ob C zjutraj. NAROČNINA momimo 4 Dtn, četrtletno 10 Dtn, poOetno 20 Din. — V Ljubljani, M» riban in Celja dottmAJen M dom mesečno I Dtn več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v LJubljani, Knafljeva ul 5, telefon U. 3122, 3/23. 372*. 3/25. 3/26 UPRAVA V LJubljani, Prešernove ui 54, telefon ». 3722. 3723. 37», 3725, 3726 INSERATN1 ODDELEK v LJubljani, Pre* uL 4. telefon it 2492 UitoIV. Ljubljana, 3. marca 1930 štev. 9* Drugi Tardieujev kabinet Andre Tardieu je sestavil novo vlado, v kateri je 33 članov: 18 ministrov, 15 državnih podtajnikov in vrhovni komisar za turistiko Težišče nove vlade je v desničarskem centrumu — Jutri se predstavi vlada parlamentu z večino 20—50 glasov — Ostra radikalna in socialistična opozicija na vidiku — Kontinuiteta vnanje politike — Galantna izjava matematika Pavla Painlevčja Pariz, 2. marca. Davi ob 2.15 je Andre Tardieu sporočil novinarjem to-ie listo svojega kabineta: Predsedstvo in notranje zadeve Andrfc Tardieu, podpredsednik in minister za pravosodje Raoul Peret, zunanje zadeve Aristide Briand, vojska Maginot, vojna mornarica Dumesnil, finance Paul Reynaud, proračun Germain Martin, prosveta Pierre Marraud, kolonije Frangois Pietri, pošta, borzojav in telefon Mallarme, trgovina Flandin, poljedelstvo Fernand David, trgovina mornarica Louis Rollin, delo Pierre La-val, javna dela Pernot, narodno zdravje Desire Ferry, pokojnine Champe-tier De Ribes, letalstvo Laurent-Eynac, Poditajniki: v predsedstvu vlade: Marcel Heraud, za narodtno gospodarstvo Francois Poncet, v ministrstvu za notranje zadeve R©ne Manaut, v ministrstvu za vojsko Ricolii, v ministrstvu za v orno mornarico Rio, v ministrstvu za kolonije Alcide Delmont, v ministrstvu za poljedelstvo Serot, v ministrstvu za javna dda Falcoz, v ministrstvu za delo Cathala, v ministrstvu za telesno vzgojo Morinaut, v ministrstvu za tehnično vzgojo Lfllaz, v ministrstvu za lepe umetnosti Lautier, v ministrstvu za proračun Barety, v ministrstvu finac Maurice Petsche, državni podtaj-nik v ministrstvu za trgovino Ober-kirch, vrhovni komisar za tujski promet Gaston Gerard. (AA). Pariz, 2. marca. »Havas«: poroča, da ie nova Tardieu&eva vlada sestavljena _ iz 5 senatorjev in 29 poslancev. Izmed j senatorjev pripadajo trije demokratski ; levici, eden demokratski uniji, eden je j izven strank. Izmed poslancev jih je j osem članov republikanske levioe, 6 radikalne levice, 2 socijalno radikalne levice, 2 sta republikanska socijalista, 2 neodvisna levičarja. 2 radikalna socijalista, 1 popoilistični demokrat in 3 člani Marinove skupine. (AA) Pariz, 2. marca. Predsednik vlade Tardieu je M že ob 9.45 pri predsedniku republike, da mu preda v podpis ukaz o imenovamju novega ministrstva. Ob 11. so se zbrali vsi ministri in državni pod-tajniki izvzemši Tardieuja in Brianda, ki sta se pripekala ob 11.30 z avtomobilom iz ministrstva za vnanje zadeve. Člani novega kabineta so ostali pri predsedniku republike 25 minut. (AA) Pariz, 2. marca. Po davišnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade Tardieu izjavil, da bo vlada stopila pred parlament v sredo, v torek pa bo imela sejo pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea. Francoska delegacija za razor oži tveno konferenco odpotuje v četrtek v London. (AA) Pariz, 2. marca. Okoli polnoči je bil izdan komunike, da je predsednik republike Doumergue zaprosil Brianda, da obdrži portfelj ministra za vnamje zadeve v Tardieu je vem kabinetu, da tako v sedanjih prilikah zagotovi kontinuiteto francoske vnanie politike. Kakor se je po objavi tega komunikeja izvedelo, Briand ni hotel pristati na sodelovanje v novi Tandreutfevi vfladi. (AA) Pariz, 2. marca. Sooči že po polnoči je Tardieu povabil bivšega predse dtfrika vlade Painl-eveja k sebi in ga prosil, da bi stopil v njegovo vlado. Tardieu se je skliceval na njuno prejšnje ozko sodelovanje. Painleve se je Tardieniju zahvalil za njegovo ponudbo, Izjavil pa je, da je pristaš kahineta široke republikanske koncentracije in da zato obžaluje, da mu prilike ne dovoljujejo vstopa v njegovo vlado. (AA) Pariz, 2. marca. Tardieu je danes popoldne posetil Poincareja. (AA) Komentarji pariškega tiska Pariz, 2. marca. CetofauiKHi tisk ofo&mno komentira novo Tandieujevo viatdo. »Figa r o « piše: Tard/ieu mora imelffi torepko vofljšo. da postavi interese države nad iin-tereve strank. Zbornica iona toliko več&no. da ho Tardčeu mogel vladati. Zdaii so d3-skusMe o mog>očT.i katbene®! končane. Poslana. ki so Mi izvoljeni aprila in maia 1938. da izvedejo Počncarejevo ooffii&o. se morajo aooooAt saoSb dtiStaDrtL .^-aftfes Andre Tardieu tat Journal« Dravi: »Tandiieu ie sklenil obrniti se na osebe. ki se ne smatrajo ob-vezine pokoravati se bruti-toosti in kolektivni disciplini klubov. On ie tako« sporočal imena oseb. ki pripadajo levičarsik&n klubom dn ki sn pristale na to. da sodelujejo z njim. — »Peti-t Parisien« pravi: Drugi Tardiemiev kabimei ni mogel biti kabinet široke republikanske uuiije. ker radikalni socmaltotri ne pripadajo vlatdii. Ne zdaj. kakor tudi ne o priliki njegove lanske vlade ni moči Tarddieuiju očitati da ne bi vodil računa o naajačižh levičarskih strankah. Ker so radikalni socijafati odklo-nili sodelovanje, je jasno, da se bo dežela žftvo kesala zaradi nepocniiirlijavega stalila radikalno - soaiiialistične stranke. »E c h o de Pariš« veli: Radikali™ scdliaMsita so popolnoma Esluiii za aT&uimenrte o narodniih interesih. Kadar j>im rečeš besedo država, sffišrjo oni l>esedio volitve. Ona so odgovoril: z brutalno odklonitvijo, kar bo izzvalo nezadovoljstvo v državi. — »Journal« komentira: Ta vlada ima dva ministra več ne®o prejšnja Tardfieuijeva vlada in sicer ministra za proračun in -ministra za narodno zdravje. Vrhu tega ima tudi tni državne pcdtaanike več in sicer za narodno gospodarstvo, 'trgovino in nroračum in visokega komisarja za turistiko. V pogledu politične niiianse ie ta vlada nekoliko bolj na levo. nego prva TardSeudeva vlada. — »Oeuvre« pravi: To pot je situacija jasna. Treba ie priznati, da ie bila Tardieuue-va taktika spretna. Zdaij porečešo. da pade krivda edino na radtkaie. ker nČe tudii proti svoja vofljti bo Tardieu ponovno postal šetf in mjetnik kleriikaiki-e m reakcionarne desnice. Namestu preraria. k5 bd bilo modo na-sitofpiiti. se poraja kartel desnice in veliki boj proti levica. Mi lalhko samo ponovimo: mi smo 'pripravljeni. — »0«otidiien« piše: Obžalujemo, da iri bia uresničena toon-cembracčiia, kn bi se bate. rasSMa na levico. Od niie bi mosii pričakovati odCtčrao delo. Vttajda bd imela časa. da uspešno reši finančne. gospodarske in socfflialnie probleme. TtBdi večerni K'stfi so potad koBnenta-ria. »Temips< pravi: TairdSeu je sestavil svoio vftado. Vsa iriKEijenia so zastopama v vladi razen marksistov. Posebno je freba nasila-siffi iprisotnost dve«i poslancev radčkalmiSi socfijaižstov Jaccruesa Dumiasnila in Falcosa. Na žalost iima njuna odsotnost v v4adi ča-^ sto oseben značaj. Radikalni sociaaillisti so odklonili povabto Tardieuda. Koncentracija, ki ie de facto ustvarjena, ni asto uresničena. — »JournaJ de Debats< uaše. da ie Tardieu siprejei v svodo vlado nekoliko nezavisnib radikaimii socialistov ter da pri sestavi vtaide ni bil eksMiuzfven. kar dokazuje posebno prisotnost DmmesnSa ter še nekaterih senatorjev v novi vladi. Tardieu pri sestavi vlade nd odbil niti ene dobre volje. — »Le Soir« piše. da ima Tardieu v svoji vladi impozantiio listo Saksom-cev (izdajalcev), to so oporturasti. kateri so se že prede osvobodili Mubske itn strankarske dfecalpline. Ti ljudje stavloalo svoio amtoicilio nad vse drisjso. PočurtSio se txrav tako dobro v desničarski, kakor levičarski vladi. — »IotTansigeantc piSe: V trenutku. ko je sestavka! Tardieu vlado, se ne sme izgubili izvida, da nova vlada ni izgubila podpore strank. Kar se tiče samega Tardieuja. smo ea videli pni deiu. ki je prineslo rezultate. Priznati ie treba, da ima Tardieu i dulh i voftio šefa. velikega delavca in človeka. kS zna uresnič&JS ideje. Potrebno je, da ostane na čelu vlade. (AA) Kako je sestavljena nova vlada Sedanja Tardieujeva vlada ima pet članov več nego prva, ki je padla 17. februarja. Novi sta v tej vladi ministrstvo za proračun, ki ga je ustanovil že Chautemps, in ministrstvo za narodho zdravje. Prav tako je novo imenovanje posebnega vrhovnega komisarja za tujski promet, kakor tudi državnega podtajnika za narodno gospodarstvo, ki se bo moral baviti pred vsem s problemi draginje. Pet članov vlade je senatorjev, in sicer so trije pristaši demokratske levice, eden demokratske unije, dočim je peti nadstrankar. Izmed poslancev je osem levičarskih republikancev, šest levičarskih radikalov, dva člana socialistično radikalne levice, dva člana skupine socialističnih republikancev, dva člana neodvisne levice, dva socialistična radikala, en član narodnih demokratov, trije pa pripadajo Marinovi skupini. 20 članov nove vlade je bilo že v prvi Tardieujevi vladi. — Osem članov nove vlade je bilo prvič imenovanih za ministra ali državne poditajni-ke, med njimi novi finančni minister Ray-naud, levičarski senator Pierre Laval, intimni prijatelj Brianda, ki je nadomestil dosedanjega voditelja konservativne vladne večine delovnega ministra Loucheurja, ki ie bil očividno udeležen pri padcu prve Tardieujeve vlade. Izmed ostalih pomembnih zastopnikov levice, ki so kljub prepovedi svojih frakcij vstopili v novo Tardi-eujevo vlado, bi bilo omeniti: radikalnega poslanca Dumes Nila, podpredsednika radikalne frakcije v senatu in bivšega poljedelskega ministra Davida. CentrumaSka frakcija Franklina Boulliona je zastopana -prvič v vladi z dvema državnima podtajni-koma. Vladni večini pripadajo od desne proti levi: Neodvisna desnica, Marinova frakcija, Maginotova frakcija, Tardieujeva frakcija, večina frakcije Franklin-BolKona, skoraj polovica članov levega centroma ter nekaj posameznih članov socialistično republikanske frakcije ter frakcije neodvisne levice. Opozicija obsega od leve proti desni: komuniste, socialiste, vso socialistično republikansko in radikalno zbornično frakcijo, večino neodvisne levice in približno polovico levega centroma. Jubilejni teden predsednika Masaryka Prvi so se poklonili mladi člani češkoslovaškega Rdečega križa Praga, 2. marca. Danes dopoldne je sprejel predsednik \lasaryk številno delegacijo otrok češkoslovaškega Rdečega križa. Otroci so čes:.taii predsedniku za 80. rojstni dan. S to poklondtvi-jo se je pričel jubilejni teden za proslavo 801etnice Masaryka. Razen nagovora češkega otroka so govoriK mate- rinskem jeziku slovaški, nemški m madžarski otroci. Predsednik je poudarjal, da je največja dobrina, ki jo imajo otroci zdravje in da imajo pred seboj še mnogo daljše življenje za izpolnjevanje dobrega kot on sam. Otroci so zapeli predsedniku nekaj pesmic. (Glej tudi na 2. str.). Svečana proslava 25 letnice praške »Jugoslavije" Pod pokroviteljstvom našega kralja in v prisotnosti najodličnejših zastopnikov češkoslovaškega in našega naroda Praga. 2. marca. Danes se je tukaj začela svečanost študentskega lduba »Jugoslavija« ki ie te dni proslavil 261etndco svojega defa. Pri tej priliki ie bila davi svečama seja v veižki dvoran« praške občine. Sedi je predsedoval predsednik društva z. Selak. Ko ie bflla seja otvoriena. je pevski zbor »Hlalhol« odpel našo in češkoslovaško himno. SeK je kot zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki de izvolili prevzete pokroviteljstvo nad proslavo, prisostvoval naš iprašksi poslanik g. Amgjeflrinovič. ki je v svodem govoru ipozva! prisotne študente. da po vzoru svofih prednikov delajo vedno za boljšo bodočnost vefike Jugoslavije. Za nt&m so govorili v imenu češkosflova-§kega ministra »prosvete e. Derera. svetnik ministrstva Sfcnek, v imenu našega irairuistra orosvete ie govoril prof. Probaska. šolski referent V imenu mesta Prage je »Jugoslaviji« čestital član občinskega sveta Urba-nek, v imenu visoke tehnične šoje rektor g. iMazoulek. za »Ce§too®k>veusko Rado« uredraik g. Heirek. v rmanu društva češkoslovaških žen ga. Srrtolarova. v imenu češkoslovaško - iugoslovenske lige prof. dr. Murko, v imenu hugoslovfcuskrHi književnikov g. Božo Lovrič. Na>to so govorili zastopniki studentskih organizacij in sicer: v imenu »Češkoslovaško - bolgarske Sed'"an-ke« lužiških Srbov ruskjh emigrantov. Fodkarpatske Rusije, ljubljanskega * Jadrana« in našega »Pcbratimstva«. Z zborovanja sta bal'i poslani do zdravili brzoavki Nj. Vel. kralfeu in »predsedniku republike Masaryku. Ko so bile prečrtane pozdravne brzojavke, ki ičfh ie »Jugoslavija« prejela o priliki svoie 251etmce z raznili strani, ie bila svečana seja zaključena. Sen so med drugim prisostvovali tudi predsednik pra-ške občine prima-tor g I3axa in mnoge druge ugledne osebnosti, kakor ta-inčk praškega bolgarskega poslaništva rirvs-to Borima in drug/i. Danes oroldne je »Juigosiavnia« priredila veliik banket v prlaoi Ba/kal. a jutri zvečer bo koncert z igranko v prostorih Meštanske besede. (AA) Gospodarsko sodelovanje s Poljsko Pomembna seja poljsko-jugoslovenske trgovinske zbornice v Varšavi — Poljaki žele ustanoviti slične zbornice v naši državi Alarmantne vesti iz Londona Možnost sporazuma med Ameriko in Japonsko predstavlja nevarnost izolacije Francije — Člani francoske delegacije Pariz, 2. marca. Jules Sauerwein je v zvezi s spremembo francoske vlade mnenja, da 'bo prišlo tekom tega tedna do sporazuma med Ameriko iin Japonsko, ter nato tudi brez posebnSh težav med Ameriko in Anglijo. Na ta način btt M še pred 10. marcem dosežen sporazum med tremi pomorskimi velesilami. Če bd Francija dva alfi tri dni pred tem terminom prispela v London, bi ostala seveda izolirana in bi bila izročena ogiponmema pritisku ostalih držav. Pariz, 2. marca. Minister za mornarico Dumesnil, radikalna socijalist, je dal tole izjavo: Predsednik Vlade mi je izkazal čaist, da mi je kott pomorskemu tefasflai^Dseefji jfisor mo/marBoe* M nutiku, ko sklopa, v Londonu konferenca, ki razpravlja o vitalnih vprašanjih Francije, sem smatral, da moram postaviti interese svoje države izmad vseh dragih interesov. (AlA). Pariz, 2. marca. Ko je 'brila sestavljena vlada, je Tardieu sporočil, da bo framootska delegacfija, ki pojde v London na pomorsko razorožitveno konferenco, takole sestavljena: Andre Tar-ddeu, predsednik vlade, Arftsitide Briand, vnainji minister, Dumesnil, mmister za volno mornarico, Francois Pietre, minister za kolonije, Bleriot, francoski veleposlanik v Londonu, in oredsednik komisije za vojne zadeve v senatu. (jAiA.). Varšava, 2. marca. V prostorih gornješle-ske industrijske zveze je biJa seja polj6ko-jugoslovenske trgovinske zbornice, ki ji je predsedoval Silovski, bivši minister rz trgovino. Seji so prisostvovali jugoslovenski poslanik v Varšavi g. Branko Lazarevič z osobjem poslaništva, načelnik v poljskem ministrstvu trgovine g. Sed?vski in Mstop-niki vseh sindikatov poljske industrije. Predsednik Silovski je podal obširno poročilo, v katerem je podal statistične podatke o trgovinskih odnošajih med Poljsko in Jugoslavijo, ugotavljajoč, da je bilanca trgovinske izmenjave med obema državama aktivna za Poljsko. Hkrati je naglasil, da je bilanca plačil med tema dvema državama popolnoma izravnana, če vpoštevamo, da vsako leto poseti poljskih turistov v Jugoslavijo naraščajo za 100%. TaTto Je leta 1929 posetilo Jugoslavijo nad 1500 turistov iz Poljske. Poslanik Branko Lazarevič je poudarjal v svojem govoru potrebo Sm čvrstejšega gospodarskega zblizanja med obema državama ter pozdravil delo poljsko - jugoslovanske trgovinske zbornice v tej smeri. Obenem je podčrtal veliki pomen turističnega prometa med obema državama, ker je to najboljši način za vzajemno spoznavanje obeh držav ter krepitev političnih, gospodarskih in kulturnih zvfz. Delegat ministrstva trgovine načelnik Se~ dovski je izjavil, da prispe v prei polovici marca v Varšavo jugoslovenska delegacija, ki bo sodelovala pri trgovinskih pogajanjih. Ker pa so glavna vprašanja bila rešena že prošlo leto pri trgovinskih pogajanjih v Beogradu, ki so trajala 6 tednov, je uver-jen. da bo zdaj v Varšavi trgovinska pogodba definitevno sklenjena. Po teh govorih se je razvila diskusija o poljsko - jugoslovanskih trgovinskih odnošajih, pri katerih so sodelovali ravnatelj zbornice Garczinski, tainik jugosloven6kpga poslaništva Kulmer, delegat sindikata N> ste, Bartoševič in trgovec Jankovič. V toku dislcusije je bila izražena želša, da se v Jugoslaviji čimprej osnuje poljsko-jugoslovenska trgovinska zbornica, ker bi se tako zelo olajšalo delo varšavske poljsko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Ob sklepu diskusije je predsednik Sidlov-rfri izrazil željo zbornice, da bi o priliki trgovinskih poganjanj, ki bodo v Varšavi 6redi marca t 1., prišli v Varšavo tudi zastopniki jugosloven6kega gospodarstva, ki so zainteresirani na vzajemnih odnošajih med obema državama, ter da bi tudi oni sodelovab' pri trgovinskih pogajanjih. Zbornica bo dotičnim jugoslovenskim privred-nikom šla na roko z znatnimi olajšavami. (AA). Študentovska Mala antanta Praga, 2. marca ČTK. poroča. Na zaključni 6eji kongresa študentov Male antante je v prisotnosti jugosloven^kega poslanika dr. Angjelinovida in romunskega poslanika Emandija vnanji minister g. Beneš imel govor, v katerem je poudarjal delo, ki ga je dozda; izvršila Mala antanta in s čimer eo otvorjene lepe perspektive za bodočnost. Dalje je dr. Beneš pozval omladino, da nadaljuje s svojim delom. Nato je kongres sprejel sklep, da se v Beogradu in Bukarešti osnujejo pisarne za obveščanje in inici-jativo po vzorcu že obstoječe take pisarne v Pragi. Dosedanje imenovanje študentov v okrevališčih se bo nadaljevalo s pomočjo društva študentov Male antante. Prav tako je bilo sklenjeno, da se bodo objavljali bulletmi študentov Male antante. Danes so udeleženci kongresa študentov Male antante odpotovali na izlete v glavna mesta Češke in Moravske. (AA). Prvi ženski volilni proglas v Romuniji Bukarešta, 2. marca. >Rador< poroča: Danes je bil prvič v Romuniji objavljen volilni proglas, ki so ga podpisale ženske in sicer gospe Boio, Stanari, Gilame, Dean o in Megruci, kandidatke za občinske volitve v Bukarešti na listi narodne kmečke stranke. Ta proglas so podpisane kandidatke naslovile bukareštanskim volilkam s porivom, da glasujejo za listo te stranke, ki je za svojega enoletnega vladanja dala ženskam volilno pravico, sprejela zakon o reformi civilnega zakonika glede na ženske zahteve in izglasovala zakon o delovni pogodbi, s i katerim se ustanavlja enakopravnost in LuMfcMt obda. qpioK, (AM- Resen položaj v Indiji Pariz, 2. marca. Havas poroča iz Ah-med Abada, da bo indijski nacijonalni voditelj Mahatma Gandhi predal noccj indijskemu podkralju lordu Irvingu ultimat, v katerem napoveduje, da se bo začela nepokorščina nasproti oblastvom čez teden dni. (AA.). Krvavo zborovanje Heimwehrovcev Dunaj. 2. marca. Danes se ie vršilk) v Scbwechatu napovedano zborovanje Heicn-wehrovcev. na katerem ie prišlo do pre-cedšmjiilh incidentov. Hetmrvvehrovoi so napadli ooli-točne nasprotnike z gnrnftevkaim.i in j:4i obmetavali tudn s kamenjem in steklenicam« za nivo. Ko je postal položaj že zeio resen, ie (posredovalo orožništvo. ki is oba tabora ločijo. Med prerivanjem »e bilo rantierab več oseb med nišnn tudn mati tr«5i obrok. Protimonarhistični pokret na Španskem Pariz. 2. marca. »Havas« noreča iz Madrida. da ie Mo zaradi včeraišnaih marotfe-stacšd areteranab 13 oseb. med n Strni tudi novinar Liffis Calvesi in profesor nr^^-n^ fakultete madridske vnverze kmalu reha.1. Tak je bil Tolstoi. Jaz sem to formuliral takole: Če me napade razbojnik, nastane polo-ž.ij, da mor* — po^ Tolstem — eden od niru biti ubit. Če žc mora eden umreti, potem je pravičnejše, da je to oni, ki je hotel ubiti. Obramba je moralno dovoljena.« Nato je govoril predsednik Masarvk o dobrovoljcih. ki niso napadali, ampak so se le branih', ter je rekel: »Prav tako nismo hoteli napadati niti boljševikov. Hoteli smo preko Sibirije v Francijo. Naša revolucija je bila defenzivna in takih revolucij ni bilo mnogo Ker nismo začeli vojne, zato še nismo bili slabi vojaki. Napad ni vreden moža. V Tolstem je prišla do izraza nesrečna ruska pasivnost Močan človek ne preti, ampak je pripravljen. Močan človek ne bo zaman govoril o žrtvovanju življenja za domovino. Kdo zahteva od nas življenje? Delo, sposobnost, toleranca — to se zahteva od nas. V stn-rih Časih je bil človek človeku volk. Mi moramo biti levi. Imamo ga v grbu. Lev je — kakor sem slišal — zelo solidna žival. Pomislite moj položaj: s takimi nazori sem vrhovni poveljnik tcra ne vidim in ne čutim nasprotja med teorijo sn prakso. Trudim se, da bomo pripravljeni, če bi bilo treba povedati, kako smo pripravljeni, bi bil to zelo resen razgovor. Psihologija napadenega je drugačna od psihologije napadalca. Kakšne motive naj bi imel narod, ki bi nas napadel? Lepe? Dvomim. Toda braniti se, je vedno lepo. Ne mnogo govoriti, ampak delati. Danes je vsak rušilec miru že vnaprej proskribiran in izgublja simpatije Evrope. Torej! Braniti hočemo sebe, narod in državo! Mariborska pustna necfefja Veliko zabav — Malo izgredov — Precej nezgod Maribor, 2. marca. Ceščenje Kurenta, ki letos nenavadno dol p o gospoduje, je doseslo včeraj in dane« svoj višek. Pustna nedelja ima pač v pogledu uživanja značai velike nedelje. Letos si je vrhu tega srečno izbral za svoj datum začetek pomladanskega meseca in vsa društva, ki so s svojimi prireditvami odlagala, so se dobro odrezala. Izmed številnih prireditev je imela prvorazredni aranžirano maskarado slovenskega spotnega kluba, ki se je vršila v vseh prostorih Uni-ona pod geslom »Vsak po svoje«. V elrepre-sionisticn. stilu zelo okusno dekorirani ples. ni prostori so bili polai plesalcev in plesalk, maski ranih in nemask i ranili, vodila pa je lep« in enotna skupina Holandk in Ho-landcev, ki so jo tvorile haz^našice pod vodstvom gospe Ravnikove. Prireditev so poselili tudi vsi glavni predstavniki državnih in avtonomnih oblasti,, kakor okrožni inspetktor dr. Schaubach, mestni župan dr. Juvan. okrajna načelnika dr. Ipavic in dT. Hacin ter drugi. Zeli številen je bil tudi obisk iz okolice. Živahna zabava ee jč zaključila šele pozno v jutro. V Veliki kavarni so imeli modro reduto, ki ie bila prav tako lepo obiskana. Delavski ko-lesraji so priredili v Gambrinovi dvorani svoj plesni vepček. agilno pogrebno društvo v Krčeviui pa ie priredilo snoči v gostilni v Pri treh ribuikihc zabavo v prid fonda za zidanje društvenega doma. Obisk je bil izredno velik. Na sporedu eo bile tudi razne licitacije itd. ter volitev -Miss KrČevinec. Izvoljena je bila gospodična Finika Cerin-šek. hči agilnega društvenega predsednika. Razen teh večjih prireditev pa se je vršila po gostilnah v mestu in v predmestjih še ceia vrsta domačih veselic, plesnih venč- kov, pojedin in družabnih večerov, ki so vsi potekli v najlepšem redu in brez incidentov. Poboja je imela kljub živahnemu vrvenja ponoči zelo malo opravka. Veeh prijav ie bilo 12, aretacij pa 5. Nekoliko bolj pestra je nezgodna kronika. Neki osebni avtomobil je povozil 53 letnega posest,tika Martina Skola od Sv. Lenarta v Slov. Goricah in on tako poškodoval hrbtenico, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljat^ v bolnico. Na Pobrežju si je 16 letni ključavničarski vajenec Anton Skriniar T3-nil pri 6troju levo roko. Na kolodvoru v Račjem 6«? je pripetila težja nezgoda. Pri premikanju vozov zaposleni 39 letni krefni-čar Ivan Pšeničnik je po nesreči prišel med vozovne odbijače. Pri tem mu je zmečkalo levi palec in tudi na glavi je dobil težke poškodbe. PripeljaU so ga z rešilnim vozom, v splošno bolnico. Zlata mladina (Kulturni film ZKD.) Zaradi adaptacije kima Matice za zvočne I filme bo priredafa ZKD predstave svojih kulturnih ftimov odslej v kinu Ideal in v kinu Dvor, kar naJ blagovoli cenjeno občinstvo vzeti na znanje. Prva biiltorni fflo&danskrh nedelr sfcčn predstavah raso mogli posečati. Danes predstave ob 4., 7. in 9. uri Jhe Vsa Ljubljana poje božanski »Sonnv Boy« šlager in govori le o fflmsi Singing Fool Predprodaja vstopnic od 10. ure daljo! Cene 6.—, S.—, 10.—, 12.—, 15.— io 18— Din, lože 20.— in 24 Din. Telefon 2124 Hitai kino Matica Senzacija! PrkSte in oglejte si našo ITO RINO v tMhhi mladosti, ljubezni in posledic slabe vzgoje. Pomlad se budi... Ob oetrt na 7., pol 8. in 9. uri. KINO »DVOR« Predsedniške volitve v Braziliji Pariz. 2. marca. »Havas« poroča iz Roa de Janešro, da so volitve rpredsedlniika re_ PuMke ipoteMe v itktu m velikem navdušeni. Ze po prvn!h rezufetnfa ie moči so-dSŠ. da ie vi volitvah zmaural kandidat konservativne stranke Juho Preste, ka bo fevden za predsednika republike: za ood-rred-sednrka retpiibSjfce Pa ie bil izvoli en Vita! Soarez. (AA) Veliki izgredi na dirkališčih Pariz. 2. marca. Iz Matrseiuia (poročajo, da Se prišlo na tamkajšnjem dirkališču zaradi iiezadovolišTosiS občinstva z odločitvam razsodišča do hirdiilh izgredov. Minožfrca še iprodrla ooMciiski kordon. do rušila otgraje in zažsraia totafoafor. Ognjegasei ssase požar. (AA) Nesreče Pariz. 2. marca. Iz Bizerte paročaio. da se ie 28. februarja r.eiko hMiroavffjora s posadko dveh častnikov in enetga podčastnika moral spustiti na morsko površirao. Navzfcc napornemu iskaioiu ie razfrnila za hkjroaviiivcmum vsaka sled. (AA) Moskva. 2. marca. V blrJžimj Astrahatia ie ied odnesel 37 ribfičev. Lettala itn Jadrc so Sm odšle na pomoč. Zimski šport Oslo. 2. marca. Norek telegr. biro poroča, da so bile danes smuške tekme v Skakanju, ki jim ie prisostvovalo 65000 ljudi. Vreme je bilo nenavadno lepo. Pri tekmah so bili vsi člani kraljevske rodbine, število gledalcev današnjih tekem je tolikšno, kakor ga na Norveškem ne pomnijo. Najboljši skok je napravil g. Reidar Aodereon, Norvežan, ki je 6kočil 52 m. Josko Janša, ka je na včerajšnjih tekmah dosegel 74. mesto, je skočil v stoječem stavu na 26 ln pol metra, medtem ko je Janko Janša, ki Je včeraj dosegel So. mesto, skočil v stoječem stavu 25 m daleč. (AA). Francoski protest v Berlinu Pariš, 2. marca. »Petit Parisien« poroča, da je francoski poslanik v Berlinu gosp. De Margerit vložil pri vnanjem ministru Cur-thsu protest zaradi držanja predsednika državne banke dr. Schachta, ki na sestanku predstavnikov emisijskih bank ni hotel imenovati dva nemška predstavnika ▼ odbor Mednarodne reparacjjske banke. (AA). Kraja vojaškega orožja v Nemčiji Iipek«, 2. marca. Kakor poročajo, je bilo pred dnevi v neki pehotni vojašnici v bližini Lipskega ukradeno veliko Število orožja. Danes je poKcife ukradeno orogje naša, in sicer 19 pnšk in vetiko Število strojnic s pripadajočimi sestavnimi deK. Orožje je bilo skrito pri raznih osebah v rasnih deKh mesta in okolice. V zvezi e to tatvino je bOo aretirana več oseb. vni proračun za leto 1930/31 Proračun je že definitivno sestavljen in bo najbrž danes predložen ministrskemu svetu - Izdatki so znatno znižani, dohodki pa povišani - Nobenih novih bremen -Dosledno izvajanje štednje v državnem gospodarstvu Beograd, 2. marca. Ker je vprašanje banovinskih proračunov definitivno rešeno, je finančno ministrstvo sporedino s tem izvršilo tudi definitivno redakcijo državnega proračuna za proračunsko leto 1930-31. Koliko znaša državni proračun, se za enkrat še ne objavlja-Poudarja se pa, da je bila tudi v letošnjem proračunu izvršena znatna redukcija izdatkov. To je na eni strani posledica dejstva, da je prešel z osnovanjem banovin velik del državnih poslov na banske uprave, ki jih bodo morale financirati iz lastnih dohodkov, na drugI strani pa prihaja v novem proračunu do izraza izvršena reforma celokupne državne administracije. Redukcija uradraištva, ki se je izvršila tekom zadnjega leta na vseh poljih državne uprave in poenostavljenje administracije v splošnem je znatno zmanjšalo tedatke državne uprave. Kljub temu, da predvideva proračun na drugi strani cela vrsto novih izdatkov izvirajočih iz nOvih zakonov, je celotni proračun znižan. Pri dohodkih prihaja do izraza tudi reforma na davčnem polm. V zvezi s tem, katkor tudi glede na zvišanje našega izvoza so se dohodJci znatno dvignila. Velik del teh dohodkov pa preide kot dotacija države na banovine. Kar se tiče davčnih bremen, je prišlo slično kaikor v banovinskih proračunih tudii v državnem proračunu do popolnega izraza načelo, da se narodu ne smejo nalagati nikaka nova bremena. Z največjo rigorozmostio je tudi v državnem proračunu izvedena štedinja. Redukcija nepotrebnih izdatfkov, zlasti v kolikor se tiče uradniškega aparata, je bila olajšana s tem. ker je sedaj število državnega uradmštva točno določeno. V proračunu so upoštevani obenem tudi vsi povfškj, ki jih predvidevajo posamezni zakoni in ki jih bo določal tudii novi uradniški zakon. Gospodarski program vlade prihaja dO izraza tudi v proračunu. Kljub .na- čelu skrajne štedinje določa proračun večje vsote za pospeševanje gospodarstva na vseh poljih in panogah našega gospodarskega življenja. Kakor naglašajo strokovnjaki, ki so sami sodelovali pri sestavi tega proračuna, je to prav za prav prvi zares realni proračun, ki je zasnovan tako, da nudi pravo sliko državnih financ in državnega gospodarskega položaja. Jutra bo finančni minister predložil definitivno sestavljeni proračun^ ministrskemu predsedniku in morda še jutri ali najkasneje pojutrišnjem bo razpravljal o proračunu ministrski svet. Seji ministrskega sveta bodo razen ministrov prisostvovali tudi strokovnjaki finančnega ministrstva, da bodo mogli dati vsa potrebna pojasnila o posameznih postavkah proračuna. Ko bo proračun odobren tudi od ministrskega sveta, bo predložen v končno sankcijo Nj. Vel. kralju, nakar bo objavljen v »Službenih Novinah«. Albert Thomas pri ministru socialne politike Beograd. 2. marca. Predsedmčk mednarodnega urada za delo Albert Thomas je donoJdne oosetfl ministra za socialno 00-Btiko dr. Drmfko\iča. s katerim ie ranel nad eno uro trajaifočo konferenco. G. Thomas se ije ori tea prBfo iinfanmrral o _vwaša.Tihi revšzflje socžalne zakonodaje tetr ie (interveniral tudii dede ratfifflracije raznili mednarodnih konvencij, ki so bčfle doslej sklenjene v okrilju Društva narodov in ki i® naša država daste i še ni ratificirala. Tudd pri tei pn&iiki ie AUbart T/iomas izrazil naši država priznanje za delo na socialnem polju. OipoWne so priredili zastopniški delodajalcev Albertu Thomasu banket v hoteta »Srpski krati«. PowMn-e .ie oosetf! Albert Thomas snrob Nezmamega junaka na Avali. maJkar se ie udeležili čatiamke. ki jo je nišermi na čast priredil gftavrai taiirfliik centrale de-lavskiih zbornic dr Zivko Toioaikmč. Zvečer je bila v francoskem poslannštvu svečama večerja. Jutri dopoldne odpc*t!we Albert Thomas s svojSm spremstvom v Ateoe. Prva džamija v Zagrebu Zagreb, 2. marca. Danes je bila na slovesen način otvorjena in posvečena prva džamija v vojašnici 37. pešpolka, kjer je bila v to svrho preurejena večja soba. V Zagrebu služi pri vojakih veliko število muslimanov iz Bosnč, Hercegovine in Južne Srbije. Džamijo je posvetil vojni iman Hafis Abchilah Mubasilovič, ki je med svi-ranjem vojaške godbe otvoril džamijo tn izročil ključe zagrebškemu muftiju Muftiču. Po slovesni otvoritvi so ss vrSfle v džamiji verske svečanosti povodom ramazanskega posta. _____ v Tiskovni zadrugi! Gospodarska razstava na vsesokolskem zletu Beograd, 2. marca. Kakor poroča današnje »Vreme«, je bila v gospodarskih krogih pokr©njena ideja, naj bi se namestu nameravanega velesejma priredila o priliki vso-pokofekega zleta velika vsedržavna gospodarska razstava. Na tej razstavi naj bi se pokazalo tujcem, ki bodo o priliki sokolskega zleta pose+ili našo državo, vse pridelke in proizvode naše domače industrije, obrti in poljedelstva, zlasti pa onih pridelkov, ki prihajajo v pošten za izvoz. V prihodnjih dneh bo sklicana posebna konf«*-renca zastopnikov »rospodarskih krogov, na kateri ee bo podrobnejše razpravljalo o tei zamisli. Kakor poroča »Vreme*, prevladuje mnenje, da je prireditev take razstave združena z manjšimi stroški in z mnogo manjšim rizikom, kakor prireditev velesej-ma, za katerega je potreben velik kapital. NA PUSTNI TOREK VELIKI PLES mesarjev na Taboru. (Vsak drugi ples valček.) Rezultati ožjega turnirja Ljubljanskega šahovskega kluba Ljubljanski Šahovski klub sc v zadnjem času prarv živahno u-dčustvuje. Po Širšem turnirju ic zakfinči.1 klub v soboto o-žtf turnir, katerega namen k bil raketi igralce za glavni turnir. Udeležencev ožjega turnirja je bilo 14. Pravico zz udeležbo na tkivnem turnirju JO si pr:borili naslednja: Cibic Boris in Gabro-všck Julii, ki sta na j>rvem mestu in Insata \sak r*1 10 točk. Njima sledijo: Kuščer Mit;utin. pref. Žimhrek ;n Kav«čič, ki so dossg!: vsak p^ "> točk. Med %temi ■petimi, med katerimi e več novih igralcev, sc bo., kakor kaže, biki prav srdita borba za prvenstvo. Za napredno starešinsko zvezo V balkonski dvorani Kazine se je včeraj dopoldne vršil zbor »Jadranove« starešinske zveze, ki so se ga v prav lepem številu udeležili tudi starešin? bivših naprednih akademskih organizacij. Ob navzočnosti častnih predsednikov gg. dr. Danila Majarona in vss. v p. Oabrijelčiča je zbor otvoril in vodil podpredsednik starešinske zveze »Jadrana« g. ing. Josip Rus. Na zborovanju se je penovno in soglasno poudarjala potreba najožjega sodelovanja med vso napredno inteligenco in so bili tozadevni predlogi po stvarnih razgovorih soglasno sprejeti. Ljubljanska opera .lutri v torek Hb 4. DOooJdne se pmie me-lod>iozn? Joh. Straussova opereta »Be-nešika noč«. Nastanijo: ca. PoJičeva. sa. Balatkova, eden a Soamova Jerom. daiie ge. Drenovec. OostšC. Peček. Pcvnc. Si-moncič Beikš Sekula. Maro« i. dr. Dirigent c. Neffa^t režira cr. Pov^e. Predstava se vrš.i izven abmmaia Pri zelo znšžanih cenah. — V sredin m petek se bo vri^o ro-stovauie bavarski dTamattkov -Der Te-cernseer«. — V četrtek prodava 80. rojstnega dne vetfkeea dTŽavrtffca in nrifiatel.ia Jutrosla^ie. predsednika T O. Masarvka. Pobegfi študentek Zagreb. 2. marca. V minuli nori je izginil iz Zagreba loletni učenec 3. razreda •jimnazije George Rajčevic, 5in draguljarja Rajčeviča. Deček govori razen srbohrvaščine angleško in francosko. Oče je prijavil policiji, da ie imel fant pri sebi dragxvn pretan, takozvani veliki briljantni markiz. »Singing Foolova« nedelja v kinu Matici Kakor kako trdmuavo so ljudje oblegali Elitni kino Matica. Od prvih dopoldanskih ur do večera je mrgolelo ljudi pred obema blagajnama in srečni so bili tisti, ki so dobili popoldne še kako vstopnico, kajti že v dopoldanskih urah so bile vse predstave docela razprodane! Nu, nič čudnega! Slava Al Jolsonova in malega Soany Boya se je kaj kmaJu razširila tudi izven Ljubljane in na nedeljo je pritisnila že tudi dežela. Ljudje iz Kranja, Maribora, Celja. Tržiča, da celo iz Cakovca so dospeli in si skušali priboriti mal prostorček v kinu, da čujejo najnovejše čudo — pojoče in govoreče filmsko platno. Vodstvo Eiitmega kina Matice je ljudem s podeželja po možnosti tudi ustreglo in tako smo prepričani, da se bo tudi izven Ljubljane kaj kmalu čul-o prepevanje mehko sanjave popevke »Somiy Boy«. Da, dragi Sonny Boy! Koliko solz se je včeraj pretočilo v Ljubljami. Na cesti, pri brivcu, v kavarni, v srostilni, v trgovini, na trgu, po promenadi, na prireditvah — povsod jc mnogo pomenkov o njem. Ljubljana še zlepa ni bila tako navdušena za kak film. Pa tudi ameriški tenorist s. 0'Neille ie bil pri vseh predstavah deležen spontanih aplavzov publike in občinstvo kar ni hotelo verjeti ušesom in očem, da je to zsolj iilm! Koncem vsake predstave so hodili ljudje »kukat« za filmsko platno, kje stodi tisti pevec s svojim lepim tenorjem in kam so skrili orkester, ki igra, da bi bilo sleherno veleanesto ponosno na tako godbo! Zvoand film je slavil na pustno nedeljo svoge novo zmagoslavje in si med pu-bdiko brez razlike stanu in slojev pridobil največje simpatije! Kakor cujemo. so prihajala na ravnateljstvo kina Matice danes z dežele ves dan brzojavna naročala sedežev. Takim naročilom se posveča s strani uprave kina največja pozornost; zato naj podeželani sporoče svoje želje pismeno ali telefonsko ravnateljstvu, navedejo dan, uro predstave in število sedsžev vedno za en dan naprej, pa bo tudi niim omogočeno sopznati Sonnv bova in zvočni film. _ T,Pomlad se budi" Fšim >Pomlad se budi«, ki teče te dni v kamu Litifel.samski dvor. je poln nepozabnih priv-\rov. irir. krasne iurre. «rre ki ubežati in 00žrtvovanja. Diiak Morice se_ žrtvuie za svooesa tovariša, žrtve pa. ki jih zani do-orinaša. so tudi usodne. V šoli Dade. nato ga itzkikj6i'o radi spisa, katerega avtor pa ni bal on. tecnveč niejrov tovariš. A Mori-covemu tovarišu še ni ločilo dos*4 — zapeljal ie tudd dekle, ki se mu ie žrtvovalo jseofl-j iz litibezni. in tako je uniičU dvoie živfliieiii. — Morica. ki se je ustreli!, in svojo izvolienko. ki ie umrla na posledicah zasfcrmofcieroia krvi. V obtupu pohiti na erob svoi e prve žrtve — Morica — kjer se skesa. Proti vsakemu pričakovanju ca najde na s robu njegov profesor kateremu razkrije svoie srce. — Sam nad seboi zdvo-mi. je 1« vredno živeti ali ne, tedaj ca profesor opomnil, da more krivice ki iih ie stori!!, poravnati le z bodočim življenjem, ne na s svoio smrti o. kaiti mi se rodimo, rnnriemo. živlienie oa teče vedrio naorei in naerej. Krasna pa ie tud* isrra naše rojakinje Ide Rravanae — Ite Rine. Isrra tems>era-mentne. vedno vesete dekle, ki zna sočustvoval s človekom, katerega 1'ubi. Film nam kaže diSaško žtvlietiie. ki je zabredlo na kriva pota. živlienie d«a«ya. ki se vdaja alkohotlizmu. _v- Naročajte 99Našo dobo"! Okrog pustne sobote in nedelje Kronika številnih ljubljanskih predpustnih prireditev — Iz policijskih zapiskov — Nesreče in drugo Nedelja pokalnih tekem LNP V Ljubljani bosta z zmagami nad Hermesom in Ilirijo prišla v finale Svoboda in Primorje, dočim je v Celju pokalni prvak SK Celje in ima Maribor finaBsta v ISSK Mariboru in Železničarjih — Nogometna zmaga Italije nad Nemčijo srečanje rivajov Rapida m Maritoora je končalo v najlepšem red«, kar je pred V6em zask^a sodnika, ki je že v začetku vsako eventualno surove igro zadušil v kali. Pozdravljamo, da so se merodajni činitilji resno oprijeli tega problema in je sedaj regularni potek prvenstvenih tekem zasigu-ran. Rapid je bil v prvem polčasu v premoči, dočim se Maribor absolutno ni mogel znajti na majhnem igrišču športnega kluba Železničarjev. V tem delu igre je Rapid predvedel lepo igro. ni pa znal izkoristiti neštetih ugodnih situacij pred golom nasprotnika. Maribor ni predvedel one igre, ki smo jo videli pri njegovem prvem letošnjem nastopu proti Iliriji. Šele v drugem polčasu, ko se je moštvo zopet izpopolnilo, je bil nekoliko boljši. Ker je tekma končala neodločeno, ie odločil žreb, da nastopi Maribor prihodnjo nedeljo proti SK Železničarju. Sodil je g. dr. Planinšek — strogo objektivno. LjubJjjma, 2. marca. Po .nastopih niših vodikah moštev v nekaterih prijateljska tefanah pred današnjim poiatam trak jem je bHo skiepaH, da bo ovOMa vsaj današnja oosomema tetona med starima nvatoma Primorcem rn Ilirijo zanimiv šport. Lepa in sufia nedelja je privabila na igrišč ASK Pnroo-nja, kjer s.e ie turnir vršit, nad 500 gledalcev. J^i-iaJtov.ao>e, <4a bo turnir ca športni nsa*. se m uresničijo, ker se moštvom preveč poeaa zimski počitek. Ker sta aae& obe tetam tudi oboje** pometi, so moštvo mestoma tudi prekoračite meje dopeščene igre. V splošnem ge termr potekel skromno en ni mscH toHro, da bi mogli o udeležencih Šareči defetivno sodbo. Kot prvi par sta nastopite: Svoboda : Hermes 5 : 2 (5 : 0) tiocnes, fci ie nastopa kot favorit je zaigral »nago že v prvem polčasa. Mošfivo je v tem dek: skoraj popolnoma odpoveda-lo; glavuo Icnvdo za pet sotov prednosti nosi vrater. Svoboda ie lepo napadala, predvsem pa jo }e odti-fcoval odličen start, dasd tudi tetaično na preveč iaostejafe za nasprotnikom. Po odmoru se je stika ipreoej spremeni Ja. Dasi je Hermes nas-topi J ie z 10 igralci — ker je Svetic že v prvi polovici zapustil igrišče — je bS takoj prevzel vodilno vk>go m v kratkem zmanjšaj po Klančnifcn m Macasrohi aa razEko 2:5. Vs5 napori Svobode. <*a hi fudi po odmora zabila sve? gol. so ostati ra nogah bdo-modftJi bralcev. Tudi vratar sc yt v tem dieto igne zeio popraviL Svoboda je pokazala, da bo israte v letošnjem pomladanskem prvenstvo zdo vi<žno viogo in bo »da staran članom soraie hiše še trd oreh. Kjeraa da-neštša zaiaga je bfe popolnoma zasičena; vsekakor bodlo moral nekateri igralca <*rastrta ne-kohko preoster način igrania in posvetih, večjo painjo tehničnim in taktičnim zmožnostmi nogometaši enadstoric. Teksno je vodil g. Deržaj — prav dobro. Naslednja dva nasprotnika, apriaoritefe prvega letošnjega nogometnega »derbjrjat sta M-tgraia: Primorje:Ilirija 1:0 (1:0) Moštva sta nastopili doloma z rezervami in sta v splošnem podali povprečno igro. Remltat »e odgovarja poteku igre in bi niti izravnane Ilirije v drugem polčasa ne pokazaki prave rae-iike med potekom obeh polovic igre. Primorijaši so otvorili aempo in so v prvih 20 minutah labko prevladoval »a terenu. V tem defri so iz-vvjevBiJi toda v 7. nnin. kot, iz katerega je ZeraSak rt gneče poslal žogo v prazno mrežo. EHrite se je nato po4ago»na opomo&ia in je do odmore vzdržala odprto igro. Na obeh straneh so se vrstžS več ali manj nevarni napadi, ki pa niso iroeii uspeha. Po odmora Je preMrela itii-cijativo Ifirija m jo — razen par akcij črno-4>e-fega tapada — obraala do konca .igre. Strd za spolom se je vrsti! proti nasprotnikovim vratom, joda — to je v veliki meri zasluga vratarja Jan-cgaja in krivda slabih strelcev — brez števiič-nega efekta. Ko so beJo-zeSen-i zastreljaJi tudi enajsUneteovko, so s tem zaigrali zadnjo šanso, fci bi jim bite morate prinest", za staženo izenačenje. Igra jc tekta hkro, brez posebnih trikov in s športne strani ni pokazaiia mnogo. Najšibkejšo p. iogo sta igrali pač obe napadalna -vrsti, ki — posebno pred vrati — nista brila zmožni uspešnih akcij. Obrambi s krilci vred sta si bife v ravnotežja, dočim je imel vratar Jančigaj več pri-I3ce, tartak> Je vsega skupaj 455 tekmovalcev, čehostovak Otokar Nemecky je zasedel v teku v prvem razred« 4. mesto, Nemec Ldffefcman v drugem razredu drugo mesto. Danes startajo prvič tudi naša tekmovalci in sicer na 17 km. Boriti se bodo morali mnogo, da pri taki velikanski konkurenci ne zasedejo zadnjega mesta. A. CL ROKOBORBE Hotel Union 8-15 zvečer DANES V PONEDELJEK 3. MARCA VEČER VELIKIH BORB Baeknttr AvtMfr PrtOtar Dmj Wehism N«neij» Afrika SHEtANJE OBEH ROBUSTOV lira* uMif-f Budni Stovafta SENZACIJA VEČERA ODLOČILNA Eirpolno umerjena z enostavnimi, toda okusnimi napoleonskimi kostumi, je z duhovitostjo m spretnostjo pri uporabi konfetijev in ko-riandoloT predstavljala zlato sredino in je bila zato najbolj simpatična. Tretja večja skupina je bila židovska družina Isaka Wdssa. ki je imda najbolj izrazite maske in je delila originalne reklamne listke. Od drugih skupin so vzbujali večjo pozornost mornarji in cowboyi Bilo je tudi nekaj originalnih. Ssfco karnevalskih in grotesknih mask. Žirija je imela težko nalogo izbrati najlepšo masko. Za najlepšo in najbolj originalno skupino izbira iti bila tako težka. Skupina mušketirjev je že v začetku imela največ izgledov za prvenstvo, ki ji je bilo po polnoči tudi prisojeno. Po dolgem pre-tehtavanju je žirija končno prisodila prvo nagrado gdč. Papeževi, ki jc nosila fantazijski kostum, njeni naj resnejši konku-rentrnji ge. Hityjevi pa drugo nagrado glede na to, da je gospa Hityieva dobila že dvakrat zaporedoma prvo nagrado. Za najlepr-o damo črno-bele redute pa je bila izvoliena gdč. Ježovnikova. Unionska dvorana ie bila okrašena okusno, čeprav tudi zdo enostavno. Originalna novost je bil vrtiljak, ki je napravil marsikoga »okroglega«. Izkazalo se je tudi, da je za prireditve v tako velikem obsegu kakor ie črno-bda reduta, unionska dvorana premajhna. Dvorana in bar sta se izpraznila šde v zgodnjih jutranjih urah. Klubu PrimoTk je treba samo čestitati, da se mu je posrečilo tudi v letošnji karnevalski sezoni prirediti najbolj obiskano reduto P L E S V KLETI »ZVEZDA« vsak torek, sredo in petek Kupujem vseh vrst kože divjačine kakor: lisice, kune, dihurje, ter izplačujem po najvišjih dnevnih cenah. Ettglj Eber, LJubljana, Kongresni trg 7. (hiša Slovenske Matice) Frigid: Tramvaj Pri mas doma smo arrreti majimo go-snlmco in ob novem letu smo vselej dobil'i od pivovarne tak veiik, poslikan stenski koledar. Vse leto je visel na zidu, spodaj so bi® dnevi rn svetniki, zgoraj je bila podoba pivovarne, muhe so inu sedale na rob, rumenel i:n čr,nei je polagoma, nazadnje pa smo vselej dobili novega. Mnogokrat sem se z obema rokama naslonil na mizo in sem se zastrmel v podobo na njem. Bila je takšna starinska reklamna podoba, fci so jo menda brez konca in kraja tiskali leto za letom in je M kiiŠe najbrž že hudo obrabljen: dva, trije siM dimniki in toogočen drim iz njih, poslopja okrog, na dvorišču pa voz za vozom M ogromni sodovi na njih; okrog pivovarne je bil ostali svet, ceste in nizka drevesca z lepimi, zaokroženimi vrhova ob njfih m zraven se mestece, majhno, ubogo m stisnjeno — ah, da zraven tisi faciant, leti causa sit ista mea! Bogovi, katere kliče Ovid na pomoč, da bi storili sladke boje ljubezni za vzrok smrti, izpolnjujejo — gluhi, kakor so bogovi vedno! — to željo poredkoma; bolj milostno od njih so postopale dozdevno grozne cesarice s svojimi ljubimci, ko so jih dale umoriti, namestu da bi jim bile izkazale zaničevanje z odsloviitvijo; tako so vsaj njih ljubimci umrli nesiutno, da so zavrženi in srečni. Ta način razdiranja ljubavuega razmerja torej ni bil tako brezpogojno brutalen, kako se zdi. Saj si lahko še vedno predstavljamo, da ne bi bila postala karijera Mesnim in Teodor nikoli tako sijajna, če ne bi biTe imele poleg drugih čarov še čara nežnočutnosti. Tudi Henrik VIII., vladar Anglije, je dal dve svoji ženi usmrtiti. Menjal je samo v maniri razdiranja razmerja s tem, da se je poslužil enkrat ločitve, drugič pa ob glav-ljenja. Po ločitvenem procesu s Katarino Aragonsko je prišlo obglavljenje Ane Bo-leynove. Potem je poskušal še enkrat z ločitvijo, ko mu ni mogla ugajati Ana Cle-veška, a se je končno vrnil, sit svoje naslednje žene Katarine Hovardove, zopet k obglavljenju. Glede tega pač ne moremo biti v dvomu, da se je zgodilo zaradi než-nočutnosti. Izkazalo se je pač, da se ločitveni procesi predolgo vlečejo in da imajo tudi težje posledice kakor postopek z odrezan jem vratu, tistega vratu, ki je bil tolikokrat vroče poljubljen, dokler ni ženska zavoljo tega posfala možu breme. Da ni ločitev vedno nekomplicirana, o tem priča zgodba moža, ki napravi žena iz njegovega življenja pekel, ki pa žalostno in resignirano zmaje z rameni, češ: Nisem se mogel ločiti od Elize, ker ni z njo poročen. Mnogo več lagodnosti kakor ta mož ima ne vedno očarljiva Ninon de Lenclos. Njen ljubimec gre na vojno. Pred odhodom mu izroči listek, ki ga mora imeti vedno pri sebi. Na tem listku stoji črno na belem v njegovo pomirjenje: »Jaz, Niinon de Len-cjos, ti ostanem vedno zvesta!« V naročju naslednjega — ljubimca je sita, čeprav ga ni pri njej — dobi nepričakovano napad smeha. In na vprašanje, kaj je vzrok, da se zvija od smeha, odvrne: »O Bog, ta listek!« Ninon je bila ena izmed redkih izvoljenih, katerih ni življenje nikoli »kaznovalo«, baš zategadelj, ker je umela, da mora biti ljubezen nalik pero, brez teže, ki ga obrne piš usode zdaj sem, zdaj tja. in ki se mora zavedati, če obvisi kjerkoli, da jo mora takoj prva naslednja aprilska sapica pognati naprej v nov vrtinec ... Dve dnjgi rojakinji Ninon de Lenclosove sta bili drugačni. A čeprav ju je življenje »kaznovalo«, ne bi bili najbrže radi zamenjali svoje nesreče za njeno srečo. Obe ločijo stoletja, veže ju pa usoda, ki veleva, njega, ki se je ohladil napram nji, ji ne morejo vzeti žara. Niti smrt ne more pretrgati ljubavnega razmerja z Abelardom, zakaj izprosi si njegovo truplo, da jo pozneje pokopljejo poleg njega. To je pač n-ajgenljivejši in rtaj-lepši primer ženske, ki se ne da odvrniti od svoje ljubezni... Ce je že neskončno težko razdreti ljubavno razmerje, če tega noče eden izmed obeh, potem se ta težkoča stopnjuje do tragičnosti. če se nočeta oba odpovedati ljubezni. To zveni paradoksno, pa vendar ni paradoksno, zakaj še so ljudje, ki silijo narazen, ker jih delajo posebnosti njih temperamenta nesrečne, pa jih mračni demon erotike vendarle žene neprestano zopet v skupni objem. Takšen primer je razmerje George San-dove do Alfreda de Musseta. Znano je in tsuer pffie: je nekdo res posebno drag, mu prikrivati, kakor bi bilo to ne- Senzacijonalna razkritja o vohunstvu v sve- tovni vojni Uredništvu »Ponedeljka« je uspelo pridobiti izvrstno popisane spoirone nekega bivšega nemškega iu nato angleškega tajnega agenta, ki je bil v svetovni vojni eden najvažnejših činiteljev svetovnega vohunstva in živi zdaj kot slep invalid v Nemčiji. Jugoslo-ven. publicist J. M., ki je zadnja leta živci v Berlinu, je 'pripovedovanja slepega moža točno stenografsko zabeležil in jim dal literarno obliko. Po vsebini .jn po sflogu so ti spomini zanimivejši od vsakega fantastičnega romana. Poudarjamo, da 'bodo ti spomini prvič tiskani v ^Ponedeljku®, ki si je za objavljanje pridobil izključno pravico. Mnoge avterttične naredbe v njih so zgodovinske važnosti, ker nam razodevajo najvažnejša, doslej še neosvetljena poglavja v poteku svetovne vojne. Res. da jc literatura o delovanju vohunstva v zadnjih 10 letih že zelo obsežna, toda spomini, ki jih bo v prihodnji številki začel objavljati »Ponedeljek«, so svojevrstno, v vsakem pogledu izvirno, važno, senzacionalno delo. Priporočamo vsakomur, ki še ni naročnik »Ponedeljka«, da se nanj takoj naroČi, saj je naročnina malenkostna. Zveste naročnike pa naprošamo, da opozore svoje prijatelje na naš »Ponedeljkov« feljton, ki po svoji zanimivosti prekaša vse, kar je bilo doslej iz tujih virov tiskanega v slovenščini. Uredništvo »Ponedeljka«. Scbopeohauer »Ce nam moramo to kaj zločinskega. Še psi jedva prenesejo veliko prijaznost, kaj šele ljudje! To sicer ni posebno razveseljivo, zato pa je resnično!« Res da ni to posebno »razveseljivo«, zato pa je z izkustvom potrjen ukaz: če hočeš razdreti ljubavno razmerje, bodi nežen, dober, potrpežljiv, ponižen in zvest! Ženske morejo še več s tem, da izdajo možu s pogostimi sofrzami njegovo moč, ki jim dela skrbi. Samo tako se lahko nadejamo uspeha, da odvržemo raz sebe strašno moro, ki nas duši: da se iznebimo ljubezni človeka, ki ga ne ljubimo več. da je treba vzeti ljubezen s težke strani. To ju veže kakor sestri. Dvanajsto stoletje je dalo najčistejši, najsublimiranej« tip ljubeče ženske, ženske, ki ljubi skozi vse življenje samo enega moža: Heloizo. In devetnajsti vek je rodil raztrgano, med moškim in žensko nihajočo in od svoje srčne krvi vsakomur nekaj kapljic darujočo George Sandovo. Kako razdirata ti dve ženski ljubavno razmerje? Hekriza ga sploh ne razdere. Njen prijatelj in tajni mož Abelard, ki so ga maščevalni sorodniki Heloize pohabili, smatra, da je razmerje razdrto v trenutku, ko pride pod kuto. Zanj je stvar končana, zakaj pravilno je to, kar mu piše Heloiza: »Bil si moj zaveznik bolj po poželjivosti kakor prijateljstvu, bolj po čutnosti kakor po ljubezni. Zdaj, ko ni več tega, česar si si poželel pri meni, je izginilo tudi tvoje na to usmerjeno početje.« In Abelard — kako enostavno! — odgovori, kakor bi jo piomaziltl: »Sprijazni se, sestra, sprijazni se potrpežljivo s tem, kar nama je namenila uso-cfa!« Abelardu postane »popuščanje« lahko. On ni edini moški, ki ljubi žensko le dotlej, dokler je mož. Heloiza pa občuti se kot apatinja za samostanskimi zidovi svojo ljubezen tako goreče, da piše Abelardu: »Rajša bi btla tvoja vlačuga kakor žena kakšnega Avgusta, cesarja sveta...« — Heloiza ostane, čeprav ve, da ne bi mogla nikoli več postati Abelardova vlačuga, žen- , ska, ki ne neha ljubiti. Brezkrvna pisma | pri obeh potrjeno v romanih, da je njuno razmerje, v začetku »lahko«, postalo pozneje za oba strašno breme, ki jima je uničevalo živce. Ko je ležal Musset bolan v Benetkah, se je oprijela Sandova najnepri-mernejšega sredstva, da bi razdrla razmerje: varala ga je, s tem pa je podžgala njegovo ljubezen nanovo. Po dolgih borbah in mukah ji je pisal: »Midva sva dve duši, ki sta neskončno trpeli... Daj, da bova kakor dva ranjena orla, ki se srečujeta v zraku in skupno izdavita še en krik bolesti, preden se ločita za vekomaj!« V svojo nesrečo pristane George na predlog, da bosta skupno izdavila »krik boiesti«. To privolitev pa je poplačala z novo ohladitvijo njegove ljubezni. Zopet se je lotila najneprimernejšega sredstva, topot zato, da ne bi ga izgubila: hodila je za njim, prosjačila je za njegovo čuvstvo, poniževala se je: »O, tako dolgo bom zvonila pri tvojih vratih, moj Alfred, da se bo utrgala vrvca tvojega zvonca... legla bom podolž pred ta vrata in se bom, kadar boš stopil na prag, vrgla pred tvoje noge, dokler ne boš zopet nežen z menoj! In kadar me boš sit, me pošlji proč, postopaj z menoj kakor hočeš, samo enega mi ne reči: »Nikoli več!« Kaj se je izcimilo iz tega? Musset je izgovoril zahtevano besedo! In v tem leži hkratu odgovor na vprašanje: Kako se razdere ljubavno razmerje? Najboljše pač tako, kakor ga je razdrla Geoge Sandova podzavestno, markiza de Merteuilova pa zavestno: potom ekscesa! Parlamentarni hotel Zapadnjaška parlamenta so često zteodo-vinske umetnine, a ne roudSo dosti udobnosti ljudskim zasftopttffkam. V Parazu n. o. Pivnico, trafiko, v Praigi restavrairt... To je vse im ni boe ve koliko. Zdaj pa pojdite v Australijo, v Aueensland, pa boste videli, kako tam skrbč za oariacnemitarce! V poslopju Zbornice najdete »sdbe z oskrbo za oosoode iposilance«. Oskrba ie poceni ter daje velike ugodnosti. Samo oo stopnicah ie treba stopiti doli, pa si že v sejni dvorani. Ko se zasedaroje prekine, lahlko stopiš domov in si odpočilieš. Stroški za tako bivanje v parlamentu znašajo menda 36 franc. frankov na dan ... Podjetje v KraffičM deželi je imelo tolik uspeh, da se ca je ondan lotil zvezwi parlament. Miindstrslki predsednik se ie urprl jn ;TOtel prihranili samo spe-akerjem (voditeljem razprav) pravico do stanovanja v skunščfina. Toda narodni zastopnika so se čvrsto postavili po robu m da se otjme krferi. se ie vlada morala uklo-mti. Na žalost pa je »skaspščiroskii hotel* zelo mailhen: vsebuše samo 17 sob in tepsti se je treba zanje. Kaj čitajo v Ameriki Mercure de France je prinesel obsežno razioravo. kako znajo v Ameriki knfeotrž-ei delali reklamo. J. Haldeman naprej klasificira dela Po niih vsebini, potem pa se prične livaMsamie. Nai več uspeha dosežeio ljubavni in sorodni spisi. »Kai cnora ženska vedeti« je šlo 112.000 izvodih med ljudi,, »Umetnost poliulMiania« v 60.500. Založnik neredko iztpremeni prvotni naslov, da primarni kupce. Tako se je 1925 prodalo 15.000 fetisov Maupassantove »Sojene keoe<: kn pa >e pretvorili naisflov v ^Ljubezen in dru< ze zgodbe«, iiiili ie šlo 37.000. Sijajni uspeh je Haldeman a zavedel v novo prekrščeva-nje: »Žrtev frtincoske btlodnicec se je prodala v 54.700 iizvodjb. Gautiero »Zlato mino« se je slabo odsedalo, komaj 6000 primerkov v 1. 1925. Prekrstivši za v »Na sledi za plavodaso ljubico« je 1936. založnik spravili 50.000 ekserniplarjev med svet. Mo-lierovih >Les Precieuses ridicules) (naslov v francoščini) ni nihče povohal, pod novim naslovom »'Les fernmes ridicdes« (Smešne ženske) pa se iith je ra^ziprdalo 10.000. Tako kakor z romanom ie tudi v dni^i strokah. »Casanova in njegove ljubezni« švigne od 8000 na 22000. ko se pTeinači v »Casanova. največij Ijdbavtriik v zoodovini«. »Življenje Georore Sandove« zraste za 6000, ko se prelevi v »Ljubavno življenje Francozinje«. Volneveve »Razvaline« so jadno plašne le do dne, ko jim je naziv »Skepticizem in ikonoklazem? priboril 9000 odjemalcev. Sare Bernardtove »Filozofija ljubavi« je od 14.000 v l. 1926. poskočila na 29.500 I. 1927. pod nazivkom »Ljubezenski pravilnik pariške shimačnce«, itd. Naročajte „Našo dobo"! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ifCdor hoče do se mu poitfo po pošti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco me matih oglasov naj pritoii v snamteah a Atm* ^ sicer ne ho prejel odgovora t * Z^rmTT CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Zobotehniški praktikant dobi amibe na deželi. — Naslov t oglasnem od-deltu »Jtrtra«. 8627 Šiviljo ki je že delala pri krojaču, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8675 Vajenca za precizno mehaniko, e primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Naalov v oglas, oddelku »Jutra«. 6129 Starejšo kuharico ki bi opravljala tudi vsa dm itd. itd itd Bnojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon (t 20441. 2457. 2548 Internrban 2706 2806 37-L Izdaja za konzocij cjutra» Adoli Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska (Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.