CERKTEIVl GLASIVIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din LETO 1938 NOVEMBER ŠTEV. 11 Cvetje in osat na našem pokopališču Zares lepo je tržiško pokopališče. Kar laliko rečemo, cla je eno izmed luijlepšili v naši škofiji. Lepa lega. urejenost in raznoličnosl so značilnosti, ki povzročajo začudenje (istega, kateri pokopališče prvič vidi. Preprosti grokovi imajo posehnosli v železnih, doma izdelanili ograjah. Železni križi so v najrazličnejših izpeljavali posejani med kameniie. vsak grol) je pa vedno negovan in okrašen s cvetjem. Pred leti so mnogi že hodili nalašč gledat izreden spomenik (Jlanzmannove družine, letos je postal i z red nos I pokopališča (udi spomenik devetih smučarjev, ki so se ponesrečili pod Storžičem. i^adi pokažemo svojim obiskovalcem zadnji prostor naših pokojnikov in kar gotovo je (o eden najlepših koščkov našega Tržiča. Velike vrednosti je tudi to, da je pokopališče tako blizu župnijske cerkve. Lažje obiskujemo groJ)ove in vsak mrtvec pride ])o zadnje slovo še v župnijsko cerkev, kjer se pozneje zanj opravljajo (udi sv. maše in druge molitve. In kje l)i imeli Tržičani svoje pokopališče, če bi ne bil že nekkopališča pa zelo kazijo neke cvetke, ho (e cvetke naravnost ,sramo(a za \ se tržiške župijane. zasramovanje umrlih, znak neolike, z eno besedo so osat. ki ga je treba na vsak način izruva(i iz posvečene lx)žje njive. Ima vsaka cvetlica svoje ime. jNo-čem (eh cve(li<*. imenoiva(i, pač pa naj jih v nekaterih barvali označim! Opazil sem jih tekom zadnjih let, ko vršim |)o kont-anem spovedovanju med osmo sv. mašo oil) nedeljah in j)raznikih ter med šmarnično pobožnos(jo v maju zvečer žalostno in neprijetno službo nekakšnega pometača osata na pokopališču. 1. Zagledali so župnika s kapo na glavi. Vedeli so, da bo prehodil v.sa pota na pokopališču in so vsi odšli razen enega, oziroma razen ene. Stopila je h grobu, hitro se je pokrižala in stala dolgo na istem niestu, zraven pa pogledovala, kje se mudi župnik. Pristopil je župnik mirno z vprašanjem: »Kdo pa je tu pokopani'« Odgovor: »Moja mati!« In lio-(ela je pripovedoval o svoji ljubi miu-(eri. Župnik jo je pa prekinil z ugotovitvijo: »Saj svoje matere ne ljubite in ne upoštevate! Gotovo vas je učila, da je treba iti ob nedeljah v cerkev k sv. maši. Več ljubezni bi ji izkazali, če bi sedaj,zanjo zmolili v cerkvi pri sv. maši le eno Zdravo Marijo, kot pa da stojite tu sebi v greh, drugim v jx)hujša-nje!« Zardela je, razumela in šla je v cerkev. Pripomba je pomagala in med sv. mašo ni poslej več hodila na pokopališče. 2. Komaj so zapustili klopi meščanske šole. Pred leti sem jih še sam poučeval in velikokrat opozarjal na tretjo božjo in prvo cerkveno zapoved. Zdelo se mi je, da dobivajo besede veroučitelja vendar v mladih dušah rodovi (na (la. V svojo žalos( sem jih našel več v gruči na pokopališč ti, ko je v cerkvi že pozvanjalo k povzdigovanju. Hoteli so pa menda pokazati svojo samostojnost in niso se umaknili, ko so zagledali veliko postavo. Obstal sem pri njih, pogledal obraze in dejal: »Ali smo se tako le učili v šoli?« Spomin ie oživel, lica so zardela in (i ho so -beških vrat ne zaprl! 1. M cd šmarnično pobožnost jo je bi lo. Kako lepo jc ledaj v naši cerkvi! l'a sc lo nekateri .sprehajajo po pokopališču, drugi se morda »čalćajof. Potrebno je, da gre župnik čuvai cvetlice lin odstranjevat osa t. Koliko rajši bi bil tedaj župnik pri pobožnosti v cerkvi vsak dan. V mraku je bilo treba nekaterikrai izreči g Iti s no besedo, da je nastopil red. Nekega večera je zavladal na glavnem delu poikopališča že popoln red. tam zadaj jc pa nekaj šumelo in pritajeno govorila. Oglasil sem sc precej močno in kmalu sta skočila dva pri mrt\ ašnici če% zidno ograjo. Nehote mi je prišlo na misel, da osat in plevel na nobeni njivi in vrtu nima prostora! Še bi lahko opisoval cvetke, oziroma osat. iz našega pokopališča. Pa naj za-enkraj zadostuje. Ni zapisano to v kakšno osebno zasramovanje, prav ziito so predstavljene vse »cvetke« le v odpisu, (udi ne samo za kratek čas. pač pa v resno premišljevati je in poboljšan jc. Pri ljubilciju cvetlic sem nctlavno v idel rožo. ki sramežljivo zapre svoj cvet. če jo kdo krene. Naj se odstratiijo ludi z našega pokopališča med službo božjo vsi (isli. ki se bodo čutili med branjem teh v rs lic prizadeli. Za opomin naj sprejmejo.le v rste, da je Ireba izpolniti ločno nedeljsko in praznično dolžnost in da za pokojne naredimo več z obiskom in molitvijo v cerkvi, kol pa s postajanjem na pokoipališču v času. ko smo lahko še drugim v pohujšanje! Kakršna tvoja nedelja, laka Ivoja zadnja ura! Го je si ar pregovor. Nedelja brez Boga. brez božje službe, zadnja ura brez Boga! ()ib zadnji uri bi pa vendar želeli bili vsi božje cvelkc in ne osat! In vsak izmed nas ima kar golovo ludi lo željo, da na njegovem grobu poganjajo enk I al cvetke molitve in dobrih del. ne pa osat greha in pohujšanja! /ak l il jišck \ ikliM : o napol podrli ( сгкл ici s\. liošl jaiia sem vam žo enkrat pisal. Lani sem začel malo na ikorajžo a malo na dolji' s poprav i krni. Hvala Bogu sloji danes tam že kar lepa cerkvica. Popravili smo zidove. napravili novo streho, okna in vrala, a pri oltarju smo celo ometa I i in poht lili. Na roženvensko nedeljo smo imeli škofa v svoji sredi. Opravi I je blagoslov nove ccrk vi( e in 2^) oiro BlagosloY pokopališča kom podelil zakrameni sv. 1)1 rine. Prav lepo je l)ilo. Kakor sem že enkrat opisal, sloji ta cerkvica v laraiiianski vasi. l\imošnj i albanski kahvličani so bili prej skrivni: javno so si' priznavali za muslimani, /naiiliia so tu muslimanska pitkopali-šča. Neograjena in precej velika, ker se grobovi nikdar ne prekopi jejo. Če nikjer v bližini ne vidiš velik i li in sla- vili dreves, iiii pokopališču so gotovo, ker jih ne smejo sekati. 1 ako so njihova pokopališča navadno mali gozdički. Tudi moji alfhanski katoličani so pokopavali kar v gozdu. Mogočni hrasti so pokrivali njihove grobove. Ko smo uredili cerkev, sem zahteval, da iirede tudi pokopališče. Ni šlo' tako gladko; navadili so se. da pokopavajo v gozdu. S teža\ o .sem jih pregovoril, da so posekali hraste — le največji je ostal za okras — in napravili ograjo — navaden plot. 1 ako je bilo pokopališče pripravljeno, da se slovesno blagoslovi. Ker imate malokdaj piiliko videli lepi obred iblagoslovit\e pokopališča, naj vam ga na kratko opišem. Na sredini pokopališča smo postavili lesen križ človekove višine in pred njim pol metra visok triroglat lesen kol, na katerega se nataknejo tri s\ eče. Ko smo končali vso slovesnost \ cerkvi, smo \ procesiji odšli na pokopališče, kjer so nekdaj muslimanski luidže opravljali svoje (Vbrede. Ob vstopu na pokopališče je škol ofimolil molitev, v kateri je molil. »naj se ob našem vstopu to pokopališče očisti, blagoslovi in posveti: da bodo človeška trupla, ki bodo po tem življenju tukaj počivala, na veliki dan sorlbe skupaj s srečnimi dušami mogla prejeli radosti večnega življenja.« — Kleče in glasno smo potem oclmolili litanije vseh svetnikov, nakar je škof med molitvijo psa Ima »Usmili se«, obšel vse pokopališče in ga kropil z blagoslovljeno vodo. Ob koneii je še enkrat blagoslovil vse pokopališče in molil; »O Bog, očisti, blagoslovi in posveti to pokopališče, na katerem bodo počivala trupla božjih služabnikov in služabnic, ko jim to življenje poteče, in ki si v tebe upajočim po svoji veliki milosrčnosti odpustil vse grehe, daj ludi njihovim telesom, ki bodo na tem pokopališču počivala in čakala 1 rombe prvega nadangela, obilno večno plačilo.« Po tej molitvi je škof prestavil goreče sveče iz triroglatega kola na križ. kar sem si razložil tako, da to pomeni prehod iz življenja po križu in po veri v Križanega v svetlo večnost. S tem je bil obred končan. Ključar nove cerkvice mi je pa rekel: »Hvala Bogu. da je ludi pokopališče enkrat urejeno in blagoslovljeno. Poglejte, tu je grob moje matere. Ko je umrla, je 'v noči prišel g. župnik in v hiši blagoslovil njeno truplo. Podnevi je prišel ho-dža in pokopal mojo mater po muslimanskem obredu. Sedaj je tudi njen grob blagoslov Ijen. To ii (irol)ovi bodo na praznik vseh mrtvih pač povsod lepo okrašeni. Namesto z ba-liavostjo in potrato se spomnimo umrlih poseJ)no z molitvijo in dobrimi deli. Ob tej priliki opozarjamo tudi na bridko resnico, da v grobu nima en sam človek svojega bivališča. Že po desetih letih se mu lahko pridruži drug mrtvec. ( e pa kdo želi ohranili grob svojca nepreko-pan. se mora v tej zadevi zglasiti v žup-nišču. Skrbeli mora za lo sam, da grob ne bo prekopan, sicer nima pravi( e do pritožb! Za pokojne Iržiške dušne imstirje bo 1. novend)ra zjutraj ob šestin slovesno mrtvaško opravilo. Obilna udeležba v cerkvi naj ob lej priliki pokaže, da Irži-ški župljaiii znajo ceniti delo svojih duhovnikov. ki so kar po vrsti mnogo moči |H)svečevali tržiški župniji. Morda kdo izimed teh umrlih duhovnikov nima nikogar. ki bi se ga v molitvah spominjal. ono Izpolnimo cas(no dolžnosl hvaležnosti in |)ia\4> krščanske ljubezni! Darovanje na žegnansko nedeljo je prineslo župnijski cerkvi din "5288.>0. Naknadno j e poslal neki tržiiški gosjjo-dar na lih način še k temu darovanju (lin ker ga na žegnansko nedeljo ni bilo doma. Prav bi J>il(). da bi se taike stare tržiške ljubezni in dolžnosti do cerkve spomnili tudi nekateri gospodarji s župniji, ki že morda več let niso šli okoli glavnega oltarja k darovanju. Vsem pa. ki so upoštevali žegnansko nedeljo in potidbe župnijske cerkve splošno: Hog povrni in naša pat iona s svojo pri prošnjo! Namesto cvetja in /.a molitve pokojnim so darovali siroti.štii Vinceiicijeve konlerence: driižina ježek (ii a in est o cvetja t 'iisgr. stricu Joželii Debevcu) din 100.—. družina Ješe (v spomin na ženo in mater) din !()(>.—. družina Viktor- ja Čaclcža (namcslo cvetja Mariji Ča-clež) din 30.—. neimenovani (namesto e vet j a Marjeti Hočevar) din 50.—. Bog povrni obilno! Iz rimskokatoliške vere sta izstopila: I. Glohočnik Kmilijana, gostilničarka v Ljnl)ljani. rojena v Trži en štev. 6. dne 24. IX. 1902. 2. K oka I j Alhin. telinieni nradnik v Mariboru, rojen v 1 ržien šiev. 142, dne II. 111. 1895 in poročen pri sv. Blažu v Zagrebu 6. 111. 1912. Tako je javilo mestno poglavarstvo v Ljubljani in v Mariboru. Oznanila za november 1. Praznik vseh svetnikov. Ol) šestih in desetih je isv. maša pred Najsvetejšim. Oi) desetih je peta sv. maša. Popoldne ol) dveh je »veti rožni venec, litanije vseh svetnikov, ii)ridi{ru, pete veeernice za umrle in nato odhod na jk)-kopališec, .kjer je pred kapelico liljera za umrle in petje žalostink. /лчч-ег po Ave Mariji «) v župnijski cerkvi vsi trije deli sv. rožinesu venca /a umrle, nato pa '|К)је cerkveni moški /J)or /alostinke pred vojnim s|K>menikom in žalo-stinike i(?ra tudi godl)a. Ve.soljna odvcxa /a 111. red je ijiet minut pred drugo uro! 2. Spomin vernih duš. Sv. maše ise prično že ob pol peti uri zjutraj. Ol) šestih je orglana sv. maša s .slovenskim i|)etjem. Okrog medine ure se iprieno ve'ike bilje z zvoneiijem in nato j t; slovesna peta sv. maša z leviti za verne gosto k IS v. o>bhajilu, temu ni treba za odputsiike ipoisiebej k sv. spovedi. Odipustke je mogoče naklouiti le dušam v vicah. 4. Prvi petek v mesecu. Ob šestih je .sveta maša pred Najsveitejšiin. Na preilvečer je v župnijski cerkvi s k u p n a m o I i t e v s v e t e u r e od oisme do devete ure. 6. XXII. nedelja po Binkoštih, zahvalna in karitativna ntnlelja, obenem prva v mesecu. Službe božje so v navailnem redu. Pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante. Po šesti «v. maši, ki je z blagoslovom, je zahvalna ptwean zu vse pridelke letošnjega leta. V pušco se to nedeljo pobira za domače reveže. П. XXIII. neilelja |x» Hinkoštih. Službe lx»žje so v navadnem redu. 2<). XXIV. nedelja in zadnja po Hinkoštih. Službe l)()žje kot (vbičajno. ii. Sv. C'ecilija, patrona cerkvenega petja. 27. I. adventna nedelja. Pri šesti sv. maši je ])ričetek zornic. 1(1. Sv. Andrej, apostol. Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana farna sv. maša, ob desetih je sv. maša v cerkvi sv. Alidreja. Za pokojne tržiške dušne pastirje bo slovas-na črna peta sv. }naša z leviti in libero v četrtek 'i. novembra ob šesti uri. Shodi cerkvenih organizacij: III. red: shod 6., vesoljna odveza I.. 19.. 21. in 25. Dekliška Marijina družba: shod 20.. skupno sv. obhajilo 27. Marijina družba za žene: shod 27.. sku))no sv. obhajilo П. Marijini vrtci: po napovedi veroučiteljev. Molitvena pomoč KA: \ sak petek zvečei ob H. uri. Sestanki КЛ: stanovski po dogovoru. širši za dekleta 22. Otroška nedelja: 20.. ko je popoldne kratek nagovor za otroke in pri celi ])opoldannu>iiiiik, Tržič, /.ponija Preska Ja. iii Bullinger Jožefa, tkalka. Tržič, Usnjarska ulica 14, iporočeiia H. sc'ptenihra. Illadnik Jožef, čevljarski noinočnik. Slap M), in Mežek Antonija, predilnišika delavka, Tržič. Ljubeljska c. 18, Јхпчнчми! 24. iseptenibra. Septembra v naši župniji pokopani; 1. Oman Frančiška, hči delavca, rojen« 29. I, I95{) v Tržiču, mur'u v Tržiču, Pot na /ali rov t LŠtev. 5, dne 6. .seiptenvbra. 2. Mandele Anton, ibivši občinski cestar, rojen 5. I t. IK(>5 v Beirunjah, poročen drugič 25. 11. I9<)5, umrl v 'Tižič\i, l.juheljska ce-sta liS, dne I (.septembra. ■>. Čadež Marija, vdova-zasebnica, rojena tiO. 12. IHTI v (loričali, |X)roči4ia H. W. 1897, umrla v Tržiču, T'u/inyka ulica I, ročiln (hI drugod: 1. Tirinpar Janez, rojem na Slaipu štev. 41, dne 22.6. 191)4, se je iporočil v Kanini'ku 18. 9. 1958 s Pavlič Štefanijo. 2. Brejc Marija, ixijeua v Tržiču štev. 16, dne IH.5. 1915, se je |M)ročila pri -sv. Petru v hju'b-Ijani 25.9.1958 s KorošiM' .Mojizijem. 5, iPorenta Jožefa, rojena v Tržiču štev. 161. dne 5. 4. 1915, se je poročila v St. Vidu nad Ljmil)-Ijauo 27. 9. 1<>5К z Vaca Venceslavom. /a predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — /a urednika v ljubljani: Dr. P. Cvido Rant, O. F. M. — Za zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.