KBAJEVNI LEKSIKON DBAVSKE BANOVINE '^šmmm * jjgfe reSBilt6 . *mak -, -"■'■:. ..V,'S VJK- M', ' IH |f ' 5 m v KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE VSE PRAVICE PRIDRŽANE TISK: TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) TOPOGRAFSKE KARTE: JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI VEZAVA: KNJIGOVEZNICA JUGOSL. TISKARNE V LJUBLJANI KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE KWO\i\E Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine LJUBLJANA 1937 O?} MARIBORSKA KNJI2NICA Bistrica ob Dravi 913(497.4-2)(031) KRAJEVNI leksikon dravske 5500 232 IZDALA: ZVEZA ZA TUJSKI PROMET ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI ZALOŽILA: UPRAVA KRAJEVNEGA LEKSIKONA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI ZA UPRAVO IN UREDNIŠTVO ODGOVOREN GUIDO ZUPAN Vsebina Stran Banovinski pregledi.......... i—68 Uprava dravske banovine..............i Cerkvena uprava ....................8 Prebivalstvo ............12 Kulturni pregled ..........14 Socialno skrbstvo in zdravstvo.....16 Poljedelstvo ........................18 Živinoreja.............24 Vinogradništvo ...........28 Sadjarstvo.............31 Šumarstvo.............34 Lov ...............41 Ribarstvo..............44 Tujski promet............47 Rudarstvo .............50 Trgovina, obrt in industrija......55 Elektrifikacija ...........59 Denarni zavodi in zadrugarstvo.....62 Prometna sredstva..........65 Opisi srezov, občin in krajev......69—610 Srez Brežice............71 Srez Celje.............87 Celje mesto.............112 Srez Črnomelj............118 Srez Dravograd...........144 Srez Gornji Grad..........(62 Srez Kamnik............175 Srez Kočevje............210 Srez Kranj.............232 Srez Krško.............254 Srez Laško.............285 Srez Lendava...............299 Srez Litija.............308 Srez Ljubljana okolica........334 Stran Ljubljana mesto...........367 Srez Ljutomer............376 Srez Logatec............392 Srez Maribor desni breg.......409 Srez Maribor levi breg .......427 Maribor mesto ...........447 Srez Murska Sobota.........452 Srez Novo mesto ..........465 Srez Ptuj .............499 Ptuj mesto.............522 Srez Radovljica...........525 Srez Slovenj Gradec.........547 Srez Slovenske Konjice........558 Srez Škofja Loka..........571 Srez Šmarje pri Jelšah........589 Dodatek ..............611—614 Industrija dravske banovine......615—66S Elektrarne.............616 Gradbena, steklarska in keramična industrija .............617 Grafična industrija ......... 620 Kemična industrija..........622 Kovinska industrija.........627 Lesna industrija...........631 Papirna industrija..........635 Rudarstvo....... .....637 Tekstilna industrija.........640 Usnjarska industrija.........647 Živilna (hranilna) industrija......649 Razno (razne industrije, denarni zavodi, tujskoprometni obrati in drugo) . . . 654 Abecedni seznam in kazalo krajev .... 669—715 Kratice Kraji, ki za imenom nimajo oznake mesto ali trg, so vasi. Številke za imeni krajev, n. pr.: Podgorica, 161-35-17-18-2 pomenijo po vrsti število prebivalcev-hiš-posestnikov-kočarjev-najemnikov. sr = srez so = sresko sodišče du = davčna uprava žand = žandarmerijska stanica zdr = zdravstveni okoliš fin = oddelek finančne kontrole žel = železniška postaja o = obč. = občina p = pošta T = brzojav t = telefon š = šola ž up = župnija dek = dekanija ban. = banovinski s. = sever j- = jug v. = vzhod z. = zahod sv. = severovzhod sz. = severozahod j v. = jugovzhod jz. = jugozahod d. = desni 1. = levi Nm = nadmorska višina d. = društvo Gas = Gasilsko društvo SKJ = Sokol kraljevine Jugoslavije RK = Rdeči križ PRK = Podmladek Rdečega križa JS = Jadranska Straža PJS = Podružnica Jadranske Straže SD = Sadjarsko društvo SVD = Sadjarsko in vrtnarsko društvo PSVD = Podružnica SVD CMD = Ciril-Metodova družba PCMD = Podružnica CMD ČD = Čebelarsko društvo PCD = Podružnica ČD DKfid = Društvo kmetskih fantov in deklet JUU = Jugoslovansko učiteljsko udruženje KD = Kmetijska družba PKD = Podružnica KD Kolo j. s. = Kolo jugoslovanskih sester LD = Lovsko društvo SLD = Slovensko lovsko društvo NO = Narodna odbrana SPD = Slovensko planinsko društvo PSPD - Podružnica SPD Predgovor Živa in pereča potreba po krajevno informativnem priročniku, ki bi nadomestil nekdanje krajevne repertorije, je rodila misel, da bi sestavili tako podrobno in zanesljivo delo za našo banovino. Iz te zamisli je nastal naš Krajevni leksikon dravske banovine, razdeljen po srezih in ti po občinah in krajih po najnovejši upravni pripadnosti. Vsebuje poleg obširnega uradnega reperto-rija podrobne zemljepisne, zgodovinske, prometne, gospodarske, kulturne in turistične podatke za vsak, tudi najmanjši kraj naše banovine; dodana pa mu je še gospodarska revija, ki naj pokaže sliko naše industrijske delavnosti. Leksikon naj bi bil predvsem informativen priročnik za urade, zavode in posameznike v praktične in poslovne namene, poleg tega pa naj nudi vsakemu tudi tehtne opise posameznih krajev in njihovih znamenitosti. Z delom smo pričeli jeseni leta 1933., končali smo ga v aprilu 1937. To razdobje najbolj priča, kako težavno in zamudno je bilo zbiranje podatkov za opise krajev, njih presoja, dopolnjevanje in izluščenje pravega zrna. Uradi in občine so na vprašalnili polah dali na razpolago gradivo najrazličnejše vrednosti. Dočim so nekateri med njimi poslali odlično in vestno zbrane podatke, so drugi to opravili manj zanesljivo. Uredništvo je skušalo pomanjkljivosti izpopolniti po drugi poti, kar se je večji del posrečilo. Še posebej je treba poudariti, da so se pri delu pokazale ogromne pomanjkljivosti naše statistične službe. Često smo imeli na razpolago za posamezne sreze, občine in vasi različne podatke od sreskih načelstev, različne od občin, zopet druge v uradno objavljenih publikacijah. Potrudili smo se, da bi spravili te podatke s kritično presojo v red in kolikor toliko uporabno skladnost, a žal nismo vselej dosegli popolnega uspeha. Leksikon je bil že v zasnovi namenjen v pomoč uradom, zavodom in tujskemu prometu. Odtod izvira tudi njegova razdelitev po upravnih enotah. Ker se te ne ujemajo vedno z zemljepisnimi in zgodovinskimi pokrajinami, smo navedli le tiste zemljepisne in zgodovinske znamenitosti, ki posebej označujejo posamezne kraje. Kraji so torej opisani z upravnega, ne kateregakoli drugega vidika in se je tako administrativni zasnovi leksikona na ljubo moralo umakniti v ozadje vsako drugo načelo. Naravne pokrajinske enote s tem načinom opisovanja niso prišle dovolj do izraza. Nadomestili smo jih z banovinskimi, sreskimi in občinskimi pregledi, ki so bistvena novost in posebnost tega informativnega priročnika. Pri izvajanju našega načrta so nam povzročile največ posla in težav prav v dobi priprav izvršene komasacije in rekomasacije občin, ki so delo ne samo zavirale in oteževale, temveč so izdajo tudi zelo zavlekle ter povečale že itak ogromne materialne izdatke. Nastalo je mnogo zmed pri podatkih o številu prebivalstva in površinah v novih občinah. Vendar se je redakciji z velikim trudom posrečilo upoštevati vse nove preureditve. V kolikor so se manjše rekomasacije izvršile med tiskom, jih označujemo v dodatku. Redakcija se je zaključila 30. aprila 1. 1937. Pri iskanju zanesljivih podatkov za kulturno gospodarsko revijo je šla uredništvu zelo na roko Zveza industrijcev v Ljub- ljani. Žal, da mnoga industrijska podjetja niso hotela razumeti važnosti in pomena te revije in tudi na večkratne dopise in urgence niso sploh odgovorila, ali pa so dala na razpolago nezadostne podatke. Odgovornost za uradne in statistične podatke pada vsekakor na ona obla-stva, ki so jih zbrala, za gospodarske opise posameznih panog industrije pa na prizadeta podjetja. ^ Zemljepisne karte posameznih srezov so mišljene le kot orientacijski nacrti k tekstu. Radi enotnosti in preglednosti je navajanje virov načeloma izostalo. Kljub navedenim in še več nenavedenim težkočam je izšel leksikon, ki je pri njem sodelovalo nad 30 sotrudnikov; njihova imena navajamo na drugem mestu. Javnost naj sprejme to truda in žrtev polno delo z zavestjo, da ima naša banovina nekaj, česar nima ne država, ne nobena druga banovina: sliko najpotrebnejšega, kar je treba vedeti o njej, o posameznih krajih tudi več, nego navaja o njih naša literatura. Zamisel in pobudo za leksikon je dal g. Guido Zupan, ki je prvi uvidel potrebo po taki knjigi. Organiziral je široko zasnovano akcijo za zbiranje gradiva in je z vedno novimi domisleki dajal nasvete, da bi bil leksikon čim popolnejši. Vodil je upravo in vsa dela, ki so bila potrebna za sestavo in dovršitev leksikona. Izvedba širnega programa ni bila lahka in je tako njegovo spretno vodstvo mnogo pripomoglo, da je Krajevni leksikon izročen slovenskemu narodu. Vodstvo redakcije je bilo v rokah načelnika kr. banske uprave in predsednika Zveze za tujski promet za Slovenijo g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna, ki je s svoje strani zelo veliko prispeval k izdanju leksikona in mu pomagal prebroditi marsikatero težavo. Gospoda prof. dr. Roman Savnik in dr. Svetozar Ilešič sta s sodelovanjem gg. prof. dr. Franca Trdana in prof. Maksa Miklavčiča redigirala končno gradivo leksikona. Pri uradnih in statističnih podatkih, kulturno gospodarski reviji, topografskih kartah in korekturi so sodelovali gg. prof. Jože Kosmatin, prof. Edvard čerček in Miro Siegl. Prvotno pa je sodeloval pri strukturi leksikona in interni redakciji g. Ivan Miklič. II koncu smatrata uredništvo in uprava za prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdaji in izpopolnitvi leksikona. Zahvala velja predvsem kr. banski upravi v Ljubljani, ki je vsa leta s popolnim razumevanjem moralno podpirala naše delo. Z okrožnicami na podrejene oblasti nam je omogočila vsestransko uspešno zbiranje gradiva, s posebnim ozirom na uradne in statistične podatke. Prav tako gre zahvala ljubljanski in mariborski skofijski oblasti, ki sta na podoben način podprli naše delo. Enako velja še posebna zahvala posameznim sreskim načelstvom, predsedstvom občin in vodstvom župnij, zlasti onim, ki so nam v pravilnem razumevanju pomena leksikona za splošnost in posebej za njihove kraje z občudovanja vredno vestnostjo zbirala potrebno gradivo. Zahvaljujemo se nadalje Zvezi za tujski promet v Ljubljani, ki nas je vsa leta krepko podpirala. Končno ne moremo prezreti dolge vrste naših sotrudnikov, ki so žrtvovali mnogo truda in časa, da bi delo cim bolj izpopolnili. Posebno pa se zahvaljujemo za naklonjenost našim pred-naročnikom in gospodarskim krogom. V Ljubljani, dne 30. aprila 1937. Uprava in uredništvo Sodelavci Bogataj dr. Lovro, banski svetnik: uprava banovine. Flego Anton, banski referent: pregled sadjarstva. Gaspari Oton, ing. arh.: umetnostna zgodovina za sreze bivše Štajerske in Prek-murja. Goriup Sergej, ing.: pregled vinogradništva. Gorše Miroslav, prof.: biografski podatki za vso banovino. Hočevar Zvone, prof.: geografija srezov Logatec in Maribor 1. br. Ilešič dr. Svetozar, asistent univ.: geografija Ljubljana mesto, Maribor mesto in deloma srezov Kamnik, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor d. br. in Ptuj (redakcija srezov Črnomelj, Krško, Litija, Ljubljana okolica, Ljutomer, Logatec, Maribor 1. br., Maribor d. br., Novo mesto, Ptuj Slovenj Gradec, Šmarje ter Ljubljana mesto, Maribor mesto in Ptuj mesto). Kosmatin Jože, prof.: geografija Ptuj mesto in deloma sreza Ptuj. Kovač Andrej, abs. pliil.: geografija večjega dela sreza Ptuj. Leban Vladko, abs. phil.: geografija dela sreza Ljutomer in dela sreza Dravograd. Marn dr. Rudolf, načelnik kr. banske uprave: pregled tujskega prometa (predsedstvo redakcije). Miklavc I. ing., ravnatelj KDE: pregled elektrifikacije. Miklavčič Maks, prof.: geografija in umetnostna zgodovina srezov Kamnik (večino), Kranj, Škofja Loka in večjega dela Radovljice, njih redakcija ter pregled cerkvene uprave. (Za srez Škofja Loka je umetnostno gradivo dal na razpolago g. kaplan Vaider Tvan.) Močnik Josip, ing.: pregled rudarstva. Moder Anton, prof.: pregledi rastlinstva in živalstva po srezih. Murko dr. Vladimir, privatni docent: pregled denarstva in zadružništva. Muzlovič Ivan, cand. phil.: topografske karte vseh srezov. Ogrin Gustav, ing. arli.: umetnostna zgodovina, za nekatere okraje na bivšem Kranjskem. Pengov Franc, abs. phil.: geografija sreza Maribor d. br. in deloma srezov Krško, Litija in Radovljica. Pfeifer dr. Ciril, trgovinski svetnik kr. banske uprave: pregled prometa. Pless dr. Ivan, tajnik Zbornice TOI: pregled trgovine, obrti in industrije. Savnik dr. Roman, prof.: geografija Celje mesto ter srezov Brežice, Celje, Gornji grad, Laško, Lendava, Murska Sobota, Slovenske Konjice, deloma Dravograd in Ljubljana okolica ter njih redakcija. Simonič Ivan, prof.: geografija srezov Črnomelj, Novo mesto in deloma Krško. Sotošek Janko, prof.: geografija srezov Slovenj Gradec in Šmarje pri Jelšah. Šivic Anton, ing., inspektor banske uprave: pregled šumarstva in lova. Šulgaj Alojzij, višji svetnik žel. direkcije v p.: ribarstvo. Trdan dr. Franc, prof.: redakcija in vse gradivo za srez Kočevje. Urankar Pavle, prof.: zgodovina za vso banovino, razen sreza Kočevje. Wenko Boris, ing.: pregled živinoreje. Žurga P. Janez, univ. asistent: geološki pregledi po srezih. ■ ■ ■ ■ Dr. Bogataj Lovro: Uprava dravske banovine Zgodovinski pregled od prevrata 1918 1. Ozemlje. Ob prevratu konec oktobra in v začeiku novembra 1918 je Narodna vlada v Ozemlje Ljubljani prevzela v svojo oblast in upravo v načelu vse slovensko ozemlje. Njena naredba o prehodni upravi z dne 14. novembra 1918, »U. 1.« št. 111/11, ugotavlja namreč, da se prehodna uprava Narodne vlade razteza na Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter na Štajersko in Koroško, kolikor sta te deželi del države S. H. S. Prekmurje v naredbi še ni imenovano. Narodna vlada pa je vršila upravo dejanski samo na onem ozemlju, na katerem je mogla uveljaviti svojo oblast po pravu okupacije. Upravna meja Slovenije je ostala neizpreme-njena samo napram Hrvatski, proti Italiji, Avstriji in Ogrski pa so bile definitivne meje postavljene šele z razmejitvijo po saintgermainski in trianonski mirovni pogodbi in po rapalski pogodbi. V neprestani posesti in upravi Narodne vlade in njene naslednice Deželne vlade za Slovenijo so bili od početka politični okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana-okolica, Litija, Krško, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj, dalje Maribor, Slovenj gradeč, Konjice, Celje, Ptuj, Ljutomer in Brežice ter avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Italija je poleg Trsta, Goriške in Istre zasedla od bivše Kranjske ves postojnski okraj, širok pas logaškega okraja, del občin Oslica in Sorica v kranjskem, ter občino Bela peč in dobro polovico občine Rateče v radovljiškem okraju. Zasedla je tudi logaško kotlino z Logatcem. Za preostale dele logaškega okraja je bila ustanovljena politična ekspozitura v Cerknici. Italija je vrnila logaško kotlino šele po sklepu rapalske pogodbe, nakar je bila marca 1921 politična ekspozitura v Cerknici opuščena in obnovljeno okrajno glavarstvo v Logatcu. V Koroški smo imeli okrajno glavarstvo v Veli-kovcu in politično ekspozituro v Borovljah, ki se je v času naše uprave v južni plebiscitni coni pretvorila v okrajno glavarstvo. Po nesrečnem plebiscitu je od Koroške pripadla naši državi samo občina Jezersko, ki je bila pridružena kranjskemu okraju, in Mežiška dolina, za katero se je osnovala politična ekspozitura v Guštanju. Sedež oblastva je bil kasneje premeščen na Pre-valje, kjer se je ustanovilo okrajno glavarstvo. Poleg zgoraj naštetih štajerskih okrajev je definitivno prišel pod našo upravo del političnega okraja radgonskega, in sicer tako zvana Apaška kotlina južno od Mure, ki je bila razdeljena med okraja Ljutomer in Maribor. Izvršile so se tudi neke manj pomembne mejne korekture pri okrajih Maribor in Slovenj gradeč. Prekmurje so zasedle naše čete po sklepu vrhovnega sveta v Parizu z dne 1. avgusta 1919. Zasedba se je izvršila v prvi polovici meseca avgusta 1919. Prekmurje je bilo začasno pod vojaško upravo, njej pa je bil prideljen civilni komisar, ki je v začetku posloval v Radgoni, dne 6. septembra 1919 se je pa preselil v Mursko Soboto. Za vzhodni del je dobil namestnika s sedežem v Dolnji Lendavi. Začasna uprava se je spremenila v definitivno dne 1. junija 1921, ko je bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo za politični okraj Prekmurje z ekspozituro v Dolnji Lendavi. Ekspozitura se je potem preosnovala v okrajno glavarstvo. Upravna meja napram 1 Irvatski se je večkrat menjavala. Po uredbi o razdelitvi države na oblasti je pripadel okraj Kastav ljubljanski, Medjimurje z okrajema Čakovec in Prelog pa mariborski oblasti. Kastav je bil z zakonom z dne 20. maja 1928 prideljen priniorsko-krajiški oblasti s sedežem v Karlovcu. Z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 so bili okraji Kastav, Čakovec, Prelog in Črnomelj dodeljeni savski, okraj Čabar pa dravski banovini. Okraj Črnomelj in iz dela tega okraja in občine lladatoviči v 1. 1931 ustanovljeni okraj Metlika sta bila z novo razmejitvijo banovin po ustavi z dne 3. septembra 1931 zopet dodeljena dravski, okraj Čabar pa savski banovini. Sedanja upravna meja med dravsko in savsko banovino je torej v bistvu ista, kakršna je bila v prejšnji dobi meja med Štajersko in Kranjsko proti Hrvatski, samo da so s čabarskim okrajem pripadle savski banovini občine Osilnica, Draga in Trava, ki so bile prej v kočevskem okraju, da je z metliškim okrajem prišla v dravsko banovino občina Radatovići iz okraja jastrebarskega in da je od čakovškega okraja pripadel del občine Štrigova na levem bregu Mure okraju Dol. Lendava, ostali del na desnem bregu Mure pa kot samostojna občina Štrigova ljutomerskemu okraju. Tri vasi iz čakovškega okraja so pripadle ptujskemu okraju. 2. Organizacija. Ob prevratu se je smatral Narodni svet v Ljubljani kot najvišje oblastvo v Sloveniji. Na njegov predlog je Narodno veče v Zagrebu imenovalo prvo Narodno vlado v Sloveniji, ki je imela naslov »Narodna vlada S. H. S.« v Ljubljani. Na čelu ji je bil predsednik, agende pa so bile po ministerialnem sistemu razdeljene na 12 oddelkov, katerih predstojniki so se imenovali poverjeniki. Oddelki so bili: Notranje zadeve, prehrana, uk in bogo-častje, pravosodstvo, socialno skrbstvo, finance, promet, industrija in trgovina, javna dela in obrt. kmetijstvo, narodna obramba in zdravstvo. Osnovna načela za državno in upravno ureditev v Sloveniji v prehodni dobi so obsežena v naredbi o prehodni upravi, ki je bila nekaka ustava za prehodno dobo. Po tej naredbi je Narodno veče kot najvišji činitelj v državi S. H. S. odločevalo: 1. v vseh vprašanjih, ki so bila v zvezi s temeljnimi načeli zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, in 2. v vseh vprašanjih, ki .jih zastopniki, odposlani v Narodno veče, priznavajo za skupna. Narodna vlada (pravilno Slovenija) je v naredbi sicer označena kot del države S. H. S., vendar je bila vezana na navodila Narodnega veča samo v zgoraj omenjenih dveh stvareh, vsa ostala vprašanja pa je reševala samostojno in zlasti vodila vso upravo v Sloveniji kot najvišje upravno oblastvo. Imela je celo vojaški resort in je po svojem predsedstvu vsaj deloma izvrševala tudi zunanje-politične posle. Narodna vlada pa ni imela samo najvišje upravne oblasti v Sloveniji, temveč je vršila tudi zakonodajo. Izdajala je po revolucionarnem pravu naredbe z zakonitim značajem ter je celo izpreminjala in razveljavljala zakone. Veljavnost naredb z značajem zakonov, izdanih od Narodne vlade pred 1. decembrom 1918, priznava tudi Vidovdanska ustava v členu 130. Dne 1. decembra 1918 je bilo izvršeno zedinjenje države S. H. S. s kraljevino Srbijo in Črno goro. S tem je prenehala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi po zedinjenju do Vidovdanske ustave z dne 28. junija 1921 država ni imela enotnega zakonodajnega telesa. Tako Narodna vlada, ki je po zedinjenju delovala še do konca januarja 1919, kakor tudi njena naslednica, Deželna vlada za Slovenijo sta izdali po zedinjenju še nebroj naredb z značajem zakonov, kar je istotako priznano v členu 130. Vidovdanske ustave. Narodna vlada je kot najvišje upravno oblastvo prevzela v svojem področju predvsem posle bivše deželne vlade v Ljubljani, deželne vlade v Celovcu in štajerskega namest-ništva v Gradcu. Po naredbi o prehodni upravi so nanjo prešli tudi vsi posli deželnih odborov. Vse avtonomne oblasti in naprave so bile pod njenim vrhovnim vodstvom in nadzorstvom. Osnovana je bila po ministrskem ali kolegialnem sistemu. Kompetenca celokupne narodne vlade v razmerju do njenega predsednika ni bila točno opredeljena, vendar je izdajala naredbe in z njimi vršila zakonodajo samo celokupna Narodna vlada. Poverjeništva so se v primeri s prejšnjimi nesamostojnimi oddelki namestništev in deželnih vlad organizirala dokaj samostojno. To stanje se more označiti kot dekoncentracija uprave po resortih. V organizaciji nižjih upravnih in samoupravnih oblastev se niso izvršile bistvene izpremembe. Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve z dne 5. novembra 1918, »U. 1.« št. 11/2, je bilo odrejeno, da so vsa državna oblastva, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi i. t. d. dolžna, da poslujejo kakor doslej. Isto je bilo odrejeno za občine z naredbo z dne 6. novembra 1918, »U. 1.« št. 34/3. Zedinjenje v upravi Slovenije prvotno ni povzročilo sprememb. Generalno kompetenco je imela še vedno Narodna vlada, centralna državna oblast pa le ono, ki je nujno izvirala iz državne skupnosti. Šele potem, ko je bila imenovana osrednja vlada v Beogradu, je Narodna vlada v seji z dne 27. decembra 1918 sklenila podati ostavko. Ostavka predsednika in osmerih poverjenikov je bila sprejeta z ukazom z dne 20. januarja 1919. Z ukazom z istega dne sta bila imenovana tudi predsednik in podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo. S tem aktom je de iure prenehala Narodna vlada, ter je bila ustanovljena Deželna vlada za Slovenijo. Posli poverjeništev za prehrano, za trgovino in industrijo, za javna dela, za narodno brambo, za promet, finance, zdravstvo in za socialno skrbstvo, so bili podrejeni neposredno ministrstvom. Deželni vladi je na posredovanje ostalo tudi poverjeništvo za socialno skrbstvo in je bila potem sestavljena takole: Predsednik, podpredsednik ter pet poverjenikov in sicer: za notranje zadeve, za uk in bogočastje, za pravosodje, za narodno gospodarstvo (kmetijstvo) in za socialno skrbstvo. Tako je ostalo z nebistvenimi izpremembami do Vidovdanske ustave. Deželna vlada pa ni bila več najvišja instanca, temveč so se proti njenim odločbam mogle zopet vlagati pritožbe na ministrstva. Za ostale, neposredno ministrstvom podrejene resorte so se razvila sledeča oblastva in uradi s sedežem v Ljubljani: 1. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro. 2. Ravnateljstvo državnih železnic. 3. Komisariat ministrstva za promet (za privatne železnice in za avtomobilski promet). 4. Poštno in brzojavno ravnateljstvo. 5. Čekovni urad. 6. Odsek za prehrano in obnovo države. 7. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. 8. Zdravstveni odsek. 9. Gozdarski odsek. 10. Glavno poverjeništvo za agrarno reformo. 11. Generalna inspekcija voda. 12. Rudarsko glavarstvo in 13. Finančna prokuratura. Za to dobo je značilna velika razcepljenost uprave, na eni strani avtonomna deželna vlada, na drugi strani pa veliko število neposredno ministrstvom podrejenih uradov. Vsako poverjeništvo in vsak ministrski urad se je organiziral po svoje, vsak je imel svoj uradniški stalež in svoj pomožni aparat. Trpela je enotnost uprave, število uradnikov in nameščencev pa je naraslo preko potrebe. Deželna vlada za Slovenijo je imela zadnjo sejo dne 9. junija 1921. Z razglasom o ustroju pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 2. avgusta 1921, »U. 1.« št. 94, je bilo objavljeno, da je deželna vlada za Slovenijo po členu 134. ustave prenehala, in da je mesto nje ustanovljena Pokrajinska uprava za Slovenijo. Njeno vodstvo je imel pokrajinski namestnik, razdeljena pa je bila na oddelke in sicer: predsedstvo pokrajinske uprave in oddelki za notranje posle, kmetijstvo, javna dela, socialno skrbstvo, prosveto in vere, pravosodje in gozdarstvo. Drugi uradi so ostali podrejeni neposredno ministrstvom. Pokrajinska uprava je imela po členu 134. ustave samo prehodni značaj, ker so se morali njeni posli prenesti na ministrstva, na velike župane in oblastne samouprave, posli oddelka za pravosodje pa na pristojna sodišča. Vidovdanska ustava, uredba o razdelitvi države na oblasti, zakon o občni upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi so bili temelji za novo upravno ureditev. Slovenija je bila razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Njuna prva velika župana sta bila imenovana z ukazom z dne 31. decembra 1922. Likvidacija pokrajinske uprave in ministrskih uradov iz občne uprave pa se je začela šele konec decembra 1923 in v začetku leta 1924 ter se je izvršila v letih 1924 in 1925, pa še to nepopolno, ker je nekaj uradov iz občne uprave ostalo podrejenih neposredno ministrstvom, n. pr. gradbena direkcija, agrarna direkcija, posamezne institucije ministrstva za socialno politiko in rudarsko glavarstvo. V tej in v naslednji dobi so nastale tudi nekatere spremembe v organizaciji prvostopnih oblastev. Ljubljanski oblasti sta bila dodeljena od bivše Štajerske okraj Brežice in novi okraj Laško. Okraji Maribor, Celje in Ptuj so bili zelo obširni. Zato so bili ustanovljeni novi okraji: Maribor desni breg, Maribor levi breg, Laško, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, v katerih so na odrejenih sedežih začela poslovati okrajna glavarstva sredi leta 1924. V Škofji Loki je bila z odločbo ministrstva notranjih poslov z dne 7. junija 1927 ustanovljena okrajna izpostava kranjskega okraja za sodni okraj Škofja Loka, ter je pričela poslovati z dnem 1. julija 1927. Iz dela črnomeljskega okraja in iz občine Radatovići je bil z zakonom z dne 23. aprila 1931 ustanovljen nov okraj Metlika. 3. Samouprava. Ko se je ustanovila Narodna vlada kot vrhovno oblastvo v Sloveniji, je Samo-njena kompetenca absorbirala tudi vso kompetenco bivših avtonomnih deželnih uprav. Ni bilo torej več ločitve med državno in avtonomno upravo (enotirni sistem). Narodna vlada je že z naredbo z dne 4. novembra 1918, »U. 1.« št. 44/4, prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblastev in naprav v Sloveniji, razpustila deželni odbor kranjski in postavila komisijo za začasno vodstvo iji likvidacijo deželne uprave. Z naredbo o prehodni upravi so bili vsi posli bivših deželnih odborov prenešeni na pristojne oddelke Narodne vlade, komisija pa je imela samo likvidacijo deželne uprave in upravo deželne imovine. Za Štajersko je bila ustanovljena komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave v Celju, ki pa je le malo delovala, ker so to imovino takoj prevzeli v upravo pristojni oddelki Narodne oziroma Deželne vlade. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave je bila po nekih spremembah junija 1921 razpu-scena, njeni posli pa izročeni poverjeništvu za notranje zadeve. Ko je bila ukinjena Deželna vlada, so prešle njene funkcije glede kranjske deželne imovine na pokrajinskega namestnika in potem na velikega župana, ki so se smatrali za legitimne zastopnike imovine bivše dežele Kranjske. Po decembrskem aktu zedinjenja naj bi bili avtonomni administrativni organi (Narodna vlada, Deželna vlada) odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom, ki pa se niso ustanovila. uprava V zakonu o oblastni in sreski samoupravi predvidene oblastne samouprave so se ustanovile šele v letu 1927, potem ko so se dne 23. januarja 1927 izvršile volitve članov oblastnih skupščin. Oblastni samoupravi ljubljanska in mariborska sta prevzeli posle deloma že leta 1927, deloma pa leta 1928. Oblast je bila kot samoupravna edinica pravna oseba po javnem in zasebnem pravu. Oblastna samouprava je imela oblastno skupščino in oblastni odbor, kateremu je predsedoval predsednik oblastnega odbora. Ljubljanski oblastni samoupravi je bila izročena v svojino imovina bivše dežele Kranjske, mariborski pa imovina bivše dežele Štajerske, kolikor je je bilo v oblasti, in kakor je bilo odrejeno z uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave. Preneseni so bili zlasti vsi kmetijski, socialni in zdravstveni zavodi. Obe sta razvili živahno delovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Državna uprava v oblasti pod velikim županom in oblastna samouprava pod predsednikom oblastnega odbora, pozneje pod komisarjem, sta bili ločeni (dvo-tirni sistem). Okrajne (sreske) samouprave niso bile nikdar ustanovljene, pač pa predstavljajo neko okrajno samoupravo okrajni cestni odbori, okrajni kmetijski odbori in združene zdravstvene občine. Z zakonom z dne 6. januarja 1929 o izpremembah zakonov o občinah in oblastnih samoupravah so bile razpuščene oblastne skupščine in oblastni odbori, za vršitev njihovih poslov pa so bili potem postavljeni komisarji. Z zakonom z dne 3. oktobra 1929 je bil zakon o oblastni in sreski samoupravi iz leta 1922 ukinjen ter je bila s tem zakonom in z zakonom o banski upravi banovinska samouprava izročena banu. Z navedenim zakonom z dne 6. januarja 1929 so bile razpuščene tudi vse občinske uprave in določeno, da se za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana postavijo občinske uprave s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, v ostalih občinah pa jih postavlja veliki župan, pozneje ban. Z novim zakonom o občinah in z zakonom o mestnih občinah so bili postavljeni novi temelji za občinsko samoupravo. Sedanja upravna ureditev 1. Pregled in glavna načela upravnega dela Šestemu januarju 1929 je v istem letu sledila zakonodaja, ki je prinesla važne upravne reforme. So io: zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, zakon o notranji upravi z dne 19. junija 1929 z novelo od 9. oktobra 1929, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 in zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929. Vse slovensko ozemlje, ki je bilo leta 1922. vsled predpisa Vidov-danske ustave, da nobena oblast ne sme imeti več kakor 800.000 prebivalcev, razdeljeno na dve oblasti, je bilo zopet združeno v eno upravno enoto: Dravsko banovino. Upravne Dravska banovina ima po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 površino 15.746 km" in 1,144.298 prebivalcev. Upravno je razdeljena na 25 okrajev, ki so: Brežice, Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Dravograd (s sedežem Preval je), Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Kranj s sresko izpostavo v Škof j i Loki, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto. Ptuj, Radovljica, Slovenj gradeč, Slov. Konjice in Šmarje pri Jelšah. V banovini so še štiri mestne občine s pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje in sicer Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ki dele stvarno pristojnost z upravo policije v Ljubljani odnosno s predstojništvoma mestne policije v Mariboru in Celju tako, da je generalna kompetenca pri mestnih občinah, imenovana policijska oblastva pa vrše samo spe- cielno njim izročene posle. Pojm »banovina« pomeni banovino kot ozemlje upravne edinice, pa tudi banovino kot samoupravno telo in pravno osebo. Banov urad se imenuje Kraljevska banska uprava. Upravno območje sreskih načelnikov je okraj (srez), urad se pa imenuje okrajno (sresko) načelstvo. Urad mestnih občin s pravico prvostopnega občnega upravnega oblastva se imenuje mestno poglavarstvo, na čelu mu je predsednik mestne občine. V večjih mestih so Specialna krajevna policijska oblastva in sicer uprava policije v Ljubljani, ter predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju. Upravi policije načeluje upravnik policije, ki je obenem banov referent za policijske stvari občega pomena in za one posamezne posle, ki so mu poverjeni za vso banovino. Predstojništvom mestne policije načeluje predstojnik mestne policije, občna ]3iin sreski načelniki in predsedniki mestnih občin so občna upravna oblastva, v ka- oEiastva terih je združena celokupna občna uprava. Vsa občna upravna in policijska oblastva vrše posle občne uprave in se imenujejo skupno oblastva občne uprave. Posle občne uprave vrše deloma tudi ostale občine. Za obmejno kontrolno službo imamo komisariate železniške in obmejne policije v Mariboru, na Jesenicah in na Rakeku. Občna uprava obsega vse posle razen onih, ki so dodeljeni v pristojnost sodišč, finančnih in Naloge vojaških oblastev in kjer država ne nastopa kot nosilec oblasti, ampak kot podjetnik. V okraju jj'"'"0^ je nosilec občne uprave okrajni načelnik, v banovini pa ban. Njim so dodeljeni za posamezne oEiastev upravne panoge strokovni organi. Sreskemu načelniku so dodeljeni politično upravni uradniki in strokovni referenti, n. pr. za kmetijstvo, veterinarstvo, zdravstvo, prosveto, gozdarstvo in tehnični referenti. Kateri so pri banski, upravi, je razvidno iz njenega zdolaj popisanega ustroja. Prevladuje torej notranja uprava, okoli katere so zbrane ostale občne upravne stroke. S tem se je doseglo, da so vse stroke občne uprave združene pod istim vodstvom in nadzorstvom. Tudi kolikor so prenešeni posli občne uprave na samoupravna oblastva in na samoupravne naprave, se opravljajo pod nadzorstvom in po navodilih sreskih načelnikov odnosno bana. V nasprotju s prejšnjim pojmovanjem, ko so se zlasti v južnih krajih upravna oblastva smatrala v prvi vrsti kot policijska, nalaga nova zakonodaja sreskemu načelniku in banu, da morata skrbeti tudi za gospodarski in kulturni razvoj ter za dobre socialne odnošaje v svojem območju. Naloga občne uprave torej ni samo vzdrževanje javnega reda, temveč tudi skrb za splošno blaginjo. Oblastva občne uprave so pooblaščena, da za vzdrževanje javnega miru, varnosti, reda, za varnost prometa, za zdravje ljudi in živali, za javno moralo, za pospeševanje narodnega gospodarstva in za preprečevanje vsakršnega ogrožanja v tej smeri izdajajo naredbe in za izvrševanje naredb ustanavljajo v zakonu predvidene kazni. Okrajna načelstva in mestna poglavarstva, uprava policije in predstojništva mestne policije so oblastva občne uprave prve stopnje, banska uprava je drugostopno oblastvo, ministrstva so pa najvišja oblastva. Da se razbremene centralna oblastva, je v upravnem postopanju po načelu administrativne dekoncentracije ustvarjen sistem dveh stopenj, t. j. zoper odločbe prve stopnje ima stranka pravico pritožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. Kadar odloča v najnižji stopnji prvostopno oblastvo, gre pritožba samo na bana, proti čigar odločbi je v primerih, ki jih določa zakon, dopustna tožba na upravno sodišče. Kadar pa odloča v prvi stopnji ban, gre pritožba na ministrstvo in proti njegovemu aktu je mogoče tožiti pri državnem svetu. Generalna kompetenca je bila s čl. 43. zakona o notranji upravi dana sreskemu načelniku, ker ta predpis pravi, da spadajo v pristojnost sreskega načelnika vsi posli občne uprave razen onih, ki so s posebnimi predpisi prideljeni v pristojnost višjih oblastev. Po § 7. zakona z dne 3. oktobra 1929 spadajo v pristojnost bana vsi posli občne uprave, za katere po veljavnih predpisih niso pristojna okrajna upravna oblastva, ali niso pridržani za ministrsko pristojnost. Generalna kompetenca bi bila torej po novejšem zakonu pri banu, vendar je gotovo, da je bil ta predpis zopet spremenjen s § 4. zakona o občnem upravnem postopanju, ki določa, da se v vseh primerih, kjer ni dovolj osnove za določitev stvarne pristojnosti državnega upravnega oblastva, domneva pristojnost občnega upravnega oblastva prve stopnje v vseh upravnih predmetih, kolikor niso izključeni iz občne uprave. 2. Ustroj banske uprave Ban je predstavnik kraljevske vlade v banovini ter vrši najvišjo politično in občno upravno oblast v banovini. Zakon natančno odrejuje, kaj vse spada v banovo pristojnost. Ban je z bansko uprave upravo neposredno podrejen ministrstvu notranjih poslov, sprejema in izvršuje pa tudi navodila in odredbe ostalih ministrstev, ter vrši posle iz njihovih resortov, kolikor spadajo v njegovo stvarno pristojnost. Banov pomočnik je banov pomožni organ in zakoniti namestnik. Kadar je ban zadržan, ga zastopa v vseh poslih banove pristojnosti, če je pa zadržan tudi banov pomočnik, ga zastopa načelnik upravnega oddelka. Banska uprava dravske banovine je razdeljena na osem oddelkov, oddelki pa se dele na odseke oddelki in na razdelke (referate). Formalna razdelitev na referate v splošnem ni izvedena. Oddelkom na-čelujejo načelniki, odsekom pa šefi odsekov. Ban sme odrediti, da se posamezni odseki podrede neposredno njemu, ter dati njihovim šefom dolžnosti in pravice načelnika. Razdelitev na oddelke je naslednja: 1. Obči oddelek (L), ki ima dva odseka in sicer tajništvo in personalni odsek. Njemu je predrejen tudi referat za izrabo vodnih sil in za elektrifikacijo, kolikor nastopa banovina kot podjetnik. 2. Upravni oddelek (II.), ki ima tri odseke in sicer splošni upravni odsek, odsek za javno varnost in odsek za samouprave. 3. Kmetijski oddelek (111.) s štirimi odseki, ki so: odsek za poljedelstvo in živinorejo, odsek za veterinarstvo z bakteriološkim zavodom, odsek za agrarno pravne posle (za agrarno reformo), odsek za šumarstvo in gozdno tehnični odsek za urejanje hudournikov. Temu oddelku je priključena tudi komisija za agrarne operacije, ki ima svoj tehnični razdelek. Šefi vseh odsekov razen onega za poljedelstvo in živinorejo, kakor tudi komisija za agrarne operacije so neposredno podrejeni banu in imajo pravice in dolžnosti načelnikov. Velika raznovrstnost poslov v posameznih odsekih zahteva za vsak odsek posebno strokovno vodstvo. Zato je baš ta oddelek med vsemi najbolj razcepljen. 4. Prosvetni oddelek (IV.) ima odsek za osnovni pouk in odsek za srednji in strokovni pouk. 5. Tehnični oddelek (V.) je razdeljen na tri odseke, in sicer odsek za mostove in železnice, hidrotehnični odsek in odsek za arhitektonske in elektrostrojne posle. 6. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI.) ima odsek za socialno politiko in odsek za zdravstvo. Od referatov naj bo omenjen referat za inšpekcijo dela in izseljeniški referat. Po VI. oddelku je banu podrejen Higienski zavod v Ljubljani z vsemi higienskimi ustanovami v banovini. 7. Finančni oddelek (VII.) sestavljata po zakonu računovodstvo in banovinska blagajna. Radi obširnosti poslov in iz praktičnih razlogov je pa po banovi odredbi razdeljen na tri odseke in ima odsek za banovinske davščine, odsek za proračun in obračun in odsek računovodstva. 8. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.) ima odsek za trgovino, obrt in industrijo in odsek za rudarstvo. Posle po rudarskem zakonu vrši v prvi stopnji rudarsko glavarstvo, čegar šef je rudarski glavar. Pomožna ustanova banske uprave je glavna pisarna, ki vrši celo notranje tehnično manipulativno in ekonomsko delo. Načeluje ji šef, kateremu je podrejeno pisarniško osobje in služabništvo. Pomožno službo vrše: splošno vložišče, vložni zapisnik, odpravništvo in registratura (arhiv). V splošnem vložišču se sprejema vsa došla pošta in osebno oddane vloge, razen onega, kar je pridržano za sprejemanje pri I. oddelku. Vložišče razdeljuje došle spise na posamezne oddelke in samostojne odseke. Vsak oddelek ter odseka za šumarstvo in agrarnopravne posle imajo svoj vložni zapisnik, kjer se vpisujejo došli spisi, ter indeks za evidenco. Spisi se pred vložno številko označujejo z rimsko številko dotičnega oddelka. Odpravništvo je skupno za vse oddelke, razen za I. in V. oddelek ter za gotove posle oddelka II. in nekih samostojnih odsekov. V odpravništvu se izdelujejo čistopisi in odpravljajo rešitve. Registratura shranjuje rešene spise in jih po potrebi pridružuje novim spisom. Komisija za agrarne operacije ima svoj pomožni aparat. Za oskrbovanje vseh oddelkov in ustanov banske uprave s stvarnimi potrebščinami obstoji ekonomat, ki je v sestavu glavne pisarne, vodi ga pa ekonom. Uradi banske uprave so nameščeni v banski palači in v palači banovinske hranilnice, tehnični oddelek in nekateri manjši uradi so pa v privatnih zgradbah. Po ukinitvi mariborske oblasti je bil za njeno področje postavljen okrožni inšpektor v Mariboru kot pomožni banov organ za posle javne varnosti in za nadzorstvo nad prvostopnimi obla-stvi. Upravljal je tudi arhiv bivše mariborske oblasti, kolikor ni bil takoj ob likvidaciji oblasti prenesen na sedež banske uprave, in je pošiljal banski upravi potrebne spise. Okrožni inšpektorat v Mariboru je bil ukinjen z dnem 31. marca 1932. Arhiv ima sedaj v upravi okrajno načelstvo levi breg, inšpekcijske posle za celo banovino pa vrši banski inšpektor pri banski upravi. Od ostalih institucij pri banski upravi so važnejše: komisija za ocenjevanje uradnikov banske uprave ter podrejenih oblastev in ustanov, komisije za strokovne izpite, disciplinsko sodišče za vse državne in banovinske uslužbence, za katere velja VIII. poglavje zakona o notranji upravi, knjižnica in Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine. V Mariboru je bil leta 1933 ustanovljen za ozemlje bivše mariborske oblasti ter za okraja Laško in Brežice banovinski arhiv kot javna znanstvena in prosvetna ustanova s sedežem pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Upravlja ga arhivar, ki je neposredno podrejen banski upravi. (Oddelek IV.) 3. Banovinska samouprava Ban kot najvišji državni organ v banovini ne vrši samo poslov občne uprave, temveč predstavlja tudi banovino kot samoupravno edinico in pravno osebo ter vodi kot najvišji samoupravni organ v banovini tudi banovinske samoupravne posle. Istemu organu je torej poverjeno državno in samoupravno področje in oboje se upravlja v skupnih uradih. Imamo torej enotirni sistem napram dvotirnemu v prejšnji dobi oblasti in oblastnih samouprav. Banovina je glede banovin-skega področja pravna oseba in sme pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. V banovinsko področje spadajo one gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne naloge, ki po svojem pomenu presegajo obseg in potrebe poedinih občin ter se nanašajo, ali na celo banovino, ali njene večje dele, niso pa važne za celo državo. V banovinskem področju skrbi ban, n. pr. za gradnjo in vzdrževanje banovinskih cest, za elektrifikacijo, za pospeševanje kmetijstva, šolstva, zdravstva in za socialni prospeh, kolikor tega ne opravljajo država ali občine. Ustanavlja, vzdržuje in podpira zavode, podjetja in ustanove, kakor banovinske kmetijske šole, strokovne šole in tečaje, banovinske bolnice itd. Najvažnejše banovinske ustanove, zavodi in pod- ®?nns£; jetja, odnosno ustanove, ki jih banovina vzdržuje, so: Iz področja oddelka za kmetijstvo: bano- ustanove vinska sadjarska in vinarska šola v Mariboru; b. kmetijske šole na Grmu, v Št. Jurju pri Celju in v Rakičanu; b. kmetijska-gospodinjska šola v Št. Jurju pri Celju, b. mlekarska šola v Škofji Loki; b. kmetijska gospodinjska šola v Mali Loki; b. trsnice in drevesnice v Pekrah, v Kapeli, v Kostanjevici, v Leskovcu in v Drašičih; b. trsnica v Dramljali; b. žrebčarna na Selu; b. ribogojni zavod v Boh. Bistrici; b. kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; b. podkovska šola v Ljubljani, b. nižja gozdarska šola v Mariboru ter banovinska posestva v Ponovičah, Biba na Menini, v Gornji Radgoni in v Svečnici. Iz področja oddelka IV: B. glulionemnica v Ljubljani; b. deško vzgajališče v Ponovičah; b. zavod za slepo deco v Kočevju in b. zaloga šolskih knjig. Iz resorta tehničnega oddelka gre največ izdatkov za vzdrževanje cest in mostov. Iz področja oddelka VI: B. dečja domova v Ljubljani in Mariboru; splošna bolnica v Mariboru; javna bolnica v Celju; b. bolnica v Murski Soboti; javne bolnice v Slovenj gradcu, v Brežicah in v Ptuju; b. ženska bolnica v Novem mestu, b. hiralnice v Vojniku, Ptuju in Gornji Radgoni; b. veledrogerija in centralna lekarna v Mariboru; zdravilišče na Golniku in banovinski zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna. Osnova za vse to delo je banovinski proračun s pravilnikom o proračunu. Banovinsko prora- Bano-čunsko leto je kakor državno od 1. aprila do 31. marca. Proračun mora biti potrjen od finančnega p^rae™ ministrstva. Banovinsko področje je dokaj obsežno, saj znaša banovinski proračun za leto 1936/37 skupno 127,019.313 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Od izdatkov odpade v okroglih številkah na kmetijski oddelek 14,439.000 Din, na prosvetni oddelek 7,453.000 Din, na tehnični oddelek 38,003.000 Din, na oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 41,228.000 Din, ostalo pa na druge oddelke. Najvažnejši banovinski dohodki so doklade k vsem državnim neposrednim davkom, razne trošarine, takse, davščine in dohodki banovinskih zavodov, ustanov in podjetij. Dravska banovina je prevzela imovino bivših oblastnih samouprav po uredbi o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929. Prevzela je tudi bivši oblastni hranilnici v Ljubljani in v Mariboru, ki imata sedaj naslov Hranilnica dravske banovine v Ljubljani odnosno v Mariboru. Slednja ima podružnico v Celju. Poslujeta po bančnih načelih, imata pa zlasti nalogo, dajati kredite samoupravnim telesom. Kranjske deželne elektrarne so samostojno banovinsko podjetje. Banovinski posli se vrše s skupnim službenim osebjem, ter zanje ne sme biti ločenih uradov. Banovinski uslužbenec se lahko uporablja za državne posle in državni za banovinske, vendar pa banovinski uslužbenec ne sme biti prevzet brez svojega pristanka na državni proračun, niti državni ob istem pogoju na banovinskega. Posle banovinskega področja razporeja ban po njihovem značaju na posamezne oddelke. Ban je prevzel v banovinsko službo uslužbence bivših oblastnih samouprav. Novi se nameščajo v okviru banovinskega proračuna. Za banovinske uslužbence veljajo smiselno predpisi, kakor za državne, vendar vse banovinske uslužbence brez razlike položaja imenuje ban, kateremu je pridržano odločanje tudi v primerih, ko je to za državne pridržano ministrskemu svetu, ali resortnemu ministrstvu. Prejemki so izenačeni z državnimi, službeni naslovi se pa mesto »banski«, kar velja za državne, označujejo z »banovinski«. V banovini je ustanovljen banski svet kot banov posvetovalni organ. V dravski bano- danski vini ima sedaj 44 članov, ki jih postavlja in izmenjuje minister za notranje posle. Organizacija, delovanje in poslovni red banskega sveta je urejen s posebnim pravilnikom. Banski svet se sestaja redno enkrat na leto, da razpravlja o banovinskem proračunu. Ker je samo banov posvetovalni organ, nima pravice, da sklepa o proračunu, temveč more dajati samo predloge in nasvete. Razpravljati more potem tudi v drugih vprašanjih banovinskega področja. Uredbodajne pravice nima, vendar je sklenil in sprejel uredbo za izvrševanje nekih določil zakona o lovu in to na osnovi posebnega pooblastila iz § 76. finančnega zakona za leto 1934/35. Sprejel je tudi uredbo o občinskih uslužbencih in uredbo za izvedbo občinskih volitev. Bili so glasovi, ki so osporavali veljavnost teh uredb vsled pravnega stanja, omenjenega v naslednjem. viannski Ustava z dne 3. septembra 1931 postavlja banovinsko samoupravo na širšo podlago. V vsaki banovini kot samoupravnem telesu naj poslujeta banovinski svet in banovinski odbor. Banovinski svet naj se voli vsaka štiri leta, iz svoje sredine pa naj izvoli banovinski odbor kot samoupraven izvršilni organ. Dočim sedanji banski svet nima uredbodajne pravice, naj ima banovinski svet pravico, da na osnovi pooblastitve, izdane z zakonom o ureditvi banovin ali z drugimi zakoni, ureja poedine panoge banovinskega področja in življenja z banovinskimi uredbami, ki imajo za dotično banovino moč zakona. V ustavi predvideni zakon o banovinski samoupravi še ni izšel in se zato ta del zakona še ni izvedel. Izven sestava občne uprave je v dravski banovini treba omeniti še nekatera oblastva, predvsem finančno upravo in sodstvo. uprava"8 Najvišja finančna instanca v banovini je Dravska finančna direkcija v Ljubljani. Njej je podrejenih 30 davčnih uprav, in sicer: Brežice, Celje, Črnomelj, Lendava, Gornja Radgona, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Slov. Konjice, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Sloven jgradec, Slov. Bistrica, Škof j a Loka, Šmarje pri Jelšah, šoštanj in Višnja gora. Katastrskih uprav je 11, in sicer v Celju, Kočevju, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Črnomlju, Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu. — Carinarnice so v Dravogradu-Meži, Gornji Radgoni, Jesenicah, Ljubljani, Mariboru in Rakeku. Glavnih oddelkov finančne kontrole je 20, in sicer: Celje, Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Gorenji Logatec, Hodoš, Jesenice, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana, Lož, Marenberk, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Prevalje, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, šoštanj, Št. Ilj v Slov. goricah. Najvišja sodna inštanca je višje deželno sodišče (kot apelacijsko sodišče) v Ljubljani. Nanje je vezano višje državno tožilstvo v Ljubljani. Zborna sodišča I. stopnje so deželno sodišče v Ljubljani ter okrožna sodišča v Mariboru, Celju in Novem mestu. Z njimi so zvezana državna tožilstva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Okrajnih (sreskih) sodišč je 45, in sicer: 1. v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča 12: Brdo, Cerknica, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Litija, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika. — 2. V okolišu mariborskega okrožnega sodišča 10: Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slov. Bistrica in Št. Lenart v Slov. Goricah. — 3. V okolišu celjskega okrožnega sodišča 11: Brežice, Gornji grad, Kozje, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, šoštanj in Vransko. -— 4. V okolišu novomeškega okrožnega sodišča: Črnomelju Kočevje, Kostanjevica, Krško, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Trebnje, Velike Lašče, Višnja gora in Žužemberk. — Razen tega je v Celju še up ravno sodišče. Maks Miklavcic: Cerkvena uprava Teritorialni razvoj cerkvenih upravnih področij riain'r ^ škofijski razdelitvi slovenskih pokrajin se kažejo še do danes sledovi odredbe, s katero razvoj je Pipin 796 začasno, Karel Veliki pa 811 trajno določil reko Dravo kot mejo med metropolijama v S a 1 z b u r g u in Ogleju. Bistveno je to razmejitev porušila šele vrsta reform v 18. stol. Dotlej sta v območju salzburške nadškofi je nastali dve škofiji, ki sta pa bili malo obsežni in zelo odvisni od metropolije. Prvo je ustanovil nadškof Gebliard na Krki z uporabo dediščine bi. grofice Heme 1. 1072. Njeno prvotno ozemlje je obsegalo zgolj severno Koroško, od Št. Vida na Glini do izvirov Krke in Motnice. Druga, 1 a b o d s k a ali lavantinska škofija je nastala 1228 in je oklepala svet med Labodom in Št. Andražem tja blizu do Lipnice na v. in do Drave na j. Oba škofa sta bila strogo podrejena nadškofu in le njegova pomočnika v upravi preobsežne metropolije. — V krajih južno od Drave je nekaj Slovencev prišlo pod upravo neznatnih primorskih škofij (Trst, Koper, Novi grad, Poreč, Pulj), od koder so jemali patriarhi svoje namestnike, da so oskrbovali notranje pokrajine. Šele 1461 se je posrečilo Frideriku III., da je s pomočjo celjske dediščine iz župnij, ki so mu bile podrejene, ustanovil od Ogleja neodvisno škofijo v Ljubljani. S tem je bila stara uredba cerkvenih provinc prvič resno omajana, patriarhova oblast med Dravo in Sočo -prekinjena. Ljubljanski škofiji je določil Pij II. naslednje leto le malo večji obseg kot sta ga imeli salzburški pokrajinski škofiji. Razbita je bila na 5 ločenih delov; največji je segal do po-virja Ljubljanice, nato pa po ozkem pasu ob Savi v obe gornji savski dolini, drugi od Svibna na gornjo Savinjsko dolino tja do Šmihela pod Dravo in do Škal, tretji drobec je zavzemal župnijo Sv. Nikolaja pri Beljaku, četrti okolico Pilštajna, peti Št. Jernej na Dolenjskem. Nova škofija je bila podrejena neposredno papežu. Izven teli glavnih provinc so bili Slovenci v Prekmurju, ki so spadali deloma pod zagrebško škofijo, deloma pod vesprimsko. 1777 je vse to ozemlje pripadlo novi škofiji v Sobotišču (Szombathely). Med tem pa so nastale že tudi velike spremembe v oglejskem patriarhatu. Leta 1751. so na prizadevanje Marije Terezije odpravili oglejski patriarhat in so za avstrijske dele ustanovili novo na d škofijo v Gorici. Ta je upravljala poslej vse preostale in raztrgane kosce svoje province od morja do Drave in Sotle, celo preko Gorjancev. — Ker patriarh in za njim nadškof v Gorici nista mogla vršiti sama svojega poslanstva neposredno, so se poleg ljubljanske škofije močno utrdili njihovi zastopniki arhidiakoni, ki so zlasti pod vodstvom samostanov (Stična, Kostanjevica, Bistra), nemškega viteškega reda in novomeškega kapitlja (od 1493) postajali vedno bolj neodvisni. V končnem razvoju so se razmahnili južno od Drave naslednji večji a r h i d i a k o n a t i : dva furlanska (zgornji in spodnji), tolminski, gorenjski, dolenjski (ribniški), novomeški, savinjski; ozemlje nad Dravo je imelo arhidiakonate v Spodnji marki, Zgornjem in Spodnjem Koroškem. Vsa ta področja pa so drobili še naprej z župnijami, ki so bile utelešene velikim samostanom, zlasti cistercijanskim in kartuzijanskim. 2. Ves izumetničeni sestav je porušil Jožef II. z odločitvijo, naj se škofijske meje prilagode takratnim deželam, hkrati pa brez ozira na zgodovinski razvoj preurede župnije po geografskem in statističnem vidiku, ki odpravijo arhidiakonate. Slovenci na Primorskem so odslej v načelu spadali pod Trst in Gorico, na Kranjskem pod ljubljansko, na Koroškem pod krško, na južnem Štajerskem pa pod lavantinsko škofijo. Nova razmejitev se je izvršila v glavnem 1786 do 1789. Bila pa je še nepopolna. Ljubljanska škofija si je priključila župnije Idrijo, Spodnjo Idrijo, Vojsko, Gore in Novo Oselico šele 1792, župnije postojnske in trnovske dekanije ji je prepustil tržaški škof 1. 1830., ko se je od goriške nadškofije odcepila tudi vipavska dekanija; Motnik je končno prišel v ljubljansko škofijo šele 1833. Tudi razmejitev med krško in labodsko škofijo v smislu deželnih meja se ni mogla gladko izvesti. Po trdih bojih je dosegel šele škof A. M. Slomšek 1859, da so sedež labodske škofije prenesli iz obmejnega in nemškega Št. Andraža v Maribor, obenem pa razmejitev po deželni meji prilagodili narodnim težnjam. Tako sta obe slovenski škofiji s sedežem v Jugoslaviji dobili mnogo večji in stalni področji in s tem mogli postati podlaga cerkveni upravi v dravski banovini. 3. Ob postanku naše narodne države so s cepitvijo slovenskega narodnega ozemlja močno prizadeli zlasti ljubljansko škofijo. Ves njen zapadni del so zasegli Italijani 1918, po rapalski pogodbi (1920) pa so kmalu odpadle kraje podredili drugim škofijam. Tako si je nova reška škofija 1925 dokončno priključila dekanijo Trnovo z župnijami Knežak, Prem, Trnovo in vikariatom Zagorje. Naslednja razmejitev se je pravno uveljavila 1933, ko je kraje severno od škofije na Reki ljubljanska škofija odstopila skupno s postojnsko dekanijo Trstu, dekaniji Vipavo in Idrijo nadškofi ji v Gorici, župnijo Belo peč pa nadškofi j i v Vidmu. Na zapadu je Ljubljana pridobila izpod goriške nadškofije le košček Selške doline (zdaj v novi ekspozituri Davči). — Nekaj poprej (1923) ji je krška škofija izročila v administracijo obe župniji na Jezerskem. Mariborsko (labodsko ali lavantinsko) škofijo je državna razmejitev le malo okrnila, dala pa ji je veliko večje nadomestilo v novo priključenem ozemlju. Odcepila ji je le župnijo Sv. Nikolaja na Soboti, ki jo je prepustila v upravo (apostolsko administracijo) sekovskemu škofu. Nasprotno pa je postal 1923 mariborski škof apostolski administrator za 13 župnij v Mežiški dolini (krška škofija), za 3 župnije sekovske škofije in obe prekmurski dekaniji s 18 katoliškimi župni- jami iz somboteljske škofije. — Pripomniti je treba, da nova cerkvena razmejitev ob jugoslovanski meji proti Avstriji in Madžarski še ni definitivno in pravno zaključno izvršena. Obe škofiji naše banovine tudi še nista urejeni v višjeredno cerkveno provinco. Z ostalimi jugoslovanskimi škofijami sta zvezani samo preko škofovskih konferenc v Zagrebu, sicer pa sta obe podrejeni neposredno sv. stolici. Novi še ne izvedeni konkordat med Vatikanom in našo državo je 1935 obnovil nadškofijo v Ljubljani z edinim sufraganom v Mariboru. Ta nadškofija je z drugačnim območjem poslovala že po jožefinskih cerkvenih reformah, vendar le pod nadškofom Mihaelom baronom Brigidom (1788—1806). Nova cerkvena provinca ne bo povsem skladna z mejami dravske banovine. Obe škofiji sta namreč ohranili proti zagrebški nadškofiji in senjski škofiji svoje prvotne meje iz 1. 1918. Poznejše politične upravne spremembe na škofijsko razmejitev niso vplivale. Tako se obe upravni področji razlikujeta ob gorenji Kolpi, nekaj malega pa tudi v Beli Krajini in na desnem bregu Drave in Mure. Bolj dosledno kot banovina združujeta strnjeno slovensko ozemlje v Jugoslaviji. Notranja uredba škofijske uprave škof ysa oblast nad cerkvenim področjem posamezne škofije pripada po božjem pravu ordina- riju, škofu. Izvršuje jo redno, neposredno, ne morda kot papežev namestnik, zakaj tudi papeževa oblast je v bistvu škofovska oblast; ta jo izvršuje vzporedno s škofi v vesoljni cerkvi, dočim je škofovska jurisdikcija omejena na določeno ozemlje in ljudi. Njegovo zakonodajo določa obvezni okvir splošnega cerkvenega prava, pri katerem pa tudi more sodelovati kot aktiven član občega cerkvenega zbora. Znotraj svojega področja pa vlada povsem samostojno, vršeč svojo duhovniško, učeniško in zakonodajno oblast. Poleg tega vodi in nadzira vse podrejene organe, tako glede dušnega pastirstva, uprave in cerkvenega premoženja. kapiteij Kot neke vrste senat stoji škofu ob strani stolni k a p i t e 1 j , t. j. zbor duhovnikov (kanonikov), ki poveličuje božjo službo, pomaga škofu upravljati škofijo in ga nadomešča, če je njegovo mesto izpraznjeno. Stolnim kanonikom se včasi v konzistoriju, škofovem posvetovalnem organu, pridružuje še nekaj drugih duhovnikov (konzistorialnih svetnikov). Škof v določenih zadevah obvezno vpraša za svet eden ali drugi zbor, vendar odloča končno iz lastne moči. — Prvi dostojanstvi v stolnem kapitlju imata stolni prošt in stolni dekan. — V ljubljanski škofiji obstoji poleg stolnega kapitlja še kolegiatni kapiteij s proštom na čelu v Novem mestu; njegova služba je dušnopastirska. Ljubljanski stolni kapiteij ima 12, mariborski 7, novomeški kolegij 5 kanonikov. Poleg teh je nekaj mest za častne kanonike. Kunja Redno upravo škofije opravlja škof s pomočjo kurije (ordinariata), ki se v načelu deli na troje oblastev, ki delujejo le v škofovem imenu: a) upravno pod vodstvom generalnega vikarja, b) sodno, ki mu stoji na čelu oficial in c) ekspeditivno, ki mu načeluje kancelar. Najvažnejše mesto ima pri upravi generalni vikar, ki v večini primerov polnopravno zastopa in nadomešča ordinarija. — V ljubljanski in podobno v mariborski škofiji je kurija razdeljena na tele sestavne dele: 1. škofijsko pisarno, kjer posluje generalni vikar in je shranjen aktualni arhiv, 2. škofijsko računovodstvo, ki nadzoruje cerkveno imovino, 3. škofijsko sodišče, kjer nastopa oficial kot sodnik poedinec, pa tudi v kolegiju 3 ali 5 članov, 4. škofijski arhiv za zgolj historično pomembne akte. — Poleg teh ustanov spadajo v kurijo razni kolegiji svetovalcev in komisij, ki vodijo in nadzirajo važnejše škofijske naprave in poslovanja (eksaminatorji, cenzorji, nadzorniki, svetovalci). Dekanati 2. Glavna področja nižje uprave so v vsaki škofiji dekanati in župnije. Za vernike 2upnije predstavlja župnija prvo neposredno cerkvenopravno oblast. Dekani so pomožen škofov organ pri nadziranju in vodstvu škofije. Njihova oblast nad vrsto • župnij je samo delegirana, njihova samostojnost je bistveno manjša kot je bila do jožefinskih reform oblast arhidiakonov, ki so jih nadomestili. — Poslovanje 5 novodobnih arhidiakonov, ki jih je uvedla ljubljanska škofija znova 1901, mariborska pa kot 4 naddekanate uredila 1906, je v bistvu samo posredništvo med dekani in škofom, združeno z nadzorovanjem vsega verskega, socialnega in cerkvenopolitičnega življenja poverjenih področij. Tako naddekani in arhidiakoni samo podpirajo in izpopolnjujejo namene, ki jih imajo v škofiji prvenstveno dekani. Ljubljanska škofija je zdaj razdeljena na 18 dekanij, lavantinska pa na 24 dekanij in 4 dekanije župnij v administraciji. Župniki vrše glavne dušnopastirske posle v redni oblasti za določen okoliš in vernike, vendar pod ordinarijevim nadzorstvom. Njihova služba je načelno stalna in poleg škofove najbolj odgovorna. Kot urad, ki poleg škofije dela tudi za državo, ima župnija tudi pisarno, ki izdaja listine in upravlja med uradnimi knjigami zlasti krstno, birmansko, poročno in mrliško. — Nepopolne župnije, kjer vrši poseben duhovnik župnikove posle, včasi skoraj neodvisno, označujemo kot ekspoziture; po svojem značaju splošno odgovarjajo nekdanjim vikariatom, ki so jim župniki izročali dele prevelikih župnij v upravo. Vendar prištevamo ozemlje danes redkih ekspozitur pravno še vedno k izvorni župniji. — Redni župnikovi pomočniki so kaplani, ki delujejo pod vodstvom žup-nikovim in redno na istem kraju. Ljubljanska škofija ima zdaj 274 župnij, 8 ekspozitur, 217 kaplanij, 3 manemisariate (mesta brez odgovornega vnanjega pastirstva), 25 beneficijev. Na razpolago imajo 286 kuratnih cerkva (z rednim bogoslužjem), 890 podružnic, 281 kapel. Vseh svetnih duhovnikov je 593, od teh 416 v aktivnem dušnem pastirstvu, 79 v drugih službah, redovnih duhovnikov je 163, z upokojenci in onimi iz drugih škofij jih je vseh 756. Vernikov je 521.571. Mariborska (lavantinska) škofija je imela 1934 lastnih župnij 222, iz drugih škofij v upravi 34, skupaj 256, kaplanij 203+23, skupaj 226, le 4 ekspoziture (ena od teh »kuracija«), vseh duhovnikov pa 551, od teh 408 aktivnih, 2 deficienta, 40 upokojenih in 101 redovni duhovnik. Vseh katoliških vernikov je štela 618.724. Redovniki in redovnice 1. Izpod škofijske oblasti so na splošno izvzeti samostani, to je hiše verskih zadrug, ki žive ff™?" po pravilih, potrjenih od papeža, in se posvečajo življenju v smislu evangeljskih svetov. Njihova organizacija sega preko škofijskih mej, ima pa zvečine v naših škofijah ali vsaj v državi svoje pro-vincialno vodstvo, deloma celo materino hišo. Na zunaj se močno ločijo po svoji starosti in ustavi, ki se je vedno prilagodila časovnim posebnim nalogam. Najstarejši od teh, samostani iz redovne skupine reformiranih benediktincev (cisterciani, kartuziani in trapisti) imajo veliko neodvisnost posameznih hiš med seboj; bavijo se poleg meditacije in znanosti še posebej z ročnim delom. Druga stara samostanska ustanova, križniški (nemški viteški) red je prešel na dušno pastir- stvo. Iz visokega srednjega veka so se pri nas ohranili in zelo razširili samostani tkzv. beraškili redov po pravilih sv. Frančiška Asiškega (frančiškani, kapucini, minoriti), ki se pretežno uveljavljajo v verski obnovi. Isti namen imajo naši mlajši redovi, ki vodijo domače in vnanje misione s pomočjo pisane in govorjene besede (jezuiti, lazaristi), dočim se tretji mlajši red, usmiljeni bratje, posvečajo bolniški skrbi; ta je sicer glavna naloga ženskih kongregacij sv. Vincenca Paulskega, ki jih vodijo lazaristi (usmiljene sestre, bolniške sestre). Drugi ženski redovi, kot reformirane kar-meličanke in magdalenke žive zlasti kontemplativnim namenom, še več pa se ukvarjajo s šolstvom in drugo vzgojo mladine, med starejšimi red uršulink, med mlajšimi zlasti samostanske družine III. reda sv. Frančiška (šolske sestre) in sestre De Notre Dame. Mnogo samostanov je pri nas zatrl cesar Jožef II. 1782. Od teh se je spet obnovil zlasti naš najstarejši red cistercianov (iz 1. 1135/6). 2. Na slovenskih tleh imamo sedaj naslednje naselbine redovnikov: cisterciani, opatija v Stični in redovna hiša v Ljubljani; kartuziani, samostan Pleterje; trapisti, opatija Rajhenburg; frančiškani, provincija v Ljubljani, redovnih hiš v ljublj. škofiji 8, v la-bodski 4; kapucini, provincija v Celju, hiš 2+3; mi norite k i konvent v Ptuju; križniški red, priorat balivije v Ljubljani; jezuiti (provincija v Zagrebu), redovna hiša v Ljubljani, rezidenca v Mariboru; lazaristi, provincija v Ljubljani, naselbin v ljublj. škofiji 3, v labodski 1; usmiljeni bratje 1 + 1; salezijanska družba sv. Janeza Boska 3+3. Vseh redovnih duhovnikov je 264, nekaj več pa redovnih bratov laikov. Mnogo številnejše so samostanske ustanove redovnic: karmeličanke, red. hiša na Selil pri Lj., 18 sester; u r š u 1 i n k e , red. hiša v Ljubljani, 3 v ljublj. škofiji, redovnic 186; križniški red, provincija v Ormožu, 4 podružnice (2+2), 52 sester; usmiljene sestre sv. Vincenca P., osrednja hiša Marijin dvor, Radeče, ljubljanska škofija 20 podružnic, labodska 11, sester 833; konvent magdalenk v Studenicali, 39 sester; usmiljene sestre, materina hiša v Zagrebu, podružnice 3+0, sester 32; usmiljene sestre sv. Križa (provincija D ja- 12 PREBIVALSTVO kovo), 4 hise 41 sester; usmiljene sestre III. r. sv. Frančiška, Murska Sobota, 2 hiši, 15 sester; solske sestre III. reda, mat. hiša v Mariboru, podružnic 17+8, sester 339; iste materina hiša v Gradcu, prov. v Slov. Bistrici, 3+6 podružnic, sester 156; uboge šolske sestre de Notre Dame (Miinchen), 4 hiše, 49 sester; frančiškanske Marijine misio-n ar k e (Rim), red. hiša v Ljubljani, 17 sester; bo 1 n i š k e sestre (Marijine sestre Čudežne svetinje), mater, hiša v Ljubljani, 4+1, podružnica, 130 sester. Prebivalstvo (Po uradnih podatkih.)* število Dravska banovina ima po dokončnih rezultatih popisa prebivalstva od 31. marca 1931 1,144.298 prebivalcev, od tega 551.211 moških in 593.087 ženskih. Od posameznih upravnih enot živi po ustvaritvi Velike Ljubljane z dne 5. septembra 1935 največ ljudi v njej (nad 80.000 preb.). Sledi ji srez Ptuj z 71.041 preb., nato srez Kranj (z eksp. Škofjo Loko) z 59.212 preb., srez Ljubljana okol. ca 59.000 preb.** srez Krško 55.216, Maribor levi breg s 54.873, Maribor desni breg s 54.608, Murska Sobota z 52.634, Novo mesto s 50.407, Celje (po ustvaritvi Velikega Celja) z 49.614, Šmarje s 45.533, Litija z 39.757, Kamnik z 39.596. Lendava z 38.053, Kočevje s 37.949, Radovljica s 36.302, Ljutomer s 35.000, Laško s 34.376, Brežice s 33.549, mesto Maribor s 33.149, srez Dravograd s 32.400,' Slovenjgradec s 30.232, Logatec s 27.252, Črnomelj z Metliko s 25.265, Konjice z 21.231, Gornji grad s 17.564, mesto Celje (nova obč.) s 17.255 in mesto Ptuj s 4261. Pravilno sliko o razporeditvi prebivalstva pa dobimo šele, če si ogledamo njegovo gostoto z ozirom na areal celotne banovine in posameznih srezov. V vsej banovini pride na km2 povprečno 72.6 prebivalcev. Od posameznih srezov pokaže najvišjo številko laški srez (123 na km2), čemur je pač iskati vzrok v velikih rudarskih naselbinah Trbovelj in Hrastnika. Brez trboveljske in hrastniške občine bi prišlo v srezu le 66 preb. na kur, s čimer bi padel, kar se tiče gostote, šele na 13. mesto v banovini. Drugi najgosteje naseljeni srez je dolnjelendavski (114 na km2), slede mu nadalje srezi iz vzhodnega in severovzhodnega dela banovine, med njimi kot tretji Ptuj z mestom (92), Maribor 1. b. (91), Murska Sobota (88), Brežice (87), Maribor d. b. (84), nato Ljutomer (82). Šele na devetem mestu je celjski srez (80), ki mu slede Šmarje pri Jelšah (76), Kamnik (67), Krško (66), Slov. Konjice (66), Ljubljana okol. (65) po ustvaritvi Velike Ljubljane, prej (85), Slovenjgradec (61), Litija (57), Kranj (56), Novo mesto (54). Pod 50 prebivalcev na km2 kažejo srezi, ki zavzemajo v veliki meri že visoka alpska gorovja in kraške planote. To so Dravograd (47), Logatec (45), Črnomelj z Metliko (43), Kočevje (36), Radovljica (35) in Gornji grad (33). Porast Tendence, ki jih kaže porast prebivalstva v banovini, moremo razbrati iz podatkov ljud- skega štetja za 1. 1921. in onega iz 1931. V vsej banovini je v tej dobi naraslo prebivalstvo za 83.942 duš ali za 7.9%, kar je vsekakor razmeroma malo v primeri s porastom v vsej državi (16.24%). Najbolj je naraslo prebivalstvo v srezu ljubljanske okolice (za 18.31%); v tem je upoštevan tudi porast onih ljubljanskih predmestij, ki so bila 1935 priključena Vel. Ljubljani. Slede srezi Maribor desni breg (za 18.07%), Dravograd (17.23%), Kranj (14.57%), mesto Ljubljana v obsegu pred priključitvijo okoliških občin (12.15%), srezi Radovljica (10.81%), Maribor levi breg (10.43%), Novo mesto (10.05%), Gornji grad (9.61%), Celje okol. (9.29%), Laško (9.02%), Logatec (8.86%), Kamnik (8.36%), mesto Maribor (8.11 %), srez Litija (7.85%), Konjice (7.78%), Slovenjgradec (6.69%), Črnomelj z Metliko (6.29%), Ljutomer (4.79%), Krško (3.91%), Brežice (3.90%), Ptuj (2.62%), Šmarje pri Jelšah (1.37%), Kočevje (0.15%). Padlo pa je prebivalstvo v lendavskem srezu (za 0.75%), v * Podatki o številu preb. so tu vzeti po »Prethodnih rezultatih popisa stanovništva od 31. marta 1931« (Beograd 1931). Rezultati, ki jih leksikon navaja pri posameznih srezili in občinah, slone na podatkih sreskih načelstev in občin ter se od prvih marsikje razlikujejo. Razlike je deloma pripisati spremembam sreskih mej ob priliki preureditve občin 1933. Zato so za podatke o gostoti v tein članku vzeti sreski areali pred to. preureditvijo. Definitivni uradni podatki o štetju doslej po srezili in občinah žal še niso objavljeni. — Ured. ** Izgubil je 7. ustvaritvijo Velike Ljubljane nad 20.000 prebivalcev. mestu Celju (brez danes Yel. Celju priključene okolice, za 1.99%), v srezu Murska Sobota (2.45% padca), ter v mestu v Ptuju (4.23% padca). Zanimiva je primerjava za isto desetletje s podatki o prirod nem prirastku prebi- prirastek valstva. V letih 1921—1931 se je v celi dravski banovini rodilo povprečno vsako leto na vsakih 1000 prebivalcev 28.87 ljudi, umrlo pa jih je 17.95, tako da je znašal povprečni prirodni prirastek 10.92. Od posameznih upravnih edinic so samo mesta Celje, Maribor in Ptuj, ki ne kažejo nikakega prirodnega prirastka, temveč v njih prekaša umrljivost štev ilo rojstev, in sicer v Mariboru za 1.94» v Celju za 9.59°/oo, in v Ptuju še precej več.* Mesto Ljubljana (v obsegu pred 1935) je v tem oziru pozitivno (povpr. I.70°/Oo prirastka). V njem sicer od leta do leta močno pada število rojstev, a pada tudi procent umrljivosti, kar je oboje reden pojav, združen z dviganjem kulturne stopnje. Med srezi ima najmanjši prirodni prirastek srez Murska Sobota (8.27°/00). Malo prirastka kaže tudi srez Šmarje pri Jelšah (9.10». Od 10—11°/°° prirodnega prirastka imajo srezi: Radovljica (10.12», Celje okol. (10.33%„), Ljutomer (10.70», Kamnik (10.91» in Brežice (10.94°/„„). — Od 11—12°/00 znaša prirodni prirastek v srezih: Ljubljana okol. (11.12°/eo ), Dol. Lendava (11.47°/°°), Kočevje' (11.48», Kranj (11.55», Ptuj (11.57°/00) in Slov. Konjice (11.87°/00). — Med 12 in 12°/«° prirastka beležijo srezi: Slovenjgradec (12.17°/»"), Maribor desni breg (12.54», Črnomelj z Metliko (12.66°/ oo), Krško (12.82» in Gornji grad (12.99"/"«). Še višji prirodni prirastek imajo srezi Dravograd (13.267„0), Novo mesto (13.35», Logatec (13.49». Litija (14.65»; Maribor levi breg (14.730/„„) in Laško (16.09°/00). Če primerjamo te številke s številkami o rodnosti in umrljivosti, dobimo seveda nekoliko drugačen vrstni red. Najmanj rojstev na 1000 prebivalcev kaže mesto Ljubljana (13.75), sledi mesto Ptuj (15.73), srezi Šmarje pri Jelšah (24.24), Radovljica (24.88), Ljubljana okol. (25.25), Murska Sobota (26.10), Celje okol. (26.81), Celje mesto (27.17), Kamnik (27.98), Maribor desni breg (28.22), Brežice (28.27), Kočevje (28.30), Ljutomer (28.57), Kranj (29.12), Dolnja Lendava (29.19), Konjice (29.24), Logatec (29.43). Gornji grad (30.17), Ptuj okol. (30.22), Slovenjgradec (30.39), Laško (30.84), Krško (31.65), Litija (32.05), Dravograd (32.78), Maribor levi breg (32.86), Novo mesto (33.23) in Črnomelj z Metliko (33.67). Kar se tiče umrljivosti, kaže najmanj smrtnih slučajev na 1000 prebivalcev v desetletju 1921—1931 zopet mesto Ljubljana (12.10), slede srezi Ljubljana okol. (14.09), Laško (14.75), Radovljica (14.77), Maribor desni breg (15.74), Logatec (15.97), Gornji grad (16.26), Celje okol. (16.68), Kočevje (16.83), Šmarje pri Jelšah (16.92), Kamnik (17.05), Murska Sobota (17.37), Litija (17.39), Konjice (17.41), Kranj (17.56), Dol. Lendava (17.72), Krško (17.93), Brežice (17.98), Slovenjgradec (18.12), Ljutomer (18.14), Maribor levi breg (18.22), Ptuj okol. (18.66), Maribor mesto (18.79), Dravograd (19.51), Novo mesto (19.96), Črnomelj (21.10), Ptuj mesto (33.96) in Celje mesto (36.77). Za strukturo prebivalstva v dravski banovini je važna še statistika poklicev iz i. 1931. PokIici Po tej statistiki je zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 690.561 preb. (320.400 moških, 370.161 ženskih) ali 60.35% vsega prebivalstva. V industriji in obrtih je zaposlenih 223.017 preb. (121.171 moških, 101.846 ženskih) ali 19.49%. Sledi sloj rentierjev in penzionerjev s številom 52.061 ali 4.55%, javna služba in svobodni poklici s 46.109 preb. ali 4.03%, promet s 45.264 ali 3.96%, trgovina z 31.383 ali 2.74%, rudarstvo in topilništvo s 27.791 ali 2.43%, vojska in mornarica s 6274 ali 0.55 %, dnevničarji in delavci brez podrobnejše označbe s 3702 ali 0.32%, uslužbenci denarnih zavodov s 3651 preb. ali 0.32%, na vse ostale različne poklice pa odpade 14.485 preb. ali 1.26%. Če upoštevamo še, kolikšen del k posameznim poklicom pripadajočih ljudi tvorijo oni, ki te poklice dejansko izvršujejo, koliko pa oni, ki jih prvi vzdržujejo, dobimo naslednjo sliko. Največji procent vzdrževancev kaže rudarski poklic, to se pravi, od vseli onih prebivalcev, ki žive od rudarstva, jih je le 34.3% hraniteljev, a 65.7% vzdrževancev (žena, otrok itd.). Podobna je slika pri prometnih poklicih (34.6% hraniteljev, 65.4% vzdrževancev). Slede javna služba in svobodni poklici (50.1% hraniteljev, 49.9% vzdrževancev), industrija in obrt (53.5% hraniteljev, 46.5% vzdrževancev), kmetijstvo in gozdarstvo (54% hraniteljev, 46% vzdrževancev), trgovina (57.3% hraniteljev, 42.7% vzdrževancev), rentieri in penzioneri (63% hraniteljev, 37% vzdrževancev), vojska in mornarica (86.9% hraniteljev, 13.1% vzdrževancev) itd. Podatki o narodnostni in verski pripadnosti prebivalstva po štei j n iz 1. 1931 še niso uradno objavljeni. * Podatki za mesta pa so nezanesljivi in nedvomno previsoki, ker upoštevajo tudi smrtne slučaje v tamošnjih bolnicah, pri čemer so prizadeti tudi bližnji in daljni okoličani. Kulturni pregled (Po poslovnem poročilu prosvetnega oddelka kr. banske uprave.) Za kulturno sliko dravske banovine je potreben pregled njenega šolstva, kulturnih in prosvetnih društev in institucij, knjižnic, tiska itd. Narodne Temeljna osnova vse kulture je narodna šola. Banovina ima (po stanju leta 1935.) 861 narodnih šol (848 državnih, 13 zasebnih). Ena šola pride povprečno na 1329 prebivalcev. Od vseh šol je enorazrednic 134, dvorazrednic 176, trirazrednic 132, štirirazrednic 114, petrazrednic. 120, šestrazrednic 151, sedemrazrednic 135, osemrazrednic 9. Od vseh teh navedenih 861 šol je rednih narodnih šol 804, šola za gluhoneme 1 (Ljubljana), šola za slepe 1 (Kočevje), ban. vzgajali-šče 1 (Ponoviče), šoli za manj nadarjeno deco 2 (Ljubljana, Maribor), manjšinska šola 1 (Ljubljana), ambulantne šole 4, šolskih stanic 24, zasilnih šol 10, zasebnih šol 13. — Razen tega je še 13 gospodinjskih šol, 55 zabavišč (s 75 oddelki), 13 zavetišč (z 20 oddelki) in 7 neotvorjenih šol: Krška vas, Globočice, Zg. Vrlipolje, Matke, Cerknica, (srez Maribor levi breg), Srednje Grčarje, Zilje. V vsej banovini je torej 948 narodnošolskih in njim sorodnih edinic. Na vseh narodnih šolah je 3246 temeljnih oddeljenj in 701 vzporednica, skupaj 3947 oddelkov. Manjšinskih razredov je 54, od tega ima madjarska manjšina v Prekmurju 4, nemška pa 49 razredov in 1 zasebno zabavišče. Šole obiskuje 93.155 učencev in 92.172 učenk, skupaj 185.327 otrok, to je povprečno 47 otrok na 1 oddelek. Od teh otrok je Jugoslovanov 182.325, Nemcev 2287, Madjarov 650 in drugih 65. Vseh učnih oseb je (po stanju z dne 15. jan. 1936) 4133, in sicer 1536 (37.1%) učiteljev in 2597 (62.9%) učiteljic. Izmed teh je kontraktualcev 22, dnevničarjev 47, zabavilj 68, učiteljic ročnih del 60, drž. verouč. 24. V vseh šolskih poslopjih je 2692 učilnic za 3947 oddelkov. Po izvedeni komasaciji upravnih občin je nastala v posameznih primerih potreba prešolanj, tako da se danes meje šolskih okolišev v splošnem krijejo z mejami upravnih občin. V banovini imamo 806 šolskih občin. Višina vseh odobrenih proračunov je znašala: v letu 1931 36,863.043 Din, v letu 1932 29,197.012 Din, v letu 1933 25,070.782 Din, v letu 1934/35 23,997.932 Din, v letu 1935/36 25,184.788 Din. Od zneska za 1935/36 odpade na avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj) 3,126.653*50 Din, ostalo (22,058.72419 Din) morajo prispevati podeželske občine. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, v kateri je bilo v šolskem letu 1935/36 111 gojencev; v zavodu za slepo deco v Kočevju 40 gojencev, v deškem vzgajališču v Ponovičah pa se vzgaja 65 gojencev. Razen tega vzdržuje banovina še pomožno šolo v Ljubljani (98 gojencev) in v Mariboru (113 gojencev). Šole in učiteljstvo v dravski banovini vrše tudi ogromno prosvetno-kulturno delo v neposredni zvezi s poukom. Izpopolnjujejo se šolske knjižnice in ponekod se ustanavljajo na šolah tudi javne knjižnice. V mnogih šolah se vrše tudi večerni sestanki roditeljev, kjer se obravnavajo razna aktualna in gospodarska vprašanja. Mnogo uspeha obetajo kmetski in gospodinjski nadaljevalni tečaji za izvenšolsko mladino, ki so se ustanovili v raznih šolskih področjih dravske banovine. Meščan- Meščanski h šol je v banovini 44, in sicer 36 državnih in 8 zasebnih. Drž. meščanske skc in srednje šole imajo 133 razredov in 77 vzporednic, skupaj 310 oddelkov, katere obiskuje 4286 učencev in 3573 deklic, skupaj 7859. Zasebne (samostanske) šole imajo 32 razredov in 5 vzporednic z 1448 učenkami. Vse meščanske šole imajo skupaj 165 razredov in 82 vzporednic, torej 247 oddelkov in 9307 učencev. V banovini je zdaj 11 popolnih gimnazij (5 gimnazij v Ljubljani, 2 v Mariboru, 1 v Celju, 1 v Ptuju, 1 v Novem mestu, 1 v Murski Soboti oz. Kočevju), 1 štirirazredna (Kočevje oz. Murska Sobota) in 4 zasebne (1 popolna, i sedemrazredna, 1 dvorazredna, 1 le s 5. razredom). V šolskem letu 1935/36 je bilo vpisanih v 230 oddelkih 6840 učencev in 3115 učenk, skupaj 9955, poleg tega pa še na zasebnih zavodih 389 učencev in 725 učenk, skupno 1114. Drž. učiteljski šoli (Ljubljana, Maribor) poslujeta letos s I., IV. in V. razredom, skupno vil oddelkih z 88 učenci in 162 učenkami, skupaj 250. Obe zasebni učiteljski šoli (v Ljubljani in Mariboru) imata v I. in V. razredu 46 učenk. Univerza Najvišji kulturni zavod banovine je Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Univerza ima popolno filozofsko, juridično, teološko in tehniško fakulteto ter nižji oddelek medicinske fakul- Znanstvene tete. Filozofska fakulteta ima institute za geografijo, za geologijo in paleontologijo, za botaniko, za zoologijo, ter seminarje za arheologijo, za filozofijo, za klasično filologijo, za matematiko, za pedagogiko, za primerjalno jezikoslovje, za primerjalno književnost, za romansko filologijo, za slovansko filologijo, za umetn. zgodovino in za zgodovino. Juridična fakulteta ima civilnopravni, javnopravni in kazenskopravni seminar, ter kriminalistični, pravnozgodovmski in narodnogospodarski institut ter institut za mednarodno privatno pravo. Teološka fakulteta ima biblijski cer-kvenozgodovinski, dogmatskohistorični in filozofski seminar ter seminarje za osnovno bogoslovje in za praktično bogoslovje. Na tehniški fakulteti so instituti za fiziko, za elektrotehniko, za gradbeno inženjerstvo, za kemijo, za uporabno matematiko, za mineralogijo, geologijo, petrogratijo in nauk o slojiščih, za rudarsko merjenje, za rudarstvo, za strojništvo in za tehnično mehaniko. Medicinska fakulteta ima anatomski, biološki, fiziološki in histološki institut. Izven fakultet spada k univerzi še zavod za meteorologijo in geodinamiko. Univerza je imela v zim. sem 1935Mb 17«d slušateljev, in sicer 1776 rednih (med njimi 338 slušateljic) in 7 izrednih (med njimi 2 slusateljici). Največ slušateljev izkazuje juridična fakulteta (625, med njimi 59 slušateljic), nato iilozolska (454, med njimi 221 slušateljic), tehniška (377, med njimi 16 slušateljic), teološka (165) in medicinska (162, med njimi 44 slušateljic). Univerza ima 53 rednih prof., 14 izrednih, 18 docentov, 9 priv. docentov, 23 honor. predavateljev in 5 lektorjev. Poleg univerze je v dravski banovini še lepo število drugih znanstvenih in umetni- ^ ških institucij. Od bibliotek je najvažnejša Drž. štud. knjižnica v Ljubljani, k. tvori osnovo i™«-bodoči univerzitetni knjižnici. V Ljubljani so nadalje še Muzejska knjižnica, Mestna knjižnica v « Mariboru Študijska knjižnica in v Celju Mestna knjižnica pri muzeju. Nič manj važne niso številne ljudske knjižnice, ki jih je nad 2000, večinoma kot odseki raznih društev. Med njimi so največje Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani, Šentjakobska in Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ter knjižnica Prosvetne zveze in Ljudska knjižnica v Mariboru. Važnejši arhivi so v Ljubljani (škofijski arhiv, deželni arhiv v muzeju, mestni arhiv) in v Mariboru (ban. arhiv, kapiteljski arhiv). Muzeji so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. V Ljubljani imamo poleg Nar. muzeja še Kr. etnografski muzej, Muzej za obrt pri Zbornici za trgovino, obrt m industrijo, ter snujoči se Mestni muzej. V Mariboru, Celju in Ptuju imamo mestne muzeje. - Ud znanstvenih društev je omeniti Muzejska društva v Ljubljani. Mariboru, Celju m Ptuju, Zgodovinsko društvo v Mariboru ter Geografsko društvo, Znanstveno društvo za humanistične vede, Prirodoslovno društvo, Umetnostno zgodovinsko društvo, Filozofsko društvo, Slavistično društvo m Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani. - Od umetniških institucij je nadalje se posebej treba omeniti Narodno galerijo v Ljubljani, poleg tega pa stalna g 1 e d a 11 š c a , ki jih imata Ljubljana (opera, opereta, drama) in Maribor (opereta in drama), dočim vzdržujejo mestna gledališča v Celju in Ptuju gostovanja ljubljanskega in mariborskega ansambla. Izpolnjuje jih cela vrsta diletantskih odrov in dramatskih sekcij raznih društev v mestih in po deželi. Med njimi so največji šentjakobski gledališki oder in Ljudski oder v Ljubljani ter Ljudski oder in oder Dramatičnega društva v Mariboru. Deloma opravljajo kulturno delo tudi kinematografi; stalno jih obratuje v banovini 47. - Glasbena kultura vrhnje v Ljubljani v, drž. konservatoriju in v kr. operi. Razen tega vodijo glasbeno življenje Glasbene Matice v Ljubljani, Mariboru, Gelju m Ptuju s pevskimi zbori, orkestri, glasbenimi šolami itd. Pevska društva (okrog 200) so organizirana v Pevski zvezi in v Južnoslovanski pevski zvezi, v Hubadovi in Ipavčevi pevski zupi. Društveno delovanje je v dravski banovini, kolikor se kulturnih in prosvetnih dru- Dn*» štev tiče, osredotočeno v raznih društvenih zvezah. V Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru je včlanjenih 730 društev, v Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru 460 društev in v Zvezi kmetskih fantov in deklet 115 društev. Vseh društev sploh pa je bilo 1. 1934. v vsej banovini: humanitarnih društev 1480 (tu so všteta Gasilska dr., Rdeči križ, Karit dr.) prosvetnih društev 836, patriotskih in nacionalnih društev 811 (Jadranska straža, Ciril-Metodova družba Brambor, Narodna odbrana), Sokolskih društev in čet 308, samostojnih javnih knjižnic 21, pevskih in glasbenih društev 208, od stanovskih in strokovnih društev 774, znanstvenih društev 15 in raznih neopredeljenih društev 329. Vsa ta društva so imela okoli 3500 javnih prireditev ki jih je obiskalo nad 350.000 ljudi. Sokolskih društev je bilo začetkom leta 1935. 207 in 101 sokolska četa z 58.312 pripadniki, od katerih telovadi 33.866 članov. Mladina je organizirana razen v sokolstvu predvsem v Podmladku Jadranske straže in Rdečega križa. Podmladek Jadranske straže ima organizirane vse srednje, meščanske in učiteljske šole, najmanj % narodnih in več strokovnih sol. Skupno ima na 756 šolah 67.907 članov in članic. Podmladek Rdečega križa je imel ob koncu šolskega leta 1934/35 1266 razrednih odborov, v katerih je bilo organiziranih 37.784 podmladkarjev. Od telesnovzgojnih, športnih in sorodnih organizacij je razen Sokolstva omeniti še Jugoslovanski Zimsko-sportni savez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski nogometni podsavez, Avtomobilski klub Kraljevine Jugoslavije, Aeroklub »Naša krila«, Šahovski klub za Slovenijo itd. Izredno pomembno vlogo igra pri nas tisk, in sicer za vse sloje prebivalstva. Saj ni v naši banovini niti 6% nepismenih. Koncem 1. 1935. je izhajalo v banovini dnevno 7 listov (v Ljubljani 5, v Mariboru 2), trikrat tedensko 1, dvakrat tedensko 6, tednikov je 26, listov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat mesečno je 18, mesečnikov 128, revij in zbornikov, ki izhajajo dvakrat ali večkrat letno je 38. Skupno vseh listov je 224. Za presojo kulturne stopnje prebivalstva banovine je značilno, da prihaja v hiše vsak dan okroglo 53.000 izvodov dnevnikov, ob nedeljah, ko izhajajo dnevniki v povečani obliki in kulturno politični tedniki, pa celo okrog 190.000 izvodov časopisov. Mesečnih in strokovnih listov prihaja vsak mesec po 200.000 med družine. Na ostale periodične publikacije pa je naročenih še okoli 140.000 ljudi. Naše književne družbe (Družba sv. Mohorja, Vodnikova družba, Cankarjeva družba, Slov. Matica, Slov. šolska matica), imajo okrog 100.000 članov, ki prejmejo na leto okrog 400.000 knjig. Poleg tega je izšlo v 1. 1935. pri raznih knjigarnah in zalozbah (»Modra ptica«, »Evalit«, »Hram«, »Akademska založba«) 331 knjig. Socialno skrbstvo in zdravstvo (Po uradnih poročilih ban. oddelka za soc. politiko iii narodno zdravje, OUZD, Pok. zavoda itd.) Socialno skrbstvo Socialnopolitično delo v dravski banovini obsega v glavnem zaščito dece in mladine, pomoč siromašnim in onemoglim, pomoč po elementarnih nezgodah prizadetim, skrb za izšeljeništvo in zaščito delavstva. Sem moremo prišteti še zavarovanje delavstva in pokojninsko zavarovanje na-meščenstva. dece'hi Zaščita dece in mladine se naslanja na določila zakona o zaščiti dece in mladine mladine 0(] c]ne 28. februarja 1922 in na določila zakona o zdravstveni zaščiti učencev od dne 30. avgusta 1930. Izvaja se deloma v banovinskih dečjih domovih, deloma s pomočjo karitativnih organizacij in s pomočjo družinske odgoje na deželi. Banovinska dečja zavoda sta dečji dom v Ljubljani in dečji dom v Mariboru, prvi ima prostora za 30, drugi pa za 110 oskrbovancev. Oba služita svojim namenom kot matična zavoda za sprejemanje otrok v oskrbo ter njih oddajo k rejnikom na deželi. Oba vodita evidenco vseh gojencev svojega teritorija, vodita tudi nadzorstvo nad rejniki in rejenci. Otroci se oddajajo pristojnim občinam oziroma svojcem. Ker za dekleta še ni v teh zavodih dovolj prostora, se oddajajo v Lichtenturnov zavod, nadalje v zavod šolskih sester na Viču in v Repnjah. Tudi za šoloobvezne dečke iz področja ljubljanskega dečjega doma se je moral najti sličen izhod s tem, da se dajejo v oskrbo v Marijanišče. V. 1. 1935. se je v navedenih zavodih s podporo banske uprave oskrbovalo 68 šoloobveznih otrok. Pospešuje se nadalje zlasti odgoja otrok pri rejnikih na deželi, bodisi proti plačilu oskrbnine v celoti ali deloma, bodisi brezplačno. V 1. 1935. je našlo pri dobrotnikih brezplačno oskrbo 53 otrok. Razen teh brezplačnih je sedaj na reji pri rejnikih 171 otrok, in sicer 40 iz mariborske, 131 pa iz ljubljanske okolice. Na pobudo društva za varstvo deklet v Ljubljani se ustanavlja tudi zavod za ogroženo in padlo žensko mladino v graščini Brdce pri Mozirju. Tudi zdravstvena zaščita dece in mladine se pospešuje po najboljših močeh. S podporo banske uprave se je oddalo raznim družinam na deželi na počitnice 20 siromašnih otrok, v počitniško kolonijo šolske poliklinike pa 30 otrok. Mnogim humanitarnim društvom je bila naklonjena podpora za počitniške kolonije. Na vsem teritoriju dravske banovine deluje 49 krajevnih zaščit dece in mladine. Pomoč siromašnim in onemoglim je poleg podpor posameznikom in različnim karitativnim društvom (iz rednih proračunov in iz proračuna bednostnega sklada) omejena na nekaj hiralnic, med njimi poleg hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani še na ban. hiralnici v Vojniku in Ptuju. Banska uprava ustanavlja novo hiralnico v gornjeradgonski graščini. Elementarne nezgode (poplave, toča, suša) zahtevajo redne podpore prizadetim od strani državnih in samoupravnih oblasti. i i i sei e Važen socialni pojav je naše izseljeništvo. Izseljevanje je sicer zaradi strogih pred- n^vJ0e" pisov skoro popolnoma prenehalo, množe se pa reparacije izseljenikov, največ zaradi pomanjkanja zaposlitve. Povratniki prihajajo v domovino po večini skoraj brez sredstev, ker so z zaupanjem v zboljšanje razmer vztrajali na svojih mestih, odnosno bivališčih tudi še potem, ko niso bili več zaposleni. Banska uprava je bila primorana podpirati jih iz lastnih sredstev ter je nakazala skladu za podpiranje izseljencev, nadalje raznim društvom in ustanovam, ki se bavijo s podpiranjem izseljencev, znatne podpore. V 1. 1935. se je vsega skupaj izselilo 288 oseb, povečini takih, ki so se izselili k svojcem. Za stalno se je vrnilo v dravsko banovino 768 oseb, in sicer največ iz Francije in Holandije. Eden najbolj perečih socialno-političnili problemov je zaščita delavstva in borba proti z™** brezposelnosti. Pri reševanju teh vprašanj so morale krepko prijeti za delo poleg države stva in banovine še druge javne socialne institucije (Delavska zbornica, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Borza dela). Brezposelnost je v zadnjih letih pri nas močno narastla. Največji obseg zavzema med sezonskimi in poljedelskimi delavci. Razen njih so zelo prizadeti stavbinski delavci, ker je gradbena delavnost močno skrčena zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev. Navedenim strokam sledijo delavci oblačilne, kovinske in trgovske stroke. Žalostno poglavje zase so brezposelni intelektualci. Tudi stanje delavstva v rudarskih revirjih se je močno poslabšalo zaradi omejitve dobav premoga iz naših rudnikov. Najbolj je prizadeta lesna stroka. Banska uprava je zastavila vsa razpoložljiva sredstva, da zajezi preteči val brezposelnosti, in sicer s čim večjimi podporami iz svojega proračuna, prav tako Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje iz fonda za javna dela. Izredne važnosti je zavarovalna organizacija delavstva,- ki jo vrši Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani, z ekspoziturami v Mariboru, Celju, Ptuju, Kočevju, Kranju, Soboti, Novem mestu, Slovenj gradcu, Tržiču in Zagorju. Število članov (zavarovancev) je znašalo 1. 1934. 79.010, kar znači znaten padec proti 1. 1930., ko je znašalo 103.729. V odstotkih celotnega prebivalstva ima največ zavarovanih delavcev mesto Celje (48.51), nato mesto Maribor (29 42), mesto Ptuj (17.06) in mesto Ljubljana (26.88). Precejšen odstotek imajo še srezi Kranj (13.61), Radovljica (8.74), Litija (8.53), Kamnik (6.95), Kočevje (6.60) m Ljubljana-okol. (6.53)'. Slede Slovenjgradec (5,76), Maribor desni breg (4.89), Celje (4.67), Dravograd (4.41), Slov. Konjice (3.99), Novo mesto (3.73), Ljutomer (3.57), Brežice (3.41), Logatec (3.40), Gornji grad (3.34), Črnomelj (3.31), Maribor levi breg (2.48), Krško (2.44), Dol. Lendava (1.98), Laško (1.86), Šmarje (1.83), Murska Sobota (1.77) in Ptuj (1.65). — Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala za 1. 1934. Din 22.63, je pa v stalnem padanju kljub naraščajoči zaposlenosti delavstva. Stalež bolnikov OUZD je znašal v 1. 1934. 2140, zdravniških intervencij je bilo 510.066, v bolnicah se je na račun OUZD zdravilo 9325 oseb. Nepremičnine, ki jih upravlja OUZD, so last Osrednjega urada v Zagrebu: to so poslopja v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, na Rabu in v Laškem. Opaža se močno naraščanje ženskih zavarovancev na račun moških, čemur je vzrok pac v cenejšem delu žene in v napredovanju industrij, ki zaposlujejo pretežno žensko delavno moc. Zaposlenost v raznih industrijah je različna: od 28 ind. skupin kaže samo 10 industrij padec, med njimi pomembnejši samo predelovanje kože, gradnje nad zemljo in predelovanje lesa. Največji porast pa kaže tekstilna industrija. Po statistiki za 1. 1934. je največ delavcev (12.682) zaposlenih v tekstilni industriji, sledi hišna služinčad (8350), gozdnožagarska industrija (6552), kovinska industrija (6132), oblačilna industrija in čiščenje (4173), industrija hrane in pijače (362-5), gradnja nad zemljo (3570), industrija kamenja in zemlje (3536), trgovina (3528), predelovanje kože in njenih surogatov (2806) itd. , , . v _ Pokojninski zavod za nameščencev Ljubljani obsega poleg dravske banovine se ozemlje bivše Dalmacije, t. j. dele primorske, zetske in savske banovine, Obveznih zavarovancev ~ev je bilo konec 1. 1935. 10.857; od tega v dravski banovini 8393. Po strokah se razdele namešcenci sledeče: denarni zavodi 1181, trgovina in špedicija 2441, rudarstvo in kovinarstvo 1001, ostala industrija 3414, ostali poklici 2375. Kljub povečanju števila v zadnjih letih pa se je radi poslabšanega položaja nameščencev vsota zavarovanih prejemkov zmanjšala (od 1. 1931. do 1. 1935. za povpr. 9.2%). Poleg vrednostne imovine (vrednostni papirji, vloge, posojila itd.) poseduje zavod precej nepremičnin, predvsem več modernih zgradb v Ljubljani, med njimi Nebotičnik. Dohodek od nepremičnin je pričel v zadnji dobi zopet naraščati. Vendar pa se je donos imovine v celoti v 1. 1935. zmanjšal še za nadaljnih 5%. Zdravstvo zdrav- V zdravstveni službi so na prvem mestu bolnice. Državne bolnice so: Splošna bolnica v SIVO 1 Ljubljani, Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, Bolnica za duševne bolezni Ljubljana—Studenec, Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju. Banovinske javne bolnice so v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj gradcu, Brežicah in ženska bolnica v Novem mestu. Ostale javne bolnice so: Bolnica križ. reda v Ormožu, Javna bolnica usmiljenih bratov v Kandiji, Obč. bolnica v Krškem in bolnice brez pravice javnosti: Bolnica bratovske skladnice v Črni, Bolnica Rdečega križa v Konjicah, Bolnica bratovske skladnice v Trbovljah, Občinska izolirnica v Trbovljah. V Ljubljani je poleg tega otroška bolnica in več zasebnih sanatorijev, prav tako v Mariboru. Omeniti je še velika državna in banovinska zdravilišča, med njimi zdravilišče Rogaško Slatino, Dobrno ter zdravilišči za tuberkulozne na Golniku in Topolščici. Od ostalih socialno-higienskih ustanov je na prvem mestu Drž. higienski zavod v Ljubljani, ki skrbi predvsem za asanacije po naših vaseh, v prvi vrsti za zgradbo vodovodov. Zatiranje nalezljivih bolezni se izvaja strogo po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Uspehi so vsled složnega sodelovanja državnih, banovinskih in občinskih funkcionarjev vseskozi povoljni. Nadalje imamo domove narodnega zdravja v Ljubljani, Mariboru in Celju, zdravstvene postaje v Cerkljah, Lukovici in Tržiču, šolske poliklinike po večjih mestih, antivenerični dispanzer v Slovenjgradcu, ambulanto za trahom v Murski Soboti. Akcijo proti najbolj razširjeni bolezni, zlasti med gospodarsko šibkejšimi sloji, vodijo Protiiuberkulozne lige, ki imajo v upravi proti-tuberkulozne dispanzerje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, v Trbovljah in na Jesenicah. Zdravstvena služba v podeželju je organizirana po zdravstvenih občinah odnosno banovinskih zdrav nikih. Vsa banovina je razdeljena na 114 združenih in 8 samostojnih zdravstvenih občin. Organizacija zdravstvene službe je v rokah oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kr. banske uprave v Ljubljani, in sicer odseka za narodno zdravje, ter banskega sanitetnega sveta pod predsedstvom načelnika omenjenega oddelka. Ostale organizacije so še Zdravniška zbornica v Ljubljani, Slovensko zdravniško društvo in Rdeči križ Kraljevine Jugoslavije. Ing. Vinko Sadar: Poljedelstvo Kmetijska Od površine dravske banovine odpade po podatkih za 1. 1934. na njive 313.850 ha ali 37.9%, na povrs,na vrtove 10.956 ha ali 1.3%, na travnike 257.287 ha ali 31 %, na pašnike 193.817 ha ali 23.4 %', na vinograde 24.770 ha ali 3%, na sadovnjake 21.657 ha ali 2.6%. Neplodnega zemljišča je 6.931 ha ali 0.8%. Skupna kmetijska površina znaša torej 829.268 ha ali 51.1% skupne površine. V naši banovini gojimo -34 njivskih (kulturnih) rastlin. Glavni njivski sadeži so po vrsti: pšenica, rž, ječmen, ajda, oves, koruza, proso, krompir, fižol, pesa, korenje, zelje, buče, hmelj, lan, črna detelja, laška in semenska detelja. Glede zasejane površine si sledijo sadeži tako-le: 1. pšenica, 2. krompir, 3. koruza, 4. rž, 5. ajda, 6. črna detelja, 7. oves, 8. ječmen, 9. lucerna, 10. proso, 11. pesa, 12. zelje, 13. korenje, 14. fižol, 15. hmelj, 16. lan, 17. repa itd. Kmeti)ska površina v I. 1924 - 1933** Srez Njive ha %* Vrtovi ha %* Travniki ha %* Pašniki ha %* Vinogradi ha %* Sadovnjaki ha %* Barje ha %* Vsega ha Brežice . . . 8.512 38-1 271 1-2 I 6.922 31 0 4.114 18-4 1.817 81 402 1-8 308 1-4 22.346 Celje .... 11.793 40-1 549 19 11.939 406 4.598 156 507 1-7 — — 43 01 29.429 Črnomelj . . 6.846 220 346 11 10.580 340 12.161 39i 1.026 1-3 139 05 2 00 31.100 Dolnja Lendava 15.513 58-0 1.340 50 5.628 21-0 2.047 77 825 3-1 984 37 405 1-5 26.742 Gornji grad 5.123 26-6 121 06 3.630 18-9 10.000 520 85 0-4 173 09 116 06 19.248 Kamnik . . . 12.732 48'7 32 03 6.786 260 5.731 219 — — 778 3-0 17 01 26.117 Kočevje . . . 11.212 17'2 104 0-2 25.777 366 27.284 419 2 00 656 1-0 46 o-i 65.081 Konjice . . . 5.735 40-7 217 1-6 4.679 33 2 2.354 167 560 40 510 36 25 02 14.080 Kranj .... 15.007 330 173 0-4 13.146 28 9 15.749 34-7 — — 1.377 30 9 00 45.461 Krško .... 19.718 50-1 339 09 9.831 24-9 5.656 14'3 2.952 75 891 23 — — 39.387 Laško .... 4.937 374 132 1-0 4.989 37-8 3.097 23-5 32 03 — — 4 00 13.191 Litija .... 13.059 44-5 678 2-3 8.280 25-2 6.475 22-1 112 0-4 406 1-4 313 1-1 29.322 Ljubljana . . mesto in srez 18.898 358 885 1-7 24.278 460 7.603 14-4 _ — 1.084 2-0 54 o-i 52.802 Ljutomer . . 15.200 51-7 453 15 7.354 250 1.920 65 2.301 7-8 1.956 6-7 241 08 29.425 Logatec . . . 6.887 169 225 06 19.441 47'8 12.785 31-5 — — 123 0'3 1.183 2-9 40.644 Maribor d. br. 13.264 407 505 1-5 9.462 290 4.115 126 963 3-0 4.275 13-1 38 01 32.621 Maribor 1. br. . 14.524 40-7 249 0-7 9.207 25-8 7.867 220 2,996 84 840 2'4 11 00 35.694 Metlika . . . 4.557 41-1 201 18 2.088 18'8 3.280 29-5 540 4'9 285 26 149 1-3 11.100 Murska Sobota 27.048 656 740 1-8 9.701 23-5 2.238 5'4 352 09 750 1-8 400 1-0 41.229 Novo mesto 18.913 42-5 116 03 11.764 26-4 10.690 242 2.242 5-1 771 1-7 — — 44.496 Prevalje . . . 8.496 33-1 463 1-8 7.764 30-3 7.223 28-2 — — 544 2-1 1.147 4-5 25.637 Ptuj .... 26.766 450 1.687 2'8 13.713 230 7.558 12-7 4.442 75 3.675 6-2 1.644 28 59.485 Radovljica . . 4.674 123 310 08 12.639 332 19.630 51-5 — — 229 06 603 1-6 38.085 Slovenjgradec . 8.378 37-3, 179 0-8 6.585 293 6.805 30'3 52 02 470 21 — — 22.469 Šmarje pri Jelšah 12.398 40-1 572 1-8 10.869 352 4.507 14-6 2.419 7-8 — 148 05 30.913 Skupaj v banovini 310.189 37-6 10.928 1-3 257.052 31-11 195.487 J 23-7 24.225 29 21.318 26 6.906 08 826.105 * kmetijske površine brez gozdov in nerodovitne zemlje. ** Tabela, kot tudi na str. t8. navedeni podatki so povzeti po uradni statistiki Min. poljoprivrede, ki še ni vpoštevala sprememb sreskih meja ob veliki preuredbi občin (1933); novejše, toda uradno še ne povsod končno ugotovljene številke prinašamo v pregledu vsakega posameznega sreza. — Op. ured. , Po množini pridelka prednjačijo njivske krmilne rastline in krompir. Pšenica stoji šele na šestem mestu, koruza na sedmem, rž na desetem, oves na enajstem, ajda na dvanajstem, ječmen na trinajstem, proso pa na šestnajstem mestu. L. 1933. smo zasejali in spravili: 1. pšenice (ozimne in jare) . . . . 61.723 ha, pridelek 633.904 q 2. krompirja (ranega in poznega) . . 54.009 ha, 3,457.502 q 3. koruze (zgodnje in pozne) . . . 40.704 ha, »j 550.126 q 4. rži (ozimine in jare) .... . 34.096 ha, »» 321.150 q 5. črne detelje (sena)..... . 30.262 ha, 99 1,150.911 q 6. ovsa .......... . 24.504 ha, 99 245.873 q 7. ječmena......... . 18.331 ha, 189.947 q 8. lucerne (suhe)....... . 7.434 ha, 99 309.477 q 9. prosa .......... . 5.624 ha, 99 53.122 q 10. pese .......... . 5.413 ha, 99 601.411 q 11. zelja (zgodnjega in poznega) . . 3.447 ha, 99 272.364 q 12. korenja ......... . 3.136 ha, 99 225.111 q 13. fižola.......... . 1.834 ha, 99 14.460 q 14. hmelja ......... . 1.192 ha, 99 11.728 q 15. ajde (prašne)....... . 1.058 ha, 99 7.523 q 16. lanu .......... 979 ha, semena 3.953 q prediva 5.486 q 17. repe .......... 730 ha, 99 61.639 q Razen tega pridelujemo še: soržice na 5052 ha 5-3.632 q, pire na 471 ha 4659 q, graha na 181 ha 1474 q, konoplje na 157 ha 397 q semena in 732 q prediva, maka na 61 ha 2932 q, cikorije na 7 ha 305 q, oljne repice na 33 ha 1584 q, leče na 23 ha 1602 q, boba na 218 ha 2260 q, grašice na 299 ha 457 q, čebule na 515 ha 23.592 q, rajčice na 34 ha 1586 q, paprike na 97 ha 1888 q, esparzete na 115 ha 2291 q, raznih industrijskih rastlin 131 ha, raznih krmilnih rastlin 3338 ha. Spredni pridelki, večinoma vmesni sadeži so dali: 33.790 q fižola, 156 q graha, 1554 q boba, 720 q krompirja in 404.445 q buč. pridelek"1 Povprečen pridelek na ha zadnjih petih let je: koruze 13 q. pšenice 9.6 q, pire 9.1 q, ječmena nihasTde" 9.7 q. prosa 9.2 q, ovsa 9 q, rži 9.2 q, soršice 10.1 q, ajde 6.2 q, hmelja 8.1 q, maka 7 q, oljne repice žev 7 q, cikorije 39.4 q, sladkorne pese 61 q, konoplje vlakna 4.9 q, lanu 4.8 q prediva, zelja 77.3 q, čebule in česna 51 2 q, korenja 67.8 q, krompirja 66.7 q, fižola 7.9 q, paprike 18 q, rajčice 46.1 q, graha 6.8 q, leče 6.5 q, boba 8.9 q, domače detelje 35.6 q, lucerne 389 q, grašice za zrno 7.8 q, repe 80.2 q, pese 104 q, travnikov 21.9 q. Leta 1933. smo pridelali povprečno na ha: koruze 13.5 q, pšenice 10.2 q, pire 9.9 q, ječmena 10.4 q, prosa 9.4 q, ovsa 10 q, rži 9.4 q, soršice 4.1 q, ajde 7.1 q, hmelja 9.8 q, maka 3.4 q, oljne repice 6.8 q, cikorije 43.4 q, sladkorne pese 66 q, konoplje 4.7 q. lanu 5.6 q prediva, zelja 79.1 q, čebule in česna 45.8 q. korenja 71.8 q, krompirja 64 q, fižola 7.9 q, paprike 19.5 q, rajčice 46.6 q, graha 8.1 q, leče 6.9 q, boba 10.4 q domače detelje 38 q, lucerne 42.3 q, grašice zrna 7.2 q, repe 84.4 q, 111.1 q, sena 24.1 q. Koruze se goji največ v ptujskem srezu (4.738 ha), nato v krškem, murskosobotskem, šmar-skem, mariborskem levem, lendavskem, brežiškem itd., najmanj pa v kranjskem (350 ha). Pridelek je pa največji v novomeškem (19.5 q na ha), najmanjši v logaškem (8q). Pšenice sejejo največ v murskosobotskem srezu (8134 ha), nato pa po vrsti v lendavskem, ptujskem, ljutomerskem, krškem, novomeškem, šmarskem itd., najmanj pa v radovljiškem srezu (567 ha). Največji pridelek na ha je v novomeškem (12.6 q), najmanjši pa v logaškem (6.9 q). Piro sejejo v šmarskem (227 ha), brežiškem, ptujskem, mariborskem levem, krškem, konjiškem, kočevskem, ljutomerskem, novomeškem, mariborskem desnem in metliškem srezu (1 ha). Pridelek na ha je največji v metliškem (15 q), najmanjši v kočevskem (6q). Ječmena sejejo največ v mariborskem levem srezu (1599 ha), nato sledijo po vrsti ljubljanski, novomeški, krški, kranjski, litijski srez itd., najmanj pa v lendavskem srezu (88 ha). Pridelek na ha je največji v novomeškem (12.9 q), najmanjši pa v preval jskem (7.9 q). Prosa sejejo največ v murskosobotskem srezu (732 ha), nato sledijo kranjski, kamniški, ljubljanski, ptujski, novomeški, litijski itd., najmanj pa v konjiškem (13 ha) srezu. Rodi najbolje v slovenj grajskem srezu (13.1 q), najslabše v konjiškem. Ovsa največ sejejo v ptujskem srezu (1938 ha), nato sledijo srezi imirskosobotski, mariborski levi breg, kranjski, mariborski desni breg, kamniški, ljubljanski, ljutomerski, celjski, kočevski, slovenjgraški, kjer ga sejejo nad 1000 ha, najmanj pa v lendavskem srezu (186 ha). Najvišji pridelek je v novomeškem srezu (13.3 q) najmanjši pa v logaškem (7q). Rži sejejo največ v murskosobotskem srezu (6663 ha), nato sledijo srezi ptujski, lendavski, ljutomerski, dravograjski, sloven j graški, mariborski desni breg, kranjski, ljubljanski, kjer jo za-sejejo nad 1000 ha, najmanj pa v logaškem srezu (124 ha). Največ rodi v novomeškem srezu (12 q), najmanj pa v murskosobotskem (7.1 q). Soršice sejejo največ v ptujskem srezu (635 ha), najmanj v logaškem (4 ha). Pridelek je največji v novomeškem srezu (13.3 q). najmanjši v logaškem. Ajde sejejo največ v ljubljanskem srezu (259 ha), nato v murskosobotskem, litijskem, logaškem (nad 100 ha), najmanj v mariborskem. Seveda je tu mišljena le prašna ajda. Največji pridelek daje radovljiški srez (10.5 q), najmanjši pa črnomeljski (3.3 q). Hmelj gojijo le v celjskem srezu (907 ha), slovenjgraškem (125 ha), dravograjskem (80 ha), gornjegrajskem (44 ha), mariborskem desnem bregu (16 q), v mariborskem levem bregu, litijskem, laškem, konjiškem in kamniškem srezu pa površina hmeljnikov ne presega 6 ha. Najbolje rodi v celjskem srezu (10.7 q), najslabše pa v mariborskem desnem bregu (4.5 q). Maka sejejo največ v dravograjskem (24 ha), in slovenjgraškem srezu (22 ha). Drugod le neznatne površine. Cikorijo sejejo le v ljubljanskem in dravograjskem srezu. Konoplje sejejo največ v ljubljanskem srezu (33 ha), nato v krškem in lendavskem (okoli 30 ha), v črnomeljskem 16 ha, metliškem in novomeškem srezu okoli 10 ha, v murskosobotskem 5 ha, v mariborskem levem in ptujskem pa le po 1 ha. Drugod je ne sejejo. Največji pridelek je v ptujskem srezu (12 q), najmanjši v lendavskem (2.2 q). Lanu sejejo največ v novomeškem srezu (180 ha), veliko v liti jskem (134 ha), nato v krškem (89 ha), v šmarskem, ljubljanskem, kranjskem srezu okoli 60 ha, najmanj v kočevskem (2 ha). Največji pridelek daje v kočevskem, najmanjši v črnomeljskein (2 q prediva). Zelja sadijo največ v ljubljanskem srezu (289 ha), nato v krškem, šmarskem, mariborskem, celjskem, kranjskem srezu (nad 200 ha), najmanj v lendavskem (41 ha). Čebule in česna sadijo največ v ptujskem srezu (143 ha), drugod pa povsod mnogo manj, in sicer v ljubljanskem okoli 87 ha, drugod pa pod 50 ha. Najmanj v gornjegrajskem in celjskem srezu (3 ha). Pridelek je najboljši v ljutomerskem srezu (81 q), dober tudi v ptujskem (79.7 q), in mariborskem (58.7 q). Drugod pa izpod 44 q. Korenja sejejo največ v novomeškem srezu (763 ha), veliko v ljubljanskem in litijskem (439 ha), v krškem 289 ha, povečini pa izpod 200 ha. Kočevski, dravograjski, šmarski in slovenj-graški srez ne seje korenja. Pridelek je najvišji v kranjskem srezu (96.8 q), najmanjši v lendavskem (24.1 q). Krompirja sadijo največ v ptujskem srezu (5806 ha), nato od 3000—4000 ha v srezih: mariborskem desnem bregu, murskosobotskem, ljubljanskem, krškem, od 2000—3000 ha v srezih: mariborskem levem bregu, kranjskem, novomeškem, kočevskem, lendavskem, kamniškem, celjskem, izpod 1000 ha le v radovljiškem, gornjegrajskem in metliškem srezu (689 ha). Največ rodi v ljutomerskem (100 q), najmanj v lendavskem (29.2 q). Fižol se sadi večinoma kot vmesni sadež. Največ v šmarskem srezu (6.125 cj). Kot čisti (glavni) sadež ga sadijo največ v ljubljanskem srezu (358 ha). V čisti kulturi je dal največji pridelek v celjskem srezu (12 q), najmanj pa v kočevskem (4.4 q). Graha sejejo največ v murskosobotskem srezu (41 ha) in ljubljanskem (32 ha), kočevskem (24 ha), kranjskem (16 ha), drugod pa od 11—1 ha. Nič ga ne sejejo na njivah v črnomeljskein, šmarskem, slovenjgraškem, metliškem, mariborskem, laškem in kamniškem srezu. Leče sejejo največ v krškem srezu (8 ha), kamniškem, konjiškem, kranjskem, logaškem, novomeškem, dravograjskem, ptujskem srezu, le 3—1 ha, drugod pa nič. Pridelek je najvišji v ptujskem srezu (11 q) in litijskem (10 q), najmanjši v dravograjskem (4.3 q). Bob sadijo večinoma med krompir in v druge sadeže. Prav tako buče, ki jih sploh ni v čisti kulturi. Če računamo 20% bučnic in 20% olja, smo pridelali 161.760 kg bučnega olja ali na prebivalca več kot V« kg. Domačo deteljo sejejo povsod, največ pa po površini v novomeškem, kranjskem, ljubljanskem srezu. Pridelek je od 86 q do 18 q na ha. Nemško deteljo prav tako povsod sejejo, največ v novomeškem, ljubljanskem, krškem, kamniškem in kočevskem srezu. Pridelek koleba od 22—68.6 q na ha. Grašice za seme sejejo največ v kranjskem srezu, v 13 srezih je pa sploh ne sejejo. Strniščno repo sejejo povsod in v velikih množinah. Rabi se za krmo in za kisanje. Vedno več sejejo tudi pese, in sicer največ v ljubljanskem srezu, nato v novomeškem itd. Največji pridelek izkazuje mariborski srez. Travniki so dali največ sena v dravograjskem srezu (68.3 q), najmanj pa v kočevskem Travniki (9.8 q). Največ travnikov ima kočevski srez (25.777 ha ali 39.6% kmetijske površine). Zelo veliko jih ima tudi ljubljanski srez (24.278 ha), nekoliko manj logaški (19.441 ha). Več povedo številke, ki kažejo odstotek travnikov od cele kulturne površine. Ta odstotek travnikov je najvišji v logaškem srezu (47.8%), nato sledi ljubljanski, (46%), celjski (40.6%), kočevski (39.6%), laški (37.8%), šmarski (35.2%), črnomeljski (34%), radovljiški in konjiški (33%). Po odstotkih je največ pašnikov v gornjegrajskem srezu (52%), nato v radovljiškem (51.5%), črnomeljskein (39.1%), kranjskem (34.7%), logaškem (31.5%), slovenjgraškem (30.3%), najmanj pa v murskosobotskem srezu, kjer znašajo komaj 5.4% cele kulturne zemlje. Za seme potrebujemo: pšenice povprečno na ha 171 kg skupno 103.971 q, 20% pridelka, rži „ ha 172 kg „ 57.025 q, 22% koruze „ ha 35 kg „ 13.675 q, 30% ajde „ ha 60 kg „ 19.700q, 20% prosa „ ha 25 kg „ 2.354 q, 2% fižola povprečno na ha 150 kg skupno 5.427 q, 14% pridelka krompirja „ ha 2000 kg „ 1,052.660 q, 31% ječmena „ ha 180 kg „ 33.478 q, 20% ovsa „ ha 130 kg „ 31.855 q, 13% Če odštejemo potrebno seme od pridelka, nam preostane za uporabo: pšenice okoli 530.000 q ajde okoli 80.000 q krompirja okoli 2,400.000 q rži „ 265.000 q prosa „ 48.000 q ječmena „ 156.000 q koruze „ 540.000 q fižola „ 53.000 q ovsa „ 210.000 q Številke nam povedo, da živeža manj pridelamo, kakor ga rabimo za lastno potrebo. Pšenice ostane za kruh le okoli 500.000 q od lastnega pridelka, kajti drobno zrnata in nečista odpade in se porabi za krmo. Če porabi vsak prebivalec dravske banovine samo 100 kg pšenice na leto, kar je nizko vzeto, rabimo letno okoli 1,150.000 q pšenice. Primanjkljaj znaša torej 650.000 q. Pravilna je torej trditev, da uvozimo letno v banovino okoli 700 vagonov krušnega žita. izvoz^ V resnici prihajajo za izvoz iz banovine v poštev le krompir, fižol, zelje, hmelj in v zadnjih letih tudi seno. Krompirja izvozimo lahko okoli 600 vagonov letno. Izvaža se semenski in jedilni krompir. Trg najbolj zahteva sorti oneidovec in kresnik. To sta beli, zelo okusni sorti. Pridelujemo tudi sorte: jubel, zgodnji in pozni rožnik, kraljico, pohorski rdeči, centifolia, almo, magnum bonum, in še mnogo manj znanih in zahtevanih sort. Naš fižol je bil nekoč zelo iskan in cenjen. Najvažnejše sorte so: koks ali prepeličar, manda-lon, cipro in ribničan. Kislo zelje, ki ga izvažamo velike količine na jug, je povsod zelo cenjeno. Zlasti se izvaža iz ljubljanske okolice. Hmelj izvozimo ves. Naše pivovarne ga razmeroma malo porabijo. Savinjski hmelj prav nič ne zaostaja po kakovosti za češkim, nemškega pa gotovo prekaša. Središče hmeljske trgovine je Savinjska dolina z Žalcem. Sena smo 1. 1934. mnogo izvozili na Češko in v Nemčijo. S strokovnega stališča je prodajanje sena greli za kmetijo, zlasti ako domača žival pri tem strada. Toda današnja stiska sili kmetovalca k temu. Je to znak abnormalnih časov v kmetijstvu. V rednih razmerah ni računati z izvozom sena, ker pridelamo povprečno komaj 7.5 kg mrve na glavo živine, med tem ko bi ga rabili 12 kg. Organiza- Organizacija kmetijske pospeševalne službe. Kmetijski oddelek kraljev-siJuažbemet- ske banske uprave obsega tele odseke: kmetijski (III/4), veterinarski (HI/5), agrarnopravni (HI/6), gozdarski (III/7), odsek za hudournike (III/8). Pri vsakem srezu posluje v okviru sreskega načelstva sreski kmet. referent. Sreski kmet. referenti večjih srezov imajo tudi pomočnike. Kmetijska kontrola in poskus ništv o. Kontrolo prometa s semeni, umetnimi gnojili, škropili in drugimi sredstvi, ki prihajajo v poštev za kmetijstvo, pa tudi kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu, o rastlinskih boleznih kakor tudi kmetijsko poskusništvo itd., vršijo kmetijske poskusne in kontrolne postaje. V dravski banovini sta dve: 1. Državna kmet. poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani. 2. Ban. kmet. poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. Slednja vrši v glavnem kontrolo nad izvajanjem zakona o vinu. Kmetijske šole in kmetijski pouk. V dravski banovini so: 1. Ban. vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Dvoletna. Šolsko leto traja od 15. septembra do 30. junija. Izobrazuje v vseh panogah, zlasti v vinarstvu in sadjarstvu. Letno sprejme 30 učencev. Oskrbovalnina 300 Din mesečno. Njena kmetija obsega okoli 56 ha. Internat za 56 učencev. 2. Ban. kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Pouk razdeljen v 2 skupini: a) Letna šola. Traja 1 leto. Pričetek 15. septembra. Poučuje vse predmete važne za naše kmetijstvo; b) Zimska šola. Traja 2 zimi po 5 mesecev, od začetka novembra do konca marca. Šola je zgolj teoretična. Vinarstvo in kletarstvo se na njej ne poučujeta. — Kmetija obsega 66.68 lia. V internatu je prostora za 50 učencev. Oskrbovalnina 300 Din na mesec. 3. Banovinska kmetijska šola v Sv. Juriju pri Celju. Poučuje vse panoge kmetijstva. Pouk traja 1 leto. Šolsko leto pričenja 15. septembra. Kmetija obsega 144 ha. Sprejme lahko 30 učencev proti oskrbovalnim 300 Din na mesec. Kmetijski pouk 4. Ban. mlekarska šola v Škofji Loki. Vzgaja vzorne mlekarje in sirarje za celo državo. Šolska doba traja s šol. letom 1935/36 dve leti. Pričenja 1. septembra. Mesečna oskrbovalnina za učence iz dravske banovine 500 Din, iz ostalih banovin 600 Din. Sprejme lahko 15 učencev. Šola ima lasten mlekarski obrat. 5. Ban. kmetijska šola Rakičan, p. Murska Sobota. Prične s poukom šele leta 1937. Pouk bo najbrže enoleten. Posestvo obsega 92 ha njiv in travnikov. Ima veliko centralno drevesnico za celo banovino. 6. Ban. kmet. gospodinjski šoli v Sv. Juriju pri Celju in v Mali Loki, p. Vel. Loka. Prva šola sprejme 24, druga 36 učenk. Šolsko leto traja od 15. septembra deset mesecev. Oskrbnina 350 Din na mesec. Mala Loka ima posestvo, ki obsega 104.13 ha. 7. Zasebne kmet. gospodinjske šole so v Repnjah, v Šmihelu pri Novem mestu, v Št. Jerneju na Dolenjskem, v Ljubljani (Marijanišče), v Kranju in v Mariboru v režiji šolskih sester. Pred kratkim je odobren stalni tromesečni kmet. gospodinjski tečaj v Dobrepolju. 8. Nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. Kmetsko nadaljevalne šole imajo dva letnika. Najnižje število obiskovalcev je 20 mladeničev v enem letniku. Pouk se vrši v krajevni narodni šoli, in sicer od novembra do konca marca. Šolo vodi učitelj krajevne narodne šole. Sodelujejo pa tudi kmetijski strokovnjaki. Doslej posluje okoli 160 teh šol. Gospodinjsko nad. šole so osnovane na istih načelih. Pouk je v zimskih mesecih po dvakrat na teden. Gospodinjsko nad. šol je okoli 142. 9. Na banovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah in pri Kapeli nad Slatino Radenci se prirejata vsako leto 9 mesečna praktična viničarska tečaja. Sprejme se v vsak tečaj do 15 učencev. Tečajniki ne plačujejo oskrbovalnine. 10. Potujoči kmetijsko gospodinjski tečaji se prirejajo po vsej banovini od septembra do konca junija. Trajajo 3 mesece. Krajevni činitelji preskrbijo prostore za tečaj in stanovanje za dve učiteljici in drva, učenke prinašajo živila, inventar in učno osebje pa preskrbi kralj, banska uprava. V banovini je 7 garnitur in 17 učiteljic. 11. Zimski kmetijski tečaji se prirejajo vsako zimo po vseh srezih. Tečaji obsegajo okoli 40 ur predavanj. Učni načrt upošteva vse kmetijske panoge. Predavajo najbližji kmet. strokovnjaki in priznani veščaki. 12. Zadružni tečaj v Ljubljani vzdržujeta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza, banska uprava pa krije 7* do 7, vseh stroškov. Tečaj traja pozimi od 15. oktobra do Velike noči. Banovinski kmetijski zavodi: 1. Ban. posestvo Ponoviče leži v bližini Litije in obsega 476.84 ha. Od tega ima njiv 18.26 ha, travnikov 131.76 ha, gozda 325.63 ha. Na njem se ureja živinorejsko središče in vzorna kmetija. sKe"J 2. Semenogojska postaja v Beltincih na posestvu grofice Zichy. Ima nalogo oplemenjevati zavodl razne kulturne rastline, zlasti žita. 3. Čistilnica deteljnega semena v Ljubljani. 4. Žrebčarna na Selu pri Ljubljani. 5. Banovinsko pašniško posestvo Robež služi za prehrano mladih plemenskih bikov preko poletja in za pridelovanje travnega semena. Obsega 81.61 ha, od tega travišč 37 ha, gozda 43.96 ha. 6. Planinsko posestvo Biba na Menini leži okoli 1400 m nad morjem. Obsega 111 ha zemlje, od tega planinskega pašnika 90.79 ha, gozda 20.31 ha. Služi za pašo mladim telicam (80—100 glav). 7. Podkovska šola na Selu pri Ljubljani. Izvežba izurjene kovače za podkovanje konj in govedi. Pouk se vrši v 4 polletnih tečajih, ki se pričenjajo 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta. Žrebčarna in šola se v kratkem premestita na Ponoviče. reja Pasme Ing. Wenko Boris: Živinoreja Od vseli panog naše živinoreje je po številu na prvem mestu perutnina: okoli milijona repov, na drugem mestu sledi okoli 400.000 glav govedi, nato okoli 350.000 prašičev, za tem dobrih 55.000 konj, 40.000 ovac in 12.000 koz. Čebelnih panjev je blizu 80.000. Pri današnjih nizkih cenah predstavlja naša živina vrednost blizu 650 milijonov dinarjev in sicer: goveda 360 milijonov, prašiči 130 milijonov Din, konji okoli 80 milijonov Din; perutnina okoli 40 milijonov Din, čebele 8 milijonov Din, ovce 5 milijonov Din in koze IV2 milijona Din vrednosti. Če upoštevamo vse okolnosti: povezanost s celoto kmetijskega obrata, številčno stanje, denarno vrednost, hitrost obtoka v obratu in rentabilnost, lahko razporedimo gospodarsko važnost posameznih živinorejskih panog kakor sledi: I. Gla vne panoge živinoreje: 1. Govedoreja, 2. svinjereja, 3. perutninarstvo, 4. konjereja. II. Manj važne panoge: 1. Čebelarstvo, 2. ovčjereja. III. S t ranske panoge: Kozjereja, ribarstvo in kunčjereja, katere je medsebojno težko točno opredeliti. Govedoreja Govedo- Imamo 6 pasemskih okolišev. Na skrajnem severovzhodu ob madžarsko-avstrijski meji gojimo svetlolisasto (simentalsko govedo, ki ima 11abeli podlagi rdeče ali rumene lise. Je lepa, zelo rastna živina. Proizvaja predvsem meso, v drugi vrsti delo in mleko, kakor to odgovarja gospodarskim prilikam rejskega okoliša, ki obsega Prekmurje in sosednjo Prlekijo. Imamo še drugo vrsto šekov: cikasto (pincgavsko) pasmo. Na temnorjavo-rdeči ali kostanjevi podlagi ima širok bel podolžni pas. Žival je skromnejša in preprostejša od svetlolisaste. V naši banovini imamo dva cikasta pasemska okoliša: ormoški, ki obsega ves ptujski srez ter Gorenjsko. Gorenjska cikasta živina se je v visoki meri prilagodila gospodarskim prilikam okoliša. Postala je majhna živina z izrazito mlečnostjo, kakor to zahteva staro sirarstvo v Bohinj u, potrebe gorenjskih letovišč in bližina Ljubljane. A'es ostali del banovine zavzema enobarvna živina treh različnih pasem. Na severozapadu je bela, v osrčju okoli Celja sivopšenična, na Dolenjskem pa sivorjava. Bela (mafijadvorska) živina je govedo Slovencev, zato jo imenujemo slovensko belo govedo. Zelo skromna in izredno zdrava, raste ta živina počasi ob preprosti krmi; daje pa najfinejše meso. Prikladna je predvsem za proizvodnjo mleka, za vpreganje in pitanje nekoliko manj. Gojijo jo na Pohorju, na Koroškem, okoli Slovenj gradca in Gor. grada. Sivopšenična (pomurska) živina se goji v okrajih: Celje, Šmarje, Konjice, Laško in Brežice, je močnejša in bolj rastna ko bela. Zato daje tudi težke vole za meso in vprego, molznica je nekoliko slabša. Največje ozemlje je zasedla sivorjava (montafonska) pasma, ki obsega vso bivšo Kranjsko razen Gorenjske. Rejski cilj odgovarja sivorjavemu alpskemu govedu, ki je živina z izrazito visoko molznostjo. Sivorjave živine se v naši državi zelo veliko goji. Iz tega razloga prodajajo naši boljši okoliši na Dolenjskem plemenske bike v južne kraje države, ^os'peše- Govedoreja se preko organizirane skupnosti živinorejcev pospešuje po dveh metodah. Obe vanja metodi se izvajata sporedno. Prva, starejša metoda hoče z zakonitimi ukrepi zasigurati dovolj plemenjakov primernih oblik. Predpostavlja, da lahko en bik letno oplemeni 70—100 in več krav in je zato od dobrega bika v visoki meri odvisen napredek živinoreje. Druga moderna metoda deluje v prostovoljnih organizacijah. Njena moč je v manjšem številu dobrih žarišč, ki delajo temeljito. Starejši način se opira na zakon o pospeševanju živinoreje, ki predpisuje, da niti ena plemenka ne sme biti oplemenjena od bika, katerega ni v to določil posebni ocenjevalni odbor. Ti odbori poslujejo redno vsako jesen. Na redno ocenjevanje bikov morajo občine prignali vse bike, ki so stari nad 15 mesecev. Ocenjevalni odbor jih pregleda in oceni na dobre in slabe, da pride na 70 krav po 1 bik. Slabi biki se na banovinske stroške kastrirajo. Spuščanje neocenjenega bika se kaznuje v denarju do 1500 Din in s prisilno kastracijo. ŽIVINOREJA 25 Ako v občini ni dovolj potrjenih bikov, si jih morajo občine nabaviti na posebnih plemenskih sejmih. Revnejšim občinam prispeva banovina za dobre plemenjake 1/s stroškov. Važno je, da ostanejo dobri starejši plemenjaki čimdalje za pleme. V ta namen prejmejo lastniki bikov banovinske nagrade po 400 Din. Živinorejo izboljšuje moderna selekcija ali plemenska odbira v prostovoljnih živinorejskih organizacijah, pri selekcijskih društvih. V takih organizacijah sistematično odbran zarod, zlasti plemenjaki, se širijo v ostalih krajih. Selekcijsko delo se zelo hitro širi. Po podatkih iz leta 1935. smo imeli 119 delujočih selekcijskih edinic. Število vseh v rodovne knjige vpisanih krav znaša 6094. Vse delo se vrši po enotnem sistemu pod stalnim nadzorstvom kralj, banske uprave. Za vsako pasmo posluje po ena zveza selekcijskih društev. Gorenjska in Dolenjska selekc. zveza imata svoj sedež v Ljubljani, ostale zveze pa v Mur. Soboti, Ormožu, Mariboru in Sv. Jurju pri Celju. Osnova selekcijskemu delu so odbrane krave, ki so vpisane v rodovne knjige pri edinicah. Za vse rodovne krave velja obvezna molzna preizkušnja v svrho ugotovitve letne molznosti. Lastniki sami morajo mleko polmesečno zmeriti in vpisati v molzno-kontrolni list. Merjenje in vpisovanje nadzorujejo organi selekc. društev, tako zvani molzni nadziratelji, ki se izberejo iz vrst inteligentnejših mlajših članov ali njihovih sinov. V letu 1933. je molzno kontrolo izvajalo 92 selekcijskih edinic na 3495 kravah. Od tega je bilo celoletno kontroliranih 2242 krav, najvišja molznost je znašala 5943 litrov, najnižja 442 litra, povprečna pa 2162 litra. Ta povprečna molznost se nanaša seveda le na rodovniške krave. Povprečna molznost vseh krav v banovini je 1000 do največ 1200 litrov letno. Povprečna in najvišja molznost pri posameznih pasmah znaša: gorenjska 2086 (3963); ormoška 1881 (3985); sivopšenična 2023 (4014); svetlolisasta 2157 (4417); dolenjska 2304 (5943); bela slovenska 2263 (4474). Zveze selekcijskih edinic nadzorujejo vse delo posameznih društev in zadrug, zlasti pa izvajajo plemensko odbiro bikov ter molzno nadkontrolo. Molzno nadkontrolo izvaja pogodbeno nastavljen zvezni molzni nadziratelj. Banovina oskrbuje vsem edinicam potrebne bike najboljšega izvora in odličnih oblik. Dajejo se na 2 letno obvezno dobo. Ako se izkažejo z dobrim plemenilnim uspehom, se jim obvezna doba za 1 leto podaljša, rejec pa prejme banovinski prispevek 800 Din. — Vsako tretje leto se vsa rodovna živina in ves naraščaj pri posameznih edinicah pregleda in premuje. Prispeva država, banovina in sreski kmet. odbori. Rodovnikarji in molzni nadziratelji se izvežbajo v specielnih tečajih. Svinjereja Svinjereja je v dravski banovini važna veja živinoreje ne samo za oskrbovanje kmečkega in svmje-mestnega gospodinjstva z mesom in slanino, ampak tudi za izvoz. reja Edino Vojvodina in Hrvatska imata številčno bolj razvito svinjerejo, kakor naša banovina, kjer pride blizu 300 svinj na 1000 ljudi. Svinjereja je v ravninskih predelih v večjem obsegu zastopana kakor v zapadnih goratih krajih. Tudi ima severni del banovine, bivša Štajerska, številčno in kakovostno pomembnejšo rejo kakor južni del, bivša Kranjska. Največ svinj gojijo v ljutomerskem srezu, kjer. pride 725 svinj na 1000 ljudi, za tem sledijo sosednji srezi: Ptuj, Murska Sobota, Maribor 1. br. in Lendava, torej ves skrajni severovzhod banovine. Danes se goji povsod bela svinja, med katero se najde le še malo lisastega in še manj črnega blaga. To je dolga bela svinja z visečimi uhlji, srednje hitre rastnosti in dobre tovnosti. V glavnih izvoznih centrih Prlekije, Prekmurja in Dolenjske imamo žlahtnejšo svinjo angleške krvi, ker hitreje raste, ima finejše kosti in lepšo gnjat. Ta tip velike angleške svinje je posebno prikladen za izvoz »baconov«, ki se je v poslednjih letih razveseljivo pojavil v Murski Soboti. Oskrbovanje svinj je preprosto. Hlevi so večinoma še stari leseni, s samostojnimi oddelke. Surovo krmljenje je malo poznano. Večinoma krmimo kuhano v obliki prav vodene kaše. Svinje se le malokje pasejo; prevladuje hlevska vzgoja, na razpolago je živali največkrat le ograjeno teka-lišče. Napaka je prezgodnje pripuščanje ter ekstenzivna, na beljakovinah in mineralnih snoveh revna krma mladine zlasti v zimskih mesecih. Rodovitnost je srednja; povprečna 6—•7 prascev. Glavna proizvodna smer je pitanje odraslih svinj v svrho produkcije slanine za domače gospodinjstvo in za domači trg. Proizvodnja peršutnikov ali prolekov za inozemski trg je razmeroma manjšega pomena. Pasemsko vprašanje še ni povsem urejeno, ker se razen v Prekmurju ne izvaja obvezno ocenjevanje plemenskih mrjascev. V glavnem priporočamo nemški oplemenjeni, poleg tega v Prekmurju in na Dolenjskem angleški tip. Pospeševalni ukrepi so sledeči. Širom banovine imamo pri večjih posestnikih in na nekaterih ban. zavodih naša svinj ere jska središča, ki gojijo čistokrvno blago po navodilih ban. strokovnjakov. Ta vzgajališča dobivajo od časa do časa svežo kri: mrjasce pa tudi svinjke. Rodovniki se baš vpeljujejo. V teh rejskih središčih se nabavijo po primerno višji ceni dobri 3—5 mesečni mrjaščki, ki se oddajajo gospodarjem širom banovine po znižani ceni v dvoletno plemensko rejo. Letno se oddaja okoli 200 in več mrjaščkov. Perutninarstvo Perutni- Gospodarski pomen perutninarstva dravske banovine ne zaostaja dosti za svinjerejo. Po števil- kah izvozne statistike perutninarstvo celo močno prednjači. V povprečju let od osvoboditve do danes je vrednost izvoženih jajc večja kakor vrednost izvoženih proizvodov svinjereje; večja je celo kakor vrednost izvoženih proizvodov govedoreje. Les in koruza sta edina izvozna predmeta našega gospodarstva, čijih vrednost je večja kot vrednost izvoženih jajc. S tem je narodnogospodarski pomen perutninarstva jasen. Važen je pa tudi socialni moment. S perutninarstvom se bavijo poleg večjih kmet. obratov predvsem manjši in najmanjši. Baš tem najmanjšim zasigura kurje jajce redne dohodke za kritje vseh tekočih manjših izdatkov gospodinjstva. Največ gojimo kokoši, medtem ko so gosi, race in purani omejeni na nekatere manjše okoliše. Izvozne prilike in razmere na naši kmetiji zahtevajo proizvodnjo jajc in mesa; torej pasmo za kombinirano proizvodnjo. Izplača se pa reja edinole v malem obsegu v zvezi s kmečkim obratom, kjer je mnogo absolutne kurje krme brezplačno na razpolago. Kurji obrati v večjem obsegu, tako zvane farme so vse brez izjeme storile žalostni konec, Podlaga naši kurjereji je mala kmetija, ki živalim sicer ne more nuditi izbranega ugodja in negovanja kakor farma, pač pa mnogo zlate svobode. Tem prilikam odgovarja najbolj naša domačegrudna štajerska kokoš, ki je v nesnosti že visoko selekcijonirana! Samo njo širimo v vsej banovini. Glavni predpisi, na katere mora perutninar pri selekciji paziti, so sledeči: teža kokoši nad 1'90 kg, teža petelina nad 2'25kg; nesnost nad 120 jajc na leto; teža jajc najmanj 55 g, a največ 65 g; enostaven greben, čopek, svetel a ne rumen kljun, bela ušesa, rjavo perje, bela gladka noga s štirimi prsti. Žarišča napredka našega perutninarstva so rejska središča zasebnikov in ban. zavodov, ki selekcij onira j o predvsem po gospodarskih načelih. Ti rejci predstavljajo v kurjereji to, kar so selekcijska društva pri govedoreji. Delujejo v stalnem sporazumu z bansko upravo, kateri tudi večinoma dobavljajo plemensko blago. Kmetsko rejo pospešujemo z vsakoletno razdelitvijo odbranih valilnih jajc spomladi ter petelinov in jarčic jeseni. Banovina oddaja vse to po zelo znižanih cenah. Štajerka ima prav okusno meso. Štajerka je oblastveno predpisana na vseh šol. dvoriščih, kjer ne sme biti drugih kokoši. Konjereja Konjereja Ta panoga je bila nekoč v naših krajih močna in donosna. Mnogo delavnih konj smo prodali v severnejše dežele. V povojnih letih je ta izvoz hitro in stalno padal. Naša banovina je močno odrinjena od inozemskega konjskega trga. Producirati moramo torej v glavnem, kar rabimo sami doma in le v manjši meri za izvoz. V zadnjih par letih se je stanje konjereje po 15 letnem stalnem padanju nekoliko opomoglo. Število zaskočenih kobil in s tem potreba po plemenskih žrebcih je pričela zopet naraščati. Pasemsko vprašanje pri konjereji je prilično urejeno. Ko je konjereja dravske banovine v preteklih letih tako zelo nazadovala, je v posameznih okoliših skoro popolnoma izginila, n. pr. v Savinjski dolini, na Gorenjskem in drugje. Danes imamo le še en glavni konjerejski okoliš, ki obsega severovzhod banovine, to so srezi Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj in sodni okraj Sv. Lenart sreza Maribor 1. br. Tu gojijo težkega konja medjimurskega lipa, z izjemo sodnega okraja Ljutomer, ki ima lahkega konja, največ amerikan-skega dirkača. Poleg tega glavnega konjerejskega okoliša so drugi le manjšega pomena. Omenim le Krško polje, ki ima lahko konjerejo in ljubljansko okolico, ki ima težke konjereje noriškega tipa kakor tudi Gorenjska. Pospeševanje konjereje stane banovino mnogo denarja, ker je večina žrebcev banovinska last. \ zdrževanje teh žrebcev v banovinski režiji je izredno drago. Zato se jih oddaja čimveč zasebnikom v oskrbo in uporabo. Poleg žrebčarne je glavni faktor pospeševanja konjereje Konjerejsko društvo za dravsko banovino, ki pridno in iniciativno deluje. Zlasti prireja vsakoletna premovanja v glavnih konje-rejskih okoliših. Sodeluje tudi pri ocenjevanju zasebnih žrebcev. V letu 1934. se je pričelo tudi s selekcijo in uvedbo rodovnih knjig, ki se vodijo centralno za sledeče glavne pasme: medjimurec, norik, amerikanec in lipicanec. Z vzrejnimi nagradami se skuša zrediti vsaj del potrebnih žrebcev doma. Sicer smo pa navezani na uvoz. Ovčarstvo Ovce se goje edino le v goratih zapadnih srezih banovine na Gorenjskem, v Savinjskih plani-nah in na Koroškem. Drugje je ovčarstvo neznatno. Pa tudi v omenjenih goratih krajih se ne proizvaja več kakor uporabijo producenti in kvečjemu še najožji okoliš kmetskih obratov. Sedanje gospodarske prilike silijo kmetovalce zopet bolj v samopreskrbo tudi z obleko. Zato se je zanimanje za ovčarstvo v poslednjem času znatno dvignilo. Gojimo svojo lastno pasmo, ki je proizvod domače zemlje: jezersko-solčavsko ovco, trdno, preprosto žival z belo volno in tipično ovčjo glavo. Žival je velika, rastna. Saj je njena glavna proizvodnja smer poleg volne meso za domačo uporabo. Volna je srednje kakovosti in se predela v hišni industriji skoro izključno za domačo potrebo. Volna je na žalost še precej neizenačena. S smotreno selekcijo se dosedaj še ni pričelo. Ovčjerejo pospešujemo s posredovanjem pri cenejši preskrbi dobrih ovnov. Kozjereja Kozjereja je kot panoga v kmetijskem obratu skoraj brez pomena. V zapadnih goratih srezih Kozje-redijo ubogi ljudje, bajtarji, svojo rjavo alpsko kozo kot producenta v bornem gospodinjstvu potrebnega mleka. Skoro večjega pomena je kozjereja v okolici mest in industrijskih središč, kjer si skušajo delavski sloji s pomočjo koz poceni oskrbeti za svoje gospodinjstvo zdravo kozje mleko. Poleg bele domače koze gojijo ti delavci tudi švicarsko sansko kozo. Čebelarstvo O visokem razvoju čebelarstva med Slovenci že v 18. stol. priča naš Janša, ki ga je Marija ^olar" Terezija postavila za prvega čebelarskega učitelja na Dunaju. Svoje nauke je tako dobro pogodil, da jih še danes upošteva čebelarska znanost. Čebelarsko društvo za Slovenijo ima svoj sedež v Ljubljani. Po deželi ima pa razpredeno gosto mrežo podružnic. Društvo vzdržuje že nad 10 let lastno zalogo čebelarskih potrebščin: »Društveno čebelarno«. Društvena čebelama prevzema tudi med od svojih članov ter ga razpečava konzumentom. Vosek pa podeluje v satnice, ki jih potrebujejo čebelarji v svojih obratih. Leta 1932. je društvo uvedlo kontrolo medu po švicarskem načinu. Le oni čebelar, ki da pregledati svoj obrat, in preiskati svoj pridelek po društvenih kontrolorjih, dobi pravico prodajati med pod zaščiteno društveno etiketo kot »kontroliran med«. Ustanovila se je tudi čebelna plemenilna postaja v Kamniški Bistrici. Razen tega deluje 25 opazovalcev na raznih krajih dravske banovine na opazovalnih postajah. Kar je pa posebno omembe vredno, je enotni sestav, ki ga je društvo uvedlo v čebelarsko obratovanje z uvedbo Žnidaršičevega panja. Čebelarstvo v Sloveniji je postalo važna kmetijska panoga. Bolj in bolj se širi moderno čebelarstvo in se opuščajo zastareli načini. Ing. Sergij Goriup: Vinogradništvo Površina vinogradov Brežice 1817 ha. Murska Sobota 352 ha. 4442 ha, Črnomelj 1026 ha, Litija 112 ha, 2996 ha. Maribor desni breg 963 ha, Gornji grad 85 ha, 2952 ha. Dolnja Lendava 825 ha, Slovenjgradec 52 ha, 2419 ha, Slov. Konjice 560 ha, Laško 32 ha, 2301 ha, iMetlika 540 ha. Kočevje 2 ha, 2242 ha, Celje 507 ha, Trsni izbor Kakovost vin Dravska banovina ima približno 24.225 ha rodnih vinogradov, ki so dali v zadnjih šestih letili sledeče količine vina: 1.1929. 384.292 hI, 1.1931. 493.687 hI, 1.1933. 270.473 hI, 1.1930. 361.362 hI, 1.1932. 559.113 hI, 1.1934. 266.624 hI, t. j. povprečno okoli 390.000 ld na leto, kar znaša na 1 lm 1663 1, na vsakega prebivalca pa 341 na leto. Od 25 srezov banovine je 19 srezov vinorodnih, ki se vrstijo po obsegu svojih vinogradov kot sledi: Ptuj Maribor levi breg Krško 'Šmarje pri Jelšah Ljutomer Novo mesto Po dobroti pridelka se deli vinogradništvo dravske banovine v severovzhodni predel s kvalitetno vinsko proizvodnjo in vzhodni ter jugovzhodni predel s pretežno kvantitetno proizvodnjo. H kvalitetnemu predelu spadajo predvsem srezi: Maribor desni breg, Maribor levi breg, Ljutomer, Ptuj in Slovenske Konjice. Seveda je povsod mnogo prehodov in se najde v vsakem vinarskem okolišu cela vrsta goric, ki bi jih po kakovosti pridelka morali izločiti iz enega predela in prišteti k drugemu. Kot plod dolgoletnih izkušenj naprednih vinogradnikov in prizadevanj vinarskih strokovnjakov je določen poseben trsni izbor in je dravska banovina z upoštevanjem ugotovljenih proizvodnih razmer glede na pridelovanje vina razdeljena na 13 vinarskih okolišev, ki vsak zase že oddavna prideluje prav izrazito svojstvene vinske tipe. Trsni izbor je izdala kraljevska banska uprava kot 4. knjigo Kmetijske knjižnice skupaj z razpravo o vinskih tipih dravske banovine. Banovinske in zasebne trsnice smejo proizvajati za prodajo samo sorte, predpisane v trsnem izboru, na odobrenih amerikanskih podlagah. Po trsnem izboru se dopušča sajenje sledečih vinskih sort: od belih: predvsem laški rizling, beli burgundec in zeleni silvanec, dalje rdeči traminec, renski rizling, ru-landec, bela klevna, šipon, muškatni silvanec, bela in rdeča žlahtnina, Bouvierjeva ranina, rumeni muškat, rdeča kraljevina in rani rdeči veltlinec; od črnih sort pa: modri burgundec, modra fran-kinja, modra portugalka, žametasta črnina in vranek. Od namiznih sort so sprejete v trsni izbor: biser iz Čabe, rdeča, bela in muškatna žlahtnina, Hamburg, muškat Ottonel, rumeni muškat in modra portugalka. Od sort, ki niso sprejete v trsni izbor, se gojijo zlasti v starejših nasadih še nekatere manj vredne sorte, kot je n. pr. ranfol, belina, javor, podbel, zelenika, lipna ali lipovščina, peček, plaveč, kavka in druge. Vse do sedaj navedene trsne sorte so žlahtne in so skoro brez izjeme cepljene na amerikanskih podlagah, od katerih so sprejete v trsni izbor: riparia portalis, rupestris št. 9 (Gothe), rupe-stris monticola, berlandieri x riparia Teleki Kober 5 BB, berlandieri x riparia Teleki 8 B, solonis x riparia 1616 in riparia x rupestris 3-309. Poleg plemenitih trsnih sort pa imamo v dravski banovini še preko 1000 ha samorodnic: šmar-nice, izabele, otela in drugih. Površina teh hibridnih nasadov se stalno zmanjšuje, ker je po vinskem zakonu vsak promet z vinom samorodnic strogo prepovedan in si kralj, banska uprava z brezplačno podelitvijo cepljenk v zameno za izkrčene samorodnice prizadeva, da se zlasti zloglasna in zdravju škodljiva šmarnica čimprej iztrebi. Vina dravske banovine se odlikujejo od vin ostalih banovin predvsem po izrazitejši cvetici in celotni ubranosti okusa. Navadno vsebujejo več kisline kot ostala jugoslovanska vina. Prostornin-ski odstotek alkohola znaša 8—15%, odstotek kislin pa 5 10%. Največ je belih vin svetlozelen- kaste ali rumenkaste barve; manj je rdečih in črnih vin. Slovenska vina so v splošnem izrazit tip severnih vin. Osnovna sorta za znano ljutomersko vino je šipon (moslavec, pošip ali poščip); dalje laški rizling, zeleni silvanec in druge žlahtne sorte. V cvičku, ki je posebno priljubljen po bivšem Kranjskem, prevladuje žametasta črnina (kavčina), kateri se primešajo še druge modre in bele sorte. Pri današnji krizi je gospodarski položaj v kvalitetnem predelu težji kakor v predelu kvanti- ^odnja tetne proizvodnje. Plemenite in fine trsne sorte rodijo pač manj kot stare, manjvredne sorte. Zlasti £vor v starejših kvalitetnih vinogradih, ki niso bili zasajeni s selekcioniranim trsjem in niso bili cepljeni na odgovarjajoče podlage, je pridelek vina razmeroma pičel in izkupiček je kljub višji ceni nezadosten in mnogokrat ne krije proizvodnih stroškov. Proizvodnja domačega vina normalno zadostuje za domačo potrošnjo, vendar pa narašča od leta do leta uvoz cenejšega vina iz dunavske, primorske in moravske banovine. Domače vino je vsled manjšega pridelka kvalitetnih trsnih sort in relativno visokih proizvodnih stroškov pač dražje, gospodarska kriza pa sili široke sloje potrošačev, da se zadovoljijo s cenejšim, četudi slabšim proizvodom. Uvoz in ostro tekmovanje vina iz ostalih banovin je glavni razlog, da izgublja domače vinogradništvo svojo dobičkanosnost, vendar se zadnja leta površina vinogradov ne zmanjšuje, ker se nahaja pretežna večina goric v izrazito vinorodnih položajih, ki radi strme lege, sestave zemlje, gostote prebrvalstva in slednjič tudi iz prirojene ljubezni do vinske trte ne dovoljuje prehoda k drugim, manj intenzivnim kulturam. Vino iz severovzhodnih srezov dravske banovine, zlasti iz srezov Maribor 1. br., Maribor d. br., Ljutomer in Ptuj se je pred svetovno vojno mnogo trošilo na Dunaju, Gradcu in ostalih potrošnih centrih bivše avstrijske monarhije. Po vojni je postajal izvoz vina iz dravske banovine od leta do leta manjši. Izvozilo se je 1. 1931. 17.605 hl; 1. 1932. 15.380 hl: 1. 1933. 10.192 lil; 1. 1934. 6.592 lil. Glavni uvoznik je bila Avstrija, sledi Češkoslovaška, vse druge države so uvozile le male količine vina iz dravske banovine. Za strokovno izobrazbo iz vinogradništva in kletarstva skrbita dvoletna ban. vinarska in sadjarska šola v Mariboru in enoletna ban. kmeti jska šola na Grmu, poleg tega pa tudi desetmesečna viničarska tečaja na ban. trsnicali in drevesnicah v Pekrali in Kapeli. Trsni material za nove nasade se vzgaja na ban. trsnicali v Pekrali, Kapeli, Kostanjevici ob Trsnice Krki, Leskovcu pri Krškem, v Drašičili pri Metliki, na Sv. Uršuli pri Dramljah, v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kmetijski šoli na Grmu, kmetijski šoli v Šent Juriju pri Celju in v kmeti j-sko-gospodinjski šoli v Mali Loki. Poleg tega živahno deluje še blizu 100 zasebnih trsnic, katerim je banska uprava izdala posebna dovoljenja za vzgojo in prodajo trsnega materiala pod strokovno kontrolo svojih vinarskih strokovnjakov. 28 trsničarjev je združenih v Prvi trsničarski zadrugi v Juršincih. Stanovska organizacija vinogradnikov »Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru« Ojjjjj1'" ima namen buditi med članstvom smisel za zboljšanje vinogradništva in kletarstva in zastopati koristi vinogradnikov pri oblasteh. Vinarsko društvo ima i udi poseben trsničarski odsek, ki skrbi za strokovne in stanovske interese koncesioniranih trsničarjev. Za izvajanje odredb vinskega zakona je nastavljen pri banski upravi kletarski nadzornik, ki vrši obenem službo vinarskega referenta za celo banovino. Njemu je dodeljen za področje bivše mariborske oblasti pomočnik kletarskega nadzornika. Preizkušnje vina, enoloških preparatov itd. vrši ban. poskusna in kontrolna postaja v Mariboru, kateri je dodeljen še 10 članski odbor-za ocenjevanje vin, ki je sestavljen iz štirih vinogradnikov, dveh vinskih trgovcev, zdravnika in treh vinarskih strokovnjakov. Obvezno se analizirajo in ocenjujejo vsa vina poslana na preizkušnjo od kletarskega nadzornika in njegovega pomočnika, ter vsa vina, ki se uvažajo ali izvažajo v inozemstvo. Poleg tega sprejema postaja tudi zasebne vzorce v preizkušnjo. Vse smernice za ustanavljanje novih ter vzdrževanje in zboljšanje starih nasadov, delovanje trsnic, pobijanje škodljivcev in bolezni vinske trte, krčenje samorodnic itd., dajeta zakon za obnavljanje in pospeševanje vinogradništva iz leta 1921. in pravilnik tega zakona iz leta 1924. Proizvodnjo vina in promet z vinom urejata zakon o vinu iz leta 1929. in njega pravilnik iz leta 1930. V delovnem načrtu kmetijskega ministrstva je predvidena sprememba obeh zakonov odnosno pravilnikov. Vinogradništvo je ena izmed naj intenzivnejših kmetijskih panog v Sloveniji, ki preživlja na enaki površini večje število prebivalstva, kot druge poljske kulture v plodni ravnini in to v zemlji, v kateri bi ostale kulture le slabo uspevale. Država, banovina in občine dobivajo za svoje potrebe iz vina letno milijonske vsote, saj znaša trošarina na vino Din 200'— do Din 250'— na hI. Tako je torej vinogradništvo kljub mnogim težavam, s katerimi se mu je boriti, po svojih posrednih dajatvah močan faktor pri uravnoteženju državnega, banovinskega, pa tudi občinskih proračunov in bi zato zaslužilo posebno pažnjo vseh merodajnih faktorjev. Vinarski okoliši, površina, glavne sorte in pridelek vinogradov Povprečni Vinarski okoliš Površina vinogradov pridelek na 1 hi dobro oskrbovanih vino- Glavne trsne sorte gradov bele črne I. Pohorje a) Pekre 240 ha 22.5 hI renski rizling, b) Vzhodni obronki Pohorja: Raz- beli burgundec, zeleni silvanec; van je—Frani—Slovenska Bistri- 500 ha ca 22.5 lil laški rizling, renski rizling, beli burgundec; c) Vinarje—Slovenske Konjice 400 ha 25.0 lil laški rizling, zeleni silvanec, modri burgundec, vranek, II. Kozjak in gornje ali za- beli burgundec; modra frankinja; padne Slovenske gorice 2.670 ha 22.5 lil beli burgundec, laški rizling, III. Srednje Slovenske go- zeleni silvanec; rice 2.060 ha 22.5 lil laški rizling, zeleni silvanec, IV. Ormoško - ljutomerske beli burgundec; gorice 2.300 ha 22.5 hI šipon, laški rizling, beli burgundec; V. Gornjeradgonske gorice 1.130 ha 22.5 hI laški rizling, zeleni silvanec; VI. Prekmurske gorice beli burgundec, (brez samorodnic) 747 ha 25.0 hI laški rizling, zeleni silvanec, VII. Haloze in haloško ob- beli burgundec; robno pogorje a) Spodnje Haloze 1.000 ha 22.5 hI renski rizling (za a in c) b) Srednje Haloze 700 ha 22.5 hI laški rizling (za a, b, c in d) beli burgundec (za b in d) c) Gornje Haloze 1.000 ha 22.5 hI č) Haloško obrobno pogorje 830 ha 22.5 hI zeleni silvanec (za b in d) šipon (za a) VIII. Smarsko-rogaško-ko- rdeči traminec (za c) zjanski in celjski okoliš 1.780 ha 30.0 hI laški rizling, zeleni silvanec, IX. Drameljsko-savinjski beli burgundec; okoliš 800 ha 30.0 hI zeleni silvanec, laški rizling; beli burgundec; X. Bizeljsko in Posavje 1860 ha 35.0 hI laški rizling, žametasta črnina, zeleni silvanec, modra frankinja, modra portugalka; XI. Krško - kostanjeviški beli burgundec; okoliš 2.220 ha 37.5 hI kraljevina, laški rizling, žametasta črnina, modra frankinja, XII. Novomeško - mokrono- žlahtnina; modra portugalka; š k i okoliš 3.070 ha 37.5 hI kraljevina, žametasta črnina, XIII. Črnomaljsko -metliški laški rizling, žlahtnina; modra frankinja, modra portugalka; okoliš 1.600 ha 37.5 hI kraljevina, žametasta črnina, laški rizling, modra frankinja, modra portugalka. žlahtnina; Skupni povpreček 24.907 ha 28.5 hI Opomba: V tej razpredelnici so vpoštevani poleg rodnih tudi mladi, še ne rodni vinogradi. Samorodnice v Prek- murju niso vpoštevane. Flego Anton: Sadjarstvo Po uradni statistiki 1. 1934. je bilo v dravski banovini skupno 4,325.523 sadnih dreves, t. j. nekaj ^dnega" več kot 7% vsega sadnega drevja v Jugoslaviji. V izrazito »šljivarskih« kakor tudi v »maslinarskih« drev->° banovinah odpade pretežno število sadnega drevja na slive in oljke. Dravska banovina je pa pretežno »jabolčna« tako, da odpade od vsega sadnega drevja v banovini samo na jablane 2,235.048 dreves, t. j. 51'7% dreves v banovini ali pa približno 33% jablan v kraljevini. Dravska banovina je v proizvodnji jabolk daleč pred ostalimi, banovinami, kar je tudi gospodarsko upravičeno, kajti edino jabolka se lahko v večji množini izvažajo. Tudi so talne in podnebne razmere v dravski banovini za jabolka prav primerne. Razvrstitev posameznih sadnih vrst po srezih je razvidna iz naslednje tabele (po podatkih za 1934. 1.). Jabolka Hruške Slive Orehi Marelice Breskve Češnje Srez Število dreves Pridelek na 1 drevo kg število dreves (Pridelek na 1 drevo kg Število dreves Pridelek na 1 drevo kg število dreves Pridelek na 1 drevo kg število dreves Pridelek na 1 drevo kg število dreves Pridelek na 1 drevo kg število dreves Pridelek na 1 drevo kg Brežice . . . 53.700 5-0 j 24.700 100 30.800 3-0 i 6.0C0 7-0 1.600 50 3.800 ll-o 6.200 120 Celje .... 180.144 70 53.069 137 53.540 7-9 13.194 11-6 693 3-6 5.000 5-3 13.416 9-5 Črnomelj . . 20.800 3-5 11.350 30 20.770 1-3 5.362 57 68 1-5 3.080 5-1 4.860 5-3 Dolnja Lendava 34.704 29-9 10.123 233 20.860 6-7 1.066 17-2 55 7-3 1.740 8-2 2.932 18-5 Gornji grad 37.450 7'0 11.040 3-9 5.690 1-9 3.410 23 50 4-0 3.800 11-0 6.200 120 Kamnik . . . 85.877 5-7 41.295 10 3 18.013 — 6.199 6-7 172 7-0 114 3-5 3.424 32 Kočevje . . . 64.849 72 58.638 4-2 27.543 1-4 2.511 9-2 14 7-1 49 20 2.386 57 Konjice . . . 45.931 58 17.504 4-1 27.080 30 3.114 59 259 0-8 1.244 2-1 6.006 8-4 Kranj .... 87.200 4-0 67.300 lOi 90285 0-3 12.501 4-1 20 io-o 96 3-1 13.120 11-4 Krško .... 110.560 0-5 43.157 5-0 48.664 — 13.512 3-1 462 22 4.788 1-9 15.712 5-8 Laško .... 66.460 87 17.372 14'3 17.600 7-0 3.190 40 700 8-1 3.20C 8-2 5.505 141 Litija .... 45.583 4-7 33.656 9-2 24.997 1-4 5.950 1-8 84 36 3.158 3'4 12.870 125 Ljubljana . . mesto in srez 100.245 39 55.179 127 46.448 1-2 8.230 1'0 835 1-7 987 2-4 9.140 7-0 Ljutomer . . 149.190 120 18.355 7'4 40.560 0-5 2.170 100 651 5-1 2.862 5-0 7.720 4-7 Logatec . . . 27.480 4'8 11.750 76 10.700 1-0 1.920 7-0 — — — — 2.500 23 Maribor d. br. 96.650 18-0 26 598 24-6 26.232 7-1 6.796 5-1 713 88 2.575 92 5.949 100 Maribor 1. br. . 332.710 307 42.600 18-2 66.000 7-3 8.993 10-4 2.855 11-9 4.105 16-6 16.992 53-4 Metlika . . . 10.586 31 5.341 11-0 12.241 2-8 2.199 82 36 — 492 4'5 1,100 198 Murska Sobota 59.067 25'9 13.936 37-9 13.301 21-0 2075 18-7 228 10-9 1.619 12-3 6.295 21-8 Novo mesto 86.971 08 36.711 122 57.516 0-2 23.601 69 1.086 19 4.532 2-1 22.923 259 Prevalje . . . 38.015 167 21.705 14-4 12.223 11-9 5.479 15-5 77 78 411 10-2 3.558 94 Ptuj .... 249.570 13'5 48.720 131 45.310 2-9 13.950 10-0 894 7-6 6.408 5-1 19.810 9-2 Radovljica . . 29.900 11-0 26.490 15'2 16.560 20 4.248 27 380 200 15 6-7 1.470 13-4 Slovenjgradec . 88.206 21-0 39.830 201 24.164 15-4 6.417 11'2 892 09 1.965 150 7.687 26-4 Šmarje p. Jelšali 133.200 1-9 27.080 33 109.850 0-7 12.700 7-7 330 1-5 2.600 1'7 7.450 4-3 Skupaj v banovini 2,235.048 12-4 763.499 11-9 866.037 32 174.787 71 13.154 6-5 55820 65 [202.595 15-5 Srez Maribor 1. br. je najbolj sadjarski srez. Razmeroma malo število sadnih dreves izkazujeta oba prekmurska in oba belokranjska sreza, čeravno so v njih dani pogoji za uspešen razvoj sadjarstva. V dravski banovini se sadi in goji razmeroma manj hrušk in češpelj, čemur ni toliko oporekati. Hrušk moštnic je že od nekdaj razmeroma mnogo posajenih, za domače potrebe gotovo zaenkrat dovolj. Izvoza žlahtnih hrušk v večjih količinah pa ni pričakovati. Morda nekoliko premalo se sadi češpelj in sliv; upoštevati pa je treba, da se domače češplje po večini porabijo za žganje in le malo se jih spravi na trg svežih ali pa predela v posušen izdelek in mezgo. Odločno premalo se pa sadijo orehi, breskve in marelice, zato je kralj, banska uprava v svojih drevesnicah znatno povečala pridelek tega sadnega naraščaja, zlasti orehov. Razen domačih breskev, marelic in orehov primanjkuje tudi vrtnih jagod, ribeza in kosmulj, pa tudi češenj, višenj, debelih sliv in kutin. Da bi sadjarji pri zasajanju novih sadovnjakov postopali čim enotneje radi prepotrebne standardizacije, odnosno tipizacije našega sadja, je kralj, banska uprava dne 4. oktobra 1932 na temelju § 27 zak. o pospeševanju kmetijstva od 6. sept. 1929. leta s sodelovanjem najodličnejših sadjarskih strokovnjakov določila in odredila končno vel javni »sadni izbor za dravsko banovino«. Odslej se gojijo v drevesnicah in zasajajo samo sorte tega izbora, fzbof celo banovino je določenih od hrušk 5 glavnih sort za vsa okrožja t. j. Williamovka, avranška, hardyjevka, boskovka in pastor j evka. Od češenj: Frommova srčika, koburška rana! hedeffinška orjaška, duuajska in debela črna hrustavka. Od višenj: lothovka in ostheimska višnja! Od češpelj in sliv: domača češplja, celena renklota, hirkejeva sliva, biihlska rana češplja, nancy-ška mirabela in sliva ontario. Breskve za vsa okrožja: aleksander, amsden, a za toplejše lege kraljica vrtov proskavska, mayflower, riverova rana, rdeča magdalenka, prezident Griespenkerl in samosevec iz Predgorja. Marelice za vso banovino: debela rana, ambroževa, ogrska in breda. Orehi: tankolupinasti domači debeloplodni podolgasti oreh in franquette. Najodločneje je sadni izbor izdelan za jablane. Posamezne sorte jablan se sadijo v sledeča sadjarska okrožja: I. Severovzhodno sadjarsko okrožje obsega sreze: Maribor 1. br., Maribor desni breg, Ptuj, Ljutomer, Dol. Lendava, Mur. Sobota, Konjice in Šmarje pri Jelšah. Glavne sorte so: kanatka, boskoopski kosmač in ontario. II. Gorenje podravsko okrožje obsega sreze: Dravograd, sodni okraj sreza Slovenjgradec in višje položaje v srezu Gor. grad. Glavne sorte: baummanova reneta in bojkovo jabolko. III. Savinjsko okrožje obsega sreze: Celje, Laško, sodni okraj šoštanj sreza Slovenjgradec in toplejše dolinske položaje sreza Gor. grad. Glavne sorte: kanadka, boskoopski kosmač in ontario. IV. Dolenjsko okrožje obsega sreze: Brežice, Krško, Novo mesto (brez sodnega okraja Žužemberk), Litijo, Črnomelj in Metliko. Glavne sorte: kanadka, baummanova reneta in ontario. V. Ljubljansko okrožje obsega sreza Ljubljano in Kamnik. Glavne sorte: baummanova reneta, gdanski robač, šarlamovsky. VI. Gorenjsko okrožje obsega sreza Kranj in Radovljico. Glavne sorte: baummanova reneta, bojkovo jabolko in ontario. VII. Kraško okrožje obsega sreza Logatec in Kočevje ter sodni okraj žužemberk sreza Novo mesto. Glavne sorte: bojkovo jabolko in šampanjska reneta. Za obcestne nasade, ki bodo v najkrajšem času izpopolnjeni v celi banovini, so določeni kot glavne sorte jablan bobovec in carjevič; od hrušk pa tepka, vinska in koroška moštnica. V Sloveniji se na splošno sadijo visokodebelna drevesca. To tudi za naše razmere zaenkrat popolnoma odgovarja. Breskve se priporoča saditi kot pritlična drevesca z deblom 40—90 cm, največ 1 m. Tak način gojitve breskev zahteva, da jim odločimo posebne parcele, samo v dobri zemlji in dobrih položajih. Te parcele zahtevajo podobno oskrbovanje kakor vinograd; saj bi se marsikod namesto izkrčenih in zapuščenih vinogradov lahko s pridom gojile breskve. Dreves- Za produkcijo sadnih dreves je preskrbljeno na kmetijskih šolah v Mariboru, Rakičanu, Šent Juriju, Grmu, Mali Loki, v ban. drevesnicah v Pekrah, Kapeli, Leskovcu, Kostanjevici in na bano-vinskem posestvu v Ponovičah. Razen tega obstojajo še sreske drevesnice pri sr. kmet. odborih v Logatcu, Radovljici, v Dravogradu, Mariboru 1. br., Šmarju in Gor. gradu. Na vseh ban. drevesnicah se vzgaja letno povprečno 45.000 prvovrstnih 3—4 letnih sadnih dreves. V dravski banovini je še kakih 200 privatnih drevesničarjev. V okolici Škofje Loke je dre-vesničarstvo že nad 100 let udomačena kultura. Tudi ti privatni drevesničarji producirajo dober drevesni materijal. Razen lega se pečajo v večji ali manjši meri z drevesničarstvom še mnoge podružnice Sadjarskega društva in Kmetijske družbe, kakor tudi mnoge šole po deželi. Vse te drevesnice proizvajajo letno preko % miljona odraslih 3—4 letnih dreves. Sadov- Skoraj vsi sadonosniki v naši banovini so tako zvani travniški nasadi. To je pri nas omogočeno in upravičeno radi razmeroma velike množine padavin. V izredno sušnih poletjih trpi v takih nasadih i drevje i trava. Sadno drevje pa pri tem tudi zato še bolj trpi, ker se zemlja pod njim redko kdaj obdeluje in večkrat tudi premalo ali pa sploh ne goji. Radi tega se priporoča sadjarjem ob vsaki priliki vzdrževati okoli dreves vsaj kolobarje. Gnojenje sadnega drevja se v zadnjih letih že tudi v precejšnji meri izvaja. Stanje sadovnjakov v dravski banovini v splošnem vzeto kljub precejšnjemu napredku še vedno ni zadovoljivo; drevesca se namreč često sadijo pregosto; sadovnjaki, zlasti starejši nasadi so večkrat slabo oskrbovani, oziroma popolnoma zanemarjeni, čiščenje krone od suhih, bolnih in Fov-rečni etni ride- Sadna tr^oviua pregostih vej se v precejšnji meri že vrši, vendar pa ne povsod in tudi ne vedno pravilno. Zimsko škropljenje se le počasi udomačuje in primeri pravilnega letnega škropljenja so še bolj redki. Od sadnih škodljivcev sta v dravski banovini najnevarnejša cvetožer in jabolčni zavijač. A od bolezni fusikladij ali hrastavost in monilija ali gniloba. Povprečni letni pridelek sadja v dravski banovini na temelju uradnih podatkov za leta 1930 do 1934 je: ftl, a) jabolk 344.630 q fek b) hrušk 91.421 q c) sliv in češpelj 35.373 q d) orehov 17.015 q e) breskev in marelic ter češenj, višenj in kutin skupno 37.683 q. Povprečni letni pridelek sadja na 1 drevo v dravski banovini znaša: jabolk 15 6 kg, hrušk 12 kg, sliv in češpelj 6 kg, orehov 9'8 kg, marelic 6'5 kg, breskev 6'5 kg, češenj 15'5 kg, višenj ll'5kg in kutin ll'6kg. Spravljanje sadnega pridelka je pomanjkljivo. Razlike med lepim in miznim sadjem in samo tako zvano gospodarsko kvaliteto naš preprosti sadjar še ni v polni meri doumel. Tudi sadne shrambe so navadno jako pomanjkljive. Mnogo škode dela sadjarjem neorganizirana sadna trgovina. V prvi vrsti pride v poštev izvozna trgovina z jabolki; karakteristično za neorganiziranost sadne trgovine je silno kolebanje cen. Jabolka se največ izvažajo v južno Nemčijo. Ako je tam trenutno cena ugodna, naklada pri nas mnogo sadnih trgovcev hkrati po večje število vagonov jabolk; ko pa potem prispe vse to blago naenkrat na tržišče v Nemčijo, ga je za tamošnjo dnevno potrebo preveč in cena mu vsled tega pade silno nizko. To ima pa zopet za posledico, da nikdo več ne naklada; povpraševanje po slovenskem sadju na nemškem tržišču pa postane čez teden, dva zopet večje, nego je ponudba; cene se vsled tega zopet dvignejo, sadni izvozniki zopet hitijo nakladati in na ta način ponovno preobremenijo sadni trg in povzročijo s tem naravno tudi ponovno padanje cen. Povrh tega se često slišijo tudi pritožbe glede nesolidnosti nekaterih sadnih trgovcev. Zavedajoč se velike važnosti sadjarstva podpirajo javna oblastva po svoji možnosti njegov razvoj. Tako zakon o zatiranju škodljivcev in bolezni na kulturnih rastlinah z dne 29. decembra 1929 z«k°ni določa, da morajo občinska oblastva odrediti nujne ukrepe za zatiranje poedinih hudih škodljivcev, ki grozijo uničiti sadne ali poljske kulture (§ 9.). Ako so taki ogrožajoči škodljivci razširjeni v območju več občin v srezu, odredi potrebne ukrepe za zatiranje sreski načelnik, za področja več srezov pa ban (§ 12.). Vsak imetnik zemljišča je dolžan uporabljati od oblastev predpisane za-tiralne ukrepe in pravočasno zatirati z lastnimi močmi in sredstvi rastlinske bolezni in škodljivce (§ 3.). Ako predpisanih oblastveno odrejenih ukrepov ne bi vršil, zapade globi v korist občinskega kmetijskega sklada, zatiranje pa izvrši takoj občinsko oblastvo samo ob njegovih stroških (§ 20.). Dalje je v smislu § 2. zak. o izpremembi in izpopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 25. marca 1932 določena oprostitev od neposrednega davka za parcele na novo zasajene s sadnim drevjem za dobo 6 let. Zakon o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929 določa v § 27. glavne smernice za pospeševanje sadjarstva. Sadjarstva se tiče tudi §11. istega zakona (o sr. razsadnikili). Žal, niso še izdani zadevni pravilniki, ban. uprava je v zvezi s tem zakonom določila končnoveljavni sadni izbor za dravsko banovino, kakor je že spredaj pojasnjeno. Na podlagi zakona o kontroli kmet. pridelkov namenjenih za izvoz z dne 18. novembra 1929, je ministrstvo za kmet. izdalo pravilnik o kontroli svežega sadja pri izvozu in pravilnik o kontroli suhih češpelj pri izvozu. Za naše razmere je važen predvsem prvi pravilnik in sicer v prvi vrsti radi izvoza jabolk. Na podlagi tega pravilnika so določeni komisarji za pregled sadja za vse važnejše izvozne postaje in tričlanske komisije za pregled sadja za področja posameznih srezov. Vsak vagon sadja in tudi manjše količine sadja, namenjene za izvoz, morajo biti že na nakladalni postaji pregledane od pristojne komisije, oz. komisarja. Sadju, ki ne bi odgovarjalo predpisanim zahtevam, komisija ne sme dovoliti nadaljnje odpreme. 34 ŠUMARSTVO Ministrstvo za trg. in industrijo je z razpisom I. No. 3008 z dne 22. marca 1933 odredilo enotne zaboje in košare, ki se od 1. 1934. morajo uporabljati pri izvozu svežih češpelj in grozdja. Naknadno je pod I. 4314 z dne 13. aprila 1933 min. za trgovino in industrijo —- zavod za pospeševanje zunanje trgovine — predpisalo enotne zaboje pri pakovanju jaboik pri izvozu in sicer 2 tipa holandskih zabojev in amerikanski normalni zaboj. Kralj. ban. uprava podpira razvoj sadjarstva na sledeči način: ftvoTn' Vzdržuje banovinske kmet. šole, kjer je — predvsem v Mariboru — sadjarstvo zastopano kot uprava PanoSav v gospodarstvu teli šol in tudi v pouku gojencev. Banovinski sadjarski strokovnjaki pri kmet. šolah, razsadnikih, banski upravi in sreskih načelstvih proučujejo nove možnosti razvoja v sadjarski panogi, vršijo praktični in teoretični pouk in širijo strokovno znanje med sadjarje. V banovinskih drevesnicah, kmet. šolah vzgaja potrebna sadna drevesca in od tod širi priporočljive sorte med narod. Revnejšim sadjarjem dodeljuje preko sreskih kmet. odborov, županstev ali sadjarskih in kmetijskih podružnic sadna drevesca po znižani ceni, v izjemnih slučajih tudi zastonj (n. pr. poškodovancem po toči, požaru, pri opustitvi šmarničnih nasadov v nevinorodnih legali in podobno). Za resnično vzorne sadjarje, ki že daljšo vrsto let vzdržujejo svoje sadovnjake v vzornem redu in služijo za vzgled okoliškim sadjarjem, so predvidene posebne nagrade v obliki koristnih sadjarskih pripomočkov, drevesnih škropilnic in podobno. Za nabavke zatiralnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni dodeljuje banska uprava do 7a nabavnih stroškov. Z ban. in tudi drž. pomočjo je bilo v zadnjih letih nabavljeno na stotine drevesnih škropilnic in mnogo arborina. Kralj. ban. uprava podpira tudi po svojih močeh razne sadjarske prireditve: razstave sejme oglede, tečaje, predavanja itd. Deluje na propagandi za večji konzum svežega sadja in grozdja, kakor tudi za predelavo svežega sadja v dobre trpežne izdelke: suho sadje, marmelade, mezge, sadne konzerve, brezalkoholne sadne sokove, dober sadjevec itd. Prispeva k zidavi sadnih sušilnic. Za pospeševanje saditve oreha, breskev, marelic in debeloplodnega kostanja dobavlja interesentom kostanjeve cepiče brezplačno, a prvovrstno orehovo kakor tudi breskvino in marelično drevje daje po znižani ceni. Banovinska kmet. knjižnica izdaja tiskane in ilustrirane lepake in brošure o vseh najvažnejših vprašanjih našega sadnega gospodarstva. Vrši nadzor nad šolskimi vrtovi, katere podpira z dobavo potrebnega sadnega in vrtnega materiala ter podeljuje nagrade učiteljem za najlepše oskrbovane vrtove. Kakor država in banovina tako podpirajo razvoj sadjarstva po svojih močeh tudi sr. kmet. odbori in ponekod prav izdatno tudi občinski kmet. odbori. S pomočjo prvih in drugih je nabavljeno v zadnjih letih veliko število drevesnih škropilnic, precejšnje množine arborina, modre galice, arzenovih preparatov itd. Nekateri sreski kmet. odbori vzdržujejo tudi svoje drevesnice in potem razdeljuje j o sadna drevesca sadjarjem v svojem srezu po znižani ceni. Drugi zopet nabavljajo sadna drevesca pri priznanih drevesnicah in jih ravno tako razdelujejo sadjarjem po znižani ceni. Ing. Šivic Anton: Šumarstvo Površina gozdov dravske banovine je zavzemala po stanju začetkom 1. 1935. 679.270 ha ali 45.28% napram produktivni in 43.13% napram celokupni površini banovine. Ta površina je bila povzeta po davčnem katastru. Istinito z gozdom obrastlo površino pa je ceniti na 705.631 ha, torej na 46.99% napram produktivni in 44.81% napram celokupni površini banovine. Razpored površine gozdov po srezih je razviden iz sledeče razpredelnice:* * V tem sestavku navedene površine srezov se nekoliko razlikujejo od onih, ki so v leksikonu navedeni na drugih mestih. Op. ured. Srez Celokupna površina sreza Produktivna površina sreza Neproduktivna površina sreza % neproduktivne površine Gozdna površina sreza po davčnem katastru Napram produkt, površini sreza Gozdna površina sreza po gozdnem katastru Napram produkt, površini sreza % te gozdne površ. % ostalih kultur % te gozdne površ. % ostalih kultur ha ha ha Brežice......... 40.981 39.114 1.867 4-55 17.444 4459 5541 17.397 44-47 55-53 Celje mesto in srez .... 62.234 60.243 1.991 3-19 28.217 4683 53-17 28.221 46 84 53-16 Črnomelj ........ 41.855 40.581 1.274 3 — 9.083 22-38 77-62 11.116 27-39 72-61 Dolnja Lendava...... 33.369 31.172 2 197 5 70 6.801 1960 74-70 6.345 1803 76-— Gornji grad....... 52.711 46.917 5.794 11 — 25.591 54-55 45-45 28.529 60-81 39-19 Kamnik......... 58.847 55.346 3.501 5-96 28.624 51-72 48-28 29.000 52-39 47-61 Kočevje......... 106.468 104.630 1.838 1-63 38.785 37 — 63"— 49.416 47 — 53"— Konjice......... 32.143 31.333 810 2'52 18.120 56-37 4363 18.085 57-71 42-29 Kranj .......... 59.985 55.255 4.730 7-87 33.825 61-21 38-79 33.900 61-35 3865 Krško.......... 85.055 81.961 3.094 364 42.702 50-21 46-15 43.239 52-75 47-25 Laško.......... 30.765 29.906 859 279 16.532 55-27 44-73 16.329 5460 45-40 Litija.......... 69.050 66.984 2.066 296 36.056 5382 46-18 36.032 53-79 46-21 Ljubljana........ mesto in srez 96.864 92.852 4.012 4'16 41.094 44-25 55-75 41.496 44-69 55-31 Ljutomer ........ 42.221 40.252 1.969 5'— 12.746 30 — 65 — 12.669 30-— 65 — Logatec......... 60.607 59.251 1.356 223 21.219 35-81 64-19 22.500 37-97 6203 Maribor d. br....... 65.281 63.694 1.587 2 — 33.973 53 — 47- 34.726 54"— 46 — Maribor 1. br........ 59.501 58.194 1.307 2 — 17.962 31 — 69 — 18.185 31 •— 69 — Metlika......... 16.738 16.008 730 4-40 5.050 31-55 6845 5.000 31-23 68-77 Murska Sobota...... 59.627 56.900 2.727 4-57 16.766 29-46 70-54 16.549 29-12 7088 Novo mesto....... 92.732 90.017 2.715 2-92 44 373 49-29 50-71 44 685 49-64 5036 Prevalje......... 69.939 68.429 1.510 2-15 39.001 5699 4301 43.175 63-09 36-91 Ptuj .......... 82.862 78.578 4.284 5i7 21.986 28-— 72 — 21.990 28'— 72'— Radovljica........ 102.049 83.274 18.775 18-40 50.249 6034 39-66 50.197 60-28 3972 Slovenjgradec....... 48.340 47.304 1.036 2-14 24.467 51-72 48-28 27 425 57 97 42-03 Škofja Loka....... 47.600 46.400 1.200 252 24.531 52-86 47-14 25.400 5474 4526 Šmarje pri Jelšah..... 56.812 55.409 1.403 2-47 24.073 43-44 5656 24.025 43-35 56-65 Skupaj v banovini .... 1,574.636 1,500.004 74.632 4-70 679.270 4310 52-20 705.631 44-80 50-50 Od izkazane gozdne površine imajo po kategorizaciji lastninstva: država ........ državne in podržavljene železnice banovina, odnosno nje listanove mestne občine...... trške občine....... ostale (upravne) občine .... Križevačka imovinska občina v Dol. Lendavi Kranjski verski fond . . c župne, kaplanijske, cerkovniške, šolske, verske nadarbine ...... škofije........ samostani in redovi ..... cerkve........ solastniki, zemljiške in urbarijalne zajednice delniške družbe...... zadruge, osnovane po zadružnem zakonu . banke ........ hranilnice in posojilnice .... razne ustanove (vodovodi, ubožnice, bratov. komis. za tujski promet, društva) Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov (stan je 1. 1936.)....... individualni gozdni posestniki in druge sklad niče začetkom 1.833.11 ha 986.11 ha 800.22 ha 1.597.21 ha 195.36 ha 1.437.40 ha 3.803.—ha 18.198.72 ha 4.400 7.618 3.345 1.324 17.368, 6.195 7.3 1.958 1,262 41 ha .58 ha .10 ha .89 ha 45 ha .94 ha .76 ha .37 ha .48 ha 174.74 ha 21.228.50 ha 585.396.62 ha Boidnih Posamezna gozdna posestva so različne velikosti. Največ je v banovini malih posestnikov, ki posestev jmaj0 manj kot 5 ha gozda. Tu in tam ima posestnik gozd v enem samem kompleksu, večinoma pa so gozdi, ki spadajo k posameznim posestvom, zelo raztreseni in ležijo daleč vsaksebi. Število posestev, ki imajo pod 100 ha gozda, po nabranih podatkih cenim na 139.800. Posestev nad 100 ha gozda je bilo v začetku 1. 1935. 305. Gozdna Gozdi se razprostirajo deloma na absolutnih, deloma na relativnih gozdnih tleh. Absolutna gozdna tla so taka, ki trajno niso sposobna za kako drugo vrsto kulture, marveč samo za gozd. Relativna gozdna tla pa se morejo brez velikih težkoč trajno porabiti tudi za druge kulture. Relativnih gozdnih tal imamo v dravski banovini kakih 20%, absolutnih pa skoro 80%. Ker je teritorij dravske banovine večinoma hribovit, deloma alpinskega značaja, se največ gozda razprostira po gričevju in na pobočjih visokih gora. Po nadmorski višini je v banovini ca. 12% gozdov v nadmorski višini med 100 m in 300 m, 42% med 300 in 600 m, 32% med 600 in 1000 m, 14% preko 1000 m. goldovi Razmeroma veliko je v dravski banovini »zaščitnih« gozdov, ki jih državni gozdni zakon na- zivlje za »stalno zaščitne«. To so taki gozdi, da bi v njih naravne sile odnašale zemljo, ako bi jih posekali do golega na velikih površinah. Sem spadajo tudi gozdi, ki rasto na strminah in v visokih alpskih legah, posebno pa oni, ki so na skrajni meji drevesne vegetacije. Med stalno zaščitne so uvrščeni tudi gozdi na bregovih večjih voda in hudourniških potokov, ako ti bregovi niso skalnati in trdni. Gozdovi, ki se razprostirajo na izrazito kraških tleh, so tudi uvrščeni med stalno zaščitne. Po gozdnem zakonu se morejo stalno zaščitni gozdovi izkoriščati le s prebiranjem (prebiralna sečnja). Z naravnim pomladkom poraščeni gozdovi se izkoriščajo tudi potom tako zvane oplojne sečnje. Celo sečen j na golo v ožjih pramenih se ne izogibljemo v teh gozdovih, ako niso preblizu meje gozdne vegetacije. Površina stalno zaščitnih gozdov v dravski banovini znaša po t. č. gozdnem katastru 190.938 ha. Poleg stalno zaščitnih gozdov so še drugi gozdovi, v katerih je treba oprezno sekati. To so tako zvani »začasno zaščitni gozdovi«, ki imajo nalogo, da varujejo tuje objekte, kakor so n. pr.: železniške proge, javne in zasebne ceste, naselbine, posamezna poslopja, vrelci itd. Takih gozdov imamo na teritoriju dravske banovine točasno 2676 ha; večinoma pač tam, koder se nahajajo nad ogroženimi objekti strma pobočja in je v zaščito teh objektov potrebno, da se gozd nad njimi ohrani. Ti gozdovi so bili izločeni v namene, ki jim služijo na. posebno zahtevo lastnika ogroženih objektov. ^cvesne Drevesne vrste so v naših gozdih zastopane v sledečem razmerju: Raznovrstni čisti iglavci s 34'5%, čista bukovina z 21%, čista hrastovina z 1'5%, mešani listavci z 11%, listavci pomešani z iglavci z 32%. Po vrsti vzgajanja delijo gozde v visoke, srednje in nizke. V banovini prevladujejo visoki gozdi (91'7%). Nizkih gozdov je malo (307%). Največ jih je v krajih, kjer rodi trta. Tod jih imajo za pridobivanje vinogradniškega kolja. Drugod jih sekajo v kratkih razdobjih za drva (buta-rice), končno tudi za palice. Srednji gozdi so kombinacija visokih in nizkih. Tudi teh ni veliko (5'23%). Starost naših gozdov je kaj različna. More se trditi, da je v gozdovih kmetskega malega posestnika jako malo starejšega lesa in so tudi zaloge lesa v teh gozdovih pod normalo. Le v državnih gozdih, v gozdih kranjskega verskega fonda in po nekaterih konservativno oskrbovanih privatnih, sedaj deloma razlaščenih veleposestvih so starejši sestoji večjega obsega častno zastopani. Služnosti Večina gozdov dravske banovine je prosta služnostnih pravic. Le nekaj večjih posestev je obremenjenih s služnostmi paše, drvarjenja, steljarjenja in dr. S služnostjo paše (pašnimi servitu-tami) je obremenjenih 485 ha državnega gozda, dalje večji del gozdov kranjskega verskega fonda na Gorenjskem, 234 ha gozda gornjegrajske graščine, mali del graščinskih gozdov pri Sv. Katarini nad Tržičem, 61 ha gozdov ponoviškega banovinskega posestva, 505 ha gozda na Blegašu, 430 ha kmetskih gozdov okrog Mošenjske planine na Jelovici. Razen teh je s pašno pravico obremenjenih še nekaj malih objektov v krškem, logaškem, novomeškem in ptujskem srezu. Glede nekaterih so v teku pogajanja za odkup servitutnih pravic. S služnostjo paše in dobavo lesa je obremenjen graščinski gozd na Gori pri Konjicah na površini 43. odnosno 353 lia, z dobavo lesa odnosno drv za gorivo so obremenjena nekatera posestva, tako eno v krškem, eno v mariborskem (desni br.), tri v radovljiškem, eno v šmarskem srezu. Večina servitutnih pravic je regulirana. Površinsko stanje gozdov se leto za letom izpreminja, čeprav le v manjšem obsegu. Ponekod se stanje gozdov veča, ker pogozdujejo slaborodne travnike in druga neplodna zemljišča, ali pa prepisujejo povsem gozdnate pašnike in z gozdnim drevjem zaraščene bivše travnike v gozd. Drugod pa se gozdna površina krči, ker pretvarjajo gozde po gospodarski potrebi in z dovoljenjem oblastev v druge kulturne vrste. Površina gozda, ki se vsako leto izkrči in izpremeni v njive, travnike, sadovnjake, skladišča, kamnolome in dr., v dravski banovini običajno ne presega sto hektarjev. Izkoriščanje gozdov. Po kalkulativni sestavi je znašala leta 1934. produkcija lesa v banovini okrog 1,670.000 plm3, in sicer trdega lesa 727.000 plm3, mehkega pa 943.000 plm3. Od tega odpade na K°zdov les za tehnično porabo ca 890.000 plm3, in sicer trdega 187.000, mehkega 703.000 plm3. Na drva za gorivo je prišlo 471.000 trdega in 157.000 plm3 mehkega. Na drva za oglje je odpadlo ca 80.000 plm3, in sicer 70.000 plm3 trdega in 10.000 plm3 mehkega lesa. Ostanki, ki so odpadli na žagah, dalje v gozdu — neizkoriščeni, se cenijo na 72.000 plin3. Sem spadajo povečini vejevje, truli in drugače poškodovani deli debel, ki so ostali v gozdih, razni odrezki na žagah, in dr. Predelava lesa v gozdu. Poleti posekano igličasto drevje se obeli in v gozdu razžaga v 4 m, odnosno 4'05 do 4'20 m dolge hlode; ponekod jih nazivljejo za krije, štoke, žagovce, platanice. V goratih krajih s težavnim spravilom so običajne dolžine po 410 do 4'20 m, ker se pri spravilu zapiči v hlode ob koncih veliko peska in kamenja. Te konce je treba potem na žagah odrezati. Nekaj mehkega za žagovce nesposobnega okroglega lesa različnih dimenzij se podela v jamski, manj grčastega v celulozni les. Vrhače in tanjša, pri redčenju gozdov in prebiralni sečnji pridobljena smrekova in jelova stebla stešejo v tramiče. Največ tramovja producira Notranjska. Notranjski drvarji slovijo kot izvrstni tesači daleč izven dravske banovine. Za hmeljevke je največ naročil tačas, ko ima hmelj visoko ceno. Za štaketne plotove se speča malo drobnega drogovja. Dandanes za takšen material ni zanimanja, ker mu konkurirata beton in žica. Zato se material, ki se pridobiva pri redčenju odrastlih smrekovih kultur, prav težko ali sploh ne spravi v denar. Božičnih drevesc se mnogo poseka. Največ jih pridobivajo brez škode iz pregostih smrekovih kultur in od vrhačev pozimi posekanega smrekovega in jelovega starejšega drevja. Borovino tu in tam porabijo za brzojavne drogove in za tirne pragove. Škodlje iz smrekovine izdelujejo večinoma za domače potrebe. Ribniška dolina porabi precej smrekovega lesa za izrezke, iz katerih izdelujejo raznovrstne izdelke v znani domači lesni industriji. Hrastov in bukov les innogokje služi za izdelovanje tirnih pragov, prvi za javne železnice, drugi največ za porabo pri domačih napravah. Imamo kraje, kjer porabljajo bukovino v tvornicah za čevljarska kopita, za podpetnike, za razno kuhinjsko orodje in dr. Večinoma pa bukovina služi za gorivo. Pri nas se izdelujejo redoma po 1 m dolga polena (cepanice) in okrog-lice. Vendar imamo še dosti krajev, ki razpečavajo drva še v stari meri in so takšna polena dolga po 18'20 pa tudi 24 avstr. palcev. Ker je leta 1933. na temelju zakona o merah z dne 20. junija 1928. izšla prepoved, da se ne sme rabiti stara mera, izdelujejo sedaj dotični kraji kratka polena v odlomkih metrske mere. Za oglje se porabi razmeroma malo lesa — ker je cena oglja nizka. Oglje se izdeluje največ za domačo potrebo — za kovače in nekatera podjetja. Vinogradniški kraji porabijo mnogo kolja, ki se izdeluje največ iz akacijevega lesa in kostanja. Tudi smrekove remeljne in smrekove ter jelove podkapnike porabljajo v te svrhe. Kostanjev les kupujejo tvornice za tanin. Spravilo lesa. Les spravljajo z gorskih krajev in strmin po talnih drčah in vlakah, po suhem fp.raavil0 in po snegu, — po suhih in vodnih lesenih rižah, po žičnicah, po kolovozih in po cestah — 11a teh z vozmi in sanmi. Nekatera večja posestva imajo lastne gozdne železnice. Koder je svet mehak, da se vdira, znosijo les, posebno drva, ponekod s pomočjo bosanskih konjev. Ako zapade v planinskih krajih ob pravem času zadosti snega, je najlažje spraviti les v dolino s sanmi z vprego, pa tudi samotež. Mnogo lesa spravijo ob potokih in rekah, deloma v nevezanem stanju (splavijanje), deloma v vezanem stanju (splavarjenje). Največ splavov gre po Dravi, Dreti, Savinji in naprej po Savi v jugovzh. kraje naše kraljevine. Nekaj jamskega lesa gre v splavih po Savi v območju litijskega in krškega sreza le do Zagorja, Trbovelj in Hrastnika za tamošnje premogovnike. V nevezanem stanju pa splavljajo les in drva po Dreti, Savinji, Savi Bohinjki in Dolinki, Kamniški Bistrici, Davči, Črni, Bistrici v prevaljskem zrezu, po Ledavi, dalje po Cerkniškem in Bohinjskem jezeru — večinoma do kraja porabe, odnosno samo do žag. Po nekaterih potokih so plavbo lesa deloma ali popolnoma že opustili, tako n. pr. po Radovni, Iški in Božni. Tudi po Kamniški Bistrici se vedno manj plavi. Opustitev plavbe so omogočile novozgrajene ceste. Cene za prevažanje lesa so zadnja leta vedno bolj padale. Ker se je manj sekalo, je bilo manj zaposlitve, kar je vplivalo na znižanje cen prevoza. vanje° Za podelovanje lesa obstoje v dravski banovini vse vrste naprave. Najvažnejše naprave so žage. V banovini je bilo 1935 vsega 2060 primitivnih žag, modernejših pa 243. Imamo žage-vene-cijanke, žage s turbinskim pogonom, s parnim pogonom, električnim pogonom, pogonom z oglje-nim plinom. — Navadne žage imajo po enega ali več listov (rezil), večje pa po enega ali več polno-jarmenikov, navadno še po eno ali več krožnih žag in raznovrstnih drugih strojev za obdelo\anje lesa. Poleg žag je še mnogo drugih podjetij, ki podelujejo les, kakor so: tovarne za parkete, za pohištvo, za stavbni material (okna, vrata in drugo), za stolarske, strugarske, kolarske predmete, tovarne za čevljarska kopita, za podpetnike, za cveke, lesovino, lepenko, lesno volno, za kuhinjsko in drugo orodje, za čreslovino, impregniranje lesa, destilirano jelkino olje, za zamaške, krtače, metle, za bakulo, za pletarske predmete, smuči, telovadno orodje, palice za šetalce, za dežnike, tovarne za merila, za izdelovanje košar za sadje, zaboje, sodov iz trdega in iz mehkega lesa, za igrače, okraske, spominke in dr. Sem spada tudi domača lesna industrija (izdelovanje rešet, škafov, sodčkov, lesenih lopat, žlic, zobotrebcev in dr.). gozdni' Od postranskih gozdnih pridelkov se smrekova skorja pripravlja za trgovino le v tolikšnih pridelki množinah, kolikor se je porabi za domače strojarne. Hrastova skorja se producira malo. Med podjetji, ki se pečajo z razpečavanjem gozdnega semenja, je omeniti luščilnico v Mengšu, ki posluje že nekaj let. Steljo močno izkoriščajo kmetski posestniki skoro vseh srezov. Grabijo listnato in iglasto talno steljo v gozdih; kosijo praprot in resje. Tam, koder ni bukovine, pridobivajo zeleno vejevje od smrekovih in jelovih posekanih dreves, pa tudi od stoječih, ki jih v spodnjem delu oklestijo, čeprav to ni v skladu z gozdnim zakonom. Pridobivanje stelje po gozdih pomeni v dravski banovini veliko postavko, ki je važna posebno za malega kmeta. Mnogokrat gre čezmerno izkoriščanje stelje, ponovljeno večkrat zaporedoma na istem mestu v gozdu, na škodo slednjega. Paša v gozdih je v navadi v nekaterih goratih in gozdnatih predelih dravske banovine. Posebno močno je razširjena paša v gozdih tam, koder so naselja v dolinah zelo številna. Največ pasejo v gozdih v okolju planin in planinskih pašnikov — v radovljiškem, kranjskem in gornjegrajskem srezu. Y ljubljanskem, logaškem, mariborskem in slovenjgraškem srezu pa po gozdih malokje pasejo; ponekod gozdna paša sploh ni običajna. Gob, malin, rdečih jagod, borovnic, brusnic in raznih zdravilnih zelišč vsako leto mnogo naberejo v gozdih in si z nabiranjem sadežev nekaj prislužijo revnejši sloji prebivalstva. Izkoriščanju gozda mora slediti skrb za zopetno pogozditev. Zakon o gozdih zahteva, da se poseke kolikor se niso naravno pomladile, pogozdijo v roku treh let po izvršeni sečnji. Posestniki so torej dolžni skrbeti za pogozditev goljav, kar ni le v javno, temveč tudi v njihovo korist. Da morejo priti posestniki do gozdnih sadik in si jih nabaviti po zmernih cenah, skrbi v prvi vrsti banovina, ki vzgaja v posebnih drevesnicah razne vrste takih gozdnih sadik, ki so za naše gozde primerne. Skrben posestnik si med zimo ali vsaj pred pričetkom spomladi zagotovi pri gozdarskem organu najbližjega sreza ali pa pri občini gozdne sadike (število in vrste sadik), ki jih bo na spomlad potreboval. Zgodnja spomlad je namreč najugodnejši čas za pogozdovanje. Dreves- Tarifne cene sadikam so v banovinskih gozdnih drevesnicah razmeroma nizke. Cenik se dobi pri gozdarskih organih sreskih načelstev brezplačno. Vsako leto je bilo iz teh drevesnic oddanih naročnikom veliko sadik. Podatki zadnjih štirih let so sledeči: oddanih 1932 — 2,974.380 komadov oddanih 1933 — 2,531.530 komadov oddanih 1934 — 3,188.120 komadov oddanih 1935 — 3,006.070 komadov Siromašnim in po ujmah ali drugače prizadetim posestnikom oddaja banovina precejšnje število sadik brezplačno ali vsaj po polovični tarifni ceni. Poleg banovinskih oddajajo tudi nekatere druge javne gozdne drevesnice naročnikom gozdne sadike. Sem spadajo nekatere male gozdne drevesnice sreskih kmetijskih odborov, drevesnica banovinskega posestva v Ponovičah in velika drevesnica Jugosl. šumarskega udruženja, ki je v Račah. Leta 1934. so te drevesnice oddale vsega skupaj 1,309.140 komadov sadik. V dravski banovini je tudi še veliko takih gozdnih drevesnic, ki služijo v prvi vrsti lastnemu konzumu onih posestnikov, ki so lastniki teh drevesnic. To so drevesnice državnega gozdnega erarja in kranjskega verskega fonda in pa drevesnice privatnih gozdnih posestnikov. Iz vseh teh drevesnic je bilo 1934 dvignjenih 4,203.460 sadik. Dobre štiri petine teh sadik so posadili posestniki v svojih gozdih, ostale pa so prodali naročnikom. Vse gozdne drevesnice so torej oddale 1934 8,700.700 sadik. Glede pogozdovanj je poudariti sledeče: Gozdarski organi občeupravnih oblastev leto za letom pregledujejo vse gozde in kontrolirajo, ako so posestniki pogozdili goljave in poseke v zakonitem roku. Ako doženejo na svojih službenih obhodih nezasajene praznine, poskrbijo, da prejme posestnik po sreskem načelstvu pismen poziv, odnosno opomin, v katerem se opozori na skrajni rok, ob katerem mora biti goljava pogozdena. Ako se pri poznejših revizijah dožene, da posestnik pozivu ni zadostil, ali da je preslabo pogozdil, se ga v oziranja vrednih okoliščinah ponovno opozori na njegovo dolžnost, sicer pa se mora uvesti kazensko postopanje. Posestva, katerih gozdovi so pod posebnim javnim nadzorom, to so: banovinska, cerkvena, nadarbinska (škofije, župne, kapelani jske, cerkovniške, šolske in druge nadarbine), občinska, vaška, solastninska, dalje posestva delniških družb, hranilnic in posojilnic pa predlagajo občepravnim oblastvom vsako leto na znanje, odnosno v odobritev poseben program, po katerem imajo pogozdovati. Isto velja za vsa gozdna posestva, ki imajo več kakor 300 ha gozda. Nekatera slaborodna zemljišča pogozdujejo gozdarski organi občeupravnih oblastev v režiji s sredstvi, ki jih dajeta država in banovina. Doslej se je delalo največ v Polhograjskih hribih, na Slivnici nad Cerknico, v Beli Krajini in pod Kumom, drugod pa v manjšem obsegu. Da bi se vcepila skrb za gozdove tudi naši mladeži, se je pred več leti vpeljal tako zvani »dečji dan za pogozdovanje«. Sreski šumarski organi imajo nalog, da na spomlad sporazumno z učitelji določijo dan za pogozdovanje na zemljišču, ki je po možnosti v bližini šole. Pogozdovanja se udeležijo večinoma le učenci višjih razredov osnovnih šol. Te prireditve vodijo državni in privatni gozdarji, učitelji, v posameznih slučajih tudi duhovniki. Potrebne sadike dajejo na razpolago banovinske gozdne drevesnice, včasih tudi privatniki. Vsak učenec posadi običajno in povprečno kakih 10—15 sadik, tu in tam več. Povodom prireditve se deci razloži pomen in svrha pogozdovanja in se jej pokaže način, kako je treba saditi, da je sajenje uspešno. Gozdi so izpostavljeni raznim neugodnim vplivom in poškodbam. Škodo povzročajo gozdom: podnebni vplivi in ujme (pomladanska zmrzal in sneg, led, plazovi, vročina, nalivi in poplave, vetrovi in viharji, požari); škodljive rastline in bolezni; živalski škodljivci (domače živali, divjačina, mrčesi); ljudje (gozdne kvare, slabo gospodarstvo, pustošenje gozda, tatvine, plini od nekaterih podjetij in dr.). Spomladanski mraz v dravski banovini kaj rad sporadično nastopa. Osmodi tu in tam listavce in mlade igličaste kulture. Občuten je posebno v gozdnih drevesnicah. Sneg polomi, posebno kadar pade zgodaj na jesen, ko še listje ni odpadlo, mnogo listnatega drevja; težak spomladanski sneg pa lomi vrhove posebno smrekam. Mnogo gozda nam porušijo v planinskih krajih snežni plazovi. Tudi poledica se večkrat pojavlja. Po suši so mnogokrat hudo prizadeti mladi nasadi, posebno na prisojnih pobočjih in na plitvih, slaborodnih tleh. V gozdnih drevesnicah naprav-lja suša dosti škode, ki se kljub zalivanju močno pozna. Nalivi in poplave zavzemajo posebno tedaj, kadar se pojavijo jeseni, katastrofalen obseg in delujejo razdiralno posebno v gozdih, ki so v območju hudournikov. Prizadete so razne komunikacijske in industrijske naprave ob vodah (mostovi, brvi, jezovi, žage, skladišča lesa in dr.). Viharji nastopajo večinoma sporadično in^ so posebno močno divjali v nekaterih letih. V posameznih krajih so bile porušene velike površine lepih, starih in mladih gozdov. Gozdnih požarov je vsako leto nekaj; največ jih je pač v dobi pomladanskih, suhih, vetrovnih dni in ob poletni suši. Veliko požarov zakrivijo neprevidni ljudje (šetalci, turisti, pastirji in dr.), redkeje zlobna roka. Ob strminah nad železniško progo^ dostikrat zanetijo gozdni požar iskre iz lokomotive. V nekaterih planinskih srezih je bilo več požarov zaradi starih gospodarskih običajev. Tam je navada, da čisiijo poseke v gozdih s požigom ostankov po izvršeni sečnji (vrhačev, vej, trulih debel) širom cele površine. Pri takšnem požiganju kaj rad ogenj preskoči v sosednje gozdne sestoje. S požiganjem se na gozdnih posekah uniči tudi ves naravni pomladek in se s tem oslabijo tla. Sreska načelstva vsako leto začetkom pomladi z razglasi opozarjajo prebivalstvo na nevarnost gozdnih požarov in svarijo vsakogar pred neprevidnim, kaznivim dejanjem. Glede škodljivih rastlin naj omenim, da opažam v mladih, posebno v igličastih gozdovih mnogo nekoristnega drevja, grmovja in drugega rastlinja, ki ovira razvoj koristnega drevja. Sem spadajo mačkovina (iga), leščevina, trepetlika, breza. Poseke prekriva ponekod gosto kopinje (robida, ostroga), da je pomladitev praznin v gozdih skoro nemogoča. Zato je treba razvoj mladih kultur pospeševati s čiščenjem in trebi jen jem. Sreska načelstva mnogokrat opominjajo prizadete posestnike na ta dela, ki so pa navadno združena s precejšnjimi stroški. Mnogo je krajev, v katerih so jelovi gozdi močno napadeni po omelju, hudi zajedalki, ki slabi drevje in kvari les. Glede pojava bolezni na drevju je omeniti rdečo gnilobo, ki jo opažajo na smrekah, rastočih na svežih, zelo rodovitnih tleh, posebno po nizkih legali na Dolenjskem in Notranjskem. Za take kraje smreka ni prikladno gozdno drevo. Na jelovem drevju je po več krajih močno razširjen rak. Domače živali na paši napravijo škodo, ako se pasejo po nedoraslih nasad-bah in v naravnem pomladku. Živina potepta male sadike, konji jih izbijajo iz tal, koze jih obgri-zejo. O poškodbah gozdov po divjačini tožijo samo v nekaterih krajih. Jelenjad se je v nekaterih gozdovih tako razmnožila, da dela občutno škodo po kulturah in na mladem lesu. Škodo dela pozimi in zgodaj na spomlad. Tudi srnjad je na več krajih objedla hojce in smrečice. Zajcu pripisujejo škodo, ki jo opažajo v nekaterih nasadbah akacije in borovca. Polh se kako leto rad loteva smrekovih odraslih kultur, posebno tedaj, ko manjka bukovega žira. Da se gozdom škodljivi mrčes raznih vrst stalno zatira in preveč ne razmnoži, skrbijo sreska načelstva z vsakoletnimi razglasi in individualno dostavljenimi poučnimi in svarilnimi pozivi. Smrekov lubadar se sicer vsako leto sporadično pojavlja in je celokupna množina napadenega in posekanega drevja precejšnja, vendar že veliko let pri nas katastrofalnega pojava ni bilo. Težje pa je zatirati nekatere mrčese, ki jih je opažati na istih mestih že veliko let in se jih doslej ni moglo pregnati. Sem spadajo: smrekova osa, jelov brstni zavijač in gozdna kobilica. Smrekova osa nastopa škodljivo po nižinskih smrekovih gozdih. Najbolj so prizadeti mladi smrekovi sestoji okrog Dobrove v brežiškem srezu, ker se ta škodljivec pojavlja tam že dolgo vrsto let. Vrhovje ima močno objedene iglice. Škoda je vidna zadnja leta tudi v krškem, laškem, ptujskem srezu in v Prekmurju. Tudi Bela Krajina je prizadeta. Učinkovitih sredstev za zatiranje smrekove ose nimamo. Jelov brstni zavijač se že več let stalno pojavlja v jelovih gozdih ob železniški progi med Borovnico in Rakekom. Napada tudi smreko. Velika je škoda posebno okrog Verda, na Ljubljanskem vrhu, Raskovcu in Ravniku. Praktičnih sredstev za zatiranje tega škodljivca ni. V bukovih gozdovih katastralnih občin Tremerje, Slivno, Sv. Krištof (v laškem srezu) in v katastralnih občinah Nemilje, Kališe in Zgornja Besnica (v kranjskem srezu), se je že večkrat pojavila gozdna kobilica, ki je močno objedla bukovino. Mecesnov molj skoro vsako leto napada mecesne v posameznih gorskih predelih, vendar škoda ni posebno občutna. Rilčkarji uničijo posameznim posestnikom skoro vsako leto po kaic mlad smrekov nasad, vendar jih z uspehom zatirajo. V gozdnih drevesnicah je precej nadležen bramor, ki ga pridno preganjajo, še bolj škodljiv pa je ogerc rjavega hrošča. oskrba V dravski banovini oskrbuje in upravlja svoje gozde vsak posestnik sam. To velja predvsem za gozJov male in srednje gozdne posestnike. Veleposestva (državna in privatna), imajo za upravljanje gozdov nameščeno gozdarsko osebje, kolikor ga potrebujejo, vendar privatni posestnik tudi sam aktivno sodeluje pri vodstvu uprave svojih gozdov. Gozdnih čuvajev je po privatnih posestvih, vštevši občine, solastnine in pod. — prilično veliko. Pretežna večina teh čuvajev je istočasno postavljena tudi za čuvanje lova. Za občeupravno službo skrbi pri banski upravi šumarski odsek, pri občeupravnih oblastvih I. stopnje pa deluje za 26 srezov 9 sreskih šumarskih inženirjev in 18 pod-šumarjev. V delokrog občeupravnih oblastev spadajo vsi posli, ki se tičejo zakona o gozdih glede vseh gozdov, kakor tudi izdajanja navodil in naredb po tem zakonu, dalje vsi posli, ki so v zvezi z izvrševanjem zakona o lovu in z izdajanjem navodil in naredb po tem zakonu. Poslovanje gozdarskih organov obče uprave je potemtakem v splošnem osredotočeno v cilju — da se zavaruje obstanek gozdov in da se po možnosti prepreči vse, kar bi ogrožalo gozde in gozdarstvo, — da se dvigne negovanje in oskrba gozdov ter osigura pravočasno pogozdovanje, — da se pospešuje gozdarstvo in deluje z vsemi zakonitimi sredstvi na to, da se vzbudi in vzdržuje v ljudstvu, odnosno pri gozdnih posestnikih ona pozornost in skrb za gozde in njihov obstanek, ki je potrebna v občem, državnem, javnokulturnem, kakor tudi v privatnem interesu posameznega gozdnega posestnika. V delokrog banske uprave spadajo še zagrajevanje in urejevanje potokov-hudournikov in agrarne operacije. Za dela v hudourniških območjih je organiziran pri banski upravi poseben odsek. Pri agrarnih operacijah je za operacije v gozdih (delitve skupnih gozdov, sestavo gospodarskih načrtov za solastninske gozde itd.) prideljen 1 šumarski inženjer. Sa lola ^a se omogoči sinovom gozdnih posestnikov strokovna izobrazba, da bi mogli voditi in nadzirati gozdno gospodarstvo event. tudi v svojih, srednjih in manjših kmetskih posestvih, je bila LOV 41 leta 1931. ustanovljena nižja gozdarska šola v Mariboru. Šola pa ima tudi svrho, da teoretično in praktično izobražuje mlade moči za državno in za privatno pomožno gozdarsko službo, kakor tudi za čuvanje gozdov in lova. Šola ima dva razreda in posebej desetmesečni tečaj za gozdne čuvaje in sinove posestnikov, ki ne morejo obiskovati dveletne šole, bodisi da nimajo šolske izobrazbe, ki se zahteva, bodisi da ne morejo dve leti z doma. Od dveletne šole se vzdržuje vsako leto samo po en razred. Ing. Šivic Anton: Lov Dne 13. marca 1935 je v banovini dobil obvezno moč nov državni zakon o lovu.* Ta zakon ni okviren zakon, temveč ureja vsa glavna lovska načela tako v splošnem, kakor tudi v podrobnem. Le nekatere zadeve je prepustil zakon banskim svetom, odnosno banu in ministrstvu za šume in rudnike, da jih ti uredijo. Novi zakon o lovu se v marsičem razlikuje od lovskih predpisov, ki so poprej veljali v območju banovine. Izenačil pa je dotedanje raznovrstne lovske predpise v državi. O pomenu in razvoju lova v banovini naj sledi nekaj podatkov zajetih iz statistike za leto 1934. Lovišča delimo v samosvoja ali lastna in v občinska. Samosvoja ali lastna lovišča ima posestnik (fizična ali pravna oseba), ako ima najmanj 200 ha nepretrganega zemljišča. Pravica samosvojega lova pripada tudi ograjenim zemljiščem, ne glede na površino. Zemljišče pa mora biti trajno tako ograjeno, da dlakasta divjačina, ki jo nameravajo tam gojiti, ne more prehajati skozi ograjo. Tudi v lovskih reservatih, ki jih imajo nekateri posestniki na tujem zemljišču, se izvršuje pravica lastnega lova. Po lovskem zakonu ostanejo vsi obstoječi reservati še nadalje v veljavi, novi pa se ne morejo več ustvarjati, razen na državnih posestvih. Lastniki z reservatno lovsko pravico obremenjenih zemljišč so upravičeni zahtevati odkup teh reservatov. Vsa ostala zemljišča, ki jim ni priznana pravica do lastnega lova, so združena v vsaki občini v občinsko lovišče, ki se mora oddajati v zakup z javno dražbo. Zakon o lovu dopušča razdelitev občinskega lovišča, ako je to večje kot 5000 ha. Razdeljena lovišča pa morajo biti najmanj 2000 ha velika. Zakon nadalje predpisuje, da se lovišča, ki so manjša kot 500 ha, priključijo sosednjemu, s katerim tvorijo najnaravnejšo lovsko enoto. Priključitev takega lovišča je pa mogoča šele tedaj, ko mu poteče zakupna doba. Zakon pozna poleg osredkov (enklav) v lastnih loviščih tudi polosredke (polenklave). Pol-osredki se priključijo lastnim loviščem, če to zahtevajo interesi gojenja divjačine. Priložena tabela I. izkazuje posiiimek katastrskih podatkov po srezih — s stanjem dne 1. januarja 1935. Iz tabele je razvidno, da je bilo v banovini 545 samosvojih lovišč na površini skupaj 232.468 ha. Od teh je bilo eno samo lovišče ograjeno. Površina ograjenega lovišča je 2754 ha. Reservatov je bilo 20 na površini — skupaj 6105 ha. Reservati so svoj čas nastali pri nas na ta način, da so si veleposestniki pridržali lov na nekaterih gozdnih zemljiščih s površinami nad 115 ha ob priliki, ko so ta gozdna zemljišča odstopili v last tedanjim servitutnim upravičencem. To je bilo za časa odveze zemljiških bremen. Nekateri obstoječih reservatov pa ne dosegajo 115 ha površine. Domneva se, da so leti nastali tako, da so bile manjše površine, držeče se lastnih lovišč, od občinskega lova po eni strani popolnoma odrezane, po drugi strani pa meje na zakupno lovišče druge, tuje občine. Po lovskem zakonu bi se smatrale take površine za polenklave, ki jih pa prejšnji zakoni niso poznali. Neograjenih in nereserviranih lastnih lovišč je bilo vsega 524 na površini 223.609 ha. Po velikosti je bilo 277 lovišč s površino od 115—200 ha, 248 pa s površino nad 200 ha. Po zakonu se vsa * Glej podrobnejše o zakonu v spisu: »Novi lovski zakon, uveljavljen v Dravski banovini«, objavljenem v »Lovcu« letnik 1935, štev. 4. in v razpravi: »Dajanja lovišč v zakup po novem lovskem zakonu«, natisnjeni v »Samoupravi«, letnik 1935, štev. 6/71, 8/9, 10/7. 42 LOV lovišča, ki nimajo 200 lia, priključijo občinskim loviščem. Dosedanji lastniki odvzetih lastnih lovišč pa dobijo sorazmeren del zakupnine občinskega lovišča, ako občina ne sklene, da zakupnina ostane njej. Lastna in reservatna lovišča so njihovi lastniki uživali doslej sami ali pa so jih dajali v zakup. Sedanji zakon pa zahteva, da se lastna lovišča javnopravnih korporacij, občinska, vaška, cerkvena, dalje lovišča agrarnih in zemljiških zajednic, izvzemši tista, ki jih uživa posamezna oseba, dajo v zakup na javni dražbi, ravnotako kot občinska. Lastnik lovišča ima le pravico, da ne sprejme najboljšega ponudnika na dražbi. Zakupnina pa gre v korist lovskemu lastniku. Občinskih lovišč je bilo po stanju s 1. januarjem 1935 — 977 na površini 1,275.442 ha. Število občinskih lovišč se manjša zaradi komasacije občin od leta do leta, sporedno s potekanjem zakupne dobe bivših upravnih občin. Zakupnine so znašale leta 1934. za občinska lovišča v banovini 2,061.196 Din, to je na 1 ha povprečno 1 Din 62 par. Posestniki lastnih lovišč so plačali od vsakega polnega hektarja lovišča po 50 par banovinske davščine. Zakupniki občinskih lovišč in lovskih enklav pa po 10% od letne zakupnine, poleg tega pa še po 20 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Od lastnih lovišč se je plačevala banovinska davščina enako kot za občinska lovišča, ako so jih lastniki oddali v zakup. Če je zakup prestal ali se pričel med letom, se je odmeril zakupniku le sorazmeren del letne davščine. Lovski zakon zahteva, da morajo lastniki in zakupniki lovišč nastaviti lovske čuvaje. I i čuvaji naj bodo izučeni ali vsaj takšni, da poznajo potrebne zakonite predpise in jim je oblastvo priznalo sposobnost za ta poklic. Izvrševanje lova je vezano na posebne lovsko-policijske predpise. Sem spadajo: lovopust, nedovoljen način lova, prepoved prodajanja divjačine v lovopustu in brez potrdila o izvoru, predpisi o lovskih kartah, prepoved hoje s puško po tujem zemljišču, določbe o znižanju prekomerno gojene Tabela I. Samosvoja lovišča Pregled lastnih lovišč po velikosti Občinska lovišča % razmerje ograjene obore lastna lovišča reservati od 115-200 ha od 200-500 ha 03 X ■S O nad 1000 ha v zakupu letna zakupnina v Din povprečna zakupnina na 1 ha upravljana po izveden. neoddana število lovišč, ki so bila 1.1934 vnovič izdraž. število lovišč za katere se 1.1934 zakup podaljš. samosvojih lovišč občin, lovišč Srez število površ. v ha število površina v ha število površ. v ha število površina vha število površ. v ha število površina v ha napram lovni ploskvi Brežice . . . _ 7 3.672 1 225 2 1 4 _ 31 36.307 41.389 1'13 9'64 90-36 Celje .... — — 9 1.617 — — 8 1 - — 30 58.043 75.271 1-08 — — 2 2.190 — 5 2-62 97-38 Črnomelj . . — — 4 890 — — 2 2 - — 22 40.964 16.525 0-40 — — — — 207 9793 Dolnja Lendava . — — 21 13.240 — — — 9 10 2 48 20.725 37.870 1-83 — — — — 1 38'- 62 — Gornji grad — — 41 20.093 — — 27 10 3 1 11 32.618 23.363 1-40 - 38-10 61-90 Kamnik . . . — — 10 8.483 — — 5 2 2 1 59 49.488 145.430 293 - - — — 2 3 15-- 85-— Kočevje . . . — — 28 14.163 6 189 11 10 3 4 39 92.117 170.519 1-85 — — — — 18 1 10-48 86-52 Konjice . . . — — 8 6.222 1 743 4 1 1 2 29 25.562 38.261 1-50 1 2392 76-08 Kranj .... 1 2.754 50 16.722 — — 27 15 4 4 19 40.484 160.592 3'98 — — — — 3 1 32-48 67-52 Krško .... — — 23 8.075 — — 11 7 5 1 20 76.452 38.412 0-49 9-58 90-42 Laško .... — — 5 2.320 — — 2 2 — 1 9 28.302 37.461 1-32 — — — — 6 - 7-58 92-42 Litija .... — — 18 5.389 1 30 12 5 — 1 40 63.608 44.770 1-42 — - 1 23 1 — 7-80 92-20 Ljubljana . . mesto in srez _ — 11 2.856 _ 279 8 1 2 _ 38 93.258 322.390 3-45 _ — — — 8 4 325 96-75 Ljutomer . . — — 2 483 — — 1 1 — — 81 42.063 56.606 1-34 — — — — 18 3 113 98-87 Logatec . . . — — 6 4.096 4 1.475 4 — — 2 13 55.051 76.710 1-39 — — — — 1 — 919 90-81 Maribor d. br. — — 49 17.844 1 111 27 19 1 2 83 47.327 130.942 276 — — — — 1 1 27-30 72-70 Maribor 1. br. . — — 14 2.157 — — 12 2 — — 93 56.638 79.991 1-40 - — — 706 — 1 3-60 96-40 Metlika . . . — — — 175 — — — — — — 10 16.563 9.758 0'59 1-05 9895 Murska Sobota —. — 8 2.101 — — 3 4 1 — 122 57.562 68.108 1-26 — — — — 8 — 3-60 96-40 Novo mesto — — 21 13.182 — — 9 7 2 3 24 79.598 27.327 034 14-20 85-80 Prevalje . . . — — 76 19.555 - — 46 25 2 3 28 50.381 67.914 T34 — — — 2 — 27-96 72-04 Ptuj .... — — 13 3.485 — — 5 7 1 — 23 62.707 48.600 0-77 — 6 16.670 23 — 4-15 95-85 Radovljica . . — — 38 37.463 5 2.866 11 12 7 8 22 61.721 215.971 3-49 40 — 60- Slovenjgradec . — — 32 8.983 — 25 5 — 2 16 39.357 27.930 0-71 — — - — 16 — 18-50 8150 Škofja Loka . — 16 3.705 1 187 11 3 2 — 11 43.672 56.857 1-30 — — — 3 2 8'— 92'— Šmarje pri Jelšah — — 1 14 6.632 — 5 3 2 59 4.943 42.320 086 1 532 — — — 1326 86-74 Skupaj v banovini 1 2.754 524 223.609 20 6.105 277 156 53 39 977 1,275.442 2,061.296 11 '62 1 532 S 19.589 110 23 15-21 ■ 84-79 divjačine, oblastvene odredbe gonj na divje svinje in zverjad, ubijanje psov in mačk v loviščih pod gotovimi pogoji. — Lovski upravičenec je dolžan povrniti škodo, nastalo na lovu in ono, ki jo je napravila z lovopustom zaščitena divjačina na zemljiščih in pridelkih. Nova je določba zakona o lovu, ki obvezuje lovskega upravičenca do povračila škode po divjih svinjah. Lovskih kart je bilo leta 1934. izdanih v banovini 4588 komadov, od teh za lovske upravičence Lovske in njihove goste 3327 komadov. Za te karte se je pobralo državne kolkovne takse 112.53750 Din. Zapriseženim lovskim čuvajem je bilo izdanih 1197 lovskih kart, ki so proste takse. Ostale karte so prejeli državni gozdarski nameščenci (60 komadov) in konzularni organi (4 karte). Po pravilniku o banovinskih davščinah, veljavnem za leto 1934/1935 se je 1. 1934. za lovske karte pobralo 528.820 Din. Banovinska davščina je bila zadnjih pet let precej visoka. Za leto 1935. pa se je znižala na 50% državne kolkovne takse, za leto 1936. pa zopet zvišala. Tuji državljani, ki ne bivajo stalno v naši državi, smejo dobiti samo mesečne lovske karte, za katere se poleg državne in banovinske takse pobira po 150 Din za banovinsko-lovski sklad. V dravski banovini je zastopana vsevrstna divjačina. Vrste divjačine je povzeti iz priložene Vrste^ tabele II., ki naj predočuje število leta 1934. uplenjene divjačine. Večina izkazanega plena je bila po lovcih pridobljena s strelnim orožjem. Nekaj škodljivih živali je bilo ujetih tudi v pasti, deloma pa pokončanih s strupom. V tabeli pa ni izkazana divjačina, ki so jo ugonobili snežni plazovi, huda zima, poplave, divji lovci itd. Stanje lovišč je v banovini večinoma povoljno, ponekod pač tudi nepovoljno, slabo. Lovno divjačino pravilno negujejo po obsežnejših lastnih loviščih. Tudi med zakupniki občinskih lovišč jih je prav veliko, ki se brigajo za negovanje lovišča, za pravilen odstrel, za krmljenje divjačine pozimi, za namestitev zadostnega števila primerno plačanih lovskih čuvajev, za povračilo po divjačini napravljene škode, itd. Dosti pa je med zakupniki lovišč takih, ki nimajo smisla za pravilno gojenje divjačine in imajo lovišča samo za lov in čimvečji odstrel divjačine. Tabela II. Srez jelenjad j | damjaki ] | kozorogi i srnjad gamsi zajci divji petelini ruševci gozdne jerebice 1 kotorne | bele jerebice |j fazani poljske jerebice prepelice i sloke vel. kozice < divje gosi divje race medvedi volkovi i divji prašiči jI jazbeci lisice kune podlasice i dehorji vidre divje mačke ]| veverice ujede vrane, srake Brežice — — — 48 — 865 — — 3? —. _ 140 137 60 70 _ _ 74 2 5 61 3 10 1 90 47 1.295 Celje — — — 72 1 1.292 9 — 137 — — 40 171 2 30 — — 14 — — — 15 75 7 25 8 1 1 450 154 1.090 Črnomelj — - — 77 — 637 — — 20 — — — 31 3 10 10 3 137 — — 17 20 90 - _ 15 _ 12 132 63 200 Dol. Lendava — — 24 — 1.760 — — — — - 290 1.630 95 30 — 10 190 —- — — 3 14 _ 26 20 _ _ 23 630 680 Gornji grad — — - 135 33 330 11 9 53 15 — — 48 — — — — 23 _ — — 10 28 7 20 4 _ _ 35 22 65 Kamnik — — — 199 10 1.185 14 2 72 - - 115 455 140 78 14 2 150 — _ — 23 99 6 15 9 1 _ 160 175 1.090 Kočevje 3 — - 405 3 688 12 — 112 — — — 3 — 5 — — 20 3 — 28 30 144 10 3 8 7 2 125 65 155 Konjice — — — 77 3 580 9 1 16 1 - — 53 15 12 — — 15 — — — 10 51 3 2 8 _ _ 108 37 380 Kranj 58 — 1 200 105 930 19 15 65 8 — 126 190 90 28 — — 15 — — — 23 90 10 15 3 _ 2 140 134 790 Krško — — — 48 1 1.070 1 — 135 - - 50 188 35 60 5 6 170 — — 1 15 98 4 22 28 2 4 260 175 900 Laško — — - 50 — 595 5 — 102 - - 10 35 — — — — 8 — — — 8 33 2 — 4 4 — 115 85 300 Litija — — — 118 — 1.050 13 — 235 1 — 10 75 10 20 8 — 140 — — 17 98 2 12 12 3 2 380 490 1.410 Ljubljana 322 2.240 11 mesto in srez 2 — - 9 — 115 — — 200 710 250 156 40 3 457 — — 4 20 120 3 39 — — 6 185 215 1.380 Ljutomer — — — 2 — 2.185 — — — — — 970 1.950 45 37 — — 235 — — — 3 68 — 24 20 1 — 500 225 2.000 Logatec 37 — — 245 1 600 4 — 75 - — — 10 30 10 20 — 220 — — — 36 104 6 6 9 1 8 55 110 270 Maribor d br. — — — 238 11 4.230 26 2 70 — — 1.430 1.175 138 39 — 4 140 — 1 3 24 73 19 42 21 1 — 600 340 1.840 Maribor 1. br. — — — 50 — 2.500 17 — 35 — — 1.645 837 80 65 — — 135 — — — 24 67 13 74 42 4 — 1.280 345 2.480 Metlika — — — — — 250 — — — — — — 25 10 10 20 — 40 — — — 4 16 7 2 2 1 4 30 45 180 Murska Sobota — - — 58 — 2.560 — — — — — 685 1.570 15 150 — - 24 — — — 8 72 — 9 2 — _ 565 160 1.590 Novo mesto — — — 70 — 1.185 — — 90 — — — 25 — 52 — 1 100 — — 7 7 93 — 4 9 — 2 35 215 610 Prevalje — — - 278 31 860 86 38 225 — — 5 54 12 12 — — 7 — — — 35 138 27 19 18 3 — 615 115 230 Ptuj — — — 28 — 2.200 — — — — — 1.230 900 45 130 — 1 225 — — 2 3 57 1 88 34 1 _ 440 260 2.490 Radovljica 6 — — 162 232 270 42 41 60 — 10 — 3 — 5 — — 46 — — — 8 145 25 9 10 2 _ 90 50 200 Slovenjgradec — — — 100 3 650 27 6 60 — — 2 83 10 — — — 25 - — — 2 49 4 2 4 2 _ 170 65 270 Škofja Loka — — — 145 8 265 27 — 35 — — 5 20 3 5 — — 10 — — — 13 38 1 2 3 1 _ 70 100 190 Šmarje p. Jelš. — — — 37 — 985 — — 28 — — 8 98 2 15 2 — 10 - — 6 14 71 2 8 9 1 2 310 140 980 Skupaj v banovini 106 — 1 3.188j45lj31.962|333 114 1.772 2510[6.961 i ! 10.476|1.090[1.029 119 30|2.630 3 1 70j380 1.992159 471 312 36 46 5 963]4.462 23.065 Na izboljšanje lovišč bo ugodno vplivala z novim lovskim zakonom ustanovljena dvanajstletna zakupna doba in določba, da zakupnik v zadnjem zakupnem letu na eni tretjini površine lovišča, ki jo določi oblastvo, ne sme loviti. Dolga zakupna doba pa seveda povzroča padanje zakupnin pri občinskih loviščih. Kdor hoče imeti lov v redu, mora skrbeti za primerno zatiranje škodljivih živali (lisic, kun, vran, srak, kraguljev, itd.). Volkove, ki jih je bilo pred nekaj leti veliko, so z marljivim zasledovanjem in zastrupljanjem zatrli. Redkejši so pri nas pojavi raznih bolezni, ki bi decimirale divjačino. Kadar se pojavijo bolezni, so bolj lokalne narave, dfvjačfna Nekatere vrste divjačine so pri nas redke in so zato v zaščiti. Vse leto se ne smejo ne loviti ne ujeti, ne ubijati, niti kupovati, niti prodajati: kozorog; medved v srezih: Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana; vir ali velika uharica izvzemši sreze: Kočevje, Črnomelj, Logatec, Novo mesto; ribji orel; orel belorepec; orel sršenar; orel kačar; planinski orel; ruski orel; krokar; velika in mala bela caplja. Našteta pernata divjačina in medvedi so zaščiteni do konca 1940. leta, kozorog pa trajno. Izjeme sme dovoljevati banska uprava. V tabeli na strani 43 so za leto 1934. izkazani med lovskim plenom od zaščitene divjačine: 1 kozorog, za katerega odstrel je dala banska uprava izjemno dovoljenje, — dalje 3 medvedje; medved leta 1934. še ni bil v zaščiti. Lovski za pospeševanje lovstva služi banovinski lovski sklad, ki ga upravlja banska uprava. Dohodki tega sklada so: od vsake lovske karte prispevek po Din 10, 3% od prvoletne zakupnine, plačane ob priliki dražbe občinskih lovišč, polovica denarnih kazni, prisojenih za prestopke po lovskem zakonu, kupnina za prodajo zaplenjenega orodja in dr. Za uporabljanje in upravljanje lovskega sklada veljajo posebna pravila. Organi- Zakon o lovu predvideva, da se za vsako banovino ustanovi posebna banovinska zveza lov- ZBC1Jd skih društev, a za celo državno ozemlje osrednja zveza lovskih društev v Beogradu. Lovska društva (dosedaj podružnice Slovenskega lovskega društva) so včlanjena v Dravski banovinski zvezi. A. Šulgaj: Ribarstvo V splošnem moremo reči, da je Slovenija z ribami bogato založena. Ker je povečini gorata, imajo njene vode in njih ribja fauna predvsem plemenski značaj. V zalogi Ribarskega društva v Ljubljani je izšlo temeljito delo dr. Avg. Munde: »Ribe v slovenskih vodah«. Glede porečja Drave pa se lahko zanesemo na strokovne izsledke odličnega strokovnjaka dr. Herm. Kraussa. Slovensko ozemlje pripada črnomorski fauni. V njegovem vodovju nastopa do 60 raznih rib. Vendar pa prevladujejo v naših vodah le ribe gornjega in srednjega toka. Le na vzhodni meji. kjer prehajata Sava in Drava v nižino, prihajajo k nam tudi ribe dolnjega toka. Ribarski Ob vznožju gora v mrzli in s kisikom dobro nasičeni vodi s prodnatim dnom uspeva najbolje vanaših postrv. To vodovje imenujemo p o s t r v j i pas. Temu sledi vodovje lipana ali 1 i p a n s k i pas. Oba pasa pa imenujemo salmonidsko vodovje ali s a lm o ni d s ki pas. Brzina vode se polagoma ublaži, potoki se povečajo z dotoki, vijejo se po dolinah, v zatonih in tolmunih. Temperatura vode je že višja, povodno rastlinje bujnejše, nižje živalstvo pa mnogobrojnejše. Nato sledi pas mrene. Potok dobi značaj male reke z brzim tokom in prodastim dnom. Nadaljni odsek je vodovje plošiča ali petrovke (abramis Brama L.), kakor jo nazivajo ob spodnji Krki. Tok se je umiril in se zvija leno po ravnini. Voda ni več mrzla, struga je ilovnata, bregovi pa močvirni. Glavna naša reka je Sava. V Dolinski Savi je postrv doma do Jesenic. Ob njenem pritoku R a-d o v n i je v vintgarski soteski pravcati akvarij pestrih posirvi. V Boli. jezeru in v Bohinjski Savi so doma potočna postrv (trutta faris L.) in slovita jezerka (trutta lacustris L.), križanka obojih, nadalje lipan (thymallus vulgaris L.), menek (lota vulgaris L.), klen (squalius ceplialus L.). Tudi Blejsko jezero, ki ima dosti somov (silurus glanis L.), ščuk (esox lucius L. in belih rib, dovaja vodo v Bohinjko. Sulec (salmo hucho), ki ni redek v Bohinjki, je slabo rej en takoj izpod Radovljice, ker mu primanjkuje belih rib, nekaj po krivdi jeseniških fužin, nekaj vsled naravnih ovir medvodskega jezu. Bogati salmonidski pritoki Lipnica, Tr žiška Bistrica in Kokra izpopolnjujejo bogastvo Save v lipanskem pasu do jezov v Medvodah in Goričanah. Tu se izliva Sora, bogata postrvi, sulca in lipana. Rodovitna in ribovita postane Sava, ko se ji pridruži Ljubljanica, ki je bogata raznih rib, sulcev, lipanov, belic in dr.; tudi soška ali jadranska postrv (trutta genivitata C. Prosp.) ali glavatica, kot jo imenujejo, se še dobi v Ljubljanici. Od tu dalje je Sava skoro izključni in najsijajnejši revir sulca, dasi gospodarijo poleg njega v njej še ščuka, bolen (aspius rapax Ag.) in mrena (barbus fluviatilis Ag.). Sava izgublja svojo važnost, čim sprejema premogovno opernico od Zagorja dalje. Pod Zidanim mostom privalovi Savinja, ki je v zgornjem toku odlična postrvja in lipanska, v spodnjem pa ravno tako izborna sulčja voda. Tu ima športnik tudi menka (lota vulgaris L.) in redkejšo pohro (barbus petenyi H.). Z Ljubljanico je sprejela Sava prvi, s Krko drugi večji tok kraškega podzemlja. Do izliva Krke je Sava nekako enolična, široka in nižinska reka, ki je sicer bogata raznih rib, vendar športno ni tako zaželjena nego v nadaljnjem svojem toku. Neugodno je vplivalo na tej savski progi, da je pripadal v prejšnjih časih levi breg štajerskim, a desni kranjskim revirjem. Ko omenjam Krko, ne smem prezreti slovitih rakov, ki so sloveli daleč preko mej naše domovine. Ni jih več. Odnosno niso se še zaredili vnovič tisti jelševci (potamobius astacus), ki so bili bogastvo reke, ljudstva in hrana obilnim postrvim. V srednjem in dolnjem toku Krke so doma sulci, ščuka, som in petrovka. Tudi kakega smuča (luciperca sandra Cuv. Val.) dobe ribiči v mrežo. Druga naša večja reka je Drava. Večji del leta je napeta, snežena in kalna. Krasno modra je pozimi, ko upade. Takrat je idealna za športni ribolov. Koj pri vratih Jugoslavije sprejme vase zelo bogato M i s 1 i n j o z bivšo bajno postrvko Suhodolko. Nešteto pritokov z leve in desne pohorske strani, polnih potočne postrvi, jo domakajo. V Dravi žive v bistvu iste ribe kot v Savi. Množinsko ribovje prihaja večinoma iz dolnjega toka. Zlasti je bogata rib Pesnica. Omeniti je še tok reke Mure, ki je v obmejnem poteku še neurejena glede ribolova, sicer pa v Prekmurju in Medmurju zelo bogata ščuk, somov in sulcev. Glede Sotle je obče znano, da preseneča po svojem ribjem bogastvu. Takih ščuk ne najdeš zlepa drugod; v njenih globinah domu jejo somi. ki se po teži lahko merijo s spodnjesavskimi in donavskimi; med sotelskimi ribavci so pa tudi krapi (cyprinus carpio L.), pravi velikani, da ne govorim o jatah mren in ostalih belic. Iste prilike najde športnik v Kolpi. Poglavitna riba je postrv. Pa tudi lipan in sulec nista redka v gornjem toku, med tem, ko je spodnji tok zlasti ob vstopu Lahinje bogat številnih ščuk in orjaških somov. Od jezer dravske banovine sem Bohinjsko in Blejsko jezero že omenil. Prezreti pa ne smemo niti Cerkniškega jezera, ki je bogato ščuk, niti ostalih kraških potokov, ki so usihajočega značaja, vendar pa imajo obilo ščuk in postrvi. Nekatere ribe dosezajo v naših vodah prav izredno težo in velikost. V Ljubljanici so ujeli že 21 kg težkega sulca, 18 kg težkega krapa, 2.6 kg težko petrovko. V Savi je še težkih sulcev. Tudi Drava jih ima; pri Falski steni so ujeli 20 kg težkega sulca. Enake velikane dobijo ribiči vsako leto v Savinji in v Krki. O postrvi jezerki smo čitali, da je tehtala polnih 10 kg, ki so jo ujeli 1934 v Bohinjskem jezeru. Ščuke so najtežje v Muri in Sotli, kjer so ujeli že 26.5 kg težko ščuko. Komadi po 10 in več kg niso v Sotli nobena redkost. Rakov jelševcev je dobiti še v okoliških pritokih Cerkniškega jezera in v logaških potokih Reki in Črnem potoku. Znaki kažejo, da smo se rešili račje kuge. Polagoma se oživljajo zopei potoki in reke z rakom. Že v predvojni dobi je za razploditev raka jelševca priskočila na pomoč država s podporami. Statistika ujetih rib v dravski banovini se giblje letno v naslednjih številkah. Ujame se po- Statistika strvi 35.000 kg, lipanov 2600 kg, sulcev 4000 kg, ščuk 24.800 kg, somov 2-300 kg, krapov 16.000 kg, "t belih rib 75.000 kg, raznih rib 11.500 kg in 800 kg rakov, skupaj torej 172.200 kg ali nad 172 ton, kar pomeni polnih 17 desettonskih železniških vagonov. Prištejemo-li temu številu še množino tatinsko nalovljenih rib, dobimo približno letno številko 200.000 kg ali 6% celokupne teže rečnega in potočnega ribarstva v celi Jugoslaviji. Slika nikakor ni neugodna, če upoštevamo, da se osredotoča pretežna moč ostalega sladkovodnega ribarstva Jugoslavije v dolnjih tokih največjih rek: Save, Donave, Drave, Morave in drugih. Če povzamemo povprečno ceno Din 20.— za kg, dobimo kot protivrednost za ujeto ribo celega leta znesek 4 milijonov dinarjev, ne vštevši skupiček, ki ga vržejo prodane ikre, mladice in enoletnice raznih ribogojnic. Tudi ribogojnice ima namreč Slovenija; ne zadostujejo pa za celotno potrebo zaroda vseli naših voda. Zato so zakupniki navezani, da Ribogoj- naročajo ribji zarod celo iz inozemstva. Največja ribogojnica je bač banovinska v Bohinjski Bistrici. Njen pričetek izvira že iz 1921. Izpopolnila se je s preureditvijo vališča v letu 1930. Njena kapaciteta dopušča danes že letnih 4,000.000 iker. Številne manjše ribogojnice, ki so v rokah ribarskih društev in zasebnikov, vplivajo blagodejno na razmnoževanje ribjega zaroda, zlasti postrvjega. Izbornega slovesa so pa ikre in mladice naših sulcev, ki donašajo lepe dohodke ribo-gojcem iz daljnjega inozemstva. Pravno je naše ribarstvo urejeno naslednje. Leta 1880. je bila sklenjena za bivšo Kranjsko postava o nekaterih naredbah »za povzdigo ribarstva« v sladkih vodah. Izšla je 1881 in je prav za prav predhodnica h kranjskemu ribarskemu zakonu iz 1. 1888. S finančnim zakonom za 1927/1928 so se razširile odredbe tega zakona na vse ozemlje bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Njegova pravoveljavnost za celo dravsko banovino pa je bila razglašena s finančnim zakonom za 1934/1935. ?Jviarjfki Osnovno določilo kranjskega ribarskega zakona odreja, da mora pokrajinska politična oblast razdeliti vse tekoče vode na ribarske okraje. Že po značaju slovenskih voda je intenzivno ribarstvo mogoče le v gospodarskih enotah. Take enote tvorijo ribarska lovišča ali revirji. Revir mora biti tako obsežen, da nudi ribam, ko se izležejo iz iker, do časa plodnosti ugodne življenjske pogoje. Voda, ki nima drstišč, skrivališč in stališč za ribe, ni primerna za revir. Iz tega slede smernice za oblikovanje revirjev: neprekinjena proga obeh bregov, kjer naj so meje naravne zapreke, jezovi, slapovi, mostovi in izlivi pritokov. V revir spadajo vse vmesne studenčine, mrtvice, stranski rokavi in neznatni dotoki, ki so pripravni za drstišča. To velja tudi glede industrijskih rek in mlinščic. Zakon se drži načela, da sme razpolagati z ribami svojega lovišča le ribarski upravičenec, t. j. dotedanji izvrševatelj ribarskih pravic. Radi tega dovoljuje zakon, da si sme upravičenec ob poplavi poloviti ribe celo na poplavljenem zemljišču; povrniti pa mora škodo, ki jo je povzročil z lov jo na zemljišču. Posamezne ribarske pravice se združijo, če niso tako obsežne, da bi lahko tvorile samosvoj okraj, v ribarske okraje, ki jih oddaja pristojno sresko načelstvo na javni dražbi najvišjemu ponudniku v zakup za 10 let; zakupnina pa se razdeli sorazmerno po obsegu ali dolžini vodne proge in njihovih pravic med posamezne ribarske upravičence. V ribarskih okrajih gospodari zakupnik, ki je zanje odgovoren oblasti. Lastnik samosvojega revirja ribari ali sam, ali pa oddaja revir v zakup na dražbi ali mimo nje, pa tudi le za dobo 10 let. Potrditi mora ta zakup sresko načelstvo. Za samosvoje revirje se morejo proglasiti po želji upravičenca revirji, na katerih sloni le ena sama ribarska pravica, čeprav je morda idealno deljena na več oseb. Na področju bivše ljubljanske oblasti je danes 132 revirjev; od teh je trenutno 82 samosvojih in 50 zakupnih. V bivši mariborski oblasti še ni izvedena naredba bana o razdelitvi voda na ribarske okraje. Bolj ko je pristopen revir turizmu in obljudenim centrom, tembolj je uvaževan. Neverjetno visoke vsote se zahtevajo za odkup bogatih revirjev. Najdražji so seveda revirji sulca in postrvi. O vsem vodi račune tudi banska uprava, ki obremenjuje vsak revir s 25% predpisane davščine od vrednosti, ki jo prikazuje vsak revir. V tem oziru postopa po uradnem ribarskem katastru, ki nudi verno sliko, kako se ribarski interesentje za prav lepe vsote trgajo za revirje na dražbah, uredba o Oblastna skupščina bivše ljubljanske oblasti je izdala 1929 uredbo o ribarstvu in je prevzela v svoj delokrog posle ribarskih odborov. Po določbah uredbe morata posestnik kot tudi zakupnik oskrbovati revir smotreno in pravilno; zalagati morata vodo z ribjim pomladkom in ogibati se morata vsakega onečiščenja ribje vode. Občinam, vasem in tovarnam ob vodi ni dopuščati, da bi jemale v zakup ribarstvo niti posredno niti neposredno. Z uredbo je predvidena tudi varstvena doba in najmanjša mera posameznih ribjih vrst. Zaradi drstenja se ne smejo niti loviti, niti prodajati vodilne ribe v dravski banovini: sulec, vsa postrvja plemena in lipan; tu je dobil primerno zaščito tudi rak-jelševec. Pri varovanju najmanjših mer je omeniti zlasti sulca, ki mu uredba predpisuje polnih 70 cm. Vzgledno na to zaščiteno dolžino sulca se sklicuje celo inozemsko ribarstvo na naše predpise. V uredbi (čl. 24) je predviden tudi ribarski sosvet, ki ga imenuje in skliče banska uprava kot posvetovalni organ. Volijo ga ribarski zakupniki in lastniki lovišč za dobo treh let. Vsak okraj ima en glas. Banska uprava imenuje v sosvet dva člana. Stroške sosveta krijejo zakupniki in lastniki lovišč z letnimi donosi. Ustanova doslej še ni sklicana. Omenil sem, da so za delitev vodnih prog v revirje merodajni med drugimi tudi jezovi. Mnogo je primerov, kjer so jezovi tako visoki, da ovirajo prehod rib iz spodnjega toka v zgornjega. Po- ribarstvu zornost oblasti in ribarskih društev mora biti obrnjena v to, da mora imeti riba ob drsti dovolj možnosti, da pride do plitvin zgornjega toka. Ako se ji to onemogoči, občuti ščasoma višje ležeči revir kvarne posledice. Zato morajo biti ribam zgrajene ribje steze, naravne in umetne. Naša največja vseskozi moderna ribja steza je pri Fali ob Dravi. Ima pri dolžini 188 m 60 predalov in omogoča potujočim ribam, da premagajo 13 m visoki jez brez posebnega odpora. O organizaciji ribarskih društev je omeniti, da so glavna ribarska društva porazdeljena smi- 0r??ni-selno po okrožjih večjih vodotokov, kakor n. pr. ljubljansko ribarsko društvo (od 1880) s porečjem Save, Ljubljanice in Krke. Ribarsko društvo v Mariboru (staro 25 let) zavzema Dravo in Muro, dočim obsega okoliš celjskega društva (starega 23 let) porečje Savinje. Prav tako skrbe ostala društva za povzdigo ribarstva v krajevno manjših začrtanih okoliših. Leta 1933. so se strnila vsa ribarska društva v Zvezo ribarskih društev dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Zveza izdaja svoje lastno glasilo, dvomesečnik »Ribiško-lovski vestnik«. Tudi akvaristika spada v organizacijo ribarskih društev. Tako je klub akvaristov v Ljubljani odlično središče navdušenih prijateljev narave in najmanjših naših ribic. Dr. Rudolf Marn: Tujski promet Početki tujskega prometa v banovini segajo daleč nazaj in so bili v prejšnjih stoletjih ome- P°g°ji jeni le na obisk zdravilnih vrelcev, predvsem v Rogaški Slatini, Dobrni, kakor tudi v drugih danes obstoječih zdraviliščih banovine. Ker je bila Slovenija križišče trgovskih cest od severa proti jugu (Dunaj—Trst) in po svojih glavnih plovnih rekah Savi in Dravi od zahoda proti vzhodu, se je pred zgraditvijo železnic pomikal val potnikov in trgovske robe po teh cestah in vodah. Zahteva, da se potniki prehrani jo in prenočujejo, je že takrat ustvarjala predpogoje za tujski promet z dobrimi gostilnami in prenočišči. Glavni pogoj za razvoj tujskega prometa nam je dala mati narava sama. Poleg zdravilnih vrelcev obiluje naša zemlja naravne lepote in slikovitosti svojih gora, jezer, prijetnih ravnic in hribčkov; k temu prihajajo še historične zanimivosti in etnografske posebnosti, torej polno privlačnih točk, ki tvorijo z udobnostjo nastanjevanja tujcev podlago za tujski promet. Pred ustanovitvijo osrednje tujskoprometne organizacije v 1. 1905. je že prodiralo prepriča-nje, da je tujski promet važna narodnogospodarska panoga, ki jo je treba izkoristiti. Izvrševala se je že početna propaganda za lepoto naših krajev in je v tem oziru prednjačil Bled, ki mu je stal takrat na čelu hotelir Jakob Peternel, ki ga moramo prištevati med prve pionirje našega tujskega prometa. V 1. 1905. so potem naši pionirji: dr. Valentin Krisper, ki mu lahko damo naziv »oče slovenskega tujskega prometa«, Ubahl pl. Trnkoczv in dr. Vinko Gregorič ustanovili »Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem«. Poleg teh so bili v odboru: dr. Josip Tominšek, dr. Vladimir Foer-ster, Gustav Pire, kanonik Ivan Sušnik, Peter Grasselli. Josip Prosenc, župnik Ivan Piber in okrajni glavar v Postojni Štefan Lapajne, ki ga je nadomestil dr. Rudolf Andrejka. Tajniške posle sta vršila Fran Gartner-Gorazd in dr. Rudolf Marn. Skoro ob istem času se je ustanovila na Štajerskem v Gradcu tudi deželna zveza za tujski promet, ki pa je propagirala le nemške kraje in kopališča. Pač pa je Slovensko planinsko društvo oziroma njena Savinjska podružnica s Franom Kocbekom na čelu mnogo storila v propagandnem oziru za gornjo Savinjsko, zlasti za Logarsko dolino. Z ustanovitvijo Deželne zveze za tujski promet za Kranjsko se je pričelo pravo intenzivno delo za pospeševanje tujskega prometa. Sistematično se je delovalo v obeh potrebnih smereh: od spodaj z organizacijo društev za tujski promet, s predavanji, s tečaji, poučnimi shodi in spisi, z ustanovitvijo posredovalnice za letoviška stanovanja itd. Za privabitev tujcev in letoviščarjev je izdajala prospekte, letake, albume, se udeležila v inozemstvu tujskoprometnih razstav, prirejala ekskurzije hotelirjev in gostilničarjev, sploh storila vse, kar se pričakuje od dobre tujskoprometne organizacije, pri čemer so jo materielno podpirali bivši deželni odbor in država. Po mnogih fazah, ki jih je zveza doživela v svojem obstoju (nekaj časa institucija deželnega odbora, nekaj časa institucija bivše Narodne vlade), se je 1. 1924. zopet pretvorila v avtonomno organizacijo na društveni podlagi pod naslovom: »Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani«. Sicer je obsegal njen delokrog celo Slovenijo, vendar so se pojavile v bivši Štajerski pritožbe oziroma želje, naj bi se za ta del Slovenije ustanovil ali poseben pododbor, ali pa samostojna organizacija. Bivši veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmajer je zato ustanovil v 1. 1926. »Tujskoprometno zvezo v Mariboru«, ki vzajemno deluje z Zvezo v Ljubljani na polju tujskega prometa in se v glavnem bavi s prilikami svojega okoliša. Organi- Organizacija in delo za razvoj tujskega prometa v dravski banovini je osredotočena danes v »Zvezi za tujski promet v Sloveniji« v Ljubljani in v »Tujskoprometni zvezi« v Mariboru. Obe sta obenem zastopnici centralne turistične organizacije v državi »P u t -n i k« d. d. v Beogradu. Prva ima 64 članov, po večini tujskoprometnih društev in drugih interesentov (pravnih oseb) na tujskem prometu, druga pa 51 članov, juridičnih oseb. Obe imata poleg glavnih informacijskih pisarn v Ljubljani in Mariboru take pisarne tudi v izrazitih letoviščih in na obmejnih postajah. Banska uprava ima svoj odsek za turizem, ki nadzira delovanje obeh zvez, daje iniciative za notranje in zunanje propagandno delovanje, nadzira pogostinska podjetja, izdaja naredbe o pospeševanju turizma v banovini, zlasti glede nastanjevanja in prehranjevanja tujcev, ima ingerenco na tujskoprometne zgradbe in naprave, železniški in avtomobilni promet, regulacijske načrte, varstvo flore in folklore, zgodovinske znamenitosti itd. Banska uprava pa izdatno podpira tujski promet tudi gmotno in ima v proračunu za 1935/36 znesek 498.000.— Din v te namene. Seveda so ti krediti namenjeni tudi za podpiranje turistike. turizmu° ^ uredbo o turizmu z dne 13. februarja 1936, ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije, se je regulirala organizacija za pospeševanje tujskega prometa. Po tej uredbi proglasi pod gotovimi pogoji minister za trgovino in industrijo neke kraje kot turistične; ti uživajo ugodnosti, ki so predpisane za te kraje, predvsem za obiskovalce ugodnost znižane vožnje, ki jih predpiše ministrstvo za promet. Delo za pospeševanje turizma v turističnih krajih spada predvsem v dolžnost in pristojnost občine; za sredstva morajo preskrbeti njeni proračuni in takse na bivanje tujcev, ki se pa morajo porabiti edino le za pospeševanje turizma. V občinah, predvsem pa v mestnih, se morajo ustanoviti turisiični odbori, katerih sestavo predpisuje uredba. Prav obsežna je po tej uredbi naloga banske uprave, ki mora o vsem pospeševanju voditi nadzor, predpisati posebne pravilnike in naredbe, dajati pobudo za ureditev vseh naprav in osnov, ki so potrebne za razvoj turizma v banovini. V banovini se ustanovi banovinski turistični oziroma tujskoprometni svet kot posvetovalni organ v tujskoprometnih vprašanjih, ki ima svoj po banu izdani pravilnik. Ta pravilnik izide za našo banovino v najkrajšem času in je bil že maja 1935 izdelan. Nadzor nad celotnim delom za pospeševanje turizma v državi vrši minister za trgovino in industrijo in je njegov posvetovalni organ vrhovni turistični svet, ki ima za državo isto nalogo, kakor banovinski tujsko-prometni svet za banovino. Vsa državna in samoupravna oblastva morajo podpirati delo tujskoprometnih zvez in društev ter ostalih organizacij za pospeševanje tujskega prometa. V turističnih krajih se oddajajo državna in samoupravna zemljišča po možnosti brezplačno radi gradnje javnih ali zasebnih objektov, potrebnih za tujski promet. V ta namen se smejo razlaščati za namene tujskega prometa potrebna zemljišča in objekti ter ustanavljati potrebne služnosti. Minister za trgovino in industrijo ustanovi tudi »Sklad za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije«. To so glavni predpisi uredbe o turizmu, ki bodo brezdvomno uspešno podprli tozadevno delo. Za 1. 1936. je minister za trgovino in industrijo proglasil: Klimatski 1. Za klimatske planinske kraje: Bled, Bohinjska Bistrica (koča na Voglu, Polje, eni k"aji'" Kamenje), Bohinjsko jezero (Sv. Janez, Sv. Duh, Ribčev Laz), Dovje-Mojstrana, Golnik, Gorje pri šča Bledu, Pokljuka, Gornji grad, Jezersko, Kamniška Bistrica (Velika Planina s kočo na Vel. Planini), Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Lesce, Poljče, Begunje, Logarska dolina, Solčava, Ljubno, Luče, Mariborska koča na Pohorju, Pohorski dom, Radovljica, Predtrg, Rateče-Planica, Ribnica na Po- horju, Koča na Klopnem vrhu, Sv. Križ-Planina, Senjorjev dom na Pohorju, Srednja vas v Bohinju (Stara Fužina, Ukane, koča pod Bogatinom in koča na Planini na Kraju), Šmartno na Pohorju. II. Za zdravilišča: Dobrna, Dolenjske Toplice, Čateške Toplice, Laško, Medijske Toplice (Medija-Izlake), Rimski vrelec-Kotlje, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, šmarješke Toplice, Topolščica. III. Za turistične kraje: Brezje, Brežice, Celje, Cerknica, Črna, Dolenji Logatec, Dravograd-Meža, Fram, Gornja" Radgona, Guštanj, Jesenice, Kočevje, Kostanjevica, Ljubljana, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Metlika, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planina pri Sevnici, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Sevnica ob Savi, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Tržič, Višnja gora, Vitanje. Statistika tujskega prometa Prednja statistika za 1. 1935. sloni na podatkih banske uprave. Kaže proti prejšnjim letom sicer številčni porast gostov, vendar pa materielni uspeh niti zdaleka ne dosega številčnega. Zato je še bolj potrebna intenzivna propaganda v inozemstvu, ker se dobri materielni uspehi dosežejo le pri inozemskih gostih. Drugi činitelj, ki pospešuje tujski promet v banovini, je planinstvo oziroma Slovensko Pianin-p 1 a ninsko društvo (SPD) s svojimi podružnicami, ki jih je 29. SPD je bilo ustanovljeno 1. 1893., predvsem iz nacionalnih razlogov, ker so imela do tedaj le nemška turistična društva svoje koče po naših planinah. Po preobratu so prišle vse'nemške koče v last SPD. To društvo je v malo letih razširilo svoje delovanje po vseh slovenskih planinah, le žal da je velik del torišča SPD po preobratu prešel v italijansko in avstrijsko državo.* Nekaj imen mož, ki so si pridobili posebne zasluge za ustanovitev in razvoj slovenske turi-stike, je treba navesti. Predvsem je to klub »Piparji«, ki so njegovi člani dali vzpodbudo za ustanovitev SPD. Prvi predsednik SPD je bil prof. Fran Orožen, njemu je nasledoval v 1. 1908. dr. Fran Tominšek, ki je danes častni predsednik društva. Nadaljni zaslužni možje so: Fran Kadilnik, Jakob Aljaž, Fran Kocbek, Davorin Lesjak itd. SPD nesporno izpopolnjuje delo tujskoprometnili zvez v visinskih legah nase domovine, kamor je bil dostop silno otežkočen oziroma se turistu-tujcu ni nudila nastanjevalna in prehranjevalna možnost. Z ureditvijo potov, z njih markiranjem, z izobraževanjem vodnikov itd., se je omogočilo letoviščarjem v nižinah, da se povzpno v višine, kjer uživajo višinski zrak in sonce. * Izčrpno poročilo o delovanju SPD je priobčeno v »Planinskem Vestniku« 1933. Statistični pregled tujskega prometa v dravski banovini Leto: 1931 1932 1933 1934 1935 Jugoslavija..... 81.218 111.155 96.315 82.806 155.832 Ostale balkanske države . 458 478 492 615 1.307 Ang-lija....... 447 414 321 593 898 Avstrija....... 12.080 14.812 11.975 11.687 15.708 Češkoslovaška .... 5.640 5.316 10,911 5.707 11.024 Francija . . . . . . 451 577 392 833 1.606 Italija....... 4.367 4.220 2.305 2.475- 5.737 Madžarska...... 2.132 1.780 1.971 1.471 1.350 Nemčija...... 6.585 5 564 3.276 3.812 6.851 Nordijske države . . . 282 231 152 93 380 Poljska....... 426 504 385 480 1.123 Ostala Evropa .... 973 2.430 788 891 2.180 Amerika...... 650 684 267 1.075 582 Ostali kontinenti . . . 115 83 279 146 929 Skupaj . . 115.814 148.458 129.829 112 684 205.507 Nočnine ...... 654.692 652.369 834.482 763,726 1,019.851 Z gradnjo planinskih domov, prirejenih nalašč za letoviščarje, se je dosegel cilj, ki je manjkal našemu tujskemu prometu v gorskih krajih. Danes stoje veliki udobni planinski domovi, ki nudijo že precej popolno udobnost tudi razvajenim letoviščarjem. Poleg prav udobno z avtom dosegljivih domov: Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ter koče v Kamniški Bistrici imamo višinske domove za sprejem letoviščarjev: Senjorjev dom, Mariborska koča, Ruška koča, domovi na Krvavcu, na Kofcah, na Korošici, na Mrzlici, na Begunjščici ter Aleksandrov in Tillerjev dom v Logarski dolini. Tem se je pridružil planinski dom na Komni (Planina na Kraju) z obsežnimi prostori in veliko udobnostjo. SPD ima 55 planinskih koč in domov, ki sicer po večini ne nudijo zaradi premajhnih prostorov možnosti za daljše bivanje, a nudijo izletnikom dobro prenočevanje in hrano ter vse naravne užitke. Jškiia« Poleg SPD moramo omeniti še turistovski klub »Skal a« , ki je zgradil udobno kočo na Voglu in z vsem svojim delovanjem, zlasti z izdelavo prvih filmov o krasotah slovenske zemlje, izdatno podpira razvoj tujskega prometa, fporf Tretji činitelj za povzdigo tujskega prometa je zimski sport in njegove organizacije, ki jih imamo z Zimsko-sportnim savezom na čelu že prav lepo število v banovini. Sneg v naših planinah daje zimskim športnikom možnost udejstvovati se s smučanjem do konca maja. Pa tudi nižje so snežne razmere jako ugodne, da se lahko vršijo tekme še v zgodnji pomladi. Zimski sport je v dvojnem oziru pospeševatelj tujskega prometa. Podaljšuje tujsko-prometno sezono in s svojimi mednarodnimi tekmami dela velikansko propagando v inozemstvu. Opozorimo naj samo na edinstveno skakalnico v Planici s 101 meterskim rekordom. V celi državi niso tako ugodne prilike za smučanje nego pri nas. Zimski šport ustvarja v alpskih krajih postojanke, ki pa niso samo za zimske športnike, ampak tudi za letoviščarje v poletni sezoni. Omenjamo oba doma v Planici, veliki hotel na Pokljuki, ki se mu je pridružil še manjši. Planinske koče in domovi so se pretvorili tudi za bivanje pozimi in če so ugodne snežne razmere, so letovišča v vznožju gora tudi pozimi dobro obiskovana. Smučarski klubi tekmujejo medseboj v gradnji domov, zlasti na Gorenjskem. Okrog Golice so poleg dveh koč nastali trije udobni smučarski domovi, zgrajeni od klubov, amater- Tujski promet pospešuje pri nas tudi silno razvito f o t o a m a t e r s t v o , ki ustvarja naj- s,vo lepše naravne posnetke, ki gredo v svet in delajo reklamo za našo banovino. Zelo ugodne prilike za lov in ribarstvo tudi zelo podpirajo tujski promet. Je še mnogo drugih činiteljev v banovini, ki v medsebojni zvezi pospešujejo prizadevanje tujskoprometnih organizacij, ne v zadnji vrsti tudi prijaznost in postrežljivost našega prebivalstva ter brezprikorna javna varnost. Ing. Josip Močnik: Rudarstvo Razvoj Rudarstvo ima za dravsko banovino že od nekdaj zelo velik pomen. Vpliv na gospodarsko življenje naših krajev, bodisi popolnoma lokalno, ali pa v širšem smislu, je rudarstvo izvajalo stalno in v vedno večji meri do danes. Tudi v splošnem tehničnem razvoju je z rudarstvom dobila naša banovina vedno več važnosti. Velik razmah in razvoj je doseglo naše rudarstvo v poslednjih 100 letih, posebno pa v zadnjih desetletjih. Izgraditev južne železnice mimo naših najbogatejših premogovnih slojišč je omogočila razvoj posebne veje našega rudarstva, to je premo-garstva. Nekatere železniške proge v Sloveniji so pa bile zgrajene v prvi vrsti baš radi važnih premogišč. Kočevska proga je bila zgrajena radi premogišča v Kočevju in današnji obstoj železnice Celje—Dravograd je zahvaliti premogišču v Velenju. Razvoj v največjih premogiščih in vzporedno razvijanje železniškega omrežja je omogočilo otvarjanje manj važnih premogišč, poleg tega pa tudi rudosledno delavnost na naša rudna bogastva, ki so bila znana že preje, a so svojo gospodarsko vrednost pridobile šele z možnostjo dovoza na trg. Nekdanja železarska industrija v severozapadnem kotu banovine v trikotu Krope, Bohinja in Jesenic je pridobila na važnosti in se je končno koncentrirala in razvila do popolnosti na Jesenicah. Naš najbogatejši rudnik svinca v Mežici ter danes že likvidirana premogišča v Prevaljah so temu predelu naših krajev omogočili močan gospodarski podvig, ki je bil še pospešen z danes v Prevaljah že opuščeno, a v Guštanju še obstoječo železno industrijo. Te glavne pozicije našega rudarskega gospodarstva ter veliko število manj važnih obratovališč vPlivi na premog in rudo so dravski banovini dali močno rudarstveno obeležje ter postali splošnemu gospodarstvu banovine močna hrbtenica. Velikemu delu našega prebivalstva se nudi v rudnikih in premogovnikih ter v rudoslednih obratih zaslužek. Les, ki ga rabi jamski obrat, se črpa iz naših gozdov, kar zopet nudi zaslužek kmetu ter gozdnim delavcem. Cement, opeka, apno in ostali v rudnikih potrebni gradbeni material se dobavlja iz naših obratov in tovarn. Tudi železo, stroji ter strojni deli se nabavljajo deloma v naših tovarnah. To so neposredni vplivi rudarstva na naše gospodarstvo. Posredni vpliv pa se odraža v razvoju naše industrije v zadnjih 50 ih letih, ki je bil omogočen le vsled pogonskega kuriva — premoga. Industrije v Ljubljani, Celju ter v drugih centrih, v kolikor niso nastale že pod uplivom električne energije, so nastale vsled ugodnosti bližine premoga kot pogonske energije. Rudarstvo dravske banovine nudi danes v težki krizi nameščenstvu in delavstvu še vedno primeren zaslužek. Leta 1935. se je n. pr. izplačalo nameščenstvu (tehničnemu in administrativnemu) 14,362.145.— Din in delavstvu 76,767.079.— Din. Seveda so te številke skromne napram zaslužkom v letih konjunkture, ko so bili za več ko 120 % višji. V zadnjem času je naše rudarstvo radi vseobče krize ter specielno radi pregrupacije gospodarskega razvoja utrpelo močne udarce. Kljub temu se ne sme izgubiti upanja na boljše razmere, ker je ta veja našega gospodarskega življenja zrasla iz solidnega dela, ki prenese mnogi gospodarski vihar. Pojavljajo se novi vidiki za udejstvovanje našega premogarstva z oplemenjevanjem premoga, popust splošne krize bo pa vlil novo delavnost v rudna obratovališča, ki so danes itak le delno dosegla polni razvoj. Najboljši splošni pregled rudarstva v dravski banovini dobimo, če ga delimo v pridobivanje premoga in pridobivanje rud. Ta delitev je najprimernejša iz splošnih vidikov rudarstva ter tudi radi sestava rudarskega gospodarstva v dravski banovini. Danes ima pri nas gotovo največjo važnost premogarstvo, ki zavzema prvo mesto tako z ozirom na vrednost produkcije in povezanost z ostalim sestavom našega gospodarstva, kakor tudi v socialnem pogledu radi največjega števila pri njem zaposlenega rudarskega delavstva. Zato bomo najpreje pregledali razvoj in sestav tega dela rudarstva. Premog Črni premog V to grupo žal ne moremo prištevati kakih posebnih podzemnih bogastev, ker posedujemo le čmi en premogovnik pri Orlju, 6 km jugovzhodno od Ljubljane. To nahajališče je še premalo raziskano, da bi se ga moglo na njegovo gospodarsko vrednost pravilno oceniti. Rjavi premog Glavno in najvažnejšo vlogo v našem premogarstvu zavzema rjavi premog, reprezentiran po Rjavi glavnih nahajališčih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Laškem in Rajhenburgu. Kalorična vrednost našega rjavega premoga se giblje med 4500 do 6000 kalorij. Ta premog nastopa v mlajši in starejši terciarni formaciji. Kot najvažnejšo in najbogatejšo je navesti ono, ki se vleče v smeri zapad—vzhod od Moravč preko Zagorja, Trbovelj, Hrastnika v Laško, od kjer se nadaljuje proti vzhodu. Širina te formacije, utesnjene med zasavske hribe (trias), znaša od 1 do 3 km. V dolinah teh hribov so se razvili že omenjeni naši najvažnejši premogovniki Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Severno te črte je razvita gospodarsko nekoliko manj važna terciarna formacija z nahajališči premoga, to je od Tuhinjske doline v smeri proti vzhodu čez Motnik, Loke (južno od Št. Jurja pri Taboru), Zabukovico, Liboje v Pečovnik pri Celju. Enako prvoomenjeni je tudi ta črta terciara utesnjena v triadno gorovje ter je močneje prekinjena. Najvažnejša premogovna kotlina te formacije se nahaja v Zabukovici in Libojah z državnim in dvema privatnima premogovnikoma. Vzhodno nahajamo še premogovnik Pečovnik. zapadno pa premogovnik Motnik. Ta dva premogovnika prestajata prvo razvojno stopnjo. Razen teh dveh glavnih terciarnih formacij, ki se združeno nadaljujeta preko Sv. Križa pri Rogaški Slatini proti Krapini v savski banovini, se nahajajo v geološkem smislu nekako osamljena še sledeča terciarna nahajališča rujavega premoga: Premogovnik v Kočevju je v geološkem pogledu popolnoma izoliran in je izrazito mladoterci-arno nahajališče premoga. Isto velja za premogovno kotlino v Št. Janžu ter lep razvoj obetajoče premogišče v Črnomlju. Kot gospodarsko važno v to grupo spadajoče nahajališče je tudi ono v Rajhenburgu radi ugodne geografske lege. Severno od obeh omenjenih terciarnih formacij imamo še manj važna premogišča med Slovenj-gradcem in Mežico (Stari trg, Sele, Leše, Holmec, Mežica), ki pa danes v gospodarskem pogledu še ne predstavljajo važnosti. Omembe važna so tudi kredna in terciarna premogišča v črti od Stranic odnosno Zreč pri Konjicah v vzhodno smer k Boču. Tu nastopajo premogovni sloji z debelino sloja do 2'5 m, vendar je ta debelina nestalna ter se zoži na gospodarsko neizrabljive dimenzije. V kolikor se v premogovnikih te formacije obratuje, je posledica visoke kalorične vrednosti premoga ter drugih njegovih kvalitet (malo žvepla). Vsekako so ta premogišča le lokalne gospodarske važnosti. V ozemlju vzhodno od črte Maribor—Pragersko nastopajo mladoterciarna nahajališča premoga, ki pa vsled tenkih slojev in manjše kalorične vrednosti ne dosegajo splošne gospodarske važnosti, pač pa zalagajo lokalni trg z dobro uporabljivim premogom. Največja produkcija rjavega premoga je bila 1929 ter je znašala 2,124.880 ton pri 9479 zaposlenih delavcih, a 1. 1935. se je produciralo pri 541-5 delavcih 1,155.488 ton rjavega premoga. Lignit Najvažnejše nahajališče lignita predstavlja premogovna kotlina v Velenju z ogromnimi rezervami (preko .300 milijonov ton), ki opravičujejo postavitev velevažne velenjske kalorične centrale. Manj važna nahajališča lignita imamo še v Stanovskem pri Poljčanah, ki pa predstavlja že nekak prehod iz lignita k rjavemu premogu. Nadalje pa v Otočcu pri Novem mestu ter v Globokem pri Brežicah. Najboljša konjunktura za lignit je bila 1. 1922., ko se ga je z 830 delavci produciralo 204.508 ton, točim je 1. 1935. znašala produkcija samo še 82.640 ton, pri zaposlitvi 328 delavcev. Vsa omenjena premogovna nahajališča vsebujejo ogromno rezervo toplotne energije, pred-stavljajočo preko 500,000.000 ton premoga, ki se ga more še izkopati za gospodarske svrhe. Če pomislimo, da se je od 1. 1912. do vštevšega 1. 1935. odkopalo 36,294.672 ton ali povprečno na leto 1,500.000 ton, lahko izračunamo, da bi pri sedanji intenzivnosti eksploatacije imeli premog še za preko 300 let, kar predstavlja močno postavko našega narodnega premoženja. Vendar pa je intenzivnost eksploatacije zelo nestalna. Seveda v bodočnosti ta toplotna energija ne bo več igrala dosedanje važne vloge, vsaj ne v obliki premoga kot neposrednega oddajalca te energije. Izpodrinila jo bo delno ali popolnoma električna energija. Gornjo množino premoga predstavlja danes skupno 65 premogovnikov, obratuje pa jih le 29. Drugi premogovniki so morali svoje obrate ustaviti še predno so prišli preko prve razvojne stopnje, in to po večini vsled pomanjkanja kapitala, potrebnega za investicije, ki se od početka le slabo amortizirajo. jamskih3 Jamska polja, ki prekrivajo premogovna nahajališča, obsegajo skupne površine 6703.03 ha, od polj česar odpade na črni premog 36 ha, na rjavi premog 5767 03 ha in na lignit 900 ha. Od tega je v državni lasti 801'1 ha, ostalo je last akcijskih družb, rudarskih združb in drugih privatnikov. proeduk°-st Vrednost produkcije rjavega premoga in lignita na mestu, to je v rudnikih, je znašala v 1. 1935. ciie ca 142 milijonov Din s povprečno vrednostjo 128 Din za tono premoga. Če računamo s to ceno vso produkcijo od 1. 1912. dalje, znaša vrednost celokupne produkcije do vštevši 1. 1935. ca 4'6 milijard dinarjev. delavstva Največje število v premogovnikih zaposlenega delavstva je bilo v Sloveniji 1. 1924., ko je delalo 12.722 rudarjev. To število delavcev v premogovnikih je padlo v 1. 1928. na 8659 ter se zopet dvignilo v 1. 1929. na 10.079. Prvi vzrok temu upadu do 1. 1928. je bila delno zmanjšana produkcija, v veliki meri pa tudi racionalizacija obratovanja. Slednja je bila potrebna, če je hotelo naše premo-garstvo držati korak z modernizacijo drugih rudarskih obratov in z rastočo konkurenco na premogovnem trgu. Končno se tudi ne sme zmanjšanje števila delavcev do 1. 1929. računati na rovaš čiste racionalizacije, ker premogovni obrati so na svoji urejenosti veliko utrpeli v vojni ter prvi povojni dobi vsled forsirane produkcije ter je obstojal del omenjene racionalizacije prav za prav le v pravilni ureditvi premogovnikov v normalno odkopno stanje. Od 1. 1929., ko je kriza začela zajemati tudi naše rudarstvo, je produkcija premoga začela stalno padati in z njo tudi število delavcev. V 1. 1935. se je produciralo še 1,236.232 ton s 5752 delavci. Produkcijska sposobnost premogovnikov se je v letih od 1929 dalje še povečala, žalibog pa je padla možnost oddaje tako na privatnem trgu kakor tudi državnim železnicam. Rude V dravski banovini je 34 različnih rudnikov, od katerili pa obratuje samo eden, in sicer svinčeni rudnik v Mežici. Delj časa je obratoval tudi svinčeni rudnik v Litiji, ki pa je moral obratovanje ustaviti radi svoječasnega močnega upada cen svinca. Jamska polja, ki pokrivajo rudna nahajališča obsegajo skupno 199165 ha površine, od česar je 27 ha v državni lasti, dočim je ostanek last privatnih družb, rudarskih združb ali privatnikov. V poštev pridejo v glavnem rudniki na sledeče kovine: Živo srebro Posedujemo dva rudnika živega srebra in sicer enega pri Sv. Ani pod Ljubeljem, ki pa je usta- živo vil obratovanje s koncem vojne, ter 1. 1932. ustanovljeni rudnik v Mariji-Reki, severovzhodno od Irbovelj. Ta rudnik je še v prvi razvojni stopnji. Dosedanji rudosledni uspehi dovoljujejo upanje na kasnejši razvoj. Sledove živega srebra oziroma njegove rude (cinober) so ugotovili v Knapovžah pri Medvodah, okoli Litije ter sploh ob prelomnici od Knapovž preko Litije v smeri proti Sevnici. Baker Bakreni rudnik se nahaja v Sovodnjah na državni meji, zapadno od Škofje Loke. Dosedanje Baker delovanje še ni prešlo mej rudoslednega raziskovanja. Gospodarsko važne sledove se je z rudosledenjem ugotovilo tudi v Dravski dolini severno od postaje Brezno v Remšniku. Cink Rudniki cinka se nahajajo v okolici Mokronoga (Tržišče, Trebelno) ter v Šoštanju. Kol po- Cink stranski produkt se pridobiva cinkova svetlica tudi v svinčenem rudniku v Mežici. Antimon Antimon nastopa v večji množini v karbonski formaciji severno (6 km) od Zagorja o/S v rudnem Antimon terenu rudarske združbe Trojana. Upad kovinskih cen v 1. 1929. je do danes onemogočil obnovitev rednega obratovanja. Pri vasi Lepa njiva sv. od Mozirja se nahaja istoimenski rudnik antimona. Svinec Najbolj razširjena je bila rudarska podjetnost na svinčeno rudo. Svinčenih rudnikov je v Slove- Svinec niji 10, a kakor omenjeno, obratuje le oni v Mežici. V 1. 1935. se je produciralo 129.600 ton izkop-nine z 10—12%, ki je dala 16.934 ton 75—77% koncentrata. Produkcija svinca je v tem letu znašala 602 toni. Zaposloval pa je rudnik v jami, separaciji, topilnici in postranskih obratih 785 delavcev, katerim je bilo na mezdah izplačano Din 14,144.933. Važen je tudi rudnik v Litiji, kjer nastopa svinčena ruda v žilah z manjšim % srebra. Ostali rudniki svinca se še niso razvili do stopnje, ki bi predstavljala kako gospodarsko važnost. (Knapovže, Log pri Sevnici, Srednik.) Mangan Posedujemo dva manganova rudnika, in sicer enega pod Begunjščico in enega pri Mirni na Do- Mangan lenjskem. Ne obratuje ne eden ne drugi ter je obratovanje pri Mirni odvisno le od primerne oddaje, ker rudišče samo po sebi vsebuje dosti dobro rudo. Železo Obstoja 9 rudnikov na železno rudo. Dosedaj ni bilo njihovega obratovanja mogoče ponovno železo oživeti, odkar se je začela železna ruda predelavati na veliko v visokih pečeh veleindustrij in pa ker je pač železna ruda v ogromnih množinah na razpolago v Bosni, dočim so tukajšnja rudišča malih dimenzij. H koncu je še omeniti rudnike pirita v Železnem pri Celju ter v Zgornji Polskavi in grafita v Brežniku v Dravski dolini. ^aUkoanSkl Rudarsko delovanje je v dravski banovini urejeno z rudarskim zakonom iz 1. 1854. Novi rudarski zakon, ki bi veljal za celo državo, še ni izšel. Za dravsko banovino veljavni obči rudarski zakon dovoljuje rudosledenje na temelju rudosled-nega dovoljenja, katerega izda Rudarsko glavarstvo (v Ljubljani). Ker daje rudosledno dovoljenje imejitelju le nekako načelno, nikakor pa ne izključno pravico do rudosledenja, more na istem ozemlju rudoslediti neomejeno število rudosledcev. Ako hoče rudosledec na gotovem področju imeti izključno pravico rudosledenja, mora dotično področje pokriti s prostosledi, ki imajo obliko kroga s polumerom 425 m. Ta izključna pravica pa rudosledcu še ne da pravice rudišče eksploatirati. Če ima rudosledec oziroma imejitelj prostosleda pri svojih rudoslednih delih praktične uspehe m ugotovi rudišče, na podlagi katerega se more upati na možnost gospodarske eksploatacije, more zaprositi za podelitev jamskega polja, to je rudnika, ki se mu nato podeli v izključno last z dovoljenjem eksploatacije rudišča. Rudosledenje je v Sloveniji precej razvito, saj obstoja 111 veljavnih rudoslednih dovoljenj ter 9797 prostosledov, od tega 2332 državnih prostosledov. Vendar je intenzivnost rudosledenja močno popustila vsled obstoječe krize. Bratovske skladnlce Rudarsko delavstvo ima najstarejšo zavarovalno institucijo, to so bratovske skladnice. Te sklad-nice obstajajo že preko sto let, so obsegale prvotno prostovoljno zavarovanje, dokler ni obči rudarski zakon iz 1. 1854. uvedel prisilnega zavarovanja za vse rudarsko delavstvo. Namen bratovskih skladnic je bil pomoči potrebnim članom ali njihovim vdovam in sirotam pomagati. Spopolnjeno je bilo to zavarovanje z zakonom iz 1. 1889. ter s pravilnikom o bratovskih sklad-nicah iz 1. 1889. in s pravilnikom o bratovskih skladnicah iz 1. 1925., ki je obenem odredil ustanovitev 5 glavnih bratovskih skladnic (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in Split) za penzij-sko in nezgodno zavarovanje, dočim je bolniško zavarovanje ostalo pri krajevnih bratovskih skladnicah. Za rudarsko delavstvo dravske banovine obstoji glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Imela je 1. 1935. zavarovanih 9826 polnopravnih in 908 manjpravnih članov ter je izplačevala: a) penzije 850 staroupokojencem, 1050 njih vdovam, 160 sirotam ter 2419 novoupokojencem, 635 vdovam in 724 sirotam; b) invalidnine: 539 invalidom, 105 vdovam in 203 sirotam. Rudarsko šolstvo Za rudarski strokovni naraščaj skrbe: a) Rudarski oddelek tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra v Ljubljani; b) Rudarska šola v Celju. V rudarskem oddelku tehnične fakultete se vzgaja rudarski inženjerski naraščaj ter je od njega ustanovitve do danes diplomiralo že 126 rudarskih inženjerjev, ki so vsi zaposleni bodisi na rudnikih ali pa pri rudarskih oblastvih odnosno v rudarskem šolstvu. Rudarska šola v Celju pa skrbi za nadgledni tehnični naraščaj, ki je v splošnem zelo dober in uporabljiv. Absolventi so zaposleni kot jamski pazniki, nekateri pa tudi kot samostojni jamomerci ter obratovodje manjših rudniških obratov. Dr. Ivan Pless: Trgovina, obrt in industrija Trgovini in prometu v dravski banovini je že zemljepisna lega in geomorfologija dala naravne jj*®^ predpogoje za to, da bi mogle vršiti važno funkcijo v mednarodni izmenjavi blaga. Področje drav- 'raZVOj ske banovine, ki se razprostira od južnih izbežkov Alp proti kraškemu terenu, tvori veliko mednarodno pot med Italijo in ožjo Srednjo Evropo, posebno Podonavjem, kakor tudi med zapadom Evrope preko gornje italijanske nižine na Balkan in dalje proti vzhodu. Že v predzgodovinski dobi se je vršil radi tega preko teli pokrajin znaten promet. Pozneje so se zgradile utrjene ceste, ki so preko alpskih prelazov in v premi črti vezale gornja italijanska tržišča ter pristanišča na severnem Jadranu z osrčjem bivše monarhije. Mnogobrojni historični dokumenti nam opisujejo živahno življenje, ki se je razvilo v naših krajih in katerega priče so še trdna selišča in mogočne stavbe na vseh mestih, kjer so se ustavljali blagovni in osebni transporti, kjer se je dobivala priprega in prenočišče. Gradba železnic je na mah presekala življenje na teli velikih državnih cestah in ga prenesla na modernejše prometno sredstvo, ki je bilo tehnično popolneje opremljeno. Naša trgovina je tedaj izgubila svojo nekdanjo posredniško funkcijo. Promet med Jadranom in gospodarskimi centri države se je pričel razvijati direktno in je tranzitiral naše kraje, ne da bi tu puščal še kak zaslužek in rabil naše posredniške posle. Kar ni dovršila sama politika gradbe železnic, je dokončala še tarifama politika, vodena v interesu pristanišč Reke in Trsta na eni ter Dunaja in Budimpešte na drugi strani. Sistematično je zapostavljala gospodarske in trgovske interese naših krajev in pogodovala nam nacionalno tuja središča. Dolga desetletja je trajalo, preden smo dobili prvo zvezo z Gorenjsko in po znanem krahu na dunajski borzi leta 1873. so minila zopet desetletja, preden se je zasadila lopata, da dobimo vsaj delno zvezo z Dolenjsko. Po prevratu je ostalo vprašanje naših meja na severu kakor tudi na zapadu še dolgo po pod- Vpliv pisu saintgermainske mirovne pogodbe odprto. Dokončna ureditev naših meja po koroškem plebi- meia scitu in rapalski pogodbi nam je odvzela dve važni zvezi, ono preko Št. Petra na Krasu do Reke na eni strani in drugo iz Podrožce preko Koroške v Prevalje in Dravograd. Naše prometno ogrodje je tako predstavljalo v novi državi torzo, ki nikakor ni odgovarjal interesom in potrebam gospodarstva in trgovine. Manjkala nam je direktna zveza z morjem, ki je niti do danes nismo uresničili. Ta nedostatek težko ovira našo izvozno trgovino, ker nas deloma sili, da uporabljamo tuje luke, deloma pa, da se poslužujemo zvez po velikem ovinku preko Zagreba in Karlovca. Periferna lega naših krajev v mejah Jugoslavije tudi sicer zelo otežuje uspešno uvel javljen je naših gospodarskih krogov, ker se morajo boriti s tarifarno in prometno ugodneje ležečimi pokrajinami, ki imajo na razpolago še vodni promet, od katerega smo radi neplovnosti naših rek popolnoma izključeni. Gospodarski krogi dravske banovine so se po prevratu zavedali položaja in nalog, ki jim v novi državi pripadajo. Zato so vodeče korporacije z veliko vztrajnostjo delovale na tem, da se naš gospodarski svet, ki je stal še vedno znatno pod vplivom tujih dobaviteljev, svojih komitentov v Trstu, na Dunaju in v Budimpešti, osvobodi, da si poišče direktne stike z odjemalci v bogatih industrijskih centrih na zapadu severne Evrope, predvsem pa, da se naša izvozna in uvozna trgovina organizira in kot močna enota emancipira od tujega posredništva, širša trgovska javnost pa takrat ni doumela te potrebe in ni pokazala dovolj širokogrudnosti in dalekovidnosti. Kakor je razparce-lizirana naša zemljiška posest in kakor je razdrobljena do nemogoče pestrosti v vrstah in kvalitetah naša produkcija glavnih izvoznih predmetov, to so les in gozdni pridelki, hmelj in sadje, ki so donašali v normalnih letih skupno nad pol milijarde dinarjev inozemskih plačilnih sredstev za našo trgovsko bilanco, tako so neurejene razmere tudi v naši izvozni trgovini. Z izvozom lesa se peča nad 1200 podjetij, kar je že samo po sebi več kot neracionalno in povzroča celoti in nacionalnemu dohodku več škode kot koristi. Istotako neorganizirana je ostala naša uvozna trgovina. Y trgovini s hmeljem in sadjem se je komaj v zadnjem letu pričelo poskušati, da se zaščitijo interesi producentov in solidne trgovine. V notranji trgovini prevladujejo z 90% mali drobni obrati, osnovani brez kapitalnih rezerv. Trs°vina Po statistiki Zbornice za TOI je bilo tekom zadnjih štirih let od 1932 do 1935 odjavljenih 7278 trgovinskih obratov in se je število obstoječih trgovinskih podjetij zmanjšalo za 4122 tvrdk. Gospodarsko-politično je za trgovstvo dravske banovine najnujnejša naloga bodočnosti, da stvori velike enote za izvoz in uvoz. Taka organizacija je predpogoj, če hoče svoj položaj izboljšati iudi je orijentacija napram neizkoriščenim trgovskim in poslovnim možnostim notranjosti kraljevine se nezadostna in je zato naloga mladega naraščaja, da na tem polju razvije najživah-nejso aktivnost ter popravi, kar so zamudili predniki in obnovi sloves solidnosti, iniciativnosti ter organizatorne sposobnosti Slovencev. Trgovina je v dravski banovini enakomerno razvita po celem podeželju in kaže posebno v industrijskih središčih, kakor so Kranj in Maribor ter Celje, živahen napredek v specializaciji in prilagoditvi novim razmeram. Nacionalizacija trgovskih centrov bivše Štajerske se danes lahko smatra v glavnem za završeno. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo koncem leta 1935. 10.283 trgovskih obratov in 3644 trgov-sko-sodno protokoliranih tvrdk s 3989 pomočniki in 1552 vajenci. Trgovstvo je po obrtnem zakonu organizirano v 28 trgovskih združenjih, ki praviloma obsegajo področje političnega sreza. Trgovska združenja so včlanjena v Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. industrija Razvoj industrije v dravski banovini je zasnovan na treh zdravih naravnih predpogojih in sicer: velike vodne sile, najdišča premoga in drugih rudninskih surovin, ugodna prometna lega ter delavno prebivalstvo. Že v predželezniški dobi se je na tedanjih veleposestvih razvilo mnogo industrij, med katerimi omenjamo železarno in pivovarno v Dvoru na Dolenjskem, Cojzove železarne v Bohinju, nadalje železarne na Javorniku in Savi, pilarne v Tržiču, steklarne ob Pohorju in na Kočevskem, ki so za tedanje razmere obratovale v znatnem obsegu. V času, ko se je začela graditi južna železnica, smo imeli v Ljubljani veliko bombažno predilnico, rafinerijo trsnega sladkorja, tovarno vžigalic in še mnogo drugih industrij. Otvoritev železnice je iz temelja izpremenila predpogoje in osnove, na katerih so bile zasnovane industrije v Sloveniji. Vse so občutile močan pritisk konkurence iz severnih dežel, posebno z Nižje-Avstrijskega in Češkega, proti kateremu se je bilo vedno težje boriti. Dočim smo poprej dolga desetletja izvažali steklo za okna iz Kočevskega z vozovi daleč tja v Benečijo, nas je po otvoritvi železnice konkurenca s severa izrinila iz teh tržišč. Nekdanja industrija po Dolenjskem je začela rapidno nazadovati in je, še predno se je otvorila kočevska železnica, popolnoma ugasla. Obdržala se je samo ona industrija ob glavni progi, ki se je pravočasno modernizirala in preuredila. Železarne na Gorenjskem so se obdržale na površini le s tem, da so zasnovale v Skednju pri I rstu plavže, ki so iz prekomorske rude in cenega koksa proizvajali za Jesenice surovo železo in jeklo. Usnjarska industrija se je deloma specializirala za eksport in si je osvojila nova tržišča v Angliji in Ameriki, pa tudi v Levanti, dočim so ostale morale reducirati svoje obrate na potrebe domačega tržišča. Mlinarska industrija se je mogla pred vojno v naših krajih vzdržati le s pomočjo tarifnih refakcij, ki so ji omogočale uspešno konkurenco z madžarskimi velemlini na Koroškem in Tirolskem. Papirna industrija je bila pred vojno v popolni odvisnosti od mogočne in razvite industrije na Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. Industrija kos se je vzdržala s tem, da se je specializirala za izvoz na Balkan, Poljsko, v Ukrajino in Rumunijo. Zadovoljivo je prosperirala slamnikarska industrija, katere ustanovitelji so se bili doselili pred 80 leti iz Tirolskega. Pivovarniška industrija je preživljala pod pritiskom graških pivovarn hude krize in so podjetja v Kočevju, Vrhniki in Mengšu zapovrstjo morala likvidirati. Tekstilna industrija, ki je bila razvita po našem podeželju v vidu domače industrije, je vedno težje vzdrževala pritisk tovarniške konkurence iz Sudetov in je vedno bolj in bolj pešala. Najuspešneje se je razvijala še domača podjetnost na polju lesne industrije, kjer so se tekom let ob novozgrajenih železnicah zasnovala nova modernejša podjetja za izvoz stavbenega lesa v Italijo in prekomorske države. Razvoj te panoge industrije je tesno povezan z našo osamosvojitvijo na polju bankarstva in šele z osnovanjem močnih denarnih zavodov je bila dana podlaga, da so se mogli tudi domači ljudje uspešneje uveljavljati na industrijskem polju. V dobi svetovne vojne je znaten del banovine tvoril ožje vojno ozemlje in so mnogi obrati stali pod vojaškim nad-Razvoj zorstvom. Po prevratu se je situacija za industrijo v mnogočem izpremenila. Na eni strani smo postali skrajna periferija, na drugi strani pa je bila v naših krajih industrijska delavnost razvita jačje kot v ostalih delih kraljevine in ji je bila že s tem določena važna vloga pri gospodarski zgradbi države. Večina industrije je uspešno porabila dobo inflacije, da se je opremila z moder- prevratu nimi stroji in preuredila na racionelnejšo produkcijsko tehniko. V prvem desetletju po prevratu beležimo na vseh poljih obsežne investicije v strojne naprave, predvsem v usnjarski in čevljarski stroki, pa tudi v lesni in živilni industriji. Obenem je ta doba polna poskusov, ko so mnogi zasnovali nova podjetja, pričakujoč brez zadostnega kapitalnega zaledja in brez vsakega strokovnega znanja lahkega zaslužka. Mnogo investicij je bilo pogrešenih, ker ni obstojal enoten načrt, niti enotno nadzorstvo in je radi tega mnogo domačega kapitala šlo v trajno izgubo. Za ono panogo industrije, za katero se je kazala ob prevratu največja potreba, je primanjkovalo domače iniciative in strokovnega naraščaja. Od leta 1926. naprej, ko je bila uveljavljena nova jugoslovanska carinska tarifa in ko so se pričele industrijske države Nemčija, Avstrija, Švica in Češkoslovaška preorijentirati in agrarizirati ter zapirati svoje meje proti uvozu naših poljskih pridelkov, pričenja v razvoju naše industrijske aktivnosti nova doba. Metalurgična stroka se je z obsežnimi investicijami prilagodila potrebam novega tržišča in razvila z velikim uspehom proizvodnjo kvalitetne robe. Tekstilni industrijci na Češkem in v Avstriji, videč, da ne morejo več eksportirati v prejšnjem ob- tekstilke segu v našo državo, so preselili del svojih obratov k nam, deloma pa zasnovali tudi nova podjetja. štrijJ Nastala so nova središča tekstilne industrije Maribor, Kranj in Celje, ki dajejo danes tisočem delavnih moči trajnega zaslužka. Danes zaposluje tekstilna industrija v dravski banovini 13.575 delavnih moči in nadkriljuje daleč vse ostale panoge, celo lesno industrijo. V Mariboru zaposluje tekstilna industrija že 4273 delavnih moči, v Kranju pa 4194. Te novoosnovane industrije, ki so se posebno razvile prav na početku splošne svetovne krize, so največ pripomogle, da se je vsaj del reduciranega in brezposelnega delavstva mogel spraviti k zaslužku. Tekstilna industrija se je posebno številno razvila v panogi bombažnih izdelkov, volnenih pletenin in predelave umetne svile. Na teh poljih je že skoro dosežen višek razvoja, primanjkuje nam pa še volnena industrija, predilnice lanu in konoplje. Bodoča faza razvoja bo na polju specializacije posameznih obratov za one vrste izdelkov, ki jih doslej še uvažamo. V zadnjem letu so se posebno bombažne predilnice razširile. Zasnovala so se tri nova podjetja, tako da bomo tudi na tem polju v kratkem mogli kriti celotno potrebo prediva z domačo izdelavo. Slamnikarska industrija je po prevratu skoro popolnoma propadla. Izvoz je mahoma zastal in od nekdanjih 26 tovarn so ostali le še neznatni ostanki. Iz dobe inflacije prezadolžena podjetja j^rTki" usnjarske in čevljarske stroke so prišla v plačilne težkoče in izgubila konkurenčno sposobnost. i"d'®®ne Lesna industrija je radi pomanjkanja enotnega vodstva in skupne eksportne organizacije zašla v strije vedno večje težkoče, ki jih je konkurenca bosanskih velepodjetij še bolj povečala. Uvedba carin in uvoznih kontingentov v državah, v katere izvažamo, je vzela v zadnjih letih tej osnovni panogi našega gospodarstva vso rentabilnost. Zadnji udarec pa ji je prizadejala uvedba gospodarskih sankcij. Pri ostalih panogah so se šele, odkar se je omogočilo ponovno karteliziranje industrije, razmere nekoliko ustalile. Metalurgična stroka beleži v zadnjem desetletju znatno izpopolnitev in je pri zmanjšanem dobičku in rentabilnosti še zadovoljivo zaposlena. Velik napredek beležijo po prevratu industrije lepenke, papirja, kartonaže in grafične industrije. Naša premogokopna industrija, ki se je po prevratu zelo razširila in modernizirala, je zašla v zadnjih letih radi stalnega zmanjševanja dobav državnim železnicam, v težak položaj in obratuje danes le še s polovico nekdanjega števila delavstva. Prilike v izvozu industrijskih izdelkov so vedno težje. Kljub temu je izvoz kemičnih proizvodov, stekla, emajlirane posode in lesnih izdelkov še dokaj znaten; njegova bodočnost pa je odvisna od vzpostavitve direktnih parobrodarskih zvez z severnoafriškimi državami in Levanto. Za bodoči razvoj industrije v dravski banovini je posebno važna izgradba vodnih sil in dovr-šitev elektrifikacije, ki je po iniciativi banovine v zadnjih letih zelo napredovala. V borbi za domače tržišče je naša industrija izpostavljena občutni konkurenci severnih podonavskih držav, ki dovažajo svoje izdelke po Donavi v Vojvodino in Beograd, obenem pa tudi konkurenci zapadnih držav, ki po ceneni morski poti ceneje dovažajo svoje izdelke v primorsko banovino in Povar-darje, kakor pa jih more industrija iz dravske banovine, ki je navezana izključno na železniški prevoz, katerega tarife so razmeroma zelo visoke. Tudi se pojavlja vedno jačja konkurenca domače industrije na notranjem tržišču, ki jo povzročajo novoosnovana podjetja v vseh banovinah širom kraljevine. Naša industrija je zato pri večini panog že morala omejiti svojo produkcijo na ožji krog dravske banovine, na katerem se vzdržuje le s pomočjo konkurenčnosti cen in s kvali-tetnostjo svojih izdelkov. Lj sejem Obrt industrij8- Po statistiki Zbornice za TOI je sedaj v dravski banovini 545 industrijskih podjetij, od podjetij katerih pripada 150 lesni stroki, 58 tekstilni industriji in 57 kovinski stroki. Strokovna stanovska organizacija industrije je Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani. ;ijbv'Je"e- Za propagando industrije je bil po prevratu osnovan v Ljubljani prvi jugoslovanski vzorčni velesejm, ki je dal možnost, da se široki sloji trgovstva in konzumentov iz cele države seznanijo s plodovi našega industrijskega dela in preorijentirajo v svojih nakupih. Ta akcija je bila hvalevredna in prepotrebna iniciativa, ki jo je treba še danes nadaljevati in posplošiti. Obrtniška delavnost v dravski banovini je imela že od početka historične dobe svoje glavno polje dela v kovaški in fužinski stroki ter v keramiki. Nebroj historičnih spominov nam dokazuje velik pomen naših krajev in obrtniške spretnosti prebivalstva za tedanje vojaške podvige, način življenja in kulturo. Nahajajoč se na veliki cesti preseljevanja narodov, je stal tudi poznejši razvoj pod vtisom težkih potresov zgodovinskih dogodkov. V srednjem veku se je obrtniška delavnost osredotočila v mestih in važnih prometnih trgih in še danes nam pričajo ostanki mogočnih zgradb o veljavnosti obrtništva v tedanjih časih. Z moderno dobo, ukinjenjem fevdalizma, zemljiško odvezo, zgradbo železnic in svobodnim preseljevanjem, so nastopili za razvoj obrtništva novi časi in predpogoji. Prva desetletja je šel razvoj v obliki decentralizacije na deželo, kjer je iskal nacionalni element najugodnejših tal za svoje uspevanje. Opažamo karakteristične pojave, kako so se cele doline, kar po več občin skupaj orijentirale v eni smeri za enotno stroko, ki je morala za vnovčenje svojih izdelkov iskati izhoda na daljnih tržiščih in v eksportu. Po prevratu se pojavlja razveseljiva težnja, da se obnovijo stari tradicionalni obrati klobučarstva, keramike, steklarstva na modernizirani tehnični podlagi. Naprednejši sloji obrtništva so v prvem desetletju po prevratu investirali vse svoje prihranke za nabavo modernih obdelovalnih strojev, motorjev, v svrho delnega mehaniziranja obratov ter nakupa modernega orodja za razširjenje in izpopolnitev produkcije. Opaža se velika volja in težnja za napredkom posebno v gradbeni, mizarski in pohištveni stroki, kjer moramo priznati, da smo dosegli zavidno višino konkurenčnosti. Prva povojna leta razmeroma dobrih konjunktur so izzvala veliko zanimanje in znaten pritok naraščaja v obrtniške vrste. Po letu 1930. pa nastopa reakcija, ki postaja od leta do leta ostrejša. Večina obrtniških strok je za današnje potrebe in poslovne prilike prenapolnjena in daje možnost vedno tesnejšega obstoja. Moderne metode industrijske produkcije in skrajna racionalizacija obratovanja v oblačilni in čevljarski stroki so postavile obrtništvo teh panog pred težke nove probleme, kako se vzdržati na površju. Dokler se je pred in po vojni industrija omejevala samo na strojno proizvodnjo, je obrtništvo lahko mirno obstajalo in delovalo poleg tovarniških obratov. Ko pa je industrija prešla k temu, da se je začela vertikalno organizirati po načelu amerikanskih vele-podjetij in vzela tudi prodajo svojih izdelkov potom velikopoteznega organiziranja mreže lastnih prodajaln v svoje roke, se je možnost uveljavljenja obrtniškega dela pričela vedno bolj utesnjevati. Svetovna gospodarska kriza je prinesla nebroj novih problemov s seboj in jih stavila na dnevni red obrtniških organizacij. Potisnjeno v defenzivo, skuša danes obrtništvo z organizacijo kredita potom lastne priviligirane zanatske banke, s pospeševanjem produktivnega zadružništva, s povzdigo strokovnega znanja, s prirejanjem poučnih tečajev in z delom stanovskih organizacij priti v okom težkemu položaju, v katerega je zašlo vsled splošnega razvoja prilik in krize našega kmetijstva. Posledice gospodarske krize za obrt in trgovino se zrcalijo najbolj v sledečih številkah odjav in zmanjšanja števila obratov, ki je nastopilo tekom zadnjih štirih let in sicer: Število obratov se je zmanjšalo Leto Trgovina Obrt Trgovina Obrt 1932 1512 1793 443 345 1933 2107 2263 1330 1336 1934 2043 2361 1373 1369 1935 1616 1557 976 722 Sedanje število obrtniških obratov v dravski banovini znaša 22.002. Od tega odpade na: mlinarsko stroko 2537 obratov; žagarsko 1075 obratov; čevljarsko 3062 obratov; krojaško 1684 obratov; šiviljsko stroko 1765 obratov. Obrtništvo je po obrtnem zakonu organizirano v 168 združenjih, od katerih je 14 banovinskih, 10 oblastnih, 96 okrožnih, 48 sreskih. Poleg tega obstoja še veliko število svobodnih obrtniških organizacij, ki razvijajo živahno aktivnost. Statistika obratov Inž. Miklavc: Elektrifikacija Dravska banovina je razmeroma najbolj elektrificirani del Jugoslavije. Popolnoma so preskrbljena z električno energijo zlasti mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Povprečno je v banovini preskrbljenega pribl. 36% vsega prebivalstva z električno energijo. Posamezni deli banovine so pa preskrbljeni z električnim tokom zelo neenakomerno; tako n. pr. radovljiški srez preko 90%, srez Kranj preko 80%, so pa tudi srezi, ki so elektrificirani le 4—9%. Elektrifikacija se je tudi pri nas pričela razvijati po manjših lokalnih elektrarnah, ki so se gradile v mestih in večjih krajih na deželi. Male centrale pa ne zadoščajo več krajevnim potrebam, zato se opuščajo, njihova področja pa prevzemajo večje, oddaljene elektrarne, ki se po daljnovodih vežejo med seboj. S smotreno elektrifikacijo se je pričel že pred 25 leti baviti bivši deželni odbor kranjski. Izdelani so bili projekti za nekatere večje elektrarne na Savi in njenih pritokih, dograjena pa je bila ob začetku svetovne vojne le hidroelektrarna na Završnici. Daljnje izvajanje projekta je preprečila vojna. Deželni odbor kranjski je že pred vojno ustanovil svoje lastno podjetje Kranjske deželne elektrarne, ki so prešle od bivšega oblastnega odbora ljubljanskega v last dravske banovine in se jih sedaj banovina poslužuje pri izvajanju svoje elektrifikacijske akcije. Kmalu po izbruhu svetovne vojne se je pričela graditi na Dravi v bližini Maribora velika hidrocentrala na Fali, ki je bila namenjena prvotno za dobavo električne energije Gradcu in industrializiranemu delu takratne severne Štajerske. Ko je pa Fala po sklepu miru ostala v Jugoslaviji, je morala usmeriti svoje daljnovode predvsem na južno Štajersko; zasluga te elektrarne je, da se je v Mariboru in okolici razvilo toliko industrije. Razen Kranjskih deželnih elektrarn in elektrarne Fale je v dravski banovini še več drugih pomembnejših elektrarn. Vseh elektrarn je 758, in sicer 137 javnih, t. j. takih, ki se bavijo s prodajo električne energije, 621 elektrarn pa jo proizvaja le za lastno porabo. Približno 75% vseh elektrarn je vodnih, 21% kaloričnih, 4% pa kombiniranih. Podrobnejša razdelitev elektrarn po načinu pogona je razvidna iz sledeče tabele: Pogon: vodni parni vodni in parni bencinski motor diesel-motor plinski motor vodni in bencinski motor vodni in plinski motor vodni in diesel-motor para in diesel-motor voda para in diesel-motor Skupaj Javne elektrarne . . . 110 15 5 — 1 1 — 1 2 1 1 137 Privatne elektrarne . . 464 100 17 8 27 2 1 1 — 1 621 Skupaj . . 574 115 22 8 28 3 1 2 2 2 1 758 Učinki central so razvidni iz tabel: Centrale: Število Učinek k W % skup. učinka Vodne . . . . , . 574 60.000 61 Kalorične...... 156 34.000 34 Mešane....... 28 6.000 6 Skupaj . . 758 100.000 100 Večje elektrarne so večinoma trofazne, manjše istosmerne; na trofazne elektrarne odpade približno 94.5% vsega učinka, na istosmerne pa le približno 5.5%. Najvažnejše javne elektrarne v dravski banovini so: vodna centrala Fala, zgrajena za učinek Najyaž-pribl. 50.000 ks; vodne elektrarne Kranjskih deželnih elektrarn s skupnim učinkom 4500 ks; vodna elektrar" centrala Majdič v Kranju, učinek pribl. 1900 ks; vodna centrala Češenj v Tacnu, učinek pribl. 1000 ks in parni centrali: elektrarna pri državnem rudniku v Velenju, učinek pribl. 10.000 ks ter mestna elektrarna v Ljubljani, ki ima skupen učinek 6900 ks. Razvoj Število elektrarn Pomembnejše lastne električne centrale imajo večja industrijska podjetja, tako 11. pr.: Trboveljska premogokopna družba, inštalirani učinek pribl. 17.500 ks; Kranjska industrijska družba, inštalirani učinek pribl. 10.500 ks; Združene papirnice Vevče, inštalirani učinek pribl. 5850 ks; Predilnica bombaža, Tržič, inštalirani učinek pribl. 4400 ks; Svinčeni rudnik v Mežici, inštalirani učinek pribl. 2300 ks; Jugočeška, Kranj, inštalirani učinek pribl. 1100 ks. Nekatere elektrarne pa so zelo male, neznatne in služijo večkrat njihovim lastnikom le za razsvetljavo. Glavno vlogo pri elektrifikaciji banovine imata elektrarna Fala in Kranjske deželne elektrarne. Elektrarna Elektrarna Fala je last švicarske finančne družbe Elektrowerte A. G. v Baslu in preskrbuje z električno energijo severovzhodni del banovine, zlasti Maribor z okolico. Električni tok dobavlja tudi Trboveljski premogokopni družbi za potrebe rudnikov v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in v Laškem. Velika parna električna centrala Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah ni v obratu, ampak služi le za rezervo. Nekaj energije dobavlja Fala tudi v savsko banovino. Fala se je zanimala doslej večinoma le za večji konzum, malemu konzumu v podeželju pa ni posvečala dosti pažnje. V elektrarni je montiranih 7 turbin za pribl. 50.000 ks, inštalirani učinek generatorjev pa znaša 43.400 kVA. Celotna dolžina visokonapetostnega omrežja, ki ga oskrbuje Fala, meri pribl. 420 km. Glavni falski daljnovod, za napetost 80.000 voltov drži iz centrale do Maribora, kjer se napetost transformira v transformatorski postaji (9000 kVA) na 10.000 voltov radi preskrbe Maribora. Od Maribora poteka daljnovod 80.000 voltov do transformatorske postaje (12.000 kVA) pri Laškem, kjer se napetost transformira na 35.000 voltov. V Laškem se razdeli nato električna energija na 3 daljnovode 35.000 voltov: Laško—Celje, Laško—Zidani most, Laško—Trbovlje. Iz Fale odhaja dalje 35.000 voltni daljnovod preko Ptuja do Ormoža z odcepom v Slovensko Bistrico in Konjice. V Ormožu pa se daljnovod razcepi na daljnovode v Mursko Soboto in na daljnovod v Središče ob Dravi—Čakovec, dalje na vod v Varaždin in Ivanec. Največji odjemalec električne energije iz Fale je tvornica dušika v Rušah, ki je na elektrarno priklopljena po daljnovodih 10.000 voltov. derže/nee Kranjske deželne elektrarne oskrbujejo z električno energijo jugozahodni del banovine. Imajo elektrarne 4 vodne elektrarne: Završnico, elektrarno na Savici v Bohinju, elektrarni v Žireh in Zagradcu. Skupni učinek vseh štirih znaša pribl. 4500 ks. Elektrarne, ki so razen bohinjske z daljnovodi med seboj povezane, imajo učinek približno 4200 ks. Razen tega so navedene elektrarne zvezane tudi s kalorično centralo pri državnem premogovniku v Velenju, ki ima učinek pribl. 10.000 ks. Iz elektrarne v Velenju prejemajo Kranjske deželne elektrarne tudi večje množine električne energije. Kranjske deželne elektrarne preskrbujejo z električno energijo Ljubljano, Celje, skoro vso Gorenjsko, kraje med Celjem in Braslovčami v Savinjski dolini, kraje od Ljubljane do Cerknice na Notranjskem in od Ljubljane mimo Grosuplja do Kočevja ter do Št. Vida na Dolenjskem, v kolikor posameznih krajev ne oskrbujejo manjše lokalne električne centrale. Kot podjetje, ki je banovinska last, ne zasledujejo Kranjske deželne elektrarne le čisto trgovskih, ampak tudi višje cilje in ne elektrificirajo le aktivnih, ampak tudi pasivne kraje, zlasti poljedelsko podeželje. V zadnjih letih so Kranjske deželne elektrarne gradile daljnovode zlasti radi zvez med posameznimi svojimi in tujimi elektrarnami. Poleg Velenja in lastnih elektrarn so povezale Kranjske deželne elektrarne med seboj še Mestno elektrarno v Ljubljani, ki redno ne obratuje več, ampak služi le za rezervo, elektrarno Češenj v Tacnu, elektrarno Jugočeške in elektrarno Mayr v Kranju, elektrarno Zabret v Britofu pri Kranju, elektrarno v Št. Petru v Savinjski dolini in elektrarno državnega premogovnika v Zabukovici; dalje bo v kratkem vpostavljena tudi zveza s parno elektrarno premogovnika Št. Janž in z vodno elektrarno Majdič v Kranju. Na naprave Kranjskih deželnih elektrarn in na električno centralo v Velenju je priključenih približno 600 km daljnovodov visoke napetosti, 190 transformatorskih postaj z učinkom približno 20.000 kVA in pribl. 500 km omrežja nizke napetosti. V navedenem pa niso vpoštevani vodi visoke napetosti, transformatorske postaje ter omrežji v Ljubljani in v Celju. Dadini°; Glavni daljnovod Kranjskih deželnih elektrarn z napetostjo 60.000 voltov je zgrajen od Velenja do črnuč pri Ljubljani. Na ta daljnovod sta priklopljeni transformatorski postaji v Podlogu pri Žalcu za 1600 kVA in v črnučah pri Ljubljani za 7000 kVA. V Podlogu se transformira napetost na 20.000 voltov in se dovaja električni tok po treh daljnovodih v Celje, v Žalec—Zabukovico in do Braslovč. Daljnovod se bo iz Celja še podaljšal do Rogatca, iz Braslovč pa v gornjo Savinjsko dolino in proti Vranskemu. V Črnučah se napetost transformira na 20.000 voltov in na 6000 voltov. 20.000 voltna napetost služi za prekodeželsko elektrifikacijo in potekajo iz Črnuč 4 daljnovodi: v Kranj, v Domžale, odkoder se bo daljnovod podaljšal do Litije, v Grosuplje—Kočevje in preko Vrhnike v Cerknico. Z Grosupljega je v gradnji daljnovod preko Trebnjega do Novega mesta in do Krškega. Potom kablovoda 20.000 voltov so na transformatorsko postajo v črnučali priklopljeni ljubljanski kolodvori, po dveh 6000 voltnih kablih pa prejema iz transformatorske postaje v črnučali električno energijo mesto Ljubljana, kolikor je ne dobi iz Česnove elektrarne v Tacnu. Iz Završnice potekajo 3 daljnovodi za 10.000 voltov: na Jesenice-Rateče, na Bled—Boh. Belo in v Kranj. Dalje poteka iz Završnice še 20.000 voltni daljnovod do Naklega, kjer je zvezan z daljno- ^vršni" vodom črnuče—Kranj. V Naklem obstoja tudi zveza med 10.000 voltnim daljnovodom Žirovnica— Kranj in 20.000 voltnimi daljnovodi preko posebnega transformatorja. Iz centrale v Žireh vodi na Vrhniko 10.000 voltni daljnovod, ki je tu potom transformatorja zvezan z daljnovodom 20.000 voltov črnuče—Vrhnika. Daljnovodi, priklopljeni na zagraško elektrarno, so zgrajeni za obratno napetost 5000 voltov. °asijno-Zveza med elektrarno Zagradec in daljnovodom 20.000 voltov iz glavne transformatorske postaje v vodi črnučah je vpostavljena s posebnim transformatorjem na Grosupljem. Elektrarna v Bohinju in nanjo priključeni daljnovodi obratujejo z napetostjo 3750 voltov. Okolico Velenja napaja z električno energijo elektrarna v Velenju potom daljnovodov 5000 voltov, speljanih do Šoštanja—Topolščice in do Dobrne. Od ostalih javnih elektrarn ima zgrajen elektrarna Majdič daljnovod 35.000 voltov iz Kranja v Medvode. Elektrarna v Škof ji Loki preskrbuje svoje območje potoni daljnovodov 5000 voltov. Elektrarna Češenj dobavlja električno energijo Ljubljani in svojemu bivšemu okolišu deloma po pro-stovodili, deloma po kablovodih za 6000 voltov. V naslednji tabeli je navedena proizvodnja električne energije v dravski banovini v zadnjih dveh letih: Proizvodnja električne energije Največ električne energije je proizvedla elektrarna Fala in sicer v 1. 1934. pribl. 57%, v letu 1935. pa pribl. 60% celokupne produkcije. Produkcija električne energije v dravski banovini se je v 1. 1935. dvignila za 25% napram letu 1934. Povečala se je predvsem zato, ker je konzumirala elektrokemična tovarna v Rušah v letu 19-34. le približno 41,100.000 kWh, v letu 1935. pa skoraj 75,000.000 kWli. Zvišal se je tudi konzum električne energije v metalurgični industriji. Produkcija električne energije v dravski banovini znaša pribl. % celokupne državne produkcije. Na enega prebivalca v banovini je bilo v letu 1935. proizvedenih pribl. 205 kWh, dočim je znašala proizvodnja na enega prebivalca v državi pribl. 70 kWh. V primeri z drugimi industrijsko bolj razvitimi državami je naša država in tudi naša banovina še precej zaostala. Tako je n. pr. iznesla produkcija električne energije v letu 1934. na 1 prebivalca v Norveški 3400 kWh. v Kanadi 1990 kWh, v Švici 1310 kWh, na Švedskem 890 kWh, v Združenih državah 830 kWh, v Belgiji 480 kWh, v Franciji 480 kWh, v Nemčiji 470 kWh, v Avstriji 340 kWh, v Italiji 280 kWh. Približno 90 % celokupne električne energije v dravski banovini so v 1. 1935. proizvedle vodne centrale, kalorične pa le okoli 10%. Število obratnih ur je zneslo v 1. 1935. pribl. 2350, če se upošteva celoletna proizvodnja in ves v centralah inštalirani učinek. V območju Fale razpečavajo električno energijo v večjih mestih konzumentom večinoma mestne elektrarne, odnosno mestna električna podjetja, ponekod na deželi tudi zadruge, dočim obračunavajo Kranjske deželne elektrarne običajno električno energijo same direktno s konzumenti razen v krajih Ljubljana, Celje, Logatec, Vrhnika in Žalec. Tudi manjše podeželske elektrarne oddajajo električno energijo po večini direktno svojim konzumentom. Cene električne energije za razsvetljavo se gibljejo večinoma med 2.50 in Din 5.— za kWh, Ceneeie- * ktnčne v redkih primerih so cene za razsvetljavo tudi višje do Din 9.— za kW-uro. Za male motorske energ'ie V letu: Proizvedle kWh Skupaj kWh Na prebivalca kWh javne elektrarne privatne elektrarne 1934 1935 142,500.000 175,000.000 45.000 000 60,000 000 187,500.000 235,000.000 164 205 obrtne obrate se cene toka gibljejo med Din 1— do Din 3.— za kW-uro. Za posebne svrhe (n. pr. kuhanje, gretje itd.) ali pri posebnih omejitvah (nočni tok) so cene toka za manjši konzum tudi nižje, do Din 0.50 za kW-uro. Večjim industrijskim podjetjem se dobavlja električna energija po posebnih pogodbah in se gibljejo cene tega toka med Din 1.— do Din 0.40 za kW-uro, kar je odvisno od množine odjema ter časa uporabe električne energije. Za posebne svrhe, n. pr. za elektrokemijo, se električna energija dobavlja pri zelo velikem odjemu tudi do Din 0.15 in celo do Din 0.10 za kW-uro. ^ Na konzum električne energije v zadnjih letih so neugodno vplivale državne in banovinske trošarine, posebno še, ker so se trošarine uvedle ravno takrat, ko je nastopila občutna gospodarska kriza. zavodov Zveze Dr. Vladimir Murko, priv. docent: Denarni zavodi in zadrugarstvo denarnih Število samostojnih denarnih zavodov s sedežem v dravski banovini znaša danes 539. Od tega odpade na delniške banke 12 zavodov, na samoupravne hranilnice 29 (2 banovinski, 14 mestnih, 7 občinskih in 6 okrajnih), na kreditne zadruge, ki se imenujejo običajno posojilnice odn. hranilnice in posojilnice, pa največje število, namreč 498. Od slednjih je pretežna večina z neomejeno zavezo, namreč okrog 450. Vsi ti denarni zavodi so organizirani v svojih zvezah, ki zastopajo svoje članice na zunaj; dajejo smernice za njihovo delovanje in ščitijo njihove interese; vršijo ev. tudi revizije včlanjenih denarnih zavodov. Obe večji zadružni zvezi (Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug) vršita tudi važno nalogo kot denarni središči včlanjenili zadrug, ki so jim prepuščale v nadaljnjo investicijo svoje blagajniške rezerve odnosno so od njih sprejemale posojila v času potrebe; razen tega se je pri teh zvezah vršil tudi obračunski promet med članicami. Banke predstavlja Društvo bančnih zavodov v dravski banovini v Ljubljani, samoupravne hranilnice 7,veza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini (ustanovljena 1. 1909. prvotno tudi za dalmatinske hranilnice), dočim so zadruge včlanjene v 3 zvezah, ki pa štejejo med svojimi članicami tudi številne nekreditne zadruge. Najmočnejša in najstarejša med njimi je Zadružna zveza v Ljubljani, ustanovljena 1. 1899., ki šteje danes (t. j. po zadnjih podatkih iz 1934) 338 članic-kre-ditnih zadrug, od katerih pa jih ima 13 sedež izven dravske banovine, največ v Hrvatskem Primorju in v Medjimurju. Zato se številke glede njenih članic včasih ne ujemajo. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je sicer nastala šele 1. 1907., vendar je naslednica mnogo starejše bivše celjske Zadružne zveze (ustanovljena 1. 1883.), katero je prevzela 1. 1929. Šteje 150 kreditnih zadrug. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani šteje 23 kreditnih zadrug, ki imajo sedeže deloma izven banovine. Kreditne zadruge Zadružne zveze so štele 1. 1934. 91.984 članov (brez hrvatskih), Zveze slovenskih zadrug pa (1. 1933.) 62.008 članov, skupaj 153.992. Več kakor polovica slovenskih rodbin je tedaj včlanjena pri kaki Kreditni zadrugi. Dve ljubljanski delniški banki (Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka) imata podružnice tudi izven dravske banovine (Zagreb, Vojvodina, Dalmacija) ter vpoštevata podatke o teh podružnicah v skupni bilanci. Banke Banke se razvrstijo po višini vlog 1. 1934.: Zadružna gospodarska banka (5 podružnic: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split), Ljubljanska kreditna banka (10 podružnic: Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec. Novi Sad, Split, Šibenik, Zagreb) in Kreditni zavod za trgovino in industrijo vsi v Ljubljani, Celjska posojilnica (2 podružnici: Maribor, Šoštanj), Prekmurska banka v Murski Soboti, Prometna banka v Ljubljani, Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Kreditna banka v Murski Soboti ter Slovenska banka v Ljubljani. Vsaka banka ima svojega vladnega komisarja, ki nadzoruje njeno poslovanje. Hranilnice Hranilnice: po višini vlog 1. 1934. so bile: Ljubljana (mestna), Ljubljana (banovinska), Maribor (mestna), Maribor (banovinska s podr. v Celju), Celje (mestna), Novo mesto (mestna), Radovljica (mestna z ekspozituro Jesenice), Slovenjgradec (okrajna), Vrhnika (občinska), Kamnik (mestna), Ljubljana (hranilnica kmečkih občin), Krško (občinska), Ptuj (mestna), Črnomelj (mestna), Škofja Loka (mestna), Sv. Lenart (okrajna), Gor. Radgona (občinska), Marenberg (občinska), Konjice (okrajna), Ormož (mestna), Ljutomer (mestna), Murska Sobota (občinska), Kozje (okrajna), Kostanjevica (občinska), Rogatec (okrajna). Vsaka hranilnica ima svojega vladnega komisarja. Hranilnice so štele nad 153.000 vlagateljev. Več kakor polovica slovenskih rodbin ima tedaj hranilniško hranilno knjižico. Izmed kreditnih zadrug so najmočnejše Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljud- ^uge ska posojilnica v Ljubljani, Posojilnica v Mariboru. Ljudska posojilnica v Celju, Spodnještajer-ska ljudska posojilnica v Mariboru ter Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani. Pri kreditnih zadrugah je predpisana namesto vladnega komisarja redna revizija po Zadružnih zvezah. Od d enarnih zavodov s sedežem izven dravske banovine imajo nekateri Den^r.ni svoje podružnice v dravski banovini. 5 sede- zcm iz~ Predvsem je omeniti Narodno banko, ki regulira denarni obtok, skrbi za stalnost dinarja in JJ^®" služi denarnim zavodom zlasti kot rezerva v času potrebe; denarnim zavodom daje posojila v obliki reeskonta (menični kredit) in lombarda (kredit na zastavo vrednostnih papirjev). Narodna banka igra sedaj zelo važno vlogo v deviznem prometu. Podružnici obstojata v Ljubljani in Mariboru. Poštna hranilnica zbira vloge v čekovnem računu za čekovni promet ter hranilne, vloge na knjižice. Današnja ljubljanska podružnica je bila začetek jugoslovanske Poštne hranilnice sploh. Državna hipotekama banka daje kredite predvsem za javno gospodarstvo in stavbeno gibanje; vloge sprejema od privatnikov, razen tega upravlja razne fonde. Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije daje posojila predvsem malim obrtnikom. Od izvenslovenskih delniških bank imajo podružnice v Ljubljani, kjer so podružnice vseh navedenih državnih in privilegiranih bank, Prva hrvatska štedionica (podružnica tudi v Celju in Mariboru), Splošno jugoslovansko bančno društvo, Jugoslovanska banka, v Mariboru deluje podružnica Jugoslovanske udružene banke. Nadalje deluje v Ljubljani podružnica Češke industrialne banke iz Prage. Delniška glavnica in rezerve delniških bank s sedežem v dravski banovini so znašale 1. 1934. Glavnica 240.5 milijonov dinarjev, torej nad 25% vseh vlog, pri hranilnicah 41.7 milijonov, pri zadrugah pa ^ezekrve 90 milijonov dinarjev. Skupna lastna sredstva naših denarnih zavodov znašajo tedaj (koncem leta 1934.) okrog 380 milijonov. Stanje lastnih sredstev se je pri denarnih zavodih v naši banovini zaradi izvajanja uredbe o zaščiti denarnih zavodov znatno spremenilo. Dne 31. decembra 1934 so znašale pri denarnih zavodih vštevši vse podružnice vse vloge, torej na knjižice in v tekočem računu: 1. Pri bankah........ 856,400.000 Din Vsot« 2. Pri hranilnicah....... 1.103,000.000 Din 3. Pri kreditnih zadrugah, včlanjenih: a) Pri Zadružni zvezi 956,200.000 dinarjev, po odbitku vlog pri izvenslovenskih zadrugah . 938,800.000 Din b) Pri Zvezi slovenskih zadrug okrog . . 565,000.000 Din c) Pri Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo ....................8,000.000 Din Tedaj pri vseh zadrugah skupaj 1.511,800.000 Din Skupna vsota vlog bi tedaj znašala 3471.2 milijonov dinarjev. Vendar dejanski vloge pri denarnih zavodih niso tako visoke, ker srečujemo baš v dravski banovini zelo razširjeni pojav, da nalagajo denarni zavodi svoje blagajniške presežke pri drugih denarnih zavodih, ki jih pač posojajo po svojih načelih naprej ali jih zopet zaupajo kakemu denarnemu zavodu. Zlasti manjši zavodi vlagajo svoje presežke pri večjih zavodih. Te naložbe denarnih zavodov pri drugih denarnih zavodih, ki tedaj niso prave vloge, se morajo odšteti od skupne vsote vlog, ker bi se sicer šteli isti zneski dvakrat ali celo večkrat. Tako izkazujejo samo hranilnice in zadruge (banke te rubrike ne vodijo) skupaj 477.0 milijonov naložb pri drugih denarnih zavodih, tako da dobimo končno stanje vlog 2994.7 milijonov dinarjev. Ako k temu prištejemo še lastna sredstva vseh zavodov, dobimo skupno vsoto obratnega kapitala v višini 3374.2 milijonov dinarjev. Kreditne zadruge, ki so članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, nalagajo pri obeh zvezah svoje blagajniške rezerve, katerih nikakor ni mogoče smatrati kot vloge, in sicer iz istih razlogov, ki smo jih že navedli. Obe ti zadružni zvezi sprejemata namreč vloge izključno od svojih zadrug članic. Zato je naša statistika izločila obe zvezi iz izkaza vlog Naložbe zadrug pri obeh znašajo 225 milijonov dinarjev. Za narodno gospodarstvo so zelo važni aktivni posli t. j. razdelitev tega denarja, od katere je Posojila lsno ProsPevanje posameznih panog narodnega gospodarstva. SJ^upni znesek posojil, ki so jih naši denarni zavodi posodili zasebnemu in javnemu gospodarstvu, je znašal 31. decembra 1934 3 milijarde in 92 milijonov dinarjev. Popolne statistike, koliko desettisoc hiš in drugih poslopij, kakor delavnic, tovarn, se je zgradilo s temi posojili, koliko zemlje se je zboljšalo, koliko strojev se je nakupilo, koliko javnih naprav se je s temi zneski izvršilo, zal ni Omenimo naj le to, da so posojila hranilnic omogočila zgradbo ali vsaj povečanje nad 400 sol napravo 88 vodovodov in vodnjakov itd. Mirno lahko rečemo, da sploh ni mogoče misliti, kako bi izgledala dravska banovina, da ni bilo varčnosti naših stotisočev vlagateljev. Banke so dajale posojila predvsem trgovini in industriji, hranilnice obrtnikom, občinam, trgovcem in kmetom ter ostalim poklicem, zadruge predvsem kmetom, sicer pa istim poklicem kakor hranilnice izvzemsi občine. Od teh posojil odpade po raznih cenitvah na posojila kmetovalcem okrog 800 milijonov docim so prejele samoupravne korporacije od hranilnic okrog 300 milijonov posojil. Največ terjatev napram kmetom imajo posojilnice, pa tudi nekatere manjše hranilnice, najmanj pa banke. Obrestna mera za posojila je v dravski banovini bila in je najnižja od vseh banovin. norstdn> Znaten del svojih sredstev so naložili denarni zavodi v razne vrednostne papirje. Med njimi so zastopani v prvi vrsti državni vrednostni papirji, in so torej denarni zavodi močna opora našega državnega in javnega kredita, razen tega pa imajo tudi delnice, in sicer največ delnice drugih bank. Skupaj so imeli naši denarni zavodi za 166.1 milijonov Din vrednostnih papir-jev, od tega obe 'zadružni zvezi 28.5 milijonov. Lastne nepremičnine denarnih zavodov znašajo približno ravno toliko, namreč 175.1 milijonov. Zgodovina naših denarnih zavodov. Leta 1820. je bila ustanovljena Kranjska hranilnica (današnja Hranilnica dravske banovine). Že pred izdajo avstrijskega zakona sta obstajali dve slovenski posojilnici, namreč v Ljutomeru in v Št. Jakobu v Rožu. in Zveza slovenskih posojilnic v Celju je bila po času ustanovitve tretja zadružna zveza v bivši Avstriji. Starost slovenskega zadružništva dokazuje dejstvo, da so imeli Slovenci časovno drugo zadružno šolo v Evropi sploh. Samostojne delniške banke so se začele razvijati poleg podružnic drugih izvenslovenskih zavodov sele mnogo pozneje, in sicer je bila prva slovenska banka Ljubljanska kreditna banka, osnovana s češko pomočjo. papirji Zgodovina Zadružništvo nišwoZ" Ker so podatki o kreditnih zadrugah navedeni že pri denarnih zavodih, prav tako tudi organi- zacija zadružnih zvez in so imena vseh zadrug navedena na drugem mestu te knjige, je tu navedenih le nekaj glavnih številk, ki se nanašajo na nekreditne zadruge, včlanjene pri 3 glavnih zadružnih zvezah. Od 876.542 jugoslovanskih zadružnikov odpade na zadruge, včlanjene pri slovenskih zvezah, 275.809 zadružnikov. Od tega števila odpade več kakor polovica na kreditne zadruge. Ostali zadrugarji so včlanjeni pri 616 nekreditnih zadrugah, ki so bile razdeljene na sledeče skupine zadrug: Nabavljalne in konzumne zadruge 125, živinorejske 74, mlekarske in sirarske 69, stanovanjske m gradbene 61, obrtne in delavske 60, strojne 56 (od 64 v celi državi), zadružne elektrarne 44 (od 49 v celi državi), tiskarne in knjigarne 24 (od 27 v celi državi), vinarske 14, pašniške zadruge 13, osrednje zadruge 5, navadne zavarovalne 5, kmetijsko-produkcijske 3, za zavarovanje živine 2, agrarne zajednice 2, sadjarske 2, perutninarske 2, razne 55. Številke navedene o zadružnikih in o številu zadrug ter njihova razdelitev na posamezne vrste zadrug nam povedo, kako raznovrstne so naloge vseh zadrug in katere vrste zadrug imajo na našem ozemlju najboljše pogoje za delo. Dr. Ciril Pfeifer: Prometna sredstva A. Ceste Dravska banovina ima razmeroma najgostejše in najboljše cestno omrežje v državi. Ceste so Ces,e zgrajene deloma na temeljih starih rimskih komunikacij. Delimo jih v: 1. državne (615.560 km), 2. banovinske I. reda (1,198.522 km), 3. banovinske II. reda (2,885.722 km), 4. dovozne k železniškim postajam (29.268 km), 5. občinske ceste I. reda (4,434.372 km) in 6. občinske II. reda (14,093.277 km). Seznam državnih cest se nahaja v zakonu o državnih cestah z dne 8. maja 1928, SI. 1. št. 246/60. Kategorizacija banovinskih cest je izvedena v odločbi ministrstva za gradbe z dne 7. oktobra 1933, SI. 1. št. 570/90, občinske ceste pa so kategorizirane in vnesene v kataster občinskih cest pri občinah. Cestno upravo vrše za državne ceste tehnični razdelki pri sreskih načelstvih, za banovinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam sreski cestni odbori, za občinske ceste občinska uprava. Nadzor vrši banska uprava. Normalizirana širina državnih cest je 7 m, banovinskih I. reda 6 m, banovinskih II. reda 5 m. dovoznih k železniškim postajam 5—6 m, dočim se širina občinskih cest ravna po potrebah lokalnega prometa. Kolikor ta širina še ni dosežena, se ji ceste polagoma približujejo. Ceste, ki so bile nekdaj poleg vodnih poti edino prometno sredstvo, so po gradnji železnic izgubile na pomenu in prehajale v glavnem v službo krajevnega prometa. Z nastopom avtomobilizma pa so zopet pridobile na važnosti ter prevzele tudi velik del osebnega in tovornega prometa na daljavo. Hitrejšemu in težjemu prometu se skušajo prilagoditi tudi ceste, ki se postopoma primerno rekonstruirajo in modernizirajo. V glavnem se to vrši z utrjevanjem in razširitvijo cestišča, korigiranjem ovinkov in vzponov ter ojačenjem, odnosno prenavljanjem mostov, ki naj na državnih cestah dosezajo nosilnost 24 ton, na banovinskih vsaj 9, na občinskih pa vsaj 3—5 ton. V splošnem so vse državne in banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam, deloma tudi občinske ceste, več ali manj sposobne za avtomobilski promet. Glavne prometne žile so ceste: (Trst)—Rakek—Ljubljana—Celje—Maribor—Št. Ilj—(Gradec), „mrežje Ljubljana—Kranj—Kranjska gora—Podkoren—(Trbiž), Ljubljana—Kočevje—(Delnice—Sušak), Ljubljana—Novo mesto—Brežice—(Zagreb), Maribor—Ptuj—Ormož—(Čakovec), odnosno —(Varaždin) in Maribor—Dravograd—(Lavamiind). Poleg teh prihajajo, ker odkrivajo deloma izredne naravne krasote ali pokrajinske zanimivosti, v tujskoprometnem pogledu v poštev zlasti cestne proge: Kranjska gora—Vršič (alpska cesta), Lesce—Bled—Bohinj, Bled—Pokljuka, Lesce—Begunje—Tržič—Ljubelj—Borovlje—Celovec (na ljubeljski cesti vsakoletne dirke z motocikli), Kranj—Jezersko—(Železna Kapla), Škofja Loka— Železniki (predvidena zveza do Bohinja), Škofja Loka—Žiri—Logatec, Ljubljana—Kamnik—Kamniška Bistrica, Kamnik—Gornji grad z zvezo na cestno progo Celje—Logarska dolina z odcepom Mozirje—Gornji grad, cesta po dolini Krke, Novo mesto—Metlika preko Gorjancev, Brežice—Celje, Sevnica—Planina, Celje—Vojnik—Vitanje—Dolič—Dravograd z odcepom v Dobrno, Prevalje— Črna, Brezno—Ribnica na Pohorju, Maribor—Gornja Radgona, Maribor—Zg. Cmurek—Gor. Radgona, Sv. Lenart v Slov. gor.—Ptuj, Ptuj—Sv. Barbara v Halozah, Ormož—Ljutomer—Slatina Radenci ter Ljutomer—Murska Sobota—Gornja Lendava. Izredne važnosti za promet vobče, zlasti pa še za tujski promet, bo obnovitev in modernizacija cest Ljubljana—Kranj in Maribor—Št Ilj ter projektirana gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak. Letos bo predvidoma dovršena cesta Hoče-Marija Reka-Sv. Areh na Pohorju, ki bo napravila lahko dostopne naravne krasote tega gorovja. Tudi je v delu cesta Besnica-Litija-Radeče, Jak0st omogočila zvezo Ljubljana-Zidani most brez velikih ovinkov preko Celja ali Sevnice. pLsSfaa • i Jrk°St Pr°mefa ^ Ce*ia} Je razvidna iz uradne statistike z dne 10. decembra 1935, po kateri je bilo tega dne v dravski banovini prijavljenih 636 tovornih avtomobilov s 14 priklopnimi vozovi, nnnT avtomobilov, 1616 potniških avtomobilov, 152 avtobusov, 220 motociklov s prikolico m 1100 brez prikolice, 99.908 koles (biciklov), 1547 tovornih voz z živalsko vprego, služečih javnemu prometu in obrti, 78 029 kmetskih tovornih vozil, 4739 potniških vozil z živalsko vprego in 84 dvokolesnih voz (gigov). z°ar4r Avtomobilisti so organizirani v Avtomobilskem klubu kraljevine Jugoslavije, sekcijah Ljubljana in Maribor ter Touring klubu, ki storita mnogo za izboljšanje cest in varnost prometa na njili r™ izdaja tudi potrdila za avtomobile in dovolila za njih voditev po mednarodni konvenciji o avtomobilskem prometu iz leta 1926. Motociklisti zopet so včlanjeni v motoklubu, kolesarji v šte-zakonu 1 Stvih' °brtni Prevozniki oseb in tovorov v prisilnih združbah po obrtnem B. Železnice ^eerška Na področj u^ di rekci j e drž. žel. v Ljubljani, ki se približno krije s področjem dravske banovine, je 1131.6296 km zelezniskih prog. Y splošnem so te državne, deloma (Ljubljana-Novo mesto, Gro- suplje—Kočevje m Ljubljana-Vrhnika) pa zasebne v državni upravi in eksploataciji ter na tem, da jih država odkupi. Glavni progi sta: (Trst)-Rakek-Ljubljana-Celje-Maribor-št. Ilj-(Gradec) ter zaenkrat še enotirna, a predvidoma v kratkem dvotirna proga Zidani most-Dobova-(Zagreb-Beograd). Prvo-lmenovana je bila tudi prva železniška proga na teritoriju sedanje Jugoslavije. Za njima prihajajo po važnosti proge: Ljubljana-Kranj—Jesenice—Bistrica Boh. jezero-(Pod-brdo) z odcepom Jesenice-Rateče-Planica, Ljubljana-Novo mesto-Bubnjarci-(Karlovac), Gro-suplje-Kocevje Maribor-Prevalje-(Pliberk), Maribor-Pragersko-Kotoriba, Celje-Dravograd —Meza ter Grobelno—Rogatec— (Krapina). Ostale proge: Kranj-Tržič, Ljubljana-Kamnik, Ljubljana-Vrhnika, Poljčane-Žreče, Slov. Bistrica Slov. Bistrica mesto, Ormož-Hodoš, Ljutomer-Gornja Radgona, (Čakovec)-Dolnja Lendava, Novo mesto—Straža in Trebnje-Št. Janž so lokalnega pomena. S/ V gradnji je podaljšek poslednje imenovane proge do Sevnice, ki naj zveže progi Ljubljana-Novo mesto in Zidani most-Zagreb. Zgradila naj bi se tudi proga Kočevje-Vrbovsko, ki naj bi upostavila krajšo železniško zvezo Slovenije z morjem. ™na Električna cestna železnica Splošne maloželezniške družbe d. d. v Ljubljani s krožno progo ter ezmca pr0gama \ ic-St. V,d m Mestni trg-Dolenjski kolodvor ima progovno dolžino 21677 km. Obstajajo ze projekti za podaljšanje prog na Ježico, do pokopališča Sv. Križ, v Moste in do Rakovnika. Ideja zgraditve tramvaja v Mariboru je zaenkrat opuščena. čivaliUdi Pr°jekti vzPeniaS na Pohorje, na Pokljuko in Šmarno goro bodo po vsej priliki še po- C. Avtobusni promet pron.betsni Važno dopolnilo železnici, kjer pa te ni, sila potrebno, odnosno že ne pogrešljivo prometno sredstvo so avtobusi. Avtobusni promet je v dravski banovini dokaj razvit in segajo njega početki v zadnja leta pred svetovno vojno. Državnih avtobusnih prog, na katerih obratuje državna poštna uprava, je 222 5 km, in sicer so to proge: Pr'o"ene v Brežice Novo mesto, Brežice—Brežice kolodvor, Brežice—Bizeljsko, Šmartno ob Paki—Sol- CaL ;°ferarska dolina z odceP°m Ljubno—Gornji grad, Šmartno ob Paki—Gornji grad. Rogaševci —Murska Sobota—Dolnja Lendava. Nedržavnih avtobusnih prog je 78 v skupni dolžini 18151 km. Na osmih se vrši promet le sezonsko, 4 so izven obrata. Avtobusnih podjetnikov (podjetij) je 56. Od teh je 16 juridičnih oseb, in sicer 3 občine, 1 javna trgovska družba, 1 delniška, 9 družb z o. z. in 2 zadrugi z o. z. V obratu so proge: Ljubljana—Blagovica—Vransko—Celje, Ljubljana—Kamnik—Motnik—Vransko, Ljubljana— proge"6 Mengeš—Kamnik—Gornji grad—Logarska dolina (sez.), Ljubljana—Moravče, Ljubljana—Jezica—• črnuče, Ljubljana—Cerklje—Kranj, Ljubljana—Kranj—Tržič, Ljubljana—Bled (sez.), Ljubljana—-Škofja Loka—Žiri, Ljubljana—Polhov gradeč, Ljubljana—Iška vas—Tomišelj, Ljubljana—Sušak (sez.), Ljubljana—Velike Lašče—Iška vas, Ljubljana—Sostro, Ljubljana—Dolsko, Ljubljana—Sv. Križ, Št. Vid—Tacen, Škofja Loka mesto—Škofja Loka kol., Kamnik—Stahovica—Kopišče (sez.), Kranj mesto—Kranj kol., Kranj—Jezersko, Kranj—Podnart—Kamna gorica—Kropa, Križe—Golnik, Tržič —Sv. Ana (sez.), Bled—kol. Lesce Bled, Bled—kol. Bled jezero, Bistrica—Boh. jezero, kol.—hotel Zlatorog ob Boh. jez., Rakek—Bloška polica—Stari trg, Novo mesto—Novo mesto kol., Novo mesto —Krško, Krško, mesto—kol. Videm-Krško, Sevnica—Planina, Rajhenburg—Senovo, Rajhenburg— Kozje, Radeče—Zidani most, Hrastnik—Hrastnik kol., Trbovlje—Trbovlje kol., Zagorje—Toplice, Celje—Dobrna, Celje—Vitanje, Celje—Vransko. Celje-—Mozirje, Celje—Logarska dolina, Celje —Rog. Slatina (sez.), Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje—Kozje—Podsreda, Sv. Peter v Sav. dolini—Vransko, Sv. Peter v Sav. dol.—Sv. Pavel pri Preboldu, Šmartno ob Paki—Gornji grad, Polj-čane—Ptuj, Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci, Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica, Maribor—Zg. Cmurek, Maribor—Št. Ilj—drž. meja, Maribor—Sv. Peter, Maribor—Selnica, Maribor— Ruše, Maribor, mesto in bližnja okolica (Studenci, Pobrežje, Košaki), Maribor—Sv. Martin, Maribor —Hoče—Reka (sez.), Maribor—Celje, Slov. Konjice—Oplotnica, Sv. Lovrenc na Poh., trg—žel. postaja Sv. Lovrenc n. P., Brezno Ribnica kol.—Ribnica na Poh., Preval je—Črna. Pred otvoritvijo sta sezonski avtobusni progi Bled—izvir Savice in Bled—Pokljuka. Izmed ostalih projektov je najvažnejši podaljšek proge Hoče—Marija Reka do Sv. Areha na Pohorju. Želeti bi bilo zopetno oživotvorjenje rednega avtobusnega prometa v ptujskem srezu (Haloze in Slov. gorice), ter v kočevskem srezu (Koprivnik, Loški potok in Kočevska Reka) ter v črnomelj-skem srezu (Vinica, Stari trg). Vozni park (ca 152 vozil) sestavljajo avtobusi različnih znamk: ameriških, angleških, francoskih, nemških, čeških, avstrijskih in italijanskih. Karoserije se vobče delajo doma. Delno olajšanje javnih bremen je omogočilo podjetjem nove investicije ter obnovitev in modernizacijo vozil. Radi visoke cene bencina se opaža živahno zanimanje za Dieselove motorje. Avtobusni podjetniki so včlanjeni v Združenju avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani. Č. Aviacija Dravska banovina je važna tudi v zračnem prometu. Ima ugodno zemljepisno lego ter tvori na- Aviacija ravno etapo za zračni promet iz srednje Evrope na Jadran, pa tudi iz vzhodne v zapadno Evropo. Zaenkrat obstaja urejeno letališče s hangarji in upravnim poslopjem le pri Ljubljani, dočim se Maribor, ki ima na Teznu zelo pripraven prostor, že dolgo poteguje za letališče in priklopitev na zračne zveze. Dravska banovina ima sedaj samo eno zračno zvezo, t. j. Ljubljana—Sušak—Zagreb—Beograd, ki jo letno po 4 mesece obavlja Društvo za zračni promet d. d. Aeroput. Proga Ljubljana— Sušak znaša 761 km in jo letalo mine v pičlih 40 minutah. Frekvenca je bila prvo leto (1933) 342, drugo leto (19.34) 1658 in tretje leto (1935) navzlic krajši obratovalni dobi in izostanku Avstrijcev radi potovalne zapore 1120 potnikov. V času od 1. julija do 30. septembra t. 1. se uvrštena progi tudi avstrijski avioni, preko katerih bo podana zveza z ostalimi evropskimi letalskimi centri. Veliko zanimanje za aviacijo se zrcali v Aerokhibih »Naša krila« v Ljubljani, Mariboru in Aero-Celju. Klubi prirejajo propagandne letalske mitinge in beležijo velik uspeh tudi na deželi. Ljubljanski klub, ki si je nadel nalogo izvežbati pilote za motorno letenje, širi zmisel za to športno in prometno panogo zlasti med srednješolsko in akademsko mladino ter prireja v ta namen nazorna predavanja s prikaznimi poleti. Po nezgodi »Lojzeta« ima klub še eno motorno letalo, pač pa več jedrilic, s katerimi vrši šolo za brezmotorno letanje na za to zelo pripravnih Blokah. Tudi mariborski klub, ki je zelo iniciativen pionir letalstva, ima 4 brezmotorna letala, 3 v Mariboru, 1 v Studencih. Zasebne avione imamo v Ljubljani in v Mariboru, prvega v Mariboru od leta 1929. D. Splavarstvo Spiavar- Nekdaj dokaj živahna rečna plovba na teritoriju sedanje dravske banovine je v splošnem zastopana le še v splavarstvu na Dreti in Savinji, Savi in Dravi. Sicer veljajo kot plovne reke: 1. Sava od izliva Ljubljanice, 2. Drava na vsej njeni progi v dravski banovini, 3. Mura na vsej njeni progi v dravski banovini, 4. Ljubljanica na vsej njeni progi, 5. Savinja od km 68 in 6. Dreta od km 18 pred izlivom. Posekan les se večinoma pozimi spravi s hribov v dolino. Od tu se hlodi deloma po vodi splav-ljajo do zbirališč, kjer se sestavijo večji splavi po več vagonov lesa, ki gredo po Savi in Dravi tja do Beograda. Četudi je splavarski posel zelo težak, se splavarstvo vrši iz roda v rod. Splavarji so organizirani v zadrugah, savinjska ima sedež v Radmirju, dravska v Breznu ob Dravi. Na Ljubljanici prevažajo v Ljubljano s čolni kamenje in drva iz Podpeči ter opeko z Vrhnike. Osebni promet z motornimi čolni po Ljubljanici in Dravi je ostal pri poizkusih. E. Pošta Pošta Na področju Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani je 540 pošt, od teh 114 državnih, 239 pogodbeno državnih in 187 pomožnih. Posle opravlja 717 uradnikov, 755 zvaničnikov in služiteljev ter 99 dnevničarjev, 239 pogodbenih in 187 pomožnih poštarjev ter potrebno število selskih dostavljalcev. Prevozov, odnosno prenosov pošte je: a) z ambulanco po železnici 21, b) s posredovanjem, odnosno spremljanjem poštnih sklepov po poštnih in železniških uslužbencih 116, c) z državnimi avtomobili 7, č) z zasebnimi avtomobili 31, d) z zasebno dvovprego 8, e) z zasebno enovprego 63, f) po pešcu z ročnim vozičkom 179, g) po pešcu s torbo 342. Poštnih osebnih avtomobilov je 11. Poštne avtobusne zveze so omenjene pod poglavjem: Avtobusni promet. Dostavo na dom vrši: a) pisemsko s pešcem 345 pošt, b) denarno in vrednostno s pešcem 342 pošt, c) paketov s pešcem 341 pošta, č) paketov in vrednostnih pošiljk z državnim avtomobilom 2 pošti, d) paketov in vrednostnih pošiljk z eno- odnosno dvovprego 3 pošte. Pri 269 poštah je uvedena selska dostava, ki jo vrše selski pismonoše po 2 do 6 krat na teden. Pošt z brzojavom je 268, s telefonom 231. Dolžina brzojavnih prog je po statistiki iz leta 1935. 1,699.102 km, dolžina telefonskih prog 1,704.000 km. Opisi srezov, občin in krajev ■ Srez Brežice Splošen pregled Brežiški srez je med manjšimi srezi naše banovine. Meri 407 km2. Ima obliko trikotnika, čigar hipotenuza je Sava in krajši krak spodnja Sotla, odkoder drži meja po hribovitem ozemlju proti z. do gore Lisce (947 m), pod katero doseže Savo. S. meja se v pretežni meri krije z razvodnico krajšili potokov, ki se iztekajo v Savo. Le potok Sevnična ima izvir v sosednjem šmarskem srezu. Nasprotno pripada brežiškemu srezu del porečja Bistrice, pritoka Sotle, in sicer okoli Podsrede, kjer dela potok veliko vijugo proti j. V skladu s tokom voda leže najvišje vzpetine na sv. meji (Bohor 1023 m. Lisca 947 m); precej visok je tudi s. rob sreza prav do Sotle (Veternik 712 m. Orlica 698 m, Sv. gore 621 m). Najnižje mesto v srezu in obenem najnižja točka vse dravske banovine je ob izlivu Sotle v Savo (139 m). Pokrajino sestavljajo tri geografske enote: plodna Brežiška ravan, ki leži v trikotu med Savo in Sotlo, nizko in položno gričevje, v katero prehaja ravan na s., in višje bolj strmo hribovje v ozadju (Orlica, Bohor). Za geologijo pokrajine sta značilni dve starejši gubi, ki se vzdigujeta kot polotoka sredi mlajšega terciarnega gričevja in diluvialnih teras. S. meja poteka namreč pretežno po vrhu litijske karbonske antiklinale, ki tvori na v. hribovje Bohor. V z. delu antiklinale je ohranjeno še značilno karbonsko jedro; proti v. mu sledi ozek pas dolnje triade (werfenski skriljavci), s. od Sevnice pa pokrivajo gubo le srednjetriadni apnenci in dolomiti (školjkoviti in wettersteinski apnenci), ki segajo prav do Podsrede. Tu utone guba pod mlajšimi terciarnimi plastmi. Glavni dolomit gornje triade se pojavi v tem srezu le v ozkem pasu pri Kozjem. Pač so pa razviti ob j. pobočju antiklinale srednjetriadni wengenski grohi (pietra verde); razprostirajo se od potoka Lokve pri Reštanju do Podsrede na v. Pri Rajhenburgu prihaja v naše ozemlje od jz. druga anti-klinala. Predstavlja jo Orlica, ki se razteza v sv. smer še čez Sotlo do Klanjca. Tudi ta antiklinala razkrije svoje karbonsko jedro, toda le na malem prostoru v. od Svetih gora. Vendar ga še tu prekriva večinoma iniocenski trahitski groh (tufit). Skoraj vsa Orlica je zgrajena iz triadnega wettersteinskega apnenca; le ob j. pobočju in pri Rajhenburgu jo spremlja pas školjkovitega apnenca in dolomita triade. Pri Gorici blizu Raj-henburga so razviti triadni »krški skriljavci«, ki odgovarjajo nekako ladinskim slojem. To so pločasti apnenci rdečkaste barve. V. od Krškega jih pokrivajo »trnske plasti« iz drobnika in glinastega skriljavca. Po starosti se približujejo rabeljskim skladom. S. od Orlice nastopa ob pobočju tudi ozek pas wen-genskih plasti z večjimi erupcijami diabaza pri Leskovcah in pri Golem vrhu. Dočim pokrivata nižje predele med Orlico in Bohorjem spodnjemiocenski lapor in rahli litavski apnenec, slede j. proti Savi pretežno pliocenske kongerijske plasti. Le neposredno ob Savi so ohranjeni še triadni apnenci kakor na Orlici. Miocen-ski lapor in litavec spremljata v ozkem pasu tudi j. pobočje Orlice od Zdol do Sotle. Njima sledi na j. širok pas kongerij-skih plasti, ki se razprostirajo j. od Vidma, Zdol in Sromelj do Artič in Globokega ter do Sotle na v. Iste starosti je tudi gričevje pri Kapelah. Vso ostalo ravnino med Artičami in Brežicami zavzemajo diluvialne terase in prod. Le neposredno nižino ob Savi in Sotli, ki jo voda kdaj še preplavi, smemo prištevati sedanji dobi, aluviju. V Brežiški nižini se sekata dva važna geološka preloma. Prvi »savski« drži ob dolini Save in se nadaljuje čez vso državo do Bolgarije; drugi skrški« pa prihaja sem od spodnjega dela Krke, nakar se nadaljuje čez Krapinske in Varaždinske Toplice proti sv. Ob teh prelomnicah se premikajo od časa do časa deli zemeljske skorje, povzročajoč potrese, ki so včasih uničujoči (n. pr. 1853, 1860, 1903, 1917). Odtod tudi radioaktivne toplice pri Čatežu (gl. srez Krško) s toplino 54° C. Geološko zanimiv je tudi pojav pri Klanjcu, kjer je prepilila starejša reka Sotla nanovo vstajajočo gubo Orlice. V terciarnih usedlinah nahajamo na več mestih premog, in sicer pri Rajhenburgu, Raštanju in Koprivnici rjavi premog, pri Globokem pa lignit. Pri Globokem kopljejo tudi kremenov pesek. Pri Peč j u blizu Sevnice in na Bohorju nastopa cinkova ruda, v Ledini pri Sevnici pa cinkova in svinčena ruda. Zaradi precej odprte lege proti v. se uveljavljajo v podnebju vplivi Panonske nižine. To velja zlasti za Brežiško ravan. Razlike v toplini med letom so tu velike. Brežice imajo vroča poletja (povpr. temp. v juliju 20.5° C) in zaradi precej j. lege ne posebno mrzle zime (povpr. temp. v januarju —13° C). Zimski mraz traja malo časa. Povpr. dnevna temperatura, ki je nižja od ledišča, traja le od srede decembra do prvih dni februarja. Letna množina padavin je v nižini sorazmerno majhna (ca 1000 min). Največ dežuje v poletnih mesecih, najbolj suha je zima. V ostalem je jesen bolj vlažna od pomladi. V višjih nadmorskih legah je seveda podnebje bolj hladno in tudi množina padavin je večja. Tako ima gričevje ca 1200 mm, pobočje Bohorja pa nad 1400 nun letnih padavin. Rastlinstvo ima značaj evropsko-sibirske flore. Sestavljajo jo vse naše važnejše gozdne drevesne vrste, v družbi katerih žive premnoga zelišča: tako zlatica, vijolica, krvomočnica, črnobina, kresnica, šaš. bilnica (Ranunculus, Viola, Geranium, Scrophularia, Senecio, Carex, Festuca) in druge. V tem okviru so razširjene tudi nekatere rastline, ki so značilne ne-le za brežiški srez, ampak tudi za nekatere sosednje predele. Izmed teh posebnih rastlin nahajamo predvsem v našem srezu: temnordečkasti teloh (Helleborus atrorubens) zlasti med Zdo-lami in Vidmom; divjo trto (Vitis silvestris) med obsavskim grmovjem; brestovolistni oslad (Spiraea ulmifolia) pri Sevnici in po Bizeljskem. Vse to ozemlje spada v panonsko rastlinsko pokrajino. — V srez sega tudi sredozemska flora z nekaterimi predstavniki. Ti so: Chlorocyperus longus, ki raste na močvirnih travnikih samo pri Brežicah, ter žafran (Crocus neapoli-tanus) in orhideji Ophrys apifera in Linodorum abortivum, ki nastopajo tudi drugod. Samo ob Sotli na nekem posekališču je bila najdena temno-škrlatnordeča velelistna potonka (Paeo-nia corallina). Redke rastline so tudi štajerska popkoresa (Moehringia Malyi) pri Brežicah in na Bizeljskem; nežnolista grašica (Vicia tenuifolia) na Bizeljskem; košarica Linosyris vulgaris pri Rajhenburgu. Po obsavskih tratah sta močno podivjala beluš (Asparagus officinalis) in ameriška svilnica (Asclepias syriaca). Radi prehodne lege med alpskim ozemljem in Panonsko nižino so pomešane oblike živalstva predgorja in nižin. Srez pripada skrajnemu z. delu nižinskega pasu naše države (sub-alpinsko-slavonska krajina). Lovnih živali je razmeroma malo. Tu nahajamo srne, zajce, gozdne in poljske jerebe, fazane, prepelice, sloke, divje race, divje prašiče, jazbece, lisice, veverice, razne ujede ter srake in vrane. V Savi žive približno do Brežic nekatere ribe dolnjega toka: čep (Aspro štreber), smuč (Lucioperca sandra), kečiga (Acipenser ruthenus); poleg teh še bolj navadne ribe: ploščič (Abramis Braina), krap (Cyprinus carpio), som (Silurus glanis), ščuka (Esox lucius). Strupena kača je samo modras (Pelias berus). Od ne vretenčarjev so za brežiški in sosednje sreze značilni metulj Phra-gmatobia luctuosa, srednje evropska oblika, pavlinček Sme-rinthus quercus in Macroglossa croatica. Jamsko fauno predstavljata slepi brzec (Trechus Scluiumani) in Laemosthenes Schreibersi. (Jama Bučerca pri Rajhenburgu). Ozemlje brežiškega sreza je bilo obljudeno že od bronaste dobe dalje. V starem veku so tu obstajala rimska taborišča, mimo katerih je držala pomembna cesta iz Ljubljane odnosno iz Celja po Savski dolini preko Brežic na Hrvatsko. Tudi savsko brodarstvo izvira že iz rimske dobe. Te kopne in vodne poti se je posluževala trgovina vse do 1862, ko so otvorili žel. progo med Zidanim mostom in Zagrebom. Toda kot je bila zemljepisna lega tega ozemlja v skrajnem j v. kotu Slovenije zelo pomembna v trgovskem oziru, je bila obenem usodna v dobi turskih napadov, ker so se predvseln tu ob Savi valila turška krdela v naše kraje. V dobi kmetskih uporov je bilo brežiško ozemlje ponovno prizorišče zbiranja kmečkih čet in bojev z graščaki (1515, 1573 in 1583). Pretežni del današnjega brežiškega sreza so imeli v zgodnjem srednjem veku v rokah grofje Breže-Seliški. Zadnja tega rodu bi. Hema je v 1. polovici 11. stol. podarila svoja posestva večinoma solnograškiin nadškofom, deloma tudi krški škofiji. Oboji so se kot zemljiški gospodje tu "obdržali do konca srednjega veka; nekatera zemljišča so si ohranili celo do 1595. V novem veku so bili zemljiški gospodje razni plemenitaši, ki so si zgradili svoje gradove. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskemu patri-arhatu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Prva organizirana dušnopastirska postaja je bila v Vidmu. Iz te prafare so nastale skoraj vse današnje župnije v srezu. Po ljudskem štetju iz 1. 1931. ima srez 35.342 prebivalcev in je torej dobro obljuden. Povprečno prebiva 87 ljudi na 1 km2. Prebivalstvo narašča zelo polagoma. V zadnjem desetletju se je pomnožilo komaj za 4%. Vzrok temu je v nemali meri izseljevanje ljudi v druge pokrajine naše države ali v tujino, kar je opažati zlasti v nekaterih hribovitih in siromašnih krajih. Najbolj naseljeno je nižavje, kjer pa so vasi zaradi nevarnosti poplav često odmaknjene od bregov Save in Sotle. Tudi gričevje je dobro poseljeno, so pa tu po veliki večini vasi razložene in malokje sklenjeno zgrajene. Prebivalstvo se bavi večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Lepe dohodke dajeta ponekod tudi vinogradništvo in gozdarstvo. Njive in vrtovi zavzemajo 22% površja vsega sreza (8970 ha). V prvi vrsti pridelujejo žito, in sicer koruzo v še večji meri nego pšenico. Zato daje koruza ljudem glavno hrano. L. 1934. so pridelali na 2700 ha 38.600 q koruze, na 1535 ha 13.000 q pšenice, na 600 ha 4500 q ječmena in na skupaj 780 ha po 3000 q rži in ovsa. Pridelek krompirja je to leto znašal 132.000 q (1836 ha krompirjevih nasadov!). Travniki in pašniki obsegajo 10.959 ha (27% vsega sreza). Živinoreja uspeva zelo dobro in je zlasti v bolj hribovitih krajih najvažnejši vir dohodkov. Največ goje govedo in perutnino. Tudi svinjereja je zadovoljiva, čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. L. 1934. je bilo v srezu ca 9000 goveje živine, 7700 svinj, 1260 konj, 340 ovac, 100 koz in 43.750 perutnine. Cebel-nih panjev je bilo ca 1400. Prisojna pobočja nizkega gričevja so povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto. Vinogradi pokrivajo 2154 ha, t. j. 5.3% vsega sceza. V nobenem drugem srezu ni relativno toliko vinogradov, a le v redkih primerih je njih obseg absolutno večji. Najbolj izrazit vinogradniški predel v srezu je Bizeljsko, kjer je 27% ozemlja v vinogradih. Vinogradništvo se goji povsod z edino izjemo občin Brežic mesta in okolice. Čeprav je pravih sadovnjakov sorazmerno malo (401 ha = 1% tal), ima v mnogih krajih sadjarstvo precejšen pomen. Vseh sadnih dreves je ca 120.000. Med njimi je bilo 1934 54.000 jablan, 36.000 sliv, 25.000 hrušk, ostalo pa orehi, češnje itd. Največji del površja pokrivajo gozdovi (17.021 ha, t. j. 41.8% tal). Po nižavju je sicer gozd manj razširjen, zato pa zavzema obsežna ozemlja višjih in najvišjih delov sreza. Prevladuje listnat gozd z glavnima zastopnikoma hrastom in bukvo. V občinah Brežice okolica, Dobova, Kapele in Globoko se razprostira ob ban. cesti Brežice—Bizeljsko velik gozd Dobrava, ki meri okoli 700 ha; v njem prevladuje smreka. Ostala tla v srezu (1198 ha, t. j. skoraj 3%), so neplodna; sem prištevamo tudi močvirja, ki obsegajo dobrih 300 ha ozemlja. Rudno bogastvo je skromno in se omejuje v glavnem na premogovna ležišča, ki pa so večinoma tako neznatna, da se jih ne izplača izkoriščati. Pridobivajo le rjavi premog pri Rajhenburgu in manjvreden lignit pri Globokem, ki pa daje le neznatne količine premoga. Industrija je v povojih. Večji pomen ima le lesna industrija v Sevnici in njeni bližnji okolici. Mnogo vodnih žag je ob potoku Sevnični. Glavna prometna žila v srezu je edina železnica, ki spremlja Savo na njenem levem bregu in je del naše najvažnejše proge Ljubljana— Zagreb—Beograd. Zvezo oddaljenih krajev z železnico posreduje redni avtobusni promet, ki se vrši med Bizeljskim in Brežicami^ ter Podsredo in Rajlienburgom. Prirodne lepote sreza so še malo znane. Letoviščarji obiskujejo večinoma le večje kraje ob železnici. Občina Artiče Preb. 1808* hiš 361, posest. 197, koč. 163, najem. 16. Površina občine 1332.80 ha;* njiv in vrtov 486, trav. in paš. 374.75, vinogradov 44.50, gozdov 341, ostalo 86.55. Občina se razprostira severno od Brežic in leži na prehodu iz ravnine v nizko gričevje. Svet namaka več potokov, ki gonijo mline in teko proti jugu v Savo. Ilovnato, srednje rodovitno. Povsod je zelo razvito poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Čebelarstvo nima pomena. V severnem delu občine so obsežnejši gozdovi, največ hrastovi in bukovi. Tu se v malem obsegu goji tudi vinogradništvo. Kmetijski proizvodi se v pretežni meri prodajajo v Zagreb, deloma tudi na Dolenjsko. Jabolka se izvažajo predvsem v tujino. Arnovo selo, 317-66-36-30-5. Sr so du žand zdr fin Brežice 9.3 km, žel Brežice 7 km, o p š žup Artiče 5 km. Nm 230 m. Leži deloma v ravnini kraj ban. ceste Brežice—Zdole, deloma na sosednjem gričevju. Zelo raztresene hiše. Zaselki Mrzlak, Ivanje selo, Rovišče. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo (bela in rdeča vina). Artiče, 210-46-22-24-1. Sr so du žand zdr fin Brežice 7.2 km, žel Brežice 5 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1843, 5 odd. Šol. oder, SKJ, Pev. in Gas. dr. PSVD. Nm 217 m. Leži ob ban. cesti Videm—Globoko. Vzvišena lega z lepim razgledom po Krškem polju. K vasi spada zaselek Kralovec. Kmetijstvo, razno sadje, pridelovanje belega in rdečega vina (letno ca 50 lil). Hrastovi in bukovi gozdovi dajejo le drva za dom. Župnija Artiče (dek. Videm, škof lavant. 2021 duš). Pokopališče. Zupna cerkev sv. Duha. Prvotna cerkvica oziroma kapelica je stala na starem pokopališču nekoliko niže od sedanje cerkve. Sedanja cerkvena stavba je zidana 1797—1824. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato župnije Sromelj. Iz nje se je 1789 izločila kot samostojna kuracija. Župna kronika se vodi od 1787. Dečno selo, 313-51-35-16-4. Sr so du žand zdr fin Brežice 6.3 km, žel Brežice 4 km, o p š žup Artiče 1.3 km. Nm ca 175 m. Leži. v ravnini pod gričevjem na križišču ban. cest Videm— Globoko in Brežice—Sromlje. K vasi spada zaselek Brezje. * 1. julija 1936 sta se priključila občini dela vasi Curnovec in Volčje (gl. Sroml je), kar pa tu še ni vpoštevano. Kmetijstvo, vinogradništvo (letni pridelek ca 60 hI belega in rdečega vina) in razna obrt, predvsem mlinarstvo. Izvrstna sadjereja, zlasti hruške in jabolka. Manjši gozdovi. Vas se prvič omenja že 1246 kot last solnograških nadškofov. Dolenja vas, 288-67-30-37-2. Sr so du žand zdr fin Brežice 7.3 km, žel Brežice 5 km, o p š žup Artiče 3 km. Gas. dr. Nm 164 m. Leži na vznožju gričevja ob ban. cesti Videm—Globoko. K vasi spada zaselek Cela. Kmetijstvo, gojitev jabolk in hrušk. Vinogradov ni. Podr. cerkev Marije Pomoč, zidana 1627, najbrž v spomin na kugo. Glogov brod, 118-22-14-7-1. Sr so du žand zdr fin Brežice 4.8 km, žel Brežice 2.5 km, o p š žup Artiče 2.8 km. Nm ca 160 m. Leži v ravnini kraj ban. ceste Brežice—Dečno selo—Sromlje. Kmetijstvo, sadjereja. Malo gozda, vinogradov ni. Gornji Obrež, 167-30-20-10-0. Sr so du žand zdr fin Brezice 6.3 km, žel Brežice 4 km, o p š žup Artiče 2.7 km. Nm ca 160m. Leži kraj žel. proge Videm—Brežice ob stranski poti 1 km južno od ban. ceste pri Spodnji Pohanci. Gospodarstvo kot Glogov brod. Spodnja Pohanca, 124-22-16-6-1. Sr so du žand zdr fin Brežice 5.8 km, žel Brežice 1.4 km, o p š žup Artiče 3.5 km. Nm ca 180 m. Leži v ravnini na križišču ban. cest Videm—Globoko in Brežice—Zdole. Gospodarstvo kot Glogov brod. Prvič se omenja vas že 1246 kot last solnograške nadškofije. Trebež, 232-46-21-25-0. Sr so du žand zdr fin Brežice 6.1 km, žel Brežice 3.8 km, o p š žup Artiče 2 km. Nm ca 180 m. Leži v ravnini kraj ban. ceste pri Spodnji Pohanci. Gospodarstvo kot Glogov brod. Zverinjak, 39-11-3-8-2. Sr so du žand zdr fin Brežice 4.3 km, zel Brežice 2 km, o p š žup Artiče 3 km. Nm 155 m. Raztresena vas kraj žel. proge ob ban. cesti Brežice—Zdole. Mešan gozd. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. Občina Bizeljsko Preb. 3317, hiš 678, posest. 560, koč. 118, najem 39. Površina občine 3067.73 ha: njiv in vrtov 680, trav. in paš. 563, vinogradov 830, gozdov 900, ostalo 94.73. Bizeljsko leži severno od kapelske občine in ima v splošnem dobre prirodne meje. Na vzhodu sega do ban. meje ob Sotli, na zahodu ga deli potok Dramlja od pišečke občine, proti s. pa sega ca 10 km daleč na vrh Kunšperka (598 m) in na sosednje v. izrastke Orlice. Tu se najbolj izrazito dviga gora Silovec, ki je Bizeljancem zanesljiv vremenski prerok. O tej gori pravi ustno ljudsko izročilo, da je votla in polna vode, ki bo nekoč pridrla in poplavila ves kraj. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob Sotli izpolnjuje pokrajino valovito gričevje. To se proti severu postopoma vedno više dviga tako, da se dajo z j. skoraj v celoti pregledati položna in široka prisojna pobočja, za katerimi stoji v prijetnem kontrastu kot izrazita prirodna pregraja strmi in višji Silovec. Vodovje odteka v Sotlo. Toda razen Dramlje in Sušičkega potoka so ostale vode sami neznatni potočki. Ob Dramlji se vrsti 5 vodnih mlinov, ob Sušičkem potoku jih je 8, ob Sotli so mlini le na hrvatski strani. Svet je peščen ali ilovnat, a trd in kamenit le prav na s. Zaradi prikladnih tal in ne prestrme prisojne lege je Bizeljsko izrazito vinogradniška pokrajina, v kateri se večji del prebivalstva, okrog 400 družin, bavi izključno s pridelovanjem vina. Od celotnega vinskega pridelka v srezu odpade dobra tretjina na bizeljsko občino. Toda pridelek iz leta v leto zelo koleba, ker je močno odvisen od vremenskih razmer. Povprečno se pridela ca 15.000 hI vina na leto; v izvrstni letini utegne znašati pridelek tudi 30.000 hI, v slabi letini pa komaj 10.000 hI. Bi-zeljska vina uživajo zaradi izvrstne kakovosti upravičen sloves. Sortirana bela vina, ki jih pridelajo povprečno še enkrat več kot rdeča, prodajajo zlasti v Zagreb; odjemalci rdečih vin pa so gostilničarji v Ljubljani, na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Poleg vinogradništva goje povsod tudi sadjarstvo, ki pa je manjšega gospodarskega pomena. Iz domačih sliv prirejajo prinele (lupijene in sušene slive), ki jih po prekupcih prodajajo tudi v tujino. Kmetijstvo v ožjem smislu, poljedelstvo in živinoreja, se goji večinoma le v toliko, da krije domače potrebe. Predvsem so ugodni pogoji za koruzo, ki je najbolj razširjena, dočim pridelajo drugega žita, krompirja in fižola v manjšem obsegu. Precej razširjena je svinjereja in perutninarstvo. Poleg kokoši rede tudi purane. Svinje prodajajo na živinskih sejmih v Brežicah, v bližnjem Klanjcu in Kraljevcu onstran Sotle, perutnino nosijo na zagrebški trg, jajca pa večinoma pokupijo domače trgovine. Čebelarstvo je neznatno. Nekaj pomena ima ribolov v Sotli, kjer žive poleg belic in mren zlasti ščuke in celo somi. Sotla je tudi pripravna za kopanje. V manjših potokih so raki. Gozdov je malo. Najbolj razširjena je bukev, manj hrast. Ker je nad polovico gozdne površine last bizeljske graščine, nimajo nekateri domačini niti dovolj lesa za kurivo. Še več kot drva pa kupujejo kolje za vinograde. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je ohranila do danes le v vasi Oreš ju. Bizeljsko je dobro obljudeno, vendar docela pogreša večjih sklenjenih selišč. S soseščino je občina prometno zvezana le po ban. cesti Zupelevec—Sv. Peter pod Sv. gorami—Prelasko, ki drži na jug proti Brežicam ali Dobovi, medtem ko se cesta na severu vzpne v višini 361 m na Orlico, kjer vstopa že na ozemlje šmarskega sreza. Nasprotno obstaja le slaba prometna zveza s sosednjimi Pišecami. Zanimivo je, da se v občini število ljudi v zadnjih stoletjih bistveno ni spremenilo, čeprav je prebitek rojstev napram smrtnim primerom stalno velik. Temu je vzrok siromašno življenje prebivalstva, ki mu je često edina hrana koruzni kruh in si zato išče boljšega obstanka v tujini. Največ se izseljujejo dekleta, ki hodijo služit v Zagreb. Možje (vsakokrat 40—50), odhajajo redno na sezonsko delo v Savinjsko dolino, kjer pomagajo pri obiranju hmelja. Nasprotno zaposlujejo Bizeljanci v svojih vinogradih hrvatske delavce iz bližnjih zagorskih krajev. Pri kapeli sv. Florijana v Spodnji Sušici obstoja prava borza dela. Od marca do novembra se zbere vsako jutro tudi do 100 mož broječa gruča Hrvatov, ki se ponujajo za delo. Kljub revščini so Bizeljanci vesele nravi in izredno gostoljubni. Vinskemu kupcu — tovorniku, ki predvsem prihaja v te kraje, znosijo vse na mizo in ga obligatno pogoste zlasti z izvrstno pečenim puranom. Med narodom so v časteh nekateri starinski običaji, tako n. pr. ko-ledništvo in jurjevanje. Bizeljanci so v splošnem dobri gospodarstveniki. Mnogi so absolventi mariborske vinarske in sadjarske šole in vsako leto poseča ondotno šolo nekaj mlade-ničev. Bizeljsko je znano iz' dobe znamenitih slovenskih taborov med svetovno vojno. Tu se je vršil po žalskem taboru 12. maja 1917 velik slovensko-hrvatski tabor, na katerem je 6000 zbranih Slovencev in Hrvatov zahtevalo samostojno jugoslovansko državo. Bizeljska vas, 152-27-22-5-1. Sr so du fin Brežice 23.2 km, žand Gornja Sušica 4 km, zdr o p Bizeljsko 4 km, žel Brežice 24.2 km, š Orešje 0.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Nm ca 330 m. Vas leži v sev. delu občine kraj gozda in vinogradov ob ban. cesti in vzhodno od nje. K vasi spadajo zaselki: Bizeljski grad, Cigonca, Maslarjev breg, Pod gradom, Prekoš- nica, Ptičnica, Sračjek. Vinogradništvo (letni pridelek do 2000 lil) in kmetijstvo. Zgodovinska znamenitost je starodavni bizeljski grad, ki stoji pod Kunšperkom (598 m) na težko pristopnem griču v nm 389 in nad Bizeljsko vasjo, K ure hoda od ban. ceste. Njegova prva znana lastnica je bila bi. Heina iz domače plemiške rodbine Breže-Seliških, ki je imela obsežna posestva v tako zvani Krajini, t. j. med Bočem, Savo in Sotlo, z več upravnimi središči. Eno teh je bilo na bizeljskem gradu. Pred svojo smrtjo okoli 1045 je podarila Bizeljsko ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Ko je ta med 1067 in 1071 prenehal, je pripadlo Bizeljsko obenem z graščino 1072 tedaj ustanovljeni krški škofiji, ki je ostala tu gospodar cela stoletja. Krški škofje so postavljali na utrjenem gradu svoje ministeriale, navadno sorodnike bi. lleme. Prvi ministe-riali so bili Bizeljski gospodje. Sredi 16. stoletja je postal grad last grofov Tattenbachov. Danes je lastnik dobro ohranjenega in obljudenega gradu grof Hugon Ceschi a S. Croce, ki ga je dobil po svoji soprogi kneginji Windischgratz. V dobi kmečkih uporov 1515, 1573 in 1636 se pojavlja puntarsko gibanje tudi med podložniki bizeljske graščine. Bize-ljance sta vodila Filip Višer in Peter Zupan, rajhenburška podložnika. Takrat je bilo pri Bizeljskem ubitih 50 upornikov, 40 pa ujetih. Kmetje so ustanovili v vinorodnih krajih stare »gorske pravde«, ki se na Bizeljskem omenjajo še 1654. V zgodovini je bil grad pomemben tudi radi deželskega sodišča, ki je bilo v njem nameščeno. Vislice so stale ob Sotli. Graščina je še popolnoma ohranila značaj starega utrjenega gradu. V njej je kapelica sv. Jeronima iz 1. 1623. s starinsko zanimivim oltarjem v baročnem slogu. Zanimivo je okrasje stropov v sobah prvega nadstropja; sicer nima grad posebnih znamenitosti, ker so starinske slike, orožje in druge dragocenosti tekom časa odnesli. Bračnu vas, 124-21-19-2-1. Sr so du fin Brežice 19.5 km, žand Gornja Sušica 1 km, zdr o p Bizeljsko 1 km, žel Brežice 21 km, š Gornja Sušica 0.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem v kraju. Prosv. dr. Nm 201 m. Vas leži pretežno v ravnini vrh terase ob Sotli. Dostop po obč. poti 1 km vzhodno od ban. ceste pri Spodnji Sušici. K vasi spada zaselek Sv. Lovrenc. Kmetijstvo in vinogradništvo. Župnija Sv. Lovrenc na Bizeljskem (dek. Videm, škof. lavant. ima 3775 duš). Pokopališče. Žup. cerkev sv. Lovrenca stoji nad vasjo na osamljenem hribčku kraj vinogradov. Izpred nje je krasen razgled po Bizeljskem, po hrvatskem Zagorju in na Sljeme. Prvotna cerkev je bila prastara. Prvič se omenja šele v vizitacijskem zapisku iz leta 1545. Bila je to majhna cerkvica z 1 lesenim oltarjem. Sedanjo cerkveno stavbo z dvema stranskima kapelama je dal zgraditi 1725 Tomaž Kapler. Posvečena 1737. Prvotno je bila podružnica prafare sv. Mihaela v Pilštanju in od 1394 župnije Sv. Petra pod Sv. gorami. S pilštanjsko prafaro je bila cerkev 1254 in ponovno 1364 inkorporirana gornjegrajskemu samostanu. L. 1461. je bila podrejena novoustanovljeni ljubljanski škofiji, nakar je šele 1787 pripadla lavantinski škofiji. Kljub temu izvršujejo še danes patronatske pravice nad župnijo ljubljanski škofje kot užitniki graščine Gornji grad. Kot vika-riat se omenja že v 13. stoletju, vendar je bila ustanovljena posebna lokalija šele 1564. Lokalijo so 1787 povzdignili v samostojno župnijo, ki se je imenovala »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Okrog cerkve je bilo nekdaj pokopališče. Po 1850 so vso cerkev prenovili. Tu se je rodil 1888 Dr. Moric-Adrian Makso, dr. med., operni pevec na Dunaju. Brezovica, 316-63-53-10-2. Sr so du fin Brežice 17.1 km, žand š Gornja Sušica 1 km, zdr o p Bizeljsko 1 km, žel Brežice 19 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 1.5 km. Nm ca 180 m. Leži kraj ban. ceste in z. od nje po gričevju. Avtobusna zveza z Brežicami. K vasi spadata zaselka Kokotinjek in Stari dom. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2000 hI) in kmetijstvo. Bukovje, 225-46-35-11-2. Sr so du fin Brežice 20.5 km, žand š Gornja Sušica 2 km, zdr o p Bizeljsko 2 km, žel. Brežice 21.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 2 km. Nm ca 340 m. Raztresene hiše po gričevju j. od Bizeljske vasi v bližini Sotle. Dostop po obč. poti 1.5 km od ban. ceste možen le z vozom. K vasi spadata zaselka v Grabnu in Žalce. Kmetijstvo in vinogradništvo. Letni pridelek vina ca 500 hI. Dramlja, 216-36-27-9-1. Sr so du fin Brežice 14.5 km, žand Gornja Sušica 4 km, zdr o p Bizeljsko 4 km, š Stara vas 1 km, žel Brežice 16.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Nm 269 m. Vas leži v j. delu občine na levi strani istoimenskega potoka pretežno na gričevju. Dostop po obč. poti 2 km od ban. ceste le z vozom. K vasi spadata zaselka Kojance in Sv. Duh. Vinogradništvo in kmetijstvo. Povprečni letni pridelek vina ca 2000 hI. Med vinogradi leži na prijaznem griču podr. cerkev sv. Andreja z lesenim zvonikom. Starodavna cerkev se prvič omenja šele 1545. V dobi turških napadov je cerkev obdajalo obrambno taborsko obzidje. Njegovi ostanki so še vidni. Drenovec, 317-67-58-9-4. Sr so du fin Brežice 19.7 km, žand š Gornja Sušica 1 km, zdr o p Bizeljsko 1 km, žel Brežice 21 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 1 km. Nm 308 m. Vas leži severno od Bračne vasi kraj ban. ceste in vzhodno odtod po gričih prav do Sotle. K vasi spadajo zaselki: Gornja vas, Gornji Drenovec, Lipovec, Trnje. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 2500 lil), kmetijstvo, precej sadja. Sredi krasnih vinskih goric stoji podr. cerkev sv. Antona, ki sega vsaj v 16. stoletje. Cerkev je zelo priljubljena božja pot Hrvatov. Romanje na dan sv. Antona 17. januarja. L. 1918. se je porušil cerkveni stolp, ki še ni pozidan. Gornja Sušica, 485-114-99-15-9. Sr so du fin Brežice 23 km, žand v kraju 2 km, zdr Bizeljsko 2 km, o 1 km, p Bizeljsko 0.5 km, š v kraju 1 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 0.5 km. Narodna šola, ust. 1790, 6 odd., Strok. nad. š. SKj, Gas. Prosvetno dr., Bizelj. pev. dr., PCMD, Strel, druž., PJS, Vinar. dr. •Zdravnik. Nm 365 m. Vas leži sev. zahodno od Spodnje Sušice med ban. cesto in potokom Dramljo. Zelo raztresene hiše po gričevju. H kraju spadajo zaselki: Boršt, Gradišče, Janeževa gorica, Nimnik, Sv. Vid, Sušica, Vrliovnica. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 3000 lil), kmetijstvo, precej sadja, tudi čebelarstvo. Sredi slovitih Janeževih goric stoji na Janeževem bregu podr. cerkev sv. Vida s krasnim razgledom po Bizeljskem, hrvatskem Zagorju in proti Gorjancem. Cerkvena stavba sega vsaj v 16. stoletje. Vidni so še ostanki nekdanjega obrambnega taborskega obzidja, ki je obdajal cerkev v dobi turških napadov. Gregovce, 156-31-20-11-2. Sr so du fin Brežice 15.9 km, žand Gornja Sušica 2 km, zdr o Bizeljsko 2 km, žel Brežice 17 km, p Stara vas 0.5 km, š Stara vas 1 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 1.5 km. Nm ca 160m. Kraj leži v južnem delu Bizeljskega v ravnini ob Sotli. Dostop po obč. poti 0.5 km od ban. ceste z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vinogradov sicer v kraju ni, pač pa jih imajo domačini drugod v občini. Povprečni letni pridelek vina znaša 300—400 hI. Nova vas, 117-19-16-3-2. Sr so du fin Brežice 17.5 km, žand š Gornja Sušica 0.5 km, zdr o p Bizeljsko 0.5 km, žel Brežice 19 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 0.5 km. Nm ca 160 m. Leži v ravnini ob Sušičkem potoku pred njegovim izlivom v Sotlo. Dostop po obč. poti 0.5 km od ban. ceste mogoč le z vozom. Kmetijstvo. Vas se prvič omenja v zgodovini že 1404. Orešje, 400-88-74-14-3. Sr so du fin Brežice 25.8 km, žand Gornja Sušica 8 km, zdr o p Bizeljsko 8 km, žel Brežice 26.3 km, š v kraju 0.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Šola ust. 1880, 1 odd. PJS, JS, PRK. Nm 258 m. Vas leži na severnem robu Bizeljskega pod Silovcem ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Zaselki: Bohor, Gaberk, Hrastje, Kozja peč, Kupce, Ledina, Rupe, Ševce, V grabnu. Vinogradništvo (povprečni letni pridelek vina ca 2000 hI) in kmetijstvo. Kraj vinogradov stoji podr. cerkev sv. Marije Magdalene, ki je zelo stara, a se prvič omenja šele 1545. Sedanja stavba je domnevno iz 1653. L. 1895—1900 so ji prizidali zvonik. Pri cerkvi je pokopališče. Spodnja Sušica, 177-38-31-7-6. Sr so du fin Brežice 18 km, žand š Gornja Sušica 0.5 km, zdr o p Bizeljsko 0.5 km, žel Brežice 19 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 0.5 km. Nm ca 175 m. Vas leži v geografskem osrčju Bizeljskega ob ban. cesti kraj Sušičkega potoka. Tu je končna postaja redne avtobusne proge Brežice—Dobova—Bizeljsko. H kraju spadajo zaselki Gradišče, Zaklen, Zupjek. Vinogradništvo in kmetijstvo. Povprečni letni pridelek vina znaša 1200 hI. Stara vas, 450-91-80-11-6. Sr so du fin Brežice 14.5 km, žand Gornja Sušica 3 km, zdr o Bizeljsko 3 km, žel Brežice 15.5 km, p š v kraju š 0.5 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 3 km. Narodna šola ust. 1904, 3 odd. SKJ, Gas. Strel. druž. Nm povpr. ca 200 m. Raztresene hiše ob ban. cesti in zap. odtod po gričevju. Avtobusna zveza z Brežicami. H kraju spadajo zaselki Čresnovec, Koče in Podvoj. Vinogradništvo (letno pridelajo ca 1500 hI vina) in kmetijstvo. Precej sadja, čebelarstvo v malem obsegu. Vitna vas, 182-37-26-11-0. Sr so du fin Brežice 18 km, žand š Gornja Sušica 4 km, zdr o p Bizeljsko 4 km, žel Brežice 19 km, žup Sv. Lovrenc na Bizeljskem 4 km. Nin 277 m. Raztresene hiše po gričevju med potokom Dramljo in ban. cesto severno od vasi Dramlje. Vinogradništvo in kmetijstvo. Letni vinski pridelek ca 700 hI. Na griču nad potokom stoji zelo stara cerkev sv. Duha, ki pa se prvikrat omenja šele v vizi-tacijskem zapisniku iz 1545. V dobi turških napadov je služila za zatočišče prebivalstva. Ostanki obrambnega obzidja okrog cerkve so še vidni. Občina Blanca Preb. 3194, hiš 627, posest. 333, koč. 304, najem. 54. Površina občine 4731.97 ha: njiv in vrtov 861, trav. in paš. 1170.50, vinogradov 72, gozdov 2520, ostalo 108.47. Občina je teritorialno največja v tem srezu. Razprostira se od Save do Bohorja (1023 m), kjer izvirajo potoki, ki si med gričevjem krčijo pot in iztekajo v Blanški potok, pritok Save. Svet je v nižjem južnem delu pretežno ilovnat in prav rodoviten, v višjih legah na severu pa precej skalovit in manj prikladen za obdelovanje. Tod se razprostirajo sklenjeni iglasti in listnati gozdovi, ki pa tudi drugod pokrivajo obsežna površja. Gozdarstvo je zato prav važna pridobitna panoga. Les prodajajo zlasti industriji v bližnjo Sevnico. Nič manj važno je kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. V mnogih krajih imajo vzorne sadovnjake, kjer goje jablane, hruške, slive in orehe. Skoraj pri vseh vaseh so mali vinogradi, kjer pa pridelujejo le nekaj cvička za domačo porabo. Čebelarstvo je slabo razvito. Nekaj pomena ima ribolov na Savi; v Blanškem potoku je mnogo postrvi. Razen na severu je pokrajina dobro poseljena. Toda vasi so razdrobljene v male zaselke ali celo posamične kmetije. Poleg lesne trgovine ima pomen trgovanje s sadjem, živino in jajci. Mnogo teli kmetijskih proizvodov se proda v Sevnico in Rajhenburg. Blanca, 258-48-30-18-5. Sr du Brežice 24.8 km, so žand fin Sevnica 7 kin, zdr žup Rajhenburg 7.5 km, žel v kraju 0.5 km, o p š v kraju. Nar. šola, ust. 1874, 4 odd. Jav. knjižnica, Kolo j. s., Gas. PSVD kola j. s. NO. Nm ca 180 m. Vas leži na levem bregu Save kraj žel. proge in ban. ceste Sevnica—Rajhenburg. K vasi spadajo zaselki: Čanjski graben, Na žagi, Suho, Vrhk. Prebivalstvo se Večinoma preživlja is kmetijstvom. Krasni sadovnjaki. Pridelovanje izabele v glavnem za dom. Iglasti in listnati gozdovi. Mlini in žage na Blanškem potoku. Brod čez Savo. Blanca je izhodišče izletov na razgledni in gozdnati Bohor (1023 m), ki se dviga 15 km severno odtod. V okolici Blance so odkrili 1892 predzgodovinske gomile iz keltske dobe. Odkopali so številne predmete: bronast meč, zapestnice, zaklopnice za plašče, lonce s pepelom sežganih trupel. Brezovo, 214-41-24-17-4. Sr du Brežice 27.3 km, so žand zdr fin žup Sevnica 4.5 km, žel Sevnica 5 km in Blanca 3 km, o š Blanca 3 km, pTt Sevnica in p Blanca 3 km. Nm ca 175 m. Brezovo leži ob Savi kraj ban. ceste Sevnica—Rajhenburg, Vas sestavljajo zaselki Spodnje in Zgornje Brezovo, Čanjski graben, Knežji vrh, Vranje. Gospodarstvo kot Čanje. V bližini vasi so odkrili predzgodovinske gomile z mnogimi predmeti. Podr. cerkev sv. Janeza na Spodnjem Brezovem, podr. cerkev sv. Ulrika na Zgornjem Brezovem. Čanje, 199-37-26-11-2. Sr du Brežice 31.2 km, so žand zdr fin žup Sevnica 7.2 km, žel o p š Blanca 6.3 km. Nm ca 240 m. Kraj leži vzhodno od Zigrskega vrha ob obč. cesti 2.5 km od ban. ceste pri Blanci. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Beček, Brinje, Čanjska gora, Gaber je, Gračka gora, Sv. Neža, Topolje, Velika dolina, Zagradec, Žaga. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pridelovanje cvička za dom. Znatna sadjereja. Podr. cerkev sv. Marije na Grački gori (359 m) leži 1.5 km vzh. od vasi; nekdanja sloveča božja pot. Cerkev je bila zidana pred 1651. Ko so jo v zač. 20. stol. popravljali, so odkrili slovenske napise, pisane v cirilici. Nad vasjo se dviga na prijaznem skalnatem griču podr. cerkev sv. Neže. Zgradili so jo domnevno v zač. 18. stol. Pri vhodu v cerkev pod zvonikom visi podoba Marije z letnico 1728. Dolnji Leskovec, 384-68-28-40-11. Sr. du Brežice 31 km, so žand fin Sevnica 14.8 km, zdr žel pTt š žup Rajhenburg 4.7 km, o 5 km. Nm ca 240 m. Kraj leži zahodno od Rajhenburga kraj ban. ceste in za žel. progo po bližnjih gričih. Gosp. kot Čanje. K vasi spadajo zaselki: Blekovec, Budana, Dobrova, Dole, Hru-šovje, Košeni vrh, Likov vrli, Poklon, Prižev dol, Rjavi hrib, Zakotec, Za Savo. Kladje, 166-27-10-17-1. Sr du Brežice 24.1 km, so žand fin Sevnica 9.5 km, zdr žup Ra jhenburg 6.4 km, žel o p š Blanca 2 km. Nm ca 210 m. Kladje leži vzhodno od Blance ob obč. poti 0.5 km od ban. ceste. Po ravnini in bližnjih gričih raztresene kmetije. Dostop z vozom ali avtom. K vasi spadajo zaselki: Dence, Nova gora, Stagonce, Svetinje, V reši. Ostalo kot Pečje. Pri vasi so odkopali mnoge predzgodovinske gomile s številnimi predmeti. Krajna brda, 117-25-10-15-6. Sr du Brežice 27.6 km, so žand fin Sevnica 9.8 km, zdr žup Rajhenburg 8 km, žel o p š Blanca 2.5 km. Nm ca 300 m, Kraj leži na prisojni strani gričev, ob obč. poti 1.5 km severno od ban. ceste pri Blanci. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Artiče, Bizele, Blanški graben, Hrib, Nova gora, Okrog, Vihre, Zavrhe. Krasen razgled na Dolenjsko gričevje. Znatna sadjereja. Nekdaj veliki vino- gradi se sedaj opuščajo. Pridelovanje cvička za dom. V bližini vasi so naleteli na predzgodovinske grobove z bogatimi najdbami. Leskovec, 159-37-19-18-6. Sr du Brežice 32.5 km, so zand fin Sevnica 14 km, zdr žup Rajhenburg 8 kin, žel o Blanca 6 km, p Tt Rajhenburg 8 km, š Sv. Anton ust. 1864, 4 odd. v kraju. Nm 379 m. Vas leži na razglednem griču ob obč. poti 6 km severno od ban. ceste pri Blanci. Raztresene hiše. Dostop z vozom ali avtom. K vasi spadajo zaselki: Blanca, Brglez, Handija, Mršive Lošce, Stagonce, V Brveh, Zavratje (Sv. Anton), Za grabnom, Zdole. Gospodarstvo kot Canje. Podr. cerkev sv. Antona. Mesto prvotne majhne kapelice so najbrž v 17. stol. postavili pravo cerkev in ji prizidali zvonik (morda 1711). , v , , Pečje, 118-25-9-16-1. Sr du Brežice 31.2 km, so zand zdr fin p Tt š žup Sevnica 1.5 km, žel Sevnica 2.5 km, o 6.4 km. Nin ca 300 m. Pečje leži na strmem hribu v. od Sevnice ob obč. poti 1 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo, razvito sadjarstvo. Pridelovanje izabele za dom. Podr. cerkev sv. Marjete. Poklek, 346-76-39-37-3. Sr du Brežice 28.2 km, so žand fin Sevnica 11 km, zdr žup Rajhenburg 11 km, žel o p Blanca 4 km, š Sv. Anton 3 km. Nm ca 260 m. Poklek leži v dolini ob Blanškem potoku in po sosednjih gričih. Dostop po obč. poti, ki se 4 km južno odtod odcepi od ban. ceste pri Blanci. Dohod z vozom ali avtom. K vasi spadajo zaselki: Brezovec, Brinovec, Brunk, Cirje, Graben, Grič, Handija, Hrib, Karlo-vec, Klanec, Kosimerjev dol, Osredek, Pirničev dol, Prikrance, Vsi Sveti, V selah (Zaselje). Gospodarstvo kot Canje. Podr. cerkev Vseh svetnikov. Presladol, 319-68-32-36-6. Sr du Brežice 24.5 km, so žand fin Sevnica 15 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 7 km, o 8 km, š Sv. Anton 3 km. Nm ca 270 m. Leži v dolini in po vinorodnih gričih ob obč. poti 3 km od ban. ceste Blanca—Rajhenburg. Zelo raztresena vas. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Dobrova, Kolesje, Kosova gora, Košeni vrli, Kamenski hrib, Petelinjek, Sedlo, Slatna, Srobotno, Sitni dol, Trate, Travnik, Veliko, Volčja jama, Zdole. Gospodarstvo kot Čanje. Rožno, 276-52-26-26-5. Sr du Brežice 20.9 km, so žand fin Sevnica 10 km, zdr žel pTt š žup Rajhenburg 3.5 km, o 3.5 km. Nm 185 m Leži /.a žel. progo sredi pota med Blanco in Raj-henburgom ob obč. poti, 0.3 km od ban. ceste. K vasi spadajo zaselki: Brezje, Dobrova, Hrušovje, Lokve, Na peči, Na pesku, Petelink, Stagonce, Škocjan, Velki vrh. Ostalo kot Čanje. Podr. cerkev sv. Kancijana. Pokopališče. Selce, 109-23-9-14-1. Sr du Brežice 29.7 km, so žand fin Sevnica 12 km, zdr žup Rajhenburg 6 km, žel o p Blanca 5 km, š Sv. Anton 3 km. Nm ca 270 m. Selce leže kraj gozdov in vinogradov ob obč. poti 5 km od ban. ceste pri Blanci. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Bogenina, Nova gora, Trate, Zdole. Ostalo kot Čanje. Stranje, 180-30-18-12-1. Sr du Brežice 35.2 km, so žand fin Sevnica 17.7 km, zdr žup Rajhenburg 14.4 km, žel o Blanca 10 km, p Rajhenburg 14.4 km, š Sv. Anton 3 km, Stranje leže na j. pobočju Bohorja ca 400—800 m visoko. Vas sestavljajo majhni med seboj dokaj ločeni zaselki: Lošce, Nad Zalogom, Plat, Rujavi hrib, V klopcah, Zadnje selo, Zalog. Mimo krajev drži obč. pot, po kateri je iz Stranj 9 km od ban. ceste pri Sevnici. Dostop z vozom. Svet je kamenit in manj rodoviten. Lepi gozdovi. Malo polja. Precejšnja živinoreja in sadjarstvo. Prebivalstvo se preživlja pretežno z lesno trgovino. Blanški potok pada 10 minut od vasi v 15 m globokem slapu, ki javnosti ni posebno znan. Severno od vasi se dviga gozdnati Bohor (1023 m). Odkopani rimski predmeti. Podr. cerkev sv. Ahaca, zid. 1532. Pokopališče. Žigrski vrli, 349-70-43-27-2. Sr du Brežice 29.7 km, so žand zdr fin žel pTt š žup Sevnica 5 km, o 5 km. Nm ca 310 m. Kraj leži na valoviti planoti istoimenskega hriba ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Delak, Dobrova, Gmajna, Kopince, Lončarjev dol, Mirni dol, Na Hribu, Praprotno, Raskeše, V Doleh, V Jezerih. Gospodarstvo kot Čanje. Podr. cerkev sv. Benedikta. Občina Brežice Brežice, mesto. Preb. 1229, hiš 151, posest. 150, koč. 2, najem. 190. Površina 160.87 ha: njiv in vrtov 88, trav. in paš. 57, gozdov 4, vinogradov 0, ostalo 11.87. V B. imajo sedež: sresko načelstvo, sresko sodišče, davčna uprava, občina, pošta Tt, železniška postaja (v Brezini 2.3 km odd.), zdravstveni okoliš, žand. stanica, odd. fin. kontrole, župnija. Sole: Narodna sola, ust. 1668, 10 odd., drž. meščanska (meš.) šola ust. 1921, 4 razr., Strok, nad., 2 odd. Krajevni šolski odbor. Obča javna bolnica. Združenje trgovcev za srez Brežice, Kolektivno združ. obrtnikov za srez Brežice, Združenje čevljarjev, Združenje krojačev, Združenje trgovcev za srez Brežice, Skupno združenje mlinarjev in Žagarjev. Društva: SKJ z godbeniin ods. in gled. odrom, JS, UJU, RK, Strel, druž., Udruž. četnikov, Prosvetno, Pevsko, PCMD, Gas., Šola in dom. 4 zdravniki, 2 lekarni, 3 advokati, notar. Mesto ima električno razsvetljavo in vodovod. Nin 165 m. Brežice leže sredi plodne ravnine na levi strani Save v bližini izliva Krke. Glavna prometna os vodi od kolodvora skozi mesto in nato preko Save in Krke po 0.5 km dolgem železobetonskem mostu, za katerim doseže drž. cesto Ljubljana—Zagreb. Iz B. izhajajo ban. ceste proti Dobovi in Zagrebu, na Bizeljsko, dalje Globoko—Pišeče, na Sromlje, in mimo Spodnje Pohance na Zdole oziroma proti Vidmu. Izhodišče avtobusnih prog na Bizeljsko in Novo mesto. Del B. od gradu proti Savi se imenuje Predmestje, ker leži izven nekdanjega mestnega obzidja. Ugodno podnebje, obilo sonca. Vendar često neprijetni mrzli vetrovi iz v. Brežice so važno trgovsko in obrtno središče spodnjega Posavja; zelo obiskovani živinski sejmi. Z brežiške postaje izvažajo: les, drva, suhe gobe, vino, govejo živino, svinje, sadje in razne druge deželne pridelke v Avstrijo, Italijo, Čehoslovaško in Nemčijo. Mesto je ugodno letovišče za ljubitelje miru in vodnega sporta. Zlasti velik poset Zagrebčanov. Kopališče na Savi in toplejši Krki, izdaten ribolov. Lepi sprehodi po okolici. Kraj drž. ceste ob Krki blizu mostu priljubljena restavracija »Grič« s tujskimi sobami: kopališče, v neposredni bližini smuški tereni. Mesto je izhodišče izletov na Čatež, v Čateške Toplice, Malence, Krško vas in na severne obronke Gorjancev, ki že pripadajo savski banovini (razgledni hrib Plešivica 730m; 520m visoko ležeča romantična vas Stoj-draga, ki jo naseljujejo grkokatoliki, potomci slavnih Uskokov, do obeh krajev 3 ure, markacija). Pod B. med savsko »strugo«, kjer je imela reka nekdaj glavni tok, in sedanjo glavno strugo Save, se razprostira z vrbjem poraščena in često poplavljena Vrbina, ki služi največ travništvu in pašništvu. Tod nastajajo po povodnjih velike lokve, ki so plodišča nadležnih komarjev. Predzgodovinske izkopine v okolici Brežic pričajo, da je bil kraj naseljen že pred prihodom Rimljanov. V dobi rimskega gospodstva je vodila skozi Brežice rimska vojaška cesta: Siscia (Sisak)—Emona (Ljubljana) in na nasprotnem bregu Save mimo Brežic cesta: Siscia—Neviodunum (Drnovo pri Krškem)—Emona. Tu so odkopali mnogo rimskih grobov. Najdeni rimski kamni so vzidani v gradu. L. 859. je podaril kralj Ludvik Nemški Brežice solno-graškim nadškofom, ki so ostali s presledki njeni lastniki do konca srednjega veka. V 10. in v prvi polovici 11. stoletja so namreč spadale B. pod rajhenburško gospoščino, ki je bila last grofa Viljema in njegove žene bi. Heme iz rodbine Breže-Seliških. Po smrti moža je ta podarila okoli 1. 1043. svoja posestva solnograškim nadškofom, ki so tako ponovno bili gospodarji B. do 1. 1480. Gotovo so B., ki so se že zgodaj razvile okrog brežiškega gradu v večjo naselbino, že v drugi polovici 13. stoletju uživale trške privilegije. L. 1253. in 1262 se omenjajo kot sedež urada. Poleg razvite trgovine in obrti je bila za pridobitev trških pravic predvsem važna strategična lega kraja ob prehodu po Savski dolini iz Hrvatskega na Kranjsko, oziroma preko Zidanega mosta na Štajersko. Druga važna prometna pot je držala iz B. mimo Podčetrtka in Poljčan v staro trgovsko in prometno središče Slovensko Bistrico. Trg je bil povzdignjen v mesto 1322. Najstarejši ohranjeni mestni privilegij, ki ga je izdal solnograški nadškof Ortolf, datira iz 1353. V njem se predpisuje sledeči red: mesto ima svojega mestnega sodnika, azilsko pravo (kdor se m kaj pregrešil proti solnograški oblasti, sme nemoteno bivati 14 dni v B.) in 2 letna sejma (vsem udeležencem je 8 dni pred njim in za njim zajamčena prekinitev vsakršnega kazenskega zasledovanja). Meščani imajo pravico prostega ribolova in prodajanja rib pod pogojem, da nudijo zemljiškemu gospodu in njegovemu spremstvu, ko se mudi v B., dovolj rib. Meščani-trgovci so prosti vsake mitnine^ in carine. Sploh naj mesto uživa vse tiste pravice in svoboščine, kot jih je takrat imelo mesto Ptuj. Brežice so imele že v 14. stoletju lasten magistrat, svoje mestno sodstvo v okviru mestnega pomerija, ki je bilo zadnjič označeno s kamni 1764. Solnograški nadškofje so imeli že v 14. veku v Brežicah lastno kovnico denarja. Mesto je bilo obdano z obzidjem, ki so ga pa pozneje podrli. Novo mestno pravo dobe Brežice 1440. L. 1479. in 1480. je mesto razrušil ogrski kralj Matija Korvin. Ko ga je še istega leta končno izgnala cesarska vojska, so si solnograški nadškofje zaman prizadevali, da bi si ponovno pridobili mesto. B. so postale 1494 definitivno last cesarja in s tem deželno-knežje mesto. Habsburžani so ponovno potrdili vse stare mestne pra-| vice in naklonili novih. Cesar Maksimilijan je 1501 dovolil B. 2 letna sejma in tedenski tržni dan na soboto. Cesar Ferdinand je naklonil meščanom pravico lastnega prehoda z brodom preko Save, cesar Jožef II. pa je 1784 potrdil volitev mestnega sodnika, 4 letne sejme in mestni grb. Pozneje je dobilo mesto pravico še do 2 letnih sejmov tako, da jih je imelo konec 19. stoletja na leto šest. Veliko je trpelo mesto v dobi turških napadov, ki jim je bilo izpostavljeno že zaradi svoje zemljepisne lege. Zato so mesto obdali z močnim obzidjem in ga večkrat utrjevali (1532, 1539-1550). L. 1469. so Turki na poti iz Bosne na Kranjsko B. prvič napadli, izropali in požgali. Nič manj grozoviti turški napadi so se ponovili 1473, 1475 in 1476. Ko so se Turki 1480 na povratku iz Koroške skozi Savinjsko dolino utaborili pri B., jih je krščanska vojska pod vodstvom Jurija pl. Schaum-burga slavno premagala. Toda že 1493 so Turki na svojem pohodu iz Bosne zopet pustošili po brežiški okolici. To se je ponovilo 1529, ko so se Turki vračali izpred Dunaja. Posebn o pomembno vlogo so imele Brežice v dobi kmečkih uporov. V velikem slovenskem puntu 1515 se je zbralo prav pri B. 80.000 borcev za »staro pravdo« iz Kranjske, Štajerske, Koroške in hrvatskega Zagorja. Tu so se utaborili, poslali k cesarju Maksimiljanu deputacijo, medtem pa zavzeli mesto. Po cesarjevem naročilu so se nato uporniki razšli, ostale pa je premagal deželni glavar Žiga Dietrichstein pri Brežicah. V največjem slovensko-hrvatskem kmečkem uporu 1573 se je zbralo zopet pri B. ogromno število kmetov, ki pa jih je zadela ista žalostna usoda: cesarska vojska jih je potolkla pri Krškem in Pilštanju. Kuga je morila v B. in okolici v letih 1358, 1529 in 1625, najhujše pa od 1646—1652. Brežiško šolstvo je zelo staro. Prvič se omenja šola že 1. 1668. Poučevali so oo. frančiškani, ki so sem prišli iz Bosne. Pouk se je prvotno vršil v samostanu, od 1774 v hiši barona Mo-scona, od 1780—1820 v župnišču. L. 1825. so postavili prvo šolsko poslopje. Vzhodno od Brežic so pod graščinsko pristavo pruska grobišča. Okrog 3500 pruskih ujetnikov je tu v dobi sedemletne vojne od griže umrlo. Zgodovinska znamenitost je sredi Brežic ležeči grad, ki je skozi stoletja delil usodo mesta. Prvotni grad, oziroma stolp je gotovo stal že v 9. stoletju. Na novo ga je dal sezidati in močno utrditi v obrambo proti Madjarom solnograški nadškof Konrad (1106—1147). V gradu so gospodarili kot solnograški vazali-ministeriali Brežiški gospodje, od katerih se prvi omenja Mendel Brežiški. Od 1480 je bil grad last llabsburžanov, ki so ga skupno z mestom in gospoščino dajali v najem. Zadnjih 250 let je last grofov Attemsov. Grad je v zgo-vini veliko trpel od turških napadov in kmečkih uporov, zato je bil močno utrjen. Še danes so ohranjeni 4 okrogli vogalni obrambni stolpi, kot tudi ostanki jarkov iz srede 16. stoletja. Na zunanjih vratih so pritrjene verige nekdanjega dviglji-vega mostu. Strop glavnega stopnišča je bogato okrašen z iluzionističnimi baročnimi freskami iz prve pol. 18. stol., z motivi iz antične mitologije in baročnimi dekorativnimi motivi iz prve polovice 18. stoletja. V gradu je krasna viteška dvorana, poslikana s freskami, ki so še dobro ohranjene. V njem je tudi vsa v marmorju umetniško opremljena kapela sv. Križa. V zadnjih letih pa so iz nje odstranili umetnine visoke kvalitete, v kolikor se je to moglo storiti brez škode. Ohranjene so le freske, delo mojstra, ki je okrasil tudi strop glavnega stopnišča. Grad je sicer ohranjen, toda zanemarjen. V notranjosti ima ponekod velike razpoke izza potresa 1917. V gradu je bil nekdaj sedež deželnega sodišča. V drugi polovici 19. stol. se je v brežiškem gradu večkrat mudil nemški pesnik Anastasius Griin, grof Auersperg; bil je zaročenec kontese Attemsove. V graščinskem parku je spesnil lepo število svojih pesmi. V prvi pol. 18. stol. so se grajski posestniki bavili predvsem z živinorejo in sirarstvom. Četrt ure od mesta so imeli veliko pristavo s prostornimi hlevi. Tu stoji na kamenitem stebru soha sv. Vendelina, živinskega patrona, z napisom, župnija Brežice (dek. Videm, škof. lavant.) šteje 3248 duš. Pokopališče za B. in obč. Brežice okolica. Mest. žup. cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev se omenja že v 12. stol. Stala je na zahodni strani mesta proti Savi. Ko jo je 1781 razdejala povodenj, so zgradili 1782 sredi mesta sedanjo cerkveno stavbo. Cerkev je bila prvotno podr. videmske prafare, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1354, ko se omenja v B. vikar Markard. Samostojna žup. je bila ustanovljena v zač. 17. stol. V 1784—1803 so oskrbovali župnijo oo. frančiškani. Protestantizem se je tu v reformacijski dobi silno ukoreninil. Protestanti so se polastili vseh brežiških cerkva, tako da so imeli katoličani nekaj let edino cerkev sv. Lenarta pri B. Cerkveno je pripadala župnija sprva oglejskim patriarhom, od 1751 goriški nadškofiji in šele od 1787 lavantinskim škofom. Župna cerkev ima obliko križa, k njej so leto kasneje prizidali zvonik, ki je bil v novejši dobi po- višan. Je to romanska cerkev z bolj renesančnim poudarkom, prehajajoč v barok. Fasadna dekoracija je v korintskem slogu. Prvič je bila cerkev poslikana 1834. Tomaž Fantoni jo je poslikal 1856 in renoviral 1885. Te freske je ponovno reno-viral mariborski slikar Franjo Horvat 1932. Lepo delo je leseni veliki oltar, kjer je slika svetega Lovrenca. Oltarja v stranskih kapelah sta posvečena sv. Miklavžu in sv. Florijanu in imata tudi lepi sliki. Manjša dva oltarja sta posvečena Srcu Jezusovemu in Brezmadežni. L. 1932. je popravil podobar Miloš Ilohnjec iz Celja table, oltarje, prižnico in misijonski križ. Imena slikarjev velikih tabel so neznana. Orgle iz 1823 so bile obnovljene pred približno 60 leti, a so skoraj že neuporabne. Podr. cerkev sv. Roka. Marijina slika na gl. oltarju je bila dobra kopija Michelangelovega umotvora iz angelske cerkve (Chiesa degli Angeli) v Rimu, le Marijina glava z opremo je bila drugačna. L. 1917. jo je potres poškodoval, nakar so jo za silo restavrirali. Slikarijo je obnovil 1923 slikar Jošt Kreiner iz Dunaja. Cerkev so sezidali v spomin na kugo, ki je tu morila v sredini 17. stol. Zato je veljala takrat za znamenito božjo pot. Še sedaj se vrše obiskani romarski shodi vsako leto 17. januarja, 14. februarja in zlasti na praznik sv. Roka 16. avgusta. — Frančiškanski samostan je bil ustanovljen 1660. Bogato ga je obdaroval grof Jurij Frankopan in pozneje njegova vdova. Ignacij grof Attems (f 1732) je dal samostan na lastne stroške na novo postaviti. Samostansko poslopje in frančiškansko cerkev sv. Antona Pad. so zgradili 1685. Po potresu 1917 poškodovani samostan so podrli, nakar so zgradili novo poslopje in popravili staro cerkev. Ob presbiteriju je kapela Sv. Terezije Deteta Jezusa. Cerkev je velika in čedna, toda brez posebnih umetnostnih predmetov in arhitektonskih odlik. V njej sta grobnici grofice Attemsove in grofa Lamberga. Zanimiv je kip Matere Božje, ki so ga postavili v cerkev 1769. V samostanu hranijo dragocene umetniške^ slike. — Kronika v župnišču je dvojna: stara, ki jo je začel pisati župnik Ignacij Fuchs 1817, sega nazaj do 1781. Kaplan Jožef Turin je naknadno vpisal še nekaj podatkov o raznih listinah, turških vpadih in kmetskih uporih. Ta kronika sega do konca župnikovanja Matije Stoklasa. Nato je sestavil poznejši župnik in dekan Jos. Mešiček novo kroniko izza župnikov Ferenčaka, Hočevarja in svoje, do pribl. 1917 (do potresa). Za čas od 1917—1923 ni redne kronike, le posamezni zapiski »za kroniko«. Župnik Martin Jurhar pa je pisal (od 1924 naprej) Dnevnik, v katerem je zabeležil vse, kar je omembe vrednega. Poslopje sreskega sodišča je zgrajeno v staronemškem slogu. Zunanjščina in notranjost Narodnega doma v Brežicah kažeta slog secesije. V B. rojeni: Georgius de Rain (—1415), slovenski glagoljaš, ki je spisal mnogo teoloških del in zapisal več ćirilskih in glagolskih tekstov. Dr. Kruljc Franc, rojen 1873, dekan v Laškem, pap. komornik, pisec cerk. pravnih sestavkov in bogosl. člankov. Poljanec Ljudmila (Nataša), pesnica, rojena 1874, meščan-sko-šolska učiteljica v Mariboru, sotrudnica Dom in Sveta, Slovenke, Ljub. Zvona, Slovana. Krošelj Tone, roj. 1905; člankar, esejist, prevajalec, prof. v Ljubljani. Občina Brežice okolica sedež Št. Lenart v Preb. 2000, hiš 378, posest. 217, koč. 161, najem. 40. Površina občine 2069.18 ha: njiv in vrtov 1104.50, trav. in paš. 490, gozdov 433, vinogradov 0, ostalo 41.68. Občina obsega ravninsko ozemlje severno in vzhodno od Brežic in se razprostira do Save. Ilovnat, deloma prodnat svet namaka več potokov. Največji je Gabernica. Lepa žitna polja in travniki, mali mešani gozdovi. Razno žito, predvsem koruza. Precejšnje sadjarstvo (raznovrstna jabolka, hruške, slive in češnje). Čebelarstvo se goji v malem obsegu. Znatna živinoreja, zlasti perutninarstvo. Trgovanje z živino, jajci in sadjem. Mleko oddajajo dnevno v Brežice in Zagreb. Brezina, 480-81-30-51-8. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 2.3 km, o 0.1 km, žel Brežice v kraju. Nm 153 m. Leži v ravnini ob ban. cesti Brežice—Sroml je kraj brežiškega kolodvora. Izrazita obcestna vas. Avtobusna zveza z Brežicami, Novim mestom in Bizeljskim. Kmetijstvo, razna obrt. Za kolodvorom je zbiralnik za vodovod v Brežice. Tik kolodvora dobre gostilne, hotel s tuj. sobami. Bukošek, 261-50-45-5-4. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 4.3, žel Brežice 3.5 km, o 3 km. Gas. d. Nm ca 160 m. Leži ob občinski poti in kraj ban. ceste Brežice—Bizeljsko. Raztresene hiše. Vas sega na jugu do železniške proge in se razprostira do obširnih nekdanjih graščinskih gozdov, tako zvane »graščinske dobrave«. Kmetijstvo. Mešani gozdovi (hrast, bukovje, vrba, jelša, akacije itd.). Cundrovec, 108-19-14-5-1. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 2.8 km, žel Brežice 1.5 km, o 1.5 km. Nm 155 m. Leži severno od Bukoška ob obč. poti 1 km od ban. ceste. Kmetijstvo. Črne, 222-43-26-17-3. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 1.5 km, žel Brežice 1 km, o 0.5 km. Nm 153 m. Leži jugovzhodno od Brezine tik žel. proge ob ban. cesti. Kmetijstvo, razna obrt in lesna trgovina. V vasi je staro pokopališče, ki je bilo opuščeno 1903. Tu je pokopanih 17 žrtev svetovne vojne. Dve veliki cementni plošči spominjata na kapelo, ki je bila postavljena 1835 in porušena po potresu 1917. Na tem pokopališču je pokopan tudi dr. Radosav Razlag. Med starim pokopališčem in kolodvorsko cesto je športno igrišče in stav-bišče za novo šolo oz. Sokola. Št. Lenart, 355-70-32-38-12. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 2.3 km, žel Brežice 0 km, o v kraju. Nm 156 m. Leži blizu brežiškega kolodvora tik ban. ceste Brežice—Videm. Zelo rodovitno. Kmetijstvo, razna obrt, zlasti mizarstvo. Izdelovanje opeke. Precej se goji čebelarstvo. Manjši gozdovi, največ jelša. Ribolov v Savi. Podružna cerkev sv. Lenarta stoji na mestu prvotne kapele, ki se omenja že 1443. Cerkev so 1840 predelali. Domneva se, da je bila prvotno sedež brežiške župnije. Trnje, 112-22-17-5-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 2 km, žel Brežice 4.5 km, o 3 km. Nm ca 150 m. Leži ob ban. cesti Brežice—Dobova, po kateri se vrši redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. Peščen rodoviten svet. Kmetijstvo. Izdaten ribolov v Savi (ščuke, sulci itd.). V vasi je grobišče 3500 pruskih ujetnikov iz armade generala Finka; vojaki so tu 1759 pomrli radi vlažno-toplega podnebja, ki ga niso bili vajeni. Kakih 200 m od ceste stoji kip sv. Vendelina (gl. Brežice). Radi neregulirane Save je vas v zadnjem času izpostavljena velikim poplavam. Zakot, 241-48-26-22-6. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 2.5 km, žel Brežice 2 km, o 1.5 km. Nm ca 160 m. Leži med Brežicami in žel. progo kraj ban. ceste Brežice—Bizeljsko. Kmetijstvo, razna obrt. Zverinjak, 221-45-27-18-4. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Brežice 4.3 km, žel Brežice 0.5 km, o 1 km. Nin ca 155. Raztresena vas kraj žel. proge ob ban. cesti Brežice—Videm. Kmetijstvo, mešani gozdovi. Trgovanje s kmetijskimi proizvodi, prodaja lesa domačim lesnim trgovcem. Občina' Dobova Preb. 2824, hiš 514, posest. 367, koč. 147, najem. 21. Površina občine 3099.42 ha: njiv in vrtov 1013, trav in paš 1217, vinogradov 2, gozdov 580, ostalo 287.42. Občina leži v skrajnem trikotu med Savo in Sotlo in zavzema najnižje ozemlje naše banovine. Nižina ob rekah izpostavljena povodnjim, nizki holmci le posamič na severu. Rodovitno; lepa žitna Jjolja, največ koruze. Znatno perutninarstvo in svinjereja. Sadjarstvo (jabolka, hruške, slive) krije večinoma le domačo porabo. Čebelarstvo je povsod dobro urejeno. Gozda je malo. Pač pa imajo kmetje precej gozdov v krškem srezu ter vinograde v sosednjih občinah, zlasti onstran Sotle v savski banovini. Marsikje je precejšnjega gospodarskega pomena vrtnarstvo. Živahni trgovski stiki so z Zagrebom in deloma z Brežicami. Prebivalci prodajajo največ živino, jajca, mleko in vino, tu-intam poljskej>ridelke in les. Ljudje so veselega značaja, družabni, obenem pa pridni gospodarji. V govorici so v rabi tudi poedine hrvatske besede. Dobova, 214-22-19-3-5. Sr so d u zdr fin Brežice 6.5 km, žel žand o pT š žup v kraju. Šola ust. 1819, 8 odd. Javna knjiž., šol. oder, SKJ s pev. odsekom in orkestrom. Gas. Deki. zveza, JS, PRK. Nm 146 m. Leži v ravnini med Savo in Sotlo na križišču ban. cest proti Brežicam, Zupelevcu in Zagrebu. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Kmetijstvo, nekaj čebelarstva. Posestniki imajo vinograde onkraj Sotle. Precej trgovcev in obrtnikov. Lončarstvo, izdelovanje domačega platna. Tujske sobe. Najbližje izhodišče za Čateške Toplice (3.5 km). Župnija Dobova (dek. Videm, škof lavant.), 2666 duš. Pokopališče. Zup. cerkev Imena Marijinega. Prvotna zelo stara cerkev sega v dobo pokristjanjenja Slovencev. Poznejša cerkev je bila zidana 1659. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1864 in 1865. Prvotno je bila podružnica videmske prafare. Samostojen vikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v pravo župnijo, je bil ustanovljen 1765. Župnija je bila skupno z materjo faro inkorporirana cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Graščina verskega sklada kostanjeviškega izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. Zvonik cerkve je v pritličnem delu četvero-, v etažah osmerokoten. Ob prehodu stoje na trikotnih prostorih ob oglih zvonika štirje starinski kameniti kipi. Gaberje, 387-83-66-17-2. Sr so du zdr fin Brežice 6.5 km, žel Dobova v kraju, žand š žup Dobova 0.5 km, o pT Dobova 1 km. Nm ca 160 m. Leži na nizkem holmcu ob obč. poti 0.8 km od ban. ceste pri Dobovi. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, urejeno čebelarstvo. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. Iglasti in hrastovi gozdovi. Izdelovanje žel. pragov. Loče, 254-45-30-15-1. Sr so du zdr fin Brežice 8 km, žel žand o pT š žup Dobova 1.2 km. Gas. z godb. klubom in gled. odrom. Nm 142 m. Vas leži na levem bregu Save ob obč. poti 1.2 km od ban. ceste pri Dobovi. Dostop z vsemi vozili. Zaradi nizke lege je kraj izpostavljen povodu j i, ki jo povzročajo Sava, Sotla in potok Negota. Kmetijstvo. Kmetje imajo vinograde v sosednjih občinah, kjer pridelujejo pretežno rdeča vina. Izdaten ribolov v strugah Save. Nabiranje šibja za jerbase in premoga v Savi. Prodaja živine, jajc in vina. Mali Obrež, 165-30-23-7-1. Sr so du zdr fin Brežice 8 km žel Dobova 0.75 km, žand o pT š žup Dobova 1 km. Godb. d. Nm ca 160 m. Leži na prijaznem holmu ob ban. cesti Dobova —Zupelevec. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Kmetijstvo, urejeno čebelarstvo. Hrastovi gozdovi, izdelovanje železniških pragov. Kmetje imajo svoje vinograde v Kapelah in na Bizeljskem. Mihalovec, 422-70-65-5-4. Sr so du zdr fin Brežice 6 km, žel žand o pT š žup Dobova 0.5 km. Gas. Pev. d. Nm ca 140 m. Leži med Dobovo in reko Savo tik ban. ceste. Avtobusna zveza z Brežicami. Dobovo in Bizeljskim. Kraj je često prizadet od poplav. Kmetijstvo. Urejeno čebelarstvo. Kmetje imajo vinograde v savski banovini. Ljudstvo zove vas Mihalovce. Mostec, 221-39-32-7-0. Sr so du zdr fin Brežice 3.5 km, žel žand o pT š žup Dobova 3 kin. Nm 142 m. Leži kraj Save ob ban. cesti Brežice—Dobova. Mimo drži avtobusna proga Brežice—Dobova—Bizeljsko. Kraj je izpostavljen povodnji. Kmetijstvo, urejeno čebelarstvo. Kmetje imajo vinograde južno od Save in v savski banovini. Nekaj gozda, tudi prodaja stavbnega lesa. Ribolov v Savi. Brod čez Savo posreduje zvezo z bližnjimi Čateškimi Toplicami. Podr. cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, zid. 1767 v zahvalo za srečno rešitev pred kugo, ki je takrat razsajala. Rigonce, 136-27-22-5-1. Sr so du zdr fin Brežice 8.5 km, žel. Dobova 1.25 km, žand š žup Dobova 0.75 km, pT o Dobova 1 km. Nm 143 m. Vas leži vzhodno od Dobove ob Sotli kraj železniške proge in ban. ceste. Kmetijstvo. Kmetje imajo vinograde onstran Sotle. Zelo urejeno čebelarstvo. Ribolov v Sotli in njenih stranskih rokavih. V vasi stoji gospodarsko poslopje odnosno magacin, nekdaj last grofov Attemsov, ki so imeli tu na Sotli svoj mlin. Nekdaj je služilo to poslopje za zapore, pozneje za šolske prostore. To enonadstropno hišo imenujejo domačini »gradič«. Poslopje z mlinom je danes last mlinarja Hotkota. Sela, 611-115-30-85-6. Sr so du zdr fin Brežice 4 km, žel žand o pT š žup Dobova 2 km. Pev. in godb. dr. Nm ca 155 m. Razložena vas ob obč. cesti 1 km od ban. ceste Brežice—Zupelevec. Dostop možen z vozom. Zdrava lega kraj smrekovih gozdov. K vasi spada zaselek Pistače. Kmetijstvo, gojitev raznega sadja tudi za prodajo, urejeno čebelarstvo. Vaščani imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. Lepi iglasti in hrastovi gozdovi. Veliki-Obrež, 414-83-80-3-1. Sr so du zdr fin Brežice 7.5 km, žel žand o pT š žup Dobova 1 km. Gas. društv. dvorana z gled. odrom. Nm ca 160 m. Leži na vzh. pobočju nizkega liolma ob obč. cesti 0.7 km od ban. ceste pri Dobovi. Dostop z vsemi vozili. K vasi spada zaselek Gmajna. Zelo rodoviten svet. Kmetijstvo. Znatna sadjereja, vzorno čebelarstvo. Kmetje imajo vinograde na Bizeljskem in v savski banovini. Smrekovi, hrastovi in bukovi gozdovi. Izdelovanje desak in železniških pragov. Ribolov v Sotli. Občina Globoko Preb. 1644, hiš 313, posest. 208, koč. 105, najem. 35. Po-• vršina občine 2150.90 ha: njiv in vrtov 352, trav. in paš. 560, vinogradov 241, gozdov 913, ostalo 84.90. Občina zavzema južni rob terciarnega gričevja, ki se polagoma izgublja v Brežiško ravan. Hribovito ozemlje razčlenjajo male doline, po katerih se vi jejo potoki. Največji potok je Gabernica. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in deloma z vinogradništvom. Povsod dobro uspeva sadjarstvo (največ jabolka) in živinoreja. Zlasti goje perutnino. Gozdarstvo je podrejenega pome- na. V glavnem prodajajo sadje, živino, jajca in vino, pretežno na zagrebški in brežiški trg. V občini je manjši premogovnik Globoko, ki je last d. d. Nova Nada iz Zagreba. Tu so nakopali 1933 ca 300 ton lignita. Premog ima 3200 kalorij. Rudnik zaposluje povprečno 60 delavcev. Blatno, 237-49-37-12-8. Sr so du zdr fin Brežice 10.8 km, žel Brežice 10 km, žand Dobova 11 km, o 3 km, pT š žup Pišece 5 km. Nm 336 m. Razložena vas v hriboviti legi kra j ban. ceste Globoko—Pišece. Zaselki Artiče, Gaberska gorica, Spodnji Ka-menski breg, Suhadol, Trate, Zgornji Kamenski breg. Kmetijstvo in vinogradništvo. Podr. cerkev sv. Jerneja na Artiškem bregu, zid. 1693. Bojsno, 303-61-35-26-7. Sr so du zdr fin Brežice 11.3 km, žand Dobova 8 km, žel Brežice 9 km, o 3 km, pT š žup Pišece 5 km. Nm ca 220 m. Leži v valoviti pokrajini ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste Zupelevec—Bizeljsko. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Gornje Bojsno, Brezje, Jazbine, Makovce, Novi preli, Pekel, Pesjak, Spodnje Bojsno, Vice, Vogonce. Kmetijstvo, vinogradništvo. Večji gozdni kompleksi (hrast, smreka, bor). Tudi prodaja neobdelanega lesa. Brezje, 118-30-18-12-6. Sr so du zdr. fin Brežice 13.3 km, žand Dobova 8 km, žel Brežice 9 km, o 3 km, pT š žup Pišece 5 km. Nm ca 260 m. Leži na hribovitih tleh ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Zupelevcu. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Pekel, Puše, Slopno, Sv. Urh. Kmetijstvo, vinogradništvo. Povprečni letni vinski pridelek tu in v Bojsnu znaša okrog 800 hI. Podr. cerkev sv. Urlia, zid. 1665. Globoko, 392-65-44-21-5. Sr so du žand zdr fin Brežice 7.3 km, žel Brežice 6 km, o p š v kraju, žup Pišece 7.5 km. Šola ust. 1882, 6 odd., SKJ, Gas. Nm 175 m. Leži v ravnini kraj nizkih gričev ob ban. cesti Videm—Dečno selo—Globoko. Zraven' vasi se odcepi ban. cesta v Pišece. Zaselka Lanišče, Za-kotnik. Kmetijstvo in razna obrt. Mali vrh, 241-44-31-13-5. Sr so du zdr žand fin Brežice 7.5 km, žel Brežice 6 km, o p š Globoko 1 km, žup Pišece 6 km. Nm 298 m. Raztresena vas kra j ban. ceste Globoko—Pišece. Hribovita lega. Zaselki Ledina, Kamše, Rudnik, Trebež. Kmetijstvo in vinogradništvo. Podr. cerkev sv. Jakoba iz 1689. Piršenbreg, 353-64-43-21-4. Sr so du žand zdr fin Brežice 9.9 km, žel Brežice 7 km, o p š Globoko 1 km, žup Pišece 5 km. Nm 230 m. Leži na nizkem gričevju ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Globokem. Zaselki: Črnile, Dole, Rovišče, Slopno, Sv. Barbara. Kmetijstvo in vinogradništvo. Podr. cerkev sv. Barbare v Roviščah je bila zidana v protireformacij-ski dobi 1657. Občina Kapele Preb. 1567, hiš 287, posest. 227, koč. 60, najem. 4. Površina občine 1453.94 ha: njiv in vrtov 382, trav in paš 670, vinogradov 18, gozdov 268.50, ostalo 115.44. Občina leži severno od Dobove in se razprostira po podolgovatem Kapelskem griču, ki ga na vzhodu obroblja deloma inokrotno nižavje ob Sotli. Z nekaterih mest na griču se odpira lep razgled proti vzhodu in jugu. Poleg Sotle samostojno odvajajo vodo nekateri potoki; največji je Negota. Podnebje je zelo zdravo in sončno. Zemlja je plodna. Vasi leže večinoma vrh griča kraj ban. ceste, ki drži iz Dobove na Bizeljsko. Povsod so še precej razširjene nizke, starinske, večidel lesene kmečke hišice krvavo-rdeče barve. Hišne gospodinje jih večkrat v letu pobarvajo. V vseh krajih je izvrstna pitna voda. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo.-Vinogradništvo se goji v manjšem obsegu. V malo razširjenih gozdovih prevladuje listnato drevje, predvsem hrast. Prebivalci trgujejo največ z živino (svinje, perutnina), jajci in sadjem in prodajajo svoje kmetijske proizvode zlasti v Zagreb. Precej živine izvažajo tudi v tujino. Jereslavci, 234-41-32-9-2. Sr so du fin Brežice 13.7 km, zdr Bizeljsko 6 km, žand žel Dobova 7 km, o p š žup Kapele 2.7 km. Nm 165 m. Pretežno lega v ravnini kraj Sotle. V vas drži od ban. ceste pri Kapelah 1 km dolga obč. cesta, ki je dostopna vserti vozilom. Prijetno kopanje v topli Sotli. Zaselki Dvor, Migličevo selo, Za Jovsoin. Kmetijstvo lepo uspeva. Obilna sadjereja (letni pridelek ca 10.000 kg jabolk, 5000 kg sliv, 3000 kg hruškj. Pridelovanje vina le za domačo porabo. V vasi je nekdaj stal grad »Dvor«, o katerem ni nobenega sledu več. Kapele, 318-56-49-7-0. Sr so du fin Brežice 11 km, zdr Bizeljsko 8 km, žand žel Dobova 4.5 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1824, 6 odd. Gosp. nad. š., šolski oder, PRK, SKJ, Gas. č. z gled. odrom v gas. domu, Pev. d., PSVD. Nm 225 m. Kapele so dolga obcestna vas v zdravi vzvišeni legi nad povodnji izpostavljeno nižino ob spodnji Sotli. Skozi kraj drži ban. cesta Dobova—Zupelevec. Po njej se vzdržuje redni avtobusni promet med Brežicami in Bizeljskim. Lep razgled po okolici. Zaselka Jarki, Ravne. Kmetijstvo in vinogradništvo. Znatna sadjereja. Letno pridelajo ca 3000 kg jabolk in po 1000 kg hrušk in sliv. Izvrsten cviček (letno do 300 hI pridelka) kupujejo gostilničarji zlasti v Trbovljah in Zagrebu. Mešani gozdovi (hrast, bukev, gaber, breza) dajejo le kurivo za dom. Od tujih trgovcev zelo posečani živinski sejmi. Kapele poleti radi obiskujejo Zagrebčani. Ti imajo tudi v najemu lov v Dobravi, v gozdu, ki se razprostira zahodno od vasi na obeh straneh potoka Negote. Kraj je znan radi stare lončarske obrti, ki je tu že od nekdaj cvetela Župnija Kapele (dek. Videm, škof. lavant.), šteje 1872 duš. Pokopališče za vso občino. Zupna cerkev Vnebovzetja Marijinega. Na mestu, kjer je stala prvotna cerkev, so 1798 zgradili novo stavbo. Sedanja cerkev je bila zidana 1884 v baročnem slogu. Cerkev je bila prvotno podr. videmske prafare in nato žup. Pišec. Samostojna žup. je postala 1786. Pročelje cerkve in portal sta bogato dekorirana. Ladja in presbiterij sta kupolno svođena. Prižnica in dva stranska oltarja so v baročnem slogu. Novejše delo je leseni relief Marijinega Vnebovzetja ter štirje svetniški kipi iz 1906. Križev pot je zelo star. Podr. cerkev sv. Trojice, zidana 1777. Ko je 1870 pogorela, so jo 1876 restavrirali. Kapela sv. Križa zidana v prvi četrtini 19. stol. V Kapelah se je rodil 1874 Žmavc Andrej, vpok. ravn. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Bil je upravitelj in nadzornik raznih vele-posestev in inspektor agr. reforme. Spisi: »Kmečka posojilnica«, »Vrtnarstvo«, »Vinarstvo«. Podvinje, 175-31-24-7-0. Sr so du fin Brežice 9.5 km, zdr Bizeljsko 10 km, žand žel Dobova 4 km, o p š žup Kapele 0.5 km. Nm 190 m. Leži južno od Kapel ob ban. cesti Dobova —Zupelevec. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Zdrava prisojna lega. Zaselek Ravne. Vinogradništvo v manjšem obsegu. Kmetijstvo, sadjereja. Rakovec, 118-18-15-3-2. Sr so du fin Brežice 11.5 km, zdr Bizeljsko 9 km, žand žel Dobova 5 km, o p š žup Kapele 0.5 km. Gas. č., Tambur, d. Nm 155 m. Leži ob Sotli kra j lesenega mostu na križišču treh obč. cest. Do ban.-ceste pri Kapelah je 2 km daleč. Dostop z vozom ali avtom. Ugodno kopališče v Sotli. Kmetijstvo, zlasti živinoreja. V kraju je bil dvorec Reiherhof. ki danes več ne obstaja. Slogonsko, 240-44-33-11-0. Sr so du fin Brežice 14.9 km, zdr Bizeljsko 8.5 km, žand žel Dobova 8 km, o p š žup Kapele 3.5 km. Nm ca 170 m. Precej razložena vas ob treh obč. cestah v ravnini kraj Sotle. Do ban. ceste pri Zupelevcu je 0.5 km daleč. Dostop tudi z avtom. Zaselki Gornje in Spodnje Slogonsko, Za logom. Poljedelstvo in živinoreja. Hrastovi gozdovi. Vrlije, (izg. Vrhe), 297-62-45-17-0. Sr so du fin Brežice 12.9 kin, zdr Bizeljsko 0.6 km, žand žel Dobova 6.4 km, o p š žup Kapele 2 km. Nm ca 195 m. Vrlije leže severno od Kapel ob ban. cesti. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Zdrava zračna lega z lepim razgledom. K vasi spada zaselek Lastine. Manj rodovitno. Kmetijstvo. Pridelovanje jabolk, sliv in izvrstnega cvička (letno ca 70 lil). Trg. z živino, jajci, sadjem in vinom. Župelevec, 185-35-29-6-0. Sr so du fin Brežice 10.5 km, žand Dobova 9 km, zdr Bizeljsko 4 km, žel Brežice 12 km, o š žup Kapele 5 km, p v kraju. Nm 185 m. Leži na križišču ban. cest, ki drže v Brežice, Dobovo in na Bizeljsko. Avtobusna zveza z Brežicami in Bizeljskim. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo (letno ca 4000 kg sadja). Ljudstvo nazivlje vas Župelevce. Občina Pišece Preb. 1601, hiš 341, posest. 154, koč. 187, najem. 31. Površina občine 1998.67 ha: njiv in vrtov 323, trav in paš 544.80, vinogradov 164, gozdov 922, ostalo 44.87. Občina obsega nizko vinorodno gričevje severno od Globokega in južno stran strme in višje Orlice (698 m), ki jo pokrivajo sklenjeni listnati in iglasti gozdovi. Ilovica, lapor, srednje rodovitno. Prebivalstvo se preživlja v glavnem z vinogradništvom in sadjarstvom. Letno prodajo do 10.000 kg jabolk, 2000 kg marelic in ca 3000 hI boljših vrst belega in rdečega vina, »bizeljca«, v razne kraje naše banovine in v Zagreb. Veliki gozdovi na Orlici so last pišečke graščine. Les (letno ca 1500 m3) se prodaja večinoma industriji v Sevnico. Prebivalstvo je večidel siromašno. V precejšnji meri se izseljuje v južne kraje naše države in v tujino, največ v Francijo. Dednja vas, 265-65-11-54-5. Sr so du fin Brežice 12.8 km, žand zdr Bizeljsko 7.5 km, žel Brežice 10 km, o p š žup Pišece 4 km. Nm 276 m. Leži ob potoku Gabernici kraj ban. ceste in po sosednjih gričih. Dostop tudi z a,vtom. Zaselki Bab- niki, Cerenja gorica, Dole, Gaberska gorica, Rapovce, Sela, Sv. Križ, Vel. Bukovje, Veseli vrh, Vošni dol, Zakozolec. Rodovitna pokrajina. Kmetijstvo, sadjarstvo (slive, marelice, breskve, jabolka, hruške) in vinogradništvo (letno ca 800 lil). Les le za domačo porabo. Podr. cerkev sv. Križa, zid. 1764. Pavlova vas, 454-101-48-53-12. Sr so du fin Brežice 15.8 km, zdr Bizeljsko 8.5 km, žel Brežice 12.5 km, žand Bizeljsko 7 km, o p š žup Pišece 2 km. Nm 482 m. Leži ob obč. poti 2.5 km od ban. ceste kraj vinogradov in gozdov. Dostop možen z vozom. Zaselki Goliše, Grič, Jesenovec, Lipovec, Pišečki grad, Ravne, Rigelj, Sv. Jedert, Trate, Trobovnik. Kamenit, hribovit svet; manj rodovitno. Kmetijstvo, razno sadje; belo in rdeče vino (letno ca 900 lil). Gozdarstvo v malem obsegu. Podr. cerkev sv. Jederti (zgrajena v protireformacijski dobi 1594). Pišece, 476-97-62-35-6. Sr so du fin Brežice 13.8 km žand zdr Bizeljsko 6 km, žel Brežice 12.5 km, o p š žup v kraju. Šola ustanovljena 1826, 6 odd., Bralno d., Prosvetno d., SKJ, Gas. Nm 255 m. Vas leži konec ban. ceste Brežice—Globoko— Pišece. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Cerenja gorica, Cerenje, Okrog, Oreliovec, Orešje, Pilštanj, Prekože, Vošni dol. Romantična lega ob vznožju prijazne Orlice (698 m) kraj vinskih goric. Le proti jugu v smeri ban. ceste se širi ravnina, ki prehaja polagoma v Brežiško ravan. Zavarovana lega proti severu in zahodu, zelo sončno in milo podnebje. Poljski pridelki in grozdje dozore tu 14 dni preje kot na severni strani Orlice. Skozi vas teče potok Gabernica, ki izvira za cerkvijo pod imenom Dupla iz podzemeljske jame. Zanimivo je, da ima voda vse leto isto temperaturo 12° C in je njen izvir tudi v največji suši enako močan. Potok goni v Pišecali 8 mlinov. Vas je zgrajena v podobi križa. Pripraven kraj za letovišče. Mimo drži pot na Sv. gore (521 m), ki se je poslužujejo romarji. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, vinogradništvom in razno obrtjo. Pridelovanje belih in rdečih vin (letni pridelek ca 1000 lil). Obilno sadjarstvo (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje). Čebelarstvo se goji v malem obsegu. Listnati in iglasti gozdovi (hrast, bukev, kostanj, iglavci). Trgovanje z vinom, sadjem, živino in lesom. Pišece so znane radi lončarske obrti, ki je tu že od nekdaj cvetela. Ime vasi navajajo zgodovinski viri prvič 1268 in nato 1284. Vzhodno od vasi se dviga na idiličnem griču starodavni, sedaj štirinadstropni grad Pišece, ki je med najzanimivejšimi in najbolj ohranjenimi gradovi v Sloveniji. Zgrajen je bil najbrž v 13. stol. Prvič se omenja 1329 kot last Pišečkih vitezov, od katerih se že pred tem letom omenjata Konrad (1285) in Henzinger (1316). Pišečki vitezi so bili mini-steriali pravih grajskih posestnikov — solnograških nadškofov. Radi denarnih stisk so nadškofje 1595 prodali grad grofom Mosconom, ki so tu gospodarili do 1927, ko je umrl zadnji te rodbine Julij Alfred. Danes je grad last njegovega nečaka Alfreda Buttlarja Moscona. Grad, ki ima podobo nepravilno mnogokotne stavbe, so v teku zgodovine večkrat prezidali in krog in krog obdali v visokim zidovjem in jarkom. Sedanje lice je dobil 1867. V 36 m visokem masivnem stolpu v obsegu 15 m, ki stoji v sredini, se še vidijo sledovi velikega kmečkega upora iz 1573. Takrat je pišečke kmete vodil Filip Višer. Pomemben je bil grad v preteklosti tudi kot sedež deželskega sodišča. V gradu hranijo dobre portrete nekdanjih grajskih lastnikov, raznovrstno orožje, mnogo starinskega, še dobro ohranjenega pohištva, razno posodo in drugo. V njem je tudi kapela Marije Pomočnice. Župnija Pišece (dek. Videm, škof. lavant.) šteje 3245 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Mihaela. Prvotno cerkev sv. Katarine so 1837 prezidali v župnišče. L. 1795. so zgradili sedanjo cerkveno stavbo. Zvonik je ostal stari, njega so le 1825 zvišali in 1863 prekrili z novo baročno streho. Arhitektura cerkvenega pročelja, kot vse stavbe, kaže čisti baročni slog, ki se izraža po členovitih pilastrih, gredah in segment-nih oknih. Freska na oboku presbiterija je Fantonijevo delo iz 1878, prenovljena 1891; freske v ladji pa so izvršene pod njegovim vplivom. Cerkev ima tri baročne oltarje. Veliki oltar je umetnina posebne vrste; delo kaže prehod baroka v rokoko in je iz srede 18. stol. Lepa prižnica, štirje stenski svetilniki z ogledali in dve kanonski tabli Frančiškovega oltarja so iz dobe okrog 1800. Slika »Marijino kronanje« v atiki glavnega oltarja je Laverjevo delo. Najznamenitejša je baročna slika »Ecce homo« na slavoloku, delo slikarja Adama Weissenkircherja iz Marenberga, konec 17. stol. Križev pot je iz 1877. Cerkev je bila sprva podr. videmske prafare. Od nje se je izločila kot vikariat po 1331, ko je bila z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici, in pred 1567, ko se že navaja vikar Janez Kastelic. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Pišece so cerkveno pripadale do 1571 oglejskemu patriarhatu, nato do 1787 goriški nadškofiji, sled- njič pa lavantinski škofiji. L. 1786. se je izločila iz pišečke župnije novoustanovljena samostojna župnija Kapele. Župno kroniko vodijo sistematično od 1886. Sega v najstarejšo dobo. V P. rojen 1840 Pleteršnik Maks, u. 1923 kot prof. v p. in tu tudi pokopan. Sestavil slov.-nem. slovar in v njem zbral slov. besedni zaklad. Na rojstni hiši mu je 1933 postavila Slov. Matica spominsko ploščo, njegovo ime nosi tudi pišečka šola. Podgorje, 406-78-33-45-8. Sr so du fin Brežice 18.8 km, zdr žand Bizeljsko 4 km, žel Brežice 16.5 km, o p š žup Pišece 4 km. Nm ca 250 m. Leži ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Razložena vas, precej hribovita lega. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Banovec, Debevec, Gradec, Kočni dol, Okrog, Perdislovce, Zagajca, Zibot, Letni pridelek vina ca 1500 lil. Gospodarstvo kot Pavlova vas. Občina Podsreda sedež Poklek Preb. 2260, hiš 420, posest. 290, koč. 130, najem. 50. Površina občine 3801.85 ha: njiv in vrtov 700, trav. in paš. 900, vinogradov 100, gozdov 2000, ostalo 101.85. Občina leži v severnem delu brežiškega sreza in obsega valovito sredogorsko pokrajino, ki jo na jugovzhodu zagraja strma in precej visoka Orlica (698 m). Ker se na severu, čeprav že na ozemlju kozjanske občine, dviga 712 m visoki Veternik, je občina lažje dostopna le z jugozahodne in vzhodne strani. V obeh pravcih odtekajo tudi vode. Proti vzhodu teče precej globoka in široka Bistrica, ki se izliva v Sotlo, na zahodu pa zbira male potoke večji Koprivniški potok, glavna izvirnica Brestanice, ki se pri Rajhenburgu izliva v Savo. V smeri vzhod— zahod drži tudi glavna prometna pot, namreč ban. cesta Podsreda—Koprivnica; cesta ima mnogo klancev, ki potrjujejo izredno razgibanost pokrajine. Prebivalstvu dajeta glavni dohodek živinoreja in vinogradništvo, a manj gozdarstvo, medtem ko krije poljedelstvo komaj domače potrebe. Tudi tu pridelujejo v večji meri koruzo nego pšenico. Precej razvita je svinjereja in govedoreja. V hribih goje tudi ovce. Zelo razširjena je štajerska kokoš, rede pa tudi purane. Čebelarstvo je doma povsod in pridelujejo nekateri posestniki med tudi za prodajo. V Bistrici je mnogo postrvi in imajo ribolov v zakupu Zagrebčani. Potok je tudi zelo pripraven za kopanje. Vzporedno s kmetijstvom se bavijo prebivalci v vseh krajih tudi z vinogradništvom. Povprečni letni vinski pridelek znaša ca 2500 hI. Vina so deloma rdeča, deloma bela in so boljše kakovosti. Zadnji čas se posveča vedno večja pozornost sadjarstvu. Največ pridelujejo jabolk, manj sliv. Gozdovi sicer zavzemajo dobro polovico vsega ozemlja, toda z ozirom na to, da so veliki njihovi kompleksi last podsredske graščine, je gozdarstvo v splošnem podrejenega pomena in rabijo ljudje les večinoma le zase. Prevladuje listnato drevje (največ bukve in hrasti). Edina industrija je žagarstvo, ki je razvito ob potoku Bistrici. Nekdaj cvetoča lončarska obrt se je do današnjih dni ohranila le v skromnem obsegu. Nekateri revni kmetje pletejo koše, ki jih prodajajo bližnjim imo-vitejšim posestnikom. Prebivalstvo se zelo polagoma množi. Vzrok temu je izseljevanje moških v Nemčijo in Holandsko, medtem ko odhajajo dekleta služit v Ljubljano in Zagreb. Gospodarsko teži občina predvsem na Brežice, v Krško, Zagreb in Celje. Bela vina kupujejo največ v Zagrebu, rdeča pa zlasti v Trbovljah in Celju. Jabolka pokupijo prekupci za izvoz v Avstrijo. Tja se proda tudi precej svinj in goveda. Podsredska graščina izvaža les največ v Italijo. Gorjane, 198-36-24-12-4. Sr Brežice 35.3 km, so du zdr fin Kozje 10 km, žand Senovo 14kin, žel Rajhenburg 15 km, o 1 km, p žup Podsreda 3 km, š Podsreda 2.5 km. Nm ca 370 m. Prisojna hribovita lega ob obč. poti ^ km severno od ban. ceste pri Pokleku. Dostop z vozom. Zaselki Gorjevo, Kot, Prelasko, Rupe, Slatna, Topovsko in kraj ban. ceste ležeče Železno. Poljedelstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Izdelovanje železniških pragov, hlodov, drv in stavbnega lesa. Gradišče, 122-26-21-5-2. Sr Brežice 37.3 km, so du fin Kozje 9 km, žand Senovo 17 km, zdr Sv. Peter 8 km, žel Rajhenburg 17.5 km, p š žup Podsreda 1.5 km, 0.4 km. Nm ca 300 m. Vas leži pretežno na Stari Sv. gori nad Podsredo 1 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Zaselki Dolina, Gaj, Gorica, Gornje Gradišče, Spodnje Gradišče, Stara gora, Sušica, Škrapne, Zaravno. Kmetijstvo in vinogradništvo. Pri Zaravnem je izvrstna ilovica, ki jo poleg domačih lončarjev rabijo zlasti lončarji iz Pilštanja. Na Stari Sv. gori je v višini 582 m podr. cerkev Marije sedem žalosti, ki je bila zidana pred 1347, ko se prvič omenja v zgodovini. Cerkev je velika gotska stavba. L. 1866. je bila prenovljena. Cerkev je že od nekdaj znana božja pot okoličanov. Romanja zlasti na tiho in binkoštno nedeljo in v septembru. Kapela sv. Mohorja in Fortunata je iz 1645. Romarska kapela sv. Ane je iz 1550. Koprivnica, 180-37-27-10-2. Sr Brežice 29 km, so du zdr fin Kozje 13 km, žand Senovo 11 km, žel Rajhenburg 11 km, 0 2.5 km, p š žup v kra ju. Šola ust. 1838, 5 odd. Javna knjižn., PRK, PJS, Kat. izobr. d., PSVD. Nm 327 m. Vas ima prijazno lego v mali dolinici med hribovjem ob ban. cesti Podsreda— Rajhenburg. Zaselki Božični vrh, Graben, Prevole, Sikovec. Avtobusna zveza na obe strani. Zdravo podnebje; svež zrak, kajti skozi vas vleče vedno veter. Mimo teče večji Koprivniški potok, ki izvira pod Veternikoin (712 m) ob obč. meji. Kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Župnija Koprivnica (dek. Videm, škof. lavant.), 1600 duš. Pokopališče. Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila najbrž zgrajena v zač. 17. stol. Na zvonovih sta namreč letnici 1650 in 1645. L. 1824. so cerkev povečali; podaljšali so ji ladjo ter prizidali nov zvonik in dvoje stranskih kapel. Veliki oltar z mnogimi lesenimi kipi svetnikov je zelo lepo delo; prenovljen je bil 1873. Prvotno podružnica videmske in nato rajhenburške prafare, je postala cerkev 1780 samostojna župnija. Graščina Rajhenburg (samostan oo. trapistov) še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Kamelo Marije Lurške tik ban. ceste je dal postaviti 1885 Blaž Sikošek v zahvalo za srečno rešitev iz bitke pri Novari (1849). Križe, 292-43-27-16-3. "Sr Brežice 18.7 km, so du fin Kozje 18 km, žand Senovo 13 km, zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 14 km, žel Rajhenburg 12 km, p Koprivnica 5 km, o 3 km, š Pečice 1 km, žup Podsreda 7 km. Nm ca 400 m. Vas leži ob obč. poti 3% km od ban. ceste. Prisojna lega na pobočju Orlice. Dostop z vozom. Zaselki Artiče, Borovina, Brezina, Dobrova, Goli vrh, Gora, Grm, Križke gorice, Padežnik, Ravne. Rupe, Sela. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in gozdarstvo. Osredek, 165-25-13-12-4. Sr Brežice 24.2 km. so du fin Kozje 11 km, žand Senovo 16 km, zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 11 km, žel Rajhenburg 15 km, o p žup Podsreda 4 km, š Pečice 2 km. Nm ca 640 m. Leži na Orlici v sedlu tik pod njenim najvišjim vrhom, 698 m visoko Presko goro ob obč. poti 4 km od Pod-srede. Dostop z vozom. Zaselki Dobrova, Javorje, Preska, Pusti vrli, Rakonca. Poljedelstvo, živinoreja, izrabljanje gozdov, ki pokrivajo skoraj celotno površino bližnje in dalnje okolice. V bližini so velike ogljenice. Pečice, 232-50-32-18-3. Sr. Brežice 18.2 km, so du fin Kozje 11 km, žand Senovo 15 km, zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 11 km, žel Brežice 11 km, o p žup Podsreda 4 km. gola v kraju, ust. 1881, 2 odd., šol. oder, PJS. Nm 423 m. Leže'na južnem pobočju Orlice ob obč. poti 4 km od ban. ceste. Hribovito, dostop z vozom. Zaselki Graben, Na Bleku, Orehova dolina, Podsela, Rušno, Šapole, Ulčice. Kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Ožbalta je bila zidana 1857—1863 in stoji na mestu prejšnje razpadle cerkve. Kapelo Presv. Srca Jezusovega v Šapolah so postavili 1909. Podsreda, trg, 481-92-77-15-18. Sr Brežice 35.3 km, so du fin Kozje 7 km, žand Senovo 16 km, zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 7 km, žel Rajhenburg 18 km, o 3 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1807, 3 odd. Ljudska knjižnica. Gas. č. Pev. tamb. d. PRK, PJS. Nm 244 m. Leži na severnem vznožju strme Orlice kraj velikega potoka Bistrice. Odprta lega proti sevpru. Križišče ban. cest proti Rajhenburgu, Pilštajnu in Sv. Petru pod Sv. gorami. Avtobusna zveza proti Rajhenburgu in Celju. Precej raztreseno selišče. Osrčje kraja, tako zvani Novi trg, tvorijo pretežno pritlične, deloma s slamo krite hiše, ki so razpostavljene na obeh straneh močno razširjene ceste. Poleg tega spadajo k trgu zaselki Cerkovšek, Ciglana. Duple, Ga-brina, Loka, Lopanka, Njive, Peklenčev breg, Podgore, Prilep, Rožce, Socko, Srenjski grad, Stari trg, Staro gradišče, Strmec, Trg, Veniše, Vršelec, Zaloka. Podsreda je tih kraj, pripraven za letovišče. Lepi izleti na srednje visoke griče. Južno od trga leži v nm 474 in podsredski ali srenjski grad, še bliže pa se neposredno nad krajem dviga Stara Sveta gora s cerkvijo, ki je božja pot lokalnega značaja. Iz trga drži markirana pot na Sv. gore (521 m, 2 h). Tržani so pretežno kmetovalci, ki se bavijo tudi z vinogradništvom. Nekaj obrtnikov in trgovcev. Vzhodno od velikega kolena, ki ga dela Bistrica, je na njenem desnem bregu velika parna žaga, last graščine, ki poseduje v bližini že močno posekane gozdne komplekse. Dva km vzhodno odtod so na pobočju Orlice ogljarske bajte. Svet je rftvL precej plazovi! L. 1895. se je sprožil velik plaz, ki je prizadejal občutno škodo in terjal tudi smrtne žrtve, v Podsreda se prvič omenja v zgodovini 1213. Kraj se naziva po sredi, ki je bil tu tedenski tržni dan za razliko od Podčetrtka, kjer je bil tržni dan vsak četrtek. Ob sredah je najbrž izvrševal podsredski graščak tudi sodstvo, dočim so sodili v Podčetrtku vsak četrtek. Kot trg se prvič omenja 1377 in ponovno 1443. Ohranjeni trški privilegiji so iz 1560, 1609, 1811 in 1836. Živa priča nekdanjega trškega sodstva in privilegijev je še danes ohranjeni sramotilni kamen, zvan pran-ger, z letnico 1667, ki stoji sredi trga. V kraju je posebno hudo morila kuga 1358, 1529, 1625 in v letih 1646—1652. Sedanji trg pod gradom je mlajšega postanka od vzhodno ležečega Starega trga, ki je prvotna podsredska naselbina. Ko so odtod premestili v razvijajočo se naselbino pod gradom tržišče in trške pravice, se je ta začela nazivati Novi trg za razliko od Starega trga. Zgodovinska znamenitost kraja je podsredski ali srenjski grad, stara zgradba z visokim stolpom na severnem pobočju Orlice. Grad, omenjen prvič že 1213, je bil prvotno last plemiške rodbine Breže-Seliških, ki je posedovala prostrano ozemlje med Bočem, Savo in Sotlo. V gradu je bilo eno izmed njenih upravnih sodišč. Po smrti svojega moža je vdova bi. Hema Breže-Seliška okoli 1043 podarila Podsredo ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Ko je samostan med 1067—1071 prenehal, je pripadla gospoščina krški škofiji. Ta jo je dajala v najem svojim ministerialom, sorodnikom bi. Heme. Prvi znani grajski zakupniki so bili Podsredski gospodje. L. 1250. se že javljajo kot grajski zakupniki in od 1265 kot grajski lastniki Svibenski gospodje in Friderik V. Ptujski. L. 1340. so dobili od krškega škofa Henrika Žovneški gospodje grad v fevd. L. 1441. je krški škof podelil grad z gospoščino v fevd celjskemu grofu Frideriku. Ko je 1456 rod Celjanov izumrl, je postal grad deželnoknežji in Habsburžani so ga dajali v najem ali pa so postavljali na gradu svoje oskrbnike. Pred 1647 so pa postali njegovi lastniki grofje Tattenbachi. V drugi polovici 19. stol. so kupili grad knezi Windischgratzi, ki so še danes lastniki dobro ohranjenega, trdno zidanega in obljudenega gradu. Grad je bil pomemben v preteklosti tudi radi deželskega sodišča, ki je bilo v njem nastanjeno. Tudi grajska kapela sv. Filipa in Jakoba je še dobro ohranjena. Župnija Podsreda (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 1862 duš. Pokopališče. Župno cerkev sv. Janeza Krstnika so prvotno sezidali 1173 v s. koncu trga. Ko je 1798 pogorela, so zgradili 1800—1806 sedanjo cerkveno stavbo kakih 50 korakov bolj proti jugu. Cerkev je bila prvotno podružnica prafare sv. Mihaela v Pilštajnu, od katere se je izločila kot zaseben vikariat pred 1426. L. 1364. je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana gornjegrajskemu samostanu, od 1461 pa ljubljanskemu stolnemu kapitlju; zato je patron župnije še danes ljubljanska škofijska graščina Gornji grad. Poklek, 163-31-23-8-6. Sr Brežice 34.3 km, so du fin Kozje 9.5 km, žand Senovo 13.5 km, zdr Kozje 10 km, žel Rajhenburg 12.5 km, o v kraju, p š Podsreda 2.5 km, žup Podsreda 3 km. Nm ca 340m. Leži ob' ban. cesti sredi pota med Podsredo in Koprivnico in po pobočju sosednjega gričevja. Avtobusna zveza s Podsredo in Rajhenburgom. Zaselki Brezorano, Go-dule, Potok, Unarjev graben, Virt. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Veliki Dol, 209-35-21-14-3. Sr Brežice 32.1 km, so du fin Kozje 13.5 km, žand Senovo 10 km, zdr Kozje 13 km, žel Rajhenburg 10 km, p š žup Koprivnica 1 km, o 3 km. Nm ca 320 m. Leži v dolini ob obč. poti 2 km južno od Koprivnice in po sosednjem gričevju. Zaselki Handija, Kladje, Leskovec. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vojsko, 218-45-25-20-5. Sr Brežice 30.2 km, so du fin Kozje 10.5 km, žand Senovo 12 km, zdr Kozje 11 km, žel Rajhenburg 11 km, p š Koprivnica 1 km, o 2 km, žup Podsreda 4 km. Nm ca 340 m. Leži med Poklekom in Koprivnico ob ban. cesti in v njeni bližini. Avtobusna zveza s Podsredo in Rajhenburgom. Zaselki Drča', Gore, Koprivniški graben, Loke, Okič, Prelasko, Rtiče, Rupe, Simonina, Slatna. Kmetijstvo in vinogradništvo. Občina Rajhenburg Preb. 2030. hiš 316, posest. 214. koč. 63, najem. 39. Površina občine 1695.25 ha: njiv in vrtov 470, trav. in paš 440, vinogradov 17, gozdov 721, ostalo 41.25. Rajhenb. občina leži na levem bregu Save, kjer ji pripada večidel hribovita pokrajina. Hribovje je položnih valovitih oblik, vmes pa so ozke in globoke grape, ki nadomeščajo nižine. Tu tečeta Dolski potok in potok Brestanica, ki se združita v Rajhenburgu malo pred izlivom v Savo. Svet je peščen, ilovnat, deloma skalovit, sicer pa prav rodoviten. Vasi so navadno razdrobljene v male zaselke in leže pretežno na slemenih hribov. Občina je gosto obljudena. Prebivalstvo živi od kmetijstva in lesne trgovine. Sam Rajhenburg ima precejšnjo obrt in industrijo. Ribolov v Savi; postrvi v potokih. Anže, 286-35-21-12-2. Sr du Brežice 21.3 km, so Sevnica 18 km, žand Senovo 7 km, o zdr žel pTt š žup Rajhenburg 4 km, fin Krško 9 km. Nm ca 220 m. Anže leže kraj potoka Brestanice ob obč. poti, ki se 4 km zahodno odtod odcepi od ban. ceste v Rajhenburgu. Dostop z vozom. Zaselki Brezje, Graben, llovec, Rekelnica, Videršk. Trgovanje z lesom, jabolki in živino. V potoku primerno za kopanje; sončne kopeli na obrežju. Na vzhodni strani vasi je še neraziskana podzemeljska jama. Lepi izleti po okolici. Armeško, 182-31-16-9-6. Sr du Brežice 20-9 km, so Sevnica 18 km, žand Senovo 3 km. o zdr žel pTt š žup Rajhenburg 3 kin, fin Krško 8 km. Nm ca 240 m. Leži ob banovinski cesti Rajhenburg—Podsreda. Avtobusna zveza z obema krajema. , Zaselki Armez, Brihova, Čerenc, Kumerca, Površnica, Reber, Sv. Križ, Vrbec. Gozdarstvo in kmetijstvo Sadjereja, zlasti jabolka. Pridelovanje cvička (letno ca 70 lil). Bukovi in hrastovi gozdovi. Podr. cerkev sv. Križa. Gorica, 108-18-12-4-2. Sr du Brežice 23.3 km, so Sevnica 20 km, žand š Senovo 6 kin, o zdr žel pTt žup Rajhenburg 6 km, fin Krško 10 km. Nm 281 m. Leži na hribčku nad potokom Brestanico ob obč. poti 6 km od ban. ceste v Rajhenburgu. Dostop z vozom. Zaselki Cvajerka, Graben, Škebelj, Trebež. K vasi spada tudi v mali dolinici ležeče naselje Jerič-dol (nm ca 260 m) ob stoku Koprivniškega potoka v potok Brestanico. Pripravno za kopanje; mnogo postrvi, Vodni mlini. Romantična okolica. Gospodarstvo kot Armeško. Podr. cerkev sv. Duha s pokopališčem. Lokve, 156-27-22-4-1. Sr du Brežice 23.3 km, so Sevnica 19 km, žand š Senovo 4 km, o zdr žel pTt žup Rajhenburg 6 km, fin Krško 9 km. Nm ca 250 m. Leže v kotlini med hribi ob istoimenskem potoku kraj ban. ceste Rajhenburg—Podsreda. Avtobusna zveza na obe strani. Zaselki Čerenc, Dobrova, Rupe, Sirovce, Strma reber, Skalovje. Bukov in hrastov gozd. Trgovanje z lesom, prodaja živine in živinorejskih proizvodov. Rajhenburg, trg, 781-122-106-2-14. Sr du Brežice 17.3 km, so Sevnica 15 km, žand Senovo 4 km, o zdr pTt š žup v kraju, fin Krško 4 km. Šola ust. 1774, 8 odd., Strok. nad. š. SKJ, Slov. kat. izobr. d. PRK, PCMD, RK, Gas. č. Zdravnik. Elektrika. Nm 191 m. Leži na levem bregu Save ob potoku Brestanici v ozki zaseki med hribi. K trgu spadajo zaselki Jeterno selo, Kantalon, Sv. Mohor, Samostan trapistov, Šutna. Skozi trg drži ban. cesta Rajhenburg—Podsreda, ki se pri kolodvoru odcepi od ban. ceste Sevnica—Videm. Izhodišče avtobusne proge v Podsredo in Kozje. Redna avtobusna zveza s Senovim. Prebivalstvo se v glavnem bavi s trgovino in obrtjo. Pravih kmetovalcev je malo. Dobra sadjereja, zlasti jabolka, ki se izvažajo v Nemčijo in Češkoslovaško. Pridelovanje vina (letno ca 250 lil). Bukovi in hrastovi gozdovi. Prodaja živine in^ lesa le v domačem kraju. Rajhenburg je pripravno letovišče; obiskujejo ga skoraj izključno naši državljani. Tujski promet izkazuje več sto nočnin na leto. Prirodno kopališče v Savi; čolni, vodni sport. Brod čez reko. Na strmih pečinah nad Savo leži na krasni razgledni točki nekdanji grad, sedaj trapistovski samostan, ki se bavi z izdelovanjem čokolade in likerja »trapestin«. Samostan poseduje lepe vinograde ter vzorno urejeno poljedelstvo in živinorejo. Kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi, kar dokazujejo najdbe iz hallstattske dobe. Na rimsko dobo spominjajo odkriti miljniki ob znameniti rimski cesti kraj Save in sledovi mostu, ki je tu držal čez reko. Do R. je segalo mestno ozemlje rimske Celeje (Celja). V srednjem veku se R. omenja že 838, ko je sem pribežal slovehski-panonski knez Pribina k mejnemu grofu Salahonu. Gotovo je obstajal že v tem času prvotni r a j h e n b u r š k i grad, katerega razvaline še štrlijo v nebo tik nad Savo. L. 895. je izročil nemški kralj Arnulf tri kraljeve kmetije v Marki tik Save pri R. in neko posestvo pri Krškem plemiču Valtunu. Njegovemu potomcu Viljemu, mejnemu grofu savinjske marke, iz domače plemiške rodbine Breže-Seliškili, je nemški cesar Henrik II. posestva še pomnožil. Po njegovi smrti je podarila vdova bi. Heina 1043 svoja posestva v R. solnograški nadškofiji v zameno za desetino na Koroškem. Solnograški nadškof Konrad je dal zgraditi 1127 ali pa med 1130 in 1147 na strmem kamenitein hribu nad Savo utrjen grad v obrambo proti napadom Madjarov. Grad so dajali nadškofje v najem. Najznamenitejši grajski posestniki so bili Rajhenburški vitezi, ki so tu gospodarili od 1290 do 1570, izvzemši dobo od 1480 do 1491, ko je bil grad v oblasti Madjarov. Rajhenburžani so bili zelo vplivni in mogočni vitezi ter lastniki mnogih gospo-ščin (Brežic, Kozjega i. dr.). L. 1448. je premagal Madjare Ivan Rajhenburški skupno s celjskim vojskovodjo Janom Vi-tovcem. Rajnpreht Rajhenburški (t 1505), višji vojni stotnik na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, je osvojil v bojih z Madjari za cesarja Friderika III. enajst trdnjav na Ogrskem; od 1493 do 1499 je užival celo čast štajerskega deželnega glavarja. Kraj Rajhenburg se v 13. stol. še navaja kot vas. Gotovo je dobil kraj trške pravice že v 14. stol. od svojih zemljiških gospodov solnograških nadškofov. Poleg običajnih trških privilegijev, tržnega dne enkrat v tednu, lastnega sodstva s trškim sodnikom na čelu in lastne trške uprave, ki jo je vršil magistrat z 12 svetovalci, je imel R. pravico do štirih letnih sejmov. Solnograški nadškofje so imeli v R. celo lastno kovnico denarja. Trg je veliko trpel od napadov Turkov, ki so ga posebno hudo izropali in požgali 1476. V dobi kmečkih uporov so se pred gradom pogosto pojavljali uporni kmetje. Ti so ga brezuspešno oblegali 1515, 1573, in 1583. L. 1595. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich rajhenburško gospo-ščino rodbini pl. Moscon. Nato so gospodarili na gradu vitezi Gradneški, do 1630 pa baroni Galli Gallensteini. Slednji so preuredili grad in mu dali sedanjo obliko. Njihov grb je še danes videti nad grajskimi vhodnimi vrati. Poznejši lastniki gradu so bili grofje Attemsi (od 1721 do 1802). Višek moči in slave je dosegla rajhenburška gospoščina pod grofom Ferdinandom Attemsom, ki je bil obenem lastnik Brežic, Podčetrtka, Bistrice, Vurberga, Ptuja in dr. V 19. stol. so se na gradu vrstili različni lastniki. L. 1881. so ga kupili s številnimi zemljišči vred francoski trapisti. Ti reformirani cister-cianci, ki jim služi danes grad z veličastvenim obzidjem in lepim razgledom za samostansko poslopje, imajo tu vzorno gospodarstvo. Pri samostanu je lep širok drevored starih kostanjev. Grad je bil v preteklosti sedež grajskega sodišča z lastnim pomerijem in obenem tudi sedež deželskega sodišča. V vsej svoji obsežni gospoščini so uživali nekdaj graščaki pravico lova in ribolova po vseh vodah in po Savi 10 km daleč. Pozneje je bil sezidan še drugi spodnji grad v trgu ob Savi tik kraj železniške proge. Po tradiciji je njegov postanek posledica prepira med rajhenburškim vitezom Nikolajem in njegovim bratom. Slednji se je izselil iz starega gradu in si je sezidal novo poslopje, tako zvani »turn«, L. 1434. sta iz obeh gradov skozi okno istočasno ustrelila oba brata drug na drugega in sta bila pri tem oba smrtno zadeta. Še danes hranijo v grajski kapeli dve človeški lobanji, ki ju stavlja tradicija v zvezo s postankom novega gradu. Tudi spodnji grad je danes v lasti oo. trapistov. K spodnjemu gradu spada še tretji Flisov grad, nekdaj last Rajhenburških vitezov, pozneje pa rodbine Flisove, po kateri se tudi še danes naziva. Rajhenburg je bil v srednjem in novem veku važno pristanišče za trgovino po Savi. Z vinom in žitom natovorjene ladje so vlačili z živinskih postaj, ki so se vrstile od hrvatske meje do Zaloga pri Ljubljani. Tu je takrat imenitno uspevala obrtnost; največ je bilo strojarjev. Ko je 1862 stekla železnica Zidani most—Zagreb, je Rajhenburg prenehal biti savsko pristanišče. Kraj je 1691, 1695, 1878, 1880, 1895 in 1906 precej trpel od potresov. Začetki rajhenburškega šolstva so že iz 1681, ko se tu prvič omenja šola. Ž u j) n i j a Rajhenburg (dek. Videm, škof. lavant.) šteje 6319 duš. Pokopališče. Zupna cerkev lurške Matere Božje. Prvotna cerkev je bila posvečena sv. Petru in Pavlu in je nastala najbrž že v 11., gotovo pa v 12. stol. Prvič se omenja šele 1213 in ponovno 1273. Sedanjo cerkveno stavbo so sezidali zunaj trga 1908—1914 v spomin petdesetletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu, po načrtih arh. Janeza Pascherja iz Graza. Triladijska romanska bazilika z dvema zvonikoma je v notranjosti okrašena s freskami. Veličastno cerkev je sam papež s posebnim pismom z dne 8. junija 1929 posvetil in povzdignil v baziliko. Rajhenburška cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare; iz nje se je izločila kot vika-riat najbrž v 12. stoletju. Kot župnija se navaja že v oglejskem dajatvenem seznamu iz 1296. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. Patronatske pravice nad župnijo izvršuje kot užitnik rajhenburške graščine samostan oo. trapistov. Samostan je bil 1891 povzdignjen v opatijo. Podr. cerkev sv. Boštjana-je bila zgrajena 1523 v zgornjem delu trga. V presbiteriju so vidni sledovi fresk svetnikov. Tu rojen 1885 dr. Matko Ivan. primarij bolnice v Mariboru, priv. doc. na Kari. univ. v Pragi. Raztez, 189-34-14-14-6. Sr du Brežice 22.6 km, so Sevnica 21 km, žand Senovo 6 km, o zdr pTt š žup Rajhenburg 5 km, žel Rajhenburg 5.5 km, fin Krško 10 km. Nm ca 300 m. Leži ob obč. poti 4 km severovzhodno od Rajhenburga. Dostop z vozom. Zaselki Artiče, Čevec, Dolina, Gaj, Lastine, Lepec, Mačkovce, Mali Raztez, Na bregu, Podlesk, Ponikva, Postojna, Veliki Raztez, Trebež, Vrtače. Hribovito, zelo raztresene hiše. Kraj obdajajo z vseh strani iglasti in listnati gozdovi. Lepi sadonosniki. Les rabijo le za domače potrebe. Vinogradništvo je brezpomembno. Stolovnik, 328-49-23-18-8. Sr du Brežice 20 km, so Sevnica 15 km, žand Senovo 3 km, o zdr žel pTt š žup Rajhenburg 1 km, fin Krško 6 km. Nin ca 195 m. Leži v dolini ob potoku Lokve in po sosednjih vzpetinah. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 1.5 km od ban. ceste v Rajhenburgu. Zaselki Dvorec, Gorica, Hrib, Graben, Mačkovce, Pod Slomom, Rjaveč. Gospodarstvo kot Armeško. Občina Senovo Preb. 3131, hiš 502, posest. 242, koč. 144, najem. 116. Površina občine 4051.02 ha: njiv in vrtov 659, trav. in paš. 1160, vinogradov 85, gozdov 2056.50, ostalo 56.52. Občina leži s. od rajhenburške občine in obsega zgolj hribovito pokrajino tja do Bohorja (1023 m) in Veternika (712 m). Tu izvirata Dolski potok i n Brestanica, ki tečeta v ozki in globoki dolini proti jugu. Visoko gorsko ozadje na s. je vzrok, da je tukajšnja pokrajina zaščitena pred s. vetrovi. Zato je podnebje zelo milo. Poleg travnikov in njiv je tu mnogo lepili sadovnjakov in precej vinogradov. Najvišji predeli so zarastli z iglastimi in listnatimi gozdovi. Ponekod je v razvoju čebelarstvo. Prometno in gospodarsko središče občine je Senovo. S. odtod je večji premogovnik, ki daje ondotnemu prebivalstvu glavni zaslužek. Iz nekaterih vasi prodajo mnogo jabolk tudi v tujino. Brezje, 172-28-12-13-3. Sr du Brežice 24.6 km, so Sevnica 19 km. o žand Senovo 3 km, zdr žel pTt š žup Rajhenburg 7 km. fiir Krško 10 km. Nin 315 m. Leži kraj vinogradov in gozdov ob obč. poti 3 km zahodno od Senovega. Prisojna. hribovita lega. Dostop z vozom. Zaselki Dolge njive, Peč, Pekel, Suh Polič, Trebkovje, Vrhi, Za Grmi. V bližini ležišče premoga. Gospodarstvo kot Armeško. Odkopani rimski predmeti. Podr. cerkev sv. Pavla. Dobrova, 335-53-34-15-4. Sr du Brežice 27.5 km, so Sevnica 23 km, o žand š Senovo 6 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 10 km, fin Krško 13 km. Nin ca 500 m. Leži na jugovzhodnem pobočju Bohorja (1023 m) ob obč. poti 6 km od Senovega. Dostop z vozom. Zaselki Bukošek, Doberce, Dobrovče, Globoko, Jablanca, Jelše, Kozlova sela, Lošce, Na mlakah, Na perišču, Plešivec, Požgance, Pristova, Puste lošce. Režeče, Rupna loka, Škofov križ, Sobnik, Studenčne, Travni laz, Vovčevje. Raztresene hiše vrh slemen in deloma v dolini kraj Dolskega potoka, ob katerem'se vrste vodne žage. Lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Lesna trgovina. Dolsko, 408-64-42-4-18. Sr du Brežice 22.7 km. so Sevnica 18 km. o žand š Senovo 1.5 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 5 km, fin Krško 8 km. Nm ca 260 m. Leži ob obč. poti I km zahodno od Senovega kraj Dolskega potoka. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Borna, Cesta, čeričje, Gače, Fužine, Gabrina, Jagote, Krvica, Na bregu, Na cesti, Na hribu, Na žagi, Marof, Plotinc, Podgorje, Poreber, Sv. Jakob, Tratna, Volčja miza, V rovih, Zapečje, Zidanca, Zučica. Gospodarstvo kot Armeško. Postrvi v potoku. Podr. cerkev sv. Janeza na Cesti. Kališovec, 117-20-8-9-3. Sr du Brežice 26.3 km, so Sevnica 26 km, o žand š Senovo 6 km, zdr žel pTt žup Ra jhenburg 9 km, fin Krško 12kin. Nm ca 315 m. Leži v hriboviti pokrajini ob obč. poti 5 km zahodno od Senovega. Dostop z vozom. Zaselki Kokotnik, Lastina, Vučake. Kmetijstvo, gozdarstvo in vinogradništvo (letno ca 150 lil navadnega vina). Znatna sadje-reja, letno prodajo do 5 vagonov jabolk. Postrvi v bližnjih potokih. Mali Kamen, 274-44-32-7-5. Sr du Brežice 24 km, so Sevnica 20 km, o žand š Senovo 4 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 7.5 kin, fin Krško II km. Nm ca 350 m. Leži na griču severovzhodno od Senovega ob obč. poti 1 km od ban. ceste Rajhenburg—Podsreda. Dostop z vozom. Zaselki Cov, Fržlina, Grič, Kladje, Okrog, Orešje, Slatno, Švarč, Topolovec, Vrh. Nekaj vinogradništva. Ostalo gospodarstvo kot Lokve. Mrčna sela, 278-49-21-24-4. Sr du Brežice 32.3 km, so Kozje 3 km, o žand š Senenovo 4 km, zdi- žel Rajhenburg 9 km, pTt Rajhenburg 8 km, fin Krško 12 km, žup Koprivnica 4 km. Nm ca 420m. Ima hribovito lego na južnem vznožju Veternika (712 m). Dostop z vozom po obč. poti 1.5 km od ban. ceste Rajhenburg—Podsreda. Vas sestavljajo mali zaselki Bo-bovše, Čevca, Gaj, Lipin vrh, Pleselce, Sli v je, Toplice. Pod vasjo v Brestanci primerno za kopanje; lepe postrvi. Gospodarstvo kot Armeško. Povprečni pridelek vina ca 500 lil na leto. Reštanj, 532-79-26-21-32. Sr du Brežice 32.8 km, so Kozje 17 km, o žand š Senovo 3 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 7 km, lin Krško lOkin, delno žup Koprivnica 4 km. Nm ca 450 m. Leži na prisojnem pobočju hribovja ob občinski poti 2 km severno od Senovega. Dostop z vozom. Zelo raztreseni zaselki Belo, Dol, Gabrčna dolina, Jevša, Jazbine, Kar- pati, Rakoše, Ravni log, Sveti Jošt, Vrtača, V Štorih, Zakl, Za-vrate, Završe. Kmetijstvo in rudarstvo. Vinogradništvo v malem obsegu. Prodaja mehkega in trdega lesa. Premogokop (gl. Senovo). Kraj se naziva po nekdanjem gradu Reštanju, ki se omenja že 1235 kot last Reštanjskih gospodov. Pozneje je pripadal Rajhenburškim vitezom. V velikem slovensko-hrvat-skem kmečkem uporu je bil grad razrušen in je danes v popolnih razvalinah. Podr. cerkev Sv. Jošta. Senovo, 523-84-21-22-41. Sr du Brežice 21 km, so Sevnica 18 km, žand š o v kraju, zdr žel pTt žup Rajhenburg 4 km, fin Krško 9 km. Sola ust. 1923, 12 odd. Mešč. šola ust. 1930, 4 odd. Društva: SKJ (godbeni odsek), Gas. č., PRK, Kraj. zašč. dece in mlad., d. rud. nam., Zveza rud. Jugosl. podr. Senovo, NO, Probuda (pevsko), Svoboda, Bohor (lovsko). Zdravnik, Vodovod. Elektrarna. Nm 210 m. Leži v kotlini med vinorodnimi griči ob obč. poti 2.5 km od ban. ceste v Rajhenburgu. Dostopno vsem vozilom. Avtobusna zveza z Rajhenburgom. K vasi spadajo zaselki Armez, Babja dolina, Belca, Drenovec, Kladje, Kurja vas, Majland, Pod Gajem, Podgora, Ravne. Rožlin, Terje, Za bajerji. V vasi se stekata Reštanjski in Dolski potok; postrvi in belice. Kmetijstvo in rudarstvo. Znatna isadjereja. Razvito čebelarstvo. Letno pridelajo ca 140 hI navadnega vina. Bukov in hrastov gozd. Sedež rudnika Trboveljske prefhogokopne družbe. Separacija, kjer čistijo premog, ki ga dovažajo iz dnevnega kopa v Reštanju po 2 km dolgi žični železnici. Odtod spravljajo premog po ozkotirni rudniški železnici na kolodvor v Rajhenburg. Ležišče ruja-vega premoga je v višini 450 m. Debelina sloja znaša 18 m. Premog ima 4000—4900 kalorij. L. 1933 so ga nakopali 28.000 ton. Rudnik je to leto zaposlil povprečno 140 rudarjev. Premogovnik je deloval že v 18. stoletju, ko je bil last znanega Viktorja Ruarda. lastnika številnih rudnikov okoli Zagorja in Litije. V okolici Senova je ta posedoval premogovnik v Srebotni dolini za Reštanjem, Zabukovu pri Reštanju, v Zgornji Sevnici in pri Rajhenburgu. Reštanjski premogovnik je 1852 prodal Alojziju Miessbachu z Dunaja. L. 1904. je premogovnik prevzela Trboveljska premogokopna družba. Šele ta ga je začela racionalno eksploatirati. Sedem, 153-26-14-10-2. Sr du Brežice 24.8 km, so Sevnica 21 km, o žand š Senovo 2 km, zdr žel pTt žup Rajhenburg 6 km, fin Krško 10 km. Nm ca 400 m. Leži ob obč. poti 3 km severozahodno od Senovega. Dostop z vozom. Prisojna lega na pobočju hriba. Zaselki Gabela, Grmdol, Hrušovje, Ograj, Polje, Sapiček, Srobotno, Travnik, Zapečje. Gospodarstvo kot Armeško. Podr. cerkev sv. Jakoba. Veliki Kamen, 339-55-32-19-4. Sr du Brežice 26.3 km, so Sevnica 20 km, o žand š Senovo 5 km, zdr žel pTt Rajhenburg 9 km, fin Krško 13 km, žup Koprivnica 4 km. Nin 317 m. Leži kraj potoka Brestanice ob banovinski cesti Rajhenburg—Podsreda. Avtobusna zveza na obe strani. Vas se razprostira deloma v ravnini, deloma na griču pod Veteririkoin (712 m). Zaselki Borovina. Brezje, Črete, Dolgi vrt, Jeraj, Kozja gora, Podbukovje, Volavec, Vrh, Zajčji kot. Gospodarstvo kot Armeško. Postrvi v potoku. Podr. cerkev sv. Martina. Občina Sevnica Preb. 2866, hiš 517, posest. 224, koč. 293, najem. 143. Površina občine 2501.25 ha: njiv in trtov 650, trav. in paš. 520, vinogradov 40, gozdov 1225, ostalo 66.25. Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Sevnične in se razprostira na jugu do Save. Z izjemo Sevnice in Šmarja sestavljajo kraje razdrobljeni zaselki, katerih prebivalstvo živi predvsem od kmetijstva. Precej razvito je perutninarstvo in sadjereja, tu in tam je pomembno tudi čebelarstvo. V mali meri se skoro povsod prideluje lahko vino, deloma belo, a največ cviček. Precejšne površine pokrivajo gozdovi (bukev, hrast, kostanj, iglasto drevje), zato je lesna industrija zelo iriočno razvita. Ob Sevnični se vrsti mnogo vodnih žag, sicer pa je industrija koncentrirana v Šmarju in Sevnici, od koder se les po železnici odpremlja v razne kraje naše države, pa tudi v Italijo. Sploh je Sevnica izrazito gospodarsko središče vse občine. Tja prodajajo okoličani svoje kmetijske proizvode in les, nekateri tudi hodijo na tovarniško delo. Drožanje, 168-29-16-13-4. Sr du Brežice 37.6 km, so žand zdr lin žel o pTt š žup Sevnica 5.8 km. Nm 384 m. Vas sestavljajo zaselki: Brezje, Drenovec, Drožanje, Drožanjska gora, Grilovka, Lamperče, Metenca, Sv. Rok in Šetenje, ki leže na prisojni strani hribovja ob obč. poti ca 3 km severno od Sevnice. Dostop z vozom. Kmetijstvo, precejšnje sadjarstvo (jabolka in hruške), mali vinogradi. Nekateri prebivalci se preživljajo tudi z delom v tovarnah. Izpred cerkve sv. Roka je lep razgled. Tod so ugodni smuški tereni. Podr. cerkev sv. Roka kaže sledove pozne gotike. Priljubljena božja pot. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo, ki je tu večkrat morila v 17. stol. Poleg nje so odkrili predzgodovinsko gradišče. Podr. cerkev sv. Martina v Lamperčah. Ledina, 371-84-38-46-8. Sr du Brežice 38 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 6.2 km. Nm povpr. ca 400 m. Vas leži na hribovju v kotu med Savo fn dolino Sevnične. Tvorijo jo mali zaselki: Cerovce, Črete, Delak, Gornje Črete, Kozjak, Ledina, Ostrožno, Pekel, Resa, Vočivje, Zajčja gora in Zleteče. Dostop po obč. poti 1 km od ban. ceste le z vozom. Manj rodovitno. Lepi, a močno izsekani gozdovi. Kmetijstvo in lesna trgovina. Vinogradništvo v malem obsegu. Nekateri se preživljajo tudi s tovarniškim delom v Šmarju. Izvoz jabolk v Italijo in Nemčijo. Več lepih razglednih točk, zlasti z Ledine in Zajčje gore. Mimo vasi drži markirana pot na Lisco (947 m). Metni vrh, 229-38-26-12-5. Sr du Brežice 39.9 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 8.1 km. Nm povp. ca 450 m. Vas ima hribovito lego sev. od Drožanj ob obč. cesti 2 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom. Kraj tvorijo mali ločeni zaselki: Cimper, Komen, Konjiško, Konjska glava, Kostanje, Lahovnik, Metni vrh, Pohorje, Preška gora, Sela, Sev-nična,e Skopiče, Trupoglav, Vrbovec in Žabjek. Kmetijstvo, lesna trgovina. Precej sadja, vinogradništvo v skromnem obsegu. Podr. cerkev sv. Lovrenca v Žab jeku. Orehovo, 112-23-10-13-8. Sr du Brežice 36.8 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 5 km. Nm ca 200 m. Kraj leži na levem bregu Save ob ban. cesti. K vasi spadata zaselka: Dobrova in Leboje. Kmetijstvo, znatna sadjereja, zlasti jabolka. Pri Dobrovi je par vinogradov. Orešje, 141-28-20-8-5. Sr du Brežice 35.8 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 4 km. Povprečna nm ca 280 m. Kraj sestavljajo zelo raztreseni zaselki: Hudo Brezje, Jelovec, Krakovo, Orešje, Pecelj in Pekel, ki se vrste deloma ob Sev-nični kraj ban. ceste, deloma po sosednjem hribovju. Avtobusna zveza s Sevnico in Planino. Kmetijstvo, vodne žage, lesna trgovina. Vinogradov je zelo malo. Pomembno je pridelovanje jabolk zlasti v Peklu. Mimo drži markirana pot na Lisco. Sevnica, trg, 1321-228-72-156-92. Sr du Brežice 31.8 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup in veterinar v kraju. Nar. šola, ust. 1782, 13 odd., Strok. nad. š. Kolekt. združ. obrt. Združ. mlinarjev in Žagarjev. Društva SKJ, PCMD, RK, JS, PJS, NO, Športni klub. Gas. d. Strelska druž. PSVD. Nm 190 m. Trg ima zelo prikupno lego na levem bregu Save na obeh straneh ban. ceste Zidani most—Videm. H kraju spadajo zaselki Artiče, Gline jame, Gobovce, Grad, Lizabon, Pečje, Škovc, Trupoglav, Vingrad, Vrtača. Trgu daje slikovito ozadje zelen grič s staro graščino, medtem ko so samemu kraju, v katerem je tudi nekaj mičnih vil, v poseben okras lepi vrtovi in številno sadno drevje. Tu je domovina poznane sevniške voščenke. V kraju se odcepi banovinska cesta na Radno, ki leži na desnem bregu Save blizu izliva Mirne. Cesta drži čez Savo po velikem lesenem mostu, ki ima prav velik osebni in tovorni promet. Sevnica je izhodišče avtobusne zveze s Planino. Trg ima močno razvito obrt in industrijo (lesna industrija, izdelovanje kopit). Kot domačo obrt je omeniti vrvarstvo. Nekateri prebivalci se bavijo tudi s kmetijstvom. Pomembno je predvsem sadjarstvo, a tudi čebelarstvo je vzorno urejeno. Sevnica je prijetno letovišče. Prirodno kopališče na Savi. Lepi izleti po okolici. Najbolj priljubljeni izletni točki sta Boštanj ob Savi (% ure) in razgledna Lisca (947 m, 3 ure, markirana pot). V neposredni bližini trga so lepi tereni za smučanje in sankanje. Bronasta najdišča pričajo o predrimski naseljenosti kraja. 'V rimski dobi je bilo tu najbrž pristanišče za brodarstvo po Savi. Številne odkrite rimske starine (votivni spomeniki ob-rečnih božanstev) poseduje Narodni muzej v Ljubljani in deloma Joanneum v Gradcu. Tudi v srednjem veku je ležala Sevnica ob važni prometpi poti, ki je vodila tod mimo iz Celja v Zagreb in Sisak. O nekdanji živi trgovini priča tu najdba okoli 800 srebrnih večinoma italijanskih novcev, ki so bili zakopani okoli 1529 ob priliki turške nevarnosti. Šele 1816 so to cesto popravili oz. kraj Savinje do Zidanega mosta zgradili novo. S Kranjsko je kraj vezal most in brod čez Savo. Prvič se omenja Sevnica 859, ko jo je kralj Ludvik Nemški podaril solnograškim nadškofom. Ti ostanejo njeni lastniki do 1595. Pod solnograško upravo se je Sevnica kmalu povzdignila do znatne veljave. Gotovo so ji njeni zemljiški gospodje, predvsem radi trgovskih ozirov, naklonili trške pravice že v 14. stol., najbrž 1322. L. 1408. je izdal nadškof Eberhard za Sevnico iste določbe, ki so jih dobile solnograške Brežice že'1353. Od starejših trških privilegijev ni ohranjen niti eden. Uničili so jih požari in sovražniki. L. 1513. je potrdil nadškof Lenarf privilegij, ki sta ga izdala nadškofa Eberhard in Sigismund. Ta se glasi: trški sodnik, ki ga lahko imenuje nadškof ali vicedom, mora skrbeti za blagostanje trga; kdor ni tržan, ne sme točiti vina in ne loviti rib. Trg uživa azilsko pravico; kdor se vanj zateče, je 14 dni deležen njegove zaščite. Ako tržan koga ubije, se z njim postopa kot z meščanom v Ptuju: sorodniki umorjenega imajo pravico do premoženja ubijalca. Enake privilegije je trg dobival tudi kasneje. Kmečki pokret je zajel 1515 in 1573 tudi podložnike sevniške graščine. Slednjega leta je kmečka vojska pod vodstvom Elije Gregoriča prodrla od Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, ki si jo je osvojila brez odpora. Veliko je trpel trg od požarov. 5. marca 1763 je izvzemši dveh cerkva in treh hiš popolnoma pogorel. Ponovno je pogorel 11. avgusta 1812. Kuga je morila posebno v letih 1358, 1529, 1625, 1646 in 1652. Šola je obstojala že 1782. Spomenik sv. Martina sredi trga poleg lipe je iz 1754. Sevnica je znana tudi iz dobe naših taborov. 2. maja 1869 se je tu vršil velik tabor, na katerem so zboroval ci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo, jezikovno enakopravnost, slovensko šolstvo in slovensko sodstvo. S preteklostjo trga je v ozki zvezi zgodovina sevniške graščine, ki stoji nad trgom. Prvotni Zgornji sevniški grad je nastal najbrž že pred 9. stol.; sedanjo obliko je dobil med 1500 in 1520, o čemer pričajo 4 ogelni stolpiči. Prvič se omenja grad 859, ko je postal last solnografke nadškofije. Ponovno se grad omenja 1275 in 1292. L. 1480. je grad zavzel ogrski kralj Matija Korvin, a mu ga je kmalu iztrgal avstrijski cesar, ki pa ga je vrnil solnograškim nadškofom šele 1493. L. 1595. je prodal solnograški nadškof Wolf Ditrich med drugim tudi Sevnico Inocencu pl. Mosconu, ki je pokopan v grajski kapeli, posvečeni sv. Juriju. Sicer je morala ta rodbina kupljena posestva pozneje vrniti, a 1637 so postali Mosconi kot fevdniki solnograške nadškofije definitivno posestniki sevniške gospoščine. Grad in posestvo sta pozneje pogosto menjala lastnike. L. 1803. je kupila grad rodbina Rebenburg, ki ga je restavrirala in olepšala ter mu dala sedanjo obliko. Zato se grad še do danes često naziva Rebenburg. Sedanji lastnik slikovite graščine vrh zelene gorice (nm 256 m) je P. Lucca Wallmoden. Grad hrani mnogo starin in umetnin. Pod njim leži staro poslopje, nazvano Lutrov turu ali Lutrova klet. To je bila prvotno sevniška katoliška cerkev, ki so se je v reformacijski dobi polastili protestanti. V njej je učil Lutrov nauk Jurij Dalmatin. V protireformacijski dobi cerkve niso več obnovili, temveč so jo prezidali v klet, ki še danes hrani dragocene freske. V samem trgu stoji Spodnji sevniški grad, prvotno last Sev-niških gospodov, ki se omenjajo že od 1400, vendar kot duhovniki tedaj najbrž še niso bili njegovi lastniki. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last gospe Julijane Verbič. Grad je zgodovinsko pomemben tudi radi deželskega sodišča, ki je imelo tu svoj sedež. Župnija Sevnica (dek. Videm, škof. lavant.) ima 4118 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža. Prvotna stara cerkev je bila zidana pred 1431. Ko jo je upepelil požar 1854, so zgradili 1862 sedanjo triladijsko stavbo v romanskem slogu. L. 1909 je bila prenovljena. Notranjščino poživljajo dobra fresko-dekoracija in slikana okna. Dobra dela so slike stranskih oltarjev. Cerkveni patron sv. Miklavž — zaščitnik bro-darjev in ribičev — še spominja na nekdanje cvetoče brodarstvo na Savi. Cerkev je bila prvotno podruž. videmske prafare. L. 1545. je bila ustanovljena kaplanija. Sevniški župniki so imeli v preteklosti tolik ugled, da so bili večkrat tudi savinjski arhidiakoni. Od 1331 do 1787 je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. Graščina verskega sklada v Kostanjevici izvršuje zato še danes patronatske pravice nad župnijo. Nad pokopališčem stoji kapelica Božjega groba, zidana po modelu cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Ob stari poti od Fleka do pokopališča so ostanki starih zaobljubi jenih kapel. Šmarje, 292-40-17-23-19. Sr du Brežice 33.4 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 1.6 km. Nm 186 m. Vas leži v mali ravnini kraj Save pod vinorodno Zajčjo goro ob potoku Sevnični in na križišču ban. cest v sosednjo Sevnico, proti Zidanemu mostu in Planini. Mimo kraja drži avtobusna proga Sevnica—Planina. K vasi spadata zaselka Brod in Led-gonje. Poljedelstvo, lesna industrija in trgovina, tovarna kopit in tanina, razna obrt. Mimo drži markirana pot na Lisco (947 m). Žurkov dol, 232-47-25-22-2. Sr du Brežice 35.9 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Sevnica 4.4 km. Nm ca 450 m. Hribovita lega ob obč. poti 3 km severno od Sevnice. Dostop le z vozom. Vas tvorijo zaselki: Dolge njive, Gline jame, Hudi dol, Kušerca, Marof, Nova gora, Ostrešje, Štangrab, Žurkov dol. Kmetijstvo, precej sadja, nekaj vina. Občina Sromlje Preb. 1056,* hiš 262, posest. 187, koč. 75, najem. 21. Površina občine 1674.11 ha:* njiv in vrtov 94, trav. in paš. 536, vinogradov 180, gozdov 830.50, ostalo 33.61. Občina zavzema nižje hribovito ozemlje do južnega roba Orlice (698 m) in se razprostira na obeh straneh ban. ceste, ki drži v Sromlje. Raztreseni zaselki. Vinogradništvo in kmetijstvo. Pridelovanje žita, zlasti koruze. Razvito sadjarstvo; jabolka, hruške, slive. Bukov in hrastov gozd. Trgovanje z vinom in kmetijskimi proizvodi. Curnovec, 258-62-32-30-4. Sr so du žand zdr fin Brežice 9.1 km, žel Brežice 7 km. o p š žup Sromlje 2.5 km. Nm ca 250 m. Pretežno hribovita lega ob obč. poti 1 km od ban. ceste Brežice—Sromlje. Dostop le z vozom. Zaselki Lastine, Mali Javorovec, Migovec, Planina, Rudnik, Sitrovec, Srednji Javorovec. Vinogradništvo in kmetijstvo. Letni vinski pridelek 600—700 hI. 1. julija 1936 se je izločil del vasi (h. št. 1. 22, 23, 25, 26, 28, 29—31, 33—36, 48, 55, 64) in priključil obč. Artiče. (V stat. podatkih še ni vpoštevano.) Gornja Pohanca, 180-41-36-5-7. Sr so du žand zdr fin Brežice 9.8 km, žel Brežice 7.5 km, o p š žup Sromlje 3 km. Nm ca 250 m. Leži kraj ban. ceste Brežice—Zdole in po sosednjem hribovju. Prisojna lega. K vasi spadajo zaselki Babčki dol, Plešivec, Rucmanov vrh, Vimpole. Slaba rodovitnost, obsežni vinogradi. Letni pridelek ca 1000 hI vina. Oklukova gora, 160-32-25-7-5. Sr so du žand zdr fin Brežice 9.3 km, žel Brežice 7 km, o p š žup Sromlje 3 km. Nm ca 300 m. Leži na prisojni strani vinskih goric ob stranski poti 1 km od ban. ceste Brežice—Zdole. Dostopno z vozom. Zaselki Grmada, Ključice, Skopačno. Vinogradništvo in kmetijstvo. Letni pridelek vina ca 200 hI. Bukovi gozdovi. Silovec, 72-22-12-10-2. Sr so du žand zdr fin Brežice 14.3 km, žel Brežice 12 km, o p š žup Sromlje 1.5 km. Nm ca 350 m. Leži na vzhodnem pobočju vinorodnega gričevja ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Sromljali. Dostop le z vozom. Zaselka Lastine, Topla jama. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. Letni pridelek ca 600—700 lil vina. Za časa turških vpadov so bile tu straže. Sromlje, 171-52-41-11-0. Sr so du žand zdr fin Brežice 12.3 km, žel Brežice 10 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1874, 4 odd., SKJ, Gas., lzobr. d. Nm 292 m. Leže ob sklepu ban. ceste Brežice—Dečno selo—Sromlje. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Mekote, Sopote, Sv. Janez. Vinogradništvo in kmetijstvo. Letni pridelek vina do 1200 lil. Dobra sadjereja. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1268. Župnija Sromlje (dek. Videm, škof. lavant.), 1025 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Sedanja cerkvena stavba je iz 1750. Cerkev je bila prvotno podružnica videmske prafare, od 1753 je pa samostojna župnija. V jožefinski dobi se je 1789 izločila kot novoustanovljena kuracija Artiče. Z materjo faro je bila inkorporirana cistercianskemu samostanu v Kostanjevici. Graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patro-natske pravice nad župnijo. Volčje. 215-53-41-12-3. Sr so du žand zdr fin Brežice 11.8 km, žel Brežice 9.5 km, o p š žup Sromlje 2 km. Nm ca 250 m. Leži na prisojni strani vinskih goric ob obč. poti 1 km od ban. ceste Brežice—Sromlje. Dostop le z vozom. Zaselki Cerovec, Javorovec, Sušice. Manj rodovitno. Vinogradništvo (letni pridelek vina ca 300 lil) in kmetijstvo. Podr. cerkev sv. Janeza je domnevno iz 16. stol. Del vasi (št. 31—33, 39, 41, 57, 58) se je L julija 1936 priključil obč. Artiče. (V stat. podatkih še ni vpoštevano.) Občina Videni Preb. 2011, hiš 425, posest. 288, koč. 137, najem. 24. Površina občine 2077 ha: njiv in vrtov 250, trav. in paš. 600, vinogradov 137, gozdov 783, ostalo 307. Izrazito hribovita občina na levi strani Save z neznatnim ravninskim ozemljem jugovzhodno od Vidma, kjer vstopa reka iz gorovja v nižino. Po hribovju lepi vinorodni kraji. Znatna živinoreja in manj razvito poljedelstvo, ki krije komaj domače potrebe. Sadjarstvo se lepo razvija (namizna jabolka, slive, češnje in hruške). Doma pridelujejo jabolčnik in kuhajo slivovko. Vinogradništvo daje lahka in srednjemočna vina (črnina, portugalka, rizling). Letno pridelajo 3000—4000 hI vina. Čebelarstvo nima gospodarskega pomena. Precejšnji mešani gozdovi; največ * Najnovejša komasacija vasi Curnovec in Volčje v stat. podatkih še ni vpoštevana. hrast, bukev in iglasto drevje. Trgovanje z živino, jajci, sadjem in vinom. Oddaja mleka v Krško in Zagreb. Precej se proda tudi gob. Les porabljajo le za domače potrebe. Anovec, 167-35-27-8-1. Sr so du Brežice 13.3 km, fin Krško 5.5 km, zdr Rajhenburg 8.8 km, žel Videm-Krško 4.5 km, žand Senovo 12 km, o pT š žup Videm 4 km. Nm ca 300 m. Leži kraj gozdov in vinogradov na nizkem gričevju ob kolovozu, ki drži 1.5 km daleč do ban. ceste pri Zdolah. Dostop mogoč z vozom. Ugodna prisojna lega. Zaselka Loke, Potoče. Kmetijstvo in vinogradništvo. Bučerca, 160-43-30-13-2. Sr so du Brežice 15.3 km, žand Senovo 9 km, zdr Rajhenburg 7.8 km, fin Krško 4 km, žel Vidern-Krško 3 km, o š žup Videm 3 km, p T Videm 2.8 km. Nm 341 m. Raztresena vas na vinorodnem gričevju, kamor drži iz Vidma 3 km dolg kolovoz. Dostop mogoč z avtom. Zaselka Kremen, Ponikva. Glavni zaslužek nudi vinogradništvo. Polja so manj vredna. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu je bila zidana najbrž 1654. L. 1835. so ji dozidali nov zvonik in zakristijo. Libna, '141-38-18-20-2. Sr so du Brežice 12.3 km, žand Senovo 11 km, zdr Rajhenburg 7.3 km. fin Krško 3.2 km. žel Videm-Krško 2 km, o š žup Videm 2.2 km, pT Videm 2.1 km, Nm 359 m. Leži na istoimenskem hribu, kamor se odcepi od ban. ceste Videm—Globoko 2 km dolg kolovoz. Dostop z vozom ali avtom. Lep razgled proti Gorjancem. Obsežni vinogradi, ki nudijo glavni zaslužek. O predzgodovinski obljiulenosti kraja pričajo številne gomile iz mlajše bronaste in starejše železne dobe (700—400 pr. Kr.). V gomilah so bili izkopani bogati predmeti: okrašena posoda, pasovi, noži, sulice in dr. Podr. cerkev sv. Marjete je iz 1580. Mesto prejšnjega lesenega stolpa so 1765 pozidali nov zvonik. Pesje, 110-21-16-5-0. Sr so du Brežice 7.3 km, žand Senovo 13 km, zdr Rajhenburg 9 km, fin Krško 5 km, žel Videm-Krško 3.8 km, o pT š žup Videm 4 km. Nm ca 155 m. Vas leži v ravnini med travniki in rodovitnim poljem ob žel. progi. V kraj se odcepi od ban. ceste Videm—Globoko 1 km dolga stranska pot, ki je dostopna vsem vozilom. Kmetijstvo. Sremič, 176-53-43-10-2. Sr so du Brežice 18.3 km, žand Senovo 9 km, zdr Rajhenburg 7 km, fin Krško 5 km, žel Videm-Krško 4.3 km, o pT š žup Videm 4 km. š nekaj hiš v Rajhenburg. Nm ca 420 m. Lega nad Savsko dolino na griču. V kraj se odcepi od ban. ceste pri Vidmu 3 km dolg kolovoz. Dostop le z vozom. Na južni strani vasi so krasni vinogradi. Zaselka Koritno, Slom. Prebivalstvo živi v prvi vrsti od vinogradništva. Kapeli sv. Janeza in Pavla ter Marije Lurške. Stara vas, 698-116-90-26-1. Sr so du Brežice 11.3 km, žand Senovo 9 km, zdr Rajhenburg 5 km, fin Krško 2 km, žel Videm-Krško 0.7 km. o š žup Videm 1 km, pT Videm 0.9 km. Mlad. org. NO, Klub Primor. Nm ca 170 m. Vas leži v ravnini pod strmim poboč jem Libne (359 m) ob ban. cesti Videm—Globoko. Zaselka Poljščica, Resa. Kmetijstvo in vinogradništvo. — Od kopana bronasta čelada priča o predzgodovinski obljudenosti kraja. Podr. cerkev sv. Mihaela, zidana najbrž 1768 (vdolbena letnica na kamenitih podbojih velikih vrat). L. 1818. so ji dozidali zakristijo. Kapela sv. Jožefa v Sp. Resi. Stari grad, 211-47-40-7-1. Sr so du Brežice 8.3 km, žand Senovo 13 km. zdr Ra jhenburg 9 km, fin Krško 5 km žel Videm-Krško 3.7 km, o pT š žup Videm 4 km. Nm 160 m Vas leži kraj žel. proge ob ban. cesti Videm—Globoko. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vas je dobila ime po nekdanjem gradu, ki je tu stal in ki je že davno izginil iz zgodovine. Nad vasjo je še danes zaselek Marof. Podr. cerkev sv. Miklavža, zidana 1627 v spomin na kugo, ki je takrat pustošila v teh krajih. Videm, 348-72-55-17-20. Sr so du Brežice 12.3 km, žand Senovo 9 km, zdr Rajhenburg 5 km, fin Krško 1 km, žel Videm-Krško 0.3 km, o pT š žup v kraju. Šola ust. 1804, 7 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas. č., Kmet. izobr. d., Pev. d. »Videmski zvon«, PRK, PJS, SVD, P ros v. d., Tambur, d. Nm 164 m. Leži na levem bregu Save v ravnini, pod vinorodnimi goricami. V kraju je križišče ban. cest, ki drže proti Zidanemu mostu, v Krško in Globoko. Izhodišče avtobusne proge proti Novemu mestu. H kraju spadata zaselka Reber in Sotelsko. Vas je po holmih zaščitena pred severnimi vetrovi in ima odprto lego proti jugu. Prebivalstvo živi od kmetijstva, vinogradništva in od razne obrti. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Sadjarstvo dobro uspeva. Ribolov na Savi je v zakupu. Zaradi slikovite okolice je kraj primeren za letovišče. — O predzgodovinski naseljenosti kraja pričajo najdbe iz bronaste dobe. V rimski dobi je bila tu pomembna postaja ob rimski cesti, ki je držala iz Celja v Sisak. Gotovo je bil Videm že takrat važno savsko pristanišče. Tudi v srednjem veku je bilo tu pomembno skladišče ob Savi; vse vino namenjeno na Kranjsko so do Vidma dovažali z vozovi in ga tu nalagali na ladje. Tu so merili posodo za vino. Videmski letni sejmi — sedem I po številu — so že od nekdaj zelo obiskani. Na sejme so po vino, živino in svinje prihajali celo Italijani in Prusi. Videm z okolico je bil dolgo časa last domače plemiške rodbine Breže-Seliških. Vdova po savinjskem mejnem grofu Viljemu (t 1015) iz tega rodu, bi. Hema, je odstopila okoli 1043 Videm in Brežice solnograškim nadškofom, ki so bili lastniki Vidma več stoletij. Velikega hrvatsko-slovenskega upora 1573 so se udeležili tudi videmski kmetje. Kmečka vojska se je pri Vidmu razdelila na dva dela. Vojskovodja Kupinič se je z 2000 uporniki prepeljal čez Savo in je prodiral proti Kostanjevici, Ilija Gregorič pa se je v svojim oddelkom napotil proti Rajhenburgu in Sevnici. Samostojna občina je Videm od 1881. Na Poišči nad vasjo stoji kamenito kužno znamenje z letnico 1635. Sedanji most čez Savo so zgradili 1866, potem ko je 1862 dobila vas žel. postajo. Župnija (dek. Videm, škof. lavant.) ima 2259 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Ruperta je bila prvotno zgrajena najbrž že v prvi polovici 11. stol. Vendar se prvič omenja šele 1155. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili v romanskem slogu v 1893-1897. Cerkev ima tlorisno obliko križa in ravno zaključeni presbiterij. Nad ladjami se dviga lepo izpeljani križni svod. L. 1934. je bila zunanjščina stavbe popolnoma prenovljena. Do 1831 je bilo okrog cerkve pokopališče obdano z visokim zidom. Kot cerkev je stara tudi vi-demska župnija: že 1297 se omenja prvi videmski župnik Engelbert Brežiški. Župnija je bila do 1751 podrejena oglejskemu patriarhu, nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. L. 1331. je podaril župnijo patriarh Pagan cistercianskemu samostanu v Kostanjevici, ki je poslej postavljal župnike. Inkorporirana mu je bila do 1787, ko je bil samostan ukinjen. Vendar graščina verskega sklada v Kostanjevici še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Od 1787 je Videm sedež dekanije. Prvotni obseg videmske prafare se ujema z mejami današnje videmske dekanije iz-vzemši župnijo na Bizeljskem. Videmska prafara je mati sledečih župnij: Rajhenburga, Sevnice, Pišec, Sromelj, Dobove, Koprivnice, Kapel, Artič, Zabukovja in Zdol. Kapela sv. Križa na Vidmu (Sotelsko). Občina Zabukovje Preb. 1727, hiš 376, posest. 149, koč. 227, najem. 3. Površina občine 3469.66 ha: njiv in vrtov 466, trav. in paš. 962, vinogradov 70, gozdov 1957.50, ostalo 14.16. Najbolj hribovita občina v tem srezu. Razprostira se na obeh straneh potoka Sev-nične in sega do vrhov Bohorja (1023 m) in Lisce (947 m). Prostrani in bujni gozdovi zlasti na Bohorju. Znatno gozdarstvo. Vodne žage ob Sevnični. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Njiv je malo. Pridelujejo zlasti krompir, ki ga v manjših množinah tudi prodajajo. V južnem delu občine uspeva na prisojnih straneh nižjih hribov vinogradništvo. V nekaterih krajih je precejšnjega pomena čebelarstvo. Gospodarsko je pokrajina usmerjena na Sevnico. Prebivalci prodajajo predvsem les ondotni industriji. V ostalem trgujejo z živino (svinje, perutnina), jajci in jabolki. Zaradi zdravega gorskega podnebja in naravnih lepot ima občina vse pogoje, da postane bolj znana izletnikom in letoviščarjem. Mrzla planina, 261-45-23-22-0. Sr du Brežice 50.6 km, so fin zdr žel pTt Sevnica 11 km, žand Sevnica 12 km, o š žup Zabukovje 2 km. Nm ca 640 m. Leži visoko na pobočju Bohorja ob poti 4 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom. Zaselki Bliskovec, Dobovce, Kračice, Laše, Migore, Ostrožnik Podskalica, Pokojnik, Pokojni vrh, Poljana, Rebro, Vrtačnica! Cist gorski zrak. Lepi iglasti in listnati gozdovi. Primeren kraj za letovišče. Nad vasjo krasna razgledna točka. Travniki. Izleti po Bohorju. V okolici polno divjadi (divje svinje, srne, lisice, zajci, jerebice). Izvrstni smuški tereni. Prebivalci se bavijo z gozdarstvom in kmetijstvom. Razne vrste jabolk in hrušk. Urejeno čebelarstvo (ob dobrih letinah par sto kg medu). Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana je zidana v romanskem slogu. Ohranjenih je še nekaj starinskih kipov in slik. Podgorica, 161-35-17-18-0. Sr du Brežice 41.8 km, so fin zdr žel Sevnica 8 km, žand Sevnica 10 km, pT Loka 8 km, o 5 km, š žup Razbor 3 km. Nm ca 430 m. Leži na hribovitem pobočju pod Lisco, ob obč. poti 2 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom. Mimo drži markacija na Lisco (1K ure). Zaselki Cerje, Dolgi rt, Drnovec, Hrastje, Jelovec, Orehovec, Žarke, Zdole. Vas zalaga z jestvinami vse leto oskrbovani dom na Lisci in prodaja v dolino les, živino in sadje. Vas se prvič omenja že 1237. Podgorje, 284-50-25-25-0. Sr du Brežice 43.5 km, so fin zdr žel Sevnica 11 km, žand pTt Sevnica 12 km, o žup Zabukovje 3 km, š v kraju 1 km. Šola ust. 1889, 1 odd. Nm 525 m. Leži na valovitem hribovju ob stranski poti 1 km severno od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom. Zaselki Bizelje, Dolina, Kostanjeva gorica, Malo Podgorje, Pocerje, Rebro, Sro-botno, Stope, Veliko Podgorje. Kmetijstvo, sadjereja in gozdarstvo. Podr. cerkev Naše ljube Gospe je zidana v romanskem slogu. Pokopališče. Od 1788 do 1811 je obstajala pri cerkvi samostojna lokalija. Podvrh, 193-58-17-41-0. Sr dr Brežice 35.5 km, so fin žand zdr žel pTt Sevnica 7 km, o š žup Zabukovje 2 km. Nm 525 m. Leži na prisojni strani strmega hriba ob obč. poti 5 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Drenovec, Gornje Stržišče, Hrušovje, Kladje, Njivce, Novna, Ograde, Veliki vrh. Gozdarstvo, kmetijstvo in vinogradništvo. Letno pridelajo ca 300 lil rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. Izvrstna jabolka in hruške. Stržišče, 129-28-11-17-0. Sr du Brežice 39.2km, so fin zdr žel pTt š Sevnica 6 km, žand Sevnica 7 km, o 4 km. Povpr. nm. ca 330 m. Leži zahodno od Trnovca ob obč. poti 4 km južno od ban. ceste. Dostop z vozom. Zaselki Dolnje in Gornje Stržišče, Komorivee, Loke, Mirni dol. Gozdarstvo, kmetijstvo; izvrstna jabolka in hruške. Precejšnja ležišča drvnega oglja. Trnovec, 167-51-7-44-0. Sr du Brežice 31.6 km, so fin žand zdr. žel pTt Sevnica 8 km, o š žup Zabukovje 3 km. Nm ca 350 m. Leži na prisojni strani vinorodnih gričev ob obč. poti 6 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Gornje Stržišče, Pusti graben, Pusti vrh, Rebro. Milo podnebje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Letno pridelajo ca 3001)1 rizlinga ter nesortiranega belega in rdečega vina. Izvrstna jabolka. Podr. cerkev sv. Jurija v romanskem slogu. "V cerkvi so starinski kipi in slike. Vranje, 162-38-13-25-3. Sr du Brežice 33.6 km, so fin zdr žel pTt š žup Sevnica 5 km, žand Sevnica 6.5 km, o 3 km. Nm ca 300 m. Leži v kotlini pod špičastim hribom, ki se ponaša z razvalino stare utrdbe. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti, ki se 4 km severno odtod odcepi od ban. ceste Sevnica—Planina. Gospodarstvo kot v Podvrhu. Zaselki Dobje, Kokotinjek, Mačkovec, Ograda, Okič, Podgradec, Preška gora, Prešna loka, Štangrab. V dobi rimskega gospostva je držala skozi vas rimska cesta iz Celja skozi Zidani most v Sisak. Gotovo je bila tu rimska postaja, kar pričajo številne izko-pine: ostanki rimskih stavb, sarkofagi, nagrobni spomeniki, žrtveniki, tehtnice, posoda iz konca 2. in začetka 3. stoletja po Kr. Na rimsko naselbino še spominjata najbrž »Stari grad« in »Ajdova hiša«. Veliko odkopanih starinskih predmetov hrani muzej v Celovcu. V vasi pred hišo št. 11 so marmornati pokrovi s tremi izklesanimi religijoznimi podobami. Podr. cerkev sv. Štefana. Zabukovje, 370-71-36-35-0. Sr du Brežice 47.9 km, so fin zdr žel pTt Sevnica 9 km, žand Sevnica 10 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1895, 3 odd., šol. oder. Nm ca 550 m. Leži ob obč. poti 2 km od ban. ceste Sevnica—Planina. Hribovita lega. Dostop z vozom ali avtom. Zaselki Boršt, Bukovje, Dol, Draga, Holmec, Kobile laze, Lahovnik, Laze, Log, Meniški vrh, Padež, Podbukovje, Preske, Pustol, Reber, Sv. Lenart, Trebeže, Veliki vrh, Završe, Zlački mlin, Zlake. Znatna "živinoreja, sadjereja (razne vrste jabolk, hruške, češnje). Nekaj čebelarstva. Izdelovanje košev za dom. Lepi gozdovi (hrast, bukev, kostanj, smreka). Župnija Zabukovje (dek. Videm, škof. lavant.) ima 1206 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lenarta je enoladijska stavba v romanskem slogu. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare in nato sevniške župnije. Od 1786 je bila samostojna kuracija, 1812 pa je postala prava župnija. Občina Zdole Preb. 877, hiš 183, posest. 140, koč. 43, najem. 4. Površina občine 1367.03 ha: njiv in vrtov 390, trav. in paš. 94, vinogradov 100, gozdov 714, ostalo 69.03. Občina obsega nizko gričevje zahodno od Sromelj in se razprostira na severozapad do potoka Brestanice. Raztresene kmetije. Povsod se prebivalstvo intenzivno bavi z vinogradništvom in kmetijstvom. Najbolj razširjeno žito je koruza. Sadje (jabolka, hruške, slive in cesnje) goje le za domačo porabo. Listnati gozdovi (bukev, hrast, gaber, kostanj). Trgovanje z vinom, ki se prodaja večinoma na Gorenjsko. Kostanjek, 198-35-30-5-0. Sr so du zdr Brežice 16.8 km, fin Krško 9 km, žand Senovo 8 km, žel Videm-Krško 8 km, o p š žup Zdole 2 km. Nm 379 m. Vas ima prisojno hribovito lego nad dolino potoka Brestanice ob obč. poti 4 km od ban. ceste pri Zdolah. Dostop z vozom. K vasi spadata zaselka Gora, Ša-pole. Kmetijstvo in vinogradništvo. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1400 hI. Podr. cerkev sv. Vida, zidana 1710. Pleterje, 112-29-22-7-1. Sr so du zdr Brežice 12.8 km žand Senovo 11 km, fin Krško 6 km, žel Videm-Krško 4.5 km, o p š žup Zdole 1 km. Nm ca 300 m. Leži v hriboviti pokrajini ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Zdolah. Dostop le z vozom. K vasi spadata zaselka Dunaj, Kostanjski graben. Prisojna lega. Letno pridelajo okrog 800 hI belega in rdečega vina. Ravne, 298-58-38-20-1. Sr so du zdr Brežice 14.8 km, žand Senovo 6 km, fin Krško 7 km, žel Videm-Krško 6 km, o p š žup Zdole 1 km. Nm ca 380 m. Leži ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Zdolah. Dostop le z vozom. Pristojna lega nad dolino potoka Brestanice. Zaselki Cerina, Gaj, Močnik, Novi pruh, Prekopna, Vrh. Kmetijstvo in vinogradništvo. Povprečni letni pridelek belega in rdečega vina 1500 lil. Zdole, 269-61-50-11-2. Sr so du zdr Brežice 11.3 km, žand Senovo 10 km, fin Krško 6 km, žel Videm-Krško 5 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1857, 4 odd., PJS, Kat. prosv. d. Nm 316 m. Prisojna lega ob sklepu ban. ceste Brežice—Zdole. Kmetijstvo, vinogradništvo. Letni pridelek ca 1000 hI belega in rdečega vina. Zaselki Betlehem, Čela, Lopate. Župnija Zdole (dek. Videm, škof. lavant.) ima 1058 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jurija je bila 1875 prezidana in isto leto posvečena. Prvotno je bila cerkev podružnica videmske prafare. Samostojna duhovnija obstaja od 1789. L. 1874. so kuracijo povzdignili v pravo župnijo. Srez Celje Splošen pregled Celjski srez leži v osrčju naše banovine. Pripada mu Spodnja Savinjska dolina, nazvana tudi Celjska kotlina, in njeno obrobje. Slednje tvorijo na j. sredogorska slemena z Veliko planino (1206 m), Mrzlico (1119 m) Kamnikom (861 m), Gozdnikom (1092 m) in Tolstim vrhom (838 m) kot najmar-kantnejšimi hribi. Na s. zapirata kotlino visoki in gozdnati Paški Kozjak (Basališče 1273 m) in Stenica (1092 m), ki pa se ne dvigata neposredno iz ravnine, temveč šele za širokim pasom nizkega gričevja; to se že pričenja na levi strani potoka Ložnice in na desnem bregu Hudinje. Na z. omejujejo kotlino široke Dobrovlje (996 m) z bližnjim Tolstim vrhom (1077 m) in Kresico (1055 m), ki predstavljajo skrajni vzhodni podaljšek Savinjskih Alp. Le proti v. je kotlina odprta in prehaja brez ostrih meja v nizko valovito gričevje, ki se razprostira ob Voglajni in njenih pritokih. Med navedeno obrobje je torej vložena Celjska kotlina, ki sega v sv.-jv. smeri od Letuša do Celja v zračni črti dobrih 20 km daleč. V tem pravcu se njena tla stalno znižujejo od 340 m do 240 m. Poleg tega osrednjega dela Spodnje Savinjske doline pa je omeniti še stranski ravninski pas ob potoku Boljski. ki sega še čez Vransko do Ločice. S tem pasom sega Celjska kotlina tudi na j. stran Dobrovelj. V tem obsegu (brez Celja) meri srez 576 km2. Toda njegove meje niso povsod v prirodi dobro zaznamovane. Kajti meja drži le na s. in j. večinoma po gorskem razvodju. Manj prirodna je meja deloma na z., predvsem pa na v. Srez ne predstavlja nilkake homogene hidrografske enote. Na več mestih sekajo njegove meje potoki in reke, čeprav navadno v soteskah, po katerih pa drže prometna pota, ki odlično spajajo srez s sosednjimi pokrajinami. Taka soteska je pri Letušu ob Savinji, kjer se pričenja Zgornja Savinjska dolina in je v njeni neposredni bližini obenem vstop v porečje Pake. Podobna soteska na robu sreza je pri Ločici ob zgornjem toku Boljske, kjer se dvigata cesti proti Trojanam in Motniku. Tudi zgornji del porečja Hudinje leži izven našega sreza in drži meja j. od Vitanja čez sotesko (Socka). Pa tudi celotno porečje Voglajne ne pripada celjskemu srezu. Celjska kotlina je terciarna udorina. Ob njenem j. robu poteka mimo Vranskega in Celja proti v. prelomnica, ob kateri se je pogreznilo v terciaru s. ležeče ozemlje. Na ta način je nastala obširna kotlina, ki jo zapirata na j. trojanska karbonska antiklinala, na z. pa Dobrovlje. Tudi ob v. pobočju Dobrovelj se je kotlina pogrezala ob znani prelomni črti Vransko— Šmartno. Staro prelomnico nahajamo tudi ob črti Zidani most—Celje—Vojnik. Trojanska antiklinala je geološka guba, katere jedro tvorijo karbonski skriljavci. Karbonsko jedro je pa povečini razkrito, ker je triadne sloje že odstranila denudacija. Le tu in tam so še manjši ali večji deli triadnih plasti, ki ležijo kot preostanki na karbonu. Zdržema je ohranjena triada le ob pobočjih antiklinale, kjer ta niso porušena po prelomih. Južna meja sreza poteka skoraj izključno po tem karbonskem jedru. To se razteza proti v. skoraj do Sv. Jurija, kjer ga prekrijejo terciarne usedline. Med karbonom in triado leže rdečkasti permski peščenjaki, ki so ohranjeni v večjem obsegu med Mrzlico in Gozdnikom in j. od Tolstega vrha. Werfenski skriljavci so kot najstarejši del triade le slabo zastopani; nahajamo jih kot ozke pasove ob permu. V glavnem sestavljajo triado školjkoviti in rudnati apnenci srednje triade; le neposredno ob robu kotline se razprostira širok pas ladin-skih šenturških skriljavcev. S. pobočje trojanske antiklinale je tektonsko porušeno po prelomih, ki potekajo vzporedno k celjskemu prelomu. Ob teli črtah je privrela v miocenu ande-zitska lava na dan. Tako imamo pri Tremerju, že na ozemlju laškega sreza, obsežen pas take kamenine. Tudi ob celjskem prelomu je izstopila lava na mnogih mestih na površino. Dobrovlje ob z. robu kotline so zgrajene iz triadnega rudnatega apnenca; le jv. od Čreta in na nasprotnem bregu kotline j. od Vranskega so razviti ob pobočjih srednjetriadni šenturški skriljavci. Na Dobrovljah prodirajo triadne apnence na več mestih močne eruptivne mase andezita. Ob s. pobočju Dobrovelj. kakor tudi pri Braslovčah iu še sredi Celjske kotline pri Sv. Andražu, nahajamo školjkovite dolomite kot vrhove nekdanjih pogreznjenih gora, ki so jih prelomi ločili od Savinjskih Alp. Vulkani, ki so nastali v miocenu ob teh prelomih, so izme-tavali poleg andezitske lave velike množine vulkanskega pepela v precej plitvo terciarno morje. V Celjski kotlini tako razširjeni zelenkasti rodovitni vulkanski groh je zmes vulkanskega pepela in morskih usedlin. Najbolj je razprostranjen andezit okrog Železnega in Galicije. Tu so ohranjeni na ande-zitu še manjši kosi školjkovitega dolomita. Tedanji vulkan je privzdignil triadne plasti v višino, od koder jih je pozneje odstranila denudacija. Velike mase andezita nahajamo tudi na Dobrovljah. kjer je delovalo več vulkanov. Manjši vulkani so bili še pri Braslovčah, pri Zalogu, pod Petrovčami in v neposredni bližini Celja na j. in v. Od terciarnih sedimentov so razširjeni ob s. meji sreza peščenjaki in grohi spodnjega miocena, pri Sv. Juriju morski laporji in peščenjaki, med Teharjami in Sv. Jurijem pa pretežno miocenski litavec. Pliocenska glina, prod in pesek pokrivajo ob v. pobočju Dobrovelj skoraj vse nižje gričevje, spremljajo pa tudi j. rob Celjske kotline od Vranskega do Petrovč, od koder se razprostirajo na v. do Ponikve v širini od Lokanje pri Sv. Juriju do Dramelj na s. V manjši meri je ohranjen pliocen pri Podvinii in pri Ostrožnem. Diluvialne tvorbe so ohranjene j. od Braslovč, dalje med Žalcem in Pirešico, med Vojnikom in Bukovim Žlakom iu ob j. robu kotline od Vranskega do Kasez. V manjši količini jih nahajamo še na več mestih. Največji del kotline pokrivajo aluvialne tvorbe, prod in pesek (od Šmartna in Braslovč do Celja na v.). Od rudnih zakladov nahajamo pri Vranskem železno rudo z bakrom, pri Galiciji siderit, pri Pdrešici in Železnem pirit z zlatom, ob Pristovi bakrene rude malahit, azurit in kuprit in pri Sv. Kunigundi blizu Galicije svinčeno rudo s srebrom. Premog kopljejo na več mestih, tako pri Dobrni, pri Pečov-niku blizu Celja, v dolini Prislove, v Pečovju pri Storali, pri Libojah, Zabukovici itd. Pri Rifniku in Podgorju je dober mi-lovec (saponit), neke vrste suknarska glina. Pri Libojah se dobiva glina za polporcelan in druge lončarske izdelke. Celjska kotlina ima zelo povoljne podnebne razmere. Povpr. temperatura v juliju znaša 19°—20" C, v januarju pa —2° do —3° C. Zimski mraz traja dobra dva meseca. Ker je kotlina na v. stran odprta, je odtod čutiti zlasti v padavinah vplive Panonske nižine. Povsod je najbolj deževno poletje in najbolj suha zima. Od v. proti z. narašča v srezu letna množina padavin od ca 1100 mm do 1200 mm. Več moče kot nižina dobiva seveda obrobno hribovje, zlasti na jz. (Velika planina in Mrzlica ca 1500m). Celjska kotlina je precej vetrovna. Neprijeten veter je jugozahodnik, ki z gorskih pobočij često z veliko silo udarja v dolino. Panonska flora se tudi v tem srezu uveljavlja po dolinah, gričevju in spodnjih pobočjih gora. Mešane listnate gozdove tvorijo predvsem: dlakavi hrast (Quercus lanuginosa), cer (Quercus cerris), črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Lraxinus ornus) in ponekod kostilja (Celtis australis); podra-ščevino pa: kločec (Stapliylea pinnaita), bradavičnata trdoleska (Lvonymus verrucosa), lasuljar (Cotynus coggygria) in zna-čilnejša zelišča oz. stebljike: diptam (Dictamnus albus), lipica (Epimedium alpinum), Hladnikov grintovec (Scabiosa llladni-kiana), oman (lnula ensifolia). Više v gore prevladuje bukov gozd, v katerem se rastlinje od opisanega močno loči. Poleg bukev nastopajo tudi smreke in macesni. Od nelesnatih rastlin so za to rastlinsko združbo značilni: črni teloh (Helleborus niger), preobjedi Ac oni t um puberulus in rostratum, gorski jetičnik (Veronica montana), žlezana (Adenostyles glabra) in druge. Omenjene rastline sestavljajo deloma floro alpskega predgorja, deloma so pa tudi sestavni del bosanskega (ilirskega) gozdnega rastlinstva. V celjski srez segajo tudi nekatere sredozemske rastline: redka je praprot Ceterach officinarum (Ko-tečnik); pogosta je pomladanska torilnica (Omphalodes verna), ki v tem srezu dosega svojo s. mejo (Celje—Jurklošter—Planina—Sevnica); pri Sv. Tomažu blizu Vojnika raste lučica Lychnis ceronaria. Zelo redke rastline so: Kluzijeva penuša (Cardamine clusiana) okrog Dobrne, smolnat šipek (Rosa resi-nosa) samo na Kozjaku, potočnik (Sium latifolium), dlakavi rauš (Rhododeindron hirsutum); edino pri Grižah uspevata Rosa bo-verniana in trokrpi jetičnik (Verenica triloba), ob Savinji pri Celju pa peščeni trpotec (Plantago ramosa). Izmed užitnih gliv sta pogosta navadni užitni goban (Boletus edulis) po mešanih gozdovih in pa lisička (Cantarellus cibarius), ki raste po vlažnih, posebno mahovitih iglastih gozdovih okrog Celja. Z večino svojega ozemlja posega srez v gorski živalski pas naše države, in sicer v t. zv. triglavsko pokrajino, ki obsega vse naše Alpe. Tu bivajo živali, ki so značilne za srednjevi-soke alpske dele, nekatere pa tudi za bolj visoko gorovje; tako divja koza (Rupicapra rupicapra), planinski zajec (Lepus Var-ronis), belka (Lagopus mutus) in številne nižje živali. Lovne živali v srezu so: srnjad, gamsi, zajci, divji petelini, gozdni jerebi, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke, lisice, jazbeci, kune, dehorji, podlasice, veverice, ujede, vrane in srake. Savinja je zelo dobra postrv ja voda v gornjem in srednjem toku: pri Celju ima izvrstna drstišča za sulce. Po številu 1. 1902—1906 nalovljenih modrasov stoji srez na I. mestu. Po vsem spodnjem Štajerskem do Drave je razširjen rod metuljev Eupithecia, kojega vrste vulgata, isgrammaria in pumlata so ugotovljene v celjskem srezu. Metrocampa marginata je orientalna oblika, Rohdostrophia calabraria pa je sicer predvsem razširjena po Nanosu. Med ptiči so redki gnezdilci: koconoga sova (Nyctala tengelmani), veliki srakoper (Lanius collurio), skalni kos (Tur-dus saxatilis). Pri Celju sta bila za selitve ustreljena galeb Larus fuscus in pelikan (Pelecanus onocrotalus). V Vrački luknji je bil najden do sedaj največji jamski kratkokrilec Lathrobium cavicola. Teritorij celjskega sreza je bil deloma obljuden že v neolitski dobi (sledove hallstattskih in latenskili selišč so našli na več mestih). Ze takrat je vodila tod trgovska pot iz s. proti j. Skoraj v vseh občinah so odkrili sledove rimskih naselbin ali taborišč, ali vsaj rimske predmete. Po Savinjski dolini in mimo Celja je držala glavna rimska cesta, ki je vezala Italijo s Pa-nonijo. Tu so se obenem križale rimske vojaške in trgovske ceste, ki so držale v Virunum, v Poetovio in proti j. ob Savinji proti Savski dolini. V dobi preseljevanja narodov so se skozi Celjsko kotlino valila številna plemena proti j. v Italijo. V srednjem in novem veku so stara rimska trgovska pota še vedno obdržala svoj pomen. Zlasti važna je bila v tem oziru 1727 popravljena dunajska cesta Dunaj—Maribor—Celje—Trojane—Trst, ki je predstavljala najkrajšo prometno zvezo obrobja vzhodnih Alp z morjem. Od te poti se je v Celjski kotlini odcepila cesta ob Savinji proti Zidanemu mostu in proti s. mimo "Vitanja in Slovenjega gradca na Koroško. Iz Celja je dalje držala cesta v Šmarje pri Jelšah in v Rogatec ter po Savinjski dolini na Sv. Peter in Gornji grad. O nekdanji živi trgovini v celjskem srezu pričajo mnogi stari trgi, ki so uživali posebne trgovske privilegije, in bogate najdbe srednjeveških novcev. Pomen cest je stopil v ozadje po zgraditvi železniške proge Dunaj—Celje—Zidani most (1847—1850) in proge Celje —Velenje (1892). V frankovsiki dobi je spadalo porečje Savinje h krajini, iz katere se je pozneje razvila Kranjska. Ze v zgodnjem srednjem veku je postal celjski srez središče savinjske marke ali krajine, ustanovljene po madjarskili napadih. Prvotni obseg krajine je bil zelo velik. Segala je od Ljubljane do Sotle in od Savinjskih Alp ter Boča do Gorjancev in kočevskih gora. V 13. stol. je z novo politično upravno razdelitvijo savinjska marka obsegala celotno porečje Savinje in ozemlje med Savo in Sotlo. Na s. je mejila pri Dravogradu na Dravo in j unsko grofijo, nato pa je držala meja ob j. robu Pohorja mimo Vitanja čez Konjiško goro, Boč in Donaeko goro do Sotle. Napram Kranjski je bila meja Sava; le porečje Mirne in spodnje Krke je še pripadalo savinjski krajini. Prvi krajišnik je bil Viljem I. Breže-Seliški. Ker je bil njegov sin Viijem II. 1036 ubit, je vdova bi. Hema Breže-Seliška podarila ogromna posestva, ki sta jih oba krajišnika sprejela od krone, cerkvi v Krki na Koroškem. Krajiško oblast v savinjski krajini so nato izvrševali kranjski krajišniki. Izrazito individualnost nasproti ostali Štajerski je imela celjska grofija kot upravna in politična tvorba Celjskih grofov. Ta je obstajala tudi po izumrtju Celjskih grofov (1456) im sicer jo je poslej upravljal celjski Vicedom. V 16. stol. ustanovljena celjska četrt je bila celo večja od prejšnje grofije. Isti obseg je imelo tudi od Marije Terezije 1750 ustanovljeno celjsko okrožje. L. 1849. je bil celjski okrožni urad ukinjen v korist mariborskega okrožja, ki se je raztegnilo proti j. do deželnih meja s Kranjsko in Hrvatsko. Celje je ostalo samo središče 1850 ustanovljenega okrajnega glavarstva ter okrajnega in okrožnega sodišča. L. 1854. ukinjeno okrajno glavarstvo so zopet ustanovili 1868. Prvotno je to obsegalo tudi dele današnjega šmarskega in laškega sreza. Sedanje meje je dobil srez 1925. V dobi kmečkega gibanja je uporni duh zajel tudi podložnike v celjskem okraju. Večji kmečki punt v 1635 je celo vzplamtel ravno na tem ozemlju. Odtod se je razširil do Pohorja, Ptuja in Zusma. Uporniki so tedaj razdejali 67 gradov, od teh veliko na celjskem teritoriju. V srednjem veku je ozemlje celjskega sreza cerkveno pripadalo do 1751 oglejskemu patriarhatu in savinjskemu arhidiakonatu, ki je 1332 braslov-sko prafaro z vikariati inkorporiral gOTnjegrajskemu samostanu in jo 1461 odstopil tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. Ko je bil 1751 patriarhat ukinjen, so župnije celjskega sreza prešle pod tedaj ustanovljeno goriško nadškofijo. L. 1787. so pripadle župnije goriškega nadškofa, kot tudi župnije ljubljanskega škofa lavantinski škofiji. Ljubljanski škofje so si pridržali samo patronatske pravice. Prve organizarane dušnopa-stirske postaje, ustanovljene najkasneje v 12. stol., so bile v Braslovčah, Novi cerkvi, Žalcu oz. Sv. Petru. Iz teh prafara so nastale skoraj vse ostale sedanje župnije, razen Gornje Ponikve, Sv. Jurija pri Celju in Dramelj. Kot prafare veljajo tudi župnije: Celje, Vransko, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Jurij pri Celju, Vojnik, Gotovlje in Polzela. Srez ima 48.011 prebivalcev. Povprečna gostota znaša 83 ljudi na 1 km!. Dobro naseljena je zlasti Celjska kotlina, ki ima zelo lepe in snažne vasi ter več trgov. Tu so selišča gru-časta ali obcestna, vendar pa so zaradi nevarnosti poplav navadno odmaknjena od Savinje in njenih pritokov. V višjih legah, tako na s. in j., nahajamo razložene vasi, ki jih tvorijo majhni zaselki. Dolinsko prebivalstvo je večinoma dobro situirano. To ima zahvaliti predvsem hmeljski kulturi (golding), ki se je tu v znatni meri uvedla v 80 letih prejšnjega stoletja. Zaradi velike izpremenljivosti trgovske konjunkture pa obseg hmeljskili nasadov iz leta v leto silno koleba. Tako so 1933 obsegali tukajšnji limeljniki 1205 ha, 1934 pa le 1100 ha. L. 1933 je dalo 7232 centov, naslednje leto pa 6100 centov hmelja. Kakšen gospodarski pomen ima hmelj za Celjsko kotlino, nam kaže to, da pridelujejo v tem srezu nad tri četrtine vsega hmelja v dravski banovini. Kljub gojitvi hmelja se ostale panoge poljedelstva nikakor ne zanemarjajo. Leta 1934. so na 2300 ha pridelali 150.000 q krompirja, na 1900 ha 29.000 q koruze, na 1900 ha nad 18.000 q pšenice, na 1200 ha 10.000 q ovsa in na skupaj 1300 ha 9000 q ječmena in 3500 q rži. Celotna polja in vrtovi obsegajo 20% ozemlja našega sreza (11.485 ha). Največ polj je v osrčju Spodnje Savinjske doline (v občinah Žalec in Sv. Peter zavzemajo do 50% tal), najmanj pa jih imajo gorate občine na s. in j. (manj kot 15% tal v občinah Dobrni, Grižali in Teharjah). Bolj enakomerno kot polja so po srezu razporejeni travniki in pašniki. Ti zavzemajo 28.1% vsega ozemlja (16.200 ha). Značilno je, da nahajamo zelo veliko travnikov tudi v Celjski kotlini. Ti se razprostirajo po nizkem mokrot-nem ozemlju ob Savinji in njenih pritokih, zlasti še ob Ložnici, ki često prestopi bregove. Med Žalcem in Braslovčami je kar tretjina tal v travnikih. Intenzivno hmeljarstvo namreč ne izključuje intenzivne živinoreje, ampak jo vprav nujno terja že radi potrebnega gnojenja hmeljnikov, radi potrebe po vprežni živini, pa tudi radi potrebnih dohodkov v letih manj ugodne limeljske konjunkture. L. 1934. je bilo število živine naslednje: 50.000 perutnine (zlasti štajerska kokoš), 15.000 goveje živine, 14.000 svinj, 3000 konj in 1700 ovac in koz. Čebelarstvo je na precejšnji višini in skoraj povsod razširjeno; število panjev znaša ca 2500. Vinogradi obsegajo 1628 ha (2.8% tal). V sami Celjski kotlini jih ni, pač pa so ponekod na gričevju. Večji gospodarski pomen ima vinogradništvo le v drameljski občini (7.3% vseh tal) in na sosednjem ozemlju proti Vojniku, kjer pridelujejo dobre vrste vina za prodajo. Zal se je posebno v z. delu sreza vsidrala samorodmica, ki se tu še danes širi. Celotni vinski pridelek v srezu je 1934 znašal 11.000 hI. Neprimerno večji pomen ima sadjarstvo, ki se v splošnem goji zelo racionalno, saj je s. stran celjskega sreza znana kot pokrajina sadjarskih strokovnjakov in drevesničar jev. Vseh sadnih dreves je ca 320.000. Med temi je 180.000 jablan (Vio vseh jalblan v banovini), nad 50.000 hrušk in prav toliko sliv, a ostalo so češnje in orehi. Skoraj polovica sreza je pod gozdom (26.458ha ali 45.9%), vendar ta v gospodarskem življenju večine prebivalstva nima posebnega pomena. Predvsem je važno to, da sama Celjska kotlina celo trpi pomanjkanje gozda (v obč. Sv. Peter je le 7%, v obč. Žalec celo samo 5% tal pod gozdom). Kjer pa ta v dolini bolj nastopa, se omejuje le na borne loge borovcev, ki spremljajo zlasti tok Savinje. Glavni in lepi gozdovi so torej potiš- njeni na hribovito obrobje na j., zlasti pa na s., in sicer na pobočje Stenice in Paškega Kozjaka (v dobrnski obč. zavzemajo gozdovi 68% ozemlja). Samo v teh krajih, kjer je poljedelstvo tako skromno, da je prebivalstvo navezano na kupovanje živil v dolini, ima izkoriščanje gozdov prvenstveni pomen. Tu so ob gorskih potokih vodne žage, vendar jih ne manjka tudi v sami Celjski kotlini, kamor seveda spravljajo les z oddaljenih, višjih predelov. Razen lesne industrije ima ponekod pomen tudi opekarstvo. Rudarstvo se omejuje le na pridobivanje rjavega premoga, ki ga kopljejo pri Zabukovici in Libojah. V srezu obsega močvirno in neplodno ozemlje 1824 ha (3.2% tal). Celjski srez je prometno zelo dobro povezan. Od z. proti v. ga spaja savinjska železnica in glavna proga proti Mariboru (Polzela—Celje—Grobelno), od železnice pa izhaja cela vrsta dobrih cest, po katerih se vrši redni avtobusni promet z obrobnimi kraji v srezu (n. p. v Dobrno, na Vransko, v Sv. Pavel pri Preboldu), ali pa še dalje v sosednje pokrajine (v Vitanje, proti Podsredi, Mariboru in v Zgornjo Savinjsko dolino). Te prometne zveze zelo pospešujejo tujski promet, ki ima še lepe izglede v bližnji bodočnosti. Uvaževana letovišča so že sedaj Vransko. Braslovče, Sv. Pavel pri Preboldu, Vojnik, predvsem pa seveda Dobrna, ki ima značaj modernega, mednarodnega zdravilišča in letovišča. Občina Braslovče Preb. 2626, hiš 680, posest. 601, koč. 73, najem 35. Površina 4377 ha: njiv in vrtov ca 1012, trav. in paš. ca 1375, vinogradov ca 16, gozdov 1919, ostalo 55. Občina leži na desni strani Savinje; obsega z. del Spodnje Sav. dol. in del Dobrovelj. Ravninski svet je večinoma prodnat in se dviga v nižjih diluvial-nih in višjih terciarnih terasah. Hribovito ozemlje je pretežno ilovnato. V Dobrovljah izvira več potokov, ki se združijo v potok Trnavco. Slednji se izliva v Boljsko. Nižavsko ozemlje kraj voda je navadno precej mokrotno; tu se razprostirajo obširni travniki. Le ozki pas ob Savinji je večinoma zarasel z logi borovcev in topolov. V ostalem je ravnina zelo rodovitna. Tu je eno najvažnejših jeder savinjskega hmeljarstva, ki daje prebivalstvu glavni dohodek. A tudi ostale gospodarske panoge se dobro uveljavljajo. Mnogo se pridela predvsem jabolk, ki se mestoma prodajajo v tujino. Tudi perutninarstvo in v zvezi s tem trgovanje z jajci daje lepe dohodke. Iz mnogih vasi prinašajo kmetijske proizvode na celjski trg. Vino se goji le tuintam v malenkostni meri. Marsikje prirejajo domači sadjevec. V ravnini je malo gozdov in morajo ondotni prebivalci les še kupovati. Z. del občine pa je skoro ves pod gozdom. Poleg iglastega drevja je tu tudi mnogo listovcev (bukve, hrasti, kostanji). Prebivalstvu teli krajev daje često les celo glavne dohodke. V Savinji in manjših potokih so predvsem postrvi, v Boljski tudi kleni in mrene. Občina je dobro naseljena. V ravnini so vasi večidel sklenjeno pozidane in imajo prostorne, liigienično urejene hiše. V hribovju so mali zaselki. Nekateri kraji so radi zdrave sončne lege in bližine sveže Savinje primerni, da postanejo letovišča. Senčni sprehodi po Dobrovljah, ki imajo mnogo prirodnih lepot (jame s kapniki, lepe razgledne točke). Braslovče, trg, 353-72-68-5-12. Sr du Celje 25 km, so fin Vransko 11 km, žel Polzela—Braslovče 2 km, žand zdr o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1804, 6 odd. Strok. nad. š., kmet. tečaji. Javna knjiž., SKJ z gled. odrom in orkestrom, ČD, Gas., Olepš. d., Pev. d., PSVD, Proisv. d. z domom in odrom, Strel. druž. Zdravnik, živinozdravnik. Nm 309 m. Trg leži ob potoku Treb-niku na visoki terasi pod gozdnatimi Dobrovljami. V kraju je križišče ban. cest proti Letušu, Gomilskemu in Sv. Rupertu. Avtobusna zveza s Celjem in z Logarsko dolino. Lep glavni trg, snažne stavbe, mnogo cvetja. Zdravo podnebje. Peščen in ilovnat svet; zelo rodovitno. Kmetijstvo; največ hmelj, žito in krompir. Precej obrtnikov du trgovcev. Sirarstvo večinoma za dom. Sadjarstvo zelo razvito. V dobrih letinah prodajo do 3 vagone jabolk v razne kraje naše države. Perutninarstvo, največ štajerska kokoš. V okolici bujni gozdovi, zlasti borovci. Les pokupijo domači industrijci. V potokih goje postrvi. Kraj je priljubljeno letovišče. Lepi sprehodi. Izhodišče priljubljenih izletov na Goro Oljko (734 m, 2 uri), na Grmado (897 m, 2 uri), na Čreto (996 m, 2 uri) in k Sv. Urbanu (661 m, 2 uri), na Žovnek (1 uro) in na bližnjo Vinsko goro (Vinperk, 448 m, y2 ure). Kopališče v Savinji. Poldrugo uro od Braslovč proti Vranskemu je štiridelna Hlastejeva jama s kapniki. Kraj je bil obljuden že v starem veku, o čemer pričajo izkopine v okolici. Srednjeveška naselbina sega najbrž že v 9. stol. Domneva se namreč, da so dobile B. svoje ime po slovenskem plemiču Preslavu ali Braslavu, mejnem grofu slovenskih dežel okoli 862. Zelo zgodaj je bila naselbina povzdig-njena v trg. Kot tako jo omenja listina iz 1140. S tem je kraj dobil vse trške pravice in privilegije: tržani so si sami volili vsako leto trškega sodnika, ki jim ga je potrjeval sosednji Zovneški gospod. Trški sodnik je imel izključno pravico nižjega sodstva v trškem pomeriju, v katerem je bilo pod kaznijo prepovedano vsako vmešavanje Zovneških gospodov. Pozneje so dobili gospodje iz Zovneka vso oblast nad trgom. Braslovče z okolico so bile nekdaj last gornjegrajskih benediktincev. Po urbarju gornjegrajske gospoščine iiz 1426 je bil v trgu sedež urada, ki so mu bili podrejeni sledeči kraji: Sv. Križ, Sešice, Sv. Lovrenc pri Preboldu. Ob Boljski, Loka, Gomilsko, Gorjakovo, Trnava, Glinje, Orla vas, Ob Savinji, Preserje, Rakovlje, Parižlje, Sp. in Zg. Gorče, Obramlje, Letuš, Ob Paki, Skorno. Prekopa, Zg. Ponikva, Gorica, Dre-šinja vas in Petrovče. V dobi madjarskih napadov se imele B. svoj strelski dvorec v obrambo proti Madjarom. Na dobo turških napadov spominja ohranjeno taborsko obzidje z enim stolpom okrog cerkvc iz 1. 1471. Večje elementarne nesreče v trgu so bile: požar, ki je 1600 vpepelil ves kraj, in kuga 1646 in 1680, za katero je pomrlo veliko tržanov. Zgodovinska znamenitost v trgu je še ohranjeno najstarejše trško poslopje Legant (Lehnhof), nekdaj lovski grad Celjskih grofov. Dva dvoglava orla na vrhu strehe pričata o nekdanjem sedežu sodišča v injem. Župnija Braslovče (dek. Braslovče, škof. lavant.) ima 2551 duš. Pokopališče. Prvotna žup. cerkev Vnebovzetja Marije Dev. je bila sprva zgrajena v gotskem slogu; zgodovinski vari jo omenjajo prvič že 1120 in nato 1255. L. 1600. je cerkev s trgom vred pogorela, nakar so (1604) sezidali sedanjo cerkveno stavbo. L. 1646. so ji prizidali kapelico sv. Sebastijana in sv. Roka v spomin na kugo v tem letu. V kapeli Žalostne Matere Božje je vidna letnica 1750. Konec 18. stol. so postavili novo zakristijo, zvonik in pres-biterij. V novem glavnem oltarju, katerega je postavil Gallo iz Celja, je slika Layerja iz 1776. V cerkvi je bila 1428 sprva pokopana v ojstriškem gradu umorjena Veronika Deseniška, dokler niso njenega trujjla prepeljali v Jurklošter. Braslovška prafara, imenovana prvotno »Marija na jezeru«, se prvič omenja kot župnija že 1440. L. 1173. se navaja prvi znani župnik Lambert. Prafara je bila zelo obsežna: segala je od Letuša do Brdnice pri Petrovčah ob Savinji, proti z. pa do Motnika in Menine. Župnija je mati sledečih sedanjih župnij: Gomilskega, Vranskega, Motnika, Sv. Pavla pri Preboldu, Sv. Jurija ob Taboru, Trbovelj, Marije Reke in Griž. Cerkveno je pripadala prafara oglejskemu patriarhu, odnosno savinjskemu arhi-diakonu, ki je bil navadno gornjegrajski prior. Od 1461 je bila župnija podrejena ljubljanski in od 1787 lavantinski škofiji. Od 1797 je tu sedež dekanije. Patronatske pravice nad župnijo je podelil oglejski patriarh 1237 Konradu I. Zovne-škemu. Da pa zadostijo za vse krivice, ki so jih prizadeli gornjegrajskemu samostanu, so se Zovneški gospodje odrekli patronatskim pravicam že 1278, definitivno pa 1332, s čimer je bila prafara inkorporirana temu samostanu. Od 1461 pa do danes so patroni župnije ljublj. škofje. Protestantizem se je začel širiti v braslovški župniji konec 16. stol. Kroniko je začel pisati kanonik in dekan Jakob Bohinc 1881. Njegovi nasledniki jo redno nadaljujejo. Tu rojeni: Globočnik Felicijan (1810— 1873) župnik, prev. K. Šmida, sotr. Slomškov pri zabav, in pouč. knjižnici, pesmi v Ahacljevi zbirki in Drobtinicah. Dobrovlje, 254-52-52-0-0. Sr du Celje 31 km, so fin Vransko 8 km, žel Polzela—Braslovče 11 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 6 km. Nm povpr. 750 m. Hribovita lega, več raztresenih zaselkov, kamor drži iz Braslovč 9 km dolga obč. pot. Dostopno z vozom. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, a predvsem gozdarstvo. Borovci, smreke, jelke, hrasti in kostanji. Dober les za deske, hlode in drva. Izvoz lesa v Avstrijo in Italijo. Mnogo goje štajersko kokoš. Tudi razvita svinje-reja. Čebelarstvo, nekaj vinogradov. V bližini manjše podzemeljske jame z lepimi kapniki in redkimi jamskimi hrošči. Podr. cerkev sv. Janeza in Pavla se prvič omenja 1545. Glinje, 48-11-11-0-0. Sr du Celje 22.8 km, so fin Vransko 10 km, žel Polzela—Braslovče 3.5 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 2.2 km. Nm ca 295 m. Vas ima nekoliko vzvišeno lego ob obč. poti km od ban. ceste pri Kamenčah. Dostopno z vozom. Trgovanje s hmeljem in lesom. Tu rojen 1865 dr. Korun Valentin, šolnik, pisatelj. Živi v Ljubljani kot upok. gimn. ravnatelj. Gornje Gorče, 86-23-20-3-0. Sr du Celje 23.5 km, so fin Vransko 13.5 km, žel Polzela—Braslovče 3 km, zdr žand o pTt š žup Braslovče 1.5 km. Nm ca 310 m. Lega kraj Dobrovelj na visoki terasi ob obč. poti K km zah. od Malih Braslovč. Dostop z vozom. Gojenje hmelja, žita in krompirja, dobro razvita živinoreja. Obilo jabolk; domači sadjevec. Nekaj vinogradov. Trgovanje z lesom. Kamenče, 97-20-17-3-0. Sr du Celje 23 km, so fin Vransko 10 km, žel Polzela—Braslovče 3.5 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 2 km. Gas. z gledal, odrom. DKfid. Nm ca 300 m. Leže na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. cesti Braslovče—Gomilsko. Hmelj, žito, krompir. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Domači sadjevec. Izbrana jabolka prodajo v Celje in Ljubljano. Listnati gozdovi. Tu rojen Baš Franjo (r. 1899), ban. arhivar v Mariboru, geograf, etnograf, zgodovinar in arheolog. Letuš, 387-101-95-6-3. Sr du Celje 27 km, so fin Vransko 18 km, žel pTt Šmartno ob Paki 2 km. žand zdr o žup Braslovče 5 km, š v kraju, ust. 1897, 2 odd. Bral. d., Gas. z gled. odrom, PRK PJS. Nm 342 m. Krasna lega ob Savinji, kjer vstopa reka iz soteske v Spodnjo Savinjsko dolino. Tik za vasjo se dvigajo gozdnate Dobrovlje. H kraju spadajo zaselki Černevc, Gosivjak, Hrašan, Korani, Kugla, Slatine in Teleb. V vasi je križišče ban. cest proti Braslovčam, Šmartnu ob Paki in Mozirju. Avtobusna zveza s Celjem, Šmartnom ob Paki in s kraji v Zgornji Savinjski dolini. Prodnato, srednje rodovitno. Veliki nasadi hmelja. Razvita živinoreja in sadjarstvo. Domači sadjevec. Več čebelarjev. Lepi borovi in bukovi gozdovi. Postrvi v Savinji. V kraju je precej obrtnikov in trgovcev. Trgovanje zlasti s hmeljem in lesom. Pomemben je izvoz svinj v Avstrijo in Italijo. Zelo prijeten kraj za letoviščarje; tujske sobe. V kraju so odkopali rimske napisne kamne. Pri Letušu je imel v 9. stoletju svoj grad Braslav, mejni grof slovenskih dežel. Sledovi gradu, ki ga ljudstvo imenuje Trebinjšček ali trebinjski grad, so še ohranjeni. Podr. cerkev sv. Janeza se omenja šele 1545. Prižnica in oba stranska oltarja sta iz srede 19. stol., v tem času je bil tudi stari glavni oltar prenovljen. V cerkvi so po tradiciji taborili Turki. Male Braslovče, 126-31-28-3-0. Sr du Celje 26 km, so fin Vransko 12 km, žel Polzela—Braslovče 3 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 1.5'km. Nm ca 305 m. Leže v ravnini blizu Savinje na križišču ban. cest, ki drže v Parižlje, Braslovče m Letuš. Prodnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo (hmelj), pridelovanje jabolk, čebelarstvo, v malem obsegu vinogradništvo. Postrvi v Savinji, več mlinov. Orla vas, 140-38-34-4-2. Sr du Celje 20 km, so fin Vransko 11 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 6 km, žand zdr o pTt š zup Braslovče 5 km, š v kraju. Šola ust. 1899, 2 odd. 2 javni knjiz , kmet. nad. teč. PRK, PJS, SKJ, DKfid, Pev. d., Prosv. d. z gled. odrom, Gas., PSVD. Nm ca 285 m. Leži v ravnini blizu desnega brega Savinje kraj ban. ceste Sv. Rupert—Parižlje. Kmetijstvo, sadjereja, zelo razvito perutninarstvo in nekaj čebelarstva. Domači sadjevec. Izvoz hmelja, izbranih jabolk in svinj v tujino. Pletenje košar in stolov za domače potrebe in prodajo. Kopališče v Savinjii. Parižlje, 113-39-30-10-6. Sr du Celje 23 km, so fin Vransko 13 km, žel Polzela—Braslovče. 0.5 km, žand zdr o pTt žup Braslovče 2 km, š Braslovče 1.5 km. Gas. Nm 300 m. Ravninska lega na desnem bregu Savinje na križišču ban. cest proti Letušu, Sv. Rupertu in Polzeli. Most čez reko. Kmetijstvo, zlasti hmelj, perutnina in sadje; industrija platna. V bližini gozdovi z borovci, smrekami, kostanji in hrasti. Letno prodajo do 4 vagone izbranih jabolk v razne kraje naše države. Kopališče v Savinji; izdaten ribolov. Podgorje, 116-21-18-2-1. Sr du Celje 31 km, so fin Vransko 17 km, žel pTt Šmartno ob Paki 3.5 km, žand zdr o žup Braslovče 6 km, š Letuš 1.5km. Nm ca 340m. Vas leži t km sz. od Letuša ob obč. poti na vznožju strmih Dobrovelj blizu Savinje. Dostop z vozom. Ilovnat in prodnat svet. Hmeljarstvo, sadjereja in gozdarstvo. Domači sadjevec, neznatno pridelovanje vina. Živinoreja, zlasti perutninarstvo. V okolici lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Podvrh, 325-107-90-17-0. Sr du Celje 25 km, so fin Vransko 17 km, žel Polzela—Braslovče 4 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 2 km. Nm 321 m. Hribovita lega na vzhodnem vznožju Dobrovelj. Zelo raztreseni zaselki Obramlje, Podgrad, Podvež, Podvrh, Puščaki, Šmartno, Vrtoglav in Zovnek. Dostop po obč. potih 2—5 km od Braslovč mogoč z vozom. Ilovnato, srednje rodovitno. Iglasti in listnati gozdovi. Kmetijstvo, sadjereja, čebelarstvo, precej vinogradov. Trgovanje z lesom. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Zovnek. Prvotni grad je stal na strmi skali jz. od Braslovč. Danes je v razvalinah; ohranjen je samo še okrogli stolp. Grad je bil prvotno last Zovne- ških gospodov, poznejših Celjskih grofov. Zovneški nastopijo prvič v zgodovini z Gabhardom I. Zovneškim (1130 in 1144) in nato z Leopoldom I. (1146). Grad sam se prvič omenja 1173, ko je bil že v rokah Gebharda II. Njegovega sina in naslednika Konrada I. je oglejski patriarh obdaroval 1237 s patronatom nad braslovško župnijo in 1241 še s številnimi fevdi. Sinovi Konrada I. (umrl med 1241 in 1255): Gebhard III. (umrl 1291), Konrad I. (umrl 1262), Leopold III. (umrl 1286) in Ulrik I. (umrl med 1314 in 1318), so stopili v rodbinske zveze s tedaj močnimi Pfannberškimi, Vovbrškimi, Ptujskimi in Ma-renberškimi gospodi, s katerimi so 1262 sklenili medsebojno dedno pogodbo. Bratje Zovneški so bili v vednem sporu z gornjegrajskim samostanom, katerega odvetniki so bili. Radi velikih krivic, ki so mu jih prizadeli, so po razsodbi oglejskega patriarha izgubili 1261 odvetništvo nad samostanom. V enako sovražnih odnošajih so živeli tudi z žičkim, jurklošter-skim in studeniškim samostanom. Ulrik I., ki je preživel vse tri brate, je sklenil 22. aprila 1308 prvo dedno pogodbos Habsburžani, in sicer z vojvodom Friderikom, ki mu je izročil svojo rodbinsko posest, nakar jo je sprejel od vojvode kot pravi fevd. Ulrikov sin Friderik je postal prvi močnejši Zovneški gospod. L. 1322. je nasledil posestvo svojih sorodnikov, grofov Vovbržanov, ki so tedaj izumrli. S tem je dobil posestva v Savinjski in šaleški dolini: Mozirje in šoštanj. Pomembna je tudi njegova pridobitev celjskega gradu (1331 do 1333). Z gornjegrajskim samostanom je živel v prijateljskih odnošajih, zato je 1326 zopet dobil odvetniške pravice. Njim se je pa odrekel 1361 in zadržal samo še krvno sodstvo. Tudi patronat nad braslovško župnijo je odstopil končno 1332 temu samostanu. L. 1341. je bil Friderik Zovneški, sedaj že Celjski, povzdnignjen v grofovski stan. Celjski grofje, še vedno lastniki Zovneka, so od sedaj stolovali v celjskem gradu. Grad Zovnek je po smrti zadnjega Celjana (1456) prešel v roke cesarja Friderika III. Habsburžani so od sedaj postavljali na gradu svoje oskrbnike ali najemnike, ki so se precej naglo menjali. Med 1599 in 1601 je postal prvi pravi grajski posestnik Adam Sclirott, ki je bil luteran; pri njem se je mudil protestantski predikant Ivan Dobransky. L. 1635. so kmečki uporniki zavzeli in izropali grad. Ponovno so se uprli 1674 in 1675. Grajski posestniki so se tudi poslej naglo menjali. L. 1816. je bil zgrajen v bližini nov žovneški grad, po tedanjem lastniku nazvan grad Ruhethal. Stari grad je začel propadati. Sedanji lastnik Ruhethala je industrijalec Westen iz Celja. Grad je bil v zgodovini pomemben tudi kot sedež privilegiranega deželskega sodišča za ozemlje, ki je segalo do Savinje in Boljske, do gradu Vrbovca, Črete in Čejielj. Posebno velik teritorij je pripadal sodišču okoli 1700, ko je bilo združeno z Mozirjem. Braslovške žovneške vislice so stale blizu Gomilskega na Visliškem hribu med Dragopoljem in Resano. Ta kraj se še danes imenuje »na Gavgah«. Podr. cerkev sv. Martina v zaselku Šmartnu je že od nekdaj znana božja pot. Prvič se omenja 1545. Romansko cerkveno stavbo so večkrat prenovili, zadnjič 1897. Poljče, 67-13-12-0-0. Sr du Celje 22 km, so fin Vransko 10 km, žel Polzela—Braslovče 3 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 3 km. Nm ca 290 m. Ravninska lega ob potoku Treb-niku. Skozi vas drži iz Parižlja 1 km dolga obč. pot. Dostop z vozom ali avtom. Trgovanje s hmeljem, jabolki in živinorejskimi proizvodi. Preserje, 103-20-18-2-1. Sr du Celje 26 km, so fin Vransko 12 km, žel Polzela—Braslovče 2.5 km, žand zdr o ipTt š žup Braslovče 0.8 km. Nm ca 305 km. Leži vzhodno od Braslovč na desnem bregu Savinje ob ban. cesti Parižlje—Male Braslovče. Pridelovanje hmelja, krompirja in fižola za prodajo. Izdatna sadjereja. Zaga na električni pogon. V dobrih letinah gre veliko jabolk, češpelj in češenj na celjski trg. Rakovlje, 154-43-35-8-3. Sr du Celje 25 km, so fin Vransko 11 km, žel Polzela—Braslovče 2 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 0.2 km. Nm ca 305 m. Leži kraj Braslovč ob ban. cesti Braslovče—Parižlje. Kmetijstvo, več obrtnikov, izdelovanje opeke. Trgovanje s hmeljem in izbranimi jabolki. V kraju je obstajal dvorec gospodov Zovneških, ki so se mu 1286 odrekli v korist goriljegrajskega samostana. Spodnje Gorče, 115-22-23-2-0. Sr du Celje 20 km, so fin Vransko 9 km, žel Polzela—Braslovče 4 km, žand zdr o pTt š žup Braslovče 2 km. Nm ca 310 m. Leži v ravnini ob ban. cesti Braslovče—Gomilsko. Prevladuje ilovnat svet. Kmetijstvo, sadjereja. malenkostno pridelovanje vina. Iglasti in listnati gozdovi. Prodaja hmelja in lesa. Tu rojen Baš Lovro (1849 do 1924), politik in žurnalist, gl. urednik celjske »Domovine«, sotrudnik drugih listov, narodni borec štaj. Slovencev. Sv. Matevž, 147-26-24-2-2. Sr du Celje 21 km, so fin Vransko 6 km, žel Polzela—Braslovče 3 km, žand zdr o pTt Braslovče 5 km, š žup Gomilsko 0.5 km. Nm 324 m. Leži na mali vzpe-I tosti nad potokom Boljsko ob obč. poti I km od ban. ceste pri SREZ CELJE 91 Gomilskem. Dostop tudi z avtom. Kmetijstvo, lesna obrt in industrija. Odkrit rimski napisni kamen z ornamenti priča o nekdanjem rimskem gospodstvu v teh krajih. Zgodovinska znamenitost je grad Štrovsenek ali gomiljska graščina. V 15. stol. je bil last cesarja Friderika III., ki je prihajal sem na lov. Cesar je izročil grad 1467 v oskrbo Juriju Leisserju, ta pa žovneški graščini. Od 1578—1590 je bil grajski lastnik prirodoslovec Jakob Strauss, po katerem se grad od 1585 imenuje Straussenegg ali Straussenhof. Pozneje je šel grad s kupnimi pogodbami skozi več rok. Končno je pripadel neki hrvatski banki, ki je veleposestvo razkosala in razprodala. Sedanji lastnik je lesni trgovec in posestnik T. Čmak. V gradu je razkošen salon s krasno lončeno pečjo. Znameniti so tudi izredno lepi kamni. Sledovi požiga gradu izza dobe turških napadov se dajo še opaziti. Meje nekdanjega grajskega pomerija so točno navedene v žovneškem urbarju iz 1629. Mala cerkvica tik gradu je iz 17. veka. Podr. cerkev sv. Matevža blizu Štrov-seneka se prvič omenja 1597. Od prvotne gotske arhitekture se je ohranil glavni portal in kor. Glavni oltar je iz 1795. L. 1843. so cerkev obokali. Do 18. stol. je služila cerkev za grajsko kapelo. Sv. Rupert, 106-23-19-4-2. Sr du Celje 18kin, so fin Vransko 10 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 9 km, žand zdr o Braslovče 6 km, š Orla vas 1 km, pT žup Gomilsko 1 km. Nm 281 m. Leži v ravnini kraj drž. ceste Celje—Ljubljana in ob ban. cesti, ki se tu odcepi proti Braslovčam. Avtobusna zveza s Celjem in Vranskim. Kmetijstvo, zlasti hmelj; pridelovanje žlahtnih jabolk in nekaj malega vina. Domači sadjevec. Manjši iglasti in listnati gozdovi. Trgovanje s hmeljem, jabolki in z živinorejskimi proizvodi. Več obrtnikov. Podr. cerkev sv. Ruperta »na polju« se imenuje prvič 1391. L. 1847 je bila povečana in obokana. Pokopališče. Topovlje, 80-18-16-4-5. Sr du Celje 31 km, so fin Vransko 14 km, žand zdr o pTt žup Braslovče 3 km, žel Polzela—Braslovče 1.5 km, š Orla vas 0.5 km. Gas. Nm ca 29()m. Leže blizu desnega brega Savinje kraj ban. ceste Sv. Rupert—Braslovče. Prodnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, zlasti hmeljarstvo in sadjereja. Letna prodaja do 2 vagona izbranih jabolk v razne kraje naše države. Manjši gozdovi z borovci, smrekami, kostanji in hrasti. Pletarstvo, izdelovanje košev. Kopališče v Savinji, izdaten ribolov. Zgodovinsko znamenita je stara kapelica iz 13. stol., ki stoji ob ban. cesti. Občina Dobrna Preb. 1856, hiš 384, posest. 133, koč. 197, najem. 63. Površina 3168.68 ha: njiv in vrtov 447, trav. in paš. 484, vinogradov 13.75, gozdov 2146.25, ostalo 77.68. Občina leži v najsevernejšem delu celjskega sreza in obsega pretežno gorato ozemlje. Pripada ji mala kotlina ob potoku Dobrnici, sosednje nižje hribovje in celotno južno pobočje mogočnega Paškega Kozjaka, ki se najviše dviguje v 1273 m visokem Basališču. Ker zapira Kozjak dostop mrzlim severnim vetrovom proti j., imajo nižji deli občine zelo ugodne podnebne razmere in dobre življenjske pogoje. Tod so vse kmetijske panoge dobro razvite. Pridelujejo se vse vrste žita in krompir, dobro rodi sadje, v mali meri se goji tudi vinska trta, ki daje bela in rdeča vina. Tudi živinoreja je na precejšnji višini. Predvsem pa se razprostirajo zlasti v (bolj hribovitih krajih bujni gozdovi (bor, smreka, bukev), ki pokrivajo kar 2/a dobrnske občine. 2a-garstvo in ogljarstvo, trgovina z lesom. Kmetijski proizvodi se v precejšnji meri vnovčijo v Dobrni, ki je zaradi ondotnih toplih izvirkov zelo uvaževano zdravilišče in poleg Celja najvažnejša tujsko-prometna postojanka tega sreza. Nekaj km s. od Dobrne so na več mestih odkrili manjša ležišča rjavega premoga. Brdce, 170-25-17-6-2. Sr so du žel Celje 21 km, zdr fin Vojnik 12.7 km, žand o pTt š žup Dobrna 8 km. Nm ca 840 m. Zelo hribovita lega; raztresene kmetije pod Paškim Kozjakom (1273 m). H kraju spada zaselek Les. Dostop po obč. poti 6 km od Dobrne le z vozom. Kmetijstvo, zlasti svinjereja in ovčarstvo. Veliki gozdovi (bor, smreka, bukev). Drvarstvo, ogljastvo, apnenice, prodaja lesa večinoma v Celje. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. Dobrna, 271-64-17-35-11. Sr so du žel Celje 18.3 km, zdr fiin Vojnik 10 km, žand o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1860, 5 odd. PRK. PJS, Ml. j., RK, Strel, druž., Gas., Pev. d. »Ven-ček«, Bral d., Gled. ljud. oder. Zdravnik v seziji. Niri 374 m. Kraj leži v mali prijazni dolini med gozdnatim gričevjem, na j. vznožju Paškega Kozjaka (1273 m). Dostop po ban. cesti Nova Cerkev—Dobrna. Avtobusna zveza s Celjem. Zavarovana lega proti s., blago, poleti sveže podnebje; čist zrak, brez prahu in megle. Bujna vegetacija, bogata flora. Kmetijstvo, gozdarstvo, razni trgovci in obrtniki. Razvito sadjarstvo. Na prisojnih pobočjih gričev vinogradi. Volneni izdelki za domače potrebe. Postrvi in krapi v potoku Dobrnici, ki izvira na Kozjaku in se pri Novi Cerkvi izliva v Hudinjo. Mnogo tujskih sob. Pol km s. od vasi poznane, že nad 500 let stare toplice Dobrna (353 m), zdaj v oskrbi banovine. V bližini izvir Topli-škega potoka, ki se pod vasjo združi z Dobrnico. Indiferentni radio-aktivni topli izviri (37° C), ki vsebujejo obilo ogljikove kisline. V Toplicah izvir hladne pitne vode, ki vsebuje mnogo železa. Tople in hladne kopeli. Zdravljenje ženskih bolezni, bolezni srca, jeter, živčnih bolezni itd. Kopališke zgradbe in vile, krasen park, velika snaga. Velik poset bolnikov in leto-viščarjev iz vseh delov naše države in iz tujine. Letni obisk 1500—3000 gostov. Lepe izletne točke, mnogi razgledni holmi v okolici. Markirane poti na Kačji ali Stari grad (516 m, % ure), k Št. Janžu na Vinski gori (473 m, 1 % ure), k Sv. Miklavžu (431 m, K ure), na grad Lemberk (370 m, K ure), na Aleksandrov vrh (607m, K ure, krasen razgled), v Zlodejev graben, po katerem se vije Dobrnica (1 uro), na Sv. Jošt na Kozjaku (1063 m, 3 ure). Hallstattske izkopine in hrib Gradišče nad Dobrno pričajo o ilirski naselbini v tem kraju. L. 1829. od-kopan lonec s 500 keltskimi novci ipa kaže, da je bil kraj obljuden tudi v keltski dobi. Iz odkritih rimskih reliefnih kamnov domnevamo nadalje, da so že Rimljani poznali tople zdravilne vrelce. V srednjem veku se omenja Dobrna v virih že 1147. Topli vrelci, radi katerih je kraj kmalu zaslovel, se pa navajajo prvič 1428. Urbar Franca pl. Neuhaus omenja 1532 kot najemnika toplic Blaža Schlosserja. Prvi znani lastnik toplic in gradu —do 1847 so bili namreč lastniki isti —pa je bil Ivan Franc Dobrnski, ki se omenja šele 1582. Prvo kopališčno poslopje je bilo zgrajeno 1612 na prošnjo zemljiške gosposke in celokupnega prebivalstva celjske četrti. L. 1613. je kupil toplice Ivan Kačnik. Njegov brat Matija je dal popraviti kamenit bazen in zgraditi novo poslopje za goste. Poslej je Dobrna še večkrat menjala gospodarje. L. 1847. je kupil toplice — brez gradu — Ivan grof ]Ioyos, ki jih je 1858 temeljito preuredil in zgradil velika nova zdraviliška poslopja. Od 1859 je bilo zdravilišče last štajerske dežele. Po prevratu so ga moderno preuredili. Danes je last dravske banovine. Župnija Dobrna (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 1640 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Marijinega Vnebovzetja se prvič omenja 1567. Od prvotne cerkve, ki je bila zidana v 12. stoletju, nam je ohranjen samo še presbiterij. Novo sedanjo cerkveno stavbo so zgradili 1844. L. 1846. jo je posvetil škof Slomšek. Prvoitno se je cerkev imenovala »Marija ob jezeru«. Cerkev je bila prvotno podružnica prafare Nove cerkve. Samostojno župnijo je ustanovil 1628 strassbiirški kapitelj na Koroškem, ki še vedno izvršuje patronatske pravice nad župnijo. L. 1787. se je izločila iz župnije novoustanovljena kuracija Sv. Jošt na Kozjaku. Do 1787 je bila župnija podrejena komisariatu v Novi cerkvi in goriški nadškofiji, nato pa lavantinski škofiji. Gorica, 142-35-6-25-4. Sr so du žel Celje 17.3 km, zdr fin Vojnik 9 km, žand Dobrna 1 km, o 0 km, pTt š žup Dobrna 2 km. Nm ca 450 m. Razložena vas po pobočju Vinskega vrha (569 m) ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Pristovi. K vasi spada zaselek Vinski vrh. Izvoz jabolk, prodaja lesa. Sobe za tujce. Klanec, 371-82-16-58-18. Sr so du žel Celje 20 km, zdr fin Vojnik 11 km, žand o pTt š žup Dobrna 2 km. Nm ca 420 m. Razložena vas leži po hribovju 2 km s. od Dobrne ob obč. poti. Dostop z vozom. H kraju spadata zaselka Kladje in Stanetina. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Volneni izdelki za domače potrebe. Pridelovanje belega m rdečega vina, ki ga prodajo nekaj v okolico. Izvoz raznega sadja. Manjše množine lesa pokupijo trgovci. Na severnem koncu vasi manjši premogokop (rjavi premog), čigar lastnik je d. d. »Mirna« iz Zagreba. Rudnik zdaj ni v obratu. Loka, 66-11-7-2-2. Sr so du Celje 21 km, žel Velenje 10 km ali Celje 21 km, zdr fin Vojnik 12 km, žand o pTt š žup Dobrna 3 km. Nm ca 650 m. Lega v gorski kotlini med gozdnimi pobočji ob obč. poti 3.5 km od Dobrne. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, izkoriščanje gozdov. Lokovina, 173-32-18-10-4. Sr so du Celje 20 km, žel Velenje 8 km ali Celje 20 km, zdr fin Vojnik 10 km, žand o Dobrna 3 km, pTt š žup Dobrna 2 km. Nm ca 400 m. Razložena vas kraj ban. ceste Dobrna—Črna in po sosednem gričevju. II kraju spadajo zaselki Novi grad, Srebotno in Stari grad. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo (jabolka in hruške). Prodaja malih množin lesa. Dobro opremljene tujske sobe. Nad s. koncem vasi na razglednem griču razvaline starega dobrnskega gradu, zvanega Kačnik ali Schlangenburg. Prvi znani grajski lastniki z okolico so bili grofje Breže-Seliški, okoli 1100 pa bavarski grofje Bogen, ki izhajajo iz rodu pl. Ileme Breže-Seliške. Ti so prodali 1147 svoja posestva z gra- dom krški škofiji, lastnici Vitanja. Krški škofje so dajali grad v fevd. Kot njihovi vazali se javljajo v 15. stol. Celjski grof je, ki so tu postavljali svoje ministeriale — gospode Dobrnske. Ti so gospodarili na gradu tudi po 1456, ko je rod Celjanov izumrl. Rodbina pl. Dienersberg je 1772 stari razpadajoči grad podrla in je pod njim v dolini ob cesti v Vojnik zgradila 1773 Novi grad, ki je še danes ohranjen in obljuden. Zdaj ga poseduje Goll-Kompoš. Parovž, 88-14-5-6-3. Sr so du žel Celje 22 km, zdr fin Vojnik 12 km, žand o pTt š žup Dobrna 4 km. Nm ca 600 m. Raztresene kmetije v zelo hribovitem terenu. Dostop po obč. poti 5 km severno od Dobrne možen z vozom. Kmetijstvo in lesna industrija. Razvita svinjereja in ovčarstvo. Več žag v romantičnem Zlodejevem grabnu, po katerem teče Dobrnica. Tu stoji tudi svoj čas močno obiskovani Zlodejev mlin. Volneni izdelki in raševina za domače potrebe. Privatna planinska koča (last. Lednik) 3 km od Dobrne. Pristova, 109-25-9-12-4. Sr so du žel Celje 19 km, zdr fin Vojnik 10 km, žand o pTt š žup Dobrna 2 km. Nm ca 360 m. Vas leži na križišču ban. cest proti Dobrni, Črni in Novi cerkvi. Hiše deloma po sosednjih gričih. Avtobusna zveza z Dobrno in Celjem. H kraju spadata zaselka Hoste in Plate. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Domači sadjevec. Zaga in mlin ob Dobmici. Manjše množine lesa pokupijo bližnji trgovci. Južno od vasi Aleksandrov vrh (607 m, Yi ure, krasen razgled), ki ga zelo obiskujejo letoviščarji iz Dobrne. Sv. Jošt na Kozjaku, 181-26-20-4-2. Sr so du Celje 30 km, zdr fin Vojnik 20 km, žand o Dobrna 12 km, žel Dolič 12 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1900, 1 odd. Nm 1063 m. Zelo hribovita lega na pobočju Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. poti, 12 km od Dobrne. Raztresene kmetije. Zdravo gorsko podnebje, veliki gozdovi (smreka, bor, bukev). Z. nad cerkvijo razgledni vrli Spik (1107m), na katerem je tromeja celjskega, konjiškega in slovenjgraškega sreza. Tu so 1931 zgradili Čarfov razgledni stolp. Velik obisk turistov. Markirana pot iz Dobrne. Gospodarstvo kot Brdce. Odkrita ilirska naselbina in izkopani predmeti iz hallstattske dobe. Župnija Sv. Jošt na Kozjaku (dek., Nova cerkev, škof. lavant.) ima 660 duš. Župna cerkev sv. Jošta. Prvotna zelo stara cerkev sega v 13. ali 14. stol. Sedanja cerkvena stavba je iz 1884. Cerkev je bila sprva podružnica prafare Nove cerkve, od 1628 pa dobrnske župnije. Iz slednje se je izločila 1787 kot novoustanovljena kuracija. Vrba, 124-35-10-19-6. Sr so du žel Celje 18 km, zdr fin Vojnik 9 km, žand o pTt š žup Dobrna 3 km. Nm ca 420 m. Hribovita lega z. od Dobrne ob obč. poti 2 km od ban. ceste. K vasi spada zaselek Cirkovce. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Pridelovanje belega in rdečega vina, ki se večinoma porabi doma. Prodaja manjših množin lesa bližnjim trgocem. Izvoz jabolk. Zavrh, 161-35-8-20-7. Sr so du žel Celje 19 km, zdr fin Vojnik lO km, žand o pTt š žup Dobrna 3 km. Nm 431 m. Raztresene hiše po gričevju ob obč. poti 3 km od ban. ceste pri Dobrni. K vasi spada zaselek Rače. Manj rodovitno. Gospodarstvo kot Vrba. Zgodovinska znamenitost je grad Dobrnica ali Guttenegg, ki stoji v ravnini ob potoku Dobrnici. Grad nima nikakršnih utrdb, vendar je bil skozi stoletja sedež imenitne gospoščine. Sedanje grajsko poslopje je iz novejšega časa. Domneva se, da je stala na Gradišču — holmu, ki leži jv. od Sv. Miklavža — konjušnica nekdanje stare Dobrnice. Grad se prvič omenja že 1055. V 14. stol. je bil last gospodov Dobrnskih. Pozneje ;so ga dobili v last deželni knezi, ki so postavljali tu svoje oskrbnike. Od 1851 so bili grajski lastniki grofje Kolovrat Liebsteinski; ti so ustanovili v njem pivovarno. L. 1857. je kupila Dobrnico premogokopna družba Reiter. Ta je začela v okolici kopati premog. Danes je grad last banovine, ki ga uporablja za zdraviliško poslopje. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1567. Na j. zunanji strani je vzidan marmornat rimski votivni kamen. Čerkev je bila v dobi jožefinskih reform opuščena, a so jo 1862 prenovili. Najstarejši njen del je presbiterij. Blizu cerkve je nekdaj stal grad Schrottenegg, ki pa o njem ni več sledu. Občina Dramlje ,sedež Laze Preb. 1804, hiš 438, posest. 144, koč. 158, najem. 71. Površina 2948.19 ha in sicer v ha: njiv in vrtov 545.86, trav. in paš. 718.33, vinogradov 216.52, gozdov 1384.35, ostalo 83.13. Občina se razprostira v. od Vojnika po močno razgibanem gričevju, ki doseza najvišje vrhove prav na s. (do 600 m abs. višine). Proti j. se pokrajina sicer znižuje, vendar se tu in tam dviguje više kak posamičen vrh, ki nudi kljub svoji skromni višini prav lep razgled po daljni okolici. Pokrajino preplezajo dolinice, po katerih se vijejo potoki, pritekajoč zlasti s s. in sv. Ob njih so mlini. V nižjih legah je svet ponekod močvirnat. Jv. stran občine ima cel niz ribnikov; tu goje krape in razne druge ribe. Tla so ilovnata, deloma peščena in srednje rodovitna. Na prisojnih rebrih gričev so obsežni vinogradi, katerih trta daje izvrstna vina. Prideluje se laški rizling, burgundec, traminec, silvanec, šipon, modra frankinja itd. Največ vinogradov je v najvišjem s. delu občine (Pletovarje in Gruše) in j. od tod na pobočju griča Sv. Uršule (464 m), sicer pa so razširjeni skoraj povsod. Povprečni letni vinski pridelek znaša 3000 do 4000 hI, kar je mnogo več kot kjerkoli v celjskem srezu. Vzporedno z vinogradništvom se goji racionalno 'sadjarstvo, ki daje vse vrste žlahtnega sadja. Njegov povprečni letni pridelek se ceni na ca 300.000 kg. Pri tem pa se ne zanemarjajo druge gospodarske panoge. Poljedelstvo daje vse vrste žita in mnogo krompirja; slednjega nekaterim ostaja za prodajo. Pomembna je tudi živinoreja in se proda mnogo svinj, perutnine, jajc in mleka. Končno donaša mnogim precej tudi lesna trgovina, saj je skoraj polovica občine pod gozdno odejo (smreka, jelka, bor, hrast, bukev itd.). Nekateri se bavijo z umnim čebelarstvom. Gospodarsko teži občina na Sv. Jurij pri Celju in na Celje, kamor največ prodaja presežek svojih pridelkov. Prometno os pokrajine tvori ban. cesta Sv. Jurij—■ Ziče. Od nje se odcepijo stranske poti. Občina je precej enakomerno naseljena, nima pa nikjer večjih sklenjeno zidanih vasi, temveč je vsa v zaselkih ali samotnih kmetijah. Hiše leže navadno vstran od voda na pobočjih gričev. Zadnja desetletja ni prebivalstvo številčno nič napredovalo. Prvi znani lastnik močvirnatih Dramelj s 50 ribniki je bil žički samostan, ki je imel tu celo svoj urad. Posestva tega urada so mu podarili gospodje Vojniški, Lemberški, Rogaški in Zovneški. V 14. stol. so bili lastniki j. dela drameljske župnije Celjski grofje. Kraj se omenja 1451. V začetku 19. stol. se je v kraju ustanovila steklarna. Steklo so izvažali predvsem v Italijo. Bezovica, 50-11-4-4-2. Sr so du Celje 13.8 km, žand fin š žup Vojnik 5.5 km, zdr žel Sv. Jurij pri Celju 24 km, op Dramlje 7ikm. Nm ca 350 m. Dostop z vozom po obč. poti 5 K km od ban. ceste pri Sv. Ilju. Valovita pokrajina. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Pridelovanje raznih vrst boljšega vina. Nekaj čebelarstva. Mešani gozdovi. Trgovanje s sadjem, živino, v manjši meri tudi z vinom in lesom. Gabrovec, 67-14-5-6-3. Sr so du žel Celje 16.8 km, žand fin pTt š žup Vojnik 8.5 km, zdr Sv. Juri j pri Celju 21 km, o Dramlje 5 km. Nm ca 380 m. Vas leži v valoviti pokrajini ob obč. poti 4 km od ban. ceste Sv. Jurij—Ziče. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Zlasti trgovanje s sadjem. Letno prodajo ca 700 m3 lesa. Grušče, 77-26-4-12-4. Sr so du Celje 14.7 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, o p š žup Dramlje 5 km. Nm ca 500 m. Hribovita lega ob obč poti 1 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Kmetijstvo in vinogradništvo (letna produkcija 400—500 lil vina). Hrastnik, 41-8-3-4-2. Sr so du žel Celje 18.3 km, žand fin žup pTt Vojnik 10 km, zdr Sv. Jurij pri Celju 19.5 km, o š Dramlje 8 km. Nm ca 400 m. Hribovita lega ob obč. poti 3 km od ban. cest Sv. Jurij—Ziče. Hribovito. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Jarinovec, 79-14-4-8-1. Sr so du Celje 18km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km, o p š žup Dramlje 1 km. Nm ca 290 m. Vas leži v valoviti in zelo gozdnati pokrajini ob obč. poti 1 km od ban. ceste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Suho Dobje. Smreka, hrast, bukev. Kmetijstvo in gozdarstvo, v manjši meri vinogradništvo. Letno prodajo ca 300 m3 lesa. Jazbine, 59-26-6-7-3. Sr so du Celje 23 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km, o p š žup Dramlje 4 km. Nm ca 560 m. Lega v valovitem gričevju ob obč. poti 0.5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Debejak. Gospodarstvo kot Bezovica. Letno se proda vseli vrst sadja ca 5000 kg. Laze, 156-31-11-10-5. Sr so du Celje 18 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km, sedež o p žup Dramlje v kraju, š Dramlje 1 km. Nm 327 m. Vas leži kraj ban. ceste in v njeni bližini. K njej spadajo zaselki Gaj, Podjez in Pozovec. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Vsi posestniki imajo vinograde v Pletovarju in v Gruščah. Več čebelarjev. Mnogo postrvi in drugih rib. Vodni mlini. Prebivalci trgujejo največ z živino, sadjem in lesom. Župnija Dramlje (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 1640 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Magdalene. Prvotna cerkev je iz 14. ali 15. stol. Sedanja stavba je bila zgrajena pred 1754 v renesančnem slogu; 1904 so jo prenovili in poslikali. Cerkve- SREZ CELJE 93 na prečna ladja in oltar sta iz 1910. Sprva podr. prafare Ponikve, je bila cerkev 1494 inkorporirana stolnemu kapitlju v Novem mestu. Ta izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. Del župnije je do 1765 pripadal župniji Sv. Jurija pri Celju. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1761. Marija Dobje, 184-38-15-13-5. Sr so du Celje 19 km, žand zdr fin žel Sv. Juriji pri Celju 11 km, o p š žup Dramlje 2 km. Nm 317 m. Razložena vas z zaselkom Vidno. Dostop po obč. poti 3.5 km od ban. ceste z vozom. Valovita pokrajina. Gospodarstvo kot Bezovica. Zlasti gojitev vseh vrst sadja in trgovanje z lesom. Letno prodajo raznim prekupcem ca 20.000 kg sadja in 200 m3 lesa. Kamenit spomenik pri vasi spominja na kugo v 1641. Podr. cerkev sv. Marije je prvotno pripadala vojniški župniji. Zidana je bila pred 1718. Prenovili so jo 1909 v renesančno-baročnem slogu. Na svodu presbiterija so ohranjene še starejše freske, v ladji pa so iz novejše dobe. Priznana stara božja pot. Pletovarje, 142-42-17-12-8. Sr s-o du Celje 25 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 16 km, o p š žup Dramlje 7 km. Nm ca 550 m. Zelo raztresene kmetije v izraziti hriboviti legi. Dostop po obč. poti 4 km od ban. ceste z vozom. K vasi spadajo zaselki Frajštajn, Bodsval in Slatina. Krasni vinogradi, vse vrste sadja, zlasti hruške za mošt. Več mlinov. Letno se proda ca 6000 kg sadja in 300 lil vina. Gozdarstvo je manj razvito. Vodni mlini. Po ustnem izročilu je tu stal na mestu, ki se sedaj imenuje Gradišče, nekdanji grad roparskih vitezov. Sledovi gradu se dado še dognati. Razbor, 176-33-14-15-4. Sr so du Celje 19 km, žand zdr fin žel Sv. Juriji pri Celju 10 km, o p š žup Dramlje 2 km. Nm ca 340 m. Valovita pokrajina, dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste pri Sv. li ju. K vasi spadata zaselka Kopi-nica in Rigli. Kmetijstvo, živinoreja in vinogradništvo. Nekaj čebelarstva. V manjši meri trgovanje z lesom. Ribniki, kjer goje ščuke, krape in druge ribe tudi za prodajo. Več mlinov. Kraj je bil nekdaj last žičkega samostana. Pozneje so tu imeli knezi Windisehgratzi razsežna posestva, ki so jili pa že pred svetovno vojno razprodali. Sp. Slemene, 82-11-4-4-2. Sr so du Celje 21.3 km, žand fin Vojnik 13 km, zdr žel Sv. Jurij pri Celju 16.5 km, o p š Dramlje 7 km, žup Špitalič 9.1 km. Nm ca 450 m. Precej hribovita lega ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Bezovica. K vasi spada zaselek Preloge. Straža, 149-41-9-13-7. Sr so du Celje 22 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, o p š žup Dramlje 3 km. Nm ca 370 m. Vas leži na j. in v. strani istoimenskega griča, kjer sega prav do ban. ceste. 11 kraju spada zaselek Gora. Valovito, prisojna lega. Manj rodovitno. Gospodarstvo kot Bezovica. Letno prodajo ca 5000 kg raznega sadja in 200 hI finejšili vin raznim prekupcem. Sv. Uršula, 86-31-7-10-8. Sr so du Celje 21 km. žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, o p š žup Dramlje 4 km. Nm 464 m. Lega na istoimenskem griču in na njegovem podnožju ob obč. poti 2.5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Vodole. Kmetijstvo, zlasti sadjereja in pridelovanje boljših vin. Mešani gozdovi. Več mlinov. Tu ima banovina svoj matični nasad trsnic, ki jih razpošilja vinogradnikom po vsej Sloveniji. Letno prodajo ca 7000 kg raznovrstnega sadja, do 250 lil vina in ca 70 m3 lesa. Z griča izpred cerkve krasen razgled. Priljubljena izletna točka. Podružna cerkev sv. Uršule je zgrajena v renesančnem slogu in je največja in najlepša v vsej fari. Zgradili so jo pred 1661; 1907 so jo prenovili. Na stropu presbiterija so še ohranjene stare freske. V prejšnjih časih je bila cerkev znamenita božja pot. Svetelka, 128-26-9-8-4. Sr so du Celje 20 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 11 km, o p š žup Dramlje tik kraja. SKJ, Gas., DKfid »Detelja« s pev. in gled. odsekom, Kmet. in sadj. podr. Nm ca 330m. Pretežno prisojna lega kraj ban. ceste in v njeni bližini. K vasi spadajo zaselki Glažute, Straže in Vodenič. Gospodarstvo kot Bezovica. Letno prodajo ca 10.000 kg sadja, zlasti izvrstnih jabolk. Prodaja vina in lesa. Sv. Ilj, 217-43-17-16-4. Sr so du Celje 18 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8 km, o p žup Dramlje 1 km, š Dramlje v kraju 0.5 km. Šola ust. 1830, 5 odd. SKJ, DKfid, Gas. Nm 304 m. Pretežno nižinska lega ob ban. cesti Sv. Jurij-—Žice. K vasi spadajo zaselki Bela gora, Kozenburg ter Spodnje in Zgornje Dramlje. Pridelovanje žita in krompirja. Živinoreja; oddaja mleka v Celje. Zelo razvito sadjarstvo. Nekaj čebelarstva. Razna boljša vina. Mešani gozdovi, ki jih precej izrabljajo. Trgovanje z raznimi kmetijskimi proizvodi ter z vinom in lesom. Več mlinov. Tu se odcepi od ban. ceste pot na razgledni hrib Sv. Uršule (464 m, K nre). Podr. cerkev sv. Ilj a. Prvotna cerkev je bila zelo stara, najstarejša v župniji. Sedanja je bila zidana pred 1658 in prenovljena 1907. Do 18. stol. je bil tu sedež župnije. Šedina, 65-15-4-7-4. Sr so du Celje 20 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 10km, o p š žup Dramlje 3km. Nm ca 370 m. Prisojna lega na vznožju hriba Sv. Uršule ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo (letna prodaja ca 7000 kg sadja) in vinogradništvo. V manjši meri trgovanje z lesom. Več mlinov. Zalog, 48-10-5-2-2. Sr so du Celje 22 km, žand zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km, o p š žup Dramlje 4 km. Nm ca 320 m. Pretežno ravninska lega ob ban. cesti in vzhodno od nje pod hribom Sv. Uršule (464 m). K vasi spada zaselek Potok. Poljedelstvo in vinogradništvo. Precej sadja; več čebelarjev. Vodni mlini. Zg. Slemene, 98-18-6-7-3. Sr so du Celje 24.8 km, žand fin Vojnik 16.5km, o p Dramlje 1 km, zdr žel Sv. Jurij pri Celju 20 km, š žup Špitalič 8.5 km. Nm ca 550 m. Hribovita lega, dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste. K vasi spada zaselek Zdol. Manj rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Občina Gomilsko Preb. 744, hiš 209, posest. 173, koč 9, najem. 24. Površina občine 873 ha: njiv in vrtov ca 376, trav. in paš. ca 340, vinogradov 0, gozdov ca 108, ostalo ca 50. Osrčje občine so plodna ravninska tla Spodnje Savinjske doline na obeh straneh Bolj-ske, ki sprejema tu pritoka Konjšico in Trnavoo. Veliki hmelj-ski nasadi. Lepi sadonosniki. Razvito perutninarstvo. Več vodnih žag in mlinov. Gomilsko, 205-89-62-5-17. Sr du Celje 19 km, so fin Vransko 9 km, žel Polzela—Braslovče 6 km ali Sv. Peter v Sav. dolini 5 km, žand zdr Braslovče 5 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1810, 3 odd., Strok. nad. š., Združenje prostih in konces. obrti za vranski okraj na Gomilskem. Javna knjiž., meteor, post. IV. r„ Bral. d.. Nar. presveta z odrom, Farna knjiž. PRK, PJS, SKJ, Gas., Obrt. d., PSVD, Podr. hmelj. d. Nm 294. Ravninska lega na desni strani potoka Boljske ob ban. cesti Braslovče—Gomilsko. H kraju spada zaselek Re-sana. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. Izdatna sadjereja; v dobrih letinah prodajo domačim prekupcem jabolka, hruške in češplje. Štajerska kokoš. Precej trgovcev in obrtnikov; več čebelarjev. V Boljski, ki ima čisto vodo in je pripravna za kopanje, največ klini in mrene, malo postrvi. Kraj je bil naseljen že v rimski dobi, ko je vodila tod mimo znamenita cesta: Emona (Ljubljana)—Atrans (Trojane)—Ce-lciia (Celje). V bližini Gomilskega ali ob cesti Gomilsko— Vransko je iskati važno rimsko postojanko ob tej cesti »Ad Medias«. Izoliran griček v bližini vasi ob cesti Vransko—Celje predstavlja rimsko grobišče z grobnicami in številnimi umetniškimi predmeti. Današnje krajevno ime »Visliški hrib« spominja na vislice, ki so stale tu do konca 18. stol.: drugo ime »Francoski grič« bazira na tradiciji, po kateri je bil tu grob francoskega poveljnika, a nadaljnje ime »Turški grič« spominja na turško dobo. Župnija Gomilsko (dek. Braslovče, škof. lavant.) ima 1189 duš. Župna cerkev sv. Štefana se prvič omenja 1545. Cerkev je bila večkrat prezidana. Od prvotne gotske arhitekture sta se še ohranila portal zvonika in gotski obok. Znameniti stranski oltar iz 18. stol. je bil 1934 prenovljen. Prvotno podružnica braslovške prafare, se je izločila 1786 kot samostojna župnija. Župno kroniko je začel pisati župnik Luka Jeriša (1876—1894). Kronika sega v najstarejšo dobo. Podruž. cerkev sv. Ruperta se prvič omenja 1391. Tu rojen 1878 dr. Cukala Franc, stolni dekan v Mariboru, polit, organiz. koroških Slovencev; preds. MD. Grajska vas, 300-66-60-2-4. Sr du Celje 18 km, so žand zdr fin Vransko 8 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 6 km, o pT š žup Gomilsko 2 km. Nm 283m. Lega na robu ravnine kraj potoka Konjšice, ki se v bližini izliva v Boljsko. Mimo vasi drži drž. cesta Celje—Vransko. H kraju spadata zaselka Dobrovca in Selo. Kmetijstvo, zlasti hmelj, mnogo sadja. Vodni mlini in žage. Po tradiciji je na južni strani vasi stal nekdaj grad; razvaline so še vidne. Grajski lastnik je bil neki Rudolf, po katerem se hrib in okolica imenuje Rudolfica. Podr. cerkev sv. Krištofa je bila zidana pred 1498, ko se prvič omenja. Cesar Maksimilijan jo je 1504 obdaroval letno s tremi forinti iz urbarja celjske graščine. V zvoniku je star zvon, ki ga je 1614 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Trnava, 191-40-40-1-1. Sr du Celje 16 km, so fin Vransko 11 km, žand zdr Braslovče 4 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 3 km, o pT žup Gomilsko 2 km, š Orla vas 0.5 km. Gas. Nm ca 285 ni. Leži v ravnini kraj potoka Trnavce, ki ima obilo postrvi. Skozi dolgo obcestno vas drži obč. pot iz K km oddaljenega Sv. Ruperta. Kmetijstvo, zlasti hmelj in sadje (jabolka, hruške in češplje). Gojitev štajerske kokoši. Zakel, 48-14-11-1-2. Sr du Celje 17 km, so fin Vransko 11 km, žand zdr Braslovče 3.5 km, žel Polzela—Braslovče 3.5 km, o ipT š žup Gomilsko 2 km. Nm ca 285 m. Lega v ravnini kraj potoka Trnavce ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Sv. Rupertu. Dostop vsem vozilom. Ostalo kot Trnava. Občina Gotovi je Preb. 1194, hiš 262, posest. 248, najem. 35. Površina 1129 ha: njiv in vrtov 379, trav. in paš. 380, vinogradov 37, gozdov 281. ostalo 52. Občina se razprostira na j. po Spodnji Savinjski dolini med Žalcem in Sv. Petrom do Savinje, dočim ji pripada na s. obrobno gričevje. Svet je prodnat ali ilovnat in prav rodoviten. Pokrajino namaka več potokov, med njimi zlasti Lava in Ložnica, ob katerih je zemlja mokrotna in deloma močvirna. V ravninskem delu občine docela prevladuje hmeljarstvo, na s. pa je precej gozda in so tu in tam tudi vinogradi. Največ je smrek, borov, hrastov in jelk. Sadjarstvo in čebelarstvo ni posebno razvito. Prav pomembna je lesna industrija. Razne kmet. proizvode nosijo prebivalci na celjski trg. Gotovlje, 763-180-173-0-0. Sr so du Celje 8 km, žand zdr fin žel pTt Žalec 1 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1901, 3 odd. PRK, SKJ, PJS, Gas., Kmet. d. »Kmetovalec«. Nm 260 m. Vas leži v ravnini na desni strani Ložnice ob obč. poti 1 km od drž. ceste pri Žalcu. Dostop z vsemi vozili. Poleg tega sklenjeno pozidanega osrčja vasi spadajo h kraju mnogi zaselki, ki so večinoma raztreseni s. odtod po gričevju. To so zaselki: Plevna (grad), Podvinj, Sv. Jedert (364m), Visoko in Zalog. Poljedelstvo, zlasti gojitev hmelja. Na s. gozdovi, vinogradi in sadonosniki. Več trgovcev in obrtnikov. V vasi ali v okolici je bil nekdaj grad Zovneških gospodov, ki so tu često prebivali. L. 1291. se je v njem odrekel Gebhard III. Zovneški pa-tronatskim pravicam nad braslovško župnijo v korist gornje-grajsikega samostana. Grad je bil sedež zemljiške gosposke in privilegiranega deželskega sodišča v celjski grofiji. Sodišče se omenja že 1524. Pozneje pa je bilo ukinjeno in v 18. stol. priključeno graščini Zalogu. L. 1800. je požar uničil skoraj vso vas. Z u p n i j a Gotovlje (dek. Celje, škof. lavant.) ima 814 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jurija je gotska stavba, o kateri pa ni znano kdaj je nastala. Cerkev je imela prvotno v ladji raven strop, v presbiteriju pa rebrasti svod. Sredi 18. stol. se prične barokizacija: takrat so dvignili stavbo, prenovili ladjo in presbiterij, prizidali kapelico in dodali najbrž nov zvonik. Vhod je skozi zvonico. Kapela in presbiterij, med katera so prizidali 1927 enonadstropno zakristijo, sta zaključena s tremi stranicami osmerokotnika. Stene so poživljene s pi-lastri. Med njimi je venčni zidec, ki je v presbiteriju mestoma prekinjen. Freske v vseli prostorih je izvršil M. Vipotnik 1894. Okrog cerkve je zid, ostanek nekdanjega močnega taborskega obzidja. Sprva podr. žalske prafare je postalo Gotovlje samostojna župnija pred 1256. Prvi župnik se omenja 1263. Patro-natske pravice nad cerkvijo so izvrševali Celjski grofje, po 1456 pa deželni vladar. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskem patriarhatu, do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Podr. cerkev sv. Jederti se prvič omenja 1545. Presbiterij ima pravokotno obliko in je križno svoden. Ladja ima raven lesen strop, ki je novejši kot ostala cerkev. Oltarji so iz 17. stol. Zaselek Plevna je znan po gradu Plevni, ki leži na eni izmed najlepših točk Savinjske doline. Grad je vzorno oskrbovan in v najboljšem stanju. Ze 1809 je stala itu lesena gospodarska hišica, last rodbine Zuža iz Žalca. Od njenega poznejšega lastnika Jožefa Ludovika Hausmanna, posestnika Novega Celja, je kupil Plevno Prosoglio, laški državljan, ki je tu zasadil mnogo murv in gojil sviloprejko. Poznejši lastniki so stavbo prezJdali in razširili. Današnji lastnik in upravnik Plevne je Oskar pl. Reiner. V G. rojen 1848 Cilenšek Martin, upok. prof. v Celju, pisal prirodosl. potopise in razprave. Vrbje, 431-82-75-0-0. Sr so du Celje 8km, žand zdr fin žel pi t š žup Žalec, obč. 1 km. Gas. Nm ca 260 m. Leži na levi strani Savinje ob potoku Lavi na precej močvirnem terenu. Dostop po dveh obč. potih iz Žalca 1 km daleč z vozom ali avtom. Kmetijstvo, največ hmelj. Žage. Izdelovanje furnirja, elektrarna, mlin, ekonomija in hiralnica usmiljenih bratov iz Kandije. V vasi in okolici so našli več rimskih predmetov. Kapelica v Vrbju je iz 1863. Gorupova kapelica je iz istega leta in jo je poslikal Alojzij Šubic. Marovškova kapelica je iz 1910. Občina Griže Preb. 2176, hiš 432, posest. 413, koč. 0, najem. 30. Površina 2147.93 ha: njiv in vrtov 285.57, trav. in paš. 479.97, vinogradov 49.86, gozdov 1291.04, ostalo 17.38. Občina se razprostira na desni strani Savinje do njenega razvodja napram Savi in obsega večinoma hribovito pokrajino. Ta se najviše dviga s hriboma Kamnikom (861 m) in Gozdnikom (1092 m). Večji potok je Artičnica, ki se izteka v Savinjo. Kmetijstvo, delo v rudniku in gozdarstvo. Poleg vseh vrst žita se v nižjem delu občine kraj Savinje goji tudi hmelj. Vinogradništvo nima posebnega pomena. Nahajališče izvrstnega rjavega premoga v Zabukovici, ki je gospodarsko najpomembnejši kraj v občini. Rudnik zaposluje ca 400 delavcev in kupuje mnogo jamskega lesa. Griže, 221-45-45-0-9. Sr so d u Celje 13 km, žand zdr fin žel Žalec 4.5 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1838, 7 odd. SKJ, Gas., PRK, PJS, Podr. Hmelj. d. Nm 291 m. Vas sestavljata zaselka Spodnje in Zgornje Griže, ki ležita ob ban. cesti Pe-trovče—Sv. Pavel na griču, odkoder je lep razgled po Savinjski dolini. Kmetijstvo, vse vrste sadja, nekaj vinogradov. Gostilne s prenočišči. Markirana pot na Mrzlico (1119 m, vse leto oskrbovana koča, 3 ure). Župnija Griže (dek. Celje, škof. lavant.) ima 3250 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Pankracija je bila prvotno gotska stavba, ki je bila postavljena konec 15. stol. L. 1703, so ji prizidali kapelo, ki je služila kot presbiterij novi cerkvi, dograjeni 1789. Sedanjo cerkev so zgradili v 1883—84. Od stare cerkve so deloma uporabili pročelje, sprednji del ladje in zvonik. Stavba ima obliko križa. Presbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Na desni je prizidana enonadstropna zakristija. S jiročelja vodijo v cerkev trije vhodi. Vsa okna so polkrožna. Kor, strop nad korom in središčni prostor so svođeni s plitvimi kupolami, ostali svodi so križni. V presbiteriju se polstebri nadaljujejo kot svodna rebra in stikajo vrh svoda. Slikarijo sta izvršila Brollo in Bandelc 1884. Oltarji so delo Rangusa iz Vojnika. Cerkev je bila sprva podr. braslovške prafare, od 1392 pa župnije Sv. Pavla pri Preboldu. Prvi znani vikar Mihael se omenja 1498. L. 1545. se cerkev navaja zopet kot podr. župnije Sv. Pavla. Od 1580—1631 imamo v Grižah vikarja Matijo Slivarja, ki je opravljal sv. mašo dostikrat v glagolici. V dobi reformacije v ikariat ni bil zaseden. Pozneje obnovljeni vikariat je bil 1754 povzdignjen v župnijo. Cerkveno je župnija pripadala do jožefinske dobe (1787) pod oblast ljubljanskega škofa, ki je še sedaj patron župne cerkve. Poslej je podrejena lavantinski škofiji. Migojnice, 455-90-90-0-11. Sr so du Celje 13 km, žand zdr fin žel Žalec 4.5 km, o p š žup Griže 1 km. Iziobr. d. »Svoboda«. Nm ca 290 m. Vzvišena lega nad Savinjsko dolino na v. strani Griž ob obč. cesti. K vasi spada zaselek Rakuše. Kmetijstvo, rudniško delo. V bližini grič Marelica z vinskimi goricami. Podr. cerkev Lurške Matere Božje na Gradišču pri Grižah je bila zgrajena na holmu Gradišču v 1888—1891 s prostovoljnimi darovi župljanov. Presbiterij ima v oglih pilastre, iz katerih izhajajo rebra. Ladja je razdeljena s polstopi v štiri enake dele, ki so svođeni s kupolami. Vhod v ladjo je skozi zvoinico. Freske je izvršil Brollo 1892. Sv. Pankrae, 692-145-145-0-4. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin žel Žalec 5.5 km, o p š žup Griže 2.9 km. Nm ca 400 m. Zelo raztreseni zaselki Bezovnik, Britno selo, Mostice, Sv. Pankrae in Zahom, ki leže zahodno in južno od Griž pod Kamnikom (861 m) in Gozdnikom (1092 m) ob obč. potih 4 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Kmetovalci, rudarji in drvarji. Zelo malo vina. Prodaja jamskega lesa rudniku v Zabukovici. Zabukovica, 808-152-133-0-6. Sr so du Celje 14 km, žand zdr fin žel Žalec 5.5 km. o p š žup Griže 5 km. SKJ, Gas. z gled. odrom. Nm ca 350 m. Vas leži na j. strani hriba Zabukovice (584 m) ob obč. poti 2 km od Griž. Dostop z vsemi vozili. H kraju spadata zaselka Podvin in Porence. Rudarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja jamskega lesa in desk. Kraj vasi je državni premogovnik Zabukovica, kamor drži rudniška železnica iz Žalca. Izvrsten rjavi premog nastopa v treh plasteh in ima ca 5300—5800 kalorij. 2 jaška. L. 1933. so nakopali 42.000 ton premoga. Občina Kalobje Preb. 994, hiš 298, posest. 117, koč. 167^ najem. 30. Površina 1721 ha: njiv in vrtov ca 280, trav. in paš. ca 500, vinogradov ca 60, gozdov ca 850, ostalo ca 30. Občina se je 1936 znova odcepila od združene občine Sv. Jurij pri Celju okol.; obsega j. del slednje v povirju Vogla j ne. Pokrajina je precej hribovita in gozdnata. Prebivalci so kmetovalci, ki se bavijo tudi z gozdarstvom in ponekod z vinogradništvom. V občini je precej žag in vodnih mlinov. Jazbin vrh, 39-17-0-17-0. Sr so du Celje 20.7 km, žand zdr fin žel pTt š Sv. Jurij pri Celju 9.7 km, o žup Kalobje 3 km. Nm ca 500 m. Hribovita lega blizu Kalobja ob obč. poti 2 km od ban. ceste Sv. Jurij—Planina. Dostop z vozom. II kraju spada zaselek Javnik. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Kalobje, 72-17-2-15-0. Sr so du Celje 17 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 6 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1898, 3 odd. Javna knjiž., Prosv. d., tamb. zbor »Zarja«. Nm 621 m. Vzvišena lega sredi hribovite pokrajine južno od Sv. Jurija. K vasi spada zaselek Ostri vrh. Dostpp z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo. Lep razgled izpred cerkve. Križišče potov. — Kraj se prvič omenja v zgodovini že 1278 in pozneje 1305. Župnija Kalobje (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 1496 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije je bila zgrajena 1572 in posvečena 1621. Prenovili so jo 1804. Cerkev je bila sprva podružnica župnije Sv. Jurija pri Celju. L. 1765. je postala samostojna duhovnija. Patronat nad cerkvijo izvršuje še danes novomeški kolegijatni kapitelj, kateremu je bila 1494 inkorporirana mati župnija skupno s prafaro na Ponikvi. Tik farne cerkve je kapela sv. Mihaela. Kostrivnica, 186-71-24-43-4. Sr so du Celje 23 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 12 km, o š žup Kalobje 5 km. Nm ca 550 m. Vas leži jv. od Kalobja in obsega raztresene zaselke Jezerce, Krajni dol. Podmelje in Vodclj. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste Sv. Jurij—Planina. Hribovito. Kmetijstvo, v manjši meri vinogradništvo. Osredek, 79-19-4-15-0. Sr so du Celje 17 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 6 km, o š žup Kalobje 3 km. Nm ca 380m. Lega v hriboviti pokrajini sv. od Kalobja ob obč. poti, 3 km od ban. ceste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Sečja vas. Kmetijstvo, več mlinov. Planinca, 86-30-12-18-26. Sr so du Celje 17 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 6 km, o š žup Kalobje 2 km. Nm ca 480m. Vas leži sz. od Kalobja na planoti. Zaselka Mlake in Petroviča. Ban. cesta mimo kraja v gradnji (Sv. Jurij —Marija Dobje). Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Podlešje, 70-23-3-20-0. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 4km, o š žup Kalobje I km. Nm ca 600 m. Lega v hriboviti pokrajini jz. od Kalobja ob obč. poti 3 km od ban. ceste Sv. Jurij—Planina. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Vinica. Kmetijstvo. Sotensko, 52-12-7-5-0. Sr so du Ćelje 14.5 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 3.5 km, š Kalobje 3.5 km, o žup Kalobje 2.5 km. Nm ca 300 m. Vas leži s. od Sv. Jakoba deloma v dolini ob potoku kraj ban. ceste, deloma z. odtod v hribovju. Kmetijstvo, mlin in žaga. Sv. Jakob, 103-29-27-2-0. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin žel pTt š Sv. Jurij pri Celju 4 km, o žup Kalobje 2 km. Nm 307 m. Lega v dolini j. od hriba Rifnika (570 m) ob potoku, kraj ban. ceste Sv. Jurij—Marija Dobjc, ki je še v gradnji. K vasi spadata zaselka Goli vrh in Gorica. Kmetijstvo, kamenolom. V kraju so odkrili rimske napisne kamne. Vodice, 125-31-21-10-0. Sr so du Celje 17.5 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 6.5 km, o š žup Kalobje 3.5 km. Nm ca 550 m. Hribovita lega jz. od Kalobja ob obč. poti 3 km od ban. ceste Sv. Jurij—Planina. Dostop^ le z vozom. K vasi spadajo zaselki Handil, Gabrče in Log. Kmetijstvo. Vodruž, 182-49-17-22-0. Sr so du Celje 16.5 km, žand zdr fin žel pTt Sv. Jurij pri Celju 5.5 km, o š žup Kalobje 3 km. Nm ca 300m. Lega v dolini in deloma po hribovju ob obč. poti 1—3 km od ban. ceste pri Sv. Jakobu. Dostopno z vozom. K vasi spadajo zaselki Gornja ves, Gradišče in Ravne. Kmetijstvo, mlin in žaga. Podr. cerkev sv. Filipa in Jakoba. Občina Petrovce Preb. 2854, hiš 511, posest. 339, koč. 153, najem. 293. Površina 2864 ha: njiv in vrtov 707.81, trav. in paš. 891.61, vinogradov 31.18, gozdov 1069.52, ostalo 163.88. Savinja deli občino v s. ravninski in j. hriboviti del. Slednji se najviše vzpne v obmejnem Gozdniku (1092 m) in obsega v glavnem porečje savinjskega pritoka Bistrice. Prometno zvezo med obema predeloma posredujeta dva mostova čez Savinjo. Ravnina je večinoma prodnata in prav rodovitna. Po njej teče več potokov; največja sta Ložnica in njen pritok Pirešica. Tod se intenzivno goji hmeljarstvo. Hmelj kupujejo tuji prekupci, druge poljske pridelke, perutnino in jajca pa prinašajo ljudje na trg v Celje. Hribovito ozemlje je sicer manj prikladno za kmetijstvo, ima pa precej gozdov in krije izdatna ležišča rjavega premoga, ki ga izkoriščajo. Poleg rudarstva uspeva v dolini Bistrice tudi industrija (vodne žage, keramična industrija). Vinska trta se goji le v skromnem obsegu. Ar j a vas, 375-70-40-14-21. Sr žand Celje 7.7 km, so du Celje 7 km, zdr fin žup Žalec 3.1 km, žel o pTt š Petrovče 2 km. Gas. Nm 253 m. Obcestna vas ob ban. cesti, ki se tu odcepi od drž. ceste proti Velenju. Ravnina na desni strani Lož-nice. Poljedelstvo, zlasti hmelj. Lesna industrija. Dobriša vas, 209-39-36-0-5. Sr so du Celje 8 km, žand zdr fin žup Žalec 2 km, žel o pTt š Petrovče 1 km. Nm 252 m. Vas leži na z. strani Petrovč ob obč. poti 1 km od drž. ceste. Dostopna vsem vozilom. Kmetijstvo, največ hmelj. L. 1932. osnovana bolnica za duševne bolezni v gradu Novem Celju. Prvotno je tu stal Brunov grad, ki ga je domnevno zgradil v 9. stol. panonski knez Pribina. Prva zjnana lastnica gradu je bila rodbina pl. Leyser. Pozneje je bil grad skoraj 100 let v posesti rodbine pl. Miglio (1658—1752). ki ima svojo grobnico v petrov-ški cerkvi. Karel Miglio je bil tudi lastnik gradiča Schonbichla v šeščah pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Od 1752—1825 so bili lastniki gradu grofje Gaisrucki, ki so s to gospoščino združili gorski urad Grmovje, gradič Medlog pri Celju in posestvo Marije Magdalene v Sir ju. Anton pl. Gaisruck je dal porušiti stari grad in sezidati v slogu dunajskega Schonbrunna (1754 do 1760) novi grad (Novo Celje), ki je postalo središče celjske gospoščine. Ta grad je ljudstvo po starem podrtem Brunovem gradu nazivalo Plumbergov grad. Med poznejšimi lastniki je bil najimenitnejši Ludvik Hausmann (1835—1863), ki je kupil tudi grad Medlog, Plevno z vsemi pritiklinami in Govče; ta je zgradil tovarno špirita, dve opekarni blizu Plevne in v Kasa-zali ter je imel dva kamnoloma in deset plantaž murv za rejo sviloprejk. Od hrvatskega plemiča barona Turkoviča je pred par leti kupila grad banovina, ga prenovila in adaptirala za umobolnico. Zato je od prvotne arhitekture le malo ohranjenega. lmpozanten je glavni portal s kipoma Samsona in Her-kula. Kupola grajske kapele je okrašena s freskami, dvorana in stopnišče pa s štukaturami in figurami; ohranjenih je tudi še nekaj portretnih slik grofov Gaisruckov. Drešinja vas, 264-54-48-6-41. Sr so Celje 6.2 km, du žand Celje 6 km, zdr fin žup Žalec 3.8 km, žel o š Petrovče 1 km, pTt Petrovče 1.6 km. Gas. Nm 250 m. Obcestna vas na v. strani Petrovč pretežno ob obč. cesti, ki se tu odcepi od drž. ceste. Kmetijstvo, zlasti hmelj. Odkopani grobovi iz latenske dobe pričajo o tamošnji keltski naselbini. Kraj se prvič omenja v nepristni darilni listini iz 1016. Z njo je podaril cesar Henrik II. 30 kraljevih kmetij v Drešinji vasi grofu Viljemu Podelitev je potrjena z listino cesarja Konrada II. iz 1028. Kuga je grozno morila v vasi 1682. L. 1867. je požar uničil 84 hiš. Znamenje v vasi ob cesti v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami datira iz srede 16. stol. Popravljeno je bilo 1721 (letnica na stebrišču). Kasaze, 320-59-28-31-36. Sr so du Celje 9.1 km, žand Celje 8 km. zdr fin Žalec 4 km, žel o Petrovče 1 km, pTt Petrovce 2 km, š Liboje 4 km, žup Griže 4 km. Nm ca 290m. Vas lezi na desni strani Savinje v dolini potoka Bistrice in po bližnjem hribovju. Dostop po ban. cesti iz Petrovč po mostu čez Savinjo. Poljedelstvo, zlasti hmelj in trgovina z lesom. Vodni mlini, žagarstvo. Mnogo ljudi se tu preživlja z delom v tovarni iu v bližnjem premogovniku. Keramična industrija. Leveč, 372-60-31-29-24. Sr so Celje 4.2 km, du žand Celje 4 km, zdr fin žup Žalec 4 km, žel o Petrovče 3 km, pTt š Petrovče 2.9 km. Gas. Nm 247 m. Lega v ravnini kraj drž. ceste na desnem bregu Ložnice. Veliki hmeljniki. Južno od vasi drži tako zvani levški most čez Savinjo. Znamenje v vasi v obliki osemogelnega stebra s pravokotnim znamenjem z odprtinami je iz 16. stol. Tu je kuga grozno razsajala 1682. L. 1852. je vas pogorela. Liboje, 659-107-60-47-115. Sr so du Celje 10 km, žand Celje 11 km, zdr fin Žalec 8 km. žel o Petrovče 4 km, pTt Petrovce 6 km š v kraju, žup Griže 8 km. Šola ust. 1885, 3 odd. IRK, PJS, SKJ, Izabraž. d. Nm 367 m. Razložena vas v ozki vlažni dolini ob potoku Bistrici in po okolnem hribovju. Kamenito, manj rodovitno. Kmetovalci, rudarji, drvarji in tovarniški delavci. Neznatno pridelovanje vina. Trgovina z lesom. Zage m mlini. Kamnolom, žganje apna. Precejšnja lezisca rjavega premoga, ki so last Trboveljske premogokopne družbe (od 1884) in deloma last Keramične industrije v Kasazali. Premog ima 5240 kalorij. L. 1933. je znašala produkcija 27.000 ton. Zaposlenih je ca 200 rudarjev. Podr. cerkev sv. Neže je domnevno iz 11. stol., vendar se omenja prvič šele 1540. V 18. stol. so popravili presbiterij, 1827 in 1828 pa obokali ladjo in prizidali kapelico. Presbiterij je zaključen pravokotno in svođen s kupolo na štirih sosvodnicah. Ladja je deljena s pi-lastri v štiri dele. Med pasovi, ki vežejo preko svoda pilastre, so plitve kupole. Tudi kapelica in kor sta svođena s kupolami. Na freskah je podpisan Fridrih. Mala Pirešica, 53-12-8-4-8. Sr so du Celje 10.5 km, žand Celje 10km, zdr fin žup Žalec 5.9 km, žel o š Petrovče 3 km, pTt Petrovče 4 km. Nin ca 270m. Ravninska lega kraj ban. ceste Arja vas—Velenje na obeli straneh potoka Pirešice. V bližini gozdnato hribovje. Kmetijstvo; vse vrste poljskih pridelkov. Petrovce, 434-76-63-13-24 Sr so du žand Celje 7.1 km, zdr fin žup Žalec 2.5 km, žel o pTt š v kraju. Šola ust. 1873, 7 odd. Kmet. gosp. nad. šola. SKJ s knjiž., Gas., »Gospodar«, PCMD, PJS, PSVD. Nm 250 m. Ravninska lega med hmeljniki ob žel. kraj ban. ceste, ki se tu odcepi od drž. ceste proti Libojam. Kmetijstvo, predvsem limelj. Mnogo mleka se proda v Celje in v bližnjo umobolnico. Neznatno pridelovanje vina. Prijazna vas je priljubljeno izletišče Celjanov. Tudi romarska pot. Na j. strani Petrove drži most čez Savinjo. Vas je že od nekdaj znana radi stare cvetoče lončarske obrti, ki se je v novejšem času razvila v pravo keramično industrijo in se predvsem odlikuje po izdelovanju majolik. L. 1846. je vas pogorela. Znameniti so petrovški križi, skupina treh kipov iz .srede 18. stol., deloma prenovljenih 1930. ki stoje kraj vasi na križišču cest. Podr. cerkev Matere Božje. Prvotno cerkev je domnevno dal zgraditi knez Bruno (Pribina) okoli 850. Poznejšo cerkev so sezidali Celjski grofje. Grof Friderik je tu 1442 ustanovil kapelanijo. Novo sedanjo krasno cerkev so zgradili okoli 1655. Stavba je bila v početku troladijska gotska bazilika, zidana najbrže že v prvi pol. 15. stol. Sto let kasneje so presbiterij ojačili z opornimi stolpi in postavili zvonik. Sredi 18. stol. je bila cerkev barokizirana. Monumentalno pročelje je prilagojeno notranji delitvi cerkve v tri dele. Zunanje vzdolžne stene poživljajo pilastri. Kor je svođen križno, ladja in stranska kapela kupolasto, presbiterij deloma banjasto, deloma kupolasto. Dvojni pilastri, med katerimi se vije dvojni venčni zidec, so preko svoda zvezani z dvojnimi loki ter delijo ladjo v štiri enake dele. Freske je slikal Jakob Brollo 1875. Leseni veliki oltar je iz srede 18. stol. Zanimiv je tudi oltar v tretji levi kapeli iz'1605, ki ga je poslikal Plainer. Ruše, 38-7-5-2-2. Sr so du Celje 10.7 km, žand Cel je 9 km, zdr fin žup Žalec 6.1 km, žel o š Petrovče 3 km, pTt Petrovče 4 km. Nm ca 280 m. Vas leži med Ar jo vasjo in Malo Pirešico ob ban. cesti in v njeni bližini. Nekoliko vzvišen položaj nad nižino. Kmetijstvo; vse vrste poljskih pridelkov. Tu rojen (1853—1904) Kač Ivan, kmet. strokovnjak in zadružni delavec. Sv. Križ, 71-15-8-7-15. Sr so du Celje 7.2 km, žand Celje 6 km, zdr fin Žalec 6 km, žel o pTt š Petrovče 3 km, žup Griže 6 km. Nm ca 260m. Leži na desnem bregu Savinje ob obč. poti v ravnini in deloma v hribih. Dostop od ban. ceste pri Levcu po mostu čez Savinjo 1.5 km daleč. Poljedelstvo, živinoreja, izabela in šmarnica za dom. Vas je dobila ime po cerkvi sv. Križa, ki se omenja že 1426. Cerkev je dal cesar Jožef II. zapreti, nakar je začela razpadati in ni danes o njej niti sledu. Zaloška gorica, 59-12-12-0-2. Sr so du Celje 9.5 kin, žand Celje lO km, zdr fin žup Žalec 6 km, žel o š Petrovče 3 km, pTt Petrovče 4 km. Nm ca 280 m. Ravninska in deloma hribovita lega na severnem robu Spodnje Savinjske doline ob ban. cesti Arja vas—Velenje in obč. potih. Zelo razložena vais na valovitem terenu, po katerem teko potoki in izvirajo studenci. Kmetijstvo. Zgodovinska pomembnost kraja je stari grad Zalog, ki je stal že v 15. stol. L. 1588—1591. je bil s celjskim rotovžem vred last Maksimilijana pl. Schrottenbacha. Od 1870 do danes je lastnica ohranjenega gradu rodbina pl. Putlion. Občina Polzela Preb. 1874, hiš 383, posest. 233, koč. 91, najem. 44. Površina 1585 ha: njiv in vrtov 600.70 ha, trav. in paš. 376, vinogradov 60, sadovnjakov 55, gozdov 493, ostalo 0.30. Občinsko ozemlje leži na levem bregu Savinje, v. od braslovško občine in obsega ravninski svet Spodnje Savinjske doline z njenim hribovitim obrobjem na s. Poleg obmejne Savinje je edina pomembna voda potok Ložnica. Ravan je prodnata in prav rodovitna. Tu goje zelo intenzivno hmelj, ki pa je tudi v višjih legah važna, čeprav ne več tako glavna pridobitna gospodarska panoga. Na gričevju ima nekaj pomena tudi živinoreja (govedo, izdelovanje surovega masla) in vinogradništvo. Tod se razprostirajo tudi sklenjeni gozdni kompleksi, med tem ko jih ravnina večinoma pogreša. Le vzdolž Savinje so manj vredni, pretežno borovi logi. Tudi drugod je v pretežni meri zastopano iglasto drevje. Važno gospodarsko središče z. dela Spodnje Savinjske doline je Polzela, ki je sedež precejšnje industrije. Breg, 285-48-22-24-0. Sr du Cel je 15 km, so Vransko 14km, žand Braslovče 5 km, zdr Polzela 1.5 km, fin Žalec 8km, žel Polzela 2 km, o pTt š žup Polzela 1 km. Nm 285 m. Lega ob ravnini ob ban. cesti Polzela—Sv. Peter v Sav. dolini. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino. H kraju spadata zaselka Gornje Roje in Roje. Kmetovalci, tovarniški delavci, več obrtnikov. Neznaten vinski pridelek. Letno prodajo ca 8000kg hmelja v Nemčijo. Ločica, 250-50-40-8-2. Sr du Celje 14 km, so Vransko 13 km, žand Braslovče 6 km, zdr o pTt š žup Polzela 2 km, fin Žalec 6 km, žel Polzela—Braslovče 3.5 km. Gas. Nm 278 m. Obcestna vas v ravnini ob ban. cesti Polzela—Sv. Peter v Sav. dolini. Avtobusna zveza s Celjem in Gornjo Savinjsko dolino. Kmetovalci, več obrtnikov. Neznaten vinski pridelek. Letno prodajo ca 12.000 kg hmelja v Nemči jo. V rimski dobi je bila Ločica važno vojaško taborišče. Cesar Mark Avrelij (161—180) je po zmagi nad Markomani ustanovil tu vojaško taborišče, ki je nad dvajset let branilo prehod rimske ceste čez Savinjo in odbijalo sovražne napade iz Panonije preko Norika v Italijo. Zadnja izkopavanja (1916 in pozneje) so odkrila močno zi-dovje, rove, utrdbe, opeko z žigi, nagrobne spomenike in drugo. Doslej so našli že 3 vrata in 15 vmesnih stolpov, ki so veliko večji kot sicer pri navadnih rimskih taboriščih. Obzidje je najmočnejše in najdebelejše na severni najbolj eksponirani strani. Odkopavanja se še nadaljujejo. Orova vas, 58-11-9-2-0. Sr du Celje 15 km, so Vransko 13 km. žand Braslovče 5 km, zdr Polzela 1.5 km, fin Žalec 7 km, žel Polzela—Braslovče 2 km, o pTt š žup Polzela 1 km. Nm 292 m. Leži v ravnini ob obč. poti, Yt km od ban. ceste pri Bregu. Dostop tudi z avtom. Sami kmetovalci. Letno prodajo ca 3000 kg hmelja v Nemčijo. Več čebelarjev, neznatno pridelovanje vina. Podvin, 249-64-21-12-31. Sr du Celje 19 km, so Vransko 14 km, žand Braslovče 3 km, zdr Polzela 1 km, fin Žalec 9 kin, žel Polzela—Braslovče 1.5 km, pTt Polzela 1.5 km, o š žup Polzela 2 km. Nm ca 300 m. Vas leži na robu nižine in po sosednjem gričevju kraj ban. ceste Polzela—Šmartno ob Paki. Vas sestavljajo zaselki Kopanka, Spodnji in Zgornji Podvin. Kmetijstvo, vinogradništvo, lesna industrija, kamnolom, apne-nice. Letno prodajo do 5000 kg hmelja v Nemčijo. Vinski pridelek ca 500 hI. Na griču stoji podr. cerkev sv. Miklavža, ki je bila zgrajena v 15. stol. na mestu prvotnega šeneškega gradu; prvič se omenja šele ,1545. Prvotni gotski stavbi so prizidali kasneje zvonik in zakristijo. Po barakizaciji iz prve pol. 18. stol. (1727) so ostali še stari oporniki in okno v presbiteriju. Današnja, banjasto svođena ladja je imela prvotno raven lesen strop. Presbiterij pa je svođen križno in z absi-dalno polkupolo. Zvonik je bil prenovljen 1850. Ko so 1931 cerkev nanovo belili, so pri tem zakrili stare freske. O prvotnem šeneškem gradu ni danes sledu. Razrušili so ga najbrž Celjski grofje. L. 1288. se omenja na tem mestu neki utrjeni grad. Prvotni lastniki so bili Zovneški gospodje in pozneje do 1456 Celjski grofje. Ko je rod Celjanov izumrl, so avstrijski vladarji izročali grad in po razpadu gradu grajska posestva v zakup. Pozneje so postavili nov grad. L. 1869. ga je dobil v posest Oskar Pongratz; danes ga jioseduje njegova hči Fani pl. Pongratz. Polzela, 651-130-80-40-0. Sr du Celje 17 km, so Vransko 14 km, žand Braslovče 2 km, fin Žalec 8 km, žel Polzela—Braslovče t km, zdr o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1826. 6 odd. Strok. nad. š., Gled. oder. PJS, SKJ, Gas., Kat. prosv. d., športno d. Nm 292 m. Prijazna lega na s. robu Spodnje Savinjske doline olj vznožju vinskih goric, pod katerimi teče Savinja. Tu je križišče ban. cest proti Sv. Petru v Sav. dolini, Novemu kloštru, Sv. Andražu, Šmartnemu ob Paki in Braslovčam. Mimo drži avtobusna proga Celje—Logarska dolina. Kmetijstvo, obrt, industrija, razne trgovine. Letno izvozijo ca 10.000 kilogramov hmelja v Nemčijo. Vinski pridelek le za dom. Lesna in kemična industrija, elektrarna, tovarniško izdelovanje pletenin, strojno mizarstvo. Ugodno letovišče s prijazno okolico. Prirodno kopališče v Savinji. Izhodišče izletov na Goro Oljko (734 m, 1% ure, markacije), in bližnji Vinski vrli (Vinperk, 448m, % ure), odkoder se nudi izpred cerkvice sv. Miklavža lep razgled po dolini in v druge kraje. Bogate rimske najdbe med Polzelo in Sv. Petrom pričajo, da je bil kraj obljuden že v rimski dobi. Zgodovinska znamenitost kraja je polzelski grad ali Komenda. Prvotni grajski posestniki so bili grofje Polzelski. Od njih se 1170 omenja Degen-liard Polzelski, okoli 1193 Walter in v 12. stol. Neža Polzelska. Grad in obsežna posestva je dobil pred 1323 malteški viteški red. Posedoval ga je do 1780, ko je prodal grad in posestva graščaku Rajmundu pl. Šmidner. Ta je prodal grad Rajku Novaku, posestniku grada Šenek. šeneški graščaki so bili odslej patroni župnije. Od 1869 pa do danes je v rokah rodbine Pongratz. Grad Komenda je še lepo ohranjen in obljuden. Na glavnih stopnicah ga krasi masiven kamenit vklesan lev z antičnimi potezami, kot simbol viteštva, oblasti in moči. V tein gradu je bil pred 1848 urad gospoščine Novo Celje. Župnija Polzela (dek. Celje, škof. lavant.) ima 1787 duš. Pokopališče. Prvotna romanska cerkev sv. Marjete sega najmanj v sredo 13. stol. V 15. stol. so pred pročelje prizidali zvonik. Barokizacija ladje, zvonika in dozidava obeh kapel je iz prve pol. 18. stol. Več prezidav je bilo izvršenih v drugi pol. 19. stol. V to dobo spada tudi nova zakristija na desni strani ladje. V križno svođeno, z rebrovjem in konsolami okrašeno zvonico je vhod s treh strani. Kropilnik pod korom no-si letnico 1500. Zupna cerkev je bila prvotno podr. žalske prafare, iz katere se je izločila kot samostojna župnija pred 1255. Od 14. stol. do 1780 je vršil dušno pastirstvo malteški viteški red. Še sedaj nosi malteški prior v Pragi naslov »Komendator polzelski«. Cerkev hrani več zgodovinskih nagrobnih plošč. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskemu patriarhu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskemu škofu. Graščina Polzela še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Na P. rojen 1890 dr. G. Čremošnik, zgodovinar in arheolog, dolgoletni kvestor muzeja v Sarajevu in sedaj univ. prof. v Skoplju. Založe, 381-80-61-5-11. Sr du Celje 16 km, so Vransko 15 km, žand Braslovče 4 km, zdr o pTt š žup Polzela 1 km, fin Žalec 8 km, žel Polzela—Braslovče 2 km. Nm povpr. ca 300 m. Raztreseno pozidana vas v hriboviti in gozdnati pokrajini ob ban. cesti Polzela—Novi klošter. K vasi spadajo zaselki Novi klo-šter, Preloge in Zaklošter. Po j. pobočjih nad ravnino, po robu katere teče potok Ložnica, so vinogradi z lepimi razgledi. Kmetijstvo in gozdarstvo. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja v tujino in nad 5000 kg izvrstnega surovega masla v Celje (novokloštersko maslo). Prodaja stavbnega lesa raznim lesnim trgovcem. Letni pridelek vina ca 300 hI. Grad Novi klošter, nekdanji dominikanski samostan, je ustanovil 1453 celjski grof Friderik II. na mestu prejšnjega lovskega dvorca. Takrat je obenem podelil samostanu mnoga posestva ter gorske pravice, desetino na vino in žito, pravico do lova, pa mline, pristave, vrtove in travnike v uradu in v urbarju v Kostrivnici pri Lembergu. Daroval mu je tudi kmetije v Go-tovljah, Podlogu, Spodnjih Grušovljah, v Rojali, na Ločici, v Petrovčali, Levcu, na Polzeli, v Parižljah, v Poljčah, na Gomilskem, v Sv. Petru v Sav. dol., gornino v braslovški župniji, žitno desetino v Sv. Petru v Sav. dol., v Zabukovici in Sv. Lovrencu pod Sachsenwartom, 200 veder vina samostana v Gornjem gradu ter ribolov v potokih Trnjavi, Ložnici in Kotunji. Na vsem tem obsežnem ozemlju je imel samostan tudi sodne pravice, razen kriminalnega sodstva. Istega leta je vse te privilegije potrdil grof Ulrik II. Po izumrtju Celjanov (1456) je cesar Friderik III. 1459 potrdil vse samostanske pravice in svoboščine. Bogati in lepi dominikanski samostan in cerkev so 1471 in ponovno 1479 razdejali Turki in ju izropali. Cesar Friderik III. je 1492 restavriral obe stavbi. Veliko je samostan trpel v reformacijski dobi. V dobi kmečkih uporov so se 1635 uprli tudi samostanski podložniki, ki so izsilili od priorja znižanje desetine in tlake. L. 1745. je samostan s cerkvijo vred pogorel. Obnovljeni samostan je razpustil 1787 cesar Jožef II. L. 1802. je država prodala stavbo, nakar so se lastniki večkrat menjali. Sedanji lastnik O. Parin stanuje v lepo ohranjenem gradu z vzorno urejenim gospodarskim poslopjem, veleposestvom in živinorejo. Od nekdanjega samostana je ohranjen samo še obrambni stolp s strelskimi linami. Občina Sv, Jurij pri Celju okolica sedež Sv. Jurij pri Celju Preb. 3857, hiš 798, posest. 477, koč. 224, najem. 98. Površina 4817 ha: njiv in vrtov ca 1167, trav. in paš. ca 1710, vinogradov ca 70, gozdov ca 1800, ostalo ca 70. Občina se razprostira na obeli straneh Voglajne, ki ji doteka s s. in j. več potokov. Pokrajina obsega položno gričevje in nižavje ob Voglajni: ker je slednje deloma izpostavljeno poplavam, so vasi od reke odmaknjene na višji rob doline. Svet je pretežno ilovnat. Prebivalci so skoraj sami kmetovalci, ki se deloma tudi bavijo z izkoriščanjem gozdov. Lepo razvita je živinoreja in sadjarstvo-. Vinogradništvo se ne goji nikjer v večji meri. Nekdaj cvetoča lončarska obrt polagoma hira. Zage in mlini ob potokih. Trgovanje z živino, jajci in lesom. Razložene vasi z malimi zaselki. Botričnica, 99-27-2-22-3. Sr so du Celje 13 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Juriji pri Celju 2 km. Nm 341 m. Hribovita lega otb obč. poti % km od ban. ceste Sv. Jurij—Dramlje; dostop z vozom. K vasi spadata zaselka Jezerišče in Rebre. Kmetijstvo, zlasti živinoreja (požlahtnjene svinje). Izdelovanje surovega masla za prodajo. Izvrstna jabolka in hruške. Zelo se goji čebelarstvo. Pridelovanje vina le za dom. Podr. cerkev sv. Marije sedem žalosti. Prvotna cerkev je bila zelo stara in spada med najstarejše podr. šentjurske župnije. Sedanja stavba je iz 1745. Brezje ob Slomu, 135-22-14-6-2. Sr so du Celje 17.4 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 6.4 km. Nm ca 320 m. Vas leži ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Ponikvi nad železniško progo. Dostop z vozom. Mimo teče potok Slom, pritok Voglajne. H kraju spadajo zaselki Gorjakovo, Pohar-nica in Lastine. Kmetovalci, več mlinov. Cerovec, 132-25-18-7-0. Sr so du Celje 18 km, žand zdr fin (žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 7 km. Nm ca 300 m. Vas leži ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste Sv. Jurij—Dramlje. Dostop le z vozom. Kraj sestavljajo zaselki Solita, Tonik ter Spodnji in Zgornji Cerovec. Zaprt močvirnat svet, obdan od gozdov. Kmetijstvo in gozdarstvo. Izvrstna jabolka in hruške; domači hruševec tudi za prodajo. Pridelovanje vina le za domačo porabo. Crnolica, 193-36-18-13-6. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin žel pTt o š žup Sv. Jurij pri Celju 4km. Nm ca 280 m. Ravninska lega ob Voglajni na križišču ban. cest Sv. Jurij— Kozje in Črnolica—Planina. K vasi spadata zaselka Peklo in Preskočina. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Čebelarstvo se precej goji. Vino le za dom. Več mlinov, žaga, lončarska obrt. Goričica, 135-27-19-8-0. Sr so du Celje 17 km, žand zdr fin žel o pTt žup Sv. Jurij pri Celju 6 km, š Blagovna 1 km. Nm ca 290 m. Vas leži na pobočju hriba tik ban. ceste Sv. Jurij— Teharje. H kraju spadajo zaselki Blagovna, (ki ima šolo ust. 1884, 2 odd. PJS, pev. d.), Brezinje, Posavec, Sele in Zakelj. Kmetijstvo. V zaselku Blagovni je najbrž že v zgodnjem srednjem veku stal grad Blagovna. Prvič se omenja 1223, ko se navajajo Henrik, Ortolf in Ulrik iz Blagovne. Sedanji veliki grad je novejši in še dobro ohranjen. Prvotni grajski lastniki so bili grofje Breže-Seliški, ki so imeli obsežna posestva med Savo, Sotlo in Bočem. Po smrti Viljema je po 1036 podarila njegova vdova bi. Hema svoja posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem; 1072 so jih prevzeli krški škofje, ki so na gradu postavljali za svoje ministeriale gospode iz Blagovne. Poznejši grajski posestniki so bili isti kot v sosednem rifniškem gradu (glej Rifnik). Od 1784 do 1848 je bila Blagovna združena s trgom Sv. Jurijem in podgrajskim gradom. Pred svetovno vojno je bil grad last grofa Berksa, ki je pokopan v Sv. Juriju. Med vojno so stanovali v gradu begunci, po vojni je pa prešel v roke sedanjega lastnika veleposestnika St. Golo-granca. Grobelno, 196-38-17-11-10. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin o š žup Sv. Jurij pri Celju 4km, žel pTt v kraju. Nm 264 m. Vas leži ob potoku Slomu kraj ban. ceste Sv. Jurij— Šmarje pri Jelšah. II kraju spadajo mali zaselki Dirne, Gorjakovo, Pirne Loke, Spodnji Vrh in Zgornji Vrh. Kmetovalci in železniški uslužbenci. V kraju se odcepi od glavne dvotirne proge lokalna železnica proti Rogatcu in Krapini. Do Rogatca je bila proga zgrajena 1905. Hruševec, 217-43-38-5-0. Sr so du Celje 11.5km, žand zdr fin žel pTt o š žup Sv. Jurij pri Celju 0.5 km. Nm ca 260m. Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob obč. poti lA km od ban. ceste pri Sv. Juriju. Dostop le z vozom. K vasi spadata zaselka Dobovica in Gorica. Zelo razvita živinoreja. Prodaja živine, surovega masla in jajc. Kameno, 202-35-28-4-3. Sr so du Celje 13.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 2.5 km. Nm ca 320 m. Kraj tvorijo zaselki Kramperje ter Sjiodnje in Zgornje Kameno, ki leže ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste pri Sv. Juriju. Hribovita, prisojna lega, raztresene kmetije. Dostop z vozom. Kmetijstvo, razvita živinoreja in sadjarstvo (izvrstna jabolka in hruške). Pridelovanje vina za dom. Precejšnje čebelarstvo. Mešani gozdovi. Prodaja živine, surovega masla in krompirja, največ v Celje. Krajnčica, 197-58-23-18-11. Sr so du Celje 11.5 km. žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 3 km. Nm ca 320 in. Precej hribovita lega na s. strani hriba Resevne (628 m) blizu Voglajne. Dostop z vozom jio obč. poti 1 km od ban. ceste pri Sv. Juriju. Razloženo vas tvorijo mali zaselki Brde, Kladje, Spodnja Krajnčica in Zgornja Krajnčica. Zelo razvita živinoreja; surovo maslo in trapistovski sir. Izvrstna jabolka; vinogradništvo le za domače potrebe. Lepo razvito čebelarstvo. Izdelovanje hmeljevk za prodajo. Lokarje, 91-20-20-0-0. Sr so du Celje 14km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Cel ju 3 km. Nm ca 280 m. Vas obsega zaselke Božne ter Spodnje in Zgornje Lokarje in leži na obeh straneh ban. ceste Sv. Jurij—Dramlje, na robu doline nad potokom. Kmetijstvo; surovo maslo za prodajo, domači hruševec. Neznatno pridelovanje vina. Bukov in smrekov gozd. Lončarstvo. Nova vas, 194-43-36-4-3. Sr so du Celje 13.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 2.5 km. Nm ca 270 m. Lega v ravnini ob ban. cesti Sv. Jurij—Slivnica. Kmetovalci, več obrtnikov in trgovcev. Zelo razvita živinoreja; štajerska kokoš; izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira. Fina jabolka in hruške. Nekaj čebelarstva. Vino samo za domačo porabo. Bukev, gaber, smreka, jelka, mecesen. Trgovanje .s sadjem, živinorejskimi proizvodi in z lesom. Ogorevc, 143-31-28-3-0. Sr so du Celje 18.4 km, žand zdr fin žel pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 7.4 km. Nm ca 320 m. Hribovita lega nad železniško progo ob obč. poti, '/.km s. od ban. ceste Sv. Jurij—Štore. K vasi spada zaselek Laporje. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Izdelovanje surovega masla za prodajo. Nekaj čebelarstva. Neznatno pridelovanje vina za dom. Podgorje, 109-20-18-1-1. Sr so du Celje 13.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 2.5 km. Nm ca 270 m. Vas leži j. od Sv. Jurija ob ban. cesti kraj potoka Kozarice. H kraju spadajo zaselki Gradič, Pole in Zdenica. Ravnina, deloma močvirno. Kmetijstvo, nekaj obrtnikov. Zelo razvita živinoreja in sadjarstvo, zlasti jabolka in hruške. Izdelovanje surovega masla in trapistovskega sira. Vinogradništvo le za dom. Izvoz živine in sadja v tujino, prodaja lesa. Izdelovanje mlinskih kamnov; mlin, žaga. Podgrad, 178-45-14-12-19. Sr so du Celje 11.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 0.5 km. Nm ca 320 m. Lega kraj ban. ceste pri Sv. Juriju ob pobočju hriba Sv. Rozalije (369 m). K vasi spadajo zaselki Ogradec, Peščenca, Seme in Štangrob. Kmetijstvo. O predzgodovinski obljudenosti kraja priča krajevno ime »Groblje«, kjer so odkrili stare gomile. V. nad Grobljami, na levi struni Voglajne, je stal svojčas podgrajski grad (Anderburg). Sicer so danes že izginile celo grajske razvaline, a na nekdanji grad še spominja ime vasi in pa ob železnici pod hribom grajsko poslopje »Anderburg«, last veleposestnika Zdolška. Prvi znani lastniki gradu in okolice so bili grofje Breže-Seliški, ki so imeli tu eno izmed upravnih središč svojih obsežnih posestev. Po smrti svojega moža Viljema je po 1036 izročila grofica bi. Hema vsa ta posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Ko je samostan prenehal, so ta posestva prešla 1072 na krško škofijo, ki je grad dajala v najem svojim ministerialom, sorodnikom Heme. V borbi Celjanov s krškimi škofi je razrušil grad 1436 celjski vojskovodja Jan Vitovec. Sicer so grad znova pozidali, vendar je izgubil prejšnjo veljavo in je vodilno vlogo prevzel grad Rifnik. Grajski lastniki so poslej isti kot na rifniškem gradu. Proseniško, 132-32-18-4-10. Sr so du Celje 18 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 7 km. Nm ca 275 m. Lega na križišču ban. cest na Ljubečno, Teharje in na Sv. Jurij. K vasi spada zaselek Bobovo. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in gozdarstvo. Nekaj čebelarstva. Pridelovanje vina, največ za domačo porabo. Izvoz živine in lesa v tujino; prodaja surovega masla in izvrstnih jabolk v Celje. Repno, 78-13-6-7-0. Sr so du Celje 14.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 3.5 km. Nm ca 310 m. Vas tvorita zaselka Spodnje in Zgornje Repno, ki ležita kraj ban. ceste Sv. Jurij—Proseniško in v soseščini. Raztresene kmetije po s. pobočju hriba Sv. Rozalije (369 m). Kmetijstvo. Rifnik, 166-46-5-32-9. Sr so du Celje 15 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij 4 km. Povp. nm ca 380 m. Vas leži j. od Sv. Jurija ob obč. poti K km od ban. ceste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Kaniža. Raztresene hiše po gozdnatem pobočju Rifnika (570 m). Kmetijstvo in gozdarstvo. Surovo maslo za prodajo. Mnogo sadja: manjši vinogradi. Na vrhu Rifnika gostilna, lep razgled. V bližini razvalina rifni-škega gradu (461 m). Priljubljena izletna točka, markirana pot iz postaje Sv. Jurij (1 uro). Ze v predzgodovinski dobi je tu obstajala znatna naselbina. Izkopani predmeti so deloma iz neolitske dobe; številni ilirski grobovi z žarami in bogatimi predmeti pa iz hallstattske dobe: najdba keltskih novcev iz latenske dobe. Na predzgodovinsko naselbino spominja še sedaj krajevno ime »Ajdovska zidanica« na vrlui Rifnika in pa istotam preostalo staro zidovje. Tu so tudi izkopali mnoge rimske predmete. V srednjem veku je bil kraj pomemben radi znamenitega rifniškega gradu, ki so ga do 1480 posedovali Rifniški gospodje (prvič omenjeni 1163), ministeriali grofov Breže-Seliškili. Rifniški grad je bil gospodarsko in upravno središče obsežnih posestev bi. Heme med Bočem, Sotlo in Savo. Ta posestva je bi. Hema izročila 1036 ženskemu samostanu v Krki na Koroškem, 1072 pa jih je prevzela krška škofija, ki je na gradu postavljala svoje ministeriale. Od okoli 1400 je bil grad last Celjskih grofov. L. 1635., ko je bila grajska lastnica Marjeta Waagen, so uporni kmetje graščino popolnoma oplenili. Danes so grajske razvaline last kmeta Korošca. Stopče, 169-30-25-5-0. Sr so du Celje 14.3 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Juri j pri Celju 3.3 km. Nm 288 m. Lega v ravnini na levem bregu Voglajne ob ban. cesti Sv. Jurij—Gro-belno. K vasi spadajo zaselki Gornji Gaj, Melovje in Sv. Ahac. Kmetijstvo, več vodnih mlinov. Podr. cerkev sv. Ahaca je iz konca 17. stol. Sv. Primož, 228-41-37-4-0. Sr so du Celje 16 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 5 km. Nm ca 300 m. Lega ob ban. cesti Sv. Jurij—Ponikva v nekoliko valoviti pokrajini. K vasi spadajo zaselki Kote, Grabno, Pralie in Preloge. Kmetijstvo, lončarska obrt, več mlinov. Podr. cerkev Sv. Primoža in Felicijana je iz pričetka 18. stol. V starem veku je držala tod mimo rimska cesta Celje—Ptuj. Sv. Rozalija, 140-25-6-12-7. Sr so du Celje 14 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 3 km. Nm 369 m. Lega na hribu istega imena in na njegovi z. strani. Dostop z vozom po obč. poti 1 km od ban. ceste Sv. Jurij—Proseniško. H kraju spadajo zaselki Dolnja vas, Gornja vas in Zlateče. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Podr. cerkev sv. Rozalije. Prvotno cerkev, od katere je ohranjen še gotski presbiterij, so zgradili 1646 v spomin na kugo, ki je tod morila 1628—1646. Poznejša cerkev je i z 1667, ladja pa iz 1812. Šibenik, 132-35-14-16-5. Sr so du Celje 14 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 3 km. Nm ca 300 m. Lega na vznožju Rifnika (570 m) ob ban. cesti in z. odtod deloma v hribovju. K vasi spadajo raztreseni zaselki Bevšeke, Plo-štunj, Podpeč in Razbor. Kmetijstvo, več mlinov, kamenolom. Tu je nekdaj stal znameniti šibeniški grad, katerega razvaline so danes že skoraj izginile. Sezidan je bil najbrž že v zgodnjem srednjem veku, razrušil pa ga je menda Jan Vitovec, vojskovodja Celjskih grofov, v borbi s Habsburžani. Grajski lastniki in posestniki so bili gotovo isti kot v bližnjem rifniškem gradu (gl. Rifnik). Na nekdanji grad še spominja hišno ime kmeta »Grajska«, na mestu nekdanje grajske pristave na desni strani Voglajne. V zaselku Ploštanju je bil nekdaj ploštanjski grad. Prvi znani lastniki so bili grofje Breže-Seliški, po 1072 pa krški škofje. Ti so na gradu postavljali svoje ministeriale Ploštanjske gospode, od katerih se 1384 navaja Nikolaj Ploštanjski. Tratna, 191-39-13-20-6. Sr so du Cel je 15.5 km, žand zdr fin š žup Sv. Jurij pri Celju 3.5 km, žel Grobelno 0.2 km, o p i t Sv. Jurij pri Celju 4.5 km. Nm ca 400 m. Vas leži pri Gro-belnem 'A km od ban. ceste ob obč. poti na hribovju. Dostop z vozom. Pripadajoči zaselki so Gangež, Medgore in Vodnle. Kmetijstvo. Trnovec, 151-32-28-4-0. Sr so du Celje 15.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 4.5 km. Nm ca 290 m. Lega kraj ban. ceste Sv. Jurij—Dramlje. K vasi spadajo zaselki Dobe, Dole, Dolnje in Kozarica. Kmetovalci. Vrbno, 249-41-32-6-3. Sr so du Celje 9 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 2 km. Nm ca 280 m. Lega kraj ban. ceste Sv. Jurij—Štore in po pobočju sosednjega hriba. K vasi spadajo zaselki Cesta, Dobneteča, Meliše in Podplat. Kmetijstvo, mlini in žage ob Voglajni. Občina Sv. Jurij pri Celju trg Preb. 750, hiš 147, posest. 92, koč. 38, najem. 17. Površina 282.71 ha: njiv in vrtov 113.98. trav. in paš. 90.98, vinogradov 3.15, gozdov 68.45, ostalo 6.15. Občina obsega zelo majhen teritorij na desni strani Voglajne. Svet je deloma nižinski in mo-kroten, deloma nekoliko rebrnat in nagnjen proti j. Precej rodovitno. Zlasti pripravno za živinorejo in sadjarstvo. Zaradi odlične prometne lege na križišču mnogih cest se je razvil trg Sv. Jurij v pomembno gospodarsko središče svoje okolice. Bezovje, 171-47-36-10-1. Sr so du Celje 12 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Sv. Jurij pri Celju 1 km. Nm ca 300 m. Vas leži v. od Sv. Jurija ob ban. cesti Sv. Jurij—Šmarje pri Jelšah in s. odtod po valovitem gričevju. H kraju spadajo zaselki Dolec, Dolska gorca in Zlaka. Kmetijstvo kot Sv. Jurij. Sv. Jurij pri Celju, trg, 579-100-56-28-16. Šr so du Celje 11 km. žand zdr fin žel o pTt š žup v trgu. Deška nar. š. ust. 1906,^ 6 odd., deki. nar. š. ust. 1892, 6 odd. Na deš. šoli: Jav. knjiž., Strok. nad. š., Gosp. nad. š., Kmet. nad. š., Ban. in gosp. š. ust. 1910, 1 odd. Društva: Gas., SKJ s pev. ods. in sal. orkestrom, Strel, druž., Kat. prosv. d., PJS s pev. ods., DKfid, PSVD, PCD, PRK. Nm 259 m (žel. postaja) in 297 m (cerkev). tJ r i jaz en trg leži deloma v dolini kraj Voglajne, deloma na pobočju griča pri farni cerkvi. H kraju spadajo tudi okolni zaselki Podvrbica, Razkorže, Rupe in Tičnica. Veliko križišče ban. cest v Celje, Dramlje, Šmarje pri jelšah, Kozje in Marijo Dobje. Avtobusna zveza s Celjem, Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami. Trg je gospodarsko središče bližnje okolice in ima živahno trgovino, obrt in industrijo. Pridelovanje žita in krompirja. Trapistovski sir, surovo maslo. Mnogo jabolk se izvozi v tujino. Precej mizarjev; parna žaga, izdelovanje mlinov in poljskih strojev. Gostilne s tujskimi sobami. L. 1910. se je tu osnovala znamenita enoletna kmetijska šola, ki je pretežno živinorejsko-poljedelskega tipa in ima veliko vzorno urejeno posestvo. L. (932. se je pridružila še gospodinjska šola. Iz Sv. Jurija drži izpred kolodvora markirana pot na Rifnik (370m, lep razgled, grajske razvaline, I uro). Kraj je bil obljuden že v neolitski in rimski dobi. Srednjeveška naselbina se je razvila pod K ure oddaljenim starim pod grajskim gradom (Anderburg). Vas se prvič omenja 1340. Pod vplivom sesednjih gradov in radi razvite trgovine in obrti je kraj že zgodaj dobil trške pravice. L. 1.384. se prvič omenja kot trg zgornji del današnjega trga, dočim se je spodnji trg takrat še nazival »spodnja vas«. Trški gospodje, Celjski grofje, so 1400 podelili tržanom pravico do davka prostega tržnega dne na nedeljo. Trg se je imenoval Št. Jurij pod Pod-gradom, po 1400 pa Št. Jurij pod Rifnikom. Ležal je ob važni trgovski poti Ptuj—Laško—Ljubljana, ki je tekmovala s prometno cesto Ptuj—Vojnik—Celje. Ker so se trgovci izogibali Celja, so 1524 prepovedali trgovino preko Št. Jurija. L. 1466. so dobili tržani pravico do letnega sejma o sv. Primožu. Po 1583 se je ta vršil na dan sv. Jurija. Krški škofje, ki so bili po 1456 trški gospodje, so 1492 zastavili Sv. Jurij in Podgrad Andreju pl. Weissbriachu. L. 1539. so dobili tržani od krških škofov privilegij, ki je dovoljeval lasten trški pečat s sliko sv. Jurija in lastno trško sodstvo v okviru trškega pomerija. Trški sodnik je izvrševal tudi krvno sodstvo. Vislice so stale na trški meji blizu Ličarja, na mestu, ki se še danes imenuje na gavgah . L. 1795. je trgu odvzela graščina Blagovna sulice in boben, znake lastne sodnije, ki je bila od sedaj na tem gradu. Po 1612, ko je krški škof Janez prodal trg in grad rodbini pl. Waagen, so se hitro menjali njuni gospodarji. L. 1473. so Turki na svojem pohodu iz Koroške razdejali trg in oplenili okolico. Ponovno so ropali in požigali v okolici 1476. 1493 in 1494. L. 1635. so izropali sosednje gradove kmetski uporniki. V trgu je morila kuga posebno od 1628—1646. L. 1759. in 1817. je pogorel skoraj ves trg. Zgraditev južne železnice 1846 je mnogo pripomogla k razvoju trgovine v Sv. Juriju. Zelo znani so tu živinski sejmi. Do 1933 se je trg imenoval Sv. Jurij ob južni železnici. Župnija Sv. Jurij pri Celju (dekanija Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 4536 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jurija. Prvotno je cerkev stala gotovo že 1340, ko se omenja kraj, ki je dobil ime po njej. Izrecno se cerkev navaja šele 1640. Sedanjo cerkev so zgradili 1721. Prvotno je bila cerkev podr. prafare na Ponikvi. Vikariat je obstajal že 1340, 1495 pa je bil povzdignjen v samostojno župnijo. L. 1509 je cerkvi daroval cesar Maksimilijan desetino v vsej župniji. L. 1494. je bila cerkev skupno z materjo župnijo na Ponikvi inkorporirana kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu, ki izvršuje tu še danes patronatske pravice. Župnija v Sv. Juriju je mati sedanje, 1765 izločene slivniške in kalobske župnije, dela drameljske župnije in dela župnije Sv. Ruperta nad Laškim. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Tu rojeni dr. lpavic Gustav (1831 — 1908), zdravnik, glasbenik, buditelj nar. zavesti, gospodarstvenik; komponiral meš. zbore, samospeve, nad 60 pesmi. Dr. lpavic Benjamin (1829 do 1909), zdravnik, glasbenik; izdal več zvezkov »Slovenskih pesmi«, klavirskih, plesnih skladb in zborov, opereto in opero; marljiv sotrudnik Glas. mat.. Novih akordov. Dr. lpavic Josip, sin Gustava (1873—1921), glasbenik, avtor več samospevov, pantomime »Možiček«, klavir, pesmi itd. Dr. Kukovič Avguštin (1849—1889), prof. v Marib. bogoslovju, soustanovitelj Cecil. d. za lavant. škof. Pečnik Janez (1821—1883), arhitekt, deloval predvsem na Dunaju in na Ogrskem. Občina Sv. Pavel pri Preboldu Preb. 2858, hiš 579, posest. 431, koč. 112, najem. 141. Površina znaša 4108.78 ha: njiv in vrtov 1079.58, trav. in paš. 755, vinogradov 60, gozdov 2228.76, ostalo 39.44. Občina se razprostira na desni strani Savinje, odkoder sega proti j. do njenega razvodja vrh Mrzlice (1119 m) in na sosednje nižje grebene. Ozemlje je povečini hribovito, ravno je le na s. ob Savinji in na obeh straneh potoka Boljske, ki se tu izliva v Savinjo. S hribovja priteka precej votla, zlasti večji potoki Velika in Mala Reka in Kolja. Gospodarsko težišče občine je v njenem s. ravninskem delu, ki je zelo gosto poseljen. Tu se intenzivno goji hmeljarstvo, pa tudi druge kmetijske panoge se ne zanemarjajo. V nekaterih krajih je razvita obrt in industrija (mlini, žage, mizarstvo, tekstilna industrija, izdelovanje opeke). Hriboviti del pokrajine je skoraj ves pod gozdom (največ iglavci, bukev, kostanj) in je bolj obljuden le v dolinah kraj potokov, kjer so mlini in žage. Dolenja vas, 337-55-36-10-30. Sr so du Celje 17 km, žand zdr o pTt š žup Sv. Pavel pri Preboldu 0.5 km, fin Žalec 10 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 3.5 km. Gas. Nm ca 270 m. Lega v ravnini ob potoku Boljski na križišču ban. cest Latkova vas— Trbovlje in Sv. Rupert—Griže. Avtobusna zveza s Sv. Petrom v Sav. dolini. H kraju spada zaselje Laporje. Poljedelstvo, zlasti hmelj. Znatno čebelarstvo. Domači jabolčnik. Razni obrtniki in trgovci. Mlini in žage. Kaplja vas, 328-77-58-19-9. Sr so du Celje 17 km, žand zdr o pTt š žup Sv. Pavel pri Preboldu 1.5 km, fin Žalec 10 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 5 km. Gas. Nm ca 280m. Deloma ravninska, deloma nekoliko hribovita lega na obeh straneh potoka Boljske. K vasi spadata zaselka Gorica in Vučperk. Skozi kraj drži ban. cesta Sv. Rupert—Griže. Trgovanje s hmeljem. Jabolka, hruške in slive; domači sadjevec. Nekaj vinogradov, pretežno žlahtna trta. V kraju je gradič Gorica, ki se omenja že 1586. L. 1729. in 1736. ga je imela kot dežel-noknežji fevd v zakupu rodbina pl. Strassberg. Danes je gradič last Vinka Vabiča ml. Latkova vas, 367-78-60-15-8. Sr so du Celje 15 km, žand zdr o pTt š žup Sv. Pavel pri Preboldu 2 km, fin Žalec 8 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 2 km. Gas. Nm ca 275 m. Dolga obcestna vas v ravnini na desni strani Savinje kraj drž. ceste Ljubljana—Celje in ban. ceste, ki se tu odcepi proti Trbovljam. H kraju spadata zaselka Groblje in Trapeče. Avtobusna zveza s Sv. Petrom v Sav. dolini, Sv. Pavlom in Vranskim. Mnogo hmelja. Domači sadjevec. Razvito perutninarstvo. Obrtniki in trgovci. Pripravno za letovišče; tujske sobe. Ime zaselka »Groblje« morda spominja na rimsko utrdbo, ki je stala ob ondotni rimski cesti Ljubijana—Celje. V Groblju rojen 1891 Kač Janko, novinar in pisatelj. Marija Reka, 497-98-85-13-6. Sr so du Celje 23 km, žand zdr o pTt Sv. Pavel pri Preboldu 6 km, fin Žalec 14 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 10 km, š žup v kraju. Šola ust. 1893, 1 odd. PRK. Nm 737 m. Zelo raztreseni zaseiki in samotne kmetije po hribovju na s. strani Mrzlice (1119 m) ob ban. cesti Latkova vas—Trbovlje ter v. in z. od nje. Vas tvorita Velika in Mala Reka. Precej inokrotno. Mnogo studencev, ki se iztekajo v potoka Malo in Veliko Reko. Domači sadjevec. Iglasti in listnati gozdovi. Prodaja kostanjevega lesa za tanin, bukovih drv in mehkega jamskega lesa. Mlini in žage ob potoku Veliki Reki, v kateri je mnogo postrvi. Ležišča živosrebrne rude in železnega kršca. Stari, ponovno opuščeni rovi. L. 1931. so za nekaj časa ponovno pričeli z eksploatacijo rude. Lastnika rud sta Omerzu Danijel iz Slov. Bistrice in Lavrenčič Ante iz Maribora. Župnija Marija Reka (dekanat Braslovče, škof. lavant.) ima 400 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije je bila prvotno zgrajena konec 14. ali v začetku 15. stol., po tradiciji v zahvalo za srečno rešitev iz gozda, v katerem se je izgubil neki lovec iz spremstva Celjanov. Sedanjo cerkev so sezidali 1693, samo gotski presbiterij je starejši. Po požaru 1790 so jo v istem letu obnovili. Cerkev je bila prvotno podr. župnije Sv. Pavla pri Preboldu. L. 1787. je postala samostojna župnija. Sv. Lovrenc, 366-73-58-15-11. Sr so du Celje 17 km, žand zdr o p i t š žup Sv. Pavel pri Preboldu 2 km, fin Žalec 6 km, žel Sv. Peter v Sav .dolini 4 km. Gas. Nm 285 m. Vas leži pretežno v ravnini na desni strani Savinje ob ban. cesti Sv. Rupert -Griže. Raztresene kmetije po sosed, gričih. Intenzivno hmeljarstvo. Zelo prikladno za sadjarstvo. Hruške, jabolka in češnje. Valjčni in vodni mlin. Zagarstvo in opekarstvo. Precej obrtnikov in trgovcev. Prodaja sadja prekupcem za izvoz. Malenkost vina. Na Kanclerjevem griču nad vasjo so razvaline gradu Sachsenvvarta, ki spada med najstarejše gradove v Savinjski dolini; verjetno je iz K), stoletja. Bil je last deželnega kneza. Redki zgodovinski viri omenjajo 1270 kot lastnika češkega kralja Otokarja II. Ta je izročil grad v zakup Vovbr-škim grofom. Od 1363—1456 so bili grajski posestniki Celjski grofje. Grad je bil razrušen najbrž v dobi zadnjih Celjanov ali pa neposredno po 1456 v bojih za celjsko dedščino. Podr. cerkev Sv. Lovrenca se je v srednjem veku imenovala sv. Lovrenc pod Sachsenvvartom. Prvič se omenja 1392. Sedanjo cerkev so zgradili v 1812—1813. Sv. Magdalena, 352-65-46-19-20. Sr so du Celje 20 km, žand zdr o pTt š žup Sv. Pavel pri Preboldu 3 km, fin Žalec 13 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 6 km. Gas. Nm 608 m. Vas obsega male zaselke in samotne kmetije, ki leže raztresene po hribovju južno od Savinje na vznožju strmega Kamnika (861 m) in Il19m visoke Mrzlice. To so zaselki Brdo, Golava, Hom, Jame, Kamnik, Matke, Mrzlica in Slom. Dostop po občinski poti 2—6 km od ban. ceste Sv. Rupert—Griže. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja hmelja in krompirja. Znaten pridelek hrušk, jabolk, sliv, češenj, kostanja in orehov. Hruševec in jabolčnik prodajo okoliškim gostilnam. Malo vina. Precejšnje čebelarstvo. Prodaja mehkega lesa, drv in kostanjevega lesa za tanin. Vrli hriba Homa (608 m), ki je lepa razgledna točka, T stoji podr. cerkev sv. Magdalene. Prvotno je bila sezidana 1360. Mala okna gotske cerkve so kasneje povečali. Glavni oltar je iz 1688, ostali iz novejše dobe. Presbiterij in ladja sta obokana. Sv. Pavel pri Preboldu, 341-71-37-12-40. Sr so du Celje 17 km, žand zdr o pTt š žuj> v kraju, fin Žalec 8 km, žel Šv. Peter v Sav. dol. 4 km. Šola ust. 1818, 8 odd. 4 javne knjiž., Kmet. nad. š., Gosp. nad. š.. Strok. nad. š. Društva: SKJ, PRK, JS, PCMD, Gas., DKfid, Kat. izobr., Slov. del. podp., Lov., PSVD, PllmD., Dram. in pev. odsek. Zdravnik. Vodovod. Elektrarna. Nm 280m. Kraj leži v Spodnji Savinjski dolini ob vznožju hribovja na desni strani velikega potoka Boljske. Tik ob njej leži malo vstran od osrčja trga zaselek Prebold z istoimenskim gradom. Skozi prijazen trg drži banovinska cesta Lat-kova vas—Sv. Pavel—Trbovlje. Avtobusna zveza s Sv. Petrom v Savinjski dol. Pretežno ilovnato in dosti rodovitno. Razno žito za domače potrebe. Mnogo hmelja za prodajo. Sadjarstvo dobro uspeva: jabolka, hruške, slive in češnje; domači jabol-čnik: sadje pokupijo prekupci za izvoz. Precejšnja, zlasti mizarska obrt. Tekstilna industrija (tkanine) Mautner d. d., predilnica ust. 1839 še vedno v razvoju (do 400 delavcev). Lepo letovišče; kopalni bazen, športni prostori, krasna sprehajališča, precej tujskih sob. Predzgodovinske gomile med Sv. Pavlom in Grižami z izkopanimi predmeti iz hallstattske dobe pričajo o ondotni ilirski naselbini. Tudi v rimski dobi je bil kraj obljuden. V srednjem veku se je naselbina lepo razvijala in je že 1146 dobila trške pravice. Ta razvoj ima zahvaliti predvsem graščini Liebenstein, po kateri se je kraj celo imenoval Sv. Pavel pri Liebensteinu. Grad je danes izginil brez sledu. Stal je j. od Sv. Pavla, najbrž blizu posestnika vulgo Richterja. Grad je bil sedež deželskega sodišča in se prvič omenja 1288 kot dedna last Zovneškili gospodov in pozneje Celjskih grofov. Domneva se, da se je deželsko sodišče semkaj preneslo iz Žalca. Meje sodišča opisuje urbar iz 1754. V 18. stol. so mu priključili še deželsko sodišče v Ojstrici. Vislice so stale 10 min. jv. od Sv. Pavla. Zgodovinsko pomemben je tudi grad Prebold, ki stoji z. od Sv. Pavla. Prebold, t. j. Pragwald, se imenuje po prvotnih lastnikih, rodbini pl. Prager. Pozneje sta ga posedovali rodbina pl. Erkenstein in rodbina Wagens-berg. Od 16. stol. dalje je bil grad v rokah raznih zakupnikov. V 19. stol. je večkrat izmenjal lastnika. Od 1917 poseduje grad rodbina Iludovemik. V 17. stol. je bil grad Prebold od upornih kmetov dvakrat izropan (1635 in 1639). V reformacijski dobi je v njem našel zatočišče predikant Ivan Dolansky, ki je pri-bežal iz Govč pri Žalcu. Grad je še sedaj lepo ohranjen. — Ž u p n i j a Sv. Pavel pri Preboldu (dek. Braslovče, škof. lav.) ima 2510 duš. Župna cerkev sv. Pavla. Prvotna cerkev je iz 14. stol. V 1762—1775 so zgradili drugo cerkev, ki so jo 1790 podrli, nakar so sezidali novo cerkev. Sedanja cerkvena stavba je iz 1898. Na njeni zunanji strani je vzidana nagrobna plošča celjskega škofa Gaudencija iz 6. stol. Ta plošča je eden najstarejših spomenikov iz starokrščanske dobe v naših krajih. Cerkev je bila prvotno podr. braslovške prafare. L. 1392. je postala vikariat. Župnija je mati župnije Griž (izločena v 15. stol.) in župnije Marije Reke (izločena 1787). Sv. Pavel je cerkveno pripadal do 1461 oglejskemu patriarhatu, nato do 1787 ljubljanski in slednjič lavantinski škofiji. Patronatske pravice izvršujejo še vedno ljubljanski škofje kot užitniki graščine Gornjega grada. Tu rojeni: dr. Pajk Janko (1837—1899), prof., sotrudnik leposl. in polit, listov, liter, zgodov.; Cobal Melhior (r. 1864), soc. politik in organizator; dr. Švab Anton (r. 1868) komponist, sedaj zdravnik v Celju. šešče, 270-62-51-9-17. Šr so du Celje 19 km, žand zdr o pTt s zup Sv. Pavel pri P. 4 km. fin Žalec 3 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 6 km ali Žalec 3 km. Nm ca 280 m. Kraj leži na desnem bregu Savinje v ravnini in deloma na nižjih sosednih vzpetinah. K vasi spadata zaselka: Na Gmajni in SchSnbiclil. Skozi kraj drži ban. cesta Sv. Rupert—Griže. Kmetijstvo, trgovanje s hmeljem. Jabolka, hruške in zlasti slive; domači jabolčnik. Malenkost vina. Več trgovcev in obrtnikov. Mlin, elektrarna. Kraj je bil obljuden že v hallstattski dobi. Ob reki Kolji so izkopali številne gomile z žarami, orodjem, orožjem, nakitom in dr. Grad Schonbichl, ki je stal na planoti v šeščah, je danes izginil skoraj brez sledu. Le kleti so še delno ohranjene in predelane. Prvotni lastniki so bili grofje Thurni. ki so na bivšem Štajerskem posedovali 14 gradov. L. 1635. so kmečki uporniki izropali grad. Konec 18. stol. je grad začel razpadati. Občina Sv. Peter v Savinjski dolini Preb. 1442, hiš 328, posest. 237, koč. 60, najem. 41. Površina 1356 ha: njiv m vrtov 656, trav. in paš. 556, vinogradov 33 gozdov 98, ostalo 13. Občina leži v osrčju Sp. Savinjske doline m se razprostira s. od Savinje še čez potok Ložnico na bližnje gričevje. Prodnato, deloma ilovnato, srednje rodovitno. Intenzivno hmeljarstvo. Precej se pridela tudi žita, krompirja in fižola. Razno sadje zgolj za domače potrebe; domači sadjevec. Vinogradništvo v neznatnem obsegu. Malo gozdov; predvsem listnato drevje. V nižini nastopajo drevesne skupine le kraj naselbin. Pomembna lesna industrija v Sv. Petru. Oddaja raznih kmetijskih pridelkov na celjski trg. Doberteša vas, 290-53-45-8-8. Sr so du Celje 13 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 3 km, zdr fin Žalec 5 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. v kraju, o p š žup Sv. Peter v Sav. dol. 1 km. Nm ca 275 m. Lega v ravnini ob drž. cesti Ljubljana—Celje kraj žel. postaje Sv. Peter v Sav. dolini. V vasi, li kateri spada zaselek Gmajna, se odcepi ban. cesta na Polzelo. Avtobusna zveza s Celjem, Sv. Pavlom pri Preboldu, Vranskim in kraji v Zgornji Sav. dolini. Kmetovalci, tovarniški delavci, obrtniki in trgovci. Obsežni limeljniki, nekaj čebelarstva, neznatno pridelovanje vina za dom. Letno prodajo ca 8000 kg hmelja. Lesna obrt in trgovina. Industrija tkanin, barvarna. Prirodno kopališče v bližnji Savinji. Pri vasi so našli več rimskih spomenikov in rimski denar. Podlog, 227-44-41-3-3. Sr so du Celje 11 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 5 km, zdr fin Žalec 2.5 km, žel š žup Sv. Peter v Sav. dol. 3 km, o p Sv. Peter v Sav. dol. 2—3 km. Nm 270 m. Obcestna vas v ravnini ob obč. poti i1/, km od drž. ceste v Sv. Petru. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo, več čebelarjev. Smrekovi in borovi gozdiči. Sadjevec in vino le za dom. Trgovanje s hmeljem (letno ca 12.000kg). Prodaja hlodov in jamskega lesa domačim trgovcem. Več mlinov ob potoku Ložnici. Spodnje Grušovlje, 135-24-21-3-4. Sr so du Celje 12 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 3 km, zdr fin Žalec 4 km, žel o p š žup Sv. Peter v Sav. dol. 1 km. Nm ca 275 m. Vas leži v ravnini zraven hrastovega gozda ob ban. cesti Sv. Peter v Sav. dolini—Novi klošter. Kmetijstvo. Obsežni limeljniki. Letno prodajo ca 12.000 kg hmelja. Vinogradništvo večinoma le za dom. Rimske izkopine. Spodnje Roje. 35-10-5-5-1. Sr so du Celje 13 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 3 km, zdr fin Žalec 3 km, žel o p š Sv. Peter v Sav. dolini 4 km, žup Sv. Peter v Sav. dolini 3 km. Nm 262 m. Kraj leži na levem bregu Savinje ob obč. poti 2 km od drž. ceste v Sv. Petru. Dostop z vozom. Kmetijstvo, trgovanje s hmeljem, ki ga prodajo letno ca 3000 kg. Prirodno kopališče v Savinji. Sv. Peter v Savinjski dolini, 390-89-67-22-16. Sr so du Celje 12 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 4 km, zdr fin Žalec 4 km, žel. Sv. Peter v Sav. dol. 1 km. o p š žup v kraju. Šola ust. 1818, 4 odd. SKJ, Gas., Pev. d. »Savinjski zvon«, PJS. Nm 272m. Lega v ravnini ob drž. cesti Celje—Ljubljana. V kraju se odcepi ban. cesta v Novi klošter. Avtobusna zveza proti Celju, Vranskemu in Zgornji Sav. dolini; izpred kolodvora vozijo avtobusi v Sv. Pavel pri Preboldu. K vasi spadata zaselka Dol in Petelin jek. Kmetovalci, industrijski delavci, obrtniki in trgovci. Veliki limeljniki. Letno prodajo ca 10.000kg hmelja. Raznovrstno sadje le za dom. Nekaj čebelarstva. Neznatno pridelovanje vina. Razvita lesna obrt in industrija; izdelovanje parketov in lesne volne. Prirodno kopališče v Savinji. Kraj je bil obljuden že v starem veku, ko je tod mimo vodila rimska cesta iz Ogleja preko Ljubljane v Celje. Ob tej cesti so našli rimske napisne kamne. Rimski tempelj boginje Junone je bržkone iskati na polju med Sv. Petrom in Novim kloštrom, kjer so našli sledove starega zidovja in kovan denar. Tudi v srednjem in novem veku je držala tod važna trgovska cesta. Gotovo je bil Sv. Peter poštna postaja že v 16. stol., ko so 1573 uvedli med Gradcem in Ljubljano stalno poštno zvezo, ki so jo vzdrževali pešci. L. 1802. so uvedli redno vozno pošto. Konje so prepregali v Sv. Petru pri še zdaj imenovani hiši »Stari pošti«, kjer je že za časa Marije Terezije obstajala poštna postaja »Peterhof«. Župnija Sv. Peter v Sav. dolini (dek. Celje, škof. lavant.) ima 1442 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Domneva se, da je prvotno cerkev — najstarejšo v vsej Sav. dol. — dal v 9. stol. zgraditi mejni grof Pribina in da jo je posvetil solnograški škof Lujpram. Sedanji stari romanski cerkvi, ki sega najmanj v 1. 1256., so prizidali večji presbiterij in zvonik. V sredi 18. stol. se je izvršila barokizacija ladje in presbiterija. Takrat je bila dozidana tudi Roženven-ska kapela. Novi zvonik je iz 1794. Zadnjikrat so povečali cerkev 1913. Stari romanski ladji je na obeh straneh prizidana po ena kapela, njenemu podaljšku pa na levi stara, na desni nova zakristija. Kor in stara romanska ladja sta križno svođena, vsa ostala cerkev pa kupolasto. Freske v presbiteriju je izvršil 1913 Oswald Bierti, v ladji pa Brollo 1893. Kip M. B. z detetom je najbrž iz 15. stol., a je bil kasneje barokiziran in prebarvan. Kapela sv. Alojzija na s. strani vasi je bila zgrajena 1869. Sv. Peter je bil gotovo že okoli 1140 vsaj začasno sedež žalske prafare. L. 1256. je oglejski patriarh imkorporiral SREZ CELJE 101 laro — brez Celja, Gotovelj in Polzele — stiškeniu samostanu, ki je poslej izvrševal nad njo patronatske pravice. V turški dobi je Sv. Peter silno trpel (najhuje 1492). Takrat je najbrž izgubil lastno župnijo in je bil zopet podrejen Žalcu. Lastno župnijo je dobil šele 1783. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej iavantinski škofiji. Zalog, 89-58-20-7-7. Sr so du Celje 18 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 8 km, zdr fin Žalec 7 km, žel o p š žup Sv. Peter v Sav. dol. 5 km. Nm ca 300 m. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino kraj mešanih gozdov in vinogradov. Dostop po obč. poti 2 km od ban. ceste pri Novem kloštru. Dostop le z vozom. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Nekaj vina in lesa prodajo domačim gostilnam oziroma trgovcem. V bližini podzemeljska jama »Pekel« s kapniki in vodopadom. Zgornje Grušovlje, 150-27-22-5-2. Sr so du Celje 13 km, žand Sv. Pavel pri Preboldu 3 km, zdr fin Žalec 4 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 2 km, o p š žup Sv. Peter v Sav. dol. 2.5 km. Nm 280 m. Vas leži v ravnini na desnem bregu Ložnice ob ban. cesti Sv. Peter v Sav. dolini—Novi klošter. Zraven se razprostira hrastov gozd. Letno prodajo ca 9000 kg hmelja. Vino večinoma za domačo porabo. Rimske izkopine. Zgornje Roje, 126-23-16-7-0. Sr so du Celje 12 km. žand Sv. Pavel pri Preboldu 2.5 km, zdr fin Žalec 3 km, žel š Sv. Peter v Sav. dol. 3 km, o p žup Sv. Peter v Sav. dol. 2 km. Nm ca 265 m. Lega blizu Savinje ob obč. poti km od drž. ceste v Sv. Petru. Dostop z vozom. Kmetijstvo, nekaj čebelarstva. Letno prodajo ca 4000 kg hmelja. Občina Škofja vas Preb. 3614, hiš 627, posest. 267, koč. 358, najem. 162. Površina 2874.61 ha: njiv in vrtov ca 803, trav. in paš. 959, vinogradov ca 21, gozdov ca 1090, ostalo 1. Občini pripada zelo gosto poseljena ravnina j. od Vojnika z obrobnim gričevjem na v. in z. Prodnat in ilovnat svet je prav rodoviten, a mokroten v bližini voda, zlasti ob potoku Ložnici in deloma ob Hudinji. Obe vodi se iztekata v reko Vogla j no. Prebivalstvo se bavi pretežno s kmetijstvom; ostali so delavci, ki so zaposleni v domačih tovarnah (opekarne v Ljubečni) ali pa hodijo na delo v bližnja celjska predmestja. V ravnini so lepa polja in travniki. Ponekod se tudi goji hmelj. Nekateri kraji imajo vzorne sadovnjake (jabolka, hruške, slive). Po gričevju jv. od Vojnika so tudi manjši vinogradi. Vse višje predele pokrivajo obširni gozdovi (iglavci, bukev, hrasti). Z mnogih krajev prinašajo ljudje sadje, zelenjavo in mleko v Celje na prodaj. Arclin, 259-49-20-29-15. Sr so du žel Celje 7 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 1.3 km, o 2 km. Nm 270 m. Razložena vas v ravnini kraj Iludinje ob drž. cesti Celje—Vojnik. Avtobusna zveza med obema krajema in z Dobrno. V vasi se odcepi ban. cesta proti Ljubečni. Kmetijstvo; izdatna sadjereja (jabolka, hruške, slive). Nekaj čebelarstva. Prodaja kmetijskih proizvodov in manjših množin lesa. Tu rojeni: Popovič Janez Z. Valentin (1705—1774), absl. bogosl., prof. plem. akad. v Krems-miinstru; zbiral gradivo in se bavil z zg. sloven. jez. Dr. Samec Makso, zdravnik (1844—1889); prev. Turgenjeva, opisal gluhoneme s sodn. stal., sp. o spektr. analizi. Bovše, 100-18-15-0-3. Sr so du žel Celje 8 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 4 km, o 3 km. Nm ca 360 m. Hribovita prisojna lega ob obč. poti 5 km od drž. ceste pri Vojniku. Dostop le z vozom. Pridelovanje manjše množine vina. Razvita sadjereja (hruške, češplje in češnje), sadjevec za dom in prodajo. Nekaj čebelarstva. Poljski pridelki, tudi hmelj, ki se izvaža. Glinsko, 29-5-2-3-1. Sr so du žel pTt Celje 8 km, žand zdr fin žup Vojnik 5 km, o 4 km, š Ljubečna 3 km. Nm ca 270 m. Hribovita lega med gozdovi v. od Lipovca ob obč. poti 2 km od ban. ceste Ljubečna—Proseniško. Dostop z vozom ali avtom. Smreka, hrast in bor. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. Gradišče, 51-9-4-5-0. Sr so du žel Celje 8.5 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 3.5 km, o 4 km. Nm ca 310 m. Sončna lega na mali vzpetini ob stranski poti 3 km v. od drž. ceste pri Arclinu. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Smreka, bor. Kmetijstvo. Neznatno pridelovanje vina. Nekaj čebelarstva. Koblek, 27-4-2-2-3. Sr so du žel Celje 8 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 2.5 km, o 3 km. Nm ca 320 m. Hribovita lega v. od Arclina ob obč. poti 3 km od drž. ceste. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo, proizvodnja kislega vina za dom. Smreka, bor in bukev. Nekaj lesa pokupijo lesni trgovci. Lahovna, 67-13-5-8-3. Sr so du žel pTt Celje 3 km, žand zdr fin š žup Vojnik 6 km, o 3 km. Nm ca 275 m. Prijazna lega na pobočju nizkega gričevja ob obč. poti 2 km od drž. ceste pri Šmarjeti. Dostop z vozom ali avtom. Iglasti gozdovi. Leskovec, 160-27-6-21-5. Sr so du žel pTt Celje 7 km, žand Štore 7 km, zdr fin žup Vojnik 7 km, o 3 km, š Ljubečna 1 km. Nm ca 250 m. Prijazna lega v ravnini ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Trnovljah. Dostop z vozom ali avtom. Manjši smrekov in hrastov gozd. Kmetijstvo. Lešje, 56-7-2-5-3. Sr so du žel pTt Celje 7.5 km, žand zdr fin š žup Vojnik 2.5 km, o 2 km. Nm ca 300 m. Hribovita lega med gozdovi na robu nižine ob obč. poti km od drž. ceste pri Arclinu. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Lipovec, 50-7-3-4-0. Sr so du žel pTt Celje 7.5 km, žand zdr fin žup Vojnik 6 km, o 4 km, š Ljubečna 2 km. Nm ca 280 m. Prisojna, nekoliko bregovita lega ob obč. poti %km od ban. ceste Ljubečna—Proseniško. Dostop z vozom ali avtom. Kraj vasi teče potok Ložnica. Smreka, bor in hrast. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa. Ljubečna, 426-66-30-36-25. Sr so du žel pTt Celje 7 km, žand zdr fin žup Vojnik 7 km, o 3 km, š Ljubečna v kraju 1 km. Šola ust. 1903, 6 odd. Kmet. nad. š., Gosp. nad. š. Javna knjiž. SKJ, DKfid, Gas., Prosv. d., PJS, PRK, PSVD. Nm ca 265 m. Ravninska sončna lega ob ban. cesti Arclin—Proseniško. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Več opekarn. Prekorje, 120-17-10-7-3. Sr so du žel pTt Celje 4 km, žand zdr fin š žup Vojnik 3 km, o 1.5 km. Nm ca 300 m. Razložena vas v hriboviti legi nad ravnino ob stranski poti 1 km od drž. ceste pri Šmarjeti. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. Smrekovi, borovi in hrastovi gozdovi v okolici. Pristova, 53-8-4-5-2. Sr so du žel Celje 7.5 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 2 km, o 3 km. Nm ca 280 m. Prisojna lega j. od Kobleka na pobočju gričevja ob obč. poti 2 km od ban. ceste Arclin—Ljubečna. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo; jabolka, hruške in češplje; nekaj čebelarstva. Letno pridelajo ca 80 lil kislega vina. Smreka, bor, Prodaja živine, jajc in sadja. Razgor, 102-19-7-12-7. Sr so du žel Celje 9 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 4 km, o 4 km. Nm ca 320 m. Hribovito, prisojna lega ob obč. poti 2% km od ban. ceste pri Ljubečni. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Smreka, bor in hrast. Nekaj vinogradov. Čebelarstvo v manjši meri. Prodaja kmetijskih proizvodov, zlasti jabolk, hrušk, živine in jajc. Manjše množine lesa pokupijo lesni trgovci. Runtole, 51-7-3-4-2. Sr so du žel Celje 5 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 4 km, o 2.5 km. Nm ca 270 m. Vaš leži med iglastimi gozdovi ob obč. poti 2 km od drž. ceste pri Šmarjeti. Mala dolina ob potoku med gričevjem. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. Domači sadjevec. Sv. Tomaž, 78-26-7-19-5. Sr so du žel Celje 8 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 2.5 km, o 3 km. Nm 417 m. Hribovita sončna lega ob obč. poti 2 km v. od drž. ceste pri Vojniku. Dostop z vozom. Kmetijstvo; jabolka in hruške, pridelovanje kislega vina (ca 70 hI). Nekaj čebelarstva. Smreka, hrast, bukev. Prodaja kmetijskih proizvodov, zlasti sadja in manjše množine lesa. Zgodovinska znamenitost kraja je nekdanji voj-niški grad, ki je danes v razvalinah. Stal je na mestu sedanjega »Gradišča«, kjer je pozneje stala podružnica sv. Tomaža. Prvotni grad je bil zelo star. Prvi znani grajski lastniki so bili gospodje Vojniški iz rodu bi. Heme Breže-Seliške. Njihov rod je najbrž izumrl 1241, nakar je grad postal deželnoknežja last Babenberžanov. Tu se poslej vrste številni oskrbniki in zakupniki. L. 1363. so grad dobili v zastavo Celjski grofje, ki so tu tudi postavljali svoje oskrbnike. L. 1437. je grad razrušil Jan Vitovec v bojih s Habsburžani. V 18. stol. so vojniški urad združili z zaloško graščino in neobljudeni grad je razpadel. V gradu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča, ki je bil pozneje premeščen v Arclin, končno pa v grad Zalog pri Petrovčah. Vislice so stale na slemenu Gavgališču pri Ivenci. Podr. cerkev sv. Tomaža je bila nekdaj kapela vojniškega gradu. L. 1787. so jo zaprli; v novejšem času je razpadla. Na istem mestu so z materialom razvalin vojniškega gradu zgradili v 1890—1893 sedanjo cerkev. Škofja vas, 270-46-30-16-30. Sr so du žel pTt Celje 5 km, žand zdr fin š žup Vojnik 3 km, o v kraju. Gas., DKfid. Elektrarna. Nm ca 250m. Vas leži ob drž. cesti Celje—Vojnik kraj reke Hudinje. Lepa lega v ravnini ob gozdnatem gričevju. Avtobusna zveza s Celjem, Dobrno in kraji proti Mariboru. Kmetijstvo, tovarniško delo. Šmarjeta, 196-30-10-20-10. Sr so du žand žel pTt Celje 4km, zdr fin š žup Vojnik 4km, o 1 km. Nm ca 250m. Vas leži v ravnini ob gričevju kraj drž. ceste Celje—Vojnik na desnem bregu Hudinje. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo, zlasti poljedelstvo in živinoreja. Kraj je dobil svoje ime po nekdanji cerkvi sv. Marjete, ki se prvič omenja 1567. V dobi jožefinskih reform so cerkev zaprli iu prodali. Šmiklavž, 109-17-8-9-3. Sr so du žel pTt Celje 7.5 km, žand zdr fin žup Vojnik 4 km, o 4 km, š Ljubečna 2.5 km. Nm 277 m. Nekoliko hribovita lega ob potoku kraj gozdov (smreka, bor, hrast). Dostop po obč. poti z vozom ali avtom 1 km od ban. ceste pri Ljubečni. Kmetijstvo, gozdarstvo. Kraj je dobil ime po podružni cerkvi sv. Miklavža, ki se prvič omenja v zgodovini v vizitacijskem zapisniku iz 1567. V dobi jožefinskih reform so jo 1787 zaprli in je razpadla. V 1830 so jo restav-rirali, a je konec 19. stol. zopet razpadla. Trnovlje, 889-151-80-71-30. Sr so du žand žel pTt Celje 5 km, zdr fin žup Vojnik 7 km, š Ljubečna 2 km, o 2 km. Gas., Godb. d. »Slavček«, DKfid. Nm ca 260 m. Razložena vas v ravnini z zaselkoma Spodnje in Zgornje Božne pretežno ob cesti, ki drži iz Spodnje Hudinje na Ljubečno. Dostop z vsemi vozili. Pretežno kmetijstvo; zlasti reja goved in svinj. Dnevno oddajo ca 5001 mleka v Celje. Na z strani vasi potok Hudinja. Zadobrova, 300-52-10-42-5. Sr so du žel pTt Celje 6 km, žand zdr fin žup Vojnik 4 km, o 1.5 km, š Ljubečna 1 km. Nm ca 265 m. Precej razložena vas v ravnini ob obč. poti Vi km od ban. ceste Arclin—Ljubečna. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. L. 1887. tu rojen dr. Novačan Anton, pripovednik, polit, organizator, izdal »Naša vas«, drami »Veleja« in »Herman Celjski«; zb. črtic in povesti. Začret, 104-26-1-25-5. Sr so du žel pTt Celje 7 km, žand Štore 7 km, zdr fin žup Vojnik 7 km, o 4 km, š Ljubečna 1.5 km. Pev. d. Nm ca 250 m. Vas leži ob ban. cesti Teharje—Ljubečna. Ravnina, deloma močvirnato. Kmetijstvo in delo v tovarnah v Gaberju. Kraj vasi teče Ložnica, pritok Voglajne. Zelče, 36-9-5-4-2. Sr so du žel Celje 11 km, žand zdr fin pTt š žup Vojnik 3 km, o 6 km. Nm ca 400 m. Hribovito, prisojna lega ob obč. poti 3 km v. od drž. ceste pri Višnji vasi. Dostop z vozom ali avtom. Manj rodovitno. Kmetijstvo. Žepina, 81-14-3-11-0. Sr so du žel pTt Celje 7.5 km, žand Štore 7 km, zdr fin žup Vojnik 7.5 km, o 5 km, š Ljubečna 2.5 km. Nm ca 260 m. Vas leži ob ban. cesti Ljubečna—Proseniško ob potoku Ložnici kraj gozda (smreka, hrast, bor in bukev). Trgovanje s kmetijskimi proizvodi. Občina Tabor Preb. 3293, hiš 572, posest. 517, kočar. 26, najem. 18. Površina 6219.77 lia: njiv in vrtov 984.56, trav. in paš. 1618.60, vinogradov 65.94, gozdov 3463.17, ostalo 87.50. Občini pripada ravninsko ozemlje ob potoku Boljski s hribovitim zaledjem na s. in j. Na s. se pokrajina najviše dviga v Krešici planini (1055 m), v Tolstem vrhu (1077 m) in v Zahojskem vrhu (996 m), na j. pa v mogočni Veliki planini (1206 m) in v sosednji Krvavici (906 m). Z obeh strani, zlasti z juga pritekajo v Boljsko mnogi potoki; največji je potok Konjšica. Povsod v dolini je hmeljarstvo najvažnejša gospodarska panoga. Precej pa se pridela tudi drugih poljskih pridelkov, enako mnogo sadja. Vinogradi so le redkokje na prisojnih rebrih in nimajo večjega pomena. Hribovito ozemlje pokrivajo pretežno iglasti gozdovi; najlepši so na pobočju Velike planine. Ob Boljski in nekaterih drugih potokih so žage in mlini. Pokrajina je dobro obljudena. V ravnini so običajne gručaste vasi, po hribih pa so večji in manjši zaselki, ki segajo ponekod čez 900 m visoko. V nekaterih krajih so ugodni pogoji za tujski promet. Čeplje, 168-40-38-0-0. Sr du Celje 27 km, so žand zdr fin p i t š žup Vransko 6 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 7 km, o 5 km. Nm ca 320m. Ravninska lega na obeh straneh Boljske ob drž. cesti. Avtobusna zveza z Vranskim in Celjem. V bližini zaselek Vivoda. Kmetijstvo, zlasti hmelj. Mnogo sadja. Greta, 32-6-6-0-0. Sr du Celje 25 km, so žand zdr fin pTt š žup Vransko 2 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 10 km, o 8 km. Nm ca 950 m. Vas leži vrh hriba Črete na sz. strani Zalioj-skega vrha (996 m). Dostop po obč. poti 7 km od drž. ceste. Lepi gozdovi. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Podr. cerkev sv. Marjete se prvič omenja 1545. Podr. cerkev Vnebovzetja Matere božje za Čreto (960 m) stoji vrh Črete, odkoder je zelo lep razgled po Gornji Savinjski dolini. Cerkev je priljubljena in ob romarskih shodih (7) zelo obiskovana božja pot pa tudi izletniška točka. Zidana je v gotskem slogu; 1898 so jo renovirali. Ohranjena sta še gotski portal in rebrasti svod. Podr. cerkev sv. Katarine za Čreto (920 m) se omenja 1545. L. 1867. so notranjščino temeljito renovirali. Stavba ima gotska okna, v ladji' poslikan raven strop in obokan presbiterij. Črni vrh, 283-48-48-0-0. Sr du Celje 27 km, so žand zdr fin Vransko 12 km. žel Sv. Peter v Sav. dol. 12 km, pTt žup Sv. Jurij pod Taborom 5 km, š Loke 4 km, o 5 km. Nm ca 370 m. Lega na osojnem pobočju hribovja ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Taboru. Dostop z vozom. II kraju spadajo zaselki Dol, Lepa trata in Podlog. Kmetijstvo, izkoriščanje gozdov. Kapla, 216-44-41-0-0. Sr du Celje 24 km, so žand zdr fin Vransko 7 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 9 km, o t km, š žup pTt Sv. Jurij pod Taborom 2 km. Nm 302 m. Ravninska lega na obeli bregovih Boljske ob drž. cesti. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. K vasi spadajo zaselki Božna, Dragopolje, in Gor-jakovo. Intenzivno hmeljarstvo. Podr. cerkev sv. Radegunde je iz 13. stol. Prvič se omenja šele 1412. Cerkev je imela do 1868 lesen raven strop. Tedaj so cerkveno ladjo obokali in ji prizidali obe stranski kapeli. O prvotni gotski arhitekturi pričajo oporniki presibiterija. Loke, 256-42-40-0-0. Sr du Celje 24 km, so žand zdr fin Vransko 9 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 11 km, o 2 km, pTt žup Sv. Jurij pod Taborom 2 km, š v kraju ust. 1913, 2 odd. Nm 385 m. Vas leži v stranski dolini ob potoku Konjšici in drugih vodah, ki pritekajo izpod bližnje Velike planine (1206 m) in Krvavice (906 m). V vas drži ban. cesta, ki se blizu Ojstriške vasi odcepi od drž. ceste. II kraju spada zaselek Ojstrica. Kmetijstvo, tudi gojitev hmelja. Mnogo sadja. V bližini vinogradi, ki dajejo nekaj belega vina. Mlini in žage. Tujske sobe. Mnogo letoviščarjev, zlasti v Ojstrici. Izhodišče gorskih poti proti Zagorju in Trbovljam. Zaselek Ojstrica je dobiil ime po gradu Ojstrici, o katerem ni več sledu. Prvotni grad je stal na griču, ki se še danes imenuje Stari grad ali Kukenberg. Ojstriška gospo-ščina je bila dedna last Zovneških gospodov. Obstajala je že pred 1288. Ulrik Zovneški je 1308 sklenil s Habsburžani dedno pogodbo, po kateri jim je med drugim prepustil tudi Ojstrico, ki jo je nato od njih sprejel kot fevd. Zovneški, poznejši Celjski grofje, so imeli v gradu ječe; tu je bila zaprta tudi Veronika Deseniška, ki so jo nato najbrž 1428 na ukaz grofa Hermana utopili v vreli vodi v kopalnici. Po smrti zadnjega Celjana Ulrika II. (1456) je grad branil pred cesarsko vojsko Jurij Eckelheimer z Vitovčevimi vojaki. Po brezuspešni obrambi je grad padel v roke cesarja Friderika III., ki ga je nato dajal v najem. L. 1566 je dobil v najem grad in deželsko sodišče, ki se tu prvič omenja 1480, Maksimilijan pl. Sclirotten-bacli. Schrottenbachi so tu gospodarili do 1. 1767. Najpomembnejši iz te rodbine je bil Feliks pl. Schrottenbach, ki se je odlikoval v bitki pri Sisku 1593. Za kmete-podložnike je bil pravi tiran, zato so se mu 1635 uprli. Kmetski upor se je takrat razširil v vsem celjskem okrožju in je zajel kmete do Pohorja, Ptujskega polja, studeniškega samostana in Zusma. Kmetje so izropali in razdejali 67 gradov in dvorcev, med njimi vse tri Schrottenbachove gradove: Ojstrico, Heckenberg in Prebold. Lokalen kmečki upor je bil v Ojstrici tudi 1644. Pod staro Ojstrico so zgradili Schrottenbachi okoli 1600 nov grad, v katerem je bil do 19. stol. sedež privilegiranega deželskega sodišča. Tedaj je pripadel ojstriški sodni teritorij deželski sodniji v Preboldu. Vislice ojstriške gosposke so stale na kolenu Boljske med Grajsko vasjo in Kaplo. Rodbina Perko, lastnica gradu od 1826—1846, je grad razen gospodarskega poslopja podrla. To poslopje so preuredili za šolo. Ojstriški go-spoščini je v zgodovini pripadala tudi lovska pravica v območju celega deželsko-sodnijskega okraja. K njej sta spadali tudi mitnici pod gradom in v soteski Reke. Tu rojeni: Dr. Lukman Franc (r. 1880), profesor ljubljanske univerze za dogmatiko, preds. Leon. družbe., urednik »Časa«. VDV, BV; objavil številne razprave v raznih revijah (Čas, ČZN, GMDS); pisal v CG. Ojstriška vas, 276-50-39-11-12. Sr du Celje 25 km, so žand zdr fin Vransko 8 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 9.5 km, o 1 km, pTt š žup Sv. Jurij pod Taborom 1 km, Gas., DKfid, Druž. klub. Nm ca 310 m. Lega na robu ravnine ob ban. cesti, ki se 1 km s. odtod odcepi od drž. ceste proti Lokam. Na južni strani kraja lepa gozdnata pobočja. Zelo rodovitno. Kmetijstvo, precej obrtnikov in trgovcev. Razno žito, krompir in fižol. Obsežni nasadi hmelja. Izdelovanje surovega masla za prodajo. Znatna sadjereja, zlasti jabolka in češnje. Napredno čebelarstvo. Pretežno iglasti gozdovi. Postrvi v potoku Konjšici, ki teče za vasjo. Ob njem mlini in žage. Pripravno za letovišče; tujske sobe. Vas se je razvila pod okriljem ojstri-škega gradu kot prvotna naselbina grajskih rokodelcev. V vasi stoji še danes nekdanja grajska pristava, imenovana »graščina«. Zdaj je last rodbine Piussi. V njej stanuje gozdar obsežnih grajskih gozdov. O samem gradu in o cerkvi, ki je stala poleg, ni več sledu. Poiulor, 194-35-25-0-0. Sr du Celje 25km, so žand zdr fin Vransko 5 km, o 3 km, pTt š žup Sv. Jurij pod Taborom 3 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 9.5 km. Gas. Nm 300 m. Ravninska lega kraj Boljske ob obč. poti 0.5 km od drž. caste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Blato. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. Prekopa, 262-40-40-0-0. Sr du Celje 22 km, so žand zdr fin pTt š žup Vransko 2 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 14 km, o 5 km. Gas. N;m ca 330 m. Vas leži v ravnini na levi strani Boljske ob drž. cesti. Avtobusna zveza proti Celju in Vranskemu. H kraju spada zaselek Mala Prekopa. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. Vas se prvič omenja 1229. Selo, 32-6-6-0-0. Sr du Celje 24 km, so žand zdr fin pTt š žup Vransko 2 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 10 km, o 8 km. Nm ca 400 m. Razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. poti 1 km od Vranskega. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Sv. Jeronim. Stopnik, 229-24-20-0-0. Sr du Celje 23 km, so žand zdr fin pTt š žup Vransko 2 km, žel. Sv. Peter v Sav. dol. 14 km, o 6 km. Nm ca 400 m. Vas leži s. od Prekope ob obč. poti 1.5 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Pobočna prisojna lega. Kmetijstvo kot Ojstriška vas. H kraju spada zaselek Marof. Na hribu Stopniku pol ure sz. od Vranskega je stal nekdanji grad Heckenberg, ki je danes v razvalinah; ohranjeno je samo še obzidje in obrambni stolp iz turške dobe. Grad spada med najstarejše gradove Savinjske doline: prvič se omenja 1188. Grad so sezidali verjetno Heckenberški plemiči, ki so najbrž izumrli konec 13. stol. L. 1442. ga je kupil celjski grof Friderik. Celjani so ga najbrž uporabljali za lovski dvorec. Po smrti zadnjega Celjana (1456) je grad prešel v roke ilabs-buržanov, ki so ga v začetku dajali v najem, pozneje pa prodali. Od 1587—1823 je bila njegova lastnica rodbina pl. Schrot-tenbacli. L. 1635. so kmetski uporniki razdejali grad. V 19. stol. so se grajski lastniki hitro menjali. Od 1905 ga poseduje rodbina Ograjenšek. Na podnožju Stopnika j. od razvalin starega Heckenberga stoji novejša graščina, imenovana Marof, stopniški grad ali Novi Heckenberg. Zgradili so ga lastniki zgornjega Heckenberga. Sedanji lastnik je Gregor Zahojnik. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata se prvič omenja 1545. Nad glavnim oltarjem je grb rodbine pl. Schrottenbach iz 1712. L. 1863. so cerkev temeljito predelali, podaljšali ladjo ter 1865 zgradili kapelico sv. Sebastijana in Roka. Sv. Jeronim, 403-60-50-5-2. Sr du Celje 25km, so žand zdr lin pTt š žup Vransko 3—8 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 13 km, o 3—13 km. Nm 427 m. Vas tvorijo mnogi zelo raztreseni zaselki, ki leže po hribovju v. od Vranskega. To so: Kale, Klanjec, Klokočevec, Merinca, Pečice, Pečovnik, Planinca, Podgrad, Polšnik, Prapreče, Prosivnik, Ropasija in Sv. Jeronim. Ti leže ob obč. potili 1—6 km od Vranskega. Dostop z vozom. Zelo razvita živinoreja in gozdarstvo. Oddaja mleka na Vransko. Vse vrste sadja, ki jih v dobrih letinah prodajajo tudi tujim kupcem. Iglasti in listnati gozdovi (smreka, bor. bukev itd.). Izvoz lesa. Več mlinov; postrvi. Nad cerkvijo sv. Jeronima kapniška podzemeljska jama Skadavnica, ki jo obiskujejo tujci in domačini. V kraju stoji lepo ohranjeni in obljudeni grad Podgrad, ki so ga zgradili najbrž Podgrajski gospodje (Burgstalli) na vznožju hriba Tabor, deset minut od Vranskega. Prvotni grad je stal na Taboru. Pozneje sta grad posedovala rodbina pl. Hohenwart in gornjegrajski samostan. Slednji je imel tu svoje oskrbnike. Po 1347 so dobili vso go-spoščino z gradom vred Celjani. Pozneje so se njegovi lastniki hitro menjali. L. 1916. je postal grajski lastnik Peter Majdič, veleindustrijalec iz Celja. Sedaj je grad v rokah njegove hčerke Anice, dr. Robičeve. Grad je bil nekdaj sedež deželskega privilegiranega krvnega sodišča, ki se tu omenja že 1542. Sodišče se je 1853 preselilo na Vransko kot okrajno sodišče. Podr. cerkev sv. Jeronima stoji na razvalinah nekdanje gorske grajske trdnjave. Zgrajena je bila nad podgrajskim gradom na Taboru in je bila nekdaj obdana z močno utrjenim taborskim obzidjem za obrambo proti Turkom. Danes je ohranjen še sv. stolp. Morda je cerkev stala že 1545, gotovo pa že 1747. L. 1860. so jo temeljito prenovili. Zidana je v gotskem slogu. Sv. Lenart, 45-6-6-0-0. Sr du Celje 30 km, so žand zdr fin Vransko 14 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 16 km, o 5 km, pTt Sv. Jurij pod Taborom 5 km, š Loke 4 km, žup Čemšenik 5 km. Nm 886m. Raztresene kmetije na vzhodni strani Velike Planine (1206 m) ob gorskem razvodju med Savinjo in Savo. Dostop z vozom po obč. poti 6 km od ban. ceste pri Lokah. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Lenarta. Sv. Miklavž, 446-72-72-0-0. Sr du Celje 22 km, so žand zdr fin Vransko 9 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 9 km, o 2 km, pTt š žup Sv. Jurij pod Taborom 2 km. Nm 702 m. Zelo raztresene kmetije po hribovju ob obč. poti 2—6 km od ban. ceste Ojstriška vas—Loke. Dostop z vozom. Mali zaselki Klobno, Zaglink in Zaršišče. Kmetijstvo, zlasti živinoreja; izkoriščanje gozdov. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1483 v urbarju ojstriške graščine. L. 1865. so cerkev, ki je imela dotlej lesen strop, obokali. Tabor, 218-40-29-0-0. Sr du Celje 22 km, so žand zdr fin Vransko 7 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 9 km. o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1845, 5 odd. DKfid s knjiž. in gled. odrom. SKJ, Bral. d., PRK, PJS, PSVD, Hmelj. d.. Družabni klub. Nm 324 m. Zelo romantična lega kraj Ojstriške vasi na robu ravnine ob ban. cesti. K vasi spadata zaselka Hudimarje in Zore. Gospodarstvo kot v Ojstriški vasi. Vpoštevano letovišče; tujske sobe, prirodno kopališče v Boljski. Izhodišče izletov na Sv. Planino (985 m, 3 ure, vse leto oskrbovana planinska koča, idealni smuški tereni), na Veliko Planino (1206m, 3 ure, ogromni gozdovi, najvišja vzpetina daleč na okrog z lepim razgledom) in na stožčasto Krvavico (906 m, 2 uri, divje koze). Kraj je bil obljuden že v rimski dobi (odkriti rimski napisni kamni in dr.). V neposredni bližini je tod vodila znamenita rimska cesta Ljubljana—Trojane—Celje. Ob sedanji cesti, nekje med Vranskim in Gomilskim, je stala važna rimska postojanka »Ad Medias«. Na dobo turških napadov spominja hrib »Grmada«, j. od vasi. Kraj sam je domnevno dobil svoje ime po močnem in visokem obzidju, s katerim so utrdili cerkev v drugi pol. 15. ali v prvi pol. 16. stol. v obrambo proti Turkom. Obzidje je imelo 4 stolpe: za njim je bil 10 sežnjev širok jarek, ki je bil napolnjen z vodo. L. 1811. so odstranili razpadajoče zidovje in stolpe, zasuli jarke, materijal pa nato porabili pri povečanju cerkve (1814—1819). Prvotno se je kraj imenoval Sv. Jurij v Ojstrici: s tem pristavkom se razločuje od druge vranske podružnice Sv. Jurija v Motniku. Kasneje sta kraj in župnija dobila ime Sv. Jurij pod Taborom. Označba Sv. Jurij ob Taboru je novejša. Župnija Sv. Jurij pod Taborom (dek. Braslovče, škof. lavant.) ima 1908 duš. Župna cerkev sv. Jurija. Cerkev se prvič omenja 1391. Od stare gotske stavbe stoji samo še presbiterij.. Gotska okna so pri poznejših prizidavah zazidali. L. 1817. so postavili novo ladjo. L. 1893. so povišali zvonik in mu dali streho v obliki visoke piramide. Cerkev je bila prvotno podružnica vranske župnije. Sredi 17. stol. se je okoliš te podr. nekako osamosvojil ter so na Vranskem zanj pisali posebne matične knjige. L. 1677. se je ustanovila posebna lokalna kaplanija, ki je okoli 1700 postala vranski subvikariat, od 1810 pa je samostojna župnija pod pa-tronatstvom gornjegrajske graščine ljubljanskih škofov še do danes. Tešova, 180-49-49-8-4. Sr du Celje 25—33 km. so žand zdr lin pTt š žup Vransko 3—4 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 10 km, o 1—8 km. Nm ca 500 m. Razložena vas, večidel v hriboviti legi ob obč. poti 2 km iz Vranskega. Dostopno z vozom. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Izkoriščanje bližnjih velikih gozdov. Na severu priljubljena izletna točka k cerkvi Matere Božje na Greti (1 uro, 960 m, gostilna). Vologa, 53-10-8-2-0. Sr du Celje 30 km, so žand zdr fin pi t š žup Vransko 5 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 17 km, o 12 km. Nm ca 600 m. Prisojna, hribovita lega na južni strani planine Krešice (1055 m). Dostop z vozom po obč. poti 5 km iz Vranskega. Kmetijstvo in gozdarstvo. Kraj se prvič omenja že 1231. Občina Teliarje Preb. 4609, hiš 751, posest. 243, koč 329, najem. 293. Površina 4123 ha: njiv in vrtov 531, trav. in paš. 1503, vinogradov 40, gozdov 1662, ostalo 387. Občina leži v. od Celja, kjer ji pripada po veliki večini hribovito ozemlje, ki se najviše dviga s hribi Tolstim vrhom (838 m), Srobotnikom (765 m) in Resevno (628 m). Tod teče nekaj potokov v Voglajno, ob kateri leži deloma širša, deloma ožja dolina, ki pa je često izpostavljena povodnji. Ravninsko ozemlje zavzema majhen prostor med Voglajno in njenim pritokom Ložnico, a še tod se na v. pokrajina hitro dviguje v nizko gričevje. Ozemlje je ilovnato in lapornato in v dolini prav rodovitno. Ker pa so tla mnogokje močvirna in zato neproduktivna, so njive omejene na majhen prostor. Pridelujejo vse vrste žita; okoli Teliarij tudi hmelj. Više v hribih goje zlasti krompir, ki se ga precej proda. Mnogo važnejša je živinoreja. Iz nekaterih krajev nosijo v Celje in okolico mnogo mleka. Zelo razširjena je štajerska kokoš. Tudi za sadjarstvo so tla prav prikladna. V nižini, kjer ni gozdov in je zato zelo sončno, zore poleg jabolk in hrušk zlasti breskve, v hribovitih krajih pa je mnogo češenj in pravih kostanjev. Tod so veliki gozdovi (iglavci, bukve, kostanji); precej lesa se proda lesni industriji v sosednje kraje. V gozdovih je mnogo borovnic in gob. Po prisojnih rebrih gričev so vinogradi, ki dajejo tudi boljše vrste vina. V dolinskih krajih tvorijo znaten del prebivalstva tovarniški delavci. Večja industrijska kraja sta Teharje (največ lesna industrija) in Štore (železarna). Pri Štorali je ležišče rjavega premoga. Teharska občina je med najbolj prikupnimi pokrajinami bližnje celjske okolice. Celjani posečajo radi zlasti Svetino in nekatere razgledne vrhove (tolsti vrli, hrib Sv. Ane). Bukovžlak, 373-61-17-35-21. Sr so du fin žel Celje 2 km, žand zdr Kresnike 3 km, o p š žup Teharje 1 km. Nm ca 255 m. Vas leži na valovitih tleh na desni strani Voglajne ob ban. cesti in obč. potili. H kraju spada zaselek Bežigrad. Zelo rodovitno. Mnogo poljskih pridelkov in mleka se proda v Celje in v okolico. Izdelovanje bičevnikov. V kraju je še danes ohranjeni in obljudeni Bežigrad. Prvotni grad je bil last Celjskih grofov, današnji je last ind. I. Caterja iz Celja. Poslopje ima velike podzemne prostore — po tradiciji grajske ječe. Gret, 433-69-6-45-76. Sr so du fin žel Celje t km, žand zdr Kresnike 2.5 km, o ip š žup Teharje 1 km. Nm ca 240 m. Kra j leži na deloma mokrotni ravnini ob Voglajni na v. strani Celja ob ban. in obč. cesti. Mimo drži avtobusna proga Celje—Podsreda. Tovarniško delo in kmetijstvo. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi. Glažuta, 77-13-13-0-0. Sr so du fin Celje 8 km, žand zdr Kresnike 4 km, žel pTt Štore 4 km, o Teharje 5 km, š Svetina 3 km, žup Sv. Rupert 1 kin. Nm ca 500 m. Hribovita lega j v. od Svetine ob obč. poti 5 km od ban. ceste. Dostopno le peš. Kmetijstvo in ogljarstvo. Mnogo češenj in pravih kostanjev. Znaten pridelek krompirja. Drva in hlode prodajajo v Celje in Laško. Ime vasi spominja na bivšo steklarno, ki je bila tu ustanovljena v začetku 19. stol. Steklo so izvažali predvsem v Italijo. V kraju so imeli Celjski grofje veliko pristavo, ki je bila 1571 razdeljena med 16 kmetov. Javornik, 128-20-20-0-0. Sr so du fin Celje 7 km, žand zdr Kresnike 3 km, žel pTt Štore 3 km, o Teharje 3 km, š Svetina 2 km, žup Sv. Rupert 2 km. Nm ca 600 m. Vas leži v hriboviti pokrajini v. od Svetine ob obč. poti 5 km od ban. ceste. Dostop le peš. H kraju spadata zaselka Mrzla planina in Ravnine. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Mnogo češenj in pravih kostanjev. Prodaja drv v Laško. Kanjuce, 149-21-21-0-0. Sr so du fin Celje 10 km, žand zdr Kresnike 5 km, žel pTt Štore 5 km, o Teharje 6 km, š Svetina 3 km, žup Sv. Rupert 5 km. Nm ca 680m. Vas leži južno od Svetine in spadajo k njej zaselki Jurkole, Leše in Slatina. Dostopno samo peš po obč. poti ca 7km od ban. ceste. Gospodarstvo kot Glažuta. Kresnike, 607-61-7-18-83. Sr so du fin Celje 4.5 km, žand zdr š v kraju, žel pTt Štore v kraju, o žup Teharje 1.5 km. Šola ust. 1891, 4 odd. Strok. nad. š., Javna knjiž., SKJ z gled. odrom, Gas., Strel, druž., Pev. d. »Bodočnost«. Elektrifikacija s Fale. Zdravnik. Nm 248 m. Vas leži v ozki dolini ob Voglajni kraj ban. ceste in železnice in po sosednjem gozdnatem hribovju. Mimo drži avtobusna proga proti Celju in Podsredi. K vasi spada zaselek Štore. Industrijski kraj v dolini, delavska kolonija. Železarska industrija (livarna, železarna, valjarna), izdelovanje Samotne opeke. Bližnji premogovnik je last tovarne za izdelovanje železa, a zdaj ni v obratu. Gostilna s prenočišči. Nad dolino po hribovju prebivajo poleg delavcev tudi kmetovalci. Tod uspeva mnogo sadja (jabolka, hruške, češnje, breskve). Obsežni iglasti in mešani gozdovi (smreka, bukev, hrast). Kresnike so izhodišče izletov na hrib Sv. Ane (352 m, 3% ure), k Celjski koči skozi romantično tesen Hudičev graben (2Yt ure), na Svetino (2V, ure) in na razgledni Tolsti vrh (3 ure). Lipa, 191-28-7-15-25. Sr so du fin Celje 4 km, žand zdr š Kresnike 1 km, žel Štore 1 km, o p š Teharje 1 km. Nm ca 300 m. Vas leži na desni strani Voglajne ob obč. poti 1 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Nekoliko hribovita lega j v. od Teharij. Tovarniško delo in kmetijstvo, zlasti živinoreja. Izdelovanje stolov. Osenca, 69-18-8-8-2. Sr so du fin žel Celje 1.5 km, žand zdr Kresnike 2.5 km, o p š žup Teharje 2 km. Nm ca 320 m. Hribovita lega na sv. strani celjskega Starega gradu ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo, mnogo sadja (jabolka, hruške, češnje). Znatna živinoreja. Nekaj vinogradov. Osenca se prvič javlja 1181, ko se omenja Rajnbert iz Osence. Pečovje, 175-39-7-25-17. Sr so du fin Celje 4 km, žand zdr š Kresnike 1.5 km, žel pTt Štore 1.5 km, o žup Teharje 1.5 km. Nm ca 350 m. Raztresene hiše j. od Teharij ob Bojanskem potoku in po sosednjem hribovju. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo, tovarniško delo. Nekaj vinogradov. Prodaja živinorejskih proizvodov v okolico. Prožili, 525-113-43-40-13. Sr so du fin Celje 5 km, žand Kresnike 1 km, zdr Kresnike 2 km, žel Štore 2 km, pTt Štore 1.5 km, o Teharje 2 km, š Sv. Lovrenc 1 km, žup Teharje 2.5 km. Nm ca 300 m. Vas leži ob ban. cesti v dolini Voglajne in po hribovju južno od tod. II kraju spadajo zaselki Moste, Straža, Turu in Zagaber. Avtobusna zveza s Celjem. Zelo rodovitno. Kmetijstvo, tovarniško delo in obrt; lončarstvo. Slance, 115-21-7-14-5. Sr so du fin Cel je 3 km, žand zdr Kresnike 2 km, žel Štore 2 km, o p š žup Teharje 0.5 km. Nm ca 250 m. Nekoliko mokrotna ravan na desnem bregu Voglajne pri Teliarjah ob ban. in obč. cesti. Delo v tovarnah in kmetijstvo, zlasti živinoreja. Svetina (bolj pravilno Svetje), 172-28-28-0-0. Sr so du fin Celje 6 km, žand zdr Kresnike 5 km, žel pTt Štore 5 km, o Teharje 6 km, š v kraju, žup Sv. Rupert nad Laškim 4 km. Šola ust. 1875, 2 odd. PJS. Nm 700 m. Vas leži na v. strani Tolstega vrha (838 m) na mali planoti v hriboviti pokrajini. Dostop peš po obč. poti 5 km od ban. ceste. H kraju spadata zaselka Požnica in Veliki vrh. Manj rodovitno. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Izraba gozdov. Trgovanje s krompirjem in lesom. Mnogo češenj se proda v Laško in Celje. Zelo obiskovana izletna točka; smuški tereni. Romarska pot. Podr. cerkev Dev. M. je znamenita poznogotska stavba, ki je stala že pred 1483. Baje jo je dal postaviti celjski grof Friderik I. V cerkvenem tlaku je ohranjena letnica 1489. Ko so 1487 Turki pridrli od Laškega, so cerkev oskrunili, okolico pa požgali. V tej dobi so cerkev obdali s taborskim obzidjem. Še danes so vidne strelne line v cerkvenem zidu in zvoniku. L. 1714. je cerkev pogorela in je njena arhitektura mnogo utrpela. V 1871 do 1873 so vso stavbo prenovili. Iz te dobe so freske, ki so Brollovo delo, ter obnovljeni veliki oltar (iz 1775). Cerkvica ima znake poznogotske arhitekture, tako da je tristrano zaključeni presbiterij rebrasto svođen, stene so razčlenjene s služniki, na zu-nanjščini pa ga podpirajo močni oporniki. Južni gotski portal in šilasti zaključki oken pa so danes zazidani. Vsa zunanjščina cerkve in zvonika je brez ometa. Zvonik je ladji predložen in prehaja i/, četverokota v osmerokot; k njemu je prizidana mala predhala iz novejše dobe. Pri cerkvi so že Celjani ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Ta je bil 1808 ukinjen. Do Jožefa II. je cerkev slovela kot božja pot. Od 1788 do 1791 je bila samostojna kuracija. Kapela sv. Križa je starejša od Marijine cerkve. Zidana je v romanskem slogu. Prvotno je imela v ladji raven strop in bokan kor. Po požaru 1714 je bila restavrirana. Oprema kapele je primitivna. Ima mašno licenco. L. 1753. je tu ustanovila rodbina Gaisruck steklarno, ki je obratovala do 1770. Na njo še spominja krajevno ime »Glažuta« in ostanki zidovja. Ta rodbina je postavila tudi kapelo sv. Florijana pod Mrzlo goro. To je majhna stavba z nizkim zvonikom in lepimi freskami. Marmornata plošča z letnico 1754 in latinskim napisom je vzidana v cerkvenem zidu. Kapela ima mašno licenco. Sv. Lovrenc, 402-77-31-41-25. Sr so du fin Celje 6 km, žand zdr Kresnike 2 km, žel pTt Štore 2 km, o žup Teharje 3 km, s v kraju ust. 1876, 3 odd. Prosvet. d. z gled. odrom. PSVD. Nm 312 m. Lega na valovitem gričevju na levi strani Voglajne, jv. od Kresnik. Dostop peš po obč. poti 1 km od ban. ceste. H kraju spadata zaselka Gorica in Laška vas. Delo v tovarnah. Kmetijstvo. Nekaj vinogradov. Podr. cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja 1525 in nato 1545. Sezidala jo je rodbina Saiffner v 15. stol. Sedanja stavba je iz 1739. L. 1787. je bila tu ustanovljena lokalna kaplanija, ki so jo 1791 ukinili. Vendar so duhovniki bivali pri cerkvi tudi še pozneje. Od prvotne cerkve danes ni ničesar ohranjenega. Zadnja prezidava je bila izvršena 1868. Oltar je iz 1868, rokodelske freske pa iz druge pol. 19. stol. Št. Janž, 181-36-16-20-5. Sr so du fin Celje 7 km, žand zdr Kresnike 3 km, žel pTt Štore 3 km, o 4 km, š Sv. Lovrenc 1 km, žup Teharje 3 km. Nm 508 m. Vas leži na hribovju j. od Kresnik ob obč. poti 3 km od ban. ceste. Dostop peš. H kraju spadata zaselka Zaroviše in Simone. Manj rodovitno. Delo v tovarnah, kmetijstvo. Domači sadjevec. Mnogo bukovega lesa se proda v Celje. V kraju je stala nekdaj graščina Prežin, ki se omenja že 1167, prvotni grajski posestniki - ministeriali krške cerkve pa 1158 in 1189 (Herman iz Prežina). Celjani, ki so v 14. stol. pridobili grad, so ga podrli, razen grajskega stolpa, ki je sedaj samostojno stoječi zvonik podr. cerkve sv. Janeza Krstnika. Cerkev se prvič omenja 1525. Prvotno je bila to gotska stavba z lesenim stropom, širši del ladje je bil prjzidan pozneje. Presbiterij so konec 18. stol. barokizirali. Kapelica pod cerkvijo v obliki stolpiča je preprosta, a lepa arhitektura s freskami. Označena je z letnico 1662. Teharje, 314-54-20-34-31. Sr so du fin žel Celje 3 km, žand zdr Kresnike 2 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1812, 5 odd. Kmet. in gosp. š., Strok. nad. š., SKJ, Prosv. d., PSVD, PD, Gas., DKfid, TD, PRK, PJ, Pev. d. »Slavec«. Nm 278 m. Lega na pobočju griča nad Voglajno ob križišču ban. ceste proti Celju, Sv. Juriju in na Proseniško. Avtobusna zveza s Celjem, Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami. II kraju spada zaselek Srpasti. Precej rodovitno. Kmetijstvo, obrt, predvsem pa delo v tovarnah. Pridelujejo vse vrste žita in hmelj. Vzorno sadjarstvo (breskve, češnje, žlahtne hruške in jabolka). Nekaj čebelarjev. Nekateri prebivalci posedujejo vinograde v Zvod-nem (rizling, silvanec, burgundec). Znatna živinoreja (svinje, štajerska kokoš). V višjih legah prevladuje gozd (bukev, hrast, iglavci). Ribarjenje v Voglajni. Industrijsko izdelovanje stolov, mizarstvo, valjčni mlin. Dobro obiskovani sejmi. Zelo snažen kraj, lepe vile, priljubljena izletna točka Celjanov. Pripravno za letovišče; tujske sobe. Nad vasjo se dviga grič Sv. Ane (352 m) z zelo razsežnim razgledom. Kraj se prvič omenja 1362. Bil pa je gotovo naseljen že v keltski in rimski dobi (izkopani novci iz latenske dobe in številni rimski predmeti). Skozi T. je vodila znamenita rimska cesta Celje—Teharje—Ptuj. V dobi madjarskih vpadov je stal tu strelski obrambni dvorec. Kraj je znan radi svojega plemstva, ki so ga dobili od Celjskih grofov. Teharski plemiči (kosezi) so bili združeni v posebni občini (Plemiška), ki je štela okrog 100 posestev. V vojni so morali braniti grad Zgornje Celje. Po ljudskem izročilu je Teharčanom naklonil plemiške pravice celjiski grof Ulrik II. (f 1456) ali Friderik II. (f 1454), ali celo že Herman II. (f 1435). Prvotna listina je zgorela. Cesar Ferdinand 1. je z novo listino 1537 potrdil privilegij, ki vsebuje: prosto volitev štirih svetovalcev in župana, ki ga je potrjeval celjski vicedom. Zupan je izvrševal nižjo sodno oblast, podpisoval za občino vse pogodbe in jih pečatil s plemiškim pečatom. Teharčani so tudi uživali graščinsko varstvo. Plačevali so samo celjskemu vicedomu določeni davek v denarju in naturi. Vse te svoboščine in predpravice so jim bile večkrat potrjene tudi pozneje. Občina hrani še danes kot dragocenost stari urbar s predpravicami iz 1576, staro zastavo Mlinarjevega Janeza, novejšo plemiško zastavo iz 1726, pergamentne plemiške listine, sodni zapisnik in predpis davčnih dajatev svojih podanikov, župansko srebrno žezlo in grb z dvema zvezdama. V celjskem muzeju pa hranijo meč z nožnico in helebardo teharskega starešine. Sola je obstajala tu že 1668. Župnija Teharje (dek. Celje, škof. lavant.) ima 4215 duš. Pokopališče. Župno cerkev sv. Martina iz 1907 je projektiral graški arhitekt A. \Vagner. Tu je stala v 13. stol. že romanska, kasneje gotska in nato baročna stavba. Fasada cerkve je renesančno-gotska. Freske so delo Os\\ralda Bisetija. Cerkev je bila prvotno podr. žalske prafare; ž njo vred je bila 1256 inkorporirana stiškemu samostanu, ki je s tem dobil nad cerkvijo patro-natsko pravico. Zupne matrike segajo v začetek 18. stol. Podr. cerkev sv. Štefana na Ledini je iz začetka 18. stol. Zgradili so jo teharski plemiči. Cerkev ima še danes na pročelju teharski grb z letnico 1726, ko je bila stavba najbrž dogotovljena. Pri tej cerkvi so teharski sodniki razglašali svoje razsodbe. Oprema cerkve je novejša. Freske je slikal Jakob Brollo v 1876. S tremi stranicami zaključeni presbiterij je deloma svoden banjasto, deloma s polkupolo na sosvodnicah. Ladja je svođena banjasto s sosvodnicami, ker ni zvonika pa križno. Pilastri so zvezani preko svoda z loki, ki so okrašeni z rastlinsko štukaturo. Tu rojena: Jelovšek Martin (1837—1905), gimn. rav., sodni izvedenec za pisave, spisal razpravo o stroj-stvu; Stojan Mihael (1804—1863), dekan, ured. in dopisn. Drobt., dopisu. Novic. Vrlie, 194-43-9-34-6. Sr so du fin Celje 4 km, žand zdr Kres-nike 1 km, oipš žup Teharje. 1 km, žel Štore 2 km. Nm 352 m. Vas leži na pobočju griča Sv. Ane ob obč. poti 1 km s. od Teharij. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Sv. Ana. Tovarniško delo in kmetijstvo. Mnogo sadja (breskve, hruške, jabolka). Vino (izabela) za dom. Celjani radi obiskujejo hrib Sv. Ane, ker nudi razgled daleč naokrog. Podr. cerkev sv. Ane na Vrheh. Cerkev so zgradili po tradiciji Celjski grofje v pozno-gotskem slogu (grb Celjskih grofov na cerkvenem portalu). Najbrže v 16. stol. so cerkev prenovili. Do barokizacije, ki se je izvršila sredi 18. stol., je bil v ladji raven, lesen strop. Stari gotski presbiterij je zaključen s tremi stranicami, zakristija je v zvonici. Zanimivo je, da imata poleg presbiterija tudi ladja in zvonik močne kamenite opornike.- Zelo lepo je modelirano pročelje. Freske v ladji in presbiterij u je naredil Jakob Brollo 1888. Bogato rezljani veliki oltar je iz početka 19. stol. Močno ornamentirane klopi v presbiteriju so iz srede 17. stol. Cerkev je znana božja pot. Zvodno, 238-57-3-34-15. Sr so du fin žel Celje 3 km, žand zdr Kresnike 2 km, o p š žup Teharje 1 km. Nm ca 300 m. Vas leži na jv. strani celjskega Starega gradu ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Tovarniško delo, kmetijstvo, deloma vinogradništvo. Letni pridelek ca 600 lil vina. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi in sadjem. Občina Velika Pirešica Preb. 2370, hiš 593, posest. 417, koč. 85, najem. 43. Površina 4564.74 ha: njiv in vrtov 719.88, trav. in paš. 937.93, vinogradov 143.65, gozdov 2673.09, ostalo 90.19. Občina leži na severni strani Spodnje Savinjske doline in obsega do 600 m visoko hribovito ozemlje. Pokrajina se znižuje proti j., kamor hite mnogi potoki, med katerimi sta največja Pirešica in Trnava. Slednja tečeta po globoki ozki dolini. Potok Pirešica deli občino na dva približno enaka, toda pokrajinsko prav različna dela. Ozemlje na v. izpolnjuje ljubko gričevje s prijaznimi doli in vijugastimi dolinami, po katerih žubore potočki. Hribovita pokrajina na z. pa je manj razgibana in podobna valoviti planoti. Tu stopajo na dan kraški pojavi, ki se kažejo v obilici vrtač, podzemeljskih jam in kraških voda (močni izvirki potokov, ponikalnice). O kraški naravi pokrajine pričajo že sama krajevna imena, kot n. pr. ime vasi Ponikva in potoka Ponik-vica. I udi v gospodarskem pogledu obstaja med obema deloma občine precejšnja razlika. Prebivalstvo na v. se pretežno bavi s kmetijstvom, specialno z racionalno sadjerejo (jabolka, hruške, jagode) in živinorejo (svinje, perutnina, pridelovanje surovega masla). Na z. pa ima večjo gospodarsko važnost poljedelstvo (hmelj) in zlasti še izkoriščanje obširnih gozdov. Tu je tudi precej vinogradov, ki so pa bili še nedavno bolj razširjeni nego so danes. Ozemlje hrani nekaj rud, ki pa se ne izkoriščajo (železna ruda, živo srebro). Občina je precej enakomerno naseljena. Prevladujejo zaselki; tudi doline pogrešajo sklenjeno pozidanih vasi. Gorica, 117-53-40-4-0. Sr so du pTt žel Celje 5 km, žand zdr fin Žalec 7 km, o 4 km, š Galicija 3 km, žup Šmartno v Rožni dol. 4 km. Nm ca 280 m. Priso jna pobočna lega nad potokom Sušnico ob obč. poti 4 km od ban. ceste. Razložena vas z zaselkoma Mrvikom in Prešnikom. Gospodarstvo kot Zavrli. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Prešnik, nekdanji Mayerberg. Prvotno je bil grad last gospodov Goriških (Ma-yerbergov), ki so bili tudi lastniki Lanovža. Še dobro ohranjeni in obljudeni grad je danes v rokali veleposestnika K. Kubesa. Gornja Ponikva, 232-41-35-3-5. Sr so du Celje 15 km, žand zdr lin žel pTt Žalec 8 km, o 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1877, 3 odd. Kat. prosvei. d. »Slomšek«, Gas., PSA'D, podružn. hmelj. d. Nm 413m. Vas leži na valoviti gozdnati planoti ob obč. poti 2 km od ban. ceste Velenje—Petrovče. Dostop z vozom ali avtom. Kraj sestavljajo zaselki Gornja Ponikva, Spodnja Ponikva in Brezovo. Srednje rodovitno. Kraški svet z vrtačami in globokimi zasekami. Pridelovanje žita in izvrstnega hmelja. Živinoreja, posebno perutninarstvo. Znatna produkcija surovega masla. Razno sadje, domači sadjevec. Nekaj čebelarstva. Vino slabše kakovosti le za domačo porabo. Veliki gozdovi (bor, bukev, smreka) so že močno posekani. Raki v bližnjih potokih. Na s. strani Gornje Ponikve izvira potok Trnava. Pod Srednjo Ponikvo izvir potoka Ponikvice, ki teče j po ozki zaseki proti Spodnji Ponikvi. Pod tem krajem izgine potok v zemljo, kjer teče po 1 km dolgi podzemeljski jami »Peklu«, ki je bogata kapnikov. Potok pride nato zopet na dan in se ob vstopu v Spodnjo Savinjsko dolino izliva v Trnavo. Župnija Gornja Ponikva (dek. šaleška dolina, škof. lavant.) ima 748 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Pankracija se jn-vič omenja 1340. L. 1688. so jo renovirali in ji prizidali kapelico. Sedanja stavba s tristrano zaključenim obokanim presbi-terijem in obokano ladjo datira iz 1925. Prvotno je bila cerkev podružnica župnije Št. Ilja pri Velenju. Samostojna kuracija je postala 1787. L. 1461 je pripadla skupno z materjo župnijo novoustanovljeni ljubljanski škofiji in šele 1787 lavantinskim škofom. Hramše, 154-41-37-3-2. Sr so du Celje 13 km, žand Dobrna 3 km, zdr fin žel pTt Žalec lOikm, o 5 km, š žup Galicija 3 km. Nm ca 450m. Dostop z vozom po obč. poti 2 km južno od ban. ceste Velenje—Dobrna. Hribovito, raztresene kmetije. K vasi spada zaselek Novinje. Gospodarstvo kot Zavrli. Kale, 86-19-11-3-0. Sr so du Celje 14 km, žand zdr fin žel pTt Žalec 7 km, o 5 km, š žup Gornja Ponikva 3 km. Nm ca 460 m. Lega na gozdnati planoti ob vaški poti 4 km od ban. ceste Petrovče—Velenje. Dostop le z vozom. Gospodarstvo kot Gornja Ponikva. Pernov, 205-42-15-14-0. Sr so du Celje 11 km, žand zdr fin žel pTt Žalec 5.5 km, o 0.5 km, š Pirešica 0.5 km,- žup Galicija 3.5 km. Nm ca 400 m. Hribovita lega severno od Velike Pirešice ob obč. j>oti 1yi km od ban. ceste. Dostop z vozom. Zelo rodovitno. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Pridelovanje vina. Lepi gozdovi (hrast, bukev, kostanj, iglasto drevje). Lesna trgovina in obrt. Razne ribe in raki. Studenec s toplim vrelcem. Pernov se prvič omenja med 1231 in 1239. Vas je dobila ime po stari ondotni rimski naselbini. Kamenito znamenje v vasi je iz 1645. Podr. cerkev sv. Ožbalta se prvič omenja 1392. Konec 15. ali v začetku 16. stol. (najbrž 1535) so cerkev podaljšali. V začetku 17. stol. so ji prizidali zvonik. V drugi polovici 18. stol. so cerkev barokizirali. Svod ladje je iz prve pol. 19. stol. Z dveh strani odprta zvonica tvori vhod v ladjo, ki ima banjasti svod na sosvodnicah. Desna kapela je krita s kupolo, leva pa ravno. Freske je slikal J. Wrenko 1862. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Grmovje. Prvotni grad, ki se omenja v 17. stol., je stal blizu podr. sv. Ožbalta in je imel glasom urbarja iz 1567 svoj pomerij s točno določenimi mejami. V 16. stol. je bil v gradu podurad žalskega urada za pod- ložnike v Veliki Pirešici. Stari dvonadstropni grad je začel konec 18. stol. razpadati; 1790 je bil še obljuden. Nato so ga podrli in zgradili pristavo. L. 1867. so podrli tudi to in zgradili novi sedanji grad, ki je že dalj časa last rodbine Ježovnik. Pirešica, 270-57-29-15-18. Sr so du Celje 8km, žand zdr fin žel p i t Žalec 5 km, o š v kraju, žup Galicija 3.5 km. Šola ust. 1905, 2 odd. SKJ. Gas., Strel. druž. Nm 302 m. Razložena vas z zaselkom Osredkom leži na vznožju Penovskih goric na obeli straneh potoka Pirešice kraj ban. ceste Velenje—Žalec in v. odtod. Kmetijstvo in gozdarstvo. Precej hmelja in sadja. Vina se malo prideluje. Kamnolom. Umetno napravljeni ribnik v Borovju. Potoka Alile in Vršča; potočne ribe. Podkraj, 158-29-12-8-4. Sr so du Celje 16 km. žand zdr fin žel Žalec 10 km, o 6 km, pTt Velenje 6 km, š žup Šl. Ilj pri Velenju 4 km. Nm ca 400 m. Razložena vas v hriboviti legi ob obč. poti 1 km od ban. ceste Velenje—Dobrna. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. Domači jabolčnik. Vina skoraj nič. Navadne potočne ribe. Spodnja Ponikva, 147-50-22-6-2. Sr so du Celje 14 km, žand zdr fin žel pTt Žalec 6.5 km, o 4 km, š žup Gornja Ponikva 2kin. Nm ca 390m. Vas tvorijo zaselki Spodnja Ponikva, Loke in Grče, ki leže na valoviti kraški planoti ob stranski poti 4—5 km od ban. ceste Velenje—Arja vas. Kmetijstvo, manjši limeljniki. Pridelovanje surovega masla tudi za prodajo. Razvito perutninarstvo. Razno sadje, domači sadjevec in žganje. Nekaj čebelarstva. Precej posekani gozdovi (bor, bukev, smreka). Pred svetovno vojno veliki vinogradi, ki jih je uničila trtna uš, večidel niso obnovljeni. Pridelovanje slabšega vina. V bližini ca 200 m dolga in 8 m široka Boštenuhova jama. Pod zaselkom Loke priteka i/, jame Pekel ponikalnica Ponikvica. Vhod v jamo s te strani je zelo veličasten in okoli 10 m visok, leži pa že v občini Sv. Peter v Sav. dol. Studence, 310-68-52-8-4. Sr so du Celje 10—12km, žand zdr fin žel pit Žalec 4—7 km, o 3—5 km, š žup G.Ponikva 1—4 km. Nm ca 350—450m. Vas ima pretežno hribovito lego; obsega zaselke Stebonik, Marof, Studence in Vrhe. Dostop z vozom po po obč. poti 1—3 km od ban. ceste Dobrna—Žalec. Pridelovanje žita, hmelja, raznega sadja in slabšega vina. Izdelovanje surovega masla. Domači sadjevec. Nekdaj so bili tu veliki vinogradi, a jih je zdaj le malo. Nekaj čebelarstva, veliki gozdovi (smreka, bor, bukev). Les kupujejo trgovci in velenjski rudnik. Pri vasi je nahajališče železne rude, ki pa se ne izkorišča. Lastnik rudnika je kemična tovarna v Hrastniku. Na Marofu je podzemeljska jama Steska z zelo nizkim vhodom. Njena dolžina znaša 400 m, širina 4—7 m, višina do 30 m. Kapniki večinoma odnešeni. Iz jame teče potok Steska, ki se izliva nato v Pirešico. Vrh hriba na koncu soteske Socke so na Marofu komaj še vidne razvaline nekdaj znamenitega Soteškega gradu (Helfenberg). Prvi znani grajski lastnik Henrik pl. Hel-fenberg se navaja 1256. Okoli 1300 je polovica grajskega posestva prešla v roke Friderika Zovneškega. L. 1439. je zavzel in razrušil grad celjski vojskovodja Jan Vitovec, ker se je njegov takratni lastnik Jošt Soteški postavil na stran Ilabs-buržanov. Isti Jošt Soteški je bil morda morilec Veronike Deseniške. L. 1465. in 1635. so uporni kmetje i z ropali grad. V prvi polovici 18. stol. je grad do tal pogorel in ni bil več restavriran. Tedanji lastniki, zaloški graščaki, so okoli 1800 prodali grajske razvaline, gospodarska poslopja in bližnje zemljišče kmetu Matiji škrlinu, ki si je zgradil liišo, še danes imenovano Pri Škrlinu. Grajske razvaline pa poseduje rodbina Ježovnik iz Velike Pirešice. Sv. Jungert, 307-76-67-9-4. Sr so du žel Celje 6.5 km, žand Dobrna 4 km, zdr fin pi t Žalec 6.5 km, o 4 km, š žup Galicija 1.5 km. Nm ca 400 in. Vas leži na pobočju gore Sv. Kunigunde (574 m) in na njenem vznožju. II kraju spada zaselek Podgora. Dostop po obč. poti 3 km od ban. ceste z vozom. Gospodarstvo kot Zavrli. Gora Sv. Kunigunde je zaradi lepega razgleda priljubljena izletna točka. Na njej stoji božjepotna podr. cerkev Sv. Kunigunde, ki so jo zgradili v drugi pol. 14. ali prvi pol. 15. stol. Ladja in presbiterij imata prvotno obliko, mesto prvotno lesenega ravnega stropa pa nahajamo bokan svod. Zvonica, kor in kapela, ki je na desni strani ladje, so svođeni banjasto. Presbiterij ima šiljasti svod, preprežen z rebrovjem in je poslikan ornamentalno (Hatzl). V njem so ohranjeni trije dobri kipi, ki so krasili stari veliki oltar iz 1643. Ponesrečena slikarija v ladji posnema gotsko svođenje. Pod presbiterijem so 1881 odkrili poln lonec srebrnega denarja (novci oglejskega patriarha iz 1319—1331 in dunajski pfenigi iz 14. stol.). Zavrli, 165-50-41-7-1. Sr so du Celje 10 km, žand Dobrna 3.5 km, zdr fin žel pTt Žalec 7.5 km, o 6 km, š žup Galicija 3 km. Nm 343 m. Lega v kotlu pod goro Sv. Kunigunde in Aleksandrovim vrhom (607 m) ob obč. poti 3 km od ban. ceste Dobrna—Nova cerkev. Dostop z vozom. Kraj sestavljajo se-lišča Zgornji in Spodnji Zavrli in Sv. Jakob v Galiciji. Zelo rodovitno. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Izdelovanje sira in surovega masla za prodajo. Svinje in perutnino goje za trg. Obilo jabolk in hrušk. Zelo na glasu je gojitev sladkih debelih jabolk, ki jih izvažajo predvsem v južne kraje. Sloviti sadjevec in slivovka tudi za prodajo. Nekaj vinogradov, precejšnje čebelarstvo. Obširni gozdovi (bukev, hrast, bor, smreka, kostanj). Slap Šumevc. Odlična pitna voda. Opuščeni rudokopi, kjer so včasih pridobivali železno rudo in živo srebro. Nahajališča dobrega premoga. Zaradi zdravega podnebja kraj pripraven za letovišče. Lepe razgledne točke v okolici. Razvaline Saltanca in Silnika so še iz rimske dobe (dva izkopana kamna boga plesa s krokarjem in orlom). Tudi krajevno ime hriba »Gradišče« kaže na rimsko naselbino (odkriti sledovi rimskega templja). Rimski napisni kamni so vzidani v stene župnišču. Župnija Sv. Jakob v Galiciji (dek. Celje, škof. lavant.) ima 1612 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jakoba je bila prvotno zidana domnevno 1272: prezidana je bila 1666. Ko se je cerkev 1770 podrla, so zgradili med 1780—1782 novo poslopje; stolp je iz 1677 (vzidana spominska plošča s to letnico). Cerkev ima enoten prostor. Presbiterij je zaključen z ravno steno: na desni je prizidan zvonik, na levi zakristija. Ogli stavbe so zaokroženi, stene so zunaj in znotraj okrašene s pilastri, okna v njih so pravokotna. Kor, zvonica in zakristija so križno svođeni, ladja in presbiterij pa banjasto. Pilastri so zvezani preko svoda z loki, med katerimi je freske v presbiteriju narisal 1779 Jožef Scliifferl. Na zadnjo steno je' 1864 naslikal Jakob Brollo po Fantonijevi skici oltarni nastavek z le nakazano sliko v sredi. Oltarji so delo Vurnika, Wrenkota in Oblaka. V zvoniku je dober kip sv. Jakoba, apostola in cerkvenega patrona, ki je pokopan v Galiciji v Španiji: zato je kraj dobil ime Galicija . Cerkev je bila prvotno podr. žalske prafare, i/, katere se je izločila kot vikariat 1422. L. 1545. se cerkev navaja zopet kot žalska podr. Iz tega bi mogli sklepati, da je bil vikariat v dobi protestantizma do začetka 17. stol. ukinjen. V samostojno župnijo je bil po-vzdignjen 1781. V Galiciji rojen 1910 Klemenčič Dore, slikar. Železno, 219-67-56-5-3. Sr so du Celje 10 km, žand zdr fin žel pTt Žalec 5 km, o 1 km, š Pirešica 1—2 kin, žup Galici ja 3 km. Nm ca 360 m. Vzvišena lega z lepim razgledom po Savinjski dolini blizu Velike Pirešice ob občinski poti, 2 km od ban. ceste Vojnik—Petrovče. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo, zelo razvita živinoreja in sadjarstvo. Velik pridelek jabolk, hrušk in češenj; vinogradništvo, prodaja grozdja iu vina. Razvito gozdarstvo. Izdelovanje košev in košaric za prodajo. Razne ribe in raki v potokih. V bližini jami Črna in ltudnica. Kraj je dobil svoje ime po starem železarstvu, ki je nekdaj tu cvetelo. Podr. cerkev sv. Ožbalta je iz 13. stol., prvič se pa omenja 1392. Prvotno je bila cerkev podr. šentpetrske župnije. V turški dobi so jo uporabljali za obrambni tabor. Taborsko obzidje in visoki obrambni stolp — današnji zvonik — so še ohranjeni. V cerkvi je grobnica graščakov z gradu Grmovja. Na južni zunanji strani zakristije je vzidan kamenit relief boginje Vesne. V reformacijski dobi je tu učil Lutrovo vero sam Primož Trubar. Kamenita soha i/. 1345 spominja na kugo, ki je tedaj morila v vasi in po okolici. Občina Vojnik okolica sedež Nova cerkev Preb. 5245, hiš 1133, posest. 561, koč. 369, najem. 68. Površina zemlje 6534.92 ha: njiv in vrtov 1346.87, trav. in paš. 1561.50, vinogradov 403.68, gozdov 3019.94, ostalo 202.93. Občini pripada zelo gozdnato hribovito ozemlje s. in z. od Vojnika. Razprostira se do vrhov strme Stenice (1092,m) ter po podnožju Paškega Kozjaka (1273 m) in Konjiške gore (1014 m). Pokrajina je morfološko izredno razgibana in bogata malih kotlin in dolinic. Tem važnejšo prometno os predstavljajo zato dolge in mestoma ozke doline Dobrnice, Hudinje in Tesnice, ki se združijo na j. pri Novi cerkvi, oziroma pri Višnji vasi. Teh dolin se poslužujejo zelo važne ceste, po katerih se vrši redni avtobusni promet med Celjem, Mariborom, Vitanjem in Dobrno. Z izjemo omenjenih dolin ima pokrajina izključno kmetiško obeležje. Povsod se goji razen koruze in krompirja le zelo malo poljskih pridelkov. To velja tudi za hmelj, ki se pod vplivom bližine Savinjske doline prideluje na majhnih njivah je v niže ležečih predelih. Večji pomen ima živinoreja, ki predstavlja ponekod celo glavni vir dohodkov. Nekateri kraji oddajajo na celjski trg zlasti mleko, jajca in perutnino. Tudi sadjarstvo je na znatni višini. Jabolka se prodajajo mestoma tudi v tujino, povsod pa se prideluje jabolčnik, ki je doma uvaževana pijača. Vinogradi so raztreseni povsod, a zavzemajo le neznatne površine. Značilno je, da so šmarnico že skoraj iztrebili in da pridelujejo žlahtna vina, n. pr. rizling, silvanec, burgundec in portugalko. Čebelarstvo ima še velike možnosti razvoja, kajti v vsej sorazmerno veliki občini je komaj ca 600 panjev, od teli 75% s premakljivim satjem. V gozdovih prevladujejo iglavci. Listnato drevje zastopata večidel bukev in hrast. Najbujnejši gozd raste na pobočju Stenice. Ob večjih potokih je v celem kakih 10 žag; precej več je mlinov. Občina docela pogreša večjih in izrazitejših obrtnih krajev ter je gospodarsko navezana na Celje, tvorec njegovo kmetsko proizvajalno zaledje. Precej ljudi hodi v Celje tudi na delo. V rudarskem oziru nima občina nobenega pomena, čeprav poseduje žile zelo dobrega rjavega premoga, ki pa se ne eksploatira. Tudi tujski promet ni razvit, ima pa dobre pogoje za to. V nekaterih krajih so gostilne s tujskimi sobami. Ponekod so ugodne možnosti za kopanje in lepe izlete, a tudi prometne zveze so na vse strani zelo ugodne. Beli potok, 40-9-4-3-2. Sr so du žel Celje 15—17 km, žand zdr Vojnik 7 km, fin Vojnik 9 km, o 9 km, p š žup Frankolovo 2—3 km. Nm ca 420m. Razložena vas pod razvalinami linde-škega gradu ob drž. cesti Vojnik—Konjice, ob obč. poti, ki se tu odcepi na Lipo in Lindek, in po bližnjih holmih. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. Manj rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo komaj za domače potrebe. Kraj vasi teče potok Tesnica, ki sprejema tu Lindeški potok. Brezova, 210-43-35-8-0. Sr so du žel Celje 9 km. žand zdr fin Vojnik 6—7 km. o 7—8 km, p š žup Šmartno 3 km. Nm ca 310 m. Raztresene hiše na griču ob obč. poti 2 km v. od Šmartna. Dostop z vozom ali avtom. V gradnji je ban. cesta Šmartno—Vojnik, ki bo držala mimo vasi. Kraj tvorijo zaselki Gorica, Spodnja in Zgornja Brezova. Gospodarstvo kot Šmartno. Bukovje, 102-24-10-10-4. Sr so du žel Celje 15 km, žand zdi fin Vojnik 7 km, o 9 km. p š žup Frankolovo 2—3 km. Nm ca 420m. Lepa gručasta vas na hribu ob obč. poti t.5kin v. o;l drž. ceste pri Stražici. Bolj zložna nova obč. pot od Verpet čez Bukovje v Češnjice je v načrtu in je že trasirana. Dostop z vozom. Kmetijstvo, nekaj čebelarstva. Na sv. strani vasi se dviga strma Konjiška gora, kjer poseduje VVindischgriit/ krasne gozdove, ki pa so deloma že razdeljeni med tukajšnje kmete; ti jih lahko izkoriščajo, vendar pa še niso njihovi izključni posestniki. Tu rojen Bezenšek Anton (1854-1915), univ. doc. v Sofiji, priredil stenografski sistem za Bolgare in Ruse, pisal učbenike za Slov.. Hrv.. Bolg. in Ruse. Creškova, 91-35-12-10-6. Sr so du žel Celje 17 km, žand Dobrna 4 km, zdr fin Vojnik 7 km. o 5 km. š žup Nova cerkev 5 km, p Socka 2 km. Nm ca 380—580 m. Vas leži na j. vznožju precej strmega gozdnatega Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. poti povpr. 2 km vstran od ban. ceste pri Socki. 11 kraju, ki ga tvori več malih skupin hiš, spadata zaselka Ljubljanca in Plate. Sz. odtod so odkrili povprečno I m debelo plast rjavega premoga, ki so ga svoj čas skušali kopati, a so namero opustili predvsem zaradi slabih prometnih zvez. Omenjena žila premoga se nadaljuje precej daleč proti z. na ozemlje dobmske občine (glej Dobrna). Precej vinogradov. Crešnovec, 26-6-4-2-0. Sr so du žel Celje 13 km, žand zdi fin pTt š Vojnik 4.5 km, o 5.5 km, žup. Črešnic-a 4 km. Nm ca 400m. Hribovita lega ob obč. poti 4 km v. od drž. ceste pri 1 venci. Dostop z vozom. Dol, 168-38-25-12-1. Sr so du žel Celje 14- I6kin, žand zdr fin Vojnik 6—8 km, o 9 km, p š žup Frankolovo t—3 km. Nm 432 m. Razložena vas ob obč. poti 1 km s. od drž. ceste pri Stražici. Dostopno z vozom. K vasi spada zaselek Gojka. Kraj vasi teče Briški potok, pritok Tesnice. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Intenzivna sadjereja. Sadjevec za domačo porabo in prodajo. Mnogo jabolk se izvozi po prekupcih v tujino. Vrh griča stoji podr. cerkev sv. Trojice na Gojki, znana božja pot. odkoder se nudi obširen razgled po ravnini do Celja. Cerkev (v romanskem slogu) so sezidali 1848 na mestu 1841—1843 zgrajene kapele, ki so jo porabili kot presbiterij. Presbiterij je 1862 poslikal ]. Brollo, slika v glavnem oltarju pa je delo J. Thunerja. Globoče, 66-15-12-3-0. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin pTt Vojnik 3 km, o 5 km, žup Nova cerkev 5 km. š Frankolovo 1 km. Nm ca 290m. Precej raztegnjena vas v lepi ozki dolini kraj drž. ceste nekako sredi pota med Vojnikom in Frankolovim. Redne avtobusne zveze proti Celju in Mariboru. Mimo hiš teče potok Tesnica, ki žene tu več žag in mlinov. Homec, 96-23-10-11-0. Sr so du žel Celje 16 km, žand Dobrna 6 km, zdr fin Vojnik 7 km, o 4 km, p š žup Nova cerkev 4 km. Nm ca 400 m. Hribovita prisojna lega ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste Vojnik—Vitanje. Dostop z vozom. Kmetije v malih gručah ali posamič. K vasi spada zaselek Veliki Razgor. Hrenova, 143-32-14-10-2. Sr so du ž.el Celje 15 km, žand zdr fin Vojnik 3 km, o 2 km, p š žup Nova cerkev 2 km. Nm ca 320 m. Precej na dolgo in manj sklenjeno pozidana vas na obeh straneh ban. ceste Nova cerkev—Dobrna in večjega potoka Dobrnice, ki žene tu več žag in mlinov. Avtobusna zveza proti Celju in Dobrni. K vasi spada zaselek Volčja jama. Gospodarstvo kot Nova cerkev. Ilovca, 83-18-10-4-0. Sr so du žel Celje 11 km, žand zdr fin pTt š Vojnik 2—3 km, o 4 km, žup Nova cerkev 4 km. Nm ca 390 m. Vzvišena lega na hribu nad ozko dolino, po kateri teče potok Tesnica. Dostop z vozom 1 km v. od drž. ceste pri Glo-bočali. K vasi spada zaselek Dedni vrh. Ivenca, 91-20-11-6-1. Sr so du žel Celje 10 km, žand zdr fin pTt š Vojnik 2 km, o 3 km, žup Nova cerkev 3 km. Nm ca 280m. Precej razložena vas v ozki dolini na obeli straneh drž. ceste Celje—Maribor ob izlivu večjega pritoka v potok Tes-nico. Redne avtobusne zveze na obe strani. K vasi spada zaselek Marovče. Gospodarstvo kot Višnja vas. Vodna žaga in mlin, gostilne brez prenočišč. Jankova, 62-14-8-3-1. Sr so du žel Celje 11 km, žand zdr lin pTt š Vojnik 4 km, o 5 km, žup Nova cerkev 5km. Nm ca 300 m. Kraj leži na robu gričevja pretežno v dolini med dvema potokoma. K vasi spada zaselek Legvart. Dostop z vozom po obč. poti 2 km zahodno od drž. ceste pri Ivenci. Jezerce, 58-11-8-3-0. Sr so du žel Cel je 12 km, žand zdr fin Vojnik 7—8 km, o 7—8 km, p š žup Šmartno 3 km. Nm ca 380m. Prisojna lega v valoviti pokrajini pod gozdnatim hribom ob obč. poti 2 km s. od ban. ceste v Šmartnu. Dostop z vozom, i Raztresene kmetije. Precej vinogradov. Ostalo gospodarstvo ' kot Šmartno. Kladnart, 16-4-1-1-0. Sr so du žel Cel je 14 km, žand zdr fin pTt š Vojnik 6 km, o 7 km, žup Nova cerkev 7 km. Nm ca 450 m. Zelo hribovita vzvišena lega tik sreske meje ob obč. poti 5 km od drž. ceste pri Ivenci. Konjsko, 64-12-8-2-0. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin Vojnik 2—3 km, o 3—4 km, p š žup Vojnik 5—6 km. Povp. nm ca 350m. Vas leži v hriboviti pokrajini ob obč. poti 2—3 km z. od drž. ceste pri Vojniku. Dostop z vozom. Raztresene hiše vrh griča in po njegovem južnem pobočju. K vasi spada zaselek Črepjek. Gospodarstvo kot Šmartno. Landek, 100-26-12-10-1. Sr so du žel Celje 17 km, žand Dobrna 5 km, zdr fin Vojnik 7 km, o 4 km, p š žup Nova cerkev 4 km. Povp. nm. ca 400 m. Prisojna lega na gričevju med dolinama Dobrnice in Hudinje ob obč. poti 2.5 km s. od ban. ceste Nova cerkev—Dobrna. Dostop z vozom. I liše posamič ali v malih gručah. K vasi spadata zaselka Vinegrad in Mali Razgor. Lemberg, 113-24-11-8-2. Sr so du žel Celje 15 km. žand pTt Dobrna 2 km, zdr fin Vojnik 6 km. o 3—4 km, š žup Nova cerkev 3—4 km. Nm ca 340m. Precej razložena vas prijaznega izgleda ob ban. cesti nekako sredi pota med Novo cerkvijo in Dobrno. Hiše deloma v dolini ob potoku Dobrnici, deloma v nekoliko vzvišeni legi. Avtobusna zveza s Celjem in Dobrno. H kraju spada zaselek Novi Lemberg. Kmetijstvo, več trgovcev in obrtnikov. Priljubljeno izletišče letovišča rjev iz Dobrne. Na vzvišenem mestu nad dolino stoji slikoviti in lepo ohranjeni grad Lemberg. Zgrajen je bil v 12. stol. Tu je bilo eno .od upravnih središč bivših posestev Viljema Breže-Seliškega, ki so v prvi polovici 11. stol. prešla \ roke krškega samostana na Koroškem in nato 1072 na krško škofijo. L. 1453. je grad razrušil Friderik II. Celjski. Novi grad so zgradili šele 1584. Ko so 1456 izumrli Celjani, je postala lemberška gospoščina last deželnih knezov, ki so jo dajali \ najem. Danes je lastnica graščine rodbina Gnile. \ gradu hranijo še izza turških časov zbirko starin in orožja in več starinskih slik. Ob stari rimski cesti, ki je iz Celja vodila mimo lemberškega gradu v Mislinj-sko dolino, so odkrili pri vasi rimske napisne kamne. Pod. cerkev sv. Katarine se omenja že 1262, a sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena šele 1843. Lindek, 163-35-16-13-3. Sr so du žel Celje 17—22 km, žand zdr fin Vojnik 9 km, o 11 —15 km, p š žup Frankolovo 4—5 km. Nm ca 700 m. Zelo raztresene hiše \ podolgovatem gorskem kotlu pod strmo Stenico (1092 m) in Malo goro (904 m) na s. iu Kiselco (992 m) na jz. K vasi spada zaselek Razgor. Dostop po obč. poti 3 km od drž. ceste Vojnik—Konjice možen le z vozom. Pod Stenico izvira Lindeški potok, ki teče skozi vas, kjer žene več mlinov, nakar pada pod razvalinami lindeškega gradu v lepem slapu. Kraj drž. ceste se potok izliva v Tesnico. Lepa črna, vendar ne posebno rodovitna zemlja. Prebivalstvo prideluje v glavnem samo oves in krompir in pase zlasti koze in ovce. Intenzivno žganje apna, ki se kot daleč poznano fran-kolovsko apno prodaja v Celje in druge kraje. Obsežni gozdovi: največ bukev, bor iu hrast, tu in tam tudi tisa. Znaten izvoz drv. Po sosednjem hribovju je več manjših jam s kapniki. Razvaline nekdaj znamenitega lindeškega gradu (694 m), od katerega je ohranjen le grajski stolp. Prvotni grajski posestniki so bili gospodje Lindeški (prvič omenjeni 1293). Grad je razrušil najbrž celjski vojskovodja Jan Vitovec 1439. Rc- stavrirani grad je bil ponovno zrušen 1645—1660. Pozneje je grad večkrat menjal lastnike. L. 1930. je kupil grajske razvaline Ramšak, učitelj iz Maribora, ki namerava tu postaviti planinski dom. Lipa, 166-35-20-12-1. Sr so du žel Cel je 17—22 km, žand zdr fin Vojnik 9 km, o 11—15 km, ji š žup Frankolovo 4—5 km. Povp. nm ca 500 m. Razložena vas v hribovitem terenu na j. .strani 992 m visoke Kiselce. Dostop z vozom po obč. poti 3 km sz. od drž. ceste pri Stražici. Kmetijstvo, precej vodnih mlinov. Krasna izbrana jabolka za izvoz po prekupcih. Lepo razvito umno čebelarstvo. Tudi vinska trta dobro uspeva. Blizu vasi je manjše ležišče zelo dobrega tkzv. kovaškega premoga, ki so ga 1932 začeli izkoriščati. Toda kmalu je jamo zalila voda; v bližini se je pojavil na površju studenec, ki je tekel proti frankolovski strani. Posledica tega je bila, da je usahnil potok, ki sicer teče skozi vas Lipo. Sele po skoraj 2 letih se je potok znova pojavil, dočim je malo preje novi izvirek presahnil. Tako so mogli mlini zopet obratovati in je tudi sicer bila vas rešena pomanjkanja vode. V zahvalo za to so tu zgradili 1933 spominsko kapelo na čast Materi Božji. Loče, 88-19-16-2-0. Sr so du žel Celje 11 km, žand zdr fin Vojnik 6 km, o 7 km, p š žup Šmartno 2—3 km. Nm ca 290 m. Vas leži ob obč. poti 2.5 km jv. od ban. ceste pri Šmartnu na levi strani potoka Koprivnice na pobočju nizkega griča. Dostop^ z vozom. Zelo raztresene kmetije. K vasi spada zaselek Prašence. Gospodarstvo kot Šmartno. Zlasti mnogo goveje živine; oddaja mleka v Celje. Loka, 219-42-15-20-3. Sr so du žel Celje 13 km, žand zdr fin Vojnik 5 km, o 7 km, p š žup Frankolovo 0 km. Šola ust. 1816, 4 odd. Javna knjiž., gosp. nad. š. Kat. prosv. društvo »Slomšek«, DKfid, PSVD, PSD. Nm ca 310 m. Dolinska in deloma brežna lega kraj drž. ceste Vojnik—Konjice. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. K vasi spada zaselek Hribar. Kmetijstvo, tudi nekaj hmelja. Pridelovanje buč za olje. Domači jabolčnik in jabolka za prodajo. V gozdovih mnogo užitnih gob, ki jih po prekupcih prodajajo v Celje. Skozi vas teče potok Tesnica, ki žene žage in mlin. Ker sprejema tople izvirke, nikdar ne zamrzne. Potočne postrvi. Gostilne s tujskimi sobami. Primeren kraj za letovišče. Pripravno za kopanje v Tesnici. Male Dole. 240-53-10-25-6. Sr so du žel Celje 11 km, žand zdr fin pTt š Vojnik 3 km, o 4 km, žup Nova cerkev 4 km. Nm ca 350 m. Zelo razložena vas pretežno v prisojni hriboviti legi ob obč. poti 1—3 km zahodno od drž. ceste pri Ivenci. Dostopna z vozom. Kraj tvorijo zaselki Dolgo rebro, Jamnik, Lačna vas. Male Dole, Plate in Velike Dole. Bolj odprt svet z vinogradi. Nova cerkev, 259-51-19-22-4. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin Vojnik 3 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1788, 4 odd. Kmet. nad. tečaj, Kat. bral. d., SKJ, PKD, Gas., RK. Nm 299 m. Vas leži na križišču ban. cest, ki drže proti Vitanju, Vojniku in Dobrni. Avtobusne zveze z Vitanjem, Celjem in Dobrno. Osrčje vasi je tesno pozidano in stoji na nekoliko vzvišeni dobravi na levi strani potoka Iludinje, ki tu sprejema pritok Dobrnico. Ostale hiše stoje raztreseno v bližini na ravnem, pa tudi po sosednjem valovitem ozemlju. Tu so zaselki: Boršt, Gilde, Hudina, Kaniža in Peklo, ki spadajo k Novi cerkvi. Milo podnebje; po hribovju na s. zaščitena lega pred mrzlimi vetrovi. Dokaj rodovitno. Vse kmetijske panoge, pa tudi precej raznih trgovcev in obrtnikov. Prebivalci pridelujejo vse vrste žita. V mali meri goje tudi hmelj. Po njivah raste mnogo sončnic in buč, ki jih rabijo za pridobivanje olja. Največ dohodkov daje živinoreja (govedo, svinje, perutnina). Sirarstvo in mlekarstvo v početnem razvoju. Vaščani posedujejo ca 2000 jablan in 250 hrušk ter izvozijo v dobrih letinah do 2(M) q namiznih jabolk v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, pa tudi v razne kraje naše države. Na v. strani vasi se razprostira velik iglasti gozd Dobrova, v katerem raste obilo užitnih gob. Letno se proda ca 200 m3 lesa, pa tudi gobe nudijo lep zaslužek. Prijeten kraj za letovišče. Pripravno za kopanje v Hudinji. Tujske sobe v gostilnah. Idealni smuški tereni v okolici. Tod je vodila iz Celja mimo župne cerkve v Mislinjsko dolino rimska cesta, ob kateri so odkrili stare napisne kamne. Župnija Nova cerkev (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 2928 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Lenarta. Prvotno romansko cerkev so po turških napadih v 15. stol. prezidali in utrdili s taborskim obzidjem. Prizidali so gotski presbiterij, ladjo pa dvignili in obokali. Zvonik na južni, strani ima ohranjeno letnico 1522. K ladji prizidani stranski kapeli sta kupolno svođeni. L. 1795. je vso notranjščino poslikal Celjan Cimbol. L. 1730., 1781., 1839. so cerkev popravljali in prenavljali. Glavni oltar je iz 1779. Cerkev je bila že od početka (pred 1236) sedež župnije, katere prvotni obseg se je večinoma ujemal z današnjimi dekanijskimi mejami, izvzemši župniji Vitanje in Crešnjice. Prafara je mati sledečih sedanjih župnij: Vojnika, Dobrne, Šmartna v Rožni dolini, Frankolova in Sv. Jošta na Kozjaku. L. 1439. in definitivno 1468 je bila prafara inkorporirana zbornemu kapitlju v Strassburgu na Koroškem. Ta še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Cerkveno je pripadala prafara z vikariati — sedanjimi župnijami — do 1751 pod oglejski patriarhat, do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. Novake, 79-21-7-8-2. Sr so du žel Celje 15 km, žand zdr fin Vojnik 6 km, o 3 km, p š žup Nova cerkev 2 km. Nm ca 380 m. Hribovita lega ob obč. poti 2 km sz. od ban. ceste pri Novi cerkvi. Dostopno z vozom. Raztresene kmetije po manj strmem prisojnem pobočju nad gozdom. Otemna, 102-20-14-5-0. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin Vojnik 8 km, o 7—8 km, p š žup Šmartno 3 km. Nm ca 330 m. Vas leži ob obč. poti 1 km s. od ban. ceste v Šmartnu na prisojni strani gričevja. Dostop z vozom. Hiše v malih skupinah, a tudi posamič daleč narazen. K vasi spada zaselek Na kravskem pregledu. V poletni suši občutno pomanjkanje vode, zato je že dalje časa v načrtu vodovod. Lepi vinogradi, sicer pa gospodarstvo kot Šmartno. Pepelno, 70-13-8-4-0. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin Vojnik 8 km, o 8 km, p š žup Šmartno 3—4 km. Nin ca 320 m. Vas leži ob obč. poti 2 km sz. od Šmartna med gričevjem. Dostop z vozom. Hiše deloma v osojni legi. Gospodarstvo kot Šmartno. Polže, 79-23-10-7-2. Sr so du žel Celje 12 km, žand zdr fin Vojnik 1 km, o 1 km, p š žup Nova cerkev 1 km. Nm ca 300 m. Razložena vas v dolini na ravnem in deloma na valovitem ozemlju ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Novi cerkvi. Dostop z vozom ali avtom. H kraju spada zaselek Strmec. Kmetijstvo, predvsem živinoreja in sadjarstvo. Ca 700 jablan in 100 lirušk. Domači sadjevec. Prodaja namiznih jabolk in manjših količin lesa. Mnogo mleka in drugih kmetijskih proizvodov se oddaja dnevno v Celje. Ob potoku Hudinji, ki teče skozi vas, je več mlinov in žag. Rakova steza, 33-8-4-3-1. Sr so du žel Celje 13 km, žand zdr fin Vojnik 5 km, o 5—7 km, p š Frankolovo 2—3 km, žup Nova cerkev 5—7 km. Povp. nm ca 370 m. Hribovita lega ob obč. poti lkm z. od drž. ceste pri Loki. Dostop z vozom. Raztresene hiše, mnogo napol podrtih koč. Kmetijstvo, znatna sadjereja. Vinogradništvo v malem obsegu. Na j. strani vasi je večji kompleks krasnega gozda (bukev, smreka, hrast), ki sega do Višnje vasi in je večinoma last veleposestnika Winterja. Slednji ima v raznih krajih v najemu žage in proda mnogo lesa v Celje in drugam. Razdelj, 87-17-11-4-1. Sr so du žel Celje 12.5 km, žand zdr fin Vojnik 3.5 km, o 0.5 km, p š žup Nova cerkev 0.5 km. Nm ca 310 m. Zelo razložena vas s. od Nove cerkve ob ban. cesti proti Vitanju in v soseščini. Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. II kraju spada zaselek Hraše. Mimo vasi teče potok Hudinja. Gospodarstvo kot Nova cerkev. Razgorce, 20-5-4-1-0. Sr so du žel Celje 14 km, žand zdr fin pTt š Vojnik 5 km, o 6 km, žup Nova cerkev 6 km. Nm ca 400 m. Hribovita lega ob obč. poti 4 km z. od drž. ceste pri Ivenci. Dostop z vozom. Rove, 70-15-8-2-3. Sr so du žel Celje 13 km, žand zdr fin pTt Vojnik 6 km, o 7 km, š žup Frankolovo 2 km. Nm ca 350 m. Majhna razložena vas v hribovitem terenu ob istoimenskem potoku na j. strani Konjiške gore. Dostop z vozom po obč. poti 2 km z. od drž. ceste pri Frankolovu. Na j. strani kraja gozd, sicer pa polja in vinogradi. Rožni vrh, 129-24-15-5-0. Sr so du žel Celje 13 km, žand zdr fin Vojnik 4—5 km, o 4 km, p š žup Šmartno 3 km. Povpr. nm ca 380 m. Hiše v gručah ali posamič v hriboviti pokrajini kraj obč. poti 2—3 km sv. od ban. ceste pri Šmartnu. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki Hraše, Kalše, Langeršek in Pri-stova. Prisojna lega, precej vinogradov. Gospodarstvo kot Šmartno. Nekdaj je v vasi stal grad Rožni vrli (Rosenberg). Danes ni sledu o njem. Rupe, 138-24-14-4-1. Sr so du žel Celje 14 km, žand zdr fin Vojnik 8 km, o 8 km, p š žup Šmartno 4 km. Nm ca 400—500 m. Hribovita prisojna lega s. od Pepelna ob obč. poti 3—4 km od ban. ceste v Šmartnu. K vasi spadajo tudi raztreseni zaselki Marof, Ranšberg (ali Ravni breg) in Rupan. Dostop z vozom. Sončna pokrajina, lepi vinogradi, izvrsten limelj. Ostalo gospodarstvo kot Šmatrno. Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže-Seliški. Gotovo je tu že tedaj — v zač. 11. stol. — stal grad Ravni breg (R a b e n s b e r g). Prvi znani grajski posestniki so bili vitezi Rabensbergi, ki jih omenja zgodovina že 1139. L. 1453. je porušil grad iz strahu, da se ga ne polasti cesarska vojska, celjski grof Friderik in ga vzel tedanjemu lastniku Ulrdku Scliaumburškemu. O tem prvotnem gradu danes ni sledu. Stal je vrh gore, ki se imenuje Gradišče. Pod njo se sezidali grofje Hohenwarti novi grad, ki je danes v komaj še vidnih razvalinah. Selce, 86-16-10-4-1. Sr so du žel Celje 17—20 km, žand zdr fin Vojnik 8—9 km, o 4—5 km, p Socka 3 km, š Frankolovo 5—6 km in Nova cerkev 4—5 km, žup Nova cerkev 4—5 km. Povpr. nm ca 500 m. Razložena vas ob Hudinji kraj ban. ceste Vojnik—Vitanje in v. odtod v precej hriboviti legi na j. strani strmega Kozjeka (749 m) in Kiselce (992 m). Avtobusna zveza proti Celju in Vitanju. K vasi spada zaselek Kozjak. Vse kmetijske panoge in gozdarstvo (smreka, bor, bukev). Malenkost vina. Domači jabolčnik, lepo sadje tudi za prodajo. Slatina, 88-19-14-2-0. Sr so du žel Celje 8 km, žand zdr fin Vojnik 8—9 km, o 9—10 km, p š žup Šmartno 2—3 km. Nm ca 290m. Raztresene hiše po hribovitem ozemlju nekako sredi med dolinama, po katerih se vijeta potoka Sušnica in Koprivnica. Dostop po obč. poti 1 km v. od ban. ceste Celje—Šmartno mogoč le z vozom. K vasi spada zaselek Slačjek, odkoder se zaradi vzvišene lege nudi lep razgled po okolici. Pod vasjo izvir malo kislaste in zelo slane tople vode. ki jo živina rada pije. Gospodarstvo kot Šmartno. Precejšnja dnevna oddaja mleka v Celje. Socka, 229-55-23-20-4. Sr so du žel Cel je 15.5 km, žand zdr fin Vojnik 7 km. o 3.5 km, š žup Nova cerkev 3.5 km, p v kraju. Nm ca 320m. Manj sklenjena vas pretežno v dolini ob ban. cesti Nova cerkev—Vitanje. Avtobusna zveza z Vitanjem in Celjem. H kraju spadata zaselka Gorica in Selo. Mimo vasi teče po skaloviti strugi potok Hud in ja, ki ima tu precejšen padec in ruši bregove. V slučaju daljšega deževja hude poplave. Malo s. od kraja zapušča Iludinja zelo ozko in slikovito sotesko Socko, ki jo na obeh straneh mestoma zagrajajo visoke navpične pečine Kozjeka (749 m) z z. in Vranje peči z v. strani. Nekako sredi soteske drži meja med konjiškim in celjskim srezom, tako, da slednjemu pripada južni del te doline. Nad vasjo je kamenolom, kjer pridobivajo iz sivega apnenca gramoz za posipanje ban. ceste. Vodni mlin in žaga. Precej vinogradov. Nekoliko v bregu nad dolino leži grad Socka z lepim parkom. Prvotni grajski lastniki so bili Soški gospodje, ki se javljajo že v prvi polovici 13. stol. Pozneje je grad prešel v last Celjskih grofov. Po smrti zadnjega Celjana 1456 je postal grad deželnoknežja last. Kot takega so ga dajali Habsburžani v najem. Prenovljeni in obljudeni grad z manjšo ekonomijo je danes last Walterja Diokinsa. Straža, 107-22-6-10-2. Sr so du žel Celje 15 km, žand zdr fin Vojnik 6 km, o 3 km, p š žup Nova cerkev 3 km. Nm ca 280 do 500 m. Vas tvorijo večinoma precej daleč narazen stoječe hiše, ki stoje deloma v dolini na obeh straneh ban. ceste Voj-nik—Vitanje kraj potoka Hudinje, ali pa na prisojnih straneh nižjega hribovja do 3 km daleč proti v. Kmetijstvo, več obrtnikov. Vodni mlin in žaga, drobljenje gramoza. Stražica, 101-21-5-12-3. Sr so du žel Celje 13—15 km, žand zdr fin Vojnik 5—7 km, o 7 km, p š žup Frankolovo 0—2 km. Nm 316 m. Vas leži ob drž. cesti Celje—Maribor sredi pota med Vojnikom in Konjicami. Vendar stoje hiše pretežno na z. strani ceste ob obč. poti na pobočju nizkega gričevja. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. Poljedelstvo, živinoreja, pridelovanje običajnih vrst vin v manjšem obsegu. Precejšnja sadjereja. Ca 30 panjev. Skozi vas teče potok Tesnica. tujske sobe v gostilni. V potoku pripravno za kopanje. Primerno za letovišče. V starem veku je mimo vodila rimska cesta iz Celja skozi Hudo luknjo. Ob njej so odkrili številne rimske predmete. Župnija Frankolovo (dek. Nova cerkev, skof. lavant.) ima 1206 duš. Pokopališče. Sedanja župna cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena 1789 v romanskem slogu. L. 1928. so jo temeljito restavrirali. Prvotna cerkev je bila podružnica p rat are Nove cerkve, 1787 pa je postala samostojna lokalija. L. 1873. so lokalijo povzdignili v pravo župnijo. V zupnisču hranijo župno kroniko. . .. Šmartno v Rožni dolini, 254-44-22-15-3. Sr so du zel Celje 9 km, žand zdr fin Vojnik 8 km, o 8 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1818, 4 odd. Javna knjiž., kmet. in gosp. nad. s. Jb, U. Prosv. <1. Nm ca 310 m. Vas leži sredi močno razgibane gozdnate pokrajine ob sklepu ban. ceste, ki semkaj pridrži iz Celja in se sedaj gradi dalje proti Vojniku. Precej razlozeni kraj leži deloma v dolini ob potoku Koprivnici, večidel pa z. odtod nad izvirom potoka Sušnice na griču, kjer stoji kraj manjšega števila hiš daleč vidna impozantna farna cerkev. II kraju spadajo zaselki Orehovice, Podturen in /laka. Zelo snažno pobeljene kmetske hiše med košatim sadnim drevjem; v ugodnih prisojnih legah tudi vinogradi. Zelo sončno in ugodno podnebje, kajti hribovje na s. strani brani semkaj dostop mrzlim vetrovom. Precej rodovitno, tako da morejo v dobri letini poljski pridelki za domače potrebe povsem zadoščati. V manjši meri se goji tudi hmelj. Precejšnja živinoreja. Mnogo jajc in perutnine pa tudi masla, sira in smetane se prinaša na celjski trg in v Dobrno. Prebivalci goje vse vrste sadja, a največ jabolka ki so lepa in zdrava in jih potom prekupcev izvažajo v Nemčijo in na Češko. Iz slabšega sadja prirejajo jabolčnik. Čebelarstvo brez pomena. Vinogradništvo v skromnem obsegu. Mnogo gozda; največ jelka, bor, bukev, gaber in hrast. Prodaja hlodov v Celje, kajti za obdelavo lesa manjka vodnega pogona za žage. Potoki imajo premalo vode in ob suši presahnejo. Po gozdovih je mnogo užitnih gob, ki jih domačini prodajajo tudi prekupcem za izvoz v tujino. Šmartno je priljubljeno izletišče Celjanov, zlasti spomladi, ko tukajšnjo pokrajino odeva bohotno cvetje sadnega drevja (menda zato tudi pridevek »Rožna dolina«). V bližini je več razglednih gričev. Najbolj obiskovana je Sv. Jungert (574 m). Mimo kraja drži iz Celja bližnjica na Dobrno. Gostilne s prenočišči. — Župnija Šmartno v Rožni dolini (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 1402 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Prvotna cerkev se prvič omenja 1567, sedanja pa je bila zgrajena 1856. Prvotno podružnica prafare Nove cerkve, je postala 1760 vi-kariat, 1766 pa samostojna župnija; ustanovil jo je strassbur-ški kapitelj, ki je še danes patron župnije. Trnovlje, 135-30-15-5-3. Sr so du žel Celje 15.5 km, žand zdr fin Vojnik 7 kin, o 4 km, š žup Nova cerkev 4 km, ji Socka 0.5 km. Povp. nm ca 400 m. Zelo raztresene hiše na valovitem terenu ob istoimenskem potoku in s. odtod. Dostop le z vozom po obč. poti 1 km v. od ban. ceste pri Socki K vasi spadajo neznatni zaselki Blazina, Korbelje, Vinare in Zlaka. Kmetijstvo, tudi precejšnje vinogradništvo. v Velka Raven, 70-16-12-3-0. Sr so du žel Celje 18 km, zand Dobrna 4 km, zdr fin Vojnik 8.5 km, o 5.5 km, š žup Nova cerkev 5.5 km, p Socka 2 km. Povp. nm ca 550 m. Razložena, napol planinska vas na j. strani Paškega Kozjaka (1273 m) ob strmi obč. poti 2 km sz. od ban. ceste pri Socki. Dostop le s težavo z vozom. K vasi spada zaselek V Prelogah. Verpete, 174-35-16-13-2. Sr so du žel Celje 13—14 km. zand zdr fin Vojnik 5—6 km, o 7—8 km, p š žup Frankolovo 0—1 km. Nm ca 400 m. Vas leži na z. strani Konjiške gore deloma v dolini potoka Tesnice na obeh straneh drž. ceste Vojnik— Konjice, deloma v bregu ob obč. poti, kjer stoje hiše večinoma v lepem redu. Avtobusna zveza s Celjem in Mariborom. K vasi spadajo zaselki Meje, Frankolovo in Štamberg. Kmetijstvo, v malem obsegu vinogradništvo, sadjarstvo in čebelarstvo. Zelo razvito gozdarstvo: izkoriščanje gozdov na Konjiški gori v svrlio pridobivanja drv in desak (glej Bukovje). Vodne žage in mlini na Tesnici, ki ji dotekajo topli izvirki in zato nikdar ne zamrzne. Lesna trgovina. Lep graščinski kopalni bazen (stalna temp. vode 15° C), ki je dostopen tudi tujcem. V bližini je državni kamenolom (apnenec). Potočne postrvi. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Frankolovo (Stern-stein). Nekdanji njegovi lastniki so bili gospodje Lindeški, potem pa je grad večkrat menjal lastnika. Sedanji lastnik gradu z ekonomijo je Anglež Sidney Jurij Faber. V gradu hranijo zbirko starinskih predmetov velike vrednosti (španska omara), bogato biblioteko in dr. Vine, 103-20-10-6-0. Sr so du žel Celje 16.25 km, žand pTt š Dobrna 2 km. zdr fin Vojnik 7.25 km. o 4.25 km. žup Nova cerkev 4.25 km. Nm ca 450 m. Hribovito; hiše v malih gručah in posamič. Dostop z vozom po obč. poti 1.5 km s. od ban. ceste pri Lembergu. K vasi spadata zaselka Totenpas in Spodnje Vine. V prisojnih legah lepi vinogradi. Na hribčku nad vasjo stoji gradič Vinegrad z vinogradi in manjšo ekonomijo. Gradič je mlajšega izvora in danes last gospe J. Piščanec. Višnja vas. 190-36-20-8-3. Sr so du žel Celje 9 km. žand zdr fin pTt Vojnik 1 km, o 2 km, š žup Nova cerkev 2km. Elektrarna. Nm ca 270ni. Vas leži s. od Vojnika ob drž. cesti Celje-Maribor in ob ban. cesti, ki se tu odcepi proti Vitanju oziroma Dobrni. Več skupin hiš v dolini ob Hudinji in potoku Tesnici, ki vteka vanjo na j. koncu vasi. H kraju spadata zaselka Kapla in Tabor. Avtobusne zveze proti Celju, Mariboru, Vitanju in Dobrni. Poljedelstvo, največ krompir in koruza; v mali meri goje tudi hmelj. Znatna živinoreja, zlasti govedo. Lepo sadje. Domači jabolčnik in prodaja jabolk. Tudi vina se nekaj prideluje. Gozdarstvo krije večidel le domače potrebe. Po gozdovih mnogo gob, ki jih suhe pokupijo trgovci. Postrvi v potokih. Ob Hudinji so žage na vodni in električni pogon. Več gostiln, a brez tujskih sob. Na stikališču dveh dolin stoji sredi jarka grad Tabor, ki je imel nekdaj velik strategičen pomen. Sedanjo obliko je dobil 1845. Grad so zgradili v 12. stol. verjetno gospodje Višujcgorski, ki se omenjajo že 1117. Lepo ohranjeni in obljudeni grad je danes last grofice I. Neuhaus. Vizore, 94-25-12-10-0. Sr so du žel Cel j« 14 km, žand zdr fin Vojnik 5km, o 2 km, p š žup Nova cerkev 2 km. Nm ca 360 m. Razložena vas na nizkem gričevju v. od Lemberga ob obč. poti 1 km s. od ban. ceste Nova cerkev—Dobrna. Dostopno z vozom. H kraju spadajo zaselki Brecelj, Galov in Kančica. Zabukovje, 43-10-4-6-0. Sr so du žel Celje 15 km, žand zdr fin Vojnik 7 km, o 9 km, p š žup Frankolovo 2 km. Nm ca 420 m. Dostop po obč. poti 2 km zali. od ban. ceste pri Stražici le z vozom. Prisojna lega v gričevju, kjer stoje hiše posamič ali v malih gručah. K vasi spada zaselek Lošca. Kmetijstvo. Mnogo jabolk za pridelovanje sadjevca in za prodajo. Nekaj vinogradov. Bukov in smrekov gozd. Zlateče, 100-25-6-12-0. Sr so du žel Celje 14.5 km, žand zdr fin Vojnik 5.5 km, o 2.5 km, p š žup Nova cerkev 2.5 km. Povp. nm ca 400 m. Vas leži ob obč. poti v neposredni bližini ban. ceste Vojnik—Vitanje in potoka Hudinje. Pretežno hribovita lega, zato dostop le z vozom in deloma tudi z avtom. II kraju spada zaselek Na Pušči, ki ga tvori nekaj posamič stoječih hiš. Občina Vojnik trg Preb. 1488, hiš 237. posest. 148, koč. 89, najem. 17. Površina 493.33 ha: njiv in vrtov 169.74. trav, in paš. 142.03, vinogradov 12,48, gozdov 142.52, ostalo 26.56. Občina obsega trg Vojnik in njegovo neposredno okolico. Pripada ji ravnina ob Hudinji z okolnimi griči. Nižinski svet je prodnat in zelo rodoviten. Ker ga zagraja na s. hribovje, ima kraj za kmetijstvo zelo povoljno podnebje. Vojnik-okolica, 567-111-50-61-17. Sr so du žel Celje 7 km, žand zdr fin o pTt š žup Vojnik I km. Nm ca 280 m. Vas leži v ravnini na desni strani Hudinje ob obč. poti I km j v. od Vojnika. Muli zaselki Božne, Gmajna, Korejastec in Pete-linjek. Dostop z vozom. Kmetijstvo. ' Vojnik, trg, 921-126-98-28-0. Sr so du žel Cel je 8.3 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1785, 8 odd.. drž. mešč. š., ust. 1922, 4 odd. Strok. nad. š., Kmet. nad. š., Gosp. nad. š. SKJ s knjiž., Glas., Kat. prosv. d.. PSVD, PČD, Strel, družina, DKfid, Pev. d. »Lira«, Kolo j. s. Nm ca 270m. Zelo prijazen kraj v ravnini, na obeh straneh drž. ceste Celje—Maribor, prislonjen k pobočju griča. Avtobusne zveze s Celjem, Dobrno, Vitanjem in Mariborom. Kmetijstvo, mnogo obrtnikov in trgovcev. Sadjarstvo na visoki stopnji (jabolka, hruške, slive, češnje). Več poklicnih drevesničarjev, ki razpošiljajo sadna drevesa v razne kraje naše države. Precejšnje čebelarstvo. Malo gozda (smreka, bor, bukev), par vinogradov. Precejšen tujski promet, tujske sobe, naravno kopališče v Hudinji, slikovita okolica. Odkopano predzgodovinsko kamenito orodje priča, da je bil kraj obljuden že v neolitski dobi. Gotovo je tu bila naselbina tudi v starem veku, ko je tod mimo vodila rimska cestn (rimski miljniki, napisni kamni in reliefi). Prvi znani lastniki kraja in okolice so bili grofje Breže-Seliški. L. 1025. je podaril Konrad II. sinu bi. Heme Viljemu 30 kraljevskih kmetij, ki so se razprostirale med Koprivnico, I ludin jo in Voglajno. V srednjem in novem veku je držala skozi Vojnik važna prometna pot Dunaj—Vojnik—Ljubljana. Promet po tej cesti je še oživel, ko so jo 1727 popravili in usposobili za vozni promet. Ugodna prometna lega in bližina sosednjega starega vojniškega gradu sta pospeševali razvoj naselbine, ki je kmalu dobila trške pravice. Prvič se kraj navaja kot trg 1.306. Trškega sodnika so si volili tržani sami, njega je le potrjeval celjski vice-dom. Trg je imel pravico do pobiranja mitnine in do šestih privilegiranih sejmov na leto. Vojniški magistrat je užival tudi služnosti kraja Dobrove. Deželnoknežji trg je imel lasten grb z grofovsko krono. Trg so dajali deželni knezi v najem. Ko je 1839 Vojnik pogorel, so tržani sezidali nov lepši trg. Župnija Vojnik (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 5050 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jerneja je iz 1896, ko so zgradili na mestu prejšn je cerkve novo stavbo v rom. slogu po načrtih dun. arh. R. Jordana. V stavbo je vzidanih več rimskih kamnov. V vel. oltarju dobra slika Kremser-Schmidta. Prvotno je bila cerkev podr. prafare Nove cerkve. L. 1226. pa se tu omenja že vikar. L. 1613. je ustanovil župnijo strassburški kapiteij, ki je še danes njen patron. Cerkveno je prafara spadala do 1751 pod oglejski patriarhat, do 1787 pod goriško nad-škofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. Podružna cerkev Marije Sedem žalosti je bila zgrajena nad Vojnikom najbrž 1682. V I. 1821,—1822. so jo restavrirali. Tu rojeni: Kaš Igo (1853—1910), pisatelj potopisnih in leposlovnih črtic iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine; Žižek Ciril (r. 1890), inspektor Min. trg. in ind., organizator tujskega prometa in podpornik sporta. Občina Vransko Preb. 1205, hiš 224, posest. 192, koč. 15, najem. 24. Površina 1396.93 ha: njiv in vrtov 259.89, trav. in paš. 321.99, vinogradov 8.86, gozdov 770.93, sadovnjakov 8.24, ostalo 27.02. Občina obsega hribovito ozemlje na obeh straneh potoka Boljske, ki teče večinoma po ozki dolini. Nekaj ravninskega sveta je ob potoku okoli Vranskega, kjer se pričenja ravnina polagoma širiti proti v. Z ozirom na to, da zapira dolino ob Boljski na s. do 1000 m visoko hribovje, je ta zavarovana pred mrzlimi vetrovi. Tu se še uveljavlja hmeljarstvo. Hribovite predele pokrivajo pretežno iglasti gozdovi, ki so važen vir dohodkov. Ob Boljski in drugih vodah so vodne žage; mnogo lesa se proda v razne kraje. Precejšnje sadjarstvo. Ugodni pogoji za razvoj tujskega prometa. Ločica, 467-71-65-4-3. Sr du Celje 28 km, so žand zdr fin o pTt š žup Vransko 3 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 15.5 km. Gas. Nm 363 m. Leži ob drž. cesti Celje—Ljubljana kraj Boljske v ožji dolini, ki prehaja na z. v Črni graben. Tu se odcepi ban. cesta proti Motniku. K vasi spadajo mali zaselki Brce, Bistrica, Jakobdol, Križnik, Osredek, Ravne, Zahomce, Zaplanina, ki so raztreseni na v., z. in j. po hribovju. Kmetijstvo in gozdarstvo. Gojitev hmelja. Surovo maslo za dom. Sadje, domači sadjevec. Mlini in žage. \ potoku ribolov (postrvi); pripravno za kopanje. Prodaja jabolk; letno se izvozi ca 250m3 lesa. Podr. cerkev sv. Magdalene se prvič omenja 1545 v strassburškem zapisniku. L. 1865. so cerkev renovirali. Tržca, 135-23-19-0-0. Sr du Celje 23.2 km, so žand zdr fin o pTt š žup Vransko 1.5 km. Nm ca 335 m. Leži na v. strani Vranskega ob drž. cesti kraj Boljske. Avtobusna zveza s Celjem. H kraju spada zaselek Brode. Kmetijstvo; gojitev hmelja. Lesna industrija. Ob drž. cesti stoji gradič na Brodeh, ki se prvič omenja 1730. Od rodbine Schauer ga je v novejšem času prevzela sedanja lastnica Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. Vransko, trg, 603-130-108-11-21. Sr du Celje 25.6 km, žel Sv. Peter v Sav. dol. 13 km, so žand zdr fin jjTt š žup v kraju, o Vransko-trg v kraju. Šola ust. 1806. II odd. Obrtna nad. š. SKJ. PCM D, Čitalnica, JS, Gas., PSVD, Obrtno d., Strel, druž., Tamb., PRK. PJS, Pev. Zdravnik. Nm 338 m. Prijazen trg ob drž. cesti Celje—Ljubljana ob zgornji Boljski, ki nad krajem zapušča tesno dolino in vstopa v širšo ravan. Slednja na v. kmalu prehaja v Spodnjo Savinjsko dolino. Avtobusna zveza s Celjem, Ljubljano in Kamnikom. H kraju se prištevajo tudi mali zaselki Briše, I lovca in Videm. Rodovitna zemlja. Kmetijstvo. Mnogo obrtnikov in trgovcev. Pridelovanje raznega žita, krompirja, fižola in hmelja. Surovo maslo za (ioni. Sadje, zlasti jabolka. Domači sadjevec. Precej se goji čebelarstvo. Smreka, jelka, bor. bukev, kostanj, llmeljarna, mlini in žage. V Boljski in njenih pritokih Merinščici in Podgraščici mnogo postrvi. Zaradi čistega zraka, zdrave vode, iglastih gozdov in krasne okolice je Vransko poznano letovišče. Precej tujskih sob, v Boljski pripravno za kopanje. Izhodišče markiranih poti na Meni,no (1508 m, 4 ure), na Tolsti vrh (1077 m, l A ure), na Čreto (996 m, 1 A ure), na Sv. Jošt (955 m, i A), na Zahomce (700 m, I uro), na sedlo Lipo (722 m) in dal je v Šmartno ob Dreti (3 ure). Zanimive kapniške podzemeljske jame Ska-davnica (20 min. iz trga), Štebirnica (l A ure) in Zelena jama (2 uri, znameniti hrošči). Vransko je bilo že gotovo v rimski dobi večja naselbina ob cesti Ljubljana—Trojane—Celje, od katere se je v bližini odcepila cesta skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik v Ljubljano. V srednjem in novem veku se je po istih cestah vršila živahna trgovina, in sicer je šel promet do 17. stol. pretežno po Tuhinjski dol. preko Kamnika, kasneje pa preko Trojan. Ko je dal 1727 cesar Karel VI. popraviti trojansko cesto, je začel tu prevladovati mesto dotedanjega tovornega vozni promet. Kot prvi večji kraj na meji Štajerske in Kranjske je Vransko dobilo zelo zgodaj svojo mitnico. Mitniški urad je bil nastanjen v poslopju nekdanjega carinskega urada. Prvič se omenja 1492, zadnjič 1778. Kot prometni kraj je Vransko tudi zelo zgodaj dobilo pošto, ki se omenja že 1651. Ko so 1802 uvedli med Gradcem in Ljubljano redno vozno poštno zvezo, so na Vranskem pripregali konje za trojanski klanec. Poštno zvezo Vransko—Lukovica so otvorili 1886. Obmejna lega kraja je ponovno prišla do izraza v francoski dobi (1809—1813), ko je postalo Vransko obmejni kraj Avstrije. Avstrija je ustanovila v hiši št. 101 (last barona Wittenbacha) carinski urad. Hiša se še danes imenuje »na avžlak«. Še prej je bila tu pivovarna, na kar spominja ljudski naziv »prajhaus«. Kuga je morila v kraju posebno 1599—1600. Da se ne bi bolezen razširila tudi na Kranjsko, so postavili na Trojanah kordon, ki je preprečil vsak prehod iz Štajerske na Kranjsko in obratno. Kuga je tu razsajala tudi 1625 in 1646. L. 1853. je dobilo Vransko okrajno sodišče, ki so ga sem premestili z gradu Podgrada. L. 1867. je bila ustanovljena narodna čitalnica, ki je pospešila narodno gibanje na Vranskem in okolici. Kmalu so ji sledila druga narodna društva. L. 1868. je postalo Vransko trg z lastnim trškim grbom: na ščitu srebrnobelega polja stoji vrana na zgoraj skrajšanem smrekovem deblu, ki raste na zelenem podnožju. O zgodovinski pomembnosti kraja pričajo tudi številni gradovi v neposredni okolici. Na z. koncu trga stoji še dobro ohranjeni mogočni grad baronov Witten:bachov, ki je danes last Goloba, trgovca iz Celja. Z n ji n i j a Vransko (dekanija Braslovče, škof. lavant.) ima 2505 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela se jirvič omenja med 1123 in 1146. Po strassburškem zapisniku iz 1545 so cerkev zgradili kmetje sami L. 1797. so prizidali stranski ladji in zgradili kupolo v levi ladji. Od prvotne gotske stavbe so še ohranjeni oporniki ob presbiteriju, v ostalem prevladuje baročni slog. Freske so delo Fr. Fantonija iz 1881, slika v glav. oltarju pa F. Barazut-fija iz Gradca. Cerkev je bila prvotno podružnica braslovške pralare. Pred 1286 je postala vikariat, ki pa se je osamosvojil šele po 1332. Župnija se prvič omenja 1545. Od nje se je okoli 1600 izločil samostojni vikariat Motnik, 1677 pa župnija Sv. Jurij pod Taborom. Cerkveno je pripadalo Vransko do 1461 pod oglejski patriarhat, do 1787 pod ljubljansko, potlej pa pod lavantinsko škofijo. Vendar so ljubljanski škofje še danes patroni župnije. Zupno kroniko so začeli zopet pisati 1863. Protestan-tizem je širil v župniji predvsem Krištof pl. Raumschiissel, zakupnik mitnice na Vranskem. Lutrovo vero je tu še učil predikant Ivan Dobransky, ki je živel na gradu Ojstrici 1601. Po poročilu vranskega vikar ja Andreja. Fellmanna (1601—1626), ki so ga luterani dejansko napadli, je bil kraj že 1611 očiščen protestantizma. Tu rojeni: zdravnik dr. Bergman Mihael (1850 do 1911), ima zasluge za razvoj savinj. hmeljarstva; Lipež Viktor (1835—1902), pisal narodopisne in lovske članke, urednik »Lovca«. Občina Žalec Preb. 1158, hiš 232, posest. 180, koč 0, najem. 64. Površina 741.84 ha: njiv in vrtov 370.26, trav. in paš. 236.54, gozdov 40.58, ostalo 94.46. Občina leži v geografskem osrčju Spod. Savinjske doline na levi strani Savinje; tu sega na s. še preko potoka Ložnice. Svet je večinoma prodnat in zelo rodoviten, le ob Lož-nici je mokroten in deloma močvirnat. Hmeljarstvo, precejšnja obrt in industrija. Sončno, pripravno za letovanje. Frenga, 98-11-11-0-4. Sr so du Celje 9 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Žalec Okni. Nm 257m. Kraj je danes sestavni del Žalca (gl. Žalec, trg); svojčas pa je spadal k občini Gotovi je. Gornja Ložnica, 180-32-32-0-1. Sr so du Celje 8.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Žalec 1 km. Nm ca 260 m. Lega v ravnini na obeli straneh potoka Ložnice kraj nizkih gričev. Skozi kraj drži ban. cesta Žalec—Velika Pirešica. Kmetovalci, predvsem trgovanje s hmeljem. Več čebelarjev. Izdelovanje zidne in strešne opeke (letna kapaciteta ca 1,000.000 kosov). Kapela Matere Božje z Mastnakovim kipom je iz 1877. Petarčev (Cesarjev) križ je iz 1905. Spodnja Ložnica, 80-8-6-0-3. Sr so du Celje 8 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Žalec 1.5 km. Nm 250 m. Vas leži kraj potoka Ložnice ob obč. poti 'A km od ban. ceste v Gornji Ložnici. Dostop z vozom ali avtom. Deloma močvirnato, sicer rodovitno. Kmetijstvo, predvsem hmelj. Razvito čebelarstvo. Žalec, trg, 898-142-142-0-60. Sr so du Celje 7.5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1762, 5 odd. Strok. nad. š., 3 odd. Združenje prostih in na dovolilo vezanih obrtov, Skupno zdr. rokodelcev, SKJ, Dram. d., D. za olepš. trga, Hmelj, d., Gas., Kat. in slov. izobr. d., PCiMD, JS, Kolo j. s.. PRK. PJS. 4 zdravniki. Elektrarna. Nm 257 m. Trg leži med hmeljniki kraj drž. ceste Celje—Ljubljana. Tu se odcepi na s. ban. cesta proti Vel. Pirešici, proti j. pa rudniška cesta in železnica čez Savinjo v Zabukovico. Avtobusne zveze proti Celju, Vranskemu in Gor. Savinjski dolini. Središče savinj. hmeljarstva. Hme-Ijama, kovinska in pletilna industrija. Mnogo obrtnikov in trgovcev. Žlahtno sadje za dom. Nekaj čebelarstva. V potokih Lavi, Ložnici in Veršci ribolov. V bližnji Savinji prirodno kopališče. Tujske sobe, pripravno tudi za letovišče. Izhodišče izletov na Mrzlico (1119, 4 ure, planinska koča) in dr. vrhove, ki se dvigajo na j. strani Savinjske doline. Tod so prikladni smu-ški tereni. Odkopani rimski napisni kamni, več rimskih stavb in glav kamenitih stebrov pričajo, da je bil kraj naseljen že v starem veku. Tedaj je tod mimo vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana) — Atrans (Trojane) — Celeia (Celje). Domneva se celo, da je bil v vojnem času v Žalcu rimski tabor 5 asov (castra Saxonum). V srednjem veku se je naselbina razvila že v prvi frankovski dobi. Njeni ustanovitelji so bili najbrž. grofje Weimar-Orlamiindski, upravniki Savinjske in Mi-slinjske doline. Ti so po zmagoslavnih saških vojnah Karla Velikega v začetku 9. stol. naselili med Slovenci saške koloniste. Z ozirom na to hipotezo bi si lahko tolmačili nemški naziv Saehsenfeld, ki pa se prvič javlja šele 1147, a zanesljivo 1182. Toda pod tedanjim Žalcem ni razumeti samo naselbine, temveč vso dolino do Sv. Petra in še dalje. Kot v rimski dobi je ležal Žalec tudi v srednjem veku ob važni prometni žili, ki je vezala preko Ljubljane Primorje s Štajersko. O trgovini po Savinjski dolini pričajo mnoge najdbe srednjeveških novcev, breških in oglejskih pfeliigov, ki so jih celo začeli nazivati »savinjske pfenige«. Ze v tej dobi je bil Žalec važno pristanišče splavarstva po Savinji. Na to spominja tudi cerkveni patro- cinij sv. Miklavž, zaščitnik brodarjev. Radi razvite trgovine je bila naselbina povzdignjena zelo zgodaj v trg. Trške privilegije so naklonili tržanom najbrž Traungavci (f 1192) ali Ba-benberžani (f 1246). Kljub temu se 1259 Žalec še naziva vas — villa. Ko se je polastil babenberške dedščine češki kralj Oto-kar II. Premysl, je 1270 izročil Žalec v fevd Vovbrškim grofom Ti so ga obdržali tudi po 1278, ko je Žalec prešel v roke Habs-buržanov. L. 1279. se izrecno navajajo žalski tržani in s tem tudi žalski trg. Zgodovinski viri omenjajo že 1265 trški pomeri j. Iz 1336 nam je ohranjeno ime prvega znanega trškega sodnika Otona. L. 1347. je imel trg že svoj pečat in obzidje z dvojnimi vrati. Žalski urad je bil navadno združen z uradom Forchteneggom pri Šoštanju. Lastno trško sodstvo v okvirju trškega pomcrija je potrdil in mu določil meje privilegij iz 1534. Vojvoda Karel je 1586 ponovno potrdil sodne pravice in omejil pomerij. Trgu je naklonil tudi pravico do dveh sejmov na leto. Žalec je bil celo sedež deželskega krvnega sodišča z lastnim krvnikom, kar pa so v dobi turških napadov opustili. Vislice so stale v bližini gostilne g. Kranjca. Trški grb predstavlja rdeč ščit, na katerem so petlistna roža in dve krilni kosti orlovskih kril, na vznožju ščita pa trije srebrni listi lilije. Zadnji trški privilegij je iz 1792. Pomembno vlogo je imel trg v turški dobi. Okoli cerkve in Frenge, to je skupine hiš na z. koncu trga ob drž. cesti, je stalo močno taborsko obzidje. Ta-borjani so imeli svoje lastne poveljnike, sodnike in taborsko blagajno. L. 1499. je cesar Maksimilijan podelil Andreju pl. Li-lienbergu, žalskemu graščaku in najbrž prvemu taborskemu poveljniku, plemiške svoboščine. Dobil je pravico, da si lahko uredi svoj žalski dom v Frengi tako, da bo trg zavarovan pred turškimi napadi. Tudi žalski graščak Matija Bergomaske je imel najbrž svoj dom v utrjeni Frengi. Turki so izropali in požgali trg 1471 in 1480. V času reformacije je bilo v Žalcu precej jirotestantov. Ti so imeli lastnega predikanta Jurija Mačka (f 1591), ki je 1580 ustanovil v trgu protestantsko šolo z učiteljem Vinkom Florjančičem. V Žalec so se zatekli tudi iz Celja pregnani protestanti. Luteranski obredi so se vršili v hiši (danes kovačnici Jožefa Zottla), ki se še danes imenuje »Lu-trova kapela«. Ker si protestanti v Žalcu niso smeli zgraditi svoje cerkve in šole, so se zatekli na sosednjo pristavo Govče, kjer so si kljub nadvojvodovi prepovedi postavili v 1582—1589 cerkev; ta je imela obzidje s strelnimi linami in dva obrambna stolpa. Služba božja se je tu najbrže opravljala večinoma slovensko. Protireformacijska komisija je 1600 dala cerkev podreti, nakar so jo sežgali in razstrelili. Do danes so se ohranile le majhne razvaline. V Žalcu je divjala kuga 1552, 1600, 1646, 1647 (trg je bil vse leto zastražen), najhuje pa 1680—1682. Za kugo umrle so pokopavali med Žalcem in Vrbjem na mestu, ki se sedaj imenuje »Rodežev grad . Po 1848 je Žalec znan zaradi narodnostih bojev. L. 1869. je bila tu ustanovljena Čitalnica, ki je prevzela vodstvo narodnega preporoda. Dne 6. septembra 1868 se je vršil znameniti žalski tabor, drugi izza ljutomerskega v vrsti slovenskih taborov. Na njem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo, jezikovno enakopravnost ter slovensko šolstvo in sodstvo. Zgodovinsko pomembna je bila tudi manifestacija žalskega tabora dne 18. marca 1918 (glavna govornika dr. Anton Korošec in dr. VI. Ravnihar), ko je okoli 7000 zboro-valcev sprejelo resolucijo, ki je zahtevala samostojno Jugoslavijo. Končno je tretji žalski tabor 15. junija 1928, ki se ga je udeležilo 10.000 ljudi, proslavil 700 letnico lavantinske škofije, ter 60 letnico prvega in 10 letnico drugega žalskega tabora. Župnija Žalec (dek. Celje. škof. lavant) ima 3697 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža. O stari porušeni cerkvi ti i podatkov. Stavbo so v 1499—1524 obdali s taborskim obzidjem in s štirimi obrambnimi stolpi, od katerih je eden še ohranjen. Po slogu spada v prvo polovico 16. stol. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 1903—1906 v obliki križa. Slog je psevdorenesančni. V zvonik, čigar spodnji del je iz 1518, je vzidan star s. portal. Nad središčnim kvadratom se dviga križna kupola, nad ostalimi pa banjasti svod s sosvodnicami. Freske so Pisetijeve. Slika sv. Miklavža (delo F. Werganta) in prižnica sta iz srede 18. veka. Žalska prafara je obstajala že 1173 in je bila sprva cerkveno središče vsega celjskega okrožja, dokler ni v 13. veku postalo to Celje. Pred 1256 so prenesli sedež pražupnije v Sv. Peter v Sav. dolini. L. 1260. je pa že obstajala samostojna župnija v Žalcu poleg tiste pri Sv. Petru, ki pa so jo 1392 radi turške nevarnosti prenesli v utrjeni Žalec! dočim je Sv. Peter postal žalska podružnica z lastnim vikarjem. Žalska veležupnija je mati sledečih sedanjih župnij: Sv. Petra, Celja, Polzele, Sv. Andraža nad Polzelo, Sv. Jakoba v Galiciji, Sv. Martina ob Paki, Gotovelj in Teharij. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskemu patriarhatu, nato 1787 goriški nadškofi ji in poslej lavantinski škofiji. Podr. cerkev sv. Kancijana. Gotski stavbi s pravokotnim presbiterijem sta bili prizidani okrog 1700 stranski kupoli. Zvonica in kor sta svođena križno, kapeli z banjastim svodom na sosvodnicali na prednjem delu, ladji in presbiterij pa s kupolami. Presbiterij je bil v drugi pol. 18. stol. barokiziran. Slika v nastavku velikega oltarja je delo Valentina Metzingerja iz 1757. Oltar sam je iz iste dobe. Oltarji v kapelah so Oblakovo delo iz druge pol. 19. stol. Slika sv. Antona Padov. je iz druge pol. 18. stol. Na zunanji strani je vzidanih več spomenikov. Župnišče je iz 17. stol. in je bilo prvotno zvezano po lesenem hodniku z bene- ficiatovo hišo. Severni trakt ima arkade na okroglih stebriščih. V župnišču je zbirka slik, predvsem dela iz 17. stol. Arhitektura beneficiatove hiše je iz prve pol. 18. stol. in ima lep portal iz 1733. V Žalcu rojeni: Hausenbichler Janez (1838—1896), nar. gospodar in politik, prvi hmeljar v Sav. dol. Jamšek Franc (1840—1892), delavec na pedagoškem in stanovsko učit. polju. Hočevar Ferd. (1833—1878), publicist, propagiral -slov.-hrv. knjiž. zedinjenje. Mestna občina Celje Preb. 17.255 (po štetju iz 1931); ca 19.000 (po cenitvi 1935), hiš 1579, posest. 1653, koč. 593, najem. 2220. Površina 3934 ha; njiv in vrtov 874.40, travnikov in pašnikov 1075.04, gozdov 1572, vinogradov 77, ostalo 335.56. Občina obsega v prirodi dobro zaznamovano ozemlje, čigar geografsko, gospodarsko in prometno središče je tesno pozidano Celje v ožjem smislu, ki je bilo do nedavna v upravno-političnem oziru enota zase. Morfološko sestoji pokrajina iz dveh povsem različnih delov. Na s. se razprostira povprečno 245 m visoka, skoraj povsem ravna Celjska kotlina, kjer se le izjemoma dviga kak nižji osamljeni grič (n. pr. 273 m visoki Golovec na z. strani Gaberja), na j. pa jo nenadno zagraja brez pravih prehodov izrazito alpsko predgorje, ki je na robu ravnine še sicer nizko, a strmo (Anin vrh 471 m, Miklavški hrib 400 m, Stari grad 411 m), toda takoj zadaj ob j. robu občine že precej višje (Hum 576 m, Grmada 722m). Celjska kotlina je le malo nagnjena in zato precej mokrotna. Zato je podnebje sicer vlažno, vendar pa bolj suho in manj megleno kot v Ljubljani. Letna množina padavin v Celju znaša ca 1200 mm. Celjsko kotlino prepreza vse polno večjih in manjših voda, ki jih vse zbira Savinja, preden zapusti kotlino in stopi v velikem ovinku v ozko dolino med hribe. To sta predvsem potoka Ložnica in Sušnica ter reka Voglajna s Hudinjo in Koprivnico, ki ju tu sprejema malo pred svojim izlivom. Vse te vode v času večjega in daljšega deževja prestopijo bregove in poplavljajo bližnje kraje, enako tudi Savinja, ki ne more v sotesko sproti odvajati dovolj vode. Povodnji se ponavljajo običajno vsako leto tudi po večkrat in so neredko katastrofalne. Največkrat in najbolj hudo je prizadeto v tem oziru prav Celje, ki leži v skrajnem kotu Celjske kotline in zato v njenem najnižjem delu. Opaža se celo, da postajajo tu povodnji sčasoma vedno češče in večje, kajti Savinja nosi s seboj mnogo blata in peska, ki ga odlaga ravno tu pred vstopom v sotesko in tako stalno zvišuje dno svoje struge. Kljub tej slabi strani je ravnina zelo močno poseljena in je v tem oziru pravo nasprotje sosednjega hribovja, ki pogreša večjih krajev. Selišča pa niso niti malo izrazite kmetiške vasi, temveč imajo vse bliže Celju vedno bolj podobo tipičnih predmestij, kjer so močno zastopane obrt, trgovina in industrija. V njih prebivajo množice delavstva in drugih nameščencev, ki ne žive prvenstveno od zemlje, temveč si služi kruh v Celju ali dotičnem kraju blizu njega. Le tako je možna velika aglomeracija prebivalstva, zlasti v Gaberju in Zavodni, ki štejeta skupno nad 4000 ljudi. Industrija je zelo mnogovrstna in je zastopana v predmestjih še mnogo bolj kot v samem Celju. Obstaja tudi par industrijskih velepodjetij. Najvažnejše industrijske panoge so kovinasta industrija, izdelovanje emajlirane posode in opeke ter kemična in lesna industrija. Na hribovitem ozemlju j. od Celja imajo večji pomen le kamnolomi in žganje apna. V kolikor se prebivalstvo bavi s kmetijstvom, prideluje vse vrste žita, krompir in povsod po ravnini v manjših množinah tudi hmelj. Sadjarstvo se šele pričenja intenzivno gojiti. Tudi gozdarstvo ni posebno razvito, čeprav je v višjih legah precej gozdov. Vinogradi so le na jugu na pobočju celjskega Starega gradu in Miklavškega hriba. Živila, zlasti zelenjavo, mleko, perutnino in jajca prinašajo iz vseh krajev na celjski trg. Babno, 164-25-20-5-15. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2 km, zdr Celje-okolica 2 km. Nm 242 m. Lega v ravnini ob obč. cesti 1 km od drž. ceste na Lavi. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo. Breg, 535-38-38-0-35. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 1 km, zdr Celje-okolica 1 km. Nm ca 245 m. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje ob banovinski cesti proti Laškemu, v soteski pod Miklavškim hribom (400 m) nasproti celjskemu Staremu gradu (411 m). Tipično predmestje brez industrije, naseljeno z delavci, raznimi nameščenci, obrtniki in trgovci. Pod hišami kopališče Diana na Savinji. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi; izkopani bronasti predmeti. Celje, mesto, 7636-608-1075-0-1190. So du žand fin žel o pTt š žup v kraju. Oblasti in uradi: Mestno načelstvo z oddelki: Obči in upravni, tehnični, zdravstveni, veterinarski, računovodstvo, gozdarstvo in oskrbništvo. Mestna podjetja: mestna elektrarna in plinarna, mest. klavnica, mest. vodovod in mest. pogrebni zavod. Predstojništvo mest. policije. Sresko načelstvo. Sreski cestni odbor. Sresko in okrožno sodišče. Upravno sodišče za vso dravsko banovino. Državno tožilstvo. Davčna in katastrska uprava. Komanda celjske žandarm. čete in stanice. De-kanija (škof. lavant.) in župnija (mestna in opatijska). Srbska pravoslavna cerkvena občina in evangel. občina. Javna bolnica in drž. zdravstveni dom. Ekspoziture OUZD, TBPD in Javne borze dela. Mestno gledališče, ust. 1885 in mestni muzej. Vojaški urad (komanda celjskega voj. okruga in 39. peš. p.). Tujsko prometna pisarna. Zdravnikov 27, živinozdravnika 2, advokatov 24, notarja 2. Šole: Drž. real. gimn.: ust. 1808 (kot nemška), 1895 še nem.-slov. nižja gimn., obe združeni 1918 v slov., sedanjo drž. real. gimn. Ima 8 razr., 11 vzpor., skupaj 19 odd. Drž. deška mešč. š., ust. 1870, 8 odd. Drž. dekl. mešč. š., ust. 1902, 7 odd. Zas. dekl. mešč. š. šolskih sester (s pravico javnosti od 1924), ust. 1870, 4 odd. Deška nar. š., ust. 1460, 10 odd. Na tej šoli: obrt. nad. š., 2 razr. trg. š., ust. 1908 (kot mestna trg. š.), 1920 podržavljena in trg. nad. š. Dekl. nar. š. ust. 1466, 10 odd. Okoliška deška nar. š., ust. 1875, 18 odd. Na tej š.: kmetijski nad. tečaj in gospodar, nad. tečaj. Zas. dekl. okol. nar. š. pri šolskih sestrah. Ust. 1878 (s pravico javnosti od 1924), 11 odd. Drž. rudarska š., ust. 1919, 3 odd. Hotelirska š. Društva, organizacije in združenja: SKJ, JS, CMD, PCMD, NO, RK, JUU, NSZ, PSVD, CD, PČD, DKfid, Kat. prosv., Gas., župa »Boj«, »Branibor«, Strel, druž., Družab. klub, Esper. klub, Šah. klub, SK Celje, SK Atletika, SK Olimp. SK Jugoslavija, Klub kolesarjev, Steg skavtov in planink, Gozdovniški rod, Ljudsko vseučilišče, Dij. dom, Francoski krožek, Jugosl.-čehoslov. liga, Kolo j. s., Vinc. konf. »Dobrodelnost«, Družba sv. Mohorja, Protitub. liga, Dij. kuhinja. Pevska društva: Celjsko, »Oljka«, Celjski Zvon, Glasb. Matica. Dramat. d., Godb. d. železničarjev. Treznostno d. »Jutranja zarja« (za srez Celje), Ljudska čital., Olepš. in tuj. promet d., Smučar, klub »Soča«, »Sokol, dom«, švabsko-nemški prosv. savez, Krožek mest. uslužb. in vpok., Savinjska podr. SPD, »Sloga« (stareš. organiz.). Društvo: Trgovsko; jugoslov. obrtnikov za drav. banovino (podr. Celje); odvet. in notar, uradnikov p. t. t. zvaničnikov in služiteljev kralj. Jugoslavije; slovenskih organistov; žand. upokojencev za Jugoslavijo; zaseb. in avtonomnih namešč. Celje; »Merkur« trgov, in priv. namešč. v Jugoslaviji, Kmet. sadj. in čebel., slov. komisijo-narjev, Obrtno, Lovsko, Ribarsko, Muzejsko, Gospodarsko d. priv. trg. nameščencev, Trgovski kolegij Celje. Podružnica: Saveza jugoslov. srednješol. udruženj »Sloga«; Saveza priv. namtfšč. Jugoslavije; Ujedinjenega saveza železničarjev; Udr. jugoslov. nacional, železničarjev in brodarjev; Saveza metal, radnika; Saveza briv. pomoč.; Osred. d. oblačil, del. in sorod, strok; Ferijalnega saveza: društva A. A. nemške cerkv. obč.; Splošne delav. zveze za Jugoslavijo in Kraj. odbor rudar. d. Udruženje: rezerv, ofic. in ratnikov (pododbor); voj. invalidov kralj. Jugoslavije (kraj. odbor). Združenje: trgovcev v Celju; trgovcev za srez Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah; čevljarjev; kovinarjev in kolarjev; krojačev, šivilj in izdel. perila; mesarjev in prekajevalcev; mizarjev; pekov; kovačev; sedlarjev, tapetarjev in sorod, strok; klobučarjev; steklarjev. Skupno združenje rokodelcev. Zveza: čebel, podružnic za bivšo mariborsko oblast v Celju; obrtnih dr. dravske banovine; Živilskih delavcev Jugoslavije (podr. Celje). Nm 241 m (farna cerkev), 239 m (kolodvor). Celje je za Ljubljano in Mariborom največje in gospodarsko, prometno in kulturno najpomembnejše mesto dravske banovine. Njegov geografski položaj v banovini je prav centralen. Kajti kot v. rob Prekmurja je tudi naša državna meja pod Snežnikom v zračni črti odtod približno 100 km daleč, tako daleč je pa tudi od Bohinja in le malo dalje od Triglava in Rateč na skrajnem sv. kotu naše Gorenjske. Celje leži na j. in obenem najnižjem robu Celjske kotline. Mesto se razprostira na levem bregu Savinje, kjer sprejema reka iz vseh delov kotline večje in manjše pritoke, preden v velikem ovinku ne zakrene v slikovito in precej ozko prečno dolino, ' ki jo z obeh strani zagrajuje predalpsko hribovje. Ker teče Savinja tik ob južnem robu kotline, sprejema vse večje pritoke le z leve strani. Pomembnejši so Ložnica in Sušnica, zlasti pa globoka in kalna Voglajna, ki sprejema že v mestu Koprivnico in malo preje nedaleč odtod deročo Hudinjo. Skozi mesto drži drž. cesta Ljubljana—Maribor, od katere se tu odcepijo ban. cesta v Šmartno v Rožni dolini, ki drži ob potoku Sušnici, ban. cesta proti Storam, ki spremlja Voglajno, in ban. cesta proti Zidanemu mostu, ki sledi Savinji v smeri njenega toka. Celje je obenem železniško križišče, še v mnogo večji meri pa izhodišče avtobusnih prog, ki drže večinoma daleč preko okvirja celjskega sreza. Redni avtobusni promet se vrši proti Vranskemu, Logarski dolini, Dobrni, Vitanju in Mariboru. Talni načrt mesta je prilagojen toku Savinje. Ulice drže pravokotno na reko ali pa so vzporedne z njo. Večidel so ulice tlakovane in povsem zazidane, tako da Celje povsem pogreša večjih nezazidanih ploskev. To je vzrok, da število prebivalstva v središču mesta zelo polagoma napreduje. Vendarle pa se mesto dejansko razveseljivo razvija, zlasti na s., sz. in v., kjer nastajajo novi mestni deli že izven bivše mestne občine. Tu so vzrastle zlasti nove vilske četrti (n. pr. na pobočju Jožefovega griča in proti Spodnjemu Lanovžu pod Golovcem), med tem ko je Celje v ožjem smislu že dolgo zrelo in zavzema v njem trgovsko-obrtniška »city« vedno večji obseg. Tu prebivalstvo večinoma že nazaduje, ker se stanovanja predelujejo v obrtniške in trgovske lokale in pisarne raznih pridobitnih podjetij (na pr. Kralja Petra cesta, Zerja-vova ulica, Prešernova ulica, Glavni trg, Gosposka ulica itd.). Celje ima okrog 250 trgovin, med katerimi je precejšnje število veletrgovin v pravem smislu (n. pr. Stermecki in Ra-kusch). V obrti je zaposlenih okrog 1000 ljudi; mesto poseduje več večjih denarnih zavodov, pomembna pa je tudi industrija, čeprav je v glavnem osredotočena izven mesta na periferiji. Važnejše industrijske panoge, ki so razvite v Celju, so proizvodnja barv in kemičnih proizvodov, pohištvena industrija, izdelovanje alkoholnih pijač in kamnoseštvo. V mestu je tudi velik parni mlin. Celje je pomembno tudi v kulturno-prosvetnem oziru. Poleg ljudskih šol ima tri meščanske šole, trgovsko šolo, rudarsko šolo, gimnazijo in Glasbeno matico, ki so večidel nameščene v lepih modernih poslopjih. Tu so štiri tiskarne in več knjigarn. Mesto se ponaša z lepim muzejem, ki poseduje zlasti lap rimski lapidarij in paleolitske izkopine iz svetovnoznane Potočke zijalke. Kraj pa je tudi zelo uvaževano letovišče. Poleg domačih gostov iz vseh krajev Jugoslavije, prihajajo sem zlasti Avstrijci. V zadnjem času izkazuje statistika 10.000 do 25.000 gostov na leto, med temi je 20% inozemcev. Kot leto-viščarski kraj ima Celje idealne pogoje: urejena kopališča v topli Savinji (20°—24° C), hotele in kavarne (skupaj ca 150 sob z 250 posteljami), mnogo privatnih sob, krasno urejen senčnat park na desni strani Savinje, dobre prometne zveze na vse strani ter izredno prijetno okolico. Nizki in lahko dostopni griči v neposredni bližini Celja s preglednim razgledom na mesto in okolico so predvsem: Jožefov grič (300m, K ure), Miklavški hrib (400 m, % ure), Stari grad (411 m, % ure, razvaline celjskega gradu) in Anin vrh (471 m, % ure, lesen razgledni stolp); nekoliko višji bolj oddaljeni vzpetini z zelo razsežnim razgledom pa sta v prvi vrsti Grmada (722 m, 1 % ure) in Tolsti vrh (838m, 2^ure). Zelo obiskovani izletni točki južno od Celja sta tudi Celjska koča pod Grmado (650m, IVi ure) in idilična gorska vas Svetina (700m, 2 uri), medtem ko se nudijo proti v., s. in z. lepi izleti po ravnem, na pr. na Teharje (% ure), proti Vojniku (i% ure), Smartnu v Rožni dolini (2 uri) in Petrovčam ozir. Žalcu (2 uri). V celjski okolici je obilo idealnih smuških terenov. Zimski sport je tod že močno razširjen. Tla današnjega Celja in okolice so bila obljudena že v neolitski dobi, kar dokazuje pri Celju izkopano kamenito orodje. Kraj je bil naseljen tudi v bronasti, hallstattski m latenski dobi, ko je tu prebivalo keltsko pleme Collatianov, ki je imelo svoje središče v okolici Slovenjega gradca. Številne najdbe novcev iz keltske dobe pričajo, da je Celje ležalo ob živi prometni cesti. Okoli leta 15. pred Kr. je mesto prišlo pod rimsko oblast. Ležalo je v novoustanovljeni provinci Noriku in je postalo v drugem ali morda že v prvem stoletju njeno administrativno središče, kamor so premestili sedež prokuratorja iz Virunuma na Koroškem. Celje je bilo municipium, t. j. mestna občina s samoupravo po rimskem vzorcu. Mestne pravice ji je naklonil cesar Klavdij; odtod tudi ime Claudia Celeia. Kot izrazito rimsko mesto je imelo C. svoj forum, kopališča, sijajne tempelje, tlakovane ulice in dobro urejeno mestno kanalizacijo, o čemer pričajo številne iz.kopine. Mesto je bilo obdano z obzidjem. Upravni teritorij rimskega Celja je segal na s. na vrh Pohorja, na j. preko Save do Litije in Rajhenburga, na v. do Slov. Bistrice, na z. pa do Savinjskih Alp. Rimska Celeia je bilo važno križišče mnogih cest; najpomembnejša je bila cesta, ki je držala iz Italije preko Ljubljane, Trojan in Celja in odtod po dolini Hudinje preko Konjic na Ptuj. V Ptuj pa je šla iz Celja tudi cesta ob Voglajni skozi Šmarje in Poljčane. Tretja cesta pa je odtod držala po dolini Savinje na Zidani most in dalje proti Neviodunumu (Drnovo pri Krškem). Zato ni čuda, da je bila rimska Celeia važno trgovsko središče. Za vladanja cesarja Marka Avrelija (161—180) je Celje dobilo vsaj manjšo vojaško posadko. Ko so pa začeli germanski narodi ogrožati mejo na Donavi, je Celje prenehalo biti glavno mesto Norika. Na podlagi upravnih reform cesarja Dioklecijana (284—305) in Konstantina Velikega (313—337) je postalo Celje periodično glavno mesto novonastaloga Sredozemskega Norika. O širjenju krščanstva v Celju nimamo podatkov do Konstantina Velikega. Po legendi je bil 1. 284. oblavljen v Celju sv. Maksimilijan, ker ni hotel žrtvovati bojnemu bogu Marsu. Vsekakor je imelo mesto že v zgodnji krščanski dobi škofijski sedež. Na prvo krščansko dobo spominja starokrščanska bazilika, ki so jo odkrili 1897 na mestu današnje pošte. V njeni bližini so naleteli na še starejšo cerkev. V dobi preseljevanja narodov je Celje veliko trpelo. Rimska Celeia je v tej dobi popolnoma izginila. Po -zmagi Karla Velikega nad Obri je prešla Celjska kotlina politično pod Franke, cerkveno pa pod oglejskega patriarha. V srednjem veku se prvič omenja Celje 824. Ludovik Pobožni je podredil 828 ustanovljeno mejno grofijo ob Savi, ki ji je pripadalo Celje, Bavarski. Po porazu Madjarov (955) je Celje prešlo v okvir novoustanovljene savinjske marke. V dobi Celjskih grofov pa je postalo središče gospodarsko in politično močne celjske grofije, ki je imela približno isti obseg. Kot trg se Celje prvič navaja 1323. Tedaj je bilo še brez obzidja. Gospodarsko je trg zlasti napredoval, ko je dobil od avstrijskih vojvod in cesarjev razne privilegije. L. 1372. sta izdala vojvoda Albreht in Leopold več tozadevnih odredb. V trgu se je naseljevalo plemstvo in židje. Najznamenitejše plemiške rodbine so bile: grofje Thurni-Vallesassina, Gaisrucki, Apfaltrerni in Schrottenbachi. Hiša Schrottenbacliov je sedanji magistrat. Celjski židje so veljali za važne kre-ditorje denarja številnim graščakom celjske grofije, dokler jih ni iz vse grofije pregnal grof Herman II. Grof Friderik II. je povzdignil 11. aprila 1451 Celje v mesto z vsemi pravicami in svoboščinami ostalili štajerskih mest. Obenem mu je določil sodni pomerij, oprostil meščanske točilnice vseh davkov in meščane vsake tlake, razen pri dograditvi mestnega obzidja, ki ga je ukazal postaviti 1450. Tega so dozidali šele 1473 v obliki četverokota s šestimi okroglimi stolpi. Obzidje je obdajal globok jarek s tremi vrati: vodnimi ob Savinji (ohranila so se do 1851), ljubljanskimi na z. (ohranjena do 1775) in graškimi na s. (ohranjena do 1804). Mestno obzidje so podrli 1785. Isti grof je svojim meščanom podaril svojo hišo v mestu za magistrat (hiša na Glavnem trgu št. 17), ki jo je pa 1830 mestna občina prodala. Grof Ulrik II. je potrdil 1455 privilegije svojega očeta in dovolil meščanom svobodno volitev župana, sodnika in mestnega sveta. Sodnik, ki je z občinskim svetom upravljal mestno gospodarstvo, je v 15. stol. vršil tudi krvno sodstvo. Mestni krvnik je obešal obsojence v Trnovljah. Pozneje je krvno sodstvo prešlo na grofinskega (četrtinskega) krvnega sodnika, ki je 1729 premestil vislice na Golovec; ta se od tedaj imenuje tudi »Visliški hrib«. V začetku 19. stol. so premestili vislice na Glazijo. Tudi po 1456, ko so izumrli Celjski grofje, je ostalo Celje središče celjske grofije. Njeni grofje so bili od sedaj Habsburžani. Tudi ti so bili Celju naklonjeni. Ze Friderik III. je 1458 meščanom potrdil vse pravice in svoboščine, katere so jim podarili Celjani. Poleg tega jim je dovolil tedenski tržni dan na soboto in tri letne sejme. Isti cesar je ukazal odpraviti vse gostilne po kmetih t miljo od mesta, ker so škodovale meščanom; slednjim je povsod dovolil prost ribolov in lov na ptice. Friderik III. je dal C. tudi mestni grb, posnet po grbu Celjskih grofov: ščit s 3 zvezdami, figuro in napisom ter letnico A. D. 1464. Nadalje je naklonil mestu (1478) cestni privilegij, glasom katerega so morali trgovci potovati s svojim blagom (izvzemši pšenico, vino, sol) edino po cesti, ki je vodila skozi Celje. Končno je Friderik III. ustanovil v Celju, kot centru svoje grofije, vicedomski urad, ki je bil predvsem finančnega značaja, a je izvrševal tudi sodne in druge zadeve. Poleg vicedoma je stanoval v Celju tudi glavar, ki je imel predvsem nalogo braniti Gornje Celje, posebno v turški dobi in času kmečkih uporov. Poznejši privilegiji Habsburžanov so bili v glavnem potrditev prejšnjih, le da se množe pravice do novih letnih sejmov. Sodna oblast celjske grofije je bila v rokah privilegiranih deželskih sodišč s pravico krvnega sodstva pri celjski, šoštanjski, velenjski, mozirski, gornjegrajski, žovneški, ojstriški in gotoveljski go-spoščini ter pri številnih nepriviligiranih sodiščih z nižjim sodstvom. V 16. veku je celjsko grofijo zamenjala celjska četrt, ki je na s. segala do Drave; 1750 pa je postalo Čelje središče celjskega okrožja ali kresi je, ki je bilo manjše od celjske četrti, kajti njen severni del je pripadel Mariboru. Toda še isto leto je Marija Terezija prodala celjsko gospo-ščino grofu Antonu Gaisrucku, ki je gospodarski urad in deželsko sodnijo premestil v novo zgrajeni grad Novo Celje. Terezijanske in jožefinske reforme so spremenile mestno upravo z uvedbo občinskega tajnika in župana mesto sodnika.-Od obeh so zahtevali pravni izpit. S tem je C. formalno izgubilo krvno sodstvo. Od 1815 je imelo C. moderno urejen magistrat: izprašanega župana in dva svetovalca-namestnika in sodna referenta. Po 1848 |e C. postalo avtonomno mesto. L. 1867. je dobilo z graškim, ljubljanskim in vodnim predmestjem svoj mestni statut. L. 1908. je prevzela mestna občina po ministrski odobritvi stari grb Celjskih grofov: modri ščit s 3 šesterokrakimi zlatimi zvezdami. Večina celjskih meščanov se je bavila / obrtjo in trgovino. Obrtniki so bili organizirani v zadrugah — cehih. Nekateri cehi so že iz konca 14. in 15. stol. Cehovska pravila in privilegije so v 17. in 18. stol. potrjevali razni vladarji. Trgovina se je razvijala paralelno z obrtjo. Poleg 2 tedenskih tržnih dni, t. j. sobote in od 1847 še srede, in 7 letnih sejmov, so uživali meščani šc mnoge druge važne trgovske privilegije, tako od 1478 skladiščno pravico in cestno prisilnost. L. 1543. je mesto postalo središče prodaje morske soli. V zaščito celjske trgovine so vladarji s pogostimi odredbami prepovedali trgovino na kmetih in izven mesta sploh, ukinjali sejme v bližini mesta, ako bi ti škodovali celjskim sejmom. Daljna celjska trgovina je šla predvsem po cesti Dunaj—Maribor—Celje—Vransko—Ljubljana. Blago so večinoma tovorili, dokler ni 1727 cesar Karel Vi. dal popraviti Dunajske ceste; poslej je začel prevladovati vozni promet. Važna prometna pot je vodila iz Celja tudi mimo Vitanja v Slovenjgradec in dalje na Koroško, ter cesta, ki je šla proti Sevnici in Zagrebu deloma po obronkih gora, dokler niso 1816 popravili oziroma zgradili nove po dolini Savinje do Zidanega mosta. 2. junija 1847 je pa stekla skozi Celje železnica Dunaj—Zidani most in 1889—1892 železnica Celje—Velenje, ki je bila 1897—1899 podaljšana do Dravograda. V 15. in 16. stol. je mesto veliko trpelo od turških napadov. Prvič so se pojavili Turki pred še nedograjenim mestnim obzidjem 1469 s kranjske strani. Z iste strani so pridrveli 1471, 1473 pa s Koroškega. V 1478 so dvakrat napadli mesto. L. 1489. so ropali po celjski okolici: 1492 je odbil njihov napad na C. grof Jurij Herberstein; tudi 1493 so na svojem pohodu iz Bosne brezuspešno oblegali mesto. Od Dunaja se vračajoče Turke je 1529 premagal Viljem pl. Herberstein. Tudi po bitki pri Kiseku 1532 so Turki nadlegovali Cel je. Kot v času turške nevarnosti je tudi v dobi kmečkih uporov veljalo utrjeno Gornje Celje za važno obrambno postojanko. L. 1515. so kmečki uporniki zasedli grad in oblegali mesto. Toda Juri j Herberstein, ki so ga poslali deželni stanovi z vojsko, je udušil upor in kmete pobil. V splošnem kmečkem uporu 1573 je branil grad grajski glavar baron Ungnad. Ko so bili kmetje poraženi, je bil ujeti vodja Ilija Gregorič zaprt začasno na celjskem gradu. Za zapore ujetih upornih kmetov so uporabljali celjski grad tudi 1635. Podobno je bilo v kmečkem uporu 1674. Celje je veliko trpelo tudi od nastanitve, prehrane, ropanja in pustošenja vojaških čet, katerih je bilo polno mesto tako v turški dobi in času kmečkih uporov, kot tudi pozneje za časa benečanske, 30 letne, avstrijske nasled-stveue, 7 letne in francoske vojne. Ogromno škodo so napravile francoske čete, ki so se nastanile v Celju prvič 1797. drugič 1805 in tretjič 1809. Elementarne nesreče so pogosto zadele mesto. Mesto je pogorelo ali bilo vsaj močno od ognja poškodovano 1448. 1502, 1510, 1534, 1546, 1682. 1789. 1794 in 1798. Kuga je morila v mestu 1473, 1542, 1600. 1601. 1644—1647, 1679— 1680, kolera 1836. Tudi Savinja je često poplavljala Celje. Protestantizem je hitro prodrl v C. Glavni učitelj nove vere je bil Primož Trubar, tedaj župnik v Loki pri Zid. mostu. Dobil je tudi kapelanijo pri sv. Maksimilijanu pri Celju, kjer je često pridigal. Višek je dosegla reformacija v 2. pol. 16. stol. (predikanta Andrej Lang in Jurij Maček). Protestantska služba božja se je vršila v kapeli sv. Trojice na Glavnem trgu — v hiši, ki so jo v to svrho kupili 1575 deželni stanovi. V tej dobi je večina meščanov sprejela protestantsko vero. Mestna uprava je bila v luteranskih rokah. Toda na nadvojvodov ukaz so morali 1578 službo božjo opustiti, nakar je postal Žalec zbirališče celjskih protestantov. Proti koncu 16. stol. so odstavile protireformacijske komisije najprej protestantskega sodnika in mestni svet, meščane pa so pod prisego prisilile k vrnitvi v katoliško vero. Na glavnem trgu so zažgali protestantske knjige. Celjsko šolstvo je prav starodavno: mestna šola je obstajala že 1460. V dobi terezijanskih šolskih reform je dobilo mesto 1777 glavno šolo s 3 oddelki in 1826 še IV. razred. L. 1808. je dobilo I. razred gimnazije in 1850 VIII. razred. Tudi začetki današnje sirotišnice segajo v davno preteklost. Že pred 1456 je imelo C. hospital pri sv. Duhu izven tedanjega mesta. L. i459. pa so ga premestili radi turške nevarnosti v utrjeno mesto in ga tu zgradili (med 1468 in 1487). Po kapelici sv. Elizabete, ki so jo kmalu prizidali, je sirotišnica dobila ime »špital sv. Elizabete«. Hospital so razni dobrotniki bogato obdarovali z zemljišči in hišami. Kapelo je močno poškodoval požar 1687 in 1798. L. 1825. je dobila sedanjo obliko; od 1930 jo uporabljajo tako kot nekdanjo bolnico za bivališče mestnih ubožcev. Ko je bilo hospitalsko premoženje prodano (1759 in 1798), je cesar Jožef IT. ustanovil pravo ubožnico. L. 1848. se začen ja tudi v Celju doba narodnega preporoda. Posebno hudi so bili boji za slovenski jezik v šoli. V 1895 ustanovljena utrakvistična gimnazija je prenehala na samem začetku. L. 1897. otvorjeni gimnazijski razredi z nemško-slo-venskim učnim jezikom so bili podrejeni nemški gimnaziji. Tudi v Celju so bili slovenski profesorji voditelji narodnega gibanja: profesor Valentin Konšek je začel 1848 izdajati Celjske Slovenske novine, od 1849 pa Slovenske novine. Štefan Kočevar je ustanovil 1861 celjsko Čitalnico. L. 1885. je prineslo ustanovitev Družbe sv. Cirila in Metoda, 1. 1893. Občega slov. obrtnega društva, 1894 Slov. pevskega društva, 1897 Slov. del. podp. društva. Gospodarsko zaščito in pomoč naj bi nudila slovenskemu življu 1881 ustanovljena Celjska posojilnica in (1883) Zveza slovenskih posojilnic, ki je nadzirala obstoječe posojilnice in ustanavljala nove. L. 1889. je bila ustanovljena Južno-štajerska hranilnica, 1907 pa Ljudska posojilnica. Narodno zavest je zlasti povzdignila otvoritev Narodnega doma (1897) in obisk čeških študentov in Sokolov (1899). Radi pogostih narodnostnih uličnih spopadov je oblast prepovedala 1900—1914 vse slovenske javne prireditve". Današnja kasarna Kralja Petra na Dečkovem trgu je nameščena v nekdanjem dolnjem celjskem gradu, ki so ga prizidali k že obstoječemu mestnemu stolpu. Slednji je bil sezidan okoli 1200 najbrž na mestu nekdanjega rimskega svetišča. Prvotno je bil stolp last Vovbržanov; ko so ti 1322 izumrli, je prešel v roke Celjanov. Celjski grofje so stolpu prizidali grad, kamor so se okoli 1400 preselili i/. Gornjega Celja, ki je od sedaj bil samo trdnjava. Po 1456 je bil grad sedež vicedoma, dokler ga ni Marija Terezija okrog 1750 preuredila v vojašnico. Stara je tudi grofija, nekdaj last Celjskih grofov. L. 1580. jo je nadvojvoda Karel prodal rodbini grofov Thurn-Valle-sassina, ki so zgradili na istem mestu današnjo baročno stavbo z arkadami na ulični strani. Na stopnišču je še viden njihov grb. Veliko je trpelo poslopje od požara 1798.. Sedaj ima v grofiji prostore okrožno sodišče. Ob priliki restavriranja poslopja 1926 in 1927 je bil odkrit in restavriran v veliki dvorani pod dotedanjim stropom starejši ravni strop, ki je ves poslikan. Po snovi je strop zgodnje baročno delo slikarja severne italijanske, možno tudi benečanske šole med leti 1591 do 1610. Štiri vogalne slike predstavljajo giganta v silno razgibanih položajih, štiri stranske slike štiri letne čase in dve sliki antično bitko. Marijin spomenik na Glavnem trgu je bil * postavljen 1776 na mestu, kjer je bil usmrčen morilec Pretner. Opatijska in mestna župnija v Celju (dek. Celje, škof. lavant.) ima 17.563 duš. Župna cerkev sv. Danijela. Prvotna cerkev je bila postavljena v romanskem slogu tekom 13. stol. (1301 prvič omenjena). Obsegala je le sedanjo srednjo ladjo in dva stolpa. Ravni leseni strop je počival na še sedaj ohranjenih konzolah, apsida pa je stala na mestu sedanjega presbiteriju. V 14. istol. so stavbo dvignili, prizidali stranski ladji, postavili nov gotski presbiterij in dozidali kapelo Žalostne Matere Božje. V prvi pol. 15. stol. so vse tri ladje obokali in postavili sedanji presbiteri j. L. 1637. je bil postavljen stranski portal (Jurij Lenz). Iz 18. stol. sta obe kapeli: v to dobo spada tudi barokizacija cerkve. Tekom 19. stol. .so regotizirali kapelo 2. M. B.. stolp in presbiterij. L. 1901. je bila posvečena zakristija (novo-gotska). Vse štiri kapele, presbiterij in zakristija so zaključene s tremi stranicami osmerokotnika: kapela Z. M. B. ima sedem opornikov. yse tri ladje, kapela Z. M. B. in zvonica so križno svođeni. Mali kapelici sta kriti z banjastim svodom, enako tudi kor. Zakristija s predsobo imji raven strop. Svod kapele 2. M. B. je okrašen z renesančno ornajnentiko. Apsido glavne ladje je poslikal (1742) Franc Jelovšek. Glavni oltar je benečansko delo iz prve pol. 18. stol. Notranjščina ima več znamenitih spomenikov in slik, med temi sv. Družino od Valentina Metzingerja. Konzole, na katerih stoje kipi svetnikov in baldahini ter sedile v kapeli 2. M. B.. so iz 14. stol. V isto dobo spada odlična freska Zveličarja za leseno steno priž-nice. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov. Prvotno je Celje pripadalo žalski prafari, v 13. stol. pa je bilo že samostojna župnija. Patronatske pravice nad njo so izvrševali prvotno Vovbržani, od 1300 klarisinje iz Judenburga, od 1319 oglejski patriarh, od 1362 avstrijski vojvoda, pozneje Celjani in po 1456 deželni vladarji. Cerkveno je župnija pripadala oglejskim patriarhom, odnosno njihovim namestnikom savinjskim arliidiakonom, ki so bili sprva običajno, od 1715 pa stalno celjski župniki. Ti so se poslej imenovali celo celjski arhidiakoni, 1761 pa so dobili še opatijski naslov. Ko je bil 1751 ukinjen oglejski patriarhat, je župnija pripadla goriški nadško-fiji, od 1787 je pa podrejena lavantinski škofiji. Od 1790 je tu sedež dekanije. Cerkev Marijinega Vnebovzetja je bila nekdaj minoritska cerkev; sedaj je podr. mestne župnije. Minoritski samostan in ininoritsko cerkev so ustanovili 1241 Celjski grofje. 2e v začetku 14. stol. je bila cerkev večkrat prezidana in popravljena. Prvotna gotska arhitektura je mnogo trpela ob požaru 1687. L. 1745. je bila cerkev obokana in že drugič barokizirana. Sčdanji zvonik m pseudoromanska zunanjost sta delo arhitekta Biicherja iz 1880. Cerkev je v vzdolžni smeri vzidana med duhovniško hišo in kresijo in tvori z njima enotno fasado. Ladjo delijo polslopi v štiri enake dele, ki so kriti s plitvimi kupolami. Na levi strani ob koru je ladji prizidana božjegrobna kapela, spredaj pa zakristija. Lepa so železna vrata božje-grobne kapelice iz druge pol. 17. stol., ter kameniti, deloma prenovljeni portal zakristije, z reliefom iz konca 14. stol. Pol-krožno zaključeno absido je okrasil Schiffer z veliko fresko Marijinega Vnebovzetja 1813. Freska spominja v gornjem delu na Jelovška. Restavrirana je bila 1881. Pomembno štajersko delo je slika 14 priprošnjikov v sili iz srede 18. stol. (morda Ronnacher). Klopi je mojstrsko izrezljal Simon Epenberger 1695. Rimski spomeniki v zakristiji spadajo v konec I. stol. Veliki dobrotniki samostana in cerkve so bili Celjski grofje. Ti so imeli v cerkvi poleg oo. minoritov in Soteških vitezov (Helfenbergov) svojo grobnico. Tu sta pokopana Friderik II. in Ulrik II. V dobi protestantizma je redovno življenje začasno prenehalo in cerkev so uporabljali za shrambo živil. L. 1540. in 1687. je požar uničil cerkev in samostan. Oboje so 1694 na novo zgradili. L. 1797.. ko so uporabljali samostan v vojaške svrhe, je znova pogorel in je bil v razvalinah do 1804. L. 1808. je bil samostan ukinjen in njegovo imetje je pripadlo verskemu skladu. L. 1811. so cerkev popravili. Za glavnim oltarjem še danes hranijo lobanje Celjskih grofov. Samostansko poslopje je kupil 1817 Ivan Steinmetz, od njega pa 1864 mestna občina, ki ga je priredila za jetnišnico. Podr. cerkev sv. Duha se prvič omenja 1468. Okoli 1500 so cerkev prenovili, v sredi 18. stol. pa močno barokizirali; vendar je gotska razdelitev v tri ladje še ostala. Od prvotne po-znogotske stavbe so ohranjeni tudi ostanki stenskih slikarij na v. steni, šilasta vdolbina s posnetimi robovi ob slavoloku, stopnice na kor in vhod v zakristijo. Presbiterij je ožji od ladje in ima posnete ogle. Okna so spodaj pravokotna, zgoraj segmentna. Ob vzdolžnih stenah ladje sta po dva pilastra, nad njimi pa je dvojni venčni zidec. Ladja je krita s kupolami, ki so preprežene s križnimi pasovi. V medaljonu vsake kupole je freska. Tudi presbiterij krije plitva kupola s križnim pasom. Poslikal ga je Tomaž Fantoni 1867. Glavni oltar je dobro delo iz srede 18. stol. Oltarno sliko je izvršil Giacomo Brollo (1868). Dobro delo so tudi kipi cerkvenih očetov na prižnici (iz 2. pol. 18. stol.) in slika: Prihod sv. Duha. V zunanjščino je vzidanih mnogo nagrobnikov iz konca 18. in 1. pol. 19. stoletja. — Arkova kapelica na Dolgem polju je iz srede 18. stol. V tlorisu kvadratična stavba je krita s streho, iz katere se dviga močan podstavek za kip M.B. Arhitektura je izredno učinkovita. Cerkev sv. Andreja je iz 15. stol. L. 1783. so cerkev opustili in jo 1856 prodali evangeljski občini, ki jo je zase uporabljala do 1906; sedaj je v njej skladišče stavbenika Nerata. Sedanja evangeljstka Kristusova cerkev je bila sezidana v poznogotskem slogu 1906 po načrtih arhitekta Steinhoferja. Znotraj je bila popolnoma obnovljena 1934. Evang. cerkvena občina je bila do 1901 podr. ljubljanske. Ima 422 duš. Pravoslavno cerkev sv. Save so zgradili 1930—1932 po načrtih beograjskega arhitekta M. Korunovdća v pokosovsko srbsko-bizan-tinskem slogu. — V C. rojeni: Baukart Jan (r. 1889), vzgojesl. pis., Fink Fran (r. 1885), vzgojesl. pis., Hohenwart Sigismund pl. (1745—1825) škof, vnet naravoslovec; Jenko Fran Jožef, ž. tu v 2. pol. 18. stol., knjigar; Jeretin Janez (1803—1853), tiskar, 1848 izd. »C. Slov. novine« in »Slov. čbelo«; dr. Nikič Fedor (r. 1898), propagator treznosti s predavanji in publicistično v slov., hrv. in srb. listih; dr. Oblak Vatroslav (1864—1896), univ. prof., lingvist, slov. in jug'osl. dialektolog, raziskovalec cerkv. starosl. jez.; dr. Vošnjak Bogomil (r. 1882), član Jgsl. odbora, soust. »Vede«, pisec politično pravnih del; Wiestlialer Franc (1849—1927), gimn. ravnatelj, lit. zgodovinar in leksikograf, glavno delo lat.-slov. slovar. Dobrova, 251-38-10-28-15. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2.5 km. Nm ca 260 m. Dostop po obč. poti 2.5 km od drž. ceste v Celju z vozom ali z avtom. Valovit in precej gozdnat svet. Kmetijstvo in delo v tovarnah. Gaberje, 2828-190-60-130-410. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2 km, zdr Celje-okolica 2 km. Gas., Godb. d. železničarjev. Nm ca 240m. Veliko industrijsko in obrtno predmestje na s. strani Celja kraj drž. ceste proti Mariboru. Na v. sega kraj do globoke in motne Voglajne. Prevladuje industrijsko delavstvo. Mnogo obrtnikov, trgovcev in raznih nameščencev. Velike tovarne: cinkarna, izdelovanje emajlirane posode in umetnih gnojil, kemična in žična industrija, mizarstvo, elektrarna itd. Razpečavanje industrijskih proizvodov po vsej državi in v tujino, zlasti v balkanske zemlje. Nad krajem se dviga podolgovat grič Golovec (Gaberni hrib, 273 m), na čigar pobočju je obsežno, tkzv. okoliško pokopališče; tu počiva mnogo naših odličnih mož. Cerkev sv. Maksimilijana, ki se omenja že v 14. stol., je dobila današnjo obliko ob prezidavi okrog 1500. Iz te dobe so glavna vrata, zakrite freske, vdolbina v presbiteriju in šilasto-ločna okna. Cerkev so nato prenovili 1832, 1862—1865 in 1927. Presbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Krit je s kupolo in polkupolo, ladja pa s tremi križnimi kupolami. Okna ladje in presbiterija so pravokotna. Ob stenah in oglih ladje so prislonjeni pilastri. Freske so delo Štefana Šubica in Tomaža Fantonija (1862 do 1865). Oltarji so klasicistični. Dobra je slika Matere Božje iz konca 18. stol. V zunanjščino cerkve je vzidanih več nagrobnikov iz 1. pol. 19. stol., v zakristijo pa po dva rimska spomenika in stebra. L. 1797. in med svetovno vojno so uporabljali cerkev za vojaško skladišče. Na desni strani cerkve stoji stara kapela sv. Maksimilijana, ki jo omenja že Valvasor. Ima presbiterij. nad katerim se dviga kupolasto oblikovan stolpič, in nekoliko širšo ladjo. Kupola presbiterija je poslikana s fresko sv. Trojice. Freske so delo Štefana Šubica, okrasje pa je napravil Josip Hatzl 1865. Oltar je iz 2. pol. 17. stol. Košnica, 251-36-20-16-10. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 3 km, zdr Celje-okolica 3 km. Povpr. nm ca 350 m. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. cesti Celje—Laško in ob stranskih potih. Raztresene hiše na hribovitem in gozdnatem ozemlju. Kmetovalci in delavci. Kamnolomi. Lava, 462-26-26-0-80. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 1.5 km, zdr Celje-okolica 1.5 km. Nm ca 240 m. Vas leži v ravnini na z. strani Celja ob drž. cesti proti 2alcu. Avtobusna zveza ]>noti Vranskemu in Logarski dolini. Kmetijstvo, razni nameščenci v mestu. Lesna*industrija, mizarstvo. Zgodovinska znamenitost kraja je grad zgornji Lanhof ali Lava. prvotno gospodarska pristava grofov Thurnov, ki so jo 1756 prodali grofom Reisigom. Ti so povečali gospodarska poslopja in svojemu uradu, ki je imel tu svoj sedež, priključili še Gorico in Lahovno. Grad je pozneje še večkrat menjal lastnike. Danes je še ohranjeni in obljudeni grad last D. Rakuscha, veletrgovca v Celju. Zgodovinski pomen ima v kraju tudi grad spodnji Lanhof ali Lanovž, ki se je nekdaj po posestnikih Stoblih (1801) imenoval Stoblov dvorec. Danes je ohranjeni in obljudeni grad (imenovan po prejšnjem lastniku pl. Brucku »Baronbruck«) last celjske občine. Lisce, 267-53-40-13-15. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 4 km, zdr Celje-okolica 4kin. Povpr. nm ca 300m. Raztresene hiše na desnem bregu Savinje in po sosednjem gozdnatem hribovju. Dostop po obč. poti 1—4 km iz Celja. Manj rodoviten svet. Kmetovalci, delavci in razni nameščenci. Nekaj vinogradov. Kopališče v Savinji, lepi ismuški tereni (smu-ška skakalnica), tujske sobe za letovišča rje. Nad krajem se dviga Anin vrli (471 m) z lesenim razglednim stolpom in z restavracijo: priljubljena izletna točka Celjanov. Lukrovec, 186-33-20-13-10. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 3 km, zdr Celje-okolica 3 km. Nm ca 260 m. Razložena vas na valovitem ozemlju na obeh straneh Koprivnice ob obč. poti 4 km s. od Celja. Dostop z vozom ali avtom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in delom v tovarnah. Lopata, 207-39-20-19-15-, So du žand fin žel o pTt š žup Celje 4 km, zdr Celje-okolica 4 km. Gas. Nm ca 250m. Lega v dolini potoka Sušnice, s. od Ostrožnega ob obč. poti 4 km od Celja. Dostop z vsemi vozili. Kmetovalci, nekaj obrtnikov. Ložnica, 138-21-18-3-10. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2 km, zdr Celje-okolica 2 km. Nm ca 240 m. Vas leži ob istoimenskem potoku kraj drž. ceste proti 2alcu in deloma s. od nje ob obč. poti. Ravnina. Pretežno kmetovalci. Medlog, 267-40-25-15-15. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 5 km, zdr Celje-okolica 5 km. Nm ca 250 m. Razložena vas v ravnini na robu gozdnatega gričevja ob obč. poti 2'A km od drž. ceste pri Ložnici. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, več mlinov, žaga, izdelovanje klavirjev. Kraj je pripadal go-spoščini Novemu Celju, ki je imela tu svojo pristavo; iz nje se je razvil grad Medlog. Zgradili so ga Celjski grofje kot lovski dvorec, v katerem je bival lovski čuvaj. Sčasoma se je grad razvil v samostojno gospoščino s podložnimi kmeti, bil pa je pozneje zopet združen z gospoščino Novim Celjem. L. 1849. ga je Novo Celje prodalo. Še dobro ohranjeni in obljudeni grad s pripadajočim večjim posestvom je bil do 1936 last rodbine Kvaternik. Zdaj ga poseduje celjska mestna občina. Miklavški hrib, 130-28-25-3-10. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 3 km, zdr Celje-okolica 3 km. Nm 240—400 m. Vas leži tik Celja na desnem bregu Savinje pod istoimenskim hribom in na njegovem pobočju. Dostop iz Celja 0—2 km po obč. poti z vozom. Prebivalci so večinoma delavci in razni drugi nameščenci. Lepi vinogradi po prisojnih rebrih. Vrh griča se odpira krasna panorama na mesto in njegovo bližnjo okolico; zato je priljubljeno sprehajališče Celjanov. Tu stoji daleč vidna podr. cerkev sv. Miklavža, ki so jo postavili Celjski grofje konec 14. ali v začetku 15. stol. Več obnovitvenih del je bilo izvršenih 1617 in 1867. L. 1898. je bil stolp dvignjen in izgotiziran. Vhod v pravokotno ladjo je skozi zvo-nioo. Presbiterij je ožji od ladje in je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Šilasto-ločna okna presbiterija so ostala še iz časa nastanka cerkve. Veliki oltar je bogato okrašen in nosi letnico 1657; kasneje je bil prenovljen. V podzidek stolpa sta vzidani dve rimski plošči. Na podnožju Miklavškega hriba ima vzvišeno lego nad Savinjo kapucinski samostan. Ustanovljen je bil v protireformacijski dobi 1609. Od 1609 do 1615 so gradili samostansko poslopje in cerkev sv. Cecilije, ki je danes podr. mestne župnije. L. 1866. in 1867. so samostan prezidali. L. 1912. so mu prizidali novi trakt. Vsa stara arhitektura cerkve je razen v fasadi ohranjena še do danes; od prvotne opreme pa je ostala samo še slika sv. Cecilije (morda Planner). Novi veliki oltar iz 1853 je napravil Janez Rangus iz Vojnika, oltarno sliko sv. Cecilije pa ljubljanski slikar Miškevič. Baje je izvršil Rangus tudi oba stranska oltarja, za katera je naslikal 1857 Štefan Šubic oltarni sliki. V tej dobi je izvršil Š. Šubic še druge slike in freske. Ladja in presbiterij sta banjasto svođena in ornamentalno poslikana. Freske na zaklj učni strani ladje pred presbiterijem sta izvršila Brollo in Fantoni. Desno ob ladji stoji lurška kapela; Marjetino in Frančiškovo kapelo so prizidali sredi 19. stol. Oltarje v n jih je naredil 1912 podobar Čamernik iz Celja. Zakristija je krita z dvema plitvima kupolama. V samostanu, ki je prizidan cerkvi, je večja zbirka slik, ki so večinoma iz 18. stol. Na njih so podpisani Alojz in Štefan Šubic, Rabič in Hatzl. ^ Ostrožno, 552-75-50-25-50. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2.5 km. Nm ca 245 in. Razložena vas v ravnim m deloma na valovitih tleh kraj gozda. Nekoliko močvirnat svet o.b potoku Sušnici. Dostop z vsemi vozili po obč. poti 2 km od drž. ceste na Lavi. Kmetovalci, delavci in razni obrtniki. Pečovnik, 343-65-15-50-20. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 4 km, zdr Celje-okolica 4 km. Nm ca 350 m. Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi na levi strani Savinje ob obč. poti 3 km od Celja. Dostop z vozom, deloma tudi z avtom. Kmetovalci in delavci. Izdelovanje apna in gramoza. Vzorna ribogojnica. Skozi vas drži markirana pot k Celjski koči (700m. 1 uro), zelo obiskani izletni točki. V ozadju strma Grmada (722m) in Tolsti vrh (838m). ki sta najlepša razgledna vrhova v bližini Celja. Polule, 236-39-15-24-20. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2.5 km. Pev. d. »Edinost«. Nm ca 280 m. Vas leži na desni strani Savinje ob ban. cesti proti Laškemu in ob stranskih potih. Raztresene hiše, deloma hribovita lega. Kmetovalci in delavci. Spodnja Hudinja, 694-83-15-68-125. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2.5 km. Športno d. »Olimp«. Nm ca 240 m. Pretežno industrijski kraj severno od Celja v ravnini ob drž. cesti proti Vojniku. Precejšnja obrt in trgovina. Lesna in volnena industrija, izdelovanje mila in opeke. Zagrad, 455-96-16-80-25. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2.5 km. Pev. d. »Sloga«. Povp. nm ca 300 m. Vas leži na j. strani celjskega Starega gradu (411 m); h kraju spada zaselek Prislova. Dostop iz Celja po obč. poti 2—3 km daleč z vozom, deloma tudi z avtom. Raztresene hiše v pretežno hriboviti legi. Kmetje in delavci. Pridelovanje lahkih vin. Izdelovanje bičevnikov, kamnolom. Pripravno za letovanje, tujske sobe. Poleg Pristove vojaško strelišče. Vrh strmega griča nad Savinjo, najbrž na mestu prejšnje rimske utrdbe visoko nad Celjem, se mogočno dvigajo razvaline gradu Gornjega Celja. Prvotni grajski lastniki so bili Vovbržani, ki se kot taki prvič omenjajo 1147. Ko so s Hermanom izumrli (1322), je grajski zakupnik Konrad Auffensteinski odstopil (1331) polovico gospoščine Frideriku Zovneškemu, ki je potem (1333) še preostali del kupil od Ulrika Pfannberškega. S tem je Gornje Celje postalo središče Zovneških gospodov, ki so se poslej imenovali Celjski gospodje. Friderik je zdaj ta grad povečal, preuredil za stanovanje in ga utrdil. Obenem si je kmalu pridobil obširnih posestev. L. 1334.. je postal celo deželni glavar kranjske in slovenske marke. 16. aprila 1341 ga je cesar Ludovik Bavarski povzdignil v grofovski stan z naslovom Celjskega grofa z vsemi pravicami, svoboščinami in častmi, ki so jih uživali državni grofje. Kot Celjski grof je Friderik prevzel grb izumrlih Vovbrških grofov: tri zlate zvezde na modrem polju. Umrl je 1360 in je bil pokopan v celjski minoritski cerkvi. Njegova sinova Ulrik I. in Herman I. sta nadalje širila oblast Celjanov. Ponovno jima je bila podeljena in potrjena grofovska čast (1362 in 1365), obenem pa tudi priznana pravica izvrševati krvno sodstvo na vseh njunih posestvih. Ulrik je umrl v najboljši moški dobi (1368). Pokopan je v Jurkloštru, ki ga je bogato obdaroval. Herman I. je s političnimi in diplomatskimi zvezami povečal svoj vpliv in moč ne samo na Štajerskem in Kranjskem, temveč tudi na Hrvatskem. Oženil se je s Katarino, hčerjo bosanskega bana Štefana II. Cesar Karel IV. mu je 1372 znova potrdil grofovsko čast in mu obenem razširil meje grofije, ki je zdaj obsegala celotno porečje Savinje. L. 1377. je Herman I. sklenil z Ortenburžani medsebojno dedno pogodbo. Umrl je 1385 in je pokopan poleg očeta v minoritski cerkvi v Celju. Po smrti sta ga nasledila sin Herman II. in nečak Viljem. Slednji se je iz političnih razlogov oženil z Ano, hčerjo poljskega vladarja Kazimira Velikega. Herman II., ki je po zgodnji smrti Viljema (1392) ostal sam, je pravi utemeljitelj teritorialne moči Celjanov. Kmalu je zaslovel kot politik in diplomat; po 1390 je bil deželni glavar Kranjske. Politična moč mu je porastla zlasti po nikopoljski bitki (1396), v kateri je otel ogrskemu kralju Sigismundu življenje. V zahvalo za to mu je kralj podaril ogromna posestva na Hrvaškem: 1397 Varaždin, 1399 zagorsko grofijo, tako da so Celjani poslej nosili tudi naslov grofov Zagorskih. L. 1406. ali 1408. se je Sigis-mund poročil z njegovo hčerko Barbaro. Takrat je tastu podaril še Medjimurje s Čakovcem, ga je imenoval slavonskim banom in mu podaril pravico imenovati zagrebškega škofa. Na podlagi dedne pogodbe iz 1377 je Herman po izumrtju Ortenburžanov (1418) podedoval vsa njihova in po njih podedovana šternberška posestva na Kranjskem ter si je obenem privzel naslov »grofov Ortenburških in šternberških«. Bosanski kralj Tvrtko II. je proglasil 1427 v svojem gradu Bobovcu Hermana II. in njegovo moško potomstvo za prave naslednike svojega kraljestva za slučaj, da umre sam brez legitimnih moških potomcev. S tem je hotel v Celjanih dobiti močno oporo proti Turkom, ki so ogrožali njegovo državo. Sicer je ostala oporoka le na papirju, vendar to jasno označuje tedanjo veljavo Celjanov. L. 1430. je doletela Hermana II. nova čast. Kralj Sigismund ga je imenoval obenem s sinom Friderikom II. in Ulrikom II. kot najmočnejšega velikaša ogrsko-hrvatske krone za ogrskega državnega barona. Evropski vladarji so poslej snubili Celjanke za svoje žene: Ana, Viljemova hči, je postala žena poljskega kralja Vladislava I. Jagelonca; Elizabeta, hči Hermana II., žena Goriškega grofa Henrika IV.; Ana, hči Hermana II., pa žena vplivnega Nikole Gorjanskega. Prvorojenca in naslednika Friderika II. je oženil Herman 1405 z Elizabeto, hčerjo Štefana I. Frankopansko-Modruškega. Toda ta zakon je bil nesrečen. Friderik se je zaljubil v lepo, toda siromašno Veroniko Deseniško, s katero se je po umoru Elizabete (1422) celo oženil. Radi tega ga je dal oče zapreti v stolp na gradu Ojstrici in nato v grad Gornje Celje, kjer ga je čuval vitez Jošt Soteški. Tudi Veroniko je privedel na ojstriški grad in jo je dal tu, ko jo je celjsko trško sodišče oprostilo krivde, 1425 nasilno v kadi utopiti. Pokopali so jo najprej v Braslovčali, nato v samostanu Jurkloštru. Vnuka Ulrika II. je Herman oženil s Katarino, hčerko srbskega despota Jurija Brankoviča. S to ženitvijo so hoteli Celjani razširiti svoj vpliv na jugu iin si pridobiti srbski prestol. Pri Katarini, ki je ostala zvesta pravoslavni veri, je stanoval od sedaj na celjskem gradu pravoslavni duhovnik. Po spravi s sinom Friderikom ll. je Herman II. kmalu umrl (1435). Pokopan je v samostanu v Pleterjali, ki mu je bil ustanovitelj in velik dobrotnik. Sin Friderik in vnuk Ulrik sta nadaljevala njegovo delo. L. 1436. je Sigismund povzdignil Friderika II., Ulrika II. in njegovo potomstvo v knežji stan, njihova posestva pa v državno kneževino celjsko, ortenburško in štern-berško s pravico neomejenega sodstva, kovanja denarja z lastnim grbom in rudogorskim regalom. Tako so postali Celjani, ki so bili preje podložniki Habsburžanov, njim enakopravni. Habsburžan Friderik III. je začel radi tega boje s Celjani. Po izmiritvi in medsebojni dedni pogodbi (1443) sta začela Friderik II. in Ulrik II. borbo za pravice mladoletnega kralja Ladislava Posmrtnika. V vojni z Ivanom Hunjadijem sta si pridobila novih posestev na Hrvatskem. Ulrik II. je postal celo kraljevi namestnik in svetovalec Ladislava Posmrtnika. Toda Ivan Hunjadi ga je že 1453 izpodrinil na Ladi-slavovem dvoru. Skoraj nato (1454) je umrl oče Friderik II.; pokopali so ga v minoritski cerkvi v Celju. Ulrik II. pa je znova dobil vpliv na dvoru: tako se je nadaljevala zahrbtna borba s Hunjadijem za dominantni vpliv na Ogrskem. Tudi poroka Ulrikove hčere Elizabete s Hunjadijevim sinom Matijo ni spravila tega sovraštva s sveta. Elizabeta je umrla že tri mesece po poroki. Ko je postal Ulrik II. Celjski po smrti Ivana mesto njega 1456 generalni kapetan Ogrske, ga je v Beogradu 9. novembra 1456 ubil Hunjadijev sin Ladislav iz maščevanja in mu odsekal glavo. Z velikim sijajem so pokopali v celjski minoritski cerkvi zadnjega Celjana, kajti njegova sinova Herman (f 1452) in Jurij (f 1443), kot tudi hči Elizabeta (f 1455) so bili že v grobu. Ostala je le še vdova Katarina Brankovič. Zdaj so se za celjsko dediščino vneli krvavi boji. Od 24 priglašenih dedičev so nastopili kot glavni: Katarina-vdova, kralj Ladislav Posmrtnik in cesar Friderik III., ki se je skliceval na dedno pogodbo iz 1443. Deželni stanovi, čeprav nekompetentni, so proglasili cesarja Friderika III. za edinega dediča. Zdaj se je vnel zadnji boj, v katerem se je za interese vdove Katarine srdito boril vojskovodja Jan Vitovec, ki je imel na svoji strani večino kaste-lanov po celjskih gradovih. V tej borbi sta obe sovražni vojski plenili, rušili in požigali slovenska mesta ter gradove Celjanov. Po smrti Ladislava Posmrtnika (1457) in po porazu Vitovca se je cesar polastil vse celjske dediščine. Vdovi Katarini je prepustil (1457) v dosmrtni užitek grad Krško z letno rento 2000 mark. Toda Katarina se je kmalu potem preselila v Dubrovnik, odtod pa nato v Ježevo pri Seru v Macedoniji k sestri Mari, ženi turškega sultana. Tu je umrla po 1490 v revščini in duševni osamelosti. Pokopana je v Konči, zahodno od Strumice. L. 1459. je cesar dosegel spravo tudi z Vitovcem. Odstopil mu je številne gradove na Hrvatskem in drugod. Celjske gradove in posestva so večinoma izročali Habsbur-žani v najem in zastavo, dokler ni 1750 Marija Terezija prodala Gornjega Celja Antonu Gaisrucku, ki si je sezidal nov grad v mestu (sedanja kasarna Kralja Petra) in graščino Novo Celje blizu Žalca. V Novo Celje je premestil gospodarski urad in deželsko sodnijo. Gornje Celje je začelo nato propadati in je danes v razvalinah; dobro ohranjen je samo še tkzv. Friderikov stolp ali »Stolp lakote«, v katerem je bil zaprt grof Friderik^ II. Grajske razvaline je kupil 1802 za 30 gld Andrej Gorišek in jih uporabljal za kamnolom. Rušenje gradu je prenehalo, ko ga je od Goriška 1846 kupil grof Wickenburg; ta je prepustil razvaline štajerski deželni vladi. L. 1930. je država izročila razvaline mestni občini proti obvezi, da jih bo vzdrževala. Zavodna, 1210-146-125-21-120. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 2.5 km, zdr Celje-okolica 2 km. Nm ca 240—300 m. Kraj leži tik Celja ob ban. cesti proti Štoram kraj Voglajne. Prevladuje delavstvo in razno u radništvo. Obrtniki, trgovci, lesna industrija. Lepa, nova vilska četrt na Jožefovem griču, od koder je razgled na mesto. Vrh griča stoji cerkev Sv. Jožefa. Zgradili so jo med 1680—1682 kot zaobljubo za odvrnitev kuge, ki je 1679 in 1680 morila v mestu. Kmalu je postala cerkev obiskovana božja pot. Pri cerkvi je od 1775 obstajal beneficij za lastnega duhovnika, a je bil 1802—1809 začasno in 1831 definitivno ukinjen. Cerkev so popravljali 1739 in 1825. L. 1861. so postavili nov veliki oltar in prižnico ter prenovili ostale oltarje. Staro kapelo so 1880 preuredili v kapelo sv. Vincencija. L. 1884. je bila cerkev poslikana. Sedanji stranski oltarji so bili postavljeni 1905 do 1910. Zvonika oklepata pročelje ladje. S tremi stranicami zaključeni presbiterij je ožji in nižji od ladje. Stene delijo pilastri, ki so preko svoda zvezani z loki; med loki križni svodi, nad pilastri se vije venčni zidec. Okna pod njim so jiravokotna, nad njim seg-mentna. Ladja je ornamentalno poslikana; nad slavolokom so v medaljonih imena Marije in Jezusa ter slike sv. Družine in angelov. Po prizadevanju škofa A. M. Slomšeka je bil pri cerkvi 1853 ustanovljen samostan lazaristov, ki je bil prvi na Slovenskem. Kalvarijo in kapelice na pobočju griča Sv. Jožefa so zgradili 1717. Kip sv. Petra v prvi kapeli je dobro delo. Lepa so železna kovana vrata pete kapelice z ornamcntiko v slogu rokokoja. V to kapelico je vzidan rimski spomenik. L. 1930. je Berneker popravil vse kipe razen Marije Magdalene, ki jo je na novo sklesal točno po starem kipu. Zg. Hudinja, 478-100-20-80-30. So du žand fin žel o pTt š žup Celje 3.5 km, zdr Celje-okolica 3.5 km. Nm ca 245 m. Lega v ravnini na desni strani potoka Hudinje kraj drž. ceste Celje—Vojnik in v njeni bližini. Avtobusna zveza s Celjem in proti Mariboru. Pretežno kmetiška vas, vendar precej tovarniških delavcev in obrtnikov. Kraj se prvič omenja v zgodovini 1245, ko je tu Henrik iz Rogatca podaril žičkim kartuzi-jancem tri kmetije. Srez Črnomelj Splošen pregled Srez meri 578 km2. Krije se domala povsem s pojmom Bele Krajine in tvori še precej izrazito prirodno enoto. Dobro prirodno mejo ima na s. in z. in ne dosti slabšo na j. ob Kolpi; na v. mu poteka meja dovolj neizrazito ob Kamenici in hribovitem svetu, ki se nadaljuje tudi onstran banovinske meje. Srez spada v območje plitvega krasa. Gorjanci, ki so zleknjeni v smeri jjz,—ssv., po hribinskih skladih in gubah ne predstavljajo enotnega karakterja, ampak jih loči črta Bela cerkev— Lošice—Karlovec v v. večji alpski sektor in z. kraški. Beli Krajini pripada le kraški del Gorjancev. Najvišji vrh v srezu je Sv. Gera ali Trdinov vrh (1181 m) v Gorjancih. Srez obsega poleg Bele Krajine tudi onstran Semiških gor zaprto Rožen-dolsko kotlino, onkraj Poljanske gore (Tanče gore) proti Kolpi nagnjene Poljane in bivšo občino Planino na gorati, v Belo Krajino nagnjeni planoti Kočevskega Roga. Bela Krajina je zelo rahlo zgibana, ploščata in podolgovata kraška ravan. Na tektonskih prelomnicah na sv. in s. jo obrobljajo Gorjanci, na z. in jz. planotasto gorovje Itogovske grude s Poljansko goro, na j. in jv. pa lok Kolpe s Kamenico — izvzemši Marin-dol, ki spada v savsko banovino. Črnomeljski srez se razteza po izrazitem krasu. Povsod prevladuje apnenec, ki ga voda lahko raztaplja. Ob prelomih in razpokah uhaja dežnica v globino, izjeda tu podzemeljske vodotoke in jame ter ostane na ta način površina večinoma brez studencev in potokov. Le v globoko zarezanih strugah še dobimo večje vodotoke, ki se pretakajo že blizu podtalne vodne gladine. Najstarejši apnenci pripadajo jurskim oolitom, ki prehajajo polagoma in brez stroge meje v apnence dolnje krede. Mej še ni mogoče točno določiti, ker je ozemlje v geološkem oziru še premalo raziskano. Imenovani konglomerati so sestavljeni iz prodnikov titonske starosti. Južno od Črnomlja leži mladoterciarna kotlina z manjvrednim premogoin-ligni-tom. V tektonskem oziru prereže naš srez znana tektonsko-termalna črta Ljubljana— Toplice—Karlovec, ki se nadaljuje proti jv. Vzporedno s to črto poteka črta Ribnica—Kočevje—Damlje itd. Ob jv. pobočju Gorjancev nahajamo prelomnico, ki se nadaljuje mimo Zagreba in Medvednice proti sv. Ob črtah Ljubljana—Toplice—Karlovec in Semič—Zagreb—Sv. Ivan ob Medvednici se je pogreznila Karlovško-Črnomeljska kotlina. Ozemlje Bele Krajine še danes ni umirjeno, ampak ga često vznemirjajo potresi. Razen navedenega premoga in železne rude bobovca, ki pa za industrijo nima pomena, tu ne nahajamo rudnih zakladov. Le rdečo prst, ki je ponekod zastopana v izredno obsežni plasti, bo mogoče kdaj rabila industrija za svoje proizvode. Pač pa se dobi na mnogo mestih lep apnenec, ki bi dobro služil v gradbene in okrasne svrlie. V belokranjski kraški plošči se morejo opaziti trije prirodni členi, in sicer belokranjsko dno, ki sega do absol. višine 200 m s povprečno višino 170 m, potem Bojanško hribovje, ki se vzpenja nad dnom med Tribučami in Vinico (najvišji vrh Izgornik 391 m v Velikem Bukovju) in Dobliška kadunja, ki se pričenja pod Kotom in se vleče ob vznožju Rogovske grude in njenega podaljška Poljanske gore (Debeli vrh 864 m) h Kolpi med Vinico in Vukovci. Belokranjsko dno se širi od Ručetne vasi mimo Nestoplje vasi, Brstovca in Vinjega vrha (224 m) z velikim zavojem proti Črešnjevcu, mimo Cerovca pod Krvavč-jim vrhom k Trnovcu, v zavoju preko Metlike mimo Drašičev v Rakovco h Kamenici ter na drugi strani mimo Tribuč h Kolpi. Prepreženo je s plitvimi vrtačami, med katerimi se tu in tam dvigajo nizke vzpetinice in osamelci, ki redko kje prestopijo 200m absolutne višine. Svet, ki se širi na nekdanji pontski terasi proti s., kamor neopazno prehaja, se od opisanega le toliko razlikuje, da je bolj kamenit. V Bojanškem hribovju je svet bolj vidno razgiban. Skraševanje je tu močneje napredovalo. Radi premnogih vrtač so v tem sektorju naselja drugačnega tipa kot drugod v Beli Krajini. Tu namreč sestoji vsako naselje iz več zaselkov, med katerimi so vrtače, njive in travniki. Kadunja, večidel suha dolina, ki se vleče v dolžini 22 km izpod Kota od višine 226 m proti Kolpi, nima enosmer- nega padca. Najnižjo točko 141 m doseže že pri Dobličah, nakar se prične mimo Nerajčkega Cirnika (241 m) zopet dvigati in preide končno po nekoliko skraševani ravni dolini v staro smer proti Kolpi. To poglobitev in usmeritev so povzročili Dobličica s svojimi pritoki in pritoki Lahinje pri Nerajcu in Suhorju. V tej suhi dolini, ki se ponekod razširi do 3 km, so se izoblikovala tudi periodično poplavljena kraška polja, tako Pe-trovsko, Kvasičko-Obrško in Suhorsko polje. V Beli Krajini so poleg suhih dolin, vrtač in kraških polj tudi zagatne doline (pri Griču), uvale, ponikalnice (Rečica pri Vrčicah, potok pri Vinici), izvori v velikih kotlih (Krupa, Dobličica, Jelševniški potok, Podturenski potok ali »Zdenec«), presihajoči ali hudourniški potoki (pri Suhorju, Sušica, Rian), v debrih tekoče reke (Krupa, deloma Lahinja in Kolpa), rupe, žlebiči, prepadi, vodne, podzemske in kapniške jame, gozdni kotliči, obilje kamenja v gozdovih, s kamenjem, brinjem in grmovjem porasle gmajne«, košenice in pašniki ter omenjena rdečkasta ilovica. Glav na voda v Beli Krajini je Lahinja, ki izvira kot Lahinj-čica v Glavici pod Knežino in sprejema na levem bregu Neraj-čico z Gričico, Podturenski potok z Obrhom in Stopincem, Do-bličico z Jelševniškim in Zajčjim potokom in še Krupo. Pod Primostkom se izliva v Kolpo. Na desnem bregu dobi le kratek pritoček Banj pod Vel. Lahinjo. Razen naštetih nadzemkih dotokov dobi tik struge več vrotkov. V razliko od Kolpe je v belokranjskih rečicah nivelacija vodne gladine zelo majhna. V Kolpo se v srezu izlivajo Šumetac, Dolski potok, par pri-tockov pod Vinico, metliški Obrh, Metličica in Sušica; ta pa dovaja vodo iz Gorjancev le ob času deževja. Suhe doline izpod Gorjancev kažejo sledove nekdaj gostejše vodovne mreže. Podnebje v Beli Krajini je milo in se odlikuje zlasti po zmernih, vedrih zimah. Poletje pa je precej vroče. Šestletno (od jan. 1883—1889) opazovanje temperature v Črnomlju nam da povprečno letno temperaturo 10.1° C, (v Metliki lO^C po zanesljivih 22-letnih opazovanjih). Temperatura v juliju znaša povprečno 20.5° C, v avg. 19.6° C, sept. 15.7° C, juniju 18.8° C, dec. 0°C (v Metliki +2» C), jan. - 8° C (v Metliki 0.5» C), febr. 0.9° C, marcu 4.6° C in maju 14.8° C. Metlika ima torej nekoliko milejšo zimo. Da je podnebje v Beli Krajini v resnici milejše od sosednjega novomeškega ali kočevskega sreza, nam pokažejo primere, ki sicer ne odgovarjajo enako dolgemu razdobju, vendar nam dajo vsaj približno sliko. Tako n. pr. je imelo v označeni šestletni dobi v Črnomlju letno 48 dni srednjo temperaturo nad 20° C, v Novem mestu v dobi 27x/s leta letno le 28 dni, pod 0° C v Črnomlju letno 51 dni, v Novem mestu 66 dni, v Kočevju pa v 16 letni dobi letno povprečno 86 dni. Pripomniti pa je, da sta mraz in sneg izključena samo od srede junija do srede septembra. Slana posebno rada nastopa še v maju. Padavin Bela Krajina sicer za rastje nima premalo, pač pa jih ne dobi vedno v pravem času. To velja posebno za poletni, često tudi za pomladni čas, radi česar se vrste suše skoro vsako leto. Črnomelj dobi povprečno letne padavine 1326 mm, Metlika 1240mm, a Novo mesto 1197 mm. Najbolj deževna meseca v Črnomlju sta oktober (167 mm) in junij (l49mm), najbolj suha pa februar (58 mm) in januar (77 mm). Po letnih časih pade največ padavin jeseni (340 mm), najmanj pozimi (205 mm) in poleti (216 mm). Rastlinstvo kaže panonsko-pontski značaj z mnogimi primesmi baltsko-sibirske in sredozemske flore. V nižjih legah so mešani gozdovi hrasta, kostanja, breze, jesena in gozdnega bora. Zelo mnogo je skoro čistih kostanjevih gozdov. Ob vodah so značilni topolovi gozdiči, pomešani z vrbami in jelšami. V višjih legah prevladuje vedno bolj in bolj bukev in tvori končno skoro čiste bukovine, v z. delu j)a mešani gozdovi iglavcev in listovcev, ki so podaljšek kočevskih gozdov. Nizko rastje je dosti pisano sestavljeno. Nekatere najznačilnejše rastline bi bile: za pontsko-panonsko floro kršin (Andropogon gryllus), trava, ki raste okrog Črnomlja in Metlike; križnica draguša (Lepidium campestre) po peščenih krajih; v tem območju nastopata tudi navadna grebenica (Scandix peeten Venerisj in li- piea (Epimedium alpinum). Iz si birsko-e v ropskoga območja: poljska zlatica (Ranunculus arvensis), kosmatinec (Anemone nigricans) in močvirska vijolica (Viola uliginosa), krčina (Hy-pericum acutum) ter šaš (Carex vulpina), ki s prejšnjima dvema raste po močvirnih mestih. Od sredozemskih rastlin se nahaja pri Vinici redki vranični sršaj (Ceteracli officinarum). Botanično zanimiv kotiček so Poljane ob Kolpi. Tu so na majhnem prostoru združeni mnogi zastopniki vseh naših flor. Večina gozdnega drevja predstavlja srednje-evropsko-sibirsko floro: aurikel (Primula auricula) v skalovju bregov Kolpe in dlakavi sleč na Kožicah pa alpsko: panonsko-ilirski so: bledorumeni pe-telinček (Corydalis ocliroleuca), stremenasta košeničica (Geni-sta radiata). ozkolista vilovina (Sesleria tenuifolia), krvavordeči klinček (Dianthus sanguineus) in Smvrnium perfoliatum: od sredozemske se nahajajo tukaj: liisop (Hyssopus officinalis) in škrlatna lakota (Gallium purpureum). Zoogeografsko leži srez Črnomel j v gorskem pasu, deloma v slovenski, deloma v zapadnolirvatski kraški pokrajini. Nižje živalstvo je mešano iz predstavnikov teh pokrajin. Poleg tega sega sem tudi še vpliv nižinskega pasu, ki sega od Karlovca, mimo Metlike in dalje proti sz. do Ljubljane. V loviščih lima-mo: srnjad, zajce, gozdne jerebe, poljske jerebice, sloke, divje gosi, divje race, divje prašiče, jazbece, lisice, kune, veverice, ujede, srake in vrane. Kolpa in Lahinja sta dobri ribji vodi z istimi ribjimi vrstami: som (Silurus glanis) je bolj redek, mrena (Barbus fluviatilis), ščuka, krap (Cyprinus carpio), pod-ust (Chondrostoma nasus), smuč (Lucioperca sandra), ostriž (Perca fluviatilia). — Od strupenih kač živijo tu samo modrasi. Posebnost močvirij okrog Krupe in Prilozja je evropska skled-nica (Emys orbicularis). Ljubek vtis napravijo številni pari grlic in divjih golobov (Turtur turtur, Columba oenas), zadnjih je zlasti okrog Tribuč posebno mnogo. Gnezdilec je tudi krokar (Corvus corax) ob Kolpi in pogosto tudi kačar (Circaetus gallicus). Več let zaporedoma sta bili opazovani za selitve modra taščica (Erithacus suecica) in bobnarica (Botaurus stella-ris). Od nevretenčarjev so za Belo Krajino značilni nekateri metulji: Thais polyxena, Neptis aceris iii Leptidia var. major, ki je redka; vse letajo ob vznožju in pobočju Gorjancev. Od polžev se nahaja do tu še Zonites carniolicus, znan samo iz bivše Kranjske. V jami na Talčjem vrhu pri Črnomlju živi redki jamski polž Zospaeum lautum. Povsod na ozemlju črnomeljskega sreza so odkrili bogate predzgodovinske naselbine celo tam, kjer danes ni selišč. Posebno bogato "je obojestransko pobrežje Dobličice (Črnomelj, Loka in Rožanec) in Lahinje, koder je vodila cesta Kočevje— Črnomelj. Okolica Vinice je klasična zemlja keltsko-latenskih starin in gomil. Gosto je bil obljuden srez tudi v starem veku, ko so ga izprepletale rimske ceste: Karlovec—dolina Kolpe— Metlika—Podzemelj—Gradac—Gaber pri Semiču—Brezje—Čr-mošnjice—dolina Poljanice in Krke, dalje cesta Rožanec—Semič—Strekljevec—Gorjanci—Kostanjevica in cesta Rožanec— Črnomelj—Bojanci—Piešivica—Adlešiči—dolina Kolpe—Karlovec. Ze pred Rimljani je tu cvetelo fužinarstvo. V srednjem veku so železarstvo obnovili, a so ga v najnovejšem času opustili. V srednjem veku je prvotno Bela Krajina pripadla Hrvatski in po 1102 Ogrski. Sofija, hči ogrskega kralja Bele I., je Belo Krajino prinesla kot doto svojemu možu, kranjskemu in istrskemu mejnemu grofu Ulriku I. (1058—1070). Od^ njegovih naslednikov so jo prevzeli v zač. 13. stol. sorodniški grofje Andeclis-Meranci in od teh 1248 delno, 1256 pa vso grofje Span-heimi. Okoli 1280 so Spanheime nasledili Goriški grofje, te pa 1374 Habsburžani. Bela Krajina se je od tedaj imenovala Marka, t. j. mejna pokrajina, ali slovenska marka, pa tudi hrvatska ali ogrska marka, pozneje pa metliška marka. Imela je še vedno separatno od Kranjske lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki. Po smrti zadnjega metliškega glavarja Antona pl. Thurna (1543—1556) je dobila 1556 skupne deželne glavarje s Kranjsko. Sedanji naziv :,Bela Krajina« je dobila pokrajina šele pred dobrimi sto leti in to po beli noši tamošnjega prebivalstva. Obrambo meje proti Hrvatski so poverili že v 13. stol. nemškim križarjem. Ti so se tu ohranili do danes. Usodna je bila obmejna lega Bele Krajine v dobi turških napadov. Posebno težka je bila doba od 1408—1578. L. 1469. je papež Pavel II. izrecno naklonil še posebne milosti onim, ki bi branili Metliko in slovensko krajino pred Turki, kajti Črnomelj in Metlika sta bila prva branilca na slovenskem ozemlju proti Turkom. V Beli Krajini so se začeli prvi kresovi, ki so se vrstili proti s. čez vso slovensko zemljo in oznanjevali prihod Turkov. Strategično važno obmejno ozemlje je bilo v teh kritičnih časih polno vojaštva. Za njegovo oskrbovanje so se tu naselili tudi obrtniki in trgovci, tako da je tedaj preživljala Bela Krajina dobo splošnega gospodarskega procvita. Z odhodom posadk v novo zgrajeni Karlovec in v novo formirano Vojno krajino, je pokrajina začela gospodarsko nazadovati. V srednjem in novem veku je vodila skozi srez važna prometna pot iz Karlovca v dolino Krke in dalje v Višnjo goro ter Ljubljano, dalje cesta iz Kočevja v Vinico in Hrvatsko. Železnica Novo mesto—Črnomelj—Bubnjarci je stekla 1914. Z razdelitvijo države na banovine (1929) je Bela Krajina pripadla savski banovini; 1. 1931. je bil ustanovljen nov metliški srez, ki je bil tedaj skupno s črnomeljskim priključen dravski banovini. Metliški srez je bil 1936 ukinjen in zopet združen s črnomeljskim. Cerkveno je pripadal srez prvotno (do 1751) oglejskemu patriarhatu in dolenjskemu arhidiakonatu. Radi preod-daljenosti ga je že zgodaj prevzela zagrebška škofija, ki je pa tu samo pobirala desetino, in to nemoteno vse do 1330. Tedaj se je začel dolgotrajni prepir med zagrebškim kapitljem in nemškimi križniki za desetino v Beli Krajini. Se v začetku 13. stol. je bila Bela Krajina cerkveno najbolj zapuščena od vseli slovenskih pokrajin. Tu razen redkih grajskih duhovnikov sploh ni bilo dušnih pastirjev. Zato so jo v zač. 13. stol. ločili od zagrebške škofije in jo podredili Kranjski in oglejskemu patriarhu. Patriarh Bertold je ustanovil 1228 župnijo Črnomelj in ji podredil štiri podružnice: Tri Fare pri Metliki. Vinico, Semič in Podzemelj. I/, črnomeljske prafare so nastale vse druge župnije. Od 1751 je bila Bela Krajina pod goriško nad-škofijo in šele od 1787 pod ljubljansko škofijo. Srez ima 27.353 preb., od tega bivši metliški srez 10.524. Gostota je mnogo večja v bivšem metliškem srezu (69) kot v črnomeljskein (40). Glaven vir dohodkov je v vinogradništvu in živinoreji. Goje se tudi druge kmetijske panoge, ki pa niti domačih potreb popolnoma ne krijejo. Tako je vsa Bela Krajina s Poljanami vred pasivna pokrajina, ki mora celo nekatere poljedelske produkte, posebno koruzo, krompir, seno, od drugod dobavljati. Radi siromaštva se Belokranjci še sedaj ob vsaki možnosti izseljujejo v tujino in mnoga naselja so navezana na podpore od svojcev iz Amerike in od drugod. V stiski si Belokranjec pomaga z odprodajo hrastov in smrek iz gozda, radi česar so že vsi lepši gozdovi do dobra izsekani. Njive, vrtovi in sadovnjaki merijo 12.017 ha (ca 21%). travniki in pašniki 28.177 ha (49%), vinogradi 1920 ha (ca 3%) in gozdovi 12.785 ha (ca 22%). Če primerjamo med seboj ozemlji bivšega črnomeljskega in metliškega sreza, opazimo razlike, ki so povsem v skladu s prirodnimi predpogoji na obeh področjih: v bivšem metliškem srezu je znatno večji odstotek njiv in vrtov (ca 30%) kot v črnomeljskein (ca 17%), nekaj večji gozdov (26 % napram 20%) in neznatno večji vinogradov (3.7% napram 3.3% v črnomeljskem); znatno manj pa je travnikov in pašnikov (33% napram 54% v črnomeljskem). Po podatkih za 1. 1934 je bilo največ površine v bivšem črnomeljskem srezu zasejane s krompirjem, v metliškem pa s koruzo. Na drugem mestu je bila v obeh pšenica. Pridelalo se je: v bivšem črnomeljskem v bivšem metliškem koruze krompirja pšenice ječmena ovsa rži zelja Poleg navedenega se prideluje tudi proso, sorščica, repa, pesa, korenje, čebula, fižol, grah, bob, konoplja, salata in druga zelenjava. Znaten je seveda pridelek lucerne (10.897 q na 328 ha) in detelje (28.931 q na 1150ha). Statistika živine navaja za 1. 1934 goveje živine 12.748, konj 949, svinj 7310, ovac 1303 in perutnine 35.231. Sadnih dreves beleži srez razmeroma malo: sliv 33.011, jablan 21.386, hrušk 16.691, orehov 7561, breskev 5362 in češenj 4860. Povprečen pridelek na drevo je znatno manjši kot v celotni banovini: dosega ga le pri orehih (7 kg na I drevo), zaostaja pa za njim pri slivah (1.6 napram 3.2 v vsej banovini), jabolkih (3.3 napram 13.4!), hruškah (7 napram 11.9), breskvah (4.8 napram 6.5) in češnjah (12.5 napram 15.5). Vinogradniški pridelek je znašal 12.883 lil, od tega v bivšem metliškem srezu 5433. Čebelarstvo je doneslo iz 1823 panjev 14.191 kg medu. Prodaja kmetijskih produktov, v kolikor sploh pride vpo-stev, je usmerjena proti Novemu mestu in Ljubljani, prav tako prodaja vina. Industrija nima predpogojev za razmah, rudarstvo je omejeno na majhni premogovnik pri Črnomlju. Promet oskrbuje zeleznica Ljubljana—Karlovec in nekaj banovinskih cest. Stanje cest, zlasti občinskih, je v splošnem še razmeroma slabo. Srez bo mnogo pridobil z dograditvijo iztrasirane žel. proge Črnomelj—\ rbovsko. V oblikah naselij prevladujejo sklenjene vasi in sicer gru-caste. Obcestni tip je precej zastopan le v starotrški občini. Po j. delu sreza je še precej lesenih in s slamo kritih hiš. q na ha q na ha 22.500 1918 14.008 879 64.060 1348 24.965 671 11.085 1348 6.013 854 3.088 485 1.578 249 2.311 440 2.658 304 1.568 228 1.176 175 1.707 44 1.960 41 Prebivalci, ki se v vsem območju sreza smatrajo za Belo-kranjce, so zelo gostoljubni. Goje še razne šege in navade, a so že marsikaj opustili, zlasti tudi belo nošo, ki je ohranjena deloma še v Obkolpju, posebno v preloški in starotrški župniji. Prebivalci pod Poljansko goro od Breznika do Drežnika so »Podgorci«, v okolici Sinjega vrha so »Vrliovci«, okoli Vinice »Viničaki«, v adlešički občini »Privršci«, v semiški občini proti Petrovi vasi so »Šokci«, v planinski župniji »Kočevarji«, v ine- tliško-belokranjskem dnu »Poljci«, v vaseh Božakovo in Rako-vec ter v bivši občini Drašiči in Radovica so »Gorci«, v bivših občinah Suhor in Lokvica so »Privrščani«, v občini Radatoviči pa uniatski »Vlahi«. S potomci Uskokov je prebivalstvo močno mešano tudi v j. in jz. delu sreza ter v Malinah v semiški občini, s kočevskimi Nemci pa po gorskih zaseljih obč. Črnomelj okol. Občina Adlešiči Preb. 2121, hiš 416, posest. 355, koč. 60, najem. i. Površina občine 4773.26 ha: njiv in vrtov 978.75, trav. in paš. 2563.82, vinogradov 97.30, gozdov 1005, ostalo 128.39. V adlešički občini se razprostira razgiban kraški svet, ki se terasasto dviguje od Črnomlja proti Tribučam. Tod so vrtače, belokranjske »drage«, globokejše in grički številnejši kot na ostalih razsežnih straneh Črnomlja. To ima svoj vpliv tudi na tloris naselij, ki so tu sestavljena iz več ali manj zaselkov, med katerimi so vrtače, vrtovi, njive, travniki ali celo puste »gmajne«. Po posameznih vaseh se dobi še precej lesenih in s slamo kritih hiš, a največ v Bojancih, kjer tvorijo take hiše še večino. Večji del ilovnat in kamenit teren ni kaj prida rodoviten ter je v glavnem v steljnikih in gozdovih, ki pa so v veliki večini izsekani. Prebivalstvo živi na skopem kraškem terenu zelo skromno. Bavi in preživlja se s kmetijstvom ter je gostoljubno. Mešano je precej z Uskoki, ki so se sem preselili sredi 16. stoletja. Nanje spominjajo razen še sedaj pravoslavnega naselja Bojancev tudi Pribinci, Fučkovci, Dragoši, Zuniči, posebno pa zaselki Vlaščansko in Šikonijsko selo v Tribučah ter Jankoviči, šoštariči, Karaman v Bednju, Vukobrati v Zuničih ter mnogi (ne vštevši bojanških) priimki, kot Bahorič, Zar-kovič, Cvitkovič, Ilinič, Jankovič, Marentič, Milčinovič, Mike-tič, Husič, Pavlakovič, Prianovič, Račič, Ritmanič, Stipanič, Šikonja, šoštarič, Vlašič, Vranešič, Zunič itd. To se kaže seveda tudi v narečju, ki je poleg mnogih srbohrvatskih izrazov, posebno v Tribučah in Zuničih — slično kot v sosednjem Ma-rindolu — ikavsko, kakor tudi v spominih in pripovedih ljudstva samega. V dialektološkem pogledu je zanimivo, da pravijo »Sem iz Adlešič, Pribinc, Fučkovec, Vrhovec, Dolenje« itd. Ljudstvo je ohranilo še mnogo etnografskih zanimivosti v običajih, tkalstvu, čebelarstvu v koših itd. Zadrugarstvo se je ohranilo le še v Bojancih. Narodna bela noša se še ni povsem opustila. Za ostale Belokranjce so prebivalci adlešičke župnije Privršci, a Preločani jim pravijo v nagajivosti »Fu-ziki«. Ozemlje adl. občine je imelo že v predzgodovinski dobi naselje v Gornjih Gribljah (Hallstatt) in Plešivici, v rimski dobi pa v Tribučah. Lov nudi na ozemlju te občine zajce, lisice, srne in jazbece, Kolpa pa izdaten ribolov (sulce, ščuke, some, lipane, mrene, platice itd.). Adlešiči, 193-29-26-6-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12.8 km, žand o š žup v kraju. Šola ust. 1858, 3 odd. Gas., Kat. slov. izobr. d., Farna knjiž. Nm 225 m. Adlešiči stoje na kameniti, vrtačasti terasi nad levim bregom Kolpe. Skupina šestih hiš v Adlešičih, na vzhodni strani, ob bregu h Kolpi, se imenuje Nabrežce. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda. Vas ima studenec v Umolu ob Kolpi, sicer kapnice. Radi tople kopeli v bistri Kolpi, radi svoje romantične okolice, zlasti slikovitega gradu Pobrežja, podzemskih jam, narodne noše, jezika, domače obrti in običajev, kakor tudi kot izhodišče za izlete na vinorodno in razgledno Plešivico (366 m), v gričevnati in z vrtačami razjedeni Marindol (3 km), zelo gostoljubne Bojance. Zuniče in Preloko ter na hrvatske Kuniće in Karlovec, so Adlešiči hvaležno in idilično prijetno letovišče. Prebivalstvo se preživlja v glavnem od živinoreje in vinogradništva (rdeče in belo vino). Vinograde ima v Mali in Veliki Plešivici ter v Stari gori, onstran Kolpe na Hrvatskem. Zemlja je peščena, kamenita in srednje rodovitna. Kot domačo obrt tke prebivalstvo platno, plete nogavice, rokavice, copate in razne izdelke. Zeleni Jurij je tu še vedno v navadi tudi o kresu. Mešan gozd krije domače potrebe in daje nekaj lesa tudi za prodajo v Črnomelj. Župnija Adlešiči (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 1320 duš. Župna cerkev sv. Miklavža škofa. Cerkveni patron sv. Miklavž, zaščitnik brodarjev in ribičev, kaže na visoko starost cerkve, vendar nam jo viri omenjajo prvič šele 1334. Sedanjo cerkveno stavbo so zgradili pozneje v baročnem slogu. Zvonik je bil okoli 1820—1821 razširjen in dvignjen. Znotraj so trije lični baročni oltarji. Velikega je postavil 1782 Jurij Perg, a 1868 ga je prenovil Jernej Jereb. V njem je star kip in slika sv. Miklavža, ki je napravljena po šenklavški v Ljubljani. V glavnem oltarju sta še kipa sv. Petra in Pavla. Stranski oltar na evangeljski strani je posvečen Blaženi D. M., katere slika je v njem, ob straneh pa kipa sv. Joahima m sv. Ane. Na epistolski strani je oltar sv. Antona z njegovo sliko in s kipoma sv. Barbare in sv. Janeza Nepomuka. Sliki sv. Antona in Marije je napravil italijanski slikar Francesco Fantoni. V župnem arhivu je kelili z zanimivim napisom na stojalu. Cerkev je bila prvotno podr. podzemeljske prafare. Iz nje se je izločila 1785 kot samostojna lokalija, ki so jo 1789 povzdignili v pravo župnijo. Tu rojeni: dr. Adlešič Juro 1884, advokat v Ljubljani. Sotrud. Časa, Slovenca in Edinosti s socialnimi in pravosl. razpravami; župan ljubljanski. Germ Josip 1869, učitelj risanja na novomeški gimn. Pokrajinski, cerkveni slikar, portretist. Grabrijan Julij (1800—1882), pisatelj in politik; kot dež. posl. borec za pravice slovenskega jezika. Bedenj, 209-34-36-4-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 9.1 km, žand o žup Adlešiči 4 km, š Tribuče 3 km. Nm ca 199 m. Vas, ki sestoji iz zaselkov Gornji Bedenj, Dolnji Bedenj. Karaman, Jankoviči in šoštariči, je razpostavljena po gričkih in bregovih, med katerimi se razprostirajo vrtače, njive, travniki in »gmajne«. Mimo vasi in deloma skozi vas (Karaman) pelje ban. cesta II. reda iz Črnomlja v Adlešiče. Dohod mogoč z avtobusom. Bedenj ima na zapadni strani skupno s Pribinci studenec Curek, pod katerim je v plitvi vrtači banovina leta 1933. zgradila betonirani rezervoar, ki hrani vodo za čas suše. Tik Bednja na južni strani se naglo dviguje pobočje razgledne in vinorodne, deloma z gozdom porasle Plešivice (366m). Ilovnata zemlja bolj slabo rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom. Izdeluje tudi domače platno in nabira užitne gobe za prodajo. Perutnino, jajca in drugo prodaja Kmetijski družbi v Ljubljani. Mešan gozd daje drva za dom. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene na Plešivici. Po ljudskem izročilu je cerkev stara nad 700 let. L. 1846. so jo povečali in predelali v baročnem slogu. Ima en oltar, posvečen sv. Magdaleni. Ob straneh kipa svetnice sta podobi sv. Lovrenca in sv. Valentina. Nad kipom sv. Magdalene pa je še majhna slika Marijinega venčanja. Oltarna menza je zidana, nastavek pa je lesen in baročen. V cerkvi je mal križev pot. Izmed treh zvonov v zvoniku, ki je bil prekrit 1885, je eden iz 1709, ki je bil prej v Adlešičih in eden iz 1644. Pri cerkvi so odkrili predzgodovinsko naselbino. Bojanci, 170-34-28-6-0. Sr so du fin zdr žel Črnomelj 16 km, žand o Adlešiči 6 km, pT Vinica 6 km, š žup pravosl. paroh. v kraju. Šola ustanovljena 1890, 1 odd. SKJ. Nm 279 m. Vas stoji na vrtačastem, ploščatem griču in se deli v Dolnje in Gornje Bojance. V sredi je šola. Od 6 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Okiog vasi je polje z nekaj vinogradi in nato steljniki. Bojančani pravijo, da so dali naselju ime Bojanci zato, ker so se naselili na sedanjem mestu od vasi Bojne. To se je zgodilo v 16. stol. Prvotno so se naselile 4 družine, a sedaj nahajamo tu šest različnih priimkov, in sicer od prvotnih Vrlinić, Kordić in Radojčič, od v najnovejšem času priseljenih pa Ivkovič. Milič in Jurjevič. Zadnje tri družine so se doselile iz hrvatske Ponikve. Večina družin starih treh priimkov živi v zadrugi. Večina hiš je lesenih in kritih s slamo. Bogato vezena narodna noša se nosi le še o slovesnih prilikah. Vsaka hiša tke doma platno, brisače, rjuhe, izdeluje copate, uvezene prte, nogavice, rokavice, preproge za steno in tla, torbe in drugo. 6. maja, na Jurjevo, vsakega leta sprovajajo »zelenega Jurja«. Na ta dan imajo zborove, to je veselico, igre in razne zabave. Bojansko kolo še vedno »kolajo« na dan sv. Save, ni Jurjevo, na Ivan dan, pravoslavni Božič, Veliko noč. Na Jurjevo in 1. decembra nastopa vedno tudi bojanski »Sokol«. Svoje staro besedilo za kolo so pozabili. I i 1 11 Bojančani imajo več ovac kot goveje živine. Ovce paso v čredništvu tako, da se pastirji od posameznih hiš vrste po sorazmerju ovčjih glav na pašo za en ali več dni in to v krogoteku. Govedo si pase vsaka hiša zase. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi z živinorejo in poljedelstvom. Nekaj malega ima tudi vinogradov. V vasi se na- liaja 6 čebelarjev, od katerili ima eden tudi nekaj Žnidarši-čev. Slab gozd daje drva za dom. Po pripovedovanju ljudi je na hribu severno od Bojancev pred stoletji stal Prunkarjev grad z velikim posestvom in vinogradi, radi česar se sedaj hrib imenuje Prunkarjevo brdo. Vas je znamenita kot edina srbska pravoslavna naselbina v Sloveniji. Ima lastno šolo in župnijo v Marindolu, Naselbino je ustanovil 1597—1598 Jurij Lenkovič z begunci iz Like, največ iz Korenice. L. 1934. je bila ust. posebna pravoslavna parohija. Dolenjci, 124-24-21-3-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11 km, žand o š žup Adlešiči 2 km. Nm ca 198 m. Naselje stoji na vrtačasti, kameniti ravnini ob ban. cesti. Okrog je polje. Zemlja je peščena in srednje rodovitna. Na zapadni strani vasi se dviga deloma gozdnata, vinorodna razgledna Piešivica (366 m), jugovzhodno od vasi, 1 km odtod, pa se nad Kolpo razgleduje stari, deloma razpadli grad Pobrežje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom (belo in rdeče vino na Plešivici). Ime imajo po nižji legi z ozirom na Adlešiče. Tko domače platno. Sprovajajo »zelenega Jurja«. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. Kapela Mat. Božje. Dragoši, 23-4-4-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11.6 km, žand o žup Adlešiči 5 km, š Griblje 1 km. Nm ca 150 m. Leži na terasi na levem bregu Kolpe. Zaselek ima ime po priimkih Dragoš. Od yt km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Pozimi tko domače platno. Fučkovci, 113-15-15-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 11.5 km, žand o š žup Adlešiči 4 km. Nm eaT80m. Vas stoji na vrtačasti terasi ob ban. cesti. Okrog je polje. Ime je vas dobila od slov. imena Vučko, ki so ga ljudje po svoje utrdili v Fučko. Vas ima studenec. Zemlja je večinoma ilovnata. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Vinograde ima na Plešivici. Čebelar goji čebele v koših. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. Mešan gozd daje drva za dom in nekaj lesa za prodajo. Gorenjci, 62-10-10-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 13.9 km, žand o š žup Adlešiči 1 km. Nm 254 m. Naselje stoji na kameniti, valoviti terasi. Od mimo vodeče ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom; 4 čebelarji goje čebele v glavnem še primitivno v koših. Pozimi tko domače platno: narodne noše, kakor tudi raznih običajev še niso opustili. Mešan gozd daje drva za dom. Podr. cerkev sv. Jožefa. Griblje, 520-98-70-18-0. Sr so du zdr fin Črnomelj 9.6 km, žand o Adlešiči 5 km, žel pTt Gradac 7 km, š v kraju, žup Podzemelj 5 km. Šola ust. 1889. 2 odd. Gas. Nm 161 m. Vas stoji na terasah nad Kolpo in se deli v Gor., Sred. in Dolnje Griblje. Okrog je rodovitno polje. Skozi vas drži ban. cesta od Gra-daca v Adlešiče. H Gribljam (bivši občini) spadata tudi dve samotni Grabrijanovi hiši, imenovani Rim, ki se nahajata bolj v steljnikih že blizu Fučkovcev. Temu kraju so dali ljudje ime Rim iz hudomušnosti zato, ker je Grabrijanov predhodnik Kralj služil v papeževi telesni straži. Črna in ilovnata zemlja rodi dobro. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Pozimi tke domače platno in »zelenega Jurja« še ni opustilo. Prebivalstvo si pomaga z nabiranjem in prodajo užitnih gobanov. Vas je poleti prijetno letovišče. Odkriti grobovi hallstattske dobe pričajo o predzgodovinski obljudenosti kraja. Podr. cerkev sv. Vida. Pokopališče. Tu je rojen dr. Zupanič Niko 1876; direktor etnografskega muzeja v Ljubljani; minister n. r., etnograf in politik, urednik »Etnologa«. Purga-Pobrežje, 57-9-8-1-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 12 km, žand o š žup Adlešiči 1 km. Nm Pobrežja 183 m, Purge ca 200 m. Pobrežje z gradom in dvema hišama stoji na terasah, z mlinom ob Kolpi, Purga pa jugozahodno odtod v plitvi vrtači ob ban. cesti. Dohod tudi v grad mogoč z avtom. Purgo (5 hiš) so ustanovili kolonisti iz tabora gradu Pobrežja v 2. polovici 19. stol. Na drugi strani Kolpe, ki teče tu v kanjonu, tvori gradu Pobrežju lepo ozadje visoka, navpično odsekana skalnata stena, pod katero se peni in buči drveča voda. Ob mlinu se vrši prevoz preko Kolpe na Mrzljake, preko katerih hodi adlešičko prebivalstvo v Karlovec na sejme. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in pozimi tke domače platno. Mešan gozd daje drva za dom. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Pobrežje. Prvič se omenja 1539 kot last Len-kovičev iz Like; vendar je grad veliko starejši. Na enem četverih stolpov pod rodbinskim grbom grofov Burgstallskih je dvakrat upodobljena letnica 1556. Tedaj je bil grad utrjen in prezidan. V turški dobi je veljal za glavno obrambno trdnjavo ob vhodu v Belo Krajino. Takrat so ga utrdili z obzidjem in ga opremili z masivnimi stolpi, od katerih so še danes štirje ohranjeni. Turki niso mogli gradu nikdar zavzeti, zato je pa toliko več trpela vas od pogostih turških na- padov, ropanja in požiganja. Na grajskih vratih se še poznajo udarci turške sekire. V tej turški dobi je grad prešel v last rodbine pl. Burgstall iz Krupe. Iz tega rodu je najznamenitejši Erazem, večkratni zmagovalec nad Turki. Rodbina Bonazzi, ki je nasledila Burgstalle, je 1773 prodala grad grofom Auerspergom. V začetku 19. stol. so ga podedovali grofje Apfaltrerni, ki pa v njem niso več stanovali; zato je začel grad razpadati. Danes je dobro ohranjen samo še severovzhodni del gradu s stolpom. Grajska kapelica je bila sezidana 1697 in posvečena sv. Florijanu, kojega lepa slika, ki je bila v glavnem oltarju, je še ohranjena. Pod kapelo je graščinska grobnica. Na epistelski strani je v steno vzidan velik kamenit spomenik iz 1694. V gradu so še ohranjeni železen prsni oklep in dve čeladi iz srednjega veka, nadalje par slik: ena iz 1638. Sedanji grajski lastnik je rodbina Rauch, ki je grad kupila okoli 1900. Grad je prijetno bivališče za letoviščarje (lepi iz-preliodi v okolici, kopanje v Kolpi). Pribinci, 101-16-14-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 8.6 km. žand o žup Adlešiči 6 km, š Tribuče 2 km. Nm ca 220 m. Vas stoji na hribu in se deli v Gornje in Dolnje selo. Ime imajo od imena Pribinac. Okoli se razprostira vrtačasto, ilovnato in kamenito polje. Na vzhodni strani se slikovito dviguje vinorodna reber razgledne Plešivice (366 m). Od banovinske ceste je mogoč dohod z avtom. Skupaj z Bednjem imajo Pribinci na svoji severovzhodni strani studenec »Curek«, pri katerem je v plitvi vrtači dala napraviti banovina leta 1933. s sesalko opremljeni rezervoar, ki hrani vodo za čas suše. Poleg tega imajo Pribinci tudi studenec Bunar. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Kmetijski družbi v Ljubljano prodajajo jajca, perutnino, sadje. Čebelarstvo primitivno. Pozimi tko domače platno in na Jurjevo sprovajajo »zelenega Jurja«. Mešan gozd daje drva za dom in prodajo. Za prodajo nabirajo užitne gobane. Sela, 125-20-17-3-0. Sr so du zdr fin žel jpTt Črnomelj 14 km, žand o š žup Adlešiči 2 km. Nm ca 280 m. btoje na hribu in v rebri ter se dele v Velika in Mala Sela. Na sz. strani Sel se dviga razgledna Piešivica (366 m), na z. gozdnata Lipo-vica (330 m), jz. pa Izgornik (391 m). Za zadnjima dvema gozdnatima vrhovoma se razprostira večji del posekano prostrano Veliko Bukovje. Pod Seli se nahaja studenec Vodenica. V okolici Sel se nahajajo še neraziskane kraške jame. Od 1 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Vinograde ima na Plešivici. Več posestnikov (10) goji čebele primitivno v koših. Pozimi tko domače platno, ženske še nosijo narodno nošo in imajo še mnogo starih običajev. Mešan gozd krije domače potrebe in daje tudi nekaj lesa za prodajo. Tribuče, 259-97-80-17-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 6.5 km, žand o žup Adlešiči 6 km, š v kraju ust. 1896, 2 odd. Sol. oder, PRK, PJS, Gas. Nm 202 m. Vas je sestavljena iz več malih naselij, ki se v smeri od Črnomlja proti Pribincem imenujejo Šikonijsko selo, Dolenjsko selo, Vlaščansko selo in Golek. Razpostavljena je na gričih, med katerimi so po vrtačah in bregovih njive .in travniki, ob Šikonijskem selu pa tudi vinogradi. Med Dolenjskim selom in Vlaščanskim selom se vleče v vijugi ozka, suha struga, ki se da zasledovati mimo Desinca prav do Lahinje. Nekdaj po tej strugi se odtekajoča voda je po skraševanju izginila v podzemni tok, ki se kot studenec Rian pojavi v globini pod Vlaščanskim selom. Ob povodnji se dvigne iz jame in se razlije proti ban. cesti, kjer požirajo vodo rupe. Ne daleč od Tribuč se v vrtači ob ban. cesti proti Bednju nahaja znamenita Hajdučka jama. Od ban. ceste, ki teče mimo vasi, je dohod mogoč tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Perutnino, jajca, sadje prodaja Kmetijski družbi v Ljubljano. Po steljnikih rasto v veliki množini gobani, katere prebivalstvo pridno nabira za prodajo. Tu še tko domače platno in ob svojem času sprovajajo »zelenega Jurja«. Mešan gozd (hrast, smreka, bukev, breza) krije domače potrebe in daje les tudi za prodajo. Podr. cerkev Sv. Janeza Krstnika s pokopališčem. Cerkev so sezidali na mestu prejšnje prvotne kapelice, ki je imela letnico 1654. V kraju so odkrili rimsko grobišče iz 2. stol. po Kr. Vrhovci, 72-10-10-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Črnomelj 14.7 km, žand o š žup Adlešiči 2 km. Nm ca 265 m. Naselje stoji na vrhu kamenitega hriba. Kolpa na vzhodnem vznožju tece v kanjonu. Pod Vrhovci na zapadni strani se cepi ban. cesta na Preloko in na pravoslavni Marindol, ki je le pol kilometra oddaljen od Vrhovcev. Marindol, ki spada v savsko banovino pod občino Netretič, sestoji iz treh med seboj prilično oddaljenih naselij. Od Vrbovcev proti Preloki se imenujejo Šobatovci ali Marindol, ki ima ca 25 hiš, Milić selo, ki ima ca 20 hiš, in Pavunovič selo, ki ima tri hiše. Marindolski svet je precej pust in zelo razgiban z vrtačami. Vrhovci imajo svoj »zdenec«. Kraška jama tu še ni raziskana. Prebivalstvo se bavi o s kmetijstvom. Dva posestnika gojita čebelarstvo še v koših. Pozimi tko domače platno, se oblačijo v narodno nošo ter se drže še mnogih starih običajev. Mešan gozd krije domače potrebe. Žuniči, 93-16-16-0-1. Sr so du zdr fin Črnomelj 20.2 km, žel Črnomelj 20.2 km in Karlovec 19 km, žand o Adlešiči 8 km, pT Vinica 11 km, š žup Preloka 2.5 km. Nm ca 205 m. Naselje stoji na terasi nad Kolpo. Pod Zuniče spada tudi zaselek Vukobrati, ki stoji nekoliko niže na skalnati terasi na vzhodni strani ca 100 m oddaljen od Zuničev. Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtobusom. Zuniči imajo ime od priimka Zunič. V Vukobratih pravijo še sedaj Barjakovičevi hiši vulgo Vukobrat — kakor so imenovali prvega naselnika. V hribu severozapadno od Zuničev se nahaja premog kar vrh zemlje. Pod vasjo teče Kolpa, preko katere se od mlina, ki ima osem gospodarjev, vrši stalen prevoz s čolnom na hrvatsko Prilišče. V poletni suši je Kolpa tako plitva, da je mogoče preko Kolpe z vozom in peš. Skoro tik Kolpe takoj pod Zuniči so še vidne razvaline gradu, porušenega pred okrog 300leti. Bil je last pl. Zuničev, ki so bili baje iz Ogrske. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Vinograde ima na bližnji, razgledni Preloki (302). Perutnino, jajca in druge pridelke prodajo v Karlovec. Čebelarstvo je malenkostno in primitivno. Domače platno izdelujejo tudi za prodajo. Narodna noša se še ni opustila. Hrastov in bukov gozd krije domače potrebe in daje les tudi za prodaj. Občina Črnomelj mesto Preb. 1400, hiš 241, posest. 200, koč. 41, najemnikov 0. Površina 652.74ha: njiv in vrtov 259, trav. in paš. 251.81, gozdov 110.82, ostalo 31.11. Črnomelj, mesto 1400-241-200-41-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva z oddelki: sanitetni, veterinarski in prosvetni. Davčna in katastrska uprava. Sresko sodišče. Sola ust. pred 1800, 12 odd. Obča obrt. šola. Gosp. nad. tečaj. Društva: SKJ, PCMD. PJS, RK, PRK, JUU. PSVD, PCD, PSPD, Gas., Prosv. d., Kolo j. s., Strel, druž., SK Belokrajina«, Kraj. zašč. dece, Združenje trgovcev, Skupno združenje obrtnikov', Kino, sok. in mestna godba, pev. d., elektrarna in vodovod. Nm 156 m. Mesto stoji v tesnem okljuku reke Lahinje in Dobličice ter v obliki pahljače po bregovitom terenu ob cestah proti kolodvoru, jedro mesta je omejeno le na tesni, ravni medrečni pomol, na katerem so se poleg glavne tržne ulice s trikotnim trgom, mogle razviti le še dve sporedni ulici. Poleg trga so zavzeli največ razpoložljivega prostora grad, komenda in cerkev, a meščani so dobili na tesnem, v prejšnjih stoletjih obzidanem pomolu, komaj prostora za strnjene enonadstrop-ne stanovanjske hiše in za trgovsko in uradno poslovanje. Ker so bregovi k rekama strmo odrezani, vodijo navzdol k prehodu preko Dobličice le kratke, strme ulice. To prometno oviro pa je v novejši dobi odstranil visoko obokani železobe-tonski most preko imenovane reke. Tesni pomol, ki je bil na kopni strani, na mestu, kjer se strugi obeli rek zelo približata, s skopanim, sedaj zasutim jarkom, spremenjen v otok, je človek za prvotni Črnomelj izbral zato, da je bil kraj čim bolj zavarovan in utrjen proti sovražnikom (Turkom), da je nudil ugodno koncentrično lego za daljno okolico in promet ter da je nudil primerno tržišče kmetski okolici. Ker v utrjenem pomolu ni bilo prostora za gospodarska poslopja, jih je s kmetijo se baveči meščan moral postaviti zunaj utrdbe, na kopni strani pomola, pred nekdanjimi gornjimi vrati. Tako so nastale pred prvotnim mestom pristave in končno predmestja. In tako je prvotni Črnomelj dobil predmestja: Pred mostom, Skednje, Krštine, Kolnik in Grič, ki tvorijo sedaj krepko razvijajoče se mesto. Mesto ima poleg pritličnih in mnogoštevilnih enonad-stropnih hiš tudi že nekaj dvonadstropnih. Odkar se je po svetovni vojni začela v Črnomlju razvijati industrija in se je otvo-ril premogovnik v 3 km oddaljeni Kanižarici, je dobil Črnomelj brezskrben pogled v bodočnost. Ima tri parne žage, umetni mlin na valjčke in druge manjše industrijske obrti. V mestu je sedež »Premogokopne družbe Bela Krajina«. V mestu se stekajo ceste z vseh strani Bele Krajine. V Črnomelj vozi tudi gozdna železnica iz daljnih Auerspergovih kočevskih gozdov. Skratka Črnomelj je in ostane geografsko in gospodarsko središče Bele Krajine. Mesto ima elektrarno in vodovod, napeljan iz Blatnika. Radi svoje zanimive okolice, milega a zdravega podnebja, radi kopališča in vedrega vodnega športa v topli Lahinji, je Črnomelj izredno prijetno kopališče. Je najprimernejše belokranjsko izhodišče za izlete h Kolpi, h gradu Pobrežju (12 km), ali v Marindol (15 km), Preloko (22 km), Vinico (18 km), na hrvatsko Bosiljevo ^24.5km), v Poljane (17km), na Mirno goro (1048m, ca 3 ure hoda), na sv. Križ (597m, ca 2 uri hoda), k izvirom Krupe, Dobličice, Lahinje, Nerajčice, Obrha, Podturenskega potoka, v Mitrov tempelj na Rožancu, v podzemsko Jelenovo jamo med Pavičiči in Mlako, v Hajdučko jamo pri Tribučah, v Gradanji skedenj pri Miklarjih. Zemlja je ilovnata, srednje rodovitnosti. V mestu se nahaja poleg uradništva, industrije, obrtnikov in delavcev tudi nekaj prebivalstva, ki se bavi še s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom, živinorejo, svinje-rejo in perutninarstvom. Čebele goje čebelarji v Znidaršičih. Sadje, živina, svinje se od tu izvažajo v Ljubljano in Sušak; perutnina in gobe v Ljubljano; vino v Ljubljano in Kočevje. Les hrastov, bukov in smrekov se izvaža v hlodih, železniških pragih, deskah, drvih in drugih izdelkih v razne kraje v Jugoslaviji, dalje v Italijo, Španijo in druge države. Lovski revir nudi zajce in lisice. Ribarska zadruga porabi ribe (ščuke in klene) doma. Številne gomile ob cesti iz Kočevja v Črnomelj pričajo o predzgodovinski obljudenosti teh krajev. V rimski dobi je bila v Črnomlju večja rimska naselbina ali vsaj vojaška postojanka. Odkopali so nagrobne rimske spomenike z napisi in podobami. Znamenit je votivni rimski spomenik, posvečen bogu Jupitru; podobe bogov, podoba Apolona s Soncem in Luno in keltske matrone. V tem rimskem mestu je obstajala kopel: v vodi je še viden tlak iz kamenitih plošč, ki so zbite z železnimi kljukami. Južno od mesta so našli bogate gomile s številnimi izkopinami: zapestnice, igle in dr. Odkrito staroslovensko grobišče z žarami dokazuje zgodnjo slovensko kolonizacijo. Prvič se omenja kraj v zgodovini šele 1228. Srednjeveška naselbina se je začela razvijati okoli Starega gradu Črnoineljskih gospodov, na tesnem okljuku združenih rek Dobličice in Lahinje. Ze po naravi utrjena vas je bila kmalu povzdignjena v trg in se kot taka prvič omenja 1277 v listini, s katero je cesar Rudolf Habsburški zastavil trg Črnomelj z mehovskim gradom Goriškemu grofu Albertu za 600 mark. Kot trg — last modruškega grofa Štefana — se še omenja 1377. Trg je bil povzdignjen 1407 v mesto — sigurno radi turške nevarnosti. Mesto je imelo že od nekdaj iste pravice in svoboščine kot sosednja Metlika. Važnejši mestni privilegiji so bili: lastna mestna uprava in sodstvo; meščani, vojaki in vitezi so bili od 1407 prosti davka; pravica do letnih sejmov. (V Valvasorjevi dobi je imelo mesto 7 sejmov na leto.) Mesto je imelo iste gospodarje kakor črnomeljski grad: v začetku gospode Črnomeljske; okoli 1280 je postalo last Goriških grofov. Od njih je 1374 prešla na Habsburžane in mesto je postalo deželnoknežje. Za mesto je veljalo isto mestno pravo, ki ga je dobila Kostanjevica med 1295—1307. Kot mesto je dobilo močno obzidje, ki je bilo obdano s prekopom, tako da je mesto stalo kot na otoku. Obzidje je imelo dvojna vrata: zgornja na kopnem delu pomola in spodnja pri vodi. Radi naravnih in umetnih utrdb Turki mesta samega niso mogli nikdar zavzeti. Zato pa je tembolj trpela črnomeljska okolica. Prvič so Turki napadli mesto že 9. oktobra 1408. Posebno hud napad je bil 1411, ko so Turki celo okolico izropali in požgali. Kljub turškim napadom je doba od 1407—1570 zlata doba mesta Črnomlja. L. 1529. je bil Črnomelj določen za zbirališče dolenjskih čet za obrambo proti Turkom. Kot važna obmejna strate-gična postojanka je bila polna vojaštva in brambovcev, za katerimi so prišli tudi trgovci. Od žive trgovine so meščani obogateli. Razvili so ravno tako živo obrt. Blagostan je mesta je začelo opadati z zgraditvijo Karlovca med 1570—1580 in z ustanovitvijo Vojne Krajine. Z odhodom obmejnih čet iz Črnomlja v novo bojno črto, je prenehala tudi trgovina. Mesto je od tedaj veliko trpelo od Uskokov in hajdukov — dokler jih ni okoli srede 19. stol. zatrla avstrijska vlada. Propadanje mesta, ki je po požaru okoli 1655 že popolnoma onemoglo, so pospešila še vojaška krdela, ki so se v 17. in 18. stol. pomikala skozi Črnomelj in ga izropala. Splošnemu dolenjskemu uporu proti Francozom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Črnomlja. Po bitki med kmeti in novomeško francosko posadko za komendskim hribom ob »stari cesti«, so se 12. oktobra 1809 Francozi sicer začasno umaknili v Gradac, a 15. oktobra je bila francoska garnizija že nastanjena v Črnomlju. Pomirjevalno vlogo med kmeti in Francozi je vršil črmošnjiški župnik, čebelar Jonke. V novo ustanovljeni Iliriji je bil Črnomelj sedež kantona novomeškega distrikta. Kuga je morila v mestu v letih 1348, 1510, 1646, 1647, 1691, 1720—1724. Na kolero, ki je razsajala v mestu, spominja kapelica, postavljena 1855 na koncu suhega mostu v Črnomlju. Gospodarska pridobitev za mesto je železnica, ki je stekla skozi Črnomelj 1914. V protestantski dobi je bil Črnomelj luteranska cerkvena občina s poluteranjeno prejšnjo mestno šolo. Mesto je imelo civilne in vojaške predikante, od katerih so znamenitejši: Ivan Schvveiger (1562—1569), Martin Gorgič (1569—1574), Jurij Juričič (1574—1578), Tomo Jagonič (1578), Anton Neapolitan (do 1582), Gregor Sitarič (konec 16. stol.). Črnomeljski meščani so se krčevito držali nove vere do začetka 17. stol. L. 1615. je proti-reformacijska komisija klicala v Ljubljano le še 4 meščane na odgovor. Nemški viteški red se je naselil v Črnomlju 1260 do 1268. L. 1655. si je zgradil na glavnem trgu še danes ohranjeno komendsko poslopje, sedež oskrbnika komend. posestev, kar priča nad pročelno steno poslopja vzidana spominska plošča. Del komende, ki so ga prizidali v začetku 19. stol., so uporabljali za šolo, od 1848 pa za državne urade, ki so se sem preselili iz krnske graščine. Gradiček nemških vitezov, ki je stal še pred sto leti na hribčku nad Črnomljem obenem z veliko viteško pristavo, je danes v razvalinah. Črnomeljski grad je sezidal 1165 Oton Kraški (Karstberg) na mestu, kjer stoji sedanji Stoničev dvor. Pozneje so zgradili v bližini tega gradu nov grad, ki je še danes ohranjen. Grad je bil do 16. stol. last gospodov Črnomaljskih — ene najstarejših kranjskih plemenitaških rodbin. L. 1575. je bil lastnik gradu in posestev knez Nikolaj Frankopanski, za njim rodbina pl. Palmburg; Matevž Zaharija pl. Palmburg ima v cerkvi vzidano nagrobno ploščo z napisom in letnico smrti (1634). V Valvasorjevi dobi je gospodarila na gradu rodbina Schvveiger. Danes pa je ohranjeni grad last hotelirja Laknerja. Župnija sv. Petra v Črnomlju (dek. Semič, škof. ljubij.) ima 4600 duš. Pokopališče s cerkvijo Matere Božje. Prvotna župna cerkev sv. Petra je še iz 13. stoletja. Slavolok svetišča je polukrožen. V cerkvi so trije baročni oltarji, ki so bili 1905 preslikani. Na episteljski strani velikega oltarja je vzidan kamenit spomenik z ladijskim napisom, postavljen enemu izmed grofov Palmburgov, ki so bili lastniki črnomeljske graščine. Na evangeljski strani oltarja je nagrobna plošča iz 1689. L. 1882. so odstranili stare orgle in jih prodali v Prilešče na Hrvaško. Nove orgle je napravil Goršič iz Ljubljane. Župnijo je ustanovil 18. oktobra 1228 oglejski patriarh Bertold na prošnjo svoje svakinje, istrske mejne grofice Sofije Višnjegorske. Prvi župnik je bil Ivan, poznejši vicedom in dvorni kaplan. L. 1268. je koroški vojvoda Ulrik lil. podaril prafaro nemškemu viteškemu redu, kateremu jo je 1300 oglejski patriarh tudi inkorporirah Se danes je inkorporirana knjižniškemu redu. Črno-meljska prafara in veležupnija je mati 13 sedanjih župnij: Metlike, Podzemlja, Semiča, Starega trga, Vinice in župnij, ki so se izločile iz teh starih fara: Dragatuša, Sinjega vrha, Pre-loke, Suhora, Radovice, Adlešičev in delov župnije Planine. Podr. cerkev sv. Duha v mestu je zelo stara. L. 1487. je bil pri njej ustanovljen beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. L. 1805. je bila cerkev inkorporirana mestni župniji. Prenovljena je bila 1895. Ima s tremi stranicami zaključen kor, ki je nižji od ladje. Ladja ima strmo streho in čelni stolpič s četverokotnim tlorisom. Podr. cerkev sv. Sebastijana v mestnem logu. Prvotna kapelica je bila zgrajena 1510, ko je kuga morila v mestu. V času nove kužne epidemije so 1646 sezidali današnjo cerkev tako, da tvori prvotna kapela svetišče. Okrog cerkve so pokopavali za kugo umrle. L. 1904. so cerkev prenovili. Tedaj so odstranili tudi stari oltar in ga nadomestili z novim, ki ga je napravil Konrad Skaza iz Tirolske. Župnišče, ki je bilo zidano 1808, ima dve manjši Metzingerjevi sliki. Ena predstavlja sv. Barbaro, na drugi pa je naslikan sv. Jožef. — V Črnomlju rojeni: Jakhel Rudolf, 1881, u. 1927 v Ptuju kot učitelj risanja. Slikar, portretist, figuralik, krajinar. Jarc Miran, 1900, sotrud. vseh sodoib. literarnih revij kot lir. pesnik, novelist, dramatik in prevajalec. Jeršinovic Anton, 1876, u. 1925 v Celju kot gimn. ravnatelj. Priredil komentarje k latin. klasikom, kot ljubitelj glasbe koncertni poročevalec, pisal čl. o prosveti. Dr. Lokar Janko, 1881, direktor klas. gimn. v Ljubljani. Pisal liter. zgod. razprave za DS, LZ, Carniolo; lit. zgod. ocenjevalec. Kot folklorist spisal 2 monografiji o Beli Krajini; kot urednik »Lovca« sestavil slov. lovsko terminologijo. Malešič Matija, 1891, pisatelj. Dr. Malnerič Martin, 1885, pisec kulturno zgodov. člankov o Beli Krajini, sedaj odvetnik v Dubrovniku. Mazi Vilko, 1888, podlistkar, učitelj ljubi j. gluhonemnice. Občina Črnomelj okolica sedež Loka Preb. 3357, hiš 594, posest. 407, koč 206, najem. 12. Površina 9035.16 ha: njiv in vrtov 1406.75, trav. paš. 4358.44, vinogradov 355, gozdov 2713.64, ostalo 201.33. Občina obsega poleg hribovitih jugovzhodnih odrastkov Roga, na katerih so naselja bivše planinske občine, nizki kraški svet s plitvimi vrtačami in polji, od katerih je omeniti Petrovsko polje, Jelševniško in Dobli-ško-Jernejsko polje. Prebivalstvo ni enotnega porekla in sicer žive v bivši planinski občini, v Bistrici in Mavrlenu Kočevarji (mešanica Slovencev in bavarsko koroških Nemcev), drugod pa so Slovenci dobili neznatno primes Uskokov, Hrvatov, na kar kažejo imena naselij kot Desinc (od Desa priimek Desič), Pavičiči, Vidoši, planinska Lahinja ter priimki kot Stexk, Agnič, Fugina, Butala, Musič, Desič, Stanič, Vidoš, Juršinič, Matkovič, Jankovič, Prebilič, Pavičič, Hervat itd. Narodno nošo, kolo, zelenega Jurja, tkalstvo so že opustili. Prebivalstvo je kmetsko z majhnimi posestvi. Lov nudi zlasti srne, zajce in lisice; ribolov v Lahinji in Dobličici pa ščuke in klene. Bistrica, 56-11-10-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 10 km, žel Črnomelj 10.5 km, š Mavrlen 2 km. Nm 445 m. Naselje stoji na malo nagnjenem kamenitom terenu, ob ban. cesti I. reda, tik ob pobočju pod Toplim vrhom. Na zapadni strani naselja so njive, sicer so okrog kameniti, z brinjem in grmovjem porastli steljniki, ki prehajajo na jugozapadni strani Bistrice v bukov gozd. Od Bistrice je lahek dostop in lep izlet na Sv. Kriz (597 m), s katerega se nudi diven razgled po Beli Krajini in daleč po Hrvatski. Na zapadni strani Bistrice se nahajata dva obzidana studenca. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se bavi s kmetijstvom. Vinograde ima na Dobliški gori in Mavrlenu. Bukov gozd krije domače potrebe in daje tudi drva za prodaj v Črnomelj. Vas je nastala po 1574, ko se še ne omenja v kočevskem urbarju. Ne omenja se niti 1770. Tudi po ustnem izročilu je vas ena najmlajših naselbin v župniji. Po pripovedki se je prebivalstvo tu naselilo na begu pred roparji. Čudno selo, 70-12-9-3-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Črnomelj 3.5 km. Nm 180 m. Naselje stoji na gričku, 0.3 km oddaljeno od ban. ceste II. reda, od katere je dohod mogoč tudi z avtom. Okrog naselja je polje, sicer gozd. Ob Lahinji, preko katere je često mogoč peš-prehod po suhem jezu k Žagarjem, ima Čudno selo svoj studenec. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Mešan gozd krije domače potrebe. Tu rojen Gerdešič Josip 1834, pravnik, u. 1914 v Novem mestu kot pred. okr. sodišča; pridobil si je obilo zaslug za slovensko uradovanje. Desinc, 63-12-9-3-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Črnomelj 4.6 km. Nm 193 m. Naselje stoji na vrtačastein gričku, ki je obdan z gozdom. Od 0.6 km oddaljene ban. ceste II. reda, ki pelje od Črnomlja v Griblje, je dohod mogoč tudi z avtom. Naselje ima na steljnikih dober studenec »Bezgovko«. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Mešan gozd krije domače potrebe. Podr. cerkev sv. Mihaela nadangela. Cerkev se prvič omenja 1526. Dobliče, 293-58-41-17-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 5 km, žel Črnomelj 5.5 km, š v kraju ust. 1886, 2 odd. Kmet. nad. tečaj, PJS, Gas. Nm 186 m. Vas leži na vznožju pobočja Dobliške gore ob ban. cesti I. reda. Na vzhodno stran se širi preko Dobličice rodovitno polje, na severo-zapadno stran vasi pa se razprostira vinorodna Dobliška gora z mnogimi zidanicami in zaselkom Vidoši. ki tudi spadajo pod Dobliče. Dobliče so znamenite po tem, da so si tu delili posest najprej poljansko in metliško gospostvo in nato še Turn pri Brezniku. Trome j a je potekala v Dobličah samih pri Butali, vulgo Vitimi. Vas ima studenec in v bližini kraško podzemsko jamo. Deloma uovnata, a večji del peščena in humusna zemlja dobro rodi. TT- v . i " •> o------ --J 111 >1111/ |<1 1'IIUJU jO v Kočevje, v Črnomelj in drugam. Iz Doblič hodi stalno 15 delavcev kopat premog v rudnik na Kanižarico. Bukov, kostanjev m smrekov gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj raznim tvrdkam v Črnomelj. V kraju so že od 1879 kopali premog. Pozneje so obrat omejili in 1884 tudi delno opustili. Pre-mogokop je prevzela 1921 premogokopna združba Bela Krajina s sedežem v •Ljubljani. Podr. cerkev sv. Janeza Evang. se prvič omenja 1526. Pod ružna cerkev sv. Vida muč. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1824 tik prejšnje pogorele cerkve. Dolenja Paka, 52-9-8-1-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt zup Črnomelj 3.2 km, š Talči vrh 2 kin. Nm 181 m. Naselje stoji na terasi nad Zajčkim potokom. Ta izvira iz dveh studencev pod Pako ter tuševskega studenca »Suhorne« in teče na zapadni strani Pake proti vzhodu v Dobličico. Na vzhodni strani se proti železnici širi gozd. Od 0.8 km oddaljene banovinske ceste je po občinski cesti II. reda mogoč dohod z avtom. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja. Mešan gozd daje les v prodajo na žage v Črnomelj. Gorenja Paka 65-9-8-1-0. Sr so du žand zdr žel o pTt žup Črnomelj a.bkm, fin Semič 5.5 km, š Petrova vas I km. Nm . .. _ , ".1 " 1 ' iiuutiuuniouu. živinoreja in sadjarstvo. Čebelarstvo v Žnidaršičih. Drva za dom m malenkost za jirodajo. Grič, 64-12-10-2-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 7.6 km, s Dobliče 2 km. Nm 262 m. Stoji na terasah nad kotlastim izvirom Dobličice. Skozi naselje vodi v serpentinah ban. cesta I. reda. Odtod se po slikovitem pobočju razprostirajo vinogradi preko Dobliške gore in Stražnjega vrha prav v Rodine. Dobre pol ure nad Gričem, na njegovi zapadno-jugo-zapadni strani, se nahaja podzem. kraška jama Grdanji skedenj. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom, sicer tudi s sadjarstvom, živinorejo in poljedelstvom. Gozd daje les za dom in prodajo. Zaselek Kralji. Jelševnik, 113-22-17-5-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 4.8 km, š Dobliče 1 km. Nm 165 m. Vas obcestnega tipa stoji nekoliko v bregu pod kostanjevim gozdom, nad katerim so lepi mavrlenski vinogradi. Tik pod Jelševnikom izvirajoči potoček, ki v meandrih teče v Dobličico, žene tudi mlin. Pod Jelševnikom se proti Dobličanki širi ravno, rodovitno polje. Pod Jelševnik spadata tudi vzhodno odtod stoječi zaselek Sneči vrh in j. od Jelševnika stoječi zaselek treh hiš Jergli. V Jelševnik, ki se imenuje v listini že 1300 kot Ossewnik, je mogoč dohod od 1 km oddaljene banovinske ceste tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom, živinorejo, svinjerejo in sadjarstvom. Kostanj in razno sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Iz Jelševnika jih stalno hodi 5 delat v premogokop na Kanižarici. Kostanjev gozd daje drva in kolje za dom in prodajo. Jerneja vas, 100-18-18-0-0. Sr so du žand zdr fin žel opit žup Črnomelj 6.6 km, š Dobliče 1 km. Nm 153 m. Vas stoji na ravnem, rodovitnem polju. Mimo, na severozapadni strani teče Dobličica, ki izvira: tik pri Anjelih — zaselku 4 hiš — ki spadajo pod Jernejo vas. Od 0.8 km oddaljene banovinske ceste I. reda je mogoč dohod tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo. Iz Jerneje vasi hodijo 4 na delo v rudnik na Kanižarici. Mešan gozd daje les za dom in prodajo v Črnomelj. Kanižarica, 106-16-2-4-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 3 km, š Dobliče 3 km. Nml49m. To mlado rudarsko in cigansko naselje leži na skoro ravnem svetu v gozdu ob ban. cesti I. reda. Naselje ni kompaktno, marveč sestoji iz dveh rudarskih zaselkov, od katerih je eden že zunaj gozda ob cesti proti Dobličam, drugi ob križišču cest pri rudniku ob opekarni, in ciganski zaselek malo južneje od tod ob cesti proti Draga-tusu. Ciganske bajte (8) so lesene, rudarske pa lesene in ometane. Poleti cigani svoje bajte popolnoma opuste in nomadi-zirajo po Beli Krajini. Naselje ima studenec in tik glavnega zaselka teče počasno Dobličica. Premogovnik je v razvojnem stanju. Momentana kapaciteta znaša 16 tisoč ton letno. Povprečno število delavcev-rudarjev je v dobi krize 40. Kopljejo rjavi premog z bituminoznimi vložki, ki daje malo pepela in 4800 kalorij. Pričetek rudnika datira že v 1854. 1., ko je bil lastnik Ritter von Friedau. Okrog 1866 je prišel rudnik v last »Alpine Montan Gesellschaft«, ki je delo ustavila. L. 1920 je kupil premogovnik g. Novotny iz Prage, ki je že 1922 likvidiral. Lastništvo je prevzela rudarska družba Bela Krajina. L. 1930. je premogovnik prešel pod last šentjanškega premogovnika družbe And. Jakil d. d. pod imenom »Premogokopna družba Bela Krajina« s sedežem v Črnomlju. Novo vodstvo je poživilo delo ter izvrtalo 23 strojnih in 13 ročnih lukenj v globino 60 do 300 m. Obrat se je opremil z električno centralo ter z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki in strokovnim vodstvom ter v razvoju krepko napreduje. Vrtanje je pokazalo 4 odkopa-vanja vredne sloje, ki izkazujejo ogromne množine premoga. V svrlio lažje in hitrejše eksploatacije potrebuje premogovnik še železniško zvezo, ker je od postaje Črnomelj oddaljen 3 km. Vas je dobila ime po Mihaelu Kanižarju (u. 1647), ki je v začetku 17. stoletja sezidal tu dvorec Okljuko. Po Valvasorjevem poročilu je postavil v sedanjem »komenskem Okljuku« ličen dvorec baron Janez Jakob Haller. Dvorec je služil za letovišče. Temelji dvorca Okljuke so danes še komaj vidni. Pozneje je postal lastnik dvorca nemški viteški red, ki ga je uporabljal za žitnico. Zato se kraj, kjer je dvorec stal, imenuje danes v »Kaščah«. Kleč, 29-6-5-1-0. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14.1 km, fin Semič 6 km, žel Semič 5 km, š žup Planina 2 km. Nm 666 m. Stoji na kameniti terasi ob ban. cesti II. reda. Na vzhodno in severno stran je svet precej nagnjen v bukove gozdove. Precej strmo pada tudi v uvalo na zapadno stran. Na južno dvigajočo se stran se razprostirajo slabe košenice. 1 uro odtod na za-hodno-jugozahodni strani se slikovito dviga razgledna in znana izletniška točka Mirna gora ("1048 m). Teren okrog Kleča je pripraven za smučanje. Prebivalstvo se bavi z živinorejo, vinogradništvom, prodajo lesene robe, drv. Zemlja je peščena in slabo rodovitna. Njiv je le malo v uvali in vrtačah. Vinograde imajo v okolici postaje Semič. Bukov gozd krije domače potrebe in daje ca 300m3 drv in hlodov na prodaj. Prebivalstvo je po narodnosti mešano. Podr. cerkev sv. Anton pušč. Cerkev je že stala v Valvasorjevi dobi — konec 17. stoletja. Kočevje, 83-16-12-4-0. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Črnomelj 1.3 km, žel Črnomelj 1.5 km. Nm 156 m. Vas stoji na ravni terasi ob desnem bregu Dobličice ob ban. cesti I. reda. Pri vasi se nahaja par sto metrov dolga jama, »Gadine« imenovana, ki ima tudi kapnike. Poleg nje je druga jama »Zupenca«, v katero ponikuje kočevski potoček, ki se pokaže spet kot Ločki zdenec, druga žila pa se pri »Rasuljali« izliva v Lahinjo. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, svinjerejo, vinogradništvom. Štirje vaščani hodijo na delo v jiremogovnik v bližnjo Kanižarico. Mešan gozd daje drva za dom in za prodaj v Črnomelj. Konjski hrib, 24-4-3-1-1. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 9.4 km, žel Semič 8.5 km. š žup Planina 1 km. Nm ca 625 m. Stoji na razglednem, kamenitem hribu, 2 km oddaljen od ban. ceste II. reda v Planini. Dohod je mogoč z vozom. Ima svoj studenec. Okrog so kamenite, z grmovjem porasle košenice. Na jugovzhodni in severovzhodni strani se širi prostran bukov gozd. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo in prodajo drv. Bukov gozd krije domače potrebe in daje drva in hlode ca 100 m3 letno v Črnomelj na prodaj. Lahinja pri Sredgori, 33-5-4-0-1. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 9.1 km, fin Semič 9 km, š žup Planina 2 km. Nm ca 510 m. Leži v podolžni uvali, ki se zaključuje pod Konjskim hribom. Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč tudi z avtom. Od Črnomlja vodi mimo Lahinje v Rog gozdna železnica. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo, vinogradništvom v Rodinah, prodajo drv in suhe robe. Peščena zemlja tu slabo rodi. Bukov gozd daje drva za dom ter hlode in drva do 100 m3 letno na prodaj v Črnomelj. Loka, 346-52-38-14-0. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Črnomel j 0.5 km, žel Črnomelj 1 km. Nm 156 m. Loka stoji ob sotočju Lahinje in Dobličice, na desnem bregu le-te ter na obeh bregovih Lahinje. V pomolu med obema rekama pa je Črnomelj. Iz Črnomlja vodita v Loko čez Dobličico dva mosta in sicer 1 visoki železobetonski in drugi nizki, zidani ter nato eden čez Lahinjo. Skozi -Loko drži ban. cesta proti Dragatušu in Vinici, ki se v Kanižarici odcepi na Dobliče—Kočevje, pri Kvasici v Stari trg, druga cesta pa drži preko mostu čez Lahinjo v Adlešiče, od katere se nedaleč od Loke odcepi ban. cesta na Griblje. Svet se od Lahinje v Loki daleč proti Tribučam terasasto dviga. Na desnem bregu Lahinje v Loki je črnomeljski »Rdeči križ« zgradil lepo kopališče z mnogimi kabinami in skakalno desko. Zemlja je deloma ilovnata, deloma črna in dobro rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, govedorejo, svinjerejo (bele požlahtnjene svinje), sadjarstvom in vinogradništvom. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja, kateremu slede koruza in druge vrste žita. Mleko in jajca prodajajo v Črnomelj. 3 hodijo delat v premogokop v Kanižarico, 3 v tovarno v Črnomelj. Mešan gozd (hrast, smreka) daje potrebni les za dom in nekaj na prodaj v Črnomelj. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Odkrili so velike obokane rimske toplice, lončene cevi in napisne kamne. Lokve, 57-10-9-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 4.3 km, žel Sela pri Otovcu 2 km, š Talči vrh 2.5 km. Nm 175 m. Leže na ravnem polju, lOOm oddaljene od ban. ceste I. reda. Dohod mogoč tudi z avtom.«Lokve imajo vodovod iz Blatnika. V bližini se nahaja podzemeljska jama s studencem. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Mešan gozd krije domače potrebe in daje les na prodaj v Črnomelj. Mavrlen, 78-18-7-11-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 6.6 km, žel Črnomelj 8.5 km, š v kraju ust. 1882, 1 odd. PjS, Gas. Nm ca 376 m. Ta vinogradniška vas stoji na terasah, na jugovzhodnem pobočju Sv. Križa (597 m), na katerega je odtod lahek dostop. Sv. Križ je znana belokranjska izletna in razgledna točka, od katere se nudi lep razgled po vsej Beli Krajini, kakor tudi daleč po Hrvatskem. Skozi vas drži ban. cesta II. reda, ki se priključi na Dobliški gori na ban. cesto I. reda. Mavrlen je znan po svojih vinogradih, ki dajejo veči del rdeče vino. Tu se nahaja tudi podzemska jama. Prebivalstvo je mešano s Kočevarji in se največ bavi z vinogradništvom, v manjši meri tudi z drugimi kmetijskimi panogami. Mešan gozd krije domače potrebe in daje tudi les na prodaj v Črnomelj. V drugi polovici 14. stoletja (med 1348 do 1363) je ondotni zemljiški gospod Oton grof Ortenburški koloniziral nemške doseljence bavarskega pokolenja med tedaj redko naseljene Slovence. Kolonisti so krčili gozdove in kultivirali svet. Močnejša, glavna nemška kolonizacija je bila izvršena v 16. stol. Prebivalstvo je še sedaj mešano. Znan je kraj tudi po narodnostnih bojih med Slovenci in nemškim Schulver-einom. Miklarje, 6-1*1-0-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 12.6 km, š Mavrlen 5 km. Nm 508 m. Miklarji se imenuje ena logarska hiša z gospodarskimi poslopji in posestvom, ki leži na ravnici ob ban. cesti I. reda, vodeči v smeri Črnomelj —Brezovica—Kočevje. Logar se ukvarja poleg svoje službe s posestvom in čebelarstvom v Znidaršičih. Od Miklarjev drži bližnjica preko Mrzlih dolov v poljansko Podgoro. Na južno-vzhodni strani odtod se nahaja podzemska jama Grdanji skedenj, ki je znan po nekdanjih roparjih. Les se izvaža v Črnomelj. Mihelja vas, 61-12-9-2-1. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 6.3 km, žel Sela pri Otovcu 2.5 km, š Petrova vas 1.5 km. Nm ca 208 m. Leži na vznožju hriba tik pod drž. železnico Ljubljana—Karlovec ob robu kraškega polja, ki se ob velikem deževju periodično poplavlja. Pod Miheljo vas spada tudi zaselek Strmec, ki se nahaja nad železnico. Od 0.5 km oddaljene ban. ceste Črnomelj—Kot je po občinski cesti I. reda mogoč dohod z avtom. Vas ima vodovod. Deloma ilovnata zemlja dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), sadjarstvom, živinorejo in prašičerejo (bela požlahtnjena pasma). Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano, vino v Črnomelj in razne kraje, jajca in užitne gobe prekupcem v Ljubljano. Mešan gozd daje les za prodajo in za dom. Naklo, 78-17-4-13-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 7.4 km, žel Sela pri Otovcu 3.5 km, š Talči vrh 2 km. Nm 481 m. Vas stoji v rebri med sadnim drevjem in vinogradi. Od 3 km oddaljene ban. ceste je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z avtom. Skozi vas vodi markirana pot na Mirno goro (1048m). Pod Naklo spada zaselek Štalcerji. Zemlja je ilovnata in kamenita ter srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, sadjarstvom, živinorejo in poljedelstvom. Vino (belo in rdeče) prodajajo v Črnomelj in drugam, sadje v Ljubljano in Črnomelj, jajca in užitne gobe v Ljubljano. Mešan gozd daje les za dom in prodajo. Otovec, 111-18-14-4-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 4.2 km, žel Sela pri Otovcu 0.5 km, š Talči vrh 0.5 km. Nm 183 m. Vas stoji na ravnem polju ob železnici, ki teče na južni strani Otovca po znanem visokem viaduktu, pod katerim se širi lepo polje. Pod Otovec spada tudi mali User, ki stoji na jugovzhodni strani železniškega viadukta. Od banovinske ceste je mogoč dostop po obč. cesti I. reda z avtom. Pri Otovcu se nahaja podzemeljska jama in pod viaduktom studenec. Skozi vas vodijo markacije na Mirno goro. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom, živinorejo in svinjerejo. Sadje, jajca in užitne gobe prodajajo v Ljubljano. Mešan gozd daje drva za dom in les za prodajo v Črnomelj na žage. Podr. cerkev sv. Jerneja ap. Cerkev se prvič omenja 1526. Petrova vas, 111-21-15-5-1. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 6.1 km, žel Sela pri Otovcu 2 km, š v kraju ust. 1887, 2 odd., Gosp. tečaj, PJS, Gas. Nm ca 206 m. Vas leži na vznožju hriba tik pod železnico Ljubljana—Karlovec. V Petrovo vas spada tudi del nad železnico se naliajajočega Strmca. Od 1 km oddaljene ban. ceste I. reda je dohod mogoč z avtom. Vas ima vodovod iz Blatnika. Petrovsko polje se iz rupe pod Miheljo vasjo periodično poplavlja. Deloma ilovnata zemlja dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), sadjarstvom, živinorejo (domača svetlo-siva in montafonska pasma), svinjerejo (bela požlahtnjena pasma). Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja, zatem koruze, pšenice, repe, zelja in ostalih žitnih vrst. Sadje in jajca prodajajo v Ljubljano, les v Črnomelj, vino in prašiče v * Črnomelj in drugam. Odtod hodijo 3 delavci stalno na delo v Črnomelj. Mešan gozd daje potrebni les za dom in prodajo. Podr. cerkev sv,- Janeza Krstnika se prvič omenja 1526. Planina, 131-33-24-8-4. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 11.4 km, fin Semič 8 km, žel Črnomelj 11.4 km in Semič 7 km, š žup v kraju. Šola ust. 1866, 2 odd., Gas., PSPD. Nm 737 m. Vas središčnega tipa deloma v ravnini ob ban. cesti II. reda na vznožju Mirne gore (1048 m), do katere je od tu po markirani poti le K ure hoda. Na Mirni gori stoji v višini 1000 m stalno oskrbovana planinska koča. Ima dve tuj. sobi, vsaka po 3 postelje in skupno ležišče. Z Mirne gore, posebno z zvonika cerkve sv. Frančiška, se nudi diven razgled po Beli Krajini, dalje preko Kolpe v Hrvatsko na Karlovec in proti severu na Kamniške planine. Vrh (1048m) Mirne gore je porasel z bukovim gozdom. Na severovzhodni strani planine začno od banovinske ceste preko Skril j a markacije na razpadli Pogorelec in razvaljene Gače proti Črmošnjicam. Pogorelec in Gače imata vsak svoj, od Kočevarjev 1930 postavljen, stolp v spomin na nekdanje naselje. O nekdanjem tlačanskem naselju na Mirni gori ni več sledu. Iz Planine je idilična pot po gozdu in ko-šenicah preko Ponikev, gozdne železnice in Golobinjka v Ko-jSrivnik. Od Mirne gore v Črnomelj je 14 km, v Semič 9 km, na Sela pri Otovcu 9 km. Teren okrog Planine je pripraven tudi za smučanje. Planina ima vodovod in studenec. Zemlja je peščena, kamenita in plitva. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo, prašičerejo, poljedelstvom; prodaja lesa. drv, suhe robe. Nekaj vinogradov ima v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. Poljedelstvo niti za domačo porabo ne zadostuje, vendar pridelajo zelja toliko, da ga prodajajo v Črnomelj. Pra- šiče prodajajo mesarjem v Semič in Črnomelj. Mešan gozd (bukev, smreka, jelka) daje potrebni les za dom ter drva, železniške prage, hlode in drugo na prodaj preko postaje Semič in Črnomelj. Župnija Planina (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 396 duš. Župna cerkev sv. Elija preroka. Namesto prvotne pokopališke kapele so okoli 1730 zgradili sedanjo cerkev. Cerkev je prvotno bila podr. župnije Črmošnjic. Kuracija je bila ustanovljena 1737, 1791 pa lokalija iz delov črnomeljske, črmošnjiške in koprivniške župnije. Lokalija je bila 1875 po-vzdignjena v samostojno župnijo. Radi premajhnih dohodkov župnije nima od 1934 stalnega duhovnika, temveč je pod upravo semiške župnije. Podr. cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Mirni gori so zgradili v 17. stol. kot zaobljubo, da odvrnejo točo, ki je 7 let zaporedoma padala. V cerkvi je znamenita slika iz 1743. Nekdaj je bila cerkev znana božja pot za odvr-nitev hude ure. Bila je posebno obiskovana od Hrvatov in Belokranjcev. Cerkev je zato imela že 1746 svojega kurata. Zraven cerkve je razvalina starega župnišča iz 1790. Ponikve, 32-8-7-1-0. Sr so du žand zdr o pTt Črnomelj 14.8 km, žel Semič 11 km, fin Semič 13 km, š žup Planina 4 km. Nm 819 m. Naselje stoji na severnem robu majhnega polja v kotlu, ki leži na zapadni strani Mirne gore (1048 m). Od 4 km oddaljene ban. ceste II. reda je dohod mogoč z vozom. Naselje ima ime po ponikvah, ki se tu nahajajo. Na polju sta 2 studenca. Ne daleč od Ponikev se na jugozahodni strani proti Golobinjeku nahaja prepad in nato gozdna železnica s par drvarskimi kočami. Večji del kotla je v košenicah. Peščena zemlja tu ne rodi dobro. Prebivalstvo se preživlja največ s prodajo lesa in vina. Vinograde imajo v Gorenjcih nad So-dinjo vasjo proti Semiču. Prašiče prodajajo mesarjem v Semič. Mešan gozd (bukev, smreka, jelka) krije domače potrebe in daje 1000 m3 tesanega lesa, hlodov in drv za izvoz preko postaje Semič. Podr. cerkev sv. Trojice. Rodine, 143-7-5-36-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 6.9 km, žel Sela pri Otovcu 3.5 km. š Talči vrh 2.5 km. Nm 333 m. To vinogradniško naselje je razpostavljeno na terasi in po rebri med vinogradi. Po občinski cesti I. reda je od 2.2 km oddaljene ban. ceste I. reda mogoč dohod z avtom. Zemlja je ilovnata in kamenita. Siromašno prebivalstvo se preživlja večji del z vinogradništvom. Nekatere poljske pridelke morajo dokupovati. Pridelujejo belo in rdeče vino. 4 odtod hodijo na tovarniško delo v Črnomelj. Skozi vas vodijo markacije na Mirno goro (1048 m). Kostanjev in bukov gozd daje nekaj lesa tudi za prodaj. Kraj je znan po narodnostnih bojih med Slovenci in nemškim Scluilvereinom, ki je tu ustanovil nemško šolo. Šola je v novejšem času razpadla. Podr. cerkev sv. Jakoba ap. je bila zidana pred 1655. Podr. cerkev Preblažene Device Marije Pomočnice. Rožič vrh, 55-11-5-6-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 6.6 km, š Talči vrh 2.5 km. Nm ca 320 m. Vinogradsko naselje stoji na prijaznem svetu med vinogradi in zidanicami. Ime ima od priimka Rožič, ki je še sedaj tam doma. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste II. reda je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z avtom. Ilovnata in kamenita zemlja je pripravna za vinograde, ki dobro uspevajo. Prebivalstvo se bavi v glavnem z vinogradništvom, v majhni meri pa tudi z drugimi kmetijskimi panogami. Kostanjev in bukov^gozd dajeta potrebni les za dom in nekaj malega za prodajo. Skozi naselje vozi gozdna železnica les iz Roga v Črnomelj na žago in postajo. Kapela sv. Roka je bila zid. 1855. Rožanec, 103-16-11-5-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 5.6 km, žel Sela pri Otovcu 1.5 km, š Petrova vas 1.5 km. Vodovod priključen na vodovod Blatnik-Črnomelj. Nm 200 m. Vas stoji na neznatno dvignjenem kamenitem robu polja, tik drž. železnice Ljubljana—Karlovec. Pod Rožanec spada tudi nad železnico se nahajajoči Vodičnik, ki ima le dve naseljeni hiši. Od 0.5 km oddaljene ban. ceste je po obč. cesti I. reda mogoč dohod z avtom. Ilovnata in ilovnato-peščena zemlja je srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), sadjarstvom, govedorejo in svinjerejo. Vas ima vodovod iz Blatnika. Mešan (največ bukov in kostanjev) gozd daje potrebni les za dom in za prodajo. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta na Gradac in po dolini Kolpe na Hrvatsko. Pod podr. cerkvijo sv. Jurija, ki je v zapiskih omenjena prvič 1526, je še ohranjeno pogansko svetišče z oltarjem. Eno steno tvori živa skala in sredi te je vrezana podoba rimskega sončnega boga Mitre — mladeniča, ki ubija bika. V steno je vsekan tudi rimski napis. Skulptura je deloma pokončana (nos odbit). Pred pečino, na kateri je ta oltar, leži ravna trata, ogrnjena naokrog z visokimi lahko nanesenimi kamenitimi skladi. Prostor zapira tudi drevje. Ljudstvo imenuje to svetišče »Judovje«. Ljudska pripovedka pravi, da je v Judovju zakopano zlato tele, druga verzija pa, da je zgradil spomenik neki lovec, ki je ušel napadu divje zveri. Rucetna vas, 120-19-13-6-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 6.8 km, žel Semič 2.5 km, š Petrova vas 0.5 km. Nm 240 m. Vas stoji na lahno nagnjeni slikoviti terasi tik pod državno železnico Ljubljana—Karlovec. Okrog vasi so zasajeni lepi vinogradi in zgrajene mnoge zidanice. K Ručetni vasi spada tudi više nad železnico se nahajajoči zaselek Pretle, ki ima 5 hiš. Na vzhodni strani pod Ručetno vasjo se razprostira rodovitno polje, ki se v najnižjih delih periodično poplavlja. Proti vzhodu se polagoma dviguje manj rodovitni, vrtačasti in ilovnati teren. V Ručetno vas je od 200 m oddaljene ban. ceste I. reda mogoč dohod po občinski cesti I. reda tudi z avtom. Naselje ima vodovod iz Blatnika. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom, sadjarstvom, govedorejo in svinjerejo. V Ručetni vinorodni gori imajo vinograde občinske vasi, pa tudi iz Črnomlja, Vinjega vrha (1) in od drugod. Prideluje se belo, črno in rdeče vino, ki se prodaja največ v Črnomelj. Mešan gozd krije domače potrebe. Sela pri Otovcu, 73-14-8-6-0. Sr so du žand zdr fin o pTt zup Črnomelj 4.5 km, žel v kraju, š Talči vrh 1.5 km. Nm ca 190 m. Vas stoji na neznatni vzpetosti tik pod železnico in postajo istega imena. Po občin, cesti I. reda je od 1.5 km oddaljene banovin, ceste I. reda mogoč dohod z avtom. Vas ima svoj studenec. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, sadjarstvom, govedorejo in svinjerejo. Pretežno bukov gozd krije domače potrebe in daje malenkost za prodaj. Sredgora, 32-8-6-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt Črnomelj 12.6 km, žel Črnomelj 12.6 km in Semič 9 km, š žup Planina 2 km. Nm 668 m. Stoji na bregu, 1 km oddaljena od ban. ceste II. reda, od katere je mogoč dohod z avtom. Zaselek, ki ima mešano prebivalstvo, (kočevske Nemce in Slovence), v 16. stol. še ni obstojal. Mimo vozi gozdna železnica iz Auersper-govih gozdov v Rogu v Črnomelj. Prebivalstvo se preživlja s prodajo lesa, govedorejo, svinjerejo in vinogradništvom v Rodi na h. Poljedelstvo na peščeni, slabo rodovitni zemlji niti iz daleka ne krije domačih potreb. Bukovega in smrekovega lesa (hlode, drva) prodajo do 700 m3 letno v Črnomelj in na postajo Semič za izvoz v razne kraje. Podr. cerkev sv Marije Magdalene. Stražni vrh, 94-25-4-21-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt zup Črnomelj 4 km, š Mavrlen 1—3 km. Nin 252 m. Vas stoji na rebri in ima hiše raztresene med vinogradi. Skozi vas, ki ima ime po stražnjih ognjili v dobi turških napadov, drži ban. cesta II. reda iz Črnomlja preko Stražnega vrha in Mavrična na ban. cesto I. reda, na katero se priključi v Dobliški gori Iz vasi je lahek dostop na bližnji, znani belokranjski i?1?.4"' vrh križ (597 m), s katerega je diven razgled po beli Krajini ter daleč po Hrvatski. Prebivalstvo je siromašno in se preživlja največ z vinogradništvom, dnino. Gozd (bukov kostanjev) krije domače potrebe. Vas je dobila ime po turški fYazJ' V Je nekdaj bila v tem kraju. Podr. cerkev sv. Miklavža sk. se prvič omenja 1526. „ Svibnik, 103-18-10-8-0! Sr so du žand zdr fin žel o pTt š zup Črnomelj 1.9 km. Nm 156 m. Vas stoji na terasi, na levem bregu Dobhcice. Skozi naselje drži banovin, cesta II. reda iz Črnomlja preko Mavrlena na ban. cesto I. reda. na katero se priključi v Dobliški gori. Vas ima studenec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, sadjarstvom, govedorejo, svinjerejo (bele pozlahtnjene svinje) in vinogradništvom na Stružnem vrhu (Mavrlenu). 3 odtod hodijo v tovarno v Črnomelj in 3 v rudnik na Kanižarico. Mešan gozd daje drva za dom.' ,.3ofkril|; Sr so d« žand zdr o pTt Črnomelj 13.8 km, fin zel Semič 8 km, š žup Planina 2 km. Nm ca 860 m. INaselje stoji v slikoviti prisojni legi na ravnici, odkoder se svet proti severu m jugozapadu dviguje, proti vzhodu, jugovzhodu in zapadu pa pada. Okrog so košenice, pol ja največ na zapadni strani. Naselje, ki v 16: stoletju še ni obstojalo, ima slovensko in nemško prebivalstvo. Ima tudi studenec. Od ban. ceste II. reda je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z vozom. Zemlja je tu peščena, kamenita. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv, lesa, lesenih izdelkov, z živinorejo, vinogradništvom, z vinogradi v Gorenjcih pri semiškem kolodvoru in v Rodinah. Bukov, smrekov in jelkov gozd da do 1000 m3 (hlodov in drv) na prodaj za izvoz s postaje Semič. V bližini, na zapadni strani Skrilja se dviga priljubljena izletna točka Mirna gora (1048 m). Preko^ Skrilja vodijo markacije na Pogorelec, Gače, Stale, Črmosn jice. Teren v okolici je prav dober za smučanje. Talči vrh, 58-9-8-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 3.4 km, žel Sela pri Otovcu 1.5km, š v kraju ust. 1913, 2 odd. Gas. z dram. odsekom. Nm ca 199 m. Majhno naselje leži na polju pod rodinskimi vinogradi. Po občinski cesti I. reda je od 1.8 km oddaljene ban. ceste mogoč dohod z avtom. Ima studenec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom, govedorejo, prašičerejo in sadjarstvom. Mimo naselja vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Od poljskih pridelkov pride- lajo največ krompirja, zatem koruze in ostalih žitnih vrst. Mešan gozd (bukev, kostanj, hrast, smreka) krije domače potrebe. Topličice, 15-4-3-1-0. Sr so du žand zdr žel o pTt Črnomelj 10.4 km, fin Semič 10 km, š žup Planina 2 km. Nm 563 m. Leže v ozki dolini, 2 km oddaljene od ban. ceste II. reda, od katere je mogoč dohod z vozom. Prebivalstvo je kočevsko. V bližini vozi gozdna železnica iz Roga v Črnomelj. Zemlja je peščena, nič posebno rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s prodajo drv, živinorejo, vinogradništvom, z vinogradi v Rodinah. Vino ter drva in hlode prodajajo v Črnomelj. Mešan gozd (bukev, smreka) daje les za dom in prodajo. Vas je mlajše naselje, nastalo po 1574, ko se še ne omenja v kočevskem urbarju, in pred 1610, ko je v vasi že stala podr. cerkev sv. Martina. Zvon v tej cerkvi, težak 80 kg, je iz 1610, ter predstavlja najstarejši spomenik cele župnije. Tušev dol, 91-14-11-3-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Črnomelj 4.7 km, žel Sela pri Otovcu 3 km, š Talči vrh 1.5 km. Nm 200m. Vas stoji na ravnini, tik pod vinskimi goricami Stražnega in Rožič-vrha. Po obč. cesti I. reda je mogoč dohod tudi z avtobusom. Vas ima studenec. Zemlja je ilovnata in srednje-rodovitna. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom, živinorejo, prašičerejo (bele požlahtnjene svinje) in sadjarstvom. Sadje prodajajo v Črnomelj in Ljubljano. Mešan gozd (največ bukev, kostanj) krije domače potrebe. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene se prvič omenja 1526. Zaselek Ablji vrh. Vojna vas, 176-26-21-5-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Črnomelj 1.1 km. Nm 186 m. Vas leži na terasah na levem bregu Lahinje, 1 km oddaljena od ban. ceste v Črnomlju. Po obč. cesti T. reda je mogoč dohod tudi z avtom. Pod Vojno vas spadata tudi proti vzhodu, na terasah nad Lahinjo stoječa zaselka Dolenja vas in Žagarji. Vas ima studenec. Zemlja je večinoma ilovnata, sicer črna in dobro rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in nekaj z vinogradništvom. Od poljskih pridelkov pridelajo največ krompirja, zatem koruze, krmilne pese, in ostalih žitnih vrst. Mleko nosijo v mlekarno v Črnomelj. Pet domačinov hodi na delo v tovarno v Črnomelj. Mešan gozd (hrast, smreka) daje drva za dom. Podr. cerkev Rojstva prebl. Dev. Mar. omenja prvič Valvasor okoli 1680. Ima dve Metzingerjevi sliki in sicer sv. Ano in sv. Trojico, ki krona Mater Božjo (slabo oh ranjena). L. 1802. so k tej cerkvi premestili pokopališče od župne cerkve v mestu. Zajčji vrh, 23-4-4-0-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt žup Črnomelj 3.4 km, š.Talči vrh 2 km. Nm ca 180 m. Stoji na terasi 0.3 km oddaljena od ban. ceste II. reda. Po obč. cesti II. reda je dohod mogoč z avtom. Na zapadni in južni strani zaselka se širi majhen gozd. Zemlja je ilovnata, srednje-rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom na Stražnem vrhu. Mešan gozd daje potrebni les za dom in malenkost za prodajo. Zastava, 81-13-8-5-0. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Črnomelj 5 km, žel Črnomelj 5.5 km. Nm 156 m. Pod Zastavo, ki stoji na terasi, na levem bregu Lahinje, spadajo tudi Pavi-čiči z Zuniči, ki stoje na terasi na nasprotnem bregu Lahinje. Preko Lahinje je prevoz z navadnim čolnom. Od 3 km oddaljene ban. ceste v Vranovičih je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z vozom, od ban. ceste Črnomelj—Griblje pa v 1.7 km oddaljene Pavičiče z avtom. Ne daleč od Pavičičev se proti Mlakam nahaja »Jelenova jama«, v kateri živi močvirska želva. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, 2 hodita delat v Črnomelj v tovarno. Prebivalstvo nabira tudi užitne gobe po steljnikih za prodajo. Mešan gozd daje večinoma le drva za dom. Občina Dragatuš Preb. 2014, hiš 390, posest. 306, koč. 83, najem. 16. Površina 5424.85 ha; njiv in vrtov 1014.50, trav. in paš. 3542.03, vinogradov 75, gozdov 670, ostalo 123.32. Ta občina obsega kaj raznolik svet. Na zap. obsega gozdnato pobočje Poljanske gore z vrhovi Debeli vrh 864 m. Okrožnik 813 m, Vušec 617 m, v sredini lepa, ravna polja, kot Obrško-Dragatuško polje, ki se po neznatni zgibanosti mimo Vel. Nerajca nadaljuje v travnato, deloma močvirno ravnino med Pustim gradcem, Velikim Nerajcem in Malo Lahinjo, dalje Selsko, Kvasičko ter travnato jiolje ob Podturenskem potoku, na vz. in sev. pa z vrtačami in hribi razgibane steljnike in gozde. Občina ima mnogo majhnih potokov in studencev. Prebivalstvo, ki se bavi z živinorejo in poljedelstvom, v severozap. delu pa posebno z vinogradništvom, je gostoljubno in v majhni meri mešano z Uskoki, na kar kažeta koleg nekaterih znakov v narečju, pesmih in nekaterih priimkov kot Sterk, Lasič, Drasumerič, Paunovič, Radovič, Ilinič, Geršetič, Kimič, Butala in dr., posebno še krajevni imeni Velika in Mala Lahinja, kar je nastalo iz Vlahinja po Vlahih, to je Uskokih, ker pomeni Vlah v Beli Krajini Uskoka. Nekaj Uskokov se je naselilo v predelu te občine tekom 16. stol. V vseh naseljih dragatuške občine tko ženske domače platno, vendar to v smeri Knežina-Dragovanja vas polagoma pojema tako, da tko v Kvasici le še dve gospodinji, v Dragovanji vasi pa le še ena. V južnih naseljih (Knežina, Belci vrh, Mala Lahinja, Črešnjevec) nosijo moški in ženske spodnjo obleko iz domačega platna, ženske pa tudi vso obleko. V občini so ugodne prilike za lov (zajci, srne, lisice, jerebice itd.), prav tako za ribolov v Lahinji (ščuke, kleni). Tudi čebelarstvo je v nekaterih vaseh prilično razvito. Belci vrh, 181-36-28-8-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 11.7 km, žand pT o š žup Dragatuš 3 km. Nm 194 m. Vas obcestnega tipa stoji na hribu. Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Vas ima ime od priimka Belec. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Od 300 ha vasi pripadajoče zemlje zavzemajo pašniki in travniki 130ha, gozd 80 ha. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in v mali meri z vinogradništvom. V vasi sta dva čebelarja. Pozimi ženske tko domače platno, ki služi posebno njim za vso obleko. Hrastov gozd daje potrebni les za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. Podr. cerkev sv. Helene. Breznik, 37-7-5-2-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8.4 km, zand pT o š žup Dragatuš 2 km. Nm ca 180 m. Stoji na vznožju Okrožnika (813 m). Proti vzhodu se razprostira lepo, ravno polje, ki ga često poplavlja Podturenski potok, vulgo »Zdenec«. Ta ima mlin in žago pri izvirku. Breznik je oddaljen od ban. ceste 0.7 km. Dohod je mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Gozd (akacija, bukev) daje drva za dom. Ribolov v »Zdencu«, Podturenskem potoku — daje ščuke, klene. V kraju stoji romantični grad Podturn ali Turn, ki je deloma že razpadel. Grad je dobil ime po prvotno utrjenem stolpu, zgrajenem na skali nad potokom, ki se vliva v Lahinjo. Mesto tega stolpa so pozneje zgradili pravo graščino. Prvotni znani grajski lastniki so bili gospodje Guraltiči. nato rodbine pl. Schnitzenbaum, Bernar-diz in Stemberg. Okoli 1680 je grad kupil Janez Jurij baron Apfaltrer. Po 1848 je bila gospoščina razprodana in grad je začel razpadati. Danes je ohranjen le stolp brez strehe in majhen del grajske stavbe, ki je pokrita s slamo. Brdarci, 76-10-10-0-1. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7.4 km, žand o pT š žup Dragatuš 2 km. Nm 165 m. Naselje stoji na ravnini. Jugozapad, stran griča, ki se dviguje na severovzhodni strani odtod, je zasajena z vinogradi, ki se vrste med majhnimi zidanicami. Na severni strani vasi so še vidne razvaline 1907 ]>odrtega, dvostolpnega gradu, ki je bil last graščakov iz Pustega gradca, kjer so imeli svoj glavni grad. Od 2:5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Hrastov gozd daje drva in deske za dom ter železniške prage za prodajo. Butoraj, 92-19-15-5-0. Sr so du zdr fin žel pTt š žup Črnomelj 4.1 km, žand o Dragatuš 4 km. Nm 213 m. Vas, ki jo prebivalstvo deli med seboj v Gornji in Dolnji Butoraj, stoji v bregoviti legi na terasah na desnem bregu Lahinje, ki žeiie tu dva mlina. Pri južnem mlinu vodi zidan most preko Lahinje v Zorence, pri severnem pa lesen most v hrastov gozd. Slikovita reber nad Gornjim Butorajem je zasajena z vinogradi. Studenec ob Lahinji pod Gornjim Butorajem imenujejo jezero. Od ban. ceste, ki je oddaljena 3 km, je mogoč dohod tudi z avtom. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in nekoliko z vinogradništvom. Mešan gozd (hrast, smreka) daje drva, deske, hlode in železniške prage. Pri vasi so odkrili številne gomile iz liallstattske dobe. Podr. sv. Marka evang. Cerkev se prvič omenja 1526. Pokopališče. Črešnjevec, 47-10-9-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9.3 km, žand o pT š žup Dragatuš 3 km. Nm 200 m. Naselje stoji na hribu, na katerem goje nekaj vinogradov. Od ca. 4 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom preko mostu pri Podlogu ali preko železobetonskega mostu pod Malo Lahinjo. Slab, lesen most preko Lahinje drži na Črešnjevec tudi od mlina v Pustem gradcu. Zemlja je ilovnata in srednje rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo in v majhni meri z vinogradništvom. Pozimi tke domače platno. Čebel ima 25 kranjičiv. Hrastov gozd daje drva za dom ter železniške prage in hlode za prodajo. Dragatuš, 213-36-20-16-8. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8 km, žand o pT š žup v kraju. Šola ust. 1858, 6 odd. Javna knjiž. Gospod, nad. š. PJS. Gas., Prosv. d. Nm 164m. Vas okroglega tipa stoji na hribčku tik ban. ceste, od katere je mogoč dohod^ z avtom. Med Dragatušem in Obrhom, Tančo goro in Nerajčkim Cirnikom (241 m) ter Velikim Nerajcem se razprostira skoro popolnoma ravno Obrško-Dragatuško polje, ki je brez kamna, do 1 km široko, a dolgo preko 3 km. Črna, aluvialna zemlja je zelo rodovitna. Ob velikem deževju poplavlja severni rob polja, ki je v travnikih in pašnikih, Podturenski potok in Obrh, južnega, ki je v njivah, pa stu-denčna vodna jama na »Cernicali«. To polje se po malem zgibu mimo Velikega Nerajca nadaljuje proti jugovzhodu preko Nerajčice k Mali Lahinji, kjer pa radi močvirnosti ni toliko pripravno za kulturo. Iz prijaznega Dragatuša, ki ima svoje ime od osebnega imena Dragota, se nudijo krasni sprehodi k izvirom Lahinje pod »Glavico« pri Knežini, Nerajčice v »Oknu« pri Malem Nerajcu, k hudourniškemu Bregu v Gornji Suhor, k izviru potoka »Griči«, ki teče na zapadni strani Lahinje v Nerajčico, k izviru »Obrške vode« pri Obrhu, Podturenskega potoka pri Brezniku, k razvalinam Pustega gradca pri Brdarcih in v Pustem gradcu ali pa k pravoslavnim in zelo gostoljubnim Bojančanom ter na razgledni Nerajčki Cirnik (241 m). Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom (na Tanči gori). Kraj je zelo veliko trpel v dobi turških napadov, ko so tu ropali in požigali Turki. Župnija Dragatuš (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 1728 duš. Sedanja cerkev sv. Janeza Krstnika je bila sezidana 1858. Prvotno je bila cerkev podružnica črnomeljske jirafare. Samostojna župnija je bila ustanovljena 1854 iz delov črnomeljske in viniške župnije. Pokojiališče. Dragovanja vas, 103-15-13-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5.4 km, žand o pTt š žup Dragatuš 4 km. Nm ca 175 m. Vas stoji na ravnem v vznožju pobočja, ki je v spodnjem delu poraslo s kostanjevim gozdom. Od 0.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Gozd (smrekov, kostanjev) daje drva in deske ter kolje za dom. Podr. cerkev sv. Ožbalta kr. muč. Pokopališče. Tu rojen Kambič Mihael 1887, slikar, prof. risanja v Ljubljani. Golek, 88-1.3-12-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8.1 km, žand o pT š žup Dragatuš !5km. Nm 148 m. Vas stoji na nizkem griču. Okrog se vrsti iiolje, steljniki, gozd. Teren med Golekom in Zorenci je preprežen z nekaj malimi potočki, ki se počasi plazijo proti Lahinji in povzročajo na več mestih močvirnat in s travo porasel svet. Preko Podturenskega potoka drži lesen most proti Dragatušu. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Zemlja je rodovitna črnica. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom. Čebel ima 25 kranjičev. Mešan gozd (hrast, smreka) krije domače potrebe ter daje stavbni les, hlode, železniške prage za prodajo. Podr. cerkev sv. Antona pušč. Pokopališče. Knežina, 76-17-12-5-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 10.9 km, žand o pT š žuj) Dragatuš 4.5 km. Nm ca 210 m. Vas stoji na hribu in bregu, katerega reber je na zapadni strani Knežine proti Belčemu vrhu zasajena z vinogradi. Od 3 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Tik pod Knc-žino, na severozap. strani izvira v »Glavici« z več izvirki Lahinja. Loka ob Lahinji je od izvira in še po združitvi z večjo Nerajčico na obeli bregovih več ali manj močvirnata. Na vzli. in jugovzh. strani Knežine se razprostirajo najprej njive z vrtačastimi travniki, katerim slede steljniki, vse do Velikega Bukovja, ki je večji del izsekano in mlado. Proti Bojancem je nekaj redkega gozda (hrast, smreka, jelše). Hiše v Knežini so največ lesene in krite s slamo. Zemlja je peščena in ilovnata. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo in le za domačo porabo z vinogradništvom. Pozimi tke ta vas marljivo domače platno in ženske tu še nosijo narodno nošo. Hrastov gozd daje hlode, stavbni les, železniške prage za prodajo. K vasica, 42-10-10-0-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 5.1 km, žand o pT š žup Dragatuš 3 km. Nm 169 m. Naselje stoji v gruči na rodovitnem, ravnem polju ob ban. cesti. Takoj ob naselju je proti jugovzhodu svet močviren, namakan od dveh potočkov, ki tu izvirata, se združita in skupno tečeta v Podturenski potok. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom živinorejo in vinogradništvom. Smrekov gozd daje deske, hlode za prodajo. Mala Lahinja, 41-10-9-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 12 km, zand o p I s zup Dragatuš 3 km. Nm ca 160m. Naselje stoji na vzpetini nad levim bregom potočka Lahinje, ki izvira ne daleč odtod, z več izvirki v »Glavici« ter se po kratkem teku na severozapadni strani Male Lahinje združi z večjo Nerajčico. Od svojega izvora do Nerajčice dobi Lahinja več neznatnih pritockov, ki tvorijo močvirja. Na zap. strani Male Lahinje izvira potoček »Griči«, ki teče v meandrili v Nerajčico. V Malo Lahinjo, ki je 1.5 km oddaljena od ban. ceste v Nerajcu, je mogoč dohod preko mostu nad Nerajeico tudi z avtom. Naselje ima ime od Vlahinja, Vlahov-Uskokov. Betonski most vodi preko potoka Lahinje proti Crešnjevcu. Pri mostu na desnem bregu Lahinje se nahaja vaški ograjeni studenec »Pod lipo«, ki ga uporablja tudi Črešnjevec. Na zap. strani Male Lahinje so pri kopanju v globino naleteli na debelo žilo premoga. Zemlja je ilovnata in v nižji legi črna, aluvialna. Prebivalstvo živi od poljedelstva in živinoreje. Nekaj vinogradov ima na Crešnjevcu. Pozimi marljivo tko domače platno. Hiše so tu večji del lesene in krite s slamo. Hrastov gozd krije domače potrebe. Nerajec, 161-31-24-7-0. Sr. so du zdr fin žel Črnomelj 10.1 km, žand o p T š žup Dragatuš 2 km. Nm ca 162 m. Naselje obstoji iz Velikega in Malega Nerajca. Veliki Nerajec stoji na hribčku ob stari cesti tik ban. ceste, od katere je mogoč dohod z avtom. Pod Velikim Nerajcem teče Nerajčica, v katero se izliva na desnem bregu potoček Gričica. Po združitvi Nerajčice z Lahinjo prihaja vanjo pod Velikim Nerajcem močvirnati studenec Kranjica. Nad cesto na zap. stoji osameli, za smuko ugodni Nerajčki Cirnik (241 m). Mali Nerajec, na čigar severni strani izvira v »Oknu« Nerajčica, stoji na vznožju pobočja Nerajčkega Cirnika ob ban. cesti. Na Nerajčkem polju proti Belčemu vrhu se nahaja globoka vodna jama »Glušenka«, ki ne poplavlja polja. Peščena in črna zemlja dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in v malenkostni meri z vinogradništvom. Vas ima 18 kranjičev čebel. Ženske v obeh Nerajcih pozimi tko domače platno. Smrekov gozd daje deske, stavbni les. Odkrite hallstattske gomile v Velikem Nerajcu pričajo o predzgodovinski obljudenosti kraja. Obrh, 160-34-26-8-1. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9.6 km, žand o pT š žup Dragatuš 1.5 km. Nm 172 m. Vas stoji na robu pobočja Tanče gore (Vušec 617 m). Od ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Na severozap. strani vasi izvira izpod skalnate stene Obrh ali Obrška voda, ki se po kratkem teku združi s Podturenskim potokom, da skupno tečeta v Lahinjo. Medtem ko Podturenski potok v veliki suši presahne, se to ne zgodi pri Obrhu. Pri izviru pelje preko Obrha cementna brv, preko Podturenskega potoka pa lesen most. Na južnem delu Obrškega polja se nahaja studenčna vodna jama Cer-nice, ki ob povodnji poplavi del polja. Aluvialna, črna zemlja je zelo plodna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Ima 30 kranjičev čebel. Bukov gozd daje drva, hlode (železniške prage). Podr. cerkev sv. Lovrenca muč. s pokopališčem za vas Obrh. Podlog, 71-11-10-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 8.5 km, žand o p T š žup Dragatuš 1 km. Nm 158 m. Stoji na nizkem gričku, 1.3 km oddaljen od ban. ceste. Dohod mogoč z avtom. Na jugovzh. strani od naselja pelje preko Lahinje v Brdarce občinski most. Studenec Dobrec daje dobro vodo. Zemlja okrog Podloga je ilovnata, srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Ima 13 kranjičev čebel. Listnati gozd (hrast in breza) daje drva za dom. Pusti gradeč, 35-7-7-0-1. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 9 km, žand o pT š žup Dragatuš 1.5 km. Nm 158 m. Stoji na terasah na levem bregu Lahinje, ki žene tu mlin in žago. Pri mlinu vodi preko Lahinje brv na Sipek in leseni most na Črešnjevec. Od ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Peščena in črna zemlja dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Hrastov gozd daje drva, hlode in železniške prage. Kraj je bil obljuden že v predrimski in rimski dobi. Pri podružni cerkvi so odkrili predzgodovinsko gradišče, utrjeno z jarkom. Izven gradišča so odkopali grobišče z bronastimi predmeti. Našli so tudi rimske napisne kamne. Na mestu rimskega gradišča je bil na polotoku oziroma na otoku Lahinje tik cerkve v srednjem veku zgrajen grad Pusti gradeč, ki je danes že v razvalinah. Po Valvasorjevem poročilu so bili prvi grajski posestniki gospodje Plazmani, ki so tu gospodarili tudi v njegovi dobi. Ko so konec 17. stol. izumrli, so jih nasledili gospodje Silly. Od njih je kupila grad rodbina pl. Burgstall, lastnica Podbrežij v Adlešičih in krup-ske graščine. Podr. cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem, zid. 1638. Sela, 56-12-8-4-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7 km, žand o pT š žup Dragatuš 1 km. Nm 160 m. Naselje stoji na ravnini sredi polja. Od pol km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč tudi z avtom. Pod vasjo na vzhodni strani teče majhen potoček Stopinc od Kvasice v Podturenski potok. Črna, ob potokih poplavljena zemlja prav dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom na Tanči gori. Čebel, ima 18 kranjičev. Hrast, breza in akacija dajejo drva za dom. Šipek, 26-7-6-1-0. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 7.7 km, žand o pT š žup Dragatuš 2 km. Nm ca 164 m. Stoji na terasi nad desnim bregom Lahinje. Od 2.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Ilovnata zemlja tu dobro rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Hrastov in brezov gozd daje drva, hlode, železniške prage. Tanča gora, 223-49-40-9-1. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 6.4 km, žand o pT š žup Dragatuš 3 km. Nm ca 250 m. Vas stoji ob ban. cesti na vrtačastem, peščenem in ilovnatem hribu. Pod Tančo goro spada tudi zaselek Finki. Pobočje Okrož-nika (813 m) je visoko gori nad Tančo goro posejano z zidanicami in zasajeno z vinogradi. Nad vinogradi se vrste ko-šenice, pašniki in gozd. Visoko nad vasjo se nahaja v gozdu slab »Kozlov zdenec«. Boljši je studenec »Podmaklen«. Iz Tanče gore se nudi lep pogled na Črnomelj, na vzhodni, jugovzhodni in severni del Bele Krajine. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, živinorejo in sadjarstvom. Bukov gozd daje drva, hlode, železniške prage. Vas ima skupnega čred-nika za ovce. Pri cerkvi so odkrili sledove predzgodovinskega selišča iz hallstattske dobe. Podr. cerkvi sv. Ane (343 m) in sv. Tomaža ap. Pokopališče. Velika Lahinja, 91-16-12-4-2. Sr so du zdr fin žel pTt š Črnomelj 5.1 km, žand o žup Dragatuš 3 km. Nm 160 m. Vas stoji v bregoviti legi, na terasah na desnem bregu Lahinje, preko katere drži most v Zorence. Od 4 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč tudi z avtom. Vas ima studenec »Banj«. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo ter za domačo potrebo z vinogradništvom. Hrastov gozd daje drva, hlode in železniške prage. Zapudje, 162-33-25-8-2. Sr so du zdr fin žel Črnomelj 12.6 km, žand o pT š žup Dragatuš 3 km. Nm 256 m. Manjši del vasi, imenovan Golek (240m), stoji na hribu, večji del pa ca 200 m proti jugozahodu in niže, deloma v plitvi vrtači na robu pobočja Vušeca (617 m). Na severozapadnem robu Suhorskega polja, odnosno ob koncu Zapudskili Lok se nahaja vodna jama Lobešnica, ki ob velikem deževju skupno s su-horsko vodno jamo Gradnico zalijeta del izredno rodovitnega in popolnoma ravnega Suhorskega polja. V tem slučaju vodo požirajo rupe na zapadnem vznožju Nerajčkega Cirnika (241 m). Voda prihaja spet na dan v »Oknu« — izviru Nerajčice. Majhen studenec Škalva« se nahaja v Zapudju samem. Od 3 km oddaljene ban. ceste je mogoč dohod tudi z avtom. Zemlja na Lokah je črna, sicer ilovnata, peščena. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in čebelarstvom. Večinoma bukov in kostanjev gozd daje drva, kolje za vinograde, hlode in stavbni les. Vas ima skupnega črednika. Podr. cerkev sv. Petra apost. Pokopališče. Zorence, 33-7-5-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt š žup Črnomelj 5.2 km, žand o Dragatuš 4 km. Nm ca 165 m. Stoji na vzpetini na levem bregu Lahinje, preko katere je most. Od 3.5 km oddaljene ban. ceste je po obč. cesti I. reda mogoč dohod tudi z avtom. Zemlja je ilovnata, Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške prage za izvoz. Občina Gradac Preb. 2128, hiš 398, posest. 352, koč. 38, najem. 19. Površina 2890 ha: njiv in vrtov 1245, trav. in paš. 1339, vinogradov 18, gozdov 1114, ostalo 183. Gradaška občina obsega nizek, vrtačast kraški svet in diluvialno-aluvialno ravnino ob Kolpi. Na ozemlju občine se izliva pod kloštersko cerkvijo M. B. mrzla Krupa v počasno Lahinjo, ki teče vzdolž z. in s. dela obč. V. del občine omejuje vse do izliva Lahinje Kolpa. Posebno veliko zemljišča zavzemajo steljniki, porasli deloma s praprotjo in bre-zovjein, od gozdov pa je le majhen del v rokah kmetov (precej ga poseduje nem. viteški red). Prebivalstvo, ki se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo, razen tega pa ima nekaj vinogradov na Plešivici pri Adlešičih in v Drašičih, se je ob Kolpi pomešalo z Uskoki, ki so sem prišli v 1. pol. 16. stoletja. Prebivalce bivše podzemeljske občine imenujejo ostali Belo-kranjci Poljce, Krasinčane tudi »Zbularje«, ker mnogo pridelajo čebule tudi za prodajo. K Poljcem spadajo tudi Gribeljci, ki so po komasaciji pripadli adlešički občini. Vasi so gruča-stega tipa. Promet oskrbuje 'ban. cesta Črnomelj—Metlika, ki se ji tu pridruži ona od Semiča—Stranske vasi. Ribolov v Kolpi in Lahinji nudi ščuke, klene, some. Obe vodi sta tudi izredno ugodni za vodni sport. Gozd daje večinoma le drva za dom. Boginja vas, 47-8-6-2-0. Sr fin Črnomelj 9 km, so du zdr Metlika 8 km, žand žel o pT Gradac 2 km, š žup Podzemelj 1.5 km. Nm 156 m. Vasica leži v ravnini, na svetu, ki je ob deževju močvirnat. Do nje je od ban. ceste (1 km) mogoč dohod z avtom. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj trtja so si kmetje nasadili po njivah. Nekaj dohodkov od perutnine in od prodaje užitnih gob. Boršt, 75-13-19-2-2. Sr fin Črnomelj 9 km, so du zdr Metlika 8 km, žand žel o pT Gradac 2 km, š žup Podzemelj 1.5 km. Nin 157 m. Leži na nizkem griču, 100 m od ban ceste. Dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo živi od kmetijstva, nekaj vinogradov ima v 3 ure oddaljeni Plešivici pri Adlešičih. Dohodki od perutnine. V bližini Boršta so odkrili rimske grobove. V vasi je stala cerkev sv. Marjete, ki se prvič omenja že 1334 v sporu med zagrebškim kapitljem in nemškim viteškim redom. Razpadajočo stavbo so 1925 podrli. Sv. od vasi je nekdaj stal dvorec Domin i č. Sezidal ga je Peter Dominič 1563. Ko je rodbina Dominič izumrla, je grad prešel v last baronov Gušičev, lastnikov graščine Gradac. V 1. pol. 19. stol. so tu gojili svilo-prejko, o čemer pričajo še današnji ostanki murvinih nasadov. Grad je pozneje razpadel. _ Cerkvišče, 156-37-34-1-2. Sr fin Črnomelj 6 km, so du zdr Metlika 10 km, žand žel o pT Gradac 3 km, š Griblje 0.5 km, žup Podzemelj 2 km. Nm 170 m. Vas stoji na nizkem griču, od ban. ceste oddaljena 1 km. Dohod z avtom. Higijenski zavod v Ljubljani je pri vasi zgradil higijenski vodnjak. Poljedelstvo in živinoreja, vinogradi na Plešivici. Dohodki od perutnine in gob. Pri vasi so odkrili rimsko zidovje in grobove. Dolnje Dobravice, 51-7-6-1-0. Sr fin Črnomelj 9 km, so du zdr fin Metlika 5 km, žand o pT Gradac 2 km, žel v kraju, š Podzemelj 1.5 km, žup Podzemelj 2 km. Gas. Nm 155 m. Vasica leži na ravnem in v bregu pri železnici, od ban. ceste oddaljena 3 km. Dohod mogoč z avtom. Pred zaselkom je skupen studenec tudi za Gornje Dobravice, v katerem živi človeška ribica. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in perutninarstvo. Vinograde imajo doma in v Drašičih. Sadje prodajajo deloma v Ljubljano. Podr. cerkev D. M. presv. rožn. venca. Giršiče, 38-7-6-1-0. Sr Črnomelj 8 kin, so du zdr fin Metlika 6 km, žand o pT Gradac 1 km, žel Dobravice 1 km, š žup Podzemelj 1 km. Nm ca 145 m. Stoji na terasi nad Lahinjo, preko katere pelje lesen most. Od ban. ceste (1.5 km) dohod tudi z avtom. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Nekaj vinogradov imajo v Drašičih. Gor. Dobravice, 92-16-4-2-0. Sr Črnomelj 9 km. so du zdr fin Metlika 5 km, žand o j>T Gradac 2 km, žel Dobravice 0.5 km, š žup Podzemelj 2.5 km. Nin 165 m. Vas leži na gričku, med njivami, travniki in vinogradi, proti s. in z. gozdovi. Ostalo kot v Dolnjih Dobravicah. -• - - ~ fin Črnomelj 7 km, so du zdr Met- Črnomelj, -- -----. . - Lahinji je mlin in žaga. nudi pa tudi idealen vodni sport in ribolov. Prebivalstvo se bavi v glavnem z obrtništvom. I olje-deljstvo ne zadostuje niti za dom. Nekaj zasluzka daje prodaja gobanov, malin in jagod, katere hodijo nabirat v daljne kočevske liribe okrog Golobinjka onstran Mirne gore S postaje Gradac se izvažajo hlodi, brzojavni drogi, zelezniski pragi, deske, drva in dr. v razne kraje Jugo avije ter preko Sušaka v Italijo. Gradac ima svoje ime od ustanoviteljev gradu, gospodov Graz (Gracarji), ki se omenjajo tu ze 1220. Od raznih poznejših lastnikov tega gradu je vitez von Fndau zsrradil tu 1851 železolivarno. Tedaj je prišlo v Gradac mnogo tujih delavcev, ki so se tu za stalno naselili. Radi propadanja so 1883 železolivarno podrli in deloma iz_ njenih temeljnih kamnov 1885 zgradili sedanji zidani most cez Lahinjo. Poleg tega držita v Gradacu grajski leseni most cez Lahinjo v grajski stoji kamen i t mavzolej, v katerem je pokopan Jurij Žiga baron Gušio, zadnji od Gušičev, ki so tu gospodarili v Valvasorjev dobi. Seda., i lastnik precej zapuščene^ trgovec Šute i. Pri vas so odkopali hallstattske in rimske gro-r£ I/le in arheološko sloviti Kučer pri Podzemlju, h gradu Krupi (s tujskimi sobami) itd. Iz Gradaca doma: Pirsch Adolf (1858-1929), portretist evropskega slovesa. , Grm, 69-11-9-2-0. Sr Črnomelj 9 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand o pT žel Gradac 2 km, š /.up 1Podzemd j »km. Nm 152 m. Stoji na gričku, tik ban. ceste Metlika-Čimomelj Po- ljedelstvo/živinoreja in vinogradništvo (vinograd, na pobočju Kučer j a |220m| in v 3 ure oddaljenih Drasick.h goricah) Izdc-lujese še domače belokranjsko platno Pri vasi so odkr. bo- II IG se Sli UU11IUVC uuiuiviuiijom/ .....- . . . ... gata hallstattska in keltska grobišča Zan.miva je b a st ro-davna kovačnica na Grmu. katere sledovi so se vidni, lu so dko ali številne bronaste in železne predmete. Na strmem in osamelem Kučerju nad vasjo so odkopali u rjeno predzgodo-vinsko grobišče, ki ga je obdaja 2300m. dolgnas JP- O£og hriba so naleteli na mnoge gomile m najdbe iz hallstattske, latenske in rimske dobe. Izkopine hranijo v ljubljanskem, dunajskem, monakovskem in berlinskem muzeju. Na j. pobočju Kučerja so odkojmli tudi predzgodovinske topilnice železne rude iz 2. pol. prvega tisočletja pred Kr. Kraji od Zežl ja^ pri Vinici do Metlike so polni železne rude, zlasti rjavega in rdečega železovca. Kučer spada skupno z Vačami in Šmarjeto med najvažnejše in najznamenitejše postojanke predzgodovinskega železarstva. Železo iz Kučerja je bilo gosto, trdo in brez žvepla ter tako celo boljše od železa iz Vač. Kapljišče, 48-7-7-1-0. Sr Črnomelj 8 km, so du zdr fin Me tlika 8 km, žand žel o pT Gradac 1 km. š žup Podzemelj 0.5 km. Nm 139 m. Zaselek stoji deloma v bregu in ravnini, lOOm od ban. ceste. Dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo, nekaj vinogradov na pobočju Kučerja in v Drašičih. Klošter, 76-14-12-2-0. Sr fin Črnomelj 7 km, so du zdr Metlika 9 km, žand žel o pT š Gradac 0.5 km. žup Podzemel j 3.5 km. Nm 155 m. Vas stoji na vrtačasti ravnini ob ban. cesti. Ime ima po frančiškanskem samostanu, ki so ga jio ustanovni listini iz 1467 dali ob sedanji Marijini cerkvi zidati brata Jurij in Gašper Črnomeljski in glavar metliške grofije Andrej IIo-henwartski za frančiškane, begunce i/. Bosne. A še ne dovolj utrjeni samostan so Turki kaj hitro podrli, nakar se ni več obnovil. Ena hiša v Kloštru se še danes imenuje vulgo Vardjan (gvardijan). Klošterska podr. cerkev Zal. M. B. s pokopališčem stoji nad izlivom Krupe v Lahinjo. V prejšnjem stoletju je bila romarska pot, sedaj pa je ta sloves izgubila. Pri cerkvi so odkrili tudi rimske grobove in rimsko zidovje. Krasinec, 275-53-49-4-2. Sr fin Črnomelj 8 km, so du zdr Metlika 8 km, žand žel o pT Gradac 2 km, š žup Podzemelj 1 km. Nm 149 m. Gručasta vas stoji na ravnini, tik ob ban. cesti. Zemlja je deloma aluvialna in ilovnata. Na v. strani vasi teče široka Kolpa, ki žene mlin in nudi lepa naravna kopališča. V suši je mogoč prehod preko Kolpe z vozom, sicer s čolnom. Poljedelstvo in živinoreja. Zelenjadno semenje, posebno pa čebulo in »polajc« prodajajo ženske po sejmih v Beli Krajini, pa tudi v Kočevju, Karlovcu in Ogulinu. Nekaj vinogradov imajo na Plešivici pri Adlešičih. Na sejme nosijo tudi perutnino in jajca. Ribolov v Kolpi je jirost. Nekdaj je stal 500 m s. od vasi grad Krasinec (Crassinitz). Po Valvasorjevem poročilu je grad v njegovi dobi — konec 17. stol. — sezidal Ivan Adam grof Burgstall. Grad je pozneje razpadel. Podr. cerkev sv. Antona s pokopališčem. Krivoglavice, 41-8-7-1-0. Sr Črnomelj 9 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand o pT Gradac 2 km, žel Dobravice 0.5 km, š žup Podzemel j 0.5 km. Nm 145m. Zaselek stoji med gozdovi na visoki terasi nad Lahinjo, ki žene tu mlin. Mimo zaselka vozi železnica. Od 2 km oddaljene ban. ceste dohod z vozom. Kmetijstvo, vinogradi v Drašičih. Mlake, 14-2-2-0-0. Sr Črnomelj 7 km, so du zdr fin Metlika 8 km, žand žel o pT Gradac I km, š žup Podzemelj 0.5 km. Nm 160 m. Dve kmetiji, 1 km daleč od ban. ceste, dohod z vozom. V bližini so vidni obrisi nekdanjih grajskih ribnikov. Kmetijstvo. Okljuka, 16-3-2-1-0. Sr fin Črnomelj 8 km. so du zdr Metlika 8.5 km, žand žel o pT Gradac I km, š žup Podzemelj 3.5 km. Nm 156 m. Tri kmetije na terasi v okljuku Lahinje. Od ban. ceste (1.5 km) dohod z vozom. Kmetijstvo. Otok, 175-28-25-3-1. Sr Črnomelj 10 km. so du zdr fin Metlika 5 km. žand žel o pT Gradac 3 km. š žup Podzemelj 1 km. Nm 139 m. Vas stoji na plodni terasi ob Kolpi. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. ceste. Ob Kolpi dva mlina. Kmetijstvo, nekaj vinogradov v Drašičkih goricah. Pri vasi po pašnikih »Na jamah so odkrili veliko rimsko grobišče. Podzemelj, 122-18-17-1-0. Sr Črnomelj 9km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand žel o )>T Gradac 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1857, 5 odd. Javna knjiž., SKJ, DKfid, Prosv. d. Bela Krajina«, 2 Gas., PRK, PJS. Nm 158m. Ta majhna župnijska vas stoji na položnem pobočju Kučerja (220 m), komaj 50 m od ban. ceste. Dohod z vsemi vozili. Kučer, ki je znamenit po svoji predzgodovinski naselbini (gl. Grm), slovi tudi kot lepa razgledna točka. Na njegovi v. in j. strani so zasajeni vinogradi, ostalo pa zavzemajo gozdovi. Poljedelstvo in živinoreja. Prost ribolov v Kolpi. Prodaja živine in svinj. Lej>o naravno kopališče na Viru s (v poletju se segreje voda v Kolpi do 31° C). Ugoden kraj za letoviščarje. Gostilna s prenočišči. Ne le na bližnjem Kučerju, temveč tudi okrog vasi so odkrili hallstattske in latenske gomile ter sledove fužinarstva. Tudi rimske izkopine imamo. Župnija Podzemelj (dek. Semič, škof. lju-blj.) ima 2667 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina je bila domnevno sezidana 1375. Prvotno je bila podr. črnomeljske prafare, samostojna je jiostala pred 1338, ko je bila skupno / materjo župnijo inkorporirana nemškemu viteškemu redu, kot je še danes. L. 1785. se je izločila iz nje župnija v Adlešičih. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Podzemeljska rojaka: Barle Janez (r. 1869), kanonik v Zagrebu; Tome Matija (r. 1899), skladatelj. Prilozje, 43-10-9-1-0. Sr fin Črnomelj 8 km, so du zdr Metlika 9 km, žand žel o pT Gradac 2 km, š žup Podzemelj 1 km. Nm 157 m. Naselje stoji v ravnini med njivami in steljniki, 1 km od ban. ceste, dostopno z vozom. Prebivalstvo se preživlja enako kot Boginja vas. Primostek, 124-19-15-3-1. Sr Črnomelj 10 km, so du zdr fin Metlika 5 km, žand žel o pT Gradac 3 km, š žup Podzemelj 1.5 km. Nm 140 m. Vas stoji ob ban. cesti na desnem bregu Lahinje, nedaleč z. od njenega izliva v Kolpo. Na levem bregu stoječi del Primostka spada pod Metliko. Preko Lahinje pelje lesen most. Poljedelstvo in živinoreja, nekaj vinogradov v Drašičih. Škrilje, 24-3-2-1-0. Sr Črnomelj 8 km, so du zdr fin Metlika 8 km, žand žel o pT Gradac 1 km, š žup Podzemelj 0.5 km. Nm 137 m. Tri kmetije na ravnini pri Kolpi, 0.7 km od ban. ceste. Dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo. Vranoviči, 155-31-30-1-1. Sr fin Črnomelj 5.5 km, so du zdr Metlika 9 km, žand žel o pT Gradac 1.5 km, š žup Podzemelj 4 km. Nm 155 m. Vas leži v ravnini na obeh straneh ban. ceste Črnomelj—Metlika. Mimo vasi na z. strani teče železnica, na v. pa Lahinja. Poljedelstvo, precejšnje čebelarstvo. Hrastov gozd daje drva in deske za dom. V kraju so odkrili predzgodo-vinske in rimske grobove. Zemelj, 105-20-17-3-2. Sr Črnomelj 8 km, so du zdr fin Metlika 7 km, žand žel o pT Gradac 2 km, š žup Podzemelj 0.5 km. Nm 150 m. Vas stoji na v. vznožju Kučerja (220 m), 1 km od ban ceste. Dohod mogoč z avtom. Glasom ustnega izročila je nekdaj stal Zemelj s cerkvijo vred na vrhu Kučerja. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, vinogradi na Kučerju in v Dra-sičkih goricah. Ribolov v Kolpi je prost. Podr. cerkev sv. Helene. Občina Metlika mesto Preb. 1426, hiš 291, posest. 281, koč. 35, najem. 24. Površina 1301 ha: njiv in vrtov 515, trav. in paš. 185, vinogradov 40, sadovnjakov 130, gozdov 200, ostalo 231. Mestna občina obsega poleg mesta še eno vas in štiri zaselke. Svet je vrtačast in brez velikih vzpetosti. Hudournik Sušica, ki prihaja iz Gorjancev in se pri Križevski vasi izliva v Kolpo, teče le ob velikem deževju in tedaj često prestopa nizke bregove ter dela škodo rodovitnemu polju. Teče v številnih meandrih. Na j. omejuje mestno občino Kolpa in tudi Lahinja tik pred in pri svojem izlivu (v Kolpo). Loka ob Kolpi je ravna, aluvialna in prav tako tudi polje ob Sušici. Prebivalstvo izven mesta se preživlja z vinogradništvom in poljedelstvom ter nekaj z obrtjo. Prebivalci imajo naziv Poljci. - , Boč^at ?1-3-?;0-0. Sr Črnomelj 17 km, so du žand zdr fin zel o pTt s zup Metlika 2 km. Nm 190 m. Stoji na nizkem brdu, deloma ob drz. cesti Karlovac—Novo mesto. Vse panoge kmetijstva. Brčiće, 16-2-2-0-0. Sr Črnomelj 17 km, so du žand zdr fin zel o pTt š žup Metlika 2 km. Nm 222m. Zaselek stoji nekoliko v bregu ob obč. cesti proti Grabrovcu. Brčiće se imenuje vsa slikovita vinogradniška reber nad zaselkom do cerkve sv. Urbana (334 m) vrh hriba. Tu ima svoje vinograde Grabrovec in nekaj tudi Metlika. Dohod mogoč z avtom. Voda v kapnicah. Vinogradništvo in kmetijstvo. Križevska vas, 178-34-34-3-2. Sr Črnomelj 17 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Metlika 2 km. Nm 140 m. Vas stoji na terasi ob Kolpi, v katero se tu izliva Sušica. Povodenj zalije e mlin, drugih hiš ne doseže. Na loki ob Kolpi pri novem železnem mostu udobno kopališče (poleti do 31° C). Dohod od drž. ceste z vsemi vozili. Vas ima od liigijenskega zavoda s črpalko opremljen močan studenec. Poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradi v Drašičkih goricah. Jajca, mleko, hruške prodajajo, nekaj čebelarstva. Metlika, mesto, 1167-246-236-32-22. Sr Črnomelj 15 km, so du zand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1650, 13 odd. Javna knjiž., obrtna nad. šola., SKJ, RK, PRK, PCMD, PJS, Nar. čitalnica, Prosv. d„ UVI, Gas. č. in župa, Tuj. prometno d., Strel, družina, Kolo jug. s., Združenje obrtnikov. Vodovod od 1935, elektrika iz Ozlja, 2 zdravnika. Nm 166 m. Mesto stoji s svojim najstarejšim jedrom na vzvišenem pomolu med potokom Obrhom, ki tu izvira na v. strani izpod Požege, in presi-hajočim Suhorom, katerega podaljšek na s. tvori jarek Bujica, ki ima vodo iz kanalov le v dežju. Novejši del mesta je razpostavljen po bregovih ob drž. cesti, katere s. sektor nad uniat-sko cerkvijo sv. Cirila in Metoda se imenuje »Šranga«, odtod niže do hotela Makar »Draga«, dalje odtod do cepitve cest na Črnomelj in Karlovec »Strnišče« in odtod proti kolodvoru »Borštek«. Nad pomolom na s. strani segajo hiše na Požegi v reber vinorodne Veselice, ki rode rdeče vino. Sicer imajo Me-tličani svoje glavne vinograde po goricah pri Drašičih, a nekaj tudi v Brčicah. Pri z. vrsti hiš na pomolu je od »Strnišča« še mogoče videti, kako so nadzidane na nekdanje mestno obzidje. Nova drž. cesta se je izognila pomolu in tako glavnemu metliškemu trgu. Odkar nima mesto obzidja, se razvija ob sedanji drž. cesti, ko pa je 1914 stekla železnica, se je obrnil razvoj na jv. proti kolodvoru in Kolpi. Razvoj mesta je v ostalem neznaten, ker ni prepotrebne industrije. Mesto tvori gospodarsko-prometno središče za v. del Bele Krajine in bližnjo obkolpsko Hrvatsko. Zlasti se v njem gospodarsko uveljavljajo Zumberčani. Poleg uradništva mnogo trgovine in obrti. Razen drž. ceste Karlovec—Novo mesto drže iz mesta ban. ceste v Črnomelj, Semič, Radovico, Drašiče in Božakovo. M. je mirno, ceneno in gostoljubno letoviško mesto, katerega glavna privlačnost je poleti do 31° C topla Kolpa (kopališče v Križevski vasi) in lepa vinorodna okolica. Hotel in gostilne s tujskimi sobami. Izlet na Trdinov vrh v Gorjancih (1181 m, 4 ure) in k Sv. Miklavžu v Gorjancih (5 ur, planinsko zavetišče). Bližnji izleti: vinorodna, kršna Vivodina, Vidošiči, kapniška jama Vr-lovka na desnem bregu Kolpe v bližini postaje Kamanje. Na hribu nad mestom so odkrili predzgodovinsko naselbino, na višini j. od mesta ob cesti proti Kolpi pa veliko rimsko grobišče. Predzgodovinske gomile so našli tudi na Ivane-tičevem vrhu in na graščinskem vrhu ter njivah. Tod mimo je vodila rimska cesta. V srednjem veku se je razvila prvotna metliška naselbina v ravnini ob potoku Metličici, v bližini sedanjih Rosalnic (»Pri treh farah«). Vsled pogostih turških vpadov se je prebivalstvo odselilo k utrjenemu gradu na bližnjem griču. Kot gospodarji Metlike se navajajo ogrski kralji, ki so okoli 1205—1213 odstopili slovensko marko grofom Andechsom. L. 1228. jo je podedovala soproga Sofija roj. Višnjegorska (f 1256). Po njej so jo podedovali grofje Spanheimi in sicer 1248 delno, celo pa 1256. Spaheimsko dediščino so okoli 1280 prevzeli Goriški grofje. Na temelju dedne pogodbe iz 1353 so jo 1374, po smrti zadnjega Goriškega grofa Albrehta IV., podedovali avstrijski vojvode. M. je bila ves ta čas središče slovenske marke (Bele Krajine ) in sedež deželnih glavarjev, ki so bili odvisni le od deželnih knezov. Tudi po 1374, ko so jo Ilabsburžani priključili Kranjski, je Metlika ohranila svoje deželne glavarje vse do 1556. M. je bila povzdignjena v trg gotovo že v zgodnjem srednjem veku, pri čemer ni bil toliko merodajen gospodarski pomen kraja, kolikor strategični motivi. Kot »Novi trg« se omenja M. že 1300 in 1377, ko ga je imel v zastavi Štefan pl. Frankopan, modruški grof. Ze 1305 je imel trg iste pravice, kot mesto Kostanjevica. V mesto je bil po-vzdignjen iz obrambnih razlogov v turški dobi. Prvič se omenja M. kot mesto v listini iz 1365 in nato 1407. Zanj je veljalo isto mestno pravo, kot ga je dobila Kostanjevica med 1295 in 1307. Mesto je imelo svojo upravo, lastno sodstvo z mestnim sodnikom, ki so ga volili na praznik sv. Mihaela, lasten grb (stolp, katerega čuvata dva krokarja — znamenje čuječnosti proti Turkom), letne sejme (v Valvasorjevi dobi jih je bilo 9). Ko je bila 1588 uvedena redna poštna zveza Ljubljana—Metlika—Karlovec, je M. postala važna poštna postaja. Težka doba je napočila za M. z nastopom turških upadov. Že 1408 so jo Turki oropali. Napadi so se ponovili 1411, 1469 (mesto zgorelo), 1470, 1471, 1475, 1477, 1491, 1511, 1522, 1527, 1529 (vse mesto zgorelo), 1543, 1547, 1559, 1575, 1578 (mesto razrušeno). Kuga je morila 1348, 1510, 1646—1647, 1691, 1720—1724. V 1646—1647 je pomorila okoli 1200 prebivalcev. Mnogo hiš je bilo zapuščenih, mestno obzidje je popolnoma propadlo, mesto je obubožalo in ni moglo plačevati zaostalih davkov. Še 1686 so meščani prosili ljubljanskega vicedoina za odpis zaostalih davkov. Požar je 1705 znova upepelil M. z gradom, cerkvijo in komendo. Pro-testantizem je širil v Metliki in okolici prvak luteranskih apostol v Beli Krajini Gregor Vlahovič, dalje Peter Vokina-nič, Peter Lukič in župnik Janez Weixler, ki je okoli 1563 pri-begel iz Kostela. Zelo zgodaj je imela Metlika sirotišnico, katero je ustanovil Andrej pl. Hohenwarth. Sedanja hiralnica je v nekdanji komendi — gradu nemškega viteškega reda — ki je bila 1726 na novo zgrajena in 1776 povečana. Zgodovinsko znamenit je metliški grad, ki stoji sredi mesta. Nekdaj je bil zelo utrjen in obdan z močnim obzidjem. Kot njegovi lastniki se omenjajo grofje Alapi (1578). V Valvasorjevi dobi je začel razpadati. Pozneje so gospodarili na gradu Frankopani, katere je nasledil zagrebški stolni kapitelj. Zdaj je last Prve dolenjske posojilnice. Na vzvišenem prostoru pri mestu je nekdaj stal tudi gpad Pungert, na katerega spominja le še ime za ta prostor, kjer se sedaj vršijo javne prireditve. Grad, ki ga je sezidal neki Sterniša, je razpadel že kmalu po Valvasorjevi dobi. Župnija Metlika (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 3583 jur?, "kopališče s podr. cerkvijo sv. Roka. Zupna cerkev sv. MiKlavza se prvič omenja 1334 kot podružnica župnije »Treh lara«. Ko je ob priliki turškega napada 1578 zgorela, so zgra-<-rQn2v'0, M* j.e Pa znova pogorela. Sedanja stavba je iz lil Pn'Ja Je bila ustanovljena že pred 1200; njen sedež je bil do 1461 pri današnji podružnici »Treh far«. Ob ustanovitvi črnomeljske župnije 1228 je bila metliška župnija še podrejena materi župniji v Črnomlju. Župnijo pri »Treh farah« je oskrboval prvotno nemški viteški red, ki se tu omenja že okoli 1150, a ga 1200 že več ni bilo pri tej cerkvi. V dobi turških napadov so vodili župnijo oo. frančiškani, ki so pribegli pred lurki iz Bosne. L. 1469. so Turki razrušili cerkev in samostan, a frančiškani so se umaknili v Novo mesto. L. 1268. je bila župnija inkorporirana nemškemu križniškemu redu, kot je še danes. Od 1735 je bil v Metliki sedež proštije nemškega viteškega reda. Njihov grad komenda stoji na koncu pomola v mestu. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofi ji, poslej ljubljanski škofiji. Podr. cerkve ZaL M. B., Glej človek in lurške M. B. »pri Treh farah« s pokopališčem. Tri cerkve in samostan je sezidal nemški viteški red v prvi pol. 12. stol. Tu je bil do 1461 sedež metliške župnije. Tri fare so veljale že od nekdaj za znamenito božjo pot, katero so trumoma obiskovali tako domačini, kot tudi Hrvatje in Zumberčani (uniati). Uniati imajo v mestu svojo cerkev sv. Cirila in Metoda. Primostek, 12-2-2-0-0. Sr Črnomelj 5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Metlika 5 km. Nm 140m. Gostilna in mlin na Lahinji, ki spadata v metliško občino, stojita na ievem bregu Lahinje, preko katere drži lesen ban. most v del Primostka na nasprotnem bregu, ki spada v obč. Gradac. Pod mlinom se Lahinja izliva v Kolpo. Ban. cesta Metlika—Črnomelj ima tu velik klanec. Poljedelstvo in obrt. Jabolka, svinje, perutnino, jajca prodajajo. Ribolov v Lahinji in Kolpi (sulci, postrvi, ščuke). Na njivah v bližini so odkrili rimske grobove. Zvirkov vrh, 32-4-4-0-0. Sr Črnomelj 16 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Metlika 1 km. Nm ca 228 m. Stoji na hribu nad vinorodno metliško Veselico. Kmetijstvo, posebno vinogradništvo. Sadje tudi za prodajo. Občina Metlika okolica Preb. 4959, hiš 1046* Površina 7471 ha; njiv in vrtov ca 2240, trav. in paš. ca 2150, vinogradov ca 520, gozdov ca 2240, ostalo 321. Občina je raztegnjena od Škrbca (774 m) v Gorjancih do izliva Kamenice v Kolpo pod Vivodino. V sz. delu ob Gorjancih je svet precej razgiban s hrbti, brdi in suhimi dolinami, v predelu med Metliko in Kamenico pa se širi pas vinskih goric. Lepa ravnina se nahaja ob kolenu Kolpe pri Rosal-nicah. Skozi občino se vije suha struga hudourniške Sušice', ki olj deževju vali vodo izpod Trdinovega vrha (1181 m) v Kolpo. Poljedelstvo ne krije niti domačih potreb, vinogradništvo pa je glavna pridobitna panoga v sektorju Grabrovec—Radovica— Dražiči—Božakovo. Poleg Vidošičev, Repice in Drašičev so lepe , vinske gorice v občini tudi Brčiće, Lokvice in Gradnik. Dobro napreduje sadjarstvo in čebelarstvo. Mnogo prebivalstva si mora ob skopi zemlji pomagati z dnino ali prekupčevanjem. Prebivalstvo je precej mešano z Uskoki, kar kažejo mnogi priimki in imena nekaterih naselij. Naselja so majhna, a sklenjenega, največ gručastega tipa. Prebivalci v vaseh Božakovo in Rakovec ter v bivši obč. Drašiči in Radovica so »Gorci«, na planem svetu pri Metliki so »Poljci«, v bivši obč. Sulior in Lokvica so »Privrščani«, v bivši obč. Črešnjevec pa »Šokci«. Več kot polovica občine proti Selom in Črešnjevcu je v suši hudo prizadeta radi pomanjkanja vode. Bereča vas, 199—37. Sr Črnomelj 20 km, so du zdr fin Metlika 5 km, žand Suhor 1.5 km, žel Metlika 6 km, o 5 km, pT š žup Suhor 0.75 km. Nm ca 290 m. Vas stoji v bregoviti legi pod vinogradi med Dol. Suhorjem in Gor. Lokvico. Tik pod vasjo velika strma vrtača. Od bližnje drž. ceste Novo mesto—Karlovec je mogoč dohod z avtom. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, sadjarstvo in svinjereja. Vino se porabi doma, sadje, posebno črešnje ter perutnina se prodaja v Metliki. Gostilna, nekaj obrtnikov in trgovcev. Podr. cerkev sv. Jakoba se prvič omenja 1334 kot podr. metliške prafare. Pokopališče. * Od obč. Metlika okol. nismo mogli dobiti popolnih podatkov za posamezne vasi. Zato številke za prebivalstvo in hiše pri posameznih krajih niso povsem zanesljive in se ne skladajo z vsoto prebivalstva za vso občino. Iz istega razloga je izostala docela nepopolna statistika posestnikov, kočarjev in najemnikov. — Op. ured. Bojanja vas, 217—50. Sr Črnomelj 22 km, so du žand zdr fin pTt Metlika 6.5 km, žel Metlika 7 km, o 6.5 km, š žup Radovica 2.5 km. Nm 438m. Leži na pobočju med sadnim drevjem in vinogradi. Od 1 km oddaljene ban. ceste Metlika—Radovica, od katere se pod vasjo odcepi ban. cesta v Bušinjo vas, je mogoč dohod z avtom. Dober studenec v skalnati votlini. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja in svinjereja. Pridelujejo belo in črno vino (portugalko), ki ga letno prodajo do 200 hI. Za prodajo se nabirajo užitne gobe, borovnice, jagode. Podr. cerkev sv. Marjete. Boldraž, 72—22. Sr Črnomelj 18 km, so du žand zdr fin pTt Metlika 3 km, žel Metlika 4 km, o 3 km, š žup Radovica 2 km. Nm 266 m. Vas stoji v rebri v. od Slamne vasi. Pod vasjo med Slam.no vasjo in Boldrežem se nahaja studenec Okno, ki ima dobro pitno vodo, a večkrat usahne. Od ban. ceste Metlika —Radovica dohod z avtom. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. V Metliko prodajajo perutnino in jajca, vino in prašiče pa na Gorenjsko. Proda se tudi nekaj sadja (jabolk). Mešan gozd daje les za prodajo. Božakovo, 160—34. Sr Črnomelj 20 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 5 km, žel Rosalnice 4 km, o 5 km, š v kraju ust. 1851, 1 odd. Gas. Nm 178 m. Vas leži na visoki, skalnati, valoviti terasi nad Kolpo, ki žene pod vasjo mlin. Radi slikovite lege nad visoko, skalnato steno imenujemo kraj »belokranjski Bled«. V vasi priteka iz podzemske kapniške jame obzidan studenec. Onstran Kolpe, Koder vozi železnica, stoji vas Orlakovo. V vas drži ban. cesta iz Metlike. Poljedelstvo, vinogradništvo, prašičjereja, perutninarstvo, nekaj čebelarstva. Svoje glavne vinograde imajo v Repici nad Drašiči in v Škalo-vici (Vivodini). Pridelujejo dobro belokranjsko črnino (portugalko) in izborno belo vino. Proda se ga več 100 hI. Perutnina se prodaja v Metliki. Jajca pokupijo jajčarice, ki jih nosijo na trg v Ljubljano. Listnat gozd (hrast, bukev, breza) daje nekaj lesa za izvoz. Ne daleč od Božakovega proti Kamanju se v desnem bregu Kolpe nahaja znamenita kapniška jama Vrlov-ka, ki je 330 m dolga. Ribolov in kopanje v Kolpi. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene se prvič omenja 1334 kot podr. župnije Treh fara. Božič vrh, 24-5. Sr Črnomelj 17 km, so du zdr fin Metlika 12.5 km, žand Suhor 5 km, žel Metlika 13 km, o 12.5 km, pT žup Suhor 6 km, š Sela 1 km. Nm ca 520m. Leži na lirihčku j. od Jugorja nasproti Mačkovcu, dostopen z avtom od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Voda iz kapuic. Kmetijstvo. Listnat gozd (hrast, kostanj in dr.) daje mnogo lesa za prodajo. Brezovica, 36-3. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand Suhor 2.3 km, žel Metlika 7 km, o 6 km, p T š žup Suhor 2 km. Nm ca 350 m. Stoji na vinorodni rebri tik nad ban. cesto Radovica—Bušinja vas—Krvavčji vrh. Krošnjar-stvo, vinogradništvo in prodaja lesa. Dve gostilni. Drva, jajca in gozdne sadeže prodajajo v Metliki. Za dom tkejo domače platno. Bušinja vas, 214-41. Sr Črnomelj 20 km, so du zdr fin Metlika 5 km, žand pT Sulior 1.5 km, žel Metlika 6 km, o 5 km, š žup Suhor t km. Nm 317 m. Vas leži v ravnici z neznatnimi vrtačami ob ban. cesti »Radovica—Lokvica—Krvavčji vrh. J. od vasi so v rebri pod Plešivieo (356 m) nad drž. cesto zasajeni vinogradi. Voda iz kapnic. V suši pomanjkanje vode. Poljedelstvo, vinogradništvo (belo in črno vino), sadjarstvo, svinjereja in prodaja bukovih drv. Čebelarstvo se razvija. V Metliki prodajajo sadje, maslo, jajca, drva, gozdne sadeže. Vino prodajajo v razne kraje. Ža dom tko domače platno. Podr. cerkev sv. Marka s pokopališčem. Cerovec, 56-15. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 5.3 km, žand Gradac 6 km, žel Dobravice 2 km ali Metlika ,6.3 km, o 5.3 km, pT žup Semič 9 km, š Črešnjevec 0.2 km. Nm 220 m. Vas sto ji v zelo bregoviti legi pod Hribom (286 m) takoj nad ban. cesto Semič—Metlika. Ob cesti pod vasjo čreš-njevska šola. Voda iz kapnic. V suši pomanjkanje vode. Nekaj vinogradov (dobro belo in črno vino) poleg ostalih kmetijskih panog.- Sadje dobro uspeva. Prodaja lesa. Črešnjevec, 154-29. Sr Črnomelj 19 km, so du zdr fin Metlika 6.7 km, žand Gradac 5 km. žel Semič 7 km, pT žup Semič 5 km, o 6.7 km, š v kraju 1 km, ust. 1871, 1 odd. Gosp. nad. š. Gas. Nm 200 m. Vas leži na vrtačastem svetu ob ban. cesti Semič—Metlika. Za poljem se proti Semiču in Krupi razprostirajo steljniki z brezami, proti Omoti kostanjev gozd. Voda iz kapnic. V suši jo morajo dovažati iz Krupe. Prebivalstvo se preživlja enako kot Cerovec. Vinograde imajo večinoma v semiskih goricah. Dve gostilni. Curile, 147-20. Sr Črnomelj 16 km, so du žand zdr fin pTt s zup Metlika 1 km, žel Rosalnica ali Metlika 0.5 km, o 1 km. Nm ca 160 m. Vas leži v ravnini od Metlike proti Trem faram. V njen okvir spada tudi zaselek Dacarji ali Perinja vas. Pod vasjo v Obrhu se nahaja obzidan dober studenec »Vušivec«. Pri vasi izvira nepresahljivi potoček Metličica, po katerem je dobila stara Metlika svoje ime. Ob Obrlm pri mestnem mlinu se nahaja podzemska »Mestna jama«. Dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo. Vinograde imajo v Novi gorici in Vidošicili. Mleko prodajajo v Metliki in jajca jajčaricam za Ljubljano. V vasi kapela sv. Antona, pod vasjo ob ban. cesti v Božakovo pa Samprenova kapelica. Dole, 141-23. Sr Črnomelj 24 km, so du zdr fin Metlika 9 km, žand Suhor 2.5 km, žel Metlika 10 km, o 9 km, pT š žup Suhor 3 km. Nm 440 m. Gručasta vas v bregoviti legi v bližini drž. ceste Novo mesto—Metlika—Karlovec. Mimo vasi poteka meja radatoviške občine, kjer ima vas z vasjo Drago dober studenec. Svet je zelo kamenit. Dohod je mogoč z avtom. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, sadjarstvo. Vino se prideluje le za dom. Gozd je večinoma bukov in kostanjev. Dragomlja vas, 160-26. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand Suhor 1 km, žel Metlika 7 km, o 6 km. pT š žup Suhor 1.5 km. Nm ca 292 m. Vas stoji na mali vzpetimi sz. od Gor. Lokvice. Proti Gradniku se razprostirajo največ vrtačasti steljniki z brezami. Dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. V suši trpi prebivalstvo pomanjkanje vode. Preživlja se slično kot Bereča vas. Drašiči, 327-67. Sr Črnomelj 21 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 6 km, žel Rosalnice 7 km ali Metlika 7 km, o 6 km, š v kraju ust. 1879, 2 odd. Gas. Nm 279 m. Vas stoji ob ban. cesti na podolgovatem griču. Deli se v Gorenjo vas z. od podr. cerkve in v Dol. vas v. pod cerkvijo. K Drašičem spada zaselek Vinomer ter Blaževa vas in Kraljev vrh, ki stojita ob obč. cesti na Božakovo. Na s. in v. stran listnat gozd, na z. in jv. strani vinogradi. Niže ]>o »dragah« njive in travniki. Pod gozdom nad Drašiči in Železniki teče proti Kamenici potok, ki žene mlin. Preko potoka drži zidan most v gorico Repico, ki je proti Krmačini in Vidošičem vsa v skrbno obdelanih vinogradih iu zidanicah. V Repici in Drašičkem vrhu tik z. od Drašič uspeva najboljše vino metliške okolice. V Drašičkem vrhu se nahaja tudi vzorna banovinska trsnica. V teh goricah imajo svoje vinograde nekateri Metličani in tudi kmetje iz občine Gradac. Vina (dobre črnine in belega) se pridela preko 1000 hI in prodaja v razne kraje po Dolenjskem, v Ljubljano in na Gorenjsko. Za prodajo uspeva tudi sadje, posebno slive. Razen tega svinjereja, živinoreja in poljedelstvo. Čebelarstvo daje nekaj medu za prodajo. Gostilne in trgovine, nekaj obrtnikov. Pol ure j. od vasi še neraziskana »Perna jama«. Podr. cerkev sv. Petra je prvotno pripadala sti-škemu samostanu. — V Dr. rojena: Bajuk Marko (r. 1882), prof. in pevovodja v Ljubljani; dr. theol. Kastelec Avg. (r. 1879), kulturni in gosp. org. stiškega samostana. Grabrovec, 194-45. Sr Črnomelj 19 km, so du žand zdr fin p l't š žup Metlika 4 km, žel Metlika 5 km, o 4 km. Nm 334 m. Vas stoji po bregu ob gozdu, ki jo oklepa na s. in z. Gozd se razprostira proti Bušinji vasi, Trnovcu in Brčicam. Svet vrtačast. V gozdu je globoko zarezana struga Sušice, ob kateri je studenec. Pod vasjo se proti jv. širijo njive, ki pod podr. cerkvijo sv. Urbana (334 m. lep razgled) preidejo v vinsko gorico Brčiće, v kateri imajo precej svojih vinogradov in zidanic tudi Metličani (gl. Metlika mesto). Reber slikovito pada k Metliki. Voda iz kapnic, v suši veliko pomanjkanje vode. Prav dobro uspeva sadje. Razvito perutninarstvo. Perutnino prodajajo v Metliki. Tko domače platno. Gradnik, 86-19. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand Gradac 7 km, žel Metlika 7 km, o 6 km, pT žup Semič 5 km, š Štrekljevec 2 km. Nm ca 300 m. Znana vinska gorica, v kateri se prideluje dobro belo in črno vino. Lep razgled. Leži ob obč. cesti, ki se odcepi od ban. na Krvavčjem vrhu in se priključi na ban. proti Jugorju pod Brezovo re-brijo. Dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Cerovec. Podr. cerkev sv. Miklavža. Hrast, 154-30. Sr Črnomelj 22 km, so du zdr fin Metlika 7.3 km, žand Suhor 0.8 km, žel Metlika 8.3 km, o 7.3 km, pT š žup Sulior 1.3 km. Nm ca 422 m. Vas leži ob drž. cesti na kamenitom gričku. Lep razgled. Voda iz kapnic. V suši veliko pomanjkanje vode. Kmetijstvo in krošnjarstvo. Razvita svinjereja. Iz gozdov se prodaja les in gozdni sadeži (v Metliko). Za prodajo se pridela vino. Hrib, 31-4. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 5.4 km, žand Gradac 6 km, žel Metlika 6.3 km, o 5.4 km, pT žup Semič 9 km, š Črešnjevec 0.3 km. Nm 286 m. Naselje na razglednem hribu. Nekaj vinogradov. V suši pomanjkanje vode. Dohod z vozom. Ostalo kot Cerovec. Jugorje, 68-18. Sr Črnomelj 25 km, so du zdr fin žel Metlika 15 km, žand Suhor 6.5 km. o 15 km, pT žup Suhor 7 km, š Sela 1 km. Nm 545 m. Vas stoji na terasi in v bregu na pobočju Gorjancev ob drž. cesti Novo mesto—Karlovec, od ka- tere se tu odcepi ban. cesta v Črnomelj. S. nad vasjo prestopi drž. cesta prelaz »Na valiti« v Gorjancih (635 m). Obširen razgled in svet za smuko. Dve dobri gostilni ter trgovina. Voda iz kapnic. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, svinjereja in gozdarstvo. Proda se mnogo lesa (bukev, kostanj). Tkanje domačega platna. — Na hribu nad vasjo so odkrili predzgodovinsko naselbino. V srednjem veku je bil kraj zelo zgodaj naseljen. O živem prometu in razviti srednjeveški trgovini priča najdba 6670 pfenigov iz Bavarske, Salzburga, Zgornje Pfalze itd. Novci so iz let do 1493. Podr. cerkev sv. Vida se prvič omenja 1334 kot podr. metliške prafare. Kamenica, 10-2. Sr Črnomelj 24 km, so du žand zdr fin žel pTt žup Metlika 9 km. o 9 km, š Drašiči 4 km. Nm ca 320 m. Naselje leži s. od Vidošičev v bregoviti legi, z. nad potokom istega imena. Dohod z vozom. Ostalo kot Boldraž. Krašnji vrh, 200-35. Sr Črnomelj 24 km, so du žand zdr fin pTt Metlika 9 km, žel Metlika 10 km, o 9 km, š žup Radovica 2.5 km. Nm 543 m. Vas stoji na razglednem hribu s. od Rado-vice, med dvema grapama. Na sz. strani teče potok Jamnik, ki žene mlin (469 m). Dohod z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, prašičjereja, sadjarstvo. Za izvoz hrastov les, za prodaj gobe, borovnice, jagode, višnje. Tkanje domačega platna. Podr. cerkev sv. Trojice. Krmačina, 51-13. Sr Črnomelj 22 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 7 km, žel Rosalnice 6 km ali Metlika 8 km, o 7 km, š Drašiči 2 km. Nm 194 m. Vas stoji v bregoviti legi ob obč. cesti na Vivodino. Nad vasjo se proti Železnikom in Vidošičim razprostira vinska gorica Repica, na kateri se prideluje izborno vino. Sv. od vasi onkraj potoka Kamenice, pa se dviga vinorodna Vivodina (316 m). Kamenica meji tu dravsko in savsko banovino. Dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. Za izvoz hrastov in bukov les. Krvavčji (Krvoški) vrh, 151-29. Sr Črnomelj 19 km, so du zdr fin Metlika 4.5 km, žand Gradac 2.5 km žel Metlika 5.5 km, o 4.5 km, pT žup Semič 6 km, š Črešnjevec 1.2 km. Nm 234 m. Vas stoji na razglednem hribu ob ban. cesti Seniič-Metlika. Na z. in j. strani vasi je nekaj vinogradov, sicer vrtačasto polje. Pod vasjo se na sv. strani odcepi cesta v Lokvico—Ra-dovico. Pod vas spada zaselek Zabrezje. Voda iz kapnic. V suši pomanjkanje vode. Prebivalstvo se preživlja kot Cerovec. Podr. cerkev sv. Fiorijana, gotska stavba s pokopališčem. Lokvica, 370-69. Sr Črnomelj 19 km, so du žand zdr fin pTt š žup Metlika 4 km, žel Metlika 5 km, o 4 km. Nm ca 250m. Kat. prosv. dr. Vas, ki se deli v Gor. in Dol. Lokvico, leži na razglednem hribu in po bregu med vinogradi ter sega do drž. ceste Novo mesto—Metlika—Karlovec. V. nad drž. cesto so vinogradi in zidanice po rebri Plešivice (356 m), pod katero je vdolbljena struga Sušice. Voda iz kapnic. Vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, čebelarstvo. Za prodajo se prideluje dobro belo in črno vino. Na trg v Metliko se prodaja suho sadje, sir, surovo maslo in jajca. Mačkovec, 39-5. Sr Črnomel j 28 km. so du zdr fin Metlika 13 km, žand pT š žup Suhor 6 km, žel Metlika 14 km. o 13 km. Nm ca 520 m. Naselje stoji tik nad drž. cesto pod Jugorjem. Svet kamenit. Voda iz kapnic. Ostalo kot Dole. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino, na njivah pa rimske grobove. Malo Lešče, 106-18. Sr Črnomelj 22 km, so du zdr fin Metlika 7 km. žand Suhor 3 km, žel Metlika 8 km, o 7 km, pT š žup Suhor 2.5 km. Nm 412 m. Vas stoji v osojni bregoviti legi. Nad vasjo gozd. Na z. strani skalovita struga Sušice. Od ban. ceste Bušinja vas—Radovica dohod z avtom. Prebivalstvo se preživlja kot Brezovica. Od živine goji največ drobnico. Podr. cerkev sv. Ivana. Praproče, 29-5. Sr Črnomelj 22 km, so du zdr fin Metlika 7 km, žand pT žup Semič 5 km, žel Semič 7 km ali Metlika 8 km. o 7 km. š Štrekljevec 1.8 km. Nm ca 300. Naselje v bregoviti legi pod vinogradi. Od 2 km oddal j. ban. ceste na Štrek-ljevcu je dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Gradnik. Radoši, 50-12. Sr Črnomelj 20 km. so du žand zdr fin pTt Metlika 5.5 km. žel Metlika 6 km, o 5.5 km, š žup Radovica 1 km. Nm ca 250 m. Vas leži na hribčku v. od Radovice. Na s. strani gozd, sicer vinogradi in polja. Dohod mogoč z avtom. Vinogradništvo. poljedelstvo, živinoreja in svinjereja. Radovica," 413-79. Sr Črnomelj 21 km, so du žand zdr fin pTt Metlika 6 km, žel Metlika 7 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1882, 3 odd. Gas. Nm 399 m. Vas stoji na razglednem hribu. Okrog na prisojnih straneh vinogradi. Pripraven izhod za izlet na Trdinov vrh (1181 m). V vas vodi ban. cesta iz Metlike, ki se pod Bojanjo vasjo odcepi na Bušinjo vas—Lokvico—Krvavčji vrh. Zemlja je ilovnata in skalovita. Trgovine, gostilne in obrti. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, sadjarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo (med za prodajo). Sadja se mnogo proda, enako tudi vina. Izvaža se hrastov les in v Metliki pro- daja kurivo. Domača preja iz lanenega prediva. Župnija nadovica (dek. Semič, škof ljubi j.) ima 806 duš. Pokopališče. z.upna cerkev Vneb. D. M. se prvič omenja 1334 kot podr. metliške prafare. Župnija je bila ustanovljena 1854. v „ Radoviči, 147-26. Sr Črnomelj 18 km, so du žand zdr fin pTt S zup Metlika 2.8 km, žel Rosalnice ali Metlika 1.5 km, o 2.8 km. Vas stoji deloma na loki ob Kolpi, deloma v bregoviti legi ob ban. cesti Metlika—Božakovo. Spodnji del vasi ni varen pred poplavami. Kolpa žene mlin, v katerega vozijo žito za easa suše iz zelo oddaljenih vasi. Na jz. strani od vasi je na Kolpi železniški most. S. in sv. od vasi se nahaja deloma gozd, deloma steljniki z brezami. Studenec »Na Vučini«. Ob cesti pri vasi se nahaja lepa velika kapela Karmelske M. B. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, svinjereja in perutninarstvo. Vinogradi v Drašičih, Vinomeru, Vidošičih in Repici. \ Metliko se prodaja mleko. Ribolov v Kolpi izdaten. Kolpa ugodna tudi za vodni sport. Rakovec, 62-12. Sr Črnomelj 23 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 8 km, žel Metlika 9 km, o 8 km, š Božakovo 3 km. Nin ca 212 m. Vas stoji na gričku, obdana od gozdov. Zraven spadata zaselka Mačkov vrh na s. in Repičja draga na j v. V. pod vasjo teče proti Kolpi Kamenica, ki žeiie mlin in tvori mejo med dravsko in savsko banovino. Pri njenem izlivu v Kolpo jv. od Rakovca, se nahaja brodarnica, od katere vozi vivodinski brod preko Kolpe iz vivodinske ceste na žel. p. Ka-manje. Tu prevažajo preko Kolpe hrvatski trgovci vivodinsko vino. Dva studenca. Po obč. cesti od Božakovega je mogoč dohod z avtom. Kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Vinograde imajo v Drašičih, Repici in Babni gori. Ribolov v Kamenici in Kolpi. Ravnace, 81-16. Sr Črnomelj 23 km, so du zdr fin Metlika 8 km, žand pT š žup Suhor 2 km, žel Metlika 9 km, o 8 km. Nm 414 m. Vas leži s. od Suhorja na vznožju Gorjancev. V bližini so uniatska naselja in farna cerkev Rodj. sv. Bog. župnije Drage (gl. obč. Radatoviči). Svet zelo kamenit, vrtačast. Odtod preko Popovičev dostop na Trdinov vrh (1181 m). Voda iz kap-nic. V suši pomanjkanje. Prebivalstvo se preživlja kot Dole. Rosalnice, 262-47-40-4-3. Sr Črnomelj 16 km, so du žand zdr fin pTt š žup Metlika 1.5 km, žel v kraju, o 1.5 km. Nm 156 m. Precej raztegnjena vas stoji na terasah nad železnico Ljubljana—Karlovec, ki takoj jv. odtod po železniškem mostu prestopi na hrvatsko stran. Dva studenca. Skozi vas vodi ban. cesta Metlika—Božakovo. Več gostiln. Prebivalstvo se preživlja kot Radovica. Na s. koncu vasi se nahaja znana božja pot »Tri fare«, to so tri cerkve, okrog katerih je pokopališče (prim. Metlika). Zegnanje je tu poleti 25. avg. in naslednjo nedeljo. Sela, 77-15. Sr Črnomelj 29 km, so du zdr fin Metlika 14 km. žand Suhor 6.5 km, žel Metlika 15 km, o 14 km, pT žup Suhor 7 km, š v kraju 0.5 km, ust. 1933, I odd. Nm ca 532 m. Vas leži na ravnotnem gričku pod Velikim vrhom (737 m). V okvir Sel spada ob ban. cesti Jugorje—Črnomelj ležeči zaselek Luža z motornim mlinom. Sz. od vasi se dviga Škerbec (774 m) s sijajnim razgledom in smuškim terenom. Voda iz kapnic. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo. Vinograde imajo na Sodjem vrhu. Slamna vas, 144-25. Sr Črnomelj 18 km, so du žand zdr fin pTt š žup Metlika 3 km, žel Metlika 4 km. o 3 km. Nm 265 m. Vas stoji v bregoviti legi ob ban. cesti Metlika—Radovica. Nekaj vinogradov, deloma na Vinomeru. Prebivalstvo se preživlja kot Boldraž. Podr. cerkev sv. Križa. Sodji vrh, 80-20. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 6 km, žand Gradac 6 km, žel Metlika 7 km, o 6 km, pT žup Semič 6 km, š Štrekljevec 3 km. Nm 360m. Vas stoji na bregu med vinogradi. Prideluje se dobro belo in črno vino. Svet zelo kamenit. Dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Gradnik. Svržaki, 66-12. Sr Črnomelj 16 km, so du žand zdr fin pTt š žup Metlika 1.3 km, žel Metlika 2.3 km, o 1.3 km. Nm ca 226 m. Vas stoji na prijaznem gričku, obdana s treh strani z gozdom. Na j. stran se razprostira polje. Pod vasjo v gozdu imajo »Francetovi cigani« svojo leseno bajto. Od bližnje ban. ceste Metlika—Drašiči je mogoč dohod z avtom. Voda iz kapnic. Prebivalstvo se preživlja enako kot Curili. Vinograde imajo v Drašičih, Vinomeru (ali Novi gori) in Vidovičih. Čebelarstvo. Suhor, 229-45. Sr Črnomelj 21 km, so du zdr fin Metlika 6 5 km, žand v kraju 0.5 km, žel Metlika 7.5 km, o 6.5 km, pT š žup v kraju. Šola ust. 1873, 5 odd. PRK, Gas., Prosv. d. Nm 355 m. Vas stoji na terasi in v mali vzpetini po bregu ob drž. cesti Novo mesto—Metlika—Karlovec. Deli se v Gor. in Dol. Suhor. Vas ima vodo iz kapnic in v suši trpi pomanjkanje vode. Trgovine, gostilne in obrtniki. Nekaj vinogradov. Poljedelstvo, živinoreja, prašičjereja, sadjarstvo in prodaja bukovih drv v Metliko. Nekaj čebelarstva. Vasi je delal svoj čas škodo 1936 od banovine reguliran, ob deževju tekoči in v rupo poni- kajoči hudournik Grička« . Ž u p n i j a Suhor (dek. Semič, škof. ljubi j.) ima 1124 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jožefa, prvotno podr. metliške prafare, je dobila 1855 samostojnost. Sedanja dvostolpna stavba je bila zgrajena 1855. Škemljevec, 19-15. Sr Črnomelj 27 km, so du zdr fin Metlika 12 km, žand pT žup Suhor 5 km, žel Metlika 12.5 km, o 12 km, š Sela 2 km. Nm 480 m. Vas stoji na kainenitem, vrta-castem gričku sz. od Suhorja. Prebivalci so Uskoki uniatske vere. Od drž. ceste je dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. Ban. vodnjak. Krošnjarstvo, trgovanje s prašiči in živino, poljedelstvo in sadjarstvo. Izvaža se hrastov les. Trnovec, 57-19. Sr Črnomelj 18 km, so du žand zdr fin pTt s žup Metlika 3 km, žel Metlika 3.5 km, o 3 km. Nm 231 in. Naselje leži na kamenitem svetu ob drž. cesti Novo mesto—Metlika. Na z. in s. strani vasi se vije struga hudourniške Sušice. Voda iz kapnic. V suši pomanjkanje vode. S. od vasi se dviga vinorodna Piešivica (356 m). Prebivalstvo se preživlja enako kot Lokvica. Nekaj čebelarstva. Podr. cerkev sv. Antona Pad. Vidošiči, 88-21. Sr Črnomelj 22 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 7 km, žel Metlika 7.5 km. o 7 km, š Drašiči 1 km. Nm 300 m. Vas stoji na pobočju razgledne gorice s podr. cerk. sv. Ane (300m). Na tej gorici pridelujejo prav dobro belo in črno vino (portugalko) tudi nekatere oddaljene belokranjske vasi. Na s. in v. stran so vinogradi, na z. gozd, na j. pa nekaj njiv in gozd. Vas ima precej svojih njiv pol ure daleč ob cesti proti Metliki. Pod vasjo na z. in j. strani teče »Potok«, ki žene mlin. H kraju spada zaselek Plešči vrh. Dohod mogoč z avtom. V bližini je na hribu vlaška vas Brašljevica (322 m). Prebivalstvo se preživlja slično kot Drašiči. Podr. cerkev sv. Ane, omenjena že 1145 kot last krškega samostana. Želebej, 80-15. Sr Črnomelj 19 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 4 km, žel Metlika 5 km, o 4 km, š Božakovo I km. Nm ca 160 m. Vas stoji na terasah nad Kolpo, ki žene mlin tik ob ban. cesti, ki se tu vzpne v klanec. Prebivalstvo se preživlja kot Božakovo. Na Kolpi ribolov in primerna mesta za kopanje in taborjenje. Železniki, 44-10. Sr Črnomelj 21 km, so du žand zdr fin pTt žup Metlika 6.5 km, žel Rosalnice ali Metlika 5.5 km, o 6.5 km. š Drašiči 0.5 km. Nrn ca 212m. Vas leži na terasi na levi strani Potoka s. od Drašičev, na osojni strani vinorodne Repice. Dohod mogoč z avtom. Prevladuje vinogradništvo, ostalo kot Vidošiči. Občina Radatoviči Preb. 2011. hiš 398, posest. 371, koč. 0, najem. 27. Površina 3956.11 ha: njiv in vrtov 815.4, trav. in paš. 1741.2, vinogradov 12.1, gozdov 1271.2, ostalo 116.2. Od žumberških Uskokov (srbsko-hrv. beguncev iz turške dobe, danes grško-katol. unia-tov) so ob ustanovitvi metliškega sreza prebivalci radatoviške občine bili prideljeni temu srezu in tako Beli Krajini, pod katero so nekoč spadali vsi Žumberčani. Pripadli so tako Sloveniji, pod katero (namreč Kranjsko) je spadal Žumberk z gospostvom že v 13. stol., ko so ga kranjski deželni knezi dajali v najem, a je bil nato po predhodni Vojni krajini in karlovškem generalatu 1865 s prebivalstvom vred definitivno prideljen Hrvatski. — Od celokupnega žumberškega teritorija, ki obsega 237km2, je pripadla z radatoviško občino metliškemu, oziroma nato črnomeljskemu srezu šestina pokrajine. Občina zavzema prisojna južna pobočja Gorjancev, ki so še v veliki meri porasla z gozdom. Gozd je mlad, največ bukov, manj hrastov in iglast, v zasebni kmetski lasti ga je le 280 ha. Vino (v majhni meri) pridelajo le nekatera južna naselja. Od živine goje kmetje običajno le vole za delo, dosti pa drobnice. Zemlja — večji del težka ilovica — ni plodna, radi nagnjenega kraškega sveta. Poljedelstvo ne krije domačih potreb, a iznajdljivo in podjetno ljudstvo, ki se že od naselitve — stanujoč večji del po kolibah — bori s siromaštvom, si zna pomagati. Marsikdo ima korist od prispevkov v Ameriko izseljenih svojcev. Razen tega pridno krošnjarijo (zlasti z blagom). Zadružno življenje so že pred desetletji popolnoma opustili. Celotni žumberški teritorij, ki sega na vzhodu do gore Grabrovice in potoka Bregane, deli Kupčina v dva dela. Prebivalce na zapadni strani Kupčine nazivajo Uskoki »lMizmare«, na vzhodni strani pa »Maslare«. Radato-viska občina spada k »Fužinarjem«, ki se bavijo bolj s trgovino drobnice, svinj ter krošnjarstvom, medtem ko se »Mas-larji« bavijo bolj s poljedelstvom in govedorejo. Belokranjci pa nazivajo vse Uskoke Vlahe. »Maslarji« in »Fužinarji« se ločijo med seboj nekaj tudi v nošnji, dialektu (štokavščini), značaju. Naselili so se v 1. pol. 16. stol. od 1530 dalje od rek Cetme 111 Zrmanje v Dalmaciji ter ustanovili naselja, katerih velika večina nosi ime po priimkih kolonistov. Bulici, 68-16-16-0-0. Sr Črnomelj 29 km, du fin Metlika 14.5 km, so Jastrebarsko 51 km, žand Dol. Sulior 9.6 km, zdr Metlika—Radatovići 14.5 km, žel Metlika 16.5 km, o š žup Radatovići 3 km, pTt Radatovići 2.7 km. Nm 680 m. Pod naselje Buliće, ki stoje na brdu, spada tudi niže na jz. odtod stoječi zaselek Gudalji (650 m). Od 5.5 km oddaljene ban. ceste je po obč. cesti I. reda mogoč dohod za silo tudi z avtom. Na v. strani v grapi teče ob deževju hudournik Sušica. Markacije na najvišji vrh Gorjancev, na Trdinov vrh (1181 m). Teren za idealno smuko. Zemlja je kraška in slabo rodi. Poljedelstvo in živinoreja, posebno drobnica. Doljani, 135-26-22-0-4. Sr Črnomelj 25 km, du fin Metlika 10 km, so Jastrebarsko 51 km, žand Dol. Suhor 5.6 km, zdr Metlika—Radatovići 10 km, žel Metlika 12 km, o š žup Radatovići 2km, pTt Radatovići 1.7 km. Nm 500 m. Yas leži v plitvi dolini v pobočju Gorjancev. V grapi se nahaja izvir Točak. Od ca 4.4 km oddaljene drž. in ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Zemlja bolj slabo rodi. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Živinoreja, svinjereja in drobnica. Mnogi si pomagajo s kroš-njarstvom in prekupčevanjem. Drage, 152-31-30-0-1. Sr Črnomelj 24 km, du fin Metlika 9 km, so Jastrebarsko 57 km, žand Dol. Suhor 2 km, zdr Metlika—Radatovići 9 km, žel Metlika 11 km, o 7 km, pT Suhor 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1897, 1 odd. Javna knjiž. Nm 460m. Vas, v kateri je sedež uniatskega župnika, leži v tesni uvali jz. pobočja Gorjancev. Dohod z vozom l A km od drž. ceste. Glavni vir dohodka ima prebivalstvo od prekupčevanja, prodaje živine in svinj na sejmih v Beli Krajini, kakor tudi v Sošicah, Karlovcu, Novem mestu. Pomaga si tudi s krošnjar-stvom. Pridelajo nekaj vina za dom. Bukov gozd v Gorjancih daje drva za dom. Župnija Drage (dek. žumberačka, škof. Križevci grško-kat.). Zupna cerkev Rodjenja presv. Bogorodice (Mala Gospa). Prvotna lesena cerkev je bila zelo stara. Sedanjo so zgradili v 1914—1923. Prvotno je bila cerkev podr. župnije v Radatovićih. Samostojna je postala v zač. 19. stol. Dragoševci, 132-33-32-0-1. Sr Črnomelj 23 km, du fin Metlika 8.5 km, so Jastrebarsko 45 km, žand Dol. Suhor 6 km, zdr Metlika—Radatovići 8.5 km, žel Metlika 10.5 km, o š žup Radatovići 3 km, pTt Radatovići 3.3 km. Nm 500 m. Vas stoji na razglednem hribu, z. nad grapo Sušice, 2% km od ban. ceste. Dohod z vozom. Pridela nekaj vina, sicer se prebivalstvo preživlja kot Drage. Podr. cerkev bi. Dev. M. spada h grško-kato-liški župniji v Radatovićih. Goleši, 45-9-8-0-1. Sr Črnomelj 23 km, du fin Metlika 8.5 km, so Jastrebarsko 47 km, žand Dol. Suhor 4 km, zdr Metlika—Radatovići 8.5 km, žel Metlika 10.5 km, o pTt š žup Radatovići 3 km. Nm ca 480 m. Skozi Goleše, ki stoje na razglednem brdu, vodijo markacije na Trdinov vrh (1181 m). Od 1.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo pridela za dom nekaj vina, sicer se preživlja kot Bulići. Komenci, 96-21-19-0-2. Sr Črnomelj 24 km, du fin Metlika 9.5 km, so Jastrebarsko 45 km, žand Dol. Sulior 7 km, zdr Metlika—Radatovići 9.5 km, žel Metlika 11.5 km, o š žup Radatovići 3 km, pTt Radatovići 3.3 km. Nm 530 m. V vas, ki stoji na razglednem brdu, je mogoč dohod od 3.8 km oddaljene ban. ceste z avtom. Potoček Jesenik. Prebivalstvo se preživlja enako kot Bulići. Keseri, 54-12-10-0-2. Sr Črnomelj 24 km, du fin Metlika 9 km, so Jastrebarsko 42 km, žand Dol. Suhor 7km, zdr Metlika—Radatovići 9 km, žel Metlika 11 km, o š žup Radatovići 6km, pTt Radatovići 6.3 km. Nm 500 m. Naselje v prisojni legi na j. pobočju z bukovim gozdom poraslega razglednega hriba (580m). Dohod z avtom 2.5 km od ban. ceste. Zemlja je kamenita, ilovnata. Poljedelstvo ne more kriti domačih potreb, dohodek donaša trgovanje z živino, drobnico, svinjami. Kuljaji, 66-11-8-0-3. Sr Črnomelj 27 km, du fin Metlika 12.5 km, so Jastrebarsko 49 km, žand Dol. Sulior 8 km, zdr Metlika—Radatovići 12.5 km, žel Metlika 14.5 km, o pTt š žup Radatovići 1 km. Nm 610m. Skozi naselje, ki stoji na razglednem brdu, vodijo markacije na Trdinov vrli (1181 m). Od 4.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Po pobočju Gorjancev ugoden smuški svet. Ostalo kot Bulići. Kunčani, 87-21-21-0-0. Sr Črnomelj 25 km, du fin Metlika 10.5 km, so jastrebarsko 44 km, žand Dol. Suhor 8 km, zdr Metlika—Radatovići 10.5 km, žel Metlika 12.5 km, o š žup Radatovići 4 km, pTt Radatovići 4.3 km, o š žup Radatovići 4 km, pTt Radatovići 4.3 km. Nm 635 m. Stoji na razglednem brdu. Na s. in z. strani vasi se razprostira mlad bukov gozd. Od ca 5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Pridelajo slabše vrste vina za dom, sicer se preživljajo kot Doljani. Liješće, 271-48-44-0-4. Sr Črnomelj 22 km, du fin Metlika 7 km, so Jastrebarsko 42 km, žand Dol. Suhor 5 km, zdr Metlika—Radatovići 7 km, žel Metlika 9 km, o pTt š žup Radatovići 6 km. Nm 340 m. Vas stoji na vinorodnem pobočju v prisojni legi, 1 km od ban. ceste. Dohod z vsemi vozili. Zemlja je | kamenita in ilovnata. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Vina pridelajo tudi za prodajo. Podr. cerkev sv. Ivana Krst. spada li grško-katoliški župniji v Radatovićih. Malinci, 157-28-28-0-0. Sr Črnomelj 27 km, du fin Metlika 12.5 km, so Jastrebarsko 40 km, žand Dol. Suhor 10 km, zdr Metlika—Radatovići 12.5 km, žel Metlika 14.5 km, o š žup Radatovići 8.2 km, pTt Radatovići 8.5km. Nm ca 660 m. Stoje na v. pobočju razglednega Križa (681 m) sredi bukovega gozda. Dostop tudi z avtom 4.5 km od ban. ceste. Pod Malince spadajo tudi zaselki Cvetiši, Dvor in Šiljki. Prebivalstvo se preživlja kot Bulići. Pilatovci, 178-29-25-0-4. Sr Črnomelj 24 km, du fin Metlika 9.5 km, so Jastrebarsko 50 km, žand Dol. Suhor 6 km, zdr Metlika—Radatovići 9.5 km, žel Metlika 11.5 km, o pTt š žup Radatovići 2 km. Nm 500 m. Vas stoji na razglednem brdu, 2 km od ban. ceste. Dohod z avtom. Pod Pilatovce spada tudi vinogradniška Brezovica s svojimi zidanicami. Zemlja je kamenita in ilovnata. Prebivalstvo se preživlja kot Liješće. Popovići, 75-16-16-0-0. Sr Črnomelj 27 km, du fin Metlika 12 km, so Jastrebarsko 56.5 km, žand Dol. Suhor 5 km, zdr Metlika—Radatovići 12 km, žel Metlika 14 km, o 8.5 km, pTt Radatovići 8.8 km, š žup Drage 3 km. Nm 810 m. Naselje visoko na travnatem pobočju Gorjancev. Teren izvrsten za smuko. Lahek dostop na Trdinov vrh (1181 m). Od 4 km oddaljene drž. ceste je dohod mogoč z vozom. Poleg reje drobnice in živine krošnjarstvo po Jugoslaviji. Radatovići, 321-64-59-0-5. Sr Črnomelj 26 km, du fin Metlika 11.5 km, so Jastrebarsko 48 km, žand Dol. Suhor 8 km, zdr Metlika—Radatovići 11.5 km, žel Metlika 13.5 km, o pTt š žup v kraju. Nm 510 m. Stoje na razglednem bregu pod Gorjanci. Pod matično naselje spadajo zaselki Dručići, Grmki, Milčino-vići, Ratkovići in Vukšići. Skozi kraj drže markacije od Metlike na Trdinov vrli (1181 m, odtod 2 uri). Od razglednih Ra-datovićev je vabljiv izlet na vinorodno Vivodino ali v jamo pri Keserih, Stričanico pri Kalju, Pogano jamo ali Pećno. Nad portalom radatoviške cerkve se nahaja spom. plošča pesnika in književnika Jovana Hranilovića (odkrita 23. nov. 1934). Od 3 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč za silo z avtom. Kmetijstvo, trgovanje po sejmih, krošnjarstvo in obrt. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Župnija Radatovići (dek. Zumberak, škof. Križevci, grško-kat.) ima 1800 duš. Zupna cerkev sv. Uskrsnuća (Sv. Nedelje) se prvič omenja 1626 in že tedaj kot župna cerkev. Sedanja stavba je bila zgrajena 1870 v bizantinsko-romanskem slogu. L. 1912. so jo restavrirali. Župnija je ena od žumberačkih uskoških grško-katoliških župnij. Sekulići, 174-33-33-0-0. Sr Črnomelj 30 km, du fin Metlika 15.5 km, so Jastrebarsko 5.2 km, žand Dol. Suhor 12 km, zdr Metlika—Radatovići 15.5 km, žel Metlika 17.5 km, o pTt š žup Radatovići 4 km. Nm 735 m. Leže slikovito in visoko v pobočju Gorjancev, obdani na s. in v. strani od bukovega gozda. Pod Sekuliče spadajo zaselki Gaj (6 hiš), najvišje naselje v tej občini (840 m), Rajakovići (9 hiš) in Malići (10 hiš). Dohod le z vozom 6 km od ban. ceste. Reja drobnice, manj živine, krošnjarstvo. Hvaležen teren za zimski sport, lep razgled po Beli Krajini in Hrvatski, markacije na najvišji vrli v Gorjancih, Trdinov vrh (sv. Gera 1181 m) in na novomeško stran. Na Trdinovem vrhu se nahajajo razvaline dveh cerkvic: kranjske rim,-kat. sv. Gere in žumberške grškokat. sv. Ilije. Na s. strani pod Trdinovim vrhom v položnem pobočju Gorjancev se nahaja »Krvavi kamen«, imenovan tako po nekdanjih prepirih med Uskoki in Slovenci, in sv. Miklavž (969 m) s planinskim zavetiščem. Občina Semič Preb. 3082, hiš 794, posest. 795, koč. 81, najem. 23. Površina 5984.49 ha: njiv in vrtov 1436, trav. in paš. 1806.49, vinogradov 446, gozdov 1995, ostalo 301. Občina Semič, ki se ne krije z župnijo; pod katere upravo spada od oktobra 1934 tudi planinska župnija, ni geografsko zaključena enota. Saj se teren občine neovirano nadaljuje z enakimi kraškimi značilnostmi tudi v druge belokranjske občine, poleg tega pa prečka občino relativno visoka gozdnata gorska pregraja — Semiške gore — kot zadnji odrastek Gorjancev (Škrbec 774 m, Peščenik 834 m, Pleš 625 m, Kameni vrh 672 m). Ta loči obenem v občino spadajoeo Rožendolsko kotlino in ostalo Dolenjsko od Bele Krajine. Prebivalstvo semiške občine je še najbolj čisto slovensko od vseh Belokranjcev; le v Malinah se je ohranilo še nekaj Uskokov-Vlahov in v Rečicah par kočevskih družin. Prebivalce semiške občine in vse župnije imenujejo ostali Belokranjci »Šokce«. Ti »Šokci«, zlasti ženske, so zelo verni in praznoverni ter gostoljubni. Prebivalstvo živi največ od vinogradništva, v drugih kmetijskih panogah pa le toliko pridela, da komaj zadostuje za dom, krompir za seme in često tudi koruzo ter krmo za živino pa mora kupovati. Teren v dolini je največ v steljnikih, ki aaJ.ejo ljudstvu le nastilj za živino. Ljudstvo si skuša dobiti zasilen zaslužek z nabiranjem in prodajo užitnih gob, kakor tudi s prodajo mleka v semiško mlekarno. Več naselij trpi pomanjkanje vode. Naselja so majhna in gručasta. Lovišča ''|U-v. zaice> srne, lisice, jazbece, jerebice,* kune in v Semi-skih gorah divje vepre, ribolov v Krupi ščuke, postrvi in klene. Brezje pri Rožnem dolu, 23-4-4-0-0. Sr so zdr Črnomelj 18.9 km, so Metlika 18 km, žand fin o žup Semič 3.5 km, žel Rožni dol-Pribišje 3.5 km, p š Rožni dol 3.5 km. Nm 458 m. Stoji na podložnem pobočju nad rožnidolsko uvalo. Po obč. cesti II. reda je mogoč dohod tudi z avtom. Zaselek je oddaljen od ban. ceste 1 km. Ilovnata zemlja rodi bolj slabo. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in živinorejo. Bukov gozd daje drva tudi za prodajo. Brezje pri Vinjem vrhu, 17-3-3-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 13.4 km žand fin o p T š žup Semič 4 km, žel Semič 5kin. Nm 223 m. Neznaten zaselek na pobočju nizkega griča, ki je na severni strani porasel s hrastovim gozdom, na ostalih treh straneh pa so njive in travniki. Od ban. ceste je zaselek oddaljen 2 km, dohod vanj pa je po obč. cesti II. reda mogoč tudi z avtom. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, vinogradništvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. Hrastov gozd daje drva za dom ter hlode in železniške pragove, ki jih vozijo v Črnomelj ali Gradec na postajo. Brezova reber, 69-14-14-0-0. Sr du zdr Črnomelj 16.8 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT žup Semič 6 km, žel Semič 8 km, š Štrekljevec 3 km. Nm 464 m. Naselje leži v plitvi in ozki uvali na hribu pod pobočjem Peščenika (834 m), ki je porasel z bukvami, kostanji in hrasti. Pod Brezovo rebrijo, na južno stran, so vinogradi, njive in travniki. V vas, ki je km oddaljena od ban. ceste, se more priti z vozom. Od tu je mogoč lep izlet na vrh Peščenik 834 m in na Škrbec 774 m. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in živinorejo. Gozd daje hlode, drva in les za tanin, ki ga vozijo prekupcem na postajo v Gradac in Črnomelj. Podr. cerkev Sv. Katarine, dev. muč. Pokopališče. Brstovec, 41-8-8-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 10.3 km, žand o pT Semič 4 km, fin žel š žup Semič 5 km. Nm 218 m. Stoji na nizkem, po vrtačah razgibanem hribčku, ki je na severni in deloma na južni strani porasel s hrastovim gozdom, na ostalih straneh pa so njive in travniki. V zaselek, ki je oddaljen 1.5 km od ban. ceste, je mogoč dohod po obč. cesti II. reda tudi z avtom. Na sev. strani zaselka se nahaja v globoki vrtači v gozdu studenec Vodenice, ki ob veliki suši presahne. Zemlja je ilovnata, srednje rodovitnosti. Prebivalstvo se preživlja kot v bližnjem Brezju. Coklovca, 29-5-5-0-0. Sr du zdr Črnomelj 13 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1 km, žel Semič 2.5 km. Vodovod za Coklovco. Nm ca 220 m. Stoji na prijaznem gričku, okrog katerega je polje. Na zahodni strani pod naseljem se nahaja obzidan podolgovat studenec »Lebica«, ki teče pod zemljo v potok Krupo. V zaselek, ki je oddaljen od ban. ceste 700 m, je mogoče priti tudi z avtom. Ilovnata in kamenita zemlja tu slabo rodi. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. Mešan, večinoma hrastov gozd daje les za dom in za železniške pra-igove. Dolenjci, 5-1-1-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.1 km, žand fin o žup Semič 4 km, žel p T š Gradac ?km. Nm 140 m. Dolenjci se imenuje mlin na potoku Krupi, oddaljen km od ban. ceste. Vanj se more priti z vozom. Čez Krupo vodi slab lesen most. V neposredni bližini tega mlina, ob katerem izvira studenec, se nahaja visok zidan železniški viadukt nad Krupo, ki teče v debri in se takoj nato izliva v le malo širšo Lahinjo. Krupa je vse poletje mrzla in ni za kopanje. V njej se nahajajo kleni, ščuke in postrvi. Gaber, 48-11-11-0-0. Sr du zdr Črnomelj 8.7 km, so Metlika 16 km, žand fin o pT š žup Semič 2 km, žel Semič 0.5 km. Nm ca 440 m. Naselje stoji na pobočju na jugozahodni strani Semeniča (575 m), v bližini ban. ceste. Dohod mogoč tudi z avtom. Pri naselju je križišče cest v Semič, Črnomelj, Toplice in Novo mesto. Prebivalstvo živi od vinogradništva. Bukov in hrastov gozd daje drva za dom in prodajo. Pod Gabrom je reber zasajena z vinogradi in posuta z zidanicami. Pod Gaber spada tudi hiša Vrh. Nad železniško postajo malo pod vrhom enako imenovanega hriba je nekdaj stal grad Semenič, ki je danes v razvalinah. Grad spada med najstarejše gradove v Sloveniji. Prvotni grajski lastniki so bili Semeniški gospodje, ki so bili v reformacijski dobi vneti protestanti. V gradu so imeli svoje predikante in Žiga Semeniški je 1585 zgradil v bližini gradu leseno protestantsko kapelico. Veliko je trpel grad v dobi turških napadov, posebno 1547. V Valvasorjevi dobi — grad naziva zgodovinar Semiški grad — je bil stari grad že popolna razvalina, grajsko posestvo je pa bilo v rokah Žige Semeniškega. Semeniški so namreč opustili stanovanje na tem gradu in zgradili približno 3 km od starega gradu nov grad Smuk. Kot gospodarsko poslopje semiškega gradu je stal v Valvasorjevi dobi pri Semiču dvorec, imenovan Pristava. Pozneje je postal samostojna gospoščina z lastnim po-merijem. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana se prvič omenja 1334 kot podr. semiške prafare. Goliše, 7-1-2-0-0. Sr so zdr Črnomelj 11.9 km, so Metlika 15 km, žand lin o pT žup Semič 2 km, žel Semič 4.5 km, š Štrekljevec 1 km. Nm ca 250 m. Goliše — domačini pravijo Goliš — se imenuje osamljena kmetija, stoječa na gričku, ki je krog in krog obdan s hrastovim gozdom, razen na vzhodni strani, na kateri se.razprostira polje. Zemlja je ilovnata in peščena. Vinogradništvo, poljedelstvo in živinoreja. Hrib pri Rožnem dolu, 14-3-3-0-0. Sr du zdr Črnomelj ,14.9 km, so Metlika 18 km, žand fin o žup Semič 5 km, žel Rožni dol-Pribišje 2 km, p Rožni dol 2 km, š Rožni dol 1.5 km. Nm ca 520 m. Stoji na hribu nad rožnidolsko uvalo 2 km od ban. ceste. Dohod mogoč z vozom. Ilovnata in peščena zemlja slabo rodi. Kmetijstvo. Kal, 101-26-26-0-0. Sr du zdr Črnomelj 14.6 km, so Metlika 14 km, žand fin o pT žup Semič 3 km, žel Semič 5 km, š Štrekljevec 0.5 km. Nm ca 280 m. Naselje stoji v plitvi vrtačasti dolini, ki je zasajena z vinogradi. Na severozapadni strani se vzdiguje precej visoko hribovje (Pleš 625 m), poraslo največ s kostanjevim in bukovim gozdom. V vas je po obč. cesti II. reda mogoč dohod tudi z avtom. Od ban. ceste je Kal oddaljen V< km. Ilovnata zemlja je srednje plodna. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom in z drugimi panogami kmetijstva. Bukov in kostanjev gozd daje drva za dom in prodajo. Podr. cerkev sv. Lenarta. Kašča, 44-18-18-4-0. Sr du zdr Črnomelj 12.2 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1 km, žel Semič 3 km. Nm ca 215 m. Naselje leži na vrtačasti kraški ravnini ob obč. cesti I. reda. Dohod mogoč tudi z avtom. Od ban. ceste je Kašča oddaljena 0.5 km. V tej ravnini so vrtovi in njive, največ pa vinogradi, ki se razprostirajo na pobočju Smuka v »Stari gori« visoko gor, na kar slede slabe košenice ali pašniki in gozd. Prebivalstvo se preživlja največ z vinogradništvom, ki daje belo, rdeče in črno vino. Vas ima vodovod, ki dovaja vodo iz Blatnika. Kot, 301-62-62-28-0. Sr so du zdr Črnomelj 8.1 km, žand fin o p T š žup Semič 2.5 km, žel Semič 1 km. Nm 292 m. Naselje leži v bregoviti legi ob pregibu hribovja iz smeri severovzhod-jugozahod v smer sever-jug. Skozi to vinogradniško naselje pelje ban. cesta in železnica. V vasi stoji žel. postaja Semič, odkoder vodijo markacije na Mirno goro (1048 m), kamor se odtod lahko dospe v pičlih dveh urah. Vas ima dober vodovod. Ilovnata in peščena zemlja bolj slabo rodi. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom. Dobro belo in črno vino se prodaja v Črnomlju, v razne dolenjske kraje in v Ljubljano. Kostanjev gozd daje kolje za vinograde, hrastov pa drva za dom in železniške prage za prodajo. Podr. cerkev sv. Jožefa. Krupa, 83-15-15-2-0. Sr so du zdr Črnomelj 8.3 km, žand o pT Semič 4.5 km, fin š žup Semič 4 km, žel Semič 6.5 km. Nm ca 164 m. Naselje stoji na visoki terasi nad izvirom Krupe, po kateri je dobila vas svoje ime. Ta potok, ki ima poleti in pozimi skoro enako temperaturo (ca 8° C), nikoli ne zamrzne in takoj pri izviru žene mlin. Široki izvor potoka ima veličastno ozadje .v široki, blizu 60 m visoki strmo odsekani skalnati steni. Na Krupi je elektrarna, odkoder je elektrika napeljana na Krupo, Moverno vas, Stransko vas in Praprot. Vas Krupa je oddaljena od ban. ceste 200 m in vanjo je mogoč dohod tudi z avtom. Ilovnata zemlja je slabo plodna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in vinogradništvom. Hrastov gozd daje drva za dom in hlode ter železniške prage, katere vozijo v Gradac ali Črnomelj. Pri vasi in gradu so odkrili hallstattske in rimske grobove. Zgodovinsko pomembna je krupska graščina, ki stoji na desnem bregu potoka Krupe, četrt ure od vasi. Grad je bil dobro utrjen s petimi stolpi in jarkom, ki je dobival vodo iz Krupe. V turski dobi je grad veljal za pravo obrambno trdnjavo. Prvotni grajski posestniki so bili Krupski gospodje. Ana grofica Ortenburska, roj. Krupska, vdova po 1374 umrlem grofu Otonu, je ustanovila avguštinski samostan v Ljubljani, župnijo v Radovljici in ženski samostan v Velesovem, kamor je tudi sama vstopila. L. 1439, je grad razdejal Jan Vitovec v borbi s Habsburzam. Pozneje je gospoščina prešla na rorod-mško rodbino pl. Hohenwart in od te na rodbino pl. Burfe-stall. Nadaljni lastniki so bili grofje Apfaltrer, pl. Makar in Mazelle. Danes je veliki, že razpadajoči grad s štirimi okroglimi vogelnimi stolpi last trgovca Josipa Zurca iz Semiča. V gradu so trije zelo zanimivi nagrobniki, najstarejši iz I. 1618. Grad je nekdaj imel dve pristavi: poznejši grad Pod-brežje pri Adlešičih in Pusti gradeč. V reformacijski dobi (v drugi pol. 16. stol.) je grad veljal za pravo luteransko postojanko. V gradu sta bili dolgo sodna in davčna oblast, dokler jih niso 1850 premestili v Črnomelj in Metliko. Tu rojen Lavrin Janko 1887, esejist, prof. ruskega jezika in literature na univ. v Nottinghamu. Gornje Laze, 28-3-3-0-2. Sr du zdr Črnomelj 20 km, so Metlika 18 km, žand o fin žup Semič 5 km, žel Rožni dol-Pri-bišje 1.5 km, p Rožni dol 1.5 km, š Rožni dol 2 km. Nm ca 435 m. Stoje v pobočju Peščenika (834 m), oddaljene ca 800 m od ban. ceste. Dohod mogoč tudi z avtom. Teren je tu precej nagnjen proti severozapadu. Skozi zaselek drži tovarniška gozdna železnica iz Radohe na postajo Rožni dol-Pribišje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in vinogradništvom. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo. Lipovec, 27-8-8-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.6 km, žand fin žel o pT š žup Semič 3 km. Nm ca 222 m. Stoji na vrtačasti ravnini. V naselju na jugozapadni strani je studenec. Na Lipovec, ki je od ban. ceste oddaljen 1.5 km, je po obč. cesti II. reda mogoč dohod tudi z avtom. Na vzhodni strani Lipovca se nahaja ca 250 m oddaljena podzemska jama Malikovec. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. Hrastov gozd daje drva za dom in malenkost železniških pragov za izvoz. Maline, 116-19-19-0-0. Sr du zdr Črnomelj 18.6 km, so Metlika 16 km, žand fin o pT žup Semič 8 km, žel Semič 10 km, š Štrekljevec 5 km. Nm ca 480 m. Naselje leži v plitvi vrtačasti dolinici, oddaljeno 1.5 km od ban. ceste. V vas je mogoč dohod tudi z avtom. Iz vasi je lahek dohod na razgledni hrib Škrbec (774m). Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi z živinorejo, prašičerejo, poljedelstvom in vinogradništvom. Kostanjev in bukov gozd daje drva za dom in prodajo. Mladica, 49-9-9-1-0. Sr du zdr Črnomelj 12 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1 km, žel Semič 1.5 km. Nm 224 m. Zaselek leži na vrtačasti ravnini, oddaljen 400 m od banovinske ceste. Dohod je lahek tudi z avtom. Krog in krog naselja se razprostira obdelano polje. Zaselek ima vodovod. Peščena zemlja je še prilično rodovitna, ako ni suše. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in drugimi kmetijskimi panogami. Mešan gozd daje drva za dom. Moverna vas, 35-6-6-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.8 km, žand o pT Semič 5 km, fin š žup Semič 4.5 km, žel Semič 7 km. Nm ca 160 m. Stoji na visoki terasi nad potokom Krupo, ki ima tu mlin in leseno brv. Naselje ima ime po priimku Movern, ki se še sedaj tu nahaja. V zaselek, ki je oddaljen od ban. ceste 0.5 km, je mogoč dohod tudi z avtom. V bližini (ca 600m) na vzhodni strani odtod, se nahaja na gozdni terasi nad^ potokom Krupo podzemska jama z imenom »Judovska hiša«, ki je bila po ljudski pripovedki nekoč jama razbojnikov, sedaj jia često služi ciganom v zavetje. Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi. Nestopljeva vas, 59-10-10-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.2 km, žand fin žel o pT š žup Semič 4 km. Nm ca 210 m. Naselje stoji na vrtačasti ravnici, oddaljeno 1.6 km od ban. ceste. Dohod mogoč z vozom. Na zapadni strani vasi je kostanjev in hrastov gozd Belečnik, ob njem po rebri na vzhodno stran so vinogradi in polje. Gospodarstvo kot Lipovec. Podr. cerkev sv. Roka je bila zgrajena v spomin na strašno kugo, ki je morila v Beli Krajini 1646. Pokopališče. Omota, 71-12-12-1-0. Sr du zdr Črnomelj 13.4 km, so Metlika 12 km, žand fin o pT žup Semič 5 km, žel Semič 7 km, š Štrekljevec 1 km. Nm 260 m. Naselje leži na bregu nizkega hribčka. Od ban. ceste, ki je oddaljena 600 m, je mogoč dohod z avtom. Ilovnata zemlja je srednje plodna. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom, ki daje vsako leto mnogo jabolk na prodaj. Kostanjev in hrastov gozd daje potrebni ies za dom ter hlode ali žel. prage, ki jih vozijo v Gradac ali Črnomelj na prodaj. V suši si vaščani dovažajo potrebno vodo iz potoka Krupe. Osojnik, 158-39-39-3-0. Sr du zdr Črnomelj 15.5 km, so Metlika 14 km, žand fin o pT žup Semič 3.5 km, žel Semič 5.5 km, š Štrekljevec 1 km. Nm 386 m. Vas stoji na vinorodnem hribu tik banovinske ceste. Dohod mogoč tudi z avtom. Ilovnata zemlja je tu radi zelo nagnjene lege najpripravnejša za obdelavo vinogradov, ki dajejo belo in črno vino. Pod vasjo zraven ban. ceste je studenec. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezovi rebri. Podreber, 81-30-30-2-0. Sr du zdr Črnomelj 12.6 km. so Metlika 15 km, žand fin o pT žup Semič 2 km, žel Semič 4 km, š Štrekljevec 1 km. Nm ca 250m. Vas stoji na mali ravnini pod vinorodno rebrijo. Od ban. ceste, od katere je oddaljena t km, je mogoč dohod po obč. cesti 1. reda tudi z avtom. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo živi od vinogradništva (belo in črno vino), poljedelstva in živinoreje. Kostanjev, hrastov in bukov gozd daje drva za dom in nekaj malega tudi za prodajo (tanin). Vas ima vodovod iz Blatnika. Od tu je blizu izlet na Smuk (547 m), na katerem se nahajajo še zidovi razpadlega gradu enakega imena. Potoki, 37-6-6-0-0. Sr du zdr Črnomelj 11.3 km, so Metlika 18 km, žand fin o žup Semič 5 km, žel Rožni dol—Pribišje 1.5 km, p š Rožni dol 1.5 km. Nm 424 m. Stoji na bregu nad globoko kraško kotlinico (357 m), v kateri tvori zajezen potok tako imenovani »Bajer« in žene mlin. Tu je tudi parna črpalka za železnico. Dohod v zaselek, ki je oddaljen 1 km od ban. ceste, je mogoč z vozom. Prebivalstvo se preživlja kot v Brezju pri Rožnem dolu. Praprot, 58-10-10-2-0. Sr so du zdr Črnomelj 13.1 km, žand fin o pT š žup Semič 4.3 km, žel Semič 7.3 km ali Gradac 6 km. Nm ca 174 m. Naselje leži v plitvi dolinici. Zemlja je ilovnata. Mimo naselja drži ban. cesta. Prebivalstvo se preživlja kot v Krupi. Hrastov gozd daje drva za dom. Preloge, 45-5-5-2-0. Sr du zdr Črnomelj 14.3 km, so Metlika 17.5 km, žand fin o žup Semič 4.5 km, žel Rožni dol—Pribišje 1.5 km, p Rožni dol 1.5 km, š Rožni dol 2 km. Nm 440 m. Stoji na terasi na hribu, čigar vrtačasta reber je večinoma v steljnikih, na katerih rasto breze. V zaselek, ki je od ban. ceste oddaljen 200 m, je mogoč dohod z vozom. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Gozd, ki je večinoma bukov, manj hrastov, daje drva za dom in prodajo. Pribišje, 88-11-11-1-0. Sr du zdr Črnomelj 9.4 km, so Metlika 17 km, žand fin o žup Semič 5 km, žel Rožni dol-Pribišje 1.5 km, p Rožni dol 1.5 km, š Rožni dol 2 km. Nm 491 m. Naselje stoji na rebri, oddaljeno 1 km od ban. ceste. Dohod mogoč z vozom. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo živi od vinogradništva, poljedelstva in živinoreje. Gozd je večinoma bukov in v mali meri hrastov. Daje drva za dom in drva ter železniške prage za prodajo. Pugled, 17-2-2-2-0. Sr so du zdr Črnomelj 10.7 km, žand fin o p T š žup Semič 5 km, žel Semič 4 km. Nm 225 m. To naselje 2 hiš stoji na hribčku, s katerega je lep pogled na Semič in vinske gorice. Dohod mogoč z vozom. Od ban. ceste je oddaljen 2 km. Prebivalstvo se preživlja kot Lipovec. Rečice, 49-10-10-0-0. Sr du zdr Črnomelj 11.4 km, so Metlika 20.5 km, žand fin o pT žup Semič 5 km. žel Semič 3 km, š v kraju ust. 1911, 2 odd. (1 sl„ 1 nem.). Gas. Vodovod gre skozi vas. Nm ca 490 m. Naselje — imenovano tudi Vrčice — stoji na ravnici ob vhodu v tesno Črmošnjiško dolino. Skozi naselje drži ban. cesta II. reda in teče potok Rečica, ki pod naseljem ponikne. Iz Rečic je blizu za izlet na Mirno goro (1048 m), kakor tudi na Pogorelec (1029 m) in Gače (942 m), na katere vodijo markacije od Planine. Zemlja je ilovnata in peščena. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. Bukov gozd daje drva za dom in prodajo. Podr. cerkev Rojstva Dev. M. Rožni dol, 75-12-12-2-0. Sr du zdr Črnomelj 14 km, so Metlika 18 km, žand fin o žup Semič 4.5 km, žel Rožni dol-Pribišje 1 km, p Rožni dol 1 km, š v kraju ust. 1909, 1 odd. PRK, Gas., DKfid. Nm 348 m. Vas stoji v dolu, uvali, od ban. ceste oddaljena 0.8 km. Dohod mogoč po obč. cesti II. reda tudi z avtom. Ob vasi so 3 studenci in ozek potoček, ki žene mlin. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Čebelarstvo v Znidaršičih. Večji del bukov gozd daje drva za dom in deloma za prodajo. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Pokopališče. Cerkev se omenja že 1334 kot podr. semiške prafare. Sela pri sv. Duhu, 80-18-18-4-0. Sr du zdr Črnomelj 12.6 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1 km, žel Semič 2 km. Nin 205 m. Vas stoji na vrtačasti ravnini. Od ban. ceste je oddaljena 100m. Dohod mogoč tudi z avtom. Vas ima vodovod. V vrtači pod cerkvijo sv. Duha se nahaja obzidan, podolgovat studenec Lebica, ki teče podzemno v Krupo. Kmetsko prebivalstvo se tu preživlja kot Kašča. Podr. cerkev sv. Duha. Pokopališče. Cerkev je bila zgrajena 1646 v baročnem slogu. Sela pri Rečicah, 29-5-5-0-0. Sr du zdr Črnomelj 10.2 km, so Metlika 20 km, žand fin o pT žup Semič 5 km, žel Semič 3 km, š Rečice 1 km. Nm ca 520 m. Stoji na hribčku v pobočju pod Semeničem (575 m), s katerega se nudi lep razgled po Beli Krajini. V zaselek, ki je oddaljen od ban. ceste 0.5 km, je mogoč dohod tudi z avtom. Prebivalstvo se preživlja z vinogradništvom, ki daje rdeče in belo vino. Zemlja je ilovnata in peščena. Bukov gozd daje drva za dom in za prodajo. Semič, 373-156-156-14-11. Sr du zdr Črnomelj 11.4 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup v kraju, žel Semič 2 km. Šola ust. 1838, G odd., Javna knjiž., SKJ, PJS, RK, PRK, Gas., Prosv. d., PCMD. Nm 249 in. Jedro te vinogradniške vasi s trgovinami, mesarji in gostilnami leži ob ban. cesti na vznožju pod Semeničem (575 m) in Smukom (547 m). Po pobočju na Stari gori, imenovani v semiških starili matrikah »in Vineis«, so med zidanicami raztresene mnoge semiške hiše in bajte. Ima dober vodovod iz Blatnika. Ilovnata in peščena, zelo kamenita zemlja, posebno ob suši slabo rodi. Najpripravnejši je teren po pobočju za vinograde, ki dajejo dobro belo in crno vino. Prebivalstvo živi od vinogradništva, dnine, obrti, trgovine. Čebelarstvo v Znidaršičih. Mlekarna izdeluje dober sir in čajno maslo. Listnati gozd (bukev, hrast, kostanj) daje drva za dom. V Semiču so še dobro vidne utrdbe nekdanjega tabora, ki je oklepal cerkev in župnišče. Na cerkveni steni ob zakristiji in v zakristiji sta 2 spominski plošči graščakov. Semič je izredno pripravna izhodna točka za izlete na Mirno goro (1048 m), kamor se pride do planinske koče (1010 m) lahko v 2 urah in pol, dalje na Smuk, uro hoda, na Semenič (1K ure), na Trdinov vrh (1181 m, prej sv. Gera) na Gorjancih, kamor se lahko dospe v 6 urah, ali pa v dolino k izviru potoka Krupe in k starinskemu gradu Krupa (5 km), ali na Vin ji vrh (224 m, 4 km), kjer je znamenita baročna cerkev, ter končno v Lahinjo v Gradcu ali v Kolpo pri Podzemlju na kopanje. Na hribu Smuku je nekdaj stal grad Smuk, ki so ga sezidali posestniki gradu Semenič. Grad in okolica sta veliko trpela od napadov Uskokov. V Valvasorjevi dobi je bil v rokah Franca Bernharda pl. Lichtenberga, ki ga je restav-riral in olepšal. Gradu sta pripadali dve pristavi: Podturn in Turn. Ko je grad razpadel, sta pristavi postali samostojni go-spoščini. Lastnik parcele z grajskimi razvalinami je danes kmet Hutar iz Sadinje vasi. Po tradiciji so bili graščaki gradu Smuk zelo kruti. Tlačani so jim morali tlakovati s kamenitimi ploščami zelo strmo pot do gradu. Po tej poti so morali nositi grajsko gospodo v dolino. Župnija Semič (dek. Semič, škofija ljubljanska) ima 3553 duš. Zupna cerkev sv. Štefana. Prvotna prastara cerkev je stala domnevno že v 9. stol. Po drugi hipotezi je prvo cerkev dal postaviti ogrski kralj Bela III. v drugi jiolovici 12. stol. V cerkvi so tri slike slavnega slikarja Metzingerja in sicer po kompoziciji zelo zanimiva slika sv. Štefana, ki je v glavnem oltarju: nadalje Kristusova zadnja večerja iz 1713, katera slika je sedaj najbrže v župnišču, in slika sv. Notburge. Prvotno je bila podružnica črnomeljske prafare. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1338, ko je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana nemškemu viteškemu redu, kot je še danes. Križniški red izvršuje še danes patronatske pravice nad župnijo. Prvi znani župnik Nikolaj Tuskanič se navaja 1570. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškof i j i in poslej ljubljanski škofiji. Na Smuku je podr. cerkev sv. Lavrencija. — V Semiču rojeni: dr. Drganc Franc 1877, primarij kirurg, odd. ljublj. bolnice, lastnik sanatorija »Emona« v Ljubljani; ob j. filozof, vprašanja; izdajal z Zupančičem kult.-polit, revijo na Dunaju; priobčil nem. in slov. medic, spise. Jundič Davorin 1860, u. 1922 kot upok. učitelj; člankar preganjan radi nar. zavednosti. Sodinja vas, 82-19-19-2-1. Sr so du zdr Črnomelj 9.7 km, žand fin o pT š žup Semič 1.5 km, žel Semič 1 km. Vodovod v vasi. Nm 254m. Naselje stoji na vrtačasti terasi in na bregu pod vinorodnimi Gorenjci. Od ban. ceste, od katere je oddaljena vas 0.5 km, je dohod mogoč tudi z avtom. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, ki rodi dobro belo, rdeče in črno vino. Obdeluje tudi polje. Sadjarstvo. Starihov vrh, 55-7-7-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 8 km, žand fin o pTt š žup Semič 4 km, žel Semič 3.5 km. Nm ca 220 m. Stoji na nizkem griču, ki je deloma porasel s hrastovim in kostanjevim gozdom. Od ban. ceste je oddaljen ca 2 km. Dohod je mogoč z vozom. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. Gozd (hrastov in kostanjev) daje drva za dom in po potrebi železniške prage in tanin za prodajo. Stranska vas, 101-16-16-0-3. Sr so du zdr Črnomelj 7.9 km, žand fin o pT š žup Semič 4.5 km, žel Semič 7.5 km ali Gradac 4.3 km. Gas. Nm ca 158 m. Vas, skozi katero drži ban. cesta, stoji na vrtačasti terasi nad desnim bregom Krupe. V vasi je križišče cest, na eni strani v Črnomelj in Gradac, na drugi v Semič in Novo mesto. V bližini, ob cesti v Gradac, stoji v obliki kvadrata starinski, s štirimi stolpi utrjeni grad Krupa, ki ima mnogo tujskih sob poceni na razpolago. Prebivalstvo se preživlja enako kot v Krupi. Dva, včasih tudi 4 posestniki si služijo denar s prevažanjem hlodov, pragov in drv iz okoliških gozdov na postajo v Gradac ali na žago in postajo v Črnomelj. Hrastov gozd daje drva za dom in žel. prage za izvoz. Štrekljevec, 105-21-21-2-2. Sr du zdr Črnomelj 13.1 km, so Metlika 12 km, žand fin o pT žup Semič 3.5 km, žel Semič 5 km, š v kraju ust. 1889, 4 odd. Godba. Nm 270 m. Skozi vas, ki stoji na vrtačasti ravnici, drži banovinska cesta II. reda v smeri Črnomelj—Jugorje, kjer se priključi na državno cesto Novo mesto — Karlovec. Zemlja je ilovnata. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom (belo in rdeče vino), poljedelstvom in sadjarstvom. Bukov, hrastov in kostanjev gozd krije domače potrebe. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Odkrili so sledove rimske ceste čez Gorjance proti Kostanjevici. Odkopali so tudi rimske grobove s številnimi rimskimi predmeti: fibule, meč in dr. Podr. cerkev Vnebovzetja prebl. D. M. Trata, 21-3-3-0-0. Sr du zdr Črnomelj 12.4 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1 km. žel Semič 2.5 km. Vodovod v vasi. Nm 218 m. V naselje, ki leži v plitvi vrtačasti ravnici, je mogoče priti tudi z avtom. Od ban. ceste je kraj oddaljen ca 600m. Zemlja je peščena, obilno posuta s kraškim kamenjem. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom, živinorejo. Gozda v bližini Trate ni. Trebnji vrh, 16-2-2-0-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.4 km, žand fin žup Semič 4 km, o pT š Semič 3.8 km, žel Semič 3 km. Nm ca 225 m. Kraj stoji na nizkem gričku. Od ban. ceste je oddaljen 3 km. Dohod mogoč z vozom. Zemlja je ilovnata. Ljudje žive od vinogradništva in poljedelstva. Hrastov gozd daje drva za dom in žel. prage za prodajo. Vavpča vas, 190-89-89-3-4. Sr du zdr Črnomelj 12 km, so Metlika 15 km, žand fin o pT š žup Semič 1.5 km, žel Semič I.8 km. Vodovod gre skozi vas. Nm ca 270 m. Vas stoji na rebri pod in med vinogradi. V to vas spadata tudi vinogradniški Drganj dol in Krč, odkoder so markacije na Smuk in Prologe. Skozi vas drži ban. cesta II. reda. Vavpča vas ima ime po valptu. ki je imel tu svoje bivališče. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom in poljedelstvom. Gozda ni v bližini. Podr. cerkev sv. Mihaela nadang. Vinji vrli, 82-15-15-1-0. Sr so du zdr Črnomelj 9.5 km, žand fin o pT š žup Semič 4 km, žel Semič 7 km. Nm 224 m. Vas stoji na vrtačastem, južnem bregu hriba, ki je na vzhodni strani zasajen z vinogradi (rdeče vino), na severni je hrastov gozd, drugod pa so njive in košenice. Na južni strani pod njivami se daleč proti Črnomlju in Vranovičim razprostira prostrani hrastov in smrekov gozd ter poleg njega, na njegovi zali. strani, z brezami porasli steljniki, v katerih rasto v veliki množini užitni gobani, ki dado zasilni zaslužek mnogim naseljem od Gradaca preko Vinjega vrha do Rožanca. Vinji vrh ima ime po vinogradih, ki so v prejšnjih stol. zavzemali veliko večji del hriba nego ga sedaj. Od ban. ceste II. reda, ki je oddaljena 1 km, je mogoč dohod z avtom. Iz visokega zvonika cerkve sv. Trojice na hribu (224m), se nudi lep razgled po Beli Krajini na široko Kolpo, na Klek (1182 m), na Trdinov vrh (1181 m) in drugo hribovje. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom in sadjarstvom za prodajo; dva, odnosno trije tudi s prevozom lesa iz gozdov na postajo Gradac, Črnomelj, s kočevskih hribov pa na postajo Semič. V vasi sta dva čebelarja. Gozd daje drva za dom in železniške prage za prodajo. V suši trpi vas pomanjkanje vode in tedaj si vozi vodo iz potoka Krupe. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko selišče in rimske grobove. Podr. cerkev sv. Trojice je bila zgrajena 1647 v baročnem slogu z dvema kupoloma in visokim zvonikom. Vrtača, 173-80-80-5-0. Sr du zdr Črnomelj 14.2 km, so Metlika 13 km, žand fin o pT š žup Semič 2 km, žel Semič 4.5 km. Vodovod gre skozi vas. Nm ca 220 m. Vas stoji na vrtačastem gričku, poldrugi km oddaljena od ban. ceste II. reda, od katere je po obč. cesti 1. reda mogoč dohod z avtom. Pod Vrtačo spada tudi vzhodno odtod na griču stoječi zaselek Oskoršnica (nm ca 240 m). Vodovod ima vas iz Batnika. Zemlja je ilovnata, peščena in kamenita. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, sadjarstvom in poljedelstvom, deloma z nabiranjem gob. Mešan gozd daje drva za dom in malenkost (prage) za prodajo. Mleko prodajajo mlekarni v Semič. S. od vasi je nekdaj stal grad Turn, ki je danes v razvalinah. Domačini ga zovejo Kureč grad (po nekdanjem graščaku Kuraltu) ali »v Padarju«. Prvotno je tu stala pristava gradu Smuka. Ko je ta grad razpadel, se je pristava razvila v samostojno gospo-ščino in mesto pristave so zgradili pravi grad. V novejšem času so grajsko posestvo razprodali, grad sam je začel razpadati in 1902 so ga podrli. Večina grajskega posestva je danes v rokah rodbine šušteršič iz Semiča. V neposredni bližini teh grajskih razvalin tik pod Turnom stoji še ohranjeni Vajdov grad, morda nekdanji Sternisenhof, katerega navaja Valvasor. Grad je imel nekaj časa iste lastnike kot sosednji grad Smuk (rodbina pl. Lichtenberg). Sedanji lastnik gradu je Janko Ogulin, ki ga je popravil, renoviral in priredil za stanovanje. Občina Stari trg Preb. 1797, hiš 426, posest. 340, koč. 37, najem. 8. Površina 7181.26 ha: njiv in vrtov 635.75, trav. in paš. 4353.60, vinogradov 87, gozdov 1168.23, ostalo 936.68. Poljane ali Poljanska kraška suha dolina, proti Kolpi lahno nagnjena, se razprostira od Brezovice do Dola v dolžini 8 km med Spodnjeloško in Poljansko goro h Kolpi, ki jo dosega med Dolom in Dolenjimi Radenci. V geografskem oziru je popolnoma ločena od Bele Krajine, zaključena na jugozapadu od Poljanske gorske vrste (imenovane tudi Tanča gora). Pojem Poljancev pa se zopet ne krije z geografskim obsegom Poljanske doline, ker se Poljancem prištevajo vsi prebivalci sedanje starotrške občine, torej tudi Hreljin, Laze in Vrt, ki so v zaprti ob-kolpski soteski, kjer vodi pot v Poljane le po ozki terasi ob Kolpi. V Belo Krajino spadajo Poljanci le v politično-pravnem oziru, v gospodarsko-prometnem in cerkvenem pa le deloma. Poljanci v severnem delu Poljan prodajajo svoje stvari največ v Kočevje, v južnem obkolpskem pa na Hrvatsko. V cerkvenem oziru spadajo naselja bivše čepljanske občine, namreč Brezovica, Zadere, Čeplje, Vimolj in Kralji pod župnijo v Nemško loko; Laze, Vrt in Hreljin pa pod Spodnji Log. Poljanci so po svojem izvoru mešanica Slovencev, Uskokov, Kočevarjev in Hrvatov. To še sedaj tujec takoj zapazi, ko čita poljanske priimke, kot Šterk, Bižal, Fugina, Butala, Turk, Prebilič, Rade, Maierle, Kump, Raucli, Wolf, Verderber, Schneller, Spitznagel, Ostermann, Lackner, Stau-doher, Riittel, Schmalzel, Šute, Bare, Štefane, Vuk, Muhvič, Tomljanovič, Tekavec, Movrin, Kranjc, Arbanas itd. Značilen je tudi poljanski dialekt, ki ima ob Kolpi še posebno polno hrvatskih izrazov. Belo narodno nošo nosijo starejše ženske, posebno ob Kolpi, še vedno i ob delavnikih i ob nedeljah. Poljanska narodna noša sestoji iz robače, rokavov, pisanega predpasnika in rdeče-zeleno-modrega volnenega repa, ki ima pet kot prst debelih kit, visečih do spodnjega roba robače. Vsakdanja robača je iz domačega blaga, praznična pa iz kupljenega, tako zvanega »ljubljanskega« blaga. Robača je »nakrišpana«. Rokavi, ki pokrivajo pleča in prsa, sestoje iz tankega platna, imenovanega stan, a rokavi niže iz debelejšega platna »baleš«. Za na glavo je bela peča. Pozimi nosijo dolgo volneno suknjo brez rokavov, okrašeno z zelenimi trakovi. Poljansko kolo, ki ga »kolajo« fantje, dekleta in snahe, se je kot običaj že opustilo. Neveste imajo tudi svojstveno nošo. Za Poljane je tudi značilno čredništvo, ki ga je pa polovica poljanskih naselij že opustila. Črednik, ki ima vsak dan drugega ali stalnega poganjača, začne pasti v maju in pase vse do sv. Martina, ko zaključi svojo pastirsko službo, plačano od glave po 10 Din ali po dogovoru z likofom, ki ga pije pri onem gospodarju, ki mu mora dati jesti in piti po določenem redu ravno tisti dan. Poleg plače namreč morajo vsi gospodarji sorazmerno po številu svoje živine vzdrževati črednika s hrano in pijačo skozi vso dobo paše. Črednik ima poseben rog, s katerim pri odgonu, kakor dogonu, opozarja gospodarje na njih živino. Nekatera naselja imajo tudi svoje vaške oskrbnike, ki skrbe, da so pota popravljena in čista, ter za vse drugo, kar je potrebno za vas. Vsi trije Radenci imajo kot enota enega oskrbnika, sicer ima oskrbnik le eno vas, zaselki pa se priključujejo pod oskrbnika bližnje vasi. Poljanske vasi so več ali manj gručastega tipa. Obcestne vasi so: Stari trg, Predgrad, Jelenja vas, Močile, Sodevci, Brezovica, Čeplje. Hiše so po veliki večini zidane in krite z opeko. Prebivalstvo se bavi poleg kmetovanja v nekaj vaseh tudi s krošnjarstvom, skoro vse vasi pa dobivajo tudi več ali manj podpore od svojcev iz Amerike. V Poljanah je dobro razvito čebelarstvo. V Starem trgu obstoji tudi čebelarsko društvo. V bivši občini Stari trg je bilo 1924 22 Znidaršičevih, 27 Ger-stungovih in 20 dunajskih panjev, v občini Radence pa 49 Znidaršičevih. Manjši čebelarji goje čebele še v koših. Lovišča nudijo zajce, srne, lisice, jazbece itd. Kolpa je bogata rib (sulci, lipani, platnice, mrene, »kljune«), Brezovica, 79-13-12-1-0. Sr so du žel Črnomelj 21.2 km, žand Predgrad 7 km, zdr o Stari trg 9 km, fin Vinica 29 km, p žup Nemška Loka 1 km, š Čeplje 0.5 km. Gas. Nm 526 m. Vas leži na ravnem ob vznožju gore Spaha (836 m). Skozi vas pelje ban. cesta Črnomelj—Kočevje, ki se tu odcepi v Stari trg. Prebivalstvo ie mešano: slovensko in kočevsko. Bavi se s poljedelstvom, ki zadostuje le za domačo potrebo, poleg tega tudi še z živinorejo in sadjarstvom ter nabiranjem in prodajo užitnih gob. Sadje prodajajo največ v Kočevje. V vasi izdelujeta dva gospodarja cementno strešno opeko. Tu sta tudi dve trgovini in gostilni. Mešani gozd daje drva za dom. Čeplje, 93-20-18-2-0. Sr so du žel Črnomelj 22.8 km, žand Predgrad 4.5 km, zdr o Stari trg 7 km, fin Vinica 28 km, p žup Nemška loka 3 km, š v kraju ust. 1910, 1 odd. Gas. Nm 457 m. Skozi vas, ki stoji v bregu, vodi ban. cesta II. reda. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (največ pridela krompirja in koruze), živinorejo, sadjarstvom in v majhni meri tudi z vinogradništvom, krošnjarstvom, ter prodajo užitnih gob. Sadje prodajajo v Kočevje in drugam. Mešan gozd (bukev, jelka, hrast, gaber) daje drva za dom. Podr. cerkev D. M. sedem žalosti. Dečina, 24-4-4-0-0. Sr so du žel Črnomelj 22.3 km, žand Predgrad 5 km, zdr o p T žup Stari trg 3 km, fin Vinica 21 km, š Radenca 1 km. Nm 180 m. To naselje stoji na loki pri Kolpi ob obč. cesti I. reda. Dohod mogoč tudi z avtom. Od ban. ceste je oddaljeno 2 km. Zemlja je tu aluvialna črnica z veliko rodovitnostjo. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (največ koruza in krompir), ki krije le domače potrebe. Goje tudi živino, sadje (največ hruške), perutnino in vinsko trto, ki daje belo in črno vino. Odvečno sadje in vino prodajajo na Hrvatsko. Bukov gozd daje drva le za dom. Deskova vas, 85-36-12-6-2. Sr so du žel Črnomelj 18.5 km, žand Predgrad 2 km, zdr o pT š žup Stari trg 0.5 km, fin Vinica 23 km. Nm 420 m. Vas stoji na hribu ob ban. cesti II. reda. Poljedelstvo na peščeni zemlji daje prebivalstvu pridelek le za domačo porabo. Po količini pridelka je na prvem mestu krompir, sledi koruza in nato pšenica. Prebivalstvo se bavi tudi z živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in perutninarstvom, ki daje polovico1 jajc za prodajo. Sadje krije le domače potrebe, vina pa v majhni meri prodajo domačim gostilničarjem. Mešan gozd (bukev, gaber, hrast) daje drva za dom. Ima črednika skupno s Kovačo vasjo. Dol, 80-18-11-4-0. Sr so du žel Črnomelj 21.7 km, žand Predgrad 2 km, zdr o pT š žup Stari trg 5 km, fin Vinica 26 km. Nm 184 m. Vas stoji v ravnini na loki ob Kolpi in Dolskem potoku, ki izvira pod Predgradom. Tik ob vasi drži ban. cesta 11. reda. Črna in ilovnata zemlja dobro rodi, vendar se porabi ves pridelek le za domače potrebe. Pridelajo več koruze kot pšenice. Poleg poljedelstva se bavi prebivalstvo tudi z živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino) in perutninarstvom, ki nudi precejšnjo količino jajc za prodajo. Tretjino vina prodajo v domačo okolico, nekaj sadja pa na Hrvatsko in drugam. Mešan gozd (bukev, hrast, jelka) daje poleg drv za dom tudi deske za prodajo. V vasi se nahajajo trije mlini, dve žagi in ena gostilna; tu žgo tudi prsteno zidarsko opeko. Kapela sv. Jurija. Dolenja Podgora, 46-9-9-1-0. Sr so du žel Črnomelj 24.3 km, žand Predgrad 3 km, zdr o pT žup Stari trg 5.5 km, fin Vinica 26.5 km, š Zagozdac 0.5 km. Gas. Nm 380 m. Vas stoji v ravnini ob vznožju Debelega vrha (770 m), oddaljena 0.5 km od ban. ceste. Po obč. cesti I. reda je mogoč dovoz z avtom. Odtod in iz Gorenje Podgore drži bližnjica po Mrzlih dolih tik ob Debelem vrhu v Miklarje (1 uro hoda). Peščena zemlja je slabo rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in perutninarstvom, ki daje jajca tudi za prodajo. Prebivalstvo si pomaga tudi s prodajo užitnih gob ter z zaslužkom ali podporami svojcev v Ameriki. Brnene robe po svetovni vojni več ne izdelujejo. Mešani gozd daje drva za dom in za prodajo v Črnomelj. Dolenji Radenci, 77-14-13-1-0. Sr so du žel Črnomelj 21.1 km, žand Predgrad 8 km, zdr o pT žup Stari trg 4 km, fin Vinica 21 km, š Sred. Radenci 0.5 km. Nm 196 m. Vas stoji na loki ob Kolpi ob obč. cesti 1. reda. Do ban. ceste II. reda je 1 km. Dohod mogoč z vozom. Črna prst je zelo plodna. Prebivalstvo se^ bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), perutninarstvom ter prodajo užitnih gob. Jajca in vino prodajajo na Hrvatsko in domačinom. Bukov in jelov gozd daje drva in deske za dom. Gorenja Podgora, 70-14-13-1-0. Sr so du žel Črnomelj 23.8 km, žand Predgrad 3 km, zdr o pT žup Stari trg 5.5 km, fin Vinica 26.5 km, š Zagozdac 0.5 km. Nm 410 m. Stoji na hribu ob pobočju Debelega vrha (770m). Od ban. ceste je oddaljena 0.5 km. Dovoz je mogoč tudi z avtom. Vse ostalo enako kot v Dolenji Podgori. Dolenja in Gorenja Podgora imata skupno črednika, pa vsaka svoj studenec. Gorenji Radenci, 75-12-12-0-0. Sr so du žel Črnomelj 21.4 km, žand Predgrad 8 km, zdr o pT žup Stari trg 4 km, fin Vinica 21 km, š Srednji Radenci 0.5 km. Nm 198 m. Vas stoji na loki pri Kolpi ob obč. cesti I. reda. Od ban. ceste je oddaljena do 1.5 km. Prebivalstvo se preživlja enako kakor v Dol. Radencih. Letno prodado ca 100 m3 drv za kurivo v Črnomelj. Pri Gor. Radencih vozi brod preko Kolpe v Podpeč na hrvatsko stran. Hreljin, 7-2-2-0-0. Sr so du žel Črnomelj 24.9 km, žand Predgrad 6 km, zdr o pT Stari trg 8 km, fin Vinica 30 km, š Laze 0 km, žup Spodnji log 7 km. Nm 341 m. To naselje dveh hiš stoji na hribu nad Kolpo, oddaljeno 5 km od ban. ceste. Dohod mogoč z vozom. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, perutninarstvom, ki daje tretjino jajc za prodajo, in z nabiranjem užitnih gob. Mešan gozd daje drva za dom. Jelenja vas, 81-21-15-2-1. Sr so du žel Črnomelj 21.2 km, žand Predgrad 0.5 km, zdr o pT š žup Stari trg 3 km, fin Vinica 24 km. Nm 400 m. Vas stoji na nizkem hribu ob ban. cesti II. reda. Iz vasi, v katere bližini se nahaja dober studenec, je pripraven izlet na bližnjo Kozico (852 m), odkoder se nudi lep razgled na Kočevsko, na hrvatsko kraško hribovje in Poljansko dolino. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in perutninarstvom, ki daje jajca tudi za prodajo. Bukov, hrastov in smrekov gozd daje drva za dom. Kot, 37-7-5-2-0. Sr so du žel Črnomelj 21.7 km, žand Predgrad 3.5 km, zdr o pT š žup Stari trg 2 km, fin Vinica 23 km. Nm 192 m. Stoji na ravni, tu široki loki pri Kolpi ob ban. cesti II. reda. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino) in perutninarstvom, ki daje polovico jajc za prodajo. Odvečno sadje prodajajo na Hrvatsko, vino na Hrvatsko in domačinom. Mešan gozd daje drva za dom. Ob Kolpi je en mlin. Kovača vas, 35-8-7-1-0. Sr so du žel Črnomel j 19.5 km, žand Predgrad 1 km, zdr o pT š žup Stari trg 1 km, fin Vinica 24 km. Nm 432 m. To naselje stoji na bregu nad Kolpo, oddaljeno od ban. ceste 0.5 km. Po obč. cesti je dohod mogoč tudi z avtom. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Deskovi vasi. Mešan listnati gozd daje drva za dom. Podr. cerkev sv. Antona Pad. Kralji, 37-11-8-2-1. Sr so du žel Črnomelj 24 km, žand Predgrad 5.5 km, zdr o Stari trg 8 km. fin Vinica 29 km, p žup Nemška Loka 3 km, š Ceplje 1 km. Nm 486 m. Kraj ima bregovit položaj na vznožju pobočja Spodn jeloške gore (Sv. Duh 861 m). Dohod je mogoč po obč. cesti L reda tudi z avtom. Naselje ima ime po priimku Kralj, ki se nahaja tu že od ustanovitve kraja. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, perutninarstvom in z nabiranjem gob. Sadje in jajca prodaja v Kočevje in Ljubljano. Mešan gozd daje drva za dom. Kralji imajo le slovensko prebivalstvo. Laze, 67-11-11-0-0. Sr so du žel Črnomelj 25.8 km, žand Predgrad 7 km, zdr o pT Stari trg 9 km, fin Vinica 31 km, š v kraju, žup Spodnji Log 38 km. Sola (amb.) 1 odd. Nm ca 217 m. Vas stoji na bregoviti terasi nad Kolpo, ob kateri se nahajajo 3 mlini. Vas je oddaljena od ban. ceste ca 6 km. Dohod je mogoč z vozom. Črna in ilovnata zemlja zelo dobro rodi. Iz Laz je kaj prijeten izlet po loki ob Kolpi v 4 km oddaljeno, sedaj po prebivalstvu čisto slovensko Bilpo. Tu se nudi diven pogled na slikovito skalnato visečo steno nad izvirom šumečega potoka Bilpe. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), perutninarstvom in nabiranjem ter prodajo gob. Po poljskem pridelku je na prvem mestu krompir, na drugem koruza, na tretjem pšenica, na četrtem ajda. Sadje, vino in jajca prodajajo na Hrvatsko. V rebri pri Lazali imajo svoje vinograde tudi Kočevarji iz Spod. Loga. Mešan gozd daje drva za dom. Podr. cerkev sv. Vida ima baročen oltar iz 18. stol.; vanj je vstavljen relief iz prejšnjega krilnega oltarja iz 1. 1520. Močile, 17-11-5-3-0. Sr so du Črnomelj 17.9 km, žand Predgrad 3 km, zdr o pT š žup Stari trg 0.2 km, fin Vinica 21 km, žel Črnomelj 19 km. Nm 379 m. Naselje stoji na ravnini ob ban. cesti II. reda. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Deskovi vasi. Paka, 18-4-4-0-0. Sr so du Črnomelj 20 km, žel Črnomelj 21 km, žand Predgrad 0.5 km, zdr o pT š žup Stari trg 2 km, fin Vinica 24 km. Nm 385 m. Stoji na neznatnem gričku do 400 m oddaljen od ban. ceste. Dohod mogoč tudi z avtom. V prejšnjih stoletjih je bilo naselje mnogo večje, kar priča še sedaj mnogo hiš v razvalinah. Zemlja je peščena, srednje rodovitna. Prebivalstvo se preživlja enako kot v Deskovi vasi. Predgrad, 361-88-72-5-2. Sr so du žel Črnomelj 20.3 km, žand v kraju, zdr o pT š žup Stari trg 2.5 km, fin Vinica 23 km. Gas. Nm 378 m. Ta največja vas v Poljanski dolini se razprostira na nizkem griču, bregu in ravnini ob ban. cesti II reda Predgrajčani dele med seboj naselje v sest delov, nazivajoč jih v smeri od Starega trga proti Jelenji vasi po vrsti z imeni Purga (grad in hiše do cerkve), Irzic (nekdanji Novi trg v bregu pod cerkvijo), Dolenjska vas (od cerkve do Smalcljeve trgovine), Središče ali »Proces gasa« (od Šmalc-lja na breg), Gorenja vas (breg do vrha griča) m končno Mala vas Pod Predgradom izvira Dolski potok, ki je gnal nekoč v svojem kratkem teku kar 4 mline, sedaj le dva. V bližini se nahajajo tudi podzemeljske jame. Iz Predgrada je pripraven izlet na bližnjo Kozico (852 m), odkoder se nudi razgled na Kočevsko, na hrvatsko plitvo kraško hribovje in v Poljansko dolino. Peščena zemlja je srednje rodna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom (po količini največ krompirja, za tem koruze, nato druge vrste žita), živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom (belo in rdeče vino), nabiranjem in prodajo užitnih gob ter perutninarstvom, ki daje jajca tudi za prodajo. Mešan gozd daje drva za dom in za prodajo. V vasi je več trgovin in obrtnikov; dve gostilni s tujskimi sobami. v Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi, na kar kaže odkrita predrimska naselbina pri starem poljanskem gradu, ki stoji strmo nad Kolpo. Grad je bil nekdaj obdan z jarki in nasipi, preko katerih je držal viseči most. Pod gradom je stal velik »Tabor« z mnogimi kočicami, podoben trgu. Vanj so se zatekali okoličani v dobi turških napadov, ki so bili zlasti hudi 1559, 1582, 1584. Pri gradu so v tej dobi zažigali kresove. Poljanski grad je bil prvotno last Poljanskih gospodov, nato Ortenburžanov (do 1418) in Celjanov. Ko je rod Celjanov 1456 izumrl, je grad postal deželno-knežji in Habsburžani so ga dajali v zakup. Poznejši grajski lastniki so bili v 16. in 17. stol. gospodje Schnitzenbaumi, nato Kizlji. Ti so grad združili s kočevsko gospoščino. V 17. stol. je kupila celo kočevsko gospoščino s poljanskim gradom rodbina pl. Auersperg, ki je še danes lastnica Poljan. Po grofih Auerspergih se imenuje grad tudi »Auerspergov grad«. Sedanji grad je samo večja, enonadstropna hiša. Poleg gradu stoji sramotilni kamen. V gradu je bilo dolgo časa sodišče in okrajno glavarstvo. Podr. cerkev sv. Fabijana in Sebastijana muč. Prelesje, 36-10-6-1-1. Sr so du žel Črnomelj 20.3 km, žand Predgrad 3 km, zdr o pT š žup Stari trg 2 km, fin Vinica 23 km. Nm 180 m. Naselje stoji na loki ob Kolpi ob ban. cesti II. reda. Zemlja je rodovitna, aluvialna črnica. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in perutninarstvom, ki daje jajca tudi za prodajo. Sadje in vino prodajajo na Hrvatsko, vino tudi domačinom. Mešani gozd (bukev, gaber, jelka) daje drva za dom in deske. Letno prodajo 5 vagonov lesa v Karlovec in Sušak. Na Kolpi mlin in žaga. Gostilna ima tudi eno tujsko sobo. Primeren kraj za "vodni sport in letovišče. Sodevci, 92-19-18-0-0. Sr so du žel Črnomelj 20.9 km, žand Predgrad 4 km, zdr o pT š žup Stari trg 2 km, fin Vinica 21 km. Nm 190 m. Vas stoji na loki ob obč. cesti I. reda. Od ban. ceste so Sodevci oddaljeni ca 200 m. Dovoz mogoč z avtom. Črna prst je zelo plodna. Loka je široka in deloma močvirna. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Dolenjih Radencih. Od tu vozi brod preko Kolpe v Blaževce na Hrvatsko. Tu rojen: Kobe Jurij, 1807, u. 1858 v Čatežu pri Zaplazu kot župnik; narodopisec, pristaš ilirizma. Srednji Radenci, 69-15-14-1-0. Sr so du žel Črnomelj 21.6 km, žand Predgrad 8 km, zdr o pT žup Stari trg 4 km, fin Vinica 21 km, š v kraju ust. 1900, 1 odd. PRK, Gas. Nm 195 m. Vas stoji na loki, ki je tu precej široka. Od ban. ceste je oddaljena ca 1 km. Dovoz je mogoč z vozom. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v Dol. Radencih. Mlin na Kolpi. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Pokopališče. Stari trg, 139-33-30-2-1. Sr so du žel Črnomelj 18.4 km, žand Predgrad 2.5 km, zdr o pT š žup v kraju, fin Vinica 21 km. Sola ust. 1844, 4 odd. Gas. z odrom, Prosv. dr., PRK. Nm 375 m. Vas stoji na nekakem ravnem polotoku, pomolu, ki se na vzhodno, zapadno in južno stran strmo spušča na okoli 180 m nižje ležečo loko ob Kolpi. Po sredi ličnega naselja drži obč. cesta po kateri je mogoče od mimovodeče ban. ceste v Močilah priti z avtom. Stari trg velja radi tradicije in sedeža župnije, pošte itd. za glavni kraj v Poljanah, čeprav sta Predgrad in Deskova vas večja. Vendar pa ima pri krajevno pomembnih dogodkih v Predgradu mogočnega rivala. Stari trg je v poletju prijetno bivališče za ljubitelje vodnega sporta in ribarenja v Kolpi, kakor tudi pripravno izhodišče za izlete v bližnje podzemske jame (Brlog, Graščica), na razgledno Kozico (582 m), v hrvatska ali kočevska naselja ter ob Kolpi k izviru divjeromantične Bilpe (11 km) in drugih kraških izvorov v kanjonu vse do ponosnega Kostela in izvora Kolpe in Kolpice. Prebivalstvo se preživlja na enak način kot v drugih naseljih. Ima 5 trgovin in 4 gostilne s tujskimi sobami. Sejma se tu vršita letno dva in sicer eden 18. marca, drugi 13. junija. Mešan listnat gozd (bukev, hrast, gaher) daje drva za dom. Ima z Močilami skupnega črednika. Na njivah pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino m v bližini rimske grobove. Predzgodovinsko selišče so odkrili tudi zahodno od trga in na hribu severno od trga. Selišče Stari trg je bila prvotna tukajšnja naselbina, ki je kot tržišče za svojo okolico dobila že v srednjem veku trške pravice. L. 1576. se že navaja kot Stari trg za razliko od Novega trga, danes imenovanega Tržič (v Predgradu). Tržni dan so pozneje premestili v sosednje Poljane in trške pravice so sčasoma prenehale. Župnija Stari trg (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 1443 duš. Župna cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena 1740. Pokopališče. Cerkev je bila prvotno podr. črnomeljske prafare, iz katere se je izločila pred 1248 kot samostojen vikariat. L. 1248. je oglejski patrijarh Bertold podaril patronatske pravice nad župnijo Hermanu, grofu Ortenburškemu. Ko so Ortenburžani izumrli, so 1420 dobili patronat Celjski grofje in.po smrti zadnjega Celjana 1456 Habsburžani. Cesar Maksimilijan je 1509 podaril župnijo novomeškemu kolegiatnemu kapitlju, ki še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Prafara je mati župnije Sinji vrli. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. V vasi je kapela sv. Andreja. Vimolj, 54-16-14-0-0. Sr so du žel Črnomelj 24.8 km, žand Predgrad 5 km, zdr o Stari trg 8 km, fin Vinica 29 km, p žup Nemška Loka 2 km, š Ceplje 0.5 km. Nm 480 m. Vas stoji na hribu, pod katerim teče ob deževju hudournik. Vimolj je od ban. ceste oddaljen ca 600 m. Dovoz mogoč tudi z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, perutninarstvom, s prodajo užitnih gob in z zaslužkom v tujini. Sadje prodajajo v Kočevje in v Ljubljano. Mešan gozd daje drva za dom. Vrt, 16-4-4-0-0. Sr so du žel Črnomelj 28km, žand Predgrad 8 km, zdr o pT Stari trg 10 km, fin Vinica 32 km, š Laze 2 km, žup Spodnji Log 6 kin. Nm 199 in. To naselje se nahaja na loki ob Kolpi, oddaljeno od ban. ceste ca 7 km. Dovoz mogoč z vozom. Crna prst je tu zelo plodna. Kraj je zelo ugoden za letovišče, vodni sport (čolnarenje). V bližini (3 km) je romantičen izvor Bilpe. Diven je izlet po soteski Kolpe h Kostelu (ca 10 km). Prebivalstvo se preživlja kot v Lazili, pomaga pa si tudi s podporami svojcev iz Amerike. Mlin. Zadrc, 38-11-7-2-0. Šr so du žel Črnomelj 21.7 km, žand Predgrad 5.5 km, zdr o Stari trg 8 km, fin Vinica 29 km, p žup Nemška loka 1.5 kni, š Ceplje 0.5 km. Nm 490m. Naselje stoji na hribčku tik nad banovinsko cesto. Dovoz mogoč tudi z avtom. Studenca naselje nima. Prebivalstvo je mešano in Kočevarji imajo večino. Peščena zemlja slabo rodi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, perutninarstvom, prodajo užitnih gob in krošnjarstvom. Sadje in jajca prodajajo v Kočevje. Mešan gozd daje drva za dom. Kapela sv. Frančiška Ksav. Zagozdac, 64-15-14-0-0. Sr so du žel Črnomelj 22.7 km, žand Predgrad 2.5 km, zdr o pT žup Stari trg 5 km, fin Vinica 26 km, š v kraju ust. 1910, 1 odd. Gas. Nm 393 m. Vas gruča-stega tipa stoji ob ban. cesti na vrtačasti ravnini. Prebivalstvo se poleg krošnjarstva in podpor od svojcev iz Amerike, preživlja na enak način kot obe Podgori. Gostilna s tujsko sobo. Podr. cerkev Prebl. Dev. Marije. Občina Vinica Preb. 3058, hiš 597, posest. 563, koč. 40. najem. 15. Površina 8801.31 ha; njiv in vrtov 1443, trav. in paš. 5935.67, vinogradov 260, gozdov 921.50, ostalo 241.14. Viniška občina ne tvori nikake geografske enote. Vzh. del je hribovit in večji del v gozdovih in steljnikih, sredino od Vinice proti sev.-zap. zavzema nizko obdelano podolje s plitvimi vrtačami, vrhovski sektor na zap. pa je zopet hribovit, gozdnat in kamenit, z globoko in prostrano špeharsko vrtačo. V hribovju med Vinico, Preloko in Hrastom proti Dragatušu se nahajajo debeli skladi premoga in tudi rdečkasti boksit ter železna ruda. Vsa naselja so gručastega tipa in stoje razen podgorskih naselij, ki stoje v podolju, na terasah ob Kolpi in gričih. Po naseljih se nahaja precej lesenih hiš, kritih s slamo. Prebivalstvo predstavlja mešanico Slovencev z v prvi pol. 16. stol. priseljenimi Uskoki. Hrvatski vpliv pa je v mnogočem, in ne samo v dialektu, toliko očiten, da na to ni treba še posebej opozarjati. Na nekdanje živahno doseljevanje Uskokov, odnosno Hrvatov, kažejo patronimična imena naselij Učakovci, Vukovci, vsi zaselki, ki sestavljajo Balkovce, dalje Škavrini, preloški Kroci, Jakovini, Grduni. Uskoki so poselili tudi Sečje selo in njih porekla je skoro gotovo Ogulin in Damelj. Odveč bi bilo našteti vse uskoške priimke te občine. Omenjam le priimke Šterk, Fugina, Hajduk, Vlahovič, Vrlinič, Pavlakovič, Brozo-vič, Cadonič, Ivanušič, Miketič, Spišič. Največ Uskokov se je naselilo v preloški župniji, kjer je velika večina priimkov uskoškega porekla. Na uskoštvo spominja tudi zadrugarstvo, ki se je v nekaj primerih še ohranilo, tako na pr. ima v zadrugi posestvo Cadonič z Miketičem v Krocih, dva bratranca Simčiča v Novoselih, 2 Vrliniča (doseljena od Bojancev) v Perudini. Prebivalce v podolju pod Poljansko gorsko vrsto, to je v obeh Lipah, Drežniku, Suliorjih in Zapudju (v draga-tuški obč.) nazivajo viničanje Podgorce, prebivalce sinjevrške župnije pa Vrhovce; za druga naselja obstojajo le zbadljivke. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Pozimi tko povsod domače platno, nekaj tudi za prodaj. V preloškem sektorju nosijo še belo narodno nošo. Mnogih starih običajev (zeleni Jurij, kresovanje, preja, tri kralji in dr.) se še zvesto drže. Gospodarski promet gre v Karlovec, Sušak, Črnomelj in Ljubljano. Čebelarstvo je v nekaterih vaseh razvito. Na Kolpi je donosen ribolov in prijetno kopanje. Balkovci, 141-25-23-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 23 km, žand Adlešiči 12 km, fin o pT Vinica 6 km, š žup Preloka 3 km. Nm 153—290 m. Vas obsega več zaselkov na terasah Kolpe. To so: Novoseli (5 hiš), Vidine (7 hiš), Valeti (3 hiše), Dejani (4 hiše), Pavlini (2 hiši) in Balkovci (4 hiše). Pavlini stoje ob ban. cesti II. reda, v druge zaselke, ki so največ do 2 km oddaljeni od ban. ceste, je mogoč dohod z vozom. Nad Dejani se nahaja lep hrastov gozd »Gaj« (300m). Novoseli, katerim so rekli v prejšnjem stoletju tudi Kavrani, stoje na precej nagnjeni rebri na vzh. strani pod preloško cerkvijo med vinogradi. Pod Vidinami se pri mlinu vrši prevoz čez Kolpo na Luizinsko cesto v Prilišču. Tu se nahajajo 3 čolni. Eden služi za prevažanje vozov in živine. Nameravani brod na 220 m dolgo žico je kriza preprečila. Vsi zaselki imajo svoje studence. Zemlja je ilovnata in peščena, večidel dobro rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Vinogradništvo za domačo porabo. Pozimi tko domače platno, pleto copate in nogavice tudi za prodajo. Nosijo še belo narodno obleko. Razne stare običaje prebivalstvo še zvesto čuva. Živino, drobnico, jajca in posebno gobane prodajajo prekupcem. Mešan gozd (hrast, cer, topol, breza, gaber) daje tudi les za prodajo v Črnomelj. Dalnje njive, 64-14-12-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 25.4 km, žand fin o pT Vinica 11 km, š žup Sinji vrh 2 km. Nm 396 m. Vas stoji v rebri na levem bregu Kolpe, ki teče globoko v soteski. Brežina od vasi strmo pada h Kolpi, kakor tudi pobočja severno tik nad vasjo se dvigajoče Straže (522 m). Vzhodna reber ob Dalnjih njivah je deloma zasajena z vinogradi. Pri vasi se nahaja podzemska jama »Djot«. Skozi vas vodi ban. cesta Vinica—Stari trg. Prebivalstvo se bavi z živinorejo, ovčjerejo, poljedelstvom in za domačo porabo z vinogradništvom (rdeče vino). Poljedelstvo ne krije potreb. Ženske tko pozimi domače platno tudi za prodajo. Mešan gozd (bukev, hrast) daje les na prodaj v Sušak. Vas je mlada naselbina, nastala po 1576, ko se še ne omenja v poljanskem urbarju. Na razglednem hribu »Straži« so v dobi turških napadov zažigali kresove. Po ustnem izročilu je na hribu stala tudi utrdba. Danes je vidna samo še neka votlina — domnevno vodnjak. Podr. cerkev sv. Marka je bila zgrajena po 1688. Ko je cerkev 1857 z vasjo pogorela, so jo restavrirali. Damelj, 151-22-23-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 21.9 km, žand fm o pT Vinica 8 km, š žup Sinji vrh 1.2 km. Nm ca 203 m. Vas stoji na terasi nad Kolpo, ki žene tu mlin. Pod Damelj spada tudi pod Sebetihom (476 m) ob Kolpi stoječi mlin in zaselek Kot. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste Vinica— Sinji vrh je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, ovčerejo, vinogradništvom. Pozimi tke domače platno tudi za prodajo. Bukov gozd na Sabetiliu daje les tudi za prodajo na Sušak. Podr. cerkev sv. Mihaela. Dolnji Suhor, 68-15-15-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 12.2 km, žand »fin o žup Vinica 5 km, pT Dragatuš 5 km, š Stara Lipa 1 km. Nm ca 170 m. Gručasta vas leži na ravnini ob ban. cesti Črnomelj—Vinica. Vas ima tik ceste proti Vinici s črpalko opremljeno studenčno jamo, imenovano Breg. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom za domačo porabo. Pozimi tke domače platno. Od zanimivejših običajev obhajajo v Dolnjem in Gornjem Suhorju še zelenega Jurija, kresnice, tri Kralje. Bukov gozd na Kolečaju (691 m) in kostanjev gozd »Gora« daje les na prodaj v Črnomelj. Draga, 56-9-9-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 23.9 km, žand fin o pT Vinica 10 km, š žup Sinji vrh 1 km. Nm ca 270m. Naselje stoji v bregu na pobočju Straže (522 m) pod Vrhom. Od ban. ceste, oddaljene 1 km, je dohod mogoč z vozom. Naselje ima slab studenec, imenovan »Na vodi«. V smeri proti Kolpi se širi polje, ki ni posebno rodovitno. Pre-bivalsh 'o se bavi s poljedelstvom, živinorejo in ovčerejo. Ženske tko pozimi domače platno tudi za prodajo. Njim služi za perilo in narodno nošo. Bukov in hrastov gozd daje les za dom in prodajo. Drenovec, 83-13-13-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 17.3 km, žand fin o pT š žup Vinica 0.5 km. Nm ca 198 m. Vas leži na gričku in bregu ob ban. cesti. Okrog se širi vrtačasto polje. Pod vas spadata studenca »Potok« in Grabrovec. Gospodarstvo kot Draga. Drežnik, 63-10-10-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 16.3 km, zand fin o p t' žup Vinica 3 km, š Stara Lipa 0.5 km. Nm 175 m. Naselje stoji v gruči na ravnem. Okrog se širi polje s plitvimi vrtačami. Naselje po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojalo. Od 1.5 km oddaljene banovinske ceste Črnomelj—Vinica ter od par sto metrov bližje ban. ceste Vinica—Vrh—Stari trg je dohod mogoč z avtom. Poleg svojih vodnjakov uporablja Drežnik novolipsko studenčno jamo »Breg«. Prebivalstvo se preživlja s kmetijo. Pozimi tke domače platno. Mnogih belokranjskih običajev, kot zelenega Jurija, kresnice, treh kraljev in preje še niso opustili. Kostanjev gozd »Gora« daje les in sad naprodaj v Črnomelj. Golek, 80-15-13-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 18.9 km, žand fin o pT š žup Vinica 0.3 km. Nm ca 195 m. Vas stoji na neznatnem gričku, izpod katerega izvira na vzhodni strani »Potok«, ki teče v Kolpo. Nad vasjo so po spodnjem pobočju Zežlja (334 m) zasajeni vinogradi, nad katerimi se razprostira hrastov gozd, ki raste tudi na vrhu in se razprostira proti Preloki. Ob poti na Zeželj, s katerega se nudi lep razgled po Hrvatskem, so kapelice-postaje križevega pota. Cerkev Matere Božje na Zežlju je poleg Treh far najbolj obiskovana belokranjska božja pot, in to na nedeljo po malem Šmarnu. Prebivalstvo se bavi z vsemi jianogami kmetijstva ter tke domače platno tudi za prodaj. Goleku pravijo okoličani v zbadljivem pomenu Ponikve, ker so tu prej izdelovali enake opanke kot Hrvati v Ponikvah. Gozd daje drva za dom. Gorica, 22-6-5-1-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 25 km, žand fin o p T Vinica 11 km, š žup Sinji vrh 2 krn. Nm 450 m. Naselje stoji na visokem sedlu, odnosno na prelazu ob slabi obč. poti, ki vodi od Vrha v Špeharje. Južno od Gorice se dviga razgledni hrib Straža (522 m), znan po stražnjih ognjih iz turške dobe. Pobočje proti Špeharjem strmo pada. Od 15 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. Mešan gozd (bukov, hrastov) daje les za prodajo na Sušak. Gornji Suhor, 74-15-14-1-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 11.7 km, žand fin o žup Vinica 5 km, pT Dragatuš 5 km, š Stara Lipa 1 km. Nm ca 171 m. Vas stoji ob vznožju hriba, na katerem stoji podr. cerkev sv. Sebastijana. Od 0.3 km oddaljene ban. ceste v Dolnjem Suhorju je dohod mogoč z avtom. Na severni strani vasi se proti Zapudju, stisnjeno med pobočje Nerajčkega Cirnika (241 m) in Grobaka (566 m), razprostira rodovitno Suhorsko polje, ki se ob povodnjih periodično poplavlja na gornjem severo-zapadnem koncu pod Zapudskimi Lokami iz vodne jame Lobešnice, na zapadnem pa iz Grad-nice, nakar voda izginja v rupe pod Nerajčki Cirnik (241 m) ter pride na dan v »Oknu«, izviru Nerajčice. V Gornjem Suhorju se nahaja hudourniška struga studenca Breg, ki tu ponikuje in prihaja pod zemljo v Nerajčico. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Pozimi tke domače platno. Bukov gozd na Kolečaju (691 m) in kostanjev gozd »Gora« dajeta les na prodaj v Črnomelj. Hrast, 191-36-38-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 14.3 km, žand fin o pT žup Vinica 3 km, š Stara Lipa 1 km. Nm 224 m. Stoji slikovito na hribu, oddaljen 1 km od ban. ceste Črno-mcij—Vinica, od katere je mogoč dohod z avtom. Ilovnat in vrtačast svet proti ban. cesti pada, na severno in vzhodno stran pa se dviguje. Vas ima studenec Pečino in Škavlo. Pri vasi se nahaja debela premogovna žila, boksit in železna ruda. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjar stvom in vinogradništvom. Čebelarstvo v razvoju. Pozimi tko platno tudi za prodajo. Sadje, jajca in drugo prodajajo prekupcem največ v savsko banovino. Hrastov gozd »Visoče« daje les za dom in za prodajo v Črnomelj. Zeleni Jurij, kreso-vanje in mnogi drugi običaji so še ohranjeni. Podr. cerkev sv. Roka sp. Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo, ki je morila v Beli Krajini 1646. Zgodovinsko znamenit je star zvon z letnico 1338. Nova Lipa, 162-33-31-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 14.8 km, žand fin o pT žup Vinica 3 km, š Stara Lipa 0.4 km. Nm 191 m. Gručasta vas, ki po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojala, stoji na ravnem, ob vznožju hriba Tominec (662 m). Od % km oddaljene ban. ceste Črnomelj—Vinica je dohod mogoč z avtom. Na svoji južni strani ima s črpalko opremljeno vodno jamo »Breg«. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva za domačo porabo. Pozimi tke domače platno. V Novi in Stari Lipi zelenega Jurija in drugih zanimivih običajev še niso opustili. Bukov gozd daje les in drva za prodajo v Črnomelj. Podr. cerkev v Novi Lipi. Ogulin, 45-10-8-3-2. Sr so du zdr žel Črnomelj 7.5 km, žand fin o pT š žup Vinica 0.5 km. Nm 190 m. Naselje stoji na ravnem ob vznožju Zežlja in Šlemin, ki so znane po ostankih gradišča iz latenske dobe. Zeželj (334 m) je znana božja pot in lepa razgledna točka na Hrvatsko. Ima studenec »Cerkve-nik«. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom ter tke pozimi domače platno za prodajo. Tu so imeli Rimljani svojo utrdbo, ki je bila 900m dolga z enim okroglim in štirimi štirioglatimi stolpi. Perudina, 102-19-20-1-1. Sr so du zdr žel Črnomelj 15.5 km, žand fin o pT š žup Vinica 2 km. Nm 257 m. Vas ima slikovito lego, deloma na bregu, deloma na hribu. Hribovje tik na vzhodni strani se rdeči v težki, mastni ilovici. Ima studenec »Stolnice«. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste I. reda je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z avtom. V vas so doseljene tri pravoslavne družine iz Bojancev, od katerih živita dve v zadrugi v eni hiši (Vrlinič). Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, ovčerejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Čebelarstvo v razvoju. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. Mešan gozd krije domače potrebe. Tu rojen: Malevac Jurij, 1734, u. 1812 v Varaždinu kot predstojnik v p. Glavni religijozni kajkavski pesnik 18. stol. Podklanec, 171-31-30-1-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 19.6 km, žand fin o pT š žup Vinica 1 km. Nm 158—200 m. Vas je razpostavljena v več zaselkih v vznožju gozdnatih hribov Klanec (319 m) in Zeželj (334 m), ki je znan kot božja pot in razgledna točka. Od Podklanca se proti Kolpi na loki širi zelo rodovitno polje. V vasi izvirajo studenci Jarbol, Potok in H Ni šk var. Mimo vasi vodi na Preloko ban. cesta, od katere je mogoč dohod z avtom. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Čebelarstvo se razvija. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. Ohranjeni so še mnogi stari običaji. Sadje, jajca, les prodajajo raznim prekupcem v Črnomelj, Ljubljano, Karlovec, Sušak. Podr. cerkev sv. Jožefa. Odkopani rimski grobovi. Preloka, 263-59-56-7-1. Sr so du zdr Črnomelj 20.6 km, žand Adlešiči 9 km, fin o pT Vinica 8.8 km, žel Črnomelj, Gradac, Karlovec 22 km, š žup v kraju. Šola ust. 1864, 2 odd. PRK. PJS. Nm 302 m. Vas stoji na razglednem hribu, visoko nad Kolpo, ki teče na vzh. strani pod vasjo v globini 150m. Skozi vas, pod katero spadajo na skalnih terasah ob Kolpi stoječi zaselki Kroci (6 hiš), Jakovini (6 hiš) in Grduni (7 hiš), drži ban. cesta od Vinice v Adlešiče. V zaselke je mogoč dohod z vozom. Iz razgledne Preloke se vidi ob jasnem vremenu proti sz. Triglav, proti j. pa vse do Velež pl. (1969m). Na sev. strani pod Preloko se vleče široka, več km dolga suha dolina od Velikega Bukovja h Kolpi pod Zuniči. V okolici z vinogradi obdane Preloke, se nahajajo podzemske jame in prepadi, ki jim tu pravijo zvonka. Preloka ima najbolj milo zimo v Beli Krajini, ker pozimi običajni maksimum mraza ne seže preko —12.5° C ter je v ostri zimi 1929, ko je ponekod v Sloveniji mraz segel že preko —35° C, tu prišel le do —21° C. Poletje pa je tu skrajno vroče. Vino vsebuje 12—14 stopinj alkohola, a nima imena, ker se ne prideluje za izvoz. Le 40—50 lil ga prodajo kmetje gostilničarjem na Vinici. V hribovju proti Vinici in Dragatušu se nahajajo velika ležišča premoga. Preloka se s svojimi zaselki poslužuje vode iz kapnic in iz studencev ob Kolpi, imenovanih Hruščivec in Vušivec. Zemlja je ilovnata in peščena ter dobro rodi. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Majhno količino sadja prodado prekupcem in prav tako gobe. Maslo in surovo maslo nosijo kmetice pekom v Črnomelj in v Karlovec. Svinje in jajca prodajajo v Karlovec. Pozimi tko domače platno, pleto nogavice, tu imenovane čarape, in izdelujejo običajno kmetsko orodje. Nosijo še staro belo nošo. Zvesto se drže mnogih starih običajev. Letovanje je tu prijetno, ker je prebivalstvo zelo gostoljubno in Kolpa imenitna za vodni sport in ribolov. Mešan gozd daje drva za dom. V kraju so razvaline nekdanje Grdunske graščine. Razvaline ležijo levo od ban. ceste, nekako sredi pota v Adlešiče ob kolovozu iz Marindola v Bojance. Župnija Preloka (dek. Semič, škof. ljubi j.) ima 916 duš. Pokopališče. Zupna cerkev presv. Trojice. Prvotna cerkev iz 1400. Nekdaj je bila cerkev »vlaška«, t. j. pravoslavna in je obsegala le sedanji presbiterij. Ladjo z zvonikom so prizidali najbrž v 17. stol. Cerkev je bila sprva podr. viniške župnije, iz katere se je izločila 1787 kot lokalija. L. 1860. je bila lokali ja povzdignjena v samostojno župnijo. Sečje selo, 118-22-20-1-1. Šr so du zdr žel Črnomelj 18.8 km. žand fin o pT š žup Vinica 0.5 km. Nm ca 188 m. Vas stoji na visoki, deformirani terasi nad Kolpo tik ban. ceste Vinica— Sinji vrh—Stari trg. Pod vasjo ob Kolpi izvira vaški »Potok«. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva ter tke pozimi domače platno. Pod vasjo drži preko Kolpe betonski most na hrvatske Pribanjce. Sinji vrh, 144-36-34-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 2.3.2 km, žand fin o pT Vinica 9 km, š žup v kraju. Šola ust. 1859, 2 odd. Kmet. nad. š., Prosv. d.. Gas. Nm 368 m. Vas stoji v boku hriba, nad katerim se v ozadju na s. in v obliki polkroga dviguje visoko hribovje, ki doseže v Toinincti 662m. Skozi vas drži ban. cesta H. reda v smeri Vinica—Stari trg. Z Vrha je lep pogled na 3 km oddaljeno blestečo se Kolpo pod Damljem. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živino- in ovčerejo ter v malenkostni meri z vinogradništvom. Zemlja je pusta, kamenita in slabo rodovitna. Poljski pridelki ne krijejo domačih potreb. Čebelarstvo razvito. Pozimi tko domače platno tudi za prodajo. Jajca, perutnino, sadje prodajajo na Sušak. Bukov, hrastov, kostanjev gozd na Tomincu (662m), Srednjem vrhu m Graščini daje potrebni les za dom in za prodajo na Sušak. Južno od cerkve so odkrili predzgodovinsko naselbino. Odko-pali so številne keltsko-latenske in rimske grobove. L. 1865. je vas pogorela. Župnija Sinji vrli (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 424 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Ev. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena 1822—1823 v preprostem baročnem slogu. Prvotno je bila cerkev podr. župnije Starega trga pri Poljanah. Iz nje se je 1658 izločila kot vikariat. Vikariat so 1863 povzdignili v samostojno župnijo. Sedež župnije je bil prvotno pri sedanji pokopališki kapeli, podruž. sv. Janeza pri Sinjem vrhu, ki je bila 1902—1903 prezidana in prenovljena. Stara Lipa, 86-18-18-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 13.7 km, žand fin o pT žup Vinica 4 km, š v kraju ust. 1910, 2 odd. Javna knjiž. Nm 171 m. Vas, ki po poljanskem urbarju 1576 še ni obstojala, stoji deloma v bregu in na ravnini ob ban. cesti Črnomelj—Vinica. Ima s črpalko opremljeno vodno jamo »Breg«. Kmetsko prebivalstvo se preživlja kot v Novi Lipi. Škavrini, 24-3-3-0-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 20km, žand Adlešiči 8.5 km, fin o pT Vinica 8.8 kin, š žup Preloka 1 km. Tamb. d. Nm ca 210 m. Naselje stoji na neznatnem gričku, na vzh. strani pod Preloko. Preko plitve Kolpe, ki teče v bližini pod Škavrini, se vrši prevoz s čolnom na Prilišče. Tu je najugodnejše mesto za nameravan most čez Kolpo. Tu je dolina Kolpe nekaj širša. Na vzh. strani prav blizu Skavrinov, se nahaja marindolsko Pavnovič selo. Od ceste v Preloki je dohod mogoč z vozom. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Vinograde, v katerih pridelajo ca 30 lil vina, imajo na Preloki. Mešan gozd (hrast, kostanj, gaber, breza, topol) daje les na prodaj prekupcem. Prebivalstvo tke domače platno za dom m prodajo. Perutnino, jajca, sadje, prodajajo v Karlovec. v Speharji, 138-32-29-2-1. Sr so du zdr žel Črnomelj 24.1 km, zand fin o pT Vinica 14 km, š žup Sinji vrh 5 km. Nm 287 m. Vas, pod katero spadajo poleg matičnega naselja še zaselki: na severo-zapadni strani Hrib, na severo-vzhodni na dnu široke, suhe, kraške vrtače Selce in ob Kolpi Breg z mlinom stoji ob ban. cesti Vinica—Sinji vrh—Stari trg. Zemlja je peščena, slabo rodovitna. Prebivalstvo se bavi z živinorejo, ovčerejo, poljedelstvom, vinogradništvom, čebelarstvom. Pozimi tko platno tudi za prodajo. Bukov in hrastov gozd na Gori in Kamenskem vrhu dajeta les na prodaj v Sušak. Vas je nastala pred 1576, ko se že omenja v poljanskem urbarju V župnijskih matrikah sinjevrške župnije, ki segajo do 1658 se vas imenuje tudi »Nešovac« (Knežja vas). L. 1929. je vas pogorela. — Podr. cerkev presv. Trojice. Cerkev je najstarejša sinjevrška podružnica, zidana preprosto v baročnem slogu. V Valvasorjevi dobi je bila še posvečena sv. Roku „ JJčakovci, 167-37-35-2-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 21.1 km, zand fin o pT š žup Vinica 2 km. Nm ca 200 m. Vas stoji na terasi na levem bregu Kolpe, ki žene dva mlina. Okrog se siri rodovitno polje. Vas ima studenec Zlanik. Od 2.5 km oddaljene ban ceste je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z avtom. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva. Gozd daje drva za dom. v Vinica, trg, 290-60-48-8-8. Sr so du zdr žel Črnomelj 18 km, zand fin o pT š žup v kraju. Sola ust. 1822, 5 odd. Kmet. nad s kmet. gosp. tečaj. SKJ. PRK, PJS, PSVD, Gas., Prosv. d. Nm 190 m. Stoji ob ban. cesti I. reda na terasi, ki je ostro odrezana pod starim viniškim gradom. Trg ima ime po vinu, odn. od lat. Vmitium. Nad trgom se na severovzhodni strani ponosno dviguje razgledni božjepotni Zeželj (334 m), na južni strani pa nudi Kolpa pogoje za vodni sport in ribolov. Viniški bet. most preko Kolpe je edini most preko te reke v črnom srezu. Zato predstavlja Vinica živahno prometno točko. Vinica ima lepo prisojno lego in nudi idilično prijetno življenje letoviscarjem. Pripravni so odtod izleti v bližnjo in daljno okolico. Pri Vinici se nahaja tudi podzemska jama imenovana »Lapičgrad«. Trg ima dva studenca, imenovana Potok in Kacek Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, sadjarstvom, obrtništvom. Divjačina je običajna. Ribolov v Kolpi. Vinica in njena okolica ima polno predzgodovinskih naselbin in gomil. Sistematično odkopavanje gomil (353 grobov) iz hallstattske m latenske dobe je vodila vojvodinja Meklenburška T 1905-1914. L. 1933. je bogato, okoli 20.000 predmetov bro-jeco zbirko prepeljala v Ameriko, kjer je bila 1934 prodana na javni dražbi v New-Yorku. Najvažnejša predzgodovinska naselbina je bila na hribu Šlemine. Tu je stalo utrjeno keltsko-latensko gradišče, od katerega je še vidno številno kamenje in nasipi. I udi v rimski dobi je bil kraj naseljen. Iz ostankov utrdb m izkopin je razvidno, da je stala poleg sedanje župne cerkve močna rimska trdnjava. Srednjeveška naselbina se je razvila pod istoimenskim gradom. Viri jo prvič omenjajo že 1082, ko je Katarina Zovneška prinesla poleg Ribnice in Sodražice tudi Vinico kot doto Konradu Turjaškemu (1067—1107). Auerspergi so 1227 prodali Vinico gospodom iz Loža. Poznejši trški lastniki so isti kot lastniki viniškega gradu. Pomembna je bila Vinica v turški dobi kot obmejna trdnjava v obrambi proti turškim napadom. Radi izredne strategične lege je bila Vinica povzdignjena v trg. Glavne trške pravice in privilegiji so bili lastna uprava, sodstvo in trški grb: ptič z razprostrtimi peroti, imenovan »grajf« — z grozdom v krempljih. Ta grb seje ohranil na štampiljki viniške občine do 1924. Trška vešala so stala na hribčku tik Vinice, ki ima še danes značilni naziv »Vešenik«. S privilegijem iz 1795 je trg dobil pravico do 4 živinskih in kramarskih sejmov. Kot trg je bila Vinica obdana z močnim obzidjem in obrambnimi stolpi, zato trga po Valvasorjevem poročilu Turki niso mogli nikdar zavzeti. Turški napadi na Vinico so bili zelo pogosti. Mimo Vinice je namreč v celi Beli Krajini najlažji prehod čez Kolpo iz Hrvatske na Kranjsko. Turška grozodejstva še dandanes živijo v ustnem izročilu in raznih pripovedkah. Najhujši napadi na Vinico so bili 1469 in 1471, ko so Turki na potu iz Bosne pod vodstvom Izak paše taborili pri Vinici. Pri Vinici so zažigali v tej dobi kresove v znak, da Turek prihaja v deželo. Požari so uničili večji del trga 1874 (pogorelo je 17 hiš) in 1888 (pogorelo je 54 hiš). Tedaj so tudi pogorele trške listine in privilegiji. — Znamenit in star je tudi viniški grad, ki stoji nad bregom Kolpe. Kot trg je bil tudi grad utrjen z močnimi stolpi in obzidjem. Prvi znani grajski lastniki so bili Zovneški gospodje. L. 1082. je grad prešel z ženitvijo Konrada Turjaškega s Katarino Zovneško na grofe Auersperge, ki so ga 1227 prodali Loškim gospodom, ministe-rialom Ortenburških grofov. Ko je rod Ortenburžanov 1418 izumrl, so nasledili glasom dedne pogodbe iz 1377 njihova posestva Celjski grofje. Pozneje so gospodarili na gradu: gospodje Thurni, rodbina pl. Burgstall, gospodje Semenič in ponovno Burgstalli. Poznejši njegovi iastniki Gusiči so grad prodali zagrebškemu Židu Griinwaldu, ki je 1890—1891 parce-liral grajsko posestvo ter ga razprodal Viničanom. Grad je pa kupil Miha Malič in od tega Peter Malič. Poznejši lastnik Jožef Bergant ga je prodal sedanjemu lastniku Francu Mihe-ličii.^ Nad vrati grajske kapele je še dandanes ohranjena plošča z glagolskim^ črkami, iz česar bi mogli sklepati, da se je tu brala sv. maša v staroslovenskcm jeziku. Pol ure od Vinice, visoko nad Kolpo je nekdaj stai grad Volčja vas. Grad je bil že v Valvasorjevi dobi opuščen, posestvo pa je prešlo na viniško gospoščino. Župnija Vinica (dek. Semič, škof. ljublj.) ima 2124 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Najdenja sv. Križa je zelo stara gotska stavba; prenovljena je bila 1929, pod ometom pa so gotske freske. Pred glavnimi vrati je zvonik z baročno streho. Koru je prizidana zakristija. Na stolpu cerkve so Ogrinove freske (Poveličanje sv. Križa). Glavni oltar je baročen. V cerkvi so tri slike Antona Cebeya. V glavnem oltarju je slika, ki predstavlja najdenje sv.'Križa. Na tej je podpis: Ant. Cebey pinx. 1750. Na evangelijski strani je slika Marije Brezmadežne, na listni pa slika sv. Frančiška Ksaverija. Ti dve sliki nista signirani, vendar sta brez dvoma tudi Ce-beyevo delo. Prvotno je bila cerkev podr. črnomeljske prafare. Stalnega duhovnika je imela najbrž že od 1228, ko je oglejski patrijarh ustanovil črnomeljsko župnijo in ji podredil poleg Metlike, Semiča in Podzemlja tudi Vinico. Gotovo je pa obstajala župnija že 1268. L. 1338. je bila skupno z materjo župnijo definitivno inkorporirana nemškemu viteškemu redu. Križniškemu redu, ki izvršuje patronatske pravice nad župnijo, je še danes inkorporirana. Prafara je mati sedanje župnije Dragatuša in Preloke. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadško-fiji in poslej ljubljanski škofiji. Podr. cerkev preblažene Device Marije na Zežlju je zelo stara. Veliki oltar je eden najlepših baročnih oltarjev v Sloveniji. Mnogobrojni stebri in arhitravi ga dele v tri nadstropja. Ima več kipov. Tudi oba stranska oltarja sta baročna in prav tako prižnica pod pol-krožnim slavolokom med svetiščem in ladjo. Visok zvonik ima spodaj četverokoten tloris, ki pa kmalu preide v osmerokot-nik. Prislonjen je južni steni ladje ob glavnem pročelju. Temu je prizidana velika lopa (preddvor). Tlorisna grupacija posameznih delov cerkve je podobna oni crngrobske. V notranjščini cerkve so tudi znamenite Langusove slike. Na Zežlju so odkrili predzgodovinsko naselbino. V Vinici rojeni: Tomšič Ivan (1838—1894), znan mladinski in pol judno-gospodarski pisatelj, ustanovitelj in urednik »Vrtca«. Tomšič Ljudevit, njegov brat, 1843, u. 1902 kot učitelj v Zagrebu, hrvatski mladinski pisatelj. Žagar Nikolaj, 1851, u. 1934 v Mariboru kot prof. v p., ustanovitelj dijaške ustanove. Zupančič Oton, 1878, največji sodobni slovenski pesnik, dramatik, prevajalec iz raznih svetovnih jezikov, dramaturg in intendant Narodnega gledališča v Ljubljani. „ Vukovci, 114-12-11-1-0. Sr so du zdr žel Črnomelj 22.7 km, zand fin o pT š žup Vinica 5 km. Nm ca 180 m. Vukovci stoje na terasi, nad levim bregom Kolpe. Pod Vukovce spada tudi severovzhodno na terasi stoječi Kovačji grad (6 hiš), znan po gradu, ki je razvaljen, in na jugozap. strani ob Kolpi stoječi Otok (3 hiše). Od 3.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi z vsemi kmetijskimi panogami ter tke pozimi domače platno tudi za prodajo. Ohranjeni so mnogi običaji. Gozd daje drva za dom. Zilje, 241-45-45-1-1. Sr so du zdr žel Črnomelj 22 km, žand Adlešiči 15 km, fin o pT Vinica 5 km, š žup Preloka 6 km. Nm 230—300 m. Vas je razpostavljena v več delih po precej nagnjenem bregu, visoko nad Kolpo, ki teče tu v nm 153 m stisnjena v sotesko, v kateri ostane do tik pred Zuniči. Ljudstvo deli vas v smeri od Vinice proti Preloki v Dol., Sred. in Gor. Zilje. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda proti Preloki, katero v svrho znižanja klanca sedaj izpeljujejo niže. Od ziljske cerkve (299 m) se nudi lep razgled daleč po Hrvatski, posebno na Klek (1182m) in Bjelo lazico (1534m). Vas se po-služuje poleg vode iz kapnic tudi studencev Kačja peč in Cvetašev zdenec. Tu se nahaja podzemska jama Djoti. Zemlja je ilovnata in peščena, srednje rodovitna. Prebivalci se ba-vijo z vsemi panogami kmetijstva za domačo porabo. Vina se pridela ca 300 hI. Proda se nekaj svinj kajžarjem in v Karlovec, telet in jagnjet na Prilišče in Vinico, jajc in masla prekupcem. Tko domače platno za dom in prodajo ter nosijo staro belo obleko. Mešan gozd da nekaj lesa tudi za prodajo. V kraju so našli keltsko-latenske in rimske grobove s številnimi predmeti. Podr. cerkev sv. Antona. Pokopališče. Srez Dravograd Splošen pregled Dravograjski srez obsega zahodni del Podravja naše banovine. Njegova površina znaša 650 km2. Od jz. proti sv. se srez razprostira 60 km daleč; njegova največja širina znaša le 24 km. Ozemlje sestavljata dve približno enako veliki, a skoraj ločeni pokrajini, ker ju druži na črti Vič—Dravograd— Otiški vrh komaj 6 km široki pas našega sreza. Jz. stran sreza leži više in obsega celotno porečje Meže, ki izvira na s. strani Olševe (1929 m) v Koprivni. Njeno razvodje je povsod na gorskih vrhovih: ob avstrijski meji napram Koroški Beli je na Olševi (1929m), Peci (2126 m) in Strojni (1054 m), na j. napram Savinji poteka razvodnica po s. strani Raduhe (2062 m), čez t ravnik (1637 m), Kamen (1695 m) in Smrekovec (1569 m), na v. napram Mislinji pa drži razvodje čez Plešivec (1696 m) in sosednje Selške hribe. Porečje Meže je povsod zelo hribovito. Ponekod dobiva celo velegorske oblike (Peca, Plešivec). Ravnin ni nobenih. Med hribovjem so le ozke in globoke doline, po katerih teko šumni pritoki Meže. Tudi dolina ob Meži je večinoma zelo ozka in se le ponekod razširi za več 100 metrov. Vzhodni del sreza je bistveno drugačen. Tu leži Dravska dolina, ki sega od avstrijske meje pri Libeličah do v. sreske meje pri St. Ožbaltu dobrih 35 km daleč. Sicer teče ponekod Drava po ozki dolini, toda marsikje spremljajo njeno globoko strugo več 10 metrov visoke prodne terase, ki so včasih tudi do 2 km široke. Lepa, ravna polja na dravskih terasah so na njenem desnem bregu zlasti Libeliško, Crneško in Trbonjsko polje, na njenem levem bregu pa Viško, Mučko in Maren-berško polje. Razen Dravske doline spada k srezu tudi njeno gorsko ozadje, večinoma do razvodnic tukajšnjih pritokov. Tako posega srez na j. globoko v osrednje Pohorje do Krem-žarjevega vrha (1161 m), Velike Kope (1542 m) in Črnega vrha (1543 m) in nato na v. do potoka Velke, na levi strani Drave pa mu pripada vsa južna stran Kobanskega do avstrijske meje, ki drži tu čez Košenjak (1522 m), Sv. Urban na Planini (1330 m), prelaz Radel (670 m), Kapunarjev vrh (1049 m) in Sv. Pankracij (900 m). Kobansko se znižuje bolj strmo k Dravi nego Pohorje. Zato teko odtod proti Dravi samo zelo kratki in malo vodnati potoki. Izjema je le potok Bistrica, ki pa izvira daleč v Avstriji pod Golico (2141 m). Glavni pritoki Drave, ki izvirajo na Pohorju, so Reka, Cerkvenica in Vuhre-ščica. Srez sega nad 2000 m visoko samo s Peco; najnižja točka je na mestu, kjer zapušča Drava pri Št. Ožbaltu sresko mejo (ca 280 m). Na tem ozemlju so zastopane najrazličnejše geološke tvorbe od najstarejših do najmlajših. Ob j. meji z. dela sreza nastopa širok eruptivni pas, ki sega pri Tolstem vrhu čez mejo se dalje proti v. Ta pas je sestavljen na j. iz tonalita, na s. pa iz granitita z obrobnim porfirjem; med obema leži kontaktno spremenjeni pas paleocojskih skriljavcev. Omenjeni eruptivni predel sega na s. do potokov Tople in Crne, na j. pa do Smre-kovca in Olševe. Tudi Smrekovec je eruptiven; zgrajen je iz miocenskega andezita. Olševa je zgrajena v zgornjem delu iz zgornjetriadnih apnencev in dolomitov, a spodaj iz karbonskih skriljavcev. Dalje proti v. sledijo spodnjetriadni werfenski skriljavci ter školjčni in ladinski apenenci. S. imenovanega pasu so razviti do podnožja Pece paleoeojski zeleni skriljavci z diabazom in diabazovim grohom. Starosti jim še niso določili. Sama Peca je zgrajena iz rudnatih apnencev, le ob potoku lopli prihajajo na dan werfenski skriljavci spodnje triade, vzhodni del je pa iz goriljetriadnega glavnega dolomita. Ti sloji Pece se nadaljujejo še dalje na v. in sestavljajo na enak način tudi Plešivec. Ozemlje med Mežico, Guštanjem in Libeliško goro pokrivajo paleoeojski glinasti skriljavci in filiti, mestoma prepojeni z diabazom. Od Guštanja proti s. do Drave in proti v. do Mislinje so razviti blestniki. Vzhodni del sreza loči Drava na dva dela. S. del je povečini zgrajen iz blestnikov. Toda pri Pernicah jih zamenjajo zeleni amfibolitovi skriljavci, ki segajo do Sv. Treh Kraljev. Isti skriljavci so razviti tudi ob Dravi na obeh bregovih do Trbonj. Do Sv. Janeza pri Marenbergu segajo od s. v naše ozemlje terciarne miocenske plasti, ki so se nekdaj raztezale nepretrgoma čez Dravo. Proti v. se nadaljujejo blestniki še preko v. meje našega sreza. Južno od Drave, kjer obsega -srez del Pohorja, zavzemata med kameninami najvažnejše mesto eruptivni tonalit in dacit. Ob s. meji tonalita se raztezajo blestniki in filiti, ki so ohranili na z. še značaj glinastih skriljavcev, najbrž karbonskih. Pri Jesenkovem vrhu leži na dacitu še del krednih apnencev. Z. in s. od Jesenkovega vrha so razviti dolnjetriadni werfenski skriljavci. Od Vuzenice se vleče mimo Ribnice in Sv. Lovrenca do Drave 3—6 km široki pas miocenskili laporjev in peščenjakov. Ta pas je bil prvotno v zvezi s terciarnim pasom, ki prihaja od s. pri Marenbergu. Med terciarom in tonalitom nahajamo pretežno gnajs, ob Dravi pa blestnik. Močne žile eruptivnega dacita so prodrle na površino tudi pri Vuzenici, 1'rbonjah in pri Vuhrcdu. V dravograjskem srezu je več važnih prelomnic. Po La-bodski in Mislinjski dolini poteka labodski prelom; ob prelomnici, ki drži od z. čez Crno, je privrel na dan tonalit; severno pobočje Karavank spremlja dolg dravski prelom mimo Guštanja in Ribnice. Ob križišču labodskega in dravskega preloma je privrela eruptivna žarja Pohorja, ki je privzdignila starejše in mlajše usedline raznih dob in jih deloma spremenila s svojo vročino in plini. Pretežni del te žarje se je strdil pod zemeljskim pokrovom kot lakolit, manjši del pa je prodrl zlasti na z. kot lava na zemeljsko površino. V spodnjem miocenu erupcija še ni bila končana, ker je prodrla lava tedanje usedline in se izlila na površino. Pohorski vulkan je deloval istočasno kot par sto drugih vulkanov okrog Gornjega grada, Celja itd. Da je v globini strjena žarja še vedno vroča, nam pričajo številne toplice in slatine v teh krajih. Termalne vode in eruptivne kamenine so prinesle s seboj mnogo rudnih snovi, nastala so rudišča. Tako imamo znano rudišče za svinčeno in cinkovo rudo pri Mežici, pa še na več mestih ob dravski črti. Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi nahajamo svinčeno rudo s srebrom, pri Vuhredu in Št. Lovrencu železno rudo, jiri Ribnici v Hudem kotu magnetit, na Kozjaku železno okro in v Bistriškem jarku pri Muti bakreni kršeč. Tonalit in dacit veljata kot prvovrsten gradbeni kamen, ki ga uporabljajo zlasti za tlakovanje cest in za spomenike. Tudi gnajs s pridom uporabljajo predvsem za vodne zgradbe. Podnebne razmere so v Dravski dolini zaradi njene za-vetne lege zelo ugodne. Povprečna letna toplina znaša dobrih 8° C, julijski maksimum je 19—20° C, januarski minimum pa okrog —4° C. Povprečna dnevna toplina pod lediščem traja do 3 mesece v letu. Mežiška dolina je zaradi višje nadmorske lege in pod vplivom sosednjih visokih gora nekoliko hladnejša. Z nadmorsko lego narašča množina letnih padavin, Dravska dolina jih dobiva ca 1100 mm, grebeni Kobanskega nad 1200mm, najvišji predeli Pohorja do 1500mm, pobočja Pece, Travnika in drugih sosednjih gora pa 1600—2000 m. Povsod je v splošnem najbolj deževna jesen in najbolj suha zima. Toda medtem, ko sprejema srednji in v. del sreza največ padavin v juniju, je v zgornjem delu Mežiške doline najbolj mokroten mesec oktober. Po dolinah našega sreza prevladuje mešan listnat gozd, nato visoko v gore bukov in ponekod smrekov; po najvišjih vrhovih se razprostira vegetacija planinskega pasu. Deli Kobanskega in Pohorja, ki spadajo v ta srez, so obraščeni s smrekovimi gozdovi, ki so pomešani z borovcem in jelko (Abies alba). "Vegetacija nižjih predelov je subalpinska s sledečimi značilnimi rastlinami gozdov in trat: krlilika (Ramnus fallax), alpski nagnoj (Laburnum alpinum), kranjski kobulček (Astran-tia carniolica), alpska orlica (Aquilegia vulgaris var. alpina). Na skalo vitem svetu uspevajo: belo-rumeni češenj (Allium ohroleucum), rumeni jetičnik (Veronica lutea), smetlika Eu-phrasia cuspidata in skorjasti kamenokreč (Saxifraga ineru-stata). V alpskem pasu rušja in planinskih pašnikov so važne: koroška bilnica (Festuca violacea var carniolica), togi in vedno zeleni šaš (Carex firma in sempervirens). Traunfellnerjeva zlatica, Hohenvvartova kamcnokrečnica, bohinjski repnjak (Ara-bis vvochinensis), brezstebelna lepnica (Silene acaulis), mali planinski zvonček (Soldanella minima). Na Plešivcu raste Cor-tusa Mathioli, ki je sicer ni najti v J. apneniških Alpah. Na trahitnem Kamnu rasto za kristalinsko podlago značilne rastline: praprot Woodsia alpina, lisičjak Lycopodium alpinum, trobentici Primula vilosa in minima in kokovičnik (Arnica niontana). V faunističnem oziru pripada srez triglavski pokrajini gorskega pasu in to onemu delu, ki se po svoji kristalinski hribinski podlagi tudi v živalstvu nekoliko loči od izrazito apnenčastega dela te pokrajine. Med lovnimi živalmi nahajamo zlasti srnjad, planinske zajce, divje peteline, gozdne jerebe, lisice, veverice, posamič pa tudi gamze, ruševce, fazane, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, jazbece in kune. Na Plešivcu živi tudi nekaj jelenov. Da je bil srez obljuden že v predzgodovinski dobi, o tem govore sledovi predrimskih selišč. Zelo mnogo je najdb in spominov na rimske čase. Tedaj je vodila iz Ptuja važna prometna cesta po dolini Drave v Virunum na Gosposvetsko polje in druga cesta iz Celja po Mislinjski in Mežiški dolini na Koroško. Prehod iz Mislinjske in Dravske doline v Podjuno je zapiral cel kompleks utrdb, ki so se razprostirale od podnožja Plešivca do Javornika nad Guštanjem. Ze Rimljani so začeli tu kopati rudo. Na glasu je bilo poleg svinca noriško železo, s katerim so zakladali Italijo. Rudarstvo je znova oživelo v srednjem veku in se je potem obdržalo do današnjih dni. Kopali so svinčeno in cinkovo rudo (Mežica, Črna), železno rudo in naposled tudi premog. Železnica po Dravski dolini je stekla 1863. Vse ozemlje sreza je bilo nekdaj del Koroške, ki je prvotno segala daleč v poznejšo Štajersko. Do srede 12. stol. je obsegala Podravje do Brezna in Št. Ožbalta, nato pa se je do 15. stol. razprostirala celo po vsem porečju Mislinje in do Stenice, vključivši še okolico Vitanja. Od 1809 je v. Koroška s Celovcem pripadala graškemu guberniju, od 1825 pa ljubljanskemu ilirskemu kraljestvu. Od 1849 do svetovne vojne je bila Koroška samostojna vojvodina, ki ji je na jv. pripadala vsa Mežiška dolina in okolica Dravograda. Srez je dobil sedanje meje 1922. Tedaj so mu namreč priključili maren-berški sodni okraj, ki je preje spadal k slovenjgraškemu glavarstvu. Cerkveno je bil srez v preteklosti skoraj vedno razdeljen v področje jurisdikcije treh škofij. Prve organizirane dušnopastirske postaje so bile v Dravogradu, Labodu, Šmihelu pri Pliberku (obe zdaj v Avstriji), v Libeličali in Vu-zenici. Nekaj župnij (Kotlje in Kronska gora) je nastalo iz prafare sv. Martina pri Slovenjemgradcu. Dravograjska in labodska prafara sta z vsemi pozneje nastalimi in izločenimi župnijami prvotno pripadali solnograški nadškofiji in od 1228 tedaj ustanovljeni lavantinski škofiji. Po jožefinski razmejitvi škofij (1787) so koroške župnije te prafare (Dravograd in Ojstrica) ostale pri lavantinski škofiji, štajerske župnije, t. j. današnja marenberška dekanija, so pa bile odstopljene sekovskim škofom. Ko se je ob priliki premestitve lavantin-skega škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Mariboru (1859) izvršila razmejitev med lavantinsko, krško in sekovsko škofijo, sta koroški lavantinski župniji Dravograd in Ojstrica pripadli krški, štajerske, sekovsko v tem srezu, t. j. marenberška dekanija, pa lavantinski škofiji. Le Kapla je še ostala sekovskim škofom. Meja med lavantinsko in sekovsko škofijo se je namreč krila s tedanjo mejo med graškim in mariborskim okrožjem. Župnije, ki so se izločile iz prafare Šmiliela pri Pliberku (Crna, Mežica in Strojna), so do 1461 pripadale oglejskemu patriarhatu. Tedaj so bile odstopljene novoustanovljeni ljubljanski škofiji, ki jih je obdržala do razmejitve škofij v jožefinski dobi (1787). Odslej so pripadale jurisdikciji lavantinsko in od 1859 krške škofije. Libeliska prafara s pozneje izločenimi župnijami je do 1751 spadala pod Oglej nato do 1787 pod goriško nadškofijo, od 1787 do 18o9 pod lavantinsko in slednjič pod krške škofe. Vuzeniška prafara s svojimi pozneje nastalimi župnijami je do 1751 pripadala oglejski cerkvi, nato do 1787 goriški nadškofiji m poslej lavantinskim škofom. Od 1923 spadajo pod administracijo lavantmskega škofa vse župnije v srezu. Srez ima 33.454 prebivalcev. Povprečna naseljenost znaša 51 ljudi na 1 km2. Relativno najmanj ljudi biva v največji in najbolj gorati občini Crni (gostota 25 ljudi), največ pa jih je v zelo industrijski in obrtni občini Guštanju (77). V razdobju od našega prvega do drugega ljudskega štetja (1921—1931) je prebivalstvo sreza narastlo za nad 22%. Tako velikanski prirastek je v dravski banovini nekaj izrednega. Da je temu v znatni meri vzrok priseljevanje od drugod, dokazuje zlasti primer občine Mežice, kjer se je število ljudi v tem času povečalo kar za dve petini. Najbolj je prebivalstvo napredovalo v rudarskih, industrijskih in obrtnih krajih, dočim je v ostalih ravninskih in seveda še bolj v goratih, čisto kmetskih vaseh naraščanje prebivalstva mnogo manjše. Ponekod po Koban-skem, še bolj pa na Pohorju prebivalstvo stagnira ali celo upada, kot je to slučaj v občini Ribnici na Pohorju. Vse hribovje je posuto zgolj z majhnimi zaselki, ki segajo v mnogih primerih znatno nad 1000 m visoko. V Karavankah pod Možganskim vrhom (1575 m) nahajamo celo najvišjo kmetijo v dravski banovini (1320 m). Toda tudi doline imajo večidel razložene vasi. Samo tu pa tam nastopajo gručasta naselja, med njimi pa imata le Guštanj in Farna vas nad 1000 prebivalcev. Poljedelstvo je v srezu dokaj slabo razvito. Kajti razen na velikih dravskih terasah ni nikjer najti primernih tal za obširna polja. Zato je razumljivo, da zavzemajo polja in vrtovi komaj 13.9% ozemlja vsega sreza. Relativno največ polj poseduje marenberška občina (skoraj \/a tal, Marenberško polje!), le par odstotkov ozemlja pa odpade nanje v ribniški (4.1%), brezenski (5.6%) in črnski občini (6—7%). Na pretežno gorati značaj sreza končno namiguje tudi statistika o produkciji žita za 1934. Največ polj (2170 ha) je bilo takrat zasajenih z ržjo, ki so jo pridelali skoraj 10.000 q, nato sledi pšenica (1517 ha, 9600 q), oves (1014 ha, 6000 q), ajda (546 ha, 5000 q), koruza (530 ha, 8000 q) in ječmen (490 ha, 3000 q). To leto so obenem pridelali na 1578 ha 125.000 q krompirja in na 81 ha 685 q hmelja. Slednjega goje zlasti na Marenberškem polju (nad polovico vsega), majhni hmeljniki pa so tudi drugod ob Dravi in ponekod celo v spodnji Mežiški dolini. Precej večje površje v srezu zavzemajo travniki in pašniki (21.2% vsega ozemlja). Tudi živinoreja ni nikjer prebivalstvu posebno važen vir dohodkov. L. 1934. je bilo v srezu 12.855 goveje živine, 9132 svinj, 6167 ovac, 1434 koz, 1010 konj in 23.952 perutnine. Tu je poudariti posebej veliko število koz in ovac, glede katerih je dravograjski srez daleč na prvem mestu v naši banovini. Čebelarstvo je zlasti v Mežiški dolini precej razvito; vseh panjev je blizu 4000. Vinogradi docela manjkajo, ker je poletje za zorenje grozdja prehladno. Mesto vina si ponekod prirejajo domači sadjevec iz jabolk ali hrušk. Vendar tudi za sadjarstvo ni povsod prikladno podnebje. Vseli sadnih dreves je le ca 80.000. Skoraj polovica je jablan, ostalo pa so skoraj same hruške in slive. Dravograjski srez je med najbolj gozdnatimi pokrajinami Slovenije. Nič manj kot 3/5 površja (59.6%) pokriva gozd, ki docela prevladuje na pobočjih hribov, umikajoč se le ponekod dolinam ali pa najvišjim vrhovom (Peca, Plešivcc), ki jih več ne doseže drevesna meja. Gozd daje podlago zelo razviti lesni industriji in trgovini. Ob gorskih potokih se vrste številne žage, večji obdravski kraji pa so obenem središča lesne industrije in trgovine z lesom, ki ga odtod odpremljajo v druge dele naše države in v tuji svet po Dravi navzdol ali z železnico. Vse ostalo ozemlje so močvirna in nerodovitna tla (4.5%), ki jih je zlasti mnogo v zgornjem delu porečja Meže. Starodavno rudarstvo se danes omejuje predvsem na pridobivanje svinčene in cinkove rude, ki ju kopljejo pod Peco. Tu poleg je v Žerjavu velik industrijski obrat za pridobivanje surovega svinca. Kopanje premoga je skoraj popolnoma zamrlo (Leše). Po sredi sreza drži železnica Holmec—Prevalje—Dravograd— Brezno; od nje se v Dravogradu, torej prav tam, kjer se stikata oba naravna dela sreza, odcepita progi v Avstrijo proti Labodu in v Mislinjsko dolino. Od glavne železniške proge izhajata avtobusni progi Prevalje—Črna in Brezno—Ribnica na Pohorju. Tujski promet se razveseljivo razvija. Večji kraji ob Dravi in ob Meži so izhodišča turistike na Pohorje, oziroma na Karavanke, obenem pa tudi sama postajajo uvaževana letovišča. Kot zdravilišče je poznan Rimski vrelec. Na Peci in vrh Plešivca obstajata lepa planinska domova S. P. D. Občina Brezno Preb. 1910, hiš 260, posest. 131, koč. 51, najem. 59. Površina 2248.68 ha: njiv in vrtov 121.67. trav. in paš. 150, gozdov 1920, sadovnjakov 12.50, ostalo 44.51. Občina se razprostira med dolino Drave (med Spodnjo Vižingo in Sv. Ožbal-tom) in med drž. mejo na Kobanskem. Hribovito ozemlje je razrezano po globokih jarkih, po katerih hite potoki, in nima nikakih ravnin, ki bi bile prikladne za poljedelstvo. Zato se tu bavi preb. s poljedelstvom le v toliko, kolikor porabi teh produktov doma, sicer pa je navezano na zaslužek, ki mu ga nudijo gozd. predelava lesa in le v majhni meri sadjarstvo in živinoreja. Vodni mlini in žage. Prevladujejo samotne obširne kmetije, ki niso skoraj nikjer združene v pravo vas. Prometne zveze so zaradi konfiguracije tal slabe. Glavna prometna pot je ban. cesta ob Dravi, kamor drže obč. ceste. Brezno ob Dravi, 259-41-14-3-9. Sr Dravograd 32 km,* so zdr fin Marenberg 9 km, du Prevalje 44 km, žand Remšnik 6 km, žel Brezno—Ribnica 2 km, o š žup v kraju, pTt Brezno 2 km. Šola ust. 1840, 1 odd. Pev. d. »Velka«, JS, Gas. Nm 299 m. Precej razložena vas na levem bregu Drave kraj ban. ceste v ozki dolini, ki sega od Spod. Vižinge do Fale. Hribovita okolica je večinoma v gozdovih, ki imajo v gosp. življenju vasi primeren pomen. Vodne žage ob Brezniškem potoku, ki se tu izteka v Dravo. Poljedelstvo v skromnem obsegu. Prodaja živine in jabolk po prekupcih v tujino. Ca 180 panjev. Lesna trgovina. Prodaja polobdelanega lesa in drv. Precejšen zaslužek daje tudi splavarstvo. B. je uvaževana turistična izhodna točka na Kobansko in Pohorje. Most čez Dravo. Gostilne s tujskimi sobami. Nad vasjo je ležišče srebrne rude v zvezi z bakrom in svincem. Rudnik je bil v zadnjih 150 letih večkrat v obratu in je zaposloval včasih tudi do 300 delavcev. L. 1930. so pričeli v starih rovih in na dnevnih kopih začasno zopet z delom. Ru-dosledna pravica je v rokah ge. Eber. Vas se prvič omenja 1147 kot last Spanheimov, ki so tukajšnja posestva prevzeli od prejšnjih lastnikov grofov Breže-Seliških. Bernhard Spanheim Mariborski je Brezno izročil Henriku Prisu, pod pogojem, da ga po smrti da šentpavelskemu samostanu. Ta je kraj res dobil pred 1184. Župnija Brezno (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 700 duš. Pokopališče. Župna cerkev Matere Božje. Prvotna cerkev se prvič omenja v darilni listini, s katero jo je grof Bernhard Spanheim poklonil med 1112 in 1184 šentpavelskemu samostanu, ki jo je upravljal do svoje ukinitve 1782. Patro-natske pravice so tedaj prešle na koroški verski sklad. Prvotno je bila cerkev podr. dravograjske prafare. Kot župna cerkev se omenja 1184. L. 1532. so jo opustošili Turki, 1710 pa jo je uničil požar. Pozneje so cerkev večkrat prenovili in predelali. Danes je od stare prvotne arhitekture le malo ohranjenega, morda gotsko rebrovje v koru. Sedanja ladja je najbrž iz 1710, zvonik pa iz 1671. Cerkveno pripada prafara lavantinski škofiji; le od 1787 do 1859 je spadala pod sekovsko škofijo. Javnik, 262-32-14-13-6. Sr Dravograd 36 km, so zdr fin Marenberg 14 km, du Prevalje 48 km, žand Remšnik 11 km, žel Brezno—Ribnica 3 km, o 5 km, pTt Brezno 3 km, š žup Sv. Ožbalt 3 km. Nm ca 750 m. Vas obsega hriboviti predel samotnih kmetij sz. od Sv. Ožbalta. Dostop z vozom po obč. cestah 2—4 km od drž. ceste. Lesna trgovina in kmetijstvo kot Kapla. Gostilne s tujskimi sobami. Spodnja Kapla, 687-93-58-13-21. Sr Dravograd 48 km, so zdr fin Marenberg 24 km, du Prevalje 60 km, žand Remšnik 18kin, žel Sv. Lovrenc na Poli. 10 km. o 15 km. pTt Brezno 13 km, š Kapla 6 km, žup Sv. Ožbalt 6 km. Nm ca 500—800 m. Raztresene kmetije v hriboviti, a večidel položni legi v. od Zgornje Kapic kraj drž. in sreske meje. Dostop z vozom po obč. potili 5—10km od Dravske doline. Vodne žage in mlini. Gozdarstvo in kmetijstvo kot Zgornja Kapla. Sv. Ožbalt, 234-37-17-14-10. Sr Dravograd 40km, so zdr fin Marenberg 16 km, du Prevalje 52 km, žand Remšnik 14 km. žel Brezno—Ribnica 7 km, o pTt Brezno 7 km, š žup v kraju. Šola ust. 1810, 2 odd. Javna knjiž., PRK, PJS. Nm 311 m. Vas leži ob ban. cesti Maribor—Dravograd v ozki Dravski dolini, ki jo na obeh straneh obdajajo strmi gozdnati bregovi. II kraju spadajo tudi samotne kmetije po strmih pobočjih Kobanskega in ob manjših potokih (predvsem Ožbaltski potok), ki pritekajo v Dravo. Intenzivno gozdarstvo. Splavljanje lesa. Sedež Zadruge splavarjev Dravske doline. Kmetijstvo v prav skromnem obsegu. Blizu vasi so ostanki topilnice, ki spominja na nedavno cvetoče rudarstvo (gl. Brezno). Župnija Sv. Ožbalt (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 400 duš. Župna cerkev sv. Ožbalta se prvič omenja 1372. Prvotno je stala tu le mala * Vse kilometrine zraven navedbe »Sr Dravograd« se pri vaseh tega sreza nanašajo na Dravograd, čeprav so zaenkrat uradi še na Prevaljah. kapela. Sedanjo stavbo so zgradili 1813—1817. Zvonik je iz 1859. Prvotno je bila cerkev podr. dravograjske prafare. Samostojna lokalija je bila ustanovljena 1787. Zgornja Kapla, 468-57-28-8-13. Sr Dravograd 43 km, so zdr fin Marenberg 15 km, du Prevalje 55 km. žand Remšnik 8 km, žel Brezno—Ribnica 12 km, o 8 km. pTt Brezno 12 km, š žup v kraju. Šola ust. 1807, 4 odd. Javna knjiž., ZKD. Nm 771 m. Razložena vas kraj drž. in sreske meje na j. strani obmejnega gozdnatega Remšnika (do 800 m) v vzvišeni in precej položni iegi. V bližini osrčja vasi izvirajo Pupaški in Ožbaltski potok ter Cermenica, kraj katerih drže ca 10 km dolge obč. poti v Dravsko dolino. Dostop z vozom. Veliki iglasti in listnati gozdovi, ki nudijo prebivalstvu glavni dohodek. Znatno trgovanje z deskami in drvmi. Precejšnja živinoreja in sadjarstvo. Jabolka in hruške za domači sadjevec in izvoz po prekupcih. V Zg. in Sp. Kapli je ca 300 umetnih in navadnih panjev. Izdelovanje volnene obleke in platna kot domača obrt. Mnogo postrvi v potokih. Zaradi sončne in razgledne lege se kraj polagoma odpira tujskemu prometu. Gostilne s prenočišči. Krasna okolica. Markirane poti ob meji k Sv. Pankraciju (900 m, 5 km) in k Sv. Duhu na Ostrem vrhu (907 m, 10 km). Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi (odkrito orodje, podobno neolitski sekiri iz železne dobe). Prvič se Kapla omenja med 1041—1060, ko je tu pl. \Valfrit iz Karantanije podaril solnogra-škemu nadškofu Balduinu neko posestvo. Župnija Kapla (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 1330 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Katarine. Prvotna prastara cerkev se prvič omenja 1389. L. 1532. so jo razdejali Turki; 1535 so cerkev na novo posvetili, a 1813 je pogorela z župniščem vred. Tedaj so postavili sedanjo stavbo. Cerkev je bila prvotno podr. prafare sv. Jurija na Remšniku, iz katere se je 1749 izločila kot ekspozitura. Ta je bila 1752 povzdignjena v posebno kuracijo, 1795 pa je postala župnija. Cerkveno je pripadal kraj do 1787 lavantinski škofiji in nato sekovski škofiji; ker je bila 1858 župnija priključena lučanskemu dekanatu, je tudi po 1859 ostala pod to škofijo. Od 1923 je prideljena apostolski administraciji lavantinskega škofa. Občina Črna pri Prevaljah Preb. 3107, hiš 481, posest. 182, koč. 101, najem. 175. Površina 12.609.62 ha: njiv in vrtov 843.24, trav. in paš. 1619.10, gozdov 8959.50, sadovnjakov 1.40, ostalo 1186.38. Občina je v tem srezu sicer po površini največja, toda najmanj obljudena. Kajti pripada ji vseskozi gorato ozemlje v povirju Meže med Olševo (1929 m), Raduho (2062 m), Smrekovcem (1569 m), Ple-šivcem (1696 m) in Peco (2126 m). Ker vežejo omenjene obrobne gore sklenjeni gorski hrbti, ki se nikjer ne znižajo pod 1000 m visoko, je pokrajina prometno tako oddaljena od svoje okolice, da jo vežejo z njo le redka pota, ki morajo prevaliti visoke prelaze. Taka prelaza sta n. pr. med Olševo in Raduho ležeča Spodnje Sleme (1263 m) in Zgornje Sleme (1351 m), preko katerih obstaja edina zveza med Mežiško in Zgornjo Savinjsko dolino. A tudi v šaleško dolino drže le redka in slaba pota, n. pr. preko Kramarice (1095 m) ali čez Št. Vid na Slemenih (1065 m). Tako je občina in obenem vsa Mežiška dolina, dokler se ne zgradita prepotrebni dobri cesti proti Solčavi in šoštanj u. prometno enostransko usmerjena le v smislu toka Meže. proti Dravogradu in s tem na s. periferijo naše banovine, dočim je tako iz Ljubljane kot iz Celja praktično dosegljiva le po velikanskem ovinku. Hidrografsko je ozemlje močno razčlenjeno. Kajti Meža sprejema tu celo vrsto daljših pritokov, Koprivno in Topelski potok z leve, ter Bistro, Javorski in Jaz-binski potok z desne strani. Ti potoki teko naglo po ozkih in globokih dolinah in ker so precej vodnati, se vrste ob njih večje in manjše žage. Podnebje je precej hladno. V hribovitih krajih so zime mrzle, vetrovne in jako dolge. Sneg skopni šele okrog Binkošti, sicer pa narejajo veliko škodo snežni plazovi. Poletja so kratka in nastopa takrat nevarnost suše. Zelo lepa in dolga pa je jesen. Z ozirom na to, da so skoraj % vsega ozeml ja pokrite z gozdom, je razumljiva močno razvita lesna industrija, ki je najvažnejša gospodarska panoga tukajšnjega prebivalstva. Zaradi znatne nadmorske višine prevladuje iglasti gozd. Prebivalci prodajajo mehek les lesnim trgovcem na Prevalje, ali ga pa, tako predvsem grof Thurn, direktno izvažajo v Italijo, Madjarsko in Grčijo. Bukovo drevje služi le za drva, ki jih porabljajo doma, ali pa prodajajo v najbližji soseščini. Pomen kmetijstva je mnogo manjši. Sicer večinoma še povsod uspevajo vse vrste žita, toda v večjem obsegu se prideluje le krompir, pesa in krmske rastline. Za rejo živine nedostaja travnikov; več je lepih planinskih pašnikov, kjer pasejo govedo ali ovce. Za sad jarstvo je vobče prikladno podnebje in sicer uspevajo moštnice, češnje in slive. V višjih legah pa je za sadje premrzlo. Tu uspevajo le češnje, ki pa dozore šele sredi avgusta, takrat kot rdeče jagode. Čebelarstvo lepe izglede. Pravkar ga goje bolj racionalno in nadomeščajo navadne panje z Znidaršiči. Vasi v pravem pomenu besede občina skoraj nima. Tod prevladujejo zelo raztresene samotne kmetije, ki leže deloma v dolini kraj potokov poleg zag, ali pa visoko gori na odprtih sončnih slemenih. Neredko leže kmetije nad 1000 m, pa tudi nad 1200 m visoko. Večja in sklenjeno pozidana kraja sta samo Črna in Žerjav, ki pa sta se^ razvila pod vplivom ondotnega rudarstva, odnosno topil-niške industrije (svinec). V občini prebivajo predvsem v hribovitih krajih krepki in trezni ljudje, ki so vesele nravi in navadno dosegajo visoko starost. Prebivalstvo se rado seli v doline, kjer kupuje bolj zložne njive ali pa odhaja v bližnje rudokope pod Peco. Za tujski promet so povsod dani izredno povoljni pogoji. Tu se križajo turistična pota, ki drže na vrhove Savinjskih Alp in bližnjih Karavank; tu so zelo prikladni kraji za letovišča, pa tudi ugodni smuški tereni. Toda tujski promet je šele v začetnem razvoju. Sijajne perspektive bodo zanj nastopile šele takrat, ko bo Mežiška dolina prometno dobro zvezana na tri strani. Bistra, 136-26-5-0-17. Sr Dravograd 31—37 km, so du žel Prevalje 19—25 km, žand zdr fin o pTt š žup Črna 1—8 km. Nm ca 600—1100m. Raztresene kmetije v gorski dolini ob potoku Bistri na sv. strani Radulie (2062 m) ob obč. poti povp. 4 km od ban. ceste v Črni. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pridelovanje rži, ovsa, krompirja in malo pšenice. Iglasti gozdovi, največ smreka. Glavni dohodek daje prodaja lesa. Nad izlivom Bistre je preval Spodnje Sleme (1263 m) med Raduho in Olševo, kjer je najnižji prehod iz Mežiške doline v Savinjsko dolino proti Solčavi. Črna pri Prevaljah, 827-112-92-20-0. Sr Dravograd 29 km, so du žel Prevalje 17 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju Sola ust. 1811, 9 odd.' s telovad. Javna knjiž., SKJ z orkestrom, Gas., Olepš. in tuj. promet d., PRK, PJS, Podp. d. za šol. mlad., Prosv. d., PČD, Podr NSZ. 2 zdravnika. Elektrarna. Nm 575m. Zadnji večji kraj v zgornjem delu Mežiške doline v precej ozki in stisnjeni legi med visokimi hribi ob sklepu ban. ceste, ki sem pridrži iz Prevalj. Avtobusna zveza proti Prevaljam. Mimo vasi teče Meža, ki tu sprejema z desne strani Javorski potok. 1 km s. odtod leži kraj Meže in ban. ceste zaselek Mošenik. Zdravo sveže podnebje. Mnogo delavcev, ki so zaposleni v svinčenem rudniku, ca 40 raznih obrtnikov in trgovcev. Razvita lesna industrija; vodne žage. Srednje rodovitno. Kmetijstvo le v skromnem obsegu. Mlekarna. Izdelovanje surovega masla; sirarstvo zaenkrat opuščeno. Sadja malo. Čebelarstvo se v zadnjem času modernizira. Veliki gozdovi (smreka, macesen, bukva) so deloma last grofa Thurna, ki les direktno izvaža v Italijo in Grčijo, v ostalem pa pripadajo manjšim posestnikom, ki prodajajo les lesnim trgovcem v Farno vas. Prijetno letovišče. Gostilne s tujskimi sobami. L. 1932. zgrajeno moderno letno kopališče s plavalnim bazenom, prho in prostori za sončenje. Krasni sprehodi po okolici. 2 uri v. odtod Zgornje Javorje (1156 m), 2 uri jz. odtod Sv. Jakob v Koprivni (1073 m); oba kraja sta višinski letovišči. Črna je obenem izhodišče gorskih tur na Peco (2126 m, 5 ur), na Plešivec (1696 m, 4 ure), Olševo (1929 m, 5 ur), Raduho (2062m, 5 ur), Smrekovec (1569m, 3 ure) in Kamen (1695 m, 3 ure). Markirana pota. Idealna vežbališča za smučanje Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Ze takrat so tu kopali svinčeno rudo. Srednjeveška naselbina, zaradi bližnjih temnih gozdov imenovana Črna, se v zgodovini prvič omenja kot last grofov Spanheimov. L. 1439. je tu razsajala kuga. L 1472. in 1476. so vas izropali in razdejali 1 urki. L. 1601. je Črna pripadla grofom Thurn-Valsassina. V njihovi upravi je ostala do 1782, ko je bilo odpravljeno dedno kmetsko podloz-ništvo. L. 1603. so se naselili na kmetiji Rezman jezu.tje Raz-voi Črne je v zvezi z zgodovino bližnjih svinčenih rudnikov in kovinske industrije (gl. Mežica!). Vas je pogorela 18621 m 1910. V zaselku Mošeniku stoji še dobro ohranjeni grad Mošenik, čigar lastnik je grof A. Thurn Župnija Črna (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 3468 dus Prvotno zup cerkev, ki se omenja že v 11. stol., so zgradili grofje Spanheimi in jo posvetili sv. Ožbaltu, lovskemu patronu, ker so tu imeli svoja lovišča. Sedanja stavba je bila sezidana 1812-1817 stoli, oa 1859. Prvotno je bila cerkev podr. prafare Sv. Mihaela pr Pliberku. Iz nje se je izločila pred 1362 kot vikariat, ki je bil 1787 povzdignjen v župnijo. Župnija je mati župnije v Ko-privni in Javorju. Cerkveno je pripadala Črna do 1461 oglejem patriarhom. Tedaj jo je cesar Friderik III. podredil skupno z materjo župnijo novoustanovljeni ljubljanski škofi ii Od 1787—1859 je bila pod lavantinsko škofijo, nato pa je prešla pod krško škofijo. Po svetovni vojni je pripadla apostolski administraciji lavantinskega škofa. va N Javorje pri Črni, 460-86-37-8-41. Sr Dravograd 37 km, so du žel Prevalje 25 km, žand zdr fin o pTt Črna 8 km, š žup v kraju. Šol. stanica ust. 1890. Nm 1156 m. Raztresene kmetije v hriboviti legi v porečju Javorskega potoka ob obč. poti 3—10 km v. od ban. ceste pri Črni. Dostopno z vozom. Zdrav planinski zrak med gozdovi. Manj rodovitno. Kmetijstvo in prodaja lesa bližnjim trgovcem. Oddaja svežega mleka v Žerjav. Pripraven kraj za letovišče. Krasni smuški tereni. Gostilna s prenočišči. Izpred farne cerkve, poleg katere stoji starodavna lipa, krasen razgled. Odtod drži zložna pot na Plešivec (1696 m, 2y, ure) in k Sv. Križu pri Belih vodah (1044m, 2% uri). Župnija Javorje (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 330 duš. Sedanja župna cerkev sv. Magdalene se prvič omenja v 14. stol. Kasneje so cerkev večkrat prezidali. Sedanja stavba je zgrajena v baročnem slogu in ima tudi baročno opremo. Prvotno je bila podr. pliberške prafare in pozneje župnije v Črni. Iz slednje se je izločila 1789 kot kuracija, ki je bila 1792 povzdignjena v župnijo. Župnija je do 1859 pripadala lavantinski, nato do 1923 krški škofiji. Zdaj je dodeljena apostolski administraciji lavantin. škofa. Jazbina, 50-11-4-0-7. Sr Dravograd 31 km, so du žel Pre-alje 19 km, žand zdr fin o pTt Črna 6 km, š žup Javorje 4 km. .(m ca 570—1100m. Raztresene hiše v dolini Jazbinskcga potoka in po sosednjih bregovih ob obč. poti 2—9 km od ban. ceste pri Žerjavu. Kmetijstvo, trgovanje z lesom kot Topla. Koprivna, 397-70-30-25-15. Sr Dravograd 39 km, so du žel Prevalje 27 km, žand zdr o pTt Črna 10 km, fin š žup v kraju. Šol. stanica ust. 1910. Nm 1073 m. Razložena vas v mirnem gorskem zatišju kraj drž. meje v povirju Meže med Olševo (1929 m), Raduho (2062m) in Peco (2126m). Dostop z vozom po obč. poti 10 km od ban. ceste pri Črni. Raztresene kmetije Koprivcev v starem domačem slogu po strmih bregovih in tesnih dolinah Meže in njenih pritokov, med katerimi je največji potok Koprivna. Blizu izvira tega potoka stoji v višini 1320 m lepa kmetija Kupec (po domače Jekel), ki je najvišje stalno naseljeno kmetsko selišče v naši banovini. Tu so na razpolago tudi sobe za tujce. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in prodajo lesa. Obsežni pašniki. Njiv primanjkuje; zato si kmetje napravljajo »novine« s tem, da posekajo hosto, jo zažgo ter prekopljejo zemljo, kamor vse-jejo rž ali pšenico. Zaradi znatne nadm. višine se seje tu šele aprila ali maja, žanje pa v septembru ali oktobru. Po žetvi novine več ne prekopljejo, temveč si v hosti poiščejo novih. Prejšnje novine pa zaraste trava in služi za pašnik. Ko spravljajo jeseni žito domov, obhajajo še vedno z veliko slovesnostjo star domač praznik »nosačijo«. Izdelovanje surovega masla. Zelo malo sadja, največ češnje. Čebelarstvo, a skoro sami navadni panji. Pretežno iglasti gozdovi, ki so pa zaradi »novin« že močno posekani. Vodni mlini in žage. Potočne postrvi. Pripraven kraj za letovišče. Od 1932 obstaja na hribu pri cerkvi sv. Jakoba, odkoder je krasen razgled na sosednje vrhove Karavank in Savinjskih Alp, planinsko zavetišče s posteljami in dobro prehrano. Tu je zelo važna gorska prehodna postojanka, kjer se križa več turistovskih potov, na Olševo in k Potočki zijalki, na Raduho, na Peco, čez Zgornje Sleme (1351 m) v Solčavo in dalje v Logarsko dolino, v Črno in v Avstrijo na Remšnik in Železno Kaplo. Koprivna je nekdaj spadala pod sodni okraj graščine Sonnegg ali »Zinek«, kot jo je nazivalo ljudstvo. Grad je bil zgrajen 1430. Zemljiška gosposka je na gradu prenehala 1850, nakar je bila premeščena v Železno Kaplo. Od 1850 do plebiscita 1920 je vas pripadala občini Beli. Nato je bila do 1934 samostojna občina. Župnija Koprivna (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 433 duš. Zupna cerkev sv. Jakoba je bila zidana med 1300 do 1400. Zvon je iz 1443. Prvotno je bila cerkev podr. prafara v Pliberku in nato župnije v Črni. L. 1790. je postala samostojna kuracija, ki pa je bila pozneje povzdignjena v župnijo. Župnija je pripadala do 1859 lavantinski, nato do 1923 krški škofiji. Zdaj je dodeljena apostolski administraciji lavantinskega škofa. Podr. cerkev sv. Ane datira domnevno iz 14. stol. L. 1654. je dobila nove oltarje, ki so jih 1912 prenovili. Znamenit je star oltar v zvoniku s kipom zamorske Matere B. Ludranski vrh, 253-45-7-11-27. Sr Dravograd 34—40 km, so du žel Prevalje 22—28 km, žand zdr fin o pTt š žup Črna 5 do 11 km. Povp. nm. ca 900 m. Raztresene kmetije v hriboviti legi v. od Bistre med Smrekovcem (1569), dolino Javorskega potoka in Črno. Dostop po obč. poti z vozom 5—11 km od ban. ceste v Črni. Kmetijstvo in trgovanje z lesom kot Topla. Na Smre-kovcu idealni smuški tereni. Tu je 1933 otvorila šaleška podružnica SPD Koritzkvjevo kočo. Pristova, 225-38-2-17-19. Sr Dravograd 29 km, so du žel Prevalje 17.2 km, žand zdr fin o pTt š žup Črna 1.5 km. Nm ca 600 m. Razložena vas kraj Meže ob obč. poti 1.5 km z. od ban. ceste v Črni. Dostop z vozom ali avtom. Delo v svinče- nem rudniku in kmetijstvo. Le 2 kmeta posedujeta gozd in prodajata les lesnim trgovcem v Farno vas. Potočne postrvi. Na z. strani kraja so ostanki starega plavža, kjer so nekdaj topili svinčeno rudo. Topla, 73-15-4-t-lO. Sr Dravograd 36—40 km, so du žel Prevalje 24—28 km, žand Črna 8 km. zdr žup Črna 10 km, fin š Črna 8—10 km, o pTt Črna 7—12 km. Nm ca 900—1200 m. Raztresene kmetije na j. podnožju Pece (2126 m) v gorski dolini Topelskega potoka in po sosednjih bregovih. Dostop z vozom po obč. poti povpr. 8 km od ban. ceste v Črni. Man j rodovitno. Iglasti gozdovi, največ smreka in mecesen. Pridelovanje rži. ovsa in krompirja; reja goveje živine in ovac. Glavni dohodek daje les, ki ga prodajajo lesnim trgovcem v Mežiško dolino. Vodne žage. Žerjav, 686-78-1-19-39. Sr Dravograd 27 km, so du Prevalje 13.5 km, žand zdr fin o pTt š žup Črna 2.5 km, žel Prevalje 14 km. Amb. šola v kraju. SKJ z odrom, JS. Nm ca 550 m. Velika novejša rudarska naselbina v ozki gorski dolini ob Meži, ki tu sprejema Jazbinski potok. Dostop po ban. cesti Prevalje—Črna. Avtobusna zveza na obe strani. V kraju so velike industrijske naprave svinčenega rudnika: žične železnice, velika prebiralnica za svinčeno rudo, topilnica svinca, tovarna svinčenih izdelkov in tri elektrarne. Več obrtnikov in trgovcev. Tu se odcepi v jazbinski jarek markirana pot, ki drži na Plešivec (1696 m. 31/, ure). Naselbina je dobila ime po ondotni kmetiji Žerjav. Kraj je bil radi rudarstva poznan že v rimski dobi in nato v srednjem veku, posebno pa se je rudarstvo razvilo po 1809, ko so Francozi zasedli rabeljski rudnik, in po 1868, ko je bila ustanovljena Pliberška unija, ki je združila vse svinčene rudnike v Mežiški dolini in je modernizirala obrat z uvedbo strojev. Po svetovni vojni je jugoslovanska vlada prepustila rudnik angleški družbi The Central European Mineš Limited Mežica. Občina Dravograd Preb. 4145, hiš 619, posest. 449, koč. 120, najem. 87. Površina 7438.32 ha: njiv in vrtov 1478.12. trav. in paš. 1813.85, sadovnjakov 86.10, gozdov 3849.50, ostalo 210.75. Občini pripada slikovita Dravska dolina od drž. meje na Koroškem skoraj do Trbonj z bližnjim gorskim ozadjem, ki pripada kar trem hribovjem. To so v. pobočja le izjemoma nad 1000 m visoke Strojne med drž. mejo pri Libeličah in reko Mežo, skrajni sz. izrastki Pohorja na desni strani Meže in Mislinje in j. stran obmejnega Košenjaka (1522 m) in nižjih bližnjih vrhov, ki pripadajo gozdnati Golici. Med omenjenim hribovjem se vije Drava, ki jo od drž. meje do Dravograda večinoma še spremljajo do 100m visoke in precej obsežne prodne terase, kjer so lepa polja in travniki (Libeliško, Črneško in Viško polje), med tem ko vstopa reka šele z velikim ovinkom pri Meži v ozko gorsko dolino, ki jo z obeh strani hribovje tako tesno oklene, da tu ni več prostora za plodne ravnine. Prav ob vstopu v ozko dolino sprejema Drava reko Mežo, v katero se izteka komaj 1 km više reka Mislinja. Tako se tu na ozkem prostoru stikajo kar tri velike doline, Dravska, Mežiška in Mislinjska^ dolina in s tem važna prometna pota. Ob njihovem križišču leže tesno skupaj pomembni kraji Dravograd, Meža in Brod, ki jih loči le Drava oziroma Meža. Podnebne razmere so v Dravski dolini zaradi zavetne lege pred severnimi vetrovi za kmetijstvo zelo ugodne, manj povoljne pa so na hribovitem ozemlju, ki je obenem tudi manj rodovitno. Tod pridelujejo največ krompir, ki ga ponekod izvažajo v savsko banovino. V nekaterih krajih je razvito mlekarstvo in izdelovanje surovega masla, ki ga prodajajo v bližnjo okolico. Sadje služi predvsem za pridelovanje mošta. Čeprav pokrivajo gozdovi dobro polovico vse občine, sta gozdarstvo in lesna industrija le bolj podrejenega pomena. Vendar se precej lesa izvozi v notranjost države ter v Italijo in Ma-djarsko. Precejšen ribolov v Dravi, Meži in Mislinji. Zelo razložena selišča v hribovju, kjer je še v precejšnji meri ohranjeno izdelovanje domačega platna. Kot letoviščarska kraja sta poznana le Dravograd in Meža. Vse pogoje za to pa imajo tudi predvsem Libeliče, ki se ponašajo /. lepo okolico, a so doslej zaradi odročne lege še skoraj nepoznane. Kot turistično izletišče prihaja v poštev razgledni Košenjak, kamor drže markirana pota. Črneče, 179-20-9-10-1. Sr Dravograd 2 km, so du Prevalje 14 km, žand zdr fin o Dravograd 2 km, žel Dravograd—Meža 1.5 km. pTt Meža 1.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1879, 1 odd. PJS, Gas. Nm 362 m. Gručasta vas ob ban. cesti Dravograd— Libeliče na robu Črneškega polja pod gozdnatim hribovjem. Kmetijstvo, lesna trgovina, več obrtnikov. Smrekovi in borovi gozdovi, bogati lovski revirji kot pri Libeličah. Ribolov v Dravi. Domači sadjevec. Prodaja krompirja, živine, surovega masla in jajc. Potom domačih lesnih trgovcev se izvažajo drva in stavbni les v Italijo in Madjarsko. Vas se prvič omenja 1239 kot last Henrika Dravograjskega. Zgodovinska znamenitost kraja je grad črneče, ki je bil v Valvasorjevi dobi last Adama S. Waldnerja. Še sedaj obljudeni grad poseduje danes Kirchner Giinter. Poleg župne cerkve stoji močno poslopje, zvano Rimski kastel, zidano na mestu nekdanje rimske utrdbe. Župnija Črneče (dek. Dravograd, škof. lavant.) ima 564 duš. Župna cerkev sv. Andreja. Sedanji cerkveni stolp je iz 1699. Prvotno je bila cerkev podr. pliberške prafare in pozneje župnije v Libeličah. Iz slednje se je izločila 1780 kot duliovnija s stalnim duhovnikom. L. 1811. je postala kuracija, 1891 pa župnija. Skupno z materjo faro je bila župnija inkorporirana šentpavelskemu samostanu. Samostanska graščina v Dobrli vasi še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 pod goriško nad-škofijo, nato do 1859 pod lavant. in slednjič pod krško škofijo. Od 1923 je dodeljena apostolski administraciji lavant. knezo-škofa. Črneška gora, 152-21-9-5-6. Sr Dravograd 3 km, so du Prevalje 17 km, žand Guštanj 8 km, zdr fin o Dravograd 3 km, žel Dravograd—Meža 2.5 km, š žup črneče 1 km, pTt Meža 2.5 km. Nm ca 380—900 m. Male skupine hiš ali osamljene kmetije kraj ban. ceste Dravograd—Libeliče in po sosednjem hribovju. Do najbolj oddaljenih hiš je od ban. ceste 1 Yi ure daleč. Iglasti gozdovi. Kmetijstvo in gozdarstvo kot črneče. Dobrova, 231-45-26-7-17. Sr Dravograd 2 km, so du Prevalje 12 km, žand zdr fin o Dravograd 2 km, žel Dravograd— Meža 1.5 km, pTt Meža 2 km, š žup črneče I km. Nm 526 m. Vas tvorijo zaselki Dobrova, Brod in Podklanec, ki leže v kotu med Dravo in Mežo v dolini in deloma po sosednjem gričevju. Skozi Brod drži ban .cesta Dravograd—Libeliče, ki krene sem po lesenem mostu čez Mežo, do ostalih zaselkov pa je možen dostop z vozom po obč. poti 1—3 km daleč. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo kot črneče. Rafinerija mineralnega olja. Podr. cerkev sv. Križa stoji na gozdnatem griču (526 m) v iepi legi. Cerkev so postavili v 1845—1851 na mestu 1804 zgrajene lesene kapele, ki so jo radi velikega navala romarjev podrli že po dveh letih. Tudi cerkev je bila nekoč sloveča božja pot. Dravograd, trg, 704-90-79-4-7. Sr Dravograd 0 km, so du Prevalje 12 km. žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Dra-vograd-Meža v kraju. Sola ust. 1873, 6 odd. Kmet. nad. š. Gosp. nad. tečaj. SKJ z gled. in pev. ods. in knjiž., PRK, PJS, Gas., Kolo j. s., Prosv. d. Tujskoprom. d. Zdravnik. Zivinozdravnik. Elektrarna, vodovod. Nm 364 m. Lega na levem bregu Drave nasproti izliva Meže ob stiku Dravske in Mežiške doline. Zelo važno križišče železniških prog (glej Meža) in ban. cest, ki drže proti Mariboru, drž. meji pri Viču in v Mežo, kjer se pota zopet cepijo na tri strani, v Mislinjsko, Mežiško in Dravsko dolino proti Libeličam. Dva mosta, železniški in leseni most čez Dravo. Zelo hribovita okolica; na s. strani 1522 m visoki Košenjak, ki brani sem dostop mrzlim vetrovom. Milo podnebje. Kraj leži na nekoliko visečem ozemlju, ki se znižuje proti Dravi. Lep prostoren trg s stareišimi visokimi stavbami; v bližini nekaj vil. Trg ima značaj izrazitega obrtnega in trgovskega kraja, ki je navezan na dovoz živil iz bližnje okolice. Izkoriščanje gozdov v manjšem obsegu, Ribolov v Dravi. Prijetno letovišče. Gostilne s tujskimi sobami. Zelo prijazna okolica. Na s. strani trga so na griču razvaline starega gradu, kamor drži lepo urejena pot (glej Stari grad). Možnost krajših in daljših izletov v Dravsko, Mežiško in Mislinjsko dolino. Markirana pot čez Ojstrico na obmejni Košenjak (1522 m, 3 ure). Ze v starem veku je bilo tu važno križišče rimskih cest, ki so vezale Štajersko s Koroško (cesta Ptuj—Virunum na Gosp. polju in druge). Dravograd (Traberg) se prvič omenja 1161. Njegovi prvi znani lastniki so bili šentpavelski benediktinci in gospodje Trušenjski ali Mariborski, imenovani tudi Dravograjski. Ze v dobi Dravograjskih gospodov je imel D., ki se je razvil pod gradom (gl. Stari grad), večji pomen. L. 1185. ga navajajo listine kot trg (forum Trnberch). Ker je ležal tik deželne meje ob glavni podilivski cesti iz Mislinjske v Mežiško dolino in na Koroško, se je že v samem začetku razvila tu obrt in trgovina. Radi te prometne zveze čez Dravo je D. imel tudi pravico do mitnice. Iz istega razloga je v D. že zgodaj obstajala obmejna carinarnica, ki se prvič omenja okoli 1185, izrecno pa 1239. Ta je bila sprva v rokah šent-pavelskega samostana, a so se je pozneje polastili gospodje Dravograjski. Samostansko blago je bilo prosto carine. Istočasno kot grad je bil pod D. zgrajen most čez Dravo, kjer so pobirali mostnino, ki so je pa bili oproščeni podložniki šentpavelskega samostana. Okoli 1200 se mesto mostu omenja brod, 1225 zopet most in ponovno 1304"*brod. Drava je gotovo most večkrat odnesla. Ko je rod Dravograjskih 1261 izumrl, je njihova zemlja pripadla šentpavelskemu samostanu. Tudi y tej dobi je trg napredoval. Za njegov gospodarski razvoj je bila gotovo pomembna tudi premestitev sedeža labodske prafare in zbornega kapitlja iz Laboda v Dravograd. Pozneje je D. postal deželnoknežja last in so ga dajali Habsburžani v najem. L. 1543. je dobil trg pravico do glavnega skladišča za sol. V zvezi s tem je bil tu ustanovljen carinski urad, ki je bil nameščen v današnji hiši št. 8. V dobi turških napadov je D. veliko trpel. Zastopniki notranjih avstrijskih dežel so v tej dobi večkrat zborovali v Dravogradu (1529 in 1531). V 16. ali 17. stol. je dobil D. svoj trški grb: velikonočno jagnje na zelenem polju s poševno banderico nad hrbtom. Od 1667 dalje se kraj omenja kot »Spodnji« Dravograd za razliko od »Zgornjega« Dravograda. Kraj je bil že >od nekdaj, zlasti od 16. stol., pomembno pristanišče za dravsko brodarstvo. Tu so izdelovali majhne štirioglate ladje-šajke, na katerih so prevažali les po Dravi nizdol in' dalje proti Beogradu. Šajkar-stvo je začelo opadati šele v 2. pol. 19. stol., ko je stekla železnica iz Maribora na Koroško (1863). Od 1839 obstaja tu sedanji leseni most čez Dravo. Ob otvoritvi je imel slavnostni govor Anton Martin Slomšek, ki je bil takrat nadžupnik v Vuzenici. Po. zgraditvi železniške proge v AVolfsberg in Velenje (1899) je D. važno žel. križišče, ki ima po prevratu, radi svoje obmejne lege. še večji pomen. Župnija (proštijska) Dravograd (dek. Dravograd, škof. lavant.) ima 1615 duš. Pokopališče. Prošt. cerkev sv. Janeza Ev. je romanska stavba, ki je bila v pozni gotiki prezidana, a je stala nedvomno že v 13. stol. Veliki oltar je iz 15. stoi.; v tej dobi se tudi cerkev v listinah prvič omenja (1386). Stranska oltarja sta iz baročne dobe. Vsa cerkev, ki je obokana, je bila poslikana 1899. V cerkvi je ohranjen nagrobni spomenik prošta Quidobalda grofa pl. Platz. Zvonik je ladji predzidan in ima vhodno lopo, v kateri stoji poznogotski krstni kamen. V župnišču hranijo župno kroniko, ki se vodi od 1893 naprej. Cerkveno je spadala prafara do 1859 pod lavantinsko in nato pod krško škofijo. Od 1923 pripada apostolski administraciji lavantinskih škofov. Lavant. škofijstvo je ohranilo še danes patronatske pravice nad župnijo. Dravograjska pra- in veležupnija je mati sledečih sedanjih župnij: Ojstrice, Brezna, Sv. Ožbalta ob Dravi, Kaple, Marenberga, Ivnika, Sv. Lovrenca nad Iv-nikom, Remšnika, Mute, Pernic in Sv. Jerneja v Radvanju. Podr. cerkev sv. Vida v trgu je veliko starejša od župne cerkve ter spada med najstarejše cerkve v Sloveniji. Kot večina cerkva iz romanske dobe je imela prvotni pravokotni presbiterij nameščen pod nizkim masivnim zvonikom. Zgradili so jo Dravograjski gospodje istočasno z gradom (okoli 1167 do 1171) na zemlji šentpavelskega samostana. Ti so ustanovili pri njej pred 1228 (okoli 1200) zborni kapitelj za 6—7 kanonikov, nakar so kmalu (1237) izposlovali pri solnograškem nadškofu, da se je sedež župnije prenesel iz Laboda v Dravograd. S tem je bila župnija povzdignjena v proštijo. L. 1383. je obstajal kapitelj iz 1 dekana in 4 kanonikov. Ko so se v dobi reformacije kanoniki poluteranili, je kapitelj (današnja hiša št. 24) prenehal. Danes je tu samo še infuliran prošt in dve sistemizirani kaplaniji. Tako je bila današnja podr. prvotno župna cerkev dravograjske prafare. Šele v 14. ali 15. stol. so sedež župnije prenesli k sedanji župni cerkvi sv. Janeza. Goriški vrh, 340-59-44-8-7. Sr Dravograd 7 km, so du Prevalje 15 km, žand zdr fin o pTt žup Dravograd 7 km, š Dravograd 7 km, žel Dravograd-Meža 8 km. Nm ca 450—1200 m. Vas tvorijo raztresene hiše na jv. pobočju Košenjaka (1522 m) poleg avstrijske meje. Dostop po obč. poti 1 do 3 ure od ban. ceste Dravograd—Vič—dežel. meja. Gospodarstvo kot Ojstrica. Vodni mlini ob obmejnem potoku. Kozji vrh, 258-41-33-4-4. Sr Dravograd 12 km, so du Prevalje 24 km, žand zdr fin o pTt Dravograd 12 km, žel Dravograd-Meža 13 km, š žup Ojstrica 4 km. Nm ca 600—1200 m. Zelo raztresene kmetije v hriboviti legi na j v. strani Košenjaka (1522m) v povirju Velčkega potoka. Težaven dostop z vozom po obč. poti 1 do 3 ur od ban. ceste Dravograd—Muta: Libeliče, 220-38-12-19-7. Sr Dravograd 8.5 km, so du Prevalje 20 km, žand Guštanj 16 km, zdr fin o Dravograd 8.5 km, žel Dravograd-Meža 8.5 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1820, 2 odd. Gospodinj, nad. š. SKJ, Gas., lzobr. d. »Skala«, Slov. kat. izobr. društvo. Nm 453 m. Gručasta vas v malo vzvišeni legi na jz. robu rodovitnega Libeliškega polja pod gozdnato Strojno (1054 m). Dostop po ban. cesti z vsemi vozili iz Dravograda. K vasi spada zaselek Gorče. Zelo rodovitna polja. Znatno pridelovanje izvrstnega krompirja, ki ga letno izvozijo v savsko ban do 15 vagonov. Lepo razvita živinoreja (govedo, svinje, perutnina). Znatna produkcija surovega masla za prodajo v bližnji Dravograd in Guštanj. Pridelovanje sadjevca. Čebe- larstvo je manj razvito. Po sosednjem hribovju so lepi iglasti gozdovi (največ smreka in bor). Stavbni les prodajajo v Ita-lijo in Madjarsko ali pa v notranjost države. Bogat lovski okoliš: divji petelini, srne, zajci, jerebice in prepelice. V kraju je več obrtnikov in trgovcev. Vas ima lepe pogoje za tujski promet. Gostilne s prenočišči, bližina Drave, lepi sprehodi po gozdni senci, markirane poti mimo vasi Strojne (997 m) na Prevalje (3 ure) ali v Št. Danijel (688 m). Lepi smuški tereni. Libeliče so narodno zelo zavedne. L. 1920. so ležale še v plebiscitni coni A, a so nato končno kljub nesrečnemu plebiscitu, ki pa je v tem kraju izkazal veliko večino za Jugoslavijo, pripadle naše državi. V zameno za ta lepi okoliš smo odstopili Avstriji približno enako veliko, a manj naseljeno ozemlje na drugi strani Drave, kjer leži grad Rabštanj in prebiva nekaj pretežno že ponemčenih kmetov. — Vas se prvič omenja 1201 kot last solnograških nadškofov. V srednjem in novem veku, zlasti v 16. stol., je bil tu važen pristan za dravsko brodarstvo (glej o tem Dravograd). Na hribu nad vasjo v kraju »gradišče« so še vidne utrdbe iz dobe turških napadov. Župnija Libeliče (dek. Dravograd, škof. lavant.) ima 686 duš. Župna cerkev sv. Martina. Prvotna prastara cerkev je stala že pred 1154. Pozneje je bila večkrat prezidana. Stara okrogla kapelica pred cerkvijo s prižnico na zunanji strani je najbrž to prvotno svetišče. Sedanja stavba je iz 1792, ko je prejšnja cerkev od strele pogorela (napis na kamenitih ploščah). Vhod v njo drži skozi zvonico. Kronika se vodi od 1863. Listine ustanov segajo celo v 15. stol. Sprva je bila cerkev podr. pliberške prafare. Samostojna župnija je postala med 1106 in 1154. Pozneje je bila župnija inkorporirana samostanski graščini v Dobrli vasi. Sedanji njen lastnik je šentpavelski samostan, ki še vedno tu izvršuje patronatske firavice. Prafara je mati župnije v Farni vasi in v Crnečah. L. 1850. se je odcepila podr. cerkev sv. Jederti in pripadla župniji Št. Janža pri Dravogradu. Cerkv. pripadnost gl. Farna vas, občina Prevalje. Libeliška gora, 236-45-26-17-2. Sr Dravograd 8 km, so du Prevalje 20 km, žand Guštanj 15 km, zdr o Dravograd 8 km, fin Dravograd 6 km, žel Dravograd—Meža 8.5 km, p š žup Libeliče 2 km. Nin ca 400—700. Vas tvorijo raztresene hiše v hriboviti legi j. in jv. od Libelič. Dostop po obč. poti z vozom 0.5 km od ban. ceste Dravograd Libeliče. Lepi iglasti gozdovi. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Vodni mlini. Meža, 378-33-8-5-5. Sr Dravograd 1 km, so du Prevalje 12 km, žand zdr fin o š Dravograd 1 km, žel Dravograd—Meža v kraju, pTt v kraju, žup Sv. Peter na Kronski gori 2 km. Nm 347m. Zelo pomemben kraj tik za žel. postajo med Dravo in Mežo, ki se tu v njo izliva. Križišče železnic proti Mariboru, Celju, Prevaljam in Labodu: križišče ban. cest proti Dravogradu, Slovenjemgradeu in Libeličam. Dva železniška mosta čez Mežo, velik lesen most čez Dravo. Kmetovalci, trgovci, železniški uslužbenci. Pridelovanje krompirja za prodajo; surovo inaslo za dom. Neugodne podnebne razmere za sadjarstvo, izbrane vrste sadja ne uspevajo, temveč le navadno sadje, iz katerega prirejajo mošt. Gozdovi dajejo mehek in trd les, ki ga kupujejo od kmetov domači lesni trgovci. Udoben leto-viščarski kraj. Gostilne s tujskimi sobami. Okolica in sprehodi gl. Dravograd. Ojstrica, 239-64-51-8-5. Sr Dravograd 8 km, so du Prevalje 15 km, žand zdr fin o pTt Dravograd 8 km, žel Dravograd— Meža 9 km, š žup v kraju. Šola ust. 1894, 2 odd. Jav. knjiž. in čitalnica, Prosv. d., PRK. Nm 981 m. Raztresene kmetije v prisojni legi na j. pobočju obmejnega Košenjaka (1522 m). Dostop po obč. poti 4 km od ban. ceste v Dravogradu komaj z vozom. Lepi gozdovi, največ iglasto drevje; med listovci prevladuje bukev. Prostrane sončne košenice in senožeti. Hladno podnebje, zato sadje slabo uspeva. Sami kmetovalci. Poljedelstvo in živinoreja za domače potrebe. Domači sadjevec. Zelo je še razširjeno izdelovanje domačega platna. Prodaja lesa lesnim trgovcem v dolino. Izvrsten krompir, ki se ga pridela preko potreb za izvoz v savsko banovino. Vodni mlini ob Ojstriškem potoku. Mimo kraja drži iz Dravograda markirana pot na obmejni Košenjak (1 % ure). Župnija Ojstrica (dek. Dravograd, škof. lavant.) ima 641 duš. Zupna cerkev sv. Janeza Krstnika na Ojstrici je iz 15. stol. in spada med najstarejše cerkve na Koroškem. Prvotna romanska stavba z ravnim lesenim stropom je bila kasneje gotizirana. Presbiterij ima opornike. Na z. strani je prizidan cerkvi masiven zvonik, Krstni kamen je preprosto delo pozne gotike. Kip v velikem oltarju je iz konca 15. ali začetka 16. stol. Oltarji so rene-sančno-baročni. L. 1898. je cerkev poslikal Tomaž Fantoni. Prvotno je bila cerkev podr. dravograjske prafare. Iz nje se je izločila 1784 kot kuracija, ki je bila pozneje povzdignjena v župnijo. Ta je cerkveno pripadala do 1859 lavantinski, nato pa krški škofiji. Od 1923 pripada župnija apostolski admini- straciji lavantinskega škofa. Lavantinsko škofijstvo si je do danes ohranilo patronatske pravice nad župnijo. Župna kronika datira od 1893. Otiški vrh, 567-107-76-16-18. Sr Dravograd 1 km, so du Prevalje 14 km, žand zdr fin o pTt š Dravograd 1 km, žel Dravograd—Meža 1 km, žup Sv. Peter na Kronski gori 1 km. Nm 343 m (kolodvor). Kraj leži deloma v dolini ob ban. cesti Dravograd—Celje na desni strani Misliti je blizu njenega izliva v Mežo, v pretežni meri pa v. in sv. odtod po mestoma nad 800 m visokem hribovju, ki se na s. strani naglo znižuje k Dravi. Raztresene hiše. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Meža. Vodni mlini. Tekstilna industrija. Postrvi v Mislinji. Tkanje domačega platna za lastno uporabo. Gostilne. Župnija Sv. Peter na Kronski gori (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 782 duš. Pokopališče. Dvostolpna župna cerkev sv. Petra je baročna stavba iz 1750. Po požaru so jo 1873 restavrirali in 1925 prenovili. Prvotno je bila cerkev podr. prafare Šmartna pri Slovenjemgradcu, 1786 je postala samostojna kuracija, ki je bila 1891 povzdignjena v pravo župnijo. Nadžupnija sv. Martina pri Slovenjemgradcu še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Kroniko v župnišču vodijo od 1788 naprej. Dva km v. od Meže stoji ob Dravi še danes ohranjeni grad Buclien-stein (ali Pukštanj). Prvotni grad je v razvalinah, ki so tik nad novim gradom, zgrajenim v 18. stol. Prvi znani grajski lastnik Ditrih Bucliensteinski se omenja 1304. L. 1635. so grad razrušili uporni kmetje. Predzadnja lastnica gradu, kjer je bil nekdaj sedež zemljiške, okrajne in deželsko-sodne gosposke, je bila do 1932 rodbina baronov Kometer, ki ga je posedovala nad sto let. Ta grad, ki je še danes ohranjen in obljuden, so 1899 restavrirali, prezidali in dozidali. V lijem je bila do nedavna lepa zbirka starinskih predmetov. Ziasti grof Ivan Kometer je bil strasten zbiralec umetniških slik, plastik, starinskega pohištva itd. Tu je bila lepa zbirka keramičnih in steklenih predmetov, kovinastili izdelkov iz 16. do 18. stol. V zbirki orožja sta bila posebno znamenita dva velika viteška oklepa, od katerih je bil eden iz 15. stol. Vse te dragocene starinske zaklade skupno z gradom je zadnja grajska lastnica Melita Feldmann iz rodu baronov Kometrov razprodala 1932 na javni dražbi. Stari grad, 29-5-4-1-0. Sr Dravograd 1 km. so du Prevalje 12 km, žand zdr fin o pTt š žup Dravograd 1 km, žel Dravograd—Meža 2 km. Nm 485 m. Neznatna vas na s. strani Dravograda v vzvišeni legi kraj grajskih razvalin. Dostop z vozom po obč. poti 0.3 km od ban. ceste. Kmetovalci. Tu je nekdaj stal dravograjski grad, ki so ga med 1150—1167 zgradili Dravograjski gospodje na tuji samostanski šentpavelski zemlji. Zato se je 1177 opat Peregrin proti temu pritožil na samega papeža Aleksandra. Zgodovina gradu je tesno združena z dravograjskim trgom. Po izumrtju Dravograjskih gospodov je grad pripadel šentpavelskemu samostanu. L. 1313. je sprejel češki kralj Henrik od samostana grad in dravograjsko gospoščino v fevd. Po Valvasorjevem poročilu je bil grad pozneje v rokah gospodov Auffensteinskih. Ko se je pa Friderik Auf-fensteinski 1395 uprl nadvojvodi Viljemu, je grad s trgom vred prešel v posest Habsburžanov. Ti so ga kot deželnoknežjo last dajali v najem. V 15. stol. je pripadel grad Celjskim grofom, nato pa Habsburžanom, ki so ga 1613 izročili obenem z gospoščino krškim škofom. Tudi pozneje so se lastniki še opetovano menjali. V 1. pol. 19. stol. je začel grad razpadati, ko se je njegov tedanji lastnik Dumreicher preselil v trg, kjer je imel večje enonadstropno poslopje. To poslopje je od 1833 last dravograjske občine, ki ga je priredila za prostore osnovne šole. Sv. Boštjan, 77-13-9-2-2. Sr Dravograd 3 km, so du Prevalje 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Dravograd 3 km, žel Dravograd—Meža 4 km. Nm 353 m. Dolinska in deloma pobočna lega na levem bregu Drave kraj ban. ceste 3 km sv. od Dravograda. Kmetijstvo in lesna trgovina. Vodni mlini in žage. Podr. cerkev sv. Boštjana. Sv. Duh, 231-28-23-3-2. Sr Dravograd 8 km, so du Prevalje 18 km, žand fin o pTt žup Dravograd 8 km, žel Dravograd—Meža 9 km, š Ojstrica 2 km. Nm 819 m. Raztresene kmetije v. od Ojstrice pod Košenjakom (1522 m). Dostop le z vozom po obč. poti 4 km od ban. ceste v Dravogradu. Gospodarstvo kot Ojstrica. Podr. cerkev sv. Duha je bila posvečena 1629 (strop z letnico 1626 in 1627). Velka, 140-25-22-2-1. Sr Dravograd 10 km, so du Prevalje 19 km, žand zdr fin o pTt š žup Dravograd 10 km, žel Dravograd—Meža 11 km. Nm 344 m. Vas leži deloma ob ban. cesti nekako sredi pota med Dravogradom in Muto v dolini na levem bregu Drave, a deloma tudi po sosednjem hribovju v smeri proti obmejnemu Košenjaku (1522 m) do 1000 m visoko. Vodni mlin in žage ob Velčkem potoku. Gospodarstvo, zlasti kmetijstvo in gozdarstvo kot Ojstrica. Vič,. 164-30-18-9-3. Sr Dravograd 3 km, so du Prevalje 14 km, žand zdr fin o pTt š žup Dravograd 3 km, žel Dravograd—Meža 4 km. Nm ca 350 m. Razložena vas na visoki dravski terasi sz. od Dravograda kraj drž. meje. Pod vasjo drži ban. cesta vzporedno z Dravo. Rodovitno Viško polje pod Košenjakom (1522 m). Kmetijstvo in gozdarstvo. Mnogo poljskih pridelkov, krompirja in ajde, ki prihajata v poštev tudi za prodajo. Precejšnje sadjarstvo, največ jabolka. Smrekovi in borovi gozdovi, ki so jih pa v zadnjem času močno izkrčili. Prodaja hlodov in drv v Dravograd. Ribolov v Dravi in v obmejnem potoku, ob katerem je več mlinov in žag. V kraju so nekdaj obstajale vislice dravograjskega starega gradu. Nedavno je bil tu sedež občine, ki je obsegala danes večinoma že v Avstriji ležeče kraje. Podr. cerkev sv. Lenarta je iz 16. stoletja. Svoj čas je bila zelo obiskovana romarska cerkev. Tu rojen: Končnik Peter (1844—1919), gimn. ravnatelj in šol. nadzornik, priznani pedagog, ki je izdal več šolskih knjig. Občina Guštanj Preb. 3498, hiš 487, posest. 366, koč. 50, najem. 53. Površina 4515.92 ha: njiv in vrtov 968.92, trav. in paš. 927.56, gozdov 2513.75, ostalo 105.69. Občina obsega zgolj hribovito ozemlje na obeh straneh Meže, ki teče tu večidel .v ozki soteski. S. od nje spada semkaj jv. stran Strojne (1054 m) do Steknetovega vrha (1061 m), na j. pa položno in nizko hribovje, ki se zadaj naslanja na strmi Plešivec (1696 m). Pod njim izvirata potoka Suha in Kotulja, ki se iztekata kraj Guštanja v Mežo. Z izjemo Guštanja so vsi ostali kraji razložena kmetska naselja. Poleg kmetijstva se bavi prebivalstvo v znatni meri tudi z gozdarstvom, čeprav so sicer veliki in najlepši gozdni kompleksi veleposestniška last (grof Douglas Thurn). Mnogo mlinov in več žag ob potokih. Znatno razširjena obrt v Guštanju, jeklarska industrija v sosednjih Ravnah. Velik tujski promet. Močna slatinska izvirka v Tolstem vrhu in Rimskem vrelcu. Slednji kraj je moderno urejeno letovišče in v zadnjem času zaradi idealnih smuških terenov zelo obiskovano zimovišče. Kot letovišče velja tudi Guštanj, ki je obenem izhodišče turistične poti na Urško goro ali Plešivec (krasen razgled, vse leto oskrbovani planinski dom). Brdinje, 285-54-39-12-7. Sr Dravograd 10 km, so du fin Prevalje 6—8 km, žand zdr žel pTt Guštanj 4 km, o 4 km, š Kotlje 2—3 km, žup Kotlje 2—4 km. Nm ca 500m. Razložena vas v hriboviti pobočni legi jv. od Guštanja. Dostop z vozom po obč. poti ca 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo in lesna trgovina. Breški vrh, 141-24-16-2-0. Sr Dravograd 11 km, so du fin Prevalje 5.5 km, žand zdr žel Guštanj 3 km, o 3 km, p žup Kotlje 2.5 km, š Kotlje 3 km. Nm 518 m. Raztresene kmetije na nizkem gričevju j. od Guštanja med potokoma Suho in Kotuljo. Kmetijstvo in lesna trgovina. Na z. strani vasi stoji grad Lubas, ki je bil v Valvasorjevi dobi last gospodov pl Russdorfov. Grad ima značaj večje kmetije in je zdaj v posesti B. Kotnika. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Stara gotska cerkev stoji na t. zv. »turški šanci« (glej Kotlje). Stavba v sedanji obliki je domnevno iz druge pol. 18. stol. (bandera ima letnico 1760). Dobri je, 64-14-9-0-2. Sr Dravograd 5 km, so du fin Prevalje 7 km, žand zdr žel o pTt š žup Guštanj 2 km. Nm ca 370 m. Pretežno dolinska lega v. od Guštanja na desni strani Meže, ki vstopa tu iz soteske v nekoliko širšo dolino. Gozdarstvo in kmetijstvo kot Tolsti vrh. Tu rojena: dr. Kotnik Fran (roj. 1882), ravnatelj MD v Celju, narodopisec in knjiž. zgodovinar; bil je sotrudnik in urednik »Mira« ter organizator kult. in izobraževalnega dela na Koroškem. Dr. Kotnik Janko (roj. 1885), prof. v Mariboru, pisec nar. polit, in lit. zgod. razprav; izdal slov. fr^nc. slovar, bil urednik »Mira« in član plebiscitne komisije. Guštanj, trg, 1580-138-109-2-12. Sr Dravograd 8 km, so du lin Prevalje 5 km, žand zdr žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1700, 7 odd. Obrt. nad. š., gosp. nad. š., »Malgajeva« knjiž., Kat. prosv. d., SKJ, NO, RK, Pev. in godb. d., Gas., PCMD, PJS, Tuj. prom. in olepš. d., CD, PSVD, Podr. NSZ. Zdravnik. Nm 398 m. Guštanj leži ob ban. cesti Prevalje—Dravograd na desni strani Meže, ki tu sprejema potok Suho. Nekoliko vzvišen položaj v dolini; lep prostran trg, sicer pa bolj ozke in zavite ulice. V neposredni bližini je industrijski zaselek Ravne z mnogimi daleč vidnimi dimniki. Tu je največja jeklarna v Jugoslaviji (lastnik grof Thurn). Tudi sam Guštanj ima značaj bolj industrijskega delavskega kraja. Precej obrtnikov in trgovcev. Kmetijstvo je postranskega pomena, pač pa je važen vir dohodkov les. Veliki iglasti gozdovi v bližini so večinoma last grofa Thurna, ki ima v kraju gozdno upravo. Primeren kraj za letovišče. Tujske sobe v gostilnah; urejeno kopališče. Postrvi in kleni v Meži. Krasna okolica. Najugodnejše izhodišče za Rimski vrelec (1 uro, tudi avtotaksi izpred postajališča), za Plešivec (1696 m, 3 ure) in za Strojno (1054 m, 2 uri). Markirana pota, povsod tudi lepi smuški tereni. V starem veku je vodila skozi Guštanj rimska cesta iz Celja v Juenno na Koroškem. Ob njej so pri trgu izkopali mnoge rimske predmete. 2e tedaj je bilo tu razvito rudarstvo, ki je dalo pozneje v srednjem in novem veku podlago tukajšnji domači obrti in končno industriji. Prvi znani lastniki Guštanja in okolice so bili bamberški škofje. Ti so sezidali grad Guštanj (Gutenstein), ki je stal pred vhodom v sotesko Meže. Bamberški škofje so izročili grad v fevd rodbini de Ort, ki je tu postavljala svoje ministeriale, gospode Guštanjske. Od njih se najprej omenja Ditrik Guštanjski 1248. L. 1281. so izročili bamberški škofje grad v fevd Vovbrškim grofom, od katerih so ga 1322 prevzeli Celjski grofje, ki so ga 1333 odstopili grofom Auffensteinom. V 14. stol. je Bamberg najbrž izgubil oblast nad Guštanjem; kmalu nato so izginili z gradu tudi gospodje Guštanjski. Prvotni obseg guštanjske grajske gospo-ščine se je ujemal z mejami pozneje ustanovljene guštanjske deželske sodnije. Slednja se prvič omenja 1317 kot last bam-berških škofov. Ko se je 1395 Friderik Auffensteinski uprl proti nadvojvodi Viljemu, je guštanjski grad postal deželno-knežja last. Habsburžani so ga sedaj izročali v najem raznim plemenitaškim rodbinam. Pozneje je grad razpadel. Na istem mestu je bil kasneje zgrajen grad Griinfels, ki je bil v Valvasorjevi dobi še ohranjen. Tedaj je bil njegov lastnik Maksimilijan pl. Gaisruck. Danes je ta grad v razvalinah, ki so sedaj last trgovca F. Brundula. Pod guštanjskim gradom se je razvila naselbina, ki je radi razvite obrti in trgovine kmalu dobila trške pravice. Od 1396 je bil trg deželnoknežji in njegovi zakupniki so bili istočasno lastniki gradu. O pomembnosti G. priča že veliko število starih gradov v njegovi neposredni bližini. Tu je bilo razvito predvsem žebljarstvo, ki je bilo osredotočeno v ulici pod guštanjsko cerkvijo. Iz tega žebljar-stva je 1774 nastala današnja jeklarna na Ravneh, ki je delala pred svetovno vojno predvsem za izvoz in municijo za avstrijsko armado. Veliko je trpel trg v dobi turških napadov. L. 1473. so Turki na pohodu po Koroški izropali Guštanj in oskrunili župno cerkev. Ponovno so tod ropali 1531. Tedaj so najbrž nastale pri Guštanju tako zvane »rimske« ali »turške Sance«, to je cel kompleks utrdb, ki so še danes ohranjene (glej Kotlje!). Na malem hribu stoji nad Guštanjem stari grad Ravne, ki je bil v dobi pred Valvasorjem v rokah Matije pl. Siichten. Ohranjeni in obljudeni grad je danes last grofa Douglasa Tliurna. Župnija Guštanj (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 2196 duš. Župna cerkev sv. llja. Prvič se omenja 1341 in že tedaj kot župna cerkev. Do 1725 je bila cerkev podr. prevaljske prafare. Kot samostojna župnija datira od 1861. Cerkveni patron je magistrat trga Guštanja. Glede cerkv. pripadnosti nekdaj in sedaj glej Farno vas, občina Prevalje. Podr. cerkev sv. Antona v trgu se prvič omenja lj61javornik, 146-21-18-2-2. Sr Dravograd 8 km, so du fin Prevalje 4 km, žand zdr žel o pTt š žup Guštanj 0.5 km. Nm ca 400 m. Razložena vas na sv. strani Guštanja v neposredni bližini ban. ceste. Več mlinov. Gospodarstvo kot tolsti vrh. Tujske sobe v gostilni in lepo ohranjenem gradu Javormku, ki stoji na malem hribu. V Valvasorjevi dobi je bil grad last Ivana Andreja pl. Javornika. Sedanji lastnik je Ossiander, protestantski Nemec iz Rajha. Tu obstaja pri trgu Gustunju dvorazredna šola za tolstovrški solski okoliš Za to solo in slov. učni jezik se je za časa Avstrije boril pokojni posestnik Dominik Kotnik iz Dobrij. . ,. _ Kotlje, 136-23-19-1-0. Sr Dravograd 11 km, so du fin Prevalje 8 km, žand zdr žel Guštanj^ 4 km o 3.5 km p s zup v kraju. Šola ust. 1878, 3 odd. PJS, Gas. Nm 450m Prijazna vas ob potoku Kotulji kraj obč. ceste 4 km j od Guštanja. Dostop z vozom ali avtom. Kraj leži sredL male kotline, ki jo obkrožajo Brdinje, Breški vrh, selski hribi m ponosni Plesnec (1696 m), ki se dviga na j. strani. Na malo vzvišenem mestu leži 1 km jv. od Kotelj zaselek Rimski vrelec (475 m), majhno toda zelo uvaževano zdravilišče in letovišče. Tu izvira izpod skalovja v globini 4 m najčistejša alkalicna m brezzveplcna slatina tako zvana rimska voda. Slatina se močno peni, ima osvežujoč okus in zdravilno moč zlasti za slabokrvne ter bolezni v želodcu in mehurju. Tu vodo tudi polnijo in jcj razpošiljajo v steklenicah. Moderni urejeni prostori za ca 60 oseb. Večji senčnati park, čeden ribnik, ki je pozimi preurejen za <1 rsališče prostor z'a tenis., podgorskiv.osve ujoci zrak lepi sprehodi skozi smrekove gozdove. Daljši izleti točksta Plešivec (1696 m, 3 ure), ki ima na vrhu udoben turistovski dom in Slovenjgradec (2 uri), kamor drži lepa pot mimo Sel. Kot letoviščarjf prihajajo na Rimski vrelec poleg naših drzavlja- nov tudi Avstrijci. Še bolj kot poleti oživi kotlinica pozimi. Tu je obilo idealnih smuških terenov in vedno prvovrsten smuški sneg kot malokje v Sloveniji. L. 1933. si je tu pod Ple-šivcem postavil smuški klub Guštanj-Kotlje svojo kočo in prireja tod vsako zimo smučarske tekme. A tudi drugi klubi, zlasti iz Maribora in Zagreba, imajo na Rimskem vrelcu in na bližnjem hribčku Brezju smuške tečaje. V starem veku je tod mimo vodila rimska cesta iz Celja v Juenno na Koroškem. Na rimsko dobo spominja Rimski vrelec; ko so tu 1877 gradili novo poslopje, so odkrili ostanke rimskega kopališča. Kraj se prvič omenja 1367 kot last oglejskega patriarha. Po tradiciji je tu nekdaj stal samostan belih sester. Pri odkopa-vanju so zadeli na njegovo temeljno zidovje. Zahodno od vasi so še vidne utrdbe, tako zvane »rimske« ali »turške šance«, ki so branile prehod iz Mislinjske in Dravske doline v Podjuno mi Koroškem. Te so najbrž že iz rimske, morda celo keltske ali ilirske dobe in ne šele iz časa turških napadov. Takrat so jih morda samo obnavljali in vzdrževali. Kužno znamenje v bližini Kotelj spominja domnevno na kugo 1680. Župnija Kotlje (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 827 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna kapelica, posvečena sv. Neži, sv. Fortunatu in sv. Felicijanu, se prvič omenja 1367. Pozneje zgrajeno cerkev so šele posvetili sv. Marjeti. Radi ponovnih turških izropanj in požigov so stavbo večkrat prezidali. Sedanja baročna cerkev je iz srede 18. stol. Kroniko v župnišču vodijo od 1881 dalje. Cerkev je bila sprva podr. prafare sv. Martina pri Slovenjemgradeu. Iz nje se je izločila kot samostojna kuracija v jožefinski dobi. Vendar je imela svoje duhovnike že mnogo preje (krstne knjige datirajo od 1698). Patronatske pravice izvršuje še danes mati župnija. Cerkvena pripadnost v preteklosti in sedaj ista kot Farna vas (obč. Prevalje). Podgora, 257-58-42-4-8. Sr Dravograd 14 km, so du fin Prevalje 10 km, žand zdr žel o Guštanj 5 km, p š žup Kotlje 2 km. Povp. lim 550 m. Raztresene kmetije v pobočni legi j. od Kotelj pod Piešivcem (1696 m). Vodni mlini in žage ob Kotulji. Gospodarstvo kot Kotlje. Rimske izkopine. Zgodovinsko pomemben je tu grad Šrotenek, nekoč Kačji grad (Schlangenburg) imenovan, ker je bil nekdaj last gospodov Schlangenburgov. Še sedaj ohranjeni iu obljudeni grad s posestvom predstavlja danes le večjo kmetijo, ki je last Rudolfa Kostweina. Nad grajskim vhodom je vidna kamenita plošča s ščitom Schlangenburgov in začetnicama H. S. ter letnico 1609. V dobi turških napadov je bil grad pomembna obrambna trdnjava. Ohranjene so še grajske ječe. Selovec, 105-19-15-2-0. Sr Dravograd 5 km, so du fin Prevalje 8 km, žand zdr žel o pTt žup Guštanj 3.5 km, š Guštanj 4 km. Nm ca 400—700 m. Vas leži v. od Dobrij na hribovju, ki se dviga do 500 m visoko nad Mežiško dolino. Dostop z vozom po obč. poti 2—4 km od ban. ceste Guštanj—Dravograd. Same raztresene- kmetije. Lepi iglasti gozdovi, v višjih legah tudi prostrane senožeti. Gospodarstvo kot Tolsti vrh. Tolsti vrh, 613-106-81-18-18. Sr Dravograd 4—7 km, so du fin Prevalje 4—7 km, žand zdr pTt žup Guštanj 2—5 km, žel Dravograd 4—5 km, o 2—5 km, š v kraju ust. 1907, 2 odd. PJS, PCMD. Nm ca 360—900 m. Vas tvorijo zelo raztresene hiše, ki leže deloma v dolini ob Meži kraj ban. ceste Guštanj— Dravograd, deloma s. odtod po pobočjih gozdnatega hribovja, ki se najbolj vzpne v 1061 m visokem Steknetovem vrhu. Do najoddaljenejših kmetij je od ban. ceste dve uri daleč. Tik kraj Meže izvira 2.5 km daleč od Guštanja alkalični vrelcc, tako zvana tolstovrška slatina; poleg je gostilna s tujskimi sobami. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Mnogo gozdnih delavcev. Navadna jabolka, hruške in češplje; domači sadjevec in žganje. Prodaja živine in živinorejskih proizvodov v okolico. Nekaj lesa gre tudi v tujino. Hribovje je precej bogato divjačine. Na Šteharskem vrhu (840 ni) je lovska koča; prenočišča tudi pri ondotnili kmetih. Kraj žel. prelaza stoji na nekoliko vzvišenem mestu nad ban. cesto spomenik z napisom in stihi gen. Maistra, postavljen 1924 v spomin junaku Francu Malgaju in tovarišem, ki so tu 6. maja 1919 padli v borbi za osvoboditev Koroške. Zelenbreg (Šelemberg), 171-30-18-7-4. Sr Dravograd 10 km, so du fin Prevalje 5 km, žand zdr žel pTt š žup Guštanj 6 km, o 5—6 km. Nm 600—900 m. Raztresene kmetije v hribovju pod Strojno (1054 m), sz. nad Guštanjem. Prometne in gospodarske razmere kot Tolsti vrh. Občina Marenberg Preb. 2140, hiš 334, posest. 213, koč. 65, najem. 56. Površina 472.80 ha; njiv in vrtov 255.50, trav. in paš. 106.70, sadovnjakov 74, gozdov 36.60, ostalo 0. Občini pripada sorazmerno majhno ozemlje med Dravo in državno mejo. Dravo spremlja na levi strani 1—2 km široka in 5 km dolga prodna terasa, na kateri se razprostira rodovitno Marenberško polje. Na s. obdajajo polje položnejša in deloma strma skalnata pobočja Kobanskega, po katerem drži avstrijska meja. Tu prevali hribovje na sedlu Radiu (670m) edina dobra cesta, ki veže naše Podravje z avstrijsko Štajersko. Značilna za občino je velika razširjenost njiv in vrtov, ki zavzemajo tako površje kot gozdovi. Poleg žita in krompirja, ki ga pridelujejo preko lastnih potreb, so na Marenberškem polju zaradi prikladnih tal in zavetne lege precejšnji hmeljski nasadi (ca 80ha). L. 1934. so pridelali 576 meterskih stotov hmelja. Tudi gozdarstvo (največ smreke in jelke) in v zvezi s tem lesna industrija in trgovina, je dobro razvito. V normalnih razmerah izvozijo iz občine ca 350 vagonov lesa, največ v Italijo in Madjarsko. Lepe dohodke donašata živinoreja in sadjarstvo. V ravnini pridelujejo surovo maslo tudi za prodajo. Kot letovišče prihaja v poštev Marenberg, ki je naravno izhodišče turističnih izletov na razgledne obmejne vrhove. Dobrava, 60-14-10-4-0. Sr Dravograd 17 km, so žand zdr fin o pTt š žup Marenberg 2 km, du Prevalje 29 km, žel Vuli-red—Marenberg t km. Nm ca 350 m. Prijazna vasica na levem bregu Drave vrh terase za večjim ovinkom ban. ceste, ki semkaj pridrži iz Vuhreda po mostu črez Dravo in se nato nadaljuje proti Marenbergu. Tu se pričenja ravno in rodovitno Marenberško polje, kjer se menjavajo travniki, polja, obsežni limeljniki in manjši gozdovi. Pridelovanje krompirja in hmelja za prodajo. Precejšnja živinoreja in sadjarstvo. Mnogo jabolk razpečajo v Maribor in druge kraje. Gostilna s prenočišči. Naravno kopališče na Dravi. Gornja Vižinga, 264-38-18-15-5. Sr Dravograd 16 km, so žand zdr fin o pTt š žup Marenberg 2 km, du Prevalje 28 km, žel Vulired—Marenberg 5 km. Nm 358 m. Vas leži z. od Ma-renberga na obeli straneh ban. ceste. Sončen kraj z odprtim pogledom proti j.; iglasti gozdovi na s. strani. Kmetijstvo. Vodni mlini ob potoku. Vas se prvič omenja že 1161 kot last admontskega samostana. L. 1204. je Oton Dravograjski podelil vetrinjskemu samostanu tukajšnjo kmetijo. Podr. cerkev sv. IIja se omenja že 1278, 1683 so jo prezidali. V začetku 18. stol. so zgradili novo cerkev. Sedanja stavba je iz 1792; po požaru 1834 so jo prenovili. V cerkev je vzidana rimska nagrobna plošča. Marenberg, trg, 890-133-105-10-18. Sr Dravograd 17 km, so žand zdr fin o pTt š žup v kraju, du Prevalje 28 km, žel Vulired —Marenberg 2.5 km. Šola ust. 1827, 9 odd. Obrt. nad. š. Javna knjiž., SKJ, RK, PJS, NO, Kat. prosv. d.. Gas., Godba, Strel, druž., Tujsko prom. d., Skup. zdr. obrt., Zdr. obrt. obl. strok., Ceb. podr. Zdravnik, advokat, notar. Vodovod. Elektrarna. Nm 371 m. Prijazna zavetna lega na vznožju Kobanskega pod strmimi skalnatimi Pavlijevimi pečmi (598 m) in Starim gradom (573 m) vzdolž banovinske ceste Maribor^Dravograd. Na z. strani lepega trga, ki se razprostira 1.5 km daleč ob tej ban. cesti, se odcepi precej strmo izpeljana ban. cesta na obmejni preval Radel (670m) in dalje v Avstrijo; na v. strani kraja pa se oddeli ban. cesta proti Dravi, držeč nato po mostu čez reko v Vulired. Vzporedno z radelsko cesto priteka iz Kobanskega Radelski potok, ki loči Marenberg od Gornje Vižin-ge. Lepe visoke hiše in nove vile v trgu razodevajo gospodarsko trdnost njenega prebivalstva. Precej protestantov. Kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina, obrt in industrija. Obširna polja in hmeljski nasadi na prostranem Marenberškem polju; tu stoji ob ban. cesti proti Dobravi domača hmeljarna. Znatno pridelovanje krompirja, ki ga letno do 30 vagonov izvozijo v Avstrijo; ves hmelj (letno ca 300q) prodajo v Nemčijo in Ameriko. Reja lepega goveda in svinj za izvoz v tujino. Izdelovanje surovega masla, ki ima odjemalce v Mariboru in drugih krajih naše države. Tudi sadjarstvo je na lepi višini; žlahtna jabolka (letno ca 3 vagone) prodajajo zlasti v Nemčijo. Ribolov v Dravi in potokih. Vodni mlini in žage. Znatna lesna industrija, tovarna usnja, strojarna kož. Izvoz mehkega lesa v Italijo, Madjarsko in Švico (letno ca 250 vagonov). Idilično letovišče, ki nudi vse udobnosti. Gostilne s tujskimi sobami. Lepa okolica; pripravno izhodišče izletov na Kobansko, po Dravski dolini in na Pohorje. Jama Huda luknja v neposredni bližini nad trgom. Deloma markirane poti k Sv. Trem Kraljem (823 m, l'/2 ure, razgled), na prelaz Radel (670 m, 1K ure), na obmejni Kapu nar je v vrh (1049 m, 2 uri, razgled), k Sv. Urbanu na Radlah (900 m, 21/, uri, razgled), k Sv. Pongracu (900 m, 3 ure, razgled) itd. Že v predzgodovinski in rimski dobi je vodila tod po Dravski dolini važna cesta (odkriti rimski napisni kamni na Marenberškem polju). V srednjem veku je bil M. med najstarejšimi naselbinami v »marki onstran Dravskega gozda« (t. j. v Krajini med Pohorjem in Kozjakom). Prvotno nazvan Radie, se je začel kraj v 13. stol. po Marijini cerkvi in po gradu ime- novati Marenberg (prvič 1271); vendar se je prvotno ime Radie ohranilo v okolici do danes. M. se prvič omenja med 1007 in 1043 kot last grofa Askvina, ki je bil sorodnik bi. I leme Breže - Seliške. Njegov poznejši lastnik grof Werigant je okoli 1122 podaril svoja posestva v »provinci na Radiu« solnograškemu nadškofu. Ta jih je odstopil admontskemu samostanu. Toda slednjemu jih je kmalu vzel grof Bernard Spanheimski. Po njegovi smrti (1147) je prešel M. v roke šent-pavelskega samostana na Koroškem. Kmalu je postal M. tako pomemben, da je bil povzdignjen v trg (prvič se omenja 1268). Trg je imel gotovo pravico do sejmov, ki so se vršili pri ' cerkvi. Tedenski tržni dan pa mu je dovolil šele 1437 vojvoda Kriđerik III. Turki so razrušili trg 1480 in ponovno 1522. Požar pa ga je uničil 1721 in 1727. Kuga, legar in druge epidemije so tu morjle 1473, 1679—1682, 1786—1787 in 1855. M. je bil nekdaj znamenit radi svojega starega gradu in dominikanskega samostana. Prvotni marenberški grad, tako zvani grad na Kamnu, je okoli 1161 sezidal Kolon Mariborski. Po Marijini cerkvi, ki je bila zgrajena v drugi polovici 13. stol., je grad dobil ime Marijin hrib ali Marenberg. Ta grad je pozneje izginil brez sledu. Na zemljišču šentpavelskega samostana na hribu nad trgom je bil pozneje postavljen novi grad, o katerem pričajo danes le njegove razvaline, ki jih ljudstvo naziva Stari grad. Ta grad se prvič omenja med 1193 in 1220, a je gotovo mnogo starejši. Kot ministeriali šentpavelskega samostana so ga prvotno posedovali Marenberški gospodje, med katerimi se prvi omenja Hartl Marenberški (1199). Najimenitnejši te rodbine je bil Siegfrid, ki je pomagal češkemu kralju Otokarju Premyslu pregnati Ogre iz Štajerske. Toda ko se je Siegfrid pozneje Otokarju izneveril, ga je dal ta 1271 po Ortolfu Slovenjegraškemu ujeti in odvesti v Prago, kjer je bil obglavljen. Pokopan je v marenberškem samostanu; v njem počiva tudi njegova vdova, ki je tu umrla kot redovnica (1304). Po Siegfridovi smrti je dal šentpavelski samostan grad v fevd Pfannberškim grofom. Ti so ga znova pozidali, ker ga je verjetno kralj Otokar 1278 razrušil. V vrsti poznejših fevdnikov se v 15. stol. omenjajo tudi Celjski grofje. Ti so bili obenem zakupniki tukajšnje mitnice in sodstva. L. 1484. je cesar Friderik III. dovolil grajskemu zakupniku Juriju Koloniču po 60 pfenigov mitnine od vsakega soda vina, ki se tu prepelje čez Dravo. Zato pa je moral Kolonič utrditi grad, ki so ga 1480 razrušili Turki. L. 1574. je grad strela dvakrat delno razrušila. Pozneje obnovljeni grad je konec 17. stol. kupil ondotni dominikanski samostan. Po požaru 1697, ki je grad popolnoma razrušil, stavbe niso več obnovili. Takrat so prenesli upravo gospoščine v novi grad, ki je bil dotlej gotovo grajska pristava. Grad je po ukinitvi marenberškega samostana 1782 prešel v roke verskega sklada. Še sedaj ohranjena in obljudena stavba v trgu je danes last Doroteje Zupane, ki je tudi lastnica razvalin Starega gradu. Nekdanji marenberški dominikanski samostan sta ustanovila pred 1251 Siegfrid Marenberški (f 1272) in njegova inati Gizela, ki sta mu zraven pri-zidala cerkev Marijinega Oznanenja. Samostan sta obdarovala z zemljišči na Pohorju pri Slovenjemgradcu in ob Glini na Koroškem. Redovnice so bile večinoma plemkinje. V dobi turških napadov in reformacije je samostan veliko trpel. Veliko škodo so mu prizadeli tudi požari 1584—1586. Od 1650 do 1666 so sezidali novo samostansko poslopje. Ta čas so domini-kanke kupile vuzeniško (1663), nato (1669) marenberško gospoščino ter (1693) grad Kienhofen in lvniški stolp na Muti. L. 1732. in 1780. je samostan znova pogorel. V dobi jožefinskih reform so ga 1782 končno ukinili; cerkveno opravo so prenesli v bližnje cerkve, Marijine kipe, ki so stali pred samostanom, so premestili v trg, zapuščino samostanskih ustanoviteljev pa v marenberško župno cerkev in pozneje v Joan-neum v Gradec, kjer je še danes. Cerkev in stolp sta se začela kmalu podirati in ni o njih več vidnih ostankov. Samostansko poslopje, ki so ga preuredili v bolnico, je tudi začelo pozneje propadati in je danes v popolnem razsulu; v njem stanujejo sedaj siromašni ljudje. V trgu je nekdaj obstajal tudi samostan celestink, ki je bil 1782 ukinjen. Župnija Marenberg (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 2230 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Mihaela. Prvotna cerkev je bila zgrajena gotovo že v 12. stol. Prvič se omenja 1255. Sedanja cerkev ima gotski presbiterij in ladjo, ki je bila prizidana v začetku 18. stol.; prenovljena je bila 1824 in 1931. Presbiterij ima fresko slike iz 1523, ki so najstarejši primeri čiste renesanse pri nas. Cerkev je bila najprej podr. dravograjske prafare. Župnija je postala med 1251 in 1349 in je mati sledečih sedanjih župnij: Mute, Pernic, Sv. Jakoba na Soboti in Sv. Lovrenca nad Ivnico (zadnji dve v Avstriji). Cerkveno je pripadala prafara do 1787 lavantinski škofiji, nato do 1859 se-kovski in poslej zopet lavantinski škofiji. V trgu stoji Marijin steber, ki je umetniško delo iz dobe 1760—1783; restavrirali je bil 1899. Križev pot je iz 1724. Kalvarija je obzidana; na kamenitih podstavkih so kipi, od katerih sta zanimiva krasna starinska kipa Zal. M. B. in sv. Janeza Ev. Kalvarijo so renovirali 1784 in 1859. ' , , Spodnja Vižinga, 311-27-14-9-4. Sr Dravograd 19 km, so žand zdr fin o pTt š žup Marenberg 2 km, du Prevalje 30 km. žel Vuhred—Marenberg 4 km. Nm 329 m. Vas lezi na levem bregu Drave kraj ban. ceste Marenberg—Brezno ob vstopu iz ozke doline na široko Marenberško polje. H kraju spada zaselek Ehart. Kmetijstvo in gozdarstvo. Iglasti gozdovi. Mlini in žage ob potokih, ki se tu izlivajo v Dravo. Letno izvoz lesa ca 10 vagonov. Prvotna podr. cerkev sv Martina je zelo stara (zvon ima letnico 1534) in so jo mnogokrat prezulali. Sedanja stavba je iz 1702; od preje (1672) je le zvonik. Sv Janž nad Marenbergom, 376-63-30-15-18. Sr Dravograd 20 km, so žand zdr fin o pTt š žup Marenberg 3 km, du Prevalje 33 km, žel Vuhred—Marenberg 6 km. Nm 551 m. Hribovita lega na Kobanskem med Marenbergom in drž. mejo pil Ka-punar jevein vrhu (1049 m). Zelo raztresene kmetije. Dostop do njih deloma z vsemi vozili po ban. cesti Marenberg—Radel, deloma z vozom po obč. potih 2—5 km od ban. ceste. Man j rodovitno. Kmetijstvo, lesna trgovina. Priljubljena turistična postojanka s precejšnjim razgledom izpred cerkve. Markirana pot iz Marenberga in nato dalje k Sv. Urbanu. Podr. cerkev sv. Janeza na Radiu stoji na mestu prvotne kapele, ki jo je dal postaviti 1725 kmet Marko Gerhold na svojem zemljišču. Cerkev je iz 1735 in je takoj zaslovela kot božja pot. Tu je nekdaj obstajal beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Sv. Trije Kralji, 239-59-36-12-11. Sr Dravograd 18 km, so žand zdr fin o pTt š žup Marenberg 4 km, du Prevalje 29 km, žel Vuhred—Marenberg 7 km. Sol. stanica z 1 odd. Nm 823 m. Razložena vas v hriboviti legi s. od Marenberga do drž. meje. Dostop z vozom po obč. potili 3—7 km od ban. ceste. Skalovito, manj rodovitno. Iglast in bukov gozd. Vodni mlini ob Radel-skem potoku. Kmetijstvo, lesna trgovina. Smuški tereni. Priljubljena izletna točka. Markacija iz Marenberga. Vrli gozdnatega hriba stoji 1 km j. od drž. meje podr. cerkev sv. Treh Kraljev, izpred katere je lep razgled na avstrijsko stran, po Dravski dolini in na Pohorje. Cerkev je bila zgrajena 1691 do 1732. Občina Mežica Preb. 2939, hiš 316, posest. 52, koč. 65, najem. 29. Površina 4505.64 ha: njiv in vrtov 457.50, trav. in paš. 821.30. sadovnjakov 50 gozdov 2743, ostalo 433.84. Občina leži na obeh straneh Meže v zgornjem delu Mežiške doline, ki jo na z. obdaja široki in zelo razčlenjeni masiv Pece, na v. pa predgorje nekoliko nižiega Plešivca (1696 m . Preko Pece drzi drz. meja čez na i višji vrh' Veliko ali Kordeževo glavo (2126 m) tako, da pripada Jugoslaviji le tretjina tega obsežnega gorskega masiva- njegov večji del z le malo nižjo Lusko Kopo (2114 m) pripada Avstriji. Značilna za Peco so široka grbasta slemena, male, kraškim vrtačam podobne dolinice in skalnata pre-padna pobočja, s katerimi pa se gora mnogo bolj strmo nagiba na avstrijsko koroško stran nego proti Mežiški dolini. Peco polivajo. -K n^V^'n^^nr Ta zavzema jo v^ cefot^^kor^ 10% površja^ panjev (mnogo rS ^ni čebela^r bonosen je tudi ribolov (mnogo postrvi). Največjega gospodarskega P^a'zvito Na prebivalstva pa je rudarstvo, ki je t ze dolg « '^katerih rude ki Te dala 18.600 ton svinčenega in 2500 ton cinkovega koncentrata (topilnice v Žerjavu, glej občina črna). Vsi rudniki so last angleške družbe The Central European Mineš Limited ki ima svoj sedež v Zagrebu. V občim nahajamo tudi rjavi premog in železno rudo, ki se pa ne eksploatirala. Premogovnik je kraj Mežice in last grofa Jurija riiurna, lez.sce Sne rude pa e blizu drž. meje v Lomu (lastnik g. Muska-tevc iz Laškega). Prebivalstvu donaša zadnji cas lepe dohodke tujski promet. Mežica je že lepo urejeno letovišče, ki nudi mnogo udobja, obenem pa je tudi priljubljeno izhodišče izletov na Peco zlasti odkar so postavili oskrbovano planinsko Ule-tovo kočo (1654 m) ob vznožju Male Pece (1718 m). Zadnja le a obiskujejo Peco tudi smučarji, ki so odkrili tu idealna vezba-lišča. V občini so tudi lepi lovski revirji (lisice, zajci, jazbeci, dlVjfJ^Zei86 34-14-2-14 Sr Dravograd 19 km, so du žel Preval ie^km žand o pTt š žup Mežica 5km. zdr fin črna 10km. Nm ca 650 m. Raztresena vas s. od Mežice kraj drz. meje v hriboviti legi ob obč. poti I -5 km od ban. ceste Poljana— Mežica. H kraju spada tudi neznaten del vasi Zgornjih Libuč, v kolikor so pripadle Jugoslaviji. Dostopno z vozom. Kmetijstvo, delo v rudniku in prodaja lesa kot Onkraj Meže. Izletna točka nad vasjo ležeči Hamunov vrh (769 m). Mežica, 653-60-3-26-4. Sr Dravograd 20 km, so du žel Prevalje 8 km, žand fin o pTt š žup v kraju, zdr Črna 8 km. Drž. mešč. šola ust. 1926, 4 odd. Nar. šola ust. 1877, 8 odd. Gosp. nad. š. javna knjiž., SKJ, Gas. župa in Gas., PJS, Kolo j. s., Slov. kat. izobr. d., JS, JUU, PČD, Zveza rudarjev, Jug., Šah. klub, Podr. SPD, Podr. NSZ. Elektrarna in vodovod. Nm 491 m. Največji kraj ob srednjem toku Meže v gorski kotlini poleg ban. ceste Prevalje—Črna. Avtobusna zveza na obe strani. Precej velika vas deloma v nekoliko vzvišeni legi okrog farne cerkve, deloma na dnu doline ob cesti, kjer se razprostira novejši del kraja. Mnogo rudarjev. Sedež angleške rudarske družbe, ki eksploatira svinčeno rudo v Mežiški dolini. Precej trgovcev in obrtnikov; umetni mlin. lesna industrija, v ostalem kmetijstvo. Srednje rodovitno. Poljedelstvo v skromnem obsegu. Mlekarna. Surovo maslo za prodajo domačemu delavstvu in deloma za izvoz. Mnogo sadnega drevja (ca 2500 jablan, 1200 hrušk, 350 sliv in 150 češenj). Razvito umno čebelarstvo; ca 250 panjev. Povsod v okolici večinoma iglasti gozdovi (smreka, jelka, bor, mecesen, bukev). Izdelovanje de-sak in tesanega lesa, ki ga prodajajo bližnjim lesnim trgovcem ali pa direktno izvažajo v Italijo. Obilo užitnih gob v gozdovih; postrvi v Meži in drugih potokih. Mizarstvo, izdelovanje kotenine, šiber in svinčenih cevi. Zelo zdravo podnebje, krasna lega in mirno gorsko zatišje nudijo vse pogoje, da postane kraj vprav središče živahnega tujskega prometa v Mežiški dolini in priljubljeno letovišče. Dobre gostilne s tujskimi sobami. L. 1934. otvorjeno moderno kopališče. Izhodišče daljših in krajših izletov na vse strani. Markirane poti na Štalekerjev vrh (754 m, A ure), Hamunov vrh (769 m, % ure), Volinjak (886 m, I uro), k Sv. Lenartu (1020m, ure. božja pot), k Sv. Heleni v Podpeci (986 m, i'A ure, božja pot), k Ulctovi koči na Mali Peci (1654 m, 3 ure), oziroma dalje na Peco (Kordeževa glava 2126 m, 4 ure), na Plešivec (1696 m, planinski dom, 3A ure). V okolici Mežice, zlasti na Peci so zelo ugodne prilike za smučanje. Kraj je znan radi prastarega rudarstva, ki sega že v rimsko dobo. V srednjem veku je v dobi turških napadov rudarstvo za nekaj časa prenehalo. Pozneje, zlasti po 1809, ko je rabeljski rudnik prišel pod francosko oblast, so rudarstvo v Mežiški dolini pospeševale posebno državne oblasti. V zadnjih 75 letih se je svinčeno rudarstvo razvilo do viška. Svinčeni rudnik in tvornice jekla so imeli tu grofje Thurni. L. 1868. je Pavel Miililbacher ustanovil podjetje Bleiberger Bergwerks-Union (BBU), ki je prevzelo vse svinčene rudnike v Mežici, pod Dobračem in v Rablju. Središče delovanja te družbe je bilo v starih rudarskih naselbinah v Mežici in Črni. Rudarstvo in plavžarstvo se je kmalu razvilo v močno industrijo, ker se je obratovanje racionaliziralo z uvedbo strojev. L. 1921. je kupila od jugoslovanske vlade rudnik v Mežici angleška družba The Central European Mineš Limited Mežica. Danes je ta svinčeni rudnik najpomembnejši v naši državi; njegova produkcija znaša 1% celokupne svetovne produkcije svinca. Župnija Mežica (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 2127 duš. Prvotna prastara cerkev sv. Jakoba se prvič omenja 1154. Sedanja žup. cerkev je bila jiosvečena 1840. Cerkev je bila sprva podr. pliberške prafare. Iz nje se je izločila 1498 kot vikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v župnijo. Patronatske pravice še danes izvršuje pliberška graščina. Cerkveno je pripadala Mežica do 1461 oglejskim patriarhom, nakar jo je cesar Friderik III. podredil skupno z materjo župnijo v Pliberku tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. L. 1787. je pripadla M. lavantinski, 1859 pa krški škofiji. Od 1923 je dodeljena apostolski administraciji lavantinskega knezoškofa. Onkraj Meže, 281-25-11-14-0. Sr Dravograd 20 km, so du Prevalje 8 km, žand o pTt š žup Mežica 4 km, zdr fin Črna 6 km, žel Prevalje 9 km. Rudniška elektrarna. Nm ca 600 m. Raztresena vas v hriboviti legi ob obč. poti 1—4 km v. od ban. ceste pri Mežici. Kmetijstvo in delo v mežiškem svinčenem rudniku. Precej sadja. Oddaja mleka mlekarni v Mežico; prodaja mehkega lesa trgovcem v Farno vas. Izletne točke Vo-linjak (886 m) in Plešivec (1696 m). Plat, 129-18-7-11-0. Sr Dravograd 22 km, so du Prevalje 10 km, žand o pTt š Mežica 8 km, zdr fin Črna 5 km, žel Prevalje 9 km, žup Mežica in Prevalje 8 km. Nm 1020 m. Raztr.e-sene kmetije v hriboviti in precej strmi legi na s. in z. strani Jankovca (1231 m) ob obč. poti povp. 1 uro od ban. ceste Mežica—Črna. Kmetijstvo in prodaja smrekovega lesa lesnim trgovcem v Farno vas. Markirana pota iz Mežice in Prevalja na Jankovec in Plešivec (1696 m). Podr. cerkev sv. Lenarta. Podpeca, i i 14-101-6-4-0. Sr Dravograd 32 km, so du žel Prevalje 20 km, žand zdr fin pTt žup Črna 9 km, o 12 km, š v kraju ust. 1904, 3 odd. Javna šol. knjiž., Podp. d. za šol. mlad. s pev. in dram. ods., PJS, PČD. Nm 986 m. Razložena vas v zelo hriboviti legi na jv. podankih Pece (2126 m) ob obč. cesti in kolovoznih potih ca 1—2 h od ban. ceste Mežica—Črna. Dostop z vozom. Zaselki Mihev, Najbrževo in Sv. Helena. Manj rodovitno. Razen nekaj kmetij same rudniške hiše. Več rudniških rovov. Markirane turistične poti k Uletovi koči (1654 m) in na vrh Pece (2126 m). Koča stoji pod Malo Peco (1718 m) od 1928, ko jo je tu zgradila mežiška podružnica SPD. Velik poset poleti, a tudi pozimi, ker se tu zaradi idealnih smuških terenov prirejajo zimskosportni tečaji. V skalnati duplini stoji poleg koče lesen kip Kralja Matjaža (delo akad. kiparja N. Pirnata), ki je bil tu kot simbol naših sanj po nesvobodni Koroški slovesno ustoličen 1932. Podr. cerkev sv. Helene je lokalna božja pot. Kraj cerkve je grob srbskega vojaka, ki je tu padel v času nemške invazije 1919. Takraj Meže, 576-78-11-8-11. Sr Dravograd 22 km, so du Prevalje 10 km, žand o pTt š žup Mežica 3 km, zdr fin Črna 10 km, žel Prevalje 11 km. Nm ca 600 m. Raztresena vas v hriboviti legi ob obč. poti 1—3 km z. od ban. ceste pri Mežici. Dostop z vozom. Kmetijstvo, rudniško delo in prodaja lesa kot Onkraj Meže. Izletniška točka nad vasjo ležeči Štalekerjev vrh (754 m). Tu je nekdaj stal grad Štaleker, ki je danes v komaj še vidnih razvalinah. Grad je bil nekoč last gospodov Štalekerjev. Zdaj so grajska posestva v rokah kmeta Graufa. Občina Muta Preb. 2669, hiš 410, posest. 228, koč. 139, najem. 54. Površina 3608.56 ha: njiv in vrtov 787.12, trav. in paš. 660.55, gozdov 1793.17, sadovnjakov 57.12, ostalo 310.60. Občina zavzema ozemlje med Dravo in drž. mejo, na z. sega do potoka Bistrice, na v. pa do Hudega potoka. Teren je večinoma hribovit, le ob kolenu Drave je malo ravninskega sveta. Edino strnjeno naselje je Muta; vsa druga sestavljajo večinoma samotne kmetije in deloma zaselki. Zemlja je srednje rodovitna in večinoma porasla z gozdovi, ki tvorijo glavni vir dohodkov. Kmetijske panoge so zastopane le v tolikšni meri, da produkti zadostujejo za dom. Muta, trg, 946-118-60-48-10. Sr Dravograd 14 km, so fin Marenberg 5 km, du Prevalje 27 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr žel Vuzenica 3 km. Šola ust. 1858, 7 odd. Obrtno nad. š., SKJ, PRK, PJS, PCMD, Prosv. d., Strel, druž., Gas., Godb. d. železarne. Javna knjižnica. CM podr., podr. Čeb. d. Zdravnik. Nm 381 m. Trg leži ob državni cesti Maribor—Dravograd na terasi nad Dravo, ob izlivu potoka Bistrice in deloma v položnem pobočju s. odtod. Tu se odcepi banovinska cesta proti Gortini, ob kateri leži obcestni del naselja. Ta kraj sestoji iz Zgornje Mute, ki leži na pobočju, in iz Spodnje Mute na ravnem. Z. od naselja v kolenu Drave se razprostira diluvi-alno-aluvialno Mučko polje, ki ga na s. omenjuje Kobansko. Kmetijstvo le za domače potrebe. V veliki meri je prebivalstvo Mute in okoliških krajev navezano na delo v tovarni (železo-livarni), ki je na Spodnji Muti in izdeluje vse vrste železnih izdelkov po odlitkih. V fužini, ki tudi spada pod tovarno, se izdeluje poljsko orodje. Precejšnje dohodke dajejo povečini iglasti gozdovi. Prodaja lesnih polfabrikatov. Tujske sobe. Naravno kopališče v Bistrici. Izhodišče izletov na Kobansko in Pohorje. Ze v predzgodovinski in rimski dobi je vodila tod po Dravski dolini važna prometna pot na Koroško. O živi trgovini priča najdba aleksandrijskili novcev na Muti. Prvi znani lastniki kraja so bili v srednjem veku grofje Breže-Seliški. Zadnja tega rodu bi. Hema je okoli 1043 podarila svoja tukajšnja posestva bamberški cerkvi. Ker je imel kraj tudi v srednjem veku važno prometno lego med Štajersko in Koroško, so sem konec 12. stol. (po 1147) premestili mitnico iz Bistrice pri Selnici. V njeno varstvo so zgradili na Grašinu grad Mu-tenberg ali »na Muti«, ki se prvič omenja 1255. Tudi pod gradom se razvijajoča naselbina je dobila svoje ime po mitnici. Vas je že zgodaj dobila trške privilegije. Kot trg se prvič imenuje 1301. Grad, mitnico in trg, ki so pripadali bamberški škofiji so imeli v zakupu navadno štajerski deželni knezi. Od 1261—1278 je bil kraj last češkega kralja Otokarja 11., nato pa je zopet prešel v roke bamberške škofije, dokler ga ni ta izročila Celjskim grofom v zameno za neke druge gradove. Celjani so združili s tukajšnjim uradom vuzeniško graščino. Po izumrtju Celjanov 1456 so prevzeli Habsburžani njihovo posest. Deželnoknežji grad, na katerem so živeli od Habsburžanov postavljeni oskrbniki, je začel razpadati in bil po njihovem nalogu končno razrušen, nakar je bil urad priključen vuzeniški gospoščini. Grajske razvaline so danes zaraščene in že težko vidne. L. 1510. je cesar Maksimilijan podaril razvaline Žigi j Dietrichsteinu, ki je pa zgradil novi grad Kienhofen. Lastnik ohranjenega gradu je sedaj Ernest Leitinger, gostilničar na Zgornji Muti. Mutski grad in trg sta uživala pravico nižjega sodstva v mejah svojega pomerija. L. 1532. so Turki prvič in zadnjič izkopali Muto in zažgali samostan. V kraju je že od nekdaj razvito železarstvo. Tukajšnjo železarno so v aprilu 1934 opustili. Konec 1934 jo je kupila štajerska železna industrijska družba iz Zreč, ki je železarno preuredila in začela znova z obratom. Na Muti je nekdaj stal avguštinski eremitski samostan, ustanovljen pred 1271. Po nekem poročilu so tu živeli menihi že 1259. Samostan so bogato obdarovali grofje Viltuški, Vuzeniški, Marenberški, posebno pa Celjani. Samostan je bil 1785 razpuščen, njegovo premoženje pa razprodano in izročeno štajerskemu verskemu skladu. Poslopje je pozneje začelo razpadati. Župnija Muta (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 2000 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna prastara cerkev se omenja prvič 1349. Stavba je bila 1689 popolnoma prezidana in posvečena 1690. Veliki oltar je nov, stranski pa so iz 17. stol. Cerkev je bila sprva podr. dravograjske prafare in pozneje marenberške župnije. Iz slednje se je izločila kot župnija po 1349. L. 1789. se je izločila iz župnije novo ustanovljena lokalija sv. Jerneja nad Muto. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 lavantinski škofiji, nato do 1859 sekovski in poslej zopet lavantinski škofiji. Lavantinsko škofijstvo si je do danes ohranilo patronatske pravice nad župnijo. Podr. cerkev sv. Janeza na Spodnji Muti je bila baje postavljena že v 8. stol.; posvečena je bila 1052 baje od papeža Leona IX. Cerkev je rotunda; tristrano zaključeni kor je bil kasneje prizidan. Ladja spada med najstarejše kultne stavbe v Sloveniji. V njej je ohranjenih dvoje romanskih oken, v presbiteriju pa so še ohranjena tri gotska okna, od katerih ima eno ostanke zgodnje gotske slikarije na steklo. Pernice, 380-61-30-20-10. Sr Dravograd 15 km, so fin Marenberg 15 km, du Prevalje 27 km, žand o pTt Muta 9 km, zdr Vuzenica 12 km, žel Vuzenica—Muta 12 km, š žup v kraju. Šola ust. 1866, 1 odd. Javna knjiž., Kat. prosv. d. Nm 900 do 1100 m. Samotne kmetije v precej strmih pobočjih Sv. Urbana (1060 m), z. od potoka Bistrice in s. od Zgornje Gortine do drž. meje. K vasi spada tudi del Mlak (ca 950 m), v kolikor niso pripadle avstrijski republiki. Občinska cesta preko Zg. Gortine spaja vas z ban. cesto, od katere je oddaljena 4—8 km in je dostopna z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Precej skalovita, lapornata tla so srednje rodovitna. Ves pridelek se porabi doma. Lepi iglasti gozdovi dajejo les, ki se prodaja na pol obdelan na Muto. Nekaj zaslužka daje nabiranje gozdnih^ sadežev (brusnice in borovnice). Primeren kraj za letovišče. Župnija Pernice (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 397 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Simona in Jude. Prvotna cerkev se prvič omenja 1368. L. 1494. so jo oskrunili Turki, nakar so stavbo restavrirali in 1510 nanovo posvetili. Cerkev je bila sprva podr. dravograjske prafare. Iz nje se je izločila pred 1630 kot vikariat, ki je bil 1787 povzdignjen v župnijo. Župnija je mati 1778 ustanovljene in izločene lokalije Sv. Jakoba na Soboti, ki leži v Avstriji. Cerkveno so pripadale Pernice do 1787 lavantinski škofiji, nato do 1859 sekovski in poslej zopet lavantinski škofiji. Lavantinsko škofijstvo si je obdržalo patronatske pravice nad župnijo do danes. Tik drž. meje stoji podr. cerkev sv. Urbana na Planini (1330 m). Prvotno je tu stala lesena kapela, ki so jo zgradili v prvi pol. 18. stol. Presbiterij sedanje cerkve je iz 1825—1827, ladja pa iz 1833. Cerkev ima lep starinski zvonik in hrani zanimive slike. Sv. Jernej, 180-33-18-7-8. Sr Dravograd 18 km, so fin Marenberg 10 km, du Prevalje 30 km, žand pTt Muta 5 km, zdr Vuzenica 8 km, žel Vuzenica—Muta 8 km, o 6 km, š ust. 1880, 1 oddelek, župnija v kraju. Javna knjižnica, podružnica CM društva. Nm 1044 m. Raztresene kmetije v zelo hriboviti legi tik državne meje v. od potoka Bistrice. H kraju spada zaselek Radvanje. Dostop z vozom po občinski poti 5 km s. od drž. ceste pri Muti. Kmetijstvo in gozdarstvo. Župnija Sv. Jernej nad Muto (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 195 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja je bila prvotno zgrajena 1382. Ko je 1623 pogorela, so jo 1625 restavrirali. Prvotno je bila cerkev podr. inutske župnije. Iz nje se je izločila kot lokalija 1789, ki je postala pozneje župnija. Sv. Primož nad Muto, 439-85-48-26-11. Sr Dravograd 18 km, so fin Marenberg 5 km, du Prevalje 30 km, žand o pTt Muta 4 km, zdr žel Vuzenica—Muta 7 km, š in žup Sv. Jernej nad Muto 2.5 km. Nm ca 750—1050 m. Predel samotnih kmetij v hriboviti legi v. od deroče Bistrice. Dostop z vozom po obč. cesti 3—8 km od drž. ceste pri Muti. Ilovnata tla so precej ugodna za poljedelstvo, vendar se vsi produkti porabijo doma. Domači liruševec. Živine prodajo malo. Skoraj % ozemlja je pokritega z iglastimi gozdovi, ki dajejo letno do 6 vagonov rezanega lesa za izvoz. Mnogo žag ob potoku Bistrici. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana na Radiu je iz 15. stol. Sp. Gortina, 274-30-17-13-5. Sr Dravograd 11 km, so Marenberg 6 km, du Prevalje 23 km, fin Marenberg 8 km, žand o pTt Muta 3.5 km, zdr Vuzenica 5 km, žel Vuzeliica—Muta 5 km, š Muta 3 km, žup Muta 4 km. Nm 370 m. Vas leži ob ban. cesti z. od Mute na ozemlju, ki je malo nagnjeno proti Dravi, pod Gortinskim vrhom. Na dravski terasi med obema cestama se razprostira večidel iglasti gozd, imenovan Dobrava. 1 km z. od središča vasi, se ban. cesta združi z drž. cesto, ki drzi tik ob Dravi. Tu sta ob kolenu drave zaselka Ribičje in Sv. Peter. Zelo zdravo podnebje, peščen svet. Rodovitna polja. Pridelovanje žita in okopanin, zlasti krompirja, ki ga prodajo letno 2—3 vagone. Živino prodajajo na Muto. Razvito sadjarstvo, zlasti goje jabolka. V dobrih letinah prodajo do 2 vagona sadja. Važen dohodek dajejo gozdovi. Prodaja drv, stavbnega lesa in hlodov. Ribolov na Dravi. Kraj se prvič omenja 1147. Med 1193 in 1220 je Gotfrid iz Grabštajna podelil šentpavelskemu samostanu na Koroškem eno kmetijo pri Gortini. Podr. cerkev sv. Štefana je bila zidana okoli 1700. Prvič se omenja 1724. Lepo lego tik nad Dravo ima podr. cerkev sv. Petra, ki je bila zgrajena v 15. stol. v gotskem slogu. Vrata, 190-28-20-5-5. Sr Dravograd 9 km, so fin Marenberg 9 km, du Prevalje 21 km, žand Muta 6 km, zdr Vuzenica— Muta 8 km, žel Trbonje 1—2 km, o 5 km, pTt Muta 4 km, župnija Dravograd 8 km, š v kraju ust. 1884, 1 odd. Javna knjiž., PRK, PJS. Povp. nm ca 400 m. Pobočna lega na 1. bregu Drave nasproti Trbonj tik nad drž. cesto. V neposredni bližini brod čez Dravo. Kmetijstvo in lesna trgovina. Vodne žage. Vas se prvič omenja že 1161 kot last admontskega samostana. Zgornja Gortina, 260-55-35-20-5. Sr Dravograd 10 km, so fin Marenberg 8 km, du Prevalje 22 km, žand o pTt Muta 5 km, zdr žel Vuzenica—Muta 8 km, š Vrata 3.5 km ali Pernice 4 km, žup Muta in Pernice 5 km. Nm 380—850 m. Vas sestoji iz samotnih kmetij, ki leže na z. položnem pobočju Gortinskega vrha proti Pernicam med Sv. Primožem, Spodnjo Gortino in Vratami. Dostop po obč. cesti, povpr. 2 km od ban. ceste Sp. Gortina—Muta. Lepa prisojna lega, sveže zdravo podnebje. Kmetijstvo za domačo porabo. Precejšnja živinoreja. Nekaj živine prodajo na Muto. Obsežni gozdovi. Predelava mehkega in trdega lesa na žagah ob Bistrici v polfabrikate, ki jih prodajajo po vsej državi. Občina Prevalje Preb. 4984, hiš 733, posest. 357, koč. 301, najem. 75. Površina 8688.41 ha: njiv in vrtov 1608.08, trav. in paš. 2030.45, sadovnjakov 49.50, gozdov 4915.10, ostalo 85.28. Občini pripada j. in z. pobočje Strojne (1054m) do drž. meje, dolina Meže, kjer je nekaj nižinskega, toda mokrotnega in poplavam često izpostavljenega ozemlja, ter hribovito zaledje j. odtod do Jan-kovca (1231 m) in Plešivca (1696 m). Z obeli strani pritekajo tu Meži gorski potoki, in sicer z leve Šentdanijelska reka in Tol-stovrški potok, z desne pa Leški in Barbarski graben. Večino pokrajine pokrivajo iglasti gozdovi (smreka, mecesen, bor). Nad tretjina gozdov je last grofa Douglasa Thurna, precej gozda pa poseduje tudi Vincenc Thurn. Zelo pomembna lesna industrija in trgovina. Velika parna žaga, 12 vodnih žag, tvornica za lesovino. V normalnih razmerah se odpremi iz Prevalj letno ca 1200 vagonov lesa v notranjost države in v tujino. Kmetijstvo le za domače potrebe ali za prodajo v bližnjo okolico. Ga 70 vodnih mlinov ob zgoraj imenovanih potokih. Tudi sadje goje prebivalci večidel le zase; pridelovanje domačega sadjevca. Na več mestih so ležišča dobrega rjavega premoga, ki so ga še nedavno eksploatirali v večji meri (Lese, Holmec). Močno razvita obrt v Farni vasi, kjer je tudi sedež lesne industrije in trgovina. Hišna obrt (izdelovanje cokelj, košev kosar platna) je še precej ohranjena v hribovitih krajih. Postrvi v Meži in potokih. Mnogo gozdnih sadežev (maline brusnice, borovnice) in razne divjačine (srne, divje koze, gozdni in planinski zajci, lisice, kune, jazbeci, divji petelini, jerebice, gozdni golobi). Mali zaselki ali samotne kmetije po hribovitem ozemlju. Prirodno naraščanje prebivalstva je precejšnje; izseljevanja ni skoraj nobenega. Pogoji za tujski prometso ugodni. Markirane poti na Urško goro ali Plešivec (1696 m), ki nudi krasen ražgled in ima vse leto oskrbovan planinski dom Več primernih krajev za letovišče, zlasti Farna vas ter Št. Danijel in Strojna, ki pa sta doslej se malo poznana. Tod so tudi lepi smuški tereni. „ Belšak, 80-14-8-4-2. Sr Dravograd 24 km, so du fin zel o oTt Preval je 12 km, žand Mežica 10 km, zdr Prevalje-Gustanj 12 km, š Lokovica 4 km, žup Št. Dani jel 5 km Povp. nm ca 650 m Razložena vas med št. Danijelom Dolgim brdom in državno mejo na jz. pobočju Strojne 1054 m) ob obe. poti 1-3 km od ban. ceste Prevalje-drž. meja. Kmetijstvo in goz- darstvo kot Lokovica. Na v. strani vasi teče Šentdanijelska reka, ob kateri so vodni mlini. Breznica, 189-39-21-15-3. Sr Dravograd 14 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 4 km, zdr Prevalje—Guštanj 4 km. Povp. nm ca 600m. Hribovita prisojna lega na s. strani Mežiške doline ob obč. poti ca 2 km od ban. ceste pri Prevaljah. Dostop z vozom. Raztresene kmetije. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Domači sadjevec. Izvrsten planinski med. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa v dolino. Kot domača obrt izdelovanje cokelj, pletenje košar in košev; v mali meri tudi še tkanje platna za lastno uporabo. Dobja vas, 221-23-11-12-0. Sr Dravograd 10 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 3 km, zdr Prevalje—Guštanj 2 km. Nm 410 m. Vas leži v Mežiški dolini kraj ban. ceste Prevalje—Guštanj. Kmetijstvo, gozdarstvo, tovarniški in gozdni delavci. Sadje v glavnem za domači sadjevec. Manjši, jjretežno iglasti gozdovi. Prodaja živinorejskih produktov v okolico, trgovanje z lesom. Odtod drži pot v Kotlje in Rimski vrelec (1 uro). V Zagradili odkriti rimski sarkofag je shranjen pri Brančurniku. Dolgo brdo, 285-45-12-29-4. Sr Dravograd 21 km, so du fin o pTt Prevalje 9 km, žand Mežica 8 km, zdr Prevalje—Guštanj 11 km, žel Holmec Okm, š Lokovica 2 km, žup Št. Danijel 4 km. Nm ca 550 m. Razložena vas v nekoliko hriboviti in gozdnati pokrajini kraj. ban. ceste Poljana—drž. meja in s. odtod proti Št. Danijelu. Gospodarstvo kot Lokovica. Na ozemlju te vasi leži naše obmejno postajališče Holmec. Farna vas, 1323-129-114-12-3. Sr Dravograd 12 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 1 km, zdr Prevalje—Guštanj 3 km. Oblasti, uradi in društva — glej Prevalje! Nm 378 m (kolodvor), 427 m (far. cerkev). Kraj leži na 1. bregu deroče Meže ob ban. cesti Dravograd—Poljana, izpred kolodvora redno vozijo avtobusi v Mežico in Črno. Velika, široko pozidana vas z mnogimi ličnimi stavbami ima značaj izrazitega trgovskega, obrtnega in industrijskega kraja. Rodovitna črna zemlja. Pridelovanje raznih poljskih pridelkov, zlasti žita in krompirja. V malem obsegu goje tudi hmelj. Jabolka za mošt, v dobrih letih tudi izvoz v Nemčijo. Čebelarstvo in ribogojstvo (belice, postrvi) šele v razvoju. Po okolnih pobočjih hribov se raz- . . L 1 „ I.. .'..I n „ i! ir> Un lrmn mr/no \-i L-i cn v 7nnfni mori ln<*t nato prenesli v Donauitz na Gornje Štajersko. Okrog 70 raznih obrtnikov in trgovcev. Večja žel. postaja, carinarnica, izvoz lesa v notranjost države in v tujino. Krasna okolica. Markirane poti na vse strani. Izhodišče izletov na Brinjevo goro, kjer je lična kapelica sv. Kuzme in Damijana (% ure), na Riflov vrh (1 uro, 726m), na jankovec (1231 m, 2M ure), na Hom (1189 m, A ure), k cerkvi sv. Lenarta (1020 m, 2 uri), na Rimski vrelec (letovišče, izvir slatine, l'A ure), na Volinjak (886 m, 1K ure), na Navrški vrli (602 m, Kure), na Leše (star premogokop, 1 uro), na Strojno (997 m, 2% ure), k Št. Danijelu (688 m, 1 Vi ure), na Plešivec (4 ure) itd. Župnija Devica Marija na Jezeru (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 4455 duš. Zupna cerkev Device Marije na Jezeru. Postanek prvotne romarske cerkve je zavit v pripovedke. Stavbo so 1890 prezidali in razširili. Triladijska cerkev ima dobro ohranjene fresko slike v presbiteriju, na svodu glavne ladje in na obokih in stenah obeh stranskih ladij. Oltarji so večinoma v romanskem slogu. V stranski kapeji pod masivnim zvonikom je dobro ohranjen romanski oltar iz 1341. Tu je bil preje glavni oltar prvotne cerkve. Cerkev je bila sprva podružnica župnije v Libeličah, s katero je bila inkorporirana samostanski graščini v Dobrli vasi. Sedanji lastnik te graščine, šent-pavelski samostan, še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo, ki se kot taka prvič navaja že 1335. Iz prevaljske župnije se je 1725 izločila novoustanovljena župnija v Gu-štanju. Cerkveno je pripadala Farna vas do 1751 oglejskim patriarhom, do 1787 goriški nadškofiji in do 1859 lavantinski škofiji, ki jo je takrat odstopila krški škofiji. L. 1923. je bila dodeljena apostolski administraciji lavantinskega knezoškofa. Tu rojen Sclilogel Franc (r. 1851), slikar akvarelov z bosanskega bojišča, ilustrator raznih nemških listov in revij. Jamnica, 199-28-13-5-10. Sr Dravograd 24 km, so du žand fin o pTt Prevalje 12 km, zdr Prevalje—Guštanj 15 km, žel Holmec 6 km, š žup Št. Danijel 4 km. Nm ca 600—700 m. Vas leži s. od Št. Danijela na pobočju Strojne (1054 m) tik drž. meje. Dostop z vozom po obč. poti 7 km od ban. ceste Prevalje—drž. meja. Zelo raztresene kmetije v povirju Šentdani-jelske reke. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Strojna. Vodni mlini. Krasna razgledna točka na gozdnem obronku Pernače puše ob poti iz Št. Danijela v Strojno. Kot, 168-16-9-6-1. Sr Dravograd 17 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 7 km, zdr Prevalje—Guštanj 10 km. Nm 688 m. Raztresene kmetije v hriboviti legi pod Plešivcem (1696 m) j. od Prevalj ob obč. poti, 1 uro od ban. ceste. Dostop z vozom. Manj rodovitno., Kmetijstvo in gozdarstvo kot Leše. Živinoreja; poleg goveda precej ovac in koz. Dva mlina, žaga ob Barbarskem grabnu. Smuški tereni. Leše, 454-87-21-62-4. Sr Dravograd 15 km, so du žand fin žel o pTt žup Prevalje 3 km, zdr Prevalje—Guštanj 6 km, š v kraju ust. 1856, 2 odd. Nm ca 550 m. Vas leži v majhni dolini in deloma po pobočjih med hribi ob obč. cesti 2 km jz. od Prevalj. Dostop z vsemi vozili. Skozi kraj teče Leški graben, pritok Meže. Kmetovalci in rudarji, tudi delo v gozdovih. Srednje, deloma tudi manj rodovitno. Poljedelstvo za domače potrebe. Sadje večinoma za mošt, zlasti hruške. Toda žlahtnega sadja je malo, ker se sadjereja še ni razvila. Čebelarstvo brez pomena. Veliki gozdovi (največ iglavci, pa bukev in gaber) so last gozdne uprave Thurn, ki je pod agrarno reformo. Drugi posestniki imajo le manjše gozdne komplekse. Razpe-čavanje lesa v notranjost Jugoslavije ali pa domačim tvrdkam. Mnogo užitnih gob, malin in drugih gozdnih sadežev. Lepa lovišča (srne, zajci, lisice, kune, jazbeci, fazani). Potočne postrvi. Do zač. 19. stol. je bilo v Lešah le nekaj kmetij, sicer so se pa razprostirali tu obširni gozdovi. Ko pa je 1818 slučajno odkril upokojeni dunajski magistratni uradnik Blaž Meyer v Lešah ležišče premoga, je o najdbi obvestil brate Rosthorn na Dunaju, ki so si že 1822 pridobili pravico eksploatacije rude. Tako se je tu razvila prava rudarska naselbina, kajti v premogokopu je bilo včasih zaposlenih do 900 rudarjev. Rova Barbara in Frančiška (slednji iz 1849). Rudnik je bil zadnji čas last Ilirske rud. družbe s sedežem na Pre-valjah. Dober rjav premog (4900 kalorij). V zadnjih letih silno nazadovanje produkcije, ker je premogovnik večinoma že izčrpan (1933 samo še 7000 ton); od 1934 je rudnik v likvidaciji. L. 1935. je izdražila premogovnik z najvažnejšimi poslopji na Lešah »Rudarska zajednica« na Lešah. Ostala zemljišča in hiše na Prevaljah pa so bila 1936 na dražbi prodana. Rudniška železnica, ki je držala od rudokopa na Prevalje, je razdrta. Lokovica, 129-120-12-3-5. Sr Dravograd 19 km. so du fin o pTt Prevalje 7 km, žand žup Mežica 7 km, zdr Prevalje—Guštanj 10 km, žel Holmec 2 km, š v kraju ust. 1877, 2 odd. Jav. šol. knjiž., PRK, PJS. Povp. nm ca 500 m. Vas leži med drž. mejo in ban. cestama Mežica—Poljane in Poljane—drž. meja. Raztresene kmetije v nekoliko hriboviti legi. Dostop z vozom po obč. poti ca 2 km od ban. ceste pri Poljani. Manj rodovitno. Obširni gozdovi (smreka, bor, mecesen, bukva), ki so večidel last veleposestva Thurn. Kmetijstvo in gozdarstvo. Izdelovanje desak, drv in hlodov. Nekaj žlahtnega sadja, a večinoma navadne vrste za domači sadjevec. Ca 70 panjev; izvrsten planinski med. Prodaja kmetijskih produktov v bližnjo okolico. Kraj ban. ceste je blizu postajališča Holmca manjši premogokop, ki je bil svoj čas v obratu, a je zaprt že 10 let. Njegov lastnik je grof Vincenc Thurn. Naverški vrh, 75-12-4-7-1. Sr Dravograd 12 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 6 km, zdr Prevalje—Guštanj 3 km. Povp. nm ca 550 m. Raztresene hiše v hriboviti legi med potokom Suho in Barbarskim grabnom ob obč. poti 1—3 km j. od ban. ceste pri Dobji vasi. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Dobja vas. Vodni mlini. Podkraj, 64-14-5-6-3. Sr Dravograd 14 km, so du žand fin žel o pTt žup Prevalje 7 km, š v Guštanju, del na Prevaljah, zdr Prevalje—Guštanj 6 km. Povp. nm ca 580 m. Vas leži j. od Naverškega vrha blizu izvira potoka Suhe in kraj Barbarskega grabna ob obč. poti 4km od ban. ceste pri Guštanju. Hiše v gručah ali posamič. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Dobja vas. Lepa lovišča (srne, zajci, jerebice, fazani). Kraj vasi je še malo raziskano ležišče premoga, ki se doslej še ni izkoriščal. Premog je iste kvalitete kot oni v Lešah. Lastnik pre-mogokopa je g. Moderndorfer. Mimo vasi drži markirana pot iz Guštanja na Plešivec (1696m). Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Iz kleti pri vulgo Apolahu vodijo rovi, ki še niso raziskani. Poljana, 114-19-5-12-2. Sr Dravograd 16 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 4 km, zdr Prevalje—Guštanj 7 km. Nm 443 m. Prikupna vas v Mežiški dolini na križišču ban. cest v Dravograd, Črno in proti bližnji drž. meji. Avtobusna zveza s Črno in Farno vasjo. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vodni mlin, žage, elektrarna. Tod je nekdaj držala rimska cesta iz Celja preko Slovenjegagradca in Guštanja v Virunum na Gosposvet-skem polju. Nekdanji poljanski grad je izginil brez sledu. Ohranjeni so le še temelji zidovja. Obstaja pa še danes poljanski dvor, ki pa je le večje gospodarsko poslopje. Na Poljani so 1. septembra 1935 slovesno odkrili spominski knežji kamen, ki je točen posnetek knežjega kamna pri Krnskem gradu, kjer se je nekdaj vršil znameniti obred ustoličenja domačih vojvod v slovenskem jeziku. Kamen so postavili v spomin narodnih junakov, ki so padli v borbi za osvoboditev slovenske Koroške in v spomin pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Popoldne istega dne so ob tem kamnu uprizorili Brenkovo dramo »Poslednje ustoličenje«. Prevalje, 418-69-10-57-2. Sr Dravograd 12 km. so du žand fin žel o pTt š žup v kraju 1 km, zdr Prevalje—Guštanj 4 km. Načelstvo sreza dravogr. na Prevaljah z upravnim, sanitetnim, veterinarskim, kmetijskim, prosvetnim in vojaškim oddelkom.* Šola ust. 1853. 12 odd. Kmet. nad. š., Javna knjiž., 3 gledal, odri, SKJ, PCMD, Kolo j. s., RK. PRK, Gas., Kat. prosv. dr., Klub Kor. Slov., Strel, družina, PSPD, JUU. PJS, JS, Jugosl. strok, zveza rudarjev, Strok, zveza tov. del., Podr. NSZ, Udruž. voj. inv., PSVD, ČD, Skupno združ. obrtnikov. 2 zdravnika, 1 advokat, 1 notar. Povp. nm ca 450 m. Manj sklenjeno pozidan kraj na desnem bregu Meže deloma v dolini, deloma na pobočju sosednjega gozdnatega hribovja. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti takoj po mostu čez Mežo, kjer se odcepi od ban. ceste v Farni vasi. Pretežno delavska kolonija, ki je nastala že v času, ko je bila tu razvita železarska industrija. Kmetijstvo, lesna trgovina in deloma delo v Farni vasi. Domači sadjevec. Nekaj čebelarstva. Izhodišče lepih izletov kot Farna vas. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. O rimskem taborišču pričajo ostanki kaštela in odkopani rimski predmeti (glej Dobja vas). Tudi ime kraja datira domnevno že iz rimske dobe (prae-valli = pred dolino, ali prae-vallis = prednja dolina). V 19. stol. se je tu razvila kovinska industrija. Leta 1823. je rodbina Rosthorn ustanovila v kraju cinkarno, ki je topila cinkovo rudo iz rabeljskega rudnika. Radi padca cene cinka pa so cinkarno opustili že 1828. Na mestu nje je 1832 rodbina Rosthorn zgradila topilnice železa, ki so izrabljale vodno moč Meže in premogovno ležišče v Lešah. Od 1838 se je tukajšnja žel. industrija specializirala na izdelovanje žel. tračnic. Tu je bil dolgo časa sploh najvažnejši tovrstni obrat v vsej Avstriji. L. 1869. se je podjetje priključilo Hiittenberški uniji, nakar se je nekaj let vršil obrat v še večjem obsegu. Vendar je radi slabih ekonomskih razmer in deloma radi izgube italijanskega in ogrskega trga, pa tudi radi konkurence družbe Alpine-Montan-Gesellscliaft že 1896 prenehal obrat delno, 1899 pa popolnoma. Industrijske naprave je namreč kupila omenjena konkurenčna družba, ki je centralizirala železarsko industrijo na Gornjem Štajerskem. Leta 1900. je podjetje prodalo cinkarno in leški premogovnik grofu Hencklu. Ta je železarno na Prevaljah kmalu opustil. Stražišče, 166-25-16-8-1. Sr Dravograd 12 km, so du žand fin žel o pTt žup Prevalje 5 km, zdr Prevalje-Guštanj 2 km, š delno Prevalje 5 km, delno Guštanj 2 km. Povp. nm ca 550 m. Razložena vas v hriboviti legi ob obč. poti 1—3 km od ban. ceste v Farni vasi. Raztresene hiše ob gozdnatem hribovju in deloma ob večjem potoku, kjer se vrste vodni mlini. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Breznica. V kraju je manjši svinčeni rudnik, ki od 1931 ni več v obratu. Rudnik je zadnja leta last Ilirske rudarske družbe. Strojna, 247-46-23-14-9. Sr Dravograd 15 km, so du žand fin žel o pTt Prevalje 17 km, zdr Prevalje—Guštanj 15 km, š žup v kraju. Šola ust. 1907, 1 odd. PJS, Ml. j. Nm 997 m. Zelo raztresene kmetije v prisojni legi pod vrhom istoimenske gorske gmote (1054 m) kraj drž. meje. Dostop z vozom po obč. poti 8 km od Prevalj mimo Suhega vrha, ali pa od ban. ceste Prevalje—drž. meja preko Št. Danijela. Ilovnato in lapornato, manj rodovitno. Težavni življenjski pogoji. Zaradi strmih pobočij težko obdelovanje tal: tudi živinoreja je manj razvita, ker nedostaja pašnikov. Iglasti gozdovi (smreka, bor, mecesen), ki pa ne rastejo posebno bujno in so že preveč izsekani. Domači sadjevec tudi za prodajo v okolico. Precejšnje čebelarstvo. Mnogo gob, brusnic in borovnic v gozdovih. Lepa lovišča (srne, zajci, lisice, jerebi, fazani). V manjši meri trgovanje z lesom. Zdrav planinski zrak, dobra pitna voda. Lepe razgledne točke. Pripraven kraj za letovišče, tudi za zimski sport idealni tereni, toda žal še skoraj nepoznana pokrajina. Na križiščih potov so lepe kapelice v domačem gorskem slogu. Kraj je bil v dobi narodnega preporoda zavedna slovenska občina, ki se je borila za slovenski jezik v šoli in uradu. Župnija Strojna (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 238 duš. Zupna cerkev sv. Ulrika je po svojem značaju in slogu prava bela slovenska planinska cerkvica, o kateri pa ni znano, kdaj je bila postavljena. Leta 1847. so cerkev prezidali in povečali. Prvotno je bila cerkev podr. pliberške prafare in nato * Sresko načelstvo je začasno še vedno na Prevaljah. sosednje župnije St. Danijela. Samostojna kuracija je bila ustanovljena 1788. Graščina Pliberk še danes izvršuje patronatske pravice nad župnijo. Cerkveno je pripadala Strojna do 1461 oglejskim patriarhom, nato pa do 1787 ljubljanski, do 1859 lavantinski in do 1923 krški škofiji. Takrat so jo dodelili apostolski administraciji lavantinskega knezoškofa. Suhi vrh, 150-30-21-3-6. Sr Dravograd 18 km, so du žand fin žel o pTt Prevalje 8 km, zdr Prevalje—Guštanj 10 km, š žup Št. Danijel" 4 km. Povp. nm ca 800m. Raztresene kmetije v. od St. Danijela po j. pobočju Strojne (1054 m). Dostop z vozom po obč. poti 1 uro od ban. ceste pri Prevaljah. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Strojna. Vodni mlini. Zelo lep razgled s Tratni-kovega vrha na Koroško, Dravsko in Mislinjsko dolino ter na Pohorje in Kobansko. V kraju ima Kolo jug. sester iz Mežice svojo postojanko z letoviščem za slabotne otroke. Št. Danijel, 201-32-20-6-6. Sr Dravograd 20 km, so du žand fin o pTt Prevalje 8 km, zdr Prevalje—Guštanj 11 km, žel Holmec 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1871, 2 odd. Kat. prosv. dr., PSVD, podr. Č. d. Nm 688m. Razložena vas na strmem pobočju Strojne (1054 m) v prisojni legi ob obč. poti 3 km od ban. ceste Prevalje—drž. meja. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Strojna. Mlini in žage ob Šentdanijelski reki; mnogo postrvi, tudi pripravno za kopanje. Iznad cerkve lep razgled v Podjuno in na koroške gore. Tod mimo drži kolovozna pot na Strojno. Primeren kraj za letovišče; lepi smuški tereni. V dobi narodnega preporoda zelo zavedna občina, ki se je dosledno borila za slovensko šolo in slovenski uradni jezik in je nemške dopise velikovškega glavarstva vedno vračala. Župnija Št. Danijel (dek. Mežiška dolina, škof. lavant.) ima 789 duš. Zupna cerkev sv. Danijela. Prvotna cerkev je stala že v 11. stol. in je bila med 1050 in 1065 podrejena briksenski škofiji. Sedanja cerkev je iz 1864. Prvotno je bila podr. prafare v Pliberku. Kot župnija se navaja šele 1755. Do 1859 je cerkveno pripadala lavantinski, nato pa krški škofiji. Leta 1923. je bila dodeljena apostolski administraciji lavantinskega knezoškofa. Urška gora, 169-25-9-7-9. Sr Dravograd 34 km, so du fin žel o Prevalje 26 km, žand Mežica 24 km in delno Prevalje 26 km, zdr Prevalje—Guštanj 27 km. pTt Prevalje 26 km, š žup Javorje 8 km in Prevalje 26 km. Nm ca 700—1200 m. Raztresene kmetije po gozdnatem sz. pobočju Urške gore ali Ple-šivca (1696 m) ob kolovozih in stezah 2—3 ure od Prevalj. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Leše. Precej goje ovce in koze. Mimo kmetij drži markirana pot iz Prevalj na vrh Plešivca, ki se mogočno dviga kot gorski mejnik med Mežiško in Mislinjsko dolino. Tu obstaja lepo urejeni turistovski dom, ki ga je prvotno postavilo nemško planinsko društvo, a je po prevratu prešel, skoraj povsem izropan, v slovenske roke. Mislinjska podružnica SPD je stavbo na novo opremila in jo oskrbuje vse leto. Zelo velik poset turistov, v zadnjem času ca 2000 na leto. Bogata alpska flora, veličasten razgled na vse strani. Po pobočjih smuški tereni. Markirane poti na vrh iz Prevalj (4 ure), Guštanja (4 ure) in Slovenjcga-gradca (4% ure). Vrh Plešivca stoji znamenita romarska cerkev sv. Uršule z mašno licenco. Cerkev je bila sezidana 1580— 1601. V njeni gotski arhitekturi se že močno uveljavlja vpliv renesanse. Volinjak, 96-13-10-3-0. Sr Dravograd 16 km, so du žand fin žel o pTt š žup Prevalje 3 km, zdr Prevalje—Guštanj 8 km. Nm 675 m. Razložena vas v hriboviti legi blizu Leš jz. od Prevalj. Dostop z vozom po obč. poti 2—4 km od ban. ceste. Kmetijstvo in gozdarstvo kot Breznica. Poleg vasi se dvigata razgledna hriba Riflov vrh (726 m) in Volinjak (886 m). Podr. cerkvi sv. Bolfenka in sv. Ane stojita tesno skupaj. Razmeroma veliki gotski cerkvi sta nekako iz 1. pol. 15. stol Njun postanek je zavit v megleno tajnost pripovedk (gl. Modern-dorfer, Pripovedke iz Mežiške doline). Znamenit je nad 200 let stari kasetiran strop v cerkvi sv. Ane. Cerkev sv. Bolfenka, ki je večja od spodnje cerkve, je brez zvonika; v njeni kripti pod glavnim oltarjem je lep mramornat oltar. 1 u so baje pokopavali menihe iz nekdanjega bližnjega samostana Cerkvi sta bili podr. pliberške prafare. V jožefmski dobi je bila pri njih ustanovljena kuracija, ki je pa pozneje prenehala. Zagradi, 236-47-13-30-4. Sr Dravograd 14 km, so du zand fin žel o pTt š žup Prevalje 3 km, zdr Prevalje-Gustanj 6 km. Nm 436 m. Hribovita lega med Barbarskim in Lesknn grabnom ob obč. poti 0.5-2.5 km od ban. ceste pri Farm vasi. Dostop z vozom. Raztresene kmetije. Kmetijstvo m gozdarstvo kot Breznica. Tu so odkopali razvaline nekdanjega rimskega se-lišča, mimo katerega je takrat držala cesta iz Rimskega vrelca k leški cerkvi. Odkopane predmete hranijo v Celovcu umski sarkofag pa v Dol.ji vasi. Na griču, kraj ban. ceste nad Mezo stoji podr. cerkev sv. Barbare, ki je zidana v obliki križa in ima tri ladje. Postanek cerkve ni znan. Gotovo je že stala 1302. Nad z. vhodom v cerkev so 1902 postavili mesto prvotnega lesenega nov zidan zvonik v gotskem slogu. Občina Remšnik Preb. 1511, hiš 257, posest. 95, koč. 89, najem. 62. Površina 669 ha: njiv in vrtov 154.30, trav. in paš. 272.80, gozdov 240, ostalo 1.90. Občina obsega del hribovja med drž. mejo in sotesko Drave v. od Marenberga. Svet, ki vrhuje v Kapunarje-vem vrhu (1049 m) in Sv. Pankraciju (900 m), je zelo hribovit in gozdnat. V njem prevladujejo raztresene samotne kmetije. V gospodarstvu je najbolj donosen gozd, ki daje obilo lesa za izvoz. Brezni vrh, 369-53-15-27-21. Sr Dravograd 31 km, so zdr fin Marenberg 12 km, du Prevalje 43 km, žand o š žup Remšnik 3 km, žel Brezno—Ribnica 5 km, pTt Brezno 5 km. Nm ca 700 m. Hribovita lega s. od Brezna med Brezniškim in Potočnikovim potokom. Samotne kmetije in zaselki, ki so zvezani z Dravsko dolino po obč. cesti, po kateri je mogoč promet z vozovi. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Glavni dohodek daje prodaja lesa; trgovanje z živino in sadjem v manjšem obsegu. V kraju je ležišče grafita, ki so ga včasih eksploatirali. Rudnik je last J. Borlaka iz Celja. Kozji vrh, 256-38-15-13-15. Sr Dravograd 30 km, so zdr fin Marenberg 4 km, du Prevalje 42 km, žand o š žup Remšnik 4 km, žel Brezno—Ribnica 7 km, pTt Brezno 5 km. Povp. nm ca 600 m. Samotne kmetije z. od Brezna v hriboviti legi med Velškim in Ilemšniškim potokom ter Dravo, ki teče tu po ozki dolini. Občinska cesta veže kraj z Dravsko dolino; dostop z vozom. Gozdarstvo, v manjšem obsegu kmetijstvo. Radelca, 276-40-16-17-6. Sr Dravograd 24km, so zdr fin Marenberg 6 km, du Prevalje 36 km, žand o š žup Remšnik 2 km, žel Brezno—Ribnica 9 km, pTt Brezno 9 km. Nm ca 800—900 m. Vas obsega predel samotnih kmetij v hribovitem, močno razrezanem terenu med obmejnim Kapunar jevim vrhom (1049 m), Sv. Pankracijem (900 m) in Remšnikom. Dostop z vozom po obč. potih 4—7 km od drž. ceste ob Dravi. Glavni donos ima preb. od prodaje lesa v obdravske kraje. Trgovanje z živino v manjšem obsegu. Priljubljena razgledna točka je obmejni Sv. Pankracij (900 m), kjer ima Mariborsko SPD v oskrbi dve koči za izletnike in smučarje. Koči stojita na v. robu Radelskega grebena kraj podr. cerkve sv. Pankracija, ki se prvič omenja 1655. Sedanja cerkev je bila posvečena 1910. Velika romanja; glavni cerkveni shod 17. VII. Dva km jz. odtod stoji blizu drž. meje podr. cerkev sv. Urbana, ki so jo gradili med 1850—1860. Vas Radelca se prvič omenja 1161 kot last admontskega samostana. Remšnik, 325-73-13-23-12. Sr Dravograd 28 km, so zdr fin Marenberg 10 km, du Prevalje 40 km. žand Remšnik 1 km, žel Brezno—Ribnica 7 km, pTt Brezno 7 km, o š župnija v kraju. Šola ust. 1815, 3 odd. Javna knjiž., Prosvet. dr. Nm 686 m. Razložena vas v hriboviti legi med Dravo in drž. mejo pri Sv. Pankraciju (900 m), pretežno v sedlu ob vstopu v dolini Velškega in Brezniškega potoka. Dostop z vozom po obč. poti po Brežniški grapi ca 5 km od drž. ceste pri Breznu. Pretežno iglasti gozdovi. Intenzivno gozdarstvo, predvsem prodaja desak (letno ca 2000 m3). Kmetijstvo v precejšnjem obsegu, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Letno prodajo do 8 vagonov žlahtnih jabolk. Čebelarstvo v razvoju. Izdelovanje domačega platna in volnenih izdelkov. Zaradi zdrave sončne lege in lepih razglednih točk v bližini, postaja vas zadnji čas priljubljeni cilj izletnikov. Več gostiln s tujskimi sobami. Mimo drži markirana pot k Sv. Pankraciju (planinska koča, krasen razgled). S. od vasi so odkrili številne grobove iz hallstattske dobe. Vas se prvič omenja 1147, ko je grof Bernard Dravograjski podaril tukajšnja posestva admontskemu samostanu. Med 1193 in 1220 se navaja kot lastnik Remšnika šentpavelski samostan. V dobi narodnega preporoda je bilo tu 1871 ustanovljeno Slovensko društvo. Z u p n i j a Remšnik (dek. Marenberg, škof. lavant.) ima 1569 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotno majhno cerkev, ki jo je sezidal šentpavelski samostan 1165, so 1532 porušili Turki. Nova stavba je 1863 pogorela, nakar so sezidali sedanjo. Cerkev je bila prvotno podr. labodske prafare; 1201 je postala župnija, ki je bila inkorporirana šentpavelskemu samostanu. Ta jo je upravljal do svoje ukinitve 1782. Patronatske pravice so nato prešle na falsko graščino, ki jih ima še danes. Župnija je mati 1749 oz. 1752 izločene župnije v Kapli. Cerkvena pripadnost prafare ista kot Brezno. Vas, 285-53-36-9-8. Sr Dravograd 21 km. so zdr fin Marenberg 6 km, du Prevalje 33 km, žand o Remšnik 3 km, žel Vulired—Marenberg 9 km, pTt Brezno 6 km, š Marenberg 5 km in Remšnik 3 km, žup Marenberg 6 km in Remšnik 3 km. Nm ca 400—800 m. Raztresena vas po pobočju Kobanskega s. od Sp. Vižinge. Dostop z vozom 1—6 km po obč. poti od ban. ceste. Sončna lega. Manj rodovitno. Kmetijstvo in lesna trgovina. Iglasti gozdovi. Vodni mlini in žage. Izvoz lesa (letno ca 50 vagonov). Občina Ribnica na Pohorju Preb. 2114, hiš 306, posest. 115, koč 128, najem. 65. Površina 6972.47 ha: njiv in vrtov 284.80, trav. in paš. 1736.19, gozdov 4766.09, sadovnjakov 21.88, ostalo 163.51. Občina zavzema osrednji del severnega Pohorja od Dravske soteske do razvodja med Podravjem in Posavjem, ki drži tu preko Črnega vrha in le par metrov nižjega Jezerskega vrha. V njuni bližini prihajajo na dan izvirnice dravskih pritokov, zlasti Vuhre-ščice in Velke, ki približno omejujeta občinsko ozemlje na z. in v. strani. Edino večje naselje je Ribnica, ki je centralna točka občine v vsakem oziru; v ostalem je predel posejan s samotnimi kmetijami, v ozkih dolinah tudi z manjšimi zaselki. Kmetijstvo krije komaj domače potrebe. Več dohodkov nudijo sadjarstvo, živinoreja in nabiranje gozdnih sadežev. Glavni zaslužek pa daje gozdarstvo. Ob vsakem večjem potoku so žage, ki niso samo last dolinskih posestnikov, temveč tudi samotnih kmetij po oddaljenih pobočjih. Les prodajajo v večje obdravske centre in deloma tudi v Ribnico na Pohorju. Zaradi pokrajinskih lepot je tod precej razvita turistika, pa tudi za zimski sport so dani izredno ugodni pogoji. Hudi kot, 590-96-27-34-35. Sr Dravograd 28 km, so fin Marenberg 12 km, du Prevalje 40 km, žand zdr o pTt žup Ribnica na Poh. 1—8 km, ambulatna š v kraju v lovski hiši ing. Palier-nika, 1 odd., žel. Vuhred 1—13 km. Nm ca 700—1200 m. Vas obsega samotne kmetije na s. pobočjih Pohorja pod Malo in Veliko Kopo ter Crnim Vrhom, ki se znižujejo proti Ribniškemu polju. Ozemlje je precej strmo in razrezano po manjših potokih, ki se izlivajo v Vuhreščico in Velko. Voznemu prometu služijo obč. ceste, po katerih je povpr. t uro daleč do ban. ceste pri Ribnici. Zemlja je ilovnata in deloma peščena ter srednje rodovitna. Poljedelstvo v skromnem obsegu. Precej sadja. Glavni dohodek daje les (mehek in trd), ki ga prodajajo kot kurivo in polfabrikat. Bajtarske hiše segajo više od pravih samotnih kmetij: njih prebivalstvo se preživlja z delom v gozdovih. Tukajšnje ozemlje je v turističnem oziru zelo pomembno. Tod drži več markiranih poti na Crni Vrh (1543), k Senjorjevemu domu, ki ga je z. odtod zgradilo SPD 1932, Vel. Kopo (1542 m), na Jezerski vrh (1535 m) in k sosednjemu Ribniškemu jezeru, ki ima svoj izvor v ledeni dobi. Tujske sobe v gostilnah in pri privatnikih. Obsežni in idealni smuški tereni. Podr. cerkev sv. Bolfenka je bila zidana okoli 1500. Prvič se omenia 1585. Janževski vrh, 412-64-33-21-10. Sr Dravograd 28 km, so fin Marenberg 12 km, du Prevalje 40 km, žand zdr o pTt žup Ribnica na Poli. 3—16 km, žel Brezno 3—16 km, š Ribnica 1—6 km, ali Podvelka 1.5 km, ali Lehen na Poh. 1—3 km. Nm 680—900 m. Predel samotnih kmetij po s. pobočjih Pohorja z. od potoka Velke in sv. od Ribnice na Pohorju. Dostop z vozom po obč. poti 2—4 km od ban. ceste Ribnica—Brezno. Gozdarstvo, kmetijstvo in sadjarstvo kot Orlica. Podr. cerkev sv. Janeza je iz 16. stol. Prvič se omenja 1585. Josipdol, 312-39-2-35-4. Sr Dravograd 31 km, so fin Marenberg 13 km, du Prevalje 43 km, žand zdr o pTt š žup Ribnica na Poh. 2 km, žel Brezno 10 km. Nm ca 700 m. Obcestno naselje v ozki dolini Velke, ob obč. cesti 2 km jv. od ban. ceste pri Ribnici. Dostop tudi z avtom. Kamenito, manj rodovitno. Kmetijstvo je stranskega pomena, kajti prebivalstvo se večinoma preživlja z gozdnim in kamnoseškim delom. Obširni iglasti in bukovi gozdi dajejo podlago razviti lesni industriji, ki se bavi tudi z izdelovanjem parketov. Radi nahajališč kre-menjaka so tu nekdaj obstajale glažute, ki pa so začele ob pomanjkanju modernih industrijskih naprav zač. 20 stol. propadati. Prebivalstvo, ki je bilo dotlej zaposleno v steklarski industriji, je nato našlo zaslužek v kamenoloinih granita, ki so tu največji na Pohorju. Tu dela v normalnih razmerah nad 100 delavcev. Pred nekaj leti so odtod zgradili privatno ozkotirno železnico, po kateri prevažajo granitne kocke na žel. postajo Brezno—Ribnica. Letno se izvozi v razne kraje-naše države ca 300 vagonov granita. Orlica, 250-29-14-10-5. Sr Dravograd 28 km, so fin Marenberg 12kin, du Prevalje 40km, žand zdr o pTt žup Ribnica na Poli. 1—4 km, žel Vuhred 11 km, ali Brezno 13 km, š Ribnica 1—4 km, Vuhred 3 km, Podvelka 13 km, ali Lehen 11 km. Nm 650—800 m. Samotne kmetije v hribovitem ozemlju na s. pobočju Pohorja v. od Vuhreščice. Teren prehaja na j. polagoma v Ribniško polje. Dostop z vozom po obč. poti 1—3 km od ban. ceste. Peščena in ilovnata tla so ugodna za poljedelstvo, vendar se produkti porabijo doma. Živine se proda le malo; nekaj več sadja. Gozdovi obsegajo p"retežno iglavce. Les predelujejo na vodnih žagah v polfabrikate in ga prodajajo v večja središča lesne trgovine (Ribnica na Pohorju, Vuhred). — Tu rojeni: Miklavec Filip (1863—1910), gospodarski in ljudski pisatelj; Miklavec Peter (Podravski, 1859—1918), prevajalec raznih slovanskih spisov in informator polj., rus. in čeških listov o našem kulturnem stanju. Ribnica na Pohorju, 550-78-39-28-11. Sr Dravograd 30 km, so fin Marenberg 12 km, du Prevalje 42 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Brezno 11 km ali Vuhred 11 km. Šola ust. 1806, 7 odd. SKJ, PJS, PCMD. PSVD, Gas., Kat. prosv. d., Olepš. in tuj. promet, d., Strel, druž., Šport. d. »Svoboda«. Zdravnik. Nm 715 m. Večja gručasta vas v severnem delu Pohorja, na odprtem ravnem prevalu mod dolinama potokov Vuhreščice in Velke, ob katerih drži ban. cesta v Dravsko dolino proti Vuliredu ozir. proti žel. postaji Brezno—Ribnica. S slednjim krajem ima Ribnica redno avtobusno zvezo. K vasi spada zaselek Sv. Lenart. Čedne, vilam podobne hiše med sa-donosniki in vrtovi, poleg katerih se razprostirajo njive in pašniki na valovitem Ribniškem polju. Takoj za njimi pa slede obsežni iglasti in bukovi gozdovi, ki obkrožajo vas od vseh strani. Poljedelstvo in živinoreja za domače potrebe. Jabolka, hruške, češnje in slive tudi za prodajo. Vodne žage. Trgovanje z deskami in drvmi. Potočne postrvi. Idilično letovišče in primeren kraj za zimski sport. Mnogo tujskih sob v gostilnah in pri privatnikih. Zdravo in sveže podnebje. Lepi sprehodi v okolici. Izhodišče izletov k Sv. Lovrencu na Pohorju (840m, 2Y< uri), na Jezerski vrh (1535m) in k ondotnemu Ribniškem jezeru (21/, ure), na Veliko Kopo (1542 m, 1% ure) i. t. d. Vas se omenja v zgodovini že v 13. in 14. stol., ko so imeli v okolici Ribnice veliko posestev šentpavelski samostan in gospodje Vuzeniški. Župnija Ribnica na Poli. (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 2410 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Prvotna cerkev je iz konca 13. stol., a se prvič omenja šele 1356. Sedanja stavba je bila sezidana 1500. Leta 1740. so cerkev povečali. Prvotno podr. vuzeniške prafare, je postala cerkev pred 1478 vikariat, ki je bil najbrž 1757 povzdignjen v župnijo. Nad njo izvršuje nadžupnija Vuzenica še danes patronatske pravice. Kapele križevega pota so iz 1. pol. 18. stol., deloma pa so bile sezidane 100 let pozneje. Prvotno so bile kapele fresko poslikane, danes pa imajo postaje križevega pota naslikane v tablah na pločevino po Fiirichu. Podr. cerkev sv. Lenarta je najstarejša podr. v župniji. Prvič se omenja okoli 1528. Občina Vuhred Preb. 1620, hiš 222, posest. 88, koč 90, najem. 44. Površina 2563.11 ha: njiv in vrtov 310.71, trav. in paš. 1009.46, sadovnjakov 15.93, gozdov 1219.93, ostalo 7.08. Občina leži med vuze-niško in ribniško občino ter obsega s. stran Pohorja na obeh straneh Vuhreščice do Drave. Hribovito ozemlje pokrivajo lepi iglasti gozdovi, ki so pa že precej izsekani. Za poljedelstvo so tla manj prikladna. Večje njive so le v nižjih legah blizu Drave. Kraj Vuhreda ima par posestnikov celo hmeljske nasade. Povsod je zelo razvito gozdarstvo. Ob Vuhreščici se vrsti nebroj žag poleg mlinov in maniših elektrarn. Sicer pa je lesna industrija razvita najbolj v Vuliredu, ki je obenem večji obrtni kraj in naravno gospodarsko središče svojega pohorskega zaledja. Oba kraja v občini, Vuhred in Sv. Anton na Pohorju, se razvijata v mali letovišči, obiskujejo ju pa tudi turisti, ker sta izhodni točki raznih markir. poti po Pohorju. Sv. Anton na Pohorju, 720-94-40-49-5. Sr Dravograd 27 km, so fin Marenbere 8 km, du Prevalje 39 km, žand Ribnica na Poh. 5 km, zdr Vuzenica 6 km, žel Vuhred—Marenberg 6 km, o pTt Vuhred 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1877, 2 odd. Kmet. nad. tečaj. Javna knjiž. Nm 855 m. Zdrava gorska lega po severnem zelo razčlenjenem pobočju Pohorja med potokoma Plavžnico in Vuhreščico. Dostop po obč. poti 6 km od ban. ceste v Vuliredu možen nekaj časa z avtom, nato le z vozom. Večidel ilovnata tla. Kmetijstvo, gozdarstvo in planšarstvo. Poljski pridelki le za domačo porabo. Živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo kot Vuhred. Blizu % vsega ozemlja je pod gozdom. Največ mehek les, v ostalem bukovina. Mlini in žage ob Vuhreščici. Izvoz lesa v vzhodne dele naše države in v tujino. Še močno razširjena domača obrt: izdelovanje platna, raše-vine, cokelj in jerbasov. Opuščeni rudniški rovi na Kopniko-vem posestvu, kjer so nekdaj kopali železno rudo. Postrvi v Vuhreščici. Krasna lovišča (srne, zajci, lisice, ruševci, fazani). Poleti zelo obiskovan kraj od turistov in letoviščarjev. Gostilne s prenočišči, tujske sobe tudi pri kmetih pod Malo Kopo. Naravne podzemeljske jame, tako zvane »Zapećke peči«. Markirane poti na Malo Kopo (1526m, 2A uri), Veliko Kopo (1542 m, 3 ure) in na Crni vrh (1543 m. 3A ure). Ugodne prilike za zimski sport. Zelo poučen razgled s hriba, kjer stoji župna cerkev, ki je znana božja pot. Z u p n i j a Sv. Anton na Poh. (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 620 duš. Prvotna cerkev, ki je bila zgrajena 1681—1684, je pogorela 1874. Nova stavba je iz 1877—1878 in je zidana v romanskem slogu. V njej so znamenite velike oljnate slike, ki so stare okoli 250 let. Prvotno je bila cerkev podr. vuzeniške prafare. Leta 1757. je postala kuracija, 1891 pa samostojna župnija. Patronatske pravice nad njo še danes izvršuje nadžupnija Vuzenica. Vuhred, 900-128-48-41-39. Sr Dravograd 20 km, so žand zdr fin Marenberg 2 km, du Prevalje 32 km, žel Vuhred— Marenberg v kraju, o pTt š žup v kraju. Sola ust. 1848, 3 odd. JS, PJS, SVD, SKJ, Gas. Nm 331 m. Večja, precej industrijska vas na desnem bregu Drave poleg mosta čez reko ob ban. cesti Marenberg—Ribnica na Pohorju. Kraj leži deloma tik nad žel. postajo, deloma više zadaj na obeh straneh šumnega potoka Vuhreščice, ki pada tu preko dveh zaporednih jezov, preden se izteka v Dravo. K Vuhredu spadata tudi dela krajev Sv. Vida (v. od Sentvidskega potoka), in Orlice, ki ležita na s. obronkih Pohorja, od središča vasi pol do 1 uro daleč. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, gozdarstvom, trgovino in obrtjo. Poljski pridelki ne zadoščajo za domačo porabo in jih morajo v znatni meri kupovati. Preko potreb se prideluje samo krompir, ki ga prodajajo v razne kraje naše banovine, pa tudi drugam v državi. V ravnini je nekaj hmeljskih nasadov. Živinoreja je na precejšnji višini. Poleg goveje živine, svinj in perutnine prodajajo tudi živinorejske proizvode, kot smetano, sir. maslo in jajca. Kraj je ugoden za čebelarstvo; med se razpošilja v posebnih patentiranih posodah od V« do 1 kg. Okrog hiš so zasajene največ jablane in hruške. Jabolka raz-pečavajo po državi, a izvažajo tudi v Nemčijo, Češkoslovaško in Francijo. Vino ne uspeva, pač pa so ob hišah brajde (žlaht-nina). Na j. strani vasi se razprostirajo po pobočju Pohorja temni iglasti gozdovi, v katerih prevladujejo smreke in jelke. V višjih legah se uveljavljajo tudi bori in mecesni. Ob Vuhreščici so mlini, žage in elektrarne, med temi dve večji. Lesna industrija izdeluje hlode, deske, drva in tesan les, ki se odtod razpošilja po železnici ali po vodni poti v v. dele naše države, na Madjarsko ali v Italijo. Splave po Dravi prevažajo domači splavarji neredko prav do Beograda. Zadnje čase je Vuhred tudi obiskovana tu jsko-prometna postojanka. Največ letoviščarjev prihaja iz Hrvatske. Precej gostiln s tujskimi sobami; pripravna mesta za kopanje v Dravi; izdaten ribolov v Dravi in Vuhreščici (sulci, belice, mrene, lipani, postrvi); lepi sprehodi po ravnem in v hribe. Izhodišče poti v Marenberg (A ure), na razgledni Brdnikov hrib (750m, 1 uro), k Sv. Antonu na Pohorju (656m, 2 uri, lep razgled), v Ribnico na Pohorju (715 m, 3 ure), skozi Hudi kot na Malo Kopo (1526 m) in Veliko Kopo (1542m). Markirane poti po Pohorju. Vas se prvič omenja v zač. 15. stol. Ze od nekdaj je bilo tu pomembno pristanišče za plovbo po Dravi. Tu so izdelovali plitke m štirioglate ladje, imenovane šajke, na katerih so prevažali blago po Dravi nizdol v Osijek, Novi Sad in Beograd, kjer so prodali blago s šajko vred. Dravsko brodarstvo se je obdržalo do 2. pol. 19. stol. Ko je 1863 stekla železnica iz Maribora na Koroško, sta začela obrt in brodarstvo nazadovati m sta pred svetovno vojno popolnoma prenehala. Župnija Vuhred (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 500 duš. Zupna cerkev sv. Lavren-cija je bila prvotno večinoma lesena stavba, ki so jo od 1668— 1701 postavili kot zaobljubo za odvrnitev kuge. I ozneje so cerkev popravili, 1883 pa podrli. Sedanjo cerkev so zgradili 1882—1884 v gotskem slogu. Tudi oprema je gotska. \ so cerkev je okrasil Brollo. Nekaj cerkvene oprave (monstranca, kelih) je iz marenberškega samostana. Cerkev je bila sprva podr. vuzeniške prafare. Iz nje se je izločila 1788 kot kuracija, 1881 pa je postala župnija. Župno kroniko vodijo od 1860. V vzhodnem, Vuhredu pripadajočem delu Sv. Vida, stoji podr. cerkev sv. Vida. ki je najbrž iz 15. stol. Prvič se omenja 1478. lu rojen Vrban Ivan—Zadravski (1841-1864), pisatelj in prevajalec. Vuzenica Preb. 2817, hiš 447, posest. 237, koč. 95, najem. 57. Površina 5068 ha: njiv in vrtov 805, trav. in paš. 719. sadovnjakov 15, gozdov 3477, ostalo 52. Občina se razprostira od Drave na s. do Kremžarjevega vrha (1161 m) ter Male (1526 m) m Velike Kope (1542 m) na j. in od Sentdanijelskega vrha (860 m) na z. do Sentvidskega potoka na v. Obsega torej dobršen del sz. dela Pohorja prav do Drave odnosno do njenih ca 50—80 m visokih teras, kjer se vrste Trbonjsko, Draveko, Vuzeniško in Šent-vidsko polje. Hribovito ozemlje je zaokroženih valovitih oblik; mestoma je razčlenjeno po globokih grapah, po katerih hite potoki k Dravi. Večji dravski pritoki so Reka z Dravčkim potokom in Cerkvenica s svojima izvirnicama Požarnico in Plavžnico. Pokrajina je redko obljudena. Z izjemo Vuzenice in deloma Trbonj nahajamo zgolj neznatne zaselke in raztresene samotne kmetije, ki so upravno združene v posamezne vasi. Najvišje kmetije segajo do 1050 ni visoko. Hribovito ozeml je je manj rodovitno in ni prav prikladno za kmetijstvo. Polj je malo, pa tudi večjih travnikov in pašnikov nedo-staja. Tu nudijo predvsem važen vir dohodkov gozdovi (največ iglasto drevje), ki so pa že močno izsekani. Tembolj uspeva kmetijstvo na visokih terasah. Marsikje pridelujejo krompir tudi za prodajo. Pri Vuzenici so celo manjši nasadi hmelja. Tudi sadje boljše uspeva v nižjih legah, a povsod ga uporabljajo predvsem za domači sadjevec. Ob potokih je polno vodnih žag. zlasti pa je razvita lesna industrija in trgovina v Vuzenici. Kot domača obrt je še marsikje ohranjeno izdelovanje raševine. V tujskoprometnem oziru je občina zelo važna. Tu je več prijaznih letoviščarskih krajev, še večji pa je poset turistov in v novejšem času tudi smučarjev, ki jih privabljajo krasni tereni zlasti okoli Kremžarjevega vrha ter Velike in Male Kope. Dravče, 194-30-22-2-4. Sr Dravograd 11 km, so fin Marenberg 9 km, du Prevalje 23 km, žand Muta 6 km, zdr o pt Vuzenica 4 km. žel Vuzenica 3 km, š Vuzenica 4 km ali Trbonje 2 km, žup Vuzenica 3 km ali Trbonje 2 km. Nm ca 350—500 m. Razložena vas na visoki dravski terasi jv. od Trbonj m po sosednjem nižjem pobočju Pohorja. Dostop z vozom po obč. poti 3 km od ban. ceste v Vuzenici. Pol jedelstvo, živinoreja in izkoriščanje gozdov. Domači sadjevec. Več iglastega kot listnatega drevja. Pridelovanje krompirja za prodajo in izvoz lesa v v. deie Jugoslavije. Vodni mlini in žage ob Dravčkem potoku in potoku Reki. Kraj žel. proge izvira poleg čuvajnice št. 39 tako zvana hudournica, ki je vse leto enako mrzla in močna tudi v največji suši. Sv. Danijel, 425-85-46-15-6. Sr Dravograd 6 km, so fin Marenberg 13 km, du Prevalje 18 km, žand Muta 10 km, zdr o pt Vuzenica 8 km. žel Vuzenica 7 km. š žup Trbonje 3 km. Nm 838 m. Razložena vas na pobočju Pohorja jz. od Trbonj pod Mežnarjevim vrhom (860 m). Dostop po obč. poti 8 km od ban. ceste pri Vuzenici možen komaj z vozom. K vasi spadata deloma zaselka Dravče in Reka. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo kot Trbonje. Zelo pripraven kraj za letovišče. Z Mež-narjevega vrha edinstven razgled na vse strani, da lepšega nikjer ne nudi Pohorje. Domači sadjevec. Podr. cerkev sv. Danijela je veliko starejša od župne cerkve v Trbonjah. Kraj, ki je dobil ime po cerkvi, se prvič omenja 1408 in 1436: tedaj je cerkev gotovo že stala. Sedanja cerkvena stavba je bila zidana 1625. Ta prvotna bogata gotska cerkev je sčasoma radi požarov in prezidav (1625, 1644 in 1780) utrpela mnogo dragocenosti. Dobra in zanimiva dela so oltarne slike. Sv. Janž, 503-86-47-16-29. Sr Dravograd 15 km, so fin Marenberg 10 km, du Prevalje 27 km, žand Muta 6 km, zdr o pt Vuzenica 4 km, žel Vuzenica 3 km, š žup Vuzenica 4 km ali Sv. Primož 3 km. Nm 655 m. Vas leži na s. izrastkih Pohorja ob obč. poti 4 km jz. od ban. ceste pri Vuzenici. Dostop z vozom. Raztresene hiše v hriboviti legi med Cerkvenico in Dravčkim potokom j. od Sedlarjevega vrha. Manj rodovitno. Ilovnat in deloma skalnat svet. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo kot Trbonje. Domači sadjevec. Podr. cerkev sv. Janeza je bila zidana okoli 1300; prvič se omenja 1305. Pozneje, posebno v 15. stol., so cerkev večkrat prenovili. Sv. Primož na Pohorju, 405-61-27-5-5. Sr Dravograd 22 km, so fin Marenberg lOkm, du Prevalje 34 km, žand Muta 8 km, zdr o pt Vuzenica 6 km, žel Vuzenica 5 km, š žup v kraju. Sola ust. 1902, 2 odd. Jav. šol. knjiž. Nm 671 m. Raztresena vas po sz. pobočju Pohorja pod Malo Kopo (1526 m) ob obč. poti 5 km od ban. ceste pri Vuzenici. Dostop težaven z vozom. Raztresene posamične kmetije leže 400—1100 m visoko na vrhovih, obronkih ali slemenih hribovja. Ilovnato, manj rodovitno. Poljedelstvo daje le pičel pridelek; tudi živinoreja je manj razvita, kajti primanjkuje travnikov in pašnikov. V večji meri goje ovce in koze. Sadjarstvo v niže ležečih predelih zadnji čas vidno napreduje. Se dosti se pridela žlahtnih jabolk, v ostalem pa tepke in lesne hruške. Gozdovi so že precej izsekani; smreka, jelka, bor, bukev. V splošnem je zato življenjska borba težavna in so mnogi kmetje zelo zadolženi. Nekatera posestva so celo v tujih rokah. V vsem srezu ni kraja, kjer bi bilo na kmetijah toliko najemnikov kot tu. Prirodni prirastek prebivalstva je sicer precejšen, a prebitek se seli v doline, kjer' so lažji življenjski pogoji. Kot domača obrt je na kmetijah razširjeno izdelovanje raševine, ki jo moški še mnogo nosijo ob delavnikih. V j. koncu vasi izvirata pod Sedlarjevim vrhom (1212 m) potoka Požarnica in Plavžnica, ki tečeta po globokih dolinah in se na s. združita v potok Cer-kvenico. Ob obeh vodah je polno žag, kajti skoraj vsak kmet poseduje svojo, ime Požarnica spominja na že opuščeno kmetijo Požarnik nad potokom, ime Plavžnica pa na nekdanje piavžarstvo, ki je obstajalo niže v dolini. Še pred 100 leti so namreč pod Malo Kopo in tudi na Peruševem posestvu blizu cerkve kopali železno rudo. Spomini na to dobo so še danes kmetija Plavž na Ledinekovem posestvu, hiša Perkavs (= Berg-haus) pod Malo Kopo in cesta, tkzv. knapo-v pot. Prijetno letovišče. Mnogo obiskovan kraj od turistov, kajti iz Vuzenice drži tod mimo najkrajša pot na Veliko Kopo (1542 m). Lepi smuški tereni, zato v zadnjih letih velik obisk od mariborske in slovenjegraške strani. Pri Tajzeljnu pod Malo Kopo ima športno d. Rapid zavetišče in prenočišče za smučarje, pod vrhom na slovenjegraški strani pa stoji nova planinska koča SPD in kapela sv. Roka, ki so jo blagoslovili 1935. V bližini lepa lovišča (srne, zajci, lisice). Župnija Sv. Primož, na Pohorju (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 465 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Primoža. Prvotna cerkev je bila sezidana okoli 1400 na bližnjem Zvirčevem vrhu, sz. od sedanje cerkve. Prvič se omenja med 1420 in 1440. V 1786—1789 so zgradili z gradivom stare cerkve novo cerkveno stavbo na Prešnikovem vrhu. Sedanja prostorna cerkev je šele iz 1843. Zvonik je bil prizidan 1859. L. 1895. je bil poslikan presbiterij. Cerkev ima raven strop. Cerkev je bila sprva podr. vuzeniške prafare. Iz nje se je izločila 1787 kot kuracija, ki je bila 1891 povzdignjena v samostojno župnijo. Sv. Vid, 380-55-40-9-6. Sr Dravograd 19 km, so fin Marenberg 10 km, du Prevalje 31 kin, žand Muta 5 km, zdr o pt žup Vuzenica 3 .km, š Vuhred 3 km, del. tudi Vuzenica, žel Vuzenica 4km. Nm 370m. Vas leži sv. in v. od Vuzenice na visoki terasi nad kolenom Drave. Dostop z vozom po obč. poti 2—4 km od ban. ceste pri Vuzenici. Po novi komasaciji spada k vuzeniški občini le večji del vasi. ki leži z. od Šentvidskega potoka. Zaselka Marof in Sekožen. Večidel ravninska lega, nekaj hiš pa je tudi na sosednjih pobočjih Pohorja. Rodovitno na terasi, v višjih legah manj produktivno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pridelovanje krompirja tudi za prodajo na Hrvatsko. Jabolka v glavnem za sadni mošt. Pretežno iglasti gozdovi. Vodni mlini. Trgovanje z lesom. Lepa lovišča (srne, zajci, lisice, fazani). Gostilne s prenočišči. Vas se prvič omenja 1187, ko je od Otona Trušen jskega kupil posestvo Sekožen šentpavelski samostan na Koroškem. Trbonje, 350-35-15-10-3. Sr Dravograd 9 km, so fin Marenberg 10 km, du Prevalje 21 km, žand Muta 7 km, zdr o pt Vuzenica 5 km, žel Vuzenica 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1864, 3 odd. Nm 396m. Manjša prijazna vas na ca 70 m visoki terasi na desni strani Drave ob obč. poti 5 km od ban. ceste v Vuzenici. Dostop le z vozom. Mnogo bliže (samo 1 km) je do ban. ceste na levem bregu Drave pri Vratih, kamor se pride z brodom. Osrčje kraja je precej skupaj pozidano in leži na z. robu plodnega Trbon jskega polja pod Pohorjem, v ostalem pa so hiše raztresene in spadata k vasi tudi zaselka Reka in Dravče. Prodnat in precej ploden svet na terasi. Tu so lepa polja zlasti v poznem poletju, ko cvete ajda. Pridni kmetovalci. Največ navadna jabolka in hruške, ki služijo za pridobivanje izvrstnega sadjevca. Zelo ugodno za čebelarstvo, toda večinoma imajo tu le navadne panje. Ribolov v malem obsegu v potoku Reki, ki teče na j. strani Trbonj v velikem ovinku proti Dravi. Vodni mlini in žage. Večinoma iglasti gozdovi. Izvoz lesa v Vojvodino in na Madjarsko. Prijeten kraj za letovišče. Nekaj tujskih sob. Izhodišče izletov na z. Pohorje; onstran Drave markirana pot na Košeiijak (1522 m, 4 ure). Kraj se prvič omenja 1251. Župnija Sv. Križ v Trbonjah (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 760 duš. Cerkev je iz 1642 (napis na oboku nad glavno ladjo), prvič pa se omenja 1668. L. 1754. so stavbo temeljito prezidali in postavili zvonik, ki ima gotsko obliko; k njemu so v novejšem času prizidali zakristijo. S prizidavo polkrožno zaključenih kapel je dobila cerkev obliko križa. Ladjo in polkrožni presbiterij pri kapeli je presno poslikal 1898 Tomaž Fantoni. Cerkev je bila prvotno podr. vuzeniške prafare. Iz nje se je izločila 1757 kot kuracija, od 1891 pa je samostojna župnija. Nadžupnija Vuzenica še danes izvršuje patronatske pravice. Zupna kronika se vodi od 1758. Kapelico na polju je dal sezidati kmet Franc Lipold (1839—1843). Tu rojen župnik Hašnik Jožef (1811—1883), ljudski pesnik in komponist. Vuzenica, trg, 560-95-40-38-4. Sr Dravograd 16 km, so fin Marenberg 6 km, du Prevalje 28 km. žand Muta 2 km, zdr o pt š žup v kraju, žel Vuzenica 1 km. Šola ust. 1784, 6 odd. SKj z gled. in godb. ods., Gas., PSVD, PRK, PJS. Zdravnik. Nm 337 m. Lep trg v prijazni pokrajini ob vznožju Pohorja na desnem bregu Drave kraj ban. ceste, ki pridrži sem iz Mute po lesenem mostu preko Drave. Kraj sestavljata dva nekoliko ločena dela: tako zvani Spodnji trg, ki leži tik Drave v ravnini pod strmo prepadno pečjo, na kateri so razvaline starega gradu, in Zgornji trg, ki je j. odtod nekoliko odmaknjen od Drave in ima malo vzvišeno lego nad potokom Cerkvenico. Ta priteka s Pohorja in se tu izliva v Dravo. V kraju prebivajo večinoma trgovci in obrtniki, ki se vzporedno bavijo tudi s kmetijstvom. Manjša žitna polja in nekaj nasadov hmelja. Peščena in zelo rodovitna zemlja, ker jo obilo gnoje. Navadna jabolka, pa tudi bobovci in kanadke. Večino sadja porabijo za. pridobivanje mošta. Nekaj čebelarstva; navadni in boljši panji. Skoraj samo iglasto drevje v gozdovih. Vodni mlini in žage. Izdelovanje desak in stavbnega lesa, ki se izvaža po železnici ali po vodni poti v v. dele Jugoslavije. Priljubljeno letovišče. Gostilne s prenočišči. Postrvi v Cerkvenici, belice v Dravi. Izleti po ravnem in na Pohorje. Lepa pot z odprtim razgledom na Muto ure), markirana pot na Veliko Kopo (1542 m, 5 ur). Tri km j. od Vuzenice se združita izvirnici potoka Cerkvenice, Požarnica in Plavžnica. Ime slednje spominja na nekdanje piavžarstvo, ko so tod kopali in topili železno rudo, kar pa je povsem propadlo že 1834. Prvi znani lastniki Vuzenice in okolice so bili grofje Breže-Seliški, katerih posestva so v 1. polovici 12. stol. prevzeli Spanheimi. Vuzenica je tedaj pripadala dolnještajerski marki, ki je bila do 1147 spanheimovska, do 1192 traungavska, do 1246 pa baben-berška. Po smrti zadnjega Babenberžana (1246) se je njihovih posestev polastil češki kralj Otakar II. Premysl, 1278 pa Rudolf Habsburški. Zgodovinski viri prvič omenjajo Vuzenico 1238. Naselbina je bila že v tej dobi pomembna in povzdignjena v trg. Trške pravice ji je naklonil najbrž Rudolf Habsburški že 1278. Kajti v njegovem spopadu nad Otakar jem II. je odločila zmago ravno pomoč deželnega glavarja Kolona III. Vuzeniškega. Kot trg se Vuzenica prvič omenja 1288. Prvotna slovenska naselbina se je razvila v zgornjem delu okoli župne cerkve in ob potoku. To je bil tako zvani »Stari trg« za razliko od »Novega trga«, ki je nastal 1220 do 1235 z doselitvijo tujcev v spodnjem delu. Ta poznejši del so v začetku 15. stol. obdali z obzidjem. V začetku 14. stol. so tržani dobili pravico do lastnega nižjega sodstva v okviru trškega pomerija. Leta 1560. je cesar Ferdinand dovolil trgu poleg dveh že obstoječih še tretji letni sejem. Poleg kmetov so bili tržani tudi obrtniki. Posebno je bil razvit ceh usnjarjev. Od nekdaj — zlasti pa v 16. stol. — je tu cvetelo splavarstvo in šajkarstvo. Izdelovali so majhne, plitve štirioglate ladje, imenovane šajke, za kar je bilo v bližini dovolj dobrega iesa na razpolago. Po splavih in šajkah so prevažali hlode, tesan in rezan les v Osijek, Novi Sad in Beograd, dokler niso prodali blaga s šajko vred. Splavarstvo je uspevalo do zgraditve železnice, ki je stekla skozi Vuzenico 1863. Poslej sta obrt in prevoz po Dravi tako propadala, da sta že pred svetovno vojno popolnoma zamrla. Ko so bile 1850 priključene trgu sosedne kmečke občine, so tržani ohranili še dalje skupno premoženje, t. j. gozdove in pašnike. L. 1869. je dobila trška občina še dva letna sejma. Vuzeniško šolstvo sega v daljni srednji vek. Ze 1356 se omenja vuzeniški učitelj. Stalno šolo ima trg od 1784. V dobi narodnega preporoda in borbe za slovensko upravo in šolstvo so 1871 ustanovili tu Slovensko društvo. Zgodovinska znamenitost kraja je vuzeniški grad, ki je danes v razvalinah. Grad je mnogo pripomogel k razvoju vuzeniškega trga, kajti njegovi lastniki so bili obenem trški gospodje. Grad je sezidal Kolon I. Vuzeniški 1220—1235. Vuzeniški gospodje so bili znameniti in bogati graščaki, ki so si pridobili številna posestva na Koroškem in Štajerskem. Na slovenskem ozemlju so imeli posestva zlasti v okolici Vuzenice, Ribnice, Št. Lovrenca, Št. Janža pri Dravogradu, Ojstrice, Jablane, Cerknice in Podgradca v Slov. goricah. Najmočnejši in najbogatejši je bil zadnji Vuzeniški gospod Kolon V. (f 1374), ki je bil tudi štajerski glavar in stolnik deželnega kneza. Ta si je 1345 povečal svojo gospoščino z nakupom zemljišč pri Trbonjah, Slovenjemgradeu in Bucliensteinu. Po njegovi smrti je v smislu oporoke prešla vuzeniška posest v roke sorodnikov, ki so vuzeniško gospoščino še povečali z nakupom novih posestev. Po izumrtju Celjanov 1456 je postala gospoščina last avstrijskih cesarjev. Ti so v gradu postavljali svoje oskrbnike. Leta 1515. so napadli grad kmečki uporniki, ki so pa bili pri Vuzenici od Jurija Herbersteina, poveljnika deželnih stanov, potolčeni. V 16. in 17. stol. so se grajski gospodarji pogosto menjali, dokler .P^ ' 663 marenberški samostan. Po ukinitvi samostana L. Je grad začel razpadati. Razpadajoči, toda še obljudeni stari grad je last 1928 f viteza Pistora. L. 1578.—1585. je bil zgrajen v trgu Novi grad, zvan Stok ali Thiimersfelden, ki je tudi še obranjen in obljuden; v njem je znamenit kameniti 1658. Župnija (dek. Vuzenica, škof. lavant.) ima 1736 duš. Prvotna župna cerkev sv. Miklavža je bila sezidana Morda že okoli 843. Pozna romanska arhitektura stavbe se je deloma ohranila le v banjasto obokani s. kapeli in v glavnem Portalu, kajti cerkev je bila v gotiki in kasneje močno prezi-dana. V s. stranski ladji so še ostanki gotskih fresk iz začetka 16. stol. V dobi pozne gotike so postavili presbiterij in podaljšali s. stransko ladjo. Pravokoten ravno zaključeni presbiterij tvori lok zvonika in je vrinjen med ladjo in novejši presbiterij ter kaže prehod romanske dobe v gotiko. V cerkvi so baročni oltarji in skupina zanimivih nagrobnikov. Cerkev je bila prvotno podr. prafare Sv. Martina pri Slovenjemgradcu: vikariat je bil ustanovljen v 11. stol. Od matere župnije se je odcepil definitivno 1265, vendar se prvi župnik navaja že 1238. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskemu pa-triarhatu, nato do 1787 goriški nadškofiji in slednjič lavantinski škofiji. Od 1267 je bil vuzeniški župnik celo arhidiakon, t. j. namestnik patriarhov za župnije med Savo in Dravo. Vuzeniški župnik je imel gospoščino, nad katero je izvrševal od 1369 do 1848 nižje sodne jiraviee, ki jim jih je naklonil Kolon V. Vuzeniški in so jih pozneje potrdili Celjski grofje kot patroni župnije. Vuzeniška župnija je mati župnij: Vuhreda, Sv. Antona na Pohorju, Sv. Primoža na Pohorju, Trbonj in Sv. Jerneja v Ribnici. Izčrpno župno kroniko je sestavil A. M. Slomšek, ki je tu služboval od 1838—1844. Podr. cerkev Device Marije na Kamnu je najstarejša med vuzeniškimi podružnicami. Prvotna stavba je najbrž že iz 12. stol., prvič se pa omenja šele 1383, ko so tu ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Cerkev so povečali 1500, 1666 in 1S42. Tu rojena: Mravljak Josip (r. 1892), posestnik z gimn. maturo, zgodovinar in narodopisec. Izdal 4 knjige o Vuzenici, 1 o Dravogradu; vitez Pistor Oskar (1865—1928), akademski slikar. U Srez Gornji grad Splošen pregled Gornjegrajski srez meri 527 km2. Od z. proti v. se razprostira 38 km daleč, od s. proti j. največ 19 km. Srez meji na sz. na Avstrijo, kjeir drži državna meja po vrhovih Savinjskih Alp (Mrzla gora 2202 m) in po Karavankah (Olševa 1929 m); tu je obenem razvodje med Savinjo in Belo in s tem med Savo in Dravo. Tudi drugod ima srez izvrstno prirodno mejo. Na s. drži ta od Olševe preko Travnika (1637 m) in Kamna (1695 m) na Smrekovec (1569 m); tu je obenem razvodje med Savinjo in Mežo. Na jz. in j. pa gre meja po Savinjskih Alpah čez Križ (2429 m), Kamniško sedlo (1921 m), Planjavo (2399 m) in Ojstrico (2349 m), nato mimo Velike planine čez prelaza Vo-lovljek (1029 m) in Crnelec (902 m) in končno po širokem hrbtu Menine (Vivodnik 1508 m) in Dobrovelj (Zahojski vrh 996 m). Tudi tu je meja obenem razvodnica, in sicer dele višji gorski grebeni porečje Savinje od porečja Kamniške Bistrice, nizke Dobrovlje pa ločijo porečje Savinje od porečja njenega velikega pritoka Boljske. Le na v. ima srez deloma izumetničeno mejo. Tu mu pripada tudi še del porečja Pake, kjer drži meja čez Goro Oljko (734m), čeprav je to ozemlje kot sestavni del Spodnje Savinjske doline prirodno in gospodarsko bolj navezano na Celje. V označenih mejah obsega srez celotno porečje zgornjega dela Savinje, ki sprejema tu poleg manjših potokov večja pritoka Lučnico in Dreto. Savinja deli pokrajino na dva približno enaka dela. Z. od njenega izvira se ozemlje najviše dviga v obmejnem Križu (2429 m), prav na v., ob izlivu Pake v Savinjo, pa leži njegova najnižja točka (300m). Hribovit svet docela prevladuje nad ravninskim. Izrazito velegorje so Savinjske Alpe, na katere se naslanja predgorje Menina in Dobrovlje. Znatno nižje so tu Karavanke, ki prehajajo na v. v Golte (Boskovec 1590m). Doline, ki pa nimajo nikjer podobe večjih ravnin, obdajajo navadno nižje vzpetine. Največja taka dolina je Zgornja Savinjska dolina med Ljubnim in Mozirjem. Tu in tam se malo razširi tudi Zadrečka dolina; sicer pa se razen ravnine ob spodnji Paki, ki je kot že omenjeno, del široke Spodnje Savinjske doline, ugrezajo med visoke gore le ožje tesni, tako n. pr. ob zgornjem toku Savinje, ob Lučnici in ob zgornji Dreti. Geološka zgradba tega sreza je zelo raznolika. Najstarejše geološke plasti prihajajo na dan v kristaliniku Volovljeka in v ozkem pasu v Menini. To so najbrž staropaleocojski serici-tovi skriljavci, ki jim pa točne starosti do sedaj še niso mogli določiti. Ob s. meji prihaja od z. v naše ozemlje širok pas silurskih skriljavcev in drobnikov, ki se tu raztezajo v širino od Pavličevih sten do Velikega vrha; proti v. postaja pas vedno ožji, dokler se pri Prosenčevem vrhu ne izklini. Na s. strani ga spremlja ozek pas karbonskih skriljavcev. Savinjske Alpe so zgrajene skoraj iz samih srednje- in gornje-triadnih apnencev (rudnatih in dachsteinskih) in dolomitov. Ob s. pobočju spremlja Alpe dolnjetriadni werfenski skriljavec rumenkaste in rdečkaste barve, ki je zlasti pri Solčavi široko razvit. Na j. mu sledi školjčni apnenec, ki sega v splošnem do konca Logarske doline. Vsi višji deli Savinjskih Alp pa so iz srednje- in gornje-triadnega apnenca in čerskega dolomita. Ob v. pobočju Križa in v dolini Lučke Bele nastopa tudi širok pas triadnih wengenskih grobov. Boskovec sestavlja v pobočjih školjčni apnenec, višje dele pa rudnati apnenec, tako kot Savinjske Alpe. Tudi Menina je zgrajena predvsem iz rudnatega apnenca: le v višjih delih nahajamo gornjetriadni dachsteinski apnenec. Dobrovlje so večinoma iz rudnatega apnenca, njihovo s. pobočje pa je tako kot tudi Veliki vrh pri Šmartnu in Skomo, iz školjčnega apnenca. Vse nižje predele, torej skoraj vso Zgornjo Savinjsko dolino, pokrivajo miocenske morske usedline, pomešane z vulkanskim pepelom (groli); le v globljih dolinah rek prihajajo starejše oligocenske terciarne plasti na dan. V miocenu je pokrivalo vso dolino morje; iz njega so se dvigali večji in manjši vulkani, na pr. na Dobrovljah, ob Menini pri Bočni in Šmartnu, ob v. pobočju Rogača, pri Černelcu; največji vulkan pa je bil Smrekovec. Andezitska lava je prihajala namreč na dan ob prelomih. Mlajše terciarne usedline pliocena sestoje največ iz rečnih naplavin in so ohranjene zlasti okrog Brda pri Bočni. Diluvialne terase so ohranjene ob Savinji, zlasti med Ljubnim in Mozirjem. Rogač, Menina, Dobrovlje in Boskovec so nekdanji sestavni deli Savinjskih Alp, ki so se tu ob številnih prelomih stopnjevito pogrezali proti v. in se ločili od glavne gorske skupine. Ti potekajo pretežno v dinarski po--dolžni in povprečni smeri, torej od sz. proti jv. in pravokotno na to smer. Najznamenitejši prelomi med omenjenimi gorami so: Solčava — Luče, Ljubno — Kokarje, Podvolovljek — Luče, Crnelec—Ljubno, Bočna—Rečica itd. Med naravnim bogastvom je omeniti predvsem boksit, ki ga nahajamo na več mestih, največ pri Kokarjih. Pri Mozirju in Ljubi j i nastopa rjavi premog; pri Rečici ob istoimenskem potoku so kopali nekdaj svinčeno rudo, ki jo spremlja živo srebro. Pri Stangrobu blizu Nove Štifte so sledovi premoga, cinkove rude in pirita. Ob Paki nahajamo siderit, ob Ljubiji pri Lepi njivi antimonit, pri Solčavi pa apneni maček (rabi za ognjestalne zgradbe) in marmor. Podnebje je pod vplivom visokih gora na z. bolj hladno in vlažno nego na v. Gornji grad ima sveža poletja (povpr. temp. v juliju 16.2° C) in hladne zime (povpr. temp. v januarju —3.2° C). Povprečna letna temp. znaša tu +6.3° C. Zimski mraz traja precej dolgo. Od začetka decembra do ca 20. febr. je povpr. dnevna toplina v Gornjem gradu stalno nižja od ledišča, sicer pa sneži navadno tudi še maja in že začetkom oktobra. V zgornji Zadrečki dolini pogosto brije mrzel jug, ki prinaša slabo vreme. Zato imajo Savinjske Alpe tu več dežja kot bolj s. ležeče Karavanke. Okoli Okrešlja je letno ca 2000 mm padavin, Gorn ji grad jih ima 1565 mm, v. rob sreza pa le še ca 1200 mm. Povsod je zelo deževen junij; še bolj mokrotna pa je jesen. Zaradi svoje odročne lege ob Dreti in v povirju Savinje je bilo to ozemlje v preteklosti odmaknjeno od večjih svetovnih dogodkov. Sledovi predzgodovinskih in rimskih selišč so tu redkejši kot drugod. Vendar pa nahajamo na pobočju Olševe v Potočki zijalki najstarejšo paleolitsko postojanko cele Slovenije. Ker so bile v preteklosti prometne zveze s sosednjimi deželami zelo slabe, — v srednjem in novem veku je držala le prometna pot iz Savinjske doline v Gornji grad 1 i;n nato čez Crnelec v Kamnik, — niso dosegli te pokrajine madjarski, turški in drugi sovražni napadi. Pač pa je puntarski kmečki duh zajel tudi škofove podložnike. Prvi znani lastniki sedanjega gornjegrajskega in delov celjskega sreza (braslovška dekani ja) so bili v 12. stol. plemiči Cliageri, ki so pa že 1140 prepustili to ozemlje tedaj ustanovljenemu gornje-grajskemu samostanu. Ta si je razširil svojo posest tudi izven današnjega sreza, saj je imel podložne kmete po vsej Savinjski in Tuhinjski dolini in celo v šoštanjskem in kozjanskem okraju. To obsežno gospoščino so oskrbovali in nadzirali njihovi ministeriali s sedežema v Gornjem gradu in Vrbovcu; v 13. stol. se omenjajo tudi oskrbniki s sedežem v Ljubnu, Vologu, Juvanjih, Grušovljah, Bočni in Delcah. Urbar iz 1462 našteva 13 uradov gornjeg-rajske gospoščine: 1. urad Tirosek je segal od Crnelca do Cepelj, 2. savinjskemu uradu so pripadali kraji od Ljubna do Mozirja, 3. uradu ob Dreti je pripadala vsa spodnja Zadrečka dolina do Vrbovca, 4. urad na gori Ljubnu se je razprostiral po današnji ljubenski župniji, 5. urad Luče je obsegal župnijo Luče, 6. urad Solčava župnijo Solčavo, 7. braslovškemu uradu so pripadali podložniki okrog Braslovč, ob Boljski in v Savinjski dolini, 8. urad Volog je obsegal kraje v župniji Vransko, 9. urad blizu Lemberga, ostali štirje uradi pa so bili St. Ilj, Poreber v Tuhinjski dolini ter urada Pozica in Inkratec na Furlanskem. L. 1461., ko je bil gornjegrajski samostan ukinjen, je prevzela njegovo bogato dediščino ljubljanska škofija, ki ja bila prav to leto ustanovljena. V njenih rokah je gornjegrajska gospoščina z malimi izvzetki še danes. Cerkveno je srez; prvotno pripadal oglejskemu patriarhatu. L. 1461. so ga podredili ljubljanski škofiji. Šele 1787 je ta odstopila lavantinski škofiji tukajšnje župnije, nad katerimi si je pa večinoma zadržala patronatske pravice. Prvotna in prvo-organizirana dušnopastirska postaja je bila v Gornjem gradu. Iz nje so se izločile vse sedanje župnije v srezu. Srez šteje 17.878 prebivalcev in je torej malo naseljen (34 ljudi na km2). Obsežni gorski predeli so brez naselij. Na z. so obljudene le doline in sosednja gorska pobočja, kjer segajo kmetije največ do 1250 m visoko. Više leže v poletnih mesecih obljudene pastirske staje. Bolj naseljena je Zadrečka dolina (ca 40 ljudi na km2), zlasti pa v. del sreza, kjer prebiva ca 70 ljudi na km2. Medtem ko leže na hribovitem ozemlju navadno le samotne kmetije, prevladujejo v dolinah sklenjeno pozidane gručaste naselbine. Ni pa med njimi nobenega večjega kraja; niti eno naselje ne šteje 800 prebivalcev. Podobno kot v redki obljudenosti se tudi v rastlinstvu in živalstvu izraža gorati značaj sreza. V njegovem v. delu nastopa v dolinah mešan listnat gozd, ki prehaja v višjih legah in proti z. v bukovega. Bukev sega do gornje gozdne meje kot drevo do 1630 m, kot grm pa do 1700 m. Precej veliki kompleksi so pokriti s čistim smrekovim in jelovim gozdom, deloma pa so listovci in iglavci pomešani. V območju gozdnega pasu so nekatere obsežne planine z lepimi subalpinskimi tratami (Menina in dr.). Na najvišjih vrhovih (Olševa, Ojstrica, Radilha in Kamen) sledi v nižjem delu alpinski pas z rušjem (Pinus muglius), v višjem pa s tratami in naskalnimi rastlinami. Alpinski pas označujejo mnoge splošno znane visokogorske rastline; nekatere so posebno značilne za naše Južne apneniške Alpe, kajti v srednjih in s. Alpah teh nimamo; to je posledica nepopolne poledenitve naših Alp. V Savinjskih Alpah so endemične: lakotnik (Draba Bertolonii), smiljka (Cerastium rupestre), savinjski lan (Linum iulicum), ki raste tudi po Karavankah in Julijskih Alpah do Pontebe, mošnjak (Thlaspi Kerneri) in kamenokrečnica (Saxifraga lIohenwarti). Po domačih krajih in botanikih se nazivata: Hieracium predi-liense var. prassbergense (po Mozirju == Prassberg), ker je bil najden prvič v njegovi bližini, in Ilieracium Dollineri (po dr. Juriju Dollinerju, gl. Radeče), ki nastopa v Logarski dolini in po skalovju alpskega predgorja. Nekatere redkejše in zanimivejše rastline bi bile še: Hieracium piliferum na Kamniškem sedlu; H. psamogenes prav tam, pa tudi še med Solčavo in Lučami; čober (Saturea grandiflora in nepetoides) pri Solčavi in pri Mozirju; samo pri Kocbekovi koči je nahajališče hribske rese Alchemilla semisekta; razmeroma redka je tisa (Taxus baccata), ki nastopa na apnenčastih tleh med Lučami in Solčavo; lisičjak Lycopodium alpinum in praprot Woodsia alpina rasteta samo na Kamnu; na meleh pod Mrzlo goro in pri koči na Okrešlju pa Asplenium fissum. Zoogeografsko pripada gornjegrajski srez triglavski pokrajini gorskega pasu z značilnimi visokogorskimi živalskimi oblikami, ki se pa deloma spuščajo globoko v doline. Med lovnimi živahni je precej visokogorske in sredogorske (srne, gamsi, zajci, divji petelini, ruševci, gozdne jerebice), razmeroma malo pa poljske, nižinske divjačine (poljske jerebice, prepelice, divje race in gosi). Poredko žive v srezu tudi jelen in kotorna (Caccabis saxatilis), planinski orel (Aquilla chry-saetus), beloglavi jastreb (Gyps fulvus , bobnanca (Botaurus stellaris), od škodljive divjačine pa jazbec, lisica, kuna veverica, ujede, medved (Ursus aretos) in divja mačka (1-elis sil-vestris). Strupene kače so: navadni gad crni planinski gad (Vipera berus var. prester) in modras. Zdi se pa, da kac 111 posebno mnogo. Savinja s svojimi pritoki je izvrstna postrvja voda (potočna postrv, lipan, ščuka in razne belice) Od nižjih živali je za visokogorske kraje značilen metulj apolo (Parnas-sius apollo), ki se tu spušča izredno nizko v doline. Drugi bolj redki metulji so: bisernik Argynnis amathusia v Logarski dolini, Erebia euryale var. ocellans istotam m na Okreslju, Hesperia alveus po višavju in v Logarski dolini, Satyrus actea med Ljub n om in Lučami. Larentia albicillata in hasataob slapu Savinje. Polž Orcula gulans rest,juta je poznan samo v Savinjskih Alpah in Karavankah. V Zeleni jami na č et, so našli Zospeum alpestre amoenum; to je hkrati na bo j s znano nahajališče rodu zospejev. V jamah pri Mozirju, Lucali in Nazarju so razni jamski hrošči, ki so omenjeni že pri jamah celjskega in brežiškega sreza, jioleg teh pa še Leptinus testa-ceus in Atheta spelaea. Goratost sreza je vzrok, da zavzema kar 5884 ha (11.2%) neploden svet; ta se širi zlasti po Savinjskih Alpah; obsega pa tudi nekaj močvirij (116 ha). Velika večina neplodnega ozemlja (4026 ha) leži v solčavski občini (2/5 občinske površine). Prebivalstvo se preživlja predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Dobro polovico pokrajine pokrivajo gozdovi (27.645 ha, t. j. 52.4% tal); v njih prevladujejo iglavci, a tudi listnato drevje, predvsem bukev, je precej zastopano. Največ gozdov je v osrednjem delu sreza. Manj se ti uveljavljajo pod vplivom velike razširjenosti neplodnih tal, čisto na z., in na v., kjer se gozd v ravnini umika poljem in travnikom. Četrtina gozdnega površja pripada ljubljanski škofiji (ca 7000 ha); ta poseduje gozdove zlasti ]>o hribovju nad Zadrečko dolino in na levi strani Savinje od Raduhe do Medvedjaka in Boskovca. Gozd daje podlago razviti lesni industriji, ki izrablja vodno silo. Zlasti ob Savinji, Lučnici, Dreti in Ljubiji se vrste večje in manjše žage. Četrtino površja (13.627 ha, t. j. 25.9% tal) zavzemajo travniki in pašniki. Teh je največ v lučki in ljubenski občini ter v zgornji Zadrečki dolini, skratka tam, kjer se najbolj uveljavlja zeleno alpsko predgorje. L. 1934. je imel srez ca 6600 goveje živine, 5400 svinj, 1000 konj, 2900 ovac, 840 koz (t. j. nad 8% ovac in koz v drav. banovini), 15.600 perutnine in 1800 panjev. V skladu z višinskimi razmerami sta ovčarstvo in kozjereja najbolj doma v solčavski in lučki občini. Šele na četrtem mestu za pašniki je polje, ki obsega komaj desetino površja sreza (5249 ha, t. j. 9.9% tal). Ker so zanj ugodni pogoji le v nižavju, narašča njegov delež od z. proti v. nekako od 5—20%. Približno v enaki meri goji prebivalstvo koruzo in jišenico, relativno mnogo tudi oves, rž. ječmen in krompir. Vendar pridelek žita skoraj nikjer ne krije domačih potreb. L. 1934. so pridelali na 912 ha 7500 q pšenice, na 420 ha prav toliko koruze, na 516 ha 4000 q ovsa, na 324 ha 2000 q rži, na 270 ha skoraj 2000 q ječmena in na 830 ha 32.000 q krompirja. V nekaterih krajih spodnje Zadrečke doline in Zgornje Savinjske doline in okoli Šmartna ob Paki uspeva tudi hmelj. L. 1934. je bilo 54 ha limeljnikov. Pridelalo se je 308 q hmelja (5% vse hmeljske produkcije v drav. banovini). Prav v v. delu sreza goje celo vinsko trto, s katero pa je zasajen zelo skromen areal (138 ha = slabih 0.3% vsega ozemlja). Le v šmar-tenski občini ima vinogradništvo nekaj gospodarskega pomena. Celotni letni vinski pridelek znaša povprečno komaj 1000 lil. Več kot vinogradov je sadovnjakov (173 ha, t. j. 0.3% tal); teh ima največ ljubenska občina. Sadnih dreves je ca 60.000. Med njimi je 37.000 jablan in 11.000 hrušk. Ostalo so slive, češnje in orehi. Rudarstvo je jiovsem nerazvito. V mali meri izrabljajo le boksitna ležišča okoli Mozirja. Razen lesne industrije, ki je koncentrirana zlasti v Zgornji Savinjski dolini, imajo vse druge industrijske panoge komaj skromen lokalni pomen. V velikih množinah spravljajo los po Savinji in Dreti v v. dele naše države, v normalnih razmerah pa ga zelo mnogo prodajo tudi v tujino. Vedno važnejši pridobitni vir je tujski promet. Letoviščarji posečajo največ Logarsko dolino, Mozirje, Luče, Gornji grad, Ljubno in Solčavo, ki so obenem glavna izhodišča turistov v Alpe. Slednji obiskujejo predvsem Savinjske Alpe, v manjši meri tudi Olševo in Golte. Mnogi kraji, zlasti Golte, so deležni velikega obiska smučarjev, ki prihajajo od blizu in daleč. SPD poseduje v gorah več udobnih planinskih koč. Gornjegrajski srez je tako rekoč brez železnic. Le par kilometrov proge Celje—Dravograd teče po njegovem ozemlju. Tu leži železniška postaja Šmartno ob Paki, odkoder redno vozijo avtobusi proti Gornjemu gradu in Logarski dolini. Avtobusni promet obstaja v času tujske sezone tudi med Logarsko dolino in Celjem. Pozimi vozijo avtobusi po Zgornji Savinjski dolini le do Luč. Zdaj je v poletnem času v obratu tudi direktna redna avtobusna zveza med Ljubljano in Logarsko dolino (Ljubljana—Kamnik—Črnelec—Gornji grad—Ljubno— Logarska dolina). ir Občina Bočna Preb. 1445, hiš 243, posest. 220, koč 18, najem. 20. Površina 3783 ha: njiv in vrtov ca 376, trav. in paš. ca 796, vinogradov 0, gozdov ca 2555, ostalo 56. Občini pripada na jugu osrčje Zadrečke doline s pobočji Menine (1508 m) in Krašice (1055 m), na s. pa nizko hribovje do Savinje in ondotna ravnina okoli Radmirja. Glavna reka je Dreta, ki sprejema poleg neznatnih potokov zelo močan kraški vrelec Kropo. Ta omogoča, da postane reka naenkrat sposobna za splavarstvo. Hribovito ozemlje pokrivajo ogromni gozdovi, ki nudijo prebivalstvu glavni zaslužek. Prevladujejo iglavci, je pa mnogo tudi bukev in orehov. Mnoge vodne žage. Splavljanje lesa, ki ga večinoma prodajajo v vzhodne dele naše države. Živinoreja, (štajerska kokoš), sadjarstvo (jabolka, slive) in čebelarstvo so v lepem razvoju. Tudi tujski promet dobiva vedno večjo važnost, saj so zanj dani najboljši pogoji. Ozemlje cele spodnje Zadrečke doline s pobočji Menine in Črete, in desni breg Savinje od Meliš do Vrbovca je pripadalo gornjegrajskemu benediktinskemu samostanu. Glasom urbarja te gospoščine iz 1426 je bila ta pokrajina podrejena uradu ob Dreti s sedežem v Šmartnu. Pripadali so mu sledeči kraji: Homec, Otok. Brezje, Lešje, Brdo, Dobrova, Breg, Zg. in Sp. Podbreže, Trnovec, Gorica, Hrastovje, Doblatina, Zlabor, Kokarje, Brdo na Čreti, Lom, Tajna, Potok, Lačja vas, Pusto polje, Sp. in Zg. Kraše, Sp. in Zg. Volog s Sv. Martinom, Sp. in Zg. Rovte, Podgora, Delce, Bočna in Kropa. Bočna, 771-128-118-10-8, Sr so du žand zdr fin Gornji grad 4 km, žel Šmartno ob Paki 21 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1877, 3 odd. Gas., Olepš. d. z gled. odrom. Pev. d., ČD. DKfid. Nm 445 m. Bočna leži na severnem vznožju Menine v Zadrečki dolini. Cerkev z župniščem, občinski urad in šola so nad vasjo na malem griču Gradišču. Skozi vas drži ban. cesta proti Gornjemu gradu in Mozirju. Avtobusna zveza na obe strani. K Bočni spadajo bližnji zaselki Čeplje, Delce, Homce, Kropa, Nadbočna, Otok, Podom in Slatina. Prav rodovitno. Razvito gozdarstvo. Lepi sadonosniki, tudi čebelarstvo napreduje. Pri zaselku Čepljah mogočen izvir potoka Krope, ki goni mline in žage in se skoraj nato izteka v Dreto. Tu vežejo splave, ki jih poslej more nositi Dreta. Bočna je lepo letovišče: tujske sobe. Krasni sprehodi po ravnini. Markirane poti čez Ilom (625 m), k Sv. Frančišku (i1/ ure), v zaselek Nadbočno (ca 650 m, % ure, lep razgled), čez prelaz Lipo (1^ ure), na Vransko (3 ure) in na Menino (1508 m, 3 ure). Kraj se prvič omenja 1231. Ze 1247 se tu javlja neki ministerial gornjegrajskega samostana. O hribčku Gradišču krožijo različne pravljice. Velika stara lipa pri cerkvi je po ustnem izročilu iz turških časov. Župnija Bočna (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 674 duš. Pokopališče. Cerkev sv. Petra se prvič omenja 1426. L. 1855. so jo prezidali in po potresu 1895 popravili. Ladjine stene so razčlenjene s pilastri. Ladja in tristrano zaključen presbiterij sta kupolno svođena. Okna so polkrožna. Zanimiv je glavni oltar iz 1646. Prvotno podružnica gornjegrajske prafare, je cerkev postala 1906 samostojna župnija. Od takrat datira tudi župna kronika. Sv. Jošt, 263-41-35-2-4. Sr so du žand zdr fin Gornji grad 7.5 km, žel Šmartno ob Paki 18.5 km, o 2.5 km, p š žup Šmartno ob Dreti 0.5 km. Nm 955 m (cerkev). Hribovita lega južno od Šmartnega ob Dreti. Raztresene kmetije in zaselki Krašica, Lipa, Mali in Veliki Rovt, Sela in Strojnik. Dostop po obč. poti 1—3 km od ban. ceste z vozom. Bujni gozdovi. Izpred cerkve, ki leži na meji gornjegrajskega in celjskega sreza, krasen razgled. Priljubljena izletniška točka. J/> ure v. odtod na j. strani Tolstega vrha (1077 m) skrita podzemeljska jama Štubernica z lepimi kapniki. Podr. cerkev sv. Jošta je prastara, a prvič se omenja šele 1426; sredi 15. stol. so ladjo obokali, v 16. stol. pa postavili zvonik. Vhod v cerkev je pod zvonikom iz veže, ki je skoraj enako široka kot ladja. Presbiterij je tristrano zaključen; svoden je z enim križnim poljem in s šesterostranim zaključnim svodom z rebri. Ti izhajajo iz pol-krožnih služnikov, katerim odgovarjajo na zunanjščini pres-biterija slabotni oporniki. Svod presbiteri ja ima obliko zgodnje gotike (14. stol.). Ladja je svođena z zvezdnimi oboki z rebri, veža pa s kupolnim obokom. Cerkev je poslikana; pod sedanjimi freskami so odkrili sledove stare dekoracije. Ohranjenih je še nekaj ostankov starih gotskih oltarjev. V bližini stoji kapelica sv. Gervazija in Protazija, ki je iz konca 15. ali iz začetka 16. stol. Opisuje jo vizitacijski zapisnik iz 1631. Prvotna mala gotska okna, zaprta samo z lesenimi oknicami, so 1631 razširili. Glavni vhod ima gotsko obliko. Ladja je ravno krita, presbiterij pa je v bistvu banjasto svoden. Na strani je lesen stolpič. Stavbo so v 1861—1868 restavrirali. Šmartno ob Dreti, 411-74-67-7-8. Sr so du žand zdr fin Gornji grad 7 km, žel Šmartno ob Paki 18 km, o 2.5 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1879, 3 odd. Kmet. nad. tečaj. Gas. z gled. odrom in pev. d., Prosv. d., Nogom. d. Nm 371 m. Vas leži v osrčju Zadrečke doline ob ban. cesti. Avtobusna zveza proti Gornjemu gradu in Mozirju. II kraju spadajo zaselki Podgora, Vrhi, Volog in Zgornje Kraše. Lesna trgovina in prodaja živinorejskih proizvodov. Prijetno letovišče; tujske sobe. Važno križišče markiranih poti čez Lipo na Vransko (2 uri), čez Slop-nik na Motnik (3 ure), čez Brdo v Iladmirje (iy2 ure). Gorski izleti na Krašico planino (1055 m, i1/ ure), k cerkvi sv. Jošta (955 m, VA ure) in na Menino (1508 m, 3 ure). Župnija Šmartno olj Dreti (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 729 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Cerkev se prvič omenja 1426. L. 1632. so ji podaljšali ladjo, okoli 1800 pa so ji prizidali obe stranski kapeli. Zvonik, ki je iz 17. stol., je bil pozneje povišan. Skozi zvonico je vhod v ladjo, ki se zaključi z enako širokim polkrožnim presbiterijem. Notranjščina cerkve ni razčlenjena. Ladja je banjasto svođena, ena kapela križno, druga kupolno. Cerkev je poslikana. Prvotno podr. gornjegr. prafare je postala 1788 kapelanija, 1891 pa župnija. Občina Gornji grad inesto Preb. 780, hiš 135, posest. 78, koč. 50, najem. 47. Površina 1125.77 ha: njiv in vrtov 97.25, trav. in paš. 296.19, gozdov 708.92, ostalo 23.41. Gornji grad, mesto, 780-135-78-50-47. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Šmartno ob Paki 26 km. Sresko načelstvo z oddelki: obči in upravni, sanitetni, veterinarski, kmetijski, gozdarski, prosvetni in vojaški. Sreski cest. odbor. Sresko sodišče. Davč. upr. Zand. stanica. Dek. in mestna žup. Oddelek fin. kontrole. Dva zdravnika, živinozdravnik, 2 advokata, notar. Šola ust. 1804, 5 odd. Strok, š Društva: SKJ z gled. odrom, 11K, PJS, PCMD, NO, JUU, Kat. prosv. d., Gas. župa in Gas. z godbo, Pev. d., Kolo j. s., Tuj. prom. d., Podružnica SPD. Nm 434 m. Mestece leži v zgornjem delu Zadrečke doline tik pod strmo Menino (1508m) na jugu in nižjem hribovjem na severu, za katerim se vzpenja mogočni Rogatec (1557 m) in Lepenatka (1422 m). Križišče banovinskih cest proti Rad-mirju, Mozirju in Kamniku. Avtobusna zveza s Šmartnom ob Paki, Logarsko dolino in zadnji čas tudi z Ljubljano. Poleg skupaj jiozidanega osrčja, ki leži kraj znamenite graščine, spadajo k mestecu manjši zaselki Podsmrečje, Rore, Šokat in Tajna. Zaščitena lega pred mrzlimi vetrovi, vendar svež, zdrav gorski zrak. Krasni, pretežno iglasti gozdovi v bližnji okolici (smreka, mecesen, deloma bukev). Srednje rodovitno. Kmetijstvo v skromnem obsegu, tako da morajo mnogo žita in krompirja uvažati. Trgovanje z govejo živino in živinorejskimi proizvodi. Močna lesna industrija. Vodne žage ob Dreti in njenem pritoku Sokatu; parna žaga. Izvoz lesa v vzhodne dele naše države, deloma tudi v Italijo, severno Afriko in Palestino. Ribolov, največ postrvi in lipani. Priljubljeno letovišče za ljubitelje miru. Prirodno kopališče ob Dreti. Mnogo tujskih sob. Izhodišče gorskih izletov na Menino (1508m, 3 ure; pastirske kolibe in staje za živino, velika ledena podzemeljska jama »Jespa« pod Ovčjim stanom, krasni smuški tereni), Rogatec (1557 m, 3% ure), Lepenatko (1422 m, 3 ure) in na razne vrhove Savinjskih Alp. Krajši izleti po okolici (n. pr. k Sv. Florijanu, 743m, % ure, lep razgled). Vse poti so dobro markirane. Zgodovina kraja je tekla vzporedno s preteklostjo gornjegrajskega gradu in samostana, ozir. škofijskega dvorca. Gornjegrajski grad, imenovan tako za razliko od gradu Vrbovca, t. j. Spodnjega gradu, je stal prvotno na Gradišču pod Menino v. od današnjega Gornjega grada. Prvič se omenja 1174. Leta 1247. ga imenuje listina že Stari grad. Ta je stal še 1334, a 1456 je bil že v razvalinah, o katerih pa ni od 1877 več nikakega sledu. Prvotni grajski lastniki so bili plemiči Chageri, posestniki obsežnega ozemlja, ki sedaj pripada gornjegrajski in deloma še braslovški dekaniji. L. 1140. so posestvo dobili v dar oglejski patriarhi, ki so tu postavljali svoje fevdnike in sicer: Vovbržane (od ca 1285 do ca 1308), Vrbovske viteze (do 1350), Celjane in po 1456 Habsburžane. Zgodovinsko pomemben je bil tudi 1140 ustanovljeni benediktinski samostan, ki mu je to leto podarila rodbina Chagere obsežna posestva. Obenem mu je oglejski patriarh odstopil delno desetino na ozemlju, ki jo je dobil od rodbine de Chagere; dal mu je tudi denar za zidavo samostana in deset kmetij v Furlaniji, odkoder so redovniki dobivali sol in olje. Nad svojo obsežno gospoščino je samostan izvrševal nižje sodstvo; imel je pa tudi mnoge druge svoboščine in privilegije. Poleg oglejskih patriarhov so bili veliki dobrotniki samostana Celjski grofje, med njimi predvsem Friderik II. Ta mu je 1439 priznal gorsko pravico nad vinogradi pri Gornjem gradu, Ljubnu, Radmirju in Rečici, 1447 pa mu je potrdil sodno imuniteto, razen krvnega sodstva, in pravico do ribolova po vseh vodah gornjegrajske gospoščine. Samostanu so bile inkorporirane sledeče župnije: 1254 Pilšianj, 1261 v zameno za njo župnija Skale, od 1346 zopet Pilštanj, 1332 Braslovče, 1398 Hoče. Samostan je ukinil 1461 cesar Friderik III. Ukinitev samostana, ki je 1473 definitivno prenehal, je bila v zvezi z ustanovitvijo ljubljanske škofije, a je imela tudi politično ozadje; kajti gornjegrajski benediktinci so bili v borbi Ilabsburžanov za celjsko dediščino na strani Celjanov. Ko so zapustili samostan, so odnesli benediktinci s seboj vse dragocenosti, orodje, živino in živila. Listine so pozneje deloma vrnili. Po njihovem odhodu je ostal v samostanu samo še zborni kapitelj 10—12 svetnih duhovnikov, ki so opravljali redno službo božjo. Danes živi samostan, ki je stal j. od cerkve, kjer je sedaj travnik in vrt, še v ljudski tradiciji; nanj spominjajo mnoga hišna, osebna in krajevna imena: »na opatih«, »gospoduje« (poljski imeni na Menini), »Menina«, t. j. »Menihna« planina in dr. Od samostanskih poslopij je ohranjen samo še stolp pri glavnem vhodu v današnjo graščino. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije je nastopila za kraj nova doba. Škofijski sedež je bil v današnji graščini, ki jo je postavil in obdal z obzidjem, stolpi in jarkom škof Ravbar (1493— 1536), škof grof Attems (1743—1757) pa prezidal v današnjo obliko. Cesar Friderik III. je škofom podaril dohodke gornjegraj-ske opatije in vso goriljegrajsko gospoščino. Njen upravni sedež je bil v Gornjem gradu. Škofje so nasledili tudi vse samo-stanke privilegije in si kot deželni knezi pridobili novih. Leta 1470. so dobili kriminalno sodstvo. Nadvojvoda Ernest jim je 1593 potrdil stare sodne privilegije s pravico krvnega sodstva v Gornjem gradu in Goričanah. Justifikacija se je izvrševala v Homu tik Gornj. grada, na kar spominjajo še danes ostanki zidanih vislic. Škof Tomaž Hren je ustanovil v Gornjem gradu mesto zbornega kapitlja vzgojevališče duhovnikov (Collegium Marianum). O tukajšnji škofijski rezidenci še danes pričajo nagrobni spomeniki, vzidani v južno stran nove cerkve. Tu so spomeniki: Nikolaja Graczerja, vzgojitelja škofa Ravbarja (iz 1522), škofov Ravbarja (iz 1527), Janeza Kacijanarja (iz 1538), Jakoba Kacijanarja (iz 1540), Franca Kacijanarja (iz 1544), Tomaža Hrena (iz 1609), Urbana Tekstorja (iz 1619), Janeza Tavčarja (iz 1622), Baltazarja Radliča (iz 1623), Konrada Glušiča in iz 1625 Žige Lamberga, ki je že rezidiral v Ljubljani. Vendar so se ljubljanski škofje povsem preselili v Ljubljano šele po 1783. Graščina je še danes dobro ohranjena in je last ljubljanskih škofov. Hrani mnoge znamenitosti in umetnine. V njej je kapelica sv. Tomaža ap., ki je bila postavljena istočasno kot nova cerkev. Pravokoten prostor v njej je banjasto s voden; stene so razčlenjene s pilastri. Vsa notranjščina je poslikana. Tu je sliika Valentina Mezingerja: sv. Tomaž (iz 1756), ki je najboljše delo tedanje slovenske umetnosti. Gornji grad je bil že zgodaj povzdignjen v trg. Trške pravice je najbrž dobil že pred 1461. L. 1470. je cesar Friderik III. potrdil vse dotedanje tržne privilegije in dovolil tržni dan na nedeljo in letni sejem o sv. Marjeti. Trške pravice so pozneje potrjevali ljubljanski škofje. Dokaj je bila razvita obrt. V srednjem veku so bili znani predvsem ondotni suknjarji. Kraj je sicer ležal izven območja večjih prometnih cest, vendar so tu našli svoj odmev važnejši svetovni dogodki: 1471 so Turki na pohodu iz Ljubljane na Štajersko razdejali tudi Gornji grad in samostan. Pogosti so bili kmečki upori. Ker je bilo kmetom v letih kuge 1603—1607 prepovedano pokopavati mrliče pri podr. cerkvi sv. Magdalene, so se uprli in odrekli poslušnost in dajatve. L. 1635. se je razširil kmetski upor iz gradu Ojstrice tudi na podložnike ljubljanskega škofa, ki so mu izropali gor-njegrajsko gospoščino, grad Vrbovec in Rudenek pri Rečici ob Savinji. Kuga je morila v Gornjem gradu tudi 1473,1552 in 1646. 5. avgusta 1928 je bil Gornji grad povzdignjen v mesto. Mesto je prevzelo prejšnji trški grb: trolistno deteljo na modrem polju, ki jo zagrinjata beli zavesi; za njo je strma gora s cerkvico na vrhu, zgoraj v vsakem desnem kotu zavese pa po ena zlata zvezda. Župnija Gornji grad (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 1378 duš. Mestna župna cerkev sv. Mohorja in tortunata. Zupna cerkev se omenja prvič že 1140. Najbrž 1209, gotovo pa pred 1220 so gornjegrajski benediktinci sezidali drugo cerkev, ki je bila posvečena Mariji Devici. To cerkev je dal grof Attems podreti in v 1757—1763 sezidati sedanjo prostorno baročno cerkev. Fantoni ji je 1863 poslikal presbiterij. Vsa vrednost oltarjev je v znamenitih slikah. V glavnem oltarju je Layerjeva slika Matere Božje s sv. Mohorjem in Fortunatom. Oltarne slike: Rojstvo Gospodovo, Zadnja večerja, Vstajenje, Vnebohod, tri ovalne slike sv. Apolinarija in sv. Janez krstnik so delo Kremscr-Schmidta, slika Brezmadežne pa 1. Kunla iz 1860. Njegovi sta tudi sliki sv. Jožefa z detetom in sv. Valentina. V južni zunanji isteni cerkve je vzidanih več nagrobnikov in spominskih plošč od 16. stol. dalje. Župnija je pripadala do , 1461 oglejskemu patriarhatu in je bila z vsemi podružnicami in vikariati inkorporirana gornjegrajskemu samostanu. Od 1461 do 1787 je spadala pod ljubljansko, nato pa pod lavantinsko škofijo. Ljubljanski škofje so si kot užitniki goriljegrajske graščine ohranili samo še patronatske pravice. Prvotna goriljegraj-ska pražupnija je bila zelo obsežna; njene meje se večinoma ujemajo z mejami današnje gornjegrajske dekanije vključivši še Bele vode. Prafara je mati sledečih sedanjih župnij: Gornjega grada, Ljubna, Solčave, Rečice ob Savinji, Mozirja, Luč, Nove Štifte, Šmartna ob Dreti, Marije Nazaret, Belih voda in sv. Frančiška Ksaverija. Podružna cerkev sv. Magdalene s pokopališčem. Cerkev je bila zgrajena 1867 in stoji na mestu stare stavbe iz 15. stol. Oporniki, šilasto zaključena okna in vrata spominjajo na gotiko. Stolp sega v ladjo, ki je obokana s tremi križnimi svodi. Vsa cerkev je dekorativno poslikana. V presbiteriju so tri Fantonijeve freske. Glavni oltar je gotski. Tu rojeni: Kuripe-šič Benedikt (življenjski podatki neznani); izdal potopisni dnevnik o potovanju na sultanov dvor, ko je kot latinski tolmač 1530 spremljal ces. poslanca Jurišiča in Lamberga. Matek Blaž (1852—1910), pisatelj matemat. učnih knjig. Dr. Tominšek Franc, dolgoletni predsednik SPD. Dr Tominšek Josip (r. 1872), gimn. ravnatelj v pok., avtor literarn. zgod. in filoloških razprav, urednik »Planinskega vestnika«, pisatelj učbenikov in slovarjev za klas. jezike. Tu pokopan Kocbek Franc (1863 do 1929), eden prvih naših alpinistov in propagatorjev Sav. Alp. Občina Gornji grad okolica sedež Tirosek Preb. 1511, hiš 218, posest. 153, koč. 70, najemnikov 0. Površina 6023.55 ha: njiv in vrtov 651.46, trav. in paš. 1853.56, sadovnjakov 20.46, gozdov 3428.74, ostalo 69.33. Občina se razprostira v zgornjem delu Zadrečke doline, ki je tu zelo ozka in obdana od visokih gora. Na z. se dviga 902m visoki prelaz Crnelec, na s. zeleno hribovje, ki se zadaj mogočno vzpne v Lepenatki (1422 ni) in Rogatcu (1557 m), na j. pa zapira dolino kot strma prirodna pregraja Menina (1508m). Proti v. sega občina tako daleč, da od vseh strani oklepa Gornji grad. Kljub toliki zaprtosti je pokrajina zelo vetrovna. Zlasti je neprijeten jug, ki brije z Menine in prinaša slabo vreme. Dreta sprejema nekaj večjih potokov le z leve strani. Ti so predvsem Mačkov-ka, Rogačnica in Kanolščica. Večino ozemlja pokriva gozd (največ smreka, jelka, mecesen in bukev), ki je v višjih legah last ljubljanske škofije. V občini je 14 vodnih žag, od teh 9 ob Dreti. Do nastopa gospodarske krize so prevažali les večinoma v Kamnik, odkoder se je izvažal v Italijo, zdaj pa se skoraj ves proda v vzhodne dele naše države. Okrogel les spravljajo po Dreti, rezan les pa prevažajo z vozmi do Krope pri Bočni, kjer ga vežejo v splave. Živinoreja nima posebnega pomena. Pač pa goje dobre pasme goveje živine, ki jo gonijo v poletnih mesecih v planine. Precej volov se proda na sejmih v Kamniku. Čebelarstvo ima ugodne pogoje, a je še v početkih razvoja. V občini je komaj 24 velikih in 100 malih panjev. Poljski pridelek je minimalen in morajo moko v veliki meri kupovati. Zlasti slabo zori koruza. Vodnih mlinov je precej ob manjših potokih, ob Dreti jih je malo. Sadjarstvo krije domače potrebe, za prodajo pridejo v poštev le jabolka; manj je hrušk in orehov. Kljub prirodnim lepotam tujski promet sem še ni prav prodrl. Tudi za zimski sport so idealni tereni. Pač pa se večkrat v letu semkaj zgrinjajo romarji, ki prihajajo od blizu in daleč na starodavno božjo pot Novo Štifto. Prebivalci žive večinoma v malih zaselkih in samotnih kmetijah. Kljub skromnim življenjskim pogojem prebiva tod zdrav in krepak rod, o čemur priča njegovo znatno prirodno naraščanje. Sv. Florijan, 293-43-36-12-0, Sr so du žand zdr fin pTt š žup Gornji grad 1—6 km, žel Šmartno ob Paki 25 km, o 6 km. Nm 742 m. Vas obsega male zaselke in samotne kmetije s., j. in v. od Gornjega grada. Pretežno hribovita lega. II kraju spadajo zaselki Rakovnik, Križka vas in Sleme. Manjši del vasi leži ob ban. cesti kraj Gornjega grada. Od tu je do najbolj oddaljenih kmetov 1K ure daleč. J. od Gornjega grada stoji pod Menino podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana (742 m, zaradi razgleda priljubljena izletna točka). Cerkev je stala že 1389, ko se omenja »sv. Primoža hrib«. Izrecno se omenja 1426. Ta cerkev je v tlorisu najbolj nepravilna in preprosta' stavba vsega gornje-grajskega okraja. V 16. istol. so ladjo podaljšali ter prizidali zvonik in kapelo. O starosti cerkve bi pričal napis ob glavnem vhodu, ki omenja 1. 1094. Bogato rezljani oltar v kapelici ima 15 medaljonov, ki predstavljajo v reliefih skrivnosti sv. rožnega venca. Sv. Lenart, 259-32-24-8-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Gornji grad 1—6 km, žel Šmartno ob Paki 26 km, o 6 kin. Nm 914 m. Raztresene kmetije po hribovju s. od ban. ceste Kamnik- Gornji grad pod Lepenatko (1422 m) in Rogatcem (1557 m). Dostop do njih z vozom Y< ure. Nad izvirom potoka Kanol-ščiee stoji poclr. cerkev sv. Lenarta, ki se prvič omenja 1426. Po tradiciji je v cerkvi pokopan neki gornjegrajski benediktinec, ki je živel v tej vasi v pregnanstvu. Ko je cerkev 1895 poškodoval potres, so stavbo restavrirali. Ladja ima raven strop, baročni presbiterij pa je pokrit s plitvo kupolo. Zakristija je v zvonici. Sv. Miklavž, 323-50-32-18-0. Sr so du žand zdr fin pTt Gornji frad 4—8 km, žel Šmartno ob Paki 28 km, o 5 km, š žup Nova tifta 5 km. Nm 525 m. Vas leži deloma ob Dreti kraj ban. ceste, deloma severno odtod ob potoku Mačkovki. II kraju spadata zaselka Dol in Mačkin kot. Sv. Miklavž se prvič omenja že 1426. Tedaj je skupno z Mačkinim kotom pripadel urad Tiro-sku. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila zgrajena pred 1426; 1869 so cerkev podrli in v naslednjih treh letih sezidali sedanjo stavbo. V tlorisu je stavba osmerokotna. Prizidani sta ji dve stranski kapeli, zvonik in tristrano zaključeni presbiterij. Prostor je prekrit z visoko kupolo z rebri, ki segajo do srednje odprtine. Vsi prostori so svođeni in ornamentalno poslikani (Fantoni mlajši). Arhitektura je novogotska; vsi oltarji so gotski. Štajngrob, 230-35-23-12-0. Sr so du žand zdr fin pTt Gornji frad 1—6 km, žel Šmartno ob Paki 26 km, o 5 km, š žup Nova tifta 5 km. Nm 525 m. Leži v. od Tiroska kraj ban. ceste in v njeni bližini. H kraju spada zaselek Dol. Vas se ]>rvič omenja 1426. Tedaj je pripadala uradu Tirosku. Na nizkem holmu stoji ob ban. cesti podr. cerkev Marijinega darovanja, ki so jo sezidali pred 1631, ko se prvič omenja. L. 1868. in v 1870—1873 so stavbo prezidali. Cerkev je gotska; ladja in presbiterij imata opornike. Oproge preko svoda ladje nosijo slopi ob stenah. Vsa notranjščina je ornamentalno poslikana. Tirosek, 406-58-38-20-0. Sr so du žand zdr fin pTt Gornji grad 6—12 km, žel Šmartno ob Paki 30 km, o 0—4 km, š žup Nova Štifta 0—4 km. Šola v Novi Štifti ust. 1875, 3 odd. Kmet. in gosp. nad. tečaj, Prosv. d. Nm 606 m. Raztresene hiše v po-virju Drete kraj ban. ceste Kamnik—Gornji grad pod prelazom Črnelcem (902 m). Samotne kmetije v višjih legah. Sestavni deli vasi so Nova Štifta, Tirosek in Toman. V bližini, 1—2 uri daleč razgledni hribi, kjer je razvito planšarstvo. Priljubljene iz-letne točke so poleg Črnelca (1 uro) zlasti Javoršček (1344 m. 1 uro), Tomanova planina (1190m, 1 uro) in Ostri vrh (1200in, 1 uro). Ob dobri cesti i'/, km vstran od ban. ceste stoji v krasni vzvišeni legi znamenita božjepotna cerkev Nova Štifta. Tirosek se omenja že 1426 kot sedež urada, ki se je razprostiral od Crnelca do Čepelj pod Gradiščem oziroma Menino. Uradu so bili podrejeni sledeči kraji: Nova Štifta, Crnelec z Volovlje-kom, Bezgovje, Sv. Miklavž z Mačkinim kotom, Štajngrob, Slemene, Kriška ves, Slatina, Ceplje in Sv. Primož ali Florijan-ska gora. Župnija Nova Štifta (dek. Gornji grad, škof. ia-vant.) ima 850 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije ima krasno lego na nekdaj imenovanem Metuljskem griču, ki je bil sredi 16. stoletja še poraščen z gozdom. Prvotno cerkev so zgradili (najbrž 1558—1559) na mestu, kjer so se prikazovali iz zemlje tajinstveni plamenčki. Nazivali so jo Novo Štifto. Ko jo je 1850 skupno z župniščem uničil požar, so 1854 zgradili sedanjo cerkev v renesančnem slogu. Požaru so oteli le sliko Matere Božje. Cerkev je 1854 posv. lavant. škof Anton Martin Slomšek. S slikami jo je okrasil Fantoni (1856). Ob straneh ladje so po tri kapele; vhodna veža zavzema vso širino ladje; presbiterij je tristrano zaključen. Oltarno sliko je izvršil Ljubljančan P. Kiinl. Štirje kipi v presbiteriju so baročni. Cerkev je od vsega početka do danes daleč znana in zelo obiskovana božja pot. Prvotno je bila podružnica gornjegrajske prafare. Od 1772 je imela stalnega duhovnika. V jožefinski dobi (1777) je bil ustanovljen vikariat, ki so ga pozneje povzdignili v samostojno župnijo. Kapelica božjega groba je iz druge polovice 17. stol. Veža, ki ima obliko pravoikotnika, je obokana z banjo in polkupolo. Nizka odprtina vodi v križno obokan pravokoten prostor. Zaključni del kapelice obkrožajo polkrožne arkade v steni. Cerkv. pripadnost kraja nekdaj in zdaj ista kot v Gor. gradu. Občina Ljubno Preb. 2770, hiš 293, posest. 301, koč 156, najem. 73. Površina 7534 ha: njjv in vrtov ca 841, trav. in paš. ca 2423, vinogradov ca 3, sadovnjakov ca 91, gozdov ca 4028, ostalo 148. Občina se razprostira na obeh straneh Savinje v. od Luč in obsega valovito gozdnato sredogorje, ki se naslanja na Savinjske Alpe, na s. pa deloma tudi na Karavanke. Prav tu se na meji občine dvigajo najvišje vzpetine: Travnik (1637 m), Kamen (1695 m) in Smrekovec (1569 m); preko njih poteka gorsko razvodje med Savinjo in Mežo. Omenjeni gorski hrbet je geološko zelo zanimiv. Zgrajen je predvsem iz vulkanskega andezita, ki je tu v miocenski dobi privrel na dan. Vse vodovje zbira Savinja, ki sprejema razen Gračence, Ivanskega potoka in Ljubnice samo neznatne dotoke. Največ vode ima Ljubnica, ki nastaja iz Krumpaha in potoka Sopata. Slednji priteka na dan iz jame Jezernice. Polovico občine pokrivajo gozdovi; v njih prevladuje smreka. Vodne žage zlasti ob Savinji, Ljubnici in Gračenci. Les odpremljajo po vodni poti (pričetek splavarstva!) v v. dele naše države in deloma v Italijo. Precej razvita živinoreja (zlasti govedo, svinje in perutnina). Tudi čebelarstvo lepo napreduje. Znatno sadjarstvo; prodaja jabolk in orehov. Na ugodnih prisojnih mestih zori celo grozdje. Ribolov v Savinji in Ljubnici (postrvi, lipani). Razen ob Savinji so povsod precej enakomerno posejani neznatni zaselki, ki jih vežejo samotne gorske poti. Juvanje, 105-21-21-9-6. Sr so du fin Gornji grad 7 km, žand zdr o pTt š žup Ljubno 2 km, žel Šmartno ob Paki 22.4 km. Nm ca 460 m. Kraj leži na levem bregu Savinje ob Ivanskem potoku. Dostop z vozom po obč. poti 0.5 km od ban. ceste. Vas je nekdaj pripadala gornjegrajskemu samostanu. Ze 1231 se tu omenja gornjegrajski ministerial. Po urbarju omenjenega samostana iz 1426 je kraj pripadal savinjskemu uradu. Ljubno, trg, 697-128-128-80-48. Sr so du fin Gornji grad 8 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Šmartno ob Paki 23.4km. Šola ust. 1805, 4 odd. Strok. nad. š., Jav. knjiž.. Pev. in prosv. d. »Raduha«, SKJ, Tuj. prom. d., Strel, druž., Gas., Združ. žag., mlin. itd. Zdravnik. Nm 423 in. Trg leži na jz. vznožju Mozirske planine ob Savinji kraj ban. ceste Radmirje—Solčava. Avtobusna zveza s Celjem, Gornjim gradom in Logarsko dolino. Vzvišen položaj nad izlivom Ljubnice v Savinjo, ki vstopa tu iz soteske v bolj široko dolino. Lesna industrija in kmetijstvo. Pričetek splavarstva po Savinji. Prijetno letovišče, kamor zahajajo zlasti tujci iz Vojvodine in Avstrije. Moderno kopališče na Savinji. Lepi izleti po gozdnatem sredogorju. Izhodišče daljših markiranih poti k Mozirski koči (1343 m, 3% ure), na Smrekovec (1569 m, 4 ure; planinska koča pod vrhom), na Travnik (1637 m, 3'A ure), na Kamen (1695 m, ure) in na Raduho (2062 m. 7 ur). Ljubno se omenja v zgodovini že 1247, ko se tu navaja ministerial gornjegrajskega samostana, ki mu je pripadalo tukajšnje ozemlje. Urbar tega samostana iz 1426 navaja goro Ljubno kot sedež enega svojih uradov. Njegov delokrog je približno obsegal sedanjo ljubensko župnijo. Ljubno je dobilo gotovo že v prvi polovici 15. stol. trške privilegije. L. 1470. je potrdil cesar Friderik III. Ljubnu stare trške privilegije: tržni dan na nedeljo, vsakoletni sejem na praznik sv. Elizabete in na dan cerkvenega proščenja ter lastno sodstvo. Trg je imel svoj pečat in grb: ščit z zvezdo s šestimi konicami. — Župnija Ljubno (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 2126 duš. Zupna cerkev sv. Elizabete je bila sezidana med 1235 in 1308. Sedanja stavba je iz 15. stol. Današnji tloris je produkt večkratnih prezidav. Radi simetrične namestitve stranskih kapel ima tloris cerkve obliko križa. Pod presbite-rijem je kripta, ki ima dohod z zunanje strani cerkve. Stavba je svođena s kupolami. Na zunanji steni presbiterija se vidijo med dvema opornikoma še ostanki gotskih fresk. V cerkvi je krasna srebrna in pozlačena monštranca, renesančno delo z gotskimi motivi z letnico 1637, grbom in monogramom rodbine Reich, ki je tu živela v zač. 17. stol. in po kateri se tudi imenuje hrib Rajhovka. Prvotno je bila cerkev podružnica gornjegrajske prafare, toda že v' 13. stoletju je dobila lastnega stalnega duhovnika. Glede podrejenosti škofiji v preteklosti in sedaj velja isto kot za Gornji grad. Do 1812 je bilo okrog cerkve farno pokopališče: tedaj ga je odnesla voda, zato so ga premestili k podr. cerkvi sv. Primoža. Planina, 202-34-34-6-8. Sr so du fin Gornji grad 12 km, žand zdr o pTt š žup Ljubno 5 km, žel Šmartno ob Paki 27.4 km. Nm ca 600—1200 m. Samotne kmetije v povirju Krumpaha na pobočju Kamna (1695 m) in Smrekovca (1569). Dostop po občinski poti 6 km od ban. ceste z vozom. Gozdarstvo in kmetijstvo. Radmirje, 407-82-74-9-18. Sr sodu zdr fin Gornji grad 6 km, žand o Ljubno 2 km, žel Šmartno ob Paki 23 km, pTt š žup v kraju. Šola v kraju Ksaverij ustanovljena 1874, 3 odd. Kat. prosv. d.. Gas.-Nm ca 410 m. Vas leži v z. delu Zgornje Savinjske doline ob križišču ban. ceste proti Mozirju, Solčavi in Gornjemu gradu. Avtobusna zveza na vse tri strani. II kraju spadajo zaselki Brezje, Hom, Ksaverij, Razbor in Ržiše. Kmetijstvo. zlasti pa lesna trgovina. Pridelujejo nekaj hmelja. Precej sadja. Malo letovišče; tujske sobe, prirodno kopališče na Savinji. Izhodišče izletov na Hom (625 m, K ure) in na Golte (2—3 ure). Radmirje je bilo obljudeno že v predzgodovinski dobi (odkrito staro gradišče). Župnija Radmirje (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 1294 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Frančiška, ki stoji tik nad vasjo na griču Straža, je iz 1725. Na njenem mestu je preje stala cerkev sv. Barbare, ki je bila zgrajena med 1426 in 1569, ko se prvič omenja. Ko je tod 1715 morila kuga, lakota in beda, je v tej cerkv i postavil gornjegrajski dekan Ahacij Strežinar oltar sv" Frančiška, li kateremu so se takoj začele zgrinjati ogromne množice romarjev. Zato so že 10 let pozneje sezidali sedanjo cerkev sv. Frančiška, ki je postala slovita božja pot. Tloris cerkve ima obliko križa. Stolp stoji pred ladjo in je le iz nje dostopen, glavna dohoda v ladjo pa sta ob straneh stolpa. Odprta mostovža ob straneh ladje sta namenjena romarjem. Kapela in presbiterij sta bokana s kupolami, ki imajo diagonalne oproge; ladja je bokana banjasto. Glavni oltar je povečini iz marmorja. Postavek ima obliko sarkofaga s spečim svetnikom. Sliko sv. Frančiška je naslikal Ivan Mihael Rhein-wald 1715. To čudodelno podobo so mnogo kopirali. Cerkev hrani mnogo dragocenih daril raznih vladarjev: Marije Terezije (kelili z letnico 1751), Marije Antoinete, raznih nemških knezov, poljskega kralja Augusta III.. poljske kraljice Dau-phine (kelih z letnico 1763). V župnišču nahajamo sliki: ustanovitelja božje poti Ahacija Steržinarja iz 174-1 (prenovljena 1847) in avtoportret slikarja Ivana Mihaela Rheinvvalda. Podr. cerkev sv. Mihaela se omenja že 1375. Sedanja cerkev je iz konca 15. ali začetka 16. stol.; 1846 so jo prenovili. L. 1895. jo je močno poškodoval potres. Kasneje so nadomestili dotedanji ladjin rebrasti svod z banjastim obokom in zgradili novo zakristijo. S tremi stranicami zaključeni presbiterij ima lep zvezdnati svod poznogotske oblike z zanimivimi plastikami. Zvonica tvori vhod v ladjo. Glavni oltar je iz srede 17. stol. Radmirje je prvotno spadalo pod goriljegrajsko prafaro in je bilo od 1461 skupno z njo podrejeno tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. L. 1782. je dobilo (cerkev sv. Frančiška) samostojno župnijo, ki so jo 1787 pridelifi lavantinski škofiji. Vendar imajo ljubljanski škofje patronatske pravice nad župnijo še dames. V Ksaveriju rojen: Kolone Anton (1868—1922), vele-trgovec, v oporoki zapustil med drugim 750.000 Din za ustanove slov. visokošolcem in 125.000 Din celjskim srednješolcem. Savina, 421-58-58-24-8. Sr so du fin Gornji grad 10 km, žand zdr o pTt š žup Ljubno 1—5 km, žel Šmartno ob Paki 25.4 km. Nm ca 420—950111. Raztresene kmetije na desnem bregu Savinje in po sosednjem hribovju. Kolovozi in pešpoti od ban. ceste pri Ljubnu. Mnogo vodnih žag. Skladišča za les. Tu vežejo splave. Več lepih razglednih točk. zlasti hrib Rajhovka. Sv. Primož, 462-73-73-29-12. Sr so du fin Gornji grad 11 km, žand zdr o pTt š žup Ljubno 1—6 km, žel Šmartno ob Paki 26.4 km. Nm 882 m. Vas leži kraj ban. ceste in severno odtod po obronkih istoimenskega hriba. Mali zaselki, n. pr. Kovšak in Kumprej. Skozi kraj drži markirana pot na Travnik (1637 m) in odtod na Raduho (2062m). Podr. cerkev sv. Primoža je bila sezidana 1481. L. 1716. jo je upepelila strela. Ponovno je cerkev zgorela 1781; 1794 so jo restavrirali, v 1874—1875 pa povečali. Stolp stoji pred ladjo, ki je nekoliko širša od tristrano zaključenega presbiterija. Ladja je krita z banjastim svodom, presbiterij pa s kupolo. Pokopališče. Jv. odtod stoji tik nad Ljubnom podr. cerkev Matere Božje na Rosulah. Prvotna gotska cerkev je bila zidana pred 1631. Kelih ima letnico 1512. Po 1642 so cerkev podrli. Od nove cerkve (nastala v 1. 1661 do 1669), ki je bila uničena 1835, sta ostala saino kapela sv. Jožefa in zvonik, h katerima so prizidali sedanjo stavbo. Zanimivo je, da sega bogati venčni zidec kapele sv. Jožefa v ostrešje nižje ladje. Zvonik so zvišali 1863, zakristijo pa so zgradili 1883. Presbiterij, sprednji del ladje in obe kapeli imajo zaokrožene ogle. Kapela sv. Jožefa je krita s čisto kupolo ostala stavba pa je svođena s plitvimi ovalnimi kupolami. Zanimiva je oljnata slika: smrt sv. dečka Konstancija. Slika je namreč edini znani primer, kjer je upodobljen ta prizor. Slika sv. Jožefa je dober bakrorez iz 17. stol. Ter, 476-61-61-17-9. Sr so du fin Gornji grad 12 km, žand zdr o pTt š žup L jubno 1—6 km, žel Šmartno ob Paki 24.7 km. Nm 450—900m. Vas leži deloma ob potoku Gračenci na južni strani strmih Terskih peči, deloma severno odtod pod Mrzlim vrhom (1238m). Zelo raztreseni 'samotni zaselki, od katerih je po kolovoznih potih do 10 km daleč do ban. ceste. Lepe razgledne točke. Več manjših jam. Kraj potoka Krumpaha stoji podr. cerkev sv. Miklavža (554 m) v Rastkah. Prvotna cerkev je bila zidana pred 1631. Sedanja stavba je iz 1864. Stene ladje poživljajo pilastri. Presbiterij je okrašen s freskami. Vsa stavba je krita s kupolami. Vzhodno od trga na strmem pobočju Tera so ob Gračenci razvaline gradu, o katerem krožijo razne ljudske pripovedke. Njegova zgodovina je popolnoma neznana. Občina Luče Preb. 1580, hiš 253, posest. 156, koč. 100, najem. 69. Površina 11.170.47 ha: njiv in vrtov 784.14, trav. in paš. 3636.19, gozdov 5623.17, ostalo 1126.97. Občina se razprostira na obeli straneh Savinje in obsega v svojem sz. delu visokogorski alpski svet, ki proti jz. nenadno prehaja v nižje predalpsko hribovje. Občinsko ozemlje je v prirodi izvrstno zaznamovano. Na jz. in j. sega do razvodja med Savinjo in Kamniško Bistrico, na jv. do razvodja med Savinjo in pritokom Dreto, na s. pa do razvodja med Savinjo in Mežo. Vrh tega preseka občinska meja oavinjo napram solčavski in ljubenski občini v zelo ozki dolini. Na desni strani Savinje je zastopan visokogorski svet z Ojstrico (2349 m), pred katero se razprostira obsežna, 1800 do 2000 m visoka Dleskovška planota. Iz nje se dvigajo posamezni vrhovi nad 2000 m visoko (Veliki vrh 2111 m, Lučki Dedec 2033 m). Dleskovška planota je polna ledniških grbin in kraških vrtač ter skoraj brez vsakega zelenja, kajti gozdna meja je tu že v višini 1600—1700 m in prav ob njej se večinoma tudi nehajo planinski pašniki. Visokogorski svet, ki se strmo znižuje k Savinji, se na njenem levem bregu ponovno uveljavi v mogočni in masivni Raduhi (2062 m). Vendar je ta mnogo bolj odeta v zelenje. Kajti gozd sega mestoma do 1900 m visoko in poganja redka trava tudi po najvišjem grebenu, čeprav so sicer tukajšnje planine pod drevesno mejo le bolj ali manj vidne oaze med gozdovi (n. pr. planina Arta v višini 1569m). Strmim skalnatim Savinjskim Alpam se priključuje na j v. bujno zeleno kopasto sredogorje. Iz njega moli svoj s trni i skalnati vrh le Veliki Rogatec (1557 m). Savinja, ki si krči pot skozi ozko dolino, sprejema edini večji pritok Luč-nico. Ta izvira pod Volovi jekom (1029 in) in dobiva z leve Lučko Belo, ki priteka izpod Savinjskih Alp po koritasti dolini. Prebivalstvo živi navadno v malih zaselkih ali samotnih kmetijah. Te segajo le izjemoma nad 1000 ni visoko. Glede poljedelstva je pokrajina močno pasivna. Prideluje se predvsem pšenica, krompir in oves. Glavni dohodek prebivalstva dajeta gozdarstvo in živinoreja. Velika površja zavzemajo lepi iglasti gozdovi (smreka, mecesen, bor); listnato drevje je zastopano le v skromnem obsegu. Ob Savinji in Lučnici so vodne žage. Les izvažajo po vodni poti v v. dele naše države. Svinjereja je dobro razvita. Goje pa tudi govedo in v hribih ovce in koze. Perutninarstvo, čebelarstvo in sadjarstvo nimajo večjega pomena. Vode so bogate postrvi in lipanov. Visok alpski svet, mnoge pokrajinske zanimivosti in zdrave podnebne razmere vabijo semkaj turiste in letoviščarje; od njih ima prebivalstvo precejšnje gmotne koristi. Na ozemlju lučke občine stoji ponosna zgradba SPD Kocbekov dom na Korošici (1808 m). Krnica, 298-45-37-8-10. Sr so du fin Gornji grad 12 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr Ljubno 10 km, žel Šmartno ob Paki 37 km. Na ca 500—900 m. Vas leži jv. od Luč na pobočju Krnič-kega ali Jeročkega vrha (1071 m). Dohod do posameznih hiš po kolovozih od ban. ceste pri Lučah. Konjski vrh, 192-30-22-8-9. Sr so du fin Gornji grad 12 km, žand o pTt š žup Luče 6 km, zdr Ljubno 8 km, žel Šmartno ob Paki 30 km. Nm 500— 1050m. Vas ima hribovito lego na jv. strani Raduhe. Do vznožja hriba drži ban. cesta, odkoder vodijo boljša in slabša pota do poedinih kmetij. Luče, 309-60-5-58-20. Sr so du fin Gornji grad 18 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr Ljubno 10 km, žel Šmartno ob Paki 35 km. Šola ust. 1873, 2 odd. Tuj. prom. d., Gas., Podr. NSZ, Kat. prosv. d. Nm 520 m. Vas leži med gozdnatimi razrastki Raduhe, Dleskovške planote in Velikega Rogatca v romantični kotlini na medvodju Savinje in Lučnice. Skozi kraj drži ban. cesta Mozirje—Solčava. Avtobusna zveza s Celjem in Logarsko dolino. Tesno pozidana vas z ozkimi ulicami in lepim pogledom na Raduho. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, lesna trgovina. Krasni travniki in pašniki. Smreka, mecesen, bukev in razno drugo drevje. Vodne žage in mlini. Splavljanje lesa. ki so prodaja v razne kraje naše države in deloma izvaža v Italijo. Zdrav gorski in gozdni zrak; mirno in zelo prijetno letovišče. Povprečni letni tujski promet v zadnjih štirih letih je znašal 150 oseb in 1700 nočnin. Tujske sobe tudi v privatnih stanovanjih. Kopališče na Savinji; prirodne kopeli tudi v toplejši Lučnici. Povsod v bližini smuški tereni, ki so pripravni za smuške tečaje. Lepi sprehodi po ravnem in na bližnje griče. Ob cesti proti Solčavi, kjer Savinja zapušča gorsko tesen, je zelo močan pečovski studenec, ki vre izpod skalovja in ima izvrstno pitno vodo (K ure). Naprej ob tej cesti se dviga nad ozko skalnato strugo Savinje vitek skalnat rog z globoko navpično zarezo, znamenita Igla (% ure). Pod njo izvira ob cesti presihajoči studenec, ki se takoj izteka v Savinjo Od ceste proti Ljubnu se odcepi stranska pot čez Savinjo preko katere drži zanimiva brv, ki je položena čez veliko skalo sredi struge (Vt ure). Po tej poti se v par minutah pride do kmeta Jezernika, poleg katerega leži v mali globeli neznatno jezero, čigar obseg in globina sta zelo odvisna od vremenskih razmer. Blizu Luč je več podzemeljskih jam. Največji sta Trbiška zijalka (>4 ure) 111 Rjavčeva jama (1 uro): obe ležita sz. od Luč nad Savinjo. V njili so odkopali kosti jamskih medvedov in našli redke jamske hrošče. Luče so obenem zelo pripravno izhodišče turistov v Savinjske Alpe. Več markiranih poti na Raduho (2062 m, 4 ure, znamenita flora, hvaležen razgled); najzložnejši pristop na Korošico (1808 m, 5 ur), mimo velike kmetije Planin-šek (1087 m) in dalje na Ojstrico (2349 m, 7 ur). Nadalje zlasti priljubljene izletne točke so Veliki Rogatec (1557 m, 3 ure), Gornji grad (mimo Arničevega vrha, 3 ure) in Robanov kot (2 uri). Kraj se prvič javlja v zgodovini 1241. Tu je bil sedež enega od dvanajsterih uradov gornjegrajske samostanske gospoščine. Temu uradu so glasom urbarja omenjenega samostana iz 1. 1426. pripadali sledeči kraji: Krnice, Rogač, Podvo-lovljek ob Lučnici, Podveža, Raduha, Skrile, Konjiški vrh in Ljubeeka ves. Župni ja Luče (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 1600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred 1426. Sedanjo stavbo so sezidali v I. 1641—1690, presbiterij pa v 18. stol. Obe stranski kapeli sta zaključeni tristrano, presbiterij pa ravno. Zakristija je v zvonici. Ladja je svođena banjasto, kapele in presbiterij pa kupolno. Cerkev je poslikal Fantoni mlajši 1897. Kip sv. Janeza Nepomuka je izrazito baročno delo. Križev pot je izvršil Franc Wisiak iz Kranja 1866. Prvotno je bila cerkev podr. gornjegrajske prafare. Iz nje se je izločila kot zaseben vikariat najbrž že koncem 15. stol., ko nahajamo v Lučah poseben gospodarski urad z okoli 600 ljudi. Podrejenost škofije v preteklosti in sedaj ista kot Gornji grad. Podveza, 183-34-28-6-6. Sr so du fin Gornji grad 24 km, žand o pTt š žup Luče 6 km, zdr Ljubno 16 km, žel Šmartno ob Paki 41 km. Nm ca 530—850 m. Raztresene kmetije z. in jz. od Luč pretežno ob Lučnici in po hribovju nad njeno dolino. Do hiš drže boljši in slabši kolovozi. K vasi spada zaselek Palčič. Na ozemlju te katastralne občine stoji 1929 zgrajeni Kocbekov dom na Korošici (1808m). Tu je najvažnejše križišče turističnih potov v vsem v. delu Savinjskih Alp. Zelo prikladni tereni za smučanje. Na mestu sedanje stavbe je stala prvotno mala koča nemškega planinskega društva (postavljena 1883, povečana 1912). Pol ure sv. odtod je zgradilo (1894) SPD na Molieki planini v jarku pred kratkim opuščeno Kocbekovo kočo (1774 m), ki služi danes le pastirjem. Kraj nje stoji kapelica sv. Cirila in Metoda, ki jo je SPD postavilo 1898. Tako kot Kocbekova koča je tudi opuščena sredi pota med Lučami in Korošico ležeča Lučka koča (1614m), ki rabi turistom le kot zatočišče v slabem vremenu. Tudi to je zgradila SPD (1901). Podvolovljek, 205-29-22-7-9. Sr so du fin Gornji grad 28 km, žand o pTt š žup Luče 10km. zdr Ljubno 20km, žel Šmartno ob Paki 45 km. Nm 650 m. Vas leži v zgornjem delu Lučenske doline ob kolovozni poti 5—10 km od ban. ceste v Lučah. Mlini in žage ob Lučnici. Zelo lepa zelena pokrajina, ki jo na j. zapira prelaz Volovljek (1029 m). Tu preko je že dolgo v načrtu pre-potrebna avtomobilska cesta Kamnik—I.tiče, s katero bi bila Ljubljana prometno direktno zvezana z Zgornjo Savinjsko dolino. V geografskem središču vasi stoji na zeleni trati podr. cerkev sv. Antona, ki se prvič omenja 1631. L. 1830. so ji prizidali nov stolp. Ko so 1862 odstranili stari poslikani leseni strop, so povečali tudi okna. Vhod v ladjo je skozi zvonico. Ladja je z renesančno okrašenimi pilastri deljena v tri dele. Ti so kriti s plitvimi kupolami, presbiterij pa ima križni svod iz 18. stol. in je ravno zaključen. Raduha, 212-31-24-7-6. Sr so du fin Gornji grad 15 km, žand o pTt š žup Luče 3 km. zdr Ljubno 7 km, žel Šmartno ob Paki 32 km. Nm 530—900 m. Vas leži kra j ban. ceste pri Lučah in severno odtod po hribovju kraj malih studencev, mimo katerih drži markirana pot na vrh Raduhe. Strmec, 181-24-18-6-9. Sr so du fin Gornji grad 13 km, žand o pTt š žup Luče 5 km, zdr Ljubno 5 km, žel Šmartno ob Paki 30 km. Nm 500—1050 m. Vas leži med krajema Raduho in Konj-sk im vrhom. Raztresene kmetije se vrste v. od Luč kraj ban. ceste in s. odtod precej visoko na j. pobočje Raduhe. Mimo najviše ležečih hiš drži markirana fiot na vrh Raduhe (2062 m). Kraj poti je v višini 1500 m postavilo SPD 1901 planinsko kočo, ki pa je bila zaradi pičlega poseta kmalu opuščena. Zdaj nudi koča turistom le zasilno zavetje ob slabem vremenu. Občina Mozirje okolica sedež Ljubija Preb. 2213, hiš 400, posest. 309, koč. 86, najem. 0. Površina 5089 ha: njiv in vrtov ca 779, trav. in paš. ca 1118, vinogradov ca 4, gozdov ca 3040. ostalo 148. Občina se razprostira okoli Mozirja severno in južno od Savinje, kjer je edino nekaj ravninskih tal. Na s. ji pripadajo Golti (Mozirska planina), razdrapana in strmovalovita sredogorska planota, ki vrhnje v 1590 m visokem Boskovcu (ali Bliskavcu). Planota je večinoma zgrajena iz lahko topljivega apnenca; zato pogreša vode in je polna lijastih žrel in podzemeljskih jam. S. del Golti je bistveno drugačen. Zgrajen je večinoma iz vulkanskega kamenja, ki je v davni dobi prodrlo na dan. Tu so površinske oblike | mnogo mirnejše; posamični vrhovi se dvigajo v obliki lepih kop, tako da pokrajina zelo spominja na Pohorje. Tod se širijo krasni iglasti gozdovi, medtem ko so Golti proti j. v višjih legali goli in bogati planinskih pašnikov. Tu so staje, kamor gonijo okolni prebivalci poleti svojo živino. Z Golti priteka precej potokov v Savinjo. Med večjimi so Mozirnica, Trnava in Ljubija. Ob slednjih dveh vodah je mnogo žag. Žage pa so tudi ob Savinji, oziroma ob njeni stranski strugi, ki drži vzporedno s Savinjo na njeni desni strani. Južno od Savinje pripadajo občini tako zvane mozirske Dobrovlje. Tudi te so zgrajene iz toplji vega apnenca in imajo zato mnogo vrtač in več podzemeljskih jam. V skladu z veliko razširjenostjo gozdnega površja je les glavni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. Les splav-Ijajo po Savinji v v. dele naše države, deloma ga izvažajo tudi v tujino. Mnogo lesa proda veleposestvo ljubljanske škofije zadnji čas v Palestino. Precejšnje sadjarstvo. Boksitna ležišča na več mestih. Ugodni pogoji za tujski promet, ki je v lepem razvoju. Idealni smuški tereni na Golteli, kjer ima SPD dve planinski koči. Brezje, 318-60-45-15-0. Sr so du Gornji grad 16 km, žand zdr fin pTt š žup Mozirje 2 km, žel Šmartno ob Paki 9 km, o 2 km. Nm 430 m. Vas leži v hribovitem terenu severno od Mozirja na vznožju Mozirske planine. Dostop z vozom po obč. poti 2 kin od ban. ceste. II kraju spadajo zaselki Brdo, Breslovski vrh, Jazbine, Korenov vrh, Krnice, Prečno in Sele. Kmetijstvo, gozdarstvo. Sadje, zlasti jabolka. Žage na potoku Trnjavi. Gorske postrvi. Neusahljiv studenec pri nekdanji cerkvi sv. Jošta. Na mestu te prvotne cerkve, ki se omenja že 1426, je bila zgrajena konec 16. ali v začetku 17. stol. (pred 1618) sedanja podr. cerkev Matere Božje. Stari presbiterij, po-življen s pilastri, spominja na gotske oblike. Baročni kapelici sta približno iz 18. stol., zakristija pa iz 1857. Tloris cerkve ima obliko križa. Stene so razčlenjene s pilastri. Ladja in presbiterij sta banjasto svođena, kapeli pa kupolasto. V vasi stoji na Štrucljevem vrhu znamenito Štrucljevo gradišče, ki se tako zove po sedanjem lastniku Štruclju. Utrjeno gradišče sta obdajala dva jarka in dva paralelna visoka nasipa. Vidni so še sledovi starega zidu. Glinaste cevi grajskega vodovoda so segale do vznožja Mozirske planine v »Peklo« pod cerkvijo sv. Rade-gunde. Na gradišče še spominja krajevni naziv za njive pod vrhom »na Gradišču«. Dobrovlje (mozirsko), 81-16-14-2-0. Sr so du Gornji grad 14 km, žand zdr fin pTt Mozirje 3 km, žel Šmartno ob Paki 12 km, o 3 km, š žup Nazarje 1 km. Nm 661 m. Raztresene kmetije po s. delu istoimenskega hribovja ob obč. poti ca 3 km od ban. ceste v Mozirju. Dostop z vozom. K vasi spadata zaselka Tiršek in Velam. Manj rodovitno. Kmetijstvo, tudi gozdarstvo. Domači sadjevec. Prodaja lesa žagam ob Savinji. — Podr. cerkev sv. Urbana. Prvotno cerkev so zgradili pred 1426. L. 1655. so jo podrli in sezidali sedanjo stavbo v baročnem slogu; 1829 so ji povišali stolp. Ta se dviga nad obokom presbiterija, ki je danes s steno ločen od ladje. Stene v ladji poživljajo pilastri. Ladja in presbiterij sta banjasto svođena. Edini oltar je delo Janeza Vurnika iz Radovljice (1886). Cerkev je bila do 1798, oz. celo do 1860 podr. braslovško župnije. Lepa njiva, 639-102-83-19-0. Sr so du Gornji grad 22 km, žand zdr fin pTt žup Mozirje 3—7 km, žel Šmartno ob Paki 9 km, o 3.5 km, š v kraju ust. 1927, 1 odd. PSVD. Nm 465 m. K vasi spadajo zaselki Guječ, Lokovec, Na lokah, Ržiše in Završe, ki so raztreseni večinoma po gričevju nad potokom Ljubijo. Dostop z vozom po obč. poti 3 km od ban. ceste pri Ljubiji. Manj rodovitno. Kmetijstvo, gozdarstvo. Domači sadjevec. Prodaja lesa žagam ob Ljubiji. Trgovanje s sadjem. Podr. cerkev Matere Božje je iz 1493. Cerkev je bila še 1668 brez stolpa in zakristije. Obokali so jo 1770: stolp so povišali 1834. Stene ladje so razčlenjene s pilastri. Ladja in presbiterij sta v bistvu svođena z nizkimi kupolami. Zaselek Završe se prvič omenja 1241 kot last gornjegrajskega samostana. Ljubija (tudi Lebija), 408-91-64-27-0. Sr so du Gornji grad 16 km. žand zdr fin pTt š žup Mozirje 0.2—3 km, žel Šmartno ob Paki 9 km, o Okm. Nm ca 340 m. Vas leži vzhodno od Mozirja ob banovinski cesti in severno odtod ob potoku Ljubiji. II kraju spadajo zaselki Guječ, Kolovrat, Preseka, Rožnik in Soteska. Kmetijstvo, lesna trgovina. Žage na Ljubiji, industrija barv. Mnogo sadja, neznatno pridelovanje vina. Kraj se prvič omenja 1426, ko je pripadal savinjskemu uradu. Kužno znamenje pred vasjo spominja na kugo, ki je morila v Mozirju 1682. Tu so takrat pokopavali mrliče. Sedanja podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1241 kot kapela sv. Ruperta, 1582 pa kot cerkev sv. Ruperta in sv. Ožbalta. Od 17. stol. dalje je cerkev posvečena sedanjemu patronu sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, ki so s svojimi splavi prevažali les in dr. V cerkvi je prigoden napis za splavarje. Ko je Savinja 1852 izpodjedla obrežje, so cerkev 1858 podrli in zgradili (1859—1861) sedanjo t/"> ■ ■ baročno stavbo, ki ima še mnogo gotskih form. L. 1783. so povišali stolp. Pravokotni presbiterij z dvema svodnima poljima je nekoliko ožji od ladje, ki je krita s tremi navideznimi krožnimi svodi. Vso cerkev so poslikali 1900. Glavni oltar, izvirno delo Mozirčana Andreja Cesarja kaže, kako svobodno so nastopale pri nas gotske forme. Loke, 187-36-27-9-0. Sr so du Gornji grad 16 km, žand zdr fin pTt š Mozir je 1 km, žel Šmartno ob Paki 10 km, o 1 km. žup Nazarje 2 km. Nm ca 340 m. Vas leži na s. vznožju Dobrovelj v lepi ravnini. Desna stran Savinje, obč. pot t km od ban. ceste v Mozirju. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo, gozdarstvo. Mnogo sadja. Žage ob stranski strugi Savinje. Sv. Radegunda, 291-53-45-8-0. Sr so du Gornji grad 19 km, žand zdr fin pTt š žup Mozirje 3—6 km, žup delno Šmiliel n. Moz. 3—6 km, žel Šmartno ob Paki 14 km, o 3.8 km. Nm 813 m. Raztreseni zaselki Globoko, Jazbine, Radegunda, Trnavče in Zekovec po jv. pobočju Golt na obeh straneh potoka Trn jave. Dostop po občinski poti 3—6 km od ban. ceste pri Mozirju mogoč le z vozom. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Obilo sadja. Prodaja lesa žagam ob Savinji. Gorske postrvi v potokih. Mimo vasi drži iz Mozirja markirana pot k Mozirski koči (1344 m, 2 uri iz Radegunde), ki jo je postavilo SPD že 1896, a jo je pozneje dvakrat prenovilo. Poleg te stare koče je zgradilo društvo 1929 novo stavbo. Koča je vse leto oskrbovana in jo obiskujejo turisti in pozimi mnogi smučarji. Od nje drže markirane poti k Ledenici (jama s snegom, K ure), na Medved-jak (1566 m, % ure), na Boskovec (1590 m, % ure) in na Ojstri vrh (1579m, K ure); krasni razgledni vrhovi. Podruž. cerkev sv. Radegunde v Goltih je bila prvotno posvečena sv. Vidu. Prvič se omenja 1241. Od 1690 je glavni oltar posvečen sv. Ra-degundi. Sedanja cerkev je bila sezidana po potresu od 1896 do 1900. Zvonik stoji pred ladjo. Stene ladje so ojačene z močnimi pilastri, ki nosijo oproge za svod iz treh v tlorisu ovalno zasnovanih kupol; tudi presbiterij je kupolno svoden. Pilastrom odgovarjajo na zunanjščini lizene, ki stene razčlenjujejo. Kot znano božjo pot obiskujejo cerkev številni romarji, da si izprosijo pomoč zoper bolezni v glavi. Zaselek Trnavče se prvič omenja 1241 kot last gornjegrajskega samostana. Šmihel, 236-35-29-6-0. Sr so du Gornji grad 20 km, žand zdr fin Mozirje 4 km, žel Šmartno ob Paki 13 km. o 4 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1892. 1 odd. Javna knjiž., Strel, druž., PSVD. Nm 718 m. Po v. pobočju Mozirske planine raztresena vas ob obč. poti 5 km od ban. ceste v Mozirju. Dostop z vozom. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in gozdarstvo. Mnogo sadja. Prodaja lesa žagam ob Ljubiji in Savinji. Mimo vasi drži markirana pot k Mozirski koči (1344m, 2 uri iz Šmihela), ki je vse leto oskrbovana; velik poset radi krasnega razgleda in idealnih smuških terenov. Župnija Šmihel (dek. Gornji grad, skof. lavant.) ima 415 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela je iz 1631. Cerkev je in\ela prvotno lesen strop v obliki banjastega svoda; 1869 so jo obokali. Zvonik in zakristija sta bila večkrat prezidana. Ladja je z močnimi slopi deljena v tri dele, ki so kriti kupolno, s tremi stranicami zaključen presbiterij pa ima zvezdnat gotski svod z rebri. Presbiterij je zanimiv, ker nam kaže, da je bil konec gotike pri nas šele v začetku 17. stol. Fantoni mlajši je 1903 poslikal cerkev. Prvotno podr. mozirske župnije, se je od nje izločila 1787 kot lokalna kaplanija, 1862 pa je postala samostojna župnija. Zupna kronika vsebuje dogodke od 1604. Tu r. 1886 Levstik Vladimir, plodovit pisatelj povesti in novel naturalistične smeri, prevajalec iz ruščine in francoščine. Občina Mozirje trg Preb. 629, hiš 120, posest. 104, koč. 0, najem. 42. Površina 255.95 ha: njiv in vrtov 82.19, trav. in pas. 66.74, gozdov 76.55, sadovnjakov 10.12, ostalo 20.35. .. , , Mozirje, trg, 629-120-104-0-42. Sr so du Gornji Grad 17 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, lekarna, ze eznica Šmartno ob Paki 8.8 km. Šola ustanovljena 1896, 6 odd., strok, nad s. SKJ, Čitalnica, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Združen je Žagarjev, mlinarjev itd.. Skupno združenje rokodelcev JNm 347 m. irg leži v v. delu Zgornje Savinjske doline kraj veličastne Mozirske planine na severu in nižjih Dobrovelj na j. bkozi kraj m je ves na levem bregu Savinje, drži ban. cesta Šmartno ob 1 aki— Solčava. Avtobusna zveza na obe strani m proti Gornjemu gradu. Zelo prikupen in snažen trg, poln roz, li kateremu spadata sosedna zaselka Brdce in Oljnik. Rodovitno. Kmetijstvo, lesna trgovina, mnogo obrtnikov in trgovcev. Precejšnje čebelarstvo in sadjarstvo. Letno prodajo do 5 vagonov prvovrstnih jabolk. Iglasti in listnati gozdovi v bližini. Vodni mlini m zage Izvoz lesa v razne kraje naše države in v tujino letno ca o0 vagonov, splavarstvo). Izdaten ribolov v Savinji m bližnjih potokih (sulci, postrvi, lipani). Lepo urejeno letovišče obiskujejo zlasti Hrvati. L. 1934. je izkazalo ca 3o0 tujcev s 1600 noem- nami. Lepe tujske sobe; kopališče na Savinji; pestra okolica; lepe izletne točke v bližini. Izhodišče markiranih poti na Golte k Mozirski koči (1343 m, 3 ure), na Medvedjak (1566 m, 3K ure), na Boskovec (1590 m, 4 ure), h koči na Smrekovec (1569 m, 4 ure). Golte zelo obiskujejo turisti in smučarji. Iz Mozirja drži tudi markirana pot k Sv. Križu pri Belih Vodah (1044 m, 3 ure, razgledni vrh). Kraj je bil naseljen že v starem veku; tu je obstajal rimski kaštel. V srednjem veku se omenja kraj že 1146. Prvotni njegovi lastniki so bili plemiči de Chagere, ki so 1140 podarili oglejskemu patriarhu Peregrinu skupno z gornjegraj-sko gospoščino tudi Mozirje. Vas je bila zelo zgodaj povzdignjena v trg. morda že 1231, ko se navaja Ulrik Mozirski, ali pa 1241, ko je bil lastnik Mozirja Viljem Vovbrški, a gotovo pred 1348, ko se izrecno omenja mozirski trg. Stare trške privilegije in svoboščine je uničil požar 1580. Cesar Karel V. jih je ponovno potrdil 1581 z listino, ki se še hrani v občinskem arhivu. Ta listina navaja trške sodnike in njih pravice, opisuje trški grb (trije stolpi na zelenem griču na modrem polju) in potrjuje pravico do dveh letnih sejmov. Mozirska trška oblast se je nazivala magistrat. Tvoril ga je trški sodnik s svetovalstvom. Sodnika so si volili tržani, a potrjevala ga je žovneška graščina, ki ji je bil podrejen mozirski magistrat. Volitev v magistrat se je vršila na dan sv. Marka, to je prvi dan po sv. Juriju, ko se je sestajalo narodno veče. Trški sodnik je izvrševal le lokalno civilno sodstvo. Pobiral je tudi davek pri tržanih in ga izročal zemljiški gosposki na Zovneku. L. 1814. je prevzela ta posel davčna okrožna oblast. Magistrat je sprejemal tržane, ki so morali javno priseči; slovenski izvirni tekst prisege se nam je ohranil iz 1790. Točno določeni trški pomerij, ki je obsegal 62 kmečkih in 19 gospodarskih podložnikov, so tržani vsakih sedem let obhodili v slovesnem sprevodu, zadnjikrat 1835. Ob takih prilikah so se vršile velike tridnevne slavnosti. Vse stare trške pravice je potrdil in dovolil nove nadvojvoda Ferdinand 1598 in pozneje cesar Jožef II. L. 1838. je cesar Ferdinand dovolil dva nova letna sejma. Za gospodarski razvoj trga je bila pomembna pravica do lastne mitnice in točenja pijač, kar je bilo izven trga prepovedano. Kuga je tu morila 1646. posebno hudo pa 1682—1683. Tedaj so morali trg obdati s kordonom. Za kugo umrle so pokopavali v spodnjem koncu trga pri mlinu. Na to nadlogo še spominja kužno znamenje pri trgu. ki so ga postavili za kugo umrlemu mozirskemu župniku Antonu Ussarju. Spomenik ima slovenski napis in letnico 1682. Ponovno je razsajala kuga 1785. L. 1798. je požar uničil ves trg. V dobi narodnega preporoda je Mozirje prednjačilo vsem drugim slovenskim trgom. Mozirski župan Janez Lipold je že 1845 uvedel slovensko uradovanje; on je bil obenem vodja vse Gornje Savinjske doline. Tz 1866 je ohranjen prvi slovenski zapisnik. L. 1873. je bila tu ustanovljena Slovenska posojilnica, ki naj bi rešila našega kmeta gospodarske odvisnosti od Nemcev, 1877 Narodna Čitalnica, 1882 pa Sokolsko društvo, eno prvih v Sloveniji. Zgodovinsko pomembna je okrog 400 let stara gostilna »Pri pošti«; tu je 1571 obedoval ljubljanski škof Konrad Glušič. Nad potokom Mozirnico so še sledovi starega mozirskega gradu, ki ga je okoli 1247 Friderik de Castel podaril oglejskemu patriarhu Bertoldu: slednji je dal grad 1249 razrušiti. Pozneje obnovljeni grad je bil najprej last oglejskih fevdnikov Vovbržanov, po 1322 njihovih dedičev Celjskih grofov, po 1456 pa je prešel v roke Habsburžanov, ki so ga dajali v najem. V bojih za celjsko dediščino je bil grad menda zopet razrušen. Grad je menda veliko trpel 1635 od kmečkih upornikov, ki jih je v Mozirju vodil Gregor Brezar. V zaselku Brdce stoji obljudeni grad Brdce, čigar zgodovina pa je malo znana. Njegov prvi znani lastnik je bil (1730) Danijel Freund. Danes je gradič last ljubljanske škofije. Župnija Mozirje (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 2054 duš. Zupna cerkev sv. Jurija. Cerkev so verjetno sezidali že Vovbržani. Prvič se omenja 1241. L. 1754. so jo prezidali, tako da je dobila stavba nasprotno smer. Na mestu nekdanjega presbiterija je današnji vhod, k prvotni vhodni strani pa so prizidali dve kapeli, presbiterij in ob njem na vsaki strani eno zakristijo. Stolp je bil kasneje še dvakrat povišan. Kapeli in presbiterij so kriti s kupolo, ladja in zakristija pa banjasto. Stene so razčlenjene s pilastri. Okna so deloma pravokotna, deloma polkrožna. Tloris ima obliko križa. Presbiterij je poslikal 1888 Matija Bradaška iz Kranja, svod v ladji pa 1891 Tomaž Fantoni. Tudi križev pot je delo Bradaške. V dobi turških napadov je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem in obrambnimi stolpi. L. 1835. so tu opustili pokopališče in ga premestili k cerkvi sv. Štefana na Oljniku. Prvotno je bila cerkev podr. gornjegrajske prafare, iz katere se je izločila kot zaseben vikarijat kmalu po 1241. Mozirska župnija je mati sledečeh sedanjih župnij: sv. Andreja v Belih Vodah, sv. Mihaela nad Mozirjem in Marije Nazaret. Cerkev sv. Štefana na pokopališču v Oijniku je bila zgrajena med 1835—1836, ko so sem premestili pokopališče. Gotski značaj stavbe poudarjajo predvsem posamezni arhitektonski členi, ki pa niso obdelani po pravilih stroge gotike, temveč zelo svobodno. Stene tristransko zaključene ladje so razčlenjene s pilastri. Cerkvica ima samo mali nastrešni stolp. Cerkv. podrejenost kraja nekdaj in sedaj ista kot za Gornji grad. Tu rojeni: Brložnik de et in Pernberg Ivan, dr. pliil. et med., živel v 17. in v zač. 18. stol., član Akad. Naturae Curiosorum in Acad. operosor. v Ljubljani, napisal nekaj obširnih razprav; Goličnik Janez (1737—1807), župnik, pisec knjige o čebelarstvu; Laykauf (Lajakov) Žiga R. (r. 1868), pesnik in publicist; Lipold Jožef (1736—1855), župnik in ljudski pesnik (zlasti v Ahacljfivi zbirki in Drobt.)-, Lipold Marko Vincenc (1816—1883), rud. geolog, geološko raziskal in mapiral nekatere slov. in druge predele; pospeševal čipkarstvo. Občina Rečica ob Savinji Preb. 3822, hiš 728, posest. 520, koč. 121, najem. 79. Površina 5751 ha: njiv in vrtov ca 1169, trav. in paš. ca 1251, vinogradov ca 16, gozdov ca 3259, ostalo 56. Zelo obsežna občina se razprostira od Medvedjaka (1566 m) in Tera (1266 m) na s. preko Savinje in spodnje Drete na pobočje Tolstega vrha (1077 m) in Črete (996 m). V njenem geografskem osrčju leži lepo Rečiško polje na levi strani Savinje. Ožja je Spodnja Zadrečka dolina, ki jo od Zgornje Savinjske doline loči le relativno do 50 m visoko gričevje. Savinja ima tu sorazmerno majhen padec. Zato odlaga mnogo proda in ima plitvo strugo, razcepljeno na več rokavov. Precej vode ji prinaša potok Rečica, ki zbira vodovje s pobočja Medvedjaka. Dreta sprejema le kratke neznatne pritoke. Svet je deloma prodnat, deloma ilovnat in vobče srednje rodoviten. Z izjemo nižin pokrivajo pokrajino skoraj sami gozdovi. Prevladuje iglasto drevje (smreka, bor, jelka). V ostalem je precej razširjena bukev, medtem ko nastopa hrast le v nižavju. Les splavljajo po Savinji in Dreti, večinoma v v. dele naše države prav do Beograda. Prebivalci pridelujejo vse vrste žita in zlasti krompir, ki mu prodnat svet zelo prija. V zavetnih legah uspeva še hmelj in tuintam celo zori grozdje. Sadje v precejšnji meri goje povsod, zlasti jabolka, ki jih prodajajo tudi v inozemstvo. V nižavju je pomembna svinjereja in perutninarstvo, v goratih krajih ovčarstvo in kozjereja. Ponekod lepo uspeva čebelarstvo. Postrvi, lipani in klini v Savinji in Dreti. Ob obeh rekah mlini in žage. Mnogi primerni kraji za letovišče. Vasi so v dolini večje in bolj skupaj zgrajene kot na hribovju: tod so ugodni smuški tereni. Večji del občine je nekdaj pripadal gornjegrajskemu samostanu. Glasom urbarja gornjegrajske gospoščine iz 1426 je bilo to ozemlje podrejeno savinjskemu uradu, ki so mu pripadali kraji od Ljubnega do Mozirja, in sicer; Meliše, Brezje, Trboljca, Radmirje s Stražo ali Sv. Frančiškom, Suha, Trebež, Dobrova, Ljubenca, Volovnije, Brdo, Juvanje, Ravno, Tajna, Negojnica, Poljane, Okonina, Gru-šovlje, Sv. Ivan, Rtpolje, Mlinska ves, Rečica, Sp. Rečica, Sar-do.vnik, Prihova, Libija, Trnavče in Petkovca. Creta, 71-10-8-0-1. Sr so du Gornji grad 16 km, žand zdr fin pTt Mozirje 7 km, žel Šmartno ob Paki 17 km, o žup Rečica ob Sav. 7 km, š Gorica 4 km. Povp. nm ca 780 m. Zelo raztresene kmetije na osojnem pobočju istoimenskega hriba (996 m) ob obč. poti 4 km od ban. ceste Prihova—Gornji grad. Dostop le peš. Manj rodovitno. Glavni zaslužek daje gozdarstvo. Velik del gozdov je veleposestniška last. Letno izvozijo ca 300 m3 lesa. Različno sadje; prodaja kostanja in češenj v bližnjo okolico. Čreta je želo obiskovana in lahko dostopna izletniška točka. Dobletina, 126-22-10-10-0. Sr so du Gornji grad 13 km, žand zdr fin pTt Mozirje 3 km, žel Šmartno ob Paki 11 km, o 3 km, š žup Nazarje 1 km. Nm ca 365 m. Vas leži ob spodnji Dreti kraj ban. ceste Prihova—Gornji grad. Avtobusna zveza s Smartnom ob Paki in Gornjim gradom. Kmetijstvo, gozdarstvo. Precejšnje čebelarstvo. Izdelovanje hlodov in drv. Dol. Suha, 202-37-29-3-4. Sr so du Gornji grad 14 km, žand zdr fin Mozir je 7 km. žel Šmartno ob Paki 16 km. o pTt š žup Rečica 1 km. DKfid, Godba. Povp. nm ca 440 m. Vas leži na jv. vznožju Medvedjaka (1566 m) ob obč. poti 1.5 km s. od Rečice. Dostop z vozom. Raztreseni zaselki kraj gozdov in travnikov. Manj rodovitno. Manjši nasadi hmelja in lanu. Največ goje koze, ovce in svinje. Precej sadja, zlasti jabolk in sliv, iz katerih prirejajo domači jabolčnik in slivovko. Razvito čebelarstvo. Neznatno pridelovanje vina. Platno tko za domače potrebe. Izvoz lesa, hmelja (letno ca 1000 kg) in jabolk (letno ca 20.000 kg). Letno prodajo ca 1000 kg inasla v Celje in Bosno. V kraju izvir potoka Rečice; pri izviru podzemeljska jama »Zupnekovo žrelo«, postrvi. Blizu markirane poti, ki drži iz Rečice na Medvedjak, zelo globoka ozka jama s podzemno vodo. Grušovlje, 94-20-15-3-2. Sr so du Gornji grad 9 km, žand Ljubno 6 km, zdr fin Mozirje 8 km, žel Šmartno ob Paki 18 km, o p'1't š žup Rečica 4 km. Gas. Nm ca 380 m. Leži na levem bregu Savinje z. od Št. Janža ob ban. cesti. Avtobusna zveza proti Solčavi in Šmartnu ob Paki. Kmetijstvo, sadjarstvo, lesna industrija. Mlini in žage ob stranski strugi Savinje. Kraj se prvič omenja 1231 kot sedež gornjegrajskih ministerialov. Holmec, 298-51-46-5-6. Sr so du žand zdr fin Gornji grad 6.5 km, žel Šmartno ob Paki 19.5 km, pTt š Radmirje 3 km, o žup Rečica ob Sav. 4.5 km. Nm ca 420 m. Vas tvorijo raztreseni zaselki Brdo, Holmec in Meliše. Ti leže na nizkem raz-vodnem gričevju med Zadreeko in Zgornjo Savinjsko dolino. Dostop le z vozom po obč. poti 2—4 km od ban. ceste v Rad-mirju. Kmetijstvo, lesna trgovina. Lepi gozdovi. Nad krajem stoji na desnem bregu Savinje dvorec Lešje, katerega lastnik je bil v 17. stol. Jurij Milošič, škofijski nadupravitelj v Gornjem gradu. Sedaj je gradič last Ivana Bršnjaka, posestnika na Homcu. Kokarje, 196-34-29-7-2. Sr so du Gornji grad 13 km, žand zdr fin pTt Mozirje 4 km, žel Šmartno ob Paki 12.8 km, o žup Rečica ob Sav. 4 km, š Gorica 1 km. Nm 407 m. Lega pod Čreto (996 m) na desnem bregu Drete ob obč. poti 300 m od ban. ceste Prihova—Gornji grad. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo in gozdarstvo; mnogo sadja; nekaj čebelarstva. Letno prodajo v tujino ca 2 vagona jabolk, v druge banovine izvozijo ca 100 m3 lesa. Vas je izhodišče izletov na Čreto (1 y2 ure, lahka, prijetna hoja). Nekdaj je bil kraj znan radi stare lončarske obrti, ki pa je danes radi konkurence moderne industrije popolnoma ubita. Podr. cerkev Device Marije je znamenita božja pot. Cerkev je bila zgrajena 1453. Obzidje okrog nje je ostanek nekdanjega obrambnega tabora proti Turkom. Turške napade v te kraje opeva neka tukajšnja zgodovinska pesem. Stari presbiterij in zakristijo so postavili 1668, pozneje so oba porušili in 1852 zgradili nov presbiterij. Stene poživljajo pilastri. Ladja je svođena banjasto, presbiterij pa z ovalno kupolo. Slike v njem je izvršil jakob Brollo 1887. Ob stranskem vhodu v cerkev je vzidan zgodovinski nagrobni spomenik Eve Sofije Dietricli-stein iz 1612. Od 1785—1786 je pri cerkvi obstajala lokalna ka-pelanija. Cerkev je stara božja pot. Za cerkvijo je do konca 18. stol. stala cerkev sv. Ane, ki so jo v jožefinski dobi zaprli, nakar je razpadla. Njen glavni oltar je sedaj v strunskem oltarju Marijine cerkve. Lačja vas, 112-22-18-6-2. Sr so du Gornji grad 12 km, žand zdr fin Mozirje 5 km, žel Šmartno ob Paki 13.8 km, o pTt žup Rečica ob Savinji 5 km, š v zaselku Gorici ustanovljena 1875, 3 odd., Javna knjiž., PJS, Gas., Prosv. društvo. Nm ca 380m. Vas leži na 1. strani Drete ob ban. cesti Prihova—Gornji grad in po sosednjem gričevju. Avtobusna zveza na obe strani. 11 kraju spada zaselek Gorica, ki je na pobočju istoimenskega griča. Precejšnje sadjarstvo in čebelarstvo. Žage ob Dreti. Letno prodajo ca 5000 kg jabolk v tujino in 50 m3 lesa v razne kraie naše države. Podr. cerkev sv. Katarine v Gorici se prvič omenja 1631. V 18. stol. je dobila današnji stolp. Ravni lesen strop so 1879 zamenjali z banjastim svodom, dočim so peterostrani presbiterij obokali s kupolo. Na posameznih kapah banjastega ladjinega svoda so freske g. Fantonija iz 1898. Nizka, 103-20-18-2-1. Sr so du Gornji grad 12 km, žand zdr fin Mozirje 5 km, žel Šmartno ob Paki 14 km, o pTt š žup Rečica 1 km. Nm ca 365 m. Kraj leži ob ban. cesti med Spodnjo Rečico in Varpoljem. Avtobusna zveza proti Solčavi in Šmartnu ob Paki. Kmetijstvo, lesna industrija. Jabolka, slive; domač jabolčnik, tropinovec in slivovka. Skozi vas teče del Savinje po umetno speljani strugi, ki se od glavne struge odcepi pri Okonini in se z njo združi pri Spodnji Rečici. Ob njej je mnogo žag, mlinov in malih elektrarn. Tu vežejo in zbijajo splave. Iz vasi drži čez Savinjo brv v Trnovec. Tu rojen dr. Jeraj Josip (r. 1892), prof. teol. v Mariboru, avtor razprav o kult. in vzgojnih vprašanjih. Okonina, 203-41-26-3-10. Sr so du fin Gornji grad 8 km, žand zdr Ljubno 5 km, žel Šmartno ob Paki 19 km, o pTt Rečica 5 km, š žup Sv. Frančišek 3 km. Nm 391 m. Vas leži na levi strani Savinje ob ban. cesti Šmartno ob'Paki—Solčava. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo, lesna industrija. Jabolka in slive, malenkost vina za dom. Izvoz lesa in jabolk (letno ca 25.000kg). Skozi kraj teče topli studenec (19° G), ki izvira tik nad ban. cesto in nikdar ne zamrzne. Malo nad izvirom globoko brezdno s toplo in mrzlo vodo. Podr. cerkev sv. Jakoba se jjrvič omenja 1426. Slika iz 1650 nam kaže gotsko stavbo z nastrešnim stolpičem. Novejši presbiterij je iz 1731. Oblika tlorisa je križ. Ladja je svođena banjasto, stranski kapeli, presbiterij in križišče pa s kupolami, ki so vidne tudi od zunaj. Zvonik se dviga nad ladjo. Stranska oltarja sta zanimiva kot skrajno razgibani baročni skulpturi. Do ustanovitve župnije pri Sv. Frančišku 1787 je bila cerkev podružnica župnije Rečice. Od 1758—1824 je bila ekspozitura. Sedaj je ekspozitura nezasedena; oskrbuje jjo župnik pri Sv. Frančišku. L. 1722. so sezidali kapelico sv. Ignacija. Poljane, 218-46-34-1-8. Sr so du Gornji grad 15 km, žand zdr Ljubno 12.7 km, fin Mozirje 8 km, žel Šmartno ob Paki 17 km, o pTt š žup Rečica 2 km. Nm ca 550 m. Raztresena vas na j. podnožju Medvedjaka (1566 m) ob obč. poti 2.3 km od ban. ceste pri Grušovlju. Dostop z vozom. K vasi spadata zaselka Negojnica in Vimpasle. Hribovito, malo rodovitno. Kmetijstvo, gozdarstvo. Največ goje ovce, koze in svinje. Precej sadja, razvito čebelarstvo. Tkanje platna za domačo porabo. V bližini izvira potok Lučnik, v katerem žive žlahtni raki. Na s. pod vrhom Medvedjaka so gozdarske in pastirske koče in hlevi za živino. Poleg vasi je bogata žila zelo dobrega premoga, ki pa se doslej še ni izkoriščal. Na v. strani Poljan je na strmem hribčku nekdaj stal grad Rudenek ali Lekšetov grad, ki je danes v razvalinah. Grad so postavili v začetku 14. stoletja sinovi viteza Eberharda Vrbovskoga. Vrbovski gospodje so 1447 izročili grad in posestvo celjskemu grofu Frideriku II. Od Wolfa Sigmunda pl. Gaissrucka je 1578 kupila grad s posestvi ljubljanska škofija, ki ga je dajala v najem raznim gospodarjem. L. 1635. so grad uporni kmetje popolnoma oplenili in najbrž tudi zažgali. Od tedaj je verjetno v razvalinah. Posestvo so nato priključili poineriju in uradu na Slomu pri Ponikvi. Po Lekšetovi kmetiji, ki je v neposredni bližini razvalin, je grad v novejši dobi dobil ime Lekšetov grad. Grajske razvaline so danes na gornjegrajskem veleposestvu ljubljanske škofije. O nekdanjem gradu Negojnici, ki je stal vzidan v skali na j. pobočju gore Ter (1266 m), ni danes skoraj sledu. Le krajevni naziv »Gradovi« za livado še priča o njem. Zgodovina gradu je popolnoma neznana in zavita zgolj v številne pravljice (o zakladu in podobno). Starinski predmeti, ki so jih izkopali, so v muzeju v Celju. Potok, 119-25-19-7-0. Sr so du Gornji grad 12 km, žand zdr fin Mozirje 5.5 km, žel Šmartno ob Paki 14 km. o žup Rečica ob Savinji 5.5 km, p Šmartno ob Dreti 3 km, š Gorica 1 km. Prosv. d. Nm 370 m. Vas leži na s. vznožju Tolstega vrha (1077 m) ob Dreti kraj obč. ceste A km od ban. ceste Prihova—Gornji grad. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Pusto polje. Izhodišče poti na razgledno Čreto (996 m, 1 A ure). Tu rojen 1881 Tratnik Franc, akad. slikar, restavrator v Nar. muzeju v Ljubljani. Prihova, 241-51-35-14-2. Sr so du Gornji grad 14 km, žand zdr fin Mozirje 3 km, žel Šmartno ob Paki 12 km, o pTt š žup Rečici 2 km. Nm ca 360 m. Vas leži na levem bregu Savinje vrli terase ob gozdu. Skozi kraj drži ban. cesta Šmartno ob Paki— Solčava. V neposredni bližini se odcepi od nje ban. cesta proti Gornjemu gradu. Avtobusne zveze na vse tri strani. Kmetijstvo, lesna industrija. Hmeljski nasadi. Precej sadja; domači tropi-novec. Malenkostno pridelovanje vina za dom. Več žag. Letno prodajo ca 500 kg hmelja in 5000 kg jabolk v tujino. Znaten izvoz lesa. Nekdaj je držala glavna cesta iz vasi naravnost čez Rečico v Sv. Janž. Pod to staro cesto, ki služi sedaj le za lokalni promet, izvira na travniku manjši studenec kislastega okusa. Na potu iz Prihove v Rečico nahajamo pod zemljo ostanke nekdanjega poslopja. Tu so v začetku 19. stol. našli velik rimski nagrobni spomenik z napisom. Kamen so prenesli v Spodnjo Rečico. Pusto polje, 130-22-15-5-2. Sr so du Gornji grad 11 km. žand zdr fin Mozirje 6 km, žel Šmartno ob Paki 15 km, o žup Rečica ob Savinji 6 km, p Šmartno ob Dreti 2 km, š Gorica 1.3 km. Nm ca 370 m. Ravninska lega na desnem bregu Drete ob ban. cesti Prihova—Gornji grad. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo, gozdarstvo. Precej sadja, zlasti jabolka. Večji del gozda je veleposestniška last. Tu rojen Lekše F rac (1868 do 1928), župnik, pisal jezikosl. in zgod. spise v DS. Rečica ob Savinji, trg, 381-83-57-2-11. Sr so du Gornji grad 13 km, žand zdr fin Mozirje 6 km, žel Šmartno ob P. 15 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1877. 5 odd. Jav. knjiž., SI. izobr. dr, Prosv. d., SKJ, PJS, Gas., Strel. druž. Elektrarna. Nm 367m. Centralna lega v Gornji Savinjski dolini na j. vznožju Medvedjaka (1566 m). V kraj drži ban. cesta, ki se 1 km južno odtod odcepi od glavne ceste Šmartno ob Paki—Solčava. Avtobusna zveza z obema krajema. Z v. in z. sega do trga gozd, na s. so travniki, na j. se širi rodovitno jiolje do Savinje. Kraj krase lepi vrtovi in sadovnjaki. Skozi trg teče potok Rečica, v katerega se tu izliva potok Lučnik. Razna obrt. kmetijstvo in lesna trgovina. Pridelovanje hmelja. Zelo razvita svinjereja. Jabolka, hruške, slive; domači jabolčnik, tropinovec in slivovka. Nekaj čebelarstva, malenkostno pridelovanje vina. Letno prodajo ca 1200 kg hmelja, 15.000kg jabolk in nekaj medu. Les se izvaža v Italijo, ali pa ga splavi jajo prav do Beograda. Zelo pripraven kraj za letovišče. Izhodišče markiranih poti na Medved jak (1566 in, 3 ure) in k Mozirski koči (1344 m, 3 ure). Tod so krasni smuški tereni. Prvi znani lastniki Rečice so bili v srednjem veku plemiči Chageri. Ti so 1140 podarili kraj / ostalo gornjegrajsko gospoščino vred oglejskemu patriarhu, ki pa je Rečico pridržal zase in tu nastavljal Rečičke gospode kot svoje ministeriale. Kot oglejska last se omenja Rečica 1231 in 1247. V Rečici so se često mudili oglejski patriarhi; tu so imeli tudi svoj dvorec. L. 1347. je oglejski patriarh podelil Frideriku Celjskemu tukajšnjo vinsko in žitno desetino. Ljubljanski škof Ivan Tavčar (1580—1597), ki je bil z Rečice doma, je kraj povzdignil v trg in mu naklonit* trške pravice. Z listino iz 1585 mu je dal lastno sodstvo, izvzemši kriminalno justico ter je trgu določil njegovo območje. Originalno listino hranijo v občinskem arhivu. O nekdanjem trškem sodstvu priča še sramotilni kamen (pranger), ki stoji rv trgu; nanj so privezali obsojence v javno zasramovanje. V listini iz 1788, ki je tudi v trškem arhivu, je ohranjeno slovensko besedilo prisege, ki so jo opravljali trški funkcionarji. V trškem arhivu hranijo tudi več listin, ki jih je izdal nekdanji trški magistrat, trški pečat in 4 helebarde. Originalni trški grb (lipa z zvezdo) je v celjskem muzeju. V trgu še stoji Tavčarjev dvor, ki ga je kupil 1597 škof Tavčar od Ivana Hurnussa. Zadnja iz rodu Tavčarjev je bila samska Uršula Tavčar, ki je umrla okoli 1885. Njeni dediči so razprodali večji del posestva. Dvorec je sedaj v rokah Antona Fiirsta, posestnika v Rečici. L. 1799. je uničil požar pol trga s cerkvijo in župniščem vred. 2 u p n i'j a Rečica v Sav. dolini (dek. Gornji grad. škof. lavant.) ima 3018 duš. Pokojia-lišče. Zupna cerkev sv. Kancijana. Prvotna cerkev je bila gotovo najstarejša v vsej Gornji Savinjski dolini, najbrž že iz 10. stoletja. Zgrajena je bila v romanskem slogu in je dobila kasneje gotski zvonik, ki je še ohranjen, razen v vrhnjem delu. Po požaru 1799 so zgradili sedanjo stavbo, ki so ji 1826 prizidali še zakristijo. Pilastri so preko svoda zvezani s progami, na katerih počivajo kupole. Cerkev je s freskami okrasil 1896 Ivan Gosar iz Celja. Cerkev je bila prvotno podr. gornjegrajske prafare. Iz nje se je izločila kot vikariat med 1140 in 1173. Glede cerkv. pripadnosti kraja v preteklosti in sedaj velja isto kot za Gornji grad. Kroniko je začel pisati župnik A. Jug (1855—1878). Novo vzorno kroniko je 1890 sestavil J. Majcen. Spodnja Rečica, 207-40-27-5-8. Sr so du Gornji grad 13 km, žand zdr fin Mozirje 4 km, žel Šmartno ob Paki 13 km, o pTt š žup Rečica 2 km. Nm ca 360 m. Kraj leži ob izlivu potoka Rečice v Savinjo kraj ban. ceste Šmartno ob Paki—Solčava. Avtobusna zveza z obema krajema. Tu drži čez Savinjo ban. most. Niže mosta dva velika jeza; prvi dobavlja vodo desni stranski strugi, ki drži proti Nazarju, drugi pa levi strugi proti Prihovi. Ob obeh stranskih strugah Savinje so žage, mlini in elektrarne. Kmetijstvo in lesna trgovina. Jabolčnik in tropinovec za dom. Neznatno pridelovanje vina. Rimski nagrobni spomenik, ki je bil v začetku 19. stol. pripeljan iz Prihove v Spodnjo Rečico, so vzidali v hišo Ivana Rakuna. Ko so 1903 hišo prezidali, se je kamen popolnoma razbil; njegovi delci so domnevno vzidani v novo stavbo. Spodnje Kraše, 176-38-31-4-1. Sr so du žand Gornji grad 9.5 km, zdr fin Mozirje 7.5 km, žel Šmartno ob Paki 16.3 km, o žup Rečica 8 km, p š Šmartno ob Dreti 1 km. Nm ca 375 m. Vas leži na obeh bregovih Drete kraj ban. ceste Šmartno ob Paki—• Gornji grad. Avtobusna zveza z obema krajema. Osojna lega v dolini ob vznožju Tolstega vrha (1077 m). Kmetijstvo, gozdarstvo. Precej sadja, nekaj čebelarstva. Letno prodajo ca 1000 kg jabolk v tujino in ca 100 m3 lesa v druge banovine. Spodnje Pobreže, 88-13-11-2-0. Sr so du Gornji grad 13 km, žand zdr fin Mozirje 5.5 km, žel Šmartno ob Paki 14.3 km, o pTt žup Rečica 2.5 km. š Gorica 1.5 km. Gas. Nm ca 365 m. Lega na terasi na desnem bregu Savinje ob obč. poti 2 km od ban. ceste v Spodnji Rečici. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Nekaj čebelarstva, precej sadja. Žage in mlini. Letno prodajo ca 2000 kg sadja v tujino in 100 m3 lesa v druge banovine. Sv. Janž, 254-56-39-3-14. Sr so du Gornji grad 10 km, žand zdi fin Mozirje 7 km. žel Šmartno ob Paki 17 km. o pTt š žup Rečica 3 km. Nm 383 m. Kraj leži v. od Grušovlja kraj ban. ceste. Avtobusna zveza proti Solčavi in Šmartnu ob Paki. Kmetijstvo, lesna industrija. Jabolka (letni izvoz ca 15.000 kg) in slive; neznaten vinski pridelek za dom. Nekdaj je bilo tu mnogo vinogradov, a so jih pozneje opustili. Žage ob stranski strugi Savinje. Tik nad krajem prijazen razgledni hribček Lipa. O stari obljudenosti kraja pričata rimska nagrobna kamna z napisi, ki so jih našli pri kopanju cerkvenih temeljev. Vzidana sta v cerkveni stolp. V bližini cerkve so ostanki starega, domnevno rimskega poslopja. Podruž. cerkev sv. Janeza Krst. Stara prvotna cerkev se prvič omenja 1347 v gornjegrajski ustanovni listini. Gotski cerkvi je bil kasneje na levi strani presbiterija prizidan zvonik. Na notranji zvonikovi strani je še ohranjena stara freska sv. Krištofa, ki spada najbrž v 15. stol. Ladja, stranski kapeli in presbiterij so svođeni s kupolami. Cerkev so 1843 podrli in sezidali novo v sedanji obliki. Trnovec, 83-15-11-4-2. Sr so du Gorn ji grad 13 km. žand zdr fin Mozirje 4.2 km, žel Šmartno ob Paki 13 km. o pTt žup Rečica 2 km, š Gorica 1 km. Nm ca 370 m. Kraj leži na terasi na desnem bregu Savinje ob obč. poti 1 km od ban. ceste v Spodnji Rečici. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo, gozdarstvo. Žage ob Savinji. Varpolje, 101-16-14-1-1. Sr so du Gornji grad 11 km, žand zdr fin Mozirje 6 km, žel Šmartno ob Paki 15 km, o pTt š žup Rečica 2 km. Nm ca 365 m. Ravninska lega jz. od Rečice ob ban. cesti. Avtobusna zveza proti Solčavi in Šmartnu ob Paki. Kmetijstvo, lesna industrija, žage ob stranski strugi Savinje. Iz vasi drži brv čez Savinjo v Pobreže. Zgornje Pobreže, 159-29-20-5-2. Sr so du Gornji grad 14 km, žand zdr fin Mozirje 6 km, žel Šmartno ob Paki 14.8 km, o pTt žup Rečica 3 km, š Gorica 2 km. Nm 370 m. Lega na terasi nad Savinjo ob obč. poti 3 km od ban. ceste v Spodnji Rečici. Dostop z vozom ali avtom. Gospodarstvo kot Spodnje Pobreže. Zlabor, 240-37-8-29-0. Sr so du Gornji grad 14 km, žand zdr fin pTt Mozirje 2.5 km, žel Šmartno 10.5 km, o 3 km, š žup Nazarje v kraju. Zas. šola (s pravico javnosti od 1924) ust. 1786, 2 odd. Gosp., JSZ., Kat. prosv. d. Nm 380 m. Leži na vznožju Dobrovelj pretežno v levem bregu Drete tik pred njenim izlivom v Savinjo. Skozi kraj drži ban. cesta, po kateri se vrši avtobusni promet proti Gornjemu gradu in Šmartnu ob Paki. K vasi spada del Prihove (desni breg Savinje), Nazarje in zaselek Zavodice. Kmetijstvo, lesna industrija. Vodne žage. Precejšnja ležišča boksita, ki ga prodajajo tovarni barv v Ljubijo. Pripraven kraj za letovišče. Tujske sobe. Na ozkem med vodju med Savinjo in Dreto se dviga trdnjavi podoben grad Vrbovec. Tu je graščinska uprava ljubljanskega škofijskega veleposestva. Prvotni grad na strmi visoki skali je domnevno sezidal okoli 835 knez Pribina, ki mu je frankovski kralj Ludvik Nemški podaril med drugim tudi zemljišča v Savinjski dolini. Prvi znani lastniki gradu so bili plemiči Chageri. Ti so ga 1140 podarili za novoustanovljeni gornjegrajski samostan oglejskemu patriarhu, ki je imel tu svoje ministeriale. L. 1286. je bil grajski posestnik vitez Eber-hard pl. Vrbovski kot fevdnik Vovbrških grofov. L. 1360. so kupili Vrbovec Celjski grofje. Ti so 1445 postavili ob vznožju hriba nov, sedanji grad. Ta je štirioglat, s tremi stolpi, podoben srednjeveški trdnjavi. Po izumrtju Celjanov (1456) je grad pripadel avstrijskim vladarjem, ki so tu postavljali svoje oskrbnike. L. 1530. je postal gospodar Vrbovca Ivan baron Kacija-nar, slavni zmagovalec nad Turki, 1615 pa ga je kupil ljubljanski škof Tomaž Hren za svojo škofijo. L. 1920. je dal tu vrh strme skale na mestu prvotnega gradu škof Bonaventura Jeglič postaviti masivno kapelo Matere Božje. Po njej se Vrbovec naziva tudi Marijin grad. Kapelo krije opeka, ki so jo prinesli iz Gornjega grada in nosi inicialke Tomaža Hrena. Grad je bil v preteklosti pomemben tudi kot sedež deželskega sodišča. Pripraven kraj za letovišče; tujske sobe. Nad izlivom Drete v Savinjo stojita na griču Gradišču krasna župna cerkev in samostan Nazarje. Prelepa razgledna točka, zelo obiskovana romarska pot. Župnija Marija Nazaret (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 839 duš. Prvotno Marijino cerkev »Marija Nazaret« je dal po vzorcu nazareške hišice postaviti v 1624—1626 ljubljanski škof Tomaž Hren. Ker je cerkev kmalu zaslovela kot božja pot, je ljubljanski škof Rajnold Scarlichi izročil cerkev 1632 oo. frančiškanom bosansko-kranjske province. Ti so si 1639 na griču joostavili samostan in zgradili v 1661 —1666 sedanjo dvostolpno cerkev v poznorenesančnem slogu. V 1886 do 1888 so odstranili znamenite, a najbrž slabo ohranjene freske, ki jih je naslikal 1772 Franc Jelovšek. Nove freske so od Tomaža Fantonija. Slike na zadnji steni kapele in na svodu so delo Ivana Bradaške iz 1896. Dekorativni okras cerkvene ladje, svoda in njenih kapel je bil izvršen v 1872—1873. Zvonika sta dobila sedanjo obliko 1875. Banjasto svođena ladja ima na vsaki strani po tri z nizkimi kupolami obokane kapele. Vhodna veža je enako široka kot cerkev in zavzema tudi prostor pod zvonikoma. Mesto presbiterija ali abside pa vodi nizek slavolok v loretsko kapelo, ki je banjasto svođena. Beli mramornati oltar v njej je izklesal Ivan Vurnik iz Radovljice 1897. Do cerkve na hribčku drži 193 vijugasto speljanih stopnic. Samostan ima bogato, 1752 ustanovlj. knjižnico. Tu rojen: dr. Gross Fran (1851—1892), sodnik, ustanovitelj in prvi dirigent pevskega zbora ljublj. Glasb. Matice. Občina Solčava Preb. 842, hiš 132, posest. 44, koč. 60, najem. 40. Površina 10.174.53 ha: njiv in vrtov 331.24, trav. in paš. 1902.69, gozdov 3914.53, ostalo 4026.07. Občina leži v skrajnem kotu Gornje Savinjske doline ob avstrijski meji. Na j. se razprostira do glavnih grebenov Savinjskih Alp, na s. do Raduhe (2062 m) in Olševe (1929 m). Savinjske Alpe se tu najvišje dvigajo v obmejnem Križu (2429 m) ter se razodevajo v vsem svojem veli-častju (Mrzla gora, Turska gora, Okrešelj, Brana, Kamniško sedlo, Planjava, Ojstrica). Prav do teh ponosnih golih vršacev segajo od vseh strani po gorskih grebenih zagrajene zelene alpske doline z izvirki voda: Matkov kot, Logarska dolina in Robanov kot, ki so med najlepšimi prirodnimi biseri dravske banovine. Vse tri doline so poglobili in razširili nekdanji ledeniki, ki so jim dali s tem skupne značilnosti: skoraj ravno in zelo široko dno, ki na robeli nenadno prehaja v strmo gorsko pobočje. Največja med temi dolinami je svetovnoznana Logarska dolina, ki jo glede veličastnosti prirode ne doseza niti ena ledeniška koritasta dolina v Alpah. Po mnenju nekaterih potovalcev utegne imeti v Evropi še veličastnejše gorsko ozadje edino Circjue de Gavarnie v Pirinejih, ki je v marsičem presenetljivo podoben Logarski dolini. Logarska dolina sega v skoraj premi črti 7 km daleč proti j. Njeno ravno dno pokrivajo travniki, gozdovi in tudi polja. Na levi in desni zagrajajo dolino gozdna pobočja sredogorskih slemen, dočim tvorijo njeno neposredno ozadje na j. v polkrogu razvrščene razorane stene Savinjskih Alp z globoko usločenim Kamniškim sedlom (1921 m) v sredini. V. od njega kipi v vrtoglave višine široka Planjava (2399 m) in strina piramida Ojstrice (2349 m), na z. pa se vrste Brana (2253 m), Turska gora (2233 m), Križ (2429 m) in Mrzla gora (2202 m). Prav ob tem veličastnem sklepu doline izvira Savinja, ki se takoj vrže raz skalovje 120 m globoko (Logarski šum) v dolino, kjer po kratkem teku izgine v pesku, iz katerega ponovno privre na dan v spodnjem delu doline pod imenom Črna. Šele po združitvi s potokom Jezero, ki izvira v prodnatem Matkovcm kotu, zovejo domačini to reko Savinjo. Matkov kot in Robanov kot sta krajša in deloma ožja od Logarske doline. Oba pogrešata predvsem širokega amfiteatral-nega zaključka. Toda kljub temu ju ni priroda nič manj bogato obdarila. Matkov kot se ponaša z redko prirodno zanimivostjo tako zvanim Škafom, globoko in obsežno lijasto votlino v snežišču na koncu doline pod Mrzlo goro, dočim nudi Robanov kot, v katerem izvira potok Bela, nedosežen ]>ogled na Ojstrico. Medtem ko se Savinjske Alpe na levem bregu Savinje še nadaljujejo v strmi Raduhi, spada njena bližnja soseda Olševa h Karavankam, ki segajo tu iz Avstrije v našo državo. Olševa je le v svojem najvišjem delu prepadna in zgrajena iz propustnega apnenca. Zato je njeno pobočje v nasprotju z golimi rebri Savinjskih Alp visoko navzgor pokrito z bujnim gozdom. Tu izvirajo še v višini 1500 m studenei, ob katerih nastopajo včasih prava močvirja. Celotno vodovje zbira Savinja, ki teče od Logarske doline dalje po ozki gcrrski dolini. Opisane gorske razmere so vzrok, da sta kar 2/s vsega ozemlja neplodni. V ostalem zavzema veliko površino le gozd, ki se na s. strani Savinjskih Alp navadno neha že v višini 1200 m. V njem prevladujejo iglavci (smreka, bor in mecesen). V nižjih legah je precej zastopana tudi bukev. V prav zmernem obsegu se uveljavljajo pašniki in travniki, za polja in vrtove pa skoraj ni prostora. Ni čuda, da je občina silno redko obljudena; na 1 km2 pride komaj 5 prebivalcev. Stalno naseljeno ozemlje je zelo omejeno. S. od Savinje segajo kmetije do 1250 m visoko, j. od nje le izjemoma više od 800 m. Blizu drevesne meje so le še posamezne planine, kjer pasejo živino v poletnih mesecih. Prebivalci se bavijo največ z gozdarstvom. Ob Savinji in nekaterih njenih pritokih so vodne žage. Letno se proda do 50.000 m:1 lesa v vzhodne dele naše države in tudi v inozemstvo. Živino goje večinoma le za domače potrebe. Poleg svinj in goveje živine rede zlasti ovce, ki dajejo volno prav dobre kakovosti. Poljedelstvo se omejuje na skromno pridelovanje pšenice, rži, ovsa in krompirja. V vodah, predvsem v Savinji, je mnogo postrvi. Lepe dohodke daje tujski promet, ki je v stalnem razvoju. Poleg letoviščarjev prihajajo sem mnogi domači in tuji turisti, ki obiskujejo razen Logarske doline zlasti Savinjske Alpe in zadnja leta precej tudi Olševo. V Logarski dolini in na Okrešlju ima SPD svoje domove. Občina je prometno zvezana z ostalim svetom po ban. cesti, ki drži kraj Savinje. Med Lučami in Solčavo so zgradili to cesto šele 1894. Prej je držala tod le slaba steza in so morali vozniki 22krat prebroditi Savinjo. Stezo, ki je vezala Solčavo z Logarsko dolino, so razširili v vozno pot šele 1924. Toda za avtobusni promet je postala ta pot sposobna šele po nadaljni razširitvi 1930. Zato ni čuda, da je biia občina do nedavna tako rekoč odrezana od svoje okolice. Zveza Solčave z Lučami je bila tako slaba, da so bili ondotni prebivalci gospodarsko usmerjeni na Koroško, zlasti na Železno Kaplo. Ti stiki so se kazali tudi v mnogih rodbinskih zvezah Solčavanov s Korošci, ki so zanesli vidne vplive koroškega narečja v tukajšnjo govorico. Solčava, 590-99-24-53-36. Sr so du fin Gornji grad 28 km, žand Luče 10km, zdr Ljubno 20km, žel Šmartno ob Paki 45 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1872, 2 odd. Javna knjiž., PJS, Strel, druž., Slov. kat. izobr. d., Prosv. d., Gas. Nm 660 m. Zadnja večja vas v Zgornji Sav. dol. Kraj leži v globoki in tesni dolini ob Savinji med razrastki Raduhe, Olševe in Ojstrice. Tu se konča ban. cesta, ki drži iz Mozirja. Avtobusna zveza s Šmartnom ob Paki, Celjem in Logarsko dolino. Pravkar se otvarja redni avtobusni promet tudi direktno z Ljubljano. Jedro vasi tvorijo tesno pozidane hiše kraj farne cerkve. Sicer pa spadajo h kraju raztresene kmetije ob Savinji, v Robanovem kotu in na sosednjih gorskih pobočjih. To so predvsem mali zaselki Belšak, Havdej, Knez, Štiftar in Tolstovršnik. Lesna industrija; znaten tujski promet. Slednji izkazuje za 1934 230 posetnikov z 2432 nočninami. Solčava je izhodišče mnogih krajših in daljših izletov: v Robanov kot (I XA ure) in dalje na Korošico (5 ur) in Ojstrico (6 ur); na Raduho (4 ure); k Sv. Duhu (2 uri) in dalje do znamenite Potočke zijalke (3 ure) in na vrh Olševe (3^ure); v Logarsko dolino (1 uro) in mimo slapa Savinje (3 ure) na Okrešelj (3% ure). Vsa ta pota so markirana. Solčava je bila naseljena že med 1000—1200. Kraju so dali ime »Sulzbach«, odtod Solčava, nemški kolonisti, ki jih je naselil v Gornji Savinjski dolini nemški plemič Diebald de Chagere. lastnik gornjegrajske gospoščine. Ta je 1140 podaril Solčavo z ostalo gornjegrajsko gospoščino oglejskemu patriarhu Pere-grinu za tedaj ustanovljeni gornjegrajski samostan. Kraj se prvič izrecno omenja 1268 (silva Sulzpach). Po urbarju tega samostana iz 1426 je bil v Solčavi sedež urada, ki je obsegal celo solčavsko župnijo. Meje so mu bile: Igla — ob Savinji navzgor — pod Raduho — Olševa — Citrija — Sv. Duh — Lo-žeške Alpe — Matkov kot — pod Kočno — Logarska dolina, na desnem bregu Savinje pa so mu pripadale kmetije na Beli in v Robanovem kotu. Pozneje so bili lastniki Solčave Celjski grofje. Domače hišno ime »Knez« je po tradiciji v zvezi z vojnami Celjanov s Habsburžani, ko je Celjan Friderik II. dal prenesti svoje dragocenosti v Solčavo in jih je pri tem kmetu shranil. — Župnija Solčava (dek. Gornji grad, škof. lavant.) ima 850 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Marije Snežne. Po tradiciji so prvotno cerkev zgradili Celjski grofje. Cerkev je bila najbrž romanska in je po zgradbi sodeč nastala med 1000 do 1225. Sedanja cerkev je bila postavljena v 1461—1485 in kaže v oblikah prehod visoke gotike v pozno. Cerkev je imela najbrže samo nastrešni stolpič, 1710 pa so sezidali sedanji zvonik. Vsa stavba je bila prenovljena najprej v 1825—1826, nato pa 1871, ko so baročne slike prebelili in 1888 popolnoma zakrili. Kjer je belež na zunanjščini odpadel, so vidni sledovi slik. Ladja ima štiri, presbiterij tri prazna svodna polja z rebri, ki so okrašena in izhajajo iz polstebrov. Ker je bila cerkev že v prvotni zasnovi zelo prostorna, so jo tako malo prezidali, da je še ohranjena arhitektura iz 15. stol. Tristrano zaključeni presbiterij in leva stena ladje imata močne opornike. Slike v ladji sta izvršila Tomaž Fantoni in Franc Zdolšek 1891. V čelu velikega oltarja je romanski kip Matere Božje, eno najstarejših del, ki so ohranjena v lavantinski škofiji. Polihromija je najbrž iz 1873. Prvotno je bila cerkev podružnica gornjegrajske prafare. Med 1341—1365 so Celjski grofje tu ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Urbar gornje-grajskega samostana iz 1426 omenja pri cerkvi že vikarja. Podrejenost cerkve v preteklosti in sedaj ista kot v Gornjem gradu. Kapela sv. Ane na pokopališču je bila okoli 1000 zgrajena iz lesa. Ko je pozneje pogorela, so jo okoli 1605 obnovili. L. 1610. jo je na novo posvetil ljubljanski škof Hren. L. 1848. so kapelo popravili. Tu rojen Štiftar Božidar (Tvorcov), (1846—1913) prof., pisal o Rusih in Rusiji in se bavil z imenoslovjem. Sv. Duh, 252-33-20-7-4. Sr so du fin Gornji grad 33 km, žand Luče 15 km, zdr Ljubno 25 km, žel Šmartno ob Paki 50 km, o pTt š žup Solčava 5 km. Nm 1250 m. Najvišja vas v dravski banovini. Raztresene kmetije. Jedro vasi tvorijo mali gorski zaselki na s. strani Strelčeve, Golarjeve in Klemen-če peči, ki se skoraj navpično dvigajo iz ozke doline nad Savinjo. H kraju spadata tudi Matkov kot in Logarska dolina s svojimi redkimi kmetijami. Iz Solčave drži v Logarsko dolino obč. cesta, po kateri se vzdržuje v poletnem času redna avtobusna zveza s Celjem in zdaj tudi z Ljubljano. Od te ceste se odcepijo kolovozi in steze do gorskih zaselkov. Lesna industrija. Zelo velik tujski promet. L. 1934. je posetilo Logarsko dolino 913 tujcev (skupno število nočnin 5.945). Blizu kmetije Kle-menšek izvira močan slatinski vrelec. Blizu kmetije Zibovt so krasni skladi zrnatega apnenca, ki so ga v prejšnjih časih precej lomili. Sijajen razgled izpred cerkvice sv. Duha. Zraven v kapelaniji se more udobno prenočiti. Odtod drži markirana pot skozi dehteče gozdove na obmejno Št. Lenartsko sedlo m nato strmo navzgor k znameniti Potočki zijalki (nm ca 1700 m, I uro). Odkopavanja, ki se vršijo od 1928 dalje vsako poletje pod strokovnim vodstvom prof. Brodarja, so spravila na dan poleg okostij jamskega medveda sledove ognjišč in zelo številno kameno in koščeno orodje, ki spada v mlajši paleolitik (aurig-naška kultura, ca. 20.000 let pred Kristusom). Tako predstavlja Potočka zijalka najstarejše doslej odkrito predzgodovinsko najdišče v Sloveniji. Širok vhod v jamo je lepo viden iz Logarske doline. Izpred jame poučna panorama po Savinjskih Alpah. Od zijalke se nadaljuje steza na vrh Olševe (J4 ure). Nove lepe zgradbe za letoviščarje v Logarski dolini. Tu je na najlepšem mestu postavil Janez Piskernik 1890 malo, pretežno leseno zgradbo, ki pa je 1893 prešla v posest nemškega planinskega društva. Po prevratu je postala njena lastnica SPD. Ta je 1925 zgradila poleg stare stavbe lično Tillerjevo kočo, nakar je 1932 otvorila še ponosni Planinski dom v Logarski dolini (nm 757 m). Tik za temi stavbami je slap Palnik z malim bazenom za kopanje. Logarska dolina je izhodišče krasnih planinskih izletov. Od slapa Savinje ob sklepu doline drži steza na Okrešelj (1378 m, ure), krasno ležečo gorsko teraso, ki je večidel v bujnem zelenju. Tu je postavilo nemško planinsko društvo 1. 1876. malo turistično kočo, ki je bila 1896 povečana, a je postala 1. 1907. žrtev snežnega plaza. Naslednje leto je tu zgradilo SPD svojo kočo, ki je dobila po našem velezaslužnem prijatelju in propagatorju Savinjskih Alp ime Frischaufov dom. Na Okrešlju se križajo razna gorska pota, ki drže v osrčje Alp (Kamniško sedlo, Savinjsko sedlo, Mrzla gora itd.). — Sveti Duh je zaslovel v novejšem času zaradi znamenitih odkritij v Potočki zijalki. Podr. cerkev sv. Duha. Staro cerkev iz prve pol. 17. stol. (prvič omenjena 1631) so podrli, današnja pa je bila dogotovljena 1891. Od prvotne cerkve je le zvonik, ki so ga nekoliko povišali. Ladjo dele pilastri v tri polja, ki so krita z nizkimi kupolami; tudi tristrano zaključeni presbiterij je v bistvu krit s kupolo. Na slavoloku nahajamo lesen reljef sv. Trojice iz 15. stol. Delo je zanimivo radi tega, ker sv. Duh ni upodobljen s simbolom, temveč z osebo. Na Olševi so tudi razvaline kapelice, katere zvon hranijo v gradu Hageneggu pri Železni Kapli. Kapelica Kristusa Kralja v Logarski dolini je bila postavljena 1931. Občina Šmartno ob Paki Preb. 2013, hiš 414, posest. 200, koč. 110, najem. 67. Površina 1808.29 ha: njiv in vrtov 356.63, trav. in paš. 448.61, vinogradov 114.28, gozdov 818.38, ostalo 70.39. Občini pripada pokrajina ob spodnji Paki. Ta teče tod sprva po ožji dolini med hribovjem, nato pa vstopa malo pred izlivom v Savinjo v širšo ravan, ki predstavlja skrajni sz. zaključek velike Spodnje Savinjske doline. Hribovje je večinoma pod gozdom (iglasto in listnato drevje); nižja prisojna pobočja so deloma v vinogradih. Pomembno je sadjarstvo, ki daje zlasti obilo izvrstnih jabolk. Poleg vseh vrst žita se prideluje tudi nekaj hmelja. Štajerska kokoš. Umno čebelarstvo; v občini je ca 250 žnidar-šičevih panjev. Trgovanje z lesom, ki ga prodajajo v savsko banovino. Sklenjeno pozidane vasi v dolini z Rečico kot edinim industrijskim krajem (lesna industrija, opekarstvo) in sosednjim Šmartnom ob Paki, kjer je izhodišče poštnega avtobusnega prometa za ves gornjegrajski srez. Gavce, 190-48-14-19-9. Sr Gornji grad 27 km, so du fin Šoštanj 8 km, žand Mozirje 6 km, zdr Polzela 3 km, žel o pTt žup Šmartno ob Paki 3 km, š Šmartno 2 km. Nm ca 450 m. Razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Paški vasi. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Pokleka. Kmetijstvo, vinogradništvo za dom. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi in raznim sadjem. Prodaja borovega lesa. Markirana pot v Šoštanj (2 uri) in na Goro Oljko (734 m, 1 uro). Gorenje, 115-22-10-5-2. Sr Gornji grad 27 km, so du fin Šoštanj 7 km, žand Mozirje 6 km, zdr Polzela 9 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 3 km. Nm ca 340 m. Lega ob ban. cesti severozahodno od Paške vasi na desnem bregu Pake. Kmetijstvo, razna obrt in trgovina. Sadje, zlasti izvrstna jabolka za prodajo. Bukev, hrast, oreh. Markirana pot v Mozirje (1 uro). Podr. cerkev sv. Janeza s pokopališčem je zelo stara, a se omenja prvič šele 1684. V bližini so odkrili rimske spomenike. Mali vrh, 216-59-8-31-18. Sr Gornji grad 27 km, so du fin Šoštanj 10 km, žand Mozirje 8 km, zdr Polzela 5 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 1 km. Nm ca 420 m. Lega s. od Šmartna kraj ban. ceste in po sosednjem gričevju, kjer je mnogo vinogradov. Raztresene hiše. K vasi spada zaselek Kapla. Kmetijstvo, vinogradništvo, tovarniško delo v Šoštanju. Manjše množine lesa izvažajo v savsko banovino. Mimo vasi markirana pot na Goro Oljko (734 m). Paška vas, 147-24-19-1-0. Sr Gornji grad 27 km, so du fin Šoštanj 7.5 km, žand Mozirje 7 km, zdr Polzela 8 km, žel Šmartno ob Paki 2 km, o pTt š žup Šmartno ob Paki 2.5 km. Nm 319 m. Prijazna vas v ožji dolini ob Paki kraj ban. ceste Šoštanj—Šmartno ob Paki. Kmetijstvo, razni mlekarski izdelki. Železniško postajališče, od koder je najugodnejše in najbližje izhodišče za pešce v Gornjo Savinjsko dolino. Markirana pot v Mozirje (1 uro). Podgora, 181-42-20-10-9. Sr Gornji grad 27 km, so du fin Šoštanj tO km, žand Mozirje 7 km, zdr Polzela 5.5 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 1 km. Nm ca 330 m. Vas leži na vznožju gore Oljke kraj ban. ceste in v njeni bližini. Kmetijstvo, nekaj vina za dom. Bukev; manjše množine lesa izvažajo v savsko banovino. Markirana pot na Goro Oljko (1 uro). Rečica ob Paki, 291-54-35-3-3. Sr Gornji grad 26 km, so du fin šoštanj 11 km, žand Mozirje 7 km, zdr Polzela 5.5 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 1 km. Nm ca 310m. Vas leži ob Palci tik pred njenim izlivom v Savinjo. Križišče ban. cest proti Polzeli, Šoštanju in Mozirju. Avtobusna zveza proti Celju, Gornjemu gradu in s kraji v Gornji Savinjski dolini. Kmetijstvo, obrt. Mlini, žage, izdelovanje lepil in opeke. Deske izvažajo v savko banovino. Skorno, 234-43-29-9-2. Sr Gornji grad 26 km, so du fin šoštanj 10 km, žand Mozirje 8 km, zdr Polzela 6 km, žel o pTt žup Šmartno ob Paki 3 km, š v kraju ust. 1922, 1 odd. Strel, druž. Nm ca 500 m. Raztresene kmetije ob Paki kraj ban. ceste šoštanj—Šmartno ob Paki in po sosednjem hribovju. K vasi spada zaselek Novi klošter. Kmetijstvo, nekaj vina za dom. Bor, smreka, izdelovanje desak. Markirana pot na Golte (1590 m, 5 ur) in k Sv. Križu pri Belih vodah (1044 m, 4 ure). Slatine, 152-33-14-13-5. Sr Gornji grad 26 km, so du fin šoštanj 10 km, žand Mozirje 5 km, zdr Polzela 4 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 1 km. Elektrarna. Nm ca 350 m. Nekoliko hribovita lega ob obč. poti 1 km od ban. ceste v Šmartnu ob Paki. Dostop z vozom. Kmetijstvo, precej sadja, pridelovanje vina za dom. Smrekovi gozdovi. Šmartno ob Paki, 211-42-18-10-14. Sr Gornji grad 26 km, so du fin šoštanj lOkin, žand Mozirje 8 km. zdr Polzela 6 km, žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1834, 7 odd. Kmet. nad. š., obrt. nad. š. SKJ, PJS, Kolo j. s. Gas., Kat. prosv. d. Elektrarna. Nm 314m. Lega v ravnini pod Goro Oljko (734m) ob Paki in kraj ban. ceste šoštanj—Rečica ob Paki. Izhodišče avtobusnega prometa proti Gornjemu gradu in Logarski dolini. Kmetijstvo, več obrtnikov in trgovcev. V okolici mnogo sadja, zlasti jabolk, hrušk in grozdja. Važna železniška postaja, h kateri gravitira skoraj ves gornjegrajski srez. Odtod izvažajo v normalnih gospodarskih razmerah mnogo vagonov boksita, ki ga naročajo tovarne za izdelovanje barv. Pripraven kraj za letovišče; nekaj vil, tujske sobe, lepi vrtovi, kopališče v Savinji. Izhodišče izletov za vso Gornjo Savinjsko dolino. Markirana pot na goro Oljko (734 m, 1 uro), ki jo zelo obiskujejo izletniki radi div-nega razgleda. Odkriti rimski spomeniki. Nad vasjo so razvaline starega paškega gradu, ki se je nekdaj zval paški turn. Prvi znani grajski posestniki so bili Paški gospodje (Packenstein). L. 1264. je Hartnid Ptujski izročil grad bratom Chazzensteinom v fevd. L. 1416. se je Henrik Abfalter odpovedal svojemu deležu na Turn v korist grofa Hermana Celjskega. Pozneje je grad često menjal lastnike. Zadnji njegov lastnik Josip Vinko Novak je opustil stanovanje v gradu in je 1848 sezidal pod njim v dolini ob cesti novi paški grad. Njegov naslednik Oskar baron Warsberg je dal 1872 podreti streho in stari grad je začel razpadati. Novi paški grad stoji danes sredi lepega parka in je last rodbine pl. Warsberg. Župnija Šmartno ob Paki (dek. Braslovče, škof. lavant.) ima 2013 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Cerkev se prvič omenja 1256 kot podružnica žalske prafare, ko so jo skupno z materjo župnijo inkorporirali stiškemu samostanu. Samostojna župnija je bila ustanovljena pred 1528. ^ Veliki vrh, 276-47-33-9-5. Sr Gornji grad 27 km, so du fin šoštanj 8 km, žand Mozirje 7 km, zdr Polzela 8 km, žel o pTt š žup Šmartno ob Paki 2 km. Nm ca 550 m. Hribovita lega na skrajni vzhodni meji gornjegrajskega sreza s. od Malega vrha. Raztresene hiše. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo, pridelovanje vina za dom, tovarniško delo v Šoštanju. Smreka, izraba gozdov. V bližini Zidaretova podzemeljska jama. Markirana pot v šoštanj (2 uri) in na Goro Oljko (1 uro). SREZ KAMNIK 175 Srez Kamnik Splošen Kamniški srez spada s površino 584 km2 med srednjc-velike okraje. Njegovo obliko, raztegnjeno na s. in v., določa območje Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Ta se prebija v ravan skozi oklep Kamniških planin in dobiva večje dotoke šele iz predgorskili hribov, vendar mnogo daljše z leve kot z desne strani. Na desnem bregu sprejema le Bistričico in Pešato, dočim se z v. vanjo iztekajo Črna, Nevljica in močno razčlenjena Rača. Razvodno črto Kamn. Bistrice prekorači sreska meja na dveh robeh, na skrajnem jz. ob gornji Gamelj-ščici (Dobravi) in v. podaljšku onstran Trojan, kjer izvirajo dotoki Medije in se pričenja že savinjsko rečje (z Boljsko in Motnišnico). Tako je sl-ez narava sama močno ogradila, zlasti na s. z najvišjimi vrhovi Savinjskih Alp, ki se jih drži meja od Krvavca (1853 m) do Ojstrice (2349 m), nato pa sega kot nekdaj deželna meja, sprva še varujoč razvodno črto, na Vežico (1979m), mimo Velike planine in Črnelca (902 m) na Menino (niže najvišjega vrha, 1508 m), Jasovnik in Čemšeniško Veliko planino (1206 m), vključuje njeno gornje pobočje in se vrne po vrheh v Rebarju (875 m) spet tesno ob razvodju nasproti šibkim savskim dotokom na Slivno (870 m), Cicelj (817 m), Murovico (740m) in Ajdovščino (496m); odtod gre meja blizu savskega levega brega od izliva Pešate v Bistrico nad Sote-škim hribom (407 m) na j. pobočje Rašice (Stražni hrib 446 m, Veliki vrh 567 m) in se obrne s. nad vznožjem Šmarne gore preko Dorniškega vrha (487 m) in gozdnatih Gmajn, tik ob Brnikih in Šmartinu, v loku nad Tunjiškimi Dobravami na izhodišče. Visokogorski svet doseže največjo višino v Grin-tovcu (2558m); j. od Črne in Bistričice prevladujejo na levem bregu Bistrice sredogorske planjave s kotlastimi dolinami (Tuhinj, Črni graben, Moravska dolina), dočim se na desnem bregu razvije večja ravan (Kamniško, Mengeško in Domžalsko polje), iznad katere se dvigajo le nizki griči. Najnižja točka v srezu je 255 m, ob Savi (nasproti Kresnic). V vseh treh predelih, tako v nizkih brdih, kakor v gričevju in zlasti tudi v gorskem svetu, srečavamo poleg široko odprtih dolin mnogo tesni s strmim obrobjem, nad njimi pa viseče razjedene planjave, ostanke razpadlih planot. Ddbro so planote vidne le še v Menini in Veliki planini, drugod pa spominja nanje vrsta ponavljajočih se enakih višin, ki se na splošno stopnjema znižujejo od s. na j. Geološko je kamniški srez zelo pestro sestavljen. Njemu pripadajoči del Kamniških planin je zgrajen skoro izključno iz gornjetriadnih apnencev in dolomitov od školjčnega do dachsteinskega apnenca. Je pa par mest, ki vzbujajo sumnjo, da imamo mestoma še mlajše apnence, namreč jurske, vendar pa dokazov za to sedaj še nimamo. Globoko v ta apneni masiv sega dolina Kamniške Bistrice. Ob njej so ohranjeni terciarni oligocenski laporji in numulitski apnenci, to zlasti pri Kopiščih in pri Predaslju; pa tudi više, celo na Veliki planini, nahajamo še manjše ostanke oligocena. Jv. del sreza obsega dve znameniti geološki sinklinalni dolini in med njima antiklinalo s karbonskim razgaljenim jedrom. Antiklinalo imenujejo trojansko, ker poteka čez Trojane. S. od te antiklinale leži sinklinalna Neveljsko-Tuhinjska dolina, j. pa Trboveljska. Karbonski pas trojanske antiklinale se razteza v širini 2—3 km od Homca pri Kamniku še preko St. Gotharda na v. Triadni sloji, ki so nekdaj prekrivali karbonsko jedro, so ohranjeni le še ob pobočjih antiklinale. Na s. so to werfenski skrilavci, školjčni dolomiti in gornjetriadne šenturške plasti. To so gornjetriadni drobniki in glinasti skrilavci. šenturške skrilavce jih imenujejo, ker so pri šenturški gori najbolj značilno razviti, leže pa tudi na obeh straneh Tuhinjske doline. Ob j. pobočju karbonske antiklinale so razviti pretežno školjčni apnenci in le ozek pas šenturških skrilavcev. Dno tuhinjske doline pokrivajo miocenski laporji in peščenjaki. Moravška kotlina je le podaljšek Trboveljske. Tudi ta je pokrita na dnu s terciarnimi miocenskimi plastmi. Kotlino za- I »Sr« V| .V J V/ST^Z ___ pregled pirajo na j., deloma ob srezki meji, apnenci in dolomiti iz s. pobočja druge, litijske karbonske antiklinale, ki pa leži že izven našega sreza. Po tuhinjski in trboveljsko-motniški sinklinali je segalo nekdaj panonsko morje v Gorenjsko kotlino ter jo pokrivalo precej visoko. Ko se je začelo pozneje vzdigovati Zasavje med Gorenjsko kotlino in Brežicami, se je pretrgala tudi zveza med kotlino in panonskim morjem. Voda v kotlini je polagoma posladela in si poiskala odtok v savsko strugo. Miocen-sko morje je v Gorenjski kotlini zapustilo za seboj usedline, v katerih so na mnogo mestih sledovi rjavega premoga. Te usedline so posebno razširjene okrog Tunjic ter se nadaljujejo na eni strani proti Tržiču in Gornji Savski dolini, na drugi strani pa po Tuhinjski dolini proti Štajerski. Z. in j. del sreza se raztezata po Gorenjski kotlini, iz katere mole posamezne gore kot otoki. To so vrhovi pogreznjenih delov trojanske in litijske antiklinale, ki so bili v terciarnem morju res otoki (Rašica, Strmca, Homec itd.). Karbonsko jedro trojanske antiklinale se nadaljuje v Homcu, litijska antiklinala pa v Ajdovščini pri Dolu, dalje pri Podgorici in v gričevju Stražkega hriba od Črnuč do Rašice. Kakor običajno leži na karbonu rdečkasti permski peščenjak, na njem pa werfenski skrilavci. Višji deli so zgrajeni iz školjčnega apneneca in dolomita. Tudi na Rašici nastopa ladinski šenturški skrilavec Gričevje nad Repnjami, Strmca in Templjovo nad Mengšem, so zgrajeni iz školjčnih dolomitov triade. Z. od Skaručine so ohranjene usedline terciarnega oligocenskega morja, v. od Do-benega pa miocenskega. Ledeniška ali diluvialna doba je zapustila v našem ozemlju mnogo vidnih sledov. V dolini Kamniške Bistrice se začno ledeniške groblje že pred Kopišči in se končajo šele za Žagano pečjo. O ledeni dobi pričajo nadalje terase proda ob Kamniški Bistrici od Trzina do Stranj. Nižine ob rekah pa pokriva aluvialni prod in pesek, zlasti od Dragomelj do Homca in ob lta-domlji v smeri proti Št. Vidu. Pri Brezovici blizu Domžal so ohranjeni poleg tega še kredni apnenci v manjšem obsegu. Mimo Kamnika poteka od sz. znana »savska prelomnica« v smeri Jesenice—Tržič—Kamnik—Trbovlje—Brežice. Druga važna prelomnica se vleče v smeri od Logarske doline ob Kamniški Bistrici in dalje mimo Zaloga proti j. Ob teh dveh prelomnicah se je pogreznila na s. in v. Gorenjska kotlina. Ob savski prelomnici se je prevalil tudi del Kamniških planin v poznem terciaru in najbrž tudi še v ledeni dobi proti j. na mlajše terciarne plasti pri šenturški gori. Od z. proti v. poteka mimo Stranj še tretja prelomnica, ki preseka bistriško pri Stranjah in se nadaljuje čez Črnelec dalje proti v. V bližini križišča teh prelomov je prodrla v pozni triadni dobi žareča žarja na površino ter se strdila deloma tudi pod zemeljskimi plastmi v obliki kamniškega porfirja, ali bolje keratofirja. Poslednji je prodrl istočasno kakor v Kokri na več mestih na dan; enako tudi v Menini. Na Črnelcu dobimo eruptivni andezit iz terciarne miocenske dobe kot učinek davno ugaslega vulkana. Na opisani geološki podlagi se je po preperevanju razvila dosti močna rodovitna prst, ki daje radi primeroma ugodnih podnebnih razmer možnost dosti močnemu rastju, tako naravni odeji kot gospodarski izrabi tal. V ravnini je prst splošno rahla in peščena, le proti j. mešana z ilovico; ta prevladuje skoraj povsod, kjer se je še sicer razvilo poljedelstvo. Večina pobočij nima pogojev za obdelavo zemlje, zato jih pokriva gozd, šele više, ko nastopi nad školjčnim apnencem zopet glinasti skrilavec, so tla zopet prikladna za obdelavo. V najvišjih legah na s., kjer rastju primanjkuje toplote, hkrati manjka kulturnih tal. Tod in po vseh drugih apniških predelih tja do ravnine srečavamo v ozkih pasovih raztresene kraške pojave (podolja, polja, mnogo vrtač, podzemnih jam in vodnih odtokov manjšega obsega). Ob dolenjem toku Pešate, Bistrice in Rače se je pod vplivom glinastih nasipov močno razširilo barjansko ozemlje, v manjšem obsegu celo zaraslo močvirje. Srez zavzema v. rob Gorenjske ravni, obenem pa ustvarja pregrajo proti Celjski kotlini, zato podnebne razmere pomenijo vmesno stopnjo med tema dvema klimatičnima enotama. Za Ljubljansko kotlino pomenja ta svet zvišanje kontinental-nosti in zmanjšanje padavin. Ravninsko območje predstavlja zatišno stran, kjer izg-inejo značilnosti Ljubljanskega polja (na pr. megla pri Domžalah), v. hribovje pa veterno stran za Celjsko kotlino. Prava planinska klima se javlja v malem obsegu le na s. od Crne, nasprotno pa vpliv morja znatno pada v primeri z ostalo Gorenjsko. Podnebne razmere nam dobro tolmačijo podatki za Kamnik, ki leži v razhodišču označenih podnebnih pasov. V primeri z Ljubljano je tu letna toplota že manjša za celo stopinjo (znaša 8° C), zima in poletje sta hladnejša in (bolj suha (januarski povpreček —2.8° C, julijski 18.2° C, letno kolebanje toplote kljub odprti legi 21.9° C). Zmrzuje (temperatura pod 0° C) tod že 87, vročina pa trpi samo še 93 dni (nad 15° C dnevne toplote), nad 20° C toplote ne vzdrži niti en mesec v letu. Najugodnejše toplotne razmere imajo kraji v črti Ihan—Komenda, za tem pa v dnu Črnega grabna in prisojna pobočja nad njim; še v Blagovici so toplotne postavke nekaj višje kot v Kamniku. Nasprotno pa postajajo kraji nad Stranjami tako hladni, da vzdržijo selišča samo v sončnih legali. V množini padavin zaostaja Kamnik za Ljubljano za ca 100mm na leto; zato ima 5 do 50 deževnih dni manj, manjše nalive in šibkejšo snežno odejo. Ravan ob Bistrici, Pešati, pa tudi Rači in Nevljici ima zopet padavinsko zatišje s povpreč-kom izpod 1400 mm na leto. Hriboviti svet sprejme že 1600, planinski povprečno 2000 mm padavin. Pravo izjemo ustvarja izvorno ozemlje Kamniške Bistrice, kjer doseže letna množina padavin že 2500mm; tod se preko poletja stalno ponavljajo kratki nalivi, omejeni na planinski kotlič. Kadar se ob jesenskem ali pomladnem maksimu razširijo, povzročajo precejšne poplave. Razpored dežja po letnih časih je isti kot na vsem Gorenjskem. Suša je nevarna le na odprtem prodnatem polju, ki ga ne dosežejo podgorske, poletne dežene prhe. Pomladanska in jesenska slana ne nastopa nad običajno mero. V kolikor griči in nižji hribi niso obdelani ali uporabljeni za travnike, so pokriti z mešanimi gozdi, ki jih sestavljajo: navadni bor (Pinus silvestris), smreka, jelka, deloma mecesni; izmed listovcev: bukev, kostanj, breza, hrast, javor in ob vodah ter močvirnih tleh jelše in vrbe. Nad Stranjami in od Olševka pa do Zage v Crni dolini se začenja bukov gozd, ki sega po prisojnih in zavarovanih dolinah ter pobočjih skoro do gozdne meje. V. področja so bolj izpostavljena mrzlim vetrovom, na njih uspevajo le -smrekovi gozdovi. Ti so na strmem, skalovitem svetu bogati podraščevine: mesnordeča vres (Erica carnea), borovničje (Vaccinium myrtillus in V. vitis idea), vmes pa mahovi in lišaji, zlasti klobuk (Lilium Martagon), orlica (Aquiiegia nigricans), jesenski svišč (Gentiana asclepiadea); po glogu (Crataegus), moki (Sorbus aria), brinju (Juniperus com-munis), planinskem šipku (Rosa pendulina) se pne planinski s robot (Clematis alpina). V bukovih gozdih uspevajo le pomladne cvetlice: jeternik (Anemone hepatica), razne troben-tice (Primula), mali in veliki zvonček (Galanthus nivalis, Leu-cojum vernum); od poznejših zajčja deteljica (Oxalis aceto-sella), dišeča perla (Asperula odorata) in jeseni razne pestro-barvane glive. Spodnji alpski pas tvori rušje, ki je strnjeno ponekod v pravcate pritlične pragozdove (Košutna, Krvavec, Dedec). Za pas rušja so značilne še naslednje rastline: pritlikavo brinje (Juniperus nana), pritlikavi skorš (Sorbus chamae-mespilus), dlakavi sleč, ki pa tudi sam prekriva precej površine; dalje bela čmerika (Verarum album), orlicolistni talin (Thalictrum aquiiegifolium), šternbergov klinček (Diantliuse Sternbergii), planinski zvonček (Soldanella alpina), razni ušivei (Pedicularis), petoprstniki (Potentilla), nizka kosmatulja (Saussu-rea alpina), alpska nebnica (Aster alpinus). Alpske trate leže nad pasom rušja in segajo do 2000m višine. Travno rušo sestavljajo: alpski svinjski rep (Phleum alpinum), alpska latovka (Poa alpina), kranjska bilnica (Festuca fallax) in togi šaš (Carex firma), ki v šopkih uspevajo tudi še v skoraj golem skalnem pasu. Med travami cveto: brezstebelna lepnica (Silene acaulis), razne kamenokrečnice, klinčki, jegliči (Primula auricula, Wul-feniana), oklep (Androsace villosa), murka (Nigritella), alpske ločike (Homogyne alpina in discolor), škržolice (Hieracium) i. dr. Najvišji vrhovi imajo borno neskalno rastlinstvo: po špranjah in globelicah raste trava obloglavičasta vilovina (Sesleria sphaerocephala), poleg že omenjenih; planika (Leontopodium alpinum), vejicati peskovec (Arenaria ciliata), lilasti žmikelj (Petrocallis pyrenaica), triglavski in Frblichov svišč (Gentiana triglavensis in Frolichii). Planine v Savinjskih Alpah večinoma niso prave gorske trate, ampak so nastale potom izsekanja in trebljenja gozdov in rušja. Posebno dobri pašniki so tam, kjer prevladuje zelo redilni mleč (Leontodon danubialis in autum-nalis), na pr. na Veliki in Mali planini. Poleg mnogih že ome- njenih alpskih rastlin pripada tej flori tudi Heracleum siifo-lium z Grintovca, kranjski osat (Cirsium carniolicum) s Križke planine ter cinobrsko rudeča gliva (Polyporus cinna-barinus) s Trojan. Ilirsko-panonski flori prištevajo krvomoč-nico Geranium macrorhizum, dimek Crepis pulchra (Grin-tovec), glivo Tulostoma mammosum (Trojane). Od sredozemske flore dosega južni ovad (Drypis Jacquiniana) na dolomitnem svetu nad Stranjami svojo s. mejo; pasja črnobina (Scropliu-laria canina) pa raste še na Grintovcu. Nov mah je našel Dežman v Dolu na Kamniških planinah; imenuje se Brym Zierii Dicks. Nekatere redkejše in zna-menitejše rastline bi bile: severni sršaj (Asplenium septem-trionale) v stiku Konjske z Bistriško dolino; Cystopteris regia in Nephrodium rigidum, tudi praproti (Kokrško sedlo); na Grintovcu triglavska roža (Potentilla nitida) in kamenokreč-nica (Saxifraga opositifolia): na Planjavi modra neboglasn.ica (Eritrichium nanum in triglavense), ceptec (Cypripedium cal-ceolus) na ražinih mestih in Genista radiata nad Sv. Primožem. Po jezuitu Fr. Ks. Wulfenu je imenovan jeglič Primula "VVulfe-niana, katerega je sam našel na pobočju Grintovca. Hladnikia Golacensis Koch (kranjska zrnjača) je kobuljnica, katero je botanik Fr. P. Hladnik (1773—1844) nabral za svoj herbarij v Krašnji. V zoogeografskem oziru pripada srez v celoti triglavski pokrajini. Lovišča imajo poleg redkega medveda, srne, gamse, zajce, divje peteline, ruševce, gozdne jerebe, fazane, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, jazbece, lisice, kune, podlasice in dehorje, ujede, vrane in srake. V ribarskem pogledu je Kamniška Bistrica do Kamnika malo rodovitna, izključno postrvja voda. Izpod Kamnika so tudi lipani, sulci in druge savske ribe, v Rači, Drtijšci in Pešati pa tudi ščuke. L. 1912. je bilo v srezu nalovljenih 194 modrasov in 5 gadov. Edino iz tega sreza so znani hrošči-mrharji: Ceutomono-charis Robiči (lhanščica), C. Freyeri iz Dolge jame pri Domžalah, C. Robiči ssp. Staudacheri iz Bostonove jame pri Moravčah. v. . Redek je metulj mešičkar Rebelia karavankensis, ki živi v glavnem na s. strani koroških Karavank. Po Kamniških pl. je razširjena Larentia tempestaria, ki se sicer nahaja še po Jul. Alpah in na Tirolskem. Na Grintovcu živi posebno lep krešič Carabus creutzeri var. stolzi imenovan. Med polži je zlasti redka zaklepnica Clausilia aproximans, ki živi po predgorju. Iz skupine plazilcev nastopata zelo redko modropik-časti slepič (Anguis fragilis var. incerta) in progasta belouška (Tropidonotus natrix var. persa). Lešnikar (Nucifraga caryocatactes) gnezdi včasih na Veliki planini. Sem in tja se pojavlja tudi belohrbti detal (Picus leueonotus), pogostejši so pa: krokar (Corvus corax), rumena pastirica (Motacilla^ sul-phurea) in pinože (Fringilla moiitifringilla). Za selitve večkrat opažajo v trzinskih močvirjih zelenonogo tukalico (Gallinula chloropus), Jamska polžka zospeja (Z. lautum in alpestre) se nahajata tudi še tu po jamah (Dobeno, Zidanca nad Rašico in Veternica na Veliki planini). Ozemlje kamniškega sreza je bilo deloma obljudeno že v predzgodovinski in rimski dobi. Sledovi hallstattske in latinske kulture, pa tudi rimske starine so odkrili največ na črti Mengeš—Domžale—Crni graben—Trojane. Ob tej glavni prometni poti iz Primorja na Štajersko so Rimljani zgradili znamenito panonsko cesto Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana)— Ad quartum decimum (v bližini Mengša—Ad publicanos (Podpeč pri Lukovici ali Krašnja)—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje)— Panonija. V srednjem veku je glavna prometna žila Primorje —Štajerska vzela drugo smer po Tuhinjski dolini. Iz Kamnika je vodila pot še preko Crnelca v Gornji grad. Samo manjši del prometa med Avstrijo in Primorjem je šel po 1224 na Zidani most in od 15. stol. po Savi navzgor do Zaloga in odtod po cesti Domžale—Kranj—Poljanska dolina—Italija. Ko so v 2. pol. 17. stol. popravili staro rimsko cesto po Črnem grabnu in ko so 1725—1730 zgradili po tej dolini novo cesto, je ta zopet prevzela vso trgovino med Avstrijo in Primorjem. Po tej dolini je krenil tudi 1573 uvedeni poštni promet Ljubljana— Gradec in obdržal to smer skozi stoletja, kljub temu, da so se kamniški meščani 1717 prizadevali dobiti pošto zase. S cesto po Tuhinjski dolini in Črnem grabnu je tekmovala tovorna pot iz Ljubljane, preko Moravč, Medije, Gamberka, Št. Lenarta na Sedlu in Marije Reke v Savinjsko dolino. V 2. pol. 19. stol. je začel bledeti nekdanji trgovski in poštni pomen Dunajske ceste. Njeno vlogo je prevzela 1849 otvorjena železnica Dunaj —Zidani most—Ljubljana. L. 1891. je stekla železnica Ljubljana—Kamnik. Po Črnem grabnu so se valila tudi številna vojaška krdela. Napadi na francoske posadke in blagajne v Napoleonovi dobi še živijo v ljudskem spominu. Radi krvavih napadov kmetov na Francoze v 1809—1911 je ta dolina dobila ime Crni ali Krvavi graben. Upravno-politično je Kamnik sedež okrajnega glavarstva, sedanjega sreza, od 1851, ko so se državni uradi preselili iz Mekinj v Kamnik. Cerkveno je srez prvotno pripadal oglejskim patriarhom in gorenjskemu arhi-diakonatu. L. 1461. je pripadla tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji vodiška, 1518 še dobska prafara s podrejenimi vika-riati in podružnicami. Ostale župnije so ostale pod patriarhom do 1751, ko so pripadle goriški nadškofiji. Ta jih je 1787 odstopila ljubljanskemu škofu. Prve dušnopastirske postaje so bile ustanovljene morda že v 11. ali 12., najkasneje pa v začetku 13. stol. Bile so mnogo bolj gosto posejane kot v ostalih delih Slovenije. Iz mengeške (segala je daleč preko meja današnjega sreza), dobske, krašenjske, kamniške oziroma neveljske, moravske, ihanske, komendske in vodiške prafare so se izločile vse ostale župnije v tem srezu. L. 1931. je imel srez 40.042 prebivalcev, 3056 več kot 1921. Porast znaša 9.5%. Ker so srednji ravninski kraji med tem močno narasli, skoraj vsi hriboviti pa nazadovali, je računati z velikim ljudskim premikanjem v domača industrijska in prometna središča, še več pa izven okraja. Opuščanje naselbin je razvidno iz dejstva, da je v okraju mnogo naselij, ki so ohranila ime vasi le radi nekdanje večje obljudenosti. Tudi gostota naseljenosti kaže zanimivo spreminjanje. Za vse ozemlje znaša 68 ljudi na km2, je pa ta povpreček zelo teoretičen. Štiri osrednje občine (Kamnik, Domžale, Mengeš in Homec) so poseljene mnogo gosteje, 212.5 na km2, vse občine okrog teh imajo približno gostoto 82, v. hribovito ozemlje le še 48.6, planinska občina Kamniška Bistrica manj kot polovico tega (23.3). Ravan ob Bistrici je strnila sama 2/3 vseh ljudi v srezu. Naselbine si tu slede niže Kamnika v dveh vrstah do Domžal, kjer se strnejo v nov vozel. Tod in na ravnini proti z. prevladujejo načrtne vasi, razvrščene ob bivših in sedanjih cestah. Na levem bregu Bistrice se med nje mešajo že gručasta selišča, na ihan-ski strani pa poseben tip razložene ravninske vasi. V dolinah proti v. so načrtne obcestne naselbine samo še izjema in načelno raztegnjene. Po gorskih policah že prevladujejo gručaste hišne skupine, okrog njih zelo številne, večkrat redko razpostavljene samotne kmetije. Največja selišča, zlasti oba trga, so nastala v teh krajih redno ob prometnih središčih, oprtih na obrt in cerkveno upravo. V zadnjih desetletjih komaj vzdržujejo svoj nekdanji vodilen položaj. Kot gospodarski temelj prebivalcev še vedno prevladuje kmetijstvo, ki preživlja okr. % sreza. Posestva so povečini srednja, v ravnini pogosto razdrobljena na majhne deleže. Večje so kmetije v više ležečih krajih, vendar so manj donosne. Pravih veleposestev je devet, od teh sedem graščinskih, eno v agrarni zajednici, eno mestno. Kmetije združujejo poljsko, gozdno in travniško posest, vendar je gozda v ravnini in deloma v dolinah komaj za domačo rabo, v gorskem svetu pa predstavlja lesna prodaja poleg živinoreje glavno mero blagostanja. Planinske pašnike izkoriščajo po srenjah ali zadrugah. Glede prehrane je okraj pasiven, vendar le v najbolj obljudenih krajih, drugod poljske pridelke oddajajo celo na zunanji trg. Izven sreza gre v kupčijo presežek v živinoreji in gozdnih pridelkih. Od celotne površine pripada gozdu z vštetim grmičevjem 28.669 ha (50%), povsem neplodnega sveta (skalnate zemlje, vodovja, stavbišča itd.) je 3512 ha (ca 6%). Pri obdelanem svetu stoje na prvem mestu njive in vrtovi 13.023 ha (ca 22%), na drugem travniki in pašniki (vštete so tudi gorske trate) z 12.481 ha (21%). V gozdni površini ima veliko premoč visoko drevje z 9/io, na nizko ruševje in podobno okrnjeno gozdno rastje pride le Vio gozdnega ozemlja. Neploden svet pripada največ gorskim vrhovom in planjavam. Nad 86% gozda je v zasebni, pretežno kmetski lasti, dobrih 13% v skupni, zvečine solastniški posesti, državi pripada le 11.2 ha (0.04%). Na njivah goje žitaric 55.8, krmilnih rastlin 23.2, po-vrtnine in zelenjave 20.5%, v industrijske namene gre le 0.3% poljskih pridelkov, ledin je 0.2%. Letni pridelek žitaric stoji v donosu na ha splošno na isti višini kot povpreček v banovini, posebno ugodno uspeva koruza; najbolje na Gorenjskem donaša lan, ki pa še zaostaja za ostalo Slovenijo. V qu so 1. 1934. pridelali: krompirja 115.610, pšenice 24.512, ovsa 14.613, zelja 10.673, ječmena 9505, koruze 8046, prosa 5725, rži 5206, soržice 1695, ajde 142, lanu 221, hmelja 30; močan je še donos fižola (2262 qu), posebno pa repe (najboljši donos v banovini), korenja in pese. Stanje živine je od 1931 splošno nekaj nazadovalo, le število perutnine je neznatno poraslo; vendar živinoreja izboljšuje stalno vrsto živali, tako da se je njen gospodarski pomen po vojni kljub temu v celoti precej dvignil. Gojitev domače pasme so prevzele poleg veleposesti zlasti zadruge (Križ, Menina, Velika planina). L. 1934. je bilo v okraju: goved 16.765, svinj 8558, konj 2844, drobnice 1892 (od teh le Vn koz), perutnine 34.982, čebelnih panjev 2660. Pridelek detelje cenijo nad 80.000, pridelek sena na okr. 225.000 qu. Za sadjarstvo v večjem obsegu ravan kamniškega sreza ni primerna, pač pa prinaša kmetom v okolici Tunjic in nekaterih predelih v v. dolinah uvedeni sadni izbor lepe dohodke; pridelke spravljajo na domač in ljubljanski trg. Jablan in hrušk je zasajenih 127.000, orehov 6.200, češenj 3.400, sliv 18.000, drugih debel le malo. Sadovnjaki merijo 778 ha. Rudarstvo se v okraju ne more razmahniti, čeprav ima že stare podlage (fužinarstvo) in precej neizrabljenih zemeljskih zakladov (boksit, kreda, lapor, za cement med Kamnikom in Tunjicami, nekaj premoga v isti okolici). V manjši meri, vendar stalno izkoriščajo kaolin (kopljejo ga v Črni), porfir iz Kamniške Bistrice in drobnik (iz skladov šenturških skrilavcev) kot izvrstno gradivo za ceste, terciarne plasti dajejo dobro glino (Komenda), bistriški prod izvrstno apno, apnenec pri Ihanu lomijo za gradbeni marmor, prav tam kopljejo okro za zemeljsko barvo. Vsi gospodarski sloji napredujejo v okraju le tam, kjer se obdelovanju zemlje pridružujejo industrija, obrt in trgovina, ker ustvarjajo močan domač trg za zemeljske proizvode in krijejo primanjkljaj v gospodarstvu. Tako področje ima srez zlasti v bistriški črti, njegovih gospodarskih ugodnosti pa so posredno deležni tudi še bližnji hribi (delavski zaslužek, prodaja poljskih in gozdnih sadežev). Značilno za industrijo vsega okraja je, da ni ustvarila močnih središč in da je z razmestitvijo na široko omogočila stalen stik delavstva z obdelovanjem zemlje. Industrijska delavnost kamniške okolice se udejstvuje zlasti v pridobivanju smodnika (kamniktit in štapin), v obdelavi in predelavi lesa (deske, trami, pohištvo, zaboji, furnirji, kartonaža), v kovinarstvu (ključavničarski predmeti), usnjarstvu in izdelavi čevljarskih potrebščin. Jarše se odlikujejo v tkalstvu (platno). Mengeš izdeluje poleg drugega pohištvo in glinaste predmete (peči), ima pa že delež na domžalskem slam-nikarstvu in klobučarstvu. Domžale same in v zvezi z okolico imajo v omenjenih panogah lastne obrate, vodilne so zlasti v slamnikarstvu, ključavničarstvu, mlinarstvu, pridobivanju laka in barv. V zvezi z industrijo, deloma pa tudi samostojno, se je v ravninskih in dolinskih vaseh ter bližjih hribih dvignila domača obrtnost. Glavne panoge so: ogljarstvo (na s.), apnar-stvo (Stranje), lončarstvo (v okolici Komende), ščetarstvo (Moste), pletenje košar, cekarjcv, torbic, zlasti pa slamnatih kit za tovarne (na vsem jugu). Poklicna obrt, deloma industrializirana, se drži glavnih prometnih poti; najmočnejše vrste so opekarstvo, mizarstvo in ključavničarstvo, v oddaljenih krajih so pomembne še žage in mlini. Pogonsko silo za stroje daje največ Bistrica z vrsto industrijskih strug (do 20001 na sek.), deloma domača in velenjska elektrika. Elektrificirane so tudi stranske doline. Trgovsko središče se krije z industrijskim; kamniški trg vodi zlasti nakup in prodajo kmetijskih pridelkov (les, živina), v drugih prednjači jo Domžale. Skupen izvoz znaša ca 5000 vagonov na leto, uvoz je nekaj manjši. Izven sreza prodajajo gozdne in poljske pridelke, živino, sadje, posebno pa izdelke strojne in'ročne obrti, v inozemstvo gre zlasti les in slamniki. Za glavno prevozno sredstvo rabi dobro obiskana kamniška lokalna železnica, ki bi potrebovala zveze na vzhod in zahod. Cestno omrežje je popolno le v ravnini, opira se na državno cesto Ljubljana—Domžale—Trojane—Celje. Črni graben bi potreboval zveze s Tuhinjem, dolina Črne pa preko Volovljeka zveze z Lučami v Savinjski dolini. Tudi gričevje na zapadu (Tunjiško) nima še trdne cestne zveze s svetom. Tujski promet je v osrednjih krajih dobro vpeljan, vsaj deloma znan pa po vsem ozemlju. Kamnik, Stranje—Stahovica iri Kamniška Bistrica spadajo med prva turistična izhodišča na Slovenskem; odtod so dostopni glavni vrhovi Savinjskih Alp od Krvavca mimo Grintovca na Menino. Dobro izdelana in zaznamovana pota vodijo ne le v planine, ampak tudi v manjše višine v predgorju, kjer pa je obisk mnogo manjši kljub prikupni pokrajini in izvrstnim razgledom (Vranja peč, Češnjice, Limbarska gora, Rebar i. p.). Za glavna smučarska področja veljajo planine z alpsko trato (Krvavec, Velika planina, Menina), izhodišče v Kamniku. Prav tam in v vsej bistriški črti od Homca in Doba se je razvilo letovanje, oprto na zdravo lego in možnost kopanja. Za letovišča imajo pogoje tudi večji kraji v vzhodnih dolinah. Ob izlivu Nevljice v Bistrico se je razvilo manjše termalno zdravilišče. Gostinska obrt je splošno na primerni stopnji. Občina Blagovica Preb. 1314, hiš 219, posest. 151, koč 45, najem. 40. Površina 2859 ha*: njiv in vrtov ca 662, trav. in paš. ca 432, gozdov ca 1698, ostalo 67. Občina obsega zgornji del doline Radomlje (Črnega grabna) od razvodja pri Trojanah do pod Limbarsko goro (768 m). J. od doline obsega še slabo naseljena in osojna gozdnata pobočja, na s. pa ugodnejše prisojno hribovje nekako do razvodja proti Tuhinjski dolini, ki poteka preko gozdnatega Sipka (956 m) in Rakitovca (899 m). Ta hribovski svet se odpira proti središču občine v Blagovici po dolini Zlatenškega potoka in njegovih pritokov. Ozki Črni graben je sicer precej naseljen, a vsa ta naselja niso po svojem izvoru poljedelska, ker za to ni pravih pogojev, temveč so nastala ob stari važni prometni cesti čez Trojane. Se danes je v njih mnogo kaj-žarjev, obrtnikov, dninarjev itd. Vasi v hribih pa so izrazito kmetske in imajo obliko malih zaselkov. Kmetijstvo zadostuje komaj za dom, nekaj dohodkov daje prodaja lesa. Precej dobro uspeva sadje. Promet teži na trojansko drž. cesto. Blagovica, 155-27-17-3-14. Sr du Kamnik 28kin, so Brdo 7 km, žand Trojane 6 km, zdr fin pTt Lukovica 7 km, žel Domžale 23 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1858, 2 odd. Strel, druž., Kat. prosv. d. Nm 412 m. Vas leži v dnu t. zv. Črnega grabna, ob drž. cesti Ljubljana—Celje, kjer se steka v Radomljo Zlatenški potok. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Kmetijstvo, nekaj obrti in trgovine. Dva sejma na leto. Izkoriščanje gozdov (smreka, bukev). Nekaj žag in mlinov na Radomlji ter Zlaten-škem potoku. Gostilne s tujskimi sobami. Gospodarsko in nekdaj tudi upravno središče gornjega Črnega grabna. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski .dobi, o čemer pričajo razna »gradišča«. V rimski dobi je tod vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana)—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje). Krajevna imena »v zidovju« in »zidovje« na Piskarjevi njivi spominjajo na ostanke nekdanjih rimskih utrdb. Tudi v srednjem in novem veku je kraj ležal ob živi prometni cesti med Primorjem in Štajersko. Ljudska tradicija še pomni tovorni promet s Štajersko. Po tradiciji je bila Piskarjeva, nad 350 let stara hiša (letnica 1585 na kašči), največja tedanja gostilna v Blagovici. V zaščito trgovine so ob cesti v Blagovici gotovo že v zgodnjem srednjem veku postavili grad. Njegovi prvotni posestniki so bili vitezi Blagoviški, po Valvasorjevem poročilu domači plemiči. L. 1273. se kot prvi omenja Bertold, 1278 in 1289 Henrik Blagoviški. V 14. stol. ti gospodje pogosto nastopajo kot priče v več listinah. Grad pa prvič omenja šele listina iz 1345. Iz nje se razvidi, da so bili pravi grajski lastniki oglejski patriarhi, a Blagoviški vitezi samo ministeriali. Konec 14. stol. so Blagoviški vitezi izumrli, grajski posestniki so postali grofje Auerspergi. Grad je razpadel najbrž v dobi turških napadov; že v Valvasorjevi dobi o gradu ni sledu. Iz gradiva razvalin so po tradiciji zgradili v 18. stol. sedanje župhišče. Tudi ime »Graščinica« na mestu sedanjega poslopja posestnika »Bizelja« spominja na grad. Ves »Črni graben« je znan iz boja celjskega vojskovodje Jana Vitovca proti cesarju Frideriku III.: med Blagovico in Trojanami so kmetje tedaj iz zasede napadli Vitovčevo vojsko, vračajočo se izpred Radovljice in Škofje Loke. Župni ja Blagovica (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 750 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra ap. Cerkev je bila zgrajena na mestu srednjeveške grajske kapelice vitezov Blagoviških. Slednji so imeli pri kapelici stare grajske kaplane že od 1345. Ti so opravljali službo božjo tudi po razpadu gradu v 15. stol. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena 1750—1755 v poznem baročnem slogu. Prvotno je bila podr. dobske, pozneje krašenjske prafare. Iz slednje se je izločila 1787 kot vikariat, ki je bil 1876 povzdignjen v župnijo. L. 1518. je bila cerkev skupno z dobsko prafaro inkorporirana stolnemu kapitlju v Ljubljani, ki še danes izvršuje patronatske pravice. Bršljinovec, 22-4-3-1-1. Sr du Kamnik 35 km, so Brdo 20 km, žand Trojane 1.5 km, zdr fin pTt Lukovica 20 km. žel Domžale 28 km, š Št. Ožbalt 1 km, o žup Blagovica 3 km. Nm ca 620 m. Leži na prisojnem pobočju, K- km od drž. ceste pri Št. Ožbaltu. Dostop z vozom. Kmetijstvo, prodaja lesa. Češnjice, 42-8-5-1-2. Sr du žei Kamnik 21 km, so Brdo 15 km, žand zdr fin Lukovica 14 km, o 4 km, p Šmartno 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1900, 1 odd. Gas., Vodovod. Nm 735 m. Gručasta vas v hribovitem svetu j. od Tuhinja, obrnjena proti j. k Črnemu grabnu. Hiše stoje na položni polici pod farno cerkvijo. Od drž. ceste v Blagovici jo loči 4 km, od ban. v Šmartnem 6.7 km obč. poti. Radi prisojne lege je rodnost zemlje srednje dobra; največ je mešanega gozda, najmanj travnikov. Za prodaj les, živina in gozdni sadeži. Dobro uspeva sadje, celo grozdje. Izletna točka z bogatim razgledom. V preteklosti, posebno v 18. in 1. pol. 19. stol., ko so veljale Češnjice * Z vasema Vel. in Mali Rakitovec, zdaj v obč. Tuhinj. za znamenito božjo pot, je bil kraj gospodarsko veliko bolj razvit kot danes. Se do 1787 je bilo tu 12 gostilen (danes niti ene). 1789 so dobile Češnjice privilegij treh letnih sejmov, ki jih je 1840 obnovil cesar Ferdinand I. Radi slabega obiska so pa čez par desetletij sejme znova opustili. Župnija Češnjice (dek. Moravče, škof. ljublj.) šteje 428 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Karmeiske M. b. Po tradiciji je prvotno obstajala samo kapelica Škapulirske M. b. — na mestu sedanjega presbiterija — in zvonik. Ker pri poznejšem dozidavanju ladje niso prav izmerili, ne stoji danes zvonik točno sredi glavnega vhoda. V turški dobi so cerkev obdali s taborskim obzidjem, ki so ga odstranili šele ob priliki povečanja pokopališča. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena tik pred 1755. Cerkev je bila prvotno podr. dobske prafare in nato krašenjske župnije. Iz slednje se je izločila 1787 kot lokalija, 1876 povzdignjena v župnijo. L. 1721. je bila ustanovljena tu bratovščina Škapulirske M. b., ki je izredno cvetela (1818 je bilo 2838 članov). S tem so postale Češnjice zelo obikovana božja pot. Romanje pa je pozneje prenehalo. L. 1850. se je bratovščina obnovila in romanje deloma oživilo. Lurška kapelica za pokopališčem pod zemljo (iz 1891) je bila nekdaj zelo obiskovana. Dolina, 3-1-0-0-1. Sr du Kamnik 38 km, so Brdo 23 km, žand Trojane 3 km, zdr fin pTt Lukovica 23 km, žel Domžale 31 km, ali Jarše 31 km, o 6 km, š žup Št. Ožbalt 2 km. Nm 740 m. Borna samotna kmetija v osojnem pobočju hriba Rebar (875 m), 2 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Dostop z vozom. Gabrje, 45-6-6-0-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 10 km, žand Trojane 10 km, zdr fin pTt Lukovica 10 km, žel Domžale in Jarše 18 km, o š žup Blagovica 10 km. Nm 750 m. Leži visoko v pobočju Sipka (956 m). Ena najvišjih vasi s. nad Črnim grabnom. Sem spada še kmetija v Jasnah. Težak dostop z vozom 3 km od drž. ceste pri, Blagovici. Kmetijstvo, sadje, prodaja lesa. O srednjeveškem, po tradiciji roparskem gradu, vrh Velikega hriba nad Gabrjem in Gorenjem, ni vidnih sledov. Roparski vitezi so odtod obvladali trgovsko pot skozi Črni graben. Golčaj, 14-2-2-0-0. Sr du Kamnik 28 km, so Brdo 13 m, žand Trojane 10 km, zdr fin pTt Lukovica 13 km, žel Domžale 21 km, o š žup Blagovica 4 km. Nm 677 m. Neznatno naselje poleg podr. cerkve v strmem osojnem pobočju nad Blagovico, dostop ie z vozom, I km od drž. ceste. Kmetijstvo, gozd. Podr. cerkev sv. Neže muč. so zgradili na mestu prvotne kapele v začetku 15. stol. Cerkev je dobila nov raven strop 1870; prvotni je bil lepo kasetiran, a je pozneje razpadel. Sedanji mali zvon na Golčaju je bil vlit 1423 v Benetkah (napis z letnico na zvonu). Za vzdrževanje stalnega cerkovnika je podarila cerkvi neko posestvo gospodična iz gradu Belneka pri Moravčah. Gorenje (pri Blagovici), 50-8-4-4-0. Sr du Kamnik 28 km, so Brdo 13 km, žand Trojane 7.5 km, zdr fin pTt Lukovica 13 km, žel Domžale 21 km, o 4 km, š žup Št. Ožbalt 5 km. Nm ca 700 m. Položaj in gospodarstvo kot bližnje Gabrje. Javorje, 31-6-4-1-1. Sr du Kamnik 33 km, so Brdo 16 km, žand Trojane 9 km, zdr fin pTt Lukovica 16 km, žel Domžale 24 km, o š žup Blagovica 8 km. Nm 566 m. Kmetska vas na visokem slemenu sev. nad Blagovico. Dostop z vozom. 1K km od drž. ceste v Črnem grabnu. Gospodarstvo kot v Gabrju. Jelše, 50-8-5-3-0. Sr du Kamnik 32 km. so Brdo 11 km, žand Trojane 8 km, zdr fin pTt Lukovica 11 km, žel Domžale 19 km, 0 š žup Blagovica 2 km. Nm ca 520 m. Raztreseno naselje v pobočju nad Zlateškim potokom. 1% km od drž. ceste v Blagovici. Zraven spadata zaselka Zg. Jelše in Srednjek. Gospodarstvo kot v Gabrju. Korpe, 18-3-2-1-0. Sr du Kamnik 25 km, so Brdo 8 km, žand zdr fin pTt Lukovica 8 km, žel Domžale 16 km, o š žup Blagovica 2.5 km. Nm 512 m. Zaselek leži na malem položnejšem pregibu v sv. pobočj u Limbarske gore (768 m). Dostop z vozom 1 km od drž. ceste v Črnem grabnu. Kmetijstvo, gozdarstvo. Lipa, 52-7-5-2-0. Sr du žel Kamnik 20 km, so Brdo 15 km, žand p Šmartno 6 km, zdr fin Lukovica 14 km, o 5 km, š žup Češnjice 1 km. Nm 655 m. Skromna vas, pičel km z. od Češnjic, na obronku istega slemena. Obrnjena je na jv. k dolinici Zi-rošče, po kateri odvaja promet gozdni kolovoz k Blagovici (5 km); prikladnejši dovoz iz Šmartna v Tuli. preko Pišajno-vice (6 km). Log, 45-9-5-2-2. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 10.5 km, žand Trojane 8 km, zdr fin pTt Lukovica 9 km, žel Domžale 18 km, o 5 km, š žup Št. Ožbalt 2 km. Nm ca 560 m. Prisojna lega v zatišju pod strminami Šipka (875 m). Dohod z vozom od drž. ceste v Črnem grabnu (2 km). H kraju spada samotna kmetija Bezovljak, skoraj pod vrhom Šipka. Gospodarstvo kot v Gabrju. Mali Jelnik, 47-6-6-0-0. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 9 km, žand Trojane 9 km, zdr fin pTt Lukovica 9 km, žel Domžale 8 km, o s zup Blagovica 2km. Nm 537 m. Leži na koncu slemena, 1 km sz. nad Blagovico. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo. Prodaja lesa. Petelinjek, 50-9-5-2-4. Sr du Kamnik 31 km, so Brdo 10 km, zand Trojane 9 km, zdr fin pTt Lukovica 9 km. žel Domžale 18 km, o š žup Blagovica 3 km. Nm 420—430 m. Precej raztresena vas v dnu Črnega grabna ob drž. cesti nad Blagovico. Zraven spada zaselek Vasice v hribovitem svetu. Kmetijstvo s slabimi predpogoji. Prevozništvo. Mlini, žaga. Prodaja lesa. Precej kajžarjev, ki hodijo na dnino. Podmilj, 73-14-7-7-2. Sr du Kamnik 28 km, so Brdo 10 km, zand Trojane 12 km, zdr fin žel pTt Lukovica 10 km, o 2 km, š žup Sv. Ožbalt 1 km. Nm ca 560 m. Vas je raztresena od drž. ceste v Črnem grabnu do vrha slemena nad njo. K njej spada zaselek Samoglav. Kmetijstvo. Mlini ob Radomlji. Gozd za domačo porabo. Kraj je 1400 pripadal kamniškemu deželskemu sodišču. Podsmrečje, 65-13-4-5-8. Sr du Kamnik 26 km, so Brdo 9 km, žand Trojane 13 km, zdr fin pTt Lukovica 9 km, žel Domžale 18 km, o š žup Blagovica 1.5 km. Nm ca 400 m. Pretežno kočar-sko naselje, raztreseno ob drž. cesti z. od Blagovice. Poljedelstvo. Kajžarji hodijo na dnino. Nekaj mizarske in tesarske obrti. Zaga, mlini na Radomlji. Predzgodovinsko naselbino in utrdbo predstavlja gradišče »Na Grebenu«, komaj vidno, ker so razvaline že odstranili. v Poljane, 30-7-3-4-0. Sr du žel Kamnik 22 km, so Brdo 16 km, zand p Šmartno 7 km, zdr fin Lukovica 16 km, o 4 km, š žup Cešnjice 1 km. Nm 690m. Ima lopo lego v pobočju Rakitovca (899 m), 1 km v. od Cešnjic. Položnejše bregove pokrivajo njive s travniki, v višjih strminah mešan gozd, poleg živine glavna gospodarska vrednost v kraju, ki se skromno preživlja. Prevoje (pri Blagovici), 26-5-3-1-0. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 13 km, žand Trojane 6 km, zdr fin pTt Lukovica 13 km, žel Domžale 22 km, o š žup Blagovica 2 km. Nm ca 540 m. Lega na širokem slemenu sv. nad Blagovico. Dostop z vozom po obč. poti 1 km od drž. ceste. Gospodarstvo kot v Gabrju pri Prilesju. Prilesje, 27-5-4-1-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 15 km. zand Trojane 8 km, zdr fin pTt Lukovica 15 km, žel Domžale 24 km, o 3 km, š žup St. Ožbalt 3 km. Nm ca 640 m. Ima hribovito lego na sončnih pobočjih pod Šipkom (956 m). Dostop z vozom po obč. poti 2y, km od drž. ceste pri Blagovici. Gospodarstvo gl. Gabrje. Prvine (Pervinje), 17-3-2-0-1. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 12 km, žand Trojane 6 km, zdr fin pTt Lukovica 10.5 km, žel Domžale 20 km, o 3 km, š žup Št. Ožbalt 1 km. Nm ca 660 m. Vas ima hribovit prisojen položaj na j. strani Sipka (956 m), lj^km od St. Ožbalta. Dostop le z vozom. Kmetijstvo, sadje, prodaja lesa. Selce, 49-7-6-1-0. Sr du fin žel Kamnik 23 km, so Brdo 16 km, p Šmartno 7.5 km, žand zdr Lukovica 15 km, o 4.5 km, š žup Cešnjice 1.5 km. Nm ca 690m. Leži sredi med Kozjakom in Blagovico, v j. brdih pod Rakitovcem in gozdnatim Polhov-cem (912 m). Vključuje manjše kmetije v prisojnih gozdnih jasah. Sredi vasi stoji staro zidano (kužno) znamenje. Suša, 21-4-4-0-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 15 km, žand Trojane 8 km, zdr fin pTt Lukovica 15 km, žel Domžale 24 km, o 3 km, š žup Št. Ožbalt 2.5 km. Nm 610m. Vas z neugodno hribovito lego, 2 km od drž. ceste nad Blagovico. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot v bližnjem Gabrju. Št. Ožbalt, 50-6-4-0-2. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 15 km, žand p'1't Trojane 2.5 km, zdr fin Lukovica 15 km, žel Domžale 23 km, o 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1924, 1 odd. Nm 531 m. Osojna naselbina ob drž. cesti v zgornjem tesnem delu Črnega grabna pod Trojanami, brez predpogojev za kmetijstvo. Obrtniki, trgovci, prevozniki. Gostilne s prenočiščem. V starem veku je bil kraj pod trojanskim klancem nedvomno naseljen. Obstajala je tu vsaj manjša rimska postojanka. V 18. stol. tu ustanovljeno poštno postajo so 1872 premestili v Trojane. Prvi znani poštar in poštni predstojnik Miha Pibernik — prej poštar na Vranskem — se omenja 1734. Št. Ožbalt je postal važen posebno, ko so 1802 uvedli redno poštno zvezo med Gradcem in Ljubljano. Tu se je vršila priprega konj. Današnja mogočna Smrkoljeva hiša je bila nekdanje poštno poslopje (v trgovini še danes vdelana^ v zid omara nekdanje pošte). V napoleonski dobi so se tu vršili napadi na francosko vojsko in njene blagajne (gl. Trojane). Župnija Št. Ožbalt (dek. Moravče, škof. ljubi j.) ima 311 duš. Pokopališče. Zupno cerkev sv. Ožbalta prvič omenja seznam cerkv. dragocenosti 1526. L. 1733. je bila posvečena. Sedanja oblika je iz 1825 (napis na portalu). Prvotno je bila podr. krašenjske fare. Iz nje se je izločila 1786 kot vikariat, ki je bil 1876 povzdignjen z župnijo. Ze veliko poprej je imel kraj tako zvane poštne duhovnike. L. 1728. se navaja Gregor Krivec, duhovnik »na pošti« v Št. Ožbaltu. Veliki Jelnik, 34-6-5-0-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 11 km, žand zdr fin pTt Lukovica 11 km, žel Domžale 19 km, o š žup Blagovica 2 km. Nm nad 540 m. Vas leži slično kot Mali Jelnik, le na prihodnjem slemenu proti severu. Dostop z vozom 2km od drž. ceste v Blagovici. Kmetijstvo, sadje, prodaja lesa. Zgodovinsko znamenita je stara hiša kmeta Glasa, ki se omenja 1571, 1619 in 1647 kot desetinski podložnik samostana klarisinj v Škofji Loki. Vošce, 56-8-8-0-0. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 13 km, žand 1 rojane 19 km, zdr fin pTt Lukovica 13 km, žel Domžale 22 km, o s zup Blagovica 2.5 km. Nm ca 590 m. Leže na visokem hrbtu nad Črnim grabnom. Vas, h kateri spada bližnja samotna kmetija v Gmajni, živi od kmetijstva in deloma od prodaje lesa. Vas je 15d8 B. pl. Lamberg s Črnela prepustil župniku Luki v Krasnji. „ Xr,anke' 22-5-5-0-0. Sr du Kamnik 16 km. so Brdo 15 km, zand I rojane 13 km, zdr fin pTt Lukovica 15 km, žel Domžale 24 km, o š žup Blagovica 2.5 km. Nm 569 m. Imajo hribovito lego v gozdnatem pobočju južno nad Črnim grabnom. Dostop z vozom 1 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Kmetijstvo, 2 mlina na Radomlji. Zgornje Loke, 170-22-19-3-0. Sr du Kamnik 27 km, so Brdo 6.5 km, žand Trojane 8 km, zdr fin pTt Lukovica 6 km, žel Domžale 15 km, o š žup Blagovica 1 km. Nm ca 400 m. Leže ob drž. cesti nad Krašnjo in Blagovico, z jedrom na s. nekoliko vstran od ceste. Ostalo kot Loke v obč. Lukovica. Zlatenik, 50-10-8-3-2. Sr du Kamnik 26 km, so Brdo 10 km, žand Trojane 7 km, zdr fin pTt Lukovica 10 km, žel Domžale 16 km, o š žup Blagovica 1 km. Nm 423 m. Kraj, h kateremu spadata zaselka Hrastje in mala samotna kmetija na Gradu, leži v grapi Zlateniškega potoka, 1 km s. od drž. ceste pri Blagovici. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo, mlini, žaga. Občina Dob Preb. 2396, hiš 490, posest. 267, koč. 223, najem. 140. Površina 2368.90ha: njiv in vrtov 681.72, trav. in paš. 802.42, gozdov 749.78, sadovnjakov 24.30, ostalo 110.68. Predstavlja združeno ozemlje bivših občin: Brezovica, Dob, Krtina in Vir, tvoreč dobro zemljepisno enoto v porečju dolenje Rače in Radomlje. Na z. meji na K. Bistrico, proti j. in s. preneha v neposeljenem gozdnem pasu, v. zaključek tvori most nizkih gričev (Krtina—Opatice). 4/5 ravninske površine pokrivajo mlade naplavine, na z. plitve apnenčaste, na v. ilovnate, radi nizkega korita in majhnega padca Rače in njenih pritokov izpostavljene poplavam; prst je tu podobna barjanski črnici, pokrajina spominja na Barje. Griči so nizki osamelci, ki jim . prija predvsem gozd. Poseljeni so le na meji občine, drugod j se jim naselbine približujejo. Gospodarstvo ima glavno oporo v skrbnem obdelovanju zemlje, vendar se kažejo razločno trije pasovi: ob Bistrici z najlepšimi njivami in vrtovi, ob Radomlji zlasti travniški svet, 1. breg Rače pa z gozdovi, ki •W.Prva dva m°č"o pogrešata. Vsi 3 pasovi imajo v Dobu sre-disce m izhodišče. Le malokje ostaja kaj poljskih pridelkov za izvoz, splošno je občina glede prehrane pasivna. Večji preostanek dajeta živinoreja in gozd (izvoz mleka, jajc, govedi, prašičev, jelovine in drv). Prvi pas ima z Dobom nad polovico prebivalcev, ker črpa svoje dohodke iz obrti, industrije, trgovine in prometa, drugega preživlja živinoreja, tretjega tudi gozdarstvo. Prometno os nudi trojanska državna cesta Ljubljana—Celje. V občini sprejema pet dovoznih prog in številna občinska pota, po katerih gre večji del prometa na železniško postajo v Domžalah. Letoviški in izletniški promet je razmeroma šibak, kljub temu, da je ozemlje lahko dostopno, mirno in zdravo, dosti priložnosti za kopanje, svet pokrajinsko zanimiv in kulturno zgodovinsko važen. Bogata lovišča razdeljena po prvotnih občinskih mejah. Brezje, 135-31-20-11-4. Sr du Kamnik 16 km, so Brdo 4 km, žand fin žel Domžale 5 km, zdr Lukovica 4 km, o pTt žup Dob 2 km, š Krtina 1 km. Nm 333 m. Leži na skoraj osamljenem z. izrastku hribovja z apneno zemljo, ki jo obdaja naplavinski svet ravninskih potokov: Rače na j., Radomlje na s. Selišče je nastalo po združitvi samotnih kmetij in malih zaselkov na položnem pobočju med podr. cerkvijo sv. Kancijana na s. in ban. cesto II. reda Zelodmk—Moravče na j. strani. Največji zaselek Opatice leži na z. hribu. Druga občinska cesta odvaja promet na Prevoje in Brdo—Lukovico. V vasi dobro uspeva gorenjsko kmetijstvo, vse panoge v ravnovesju. Brezje spadajo s cerkvijo med najstarejše naselbine v okolici. Cerkveni patron sv. Kancijan spominja tudi tu na kraške jame in ponikalnice (pri vaseh Studenec, Zalog, Prevalje). Vas se omenja prvič v zgodovini 1400, ko je pripadala kamniškemu deželskemu sodiscu. Prvotna podr. cerkev sv. Kancijana in tov. muc. je bila zelo stara. Omenja se že 1400. Sedanja je bila zidana 1769—1771. L. 1896. so jo restavrirali. Pokopališče. Brezovica, 52-8-6-2-1. Sr du Kamnik 13.5 km, so Brdo 6 km, žand fin žel Domžale 4 km, zdr Lukovica 6 km, o pTt š žup Dol) 3 km. Vodovod. Nm 350 in 420m. Vas sestavljata zaselka Spodnja in Zgornja Brezovica. Postavljena sta nad j. robom ravnine ob spodnji Rači, na dveh lepo ležečih, nekoliko senčnih policah s precej močno prstjo. J. odtod se začenja apniski svet z jelovim gozdom, ki zavzema večino vaške zemlje m daje poleg živinoreje glavne dohodke. Promet po obč. poti na Dob (3 km). Cešenik, 79-15-11-4-3. Sr du Kamnik 10.4 km, so Brdo 5 km, žand fin žel Domžale 3 km, zdr Lukovica 5 km, o pTt š žup Dob 0.5 km. Kat. prosv. d. Nm 314 m. Razmaknjena kmetska vas s. od Doba, skrita med sadnim drevjem pod istoimenskim gradom. Svet je malo dvignjena sončna ravan z dobro poljsko zemljo; potok Rovščica jo loči od malo više ležeče Češeniške gmajne z ribnikom na j. strani. Dovoz k drž. cesti v Dobu 0.5 km po ban. cesti Dob—Radomlje. Izvaža krompir, fižol, mleko, živino, nekaj sadja in drva, gobe. Zgodovinska pomembnost kraja je češeniški grad. Spada med najstarejše slovenske gradove. Ustanovitelji in prvotni grajski posestniki so bili Češeniški gospodje (omenjeni 1300 in 1329). Ko je 1581 strela razrušila prvotni stolp, so zgradili sedanje grajsko poslopje. Ko je rod Cešeniških gospodov izumrl, je grad nasledila rodbina pl. Lamberg, zaščitnica protestantskih predi-kantov. Sedanja lastnica še danes dobro ohranjenega in obljudenega gradu je rodbina Urbančeva iz Ljubljane. Dob, 557-108-67-41-21. Sr du Kamnik 10.4 km, so Brdo 5 km. žand fin žel Domžale 3 km. zdr Lukovica 5 km, o pTt š zup v kraju. Šola ust. 1787, 6 odd., SKJ z odrom, Gas., Kat prosv. d., PJS, PRK, PSVD, Skupno združenje obrtnikov. Nm 30o m. Velika naselbina v ravnini ob Radomlji, ki se tu združi z Račo in manjšimi potoki, potem pa se 2 km z. izliva v Kamn. Bistrico. Vas se je razvila iz prvotnega kmetskega naselja ob farnem središču, vstran od nekdanje rimske, zdaj drz. ceste, pri kateri so se naselili zlasti obrtniki in manjši posestniki. Sedanja velika gručasta vas s številnimi ulicami kaže nekatere trške znake, zlasti še v gospodarstvu. Dvakratna dnevna avtobusna zveza na Ljubljano, velik dovoz z žel. postaje v Domžalah (3 km), 4 kramarski in živinski sejmi na leto. Glavni vir dohodkov prihaja še vedno iz poljedelstva, ker je na razpolago dovolj dobre ilovnate in prodnate prsti. Na trg (v Domžale, Ljubljano, tudi izven banovine) oddajajo: krompir, fižol, živino, prašiče, mleko in nekaj gozdnih pridelkov. Dob je zelo primeren za mirno letovišče, ker ima v bližini jelove gozde, dobra naravna kopališča, na v. slikovito, z jelševimi mejami in gozdički pretkano planjavo mokrotnili lok, iznad katere se dvigajo liolmi s pomembnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki v cerkvah in gradovih. Zgodovina omenja že 1220 Ivana iz Doba, 1223 Viljema iz Doba. Župnija Dob (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 2586 duš. Pokopališče. Ima izvrstno urejeno kroniko (v domačem bogatem arhivu). Zup. cerkev sv. Martina je bila prvotno podr. mengeške prafare. Iz nje se je izločila pred 1296, ko jo kot župnijo omenja desetinski seznam oglejske dieceze. Iz 1323 je znan prvi župnik Nikolaj, 1345 Wei-gand. Večkrat so bili dobski župniki celo arhidiakoni za vso Gorenjsko. Patronatske pravice so dobili pred 1485 avstrijski vladarji. L. 1518. je bila prafara inkorporirana ljubljanskemu stolnemu kapitlju, ki izvršuje še danes nad župnijo patronatske pravice. Obseg prvotne župnije je bil velik, dobska vele-župnija je mati sledečih sedanjih župnij: Brda, Krašnje, Zlatega polja,* Blagovice, Št. Ožbalta in Cešnjic. Pripadala je oglejskim patriarhom do 1518, ko je prešla s_ podrejenimi vi-kariati in podružnicami pod ljubljansko škofijo. Prvotna cerkev je bila zidana že v 12. stol.; sedanjo so zgradili 1757 do 1762. V dobi turških napadov so postavili okrog cerkve močan obrambni tabor. Od starejše cerkve je ostal zvonik (na pro-čelni strani) in dva kamenita kropilnika iz 17. stol. Tudi del presbiterija je še prvoten, tu so 1926 odkrili na steni ostanke starih gotskih fresk iz zač. 15. stol. Ima 5 oltarjev in 4 oratorije za okoliške graščine, med opravo je mnogo umetniških starin. Prvotni veliki oltar je delo Iv. Vrbnika, 2 stranska Iv. Vurnika iz 1887, kor arh. Vurnika (1931), orgle zadnje Zupanove, križev pot M. Koželja po vzoru ljublj. stolnice. V Dobu rojeni: Flis Janez, prelat (1841—1911), cerkv. umetn. zgodovinar; Traven Ivan (1781—1847), dekan, bogoslov, pisatelj; Virk Jožef (1810—1880), nabožni pesnik. Gorjuše, 81-15-9-6-3. Sr du Kamnik 12.3 km, so Brdo 6 km, žand fin žel Domžale 3 km, zdr Lukovica 6 km, o pTt š žup Dob 1 km. Nm 330 m. Leže na skoraj odsekanem zavitem brdu, j. od Doba, nad levim bregom Rače. Z. od raztresenih hiš z malo posestjo ob podanku obč. cesta na Krumperk, j. gozdna površina. Ilovnata in peščena zemlja omogoča skromno kmetsko gospodarstvo. Vaščani iščejo deloma zaslužek v tovarnah. Količevo, 272-57-23-34-35. Sr du Kamnik 9.7 km, so Brdo 6 km, žand zdr fin žel Domžale 1.5 km, o pTt š žup Dob 1 km. Nm 312 m. Leži ob obč. poti 1 km s. od drž. ceste na Viru, 0 5 km od levega brega Kamn. Bistrice, ki dobiva iz vasi šibek dotok, poleg potoka Mlinice, ki se izteka v Račo. Lepa lega sredi ravnine z dobro rodno, mestoma peščeno prstjo. Uspešno kmetovanje; pičla prodaja živine in jajc na zunanji trg, drugo uporablja dom ali pokupijo domači delavci m obrtniki, ki tvorijo večino vaščanov. Precej zaslužka daje prevozništvo iz tovarn na domžalsko postajo. Gozdna površina je razmeroma majhna (30 ha). Na s. strani tovarna za lepenko m papir, na j. manjša za barve in lake. Vas se omenja prvič 1428, ko je kamniški meščan Viljem v njej dobil v fevd 1 kmetijo. Krtina, 323-61-37-24-13. Sr du Kamnik 15.3 km so Brdo 4 km žand fin žel Domžale 4 km, zdr Lukovica 4 km, o pit žup Dob 1 km, š v kraju ust. 1908, 1 odd. Gas., CD. Nm 329 m. Vas sestavljata dve skupini raztresenih hiš ob ban. cesti Ze-lodnik—Moravče, povp. 2.5 km od drž. ceste na Trojane. Ima ime po položnem zavitem brdu (365 m), ostanku stare dolinske površine med drž. cesto in potokom Radomljo, kateremu se hiše odmikajo. Njive segajo v prisojne bregove, v ozadju šibek gozd, glavna površina preostaja za malo močvirne travnike s črno zemljo, značilno za ozemlje ob dolenji Radomlji in Rači. Prevladuje kmetski sloj, ki oddaja na trg krompir, fižol, mleko in živino. Kraj z okolico je veliko trpel od turških napadov. Turško podkev iz Krtine hranijo v starinski zbirki dobske šole. Cesta skozi Krtino (Dob—Moravče) je bila zgrajena 1898. Podr. cerkev sv. Lenarta s pokopališčem lezi na jv. čelu krtinskega brda. Prvotna cerkev je po tradiciji iz dobe pokristjanjenja Slovencev in sezidana od »ajdov«. Poznejša je bila zgrajena okoli 1458 na mestu prvotne grajske kapelice češeniških graščakov. Cerkev so požgali Turki najbrž 1471. Novo, zgrajeno šele ca 1500, so obdali z močnim, do 5 m visokim taborskim obzidjem s štirimi obrambnimi stolpi, in jarkom, čez katerega je držal dvigljiv most. Del obzidja je še ohranjen, prav tako hrastova taborska vrata. Zvonik, ki je ločen od cerkve, je podoben trdnjavskemu stolpu. L. 1640. in 1886. so cerkev obnovili. Obris cerkve kaže pravokotno dvorano v poznogotskem slogu, prekriva jo rebrasti svod, dve vrsti vitkih stebrov jo delita v tri ladje brez presbiterija. Obe glavni steni sta pokriti z ostanki gotskih fresk iz srede 15. stol.; sev. kaže Jezusovo rojstvo in fragment pohoda Sv. treh kraljev, j. pa znamenito Poslednjo sodbo, največji in najbogatejši spomenik te vrste v Sloveniji. K. je lepa izletna točka, na katero je lahko navezati izlete proti Lukovici ali čez Raco na moravško stran (Sv. Trojica 526 m). Lačni vrh, 17-5-4-1-0. Sr du Kamnik 18 km, so Brdo 6 km, žand fin žel Domžale 5 km, zdr Lukovica 6 km, o pTt žup Dob 3 km, š Sv. Trojica 2 km. Nm 395 m. Izrazita kmetska vas na jv. robu ravnine nad potjo, ki vodi od levega brega Rače v z. moravške griče, 5 km od drž. ceste v Dobu. Apniski svet donaša srednje; lepo sadno in gozdno drevje. Dostop le z vozom. , Laze, 29-5-2-3-1. Sr du Kamnik 13 km, so Brdo 5 km, zand fin žel Domžale 3 km, zdr Lukovica 5 km, o pTt š žup Dob 2 km. Nm 330 m. Leži tik ob levem bregu Rače v položni krčevini, do katere vodi obč. pot iz Doba na Brezovico, sposobna le za vozni promet. Skromna kmetska vas, ki izvaža zlasti gozdne pridelke. Mlin. Podrečje, 160-38-18-20-9. Sr du Kamnik llkm, so Brdo 6 km, žand zdr fin žel Domžale 1 km, o pTt š žup Dob 1 km. Nm 304 m. Novejša naselbina v ravnici ob ban. cesti Vir— Dol, pičel km j. od drž. ceste, kamor teži glavni promet. Pravili kmetij ni, mali posestniki si iščejo postranskih zasluzkov v obrti, v javni službi, večino imajo delavci; celotni zemljiški obseg le 100 ha. Za vasjo teče Rača, za njo gozdnata griča Tičnica in Šum, ki ju loči ihanska cesta, ob njej manjši del vasi. V območju Šuma, za katerim se izliva Rača v Kamn. Bistrico, stoji zaselek Podšumberk, prometno vezan na Domžale (lepo kopališče!). Sezonska gostilna za časa kopanja v Kamn. Bistrici. Žaga, valjčni mlin. Rača, 26-5-4-1-0. Sr du Kamnik 17.5 km, so Brdo 6 km, žand fin žel Domžale 5 km, zdr Lukovica 6 km, o pTt žup Domžale 3 km, š Sv. Trojica 2 km. Nm 320 m. Ima senčno lego ob obe. cesti, ki spremlja levi breg Rače, na mestu, kjer se dolina najbolj razširi. Proti potoku so poplavam izpostavljeni travniki, v bolj prisojnih višjih legah pod gozdnimi planotami j. od vasi njive. Precej trdna ikmetska vas z enakomernim izvozom v vseh panogah. Studenec, 57-10-7-3-0. Sr du Kamnik 17 km, so Brdo 5 km, žand fin žel Domžale 6 km, zdr Lukovica 5 km, o pTt s zup Dob 3 km. Nm 312 m. Leži na v. meji občine ob ostrem ovinku ban. ceste Zelodnik—Moravče. Hiše so odmaknjene od močvirnate ravnine ob Rači v vznožje gričev, ki segajo kot most v SUE7. KAMNIK 181 dolino Radomlje. Oklepa še mlin v Zalogu ob Rači. Vodo dobiva z apnenčevih tal, v katerih je manjša podzemeljska jama. Kmetije z dobro zemljo, dohodki iz živinoreje in gozda. Turnišče, 68-12-8-4-3. Sr du Kamnik 9 km, so Brdo 6 km, žand zdr fin Domžale 1.5 km, žel Domžale 1.5 km in Jarše 1.5 km, o pTt š žup Dob 1 km. Nm 319 m. Leži v vznožju nizkega holma ob ban. cesti Dob—Radomlje okrog gradu Crnelo, ki ga od ostalih hiš loči Volčji (Dobski) potok. Do drž. ceste 1.3 km. Kraj razpolaga z dobro ravninsko zemljo, ki pa je razdeljena na srednjo posest, zato se prebivalci preživljajo v veliki meri z zaslužkom v tovarnah, izvažajo le nekaj krompirja. Mikavna izletna točka; za vasjo lep razgled od Hribarjeve domačije (na hribu z ruševinami utrjenega gradu). Bržkone je naslednik tega gradu današnji grad Črnelo, v ravnini stoječa, dobro ohranjena, štirioglata stavba z obširnim dvoriščem. Zgradili so ga Črnelski gospodje, tudi Pirso imenovani. Od njih se omenja Nikolaj Pirso 1310, ko je prodal neki dvor stiškemu samostanu. Ko je ta rod izumrl, je grad prešel v last grofov Lambergov, ki so tu zasnovali posebno črnelsko vejo. Sedanja lastnica je rodbina pl. Apfaltrern. V splošnem kmečkem puntu 1515 so uporniki oblegali grad in ga znatno poškodovali. Zanimivo je to obleganje radi redkega primera, da se je pridružil upornim kmetom dragomeljski graščak Franc Glanliofer. (Prim. Dragomelj!) V reformacijski dobi sta našla v gradu zatočišče pribegla predikanta Ivan Znojilšek in Jurij Clemens. Vir, 360-79-31-48-39. Sr du Kamnik 10.4 km, so Brdo 1 km, žand fin žel Domžale 1 km, zdr. Lukovica 1 km, o pTt š žup Dob 1 km. Gas., električna razsvetljava. Nm 307 m. Vas je modernim prometnim in industrijskim razmeram primerno dopolnilo Doba, pred katerim ima prednost večjih vodnih sil Kanin. Bistrice s potokom Mlinico, in prometnega križišča drž. ceste s prečnimi cestami v smeri Bistrice. Razvila se je kot obcestna naselbina blizu najvažnejšega mostu na Domžale, deloma kot delavsko in obrtno naselje. Posestva so majhna, zato je stopil kmetski živel j v ozadje; pridelke razen nekaj živine, uporabijo in prodajo doma, večino živeža uvažajo. Vaščani se preživljajo deloma kot sezonski delavci, zlasti zidarji. Glavno premoženje predstavljajo tovarniški obrati; električna sila iz velenjske in privatne elektrarne. Po francoski okupaciji so ustanovili na mostu čez Kamn. Bistrico pri Viru mitnico, ki je skupno s krašensiko nasledila stoletni carinski urad v Podpeči pri Lukovici. Znamenje s kipom sv. Martina iz stare dobske cerkve. Zaboršt, 101-25-5-20-8. Sr du Kamnik 11.5 km, so Brdo 6 km, žand fin žel pTt Domžale 2 km, zdr Lukovica 6 km, o 2 km, š žup Ihan 2 km. Nm 305 m. Leži v zamočvirjeni ravnici med gozdnatimi brdi Tičnice (352 m) in Tabra (419 m), kjer vodi obč. vozna cesta mimo Krumperka v Dob. Zemlja je barjanska črnica, vse vapetosti iz apnenca. Hiše brez reda. Odtok vode zavirajo nasipine ob Kamn. Bistrici, zato je kraj izpostavljen poplavam (»Mlake«). Več kot polovica prebivalcev isce zaslužek v tovarnah; privabilo jih je poceni zemljišče v zatišnem kraju nedaleč od prometa, ki se obrača že k ban. cesti na Domžale. Zgodovinska znamenitost kraja je grad Krumperk. Sezidali so ga gospodje Koprivniški (Rabensbergi), ko so zapustili svoj prvotni grad Koprivnik v Konfinu pri Moravčah. Grad, prvotno imenovan Turn v Krumperku, je bil 1338 last Herkula, pozneje Ulrika Krumperškega. Kasnejši lastniki, vitezi Ravbarji, so grad prezidali in tak se nam je ohranil do danes. Najznamenitejši od njih je Adam Ravbar, junak slovenskih narodnih pesmi, radi hrabrosti v turških bojih (1593 pri Sisku). V najnovejšem času je grad last Pogačnika, vele-industrijalca v Rušah. Od 1817 je bila v gradu nastanjena okrajna gosposka. Zelje, 41-9-8-1-0. Sr du Kamnik 15.5 km, so Brdo 8 km, žand fin žel Domžale 5 km. zdr Lukovica 8 km, o pTt žup Dob 5 km. š Sv. Trojica 1 km. Nm 432 m. Najviše ležeča vas v občini, na kraški planoti ob obč. vozni poti za Račo k Sv. Trojici. Hiše stoje v hribu, da ostaja več prostora za njive, kjer dobro rodi žito, zlasti ajda. Lepa kraška gozdna pokrajina s podzemeljskimi jamami v smeri proti Zalogu (Devsova, Cebarjeva, Dolga cerkev ali Sovnica). Prodaja živine in lesa. Ljudje in živina so navezani na kapnice. Zel od ni k, 38-7-7-0-0. Sr du Kamnik llkm, so Brdo 5 km, žand fin žel Domžale 3 km, zdr Lukovica 5 km, o s zup Dob 1.3 km, pTt Dob 1 km. Nm 312 m. Obcestna vas na nekohko dvignjenem delu drž. ceste med potokoma Rovščico m Zelotl-nikom. ki se pod njo združita in tečeta v Radomljo. V. od preproste kmetske naselbine z etnografsko zanimivimi stavbami odcep ban. ceste na Moravče. Prodajajo krompir in tizol, nekaj živinorejskih pridelkov in opeko. Občina Domžale Preb. 2818, hiš 496, posest. 455, koč. 36, najem. 158. Površina 1302 ha: njiv in vrtov 434, trav. in paš. 715, gozdov 44, sadovnjakov 10, ostalo 99. Občina zavzema ravninski svet na desnem bregu Kamn. Bistrice, z glavnim območjem ob drz. cesti Ljubljana—Celje in odtod na j. in z. do izliva Depalj-ščice v Pešato, ki tvori nekaj časa njeno južno mejo. Najnižja točka leži 286, najvišja 305 m visoko (osamela Goričica s farno cerkvijo). S. del pripada še rodovitnemu Mengeškemu polju, j. sega v zamočvirjeno aluvialno ravan ob dolenji Pešati, v katero se zbirajo številni potočki. Kot gonilna sila se uveljavlja Kamn. Bistrica s svojo glavno, pomanjkljivo regulirano, prodnato in nestalno, do 180 m široko strugo, še bolj pa z Mlinščico, posebno industrijsko strugo, ki se odcepi od nje pri Duplici in se po vzporednem toku vrne vanjo pri Mali Loki. Talna voda je povsod lahko dostopna. Naselbine so razvrščene v višjem delu občine, ob drž. cesti in vzporedno z Bistrico. Od prometnih naprav je poleg železnice Ljubljana— Kamnik izrednega pomena trojanska drž. cesta, v katero se izteka dovoz po 5 ban. cestah; dva mostova preko Kamn. Bistrice spajata občino z njenim levim bregom, ravnino ob Radomlji in Rači, z Ihanom in Zasavjem. V gospodarstvu je stopilo poljedelstvo z živinorejo in sadjarstvom v ozadje in napravilo prostor industriji, trgovini, poklicni in hišni obrti ter različnim malim zaslužkom (tujski promet, prevozništvo, čebelarstvo, ribogojstvo, vrtnarstvo). Industrijski m drugi proizvodi gredo na širši trg preko Ljubljane, ki dobavlja tudi premog, manjkajočo hrano in pijače, dočim nudi les in nekaj surovin bližnja okolica. Za ves slovenski svet imajo Domžale važen položaj kot sedež radiooddajne postaje (na travniku z. od Stude), ustanovljene 1928. Depalja vas, 228-42-38-4-8. Sr so du Kamnik 12.5 km, žand zdr fin o š žup Domžale 2 km, žel Trzin 0.5 km, p Trzin 1 km. Nm 299 m. Enostranska obcestna vas v ravnini z osjo pravokotno nad drž. cesto, ki se je dotika s sev. robom in na kamniško železnico, ki jo preseka na dva dela. Vas je pomaknjena na mejo rodovitnega Mengeškega polja, ki je dalo prostor njivam, in ilovnatega, mestoma močvirnega sveta ob Depalj-ščici s travniki in redkim drevjem. Izvori šibkih potočkov, ki ob suši usahnejo. Vas je ohranila neokrnjeni kmetski značaj in je v primeri z drugimi bližnjimi kraji le malo narasla (8 hiš v 80 letih). V malem obsegu zalaga s poljskimi in živinorejskimi pridelki sosednje Domžale, na ljubljanski trg pošilja še mleko in fižol. Domžale, trg, 2298-392-367-21-148. Sr so du Kamnik 10 km, žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1864, 8 odd. Obča obrt. in nad. š., Gosp. nad. š., Gas., SKJ, JS, Strel, druž., Godba, Kat. izobr. in podp d., PSVD. PCD. PCMD, NSZ. Pro-titub. liga, Pev. d., Ml. j., SK Domžale, SK Disk. Nm 291 do 305m. Leže ob drž. cesti Ljubljana—Celje blizu desnega brega Kamn. Bistrice. V trg Domžale so bile 1925 združene dotedanje vasi: Stob za Goričico ob glavni cesti, Zg. Domžale z jedrom ob Industrijski cesti, Sp. Domžale ob ban. cesti na Dragomelj—Sv. Jakob (Savska cesta) in razmaknjena Studa, ki leži zase ob spodnji Mlinščici. Vse štiri so dvignili in z novimi stavbami zgostili v industrijsko selišče novodobni promet, industrializacija domače slamnikarske in klobučarske obrti z izrabo vodnih sil Kamn. Bistrice in Mlinščice, pa tudi izredno velik razmah kulturnih, gospodarskih in socialnih organizacij. Ves ta razvoj se je pričel 1890, ko je postaja ob novi kamniški železnici pritegnila v Domžale glavni dovoz z levega brega Kamn. Bistrice in od dolenje Pešate. D. imajo 4 živinske m kramarske sejme (4. jan„ 4. maja, 26. julija m 25. nov.). Prometni pomen zvišujeta oba mostova preko Kamn. Bistrice (na Vir in na Ihan) in dobre ceste na vse strani, industrijo pa domača in velenjska elektrifikacija. Za socialni položaj trža-nov je velikega pomena možnost širokega naselitvenega razmaha v ravnini, ki je dovoljevala gradbo novih hiš v večji medsebojni razdalji,, ne da bi priseljenci in domačini opustili zemljiško posest. Hidrografsko so važni izvirki talne vode izpod Mengeškega polja; prvega od teh (Srednik) trga železnica na dvoje, drugi, večji leži v Stobu za Goričico (305 m). Pod imenom Stobovšak združuje v sebi 7 večjih in več manjših izvirkov, potem pa teče v Pešato, zvezan na poti proti Dra-gomlju s prečno strugo s Srednikom. Ozemlje ob obeh potokih je lahno zamočvirjeno, prikladno za travnike. Na prehodu v peščeno zemljo ob Studi oddajna stolpa ljubljanske radiopostaje. Zemlja je izvrstno obdelana; poleg starih kmetij, ki zalagajo domači trg s poljskimi in živinorejskimi pridelki, se odlikujejo v vrtnarski delavnosti tudi priseljencu Dokaj visoko je razvito čebelarstvo in perutninarstvo. Domžale so nase pritegnile vodstvo v slamnikarski domači obrti, ki se je v 1 prejšnjem stol. kot sezonsko delo v zimskem času raztegnilo na ves ravni del brdskega in kamniškega okraja in ob najvišjem dvigu zaposlilo do 12.000 ljudi. V prvotnih središčih Ihan, Sv. Jakob. Beričevo, Dragomelj, Trzin in Mengeš je domača obrt v zadnjem desetletju docela propadla, tu pa se obdržala kot tovarniška delavnost. Domžale so zaposlile največ blizu 900 delavcev. Slamnikarstvo je imelo selektivno funkcijo za pšenico; uporabljali so le najboljšo slamo in sejali hkrati pridobljeni žitni izbor. Ob močnem nazadovanju v zadnjem desetletju so tovarne deloma preosnovali, deloma pa so delavci dobili drugo zaposlitev, tako da se socialna struktura ni premen ila. V sestavi prebivalstva kažejo Domžale najnovejšo priselitev tujcev. Prvotno čisto slovenska in katoliška naselbina ima še dobro stotino inozemcev, oz. drugovercev v svoji sredi (pravoslavnih, grško-katoliških in protestantov). Na domžalskih tleh je verjetno obstajala rimska naselbina, ki je stala ob važni cesti: Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana)—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje). V bližini so odkrili rimske predmete. V srednjem veku so bile Domžale izven območja glavne trgovske poti med Štajersko in Primorjem. ki je namreč tedaj držala skozi Škof jo Loko. Kamnik in po Tuhinjski dolini. Od domžalskih naselij se prva omenja Studa 1205. Po 15. stol. se je trgovina vršila po Savi navzgor do Zaloga, odtod po poti Domžale—Kranj—Poljanska dolina— Italija. Po Valvasorjevem poročilu je bilo v tej dobi v Domžalah (Goričici) veliko prenašalcev tovorov za blago, ki je prihajalo iz Ogrske. Ti so ga dalje tovorili v Italijo in obratno. Živahnejši promet in s tem gospodarski procvit kraja je nastopil šele v drugi polovici 17. stol. Tedaj so popravili staro rimsko cesto po Črnem grabnu. Na tej progi so začeli 1720 graditi »dunajsko cesto« Dunaj—Trst. L. 1724. so dobile Domžale most čez Kamniško Bistrico z mitnico kranjskih deželnih stanov. V 18. stoletju se je začela poleg trgovine razvijati tudi obrt, predvsem slamnikarstvo. Tovarne so ustanovili Ti-rolci, dotedaj samo krošnjarji, ki so se pa 1862 stalno naselili. S st roji so začeli delati okrog 1867. Radi razvite industrije in prometa (izhodišče Črnega grabna) so bile Domžale 31. marca 1925 povzdignjene v trg. Veliko je trpel kraj v dobi turških napadov. Vsekakor so izropali Turki Goričico 1471. V dobi francoske okupacije je bila na Domžalsko-Mengeški ravnini potolčena francoska posadka. Kuga je razsajala v Domžalah 1600. Na to kugo še spominja Polževo znamenje v Zg. Domžalah in druga kužna znamenja v okolici (Dimčevo v Studi, Rodetovo v Stobu), ki so jih pozneje večkrat renovirali. Velika nadloga Domžalcev so bili v preteklosti rokovnjači. Župnija Domžale (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 2556 duš. Zupna cerkev Vnebovzetja D. M. na Goričici je bila prvotno podr. mengeške prafare. Iz nje se je izločila kot vikariat 1801 radi žive tedanje trgovine, ki je šla skozi Domžale: da bi vozniki imeli priložnost biti pri sv. maši ob nedeljah in praznikih. V samostojno župnijo, od sedaj imenovano Domžale, je bila povzdignjena 1908. Staro ime »Goričica« je ohranila le kapelica Matere božje, ki je bila nanovo zgrajena 1906. Stoji na osameli Goričici (305 m); pod njo pokopališče. Prvotna cerkev je bila zidana najbrž konec 14. ali v zač. 15. stol., v dobi prvih turških napadov. Prvič jo omenja šele (526 zapisnik cerkv. dragocenosti. L. 1532. so jo prezidali in 1892 temeljito predelali. Cerkev je nekdaj obdajalo taborsko obzidje z obrambnimi hodniki, strelnimi linami in štirimi masivnimi stolpi. V 19. stol. so začeli podirati taborsko obzidje. L. 1904. so odstranili zadnje zidovje, razen močnih temeljev. Gradivo iz porušenega tabora je deloma uporabljeno za cerkev in žup-nišče. Današnja cerkvena stavba je novejše delo s tlorisom latinskega križa, z banjastim glavnim in križnim prečnim svodom. Zvonik je ostal stari in je pri zvišanju ohranil baročno streho. Oprava je bogata, večinoma umetniško kvalitetna, vendar brez enotnega sloga. Sodelovali so: Fr. Tončič, M. Krem-žar, Toman (vel. oltar), orgle po načrtu arh. Vurnika izdelal Fr. Jenko, križev pot posnet po Fiihrichu. Lepa stara cerkvena oprava je ohranjena deloma v župnišču in društv. domu. V D. rojeni: dr. Ahčin Ivan (r. 1897), sociolog, subsidiarij pri Sv. Petru v Ljubljani, gl. urednik »Slovenca«. Loboda Peter (roj. 1894), kipar. Sicherl Josip (1860—1935), cerkv. skladatelj. Dragomelj*, 250-53-45-7-2. Sr so du Kamnik 12 km. žand zdr fin žel o pTt Domžale 3.5 km, š žup Št. Jakob 2.5 km. Elektrarna. Nm 287m. Vas je razvrščena ob ban. cesti Domžale—Sv. Jakob ob Savi—Ljubljana, in sicer ob meji ilovnatega območja ob Pešati proti Soteškemu hribu in savskim ježam. Zemlja je rodovitna, na s. strani radi močvirnosti prikladna le za travnike; tu je ohranjen še skupni vaški pašnik. Prebivalstvo živi od poljedelstva in živinoreje; rede posebno prašiče, v nasprotju s savskim desnim bregom, ki jih tod kupuje. Mleko vozijo dnevno v Ljubljano. Med poljskimi pridelki imajo večji pomen 4 Zdaj v srezu Ljubljana okolica, gl. dodatek. kumarice; vas jih skupno s Podgorico pošilja na ljubljanski trg, po državi in v inozemstvo. Odlično uspeva novi ribogojni zavod »Malenče«, par minut v. od vasi ob močnem vodnem izvoru. Edini večji gozd v občini. Stara domača slamnikarska obrt je propadla, ohranilo se je izdelovanje »kranjskih ce-karjev«. Vas se omenja 1469, ko je ljubljanska meščanska bolnica dobila v fevd desetino od 14 zemljišč v Dragomlju in Št. Pavlu. Zgodovinska pomembnost: nekdanji grad Dragomelj, ki se prvič omenja 1497. Ko so Turki 1528 izropali in požgali vas in okolico, ga niso mogli zavzeti. Po Valvasorjevem poročilu je bil grad utrjen, lep in imeniten. Prvi znani lastniki so bili gospodje Glanhoferji. Graščak Franc Glanhofer se je v splošnem kmečkem uporu 1515 pridružil upornikom zoper gra-ščaka Lamberga s Črnela. Kmetom je celo dal svoj top za obleganje črnelske graščine. V 2. pol. 19. stol. je grad pogorel; danes so vidni samo še sledovi nasipa in jarka, ki ga je obdajal. Pri neki hiši v Dragomlju je kamenit napis z grbom: stolp, prekrižani liliji, pol orla in križ. Št. Pavel, 42-9-5-4-0. Sr so du Kamnik 12 km, žand zdr fin žel o pTt š Domžale 2.5 km, žup Sv. Jakob ob Savi 3.2 km. Nm 287 m. Majhna gručasta naselbina okrog podr. cerkve nad močnim izvorom talne vode, ki odteka v Pešato. Zavzema prehod med ilovnato ravnino in peščenim bregom K. Bistrice. Dostop^ po 0.5 km dolgi obč. cesti k banovinski v Dragomlju. Vaščani se preživljajo z obdelovanjem malih posestev ter delavskim in obrtnim zaslužkom; na trg oddajajo nekaj po-vrtnine (Domžale in Ljubljana). Hišna obrt izumira. Podr. cerkev sv. Pavla je stala že 1469, ko se kraj prvič omenja. Cerkev prvič navaja 1526 'zapisnik cerkv. dragocenosti. Bila je podr. mengeške prafare. L. 1787. je bila podrejena novo ustanovljeni župniji pri sv. Jakobu ob Savi. V 17. stol. so jo temeljito prezidali, kaže pa še v tlorisu in del. zidovju značilnosti podeželske cerkvice iz poznega sr. veka. Preprosta baročna oprava iz 17. do 18. stol. Po tradiciji je nekdaj stal pri cerkvi samostan »belih nun«, o čemer bi pričalo še preostalo zidovje. Občina Homec Preb. 1810, hiš 373, posest. 138, koč. 206, najem. 27. Površina 819.87 ha: njiv in vrtov 520.90, trav. in paš. 168, sadovnjakov 7.61, gozdov 34.17, ostalo 89.19. Občina zavzema ravninski svet v najširšem delu Kamniško-Mengcškega polja, ob desnem bregu Kamn. Bistrice. Tla tvori diluvialni prodnati nanos K. Bistrice; iznad njega se dviga osamelo brdo Homec (394 m), po katerem je dobila vas in občina svoje ime. V podolžni črti se vije skozi občino kamniška železnica in ban. cesta Domžale —Smarca. V prečni smeri se križa s to ban. cesta Mengeš—Jarše—Radomlje—Rova in otvarja tako nove prometne stike baš v bližini glavne žel. postaje Jarše; pomožne zveze nudijo še 3 občinske ceste. Naselbine se vrste v glavnem v smeri K. Bistrice. Začenjajo se ob južnem koncu desne nizke bistriške di-luvialne terase in se drže meje med suhim poljem in poplavnim ozemljem na v. Na tem ozemlju so vaški logi in travniki, nekdanji skupni pašniki »Roje«. Med Rojami in vasmi je bistriška pogonska sila speljana v posebno strugo Mlinščico, ob kateri stoji vrsta mlinov in industrijskih podjetij. Vendar ostaja glavni gospodarski temelj poljedelstvo in živinoreja, le na s. in j. prevladujejo med prebivalstvom delavci. Samo 1% nima lastnega doma in okr. 8% prebivalstva sploh ne obdeluje zemlje. Pridelki gredo deloma v Domžale, Kamnik in Ljubljano. Občina je kulturno in gospodarsko na visoki stopnji; močno so razvite gospodar, zadruge. Brdo Homec ima izredno lep razgled na vso okolico s planinskim ozadjem. Radi lepe lege, zdravega zraka, bližine jelovega gozda in planin je Homec zelo primeren za letovišče. Številni izleti v bližnjo in daljnjo okolico. Lov na poljsko divjačino. Postrvi in lipani v Bistrici in Mlinščici. Vsa občina je elektrificirana, nekaj domačih elektrarn in velenjski vod. Homec, 245-55-20-26-7. Sr so du zdr fin Kamnik 5.5 km, žand Mengeš 2.5 km. žel o š žup v kraju, p Radomlje 1.5 km. Šola ust. 1888. 2 odd. Gosp. nad. š., SKJ, Gas., Kat. prosv. d., PSVD, PRK. PJS. Nin 334 m (cerkev 394 m). Leži ob obč. cesti Mengeš—Radomlje, v črti od žel. postajališča preko ban. ceste, j. pod hribom Homec proti Kamn. Bistrici, deloma umaknjen na pobočje. Vasi je dal ime ravno ta osameli holmec iz glinastega laporja s slikovito ležečo župno cerkvijo. Lične hiše so postavljene v lepem stavbnem redu. Zdrava voda, prilika za kopanje, lepi sprehodi in izleti ter mirna lega privabljajo v kraj precej izletnikov in letoviščarjev. Gospodarsko se večina preživlja s poljedelstvom. Poleg tega delavski zaslužek v tovarnah in obrti. Za izvoz ostaja mleko, ki ga oddajajo v Radomlje, in nekaj živine. Les morajo dokupovati. Homec je znan iz začetka nov. veka in francoske dobe. L. 1528. so bili tu potolčeni Turki; 8. sept. 1813 so pa bili odbiti in pognani v beg proti Kranju Francozi. Po ljudskem poročilu je avstrijski poveljnik v znak hvaležnosti za zmago podaril cerkvi na Homcu svečnike, ki so jih 1931 na novo pozlatili in posrebrili. Ob vznožju hriba med Homcem in Nožicami je nekdaj stal Skrpinov grad, kjer so imeli mengeški graščaki Lambergi ustanovljen beneficij za grajskega duhovnika. Danes spominja nanj samo še ohranjena klet ob pobočju hriba. Sredi Homca je trivogelno znamenje M. b. iz 1885. Župnija Homec (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 1150 duš. Pokopališče. Cerkev Rojstva prebl. Dev. Marije je bila prvotno podr. mengeške prafare. Iz nje se je izločila 1788 kot vikariat, ki je bil povzdignjen v župnijo 1876. Homška cerkev je dolgo slovela kot najznamenitejša slovenska božja pot, dokler je niso za-temnele Brezje in Velesovo. Zato zasledimo veliko pred ustanovitvijo vikariata, že 1585 in 1620, homške beneficiate ali kapelane. Zup. cerkev je bila po legendi zgrajena okoli 1419 na mestu prejšnje grajske kapele oz. gradu, ki ga sicer zgodovina ne omenja, pač pa navaja znamenite in ugledne Homške gospode (1238 Markard Homški). Prvič omenja cerkev seznam cerkv. dragocenosti (1526). Okrog cerkve je bil v dobi turških napadov zgrajen utrjen tabor. Slikoviti, daleč vidni šilasti zvonik je nekdanji taborski obrambni stoip. Staro cerkev so 1722 do 1728 podrli in zgradili novo z visoko kupolo v baročnem slogu. Po potresu 1895 so močno poškodovano cerkev podrli in zgradili sedanjo stavbo. Ta je v tlorisu kvadrat s posnetimi ogli in podaljški ter polkrožno, 17 m visoko kupolo na 8 listov. Stenske slikarije v ladji je slikal M. Koželj 1913 zvečine po tujih vzorih. Umetniško pomembnejša je slika homške Marije v glavnem oltarju, ki jo je poleg glavnih slik v stranskih olt. naslikal L. Layer. Čedno rokokojsko delo je prižnica in reliefni križev pot. V župniji so se udejstvovali kot župniki dobri organizatorji in cerkveni delavci: V. Bernik (napisal »Spomenico župnije«), A. Mrkun, graditelj društvenega doma (izdal »Homec, zgodovina homške fare«). Kapelica Presv. Srca Jez. ob Društv. domu je iz 1. 1900. Nožice, 136-27-9-18-0. Sr so du zdr fin Kamnik 5 km, žand Mengeš 2.5 km, žel Jarše—Mengeš 1.5 km, o š žup Homec 0.5 km, p Radomlje 2 km. Nm 339 m. Mala vas na s. strani hoin-škega griča, kakih 200 m odmaknjena na v. od ban. ceste v smeri na deloma pogozdene Roje ob Bistrici. Poleg kmetij vključuje precej industrijskega in obrtnega delavstva, ki pokupi večino odvisnih poljskih pridelkov. Mleko prevzema še mlekarna v Radomljah, nekaj sadja ljubljanski trg. Preserje, 260-58-19-38-1. Sr so du zdr fin Kamnik 6 km, žand Mengeš 2 km, žel Jarše—Mengeš 0.1 km, o 0 km, p Radomlje 1.5 km, š Homec 1.5 km, žup Homec 2 km. Nm 321 m. Vas oklepata dve ban. cesti, Domžale—Šmarca in Mengeš—Radomlje; glavna vrsta hiš se drži smeri, ki je s prvo cesto vzporedna. Edino selišče v obč., ki mu je potreben vodovod. Vaško ozemlje obsega zvečine le srednje rodovitno poljedelsko zemljo, gozda je manj kot 1%, ostalo pripada precej iztreblje-nim Rojam, kjer zidajo na cenenem stavbišču nove hiše. Gospodarsko osnovo dajejo kmetije, ki glavne pridelke prodajajo tovarniškim delavcem, izven vasi pa krompir, fižol, mleko, jajca in nekaj sadja, ki ga požlahtnuje jo. Les kupujejo onstran Bistrice; sedež lesne industrije iz Kolovca in zadr. elektrarne za trg Mengeš. Rodica, 240-51-22-24-5. Sr so du Kamnik 9km, žand zdr fin žel pTt Domžale 0.5 km, o t km, š Jarše 0.2 km, žup Mengeš 1.5 km. Nm 310m. Predstavlja severni podaljšek Domžal, ki vanje prehaja brez vidnega presledka. Od ostalih vasi v občini se loči po svobodnejši obliki talnega načrta in po pomanjkanju posesti v Rojah. Onstran železnice leži naselje Groblje z nekdanjo graščino in podr. cerkvijo. Gospodarski obstoj omogoča obrt in delavski zaslužek z oporo v mali zemljiški posesti. Zemlja je izvrstno izrabljena, tako da ostaja nekaj pridelkov za trg. Goje tudi žlahtno perutnino, sadje in čebele. Pri vasi so odkrili mnogo predmetov iz rimske dobe. Tu je verjetno stal kastel ob cesti Emona—Celeia, ki je vodila tod mimo. Na razvalinah — grobijah — rimske trdnjave so zgradili najbrž grad Groblje. L. 1698. so ga prenovili kot se nam je ohranil. Bil je v posesti številnih plemiških rodbin. Od 1920 je grad v posesti gg. lazaristov, ki so ga popravili, povečali in priredili za mi-sijonišče. V okolici Grobelj so 4 starodavna, štirioglata, poljska znamenja (spomin na kugo?). Podr. cerkev sv. Mohorja in For-tunata na Grobljah se prvič omenja v zapisniku cerkv. dragocenosti (1526). Današnja cerkev je iz 1741 — 1763. V njej so umetniške freske, verjetno iz Jelovškove delavnice. Notranjost tvori močno členovit in plastično v lepem baročnem slogu oblikovan prostor, ki nosi plitvo kupolo, stranski pa banjaste svode. Vsi oboki so slikani na svež omet, s posrečeno arhitekturo in orna-mentiko. Oltarji in prižnica so baročne umetnine; novejši do-stavki motijo slogovno enotnost (kip Brezmadežne Iv. Pen- gova). Veliko oltarno podobo je napravil J. Potočnik. Zvonik je starejši kot cerkev, verjetno iz 17. stol. Na južni strani parka stoji kapelica sv. Notburge, poslikana zunaj in znotraj od istega slikarja kot cerkev. Tu rojeni: Mav Alojzij (r. 1898), cenkv. skladatelj; Šubelj Anton (r. 1899), operni in koncertni pevec. Spodnje Jarše, 128-25-11-11-3. Sr so du Kamnik 8.5 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 0.75 km, o 0.75 km, š v kraju, žup Mengeš 1.5 km. Sola ustanovljena 1906, 2 odd., gosp. nad. š., Javna knjiž., PJS, PRK. Nm 310m. Leže ob ban. in z njo vzporedni vaški cesti, za dober km na s. od drž. ceste v Domžalah. Vas razpolaga z močno kmetsko posestjo na ravninskem svetu. */.', pripada srednje rodovitni poljski površini in vrtovom, ostanek deloma pustim^ travnikom in pašnikom (v »Rojah«), pravega gozda ni. Vaščani so deloma zaposleni kot industrijski delavci, večinoma pa žive od zemlje. Za prodaj ostaja krompir, fižol, mleko in živina, izjemno sadje in jajca. Kraj Jarše se prvič omenja 1428, ko je kamniški meščan Viljem dobil tu v fevd žitno desetino. Starodavno Borčevo znamenje s staro slikarijo. Srednje Jarše, 236-49-17-26-6. Sr so du Kamnik 8 km. žand zdr fin pTt Domžale 1 km, žel Jarše—Mengeš 0.5 km, o Homec 0.5 km, š Jarše 0.3 km, žup Mengeš 1.5 km. Nm 314 m. Leže slično kot Sp. Jarše, samo bolj s., tik ob Mlinščici. Glavni del jarške naselbine, razdeljen na tri vasi s sličnim gospodarskim značajem in lego. Zemljiška posest je tu šibkejša, zato pa nekaj več obrtnikov in tovarniških delavcev. V J. rojen Majdič Peter (1823—1908), sprva navaden mlinar, ustvaril osnovo mlinarski industriji v Celju in Kranju, kjer so nadaljevali njegovo delo sinovi Franc (1843—1931), Vinko (1858—1924) in Peter (1862—1930). Dimnik Jakob (1856—1924) nadučitelj, mlad. pisatelj in organizator učiteljstva. Šmarca, 455-88-35-50-3. Sr so du zdr fin pTt Kamnik 4. km, žand Jarše 3 km, žel Duplica 1 km, o š žup Homec 1 km. Elektrika. Nm 352 m. Vas leži v ravnini, po dolgem ob Mlinščici in ob ban. cesti Domžale—Šmarca, ki se na s. koncu združi z ono iz Mengša v Kamnik; promet po obeli sprejema postaja Duplica. Kmetijstvo preživlja manj kot polovico vaščanov, ostali so delavci, vozniki in obrtniki, s stranskimi zaslužki iz sadjarstva, perutninarstva itd.. Vodna sila Mlinščice, ki žene 4 mline, 3 žage, 2 kovačiji, elektrarno in 2 tovarni, je napravila Šmarco za močno delavsko in obrtno naselbino. Pičlo gozdno posest so nadomestili z gozdi v drugih obč., drva zvečine kupujejo. Podr. cerkev sv. Mavricija muč. stoji v kotu pod stikom obeh cest. Omenja jo prvič seznam cerkv. dragocenosti (1526). L. 1691. so jo popravili, 1884 korenito prezidali in povečali, po potresu 1895 restavrirali. Cerkev hrani Layerjev križev pot. Podobe sv. Mavricija, sv. Valentina in Matere božje, vklesane v kamenito piramido, so iz 1904. Mirovna kapela Brezmadež. spoč. je bila sezidana 1914—1918, kapela Kristusa Kralja sredi vasi 1930. Zgornje Jarše, 110-20-5-13-2. Sr so du Kamnik 7km, žand zdr fin Domžale 1.5 km, žel Jarše—Mengeš 0.2 km, o 0.5 km. pTt žup Mengeš 1.5 km, š Jarše 0.5 km. Nm 317 m. Lega kot v Sp. in Sr. Jaršah, le nekaj bliže železnici in banovinski cesti. Najmanjši, po zemljiški posesti najšibkejši, zato najbolj delavski del jarških vasi. Prometno prednost mu daje bližina žel. postaje, dveh cest na Mengeš in ene na Radomlje. Občina Ihan Preb. 972, hiš 193, posest. 127, koč. 70, najem. 0. Površina 1131.47 ha: njiv in vrtov 260, trav. in paš. 340, sadovnjakov 28, gozdov 449, ostalo 54.47. Zavzema ravnino ob levem bregu dolenje K. Bistrice in ozek pas na bistriškem desnem bregu do dol. Pešate. Nad ravnino oklepa še z.pobočje Moravskih hribov med Tabrom (419 m) in Ajdovščino (496 m) v območju Zabnice, glavnega bistriškega pritoka. Na sestavo tal je vplivala največ Bistrica, ki je naplavila širok pas proda, ki je zdaj pokrit z lokami (»Roje«), in zaustavila dotok manjših potokov od v., jih obrnila na j. in prisilila, da so odložili svoje glinaste usedline vzporedno z njeno strugo. Južni konec ima globoko črno prst, v sredini je že nekaj prodnatih njiv, na s. pa je zemlja povsem plitva, vsa pa precej močvirna. Poleg ravnine so poseljena samo še nekatera k j. obrnjena pobočja nad Zabnico. Gozda je mnogo (v pobočjih in v ravnini); pomnožuje ga jel-ševje in vrbovje ob vodah. Kmetije so raztresene, stoje brez reda in daleč vsaksebi, vsaka sredi svojega zaključenega zemljišča, le ob cesti so jih nekoliko zgostile nove delavske hiše. Ta tip vasi v sosednji ravnini ni običajen, a je razširjen v območju ihanske fare. Gospodarsko prevladuje kmetijstvo, ki se opira na šibek žitni pridelek in zelenjadno rastlinstvo, na živinorejo in močno gozdno posest, obsegajočo na v. zgolj jelovino. Na trg oddajajo krompir, fižol, presno maslo in les, drva (letno do 400 m3). Sadje donaša dobro, čebele deloma. V treh v nekdanji graščini Mala Loka. Prvotna graščina se omenja že 1332, ko jo je dobil od Henrika Koroškega v fevd Herman Mengeški. Današnji dvorec omenja že Valvasor. V lasti sester sv. Križa je od 1920. V Bišču rojen 1881 Mrčun Franc, slikar. Prelog, 150-29-17-12-0. Sr du Kamnik 10 km, so Brdo 10 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 3 km, o š žup Ihan 1 km. Nm 294 m. Mlajša, zelo raztrgana skupina samotnih kmetij in delavskih hišic v ravnini med Tabrom in Bistrico. Hiše so odmaknjene od ban. ceste, ki se v gornjem delu cepi na Domžale, Vir in Dob. Zemlja je mestoma močvirna, prst plitva, zato se večina preživlja tudi z obrtnim, gozdarskim in delavskim zaslužkom v okolici. Pri znamenju ob cesti v Domžale so pokopani Francozi, ki so padli v bitki pri Viru 1813. Selo, 162-33-23-10-0. Sr du Kamnik 12 km, so Brdo 9 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 5 km, o š žup Ihan 2 km. Nm 279 do 300 m. Leži v j. delu ihanske ravni, deloma umaknjeno v podnožje Ajdovščine. Mimo vodi ban. cesta Ihan—Dol. Tla so na s. koncu zamočvirjena. Številni vodni tokovi (bistriški rokavi) se prepletajo in deloma iztekajo v Zabnico, ki se končno umakne tik do hriba; njen padec izrabljajo 4 zasebne ihanske elektrarne in tovarne za barve. Vaščani žive od poljedelstva in delavskega zaslužka. Na enako imenovanem hribu leže razvaline gradu Ajdovščine. mlinih pripravljajo zemeljsko barvo, gradivo (okro) kopljejo na Dobravi (Brdo) ob Zabnici. Kamnoseki lomijo nad ravnino marmor in ga oddajajo v Ljubljano; prav tam pripravljajo apno. V domači obrti so slamnikarstvo nadomestili s pletenjem košar. Delavci hodijo v Količevo, Domžale in Ljubljano. Glavna prometna žila je ban. cesta Vir—Dol, ki se na s. cepi na Dob in Domžale, kamor gre glavni tovorni in osebni promet, na j. pa na Beričevo in v Ljubljano. Občina nudi predpogoje za letovišče. Zasebno zdravilišče imajo sestre sv. Križa v Mali Loki. Pogonsko silo za (zasebne) elektrarne, mline in žage daje Zabnica, v spodnjem toku hkrati industrijska struga K. Bistrice. Lovišče 12 km2. Ribolov 5 km Bistrice, 3 km Pešate. Ribogojnica. Brdo, 125-30-25-5-0. Sr du Kamnik 12 km, so Brdo 9 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 6 km, o š žup Ihan 4 km. Nm 340 do 370 m. Združuje kmetije z zaokroženimi zemljišči nad v. robom ravnine. Zaledje tvori z jelovim gozdom pokrita apniška planota, jz. nadaljevanje pa glinasta Dobrava, šibka vzpetost med dvema potokoma, z zaselkom, kjer kopljejo prst za zemeljsko barvo (železnato ilovico-okro). Gospodarsko so poleg trdnih kmetov oprti na obdelovanje zemlje tudi obrtniki in delavci. Dovoz z vozom od ban. ceste največ 2 km daleč. Na Dobravi so odkopali rimske grobove. Na Goropeči, 20 minut nad vasjo, stoji podr. sv. Miklavža (403 m), zidana v 1. pol. 15. stol. v preprostem gotskem slogu, z mnogimi popravili in dopolnili. Presbiterij hrani znamenite freske iz srede 15. stol., zasnovane še na srednjeveški način. Kažejo legende o sv. Nikolaju, apostole in cerkv. očete, na slavoloku pa posebno zanimive »Pametne in nespametne device«. Figuralne konzole in z reliefi opremljeni sklepniki (renoviral 1910 M. Sternen). Dostop iz Ihana ali od Dolskega skozi Vinje, odtod mimo Tabra na Domžale. Ob poti (iz Tabra proti Brdu) kraški jami Mačko-vec in Ihanščica. Na v. zaselka Oklo in Opaške. Goričica, 81-15-9-6-0. Sr du Kamnik 11 km, so Brdo 9 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 5 km, o š žup Ihan 2 km. Nm 300 do 318 in. Kmetska posestva, zgoščena z manjšimi v skoraj sklenjeno skupino v. od Ihana, in v j. podnožju Tabra. Preživlja jih poleg obdelovanja zemlje še gozdarstvo in delo v kamnolomu z naselbino. Drugo kot pri Brdu. V. od vasi stoji razgledni Tabor (377 m) s podr. cerkvijo sv. Kunigunde. Stara cerkev z dvema vhodoma ima na levi strani stranskega oltarja nagrobno ploščo grofa Thurna Valsassino. Na drugi strani je vzidana spominska plošča Ivana Ludvika Raspa (f 1646). V sredi cerkve pod tlakom grobnica. Cerkveni zvonik, ločen od cerkve, predstavlja obrambni stolp nekdanjega taborskega obzidja, po katerem se kraj imenuje. Obzidje razpada. Ohranjene so še strelne line v dveh vrstah v steni, ki so jo uporabili za cerkov-nikovo hišo. Ihan, 254-55-30-25-0. Sr du Kamnik 11 km, so Brdo 9 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 4km, o š žup v kraju. Šola ust. 1874, 3 odd. Javna knjiž., Gas., Kat. prosv. d., PRK, PJS. Nm pri cerkvi 300 m, ostalo 10—20 m niže. Skoraj 2 km dolga, vštric ban. ceste brez reda razpostavljena vas. Sončna lega, zavarovana s hribovjem proti s. in v. Hiše stoje precej daleč vsaksebi, vrzeli so v zadnjih desetletjih deloma že izpolnile delavske hišice. Zemljiška posest je le srednja, zato si morajo ljudje iskati poleg dohodkov od živine, sadja, perutnine, gozdarstva in čebelarstva postranskega zaslužka: v domači obrti (izdelovanje košar iz vrbovja), prevozništvu (les, okra) in kot delavci izven vasi. Vas se prvič omenja 1228. Konec 18. stol. se je tu začelo razvijati slamnikarstvo, ki je predhodnik domžalske slamnikarske obrti. Župnija llian (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 1025 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Jurija muč. je postavljena na s. vzvišeni rob vasi pod apneno, z jelovjem poraslo pobočje Tabra. Prvotna cerkev je stala že v 10. stol. Sedanja je stara nad 600 let. L. 1744. so jo restavrirali. Bila je podr. mengeške prafare, a se osamosvojila že pred 1296. Patronatske pravice nad župnijo so dobili pred 1485 avstrijski vladarji. Pripadala je do 1751 oglejskim patriarhom, do 1787 goriški nadškofiji, poslej ljubljanski škofiji. Tu rojeni: dr. Breznik Anton (r. 1881), gimn. ravn. v Št. Vidu nad Ljubljano, jezikoslovec, pisatelj slov. slovnice in pravopisa. Kavka Mihael, cerkv. slikar (1809—1832). Pengov Ivan (1879—1932), kipar in podobar. Mala Loka, 200-31-23-12-0. Sr du Kamnik 11 km, so Brdo 10 km, žand zdr fin žel pTt Domžale 5 km, o š žup Ihan 3 km. Nm ca 280 m. Združuje kmetije in male zaselke na desnem bistriškem bregu, med izlivom Mlinščice in dol. Pešate tostran potoka Obevška. Skozi vas drži obč. pot iz Pešate v Ihan. Glavni zaselek Bišče na j. strani. Naselbinski in gospodarski značaj kot v Ihanu. Prst je bolj prodnata in suha. Mnogo listnatega drevja ob vodnih tokih. Precejšne vodne sile, mnogo rib in divjačine. Naravno kopališče v Bistrici. Kraj je primeren za mirno letovanje. Samostan in zas. zdravilišče sester sv. Križa Občina Kamnik Preb. 3140, hiš 437, posest. 404, koč. 12, najem. 379. Površina 940.08ha: njiv in vrtov 190.76, trav. in paš. 202.11, gozdov 459.88, sadovnjakov 26, ostalo 61.33. Zavzema do 4 km dolg in za polovico ožji pas sveta ob srednji Kamn. Bistrici, ki se tu po spojitvi z Nevljico prebije skozi alpsko predgorje na Gorenjsko ravan. Malone polovico je ravne površine, ostalo pa nizko gričevje, na v. strmo in pečinasto, skoraj neposeljeno, pa z. valovito z mehkimi oblikami. Največjo površino zavzemajo gozd in travniki. Pravo kmetijstvo se je obdržalo le na mestnem robu. Glavno gospodarsko označbo daje občini mesto, ki živi od delavskega zaslužka, obrti in trgovine, industrije (ta uporablja poleg Bistrice tri posebne industrijske struge), prometa in javnih služb. Močan dotok tujcev omogoča kamniška železnica, ki ima v občini tri postajališča; spoj 4 ban. cest z urejenim dovozom po obč. cestah in potili. Redne avtobusne zveze na Stahovico, Vransko, Ljubljano. Večina občine ima delež pri letoviškem, kopališkem, turističnem in smučarskem prometu. Lovišče 780 lin, dobre 3 km ribolovne struge. Kot upravna celota je občina nova tvorba iz 1934, ko si je pridobila del bivših občin Mekinje in Šmarca; pri tem se je izvršilo tudi sedanje poimenovanje krajev; kot posebne vasi so prenehale obstojati: Bakovnik, Fužine, Košiše, Perovo, Zaprice, Zale in se spojile z mestom. Duplica, 280-35-35-5-24. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Kamnik 3 km, žel v kraju ^ km. Nm 360 m. Leži v razširjeni vrsti po terasnih zavojih na desnem bregu Kamn. Bistrice. Pri lokalno važnem mostu čez Bistrico odcep glavne industrijske struge (Mlinščice). Ugodna prometna lega blizu žel. postaje, nad stikom domžalske in mengeške ban. ceste proti Kamniku in pri odcepu one na Radomlje—Dob, oprta še na vodne sile. Število naseljencev se je v 50 letih potrojilo, kmetsko selišče pa preustrojilo v industrijsko delavsko naselbino. Močna pohištvena industrija. 2 elektrarni. Kmetijstvo redi manjši del vasi. V suhi strugi Bistrice so pri mostu na Duplici pod nekdanjim mlinom odkrili meč iz poznejše bronaste dobe. Najdbo hrani Sadnikarjeva zbirka v Kamniku. Kamnik, mesto, 2660-365-339-0-345. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Oblasti in uradi: Mestna občina. Sresko načelstvo z oddelki: upravni, sanitetni, veterinarski in šolski. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna uprava. Zandarme-rijski vod in stanica. Dekanija in mestna župnija. Tujsko prometna pisarna. Trije zdravniki, 1 živinozdravnik, 4 advokati, 1 notar. Nar. šola ust. 1391, deška 6 odd., dekliška 5 odd., Obrt. in trg. nad. šola. Društva: SKJ, RK. Gas. župa in Gas., PJS, PCMD. CD, Podr. SPD, Lov. d., JUU, PSVD, Tuj. prom. d., Kolo j. s., Vine. konf., Nar. čit., Podr. Jugosl. matice, Strel. druž.. Kat. prosv. d., Podr. NSZ, Izobr. d. »Tabor«, Branibor, Gled. oder, Zvočni kino, L slov. pevsko društ. »Lira« in »Solidarnost«, Mest. godb. d., SK Kamnik, Koles, d., Gamsov steg skavtov, Taborniški rod »Bele gore«. Združenje voj. inval., Okr. d. zveze delovodij in industr. uradn., Obrtno d., D. hiš. pos., Združenje: trgovcev za srez Kamnik; obrtnikov stavb, strok: mesarjev in klobasičarjev. Obrtna zadr., elektrarna, vodovod; Meščanska korporacija. Nm 379 m. Upravno (uradi se preselili sem iz me-kinjskega samostana 1855), gospodarsko, kulturno in tujsko prometno središče v. Gorenjske z izredno srečno zemljepisno lego v predgorju Kamniških planin. Mesto leži prav ob tesnem prehodu iz ravnine Kamn. polja v kotlini pri Mekinjah in Nev-ljah. Sotesko zapira na v. apniška strmina z razvalinami Starega gradu (585 m), v sredini odsekana osamela kopa z Malim gradom, na z. pa v isti višini (pokopališče Zale 406 m) stopuje-vinast pomol terciarnega hribovja. Slikovita in značilna, nekdaj strateško važna lega. Danes deli »Samčev predor« (1882 imenovan po tedanjem županu) na kraju nekdanjih vrat naselbino v dve skoraj ločeni polovici. Kamnik je s preuredbo uprave in selišč (1934) precej upravičeno pritegnil nase nove okoliške kraje, ki so z njim ustvarili gospodarsko celoto. Danes ga sestavljajo: Trg (okoliš Glavnega trga, prvotno mestno jedro), Šutina (staro južno predmestje in farno središče), Graben (novejša obrt in industrija), Zaprice (prva žel. postaja, druga je zdaj v mestu), Fužine (bivši Andreolijevi plavži, brusilnice in prej zasebna, zdaj državna smodnišnica), Košiše (raztresene hišice po slemenu med bistriško in tunjško dolino), Zale (kmetski in delavski del pri pokopališču), na levem bregu Bistrice pa: Pred mostom (kopališče) in Novi trg (prehod v kmetsko okolje), končno nova predmestja z industrijskim delavskim značajem: Perovo (Zg. in Sp.) in Bakovnik, na j., kjer se kot v Košišah in Žalah še vidi delno kmetsko obeležje. Naravno zaledje daje mestu hribovita okolica, ki s svojim prometom ob Bistrici, Črni in zlasti ob Nevljici (skozi Tub. dolino na savinjsko stran, sredogorska cesta obnovljena 1822) nujno tod teži proti j., da doseže večje tržišče. Kamniška železnica (od 1891) je trgovski pomen K. še povečala. Mesto kupuje les in živino, prodaja lastne in uvožene obrtne, industrijske in zemeljske pridelke. Živinski sejmi (vsak 2. torek v mesecu) imajo širok obseg. Tuda lastna izraba zemlje ni prenehala; poljedelstvo je sicer podrejenega pomena, pač pa je iz fevdalne dobe ohranila »Meščanska korporacija« močno gozdno posest v Kamn. Bistrici. Moderne tehnične naprave v Stahovici ji omogočajo, da stavi letno na trg okrog 5000 m:l drv, desak, pragov in zabojev (razpošilja večinoma v inozemstvo). Mesto zavzema odlično stališče v tujskem prometu. Nakopičilo je izredno množino vrednot, lepot in mikavnih zanimivosti, ki privlačijo obiskovalce. Ker se je odmaknila industrija (lesna, kovinska, usnjarska, živilska) bolj v južno pokrajino, je moglo postati zdravo in mirno letovišče pod planinami. Poskrbelo je za izvrstne kopališke naprave, dvignilo gostilniško obrt, pripravilo smuško skakalnico, zadnji čas so še preuredili zdraviliški dom v Sp. Mekinjah. Poleg Sadnikarjevega »Kamniškega muzeja« razpolaga mesto z obilico kulturnih spomenikov, zgodovinskih zgradb in ustanov, ima mnogo razgledišč in prijetnih sprehodnih in izlet-nih poti ter ugodnih prostorov za smuko. K. je glavno izhodišče v veličastno gorsko ozadje z vrsto planin, gorskih planjav, grebenov in skalnatih vrhov. Večje ture: na Krvavec (1853 m) v 2 smereh (Tunjice—šenturška gora—Sv. Ambrož in iz Stahovice 4—5 ur), v Kamn. Bistrico 3 ure, do Kamniškega sedla 6 ur, do Kokrškega sedla 6 ur, mimo Sv. Primoža (2 uri) na Veliko planino (4 ure). Iz teh postojank z domovi SPD dostop na vse vrhove. Lažja izletna pota, prikladna tudi za smuči: po slikovitem grebenu na Paloviče—Vranjo peč—Tuhinj; na Nevlje—Sela—Crnelec; skozi Mekinje na Tučno ali Godič— Brezje—Gozd—Črna itd. V starem veku je ležal K. le ob stranski rimski cesti. Domneva pa se, da je stala v K. (na Šutini) rimska postojanka. Največji prometni pomen je dobil K. v srednjem veku že pred 12. stol., ko je glavna prometna žila med Primorjem in Štajersko vodila čez Škofjo Loko in dalje po Tuhinjski dolini. V tej dobi se je naselbina, ki je nastala pod Starim in Malim gradom, hitro razvijala in kmalu dobila trške pravice. Najstarejši del mesta je bil Stari trg, s. od Malega gradu. V listini, nastali med 1188 in 1204, se Kamnik že navaja kot trg. Druga ohranjena listina omenja 1229 kamniške meščane, tretja imenuje 1267 Kamnik že mesto. Ok. 1140 so ga podedovali Andeclis-Meranski grofje. Postal je upravno središče njihovih obsežnih posestev, ki so se razprostirala od Trojan in Motnika do Kokre, Kranja in Smlednika. Kamnik je veljal za glavno in najvažnejše mesto Kranjske. Andechs-Meranci so pravilno ocenili geografski moment mesta Kamnika, križišča in izhodišča tedanjih važnih prometnih cest med Primorjem in Štajersko. Tod čez je bila tudi najbližja zveza z drugo andesko posestjo, Slovenj im gradcem. Andeški grofje so ustanovili v K. lastno kovnico denarja z likom in napisom Kamnik. Stala ic vsekakor na Malem gradu, ki so ga verjetno tudi oni postavili. Stari grad je bil preveč od rok in preoddaljen od napredujočega mesta. Oglejski patriarh Bertold iz rodu Aiulechs-Meran-cev je ustanovil 1228 na Šutini poleg prvotne cerkve hospital-gostinjec za sprejemanje popotnikov in trgovcev. (Pogorel 1804, sedanja ubožnica je bila zgrajena 1843). Z ženitvijo 1'ri-derika I. Bojevitega (1230—1246) z Nežo Andechs-Meransko je K. postal last Babenberžanov. L.. 1248. je dobil Kamnik vojvoda Ulrik Spanheim po ženitvi z Nežo Meransko (»gospod Kamnika«). Ko je 1269 ž njim izumrl rod Spanheimov, se je mesta polastil 1270 češki kralj Otokar Premisi. L. 1271. je Otokar bil sam v Kamniku in tu izdal neko listino, v kateri mesto prvič omenja s slovenskim imenom »Kamnik«. Zadnji kovi kamniških novcev izhajajo iz te dobe. L. 1278. je prešel K. v roke Habs-buržanov. Kdaj je mesto dobilo mestne pravice, viri molčijo. Prva tozadevna ohranjena listina cesarja Karla IV. že potrjuje podeljene pravice in svoboščine in poklanja mestu obširne gozdove v Bistriški dolini. Ta ustanova se je ohranila do danes (Meščanska korporacija). K. je imel lastno mestno upravo pod vodstvom sodnika, ki so ga volili vsako leto na dan sv. Marjete, mestne zavetnice. Magistrat je sestavljal jioleg sodnika zunanji in notranji svet. Od 1247 je bil K. sedež deželskega sodišča približno v mejah sedanjega sreza. Imel je pravico do krvnega sodstva. Zločince so sodili v mestu in jih pošiljali k justifikaciji na sosedno kriško graščino, dokler ni mesto v drugi pol. 17. stol. dobilo lastnih vislic. Sodni zbor je sestavljalo starešinstvo 12 mož z mestnim sodnikom na čelu. Mestne pravice so bile znova potrjene 1380, 1382, 1386—1396, nato pa še z listinami iz 1447, 1499, 1539, 1572, 1618, 1637, 1838. (Originalne pergamentne listine hrani mestni arhiv.) Važen za teritorialni razvoj mesta je privilegij cesarja Friderika III. iz 1478. Z njim je dobilo mesto azilsko pravico: s kmetov v mesto pribegle podložnike ni imela več pravice zahtevati zemljiška gosposka. Mestno obzidje, ki so ga sezidali 1451 na ukaz ce'sarja Friderika III., je imelo 4 mestna vrata: šutinska na današnjem Samčevem predoru, biričevska ob potoku pod Malini gradom, grabenska pri vhodu v predmestje Graben in mestna vrata ob vhodu v Tuhinjsko dolino. Obzidje je bilo zavarovano s 4 obrambnimi stolpi. Šutina, sedanji Graben in Novi trg so bili kot predmestja izven mestnega obzidja. Meščani so uživali važne gospodarske privilegije. Po ukazu vojvode Ernesta so smeli v K. in okolici trgovati samo oni: v okolici so bile prepovedane vse gostilne. Po ukazu cesarja Friderika III. je smel biti 1 miljo okrog mesta samo po en krojač, čevljar in kovač. Cesar je izročil 1489 meščanom v najem vse dohodke, mestne davke, mitnino, prevoznino in dr. L. 1500. je dovolil cesar Maksimilijan mestu letni sejem na dan sv. Primoža in Felicijana. Pozneje je dobilo še 4 letne sejme. Na sejme so prihajali celo trgovci iz Ljubljane, Kranja in Tržiča. Od obrti je bilo posebno razvito žebljarstvo (predvsem na Grabnu), krznarstvo, usnjarstvo in lončarska obrt. V Kamniku in okolici so imeli meščani fužine, plavže in brusilnice. (Obrti so se obdržale do najnovejšega časa; šele 1852 je posestnik Andreoli prodal propadajoče fužine erarju za smodnišnico, nakar so žebljarji opustili delo, drugi so se izselili). V mestu so se naselili zlatarji in draguljarji in 1370 se omenjata celo dva kamniška Žida, kar priča o razviti trgovini in denarnem prometu. Mestno mitnico je že 1363 avstrijski vojvoda Rudolf zastavil skupno z mestom in sodnijo Celjskemu grofu Hermanu. V dobi turških napadov, ki so procvitajočemu Kamniku izvzemši 1471, 1492 in 1528 prizanesli, je v Kamniku našlo varno zavetje veliko kranjskega plemstva, ki si je tu postavilo svoje dvorce. Dvorce v K. so imeli grofje Auerspergi. (v prejšnjem dvorcu grofov Thurnov), Hoheiuvarti, Paradeiserji in Lambergi poleg rotovža, dalje samostani gornjegrajski, niekinjski, velesovski in žički, okrog mesta pa posestva oglejski patriarhi, brižinski in briksenški škofje, Ortenburžani, Auerspergi, Ostrovrharji, Lambergi, Thurni in dr. Ze 1391 je imel Kamnik lastno šolo, predvsem za vzgojo duhovniškega naraščaja. V 15. stol. se omenjata tudi že kopališče in bolnišnica pri Nevljah. V tisti dobi je bil Kamnik poleg Ljubljane najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem ter edino razen nje zastopano v dež. zboru. Mesto je pričelo propadati, ko se je glavni promet obrnil zopet po stari rimski cesti skozi Črni graben, zlasti po zgraditvi nove ceste (1720—1727). Ko so v 16.stol. uvedli redni poštni promet med Gradcem in Benetkami, je sicer pošta nekaj časa šla po Tuhinjski dolini na Kamnik. Radi kuge v K. pa je brž krenila po stari poti čez Trojane. L. 1717. so kamniški meščani brezuspešno prosili nadvojvodo, naj bi pošta zopet šla skozi njihovo mesto. V Valvasorjevi dobi je mesto že popolnoma propadlo: četrtina hiš je bilo porušenih, nekdanja trgovina je zamrla, plemstvo se je izselilo. Propadanje mesta so pospešile elementarne nesreče: potresi 1511 in 1895; požari 1511, 1609 (pogorelo je skoro vse mesto), 1660, 1779, 1788, 1804 in 1845; kuga 1510, 1563, 1598, 1599, 1624—1625. Kamnik je zgubil svoje lepo in bogato zunanje lice: lepe, trdno iz rezanega kamna zidane hiše s številnimi železnimi balkoni, na kar spominjajo še danes hiše v Veliki ulici s kamenitimi portali, arkadami in slično. Znamenit je tudi relief iz 15. stoletja v hiši Meščanske korporacije (današnje šole). Relief so baje prenesli sem z mestnih vrat. Arhitektonsko najbogatejša hiša sedanjega Kamnika je hiša rodbine Pintar na trgu. Zanimivi »Kamniški I muzej« (last insp. Jožefa N. Sadnikarja) je zbirka umetniških in zgodovinskih starin (Dalmatinov Pentateuli iz 1578, prva slovenska v Ljubljani tiskana knjiga). Važne so tudi zbirke: M. Koželjeve, ge. dr. Binterjeve in Joška Steleta. Med glavne zgodovinske znamenitosti Kamnika spadajo številni gradovi na njegovem področju. Stari grad (tudi: Zgor. grad) so zgradili na Bergantovem hribu ali Kriški gori, ki strmo pada proti Bistrici in mestu, gospodje Kamniški, andeški ministeriali, v zaščito trgovine po Tuhinjski dolini. Bertold Kamniški, t. j. Bertold II. Andeški, se prvič omenja v listini med 1143 in 1147, Bertold III. pa 1154 in 1159, grad sam šele 1202, nato 1206, 1207, 1209 in 1250. Tedaj sta bila že dva gradova v Kamniku. Grad je prešel v 13. stol. v roke Ortenburžanov in pozneje Gallenbergov-Ostrovrharjev. Siegfrid Gallenberški je sezidal v gradu kapelo sv. Janeza Krstnika in ustanovil pri njej beneficij za stalnega duhovnika. L. 1450. je postal grad dežel-noknežji fevd, ki so ga avstrijski vojvode dajali v najem (pl. Lambergi do 1500, nato Thurni, ki so 1572 postali pravi lastniki gradu). Ker je 1576 udarila strela v grad, ki ga je bil poškodoval že potres 1511, se je grof preselil v mesto, nato pa v novo kriško graščino. Opuščeni grad je začel razpadati. V grajski kapeli so še do 1749 opravljali službo božjo oo. frančiškani. Grajsko posestvo so združili s kriško gospoščino. Danes je grad popolna razvalina. Posestvo je še vedno last kriške graščine (Apfaltrern). — Mali grad so sezidali Andeški grofje, ko jim je postal Stari grad preveč odročen. Prvič se omenja 1202, ko ga je vojvoda Bertold Andechs-Meranski zastavil skupno s Starim gradom oglejskemu patriarhu Peregrinu II. L. 1511, ga je tako razrušil potres, da se ni več dvignil iz razvalin. Ohranjeni so le temelji in majhen del vrhnjega zidovja. V neposredni bližini stoji še dobro ohranjena grajska kapela, ki je — po kamenitom portalu sodeč — celo iz 12., gotovo pa srede 13. stol. V listinah se omenja 1250, ko je bila tu podpisana vojna zveza med patriarhom Bertoldom in Ulrikom Koroškim proti Goriškemu grofu. Ima dve nadstropji, zgornje za grajsko gospodo, spodnje za služinčad. Proti koncu 19. stol. je bila temeljito prenovljena zgornja kapelica, 1893 tudi preslikana, vendar še spada med najvažnejše in najstarejše romanske spomenike cele Slovenije. Znamenit je romanski portal iz 12. stoi., po stenah ostanki fresk iz 1414. O Malem gradu in kapeli krožijo najraznovrstnejše legende: o zakopanem zakladu, o nekdanjem poganskem templju na gradu, o Veroniki, o zakleti ajdovski deklici, ki je celo vplivala na mestni grb na vodnjaku pred Kamniškim domom (devica s kačo med vrati). Na mestu upravnega poslopja kamniške smodnišnice (zgrajenega 1853) je stal nekdaj gradič Kazenberg. Svoje ime je dobil po lastniku Štefanu Kazenbergu (1517). Pozneje je prešel v drž. roke. — Grad Zaprice, stoječ na konglomeratni terasi z. nad mestom, je sezidal med 1514—1550 grof Jurij Lamberg na mestu prejšnjega manjšega dvorca. Zidanju so se energično, toda brez uspeha upirali kamniški meščani, ker bi Turki po njihovi sodbi, polastivši se gradu, lahko oblegali mesto; zato so sezidali kot protiutež močno utrjeni stolp v oglu mestnega obzidja na Žalah. (Sedanji Smoletov gradič na Turnu, last veterin. svet. J. Rauterja.) V reformacijski in celo še v protire-formacijski dobi (1566, 1594) je bil grad podobno kot kriška graščina zatočišče kamniških luteranov, ki so jim bili po 1574 prepovedani luteranski obredi v mestu. Protestantizem je bil v Kamniku močno razširjen; protireform. komisija je še 1601 našla v mestu 50 protest, družin in morala zažgati mnogo knjig. Grad Zaprice so v 2. pol. 18. stol. predelali kot se je ohranil do danes. Zdaj je last dedičev viteza Schneida. Umetniško opremljene sobane. Graščine imamo nadalje v nekdaj samostojni vasi Perovo, j. od mesta. Kraj se prvič omenja 1241 in 1247. Graščina Perovo je bila sezidana na mestu prvotnega v 13. stol. zgrajenega dvorca. Pozneje so prvotnemu severnemu traktu dozidali novi trakt. Sedanji lastnik je rodbina Janežič. Grad Zgornje Perovo (ali Smolčeva graščina) predstavlja zelo staro stavbo. Do danes je mnogokrat menjal lastnike. Zdaj je njegova lastnica gospa Pučko. Mestna župni ja Kamnik (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 4143 duš. Pokopališče na Žalah. Ze 1207 se omenja kamniški župnik Ulrik. Sedež prvotne župnije je bil najbrž pri cerkvi v Nevljah. Cerkev na Sutini je postala župna cerkev šele 1232, ko je bila potrjena ustanovitev špitala poleg cerkve. L. 1539. so sedež župnije vsled turške nevarnosti premestili v izpraznjeno samostansko zgradbo in cerkev, ker sta bili znotraj mestnega obzidja. Ponovno so prenesli sedež župnije na Šutino 1627, ko je bil samostan obnovljen. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, ki so večkrat obiskali Kamnik. Arhidiakoni za Gorenjsko so bili do 1675 navadno kamniški župniki. Od 1751—1787 je pripadala goriški nadškofiji, nato ljubljanskim škofom. Patronatske pravice je podelil 1448 papež Nikolaj V. cesarju Frideriku III.; Ferdinand III. jih je 1628 odstopil ljubljanski škofiji. Obseg kamniške prafare je bil zelo velik. Postala je namreč mati sedanjih župnij: Nevelj, Šmar- tina v Tuhinju, Zg. Tuhinja, Špitaliča, Sel, Vranje peči, Gozda, Mekinj, Stranj in Rov. Zupna cerkev Brezmad. spočetja D. M. je znana od 1205. Cerkev so konec 13. stol. podrli in zgradili na mestu sedanje kapelanije novo v gotskem slogu. Sedanjo baročno cerkev so sezidali na prejšnjem pokopališču 1734 za časa župnikovanja humanistično izobraženega barona Maks. Leop. Raspa, ki je vneto popravljal in zidal cerkve po svoji župniji. Cerkev so restavrirali po požaru 1788 in po potresu 1895. Zadnjič so jo prenovili 1906. Sedanja stavba ima ločen zvonik, preprosto, nerazčlenjeno zunanjščino, na fasadi (renovirana) 5 kipov. Znotraj kaže značilnosti baročne umetnine; enotnemu glavnemu prostoru lepo vključene 3 m globoke kapelice. Ladjo harmonično dopolnjujeta kor in presbiterij. Po svodu velika iluzionistična kompozicija Fr. Jelovška, te in druge slike (Kurz v. Goldenstein) je mestoma preveč restav-riral in dopolnil M. Koželj. Oprava izbrana (barok, rokoko, moderna), natrpana. Glavni oltar (Vurnik, V. Progar) ima lepa kipa kerubov in sv. Mohorja in Fortunata iz Planine, stranske (barok) je restavriral M. Ozbič; več Metzingerjevih slik. Umetniško pomembna in dragocena liturgična oprava. — Frančiškanska cerkev sv. Jakoba ap. je bila zgrajena 1474—1492. Pri cerkvi sta ustanovila samostan grofa Thurn in Holienwart. Ustanovna listina Friderika III. iz 1493 dovoljuje meščanom sezidati samostan, ker je bila pot v šutinsko cerkev nevarna radi turških napadov. V protestantski dobi je na prošnjo samih bratov cesar Ferdinand I. 1538 razpustil samostan, ki je bil nato od 1539 sedež kamniške župnije, šole in špitala. L. 1627. ga je obnovil cesar Ferdinand II. L. 1695.—1703. so cerkev in samostan iz temelja na novo sezidali v baročnem slogu. Pod presbite-rijem so postavili tedaj in 1732 dve kripti. L. 1804. je požar zelo poškodoval samostan in cerkev. V toku 19. stol. so ju večkrat prenovili, zadnjič 1890—1892. Od 1801—1882 so frančiškani oskrbovali ves pouk na deški ljudski šoli. Sedaj oskrbujejo kateliezo na deški ljudski šoli in na dekliški uršulinski šoli v Mekinjah. Noviciat za redovni naraščaj provincije sv. Križa. Cerkvena fasada in deloma tudi cerkev je neprikladno moderniziran barok. Kvalitetni so le oltarji, zlasti stranski, ki so bliže prvotnim, in prižnica. Slikarji niso vsi ugotovljeni (M. Langus, Stroj, St. Subic, P. A. Roblek, V. Metzinger, Cu-derman). Zanimiva bogoslužna oprava. Več prvovrstnih umetnin v samostanu. Podr. cerkev sv. Jožefa na Žalah je bila zgrajena 1677—1683. Popolnoma jo je prenovil v baročnem slogu v 1. pol. 18. stol. župnik Leopold Rasp. Zadnja popravila po potresu v 1895. L. 1733. so premestili sem mestno pokopališče od šutinske cerkve. Mestna pokopališka cerkev je lep predelan barok; nov moderen obok, krasna balustrada na koru. Učinkovite Jelovškove slike na oltarni steni, v stranskih oltarjih Metzingerjeve, vse preslikal M. Koželj. Več važnih napisov, v zakristiji bogata oprema. Na pokopališču kapelica božjega groba, zgrajena sredi 17. stoletja, posneta po palestinski, več pomembnih spomenikov. Više pot do kaivarijske kapele sv. Križa mimo 4 slikanih kapelic (M. Koželj po predlogi), ki jih harmonično dopolnjuje lep veliki oltar. O gradu, ki je nekdaj stal na Žalskem hribu, ni več sledu. Grajski posestniki so bili Žalski gospodje. Podzemeljski rov, ki je vodil iz gradu v mesto, so odkrili pri kopanju železniškega predora pod Žalami. V Kamniku rojeni: Albreht Fran (r. 1889), pesnik, bivši urednik LZ, urednik »Sodobnosti«. Urednik Benkovič Alojz (1867—193-5), prevajalec. Benkovič Josip (1869—1900), kult. in liter, zgodovinar. Odvetnik dr. Benkovič Ivo (1875), politik. Cuderman Stane (r. 1895), slikar. Fajdiga Ivan (1854—1935), gospodarstvenik in pisatelj. Japelj Jurij (1744—1807), cerkveni pisatelj, jezikoslovec. Koželj Anton (r. 1874), akad. slikar in profesor v Ljubljani, Koželj Maks (r. 1883), akad. slikar, pokra-jinar. General Maister Rudolf-Vojanov (1874—1934), osvoboditelj Maribora. Prof. Mazovec Ivan (1888—1930), r. na Perovem, prosv. del., obl. poslanec. Medved Anton (1869—1910). lirski pesnik in dramatik. Omerza Mihael (1679—1742), komponist oratori jev. Paglovec Frančišek Miha (1679—1759), nabožen pisatelj, graditelj in obnovitelj cerkva v Tuhinjski dolini. Peterlin Ra-divoj Petruška (r. 1879), pesnik, izdajatelj »Odmevov«. Vav-potič Ivan (r. 1877), akad. slikar v Ljubljani. Vera Marija (r. 1889), igralka. Spodnje Mekinje, 200-37-30-7-10. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Kamnik 1 km. Nm 380m. Nova naselbinska enota, nastala z upr. uredbo 1934. Obsega hiše, ki leže tik ob levem bregu Kamn. Bistrice do izliva Nevljice. Močno delavsko in obrtno usmerjeno prebivalstvo; pičlo polje, brez gozda. Lepa sprehodila pota. Kraj obsega kamniško zdravilišče, ki ga je 1876 zgradila rodb. Prašnikar, po vojni (1929) ga je prevzela družba usmiljenih bratov. V najnovejšem času pa ga je meščansko zdraviliško in kopališko društvo (»Kamnik« d. d.) preuredilo po načrtu arh. Khama v dietno in vodno zdravilišče po Schrottovi metodi. Občina Kamniška Bistrica sedež Stahovica Preb. 2571, hiš 498, posest. 277, koč. 183, najem. 38. Površina 11.032.04 ha: njiv in vrtov 543.1.3, trav. in paš. 2946.27, sadovnjakov 45.90, gozdov 5517.02, ostalo 1979.72. S spojitvijo bivših občin Bistričice, Mekinj. Stranj, Županjih njiv in del. Gozda je nastala v novi občini Kamniška Bistrica geografsko idealno zaokrožena enota. Obsega gorski in dolinski svet v porečju Kamniške Bistrice in njenih pritokov tja do vrat Kamnika. Meja začne tik nad mestom in se vzpne na prvo v. sleme za Mekinjami, pride mimo Vovarja (941 m) nad dolino Črne, jo vso objame in se nato drži bivše deželne meje, jo spremlja vse do Ojstrice (2349 m) in Rinke (2458m), se obrne na Grintovec (2558 m), Greben (2223 m), Krvavec (1853 m), nato pa po nižjih razvodnih slemenih do kamniške smodnišnice in se zaključi j. od Mekinj: povsod, razen na j. se drži razvodne črte. Ozemlje se da razdeliti po nadmorski legi in pokrajinskem značaju v 4 pasove, ki rahlo prehajajo drug v drugega: t. visoki gorski svet, 2. Kamniške planine, 3. gozdni pas, 4. poseljeni kraji. Visoko gorovje (nad ca 1900 m) ima le izjemno rastlinsko odejo, ki neha kmalu nad 2200m in jo morejo izkoriščati samo ovce v visokem poletju. Obsega veličasten venec nad 2000 m visokih vrhov in grebenov na s. od Kalškega grebena do Lučkega Dedca (2033), od Jermanovih vrat (1884 m) na z. do Grintovca in na v. do Ojstrice: j. zaključek zajame še Mokrico (1988 m) in Konja (1803 m). Pod vrhovi se širijo k Bistrici zaokrenjene skalne planjave: ruševnati Kalci pod Grebenom, Veliki in Mali Podi pod Dolgim hrbtom (2454m), Skuto (2532m) in Rinko, proti v. le še manjše pod Brano, Planjavo in okrog Korošice. Grušč in skalovje nižjih leg poživljajo travnate zelenice, gorske cvetlice in ruševje; kraljestvo divjih koz, bolj izjemno tudi paša ovcam (Brana). Največ zelenja kažejo južna pobočja, zlasti okrog pomembnih sedel: Kokrskega (1791 m), celo do Mlinarskega (2358 m), enako pod Jermanovimi vrati in Koro-šico (1808m). SPD je postavilo tod svoje domove za zavetišča številnim turistom: Cojzovo kočo in kočo na Kamniškem sedlu. Najteže dostopni so vrhovi od Grintovca do Turske gore. posebno na Skuto, nevarni nekateri vmesni prehodi, vendar dobro zavarovani; plezalnim turam je prihranjenih od bistriške strani le nekaj sten in čeri (Zeleniške špice i. p.). Stalnih ledenikov ni, pač pa mestoma dolgotrajna snežišča. Območje planin se razteza od prvega pasu navzdol in proti j. povprečno do 1200m. Pripadajo mu j. zeleni vrhovi in visoke planjave, ki se ustavijo tik nad dolino Bistričice in Črne. Na z. so to slemena od Krvavca na s. (v Korenu, Košutina, Dolga njiva) in jv. (Je-zerica, Osredek, Kamniški vrh 1261 m). Malo število planšar-skih koč ne odgovarja povsem gospodarski moči. Radi bogatega razgleda in prostranih goličav dobiva stalen dotok turistov in smučarjev, čeprav je močno oddaljen od velikih prometnih potov. Dom na Krvavcu (SPD) leži že izven občine. V. skupina ima skupno ime Velika planina; to je valovita gorska planota, 1860—1200m nm, polna kotlin in suhih dolin. Med smrekovimi in mecesnovimi gozdiči si slede planine: Pirčev vrh, Gojška, Mala in Velika planina, Dolga griča, Konjščica, Dol, Rženik in dr. Na Veliki planini in v okolici je nastalo največje slovensko planšarsko selišče, okrog 120 koč s svojsko ovalno obliko in dotalno streho. Tu je gospodarsko važno gojišče zdrave domače goveje pasme, nekaj domala še planšarstvo. Sem zahajajo trumoma turisti, smučarji, celo letoviščarji. Zavetje nudi poleg pastirskih stanov postojanka SPD: dostop iz Stahovice 3 ure. Nižji gozdni pas sega v malone nepretrgani celoti do dna Bistriške doline in ob njej, proti j. Gospodarski pomen zadobi nekako v višini pod 1500 m, kjer listnato drevje nadomeščajo iglavci. Hlode in celo drva plavijo spomladi po Bistrici, listovce spravljajo na kopišea radi oglja. Po lastništvu dele Bistrico v kamniško in kmetsko; kmetje imajo svoje deleže le ob vhodu v tesni, do Konjske, na z. strani par km severneje, vse ostalo je last kamniške Meščanske korporacije. Poseljeni svet se navezuje na gozdni pas proti j., le v pičli meri se je ustavil ob gornji Bistrici. Drži se ozkih dolin Bistrice, Bistričice in Črne, se razširi na terase Mekinjskega polja in se dvigne na nižje stopnjevine pod Kamniškimi planinami. Gorske vasi se preživljajo s kmetijstvom, na s. izkoriščajo zraven še senožeti in planine, v dolinah ima jo pomen gozdarstvo, rudarstvo (apno, kaolin, porfir), prevozništvo, obrt in delavski zaslužek. Glavna gospodarska opora ostaja povsod živinoreja. V Stahovici je križišče 4 cestnih zvez: iz Kamnika (mimo Mekinj in mimo Stranj), ob Bistričici, po dolini Črne in Kamn. Bistrice. Prav tam je tudi izhodišče turističnih potov. Tujski promet je močan, vendar pogreša razen planinskih domov SPD dobrih gostišč in letoviških naprav. Bogata lovišča so v posesti mesta Kamnika in prejšnjih občin (divja koza, divji petelin). Bistrica (Kamniška), 34-10-1-0-9. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 15 km, o 10 km, p Stahovica 10 km, š žup Stranje 11 km. Nm 530—620 m. Zavzema dolinsko območje ob izvirih in gornjem toku Kanin. Bistrice s. od Grohata (911 m) in Pasjih peči (Ravni hrib 1190 m). Združuje redka, močno razkropljena kmetska, gozdarska in lovska, deloma nestalna bivališča: kmetijo Uršič blizu izvira Bistrice (»v Koncu«), hišo pred Konjsko, lovske koče pri izviru, na Kopiščih, na Kraljevem hribu in Na Iglarjevem, izletniško postojanko SPD pri izviru. Pravo poljedelstvo ovirajo senčna lega, strmine in močne padavine, večkrat združene s poplavami. Domačinom donaša največ živina, gozdno delo, lov in vseletni tujski promet. Dolina odpira v svojem širokem amfiteatralnem »Koncu« dostop h glavnim vrhovom Savinjskih Alp. Stranske dolinice hudourniškega značaja ob bistriških pritokih: Sedeljščku, Kamniški Beli (slap Orličje), Konjski in Korošici. Bistrica sama je ob izviru krotka (malo jezerce), preide pa kmalu v strmo korito z globokimi tolmuni ter tvori pri Predaslju dvojni slap in »prirodni most«. V apniških tleh so zanimive jame: Nandetova (»rokovnjaška«) jama ali koča nad visoko skalno vežo (previsna skala), Kovaška luknja, pri kmetu Uršiču Zijalka; skaloviti hudournik Zmavčarji, ledniški balvan Žagana peč itd. Vozni promet z vsemi vozili posreduje 1935 odprta občinska, subvencionirana ban. cesta, dočim je slikovita pešpot preložena na desni breg doline (od ban. ceste v Stahovici 10 km). Od glavne smeri vodijo markirana pota: izpod Konjske na Veliko planino, izpod Kraljevega hriba na Mokrico, od Kopišč na Dol, ob Kamn. Beli na Presedljaj (2 uri). Ob vhodu v mogočni »Konec« leži blizu glavnega izvira Bistrice, Bistriški dom s turistovsko kapelico (zgrajena 1898). Največji in najbolj obiskani dom SPD, nad 5000 letnih gostov. Poleg par manjših odcepov vodi odtod zveza na Cojzovo kočo (3 ure) in Kamniško kočo (3 ure), posredno tudi na Korošico. Na Kopiščih in ob izviru Bistrice stojita kraljeva lovska gradiča. Meščanska korporacija, glavni gospodar doline, ki ji daje letno okrog 5000 m3 lesa, je svoje bogato lovišče v izmeri 5400 ha oddala v najem ministrstvu za gozdove in rudnike. Porfir za posipanje cest kopljejo pod Konjsko. V Kamn. Bistrici je bila že v srednjem veku razvita železarska obrt. V 16. stol. so tu obstajali že visoki plavži. 1739 je zaprosil Jožef Zigram, lastnik fužin, kamniški mestni zbor, da mu dovoli sekati gozdove v bistriških gozdovih. Fužine so še delovale v francoski dobi. Bistričica, 107-25-16-7-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 7 km, o 2 km. p Stahovica 2 km, š žup Stranje 3 km. Nm 500 m. Kraj je dobil ime po večjem desnem pritoku Kamn. Bistrice, ki se vanjo izliva v Stahovici. Leži v plodni dolinici pod j. izrastki Kamniškega vrha, kjer se vzpenjajo vaški pašniki, gozdi in travniki. Glavni dohodek donaša živina, promet gre po novi obč. cesti na Stahovico (2 km), odtod se odcepijo 3 markirane poti iz Stranj na Krvavec (dve čez planino Osredek, tretja na Senturško goro). Brezje, 64-13-11-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 6 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Mekinje 4 km. Nm 610 m. Strnjena vas od položne planjave vrh gorskega hrbta med Črno in Stranjami. Sončna lega godi kljub plitvi ilovnati zemlji polju, živini in sadju, gozd zvečine jelov. Zelo prikladen smuški teren in obenem razgled. Vozna pot na Godič in Stahovico (V ure). Godič, 400-70-33-35-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 4 km, o 1 km, p Stahovica 1 km. š žup Mekinje 2 km. Nin 428 m. Leži na levem bregu Kamn. Bistrice nasproti Stranjam, nad široko rečno teraso z dobrimi njivami, proti s. zavarovan z bregovi. Delavski sloj dobiva prevlado nad kmeti. Promet gre po dobri občinski cesti v Stahovico (t km) in Mekinje (2.5 km). Smučarsko izhodišče za Brezje in Tučno. Večja kapelica Lur-ške M. b. Jeranovo, 53-12-6-4-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 2.5 km, o 2.5 km, š Mekinje 0 km, žup Mekinje I km. Nm 400 m. Šibko in razbito selišče na pol poti od Godiča do Mekinj. Živi od polja, mlinarstva in delavskega zaslužka. Odtod doma Maleš Miha (r. 1903), slikar in grafični umetnik v Ljubljani. Kališče, 61-16-10-6-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 14 km, o 9 km, p Stahovica 9 km, š žup Gozd 2 km. Nm 800 do 943 m. Leži v gorn jem koncu Črne, na jz. obronku Kranjske rebri (1435 m) s pičlo apnenčevo prstjo v velikih strminah. Položnejša mesta izrabljata dve glavni progi hiš in njiv, drugo so največ travniki; uspeva tudi sadje. Stranski zaslužek daje gozdarstvo. Vozna obč. pot k ban. cesti na Podlom (V km). Mimo se vzpenja gornja pot na Volovl jek (1029 m). Podr. cerkev sv. Ahacija muč. na Krasni rebri (906 m). Tipična podeželska cerkvica s skromno vnanjostjo, a lep stavbinski spomenik iz poznogotske in zgodnje baročne dobe. Po izročilu je stal okoli cerkve turški tabor. Zvonik ima piramidasto streho in lopo, ki vodi v pravokotno ladjo z ravnim lesenim stropom iu rebrasti presbiterij. Gotske freske so prebeljene. Oltarje je slikal Potočnik 1772, iz 18. stol. je tudi ostala oprava. Cerkev prvič omenja 1526 zapisnik cerkv. dragocenosti. Klemenčevo, 33-4-4-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 9 km, o 4 km, p Stahovica 4 km, š žup Stranje 5 km. Nm 610 do 700 m. Selišče sestavljajo večje kmetije ob gornjem toku Bi-stričice. Gozd imajo v osojah proti izvoru tega potoka, seno-žeti v smeri na Kržiše (1647 m) in Kamn. vrh. Dohodke daje les in živina. Dovoz po obč. poti iz Stahovice (do 4 km). Mimo vodita dve turist, poti na Krvavec in Jezerco. Kregarjevo, 81-13-7-5-1. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 5 km, o 0 km, p Stahovica 0 km, š žup Stranje 1 km. Nm 495 m. Kmetska vas zavzema več skupin hiš v najnižjem delu doline ob Bistričici. Zemlja prikladna za polja in sadovnjake. Ob cesti, kamor vodi % km obč. poti, spada sem še par delavskih hiš. Tem dajejo zaslužek Stahovica, Črna in Kamnik. Krivčevo, 108-22-10-10-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 12 km, o 7 km, p Stahovica 7 km, š Gozd 0 km, žup Gozd 2 km. Nm 636 m. Leži ob zgornji Črni, v katero se tu izliva Volov-ljek. Na peščeni in apneni prsti uspevajo zlasti senožeti. Gozdarstvo, izraba vodnih sil, obrtniki. Tu se z ban. cesto Kamnik-Gornji grad stikajo pota, ki teže preko Volovljeka (1029 m) na Podvolovljek—Luče ter na Malo in Veliko planino. Kržiše, 32-4-4-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 4 km, o 1.5 km, p Stahovica 1.5 km, š Mekinje 1.5 km, žup Mekinje 2 km. Nm 440—505 m. Od pol do 1 km v. od Godiča raztresena kmetska vas. Deloma delavci. Ob potoku gre vozna pot k obč. cesti na Mekinje. Mekinje, 219-69-48-21-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 2 km, o 3.5 km, š Mekinje 0.5 km, žup v kraju. Nar. šola ust. 1908, 3 odd. Zaseb. dekl. mešč. šola pri uršulinkah v Mekinjah ust. 1919, 4 odd. (s pravico javnosti od 1924). Zaseb. dekl. nar. šola pri uršulinkah ust. 1903, 1 odd. (s pravico javnosti od 1924). PJS, Mladi j., Kat. prosv. d., PRK, Strel, druž., elektrarna. Nm 408 m. Glavni s. predkraj za mesto Kamnik, od katerega ga loči le Kamn. Bistrica. Precej razkosano naselje leži na levih bistriških terasah in v valovitem vznožju gričevja. Prebivalci so poleg kmetijstva zaposleni v obrti, predvsem lesni (jelovi gozdovi) in trgovini; ostali so delavci (tovarna za testenine 1934). Promet teži na Kamnik, ki prevzema tudi vrtne in gozdne pridelke ter obrtne izdelke. Ob ukinitvi samostojne občine (1934) je del vasi (Sp. Mekinje) z zdraviliščem pripadel mestni občini Kamnik. Priljubljena izletna in letoviška točka s slikovito in razgledno ležečim samostanom. V zgodovini so imele Mekinje važno vlogo. Na Mekinjskem polju so odkopali železne keltske sekire. (Sadnikarjev muzej v K.) Predhodnik današnjega uršulinskega samostana je bil grad grofov Gallen-bergov; 1143 in 1169 se omenja Viljem Mekinjski. Samostan s cerkvijo je 1300 ustanovil Siegfrid Gallenberški ter ga podaril redu klarisinj. Redovnice so bile predvsem iz kranjskih plemenitaških rodbin. L. 1388. je dobil samostan sodno oblast nad svojimi podložniki. Kamniški meščani so mu podarili več pravic do gozdov v Bistriški dolini. L. 1471. so ga razrušili Turki, a je bil kmalu obnovljen. L. 1577. je povzdignil papež Gregor XIII. samostan v opatijo. Vanj je prodrl tudi protestanti-zem: obtožena prednica Suzana Gornjegrajska (1585—1593) je bila odstavljena. L. 1682. so stari samostan podrli ter zgradili novega. L. 1782. je bil razpuščen in je pripadel verskemu skladu. Za časa francoskih vojn so ga uporabljali za vojašnico in pozneje za bolnišnico. Od države ga je 1830 kupil baron Apfaltrern s Križa. Do 1848 so bili v njem državni uradi, ki so se nato preselili v Kamnik. L. 1902. so kupile samostan uršu-linke iz Ljubljane. Župnija Mekinje (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 1046 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetja D. M. Prednica današnje cerkve je starodavna grajska kapela poleg mekinjskega gradu. Pri cerkvi je že od 1287 obstajala kaplanija. V sedanjo obliko so cerkev prezidali najbrž 1682. V lepi baročni stavbi so vidni šibki sledovi gotskega sloga. Arhitektonski povdarek nosita razkošno bogati glavni oltar in kor. Presbiterij in ladja imata isto širino. Veliki oltar iz 1719 je izdelal F. M. Struss; iz tega časa sta tudi stranska oltarja in dragocena cerkvena oprava. V kapeli sv. Kolomana je zabeležena vrsta opatinj, kapela sv. Antona iz 1696 z lepim marmornatim oltarjem in ital. kipi (delo M. Cusse) ima Gallenberški grb; v cerkvi je še vrsta grbov in nagrobnikov in trije nagrobni ščiti grofov Gallenbergov. Veliko spomenikov umetniške in zgodovinske vrednosti ima tudi samostanska kapela Roženvenske M. b. in stavba, ki je cerkvi prizidana. Prvotno so bile Mekinje podr. kamniške prafare. Iz nje so se izločile 1787 kot lokalija, ki je postala 1875 župnija. Okroglo, 15-3-3-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 8 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Stran je 4 km. Nm 620 m. Kmetsko naselje na položni polici jz. od Grohata (911 m). Njive in dobre senožeti v prisojni legi. Prometna zveza z vozom preko Županjih njiv v Stahovico (2 km). Podjelše, 32-5-4-0-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 3 km, o 2 km, š Mekinje 1 km, žup Mekinje 1.5 km. Nm 419 m. Leži ob robu ravnine 5 min. v. od ceste Mekinje—Stahovica. Kmetje; nekaj delavcev. Podlom, 32-4-3-1-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 14 km, o 9 km, p Stahovica 9 km, š Gozd 2 km, žup Gozd 3 km. Nm povpr. 860 m. Raztresena hribovska naselbina ob ban. cesti Kamnik—Gornji grad, tik pred prelazom Črnelec (902 m). Ime ima od Loma (1184 m), izrastka Kranjske rebri (1435 m) s pašniki in senožeti. Polje donaša slabo, bolje uspeva živina, največ prinaša gozd; gospodarski položaj splošno šibak. Etnografsko zanimive stavbe, zlasti lesene. Podstudenec, 61-10-5-5-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 10 km, o 5 km, p Stahovica 5 km, š Gozd 2 km, žup Gozd 4 km. Nm ca 580 m. Raztresene hiše nad ban. cesto Kamnik—Gornji grad, nekako sredi Črne. V dolini je prostora le za pičlo polje, nad njo v Pirčevem vrhu (1372 m) razsežne sončne planine in senožeti, nasproti pa lepa jelovina. Prodajajo živino in les. Potok v Črni, 56-9-3-5-1. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 8 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Stranje 4 km. Nm povpr. 540 m. Leži proti središču v dolini Črne, ob ban. cesti v Gornji grad. Od vasi pešpot k Sv. Primožu. Vaščani se preživljajo z obdelovanjem zemlje, gozdarstvom, deloma z ročnim delom in obrtjo. Nasproti vasi leži podjetje Črna—Kaolin (z elektr. centralo), ki izrablja kaolinsko glino za papirno, keramično in barvno industrijo. Glina, ki jo ob Črni odkopavajo že 70 let, se koplje v rovih več kot 3 km daleč. Edino podjetje te vrste v državi. Praprotno—Sv. Primož, 99-17-6-8-3. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 8 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Stranje 4 km. Nm 495—842 m. Naselbina brez izrazitega jedra združuje domove ob poti iz Stahovice do Sv. Primoža »na Planini« in malo selišče blizu tovarne kaolina v Črni. Prisojna, vendar za izdatno poljedelstvo prestrma lega; zelo razvita živinoreja, obsežne senožeti in pašniki, deloma tudi na Veliki planini. Živino in les (predvsem drva) izvažajo po obč. poti na Stahovico (povpr. 3 km) ali po ban. cesti ob Črni. Iz Stahovice vodi tod mimo najprikladnejši dostop na Veliko planino, največjo slovensko planino (flora, idealni smuški prostori, koča SPD). Sv. Primož velja za eno prvih izletnih točk v Sloveniji (razgled, znameniti cerkvi). Cerkev sv. Primoža in Felicijana muč. je ostala kamniška podr., dočim vsa okolica spada pod Stranje. Cerkev je že konec 14. stol. (1396) veljala za imenitno božjo pot. Veliko je trpela od turških napadov 1471 in 1492. ko so relikvije sv. Primoža in Felicijana prenesli v utrjeni Kamnik. Radi tega je izgubila za nekaj časa sloves. Romanje je zopet oživelo po 1628, ko so ji del relikvi j vrnili. Cerkev hrani velike umetniške dragocenosti: freske, slike iz 1. pol. 16. stol., zlate oltarje iz 1628, 1655 in 1656. Zelo stara kapela je bila v gotskem slogu prezidana 1459. končana 1507 (presbiterij z drugo osjo) in 1535 (vel. oltar). Baročni zvonik stoji posebej. Dvo-ladijska dvorana in presbiterij, oboje z rebrastim svodom s figuralnimi in dekorativnimi sklepniki in figuralnimi konzo-lami. S. in j. stena sta pokriti s slikami na presni omet. Oprava je značilna baročna iz 17. stol. Taborsko obzidje podrto. V notranjosti stoji zase baldahin z relikvijami sv. Prim. in Fel., zelo važno kiparsko in rezbarsko delo. Freske so znamenite po izdelavi in snovi, žal toliko pokvarjene v 19. stol., da jih 1912 M. Sternen ni mogel vseh obnoviti. Avtor je znan le po krstnem imenu (Baltazar), delo je iz 2. ali 3. desetletja 16. stol. Tudi ostala oprava je kvalitetna, zvečine mlajša, avtorji deloma znani: (orgle J. Faller 1680, prižnica Metzinger 1742, križev pot Potočnikov?). Ob oltarju na s. strani je važna slika legende o obeh cerkvenih patronih iz 1632. Cerkev sv. Petra iz 2. pol. 15. stol., v strmini nad prvo, se je razen oltarjev iz 17. stol. ohranila v prvotni obliki. Je brez zvonika in zakristije. Ladja je prekrita z znamenitim lesenim stropom, kjer se še kaže v obledelih barvah cikcakasti motiv z bogatim okrasom. Presbiterij obokan, lepi sklepniki. Oltarji so baročni z moderno ustrezajočo polihromacijo. Vas se ponaša z večjim številom važnih kapelic in znamenj: med obema cerkvama kap. M. b. s kipom iz srede 17. stol., v Črni ob odcepu poti k Sv. Primožu znamenje s Koželjevo fresko (1899), nad tem na ovinku pri tovarni kapelica s poznogotsko Pieta iz 15. stol. prenovljena v 18. stol., iz istega časa je še znamenje na zadnjem ovinku proti cerkvi s presno slikarijo in rokokojsko ornamentiko. Praprotno-Zakal (za Kalom), 104-17-11-4-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 10 km, o 0.5 km, p Stahovica 5 km, š žup Stranje 6 km. Nm 520—585 m. Razkropljeni kmetski domovi v nizkem plodnem gričevju sz. od Stranj. Skrilasta prisojna zemlja godi njivam in sadju, drugod so gozdovi in travniki. Podi', cerkev sv. Lenarta (v spec. karti napačno sv. Florijan) se prvič omenja 1457. Pozneje je bila večkrat prenovljena. Cerkev so domnevno zgradili benediktinci iz Gornjega grada. Slabo ohranjene freske (križanje, pri zvoniku). Pod cerkvijo kripta. Ladja ima ometan raven strop, presbiterij banjast svod. Oltarji so deloma bogato rokoko j sko okrašeni, kipa sv. Gregorja in Roka iz 16. stol. (j. str. oltar). Slevo, 26-5-5-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 8 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Stranje 3 km. Nm 624 m. Kmetsko selišče v prisojni plitvi dolinici j. pod senožetmi Kamniškega vrha (1261 m). Živinoreja, precej gozda. Smrečje, 21-4-2-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 12 km, o 7 km, p Stahovica 7 km, š Gozd 0.5 km, žup Gozd 2 km. Nm povpr. 710 m. Šibka vas ob sklepu Črne, pod velikimi zavoji ban. ceste na Črnelec. Živi od zemlje in obrti. Spodnje Stranje, 157-28-16-10-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 3 km, o 1.5 km, p Stahovica 1.5 km, š Stranje 0.5 km, žup Stranje 1 km. Nm 412 m. Leže nad desnim bregom Kamn. Bistrice, od kamniške smodnišnice preko Stranjskega potoka. Gručasto kmetsko jedro leži vstran od ban. ceste; umaknjeno na rob terciarnih gričev. Ob cesti so le delavske hiše. Poleg obdelovanja zemlje, ki je temelj gospodarstva, splošno iščejo stranskih zaslužkov; dohodke dobivajo iz živinoreje (pašniki na Vel. planini in Konjščici), gozdarstva, pripravljanja apna, prevoza (apna, kaolina i. p.) in dela po tovarnah. Odtod doma Škrbine Janko (1841—1928), učitelj, sadjar in skladatelj (pripisujejo mu »Vigred«), Stahovica, 111-20-6-13-1. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 5 km, o p v kraju, š žup Stranje 1 km. Nm 433 m. Leži v dolgi pretrgani vrsti ob sotočju Bistričice in Črne z Bistrico, ki se odtod dalje razširi v dolino med terciarnim gričevjem. Prometno središče ob Črni za Gornji grad, turistična cesta v Kamn. Bistrico, več obč. cest in potov. Avtomobilska zveza z žel. postajo v Kamniku (5 km), poleti tudi v Logarsko dolino. Tu izhodišče za ture v osrednje Savinjske Alpe, na Vel. planino in Krvavec. Kmetsko jedro vzdolž Bistrice je gospodarsko stopilo v ozadje. V ostalem so Stahovčani obrtniki, delavci in dninarji; zaslužek jim dajejo naprave kamniške Meščanske korporacije (lesna industrija z izrabo vodnih sil Bistrice), apnenice, manj kaolin v Črni in kamniške tovarne. Stolnik, 88-15-10-3-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 4 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š žup Stranje 2 km. Nm 472 m. Leži v dvojni vrsti ob obč. cesti 1 km z. od Stranj. Dobre, prisojne njive obkrožajo gozdi. Prebivalci iščejo še nekaj delavskega zaslužka. Lep sprehodni izlet. Vodice, 31-4-4-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 5 km, o 3 km, p Stahovica 3 km, š Mekinje 2.5 km, žup Mekinje 3 km. Nm povp. 610 m. Neenotna kmečka vasica sredi gozda na gorski polici v. od Godiča in Brezij. Njive s sončno lego. Obč. pot na Kamnik (1 uro) in na Stahovico (34 ure). Zagorica, 82-13-6-3-4. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 5 km, 0.5 km, p Stahovica 0.5 km, š Stranje 0.5 km, žup Stranje v vasi. Nm 448 m. Leži na vzpetini s. od župne cerkve v Stranjah in tik nad ban. cesto, pri stranjskem mostu. Na z. krasni smrekovi gozdovi. Ker so poljedelska tla precej plitva, se vaščani posvečajo bolj živinoreji (sedež gospodarskega odbora za Vel. planino), goje švicarsko pasmo. Stranski zaslužki z vožnjo in delom v tovarnah. Prodaja čajnega masla (250—300 kg), drv in hlodov. Kraj je primeren za letovanje. Zavrh, 54-8-6-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 13 km, o 8 km, p Stahovica 8 km, š Gozd 1 km, žup Gozd 3 km. Nm povpr. 850 m. Med Malo planino, Plešivcem (1325 m) in Lomom (1184 m) nad dolinico Volovljeka raztresena planinska vas. Do Krivčevega ob ban. cesti po Črni najmanj 1 km obč. poti. Kmetijstvo, prodaja lesa (drva). Zduše, 78-18-13-4-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 3 km, o 2 km, š Mekinje 0.5 km, žup Mekinje 1 km. Nm 418 m. Leži v ravnini blizu obč. ceste Mekinje—Godič. Vaščani so manjši posestniki in delavci. Grad Zduša: prvotni grad je povečal in prenovil 1608 A. pl. Issenhausen. V bistvu je ostal tak do danes. L. 1736. so gradu prizidali kapelo, ki se nam je tudi v glavnem ohranila do danes. Sedanji lastnik Rebolj. Odtod doma profesor Sušnik Anton (1880—1934), kult. delavec., nar. posl., večkratni minister. Zgornje Stranje, 116-21-9-11-1. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 4 km, o 1 km, p Stahovica 1 km, š Stranje v kraju, žup Stranje 0.5 km. Šola ust. 1913, 4 odd. Gas., Kat. prosv. d., Strel, druž. Nm 454 m. Stoje na visoki bistriški terasi tam, kjer se terciarno gričevje najbolj približa desnemu bregu Bistrice; ob ban. cesti le nekaj novih hiš. Pečina z župn. cerkvijo daje vasi značilno pokrajinsko lice. Gospodarstvo kot v Spodnjih Stranjah. Priljubljeno letovišče. Župnija Stranje (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 1296 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Benedikta op. se prvič omenja 1499. Zgradili so jo po tradiciji gornjegrajski benediktinci na mestu prvotne kapelice sv. Martina, patrona pastirjev. To prvotno cerkev razen presbiterija so v 1. pol. 19. stol. podrli in 1828—1834 zgradili novo. Pravokotna ladja z banjastim svodom, skoro kvadraten tloris s prirezanimi ogli. Vnanje stene nerazčlenjene, streha na zvo- niku baročna. Slike največ M. Koželjeve, zanimiv pacifikal od župnika Raspa iz 1732. O taboru iz turške dobe ni več sledu. Cerkev je bila prvotno podr. kamniške prafare, oz. nevelj-skega vikariata. L. 1788. je bila ustanovljena lokalija, 1875 pa župnija. Zaga, 61-12-3-9-0. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik llkm, o 6 km, p Stahovica 6 km, š Gozd 1 km, žup Gozd 3 km. Nm povpr. 600 m. Raztresena vas ob ban. cesti malo pred sklepom doline ob Črni. Lega deloma osojna, zemlja večinoma pusta. Za prodaj ima les in živino. Županje njive, 155-27-12-13-2. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 6 km, o 0.5 km, p Stahovica 0.5 km, š žup Stranje 2 km. Nm povpr. 670 m. Leže na razgibani stopnjevini nad j. vznožjem Grohata (911 m). Lepe sončne njive in bogati gozdovi. Do ban. ceste na Stahovici dober km obč. vozne poti. Prodajajo živino in les, tudi žito tu dobro donaša. Zelo prijeten napol gorski kraj, ugodna smuka. V kraju je do 1924 kamniška Meščanska korporacija kopala boksitno rudo. Občina Komenda Preb. 4342, hiš 916, posest. 654, koč. 234, najem. 63. Površina 4927.30 ha: njiv in vrtov 1813.65, trav. in paš. 880.42, sadovnjakov 154.14, gozdov 1916.81, ostalo 162.28. Komenda s svojimi 24 vasmi spada med najmočnejše in gospodarsko najtrdnejše občine. Zavzema ravninski svet ob prehodu Kranjske ravni (Cerkljanskega polja) v Kamniško in Mengeško polje in pa v nizko (izpod 500 m nm) gričevnato ozemlje nad njim. Ravan je pokrita z aluvialnim prodom, ki ga prodre mestoma konglomerat, izlivi tesnih dolinic izpod hribov pa ga pokrivajo z najmlajšimi ilovnatimi rečnimi nanosi. Miocensko gričevje (Tunjiške Dobrave) je razpadlo v vrsto ozkih in zavitih slemen v smeri sj. Izredno močna hidrografska mreža je razgibala tudi ravan, tako da je svet, zvečine še v gozdnem okvirju, valovit in nepregleden. Vodne tokove zbira Pešata z dotoki: Brnik (ali Cerkljanska Reka) na desni, na levi pa Knjež in Tunjščica, oba z močno zamočvirjenim bregom (travniki, glina). Ob vstopu na Mengeško polje se Pešata zaustavlja, rada poplavlja travnike, po svojih začasnih strugah, končno pa se mora umakniti v mehko vznožje Bukovskega hriba (Debeli vrli 445 m), drugi nadzemski tokovi prenehajo. Selišča razpadajo na 3 skupine: prva v sdobravskem svetu« malo poseljenega gričevja, druga v zgoščenem vznožnem loku, na vršajih in terasah, tretja v ravnini tik ob strugi Brnika, nato Pešate. Gospodarski temelj je dobro urejeno kmetijstvo, ki mu splošno bolj prijajo suha leta (razen j. pasu). Izvažajo nekaj poljskih pridelkov (zlasti fižol, mestoma krompir in žito), živinorejske pridelke, izjemno les. Gozd (pretežno bor, smreka, hrast) ni posebno močan. Veliko praproti in gob. Okrog Mlake, kjer so njive šibke, obsežni pa travniki, prevladuje živinoreja. Važen dohodek nudi še lončarstvo, moderno urejeno na zadružni podlagi; zalaga trge po banovini, gre pa še v inozemstvo (Italijo). V Tunjicah je pomemben izvoz sadja. Čebelarstvo slabo napreduje. Dobro so zastopane poklicne obrti, trgovina (vinska, lesna, z deželnimi pridelki). Delavski sloj ni močan; nekaj je sezonskih zidarjev in tesarjev, železn. in ca 100 tovarniških delavcev (vozijo se v kraje ob Bistrici in v Kranj). Ob Tunjščici in v Podgorju so po vojni nekaj časa kopali premog. Občina se je šele zadnji čas odprla večjemu prometu (1928 telefon, žel. betonski most v Mostah), 1932 velenjska, zdaj završniška elektrika, avtobusna zveza na Cerklje—Kranj in Vodice—Ljubljana, iz Most pa na Kamnik in Mengeš-Ljubljana. Kamniška železnica se dotika le v. roba. Cestno omrežje ima dovoljno križišče v Mostah; tu naveže edina ban. cesta I. reda stik z ban. cestama II. reda: Visoko—Cerklje—Komenda—Mengeš in Suha—Smlednik—Vodice—Moste. Iz Komende, kjer se ustavlja največ lokalnega prometa, vodi ban. cesta II. reda proti Kamniku na Križ. Težavna so pota v ilovnatem gričevju, odkoder se steka promet po obč. cesti na Kamnik. Za tujski promet so dani predpogoji; najbolj obiskana kraja sta Komenda pa sončna Tunjiška krajina pod Kamniškimi planinami; ta dobiva velik dotok izletnikov in romarjev, ima nekaj smuškega terena. Izhodišče za ture na Krvavec čez Dobravo—šenturško goro ali na Cerklje (po 5 ur), Tunjice (1 uro). Bogata lovišča. Brnik in Pešata sta bogata postrvi in klenov. Breg, 109-19-18-1-2. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda 1 km. Nm 348 m. Majhna, a trdna gručasta vas nad levim bregom Brnika, zahodno od Komende. Plodno polje se nadaljuje v ravni ploskvi preko gozdnih krp ob ban. cesti na Cerklje (oddaljena K km) do gozda na j. Dober pridelek pšenice, rži, prosa; oves in fižol, včasih krompir tudi za prodajo. Živinoreja in gozd imata malo presežka nad domačo uporabo. Dvonadstropna mala kapela sredi vasi je bila zgrajena 1752. Cerkljanska Dobrava, 53-11-11-0-1. Sr so du žel fin Kamnik 10 km, žand Vodice 8 km, zdr Cerklje 6 km, o pt Komenda 5 km, š Zalog 1 km, žup Cerklje 5 km. Nm 370—382 m. Razmaknjena skupina kmetskih domov na sončni polici sredi širše uleknine v zapadnem Tunjiškem gričevju. Gozd je iztrebljen skoraj do ravnine ob Pešati. Težka zemlja, zvečine travniki. Šibek izvoz na ban. cesto v Zalogu (2 km). Dobrava (Komendska Dobrava), 70-14-12-2-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 9 km, žand Vodice 7 km, o pt š žup Komenda 4 km. Nm 375 m. Leži v. od Cerkljanske Dobrave; na polici, izpod katere odteka voda v Komendo, ob njej vozna pot (3 km); trdnejša vodi na Klanec po slemenu (3.5 km). Srednje močnim j. kmetijam se priključuje na s. gospodarsko šibkejši zaselek Vrtače v gozdni jasi (395 m). Glinje, 84-11-11-0-0. Sr so du fin žel Kamnik lOkm, žand Vodice 8 km, zdr žup Cerklje 5 km, o pt Komenda 5 km, š Zalog 1 km. Nin 362 m. Rahlo povezana skupina kmetij, skrita med drevjem, na levem bregu Pešate na z. občinski in sreski meji. Srednje plodna zemlja, enakomerno razvite kulture, nekaj vodnih sil, ilovnat svet, vlažni travniki. Do ban. ceste v Zalogu pičel km. Gmajnica, 157-29-11-18-2. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km. žand Kamnik 5 km, o pt š žup Komenda 0.5 km. Nm 342 m. Leži tik v. od Komende na skoraj ravnem vznožju Tunjiških gričev, od levega brega Pešate do Knježa. Ime kaže na prvotni skupni svet Kaplje vasi. Prevladuje mala posest, v njej travnato ozemlje. Vodne sile izrablja lesna obrt in trgovina, glinasto zemljo lončarji; nekaj druge obrti. Vasi se dotika ban. cesta proti Križu. Gora, 92-23-12-11-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Kamnik 5 km, o pt š žup Komenda 0.5 km. Nm 340 m. Vas leži na konglomeratni polici nad vstopom Knježjega potoka v ravnino. V pobočju nad vasjo gojen gozd, proti vodi travniki. SHčen postanek in promet kot Gmajnica v zvezi z vasjo Križ. Izdatna živinoreja: mleko oddajajo v komendsko mlekarno. Nekaj lončarjev in drugih obrtnikov. Kaplja vas, 158-45-44-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda v kraju. Nm 336 m. Lepa in gospodarsko močna vas v dolgi, pretrgani vrsti ob ban. cesti iz Komende v Moste in ob Pešati, ki se tu združi z Brnikom in Knježem. Polje obsežno, gozd le za dom. Ugodne prometne zveze (avtobusna zveza s Cerkljami in Ljubljano) izkorišča močna trgovina (z vinom), gostilniška obrt je strnila večji del tujskega prometa; dva mlina, dve žagi. nekaj druge obrti. Izvoz deželnih pridelkov na Kamnik, Mengeš in Ljubljano. Vas je naselbinsko in prometno dopolnilo Komende. Lepe stavbe in vrtovi. Sedež gospodarskih zadrug (mlekarska, lončarska, živinorejska). Hiše pod cerkvijo so nosile do ca 1S00 vaško ime Apnenica. Klanec, 255-60-27-33-3. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7 km. žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda 0.5 km. Nm 353 m. Podolgovata gručasta vas na zgornjem robu konglomeratne terase med Pešato in Brnikom (Cerkljansko Reko). Proti j. rodovitno polje, preko Pešate vlažni travniki in obsežen gozd. Goji vse kmetijske panoge, izvoz malenkosten, največ donaša živinoreja. Dva mlina, par obrtnikov. Skozi vas klanci ban. ceste Komenda—Cerklje. Zgornji del vasi se je še v 18. stol. imenoval Dragomenja vas. Komenda, 50-6-6-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup v kraju. Šola ust. 1852, 6 odd. Kmet. in gosp. nad. š., SKJ, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Strel, druž., Gas., PSVD, Mlad. pev. zbor. Nm 360m. Naselje, središče občine in župnije, sestavljajo: farna cerkev z župniščem in kaplanijo, grad, šola, bivša Glavarjeva bolnica in nad njo nekdanja Glavarjeva beneficiatura (s krasnim kamenitim portalom in 3 Jelovškovimi freskami). Poslopja leže vrh plane konglomeratne terase, blizu sotočja Pešate in Brnika. Kraj je bil naseljen že v prvi slovenski dobi, kar dokazuje 1895 odkrito staroslovensko grobišče, na katerem je zgrajena sedanja župna cerkev. Ime izvira od komende (posestva, gospoščine) jeruzalemskega viteškega reda sv. Janeza Krstnika, ki se je pozneje začel imenovati malteški viteški red. Red se je naselil tu že pred 13. stoletjem. L. 1256. omenjajo viri »hišo reda sv. Janeza iz Jeruzalema« pri sv. Petru. Istega leta se omenja tudi fra Wernecher, komendator (upravnik komende) pri sv. Petru, ki je bil istočasno tudi komendator na Polzeli. Komenda je imela svoj sedež v prvotnem komendskem gradu, ki je stal na tako zvanem Gradišču, nekoliko proti z. od današnje Šmidove graščine. Ko ga je 1751 baron Testeferrata prenovil, je bil odstranjen stari strop z letnico 1499. Malteški red je prodal posestvo z graščino vred 1872 Marku Černiču, bivšemu oskrbniku graščine na Križu. Od 1908 je v posesti rodbine Šmid. Posebna komendska znamenitost je bila v preteklih stol. procesija na konjih, ki se je vršila na velikonočno jutro. Izvira gotovo še iz dobe naselitve malteškega reda v sred. veku. Na čelu velikonočne procesije sta jezdila dve zastavonoši, za njim duhovnik z Najsvetejšim, nato kmetje, vsi na konjih. Sprevod je šel daleč naokrog. Udeležili so se ga posestniki konj iz Vodic, Šenčurja, Cerkelj, Mengša in celo iz Bohinja. Iz Bohinja so prihajali v Komendo vse do 1870, tudi ko se ni več vršila konjska procesija, po trije ali štirje možje in so se udeležili velikonočnih obredov. Po procesiji se je vršil živahen konjski sejem; konje so navadno pokupili Italijani in jih v celih krdelih gnali mimo Škofje Loke v Italijo. Procesijo je kljub odporu župljanov cerkvena in posvetna oblast prepovedala 1777 in končno 1782. V francoski dobi (1810) so jo obnovili, toda brez duhovnika. Zadnjič se je vršila 1817. L. 1905. sta bili ustanovljeni v Komendi hranilnica in posojilnica ter Mlekarska zadruga, 1908 Kat. izobr. d., 1909 je bil otvorjen Društveni dom. Na šoli je vzidana spominska plošča dr. Jan. Ev. Kreka; Krek je namreč obiskoval šolo, ko je bil njegov oče Valentin tu učitelj. Bolnico ali hiralnico, ki stoji pod župno cerkvijo ob ban. cesti Kaplja vas—Cerklje, je ustanovil 1750 nekdanji komendski župnik Peter Pavel Glavar. L. 1873. so jo razširili. Ustanovna glavnica je za časa svetovne vojne propadla. Župnija Komenda (dek. Kamnik, škof. ljubi j.) ima 2423 duš. Pokopališče. Prvotna župna cerkev sv. Petra ap. je bila zelo stara. Drugo cerkev je po tradiciji sezidal neki član rodbine pl. Latern de Schalis. Omenja jo seznam cerkv. dragocenosti 1526. L. 1726. jo je podrl baron Peter Testaferrata in zgradil sedanjo stavbo, ki je bila okoli srede 18. stol. in po potresu 1895 restavrirana. Okrog cerkve so zgradili taborsko obzidje, ki so ga odstranili šele 1877. Cerkvena stavba ima pravokotno ladjo s plitvimi štirimi kapelami, dvojno enonadstrop-no zakristijo ob presbiteriju. Notranjščina je dosegla sedanjo harmonično dovršitev z opremo po skicah Fr. Jelovška (2. pol. 18. stol.). Veliki oltar je eden najlepših baročnih umetnin Slovenije. Podobno prižnica in krstni kamen. Stranski oltarji so novi, s starimi Bambinijevimi slikami. Stene je poslikal M. Koželj. Izredne bogate umetnine za liturgično rabo, zvečine po zaslugi P. J. de Testaferrata in P. P. Glavarja. Mnogo važnih umetnostnih spomenikov v pokopališkem zidu, zakristiji, pri Andreju Mejaču in v župnišču (staro gotsko znamenje na vrtu z malteškim grbom in letnico 1510). Arhitektonsko učinkoviti prostor pri cerkvi so prvič preuredili že 1510. Sedanjo obliko mu je dal Josip Plečnik 1935. Vhod k znižanemu trgu okrog cerkvene stavbe tvori stopnišče s slikovitim dovoznim potom in razčlenjenim zidom. Na njem masiven evharistični svetilnik, v ozadju pa spomenik vojnim žrtvam s težkim jeklenim povojnim zvonom na vrhu. Kot cerkev je stara tudi komendska župnija. L. 1147. in 1154. se omenja prvi znani župnik Altvin, 1163 Ulrik. Cerkev je bila že 1298 podrejena malteškemu viteškemu redu, ki je tu postavljal svoje redovnike za župnike. Vendar je župnikove posle navadno opravljal vikar domačin. Prvotno se je imenovala župnija sv. Peter v gozdu. Komenda je ostala župnija malteškega viteškega reda do 1799. Nato je bilo razmerje reda do župnije nejasno, šele 1850 je župnik dobil v upravo tudi cerkveno premoženje, red je ostal še patron župnije. Komendska prafara je mati sedanjih župnij v Tunjicah in Zapogah. Upravno je spadala do 1750 pod Oglej, do 1787 pod Gorico, poslej k ljubljanski škofiji. V Komendi rojeni: Breznik Anton (1737—1793), izdal »Večno pratiko«. Dr Cerin Josip (r. 1867), glasbenik, operni in vojaški kapelnik. Mejač Andrej (r. 1866), veletrgovec, dolgoletni župan, deželni poslanec, zbiratelj starin in umetnin. Križ, 265-69-53-11-6. Sr so du žand zdr fin Kamnik 5 km, žel Kamnik 4 km, o pt š žup Komenda 1 km. Nm 353 m. Leži na konglomeratni terasi, na skrajnem j. vznožju Tunjiških Dobrav. Pod vasjo križišče ban. cest na Kamnik in Mengeš. Prisojna zemlja, rodovitnost dokaj dobra. Na prodaj stavljajo precej plemenske govedi in prašiče (pinegavska in domača zbolj-šana pasma). Mleko oddajajo v komendsko mlekarno. Nekaj obrtnikov in delavcev. Kraj je 1400 pripadal kamniškemu de-želskemu sodišču. Na s. strani vasi se dviga grič Gavšek, kjer je nekdaj stala cerkev, zidana v 1713—1716. Pozneje je pogorela; vidijo se le še obrisi temeljev v gozdu. Na sz. strani vasi grič Tabor; na njem še danes viden raven prostor, obdan z jarkom, ostanek nekdanjega tabora. V sredi med gričema se dviga znamenita kriška graščina. Lepa razgledna postojanka. Stavba močno poživlja krajinsko sliko. Vzorno gospodarstvo. V 2. polovici 16. stoletja se navaja njen ustanovitelj Ahaci j grof Thurn, ki je združil gradič z gospoščino kamniškega Starega grada. Graščina je bila v dobi reformacije zatočišče kamniških protestantov, posebno po 1574. Grof Aliacij je 1595 zgradil protestantsko kapelico v gradu in pokopališče; kapelico je razstrelila 1601 protireformacijska komisija. Leta 1606. so grad povečali, 1730 pa prezidali in dozidali. V njem je bil sedež deželskega privilegiranega krvnega sodišča, ki je bilo ločeno od kamniškega. Pozneje sta imeli sodišči skupne vislice na Križu, a sodbe so izrekali v Kamniku; v Valvasorjevi dobi sta bili sodišči zopet samostojni. Kriški graščaki so uživali velike privilegije: dokler ni bilo razprodano žito iz grajskili kašč, se ni smelo v Kamniku prodajati drugo žito. Grad je prešel 1797 v roke rodbine pl. Apfaltrern, ki še danes poseduje grad in skrbno čuva grajske umetnine: lepe freske, Metzin-gerjeve slike, zbirko tihožitij grofice Marije Auerspergove, lep marmornati kamen iz 1606, galerijo portretov knezov Auer-spergov, zbirko orožja. Podr. cerkev sv. Pavla je baročna stavba. Stranska oltarja sta izvrstna baročna rezbarska izdelka. Prvotno cerkev, zgrajeno najbrž v prvi pol. 16. stol., je podrl 1736 baron de Testaferrata in zgradil sedanjo, ki je bila po potresu 1895 restavrirana. Bila je prvotno posvečena sv. Križu, patrona je premenila med 1526—1566. Lalioviče, 324-72-67-3-3. Sr so du fin Kamnik 10 km, žand Vodice 4 km, zdr žup Cerklje 5 km, žel Jarše—Mengeš 8 km. o pt Komenda 3 km, š Zalog 2 km. Nm 357 m. Gručasta vas v pol-krožnem loku od ban. ceste Moste—:Cerklje preko Brnika (Cerkljanske Reke). Avtobusna zveza na progi Cerklje—Ljubljana. Razpolaga s plodnim (»zlatim«) poljem in enako močno gozdno površino, travnikov je malo. Dober pridelek krompirja in žita, prodaja mleka in živine. Izdatna lesna trgovina in obrt, gostilna s tujskimi sobami, električna žaga, mlin, električna zadruga. Na njivi Kalvariji so odkrili rimske žare, vrče in dr. Po rimski naselbini je dobila vas ime. Podr. cerkev sv. Flori-jana s pokopališčem ima presbiterij iz 1642, ladjo iz 1698. L. 1830. so jo prenovili. Presbiterij in zvonik z zvončasto streho kažeta na gotsko tradicijo, osmerokotna ladja je bila večkrat prenovljena, slog baročen. Lep, učinkovit glavni prostor, oprava preprosta. Velik oltar Taučarjev. Laniše, 88-11-11-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 4 km, o 5 km, š žup Tunjice 2 km. Nm povprečno 465 m. Slabo povezana skupina kmetskih domačij v zgornjem koncu doline ob Tunjščici, ki se tu prvič razširi. Od vseh strani, razen na j. po gorah zavarovana lega. Preživljanje skromno, prodaja nekaj sadja in živine. 3 km vozne poti od obč. ceste na Kamnik. Kmetski mlin. Mlaka, 140-36-27-9-3. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Kamnik 5 km, o pt š žup Komenda 0.5 km. Nm 355 m. Leži brez reda, raztresena na oblasti sončni polici sv. od Komende. Hiše stoje na trdnih suhih tleh, dočim je proti Knježjem potoku nagnjeni svet, razen gozdnatega slemena, zelo vlažen. Poljski pridelki ne zadoščajo, prodajajo pa živinorejske pridelke, precej perutnine (štajerska kokoš) in nekaj drv iz bogatih, pretežno jelovih gozdov. Važen dohodek dajejo lončarski izdelki. Obrt je cvetela že v Valvasorjevi dobi. Komendska lončarska produktivna zadruga ima tu moderno peč, ki izdeluje poleg navadnih posod tudi lepe vaze, vrče za kis iz kamenine in keramične predmete. Izven zadruge je po hišah še 12 lončarskih delavnic, ki splošno dobro poslujejo. Dovoz z vsemi vozili po kratki obč. cesti do Komende. Moste, 400-107-60-30-10. Sr so du zdr fin Kamnik 5 km, žand Vodice 5 km, žel Jarše—Mengeš 6 km, o pt š žup Komenda 2 km. Nm 336 m. Velika vas v dveh obcestnih" skupinah, tretja leži med obema tokoma Tunjščice, ki se tu izliva v Pešato. V sredi pred novim ban. železobetonskim mostom večji trg. V vasi se stekajo ceste s peterih strani, zato je za postanek in obstoj naselbine poleg kmetijstva odločilne važnosti živahni promet. Avtobusna zveza z Ljubljano in Cerkljami. Zemlja je deloma izpostavljena poplavam. Par trdnih kmetij, pridelke uporabljajo in prodajajo doma, kurivo še uvažajo. Več gosti-len (prenočišče), par močnejših obrtnikov, mlin, ščetarstvo v poklicni in domači obrti (dela za Ljubljano in okolico). Kraj se prvič omenja 1256. Podr. cerkev sv. Boštjana je stala že 1512 (letnica v presbiteriju), prvič jo omenja 1526 seznam cerkv. dragocenosti. Pozneje so jo večkrat popravili, zadnjič po potresu 1895. Gotski ostanki pri li. št. 18 in A. Mejaču. Ladja pokrita s kupolo, presbiterij (gotsko rebrovje) poslikal M. Koželj. Oprava lična, odličen barok v oltarju sv. Frančiška Ksav. s Kiinlovo sliko. Na j. stoji manjša kapelica M. b. Nasoviče, 163-48-35-13-4. Sr so du zdr fin žel Kamnik 8 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda 1 km. Nm 355 m. Leži na bregovih Brnika (Cerkljanske Reke). Ban. ceste med Mostami in Sp. Brnikom se dotika v gozdnih presledkih, med katerimi je rodovitno polje. Prodajajo fižol iu oves, nekaj mleka in živine, gobe, perutnino. Obrt je slabo zastopana. Prometni stik s Kranjem in Kamnikom. Podboršt, 144-26-17-9-2. Sr so du žand zdr fin Kamnik 7 km, žel Duplica 5 km, o pt š žup Komenda 0.5 km. Nm 348 m. Vas v zatišju s. od Komende; hiše se deloma vzpenjajo od vodnate ravnine na levi breg Pešate. Zemljiška posest je za prehrano premajhna. Primanjkljaj krije poklicna in domača obrt (lončarstvo) in izraba gozda. Prometno teži na Komendo. Skozi vas vodi krasna turistovska pot na Krvavec skozi Tunjiške Dobrave (5 ur). Podgorje, 440-89-61-28-11. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kamnik 2 km, o 4 km. Nm 394 m. Leži v malone 3 km dolgi vrsti od Križa do Kamnika, do pol km odmaknjeno od ban. ceste pod vznožje gozdnate Dobrave. Presledke med tremi premožnimi skupinami kmetskih domov so izpolnili mali posestniki in delavski priseljenci; zavzeli so tudi prostor ob cerkvi, na najvišjem delu naselbine. Prisojna in zavarovana lega, radi meje med ilovnatim gričevjem in prodnato ravnino primerna za vse vrste kmetijskih kultur. Izdaten črni gozd, precej sadja, čebelarstvo. Pridelke pokupijo domači delavci ter bližnja tovarniška in mestna okolica. Podr. cerkev sv. Nikolaja škofa s pokopališčem. Prvotno cerkev, zidano v pozno-gotskem slogu, so pozneje podrli in sezidali sedanjo v baročnem slogu, zvonik po potresu 1897. L. 1932. so cerkev popravili in prenovili. Lična arhitektura in oprava; pri slikah je sodeloval M. Koželj. V steni presbiterija lepa baročna svečnika. Cerkev prvič omenja zapisnik cerkv. dragocenosti 1526. Sprva je bila podr. mengeške prafare, V 18. stol. so jo priključili kamniški župniji. V reformacijski dobi so se cerkve polastili protestanti. V njej so se zbirali kljub večkratnim (1576, 1577, 1580) prepovedim in zahtevam nadvojvode Karla, naj mengeški župnik prepreči to shajanje. Blizu križišča ceste Kamnik—Ljubljana z žel. progo stoji krvavo znamenje, t. j. kamenit steber s kroglo na vrhu, na njej trikraki križ. Ima letnico 1510. Tu je do 17. stol. izvrševalo smrtne obsodbe kamniško krvno sodišče. Znamenje je dal postaviti neki kmet iz Podgorja v spomin svoji hčeri, ki je bila tu umorjena. Tu rojeni: Kalinšek Felicita (Terezija), šolska sestra (roj. 1865), priredila »Slov. kuharico«. Ogrinec Josip (1844—1879), ljudski pripovednik. Svetec Luka (1826—1921), pisatelj, prevajalec iz slovanskih jezikov, jezikoslovec, politik iz Bleivveisove dobe. Potok, 43-6-5-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda 1 km. Nm 340 m. Obsega dve mali gruči kmetskih domov ob potoku Brniku, z. od Komende, 5—10 min. oddaljeni od ban. ceste. Zaokrožene kmetije z dobrim poljem in gozdom. Suhadole, 264-48-40-8-5. Sr so du zdr fin žel Kamnik 4 km, žand Mengeš 3 km, o pt š žup Komenda 2 km. Nm 329 m. Leže ob Pešati j. od Most, ca 5 min. od ban. ceste Moste—Mengeš. Na z. so travniki z drevjem; obsežne in dobre njive proti v., gozdi v Bukovskem hribu. Med trdnimi kmeti precej obrtnikov in nekaj delavcev. Prodaja mleka doma in v Kamnik. Podr. cerkev sv. Klementa, pap. in inuč. Prvi patron sv. Anton Pušč. Cerkev gotska (ohranjen Marijin kip), 1740 nova, sedanja oblika po potresu 1895. Arhitektura in oprava v baročnem duhu (18. in 19. stol.). Podstavek za močno razčlenjeni glavni oltar krase pozlačeni reliefi z legendo sv. Urlia, preneseni iz Smlednika. Vas ima 5 znamenj. Tunjice, 270-41-31-9-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 4 km, o 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1859, 2 odd. Javna knjiž., Mlad. pev. zbor, Prosv. d., PRK, JS, Gas. Nm 476 m. Zavzemajo najvišjo, zelo razčlenjeno površino miocenskega gričevja. Domovi s središčem pri cerkvi sv. Ane, leže vsaksebi po slemenih, j. in z. od prevala, ki ga doseže obč. cesta (slabo oskrbovana, ilovnat svet) iz Kamnika (4 km). Onstran gozdnatega presledka pod slikovito stožčasto razgledno postojanko »Štulo« (njiva) zaselek Vinski vrli. Srednje kmetije gojijo malo živine, veliko sadja, ki ima dober sloves na trgu (Kamnik, Ljubljana). Težka poljska zemlja rodi dovolj le v suhih letih. Redno donašajo v mesto zelenjavo (kumare), nekaj mleka in masla. Iz gozda (bor, smreka, hrast, bukev) prodajajo drva. Obrtnikov ni, delavcev malo. Krasna sončna lega z mogočnim planinskim ozadjem privablja precej izletnikov, par mest ima ugodno smuko. Najlepši dohod iz Kamnika čez Zale—Vinski vrh ali Mlake (Komenda, šibko uro); za vasjo turistovska pot na Krvavec (4 ure). Župnija Tunjice (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane, stoječa na razglednem vrhu, se prvič omenja v zap. cerkv. dragocenosti 1526. Prvotna gotska cerkev je bila 1762 podrta in do 1766 zgrajena nova večja stavba. Sezidati jo je dal Peter Pavel Glavar (gl. Komenda). Harmonično izvedena, mogočna kupolasta zgradba z dvema zvonikoma. Po požaru 1929 prekrita z bakrom. Zidani glavni oltar s sliko sv. Ane (Layer). Potočnikove stranske oltarje je slabo prenovil M. Koželj. Lepi nastavki za kanon, tablice (rokoko). Pri slikali sta verjetno še sodelovala Metzinger in Layer. Votivne slike, zgodovinsko važni dokumenti (bakrorezi) v župnijskem arhivu. Tunjice so spadale prvotno pod Komendo. Ker pa je bila cerkev zelo obiskovana božja pot, je bival že zgodaj duhovnik v Tunjicah. 1787 ustanovljena lokalija, ki je bila 1810 ukinjena, nato pa 1831 obnovljena. Samostojna župnija iz deiov komendske in kamniške župnije od 1875. Tunjiška Miaka, 202-30-21-9-3. Sr so du žand zdr fin žel Kamnik 4 km. o 5 km, pt š žup Komenda 4 km. Nm 400 m. Leži s. od Tunjic po brdih in dobravah ob Tunjščici. Slikovito raz- postavljene kmetije imajo njive po pobočjih ali v dnu širših dolin, večje strmine izrabljajo za gozd in travnike. Nekaj obrtnikov, drugo podobno kor Tunjice. Odtod doma dr. Štele France (r. 1886), konservator, umetn. zgodovinar. Vopolje, 109-20-17-1-2. Sr so du fin Kamnik llkin, žand Vodice 4 km, zdr Cerklje 5 km, žel Jarše—Mengeš 9 km, o pt Komenda 4 km, š Zalog 3 km, žup Cerklje 4 km. Nm 264 m. Leže ob Brniškem potoku v. od Sp. Brnika, nekaj minut od ban. ceste. Dobro ravno polje med ostanki gozdne površine. Kmetje, gostilna, mlin. Vas se prvič omenja 1238. Tu rojen general pl. Basaj Jernej (1719—1784), komandant Vojne krajine v Karlovcu. Zalog, 382-78-40-38-4. Sr so du zdr fin žel Kamnik 9 km, žand Vodice 6 km, o pt Komenda 3 km, š Zalog 3 km, žup Cerklje 5 km. Sola ust. 1859, 2 odd. Nm 350—359 m. Največje selišče ob Pešati in ban. cesti med Komendo in Cerkljami.^ Cerkljansko polje se tu znižuje do vznožja Tunjiškega gričevja, vas zakriva še ostanek gozda, drevje tudi po precej vlažnih travnikih. Svet pokrit z ilovnato prstjo, srednje rodoviten. Pridelki komaj krijejo domače potrebe, prodajajo le nekaj goved in prašičev, jajca, perutnino, gobe. Več trgovcev, dva mlina, žaga, nekaj drugih obrtnikov, gostilna s tujsko sobo. Vas razpada v tri ločene skupine: Spodnji, Srednji in Zgornji Zalog. Srednji zvečine na levem bregu Pešate. V Zg. Zalogu podr. sv. ap. Matije iz 2. pol. 17. stol (1666). Sliči cerkvi v Laho-vičah. Rahel spomin na gotiko, korenasta streha; lični baročni kameniti okviri na zvoniku. Ladja s kapasto banjo, presbiterij s kupolo, veliki oltar iz marmorja (F. Toman). Na j. strani vasi zidano trikotno znamenje, dobra rokodelska slikarija 18. stol. Žeje, 80-17-17-0-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Vodice 4 km, o pt š žup Komenda 1 km. Nm 332 m. Leže tik z. od Most, pod ban. cesto na Vodice. Mlada gozdna krčevina, kotanjasti svet pada k Pešati. Preživljanje s kmetijstvom. Občina Lukovica Preb. 2823, hiš 530, posest. 360, koč. 120, najem 48. Površina (vštevši vasi Gabrovnica, Laseno, Pišajnovica iz nekd. obč. Zlato polje, ki pripada zdaj obč. Tuhinj) 4296.71 ha: njiv in vrtov ca 860.27, trav. in paš. ca 878.86, gozdov ca 2182.31, ostalo 375.27. Občini pripada spodnji del Črnega grabna, t. j. doline Radomlje do tam, kjer ta potok med poslednjimi osamelimi griči na v. robu Domžalskega polja vstopa v ravnino. Pripada ji tudi obsežno hribovje s. nad Crnim grabnom, v kolikor teži proti j., in pa vse ozemlje j. nad dolino do razvodnice med Drtijščico in Radomljo. Dolina sama je ozka in dno močvirnato, zato so v njej pogoji za kmetijstvo le slabi. Vasi, ki leže v njej, so po večini nastale v zvezi s starodavno, na rimski osnovi potekajočo cesto iz Ljubljanske v Celjsko kotlino. Zato so zanje v veliki meri značilne obrt, trgovina, voz-ništvo in kajžarstvo, dočim je za ostale vasi, ki so raztresene po prisojnih straneh hribovja, kmetijstvo poglavitna gospodarska panoga; odkar je pa zgrajena železnica ob Savi (1849), in je cesta skozi Crni graben izgubila na pomenu, so se tudi vasi ob njej temu primerno preustrojile. Pridelujejo se vse vrste žita ter precej krompirja in fižola. Živinoreja ni razvita nad običajno mero, tudi mleko se oddaja v Zadružno mlekarno v Prevojah le iz najbližjih vasi. V zavetnih legah nad Crnim grabnom dobro uspeva sadje, ki ga deloma konsumira Ljubljana. Tudi perutnina in jajca se prodajajo v Domžale in Ljubljano. Gozda je mnogo, zlasti na strmih pobočjih same doline, ali ker ga v veliki meri sestavljajo listovci in bor, je le malega gospodarskega pomena in le redkokje njegovo izkoriščanje znatno preseže domačo porabo. V z. delu občine, na področju širokih ilovnatih teras, je v precejšnji meri razvito opekarstvo. Lukovica z bližnjimi vasmi se razvija v majhno letovišče in zdravilišče. Brdo, 39-4-1-0-3. Sr du Kamnik 17 km, so š žup v kraju, žand zdr fin o pTt Lukovica Okm, žel Domžale 8 km. Sola ust. 1837, 4 odd. Javna knjiž., PRK, PJS, PCMD, Gas., Pev D. za narodno zdravje, Kat. prosv. d. Nm 382 m. Malo naselje na visoki terasi tik nad Lukovico, obstoječe predvsem iz. župne cerkve, šole in gradu. Dostop z vsemi vozili 1 km od drž. ceste. Kmetij ni. Osnova naselbine je brdska (tudi: Kersnikova) graščina. Grad je začel zidati v zač. 16. stol. Ivan Lamberg s Črne-la, dokončal ga je šele njegov sin Sigismund. Pri Ilerbertu Lambergu, protestantu, je iskal po razglasu nadvojvode Ferdinanda zatočišča Trubarjev sin Felicijan, izgnan iz Ljubljane 1599. Pozneje je grad večkrat menjal lastnike. V Valvasorjevi dobi ga je Ferd. E. pl. Apfaltrern popravil in predelal, ker so ga kmečki uporniki znatno poškodovali. Prizidali so mu tedaj veliko pristavo in uredili lep ribnik. Kmalu nato je grad od strele pogorel, a so ga zopet restavrirali. Z ženitvijo ga je dobil v novejšem času v last sodni svetnik Kersnik, oče pisatelja Janka Kersnika, čigar sin Anton je zdaj posestnik gradu. Grajsko poslopje uporabljajo danes za prostore sodišča (ust. 1868), davkarije, zaporov in dr. Župnija Brdo (dek. Moravče, škof. ljubi j.) ima 1334 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetje D. M., je bila zidana 1718 na mestu prvotne grajske kapele. L. 1753. so jo popolnoma predelali, 1883 podaljšali. Napravlja vtis utilitaristične, slogovno neenotne podeželske cerkve. Bila je prvotno podr. dobske prafare. Samostojna duhovnija je od 1787. Vikariat je bil povzdignjen v župnijo 1876. L. 1518. je bila cerkev skupno z dobsko prafaro inkorporirana ljubi j. stolnemu kapitlju, ki ji je še danes patron. Na B. rojeni: Kersnik Janko (1852—1897), pisatelj, pripovednik — poetičen realist, nj. sin Kersnik Janko (r. 1881), notar in nar. gospodar (zadružništvo); Lebar Ana (r. 1887), kršč.-pedagoška pisateljica; dr. Lončar Dragotin (r. 1876), esejist, kult. in soc. zgodovinar, preds. Mat. Slov.; Marolt France (r. 1891), glasbenik, vodja akad. pev. zbora, glasb, folklorist; Stegnar Feliks (1842—1914), glasbenik, se udejstvoval predvsem v Mariboru. Brezovica, 64-9-6-3-0. Sr du Kamnik 25 km, so Brdo 7 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 7 km, žel Domžale 15 km, š žup Zlato polje 1 km. Nm 614 m. Lega na sončnem položnem pobočju s. hribovja iz karbonskih skrilavcev. Dostop z vozom 5 km od drž. ceste v Črnem grabnu ali 3—4 km od ban. ceste pri Šmartnu v Tuhinjski dolini. Kmetijstvo. Gozdarstvo le malo razvito (pretežno bor in bukev). Ceplje, 44-9-8-0-1. Sr du Kamnik 14 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 10 km. Nm ca 530 m. Lega na širokem hrbtu, 2 km s. od drž. ceste Ljubljana—Celje pri Lukovici. K naselju spada samotna kmetija Goriškovo. Dostop z vozom. Kmetijstvo, prodaja lesa. Dupeljne, 82-12-11-1-0. Sr du Kamnik 8 km, so š žup Brdo 3 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 3.5 km, žel Domžale 7 km. Nm ca 560 m. Vas in njena polja leže po prisojnih terasah Velikega vrha (638 m). Dostop z vozom, 4 km od drž. ceste pri Lukovici, ali 5 km od ban. ceste pri Rovi. Kmetijstvo. Gozd (bor, listovci) za domačo porabo. Gorenje, 47-7-7-0-0. Sr du Kamnik 16 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 7 km. Nm 355 m. Vas leži na terasi v neposredni bližini ban. ceste Lukovica—Moravče. Dostopna z vsemi vozili. Pripada ji zaselek Hrib. Kmetijstvo. Prodajajo deloma živino, perutnino in jajca. Gozd le za domačo porabo. Gradišče, 158-29-23-6-0. Sr du Kamnik 17.5 km, so š žup Brdo 1.5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 1.5 km, žel Domžale 7 km. Nm 393 m. Vas stoji tesno strnjena na terasi ob južnem vznožju Gradiškega griča (466 m), za 1 km vozne poti j. od drž. ceste pri Lukovici. Kmetijstvo. Prodaja perutnine in jajc. Gozd (največ bukev) samo za domačo porabo. Podr. cerkev sv. Marjete prvič omenja seznam cerkv. dragocenosti 1526. Mala gotska cerkev je bila zgrajena najbrž konec 15. ali v zač. 16. stol. ter obdana z 2 m visokim taborskim obzidjem. Nizki, masivni, od cerkve ločeni zvonik predstavlja nekdanji obrambni stolp. Imovica, 42-7-6-0-1. Sr du Kamnik 15 km, so žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 6 km, š St. Vid 1 km. Nm ca 330 m. Leži na najnižji terasi nad Radomljo tik ban. ceste Prevoje—Moravče, 1 km od drž. ceste Ljubljana— Celje. Dostop tudi z avtom. Poljedelstvo, živinoreja. Oddaja mleka v zadr. mlekarno na Prevojah. Gozda skoraj ni. Kompolje, 42-7-6-1-0. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 3 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 3 km, žel Domžale 11 km, š žup Krašnja 1 km. Nm ca 360 m. Malo naselje z raztresenimi hišami ob drž. cesti med Lukovico in' Krašnjo. K vasi spada kmetija Zabukovje. Radi močvirnatega dolinskega dna kmetijstvo le slabo uspeva. Vozništvo (v propadanju), izraba gozda. Zaga, kamnolomi (apnenec, dolomit). Kraj se prvič omenja 1428, ko je tu kamniški meščan Viljem dobil v fevd eno kmetijo. Na hribu nad vasjo je nekdaj stal grad Kompolje, zgrajen v zaščito trojanske ceste. Ze v Valvasorjevi dobi je bil grad pust in razvaijen, a posestvo je pripadlo gospoščini na Brdu. Danes ni sledu o njem. Koreno, 69-18-16-0-2. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 3.5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 3.5 km, žel Domžale 11.5 km, š žup Krašnja 1 km. Nm ca 560 m. Leži na položnem valovitem pobočju s. nad Crnim grabnom. Dostop z vozom 1 km od drž. ceste v Krašnji. Kmetijstvo in izkoriščanje gozdov. Krajno brdo, 113-20-20-0-0. Sr du Kamnik 26 km, so Brdo 8.5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 7 km, žel Domžale 16 km, š žup Krašnja 2 km. Nm 620 m. Leži na visokem, sončnem brdu nad Črnim grabnom. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od drž. ceste v Krašnji. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. Izraba gozdov (smreka, bor, bukev). Sredi vasi je zidana kapela iz 1858, s kipom M. b., prenesenim iz krašenjske cerkve. Krašnja, 180-50-36-5-12. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 5 km, žel Domžale 13 km, š žup v kraju. Sola ust. 1859, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas. z gled. odrom, PRK. Nm 375 m. Vas je razpostavljena brez reda vzdolž drž. ceste Ljubljana—Celje, na s. robu doline Radomlje. Posamezne hiše so raztresene še po stranskih grapah in pobočjih. Največji in najpomembnejši kraj v Črnem grabnu; v njem živi poleg kmetskega prebivalstva tudi nekaj obrtnikov in trgovcev. Prodaja lesa, žaga. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Gostilne s prenočišči za tujce. Izhodišče za izlet na Lim-barsko goro (1 uro), ki je z uporabo avtobusne zveze tod najhitreje dostopna. Kraj je bil naseljen gotovo že v rimski dobi, ko je vodila skozi Črni graben znamenita cesta Emona (Ljubljana)—Celeia (Celje). Tudi v srednjem in predvsem y novem veku je držala skozi Krašnjo zelo prometna »cesarska cesta«. Po francoski okupaciji (v zač. 19. stol.) je v Krašnji ustanovljena mitnica nadomestila ukinjeni vcčstoletni carinski urad v sosedni Podpeči. Tu so tedaj imeli kamniški meščani velike zaloge kožuhovine. Kože so tu kupovali vozniki, ter doma ali po poti prodajali. Izvažali so jih celo na Češko in Saško. Z u p-nija Krašnja (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 857 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Tomaža ap. Prvotna cerkev je bila zelo stara, na novo je posvečena 1739. Tloris tvori obliko križa. Cerkev ima dve stranski kapeli, kojih ena je bila 1863 podrta in na novo sezidana. Zvonik je bil prvotno zelo nizek in krit s skrilom, pozneje pa so ga dvignili in mu napravili s pločevino krito baročno streho. V cerkvi so trije oltarji, v njih slike Jan. Šubica. Križev pot je napravil slikar Leopold Layer, dva angela za veliki oltar pa akad. kipar Zaje. V zakristiji je star zvonec z vrezano letnico 1584. Iz prvotne podr. dobske prafare se je cerkev razvila kot samostojna duliovnija verjetno že pred 1341, gotovo pa pred 1363. L. 1519. je postala samostojen vikariat. Krašenjska prafara je mati sledečih sedanjih, 1787 izločenih, župnij: Blagovice, Češnjic, Št. Ožbalta in Zlatega polja. Župnija je pripadla 1518 ljubljanskemu stolnemu kapitlju, ki še danes izvršuje patronatske pravice. V K. rojeni: Burger Jožef (1800—1870), dekan, nabožni pisatelj, prevajalec sv. pisma NZ, metelkovec. Podmilšak — Andrejčkov Jože (1845—1874), pripovednik (spom. plošča na r. hiši). Loke, 268-39-29-9-1. Sr du Kamnik 27 km, so Brdo 6.5 km, žand Trojane 8 km, zdr Lukovica 8 km, fin o pTt Lukovica 6 km, š žup Blagovica 1 km, žel Domžale 15 km. Nm 380—400 m. Na dolgo raztreseno naselje ob drž cesti med Krašnjo in Blagovico. Zg. Loke spadajo že v obč. Blagovico. Leže ob cesti in na prisojnih obronkih. Kmetijstvo, mlin, kajžarji hodijo na dnino. Ob cesti kovačija, gost. in trgovina. Vas se prvič omenja 1558 v isti listini kot Vošče. V Sp. Lokah rojen Fran Maselj-Podlimbarski (1852-1917), stotnik v p. in pisatelj. Lukovica, 187-27-16-11-0. Sr du Kamnik 18 km, so š žup Brdo 0.5 km, žand zdr fin o pTt v kraju, žel Domžale 8.5 km. Nm ca 330 m. Vas leži ob drž. cesti Ljubljana—Celje, pri vstopu iz ravnine v Črni graben. Razporejena je ob cesti na severnem robu močvirne doline. Odcep ban. ceste na Sp. Koseze in Moravče, avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Za vnanjost vasi so značilni stari »furmanski« domovi z obsežnimi hlevi, sled nekdaj živahnega vozništva. Slabi pogoji za kmetijstvo, ki tu ni nikdar bilo glavna gospodarska panoga. Tudi izraba gozda le za domače potrebe. Obrtniki in gostilne s tujskimi sobami ter hlevi za voznike. Pet sejmov na leto. Letovišče in zdravilišče (zdravstveni dom). Prirodne kopelji v Radomlji. Lepi izleti (Limb. gora, Sv. Trojica). Prim. tudi Brdo. Upravno spadata pod Lukovico še kraj Selo in Podpeč. Selo (nm 337 m) je neznatno naselje ob drž. cesti na odcepu obč. poti na Brdo med Št. Vidom in Lukovico (mlin in žaga). Podpeč pa je malo naselje ob drž. cesti tik v. od Lukovice. Kraj nima poljedelskega značaja, temveč je nastal v zvezi z nekdanjo slovito poštno in mitniško postajo. Obrtniki, mlini, žaga, opekarstvo, kamnolomi. Gostilna s sobami za tujce. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi, o čemer pričajo izkopani predmeti iz liallstattske dobe (v Nar. muzeju v Ljubljani). V rimski dobi je vodila mimo znamenita cesta Emona (Ljubljana)—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje). Važno rimsko postajo »Ad publicanos« imamo iskati ravno v bližini Lukovice in Podpeči. Tudi v novem veku je bila Podpeč pomembna postojanka v Črnem grabnu, ko so popravili staro rimsko cesto, posebno pa še od začetka 18. stol., ko so cesto okoli 1. 1725,—1727. na novo zgradili. V Podpeči je obstajala mitnica, last deželnega kneza, ki je izročal njeno uprayo vicedomu, a ta je tu postavljal oskrbnike. Prvi znani zakupnik Andrej Salittinger se omenja 1538. Iz visoke zakupnine sklepamo, da je moral biti promet jako živahen. Odkar je nadvojvoda Karel 1573 upeljal redni poštni (peš) promet med Gradcem in Ljubljano, je Podpeč tudi važna poštna postaja, ki je bila okoli 1585 združena z mitnico. V Valvasorjevi dobi je bila tu edina poštna hiša na Gorenjskem in_poleg Ljubljane gotovo tudi več stoletij najvažnejša poštna postaja. Prvotno peš pošto in pozneje (od 1585) tedensko ježno pošto je zamenjal 1730 prevoz za ljudi in blago enkrat na teden. V dobi francoske okupacije (1809) je carinski urad prenehal in ni več oživel. Mitnice ob cestah so se po cestnem patentu 1810 in dvornem dekretu 1821 združile z mitnicami ob mostovih. Podpeški urad sta zamenjali novi mitnici pri bistriškem mostu na Viru in Krašnji. V Podpeči je ostala le še poštna postaja, katere zakupniki so se pogosto menjali. L. 1867. so jo premestili v bližnjo Lukovico, kjer je še danes. V tej dobi je itak trojanska cesta izgubila na svojem pomenu, njeno vlogo je prevzela 1849 otvorjena železnica po dolini Save. Danes spominja na znamenito postajo v Podpeči samo še enonadstropna hiša z večjim gospodarskim poslopjem, last graščaka Antona Kersnika. Mala Lašna, 22-4-3-1-0. Sr du Kamnik 24 km, so Brdo 6.5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 5 km, žel Domžale 14 km, š žup Zlato polje 1 km. Nm ca 700 m. Neznatno naselje na visoki kraški planoti med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Precej težak dohod z vozom, 5 km od drž. ceste pri Lukovici ali 4 km od ban. ceste v Tuhinjski dolini. Gospodarstvo kot v Zlatem polju. Obrše, 48-10-8-2-0. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 5 km, žel Domžale 13 km, š žup Zlato polje 2 km. Nm 540—580 m. Vas je raztresena po položnem prisojnem svetu v vznožju apniških pobočij Velinka (809 m). Dohod mogoč z vozom po obč. poti 4 km od drž. ceste pri Lukovici. Gospodarstvo kot v Zlatem polju. Podgora, 53-9-5-1-0. Sr du Kamnik 23 km, so Brdo 6 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 6 km, žel Domžale 15 km, š žup Zlato polje 0.5 km. Nm 555 m. Lega, dostop in gospodarstvo glej Zlato polje, ki leži v neposredni bližini. Prapreče, 40-12-8-3-1. Sr du Kamnik 18 km, so š žup Brdo 1 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 1 km, žel Domžale 9 km. Nm 347 m. Vas, sestoječa iz Zg. in Sp. Prapreč, leži na najnižjih obronkih nad močvirno ravnino ob Radomlji, 1 km jv. od Lukovice. Skozi Sp. Prapreče vodi obč. cesta 1. reda iz Lukovice v Moravče, zato je mogoč dostop z vsemi vozili. Tla ilovnata in za kmetijstvo precej ugodna. Gozd le za domače potrebe. V Spodnjih Praprečah izdelovanje opeke. Podr. cerkev sv. Luka je stara, enotno zgrajena gotska stavba s 3 ladjami iz začetka 16. stol. (okoli 1520). Hrani mnogo starinskih slik iz 1522 (v presbiteriju) in 1524 (j. ladja). Predstavljajo prehodno dobo iz gotike v renesanso. »Centralna komisija« na Dunaju jo je dala kot zgodovinsko znamenitost 1910 popraviti. Tu rojen dr. Capuder Karel (r. 1879), prof. v p., zgodovinar in politik. Preserje (pri Sp. Kosezah), 37-8-7-1-0. Sr du Kamnik 16 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 7 km. Nm ca 380 m. Vas leži na domala ravnem prevalu, 1 km od ban. ceste pri Sp. Kosezah. K njej spada zaselek Vrhe. Dostop po obč. poti z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Proda se nekaj živine; perutnine in jajc. Preserje (pri Zlatem polju), 50-7-6-1-0. Sr du Kamnik 19 km, so Brdo 3 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 10 km, š žup Zlato polje 2.5 km. Nm ca 620 m. Leži na sončni strani širokega slemena, ki loči globoko vrezani grapi potokov Vrševnika na j. in Rovšice na sz. Dohod z vozom 4 km od drž. ceste pri Lukovici. Gospodarstvo kot v Zlatem polju. Prevalje, 37-10-6-4-0. Sr du Kamnik 16 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2.5 km, žel Domžale 5 km. Nm ca 340 m. Vasica leži na terasi le malo vstran od ban. ceste Prevoje—Moravče. Dostopna z vsemi vozili. Prodaja sadje, jajca in perutnino v Ljubljano. Prevoje, 304-63-28-22-14. Sr du Kamnik 15 km, so žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2.5 km, žel Domžale 6 km, š Št. Vid 1.5 km. Nm 324—330 m. Vas, h kateri spada zaselek Zaboršt, leži na široki ilovnati terasi, med močvirno ravnico ob Radomlji in ob Zelodniku, a hkrati veže osameli grič Krtino (365 m) z gozdnatim hribovjem na s. Izrazit tip cestne vasi, ki se je razvila na dolgo ob stari cestni zvezi Ljubljanske in Celjske kotline. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Odcep ban. ceste v Moravče. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja mleka in mlekarskih izdelkov vse okolice po Mlekarski zadrugi, predvsem v Ljubljano. Prodaja sadja, perutnine in jajc v Ljubljano in Domžale. Gozd (pretežno bor in bukev) le za domačo porabo. Obrtniki, gostilne s prenočišči za tujce (»furmanski domovi«). Pri Zaborštu opekarna. Tu rojen: dr. Zupan Jakob (1785—1852), prof. sem., slavist, janzenist. Rafolče, 150-30-16-12-2. Sr du Kamnik 10 km, so š žup Brdo 1 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 1.5 km, žel Domžale 8 km. Nm 367 m. Tesno sklenjena vas leži na prvih sončnih obronkih živahno razrezanega hribovja nad dolino potoka Vrševnika v. od Lukovice. Dostop je možen tudi z avtom po obč. poti, 1.5 km od drž. ceste v Št. Vidu pri Lukovici, ilovnata zemlja. Kmetijstvo. Mleko oddajajo v zadr. mlekarno v Prevoje. Prodaja sadja in deloma živine v Ljubljano. Gozda je sicer precej, a ni prvovrsten (pretežno bor in bukev), prodaja lesa neznatna. n Nekaj obrti. Gostilne s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Katarine, dev. muč., preprosta baročna prezidava. Hrani znamenit mali zvon, vlit okoli srede 16. stol., po tradiciji iz starih novcev v livarni na Trojanah (darilo Celjske grofice). Odtod doma Rape Andrej (r. 1872), ban. šol. nadz. v Lj. v p., mladinski pisatelj. Sp. Koseze, 48-7-6-1-0. Sr du Kamnik 16 km, so Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 7 km, š žup Brdo 2.5 km. Nm ca 350 m. Vas leži na valovitem svetu, % km od ban. ceste Lukovica—Moravče, dostopna z vsemi vozili. Kmetijstvo. Prodajo nekaj živine, perutnine in jajc v Ljubljano. Izraba gozda nepomembna. Nekaj obrtnikov. Podr. cerkev sv. Lavrencija. Precej prenovljena stavba iz 16.—17. stol. Tu rojen Jovan Vesel-Koseski (1798—1884), višji fin. svetnik, izredno plodovit pesnik in prevajalec. Straža, 36-5-3-2-0. Sr du Kamnik 9 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2.5 km, žel Domžale 10 km. Nm 480 m. Prisojno selišče na podolgovatem hrbtu nad Rafolčami. Dostop z vozom 3 km od drž. ceste pri Št. Vidu. Kmetijstvo. Gozd malone le za domačo potrebo. Št. Vid pri Lukovici, 130-28-11-10-5. Sr du Kamnik 15 km, so žup Brdo 1.5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 1.5 km, žel Domžale 6.5 km, š v kraju ust. 1836, 2 odd. Javna knjiž., PJS, Gas., pev. d. »Zarja«, Brdo. Nm 323 m. Večji del vasi leži nekoliko vstran od drž. ceste Ljubljana—Celje ob potoku Radomlji. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Poljedelstvo radi močvirnih tal slabo uspeva, nekoliko bolje živinoreja. Prodaja živine v Ljubljano, Kranj in na Bled. Mleko oddajajo v zadr. mlekarno v Prevoje ali prodajajo v Ljubljano, ki kupuje tudi perutnino in jajca. Trgovci, gostilne s sobami za tujce in letoviščarje. Ekspozitura Št. Vid (dek. Moravče, škof lj ubij.). Cerkev sv. Vida je bila zgrajena 1749 v preprostem baročnem islogu. Bila je prvotno podružnica, od 1790 vikariat, od 1823 pa ekspozitura brdske župnije. Odtod doma dr. Beuk Stanislav (r. 1875), naravoslovec, nač. prosv. odd. v p. v Ljubljani. Trajava, 100-18-10-4-4. Sr du Kamnik 19 km, so Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 1.5 km, žel Domžale 9.5 km, š žup Krašnja 2.5 km. Nm 340 m. Naselje, h kateremu spada v hribih zaselek Brezje, je raztreseno v bližini drž. ceste, kjer se v Črni graben iztekata stranski dolinici ob Drtijščici in ona izpod Zlatega polja. Nekaj kmetijstva, mlin, kamnolomi. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi, na kar kaže krajevno ime Gradišče. Trnovče, 116-25-20-5-0. Sr du Kamnik 21 km, so Brdo 5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 5 km, žel Domžale 14 km, š žup Zlato polje 1.5 km. Nm 540—580 m. Vas se razprostira po širokem prisojnem hrbtu v vznožju strmega apniškega pobo.čja Velinka (809 m). Dostop z vozom 3 km od drž. ceste Ljubljana— Celje. Gospodarstvo kot v bližnjem Zlatem polju. Videm, 34-5-5-0-0. Sr du Kamnik 16 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 7 km. Nm 329 m. Majhno naselje ob križišču cest iz Lukovice in s Prevoj v Moravče. Gospodarstvo kot v Sp. Kosezah. Vrba, 105-20-6-11-2. Sr du Kamnik 15 km, so žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 6.5 km, š Št. Vid 0.5 km. Nm 321 m. Vas leži na robu poplavnega ozemlja Radomlje pod Prevojami. Razvrščena je v obcestni obliki ob obč. poti, pravokotno na ban. cesto Prevoje—Moravče, K km od Prevoj. Dostopna za vsa vozila. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj živine, perutnine in jajc se proda v Ljubljano. Mleko oddajajo v prevojsko zadružno mlekarno. Gozd krije komaj domače potrebe. V tej vasi je 1428 dobil v fevd kmetijo kamniški meščan Viljem. Vrh, 95-14-14-0-0. Sr du Kamnik 23 km, so Brdo 7 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 23 km, žel Domžale 15 km, š žup Krašnja 3 km. Nm 680 m. Vas leži na obli kopi v skrilavem hribovju nad Krašnjo, 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Dostop le z vozom. Kraj, kakor tudi k njemu pripadajoči zaselek Lisičje, živi od kmetijstva. Sadje, prodaja lesa. Vrhovlje, 78-13-12-1-0. Sr du Kamnik 10 km, so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2 km, žel Domžale 8.6 km. Nm ca 400 m. Prisojna in zatišna vas nad obč. cesto, ki vodi od Lukovice v Rova. Pripada ji še zaselek na Rjavici. Dostop z vozom, 2 km od drž. ceste v Št. Vidu pri Lukovici. Poljedelstvo, živinoreja. Prodaja živine in sadja (jabolk) v Ljubljano, perutnine in jajc tudi v Kamnik. Mleko prevzema mlekarna v Radomljah. Lepi gozdovi (smreka, bor, listovci). Zlato polje, 99-14-9-5-0. Sr du Kamnik 23 km, so Brdo 5 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 5 km, žel Domžale 13 km, š žup v kraju. Šola ust. 1912, 1 odd. Nm ca 560 m. Ima prijetno sončno lego na skrilastih tleh v zavetju strmega pobočja kraške La-šenjske planote. Dostop z vozom, 3 km od drž. ceste Ljubljana —Celje v Črnem grabnu, ali približno istotoliko od ban. ceste pri Šmartnu v Tuhinjski dolini. Poljedelstvo, živinoreja. Dobro uspeva sadje (jabolka, hruške, slive, češnje), ki ga prece| prodajo v Ljubljano. Gozd (pretežno listovci) samo za domačo po- rabo. Hvaležna, še malo znana izletna točka (1K ure iz Lukovice). V vasi je gostilna. Župnija Zlato polje (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 405 duš. Pokopališče. Župno cerkev sv. Marije Magdalene prvič omenja seznam cerkv. dragocenosti iz 1526. Sedanja stavba (barok) iz 1770 dokaj skromna. Bila je najprej podr. dobske, pozneje krašenjske prafare. L. 1787. ustanovljena lokalija, ki je bila 1876 povzdignjena v župnijo. Znojile, 14-2-2-0-0. Sr du Kamnik 19 km. so š žup Brdo 2 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 2.5 km, žel Domžale 10 km. Nm 504 m. Leže na dolomitnem slemenu sv. nad Lukovico. Dostop z vozom 1 km od drž. ceste v Lukovici. Kmetijstvo (2 kmetiji). Zirovše, 42-8-7-1-10. Sr du Kamnik 23 km, so Brdo 7 km, žand zdr fin o pTt Lukovica 7 km, žel Domžale 15 km, š žup Krašnja 2 km. Nm 380—420 m. Raztreseno naselje v Črnem grabnu v. od Krašnje. Gospodarski značaj kot v Lokah in Podsmrečju. Občina Mengeš Preb. 2262, hiš 426, posest. 251, koč. 149, najem. 66. Površina 2064.69 ha: njiv in vrtov ca 929.56, trav in paš. ca 251.12 sadovnjakov ca 16.34, gozdov ca 796.94, ostalo 70.73. Srednja Pešata loči občino v dva dela: Mengeško polje in skoraj neposeljene sv. izrastke Rašice (nad trgom 433 m) s s. odtod zase stoječim Debelim vrhom (v Bukovškem hribu, 445 m). Vse tri naselbine stoje ob glavnih prometnih potih in ob Pešati, ki predstavlja z malim desnim dotokom edino tek. vodo. Gospodarski temelj daje občini obdelovanje zemlje; druge gospodarske panoge so se nanj oprle, ne da bi ga premaknile. Kmetijstvo si je ustvarilo 3 gosp. proge: na v. izredno obsežne njive, pri hišah vrtove in travnike (le K poljske površine), na z. v gričih gozd s praprotnicami. Prst nad gruščem je različno plitva in rodovitna; nevarna ji je suša. Mlajšega postanka je vodnata zemlja ob Pešati z glinastimi naplavinami, dočim v hribovitem svetu prevladuje ilovnata prst nad peščenim apnencem. Polje je prikladno za žito ter za druge hranilne in krmilne rastline. Na prodaj gre 5—10 vagonov krompirja in okrog 10.000 kg fižola, dočim morajo moko deloma uvažati. Živinoreja daje na trg največ mleka, mesa izvažajo malo, iz jelovega in mešanega gozda prodajajo gozdne sadeže, les se močno izčrpa v domači rabi. Slično velja za sadjarstvo, perutninarstvo in rejo čebel. Industrija je omejena na trg in ima z obrtjo drugi najmočnejši delež pri preživljanju občanov. Največja delavnost je razvita v lesni, stavbarski in oblačilni stroki (klobučarstvo, zlasti pa slamnikarstvo, organizirano tudi na zadružni podlagi, čedalje bolj zaostaja), zastopana je dobro še hranilna, gostilniška, vrtnarska in mala obrt. Domače vodne pogonske sile so šibke in jih v veliki meri izpopolnjuje elektrika. Kljub temu, da se občine dotika kamniška žel. le na meji in je do drž. ceste na Trzinu povp. 4 km daleč, so prometne razmere dosti ugodne. Od ban. ceste vodijo cestne zveze k žel. postaji in Radomlje, na Homec, Moste—Cerklje—Kranj, na Bukovico—Vodice in Rodico —Domžale. Srečna lega selišč je vzrok, da ostaja kraj miren, prahu malo, dostopen gozdnemu hladu in soncu, pripraven za zmeren tujski promet. Izletnike privablja pokrajinska prikupnost kraja, mogočne in zanimive zgradbe, bogate starinske posebnosti in lepa okolica. Dobeno, 63-13-11-1-0. Sr so du Kamnik 12—15 km, žand o pTt š žup Mengeš 5 km, zdr fin Domžale 6 km, žel Trzin 4 km. Nm 375—525 m. Je edina naselbina na položnih policah v v. pobočju Rašice. Zavzema tri raztresene skupine hiš: Zgornje, Srednje in Spodnje Dobeno. Radi prisojne lege dober poljski pridelek, glavna vrednost v gozdnem in sadnem drevju. Radi jelovine ugodno za čebelarstvo. Tih in ljubek kraj z lepim razgledom, ki ga radi obiskujejo izletniki in smučarji (izletniški dom s prenočišči). Dostop z vozom iz Trzina ali Loke (dobro uro), do Rašice Y< ure. Loka pri Mengšu, 433-93-43-35-16. Sr so du Kamnik 9 km, žand o pTt š žup Mengeš 2 km, zdr fin Domžale 3 km, žel Trzin 2 km. Nm 305 m. Velika vrstna vas med Mengšem in Trzinom, Vn km z. od ban. ceste; hiše se drže starejše ceste ob nizkem levem bregu Pešate, le par samotnih domov in podr. cerkev je umaknjenih med precej močvirnate travnike na desni breg (zaselek na Gmajni). Vsestransko razvito kmetijstvo oddaja na trg, zlasti v Ljubljano, dnevno ca 1001 mleka, obdobno pa govedo, prašiče, jajca in perutnino, malo poljskih pridelkov. Obrt dela večinoma za vaško uporabo, delavski sloj je šibak. Vas se ponaša z enim najlepših in najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji (Habah ali Jablje). Sezidali so ga 1530, konec 16. ali v začetku 17. stol. prezidali, okrog 1745 renovirali. Današnji lastniki gradu in posestva so baroni Lichtenbergi. Ima še močne arhitekturne znake iz gotske dobe, prezidava v baročnem slogu (17. stol.) je harmonična z njo, izredno pozornost pa vzbujajo freske, slikane imitacije gobelinov, oprava in slike v notranjščini, največ iz 18. stol. Velika obednica spada SREZ KAMNIK med najlepše baročne slikane prostore naših gradov, krasna je knjižnica in drugi prostori v I. nadstropju do »kitajske sobe«, v enotni opremi (1745) z razkošjem motivov. Med slikami je 6 podob (delo H. A. "VVeisenkirclierja) in pomembni portreti Liclitenbergov. Podr. cerkev sv. Primoža in Felici-jana, muč., prvič omenja 1526 zapisnik cerkv. dragocenosti. Cerkev ima vidne ostanke prvotne gotske arhitekture v z. steni; baročno predelana je bila 1751, prenovljena pa 1895. V zvoniku s korenasto streho je srednji, z reliefi okrašen zvon še iz gotske dobe. Na j. steni Koželjeva freska sv. Krištofa in grb Liclitenbergov. Oprava iz 17. in 18. stol., deloma prav lična (omara v zakristiji). Mengeš, trg, 1476-258-160-98-48. Sr so du Kamnik 8 km, žand 0 pTt š žup v kraju, zdr fin Domžale 4 km, žel Jarše—Mengeš 2.5 km. Sola ust. 1835, 6 odd. Obrt. nad. š. SKJ, JS, Kat. prosv d., Strel, druž., Godb. d., Gas., PSVD. Nm 318 m. Največja naselbina ob ban. cesti Trzin—Kamnik, zvečine na levem bregu Pešate. Nad 2 km dolga vrsta večinoma moderniziranih poslopij, ki so se jim po stavbinskem slogu deloma prilagodile tudi novejše industrijske zgradbe, se loči v dva nepretrgana dela Severni, Veliki Mengeš se začenja ob križišču cest na Moste, topole, Kriz, se zgosti najbolj v loku ob mogočnem drugem cestnem križišču (na Kamnik in 3 v. smeri) in preide ob večjem zavoju (odcep stare ceste) v Mali Mengeš. Ta se razdeli v dve obcestni skupini, tretja ob Pešati je slabo razvita. Gospodarskemu napredku se zna trg prilagoditi tako zmerno, da prenese tudi težke krize. Kljub močni industriji in obrti, ki izrabljata največ domače sirovine in pridelke, mu daje glavno označbo kmetijstvo, ljudje z nestalnim zaslužkom so redki Kmetijski pridelki se prodajajo in uporabljajo največ doma. 1 rg je gospodarsko središče za široko okolico. Blagovni in živinski sejmi so tu 7 krat na leto. V Malem Mengšu je že od nekdaj — posebno v Valvasorjevi dobi (17. stol.) — cvetela lončarska obrt. Izdelovanje peči, mizarstvo, klobučarstvo in prodaja gozdnih sadik. Mengeška tla so bila obljudena že v predzgodovinski dobi. Iu odkopane predmete iz latensko-keltske dobe hrani Nar muzej v Ljubljani. V starem veku je vodila v bližini Mengša znamenita rimska cesta iz Emone (Ljubljana) v Celeio (Celje), btaro rimsko postajo »Ad quartodecimum« (t. j. pri 14 mil miku) imamo iskati nekje ob Pešati. Tu so odkopali rimske predmete. 1899 so bila odkrita grobišča iz prve slovenske dobe na mestu sedanjega župmšča; izkopanine se odlikujejo z znamenitimi bronastimi ter bakrenimi uhani. Prvič se omenja naziv Mengeš 1154. Veliko je trpel kraj od turških napadov. 1528 so odbili zdruzeni Mengšam, Domžalci in Trzinci ropajočo tolpo 10.000 Turkov. Odlikovali so se Mengšani tudi v francoskih vojnah, ko so skupno z avstrijsko vojsko meseca septembra 1813 potolkli T rancoze pri bistriškem mostu in ujeli vojskovodjo Belottija. Tudi rokovnjaška nadlega, ki je pogosto vznemirjala prebivalstvo, še živi v ljudskem spominu. Požari so poškodovali Mengeš 1834 in 1861. Veliko je trpel trg v preteklosti tudi po povodnji. 1818 je rodbina Stare ustanovila mengeško pivovarno. Staro je mengeško šolstvo: zasebna šola izvira ze iz 1697, javna pa iz 1796. L. 1835. zgrajeno staro šolo uporabljajo danes za mežnarijo. V dobi slovenskega preporoda po 1848, so 1884 ustanovili v Mengšu Godb d., 1887 Bralno d 1897 Katoliško prosv. d. V tej dobi je bil Mengeš 17. junija 1867 povzdignjen v trg, ki je obsegel Veliki in Mali Mengeš Zgodovinsko znamenit je mengeški Novi grad, naslednik prvotnega Starega gradu, ki je nekdaj stal na hribu Gobovcu in je zdaj v razvalinah. Stari grad je sezidal po tradiciji vojvoda Mengo že v 8. stoletju. Bil je last oglejskih patriarhov, v zakupu so ga imeli Mengeški gospodje. Prvi znani gospod Ditrili Mengeški se omenja 1154. Mengeški gospodje se pogosto javljajo v listinah od 12. do 15. stol. 1250 se je mudil v gradu patriarh Bertold in koroški vojvoda Ulrik. Slednjemu je patriarh prepustil vse pravice do gradu. Mengeški gospodje so od sedaj sprejemali grad v najem od koroških vojvod in kasneje od avstr. vladarjev. Ko je v 1. polovici 15. stol. izumrl rod Mengeških gospodov, so Habsburžani dajali grad in posestvo v najem zakupnikom; od 16. stoletja so bili to Lambergi, posestniki črnelske in brdske graščine. Ker ti niso več stanovali v gradu, je začel razpadati, posestvo pa se deliti. Po tradiciji so pa grad razrušili že konec 15. stol. Turki, oz. grajska hči, ki je s smodnikom pognala v zrak grad, Turke in sebe. L. Raum-schliissel je 1625—1630 sezidal ob Pešati nov, sedanji mengeški grad, ki je obstajal že tedaj iz dveh poslopij. Grajski posestniki so se v 17. in 18. stol. hitro menjali. Sedanja lastnica, rodbina Stare, je grad 1840 popolnoma preuredila. Zadnjo preob-razitev je doživel grad po potresu 1895. Drugi mengeški, Rav-barjev ali Zgornji grad, je sezidal 1567 Jurij pl. Haller s. od sedanjega Staretovega gradu ob Pešati na mestu pristave ali dvorca Lambergov in Hohenvvartov. Tudi ta graščina je kasneje menjala mnogo lastnikov. Od 1839 je njegova lastnica rodbina Stare, ki ga je 1843 prenovila. Župnija Mengeš (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 3790 duš. Pokopališče. Prastara župnija, ena najstarejših na Slovenskem. Prvi znani župnik Konrad se omenja šele 1215. Njen prvotni obseg je bil ogromen. Župnija je segala do štajerske meje in je mati sledečih sedanjih župnij: Cemšenika, Črnuč, Dola, Domžal, Homca. Hotiča, Ihana Kolovrata, Save, Sv. Gore, Sv. Helene, Sv. Jakoba ob Savi, Sv. Planine, Št. Gotarda, Št. Lamberta, Vač in Zagorja. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici, od 1787 ljubljanski škofiji. Oglejski patriarhi so bili njeni cerkveni patrom do 1355, ko je patriarh Nikolaj izročil patronat avstrijskemu vojvodi Albrehtu II. in 1448 papež Nikolaj V. cesarju 1- rideriku 111. Cesar je potrdil 1462 župnijo s tedanjimi vika-nati cistercijanom v Dunajskem Novem mestu, ki so odtedaj pošiljali sem svoje vikarje. V zameno je pa dobil od tega samostana župnijo Sv. Petra v Ljubljani, katero so priključili novi ljubljanski škofiji. L. 1668. je kupil župnijo stiški samostan. Ta jo je 1731 prodal Jožefu pl. Schiffersteinu, župniku v Laa na Avstrijskem. Ko je izumrla rodbina Scliiffersteinov, so patronatske pravice prešle na verski sklad. Mengeški župniki so večkrat vršili posle gorenjskih arhidiakonov. O prvotni župni cerkvi sv. Mihaela nadang. nimamo podatkov. Od poznogotske stavbe, zidane okoli 15. stol. sta ohranjena presbiterij in masivni, zase stoječ zvonik, ki jle imel tudi obramben pomen v nekdanjem taboru, ki je danes porušen. Sodeč po prostornem in arhitektonsko uspelem stilu presbiterija, je bila v baročni slog 1740 v dobi Scliiffersteina prezidana cerkev lepa in mogočna. Iz nje je ohranjen krasen kip sv. Mihaela (18. stol.), danes na konzoli na desni strani. Baročna dvorana je imela do požara 1834 eno ladjo z vencem kapelic, od 1879 pa napravlja, po odstranitvi vmesnih zidov, vtis troladijske stavbe. L. 1906,—1908. je bila zgrajena nova renesančna fasada (arli. Vančaš), presbiterij regotiziran in poslikan (I. Jebačin), postavljen nov oltar (kipi Al. Tomana). Zadnja prenovitev 1933. Ladja in kapele imajo križne svode, nad štirioglatimi slopi visoko ogrodje; presbiterij ima 3 svode in triogelni zaključek, močna rebra, oprta na služnike z lijakastimi kapiteli, nova gotska slikana okna. Oprava je iz 18. stol., deloma nova, z umetniško ceno (kor, krstni kamen, prižnica). V presbiteriju stara gotska vdolbina, zaprta z lepimi vratci, in ostanki znamenitih fresk Janeza Ljubljanskega (okoli 1450, odkril dr. Štele). Zupnišče hrani več umetnin, zlasti slik J. S. Schifferja in L. A. Schliberja iz 18. stol. Razvaline cerkvice ob starem gradu dajo sklepati na obrise gotske zgradbe, ki jo je dal okoli 1886 podreti mengeški graščak N. Bonhomo. Steber Marije Brezmadežne na razhodu ceste v Kamnik in Kranj je postavil Mengeš 1857 v spomin na prestane težave, kugo in povodnji. Spominska plošča pisatelju Janezu Trdini na pročelju slamnikarske tovarne Štem-berger-Melitzer (od 1930), spomenik padlim vojakom na razpotju cest v Vel. Mengešu (od 1927). V M. rojeni: Hallerstein Avguštin SJ (1703—1774), misijonar na Kitajskem in astronom. Juvan Polonica, roj. Oražem (r. 1884), od 1908 članica Nar. gledališča v Ljubljani. Kuralt Franjo (1874—1921), pisec strok. kmet. člankov v slov. in hrv. listih. Trdina Janez (1830—1915), pisatelj basni, novel itd., znan posebno po »Bajkah in povestih o Gorjancih«. Vesel Ivan Vesnin (1840—1900), pisatelj, mnogo prevajal iz ruščine in biblije. Pristava, 155-35-25-10-2. Sr so du Kamnik 8 km, žand o pTt š žup Mengeš 0 km, zdr fin Domžale 4 km, žel Jarše—Mengeš 2.5 km. Nm 317—380 m. Mlajša naselbina, ki združuje gručo kmetskih hiš na desnem bregu Pešate nasproti Malemu Mengšu in raztresene hiše v območju gozdnih lazov proti zapadu. Poleg tovarn (za karton, opekarna) so tu nastanjeni gospodarsko najšibkejši sloji v občini. Radi deloma močvirne ilovnate zemlje žito slabo uspeva, močnejše je gozdarstvo in delavski zaslužek. Od ban. ceste največ 1V km. Topole, 135-27-22-5-0. Sr so du Kamnik 8 km, žand o pTt š žup Mengeš 1.5 km, zdr fin Domžale 4.5 km, žel Jarše—Mengeš 3 km. Nm 328 m. Vas v ravnini v. od Debelega vrha (445 m), od katerega jo loči zaviti tok Pešate; ob njej precej močvirni travniki. Do trga obč. cesta (2 km), do ban. ceste na Moste 0.5 km vaške poti. Goje enakomerno vse kmetijske kulture s precej močnim izvozom; nekaj delavcev. Občina Moravče Preb. 3820, hiš 699, posest. 541, koč. 134, najem 26 Površina 5778.06 ha: njiv in vrtov 1892.29, trav. in paš. 873.49, sadovnjakov 171 09, gozdov 2687.45, ostalo 153.74. Občina obsega vso Moravsko kotlino od vrhov (Limbarska gora 768 m, Vel. hrib 753 m), ki jo ločijo od Črnega grabna na s., do gorskih slemen (Murovica 740 m, Cicelj 817 m, Slivna 870 m), ki jo dele od Savske doline. Preko slemen na savsko stran sega le v območju vasi Dešen pod Slivno, na v. sega do razvodja med Drtijščico m Medijo, na z. pa ob Rači do njenega vstopa v Domžalsko ravnino. Tla so v nižjih legah, kjer prevladujejo glinaste in peščene terciarne plasti, precej rodovitna, dočim so v višjih apniških predelih v veliki meri kraška, kamenita in neugodna. Na z. segajo močno kraška tla prav do dolinskega dna. Mnogo intenzivneje so naseljeni in obdelani prisojni kraji s- 0(1 Drtijščice in Rače, dočim so osojna področja zasavskih hribov v ogromni večini pod gozdom (smreka, bor, bukev). Središče Moravške kotline ali Moravško dolino v ožjtm smislu tvori dokaj široka ravnica, preko katere teče Drtijščica, da si na njenem s. robu prebije pot v ozki soteski skozi hribovje do Radomlje v dolino Črnega grabna. Drtijščica je do nedavne regulacije tekla ipreko ravnice v neštetih ovinkih in jo često poplavljala. Zato je ta najnižji predel Moravške kotline vlažen in skoraj ves le v travnikih. Tudi druge ožje doline, kakor dolina Rače, so v travnikih, dočim so njive zgoraj na širokih terasah in planotah, vmesna pobočja pokriva gozd. Prebivalstvo občine je izrazito poljedelsko. V nižjih legah je gosto naseljeno, tu je gozd mestoma skrčen že do neznatnih ostankov, i ricle-lujejo vse vrste žita, krompir in fižol ter precej sadja, a skoraj vse le za domačo porabo. Živinoreja je precej razvita, mleko se skoro iz vseh vasi oddaja v zadružno mlekarno v Moravčah. Perutnino in jajca prevzemajo v veliki meri prekupcevalke za Ljubljano, deloma tudi za Zagorje. Gozdarstvo je močno, vendar domače lesne industrije razen nekaj manjših zag ni, hlode prodajajo v Domžale in Ljubljano, prav tako drva. Kot domača obrt je razvito pletenje slamnatih kit za tovarne slamnikov v Domžalah in okolici. Prometno je zvezana Moravska kotlina po ban. cestah z drž. cesto Ljubljana-Celje, z dolino Save preko Vač in z Zagorjem preko Kandrs. Do zelez-nice je za pešce najbližja pot preko sedla Grmac na Kresnice. Cešnjice, 177-36-28-6-2. Sr du Kamnik 20.5 km, so Brdo 10 km, žand o pT š žup Moravče 1.5 km, zdr Lukovica—Brdo 10 km, fin Lukovica 10 km, žel Domžale 14 km. Nm ca 36om. Vas stoji na le malo valoviti ravnini nad izvirnim delom potoka Rače. K njej spadajo še zaselki in samotne kmetije Dunaj, Grmače, Groblje, Hribce, Klen, Njive, Podbrdo Pozar-nica in Rigelj, ki pa so vsi raztreseni po apniskein hribovju proti j. do višine 700 m. Dostop po obč. poti 1 km od ban. ceste pri Moravčah. Preko Grmač (576 m) vodi stara obe pot iz Moravške kotline v Savsko dolino, najkrajši dostop iz teh krajev k železnici (ž. p. Kresnice). Poljedelstvo in živinoreja. Oddaja mleka v Mlekarsko zadrugo v Moravčah. Prodaja perutnine in jajc v Ljubljano. Veliki gozdovi (poleg smreke bor in bukev). Izvoz lesa v Domžale in Ljubljano. Grad Cešnjice so sezidali 1550 gospodje Galli s sosednjega Rozeka radi večje udobnosti. Lepo ohranjeni grad je danes last g Primca, davčnega uradnika iz Ljubljane. Iz C. doma Kos Tine (r. 1894), akad. kipar v Ljubljani. Dešen, 209-28-26-2-0. Sr du Kamnik 25.5 km, so Brdo 14 km, žand o pT š žup Moravče 5 km, zdr Lukovica—Brdo 14 km, fin Lukovica 14 km, žel Kresnice 5 km. Nm 540-580 m. Prisojna lega na položnem karbonskem svetu v zavetju strmega apm-škega pobočja Slivne (870m). Dostop z vozom od ban. ceste Moravče—Vače pri Drtiji (3 km) ali od ban. ceste Ljubljana— Litija pri Ribicah (3 km). K vasi spadajo zaselki in samotne kmetije Cvetež, Golezen, Planjava, Ušenišče, Uste in Zerenik, raztreseni pod prisojnimi pobočji Slivne do višine 700 m. Prištevamo ji tudi še zaselke in kmetije: Kovačije, Stance laze, Štebalija in Storovje, raztresene po kraških severozapadmh straneh Slivenske planote. „ , lr , Dole (pod Sv. Trojico), 17-4-3-1-0. Sr du Kamnik 16 km, so Brdo 6 km, žand o pT žup Moravče 5 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, žel Domžale 9 km. š Vrhpolje 3 km. Nm ca 330 m. Vasica leži na najnižjih obronkih tik j. nad potokom Raco, niti 1 km od ban. ceste v Moravče. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo. Prodaja jajc v Ljubljano. Zaslužek od gozda (bukev, jesen, gaber, smreka) je omejen na prodajo drv. Dole (pri Sv. Andreju), 78-16-14-2-0. Sr du Kamnik 16.5 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica— Brdo 5 km, fin Lukovica 5 km^žel Domžale U km. Nm ca 380 m. Vas tvorijo kmetije, raztresene posamič po prisojnem kraškem svetu ob ban. cesti med Imenjem in Moravčami. Večinoma mala posestva s slabimi življenjskimi pogoji. Tudi gozd (pretežno bor) ne nudi nikakih dohodkov. Drtija, 238-48-37-7-4. Sr du Kamnik 21.5 km, so Brdo 11 km, žand o pT š žup Moravče 2 km, zdr Lukovica—Brdo 10 km, fin Lukovica 10 km, žel Domžale 16 km. Nm 387 m. Vas leži tik jv. nad močvirnim dnom Moravške kotline v neposredni bližini ban. ceste Moravče—Vače. Dostop z vozom in avtom. Sem štejemo zaselke Belnek, Brinje, Dobravo, Gorico, Podbrdo, Stražo in Tržen. Poljedelstvo in živinoreja. Mleko prodajajo v zadr. mlekarno v Moravčah, svinje, perutnino in jajca pa v Ljubljano. Ribolov v Drtijščici. Kraj se omenja prvič 1444, ko je Margareta, vdova Ulrika Limbarskega (Lilienberger) podarila ključarjem cerkve v Drtiji neko zemljišče v Zideh pri Troja- nah. Zgodovinska znamenitost: grad Belnek. Prvotni lastniki so bili gospodje Limbarski. Ko so konec 15. stoletja izumrli, je grad prešel v last gospodov iz Loža. Od njili se 1512 omenja Jurij Ložki, nakar so se lastniki večkrat menjali. Danes je lepo ohranjeni grad last baronice Daublebsky-Eichheim iz Gradca. V reformacijski dobi (1598) so na tem gradu deželni sodniki ujeli Trubarjevega sina Felicijana, zadnjega superin-tendenta, ki se je seni zatekel iz Ljubljane. Podr. cerkev D. M. je bila prvotno najbrž grajska kapela. Za 1704 navajajo že v cerkvi 4 oltarje, sto let kasneje njeno posvečenje. Cerkev hrani Layerjevo sliko in J. Potočnikov križev pot. Ze 1418 so ustanovili limbarski graščaki pri cerkvi svoj beneficij. Dvorje, 35-6-4-2-0. Sr du Kamnik 16.5 km, so Brdo 6 km, žand o pT žup Moravče 3 km, zdr Lukovica—Brdo 5 km, fin Lukovica 5 km, žel Domžale 11 km, š Vrhpolje 2 km. Nm ca 340 m. Vasica leži na robu terase nad grapo Rače jz. od Sv. Andreja, le malo vstran ceste. Gospodarstvo kot pri Sv. Andreju. Mlini na Rači. Gora, 163-31-31-3-0. Sr du Kamnik 26.5 km, so Brdo 15 km, žand o Moravče 6 km, zdr Lukovica—Brdo 17 km, fin Lukovica 15 km, žel Kresnice 7 km, p š žup Vače 4 km. Nm 698 m (pri cerkvi sv. Florijana). Vas, h kateri spadajo zaselki Dol, Dolina, Log, Poljane in Selišče, je raztresena po neugodnih osojnih pobočjih Slivne od doline Drtijščice (n. pr. Dol, Log, Poljane), pa do najvišjih kraških planot pod Slivno (870 m), kjer lezi glavni del naselja s podr. cerkvijo sv. Florijana na Gori. Dohod z vozom 1—2 km od ban. ceste Moravče—Vače. Nekaj zaselkov leži tik ob cesti. Kmetijstvo, izkoriščanje gozdov, žage ob Drtijščici. Razgledna izletna točka ob poti iz Moravč k Sv. Neži na Slivni (833 m). Gorica, 60-10-5-5-0. Sr du Kamnik 19 km, so Brdo 8 km, žand o pT š žup Moravče 1.5 km, zdr Lukovica—Brdo 7 km, fin Lukovica 7 km, žel Domžale 12.5 km. Nm ca 360 m. Vasica leži na rahlo valoviti planoti med Moravško dolino in dolino Rače, tik poleg ban. ceste v Moravče. Dostop z vsemi vozili. Osnova terciarna, ilovnata. Kmetijstvo. Prodaja svinj, perutnine in jajc v Ljubljano. Pletenje kit za slamnikarsko industrijo. V bližini majhna opekarna. Goričica, 63-10-5-5-0. Sr du Kamnik 14.5 km, so Brdo 6 Km, žand o pT žup Moravče 5 km, zdr Lukovica—Brdo 5 km, fin Lukovica 5 km, žel Domžale 9 km, š Vrhpolje 3 km. Nm ca 340 m. Vasica leži v pobočju kraške planote nad klancem ban. ceste v Moravče, med Studencem in Sv. Andrejem. Kmetijstvo, prodaja jajc in perutnine v Ljubljano. Hrastnik, 56-9-7-2-0. Sr du Kamnik 27 km, so Brdo 15 km, žand o pT žup Moravče 6 km, zdr Lukovica—Brdo 14 km, fin Lukovica 14 km, žel Domžale 20 km, š Peče 3 km. Nm ca 610 m. Tesno strnjena vas na izraziti kraški planoti, ki je vložena v jv. pobočje Limbarske gore (768 m). Dohod mogoč z vozom 1.5 km od ban. ceste Moravče—Zagorje ali ca 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja prašičev v Moravče in Ljubljano in jajc ter perutnine v Ljubljano in v Zagorje. Veliki gozdovi (smreka, bukev). Večino lesa (hlodov) pokupijo moravski in domžalski lesni trgovci. Lepa razgledna točka na prehodni izletniški kombinaciji s Sv. Gore na Lim-barsko goro. V bližini podzemske jame. Hudej, 54-8-8-0-0. Sr du Kamnik 24.5 km, so Brdo 14 km, žand o pT š žup Moravče 5 km. zdr Lukovica—Brdo 13 km, fin Lukovica 13 km, žel Domžale 19 km. Nm ca 425 m. Majhen zaselek 0.5 km od ban. ceste Moravče—Zagorje jv. od Mošenika. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot v Mošeniku. Imenje, 68-12-12-0-0. Sr du Kamnik 15.5 km, so Brdo 5 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 4 km, fm Lukovica 4 km, žel Domžale 10 km. Nm 390 m. Vas stoji na valovitem kraškem svetu ob ban. cesti, ki vodi iz Prevoj mimo Sp. Kosez v Moravče. Kmetijstvo, prodaja jajc, perutnine m mleka. Na kraški planoti proti z. (Komovec 426 m) je sicer precej gozda (bor, bukev), ki pa daje le malo dohodkov. Kokošnje, 52-10-5-5-0. Sr du Kamnik 16 km, so Brdo 6 km, žand o pT žup Moravče 6 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, žel Domžale 9 km, š Vrhpolje 2.5 km. Nm ca 330 m. Leži na z. robu deloma kraške ravni med Račo m s. vznožjem Murovice (740 m). Dostop za vsa vozila 2 km od ban. ceste v Moravče. Kmetijstvo. Prodaja jajc v Ljubljano. Izkoriščanje iglastega in listnatega gozda (deske, drva). Konfin, 26-4-3-1-0. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 7 km, žand žel Domžale 10 km, žel Laze 6 km, zdr Lukovica—Brdo 7 km, fin Lukovica 7 km, o žup Moravče 9 kin, pT Dob 7 km, s Sv. Trojica 1 km. Nm 545 m. Kraj obstoji iz nekaj samotnih kmetij, raztresenih po strmem apniškem slemenu med Murovico (740 m) in Vrhom pri Sv. Trojici (526 m). Dostop z vozom 3.5 km od ban ceste v Moravče pri Zalogu ali 4 km od ban. ceste Ljubljana—Litija pri Dolskem. Tu preko, mimo Jemčevega znamenja (545) m), že od nekdaj važen prehod iz Moravske kotline na Posavje (s tem v zvezi ime). Danes tudi izletniško važna točka za kombinacije od Sv. Miklavža (741 m) in Cicija (817 m) preko Murovice k Sv. Trojici. Gospodarstvo glej Vrli pri Sv. Trojici. V kraju so le delno ohranjene razvaline nekdanjega gradu Koprivnik (Rabensberg), zvane tudi Stari ali Tovorov grad. Od grajskih lastnikov se omenjajo Ulšak (1214), Eber-hard (1262) in 1270 Bertold Koprivniški kot velik dobrotnik kartuzije v Bistri. Koprivniški so pozneje opustili grad in sezidali udobnejši Krumperk (obč. Dob). V Valvasorjevi dobi je bila koprivniška gospoščina v rokah zemljiške gosposke me-kinjskega samostana. L. 1782. je prešel grad pod kameralno upravo. V drugi polovici 19. stol. je postal posestnik Tovor, po katerem se je začel grad imenovati. Priimek Tovor izvira od omenjene tovorne poti (t. zv. »Velike ceste«), po kateri so tovorili blago iz Zasavja v Moravško dolino in dalje proti Štajerski. L. 1930. je kupil grajske razvaline domačin senator dr. Val. Rožič (f 1935). Na nekdanji grad še danes spominja ime zaselka Koprivnik pri Jemčevem znamenju in ondotne njive Koprivnica. Krašce, 95-16-11-5-0. Sr du Kamnik 17.5 km, so Brdo 7 km, žand o pT š žup Moravče 2 km, zdr Lukovica—Brdo 6.5 km, fin Lukovica 6.5 km, žel Domžale 12 km. Nm ca 370 m. Leže ob obč. cesti proti Vrhpolju, ki se tik od vasi cepi od ban. ceste v Moravče. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja. Od kmetijskih proizvodov se mleko oddaja zadružni mlekarni v Moravčah, jajca in perutnina pa prodaja v Ljubljano. Gozda prav malo (bor). Domača obrt: pletenje slamnatih kit. Gostilna za tujce. Križate, 51-9-7-2-0. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 19 km, žand o pT Moravče 10 km, zdr Lukovica—Brdo 18 km, fin Lukovica 18 km, žel Kresnice 8 km, š žup Peče 2 km. Nm 458 m. Vas, ki obsega tudi zaselke Kandrše, Muzgo, Prašnik in Reber, leži ob ban. cesti Moravče—Zagorje 2 km v. od Peč. V. od vasi pri Kandršah prekorači cesta razvodje med Drtijščico in Me-dijo. Tod je glavni prehod iz Moravške kotline na v. Vas živi od kmetijstva. Grad Križate ali Kržate je nanovo sezidal Mihael Sigismund pl. Brembsfeld, oskrbnik gospoščine Sv. Križa pri Komendi in Starega gradu v Kamniku. Ok. 1770 ga je kupil Val. Trtnik, kaplan v Mengšu. Ta je tu ustanovil beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika in s tem dal pogoje za duhov-nijo v Pečali. Grad je sicer še ohranjen, toda neobljuden in razpada. Moravče, trg, 362-64-56-3-5. Sr du Kamnik 19.5 km, so Brdo 9 km, žand o pT š žup v kraju, zdr Lukovica—Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Domžale 14 km. Šola ustanov. 1823, 10 odd. Gosp. nad. š., 2 javni knjiž. SKJ, PRK, PJS, JS, Pev. d., Gas., Kat. prosv. d., Strel, druž., D. za nar. zdravje. Nm 381 m. Trg leži v jedru terciarne Moravške kotline, na z. robu široke močvirne doline Drtijščice. V kraj privede ban. cesta, po kateri imajo Moravče avtobusno zvezo z Domžalami in Ljubljano. Tu se cepita ban. cesti v Zagorje in Litijo. Okrog farne cerkve so postavljene v četverokotnem tlorisu zgradbe političnih in cerkvenih oblasti, obrtniške hiše in gostilne. Upravno in gospodarsko središče pokrajine. Poljedelstvo in živinoreja. Gozdarstvo (smreka, bor, bukev). Obrt in trgovina (les, deželni pridelki). Šest sejmov na leto. Izhodišče za izlete na Limbarsko goro, k Sv. Miklavžu, Sv. Trojici itd. Zaznamovana pešpot (1V> ure) preko Grmač (576m)na žel. postajo Kresnice in Jev-nico. Gostilne s tujskimi sobami. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi; v Škofskem hribu (»Ajdovske jame«) so najbrž že Kelti kopali svinčeno rudo. Rimljani so imeli na tem mestu dva svinčena rudnika. Na rimsko dobo spominjajo tu odkopani predmeti: denar in dr. V okolici Moravč so živeli v srednjem veku številni kmetje svobodnjaki, kosezi ali kasazi imenovani. (Prim. imena vasi Sp. in Zg. Koseze!) V sred. in nov. veku se je v Moravčah razvila obrt, v 17. stol. predvsem suk-njarstvo. Z obrtjo so kmetje obogateli in se odkupili podložništva številnih gradov v moravški okolici. Tod mimo je vodila v tej dobi pomembna tovorna pot iz Ljubljane proti Štajerski. Po njej so tovorili predvsem živo srebro iz Idrije. V tej dobi razvite obrti in trgovine, so bile M. najbrž povzdignjene v trg. V novejšem času so tu veliko kopali kremenasti pesek za izdelovanje steklenih posod in za topilnice železa. Izvažali so ga predvsem na Štajersko in Češko. V Moravčah je nekdaj stal grad, o katerem danes nimamo sledu, le krajevno ime »Cebu-lovna« še spominja nanj. Grad so zgradili 1550 gospodje Galli s sosednjega Rožeka. Pozneje so graščinsko posestvo razprodali, grad je razpadel. Zgodovinsko znamenita je zbirka slik v župnišču. Na trgu nasproti cerkve spomenik v bližnji Zago-rici (obč. Kresnice) rojenega matematika Jurija barona Vega, odkrit 1906. Župnija Moravče (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 4690 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotna cerkev je bila prastara, sedanje baročne oblike je dobila 174U; večje predelave zlasti pri obeli zvonikih po potresu 1895. Učinkovito pročelje je dal cerkvi arh. Jeblinger R. Knzev pot (1751), glavna in nekaj drugih slik so Layerjevo delo. Župnija sega že v 12. stoletje. Prvi moravški župnik Vitiko je znan iz 1286. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 Ogleju, do 1787 goriški nadškofiji, od 1787 ljubljanski škofiji. Patronatske pravice so dobili 1485 avstrijski vladarji. Moravški župniki so bili v preteklosti zelo ugledni, pogosto arhidiakoni (namestniki oglej, patriarha) za Gorenjsko. Kot stara in znamenita župnija je postala tudi sedež dekanije. Iz nje je nastala sedanja župnija v Pečali. V reformacijski dobi se je tod zelo razširil Lutrov nauk; njegovi vneti pristaši so bili namreč graščaki številnih gradov v Moravški dolini. V njih se je novi nauk zelo dolgo obdržal, tako, da so imele protireformacijske komisije še 1642 z njim opraviti. Zelo je bila v Moravčah razširjena sekta skakačev, Štifta rjev in zamaknjencev z Gašp. in Lukom Golešem na čelu. V Moravčah rojen dr. Detela Fran (1850—1926), gimn. ravn., pripovednik in pisatelj, poet. realist, na rojstni hiši spominska plošča. Mošenik, 53-12-10-2-0. Sr du Kamnik 24 km, so Brdo 13 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 12 km, fin Lukovica 12 km, žel Domžale 18 km. Nm ca 390 m. Prisojna lega v vznožju Limbarske gore ob ban. cesti Moravče—Zagorje. II kraju spadata zaselka Brode in Podbreg. Kmetijstvo. Nekaj mleka prodaja v Zadr. mlekarno v Moravčah^ Prodaja svinj,' perutnine, jajc in bukovih drv v Ljubljano. Skozi vas pelje zaznamovana pot iz žel. postaje Kresnice na Limbarsko goro (1 Vi ure). Negastrn, 62-15-13-2-0. Sr du Kamnik 24 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, žel Domžale 18 km. Povpr. nm 480 m. Leži na prisojnih pobočjih skrilastega hribovja med Moravško kotlino in Crnim grabnom (dolino Radomlje). Dostop z vozom 4 km od ban. ceste v Moravčah ali (težji) 2 km od drž. ceste v Črnem grabnu. Kmetijstvo. Mleko se oddaja v mlekarno v Prevoje, perutnina in jajca pa prekupčevalcem v Moravče in Ljubljano. Izraba gozda (bukev, smreka). Peče, 176-28-17-10-1. Sr du Kamnik 27.5 km, so Brdo 17 km, žand o pT Moravče 8 km, zdr Lukovica—Brdo 16 km, fin Lukovica 16 km, žel Kresnice 9 km, š žup v kraju. Šola ust. 1884, 2 odd. Gas. Nm 452 m. Sklenjena vas v prisojni legi ob meji razgibanega terciarnega gričevja in strmih, zavetnili apniških pobočij Velikega hriba (753 m). Skozi vas vodi ban. cesta iz Moravč v Zagorje. K vasi spadajo zaselki Goričane (0.2 km proti jz.), Hleve (nad robom doline Drtijščice) m Reka (v vlažni dolini Zg. Drtijščice tik pod ban. cesto Moravče—Litija). Kmetijstvo, deloma obrt in trgovina. Kmetijske proizvode in drva v majhni meri prodajajo v Ljubljano in Zagorje. Izdelujejo še platno za domačo porabo. Gostilna s prenočiščem za tujce. Ob Reki mlin. Župnija Peče (dek. Moravče, skol. ljublj.) ima 350 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Laverjeva slika. Cerkev prvič omenja seznam cerkv. dragocenosti 1526. Prvotno je bila podružnica moravške pratare. Ud 1771 samostojna lokalija, od 1863 pa župnija. Podgorica, 22-7-5-1-1. Sr du Kamnik 30 km, so Brdo 19 km, žand o pT žup Moravče 10 km, zdr Lukovica—Brdo 18 km, fin Lukovica 18 km, žel Domžale 24 km, š Peče 2 km. Nm 473 m. Vasica leži na prisojnem pobočju terciarnega gričevja nad grapo Drtijščice, 2 km jv. od ban. ceste pri Pecali. Kmetijstvo gozdarstvo zadostujeta komaj domači potrebi. Dostop le z in vozom. Podoreh, 17-6-4-2-0. Sr du Kamnik 22.5 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica-Brdo 6 km, hn Lukovica 6 km, žel Domžale 17 km. Nrn^ca 400m Lezi v prisojni rebri nad samotno sotesko Drtijščice. Dostop z vozom po obč. cesti 3 km od Moravč. Gospodarstvo kot v Negastrni. Podstran, 38-6-5-0-1. Sr du Kamnik 18 km, so Brdo 7 km, žand o pT š žup Moravče 2 km, zdr Lukovica-Brdo 6 km fin Lukovica 6 km, žel Domžale 12km. Nm ca 390m. Vas tvori nekaj hiš, raztresenih sredi gozda ob zgornji ban. cesti Pre-voie—Moravče, j. pod Sv. Mohorjem (522m). Kmetijstvo kot v sosednjih vaseh! Odtod doma Oliban Anton (1824-1860), pesnik in narodop. pisatelj. t> , n i Pogled, 32-7-4-3-0. Sr du Kamnik 22.75 km, so Brdo 9 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica-Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Domžale 17 km. Nm 437 m. Razgledna lega na valoviti planoti nad s. zaključkom Moravške kotline. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste v Moravčah. Poljedelstvo, sadjarstvo. Oddaja mleka v zadr. mlekarno v Moravčah. Prodaja jajc, perutnine in sadja v Ljubljano. Izvoz lesa (hlodov, drv) v Ljubljano. Prekrnica, 72-14-12-0-2. Sr du Kamnik 18.5 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica-Brdo 5 km, fin Lukovica 5 km, žel Domžale 13 km. Nm ca 430 m. Vas leži na široki kraški planoti med dolino Drtijščice in ban. cesto v Moravče. Od te ceste ni oddaljena niti t km, a dostopna le z vozom. Prebivalstvo živi od kmetijstva. Nekaj perutnine, jajc in sadja prodajajo v Ljubljano. Pretrž, 48-7-5-2-0. Sr du Kamnik 29.5 km, so Brdo 19 km, žand o pT Moravče 10 km, zdr Lukovica—Brdo 18 km, fin Lukovica 18 km, žel Kresnice 9 km, š žup Peče 2 km. Nm 507 m. Vas, h kateri spada tudi zaselek Topole, leži ob ban. cesti Moravče—Zagorje in sicer na s. robu razgibanega terciarnega sveta v zavetju bolj strmih apniških pobočij. Kmetijstvo, ki pa krije le domače potrebe. Odtod doma dr. Mal Josip (roj. 1884), ravnatelj muzeja v Lj., zgodovinar. Rudnik, 15-4-3-1-0. Sr du Kamnik 20.5 km, so Brdo 9 km. žand o pT š žup Moravče 1 km, zdr Lukovica—Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Domžale 14 km. Nm ca 350 m. Zaselek ob pregibu valovite terase 1 km od Moravč. Kmetijstvo kot v sosednjih vaseh. Sledovi nekdanjega rudarstva, o katerem priča ime kraja, niso ohranjeni. Selo; 63-12-8-4-0. Sr du Kamnik 15.5 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 5 km, fin Lukovica 5 km, žel Domžale 10 km. Nm 336 m. Precej raztresena vas na s. strani ban. ceste Zelodnik—Moravče. Kmetijstvo, sadjarstvo. Soteska, 57-12-9-2-1. Sr du Kamnik 21.5 km, so Brdo 9 km, žand o pT š žup Moravče 2 km, zdr Lukovica—Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km. žel Domžale 16 km. Nin ca 370 m. Vas leži na s. robu Moravske kotline tam, kjer jo zapusti potok Drtijščica in vstopa v svojo dokaj tesno sotesko med Limbarsko goro (768 m) in Sv. Mohorjem (522 m). Dostop po obč. cesti 1.25 km iz Moravč za vsa vozila. Gospodarstvo kot v bližnjem Pogledu, poleg tega še mlini na Drtijščici. V bližini so pred 50 leti kopali premog. Spodnja Dobrava, 35-7-5-2-0. Sr du Kamnik 17.5 km, so Brdo 12 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica— Brdo 11 km, fin Lukovica 11 km, žel Domžale 17 km. Nm ca 380 m. Neznatno naselje ob zgornji cesti Prevoje—Moravče, s. od vasi Krašce. Kmetijstvo krije domače potrebe. Spodnja Javorščica, 54-10-9-1-0. Sr du Kamnik 19.5 km, so Brdo 9 km, žand o pT žup Moravče 5 km, zdr Lukovica—Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Laze 6 km, š Vrhpolje 2 km. Nm ca 510m. Izrazito hribovska vas na apniških pobočjih Muro-vice (740m). Dostop z vozom 2km od ban. ceste pri Sv. Andreju. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Perutnino in jajca prevzamejo prekupčevalci za Ljubljano. Veliki gozdovi (smreka, bukev, javor). Pletenje slamnatih kit za domžalske tovarne. Spodnji Tuštanj, 90-22-15-5-2. Sr du Kamnik 19 km, so Brdo 7 km, žand o pT žup Moravče 3 km, zdr Lukovica—Brdo 7 km, fin Lukovica 7 km, žel Laze 10 km, š Vrhpolje 1.5 km. Nm 366 m. Leži na valoviti ravni s plodno terciarno osnovo. Dostop tudi z avtom po obč. poti 1 km od ban. ceste pri Moravčah. Kmetijstvo. Oddaja mleka v Moravče, jajc in perutnine v Ljubljano. Posestniki so lastniki lepih gozdov na Mu-rovici (740 m) in Ciciju (817 m). Pletenje slamnatih kit. Stegne, 46-9-7-2-0. Sr du Kamnik 16 km, so Brdo 7 km, žand o pT žup Moravče 5 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, žel Domžale 10 km, š Vrhpolje 2 km. Nm 361 m. Vas leži med plitvimi kraškimi vrtačami povrhu planote med grapo Rače in s. pobočjem Murovice (740m). Dostop z vozom 1 km od ban. ceste v Moravče. Kmetijstvo, sadjarstvo. Prodaja jajc in drv v Ljubljano. Več mlinov na Rači. Izdelovanje slamnatih kit za Domžale. Sv. Andrej, 31-6-4-2-0. Sr du Kamnik 17 km, so Brdo 7 km, žand o pT š žup Moravče 2.5 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6.5 km, žel Domžale 11.5 km. Nm 353 m. Mala vasica na robu deloma kraške planote, nad strmo vrezano grapo malega dotoka Rače. Dostop z vsemi vozili, 0.4 km od ban. ceste v Moravče. Kmetijstvo. Oddaja mleka v moravško zadružno mlekarno, perutnine in jajc prekupčevalkam za Ljubljano. Gozd (večinoma bor) je za domačo porabo. Pod cerkvijo zanimiva kraška Vetrna jama. Podr. cerkev sv. Andreja. Cerkev spada med najstarejše in najlepše cerkvene stavbe v Moravški dolini. Domnevno je bila prvotno farna cerkev moravške prafare. Prvič jo omenja šele seznam cerkv. drag. 1526. Cerkveno obzidje je ostanek nekdanjega obrambnega tabora. Znamenita je cerkev radi kupole, ki predstavlja posebno redkost, in radi starinskih slik. Slika sv. Andreja Metzingerjeva (?). Cerkvena oprava je mlajšega postanka, presbiterij prizidan. Sv. Mohor, 8-2-1-1-0. Sr du Kamnik 22.5 km, so Brdo 8 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 9 km, fin Lukovica 9 km, žel Domžale 14 km. Nm 522 m. Neznatno naselje pri cerkvi sv. Mohorja na strmi dolomitni kopi jv. nad sotesko Drti jščice. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste v Moravčah. Hvaležna izletniška točka, združljiva z obiskom bližnjega gradu Rožeka (1 uro iz Moravč). Prvotno z močnim obzidjem in obrambnimi stolpi zelo utrjeni grad je danes v raz- valinah. Od prvotnih lastnikov Gallov je prvi znan Konrad Gall (1365). Galli so bili vneti protestanti; v gradu so imeli luteransko kapelo in zraven grobnico, v katero so pokopavali člane svoje rodbine in ugledne protestante tudi od drugod (iz Ljubljane etc.). Grad je začel v 17. stol. razpadati; graščaki so se preselili v ugodnejše nove gradove: Cešnjice in Moravče. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata je znana že iz 16. stol., oprava je mlajša. Sv. Valentin, 204-28-23-4-1. Sr du Kamnik 26.5 km, so Brdo 16 km, žand o pT š žup Moravče 8 km, zdr Lukovica—Brdo 16 km, fin Lukovica 16 km. žel Domžale 22 km. Nm 768 m. Kraj je raztresen po kraških pobočjih Limbarske gore (773 m). Poleg naselja pri romarski cerkvi Sv. Valentina na vrhu Limb. gore obsega še zaselke in kmetije Globočico, Hruško, Mrzovec, Planino, Pristavo, Ravne, Šijo in Vodice. Precej težak dostop z vozom, 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje in 4 km od ban. ceste Moravče—Zagorje. Kmetijstvo. Prodaja svinj, perutnine in jajc, pretežno v Ljubljano. Prodaja lesa (hlodov, drv) bližnjim lesnim trgovcem. Domača obrt: pletenje slamnatih kit za tovarne slamnikov v Domžalah. Limbarska gora je slovita božja pot in priljubljena izletniška točka. K njej vodijo zaznamovane poti iz Krašnje (avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem), Moravč ter od žel. p. Jevnica in Kresnice. Pri cerkvi gostilna s tujskimi sobami. Idealni smuški tereni. Na gori je nekdaj stal Limbarski grad (Lilienberg). O gradu že v Valvasorjevi dobi ni bilo dosti sledu. Grad je bil last Limbarskih gospodov, od katerih se 1156 in 1188 navaja prvi znani Vitigo. V 13., 14. in 15. stol. pogosto srečavamo Limbarske. Zadnjega Limbarskega gospoda so konec 15. stol. ubili kmetje na pokopališču v Mekinjah. Podr. cerkev sv. Valentina, zgrajena 1667, ima zunaj pod lopo star kamenit oltar s kipom sv. Valentina. Znotraj v zg. kupoli na čelni strani slika sv. Tilna (Fgidija) in sv. Trojice (V. Metzinger 1743), na moški strani slika sv. Valentina (1737, Metzinger?). Lep, zase stoječ zvonik. Svinje, 76-11-10-1-0. Sr du Kamnik 25 km, so Brdo 6 km, žand o pT š žup Moravče 5 kin, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, žel Domžale 14 km. Nin ca 400 m. Vas leži na prisojnem pobočju nad sotesko Drtijščice. Dostop z-vozom od ban. ceste pri Moravčah (4 km). Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prodaja jajc in perutnine v Ljubljano. Izkoriščanje gozda. Mlin in žaga na Drtijščici. Plačnica, 32-4-4-0-0. Sr du Kamnik 31 km, so Brdo 18 km, zand o pT Moravče 9 km, zdr Lukovica—Brdo 17 km, fin Lukovica 17 km, žel Kresnice 10 km, š žup Peče 1 km. Nm ca 700 m. Hribovita lega na prisojnem slemenu apniškega Velikega hriba (753 m). Zelo težak dohod z vozom 2 km od ban. ceste pri Zg. Kosezah. Kmetijstvo le za domačo porabo. Proda se le nekaj živine. Izkoriščanje gozda (smreka, bor, mecesen, bukev). Viševek, 36-6-4-1-0. Sr du Kamnik 17 km, so Brdo 7 km, žand žel Domžale 9 km, žel Laze 7 km, zdr Lukovica—Brdo 7 km, fin Lukovica 7 km, o žup Moravče 9 km, pTt Dob 6 km, š Sv. Trojica 0.5 km. Nm ca 440 m. Vasica leži na izraziti kraški planoti z. pod vrhom Sv. Trojice (526 m). Dostop in gospodarstvo glej Vrh pri Sv. Trojici. Tu rojen dr. Rožič Valentin (1878—1935), profesor v p. in senator, narodno polit, organizator koroških Slovencev, pisal propagandne brošure o Kor. Vojni dol, 23-6-5-1-0. Sr du Kamnik 30.5 km, so Brdo 20 km, žand o pT Moravče 11 km, zdr Lukovica—Brdo 19 km, fin Lukovica 19 km, žel Kresnice 9 km, š žup Peče 3 km. Nm 480m. Neznatno naselje v pobočju nad izvorno grapo Drtijščice. Dostop z vozom 1 km od ban. ceste Moravče—Zagorje pri Križatah. Prebivalstvo se bavi le s kmetijstvom. Vrh pri Sv. Trojici, 29-10-6-1-3. Sr du Kamnik 18 km, so Brdo 7 km. žand Domžale 9 km, žel Domžale 9 km ali Laze 7 km, zdr Lukovica—Brdo 7 km, fin Lukovica 7 km. o žup Moravče 9 km, pTt Dob 6 km, š Sv. Trojica 0.5 km. Nm 526 m. Lep položaj na razglednem slemenu, ki se dviga iznad okolnih kraških planot. Dostop mogoč samo z vozom od ban. ceste v Moravče pri Zalogu (ca 3 km), ali od drž. ceste pri Dobu (ca 7 km). Poljedelstvo in živinoreja. Na trg oddajo nekaj jajc in nekaj prašičev. Močno izkoriščajo gozd, ki zavzema "U vse površine (smreka, bor. bukev). Kraj je ena najlepših razglednih točk v 1 j ubij. okolici'in zato priljubljeno izletišče. Dostop 1K ure z žel. postaje Laze skozi Dolsko (avtobusna zveza), ali z ban. ceste pri Zalogu % ure (tu prav tako avtobusna zveza z Ljubljano). Podr. cerkev sv. Trojice s pokopališčem. Cerkev je bila sezidana 1686. Nekdaj je slovela kot božja pot. Vrhe, 20-5-4-1-0. Sr du Kamnik 16.5 km, so Brdo 5 km, žand o pT š žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 4 km, fin Lukovica 4 km, žel Domžale 12 km. Nm 450 in. Kraj obsega le nekaj raztresenih kmetij na kamnitih kraških tleh s. nad ban. cesto Prevoje—Moravče. Posestva so majhna in porabijo domala vse pridelke doma. Vrhpolje, 147-27-20-7-0. Sr du Kamnik 17.5 km, so Brdo 8 km, žand o pT žup Moravče 4 km, zdr Lukovica—Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Domžale 12 km, š v kraju ust. 1888, 3 odd. SKJ, PJS, PRK, Ml. j., Slov. kat. izobr. d., Gas. Nm 375 m. Vas leži na j. robu široke, s plitvimi kraškimi vrtačami pokrite, a vendar intenzivno obdelane planote, ki tvori preliod iz Moravške kotline v Domžalsko ravnino. Dostop mogoč z avtom ali z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste v Moravče. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Oddaja mleka v Moravče ter prodaja jajc in perutnine v Ljubljano. Izkoriščanje gozdov (smreka, bor, bukev, jesen). Domača obrt: pletenje kit za slamnike. Gostilne s tujskimi sobami. Podr. cerkev sv. Petra in Pavla apost. se prvič omenja v seznamu cerkv. dragocenosti iz 1526. Zidana je v baročnem slogu in hrani stare umetniške slike. (Layerjeva slika sv. Petra in Pavla.) Nekdaj je slovela kot božja pot. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovil tuštanjski graščak, grof Karel pl. Lichtenberg 1778. Tu rojen dr. Požar Lovro (1855), dvorni svetnik in gimn. ravn. v p. v Lj., marljiv delavec v nar. društ. Zalog, 212-37-28-8-1. Sr du Kamnik 20.5 km, so Brdo 11 km, žand o pT š žup Moravče 2 km, zdr Lukovica-Brdo 10 km. fin Lukovica 10 km. žel Domžale 16 km. Nm ca 380 m. Vas sama leži 1 km od Moravč ob ban. cesti Moravče—Zagorje. K njej spadajoči zaselki in kmetije (Boršt, Gabrje, Ilrastje, Hrib, Reber, Selce, Srjuče, Stražni vrh) pa so raztreseni po hribovju do višine 440 m. Tla so v nižjih legah na terciarni osnovi precej rodovitna, više na apniških pobočjih pa kraška in neugodna. Kmetijstvo. Oddaja mleka v mlekarno v Moravčah. Prodaja perutnine in jajc. Izkoriščanje gozdov (bukev, smreka, bor, macesen). V domači obrti izdelujejo slamnate kite za tovarne slamnikov v Domžalah. Zgodovinska pomembnost: Zaloški grad. Prvotni grad se prvič omenja 1202 kot last grofov Ortenburžanov. Takrat ga je od Ortenburža-nov kupil brižinski škof in ga dal razrušiti. Novi grad Zaiog je dal okoli 1570 sezidati Jošt pl. Thurn. Potres 1895 ga je deloma razrušil. Od rodbine Koširjeve je grad kupil s posestvom poslanec Povše in veleposestvo razprodal. Sedanja lastnica rodbina Bregar. Pred 70 leti so grad uporabljali za prostore okrajnih uradov, ki so bili nato premeščeni na Brdo. Zalog (pod Sv. Trojico), 55-12-4-8-0. Sr du Kamnik 14.5 km, so Brdo 6 km, žand žel Domžale 10 km, zdr Lukovica—Brdo 6 km, fin Lukovica 6 km, pTt Dob 7 km, o žup Moravče 6 km, š Sv. Trojica 2 km. Nm 312 m. Vas leži tik j. pri vstopu potoka Rače v ravnino, 0.5 km od ban. ceste v Moravče. Kmetijstvo. Prodaja perutnine in jajc v Ljubljano. Mlini na Rači. Izkoriščanje gozdov. V bližini vrsta kraških jam. Zgornja Dobrava, 42-5-4-1-0. Sr du Kamnik 23 km, so Brdo 12 km, žand o pT š žup Moravče 3 km, zdr Lukovica—Brdo II km, fin Lukovica 12 km, žel Domžale 17 km. Nm ca 345 m. Oba zaselka (Zg. Dobrava in Ples) ležita na položnih kopah živahno raztresenega terciarnega gričevja s. od doline Drtijščice. Dostop z vozom 1.5 km od ban. ceste Moravče—Zagorje in ca 1 km od ban. ceste Moravče—Vače. Kmetijstvo. Mleko oddajajo v moravško mlekarno, jajca in perutnino prodajajo v Ljubljano. Iz obsežnih gozdov (smreka, bor, bukev) izvažajo drva in mehek les, ki ga deloma predelava jo žage ob Drtijščici. Zgornja Javorščica, 67-12-11-1-0. Sr du Kamnik 21 km, so Brdo 9 km, žand o pT žup Moravče 5 km, zdr Lukovica-Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Laze 6 km, š Vrhpolje 2 km. Nm ca 540 m. Zelo hribovita lega na s. pobočju Murovice (740 m). Slabo rodoviten svet kraškega značaja. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste pri Sv. Andreju. K vasi spadajo kmetije Kopriv-nik in Oštat. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. Oddaja mleka v moravško mlekarno. Lepi smrekovi in listnati gozdovi (bukev, javor, gaber). Kot domača obrt je razvito pletenje slamnatih kit. Zgornje Koseze, 82-15-9-6-0. Sr du Kamnik 25 km, so Brdo 15 km, žand o pT žup Moravče 6 km, zdr Lukovica-Brdo 14 km, fin Lukovica 14 km, žel Kresnice 9 km, š Peče 2 km. Nm 463 m. Strnjena vas, ležeča na strmem robu terciarnega gričevja v zavetju prisojnih apniških pobočij Vel. hriba (753 m). Mimo vodi ban. cesta iz Moravč v Zagorje. Prebivalstvo živi od kmetijstva, ki krije v glavnem le domače potrebe. Poleg tega daje gozd (smreka, bukev, bor) nekaj dohodkov. Podr. cerkev sv. Štefana je znana iz seznama cerkv. dragocenosti (1526). Zgornji Tuštanj, 72-14-11-1-2. Sr du Kamnik 20 km, so Brdo 8 km, žand o pT žup Moravče 3 km, zdr Lukovica-Brdo 8 km, fin Lukovica 8 km, žel Laze 10 km, š Vrhpolje 1.5 km. Nm ca 400 m. Leži na razgibani ravni med Račo in s. pobočji Cicija (817 m). Dostop z vozom, 2 km od ban. ceste pri Moravčah. K vasi spadata zaselka Podkraj in Sela. Kmetijstvo, izraba gozda. Oddaja mleka v Moravče, jajc in perutnine v Ljubljano. Pletenje slamnatih kit. Kraj se prvič omenja 1238, ko je v njem podarila velesovska samostanska sestra Marjeta svojemu samostanu kmetijo. Zgodovinsko pomemben tuštanjski grad, še lepo ohranjen, stoji na gričku. Prvič se omenja 1490, ko je bil najbrž sezidan. L. 1667. so postali njegovi lastniki Lichtenbergi (do 1801). L. 1671. ga je predelala in olepšala rodbina pl. Liclitenbergov, lastnica Ortneka na Dol. H gradu je 1671 prizidala kapelico sv. Janeza Nepomuka, a 1780 ustanovila beneficij na Vrhpolju. V gradu je več starih umetniških slik in razne druge starinske znamenitosti. V kapelici je na steklo slikan križev pot, darilo papeža, ter Layerjeva slika Marije in Janeza Nep. Pred 150 leti je bilo na gradu višje okrajno glavarstvo in sodišče, obsegajoče litijski, tedanji po-ganiški in brdski okoliš. Izrekale so se tudi smrtne obsodbe. Po 1854 je grad prešel v domače roke. Sedanja lastnica je ga. Fr. Pirnat. Tu rojen Pirnat Maks (1875—1935), prof., ljudski govornik in časnikar. Občina Motnik Preb. 1244, hiš 211, posest. 176, koč. 35, najem. 10. Površina 3878.88 ha: njiv in vrtov 484.46, trav. in paš. 652.30, sadovnjakov 17.02, gozdov 2673.99, ostalo 51.11. Občina obsega vso dolino Motniščice ali Motniške reke, ki jo razvodje na Kozjaku (667 m) loči od Tuhinjske doline. Poleg doline same, ki je posebno v spodnjem delu dokaj globoka in tesna, obsega tudi j. pobočja pod Šipkom (897m) in s. pobočja vse do visoke planote Menine. V dolini so v ozkem pasu naložene mlade terciarne plasti, dočim tvorijo pobočja večinoma triadni apnenci in dolomiti, ki jih deloma nadomestujejo triadni skrilavci. Strmine j. nad dolino so skoraj neposeljene in porasle z velikimi gozdovi, tudi na prisojnih straneh pod Menino imamo le redka naselja, majhne zaselke in samotne kmetije. Celo dolina sama ni kdove kako obljudena. Posamezne hiše in zaselki so raztreseni vzdolž ban. ceste, ki vodi tod iz Kamnika preko Tuhinjske doline v porečje Savinje. Ob tej cesti, ki je v ranem srednjem veku po svojem pomenu prekosila cesto skozi Crni graben in čez Trojane, se je razvilo edino večje sklenjeno naselje, mali trg Motnik. Vsa občina ima skupno s trgom izrazito poljedelsko prebivalstvo, dasiravno pogoji za to niso baš ugodni. Le ob cesti in v trgu Motniku žive tudi poedini trgovci, obrtniki in gostilničarji. Pridelujejo vse vrste žita, a le za domačo porabo. Ponekod uspeva dobro sadje. Tudi živinoreja kljub gorskim pašnikom na Menini ni na kaki posebni višini. Važno je gozdarstvo, saj obsega gozd 67% vse površine. Iglast gozd (smreka, macesen) prevladuje nad listovci, zato je izvoz lesa (hlodov, desak) v normalnih razmerah precejšen Prodajo do 2500 m3 lesa na leto, pretežno lesnim trgovcem v Savinjski dolini. Pri Motniku, v rudniku Bela—Motnik, kopljejo prvovrsten rjav premog. V tujsko-prometnem oziru občina še ne nudi mnogo, vendar pa je za letovišče prav^prikladna V Menini z glavnima vrhovoma Vivodmkom (1508 m) in Šavnico (1426 m) ima prav privlačno turistično in zlasti smučarsko točko s planinskim zavetiščem Biba (2H—•> ure iz Motnika). Bela, 232-38-34-4-0. Sr so du Kamnik 23 km, zand zdr o i,T Motnik 2 km. fin Vransko 9 km, žel Sv. Peter v Sav dolini 23 km, š žup špitalič 2 km. Nin 626 m Soseska Bela^obstoji z zaselkov Dolina. Mala ravan, Nova reber, Sv. Miklavž v Beli Slope in Vodlan. Ti zaselki in k njim pripadajoče kmetije so raztresene po zgornjem delu ozke doline kotmscice, po grapi njenega levega pritoka Bele ter v nekaterih ugodnejših hri-bovHih legah Nekaj hiš leži ob ban cesti Kamn.k-Vransko, Sv Miklavž v Beli pa stoji 2 km daleč od nje pod odras-tki Menine (dostop z vozom). Vas sega tore., od visine ca 450 m (ob Motniščici) do preko 900 m (kmetija slopnik na tkzv. I'a-rovški planini). Za poljedelstvo in živinorejo so predpogoji slabi ter krijeta ti dve panogi le domačo porabo. Zelo obsežni so gozdovi (smreka, bukev). Mnogo lesa pokupijo bližnji lesni trgovci Mlini na Motniščici m Beli. Ob ban. cesti različni obrtniki. Podr. cerkev sv. Miklavža šk. v Beli, prvič omenja zapisnik cerkv. dragocenosti 1526. Zgrajena je bila okoli srede 15. stol. Ok. 1728 so jo renovirali, 1904 lesen strop nadomestili z obokom. Oprava nova (20. stol.). Popolnoma "•otski je ostal le presbiterij (zvezdnat svod). Stare stenske slike so bile v novejši dobi prebeljene. Češnjice, 122-20-14-6-0. Sr so du Kamnik 18 km, žand zdr o pT Motnik 6 km. fin Vransko 13 km, žel Kamnik 20 km, š žup Špitalič 3 km. Nin ca 670 m. Vas leži tesno sklenjena na visoki sončni terasi pod Menino v območju razvodja med Kamniško Bistrico in Savinjo. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste Kamnik—Vransko pri Špitaliču, ali približno toliko od iste ceste pri Cirkušah. V hribovju j. od vasi, na Kozjaku (667 m), prekorači cesta v strmem klancu razvodje. Vas živi od kmetijstva in gozdarstva (smreka, bukev, hrast). Les prodajajo trgovcem. Precej dobro uspeva sadje. Vas prvič omenjena že 1229 (glej Spitalič). Motnik, trg, 314-61-54-7-6. Sr so du Kamnik 25 km, žand zdr >o pT š žup v kraju, fin Vransko 7 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 21 km. gola ust. 1888, 2 odd. SKJ. Kat. prosv. d., Strel, druž., Gas. Nm 442 m. Trg leži v tesni dolini Motniščice ob ban. cesti Kamnik—Vransko, ki je naslednica že v zgodnjem srednjem veku važne prometne črte iz Kamnika skozi Tuhinjsko dolino proti v. Hiše stoje dokaj tesno skupaj ob cesti. K trgu spadajo tudi samotne kmetije Hrušice, Mejač, Strmec in Zavrli, raztresene po bližnjih gričih. Od drž. ceste na Ločici je trg oddaljen 5 km. Dnevna avtobusna zveza s Kamnikom in Vranskem. Glavni gospodarski panogi prebivalstva sta danes poljedelstvo in živinoreja. Poleg tega so v trgu razni obrtniki in trgovci. Gozdarstvo. Prodaja mehkega lesa (smreka) lesnim trgovcem. Zaga in mlini na Motniščnici. Pet sejmov na leto. Gostilne s tujskimi sobami. V bližnjih oligocenskih plasteh premogovnik Bela—Motnik (produkcija 2—3 vagone dnevno, 40 rudarjev). Motnik je izhodišče za izlete na Menino (1508 m, zaznamovana pot skozi Belo, 2%—3 ure, banovinski planšarski dom z oskrbo za turiste in smučarje). Trg sam z okolico je prikladen za letovišče in ima prirodno kopališče v Motniščici. Krajevno ime »Gradišče« za hribček tik v. od trga kaže na to, da je bil kraj naseljen že v predzgodovinski dobi. V rimski dobi je bržkone obstajala v Motniku vsaj manjša postojanka ob stranski rimski cesti skozi Tuh. dolino (krajevno ime »Za zidom« s. od trga). Motnik je postal tudi v srednjem in novem veku obmejna in prometno važna naselbina med Kranjsko in Štajersko, pripadajoč poslednji. Srednjeveška naselbina se je začela razvijati pod starim motniškim gradom (gl. Zg. Motnik). Prvič se omenja M. v listini, izdani med 1123 in 1146 kot last Cejzolfa Spanheima. Napredujoča naselbina je kmalu razvila obrt in trgovino. Nadvojvoda Ernest Železni jo je zato 1423 povzdignil v trg s pravico do tedenskega tržnega dneva na nedeljo. Originalno ustanovno listino hranijo še danes v trškem arhivu. Trg je kmalu dobil lastno nižje sodstvo v okviru trškega pomerija, ki se je razprostiralo pol ure daleč, nadalje lastno upravo, trški magistrat (magistratno poslopje so 1795 prodali). Grb je naklonil'tržanoin cesar Friderik III. v zahvalo za njihovo zvestobo v borbi z Janom Vitovcem. Slednjega so namreč z uspehom napadli na povratku po brezuspešnem obleganju Ljubljane na vrhu Kozjaka. Radi te hrabrosti so dobili tržani vojaško prostost in azilsko pravo. Vse svoboščine so jim potrdili vladarji: cesar Maksimilijan (1506), Ferdinand I. (1536), ki je tržni dan z nedelje preložil na drugi dan v tednu. Nadvojvoda Karel je leta 1571 za to določil četrtek. Nadvojvoda Ferdinand je 1597 potrdil trške privilegije in 1613 naklonil trgu pravico do dveh letnih sejmov, kar so pozneje potrdile cesarske listine 1639, 1708, 1750 in 1832. L. 1842. so dobili pravico do 3 letnih sejmov. Ze v 14. stol. je bila v M. jako razvita obrt, posebno usnjarska. Usnjarji so bili organizirani v ceh, katerega pečat z letnico 1641 nam je še ohranjen. Uživali so prostost trgovine z usnjem po vseli sejmih (1753) ter so dobili monopol usnjarske trgovine (1762, 1784). Zastopano je bilo tudi barvarstvo, suknarstvo, klobn-čarstvo in železna obrt (fužinarstvo). Krajevna imena »Fužine«, >Zeblarija«, še spominjajo na železarstvo, ki je pred 50—60 leti prenehalo. Trgovina je posebno cvetela v srednjem in novem veku do konca 17. stol., ko je šel tod po Tuhinjski dolini glavni tovorni promet med Primorjem in Štajersko. Po zgraditvi nove ceste preko Trojan v začetku 18. stol., je ostal Motnik ob strani. Pomembna je bila za M. francoska okupacija. Do tedaj štajerski trg so z razglasom z dne 9. apr. 1811, izdanim v Celju v slovenskem jeziku, priključili kranjski Iliriji. Pri tej reformi je bil vsekakor odločilen strategični moment. Ostal je pri Kranjski tudi po odhodu Francozov. Znani so iz te dobe napadi na francosko vojsko in blagajne (v Zajasovniku na motniških tleh). Kot obmejni kraj francoske Ilirije in avstrijske Štajerske je dobil carinsko postajo, izgubil je pa zato vse starodavne trške privilegije. Prošnje tržanov za obnovitev starih pravic so bile brezuspešne. Danes spominjajo na nje samo še ohranjeni letni sejmi, volitev trškega sodnika, ki ima predvsem pravico pobiranja stojnine ob sejmih. Na trško sodstvo še spominja sramotilni kamen — pranger — z letnico 1794, ki leži poškodovan sredi trga. Župnija Motnik (dek. Kamnik, škof. ljubi j.) ima 567 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija muč. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred 1360, sedanja je iz srede 15. stol., popravljena 1724 in 1743. Baročna prezidava je odstranila vnanje znake gotskega sloga, najmanj v presbiteriju. Oprava iz 19. stol. (Goetzel Al.). Pomembna stara monstranca iz 15. in 17. stol. V Motniku je bila sprva podr. vranske župnije. L. 1360. je mot- niški graščak Gerloh ustanovil beneficij za stalnega duhovnika. Vendar je dobil Motnik vikarja šele v protireformacijski dobi okoli 1600. Motnik je cerkveno pripadal do 1461 oglejskim patriarhom, nato do 1787 ljubljanski škofiji, 1787—1811 lavantinski škofiji. Od 1811—1814 je bila župnija pod ljubljansko, od 1814—1833 zopet pod lavantinsko, od 1833 naprej stalno pod ljubljansko škofijo. Kapela sv. Marije Magdalene se prvič omenja 1631 v vizitacijskem zapisniku. V 19. stol. večkrat predelana (1828, 1862). Prava starost ni znana. Po notranji arhitekturi je stavba sorodna župni cerkvi. V Motniku rojeni: Bervar Karel (1864), cerkv. skladatelj. Križnik Gašper (1848 do 1908), po poklicu obrtnik in trgovec, eden najmarljivejših zbirateljev narodn. blaga. Okrog, 111-18-12-6-0. Sr so du Kamnik 20 km, žand zdr o pT Motnik 5 km, fin Vransko 12 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 30 km, š žup Špitalič 2 km. Nm 768 m. Prisojna hribovita lega pod Menino. K vasi spada zaselek Kozji hrbet. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste pri Špitaliču ali 4 km od ban. ceste v Tuhinjski dolini. Kmetijstvo, sadje, izraba gozda (smreka, bukev). Skozi vas vodi zaznamovana pot iz Tuhinjske doline na Menino (k planinski in smučarski postojanki Biba, 1 uro). Reber, 17-3-3-0-0. Sr so du Kamnik 27 km, žand zdr o pT š žup Motnik 2 km, fin Vransko 9 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 23 km. Nm 610 m. Zaselek na prisojni strmini, 1K—2 km od ban. ceste pri Špitaliču. Dostop z vozom. Kmetijstvo, prodaja lesa. Špitalič, 203-38-31-7-3. Sr so du Kamnik 21 km, žand zdr o pT Motnik 3 km, š žup v kraju, fin Vransko 10 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 24 km. Šola ust. 1900, 2 odd. PRK, PJS, Kat. prosv. d., Ml. j. Nm 503 m. Prometno važna lega v najvišjem delu doline Motniščice na izhodu stranske Reberske grape. Naselje in njegovo ime sta v zvezi s srednjeveškim liospitalom. K vasi spadajo tudi zaselki in kmetije Petrživec, Zabava ter ob ban. cesti proti z. raztreseno naselje Jastroblje. Dnevna avtobusna zveza Kamnik—Motnik. Kmetijstvo le za domače potrebe. Izraba gozda (smreka, bukev, hrast). Nekaj obrtnikov, mlin, gostilna s prenočiščem. Špitalič je vršil v srednjem in novem veku do 17. stol. zelo pomembno trgovsko vlogo. Ker je vodila v tej dobi glavna prometna žila med Primorjem in Štajersko preko andechs-meranskega Kamnika in po Tuhinjski dolini, je istrski mejni grof Henrik (-f 1228) iz rodbine Andechs-Merancev ustanovil ok. 1228 pod Kozjim hrbtom hospital sv. Antona za potnike in trgovce. Hospital je oskrbovalo nekoliko menihov. Njegov brat Oton Meranski je 1229 ustanovo potrdil in ji določil posestne meje. Segale so od Češ-njic do potoka Bele in Trojan, na s. do Šavnice. L. 1242. je Friderik Babenberžan naklonil gostinjcu sodne pravice, iz-vzemši tatvino in dvoboje. V toku 13. stol. so z novimi posestvi, svoboščinami in pravicami še povečali pomen te ustanove. Okoli 1251 je bil hospic izročen vetrinjskemu samostanu pri Celovcu, ki je pozneje sezidal cerkev sv. Antona in močan grad. Ustanova hospitala v Špitaliču je prenehala ob nastopu protestantizma. Vetrinjski opat je grad 1608 prodal Ivanu pl. rhallerju. Ta ga je popravil, morda celo prezidal in ga imenoval »Neuthal«. Vendar se je staro ukoreninjeno ime v obliki »Špitalič« do danes ohranilo. L. 1635. so podložniki grad napadli in ga izropali. Po požaru 1755 so sezidali stavbo, kot se nam je ohranila do danes. Sedanja lastnica je rodbina pl. Apfaltrern. Župnij a Špitalič (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 672 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Antona Pušč. Prvotno stavbo so zgradili menihi poleg hospitala. Staro cerkev so temeljito prezidali in povečali ok. 1728. Slogovno kaže tipičen barok 18. stol.; oprava zvečine v novejšem času prenovljena, le veliki oltar je ohranil baročne, lepa monstranca celo gotske znake. Sprva je bila cerkev podružnica župnije Šmartna v Tuhinju, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1711 in kot župnija 1762. Zajasovnik, 50-9-9-0-0. Sr so du Kamnik 34 km, žand zdr o pT š žup Motnik 2 km, fin Vransko 6 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 21 km. Nm ca 400—563 m. Vas je raztresena v dolini Boljske ob drž. cesti Ljubljana—Celje in deloma po prisojnem pobočju hriba Jasovnik (770 m), ki jo loči od Motni-ške doline. Avtobusna zveza na črti Ljubljana—Celje. Iz vasi vodi najkrajša pešpot od drž. ceste čez Strmec v trg Motnik (20 min). Kmetijstvo za dom. Prodaja lesa v Sav. dolino. Zaga, mlin, gostilna s prenočiščem. Zg. Motnik, 195-24-19-5-1. Sr so du Kamnik 26 km, žand zdr o pT š žup Motnik 2 km, fin Vransko 7 km, žel Sv. Peter v Sav. dolini 19 km. Nm ca 660—700 m. Vas, ki obsega tudi zaselke: Brezovica, Kovšak in na Vrhu, je raztresena po prisojnih pobočjih s. in sv. nad trgom Motnikom. Dostop z vozom, I—2 km od ban. ceste pri Motniku. Kmetijstvo, sadje, nekaj lesa pokupijo lesni trgovci. H kraju spadajo zaraščene, danes že komaj vidne razvaline motniškega gradu. Zgrajen je bil na hribu tik nad trgom, najbrž že v 9. ali 10. stol. kot obrambni stolp proti madžarskim napadom. Vsekakor pa je treba pod Motnikom v listini Cejzolfa Spanheima (med 1123 in 1146) razumeti poleg naselbine tudi grad. Prvotni posestniki, Motniški gospodje, se omenjajo 1247 (Konrad), 1360 (Gerloli Motniški) in 1484 (Mertleinb). Njihov rod je najbrž konec 15. ali v začetku 16. stol. izumrl in grad je s trgom vred postal deželnoknež ji fevd, katerega so dajali Habsburžani v najem. Najemnik G. Zurler (po 1600) je živel v večnem sporu s pod-ložniki. Nadvojvoda Ferdinand je 1619 rešil spor s tem. da je prepovedal graščaku krniti trške pravice in nalagati nova bremena. Vendar so tudi naslednji lastniki pl. Apfaltrerni, živeli v neprestanih sporih s tržani. L. 1751. je grad zgorel. Provizorično restavrirani grad se je držal še do 1771, ko se je podrl in ni bil več obnovljen. Razvaline so danes last pos. Fr. Križnika iz Zg. Motnika št. 3. Občina Nevlje sedež Vrhpolje Preb. 2183, hiš 353, posest. 234, koč. 106, najem. 24. Površina 2544.53ha: njiv in vrtov 464.50, trav. in paš. 691.17, gozdov 1324.43, ostalo 64.43. Ozemlje je zvečine hribovito, močno zatišno. Obsega porečje dolenje Nevljice s Paloviško planjavo na j. in Gojško planoto na s.; v. meja: Velink (809 m) — Šrednja vas — Zubejevo (746 m) — Tomanova planina (1190m). Selišča so razvrščena podobno kot v Tuhinju (v 3 pasovih). Dolinska vrsta naselbin je tu bolj raztrgana, zemlja pičla. Srednji, hribovski pas je razvit le na s., svet mestoma zelo strm. Najvišji pas sega na obe dolinski strani, j. razpo-polaga poleg kraškega sveta tudi z boljšo zemljo, dočim so na s. tla samo apnena; najbolj rodovitne so kraške vrtače na Goj-ški planoti, med tem ko so na paloviški strani neobdelane. Strnjenost malih vasi je šibka, j. vrsta vasi je ločena po širšem neposeljenem gozdnem ozemlju od ostalih. Gospodarski temelj daje kmetijstvo, v njem zlasti živinoreja. Mnogo živine se prehrani na paši (drobnica); s. vasi oddajajo živino^ na Veliko planino. Žita primanjkuje, mestoma občutno, več je krompirja in zelenjadnih pridelkov. V obsežnih gozdovih prevladuje smreka, zatem bukev in gaber. Sadnega drevja je mnogo, a je premalo gojeno. Obrt je šibka; na z. je precej delavstva. Na j. robu Gojške planote kopljejo zemeljsko barvo, krede ne izkoriščajo. Pičli promet se drži ban. ceste iz'Kamnika na Vransko, manj na Gornji grad. Drugod radi neugodnega terena slabi kolovozi, izjema je občinska cesta Podhru-ška—Sela, oz. Rožično. Dobri smuški tereni in izdatna obč. lovišča. Bela peč, 64-5-4-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 20.9 km, žand Šmartno 8 km, o 19.9 km, p š žup Sela 10 km. Nm povpr. 860 m. Razkropljene gorske kmetije nad povirjem Snoviškega potoka. H kraju spadata zaselka Hočevo in Osredek. Največ, precej puste zemlje leži v zložnejših j. pobočjih Tomanove planine (1190 m) na sv. meji občine. Dostop z vozom na Sela ali po grapi na Potok v Tuhinju (dobrih 5 km); na bližnjo ban. cesto na Črnelcu ni kolovoza. Briše, 47-7-5-2-0. Sr so du žand zdr fin pTt Kamnik 5 km, žel Kamnik 5.5 km, o 4 km, š žup Nevlje 3 km. Nm 520 m. Dokaj strnjena hribovska vas sv. od Nevelj. Leži na prisojni, zelo položni stopnjevini pod gozdnato apniško gmoto. Slaba vozna pot do ban. ceste v Vrhpolju (3.5 km). Kraj se prvič omenja 1400, ko je pripadal kamniškemu deželskemu sodišču. Gozd, 274-35-19-12-0. Sr so du žand zdr fin Kamnik 14 km, žel Kamnik 15 km, o 6 km, p š Gozd 2 km, žup v kraju. Šola ust. 1922, 2 odd. Nin 792 m. Največja gorska vas v široki kraški suhi dolini med Vovarjem (941 m) in Grebenom (952 m). Proti Črni jo krije gozdnati greben Skrotov. Kmetije so razložene na dolinskem robu v rahli medsebojni zvezi, njive v vrtačah, nad njimi travniki, po vrlieh zvečine jelov gozd, ki daje poleg živinoreje glavne dohodke. Promet posreduje obč. cesta (zložna, tudi za avto) na ban. v Smrečju (1.5 km), odtod na Kamnik 11 km. Pešci (domačini, izletniki, smučarji) uporabljajo še kolovoze preko Brezja na Stahovico ali na Zduše —Mekinje. Gozd, s središčem pri sv. Ani, je skupno ime za vse zaselke in kmetije na tej kraški planjavi: Breg, Gorenja vas, Javorje, Laze in Zabrezje. Župnija Gozd (dek. Kamnik. škof. ljublj.) ima 700 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane. Prvotna cerkev je bila posvečena 1520. Na novo so jo sezidali 1753. Nova, sedanja stavba datira iz 1830. Cerkev je pozen odmev rokokoja, v osnovi potegnjen osmerokotnik, oprava preprosta. V zvoniku hranijo okrušen kip sv. Ahaci ja iz 16. stol. Nekaj kvalitetnega okrasja, kelih in relikvi-arij iz 18. stol. Cerkev je bila najprej podr. nevcljske župnije. Iz nje se je izločila 1792 kot lokalija, 1875 povzdignjena v župnijo. Ta sega izven domače soseske le na s.; preko sedanjih obč. mej obsega še vso zgornjo Črno do v. roba Velike planine. Vas je omenjena že 1309. Hrib, 62-10-7-2-4. Sr so du zdr fin Kamnik 4.6 km, žand žel pTt Kamnik 5 km, o š žup Nevlje 3.5 km. Nm 485 in 520 m. Obsega vrsto skromnih domov, pod zavito kopo v skrilastem svetu (Spodnji Hrib), deloma na položnejši polici nad njo (Zgornji Hrib). Vas je dostopna po lK>km dolgem slabem kolovozu od ban. ceste, v Soteski. Markovo, 70-13-9-4-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7.6 km, žand Šmartno 6 km, o 6.6 km, p š žup Sela 3 km. Nm 505 do 590 m. Leži v raztrgani vrsti od j. proti s. na slemenu zgornje tuhinjske terase, za 1—3 km vozne poti nad ban. cesto v Kavranu. Dobri travniki, precej sadja, žito rodi komaj srednje. Zaselka Ržiše in Kavran (manjši del). Vas je omenjena že 1257. Nevlje, 169-31-16-10-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kamnik 1.9 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1862, 2 odd. PJS, PRK, Kat. prosv. d., Gas. Nm 389 m. Najniže ležeča vas sv. od Kamnika, umaknjena v zatišje nad ban. cesto v Tuhinj. Svet ob zavitem toku Nevljice je močviren. Razmeroma pičlo polje leži po rečnih terasah, večino vaškega ozemlja pokriva gozd. Redne dohodke daje živinoreja, sadjarstvo, tovarniško delo, izjemoma poljski pridelki. Vas se navaja že 1287. Po tradiciji so bila neveljska tla vse do Kamnika pod jezerom, zato se je tudi neveljska cerkev imenovala »sv. Jurij ob jezeru«. Jezero je baje odteklo ob tretji uri popoldne in zato tudi ob tej uri vsak dan zvoni. Z u p n i j a Nevlje (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 786 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Tu je bil do 1232 najbrž sedež kamniške prafare. Tedaj so Nevlje postale vikariat kamniške župnije, ki je bil povzdignjen v župnijo 1783. Neveljska prafara je mati župnije v Gozdu in delov župnije na Vranji peči. Prvotna cerkev je bila zgrajena že v 12. stol. (?), a je omenjena šele v seznamu cerkv. dragocenosti 1526. Cerkev ima medle sledi prvotne gotske stavbe, ki so jo baročno prezidali v 18. stol. Oprava baročna, rokokojska, deloma iz zadnjih desetletij. Sliko sv. Jurija je prvotno napravil Jelovšek, orgle Zupanove, važen inventar v zakristiji, deloma v župnišču (arhiv). — V Nevljah rojen dr. Ivan Dornik (r. 1892), prof. v Mariboru, pisatelj. Podliruška, 60-7-4-3-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 7.6 km, žand Šmartno 6 km, o 6.6 km, š žup Sela 2 km. Nm 424 m. Prva ravninska vas po vstopu ban. ceste Kamnik— Vransko v z. Tuhinjsko kotlino. Žitni pridelek razmeroma šibak, ker godi vodnata zemlja le travniku in mešanemu gozdu. Hiše so odmaknjene od Nevljice na vznožje gričevja. Vas zbira lokalni promet s hribov na s. (obč. cesta na Rožično in Sela). Kmetje in delavci. Poljane, 45-4-4-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 19 km, žand Šmartno 10 km, o 18 km, p š žup Sela 10 km. Nm povpr. 925 m. Zavzema plitvo uleknino pod z. kopami Tomanove planine (1190m). Razmaknjene kmetije imajo prostran in pust apniški svet, kjer uspeva dobro le oves; izdatna ovčereja. Kolovoz (2 km) na Črnelec (902 m), do ban. ceste v Tuhinju 12 km. , v , Poreber, 104-19-13-5-1. Sr so du pTt Kamnik 5 km, zand zdr fin žel Kamnik 5.5 km, o š žup Nevlje 3 km. Nm 580 m. Značilna hribovska vas z raztresenimi domovi med Gojsko kraško planoto in vlažno tuhinjsko Sotesko, po slabem kolovozu 2 km od ban. ceste. V dolini šteje sem večji del zaselka Kavran. Precej napeto prisojno pobočje s slabo prstjo; gospodarske razmere zelo skromne. Vas se omenja ze 1209, ko je istrski mejni grof Henrik podaril tod dve kmetiji gor-njegrajskemu samostanu. Po urbarju gornjegrajske gospoščino iz 1426 je bil tu sedež urada, kateremu so bili podrejeni kraji: Gozd, Poreber, Studence, Markovo, Brezmčno, Selo, Okrog, Trobelno, na Bistrici, Štefanja gora, Zapoge, Tučna, Srednja vas in Ilruševka pri Moravčah. Rožično, 66-10-6-4-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 8.5 km, žand Šmartno 6 km, o 7.5 km, p š žup Sela 3 km. Nm 525 m. Leži vrli skrilastega slemena, ki se izvije iz apniške gmote in nadaljuje v kopastih vrhovih (nad 500m) na j. k ban. cesti ined Virom in Podli ruško. Dovoz iz Kavrana, zložneje po obč. cesti iz Podhruške (2 km). Prebivalce skromnih raztresenih hiš preživlja zemlja (živinoreja, gozd) in delavski zaslužek. Sela, 71-10-6-4-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 9.5 km, žand Šmartno 5 km, o 8.5 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1872, 2 odd. Gosp. nad. š., PJS, PRK, Gas., Kat. prosv. d., Ml. j. Nm 532 m. Raztresena kmetska naselbina na široki polici nad Tuhinjsko kotlino, l'A km od ban. ceste. Zelo lepa lega sredi sadnega drevja, z dobrimi travniki in močnim jelovim gozdom. Dovoz z vozom po obč. cesti ob potoku Rožičniku (20 min.). Izdatne prilike za smuko. Izhodišče za izlete na Gozd (1 uro, markirano), v Novo Štifto {2% ure) in Gornji grad (3M ure), preko Črnelca v osrčje Kamniških planin. Župnija Sela pri Kamniku (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 780 duš. Zupna cerkev sv. Neže omenja seznam cerkv. dragocenosti 1526. V prvi polovici 17. stol. je bila večkrat prenovljena in 1722 podaljšana. 1860 so zgradili novo, sedanjo cerkveno stavbo. Stene in en stranski oltar je poslikal A. Jebačin 1922, drugega M. Koželj, glavnega J. Tavčar. Svileni plašči, eden v osnovi iz 15. stol. Novogotska monstranca iz 1860. Zvonik (v fasadi) z lepo baročno streho. Cerkev je bila sprva podr. župnije Šmartina v Tuhinju. Iz nje se je izločila 1793 kot vikariat, sestavljen iz delov šmartinskc in neveljske župnije. Od 1875 samostojna župnija. Pokopališče. Sovin ja peč, 72-13-7-6-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 22.8 km, žand Šmartno 12 km, o 21.8 km, p š žup Sela 11 km. Nm 885 m. Skromna kmetska vas skoraj j. od Črnelca (1 km). Vas sestavljata še zaselka Livkovo in Smolnik. Pičlo polje s slabo apneno prstjo, velike senožeti in pašniki, gozdarstvo. Do tuhinjske ban. ceste 13 km. Spodnje Paloviče, 134-27-18-7-2. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 7 km, žand Šmartno 6 km, o 7 km, š Vranja peč 1.5 km, žup Vranja peč 0.5 km. Nm povpr. 580 m. Leže v položni sredini Paloviške planjave; razkropljene kmetije se drže poleg v. še j. slemena proti potoku Rovščici (Gmajnar). Več male posesti, sicer podobno kot Zg. Paloviče. Studenec, 82-6-5-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7.6 km, žand Šmartno 6km, o 6.6 km, p š žup Sela 3 km. Nm 605 in 690 m. Obsega dve raztreseni skupini domov (Zgornji in Spodnji studenec) v jv. pobočju Gojške apnene planote. V kamenitem svetu s strmimi njivami uspeva le pozno žito in krompir; obdelovanje težko. Po enkratni košnji po travnikih pasejo govedo in drobnico. Del vaščanov se preživlja s kopanjem rude za zemeljsko barvo, ki jo odvažajo v Domžale. Nekaj žil krede, ki je ne izkoriščajo. Do ban. ceste Kamnik— Vransko 5 km kolovoza. Trebelno pri Palovičah, 33-5-3-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 9.5 km, žand Šmartno 10 km, o 8.5 km, š žup Vranja peč 2 km. Nm povp. 570 m. Raztresena kmetska naselbina vrh položnega slemena pod Zg. Palovičami. Šibki promet se obrača zvečine proti Kamniku (5 km), prikladnejši pa je dovoz ob Rovščici iz Radomelj (7 km). Trobelno pri Selah, 38-4-3-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 17.1 km, žand Šmartno 10 km, o 16.1 km, p š žup Sela 8 km. Nm 750 m. Ima slično lego in gospodarski položaj kakor Studenec (z. odtod), le da je vaščanom na razpolago obsežnejše kulturno zemljišče v prisojnem širokem slemenu, ki se spušča k srednjemu Tuhinju. Močni iglasti in listnati gozdovi. Do ban. ceste v Lokah 5 km kolovoza. Tučna, 50-6-5-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt Kamnik 4 km, žel Kamnik 4.5 km, o š žup Nevlje 3 km. Nm 530 m. Leži vrh sončne, zavetne police s. od Nevelj. Donos prostrane zemlje je razmeroma pičel. Izletna in smučarska točka z dohodom iz Kamnika—Nevelj ali Zduše (cal uro). Slab kolovoz ob Uševku. Uševk (Olševek), 65-12-9-3-0. Sr so du pTt Kamnik 1.8 km, žand zdr fin žel Kamnik 2 km, o g žup Nevlje 0.2 km. Nm 390 m. Razkropljena delavska in kmetska naselbina v senčni in mokrotni dolinici enako zvanega potoka, ki se izliva v Nevljico pri Nevljah. Velika Lašna, 165-36-23-13-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 15.2 km, žand Šmartno 5 km, o 14.2 km, š žup Vranja peč 3 km. Nm 660 m. Rahlo povezana vrsta kmetskih domov na široki valoviti planjavi za strmim j. robom srednjega Tuhinja. Slikovit, prisojen, precej rodoviten svet, ob prehodu apnenca v permokarbonske sklade. Nad vasjo proti s. zložen prelaz, ki odvaja po kolovozu promet do tuhinjske ban. ceste pri Potoku (3 km). Vir, 22-3-2-1-0. Sr so du zdr fin Kamnik 5 km, žand pTt Kamnik 5.5 km, žel Kamnik 5.7 km, o š Nevlje 4 km, žup Sela 3 km. Nm 420 m. Skromna vasica ob vstopu ban. ceste Kamnik — Vransko v ravno tuhinjsko kotlino. Pod seliščem si Nevljica utere posebno ozko deber skozi apniško hribovje pod Stražo proti Vrhpolju. Z njo vzporedna vodi stara vozna pot, cesta pa se dvigne po kavranskem klancu do dolinice ob potoku Soteska. Ob Nevljici in dalje na jug, deloma še preko hribov neposeljeno, pusto gozdno ozemlje. Vranja peč, 41-11-7-4-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 7 km, žand Šmartno 6 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1896, 1 odd. Nm 662 m. Slikovit, prisojen in zavarovan položaj na v. delu Paloviške planjave tik pod razdrapano kraško planoto. Srednje plodna tla; kmetijstvo. Do ban. ceste v Lokah v Tuh. 4 km vozne poti. Izletna in smučarska točka z dohodom iz Kamnika. O nekdanjem gradu Vranji peči ni več sledu. Grajski lastniki so bili Andeški grofje, odnosno njihovi ministeriali, gospodje Vranjepeški. (Engelskalk z Vranje peči znan že 1238.) Župnija Vranja peč (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 419 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Urha se prvič omenja 1463, nato 1488. Sprva je bila podr. neveljskega vikariata. 1788 je bila ustanovljena lokalija z matrikami in 1875 župnija iz delov kamniške in šmartinske župnije. Cerkev, ki so jo v 18. in 19. stol. večkrat predelali, je gotska stavba z novejšo opravo. Potočnikov križev pot, orgle Zupanove. V župnišču umetne peči iz konca 18. stol. Vrhpolje, 288-56-45-11-12. Sr so du žand zdr fin pTt Kamnik 2 km, žel Kamnik 2.5 km, o v kraju, š žup Nevlje 1.8 km. Nm 395 m. Obcestna vas leži vštric ban. ceste Kamnik—Vransko, umaknjena na višji j. pas Neveljske doline. Gospodarsko in prometno najbolj napredni kraj v občini. Skrbno obdelana zemlja, cvetoča obrt, več delavskih družin. V pobočjih lep, smrekov gozd. Izhodišče lepih izletov (neveljske tesni, po Soteski, na Brišče—Tučno). Zgornje Paloviče, 58-10-5-5-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kamnik 7km, žand Šmartno 6 km, o 6 km, š Vranja peč 3 km, žup Vranja peč 0 km. Nm 670 m. Prva hribovska vas onstran neposeljenili gozdnih krajin v. od Kamnika (Tolsta gora, Pla-tišnik). Razmaknjena gruča kmetskih domov stoji na prisojni južni planjavi pod kraško planoto, ob kateri se tu pričenja dolga vrsta najvišjih selišč med Tuhinjem in Črnim grabnom. Vozna pot na Loke v Tuh. (6 km, avtobus). Vabljiva razgledna lega, ugodna smuka; slikovita izletna pota na Kamnik (7 km), Duplico (8 km) in Radomlje (9.5 km). Znojile, 49-7-4-3-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 11.4 km, žand Šmartno 7 km, o 10.4 km, p š žup Sela 2 km. Nm 572 m. Zaselek na mali vzpetini nad valovito teraso vz. od Sel. Dober kmetijski pridelek, sadno drevje, dobri travniki in pašniki. Do ban. ceste 3 km. Zubejevo, 54-6-5-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13.3 km, žand Šmartno 7 km, o 12.3 km, p š žup Sela 4 km. Nm 580 do 660 m. Razmaknjena vrsta srednjih in malih posestnikov ob j. meji široke police, v. od Znojil, katerim sliči po legi in gospodarstvu. Promet teži na Loke v Tuhinju (4 km). Občina Radomlje Preb. 1220, hiš 218, posest. 112, koč. 94, najem. 0. Površina 1970.50 ha: njiv in vrtov 260.29, trav. in paš. 342.20, sadovnjakov 35.73, gozdov 1256.52, ostalo 75.76 Občina zavzema v. del Kamniško-mengeške ravnine. Na z. sega do Kamn. Bistrice, na v. pa tudi v obrobno hribovje. Gosteje je poseljen z. del v Idižini Bistrice, odnosno iz nje izpeljane umetne struge Mlinščice, ki daje vodno silo celi vrsti mlinov, žag in manjših industrijskih podjetij. Večji v. del občine pa tvorijo široke di-luvialne terase (Dobrave), sestoječe v glavnem iz ilovnatega gradiva. Pokrite so po ogromni večini z lepim gozdom (pretežno bor, smreka), le ob Rovščici in Rudniškem potoku, ki režeta terase povprek, so nastala posamezna naselja. Gosteje naseljena je zopet prisojna stran hribovja v. od Rov. Občina ima pretežno poljedelski značaj. Pridelujejo vse vrste žita ter mnogo krompirja in fižola, ki se deloma prodajata v Ljubljano in Kamnik. Prav tja prodajajo tudi sadje in jajca ter mlekarske proizvode radomeljske Mlekarske zadruge, v katero donašajo vsak dan mleko domala iz vseh vasi. Gozd je radi svoje kakovosti in prometno ugodnega položaja precej dobičkanosen. Izrablja ga zlasti graščina Kolovec. Diluvialna glina in ilovica v Dobravah je nudila predpogoje za nastanek cele vrste manjših in večjih opekarn v vsem obsegu občine. Vendar se do večje industrije niso nikjer povzpele. Dolenje, 32-7-1-6-0. Sr du Kamnik 9 km, so Brdo 3 km, žand zdr fin Lukovica 3.5 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, o p Radomlje 4 km, š žup Rova 2 km. Nm ca 350 m. Vasica, h kateri spada zaselek Stegne, leži malo nad dnom široke doline, ki se v. od potoka Rovščice globoko zajeda v hribovje iz karbonskih skrilavcev. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 2'A km od ban. ceste v Rovih ali (težje) 3X> km od drž. ceste v Št. Vidu pri Lukovici. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine, oddaja mleka v mlekarno v Radomljah. Sadjarstvo. Izkoriščanje gozda (smreka, bor). Opekarna. Tu rojen Andrejka Jernej (1850—1926), ppolk. v p., pisatelj (predvsem iz vojaškega življ.). Hudo, 138-23-12-11-0. Sr so du žup Kamnik 5.5 km, žand Mengeš 3.5 km, zdr Kamnik 5 km, fin Domžale 4.5 km, žel Jarše—Mengeš 2 km, o p š Radomlje 1 km. Nm 340 m. Vas, h kateri spadajo še samotne kmetije Jan, Kovaček in Stoje, leži na robu nizke terase, ob Rudniškem potoku. Dostop z vsemi vozili po obč. poti K km od ban. ceste nad Radomljami. Ilovnata tla. Km etijstvo samo za dom. Izraba obširnih gozdov (pretežno bor in smreka). V vasi trgovina in obrt. Na robu gozdnate Dobrave velika opekarna. Mlin in žaga. Jasen, 23-4-4-0-0. Sr du Kamnik 9.5 km, so Brdo 3 km, žand zdr fin Lukovica 3—5 km, žel Jarše—Mengeš 6.5 km, o p Radomlje 5 km, š žup Rova 4.5 km. Nm ca 480 m. Majhen zaselek na slemenu v živahno razrezanem skrilavčevem hribovju v. od Kolovškega gradu. Težak dostop z vozom po obč. poti 3 lA km od Rov. Kmetijstvo za dom. Tudi gozdarstvo (bukev, bor, smreka) skoraj le za domačo potrebo. Kolovec, 36-7-4-1-0. Sr du Kamnik 8 km, so Brdo 7 km, žand zdr fin Lukovica 8 km, žel Jarše—Mengeš 4—8 km, o p Radomlje 3—5—6 km, š žup Rova 2.4 km. Nm 381 m. Malo, raztreseno naselje v samotni, gozdnati dolini Rovščice okoli istoimenskega gradu. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 2 km od Rov. Poljedelstvo, sadje. Oddaja mleka mlekarni v Radomlje. Veliki iglasti gozdovi (smreka, bor). Iz graščinskih gozdov vozijo les na grajsko lesno industrijsko podjetje v Pre-serju ob Kamn. Bistrici. Prvotni utrjeni grad Kolovec je danes v razvalinah. Sezidali so ga gospodje Kolovški (omenjajo se 1315, 1328, 1351). Ker je grad v 16. stol. pogorel, so tedanji lastniki Hohenwarti zgradili okoli 1530 pod njim novega. Ko je tudi tega 1679 uničil požar, je ista rodbina sezidala nov, do danes lepo ohranjeni grad (1683), ki je last rodbine Fr. Stare. Tu rojen Fr. E. pl. IIohenwart (1650—1714), genealog, član Acad. operosorum v Ljubljani. Radomlje, 440-79-31-41-0. Sr so du zdr žup Kamnik 6 km, žand Mengeš 2.5 km, fin Domžale 3.5 km, žel Jarše—Mengeš 1.5 km, o p š v kraju. Šola ust. 1888, 3 odd. SKJ, Gas., PSVD, Strel, druž., Kat. prosv. d. Nm 333 m. Tesno sklenjena vas, razporejena večinoma vzdolž ban. ceste nad poplavno mejo Kamn. Bistrice ter ob cesti na Rova. Z. od vasi je speljana z Bistrico vzporedna umetna struga Mlinščice. Prometno križišče na direktnem prehodu od Kamnika proti Črnemu grabnu in Moravškim hribom. Tu se stikajo ceste od Duplice, Homca, Jarš, Rov, Doba in Vira. Poljedelstvo in živinoreja. Središče mlekarstva za vso okolico (Mlekarska zadruga). Velika prodaja mlekarskih proizvodov (zlasti čajnega masla) v Ljubljano in Kamnik, prav tja tudi jajca in sadje. Veliki iglasti gozdovi Dobrave (bor, smreka). Zage, mlini, opekarna. Razni obrtniki in trgovci. Gostilne s prenočišči. Naravno kopališče v Kamn. Bistrici. Podr. cerkev sv. Marjete dev. muč. Prvotno stavbo so zgradili v 2. polovici 15. stol. Prvič se omenja 1501. V 18. stol. so cerkev popolnoma predelali. Bivši presbiterij iz 15. stol. rabi danes za zakristijo. V cerkvenem stolpu in zakristiji so ostanki važnih gotskih in poznejših, manj uspelih fresk iz 15.—17. stol. Oltarji baročne umetnine. Z novo baročno stavbo (18. stol.), ki stoji pravokotno na staro, je gotski slog prve le medlo zabrisan. V R. rojeni: Belec Ivan (1856—1889), pisec soc. in pol. člankov. Koder Anton (1851—1918), pripovedni pisatelj. Leveč Anton (r. 1852), odvetnik, pravni pisatelj. Rova, 111-21-12-6-0. Sr du Kamnik 7 km, so Brdo 4 km, žand zdr fin Lukovica 5 km, žel Jarše—Mengeš 3 km, o p Radoml je 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1901/2, 1 odd. JS, Kat. prosv. d., PSVD. Nm 335—380 m. Precej raztresena vas sredi obširnih gozdov, od najnižjih hiš ob Rovščici do cerkve na razglednem dolomitnem griču. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti 2 km od ban. ceste v Radomljah. Od drž. ceste Ljubljana—Celje je dohod manj prikladen (4—6 km). Kmetijstvo, sadjarstvo. Oddaja mleka v zadružno mlekarno Radomlje. Prodaja krompirja, fižola in jajc v Ljubljano. Lepi gozdovi (smreka, bor). Nekaj obrti in trgovine. Mlin na Rovščici, opekarne. Pri cerkvi sv. Katarine hvaležna razgledna točka. Markiran dostop iz Kamnika. Župnija Rova (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 328 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Katarine, dev. muč. Prvotna cerkev, zgrajena pred 1511, je bila pozneje prezidana. Bila je podružnica kamniške prafare. 1704 ustanovljena ekspozitura z beneficijom, je postala 1789 samostojna lokalija z matrikami. 1875 pa prava župnija. Rudnik, 73-11-10-1-0. Sr so du zdr fin žup Kamnik 7.5 km, žand Mengeš 6 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, o p š Radomlje 3 km. Nm ca 360—420 m. Sestoji iz kmetij, na široko raztresenih od močvirnega dolinskega dna Rudniškega potoka pa po prisojnih obronkih skrilastega hribovja navzgor. Dostop z vozom od ban. ceste v Radomljah 2—4 km. Poljedelstvo in gozdarstvo (bor, smreka). Oddaja odvišnega mleka zadružni mlekarni v Radomljah. Škrjanče, 66-12-8-4-0. Sr so du zdr žup Kamnik 6.5 km, žand Mengeš 4 km, fin Domžale 3 km, žel Jarše—Mengeš 1.5 km, o 0.5 km, p š Radomlje 1 km. Nm 320 m. Vas leži tik j. od Radomelj ob umetni strugi Mlinščice. Skozi vas vodi ban. cesta Radomlje—Vir. Kmetijstvo. Izraba gozda (bor, smreka). Velik Škrjančev mlin in žaga (od posestnika je dobila vasica svoje ime). Obrtniki. Volčji potok, 186-32-15-17-0. Sr so du zdr fin žup Kamnik 4 km, žand Mengeš 5 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, o p š Radomlje 3 km. Nm 352 m. Jedro vasi leži tik nad robom široke diluvialne terase Kamn. Bistrice, posamezne kmetije pa raztresene po tej terasi daleč na v. in s. Nekoliko vstran ban. cesta Radomlje—Kamnik, zato je vas z avtom lahko dostopna samo v svojem spodnjem delu, v bližini slikovite istoimenske graščine. Kmetijstvo in živinoreja, oddaja mleka v zadružno mlekarno v Radomlje. Manjša opekarna. Zgodovinsko znamenit grad Volčji potok. Porušeni stari grad je stal na hribu jv. od cerkve. Gospodje iz Volčjega potoka se omenjajo 1220 (Herman) in 1247 (Konrad). Pozneje ga je posedovala rodbina Bonhomo. V Valvasorjevi dobi je bil ta grad že v razvalinah. Ohranjeni so danes le še zaraščeni temelji. Novi grad je sezidala rodbina Bonhomo v ravnini v začetku 17. stol. Lepo ohranjeni in obljudeni grad je zdaj last g. L. Souvana iz Ljubljane. Na s. strani je na grajskem prizidku vzidana spominska plošča Ane Justine, roj. Schwab pl. Lichtenberg iz Tuštanja (t 1630). Podr. cerkev sv. Ožbalta, kr. muč. Prvotno gotsko cerkev prvič omenja seznam cerkv. dragocenosti 1526. V 18. stol. je bila korenito predelana. Hrani par dobrih slik Layerjeve šole. V kraju je bil rojen dr. Krivic Rudolf (roj. 1887), pravnik, publicist. Zagorica, 52-7-5-2-0. Sr du Kamnik 8.5 km, so Brdo 3 km, žand zdr fin Lukovica 4 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, o p Radomlje 4 km, š žup Rova 2.5 km. Nm ca 370 m. Prijetna prisojna lega na položnem svetu A km nad obč. cesto, ki vodi iz Lukovice v Radomlje. Dostop z vozom, 2K> km od Rov. Poljedelstvo, sadjarstvo, oddaja mleka v radomeljsko mlekarno. Dohodki od gozda (pretežno smreka in bor). Ziče, 63-15-10-5-0. Sr du Kamnik 8 km, so Brdo 3.5 km, žand zdr fin Lukovica 4 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, o p Radomlje 3.5 km, š žup Rova 2 km. Nm ca 380 m. Prisojna lega pod vznožjem Zičkega hriba (532 m). Dostop mogoč z vozom, 3% km od ban. ceste v Radomljah skozi Rov. Kmetijstvo. Oddaja mleka v Radomlje. Prodaja krompirja, fižola, jajc v Ljubljano in Kamnik. Občina Trojane Preb. 1485, hiš 250, posest. 142, koč. 74, najem. 24. Površina 3328.46 ha: njiv in vrtov 656.89, trav. in paš. 682.73, sadovnjakov 62.83, gozdov 1924.12, ostalo 0.89. Občina obsega ves predel v. od znamenitega trojanskega razvodja med Savo in Savinjo na Učaku (609 m). K njej spadajo največji deli dolin Boljske in Oreliovice, prisojna stran hriba Kamnec (860 m), osojna pobočja hriba Rebar (875 m) in široke Velike ali Čemšeniške planine (1206 m), ter končno gosto naseljena prisojna pobočja slednje. Osrednji del občine leži že od rimske dobe ob prometni črti prvenstvene važnosti. Zato leže tu največja naselja, ki pa niso izrazito poljedelska, temveč tudi obrtniška in prevozniška. V hribovitih legah vstran od drž. ceste Ljubljana—Celje pa leže mali zaselki in razložena se-lišča z izrazito kmetijskim značajem, a brez ugodnih življenjskih pogojev. V gospodarstvu celotne občine prevladuje poljedelstvo. Pridelujejo vse vrste žita ter mnogo krompirja in fižola. Živine se nekaj proda v Zagorje, prav tako sadja, perutnine in jajc. Mlekarski izdelki zadružne mlekarne v Št. Go-tardu se prodajajo na vse strani. Važno je izkoriščanje obsežnih gozdov (smreka, bukev, macesen), ki donašajo v normalnih razmerah radi dobre kakovosti lesa in bližine državne ter dveh ban. cest precej dohodkov. Les se izvaža večinoma kot jamski les v Zagorje, deske in hlodi pa pretežno v Savinjsko dolino. Industrije razen manjšega podjetja za pridobivanje antimona ni. V občini se nahaja zanimiva izletniška in smučarska točka Velika planina (1206 m), s poučnim razgledom za Zasavje in Savinjsko dolino. Odtod zanimiva grebenska pot proti Sveti planini (985 m) in Mrzlici (1119 m). Tudi Reber (875 m) j. nad Trojanami s svojim podaljškom Križanovo goro je zanimiva, a še malo znana razgledna gora. Blodnik, 16-4-2-1-1. Sr du Kamnik 35 km, so Brdo 19 km, žand pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 19 km, fin žel Zagorje ob Savi 16 km, o 2 km, š žup Št. Gotard 2 km. Nm ca 600 m. Zaselek leži na robu slemena, ki se vleče od Št. Gotarda proti grapi Boljske. Dostop z vozom, 1 km od ban. ceste Trojane— Zagorje. Kmetijstvo le za dom. Prodaja jajc in lesa' (jamski les) v Zagorje. Brezje, 195-26-22-3-1. Sr du Kamnik 37km, so Brdo 20 km, žand Trojane 4 km, zdr Lukovica 20 km, fin Zagorje ob Savi 13 km, žel Zagorje ob Savi 14 km, o 3 km, pT Medija— Izlake 3 km, š žup Čemšcnik 2 km. Nm ca 620 m. Prisojna hribovita vas nad dolino Oreliovice. Sem spadajo više ležeči, zaselki Brezovška brda, Brinje, Košenice in Pečenac. Dostop z vozom po obč. cesti I. reda, 3 km od ban. ceste, ozir. 4 km od drž. ceste Ljubljana—Celje pri Trojanah. Poljedelstvo in živinoreja. Izraba gozda (jamski les za Zagorje). Nad vasjo krasna razgledna točka Pleš (910 m), najzapadnejši odrastek široke Čemšeniške ali Velike planine (1206 m). Na Plešu je domnevno stala »trdnjava« ali rimska utrdba, o kateri danes ni več sledu. Čemšenik, 180-33-10-9-4. Sr du Kamnik 38 km, so Brdo 21 km, žand Trojane 5 km, zdr Lukovica 21 km, fin Zagorje 9 km, žel Zagorje 10 km, o 4 km, pT Medija—Izlake 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1800, 2 odd. Gosp. nad. š., Gas., Prosv. d. Nm 625 m. Strnjena vas, h kateri spadata zaselka Čemše-niška brda in v Peklu, leži na prisojnih terasah iz karbonskega skrilavca, zavarovana proti s. po strmih apniških in do-lomitnih pobočjih Velike planine (1206m). Dostop mogoč evt. tudi z avtom po obč. cesti 6 km od drž. ceste pri Trojanah ali pa (le z vozom) 4 km od ban. ceste Trojane—Zagorje pri Medijskih Toplicah. Kmetijstvo, mnogo sadja. Prodaja jamskega lesa v Zagorje. Obrtniki, trgovina. Niže, v grapi Lesjega potoka, mlini. Gostilna s prenočišči. Nad vasjo hvaležna izletna točka: Čemšeniška ali Velika planina. Dostop na njo iz Zagorja mimo razvalin slovitega gradu Gamberka (3 ure). Krajevno ime Kresišče za malo razgledno ravnico nad Čemše-nikom domnevno spominja na turško dobo. Blizu vasi je v Valvasorjevi dobi (konec 17. stol.) zgradil Anton pl. Luenberg, lastnik gamberške graščine, majhen dvorec. Danes spominja na ta gradič samo še domače ime posestnika »Hoferja« in velike obokane kleti pod hišo. Zgornji del je podoben drugim hišam v vasi. Župnija Čemšenik (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 1750 duš. Zupna cerkev Vnebovzetja D. M. Prvotno prastaro cerkev so v 16. stol. predelali. Večji del ladje so ji prizidali po 1800. Najstarejši del je presbiterij, ki ima pozneje zazidana gotska okna. Sedanji baročni zvonik datira iz 1841. Oltarji, kipi in slike (J. Šubic, M. Koželj) so večinoma iz 2. pol. 19. stol., slika sv. Dominika v desnem oltarju je iz 1767 (Ver-gant), Janeza Nep. v levem pa iz 1839 (Goldenstein). Cerkev je bila najprej podr. mengeške prafare, iz katere se je izločila kot vikariat že pred 1262. Samostojna župnija pred 1596. Ze pred ustanovitvijo vikariata nahajamo v Čemšeniku grajske kaplane v Gamberku (1248). Od 1462—1668 je bil vikariat z mengeško prafaro vred inkorporiran cistercianskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu in nato do 1784 stiškemu samostanu. Ko je bil ta 1784 razpuščen, je prešel patronat na verski sklad. Čemšeniška župnija je mati župnije v Št. Go-tardu. Cerkveno je spadala župnija do 1751 pod oglejski pa-triarhat, do 1787 pod goriško nadškofijo, slednjič pod ljublj. škofijo. Dobrljevo, 123-18-15-3-0. Sr du Kamnik 37 km, so Brdo 20 km, žand Trojane 4 km, zdr Lukovica 20 km, fin Zagorje ob Savi 11 km, žel Zagorje ob Savi 12 km, o 3 km, pT Medija— Izlake 3 km, š žup Čemšenik 1 km. Nm ca 640 m. Prisojen položaj v vznožju zelenih pašnikov Velike planine (1206 m). Do vasi, h kateri spadajo više v pobočju Vel. planine ležeči gorski zaselki Dobrljevska brda in Pripeče, je mogoč dostop z vozom, 4 km od ban. odnosno 5 km od drž. ceste pri Trojanah. Kmetijstvo, prodaja lesa v Zagorje. Tudi prebivalstvo samo je deloma zaposleno v zagorskem rudniku. Drtno, 6-1-1-0-0. Sr du Kamnik 33 km, so Brdo 18 km, žand pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 18 km, fin Zagorje ob Savi 16 km, žel Zagorje ob Savi 17 km, o 4 km, š žup Št. Go-tard 4 km. Nm ca 630 m. Samotna kmetija na gorskem slemenu nad dolino Boljske vz. od Trojan. Dostop z vozom 4 km od Trojan ali (težji) naravnost od drž. ceste ob Boljski (2 km). Kmetijstvo, gozd. Hrastnik, 88-14-8-4-2. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 19 km, žand Trojane 3 km, zdr Lukovica 19 km, fin Zagorje ob Savi 15 km, žel Zagorje ob Savi 16 km, o 1 km, pT Medija—Izlake 4 km, š žup Čemšenik 5 km. Nm ca 600 m. Precej raztresena vas po prisojnem pobočju pod Št. Gotardom, % km od ban. ceste Trojane—Zagorje in 2 km od drž. ceste pri_ Trojanah. Dostop z vozom. K vasi spadata samotni kmetiji Kosivnik in Laze. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo, vse le za domačo porabo. Prodaja jamskega lesa v Zagorje. Hribi, 32-6-5-1-0. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 19 km, žand pTt Trojane 1 km, zdr Lukovica 19 km, fin Zagorje 16 km, žel Zagorje 17 km, o 3 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm ca 640 m. Hribovita naselbina na položnih sončnih pobočjih pod hribom Kamnec (860 m), s. nad Boljsko, že blizu Trojan. Dostop le z vozom, 1 km od drž. ceste. Kmetijstvo, izraba gozda (predvsem smreka). Tkanje domačega platna. Jelenk, 36-6-2-2-2. Sr du Kamnik 36 km, so Brdo 20 km, žand pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 20 km, fin Zagorje ob Savi 14 km, žel Zagorje ob Savi 15 km, o 3 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nin ca 635 m. Leži z. pod strminami Pleša (910 m), zadnjega odrastka Vel. planine. Dostop z vozom, 3 km od ban. ceste pri Trojanah. Kmetijstvo, izkoriščanje gozda. Jelševica, 21-4-1-3-0. Sr du Kamnik 34 km. so Brdo 19 km, žand o pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 20 km, fin Zagorje ob Savi 16 km, žel Zagorje ob Savi 17 km, š žup Št. Gotard 2 km. Nm ca 480—500 m. Vas obstoji iz nekaj hiš, raztresenih ob drž. cesti Ljubljana—Celje, kjer se dolina Boljske izpod Trojan zavije proti s. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem. Kmetijstvo, izraba gozda. Lebenice, 11-2-1-1-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 21 km, žand pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 21 km, fin žel Zagorje ob Savi 19 km, o 4km, .š žup Št. Gotard 4 km. Nm ca 740 m. Majhen zaselek z višinsko lego na osojni strani Kamneca (860 m) nad Motnikom. Dostop po obč. poti z vozom 2 km od ban. ceste Kamnik—Vransko pri Motniku ali 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Kmetijstvo, dohodek od gozda. Lemovce, 124-17-14-3-0. Sr du Kamnik 37 km, so Brdo 22 km, žand pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 22 km, fin Zagorje ob Savi 18 km, žel Zagorje ob Savi 19 km, o 4 km, š žup St. Gotard 4 km. Nm 705 m. Vas, ki se deli v Zg. in Sp. Lemovce, leži na osojni strani Velike planine (1206m), pod gozdnatim Prosevnikom (803 m). Dostopna je z vozom, 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Kmetijstvo, izraba gozda (smreka, bukev). Vas z zaseljem Prosevnik je nekdaj veljala za važno vojaško postojanko. Kranjsko-štajerska meja. Podzid (Pod zidom), 38-11-3-8-0. Sr du Kamnik 33 km, so Brdo 18 km, žand o pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 18 km, fin žel Zagorje 16 km, š žup Št. Gotard 2 km. Nm 520—530 m. Raztreseni domovi ob drž. cesti Ljubljana—Celje, tik vz. pod Trojanami. Ime izvira od ostankov rimske ceste in rimskega naselja. Kmetijstvo s slabimi predpogoji, prevladujejo kočarji. Mlini. Nastanek vasi je v zvezi z nekdanjim vozništvom ob tej stari cesti. Bila je glavna postaja za voznike preko trojanskega klanca do zgraditve železnice ob Savi (1849). Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata muč. je bila zgrajena 1481 do 1499. Cerkev ima zelo star presbiterij in freske iz srede 15. stol. (izdelane v t. zv. gotskem idealističnem plastičnem slogu). Slike so delo istega mojstra kot one v cerkvi na Krtini. Nekdanji veliki zvon je imel letnico 1720. Polšina, 37-6-3-3-0. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 18 km, žand pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 18 km, fin žel Zagorje 12 km, o 3 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm ca 400—440 m. Vas z dokaj osojno lego je precej raztresena na desni strani grape Orehovice pod Trojanami. Dostop z vozom ca A km od ban. ceste Zagorje—Trojane. Kmetijstvo, izraba gozda. Razbor, 82-13-6-6-1. Sr du Kamnik 39 km, so Brdo 22 km, žand o Trojane 6 km, zdr Lukovica 24 km, fin Zagorje ob Savi 9 km, žel Zagorje ob Savi 10 km, pT Medija—Izlake 4 km, š žup Čemšenik 1.5 km. Nm 640 m. Prisojna lega v zavetju Vel. planine (1206 m). II kraju spadata zaselek Zaloke in Sv. Primož. Dostop z vozom, 7 km od drž. ceste pri Trojanah ali 8 km od ban. ceste pri Zagorju. Kmetijstvo, sadje, izraba gozda. Prodaja jamskega lesa. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana. Št. Gotard, 66-16-6-7-3. Sr du Kamnik 35 km, so Brdo 19 km, žand pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 19 km, fin Zagorje ob Savi 15 km, žel Zagorje ob Savi 16 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1872, 2 odd. Kat. prosv. d.. PRK, Gas., Strel. druž. Nm 630 m. Vas z zaselkom Šiverk leži na sončnem, izrazitem slemenu, ki se vleče od Vel. Planine (1206 m) proti razvodju nad Trojanami. Dostop je mogoč z vsemi vozili po obč. cesti 0.7 km od ban. ceste Trojane—Zagorje, odnosno 2 km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Upravno in gospodarsko središče občine. Poljedelstvo in živinoreja za domačo porabo. Prodaja izdelkov mlekarske zadruge v razne kraje. Prodaja živine, sadja, perutnine in jajc v Zagorje. Izraba gozda (smreka, bor, bukev). Jamski les prodajajo v Zagorje, ostalega lesnim trgovcem. Obrtniki, trgovine. 5 sejmov na leto. Gostilne s prenočišči. V vasi je vzidanih več rimskih napisnih kamnov, vsekakor iz sosednega Atransa (Trojan). Prvič se omenja vas okoli 1400, in sicer v zemljiški davčni knjigi gospoščine in sosednjega okrožja kamniškega. Šentgotardski sejmi so bili znani že v 16. stol., ko se v cerkvenem urbarju navajajo prodajalne in stojnice. Stoj-nino je pobirala od 1814 do 1838 protipostavno brdska graščina, sejme je pa nadzirala in vzdrževala mir po svojih sodnih slugah kriška in gamberška graščina. Župnija Št. Gotard (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 854 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Gotarda, šk. sp.. v prvotni gotski obliki zgrajena v 14. stol. Sedanja stavba je iz 1733. Prvotno je bila podružnica čemšeniške župnije. Iz nje se je izločila 1760 kot vikariat Trojane, 1850 je postala samostojna župnija. Cerkv. pripadnost in patronat kot v župniji Čemšeniku. Trojane, 72-13-8-2-3. Sr du Kamnik 33 km, so Brdo 17 km, žand pTt v kraju, zdr Lukovica 17 km, fin žel Zagorje ob Savi 15 km, o 2 km, š žup Št. Gotard 2 km. Privatna elektrarna za dve hiši. Nm 563 m. Vas leži sv. od znamenitega razvodja med Savo, Kamn. Bistrico in Savinjo. Postavljena je ob drž. cesti Ljubljana—Celje tik nad grapo potoka Boljske. Avtobusna zveza z Ljubljano in Celjem (že od 1913). V vasi se odcepi ban. cesta mimo Medijskih toplic v Zagorje. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine v Zagorje. Izkoriščanje gozdov, jjrodaja jamskega lesa v Zagorje, desak v Savinjsko dolino. Mlini in žage. Obrtniki, trgovina, avto-prevozništvo, gostilne s prenočišči. Radi svoje izredne zemljepisne lege so bile Tro- jane važna trgovska postojanka najbrž že v predzgodovinski dobi. Do popolnega izraza je pa prišel kraj v rimski dobi, ko so Rimljani zgradili znamenito cesto Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana) — Atrans (Trojane) — Celeia (Celje) — Poetovio (Ptuj). Ob tej cesti je stala v današnjih Trojanah (na Konško-vem, Cenchjevem in Stojčevem svetu) pod Zidom in v Zideli 5. postaja, imenovana Atrans, oddaljena od prve (Emona) 26 rimskih milj. V Trojanah je bila postaja za prenočevanje (mansio), postajališče za izmenjavo konj (mutatio) in carinska postaja. Kraj je postal v dobi cesarja Hadrijana tudi pomembna vojaška postojanka na meji Italije in Norika. Okoli 176 je dobil vojaško posadko. Rimski Atrans se je razvil v pravo mesto z žrtveniki bogov, katerim je tu na Trojanah slovesno daroval cesar Maksimin v 1. polovici 3. stol., na povratku iz vojne proti Markomanom in Sarmatom. Tu je bil razvit kult boga Jupitra, Baha, Diane, Ilekate, Noreje, Ho-norja, Mitre in domačega božanstva Atransa. Številne rimske najdbe: nagrobne in votivne kamne, dele razbitih kipov, opeko, keramiko, gorke kopeli, na tisoče novcev hranijo večinoma v Narodnem muzeju v Ljubljani. Rimski Atrans je razrušil najbrž hunski kralj Atila, gotovo pa je, da ni preživel preseljevanja narodov. Na njega spominjajo danes številna krajevna imena, kot Zide, ki je dobila ime po obrambnem zidu, ki je oklepal kraj v rimski dobi in ga vezal s takratnim rimskim Atransom, dalje vas Podzid, imena Cesta, Groblje, Razdrto, Prezid, v Zideli. Glavna slovenska naselbina pa je celo prevzela ime po prejšnjem selišču Atrans — Trojane. Prvič se omenja vas 1228: do Trojan je segalo zemljišče špitališkega hospitala. Pogosto se navajajo Trojane okoli srede 15. stol., ko je preko njih večkrat drvel celjski vojskovodja Jan Vito-vec v borbi za celjsko dediščino. Po stari rimski cesti je krenila trgovina med Primorjem in Štajersko, posebno, ko so jo konec 17. stol. popravili. Ko pa je dal cesar Karel VI. ok. 1720 večinoma po stari rimski cesti zgraditi novo, sedanjo cesto, so pritegnile Trojane in Črni graben ves dotedanji promet sosednje Tuhinjske doline. V spomin na otvoritev te ceste so 1728 postavili ob cesti v Zajasovniku, na meji med Kranjsko in Štajersko, piramido iz črnega marmorja z napisom. Razpadajočo piramido so 1845 podrli. Nanjo spominja še danes hišno ime pri Konfinarju. K razvoju in pomenu Trojan so pripomogli tudi politično administrativni momenti: lega na meji Kranjske in Štajerske, v francoski dobi na meji Avstrije in francoske Ilirije. T. so dobile takrat glavni carinski urad. Iz' časa francoske okupacije še danes žive v spominu napadi tamošnjih kmetov na francoske posadke in blagajne v Trojanah lin okolici. Duša vsega odpora in gibanja proti Francozom je bil šentgotardski župnik Anton Rozman. Napadi so imeli v začetku obeležje odpora proti tujcem, njihovim nasilstvom, proti novim davkom, dajatvi vprežne živine za prevažanje blaga preko trojanskega klanca, pozneje so pa bili to navadni roparski napadi. L. 1810. je sodilo vojno sodišče v Ljubljani 32 kmetov iz Št. Ožbalta, Trojan, Hrastnika, Brda in sosednih krajev ter jih 6 obsodilo na smrt. V T. rojen: Konšek Valentin (1816—1899), politik (ur. celjskih »Slov. novic«) in naravoslovec. Trzin, 10-2-1-1-0. Sr du Kamnik 35 km, so Brdo 20 km, žand pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 20 km, fin žel Zagorje ob Savi 15 km, o 1 km, š žup Št. Gotard 1 km. Nm 640 m. Neznatno naselje ob obč. cesti Trojane—Čemšenik, 4 km od drž. ceste na Trojanah. Kmetijstvo. Prodaja nekaterih kmetijskih pridelkov in jamskega lesa v Zagorje. Učak (Ovčjak), 75-16-5-9-2. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 16 km, žand pTt Trojane t km, zdr Lukovica 16 km, fin Zagorje ob Savi 15 km, žel Zagorje ob Savi 16 km,o 3 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm 609 m. Kmetski domovi, raztreseni posamič okrog najvišje točke trojanskega razvodja med Radom-Ijo, Orehovico in Boljsko. Prometno važna lega vrh klanca ob drž. cesti z dnevno avtobusno zvezo v Ljubljano in v Celje. Kmetijstvo, prodaja pridelkov in jamskega lesa v Zagorje. Nekaj obrti. Velika ravan, 22-3-3-0-0. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 19 km, žand pTt Trojane 4 km, zdr Lukovica 19 km. fin žel Zagorje ob Savi 19 km, o 6 km, š žup Št. Gotard 6 km. Nm ca 800 m. Majhno zaselje v višinah med dolinama^ Boljske in Motniščice. Najvišje naselje v občini. Precej težak dostop z vozom 3 km od drž. ceste pri Trojanah ali 3Vi km od bam ceste v Motniku. Kmetijstvo in izraba gozda krijeta le domače potrebe. Zaplanina, 119-19-12-4-3. Sr du Kamnik 39 km, so Brdo 22 km, žand o pTt Trojane 5 km, zdr Lukovica 22 km, fin Zagorje ob Savi 18 km, žel Zagorje ob Savi 19 km, š žup Št. Gotard 5 km. Nm od 460—640 m. Razloženo naselje, s posameznimi kmetijami, raztresenimi pod osojnimi obronki Vel. planine 1206 m (»za planino«) vse do grape potoka Zaplaninscice. Dostop z vozom ca 3 km od drž. ceste Ljubljana—Celje nad Ločico, ali pa 5 km od ban. ceste pri Trojanah. Slabi življenjski pogoji. Kmetijstvo, dohodki od velikih gozdov. Na j. se dviga razgledna Vel. planina (1206 m) s kraškimi jamami (1 uro od Zaplanine, 3 ure od Vranskega). Zapleš (Za plešjo), 21-3-3-0-0. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 21 km, žand pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 21 km, fin žel Zagorje ob Savi 18 km, o 3 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm 680 m. Hribovski zaselek na prisojnem pobočju Kamneca (860 m) nad Trojanami. Dostop z vozom, 1% km od drž. ceste Ljubljana—Celje. Kmetijstvo, gozdarstvo. Zavrli (Za vrhom), 52-10-4-4-2. Sr du Kamnik 32 km, so Brdo 16 km, žand pTt Trojane 2 km, zdr Lukovica 16 km, fin Zagorje ob Savi 14 km, žel Zagorje ob Savi 15 km, o 4 km, š žup Št. Gotard 4 km. Nm 600—640 m. Kraj sestoji iz posameznih kmetij, raztresenih po osojnih straneh hriba Rebar (875 m) j. nad razvodjem pri Trojanah. Dostopne so z vozom, 1—2 km od drž. ceste na vrhu trojanskega klanca. Kmetijstvo in gozdarstvo za domačo porabo. Vz. pod vasjo antimonski rudnik. Prednik današnjega rudnika se omenja že 1749, a je bil spet 1784 opuščen. Ponovno so začeli kopati antimon 1852; tudi tedaj so delo kmalu opustili. Zopet je oživel rudnik 1907 v eksploataciji belgijske družbe »Antim. rudn. d. v Trojanah«. Od 1931 delo počiva. Zgornja Zaplanina, 18-2-2-0-0. Sr du Kamnik 37 km, so Brdo 19 km, žand o pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 19 km, fin žel Zagorje ob Savi 16 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm 660 m. Zaselek. Prim. Zaplanina. Zide (V Zideh), 23-3-3-0-0. Sr du Kamnik 34 km, so Brdo 18 km, žand o pTt Trojane 1 km, zdr Lukovica 18 km, fin žel Zagorje ob Savi 18 km, š žup Št. Gotard 1 km. Nin ca 560 m. Zaselek leži 1 km od Trojan na slemenu, ki se vleče proti Št. Gotardu. V bližini se cepita ban. cesta v Zagorje in obč. v Čemšenik. Kmetijstvo. Ime kraja kot v Trojanah in pod Zidom v zvezi z rimsko postojanko. Kraj se prvič omenja 1444, ko je Margareta Limharska podarila ključarjem cerkve v Drtiji neko zemljišče v Zideh. Zlokarje, 18-2-2-0-0. Sr du Kamnik 35 km, so Brdo 20 km, žand o pTt Trojane 3 km, zdr Lukovica 20 km, fin žel Zagorje 17 km, š žup Št. Gotard 3 km. Nm 541 m. Zaselek na skrajnem sz. robu gorskega hrbta, ki se vleče od Vel. planine (1206 m) proti dolini Boljske. Dostop Vi km od drž. ceste ob Boljski. Kmetijstvo. Prodaja lesa v Zagorje (jamski les) in Sav. dolino (deske). Občina Trzin Preb. 831, hiš 175, posest. 129, koč.43, najem. 30. Površina 1117.32 ha: njiv in vrtov ca 185.60, trav. in paš. ca 334.75, sadovnjakov ca 18.91, gozdov ca 548.22, ostalo 29.84. Občinski teritorij obsega jz. del Kamniške ravnine in obrobno hribovje do vrha Rašice (641 m). Ravninski svet leži na prodnatem Mengeškem polju in zamočvirjenih Mlakah. Šibko poseljeni hriboviti svet pripada posavskim gubam, z apnenčastimi skladi v višjih legah in položno oblikovanim skrilastim podnožjem; poseljena je le mejna črta med njima, kjer izvirajo studenci. Vodovje odvaja večinoma Pešata, ki ima tu plitvo korito in pogosto preplavlja dolenji konec občine, rašiška stran si je utrla poseben odtok v Savo. V gospodarstvu odločno prevladuje dobro razvito kmetijstvo, v njem živinoreja. Živeža uvažajo malo, prodajajo pa fižol, goveda in razmeroma mnogo prašičev, perutnino in jajca. Za domačo rabo je dovolj sadja in lesa. Stranske dohodke dajejo: gozdni sadeži, pletenje slamnih kit za slamnike, čebelarstvo. Živinorejo gojc racionalno, zlasti švicarsko pasmo, norveško vrsto prašičev, štajersko kokoš. Velikih industr. obratov ni, obrt je dosti močna (mlini, lesna mesarska obrt, stavbarstvo). Delavski zaslužek iščejo zunaj občine slamni-karji in tovarniški delavci, med njimi so le izjeme brez zemljiške lasti. Daleč so znani trzinski trgovci in prekupčevalci z živino (konji, govedo, prašiči). Prometne zveze so ugodne, vsa občina leži ob dobrih cestah, Dobeno pa ima lepo grajeno obč. pot; na v. meji občine žel. postaja. Tujskemu prometu ne posvečajo posebne pozornosti. Markiran je dostop na Rašico (641 m, 1 Vi ure) mimo graščine Habali, poleg nje ima precej obiska slikovito Dobeno (zdaj obč. Mengeš). Bogata lovišča; ribolov v Pešati je last graščine Habah. Rašica,* 99-19-14-2-2. Sr so du Kamnik 12—15 km, žand žup Mengeš 6 km, zdr fin Domžale 8 km, žel Trzin 6 km, o 5.5 km, pTt St. Vid 4 km, š Šmartno 3 km. Nm 425 m. Slikovita gručasta vas na z. prisojni planjavi v zavetju apniških strmin vrha Rašice (641 m). Iz skrilastega sveta se zbira vodovje v Črnuški potok s široko, a neposeljeno dolino. Sončni travniki, srednje * Med tiskanjem leksikona je vas Rašica prešla v občino Tacen, srez ljubljanski (glej dodatek). plodne njive, razsežni gozdi, spodaj jelovina s praprotnicami, zgoraj pretežno listovci; dobro gojeni sadni vrtovi. Mnogo starinskih domov. Nova obč. cesta na ban. cesto v Srednje Ga-meljne (dobre pol lire), odvaja promet bolj na Šmartno pod Šmarno goro in na Črnuče (kot po vozni poti na Trzin) dobre 134 ure. Izvoz mleka, sadja, živine in lesa. Priljubljena izletna točka spomladi in jeseni, posebno pa pozimi (smuka, razgled, gostilna). Vrh Rašice je kraški in porastel. Markacija 11a Dobeno. V apniški Rebri nad vasjo, desno od pečine »Bela peč«, dve podzemeljski jami (Šit in Zidanica). Podr. cerkev sv. Križa znana od 1526 iz seznama cerkv. dragocenosti. Prezidava v 17. in 18. stol. je močno zastrla gotske oblike. Prostor je skromen, enako oprava v baročnem slogu. Srednji zvon spada med najlepše rokokojske izdelke (1778). Cerkev leži skrito med hišami. Trzin, 732-156-105-41-28. Sr so du Kamnik 12 km. žand žup Mengeš 4 km. zdr fin Domžale 3.5 km, žel o pt š v kraju. Šola ust. 1889, 3 odd. Gosp. šola. Nepolit. izobr. d. z jav. knjiž., dramat. in pev. odsekom, SKJ, Gas., Strel, druž., Prosv. dom. Nm 314 m. Zadnja večja naselbina ob Pešati, ki tu preide iz prodnatega Mengeškega polja v barjanske Mlake. Hiše stoje v treh pretrganili vrstah (na obeh bregovih in ob ban. cesti na Mengeš), ki jih veže prečna skupina ob drž. cesti Ljubljana—Domžale, dopolnjuje pa na jz. gruča novih stavb (že deloma v bregu) na Mlakah. Razvoj naselbine je tod zaviralo močvirno ozemlje, kajti Pešata tu rada prestopi bregove. Radi žel. je Trzin bolj napredoval kot Mengeš, a mnogo manj kot Domžale, s katerimi se ne more meriti po vodnih silah. Močno se je razvila obrt (zlasti mesna) in trgovina (prekupčevalna) z živino, posebno s prašiči, pa tudi stavbinska stroka;^ slamni-karji hodijo šivat slamnike v večja mesta (Bukarešt, Sisak Zagreb, naseljeni so tudi v New Yorku), nekaj delavcev se vozi v tovarne (Ljubljana, Domžale). V glavnem pa se prebivalstvo še vedno preživlja od zemlje in gozda. Letno stavijo na trg do 150 q fižola, ca 100 goved (ementalska p.) in 200 prašičev (norveška p.), več 1000 jajc, nekaj lesa in gob, dnevno do 5001 mleka. Avtobusne zveze iz Kamnika, Vranskega in Cerkelj na Ljubljano. Markirana pot čez Dobeno in Rašico na Ježico (3 ure), podzemeljska jama v smeri na Dobeno »pod Ručigajevim mlinom«. O graščini Habali gl. Loka. Številna znamenja (5 kapel in 11 križev). Kapelo Sv. treh kraljev, ob popravilu drž. ceste 1907 prestavljeno, je poslikal Blaznik, kapelo M. b. Marčun. Kraj je bil obljuden gotovo že v rimski dobi (izkopine ob rimski cesti Ljubljana—Celje). Omenja se prvič 1301. Po Valvasorju je Trzin že od nekdaj slovel radi številnih izdelovalcev postelj in pletilcev majhnih mrež za ribe, palic za ribolov in podobnega. Svoje blago so razpečevali po vsej deželi. Na pol j u blizu vasi so bili 1813 potolčeni Francozi. V Trzinu je 1862 zgorel glasoviti rokovnjač Dimež (Fr. Sicherl) s svojim tovarišem. Podr. cerkev sv. Florijana je bila zgrajena v sredi 14. stol., omenja jo 1526 seznam cerkv. dragocenosti. V sredi 18. stol. so jo temeljito predelali, po potresu 1895 restavrirali. 1899/1900 jo je arli. Rupnik podaljšal in nanovo fasadiral. Zvonik ima nenavadno lego za presbiterijem. Vanj je vzidan kip sv. Henrika iz srede 14. stol. Med opravo nekaj spretno izrezljanih kipov, lepa baročna omara v zakristiji. Od 1888 je ustanovljen pri cerkvi beneficij za dušnopa-stirsko službo. V Trzinu rojen Hribar Ivan (roj. 1851), politik, pisatelj, bivši župan ljublj., poslanik Jug. v Pragi, pokrajinski namestnik v Lj., zdaj senator. Občina Tuhinj sedež Šmartno Preb. 2497, hiš. 405, posest. 313, koč. 71, najem. 22. Površina 5750.02 ha: njiv in vrtov 1051.49, trav. in paš. 1025.72, sadovnjakov 61, gozdov 3462.56, ostalo 149.25. Občini' pripada glavni del Tuhinjske doline, t. j. pokrajine v porečju srednje in gornje Nevljice s Tuhinjščico in številnimi manjšimi dotoki. Dolinska oblika Tuhinja prehaja 11a z. v zaprto kotanjo (pred Sotesko), široki gornji del ima lep zaključek v polkrož-nih zavojih pri prelazu Kozjak (667 m, ob razvodnici). Upravno področje se drži na sz. vrhov in pobočij Menine, na j. nekako razvodja proti dolini Radomlje. Svet je v gorskem obodu apniški, jedro pa tvorijo skrilaste psevdoziljske in terciarne plasti. Dolina ima 3 gospodarske in naselbinske pasove, ki se na vzhodu strnejo: dolinsko dno, zgornje tuhinjske stop-njevine in hribovske naselbine. Zgornja dva pasova sta razvita v loku, le na s. prisojni strani doline. Dolinsko dno je do Šmartna enotno (Spodnji Tuhinj), v Zgornjem Tuhinju se razcepi, večji pomen kot Nevljica dobi Tuhinjščica. Na-plavinska ravan je ozka, močno vodnata in zato prikladnejša travi kot žitu. Gospodarsko se obdelovanju zemlje pridruži promet, izraba vodnih sil, obrt in trgovina; te panoge se ne morejo razviti v polili meri, ker je okolica majhna, mesto preblizu, manjka večjega tujskega prometa in industrije. Zemljiška posest je razkosana, močne kmetije redke. Selišča so razmeroma šibka, tudi središče občine in edine dolinske fare ni premagalo naravnih populacijskih ovir. Več naseljencev je privabila meja med skrilastim in apniškim svetom, ki ima pod strmim gorskim ozadjem na razpolago široko terasasto planjavo z globoko zarezanimi stranskimi dolinicami. Zemlja je tod boljše kakovosti, lega prisojna, več prostora za njive, posestva večja in bolj zaokrožena. Ta kmetski, hribovski Tuhinj, ves odet v zelenje, s slikovito menjavo talnih oblik, ima veliko privlačnost tudi za tujca, a je žal le malo znan. Lepo predstavlja ta pas sedež druge tuhinjske fare (Zg. Tuhinj). Zadnja naselbinska vrsta je najbolj neznatna. Sem spadajo le nekatera naselja z močno živinorejo in gozdarstvom, ki prehajajo v nestalno poseljene planine v Menini. Celotni gospodarski položaj ni ugoden. Žitni donos ne zadošča, večina doline živež dokupuje. Redne dohodke prejemajo od živinske prireje (meso, mleko, kuhano in čajno maslo, v planinah sir). Poleg manjših pašnikov pri kmetijah so dolini dostopne planine na Menini; v planšarskem domu ma Bibi vzrejajo z banovinsko podporo dol jro (pincgavsko) pasmo, ki naj dvigne živinorejo kot glavno gospodarsko panogo. Ob dobri prodaji lesa je enako močno gozdarstvo, oprto na jelovino. Hkrati služijo vozniki, tesarji in koparji; stranski dohodek iz gozdnih sadežev. V obrti uspeva še mlinarstvo, večjih in domačih obrti manjka. Tudi stranski dohodki iz zemlje so pičli: sadjarstvo, perutninarstvo, čebelarstvo. Neznaten je ribolov (postrvi, kleni), mnogo pa divjačine (kuna, srna, lisica, zajec, jazbec, divji petelin). Prometna os: ban. cesta Kamnik—Motnik—Vransko; do nje vodijo številna obč. pota. Osebni promet z dnevno avtobusno zvezo na Ljubljano (iz Vranskega), tovorni največ z vozovi. Tujski promet pospešuje lov, obilje prilik za smuko, obisk Menine, deloma tudi letovanje. Buč, 178-31-20-11-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 10 km, žand p š žup Šmartno 1.5 km, o 1.5 km. Vodovod, elektr. centrala. Nm 462 m. Leži tesno po dolgem ob ban. cesti na desnem bregu Nevljice, ki se tu radi dotokov od s. umika na j. in daje prostora za precej prisojne njive in travnike. Srednje močni gozdovi 11a obeh straneh doline, dobro uspeva sadje. Dohodki iz prodaje živine in lesa, nekaj iz obrti in vožnje. Prevladuje mala posest. Veliki promet teži na Kamnik, lokalni na Šmartno. Na z. spada k vasi zaselek Brezovica. Vas se prvič omenja 1400, ko je pripadala kamniškemu deželskemu sodišču, in nato 1495, ko je kamniški meščan in vodja mestne bolnice Luka tu kupil zemljišče od kamniškega čevljarskega ceha. Cirkuse, 60-9-9-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 15 km, žand p Šmartno 3.5 km, o 3.5 km, š žup Zg. Tuhinj 1.3 km. Nm 572 m. Zavzema v. del valovitega brda med Tuhinjščico in Nevljico. Ta izvira na vaškem svetu pod Kozjakom (razvodje in prelaz 667 m). Precej šibka zemlja je skrbno izrabljena. Do ban. ceste vodi več voznih potov (pojpr. K km). Vas je znana že 1428, ko je v njej vdova kamniškega meščana Janeza Solze prodala meščanu Lenartu desetinske kmetije. Slednji je te kmetije 1432 dobil v fevd. Crni vrh, 36-6-6-0-0. Sr so du zdr fin žel ^Kamnik 18.5 km, žand p Šmartno v Tuh. 5 km, o 5 km, š žup Zg. Tuhinj 3 km. Nm 722 m. Leži na prisojnem osamljenem brdu 11a v. koncu Tuhinja, sv. nad Kozjakom. Do ban. ceste v prelazu 1 km kolovoza. Preživlja se s kmetijstvom. Gabrovnica, 43-9-9-0-0. Sr du Kamnik 15 km, so Brdo 8 km, žand zdr fin p'l t Lukovica 8 km, žel Domžale in Jarše 16 km, o 4 km, š žup Zlato polje 7 km. Nm 736 m. Prisojna lega ob stiku širokih slemen in karbonskih skrilavcev in peščenjakov. K vasi spada zaselek Zalog. Dostop z vozom 4—5 km od drž. ceste Ljubljana—Celje ali 4 km od ban. ceste Kamnik—Motnik. Gospodarstvo kot v bližnji Brezovici. Nad sedanjo Lužarjevo hišo so odkrili gradišče s predzgodovinskimi predmeti. Golice, 92-16-14-2-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 15.5 km, žand p Šmartno 4 km, o 4 km, š žup Zg. Tuhinj 1 km. Nm ca 660111. Kmetsko selišče na robu položne police z lepimi njivami po vozni poti K km nad ban. cesto po Tuhinju na Vransko. Lepa zveza na Zg. Tuhinj skozi Kolk. H kraju spada zaselek Pajkelc. Vas se prvič omenja 1400, pripadala je kamniškemu deželskemu sodišču. Gradišče, 105-14-12-2-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 12 km, žand p š žup Šmartno 2 km, o 2 km. Nm ca 680 m. Večje selišče z zaselkom Iioni s. od Šmartna; leži na obsežni terasi, ki se pričenja tostran Sel in sega preko Zg. Tuhinja; bregovi proti s. ji dajejo zatišen položaj. Gospodarski temelj gozd in živinoreja, njive so ilovnate. Nad strmim robom gozdnatega slemena šmartinska podr. Sv. Miklavž na Gori (757 m), znan 1526 iz zapisnika cerkv. dragocenosti. Stavba je v sedanjo obliko prezidana po 1721. Taborsko obzidje in ločen zvonik. V ladji lep lesen strop, kasete deloma iz Mekinj. Glavni oltar z Metzingerjevo sliko sv. M., stranske sta slikala Potočnik in Jelovšek. Hrib, 156-25-20-4-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 15 km, žand p Šmartno 3.5 km, o 3.5 km. š žup Zg. Tuhinj 1.2 km. Nm ca 615 m. Združuje večji naselbini (Mali in Veliki hrib) z izrazito kmetskim značajem vrh podolgovate Dobrave med tuhinjsko ban. cesto in gor. Nevljico. Do ban. ceste na s. vodi več ca 1 km dolgih voznih poti. Pridelki so šibki, za prodaj les in živina. Vas prvič omenjena kot Golice 1428, ko je tu kamniški meščan Križaj prodal Jan. Ingveru tri in pol dese-tinske kmetije. Hruševka, 60-7-7-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13 km, žand p š žup Šmartno 3 km, o 3 km. Nm 625 m, Leži na robu večje planjave v zgornji tuhinjski terasi. Poljske zemlje primanjkuje, živež dol kupujejo z odprodajo živine in lesa iz obsežnih mešanih gozdov. Slab kolovoz do ban. ceste v Buču (2 km). Kostanj, 73-9-8-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13 km, žand p š žup Šmartno 2 km. o 2 km. Nm 559 m. Lična hribovska vas na stopnjevini sv. od Šmartna. K njej spada zaselek Štor. Prisojna lega omogoča dober poljski pridelek, za izvoz preostaja živina, les iz gozdov v rebrih Slevca (1070 m) in nekaj sadja. Dovoz z ban. ceste po obč. poti 2 km. V zgornjem kraju vasi daleč vidna podr. cerkvica sv. Doroteje. Prvič zabeležena v zapisniku cerkv. dragocenosti 1526. L. 1725. so cerkev temeljito predelali in povečali. Pravokotna ladja z ravnim lesenim slikanim stropom; po prezidavi 1725 ostal še gotski presbiterij z bogatim rebrovjem. Glavna slika Metzingerjeva. Laseno, 25-4-4-0-0. Sr du žel Kamnik 15 km, so Brdo 9 km, žand zdr fin pTt Lukovica 7.5 km, o 3 km, š žup Češnjica 2 km. Nm ca 760m. Naselje leži na osrednjem gorskem hrbtu med Crnim grabnom in Tuhinjsko dolino. K njemu spada še zaselek Reber in samotna kmetija pri Ogradarju. Precej težak dostop z vozom nad 5 km od drž. ceste pri Krašnji. ali pa 3 km od ban. ceste pri Šmartnu v Tuhinjski dolini. Kmetijstvo, izraba gozda. Laze, 168-27-21-5-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13.5 km, žand p Šmartno 2 km, o 2 km, š žup Zg. Tuhinj 1 km. Elektrarna za Zg. Tuhinj. Nm 505 m. Največja vas v dnu gornje Tuhinjske doline ob križišču ban. ceste in ceste v Zg. Tuhinj. Prometno važna točka. K vasi spada zaselek Vrhač s krasno slemensko lego proti Nevljici. Razpolaga s prostranim poljem in šibkim gozdom. Kmetijstvu se pridružuje obrt. Vas se prvič omenja 1428, ko je tu prodal kamniški meščan Križaj Jan. Ingveru 4 desetinske kmetije. Liplje, 33-5-4-1-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 17 km. žand p Šmartno 5 km, o 5 km, š žup Zg. Tuhinj 3 km. Nm 610 in 690 m. Osamljena lega na položnem slemenu med obema izviroma Nevljice jz. od prelaza Kozjak (oddaljen 1—2 km). Krasne senožeti, nad njimi zaselek Pečmanovo (795m). Loke, 103-22-17-2-2. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6.5 km, žand p žup Šmartno 5 km, o 5 km, š Potok 1 km. Nm 436 m. Leži v širokem dnu spodnje Tuhinjske doline, na obeh straneh Nevljice in ceste. Vasi pripada zaselek Vobovše v s. bregovih. Zemlja je razdeljena na malo posest, največ površine zavzema gozd. Žitni donos je šibak, planine nima nihče. Živinoreja je usmerjena na prodajo mleka in prašičev. Stranski zaslužek iz obrti, gozdarstva in prevozništva. Zelo lepa izletniška pot na Vranjo peč. Nad cesto podr. cerkev sv. Tomaža ap., ki jo prvič omenja 1526 seznam cerkv. dragocenosti. V Paglovčevi dobi so staro cerkev podrli in zgradili 1725 sedanjo stavbo. Obokana ladja in kupolast presbiterij. Leseni strop odstranjen 1846. Oltar z Metzingerjevo sliko. Mali Rakitovec, 42-7-6-1-0. Sr so du fin žel Kamnik 21 km, žand p Šmartno 5.5 km, zdr Lukovica 14 km, o 5.5 km, š žup Češnjice 1 km. Vodovod. Nm 850 m. Sklenjena vas z velikimi kmetijami vrh najvišjih hribov med zgornjo Tuhinjsko dolino in Crnim grabnom (dolino Radomlje). Vrh Rakitovca (899 m) jo ščiti proti s. vetrovom. Vozna pot v Blagovico in Šmartno v Tuhinju. Priporočljiva izletna točka, smuški tereni. Krajevno ime »Gradišče« na hribu nad vasjo, okoli katerega so bili še konec prejšnjega stoletja vidni nasipi, priča o predzgodovinski ali vsaj rimski naselbini. Pirševo, 25-4-4-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7 km, žand p žup Šmartno 4.5 km (p tudi Potok 0.5 km), o 4.5 km, š Potok 1 km. Nm 520m. Prisojen kmetski kraj 1.5 km s. nad srednjo Tuhinjsko dolino, kamor vodi kolovoz na Potok. Vaške njive in travniki vrh širokega, gozdnega brda. Izvaža precej jelovine. Pišajnovica, 161-25-15-10-0. Sr du Kamnik 10km, so Brdo 8 km, žand zdr fin pTt Lukovica 8 km, žel Domžale 17 km, o 3 km, š žup Zlato polje 2 km. Nm 658 m. Lepa, razgledna lega na slemenu med tesnima grapama Nevljice in Reke. Dostop je možen z vozom 3 km od ban. ceste pri Šmartnu v Tuhinjski dolini ali 6—7 km od drž. ceste Ljubljana—Celje pri Krašnji. Kmetijstvo, sadje, dohodki od gozda. Kraj se prvič omenja 1400, ko je pripadal kamniškemu deželskemu sodišču. Hrib »Grmada« pod vasjo spominja na turško dobo (zažiganje grmad-kresov). Podr. cerkev sv. Lenarta iz zač. novega veka. Bila je okoli 1755 prezidana. L. 1847. so ji vzeli prejšni raven, lesen, kasetiran strop in jo obokali. Podbreg, 17-3-4-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13 km, žand p š žup Šmartno 4 km, o 4 km. Nm ca 650 m. Združuje 3 kmetije nad Podbreškim potokom, ki se pri Brezovici izteka' v Nevljico. Svet je bregovit in le deloma prisojen. Vozna pot k ban. cesti na B uc (5 km). 2 mlina. Potok, 77-13-10-2-2. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7 km, žand žup Šmartno 4.5 km, o 4.5 km, p š v kraju. Šola ust. 1933, 2 odd. Nm 455 m. Razmaknjena gruča domov na desnem bregu Nevljice, v katero se tu izliva Snoviški potok. Dolinsko dno se prične tu ožiti, zato je malo polja v ravnem svetu. Prevladujejo srednji posestniki, ki žito dokupujejo. Prevozništvo in obrt (izraba vodnih sil). Ban. cesta se tu dvigne v položnem dolgem klancu. Prapreče, 51-6-6-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13 km, žand p žup Šmartno 4 km, o 4 km, š Potok 2.5 km. Nm 740 m. Kmetska naselbina 3 km s. od srednje Tuli. doline, na robu obsežne planjave med Snoviščico in Podbreškim potokom. Glavno površino zavzemajo travniki in gozd. V apnencu za vasjo kraški svet; zanimiva gorska pot mimo Tomanove planine (1190 m) in Ostrega vrha (1200 m) k Novi Štifti. Zaselek Meje. Ravne, 75-10-10-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 16 km, žand p š žup Šmartno 5.5 km, o 5.5 km. Nm 770—840 m. Obsega kmetsKe hiše po bregovih nad povirjem' Podbreškcga potoka, ob katerem gre promet na j. k ban. cesti v sred. Tuli. dolini (Buč). Tipična vas za gorski predel vrh doline; razsežna posest, zlasti v gozdu, senožetih in pašnikih. Njive s težko, dobro rodno prstjo; dohodke daje živina in les. Zaselek Senena dolina. Sela, 72-10-10-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 13.5 km, žand p Šmartno 2 km, o 2 km, š žup Zg. Tuhinj 1 km. Nm 570 m. Ima slikovito lego vzdolž gornje tuhinjske skrilavčeve terase; proti s. varujejo vas gozdnata pobočja v Slevcu (1070 m). Razmeroma plodna poljska zemlja, glavno premoženje dajeta gozd in živina. Več kolovozov do ban. ceste v Zg. Tuhinju (1—2 km). Sidol, 58-9-7-1-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 10.2 km, žand p š žup Šmartno 1.3 km, o 1.3 km. Nm 550m. Kmetsko selišče na mali ravnici ca IX- km po vozni poti jz. od Šmartna v Tuhinju. Spada med redke naselbine na levem bregu Nevljice. Donos polja srednji, bolje uspeva živina in gozd (smreka). Ime vasi je nastalo iz »Suhi dol«. V starem veku je tu najbrž stal rimski tabor (rimske predmete hrani Sadnikarjeva zbirka v Kamniku). V dolinici v. pod vasjo zaselek Jevuik. Snovik, 47-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7 km, žand p žup Šmartno 5 km, o 5 km, š Potok 1 km. Nm 500 m. Leži na gornji tuhinjski terasi v plitvi zarezi Snoviškega potoka, 3 km obč. poti s. od ceste v Potoku. Rodnost zemlje srednja, dobro donaša umna živinoreja in gozd. Srednja vas, 142-29-16-8-5. Sr so du zdr fin žel Kamnik 6 km, žand Šmartno 5.5 kin, o 5.5 km, p š žup Sela 1.5 km. Gas. Vodovod. Nm 428m. Osrednja naselbina v dnu spodnje Tuhinjske kotline ob ban. cesti in ob Nevljici, ki se tu odmakne na j. mejo dolinske ravni. K vasi spada zaselek Zaplečje. Povečini srednja in mala zemljiška posest. Ker kraj ni dosti žitoroden, imata v gospodarstvu prednost živinoreja in gozd; živina deloma na paši na Menini. Del vasi se preživlja z obrtjo. Primerno za letovanje in izlete. Stebljevek, 41-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel Kamnik 12.7 km, žand p š žup Šmartno 1.2 km, o 1.2 km. Nm povp. 500 m. Združuje raztresene kmetske domove ne daleč sv. od Šmartna. Dostop z vozom po obč. poti. Svet je nekaj rahlo nagnjen, nekaj valovit, vodnat in prikladen za travnike. Zaselek Boršt na slemenu med Tuhinjščico in Nevljico. Vas se prvič omenja 1428, ko je tu kamniški meščan Križaj prodal Jan. Ingveru 2 desetinski kmetiji. Šmartno (Šmartin) v Tuhinju, 150-28-19-4-5. Sr so du zdr fin žel Kamnik 11.5 km, žand p š žup v kraju, o Okm. Šola ust. 1857, 2 odd. PRK, Gas., Prosv. d., Strel. druž. Elektr. razsvetljava. Nm 475 m. Glavni prometni in upravni kraj ob ban. cesti v srednjem Tuhinju, ob stikališču dolinskih zajed ob Nevljici in Tuhinjščici. Hiše v gruči okrog nizkega griča z žup. cerkvijo. Gospodarski temelj daje kmetijstvo, oprto na obsežne njive in gozdno posest, vse razdeljeno na zvečine majhne deleže. Avtobusna zveza z Ljubljano preko Kamnika. Prijetno za letovišče in izlete. Na hribu Ivanku j. od cerkve ležijo danes že zaraščene razvaline starega gradu. Ze v Valvasorjevi dobi so obstajale samo razvaline, kjer so večkrat izkopali lepe, štirioglate rezane kamne, srebrne in zlate novce. 208 SREZ .KAMNIK Župnija Šmartno (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 1127 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina, šk. Prvotna cerkev je stala že v 13. stol., a jo prvič omenja šele 1526 zapisnik cerkv. dragocenosti. 1734 so jo podrli in zgradili 1742 za časa župni-kovanja znamenitega Paglavca sedanjo stavbo v baročnem slogu; osrednji kvadrat je pokrit s koničasto kupolo. Pet lepili oltarjev je delo: Iv. Vurnika st., A. Janežiča, Metzingerja (preslikan) in M. Koželja. Del umetniške oprave še iz 18. stol. Zvonik ma piramidasto streho. Cerkev je bila najprej podr. kamniške prafare. Iz nje se je izločila pred 1481 kot vikariat, ki je bil 1650 povzdignjen v župnijo. L. 1762. se je izločila iz nje novoustanovljena župnija Špitalič, 1793 Sela pri Kamniku in 1788 deli župnije na Vranji peči. V župnem arhivu važen rokopis-kronika F. M. Paglavca iz 1757. Vaseno, 46-6-3-2-1. Sr so du zdr fin žel Kamnik 7.1 km. žand p žup Šmartno 4.4 km, o 4.4 km, š Potok 0.1 km. Nm 435 m. Naselbina nasproti Potoku, na levi strani Nevljice, ki dobiva tu največji levi dotok. Do ban. ceste je 0.3 km po dobri obč. poti. Dohodki od živinoreje in gozdarstva. Veliki Rakitovec, 42-7-4-3-0. Sr du fin žel Kamnik 21.5 km, so Brdo 15.5 km, žand p Šmartno 6 km, zdr Lukovica 14.5 km, o 6 km, š žup Cešnjice 1 km. Nm 845 m. Zavzema rob prostrane planjave v. od Rakitovca (899 m). V ostalem kot Mali Raki-tovec. Zgornji Tuhinj, 319-54-38-12-4. Sr so du zdr fin žel Kamnik 15 km, žand p Šmartno 3.5 km. o 3.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1857, 3 odd. PRK, Gas. Vodovod. Nm 580m. Za dober km na s. od ban. ceste dvignjeno središče zgornje Tuhinjske doline. Prijetna lega v zatišni dolinici Tuliinjščice ob njenem izstopu iz gora na zgornjo tuhinjsko teraso. Tu je svet plodnejši in bolj sončen kot v tesni dolinici ob cesti. Vas se razprostira od 600 m visokega liolma preko potoka ob obč. cesti v dolinsko dno, manj proti Lazam kot na Vel. in Mali hrib. Ima pretežno kmetski značaj. Največ donaša živinoreja in gozdarstvo, del vasi se preživlja z obrtjo in prometom. Dobro uspeva sadje. V ozadju vrhovi Menine (Slevec 1070 m, Javoršček 1344 m, Stene 1282 m), v vznožju tik nad vasjo strmi Sv. Vid 844 m. Menina daje vir gospodarske moči vsem Tuliinjcem z vzorno urejenimi planšarskimi napravami. Ugodni pogoji za tujski promet (letni in smučarski izleti na Menino). Vas se prvič omenja 1213, nato 1217 in 1239. L. 1400. je pripadala kamniškemu deželskemu sodišču. Današnje, graščini slično župnišče, so zgradili po izročilu za svoj lovski grad Celjski grofje. Župnija Zg. Tuhinj (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 932 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetja D. M. Prvotno cerkev so baje zgradili Celjski grofje, a omenja se šele 1526 v zapisniku cerkv. dragocenosti. Cerkev so popolnoma prezidali v 1. pol. 17. stol. in nazadnje okr. 1850. L. 1471. so jo po tradiciji izropali Turki na svojem pohodu skozi Tuli. dolino. V s. steni presbiterija je vzidana kamenita plošča s ščitom, na katerem je relief dvoglavega orla s krono. Napis ima letnico 1534. Gotske osnove cerkve iz 15. stol. je prezidava zabrisala (freske, kasetiran strop izginil ob zadnji predelavi sredi 19. stol.). Poslikal jo je S. Ogrin (1920) in M. Koželj (1908). Pri opravi so sodelovali Iv. Vurnik st., P. Kiinl, H. Langus (križev pot); v zvoniku kip Zal. M. b. iz 15. stol., prižnica lepo rokodelsko delo. Več umetnin hranita zakristija in župnišče. Cerkev je bila sprva podr. kamniške pražupnije. Iz nje se je izločila pred 1526 kot vikariat, ki je bil povzdignjen v župnijo šele v 2. polovici 18. stoletja — najbrž 1776. Obseg župnije se radi naravnih meja ni nikoli menjal. Kapela sv. Vida na Planini je po tradiciji in po Valvasorjevem poročilu prvotno stala niže od sedanje, na Zatrepu (kjer je stal staroslovenski žrtvenik), a je bila čudežno premeščena na sedanje mesto. Omenja jo zapisnik cerkv. dragocenosti 1526. Cerkev je zgubila gotske sledi v predelavah 1889 in 1925. Lepa razgledna točka. V Zg. Tuhinju rojeni: P. Angelik Hribar (1843—1907), glasbenik in (pretežno) cerkveni skladatelj. Hribar Anton (1839—1887), pe-vovodja in skladatelj, ust. »Slavca«. P. Florentin Hrovat (1847— 1894), mlad. in biografski pisatelj. P. Ladislav (Jožef) Hrovat (1825—1902), jezikoslovec. Jeglič Janko (1859—1913), šol. ravn., delavec na vzgojnem, gospod, in prosvetnem polju. Občina Vodice Preb. 2314, hiš 424, posest. 205, koč. 260, najem. 27. Površina 2729.26 ha: njiv in vrtov 976.86, trav. in paš. 339.31, sadovnjakov 41.12, gozdov 1279.53, ostalo 92.44. Ozemlje tvori^ jz. kot kamn. sreza, zaprt med osamelce: Smlcdniški in Bukovški hrib, Šmarno goro in Rašico, segajoč po s. odprtini do velike ravnine med Kamnikom in Kranjem. Tudi na drugih straneh meji na velike gozdove. NeposeHeni rob hribovja sega malo preko 400 m, le na j. nekaj više. Glavno površje pa je rahlo valovita ravnina. Vodovje zbirajo pritoki Gameljščice (Dobrava, Polj- ščak). Močni studenci gozdnih tokov se mestoma posuše, potočki ilovnate vodiške okolice začasno poniknejo v peščenih tleli. Deloma jih zbira spet Poljščak. Zemlja sama je ugodna mešanica apnenčastih in skrilastih nasipin. Travniki so mestoma vlažni. Pretežno jelov gozd (bor, smreka, jelka, jelša, breza) z močno praprotjo in vresjem tvori mejo deloma tudi še med vasmi. Selišča se rada drže talnega načrta dvostranske ali vsej enostranske vrstne vasi. Gručasti vtis delajo mlajši in gospodarsko šibkejši prirastki. Stavbe so pri samotnih kmetijah mogočne, pri sklenjenih seliščili pa mestoma majhne, starinsko zanimive, posebno lične v lesenih, izginjajočili konstrukcijah. Gospodarstvo kaže ravnovesje kmetijskih panog, za spoznanje šibkejše kot sicer na Gorenjski ravnini. Za izvoz (največ v Ljubljano) ostaja precej poljskih in živinorejskih pridelkov (mleko, govedo, prašiči), nekaj lesa in gob. Sadju podnebje ne prija; češplje in orehi ne obrode. Čebelarstvo le počasi napreduje, obrt je pičla (opekarstvo), delavski zaslužek izven občine. Prometno i .ižišče ban. cest II. reda v Vodicah veže proge: Smlednik—Moste, Cerklje—Tacen (avtobus na Ljubljano in Kranj) in Vodice—Mengeš. Tujsko-prometnih naprav Je malo. Lovišča. V Povodju ribogojnica. Električno silo daje daljnovod Velenje—Završnica. Bukovica, 310-57-33-27-4. Sr so du zdr Kamnik 13 km, žand o p š žup Vodice 2 km, fin Domžale 9 km, žel Št. Vid 12 km. Nm povpr. 330 m. Vrstna, proti j. dvostransko razširjena vas ob ban. cesti Vodice—Mengeš, prislonjena na z. vznožje Bukov-skega hriba. Zemljiška posest v ravnini je razdrobljena. Večina kočarjev stanuje na v. strani Pod hribom. Na prodaj stavljajo les, mleko, krompir, fižol. Delavski zaslužek zunaj vasi; nekaj obrti. Dobruša, 74-13-8-9-0. Sr so du zdr Kamnik 13 km, žand o p š žup Vodice 1 km, fin žel Št. Vid 1 km. Nm 330—350 m. Skromna raztresena vas ob sv. zaključku Smledniškega hriba (Dorniški vrli ali Repenjski hrib 847m). Strnjena posestva v precej mladi krčevini, malo njiv. V domači obrti izdelujejo prte s kmetskimi motivi. Promet teži k ban. cesti Smlednik— Vodice (pičel km). Ob gozdni meji proti j. znana »Jama nad Dobrušo«, po izročilu konec podzemskega rova iz repenjskega tabora pri Sv. Tilnu; ohranjen je v dolžini 150 m, deloma zasut in napolnjen z vodo. Koseze-Kot, 132-24-13-15-0. Sr so du zdr Kamnik 11 km, žand o p žup Vodice 3.5 km, fin Domžale 10 km, žel Jarše— Mengeš 5 km, š Šenkov turn 2 km. Nm povpr. 345 m. Dvodelna vas, razdrobljena na več skupin, na gozdnem robu med Bu-kovškim hribom in Rašico. Od ostalih selišč^ ju ločijo male gozdne krpe in zamočvirjeni travniški svet. Ker primanjkuje poljske zemlje, izkoriščajo še gozdne pridelke, goje obrt in hodijo na delo. Polje, 166-29-18-14-3. Sr so du zdr Kamnik 13 km, žand o p žup Vodice 1.5 km, fin žel Št. Vid 9 km, š Skaručina 1 km. Gas. Nin 324 m. Edina vas v sredini Skaručinskega polja, umaknjena pol km od ban. ceste. Promet mogoč z vsemi vozili. Tipična dvovrstna naselbina ob široki poti. Zemljišča v progah, nedavno opuščena skupna paša, od gozdne meje so ostale le še male krpe. Zemlja spada med najboljše v okolici, kmetijstvo in posebej živinorejo goje po načrtu in z uspehom. Ob meji ilovnatega sveta, ki se splošno nagiba na v., proti j. ravninski izvor Poljščaka. Povodje,* 17-3-3-1-0. Sr so du zdr Kamnik 16 km, žand o p žup Vodice 4 km, fin žel Povodje 8 km, š Skaručina 1 km. Nm 322 m. Osamljene kmetije na terasah nad prodorom med Šmarno goro in Rašico ob ban. cesti Cerklje—Tacen, od katere se odcepi cesta na Zg. Gameljne. Po svojem padcu (vodne sile izrablja večji mlin) in po združitvi Dobrave z Gameljščico se prične vodovje ob sreski meji ustavljati (barjanski svet). Naselbina se odlikuje po mogočnih zgradbah (»Rebol« iz 18. stol.). Odtod doma Ilubad Matej (roj. 1866), dolgoletni ravnatelj Glasbene Matice in konservatorija ter vodja pevskega zbora Glasb. Matice v Ljubljani, urednik njenih publikacij, bivši upravnik ljublj. opere. Repnje, 280-45-26-21-5. Sr so du zdr Kamnik 13 km, žand o p š žup Vodice 1 km, fin žel Št..Vid 11 km. Nm 350 m, cerkev 419 m. Leži na v. strani Smledniškega hriba (Repenjski lirib 847m). Tipični vrstni naselbini kmetskih domov se na j. priključuje gruča male posesti, še dalje jv. pa zaselek Benko. Donos valovitega, na v. nagnjenega polja je dober. Posestva so razmeroma šibka, preživljanje podpira domače izdelovanje prtov in delavski zaslužek. Vaška pota do ban. ceste Cerklje— Tacen in Vodice—Smlednik ne dosegajo 1 km. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi: na vrhu Repenjskega hriba imamo eno najlepših utrjenih predzgodovinskih gradišč. Tudi na Breceljevem hribu je stalo gradišče iz 6. ali 7. stol. pr. Kr. * Sedaj v srezu Ljubljana okolica. Gl. dodatek. V srednjem veku zasledimo Repnje že v listinah 1154 in 1260. Na sv. delu Ilepenjskega hriba je bil sezidan v 1. pol. 17. stol. grad Reittlstein. Grad živi samo še v ljudskem spominu. V Valvasorjevi dobi je bil še dobro ohranjen. Grad je osamel in je začel razpadati 1777. L. 1815. so ga začeli podirati in kamenje odvažati. Iz kamenja grajskih razvalin je sezidanih več hiš v Repnjah. Sedan ji mali repenjski'grad je brez arhitektonskih pomembnosti. Prizidana cerkvica iz 1870, posvečena Srcu Jezusovemu, je lična stavba z momenti modernega romanskega sloga. Slike in kipi spominjajo na jezuitsko ustanovo. Zadnja grajska lastnica (rodbina Špornova iz Lokarjev) je okrog 1880 prepustila grajsko posestvo šolskim sestram pod pogojem, da vzdržujejo v njem dekliško gospodinjsko šolo za vodiško občino. — Podr. cerkev sv. Tilna (419 m) ima daleč vidno lego v pobočju. Cerkev se prvič omenja v listinah iz 1476 in 1507. To prvotno cerkev so 1731 podrli in na istem mestu zgradili sedanjo stavbo. Tloris ima nepravilne pravo-kotnike. Učinkovit prostor, pokrit s svodi in visečo kupolo. Oprava (17,—19. stol.) je precej bogato okrašena. Okoli cerkve so v 2. pol. 15. stol. zgradili cerkveno taborsko obzidje z 2 okroglima stolpoma. Bilo je v Valvasorjevi dobi še nepoškodovano, a danes je delno ohranjeno; sedanja cerkev je deloma postavljena na taborsko obzidje. Ohranjeni stolp z oboki in strelskimi linami rabi za zakristijo. V R. rojeni: Kopitar Jernej (1780—1844), slavist in slov. preporoditelj, soustvaritelj slov. in srb. knjiž. jezika. Dr. Valentin Zarnik (1837—1888), advokat, narodni borec in dež. poslanec, humoristični pisatelj. Selo-Golo, 171-32-14-23-0. Sr so du zdr Kamnik 12 km, žand o p žup Vodice 4 km, fin žel St. Vid 11 km, š Šenkov turn 1 km. Nm 325 m. Naselbini z. od Šenkovega turna, med j., z gozdom poraščenimi podanki Bukovškega hriba in Rašice, v katero sega manjši del hiš tostran Dobrave, gornjega toka Gameljščice. Dočim je gospodarsko močnejše Selo z deležem na prisojnem Skaručinskem polju vrstni tip selišča, je šibkejše Golo postavljeno v črti med obojno gozdno vrsto. Promet odvajajo poljske poti (2.5 km) k ban. cesti na Utik—Vodice ali na Kot—Mengeš (5.5 km). Skaručina*, 156-33-16-18-3. Sr so du zdr Kamnik 14 km, žand o p žup Vodice 3 km, fin žel Št. Vid 8 km, š v kraju ust. 1898, 2 odd. Kmet. nad. š., Sok. knjiž., SKJ, PRK, DKfid, Gas. PCD. Nm 340 m. Zavzema najvišjo ploskev Skaručinskega polja, ki jo je na v. Poljščak izoblikoval v trikotno sleme z vrhom ob krasno ležeči cerkvi. Kmetsko jedro leži severneje odtod v vrsti ob ban. cesti. Zaselek Stan. Gospodarstvo se opira na precej plodna tla in zadružno organizacijo. Spada med najpro-metnejše kraje v občini. Močan dotok romarjev k sv. Luciji in na Šmarno goro. Podr. cerkev sv. Lucije. Namesto prvotne stare cerkve so 1662—1667 zgradili novo v zahvalo za čudežna ozdravljenja očes na priprošnjo sv. Lucije. V 1744—1748 je nastala sedanja baročna cerkev, le zvonik je ostal od prej. Cerkev ima zunaj podolžen grbast obris, znotraj dva kupolasto se dopolnjujoča prostora. Poleg harmonične oprave slovi cerkev po freskah predstavljajočih življenje sv. Lucije, ki jih je slikal 1748 Fr. Jamšek, popravili pa Al. in P. Šubic ter M. Sterilen. Cerkev slovi kot božja pot za bolne na očeh. Iz dobe prve skaručinske cerkve je ohranjeno znamenje (kamenit steber) pod cerkvijo, drugo ob odcepu poti k cerkvi je iz časa, ko so sezidali sedanjo stavbo. Pokopališče. Na Sk. rojeni: Alešovec Jakob (1842—1901), ljudski pisatelj; Hubad Franc (1849—1916), dv. svetnik in šol. nadz., narodopisni, mlad. pisatelj itd. Šenkov turn, 105-21-9-10-0. Sr so du zdr Kamnik 11 km, žand o p žup Vodice 5 km, fin Domžale 11 km, žel Jarše—Mengeš 5 km, š v kraju ust. 1921, 2 odd. Kmet. in gosp. nad. š. Jav. knjiž., PRK, PJS, Gas., DKfid. Nm 357 m. Manjše središče za sv. zatok Skaručinske ravni. Zavzema ljubke prisojne holme v vznožju Rašice, vstran od mlakužnatega povirja Dobrave. Združuje rahlo povezane skupine hiš okrog cerkve in gradu na griču, pa zaselek Potok (Zgornji in Spodnji). Do ban. ceste na Mengeš 1 km poljske poti; izletna pešpot v trg preko gozda (1 uro). Zemlje je malo, zato iščejo prebivalci zaslužka tudi kot delavci in v reji malih živali (središče v šoli); nekaj nudi še gozd. Grad Šenkov turn je sezidal 1240 baron Almarih Šenk pl. Osterwitz s Koroškega. Prvotni stolp so sredi 17. stol. podrli in sezidali nov grad, ki je bil tekom stoletij večkrat pre-zidan. Kaže značilen prehod iz gotike v barok. V gradu je * Sedaj v srezu Ljubljana okolica. Gl. dodatek. našel svoj čas zatočišče protestantizem, ki se je v teh krajih izredno dolgo obdržal. (Zadnji luteran cele kamniške okolice je umrl 1813 v Vodicah.) V dobi vojaških beguncev in rokov-njačev je rabil grad za njihovo skrivališče. Danes je preurejen za šolsko poslopje. Podr. cerkev Dev. Marije je baročna (18. stol.) s pičlimi sledovi prvotne gotike. Oprava skromna baročna. Ob cerkvi lep razgled. Utik, 154-28-14-19-1. Sr so du zdr Kamnik 14 km, žand o p š žup Vodice 2 km, fin Domžale 9 km, žel Št. Vid 12 km. Nm 328 m. Kmetska vas j. od Bukovice. Del vasi, zaselek Dolce, se drži ban. ceste na Mengeš, ki tu prereže j. vznožje Bukovškega hriba. Preživljanje skromno, zemljišča močno razdrobljena. Podr. cerkev sv. Štefana muč. je bila zgrajena konec 15. stol. v gotskem slogu; prvič se omenja 1526 v seznamu cerkv. dragocenosti. Gotska sklepnika v zidu portala skozi obzidje. Cerkev so 1726 prezidali v baročnem slogu, z grbastim zunanjim obrisom. V zakristiji lepa oprava iz 17.—18. stol. Vesca, 66-12-7-7-1. Sr so du zdr Kamnik 13 km, žand o p žup Vodice 4 km, žel fin Št. Vid 13 km, š Šenkov turn 2 km. Nm 325 m. Leži na v. robu skaručinskega hrbta. Del hiš v lepi vrsti sredi polja, manjši preko potoka v Rašici. Promet gre v enaki razdalji (2.5 km) k ban. cestam po obč. cesti na Polje ali Selo—Golo—Koseze, ali po poti na Skaručino. Preproste zanimive stavbe. Izhodišče na Rašico, ki ima za vasjo prvi višji vrh (462 m), za njim široko kraško planjavo, pod njim slikovite vodne izvire; podzemeljske jame. Tu rojen Koželj Matija (1842—1917), cerkveni slikar. Vodice, 591-111-37-84-8. Sr so du zdr Kamnik 11 km, žand o p š žup v kraju, fin žel Št. Vid 11 km. Šola ust. 1854, 6 odd. Kmet. nad. š., SKJ, RK, PRK, Strel, druž., Gas., SI. kat. izobr. d., PSVD, PČD. Nm 345 m. Zavzemajo širok prostor nad križiščem cest pod robom velike gozdne terase Plane gmajne. V primeri z okolico izredno močno nadzemsko vodovje (»vodice«!) se zbira v ilovnatih plasteh na sv., na jv. pa izginja v ponorih. Ob večjih nalivih teko vode pod vasjo v smeri na Polje. Po potočkih razgibani svet in različna starost je vasi dala zamotan sestav: prvotno kmetsko jedro Vodic pod ilovnato teraso, na njej zaselek Lokarji (z močnimi plastmi jezerske gline, opekarna), na z. Griže in rovtarske Zaprice, prometno središče ob cestnem križišču pod okriljem farne cerkve in ločena skupina močnih kmetij, Pustince. Radi dobre kakovosti tal, prometne lege in po uspešni organizaciji je postala vas gospodarsko vodilni kraj v občini; kmetskemu jedru se pridružuje le najnujnejša obrt in trgovina, delavstva je malo. Tujsko-prometniii naprav, razen običajnih gostiln s prenočišči, manjka. Župnija Vodice (dek. Kamnik, škof. ljublj.) ima 2329 duš. Vodiška prafara se omenja že 1257 in 1262. L. 1399. je oglejski patriarh Ivan Češki podaril patronat grofu Hermanu Celjskemu. Po 1456 je patronat prešel na cesarja Friderika III. Pražupnija je mati župnije v Smledniku. Cerkveno je pripadala do 1461 oglejskim patriarhom, od tedaj pa novi ljubljanski škofiji. Arhiv sega po matrikah do 1638, starejša je zljirka listin in cerkvenih urbarjev. Zupna cerkev sv. Marjete je bila najprej gotska, omenjena 1526, v 18. stol. nadomeščena z baročno, ki so jo morali po potresu 1895 podreti do tal. Iz nje ohranjene lepe Metzingerjeve in Layerjeve slike so zdaj v župnišču poleg več umetnoobrtnih predmetov. Nova cerkev je bila dovršena 1896—1900 po načrtih R. Jeblingerja. Tloris ladje in presbiterija sta prisekana pravokotnika, nad glavnim prostorom plitvi viseči kupoli. Vsa notranjost poslikana (M. Koželj), oprava novo renesančna, izvrstne orgle iz 1933 (Jenko, omara arh. Vurnik). Dva oratorija, ob straneh plitve udolbine, pod mogočnim zvonikom s čebuljasto, na vrhu močno priši-ljeno streho, krstni kamen in lurška kapelica. Taborsko obzidje s stolpci so podrli 1871. Pokopališče s kapelo sv. Lazarja; kapelo je zgradil 1843 zidarski mojster Medved, a poslikal Langus, V V. rojeni: Holmar L. Matej (roj. 1869), glasbenik, dolgoletni pevovodja v Clevelandu. Trost Anton (roj. 1889), klavirski virtuoz, zdaj na Dunaju. Vojsko*, 92-16-7-12-2. Sr so du zdr Kamnik 15 km, žand o p žup Vodice 4 km, fin žel Št. Vid 9 km, š Skaručina 1 km. Nm 322 m. Leži jv. od Skaručine na ravninski terasi, ki jo izpod-jedata Poljščak in Dobrava. Jedro ima vrstni talni načrt, nad njim je zaselek Gmajnica. Dobra zemlja. Do ban. ceste 1 km. * Sedaj v srezu Ljubljana okolica. Gl. dodatek. Srez Kočevje Splošen pregled Po velikosti je kočevski srez med našimi srezi na prvem mestu. Meri 1065 km2. Podoben je stisnjeni elipsi, katere veliko os predstavlja črta Turjak—Kočevje—Fara ob Kolpi, malo os pa črta Travnik—Ribnica—Struge, južno stran obkroža gorenji tek Kolpe od Kužlja do Novih Lazov, kjer zapusti^ meja dolino in se vzpne na vzhodne gorske grebene Koprivniške in Staro-loške planote, župnije Topla Reber ter Struške in Dobrepolj-ske kotline. Najvišje točke doseže vzhodna meja na Kopi (1074m) in Rogu (IlOOm). S. stran zapirajo nekoliko nižji vrhovi: Stari grad (667 m), Limberk (668 m), Sv. Ahacij (749 m), Crevec (600 m), Krušec (705 m) in Peričnik (920 m). Znatno višji so zapadni obmejni grebeni: Mačkovec (905 m), Zimarski (804 m) in Gorniški lazi (965 m), Blošček (1039 m), Kolačnik (919 m), Kozji vrh (949 m), Kavka (1024 m). Pod Zajčjim hribom se meja zaobrne proti v. na koto 1139 m, potem pa iznova krene proti j. na Debeli vrh (1255 m) in Goteniški Snežnik (1289.m), nakar se po Borovški gori (1168 m) in Planini (915 m) zopet spusti v dolino Kolpe. Geomorfološko pripada srez kraškemu svetu in obsega štiri večje in ostro ločene kotline: Dobrepoljsko, Velikolaško, Ribniško in Kočevsko z nekaterimi manjšimi in izoliranimi stranskimi dolinami. Podolžno prehodnost olajšujejo kraška polja, doline in uvale, ki jih obkrožajo višji tin nižji gorski grebeni v značilnih kraških smereh od sz. proti jv., prečno prehodnost pa otežujejo obsežni gozdovi in razmeroma visoki vrhovi, ki razdružujejo poedine doline tudi gospodarsko in etnografsko. Izvzemši kanjonsko dolino gorenje Kolpe (Fara 243 m), so višinske razlike kotlinskih tal neznatne: Dobrepolje 445 m, Kočevje 460 m, Ribnica 491 m, Velike Lašče 541m. Večja je višinska razlika obmejnih slemen in dolin. Najnižji del sreza je njegov jv. kot ob Kolpi (197 m), najvišja kota pa je v Goteniškem Snežniku (1289 m). Dočim se Kočevska, Ribniška in Dobrepoljska kotlina skoraj nevidno znižujejo proti jv., pada Velikolaška proti sv. V tej smeri teko tudi vode, izrazite kraške ponikalnice, razen v Dobrepoljski kotlini, ki je brez tekoče vode. V Kočevski kotlini je znana Rinža, ki prihaja med Slovensko vasjo in Lošinskim vrhom iz 3 studencev na dan in se po 14 km dolgem teku pri Dolgi vasi in Livoldu zopet izgubi pod zemljo. Ker je padec neznaten, trpita mesto Kočevje in bližnja okolica radi pogostih poplav, zlasti spomladi in jeseni. Manjša potoka namakata polje ob Kočevski Reki in globoki jarek pod Banjo Loko, oba gonita mline. Poleg studencev uporabljajo kot pitno vodo tudi kapnico. Ker ni moderno urejenih vodnjakov, nastopi ob suši pomanjkanje vode, ki jo dovažajo po več kilometrov daleč. Ribniško dolino označajo štiri ponorna porečja: Tržišnica prihaja izpod Slemen in se izgublja v pečinah Tentere v neposredni bližini Zle-biča. Bistrica izvira pod Stenami nad Zimaricami in ponicuje na j. strani Goriče vasi. Pri »Zagi« pod Brežami se odcepi 1896. leta izkopani kanal, ki odvaja vodo ob poplavah v skalni odprtini na železne grablje. Večina vode se izgubi že med potjo. Ribnica teče izpod Podgore, kjer žene žago, in izginja v jamah pri Dolenji vasi. Rakitnica namaka 6 km2 veliko Ra-kitniško polje, ločeno od Ribniškega po 534 m visokem Gričku. Vsakoletne poplave povzročajo na jiolju in travnikih občutno škodo. Velikolaško planoto namaka razen nekaterih manjših potokov le Rašica, ki se imenuje v gorenjem teku Kolpa. Teče izpod Lužarskih hribov in ponicuje v 2 požiralnikih pri Ponikvah. Po podzemski poti je v zvezi z Rašico v Kopanjski dolini, dočim so vode Ribniške in Kočevske kotline prav tako v zvezi najbrž s Krko in Kolpo. Tudi Rašica poplavlja bližnjo okolico in otežuje v dolini pod vasjo Rašico celo promet na državni cesti. Geološko bazirajo kraška tla sreza na jurskem, krednem in deloma na triadnem apnencu. Najstarejša geološka tvorba so karbonski skriljavci in peščenjaki. Ti se nahajajo med Kočevsko Reko in Banjo Loko, med Mozljem in Knežjo lipo, jz. od Rašice ter s. od Zlebiča. Na teli mestih pokrivajo karbon ob robovih permski in werfenski skriljavci in školjčni dolomit. S. od Kočevja se nahaja mladoterciarna kotlina z ligni- tom. Aluvialne rečne usedline so ob naštetih ponikalnicah in v Dobrepoljah. V sv. in v. delu sreza prevladujejo jurski apnenci, zlasti okrog Dobrepolj, v sz. delu triadni školjčni dolomiti, v sredini, zlasti med Zvirčem in Mozljem, pa kredni apnenci. Studenci in potoki so redki, mnogo pa je podzemeljskih jam z močnimi vodotoki. Tudi ledene jame s celoletnim ledom niso redke. Tektonsko predstavlja srez planoto, ki je razpadla v več posameznih delov. Ob dinarskih podolžnih prelomih je vedno zdrknil sv. del s svojim južnim roboim v globino, medtem ko se je s. rob j. dela dvignil. Važnejši prelomi v podolžno dinarski smeri so Turjak—Ribnica—Kočevje, Dobrepolje—Struge ter Loški potok—Briga. Ob vseli nahajamo ponornice in podzemeljske jame. Tudi poprečnih prelomnic je več; te pa nimajo drugega pomena kakor, da uhaja po njih podtalna voda iz ene podolžne doline v drugo. Rudnih bogastev razen navedenega lignita pri Kočevju srez nima. Dobiva se le glina v terciarnih piasteli, ki omogoča lončarstvo, opekarsko in podobne industrije. Železna ruda, ki se nahaja ponekod v karbonskih in werfenskih plasteh ter v ilovici je brez večjega pomena. Toplotne razlike med letnimi časi so velike, ker se križajo v srezu celinski in namorski vplivi. Vsled bližine Jadrana je v vročih poletjih do 36° C, pozimi pa vsled razmeroma visoke lege in s. in sv. vetrov do —20° C. Januarske izoterme kažejo —2.5 do —3.5° C posebno v Kočevju in Ribnici. Srednja letna temperatura je 8.36° C. Izjemo tvorijo ozki in prisojni predeli ob Kolpi z milejšim j>odnebjem, ki celo omogoča vinorejo. Padavina, letno 1400 do 1500 mm, je še precej enakomerno raz-deljna skozi vse leto, čeprav jo je največ v zgodnji pomladi in jeseni. Vendar nastopa v poletju tudi suša, ki utegne imeti zle posledice. Flora je bogata in pestrobojna. Na splošno so gozdovi mešani, kjer so pa kultivirani, prevladuje smreka in jelka. Proti v. obrnjena pobočja s. dela sreza so pokrita z listnatim drevjem: bukev, gaber, javor, moka, redkejši je hrast, brest (Ul-inus), črni gaber in jesen; niže je breza pomešana s smreko, jelko in mecesnom. Na nasprotnih pobočjih prevladuje iglasto drevje. Borovec tvori tu in tam samostojne gozdiče, sicer je pomešan med listovci. Kot podraščevina je zlasti v Ribniški dolini in na Mali gori proti Kočevju razširjeno leščevje, ki daje vitre za rešeta in rete. Okrog Loškega potoka so čisti smrekovi gozdovi. Tudi ostali jv. del sreza je pokrit deloma z mešanimi, deloma s čistimi iglastimi gozdovi. Po vseh dolinah ločijo obdelan svet od gozdov široki pasovi travnikov. V ta srednjeevropski gozdni okvir posega panonsko-ilirska flora: dlakavi hrast (Quercus lanuginosa), cer (Quercus cerris), moka, tatarski javor (Acer tataricum), lipica (Epidemium alpinum), bledorumeni klinček na Goteniškem Snežniku in krvavordeči klinček nasproti Brodu, riževka (Oryzopsis virescens) po j. delih sreza, ozkolistna vilovina (Sesleria tenuifolia) v skalnih špranjah okrog Borovca in Kožic, bela narcisa (Narcissus poe-ticus) okrog Kočevja, lavorolistni volčin (Dapline laureola), gladki naprstec (Digiialis laevigata) in podobne. Nasproti Brodu raste meteljka (Medicago prostrata), škrlatna lakota pri Borovcu in Kožicah, okrog Koprivnika in Novih sel je zvončnica Campanula ranunculus, okrog Oneka in Brež je hrbti-časti tropotec (Planatago carinata). V srezu je zastopana tudi alpska flora: Ob Kolpi nasproti Brodu raste redka smrdljiva brina (Juniperus sabina), na Goteniških hribih alpski srobot, črna čmerika (Veratrum nigrum), naskalna škržolica (Hiera-cium saxatile), zelena meta (Mentlia viridis) in odtod cto Kočevske Reke strupena zlatica. Po senčnih mestih okrog Kočevja in Ribnice je najti kobuljico (Laserpitium arcliangelica), na Friedrichsteinu pa redko rjavo kukovico (Orcliis fusca). Dlakavi sleč dela zvezo preko Kožic na Hrvatsko, lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) cvete v soteski \Veibach pri Kopriv-niku, dočim poživlja skalne bregove Kolpe pri Lazih avrikel. Močvirsko alpsko floro predstavljata okrog Kočevja rastoča močvirska kukavica (Malaxis paludosa) in navadna vodna popkovina (Hydrocotyle vulgaris). Okrog Kočevja se nahaja tudi redki osat Cirsium Fryerianum. Bolj redke so v srezu: močvirska praprot (Aspidium thelypteris) pri Koprivniku, severni sršaj (Asplenium septentrionale) v obcestnem zidu iz Osilnice v Plešče, na gradu Ortneku rjavo rdeča kukavica (Orcliis pu-purea), ki je med najlepšimi orhidejami naših krajev (Kopriv-nik, Ovčjak, Bemergrund, Friedrichstein), na Goteniški planini pa je Hedreanthus croaticus. Poleg mnogih užitnih gob se nahaja v borovih gozdovih okrog Ribnice užitna slivarica (Agaricus prunulus). V zoografskem pogledu leži srez v jv. delu slovenske kraške pokrajine gorskega pasu naše kraljevine. Za kras značilna človeška ribica biva skoro v vseh podzemskih vodah dolenjskega Krasa. Od drugih niže organiziranih jamskih živali so našli v jamah sreza rake dvoklopnike (Candona ere-mica), v Kompoljski jami je deseteronožec Troglacaris schmidti, ki je brez barvila in slep. V njegovi družbi živi rak-enako-nožec jamski kočič (Asellus cavaticus). V Podpeški jami je odkril F. Schmidt iste skupine raka Monolistra coeca. Istotam je ugotovljen rak-raznonožec Synurella jugoslavica subterranea. Samo na slovenske kraške jame je omejen rod jamskih hroščev anoftalmov. V kočevski »God« jami so našli 1868 dosedaj edinega Anophthalmus capillatus Joseplii, ki se nahaja v Berlinu. Pogostejša sta A. Bilimecki v Zelmski jami in Leptoderus seri-ceus. V jamah okrog Strug je bil prvič najden Machaerites spelaeus, ki je med najredkejšimi oblikami naše favne. Izmed jamskih polžev slovi v Zelmski jami Zospeum alpestre. Od podzemeljske nižje favne so važnejši hrošči: Chrysomela crassi-collis var. robusta s Friedrichsteina in Carabus croaticus var. carniolicus po gričevju okrog Kočevja. Polž Aegopis carnioli-cus se nahaja tudi v tej okolici in sega še dalje v hrvaško pokrajino. Od hrvaškega Primorja pa do Kočevja je razširjen polž Helicigona hirta. Gozdovi sreza so bogati koristne in škodljive divjačine: jelenov, srn, zajcev, divjih petelinov, velikih kožic, gozdnih jerebov, poljskih jerebic, prepelic, slok, divjih rac, redkih medvedov in volkov, divjih prašičev, jazbecev, lisic, kun, divjih mačk, veveric, ujed, srak in vran. Med ujedami so poleg skobca, kragulja, kanje tudi jastrebi in planinski orel. Po bukovih gozdovih žive številni polhi (Myoxus glis). V mirnem toku Rinže, Bistrice in Ribnice uspevajo ščuke in razne belice, ostriži so majhni, v bistrem gorskem toku Bistrice so tudi potočne postrvi. Raki so se ohranili samo še v gorskih potokih, ki poleti ne usahnejo. Strupena kača je modras. Pri lovu 1912 jih je bilo na dolenjskem Krasu ujetih 3721, poleg tega tudi mnogo nestrupenih smokulj. Kočevski srez je pretežno kmetiškega značaja. Prebivalstvo se bavi večinoma s poljedelstvom in živinorejo, deloma tudi z domačo obrtjo in gozdarstvom. Skoraj polovico celokupne zemlje je v travnikih in pašnikih (152.933 ha, t. j. malo pod 50%), ki pa radi kraškega značaja tal niso niti srednje dobri. Zato je živinoreja bolj podrejenega pomena. Poprečno izkazuje statistika živinoreje v zadnjih 4 letih ca 14.000 glav goveje živine, 6000 svinj, 2500 konj, 1600 ovac in koz in nad 40.000 perutnine. Govedo in svinje se izvažajo tudi v tujino, perutnino in jajca pokupijo domači trgovci. Konje uporabljajo zlasti lesni trgovci in prevozniki, zato je število konj raz- meroma nizko in stalno nazaduje. Na drugem mestu po velikosti površine so gozdovi (39.397 ha ali 37%), ki so po vsem srezu precej enakomerno razdeljeni. Ti pokrivajo predvsem gorske vrhove in njih pobočja ter niže ležeče gričevje, v ravnini so omejeni le na poedine loge smrek in borovcev. Med občinami izkazuje največ gozdnih tal Koprivnik (57.63%), najmanj Kočevje okolica (18.02%). Vendar je prav v jv. delu sreza gozd že zelo izsekan. Večino lesa so izvažala lesna podjetja Auersperg, Kosler in Kajfež ter manjše lesne družbe in zasebni trgovci v Italijo, Španijo, Algerijo, Egipt in Grško. Na tretjem mestu je obdelani svet (12.357 ha ali ca 11%). Njive so deloma na obronkih kotlin, deloma na više ležečih vzpetinah, ker so dna kotlin izpostavljena vsakoletnim poplavam. Največ ornih tal izkazuje občina Kočevje (16.16%), najmanj občina Stari log (5.68%). Uspevajo vse vrste žita, vendar v precej neenaki meri. Žetev iz leta 1934. je prinesla 9247 stotov koruze, 8212 stotov pšenice, 7960 stotov ovsa, 5329 stotov ječmena, 1578 stotov rži, 161.526 stotov krompirja, 16.296 stotov zelja in 706 stotov fižola. Ostali areal v srezu odpade na neplodna tla. Sadjarski in vinski pridelek se porabi za dom, le nekaj jabolk in hrušk se proda domačim trgovcem. Rudno bogastvo je pičlo in omejeno le na rjavi premog pri Kočevju. Kot domača obrt se goji v občini Dolenja vas lončarstvo, v občinah Ribnica, Sodražica in deloma tudi Velike Lašče izdelovanje suhe robe in igrač. Industrija je neznatna. Razen opekarne v Ribnici, stolarne v Sodražici in tekstilne industrije v Kočevju uspeva le lesna industrija v Kočevju, Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Velikih Laščah. Tujski promet je komaj v povojih, čeprav ima srez več krajevnih in zgodovinskih zanimivosti. Glavna ovira turizma je pomanjkanje dobre pitne vode. Srez šteje 39.356 prebivalcev, med njimi ca 15.000 kočevskih Nemcev, ki so vsi katoliške vere. Poprečna gostota, 37 na 1 km, je na videz majhna, dejanska gostota pa je večja, ker so nižinski predeli zelo gosto, višinski pa radi obsežnih gozdov le redko naseljeni. Večina naselij je srednje velikih. Izmed 300 vasi, ki jih srez šteje, ima le 105 več ko 100 prebivalcev. Največja selišča so mesto Kočevje 3079 prebivalcev in trije trgi: Ribnica 1111, Sodražica 771, Velike Lašče 535. Nižinska naselja so večinoma obcestnega tipa, le deloma tudi gručasta, po gričevju prevladujejo razložene vasi, hiše so raztresene in brez določenega reda postavljene. Za starejše kočevske vasi je značilen turinško-frankovski slog. Vsakoletni prirodni prirastek prebivalstva je velik, družine z 8 otroki so pogoste, število rojstev daleko presega število smrti. Vendar pa število prebivalstva kljub temu le počasi narašča. Ker je zemlja povečini slabo rodovitna, po nižinskih predelih celo preobljudena in je agrarna reforma na Auerspergovem in Koslerjevem velepo-sestvu zajela predvsem gozdove, je izseljevanje v tujino veliko. Mnogo jih odhaja za stalno v Kanado, Združene države in Argentino, drugi si iščejo zaslužka kot krošnjarji v Jugoslaviji, Avstriji in na Nemškem ali kot tesači v slavonskih šumah. Znaten je tudi odtok v Francijo. Glavna prometna žila je železnica Grosuplje—Kočevje. Zvezo oddaljenih krajev posreduje redni avtobusni promet, ki se vrši med Velikimi Laščami in Ložem, med Kočevjem in Črnomljem, Kočevjem in Brodom ob Kolpi, ob sezoni tudi s Sušakom. Občina Dolenja vas Preb. 1949, hiš 391, posest. 193, koč. 182, najem. 24. Površina 4703.37 lia*: njiv in vrtov 685.89, trav. in paš. 1652.73, gozdov 2201.60, sadovnjakov 19.80, ostalo 143.35. Občina obsega skrajni j. del kraške Ribniške doline in nanjo se naslanjajoče Rakit-niško polje: prvo namaka ponikalnica Ribnica, drugo Rakit-nišca; loči ju 534 m visok Griček. J. zapirata Jasnica (568 m) in Strmec (656 m), z. Stene (1129 m), v. Črni vrh (955 m). Občina tvori obmejno ozemlje napram nem. kočevskemu jezikovnemu otoku. Dve kočevski vasi: Grčarice (75% Nemcev) in Grčarske Ravne (100%) spadata še v to občino. Ravnina rodovitna, največ koruze; pogoste povodnji, zlasti spomladi in jeseni, spremene polje v jezero, kjer mrgoli vodnih ptičev. Živinoreja znatna: 182 konj, 989 goved, 808 prašičev, 16 ovac, 3400 perutnine, 212 panjev čebel. Obilo jelovega in bukovega gozda in gozdnih sadežev: gob, lipovega cvetja, beladon in malin. Razvita lončarska in pečarska obrt. Živahni trgovski stiki s Kočevjem in Sušakom. Izseljevanje v Sev. Ameriko in Kanado. Z Velike gore krasen razgled proti Kolpi, Karavankam in Savinjskim Alpam. * Vštevši Nemško vas in Zadolje, priključeni zdaj k občini Ribnica. Blate, 51-11-6-5-0. Sr Kočevje 14 km, so du žand zdr fin Ribnica 7 km, žel Lipovec 4 km, o pTt š žup Dolenja vas 2 km. Nm 508 m. Gručasta vas leži ob robu Rakitniškega polja ob vznožju Stene (1129 m), 2 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, lončarstvo, prevoz hlodov, desk in drv ter nabiranje gozdnih sadežev. V bližini Obrh, t. j. jezercu podoben izvir ponikalnice Rakitnice, ki je v podzemeljski zvezi z vodovjem Loškega potoka. Obkroža ga zdrav smrekov gozd. Sestre Naše Gospe (De Notre Dame) grade stalno gospodinjsko šolo in sirotišnico. Pod Rezinskim vrhom (1246 m) so Ribniški okameneli svatje ali Stene, 50 do 60 m visoke skale z Lintvernovo jamo. S Sten razgled do Kolpe, Karavank in Savinjskih Alp. Dolenja vas, 631-130-51-75-4. Sr Kočevje 12 km, so du žand zdr fin Ribnica 5 km, žel Ribnica ali Lipovec 2 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1846, 7 odd. PRK, SKJ, Gas., Kat. prosv. d., Društv. dom z gled. odrom, tambur, odsekom in pev. zborom, Strel. druž. Nm 495 m. Ozko strnjena obcestna vas leži na obeh straneh drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Po njej se od maja do oktobra vzdržuje redni avtobusni promet med Ljubljano in Sušakom. Kmečko jedro vasi je v ravnini, kočarji na zadnjem obronku Velike gore. Posebna značilnost hiš: pročelje ima redno po 3 okna. Kmetijstvo, živinoreja, lončarstvo, krošnjar-jenje, prevoz jelovih desk in hlodov, nabiranje gozdnih sade- žev. Prodaja mlečnih izdelkov v Kočevje, na Sušak in otoke. Precej obrtnikov, trgovine, gostilne s prenočišči. Kraj je znan radi lončarske obrti, ki je tu že od nekdaj cvetela. Letno se proizvaja ca 150.000 kosov. Pred vojno je segal lončarski trg do Raba in Krka, preko Trsta in Gorice do Benetk. Za vasjo ponicuje Ribnica, ki povzroča vsakoletne poplave (posebno občutna 1933). Sredi vasi Obč. dom s spom. ploščo kralja Aleksandra Zedinitelja in min. predsed. dr. Korošca. Na Jasnici (568 m), ki loči kraj od Kočevskega, je stal do 1920 mejni kamen med »Herzogtum Gottschee« in Kranjsko, danes je tam kraj gozda gostilna, priljubljena izletna točka. Tam je tudi »Francozova jama« (spominja na poraz Francozov 1813). Župnija Dolenja vas (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 1500 duš. Zupna cerkev sv. Roka. Prvotna cerkev je stala sredi vasi na mestu vojne spominske kapelice, zgrajene 1930, sedanja romansko renesan-ška stavba stoji na »Gričku« (531 m) in slovi kot božja pot. Zgrajena je bila 1818, posvečena 1830. Glavni oltar Gosarjevo delo, oltarna slika in 2 stranski Wolfovo, ostalo ornamentiko sta napravila ob stoletnem jubileju (1930) Ravnikar in Loboda. Sprva podružnica ribniške prafare, 1788 samostojen vikariat, 1830 samostojna župnija. Na polju kapela sv. Marjete, muč. sezidana po legendi zoper zmaja, ki je prihajal zvečer iz požiralnikov Ribnice in ugonobil vsakega, ki se je po Avemariji zakasnil. Tu rojeni: Arko Andrej (1794—1868), nabožni in narodno gospodarski pisatelj, od 1852 novomeški prošt. Kozina Peter (1876—1930), ustanovitelj tovarne Peko v Tržiču, ljubitelj umetnosti, preuredil Cojzovo palačo v Lj. Dr. Zbašnik Franc (1855—1935), ravn. dež. uradov v Lj., dvorni svetnik, pripovednik in kritik. Zbašnik Franc (1897—1918), pesnik, padel na ital. bojišču. Grčarice, 210-52-28-21-3. Sr Kočevje 18 km, so du žand zdr fin žel Ribnica 12.5 km, o pTt Dolenja vas 7.9 km, š žup v kraju, gola ust. 1886, 1 odd. Gas., PRK. Nm 424 m. Gručasta vas leži v dolini, obdani od smrekovega in jelovega gozda, ob ban. cesti Dolenja vas—Jelendol—Grčarice. Dostop z vsakim vozilom. Kmetijstvo, delo v gozdu, prevoz hlodov in tramov (parna žaga), krošnjarjenje. Izseljevanje znatno. Čebelarstvo razvito. Med nemškimi prebivalci je do 25% Slovencev. Trgovina, gostilna s prenočiščem. Župnija Grčarice (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 328 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Primoža in Felicijana, sprva podr. ribniške prafare, postala 1767 samostojen be-neficiat, 1878 pa samostojna župnija. 1771 se omenja kot zelo ubožna. L. 1845 je dobila sedanji zvonik. Grčarske Ravne, 47-10-8-2-1. Sr Kočevje 18.5 km, so du žand zdr fin žel Ribnica 12 km, o pTt Dolenja vas 7 km, š žup Grčarice 1 km. Nm 518 m. Leži na valovitem svetu, obdanem proti j. s hribi, ob obč. cesti 1 km od ban. ceste Dolenja vas—Grčarice. Dostop samo z vozom. Teren kamnit, slabo rodoviten. Kmetijstvo, živinoreja, delo v gozdu, nabiranje jurčkov, malin in lipovega cvetja. Življenje zelo siromašno. Jelendol, 48-3-0-0-11. Sr Kočevje 16 km, so du žand zdr fin žel Ribnica 10 km, o pTt Dolenja vas 5 km, š žup Grčarice 2 km. Nm 517 m. Kraj je industrijska naselbina pri parni žagi kneza K. Auersperga. Leži ob ban. cesti Dolenja vas—Jelendol sredi močnega jelovega in bukovega gozda. Do 700 vagonov desk se letno izvozi v Italijo, Španijo in Afriko. Kot, 23-5-1-3-1. Sr Kočevje 14.8 km, so du žand zdr fin žel Ribnica 6 km, o pTt š žup Dolenja vas 2 km. Nm 459 m. Leži na valovitem svetu na pobočju Bukovice (736 m) ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Dolenja vas—Grčarice. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, delo v gozdu in nabiranje gozdnih sadežev. Mlin na motorni pogon. Lipovec, 85-20-14-5-1. Sr Kočevje 15.5 km, so du žand zdr fin žup Ribnica 5 km, žel v kraju, o pTt š Dolenja vas 2 km. Nm 459 m. Tesno strnjena obcestna vas leži v ravnini ob obč. cesti 3 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsemi vozili. Gostilna s prenočiščem. Zemljišče preživlja prebivalstvo le deloma, zato išče zaslužka s krošnjarjenjem in nabiranjem gozdnih sadežev in zelišč. Vas stoji na meji »Kočevske dežele«, ločena po pustem svetu, poraščenim z leščevjem in trnjem. Makoše, 17-5-3-2-0. Sr Kočevje 17.4 km, so du žand zdr fin žup Ribnica 9 km, žel Lipovec 3 km, o pTt š Dolenja vas 5 km. Nm 490 m. Razmetan zaselek leži med kraškimi kadunjami na podnožju Male gore ob obč. cesti, 5 km od drž. ceste Ljubljana —Kočevje. Dohod samo z vozom. Rodnost kamnito ilovnatih tal šibka; ljudje si pomagajo s krošnjarjenjem, prodajo leskovih palic za rete in rešeta ter nabiranjem lipovega cvetja, malin in jurčkov. Prigorica, 480-90-56-33-1. Sr Kočevje 13 km, so du žand zdr fin Ribnica 3 km, žel Lipovec 2 km ali Ribnica 3 km, o pTt š žup Dolenja vas 1 km. Nm 486 m. Gručasta obcestna vas leži v ravnini ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje na levem bregu Ribnice. Prazgodovinske gomile. Poljedelstvo, živinoreja, lončarska obrt, nabiranje gozdnih sadežev. Obrtniki, gostilne s pre- nočišči. Podr. sv. Petra. L. 1855. prenovljena. Pokopališče tudi za Dolenjo vas. Na št. 37 rojen Kramar Franc (1800—1884), kanonik in semeniški vodja, dež. poslanec, soustanovitelj »Slovenca« in ustanovitelj hiralnice sv. Jožefa. Na št. 18 Klun Karol (1841—1896), kanonik, dež. in drž. poslanec, ustanovitelj »Slovenca«. Merliar Ignacij (r. 1855), starešina Gas. župe Ribnica, ustanovitelj več gas. društev, početnik slovenskega poveljeval-nega jezika. Rakitnica, 357-65-26-36-2. Sr Kočevje 14.5 km, so du žand zdr fin Ribnica 7 km, žel Ribnica ali Lipovec 4 km, o pTt š žup Dolenja vas 2 km. Nm 495 m. Deloma ozko strnjena, deloma raztresena obcestna naselbina nastala na robu Rakitniškega polja in na prevalu ban. ceste proti Grčaricam. Starejše kmečko jedro v sredini, kočarji ob robu. Tla ilovnata in slabo rodovitna. Kmetijstvo, največ pa prevoz lesa iz Auerspergovih gozdov. Mlin in žaga, gostilne s prenočišči. Podr. cerkev sv. Vida. Sloveča božja pot tudi za Kočevarje. Pokopališče. Občina Fara Preb. 2273, hiš 543, posest. 419, koč. 122, najem. 30. Površina 5211.44ha: njiv in vrtov 716.66, trav. in paš. 2613.42, gozdov 1693.33, vinogradov 2.42, sadovnjakov 65.60, ostalo 120.01. Občina obsega globoko zarezani levi breg gorenje Kolpe in nad njo se vzpenjajoče gričevje ob obeh straneh drž. ceste Kočevje—Sušak. Razen Kolpe odvaja vodo še nekaj majhnih dotokov, ki prihajajo iz poedinih prav tako globoko zasekanih grap. Podnebje je zelo zdravo, sončno in primerno za letovišče. Zemlja v dolini še dosti debela in plodovita, po rebrih in gričih plitva in slabo rodovitna. Vasi leže ob Kolpi in drž. cesti, deloma tudi drugje v hribih. Hiše so starinske in lesene, pa tudi moderno zidane. V višjih predelih nadomešča pitno vodo kapnica. V dolini stanujoči so »Pobrežci«, v hribih »Gorenjci«, oboji skupaj pa imajo naziv »Kostevci«. Znani so kot izredno prijazni in gostoljubni. Stari običaji so še večini sveti. Življenje dokaj priprosto, ker žive večinoma od skromnih pridelkov, ki jih nudi skromna gruda. V jeseni odpotuje večina moških z doma v Zagreb, Split in Beograd, kjer krošnjarijo s slaščicami in drobnarijo, mnogi odidejo na Dunaj in v Prago kostanj peč. Dekleta in fantje si iščejo zaslužka v Zagrebu, Beogradu in na Sušaku. Prej je bilo znatno izseljevanje v Združene države, Argentino, Kanado in Francijo. Gozd precej izsekan. Z nekaterih mest krasen razgled v dolino Kolpe in na Hrvatsko. Ajbelj, 68-21-19-2-3. Sr so du žel Kočevje 14 km, žand Vas 11.5 km, zdr fin o Fara U km, pT Nova Sela 4 km, š žup Banja Loka 3 km. Nm 620 m. Leži na hribu ob obč. poti 2. reda, 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Svet ilovnat, srednje rodoviten. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Gozd precej iztrebljen, krije domače potrebe. Banja Loka, 198-48-34-12-3. Sr so du žel Kočevje 20 km, žand Vas 6.5 km, zdr fin o Fara 6 km, pT Nova Sela 1 km, š žup v kraju, gola ust. 1863, 3 odd. Meteor, postaja, SKJ, PJS, PRK, Strel, druž., Izobr. d. Nm 554 m. Leži v hribovitem terenu ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, čebelarstvo, krošnjarjenje. Trgovina, obrtniki, gostilne. Župnija Banja Loka (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 1141 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Jakoba ap. Sprva podr. Fare pri Kostelu, je postala župnija 1785. Sedanja stavba zgrajena 1742. Kronika od 1824 dalje. Znamenita je kapelica sv. Notburge, nastale iz zaobljube soproge barona Andraša pl. Androka. Tu je še danes vsako leto »shod sv. Notburge«, cerkveno proščenje na nedeljo po sv. Notburgi (13. sept.). Letni sejem 24. jul. Briga, 15-6-5-1-1. Sr so du žel Kočevje 18 km, žand Vas 8.5 km, zdr fin o Fara 8 km, pT Nova Sela 3 km, š žup Banja Loka 2 km. Nm 547 m. Leži raztresena ob drž. cesti Kočevje— Sušak. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Brsnik, 40-8-8-0-0. Sr so du Kočevje 26 km, žand Vas 5 km, zdr fin o pT žup Fara 4.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 14.5 km, š Kostel 2 km. Nm 210 m. Leži ob Kolpi ob obč. poti, 3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Obsega tudi zaselek Ma-verc. Dohod samo z vozom. Tla ilovnata, srednje rodovitna. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Čolnarji, 33-6-5-1-0. Sr so du Kočevje 22 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 15 km, žand Vas 5.5 km, zdr fin o žup Fara 5 km, pT Nova Sela 1 km, š Kostel 2 km. Nm 530 m. Leži na strmem pobočju ob državni cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, nekaj čebelarstva. Do 6000 1 mleka se letno proda v Faro. Krasen razgled v dolino Kolpe in proti hrvaški strani. Delač, 23-6-5-1-0. Sr so du Kočevje 22 km, žand Vas 6 km, zdr fin o žup Fara 5.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 15 km, pT Nova Sela 2 km, š Kostel 1 km. Nm 498 m. Leži ob obč. poti pod drž. cesto Kočevje—Sušak. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor Ajbelj. Dolenja Žaga, 16-7-5-2-1. Ostalo kot Gorenja Žaga. Obsega zaselka Reber in Lobič. Dren, 19-5-4-1-2. Sr so du Kočevje 22.5 km, žand Vas 5 km, zdr fin o žup Fara 4.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 14 kin, pT Nova Sela 2.5 km, š Kostel 3 km. Nm 512 m. Leži ob obč. poti 2. reda, 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop samo z vozom. Gospodarske razmere kakor Ajbelj. Drežnik, 23-12-9-3-2. Sr so du žel Kočevje 18 km, žand Vas 8.5 km, zdr fin o Fara 8 km, pT Nova Sela 3.5 km, š žup Banja Loka 2 kin. Nm ca 600 m. Leži ob obč. poti, 1.5 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Doliod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjar-jenje. Fara, 119-25-23-2-0. Sr so du Kočevje 26 km, žand Vas 0.5 km, zdr fin o pT š žup v kraju, žel Kočevje ali Brod—Mora-vice 10 km. Sola ust. 1858, 3 odd. SKJ, PJS, PRK, KD, Gas. Nin 243 m. Leži ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, kroš-njarjenje s slaščicami po Hrvaškem in Češkoslovaškem. Gozd precej iztrebljen. Trgovina, obrtniki, gostilna s prenočišči. Važno prometno križišče. Od drž. ceste se odcepijo: ban. cesta Brod—Moravice—Vrbovsko—Ogulin, ban. cesta Brod—Osilnica —Čabar—Loški potok. Avtobusne zveze: Brod—Delnice, Brod —Čabar, Ljubljana—Sušak (od maja do oktobra). Kolpa pripravna za kopanje, ribolov (lipan, sulc, postrv). Priljubljeni izleti k izviru potoka Fare s slikovitim mlinom, k izviru Kolpe in Čabranke. Slap »Zeleni vir« pod Skradom z elektrarno. Izhodišče turistov na Risnjak (1628 m). Tujske sobe v Petrini, kjer je tudi avtogaraža. Župnija Fara (dek. Kočevje, škof. ljubi j.) ima 1350 duš. Pokopališče. Žup. cerkev Mar. Vneb. Sprva podr. ribniške prafare. L. 1363. dovoli oglejski patriarh grofu Otonu Ortenburškemu, da nastavi stalnega duhovnika. Patronatske pravice imajo do 1418 Ortenburžani, do 1456 Celjani, nato Habsburžani. Za turških vpadov se je žujinik pogosto zatekel v utrjeni Kostel. Sredi 16. stol. se udomači luterantstvo (luter. župniki). L. 1785. se izloči od Fare župnija Banja Loka. L. 1747. so staro župno cerkev na novo pozidali. Sedanja krasna romanska stavba je iz 1862. Gladloka, 9-3-3-0-0. Sr so du Kočevje 34 km, žand Vas 4.5 km, zdr fin o žup Fara 5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 15 km, pT Fara ali Kuželj 2 km (sav. ban.), š Kuželj 2 km. Nm 240 m. Leži ob Kolpi ob obč. poti Grivac—Kuželj. Dostop z vozom. Kmetijstvo, krošnjarstvo. Gorenja Žaga, 51-6-6-0-0. Sr so du Kočevje 25 km, žand Vas 5.5 km, zdr fin o žup Fara 5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 15 km, pT Nova Sela 4 km, š Kostel 2 km. Nm 207 m. Leži ob Kolpi ob obč. poti, 3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Gospodarstvo kakor Ajbelj. V bližini razvaline gradu Kostel. Gostilna, mlin, žaga. Gorenji potok, 12-2-2-0-0. Sr so du žel Kočevje 18 km, žand Vas 7 km, zdr fin o Fara 6.5 km, pT Nova Sela 2 km, š žup Banja Loka 1.5 km. Nm ca 400 m. Leži ob Kolpi ob obč. poti 7 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Gotenc, 56-12-12-0-1. Sr so du Kočevje 24 km, žand Vas 4.5 km, zdr fin o pT Fara 4 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 13 km, š Fara—Vas 4.5 km. Nm 435 km. Leži na strmem pobočju ob obč. poti, pol km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Obsega tudi zaselek Oskrt onstran jarka. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Do 15.000 i mleka se letno izvozi v Delnice. Grivac, 82-19-9-10-0. Sr so du Kočevje 29 km, žand š Fara-Vas 3 km, zdr fin o pT žup Fara 3.5 km, žel Kočevje ali Brod— Mo ravice 12 km. Nm 226 m. Leži ob Koipi ob obč. poti 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod z vozom in avtom. Kmetijstvo. Do 7000 I mleka se letno proda v Delnice. Hrib, 21-4-4-0-0. Sr so du Kočevje 26.5 km, žand Vas 0.5 km, zdr fin o pT Fara 0.5 kin, š Fara—Vas 0.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 11 km. Nm 250 m. Leži na nizkem griču ob drž. cesti 200 m od Fare proti Brodu. Gospodarstvo kakor Ajbelj. Jakšiči, 30-10-7-3-0. Sr so du Kočevje 27 km, žand Vas 1.5 km, zdr fin o pT žup Fara 1 kin, žel Kočevje ali Brod—Moravice 11 km, š Fara—Vas 1,5 km. Nm 275 m. Leži ob obč. poti, 1.5 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, krošnjarjenje, mlin. Izvir mrzlega in toplega jiotoka. Jesenovrt, 27-13-10-3-1. Sr so du žel Kočevje 19 km, žand Vas 9.5 km, zdr fin o Fara 9 km, pT Nova Sela 4.5 km, š žup Banja Loka 3.5 km. Nm 613 m. Leži v hribovitem terenu ob obč. poti, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, dninarstvo. Kaptol, 31-9-7-2-2. Sr so du žel Kočevje 13 km, žand Vas 11 km, zdr fin o Fara 10.5 kin, pT Nova Sela 5 km, š žup Banja Loka 4 km. Nm 570 m. Leži raztreseno, nekaj hiš ob obč. poti. nekaj ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Krošnjarjenje, kmetijstvo, delo v gozdu. Kostel, 85-13-10-3-1. Sr so du Kočevje 23 km, žand Vas 5.5 km, zdr fin žup Fara 5 km, pT Nova Sela 3 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 14 km, š v kraju ust. 1914, 1 odd. SKJ. Nm 402 km. Leži raztreseno ob vznožju hriba, z razvalinami gradu Kostel, ob obč. poti, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop z vozom in avtom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Podr. sv. Treh kraljev nastala najbrže že v 13. stol. Za turške nevarnosti je večkrat nadomestovala farno cerkev, ker je bil sedež župnije premeščen iz Fare v utrjeni Kostel. Po gradu dobila ime tudi okolica. Kostelska zemlja v širšem smislu znači v ljudski govorici ves svet občine Fare, prebivalci pa se imenujejo Kostevci ali Kostelci. Do 1898 se je tudi sedanja občina Fara imenovala Kostel. Kostelska zemlja bila sprva last oglejskih patriarhov, v 13. stoletju jo je dal patriarh Bertold v najem Ortenburža-nom, ki so naseljevali slovenske, hrvaške in nemške kmete. Radi strategično važne lege je dobila naselbina zgodaj tržne pravice in bila utrjena z močnimi stolpi in širokim obzidjem Turki so trg in grad pogosto napadali (1469, 1476, 1480, 1491, 1522, 1528, 1540, 1545, 1558, 1561, 1584, 1585), oplenili in požgali pa samo 1578. L. 1492. je podelil cesar Friderik III. prosto trgovino z živino, platnom in drugimi izdelki doma, v sosednji Hrvatski in drugih deželah. Za 30 letne vojne je trg obubožal, 1631 so se tržani uprli radi neznosnih davkov. Trg so popolnoma uničili in požgali Francozi 1809. Grad, zgrajen v 13. stol., je prišel po pogodbi iz 1377 od Ortenburžanov na Celjske grofe, ki so ga znova utrdili in ga nazvali Grafenwart. Po 1456 je I>ostal last Ilabsburžanov, ki so dajali grad in trg v najem raznim plemiškim rodovinam. Tudi grad so razrušili Francozi 1809. Obsežna posestva so danes last gospoda Belatsvet Andreja. Krkovo, 44-11-8-3-0. Sr so du Kočevje 24 km. žand š Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 1.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 12 km. Nm 399 m. Leži na strmem pobočju ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, čebelarstvo. Do 80001 mleka se letno proda mlekarni v Faro. Podr. sv. Lenarta. Kuželič, 14-3-3-0-0. Sr so du Kočevje 28 km, žand š Fara— Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 2.5 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 12 km. Nm ca 400 m. Leži na griču nad drž. cesto nasproti Brodu. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Kuželj, 136-30-20-10-2. Sr so du Kočevje 35 km, žand Fara— Vas 8 km, zdr fin o žup Fara 8.5 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 18 km, pT Fara ali Kuželj (v savski banovini) 0.5 km. š v kraju ust. 1902, 1 odd. PRK, PJS, SKJ. Nm 235 m. Leži v ravnini ob Kolpi ob obč. cesti Brod—Čabar. Kraj je zvezan z mostom s krajem enakega imena v savski banovini. Kmetijstvo, zaslužek v tujini. Do 15.000 1 mleka se letno izvozi v Delnice. Laze, 49-11-9-1-0. Sr so du Kočevje 34 km, žand Fara—Vas 5 km, zdr fin o žup Fara 5 km, š Kuželj 1 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 15 km, pT Fara ali Kuželj (v sav. ban.) 0.8 km, ali Brod ob Kolpi 2 km. Nm 300 m. Leži ob Kolpi ob obč. cesti, 2 kni od drž. ceste Kočevje—Sušak. Zraven spada tudi zaselek Ograja. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo in dninarstvo. Lipovec, 21-6-5-1-0. Sr so du žel Kočevje 21 km, žand Fara —Vas 6 km, zdr fin o Fara 5.5 km, pT Nova Sela 1 km, š žup Banja Loka 2 km. Nm 340 m. Leži v hribovitem terenu ob obč. cesti, t km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Obsega tudi zaselek Selo. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Matvoz, 4-l-t-O-O. Sr so du žel Kočevje 21 km, žand Fara— Vas 6 km, zdr fin o Fara 6 km, pT Nova Sela 1.5 km, š žup Banja Loka 2 km. Nm 390 m. Drugo kakor Lipovec. Nova Sela, 123-27-20-7-1. Sr so du žel Kočevje 20 km, žand Fara-Vas 5.5 km, zdr fin o Fara 5 km, pT v kraju, š žup Banja Loka 1 km. SKJ. Nm 544 m. Leži strnjeno ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, krošnjarjenje, nekaj čebelarstva. Gozd krije domače potrebe. Gostilna, trgovina. Padovo, 21-6-4-2-0. Sr so du Kočevje 25 km, žand Fara— Vas 3 km, zdr fin o pT žup Fara 2 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice t2 km, š Fara—Vas 3 kim Nm 300 m. Leži ob obč. poti, I km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Petrina, 68-14-11-3-3. Sr so du Kočevje 28 km, žand š Fara —Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 2.5 km, žel Brod—Moravice 8 km. Nm 222 m. Leži ob drž. cesti Kočevje—Sušak pred mostom ob Kolpi ob važnem prometnem križišču cest na Čabar, Brod in Delnice. Kmetijstvo, trgovina, krošnjarjenje. Kraj zelo pripraven za letovišče, število tujcev vsako leto narašča. Kopanje v Kolpi, ribolov. Za prenočišče izletnikov in letoviščarjev dobro preskrbljeno. Pirče, 78-20-13-7-1. Sr so du Kočevje 27 km, žand š Fara— Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 2.5 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 10 km. Nm 224 m. Leži v dolini Kolpe ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Do 10.0001 mleka se letno izvozi v Delnice in na Sušak. Lična kapelica M. B., gospodarska poslopja veleposestva Gorjan in parna žaga, ki pa ne obratuje. Gostilna. Planina, 13-4-3-1-0. Sr so du Kočevje 28 km, žand š Fara — Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 2.5 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 12 kin. Nm ca 330 m. Leži ob obč. poti 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo. Krošnjarjenje. Poden, 15-3-3-0-0. Sr so du Kočevje 24 km, žand š Fara— Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 2.5 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 13 km. Nm ca 310 m. Leži ob obč. cesti, 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Podstene, 157-17-12-5-0. Sr so du žel Kočevje 20 km, žand Fara—Vas 8.5 km, zdr fin o Fara 8 km, pT Nova Sela 3 km, š žup Banja Loka 3 km. Nm 356 m. Leži v grapi med strmimi hribi, 3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop samo z vozom. Tla peščena, slabo rodovitna. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Podr. cerkev sv. Duha, okrog 250 let stara. Pokopališče. Potok, 53-21-10-11-0. Sr so du Kočevje 26.5 km, žand š Fara —Vas 0.3 km, zdr fin o p T žup Fara—Vas 0.5 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 11 km. Nm 240 m. Leži ob potoku, ne daleč od izliva v Kolpo, 0.5 kin od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Mlini, žaga, gostilna. Puc, 12-7-5-2-0. Sr so du žel Kočevje 16 km, žand Fara— Vas 9.5 km, zdr fin o Fara 9 km, pT Nova Sela 4 kin, š žup Banja Loka 3 km. Nm 630 m. Leži na vrhu hriba, 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Kake, 8-2-2-0-0. Vse drugo kakor Kuželj, ker leži vas na strmem hribu nad Kužljem. Bližnja kmetija Rački potok je opuščena. Rajšele, 45-10-9-1-0. Sr so du žel Kočevje 21 km, žand Fara —Vas 7.5 km, zdr fin o Fara 7 km, pT Nova Sela 2 km, š žup Banja Loka 2 kin. Nm ca 400 m. Leži v grapi ob obč. poti, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo in krošnjarjenje. Gozd krije domače potrebe. Sapnik, 19-4-2-2-0. Sr so du Kočevje 28 km, žand š Fara— Vas 3.5 km, zdr fin o pT žup Fara 3 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 13 km. Nm 215 m. Leži ob Kolpi, 3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Slavski laz, 117-24-18-6-0. Sr so du Kočevje 27 km, žand š Fara—Vas 2.5 km, zdr fin o pT žup Fara 2 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 12.5 km. Nm 230 m. Leži ob Kolpi, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop deloma z vozom, deloma tudi z avtom. Kmetijstvo, čebeloreja, krošnjarjenje. Podr. sv. Trojice. Dvakrat v letu, prvo nedeljo po sv. Antonu 17. jan. in prvo nedeljo po binkoštili na praznik sv. Trojice, se zbere tu vsa fara in bližnje hrvaške vasi onkraj Kolpe. Stare navade, da prinašajo sv. Antonu kot zaščitniku živine darove v naravi, se še krčevito drže. Stelnik, 14-2-2-0-0. Sr so du Kočevje 22 km, žand Fara— Vas 4.5 km, zdr fin o žup Fara 4 km, žel Kočevje ali Brod—Moravice 14 km, pT Nova Sela 2 km, š Kostel 0.5 km. Nm 385 m. Leži ob obč. poti, 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo. Stružnica, 11-4-4-0-0. Sr so du Kočevje 26 km, žand š Fara— Vas 4.6 km, zdr fin o pT žup Fara 5 km, žel Kočevje 26 km ali Delnice 14 km. Nm ca 670 m. Leži na odrastkih Vršiča (821 m), 4—5 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod deloma z vozom. Lejj razgled v dolino Kolpe. Kmetijstvo, dninarstvo. Sv. obsežni gozdovi graščine Kostel in kneza Auersperga. V vasi gospodarska poslopja graščine Kostel in zbirališče lovcev na divje prašiče, ki povzročajo na polju vsako leto občutno škodo. Sulior, 35-11-11-0-0. Sr so du žel Kočevje 18 km, žand Fara— Vas 9.5 km, zdr fin o Fara 9 km, pT Nova Sela 3.5 km, š žup Banja Loka 3 km. Nm 480 in. Leži v hribovitem terenu, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Štajer, 13-5-4-1-0. Sr so du Kočevje 28 km, žand š Fara— Vas 2.5 km, fin zdr o pT žup Fara 3 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 12 km. Nm 335 m. Leži v bregovitem svetu, 5 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Tišenpolj, 10-2-2-0-0. Sr so du Kočevje 26 km, žand š Fara —Vas 2 km, zdr fin o pT žup Fara 1.5 km, žel Kočevje ali Brod —Moravice 11.5 km. Nm 420 m. Leži v hribovitem terenu blizu izvira potoka Fare, 1.5 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Vas, 144-33-30-3-4. Sr so du Kočevje 26.5 km, žand š v kraju (glej Fara), zdr fin o pT žup Fara 1 km, žel Kočevje ali Brod— Moravice 9 km. Nm 230 m. Leži ob drž. cesti Kočevje—Sušak v ravnini ob Kolpi. Kmetijstvo, trgovina, krošnjarjenje, čebe- larstvo. Gozd krije domače potrebe. Kraj zelo pripraven za letovišče. Gostilna, obrtniki. Vimol, 8-7-5-2-2. Sr so du žel Kočevje 20 km, žand Fara— Vas 7 km, zdr fin o Fara 6.5 km, pT Nova Sela 1 km, š žup Banja Loka 0.3 km. Nm 480 m. Leži na pobočju grape ob obč. cesti, 0.3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo in krošnjarjenje. Vrli, 60-14-9-5-1. Sr so du Kočevje 24 km, žand š Fara—Vas 2.5 km, zdr fin o pT žup Fara 2 km, žel Kočevje 24 km ali Brod—Moravice 12 km. Nm 426 m. Raztresena vas, deloma na strmini deloma ob drž. cesti Kočevje—Sušak, s. stran zapira hribovje, sicer na vse strani odprta. Kmetijstvo, krošnjarjenje, gostilna. Podr. sv. Miklavža poleg vasi zelo stara. Zapuže, 22-9-7-2-0. Sr so du žel Kočevje 23 km, žand Fara— Vas 6.5 km, zdr fin o Fara 6 km, pT Nova Sela 2 kin, š žup Banja Loka 2 km. Nm 339 m. Leži v hribovitem terenu, 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Občina Kočevje mesto Preb. 3324, hiš 392, posest. 314, koč. 20, najem. 200. Površina 1814.92 ha: njiv in vrtov 293.49, trav. in paš. 635.82, gozdov 828.96, sadovnjakov 8.42, ostalo 48.23. Kočevje, mesto, 3079-345-261-17-186. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Oblasti in uradi: Mestna občina. Mestna policijska straža. Mestna podjetja: gramozarna in vodarna. Sresko načelstvo z oddelki: upravni, sanitetni, veterinarski, prosvetni, kmetijski, šumarski, tehnični in vojni. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Žandarmerijski vod in stanica. Deka-nija in mestna župnija. Ekspozitura OUZD v Ljubljani. Na-rodnostno-zgodovinski muzej Svabsko-nemške kulturne zveze. Trije zdravniki, 1 živinozdravnik, 4 advokati, 1 notar. Sole: Drž. realna gimnazija ust. 1871, 8 odd. Ustanovljena prvotno kot nižja nemška, postopoma prešla v slovensko (1919—1920) popolno. Zas. dekl. mešč. šola v Marijinem domu (s pravico javnosti od 1924) ust. 1895, 4 odd. Nar. šola ust. 1854, 18 odd. Zas. dekl. osnovna šola v Marijinem domu (s pravico javnosti od 1932) ust. 1895, 1 odd. Zavod za slepo deco ust. 1919, 3 odd. Obrt. nad. šola, 4 odd. Strok. obrt. nad. šola (košarska). Trg. nad. šola. 1 odd. Društva: SKJ, JS, RK, NO, PCMD, PCD, Gas. župa in Gas., Aeroklub, Strel, druž., Kolo j. s., Vinc. konf. Pr. tub. liga, »Dij. dom«, Dij. kuhinja, »Orjen«, D. hiš. pos., Čitalnica, Franc, krožek, Nemško čitaln. d., Prosv. d., Sah. klub. Jugosl. akad. d., Dij. podp. d., Kočevsko pev. d., Glasb, d., Ton kino »Trst«, Pev. in glas. d. »Rog«, Strok. skup. del., Steg skavtov in planink, Podr.: Jugosl. matice; Obč. radničkega saveza; Udruž. voj inval. Združenje: trgovcev; obrtnikov; čevljarjev; gostilničarjev za srez Kočevje. Mesto ima električno razsvetljavo in vodovod. Nm 460 m. K. leži sredi kraškega Kočevskega polja, ki je srednje rodovitno. Stari del mesta obkroža od treh strani kraška ponikalnica Rinža, novejši pa se širi proti j. in jv. ter proti premogovniku, kjer pospešujejo hitri razmah tudi novo nastala industrijska podjetja. Važno prometno križišče: od s. proti j. vodi skozi K. drž. cesta Ljubljana—Sušak, od nje se odcepita 2 ban.: proti Žužemberku in proti Črnomlju. Od 1930 veže K. z morjem avtobus (proga Ljubljana—Sušak, od maja do novembra). Manjše avtobusne proge so: Kočevje—Kočevska Reka, Kočevje—Mozelj—Nemška Loka—Koprivnik, Kočevje—Štalcarji—Banja Loka—Delnice. Radi bližine morja in gorskih slemen Roga in Friedrichsteina se v podnebju križajo celinski in sredozemski vplivi. Vročim poletjem od junija do septembra, slede od srede novembra do srede marca razmeroma mrzle zime. Poletni maksimum doseže 36° C, zimski minimum do —25° C. Pozimi povzročajo severni in severnovzhodni vetrovi zamete in ovirajo promet. K. je trgovsko, industrijsko in kulturno središče Kočevskega ozemlja. Tekstilna in lesna industrija (parne žage), paromlin, premogovnik. Znaten je izvoz lesa, goveje živine in prašičev v Italijo, lesa, sena in sadja v Nemčijo, goveje živine, prašičev in sadja v Avstrijo. Ugodno letovišče. Mnogo tujskih sob. V neposredni bližini smrekovi in jelovi gozdovi. Ob Rinži kopališče, ribolov in vodni sport. Izhodišče lepih sprehodov v okolico in izletov k Željnskim jamam (3 prirodni mostovi, okno, kapniki): Mestni vrh (1022 m); nad njim Ledena jama (80 m globoka); Ledena jama pri Handlerjih (596 m); Stojne z jamo Treh bratov (900 m); Ledenik (1068 m), v višini 900 m Leonorina jama (lepe kapniške tvorbe, zaprta, last Turjačanov); Ledena jama pri Skrilju (520 m); Friedrichstein z razvalinami gradu (971 m). Arheoloških sledov predzgodovinske in rimske dobe doslej še niso odkrili, le pri Gorenjem so 1924 zadeli na tako zvane »hunske grobove«, podobne hallstattskim. Prve zanesljive vesti potekajo iz 13. stol. K. ozemlje, dotlej last oglejskih patriarhov, dobe okrog leta 1267. Ortenburžani, ki nasele okrog 1330 svoje koroške in tirolske podanike. Njim se v naslednjih treh desetletjih pridružijo frankovski in turinški kolonisti. Nasel-niki krčijo gozdove, sušijo močvirja in grade sela, med katerimi prednjači izprva Mooswald v neposredni bližini sedanjega Kočevja. Ime Kočevje (Gottschee), oznanjajoč ves naselniški predel tja do Kolpe, se prvikrat pojavlja v listini oglejskega patriarha iz 1363. Ker se v Moosvvaldu že okrog 1339 omenja stalen duhovnik, je verjetno, da se je kolonizacija že nekaj let prej vršila. V spomin na to so proslavili Kočevarji 1930 šest-stoletni jubilej naselitve. Naselbina dobi 1377 tržne pravice. Ortenburžanom slede do 1456 Celjski grofje. L. 1471. povzdignejo trg v mesto z mestnim obzidjem, mestnim pečatom in grbom (na modrem ščitu s plotom ograjena trdnjava, pred njo jia sv. Jernej s knjigo in nožem v roki). Kočevsko mestno Dravo je podobno kostanjeviškemu iz 1295—1307. L. 1479. dobi pravico svobodnih volitev mestnega sodnika, svetovalcev, 4 sejmov in oprostitev mitnine in carine v okolici 6 milj, kar jim potrde 1493 in 1642. Ko Turki 1491 porušijo mesto, dovoli cesar Friderik III. prosto trgovino z živino, platnom in drugimi izdelki po Kranjskem, Hrvatskem in sosednjih deželah. Tuji trgovci se radi mitnine ogibljejo Ljubljane in hodijo v Kočevje po blago. Na pritožbo ljubljanskih trgovcev jim Maksimilijan I. to prepove (1496). Predpravica kočevskih trgovcev je položila temelj krošnjarjenju, ki se je hitro razvilo. Domače izdelke nosijo zlasti v Italijo, kjer dobe v zameno južno sadje, ribe, sir, vino in kostanj maroni. Kočevarji so zgodaj znani kot kostanjarji po vseh večjih mestih. Marija Terezija jim 1774 dovoli prosto razprodajo južnega sadja po vsej državi. S suho robo odhajajo v Rusijo in Nemčijo. Svobodno krošnjarjenje dovoljujejo tudi listine iz 1571, 1596 in 1780. Doma cvete obrt in trgovina. O cehu krojačev govori listina iz 1771, o cehu čevljarjev listina iz (798. V habsburški dobi (1456—1667), postane K. deželno knežje mesto, ki ga Habsburžani z gradom Friedrichsteinom in kočevskim ozemljem vred zastavijo: 1507 grofu Juriju Thurnu, zoper katerega se kmetje 1515 ujoro, 1547 Francu Ursi-niju grofu Blagaj. Ker je Kočevje radi turških napadov (1469, 1471. 1476, 1480, 1491, 1528, 1530, 1540, 1546, 1558, 1559) veliko trpelo, dovoli cesar Ferdinand 1.1547. tedenski tržni dan. nadvojvoda Karol Notranjeavstrijski pa 1564 pobiranje mostnine 1 vinarja od vsakega tovornega živinčeta za vzdrževanje mestnih utrdb. Ker se tovorniki ogibajo mesta, raztegne deželni knez mitnino četrt ure daleč v okolico. L. 1619. proda Ferdinand II. graščino s kočevskim ozemljem — mesto ostane deželno knežje — Jakobu bar. Kizelj, ki dobi grofovski naslov, kočevsko ozemlje pa postane grofija. L. 1641. kupi grofijo Engelbert Turjaški, ki mu podari cesar Leopold f. 1667 tudi mesto. Engelbertu sledi Vajkart. L. 1791. postane knez Karol Jožef Turjaški vojvoda kočevski, kočevsko ozeml je pa vojvodina. Zadnji kočevski Turjačan Karol je umrl 1927. Mesto je pogorelo 1515, 1596, 1684. kuga je nastopala: 1578, 1600, 1601, 1838, 1858, živinska kuga 1761, 1776. Od 1809 do 1813 so bivale v gradu francoske čete. Tedaj je prišlo do oboroženega odpora, ki so ga morali Francozi s silo udušiti. Za kazen so mesto izropali in ustrelili pred grajskim obzidjem 5 kolovodij. Kočevska pesem Die Wacht an der Kulpe (Straža ob Kolpi) se turških vpadov in Francozov posebe spominja (»turška in francoska kri je rdečila našo zemljo«). Župnija Kočevje (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 5182 duš. Pokopališče sv. Križa. Že 1339 je bil pri kapeli sv. Jerneja sredi pokopališča stalen duhovnik. Do 1393 je bilo K. vikariat, podrejen ribniški pražupniji, tedaj pa postane samostojna župnija. Patronatske pravice so imeli od 1247, ko se K. v cerkv. zgodovini prvič omenja, do 1420 Ortenburžani, nato Celjani, po 1456 Habsburžani, od 1666 Turjačani. Do 1752 je župnija podrejena oglejski patriarliiji, od 1752 do 1787 goriški nadškofiji, od 1787 pripada kot dekanija 15 župnij ljubljanski škofiji. Protestantizem ni našel v K. ugodnih tal, slovenski luteranci so ga oznanjali največ v okolici, tako zlasti Janez Schweiger. L. 1613. pridiguje v mestu Lenart Ziegelfest, odpadli katoliški duhovnik. Kot prvotna župna cerkev je veljala cerkev sv. Jerneja na pokopališču, od Turkov in požara večkrat uničena, pa vedno nanovo pozidana, 1872 pa stalno odpravljena. Kot župna cerkev je prenehala 1791, ko je stopila na njeno mesto mestna cerkev sv. Fabijana in Sebastijana. Sedanja krasna stavba je zgrajena 1900—1903 v romanskem slogu. Notranjščino krase 3 oltarji, nad glavnim je baldahin, ki ga podpirajo 4 granitni masivni stebri. Stranska oltarja sta posvečena Srcu Jez. in Mar. Znamenita dekorativna okna nosijo napise darovalcev, delo umetnika dr. Jehle v Inomostu. Orgle (iz 1929), delo Fr. Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano, spadajo med največje v Jugoslaviji. V K. rojeni: Dr. Janez-Daniel pi. Erberg, objavil 1671 na Dunaju Disputatio juridica de officiis. — P. dr. Martin Gotser, okrog 1701 vseuč. prof. v Gradcu. — Karol Henrik Schweiger, okrog 1700, član ljubljanske Academia Operosorum. — Fayenz Josip (1745—1828), slikar. — Honigmann Franc, filozof in pesnik (u. 1886). — Braune Robert, publicist in prevajalec poljskih novel in pesmi, popisal kočevsko zemljo. — Stampfel Ivan, veletrgovec v Pragi (u. 1881), šolski mecen, podprl zidanje gimnazije in obrtne šole (sedaj zavod za slepe). —■ Erker Ivan, ljudski pisatelj. — Braune Josip (u. 1889), lekarnar, sloveč šahist, deželni poslanec, podpornik gimnazije. — Oster-mann Jurij, lirski pesnik 19. stol. — Dr. Bohm Ludvik (1864 do 1935), ravn. trg. akad., nar.-gospodarski pisatelj. Mahovnik, 245-47-53-3-14. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Kočevje 1 km, žel Kočevje 0.5 km. Nm 458 m. Leži ob Rinži na s. strani mesta, že nekako jjredmestje. Kmetijstvo, nekaj obrti, krošnjarjenje, prodaja poljedelskih in živinorejskih izdelkov v Kočevje. Izhodišče lepih sprehodov po okolici: ob Rinži skozi smrekov gozd k Reber studencu, izviru Rinže; na vrh Friedrichsteina do Vršiča in Lednika; idilična partija do mlina pri Slovenski vasi. Kopališče ob Rinži, priljubljen ribolov. Gostilna s tujskimi sobami. Občina Kočevje okolica sedež Kočevje Preb. 3718, hiš 894, posest. 760, koč. 109, najem. 11. Površina 10.601.79 ha: njiv in vrtov 1168.83, trav. in paš. 7293.22, gozdov 1910.67, sadovnjakov 56.13, ostalo 172.94. Občina zavzema s. del Kočevskega jjolja; razprostira se deloma v ravnini ob Rinži in drž. cesti Ljubljana—Kočevje, deloma pa na skrajnih odrastkih Male gore. Vasi so večinoma sklenjene in obcestne ter razmeroma velike, hiše le deloma starinske in lesene, povečini moderno zidane. Manjših zaselkov ni. Še dosti rodovitna zemlja preživlja v tej občini prebivalstvo bolj kot v drugih občinah; pomagajo si pa tudi s krošnjarjenjem doma in izven države, izseljevanjem v Kanado, poprej tudi v Združene države. Sadje (jabolka, hruške in slive) goje le za domačo porabo. Listnati gozdovi (bukev, gaber, breza, hrast) so že precej iz-trebljeni. Izvzemši Staro cerkev je gospodarsko občina usmerjena v Kočevje. Pitno vodo dajejo studenci in kapnica. V vaseh živi slovenski in nemški živelj. Ljudje so družabni in pridni, prepiri redki. Breg, 105-21-12-9-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 3 km, žel pT š žup Stara cerkev 1 km, o 3 km. Nm 478. Leži ob Rinži, 0.5 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsemi vozili. Ilovnat in peščen ter slabo rodoviten svet. Kmetijstvo, gozd, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Cvišler ji, 163-42-32-5-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kočevje 4 km, o 4 km. Nm 516 m. Leži v hribovitem terenu ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Dostop z vsemi vozili. Zemlja ilovnata, gozd večinoma iztrebljen. Kmetijstvo, krošnjarjenje, dninarstvo. Podruž. sv. Janeza Krstnika. Dolga vas, 457-90-82-7-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kočevje 2 km, o 2 km. Nm 460 m. Leži strnjeno ob drž. cesti Kočevje—Sušak. Zemlja ilovnata, srednje rodovitna. Gozd mešan, izsekan. Izseljevanje veliko, Kmetijstvo, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Podr. presv. Imena Jezusovega. Gorenje, 152-34-28-3-1. Sr so du žand zdr fin Kočevje 4 km, žel pT š žup Stara cerkev 1 km, o 4 km. Nm 508 m. Leži ob ban. cesti Kočevje—Stari log. Pitno vodo dajeta 2 studenca. Prazgodovinska naselbina. Tu edini prahistorični grob, tako zvani »Hiinerbiichel«. Kmetijstvo, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Gornje Ložine, 129-31-28-3-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 8 km, žel pT š žup Stara cerkev 4.3 km, o 8 km. Nin 473 m. Sončna lega na nizki vzpetini kraj državne ceste Ljubljana— Kočevje. Dohod z vsakim vozilom. Trpi večkrat radi poplave. Izseljevanje znatno. Kmetijstvo, krošnjarjenje, nabiranje gob in lipovega cvetja. Podr. cerkev Sv. Petra in Pavla. Klinja vas, 185-46-45-1-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kočevje 3 km. o 3 km. Nm 482 m. Prisojna in ravna lega med gozdom in poljem ob obč. poti, 1 km od ban. ceste Kočevje —Mala gora. Dohod z vozom in avtom. V bližini podzemeljska jama s pitno vodo. Kmetijstvo, prevoz lesa, izseljevanje v Kanado. Podr. sv. Marije Magdalene. Koblarji, 196-54-47-7-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 5 km, žel pT š žup Stara cerkev 0.8 km, o 5 km. Nm 472 m. Leži strnjeno v ravnini ob obč. poti, 0.5 km od drž. ceste Ljubljana— Kočevje. Dostop z vsakim vozilom. Zemlja peščena in slabo rodovitna. Dva studenca, zanimiva podzemeljska jama (»\Veites Loch«), Izseljevanje razmeroma veliko. Kmetijstvo, živinoreja, gozd, krošnjarjenje. Podr. cerkev sv. Štefana in sv. Antona p., zgrajena v 16. stol. Konec, 80-24-22-4-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 4 km, žel pT š žup Stara cerkev 0.5 km, o 4 km. Nm 482 m. Leži na nizkem gričku, obdanim s poljem, ob obč. poti, 0.2 km od ban. ceste Stara cerkev—Mala gora. Dohod z vsakim vozilom. Zemlja peščena, še dosti rodovitna. Pretežno listnat gozd. Izseljevanje veliko. Kmetijstvo, živinoreja, krošnjarjenje. Livold, 364-67-60-7-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kočevje 4 km, o 4 km, šola v kraju, ust. 1892, 2 odd.. PJS, PRK, Gas. Nm 459 m. Leži v ravnini ob drž. cesti j. pod Kočevjem. Zahodno gorski hrbet Fridrihštajn. Ledena jama, jama Treh bratov, Leonorina jama, razvaline gradu Fridrichstein. Kmetijstvo, krošnjarjen je, nabiranje gozdnih sadežev. 9. jan. vsako leto kramarski in živinski sejem. Podr. cerkev Vseh svetnikov. Mačkovec, 93-22-20-2-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kočevje 9 km, o 9 km, š Onek 1 km. Nm 581 m. Leži na nizkem sončnem griču ob obč. poti, t km od ban. ceste Kočevje—Ko-privnik. Dohod z vsakim vozilom. Zemlja ilovnata, slabo rodovitna, izseljevanje veliko. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Mala gora, 203-58-51-7-1. Sr so du zdr fin Kočevje 5 km, žand Stari log 5 km, žel pT š žup Stara cerkev 4.2 km, o 5 km. Gas. Nm 477 m. Leži sklenjeno na nizkem griču ob ban. cesti Kočevje—Stari log. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Studenec. Podzemeljska jama »Fiirsleisch-Loch«. Podr. cerkev sv. Nikolaja zgrajena 1623. Na št. 3 rojen 1874 Josip Eppich, duh. svetnik, pisatelj, narodni buditelj. Mlaka, 164-46-25-20-1. Sr so du žand zdr fin Kočevje 2 km, žel pT š žup Stara cerkev 1 km. o 2 km. Nm 478 m. Strnjena obcestna vas leži v ravnini ob obč. poti, 0.3 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsemi vozili. V sredi vasi studenec in napajalna luža. Gozd mešan in redek. Kmetijstvo, prevoz hlodov, desk in drv, nabiranje gozdnih sadežev, krošnjarjenje. Prodaja mleka in masla v Kočevje. Nove Ložine, 56-15-13-2-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 6 km, žel pT š žup Stara cerkev 2 km, o 6 km. Nm 469 m. Sončna lega na prijaznem gričku kraj drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Pod Loškim hribom (935 m) znamenit studenec Reber. Zemlja ilovnata, srednje rodovitna. Kmetijstvo, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Onek, 140-37-37-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kočevje 8 km, o 8 km, š v kraju, ust. 1884, 1 odd. PRK, Gas. Nm 587 m. Strnjena obcestna vas leži ob ban. cesti Kočevje— Koprivnik. Nad vasjo kapela sv. Ane (587 m). Mešan gozd. Izseljevanje znatno. Kmetijstvo, krošnjarjenje, izvoz lesa in drv. Slovenska vas, 254-61-52-8-1. Sr so du žand zdr fin Kočevje 4 km, žel pT š žup Stara cerkev 0.8 km, o 4 km. Nm 478 km. Leži v ravnini ob obč. poti, 0.8 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dostop z vsemi vozili. Za vasjo eden izmed izvirov Rinže »Ulbrich« imenovan. Nad vasjo Slovenski vrh (1040 m), razgledna točka. Kapela Device Marije dobrega sveta. Mleko vozijo v Kočevje. Spodnje Ložine, 62-16-15-1-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 7 km, žel pT š žup Stara cerkev 3.8 km, o 7 km. Nm 473 m. Leži strn jeno na vznožju griča, 0.3 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsemi vozili. Ob daljšem deževju poplavi Rinža vse okoliško polje. V gozdu gaber, bukev, breza, smreka. Kmetijstvo. nabiranje gozdnih sadežev. Stara cerkev, 177-47-40-7-0. Sr so du žand zdr fin Kočevje 4 km. žel pT š žup v kraju, o 4 km. Sola ust. 1843, 5 odd. SKJ. JS, PRK, Gas.. Prosv. d. Nm 4S0 m. Leži kraj drž. ceste Ljubl jana—Kočevje z odcepkom ban. ceste proti Staremu logu. Kmetijstvo, izseljevanje, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Podzemeljska jama »Frauen-Loch«. Župnija Stara cerkev (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 1550 duš. Pokopališče. Župna cerkev Marijino Vnebovzetje. Sprva podr. Ribnice, kasneje Kočevja, postala žujmija 1788. Prva cerkev na mestu sedanje stavbe od 14. stol. do 1820, druga do 1853, sedanja zgrajena 1853. V stolpu zvon iz 15. stol., najstarejši na Kočevskem. Kronika iz 1788. Na št. 26 rojena: Ferdinand Erker (r. 1866), kočevski dekan, narodni organizator: Jožef Erker (r. 1873), župnik in ljudski pisatelj. Šalka vas, 441-104-73-15-6. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kočevje 1 km, o 1 km. Gas. Elektrarna TPD. Nm 492 m. Leži na položnem gričku poleg premogovnika TPD ob ban. cesti Kočevje—Šalka vas. Zemlja ilovnata, slabo rodovitna. Podr. cerkev sv. Roka. Kmetijstvo, izvoz lesa in drv, izseljevanje, zaslužek v rudniku. Željne, 297-79-78-1-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kočevje 3 km, o 3 km. Gas. Nm 463 m. Leži strnjeno med dvema položnima gričema na koncu ban. ceste Kočevje—Salka vas. Kmetijstvo, prevoz lesa in drv, izseljevanje, krošnjarjenje. Sloveča podzemeljska jama »željna« s pitno vodo. Podr. sv. Lavrencija iz 16. stol. Občina Kočevska Reka Preb. 2143, hiš 699, posest. 450, koč. 192, najem. 67. Površina 14.936.45 ha: njiv in vrtov 1008.42, trav. in paš. 7524.29, gozdov 6169.74, sadovnjakov 74.03, ostalo 159.97. Občina obsega Go-teniško-Reško polje, ki pa ne predstavlja nizke in ravne doline, ampak valovito visoko planoto, ki jo pokriva grmičevje in mešan gozd. Na sev.-vzh. jo obkroža Fridrihštajnski gozd (1023 m), na jz. Borovška planina (1121 m) in Goteniški Snežnik (1289 m). Poljedelstvo je omejeno na ozke pasove ob vznožju imenovanih gorskih hrbtov. Ker so življenjski pogoji težki, je planota razmeroma redko naseljena. Nekaj večjih naselbin je ob ban. cesti Grčarice—Gotenica—Kočevska Reka, manjše ob vznožju gozda in v gozdu. Siromašno prebivalstvo se preživlja s pičlim poljedelstvom in živinorejo, prevozom lesa in krošnjarjenjem. Okrog Gotenice, Borovca in Kočevske Reke je sadjarstvo v razmahu. Izseljevanje znatno. Planota trpi tudi radi pomanjkanje vode. Kočevsko-Reški potok se po 5 km dolgem teku izgubi pod zemljo. Podnebje je mrzlo, vendar zdravo. Borovec, 110-35-22-11-7. Sr so zdr žel Kočevje 22.5 km, du deloma Kočevje 22.5 km, deloma Čabar v sav. ban., žand o pTt Kočevska Reka 7 km, fin Fara 14 km, š žup v kraju. Šola ust. 1856, 1 odd. Gas. Nm 675 m. Strnjena obcestna vas leži v hribovitem svetu ob ban. cesti. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje in prodaja lesa, ki se v precejšnji meri izvaža v inozemstvo. Borovec je izhodišče turistov na Goteniški Snežnik (1289 m) in Steinwald (1182 m). Gostilna s tujskimi sobami in trgovina. Parna žaga. V bližini velika podzemeljska jama. Župnija Borovec (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 570 duš. Že pred 1526 se omenja kot samostojna lokalija. Sedanja cerkev sv. Mihaela nadang., ki spada med najlepše na Kočevskem, je bila zgrajena 1858—1863. Pokojiališče. Dolenja Briga, 127-46-28-13-5. Sr so du zdr žel Kočevje 28 km. žand o pTt Kočevska Reka 11 km, fin Fara 9 km, žup Borovec 5 km, š v kraju, ust. 1923, 1 odd. PRK, Gas. Nm 617 m. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Čebelarstvo v razvoju. Gozd daje deske, hlode in oglje. Na j. izletna točka Borič (889 m), lep razgled v dolino Kolpe. Gostilne s tujskimi sobami, obrtniki. Podr. sv. Valentina. Draga, 7-2-2-0-0. Sr so du zdr žel Kočevje 27 km, žand o pTt Kočevska Reka 11 km, fin Fara 9 km, š žup Borovec 5 km. Nm 821 m. Leži ob gozdni poti, 6 km od ban. ceste Osilnica— Čabar. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, delo v gozdu. Gorenja Briga, 57-16-11-5-1. Sr so du zdr žel Kočevje 26 km, žand o pTt Kočevska Reka 10 km, fin Fara 10 km, š Dolenja Briga 1 km, žup Borovec 4 km. Nm 630 m. Leži ob gozdni poti, 4 km od ban. ceste Borovec—Draga. Gospodarstvo kakor Draga. Gostilna s prenočiščem. Gorenji Vencenbah, 48-13-6-7-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 17 km, žand o pTt š žup Kočevska Reka 3 km. Nm 520 m. Leži na pobočju gozda ob gozdni poti, 3 km od ban. ceste Gotenica—Kočevska Reka. Gospodarske razmere kakor v Dragi. Gotenica, 316-108-72-27-9. Sr so du zdr fin Kočevje 23 km, žand o pTt Kočevska Reka 6 km, žel Kočevje ali Ribnica 18 km, š žup v kraju. Šola ust. 1854, 1 odd. PRK, Gas. Vodovod. Nm 666 m. Leži v odprti dolini na vznožju Kamenite stene (1142 m) ob ban. cesti Ribnica—Dolenja vas—Rakitnica. Kmetijstvo, gozdno delo, prevoz desk in tramov, čebelarstvo. Parna žaga, gostilna, trgovina. Priljubljena izletna točka Goteniški Snežnik (1289 m). Pol ure severno od Gotenice znamenita podzemeljska jama. Ž u p n i j a Gotenica (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 331 duš. Sprva podr. Kočevske Reke, od 1847 vikariat, od 1878 župnija. Župna cerkev sv. Ožbalta, ki ima 3 oltarje, spada med najstarejše na Kočevskem, ker je peljala preko Gotenice že pred prihodom Kočevarjev pot proti Kostelu. Stara cerkev je bila 1839 nanovo prezidana in povečana. V stranskih oltarjih sliki Štefana Šubica iz 1863. Dragocenost gotska monštranca iz 1571. Farna kronika od 1785 dalje. Handler ji, 81-31-23-7-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18.5 km, žand o pTt š žup Kočevska Reka 3 km. Gas. Nm 625 m. Leži v dolini med gozdovi, 2 km od ban. ceste Gotenica—Kočevska Reka. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, prevoz desk in hlodov. Kapela presv. Srca s pokopališčem tudi za vasi Koče in Mlako. Inlauf, 63-15-9-6-0. Sr so du zdr žel Kočevje 23.5 km, fin Fara 16 km, žand o pTt Kočevska Reka 8 km, š žup Borovec 1 km. Nm 690 m. Leži v dolini med gozdovi ob gozdni jioti, 1 km od ban. ceste Borovec—Draga. Kmetijstvo, delo v gozdu. Priljubljeni izletni točki Borič in Steinwald z lepim razgledom. Kapela sv. Kozina in Damijana, 1 oltar. Iskrba, 12-3-3-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 12.5 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 5 km, š Štalcer ji 1 km. Nm 562 m. Leži med njivami na pobočju gozda ob obč. poti, 0.5 km od ban. ceste Borovec—Draga. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, prevoz lesa. Koče, 66-31-18-9-4. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18.5 km, žand o pTt š žup Kočevska Reka 2 km. Nm 607 m. Leži v dolini, obdani od gozdov, ob obč. poti, 2 km od ban. ceste Gotenica—Kočevska Reka. Gospodarske razmere kakor Inlauf. Trgovina z lesom in usnjem. Gostilna. Podr. Mar. Vneb. s pokopališčem. Kočevska Reka, 317-104-76-16-12. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16 km, žand o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1829, o odd. Kmet. nad. tečaj. PRK, PJS, Gas. Nm 569 m. Leži v dolini sredi gozdov ob ban. cesti Gotenica—Kočevska Reka. Kmetijstvo, delo v gozdu, prevoz desk, hlodov in tramov. Nad 40 vagonov lesa izvozijo v Italijo. Opekarna, parna žaga, obrtniki. Hotel in gost. s tuj. sobami. Župnija Koč. Reka (dek. K., škof. ljublj.) ima 1200 duš. Župna cerkev sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena najbrž že v 14. stol., sedanja pa po velikem potresu 1511 in je dobila od tedaj le prizidan poveček. Ima 3 oltarje. Pokopališče. Mlaka, 89-33-20-8-5. Sr so du zdr fin žel Kočevje 20 km. žand o pTt š žup Kočevska Reka 4 km. Nm 610 m. Leži v odprti dolini med gozdovi ob obč. poti 2 km od ban. ceste Gotenica—Kočevska Reka. Dostop samo z vozom. Gospodarske razmere kakor Inlauf. Trg. z lesom, gostilne. Kapela sv. Roka. Pokopališče. Morava, 135-49-34-12-3. Sr so du zdr fin žel Kočevje 13 km, žand o žup Kočevska Reka 9 km, p Nova Sela 6 km, š Štal-cerji 3 km. Nm 547. Leži ob drž. cesti Kočevje—Brod—Sušak. Kmetijstvo, krošnjarjenje, delo v gozdu. Trgovina vina na debelo, gostilne. Podr. cerkev sv. Trojice. Novi lazi, 223-63-32-28-3. Sr so du zdr fin žel Kočevje 12 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 6.5 km, š Štalcerji 1 km. Nm 545 m. Leži 1 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Gospodarske razmere kakor Morava. Gostilna. Podr. cerkev sv. Jurija s pokopališčem. Ograja, 42-9-5-4-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16.5 km, žand o žup Kočevska Reka 9 km, p No va Sela 3 km, š Skril j 3 km. Nm 569 m. Leži na pobočju med gozdovi ob obč. poti, 3 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Pleš, 37-6-4-2-3. Sr so du zdr žel Kočevje 21 km, žand o pTt Kočevska Reka 7 km, fin Fara 15 km, š žup Borovec 1 km. Nm 650 m. Leži v bregu med gozdovi ob ban. cesti 2. reda Kočevska Reka—Borovec. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor Ograja. Parna žaga. Preža, 40-18-12-6-1. Sr so du zdr žel Kočevje 15,5 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 6 km, fin Fara 9 km, š Dol. Briga 3 km. Nm 637 m. Leži ob obč. poti 5 km od ban. ceste Kočevska Reka—Borovec. Dohod samo z vozom. Gospodarske razmere kakor Ograja. Nekaj obrti. Podr. cerkev sv. Jožefa. Prežulja, 20-4-2-2-0. Sr so du zdr žel Kočevje 27 km, žand o pTt Kočevska Reka 11 km, fin Fara 17 km, š Dol. Briga 2 km, žup Borovec 3 km. Nm 635 m. Leži v dolini med gozdovi, 4 km od ban. ceste Kočevska Reka—Borovec. Gospodarstvo kakor Ograja. Ravne, 47-18-9-5-4. Sr so du zdr žel Kočevje 25 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 8 km, fin Fara 16 km, š Borovec 2.5 km. Nm 753 m. Leži v ozki kotlini med gozdovi ob dobri obe. poti 2.5 km od ban. ceste Kočevska Reka—Borovec. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor Ograja. Parna žaga. Rogati hrib, 116-40-29-6-5. Sr so du zdr fin žel Kočevje 12 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 8 km, š Štalcerji 2 km. Nm 537 m. Leži v dolini med gozdovi ob obč. poti 2 km od drž. ceste Kočevje—Sušak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje, prevoz lesa. Gostilna. Spodnji Vencenbali, 63-19-9-10-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15.5 km, žand o pTt š žup Kočevska Reka 3 km. Nm 481 m. Leži v kotlini ob obč. poti 3 km od ban. ceste Kočevska Reka—Novi lazi. Gospodarstvo kakor Rogati hrib. Gostilna. Štalcerji, 127-36-24-8-4. Sr so du zdr fin žel Kočevje 10 km, žand o pTt žup Kočevska Reka 8 km, š v kraju ust. 1874, 2 odd. Kmet. nad. š. PRK, JS, Gas. Nm 545 m. Kmetijstvo. Prevoz lesa. Gostilna. Podr. cerkev sv. Antona pušč. Občina Koprivnik Preb. 1195. hiš 304, posest. 292, koč. 12, najem. 40. Površina 9323.86 ha: njiv in vrtov 634.42, trav. in paš. 3176.54, gozdov 5376.83, vinogradov 0.22, sadovnjakov 26.16, ostalo 109.69. Občina zavzema jv. rob 700 do 800 m visokega kraškega hribovja, ki ga zapira na s. Steinbiichel (8846 m) in Kugelhaus (1074 m), na v. Starološki grič (1037 m), na j. Spaha (8836 m), na sz. pa Kumersdorfska gora (957 m). Hribovito ozemlje je razčlenjeno v poedine kraške kadunje in kotline. Pomanjkanje vode je dostikrat zelo občutno. Kot pitno vodo uporabljajo večinoma kapnico. Prebivalstvo se preživlja z obdelovanjem borne zemlje in živinorejo, izdelovanjem lesenih posod, zlasti škafov, ki jih zamenjavajo za žito. Mnogo družin uživa podporo svojcev iz Amerike, drugi pa krošnjarijo z igračami in slaščicami ali pečejo po večjih mestih Avstrije in Nemčije kostanj. Gozdarstvo je podrejenega pomena, ker je gozd ponekod zelo izsekan. Izseljevanje v Ameriko in Kanado veliko, nekatere vasi so skoraj jiopolnoma opuščene. Skromno in pridno ljudstvo. Golobinjek, 15-3-3-0-3. Sr so du zdr fin žel Kočevje 21 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km. Nm 892 m. Leži v kotlini, obdani od hribov, 4 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod samo z vozom. Napravljanje oglja, sekanje drv in hlodov. Vas kupil knez Auersperg 1891 od kmetov, ki so se izselili v Ameriko, zato sami najemniki. Oglje se izvaža v Italijo, hlodi na parno žago »Jugoles«. Kapelica sv. Florijana, zgrajena 1845, pogorela 1913, nato nanovo pozidana. Gorenja Bukova gora, 5 opuščenih hiš, oddaljenih od Ko-privnika 4 km. Nm 710 m. Ko so se pred 20 leti kmetje izselili v Ameriko, je prešla v jiosest takratnega ljublj. advokata dr. Brejca. Gozd izsekan, z bukovim in smrekovim drevjem nanovo posajen. Gorenja Loka, 32-6-6-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 20 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km. Nin 594 m. Leži v hribovitem terenu, 1 km od ban. ceste Kočevje—Livold—Črnomelj. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, delo v gozdu, čebelarstvo napreduje. Gozd večinoma izsekan, raste le še javor in bukev. Gorenji Mačkovec, 9-2-1-1-0. Sr. so du zdr fin žel Kočevje 12 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km. Nm 810 m. Leži v hribovitem svetu ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Tla kamnita, slabo rodovitna. Gospodarske razmere kakor v Gor. Loki. ^ ' 'T'V Gradec, 33-6-6-0-0. Sr so du fin žel Kočevje 24km, zdr Črnomel j 12 km, žand o p š žup Koprivnik 7.5 km. Nm 520 m. Leži v kotlini med hribi, 2.5 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Podr. cerkev sv. Križa, sloveča božja pot, 11111 597 m. Po ustnem izročilu zgrajena pred 350 ali 380 leti. Hrib, 152-40-40-0-3. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o p š žup Koprivnik 1.5 km. Leži na razglednem hribu (676 111) 1.5 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, napravljanje bukovih drv, žganje oglja, prevoz železniških pragov na postajo Črnomelj 16 km. Čebelarstvo v razvoju. Podr. cerkev sv. Martina škofa. Starost cenijo na 300 let, cerkev omenja že Valvasor. Koprivnik, 291-72-62-10-24. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16 km, žand o p š žup v kraju. Šola ust. 1829, 3 odd. SKJ, PRK, PČD, Gas. Nm 628 m. Dolga obcestna vas leži v kotlini ob ban. cesti 2. reda Kočevje—Koprivnik. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, prevoz desk in hlodov, izdelovanje škafov. Čebelarstvo. Gozd krije domače potrebe, le nekaj lesa se proda domačim lesnim trgovcem. Trgovine, obrtniki, opekarna, parna žaga, gostilna s prenočiščem. Župnij a Koprivnik (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 1110 duš. Župna cerkev sv. Jakoba apost. Prvotna stavba se omenja šele v sezn. cerkv. drag. (1526), a bila je zgrajena najbrž 1363—1400, ker se omenja K. že 1400 kot samostojna župnija. L. 1622. cerkev pogorela, nato nanovo pozidana, 1736 prizidan sedanji presbiterij in obsežna zakristija, 1830 je dobila obokano ladjo v sedanji obliki in bila posvečena. Znamenito zlatosrebrno monštranco s podobama sv. Petra in Pavla, podaril domačin, veletrgovec Verderber Tomaž (1793—1886). Tu rojena: dr. Josip Lukan (r. 1870), sloveč zdravnik v Weipertu (ČŠR); Schleimer Ivan 1878-1931), drž. bibliotekar v Gradcu. Kumrova vas, 32-10-10-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18.5 km, žand o p š žup Koprivnik 3 km. Nm 782111. Leži v hribih, 3.5 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, živinoreja, krošnjarjenje. Kapela presv. Krvi Jez. V lesenem stolpiču zvon, vlit 1603. Na Kumrovi gori (885111) stoji božjepotna cerkev presv. Imena Jez. iz 1708. Za turških vpadov tabor in grmada. L. 1865. skodlasta streha vsled strele pogorela, nato dobila cerkev streho iz pločevine. L. 1933. cerkev prenovljena. V neposredni bližini cerkve bival 1837—1855 puščavnik Salzer Jožef iz Starobrezja, dotlej trgovec in krošnjar, v nalašč za to zgrajeni celici. Laze, 23-10-99-1-1 Sr so du zdr fin žel Kočevje 12 km, žand o p š žuj) Koprivnik 4 km. Nm 810 m. Leže v hribovitem svetu ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Podr. sv. Jožefa. Omenja že Valvasor. Nemška Loka, 97-29-29-0-2. Sr so du zdr fin žel Kočevje 22.5 km, žand o Koprivnik 5 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1860, t odd. Gas. Nm 481111. Leži v dolini, obdani od bukovega gozda in grmičevja, ob ban. cesti Kočevje—Mozelj—Črnomelj. Kmetijstvo, krošnjar jenje, nabiranje gozdnih sadežev. Župnija Nemška Loka (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 422 duš. Žup. cerkev D. M. Tolažnice. Ovčjak, 48-10-10-0-0. Sr so du žel Kočevje 22 km, žand o p žup Koprivnik 5 km, zdr fin Črnomelj 14 km, š v kraju ust. 1883, 1 odd. Nm 697 m. Leži na razglednem hribu ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Kmetijstvo, dninarstvo, krošnjarjenje. Gozd večinoma izsekan. Tu rojen 1863 Mihael Ruppe, akad. slikar v Salzburgu. Podstene, 18-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 19 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km. Nm 926 m. Leži v hribovitem terenu, 4 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo in izdelovanje lesenih posod, zlasti škafov, ki jih v okolici zamenjujejo za žito. Lična kapela sv. Frančiška Ser., sezidana 1833. Prerigelj, 65-13-13-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 21 km, žand o Koprivnik 6 km, p š žup Nemška Loka 3 km. Nm ca 679 m. Leži ob obč. poti, 1 km od ban. ceste Kočevje—Mozelj—Črnomelj, na podnožju razglednega hriba Spaha (836 m). Podr. cerkev sv. Andreja hrani dragocen kelih vojnega ku-rata Vogrina, ki mu ga je podaril sloveči vojskovodja Laudon. Rajhenau, 134-31-31-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18.5 km. žand o p žup Koprivnik 5 km, š v kraju ust. 1905, 1 odd. PRK. Gas. Nm 685 m. Leži v kotlini med hribi, 5.5 km od ban. ceste Koprivnik—Kočevje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, živinoreja, izdelovanje škafov. — Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Kapelica sv. Elije. Cerkev omenja že Valvasor. Slaba gorica, 9-4-4-0-0. Sr so du žel Kočevje 20 km, žand o p žup Koprivnik 4 km, zdr fin Črnomelj 16 km, š Ovčjak 2 km. Nm 744 m. Leži v hribovitem terenu ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Kmetijstvo, krošnjarjenje, delo v gozdu. Spodnja Bukova gora, 62-13-13-0-0. Sr so du žel Kočevje 19 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km, zdr fin Črnomel j 14 km. Nm 603 m. Leži na hribu, 4 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Gozd večinoma izsekan. Srednja Bukova gora, 26-7-7-0-0. Sr so du fin žel Kočevje 20.5 km, zdr fin Črnomelj 16 km. žand o p š žup Koprivnik 3.5 km. Nm 749 m. Leži na hribu, 3 km od ban. ceste Kočevje— Koprivnik. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Gozd večinoma izsekan. Podr. cerkev sv. Petra, pred leti zelo obiskovana božja pot. Stari glavni oltar, ki je bil 1887 nadomeščen z novim, nosi napis iz 1736. Še starejše sledove kaže stranski oltar z napisom na zadnji strani (1657). Zanimiv tudi zvon, 115 kg težak, z napisom iz 1757. L. 1909. velik del vasi pogorel. Staro Brezje, 58-17-17-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16.5 km, žand o p š žup Koprivnik 4 km. Nm 830 m. Leži na hribu, 1 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod z vozom in avtom. Kmetijstvo, živinoreja, delo v gozdu. Okrog 1880 je štela vas še 30 hiš, nazadovala vsled izseljenja v Ameriko. Podr. cerkev prebl. Dev. M. omenja že Valvasor. Znamenita v oltarju, prenovljenem 1887, iz lesa izrezana podoba M. božje. L. 1882. požar uničil cerkev in 11 hiš; ker je manjkalo vode, so gasili z vinom in moštom. L. 1898. požar uničil 3 hiše. Na gori Sv. Ane planinska koča (886 m), otvorjena 1934. Gostilna. Studeno, 3-1-1-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o p žu]) Koprivnik 4 km, š Svetli potok 1 km. Nin 577 m. Leži na razglednem hribu, 4 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Svetli potok, 59-17-17-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 20 km, žand o p žup Koprivnik 3 km, š v kraju ust. 1882, 1 odd. Gas. Nm 674 m. Leži v kotlini, 3 km od ban. ceste Kočevje— Koprivnik. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, živinoreja, krošnjarjenje, delo v gozdu. Od 1843—1900 so v 8 tovarnah izdelovali sukno iz ovčje volne, ki so ga izvažali na sejme v Črnomelj, Metliko, Ogulin, Vrbovsko, Karlovec, Zagreb. Zaposlenih je bilo 80 domačinov. Podružnica Mar. Vneb., pred leti še sloveča božja pot, zgrajena 1656. Do 1914 imela 3 oltarje, sedaj sta bila oba stranska iz 1765 odstranjena, glavni pa marmori-ran in pozlačen. Hkrati dobila notranjščina figuralne in orna-mentalne okraske (slikar P. Sopracase iz Vidma v Italiji). Sredi vasi kapelica, ki je imela do 1917 15 kg težak zvon z napisom iz 1635. Tu rojen: Jonke Ferdinand (1873—1906), župnik pri Sv. Križu pri Trstu, nabožen pisatelj; dr. Tschinkel Ivan (1872— 1926), slovničar in pisatelj v Pragi. Tanči vrh, 6-2-2-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o p š žup Koprivnik 3 km. Nm 815 in. Leži v hribovitem terenu, 3 km od ban. ceste Kočevje—Koprivnik. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, živinoreja, krošnjarjenje. Podr. cerkev sv. Marjete muč. Topli vrh, 23-6-6-0-0. Sr so du žel Kočevje 24 km, zdr fin Črnomelj 12 km, žand o p žup Koprivnik 5 km, š Ovčjak 1.5 km. Nm 599 m. Leži med hribi ob ban. cesti Kočevje—Koprivnik. Tla kamnita in slabo rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, živinorejo, krošnjarjenjem. Občina Loški potok sedež Hrib Preb. 2510, hiš 481, posest. 311, koč. 174, najem. 32. Površina 5304.96 ha: njiv in vrtov 483.78, trav. in paš. 3084, gozdov 1647.68, sadovnjakov 2, ostalo 87.50. Občina obsega ozko, koritu podobno kraško jiolje, ki ga ob hudih nalivih in daljšem deževju poplavi ponikalnica Loški potok. Obronki korita so pokriti deloma z bornimi njivami in senožeti, deloma z listnatimi in iglastimi gozdovi. Dolino zapirajo vrhovi: Blošček (1035 m), Kolač-nek (919 m), Retijska gora (934 m), Srednji vrli (865 m), Jazbina (846 m), Sadol (832 m), Vrat (868); odpirajo pa jo ban. ceste proti Čabru, Rakeku in Sodražici. Podnebje je ostro in mrzlo, zima traja skoraj 6 mesecev, sončno, vendar zelo zdravo. Tla so kamnita in peščena, slabo rodovitna. Vasi so obsežne in gručasto strnjene, hiše večji del zidane in snažne. Posestniki tvorijo sredino, kočarji so na obrobju. Pitno vodo nadomešča večinoma kapnica. Prebivalstvo se preživlja z živinorejo, delom v gozdu, jirevozom desk in tramov na Rakek ali Ortnek ter s sezonskim izšeljevanjem v slavonske šume, kjer izdelujejo hrastove doge in železniške pragove. Les (letno ca 11.400 m3 in sicer iz zasebnih gozdov ca 4400 m3, iz Auerspergovih pa ca 7000 m3) se izvaža zlasti v Italijo. Prebivalstvo je siromašno, živi zelo skromno in se v veliki meri izseljuje v Francijo in Kanado, ženske služijo. Hrib, 504-99-69-34-11. Sr Kočevje 39 km, so du fin Ribnica 21 km, žand o p š žup Loški potok v kraju, zdr Sodražica 12 km, žel Sodražica—Žlebič 18 km. Šola ust. 1875, 10 odd. Jav. knjiž., SKJ. PCMD, PRK. PJS, Gas., »Boj«, Kat. prosv. d. Nm 773 m. Gručasta vas leži na pobočju hriba Vrat (868 m) tik nad ban. cesto Sodražica—Loški potok. Obsega tudi naselje Tabor, ležeče zap. od vasi, z župno cerkvijo, župniščem in šolo (816 m). Poljedelstvo v pičli meri, bolj razvita živinoreja, izvoz jelovih tramov, desk in hlodov. Moški odhajajo na jesen z doma v hrv.-slavonske hrastove šume. Gostilne s prenočišči, trgovine. Župnija Loški potok (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 2496 duš. Pokopališče s cerkvijo sv. Barbare, ne daleč od župne cerkve. Župna cerkev sv. Lenarta (zgrajena okrog 1670) kaže mešan slog, prevladuje romanski. Prvotno cerkveno središče je bila pokopališka cerkev sv. Barbare, sprva podružnica Blok, od 1666 vikariat, od 1866 samostojna fara. Kronika od 1666. Mali log, 315-56-42-14-3. Sr Kočevje 39 km, so du fin Ribnica 19 km, žand o p š žup Loški potok 3 km, zdr Sodražica 10 km, žel Sodražica—Žlebič. 16 km. Nm 770 m. Strnjena obcestna vas leži ob obč. cesti v kotlini, 1 km od ban. ceste Sodražica—Loški potok. Dohod samo z vozom. Polje v celi občini najslabše. Gospodarske razmere kakor v vasi Hrib. Gostilne in trgovina. Retje, 640-122-88-34-5. Sr Kočevje 39 km. so du fin Ribnica 21 km, žand o p š žup Loški potok 1 km, zdr Sodražica 12 km, žel Sodražica—Žlebič 18 km. Nm 720 m. Strnjena vas leži ob vznožju in na pobočju Retijskega gozda (825 m) ob ban. cesti Loški potok—Rakek. Gostilne, trgovine. Gospodarske razmere kakor v vasi Hrib. L. 1904. je zadel vas velik požar. Podr. cerkev sv. Florijana. Na vratili je letnica 1768, ko je bila popravljena, cerkev je gotovo starejša. Srednja vas, 126-22-15-7-1. Sr Kočevje 40 km, so du fin Ribnica 22 km. žand o p š žup Loški potok 1 km, zdr Sodražica 13 km, žel Sodražica—Žlebič 19 km. Nm 720 m. Gručasta vas leži v kotlini pod ban. cesto Sodražica—Loški potok. Gospodarske razmere kakor v vasi Hrib. Šegova vas, 228-43-21-22-3. Sr Kočevje 40 km, so du fin Ribnica 22 km, žand o p š žup Loški potok 1 km, zdr Sodražica 13 km, žel Sodražica—Žlebič 19 km. Nm 720 m. Gručasta vas leži na podnožju Retijske gore (934 m) in Jazbine (846 m) v neposredni bližini ban. ceste Loški potok—Sodražica. Gospodarske razmere kakor v vasi Hrib. V Šegovi vasi prihaja na dan ponikalnica Loški potok kot »Mežnarjev studenec«, ki po približno I km dolgem teku za vasjo Travnik zopet izgine. Ob času suše, ko se jsosuše kapnice, vozijo vodo iz Mežnarjevega studenca, ki nikoli ne presahne, in iz še močnejšega studenca »Pri mlinih«. Tu rojen 1887 dr. Anton Debeljak, gimn. prof., pesnik, kritik in prevajalec. Travnik, 697-139-76-63-9. Sr Kočevje 41 km, so du fin Ribnica 22 km, žand o p š žup Loški potok 1 km, zdr Sodražica 13 km, žel Sodražica—Žlebič 19 km. Nm 718 m. Strnjena obcestna vas leži ob ban. cesti Loški potok—Draga—Čabar. Go- spodarske razmere kakor v vasi Hrib. Trgovine, gostilne s prenočišči. K vasi spadajo naselja Bela voda, Dednik in Kaplja, od katerih ima zlasti prva, ležeča na večji kraški planoti, značaj samostojne vasi (940 111). Občina Mozelj Preb. 1735, hiš 406, posest. 304, koč. 109, najem. 17. Površina 8513.24 ha: njiv in vrtov 951.30, trav. in paš. 5662.83, gozdov 1725.17, vinogradov 0.76, sadovnjakov 49.52, ostalo 123.66. Občina obsega 500 do 600111 visoko kraško hribovje, ki se razprostira jv. od Kočevja pa doli do srednje Kolpe. Deloma peščena, deloma kamnita tla so pokrita z listnatimi in iglastimi gozdovi, ki pa so ponekod že precej izsekani. Prebivalstvo se v glavnem preživlja s poljedelstvom in živinorejo. Ker je pa kraški svet glede pridelka večidel pasiven, odhajajo moški v zimskih mesecih kot krošnjarji in kostanjarji v Avstrijo in Nemčijo. Izseljencev je zlasti v Združenih državah in Kanadi zelo veliko. Crni potok, 160-38-28-10-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kočevje 8 km, o 2 km, š Livold 2 km. Nm 476 m. Sklenjena obcestna vas leži v dolini ob obč. poti, 2 km od ban. ceste Kočevje—Mozelj. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Podr. sv. Treh kraljev, ustanov, okrog 1700. Bilpa, 18-4-3-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 25 km, žand 0 Mozelj 15 km, p Nemška Loka 10 km, š žup Spodnji log 2 kin. Nm 200111. Gručast zaselek v pobočju tik nad Koljio ob obč. poti, 6 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dostop samo z vozom. Gospodarstvo kakor Črni potok. Ferdeib (Verderb), 23-6-3-1-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 13.5 km, žand o pT Mozelj 4.5 km, š Ferdreng 2 km. Nm 516 111. Leži v dolini, obdani od vrhov do 800 111, ob obč. poti, 2.5 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Črni potok. Ferdreng (Verdreng), 91-17-13-4-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15 km, žand o pT žup Mozelj 6.5 km, š v kraju ust. 1911, 1 odd. PRK, PJS, Gas. Nm 528 m. Raztresena naselbina v dolini ob obč. poti, 4.5 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dohod samo z vozom. Gospodarstvo kakor Črni potok. Podr. sv. Janeza Krst.; stara cerkev iz 16. stol., nova romanska iz 1771, glavni oltar iz 1784, enega stranskega (sv. Katarine) je 1899 nado- / mestil kip Lurške Matere božje, drugega (sv. Andreja) iz 1631 so 1899 prenovili, stari kip pa prenesli v poljsko kapelico v Zgornji Pokštajn. Na gori nad Ferdrengom božjepotna cerkev Mar. Vneb. iz 17. stol. z gotskim presbiterijem. Pokopališče. Kačji potok, 74-22-9-13-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 13.5 km, žand o pT š žup Mozelj 4 km. Nm 548111. Strnjena obcestna vas leži v dolini na podnožju z bukovjem poraščenega Staudacha (637111) ob obč. poti, 4 km od ban. ceste Mozelj— Nemška Loka. Kmetijstvo, živinoreja, delo v gozdu, krošnjarjenje. Kapela sv. Štefana muč. s pokopališčem. Prvotna gotska cerkev se omenja že okrog 1526, sedanja romanska stara okrog 200 let. Knežja lipa, 122-29-20-9-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o pT Mozelj 9 km, š žup Spodnji log 4 km, Gas. Nm 546 m. Strnjena obcestna vas leži v dolini ob ban. cesti Mozelj—Nemška Loka. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Gostilna. Podr. sv. Trojice. Pokopališče. Kočarji, 141-35-27-8-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 11.5 km, žand o p T š žup Mozelj 2 km. Gas. Nm 592111. Gručasto raztresena vas leži v dolini ob obč. cesti, 2 km od ban. ceste Kočevje—Mozelj. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarstvo kakor Knežja lipa. Gostilna, mlin. Podr. sv. Ambroža iz 17. stol. Na stropu je bil napis iz 1698, ko je bila najbrž prenovljena. Pokopališče. Kozice, 0-5-4-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 24 km, žand o Mozelj 15 km, p Nemška Loka 10 km, š žup Spodnji log 2 km. Nin 750 in. Leži na hribu ob obč. poti, 6 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dostop samo z vozom. Opuščena vas, lastniki so se izselili večinoma na področje obč. Stari trg (srez Črnomelj). Lep razgled proti Kolpi in Hrvaški. Kuhlarji, 17-4-4-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15 kin, žand o pT žup Mozelj 10 km, š Škrilj 1.5 km. Nm 620 m. Leži v ozki dolini ob obč. poti, 9.5 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Lapinje, 41-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 19.5 km, žand o pT Mozelj 8.5 km, š žup Spodnji log 3.5 km. Nm 570 m. Zaselek leži na griču ob obč. poti, 7 km od ban. ceste Mozelj— Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Kuhljarji. Dohod samo z vozom. ^ . , Mozelj, 265-68-35-33-6. Sr so du zdr fin žel Kočevje 9 km, žand o pT š žup v kraju. Šola ust. 1820, 3 odd. SKJ, PjS, Gas., Kolo j. s., Švab.-nem. kult. d. Nm 510 m. Dolga obcestna vas v zdravi in prisojni legi z lepim razgledom. Skozi kraj pelje ban. cesta Kočevje—Črnomelj, do drž. ceste v Livoldu 5 km. Vodovod od 1906 iz bližnjega gozdiča Staudach. Prijetni sprehodi in izletne točke: gora Ferdreng (811 m) in Zgornji Skrinj (659 m), z razgledom proti Kolpi in Hrvaški. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Peščeni svet daje dober pesek za zidanje in izdelovanje strešne opeke; izvažajo ga v Kočevje. Živinski sejmi (3 na leto) obiskani. Gostilne, trgovine, obrtniki. Obsežno lovišče. Župnija Mozelj (dek. Kočevje, škof. ljublj.) iina 818 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lenarta. Na mestu prvotne lesene cerkve so postavili 1360 zidano, ki jo je 1511 porušil potres, nakar so 1520 zgradili novo, utrjeno s taborom. L. 1750. so jo v renesanskem slogu prezidali in povečali. Umetno slikana okna s slikami iz 1905. Orgle iz 1930 (mojster Fr. Jenko v Št. Vidu nad L}.). Iz imena farnega patrona sklepajo, da so prišli prvi naselniki od Sv. Lenarta 11a Koroškem in prinesli s seboj svetnikov kult. Domnevo podpira tudi kapela }>resv. Krvi, zgrajena 1589 in izprva posvečena sv. Brikciju. Tudi sloveča koroška božja pot pri Sv. Krvi (Heiligenblut) ima sv. Brik-cija, ki je po legendi prinesel sv. Kri iz svete dežele in umrl na kraju, kjer stoji cerkev sv. Krvi. Sredi vasi kapelica sv. Florijana iz 1830, ki je prej stala pod orjaško vaško lipo, pa so jo radi rastočih korenin morali odstraniti. Nasproti kapele sv. Krvi od 1927 kapelica presv. Trojice. Kronika sestavljena na podlagi arhivalij od 1904 dalje. Muhavas, 47-9-7-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 14.5 km, žand o pT Mozelj 8 km, š Ferdreng 1.5 km. Nm 510 m. Leži v dolini, raztresena ob obč. poti, 6 kin od ban. ceste Mozelj— Nemška Loka. Dohod samo z vozom. Gospodarske razmere kakor Mozelj. Rajndol, 136-35-29-6-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 11 km, žand o pT š žup Mozelj 2 km. Gas., vodovod. Nm 511 m Raztresena vas leži 11a prisojnem griču ob ban. cesti Mozelj— Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Mozelj. Gostilna in trgovina. Podr. sv. Trojice, stara do 400 let, glavni oltar nosi letnico 1647. Mali zvon iz 1698, stranski oltar iz 1648. L. 1751. zgradili v čast angelov varuhov kapelo, ki je dobila 1875 nov oltar. Okrog cerkve pokopališče. Ramsrigelj, 28-5-4-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 17 km, žand o Mozelj 7 km, p Nemška Loka 6 km, š žup Spodnji log 6 km. Nm 540 m. Gručasta vas na razglednem griču ob ban. cesti Mozelj—Nemška Loka. Kmetijstvo, krošnjarjenje. Remergrund, 30-9-7-2-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16.5 km, žand o Mozelj 6.5 km, p Nemška Loka 6.5 km, š žup Spodnji log 6.5 km. Nm 519 m. Gručasta obcestna vas leži ob ban. cesti Mozelj—Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Kapela angelov varuhov. Spodnji log, 173-39-30-9-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 22 km, žand o Mozelj 13 km, p Nemška Loka 8 km, š žup v kraju. Šola ust.'1854, 1 odd. Gas. Nm 498 111. Dolga obcestna vas leži ob obč. poti, 4 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Gostilna, trgovina. Župnija Sp. log (dekanija Kočevje, škof. ljublj.) ima 560 duš. Župna cerkev sv. Petra ap., zgrajena 1819, stolp 1708, v romanskem slogu, ima 3 oltarje. Od ca 1400 do 1796 podr. župnije Stari trg ob Kolpi, od 1796 ekspozitura, od 1875 samostojna župnija. Pokopališče. Spodnji Pokštajn, 17-4-4-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o pT Mozelj 8 kin, š žup Spodnji log 2 km. Nm 546 m. Leži ob obč. poti v dolini, 6 km od ban. ceste Mozelj— Nemška Loka. Dostop samo z vozom. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. v , Suhi potok, 54-13-12-1-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 12 km, žand o pT š žup Mozelj 3 km. Nm 499 m. Strnjena obcestna vas leži v dolini ob obč. poti, 3 km od ban. ceste Kočevje— Mozelj. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Sedanja podr. cerkev sv. Andreja, zgrajena 1758 po vzorcu župne cerkve v Mozlju. Preje tu stala cerkev že v 17. stol. (stara mašna knjiga iz 1641). Škrilj, 84-16-13-3-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 14 km, žand o pT žup Mozelj 8.5 km, š v kraju ust. 1890, 1 odd. PJS, Gas. Nm 522 m. Raztresena vas v dolini ob obč. poti, 8.5 km od ban ceste Mozelj—Nemška Loka. Dohod samo z vozom. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Trgovina, gostilna. Podr. cerkev sv. Križa, zgrajena okrog 1600. Pokopališče. Turkova draga, 46-9-7-2-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15.5 km, žand o pT žup Mozelj 7.5 km, š Ferdreng 1 km. Nm 560 m. Gručasta* vas leži 11a prisojnem hribčku, 5.5 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Mlin, nekaj obrti. V bližini zaselek Žlebe. Turen, 22-4-3-1-0. Sr šo du zdr fin žel Kočevje 16 km, žand o Mozelj 7 km, p Nemška Loka 6 km, š žup Spodnji log 6 km. Nm 530 m. Gručast zaselek na griču ob obč. poti, t km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Zajčje polje, 96-24-23-1-2. Sr so du zdr žand fin žel pTt žup Kočevje 7 km, o 4 km, š Livold 3 km. Nm 486 m. Sklenjena obcestna vas leži v dolini ob obč. poti, 1 km od ban. ceste Kočevje—Mozelj. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Gostilna. Podr. sv. Valentina, zgrajena 1867. Pokopališče. Zdihovo, 16-7-8-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15 km, žand o pT žup Mozelj 9.5 km, š Škrilj 1 km. Nm 659 m. Raztresena vas leži na razglednem griču ob obč. poti, 9 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Gostilna. Cerkev Žal. M. b., zgrajena 1702, od 1840 ekspozitura župnije Mozelj (210 duš). Zgornji Pokštajn, 34-4-4-0-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o pT žup Mozelj 7.5 km, š Ferdreng 1 km. Nm 539 m. Leži na prisojnem griču ob obč. poti, 5.5 km od ban. ceste Mozelj—Nemška Loka. Dohod samo z vozom. Gospodarstvo kakor Ramsrigelj. Kapela Marije Pomočnice zgrajena v romanskem slogu 1913. Občina Ribnica Preb. 5127, hiš 963, posest. 694, koč. 245, najem. 121. Površina 8877.44 ha:* njiv in vrtov 1245.24, trav. in paš. 3149.30, gozdov 4220.08, sadovnjakov 63.93, ostalo 198.89. Občina zavzema s. in sv. del Ribniške doline, obsežnega, podolgovatega kraškega polja. Tesno sklenjene obcestne vasi leže na valovitih vzpetostih, zložna pobočja krijejo vrtovi in njive, dočim se razprostirajo travniki in pašniki v ravnini, izpostavljeni pogostim povodnjiin izrazitih kraških ponikalnic Bistrice, Sa-jevca in Tržiščice. Hiše zidane, z opeko krite in zelo snažne. Vodovodi dovajajo iz skrilastih tal Velike gore dobro pitno vodo. Električna razsvetljava-daljnovod Velenje (napeljana 1934—1935). Srednje rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja in krošnjarjenje, ki je prav v tem delu Ribniške doline najbolj močno zastopano. Krošnjarji gredo z doma v marcu in se vrnejo povečini za košnjo. Nato zapuste iznova domači kraj navadno za 2 meseca. Izseljevanje v Kanado in Združene države zelo veliko. Gozd mešan; v Veliki gori bukev, jelka in smreka, v Mali gori hrast, gaber in breza. Prodajajo se živinorejski proizvodi, svinje, fižol in les v Ljubljano in Kočevje. Lesna in druga trgovina je osredotočena v trgu Ribnici, ki leži nekako v srednjem, najplodnejšem delu doline. Prebivalci so znani po svoji marljivosti, podjetnosti, veselem značaju in lepo pojoči govorici. Breg, 250-32-26-7-0. Sr Kočevje 18.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 2 km. Nin 495 m. Raztresena obcestna vas leži na levem bregu Bistrice ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje. Kmetijstvo, krošnjarjenje s suho robo, delo pri železnici, prevoz jelovih hlodov. Gostilna, mlin. Za vasjo razvaline gradu, ki ga je okrog 1470 zgradil ribniški graščak Andrej pl. Lamberg. Obdan je bil z mogočnimi obrambnimi stolpi in širokim, deloma še vidnim jarkom. Zapiral je pot Turkom, ki so vpadali iz Bosne preko Kolpe in Kočevja. Lastniki do 1570 pl. Lambergi, ki so se nagibali k protestantizmu. L. 1562. je v gradu pridigal Trubar, ker mu je ribniški arhidiakon prepovedal vhod v ribniško cerkev. Od 1810 je v rokah Rudežev. Zobu časa kljubuje samo še ena stena. Breže, 298-48-33-12-1. Sr Kočevje 20 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 3 km, žel Žlebič—Sodražica 2 km. Nm 548 m. Sklenjena obcestna vas leži ob obč. cesti, 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje, na prisojnem liolmu. Dostop z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje a suho robo, jnodaja živinorejskih proizvodov. Čebelarstvo. Gostilna, mlin in žaga. Priljubljena točka za smučarje, posebno iz Ribnice. Vodovod. Ob poti k podr. sv. Križa v Jurjevici 14 zidanih jiostaj sv. križ. pota iz 1759 (obnovljen 1887). V Micnekovein griču na podnožju Male gore je podzemeljska jama »Breška luknja« s kapniki. Bukovica, 133-25-14-11-1. Sr Kočevje 19 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 2 km. Nm 490 m. Sklenjena obcestna vas na jiodnožju Tintovca (607 m) in Jazbena (562 m) ob obč. cesti, izpostavljena jutranjemu soncu. Dostop z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje s suho robo, delo v bližnji opekarni, prodaja stavbnega peska, poljskih in živinorejskih proizvodov v Ribnico. Lična kapelica sv. Antona Pad. Bližnji potok Sajevec znan po postrvih in rakih. Dane, 151-26-17-10-1. Sr Kočevje 20.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup> Ribnica 4 km. Nm 590 m. Gručasta vas leži v kotlini na podnožju Velike gore (1121 m) in Tintovca (607 m), ki zapira pogled v Ribniško dolino, ob obč. cesti. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, rešetarstvo, čebelarstvo, prodaja jelovih in smrekovih hlodov. Tkalnica žičnih tkanin. Kapelica Žal. Mat. b. Za vasjo »rupe«, požiralniki. * Brez Nemške vasi in Zadolja, priključenih 1936 od obč. Dol. vas. Dole, 4-0-0-0-0. Sr Kočevje 23 km, so du žand zdr fin o Ribnica 14 km, žel pTt Ortnek 0.3 km, š žup Velike Poljane 1.6 km. Nm 530 m. Leži ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje, v ne-jDOsredni bližini žel. p. Ortnek. Žaga graščine Kosler. Dolenji Lazi, 390-52-25-26-1. Sr Kočevje 19.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 3 km. Nm ca 500 m. Raztresena obcestna vas leži ob obč. cesti na podnožju Male gore, 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje, dostopna vsem vozilom. Ob drž. cesti zaselek Podstene (mlin, žaga). Čist gorski zrak. Vodovod z Velike gore. Kamenit in slabo rodoviten svet. Kmetijstvo, krošnjarjenje, izdelovanje rešet, prodaja jajc in živinorejskih proizvodov. Čebelarstvo. Izseljevanje. Podr. sv. Ane v Mali gori (939 m) na prazgodovinskem gradišču. Za turških vpadov okrog sv. Ane tabor, na 20 min. oddaljenih Stenah (964 in) pa kres. Zidovje deloma še vidno. Danes priljubljena izletna točka. Pot iz Ribnice čez Gorenjo vas ali iz postaje Žlebič—Sodražica. Pri Selanu (ca 800 m) okrepčilo z mlekom. Gorenja vas, 271-59-47-12-15. Sr Kočevje 18.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 0 km. Nm 494 m. Strnjena obcestna vas leži ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje s. od Ribnice. Kmetijstvo, obrt, prevoz desk, hlodov, tramov in krošnjarjenje s suho robo. Prodaja poljskih pridelkov, jajc in mleka v Ribnico in do 100 m3 lesa v inozemstvo. Mlin in žaga, gostilna. Tu rojen Pucelj Ivan (1890), duhovnik, pesnik in pisatelj. Gorica vas, 390-75-69-6-10. Sr Kočevje 17 km, so du žand zdr fin o pT žup Ribnica 1 km, žel Ribnica 2 km. Nm 488 m. Deloma tesno sklenjena, deloma raztresena vas leži v ravnini na levi drž. ceste Ljubljana—Kočevje ob požiralnikih Bistrice (t. zv. »rupah«, 7 večjih požiralnikov). Gospodarske razmere kakor v Gorenji vasi. Lesna industrija, mlin, obrtniki, gostilna. Omembe vredna vnema za izobrazbo! Vas ima še žive: 4 duhovnike, 2 profesorja, 2 zdravnika, 1 sodnika, 1 bančnega uradnika z visokošolsko izobrazbo in 18 izobražencev s srednješolsko maturo. Podr. cerkev Marijinega Imena. Okoli 1880 prenovljena (podobar A. Miklič) in dobila nov zvonik. Hrvača, 255-49-43-6-8. Sr Kočevje 17.5 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 0.5 km, žel Ribnica 1 km. Nm 491 m. Leži v ravnini ob obč. cesti. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor v Gorenji vasi. Obrtniki, mlin in žaga, gostilna. Podr. sv. Trojice, zgrajena 1909. Pokopališče. Na št. 14 rojen o. Stanislav Škrabec (1844—1918), frančiškan in jezikoslovec. Tu pokopan Ignacij Holzapfel (1799—1868), duhovnik, pisatelj in mecen (volil 50.000 gld. za ljubljansko gluhonemnico). Jelenov žleb, 4-5-1-0-0. Sr Kočevje 32 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 25 km. Nm 939 m. Leži sredi gozda v Veliki gori. Rudeževa parna žaga, prenešena v Ribnico 1933. Kajiela posvečena 1906. Jurjevica, 320-53-33-17-1. Sr Kočevje 20 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 3 km, žel Žlebič—Sodražica 2.5 km. Gas. Vodovod. Nm 549 in. Sklenjena, deloma raztresena obcestna vas leži na prisojnem holmu ob obč. cesti, 2 kin od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dostop vsem vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje s suho robo, izdelovanje rešet, prodaja svinj in živinorejskih izdelkov, izvoz lesa v Italijo in na Grško. Gostilna, obrt, mlin iu žaga. Podr. sv. Križa, notranje preurejena 1864 do 1868, ko se je radi zidanja ribniške farne cerkve vršila tu služba božja. Pokopališče. Poleg cerkve kapela božjega groba, zadnja postaja sv. križevega pota iz Brež (gl. Breže), obnovljena 1903. Kot, 228-36-13-20-2. Sr Kočevje 22 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 4 km, žel Žlebič—Sodražica 3 km. Nm 570 m. Deloma sklenjena, deloma raztresena obcestna vas ob obč. cesti na valovitem odrastku Velike gore 3 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje, dostopna vsem vozilom. Kmetijstvo, rešetarstvo, krošnjarjenje, prevoz desk in hlodov na bližnje žage. Izdelovanje žičnih tkanin. Izseljevanje veliko. Gostilna. V Veliki gori pri »Podružnici« sloveča ledena jama. Na »Brinju«, ob vstopu v vas, kužno znamenje in lična kapelica sv. Antona Pad. Nemška vas, 293-55-29-24-1. Sr Kočevje 15 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 3 kin. Nm 485 m. Strnjena obcestna vas leži v ravnini ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje. Ilovnat in peščen svet. Jelov in smrekov gozd v Veliki in Mali gori. Nezadostni žitni pridelek krije krošnjarjenje, prevoz hlodov iu desk in nabiranje gozdnih sadežev. Gostilna' s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Lenarta. Prvotno cerkev so postavili že v 14. stol. bavarski priselniki, sedanjo pa 1863. Ortnek, 40-15-3-8-7. Sr Kočevje 25 km, so du žand zdr fin o Ribnica 8 km, pTt žel v kraju, š žup Velike Poljane 1.6 km. Nm 536 m. Naselbina obsega žel. postajo in nekaj hiš ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje. Gostilna in kovačija. Na Žernovcu (757 m) jv. nad vasjo so razvaline gradu Ortneka. Zgradili so ga v 13. stol. Ortenburžani, fevdniki oglejskili patriarhov. Ko | so 1418 izumrli, je oglejski patriarh della Torre 1425 izročil vso njihovo dediščino Celjskemu grofu Hermanu II. v fevd. Za Celjani (1456) so si grad prilastili Habsburžani, ki so ga dajali kot deželno-knežji fevd v zakup plemenitim rodbinam, dokler ga niso kupili Lambergi. Proti Jožefu Lambergu so se 1515 uprli kmetje in napadli grad. Turki so ga napadli 1526 in 1546. L. 1823. je grad kupila rodbina Kosler, ki ga je 1884 opustila in se preselila v dolino v t. zv. Koslerjevo graščino, kjer še danes gospoduje. Tik starega gradu je stal še drugi grad, Ostenstein imenovan. Po ustnem izročilu ga je zgradil neki Oton, ki se je spri s svojim bratom, graščakom ortneškim. Za Valvasorja je bil popolna razvalina. Poleg ortneških razvalin je še ohranjena grajska cerkev sv. Jurija z baročnimi oltarji in umetniško izrezljano baročno prižnico. Otavice, 153-38-31-7-0. Sr Kočevje 14.5 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 2 km, žel Ribnica 2.5 km ali Lipovec 1 km. Nm ca 485 m. Strnjena obcestna vas leži na podnožju Male gore ob obč. cesti Ribnica—Hrvača—Otavice. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje s suho robo, nabiranje lipovega cvetja in zdravilnih zelišč. Prodaja mleka, sirovega masla in jajc v Kočevje. Kraj, obdan od lipovega in jelo-vega gozda, se odlikuje po izredno zdravem podnebju, zdravniki ga imenujejo dolenjski Golnik. Čebelarstvo v razvoju. Otavško lovišče slovi kot najboljše v Ribniški dolini. Med tako zvanimi »Vrtačami« so vidni sledovi rimske vojaške ceste, ki jo še danes imenujejo »stara« ali tudi »rimska« cesta. Podzemeljske jame (»Bršljunkovka« nad Makošo). Ob gorski poti čez Malo goro je »Turovo polje«, ki je bilo svojčas baje turško pokopališče. Kapelica s kipom Zal. M. b., o katerem veli ljudski glas, da je prinešen iz Rima. Gostilna s prenočiščem. Ribnica, trg, 1111-218-185-33-63. Sr Kočevje 18 km, so du žand zdr fin o pTt š žup žel v kraju. Šole: Drž. deška mešč. šola ust. 1919, 4 odd., Deška nar. šola ust. 1397, 8 odd., Dekl. nar. šola ust. 1878, 8 odd., Obrt. nad. šola, Pletarska šola. Jav. knjiž., SKJ, PJS, PRK, RK, PCMD, JUU, PSVD, ČD, Gas., Kat. prosv. d., Olepš. d., Prosv. dom z gled. odrom, Zvočni kino, Pev. d., Združenje trgovcev za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče v Ribnici, Združenje čevlj. mojstrov, Združenje kovinarjev. Razne gospodarske zadruge. Dva zdravnika, 2 advokata, 1 notar. Trg ima električno razsvetljavo in vodovod. Nm 491 m. ' Trg leži v sredi Ribniškega polja ob obeh straneh ponikalnice Bistrice. Staro jedro trga je postavljeno ob drž. cesti Ljubljana —Kočevje—Sušak. Ugodno podnebje, obilo sonca, le od s. včasih manj prijazni vetrovi, ki povzročajo pozimi tudi zamete in ovirajo promet. Spomladi in jeseni trpi okolica od povodnji Bistrice. R. važno trgovsko in obrtno središče, obiskani sejmi (prib. 5 na leto). Gospodarsko se je R. razvila posebno po otvoritvi kočevske železnice (1893). Iz ribniške postaje izvoz lesa, sena, drv, goveje živine, svinj, fižola v Avstrijo in Italijo. Trgovine, obrtniki, gostilne s tujskimi sobami. Parna žaga, opekarna, industrija tekstilij, žičnih tkanin, telov. orodja. Ugodno letovišče. Ob Bistrici moderno opremljeno kopališče in priljubljen ribolov. Lepi sprehodi k sv. Ani na Stene (964 m), k Tenteri pri Zlebiču, k Novi Štifti (622 m), k Ribniškim svatom v Veliki gori (1129 m), k požiralnikom Bistrice v Goriči vasi. Podzemeljska jama Ziglavica na pobočju Male gore. Pozimi ugoden smuški teren. Početki R. segajo v pradavnino. Za Rimljanov je vodila ob robu doline rimska vojaška cesta čez Otavice proti Ložinam na Kočevskem in dalje proti jugovzhodu. Razvoj slov. Ribnice je v tesni zvezi z zgodovino gradu in župnije. Kdaj je R. postala trg, ni znano, ker je listine uničil požar. Trgovsko je zaslovela koncem srednjega veka in v začetku novega veka. L. 1492. je podelil cesar Friderik III. Ilibničanom pravico proste trgovine z živino, platnom in lesenimi izdelki. Pravico svobodnega krošnjarjenja potrjujejo tudi listine iz 1571, 1596, 1774, 1780. II. je veliko trpela od turških napadov. Gradu Turki niso nikdar zavzeli, trg sam mnogokrat oropali in požgali (1462, 1469, 1473, 1480, 1491, 1497, 1522, 1529, 1546, 1559, 1564). Prihod Turkov je naznanjal kres vrh Male gore pri sv. Ani (939m). Požari so bili 1445, 1480, 1558, 1728, 1778, 1887 in 1915. Zanimiv je hrast, pod katerim je bila baje sežgana zadnja čarovnica Marina Sušarkova, vulgo Česnova (1701). Zelo staro je v Ribnici šolstvo. Ze okrog 1400 se omenja sedemrazredna latinska šola, ustanovljena od ribniških arhidiakonov za vzgojo ondot-nega duliovskega naraščaja. Vrliovec meni, da je iskati v R. najstarejšo gimnazijo na Kranjskem. Za Francozov (1809—1813) je ribniška šola tako slovela, da so prihajali dijaki iz kranjskih, dalmatinskih, tržaških in laških krajev. V ribniški šoli je zapisan pesnik Prešeren v »zlati knjigi« kot odličnjak. Ribniški grad so postavili najbrž prvi znani svetni gospodarji R. Zovneški gospodje, fevdniki oglejskega patriarha. Z ženitvijo je prešel grad 1082 v roke Turjačanov. L. 1263. so ga dobili Ortenburžani, ki so ga napravili za središče vseh svojih posestev od Čušperka do Kolpe. Ko so 1418 izumrli, so jim po pogodbi iz 1377 sledili Celjani in po 1456 Habsburžani, ki so dajali grad v najem, 1618 pa ga prodali rodbini Kizelj. Od 1810 je v rokah rodbine Rudež. Grad stoji na desnem bregu Bistrice, preko katere pelje kamnit most, nekdaj najbrž dvi-galni most. Ponosna stavba zavzema eliptično zaokrožen prostor in hrani mnogo znamenitih portretov, trofej in starega orožja. Ima kapelico iz 15. stol. s sliko Janeza Krst. od neznanega umetnika. Župnija Ribnica (dekanija Ribnica, škof. ljublj.) ima 4687 duš. Pokopališče v Hrvači. Zupna cerkev sv. Štefana pap. in muč. O zgradbi jjrvotne cerkve ni poročil. Domneva se, da je bil iz prvotnih časov presbiterij prednice sedanje cerkve, večkrat prezidane, 1764 od strele poškodovane, 1766 popravljene, 1778 po požaru uničene, nato obnovljene. Njen tloris križa današnja renesanška stavba, zgrajena 1865—1868 (3 ladje z 2 koroma in 2 mogočna zvonika). Slika sv. Štefana v glavnem oltarju Groharjeva, slike sv. Trojice, Matere božje, sv. Janeza Wolfove, križev pot in slike v poprečni ladji Koželjeve. Znamenita je tudi Franketova Zal. M. b. v okvirju na steni. Umetniška dragocenost tabernakeljska vratica, po načrtu Vurnika izdelal Kregar iz Ljubljane. Orgle iz 1874, eno največjih del Franca Goršiča iz Ljubljane. Ribniška cerkv. občina je bila verjetno ustanovljena že v 9. stol. Po odločbi Karla Vel. iz 811 je prišla R. stalno pod jurisdikcijo Ogleja in je postala središče misijonskega okrožja, ki se je razprostiralo od Ljubljanskega Barja do Kolpe, od Metlike do Cerknice. Oglejski patriarh Pavlin II. (787—802), »apostol Slovencev«, je najbrž osebno prepotoval ribniško misijonsko ozemlje. Patriarh je vzdrževal namestnika, od 1363 »Erzpriester« imenovanega. V naddiakonat sta spadali sedanja ribniška in kočevska dekanija ter deli cerkniške, novomeške in metliške, t. j. 28 župnij, ki so bile dolgo odvisne od ribniške prafare. Protestantizem je imel zaslombo v 3 gradovih: v Ribnici, na Bregu in Ortne-ku. L. 1567. se je v R. sešel Trubar z ujetim turškim duhovnikom in se z njim posvetoval o prevodu sv. pisma na turški jezik. Protireformacija uspešna, 1615 so se vrnili zadnji tržani v katoliško cerkev. Od 1751 je bila R. pod goriško nadškofijo, od 1787 kot dekanija pod ljubljansko škofijo. Patronatske pravice po smrti Celjanov (1456) prešle z gradom vred na avstrijske cesarje, ki so jih ohranili do 1918. Kronika od 1730 do 1771 (začel naddijakon grof Žiga Petazzi) in od 1868 dalje. Znameniti tuk. naddijakoni: Peter pl. Bonhomo (1497 do 1502), poznejši tržaški škof in mecen Primoža Trubarja. Dr. Jan. Lud. Schonleben (1667—1676), zgodovinar. Dr. Karol Žiga grof Petazzi (1730—1744), pozneje ljubljanski stolni prošt. Dekani: J. Ev. Traven (133—1847), pisatelj, komponist in janze-nist. Ign. Holzapfel (1848—1868), pisatelj, pesnik in mecen. Skubic Anton, dekan od 1914 (v rokopisu Zgodovina ribniške fare). Kaplani: Val. Vodnik (1788—1793), slov. pesnik. Ant. Zakelj, »Rodoljub Ledinski« (1845—1849), pesnik in pisatelj. Dr. J.'Ev. Krek (1892). Rojeni v R.: Burgar Ignacij (1874—1905), politični in nabožni pisatelj v Ameriki; Gallus Petelin (r. najbrž ca 1550, umrl v Pragi 1591, skladatelj; na stari ljudski šoli spomin, plošča iz 1933); Podboj Janez (1848—1910), nabožni pisatelj in ljudski pesnik; Rudež Jožef Anton (1793—1846), gra-ščak, zbiratelj slovenskih narodnih pesmi; dr. Jože Rus (r. 1888), geograf in zgodovinar; dr. Matevž Šmalc (r. 1888), vseuč. tajnik in književnik; dr. Ivan šušteršič (1863—1927), advokat, politik, načelnik SLS in zadnji dež. glavar kranjski. Sajevec, 153-27-19-8-2. Sr Kočevje 18.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ribnica 2 km. Nm 493 m. Gručasta vas leži v ravnini na desnem bregu ponikalnice Sajevec ob obč. cesti Ribnica—Sajevec. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor v Bukovici. Vodovod. Gostilna s prenočiščem. Podr. sv. Frančiška As. 1 km nad vasjo, zgrajena ca 1730, posvečena 1743. Slike v stranskih oltarjih Metzingerjeve. 1902 dobila namesto starega lesenega oltarja novega iz barvastega marmorja. Ribolov v Sajevcu in raki. Slatnik, 125-30-24-6-2. Sr Kočevje 22 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 5 km, žel Zlebič—Sodražica 0.5 km. Nm 535 m. Ozko strnjena obcestna vas leži na prisojnem holmu, 0.5 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje in prav toliko nad ban. cesto Zlebič—Sodražica. Primanjkljaj v kmetijstvu krije krošnjarstvo, prodaja živinorejskih izdelkov in izseljevanje v Sev. Ameriko in Kanado. Sušje, 163-34-25-6-l.Sr Kočevje 21.5 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 5 km, žel Zlebič—Sodražica 1 km. Gas. Vodovod. Nm 550 m. Strnjena obcestna vas na griču nad ban. cesto Zlebič—Sodražica. Gospodarske razmere kakor v Slatni-ku. Gostilna, trgovina, mlin. Skozi vas pot k Novi Štifti (sloveča božja pot). Lična gotska kapelica s kipom Lurške M. b. i iz 1907. V podnožju Male gore več podzemeljskih jam (»Luke- ževa jama«, »Kapna dolina«). Pri »Martinovih« št. 23 rojena: Lesar Anton (1824—1873), duhovnik, gimn. prof. in pisatelj, dr. Lesar Josip (1858—1931), duhovnik, prof. bogoslovja m pisatelj. ' Skrajnek, 24-3-3-0-0. Sr Kočevje 28 km, so du zand zdr im o Ribnica 11 km, žel pTt Ortnek 4 km, š žup Vel. Poljane 2.5 km. Nm 705 m. Leži s. od Vel. Poljan na planoti. Ostalo gl. Zukovo. Vrh, 16-2-2-0-0. Sr Kočevje 30 km, so du žand zdr fin o Ribnica 12 km, pTt žel Ortnek 5 km, š žup Velike Poljane 3.5 km. Nm ca 700 m. Leži na podnožju Grmade (887 m) ob obe. cesti. Dostop samo z vozom. Gospodarstvo kakor Zukovo. Velike Poljane, 175-45-29-15-3. Sr Kočevje 27 km, so du žand zdr fin o Ribnica 9 km, pTt žel Ortnek 1.5 km, š žup v kraju. Sola ust. 1885, 1 odd. SKJ, PJS. Nm 612 m. Velika gručasta vas v. nad dolino Tržiščice nasproti Ortneku. Lepa razgledna lega na podnožju Grmade (887 m) med iglastimi gozdovi. Kmetijstvo, prodaja lesa, desk, tramov, v gozdn obilo gob. Obsežno lovišče. Prijetno letovišče, smuč. tereni. Domača obrt: izdelovanje kmetskoga orodja (vile in grabi je). Župnija Vel. Poljane (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 369 duš. Pokopališče okrog stare cerkve sv. Tomaža, 1 km nad vasjo. Zupna cerkev sv. Jožefa, zgrajena 1900, cerkev sv. Tomaža najbrž iz 13. stol. Prvotno podr. Ribnice, od 1899 župnija. Kronika od 1899 dalje. Zadolje, 36-10-8-0-1. Sr Kočevje 18 km, so du žand zdr fin žel o š žup Ribnica 4 km, pTt Dolenja vas 3 km. Nm 530 m. Leži v ozki soteski na podnožju Velike gore (1156 m) ob obč. cesti 4 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dostop samo z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, krošnjarjenje, prodaja gozdnih sadežev v Ljubljano in na Sušak. Kapela M. B. sv. rožnega venca. Pokopališče v Hrvači. Zapuže, 45-6-5-1-0. Sr Kočevje 20 km. so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 5 km, žel Ribnica ali Žlebič—Sodražica 4 km. Nm 493 m. Leži na podnožju Male gore, zaselek Pri Seljanu (ca 800 m) pa na njenem pobočju. Dostop samo z vozom. Kraški kamnit svet, obdan od bukovega in jelovega gozda. Ostro in zdravo podnebje. Pomanjkanje pitne vode. Siromašno prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in krošnjarjenjem. Izseljevanje. Žlebič, 80-18-8-10-1. Sr Kočevje 21 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ribnica 5 km, žel v kraju. Nm 513 m. Raztresena vas leži ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje na obeh straneh potoka Tržiščice. Jz. odtod se odcepi ban. cesta v Sodražico in na Bloke. Ilovnata zemlja zadostuje življenjskim potrebščinam le deloma, primanjkljaj krije izdelovanje suhe robe, krošnjarjenje, delo v gozdu in pri železnici. Gostilna s prenočišči, obrtniki, žage. Izkopine iz bronaste dobe. Četrt ure pod vasjo se Tržiščica izgublja v podzemeljsko jamo Tentero (2 dvorani) in nato baje v Dobrepoljsko kotlino. 200 m od Tentere še dva umetno izkopana ponora, obdana z močnim železnim omrežjem. V njih se končuje 700 m dolg kanal (iz 1896), ki se pri »Žagi« odcepi od Bistrice, da odvaja ob povodnji preobilno vodo Ribniške doline. Zukovo, 19-2-2-0-0. Sr Kočevje 29 km, so du žand zdr fin o Ribnica 11 km, žel pTt Ortnek 4 km, š žup Velike Poljane 2.5 km. Nm ca 700 m. Leži ob obč. cesti. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, prodaja lesa. Občina Sodražica Preb. 3015, hiš 606, posest. 294, koč. 311, najem. 65. Površina 5109.57ha: njiv in vrtov 723.60, trav. in paš. 2118.94, gozdov 2054.57, sadovnjakov 56.68, ostalo 155.78. Občina leži v «z. kotu Ribniške doline in se razprostira deloma v ravnini, deloma po skrilastem gričevju Slemen in Velike gore. Vodo odvaja ponikalnica Bistrica, v katero prihaja izpod Velike gore 5, izpod Slemen 2 hudournika. Podnebje bolj ostro, vendar zdravo in sončno, zemlja ilovnata, po gričevju peščena in kamnita in bolj slabo rodovitna. Večina vasi leži vstran ban. ceste Žlebič—Sodražica—Bloke. Hiše so večinoma zidane in z opeko krite, le v više ležečih predelih so še vmes lesene in s slamnatimi strehami. Povsod pa vlada znotraj in zunaj snaga, ker jih navadno slednje leto prebelijo. Za pitno vodo uporabljajo nižinske vasi studenčnico, gorske pa kapnico. Glavna gospodarska panoga je poljedelstvo, živinoreja in prašičjereja. Nekaj goved in mnogo prašičev se izvozi v tujino. Največ dohodkov daje domača obrt: izdelovanje suhe robe, obodov in škafov, ki se v večji množini izvažajo tudi v inozemstvo. Gozd je mešan, v Veliki gori prevladuje bukev, v Slemenih jelka in smreka. Do 2200 m3 lesa se izvozi v Italijo. Zdravo, a siromašno ljudstvo. Izseljevanje znatno, zlasti v Združene države in Kanado. Betonovo, 27-4-1-3-0. Sr Kočevje 36 km, so du fin Ribnica 17 km, žand Loški potok 7 km, zdr o Sodražica 7 km, žel Žlebič 11 km, p š žup Gora 2 km. Nm ca 800 m. Leži na liolmu, 3 km od ban. ceste Sodražica—Loški potok. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, moški iščejo zaslužka v hrvatskih šumah. Brinovšica, 31-5-2-3-0. Sr Kočevje 32.5 km, so žand fin Vel. Lašče 8 km, du Ribnica 11 km, zdr o Sodražica 2 km, žel Vel. Lašče ali Zlebič—Sodražica 6 km, p š žup Sv. Gregor 1 km. Nm 720 m. Leži v vznožju hriba ob obč. cesti Sodražica—Sv. Gregor. Dohod z vozom in avtom. Kmetijstvo in izdelovanje suhe robe. nekaj obrti, mlin. Globel, 181-31-15-16-5. Sr Kočevje 32.5 km, so du fin Ribnica 14 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 4 km, žel Zlebič— Sodražica 9.5 km. Nm 600 m. Leži v globoko zarezanem kotlu ob enako imenovanem hudourniku, 2 km od ban. ceste Sodražica—Bloke. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, izdelovanje obodov in krošnjarjenje s suho robo. Čebelarstvo. Gostilna, mlini, obrtniki. Na Sedlu (630 m) nad vasjo podr. cerkev sv. Družine, zgrajena 1908. Gorenje Laze, 69-11-8-3-0. Sr Kočevje 30 km, so du fin Ribnica 6.5 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 4 km, žel Zlebič—Sodražica 3 km. Nm 532 m. Tipična sklenjena obcestna vas leži na prisojnem hribovitem svetu ob obč. cesti, 3 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vozom in avtom. Kmetijstvo, izdelovanje obodov in škafov. Čebelarstvo. Graben, 42-7-5-2-0. Sr Kočevje 31 km, so žand fin Velike Lašče 7 km, du Ribnica 10 km, zdr o Sodražica 2.5 km, žel Vel. Lašče ali Ortnek 3 km, p š žup Sv. Gregor 1 km. Nm 750 m. Leži v hribovitem svetu ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Sv. Gregor—Vel. Lašče. Dohod z vozom in avtom. Gospodarske razmere kakor v Gor. Lazih. Lesna trgovina. Hojče, 33-7-2-5-0. Sr Kočevje 31.5 km, so žand fin Velike Lašče 7 km, zdr o Sodražica 2.5 km, žel. Vel. Lašče ali Ortnek 3.5 km, p š žup Sv. Gregor 1 km. Nm 725 m. Leži ob obč. cesti na prisojnem kraju. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor v Gor. Lazih. Hudi konec, 51-11-4-7-0. Sr Kočevje 30.5 km, so Vel. Lašče 9 km, du fin Ribnica 8 km, žand zdr o Sodražica 3 km, žel Ortnek 2 km, p š žup Sv. Gregor 2.5 km. Nm 730 m. Leži na odrastkih Slemen ob obč. cesti Sv. Gregor—Ortnek. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor v Gor. Lazih. V neposredni bližini razvaline ortneškega gradu. Lep razgled na Ribniško dolino, ugoden smučarski teren, pod vasjo lep gozd, pripraven kraj za letovišče. Janezi, 57-11-5-6-1. Sr Kočevje 34 km, so du fin Ribnica 15 km, žand Loški potok 7 km, zdr o Sodražica 5 km, žel Zlebič—Sodražica 11 km, p š žup Gora 0.5 km. Nm 840 m. Leži v hribovitem svetu ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Loški potok —Sodražica. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarstvo kakor na Betonovem. Izredno zdrav zrak, v bližini gozdovi, smučarski teren. Jelovec, 72-13-8-5-1. Sr Kočevje 28.5 km, so du fin Ribnica 10 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 1 km, žel Zlebič—Sodražica 7 km. Nm 600 m. Leži v prisojni dolini med Sodražico in Globeljem, 1 km od ban. ceste Sodražica—Bloke. Gospodarstvo kakor v Globelju. Tu rojen 1887 sloveči ameriško-sloven-ski slikar Perushek (Perovšek). Kračali, 81-17-8-9-0. Sr Kočevje 34.5 km, so du fin Ribnica 16 km, žand Loški potok 7 km, zdr o Sodražica 6 km, žel Zlebič —Sodražica 12 km, p š žup Gora 1 km. Nm 800 m. Leži v hribovitem svetu ob obč. cesti, 3 km od ban. ceste Sodražica—Loški potok. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kakor na Betonovem. Tu rojen 1883 dr. Samsa Ivan, duhovnik, gimn. prof. in pisatelj. Kržeti, 86-19-9-10-1. Sr Kočevje 33.5 km, so du fin Ribnica 15 km, žand Loški potok 7 km, zdr o Sodražica 5 km, žel Zlebič —Sodražica 11 km, p š žup Gora 1 km. Nm 917 m. Gručasta vas leži ob obč. cesti, 0.8 km od ban. ceste Sodražica—Loški potok. Dohod z vsakim vozilom. Goispodarstvo kakor na Betonovem. Lipovšica, 72-17-7-10-0. Sr Kočevje 24.5 km, so du fin Ribnica 6 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 3 km, žel Zlebič— Sodražica 3 km. Nin 531 m. Strnjena obcestna vas leži na podnožju Travne gore (940 m), na levem bregu enako imenovanega potoka, 0.5 km od ban. ceste Zlebič—Sodražica. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, krošnjarjenje, izdelovanje obodov, škafov in suhe robe. Izseljevanje. Nova Štifta, 14-3-2-0-0. Sr Kočevje 24.5 km, so du fin Ribnica 6 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 4 km, žel Zlebič— Sodražica 3 km. Prosv. d. z gled. odrom. Nm 622 m. Leži na prisojnem liolmu ob podnožju Travne gore, 1 km od ban. ceste Zlebič—Sodražica. Dohod od te strani samo peš, čez Sušje z vsakim vozilom. V Travno goro se gradi nova cesta, ki bo imela direktno zvezo z ban. cesto. Sloveča božja pot. Cerkev Vnebovzetja D. M. zgrajena 1641—1671, ima 20 m visoko kupolo z laterno s 4 okni, 3 baročne oltarje (prvotno je bilo 7 oltarjev in 2 kora) in prav tako, izredno lepo prižnico, zunaj pa obokan hodnik. Po legendi, ki še živi med ljudstvom, je dal pobudo za zidanje domačin Furlan Matija iz Sušja, opozorjen po pri- kazni Matere božje. L. 1780. so na s. strani prizidali svete stopnice z oltarjem, pod katerim je božji grob. Stene stopnic so spodaj obložene s slikovitim marmorjem, zgoraj pa s slikami na presno, predstavljajoče prizore iz Kristusovega trpljenja. Kupolo je v 1922—1923 poslikal o. Blaž Farčnik. L. 1925. je pogorela skodlasta streha, ki so jo precej nadomestili s pločevinasto. Kot božja pot je imela N. Št. stalnega, toda nesamostojnega duhovnika, le v jožefinsko-janzenistični dobi je bila 20 let (1812—1832) brez njega. Od 29. avgusta 1914 jo oskrbujejo oo. frančiškani. Je ekspozitura sodraške župnije. 20 m pod cerkvijo je prav tako v podobi kupole zgrajena kapela sv. Jožefa z oltarjem. Nekoliko niže stoji prastara, četverooglata kapelica z leseno piramidno streho. V štirih vdolbinah zanimive slike na presno. Redka zanimivost so 3 orjaške lipe na prostoru med cerkvijo in samostanom, četrto je pred 6 leti podrl vihar, o čemer priča iz njenega štora napravljena govorniška tribuna. Razgledniško izredno krasna lega privablja slednje leto novih letoviščarjev, zlasti od juga. Smučarski teren. Gostilna s prenočiščem. Petrinci, 89-17-9-8-1. Sr Kočevje 34 km, so du fin Ribnica 15 km, žand Loški potok 7 km, zdr o Sodražica 5 km, žel Žlebič —Sodražica 11 km, p š žup Gora v kraju 0.1 km. Šola ust. 1892, 1 odd. SKJ, PJS, Gas., DKfid. Nm 845 m. Deloma strnjena, deloma raztresena vas leži na podnožju Gore (858 m) ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Sodražica—Loški potok. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor na Betonovem. Izseljevanje veliko. Gostilna s prenočiščem. Tik nad vasjo župna cerkev in župnišče Gora (858 m), ime, ki znači hkrati tudi vasi cele župnije: Betonovo, Janeži, Kračalji, Kržeti, Petrinci. Župnija Gora (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 330 duš. Zupna cerkev Marije Snežnice. Po tradiciji nastala iz kapelice, ki so jo postavili prvotni naselniki, gozdarji iz bližnje vasi Zimarice. V škofijskem arhivu se omenja že okrog 1260. Izprva podr. Ribnice, postala 1790 kapelanija novoustanovljene župnije Sodra-žice, od katere se je 1907 ločila kot župnija. Romanska stavba. Pokopališče. Krasen razgled. Idealna prehodna točka za smučarje v smeri na Bloke in Loški potok. Privlačna izletna točka je pot do izvira Bistrice v Podklancu do tkzv. »Kadic«, t. j. stopničastih, v živi apnenec izdelanih okroglih kadunj z izredno zanimivo floro. Kraj ima zelo zdravo podnebje, kar se opaža tudi na žilavem ljudstvu. Gora je zaslovela po 1888 po zamaknjenki Magdaleni Gornik. Podklanec, 151-33-16-17-1. Sr Kočevje 34 km, so du fin Rib; niča 14 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 3.5 km, žel Zlebič —Sodražica 11 km. Nm 592 m. Deloma strnjena, deloma raztresena vas leži v ozki dolini ob ban. cesti Zlebič—Bloke na podnožju slovečega klanca Boncarja (823 m), odtod tudi ime. Vas nastala iz 3 zaselkov: Mlake, Podklanec, Zavrata. Ljudje imenujejo vas navadno Zavrata. Kmetijstvo, izdelovanje suhe robe, krošnjarjenje. Cebelarsvo, mlini. Izredno ugoden teren za smučanje. Gostilna. Preska, 20-4-3-1-0. Sr Kočevje 29 km, so du fin Ribnica 8 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 2.5 km, žel Zlebič—Sodražica 3.5 km ali Ortnek 3 km. Nin 728 m. Leži na valovitem griču ob obč. cesti. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo in izdelovanje suhe robe. Krasen razgled in ugoden teren za smučanje. Ravni dol, 52-11-5-6-3. Sr Kočevje 24 km, so du fin Ribnica 6 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 5 km, žel Zlebič—Sodražica 3.5 km. Nm 530 m. Deloma raztresena, deloma strnjena vas leži na podnožju Travne gore (940 m) v ozkem žlebu na obeh straneh gorskega potoka ob obč. cesti, 2 km od ban. ceste Zlebič—Sodražica. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, izdelovanje suhe robe, delo v gozdu in krošnjarjenje. Izseljevanje znatno. Mlin in žaga. Tu rojen Luschin Andrej, vitez Eben-greuth (1807—1879), pravnik. Sinovica, 58-14-7-7-0. Sr Kočevje 28 km, so du fin Ribnica 7.5 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 3.5 km, žel Ortnek 4 km. Nm ca 740 m. Gručasta vas leži na prisojnem holmu, 4 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo in obodarstvo. Čebelarstvo v razvoju. Razgled in smuški teren. Sodražica, trg, 771-151-72-79-39. Sr Kočevje 27 km, so du fin Ribnica 9 km, žand zdr o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1811, 11 odd. Obrt. trg. nad. š., Gosp. nad. š., Drž. učna tečajna š. za pletarstvo. Jav. knjiž., PJS, PCMD, RK, PRK, Gas., PČD, Izobr. in pev. d. »Glas«, Strel, druž., SKJ. z gledal., pev. in smuč. odsekom, Prosv. d. z gled. odrom. Zdravnik. Trg ima električno razsvetljavo. Nm ca 535 m. Velik stegnjen trg leži v ozkem žlebu med odrastki Slemen in podnožjem Velike gore na obeh straneh Bistrice. Ilovnat in srednje rodoviten svet trpi od pogostih poplav Bistrice. Skozi trg pelje ban. cesta na Bloke— Rakek, od nje se odcepi ban. cesta na Loški potok in obč. cesta proti Sv. Gregorju. Podnebje še dosti ugodno. & je važno trgovstvo in obrtno središče za zgornji konec Ribniške doline; obiskovani tržni dnevi (vsak četrtek) in živinski sejmi (6 na leto). Trgovine, obrtniki, mlini, manjša lesna industrija. Gostilne s tujskimi sobami. Bistra voda, smrekov in jelov gozd in privlačne izletne točke: Travna gora (940 m), 5 km nad trgom v Veliki gori z lepo urejeno gostilno in prenočiščem, Kadice k slapu in izviru Bistrice, Nova Štifta (622 m) 3 km, Sv. Gregor (736 m) 3 km, razvaline ortneškega gradu (757 m) 5 km. Ze v rimski dobi je tod peljala cesta od Postojne proti Ribnici in dalje proti jv. V srednjem veku se omenja okrog 1082, obenem z Ribnico. Tudi nadaljnja usoda sodraške pristave je ista kot ribniške graščine (gl. Ribnica). Ze zgodaj se je v S. razvila obrt in trgovina. Sodraška suha roba se omenja v listini iz 1492 (kot Ribnica). Od poznejših privilegijev je znana listina Marije Terezije iz 1752, s katero podeljuje S. pravico tržnega dneva. Iz nje je razvidno, da je cvetela trgovina s suho robo. (»Število tujcev se lahko meri s številom kupcev v Ljubljani, Kranju ali Novem mestu.«) Mesto Lož je ugovarjalo proti tej pravici. Živahna je bila tudi trgovina s soljo. Od 1809—1813 so bile v S. francoske čete (1813 v okolici S. hud boj med Francozi in Avstrijci). Zelo važna je bila 1826 zgraditev ceste Zlebič—Sodražica; ker je vodila čez strm hrib Sušje—Vinice in po gozdu v Zamostec, je bila 1840 preložena v dolino. Odslej je krenil ves izvoz lesa iz Ribniške doline preko S. in Blok v Trst. S. se je gospodarsko dvignila in postala 1865 trg. Z otvoritvijo kočevske žel. (1893) je promet ponehal, nekako nadomestilo naj bi bila nova cesta Sodražica—Loški potok (1894). Požari so zadeli S. 1795 in 1848. Župnija Sodražica (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 2882 duš. Pokopališče. Sprva podružnica ribniške prafare, od 1753 vikariat, od 1762 župnija. Stara župna cerkev, stoječa na mestu nekdanje kapelice sv. Nikolaja, zgrajena 1753 in posvečena Mariji Magdaleni, 1863 prenovljena, 1927 znatno povečana in notranjščina popolnoma preurejena. Odlikuje se veliki oltar, delo Vurnikovo, stranska oltarja še provizorična. Nad trgom na holmu Strmica (599 m) lična kapela Zal. M. b., zgrajena v spomin na kugo 1836. Vinice, 176-35-18-17-1. Sr Kočevje 24 km, so du fin Ribnica 6 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 3 km, žel Zlebič—Sodražica 2.5 km. Nm 544 m. Strnjena obcestna vas na razglednem holmu nad ban. cesto Zlebič—Sodražica. Kmetijstvo, izdelovanje obodov, suhe robe in krošnjarjenje. Izseljevanje veliko. Do 1840 živeli vaščani v blagostanja, ker je vodila skozi vas prometna cesta in so dajali priprego. Gostilna, trgovina. Tu rojen dr. Ivan Prijatelj, 1905—1919 kustos dvorne knjižnice na Dunaju, od 1919 vseuč. prof. v Lj., književnik, lit. zgodovinar in kritik. Zamostec, 321-67-30-37-10. Sr Kočevje 26 km, so du fin Ribnica 8 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 1 km, žel Zlebič— Sodražica 4 km. Gas. Nm 530 m. Jedro vasi ob ban. cesti Zlebič —Sodražica, ostali del zelo raztresen z več skupinami hiš, ki se imenujejo Grdi dol, Njivice in Podgora. Kmetijstvo, izdelovanje obodov in suhe robe, krošnjarjenje, prevoz tramov, hlodov in desk, žaga in mlin, obrtniki, gostilne. Tu rojena: Gorše France (1897), akad. kipar, dr. Lovrenčič Ivan, (r. 1878), advokat, pisatelj in lovski organizator, nar. posl. Zapotok, 180-36-17-19-0. Sr Kočevje 23 km, so du fin Ribnica 6 km, žand zdr o pTt š žup Sodražica 3.5 km, žel Zlebič— Sodražica 2.5 km. Nm 626 m (pri cerkvi). Raztresena vas leži v 2 večjih skupinah strnjeno (Veliki in Mali Zapotok), ostalo ob vznožju in na vrhu hriba Sv. Marka (626 m). Kmetijstvo, izdelovanje obodov in krošnjarjenje. Podr. sv. Marka, Pokopališče. Tradicija ceni njeno starost na 800 let in veli, da je stal tu nekoč poganski tempelj. Kamniti tlak iz 1778, obokan strop iz 1865, stari je bil lesen in raven. Križev pot iz 1896. Razgledna točka, smrekov gozd, primerno letovišče, smuški teren. Tu rojen 1857 mons. Arko Mihael, dekan v Idriji, bivši dez. posl., glasbenik in dopisnik slov. listov. Zimarice, 381-82-41-41-2. Sr Kočevje 31.5 km, so du fin Ribnica 10.5 km žand zdr o pTt š žup Sodražica 2 km, žel Zlebič— Sodražica 8 km. Nm 570 m. Leži strnjeno ob ban. cesti Sodražica —Bloke, deloma raztreseno v njeni bližini (zaselki Čampe, Kožarji, Mlaka, Potok). Kmetijstvo, izdelovanje škafov, prevoz tramov. Gostilna, obrtniki, mlini, žaga. Do zgraditve kočevske železnice vas v blagostanju, ker je šel ves promet na Bloško planoto in Rakek preko Zimaric in čez Boncar, najvažnejši prelaz na Bloško planoto. V »Planinah« nad vasjo so našli pred nekaj leti aluminij, z delom niso nadaljevali, ker vsebuje premalo rude. Občina Stari log Preb. 2071, hiš 501, posest. 416, koč. 83, najem. 16. Površina 10.365.39 ha: njiv in vrtov 589.26, trav. in paš. 7114.72, vinogradov 1.10, gozdov 2426.76, sadovnjakov 59.13, ostalo 174.42. Občina zavzema severnozapadni del Roga. Hribovito ozemlje razčlenjajo kraške doline, vrtače in kadunje, ki so brez tekoče vode. Prebivalstvo se preživlja s skromnim kmetijstvom, živinorejo in izdelovanjem škafov, brent in čebric, ki jih poleti v slovenskih krajih zamenjujejo za žito in moko. Razširjeno je krošnjarstvo doma in izven države. Izseljevanje je bilo veliko. Podnebje višinsko in zelo zdravo. Več mest nudi lep razgled in ugoden smučarski teren. Gozd je v višjih predelih iglast, v nižjih mešan in že precej iztrebljen. V zasebni lasti ga je razmeroma malo, največ v rokah kneza Auersperga. V gozdu se nahaja medved, volk, divja mačka, divji prašič. Beli kamen, 50-23-18-4-t. Sr so du zdr fin žel Kočevje 15 km, žand o p š žup Stari log 2 km. Nm 486 m. Leži na bregu sredi kraškega sveta, 2 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dostop samo z vozom." Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, jurčkov, malin in jagod. Podr. cerkev sv. Ane. Cesta, 30-8-7-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 13 km, žand o p š žup Stari log 3 km. Nm 510 m. Leži na bregu ob obč. cesti, 3 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dohod samo z vozom. Gospodarske razmere kakor v vasi Beli kamen. Gostilna in trgovina. Dolenja Topla reber, 118-30-24-5-1. Sr du žel Kočevje 24 km, so zdr fin Žužemberk 13 km, žand Dvor 10 km, o p Stari log 10 km, š žup v kraju. Sola ust. 1881, 2 odd. PRK, PJS-Ml. j., Pev d. Nm 714 m. Leži v hribovitem terenu sredi kraških travnikov in pašnikov, ob občinski cesti II. reda, 4.5 km od banovinske ceste Kočevje—Smuka. Dohod samo z vozom. Tanka peščena zemlja krije le deloma življenjske potrebščine, primanjkljaj krije delo v gozdu, ki je večinoma last kneza Auersperga. Izdelujejo: železniške pragove, skodle za strehe, drva, oglje. Les se izvozi v Stražo do 100 m3. Drobnica: koze, ovce. Pozimi izdelujejo doma škafe, brente, če-bričke, pinje in banke, ki jih poleti zamenjavajo v slovenskih krajih za žito in moko. Ljudstvo siromašno. Gostilna in trgo-govina. Župnija Topla reber (dek. Kočevje, škof. ljublj.) ima 326 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida. Grintovec, 46-9-8-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 11.5 km, žand o p žup Stari log 8 km, š Stari breg 5 km. Nm 585 m. Leži sredi boste ob obč. poti, 4 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dohod samo z vozom. Dober meter pod površino povsod •talna voda. Kmetijstvo, izseljevanje. Bukov in smrekov les nima skoraj nobene cene, ker so pota slaba. Gorenja Topla reber, 60-19-11-8-0. Sr du žel Kočevje 23 km, so zdr fin Žužemberk 14 km, žand Dvor 11 km, o p Stari log 11 km, š žup Dolenja Topla reber 2.5 km. Nm 850 ju. Leži na hribu, odprtem na vse strani, pozimi visok sneg, veliki zameti, dohod samo z vozom. Do ban. ceste Kočevje—Smuka 5 km. Gospodarstvo kakor v Dol. Topli rebri. Gostilna. Nad vasjo hrib Sv. Petra, lepa razgledna točka. Baje se vidi 70 cerkva. (Dohod iz Dvora po obč. cesti, iz Soteske po markirani stezi, 1—2 uri hoda.) Pozimi krasen teren za smučanje. V bližini cerkve sv. Petra, podr. župnije Žužemberk, so v turških časih zažigali kres. Kapela sv. Matije ap. Kleče, 89-21-21-0-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 9.5 km, žand o p š žup Stari log 4.5 km. Nm 487 m. Sklenjena obcestna vas leži ob ban. cesti Kočevje—Stari log, dostopna vsem vozilom. Poljedelstvo, izdelovanje škafov, kadunj, lopat, železniških pragov, drv ter prodaja desk in hlodov, nabiranje gozdnih sadežev. Gostilna. Podr. cerkev sv. Andreja ap. Komolec, 91-23-14-9-0. Sr du žel Kočevje 22.5 km, so zdr fin Žužemberk 14.5 km, žand Dvor 11.5 km, o p Stari log 11.5 km, š žup Dolenja Topla reber 1.5 km. Nm ca 800 m. Hribovita lega ob obč. cesti II. reda, 6 km od ban. ceste Kočevje— Smuka. Dohod samo z vozom. Polja zelo malo, večina travniki in pašniki, ob robu gozd. Glavni dohodek daje delo v gozdu. Pozimi veliko snega in žametov. Gozd večidel last kneza Auersperga, ki ima tu svojega lovca. Pri vasi studenec, ki v poletni suši usahne. Kiinče, 28-7-5-2-0. Sr du žel Kočevje 21.5 km, so zdr fin Žužemberk 19 km, žand Dvor 16 km, o p Stari log 16 km, š žup Dol. Topla reber 6 km. Nm 796 m. Leži na planoti, odprti proti Kočevju, ob občinski cesti 2. reda, 10.5 km od banovinske ceste Kočevje—Smuka. Dostop samo z vozom. Poljedelstvo, delo v gozdu, ki je večinoma last kneza Auersperga. V vasi majhna razvalina, najbrž nekdanja pristava kneza Auersperga. Tu se je baje skrivala Veronika Deseniška. 20 minut nad vasjo Ledena jama. Kukovo, 74-18-16-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kočevje 17 km, žand o Stari log 14 km, š žup Polom 7 km. Nm 481'm. Leži v hribovitem svetu ob obč. cesti, 7 km od ban. ceste Mala gora—Polom. Dohod z vozom in avtom. Poljedelstvo, naprav-ljanje drv in železniških pragov, nabiranje gozdnih sadežev. Pod Ornim vrhom (955 m) 4 podzemske jame. Podr. cerkev sv. Antona. Novi breg, 40-12-10-2-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 11 km, žand o p š žup Stari log 5 km.. Nm 590 m. Leži v hribovitem terenu ob obč. poti, 5 km od ban. iceste Kočevje—Stari log. Dostop samo z vozom. Gospodarske razmere kakor Kukovo. Novi log, 89-21-17-4-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 16 km, žand o pi š žup Stari log 2 km. Nin 400 m. Gručasta vas leži ob obč. poti, 2 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Sončna lega, zdrav zrak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, krošnjarjenje. Do 4000 kg sadja se proda. V bližini več neraziskanih podzemeljskih jam. Pogled, 72-16-13-3-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 17.5 km, žand o p š žup Stari log 3.5 km. Nm 651 m. Leži na hribu z lepim razgledom ob obč. poti 3.5 km od ban. ceste Kočevje— Stari log. Gospodarstvo kakor Beli kaineu. Polom, 148-36-32-4-0. Sr so du zdr fin pTt žel Kočevje 16 km, žand Stari log 8 km, š žup v kraju. Sola ust. 1866, 1 odd. PRK, Gas. Nm 396 m. Leži v kotlini, obdani od hribov, ob ban. cesti Mala gora-Polom. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, krošnjarjenje, prevoz hlodov in drv. Voda kapnica. Gostilne s prenočišči. Župnija Polom (dek. Kočevje, škof. ljubljanska) ima 384 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela nad. Rdeči kamen, 70-14-10-4-0. Sr du žel Kočevje 22 km, so zdr fin Žužemberk 15.5 km, žand Dvor 12.5 km, o p Stari log 12.5 km, š žup Dolenja Topla reber 2.5 km. Nm 912 m. Zelo hribovita lega ob obč. cesti 8 km od ban. ceste Kočevje—Smuka. Dohod samo z vozom. Polja malo, več trav. in paš., zlasti pa gozda, ki je večinoma last Auersperga. Pozimi obilo snega in žametov. Gospodarstvo kakor Kunče. V okolici mnogo rdečega kamna. Rigel, 45-8-7-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 13.5 km, žand o p žup Stari log 5 km, š Stari breg 1 km. Nm 585 m. Leži na hribu, obdanem od gozda, ob obč. cesti, 6 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dohod samo z vozom. Poljedelstvo, nabiranje gozdnih zelišč, prodaja drv in hlodov. Sredi vasi vodnjak. Seč, 115-24-23-1-0. Sr so du zdr fin žel pTt Kočevje 16.5 km, žand o Stari log 9 km, š žup Polom 2 km. Nm 379 m. Leži v dolini ob obč. poti, 1 km od ban. ceste v Polom. Voda kapnica. Poljedelstvo, krošnjarjenje, prodaja drv in hlodov. Gostilna. Podr. cerkev sv. Neže. Smuka, 270-52-46-6-0. Sr so du zdr Kočevje 19 km, žand o p žup Stari log 5 km, fin Žužemberk 9 km, žel Stara cerkev 15 km, š v kraju ust. 1882, 2 odd. Nm 504 m. Sončna lega ob ban. cesti Kočevje—Dvor na podnožju hriba. Kmetijstvo, krošnjarjenje, prodaja drv in hlodov. Četrt ure od vasi podzemeljska jama »Stiibloch«. Gostilna. Podr. cerkev sv. Roka. Stari breg, 75-16-15-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 14 km, žand o p žup Stari log 6 km, š v kraju ust. 1898, 1 odd. Nm 585 m. Leži sredi gozda ob obč. poti 2. reda, 6 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, krošnjarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Prodaja lesa radi slabih potov malenkostna. Cesta iz Kočevja projektirana. Lovišče^ izredno bogato (več lovskih koč). Priljubljena izletna točka. Zasilna prenočišča pri posestnikih in v šoli. Podr. cerkev sv. Uršule. Stari log, 380-104-87-17-10. Sr so du zdr fin žel Kočevje 14 km, žand o p š žup v kraju. Šola ust. 1818, 3 odd. PRK, Prosv. d., Gas. Nm 402 m. Leži v dolini ob ban. cesti Kočevje— Stari trg. Poljedelstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, napravljanje žel. pragov, hlodov in drv, izdelovanje škafov, lopat, kadunj, nabiranje jurčkov, jagod in malin. Trgovine, gostilne, obrtniki. V okolici več podzemskih jam. ZupAija Stari log (dekanija Kočevje, škof. ljublj.) iina 1385 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete muč. Prvotna cerkev, zidana najbrž že okrog 1360, pozneje povečana, po potresu 1511 uničena in nanovo pozidana, je 1691 pogorela, nakar je bila zgrajena sedanja v romanskem slogu. Šenberk (Lepi hrib), 45-6-3-3-2. Sr so du zdr fin žel Kočevje 14.5 km, žand o p š žup Stari log 1 km. Nm 495 m. Leži na prisojnem bregu ob obč. poti 1.5 kin od ban. ceste Kočevje —Stari log. Dostop z vozom. Poljedelstvo, dninarstvo, nabiranje jurčkov, jagod in malin. Drobnica. Trnovec, 55-17-15-2-1. Sr so du zdr fin žel Kočevje 11 km, žand o p š žup Stari log 6 km. Nm 585 m. Leži sredi gozda ob obč. poti, 6 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Kmetijstvo, krošnjarjenje, delo v gozdu, nabiranje gozdnih sadežev. Vrbovec, 68-13-11-2-1. Sr so du zdr fin žel pTt Kočevje 12 km, žand o Stari log 11 km, š žup Polom 3 km. Nm 564 m. Strnjena obcestna vas leži v hribovitem terenu ob obč. cesti 1. reda, 5 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, delo v gozdu, nabiranje gozdnih sadežev. 3 podzemeljske jame: Globoko, Konjska jama, Peklej. Podr. cerkev sv. Osvalda, božja pot. a / oe>- »Dol,- \ oKcmofec • O Rdeči kamtn J O vas O trg O meslo = ohi. ccste _ banov. »» -redne postne zvare mgra -----treska » _jet&z občine 1 ' » jreza + sedež župnije + »' . dekonje mm planin, kočo 1-!-2_1 Žiben, 13-4-3-1-0. Sr so du zdr fin žel Kočevje 18 km, žand o p š žup Stari log 3.5 km. Nm 655 m. Leži na razglednem hribu, ob obč. poti, 3.5 km od ban. ceste Kočevje—Stari log. Gospodarstvo kakor Pogled. Občina Velike Lašče Preb. 6056, hiš 1066, posest. 678, koč. 318, najem. 70. Površina 11.899.48 ha: njiv in vrtov 1704.06, trav. in paš. 3618.08, gozdov 6150.96, sadovnjakov 129.07, ostalo 297.31. Občina, valovita kotlina s skrilastim jedrom sredi kraških planot, se razprostira na jv. strani Rakitniške planote in v. od Bloške planote; proti sz. jo zapira 1058 m visoki Mokrec, proti sv. vrh Sv. Ahca (749 m), na jz. Blatnik (870 m) in njegov podaljšek Slemena, dočim jo oklepa na j. Žernovec (757 m), na v. pa severni odrastki Grmade (887 m). Razen ponikalnice Rašice ni večjih potokov. Pitno vodo nudijo stalni in presihajoči studenci, manjši potočki in umetno napravljene kapnice. Višinsko podnebje, zelo zdravo in sončno. Zemlja peščena in ilovnata, bolj slabo rodovitna. Ljudstvo se preživlja s pičlim kmetijstvom, izdelovanjem škafov, obodov, zobotrebcev in suhe robe, delom v gozdu, prevozom lesa in nabiranjem gozdnih sadežev. Nekaj živine se proda domačim trgovcem, nekaj pa se je izvozi. V precej razširjenih gozdovih so zastopani listovci in iglavci. Vasi, gručaste, sklenjene in raztresene, leže vrh gričev in gorskih slemen, deloma tudi ob vznožju in v ravnini. Hiše so nizke in deloma tudi še lesene. Nekateri višji predeli nudijo krasen razgled in ugoden smučarski teren. Adamovo, 57-8-8-0-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4.5 km, du Ribnica 19.5 km, žel Velike Lašče 5.5 km. Nm 540 m. Raztresene hiše leže na obeli straneh ceste v kotlu pod Veliko Slevico ob obč. poti, 3 km od ban. ceste Rašica—Lužarje. Dohod samo z vozom. Bližnji potok Kolpa žene mlin in žage. Auerspergov-Koslerjev ribolov: postrvi, belice. Kmetijstvo, gozd, sadje ob dobri letini za prodajo. v Andol, 27-3-3-0-0. Sr Kočevje 27 km, so žand zdr fin o Vel. Lašče 5.5 km, du Ribnica 12 km, žel Velike Lašče ali Ortnek 4 km, p š žup Sv. Gregor 0.2 km. Nm 715 ni. Leži z. pod hribom Sv. Gregorja. Peščena ilovnata zemlja razmeroma rodovitna. Kmetijstvo, obodarstvo. Studenec in kapnica. Teren ugoden za smučanje. Dohod z vsemi vozili. Na št. 3 rojen 1892 dr. Franc Jaklič, duhovnik, prof. in pisatelj. Bane, 14-3-2-1-0. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 23 km, žand Turjak 8.5 km, žel Velike Lašče 9 km, p š žup Rob 3 km. Nm 805 m. Strnjene hiše leže na vrhu planote ob obč. poti, 4 km od ban. ceste Rašica—Lužarje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, gozd, izvoz bukovih drv. V bližini podr. sv. Primoža (811 m). v Bavdki, 45-6-4-2-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 21 km, žand Turjak 6 km, žel Velike Lašče 7 km, p š žup Rob 1 km. Nm 590 m. Strnjen zaselek leži na podnožju hriba, 1 km od bau. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, izdelov. suhe drobnarije. Borovec, 29-3-0-0-3. Sr Kočevje 38 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica 19 km, žel Velike Lašče 7 km, p š Karlovica 1 km. Nm 345 m. Strnjen zaselek leži na vznožju hriba Blatnik (870 m). Kmetijstvo, dninarstvo. Po obč. poti z vsemi vozili 0.5 km do ban. ceste Velike Lašče—Lužarje Boštetje, 22-4-3-1-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 14 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 15 km, žel Velike Lašče 15 km, p žuj) Rob 7 km, š Mohorje 1 km. Nin 791 m. Raztresene hiše leže na visoki planoti ob obč. poti 7 km od ban. ceste Rašica—Rob. Zemlja slaba. Pičlo poljedelstvo, izdelovanje zobotrebcev, lesenih žlic, obešalnikov, krošnjarjenje. Studenec in kapnica. Razgledna lega; ugodni tereni za smučanje. Brankovo, 51-4-5-0-0. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o pTt_ š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 518 m. Leži v dveh skupinah, ena pri »Zajcih« imenovana, na hribčku z razgledom v dolino Kolpe ob obč. poti, 3 km od ban. ceste Rašica—Lužarje. Dohod samo z vozom. Dobra zemlja, močni kmetje. Kmetijstvo, gozd. Kapnica, pod vasjo potoček. Brlog, 17-3-1-2-0. Sr Kočevje 40 km, so žand zdr fin o žup Velike Lasce 10 km, du Ribnica 22 km, žel Velike Lašče 11 km, p š Karlovica 5 km. Nm 590 m. Hiše v 2 skupinah, pol km vsaksebi, leze v soteski ob izviru Rašice, 1 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarje. Del vasi se imenuje »Kuzinanka«. Peščena zemlja slabo rodovitna. Gozdno delo, lesna obrt in drobna strugarska dela. Bukovec, 32-3-3-0-0. Sr Kočevje 44 km, so zdr fin o Velike Lašče 16 km, du Ribnica 26 km, žand Turjak 16.5 km. žel. Vel. Lašče 17 km, p žup Rob 9 km, š Krvava peč 1.5 km. Nin 683 m. Leži nad Iško med hribi ob obč. poti. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo. Bukovice, 10-2-2-0-0. Sr Kočevje 27 km, so žand zdr fin o j) Tt š žup Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 14 km, žel Velike Lasce 6.5 km. Nm 690 m. Leži jv. od Velikih Lašč pod Grmado (887 m). Ostalo kot Finkovo. Centa, 38-6-5-1-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Vel. Lašče 9 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 5 km, žel Velike Lašče 10 km, p š žup Rob 3 km. Nm 610 m. Leži sz. nad Robom. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, suha roba. Cetež, 38-6-4-2-0. Sr Kočevje 37 km, so zdr fin o Velike Lašče 6.6 km, žand pT š žup Turjak 2 k in, žel Velike Lašče 7.6 km. Nm 530 m. Leži na strmem pobočju ob poti na Kure-sček, 2 km od drž. ceste proti Turjaku. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, gozdno delo. Crni potok, 52-8-6-2-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o zup Velike Lašče 5-km, du Ribnica 22 km, žel Velike Lašče 6 km, p š Karlovica 2 km. Nm 587 in. Leži na prisojnem pobočju ob gozdni poti, 2 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarje. Dohod samo z vozom. Poljedelstvo, prašičereja, gozd. Obsega tudi zaselek Žganjarji. Črnec, 62-11-9-2-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o Vel. Lašče 6 km, du Ribnica 14 km, žel Velike Lašče 7kni ali Ortnek 6 km, pTt Ortnek 6 km, š žup Sv. Gregor 1.75 km. Nm 730 m. Leži na prisojnem griču ob gozdni poti, 1.75 km od obč. ceste pri Sv. Gregorju. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, gozd. Dednik, 48-7-4-3-0. Sr Kočevje 43 km, so zdr fin o Velike Lašče 14 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 15 km. žel Velike Lašče 15 km, p žup Rob 7 km. š Mohorje i km. Nm 780 m. Gručasta vas leži na planoti v »Rupah«, ob obč. poti, 7 km od ban. ceste Rašica—Rob. Zemlja slaba. Kmetijstvo, domača obrt, izdelovanje zobotrebcev, krošnjarjenje. Dolenje Kališče, 20-3-0-3-0. Sr Kočevje 40 km, so žand zdr lin o zup Velike Lašče 10.5 km, du Ribnica 32 km, žel Velike Lašče 11.5 km, p š Karlovica 4 km. Nm 740 m. Leži na sončnem sedlu nad Kolpo, 2 km od ban. ceste Vel. Lašče—Bloke. Dohod zelo težak, samo z vozom. Vodnjak, talna voda. Ugoden svet za smučanje. Borno kmetijstvo, tesanje tramov, izdelovanje zobotrebcev. Dolenje Podpoljane, 53-7-7-0-0. Sr Kočevje 28 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 10 km, žel Ortnek 1.5 km. Nm 570 m. Strnjena obcestna vas leži na vrlin hriba, 2 kmeta na vznožju (zaselek Močila) ob obč. poti, 1.5 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsemi vozili. Močni kmetje. Kmetijstvo, prevoz lesa. Dolenje Retje, 40-6-4-2-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o pTt š žuj) Velike Lašče 2 km, du Ribnica 13 km, žel Vel. Lašče 3 km. Nm 552 m. Leži na nizkem holmu, ca 100 m od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dostop z vsemi vozili. Na apnenčevih tleh še dosti rodovitne njive in senožeti. Kmetijstvo, obrt, izdelovanje zobotrebcev, gozd, večinoma bukev. Tu rojen Levstik France (1831—1887), pisatelj, kritik, pesnik. Na hiši vzidana spom. plošča. Ohranjen še Ili je v kozolec, pod katerim je Levstik oblikoval Krjiana. Dolšaki, 53-9-7-2-0. Sr Kočevje 38 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 6.5 km, du Ribnica 20 km, žel Velike Lašče 7.5 km. p š žup Rob 6.5 km. Nm 510 m. Gručasta vas leži v ravnini ob potoku Rašici, desno od ban. ceste Rašica—Rob. Svet deloma močviren, deloma ilovnat, še dosti rodoviten. Kmetijstvo, prevoz lesa iz Auerspergovih gozdov. Lastnega gozda malo. Dvorska vas, 198-39-29-9-1. Sr Kočevje 32 km, so žand zdr fin o ]>Tt žup Velike Lašče 5 km, du Ribnica 14 km. žel Velike Lašče 6 km, š v kraju, ust. 1930, 2 odd. Jav. knjiž., SKJ, PSVD, Gas. Nin 606 m. Strnjena obcestna vas leži na položnem pobočju ob obč. poti, od drž. ceste pri 1'rilesju 2.5 km, od ban. ceste pri Mali Slevici 1.5 km. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, dninarstvo. Studenec in kajinica. Podr. sv. Janeza Krstnika s pokopališčem. Finkovo, 13-2-1-1-1. Sr Kočevje 26 km, so žand zdr fin o š žuj) Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 10 km, žel pTt Ortnek 2 km. Nm 630 m. Majhen zaselek na pobočju 610 m visokega hriba jv. od Velikih Lašč. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, prevoz lesa. Gašpiiiovo, 22-4-3-1-0. Sr Kočevje 27 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 11 km, žel pTt Ortnek 3 km, š žup Sv. Gregor 1.5 km. Nin 718 m. Strnjeno zaselje leži na vrhu »Slemen«, na prisojnem kraju ob obč. poti, 1.5 km od Sv. Gregorja ali 3 km od drž. ceste pri Ortneku. Dohod samo z vozom. Studenec in kapnica. Izven vasi mlin in žaga. Kmetijstvo, gozd, obodarstvo. Gorenje Kališče, 33-6-0-6-0. Sr Kočevje 40 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 10 kni, du Ribnica 22 km, žel Velike Lašče 11 km, p š Karlovica 3.5 km. Nm 760 ni. Strnjene hiše leže v sedlu pod vrhom razglednega liriba. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, izdelovanje zobotrebcev, delo v gozdu. Gorenje Podpoljane, 35-5-5-0-0. Sr Kočevje 28 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 10 km, žel Ortnek 1.5 km. Nm 620 m. Gručasta vas leži na valovitem pobočju ob obč. poti, 1.5 km od drž. ceste pri Ortneku. Pod vasjo potok, ob njem mlin. Kapnica, za napajališče zajet studenec. Dostop samo z vozom. Poljedelstvo, prevoz lesa, obodarstvo. Gorenje Retje, 26-4-2-0-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2.2 km, du Ribnica 12 km, žel Vel. Lašče 3.2 km. Nm 565 m. Leži ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje na jutranjem soncu zaprti vzpetini. Kmetijstvo, gozd. Izseljevanje znatno. Gradež, 89-18-15-3-0. Sr Kočevje 39 km, so zdr fin o Velike Lašče 8.5 km, du Ribnica 21 km, žand Turjak 3.5 km, žel Vel. Lašče 9.5 km, p š žup Škocjan 1 km. Nm 615 m. Leži nad ban. cesto Turjak—Škocjan. Kmetijstvo. Izvoz bukovih drv v Ljubljano. Za smučanje zelo ugodne »Gradeške« senožeti. Studenec in kapnica. Gradišče, 66-13-8-5-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 7 km, du Ribnica 20 km, žand Turjak 7.5 km, žel Velike Lašče 8 km, j> š žup Rob 0.5 km. Nm 540 m. Raztresena vas leži v vznožju hriba ob malem potoku tik ban. ceste Rašica—Rob. Nad vasjo razvaline rimskega zidu. Kmetijstvo, izdelovanje zobotrebcev in suhe drobnarije. Grebenje, 20-4-4-0-0. Sr Kočevje 30 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 4 km, du Ribnica 15 km, žel Velike Lašče 5 km, p š žup Sv. Gregor 2.5 km. Nm 636 m. Raztresena vas sestoji iz dveh skupin hiš (ena »Jazbina« imenovana). Leži ob obč. poti 2 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarji. Mlin in žaga. Kmetijstvo in gozd. Grm, 17-2-2-0-0. Sr Kočevje 34 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2.2 km, du Ribnica 16 km, žel Velike Lašče 3.2 km. Nm 510m. Dve kmetiji na nizkem osamljenem griču, ob obč. poti, 1 km od drž. ceste pri Rašici. Hlebce, 30-4-3-1-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3 km, du Ribnica 16 km, žel Velike Lašče 4 km. Nm 545 m. Leži na položnem in prisojnem griču ob gozdni poti, 1 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, nabiranje gob in malin. Hrustovo, 42-6-3-3-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3 km, du Ribnica 16 km, žel Vel. Lašče 4 km. Nm 544 m. Leži na nizkem griču ob gozdni poti, 2 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, gozd. Jakičevo, 24-4-4-0-0. Sr Kočevje 34 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2 km, du Ribnica 16 km, žel Vel. Lašče 3 km. Nm 538 m. Leži na griču ob gozdni poti, 2 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Poljedelstvo, gozd. Javorje, 40-6-4-2-0. Sr Kočevje 36 km, so zdr fin o Velike Lašče 7 km, du Ribnica 20 km, žand pTt š Turjak 1 km, žel Velike Lašče 8 km, žup Škocijan 2 km. Nm 530 m. Leži na prisojni višini, 1 km od drž. ceste pri Turjaku. Dohod težaven, samo z vozom. Poljedelstvo, dnina. Junčje, 16-5-3-2-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 642 m. Leži na položni rebri, 2 km od obč. ceste Vel. Lašče—Sv. Gregor. Dohod z vozom in avtom. Kmetijstvo, nabiranje gob, les. Kaplanovo, 43-6-6-0-0. Sr Kočevje 39 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica i9km, žel Vel. Lašče 7.5 km, p š Karlovica 2.5 km. Nm 520m. Raztresene hiše na vznožju hriba Kališče (748 m) ob potoku Rašici in obč. cesti, 2 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod z vozom in avtom. V Rašici postrvi. Kmetijstvo, dninarstvo, nabiranje gob. Karlovica, 47-5-2-1-2. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 7 km, p š v kraju. Šola ust. 1923, 2 odd. Nm 514 m. Leži raztreseno v razdalji 1 km v dolini Rašice, ki se tu imenuje »Kolpa«, ob ban. cesti Velike Lašče—Lužarji. Kmetijstvo, izvoz lesa. Knej, 38-5-3-2-0. Sr Kočevje 35 km, so zdr fin žel o Velike Lašče 7 km, du Ribnica 21 km, žand Turjak 4 km, p š žup Rob 3 km. Nm 520 m. Leži raztreseno na podnožju hriba ob ban. cesti Rašica—Rob. Kmetijstvo, suha roba. Kot, 30-5-3-2-0. Sr Kočevje 34 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 4.5 km, du Ribnica 16 km, žel Velike Lašče 5.5 km, p š Karlovica 2 km. Nm 605 m. Leži raztreseno na linbu, 1 km od ban. ceste pri Mali Slevici. Dohod z vozom in osebnim avtom. Zajet studenec in kapnica. Kmetijstvo, obrt in gozd. Kotel, 22-3-2-1-0. Sr Kočevje 41 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 10 km, du Ribnica 23 km, žel Velike Lašče 11 km, p š Karlovica 4.5 km. Nm 780 m. Leži ob koncu ozke doline, poraščene z gozdovi, 2 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarji. Dohod saino z vozom. Kmetijstvo, izvoz lesa, nabiranje gozdnih sadežev. Krkovo, 23-4-3-1-0. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica 20 km, žel Vel. Lašče 7.5 km, p š Karlovica 1 km. Nm 575 m. Leži na jv. vznožju hriba Kališče (748 m) ob gozdni poti, 1 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarji. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, izvoz lesa, nabiranje gozdnih sadežev. Krnče, 24-3-3-0-0. Sr Kočevje 27 km, so žand zdr fin o Vel. Lašče 5.7 km, du Ribnica 12 km, žel Ortnek 4 km, p š žup Sv. Gregor 0.3 km. Nm 720 m. Leži na vzhodni strani Sv. Gregorja ob obč. poti. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, obodarstvo. Krvava peč, 146-25-16-9-0. Sr Kočevje 43 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 12 km, du Ribnica 25 km, žel Velike Lašče 13 km, p žup Rob 5 km, š v kraju, ust. 1896, 1 odd. Nm 806 m. Dolga obcestna vas leži v kraški suhi dolini, visoko nad de-brijo Iške. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, domača obrt, zlasti izdelovanje škafov. Za izletnike in smučarje zanimiv kraj na prehodu od Kureščka v Ižanski Vintgar in proti Rakitni. Podr. cerkev sv. Lenarta op., baje iz 1616, ima znamenit lesen poslikan strop iz 1667, restavrirali 1828. Leži vrh hriba; prazgodovinsko najdišče. Kukmaka, 17-4-3-1-0. Sr Kočevje 34 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2.5 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 3.5 km. Nm 490 m. Leži na položni rebri ob gozdni poti, 3 km od drž. ceste Ljubljana—Velike Lašče. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, gozd. Laporje, 57-12-8-4-0. Sr Kočevje 37 km, so zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 21 km, žand š p Turjak 1 km, žel Vel. Lašče 9 km, žup Škocijan 2 km. Nm 527 m. Leži na položni rebri ob gozdni poti blizu drž. ceste Ljubljana—Turjak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, delo v gozdu. Laze, 21-4-3-1-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Vel. Lašče 7 km, du Ribnica 20 km, žand Turjak 5 km, žel Velike Lašče 8 km, p š žup Rob 3 km. Nm 750 m. Leži na hribu med Robom in Turjakom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, suha roba. Levstiki, 24-4-3-1-1. Sr Kočevje 28 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 5 km, du Ribnica 13 km, žel pTt Ortnek 5 km, š žup Sv. Gregor 1 km. Nm 690 m. Leži na nizkem griču ob gozdni poti, 5 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, obodarstvo, jelov in bukov gozd. Logarji, 40-5-3-2-0. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 5 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 6 km. Nm ca 500 m. Leži ob vznožju gore Sv. Primoža (816 m). Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, gozd. Lužarji, 54-10-6-4-0. Sr Kočevje 43 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 12 km, du Ribnica 23 km, žel Velike Lasce 13 km, p š Karlovica 5.5 km. Nm 793 m. Leži na robu Bloške planote na vrhu 3 km dolgega klanca ob ban. cesti Vel. Lasce— Bloke. Redna avtobusna zveza Ljubljana—Vel. Lasce—Loz. Izhodišče smučarjev na Bloško planoto. Predzgodovmska naselbina. Podr. sv. Ožbalta s pokopališčem. Prvotna cerkev je stala že v 12. stol. in pripadala župniji sv. Petra v Ljubljani. Sedanjo stavbo so prezidali in povečali 1739. Ima 3 oltarje, stranska baročna, veliki iz 1910. Presbiterij ima obliko gotskega šestero-kotnika, je ostanek stare gotske cerkve. Mački, 46-7-5-2-0. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin o Velike Lašče 7 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 7 km, žel Velike Lašče 8 km, p š žup Rob 3 km. Nm 690 m. Leži na nizkem obronku ob obč. poti, 3 km od ban. ceste pri Robu. Kmetijstvo, gozdno delo. Male Lašče, 208-43-36-7-0. Sr Kočevje 33 km, so žand fin zdr o pTt š žup Velike Lašče 2 km, du Ribnica 15 km, zel Velike Lašče 3 km. Nm 520m. Leži na nizki vzpetini, 1 km od drž. ceste Ljubljana—Velike Lašče. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, obrt, krošnjarjenje. Podr. cerkev sv. Trojice. Kupola z laterno iz 1735. V njej 8 slik neznanega slikarja. 3 baročni oltarji. Mali Ločnik, 115-21-16-4-1. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 9 km, du Ribnica 23 km, žand pT Turjak 2 km, žel Velike Lašče 10 km, š žup Škocijan 2 km. Nm ca 600 m. Lezi pod vrhom Sv. Ahca (749 m) ob gozdni poti, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Turjak. Dohod samo z vozom. Poljedelstvo, dninarstvo. Mali Osolnik, 75-14-8-5-1. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 18 km, žand pT š Turjak 3 km, žel Velike Lašče 7 km, žup Škocijan 4 km. Nm 580 m. Leži na hribu ob gozdni poti, 3 km od drž. ceste pri Turjaku. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, gozdno delo, nabiranje sadežev. Mala Slevica, 144-28-17-9-2. Sr Kočevje 33 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3.5 km, du Ribnica 17 km, žel Vel. Lašče 4.5 km. Nm 584 m. Leži vrh nizkega griča nad ban. cesto Velike Lašče—Lužarji. Kmetijstvo, gozd, obrt. Dohod z vsemi vozili. Redna avtobusna zveza Ljubljana—Vel. Lašče—Bloke. Podr. cerkev sv. Jakoba, iz baročne dobe, danes predelana, le ravni strop še spominja na njeno starost. Na podbojih vrat vsekana letnica 1656, takrat je bila najbrž posvečena. Marinčki, 46-8-5-3-0. Sr Kočevje 38 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 20 km, žel Velike Lašče 9 km, p š žup Rob 4 km. Nm 500 m. Leži na vznožju hriba Sv. Primoža (816 m) ob gozdni poti, 4 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Marolče, 56-8-8-0-0. Sr Kočevje 28 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 5 km, du Ribnica 14 km, žel pTt Ortnek 5 km. š žup Sv. Gregor 1.5 km. Nm 670 ni. Leži na pobočju hriba, 5 km od drž. ceste Ljubljana—Velike Lašče. Kmetijstvo, domača obrt, delo v gozdu. Maršiči, 36-5-4-1-0. Sr Kočevje 27 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 10 km, žel pTt Ortnek 2 km, š žup Sv. Gregor 2.5 km. Nm 679 m. Leži na griču ob gozdni poti, 2 km od drž. ceste pri Ortneku. Kmetijstvo, delo v gozdu, domača obrt, nabiranje gozdnih sadežev. Doliod samo z vozom. Podr. cerkev sv. Urha, zgrajena okrog 1450. Znamenit križev pot iz 1802. Medvedjek, 42-6-5-1-0. Sr Kočevje 32 km, so žand zdr fin 0 pTt š žup Velike Lašče 2 km, du Ribnica 16 km, žel Velike Lašče 3 km. Nm ca 580 m. Leži nad obč. cesto Velike Lašče— Sv. Gregor ob gozdni poti. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev, gozd. v Mohorje, 33-5-3-2-0. Sr Kočevje 43 km, so zdr fin o Velike Lašče 10 km, du Ribnica 24 km, žand Turjak 7 km, žel Velike Lašče 11 km, p žup Rob 3 km, š v kraju, ust. 1922, 1 odd. Nm 827 m. Leži ob gozdni poti na hribu, 3 km od ban. ceste Rašica —Rob. Dohod samo z vozom. Poljedelstvo, suha roba, izdelovanje zobotrebcev, delo v gozdu, nabiranje gozdnih sadežev. ^ Naredi, 52-10-6-4-0. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin o Velike Lašče 11 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 10 km, žel Velike Lašče 12 km, p žup Rob 6 km, š Mohorje 1 km. Nm 790 m. Leži na planoti v Rutah, 6 kin od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, suha roba, nabiranje gozdnih sadežev. Novi pot, 29-7-2-4-1. Sr Kočevje 43 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 12 km, du Ribnica 26 km, žel Velike Lašče 13 km, p š Karlovica 6.5 km. Nm 800 m. Leži na hribu pod 870 m visoko Miklovo gorico, 3 km od ban. ceste Velike Lašče—Lu-žarji. Dohod samo z vozom. Lep razgled in priljubljen smučarski teren. Kmetijstvo, domača obrt, dninarstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Opalkovo, 54-8-3-5-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 590 m. Leži na nizkem griču, 3 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, delo v gozdu, nabiranje gozdnih sadežev. Osredek, 42-7-4-3-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 9 km, du Ribnica 23 km, žand Turjak 5 km, žel Velike Lašče 10 km, p š žup Rob 3 km. Nm 640 m. Leži na nizki vzpetini pod hribom Krušče (705 m), 3 km od ban. ceste Rašica— Rob. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo. Pečki, 38-7-5-2-0. Sr Kočevje 39 km, so zdr fin o Vel. Lašče 8 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 9 km, žel Velike Lašče 9 km, p š žup Rob 1 km. Nm 615 m. Raztresene hiše deloma na sončnem pobočju, deloma v dolini, 1 km od ban. ceste Rašica— Rob. Dohod samo z vozom. Teren ugoden za smučanje. Kmetijstvo, obodarstvo, delo v gozdu. Pitna voda studenčnica. Perovo, 30-4-4-0-0. Sr Kočevje 33 km, so žand zdr fin o Vel. Lašče 9 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 10 km ali Ortnek 8 km, p š žup Sv. Gregor 4 km. Nm 670 m. Leži na strmem hribu ob gozdni poti, 4km od ban. ceste Vel. Lašče—Lužarji. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, obodarstvo, izdelovanje škafov. Plosovo, 22-4-0-4-0. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 7 km, p š Karlovica 1 km. Nm 590 m. Leži ob gozdni poti, 1 km od ban. ceste Velike Lašče—Bloke. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, gozd. Podhojni hrib, 47-10-6-4-0. Sr Kočevje 39 km, so zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 9 km, žel Velike Lašče 9 km, p š žuj) Rob 1 km. Nin 570 m. Gručasta vas leži v kotlu senčne doline, 1 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod z vozom. Mlin in žaga. Kmetijstvo, prevoz lesa, izdelovanje zobotrebcev, suha drobnjarija. Podkogelj, 20-5-1-4-0. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica 19 km, žel Velike Lašče 7 km, p š Karlovica 1 km. Nm 555 m. Leži na vznožju hriba Kališče (747 m) ob obč. poti. Dohod z avtom in vozom. Kmetijstvo, prevoz lesa, domača obrt. Podkraj, 18-3-3-0-0. Sr Kočevje 31 km, so žand zdr fin o pTt žup Velike Lašče 3 km, du Ribnica 12 km, žel Velike Lašče 4 km, š Dvorska vas 1 km. Nm 610 m. Leži na nizkem griču, 1 km od obč. ceste Velike Lašče—Sv. Gregor. Dostop samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Podlog, 32-6-5-1-0. Sr Kočevje 35 km, so zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 18 km, žand Turjak 5 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 545 m. Leži na vznožju hriba ob ban. cesti Rašica—Rob. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, dninarstvo. Podsmreka, 22-3-3-0-0. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 550 m. Gručasto strnjene hiše na osamljenem hribčku, ki se dviga iznad doline Kolpe ob obč. poti. Studenec. Razmeroma močne kmetije preživlja poljedelstvo in gozd. Tu rojen Josi]) Stritar (1836—1923), prof. in pisatelj. Rojstne hiše ni več. Podstrmec, 43-11-4-6-1. Sr Kočevje 39 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 8 km, du Ribnica 21 km, žel Velike Lašče 9 km, p š Karlovica 3.5 km. Nm 559 m. Leži ob vznožju hriba ob ban. cesti Velike Lašče—Lužarji. Kmetijstvo, domača obrt, dninarstvo. Podulaka, 34-8-3-4-1. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3.5 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 4.5 km. Nm 580 m. Raztresene hiše na prisojnem svetu, 3.5 km od drž. ceste Ljubljana—Velike Lašče. Dohod samo z vozom. Kapnica in studenec. Kmetijstvo, izdelovanje zobotrebcev, delo v gozdu. Podžaga, 36-7-2-2-3. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6.5 km, du Ribnica 21 km, žel Velike Lašče 7.5 km, p š Karlovica 1 km. Nm 534 m. Raztresene hiše leže ob Kolpi na obeh straneh ban. ceste Velike Lašče—Lužarji. Avtobusna zveza Velike Lašče—Lož. Slabo rodovitna peščena zemlja preživlja le deloma ljudstvo, ki je večinoma zaposleno v Koslerjevih gozdovih. Doma izdelujejo suho drobnarijo, pletejo iz vrbja košare in koše. Pogled, 24-3-2-1-0. Sr Kočevje 40km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 9 km, du Ribnica 22 km, žel Velike Lašče 10 km, p š Karlovica 4 km. Nm 725 m. Leži ob zelo strmi gozdni poti, 4km od ban. ceste Vel. Lašče—Lužarji. Izredno ugoden teren za smučanje. Kmetijstvo, prevoz lesa, dninarstvo. Polzelo, 16-4-3-1-0. Sr Kočevje 37 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 6 km, du Ribnica 19 km, žel Velike Lašče 7 km, p š Karlovica t km. Nm 525 m. Leži na vznožju hriba blizu ban. ceste Vel. Lašče—Velika Slevica. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, domača obrt, dninarstvo. Poznikovo, 52-8-5-3-0. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o žup Velike Lašče 5.5 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 6.5 km, p š Karlovica 0.5 km. Nm 536 m. Leži raztreseno deloma na hribu, deloma na sončnem vznožju ob obč. poti, 0.5 km od ban. ceste Vel. Lašče—Lužarji. Dostop z vsemi vozili. V Kolpi mnogo rib. Kmetijstvo, dninarstvo, izdelovanje suhe drobnarije. Praproče, 95-16-10-5-1. Sr Kočevje 26 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 5 km, du Ribnica 8 km, žel pTt Ortnek 1.5 km, š žup Sv. Gregor 3 km. Nm 630 m. Leži na griču, 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, jirevoz lesa, obodarstvo. Prazniki, 28-5-4-1-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 10 km, du Ribnica 24kni, žand pT š Turjak 2 km, žel Vel. Lašče 11 km, žup Škocijan 5 km. Nm 556 m. Leži na pobočju, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Turjak. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, obrt. Prelesje, 67-15-4-11-0. Sr Kočevje 30 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3 km, du Ribnica 10 km, žel Velike Lašče 4 km. Nm 598 m. Leži deloma na hribu, deloma v dolini ob drž. cesti Ljubljana—Kočevje. Kmetijstvo, obrt, dninarstvo. Prhajevo, 29-3-3-0-0. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2 km, du Ribnica 17 km, žel Vel. Lašče 3 km. Nm 525 m. Leži na nizki vzpetini ob obč poti, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Vel. Lašče. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, obrt. Purkarče, 37-5-3-2-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 9.5 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 5 km, žel Velike Lašče 10.5 km, p š žup Rob 2.5 km. Nm 730 m. Deloma raztresene, deloma strnjene hiše leže na prisojnem kraju, 3.5 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod z vozom. Teren ugoden za smuko. Kmetijstvo, obodarstvo, prevoz tramov, desk in hlodov. Pusti hrib, 22-3-2-1-0. Sr Kočevje 26.5 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 10 km, žel pTt Ortnek 2 km, š žup Sv. Gregor 2 km. Nm 700 m. Leži na hribu, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Ortnek. Dohod saino z vozom. Kmetijstvo, prevoz lesa, obodarstvo. Pušče, 20-3-3-0-0. Sr Kočevje 34 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2 km, du Ribnica 14 km, žel Velike Lašče 3 kin. Nm 515 m. Leži na nizki vzpetini, 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, dninarstvo, obrt. Rašica, 220-34-20-11-3. Sr Kočevje 34 km, so zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 2.5 km, du Ribnica 17.5 km, žand Turjak 3 km, žel Velike Lašče 3.5 km. Nm 504 m. Gručasta vas leži deloma na položnem hribu, deloma ob vznožju poleg drž. ceste Ljubljana— Kočevje—Sušak. Važno prometno križišče: odcepijo se ban. ceste na Bloke in Rob, na Dobrepolje in Krko. Pod vasjo ponikalnica Rašica, ki stopi ob povodnji čez drž. cesto. Ob kamnitem mostu čez Rašico stoji Temkov mlin, rojstni dom Primoža Trubarja (1508—1586). Sredi vasi podr. cerkev sv. Jerneja s 3 lesenimi oltarji, zgrajena v začetku 17. stol. L. 1415. in 1528. so vas požgali Turki, tedaj zgorel tudi Trubarjev rojstni dom. Rašica pripravna za kopališče. Kmetijstvo, trgovina, obrt. Zelo podjetno prebivalstvo. Rigelj, 15-2-2-0-0. Sr Kočevje 26 km, so žand zdr fin o Vel. Lašče 6 km, du Ribnica 8 km, žel pTt Ortnek 1.5 km, š žup Sv. Gregor 2.5 km. Nm 650 m. Dve močni kmetiji na pobočju hriba, 1.5 km od drž. ceste Ljubljana—Ortnek. Rob. 112-25-16-6-3. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 7 km, du Ribnica 21 km, žand Turjak 6 km, žel Velike Lašče 8 km, p š žup v kraju, gola ust. 1869, 2 odd., Kat. prosv. d., Gas., PCD, DKfid. Nm 590 m. Leži ob ban. cesti na koncu doline, kjer se začenja hribovit svet. V bližini obsežni gozdni kompleksi. Velika žaga turjaške graščine. Kmetijstvo, izdelovanje suhe drobnarije in zobotrebcev. Župnija Rob (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 1553 duš. Sprva podružnica Škoci-jana, postala župnija 1876, cerkev zgrajena 1845. Rupe, 26-5-3-2-0. Sr Kočevje 42 km, so zdr fin o Velike Lašče 12.5 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 15.5 km, žel Vel. Lašče 13.5 km, p žup Rob 7.5 kin, š Mohorje 0.7 km. Nm 810 m. Gručasto strnjene hiše leže na visoki planoti v Rutah (odtod naziv Rutarji za prebivalstvo) ob zasebni poti grofa Auersperga, ki se odcepi od ban. ceste pri Robu. Dohod samo z vozom. Teren zelo ugoden za smučarje. Kmetijstvo, delo v Auerspergovili gozdovih, izdelovanje zobotrebcev. Sekirišče, 44-6-4-2-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 13.5 km, du Ribnica 2.3 km. žand Turjak 12 km, žel Vel. Lašče 14.5 km, p š žup Rob 3.5 km. Nm 560 m. Leži strnjeno na hribovitem sončnem obronku, 3.5 km od ban. ceste Rašica— Rob. Dohod z vozom in avtom. Studenec. Ugoden svet za smučanje. Kmetijstvo, obodarstvo. Selo, 132-17-8-8-1. Sr Kočevje 42 km, so zdr fin o Velike Lašče 13.5 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 15.5 km, žel Vel. Lašče 14.5 km, p žup Rob 6.5 km, š Mohorje 0.6 km. Nm 815 m. Leži raztreseno blizu roba Rutarske planote. Dohod in gospodarstvo kot Rupe. Sloka gora, 31-6-4-2-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 9.5 km, du Ribnica 23 km, žand pT š Turjak 3.5 km, žel Velike Lašče 10.5 km, žup Škocijan 2 km. Nm 635 m. Leži na sončni vzpetini, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Turjak—Stude-dec. Dolvod samo z vozom. Ugoden svet za smučanje. Kmetijstvo, izvoz bukovih drv, dninarstvo. Srnjak, 40-10-8-2-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 10 km, du Ribnica 23 kin, žand Turjak 6 km, žel Velike Lašče 11 km, p š žup Rob 4 km. Nin 670 m. Leži na odprti planoti ob obč. poti. Dohod samo z vozom. Kapnica, studenčki. Teren ugoden za smuko. Kmetijstvo, izdelovanje suhe drobnarije in zobotrebcev. Srobotnik, 56-5-4-1-0. Sr Kočevje 30 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 1.5 km, du Ribnica 12 km, žel Velike Lašče 2.5 km. Nm 536 m. Gručasto strnjene hiše leže na podnožju hriba Sv. Roka (619 m) z. od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod z vsakim vozilom. Ugoden svet za smučanje. Nad vasjo podr. cerkev sv. Roka. Zgradili so jo stiški menihi 1550 o priliki kuge. Prvotna cerkev večkrat prezidana, sedanjo obliko je dobila 1732 (latinski napis nad vhodom). 3 lepi baročni oltarji. Božjepotni shodi 6. nedeljo po binkoštih in na dan sv. Roka 16. avg. Pred cerkvijo stoji več košatih lip, pod katerimi je učil pisatelj Levstik svoje rojake zgodovine in narodnega gospodarstva. Kmetijstvo, izdelov. suhe drobnarije. Stope, 41-5-3-1-1. Sr Kočevje 36 km, so žand zdr fin o pTt š ž n p Velike Lašče 7 km, du Ribnica 18 km, žel Velike Lašče 8 km. Nin 535 m. Raztresene hiše leže deloma ob vznožju, deloma na pobočju hriba ob obč. poti, 1 km od ban. ceste Rašica —Rob. Dohod z vsemi vozili. Studenec, pod vasjo potok Kolpa z mlinom in žago. Kmetijstvo, dninarstvo. Štrlet je, 50-8-4-4-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 10 km, du Ribnica 23 km, žand Turjak 9.5 km, žel Velike Lašče 11 km, p š žup Rob 2 km. Nm 650 m. Raztresene hiše leže na podnožju Tolstega vrha (912 m), s katerim konča tu gozdnata planota Mačkovec. Dohod samo z vozom, 2 km od ban. ceste Rašica—Rob. Kapnica. Pičlo poljedelstvo, izdelovanje suhe drobnarije, prevoz graščinskega lesa, krošnjarjenje tudi izven države. Strmec, 34-5-4-1-0. Sr Kočevje 31 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3 km, du Ribnica 14 km, žel Velike Lašče 4 km. Nm 602 m. Leži na razglednem slemenu, 0.8 km od ban. ceste Vel. Lašče—Lužarji. Dohod peš, preko Srobotnika z vozom. Studenec. Kmetijstvo, obodarstvo, izdelov. zobotrebcev. Sv. Gregor, 82-16-14-2-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 12 km, žel Ortnek 4 km, p š žup v kraju, gola ust. 1859, 2 odd. Kat. prosv. d., PJS, Gas. Nm 736 m. Leži ob obč. poti med Velikolaško in Sodraško dolino. Dohod z vsemi vozili. Krasen razgled. Poleti privlačna točka za letoviščarje, pozimi za smučarje. Sprehodi k razvalinam ort-neškega gradu in k stari grajski cerkvi sv. Jurija, ki je do 1899 pripadala župniji Sv. Gregor. Ljudstvo se preživlja s kmetijstvom, obodarstvom, izdelovanjem škafov in suhe drobnarije. Jelovi in smrekovi gozdovi, domači kostanj. Župnija Sv. Gregor (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 892 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Gregorija Vel., p. Do 1662 pripadala župniji Dobrepolje, do 1788 vikariatu Velike Lašče, nato postala lokalija, 1876 župnija. Oltarna slika sv. Gregorija delo Langusa iz 1832. Cerkev zgrajena v renesančnem slogu. Orgle iz 1861. Kronika od 1886 dalje. V šolskem poslopju (na njem spom. plošča iz 1926) rojen 1865 dr. Janez Ev. Krek, ljudski voditelj in organizator. Škamevec, 34-6-3-2-1. Sr Kočevje 37 km, so zdr fin o Velike Lašče 9 km, du Ribnica 22 km, žand Turjak 6 km, žel Velike Lašče 10 km, p š žup Rob 3.5 km. Nm 690 m. Leži raztreseno na sončni strani pod Velikim Osolnikom, 3.5 km od ban. ceste Rašica—Rob. Studenec. Krasen razgled, ugoden svet za smuko. Kmetijstvo. Izdelovanje zobotrebcev. Škrlovica, 67-10-8-2-0. Sr Kočevje 32 km, so žand zdr fin o pTt Velike Lašče 4 km, du Ribnica 12 km, žel Velike Lašče 5 km, š Dvorska vas 0.5 km, žup Sv. Gregor 4 km. Nm 690 m. Leži vrh hriba ob obč. poti. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, izdelovanje škafov in čebric, obodarstvo. Ščurki, 25-3-3-0-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 10 km, du Ribnica 23 km, žand p š žup Turjak 3 km, žel Velike Lašče 11 km. Nm 320 m. Leže v dolini pod Turjakom ob obč. poti. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, izvoz drv v Ljubljano, izdelovanje zobotrebcev. Tomažini, 43-7-4-3-0. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 23 km, žand Turjak 8 km, žel Velike Lašče 9 km, p š žup Rob 2.5 km. Nm ca 500 m. Leže v dolini pod Šv. Primožem (816 m) ob obč. poti, ki se odcepi pri Gradišču od banovinske ceste Rašica—Rob. Kmetijstvo, izdelovanje lesenih igrač, delo v Auerspergovih gozdovih. Studenec-hudo-urnik. Turjak, trg, 185-46-20-20-6. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 6 km. du Ribnica 21 km, žel Velike Lašče 7 km, žand pT š žup v kraju. Šola ust. 1901, 1 odd. SKJ, Prosv. d., PJS, PSVD. Nm 524 m. Trg leži deloma ob drž. cesti Ljubljana —Kočevje, večidel pa nekoliko vstran nad gradom. Kraj nima trškega značaja, prebivalstvo je docela kmetijsko. Važno prometno križišče; od tu se odcepi ban. cesta proti Grosuplju m Zelimljam. Nastanek trga je v tesni zvezi s starodavnim turjaškim gradom. Grofje Turjačani — Auerspergi — imenovani po divjem volu, čigar glavo imajo v svojem grbu, so frankov-skega pokolenja. Priselili so se v 9. stol. ali pa kmalu po bitki na Leškem polju 955. Na obronku Ljubljanskega Barja so zgra- UlSUIllU Jt: ll^Ullfi. L/Htiumiajvi t,1"" "" "" J----Jo---- -- ■ razvalinah, 1190 ga je obnovil grof Adolf. V bojih z goriškimi Ortenburžani in patriarhom Volkinerjem oglejskim je bil iznova razdejan ali vsaj opustošen. Grof Otoman (1167—1215) ga je zopet pozidal. L. 1511. ga je porušil potres, nakar ga je 1520 grof Trojan (1475—1554) obnovil v obliki trikotnika, ki jo ima še danes. Na vsakem treh oglov je močan stolp. Stolp na pročelju nosi tura v reliefu; temu stolpu pravijo »Ochsenturm«. Jarka in nasipa ni več. S teritorialno posestjo Turjaških grofov je rastel tudi njih politični ugled, zlasti v turških vojskah. Pred imenom Herbarta (1528—1575) so Turki trepetali. Padel je v bitki pri Budačkem. Njegovo truplo je pokopano v Ljubljani, nagačena glava pa se hrani kot dragocena rodbinska relikvija v skrinjici iz cipresnega lesa na Turjaku. Grof Andrej je na god sv. Ahacija dne 22. junija 1593 porazil Turke pri Sisku. Hvaležen spomenik zmage je cerkev sv. Ahaca nad Turjakom (749 m). Sedanji lastnik gradu je grof Herbart, rojen 1912. Zanimivosti v gradu: Orjaška lipa pred vhodom v grad. Z železom obita vrata pri glavnem vhodu. Srednjeveška ječa v levem ogelnein stolpu. »Lutrova kapela«, prvotna grajska kapela, ki spominja po romanski apsidi, banjastem gotskem svodu in gotskih freskah na najstarejšo dobo gradu. V dobi reformacije so v njej propovedovali Jurij Dalmatin, Savinec Andrej, Folt Janez in drugi. Po ustnem izročilu so v dueli protestantskega preganjanja Dalmatina zazidali v luknjo nad vhodom, kjer je prevajal sv. pismo. Ko je bilo luteranstvo zatrto, so na zapadni strani dvorišča zgradili novo kapelo, sedanjo župno cerkev. Tako zvani »turški« ali »Hasanov plašč« po mnenju strokovnjakov ni v nikaki zvezi s pašo Hasanom in bitko pri Sisku; izvira iz dobe Marije Terezije. Grajski arhiv, staro orožje, v starinskem slogu opremljen salon in obednica, kjer vise velike umetniške slike prednikov. Župnija Turjak (dek. Ribnica, škofija ljublj.) ima 263 duš. Zupna cerkev, grajska kapela, Brezmadežnega spočetja D. M. Župnija je od 1. 1789. Na Turjaku je župnikoval pesnik Anton Medved (od 1908 do 1910). Ulaka, 52-9-6-3-0. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 4 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 5 km. Nm 620 m. Leži na hribu ob obč. poti, 4 km od drž. ceste Ljubljana—Vel. Lašče. Zelo ugoden svet za smučanje. Krasen razgled. Kmetijstvo, sadjereja, izdelovanje zobotrebcev. Uzmani, 40-10-6-4-0. Sr Kočevje 39 km, so zdr fin o Velike Lašče 12 km, du Ribnica 22 km. žand Turjak 13.5 km, žel Vel. Lašče 13 km, p žup Rob 6 km, š Mohorje 0.5 km. Nm 821 m. Raztresene hiše leže na slemenu ob obč. poti proti Mohorjem. Suša, celo kapnica včasih primanjkuje. Dohod samo z vozom. Pičlo poljedelstvo, dninarstvo, izdelovanje suhe drobnarije in zobotrebcev. Velika Slevica, 108-19-12-6-1. Sr Kočevje 33 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 3.5 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 4.5 km. Nm 646 m. Sklenjena vas leži na sončnem pobočju, 0.8 km od ban. ceste Velike Lašče—Lužarji. Dohod z vozom in avtom. Vodovod, ki ob suši usahne, tedaj porabljajo potok pod vasjo. Lep razgled. Podr. cerkev Marijinega Oznanjenja. V 13. stol. so stiški menihi tu postavili pristavo, imenovano Zillovez. V pristavi bivala 2 redovnika. Sprva so imeli najbrž samo kapelo, pozneje zgradili cerkev. Trubar pripoveduje v svoji Postilli, da so nameravali »štifterji« pri tej cerkvi zgraditi samostan, zidavo pa so preprečile razne nezgode. Kdaj je bila zidana sedanja cerkev, zgrajena v pravokotniku (3 baročni oltarji), ni znano. Valvasor trdi, da so jo pred nekaj leti zgradili. Na v. strani pri stranskih vratih je prag, kjer se pozna vtisnjeno kopito turškega konja (prim. Stritarjevo pesem Turki na Slevici). Kmetijstvo, gozd, izdelovanje bariglic za vinogradnike, zobotrebci, obodarstvo. Velike Lašče, trg, 535-103-50-20-33. Sr Kočevje 31 km, so žand zdr fin o pTt š žiip v kraju, du Ribnica 15 km, žel v kraju 1 km. Šola ust. 1759, 10 odd. Trg. obrt. nad. šola, Pletarski tečaj, SKJ, PCMD, RK, PRK, PJS, PCD, Gas., Prosv. d., Strel, druž., razne zadruge, Skupno združenje obrtnikov. Vodovod in elektrarna. Nm 541 m. Velike Lašče, od 1913 trg, leže na prijaznem holmu sredi kraške kotline, obrobljene z nizkimi griči, ki jih pokrivajo smrekovi in bukovi gozdi. Skozi trg pelje drž. cesta Ljubljana—Kočevje—Sušak, od nje se odcepi ban. cesta na Bloke—Lož—Rakek. Dnevno avtobusni promet Ljubljana—Velike Lašče—Lož (v sezoni dvakrat ali trikrat dnevno) in Ljubljana—Sušak (v sezoni enkrat dnevno). Zemljo sestavlja apnenec, deloma tudi železovec. Pravih kmetov je v trgu razmeroma malo, večino tvorijo uradniške družine, gostilničarji, trgovci in obrtniki. Šest sejmov na leto. Lašče se omenjajo prvikrat 1156 kot last višnjegorskega plemiča Dietricha, ki jih je tedaj izročil oglejskemu patriarhu, ta pa stiškim menihom. L. 1230. se omenjajo 3 redovniki kot dušni pastirji. Prvotna naselbina je stala niže na polju, še danes Sela imenovanem. Vsled pogostih turških napadov pa so najbrž po 1471 ustanovili vas in cerkev na sedanjem višjem kraju. V dobi reformacije so menihi zapustili kraj, zadnjo posest je stiški samostan prodal ortne-škemu graščaku baronu Lichtenbergu. Župnija Vel. Lašče (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 3050 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Marijinega Rojstva, deloma v renesanskem, deloma v romanskem slogu, ima 3 ladje in 3 oltarje. Sedanja veličastna stavba je bila dograjena 1858, zvonika iz 1877. Slike iz 1863 so delo J. Wolfa, ki mu je pomagal slikar Jernej Grošelj. Sprva so bile Lašče podrejene dobrepoljski župniji, od 1657 je bival tu stalni kaplan, od 1662 stalni vikar. Vikariat je obsegal sedanjo velikolaško in gregorsko župnijo, ki se je ločila 1787 kot samostojen vikariat. Od 1862 so Lašče župnija. Pred cerkvijo stoji kamenit Levstikov spomenik (iz 1889) s plaketo, ki jo je za stoletnico pisateljevega rojstva izdelal kipar Peruzzi. V Vel. Laščah rojena: Pavčič Josip (r. 1870), skladatelj; Pucelj Ivan (r. 1877), bivši minister in senator. Veliki Ločnik, 49-10-7-3-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin o Velike Lašče 10.5 km, du Ribnica 24 km, žand pT Turjak 5 km, žel Velike Lašče^ 11.5 km, š žup Škocijan 4 km. Nm 615 m. Strnjene hiše leže na s. pobočju Sv. Ahca (750 m), 2 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Dohod samo z vozom. Ugoden svet za smučanje. Kapnica. Kmetijstvo, izvoz bukovih drv, izdelovanje zobotrebcev. Veliki Osolnik, 156-33-20-11-2. Sr Kočevje 36 km, so zdr fin o Vel. Lašče 6 km, du Ribnica 18 km, žand Tur jak 5 km, žel Velike Lašče 7 km, p š žup Rob 2.5 km. Nm 721 m. Deloma strnjene, deloma raztresene hiše leže na razglednem hribu, 2.5 km od ban. ceste Rašica—Rob. Dohod samo z vozom. Kapnica in studenec, ki ob suši usahne. Ugoden teren za smučanje. Kmetijstvo, izdelovanje suhe drobnarije. Vintarji, 31-4-4-0-0. Sr Kočevje 35 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 8 km, du Ribnica 17 km, žel Velike Lašče 9 km, p š Karlovica 3 km, žup Sv. Gregor 5 km. Nm 700 m. Leži na razgledni planoti v 2 skupinah, ena Puhovo imenovana, 3 km od ban. ceste Vel. Lašče—Lužarji. Zajet studenec in kapnica. Zelo ugoden teren za smučanje. Kmetijstvo, gozd, obodarstvo. Vrh, 57-12-3-9-0. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin o Velike Lašče 14 km, du Ribnica 24 km, žand Turjak 10.5 km, žel Vel. Lašče 15 km, p žup Rob 6 km, š Mohorje 0.5 km. Nm 821 m. Raztresene hiše na slemenu ob obč. poti proti Mohorjem. Dohod samo z vozom. Dninarstvo v graščinskih gozdovih, izdelovanje suhe robe in zobotrebcev. Zadniki, 49-10-8-2-0. Sr Kočevje 32 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 6 km, du Ribnica 14 km, žel pTt Ortnek 7 km, š žup Sv. Gregor 2.5 km. Nm 730 m. Gručasto razvrščene hiše leže deloma na pobočju, deloma na slemenu, 2.5 km od obč. ceste pri Sv. Gregorju. Zraven spada zaselek Avžlje. Studenec, lep razgled, ugoden teren za smučanje. Kmetijstvo, sadje, suha roba, obodarstvo. Zlati rep, 26-4-3-1-0. Sr Kočevje 29 km, so žand zdr fin o Velike Lašče 4 km, du Ribnica i2km, žel Velike Lašče ali Ortnek 3 km, pTt Ortnek 3 km, š Dvorska vas 1.5 km, žup Sv. Gregor 3.5 km. Nm 683 m. Gručasto sklenjene hiše leže na strmem pobočju ob občinski poti, 1.5 km od državne ceste pri Podpoljanah. Dohod samo z vozom. Kmetijstvo, živinoreja, obodarstvo. Zgonče, 18-3-2-0-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin o Velike Lašče 11 km, du Ribnica 25 km, žand Turjak 10.5 km, žel Vel. Lašče 12 km, p š žup Rob 5 km. Nm 760 m. Gručasto razvrščene hiše leže na vz. pobočju Sv. Primoža ob obč. poti, ki se pri Logarjih odcepi od obč. poti. Kapnica. Kmetijstvo, izvoz bukovih drv, izdelovanje suhe drobnarije. Razgleden kraj. Ugodni smuški tereni. Žaga, 23-4-1-3-0. Sr Kočevje 39 km, so žand zdr fin o pTt š žup Velike Lašče 8 km, du Ribnica 20 km, žel Velike Lašče 9 km. Nm 540 m. V dolini Kolpe raztresene hiše leže ob obeh straneh ban. ceste Vel. Lašče—Lužar ji. Žaga in mlin. Pičlo kmetijstvo, dninarstvo, gozdni delavci, zlasti tesači. Občina Videm-Dobrepolje Preb. 4240, hiš 840, posest. 426, koč. 392, najem. 22. Površina 9800.92 ha: njiv in vrtov 1290.85, trav. in paš. 5289.57, gozdov 2990.28, sadovnjakov 45.94, ostalo 184.28. Občina obsega dve izraziti kraški kotlini, večjo Dobrepoljsko na s. in kot njeno nadaljevanje proti j. manjšo Struško, obe nanizani v tektonski smeri Dinarskega gorstva od sz. proti jv. Dno pokriva razmeroma rodovitna rjava rdeča prst, učinek prepe-revanja apneniških tal. Pobočja obmejnih vrhov so poraščena z gozdovi, v katerih prevladujejo listovci, oklepajo pa jo Vi-demski hrib (620 m), Kamen vrh (786 m). Grmada (887 m). Pe-telinjek (871 m), Tolsti vrh (891 m), Kurji grič (897 m) in Tiso-vec (739 m). Vsa Dobrepoljsko-struška dolina nima nobene tekoče vode. Le potok Rašica teče nekaj časa po dobrepoljskem svetu in se v Ponikvah v velikem požiralniku izgublja v zemljo. Ob daljšem deževju se Rašica razlije po polju in teče proti Vidmu in Strugam. Ob takih prilikah bruhajo vodo, ki se prav tako razlije po okoliških njivah, tudi Podpeška, Podgorska in Kompoljska jama. Katastrofalne poplave so zadele vso dolino v sept. 1933, ko so bile Struge 14 dni pod vodo. Podnebje razmeroma ugodno. Poletja vroča in bolj suha, zime mrzle in snežene. Dežuje ponajveč spomladi in jeseni, v poznem poletju nastopi rada suša. Vasi so tesno sklenjene obcestne, ponekod z značilnimi lokvami v sredini. Hiše večinoma zidane in zelo snažne. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in dohodki iz gozda. Izvozi se do 100 vagonov krompirja in obilo fižola. Velika prodaja bukovih drv, jelovih desk in stavbnega lesa, ki se večinoma izvaža v Italijo. Hvalevredna izraba gozdnih sadežev: jagod, gob, malin in ižic. Pozimi se v veliki množini izdelujejo zobotrebci. Skromni in družabni ljudje, ki kažejo veliko vnemo za prosveto in gospodarsko izobrazbo. Promet pospešuje železnica Ljubljana—Kočevje in ban. ceste Rašica— Videm—Struge, Videm—Zdenska vas—Kočevje—Krka, Videm —Zdenska vas—Kopanj—Grosuplje. Bruhanja vas, 175-34-18-15-1. Sr Kočevje 42 km, so zdr fin Vel. Lašče 11 km, du Ribnica 24 km, žand Podgorica 1 km, žel Dobrepolje 2.5 km, o pTt š žup Videm—Dobrepolje 1 km. Nm 431 m. Strnjena obcestna vas s tipično lokvo v sredini leži v ravnini ob obč. cesti, 0.5 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsemi vozili. Zemlja ilovnata in še dosti rodovitna, dobri travniki in precej bukovega gozda. Kmetijstvo, prodaja drv, goveda in prašičev, izdelovanje zobotrebcev. Cesta, 318-70-35-33-2. Sr Kočevje 39 km, so zdr fin Velike Lašče 9 km, du Ribnica 22 km, žand Podgorica 2.5 km, žel Dobrepolje 0.5 km, o pTt š žup Videm 2 km. Nm 450 m. Vas, sestavljena iz dveh skupin hiš, leži na s. robu Dobrepoljskega polja ob obč. cesti, 0.5 km od ban. ceste Velike Lašče—Dobrepolje. Dohod z vsemi vozili. Gospodarske razmere kakor v Bruhanji vasi. Nekaj obrtnikov. Tu rojen Jernej Pečnik (1861—1914), starinosiovec in dr. Prelesnik Matija (1872— 1905), duhovnik in pisatelj. Cetež, 81-12-5-7-0. Sr Kočevje 48 km, so du zdr fin Ribnica 7 km, žand Podgorica 6 km, žel Dobrepolje 8 km, o 7 km, p š žup Struge 3 km. Nm 435 m. Razložena vas se razprostira deloma v ravnini, deloma na hribu ob obč. cesti proti Tisovcu tik nad ban. cesto Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Primanjkljaj poljedelstva krijeta živinoreja in gozd, ki daje drva, železniške pragove, gobe in maline. Izseljevanje znatno. Iločevje, 118-24-17-7-0. Sr Kočevje 46 km, so zdr fin Vel. Lašče 18 kin, du Ribnica 31 km, žand Podgorica 8 km, žel Dobrepolje 8 km, o žup Videm 8 km, p š Krka 4 km. Gas. Nm 475 m. Leži v hribovitem svetu ob ban. cesti 2. reda Dobrepolje —Krka. Dohod z vsakim vozilom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, nabiranjem jagod, gob in malin. Izseljevanje na tuje in v domača mesta. Podr. cerkev sv. Jožefa, zgrajena v 17. stol. v kužni dobi, ko sta se kot zaščitnika zoper kugo posebno častila sv. Jožef in sv. Rok. Kip sv. Jožefa delo kiparja Pengova. Ilova gora, 108-20-12-8-0. Sr Kočevje 45 km, so zdr fin Velike Lašče 16 km, du Ribnica 29 km, žand Podgorica 9 km, žel Dobrepolje 7 km, o pTt š žup Videm—Dobrepolje 8 km. Nm ca 500 m. Leži v hribovitem svetu med povirjem Krke in Radenske doline ob obč. cesti. 4 km od ban. ceste Dobrepolje— Grosuplje. Sestavljajo jo Mala in Vel. Ilova gora (538 m). Dohod z vozom. Gospodarske razmere kakor v Hočevju. Kolenča vas, 78-12-9-3-0. Sr Kočevje 49 km, so du zdr fin Ribnica 6.5 km, žand Podgorica 11 km, žel Dobrepolje 13 km, o 12 km, p š žup Struge 0.5 km. Nm 425 m. Leži v ravnini, 200 m od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo in mizarska obrt. Gozd daje mnogo drv za izvoz. Tu rojen Hočevar Jernej (1814—1889), 16 let struški župan in neumoren dobrotvorec Struške doline (zasluge za zgraditev šole 1872). Kompolje, 514-118-54-61-3. Sr Kočevje 44 km, žand Podgorica 4 km, so zdr fin Velike Lašče 14 km, du Ribnica 27 km, žel Dobrepolje 6 km, o pTt š žup Videm—Dobrepol je 5 km. Gas. Nm 432 m. Leži na jz. koncu- Dobrepolja na odrastkih Grmade (887 m) ob ban. cesti Dobrepolje—Struge. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, nabiranjem zdravilnih rož, jagod, gob in malin ter napravljanjem bukovih drv. Trgovina, gostilna s prenočiščem. V bližini znamenita kapniška jama »Okroglica«, z močnim studencem, ki je menda v podzemski zvezi s Tržiščico pri Zlebiču; ob daljši suši hodijo sem po vodo celo iz Suhe Krajine. Podr. cerkev sv. Vida se omenja že 1526. L. 1877. je pogorela vsa vas s cerkvijo. Novo cerkev pozidali z gradivom opuščene topilnice železa v Ponikvah. Ob Valvasorjevem času je stala v vasi še druga cerkev, posvečena sv. Trojici, ki je danes ni več. Tu rojen 1880 Hren Anton, pisatelj in nar. obrambni organizator. Lipa, 80-16-9-6-1. Sr Kočevje 49.5 km, so du zdr fin Ribnica 9 km, žand Podgorica 11 km, žel Dobrepolje 13 km, o 12 km, p š žup Struge 0.5 km. Pev. d. Nm 421 in. Leži ob ban. cesti Dobrepolje—Struge in se; preživlja s kmetijstvom in delom v gozdu. Gost. in prenočišče. Mala vas, 198-38-22-14-2. Sr Kočevje 41 km, so zdr fin Vel. Lašče 11 km, du Ribnica 24 km, žand Podgorica 1 km, žel Dobrepolje 2.5 km, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 1 km. Nm 448m. Leži v ravnini 1 km sv. od Vidma in ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, nabiranje zdravilnih zelišč, jagod, gob, malin in izdelovanje zobotrebcev. Lesna trgovina. Paka, 40-7-5-2-0. Sr Kočevje 50 km, so du zdr fin Ribnica 9 km, žel Dobrepolje 13 km, žand Podgorica 10 km, o II km, p š žup Struge 0.5 km. Nm 421 m. Leži ob robu Dobrepoljske doline ob ban. cesti Dobrepolje—Struge. Gospodarske razmere kakor v Lipi. Podgora, 210-38-24-14-0. Sr Kočevje 43 km, so zdr fin Vel. Lašče 12 km, du Ribnica 25 km, žand Podgorica 3.5 km. žel Dobrepol je 6 km, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 4.5. Nm 428 m. Leži v ravnini na vznožju Grmade (887 m), 1 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor v Mali vasi. V bližini podzemeljska jama »Puliavka«, ki bruha ob povodnji velike množine vode. — Podr. cerkev sv. Nikolaja se omenja že 1526. Podgorica, 180-34-16-16-2. Sr Kočevje 40.5 km, so zdr fin Velike Lašče 10.5 km, du Ribnica 28.5 km, žand v kraju, žel Dobrepolje 1.5 km, o pTt š žup Videm—Dobrepolje 0.5 km. Nm 446 m. Leži ob obč. cesti Videm—Zagorica, 0.5 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Lesna industrija. Gostilna s prenočiščem. Tu rojen 1862 Jaklič Franc (»Podgoričan«), nadučitelj, pisatelj in drž. in dež. poslanec. Podtabor, 200-39-10-27-2. Sr Kočevje 51 km, so du zdr fin Ribnica 8.5 km, žand Podgorica 10 km, žel Dobrepolje 13 km, 0 11 km, p š žup Struge 1 km. Nm 419 m. Leži na valovitem kraškem svetu na podnožju Male gore (939 m) ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in zaposlitvijo pri parni žagi. — Vas in najbrž tudi župna cerkev je zgrajena iz zidovja gradu (tabora?), ki je nekoč stal nad vasjo v obrambo pred turškimi vpadi. Gradu Valvasor sicer več ne omenja, vendar pa so še danes vidne razvaline, pod katerimi je studenec s pitno vodo. Tik za gradom pelje prelaz čez Malo goro v Ribnico. Podpeč, 151-33-18-15-0. Sr Kočevje 41.5 km, so zdr fin Vel. Lašče 12 km, du Ribnica 25 km, žand Podgorica 1 km, žel Dobrepolje 3 km, o pTt š žup Videm—Dobrepolje 2 km. Nm 466 m. Leži ob vznožju Kamen vrha (786 m), ob obč. cesti 1 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Poljedelstvo, prevoz bukovih drv, nabiranje malin, jagod in gob. Prodajajo krompir in prašiče. Nekaj obrtnikov. Iz sloveče »Podpeške jame« prihaja ob povodnji voda, ki zalije vas in okoliško polje. Ker presahne le ob izredni suši, jo uporabljajo kot pitno vodo. V jamo teko vode iz Velikolaške kotline in odtekajo pod zemljo proti Krki, kar je potrdilo barvanje vode v letih 1912 in 1934. Zoološki institut ljublj. univerze ima v njej laboratorij. Notranjščina s premerom 18 m ima mnogo lepih kapnikov. V vodi je človeška ribica. Pred jamo je stal v srednjem veku grad »Dobrepoljskih gospodov«, ki pa je bil ob Valvasorjevem času že razvalina. Temeljno zidovje je še vidno. Podr. cerkev sv. Martina se omenja že 1526. L. 1904. je pogorela z vasjo vred. Oltarji so delo podobarja Fr. Jonteza iz Velikih Lašč. Ponikve, 325-70-38-29-3. Sr Kočevje 34 km, so zdr fin Vel. Lašče 5 km, du Ribnica 17 km, žand Podgorica 6 km, žel Dobrepolje 3 km, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 5 km. Gas. Združenje krojačev in krojačic za Ribnico in Vel. Lašče v Ponikvah. Nm 460 m. Deloma strnjena, deloma raztresena vas leži ob ban. cesti Rašica—Dobrepolje, 2 km od drž. ceste Ljubljana—Kočevje. Kmetijstvo, izvoz bukovih drv ter prodaja gozdnih sadežev. Obrtniki, mlini, gostilna. Zavod sv. Terezike, otvor jen 1934 na mestu poslopij nekdanje žel. industrije; na mirnem kraju sredi gozdov. Obsega: 1. Zavetišče in okrevališče. Ima 2 oddelka, domačega duhovnika, zdravnika. Vodijo ga sestre sv. Križa. 2. Zdravstveni dom z oddelki: posvetovalnica za matere, dečji dispanzer, šolska poliklinika, protituber-kulozni dispanzer, brezplačno zdravljenje rcvežev. 3. Javno ljudsko kopališče s hladno in toplo vodo. 4. Gospodinjska šola s trimesečnimi tečaji za kmetska dekleta. 5. Mali lokalni muzej. 6. Knjižnica. Poleg zavoda lepo urejen park. Okolica polna naravnih in zgodovinskih zanimivosti: Zupanova jama in dobrepoljske jame, vrh Sv. Alica, Turjaški grad, rojstni kraj Trubarjev Rašica, rojstni kraj Stritarjev Podsmreka in Levstikov Spodnje Retje, Lašče z Levstikovim spomenikom, razvaline starega Čušperka in Ortneka. Ponikalnica Rašica tvori pri Novem mlinu južno od vasi 10 m visok slap, potem izgine pod zemljo in se zopet prikaže kot Račna v Račni. Okoli glavnega ponora še več jam. Znameniti kapniški jami »Skedence« nad vasjo. Podr. sv. Florijana iz 1731 (njena prednica pogorela 1637). ima 3 zelo lepo izrezljane baročne oltarje. Zunaj prizidek kapele sv. Florijana, ker ob shodih ljudje niso mogli v cerkev in se je vršila služba božja tu zunaj. Tu rojen 1883 Skulj Karol, duhovnik, bivši nar. posl. in zaslužen gosp. organizator. Potiskavec, 88-13-10-3-0. Sr Kočevje 48.5 km, so du zdr fin Ribnica 7 km, žand Podgorica 11 km, žel Dobrepolje 13 km, o 12 km, p š žup Struge 1.5 km. Nm 420in. Leži na podnožju Kožarjevega hriba (562 m) ob ban. cesti Dobrepolje—Struge. Kmetijstvo, prodaja drv in prašičev. Izseljevanje obilno. Nad vasjo »Potiskavška jama« z zlatimi ribicami, ki jih ima tudi ljubljanski muzej. Tu rojen Meglen Janez (1862-1931), čebelarski strokovnjak in gospodarski organizator. Predstruge, 68-13-10-3-0. Sr Kočevje 38 km, so zdr fin Vel. Lašče 8 km, du Ribnica 21 km, žand Podgorica 3 km, žel Dobrepolje v kraju, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 2 kin. Nm 450 m. Leži strnjeno ob žel. postaji Dobrepolje. Kmetijstvo, nabiranje gob, jagod, malin, izvoz bukovih drv. Lesna trgovina, tvornica apna, gostilna s prenočiščem. Pricerkev (Pri cerkvi), 109-24-8-15-1. Sr Kočevje 50 km, so du zdr fin Ribnica 7 km, žand Podgorica 11 km, žel Dobrepolje 13 km, o 12 km, p š žup v kraju. Šola ustanovljena 1873, 2 odd. Katoliško prosvetno društvo, SKJ PRK, DKfid, Gas. Nm 421 m. Središče župnije in bivše občine Struge. Struge se imenuje ves najjužnejši del Dobrepoljsko-struškega polja z vasmi Četež, Kolenča vas, Lipa, Podtabor, Potiskavec, Pricerkev, Rapljevo, Tisovec, Tržič. Naselbina Pricerkev leži na zadnjih odrastkih Suhe Krajine ob ban. cesti Dobrepolje— Struge. Zemlja ilovnata in slabo rodovitna, prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, obrtjo in nabiranjem gozdnih sadežev. Izvažajo se bukova drva. Izseljevanje veliko. Gostilna, trgovina. Struge se omenjajo že 1229, ko so stiški menihi izse-kavali gozdove in naseljevali kmete. L. 1251. je vrnil vojvoda Urli Španhajmski brižinskim škofom Struge, ki jih je bil njegov oče Bernard nasilno vzel. Župnija Struge (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 1028 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Avguština ima 3 oltarje. Do 1762 je bila podr. dobrepoljske župnije in je imela za patrona sv. Janeza apostola. Po tem letu je opravljal tu duh. službo subsidiarij iz Ribnice. Od 1771 so Struge samostojen vikariat, od 1772 župnija. V cerkvenem zidu nad stopnicami na kor vzidana plošča iz 1850 z napisom v spomin matere takratnega župnika Dobravca Petra (1846—1858), nečakinje pesnika Prešerna. Kronika od 1771 dalje. Rapljevo, 140-32-15-16-1. Sr Kočevje 52.5km, žand Podgorica 11 km, žel Dobrepolje 14 km, so du zdr fin Ribnica 6.5 km, o 12 km, p š žup Struge 2 km. Nm 425 m. Leži v ozki kraški dolini na robu Struške kotline, 2 km od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vozom in avtom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, delom v gozdu, prevozom hlodov (žel. pragov) in drv. Trgovina. V Črnem vrhu (625 m) nad vasjo parna žaga, ki je od 1902—1930 zaposlovala vso vas. Poleti 1934 je pogorela. Poleg žage vila. Tisovec, 100-15-13-2-0. Sr Kočevje 51 km, so du zdr fin Ribnica 12 km, žand Podgorica 7 km, žel Dobrepolje 9 km, o 8 km, p š žup Struge 4 km. Nm 568 m. Leži že v t. zv. Suhi Krajini, strnjeno ob obč. cesti, 5 km od ban. ceste Dobrepolje— Struge. Dohod samo z vozom. Kraška tla. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Izseljevanje znatno. — Podr. cerkev sv. Petra. Kapnica po načrtu Higijenskega zavoda v Ljubljani. 100 m nad vasjo podzemska jama, 3 km sv. razvaline korinj-skega gradu. Tržič, 72-14-5-5-4. Sr Kočevje 49.5 km, so du zdr fin Ribnica 7 km, žel Dobrepolje 13 km, žand Podgorica 11 km, o 12 km, p š žup Struge v kraju. Nm 420 m. Leži v ravnini ob obč. cesti, 200 m od ban. ceste Dobrepolje—Struge. Dohod z vsakim vozilom. Gospodarske razmere kakor Pri cerkvi. Gostilna. Videm, 226-43-21-22-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin Vel. Lašče 10 km, du Ribnica 23 km, žand Podgorica 1 km, žel. Dobrepolje 2 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1793, 10 odd. SKJ, JS, PJS, PRK, PSVD, Kat. prosv. d., Gas., Strel, druž., Glasb, d., Dobrodelno d., Kat. društv. dom, D. bojevnikov. Nm 445 m. Leži sredi Dobrepoljske kotline, razširjen na obeh straneh ban. ceste. Središče Dobrepoljske kotline in kot tak izrazit tip krčmarsko-trgovsko-obrtniške vasi. Kmetijstvo, trgovina in obrt. Gostilne s prenočišči. Župnija Dobrepolje (dek. Ribnica, škof. ljublj.) ima 3350 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa, prvotno podr. Št. Vida pri Stični, je 1260 postala župnija, ki je obsegala tudi sedanje župnije Sv. Gregor, Struge in Vel. Lašče. Sedanja cerkev zidana 1844. Ob Valvasorjevem času je bilo v stari cerkvi 5 oltarjev: sv. Križa, sv. Štefana, Matere božje, sv. Rešnjega Telesa in sv. Andreja. Z oltarjem sv. Andreja je bil po Valvasorju združen beneficij, ki ga je ustanovil Andrej pl. Lambergar, graščak na Bregu pri Ribnici. Kristus na križu delo Langusovo, Mati božja sv. rožnega venca Št. Šubičevo, veliki oltar Zajčev. Dva kamnita stranska oltarja sta še iz stare cerkve, oltar sv. Terezike D. J., delo prof. Fr. Kralja, iz 1933. Slednji je postavil tudi spomenik padlim vojakom pred cerkvijo in kipe v kapeli sv. Cirila in Metoda pri župni cerkvi. Vodice, 20-4-4-0-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin Vel. Lašče 8 km, du Ribnica 21 km, žand Podgorica 7 km, žel Dobrepolje 4 km, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 6 km. Nm ca 580 m. Vas, nekdanja graščinska pristava, ima malo polja. Prebivalci goje govedo in prašiče in imajo lepe gozdove (jagode, gobe). Pozimi izdelujejo razne lesene predmete. V bližini razvaline starega čušperškega gradu (667 m), ki so ga postavili Ortenburžani. Stolp dograjen okrog 1160, drugo v 1160—1190. Razrušili so ga dobrepoljski kmetje 1573. Zagorica, 350-66-28-38-0. Sr Kočevje 42 km, so zdr fin Vel. Lašče 12 km, du Ribnica 25 km, žand Podgorica 1 km, žel Dobrepolje 4 km, o pTt š žup Videm—Dobrepolje 2 km. Gas. Nm ca 435 m. Leži pod hribom Javhe ob občinski cesti, 2 km od banovinske ceste Dobrepolje—Struge in je dostopna vsem občilom. Peščeno ilovnata zemlja rodi srednje, primanjkljaj krije živinoreja, prašičereja, gozd, nabiranje gozdnih sadežev ter izdelovanje zobotrebcev. Tu rojeni: Kralj Anton (1878), zadrugar in zadružni pisatelj ter brata Kralj Franc (1895) in Kralj Tone (1900), slikarja in kiparja. Zdenska vas, 291-51-20-31-0. Sr Kočevje 40 km, so zdr fin Vel. Lašče 10 km, du Ribnica 23 km, žand Podgorica 2 km, žel Dobrepolje 2 km, o pTt š žup Videm-Dobrepolje 2 km. Gas. Nm 454 m. Obcestna vas. Leži na zložnih obronkih Planine (511 m). Kraj se omenja že 1256, ko ga grof Herman Orten-burški proda stiškemu samostanu. Poljedelstvo, živinoreja, prodaja bukovih drv, jelovega lesa in nabiranje gozd. sadežev. Trgovina, obrtniki, gostilne s tujskimi sobami. — Vas je doživela požar 1865 in 1902. Podr. cerkev sv. Antona Pad. na Zdenski rebri nad vasjo, zgrajena ob Valvasorjevem času. Strop slikal Štefan Šubic. Nekdaj sloveča božja pot. Pred cerkvijo prostrana romarska hiša (nova po požaru 1869). Štirikrat v letu zelo obiskovani živinski sejmi. V bližini cerkve podzemeljska jama s kapniki, podobna jama tudi v Zdenskih lazih (v turških časih skrivališče). Srez Kranj Splošen pregled Kranjski srez je bil do nedavna s 1099 km2 površine najobsežnejši na Gorenjskem. Odkar pa se je odcepila 1936 dotedanja sreska izpostava v Skofji Loki kot samostojen srez, mu je preostalo le še 599 km2. To ozemlje je dobra pokrajinska enota v osrčju Gorenjske ravni. Periferno ležečo oporo ima v savski soteski od Smlednika do izliva Lipnice, pravo središče v ravnini na levem bregu Save, gorsko zaledje pa v z. delu Savinjskih Alp in osrednjih Karavank. Na desno stran Save sega srez le v toliko kot njeno neposredno rečno območje, sorško porečje pa ima po naravi in zgodovini lasten razvoj, kar je dobilo izraza tudi v upravni osamosvojitvi Škofje Loke. Nasprotno pa svet na levem savskem bregu, kamor prihajajo ločeni močni pritoki, nujno teži k sreskemu središču. Sreska meja se zato ravna j)0 levih pritokih Save, zlasti Tržiške Bistrice in Kokre, osrednjega in drugega, najdaljšega vodnega toka. Po gorskih grebenih od Zelenice (1704 m) preko Košute (Vel. vrh 2088 m, Košutnikov turen 2134 m), Plešivca (1800 m) in jezerskih vrhov (Pečovnik 1640 m, Virnikov Grin-tovec 1654 m, Jezerski vrh 1216 m, Goli vrh 1787 m) do Grin-tovčeve skupine predstavlja sreska meja hkrati državno in razvodnico med Savo in Dravo. Na vzhodni strani se drži razvodne črte j>roti Kamniški Bistrici le v gorah (od Rink 2429 m, Skute 2532 m, preko Grintovca 2558 m — najvišje točke v srezu — do Krvavca 1853 m), prekorači nato gornji tek Pešate in Brnika (Cerkljanske Reke), v ravnini pa se pomakne tik do izvirov Gamel|ščice. Sorskega polja pripada srezu toliko, kolikor obsega njegov naklon k Savi, nato pa se meja dvigne na razvodnico proti Selški Sori (Špičasti hrib 835 m, Bezovniški vrh 941 m), tako da zajame še vso Nemiljščico. Z. meja se mota od Ljubenščice na gornjo Peračico, odtod pa se spet vrne v razvodni črtr preko Dobrče (1634 m), Srednjega vrha (1411 m) in Begunjščice (2063 m) na izhodišče. Gorski svet ni tako enoten, kakor ga razodevajo zunanje oblike. Karavanškemu vencu z oblastimi pobočji in dolgimi ostrimi grebeni se v Grintovčevi skupini Savinjskih Alp pridružujejo razorane apniške gmote, ki oblikujejo tostran Kokre trikrako Storžičevo skupino, najbolj vidno predstavnico alpskega sveta v srezu; na s. se Storžič razrašča v Javornik (1716 m) in Stegovnik (1691 m), na v. v Zaplato (1854 m) in Javorjev vrh (1485 m), na z. preko Zaloške planine pa v Tolsti vrh (1715 m), v Kriško goro (1587 m) in obmejno Dobrčo. Jz. gričevje spada že v predgorje Julijskih Alp. Tudi ravan, ki ji pripada druga polovica sreza, ni razvita enakomerno. Večji del v. od Kranja je dosti enotna ploskev, visoka 350—420 m, le slabo nagnjena k vodnim tokovom. Manjši del z. od Kranja je razbit po vodovju v dolge, različno visoke proge, ki od povprečne višine preko 400 m prehajajo komaj vidno v gričevju podobne dobrave in vznožna brda. Edino v tem okolišu se je dobro razvilo nadzemno vodovje, ki se v dobravah le izjemoma izgublja v apnenem produ. Kokra in Tržiška Bistrica, ki imata velik zbiralni kotel, postajata v gornjem toku ob nalivih močno nevarni, v dolenjem delu pa sta si izkopali globoki soteski sredi ravni. V. od Kranja so nasprotno nadzemni vodni tokovi prava izjema, pronicanje vodovja in globoke rečne tesni pa pravilo. Največja ponikalnica je tod Šenčurski potok, ki se poizgubi v pesku, kakor hitro zapusti nepropustna tla v podgorju. Pešata in Brnik ohranita nadzemni tek le s tem, da tečeta v podgorski smeri. Tostran Kokre ravninski prebivalci uporabljajo predvsem talno vodo. V geološkem pogledu se s. del sreza razteza v znatnem delu po paleocoiku Karavank in sicer od Jezerskega do Begunjščice. Na j. sega paleocoik do Sv. Katarine pri Tržiču in do Starca v Kokrski dolini. Najstarejše tvorbe so tu silurski skriljavci in devonski apnenci. Razširjajo se od Jezerskega do Stegovnika. S. od silursko-devonskega pasu leži širok pas karbonskega skriljavca in apnenca, ki se nadaljuje na z. do meje sreza pri Begunjščici. Obrobljajo ga in mestoma prekrivajo permski peščenjak in apnenci, te prekrivajo pa zopet triadni sloji. Naravno vrsto usedlin so porušili podolžni prelomi, ob katerih se je pogorje stopnjema pogrezalo proti Gorenjski kotlini. Permski apnenec je zlasti v Kokrski dolini zelo razširjen ter ga moremo opazovati od Jezerskega do Starca na j.; le med Zavratnikom in Cundrom jih pokrivajo 1 km na široko triadni werfenski skriljavci. Poslednji se razširjajo od Kokre do Sv. Katarine pri Tržiču, ustvarjajo rodovitna in studencev bogata tla. Formacija školjčnega apnenca je tu razvita kot glinasti skriljavec in peščenjak. Vsi j. predeli, kakor Storžič, Kriška gora in Dobrča, so iz zgornjetriadnega diploporskega dolomita. Ob Kokrski dolini in v njeni bližini je prodrl v gornji triadi kremenov keratofir (splošno imenovan porfir) na površino, tako pri Kokri, pri Jezerskem, s. od Storžiča ob istoimenskem potoku in v. od Kriške gore pri Tržiču. Ob koroški meji so najvišji triadni sloji iz dachsteinskega apnenca, deloma so ohranjeni še jurski apnenci kakor tudi na Begunjščici. Na Sv. Joštu so zastopane triadne plasti zlasti po školjčnem apnencu in dolomitu, deloma glinastem skriljavcu. Nižje gričevje med Tržiško Bistrico in Kokro je ostanek terciarnih miocenskih usedlin: laporja, peščenjaka in konglomerata. Vso drugo ravnino pokrivata ledeniški prod in konglomerat. Vanj so si Sava, Bistrica in Kokra vrezale številne izrazite terase. V terciarnih miocenskih usedlinah se nahaja na več mestih vulkanski andezitski groh. Zeleni kamen rabijo pogosto za stopnice, tlak in za okvirje pri oknih in durih. V karbonskih plasteh Begunjščice so pred nekaj desetletji kopali železno rudo (sferosiderit), v jurskih (lias) plasteh pa manganovo rudo. V dolini Sv'. Ane je cvetelo rudarstvo (živo srebro). V Kokrski dolini se nahaja v veliki množini porfir, ki bo imel še važno vlogo pri gradnji cest. Podnebje v kranjskem srezu kaže legi primerno povprečno stanje Ljubljanske kotline; naravni obod gričev in gora se uveljavlja v toliko, da zapira dostop ljubljanski megli (te ima srez za 2/s manj), dovoljuje pa večje kroženje zraka. Sicer je tu za spoznanje hladneje, vendar pa mnogo bolj sončno, jasni dnevi se v Kranju že podvoje. Januarska toplina znaša še 2.5° C, julijska samo 19° C, letna 8.6° C, dočim se letno kolebanje zniža že na 21.5° C. Zmrzuje povprečno 78 dni v letu, dočim je vročih dni (105) manj kot v Ljubljani (113). Množina letne padavine se dvigne v Kranju že na 1484 mm, vsa ravan se drži iste mere, vendar je ima nekaj več na z. in s. kakor na nasprotni strani. Podgorsko gričevje beleži nad 1600 mm, najvišji vrhovi, zlasti j. vetrovom izpostavljena pobočja tudi nad 2000 m, celo 2200 mm (v črti Ljubelj—Storžič— Grintovec). Izjemno ugodne podnebne razmere uživajo podgorski kraji, ki leže nad ravnino, nad območjem megle in so hkrati zavarovani proti severnim vetrovom, zlasti od Preddvora do Golnika, pa tudi pod Dobrčo in v Podbrezju. Prva dva prištevamo med najbolj zdrave slovenske kraje; toplote imata že sicer za celo stopinjo na leto manj kot Kranj, zato pa posebno ugodne vetrovne razmere. Podobno velja za povsem planinsko pokrajino Jezersko, kjer je ozračje še bolj izčiščeno, višinsko sonce izrazitejše, čeprav ima kraj le 5.3° C letne temperature. Razvrstitev padavin kaže glavni maksimum jeseni, stranski, ki redko prevladuje, pa spomladi. Najmanj dežja ima poletje, suša pa ograža le izjemoma prodnata polja v ravnini. Zgodnji pomladni povrat mraza je sicer močan do —9° C, vendar posetvam malokdaj resno škoduje. Ravninski del sreza in gričevje je večinoma kulturen svet. Med njive in travnike so jjosejani gozdiči, kjer so borovcu primešani hrast, breza, obe lipi (Tilia cordata in platyphyllos). jesen, ob vodah jelša, vrba in topol. V gorskem svetu so razmere enake kot v kamniškem srezu. Večina pobočij Karavank je poraščenih z mešanim gozdom, v katerem tu prevladuje smreka, tam bukev. Kjer človek ne posega vmes, je še lep mešan pragozd, drugod pa ga izpodriva kultura enovitega drevja. Gozdni pas završuje macesen. Planine in pašniki so tudi tu nastali deloma v gozdnem pasu po iztrebljenju, samo nekaj je pravih planin. V florističnem oziru so posebno zanimivi kraji: Jezersko, Zelenica in Begunjščica. Jezerska dolina slovi po svojih prelepih travnikih, ki so polni cvetja. Med travami (dišeča boljka, lisičji rep, grebenika, pasja trava, smiljica (Koeleria montana) cveto spomladi v silnih množinah visoki jegliči (Primula elatior), poleti ivanjščice in vmes kumin, ripeče zlatice in škrobotci, arnika, volovec (Bupthalmum salicifolium), hru-mica (Helianthemum obscurum), gorske kresnice (Chrysan-themum montanum), razne bolj ali manj temnomodre zvončnice (Campanula) in repušči (Phyteuma). — Zelenica in Begunjščica pa nudita skoraj vse alpsko rastje na razmeroma majhnem prostoru v bujni slikovitosti. Bolj redke so med njimi: črnobina žrelovka (Tozzia alpina), bradata zvončnica (Campanula barbata), rogata vijolica (Viola cornuta), Seguie-rova zlatica (Ranunculus Seguierrii), kobuljnici Molospermum cicutarium, Pleurospermum austriacum, ušivec Pedicularis Hac-quetii. Poleg teh alpskih rasteta na Begunjščici noriška detelja (Trifolium noricum) in brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis) kot zastopnika ilirsko-panonske flore. Ušivec raste tudi na Storžiču, kjer se nahaja še mleč Leontodom crispus. V Ko-krsko dolino sega ta flora s črnobino Scrophularia vernalis; sorodna Sc. canina z Ljubelja in gliva Polyporus arcularis s Senturške gore pripadata sredozemski flori. Na šenturški gori je župnik Simon Robič nabral mnogo gliv, od katerih nekatere še niso bile opisane: rod Stictopha-cidium, vrsta Diaporthe microcarpa, Cenangium carpini, Ran-nularia montana in Sphaerella Deschmanni iz Zaloga pri Cerkljah. Poleg teh gliv je našel Robič v jarku Doblica nov mah, nazvan Trochobryum carniolicum. Po svoji legi in živalstvu pripada večina ozemlja triglavski pokrajini. Lovišča nudijo: jelene, srne, gamse, zajce, divje peteline, ruševce, gozdne jerebe, fazane, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, jazbece, lisice, kune, ujede, vrane in srake. V loviščih barona Borna nad Tržičem žive tudi kozorogi (Capra bex) poleg številnih jelenov. — Sava je dobra postrvja voda, v kateri živita lipan (Thymallus thy-mallus) in potočna postrv. Izvrstne in izrazito jiostrvje vode so njeni pritoki Tržiška Bistrica, Kokra in zlasti Lipnica. V Tržiški Bistrici in Savi pri Kranju uspeva šarenka (Trutta iridea). — Strupene kače so modrasi, ki jih je bilo 1. 1912. v Karavankah vlovljenih 219; dalje navadni gad (116 vlovljenih) in črni gad (Vipera berus var. prester). Poleg teh je bilo ujetih še 7 bosanskih gadov (V. b. var. bosniensis). Edino iz Potoč pri Preddvoru je znan polžek Paladilhiopsis robičiana Cless., ki je domnevno ostanek izpred ledene dobe: Vitrella gracilis var. robičiana in Sadleriana robičiana Cless. sta tudi odtod. Vse je našel Robič in so po njem imenovani. V Cerkljah je nekajkrati gnezdil ležetrudnik (Caprimulgus europaeus), ki se sicer drži na severu; v Kokrski dolini pri Kranju gnezdi grlica (Turtur). Zanimivosti visokogorske favne so iste kot v kamniškem srezu. Za selitev se na Savi pogosteje pomudijo morski slapnik (Urinator lumme), rjava čaplja (Ardea purpurea) v okolici Cerkelj, dalje veliki roparski galeb (Stercorarius skua), sokol selec (Falco peregrinus) in brinovka (Turdus pilaris). Iz Tularske jame pri Kranju je znana vrsta iz rodu Trechus (Anophthalmus miklitzi ssp. staudacheri). Kot vsa Gorenjska, ima tudi kranjski srez zelo malo najdb iz predzgodovinske in rimske dobe. Gotovo je j)a vodila tu skozi važna predzgodovinska in nato rimska ljubeljska cesta Emona (Ljubljana)—Santicum (Kranj)—Tržič—Ljubelj— Virunum na Gosposvetskem polju. Sledovi te ceste so še vidni in o njej priča rimski napisni kamen, vzidan v cerkev sv. Lenarta pod Ljubeljem na s. strani. Staro pot je ohranila trgovina tudi v srednjem veku. Koroški vojvode so imeli na Ljubelju svojo carinarnico; vetrinjski samostan pa cerkev sv. Lenarta in več posestev, ki mu jih je 1239 podaril oglejski patrijarh s pogojem, da ustanovi hospital, v katerem naj vzdržuje duhovnika in več hlapcev za zaščito potnikov in trgovcev in vzdrževanje ceste. Koroški vojvoda Bernhard je 1253 }>o-daril istemu samostanu gozd in cerkvico sv. Marije Magdalene na Malem Ljubelju. Ko je 1330 vojvoda Henrik pomnožil to ustanovo z novimi zemljišči, je gostinjec dobil stalnega duhovnika in potrebno prenočišče. V 16. stol. je bila ljubeljska pot izročena v oskrbo deželnim stanovom — koroškim in kranjskim. L. 1560—1575. so zgradili novo ljubeljsko cesto s 150 m dolgim predorom na vrhu in jo pozneje večkrat popravljali in razširjevali. Cesar Karel VI. jo je dal 1724—1728 spet preurediti. Rušeči se predor so tedaj podrli, klanec znižali in postavili v spomin na otvoritev dve kameniti piramidi z latinskim napisom. L. 1820. so cesto zopet restavrirali in pozneje večkrat popravljali. Važna prometna pot je vodila v srednjem in novem veku tudi iz Kranja po dolini Kokre, čez Jezersko na Koroško. Železniška proga Ljubljana—Kranj—Jesenice— Trbiž je bila otvorjena 1870, tržiška 1908. V politično upravnem oziru je kranjski srez zibelka pozneje formirane dežele Kranjske. Kranjska marka ali Krajina ob zgornji Savi se javlja že v prvih stoletjih slovenske naselitve in že tedaj je bil Kranj njeno središče. Po tem mestu je morda dobila svoje ime. Mejni grofje Kranjske Krajine so že v 10. in 11. stol. navadno rezidirali v Kranju, v sedanji Ogrinčevi hiši št. 2 ali se pa pogosto mudili v mestu. Šele v 13. stol. je prevzela vodilno vlogo Ljubljana, ki je postala glavno mesto vojvodine Kranjske (1364). Prve dušnopastirske postaje so bile v Šmartinu pri Kranju, Kranju, Preddvoru, Cerkljah, Naklem, Šenčurju, Kovorju in Tržiču. Iz teh prafara so se pozneje izločile skoro vse današnje župnije v srezu; le nekaj župnij ima svoje matere-župnije v sosednjih srezih. V cerkvenem oziru je srez prvotno pripadal oglejskim patriarhom in gorenjskemu arhidiakonatu. L. 1461. je cesar Friderik III. inkorporiral tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji župnije Šmartin, Naklo in Smlednik (skupno z Vodicami), 1507 ji je pa cesar Maksimilijan podredil še pred-dvorsko in kranjsko prafaro. Ostale župnije so ostale v rokah oglejskih patriarhov do 1751; nato so do 1887 pripadle goriški nadškofiji, končno pa ljubljanskim škofom. L. 1931. je bilo v srezu 39.224 prebivalcev, 1. 1921. pa 29.996. Prirastek znaša torej skoraj 31%, kar je nenavadno mnogo. Ni pa to naravni jirirastek domačega prebivalstva, namreč se je mnogo ljudi sem priselilo od drugod, zlasti iz območja škofjeloškega sreza, pa tudi iz drugih delov države, kar izpričuje več stotin drugovercev in pripadnikov neslovenskih narodnosti. Okraj je od 1884 do 1921 napredoval le za 1309 ljudi ali 4.56°/o. Na 1 km2 živi povprečno po državni statistiki 65 naseljencev, vendar so ti zelo neenakomerno razporejeni. Tej gostoti so blizu le ravninske kmetske občine, ki imajo gostoto blizu 70, z delavci poseljeni okoliš Tržiča sprejema že 191, okolica Kranja celo 224 ljudi na km2; nasprotno izkazuje povpreček vseh gorskih občin le še gostoto 20 ljudi. Podeželske vaške občine komaj vzdržujejo svojo gostoto, v gorah že močno nazadujejo, vse v korist obeh mest (z okolico), ki sta svoje prebivalstvo v 50 letih podvojili. — Po ravnini, zlasti j. in v. od Kranja prevladujejo velike in srednje sklenjene načrtno zgrajene vasi v vrsti; ob Savi in deloma na Šenčurskem polju so razširjene dolge jirogaste naselbine tkzv. gozdnih vasi, nastalih v krčevinah. V nižjem gričevju so se kmetije strnile v majhne, na Cerkljanskem polju v velike in urejene gruče. Novodobne naprave so talni načrt v prometnih krajih, močno zabrisale. Gospodarski temelj prebivalstva je še vedno kmetijstvo, ki neguje v ravnini predvsem polja, v goratih krajih pa bolj živino in gozd. Poleg tega išče kmet stranskih dohodkov, da si olajša preživi janje. Njegov položaj je najbolj znosen tam, kjer dobro vnovči svoje glavne in stranske pridelke, v bližini industrijskih in prometnih središč. Ker ta niso nikjer težko dostopna in so povsod vsaj deloma med kmete pomešani delavci, se srez more gospodarsko sam vzdrževati. Posestva so pretežno srednja, bliže mest razdrobljena, po manj donosni zemlji tudi velika; 24 posestev obsega nad 200 ha, od teh 4 nad 1000 ha (eno tudi nad 2000, eno celo nad 4000 ha), v teh je večinoma gozd in planina. Po sreski statistiki je zemlja razdeljena: povsem nerodovitne površine (skalovje, stavbišča i. p.) je 4206 ha ali 7°/o, gozda 33.227 ali 55.41%, ostale kulturne zemlje pa 22.542 ha ali 37.59%. — Med obdelano zemljo je travnikov (6160 ha) in pašnikov skupaj 12.107 ha ali 53.7%, njiv in vrtov (teh le 106 ha) 9609 ha ali 42.62%, sadovnjakov 822 ha ali 3.66%, zaraslega močvirja 4 ha ali 0.02%. Zadnje postavke prevladujejo v ravnini, dočim imajo v goratem svetu premoč travniki in pašniki, ki so drugod jako šibki. Glede poljskih pridelkov so na razpolago le skupni podatki za p i'votn i okraj skupno s Škofjo Loko. Produkcija kaže za banovino nadpovprečne uspehe na ha zlasti pri pšenici (9.5 q), ječmenu (9.3 q), rži (10.2 cj) in krompirju (64.2 q), povpreček dosega še pri prosu (10.1 q na 1 ha). Povprečno so pridelali od 1931 do 1934: pšenice 33.489 q, rži 17.689 q, ječmena 13.834 q, koruze 4673 q, prosa 7395 q, fižola 1635 q, krompirja 148.752 q, zelja 14.772 q, hmelja 32 q. Za prodajo izven sreza je preostajalo predvsem zadnjih pridelkov, dočim je bilo treba žito (moko) dokupovati. Za sadjarstvo so res ugodni samo posamezni z. kraji v podgorju, mnogo manj v ravnini. Vseh sadnih dreves so našteli 1934 le 270.000; od teh je bila dobra tretjina jablan, hrušk 37.000, orehov in češenj po 13.000, ostala drevesa so slabo zastopana. Na prisojnih pobočjih je imel gospodarski pomen še kostanj. Dosti napredna in smotreno urejena je v srezu živinoreja, ki se še vedno izpopolnjuje v reji pasem in v izrabi prireje. Splošno je vpeljano pincgavsko govedo, izboljšana reja prašičev (yorkshirska) in ovac, posebno pa je organizirana prodaja mleka in mlečnih izdelkov. Po številu je padla drobnica, kjer goje jezersko pasmo, napredovalo pa je število perutnine in svinj. L. 1934. je bilo skupno v kranjskem in škofjeloškem srezu goveje živine 23.655, konj 3461, svinj 9835, ovac 1577, perutnine 48.547, panjev čebel pa 4344. Gozd ima skoraj izključno (nad 99%) visoko drevje, kjer imajo veliko premoč jelova drevesa, v gorah znana radi izvrstne kvalitete. Poleg smreke in mecesna goje umetno tudi javor. Zavzema na z. in s. zemljo, ki je za druge kulture neporabna, v ravnini tudi drugo, vendar je tu gozd že toliko iztrebljen, da komaj še ščiti poljsko zemljo in daje za dom drva in nastilj. Po veliki večini je v lasti poedincev, le nekaj ga je tudi v lasti družabnikov in solastnikov, državna in samoupravna gozdna posest je komaj zastopana, prav malo več je cerkvene. Glavne dohodke daje gozd zlasti v Karavankah. Nekdaj mnogo močneje rudarstvo je danes omejeno na pridobivanje apna in cestnega drobirja. Ob Nemiljščici so neizrabljeni topli vrelci, na Jezerskem izviri 30%> kisle vode. V zadnjem desetletju hitro narašča gospodarska moč industrije, ki se opira zvečine na izrabo vodnih sil in začetke iz prejšnje dobe. V veliko oporo ji je tudi elektrifikacija, ki je izvedena v celem okraju. Najobsežnejša je danes bombažna tekstilna stroka, kjer je prevzel vodstvo Kranj, »slovenski Manchester«, čejirav je v Tržiču starejša in dobro vpeljana. Pridružujejo se ji druge vrste oblačilne industrije, zlasti usnjarstvo, kjer prednjači Tržič (»Peko«, »Runa«) v zvezi s široko okolico, izdelovanje perila in gumijastih predmetov (Kranj), pletilstvo, trikotaža. S tem v zvezi je deloma domača in poklicna obrt, ki izdeluje na roke in stroje pletenine, volnene predmete, copate itd. (predvsem v Naklu in okolici). Stražišče s stroji nadaljuje nekdanjo domačo obrt sitarstva in žimarstva. Druga močna panoga se udejstvuje v obdelavi in predelavi lesa (deske, zaboji, lepenka, pohištvo). Industrijska in obrtna delavnost te vrste sega najdlje v gorske doline obeli glavnih savskih pritokov, največ žag stoji ob Kokri. Tržič je ohranil sicer propadlo kovinsko industrijo (izdeluje predvsem poljsko orodje). V Britofii je tovarna firneža in lakov. Industrializirano je tudi opekarstvo, ki je razširjeno na sz., enako mnogo obrtnih podjetij. V predelavi kmetijskih proizvodov se odlikujejo mlekarne pod vodstvom Združenih gorenjskih mlekarn v Naklu, največjega zadružnega podjetja te vrste na Slovenskem.. Kranj ima pomembno mesto v trgovini. Ima največ gro-sistov na Gorenjskem; vodi kupčijo z živino, živili in manufakturo (tu nudi nižje cene nego Ljubljana), po obsegu najmočnejša pa je lesna trgovina. Velike trgovine so razmeščene tudi po deželi (za vino, živino in les). V izvoz gredo izven sreza les, živina in živinorejski pridelki, krompir, fižol, prvo vrednost pa predstavljajo tekstilni izdelki. Prometno središče ima srez v Kranju, kjer se odcepi od gorenjske železnice lokalna tržiška proga. Vzporedno z železnico drži državna cesta, ki jo podpira dokaj gosto omrežje banovinskih in občinskih cestnih dovozov iz vseh večjih krajev, povezanih med seboj in deloma tudi z Ljubljano z avtobusnimi progami. — Obisk tujcev je stalen, čeprav ne najmočnejši na Gorenjskem, vendar še narašča. Dotok je najmočnejši skozi Kranj, vendar imajo stalnih gostov več v podgorju in planinah. Gostinske naprave so na splošno na primerni višini, enako gorska zaznamovana pota in planinske postojanke, kopališke naprave, gozdna sprehodila pota in smuški tereni. Kot letovišča so na glasu kraji ob Tržiški Bistrici in Kokri, mestoma tudi ob Savi in Cerkljanski Reki. Kot zdravilišče je urejen Golnik, kot planinsko okrevališče Jezersko in razni planinski domovi (Kofce, Krvavec itd.). Občina Besnica Preb. 1122, hiš 221, posest. 65, koč. 143, najem. 11. Površina 3637 ha: njiv in vrtov 306, trav. in paš. 604, sadovnjakov 24, gozdov 2618, ostalo 85. Občina Sv. Jošt, preurejena na s. 1934, vključuje pod novim imenom Besnica predgorsko hribovje med Savo in razvodnimi slemeni proti Selški dolini in Sorškemu polju, tja do Jelovice in sreske meje nad Nemiljščico. Ozemlje se na splošno znižuje v širokih stopnjevinah v smeri vodovja, ki ga zbirata Besnica in Nemiljščica. Poseljeni so le najvišji nivoji (820—850 m) in široke brdarske planjave nad Savo (400—500 m), glavna osojna površina (okr. 700 m, planota Rovnik 702 m) je pa pokrita z močnim jelovim in mešanim gozdom, nekaj selišč imata še tesni dolinici Nemiljščice in Besnice s Smetincem. Vodovje žene večje število žag in mlinov. Poljedelstvo ima na razpolago srednje rodovitna tla, ki ne donašajo povsod niti ajde niti koruze, splošno pa največ krompirja in sočivja. Več kot prodajo, morajo živeža doku-povati. Število živine narašča, izboljšuje se tudi pasma (pinc-gavska) in prodaja mleka. Le počasi se izboljšuje sadjarstvo. Gozd je močan, vendar v najboljših parcelah poleg kmetske še v tuji lasti, zlasti Kranjčanov. Za prodajo daje hlode, deske, trame, drva, oglje in mnogo sadežev. Lovišče je zelo bogato. Prometni razvoj podpira gorenjska železnica in nova ban. cesta Kranj—Besnica, ki ima podaljšek po vsem dnu Nemiljščice. Pogreša pa cestne zveze do Podnarta. Gorska pota so zaznamovana od postaj na Selško dolino in Sorško polje. Krasna razgledišča, slap Šum ob spodnji Nemiljščici. Lepi izleti, smuški svet. Za Sv. Joštom je »Zdravilni studenec«, nad Šumom pa tople »Rimske toplice«, zdaj pomešane z mrzlo vodo. Jamnik, 108-17-3-12-2. Sr zdr Kranj 16 km, so du Škofja Loka 22 km, žand fin Železniki 8 km, žel Podnart 5 km, o 10 km, pTt žup Selca nad Šk. L. 6 km, š Podblica 4 km. Nm ca 834 m, vas 872 m. Zavzema jioševno jiolico na v. strani visoke planote Jelovice z dolgim, ravnim pomolom v Golem brdu. Vas si je izbrala zavetno lego na jz. in se strnila v gosto gručo okrog obč. ceste (5—6 km od ban. iz Krope v Podnart). Ime po opuščenih jamah za železno rudo. Glavni dohodek daje zdaj gozdarjenje v Jelovici (hlodi in drva za Kranj in za Kropo, oglje), manj živinoreja; poljedelstvo je šibko, celih kmetij je malo. Električna razsvetljava iz Pod-blice. Izvrsten razgled po srednji Gorenjski, zaznamovana pota iz Podnarta, Krope, Selške doline in Sv. Jošta, najbližji dostop do klimatsko pomembne Mošenjske planine (pod Kotlićem 1410 m, stan 2 uri, sestop na Nemiljščico, 2H uri od Šuma). Na izvrstni razgledni točki vrh pomola podr. cerkev sv. Primoža. Malo zabrisan zgodnji gotski slog, v presbiteriju novo odkrite stenske slike iz 15. stol. Viri omenjajo cerkev šele 1622. Javornik, 58-13-8-4-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 6 km, o žup Besnica 4 km, š Sv. Jošt 2 km. Nm 680 m. Gorska vas na prisojni strani slemena, jz. od Sv. Jošta. Nova obč. cesta iz Šmartina p. Kr., zaznamovana vozna pot v Škofjo Loko. Prodaja drva in hlode v Kranj. Nemilje, 76-12-4-8-0. Sr so du zdr žel Kranj 12 km, žand fin Železniki 6 km, o 6 km, pTt žup Selca nad Šk. L. 4 km, š Podblica 2 km. Nm 495 m. Leži v travnatem kotliču tik pod strmim pobočjem Jelovice, konec najgloblje zajede v Bes-niško gričevje. Lahek prehod v Selško dolino (Preval, 691 m). Ugoden dovoz po obč. cesti iz Besnice (5 km). Pod vasjo pot k Sv. Primožu ]A ure. Največ donaša gozd. Njivica, 56-9-2-6-1. Sr so zdr žel Kranj 10 km, du Škofja Loka 16 km, žand fin Železniki 7 km, o 5 km, pTt žup Selca nad Šk. L. 5 km, š Podblica 3 km. Nm 465—527 m. Zavzema ploščato brdo (Njivica) in prisojno stran srednje Nemiljščice (Log). Dostop z vsemi vozili po obč. cesti iz Besnice. Glavni dohodek daje les (letno ca 3 vagone desak, hlodov, drv, tramov in oglja). Mlin in žaga. Podblica, 144-29-5-22-2. Sr zdr žel Kranj 14 km, so du Škofja Loka 22 km, žand fin Železniki 7 km, o 7 km, pTt Selca nad Šk. L. 5 km, žup Selca nad Šk. L. 7 km, š v kraju ust. 1896, 1 odd. Elektrarna. Nm 813 m. Leži na nekaj širšem pomolu v. pod Jelovico, j. od Jamnika, kateremu je podobna po legi, obliki in gospodarstvu. Gostilna s prenočiščem. - Pševo, 56-12-6-6-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 5 km, o 4 km, š Sv. Jošt 2 km, žup Šmartin pri Kranju 4 km. Vodovod. Nm povpr. 600 m. Leži v zlomu manjše prisojne police pod Sv. Joštom, dobre 3 kin obč. poti iz Stražišča (dovoz z vozom). Kmetijstvo. Proda nekaj sadja in precej drv v Kranj. Rakovica, 23-7-3-0-2. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 3 km, žel Sv. Jošt v kraju, o 4 km, š Sv. Jošt 5 km, žup Šmartin pri Kranju 4 km. Nm 361 m. Zavzema dolinico med Šmarjetno goro in Sv. Joštom do savskega brega in železnice. Pripada ji jiostajališče Sv. Jošt; prometno važnejša je ban. cesta Kranj— Besnica. Kmetovanje in drvarjenje; prodajajo mlečni pridelek (sir) in les (deske, drva, stavbni les). Kopališče, markacije na Stari grad (% ure), Šmarjetno goro in Sv. Jošt | (po 1 uro). Gostilna s prenočiščem. Rovte, 10-3-1-2-0. Sr zdr Kranj 12 km, so du Škofja Loka 18 km, žand fin Železniki 9 km, žel pTt Podnart 3 km, o 6 km, š Podblica 2 km, žup Selca nad Šk. L. 6 km. Nm 480 m. Manjši del upravno razcepljenega selišča vrh dobrave v vznožju Malega vrha (811 m). Ostala vas pripada srezu Radovljica (obč. Ovsiše). Les izvažajo po obč. kolovozu na Podnart (3 km). Turkova podzemska jama s kapniki, obnovljeno staro znamenje. Turist, pot na Jamnik (1 uro). Gostilna s prenočišči. Spodnja Besnica, 223-40-13-27-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 5 km, o 2 km, š žup Zg. Besnica 2 km. Gas. Nm 424 m. Zavzema nižji dobravski svet med Savo in potokom Bes-nico. Široka razpostavljena naselbina se deli na več zaselkov: Trata (kočarji na s., plitve vrtače), Srednja vas ob ban. cesti; jedro kmetske vasi, ki se nadaljuje Pri cerkvi. Svet je deloma ilovnat, drugod že kamenit. V Kranj prodajo več poljskih pridelkov (zlasti krompir), jajca, gobe, sadje, les (500 m3 oglja, mnogo manj desak in stavb, gradiva), dočim mleko prevzema Naklo. Čebelarstvo. V osojnem bregu ljubka stara podr. cerkev. sv. Janeza Krst., ki je bila zgrajena najbrž že prej, kot se prvič omenja (1456). Presbiterij iz ca 1520 kaže že močen vpliv čiste renesanse. Pomembni ostanki stenske slikarije. Dva »zlata oltarja«. Do 1843 je imela lesen raven strop (iz 17. stol.). Sv. Jošt, 10-3-0-0-3. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 7 km, 0 5 km, žel Sv. Jošt 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1901, 1 odd. Nm 845 m. Poseljeni vrh dve uri dolgega slemena med Škofjo Loko in Kranjem (6 km kolovoza od ban. in drž. ceste). Dviga se osamljeno najdlje proti osrčju Gorenjske ravni, katero vso zajema s svojim mogočnim razgledom. Le na z. strani je proste nekaj trate pod stoletnimi lipami (smuški svet), sicer je vrli ovenčan z uspelo arhitektonsko enoto cerkvenih poslopij: poleg cerkve in Marijine kapele, gostišče (cerkovnik) in bivše romarsko poslopje, zdaj župnišče (šola in nekaj . stanovali j za letoviščarje). Sv. Jošt je na široko znan po soc. tečajih slovenskih, hrvatskih in srbskih izobražencev, ki jih je tu zbiral Dr. J. Ev. Krek. Na goro prihajajo izletniki v vseh letnih časih, bližnja in daljna okolica (Štajerska in Koroška) jo pozna kot božjo pot (dostop iz Kranja ali post. Sv. Jošt 1 Vi ure, iz Škofje Loke in Selc 3 ure). Ekspozitura Sv. Jošt (dek. Kranj, škof. ljublj., žup Šmartin pri Kr.) ima 208 duš. Cerkev sv. Jošta op. je bila zidana najbrž že v 15. stol. V 1735—1740 so jo povečali. Ima dva stolpa. Slog je baročni, v presbiteriju še gotski, / ostanki gotskih slik Jerneja iz Loke; 4 Metzingerjeve slike, križev pot Fr. Wissiaka. Kot božja pot je posebno cvetela 1730—1770; letno je bilo tedaj opravljenih okrog 2000 sv. maš in 50.000 sv. obhajil. V tej dobi je imel sv, Jošt svojega cerkvenega vodjo-direktorja z več pomočniki, ki so skrbeli za red v cerkvi in potrebe romarjev. L. 1752. so bile zgrajene svete stopnice — 287 po številu — iz domačega rdečega marmorja, vrh katerih stoji kapelica Žal. M. b. Romanje je začelo opadati že pred jožefinskimi reformami. V cerkvenem stolpu iz 1660 znamenit 1344 kg težak veliki zvon, ulit 1834 iz topov na turških bojnih ladjah, potopljenih 1827 v bitki pri Navarinu. Na zvonu Prešernov napis. Od ok. 1600 je Sv. Jošt ekspozitura šmartinske župnije. Zabukovje, 69-11-6-5-0. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 5 km, žel Sv. Jošt 1.5 km, o 3 km, š Sv. Jošt 3 km, žup Šmartin pri Kranju 4 km. Vodovod. Nm 440—580 m. Široko razprostrta, deloma^ prisojna kmetska naselbina po zavojih sv. pobočja Sv. Jošta, tik nad desnim bregom Save in izlivom Besnice. Površina njiv in travnikov izginja v prostranem gozdnem oklepu, živeža primanjkuje, prodajo pa mnogo drv, sadja in gozdnih sadežev. Izdatno čebelarstvo. Dovoz po obč. kolovozu od ban. ceste na Besnico. Deli se v Spodnje in Zgornje Zabukovje. Zgornja Besnica, 289-65-14-51-0. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 7 km, žel Sv. Jošt 1.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1878, 1 odd. Prosv. d., Gas. Vodovod. Nm 480 m. Leži na zgornji dobravski stopnjevini, prislonjena na prisojnejše vznožje strmega Rovnika (702 m). Večji sestavni deli vasi so: Podrov-nik, D vor (v. od cerkve), Videm (s. del) in Čejmlje (najnižji dolinski del). Vsi imajo dovoz po ban. cesti iz Kranja z zvezo v dolino Nemiljščice. Prodaja krompir (do 100 vag.), mleko, sir in čajno maslo, precej sadja, zlasti pa les (stavbni, deske, drva in oglje). Malo obrtnikov (mlina, gostilni in trg.). Nekaj čebelarjev. Slap Nemiljščice, nad njo zapuščene »Rimske toplice« (25—30° C), kapniška jama v Rovniku, prikladen dostop, na jamnik in Sv. Jošt, smuški teren v Pungartu. Čedalje večji obisk izletnikov. Besniška okolica je znana po rokovnjaški nadlogi, ki še sedaj živi v ljudskem spominu. V gozdu »Utcenk« ali »Lucenk« je bilo v 19. stol. skrivališče 16 rokov-njačev z Dimežem (Francem Ziherlom) na čelu. Skrivališče je bilo v Bregu za Savo, kjer je še vidna miza in klopi iz skal. Pokopališče. Župna cerkev sv. Tilna (Egidija). Prvotno prastaro cerkev je baje dal zgraditi škofjeloški oskrbnik v zahvalo za srečno rešitev iz gozda. Omenja jo že 1291 urbar loškega gospostva. Pozneje so gotsko stavbo predelali in posvetili. Nova zgradba iz 1778—1782 je tipično baročna. Gl. slika L. Layerja, oltarji: nova renesansa (K. Gotzl). Iz pražupnije v Šmartinu pri Kranju se je izločila 1779 kot subvikariat, ki si je 1900 iz-vojeval župnijsko samostojnost. V Zg. Besnici so se rodili: Fa-bijan dr. Janez (1889), prof. dogmatike na lj. univerzi, Toma-ževič Janez (1840—1910), pedagog in komponist, Tomaževič Simon (r. 1805), dunajski dvorni kapelnik. Občina Cerklje pri Kranju Preb. 3116, hiš 589, posest. 524, koč, 65, najem 0. Površina 5223 ha: njiv in vrtov 1521, trav. in paš. 1164, sadovnjakov 150, gozdov 2559, ostalo 129. Občinsko ozemlje spaja Kranjsko ravan s Kamniškimi planinami. Na v. ima skupno mejo s sre-zom do vrha Krvavca (1853 m), na s. zaključuje občino razvodno sleme blizu do Možjance, potem zaokrene meja mimo velesovskega Adergasa na gozdno površje v. Veliki dobravi in Za ježami. Proti s. ščiti občino pobočje Krvavca, ki se znižuje v vrsti stopničastih planot; glavni sklenjeni in poseljeni stopnjevini sta v višini nad 1020 m (Sv. Ambrož—Vižnica—Kopa) in 670—770 m (od šenturške do Štefan je gore). Rob spodnje planote pada strmo v naplavinsko ravan Cerkljanskega polja, le proti gričevju Tunjiških dobrav je prehod zložnejši. Plodna ravnina je nagnjena na v., kamor se obrača vodovje: Cerkljanska Reka (tudi •Brnik) s šibkim desnim pritokom in gornji tok Pešate. V gorah se javlja dobro kulturno ozemlje tam, kjer se med apnene triadne plasti vriva skriljavec, v ravnini pa na starejšem močno jireperelein aluviju. V hribih pokriva površino predvsem gozd (bukev, hrast, smreka, macesen), nad njim paša, po stopnjevinah senožeti in poljske kulture; gozd (v njem zlasti bor, smreka, hrast) nastopi spet v ravnini na jz., v krpah tudi med vasmi. Prebivalci so po veliki večini trdni kmetje, z dobro urejenim gospodarstvom. Ravan goji zlasti polje, v višinah živino, ki splošno donaša občini največ stalnih dohodkov. Zadružni planinski stan na Križki planini (1494 m); med Krvavcem in Kržišem; j5od tem na razglednem travnatem sedlu pl. Jezerca (1435 m). Na prodaj stavijo izdatne količine lesa, precej goved, prašičev in konj, mleko in sir (mlekarstvo v stiku z Naklom), krompir (žito le izjemno), gozdne sadeže, sadje (jabolka, malo kostanja, hruške) in med. Glavni trg v Kranju in Ljubljani, 4 sejmi v Cerkljah (17. jan., cvetni petek, 16. avg., 21. okt.). Redki delavci se vozijo v tekstilne tovarne v Kranj. Glavna ban. cesta Kranj—(Šenčur)—Moste—Kamnik, drugoredni Visoko—Cerklje—Komenda in Cerklje—Vodice— Tacen—(Št. Vid—Ljubljana). Avtobusna zveza na Kranj in Ljubljano. Cerkljanska ravan šteje med najlepše slovenske pokrajine. Odlične razgledne postojanke v gorah s prostranimi planjavami. Dotok izletnikov, turistov in smučarjev narašča. Pešata slovi po postrvih. Apno-Ravne, 69-11-11-0-0. Sr so du fin Kranj 15 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 3 km, š tudi šenturška gora 1 km, žel Kranj 1.6 km. Nm 650—682 m. Dvojno selišče na v. delu spodnje gorske planote nad Cerkljami. Loči ju nizka dobrava, okrog nje dno suhe doline. Zavarovana prisojna lega, dober pridelek na mestoma skoraj ravnem polju, v strminah senožeti in mešan gozd. Težak dovoz preko Pešate, od ban. ceste 3—4 km. Cerklje, 473-79-70-9-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Kranj 13 km. Šola ust. 1811, 10 odd. Obrt. nad. š. Jav. knjiž., Kat. prosv. d., PCMD, PJS, SKJ, Strel, druž., Gas. Vodovod. Elektrika. Nm 413 m. Leže nad reguliranima bregovoma Reke, ki se je tod precej globoko zajedla v svoj lastni nasip. Ponosno središče Cerkljanskega polja in najpomembnejši, gospodarsko in socialno vodilni podgorski kraj. Izrazito kmetska sta samo sv., predvsem pa j. konec dolge naselbine, mogočno upravno in prometno središče ju združuje. Polje ni najboljše v okolici, a dobro obdelano, gozd večinoma iztrebljen. Sedež važnih zadrug, izdatne trgovine in obrti, izhodišče za izlete in ture (dve markaciji na Krvavec, okr. 4 ure), avtobusna zveza z Ljubljano in Kranjem, gostilne s prenočišči. Kraj se je prvotno po novi cerkvi »Marija v Trnju« imenoval Trnovlje. Cerkev so po legendi sezidali na mestu, kjer so pastirji našli med trnjem podobo M. b. Sedanje ime Cerklje se prvič javlja v listinah 1239. Župnija Cerklje pri Kranju (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 3500 duš. Pokopališče. Prvotno prastaro župno cerkev Vnel). D. M. so okoli 1500 povečali, 1777 pa podrli in do 1783 sezidali zelo prostorno sedanjo stavbo, ki je 1819 dobila nov presbiterij. Za osnovo je rabil renešanški slog. Oprava večkrat prenovljena, pri oltarjih sodelovali L. Layer, Stroj, Ben. Tavčar in Jur. Šubic. Križev pot: J. Franke. Močno taborsko obzidje iz 15. stol. so podrli in ga uporabili pri zidanju sedanje cerkve. Začetki cerkljanske prafare, katere sedež je bil prvotno najbrž v Šmartnu, segajo morda že v 11. stol. Prvi znani župnik Richerus se omenja med 1147 in 1154. Sedež župnije je bil tedaj že v Trnovijah (Cerkljah). Župnija je bila do 1751 podrejena oglejskemu patriarhu, ki jo je med 1350 in 1356 in-korporiral velesovskemu samostanu. Ta je od sedaj postavl jal vikarje, a patriarh jih je potrjeval. 1751—1787 je bila župnija podrejena goriški nadškofiji, poslej ljubljanski škofiji. 1751 do 1787 je bila v Cerkljah dekanija. Župnija je mati sedanji župniji šenturški gori in Velesovu. Protestantizem se je tu zelo razširil. Celo župnik Krištof Schwab pl. Lichtenberški in Tufsteinski (1546—1595) je bil vnet protestant. V zahvalo za zmago katoliške stranke so baje postavili 1645 pod vasjo pri lipici kamenito, 2 m visoko piramidasto znamenje. Vendar je bilo verjetneje postavljeno v spomin na kugo. Pomembni cerkljanski rojaki: Bedenik Jakob (1850—1916), ljudski pisatelj, Borštnik Ignacij (1858—1919), gled. igralec in dramatik. Medved Matej (1796—1865), gradbenik (kupola lj. stolnice), Nastran p. Joahim (1802—1863), nabožni pisatelj, Vavken Andrej (1838—1898), komponist. Češnjevek, 122-27-25-2-0. Sr so du fin Kranj 10 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 2 km, žel Kranj 11 km. Nm 408 m. Tipična podgorska vas ob obč. cesti iz Cerkelj v Velesovo. Preproste, deloma nizke stavbe z gručasto osnovo so se odmaknile od vodnatega gorskega vznožja na višji, suhi rob prodnatega polja. Skozi vas se prebije v isto smer potok češnjevščica; dotok izpod Strmola. Pod gozdno površino opekarna. Vas se prvič omenja 1238. Podr. cerkev sv. Duha. Prvotna cerkev je bila posvečena 1535, sedanjo slogovno neizrazito stavbo so postavili 1833. Odtod doma: Hacin dr. Janko (r. 1884), fin. izvedenec na mednar. konferencah in Hacin dr. Josip (r. 1881), odvetnik in prevajalec. Dvorje, 290-55-50-5-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 0 km, žel Kranj 13 km. Elektrarna. Nm 425 m. Zavzema vrh prisojnega vršaja na desnem bregu Reke tik ob njenem izstopu iz gorske soteske. Mlajše hiše, žage in mlini se malone dotikajo Cerkelj in se na s. pomikajo v rečno globel, kmetska poslopja so razvrščena v z. smeri proti lepemu polju. Valjčni mlin. Manjše letovišče (pension Sangrad). Zgodovinska pomembnost: grad Strmol pod hribovjem v bližini ban. ceste. Zgradili so ga gospodje Strmolski, ki jih navajajo viri pogosto od 14.—16. stol. Pozneje je bil grad v rokah raznih rodbin. Dobro ohranjeni grad z grajskim obzidjem in 4 stolpiči je od 1901 last rodbine Fuchs. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1485. Prejšnjo cerkev so sezidali 1641, sedanjo 1755. Glavni oltar je Tavčarjevo delo z Metzingerjevo sliko (ni več v rabi), stranska sta iz 17. stol. Rojstni kraj Jenka Davorina (1835—1914), skladatelja, vodilnega glasbenika v Srbiji (1879—1911). Grad, 221-42-38-4-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 0 km, žel Kranj 13 km. Nm 430 m. Ima slično, nekoliko severnejšo lego kakor Dvorje, na nasprotnem bregu Reke. Močne kmetije, parna žaga, nekaj mlinov, večja elektrarna. Dovoz iz Cerkelj z vsemi vozili. Vas je dobila ime po gradu, ki je stal na mestu današnje Podgorškove hiše in so ga najbrž Turki razdejali v 15. stol. Podr. cerkev sv. Helene je bila zgrajena 1426 (letnica na zvoniku) na mestu prejšnje grajske kapele. 1640 in 1857 so jo prenovili in povečali. Lep vel. oltar (1710). Poženik, 196-38-30-8-0. Sr so du fin Kranj 13 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 1 km, žel Kranj 14 km. Elektrarna. Nm 382—395 m. Leži v. od Cerkelj ob gornji Pešati. Pomembna lega na meji Tunjiških dobrav in Cerkljanskega polja. Rodovitna ravan na z., na v. ilovnate, gozdne in travnate dobrave. Uspevajoče kmetije, sadjarstvo, par mlinov. Trdna obč. pot iz Cerkelj, začetek prometne zveze na šenturško goro; markacija na Krvavec {3'A ure). Poženiški grad na Milharjevem hribu je danes že zaraščena razvalina; le krajevna imena Pristava (travniki pred gradom), Straža (gozd na sv.) in Tabor (više od tod) še spominjajo nanj. V listinah zasledimo grajskega lastnika Otokar ja iz Poženika (1160) in Valburgo Gallenberško (do 1248). Poznejši lastniki so bili freisinški škofje (do konca 13. stol.) in v 14. stol. Poženiški gospodje. Grad so najbrž razrušili Turki v 1471—1473. Rojstni kraj Ravnikarja Matije-Po-ženčana (1802—1864), pisatelja ilir. dobe in zbiralca nar. blaga. Pešata, 103-23-19-4-0. Sr so du fin Kranj 13 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 1 km, žel Kranj 14 km. Elektrarna. Nm 420 m. Gručasta vas na poglobljenem v. robu ravnine. Na s. jo varuje strmi rob spodnje gorske planote, ki se tu zavije v položnejše in plodnejše bregove. Ugodno za sadje. Dobre kmetije. Takoj pod močnim izvirom Pešate več mlinov. Prometni stik na Cerklje. Podr. cerkev sv. Marije Magd. je bila prvotno podrejena malteškemu redu v Komendi. Ta jo je 1738 za časa župnikovanja P. P. Glavarja baročno prenovil. Od 1788 pripada Cerkljam. Pšenična polica, 98-15-10-5-0. Sr so du fin Kran j* 13 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 1 km, žel Kranj 14 km. Vodovod. Elektrika. Nm 386 m. Leži na odprtem polju jv. od Cerkelj. Proti j. gozdne krpe, zraven travnato površje, boljše njive na s. Precej sadja. V kraju rojen dramatik Joža Vombergar (1902). Sidraž, 53-8-8-0-0. Sr so du fin Kranj 17 km, žand zdr o pTt žup Cerklje 5 km, žel Kranj 18 km, š Cerklje 5 km ali šenturška gora 1 km. Nm 580—600 m. Prisojno hribovsko selišče na prevalu med Dobličem in gornjo Tunjiščico, najdaljšima pritokoma Pešate, v. od šenturške gore. Manjše kmetije v območju Tunjiškega ilovnatega ozemlja. Prometno teži na Kamnik (do ban. ceste dobrih 6 km kolovoza in obč. ceste). V vasi se stikajo turistična pota na Krvavec. Spoti. Brnik, 317-63-55-8-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 1 km, žel Kranj 13 km. Prosv. d. Nm 370 m. Izrazita gručasta naselbina z nezazidanim središčem ob večjem ovinku Cerkljanske Reke (Brnika). Kmetje imajo splošno precej mogočna poslopja, postavljena brez reda ob potoku, zraven njih ograjene travnike in sadovnjake, prostrano polje pa predvsem na j. strani. Ob važnem križišču cest (Šenčur—Moste, Cerklje—Vodice) zanimive starinske, deloma novejše hiše malih posestnikov. Gospodarsko močna vas s skrbno (zadružno) nego vseh kmetijskih panog. Izdaten pridelek žita, zlasti pšenice, prosa in ajde, prodajajo pa več živinorejske proizvode in krompir. Vodne sile izrablja par mlinov; malo obrtnikov, še manj delavcev. Avtobusna zveza z Ljubljano in Kranjem. Delitev vasi v Sp. in Zg. Brnik se že javlja 1428, ko je dobil v fevd kamniški meščan Viljem žitno desetino v obeh vaseh. Podr. cerkev sv. Simona in Juda se prvič omenja 1511. V reformacijski dobi je bila do 1555 v rokah protestantov. 1641 in 1758 so jo baročno renovirali. Vel. oltar Tavčarjevo delo, v stranskih sliki L. Laverja. Tu se je rodil 1897 ak. slikar, prof. Mežan Janez. Stiška vas, 83-15-11-4-0. Sr so du fin Kranj 15 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 3 km, žel Kranj 16 km. Nm 725 m. Leži na zgornjem prisojnem robu spodnje stopnjevine pod Krvavcem, v. od reškega jarka. Živinoreja in gozdarstvo (lep macesen), Preko slemena s. nad vasjo se Reka dvigne v hudourniško grapo blizu do gozdne meje pod Krvavcem. Dovoz iz doline oskrbuje 4 km obč. kolovoza in ceste iz Cerkelj (preko Grada). Markacije tudi na Kokro, Bistriško dolino in Krvavec (3 ure). Podr. cerkev sv. Križa. Prvotna cerkev je stala niže v dolinici, kjer je še opaziti sledove, sedanja je zidana 1751 do 1752. Layerjev križev pot. Sv. Ambrož, 59-8-8-0-0. Sr so du fin Kranj 17 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 5 km, žel Kranj IS km. Nm 1084 m. Zavzema najugodnejše prisojno mesto nad poglobljeno gornjo stopnjevino v j. Krvavčevem slemenu. Živinoreja in gozdarstvo; zadružni pašnik pod domom na Krvavcu. Kmetije na nižjih policah v višini okr. 900 m (Vižničan, Škrjanec). Uživa sloves ene najlepših razglednih postojank in ugodnega smučarskega vežbališča. Markacije kot Stiška vas, dovoz iz Cerkelj (2 uri). Podr. cerkev sv. Ambroža na Gori (1086 m). Cerkvica je baje veliko trpela v turški dobi. Zadnjikrat so jo restavrirali 1881—1884. Sv. Lenart, 59-6-6-0-0. Sr so du fin Kranj 17 km, žand zdr o pTt Cerklje 5 km, žel Kranj 18 km, š Cerklje 5 km ali šenturška gora, žup 1 km. Nm 816 m. Leži skoraj s. od Šenturške gore, nad globeljo, ki jo je izdolbel v mehka tla potok Doblič (pritok Pešate izpod Sv. Ambroža). Glavna poljska zemlja in senožeti raztresenih kmetij v zaščiteni prisojni legi, gozd v osojali. Naselbino sestavljata zaselka Jagosci (Jagodec) in Se-nožet. Dovoz po kolovozu s šenturške gore ali po Tunjiški dolini (do ban. ceste 6—7 km). Podr. cerkev sv. Lenarta na Rebri. Prvotno cerkev so v zač. 18. stol. prezidali. šenturška gora, 115-23-20-3-0. Sr so du fin Kranj 16 km, žand zdr o pTt Cerklje 4 km, žel Kranj 17 km, š žup v kraju. Šola ust. 1905, 1 odd. PJS, PRK. Nm 673 m. Večji kraj na v. delu spodnje stopnjevine pod Krvavcem. Glavna hišna skupina ob gozdnati vzpetini, ki prekinja planoto, drugod raztresene kmetije. Skromno kmetsko preživljanje. Pašniška zadruga. Nekaj sadja. Dosti zložen dovoz iz Cerkelj preko Poženika (5 km). Zdravo podnebje, lep razgled. Župnija šenturška gora (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 364 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Urha. Prvotno kapelo z zvonikom so 1764 povečali v pravo cerkev. Dve sliki Jur. Tavčarja, ladjo okrasil S. Ogrin. Iz cerkljanske j>rafare se je izločila 1787 kot lokalija, ki je postala 1875 župnija. Začasnega duhovnika je imela že od 1764. Štefanja gora, 164-26-24-2-0. Sr so du fin Kranj 16 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 4 km, žel Kranj 17 km. Nm 687 m. Skrita hribovska vas na z. strani spodnje planote pod Krvavcem. Obsega Zgornjo in za 20 m nižjo Spodnjo Štefanjo goro; na jz. ji pripada cerkev sv. Štefana (746 m, izvrstno raz-gledišče z roba planote), v plodnem skrilastem sedlu med Slemenom in Kopo pa kmetija Davovec. Na dosti rodovitni površini plitve doline in kotanje, prikladne za njive in travnike, više sočne senožeti. Težak dovoz iz Cerkelj (dobre 4 km), bližji sestop na Velesovo (% ure) in v Kokrsko dolino, slikovit vzpon na Krvavec. Vas se prvič omenja ok. 1132. Podr. cerkev sv. Štefana, muč., je stala že v 12. stol. Ok. 1654 so jo prenovili. 1804 je udarila vanjo strela, da je pogorela. 1805 so zgradili sedanjo stavbo. Šmartno (Šmartin), 139-39-35-4-0. Sr so du fin Kranj 14 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 2 km, žel Kranj 15 km. Nm 375 m. Ravninska vas na v. robu občine ob Pešati. Pod vasjo se začno glinaste naplavine iz v. dobrav; tod je svet primeren le za travniško kulturo; vodni izviri. Tesna površina za njive v ravnini sili h krčenju gozda v. pobočij. Precej sadja, par mlinov. Dobra občinska pot v Cerklje. Podr. cerkev sv. Martina je najstarejša cerkev v okolici in do 12. stol. najbrž sedež župnije. Baročna stavba z nekaj mlajšo opravo in lepim zvonikom; povečana 1742. V 16. stoi. so se je polastili luterani. Vasca, 47-10-10-0-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 0.5 km, žel Kranj 13 km. Nm 399 m. Gospodarsko trdno kmetsko naselje ob edinem desnem dotoku Reke (češnjevščica ali Všica), tik z. od Cerkelj. Viševca, 22-3-3-0-0. Sr so du fin Kranj 17 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 5 km, š tudi šenturška gora 1 km, žel Kranj 18 km. Nm 475—485 m. Selišče v gozdni krčevini nad desnim bregom Dobliča, že v območju Tunjiških dobrav. Razpolaga zlasti z gozdom v ilovnatih tleh. Uspešno sadjarstvo. Slabi kolovozi, do ceste 5—6 km. Vrhovje, 14-3-3-0-0. Sr so du fin Kranj 17 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 5 km, š tudi šenturška gora 1 km, žel Kranj 17 km. Nm 460 m. Leži nad levim bregom Dobliča, že izven strnjenega gozdnega kompleksa Tunjiških dobrav. Preživljanje in promet kot Viševca. Zgornji Brnik, 472-95-88-7-0. Sr so du fin Kranj 12 km, žand zdr o pTt š žup Cerklje 1 km, žel Kranj 13 km. Gas. Nm 373 m. Najmočnejša izrazito kmetska naselbina na Cerkljanskem polju. Leži tik nad Spod. Brnikom ob Reki in ban. cesti, ki ima tu odcep v smeri na Voglje. Ustroj vasi, gospodarstvo in promet slično Sp. Brniku, le da prevladujejo tu zastavnejše stavbe in večja posestva. Kraj se prvič omenja 1238; 1400 je pripadal kamniškemu deželskemu sodišču. Po tradiciji je vas dobila ime po graščaku Brnikarju, ki je baje ustanovil cerkljansko prafaro in sezidal prvotno cerkljansko cerkev v Šmartnu. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja 1404. Sedanja stavba je iz 1741—1743. Ima podobo križa in skladno opravo, 1873—1875 prenovljeno (Janežič, Tavčar), gl. slika Franketova. Občina Jezersko Preb. 689, hiš 125, posest. 23, koč. 28, najem. 71. Površina 6866 ha: njiv in vrtov 107, trav. in paš. 1307, gozdov 4329, ostalo 1123. Ozemlje jezerske občine smo pridobili od Koroškega po svetovni vojni. Njegova pripadnost k slovenskemu Posavju ni samo narodno, temveč tudi zemljepisno utemeljena, ker je bivša deželna meja protinaravno ločila Kokrsko dolino od njenega izvornega ozemlja. Meja prostrane občine se drži grebenov, ki obkrožajo razčlenjene gorske kotline (Grintovec 2558 m, Skuta 2532 m, Rinke 2429 m, ob državni meji: Babe 2020 m, Goli vrh 1787 m, Jezerski vrh, j. pobočje Pristovškega ali Koroškega Storžiča 1759 m, Virnikov Grintovec 1654 m, Pečovnik 1800 m, od tam na j. po slemenih med Storžičevo skupino in Karavankami: Stegovnik 1691 m, in oba Javornika, Mali 1684 m, Veliki 1716 m; v. od Storžiča krene nazaj v loku od Mal. Grintovca 1744 m preko Macesnovca in Kokre na greben Kočne 2539 m). Pokrajina je v celoti važen dolinski prehod iz Savinjskih Alp v Karavanke, ki se zaključuje z lahko dostopnim, važnim prelazom iz savskega v dravsko porečje (Jezerski vrh 1216 m). Zgornji del pokrajine se bistveno razlikuje od spodnjega: dočim sega spodnji še pod 700 m, je zgornji visok okrog 900 m. Spodnji del se le malo razlikuje od Kokrske doline, od katere ga loči ozka soteska nad Fužinami; pripada mu predvsem dolinska stran, izvir Kokre pod Pečovnikom, gorenja Kokra do sovodja z Jezernico in Reko, ki sega od Podloga z Zabukovškim potokom pod Stegovnik in daleč v Podstoržič. V osrednjem srednjegorskem svetu Sp. Jezerskega s kopastimi vrhovi in položnimi slemeni leže široke prisojne police s prostranimi kmetijami, doline pa se v višinah široko odpro proti senožetim in planinam, dočim glavno površino skoraj do vrhov pokriva gozd. Zgornja pokrajina ob Jezernici, pravo Jezersko, je mnogo širša gorska ravan, odprta na jv. To ozemlje je izraziteje preoblikovala ledena doba po ledenikih izpod Grintovca in Kočne, ki sta izdolbla dolgi krniški dolini tja pod gorske čeri (Spodnja ali Makekova in Zgornja ali Ravenska Kočna). Na gorski prelom spominjajo izviri slatine (Anko, Štular). Jezero, ki je obe kotanji vezalo, je odteklo in zapustilo v ravni površini mlade usedline; še zdaj so pogoste poplave Jezernice. Gozd pokriva večino pobočij največ do pribl. 1800 m in dna obeh Kočen, nižje hrbte pa pokrivajo gorske trate. Naseljence je privabila zlasti ravan, ob obodu kmete, na spodnjem robu pretežno lesno industrijo, obrtnike in prometne naprave. Na dosti šibkih njivah goje (jaro) rž, ječmen in oves, krompir in zelenjavo, pridelek pa ne zadostuje za prehrano. Živinoreja je izdatnejša. Zlasti pomembna je reja dobre ovčje pasme (sol-čavsko-jezerska). Za dom izrablja prašiče, sir, mleko in maslo, za prodaj ostane okrog 1/.i goveje prireje. Neznatno je perutninarstvo in čebelarstvo. Sadno drevje malokje obrodi. Glavni vir dohodkov daje gozdarstvo, ki zaposluje največ domačinov, denar pa se izteka v veliki meri na zunanja veleposestva. Pokrajinsko sliko označujejo v ravni površini nasadi jesenov, ki so poleg bukve in javorja edini predstavniki listovcev^ izpodrinilo jih je skrbno negovano smrečje, ponekod pomešano z macesnom in jelko. Za trg pripravljajo deske, manj hlode in drva. Bogata so lovišča z visokogorsko divjačino; značilno za socialno strukturo v občini je, da pripada nad e/7 površine samolastnim lovom, le ostanek občini. Tudi ribolov (postrvi) ima poleg občine v zas. lasti družba »Jezersko«. Velike kmetije stoje zvečine posamič, zaključene in omejene z živimi mejami ali plotovi. V lasti imajo redno poleg njiv planmo in gozd, večkrat tudi mlin in žago, do polovice še električno centralo. Ostali prebivalci so obrtniki, gozdni delavci, prevozniki in uslužbenci. Lep dohodek prinaša tujski promet. Vsa pokrajina ima za obisk izredno privlačnost, domačini pa stalno izboljšujejo že vpeljane tujskoprometne naprave. Glavna prometna žila je ban. cesta iz Kranja preko drž. meje v dolino Bele; avtobusna zveza s Kranjem. V poletnih dneh je tu hkrati preko 300 gostov, do vojne zlasti Cehov, zdaj domačinov, pretežno od j. Velik pomen ima Jezersko za turiste in smučarje; zaznamovana pota drže v Grintovčevo skupino, kakor tudi na Storžič in v Karavanke. Spodnje Jezersko, 126-24-5-5-13. Sr so du žel Kranj 27 km, žand fin o pt š žup Zg. Jezersko 3 km, zdr Preddvor 18 km. Nin 694 do ca 1080 m. Obsega j. in z. del pokrajine v območju gornje Kokre in Reke, začenši s kapelico na strmi zaporni skali nad Fužinami. Jedro ob sovodnju z Jezernico se raztegne ob Kokri globoko v kotlinasto Komendo, drugo obcestno sre-dišče v nižjem Podlogu pa ob Reki v Zabukovec in Podstoržič, ostali deli se imenujejo po razkropljenih velikih kmetijah. Večina zemlje je v lasti domače in tuje gozdne veleposesti, ki goji lesno industrijo. Kmetje prodajajo deske, hlode in živino. Nekaj gostiln s prenočišči, lovske hiše. Izhodišča za ture v Komendo (1K>—2 uri) s prehodom v dolino Trž. Bistrice, (preko Fevče) na Storžič (2km do ban. ceste. Preživlja se s kmetovanjem in obrtjo. Kovor, 400-75-35-35-5. Sr du Kranj 15 km, so zdr fin Tržič 4 km, žand Podbrezje 5 km, žel pTt Križe 2 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1893, 2 odd. SKJ, PRK, Gas. Elektrika, vodovod. Nm 514 m. Vodilen kraj sredi ravni ob gornjem desnem bregu Trž. Bistrice. Leži ob ban. cesti, za 2 km oddaljen od ceste in žel. postaje v Križali. Prisojna, zdrava lega pod lepim iglastim gozdom. Gospodarsko oporo daje dobro urejeno (zadružno) kmetsko gospodarstvo. Presežek poljskih pridelkov (krompir, sočivje) prodajajo zvečine doma, živinorejske in sadjarske (izbor) v Tržič, iz gozda prodajajo deske, hlode, drva in stavbni les, borovnice in gobe. Lesna in druga trgovina, žage, mlini, več gostiln s prenočišči, precej čevljarjev, tovarniških in lesnih delavcev. Priljubljeno letovišče, kopališče v Trž. Bistrici, sprehodi in izleti (Brezje 1 uro, Bistrica K ure, Podbrezje 1 uro), izhodišče za lahke planinske ture na Dobrčo (par koč, do 2 uri) in Kriško goro (2 uri). Odkrito rimsko zidovje spominja na ljubeljsko cesto, ki je v rimski dobi vodila tod mimo na Koroško. Kraj prvič omenja darilna listina izdana v Kovorju 1050—1063 (prim. Bistrico!). Župnija Kovor (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 850 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krst. Prvotna cerkev je bila stara in premajhna, sedanja je bila večinoma znova zidana okr. 1840 v baročnem okusu. Glavna slika in križev pot Layerjeva. Tabernakelj Burnikov. Župnijo navaja že 1296 oglejski desetinski seznam. Prvi duhovnik (Herman Dupljanski) je znan šele 1375. Od 1400—1786 je bila župnija inkorporirana koštanjeviškemu samostanu. L. 1560. do 1561. je v okolici učil Lutrov nauk odpadli kovorski župnik Peter Kuplenik s podporo sosednjih graščakov. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški, poslej ljubljanski škofiji. Iz Kovorja je bil doma kanonik Aljančič Andrej (1813—1894), borec za slov. šole na Koroškem, in amer. misijonar Erlah F. Jak. (1839—1894). Loka, 72-3-11-8-5. Sr du Kranj 15 km, o š žup Kovor 1 km. Nm 462 m. Leži ob Bistrici tik nad Kovorjem 1 km v. od ban. ceste. Prodaja malo živine, mleka, sadja in lesa. Kmetje in delavci. Popovo, 26-3-3-0-0. Sr du Kranj 17 km, so žand zdr fin Tržič 7 km, žel pTt Križe 5 km, o žup Kovor 3 km, š Leše 2 km. Nm 593 m. Kmetsko selišče na prisojnem, na jz. obrnjenem brdu, za 2 km pod ban. cesto na Begunje. Kmetije z dobro in globoko ilovnato zemljo. Umno sadjarstvo. Vadiče, 47-5-7-2-0. Sr du Kranj 19 km, so žand zdr fin Tržič 7 km, žel Križe 5.5 km. o žup Kovor 4 km, pTt Brezje 4 km, š Leše 1.5 km. Nm 510 m. Pobočna kmetska vas z. od Popova. Poleg živinoreje črpa dohodke iz sadjarstva in gozda, ki ima poleg jelovine še veliko listovcev (bukve, jelše, hrast, kostanj, i. pod.). 2.5 km obč. poti od podgorske ban. ceste. Vas se omenja med 1050 in 1063 kot last briksenskih škofov. Visoče, 47-10-6-4-1. Sr du Kranj 17 km, so žand zdr fin Tržič 6 km, žel Križe (Tržič) 6 km, o žup Kovor 2.5 km, pTt Brezje 3 km, š Leše 0.5 km. Nm povp. 650 m. Leže nad vznožno in prisojno globeljo, ki jo je v pobočje Dobrče izdolbel močni gorenji tok Lešnice, niže ban. ceste na Begunje. Zemlja plitva, peščena in slabo rodovitna. Izvaža le malo kmetskih pridelkov (drva, deske in živino). Gostilna, žaga, mlin. Manjše izhodišče za planine in vrh Dobrče (mark., 2—3 ure). Vas je bila sredi U. stol. last briksenskih škofov. Zvirče, 141-9-24-6-5. Sr du Kranj 15 km, so zdr fin žel Tržič 5 km, žand žup Podbrezje 5 kin, pTt Križe 5 km, o š Kovor 1 km. Nm 491 m. Leže j. od Kovorja ob ban. cesti na Podbrezje. Slikovita razgledna ravan nad desnim bregom Bistrice z ugodnim poljem in prostranim iglastim gozdom na j. in z. Kmetje in čevljarji, trgovina z lesom in gostilna. Dobra prodaja živinorejskih in gozdnih pridelkov (zlasti deske in stavbni les). Občina Kranj Preb. 4220, hiš 405, posest. 375, koč. 30, najem. 1040. Površina 426 ha: njiv in vrtov 187, trav. in paš. 122, sadovnjakov 5, gozdov 63, ostalo 49. Ozki prostor kranjske mestne občine zavzema najvažnejši prostor sredi Ljubljanske kotline. Tu se predgorje Julijskih Alp s Šmarjetno goro (651 m) najgloblje zajeda v Kranjsko ravan, pod njim pa se razvije prva večja ravnina na savskem desnem bregu (Sorško polje). Podobno se tu strneta večji ravninski ploskvi na levem savskem bregu, tako na v., kakor na s., ostro ločeni po Kokrski debri, ki razmejuje občino proti v. Pod izlivom Kokre v Savo tvori obč. mejo savska struga, ki se kmalu prične zoževati v nedostopne tesni. Občinsko ozemlje tako sestavlja pomol med Savo in Kokro s prehodom na Sorško polje. Sava ga je preoblikovala s štirimi, Kokra z dvema terasama. Prvotni tok Kokre, ki se je izlivala nasproti sedanjemu kolodvoru, je v jiomol zajedel široko sedlo v črti Graben—Stara pošta—Jalia-čevo in Jelenovo dvorišče. J. konec pomola je tako postal močna naravna trdnjava in posebno ugodno mesto za srednjeveško mestno naselbino. V prometno območje kranjske občine spada vsa Kranjska kotlina med osamelimi hribi na j. (Smled-niški hrib) in mogočnim gorskim obodom Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Vsi ti kraji imajo edino ali vsaj najzložnejšo medsebojno zvezo skozi kranjsko mestno občino, je pa tod tudi najvažnejša pot iz Ljubljane preko alpskih prelazov, ki jih je izrabila obojna železnica in drž. cesta. Raz-noličnost krajinskih oblik in posredniška prometna vloga je dala tudi podlago za obsežen tujski promet. Gorenja Sava, 220-35-25-10-70. Sr so du žand zdr fin o pTt š Kranj 1 km, žel Kranj 0 km, žup Šmartno pri Kranju 0.8 km. Nm 357 m. Zavzema ozek vznožni prostor, razčlenjen v dve terasi, med Šmarjetno goro in desnim bregom Save. Po dovozu h kolodvorskim napravam ima zveze z drž., v lastnem območju pa z ban. cesto Kranj—Besnica. Precej osojen svet, ki obvladuje dohod ob Savi od s. in prehod v nekdanjo dolino Trž. Bistrice, ki se je izlivala na nasprotnem bregu pri Struževem; oba je izrabila železnica, tržiška proga z važnim mostom. Ohranjeno kmetsko jedro je močno zabrisano s poznejšimi doseljenci, ki jih je privabila neposredna mestna bližina. Velika tekstil, tovarna, parna žaga, več obrtnikov in delavcev. Na gospodarstvo in ves promet ima glavni vpliv mesto. Kranj, mesto, 4000-370-350-20-970. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Kranj 1 km. Sedež sreskega načelstva. Kat. in davčna uprava. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Zandarm. stanica. Dekanija in mestna župnija. Ekspozitura OUZD, Tuj. prom. pisarna. Sole: Drž. real. gim. ust. 1894, 15 odd. Deš. nar. šola ust. 1806, 5 odd. Dekl. nar. šola ust. 1883, 7 odd. Drž. teks. šola ust. 1930, 2 odd. Obča obrt. in trg. grem. šola. Glasb. šola. Gosp. šola šol. sester. Javna knjiž. Nar. čitalnica, SKJ. Gas.. NO, RK, PRK, JS, PJS, PCMD, SPD, JUU, PSLD, PSVD, PCD, Strel, druž., Prosv. d. »Kranj«, »Nar. dom«, kino »Talija«, Prim. d. »Sloga«, Del. kult. in podp. d., Branibor, Jug.-češkoslov. liga, Češka beseda, Krožek prijateljev Francije, SK Korotan, Protitub. liga, Kolo j. s., Vincenc. družba, Tuj. prom. d., Glasb, d., Društvo: avtonom. in zas. namešč.; hiš. pos.; jugoslov. obrtnikov; Udruž. rez. ofic., Udruž. voj. inval., Podr. NSZ, Strok, komisija, Jugosl. nar. strok, komisija; Združenje: trgovcev za srez Kranj; drž. namešč. in upok., jugosl. žel. in brod.; obrtnikov; gostilniških podjetij; trg. pomoč.; mesarjev; krojačev in krojačic; mlin. in Žagarjev; Skupno združenje obrtnikov, »Šola in dom«, Preporod, skavti, planinke, Ferijalni savez. Nm 385 m. Mesto se je razvilo na vseh štirih savskih in obeh kokrskih terasah. Sestavljajo ga: 1. srednjeveško jedro na drugi gornji terasi (južni del pomola) s strmimi pečinami proti Kokri in deloma proti Savi, nekdaj utrjeno z danes malo vidnim mestnim obzidjem. Omejeval ga je globok jarek v sedlu na s. strani (vrh klanca drž. ceste). Nad ježo je vanje vodilo 5 mestnih vrat. Prostor sega okrog 200 m v dolžino in 70 m v širino. 2. Predvojno območje, ki je seglo že navzgor do najvišje (4.) terase proti s., na z. pa pod obzidje na obe nižji terasi tik clo Save in na otok med industrijsko in rečno strugo (Savsko predmestje, Majdičev log). 3. Najnovejši del, ki se raztega na obe spodnji kokrski terasi (Kokrsko predmestje) in na desni breg Save s široko najnižjo spodnje-gaštejsko teraso, ki se nadaljuje v Gorenjo Savo. Dovoz v mesto oskrbuje drž. cesta Ljubljana—Jesenice (Bled) z močno obremenjenim mostom z desnega na levi savski breg; vanjo se stekata obsavska ban. cesta Labore—Mavčiče—Medvode in bi-tenjska na Skofjo Loko; nekdaj enako važen nizki hujski most čez Kokro (pod Klancem) sta nadomestila dva: spodnji ob izlivu za cesto Trboje-Smlednik in zgornji visoki iz železo-betona za cesto preko Šenčurja na Kamnik in za ono na Jezersko. Vse ceste in mostovi imajo živahen promet; drž. cesta še posebej radi odcepa na Tržič in Ljubelj, jezerska radi lesnega dovoza, šenčurska radi prostranega kmetskega zaledja. Zato je K. predvsem trgovsko mesto, ki strinja v sebi močno lesno in živinsko trgovino in kupčijo z deželnimi pridelki. Razen običajnih ponedeljkovih tržnih dni se vrše tu 1. ponedeljek v maju, septembru, oktobru in decembru veliki sejmi za vso kmetsko okolico Kranjske kotline. Za kmetske pridelke ima velik pomen močna Kmetijska okrajna zadruga (kupčija s krompirjem i. p. z južnimi deli države). Meščani imajo sami precejšnja zemljišča, kjer pa imajo večji pomen le gozdni kompleksi (izven občine). Enako močna je posredovalna trgovina za lastno in okoliško nabavo industrijskih in obrtnih izdelkov. V obrti sami K. ne nudi veliko posebnosti (puškarska šola je obnovila propadlo stroko), pač pa je vodilno vplival na razvoj domače obrti v okolici (sitarstvo, platnarstvo itd.), sam zalaga le ožje območje. Izredno nagel razvoj je dosegla tu industrija, ki se je po vojni preko lesne, mlinarske in usnjarske stroke raztegnila v tekstilno in izdelovanje gumijskih prdmetov. Opira se na »beli premog« izdatnih vodnih sil (domače elektrarne, KDE). K. ima izredno važne arheološke in zgodovinske spomenike, krasne priče srednjeveške gospodarske in duhovne kulture, odlične stavbe od gotske do najnovejše dobe, številne kulturne organizacije in ustanove. Privlačna je ttidi pokrajina sama, ki odpira dostop na bližnjo in daljnjo slikovito gorsko zaledje. Od tod je izhodišče za Šmarjetno goro (Yi ure), Sv. Jošt (1% ure); dohod v Storžičevo in Grintovčevo skupino, na Jezersko. Neposredna okolica ima mnogo prirodnih slikovitosti (Savske tesni, Kokrski kanjon, Besniška krajina, Udin boršt, Dobrave), zgodovinsko važne postojanke (Šentpeter, Straža, Brdo itd.), lepe sprehode, kopališča, smuške terene in smuško skakalnico pod Šmarjetno goro. Obisk tujev je znaten, čeprav je v mnogih primerih le prehoden. Hotelska in gostilničarska obrt, kakor druge tujsko-prometne naprave so sodobno urejene; preskrba mesta s pitno vodo je rešena z velikim vodovodom iz Kokre (značilni vodni stolp zunaj mesta). Izkopine iz starejše liallstattske dobe med pokopališčem in sirotišnico pričajo o ilirski, na j. strani o keltski naselbini na kranjskih tleh. Kranj je bil obljuden tudi v rimski dobi. Ob izlivu Kokre v Savo so si ustanovili Rimljani naselbino San-ticum (Carnium). Na tem mestu je v dobi preseljevanja narodov stala močna langobardska vojaška postojanka za obrambo pred Slovani in Obri; v toku 7. stol. so jo verjetno razrušili Slovani. Predmete ok. 700 do sedaj odkritih lango-bardskili (in gotskih) grobov pri izlivu Kokre v Savo hrani Nar. muzej v Ljubljani ter zasebniki v K. Odkrili so tudi sledove staroslovenske naselbine iz 9. stol., ki je prevzela naziv po nekdanjem rimskem selišču (Carnium = Kranj). V 9. stol. je bil K. središče Kranjske mejne grofije. Tudi poznejši gospodarji, domači grofje Breže-Seliški, Spanlieimi in Andechs-Meranci so pogosto obiskovali K. Tu so imeli posestva tudi grofje Ortenburžani. L. 1256. je koroški vojvoda, tedanji lastnik K., podaril Henriku in Frideriku Ortenburškemu prostor za zgradbo trdnjave, ki je pozneje dobila ime Kieselstein (prva utrdba se omenja že ok. 1075). Ko je 1230 prešla Kr. mejna grofija pod oblast oglejskih patriarhov, so koroški vojvode še ohranili svoje vojvodske pravice. L. 1307. sta na ukaz Habs-buržana Albrehta zavzela Kranjsko goriški grof Henrik in Ortenburžan Majnliard I. in si Kranj obdržala v zastavo. L. 1315. je koroški vojvoda zopet Kranj odkupil od Majnharda Ortenburškega. L. 1420. je postal kranjski stolp (grad) last Celjskih grofov. V bojih s Habsburžani je celjski vojskovodja Jan Vitovec 1435 zavzel mesto, ki pa je kmalu zopet padlo nazaj v cesarske roke. K. je bil v prvi frankovski dobi kot sedež mejnih grofov najimenitnejši kraj slovenskega ozemlja, dokler ga ni prekosila Ljubljana. Kdaj je dobil K. mestne pravice, viri molče. Ze 1221 se omenjajo kranjski meščani, 1256 pa izrečno tudi mesto. Mestni privilegiji so znani iz 15. stol. Vojvoda Ernest Železni je že potrdil mestu prejšnje pravice; 1414 je ojirostil meščane mitnine, 1422 jim zaukazal graditi hiše le iz kamenja, da se preprečijo požari, 1423 je podelil meščanom pravico voliti mestnega sodnika na dan sv. Jurija. Cesar Friderik III. je 1451 sam obiskal K. in mu 1493 potrdil pravico do dveh letnih sejmov. Za vzdrževanje mestnega obzidja in utrdi) so dobili meščani pravico pobirati mitnino (ces. listina iz 1488 in 1597). Danes so vidni le ostanki obzidja in stolp v Pungertu na jv. koncu mesta. Stolp uporabljajo za zapore. Mestne svoboščine in privilegiji so bili potrjeni še 1529, 1637, 1650 in pozneje. Turki so mesto opustošili 1471, pohodi 1475 in 1491 mu gotovo tudi niso prizanesli. Veliko je trpelo od kmečkih upornikov 1525, ko so poslali kranjski plemiči v Kranj 300 konjenikov proti puntarjem. Požar je uničeval mesto 1668 (več kot polovico), 1749 (celo mesto), 1811, 1832 (savsko predmestje). Kuga je morila v mestu 1553, 1557, 1625, 1627, 1657, 1836 in 1855. Šola se omenja v Kranju že 1424 in 1494. Ze 1569 sta bili v Kranju dve šoli: katoliška župna in protestantska deželnih stanov. V dobi prosvetlje-nega absolutizma je dobilo mesto 3 razredno glavno šolo, v francoski dobi pa gimnazijo, ki je trajala samo 1 šolsko leto (1810—1811). Vnovič so gimnazijo odprli 1861. Sedanje gimn. poslopje je iz 1897. Zanimiva je bila ustanova beneficija s slovenskim pridigarjem in spovednikom pri oltarju sv. Cirila in Metoda v Aachenu, katero so ustanovili 1495 meščani iz K., ki so tja često romali. L. 1536. so kranjski župan, sodnik in mestni svetovalci »po narodnosti Slovenci« predlagali v potrditev slovenskega kaplana v Aachenu. V 17. stol. so te pravice zapravili. Znamenit je tudi slovenski rokopis iz 1493, ki ga hrani mesto. Vsebuje 4 slovenske prisege za kranjskega župana, svetovalce in porotnike. Protestantizem je širil v mestu in gradu Brdu pri Kranju Gašper Rakovec okoli 1549—1565. Nato so do 1579 imeli meščani predikanta Jerneja Knafla, od 1562 luteransko šolo z učiteljem Doksom. Večina meščanov, razen okrog 80 hišnih posestnikov, je sprejela novo vero ter se udeleževala luteranskih obredov. Na številne pritožbe župnika M. Mrcine in katoliških meščanov je zaukazal nadvojvoda pregnati predikanta Knafla, prepovedal zbiranje na Brdu in pozval kolovodje v Gradec na odgovor. Protireformacijska komisija škofa T. Hrena je sežgala 1601 prot. knjige na trgu blizu prangerja in prisilila meščane k vrnitvi v katoliško vero. Kranjski grad (Kieselstein) se je razvil iz prvotnega stolpa ali trdnjave, ki sta jo sezidala po 1256 Ortenburžana Henrik ter Friderik, potem ko sta odstopila brižinskim škofom grad Stražišče nad Rakovico. Ime je dobil grad po poznejšem lastniku Ivanu Kizlju, ki ga je posedoval v 16. stol. Danes ga uporabljajo za prostore sreskega načelstva. Nekdanjo kapucinsko cerkev (zgrajeno 1640 in zaprto 1786) so začeli pozneje uporabljati za pivovarno »Jalen« (Roosova hiša). Bivši kapucinski samostan pa uporabljajo danes za sresko sodišče (ust. 1868). Od 1770 je bil Kranj važna poštna postaja. L. 1870. je stekla železnica Ljubljana—Kranj—Jesenice in 1908 železnica Kranj —Tržič. L. 1923. je bil zgrajen Narodni dom. Zupnišče (zidano 1753) hrani dragoceno zbirko slik (Metzinger, Layer) in rokopisov: Moralia (1410), Misal (istodoben) in Antifonar (1491). Župnija Kranj (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 5730 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Kancijana in tov., muč. Prvotna cerkev je bila prastara. L. 1491. so okrog 100 let starejšemu presbiteriju s čistim križastim svodovjem prizidali ladjo in zvonik v pozno gotskem slogu (zvezdasta rebra). Obok je slikan pozno idealistično (1460—1470). Cerkev je bila večkrat prenovljena, zadnjič 1934 (arh. Vurnik), ko so odstranili mnogo navlak in postavili nov veliki oltar (kipi Fr. Goršeta). Tudi župnija je prastara: že 1226 se omenja prvi znani župnik Peter. L. 1507. je bila podrejena ljubljanski škofiji. Patronatske pravice so izvrševali 1355—1507 avstrijski vladarji. Najkasneje v 13. stol. je prevzela kranjska fara pravice prafare za levi savski breg. Veležupnija je mati župnij: Preddvora, Podbrezja, Križa, Ljubna, Kokre, Predoselj in Trstenika. Podr. cerkev sv. Rožnega venca je gotska stavba iz 1518. Ze tedaj je dobila lastnega kaplana. Začasno so se je polastili protestanti in jo popolnoma izropali. L. 1892. so jo prenovili. Stene je poslikal M. Bradaška. Podružnična cerkev sv. Fa-bijana in Sebastijana na Pungertu je zidana v skladni zreli gotiki in verjetno spominja na kugo, ki je morila v mestu. Stala je že 1478. L. 1931. so jo restavrirali. Nova streha na zvoniku (arh. J. Vurnik). Hrani znamenito Kremser-Schnudtovo sliko v glavnem oltarju. Kapela sv. Križa na mestnem pokopališču je bila zgrajena 1825. — Kranjski rojaki: Ambrožič Miroslav (r. 1885), narodni delavec v Trstu, publicist; Bleiweiss dr. Janez, vitez Trsteniški (1808—1881), voditelj slovenske prosvete in politike sredi 19. stol., ustanovnik in 38 let urednik »Novic«, »oče slovenskega naroda«; Bradaška Franjo (1829—1904), zgodovinar; Grasselli vitez Peter (1841—1934), pravnik, nar. delavec, ljublj. župan in poslanec; Klančnik dr. Simon (1810—1844), biblicist, prevajalec; Kocli Ciril Metod, ing. arcli. (1867—1925), delal regulacijske načrte; Koch Metod (r. 1874), kontreadmual jugoslov. mor. v p.; Layer Marko (1727—1808) in nj. sin Leopold (1752—1828), vodilna cerkvena slikarja; Puhar Janez (1814—1864), duh., izumitelj steklenih plošč za fotogr., spesnil »Vigred se povrne«; Rozman Ivan (1873), pisatelj črtic, dramatik; Sajovic dr.Gvido (1883—1920), vodilen slov. ornitolog; Sen-tiner dr. Florijan (ok. 1785—1836 v Moskvi), zdravnik v Rusiji, raziskovalec kolere; Šmid (Schmidt) dr.Valter, univ prof. v Gradcu, arheolog. V K. sta se udejstvovala in umrla pesnika Prešern dr. France in Jenko Simon, ki imata na pokopališču blizu kapelice spomenik. Občina Križe Preb. 2687, hiš 418, posest. 103, koč. 315, najem. 118. Površina 2060ha: njiv in vrtov 516, trav. in paš. 564, sadovnjakov 66, gozdov 831, ostalo 83. Občinsko ozemlje ščiti na s. podolgovat in zložen hrbet Kriške gore (Kukovnice 1587 m) s pasom prisojnih planin po sredini. Pod goro se senožetne planjave, prekinjene z gozdnatim črnim površjem, spuscajo v valovito ravan z zavarovanimi kotliči, obrnjenimi na j. Povsod se menjava trata in gozd, jelov ali mešan, logi, njivice in drage, ki jih namakajo gosti studenci. Nekaj enotnejši je levi breg Tržiške Bistrice tik do Nakelske ravni, ki se dvigne v Udin boršt (do z. od potoka Staniča). Tu svet prehaja od globoke, puste struge preko plodnejše naplavinske ravni do gozdnih drag. Le z. in j. stran imata stalno nadzemsko vodovje; nobeden od dupljanskih izvirkov, ki večinoma pridro iz kraških duplin in podzemskih jam, ne doseže bistriške struge preko prodnatega ravninskega pasa. Vsa zemlja je razdeljena na srednje in večje kmetije. Ob cestah proti Tržiču leže čedalje manjša zemljišča obrtnikov in delavcev, ki skušajo obdržati vsaj njivo in nekaj vrta, toliko da rede po kako živinče; preživljajo se največ s čevljarstvom (za trgovce in tovarne). Poljske pridelke uporabijo doma, mleka prevzame največ Golnik, v prodaj gre le živina in les, pa vrtni in gozdni sadeži (gobe, borovnice, jagode). Lovnih živali je obilo, lovišče občinsko. Dostop v svet odpirajo tržiška železnica in avtobusne zveze na Ljubljano, poleg tega ban. cesta II. r. pod goro (Križe—Preddvor), vendar promet ni močan. Pač pa so vzljubili lepo pokrajino z zdravo vodo in veliko tihoto letoviščarji in turisti, ki poleg Kriške gore (okr. 2 uri iz podnožja) obiskujejo še Storžič (iz dna 3—4 ure). Breg, 54-7-3-4-0. Sr du Kranj 12 km, so zdr fin Tržič 6 km, žand Podbrezje 5 km, žel o pTt š žup Križe 1.5 km. Nm 470 m. Dolga, pretrgana vrsta kmetij in obrtniških domov na strmem bistriškem bregu, za pičlega pol km z. od drž. ceste. Čevljarske izdelke prodajajo v Ljubljano, poljske pridelke porabijo doma. o vas o trg O mesto _._._sresAa meja _sedež občine C □ » jreze - drž. ceste + sedež župrije _ banov •> + " Manje _____redne poštnezme mm planin, koča ^.im.*mdrž. meja « 1 ? ? t 1 . ■ -v:.v: .. ■ ■ Golnik, 159-22-7-15-2. Sr du Kranj 10 km, so žand fin Tržič 7 km, zdr pTt v kraju, žel Križe 4.5 km, o žup Križe 4 km, š Goriče 3 km. Nm popr. 500 m. Leži v sončnem brdovitem vznožju z. vrha Kriške gore (1482 m), malo odmaknjen od ban. ceste na Preddvor. Naselbino varuje na vse strani hrastova in jelova gozdna površina, odprt je samo prisojen kotlič z njivami in travniki pod vasjo. Vodovod je zajel vodo, ki velja za najboljšo na Gorenjskem; Bornova elektrarna daje razsvetljavo. Poleg kmetov nekaj obrtnikov. Gorski pašniki. Državni sanatorij »Golnik« v dveh zgradbah z najmodernejšo opravo; prostora za 200 tuberkuloznih bolnikov, zdravi z ront-genom, višinskim soncem; diagnostična in terapevtična sredstva, balkoni in verande. 3 zasebni pensioni za letoviščarje, gost. s prenoč. Bogata prilika za izlete in lahke ture v Stor-žičevo skupino (do 4 ure). Osnovna zgradba sedanjega zdravilišča je nekdanji grad Golnik. Dvorec so zgradili Kriški gospodje okoli 1600, ko so že prenehali turški napadi, na lahko dostopnem kraju. Poznejši lastniki so bili Gornjegrajski, nato Golniški gospodje. Od slednjih je gospodaril na gradu 1688 Ivan A. Golniški. V Valvasorjevi dobi so gradu priključili bližnji dvorec Brezovje, nekdanjo last gospodov Raspov. V novejši dobi je prešel v last rodbine Turk iz Ljubljane, nato kmeta Jak. Gorjanca. L. 1922. ga je kupila država, dozidala nova poslopja in grad preuredila za obolele vojake iz svetovne vojne. Od 1925 sprejemajo tudi druge bolnike. Danes slovi Golnik kot najmodernejše in najboljše zdravilišče zoper tuberkulozo v državi. Upravlja ga banovina. V kraju se je rodil (1863) župnik, č. kanonik Grašič Josip, gospodar., kult. in soc. del. v Istri. Gozd, 82-11-8-3-0. Sr du Kranj 17 km, so žand zdr fin Tržič 5 km, žel o pTt š žup Križe 2 km. Nm 882 m. Edino selišče v j. pobočju Kriške gore, tik nad Golnikom (oddaljen za K ure vozne obč. poti). Preživlja se s kmetijstvom (lepi pašniki in senožeti). Na osojni strani podr. cerkev sv. Miklavža. Prvotna cerkev je bila zgrajena in posvečena 1451. Gotski slog je ohranjen v presbiteriju in oknih. Stavba trpi vsled vlage. Križe, 378-61-10-51-15. Sr du Kranj 14 km, so žand zdr fin Tržič 3 km, žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1859, 6 odd. Obrt. nadalj. š. Kat. prosv. d., Pev. d., Gas., PRK, PJS, PSVD. Nm 505 m. Slikovito pod vznožje Kriške gore postavljena osrednja vas v občini. Leži na meji med bistriško ravnico in podgorskimi brdi, l/2 km ban. ceste od postaje. Poseben cestni odcep na Tržič. Zaselek Snakovo. % vaščanov se bavi s čevljarstvom, ostali so kmetje in delavci. Senožet, planine (Te-gošiče z večjo planinsko kočo, prenoč. za turiste, 2 uri) in mešan gozd v Kriški gori, jelov v Udinem borštu. Nekaj drugih obrtnikov, gostilne s prenočišči. Mirno in lepo letovišče. Župnija Križe (dek. Kranj, škof. 1 jublj.) ima 2049 duš. Prvotna cerkev je stala že v 14. stol. Ko so jo Turki izropali in poškodovali, je bila 1494 na novo posvečena. Sedanja cerkev je sezidana po 1810 v ovalni obliki. Nižji presbiterij kaže na mere prvotne stavbe. Stenske slike Fr. Wissiaka (1848), stranska oltarja Fr. Gotzla, križev pot Wolfov. Cerkev je bila prvotno podr. pražupnije v Kranju. L. 1512. je bila ustanovljena kuracija, 1526 ekspozitura, 1563 vikariat, ki je bil 1657 povzdignjen v župnijo. Rojstni kraj Dolžana Jerneja (1815 do 1800), duh., ljud. pisatelja in nar. delavca, ter skladatelja Hladnika Ignacija (1865—1932). Novake, 22-4-2-2-1. Sr du Kranj 17 km, so žand zdr fin Tržič 5 km, žel o pTt š žup Križe 3 km. Nm 458 m. Osamljena kmetska naselbina v globeli j. od Golnika in Senična, okr. 1 km pod ban. cesto. Dostop z vozom po obč. cesti. Pristava, 341-24-4-20-55. Sr du Kranj 15 km, so žand zdr fin Tržič 2 km, žel o pTt š žup Križe 1 km. Nm 520 m. Leži tostran vhoda v tržiško kotlino, nad drž. cesto. Ozek pas njiv na levem bregu Bistrice. Nad vasjo kopljejo blesteče bel apneni pesek za posipanje cest. Par kmetij, nekaj obrtnikov, večina delavci tržiških tovarn. Retnje, 212-31-8-23-9. Sr du Kranj 13.5 km, so žand zdr fin Tržič 3 km, žel o pTt š žup Križe 0.5 km. Nm 486 m. Leže na levem bregu Bistrice j. in z. od Križev. Domovi so močno razkropljeni od struge do drž. ceste in postaje Križe; tu večje prometno središče (gostilna s prenočišči, vodovod, pTt, postajna čakalnica). Boljši kmetje prodajajo mleko, poljske pridelke in nekaj iesa, ostali so obrtniki in delavci. Tri žage in mlini. Manjše letovišče. Sebenje, 279-46-6-40-13. Sr du Kranj 12.5 km, so žand zdr fin Tržič 5.5 km, žel pTt š žup Križe 1 km, o 0.5 km. Nm 488 m. Ravninska vas med Križami in Žiganjo vasjo. Manjši deli raztreseni do rečnega jarka in drž. ceste, jedro vasi s posebno obč. cesto. Ob Udinem borštu je zemlja ilovnata in močvirna. Večina se preživlja z obrtjo (čevljarstvom), Vt je kmetov in tržiških tovarniških delavcev, skoraj vsaka hiša ima nekaj zemljišča. Vas uporablja vodo iz kapnic, čeprav so v bližnji Rjavi peči zadostni studenci. Senično, 135-21—9-12-3. Sr du Kranj 16 km, so žand zdr fin Tržič 5.5 km, žel o jiTt š žup Križe 2.5 km. Nm 530 m. Leži z. od Golnika, na vznožni polici z ban. podgorsko cesto. Prisojna in zavarovana lega nad prvo globeljo za Udinim borštom. Preživlja se s kmetovanjem in obrtjo. Podr. cerkev sv. Jerneja se prvič omenja 1526. Ohranila je še gotski jires-biterij. Sp. Duplje, 364-73-10-63-3. Sr du Kranj 10 km, so zdr fin Tržič 7 km, žand Podbrezje 3 km, žel Duplje 1 km, o pTt Križe 3 km, š žup v kraju. Nm 443 m. Leže v plitvi kotanji na robu Udinega boršta, na vzh. strani železnice in drž. ceste. Okrog »Arhovega gradišča«, v najvišjem grobeljskem predelu, je več podzemskih jam in duplin; največja, »Luknja«, ima 17 m dolgo in enako visoko dvorano (skrivališče pred Turki in Francozi), iz Boltarja je izpeljan večji vodovod. Preživljajo se s čevljarstvom v zvezi z malimi kmetijami, okr. */3 je tovarniških delavcev. Mlin in žaga, trg. z usnjem, gostilna. Vas se prvič omenja 1246. Zgodovinsko pomembni Dupljanski ali Vojvodov grad so zgradili nad farno cerkvijo Dupljanski vitezi. Te prvič omenja listina iz 1205—1208. Pozneje je bil v raznih rokah. Ko je grad 1832 pogorel, so ga znižali za eno nadstropje. Danes predstavlja navadno kmečko enonadstrojmo hišo št. 42, ki ji je ostalo ime »Vojvodov grad«. Vidna je še grajska temnica in celica za stražo. V Udinem borštu (gozdu) so se skrivali rokovnjači. Župnija Duplje (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 673 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida je stala že 1454. Sedanjo stavbo so na novo zgradili pod vasjo 1789 v preprostem slogu tistega časa. Gosarjev vel. oltar (1874). Cerkev je bila jirvotno podr. nakelske župnje. L. 1785. ustanovljena lokalna kaplanija je bila 1811 ukinjena. Obnovljena lokalija (1832) je 1876 postala prava župnija. Sestavljajo jo deli bivše nakelske in kriške župnije. Sp. Veterno, 54-8-4-4-0. Sr du Kranj 16 km, so žand zdr fin Tržič 5.5 km, žel o pTt š žup Križe 2.5 km. Nin 590—660 m. Kmetska vas v prisojnem pobočnem brdu s. nad Seničnim, za 1 km obč. vozne poti nad podgorsko ban. cesto. Zadraga, 95-15-7-8-1. Sr du Kranj 11 km, so zdr fin Tržič 6 km, žand Podbrezje 5 km, žel Duplje 0.5 km, o 2.5 km, pTt Golnik 0.5 km, š žup Duplje 1 km. Nm 465 m. Leži s. od Dupelj na obeh straneh drž. ceste in Drage, t. j. do 20 m globoke, zvečine suhe hudourniške globeli, ki seže do Bistrice; začne se v veliki podzemni jami (»Dupeljnik«) s krasnimi kapniki. Za-drago žive mali kmetje, nekaj obrtnikov in delavci. Zg. Duplje, 229-42-14-28-8. Sr du Kranj 10.5 km, so zdr fin Tržič 6.5 km, žand Podbrezje 3.5 km, žel š žup v kraju, o pTt Križe 2.5 km. Šola ust. 1882, 2 odd. PRK, PJS, Ml. j., Gas. s pev. zborom. Nm 463 m. S sadnimi vrtovi zakrita gručasta vas ob drž. cesti in žel. postaji. Za vasjo široka in kratka dolinica v Udin boršt. Kmetije, nekaj obrtnikov, trgovina s prašiči, gostilna. Podr. cerkev sv. Mihaela je stara gotska stavba, ki so ji vzeli raven strop in okrušili stenski okras. Pozneje poslikani presbiterij kaže največ prvotnih oblik. Lični zlati oltarji. Prvič se omenja 1665. Do 1832 je bila podr. nakelske župnije. Zg. Veterno, 56-9-3-6-3. Sr du Kranj 16 km, so žand zdr fin Tržič 5.5 km, žel o pTt š žup Križe 2.5 km. Nm 630—660 m. Ima podoben položaj in gospodarski značaj kot Spodnje Veterno. Leži na mestu, kjer se položno pobočje Kriške gore za-okrene proti jz. Lep smrekov gozd. 2 km obč. dovozne poti. Žiganja vas, 227-44-8-36-5. Sr du Kranj 11.5 km, so žand zdr fin Tržič 6.5 km, žel o pTt š žup Križe 2 km. Nm 483 m. Leži na robu Udinega boršta, par sto korakov v. od drž. ceste in železnice. Hiše so razvrščene ob cesti na Sebenje—Križe. Zemljiška posest je razdrobljena, kmetom pridelki komaj zadoščajo; obrtniki in delavci imajo nekaj zemljišča, le premožnejši gozd in vodovod. Zaselek Novine. Podr. cerkev sv. Urlia prvič omenja kot podr. Kranja listina iz 1327. Tedaj ji je kot božjepotni cerkvi patriarh Pagan Turrijan (1319—1332) podelil odpustke. Občina Mavčiče Preb. 917, hiš. 184, posest. 60, koč. 102, najem. 22. Površina 1126 ha: njiv in vrtov ca 673, trav. in paš. 58, gozdov 341, ostalo 54. Občina obsega vasi nad desnim savskim bregom nasproti smledniški občini. Od ostalega Sorškega polja jo ločijo obsežni, pretežno iglasti gozdni kompleksi, od smledniške občine pa tesna soteska Save, ki si je tu vrezala svojo strugo globoko v konglomeratne plasti. Ravno na ozemlju mavčiške občine je ta soteska najtesnejša. Stene trdnega konglomerata, i iz katerega izdelujejo v vasi Jama celo mlinske kamne, so vzrok, da je Sava tu le težko prehodna. Vasi so postavljene po dolgem nad najvišji rob debri, polja se jim širijo deloma na z. v ravninski gozd, deloma po nižjih terasah nad Savo. Kmetijstvo nudi nekaj poljskih pridelkov (krompirja, zelja itd.) za prodajo v Kranj. Nekaj prebivalstva je zaposlenega po bližnjih industrijskih krajih. Promet oskrbuje dobra ban. cesta Jeperca—Kranj, čez Savo pa morejo vozila le pri smled-niškem mostu. Jama, 187-37-14-19-4. Sr so du zdr fin žel Kranj 6 km, žand p Smlednik 7 km, o š žup Mavčiče 1.5 km. Nm 361 m. Tesno ob desni savski breg postavljena vrstna vas na s. obč. meji. Dobro ohranjena razdelitev zemljišč na proge, od ban. ceste skozi vas do drž., kjer ji pripada povsem osamljen zaselek Meja. Do sem je segalo brižinsko loško gospostvo; kraj omenja že darilna listina Otona II (973). Savsko korito dosega tod najtesnejše mesto, voda največjo globino pod navpičnimi čermi. Peščena zemlja donaša dobro, gozd uporabljajo predvsem za steljnike. Vas vpeljuje sadni izbor; razvito čebelarstvo. Nekaj tovarniških delavcev. Pridelke prodajajo v Kranj (6 vagonov krompirja, 1 vagon zelja, nad 1 vagon žita). Iz savske labore izdelujejo tu mlinske kamne. Na koncu vasi je gotsko znamenje. Podr. cerkev sv. Lenarta je znana od 1433 iz cerkv. urbarja v Mavčičah. Bila je večkrat prezidana, zadnjič 1858 v baročnem slogu, vidni pa so še sledovi stare gotike. Tedaj je izgubila leseni strop. Mavčiče, 285-62-24-28-10. Sr so du zdr fin Kranj 7 km, žand p Smlednik 5 km, žel Medvode 5.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1873, 2 odd. PJS, Gas., PRK, Kat. prosv. d., Tamb. zbor, Strel. druž. Nm 358 m. Poglavitni kraj ob ban. cesti iz Kranja v Medvode, s slikovito lego na desnem savskem bregu. Poseben odcep ban. ceste k drž. (2 km). Dobro urejeno kmetovanje; goje predvsem živino; nekaj obrtnikov, sezonskih in tovarniških delavcev. V kupčijo gre do polovice poljskih pridelkov, večina goveje in prašičje prireje, redko tudi mleko, sadje in les (pretežno igličast). Lepa izletna postojanka, ugodno naravno kopališče v Savi. Pri vasi stoji staro kužno znamenje, t. j. štirioglat spomenik, zidan v obliki stebra s štirimi vdolbinami in piramidasto streho. Župnija Mavčiče (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 879 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Pavla se prvič omenja 1444. Prvotno gotsko cerkev je 1766 zažgala strela. Sedanja baročna prezidava je iz 1826—1829. Cerkev je bila prvotno podr. pražupnije v Šmartnu pri Kranju, 1736 ustanovljena lokalija se je 1787 izločila od matere župnije in 1875 postala župnija. V kraju se je (1848) rodil nadučitelj Be-nedek Jos., gospodarski organizator. Podreča, 293-57-14-36-7. Sr so du zdr fin Kranj 10 km, žand Smlednik 4 km, žel Medvode 3.5 km, p Smlednik 2.5 km, o š žup Mavčiče 1.5 km. Nm 354 m. Močna kmetska vas j. od Mavčič, v zelo plitvi uleknini, obrobljeni z mešanim gozdom (iglavci in listovci, steljniki). Cesta na Kranj iiua tu po gozdu zvezo na Smlednik. Pod vasjo savska deber. Presežek poljskih pridelkov kupuje Okrajna kmetijska zadruga v Kranju (krompir, fižol), mleko zadruga, les papirnica v Medvodah. Več obrtnikov in trgovcev, žaga in mlin. Vas se javlja v listinah z imenom Patriarhova vas, na kar spominja še sedaj ime vasi (od »podreka« = slov. »patriarh«) in ime Opatni hrib za grič v bližini. Podr. cerkev sv. Kancijana prvič omenja 1526 seznam cerkv. drag. Prvotno staro cerkev so podrli in sezidali 1854 sedanjo. Po potresu 1895 so jo restavrirali. Ima lep Gotzlov oltar in nekaj umetnin v liturg. opravi (zakristija). Sredi vasi stoji spomenik pesnika Simona Jenka (1835—1869). Postavili so ga (1935) na mestu, kjer je nekdaj stala njegova rojstna hiša. Praše, 152-28-8-19-1. Sr so du zdr fin pTt Kranj 7 km, žand Smlednik 6 km, žel Kranj ali Medvode 6 km, o š žup Mavčiče 1 km. Nm 362 m. Vrstna vas med Mavčičami in Jamo. V. od vasi manjše savsko koleno pod Trbojami. Proti drž. cesti gozd (zvečine steljniki). Poljedelstvo, živinoreja, nekaj obrtnikov in tovarniških delavcev. Glavni trg v Kranju, za sadje tudi Ljubljana. Manjše letovišče z lepim naravnim kopališčem. Vas omenja že 973 darilna listina loškega gospostva. Škofje so kraj kolonizirali. Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva. Rojstni kraj Jenka Ivana (1853—1891), brata Simona Jenko, gimn. prof. in pesnika. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene se omenja že 1444 in 1463. L. 1858. so jo predelali v baročnem slogu ter odstranili lesen strop. Dva lepa zlata oltarja (17. stol.). Občina Naklo Preb. 2220, hiš 389, posest. 205, koč. 176, najem. 26. Površina 3179 ha: njiv in vrtov 622, trav. in paš. 396, sadovnjakov 52, gozdov 1941, ostalo 168. Občina zavzema svet na obeh straneh dolenje Trž. Bistrice tja do Save, od izliva Piračice na z. do bivšega iztoka Bistrice malo nad Kranjem. Kljub hribovitem videzu je to ravninski svet treh razbitih ploskev. Glavno ravan je izoblikovala opuščena bistriška struga s širokimi terasami, dolino pod njimi je urezala sedanja vodna struga. Do 120 m nad to pa je ostala prvotna prodnata ravan s sedanjo gozdno površino Udinega boršta, Dobrave in visokih polic nad Podbrezjem. Voda je najvišje površje (do 486 m nm) močno razgrebla in kraško preoblikovala (»rokovnjaške jame«). Med podzemnimi duplinami je največja Lebinica to-stran Strahinja z izvirom potočka, ki kot več drugih usahne v pesku; ob nalivih delajo studenci precej škode, a njihova moč pojema. Poseljen je le desni breg sedanje in široko dolinsko dno nekdanje Trž. Bistrice, kjer se je nabralo največ sipkega peska in prepereline, proti Udinem borštu deloma mešane z ilovico. Z. skupina vasi nosi skupno ime Podbrezje, na v. so se vasi strnile okrog Nakla. Dobro polovico ljudi preživlja kmetovanje, ostali so obrtniki in delavci, zlasti kranjskih in tržiških tovarn; v domači obrti goje pletenje jopic, dočim je jdatnarstvo, čevljarstvo in prevozništvo močno nazadovalo, deloma propadlo. Med poljskimi pridelki ostaja za prodaj krompir in fižol, živinoreja (pincgavska pasma) je usmerjena zlasti na prodajo prašičev in mleka, ki ga predelujejo in spravljajo na trg Združene gorenjske mlekarne v Naklem, največje zadr. mlekarsko podjetje na Slovenskem. Čebelarjev je malo, dobro pa napreduje sadni izbor in perutninarstvo. V močni gozdni posesti prevladuje iglasto drevje, med listovci sta se obdržala hrast in bukev, nekdaj gosto brezje je malone iztrebljeno. Vsi pridelki gredo dobro v kupčijo radi lahko dostopnih tržišč v Kranju, Tržiču in Bledu. Promet oskrbuje železnica po obeh progah s 3 postajami v neposredni bližini. Bolj uporabljajo državno cesto, ki veže vse vasi in se v sredini cepi na ljubeljsko in jeseniško smer; dovozna cesta na Podnart, odcep ban. ceste na Kovor. Osebni promet pospešujejo še tržiški in blejski avtobusi. Ker je ozemlje elektrificirano (KDE), oskrbljeno z vodovodi in ima poleg tega zelo ugodno podnebje in obilo pokrajinskih lepot, privablja že davno redne letoviške goste, najbolj Podbrezje (slikovit pogled na bližnje planine, »vrt Gorenjske«). Bistrica, 116-23-15-8-3. Sr so du zdr fin Kranj 7.5 km, žand p š žup Podbrezje 1.5 km, žel Naklo 2.5 km, o 1.5 km. Nm povpr. 400 m. Leži v globokem dolinskem dnu Trž. Bistrice kot zadnja naselbina nad njenim izlivom v Savo. Prometna lega med dvojnim klancem blejske (jeseniške) drž. ceste, betonski most, odcep ljubeljske ceste v ravnini nad vasjo. Iz Bistrice napeljana obrtna struga namaka tudi travnike. Preživlja se s kmetijstvom, manjši del z obrtjo (mlinarstvo) in delavskim zaslužkom. Na trg stavlja letno do 4000 kg krompirja (Kmetijski zadrugi v Kranju), precej mleka, živine in jajc. Britof, 200-22-18-4-2. Sr so du zdr fin Kranj 10 km, žand p š žup Podbrezje 0.5 km, žel Podnart 2 km, o 5 km, Nm 463 m. V redki vrsti razpostavljena vas ob ostrem prehodu iz zgornje na srednjo desno bistriško teraso. Pod njo manjši klanec drž. ceste. Tipična podbreška vas s srednje plodnim poljem; razsežni travniki, jelovi gozdi in negovani sadovnjaki. Prodaja krompir (8000 kg), mleko, sadje in les. Sedež župnije Podbrezje (dek. Kranj, škof. ljublj.) z 908 dušami. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jakoba je znana že pred 1400. L. 1654. so jo popravili in nanovo posvetili. Zunanjščina stavbe še danes kaže na gotski slog, oltarji so renesančni. L. Layer je naslikal tu sv. Jakoba in Franč. Ks., Iv. Kobilca M. b. Oprava novodobna. Cerkev je bila prvotno podr. kranjske prafare, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1502. L. 1650. je postala prava župnija. Iz nje se je 1786 izločil vikariat Ljubno, vasi Otoče in Žaloše sta 1788 pripadli lokaliji Dobravi, Dobro polje pa župniji v Mošnjah. Priključili so pa zato Podbrezju vas Bistrico iz nakelske župnije. Cegelnica, 83-13-1-12-0. Sr so du zdr fin Kranj 5.25 km, žand Podbrezje 5.25 km, žel o p š žup Naklo 0.25 km. Nm 409 m. Pretežno kajžarska naselbina med Lebinico in robom Udinega boršta, 0.5 km obč. ceste oddaljena od Nakla. Šibek ostanek sicer odnesenega ilovnatega površja (ime). Glavni dohodek daje delo v tovarnah. Dolenja vas, 180-39-29-10-1. Sr so du zdr fin Kranj 9 km, žand p š žup Podbrezje 1 km, žel o Naklo 4 km. Nm 420 do 455 m. Velika vas ob strmo prisekanem in razjedenem j. koncu terasnih stopnjevin v Podbrezju. Preloženi podbreški klanec drž. ceste se v dolgem ovinku ogne vasi; opuščeno, strmo drž. cesto upravlja občina. Dobro urejeno kmetsko gospodarstvo z nekaj izdatnejšimi pridelki kot Britof. Malo Naklo, 26-4-3-1-0. Sr so du zdr fin Kranj 5.25 km, žand Podbrezje 0.25 km, žel o p š žup Naklo 0.25 km. Nm 407 m. V. del Nakla, v ilovnati ravnici onstran Lebinice, 0.25 km od drž. ceste. Zanimiv zatok diluvialne bistriške struge, ki jo je na j. zaustavil trden pomol višje laboraste police. Preživlja se s poljedelstvom. Naklo (Veliko Naklo), 264-67-25-40-3. Sr so du zdr fin Kranj 5 km, žand Podbrezje 5 km, žel o p š žup v kraju. Šola ust. 1860, 4 odd. SKJ, PRK, Prosv. d., Gas., PSVD. Nm 406 m. Središče široke in plitve kotline ob ostrih ovinkih drž. ceste in tik ob postaji tržiške železnice. Lepo ravan na v. in z. varuje višje gozdnato površje. Razsežno polje ima močno preperelo, prodnato in z ilovico mešano prst. Lične in mogočne zgradbe, dobro urejeno kmetsko gospodarstvo, središče gorenjskega mlekarstva. Prodaja krompir (do 20.000 kg), sadje (Kmetijski zadrugi v Kranju) in mleko. Več gostiln in trgovin, malo obrtnikov in delavcev, tovarna jdetenin, izdelovanje jopic. Prvič se vas omenja 1241. Turki so jo izropali in razdejali 1475. V ljudskem izročilu še živi spomin, da je (junija 1809) francoska konjica plenila tri ure po Naklem. Velika nadloga prebivalstva, rokovnjači, so imeli v Udinem borštu varno zavetišče. Župnija Naklo (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 1214 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Petra, ap. Prvotna prastara cerkev se omenja šele 1348. V zač. 16. stol. so jo predelali in 1509 posvetili. Sedanja prostorna in svetla stavba je iz 1735. Ko je cerkev 1843 pogorela, so jo 1846 renovirali. Marmornati veliki oltar postavil J. Stimmer (1794), popravil J. Gotzel, 2 stranska G. J. Gotzel, glavna slika Layerjeva, križev pot Wolfov. Župnija je stara, že 1271 se omenja župnik Ortolf. Patronatske pravice so najprej uživali (od 13. stol.) Goriški grofje, 1377—1418 Ortenburžani, nato Celjani in od 1456 cesar Friderik III. Ta je 1461 žujmijo inkorporiral ljublj. stolnemu kapitlju. Izpod radovljiškega arhidiakonata je bila 1603 priključena kranjskemu. Mati župnij v Dupljah in Go-ričali. — Rojstni kraj Legata Jerneja (r. 1807), trž. koper. škofa (1846—1875), slovečega cerkv. in narod, delavca; Voglarja Jur. (1651—1717) pl. Wieseneg »Carbonarius«, osebnega zdravnika Petra Velikega. Okroglo, 85-17-12-5-0. Sr so du zdr fin Kranj 3 km, žand Podbrezje 7 km, žel o p š žup Naklo 2 km. Vodovod. Nm 418 m. Skrita vas za 1.5 km obč. ceste j. od Nakla, edina naselbina na Dobravi, nagnjeni planjavi nad levim bregom Save. Brod še iz časa loškega gospostva; prevoz na žel. postajo Sv. Jošt. Številni studenci vro iz vodnatega kraškega višavja naravnost v Savo, najmočnejši žene mlin in daje vasi pitno vodo (razen vlastelinstvu Toma Zupana, v gradiču vrh visoke laboraste pečine). Poljski pridelki šibkejši kot v Naklem, največ donaša živinoreja. Sredi vasi »vaški dom«. Vas je 1274 češki kralj Otokar II. podaril brižinskemu škofu Konradu. Po urbarju loškega gospostva iz 1291 je njenih 14 kmetij pripadalo uradu Bavarcev. Podr. cerkev sv. Marije Magd. je bila sprva podr. župnije v Šmartinu pri Kr. L. 1786. so jo priključili nakelski župniji. Po požaru 1798 so jo prenovili, vendar še kaže presbiterij močne, ladja šibkejše gotske oblike. Pivka, 130-20-18-5-0. Sr so du zdr fin Kranj 5 km, žand Podbrezje 5 km, žel o p š žup Naklo 0.25 km. Vodovod. Nm 402. Kmetski kraj z rodovitno zemljo pod drž. cesto na j. koncu Nakla, ki mu je jjodoben po zgradbi in gospodarstvu. Odcep ban. ceste Naklo—Kokrica—Šenčur. Nad vasjo 20 m visoko gradišče (»na Štuclju«), ena izmed treh razvaljenih utrdb, ki so varovale rimsko in srednjeveško cesto iz Ljubljane na Kranj—Ljubelj. Podtabor, 240-36-15-19-2. Sr so du zdr fin Kranj 11 km, žand p š žup Podbrezje 1 km, žel Podnart 3 km, o 6 km. Nm 481 m. Ima slikovito lego okrog izrazitega vršiča, na gornjem koncu Podbrezja. Obč. cesta za 0.5 km od drž. in kovor-ske ban. ceste. Tabor nad vasjo nudi eno najlepših pokrajinskih slik na Gorenjskem. Gospodarstvo kot Britof. Vas in hrib sta dobila ime po močnem tabru, ki je bil ok. 1476—1477 zgrajen okrog cerkve, v obrambo proti Turkom. Obzidje je imelo streho, močna železna vrata, dvigljiv most in globok jarek. Je precej ohranjeno, deloma predelano v zid s postajami križevega pota in Kalvarijo. Turki so napadali vas posebno 1476 in 1477. Podr. cerkev Žal. Mat. b. se omenja 1502, a je mnogo starejša. Prenovili so jo 1682 in 1931. Prvotno gotsko svetišče so podaljšali z baročno ladjo. Ostal je še vitki gotski zvonik, Layerjev križev pot in slika M. b. Prvotno je bila cerkev posvečena sv. Benediktu. L. 1694. so zgradili pred cerkvijo kapelico Žal. M. b., začelo se je če-ščenje Marijino, zato je 1830 cerkev sama spremenila svoj patrocinij. Polica, 33-5-2-3-0. Sr so du zdr fin Kranj 4 km, žand Podbrezje 6 km, žel o p š žup Naklo 1 km. Nm 418 m. Leži ob vzponu drž. ceste iz Nakla na višjo ploskev Kranjskega polja. Kmeta se preživljata kot okoličani, kočarji so obrtniki. Velika transformatorska postaja s stalnim elektromonterjem in telefonom. Vas se prvič omenja 1238. Srednja vas (Podbrezje), 130-24-18-6-3. Sr so du zdr fin Kranj 10 km, žand p š žup v kraju, žel Podnart 2 km, o 5 km. Šola ust. 1864, 3. odd. SKJ, Gas. PSVD, Strel. druž. Nm povpr. 460 m. Priljubljen letoviški kraj sredi Podbrezja ob prehodu drž. ceste iznad desnih bistriških teras na hribovito gornje površje. Za vasjo obsežen, pretežno iglast gozd (jelke, smreke, bor, hrast, jesen, breza), niže sadovnjaki in srednje rodovitno polje. Vrh klanca odcep ban. ceste na Kovor—Tržič, onstran klanca Gobovca (savska stran) dovozna cesta na Podnart. Nekaj pomembnih stavb z lepo lego. Preživlja se večinoma s kmetijstvom. Velika vinska trgovina, gojenje eksotičnih ptic (znano preko drž. mej). Strahinj, 388-68-28-33-7. Sr so du zdr fin Kranj 6 km, žand Podbrezje 4 km, žel o p š žup Naklo 1 km. Nm 432 m. Največja naselbina v občini s prikupno lego na obronkih dilu-vialnih dobrav Udinega boršta ob obč. cesti s. od Nakla, dober km od drž. ceste. Za vasjo več studencev s kratkim tekom, zemlja zvečine prodnata in precej plodna. Po zgradbi tržiške jiroge je močno ponehala konjereja in vozarjenje, tkalska in čevljarska domača obrt. Vaščani so do polovice kmetje, drugi obrtniki ali tovarniški delavci, ki se vozijo v Kranj. Prodajajo zlasti mleko, les in sadje. V Udinem borštu, ki ima v. od vasi manjše travnate presledke, je le malo. listnatega drevja, med iglavci prevladuje borovec, proti valovitemu polju močno smrečje. Vas omenja 1260 ustanovno pismo kartuzije v Bistri, ki ji je koroški vojvoda Ulrik III. potrdil dve kmetiji v Str. Podr. cerkev sv. Miklavža; prvotno zgrajeno ok. 1382, so ok. 1450 predelali. Sedanja renesančna stavba je iz 1769 (letnica nad vrati); oprava prenovljena v 19. stol. Struževo (Strževo), 252-38-10-28-5. Sr so du zdr fin žel pTt Kranj 2 km, žand Podbrezje 8 km, o š žup Naklo 3 km. Strel, druž. Nm 362 m. Naselbina ob vstopu nakelske globeli (Temnik) v savsko dolino, 0.5 km jiod drž. cesto, do nje obč. pot. Glavni promet teži na Kranj, ki ima tu lepo kopališče. Pod vasjo žel. most čez Savo. S poljedelstvom se bavi le K prebivalcev, ostali so tovarniški deiavci. Na vnanji trg prodajajo krompir (do 6000 kg), nekaj vrtnih in gozdnih sadežev, malo lesa. Priljubljeno sprehajališče za meščane. Rojstni kraj pesnika Potočnika Blaža (1799—1872). Žeje, 93-13-11-2-0. Sr so du zdr fin Kranj 8 km, žand Podbrezje 2 km, žel o p š žup Naklo 3 km. Vodovod. Nm 432 m. Trdna kmetska vas, nad vasjo in reko Bistrico. Drž. cesta Ljubljana—Tržič se pod vasjo odcepi od one na Jesenice— Bled. Dohodki iz živinoreje, nekaj iz sadjarstva in gozdarstva. Občina Preddvor Preb. 2871, hiš 572, posest. 280, koč 222, najem. 80. Površina 11.044 ha: njiv in vrtov 821, trav. in paš. 3027, sadovnjakov 126, gozdov 5928, ostalo 1041. Občina je najrazsežnejša v kranjskem srezu. Obsega vso Kokrsko dolino z z. pobočjem Krvavca (1853 m) in Grebena (2223 m) do Grintovca (2258 m) in Kočne (2539 m); meja se nato ob bivši deželni meji premakne na desno stran Kokre in oklepa vsa v. in j. pobočja Storžičeve skupine od Javorjevega vrha (1435 m) preko Zaplate (Srednji vrh 1854 m) na vrh Storžiča (2132 m) in do kraja Zaloške planine (Tolsti vrh 1715 m). Odtod krene meja na Malijevo brdo (537 m) in Udin boršt (do Tenetiškega vrha 442 m) in se vrne v zaviti črti pod Bregom na desni breg Kokre. Gozd je iztrebljen le v ozkem dnu doline ob Kokri in stranskih dolinicah, na v. se dvigajo iznad njega planine in prepadni skalnati grebeni. Na z. se neposeljeni gorski svet po zložnem vstopu iznad dobrav strmo vzpne v gozdnata pobočja, nad 1400 m visoko gozd kmalu opeša. Med vznožna brda je vodovje zarezalo široke in plitve globeli, kjer je našlo prostora polje in obsežni travniki. Ta površina je nadaljevanje prostrane Kranjske ravni, dočim je pod gorami plodno ozko polje delo mlajših nasipov, ki se pojavljajo ob močnejših pritokih Kokre (Bistrica in Suha) in Kokrice; pri slednji je poleg Stražnice zlasti važna Belica-Bela, ki se ob vstopu v široki ilovnati breg razcepi in teče deloma v Kokro, deloma (z Milko) v Kokrico. Gosta dobravska vodna mreža na jugu hitro menja imena, zlasti zato, ker so selišča močno razmetana in slabo povezana med seboj. Najmočnejše vasi se največ drže podgorske črte. V gospodarstvu prevladuje srednja in mala kmetska posest, večje kmetije so le v Kokri; njive in vrtove goje večinoma le za lastno prehrano, šibkejši posestniki, obrtniki in delavci jo morajo uvažati. Za prodajo uspešno goje živinorejo, kot gospodarska rezerva jim rabi gozd, ki je zvečine v kmetski lasti. Poljska zemlja je sicer plodna, a preveč razbita, splošno sestava tal bolj prija trav-ništvu. Tudi najvišje dosegljive planine izkoriščajo za senožeti, izredno višino in strmino dosegajo v Zaplati in Storžiču; najboljša trava uspeva v Zaloški planini (t. j. v Tolstem vrliu; ime je domačinom tuje); tod kosijo samo v avgustu vsako drugo leto. Skupna paša le na z.; iz krajev na v. ženo mlado živino pomladi na jezerske planine. Stranski dohodki dohajajo iz sadjarstva (tepke), gobarstva, delno še iz domače obrti (izdelovanje žebljev, pletenje košaric i. p.). Ob Kokri lesna industrija. Poklicnih obrtnikov je malo, precej pa (predvsem lesnih) delavcev. Kraj je zelo ugoden za čebelino pašo, le ajdov cvet rad posuši nočni planinski veter »podsončnik«. Bogat je lov (zajci, srce, divje koze in petelini, jeleni). Dve večji središči imata letoviške goste, posebno je v tem smislu urejen Preddvor. Avtobusna zveza Kranj—Jezersko, poleti dvakrat dnevno. Preddvor in Kokro približuje žel. postaji velika jezerska cesta, dočim so drugod le ceste drugega reda. Iz Preddvora vodijo ban. ceste na Trstenik—Križe in ob Beli na Kokrico, odtod spet v Goriče (z odcepom na Trstenik). Za turiste so izdelane markacije; pripravno zavetje dobe v planinskem stanu na Javorniku pod Storžičem, v Grintovčevi skupini pa v Cojzovi koči (1791 m, 4 ure iz Kokre) in Domu na Krvavcu (4 ure). Po Storžiču raste mnogo planik. Babni vrt, 65-10-5-5-0. Sr so du fin žel Kranj 10 km, žand zdr o Preddvor 5 km, pTt Golnik 5 km, pTt Golnik 5 km, š žup Trstenik 2 km. Nm 570 m. Ima zavarovano lego pod z. obronki gore Sv. Lovrenca. Vstop potoka Milke v valovito ravan z obsežnim ilovnatim j)oljem. Lep bukov in jelov gozd. Mnogo sadja. Nad gorskimi senožeti osamljena Krničarjeva kmetija, najvišja v občini. Dvojna markacija na Storžič (2 do 3 ure). Prikladne smuške planjave. Dovoz iz ban. ceste na Trstenik (1 km). Prvotni znani lastniki kraja so bili domači grofje Breže-Seliški (Viljem in nj. žena bi. Ilema 1043—1044). L. 1152. je grofica Heina, soproga Wolfrada iz Trebnjega, podelila stiškemu samostanu svoj alod v Babnem vrtu (1 dvor, 8 kmetij, 2 gostilni) z vsemi podložniki in pravicami. Ljudska etimologija stavlja ime vasi v zvezo z graščakinjo Mehtildo, ki je 1207 zapustila posestva v tej vasi vetrinjskemu samostanu. Bašelj, 164-29-13-12-3. Sr so du fin žel Kranj 9 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 3 km. Nm 560 m. Največja vznožna vas ob Belici tik j. pod Storžičem. Zemlja jo kljub razsežnosti slabo prehranja s poljskimi pridelki, na prodaj gre le živina in les. Strme senožeti s pičlo, a sočno travo. Pravokoten ovinek ban. ceste Preddvor—Trstenik. Važno izhodišče za Storžič (okr. 3 ure) in preko Bašeljskega sedla (1629 m) ob Reki na Sp. Jezersko; do vrha grebena tri variante. Po krasnih tesneh ob Belici najbolj strma, zložnejša po v. Suhem vrhu, lepša po z. vitkem stražnem slemenu s slovito podr. sv. Lovrenca na Gori 888 m (izdaten razgled). Prvotni znani lastniki kraja so bili domači grofje Breže-Seliški. Grofica Hedviga Bogenska iz rodu bi. Heme Breže-Seliške je podarila vetrinjskemu samostanu 9 bašeljskih kmetij. Vas in prastaro cerkev prvič omenja listina iz časa 1154—1156. Cerkev so vaščani prezidali v začetku 16. stol. L. 1507. so jo posvetili, v 17. stol. renovirali. Ohranili so ličen gotski presbiterij in stene, kjer je na j. zunanji strani freska (križanje) iz srede 15. stol. Breg, 85-16-13-3-0. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 1 km. Nm 453 m. Leži v ravnini j. od Preddvora, za 1 km z. od kokrske ban. ceste (vaška cesta preko dvojnega mostu). Dobro uspevajoče kmetijstvo. Prodajajo zlasti mleko (v mlekarno na Visokem). Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže-Seliški. Vas prvič omenja darilna listina, izdana med letom 1147 in 1154. Z njo je grof Bertold iz Kamnika podaril vetrinjskemu samostanu svojo posestvo od sedmih studencev tik Kokre do Brega. L. 1154. je grof Majnliard iz Šumberka iz rodu bi. Ileme deloma podaril, deloma prodal istemu samostanu tri kmetije pri Bregu. Podr. cerkev sv. Lenarta je stara gotska stavba, kjer so se ohranila na Slovenskem redka slikana prvotna okna in raven lesen strop s kasetami. Bogata stranska »zlata« oltarja. Čadovlje, 39-7-4-3-0. Sr so du fin žel Kranj 9 km, žand zdr o Preddvor 5 km, pTt Golnik 5 km, š žup Trstenik 1 km. Nm 486 m. Leži na nizki dobravici, za pičel km kolovoza pod cesto na Trstenik. Valovit, srednje rodoviten ilovnat svet, precej močna kmetska posest (osamljeno večje posestvo »Ušlakar«), Goriče, 175-34-16-18-0. Sr so du fin žel Kranj 9 km, žand Tržič 9 km, zdr o Preddvor 11 km, pTt Golnik 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1875, 2 odd. Kat. prosv. d., PRK, PJS, Strel, druž. Nm 472 in. Leže v podnožju sedla med Tolstim vrhom in Kukovnico (v Kriški gori 1587 m), ob prehodu v valovito gozdnato ravan. Ljubka prisojna lega, med dvojno, rahlo zamočvirjeno globeljo. Ban. cesta v podgorski in kokriški smeri. Preživlja se s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom (pridelek ograža pomladni mraz). Mleko oddaja zadruga zdravilišču Golnik. Več opekarn. Vasi pripada še široko odprta plitva kotlinica ob cesti na Golnik (Malijevo brdo, Vevarije). Priljubljena izletna točka, izhodišče za Storžič (preko Poljane, prevala z. od vrha). Krajevno ime na »Gradišču« jz. od Le-tenic in kmet »Gradiščar« v podnožju teh gradišč spominjajo najbrž na predzgodovinsko naselbino. Zgodovina navaja 1221 nekega Valterja iz Gorič. L. 1376. je Martin Farlon podaril minoritskemu samostanu v Ljubljani vinograd v G. pri sv. Andreju. Nanj danes spominja ledinsko ime »v vinogradu«. Župnija Goriče (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 457 duš. Župna cerkev sv. Andreja se prvič omenja 1376. Sedanjo stavbo so na novo zgradili 1852. Tipična oprava 19. stol.; stranski oltar G. L. Goetzla, Brezmadežna Fr. Pustavrha. Od 1568 ima cerkev pokopališče, od 1689 pa začasne dušne pastirje. Bila je prvotno podr. nakelske župnije. L. 1786. je postala lokalija, 1876 župnija. Ilraše, 26-5-3-2-0. Sr so "du fin žel Kranj 6 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 4.5 km. Nm 438 m. Kmetska naselbina med zadnjimi dotoki potoka Milke, do 2 km kolovoza od belske ceste. Precej zamočvirjen ilovnat svet, poljski pridelek šibak. Manjši jelovi gozdi. Mleko prodajajo v Naklo. Kamnjek, 12-4-3-1-1. Sr so du fin žel Kranj 10 km, žand Podbrezje 14 km, zdr o Preddvor 16 km, pTt Golnik 4 km, š žup Goriče 4 km. Nm 428 m. Leži v vodnati dolinici na v. strani Udinega boršta, 3 km z. od goriške ceste, živeža primanjkuje, mleko prodajajo v Goriče. Kokra, 485-95-27-11-68. Sr so du žel Kranj 15-22 km, žand zdr o Preddvor 12 km, fin Jezersko 15 km, pt š žup v kraju. Šola ust. 1903, 1 odd. Nm 538 m. Nad 10 km dolga naselbina v globoki dolini Kokre. Središče raztresenega zaselja je pri žujmi cerkvi ob velikem ovinku Kokre iz smeri s,—j. v smer v.—z. Nad Preddvorom, pod v. delom Storžičeve skupine ima kot Spodnja Kokra še sličnost s srednjegorskimi dolinami (redka naselja na prisojnejših mestih v dnu in na šibkih terasah); pravo visokogorsko prodorno dolino predstavlja šele Zgornja Kokra med Grebenom, Javorjevim vrhom in Starcem (1419 m). Tu se naselja drže prisojnejših tal nad dolino, ali se umikajo v stranske dolinice (Lobnica, Suhodolnikov potok) in na gorske terase (najvišja stalno poseljena 900 do 980 m). V dnu doline stoje le prometne zgradbe in izrazito industrijske Fužine na s. koncu selišča. Dolina je radi geološke in oblikovne mnogoličnosti (dolomit, apnenec, razni skrilavci in porfir) zelo slikovita. Pravi kmetje so v manjšini. Poljski pridelki ne krijejo potreb; pač pa kot živinorejec kmet proda delno že doma svoje proizvode (kuhano in presno maslo in sir), izvaža le živino (izvrstna ovčja pasma). Glavne dohodke daje spravljanje, obdelovanje in prevoz lesa ter prodaja hlodov, desak in drv. Pet žag. Gozdni veleposestvi: Fr. Dolenc in Fr. Heinrihar. V gozdu negujejo predvsem jelovino (macesen, smreka, jelka), med listovci tudi javor. Nekaj donaša še izraba gozdnih sadežev (gobe, maline). Prometno sposobnost ban. ceste so 1935 zboljšali z napravo novih mostov. Pri Polš-narju drobijo porfir. Največje zasebne naprave za spravljanje lesa imajo Sp. Fužine v Koritu. Stalen dotok turistov in izletnikov; v Sp. Kokri pri cerkvi manjše letovišče (gostilna s prenoč., pension). Izhodišče za ture v Grintovčevo skupino (do planinskih koč 3—4 ure). Ime Kokra srečamo prvič 1147 (ministerial Majnliard pl. Schabab iz Kokre). Krajevno ime »Fužine« in opuščene kovačnice še spominjajo na staro fuži-narstvo. V kraju stoji grad in posestvo češke grofice Sametzan. Župnija Kokra (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 440 duš. Pokopališče. Župna cerkev Brezmad. spoč. D. M. Prvotna, zelo stara cerkev se prvič omenja 1390 in nato 1668. Stala je nad sedanjo cerkvijo, na griču, kjer so še vidne razvaline, na katerih si je med svetovno vojno sezidal lepo vilo dr. E. Glo-bočnik iz Kranja. Sedanja romanska cerkev je bila zgrajena 1797. L. 1833. so sezidali nov stolp. Hrani star Marijin kip in Layerjevo sliko sv. Urbana. Znana božja pot, ki jo spomladi obišče 14 procesij. Prvotno podr. preddvorske prafare; 1. 1751. se je izločila kot beneficiat, 1787 postala lokalija, 1875 župnija. Letence, 75-10-8-2-0. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand Podbrezje 15 km, zdr o Preddvor 13 km, pTt Golnik 4.5 km, š žup Goriče 2 km. Nm 439 m. Naselbina v krčevini j. od Gorič, za pičel km od ban. ceste. Ilovnata prst. Mleko kupuje mlekarna v Goričah. Mače, 45-16-11-5-0. Sr so du fin žel Kranj 11 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 2 km. Nm 563 m. Leže tik pod gorskim vznožjem sz. od Preddvora. Kmetje in dninarji. Zemlja precej jiusta, gozd šibak. Občinska pot, 2 km do ban. ceste ob Suhi. Izhodišče za Storžič (dobre 3 ure). L. 1156. je Alberon iz Gu-tenberga (pri Tržiču) odstopil M. vetrinjskemu samostanu. Na šibki polici nad vas-jo podr. cerkev sv. Miklavža (653 m). Cerkev je bila zgrajena v 14. ali 15. stol. L. 1649. so jo renovirali (letnica na lesenem stropu). Stare stenske slike iz 1467 predstavljajo višek idealističnega gotskega slikarstva (poleg Muljave najboljše na Slovenskem). Možjanca, 69-11-6-3-2. Sr so du fin žel Kranj 11 km, žand Šenčur 8 km, zdr o pTt š Preddvor 3 km, žup Cerklje 7 km. Nm 678 m. Zavzema zavarovani rob valovite ravnice v z. stopničastem Krvavčevem slemenu. Glavne dohodke ji daje živinoreja in les. Vozna pot na Olševek in Tupaliče, do ban. ceste 3—4 km. Pril jubljena izletna točka ob poti na Krvavec, sniu-ške planjave. Podr. cerkev sv. Miklavža je preprosta, svetla stavba iz 1871; njena skromnejša prednica je znana iz 17. stol. (1653). Nova vas, 82-14-5-9-0. Sr so du fin žel Kranj 11 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 1 km. Elektrarna. Nm 500 m. Podaljšek predvorskega selišča, za slab km obč. poti proti s. Poljedelstvo in živinoreja, nekaj gozdarstva; žaga ob Bistrici, ki prihaja iz globoke, slikovite zajede izpod Zaplate; v tej v visokih, opolzlih senožetih »Hudičev boršt«; krasna razgledna pot do vrha (3 ure). V bližini vasi nad sedanjim gradom Turnom leže razvaline Starega gradu. Nekdaj se je imenoval Novi grad (Neuberg) in je bil prvi grad cele okolice. Posestniki so bili gospodje Novigrajski (omenjajo se 1139, 1140, 1178). Od grajskih razvalin je še vidno zidovje iz rezanega kamna. Posestniki tega gradu so zgradili pozneje tri še sedaj ohranjene gradove v Preddvoru, Hribu in Turnu. Pangeršica, 63-7-2-5-0. Sr so du fin žel Kranj 7 km, žand zdr o Preddvor 10 km, pTt Golnik 4 km, š žup Trstenik 1 km. Nm 462 m. Leži na j. robu široke uleknine pod Trstenikom, v. od ceste iz Tenetiš. Glavni dohodek daje živinoreja in de-1 a v s lc i 7 g. s 1 u ž c k Potoče, 103-20-10-10-0. Sr so du fin žel Kranj 11 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 2 km. Nm 518 m. Raztresena vas na prisojni vznožni polici pod Potoško goro (1274 m). Ob ban. cesti v Kokro ji pripada zaselek Draga. Zemlja prehaja iz skalnatih v peščena tla, rodovitnost srednja. Nad razsežnim pobočjem lepe gorske senožeti s seniki. Prodajajo živino in les (do 600 in3 letno). Lastno lovišče turnske graščine. Prvotni stari grad Turn je stal nad sedanjim na griču, kjer so bile v Valvasorjevi dobi še vidne razvaline. Rabil je kranjskim deželnim knezom in mejnim grofom za trdnjavo, ki je zapirala vhod v dolino Kokre, za lovski dvorec in letovišče. L. 1156. so tu stolovali kranjski mejni grofje, ki so sicer tu postavljali kaštelane in gradnike. L. 1439. je grad razrušil Jan Vitovec. L. 1473. so ga poškodovali Turki ob pohodu na Koroško. L. 1500. ga je cesar Maksimilijan prodal Juriju Brdskemu, kranjskemu vicedomu. V 17. stol. je lastnik Adam pl. Dinzl grad renovira]. Od Urbančičeve rodbine je kupila sedanji obljudeni grad z lepim položajem ob Kokri rodbina Detela. V parku lična kapela Žal. M. b. iz 1760. Tu je bila rojena pisateljica Urbančič Josipina Turnograjska, por. Tomanova (1833 do 1854). V v. grebenu Potoške gore v lepi razgledni legi, podr. cerkev sv. Jakoba (960 m). Prvič se omenja 1415, ko je bila na novo posvečena. V 17. stol. so jo povsem prezidali. Obledele freske. Povije, 48-9-6-3-0. Sr so du fin žel Kranj 10 km, žand zdr o Preddvor 6 km, pTt Golnik 6 km, š žup Trstenik 1 km. Vodovod. Nm 618 m. Trdna kmetska vas z obsežnim razgledom na položnem vzponu iz Trstenika v Storžičevo pobočje. Do ban. ceste 1 km obč. poti, markacija na Storžič (planinska koča na Javorniku). Dosti dobra zemlja, za prodajo ostaja sir, presno maslo, živina, les in sadje. Na vetrinjski samostan na Kor., ki je imel tu v 13. stol. svoja posestva, spominja kraj »Klošterc«. Hiša št. 9 pri Grosu v vasi je bila svoj čas graščina. Njeni lastniki Erbežniki so obubožali in jo prodali v 18. stol. L. Perčicu iz Bitnja, v loški okolici. Hiša je zato dobila ime Ločan. Odtod sta doma: Perne dr. Franc (1861—1935), gimn. katehet, cerkv. in zgod. pisatelj, in Perne Ivan (1889 do 1934). diplomat, jugosl. svet. pri Z. N. Preddvor, 281-50-38-12-0. Sr so du fin žel Kranj 10 km. žand zdr o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1859, 5 odd. Jav. knjiž., gled. in pev. d.. Kat. prosv. d.. SKJ, PRK, JS, Strel, druž., Gas., Tuj. prom. d., PSVD, Zdravnik. Nm 475 m. Prisojna in zavarovana lega na slikovitem prehodu vznožne gorske ploskve v stopnje na desnem bregu Kokre, 1 km z. od ban. ceste iz Kranja na Jezersko. Jedro tvori j. selišče ob Suhi. okrog cerkve in gradu z nekaj kmetijami; pozneje sta se mu pridružila zaselka Hrib (ob potoku Bistrici) in Dol, kjer je več kmetij in vil. Preddvorska graščina je odprodala svet manjšim posestnikom in drugi graščini (Fr. Dolenca), ki ima tu večjo žago. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, obrt, prevozništvo, čebelarstvo, precej tujskega prometa. Priznano klimatično zdravilišče in letovišče z ugodnim dostopom na gore (Zaplata, Storžič 3—4 ure, Krvavec 5 ur). Udobne stanovanjske naprave, avtobusna zveza s Kranjem. Prvi znani lastniki kraja so bili plemiči Breže-Seliški. Vas prvič omenja listina iz časa 1070—1080. V 12. stoletju (1147—1197) se navaja kot last vetrinjskega samostana na Koroškem. V vasi stoji starodavna preddvorska graščina. Že med 1154 in 1156 jo |e Bertold II. Meranski podaril vetrinjskemu samostanu. Pozneje je bil grad last stiškega samostana, ki ga je renoviral. Poznejša lastnica rodbina Wurzbach je veleposestvo in hleve razprodala, a grad priredila za letoviščarje. L. 1936. je kupil graščino dr. O. Majerič iz Ormoža. — Grad Hrib stoji v ravnini ob Kokri. Posestvo je prvotno pripadalo gradu Neuburgu v Novi vasi. V novejši dobi je dobil po lastniku ime Fuchsova graščina. Danes je last industrijalca Fr. Dolenca. Ž u p n i j a Preddvor (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 1423 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Petra se prvič omenja 1156. Sedanja baročna pblika večkrat prezidane rotuiulne stavbe izvira največ iz 1751. Stari masivni zvonik ima baročno streho. Razsežna, zdaj zaprta kripta. Kvalitetna oprava. Gl. slika: Zadnja večerja Wolfova. Preddvorska je ena najstarejših Kranju podrejenih cerkva na Gorenjskem. L. 1156. jo je oglejski patriarh Pere-grin podaril vetrinjskemu samostanu. Cerkveno je pripadala sprva oglejskemu patriarhu, od 1507 pa ljublj. škofiji. Že 1150 se omenja klerik Ulrik iz Preddvora. Kmalu se je kot vikariat popolnoma osamosvojila, mati župnija je zadržala samo še patronatske pravice. V reformacijski dobi so ostali župljani zvesti katoliški veri, tako da se predikant Jernej Knafelj niti ni upal skozi Preddvor. Iz obsežne preddvorske fare so se v jožefinski dobi (1787) izločile kot lokalije: Predoslje, Trstenik in Kokra. Podr. Primskovo, Rupa in čirčiče so pripadle Kranju. Sp. Bela, 62-15-9-6-0. Sr so du fin žel Kranj 5 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 4 km. Nm 451 m. Spodnja izmed treh skoraj strnjenih kmetskih naselbin ob ravninskem toku Bele. Težka ilovnata zemlja, najbolj prikladna za travnike. Nizke dobrave pokrivata borovec in smreka. Za prodaj ostaja živina, mleko kupuje mlekarna v Naklem. Ban. cesta Preddvor— Kokrica. Izhodišče za Storžič preko Babinega vrta (4 ure). Tu se je rodil 1846 Grča Blazij, duh., dež. poslanec in publicist, narodni borec na Goriškem. Sp. Tenetiše, 85-13-7-6-0. Sr so du fin žel Kranj 6 km, žand zdr o Preddvor 11 km, pTt Golnik 5 km, š žup Trstenik 4 km. Nm 418 m. Leži pod razcepom ceste iz Kranja na Goriče, oz. Trstenik. ob potoku Stražnici. Raztresena naselbina kmetov in delavcev. Prodaja mleko in les. Izdelovanje opeke, več mlinov, žaga. Srednja Bela, 151-35-18-17-0. Sr so du fin žel Kranj 7 km. žand zdr o pTt š žup Preddvor 3 km, Nm 470 m. Zavzema breg z. toka Bele in bližnjega brda. Zemlja in gospodarstvo kakor v Sp. Beli. Mlin in žaga, pletenje košev in košar, nekaj tekstilnih in opekarskih delavcev, prodaja sadja. Podr. cerkev sv. Egidija je bila po tradiciji zgrajena na mestu prejšnje kapelice brdske graščine. Bila je večkrat prenovljena, zadnjič 1856, ko je izgubila raven strop; ostali znaki preproste gotike so še vidni. Vel. oltar je nov, stranski iz 17. stol. Tu se je rodil Valjavec Matija-Kračmanov (1831-1897), pripovedni pe-snik, slavist, zbiratelj nar. blaga. Srednja vas, 98-16-7-8-0. Sr so du fin žel Kranj 9.5 km, žand Tržič 9 km. zdr o Preddvor 10 km. pTt Golnik 3 km, s žup Goriče 1 km. Nm 498 m. Leži ob obč. cesti sv. nad Gori -čami. Kmetje, par obrtnikov. Prodajajo mleko (Golnik), živino, malo lesa in sadja. Staro kužno znamenje v vasi domnevno spominja na kugo v 1553. Trstenik, 163-34-12-22-0. Sr so du fin žel Kranj 10 km, žand Podbrezje 6 km, zdr o Preddvor 6 km pTt Golnik 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1870, 1 odd. SKJ, PRK, PJS, Prosv. d. Nm 512m. Manjše gospodarsko in cerkveno sredtsce Storzi-čevega predgorja v plitvi uleknini ob začetku dobrav. Pomanjkljive poljske pridelke dokupu jejo za izkupiček iz živinoreje (goveda, prašiči, čajno maslo, sir), sadjarstva in obrti. Živinorejska in gospodarska zadruga. Dobra podgorska cestna zveza, o!) Stražnici dovoz na kokriško cesto, zaznamovana pot na Storžič (3 ure). Prenočišča. Ž u p n i j a Trstenik (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 560 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Staro cerkev, ki jo prvič omenja vizitacijski zapisnik iz 1631, so 1869 podrli in 1869—1871 zgradili prostorno novo v lombardskem slogu, ostal pa je še baročni zvonik (1703). Tri oltarje in glavno sliko napravil Jur. Tavčar. Cerkev se je iz preddvorske prafare izločila 1787 kot lokalija, ki je 1876 postala župnija. Tupaliče, 204-43-17-20-6. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 2 km. Nm 456 m. Leže v zgornjem delu ravnine ob Kokri; zgornja, ločena hišna skupina, pretežno naseljena z obrtniki in delavci, sega pod gorsko vznožje nasproti Preddvoru. Kmetsko jedro ob preddvorski podr. sv. Klemena s pokopališčem. Žaga ob Kokri, začetek obrtne struge. Prvotni znani lastniki so bili grofje Breže-Seliški. Cerkev se prvič omenja 1154. L. 1478. so jo na novo posvetili, ker je bila od Turkov oskrunjena, po 1631 renovirali. Gotski slog so ohranile le stene (rebra, sklepnika), freske so prebelili, okna premenili, baročne oltarje modernizirali. Zalog, 64-12-7-5-0. Sr so du fin žel Kranj 9.75 km, žand Tržič 9.5 km, zdr o Preddvor 10 km, pTt Golnik 3.5 km, š žup Goriče 1 km. Nm 535 m. Leži na robu brda pod Zaloško goro (Tolsti vrh 1715 m), za dober km obč. ceste od Gorič. Planjava je nagnjena na jz. in ima izredno razgledno lego, zlasti izpod zaselka Svarije, že ob robu močnih jelovih gozdov. Izvrstne gorske senožeti in pašniki. Prodajajo mleko (na Golnik), precej živine, hruške in jabolka, hlode in drva, gozdne sadeže. Trgovina s prašiči, več obrtnikov. Turist, pot na Storžič, ob njej prelaz k Sv. Katarini, lep smuški teren. Podr. cerkev sv. Lamberta se prvič omenja 1493, nova posvečena 1521. Preprosta pozna gotika z ravnim stropom. Nekdaj je slovela kot božja pot. Zavoda (Za vodo), 6-2-1-1-0. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand Podbrezje 12 km, zdr o Preddvor 15 km, pTt Golnik 5 km, š žup Goriče 3 km. Nm 427 m. Propadajoča naselbina pod Go-ričami, z. od Letenc, 2 km od ceste. Zelo senčna lega tik poleg Udinega boršta. Pičla posest, ilovnata, slaba kmetska zemlja. Zg. Bela, 124-49-25-24-0. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand zdr o pTt š žup Preddvor 2 km. Nin 480—500 m. Severna in največja naselbina ob Beli. Večinoma delavci in mali kmetje, več obrtnikov in trgovcev (z lesom), mlin in žaga. Opuščena domača obrt (kovanje žebljev). Dovoz oskrbuje podgorska cesta; turistična pota kot Bašelj. Vas Bela je znana od 1216. L. 1217. se navaja vitez iz Bele, 1221 pa Kolon iz Bele. Kraj je znan po starih fužinah, ki so nekdaj stale ob Belici. Zg. Tenetiše, 74-12-3-9-0. Sr so du fin žel Kranj 6 km, žand zdr o Preddvor 11 km, pTt Golnik 4 km, š žup Trstenik 3 km. Nm 456 in. Leže ob potoku Stražnici ob nastopu trsteniške ceste. Kmetje in delavci, ostalo kot v Sp. Tenetišah. Podr. cerkev sv. Dominika prvič omenja 1631 vizitacijski zapisnik. L. 1766. in 1877. so jo predelali, med drugim tudi baročne oltarje (Jurij Tavčar). Žablje, 23-4-4-0-0. Sr so du fin žel Kranj 8 km, žand zdr o Preddvor 5 km, pTt Golnik 5 km, š žup Trstenik 2 km. Nm 472 m. Leži v ravnini pod podgorsko ban. cesto. Do nje pičel km obč. ceste z betonskim mostom. Daljši desni pritok Bele iznad Babinega vrta. Prodajajo živino, presno maslo, drva in nekaj sadja. Občina Predoslje Preb. 1881, hiš 315, posest. 163, koč. 152, najem. 24. Površina 1804 ha: njiv in vrtov ca 670, trav. in paš. ca 287, gozdov ca 780, ostalo 67. Občina zavzema del prodnate ravnine ob Kokri v območju njenega sotočja z Belo, na z. pa sega v bolj ilovnat svet, kjer se ob Kokrici združuje več potokov izpod Storžiča v enotno Rupovščico. Vzhodni del občine razpolaga z rodovitnim poljem, proti z. in s. pa se prično gozdnate dobrave (pretežno borovec), ki nudijo kaj malo gospodarske koristi. Pač pa so ilovnata tla na z. ugodna za razvoj tamošnjih opekarn. Kljub bližini Kranja in delni industrializaciji je prebivalstvo še vedno večinoma kmetijsko. Zlasti je razvito mlekarstvo s središčem v Predosljah. Iz Kranja vodita skozi občino ban. cesti na Jezersko in na Belo—Preddvor, nju veže lokalna cesta Britof—Kokrica in tako posreduje še zvezo z ban. cesto na sz. proti Golniku in Naklu na v. proti Šenčurju. Bobovek, 70-12-3-9-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 3.5 km, o š žup Predoslje 1 km. Nni 412 m. Leži na dobravski krčevini tik nad Kokrico, v početku belske ceste na Preddvor. Debele plasti izprane ilovice je izrabila velika opekarna, ki preživlja dobro polovico vaščanov, ostali so kmetje. Večina zemlje je v travnikih, najmanj v gozdih (smreka, bor). Mleko prodajajo mlekarni v Predoslje. Britof, 375-62-30-32-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 3 k in, o š žup Predoslje 1 km Nm 410 m. Pripada naselbinski skupini ob sotočju Bele s Kokro. Jezersko ban. cesto križa tu ona i/. Nakla v Šenčur. Kmetijstvo ima na razpolago dosti plodno polje med krpastimi ostanki ravninskega gozda. Na trg stavlja i>oleg krompirja in sočivja zlasti mleko (Predoslje). Tovarna lanenih tropin. Gostilna s prenočišči. 1'odr. cerkev sv. Tomaža je bila zgrajena 1512 (letnica na oboku presbiterija). L. 1888. so jo popravili. Od stare cerkve je še ostal gotski presbiterij: gotiko posnema tudi nova ladja. Oltarji bogato okrašeni (17. stol.). Ilovka, 34-8-8-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 2 km, o š žup Predoslje 1 kin. Elektrarna. Nm 400 m. Kmetska vas ob Rupovščici, Vi ure nad njenim izlivom v Kokro, za 0.75 km obč. kolovoza oddaljena od Rupe. V kupčijo oddaja živino in mleko, polovico sadnega pridelka, perutnino, malo lesa. Dobro razvito čebelarstvo, zbiranje gozdnih sadežev; mlin. Kokrica, 400-64-30-34-10. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 2.5 km, o š žup Predoslje 2 km. Nin 410 m. Lokalno prometno križišče v plitvi sovodenjski uleknini, kjer se zbira vodovje v Rupovščico (»Kokrica«). Na polici j. od vasi ostanki Udinega boršta s precejšnimi krčevinami (vrtače). Zemlja je napol ilovnata, vodnata in. prikladna deloma le za travnike. Pravi kmetje so v manjšini proti mali posesti in delavcem. Za prodaj ostane nekaj krompirja, mleka in živine, malo borovega in smrekovega lesa. Podr. cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev je bila v reformacijski dobi zelo zapuščena. Sedanja preprosta baročna stavba je iz 1868. Mlaka, 98-19-6-13-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 4 km, o š žup Predosl je 3 km. Nm 410 m. Leži ob ban. cesti Kranj—Goriče, tik nad Kokrico na v. robu Udinega boršta. Vodnat svet s težko ilovnato zemljo. Par šibkejših kmetij, več malih posestnikov, ki se preživljajo še s tovarniškim delom. Borov gozd sega tik do hiš. Orehovi je, 84-14-4-10-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 4 km, o š žuj} Predoslje 1 km. Nm povpr. 415 m. Leže v. od Predoselj, na poševni terasi nad sotočjem Bele in Kokre. Pod vasjo ban. cesta Kokrica—Šenčur z mostom na Britof. Rahla, peščena zemlja, tesno odmerjena, zato iščejo delavskega zaslužka v tovarnah. Kmetje prodajajo mleko v Predoslje. Predoslje, 520-86-50-36-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 4.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1860, 4 odd. Gosp. nad. š. Jav. knjiž,. Kat. prosv. d., SKJ, PJS, Gas., dram. odsek, PSVD. Nm 422 m. Zavzemajo v. rob široke jirodnate ravni na desnem bregu Kokre. Hiše v več vrstah nad Belo. deloma že nad Kokro. Gospodarsko središče za ravan med Kranjem in Preddvorom, oprto na obsežno in dosti plodno zemljo, vodne sile in jirometno lego (Kokrica—Šenčur in cesta na jezersko). Preživlja se največ s kmetijstvom (mlekarna za širšo okolico), prodaja lesa. Gostilne in trgovina, 4 mlini. Sz. od vasi stoji grad Brdo, ki je bil sezidan pred 1500. Tedaj ga je dobil od cesarja Jurij Brdski, kranjski vicedom in lastnik gradu Turna pri Preddvoru. Pozneje je bil v lasti barona Zoisa. V reformacijski dobi so se tu zbirali luterani iz Kranja. Park in lep ribnik. Od 1932 je bil dobro ohranjeni grad last lesnih trgovcev Heinriharja in Dolenca, ki sta ga temeljito prenovila. L. 1935. je prešel v last Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla. Enonadstropna, arhitektonsko zanimiva stavba, zidana v če-tverokotu s posebnimi prizidki na vogalih. Krase jo stukature. V gradu je baročna kapelica sv. Mihaela. Od 1712 ima mašno licenco. Župnija Predoslje (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 1663 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Ksista. Prvotno cerkev je dal zgraditi ok. 1530 Ksist baron Egkh, ki je bil že 1512 stolni kanonik v Ljubljani. V reformacijski dobi je bila zelo zanemarjena. L. 1882. so jo podrli in sezidali sedanjo stavbo v baročnem slogu z romanskimi oblikami. Glavna slika Iv. Franketova, stene poslikal Bradaška; Vurnikov ciborij. Bila je podr. preddvorske prafare, iz katere se je 1787 izločila kot župnija. Vendar je imela že poprej svoje kurate. Ob poti od ban. ceste proti cerkvi stoji lepo Marijino znamenje, zgrajeno po načrtih župnika Ign. Zupana. Kamnoseška dela je izvršil kipar Pavlin, slikarijo Bradaška. Srakovlje, 40-6-4-2-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 6 km, o š žup Predoslje 2 km. Nm 411 m. Leže ob potoku Milki, s. od Kokrice, za K- km z. od ceste na Preddvor. Preživljajo se skoraj izključno s kmetovanjem. Suha, 220-37-25-12-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 5.5 km o š žup Predoslje 2 km. Nm 431 m. Osamljena kmetska vas sv. od Predoselj. Valovita ravan, obkrožena od treh strani z gozdnim površjem, uglobljena proti v. toku Bele. Občinska jiot na Predoslje za vsa vozila (1.5 km). Proda večino poljskih jiridelkov, nekaj manj živinorejskih in malo lesa, zvečine v Kranj. Vas je znana že iz 1288, ko je tu goriški grof Majnliard podaril hišo grofu Ulriku Vovbržanu. Podr. cerkev sv. Štefana. Pokopališče. Prvotno gotsko cerkev so večkrat prezidali in renovirali. Sedanja je baročna. Vsi trije oltarji so zlati, iz srede 17(. stol. Tatinec, 40-7-3-4-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 6.5 km, o š žup Predoslje 2.5 km. Nin 422 m. Najsevernejša naselbina v občini s prikupno lego ob Milki, pičel km od preddvorske ceste. Pod vasjo ilovnata ravan, za njo gozdnate dobrave (borovec). Prodaja mleka (Predoslje), goved (Kranj) in jirašičev (Zalog). Občina Primskovo Preb. 2290, hiš 363, posest. 104, koč. 259, najem. 200. Površina 1299 ha: njiv in vrtov ca 835, trav. in paš. ca 140, gozdov ca 249, ostalo 55. Občini pripada sv. ravninsko zaledje mesta Kranja. Na vse strani jo oklepa gozdna površina, ki zavzema vsa višja in slabo plodna mesta. V površje so se globoko zajedli vodni tokovi, savski na j v. meji, dolenji kokrski po sredini. Zlasti Kokra tvori nad Kranjem slikovite tesni s 25—30 m visokimi laborastiini stenami. Ta reka, ki z ozkim izlivnim koritom deli občino od Kranja, dobiva tod z desne večji dotok Rupovščico. Tu srečamo že v izdatni meri predmestna delavska naselja ob industriji, ki ji je v Kranju prostor pretesen. Vendar zemljo radi bližine dobrega trga še vedno vestno izkoriščajo. Prometne žile imajo izhodišče v Kranju: (žel. postaja), tako ban. cesta I. reda na Jezersko, kakor gosta mreža ban. cesta II. reda: na Goriče—Trboje— Smlednik—Tacen, na Šenčur—Moste—Kamnik. Občina ^ ima precej dotoka izletnikov iz Kranja; občinski lov, kopališče v Kokri. Mesto ji odstopa še del letoviških gostov. Cirčiče, 400-62-30-32-15. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kranj 2 km, o š Primskovo 2 km. Nm 380 m. Edina naselbina v obsavskem delu občine, postavljena največ v enojni vrsti nad rob savskih tesni z. od ban. ceste iz Trboj v Kranj. Kmetijstvo in tovarniško delo v Kranju. Priljubljena izletna točka (mogočen pogled v savsko deber, tkzv. »Kranjski Vintgar«). Podr. cerkev sv. Ožbolta je bila prvotno podružnica pred-dvorske župnije, 1794 priključena kranjski. L. 1848. so ravni strop nadomestili z obokom. L. 1931. so cerkev restavrirali. Oltarni sliki Fr. Wissiaka. Gorenje, 100-20-10-10-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt žuj) Kranj 2 km, o š Primskovo 1 km. Nm 399 m. Leži ob ban. cesti Kranj—Jezersko na v. strani sotočja Kokre in Rupovščice. Valovito razgibano obrobje kokrske globeli z lepimi vodnimi napravami. Ostanki smrekovih gozdov med plodnim poljem. Pridelke oddaja na trg v Kranju, krompir tudi v j. kraje. Več obrtnikov. Huje, 220-32-8-24-10. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kranj 1 km, o š Primskovo 1 km. Nm 383 m. Leže nasproti Kranju na strmem levem bregu Kokre. Kmetska osnova vasi in globoko rečno korito sta podlaga upravni ločitvi selišč, ki se zbližujeta šele zadnji čas. Kmetom se je pridružilo večje število tovarniških delavcev za mesto in domačo tovarno In-teks. Intenzivna živinoreja (mleko). Zvezo s Kranjem posredujeta brv in most v Klancu nad vasjo. Podr. cerkev sv. Jožefa je bila posvečena 1686. Zidava je v osnovi gotska. Do konca 18. stol. je bila podr. šenčurske župnije. Klanec, 320-52-8-44-20. Sr so du žand zdr fin žel pTt Kranj 0.5 km, o š Primskovo 0.5 km. Nm 388 m. Leži nasproti Kranju, nad levim bregom Kokre, z obč. cesto (klanec) in nizkim mostom v mesto. Cestna zveza tudi na jezersko in šenčursko cesto. Hiše se mešajo s Hujaini, deloma i>a se dotikajo že Primskova. Nekaj trdnih kmetij, drugo obrtniki, tovarniški delavci, dobršen del že brez zemljišč. Tovarna perila, vinska trgovina. Primskovo, 1000-155-26-129-150. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Kranj 1 km, o š v kraju. Šola ust. 1890, 4 odd. PRK, Gas., Strel. druž. Nm 395 m. Predmestno prometno središče, ok. 1 km sv. od Kranja. Stikališče velike jezerske in šenčurske ceste, od važnega mostu čez Kokro na v. in s. V j. koncu lične delavske in stanovanjske hiše z vrtovi, na zgornjem koncu še pretežno kmetsko selišče (ohranjene še starinske zgradbe). Hrastov in smrekov gozd močno iztrebljen. Na trg pošiljajo preostanek poljskih pridelkov (zlasti krompir) in mleko. Močna obrt, tovarniški delavci. Zanimiv pogled z 28 m visokega mostu v tesni Kokre. Podr. cerkev D. M. s pokopališčem prvič omenja 1631 vizitacijski zapisnik. Sedanja stavba je bila zgrajena 1729 kot podr. preddvorske župnije. L. 1793—1814 je bila pri cerkvi ekspozitura. Rupa, 250-42-22-20-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Kranj 2 km, o 1 km. Nm 404 m. Leži na valovitem j. koncu Udinega boršta, 2 km s. nad Kranjem, odprta k sotočju Rupovščice s Kokro. Trdne kmetije, mala posest in tovarniški delavci. Na trg oddajajo krompir, mleko, živino in del drugih pridelkov. Cesta na Kokrico, dobra vozna pot na ban. cesto (goriško in jezersko, 1—2 km). Zgodovinska pomembnost: grad Prevalje (ali Predole), ki ga je sezidal v 17. stol. Gregor To-perzer. Danes je last Recherjevih dedičev. Podr. cerkev sv. Marije Magd., prvotno podr. preddvorske župnije. Okna spominjajo na prvotni slog. L. 1837. so jo restavrirali. Stranska oltarja Egartnerjeva. Tu se je rodil Remec Fr. Jos. (1850—1883), kritik, prevajalec in folklorist. Občina Smlednik Preb. 1593, hiš 384, posest. 68, koč. 247, najem. 41. Površina 2479 ha: njiv in vrtov ca 948, trav. in paš. ca 269, gozdov ca 1173, ostalo 89. Občina obsega najnižji del Kranjskega polja na levem bregu Save. Nad prodnato in konglomeratno, le mestoma rahlo valovito ravnino se na j. dvigne samo Smled-niški hrib, skrajni sz. savski osamelee (517 m, Dorniški vrli 487m). Reka Sava, ki predstavlja glavno tekočo vodo, si je izdolbla v površje globoko deber, ki se na par mestih zoži pod 50 m, dolinsko obliko ima le na j. Laborasti breg z divjimi pečinami (na njih očnice ali planike) menja višino med 22 in 50 m. Posul se je le na par mestih in dopustil zgradbo smled-niškega mostu, par brodov (čolni uporabljivi le ob mirni vodi), mlinov in žag. Savska deber predstavlja hudo prometno oviro. Ob savski breg so se razvrstile vasi. ki^ so zvečine nastale v gozdnih krčevinah. Selišča za Sinledniškini poljem leže v opuščeni (»suhi«) dolini, ki ima v dnu posebno plodno zemljo. Obsavske vasi imajo izrazito kmetsko gospodarstvo z enakomernimi zemljišči, one za Sinledniškini hribom so močno pomešane z malo posestjo in delavskimi hišami. Na j. se je obdržala tudi velika posest. Tla so prikladna za žito vseh vrst, najbolj uspeva krompir, ki ga mnogo izvažajo. Polja obsegajo nad polovico vse površine, nasprotno je obseg travnikov povsem neznaten. Kljub temu je živinoreja največji in stalen vir dohodkov; čeprav mlekarstvo v osrednjih vaseh ni na višku, prodajajo mleko mlekarskim zadrugam in prekupcem, deloma naravnost v Kranj, Šenčur, Vodice in Ljubljano. Za poljem zavzema glavni del površine gozd, vendar ga v izdatni meri goje le za dom (drva, stelja), za prodaj spet le v obmejnih vaseh. Prevladuje srednje visoko drevje, najbolje na j.: bor, smreka, hrast, gaber, breza, bukev, jelša. Močna lovišča. Poleg kmetovanja donaša največ tovarniško delo (izven občine), zatem obrt, ki dela za vaške potrebe; sadjarstvo je večjega pomena le na j., čebelarstvo v malem obsegu, pač pa so gozdovi bogati gob, deloma tudi borovnic in p. Prometni stik s svetom je razmeroma šibak. Ne samo, da ima Sava tod le en most, izognila se je občine tudi železnica, dostopna v Kranju in Medvodah, in drž. cesta Ljubljana—Kranj. Glavna zveza je ban. cesta Kranj—Trboje —Smlednik—Tacen, ter prečna zveza (Jeprca—Smlednik— Vodice). Okolica Smlednika privablja nekaj letoviščarjev. Obe. ima zvečine električno razsvetljavo (KDE), dobro talno vodo, deloma (na j.) studenčno. Dornice, 45-10-2-7-1. Sr so du zdr fin Kranj 16 km, žand o p Smlednik 4 km, žel Medvode 10 km, š Vodice 2 km, žup Za-poge 1 km. Nm povpr. 345 m. Leže na sv. vznožju Smledni-škega hriba (Dorniški vrh 487 m), 0.5 km od vodiške ceste. Vas je mlajša krčevina v ilovnatem svetu z malimi zemljišči. Poljski pridelki ne zadoščajo, prodajajo pa mleko v Vodice, nekaj sadja in gob v Ljubljano. Dragočajna, 58-12-3-7-2. Sr so du zdr fin Kranj 8 km, žand o p š žup Smlednik 3 km, žel Medvode 5 km. Nm 344 in. Leži v plitvi in široki dragi na levem savskem bregu, s. od Smlednika. 1 km obč. ceste do ban. ceste v Trboje. Preživlja se s kmetijstvom, nekaj slabše kot sosednje vasi; na trg pošilja nekaj poljskih pridelkov, večino mleka, goved, prašičev in perutnino, malo lesa. , .. . „ , Hraše 237-49-13-29-7. Sr so du zdr fin Kranj 12 km, zand o p š žup Smlednik t km, žel Medvode 7 km. Nm 346 m (vas 355 m). Večja naselbina v valovitem vznozju za najvišjim vrhom Smledniškega hriba (517 m). Precej razmaknjene hišne skupine veže ban. cesta na Vodice. Nekaj kranjskih in ljubljanskih tovarniških delavcev brez zemlje; nekaj obrtnikov, večja gostilna in veleposestvo. Živinorejske pridelke prodajajo v Ljubljano. V močnem gozdu prevladuje bor, zatem smreka in listovci. Nad vasjo sledovi gradišča. Podr. cerkev sv. Jakoba, prenovljena pozno gotska stavba z baročnim velikim oltarjem 1647. Iz Hraš je doma Knific dr. Ivan, prof. v Št. Vidu, pisatelj potopisov (r. 1875). Moše, 185-38-9-27-2. Sr so du zdr fin Kranj 7 km, žand o p š žup Smlednik 5 km, žel Medvode 6 km. Nm 351 m. Ljubka kmetska vas na strmem savskem bregu nasproti Mavčičam. Slično gospodarstvo, le da proda nekaj manj poljskih pridelkov in nekaj več mleka (trgovec z mlekom v vasi). Zemlja srednje dobra, deloma težka. Dovoz po trdnih potih k ban. cesti (0.5 km) v Trboje. Podr. cerkev sv. Mihaela, preprosta gotska stavba, docela prenovljena in obokana (1859). Smlednik, 271-65-4-53-8. Sr so du zdr fin Kranj 12.5 km, žand o p š žup v kraju, žel Medvode 6 km. Šola ust. 1815, 4 odd. Kmet. nad. š. SKJ, PRK, Prosv. d. »Kvišku«, Strel, druž., Gas. Sadj. podr., Pev. in godb. d. z gled. odroni. Nm 358 m. Važen prometni kraj nad 1. bregom Save in ob izhodu I iz šibke drage med Brezovcem in Starim gradom (461 in 515 m). Ban. cesta Trboje—Tacen se križa z ono na Vodice in Jeprco šele nad vasjo. Krajevno važen most čez Savo. Radi ugodne lege se je šibkemu kmetskemu jedru priključilo mnogo malih posestnikov, precej obrtnikov in delavcev. Zemlja je že deloma ilovnata, odtod sorazmerno velik areal travnikov in gozdov. Poljskili pridelkov zmanjkuje, za prodaj ostanejo le živinorejski. Večji mlin in žaga. S kalvarijske poti na Stari grad sloveč razgled. Zgodovinsko znameniti stari smledniški grad je danes v daleč vidnih razvalinah. Zgrajen je bil na predzgodovinskem gradišču iz 5. ali 6. stol. pred Kr. in na mestu poznejše rimske utrdbe, ki je varovala cesto Ljubljana —Smlednik—Kranj. Prvotni grajski posestniki so bili Smledniški gospodje, ki se omenjajo že 1136. nato 1163 in 1216. Ok. 1340 so izumrli. L. 1328. in 1332. je pokupil vso graščino grof Friderik Celjski. L. 1374. je grad že deželna last. L. 1439. ga je razdejal Jan Vitovec. Pozneje je večkrat menjal lastnike. V Valvasorjevi dobi je bil grad že v razvalinah. Močni ohranjeni stolp priča o njegovi nekdanji utrjenosti. Sezidali pa so v 17. stol. v ravnini pri cerkvi sv. Valburge novi smledniški grad v renesančnem slogu. Po sedanjih lastnikih se še lepo ohranjeni in obljudeni grad s krasnim parkom imenuje Lazzarinijeva graščina. (Dobre freske v kapeli sv. Ane so najbrž Cebejeve.) »Kalvarijo« pod starim gradom je dal postaviti 1772 baron Smledniški. Ok. 100 let kasneje je postavil Franc Lazzarini pokopališko kapelo. Župnija Smlednik (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 2037 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Urha je v prvotni obliki stala že 1228. Sedanja stavba je bila zgrajena v 1848—1849. Posnema romanski slog in učinkuje monumentalno. Sv. Urha je naslika! L. Kupel-vvieser, druge slike J. Tunner in Egartner, stenska slikarija Jebačinova. Cerkev je bila sprva podr. vodiške prafare. Prvi znani duhovnik (Ulrik) se v Smledniku omenja že 1341. Samostojen vikariat je postal 1462, 1676 povzdignjen v župnijo. Župnija je mati 1785 izločene župnije v Trbojah. Do 1461 je bil S. podrejen oglejskim patriarhom, poslej skupno z Vodicami ljublj. škofiji. Tu je bil doma čebaček dr. Andrej, prof., cerkv. pisatelj, ust. Katol. d. (1820—1899); Krek Vinko (1874 do 1914), skladatelj. Sv. Valburga (Šentomperga), 248-49-6-36-7. Sr so du zdr fin Kranj 12 km, žand o p š žup Smlednik 0.5 km, žel Medvode 6 km. Nm 351 m. Ravninska vas tik nad Smlednikom. Pod vplivom njegovega prometa je zadnji čas močno narasla (cestno križišče). Nastala je na ozemlju smledniške gosposke, od katere se je ohranilo graščinsko veleposestvo. Živinoreja, delavski zaslužek in obrt, malo še vrtni in gozdni donos. Na s. koncu razkropljene naselbine lepa podr. cerkev sv. Valburge. Stala je že, ko je tu oglejski patriarh Bertrand 1341 podaril zemljišče smledniškemu duhovniku Ulriku iz Kamnika, (omenja se kot sv. Valburga v Pristavi). Hrani znamenite Layer-jeve slike in bogato okrašeno prižnico iz 17. stol. (O gradu glej Smlednik!) Torovo, 36-10-1-8-1. Sr so du zdr fin Kranj 16 km, žand o p Smlednik 4 km, žel Medvode 10 km, š Vodice 2 km, žup Za-poge 1 km. Nm 344—349 m. Leži na rahli vzpetini nad ban. cesto iz Zapog proti Vodicam (pičlo 0.5 km). Prevladuje mala posest s poudarkom na živinoreji. Par delavcev. Zemlja težka, gozda le za domačo porabo. Trboje, 290-71-10-57-7. Sr so du zdr fin žel Kranj 6 km, žand Šenčur 5 km, š žup v kraju, o p Smlednik 6 km. Šola ust. 1888, 1 odd. SKJ, PRK, Strel, druž., Gas. Slov. kat. izobr. društvo. Nm 354 m. Glavna vas na levem savskem bregu med Kranjem in Smlednikom. Spaja cestno zvezo ob Savi s šenčur-sko smerjo, preko struge le brod. Krompir, fižol in perutnino prodaja v Kranj, mleko tudi v šenčursko mlekarno, les trgovcem. Več obrtnikov, nekaj delavcev. Zdrav, miren kraj z lepo lego. Župnija Trboje (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 339 dus. Pokopališče. Župna cerkev Vneb. D. M. je znana od 1351. Sedanja baročna stavba je iz 1743 (letnica na zunanji strani presbiterija). L. 1883. je cerkev s 60 hišami vred pogorela, nakar so jo restavrirali. Občutno jo je poškodoval potres 1895. Tristrani presbiterij spominja še na gotsko osnovo. Trb. so bile sprva podr. župnije v Smledniku. I.. 1785—1795. je bila tu lokalija, 1795—1809 le še ekspozitura, ki so jo 1841 obnovili. L. 1912. je bila ustanovljena prava župnija. Po izročilu je oda cerkev nekdaj božja pot. V vasi pod cerkvijo stoji ka-pelavM. B. s kipom iz stare cerkve. Sredi vasi ob cestnem križišču trioglato zidano znamenje, pred vasjo pa Burgar-jevo znamenje, obe z lepimi slikami. Zapoge, 185-34-17-18-4. Sr so du zdr fin Kranj 15 km, žand o p Smlednik 4 km, žel Medvode 9 km, š Vodice 2 km, žup v kraju. Slov. kat. izbr. d., DKfid, Gas. Nm 340 m. Vas leži v dnu šibke (suhe) dolinske uleknine, na pol poti od Sv. Valburge v Vodice, razpostavljena enakomerno ob ban. cesti. Trdni kmetje, drugi mali posestniki, obrtniki, zidarji in tov. delavci. Čevljarji delajo za Ljubljano in Karlovec. Za kupčijo le nekaj presežka v krompirju, več donaša reja goved, prašičev, nekaj perutnina in gobe. Gozd precej izčrpan. Gostilna s prenočiščem. Župnija Zapoge (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 280 duš. Pokopališče. Župno cerkev sv. Miklavža omenja 1526 seznam cerkv. drag. Sedanjo stavbo je zgradil baron Testaferrata (prim. Komendo. Njegov grb nad velikim oltarjem na d. strani, na levi pa grb kriške graščine, ki je pomagala zidati cerkev). Kraj je baje pripadal prvotno župniji Št. Vidu n. Lj., pozneje pa Komendi. L. 1769. je bil ustanovljen kuratni beneficij za stalnega duhovnika, podrejen komendski župniji. L. 1789. ustanovljena lokalija je 1876 postala prava župnija. Žerjavka, 38-10-3-5-2. Sr so du zdr fin žel Kranj 5 km, žand o p Smlednik 6 km, š žup Trboje 1 km. Nm 361 m. Po načrtu v progah urejena, obsavska kmetska vas ob ban. cesti s. od Trboj. Prodaja nekaj krompirja in fižola in večino mleka na kranjski trg. Občina Stražišče Preb. 4382, hiš 619, posest. 156, koč. 404, najem 284. Površina 2469 ha: njiv in vrtov 820, trav. in paš. 428, sadovnjakov 54, gozdov 1043, ostalo 124. Gosto obljudena stražiška občina zavzema s. trikot Sorskega polja, med desnim savskim bregom Save in ravninsko v. mejo škofjeloškega sreza; na i. seže do zaselka Meja, na s. do vznožja Sv. Jošta in v vrh Šmarjetne gore, na v. do savske debri, ki postane proti Kranju širša. Skoraj vso ravninsko ploskev izkoriščajo za njive, le na pustem savskem bregu so se ohranili borovi, smrekovi in z listovci mešani gozdi (hrast, gaber). Z. plat ravni ima pod slemenskim vznožjem šibke stopnjevine, ki prehajajo v prod preko ilovnatih naplavin. Potok Žabnica, poleg Save edina tekoča voda v občini, je vanje zarezal plitvo, mestoma močvirno uleknino. Za njo se začenja druga jelova gozdnata površina, mešana z listovci (jelša, bukev, hrast in kostanj), ob njej dolga vrsta naselbin, ki sega brez presledka v staro-loško občino, šibkejša in pretrgana vrsta selišč ob Savi se s to strne v središču občine, ki je samo v veliki meri predmestnega značaja. Gospodarski in prometni razvoj se namreč vežeta na mesto Kranj, ki odpira pridelkom trg ali posreduje promet v svet, občina pa oddaja Kranju delovne sile. Pretežno kmetski značaj so ohranile le oddaljenejše vasi, vendar se povsod naseljujejo novi delavci, stari kočarji prehajajo od kmetske dnine k tovarniškemu delu. Stara domača sitarska obrt v Stražišču se je morala industrializirati. Močna je še predelava in prodaja žime. Kmetje oddajajo presežek poljskih pridelkov (zlasti krompir, fižol, zelje, sočivje, mestoma tudi žito) delavcem in preko kranjske trgovine na zunanji trg. Radi lahke oddaje mleka (Naklo!) in mesnih živali se je poživila tudi živinoreja, gospodarske investicije so olajšane s prodajo zemljišč. V kraju dobro uspeva čebelarstvo. V prometu nima za občino tolike važnosti železnica in drž. cesta iz Ljubljane v Kranj, kakor oba cestna dovoza, ban. cesta L reda Suha—Kranj in II. reda Labore—Mavčiče— Medvode. Neposredno okolico Kranja obiskujejo izletniki na Sv. Jošt in Šmarjetno goro, smučarji (Šmarj. gora s skakalnico, g). Kranj), deloma celo letoviški gostje. Breg, 180-38-28-10-4. Sr so du žand zdr fin Kranj 4.5 km, žel Kranj 4.3 km, o pTt š žup Stražišče 4 km. Gas. Nm 369 m. Kmetska vas ob obsavski ban. cesti za 2.2 km od drž. Rečni breg je po šibki uleknini toliko dostopen, da posreduje lokalni promet na v. stran z manjšim brodom, zato so tod iztrebili gozd, ki sicer prekinja zvezo na s. Nad 2/3 površine zavzemajo njive, ostalo skoraj izključno gozd (smreka, gaber, hrast). Na trg odda 6 vagonov krompir ja, 7000 kg fižola, precej pšenice in ovsa, živine, sadja, gozdnih sadežev, perutnine in povrt-, nine. Dva čebelarja, mlin, žaga, trgovina. Podr. cerkev D. M. se prvič omenja 1560 in je nekdaj slovela kot božja pot »Marija v Leševju«. Prvotna gotika je močno zabrisana, raven strop je 1874 nadomestil obok; 3 oltarji z bogatim okrasjem (1687). Votivna slika iz 1717. Pomembna zvonova iz 1530 in 1534. Drulovka, 190-41-6-34-30. Sr so du žand zdr fin Kranj 3 km, žel Kranj 2.7 km, o pTt š žup Stražišče 2.5 km. Nm 371 m. Leži ob isti ban. cesti kot Breg, v. od žel. proge, le za 1 km od drž. ceste. Kmetje so v veliki manjšini, prodajajo sicer še pridelke v Kranj, a delavci mnogo več dokupujejo. Gozdna posest je šibka. Nekaj obrtnikov. Vas se prvič omenja 1444. Podr. cerkev sv. Mihaela je gotska stavba, prezidana v barok (17. stol.). Lesen strop so odstranili 1874. Layerjev križev pot. Orehek, 1.30-23-4-16-25. Sr so du žand zdr fin Kran j 2.6 km, žel Kranj 2.3 km, o pTt š žup Stražišče 2.1 km. Nm 371 m. Vas leži tik nad Savo, v mirnem zatišju gozdičev ob meji Sor-škega polja. Ban. cesta 0.5 kin od drž., več hiš že ob tej. Kmetje in tovarniški delavci. Žitni donos ne zadošča, na trg gre preostanek krompirja in fižola, pšenice in zelja, drugo jjrevzemajo delavci. Trgovina in delavnica cementnih izdelkov. Spodnje Bitnje, 200-27-20-7-8. Sr so du žand zdr fin Kranj 4.2 km, žel žup Žabnica 1 km, o pTt š Stražišče 3 km. Nin 378 m. Spodnji del dolge, tzv. gozdne vasi, kmetske naselbine v nekdanjem gozdnem ozemlju, kjer so vsi domovi enakomerno razpostavljeni v dolgi vrsti na koncu raztegnjene in ozke zemljiške proge. V vlažnih logih ob potoku, ki teče po ilovnatem svetu na meji prodnate ravnine, in ob gozdni meji so se brez reda doselili kočarji, ki nudijo danes zvečine delavski pritok kranjskim tovarnam, le maio se jih še bavi s sitar-stvom, dnino in zbiranjem gozdnih sadežev. Sp. B. ima kočarjev najmanj, zato največji odstotek popolnih kmetij. Za prodaj ostane precej krompirja, zelja in fižola, malo sadja in lesa, mleko prevzema Naklo. Promet po ban. cesti Suha— Kranj. Par čebelarjev, gostilna in trgovina. Izletne točke z markir. potjo: Sv. Jošt (2 uri), Planica (tK ure), Crngrob (okrog Vi ure). V bitenjski okolici so dali loški škofje iztrebiti gozd in so že konec 10. stol. naselili nemške podložnike iz Bavarske. Še v Valvasorjevi dobi so ti govorili mešanico slovenskega in nemškega jezika. V vasi omenja dajatveni register loške gospoščine posebnega oskrbnika. Po urbarju iz 1291 in 1318 je vas pripadala županstvu Bavarcev in štela 47 kmetij. Kuga je morila v Bitnju in okolici 1553, 1557, 1625 in 1627. Podr. cerkev sv. Miklavža je znana že od 1423. Pred to je stala še starejša cerkev sv. Vida, po kateri je tudi vas dobila ime. Sedanja cerkvena stavba ima lep, lesen slikan strop iz 1715 in 3 zlate oltarje. Spada med najstarejše gotske cerkve na Slovenskem. V presbiteriju novo odkrite stenske slike iz srede 15. stol. Srednje Bitnje, 450-67-42-25-10. Sr so du žand zdr fin Kranj 3.7 km, žel Žabnica 1.2 km, o pTt š žup Stražišče 2.5 km. Nm 383 m. Po legi, obliki in gospodarski strukturi Spodnjemu Bitnju podobna vas. Ima poleg kmetov, ki so še v večini, več kočarjev (sitarjev in precej delavcev). Podr. cerkev sv. Uršule stoji osamljena sredi polja. Prvotno leseno cerkev je dal podreti župnik Jurij Kramaršek (1614—1632) in po-j staviti sedanjo zidano cerkev, ki je bila 1616 posvečena. Glavna slika renesanško delo (1616), sv. Tomaž Stroyev. Stražišče, 2532-303-32-218-160. Sr so du žand zdr fin Kranj 1.2 km, žel Kranj 1 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1812,' 8 odd. SKJ, PRK, PJS, Gas., Del. strokovna zveza, Kat. prosv. društvo, Nogom. d. »Savica«. Podr. NSZ. Nm 397 m. Zavzema širok zgornji konec Sorškega polja, zavarovan na s. s Šmar-jetno goro, ki z zložnim vznožjem prehaja v pobočje gore Sv. Jošta. Jedro vasi, v razmaknjeni gruči sredi sadnega drevja, ob začetku ban. ceste Suha—Kranj, zaselek Gaštej nad klancem drž. ceste pod tovarniškimi objekti. Središče gospodarskega življenja v občini. Kmetski izvor velike vasi je zabrisala mala zemljiška posest, ki se ji priključuje delavski sloj. Od zemeljskih jmdelkov izvažajo krompir, živino, jelov les. Sitarstvo v zadrugah in tovarniškem obratu; priključuje se mu razgibano žimarstvo, ostala domača obrt pojema. Žimo dobavljajo iz inozemstva (Poljska), izdelke prodajajo po vsej državi. Dve večji tekstilni tovarni, izdelovanje cementnih izdelkov, mnogo obrtnikov, mlin in žaga, več trgovin, gostilne s prenočišči. Nad vasjo smuški svet. Markirana pota na Šmar-jetno goro ('A ure), Sv. Jošt (lH-ure). Z darilno listino iz 1002 je Henrik 11. podaril Stražišče in svet med Lipnico, Savo in Soro brižinskeinu škofu Gotšalku. ki ga je priključil loškemu gospostvu. L. 1291. je vas pripadala županstvu Bavarcev in je štela 17 kmetij. Izdelovalci sit iz Stražišča so bili znani že v 16. stol. Sita so razpečavali celo po Italiji, Franciji, llolan-diji, Belgiji, Nemčiji, Ogrskem, Hrvatskem in celo v Grčiji. Žimo za sita so si nabavljali v Franciji, Nizozemski, Poljski, Rusiji. Ogrski, Vlaški, Srbiji in Bosni. Industrializacijo sitar-stva je sredi 18. stol. začel Jožef Demšar, starološki graščak in ustanovitelj ubožnice v elizab. samostanu v Škof j i Loki. v zvezi z Jenkom pl. Jenkheimom. Hkrati je organiziral plat-narstvo in za oboje oskrbel tržišča. Podr. cerkev sv. Jerneja prvič omenja vizitacijski zapisnik iz 1631. Pozneje so jo večkrat predelali. Okrasil jo je Wolf. Ko so sezidali drugo cerkev, so 1736 sem prenesli še sedež župnije Šmartin (dek. Kranj, škof. ljublj.), ki ima 3812 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Prvo cerkev, ki je stala ob Savi blizu sedanje železniške postaje, so zgradili ob nekdanji rimski cesti že v prvi slovenski dobi in sicer v času neke epidemije. Konec 18. stol. so jo jiodrli in zgradili 1735 mogočno baročno cerkev v Stra-žišču. Pročelje je okrasil Langus, gl. oltar postavil Št. Šubic, glavno sliko Metzinger, ostale L. Layer, Egartner, Langus in Stroy. Šmartinska župnija je prastara; že 1163 se omenja župnik Arnold, 1248 župnik Filip. L. 1448. je podelil papež Nikolaj V. proti volji oglejskega patriarha patronat nad župnijo cesarju Frideriku IIL, ki jo je 1461 podaril novi ljubljanski škofiji. Obsežna šmartinska prafara je mati župnij: Ovšiš pri Podnartu, Mavčič in Besnice, deloma tudi župnije v Naklem. Iz Str. je doma Bernik Val. (r. 1761), zdaj župnik v Komendi, publicist, objavlja verske in cerkveno zgod. spise. Dr. Jerše Josip (r. 1872), gimn. katehet, nabožni pisatelj, cerkveni govornik. Šmarjetna gora, 200-30-0-28-12. Sr so du žand zdr fin Kranj 2 km, žel Kranj 1.5 km, o pTt š žup Stražišče 1.5 km. Nm povpr. 420 m, vrh 651 m. Močno raztresena vas, največ v položnem in strmem vznožju, nekaj v pobočju, 2 hiši na temenu Šmarjetne gore, ki po legi, obliki in priljubljenosti kot izletna postojanka spominja na Šmarno goro. Vaščani se preživljajo z delom v tovarnah z majhno oporo v obdelovanju zemlje. Dovoz od ban. in drž. ceste po utrjeni poti, ki nosi tudi gorske avtomobile do vrha (povpr. 2 km). Največ gostov privablja s svojimi smuškimi tereni, posebno pa z razgledom. Ob razvalinah cerkvice sv. Marjete večja restavracija (s prenočišči), razgledni hodnik na strehi. Odlična izprehodna pota. Jv. vrh (592 m) nosi posebno ime Gradišče (Stari grad), v vznožju ležita zaselka Straža in Šentpeter. Na Gradišču je stala že predzgodovinska naselbina. V srednjem veku je kraj pripadal županstvu Bavarcev. Tu so imeli brižinski škofje svoje vinograde, dokler jih niso v 16. stol. spremenili v polja. V zač. 12. stol. so zgradili na pečini pod Šinarjetno goro Ortenburški grofje grad Wartenberg. Ker je bil nevaren loškemu gospostvu, ga je. 1282 škof Oton kupil in dal razrušiti. Ortenburžani so pozneje grad obnovili in ropali po Okroglem in Stražišču, ki sta bila last brižinskih škofov. Toda 1263 so se Ortenburžani odpovedali vsem pravicam do gradu in škofje so ga za stalno porušili. Danes so vidni le ostanki razvalin. V bližini gradu je stalo gospodarsko poslopje na »Kucnji«, še do potresa 1895 je imelo podobo dvorca s stolpičem in letnico 1653. Zgodovinsko znamenit je tudi vznožni šentpeterski grad (Schrottentluirn). Sezidali so ga (1537) brižinski škofje za svoje oskrbnike. Portal z letnico 1574. Danes je ohranjeni grad last rodbine Detela. Kapela sv. Petra poleg Schrottenthurna je zidana okoli 1500. V protestantski dobi je rabila za shajališče luteranov in za grobnico protestantskih ' Siegersdorfov. V naslednji dobi so kapelo popravili in 1645 nanovo posvetili. Iz 17. stol. je ohranjen raven, kasetiran strop in stenske slike v apsidi, slika b. groba M. Plainerja (1615), na s. steni tabla z opisom lakote 1817. Zgornje Bitnje, 500-90-24-66-35. Sr so du žand zdr fin Kranj 2.7 km, žel Kranj 2.5 km, o pTt š žup Stražišče 1.5 km. Nm 386 m. S. del načrtne naselbine ob ban. cesti na Kranj^ ki prehaja z večino domov v gručasto skupino ob potoku Žab-nici. Kmetije so v manjšini, glavni zaslužek v tovarniškem delu. Ostalo prim. Spodnje Bitnje. Podr. cerkev sv. Tomaža. Staro romansko cerkev so predelali v gotsko in jo posvetili 1521. Sledovi prve stavbe v zvoniku. Edini oltar ima sliko P. Kiinla (1853). Občina Sv. Ana Preb. 596, hiš 107, posest. 41, koč. 32, najem. 50. Površina 3962 ha: njiv in vrtov 64, trav. in paš. 1106, sadovnjakov 15, gozdov 2148, ostalo 629. Občinsko ozemlje je najprikladnejši prehod preko srednjih Karavank z važno drž. cesto na Ljubelj (1370 m). Sestavlja ga stopnjevinasta dolina ob potoku Mošeniku, ki se v Tržiču steka v Bistriško dolino. Občino omejuje močan obod gorskih grebenov. Meja sledi razvodnici med Mošenikom in Trž. Bistrico na vrh Kofce (1967 m); v Vel. Vrhu Košute (2088 m) že zapusti j. lok Karavank in se pomakne na Babo (1966 m) in Ljubelj (1370 m), odtod na presedljaj v Zelenici (1704 m), tam spet na j. preko Begunjščice (2063 m) kot razvodnica in sreska meja na Dobrčo (1634 m), ki jo spremlja po v. grebenu tik nad Tržič. Vso gorsko zajedo spremljajo ostanki ledeniških in mlajših posipov, melišč in plazov. Svet je odet v travnato zelenje in jelovo črnino s počasnim prehodom v razdrapane skalnate vrhove. S. konec ima mnogo neplodnega sveta, poleg njega smrekov, jelov in macesnov gozd, vmes gorske pašnike, širša glavna kotanja ima poleg jelovine še listovce, pašniki prehajajo v senožeti. Za njive je prikladno le dno in nekaj zložnejših prisojnih brdov. Dolina je bila nekdaj kot važna prometna zveza s Koroško in kot rudarski kraj močneje poseljena. Danes se preživlja večinoma z obdelovanjem zemlje, le manjši del živi od prometa, gozdarskega, na j, tudi tovarniškega dela. Na polju I rodi dobro le rž, ječmen, oves in krompir poleg sočivja, zato je treba mnogo hrane uvažati. Za izvoz preostajajo les (deske in drva, ca 2800 m3 na leto) in živinorejski produkti (pinc-gavsko govedo, ovce, prašiči). Precej visoko stoji čebelarstvo (100 panjev), sadjarstvo je šibko. Pomembno lovišče je razdeljeno: nad polovico (2788 ha) je občinskega, ostalo pripada trem zasebnim revirjem: Fr. Dolenc (189 lin), J. Primožič (230 ha), bar. Frid. Born (750 ha, kolonija kozorogov pod Ljubeljem). 8 km potočnega jarka s plemenitimi postrvmi in amerikankami je last tržiške predilnice. Dobro izpeljana in vzdrževana avtomobilska drž. cesta omogoča kraju izdaten promet, ki ga večinoma sprejema žel. postaja v Tržiču. Cesta prevali Karavanke v 16 ključih, in sicer v višini 1370 m. Mejni prevoz pozimi zaustavlja sneg s pogostimi plazovi, posebno na koroški strani. V tem času je močan obisk smučarjev; ljubeljska cesta je prikladna tudi za sankanje (svet deloma v zasebni lasti). V poletju prihaja v kraj mnogo motornih športnikov (dirke na Ljubelj), turistov, izletnikov in letovi-ščarjev; ustavljajo se v Plazu in obeh planinskih postojankah: Kofcah (1388 m, stalno oskrbovan dom s kapelico, planinska gostilna, več plan. stanov, od ceste ca 2 uri) in koči na Zelenici (lj^ure); zasebno Bornovo gorsko zdravilišče za premožnejše sloje. Številna zaznamovana gorska pota. 3 industrijske in 2 zasebni elektrarni, žaga, gostilne s prenočišči. Ljubeljsko cesto je (na rimski osnovi) dal zgraditi nadvojvoda Karel 1560, cesar Karel VI. pa razširiti in podreti predor, na njegovo delo in obisk spominjata obe piramidi vrh Ljubelja iz 1728. Za prelaz so se 1809 in 1813 bili hudi boji tned^ Francozi in Avstrijci. Za Begunjščico so kopali živo srebro že 1557 in s presledki tudi pozneje, v večjem obsegu pa od 1886. Rudokop je bil od 1906 last živosrebrne družbe sv. Ana. Že 1902 so obratovanje skoro opustili. Naprave se rušijo. Tudi rudokopi bakra, železa in sadre so danes opuščeni. Sv. Ana, 596-107-41-32-50. Sr du Kranj 21 km, so zdr pTt žup Tržič 5 km. žancl fin o š v kraju, žel Tržič 6 km. Šola ust. 1891, 2 odd. SKJ, PRK, PJS, Gas. SD, Strel. druž. Nm 1026 m (središče doline 650 m, spodnji konec 560 m). Naselbine spremlja v raztrgani vrsti malih selišč skoraj 9 km ljubeljske ceste. Začne se s prvimi hišami na desnem bregu Mošenika nad mestom in neha vrh prelaza v zgolj prometni postojanki. Bolj se zgosti v 4 dolinskih kotličih: Sv. Ana (pod Ljubeljem, podr., zdravilišče, kozorogi), Lajba pod Begunjščico, dohod k Prevalu (1.309 m) z izvirom Begunjščice nad Drago, Plaz na grobi ji izpod Podkošute z dotokom Gebenom in Tominčevim }>otokom (izpod slapa na drugi strani, zložen dostop na Kofce, manjše letovišče), in Deševno pred ozkim izhodom iz doline, kjer je pri kapelici vstop na slikovito razgledno pot po seno-žetih (preko Kala) na Kofce. Podr. cerkev sv. Ane. Prvotno kapelico so najbrž zgradili stiški menihi, ki so 1261 dobili od Ulrika III. hospital pod Ljubeljem v oskrbo. Gotsko kapelico, zgrajeno pred 1560, so pozneje povečali v cerkev, s tem da so ji prizidali višjo ladjo s slikanim svodom. V njej so se potniki in trgovci priporočali sv. Ani za srečno potovanje. V Valvasorjevi dobi je dobila cerkev sedanjo obliko. Ob francoski okupaciji je bila zelo poškodovana, nakar so jo restavrirali. Kapelica sv. Janeza Krst. na Kofcah je bila zgrajena in blagoslovljena 1928. Občina Sv. Katarina sedež Sap Preb. 1456, hiš 188, posest. 104, koč. 57, najem. 2. Površina 7561 ha: njiv in vrtov 72. trav. in paš. 1609, sadovnjakov 15, gozdov 5638, ostalo 227. Občina zavzema gorski svet med grebeni Košute v Karavankah (2134 m) na s., Storžiča (2134 m) in Kukovnice ali Kriške gore (1482 m) na j. Ob Tržiški Bistrici je svet odprt proti Tržiču in Gorenjski ravnini. Gornja Trž. Bistrica in Lomščica sta strnila gorske stopnjevine v sistem dveh dolin, ki se je med nje vrinil široki, k Bistrici zložno padajoči hrbet Konjščice (1664 m). Bistriška struga je imela laže delo v mehkem karavanškem svetu in se je s svojimi pritoki izpod planin (Dolžanka, Zalpotok, Košutnik, Slepi potok, Stegovnik) globoko zarezala vanj. Dolina je splošno preozka, ohranjene terase pa previsoke, da bi se na njih razvila večja stalna selišča. Kraji ob Lomščici pa so radi izdatne prepeline in bolj odprtega sveta dosti gosto obljudeni, posebno na s. robu (peščenčeva tla, večja prisojnost, zato kmetije posamič nad 1000 m visoko). Obe dolini združi slovita Dolžanova soteska, ki vodna toka okrene proti Tržiču. Do zavoja pod Košuto se dolina tako stesni, da so morali mestoma izklesati cesto v živo apneno skalo in ji dati zidano oporo (skalnate piramide, slikovite brzice Bistrice). Gospodarsko podlago daje občini jirevladujoča gozdna površina. Sestavlja jo največ jelovina (smreka, jelka, macesen), v obsežni kmetski lasti tudi bukovje; največji lastnik je gozdna bistriška veleposest dr. K. bar. Borna, prodana 1936 vojvodu Kentskemu. Gozd daje glavni dohodek kmetom (prodaja hlodov, desak in drv) in delavcem. Druge redne dohodke daje živinoreja, ki je pa ne goje povsod v pričakovani višini (lom-ski kmetje nimajo redno nad 10 goved). Poleg travnikov so na razpolago lepe senožeti in planinski pašniki. Največje lomske planine so: Jesenje v kotu pod Storžičem, na obmejnem Javorniku in prisojnem hrbtu Konjščice. V območju gornje Bistrice so planine bolj redke (v j. osojali: v sredi Veterna, na meji Fevča), vrste pa se v sklenjeni črti pod Košuto na sklenjenih gorskih terasah v višini 1200—1500 m. Poleg goved (bohinjska pasma) goje mnogo ovac in prašičev; na trg oddajajo največ le živino. Poljedelstvo je izdatneje le pri Sv. Katarini, a še tu je treba živež dokupovati. Ob Bistrici so se naselili večinoma obrtniki (mlini, žage, gostilne, izdelava mlinskih kamnov ob skakavcu) in lesni ter tovarniški delavci. Naselitev je podprla obč. cestna zveza do ban. ceste in žel. jiostaje v Tržiču. Po njej je avtomobilski dovoz mogoč skoraj do konca obeh dolin, ob gornji Bistrici pa jo dopolnjuje še zas. gozdna industrijska železnica. Stalno je v porastu dotok turistov in smučarjev, zlasti v Dom na Kofcah (3 ure od Tržiča), in na Storžič mimo planine v Jesenju (5 ur); zložna prehoda na Jezersko preko Tržiškega sedla pod Javornikom (1456 m) na s. čez Fevčo in na j. preko Poljane (1477 m). Za stalne letoviške goste so na razpolago le preprosta gostišča. Gozdna pokrajina je polna visokogorske divjačine; zasebno gojišče jelenov in več lovskih koč. Ribolov v zakupu. Čadovlje, 61-10-10-5-0. Sr du Kranj 17 km, so žand zdr fin pTt žup Tržič 3 km, žel Tržič 4 km, o 1 km, š Lom 2 km. Nm povpr. 600 m. Pretežno kmetska naselbina v dolini nad izlivom Lomščice in po prisojnem bregu nad Bistrico. Dovoz z vsemi vozili po obč. cesti, 2 km od ban. Pridelajo največ ovsa in rži, za prodaj živina. Uspešno sadjarstvo. Graliovše, 43-7-7-1-0. Sr du Kranj 20 km, so žand zdr fin pTt Tržič 5 km, žel Tržič 6 km, o 4 km, š žup Lom 2 km. Nm povpr. 800 m. Leže osojno ob zavoju Lomščice iz spodnje v zgornjo lomsko stopnjevino. Dokaj peščene njive. Šibak mešan gozd. Obč. cesta. Lom (Sv. Katarina), 535-68-37-28-0. Sr du Kranj 19 km, so žel Tržič 3 km, žand zdr fin pTt Tržič 4 km, o 1 km, š žup v kraju. Šola ust. 1930. 2 odd. Prosv. d., PSVD, SKJ, Gas. Nm 642 m. Mično v breg nad spodnjo Loinščico postavljena osrednja vas v pokrajini. Obč. cesta se tu po 3 kin dolgem hujšem vzponu spusti na široko razgleden svet, zaprt s strmim pobočjem Kukovnice proti j., malo zavarovan proti s. Na s. strani zaselek Potarska vas (Potarje). Zelo obsežna^ kmetska posest, predvsem v gozdu in senožetih; njive peščene, pridelek ne zadošča. Prodajajo živino in les. Lesna trgovina, mlini, žaga, nekaj obrtnikov in gostiln (brez prenoč.). Kraj obiskujejo turisti in smučarji: zaznamovana pota na vrhove (Storžič z dvema dohodoma, 4 ure. nekaj krajši dostopi na Javornik). Sedež župnije Sv. Katarine (Lom) (dek. Kranj, škof. ljublj.), ki ima 425 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Katarine se omenja že 1421. Gotsko cerkev so 1726 in 1730 temeljito predelali. Krasni baročni oltarji. Bila je sprva podr. tržiške prafare. Iz nje se je izločila 1786 kot lokalija, ki je pa že 1809 prenehala. Od 1833 ekspozitura, ki je bila 1911 povzdignjena v župnijo. Slap, 144-13-5-1-1. Sr du Kranj 16 km, so žand zdr fin žel pTt žup Tržič 2 km, o 0 km, š Lom 2 km. Nm 555—610 m. Prva naselbina v manjšem kotliču ob Bistrici sv. od Tržiča (2 km). Živi od kmetijstva, industrije (tovarna lepenk), prometa in delavskega zaslužka, line po slapu nad tovarno. Več trgovin, gostilniški obrat. Zgornja Dolina (s Puterhofom), 602-77-32-17-1. Sr du Kranj 21 km, so žand zdr fin pTt Tržič 6 km, žel Tržič 7 km, o 5 km, žup Lom 3 km, š v kraju ust. 1930, 1 odd. SPD. Pev. d., Godb. .d. Nm 700—875 m. Nad 6 km dolgo dolinsko selišče ob Bistrici, z jedrom v podolgovatem kotliču nad Dolžanovo sotesko. V sklepu dolinice sovodenjski zaselek Medvodje. Izredno zanimiva naselbina radi talnih oblik (dohod pod slapom na Jamah, Hudičev most, piramide, skakavec) in svojevrstnih zgradb. Ob robu doline se bavi s poljedelstvom, v dnu več z delom v gozdu (lesni delavci, drvarji) in obrtjo. Kamnolom, izdelovanje brusnih in mlinskih kamnov, več žag in mlinov, trgovin in gostiln (brez tujskih sob). Turistovske poti pod Košuto (okrog 2% uri). Veleposestvo Puterhof meri 3957 ha (skoraj izključno gozd, 3 planine). Žaga na dva jarma izdeluje deske, zaboje, sode in drva. Lastna elektrarna. 3860 ha lovišča in 7 km ribolovne struge (postrvi). V velikih ogradah v Medvod ju goje jelene. Industrijska železnica. Grad Puterhof je dal postaviti 1892—1893 julij baron Born, ki je veleposestvo kupil od Kranjske industr. družbe in posestnika J. Primo- žiča. Po 1895 so postavili žago in druga gospodarska poslopja, do danes 15. Dr. Karel bar. Born je grad 1932 restavriral. Lepo ohranjena dvonadstropna graščina je zidana iz sekanega kamna. Pri gradu je zoološki vrt. Zgornji Lom, 71-13-13-5-0. Sr du Kranj 20 km, so žand zdr fin pTt Tržič 5 km, žel Tržič 6 km, o 4 km, š žup Lom 2 km. Nm povpr. 840 m. Zelo razkropljena vas ob zgornji Lomščici. V osojni legi bolj strnjena zaselka Slaparska vas in Hrib, proti Konjščici par sončnih kmetij. Pridelujejo rž, ječmen, oves in krompir, za prodajo največ živina, izjemno les. Obč. cesta, markirana pot na Storžič. Po prostranih senožetih izvrstna smuka. Občina Šenčur Preb. 3862 hiš, 777, posest. 344, koč. 367, najem. 71. Površina 4633 ha: njiv in vrtov 2019, trav. in paš. 357, sadovnjakov 92, gozdov 2036, ostalo 129. Občini pripada sv. del Kranjske ravni na levem bregu Kokre; na zgornjem koncu se ravnemu svetu pridruži pobočje planote Možjance (okr. 680 m) z najvišjimi selišči v občini. Ravnina se proti j. zniža za 80 do 90 m. Poseljena je predvsem ob vodnih tokih: ob z. in j. meji (Kokra—Sava), ob Šenčurskem potoku (ravninska ponikalnica) in manjših izvirih v podgorju. Nekaj sredi v^ polju ležečih vasi je navezanih na talno vodo in vodovod iz Kranja. Kokra teče po širokem koritu niže od naselbin; kot edina uporabna vodna sila ima posebno obrtno strugo za pogon mlinov in žag. Kljub šibkim tokovom ravan splošno ne pogreša vode, ker dobiva tudi v poletju večkrat deževne prhe, kratke podgorske nalive; pod Oblo gorico je svet celo rahlo zamočvirjen. Zemlja je močno preperela in rahla, le na s. se diluvi-alni prod meša z ilovico. Zato preseneča, da je še velik del površine pod gozdom. Poljski pridelek krije domače potrebe, male presežke (manj v žitu kot pri krompirju in sočivju) použije domači in kranjski trg. Za izvoz preostaja glavni del živinorejskih proizvodov, ki jih pridobivajo in prodajajo zlasti v zadružni organizaciji (živinorejska, mlekarska); doma izkoristijo šibko polovico goved (pincgavska pasma), prašičev in mleka. Lesna kupčija je izdatnejša le ob dobri konjunkturi (hlodi, deske, trami, drva); ravnina ima zlasti borov in smrekov, hrib mešan gozd. Poleg kmetov ima občina nekaj obrtnikov in delavcev (bliže Kranja in Preddvora, delajo zlasti v tekstilni in lesni stroki). Promet teži na Kranj po dveh ban. cestah (I. reda): Kranj—Tupaliče in Kranj—Šenčur—Moste— Kamnik; s to vzporedna je ban. zveza II. reda: Visoko—Vele-sovo—Cerklje. Glavno občinsko križišče v Šenčurju ima cestne zveze še na Trboje, Visoko—Britof—Kokrica—Naklo in Trata —Adergas. Razen v gorah so vsi kraji dostopni z vsemi vozili. Enkratna avtobusna zveza ob Kokri, dvakratna na Kranj in Cerklje—Ljubljana. Tujski promet je še neznaten, lov je dosti izdaten. ' Adergas, 142-32-6-26-2. Sr so du fin Kranj 9 km, žand o Šenčur 5 km, zdr pTt Cerklje 3 km, žel Kranj 10 km, š žup Velesovo v kraju. Šola ust. 1880, 2 odd. PRK, Gas. Nm 437 m. Ima skrito lego v podgorskem kotliču, ki ga proti pravi ravnini zapira Obla gorica, na s. pa ščiti polkrožno strmo pobočje plane Štefanje gore (721 m). V domači obrti izdelujejo koše in peharje. Nekaj poklicnih obrtnikov; velesovske preste. Postanek vasi in obseg zemljišča je v zvezi z opuščenim vele-sovskim samostanom. V kraju je nekdaj stal velesovski viteški grad Kamen, katerega so zgradili nad samostanom Kamniški gospodje, ministeriali Andeškili grofov. Listine jih navajajo 1147, 1154, 1163. L. 1472. so Turki grad razrušili, nakar je pripadel velesovskemu samostanu. V njem so redovnice iskale zatočišča pred turškimi napadi in shranjevale dragocenosti. Samostan so ustanovili pred 1238 velesovski graščaki, Kamniški gospodje Veriand, župnik mengeški, Valter in Ger-loh, skupno z vdovo Rihco, s sinom ter gornjegrajskim opatom Albertom. Ustanovna listina je bila izdana 11. decembra 1238 v cerkvi sv. Marjete na Trati. Patriarh Bertold je ustanovo potrdil, ji inkorporira! 1238 župnijo sv. Jurija v Polju (Šenčur) in kapelo sv. Tomaža v Cerkljah in ji podaril nižjo sodno oblast. Že ustanovitelji so bogato obdarovali samostan in mu utelesili velesovsko župnijo. Samostan je pozneje še povečal svojo obširno gospoščino z nakupom posestev v sosednjih župnijah, zlasti v cerkljanski in šenčurski. Poleg Stične je bilo Velesovo največje gospodarsko podjetje v deželi. Samostan je slovel daleč izven Kranjske in mnogo plemiških rodbin je pošiljalo vanj svoje hčere. L. 1317. je vojvoda Henrik Meranski znova potrdil samostanu vse privilegije in ga oprostil carine in mitnine. L. 1338. je vojvoda Albreht II. dobil nad samostanom odvetniške jiravice. L. 1353. mu je oglejski patriarh inkorporiral cerkljansko župnijo. L. 1471. so Turki pod vodstvom Izak paše porušili tudi vele- sovski samostan. Zelo je bil prizadet tudi v reformacijski dobi; disciplina je popustila in klavzura je bila proti koncu 16. stol. popolnoma zanemarjena. L. 1782. je Jožef II. samostan ukinil. Samostansko poslopje (zgrajeno ok. 1732) so uporabljali za vojaško bolnico, pozneje (1826) pa za prostore okrajne gosposke. Po 1826 so poslopje predelavali in podirali, 1860 razprodali samostanska zemljišča. Po samostanu se je kraj imenoval tudi »Dolina Matere božje« ali »Marijina dolina«. Staro slovensko ime je bilo Velesovo, t. j. velika vas. Župnija Velesovo (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 612 duš. Župna cerkev Oznanjenja D. M. je prvotna samostanska cerkev, zgrajena obenem s samostanom. V to cerkev so 1238 prenesli iz dotedanje župne cerkve sv. Marjete na Trati sedež župnije. Sedanja stavba je bila dozidana 1771 (napis nad gl. vrati). Cerkev spada med najlepše baročne cerkvene zgradbe v škofiji. Uspelo arhitekturo dopolnjuje odlična oprava. Oltarne slike. V. Metzingerja (zdaj na koru) je nadomestil z odličnimi umetninami Kremser-Schmidt. L. 1908—1914 so vso cerkev skladno obnovili. Iz prvotne cerkve je ohranjen kip M. b. (milostna podoba v gl. olt.). Marijina božja pot po ukinitvi samostana ni prenehala. Hotemaže, 175-34-14-16-4. Sr so du fin Kranj 7 km, žand o žup Šenčur 4.5 km, zdr pt Preddvor 3 km, žel Kranj 8 km, š Olševek 1 km. Nm 449 m. Leže ob kokrski ban. cesti, že v gornjem delu ravnine. Preživljanje s kmetijstvom. V obrtni strugi Kokre par žag in mlinov. Gostilne s prenočiščem. Vas se omenja prvič 1207 ("VVolhard iz Hotemaž). Podr. cerkev sv. Urlia je stala že 1397. Novo cerkev so zgradili ok. 1470. posvetili 1494. Gl. oltar lep rokoko (1701), stranska postavil Št. Šubic. L. 1740. je imela svojega duhovnika. Hrastje, 121-18-6-8-4. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 4 km, žel Kranj 5 km, o žup Šenčur 5.5 km, š Voklo 3 km. Prosv. d. Nm 370 m. Leži nad levim savskim bregom ob ban. cesti iz Trboj na Kranj. Načrtna »gozdna naselbina« s kmetskimi zemljišči v progah, gozd na savski strani (smreka, hrast). Polje je plitvo in izpostavljeno suši, pitno vodo daje kranjski vodovod. Glavni dohodek daje mleko, ki ga vozijo v Kranj in Šenčur. Vzorno gojenje angleške svinjske pasme. Trgovina in mlin. Nekaj tekstilnih delavcev. Beneficiatska cerkev sv. Mateja s pokopališčem. Prvotna cerkev je stala že 1508. Novo cerkev je dal sezidati 1665 bogat kmet. Ima lep zlat gl. oltar. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika sta ustanovila Andrej Novak in M. Pire, ki sta na lastne stroške sezidala 1817 župmšče. Luže, 262-53-28-20-5. Sr so du fin Kranj 7 km, žand o p žup Šenčur 3 km, zdr Cerklje 5 km. žel Kranj 8 km, š Olševek 1 km. Nm 430 m. Gručasta vas ob Šenčurskem potoku, ob cesti iz Visokega v Velesovo. Na j. močno iztrebljen gozd, na s prisojno dobro polje. Posest razdrobljena. Vas prvič omenja listina, izdana v Lužah 1154—1156. Podr. sv. Janeza Krst. je stara gotska, večkrat prenovljena cerkev. Gl. slika Jur. Šubica, stranski oltar dober barok (1691). Milje, 65-15-8-6-1. Sr so du fin Kranj 5 km, žand o p žup Šenčur 3 km, zdr Cerklje 7 km, žel Kranj 6 km, š Olševek 2 km. Nm 429 m. Leži ob kokrski cesti pod Visokim. Mlada gozdna krčevina. Živi od male in srednje kmetske posesti, male obrti in delavskega zaslužka. Olševek, 253-54-26-21-7. Sr so du fin Kranj 7 km, zand o žup Šenčur 4 km, zdr pt Preddvor 3 km, žel Kranj 8 km, s v kraju ust. 1874, 3 odd. PRK, Kat. prosv. d. »Krek«. Nm 471 m. Ima slikovito prisojno lego na podolgovatem brdu pod gorskim vznožjem. Večja travniška in gozdna površina po nizkih dobravah v. od vasi. Živinoreja, sadjarstvo. Dovoz po obč. cesti na kokrsko in velesovsko cesto, povp. 2 km. Manjše letovišče Vas prvič navaja zgodovina 1154 (Erchanbert m Wirento iz Olsev-ka). L. 1238. je tu mengeški župnik Weriand podaril 5 zemljišč novemu velesovskemu samostanu. Pokopališče. Beneficiatna cerkev sv. Mihaela. Načrt so povzeli po Šenčurju. Oprava iz 19. stol. Sedanja stavba je bila zgrajena 1781—91 namesto prvotne iz sr. veka. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovil 1771 rojak Tomaž Košnjik. Praprotna polica, 162-27-17-6-4. Sr so du fin Kranj 8 km. žand o Šenčur 4 km. zdr pTt Cerklje 4 km, žel Kranj 9 km, š žup Velesovo 2 km. Nm 408 m. Leži j. od Velesovega, 1 km oddaljena od ban. ceste Šenčur—Trata. Zelo razkosano polje prekinja gozdno površino. Dobro urejeno kmetsko gospodarstvo, na jirodaj gre zlasti živina in mleko, malo lesa in sadja. Perutninarstvo in čebelarstvo, nabiranje gob. Na vaški zemlji izginja šibek potoček, ki prihaja iznad Velesovega. Prebačevo, 230-44-12-26-6. Sr so du žand zdr fin pTt Kranj 5 km, žel Kranj 6 km, o 3 km. š Voklo 2 km, žup Hrastje t km. Nin 367 m. Vrstna vas v dveh hišnih skupinah niže Hrastja, poleg ban. obsavske občinske ceste na Voklo, brod čez Savo. Pod vasjo slikovita savska deber. Gospodarstvo kot v Ilrastju. Valjčni mlin, par obrtnikov in nekaj delavcev. Podr. cerkev sv. Križa. Prvotno cerkev so 1517 vnovič posvetili. Sedanja stavba je iz 1855. Preprosta domača oprava. Srednja vas, 248-50-22-25-3. Sr so du fin Kranj 6 km, žand o p š žup Šenčur 1 km, zdr Cerklje 6 km, žel Kranj 7 km. Nm 428 m. Ob Šenčurskem potoku (Olševnica) podolžno razpostavljena vas tik s. nad Šenčurjem. Prostrano, dokaj rodovitno polje obkrožajo pretrgane gozdne ploskve. Poleg močnih kmetij mala posest, nekaj obrtnikov in delavcev. Podr. cerkev sv. Ra-degunde se prvič omenja 1494. Cerkev je najbrž sezidal vele-sovski samostan. Raven strop so odstranili 1853, sicer je gotski slog ohranjen. Gl. slika Jur. Šubica. Poleg sedanje cerkve je po ustnem izročilu stal nekdaj grad. Podr. cerkev sv. Katarine je bila sezidana 1531 (letnica na sklepniku got. oboka). Ohranila je značilnosti pozne gotike v arhitekturi, oknih in kase-tiranem stropu. Zlati oltarji. Odtod sta bila doma: Kokalj dr. Alojzij, odv. in publicist (1869—1931), Valjavec Janez (1832 do 1875), mis. govornik in publicist. Šenčur, 907-193-106-87-30. Sr so du fin Kranj 5 km, žand o p š žup v kraju, zdr Cerklje 7 km, žel Kranj 6 km. Šola ust. 1820, 4 odd. SKJ, Strel, druž., Kat. prosv. d., Gas., PJS, RK, godba, Gospod, d. Vodovod. Elektrika. Nm 402 m. Ena največjih kmetskih vasi gorenjega Posavja, hkrati važno prometno središče Kranjske ravni. Vaško območje oklepa le malo prekinjena gozdna površina. Različni sestavni deli selišča, ki danes kaže lepo urejeno enoto, izpričujejo, da se je vas namenoma zgostila ob Šenčurskem potoku, ki tu zaključi svoj nadzemni tok. Na j. in s. ima gručasto obliko, spaja ju izrazito načrtna vrsta kmetij, ob cestah pa dopolnjuje po prometu privabljeno prebivalstvo. Mogočno zgrajena južna gruča ob stiku cestnih zvez blizu cerkve spominja na tržno naselbino. Gospodarsko podlago daje kmetijstvo, oprto tudi na zadruge. Poljski pridelki gredo na domači in kranjski trg, ki sprejema tudi večino goved in prašičev. Prodajo mleka posreduje domača mlekarna. Pretežno jelova gozdna površina nudi za trg deske, trame in drva ter nekaj gob. Stranski dohodki iz sadjarstva in čebelarstva niso veliki, nekaj več donaša umno perutninarstvo. Manjši obrtniki, nekaj delavcev. Gostilne s prenočišči. Župnija Šenčur (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 3258 duš. Župna cerkev sv. Jurija sega domnevno v prve čase krščanstva med Slovenci. Sedanja stavba je bila zgrajena 1747, razen starejšega stolpa. Baročni gl. oltar predelan. Glavna slika Jurija Šubica, ostale slikala Egartner in Jan. Šubic. Freske (1750) na obpku zelo uspelo delo (JelovšekP). V turški dobi so cerkev obdali z visokim še ohranjenim taborskim obzidjem, skozi katero so vodila obokana vrata. Začetki šenčurske župnije segajo morda že v 11. stol. L. 1238. jo je patriarh Bertold inkorporiral velesovskemu samostanu, ki je od tedaj predlagal župnike. Prvi znani župnik Ulrik se omenja 1297. Fara je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, do 1787 goriški nadškofiji, poslej ljublj. škofiji. Rojstni kraj publicista in nar. borca Jelenca Vit. Fed. (1885—1922); prof. Mar-tinaka Luka (1798—1850), nar. buditelja. Trata, 67-15-8-7-2. Sr so du fin Kran j 8.5 km, žand o Šenčur 4.5 km, zdr pTt Cerklje 3 km. žel Kranj 9 km, š žup Velesovo 0.5 km. Nm 432 m. Leži v. od Velesova. šibkejše kmetsko selišče, razpostavljeno po nizkem predgorskem brdu, blizu nad cestnim križiščem. Glavne dohodke daje živinoreja. Par obrtnikov. Podr. cerkev sv. Marjete na Trati s pokopališčem je bila prvotno podr. pražupnije v Cerkljah, dokler je ni 1163 patriarh Udalrih III. povzdignil v župno cerkev. L. 1238. je ob prenosu župnije spet postala podr., vendar je še ohranila pokopališče. Ko je cerkev 1756 pogorela, so zgradili novo, sedanjo stavbo. Rojstni kraj Zormana J. (1890), amer. slov. pesnika. Velesovo, 233-48-16-18-14. Sr so du fin Kranj 8 km, žand o Šenčur 4 km, zdr pTt Cerklje 4 km, žel Kranj 9 km, š žup Adergas 1.5 km. Gas. Nm 430 m. Leži na robu ravnine z dolgo in pretrgano vrsto domov preko ban. ceste Visoko -Cerklje. Prehod iz prodnatega v ilovnat svet. Gospodarsko najmočnejši del župnije in bivše občine, ki sta po njem dobili ime (prim. Adergas). Na trg stavijo zlasti mleko, živino, hlode in trame, precej gob, jajc in kokoši. Pičla obrt. Iz V. je doma Čebul Ivan (1832—1898), goreč misijonski sodelavec škofa Barage. Visoko, 289-57-25-27-5. Sr so du fin Kranj 6 km, žand o p žup Šenčur 3 km, zdr Preddvor 4 km, žel Kranj 7 km, š Olševek 1 km. Nm 436 m. Ima odprto lego z manjšim stikali-ščem cest v kokrski črti. Pod slikovito oblikovanim kokrskim bregom par mlinov in žag, na njem razmaknjena gruča kmetij, nekaj obrtnikov in delavcev. Dobro vpeljana mlekarna. Vas je bila 1239 last velesovskega samostana. Podr. cerkev sv. Vida je stala že pred 1500. Poznejšo cerkev so sezidali 1665 (letnica na vzidanem kamnu). Sedanja stavba je iz 1851. L. 1888. so jo renovirali. Vel. oltar Gotzlov. V kraju je bil doma Bohinjec Peter (1864—1919), pripovednik. Voglje, 367-67-23-37-6. Sr so du zdr fin Kranj 6 km, žand o p žup Šenčur 2 km, žel Kranj 7 km, š Voklo 1 km. Katt prosv. d., Gas. Nm 371 m. Leži prosto v gozdni krčevini jv. od Šenčurja. Lep primer središčne vasi okrog vaške lokve. Tekoče vode nadomešča vodovod iz Kranja. V površini prevladuje gozd (smreka, bor, hrast), ki je pretrgan le proti z., odkoder vodi dobra obč. cesta iz Vokla (1 km od ban. ceste) in dalje na Brnik; dostop z vsemi vozili. Srednje dobra poljska zemlja. Glavni vir dohodkov daje živina (mleko prodajajo v Šenčur), malo še les; perutninarstvo, čebelarstvo. Cerkev sv. Simona in Jude s pokopališčem in kuratnim beneficijem šenčurske župnije. Cerkev je zgrajena 1750. Lastnega duhovnika imajo V. od 1808, beneficij od 1738, fundiran 1817. Voklo, 341-70-27-37-8. Sr so du zdr fin Kranj 5 km, žand o p žup Šenčur 1.5 km, žel Kranj 6 km, š v kraju ust. 1874, 3 odd. PRK, PJS, Gas. Nm 373 m. Edina vas ob ban. cesti med Šenčurjem in Trbojami, z manjšim cestnim križiščem v prečni smeri. Podobna lega kot v Vogljah; zgrajena kot obcestna vas, ob manjši lokvi, gozd bolj skrčen. Prodaja živino, mleko, čajno maslo, krompir in les. Poleg močnih kmetij mala posest, trgovina z živino, več obrtnikov, gostilna s prenočiščem. Kranjski vodovod. Vas se prvič omenja 1238. Ljublj. Nar. muzej hrani staro pergamentno listino iz Vokla, ki določa, kateri vaščani imajo [>ravico uporabljati vodo. Podr. cerkev sv. Jerneja je stala že pred 1500, sedanja stavba je iz 1862. Oltarje so izdelali Šubici (gl. oltar Štefan, sliko Jurij in Janez, ostalo Valentin). | v« rp v» v Obema lrzic Preb. 3450, hiš 300, posest. 203, koč. 0, najem. 1319. Površina 489 ha: njiv in vrtov 23, trav. in paš. 119, sadovnjakov 7. gozdov 321, ostalo 19. Tržič, mesto, 3450-300-203-0-1319. Sr du Kranj 18 km. so žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Drž. deška in dekliška šola, ust. 1919, 6 odd. Deška in dekliška narodna šola ust. 1790, 11 odd. Obrtno nad. šola, ust. 1882. Društva IS, SKJ, DJS, PRK, PCMD, Gas., Strel, druž., Kat. prosv. d., Kolo j. s.. Bral. d. Šola in dom, Mlad. pev. zbor, Podr. NSZ, Strok. podp. d. čevljar, uslužb., Podp. d. delovodij in ind. urad. Podp. d. izučenih čevlj. pomoč. D. hišnih posestnikov, Športni klub, Združ. čevl j. mojstrov, Združ. obrtnikov. Nm 515 m. Mestna občina Tržič zavzema gorski kotlič ob sovodju Tržiške Bistrice in njenega pritoka Mošenika, ki sta si tod med strmimi pobočji Dobja (877 m) na z., Pirmance (871 m) na s. in Kukovnice (Kriške gore 1482 m), na v., skupno utrla ozek izhod na Gorenjsko ravan. Osnovo za razvoj T. so dale močne vodne sile Mošenika in Bistrice in prometno važna lega. Tu vstopajo iz ravnine v gore važne ceste pod Košuto in na Lom, posebno pa ljubeljska cestna zveza med Ljubljansko in Celovško kotlino, ki je že oddavna imela velik pomen. Tržiška železnica in avtomobilski promet (šestkrat na dan avtobusna zveza z Ljubljano), oba z veliko frekvenco, sta kraj zbližala s savsko prometno črto. Mesto se ponaša z zdravim subalpinskim podnebjem. Obkrožajo ga jelovi gozdovi in pod njimi voljno oblikovane trate. Za polje je kotlič pretesno zgrajen, zato nima pravih kmetij, odmaknila se mu je tudi gozdna veleposest, le mestna občina je lastnica večjega gozda. Glavni del naselbine izpolnjuje napeto vznožje Pirmance ob rečnem medvodju. Jedro mu je v obliki tesno sklenjene ulice zazidani Glavni trg, obkrožen z obrežno skupino malih pol lesenih ličnih hišic, s krasnimi vodnimi napravami ob Bistrici. Nekaj širše je zgrajen podaljšek proti Mošeniku, prav na široko gre j. tovarniško naselje s posebno industrijsko strugo za predilnico. Novejša industrija z lično kolonijo za uslužbence sega za cel km daleč k žel. postaji ob robu kotliča. Gospodarski temelj so dale T. stare fužine, ki še danes (modernizirane) izdelujejo poljedelsko orodje. Tudi usnjarska in čevljarska obrt se je dvignila, deloma na zadružni podlagi, deloma z osebno podjetnostjo do vodilnih mest v državi. Najbolj racionalno je izrabila vodno pogonsko silo predilnica, ki tudi šteje med naše največje tovarne. Delavci in obrtniki dajejo jedro mestnemu prebivalstvu, važne dohodke pa dobiva še iz trgovine, prevoza in tujskega prometa. Največji je dotok turistov, športnikov in letoviščarjev (smuka, motociklistične in avtomobilske dirke po ljubeljski cesti, ture na Dobrčo 2x/2 uri, Storžič 4 ure in Ljubelj 3 ure, k plan. domu na Kofce 3 ure, do koče na Zelenici 3—4 ure, poslednji dve z lepimi smuškimi planjavami); lepa dobravska pešpot na Brezje 2 uri. Izvrstne tujskopro-metne naprave dopolnjujejo hoteli in dobre gostilne. Več naravnih kopališč. Lov je občinski, ribolov ima v najemu predilnica. Privatna ribogojnica A. Primožiča. Sejmi so v mestu prvo soboto po 20. marcu, 16. maju, 4. oktobru in 30. novembru, tržni dnevi vsako sredo in soboto. Elektriko daje mestu Bor-nova elektrarna, poleg nje še 6 zasebnih central. V mesto je bil povzdignjen trg 1. decembra 1926. Že v rimski dobi je držala čez Ljubelj iz Emone (Ljubljane) v Virunuin na Gosposvetskem polju tovorna pot, ki se je ohranila tudi v srednjem veku. Po ustanovitvi ljubeljskega gostinca v 1. pol. 13. stol. se je razvil v njegovem vznožju »Na plazu«, prvotni Ljubeljski trg ali Stari Tržič. Ležal je nekako 6 km proti s. od sedanjega. Po izročilu ga je zasul plaz izpod Košute. Katastrofa se je izvršila med 1261, ko je koroški vojvoda Ulrik III. podaril Ljubeljski trg stiškemu samostanu, in 1320, ko se že omenja niže novo nastala naselbina, Novi Tržič. L. 1492. je dobil trške pravice (listino hranijo v ljublj. muzeju). Ko so 1560—1575 zgradili in 1724—1728 prenovili ljubeljsko cesto, je dobil trg tudi nov most in mitnico. S tem je zlasti porastel trgovski pomen Tržiča. V srednjem veku je bil T. eden najznatnejših gorenjskih središč fužinarstva in železarstva. Že v 12. in 13. stol. so tu delovale fužine za baker. Po Valvasorjevem poročilu so izdelovali v Tržiču izredno mnogo železnine vseh vrst. Fužine so bile takrat last grofa Barbo in barona Verneškega. Razvita je bila tudi barvarska obrt, izdelovanje nogavic in posebno usnjarska obrt. V 17. stol. so bili splošno znani tržiški izdelki: kordovansko usnje v rdeči in črni barvi, groba tkanina »mezlan«, bakrena in železna posoda, kotli, ponve in dr. Rokodelci so bili organizirani v šestih cehih. Že v 18. stol. je postal T. pravi industrijski kraj. Grof Radecky je ustanovi! topilnice za železo, veliko fužino »na Balosu«, drugo za izdelovanje jekla v »Njivi«, kjer še vedno izdelujejo kose, srpe in lopate. Ustanovili so dalje tovarno za pile na »Fabriki« — ta del mesta se danes imenuje »Pihana«. Izdelovanje pil je 1870 prenehalo. Že v 17. stol. so imeli v T. bratovsko skladnico in pokojninsko zavarovanje. 30. marca 1811 je vpepelil požar skoro ves trg; pogorelo je 151 hiš, nad 100 delavnic in 73 ljudi. Francoska vlada je organizirala nabiralno akcijo za pogorel-ce. V spomin na ta požar se vrši vsako leto na dan sv. Flori-jana prošnja procesija. L. 1813. so se vršili med avstrijsko vojsko in Francozi boji na Ljubelju, od katerega so bili Francozi odbiti. Zgodovinsko znamenit je privatni muzej Mr. Bohu-slava Lavičke in lepi kameniti portali starih tržiških hiš. Okoli Tržiča so v srednjem veku živeli svobodnjaki, ki so pa ostali le kmetje na svobodnih posestvih. — Tržiško šolstvo sega najmanj v 16. stoletje, ko se 1587 omenja prvi znani učitelj. L. 1908. je bila otvorjena železniška proga Kranj—Tržič. Stari tržiški grad »Neuhaus« stoji v gornjem delu Tržiča. Zgrajen je bil po 1261. Njegovi lastniki so bili tudi gospodje tega dela trga. L. 1305. je bil last Goriškega grofa Albrehta, 1374 pa je prešel v roke avstrijskih vladarjev, ki so ga dajali v najem. Pozneje je bil v lasti raznih rodbin. Grof J. Radecky je dal po požaru (1811) poškodovani grad 1817 podreti in na razširjeni planoti postaviti sedanje grajsko poslopje, ki so ga v toku 19. stol. večkrat prenovili. Od poznejših lastnikov je kupila graščino Kranjska industrijska družba in odprodala dele posestva: Neuhaus s pristavo je kupil Julij Hanhart (od njega 1888 Andr. Gassner), »Njivo« Barbara Ahačič, največ graščinskega sveta pa bar. Jul. Bom (1891) in tvrdka Glanzmann-Wachter (1885). Župnija Tržič (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 5002 duši. Pokopališče s kapelo sv. Križa (od 1856). Župna cerkev Ozna-nenja Dev. Marije. Prvotna cerkev (kapela sv. Magdalene) je bila zgrajena (v smeri na Slap) že pred 1261, nova gotska posvečena sv. Trojici in M. b. pa 1575. L. 1713. in 1785. je cerkev pogorela. Sedanja renesančna stavba je bila zidana radi francoske okupacije in požara (1811) v presledkih 1808 do 1815. Od gotske cerkve je še ohranjen glavni vhod pod stolpom. Cerkvena oprava je umetniško visoko vredna. Stenske slike so napravili: L. Layer (presbiterij 1815), j. Mežan in N. Pirnat (1931 v moški kapeli). Oltarne slike: glavna Layer-jeva, stranske Mat. in Frid. Langus. Oltarne nastavke Fantoni, križev pot Jurij Šubic. Manjše stvari še Ivan Pengov in Ivan Vurnik. Začetki prafare segajo že v 13. stol. L. 1261. jo je koroški vojvoda Ulrik III. podaril stiškemu samostanu, 1339 pa nadv. Viljem zamenjal z Dobrničem. Prvi župnik Martin se omenja šele 1475. Patronatske pravice nad župnijo so bile vedno in so še sedaj združene z gradom Neuhaus. Protestanti-zem se je v Tržiču zelo razširil. Še danes obstaja v mestu mala protestantska občina. Tržiška prafara je mati župnije sv. Katarine v Lomu. Pripadala je do 1787 patriarhom in goriški nadškofiji, poslej ljubljanski škofiji. Župnija je uvedla v mestu mnogo verskih, zlasti pa socialnih ustanov. Podr. cerkev sv. Andreja ap. na glavnem trgu. Mesto prejšnje cerkve iz 12. ali 13. stol., ki je stala na griču pod gradom, je bila zgrajena 1865 sedanja cerkev, popravljena 1929 in 1934. Zvonik je še prvotni. V cerkvi nahajamo patrone tržiških cehov, ki so tu imeli svoje verske obrede. Marmorni oltarji. Podr. cerkev sv. Jožefa nad Tržičem. Cerkev je bila zgrajena 1704 v obliki rotunde in križa, najbrž v spomin na kugo. Glavni oltar je novejše (1860), ostali lepo baročno delo z Langusovima slikama. Na svodu Layerjeva freska: Sv. Jožef, zavetnik Tržiča. V Tržiču so se rodili: Debeljak Mihael (1818—1888), kanonik, narodni buditelj Istre in Trsta; Dev o. janež Damascen (1732—1786), diskalceat, urednik in glavni pesnik »Pisanic«; Certscher Adalbert (1846—1906), jurist, uvedel hrvatski jezik v dalmatinsko sodstvo; Globočnik Franc, akademski slikar (1825—1891); Globočnik Viktor (1852—1898), notar v Kranju, državni poslanec; Ilitzinger Peter (1812—1867), dekan, zgodovinar in pesnik; Ilolzapfel Ignac (1799—1868), ribn. dekan, publicist, ustanovnik ljublj. gluhonemnice; Šarabon dr. Vinko (r. 1880), prof., zgodovinar, geograf. Srez Krško Splošen Krški srez meri 850km2. Desni breg Save z izjemo Vrbin-ske vasi, ki stoji na levem bregu -pod Vimom, mu tvori mejo od izliva potoka Šklendrovca v bližini postaje Zagorje do izliva Bregane. Ostala meja sreza je večinoma hribovita. Krka^ tvori sresko mejo proti novomeškemu srezu od Dolenjega Krono-vega do Dobrave. Najvišjo vzpetino v srezu predstavlja Kum (1219 m), najnižja točka v srezu pa se nahaja ob izlivu Bregane v Savo (137 m). Srezu dajeta obeležje dve večji kotlini: Krška in Mokro-noška ter gričevnat in hribovit svet ob njih. Krško polje ali Krška kotlina, ki je v svojem spodnjem delu razširjena le na levem bregu Krke, poseže široko tudi na desnega šele onkraj Kostanjevice pri sprejemu Prekopskega potoka. V kotlini, ki jo tvori široka prodna ravnina z diluvialnimi in terciarnimi terasami, se širi rodovitno Krško polje ter nekaj gozdov, od katerih je omeniti hrastov gozd Krakovo med Rako, Kostanjevico in Leskovcem. Globok zatok proti sz. ima kotlina ob Ra-dulji in Laknici. Dosti manjša je Mokronoška (ali Mirnska) kotlina, ki se širi ob Mirni in njenem pritoku Bistrici. Je zelo rodovitna in deloma močvirnata (Pušča). Obdaja jo venec terasastega, deloma gozdnatega in vinorodnega terciarnega gričevja. Približno % sreza zavzema hribovit svet. Na j. se ob prelomnici strmo dviga nad Krško kotlino široki čok gozdnatih Gorjancev, ki tvorijo mejo sreza skoro tik do Trdinovega vrha (Sv. Gera 1181 m). Najvišji obmejni vrh tega sreza doseže v Opatovi gori odnosno Kobili 1002 m. V svojem v. sektorju so Gorjanci zelo raztreseni z grapami številnih potočkov in končujejo nad Krškim poljem z vinorodnim gričevjem (Gadova peč). Terciarno gričevje, ki se širi s. od Krške kotline, polagoma preide ob Savi v visoko planotasto zasavsko triadno hribovje, ki vrliuje v razglednem Kumu (1219 m), znani izletni točki. V zasavskem hribovju se visoko dvigajo tudi Ključe-vica (1077 m), Nebeška gora (962 m), Lenovec (902 m) itd. Planotasto hribovje in gričevje je posebno j. od Sopote in Save zelo razjedeno in razčlenjeno po grapah številnih pritočkov Save, Mirne, Sopote in Krke. Gorato hribovje, ki se s svojimi planotami proti j. in v. znižuje, dobiva polagoma na nižjih prisojnih, položnejših pobočjih vinograde, ki zavzemajo na s. obrobju Krškega polja znaten kompleks. V geološkem oziru pripada veliki s. del sreza litijski karbonski antiklinali. Najstarejše geološke tvorbe so tu karbonski skriljavci in peščenjaki. Deloma se prikažejo tudi na j. od Št. Janža. Večinoma jih prekrivajo rdečkasti permski peščenjaki, na njih ležijo pa pogosto še ostanki dolnje triade, zlasti werfenskih skriljavcev in školjčnega apnenca. Kjer je razgaljeno karbonsko jedro, tam ga obroblja najprej perm, nato werfen in večinoma tudi pas školjčnega apnenca. Werfenski skriljavci so obsežno razviti z. od Št. Janža in j. zlasti okrog Hrasta, manjše krpe se nahajajo še ob Savi z. od Zidanega mosta, v. od Sevnice, pri Zavratcu, j. od Studenca itd. Školjčni apnenec in dolomit se nahaja ne samo v ozkih pasovih ob antiklinali, ampak sta v večji količini razvita v. od Dol in Št. Janža. V poslednjem primeru segata prav do Save pri Sevnici. Na školjčnem apnencu leži med Sevnico in Št. Janžem, dalje s. od St. Ruperta in pri Krškem rdečkast pločast apnenec z rogoličnikom. Spada v ladinsko stopnjo triade. Ker so te skri-ljavce proučavali najprej pri Krškem, jih tudi imenujejo krške skriljavce. Na njih leže plasti drobnika in glinastega skriljavca z vmesnimi plastmi črnega apnenca. Te plasti imenujejo trnske plasti po Velikem Trnu pri Krškem. Odgovarjajo nekako ladinskim do rabeljskim plastem gornje triade. Trnske plasti so obširno razvite od potoka Mirne pri Gabrju blizu do Zabukovja pri Bučki, dalje z. od Trebelnega od vasi Radne do Vinjega vrha in ob s. pobočju Gorjancev. Krške plasti nahajamo pa še okrog Čateža in na Primskovem. Vse drugo gričevje je z malimi izjemami zgrajeno iz školjčnega apnenca in dolomita. Pokrajina leži ob važnih tektonskih črtah ali prelomnicah. Ob Savi poteka znana savska prelomnica, ob Krki pa krško- prcglcd krapinska. Ob Krški nižini potekata dve vzporedni prelomnici: ena ob s. robu kotline, druga ob j. Krška nižina je torej udo-rina, ki je nastala ob teh prelomnicah. Ob križišču savske in krške prelomnice izvirajo Catežke Toplice s toplino 54° C. Tretja prelomnica poteka vzporedno s savsko v smeri Mokronog—Kostanjevica. Tudi ob tej črti izvirajo terme, ena pri Šmarjeti, druga neznatna pri Kostanjevici. Od rudnega bogastva naj omenimo tu lignit, ki ga kopljejo pri Št. Janžu in pri Sevnici. Pri Sevnici se nahaja tudi cinkova ruda. Cinober se nahaja kot impregnacija v karbonskih peščenjakih pri Podgori s. od Št. Janža. Pri Št. Janžu dobivajo ognjestalno glino itd. V srezu se nahaja mnogo tekoče vode. Večji pritoki Save so: Krka, Mirna in Sopota. Slednja izvira v litijskem srezu v polšniških hribih pod Borovakom in teče pod Sv. Jurijem kakih 6 km po meji litijskega in krškega sreza ter se pri Radečah izliva v Savo. V litijskem srezu pod Pečjo (775 m) v bližini Sopote izvira tudi Mirna, ki dobi nekaj daljših pritokov na levem bregu, od katerih je največji Bistrica. Mirna teče zelo dolgo v grapi in soteski, ki se razširi v lepo dolino šele pri enako imenovani vasi. Dolina se ji zelo razširi proti Mokronogu, nakar se zoži in pri Dolali stopi zopet v sotesko, po kateri teče skoraj do svojega izliva pri Dol. Boštanju. Krka vstopi na ozemlje sreza pod Dolenjim Kronovim ter spejema na levem bregu pritoka Raduljo z Laknico, Račno, Lokavec in Senušo z Velikim potokom. Na desnem bregu dobiva iz Gorjancev Čadreški potok, Kobilo, Prekopski potok, Studeno z Obrhom, Sušico in Piruško vodo. Levi pritoki Krke so se zelo daleč in globoko zajedli proti sz. in s. ter tako pomaknili razvodje v planotastem gričevju (400—543 m) zelo tesno k Mirni in Savi. V klimatskem oziru segajo na Krško polje še vplivi panonskega podnebja. Kratke zime so zmerno mrzle in poletja vroča. V Krškem znaša srednja januarska temperatura —1.2° C, srednja majska 14.5° C, julijska 20.1° C in letna 9.7° C. Povprečno temperaturo pod 0° C imata le januar in december (—0.5° C). Po rezultatih 15 letnega opazovanja pade letno povprečno 1007 mm padavin. Povprečno pade največ padavin junija (132 mm) in nekoliko manj oktobra (126 mm). Minimum padavin ima februar, ko pade povprečno le 39 mm snega in dežja. Poletna polovica leta je bolj deževna od zimske, kar je za uspe-vanje rastlin zelo ugodno. V hribovju je podnebje hladnejše in padavine obilnejše. Srez leži skoro v celoti v območju ilirsko-panonske flore. Gozdovi so po večini listnati, v katerih je samo bukev, ali so ji pa primešani kostanj, javor, gaber in hrast. Krakovski gozd pri Kostanjevici je lepa dobrava doba (Quercus pedunculata) in gradnja (Quercus sessiliflora) z jelšami, topoli in vrbami. llirsko-panonska flora se kaže v splošnem razširjenju trave zlatolasi kršin (Andropogon gryllus), mišjega trna (Ruscus Hypoglossum), lipice (Epimedium alpinum), njivnega grahorja (Latyrus aphaca), kranjskega in srpastega mlečka (Euphorbia carniolica in falcata), ki sta v tem srezu pogosta, drugod pa redka. Samo tukaj se na Kranjskem nahaja il.-pan. praprotnica štirilistna marsilija (Marsilia quadrifolia) v obcestnih jarkih in mlakah pri vasi Brod. Na Kumu, ki spada v srednjeevropski gozdni pas, rasto od il.-pan. flore navadna ploščevica (Peltaria aliacea), trilistna konopnica (Dentaria trifolia) i. dr. V Šklendrovcu se še nahaja po gorenjskih planinah pogosta praprot Botrychium lunaria; dlakavi sleč cvete pri Podkraju še v višini 200 m in je to njegovo najnižje in najbolj v. nahajališč. Klinastolista kamenokrečnica (Saxifraga cuneifolia) z gorenjskih planin uspeva pri Pijavškem v višini 200 m. Tu pa raste tudi sredozemska rastlina Clilorocyperus longus, pri Čatežu Schoenoplectus triqueter, bolonjska zvončnica (Campanula bonensis) pa pri Svibnem in Šmarjeti. Po zoogeografski karti Jugoslavije pripada srez nižinskemu pasu, za katerega so v v. delih značilni hrček in tekunica i. dr. (Cricetus cricetus, Sper-mophilus citillus). sr, E 7, KRŠKO 255 Po Ajdovski peči pri Krškem je imenovana podvrsta jamskega krešiča Anophthalmus miklitzi ssp. ajdovskanus. Po S. ltobiču pa polž Bythinella robiči, ki je bil najden v Krki. Za vinorodne kraje značilen je metulj Tliais polyxena, kojega gosenica živi na navadnem podraščecu (Aristolochia elematitis). Redek je po Dolenjskem orjaški krešič (Procerus gigas). Po vinorodnih krajih je posebno pogost navadni drozg (Turdus musicus). Okrog Št. Jerneja se večkrat pojavljata kocasta kanja (Archibuteo lagopus) in sokol selec. Pri Kostanjevici je redno opazovan beloglavi jastreb (Gyps fulvus). V Ajdovski jami je ista favna kot v jamah brežiškega sreza, poleg tega še Nargus badius. Lovišča v srezu so obsežna in nudijo zajce, srne, lisice, jazbece, divje mačke, divje vepre, divje peteline, divje race in gosi, prepelice, jerebice itd. Sava je do Krškega radi premogovnega blata iz Trbovelj za ribarstvo brez pomena. Odtod naprej pa žive v njej ribe spodnjega toka: androga (Blicca bjorkna), smuč (Lucioperca sandra), krap in som ter kečiga (Acipenser ruthenu), ki prihaja do Sevnice. Pri Brežicah je v Savi in Krki bolen (Aspius rapax), okun (Acerina cernua) in smrkež (Acerina schraetser) ter ameriški ostriž (Grystes salmoides). Vse te so okusne, a redke ribe. Krka je izborna ribja voda v vseli svojih oddelkih. V gornjem toku je bistra in zato zelo ugodna in primerna za ščuke, krape in some, katerih je pa vedno manj, ker ni več rakov, njih najboljše hrane. V spodnji tok zahajajo iz Save tudi sulci. Glede strupenih kač glej podatke pri srezu Litija. Krški srez je zelo bogat predzgodovinskih najdišč. Zlasti mnogo je najdb iz liallstattske in latenske dobe. V času rimskega gospodstva so tod držale važne prometne ceste, predvsem ob Savi, Krki in Mirni. S cesto Emona—Praetorium Latobicorum (Trebnje)—Neviodunum (Drnovo)—Siscia (Sisak) se je križala cesta, ki je držala iz Drnova proti Celju in Ptuju. Živo prometno pot po dolini Krke so Rimljani zavarovali s celo verigo trdnjav, ki so se vrstile od Brežic do Novega mesta. Tudi v srednjem in novem veku so te doline obdržale svoj prometni pomen. Od glavne prometne žile po Savski dolini se je odcepila prometna pot v dolino Krke, kjer je Kostanjevica osredotočila vso trgovino. Iz Kostanjevice se je odcepila pot v Žužemberk. Pri Boštanju ob Savi pa v dolino Mirne. Prometni in trgovski pomen teh krajev je bil toliko večji že radi njihove lege na prehodu v sosednjo Hrvatsko. Seveda so radi bližine Hrvatske delili tudi njeno zlo usodo. V dobi turških napadov so Turki pogosto prodirali ravno po Savski dolini preko Krškega polja in po dolini Mirne na Dolenjsko. Savsko brodarstvo, ki ima svoj začetek že v rimski dobi, je posebno cvetelo v srednjem in novem veku. Z blagom, predvsem z vinom in žitom iz Hrvatske, Slavonije in Dolenjske natovorjene ladje so vlekli po Savi navzgor s konjsko ali volovsko vprego. Od hrvatske meje pri Jesenicah pa do Zaloga pri Ljubljani se je vrstilo 14 vlačilnih postaj. Ko je 1862 stekla železnica Zidani most— Zagreb, je promet po Savi prenehal. Od številnih zemljiških gospodov so imeli v zgodnjem srednjem veku tu največ zemlje grofje Breže-Seliški. Bili so kra-jišniki savinjske krajine, ki je v tem srezu obsegala porečje Mirne in Sopote z več gradovi. Po smrti Weriganta (j- 1130 do 1141) so prevzeli posestva deloma grofje Spanheimi (Kostanjevico, Kalce-Naklo, Rako, Brezovo Raduljo in dr.), deloma pa jih je okoli 1072 dobila krška škofija (Mokronog, Št. Rupert, Škrljevo do 1616). Posestva brižinskih škofov so se razprostirala okrog Dobrove pri Škocjanu, Vinjega vrha, Hrvatskega broda in Zagrada. To zemljo jim je podaril 1074 nemški cesar. Središči njihove županije sta bili Dobrova in Zagrad. Škofje so dajali to zemljo v fevd istrskim grofom, 1229 pa so jo izročili Babenberžanom. Kot ostala Dolenjska je bil tudi ta srez v dušnopastirskem oziru zelo zgodaj organiziran. Začetki večine župnij segajo najmanj v 13., deloma celo v 12. stol. Najstarejše župnijske postaje so bile ustanovljene v Št. Rupertu, Kostanjevici, Le-skovcu, Svibnu in Sv. Križu. Iz teh prafara in iz prafare Bele cerkve so nastale vse ostale župnije v tem srezu. Starost prafara uživajo tudi župnije: Boštanj, Čatež, Mokronog, Radeče, Raka, Skocjan, Št. Jernej in Trebelno. Cerkveno je srez pripadal prvotno oglejskim patriarhom in dolenjskemu arhidia-konatu. L. 1461. sta bili dodeljeni svibenjska in šentjernejska prafara tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. Vsa ostala Dolenjska je še naprej do 175i pripadala Ogleju. Tedaj so žup- nije prešle pod upravo goriške nadškofije in od te 1787 pod ljubljansko škofijo. Srez šteje 54.911 preb. Povprečna gostota znaša 65 preb^ na 1 km2. Z ozirom na obsežno hribovje in precejšnjo površino gozdov je srez dobro naseljen. Najmočneje ste naseljeni občini Krško, ki ima 125 preb. na 1 km2, in Mokronog, ki ima 101 preb. na 1 km2. Tolikšna gostota v imenovanih občinah je umevna seveda radi mestnega in trškega prebivalstva ter radi majhnega obč. areala. Najredkeje je poseljena obč. Trebelno s 41 preb. na 1 km2 in obč. Sv. Jurij pod Kumom s 44 preb. na 1 km2. Na Krškem polju znaša gostota povprečno 70 preb. na 1 km2. Naselja so v dolinah in na ravnini sklenjenega, običajno obcestnega tipa, v gričevju in hribovju pa razloženega, večinoma v obliki zaselkov in deloma tudi samotnih kmetij. Na Krškem polju se nahaja nekaj velikih vasi, ki imajo nad 350 preb. (Leskovec, Krška vas, Št. Jernej, Sv. Križ, Drnovo). Naselja stoje na terasah, na pobočjih, planotah, slemenih in vrhovih. Prebivalce v Gorjancih nazivajo v smeri od Jesenic ob Savi proti Trdinovemu vrhu (1181 m) Dolince, Gorjance, Hribce, »Pregurce« (v obč. sv. Križ), čačarje (v obč. Kostanjevica) in Podgorce (v obč. Št. Jernej). Prebivalci na Krškem polju so v. od potoka Senuše Poljanci, z. od nje in od Zalok proti Dobravi in St. Jerneju—Maliarovcu pa Zakrakovci. Prebivalci v gričevju in hribovju so Ilribci. Prebivalstvo se preživlja z raznimi kmetijskimi panogami. Glavna pridobitna panoga je živinoreja. L. 1934. je imel srez 17.791 glav goveje živine, 21.038 svinj, 3292 konj, 676 ovac in 145 koz. Prašičereja je zelo razvita v Krški in tudi Mokro-noški kotlini. Za prašiče in prašičke so glavni trgi v Brežicah, Novem mestu in Mokronogu. S konjerejo se mnogo bavijo v šentjernejski in škocjanski občini. Goje lipicance, amerikance in križance teh pasem. Za konje so glavni sejmi v Št. Jerneju, Bučki in v Škocjanu. Čebelarstvo je zelo razvito v šentjernejski občini, kjer imajo poleti čebele obilo ajdove paše. L. 1934. je imel srez 3939 panjev čebel. Medu se je dobilo 38.063 kg in voska 2782 kg. Perutnino povsod goje, a posebno v velikem številu v obeli kotlinah, kjer je najbolj donosna. L. 1934. je imel srez 76.290 glav perutnine. Poljedelstvo je donosno na Krškem polju in v Mokronoški kotlini, kjer se pridela za prodajo precej krompirja, nekaj žita in zelja. Njive in vrtovi zavzemajo 19.452 ha (ca 23%), travniki in pašniki 14.828 ha (ca 17.5%), vinogradi 3597 ha (ca 4%), sadovnjaki 864 ha (ca 1%), gozdovi 43.147ha (nad 50%). Od njiv je zasejanih 57% ha z žiti, 0.5% z industrijskimi rastlinami (lan, konoplja), 23.5% s sočivjem in 18.7% z živ. krmo. L. 1934. se je posadilo koruze na 3077 ha zemlje in se je pridelalo 53.068 q, pšenice posejalo na 3625 ha in se pridelalo 35.345 q, ječmena se je spravilo s 1401 ha posetve 11.461 q, ovsa z 820 ha 9187 q, rži z 823 ha 5166 q, sorščice s 620 ha 6128 q, prosa s 380 ha 4070 q in ajde z 28 ha 200 q; zelja se je pridelalo na 268 ha 18.198 q, krompirja na 3599 ha (največ površine za pšenico) 279.190 q, korenja na 330 ha 24.204 q, fižola na 171 ha 1303 q, lucerne na 802 ha 22.343 q, detelje na 2198 ha 46.039 q, živ. repe na 564 ha 57.764 q in trave na travnikih 198.223 q. Vinogradništvo, ki je glavna gospodarska panoga prebivalstva v nizkem gričevju, je dalo 1934 32.905 lil vina. Z vinogradništvom se bavijo v vseh občinah, a najmanj v obč. Sv. Jurij in Radeče, ker trta v visokem zasavskem hribovju preneha. Najbolj pa je razvito na obrobju Krškega polja. Pridelujejo bel in rdeč cviček ter ga prodajajo v okolico, v Ljubljano in po Gorenjskem. Pridobitna gospodarska panoga je tudi sadjarstvo. Dobro uspevajo češplje (slive). L. 1934. je bilo v srezu 235.000 sadnih dreves. Od teh je bilo 110.000 jablan, 43.000 hrušk, 13.500 orehov, 15.700 češenj in 4800 breskev. V gričevju in hribovju, v Gorjancih in okrog gozda Krakovo se prebivalstvo bavi tudi z gozdarstvom. V raznih legali, zlasti v ravnini prevladuje hrastov les. Siromašno hribovsko prebivalstvo se preživlja tudi z dnino, z delom v premogokopih in s sezonskim delom. Promet je za nekatere produkte (krompir in druga živila, konji, perutnina) iz vzhodnega dela sreza usmerjen večinoma v Zagreb, iz ostalih delov pa v Ljubljano. Kraji v porečju Mirne bodo mnogo pridobili v gospodarskem in prometnem oziru z dograditvijo žel. proge Trebnje—Sevnica. V ostalem se promet steka na drž. cesto Ljubljana—Zagreb in na ban. cesto Novo mesto—Krško, v v. delu pa na železnico Zidani most—Zagreb. Srez ima mnogo prirodnih lepot (Kum, Gorjanci) in tujskoprometno važnih krajev (šmarješke Toplice). Občina Boštanj Preb. 2741, hiš 538, posest. 262, koč. 162, najem. 100. Površina 4977.42 ha: njiv in vrtov 620.48, trav. dn paš. 533.20, vinogradov 204.20, sadovnjakov 42.26, gozdov 3290.80, ostalo 286.48. Občino sestavlja desni breg Savske doline nasproti Sevnici in nizko hribovje z. od sotočja Mirne in Save. Več manjših potokov, ki se izlivajo neposredno v Savo ali pa v Mirno (Gra-hovca), razčlenjuje ta svet, ki ga prekrivajo povečini obsežni mešani gozdovi (smreka, bukev). Obsežnejša rodovitna polja in večje vasi so samo v Savski dolini, ostalo kulturno tlo pa je razporejeno po više ležečih prisojnih pobočjih in slemenih, kjer so raztreseni majhni zaselki ter samotne kmetije. Prebivalstvo se v glavnem bavii s kmetijstvom, nekaj še z vinogradništvom in deloma gozdarstvom. Prodaja se vino in živina ter sadje v razne obsavske kraje (Sevnica, Trbovlje, Hrastnik). Znatna je tudi prodaja lesa (stavbni les, trami, hlodi, drva). Središče občine je v bližini sotočja Mirne in Save, kjer se združita dve ban. cesti: obsavska cesta Radeče—Krško ter cesta po dolini Mirne med Mokronogom in Sevnico. Mnogo bodo ti kraji pridobili v gospodarskem in prometnem oziru z dograditvijo žel. proge St. Janž—Sevnica. V občini je več lepih razglednih točk: Veternik (536 m), Zajčja gora (396 m), Poganka. Apnenik, 90-21-3-10-2. Sr du Krško 21 km, so Radeče 14 km, žand Radna 4 km, zdr fin žel Sevnica 5 km, o p š žup Boštanj 2 km. Nm ca 350 m. Raztreseno naselje po s. in v. pobočjih razglednega Veternika (536 m) sz. od Boštanja. Vključuje zaselke Gunte, Kravjo dolino, Potovec, Reber in Veternik. Kmetijstvo in vinogradništvo. Dohod z vozom, 1 km od ban. ceste Radeče —Boštanj. V kraju so razvaline starega gradu. Dolenji Boštanj, 226-44-15-10-16. Sr du Krško 17 km, so Radeče 15 km, žand Radna 1 km, zdr fin žel Sevnica 2 km, o p š žup Boštanj 1 km. Nm ca 200m. Vas leži tik ob sotočju Mirne in Save ter malega potoka Grahovice. K njej spadajo zaselki Brod, Grahovica in Zapuže. Mlini in žage. Ostalo glej Gorenji Boštanj. Gaberje, 104-19-11-5-3. Sr du Krško 27 km, so Radeče 12 km, žand Radna 9 km, zdr fin Sevnica 11 km, žel Krmelj 5 km, o 7 km, p š žup Tržišče 3 km. Nm ca 400 m. Precej raztreseno naselje vrh kopastega griča z. od Dol. Boštanja. Vključuje zaselke in kmetije Dolino, Domačevec, Jelovec, Kržiše, Planino, Reber. Kmetijstvo. Neznatna prodaja lesa. Dostop z vozom. Goli vrh, 26-5-3-2-0. Sr du Krško 17 km, so Radeče 22km, žand Radna 3 km, zdr fin žel Sevnica 4 km, o p š žup Boštanj 6 km. Nm 330 m. Vinorodno naselje s prisojno lego v. od Lu-kovca. Vinogradništvo in kmetijstvo. Znatna prodaja vina, živine in deloma sadja. Dostop le z vozom. Gorenji Boštanj, 231-37-17-8-12. Sr du Krško 18 km, so Radeče 15 km, zdr fin žel Sevnica 3 km, žand Radna 2 km, o p š žup v kraju. Sola ust. 1850, 5 odd. SKJ s knjiž., PRK, PJS, Gas., PSVD. Nm 210 m. Precej obsežna vas na ravnem svetu desnega savskega brega nad izlivom Mirne v Savo. Skozi vas vodi ban. cesta Radeče—Boštanj. II kraju spadajo zaselki Puglej, Puše in Redna. Kmetijstvo, deloma vinogradništvo. Znatna prodaja živine, sadja (jabolk) ter vina (cviček 250 hI) v razne kraje ob Savi (Trbovlje, Hrastnik). Primeren kraj za letovišče, lzletne točke: Topolovec (479 m), Veternik (536 m), Rukenštajn (razvalina gradu), Zajčja gora (396 m), Lisca (947 m). V 2 km oddaljeni »Vranji peči«, blizu ban. ceste, ki vodi proti Mokronogu, je lepa podzemeljska jama. V Dolenjem Boštanju so 1911 odkopali hallstattske gomile z bogatimi najdbami, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. Pri boštanjski graščini so odkrili rimske grobove. V srednjem veku je Boštanj pripadal najprej grofom Breže-Seliškim, po 1043 žen. samostanu v Krki na Koroškem, po 1072 pa krškim škofom. Ti so s tem dobili širok pas zemlje od Save do Mirne z Boštanjem, Novim gradom in Mokronogom. Ze v 1. pol. 11. stol. je bil verjetno zgrajen prvotni boštanjski grad, ki je stal nekaj minut nad Savo. Danes so le še neznatni ostanki razvalin. Grad je bil last gospodov Boštanjskih, ki se omenjajo 1197, 1228 in 1232. Ko so 1306 izumrli, je bil skozi vse 14., 15. in 16. stol. last Kaci-janarjev. L. 1515. so ga razrušili uporni kmetje. Nekako v dobi francoske okupacije so zgradili nekoliko sz. ob Savi v Mlačevem današnji boštanjski grad. Grad, imenovan tudi Stanj-ski grad, stoji na mestu predzgodovinskega gradišča. Danes je grad last Jakilovih dedičev. Župnija Boštanj (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 2502 duš. Pokopališke, Zupna cerkev sv. Križa. Sedanjo stavbo so sezidali 1853, mesto prejšnje stare cerkvice. Prvotno je bila podr. šentrupertske prafare. Kot kuracija se omenja že 1296. Od 1509 je tu obstajal vikariat. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji, v Gor. Boštanju rojeni: grof Coronini Alfred (1846—1921), politik, dež. posl.; Dobovšek Fran (1876—1915), preparator in lepideptero-log; Klemenčič Franc (r. 1880), slikar. Jablanica, 381-74-45-23-6. Sr du Krško 28 km, so Radeče 8 km, žand Radna 9 km, zdr fin žel Sevnica 10 km, o p š žup Boštanj 7 km. Nm povpr. 400 m. Kraj sestavljajo sledeči zaselki in raztresene kmetije sredi obsežnih gozdov nad povir-jem Grahovice: Brezovica, Dolina, Drbogaj, Gorenji Kremen, Jablanica, Kradnje, Nežnice, Nova gora, Novi grad, Podzavrh, Sončnik, Staro dobje, Velika ravan, Vitovec, Zavine, Živa gora. Kmetijstvo skoro le za dom. Gozdarstvo. Dostop z vozom. Visoko na hribu pri zaselku Vitovcu stoji grad zgornji Erken-stein ali Novi grad, štirioglata stavba z lepim razgledom. Grad je bil na novo zgrajen, potem ko ga je razrušil Jan Vitovec. Gospoščina je bila prvotno last Breže-Seliškili, od katerih je 1072 prešla v last krških škofov, ki so tu postavljali svoje ministeriale, gospode Erkenšteine. Ti so 1473 izumrli. Danes je last Napoleona pl. Spun-Strižič iz Zagreba. V začetku 17. stol. so lastniki zgornjega Erkensteina zgradili nov grad spodnji Erkenstein (gl. Šmarčna). Kompolje, 121-24-17-5-2. Sr du Krško 21 km, so Radeče 11 km, žand Radna 8 km, zdr fin žel Sevnica 9 km, o p š žup Boštanj 6 km. Nm 188 m. Vasica leži na terasi ob Savi v. od Smarčne. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Vključuje zaselek Dvorec s. odtod. Podr. cerkev sv. Mihaela. Konjsko, 73-17-14-3-0. Sr du Krško 20 km, so Radeče 16 km, žand Radna 3 km, zdr fin žel Sevnica 4 km, o p š žup Boštanj 5 km. Nm ca 330 m. Vasica med gozdovi sredi gričevja j. od Boštanja. Kmetijstvo, gozdarstvo in nekaj vinogradov. Kraj se prvič omenja že 1178 kot last stiškega samostana. Križ, 375-85-28-41-16. Sr du Krško 28 km, so Mokronog 7 km, žand Radna 8 km, zdr Sevnica 9 km, fin Sevnica 10 km, žel Krmelj 4 km, o 6 km, p žup Tržišče 3 km, š Telče 2 km. Nm 407 m. Raztresena vasica nad desnim bregom Mirne jz. od Boštanja. Vključuje tudi zaselke Artiče. Gradišče, Kovačev hrib, Križ, Plavne, Veliki vrh. Vozovnik. Dostop le z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo in sadjarstvo z neznatno prodajo. Deloma nastopa že vinogradništvo (Veliki vrh). Lesičje jame, 34-4-4-0-0. Sr du Krško 19 km, so Radeče 12 km, žand lladna 5 km, zdr fin žel Sevnica 6 km, o p š žup Boštanj 3 km. Nm ca 240 m. Zaselek v prisojnem pobočju Veternika (536 m) nad Savo. Kmetijstvo ter vinogradništvo. Dostop z vozom. Laze, 42-7-5-2-0. Sr du Krško 24 km, so Radeče 18 km, žand Radna 5 km, zdr fin žel Sevnica 6 km, o p š žup Boštanj 8 km. Nm ca 550 m. Po visokem gozdnatem slemenu raztreseno naselje, blizu vasice Konjsko j. od Boštanja. Kmetijstvo in gozdarstvo. Dostop z vozom. Log, 108-37-18-13-6. Sr du Krško 16 km, so Radeče 19 km, žand Radna 2 km. zdr fin žel Sevnica 3 km, o p š žup Boštanj 5 km. Nm 195 m. Vas leži v ravnini na desnem savskem bregu nasproti Sevnici. Skozi vas vodi ban. cesta I. reda. Kmetijstvo ter razne obrti. Izhodna točka za izlete na Orlje (481 m) in Lukovec (330 m). Nekdaj so tu kopali svinec; 1890 so obrat opustili. Lukovec, 117-19-10-5-4. Sr du Krško 22 km, so Radeče 17 km, žand Radna 2 km, zdr fin žel Sevnica 3 km, o p š žup Boštanj 6 km. Nm 310 m. Leži v gričevju med gozdovi jv. od Boštanja. Dostop le z vozom. Kmetijstvo in deloma gozdarstvo. Predzgodovinski grobovi. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Mrtovec, 45-5-5-0-0. Sr du Krško 24 km, so Radeče 10 km, žand Radna 6 km, zdr fin žel Sevnica 7 km, o p š žup Boštanj 4 km. Nm ca 320 m. Nekaj kmetij med gozdovi j. od Smarčne. Kmetijstvo in gozdarstvo. Dostop z vozom. Poganka, 6-3-0-2-1. Sr du Krško 27 km, so Radeče 19 km, žand Radna 4 km, zdr fin žel Sevnica 5 km, o p š žup Boštanj 8 km. Nm ca 500 m. Zaselek v gričevju jz. od Lukovca. Dostop po obč. cesti z vozom. Prisojna razgledna lega sredi gozdov. Preska, 29-4-4-0-0. Sr du Krško 26 km, so Radeče 19 km, žand Radna 6 km, zdr fin žel Sevnica 7 km, o p š žup Boštanj 9 km. Nm ca 520 m. Zaselek v gozdnatem gričevju j. od vasice Konjsko. Kmetijstvo le za dom, gozdarstvo. Dostop samo z vozom. Predzgodovinske gomile. Radna, 125-11-4-1-6. Sr du Krško 16 km, so Radeče 17 km, žand v kraju, zdr fin žel Sevnica 4 km, o p š žup Boštanj 3 km. Nm ca 200 m. Vasica ob ban. cesti Radeče—Krško na desnem savskem bregu nasproti žel. p. Sevnica. Vključuje zaselek Za-mirno. Ostalo kot Gorenji Boštanj. Ob cesti proti Krškemu so odkrili predzgodovinske grobove. Med Radno in Konjsko so razvaline nekdanjega gradu Jelše. Nad cesto nasproti savskemu mostu stoji novi rukenštajnski ali t. zv. teriški grad (prim. llekštajn). Prvi njegovi lastniki so bili gospodje Hund. Danes je last oo. salezijancev, ki so ga priredili za vzgojeva-lišče moške mladine. Rekštajn (Rukenštajn), 14-2-0-1-1. Sr du Krško 22 km, so Radeče 16 km, žand Radna 8 km, zdr fin žel Sevnica 8 km, o p š žup Boštanj 7 km. Nm 364 m. Dvoje kmetij poleg razvalin istoimenskega gradu nad reko Mirno. Zelo gozdnata okolica. Dostop z vozom od ban. ceste Mokronog—Sevnica v dolini. Razvaline prvotnega gradu so še precej ohranjene, dasi so ga že 1515 razdejali uporni kmetje. V Valvasorjevi dobi že ni nihče več stanoval v njem. Grajski lastniki so postavili novi, tkzv. teriški grad (gl. Radna). Smarčna, 118-22-14-1-7. Sr du Krško 24 km, so Radeče 9 km, žand Radna 10 km, zdr fin Sevnica 12 km, žel Breg 2 km, o p š žup Boštanj 8 km. Nm 192 m. Vas leži v ravni vrsti na ob-savski terasi sz. od Boštanja. Rodovitna polja v ravnini obkroža Sava v velikem loku. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in živinoreja v glavnem za dom. Pri vasi so odkopali grobove iz hallstattske dobe. Blizu vasi (ob današnji ban. cesti) je stal grad Gomila ali spodnji Erkenstein, zgrajen v zač. 17. stol. (prim. Jablanica). Pozneje je grad razpadel. Pred 50 leti so bili še vidni njegovi sledovi. Vrh, 476-98-45-30-18. Sr du Krško 24 km, so Radeče 16 km, žand lladna 6 km, zdr fin žel Sevnica 7 km, o p š žup Boštanj 5 km. Nm povp. 400 m. Kraj sestavljajo zaselki, raztrcseni po gričevju med potokom Grahovico in reko Mirno, z. od Boštanja. Večji med njimi so: Dole, Drenovec, Gabrnik, Lepi dob, Lipoglav, Lipovec, Okič, Pleček, Pod Roviščem, Ravne, Sela, Straški hrib, Topolovec, Vrh, Volčja jama. Dohod z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo za domače potrebe. Lepa razgledna točka. Nekdanji gradič Lepi dob je skupno s pristavo v Valvasorjevi dobi pogorel. Gradič je pripadal Juriju Žigi pl. Aichel-burg. Pozneje so grad večkrat obnovili. Lepo ohranjeni grad je danes last ge. dr. Kobalove iz Ljubljane; ima vzorno urejeno gospodarstvo. Podr. cerkvi sv. Ane na Okiču in Vneb. D. M. na Topolovcu. Slednjo je dal postaviti boštanjski graščak A. Mor-daks (vzidana spominska plošča). Cerkev hrani velike umetnine in slovi kot stara božja pot. Z Okiča doma Umek Anton (1838—1871), pesnik. Občina Bučka Preb. 1157, hiš 246, posest. 167, koč. 79, najem. 0. Površina ca 1876 ha:* njiv in vrtov ca 453, trav. in paš. ca 279, vinogradov ca 166, gozdov ca 939, ostalo 39. Občina zavzema vinorodno gričevje na sz. robu Krške kotline. Na j. sega do ravnine, na s. pa ob Raduljskem potoku nekako do razvodja proti Mirni. V gospodarstvu je zelo pomembno vinogradništvo is prodajo vina v Mokronog, Trebnje in Ljubljano, pa tudi druge kmetijske panoge, ki nudijo precej pridelkov za prodaj. Glavno tržišče za nje je Krško, deloma pa gredo tudi na zagrebški trg (perutnina, jajca, sadje itd.). Nekaj se proda lesa (žel. pragi, drva) in sicer v Krško. Promet oskrbuje ban. cesta Škocjan—Raka— Krško. Bučka, 187-39-19-20-0. Sr so du Krško 24 km, žand zdr Raka 10 km, fin Skocjan 6 km, žel Videm—Krško 25 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1858, 3 odd. Gosp. nad. tečaj, SKJ, PRK, Gas. Nm 308 m. Vas stoji na zadnjih prisojnih obronkih gričevja, na sz. robu Krške kotline. Razložena je deloma ob ban. cesti, deloma pa okoli župne cerkve, ki stoji na vzvišenem pro-istoru. Vključuje zaselka Okič in Sleme. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Sadje prodajajo tudi v inozemstvo. Dober vinski pridelek kupujejo gostilničarji iz Ljubljane, Trebnja, Št. Vida in Mokronoga. Proda se dalje precej živine, perutnine in jajc, zlasti v Brežice in Zagreb. Mešani gozdovi dajejo precej lesa (žel. pragi, hlodi, drva), ki ga v največji meri pokupi Zagreb. Znani in dobro obiskani so sejmi v Bučki. Dve trgovini in gostilni s tujskimi sobami. Župnija Bučka (dek. Lesko-vec, škof. ljublj.) ima 1133 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Matije je bila do 1788 podr. župnije Rake. Dol. Radulje, 190-42-30-12-0. Sr so du Krško 22 km, žand zdr Raka 8 km, fin Skocjan 8 km, žel Videm—Krško 23 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm 195 m. Vas leži v dolini potoka Radulje, pod vinorodnimi goricami ob ban. cesti Bučka—Raka ter vključuje zaselka Dobravico in Dolec. Kmetijstvo, izdatno vinogradništvo in sadjarstvo. Dobro rdeče in belo vino prodajajo v Krško, Mokronog in Ljubljano, sadje in les (žel. prage, drva) v Krško, prašiče (do 400 glav) v Novo mesto, perutnino in jajca pa večinoma v Zagreb. Trgovina, vodna žaga in mlin. Zgodovinska pomembnost kraja je grad Radelštajn (Radelca, Radovlje). Po Valvasorjevem poročilu je grad zgradil šele v 17. stol. gospod Rab st. Grajsko posestvo so si konec 19. stol. razdelili trije posestniki. Grad je še danes v zelo dobrem stanju. Njegov lastnik je J. Novak. Podr. cerkev sv. Mihaela s pokopališčem. Odtod doma Wester Josip (r. 1874), inšpektor v p., slavist in potopisec. * Z vasicama Osredek in Mala Hubajnca (deloma) iz katastrske občine Bučka, ki sta po zopetni vzpostavitvi samostojne obč. Bučka ostali pri obč. Studenec. Dule, 120-20-18-2-0. Sr so du Krško 23 km, žand zdr Raka 10 km, fin Skocjan 6 km, žel Videm—Krško 24 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm 180 m. Leži v dolini potoka Radulje, v. od Bučke. Vključuje zaselke čolnišče, Laverco, Orje in Pleterje. Dostop po obč. cesti 2 km od ban. ceste Bučka—Raka. Poljedelstvo in vinogradništvo s prodajo v Krško, Novo mesto in Ljubljano. Proda se tudi nekaj lesa v Krško. Gor. Radulje, 181-34-20-14-0. Sr so du Krško 24 km, žand zdr Raka 8 km, fin Škocjan 5 km, žel Videm—Krško 25 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm ca 270 m. Leži nad dolino enako ime-novega potoka sv. od Bučke. Obsega tudi zaselke Dolino, Gorico in Križe. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja sadja, vina in perutnine deloma tudi v Zagreb. Les (žel. pragi, hlodi in drva) se prodajo večinoma v Krško. Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže-Seliški. Jarči vrh, 98-28-18-10-0. Sr so du Krško 19 km, žand zdr Raka 8 km, fin Škocjan 5 km, žel Videm—Krško 20 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm ca 300 m. Vas je raztresena v vinorodnem gričevju s. od Bučke. Gospodarstvo kot Gor. Radulje. Trgovina, gostilna s tujskimi sobami. Odtod doma Fabjančič Vladislav (r. 1894), mestni arhivar in publicist v Ljubljani. Jerman vrh, 30-18-10-8-0. Sr so du Krško 24 km, žand zdr Raka 6 km, fin Škocjan 4 km, žel Videm—Krško 25 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm ca 230 m. Vas leži na podolgovatem napetem hrbtu, 200 m vstran od ban. ceste, j. od vasi Bučka. Dostop z vsemi vozili. Gospodarstvo kot v Bučki. Močvirje, 146-27-20-7-0. Sr so du Krško 24 km, žand zdr Raka 8 km, fin Škocjan 10 km, žel Videm—Krško 25 km, o p š žup Bučka 2 km. Nm 310 m. Vas leži v pobočju hrbta Kala nad dolino malega potoka s. od Bučke. Dostop po obč. cesti 3 km od ban. ceste. K vasi spadajo zaselki Čep, Gorica, Laze, Le-garje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, vina, prašičev in lesa, največ v Krško. Podr. cerkev sv. Jurija. Štrit, 131-24-20-4-0. Sr so du Krško 19 km, žand zdr Raka 3 km, fin Skocjan 6 km, žel Videm—Krško 20 km, o 4 km, p š žup Bučka 1 km. Nm 195 m. Leži na zadnjih obronkih v. od Bučke. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. V ravnini pod vasjo se pričenjajo obsežni mešani gozdovi. Sadje in les (hlodi in drva) prodajajo le v Krško, ostale pridelke ter perutnino, jajca in prašiče pa v Zagreb in Novo mesto. Zaboršt, 74-14-12-2-0. Sr so du Krško 19 km, žand zdr Raka 5 km, fin Skocjan 5 km, žel Videm—Krško 20 km, o p š žup Bučka 1 km. Nm ca 200 m. Raztresena vasica z zaselki Gosinki in Obrežice leži v ravnini j. pod Bučko. Gospodarstvo kot Bučka. Občina Cerklje ob Krki Preb. 2189, hiš 435, posest. 284, koč. 150, najem. 29. Površina 2872 ha:* njiv in vrtov ca 1161, trav. in paš. ca 851, gozdov ca 111, ostalo 249. Občina obsega. Krško polje ob 1. bregu Krke. Ravnino prekinja višja terasasta vzpetina (Gaj), na katero se vzpne drž. cesta Ljubljana—Zagreb. Porasla je z gozdom, na prisojni strani ima tudi vinograde. Gozd sega v občino tudi v z. delu ravnine, kjer tvori zadnje izrastke Krakovskega gozda. V ostalem pa je ravnina vsa dobro obdelana. Poleg poljedelstva dobro uspeva tudi živinoreja, zlasti konjereja. Za prodajo se pridela precej krompirja (v Zagreb). Vinograde imajo občani v sosednjih gričih j. od Krke, kjer pridelajo precej vina za prodaj. Les je pretežno hrastov, a gozda je malo in nima posebnega pomena v gospodarstvu. Od drž. ceste se v z. delu občine cepita ban. cesti na Drnovo_ in k Sv. Križu, v v. delu pa tudi na Drnovo in proti Dol. Pirešici. Boršt, 145-29-20-8-1. Sr so du zdr Krško 12 km, žand Krška vas 1.5 km, fin pT o š žup Cerklje 3 km, žel Brežice 6 km. Nm 155 m. Vas stoji v vrsti nad levim bregom Krke. Dohod z vsemi vozili, 0.2 km od drž. ceste Novo mesto—Zagreb. Kmetijstvo. Najbolj cvete perutninarstvo in prašičereja. Prodajajo se tudi poljski pridelki in vino. Poklicni ribiči love ribe v Krki za prodaj. Brod. Cerklje, 304-55-47-8-14. Sr so du zdr Krško 12 km, žand Krška vas 4 km, fin pT o š žup v kraju, žel Brežice 9 km. Šola ust. 1854, 8 odd. SKJ, PRK, PJS, PSVD, Gas., Kat. prosv. d., Društvo za nar. zdravje. Vodovod. Nm 156 m. Vas stoji na ravnem na Krškem polju, na levem bregu Krke, ob drž. cesti Ljubljana—Zagreb, od katere se tu odcepita ban. cesti proti Drnovemu in do Vel. Pirešice (preko mostu na Krki). Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, konjereja, vinogradništvo in perutninarstvo. Krompir se prodaja v Zagreb. Mlekarna izde- * V površini je všteta Krška vas iz istoimenske kat. obč., ki pa spada zdaj v obč. Čatež; ni pa všteta vas Vel. Mraševo, ker je razen nje vsa kat. obč. Vel. Mraševo pripadla upr. obč. Sv. Križ. luje trapistovski sir. Vas ima črednika. Hrastov gozd za dom. | llibolov in kopanje v Krki. Trgovine, gostilne s tujskimi sobami in obrtniki. Dva km odtod so Toplice v Bnšeči vasi (27° C). Vas je zelo prijeten letoviški kraj. Priljubljene izletne točke so Gadova peč, Piroški vrli, Belinje, Stojdraga. Župnija Cerklje ob Krki (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 2698 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marka. Prejšnja cerkev je bila zidana 1611. Sedanjo stavbo so zgradili 1903—1915. Prvotno je bila podr. leskovške prafare. Iz nje se je izločila pred 1689 kot samostojna duliovnija. Cešnjice, 277-61-18-43-3. Sr so du zdr Krško 11 km, žand Krška vas 5 km, fin pT o š žup Cerklje 1 km, žel Brežice 10 km. Nm 160 m. Vas stoji na Krškem polju sz. od Cerkelj. Deloma drži skozi vas ban. cesta II. reda. Kmetsko prebivalstvo se preživlja slično kot v Cerkljah. Dol. Skopice, 236-49-40-9-0. Sr so du Krško 10 km, žand Krška vas 2 km, zdr žel pTt Brežice 3 km, fin o š žup Cerklje 4 km. Nm ca 156 m. Vas stoji na ravnem Krškem polju ob obeh straneh ban. ceste. Deloma lesene in s slamo krite hiše so obrnjene s čelno (ozko) stranjo proti cesti. Poljedelstvo, živinoreja. 1ls poljskih pridelkov se proda v Zagreb, perutnina v Brežice. Gazice, 66-13-9-4-0. Sr so du zdr Krško 13 km, žand Krška vas 5 km, fin pT o š žup Cerklje 2 km, žel Brežice 9 km. Nm 201 m. Gručasta vas stoji na hribčku v okljuku Krke na levem bregu. Okrog gozd. Od 2 km oddaljene drž. ceste je po obč. cesti mogoč dohod z avtom. Ostalo kot v Cerkljah. Gorenje Skopice, 217-41-35-6-0. Sr so du žel Krško 9 km, žand p Krška vas 2 km, zdr Brežice 2 km, fin o š Cerklje 4 km, žup Čatež 4 km. Gas. Nm ca 156 m. Je nadaljevanje Dol. Skopic s sličnim izgledom in gosp. razmerami. Opekarna. Tod mimo je vodila rimska cesta Neviodunum (Drnovo pri Krškem)— Siscia (Sisak). Ob njej so odkopali številne rimske grobove. Hrastje, 172-32-23-9-2. Sr so du zdr Krško 11 km, žand Krška vas 6 km, fin pT o š žup Cerklje 3 km, žel Videm—Krško 12 km. Nm 163 m. Lepa obcestna vas stoji na Krškem polju sz. od Cerkelj. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. ali drž. ceste. J. od vasi se na višji terasi, preko katere se v strmem klancu vzpne drž. cesta Ljubljana—Zagreb, razprostira gozd. Prebivalstvo se preživlja kot Cešnjice. i Mrtvice, 17-4-0-4-0. Sr so du zdr Krško 4 km, žand Krška vas 4 km, fin o Cerklje 4 km, žel Videm—Krško 5 km, pT š žup Leskovec 3 km. Nm 160 m. Prim. obč. Leskovec, kamor spada večji del vasi. Račja vas, 150-28-16-12-0. Sr so du zdr Krško 12 km, žand Krška vas 3 km, fin pT o š žup Cerklje 1 km, žel Brežice 5 km. Nm ca 156 m. Stoji nad levim bregom Krke tik z. od Boršta, ne daleč od drž. ceste. Ostalo kot Boršt. Mnogo rimskih grobov. Veliko Mraševo, 317-58-42-16-4. Sr so du zdr Krško 9 km, žand Krška vas 7 km, fin pT o š žup Cerklje 4 km, žel Videm— Krško 10 km. Nm ca 155 m. Vas leži deloma ob drž. cesti Ljubljana—Zagreb, v glavnem pa j. od nje na terasi levega brega Krke ob vznožju višje, z gozdom in vinogradi porasle terase, preko katere se vzpne drž. cesta v strmem klancu. Gospodarske razmere kot v Cerkljah. Podr. cerkev sv. Petra. Zasap, 88-19-12-7-0. Sr so du zdr Krško 10 km, žand Krška vas 5 km, fin pT o š žup Cerklje 2 km, žel Videm—Krško 11 km. Nm 160 m. Vas leži na Krškem polju ob ban. cesti 11. reda Cerklje—Krško. Preživlja se kot Cešnjice. Pri vasi so odkrili utrjeno predzgodovinsko gradišče z velikim nasipom. V grobišču v bližini so odkopali bogate predmete iz hallstattske dobe. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta, ob kateri so odkopali številne grobove.' Zupečja vas, 200-46-22-24-5. Sr so du zdr Krško 12 km, žand Krška vas 3 km, fin pT o š žup Cerklje 1 km, žel Brežice 8 km. Vodovod. Nm 156 m. Vas leži v. od Cerkelj na obeh straneh drž. ceste v Krški ravnini. Prebivalstvo se preživlja slično kot v Cerkljah. Rimski grobovi. Občina Čatež* Preb. 2148, hiš 406, posest. 194, koč. 202, najem. 16. Površina 2702 ha:** njiv in vrtov ca 639, trav. in paš. ca 409, vinogradov ca 70, sadovnjakov in gozdov 1483, ostalo 194. Občina obsega skrajni j v. del Brežiško-krške ravnine ter sv. terciarne odrastke Gorjancev. Na v. jo omejuje Sava, na j. pa meji pri Stojdragi na savsko banovino. Preko Krke, ki se pod Čatežem izliva v Savo, seže le s Krško vasjo. Hriboviti svet je razrezan * Celotna občina je po novi preureditvi (sep. 1936) pripadla srezu Brežice (gl. dodatek). ** Brez Krške vasi, ki je ostala v občini, ko so se ostale vasi katastr. obč. Krška vas priključile znova ustanovljeni obč. Cerklje ob Krki (1936). po mnogih grapah, večinoma gozdnat in na prisojnih legah zasajen z vinogradi. Vasi v hribih so precej raztresene, medtem ko imamo v ravnini strnjene obcestne vasi. Prebivalce hribovskih vasi nazivajo »Gorjance«, one v ravnini »Poljance«, a Čatežane »Purgarje«. Ravninske vasi žive največ od poljedelstva in živinoreje, a gorjanske od vinogradništva. Ravnina producira do 25% pridelkov za prodajo. Močno se goje tudi prašiči in konji. Glavni trg za prašiče so Brežice, poleg tega pa jih izvažajo na Gorenjsko. Za živila in konje je glavni trg Zagreb. Nekatere vasi ob Krki in ob Savi se bavijo tudi z ribištvom (poklicni ribiči). Gozd je bukov in kostanjev, manj hrastov. Les (drva, tanin) prodajajo od časa do časa vsa gorjan-ska naselja. Skozi občino vodi drž. cesta Ljubljana—Zagreb, vzporedno z njo teče j. od Krke ban. cesta. Cerina, 213-39-20-19-0. Sr du Krško 16 km, so Kostanjevica 15 km, žand Dol. Ribnica 2 km, zdr Brežice 2 km, fin Cerklje 6 km, žel Brežice 6 km, pTt Brežice 2.5 km, o š žup Čatež 1 km. Gas. Nm 232 m. Vas je raztresena po terasah nad drž. cesto jv. od Čateža. Sega do razgledne gore Sv. Vida (384 m), izpod katere teče proti Savi potok Dvorce (mlin). V vas in vinograde je mogoč dohod z vozom. Ob drž. cesti gostilna s tujskimi sobami. Vinogradništvo in kmetijstvo za dom. K Cerini spadajo tudi Čateške Toplice (nm 142 m), ki stoje spodaj na loki (»v Vrbinah«) blizu Save. Od Čateških Toplic vozi preko Save na Mostec brod (3 km do postaje Dobrova). Tople vrelce so tu odkrili 1797. Ko jih je 1824 zasula povodenj, so jih 1854 nanovo odkrili. Lastniki toplic so bili od početka do danes grofje Attemsi iz Brežic. Ti so dovolili brež. frančiškanu o. Edvardu Zagorcu, da je tu zgradil prvo privatno kopališče. L. 1924. so toplice modernizirali. Obsegajo 3 zgradbe z 18 bazeni in 110 posteljami; popolna oskrba. Od treh izvorov ima najtoplejši temp. 54.5% (največ v banovini). Čista voda (kalcij, bikarbo-nat, radioaktivnost 6.48 Machejevih enot). Zdravi razne revma-tizme in notranje bolezni. Stalen zdravnik, lastna elektrarna. V srednjem veku šo v. od Čateža na desnem bregu potoka Dvorce zgradili Draganičev dvorec, last enako imenovane hrvatske rodbine. V Valvasorjevi dobi ga je kupil kostanje-viški samostan. V matrikah (in pri domačinih) v Čatežu se dvorec imenuje »Dvorica«. Na istem mestu stoji sedaj gostilna. V vasi je menda stal samostan, zgrajen v dobi turških napadov. Bil je nekdaj last kostanjeviških menihov. Razpustil ga je cesar Jožef II. Kapela sv. Mihaela. Čatež, 218-51-15-36-5. Sr du Krško 14 km, so Kostanjevica 17 km, žand Dol. Ribnica 4 km, zdr žel pTt Brežice 1 km, fin Cerklje 6 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1854, 4 odd. SKJ, DKfid, PRK, Gas. Nm ca 160 m. Gručasta vas stoji na terasah pod razglednim vrhom Sv. Vida (384 m). Tik pod vasjo se izliva Krka v Savo. Skozi spodnji del vasi vodi drž. cesta iz Ljubljane v Zagreb, od katere se odcepi ban. cesta preko železo-betonskega mostu v Brežice. Jv. od vasi tik pod cesto izvira precej tople vode, ki tvori majhno lužo. Pravijo ji Toplice in služi za perišče. Trgovine in gostilne s tujskimi sobami. Kraj je pripraven za letovišče: dve kopališči na Krki, lepi izleti (Sv. Vid, grad Mokrice, Stojdraga), v bližini (1J4 km) slovite Čateške Toplice (gl. Cerina). Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, govedo- in prašičerejo, sadjarstvom, vinogradništvom in perutninarstvom. Perutnino prodaja v Brežice. Ribolov v Krki in Savi. Posebnost Čateža je črednik, ki pase za celo vas na loki ob Savi med Čatežem in Čateškimi Toplicami. Ima svoj rog, s katerim opozarja gospodarje pri odgonu in dogonti živine. Pase od sv. Jožefa pa do sv. Mihaela in je plačan v zrnju. O sv. Juriju pobira jajca kot biro za svojo službo. Pri izlivu Krke so odkrili grobišča iz hallstattske dobe. Ob Krki pri Borštu in Sajovci so odkopali številne bronaste zapestnice, pasove, igle, nože, sekire in dr. Na njivah pri vasi so odkrili rimske grobove, v vasi pa rimske napisne kamne in votivni kamen, posvečen vodnemu bogu Neptunu. Župnija Čatež (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 1732 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija muč. je v današnji obliki iz 1832—1833. Prvotno je bila podružnica prafare sv. Križa pri Kostanjevici, župnija je postala pred 1323. Okoli 1400 je bila inkorporirana koštanje-viškemu samostanu. Kostanjeviški verski sklad izvršuje zato še danes patronatske pravice. V 1400—1640 so župnijo upravljali menihi iz samostana Cerine. Čateška prafara je mati župnije Velike doline. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 Gorici in poslej ljubljanski škofiji. Iz Čateža doma Račič Božo (r. 1887), folklorist. Cedem (Granici), .31-5-5-0-0. Sr du Krško 16 km, so Kostanjevica 12 km, žand Krška vas 3 km, zdr Brežice 4 km, fin pT Cerklje 3 km, žel Brežice 6 km, š Bušeča vas 4 km, o žup Čatež 4 km. Nm ca 380 m. Naselje na pobočju Gorjancev ob meji med dravsko in savsko banovino. Jv. odtod se v grapah proti Stojdragi (520 m) nahajajo številni izvori potoka Slednika, ki I se pri Brveh združi s Piruško vodo, s katero teče v Krko. V okolici se nahajajo bogati skladi premoga, ki so ga 1928 začeli že kopati, a so obrat radi pomanjkanja cestnih zvez ustavili. Kmetijstvo; prodaja drv in tanina. Dobeno, 93-16-13-3-0. Sr du Krško 16 km, so Kostanjevica 17 km, žand Dol. Ribnica 4 km, zdr žel pTt Brežice 4 km, fin Cerklje 8 km, o š žup Čatež 3 km. Nm 341 m. Vas je deloma raztresena v hribih j. nad Čatežem. Obsega vinograde v Do-benskili Mladinah. Dohod z vozom 2 km od drž. ceste v Prili-pah. Vinogradništvo, bukov in kostanjev les, sadjereja. Polje in sadje za dom. Globočice, 99-13-8-5-0. Sr so du Krško 15 km, žand Dol. Ribnica 7 km, zdr žel pTt Brežice 3 km, fin Cerklje 3 km, o š žup Čatež 3 km. Nm povp. 220 m. Vas stoji na visoki terasi nad močnim izvirom potoka, ki se v Vel. Malencah izliva v Krko. Ostalo kot Dobeno. Markacije na Stojdrago. Kamence, 27-4-3-1-0. Sr du Krško 15 km, so Kostanjevica 10 km, žand Krška vas 4 km, zdr žel Brežice 6 km, fin pT Cerklje 4 km, š Bušeča vas 5 km, o žup Čatež 6 km. Nm ca 380 m. Zaselek v bregovitem sedlu sz. od razgledne Stojdrage (520 m), priljubljene izletne točke Zagrebčanov. Ostalo kot Čedem. Kraška vas, 91-16-8-8-0. Sr du Krško 15 km, so Kostanjevica 15 km, žand Krška vas 3 km, zdr žel Brežice 4 km, fin pT Cerklje 4 km, š Bušeča vas 4 km, o žup Čatež 4 km. Nm ca 224 m. Vas stoji na desnem bregu potoka Slednika. K njej spadajo tudi vinorodni zaselki Jarek, Hladine in Vranjek. Dohod z vozom. Ostalo kot Dobeno. Krška vas, 470-99-45-54-7. Sr so du Krško 13 km, žand p v kraju, zdr Brežice 2 km, fin š žup Cerklje 4 km, žel Brežice 4 km, o 2 km. SKJ, Pev. d. »Vrbnica«, Gas., DKfid. Nm 155 m. Velika vas stoji nad levim bregom Krke, preko katere drži lesen most. Tu se od drž. ceste Ljubljana—Zagreb odcepi ban. cesta proti Leskovcu in Raki. Na z. polja, proti Savi s travo in grmovjem porasle loke. Gospodarstvo kot v Borštu, razen tega mnogo obrtnikov, trgovina in gostilne. Krka nudi bogat ribolov, izvrstne kopeli, ter žene več mlinov. Številni pred-rimski in rimski grobovi. Naleteli so tudi na sledove rimskega mostu čez Savo. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Mali Cirnik, 18-2-2-0-0. Sr du Krško 16 km, so Kostanjevica 15 km, žand Dol. Ribnica 7 km, zdr žel Brežice 5 km, pTt Brežice 6 km, fin Cerklje 6 km, o š žup Čatež 5 km. Nm 461 m. Zaselek na sz. pobočju razglednega Golega Cirnika (624 m). Po ljudskem izročilu sta kmeta potomca meniha bivšega celinskega samostana. Prodaja bukovih drv, tanina, prašičev in vina. Mrzlava vas, 157-28-10-18-1. Sr du Krško 14 km, so Kostanjevica 15 km, žand p Krška vas 0 km, zdr Brežice 2 km, fin Cerklje 4 km, žel Brežice 3 km, o š žup Cerklje 2 km. Vodovod. Nm ca 205 m. Vas z zaselkom Kozolec stoji na desnem bregu potoka, ki izvira v Globočicah, žene v tesni dolini pod vasjo dva mlina in se v Vel. Malencah izliva v Krko. Pri vasi še neraziskana podzemska jama. Ostalo kot Dobeno. Podr. cerkev sv. Duha. Prilipe, 93-18-12-6-0. Sr du Krško 16 km. so Kostanjevica 17 km, žand Dol. Ribnica 3 km, zdr pTt Brežice 3 km, žel Brežice 5 km, fin Cerklje 6 km, o š žup Čatež 2 km. Gas. Nm 177 m. Vas stoji jv. od Čateža na visoki terasi tik nad drž. cesto Ljubljana—Zagreb. Vključuje zaselek Glavico. Gospodarske razmere kot Dobeno. Pod vasjo teče Sava v več rokavih. Veliki kamnolomi, ki so služili prej za regulacijo Save. Sobenja vas, 192-32-14-18-1. Sr du Krško 14 km. so Kostanjevica 17 km, žand Dol. Ribnica 4 km, zdr žel pTt Brežice 5 km, fin Cerklje 6 km, o š žup Čatež 4 km. Gas. Nm ca 210 m. Vas v hriboviti legi jz. od Čateža. Dohod z vozom. Ostalo kot Dobeno. Stankovo, 29-6-4-2-0. Sr du Krško 14 km, so Kostanjevica 14 km, žand Krška vas 3 km, zdr žel š Brežice 4 km, fin pT Cerklje 4 km, o žup Čatež 4 km. Nm 282 m. Zaselek v vinorodnih hribih j. od Boršta. Dohod z vozom. Preb. se preživlja slično kot Dobeno. Podr. cerkev sv. Petra ap. Velike Malence, 234-50-16-24-2. Sr du Krško 13 km, so Kostanjevica 14 km, žand Krška vas 0 km, zdr Brežice 2 km, fin Cerklje 3 km, žel Brežice 4 km, o š žup Čatež 1 km, p Krška vas 1 km. Nm 164 m. Raztresena vas na terasi in v vznožju ob desnem bregu Krke. V vasi se odcepi od drž. ceste ban. cesta v Sv. Križ—Kostanjevica. Kmetijstvo kot v Krški vasi, mnogo obrtnikov, trgovine in 2 gostilni s tujskimi sobami. Kopanje in ribolov v Krki. Markacije na Stojdrago (520m). Na mali, trikotniku podobni planoti (»Gradišče«), kakih 30 m nad desnim bregom Krke, v bližini njenega izliva v Savo, je stalo utrjeno predzgodovinsko gradišče, ki je zapiralo vhod v Krško dolino. V hallstattski dobi so ta plato utrdili z zidom, v kolikor ga ni ščitila rečna struga sama. V rimski dobi so gradišče obnovili in mu v poznorimski dobi (konec 4. in v zač. 5. stol.) dodali utrjene stolpe. Do sedaj so odkopali taborsko obzidje, hall- stattsko keramiko, in rimske napisne kamne. V taboru odko-pana cerkev je prva do sedaj znana starokrščanska cerkev na Kranjskem. Predmete hrani ljublj. Narodni muzej, ki je postal tudi lastnik tega terena.V. od gradišča so odkopali že preje predzgodovinske gomile. Z. od grobišča v cerkvi sv. Martina so odkrili ostanke večje rimske kmetije, ki pa ni bila v zvezi z gornjim gradiščem. Podr. cerkev sv. Martina šk. Pokopališče. Vihre (deloma), 25-5-3-2-0. Sr so du žel Krško 8 km, žand Krška vas 4 km, zdr Brežice 6 km, fin pT š žup Cerklje 5 km, o 6 km. Nm 156 m. Del gručaste vasi ob ban. cesti na ravnini. Večji del vasi spada v občino Leskovec. Žejno, 158-22-16-6-0. Sr du Krško 14 km, so Kostanjevica 17 km, žand Dol. Ribnica 4 km, zdr žel pTt Brežice 4 km, fin Cerklje 6 km, o š žup Čatež 3 km. Nm 239 m. Vas na deloma kraških tleh z. od Prilip. L. 1934. so tu odkrili podzemsko jamo. Ostalo kot Dobeno. V vasi je tkalec dom. platna. Občina Kostanjevica Preb. 2922, hiš 569, posest. 469, koč. 84, najem. 74. Površina 6455.79 ha:* njiv in vrtov 914.07, trav. in paš. 985.44, vinogradov 155.92, sadovnjakov 38.97, gozdov 4174.89, ostalo 186.50. Občina zavzema raven svet na obeh bregovih Krke in pobočje Gorjancev (Opatove gore). V ravnini obsega del obsežnega Krakovskega gozda. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Glavna gospodarska panoga je prašičereja, ki da nad 60% prašičev na prodaj. Zelo je razvito tudi perutninarstvo in prodaja jajc. Tudi govedo se močno goji. Mleko se nosi v mlekarno v Kostanjevici. S konjerejo se zelo bavita Koprivnik in Malence. Poljski pridelki se porabijo doma. Važna sta vinogradništvo in sadjarstvo, ki producirata tudi za prodajo. Vinske gorice so omejene na spodnja pobočja Gorjancev. Naselja so tu večinoma razloženega tipa med vinogradi in zidanicami. Opatova gora je porasla z bukovim gozdom, ki ga izkorišča šumska uprava v Kostanjevici. Poplavam Krke so poleg Kostanjevice izpostavljene vse ravninske vasi. Prebivalce v hribovskih krajih nazivajo čačarje, ker so tu mnogi potomci Uskokov, ki so sprejeli katoliško vero. Le še v Prušnji vasi se nahaja en unijat (grški katolik). Glavna prometna žila je drž. cesta Ljubljana— Zagreb, kateri se tu pridruži ban. cesta z one strani Krke. V Gorjance vodi več lokalnih cest. Avguštine, 21-9-7-1-2. Sr du Krško 18.5 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 1.5 km, fin Cerklje 12.4 km, žel Videm-Krško 19.4 km. Nm ca 320 m. Raztresena vasica leži na rebri med vinogradi j v. od Kostanjevice. Dohod z vozom. Vinogradništvo in poljedelstvo. Cvička pridela okrog 100 hI in ga proda 2/3 vinarski zadrugi v Kostanjevico in gostilničarjem. črneča vas, 189-43-33-3-10. Sr du Krško 24.8 km, so žand zdr o p T Kostanjevica 7.8 km, fin Cerklje ob Krki 16.3 km, žel Videm—Krško 23.3 km, š v kraju, žup Sv. Križ 5 km. Šola ust. 1906, 2 odd. PRK, PJS. Nm ca 400 m. Vas stoji v bregoviti legi pod vinorodnim Črneškim vrhom. Sem vodi ban. cesta iz Kostanjevice. Na v. strani pod vasjo teče Sušica (postrvi). Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodajajo sadje, cviček (pridelek ca 400 hI), prašiče, drva. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata stoji na razglednem hribu (416 m). Črešnjevec, 65-10-9-0-1. Sr du Krško 27 km, so žand zdr o pT Kostanjevica 7.6 km, fin Cerklje ob Krki 21.1 km, žel Videm—Krško 28.1 km, š črneča vas 1.5 km, žup Sv. Križ 7 km. Nm ca 420 m. Vasica stoji pod gozdom na pobočju Opatove gore jv. od Kostanjevice. Dohod z vozom. Voda iz kapnice. Bukov in kostanjev gozd. Kmetijstvo, drva. Dobe, 200-24-19-1-3. Sr du Krško 17 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 2.3 km, fin Cerklje ob Krki 12.3 km, žel Videm—Krško 18 km. Nm ca 160 m. Raztresena vas stoji v ravnini z. od Kostanjevice tik drž. ceste in blizu Krke. Odcep ban. ceste v Orehovec. Poljedelstvo, svinjereja, govedo, konjereja in sadjarstvo. Mleko in sadje prodajajo v Kostanjevico. Pod Dobe spada kostanjeviška graščina, to je bivši cistercian-ski samostan, ki stoji na levem bregu potoka Studeno (gl. Kostanjevica). Pri Dobah so odkopali rimske grobove. Dobrava, 53-9-6-0-3. Sr du Krško 20 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 3 km, fin Cerklje ob Krki 14.3 km, žel Videm—Krško 21.3 km. Nm ca 157 m. Stoji tik ban. ceste pri Dol. Prekopi v medvodju dveh potokov. V bližini se izliva v Krko Prekopski potok. Prebivalstvo se preživlja kot Dobe. V ravnini med drž. cesto in Krko stoji ob smrekovem gaju grad Dobrava. Bil je domnevno sezidan že 1496 kot viničarija (Maier-hof), ki je pripadala nekdanjemu cistercianskemu samostanu v Kostanjevici in jo je upravljal svoboden kmet. V viničariji * Pred priključitvijo vasi Gruča sosednji obč. Št. Jernej. je bila tudi kapelica, ker je tu živelo vedno 4—5 menihov cister-ciancev. Ko je Jožef II. razpustil samostan, je prišla pristava v zasebne roke. Zdaj je last rodbine Globočnik. Dolenja Prekopa, 215-47-37-3-10. Sr du Krško 20 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 3 km, fin Cerklje ob Krki 15 km, žel Novo mesto 20km. Gas. Nm 160m. Velika vas stoji na robu Krške ravnine, ob drž. cesti med Št. Jernejem m Kostanjevico. Skozi vas teče Prekopski potok, ki žene mlin. Trgovina, gostilne s prenočišči in obrtniki. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo. Vina (cvička) se pridela okrog 350 lil in do polovice proda, prav tako perutnine (v Novo mesto in Ljubljano). Dolšče, 66-18-14-0-4. Sr du Krško 18.6 km. so zand zdr o pl š žup Kostanjevica 1.6 km, fin Cerklje ob Krki 15 km, žel Videm—Krško 22 km. Nm ca 270 m. Vas stoji pod hribom Kičer-jem (549 m) s krasnim razgledom na Kostanjevico in ravnino proti Novemu mestu. Od bližnje ban. ceste v Črnečo vas je mogoč dohod z vsemi vozili. Vinogradništvo, sadjarstvo, kmetijstvo. Pod vasjo je potok Studena. Frluga, 21-2-2-0-0. Sr du Krško 15 km, so žand zdr o pl Kostanjevica 12.1 km, fin Cerklje ob Krki U km, žel Videm— Krško 25 km, š črneča vas 2.5 km, žup Sv. Križ 3 km. Nm 490 m. Zaselek stoji na razglednem hribu v. od črneče vasi. Ostalo kot črneča vas. Podr. cerkev sv. Katarine. Globočice, 86-21-16-0-5. Sr du Krško 18.2 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 1.2 km, fin Cerklje ob Krki 11.7 km, žel Videm—Krško 18.7 km. Nm ca 190 m. Raztresena vas stoji v dolinici ob potoku Studeni, ki tu žene mlin in žago, ter v bregoviti legi ob obč. poti in ban. cesti Kostanjevica—črneča vas. V dolini stoji gostilna s tujskimi sobami (»Švajcarija«), Ostalo kot Dolšče. Sledovi predzgodovinske naselbine. Gor. Prekopa, 104-25-20-2-5. Sr du Krško 20 km, so žand zdr o pT š žup Kostanjevica 3 km, fin Cerklje ob Krki 15 km, žel Novo mesto 20 km. Nm ca 180 m. Vas stoji ob obe. cesti I. reda in ob Prekopskem potoku, ki žene mlin. Dohod z vsemi vozili od bližnje drž. ceste. Gostilna in dva lončarja. Ostalo kot Dol. Prekopa. Gradinje, 38-5-5-0-0. Sr du Krško 15 km, so žand zdr o pl Kostanjevica 9.9 km, fin Cerklje ob Krki 12 km, š črneča vas 3 km, žel Videm—Krško 25 km, žup Sv. Križ 3 km. Nm ca 430 m. Naselje je raztreseno po vinorodnem hribu v. nad grapo Sušice. Dohod z vozom. Vinogradništvo, kmetijstvo, kostanjev les (prodaja tanina). „ „ Grič, 37-7-5-0-2. Sr du Krško 19 km, so zand zdr o pl s zup Kostanjevica 2 km, fin Cerklje ob Krki 13 km, žel Videm— Krško 20 km. Nm ca 260 m. Raztreseno naselje na vinorodnem griču, pod katerim izvira z dvema izvirkoma Obrh. Vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Ivan j še, 22-4-2-0-2. Sr du Krško 21.5 km, so žand zdr o pl š žup Kostanjevica 4.5 km, fin Cerklje ob Krki 14.1 km, žel Videm—Krško 21.1 km. Nm ca 370 m. Naselje na vinorodnem pobočju med Gričem in Kočarijo. Od ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Kapnice. Govedo in svinjereja, vinogradništvo in poljedelstvo. Jablanice, 65-20-17-3-3. Sr du Krško 20 km, so zand zdr o pT š Kostanjevica 3 km, fin Cerklje ob Krki 12.7 km, žel Videm —Krško 19.7 km, žup Sv. Križ 2.5 km. Nm 358 m. Vas, sestojeca iz vinorodnih naselij Jerovec, Kolajnovče in Zavode, je raztresena med vinogradi med Kostanjevico in grapo Susice. Dohod z vozom. Prebivalstvo se preživlja kot Črneča vas. Karlče, 21-3-2-0-1. Sr du Krško 15.8 km, so žand zdr o pT š Kostanjevica 2.8 km, fin Cerklje ob Krki 10 km, žel Videm— Krško 17 km, žup Sv. Križ 3.8 km. Nm ca 150 m. Zaselek na desnem bregu Krke, ki tvori tu otoček. Dohod od ban. ceste z vsemi vozili. Kmetijstvo. Kočarija, 93-19-14-5-1. Sr du Krško 21.5 km, so zand zdr o pT š žup Kostanjevica 4.5 km, fin Cerklje ob Krki 14.5 km, žel Videm—Krško 21.5 km. Nm ca 340 m. Raztreseno naselje v bregoviti legi med vinogradi j. od Prekope. Vključuje naselja Grabnovce in Pijavce. Pod Kočarijo skozi Dolge dole vodijo markacije v Lurd. Dohod z vozom. Kapnice. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. Koprivnik, 38-7-7-0-0. Sr du Krško 10km, so žand zdr o pl š žup Kostanjevica 6.3 km, fin Cerklje ob Krki 15.7 km zel Videm—Krško 15 km. Nm 152 m. Zaselek stoji v ravnim blizu izliva Lokavca v Krko na robu Krakovskega gozda tik ban. ceste Novo mesto—Št. Peter—Kostanjevica. Vse kmetijske panoge, prodaja lesa. Kostanjevica, mesto, 450-79-74-39-0. Sr du Krško 16 km, so žand zdr o pT š žup v kraju, fin Cerklje ob Krki 10 km, žel Videm—Krško 17 km ali Novo mesto 24 km ali Brežice 19 km. Šola ust. 1789, 9 odd. Obrt. nad. š., Gosp. š., SKJ s knjiž: in gled. odrom, RK, Gas. z godbo, Kraj. zašč. dece in mladine, PCMD, PSVD, Tuj. prom. d., Uniformirana mešč. garda, Strel. druž., Udruž. voj. inv., Slov. kat. prosv. d., Združ. obrtnikov, Združ. obrtnikov čevlj. stroke. Zdravnik. Nm 158 m. To najstarejše dolenjsko mesto stoji na podolgovatem otoku Krke; Otok je umetnega izvora; nastal je v srednjem veku na ta način, da so prekopali okljuk Krke okrog mesta v otok. Na jv. strani priteka v okljuk potok Studeno. Na otok držita od s. in j. dva lesena mostova, po katerih gre po dolgem skozi mesto drž. cesta Novo mesto—Zagreb, ki tvori obenem glavno mestno ulico. Vzporedno z njo se je mogla na ozkem otoku razviti samo še ena podolžna ulica. Nekaj zelo kratkih povprečnih ulic tvori vmesne prehode. V novejšem času se mesto širi izven otoka in sicer ob drž. cesti proti Novemu mestu. Mesto je važno križišče cest. Pri j. mostu se na drž. cesto stekajo ban. ceste od Sv. Križa, črneče vasi in Oreliovca, na s. ban. cesta od Novega mesta. V gospodarskem in prometnem oziru se mestu pozna pomanjkanje železnice ter bližina Brežic in Krškega. Neugodne so tudi skoro vsakoletne poplave. Ob takih prilikah se vrši promet od hiše do hiše s čolni. Mesto ima več trgovin, tovarno usnja (usnje se prodaja po vsej Krški dolini), parno žago, več gostiln s tujskimi sobami in celo vrsto drugih obrtnikov. Razen tega je sedež raznih uradov, ki so nameščeni v kostanjeviškem gradu (gl. Dobe): šumska uprava, sresko sodišče, notariat. Več sejmov na leto. Prebivalstvo pa se preživlja v veliki meri tudi s kmetijstvom. Mlekarna proda mesečno ca 300 kg sira in ca 20 kg surovega masla. K. je prijetno letovišče: zdrava in mirna lega, izhodišče izletov v Pleter je ter v Gorjance (Opatova gora 134 ure, Ječmenišče 3 ure, Trdinov vrh 5 ur). Krka je pripravna za vse vodne športe in nudi poleg Studene in Obrha izdaten ribolov. Obsežni lovski revir. Številni grobovi in zidovje iz rimske dobe pričajo o tedanji važni postojanki na otoku sredi Krke. Nazivala se je Castagne-um in je tvorila člen v verigi trdnjav ob Krki od Brežic do Novega mesta. V srednjem veku se K. prvič omenja 1091. Prvi znani njeni lastniki so bili grofje Breže-Seliški, ki so jih okoli 1043/44 nasledili koroški vojvode Spanheimi. K. je bila središče njihovih posestev ob spodnji Krki, ter zato tedaj najvažnejši kraj slovenske marke. Okoli 1250 je bila Kostanjevica važno trg. središče, ki je imelo celo lastno kovnico denarja, kjer so kovali vse do Banata razširjene novce (moneta Landestrosten-sis). K. je veljala za protiutež bližnjemu brižinskemu-bamber-škemu trgu ob Hrvatskem brodu (Gutemvortk). Kot trg se K. omenja 1249, a 1252 kot mesto. Mestne pravice ji je med letom 1295 in 1307 potrdil koroški vojvoda in odstavljeni češki kralj Henrik. Ohranjen nam je samo prepis te listine iz 1772. Mesto je uživalo poleg običajnih mestnih privilegijev pravico do letnega sejma (1435) in važne trgovske privilegije, ki so mu jih naklonili Spanheimi, Celjski grofje in Habsburžani. Slednji so bili po 1456 poleg gradu tudi lastniki mesta, ki je s tem postalo deželnoknežje. Doba mestnega bogastva in blagostanja je trajala do turških napadov (1469, 1491, 1494, 1545). L. 1563. sta pri K. Herbert Turjaški in Lenkovič potolkla Turke. Veliko škodo je trpelo mesto tudi od Uskokov. Požari so vpepelili mesto 1617, 1663 in 1674. Kuga in lakota sta zadeli Kostanjevico 1646—1650, 1663, 1670, 1676, velika povodenj pa 1681. V okolici K. so v srednjem veku živeli kmetje svobodnjaki (»kosezi«). Zgodovinsko pomemben je nekdanji kostanjeviški grad, ki so ga zgradili koroški vojvode Spanheimi kot obrambno trdnjavo na otoku Krke. Zval se je Landtrost (iz tega poznejše nemško ime Landstrass). Tu so postavljali kot oskrbnike svoje ministeriale, gospode Kostanjeviške (omenjeni 1248). ro smrti zadnjega Spanheima Ulrika III. (1269) se je polastd gradu in mesta češki kralj Otokar 11. Pfemysl (1278). Poznejši lastniki so bili Goriški grofje (1305), nato rodbina Frankopanov (1320), gospodje Svibenski (1329) in Celjski grofje (1388). L. 1439. je grad razrušil celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburžani. Po smrti zadnjega Celjskega grofa (f 1456) je pripadel grad z mestom Habsburžanom, ki so ga kot de-želnoknežji fevd dajali v najem. Poznejši grajski lastniki so bile rodbine Valvasor, Moscon, Barbo in Auersperg, nato Petar Zrinjski in v 17. stol. kostanjeviški samostan. L. 1793. ga je kupila mestna občina in ga priredila za šolske prostore. Posebna znamenitost mesta je tudi nekdanji cistercianski samostan, sedaj kostanjeviška graščina imenovan (glej Dobe). Samostan je ustanovil 1234 Bernhard Spanheim kot obrambno postojanko proti Madjarom. Ustanovna listina je bila izdana šele 7. maja 1249. Menihi so prišli iz Vetrinja na Koroškem. Ustanovitelj sam je še bogato obdaroval samostan, razen tega so bili njegovi dobrotniki še: ogrski kralj Bela IV ., bosanski ban Štefan s sinovi in dr. Oglejski patriarh ga je 1247 sprejel v svoje varstvo. Samostan je spadal med najbogatejše in največje zemljiške posestnike v tedanji Kranjski. Podložnih mu je bilo nad 100 vasi, inkorporirane pa so mu bile okoli 1600 sledeče župnije: Sv. Križ, Čatež, Mokronog, Kostanjevica, Videm ob Savi, Sevnica, Brežice, Rajhenburg in po- zneje vse župnije, katerih patron je danes verski sklad kosta-njeviški. Samostan je razvijal živahno trgovino, zlasti s sosednjo Hrvatsko. Radi velikega bogastva so samostan pogosto napadali roparji, Uskoki in Vlahi iz Hrvatske. L. 1736. so ga napadli Uskoki iz Žužemberka. Napad prikazuje Jelovškova freska iz 1737 na sprednji samostanski strani nad portalom. L. 1786. je cesar Jožef II. samostan zaprl. Imetje je pripadlo verskemu skladu. Se dobro ohranjena baročna stavba okrog ogromnega arkadnega dvorišča, največjega v Sloveniji, služi sedaj za prostore sreskega sodišča, šumske uprave, notariata, vinarske zadruge in pisarne banovinske trsnice in drevesnice, ki je v bližini. Dobro je ohranjena tudi samostanska cerkev D. M. Stud. Prvotno je bila gotska, pozneje pa prež,dana v romanskem slogu in 1931 renovirana. Prvotna stavba, obokana bazilika s prečno ladjo pred presbiterijem, je imela tri ladje. V cerkvi je grob Jute, soproge vojvode Bernarda in sina Bernarda (f 1249) ter verjetno tudi grob Viljema Svibenskega. Župnija Kostanjevica (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 2310 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba. Prvotna gotska cerkev je bila zelo stara. Danes ima rom. ladjo, gotski presbiterij, oboje enotno baročno prezidano. Glavni in stranski portal v krasnem rom. slogu. Glavni portal kaže ostanke nekdanje polihromacije. stranski pa lepo gotsko fresko Kristusa. Na desni strani malih vrat reliefni spomenik Ivana ranca_ pl. Turna, nekdanjega zakupnika Kostanjevice. Kostanjeviska župnija je obstajala že v 12. stol. Od 1234—1786 so službo božjo vršili kostanjeviški cistercianci. L. 1249. so prafaro podarili ko-stanjeviškemu samostanu. Ponovno so mu jo inkorporirali 1392 in 1400. Iz nje so izšle župnije: Čatež in Velika Dolina. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim skotom. Podr. cerkev sv. Miklavža v mestu so 1931 restavrirali. Kapela sv. Ane v župnišču. „„ . ... . . Iz Kostanjevice doma: Belle Tvan (1867—1924). kme ijski strokovnjak in pisatelj: Fabinc Franc (1881-1923). profesor, organizator Slomškove zveze in pedag. pisatelj^ Gorjup Jože (1907—1932), akad. slikar in kipar: Maresic Franc. (1846—1901). publicist in nabožni pisatelj. Marešič Jožef (1846-1901), nabožen pesnik in pisatelj; dr.Oražen Ivan (1869—1921), prvi starosta jugosl. sokolstva, ustanovitelj »Oražnovega dij. doma« v Ljubliani. , , , Malence, 114-18-17-1-1. Sr du Krško 18.4km, so zand zdr o ■pT š žup Kostanjevica 1.4 km, fin Cerklje ob Krki 12.3 km zel Videm—Krško 19.3 km. Nm ca 152 m. Vas je raztresena na dolgo ob ban. cesti proti Novemu mestu v ravnini na levem bregu Krke. Za vasio se prične obširni Krakovski gozd. Gostilna. Koniereia, poljedelstvo, gozdarstvo. Prodaja sadja, žel. pragov in hlodov. ___ , » i Male Vodenice. 65-13-12-0-1. Sr du Krško 22.6 km, so zand zdr o pT š žup Kostanjevica 5.6 km. fin Cerklje ob Krki 14.4 km, zel Videm—Krško 21.4 km. Nm 383 m. Vas stojf na pobočju gozdnate Opatove gore. Dohod z vozom. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, sadiarstvo. Mleko se prodaja v Kostanievico. Bukov gozd za dom. Podr. cerkev Matere Božie. Mladje, 51-9-9-0-0. Sr du Krško 14.5 km. so žand zdr o pT Kostan jevica 10.3 km. š Črneča vas 2.5 km. fin Cerklje ob Krki 10 km, žel Videm—Krško 23 km. žup Sv. Križ 2.5 km. Nm ca 3«5m. Vasica v hriboviti legi sredi gozdov v. od Kostanjevice. Dostop z vozom. Vinogradništvo, živinoreja, gozdarstvo (koštani. prodaja tanina). Orehovec. 282-58-45-13-5. Sr du Krško 20 km. so zand zdr o nT š žup Kostanjevica 3 km. fin Cerklie ob Krki 13 km. žel Videm—Krško 20km. Nm ca 220m. Velika vas stoji na mali vzpetini pod Onatovo goro i. od Kostanjevice. Od Koštan levice drži sem ban. cesta. Nad vasjo vinogradi m nad niimi bukov in hrastov gozd. Kmetijstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Gozd v Opatovi gori je povečini last šumske uprave v Kostanievici. ki spravlja les v dolino po žičnici. Prodamio hlode. žel. prage, deske, drva. Izhodišče za izlete v Gorjance. Kapela Device Mariie sv. rožnega venca. Tzvor Orehovskega potoka, ki teče v Studeno. Ošterc, 197-35-22-4-13. Sr du Krško 22.7 km. so zand zdr o pT š žup "Kostanjevica 5.7km, fin Cerklje ob Krki 14.1 km. žel Videm—Krško 21.1 km. Nm 293 m. Vas stoji ob ban. cesti Kostanjevica—Črneča vas. J. od vasi se dviga K,čer (549 m), ki se nadaljuje v višjo Opatovo goro. Voda iz kapnic. V prisojnih legali lepi vinogradi. Vinogradništvo, poljedelstvo živinoreja, sadjarstvo. Cvička se pridela 200 lil za prodajo. Bukov in kostaniev gozd daje drva za prodajo. Podr. cerkev sv. Mariie Magdalene s pokopališčem. , , „ Podstrm, 20-5-3-2-0. Sr du Krško 21.5'km, so zand zdr o pl š žup Kostanjevica 4.5 km, fin Cerklje ob Krki 14.6 km. zel Videm—Krško 21.6 km. Nm ca 290m. Zaselek stoji v vznozju Opatove gore med Orehovcem in Vodenicami. Dostop z vozom. Kapnice. Kmetijstvo, sadjarstvo. Prušnja vas, 82-13-12-0-0. Sr du Krško 16 km, so zand zdr o pT Kostanjevica 12.1 km, fin Cerklje ob Krki 13 km, zel Videm— Krško 20 km, š Črneča vas 3.5 km, žup Sv. Kriz 4 km. Nm ca 475 m. Hribovita lega v bližini meje s savsko banovino. Dostop z vozom. Vinogradništvo (200 hI cvicka), poljedelstvo, živinoreja in drva. , . ^ Ržišče, 47-9-9-0-0. Sr du Krško 24.9 km, so zand zdr op š žup Kostanjevica 7.9 km, fin Cerklje ob Krki 16.7 km, zel Videm—Krško 23.2 km. Nm 426 m. Raztreseno naselje na vinorodnem hribu pod Gorjanci s krasnim razgledom. Ostalo kot Kočarija. Podr. cerkev sv. Helene. ■ Sajevce, 53-8-8-1-0. Sr du Krško 15.5 km, so zand zdr o p l š žup Kostanjevica 2.5 km, fin Cerklje ob Krki 8 km, zel Videm—Krško 14.3 km. Nm ea 150 m. Stoje na ravnim ob drz. cesti na levem bregu Krke. preko katere drži v blizini lesen most v Sv. Križ. Kmetijstvo in gozdarstvo (Krakovski gozd). Prodaja hrastovih hlodov, žel. pragov, desk m drv. Ribolov v Krki. Gomile iz hallstattske dobe. Slinovce 77-16-14-2-2. Sr du Krško 18.2 km, so žand zdr o pT š KosUmjevica 1.7 km, fin Cerklje ob Krki 9 km. žel Videm —Krško 17 km, žup Sv. Križ 4.7 km. Nm 196 m. Vas stoj. na terasah ob ban. cesti Kostanjevica-Sv. Kriz Nad vasjo vinogradi, proti Krki široka, obdelana loka. Kmetijstvo, vinogradništvo pridelek 2001,1 cvička). Sledovi prazgodovinskih selisc Dvostolpno podr. cerkev M. B. so zgradili 1778 kostanjeviski cistercianci. Bila je že od nekdaj znamenita bozja pot za vso Dolenjsko, pa tudi za Hrvatsko. Ob shodih se vršijo pr cerkvi veliki sejmi, predvsem za usnje. Kapelica M. B. je bila zgrajena 1759. Po tradiciji je na tem mestu že preje stala starejsa kapela iz dobe turških napadov. Velike Vodenice, 64-17-13-4-0. Sr du Krške> 237 km, so zand zdr o pT š žup Kostanjevica 6.7 km, fin Cerklje ob Krki 16 2 km žel Videm-Krško 23.7 km. Nm ca 380 m. Vas je raztresena po pobočju Opatove gore med vinogradi. Doliod z vozom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Male Vodenice. Podr. cerkev Dev. Marije. , , . rp Vrbje, 33-7-7-0-0. Sr du Krško 28 km, so zand zdr o pl Kostanjevica 10-8 km, fin Cerklje ob Krki 21.5 km. zel V,dem -Krško 28.5 km, š Črneča vas 2.5 km, zup Sv. Kriz 5 km. Nm ca 460m. Zaselek blizu meje s savsko banovino, pod Osunj-skim vrhom sv. Miklavža (729 m). Dostop z vozom. Kmetijstvo, vino le za dom in les za drva. Vrtača, 27-5-5-0-0. Sr du Krško 29 km. so žand zdr o pl Kostanjevica 11.9 km, fin Cerklje ob Krki 12 6 km zedVidem-Krško 29.6 km, š Črneča vas 3 km, zup Sv. Kriz 5 km. Nm ca 440 m. Zaselek tik jz. od Vrbja. Vse kot Vrbje. Zaboršt, 26-4-4-0-0. Sr du Krško 18.5 km so žand zdr o pl š žup Kostanjevica 1.5 km. fin Cerklje ob Krki 12 km, zel Videm-Krško 19 km. Nm ca 190 m. Zaselek stoji nekoliko v bregu za Malim borštom jz. od Kostanjevice. Dostop z vozom. Kapnice. Kmetijstvo. Občina Krško Preb 1979 hiš 329, posest. 283, koč. 39, najem. 165 Površina^7460.60ha:* njiv in vrtov 211.46, trav. in paš 128.01 vino-gradov 190.12, sadovnjakov 15.02, gozdov 827.99, ostalo 88 Občina zavzema svet ob savski sotesk, predvstopom&vev Brežiško-krško ravan in sosednje vinorodno i? s'vsk[Xan gričevje razrezano po številnih grapah. Razen na savski stran omejuje pokrajino povsod leskovška občina. Male razlozcne vasi po plečatih pobočjih in holmih. Med h,še so deloma pomešane zidanice in hrami. Poljedelstvo, sadjarstvo zlasti pa vinogradništvo. Prodaja belega in rdečega v,na v Ljubljano in na Gorenjsko. V mali meri trgujejo tudi z drvim m z užitnimi gobami. Prebivalstvo se preživlja tudi z dnino, sezonskim delom in z delom v premogokopih. Prebivalce na gričevju zovejo Cesta 98-21-17-4-9- Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 3 km, žel Videm-Krško 4 km. Nm ca 370 m. Vas stoji na ple-čatem slemenu v gričevju sz. od Krškega. Od ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo se bavi z vinogradništvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Ob dozoritvi hmelja hodi na sezonsko delo v Savinjsko dolino. Zaslužek iščejo tudi v premogokop,, v Senovem. V bližini (s. od Krškega, nasprotij Rajhenburgu) so odkrili znamenito predzgodovinsko gradišče, k, sega celo v dobo mostišč. Tu so odkopali mnoge hallstattske, lafenske in rimske predmete. Cretež, 62-14-14-0-4. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 3 km, žel Videm—Krško 4 km. Nm 400—450 in. Vas je * Pred 1936 izvršeno priključitvijo krajev Gor. Dole, Gor. Pijavško in Sred. Pijavško iz obč. Leskovec. razložena po lepi vinski gorici z. od Krškega. Dohod z vozom. Ostalo kot Cesta. Pod Čretež spada zaselek Drgače. V grapi izvira potok Šlapovec. Dunaj (Mladevine), 39-9-4-5-11. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 4 km, žel Videm—Krško 5 km. Nm ca 380 m. Stoji na plečatem pobočju sz. od Krškega. Dohod z vozom. Ostalo kot Cesta. V okolici se širi bukov in hrastov gozd. Pri vasi so odkrili predzgodovinske sledove. Golek, 52-14-9-5-8. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 4 km, žel Videm—Krško 5 km. Nm ca 400 m. Kraj je raztresen po vinorodnem hribu z. od Trške gore. Lep in obširen razgled. Od bližnje ban. ceste Krško—Sv. Duh je mogoč dohod z avtom. Vinogradništvo in sadjarstvo. Sadje in cviček za prodaj. Del Goleka spada v obč. Leskovec. Gora sv. Lovrenca, 106-25-20-5-10. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 3 km, žel Videm—Krško 4 km. Nm 432 m. Vas s podr. cerkvijo sv. Lovrenca stoji na hribu, s katerega se nudi krasen razgled. Priljubljena točka za krajše izlete iz Krškega. Dohod je mogoč z avtom. V vas se gradi od Krškega nova cesta. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Gorenje Dole, 19-4-3-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt Krško 5.8 km, žel Videm—Krško 6.5 km, š žup Leskovec 6 km. Nm ca 300 m. Zaselek nad Savo pri Gor. Pijavškem. Dohod z vozom. Vinogradništvo. Gorenje Pijavško, 88-19-18-1-0. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 7 km, žel Videm—Krško 8 km. Nm ca 172 m. Stoji ob vznožju gričevja ob ban. cesti Krško—Radeče in na obeh bregovih Pijavškega »Grabna«, ki teče odtod vzdolž po aluvialni ravnini v bližnjo Savo. Sava se tu malo odmakne proti s., nakar preide spet v sotesko do Krškega. Nad vasjo bukov gozd. Poljedelstvo. Kadar dozori hmelj, hodi prebivalstvo na sezonsko delo v Savinjsko dolino. Zaselek Trebež. Gunte, 41-9-7-2-6. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 1 km, žel Videm—Krško 2 km. Nm ca 320 m. Naselje stoji na plečatem, z bukovim gozdom pokritem pobočju visoko nad Savo. Dohod z vozom. Kmetijstvo in dnina. Zaselek Podgunte. Krško, mesto, 1009-120-113-0-63. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Videm—Krško 1 km. Sedež sreskega načelstva. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Davčna uprava. Zand. stanica. Oddelek finančne kontrole. Mestna župnija. Obča bolnica, zdravniki, živinozdravnik, advokati, notar. Lekarna. Šole: Drž. mešč. š. ust. 1877, 4 odd. Nar. š. ust. 1786, 5 odd. Obrt. trg. nad. š., 2 jav. knjiž., Samaritanski tečaj, SKJ, RK, JS, PRK, PJS, PCMD, NO, JUU, PSVD, Gas., Za nar. zdravje, Nar. čitalnica, Prosv. d., Glasb, matica, Godba gas., Udruž. voj. inval., Športni klub, Šali. klub, Jah. in dirk. d., Tuj. prom. d., Združ. trgovcev za srez Krško, Skupno združ. obrtnikov. Nm 168 m. Krško stoji na d. bregu Save ob koncu savske soteske, ki se tu razširi v rodovitno Krško polje. Ker se nad ozko teraso dviga strma, visoka in deloma gozdnata reber Johi, se je mesto razvilo med Savo in njo v ozki podolgovati obliki v dolžino 1.5 km. Del mesta je nizko nad savsko gladino, da Sava ob visoki poplavi doseže hiše, posebno na sejmišču. Glavni del mesta stoji med župno cerkvijo sv. Janeza in trgovino Engels-berger. Mesto je izrazito obcestnega tipa s sklenjeno zazidano glavno ulico ob ban. cesti. Poleg enonadstropnih ima tudi dvonadstropne hiše. Razvoj mesta gre proti j. Razen številnega u radništva se prebivalstvo preživlja s trgovino, obrtjo, rokodelstvom, dnino ter deloma tudi z vinogradništvom, sadjarstvom in poljedelstvom. Industrije razen 1 žage ni. Hotel in gostilne s tujskimi sobami. V mestu, ki ima živahen promet z okolico, se nahaja postaja avtobusne proge Krško—Novo mesto, ki se tu priključi na žel. progo Zid. most—Zagreb. Zel. p. je za mesto v Vidmu onstran Save, preko katere drži v j. delu mesta močan lesen most. Mesto ima prijetno lego, prijazno okolico in ugodne klimatske razmere. Vinorodno gričevje nad Krškim nudi s svojimi holmci, grapami, zidanicami, lirami in cerkvicami za sprehode in izlete zelo lepo, zanimivo in pestro sliko. Iz K. so primerni izleti na Trško goro (375 m), Goro sv. Lovrenca (432 m), k Sv. Duhu (470m), na Libno (359 m), Vrbino, Sremič (487 m). Lovski revir nudi srne, zajce, jerebice, fazane, kljunače. Ribolov v Savi. Kraj je bil verjetno obljuden že v rimski dobi. Ze tedaj je bilo tu gotovo važno pristanišče na Savi. Prvič se omenja že 895. ko je nemški kralj Arnulf podaril bavarskemu plemiču Valtunu Rajhenburg in neka posestva pri Krškem. Razvijajoča se naselbina je že v 14. stoletju dobila trške pravice. Gospodarji so bili krški graščaki. Ker je bila zelo izpostavljena turškim napadom, jo je cesar Friderik III. 1477 povzdignil v mesto. Z ustanovnim pismom je dobilo mesto svoj grb, sodno oblast z določenim mestnim pomerijem in prostost vseh bremen napram gradu. Meščani so bili od sedaj podložni samo cesarju in podrejeni mestnemu sodniku, ki so ga sami volili. Mesto hrani še sedaj znake nekdanjega lastnega sodstva in mestne avtonomije: srebrno sodno palico z zlatimi vložki, srebrn pečat z mestnim grbom, dva stara grba na traku iz 1526 in 1623, razne privilegijske listine (ohranjene deloma v mestnem arhivu, deloma v ljublj. muzeju) in dr. Radi lažje obrambe jired Turki so okoli 1480 zgradili mestno obzidje, ki se je ohranilo tja v 18. stoletje; vleklo se je nekako skozi sredo današnjega mesta. Ze konec srednjega veka je bila v mestu ustanovljena meščanska garda v svrho samoobrambe. Garda je dobila 1838 lastno uniformo. V prvi polovici 15. stol. (1421) je v trgu posebno cvetela usnjarska in čevljarska obrt, organizirana v cehih. Najstarejši krški in menda najstarejši ceh vseh slovenskih mest in trgov je krojaški ceh. Ohranjen nam je njegov register iz 1399. Register vsebuje listino vojvode Viljema, ki potrjuje bratovščino in njene pravice. Zadrugo je potrdil tudi cesar Maksimilijan (1519), krojaška pravila pa nadvojvoda Karel (1574). V novem veku je trgovina nadkrilila obrt. Gospodarski razmah mesta v tej dobi je predvsem zavisel od savskega brodarstva, ki je imelo tu važno postojanko. Prevažali so predvsem les, vino in žito. Natovorjene ladje so vlekli po Savi navzgor z vprežno živino. V Krškem so izdelovali ladje, čolne in ladijske vlačilne vrvi. Brodarstvo je cvetelo, dokler ni 1862 stekla železnica Zidani most—Zagreb. L. 1866. so zgradili mesto dotedanjega broda sedanji leseni most čez Savo na Videm. Turki so napadali Krško 1463, 1469, 1472, 1475, 1476, 1477, 1480 in 1545. L. 1515. je kmečki upor iz Kočevja zajel tudi krške kmete. Veliko silne jši je bil slovensko-hrvatski upor iz 1573. Neznosno in kruto je tedaj postopal s kmeti v Krškem Jurij Turnski. Uporniki (okr. 2000) so prodirali od Brežic proti Vidmu in se pod vodstvom Nikole Kupiniča utaborili nasproti Krškemu. Toda kmečko vojsko je premagal Jošt baron Turn z Uskoki. Kuga je razsajala v mestu 1578, 1625—1626, 1634 in 1646. Potres ga je razrušil 1628, 1632 in 1635, a povodenj poškodovala 1628. Pro-testantizem je začel v 16. stoletju širiti v mestu sam Primož Trubar, ki je nekaj časa tu bival. Novi nauk sta tu učila tudi Jurij Dalmatin (rodom iz Krškega) in Adam Bohorič. Slednji je ustanovil 1564 protestantsko šolo, ki je po njegovem odhodu v Ljubljano prenehala. Poznejšega predikanta Weix-lerja ali Vlahoviča, bivšega župnika pri Kostelu, je 1567 pregnal leskovški župnik Polidor pl. Montangnana. Večina meščanov je sprejela Lutrovo vero in se je je vkljub vztrajnemu zatiranju krčevito držala do 17. stol. Krško šolstvo moremo zasledovati do srede 18. stoletja. L. 1784.je frančiškan p. Emanuel otvoril v Krškem šolo, v kateri so po njegovi smrti poučevali svetni učitelji. Velika mecena krškega šolstva sta domačina Martin Hočevar in njegova žena Josipina. Ta dva sta dala 1877 na lastne stroške sezidati dvonadstropno poslopje za ljudsko in meščansko šo'~>. Krška meščanska šola je biia poleg postojnske prva in edina na bivšem Kranjskem. Zgodovinsko pomembna je spominska plošča, vzidana na 1609 zgrajeni hiši (sedaj št. 83), ki jo je 1693 kupil slavni zgodovinar Kranjske Valvasor in brž nato v njej umrl. Na s. koncu mesta je nekdaj stal krški grad, danes Stari grad imenovan. Grad je že preko 150 let v razvalinah. Sezidal ga je najbrž v prvi pol. 10. stol. plemič Valtun, prednik grofa Viljema Breže-Seliškega. Po Viljemovi smrti (1015) je tu gospodarila vdova, blažena Ilema in nato bogenski grofje iz njenega rodu, ki so 1189 zastavili grad z vsemi posestvi solnograški nadškofiji. L. 1202. so ga solnograški nadškofje dobili v pravo last. Bogenski kot tudi solnograški nadškofje so postavljali na gradu svoje ministeriale, gospode Krške. L. 1351. in ponovno 1353 ter 1373 je postal grad skupno s trgom last Celjskih grofov. Herman II. ga je izročil sinu Frideriku II., ki je na tem gradu po poroki z Elizabeto Frankopansko 1405 stalno bival. Po smrti zadnjega Celjana Ulrika II. (f 1456) je dobila njegova vdova Katarina, hčerka srbskega despota Jurija Brankoviča, grad na dosmrtno uživanje. Ko se mu je kmalu nato odpovedala, je grad prešel na Habsburžane. Pozneje je večkrat menjal lastnike. Ker od zač. 19. stol. ni nihče več bival v gradu, je začel razpadati. Župnija Krško (dekanija Leskovec, škofija ljubljanska) ima 1489 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Evangel. je bila zgrajena pred 1477; na mestnem grbu iz tega leta je tudi slika krške cerkve. V slovensko-hrvatskem kmečkem puntu je 1573 pogorela, a je bila kmalu obnovljena. Cerkev je bila sprva podr. leskovške prafare, ki se je imenovala tudi krška župnija. Ze pred 1483 je bil v Krškem ustanovljen Zgodnjikov beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. L. 1768. je bil ustanovljen vikariat, župnija pa šele 1894. Podružna cerkev sv. Duha se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Na cerkvi je grb grofov Auerspergov, ki so ga 1777 renovirali. Sedanja cerkev je baročna. Podr. cerkev sv. Križa na pokopališču so zgradili 1891, na mestu prejšnje cerkve sv. Florijana. Podr. cerkev sv. Rozalije je stara, še danes zelo obiskovana romarska cerkev na gričku nad mestom. Zgradili so jo 1648 v spomin na kugo. Okoli 1880 je bila prenovljena. Kapucinski samostan s cerkvijo Brezm. spoč. D. M. je bil ustanovljen 1640. V njem hranijo staro kroniko iz 1543, ki vsebuje imena vseli mestnih sodnikov in druge važne podatke. Redovniki-kapucini so oskrbovali šolski pouk do 1803. V K. rojen: Dalmatin Jurij (1547—1589), protestantski teolog in pisatelj, prevedel »Biblijo« po Lutru. Tu je deloval tudi Bohorič Adam, slovničar iz protest, dobe, ustanovitelj pravopisa (»bolioričica«). Osredek, 16-3-2-1-8. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 2 km, žel Videm—Krško 3 km. Nm ca 325 m. Stoji na vinorodnem pobočju z. od Trške gore. Dohod z vozom. Ostalo kot Golek. Senožete, 22-5-5-0-5. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 5 km, žel Videm—Krško 6 km. Nm 425 m. Stoji na hribu z. od Gore sv. Lovrenca. Nedaleč odtod izvira in teče v Mrzlem dolu potok Ledine. Dohod z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Spodnje Dole, 65-19-17-2-6. Sr so du žand zdr fin o pTt s žup Krško 5 km, žel Videm—Krško 6 km. Nm povp. 400 m. Razloženo naselje na vinorodnem pobočju z. od Goleka. Dohod z avtom ne daieč od ban. ceste. Gospodarstvo kot Golek. H kraju spada zaselek Krepeličnik. Spodnje Pijavško, 35-6-6-0-8. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 4 km, žel Videm—Krško 5 km. Nm ca 180 m. Naselje stoji na terasi tik nad ban. cesto v dolini Save in nad Pijavškim grabnom, ki se po vzporednem toku s Savo v bližini izliva vanjo. Nad naseljem bukov gozd. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Srednje Pijavško, 40-6-4-2-0. Sr so du žand zdr fin o pTt žup Krško 6.7 km, žel Videm—Krško 7. s zup '.7 km. Nm ca 180 m. Zaselek stoji na okljuku potoka Ledine y Pijavški Graben na terasi ob ban. cesti Krško—Radeče. Preživlja se slično kot Gor. Pijavško. Straža sv. Lovrenca, 30-7-6-1-4. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 3 km, žel Videm—Krško 4 km. Nm ca 399 m. Naselje stoji na plečatem vinorodnem hribu sz. od Gore sv.Lovrenca. Vključuje zaselek Dvorišče. Dohod z vozom. Ostalo kot Cesta. Strmo rebro, 23-8-4-4-3. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 4 km, žel Videm—Krško 5 km. Nm 425 m. Stoji na vinorodnem hribu sz. od Gore sv. Lovrenca. Krasen razgled. Dohod z vozom. Vinogradništvo, sadjarstvo in dnina. Trška gora, 238-40-34-6-20. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Krško 1 km, žel Videm—Krško 2 km. Nm od 200—340 m Naselje je razloženo po prisojnih pobočjih jz. od Krškega, med vinogradi, zidanicami in hramovi. Vključuje zaselke Gmajno, na Kamnu, Narpelj. Gričevje je razrezano po številnih grapah. Dohod na goro je mogoč z avtom. Priljubljena izletna točka. Gospodarske razmere kot Golek. Pod 375 m visokim vrhom gore stoji na razglednem mestu podr. cerkev sv. Jožefa. Prvotna cerkev je 1686 pogorela, nakar so zgradili sedanjo stavbo. L. 1700. je bil pri cerkvi ustanovljen beneficij za stalnega duhovnika. Občina Leskovec Preb. 5425, hiš 1142, posest. 862, koč. 209, najem. 100. Površina 7759.42 ha:* njiv in vrtov 2622.38, trav. in paš. 1767.16, vinogradov 509.87, sadovnjakov 69.59, gozdov 2503.51, ostalo 286.91. Občina leži v Krški ravnini na gričevju, ki tvori njen severni rob. Ravnina je neposredno ob Savi in njenih mrtvih rokavih (»mrtvicah«) mokrotna in neobdelana, više na terasah pa suha in rodovitna. Z Vrbinsko vasjo sega občina na levi breg Save, ker je tu Sava premaknila svojo strugo v škodo bivše Kranjske. Na z. prekriva ravnino obsežni Krakovski gozd; skozenj tečeta potoka Lokavec in Senuše proti Krki. Prisojna pobočja gričevja so zasajena z vinogradi, osojna pa pokriva gozd. Glavni gospodarski panogi na gričevju sta vinogradništvo in sadjarstvo, na ravnini pa poljedelstvo in živinoreja. Prodajajo se prašiči, govedo in konji. Od poljskih pridelkov se prodaja krompir, koruza, ajda, zelje, repa. Razvito je tudi perutninarstvo in do neke mere čebelarstvo. Vasi, ki leže blizu Krakovskega gozda, prodajajo hrastov les. Hribovska naselja so navezana tudi na dnino, zlasti na sezonsko delo. Prebivalstvo se med seboj deli v Poljance in Hribce. Vasi v ravnini so velike, strnjene, obcestnega tipa, v gričevju pa prevladujejo majhna naselja razloženega tipa. Mnogo hiš je lesenih in s slamo kritih. Aplenik, 50-12-6-4-2. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 13 km, žel Videm—Krško 14 km, o 10 km, š Vel. Trn 0 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu Okni. Nm 300—400 m. Raztreseno naselje pod Sv. Duhom (470 m) med vinogradi, zidanicami in hramovi. Deli se v Dolenji in Gorenji Aplenik. Pod vasjo se v grapah nahajajo izvirki potoka Lokavca. Dohod z vozom. Glavna panoga je vinogradništvo. Prodaja cvička ter bukovega m jelovega lesa. Zaselek Cizen. Brege, 244-64-49-9-6. Sr so du zdr Krško 5.5 km, zand Krška vas 6 km, fin Cerklje 5 km, žel Videm—Krško 6.5 km, o pTt š žup Leskovec 3 km. Nm ca 160 m. Vas stoji na Krškem polju na terasi ob ban. cesti Krška vas—Leskovec. V bližini pod teraso izvira potoček, ki se izgublja v aluvialni ravnini. Poljedelstvo, konjereja, svinjereja in perutninarstvo. J. od vasi so ob nekdanji rimski cesti Neviodunum (Drnovo pri krškem) —Siscia (Sisak) odkrili številne grobove. Brezje 78-17-15-1-1. Sr so du žand zdr fin Krško 5.6 km, žel Videm—Krško 6.6 km, o pTt š žup Leskovec 3 km. Nm 190 m. Vas stoji v bregoviti legi ob križišču cest z. od Leskovca. Na j. strani se prične obsežni Krakovski gozd. Kmetijstvo, manj tudi vinogradništvo in gozdarstvo. Brezovska gora, 79-18-12-4-2. Sr so du zand zdr fin Krško 6 2 km, žel Videm—Krško 7.2 km. o pTt š žup Leskovec 4 km. Nm 220m. Razložena vas med vinogradi nad cesto Leskovec— Senuša. Dohod z vozom. Vinogradništvo, svinjereja, sadjarstvo. Crešnjice, 45-11-7-4-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 9 1 km, žel Videm-Krško 10.1 km, o 12 km s Vel. Trn 4 km, žiip Sv Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm 330 m. Vas v gričevju sv. od Sv. Duha. Dohod z vozom. Poljedelstvo, svinjereja in v manjši meri vino, sadje in bukov gozd. Dalce, 22-4-3-0-1. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 8.9 km žel Videm-Krško 9.9 km. o 14 km. š Vel. Trn 4 km, zup Sv Duh v Vel Trnu 4 km. Nm 381 m. Zaselek se nahaja s. od bv. Duna sredi bukovega gozda. Dohod z vozom. Kmetijstvo in dnina. Podr cerkev sv. Andreja. Zelo stara gotska stavba s starinskimi freskami iz 16. stol. Pravilni naziv vasi je Dolec. Dedni vrh, 40-5-4-1-0. Sr so du zdr fin Krško 7.6 km. žand p š Raka 4 km, žel Videm—Krško 8.6 km, o žup Leskovec 7 km. Nm no—260 m. Razloženo naselje z zidanicami in hramovi z. od Leskovca. V grapi na z. strani teče potok Smolinscek v potok Lokavec, ki teče skozi Krakovski gozd in se pri Koprivnikii izteka v Krko. Dohod z vozom. Vinogradništvo, poljedelstvo m svinjereja. „ , „ . . ,. Dolenja Lepa vas, 31-5-4-1-0. Sr so du zand zdr fin pit Krško 5.8 km. žel Videm-Krško 6.8 km. o 12 km, s Vel. Trn 4 km, žup sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm ca 360 m. Vas v gričevnati legi z. od Krškega. S. od vasi poteka pro i Savi Pijavški graben. Okrog bukov gozd. Od dober km oddaljene ban. ceste dohod z vozom. Glavna panoga poljedelstvo. 1 kanje domačega platna. , „ , Dolenje, 33-5-5-0-0. Sr so du žand zdr fin Krško .> 7 km zel Videm-Krško 6.7 km, o pTt š žup Leskovec 3 km. Nm 170 m. Stoji ob potoku, ki se izliva v Senušo, ne daleč od obe. ceste Leskovec—Senuše. Ostalo kot Brezje. Drenovec, 72-22-12-8-2. Sr so du žand zdr fin Krško 7.7 km. žel Videm-Krško 8.7 km, o pTt š žup Leskovec 6 km. Nm nad "00m. Vas v gričevju med najboljšimi vinogradi v teh krajin. Dva potočka iz grap se združita in tečeta v potok Senuso. Do-' - ~ - om Vinogradništvo in sadjarstvo Pri vasi * Vštevši kraje Gor. Dole, Gor. Pijavško in Sred. Pijavško, ki so se 1936 priključili obč. Krško, in del vasi Hrastje, ki se je priključil vzpostavljeni občini Cerklje ob Krki. Brez teli krajev obsega sbčina ca 5941 ha. na Krškem polju un —■■ - . _ _ spada Beli breg ob ban. cesti med Leskovcem in Drnovim. Poljedelstvo. živinoreja, svinjereja, perutninarstvo. Čebelarstvo srednje. Trije dobro obiskani sejmi najeto. Tu so odkopali mnoge predmete iz mlajše bronaste in zelezne dobe (v Nar. muzeju v Ljubljani). V starem veku se je tu razvila znamenita rimska naselbina; cesar Vespazijan jo je povzdignil v mesto (Municipium Flavium Neviodunum). Mesto je ležalo ob cesti Emona—Siscia (Sisak), od katere se je tu odcepila rimska cesta proti Celju in Ptuju. Tu so odkopali rimske grobove, sledove stavb, denar, orožje, nakit, žare, keramične predmete, mozaik, kopalnice in vodovod, ki je dovajal vodo iz Gorjancev. Razkošno opremljeno mesto je imelo žrtvenik boga Mitre. Mnoge predmete hrani Narodni muzej v Ljubljani, še številnejše pa Dunajski muzej. Ze Rimljanom je mesto verjetno služilo za pristanišče za savsko brodarstvo. V Neviodunumu so domnevno živeli in vladali Konstanc, sin cesarja Konstantina, Septimij Sever in dr. Mesto je bilo v dobi preseljevanja narodov razrušeno. Golek, 46-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 4 km, žel Videm—Krško 5 km, o š žup Leskovec 5 km. Nm ca 400 m. Naselje stoji ob ban. cesti na vinorodnem pobočju. Vinogradništvo in sadjarstvo. Sadje in cviček prodajajo širom banovine. Gorenja Lepa vas, 58-11-9-2-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 5.3 km, žel Videm—Krško 6.3 km, o 8 km, š Vel. Trn 4 kin, žup sv. Duli na Vel. Trnu 4 km. Nm 410 m. Vas v gričevnati legi. Dohod z vozom. Podr. cerkev sv. Primoža in Felici-jana. Prebivalstvo se preživlja kot Dolenja Lepa vas. V okvir te vasi spadata Lačna gora in Primoževa gora. Gorenja vas, 121-22-18-3-1. Sr so du žand zdr fin Krško 5 km, žel Videm—Krško 6 km, o pTt š žup Leskovec 5 km. Nm ca 180 m. Vas stoji na robu Krškega polja, na levem bregu Velikega (Selškega) potoka in vključuje zaselka Tičnico in Žužemberk. Mimo drži ban. cesta Novo mesto—Krško. Poljedelstvo, živinoreja. Gorica, 159-38-26-6-6. Sr so du zdr Krško 8.7 km, žand Krška vas 7 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm—Krško 9.7 km, o pTt žup Leskovec 6 km, š Vel. Podlog 2 km. Nm 170 m. Vas stoji na neznatni vzpetini na Krškem polju. Križišče obč. cest. Dohod z vsemi vozili 2 km od ban. ceste. Prebivalstvo se preživlja kot Gorenja vas. V okolici vasi so odkrili rimske grobove. Podr. cerkev sv. Pavla. Gržeča vas, 164-35-24-5-6. Sr so du zdr fin Krško 7.6 km, žand Raka 7 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm—Krško 8.6 km, o pTt žup Leskovec 7 km, š Vel. Podlog 2 km. Nm 157 m. Obcestna vas stoji na Krškem polju, na desnem bregu Velikega potoka. Z. odtod se širi Krakovski gozd. Dostop z vsemi vozili 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo in gozdarstvo. Ivanji dol, 38-10-8-2-0. Sr so du žand zdr fin Krško 7 km, žel Videm—Krško 7.5 km, o pTt š žup Leskovec 6 km. Nm ca 370 m. Razložena vasica na vinski gorici, ki je v okolici znana po dobrem cvičku, enako kot Drenovec. Vkliučuje zaselek Na Hribu. Mimo drži ban. cesta k Sv. Duhu. Vinogradništvo in sadjarstvo. Bukov in jelov gozd daje drva za prodaj. Jelše, 144-30-26-3-1. Sr so du zdr Krško 8.6 km. žand Krška vas 7 km, fin Cerklje 5 km. žel Videm—Krško 9.6 km, o pTt žup Leskovec 6 km, š Vel. Podlog 0.5 km. Nm 161 m. Obcestna vas stoji ob obč. cesti na Krškem polju, ne daleč od ban. ceste Krško—Sv. Križ. Ostalo kot Gorica. Jelševec, 20-6-5-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 9.4 km. žel Videm—Krško 10.4 km, o 12 km. š Vel. Trn 4 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm 332 m. Zaselek stoji med vinogradi jz. od Sv. Duha. Dohod z vozom. Vinogradništvo. Bukov gozd daje drva za prodaj. Kalce, 69-17-6-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 9 km. žel Videm—Krško 10 km. o 9 km, š Vel. Trn 2 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 2 km. Nm 465 m. Vas v hriboviti legi ob ban. cesti Krško—Sv. Duh. Lep razgled. Vinogradništvo in pol jedelstvo. Kobile, 68-10-10-0-0. Sr so du žand zdr fin Krško 5 km, žel Videm—Krško 5.5 km, o pTt š žup Leskovec 3.-5 km. Nm 334 m. Vas med vinogradi sz. od Leskovca. Dohod z vozom. Ostalo kot Golek. Kostanjev gozd. Kočno, 20-4-3-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 6.6 km, žel Videm—Krško 7.6 km, o 8 km, š Vel. Trn 5 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 5 km. Na ca 440 m. Zaselek sv. od Sv. Duha. Dohod z vozom. Ostalo kot M. in V. Trn. Leskovec, 633-127-88-36-21. Sr so du žand zdr fin Krško 2.8 km, žel Videm—Krško 3.8 km, o pTt š žup v kraju, gola ust. 1812, 12 odd., Slov. kat. izobr. d., Gas., DKfid, Tamb. d., Olepš. d., PCD., Udruž. Borcev za Jugosl. Nm 202 m. Velika obcestna vas stoji na s. robu Krškega polja na prisojnih terasah. Pod vas spada tudi zaselek Bajer, dalje s. odtod stoječi Veliki marof in Turnska graščina. Skozi vas na v. strani teče potok Ve-jerček ali Tršljavec, ki se na aluvialni ravnini pri Srednjem marofu v Zadovinku razgubi v zemljo. Ima prav veliko rakov, a v veliki suši usahne. Vas ima značaj večjega upravnega, cerkvenega in gospodarskega središča. Tu se cepijo ban. ceste roti Novemu mestu (avtobusna zveza Krško—Novo mesto), v. Križu, Krški vasi in Sv. Duhu. V vasi se vrše letno trije sejmi. Trgovine, gostilne s prenočišči, obrtniki. Sicer se prebivalstvo preživlja s kmetijstvom in vinogradništvom. Čebelarstvo srednje. Sz. od Leskovca stoji Turnska graščina, imenovana tudi Turn na Vrhu ali Srajberski turn. L. 1515. so jo izropali in zavzeli uporni kmetje. Konec 16. stoletja je bil grad last Ivana Valvasorja. Kmalu nato so ga prevzeli grofje Auerspergi, ki so tu gospodarili celo 17., 18. in 19. stol. V zač. 20. stol. je kupil grad veleindustrijalec Lenarčič, ki je od-prodal posestvo. Močno utrjeni grad s 4 masivnimi okroglimi obrambnimi stolpi je sedaj last baronice Gaggern Dascliy. V graščinskem parku stoji rodbinska grobnica grofov Auer-spergov. Tu počiva Anton Aleksander grof Auersperg, znan kot pesnik Anastazij Griin (1806—1876). Župnija Leskovec (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 5300 duš. Pokopališče. Prvotna župna cerkev Zal. M. b. je stala že pred 1200. Imenovala se je »Mati božja na jezeru«. L. 1500. so jo podrli in zgradili novo sedanjo gotsko stavbo. V cerkvi je znamenita stara prižnica iz 1500 z grbom grofov Aichelburgov in napisom, dalje marmornat steber in deli rimskih spomenikov iz sosednjega Drno-va. Veliki baročni oltar je iz 1683, v stranskih oltarjih iz 1777 sta sliki od Karlina, v stranski kapeli iz 1668 pa Metzingerjeva slika M. b. V zunanji cerkveni zid so vzidani rimski napisni kamni s podobami. Na trgu pred cerkvijo stoji star rimski miljnik, katerega so baje pozneje uporabljali kot sramotilni kamen, in nov spomenik padlim vojakom. Leskovška pražup-nija, ki se je imenovala prvotno krška župnija, se omenja že 1274. Cerkveno je bila do 1751 podrejena oglejskemu patriarhu, , nato do 1787 goriški nadškofiji in od 1787 ljubljanski škofiji. L. 1393. je oglejski patriarh Janez podelil patronatske pravice Celjskemu grofu Hermanu. Po 1456 je patronat prešel na Habs-buržane. Prafara je mati župnij Krškega, Vel. Trna in Cerkelj. Podr. cerkev sv. Ane na razglednem griču. V L. rojen Wolf Janez (1825—1884), popularni cerkv. slikar; na Turnskem gradu pa se je rodil 1853 Paulin Alfonz, botanik. Libelj, 22-5-3-1-1. Sr so du žand zdr fin Krško 6 km, žel Videni—Krško 7 km, o pTt š žup Leskovec 3 km. Nm 327 m. Zaselek na vinski gorici sz. od Leskovca. Dohod z vozom. Vinogradništvo. Loke, 33-8-6-2-0. Sr so du žand zdr fin Krško 3.7 km, žel Videm—Krško 4.7 km, o pTt š žup Leskovec 1 km. Nm ca 202 m. Zaselek stoji na terasi ob Tršljevskem potoku ali Ve-jerčku sz. od Leskovca. Vinogradništvo. H kraju spadajo zaselki Florjanovo, Mladine in Tršljavec. Lomno, 82-19-18-1-0. Sr so du žand zdr fin Krško 10.6 km, žel Videm—Krško 11.6 km, o pTt Leskovec 7 km, š Vel. Trn 4 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm ca 307 m. Vas stoji na gričevnati planoti j. od Save nad Artom. Dohod z vozom. Bukov gozd; prodaja drv. Mali Podlog, 139-22-17-4-1. Sr so du žand zdr fin Krško 6.2 km, žel Videm—Krško 7.2 km, o pTt žup Leskovec 5 km, š Vel. Podlog 0.5 km. Nm 157 m. Vas stoji na Krškem polju na levem bregu Velikega potoka. Dohod z vsemi vozili 1.5 km od ban. ceste. Ostalo kot Geržeča vas. Mali Trn, 99-18-14-4-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 12 km, žel Videm—Krško 13 km, o 10 km, š Vel. Trn 2 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 2 km. Nm ca 460 m. Vas stoji v bregu ob ban. cesti v. od Sv. Duha (470 m). J. od vasi vinogradi in gozd (Vrhuljski gaj). Vinogradništvo in sadjarstvo. Mrtvice, 243-58-49-5-4. Sr so du zdr Krško 6.5 km, žand Krška vas 5 km, fin Cerklje 5 km, žel Videm—Krško 7.5 km, o pTt š žup Leskovec 5 km. Nm 160m. Vas stoji na Krškem pol|u na diluvialni terasi ob ban. cesti proti Krški vasi. Pod vasjo se proti Savi širi aluvialna, deloma z vrbjem in grmovjem porasla Savska ravan z mrtvimi strugami (»mrtvicami«). Prebivalstvo se preživlja slično kot Brege. V domači obrti je omeniti tkalca domačega platna. Ribolov v Savi. Nemška gora, 50-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin Krško 9 km, žel Videm—Krško 10 km, o pTt š žup Leskovec 7 km. Nm 320— 380 m. Naselje razloženo po vinski gorici sz. od Leskovca. Vključuje zaselek Poljano. Dohod mogoč z avtom. V gori se nahaja velika podzemeljska jama z jezercem. Nemška vas, 40-6-5-0-1. Sr so du žand zdr fin Krško 10 km, žel Videm—Krško 11 km, o pTt žup Leskovec 9 km, š Vel. Trn 4 km. Nm 392 m. Zaselek stoji na vinski gorici pod podr. cerkvijo sv. Štefana tik ban. ceste proti Sv. Duhu. Vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in svinjereja. Kolje za vinograde. Nova gora, 59-18-13-5-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 12 km, žel Videm—Krško 13 km, o lOkin, š Vel. Trn 3 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 3 km. Nm ca 420 m. Razložena vinogradniška vas v rebri med vinogradi, zidanicami in hramovi jv. od Sv. Duha (470 m). Pijana gora, 23-6-3-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 11.5 km, žel Videm—Krško 12 km, o Leskovec 9 km, š Vel. Trn 4 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm 279 m. Naselje stoji v bregoviti legi na vinski gorici, ki se dviga v medvodju med Lokavcem in njegovim levim pritokom. Dohod z vozom. Ostalo kot Nova gora. H kraju spada zaselek Lašče. Pristava na Krškem polju, 103-19-14-3-2. Sr so du zdr Krško 9 km, žand Kostanjevica 8 km, pTt fin Cerklje 4 km, žel Videm —Krško 10 km, o žup Leskovec 7 km. š Vel. Podlog 1 km. Nm ca 155 m. Vas stoji v ravnini na Krškem polju ob ban. cesti Krško—Sv. Križ. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja. Čebelarstvo srednje. Vino in sadje za dom. Opekarne. Ravni, 106-23-18-4-1. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 7.9 km, žel Videm—Krško 9 km, o 6 km, š Vel, Trn 4 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Vodovod. Nm 315 m. Vas stoji v bregoviti legi pod Novo goro. Pripadajo ji zaselki Beznica, Rantovec, Vindiji. Dohod tudi z avtom. Zemlja je kamenita. Vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja in svinjereja. Podr. cerkev sv. Vida, muč. Selce, 60-9-9-0-0. Sr so du žand zdr fin Krško 5.4 km, žel Videm—Krško 6.4 km, o pTt š žup Leskovec 3 km. Nm ca 310 m. Zaselek na robu vinorodnega gričevja sz. od Leskovca, ob Selškem potoku, ki se po združitvi s Čerinkom dalje imenuje Veliki potok. Vinogradništvo, pojedelstvo. Senuše, 220-44-32-8-4. Sr so du žand zdr fin Krško 6.5 km, žel Videm—Krško 7 km, o pTt š žup Leskovec 5 km. Nm 179 m. Leži ob istoimenskem potoku, ki tu stopa iz gričevja v Krakovski gozd. V okvir te vasi spadajo zaselki Križe, Ladna, Reber in Smoline. V okolici lepe vinske gorice. Po lepi obč. cesti morejo iz Leskovca dospeti sem vsa vozila. Vinogradništvo, ostale kmetijske panoge in gozdarstvo. En sejem na leto. V vasi so odkopali rimsko zidovje in rimske grobove. Podr. cerkev sv. Lucije. Smečice, 97-17-14-2-1. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 14 km, žel Videm—Krško 1.5 km, o 12.5 km, š Vel. Trn 1 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 1 km. Nm 330 m. Obcestna vas v bregu ob ban. cesti z. od Sv. Duha. S. in z. od vasi se širi gozd (Trnovski gaj). Gospodarstvo kot Planina. K vasi spadata zaselka Brezje in mlin Štagin. Srednje Arto, 32-6-6-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 9.8 km, žel Videm—Krško 10.8 km, o Ukm, š Vel. Trn 5 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 5 km. Nm ca 360 m. Naselje stoji v bregu nad Savo j. od Gornjega Pijavškega. V njegov okvir spada zaselek Peščak. Dohod z vozom. Kmetijstvo. Straža sv. Valentina, 129-25-21-4-0. Sr so du zdr fin Krško 7.7 km, žand Raka 2 km, žel Videm—Krško 8.7 km, o pTt žup Leskovec 0 km. Nm 223 m. Vas stoji v. nad dolino Lokavca. Od vinske gorice se širi do ban. ceste Drnovo—Raka, kjer se imenuje Podstraža in tudi Stražki vrh. Avtobusna zveza na Novo mesto—Krško. Vinogradništvo in kmetijstvo. Na njivah pri vasi so odkrili sledove predzgodovinske naselbine in odkopali rimske grobove. Podr. cerkev sv. Valentina. Velika vas, 196-33-28-5-0. Sr so du žand zdr fin Krško 5.9 km, žel Videm—Krško 6.9 km, o pTt š žup Leskovec 4 km. Nm 157 m. Vas stoji na Krškem polju ob ban. cesti Krško— Novo mesto (avtobusna zveza), od katere se tu odcepi ban. cesta na Drnovo in Krško vas. V njen okvir spada zaselek Dobrava. Skozi vas teče Vel. potok. Prebivalstvo se preživlja slično kot Drnovo. Tod mimo je vodila rimska cesta Emona (Ljubljana)—Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Ob njej so odkopali številne rimske grobove, bakrene in srebrne novce, kamne in dr. Domnevno je celo do sem segalo mesto Neviodunum. V Valvasorjevi dobi je tu postavila grad Marija Rozina Buzet, roj. Rasp. Sedanje poslopje so zgradili grofje Auer-spergi v 2. pol. 18. stol. V prvi pol. 19. stol. so ga renovirali. L. 1915. ga je kupil domačin Franc Pire. Med svetovno vojno je bila v njem nastanjena vojaška bolnica. Vojaki so napravili ogromno škode in uničili razne zanimivosti: slike, staro orodje in dr. Močno ga je poškodoval potres 1917. L. 1920, so ga restavrirali. Danes je v njem gostilna. Podr. cerkev sv. Martina. Veliki Podlog, 215-42-36-4-5. Sr so du žand zdr Krško 7.8 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm—Krško 8.8 km, o pTt žup Leskovec 6 km, š v kraju ust. 1901, 3 odd. Ljud. knjiž., Gas. Nm 157 m. Obcestna vas stoji v ravnini na Krškem polju, deloma ob ban. cesti Krško—Sv. Križ. Z. od vasi se razprostira hrastov Krakovski gozd. Ostalo kot Mali Podlog. Podr. cerkev sv. Miklavža. Veliki Trn (Sv. Duh), 69-17-14-3-5. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 13 km, žel Videm—Krško 13.5 km, o 10.5 km, š žup v kraju. Sola ust. 1892, 3 odd. PJS, PRK. Nm 470 m. Vas stoji na plečatem terciarnem gričevju, deloma ob ban. cesti pri sv. Duhu, deloma sz. odtod. Od Sv. Duha, ki slovi kot izletna točka, je lep razgled. Z. od vasi se razprostira bukov gozd (Trnovski gaj). V bližini se nahaja podzemeljska jama. Vinogradništvo in sadjarstvo. Župnija Sv. Duh v Vel. Trnu (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 1150 duš. Zupna cerkev sv. Duha. Staro cerkev je 1878 uničila strela, nakar so 1885 zgradili novo gotsko stavbo. Do 1793 je bila podr. leskovške prafare. V žup-nišču obstaja kronika od 1906 dalje. Veniše, 138-37-14-16-7. Sr so du žand zdr fin Krško 4.2 km, žel Videm—Krško 5.2 km, o pTt š žup Leskovec 2 km. Nm ca 170 m. Vas se vleče v jz. smeri od Leskovca ob robu Krškega polja. V njen okvir spadata zaselka Zajčki in Podveniše. Tik vasi so na terasah vinogradi. Dostop od Leskovca tudi z avtom. Vinogradništvo in kmetijstvo. Sledovi predzgodovinskih selišč. Vihre, 214-36-31-3-3. Sr so du žand zdr Krško 7.2 km, fin pT š Cerkl je 4 km, žel Videm—Krško 8.2 km, o žup Leskovec 6 km. Nm 156 m. Vas stoji na Krškem polju ob ban. cesti Velika vas—Krška vas. V. od vasi ob ban. cesti na polju stoji podr. cerkev Sv. Urha. Ostalo kot Mrtvice. Volovnik, 29-7-5-2-0. Sr so du žand zdr fin Krško 4.5 km, žel Videm—Krško 5.5 km, o pTt š žup Leskovec 2 km. Nm 306 m. Naselek stoji na vinorodni gorici pod Golekom. Dohod z vozom. Zaselek Selska gora. Vrbinska vas, 73-19-6-11-2. Sr so du žand zdr fin Krško 4 km, žel Videm—Krško 4 km, o 5 km, pTt š žup Videm 2 km. Nm ca 155 m. Vas se nahaja na levem bregu Save na terasi pri Starem gradu pod vinogradniško goro Libno (359 m) kraj železnice Ljubljana—Zagreb. Vas spada radi tega pod Leskovec, ker si je Sava v 19. stol. prekopala strugo v škodo Kranjske. V stari savski strugi teče stalen potok. Dohod je mogoč z avtom. Poljedelstvo, svinjereja. Ribolov v Savi. Vrhulje, 72-15-11-4-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 8 km, žel Videm—Krško 9 km, o 7 km, š Vel. Trn 3 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 3 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje v vinorodnem gričevju s. od Drenovca. Ponikujoč potoček. Sz. od vasi se razprostira kostanjev Vrhuljski gaj. Dohod z vozom. Vinogradništvo in kmetijstvo. Kostanjevo kolje za vinograde. Zaselki: Pod jama, Gaji, Sremič. Zadovinek, 114-16-7-5-6. Sr so du žand zdr fin Krško 3 km, žel Videm—Krško 4 km, o pTt š žup Leskovec 1 km. Nm 150— 155 m. Kraj sestoji iz več zaselkov, ki stoje na terasah in aluvialni ravnini desnega brega Save. Po loki kraj vasi teče potok Vejerček, ki se pri Srednjem marofu razgubi v zemlji. Del vasi je ob ban. cesti. Kmetijstvo. Pri vasi so odkopali rimske grobove. Zenje, 74-17-14-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 6.7 km, žel Videm—Krško 7.7 km, o Leskovec 8 km, š Vel. Trn 4 km, žup Sv. Duh v Vel. Trnu 4 km. Nm 348 m. Razložena vas stoji na plečatem griču j. od Srednjega Pijavškega. V. od vasi v grapi teče proti Pijavškemu potok Ledine, ki žene tri mline. Dohod z vozom. Prebivalstvo prodaja bukova drva. Občina Mokronog Preb. 2045, hiš 452, posest. 389, koč. 81, najem. 32. Površina 2018.80ha:* njiv in vrtov 508.30, trav. in paš. 435.72, vinogradov 87.85, sadovnjakov 18.13. gozdov 928.67, ostalo 40.13. Obxina zavzema del Mirnske doline, na desnem bregu Mirne, dolino zgornje Laknice in hribovje med obema. Visoki hrbet, ki se vleče od Korena (487 m) preko Trebelnega (527 m) nad Mokronogom na Sv. Vrh (420 m), Medved jek (414 m) in dalje, tvori razvodje med pritoki Mirne in Krke. Terasasto hribovje, globoko razrezano po številnih potokih, je v veliki meri poraslo z gozdom, na prisojnih pobočjih pa so vinogradi in naselja. Obe dolini sta zelo rodovitni. V dolini Laknice se nahaja mnogo železovca, ki se nahaja tudi okrog Loga ob Mirni. Pomanjkanja vode ni. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Dolinske vasi imajo več ali manj na prodaj pšenico, koruzo, oves, ječmen, krompir, fižol, zelje, lan. Za prodajo se nabirajo tudi gobe. Naselja v območju Laknice nabirajo za prodaj tudi jagode, borovnice in zdravilne rastline. Gozd je večinoma listnat in daje le malo dohodkov. Na km2 pride skoraj 93 prebivalcev. Bačje, 5-2-1-0-0. Sr du Krško 45 km, so žand zdr fin o pit š žup Mokronog 5 km, žel Mokronog—Bistrica 8 km. Nm 442 m. Samotna kmetija stoji visoko na levem bregu Bačjega potoka, ki izvira pod Korenom (487 m) in teče po globoki grapi proti Mirni. Dohod z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo (ca 50 hI). Bruna vas, 91-16-8-7-2. Sr du Krško 35 km, so zdr fin o p Tt š žup Mokronog 3 km, žand Krmelj 4.5 km, žel Pijavice 1.5 km. Nm 242 m. Vasica leži raztresena vzdolž ob ban. cesti Mokronog —Tržišče, v zložnem pobočju sredi njiv in travnikov. Dolinsko dno Mirne s. od vasice poraščajo gozdovi. Kmetijstvo m deloma vinogradništvo. Prodaja sadja, surovega masla, perutnine in lesa (smrekovi trami). v Gorenja vas, 34-10-5-5-0. Sr du Krško 43.5 km, so zand zdr fin o pTt š žup Mokronog 3.5 km, žel Mokronog—Bistrica 5.5 km. Nm 409 m. Vasica z raztresenimi hišami, v bregu nad in ob Bačjem potoku, ki žene mlin. V okvir te vasi spada zaselek Laščice. Dohod z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja mleka v Mokronog. Križni vrh, 21-8-6-2-0. Sr du Krško 43 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 3 km. žel Mokronog—Bistrica 5 km. Nm ca 400m. Zaselek stoji na vinorodnem hrbtu jz. od Mokronoga. Dohod z vozom. Kmetijstvo iu vinogradništvo, prodaja kokoši v Mokronog. Pri vasi so odkrili več predzgodovinskih gradišč, mimo katerih je držala stara cesta na Sončni marof in Trebnje. Univ. prof. dr. V. Schmid je 1935 odkopal 6.9 m dolgo in 3.3 m široko hišo iz lesa, obdano z ometom. Predmeti so iz hallstattske in rimske dobe. Odkril je tudi kupe železne žlindre, kar kaže na ondotno železarstvo. Log, 86-16-15-1-0. Sr du Krško 44 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 4 km, žel Mokronog—Bistrica 6 km. Nm 261 m. * Pred priključitvijo krajev Bruna vas in dela Sp. Laknic od obč. Tržišče (1936). Vas stoji v bregoviti legi ob obč. cesti j. od Mirne. Obsega tudi zaselek Podlog. Dohod z avtom. Kmetijstvo. Prodaja krompirja, mleka in perutnine v Mokronog in Ljubljano. Ribolov v Mirni in pritokih. Martinja vas, 145-29-27-2-2. Sr du Krško 40 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 1 km, žel Mokronog—Bistrica 1.8 km. Nm 267 m. Gručasta vas leži v ravnini in na rahlo razgibanem svetu ter ob ban. cesti med Mokronogom in postajo Mokronog— Bistrica. Mimo vasi teče v bližnjo Mirno potok Savrca, ki izvira pod Zabukovjem. Zemlja je deloma aluvialna in rodovitna, sicer peščena in ilovnata. Razen nekaj obrtnikov se prebivalstvo preživlja enako kot v Logu. Pri vasi so odkopali predrimske grobove. Podr. cerkev sv. Miklavža. Mokronog, trg, 809-174-174-20-24. Srdu Krško 40 km, so žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Mokronog—Bistrica 2.8 km. Sola ust. 1808, 9 odd. Obrt. trg. nad. š.. SKJ s kniiž., pev. od. z. gled. odrom in kinom. PCMD, JS, PRK, PJS, PSPD, Gas., Kat. prosv. d. z odrom in knjiž. Skupno združ. obrt. Zdravnik, notar. Vodovod, elektrarna. Nm 251 m. Trg leži v jugovzhodnem kotu Mirenske doline ali Mokronoške kotline pod gozdnatim vencem hribovja. Trg se nahaja v plitvi dolinici, ki jo namaka več neznatnih potokov. V spodnjem s. delu trga se vodice združujejo. Glavni potok (Stajniški potok) teče v. od Martinje vasi proti Mirni. Trg se vzpenja po prav malo nagnjenem terenu od s. proti j. in proti Žalostni gori. na kateri doseže 336 m. V okvir trga namreč spadajo še zaselki Dolina, Preloge, Skarpa, Sv. Florijan in slikovita razgledna Žalostna gora (336 m), znamenita božja pot z. nad Mokronogom. Središče trga pa je široka glavna ulica, ki se vzpenja od sv. proti jz. Kraj je ostal sicer precej vstran (2.8 km) od železnice, vendar je v prometnem oziru dovolj važen, kajti tu je križišče ban. cest v Novo mesto, Sevnico, na Trebelno in v Mirno. Obrtniki, trgovine, gostilne s tujskimi sobami, tovarna usnja, parna žaga, strojno mizarstvo, precej pomembna lesna trgovina: prodaja se hrastov, bukov, smrekov in orehov les (hlodi, žel. pragi, tesan les, lime-ljevke, plohi in drogovi). Prebivalstvo se razen tega še v veliki meri bavi s kmetijstvom in vinogradništvom. Vinograde ima v Pričah. V Zagreb prodajo letno ca 10 vagonov krompirja in 32 vagonov fižola, v Ljubljano pa do 500 lil cvička. Od sadja se prodajajo tepke in slive. Čebelarstvo. V trgu se vrši letno 18 sejmov. Mokronog je idilično miren, prijazen, zdrav in prijeten kraj za letoviščarje. Lepi sprehodi po Mirenski dolini. Primerne izletne točke so Vesela gora, Skrljevo. Trebelno, Debenec, Sv. Vrh, Cirnik, Hmeljnik, Zaplaz, Primskovo, Kum itd. Topla kopel v bližnji Mirni. Električno razsvetljavo imata obe tovarni in nekaj privatnikov. V M. in po vaseh v njegovi neposredni bližini so odkopali mnoge gomile s številnimi hallstattskimi in latenskimi predmeti. Grobovi so vsebovali bogate predmete (v Nar. muzeju v Ljubljani). V Zapečarju jz. od trga so imeli že Kelti in za njimi Rimljani svinčen rudnik. Rimske gomile so večinoma iz 3. stol. po Kr. Od najdb je najznamenitejši lonec s 4000 novci. V M. je obstajalo večje rimsko selišče in zraven njega utrdba, ki je ščitila prometno cesto Trebnje—Mirna—Mokronog—Smarjeta. V zač. 11. stol. je bila lastnica Mokronoga rodbina Breže-Se-liška, okoli 1034 ga je z drugimi posestvi vred podarila blažena Hema ženskemu samostanu v Krki, od 1072—1616 pa je Mokronog pripadel krški škofiji. Prvič se Mokronog izrecno navaja 1215, ko je imel tu neka posestva koroški vojvoda Bernhard. L. 1256. se omenja kot važen kraj ob prometni cesti Zidani most—dolina Mirne—Trebnje— Ljubljana. Kot trg se prvič omenja 1280. Imel je lastno sodstvo; prvi trški sodnik se omenja 1367. L. 1531. je administrator krške škofije in pozneje škof Anton potrdil trgu vse trške pravice, ki jih je podelil škof Matevž; azilsko pravico, lastno sodstvo (krvno sodstvo si je pridržala mokronoška deželska sodnija), prost ribolov v potokih in Mirni ob petkih in postnih dnevih, svobodno volitev sodnika in pravico umestitve o Božiču. Trški sodnik je pri sodnih razpravah nosil pozlačeno palico. Privilegiji so bili še večkrat kesneje potrjeni (zadnjič 1606). Po 1616, ko je mokronoški trg z gradom prešel v druge roke, je začel propadati. V dobi splošnih upravnih reform je 1783 dobil tudi M. novi red in predpise. Tržani so postali tedaj pravi lastniki vseh zemljišč. Dobili so svobodo gibanja, gospodarsko vodstvo pa je bilo pover jeno trškemu sodniku. V trgu je že od nekdaj cvetela obrt. Obrtniki so bili organizirani v cehe, z raznimi privilegiji. L. 1767. je podelila Marija Terezija trgu pravico do treh letnih sejmov in 1842 cesar Ferdinand I. do štirih. Trg je bil v 16. in 17. stol. obzidan, o čemer priča še danes štirioglati stolp (»Turn«) in ulica »Za zidom«. M. je imel tudi lasten trški pečat in grb (bosa noga). Požari so vpepelili trg 1641 in 1682. Mokronoški grad, v zgornjem koncu trga nad cerkvi jo, so zgradili ver jetno že v dobi bi. Heme. V njem so gospodarili Mokronoški gospodje (omenjeni 1137, 1143, 1173 in 1177), ministeriali grofov Breže-Seliških, oz. pozneje krških škofov kot poznejših grajskih lastnikov. L. 1189. so živeli na gradu grofje Bogen, ki potekajo iz rodu bi. Heme. L. 1256., 1265. in 1288. se omenja grad sam in sicer kot zelo utrjen. L. 1439. je grad začasno zavzel in opustošil Jan Vitovec. L. 1515. so ga pa zavzeli in izropali kmečki uporniki. Po 1616 so se lastniki večkrat menjali. Lastnik še danes ohranjenega gradu je bančni ravn. Pečenko iz Ljubljane. Na gradu je bil nekdaj tudi sedež krvnega deželskega sodišča (1526—1787). Župnija Mokronog (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 2194 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Egidija je stala že v 12. stol. Prvič se omenja šele 1370. Sedanja stavba je iz 1828. Prvotno je bila podr. šentrupertske prafare. Kot vikariat pa se omenja že 1296. Župnija je bila ustanovljena 1649 z ustanovo mokronoškega graščaka E. pl. Scherenburga. Graščina izvršuje zato še danes patronatske pravice. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Podružna cerkev Zal. M. B. na Žalostni gori (336 m) je bila po Valvasorjevem poročilu zidana 1670. Dograjena je bila najbrž šele 1797 (letnica vsekana na vratih na ženski strani). Kip žalostne Matere Božje je daroval cerkvi mokronoški graščak Janez Kizelj. Znamenita božja pot. Sem prihajajo romarji iz cele Dolenjske in Sp. Štajerske, v velikem številu tudi Belokranjci, Ko-čevarji in Hrvatje. Pod vrhom je kapela sv. Križa, ki ima 28 svetih stopnic iz črnega marmorja. V bližini cerkve so odkrili predzgodovinske grobove. Prav tako tudi pri podr. cerkvi sv. Florijana na Šiginkah (ob ban. cesti proti Sevnici). V M. rojena: Gutman Ivan (1808—1875), pol. delavec in dež. posl.; Sašelj Ivan Feliks (r. 1859), župnik v p. v Št. Lovrencu na Dol., folklorist. Ostrožnik, 77-24-20-4-0. Sr du Krško 43 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 3 km, žel Mokronog—Bistrica 5 km. Nm ca 266 m. Vas stoji na j. robu Mirenske doline ob obč. cesti z. od Mokronoga med Bačjim in Gomilskim potokom (zaselek Gomila). Na desnem bregu Bačjega potoka stoji lurška kapelica. Dohod z vsemi vozili. V vasi dva trgovca z usnjem, sicer se prebivalstvo preživlja slično kot Log. Tu je obstajalo večje predzgodovinsko gradišče iz keltske dobe. Naleteli so tudi na rimske grobove. Najdbe hrani večinoma Narodni muzej v Ljubljani. Ml Pugled, 46-13-7-6-0. Sr du Krško 41.5 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 1.5 km, žel Mokronog—Bistrica 3 km. Nm ca 375 m. Vas z raztresenimi hišami stoji v bregoviti legi na levem bregu Savrce, ki žene več mlinov. Pod vas spada tudi zaselek Lakovšče. Dohod z vozom. Ostalo kot Gorenja vas. Ribjek, 42-8-7-1-1. Sr du Krško 41 km. so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 1 km, žel Mokronog—Bistrica 3 km. Nm ca 264 m. Leži v dolini z. od Mokronoga. Dohod mogoč, z avtom. Kmetijstvo. Mleko, surovo maslo in deloma perutnino prodajajo v Mokronog. Predzgodovinski in rimski grobovi. Šlepšek, 111-25-22-3-0. Sr du Krško 41 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 1 km, žel Mokronog—Bistrica 3 km. Nm 271 m. Gručasta vas stoji ob obč. cesti na j. robu Mirenske doline. Obsega tudi zaselka Dole in Gmajno. V. od vasi teče potok Savrca, preko katerega drži po mostu cesta v Mokronog. Dohod z vsemi vozili. Gospodarstvo slično kot v Logu.. Tu je obstajalo večje ilirsko gradišče in keltska postojanka (mnoge gomile z žganimi grobovi). Nad vasjo in pri »Božjem grobu« so odkrili rimske grobove. Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani. Podr. cerkev sv. Martina. Spodnje Laknice, 157-25-20-5-0. Sr du Krško 45 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 5 km, žel Mokronog—Bistrica 8 km. Nm 219 m. Raztresena vas stoji ob ban. cesti, ob potoku Laknici in med vinogradi. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja mleka v Mokronog. Bukov, hrastov in smrekov gozd daje na prodaj hlode, žel. prage in drva. Ribolov v Laknici. Gostilna in mlin. Srednje Laknice, 86-16-14-2-1. Sr du Krško 44 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 4 km, žel Mokronog—Bistrica 7 km. Nm 258 m. Stoji v dolini Laknice ob ban. cesti. Pod vas spadata zaselka Kranji vrh in Stara gora. Ostalo kot Spodnje Laknice. Prvotni zelo utrjeni čreteški grad (Reutenberg) je stal na visokem hribu nad današnjim gradom. Grad je bil prvotno last gospodov Čreteških (omenjenih 1228, 1238,' 1346). V 1. polovici 15. stoletja je oglejski patriarh podelil grad Celjskim grofom. Pozneje je bil grad v lasti rodbin Kreug in Lamberg. L. 1770. je strela razrušila grad, ki je najbrž od tedaj ostal v razvalinah, ki so še danes dobro vidne. Grad, ki so ga nato zgradili, je še danes ohranjen in obljuden (last L. Ber-dajsa). Sv. Križ, 61-17-10-7-0. Sr du Krško 42 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 2 km, žel Mokronog—Bistrica 4 km. Nm 286 m. Stoji na griču z. od Mokronoga. Dohod po obč. poti z vsemi vozili. Gostilna. Gospodarstvo kot Ribjek. Kraj spada med najznamenitejša predzgodovinska najdišča mlajše hallstattske in ilirsko-iatenske dobe. Tu so odkopali številne gomile z bronastimi okrašenimi predmeti, fibulami, obroči in z z orožjem, v bližini pa so zasledili nad 100 grobov keltskih Latobikov. Predmete so 1934 prodali v Ameriko (del tako zvane Mecklenburške zbirke). Podr. cerkev sv. Križa s pokopališčem. Sv. Vrh, 123-36-28-8-1. Sr du Krško 44 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 4 km. žel Mokronog—Bistrica 7 km. Nm 420 m. Stoji po prisojni rebri med vinogradi in zidanicami nad Laknico. Vključuje zaselke Brezovico, Hrenovice in Spečno. Od ban. ceste Mokronog—Novo mesto je po obč. cesti mogoč dohod tudi z avtom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja se cviček in sadje v Mokronog in Ljubljano. Podr. cerkev Prebi. D. M. s pokopališčem. Zgornje Laknice, 151-33-25-8-1. Sr du Krško 42 km, so žand zdr fin o pTt š žup Mokronog 2 km, žel Mokronog—Bistrica 5 km. Nm 275 m. Vas je precej raztresena po zgornji dolini Laknice, deloma ob banovinski cesti Mokronog—Novo mesto. Laknica dobi tu več malih pritokov. V vas spada vinorodna Priča in zaselek Strgovec. Gospodarske razmere slične kot Sp. Laknice. Predzgodovinske gomile z dragocenimi predmeti. V rimski dobi je tod mimo vodila cesta Trebnje—Šmarjeta. Podr. cerkev sv. Jošta. Občina Radeče Preb. 4059, hiš 757, posest. 651, koč. 80, najem. 448. Površina 6097.86 ha: njiv in vrtov 834.09, trav. in paš. 855.47, vinogradov 130, sadovnjakov 61.58, gozdov 4025.08, ostalo 191.64. Občinsko ozemlje omejuje s s. in v. strani Sava, na i. razvodje med Sopoto in Mirno, na z. pa približno črta Hrastnik—Svibno. Ozka dolina Sopote deli to ozemlje na približno dva enaka dela. Podnebje je sicer ugodno, vendar še ne dopušča pravega razmaha vinski trti. Kulturnega sveta je boli malo. Večja naselja so le v Savski dolini, kamor tudi vsi ti kraji gospodarsko težijo, na ostalem hribovitem in precej gozdnatem ozemlju pa zadobi premoč tip raztresenih zaselkov in samotnih kmetij. Edini dohodek prebivalstvu na tem ozemlju je le gozdarstvo, živinoreja ter deloma sadjarstvo. Samo na v. je zastopano še vinogradništvo, a le za domače potrebe. V prometnem oziru sta važni za to ozemlje cesti: Radeče—Preska—Litija in Radeče— Ilrušica—St. Janž. V občini je več lepih izletnih in razglednih točk (Svibno, Zebnik, Kum). Brunk, 37-8-7-1-0. Sr du Krško 39 km. so žand zdr fin o pTt žup Radeče 5 km, žel Zidani most 8 km. š Št. Janž 4 km. Nm 561 m. Zaselek vrh brunškega brega ob ban. cesti Št. Janž— Radeče. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Največ se proda sadja (do 3000 kg v Švico) ter perutnine in lesa domačim trgovcem. Dobro je še tu razvita domača obrt pletenja košev ter izdelovanja grabelj. Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile. Dva letna sejma je izdejstvoval kraju 1764 F. I. Amigoni, lastnik hotemeške graščine. Podr. cerkev sv. Treh kraljev so sezidali najbrž sredi 14. stol. v spomin na kugo »črno smrt«. Cerkev hrani mnoge umetnine: freske, baročne oltarje in lečo iz 17. in 18. stol., v vel. oltarju renesančni relief sv. Treh kraljev iz 1. pol. 16. stol., v stranskem oltarju kip Madone iz srede 16. stol. in slika Križanje iz konca 18. stol. od Benečana Rosi-nija. V ladji je vzidana spominska plošča z napisom okrog grba gospodov z Visokega, t. j. Novega gradu (Ober-Erken-steina). Ti so imeli tu svojo grobnico. Brunška gora, 109-24-23-1-3. Sr du Krško 38 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 3 km, žel tudi Zidani most 4 km. Nm ca 450m. Raztresena vas v prisojnih pobočjih sredi lepih gozdov (smreka, bukev) j. od Radeč. Poljedelstvo in gozdarstvo. Prodaja in izvaža se samo, les (hlodi, drva), tudi v Italijo. Dostop z vozom. Dobrava, 69-24-24-0-7. Sr du Krško 40 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 2 km, žel tudi Zidani most 6 km. Nm ca 350 m. Raztreseno naselje v gozdnatih pobočjih j. od Radeč. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja lesa, sadja, gob in perutnine v razne kraje. Gorelce, 45-16-16-2-3. Sr du Krško 38 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 4 km, žel tudi Zidani most 8 km. Nm ca 450 m. Vasica leži v bregu j v. od Radeč, nedaleč od ban. ceste Radeče—Št. Janž. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo. Vključuje zaselka Radno in Senice. Hotemež, 184-33-33-0-18. Sr du Krško 33 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 2 km, žel tudi Zidani most 2 km. Nm ca 200 m. Leži ob ban. cesti Radeče—Krško v podnožju Brunške gore. Obsega še zaselka Breško vas in Brod. Rodovitna polja v ravnini ob Savi. Kmetijstvo. Izvoz sadja (2000 kg v Švico) in lesa (deske, pragi, hlodi in drva). Od 1928 dobivajo v »Pristanu« premog iz naplavin v savski strugi. Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile. Marijino znamenje pri vasi na polju so sezidali 1750 v spomin na kugo ali na povodenj. Zgodovinska pomembnost kraja je grad Ilotemež. Prva znana grajska lastnica je bila rodbina Raumschiissel, ki je grad restavrirala. Od 1934 je last častnih sester sv. Vincencija. S. od vasi blizu Save, le 1 km jv. od Radeč, stoji graščina Dvor (»Novi Dvor«, »Marijin Dvor«), Njegov bivši lastnik Gutmanns-thal je 1926 prodal grad in vse umetnine. Videti je še samo arabeske na stropu. Lepo ohranjeni grad z vzornim parkom je v lasti usmiljenih sester iz Ljubljane. Log, 75-15-15-0-4. Sr du Krško 30 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 5 km, žel tudi Zidani most 9 km. Nm 220 m. Vas leži raztresena v podnožju Vrhovške gore na desnem savskem bregu jv. od Radeč. Ostalo kot Vrhovo. Loška gora, 33-6-5-1-3. Sr du Krško 30 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 3 km, žel tudi Zidani most 7 km. Nm ca 420m. Naselje v hribovju z. od Vrhovega ob ban. cesti Radeče—Št. Janž. Obsežni smrekovi gozdovi. Kmetijstvo. Prodaja sadja v Nemčijo. Močilno, 229-26-22-4-19. Sr du Krško 37 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 2 km. žel tudi Zidani most 6 km. Nm 574 m. Vas raztresenih kmetij, vrh gozdnatih pobočij j. od Žeb-nika pri Radečah. Vključuje zaselke Dunaj, Ivje in Leščevje. Dohod le z vozom. Prebivalci so večinoma zaposleni kot delavci v papirnici v dolini Sopote. Podr. cerkev sv. Miklavža. Njivice, 257-48-34-7-12. Sr du Krško 38 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 4 km, žel tudi Zidani most 7 km. Nm ca 200 m. Naselje je raztreseno v ozki dolini Sopote ob ban. cesti Radeče—Svibno in v prisojnih pobočjih nad njo. Prebivalci so kmetovalci in delavci v tovarni papirja. Razvito sadjarstvo in perutninarstvo. Izvoz sadra (4000—5000 q) v inozemstvo in perutnine in jajc v Rimske Toplice, Laško in v Avstrijo. Kot domačo obrt treba omeniti izdelavo peharjev, košar, ki jih tudi prodajajo v Trbovlje in Hrastnik. Ob Sopoti tovarna za dokumentni in kartni papir z vzorno urejenim gospodarstvom. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Pri gradnji ban. ceste Radeče—Litija je 1934 odkril prof. Srečko Brodar novo paleolitsko postojanko, ki predstavlja poleg Potočke zijalke na Olševi drugo paleolitsko naselbino v vsej Sloveniji. V votlini ob cesti so našli kosti jamskega medveda, koščeno orodje in kamenite artefakte. Najdišče spada v^ začetek mlajšega paleolitika ter je nekoliko starejše od olševskega. Podkraj, 157-56-34-20-37. Sr du Krško 41 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 7 km, žel tudi Zidani most 11 km. Nm od ca 200 do 750m. Naselje sestavljajo samotne kmetije, raztresene v strmih pobočjih na desnem savskem bregu od Hrastnika do Zidanega mosta. Večii zaselki so: Bajda, Boriče, Jelše. Kladje. Ravne, Ruda. Rus, Sava, Strušce, Trebežni graben, Zahrib. Ti kraji so tudi z vozom zelo težko dostopni. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom in gozdarstvom. Prdelki kriiejo le za silo domače potrebe. Prodajaio samo drva i'i oglje. Kraj je znan kot prehodna točka za izlete na Kum (1219 m), tako iz Hrastnika, kakor iz Zidanega mosta po Škratovi dolini. Tu koplje Litiiska rudarska družba svinčeno rudo (srebrast svinčeni si jajnik). Podr. cerkev sv. Miklavža v zaselku Sava (211 m) nasproti žel. p. Hrastnik. Prapretno, 98-18-18-0-5. Sr du Krško 29 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 6 km. žel tudi Zidani most 9 km. Nm 195 m. Vasica na desnem savskem bregu ob ban. cesti Radeče—Boštanj, konec vrhovškega polja. Kmetijstvo krije le domače potrebe. Prodaja jabolk (letno do 9000 kg). Radeče, mesto, 1280-192-187-0-246. Sr du Krško 35 km, so žand zdr fin žel o nTt š žiro v krnili. Šola ust. 1781, 10 odd. Obrt. trg. nad. š. SKJ s knjiž.. PRK. RK. PCMD, PIS. Gas., Kmet. kn již., Glasb. d. Zdravnik, notar. Nm 195 m. Lepo ob-savsko mesto leži ob sotočju potoka Sopote in Save, kjer se dolina Save pod Zidanim mostom nekoliko razširi. Skozi mesto vodi ban. cesta od Zid. mosta proti Krškemu, ki tu z velikim železnim mostom prekorači Savo. Hiše so razporejene deloma še ob ban. cesti, ki se tu odcepi v dolino Sopote. Večina prebivalstva se preživlja z obrtjo, trgovino in industrijo (papirna ind.. gl. Njivice). S kmetijskimi proizvodi zalaga mesto bližnja okolica. Gostilne s tujskimi sobami. Prav priieten kraj za letovanje. Več lepih izletnih točk kakor Kum (1219 m), Svibno, Žeb-nik, na drugi strani Save pa Lisca (3 ure) in Kozje (t uro). Na hribu pod trgom so izkopali mnogo predzgodovinskih gomil. Številne so tudi rimske izkopine, od katerih so najpomembnejši oltarji vodnih božanstev Neptuna, Savusa in Adsulate. Ze v tej dobi je bil kraj važno pristanišče za trgovino po Savi. Tu je stala 34. postaja na rimski prometni cesti Aquileia (Oglej)—Siscia (Sisak). S to cesto se je tu križala pot Poetovio (Ptuj)—Celeia (Celje)—Zidani most—Ra- deče—Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Srednjeveška naselbina se je razvila pod okriljem starega radeškega gradu. Kot trg nam viri prvič omenjajo R. 1206, privilegiji so se izgubili. Trški gospodje so bili gospodje Svibenski (Scharfenbergi) in pozneje Celjski grofje. L. 1429. je Friderik Celjski podaril R. jurklošterskim kartuzijancem. Do gospodarskega razmalia je trgu pripomogel predvsem živi promet po Savi. Tu so nalagali na ladje železno rudo, ki so jo kopali v svibenski in radeški okolici. Okoli 1588 se omenja rudarsko podjetje Jurija Gaisperga, katero je pa 1595 uničil požar. Tu je obstajal tudi brodarski urad. Ko je 1862 stekla železnica Zidani most—Zagreb, je promet na Savi začel propadati. Propad trga je zavrla papirniška industrija, ki sega že v začetek 19. stol. Trg je bil povzdignjen v mesto dne 25. avgusta 1925. V reformacijski dobi se je Lutrov nauk širil iz sosedne Loke, ki je bila prava luteranska trdnjava. V Radečah se je razširila nova vera poebno okoli 1570, ko je imel radeški grad s trgom v zakupu Viljem pl. Lamberg, vnet pobornik nove vere. Tega leta je živel v trgu predikant Ivan Hočevar, kateremu so zgradili tik cerkve luteransko kapelo. V gradu Hote-mežu je tedaj pridigoval predikant Jurij Maček. Sam nadvojvoda Karel je zaukazal graščaku Lambergu, da mora izgnati predikanta. Ukaz je bil izvršen šele 1587. Tržani so večina sprejeli novo vero. Stari radeški grad je zgradila okoli 1000 ena od treh vej rodu Svibenskih, ki so se odtlej imenovali Radeški gospodje (prvič 1206). L. 1336. sta avstrijska vojvoda Albreht in Oton prodala Frideriku Zovneškemu poleg Laškega in Zidanega mostu tudi radeški grad. Celjski grofje so gospodarili na gradu vse do 1456. V bojih za njihovo dediščino je bil grad obenem z mostom čez Savo razrušen. Razvaline so še danes vidne v razglednem pobočju nad trgom. Tik pod njim so zgradili nov grad, last Habsburžanov, ki so ga kot deželnoknežji fevd dajali raznim rodbinam v zakup. Grad je še danes ohranjen in obljuden ter last rodbine Trink. V njem je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Tik pri trgu stoji pod radeškim gradom gradič Turn, nekdaj last W. A. pl. Busegkh. Na oglu še danes ohranjenega gradiča je grb Gutmannsthala, prejšnjega lastnika Hotemeža in Dvora. Gradič uporabljajo danes za hiralnico. Župnija Radeče (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 3056 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra je bila prvotno podr. laške prafare, oziroma pozneje vikariata Loke. Lasten vikariat je bil ustanovljen 1385, a se prvič izrecno omenja 1429 oz. šele 1461. L. 1618. je postal župnija, ki je pripadala do 1751 oglejskemu patriarhatu in savinjskemu arhidiakonatu. nato do 1751 ljubljanski škofiji. Svoj današnji obseg je dobila župnija 1810. L. 1811. se je izločila iz župnije novo ustanovljena lokalija Širje. V R. rojen: dr. Dolinar Jurij (1794—1872),' botanik. Stari dvor, 107-21-18-3-43. Sr du Krško 40 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 5 km, žel tudi Zidani most 9 km. Nm ca 280m. Raztreseno naselje v dolini Sopote, ob ban. cesti Radeče—Svibno in v prisojni legi nad njo. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, v veliki meri je zaposleno v tovarni za papir. Kapela Brezni, spoč. D. M. Svibno, 864-188-155-29-19. Sr du Krško 44 km, so žand zdr fin žel o pTt Radeče 9 km, žel tudi Zidani most 13 km, š žup v kraju. Sola ust. 1892, 3 odd. Knjiž., PSVD, Skupina bojevnikov. Nm 580m (župna cerkev). Jedro vasi leži v prisojnem vznožju strmega stožca, vrh katerega so slikovite razvaline sviben-skega gradu. Ostalo pa je raztreseno daleč naokoli v hribovju ob Sopoti ter v njeni dolini. Večji zaselki in sestavni deli naselja so: Bajšovna, Cešnjice, Čimerno, Crni log, Cumer, Dolina, Glažuta, Golobinjek. Gradec, Hrušica. Hudi kraji, Jag-njenica, Jelše, Kumnov dvor, Kompanija, Koti, Lepa ravan, Mogovnik, Malarija, Počakovo, Podboršt, Pod gradom, Pod-kamen. Podlog, Pod Svibnom, Pristava, Rasperk. Rižnarija, Sela, Slab mrt, Studence, Vetrni vrh, Volčji dol. Volčji svet, Zadnji vogel, Za gradom. Ob Sopoti vodi ban. cesta Radeče— Svibno—Litija. Dohod v jedro vasi pa je možen samo z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Precej živine, lesa ter oglja prodajo v Italijo, sadje (12.000 kff) raznim prekupcem. Kot domača obrt je razvita izdelava košev, košar in grabelj. Lepa izletna točka s krasnim razgledom na Kum, ki je oddaljen ca V/< ure hoda. Pri župni cerkvi so odkrili predzgodovinsko^ gradišče in gomile. Nekdaj je bil kraj mnogo pomembnejši kot je danes. V okolici so stali mnogi gradovi. Naselbina je imela svoj čas trške pravice (tudi v Valvasorjevi dobi), a jih je pozneje izgubila. Prvi znani njeni lastniki so bili v zač. 11. stol. domači grofje Breže-Seliški. Že tedaj ie bil gotovo zgrajen znameniti svibenski grad. Po Valvasorjevem sporočilu ga je zgradil 928 frankovski grof Arnulf Svibenski. Gospodje Svibenski (Schiirfenbergi) pripadajo poleg Auerspergov Turjaških k najstarejšim plemenitaškim rodbi- nam. Ko se je njihov rod razcepil na tri veje, je ena veja zgradila radeški grad in se nazvala Radeškim gospodom, druga planinski grad in tako zasnovala novo vejo Planinskih gospodov. Prvotni starodavni svibenski grad je danes v razvalinah, ki so že zaraščene. Grad se je odlikoval po svoji naravni utrjenosti in dominantnem položaju. Služil je predvsem za obrambo proti Madjarom. Svibenski gospodje so bili okoli 1200 ministeriali mejnega grofa Otokarja Traungavskega in pozneje do srede 13. stol. Andeškili grofov. L. 1324. je Pavel Svibenski sezidal nov grad, ki je danes tudi v razvalinah. Vidni so še lepi dolgi hodniki. Ko je rod Svibenskih izumrl, je grad prešel na Ilabsburžane, ki so ga kot deželnoknežji fevd dajali v najem. Na gradu je bil tudi nekdaj sedež deželskega krvnega sodišča, ki se tu omenja že 1526, 1700 in 1787. Pozneje je grad razpadel in sedež zemljiške gosposke so v 2. pol. 19. stol. premestili v Radeče. — Pet minut od zaselka Jagnjenice tik ob stezi, ki vodi na Svibno, je nekdaj stal grad Selo. Zgradili so ga najbrž Svibenski gospodje. Danes je grad popolna razvalina, last g. Zakrajška, ki ima v bližini lepo urejeno hišo z gospodarskim poslopjem. O starem dvorcu Roba-lia, ki je nekdaj stal blizu gradu Selo, ni danes sledov. Župnija Svibno (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 875 duš. Pokopališče. Prvotna župna cerkev sv. Križa je bila zelo stara. L. 1324. so na istem mestu zgradili drugo cerkev, eno na jstarejših gotskih stavb in umetnin v Sloveniji, ki jo je žal uničil požar. Začetki svibenske prafare segajo že v 13. stol. (omenja se 1282 in 1296). Ustanovili so jo Svibenski gospodje. Konec 14. stol. je patronat prešel na Habsburžane. Prafara je bila prvotno cerkveno podrejena oglejskemu patriarhatu in savinjskemu arhidiakonatu. Cesar Friderik III. jo je 1461 podaril tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. Se danes je inkorporirana ljubljanskemu stolnemu kapitlju. Prafara je mati sedanje župnije Sv. Jurija pod Kumom in Dobovca. Kapelico pri župnišču so zgradili 1646. Podr. cerkev sv. Janeza Ev. poleg župnišča imenovana »nova cerkev« (Sv. Janez v Kotu) je bila nanovo zgrajena 1881 v romanskem slogu. Podr. cerkvi sv. Marjete v Jagnenici in sv. Trojice na Cimernem. Na Svibnem rojen dr. Lenart Leopold (1876), publicist, sedaj v Beogradu. Vrhovo, 418-51-42-9-8. Sr du Krško 31 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 4 km, žel tudi Zidani most 8 km. Gas. Nm 202 m. Precej velika vas leži v podnožju Vrhovške gore ob ban. cesti Radeče—Krško, na desnem savskem bregu. Rodovitno polje se razteza v ravnini do Save. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Največ prodajo sadja (2500kg). Znano je vrhovško lovišče žab, ki jih prodajajo celo v Zagreb. Zebnik, 97-31-18-3-21. Sr du Krško 38 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Radeče 3 km, žel tudi Zidani most 6 km. Nm 477m. Raztresena vasica po pobočju ostre dolomitne Zebniške gore j. nad dolino Sopote. Domovi so raztreseni po jasah med obsežnimi gozdovi. Prebivalci so deloma kmetovalci, deloma delavci v pap;rni tovarni ob Sopoti. Največ se proda sadja v Radeče in Trbovlje, nekoliko manj pa lesa in oglja. Znana izletna in razgledna točka. Nekdanii žebniški grad (Siebenegg) je stal na Zebniški gori, zraven podr. cerkve Zal. M. B. Prvotni grajski posestniki so bili Zebniški. gospodje, ministeriali štajerskega mejnega grofa Otokarja Traungavca (okoli 1200). Ko je njegov rod konec 13. stoletja izumrl, so dobili grad Vovbr-ški grofje, od njih pa 1293 Habsburžani, ki so ga kot deželnoknežji fevd dajali v najem. Konec 17. stoletja je bil grad že v razvalinah, ki danes skoro niso več vidne. Na vrhu je še danes rov, nad 30m dolg; uporabljali so ga za skrivne grajske dohode. Občina Raka Preb. 2616, hiš 621, posest. 419, koč. 182, najem. 57. Površina 3503.83 ha:* njiv in vrtov ca 692, trav. in paš. ca 892, vinogradov 216, gozdov ca 1649, ostalo 54. Občinsko ozemlje se razprostira jz. od Krškega v gričevju, ki se najgloblje proti j. spušča v Krško kotlino. Vodo odvajata potoka Lokavec in Račna, ki tečeta nato skozi obsežni ravninski Krakovski gozd v Krko. Prisojna lega in rodovitna ilovnata vrhnja plast zemlje omogočata izdatno izrabo kulturnih tal zlasti v obliki vinogradništva. Zato je razmeroma mali areal občine zelo gosto naseljen. Vasi so večidel raztresene v višjih legah, vlažnih dolin se sploh izogibajo. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, vinogradništvo ter v manjši meri živinoreja. Od poljskih pridelkov se največ P/3) proda krompirja in to predvsem v Zagreb, slično kakor tudi sadja. Vina pridelajo letno do 3500 hI (večinoma rdečega); z njim zalagajo predvsem Ljubljano in Gorenjsko. Omembe vredna je tudi reja mladih prašičkov, ki jih prodajajo na raznih sejmih, zlasti pa v Novo * Pred priključitvijo kraja Planina od obč. Leskovec (1936). mesto. Tudi perutninarstvo donaša dokaj dohodkov. Iz Krakovskega gozda se proda mnogo hrastovine (žel. pragi, lilodi)_ in bukovine (deske, drva), večinoma trgovcem za izvoz. Obsežna lovišča nudijo srne, zajce, divje race itd. V vseh teli krajih je še precej lesenih kmetskih domov, deloma ometanih z ilovico in z belo obrobljenimi okni. Ardro, 144-35-22-13-0. Sr so du fin Krško 11 km, žand zdr o pTt š žup Raka 1 km, žel Videm—Krško 12 km. Nm 240 m. Razloženo naselje na malem vinorodnem hrbtu sv. od Rake. Vključuje zaselek Pokle. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti iz Rake. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, vina, perutnine in jajc. Precej vina gre v Ljubljano in na Gorenjsko, nekaj sadja pa tudi v Zagreb. Znatno gozdarstvo, deloma za izvoz (hrastovi hlodi, bukove deske, drva). Dva mlina. Brezje, 128-28-17-11-0. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm 205 m. Raztresena vas na zadnjih obronkih gričevja, ki se z. od Rake izgublja v Krško kotlino, v tem predelu pokrito z lepimi hrastovimi gozdovi (»Krakovski gozd«). Vključuje naselje Raški vrh. Dostop z vsemi vozili nedaleč od ban. ceste. Gospodarstvo kot Podulce. Grobišča iz hallstattske dobe. Celine, 41-13-8-5-1. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 260 m. Vasica na osojnem pobočju vrha Buče (363 m) s. od Rake in nad dolino Lokavca. Dostop tudi z avtom ne daleč od ban. ceste. Kmetijstvo in vinogradništvo. Trgovanje z živino, perutnino, jajci, vinom in lesom (v Sevnico in druge obsavske kraje). Cirje, 116-30-15-15-4. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o pTt š žup Raka 1 km, žel Videni—Krško 14 km. Nm ca 200 m. Med vinogradi razloženo naselje jv. od Rake. Vključuje naselja Pijavice, Sočnik in Visela. Dostop z vozom po obč. cesti iz bližnje Rake. Gospodarstvo kot na Raki. Dobrava, 41-8-8-0-0. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km,'žel Videm—Krško 15 km. Nm ca 180 m. Mali zaselek v prisojnem pobočju nad dolino Račne j. od Rake. Ban. cesta Raka—Kostanjevica je oddaljena 1 km. Dostop le z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Dolenja vas, 69-15-14-1-0. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm ca 190 m. Kmetije so v malih skupinah raztresene ob obč. cesti, ki gre vzporedno s potokom Račna (desni breg). Dostop le z vozom. Ban. cesta Krško—Novo mesto je speljana bolj s. v gričevju in je oddaljena 2 km. Prodaja živine, vina, perutnine, jajc in lesa večinoma okoliškim trgovcem. Ob Račni mlin. Vas se prvič omenja v listini izdani med 1214 in 1220 kot last bri-žinske cerkve. Dolga Raka, 95-22-16-6-3. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o p it š žup Raka 1 km, žel Videm—Krško 14 km. Nm ca 230 m. Vas leži raztresena po vinorodnem slemenu ob ban. cesti Raka—Kostanjevica j. od Rake. Kmetijstvo in vinogradništvo. Sadjarstvo, perutninarstvo in reja mladih prašičev za prodajo po sejmih (največ v Novo mesto). Vino prodajajo največ v Ljubljano in na Gorenjsko, krompir v Zagreb. Gmajna, 217-42-30-12-1. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 4 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm ca 165 m. Leži ob ban. cesti Kostanjevica—Raka. Je precej raztresena in vključuje tudi naselji Gomilo in Prekope. Kmetijstvo in vinogradništvo. Trgovanje z vinom, živino, perutnino in jajci. Precejšnja prodaja sadja (jabolka, češnje) v Zagreb. Dobro razvita prašičereja. Številne predzgodovinske gomile. Najdeni rimski miljniki ob cesti Emona—Neviodunum, ki je držala tod mimo. Goli vrh, 30-5-5-0-0. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 14 km. Nm ca 190 m. Leži na obronkih gričevja j. od Rake, ne daleč od ban. ceste (0.5 km). Poljedelstvo in vinogradništvo kot v sosednjih vaseh. Gradišče, 19-5-2-3-0. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o pTt š žup Raka 1 km, žel Videm—Krško 14 km. Nm ca 300 m. Raztreseno naselje s. od Rake, na j. vinorodnem pobočju Buče (363 m). Dostop z vsemi vozili 1 km od ban. ceste. Gospodarstvo kot Raka. Jelenik, 49-15-8-7-0. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm 320 m. Mala, deloma raztresena vasica leži na prostranem hrbtu s. od Rake. Dostop le z vozom 1 km od ban. ceste Sevnica—Raka. Pobočja in dolina Lokavca s. pod vasjo so porasla z gozdovi, j. pod vasjo pa se že pričenjajo vinogradi. Poljedelstvo in vinogradništvo. Koritnica, 19-6-5-1-0. Sr so du fin Krško 15 km, zand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm ca 340 m. Razloženo naselje s podr. cerkvijo sv. Petra ob ban. cesti Sevnica—Raka. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodaja vina, sadja, perutnine in jajc v Sevnico in Krško. Kržišče, 63-14-13-1-0. Sr so du fin Krško 14km, žand zdr o pTt š žup Itaka 3 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 170 m. Raztresena vasica leži na zadnjih obronkih gričevja j. pod Rako. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. ceste Raka—Kostanjevica. J. pod vasjo se prične obsežni hrastov »Krakovski gozd«. Kmetijstvo in vinogradništvo. Trgovanje z vinom, sadjem, perutnino in lesom. Prodaja se večinoma v Krško, nekaj sadja gre v Zagreb. Mali Koren, 37-7-7-0-0. Sr so du fin Krško 17 km, žand zdr o pTt š žup Raka 4 km, žel Videni—Krško 18 km. Nm ca 160 m. Precej raztreseno naselje na skrajnih obronkih gričevja, ki tu preide v »Krakovski gozd«. Dohod z vsemi vozili 0.5 km od ban. ceste Raka—Kostanjevica. Poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Dobro razvito perutninarstvo, reja mladih prašičev za prodajo (Novo mesto) in deloma gozdarstvo. Gospodarske proizvode prodajajo največ v Krško in Kostanjevico. Mikote, 81-18-10-8-2. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 180 m. V rahlo valovitem gričevju j. od Rake ob obč. cesti ležeča vas. Dostop z vozom 1 km od ban. ceste na Dolgi Raki. Gospodarske razmere kot na Raki. Poleg te vasi je še naselje Gomila. Lončarstvo. Planina, 89-24-24-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Krško 12 km, žel Videm—Krško 13 km, o 4 km, š Veliki Trn 2 km, žup Sv. Duh v Velikem Trnu 2 km. Nm ca 380 m. Vas stoji v rebri na lepi vinski gorici, ob ban. cesti jz. od Sv. Duha proti Raki. Vinogradništvo, poljedelstvo, svinjereja in gozdarstvo. Prodajajo se bukova drva. H kraju spadata zaselek Sajenice in mlin Roz-take. Predzgodovinske gomile. Podlipa, 57-14-12-2-1. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 210 m. Vasica leži ob ban. cesti Raka—Kostanjevica, vrh malega slemena le malo južneje od Dolge Rake, kateri sliči v gospodarstvu. Podulce, 184-51-26-25-4. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Itaka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 280— 350 m. Raztreseno naselje v gričevju z. od Rake, ob ban. cesti Novo mesto—Krško. Sestavljajo ga: Blatnik, Hruškovec, Podulce, Podvrli, Zabuče, Žirovnik. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina v razne kraje, sadja in perutnine v Krško in Sevnico, sadja v Krško in Zagreb. V dolini ob Račni 2 mlina. Podr. cerkev sv. Marjete. Površje, 125-24-18-6-2. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm 202 m. Leži po dolgem slemenu, ob obč. cesti z. od Rake in potoka Račne, ob katerem je več mlinov. Dohod z vozom 2 km od ban. ceste Krško—Novo mesto. Gospodarske razmere kot Podulce. Pristava, 26-5-5-0-1. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 14 km. Nm ca 205 m. Leži sredi vinogradov v prisojni rebri z. od Dolge Rake. Gospodarstvo kot Dolga Raka. Raka, 403-105-60-25-30. Sr so du fin Krško 12 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Videm—Krško 13 km. Šola ust. 1832, 8 odd. SKJ, RK, Gas., Kat. prosv. d., PSVD. Vodovod. Nm 267 m. Zelo obsežna vas in upravno središče občine, leži na valovitem hrbtu ob križišču ban. cest Sevnica—Kostanjevica in Krško— Novo mesto (avtobusna zveza). Vas je tip središčne vasi z malim trgom v sredi, na katerem stoji župna cerkev. Ihse so deloma razvrščene okoli tega trga, deloma pa stoje ob cestah, ki vodijo iz vasi. V okvir vasi spadajo še naselja Banija, Jamrovec, Kripsar, Ljubljana, Senice, Slinovec, Vinji vrh. Rodovitna ilovnata zemlja omogoča, da so vse panoge kakor: vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo na znatni višini. Tako prodajo mnogo krompirja (Vs) in sadja v Zagreb, večinoma rdeče vino v Ljubljano ter na Gorenjsko m mlade prašiče zlasti v Novo mesto, perutnino in jajca v bližnje kraje (Krško, Kostanjevica, Zagreb), hrastovino in bukovino (žel. pragi, hlodi, deske in drva) pa večinoma trgovcem za izvoz. Dva živinska sejma na leto. Obrtniki, gostilne s tujskimi sobami, trgovine. Pri vasi so našli predzgodovinsko gradišče in rimske grobove. V dolini pod vasjo je držala glavna rimska cesta, katere sledovi so še vidni. Prvi znani lastniki Rake v srednjem veku so bili grofje Breže-Seliški (gl. Kostanjevico!). AVeriganta (r. 1091 do 1130/41) iz rodu bi. Heme so nasledili Spanheimi. Vas se prvič omenja 1178, ko je že bila last stiškega samostana. Poleg župne cerkve stoji grad Raka, ki spada med najstarejše gradove v Sloveniji. Bil je prvotno last gospodov iz Rake (omenjenih 1248 in 1316). Ta rodbina se pozneje v 14. in 15. stol. pogosto javlja, dokler ni bil 1471 zadnji iz njihovega rodu od Turkov ujet. L. 1515. so grad izropali in zažgali kmečki uporniki. Grad so nato restavrirali in v 17. stol. je bil v rokah gospodov Verneških in rodbine Kajzelj. Danes je last posestnika \Veissa. Župnija Raku (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 2910 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sedanja baročna stavba z dvema stolpoma je iz 1804. Cerkev je bila do 1363 podr. prafare Bele cerkve. L. 1454. je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana stiškemu samostanu. Verski sklad stiški izvršuje še danes patronatske pravice. Raka je mati župnij Bučke in Studenca. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Z R. doma: Grm Franc (r. 1877), voditelj gluhonemnice v Lj.; Humek Dragotin (r. 1877), mlad. pisatelj in ilustrator; Humek Martin (r. 1870), sadjarski strokovnjak. Ravno, 113-23-19-4-2. Sr so du fin Krško 16 km, žand zdr o pTt š žup Raka 4 km, žel Videm—Krško 17 km. Nm 185 m. Vas leži raztreseno na prisojnem pobočju j. od Rake. Vključuje zaselek Zabjek. Dohod z vozom. Gospodarske razmere kot Dolga Raka. Podr. cerkev sv. Lenarta. Sela, 116-31-16-15-2. Sr so du fin Krško 11 km, žand zdr o pTt š žup Raka 1 km, žel Videm—Krško 12 km. Nm 200—240 m. Raztresena vas ob ban. cesti Raka—Krško. Avtobusna zveza. Gospodarske razmere kot Ardro. Obsega zaselka Savnik in Taterno. Smednik, 63-9-9-0-1. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm 175 m. Mala vas prislonjena v sončno pobočje j. od Dolge Rake, kjer se ban. cesta razdeli v smeri proti Kostanjevici in Krškemu. Ostalo kot Dolga Raka. Veliki Koren, 25-5-5-0-0. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt žup Raka 4 km, žel Videm—Krško 16 km, š Zameško 2 km. Nm 180 m. Položaj in ostalo kot Mali Koren. Videm, 37-7-6-1-0. Sr so du fin Krško 13 km, žand zdr o pTt š žup Raka 1 km, žel Videm—Krško 14 km. Nm 175 m. Malo naselje leži v dolinici malega potoka pod vinorodnimi pobočji jz. od Rake. Obsega zaselek Dule. Poljedelstvo in vinogradništvo. Dohod z vozom. Vrh, 32-13-8-5-1. Sr so du fin Krško 14 km, žand zdr o pTt š žup Raka 2 km, žel Videm—Krško 15 km. Nm 224 m. Leži v gričevju z. od Rake, deloma ob ban. cesti proti Bučki. Gospodarstvo kot Raka. Pri vasi so odkopali predrimske grobove. Podr. cerkev sv. Neže. Zabukovje, 129-35-20-15-2. Sr so du fin Krško 15 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 16 km. Nm ca 240 m. Razloženo naselje z. ed Rake ob ban. cesti Raka—Škocijan. Obsega del naselja Raški vrh in Višnjevec. Avtobusna zveza Krško—Novo mesto. Gostilna. Gospodarstvo kot Podulce. Zaloke, 68-12-11-1-0. Sr so du fin Krško 9 km, žand zdr o pTt š žup Raka 3 km, žel Videm—Krško 10 km. Nm ca 175 m. Vasica leži v ravnini poleg ban. ceste ob sz. robu Krakovskega gozda. Z. od vasi močviren svet ob Lokavcu. Kmetijstvo, vinogradništvo v manjšem obsegu. Prodaja sadja, prašičev, perutnine in jajc. Mala opekarna, dva mlina. Pri vasi so odkrili rimsko grobišče z lepo okrašeno stekleno posodo. Pod vasjo je vodila rimska cesta v Veliko vas. Ob njej so odkopali mnogo grobov, zidovje in ostanke mostu. Občina Studenec Preb. 1681, hiš 328, posest. 262, koč. 66, najem. 0. Površina ca 2627 ha:* njiv in vrtov ca 466, trav. in paš. ca 173, vinogradov ca 210, gozdov ca 1713, ostalo 75. Občina zavzema s. del gričevja med ravnino zapadnega Krškega polja in dolino Save pod Sevnico. Dočim je j. del gričevja (obč. Bučka) živahno razrezan, prisojen, izrazito vinogradniški predel, stopi na s. vinogradništvo v ozadje, deloma se pojavijo znaki krasa, zlasti pa je tu več gozda, pretežno listnatega (bukev, hrast,_ kostanj). Gospodarsko osnovo tvori poleg kmetijstva vinogradništvo. Prodaja pridelkov (vina, sadja, prašičev, perutnine in jajc) gre večinoma na s., v Sevnico in Trbovlje, deloma pa tudi v Krško, Brežice, Novo mesto in v bolj oddaljene kraje (Ljubljana, Zagreb). Tudi trgovanje z lesom (žel. pragi, hlodi, drva) teži v Sevnico, kamor vodi skozi občino od Krškega polja sem ban. cesta. Arto, 121-20-20-0-0. Sr so du fin Krško 10 km, žand Radna 8 km, zdr Raka 16 km, žel Sevnica 10 km, o p š žup Studenec 3 km. Nm ca 200 m. Vas leži v pobočju na desnem savskem bregu, nad ban. cesto Zidani most—Krško, nasproti vasi Blanca. Dostop z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja (200 q) perutnine in jajc v Krško in Sevnico ter vina in žel. pragov v Krško, Trbovlje in Ljubljano. Kjer se prične (3 km * Brez neznatnega dela vasi Mala Hubajnica in Osredka iz kat. obč. Bučka, ki sta po zopetni vzpostavitvi samostojne upr. občine Bučka (1936) ostala pri obč. Studenec. z. od vasi) vzpenjati ban. cesta iz savske doline proti Studencu, leži grad Impoljca. Danes ima 4 lastnike (3 iz Celovca, 1 iz Budimpešte). Brezovo, 75-19-16-3-0. Sr so du fin Krško 24 km, žand zdr Raka 3 km, žel Sevnica 8 km, o p š Studenec 3 km, žup Raka 3 km. Nm 280 m. Vasica leži na nizkem hrbtu v povirju potoka Račne, j. od Studenca. Dostop z vozom po obč. cesti, 1.2 km od banovinske. Kmetijstvo, vinogradništvo. Trgovanje s sadjem, vinom, prašiči, perutnino in lesom. Predzgodovinske gomile. Dedna gora, 24-13-4-9-0. Sr so du Krško 24 km, žand Radna 5 km, zdr Raka 10 km, fin žel Sevnica 5 km, o p š žup Studenec 5 km. Nm 400—500 m. Vas je razmeščena vrh vinorodne gorice vzdolž ob obč. cesti. Prisojna pobočja pod vasico pokrivajo lepi vinogradi. Dostop z vozom 6 km od ban. ceste. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodaja sadja, vina, jajc, perutnine in lesa. Dolenje Impolje, 52-10-10-0-0. Sr so du Krško 23 km, žand Radna 7 km, zdr Raka 12 km, fin žel Sevnica 8 km, o p š žup Studenec 3 km. Nm ca 360m. Leži na pobočju pod Dedno goro. Dostop po obč. cesti z vozom, 3 km od ban. ceste. Kmetijstvo in vinogradništvo. Trgovanje z vinom, sadjem, perutnino in lesom. Dol. Orle, 59-10-10-0-0. Sr so du Krško 20 km, žand Radna 4 km, zdr Raka 13 km, fin žel Sevnica 5 km, o p š žup Studenec 3 km. Nm ca 350 m. Vasica ob obč. cesti na pobočju z. od Studenca. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Pri vasi predzgodovinske gomile. Gor. Impolje, 58-10-10-0-0. Sr so du Krško 24 km, žand Radna 7 km, zdr Raka 12 km, fin žel Sevnica 8 km, o p š žup Studenec 5 km. Nm ca 450 m. Leži vrh valovitega hrbta, z. od Studenca. Dostop samo z vozom 5 km od ban. ceste. Prodaja vina, sadja, perutnine, jajc in prašičev v Sevnico in Trbovlje. Prodaja lesa v Sevnico. Gor. Orle, 68-18-18-0-0. Sr so du Krško 23 km, žand Radna 2 km, zdr Raka 8 km, fin žel Sevnica 3 km, o p š žup Studenec 1 km. Nm ca 420 m. Vas v prisojnem pobočju z. od Studenca. Dostop le po obč. cesti z vozom. Vinogradništvo, kmetijstvo in sadjarstvo. V gozdu boštanjske graščine so odkrili predzgodovinske gomile. Hudo Brezje, 190-24-18-6-0. Sr so du fin Krško 17 km, žand zdr Raka 8 km, žel Sevnica 7 km, o p š žup Studenec 1 km. Nm 320—360 m. Raztreseno naselje po valovitem svetu v. od Studenca, obdano krog in krog od listnatih gozdov. Vključuje zaselke Breško goro, Cerovec in Hudo Novo. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodajajo sadje, prašiče, perutnino ter jajca v Sevnico, Trbovlje in Ljubljano, les pa večinoma v Krško. Mala Hubajnica, 67-10-10-0-0. Sr so du Krško 25 km, žand zdr Raka 12 km, fin žel Sevnica 10 km, o p š žup Studenec 7 km. Nm ca 500 m. Malo naselje z raztresenimi kmetijami po valovitih, z listovci porastlili višinah s. od Bučke. Vključuje zaselka Dolge dole in Podboršt. Dostop za silo tudi z avtom po obč. cesti 7 km od ban. ceste. Prodaja vina, sadja, prašičev, perutnine, jajc in lesa večinoma v Sevnico. .Osredek, 30-7-7-0-0. Sr so du Krško 20 km, žand zdr Raka 8 km, fin Škocjan 10 km, žel Sevnica 12 km, o p š žup Studenec 5 km. Nm 420 m. Leži jv. od Hubajnice in ima iste gospodarske prilike. Ponikve, 121-24-20-4-0. Sr so du fin Krško 15 km, žand Radna 7 km, zdr Raka 10 km, žel Sevnica 8 km, o p š žup Studenec 1 km. Nm 312 in. Vas leži na podolgovatem hrbtu sv. od Studenca. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti, do ban. ceste 1 km. Vključuje zaselek Novo. V vsej okolici se uveljavlja kras (vrtače). Poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Večinoma listnati gozdovi dajejo žel. pragove, hlode in drva za prodajo v Sevnico. Rovišče, 227-52-40-12-0. Sr so du fin Krško 19 km, žand Radna 6 km, zdr Raka 5 km, žel Sevnica 7 km, o p š žup Studenec 1 km. Nm 333 m. Strnjena vas leži ob ban. cesti Studenec—Raka v rahlo nagnjenem pobočju. V njen okvir spadajo zaselki Grebljenec, Mlada gora, Stara gora, Straža, Vrša, Za-breza. V prisojnem pobočju pod vasjo se pričenjajo vinogradi, ki se nato vrste ob ban. cesti skozi vso občino Rako, do Krškega polja. Kmetijstvo in vinogradništvo. Gospodarsko je vas usmerjena proti s., kamor tudi največ prodajajo (Sevnica in Trbovlje). V kraju so odkopali številne hallstattske gomile. (Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani.) Podružna cerkev sv. Urha s pokopališčem. Sv. Primož, 24-5-5-0-0. Sr so du Krško 26 km, žand Radna 5 km, zdr Raka 10 km, fin žel Sevnica 6 km, o p š žup Studenec 6 km. Mal zaselek 5 kmetij okoli podr. cerkve sv. Primoža z razgledom z. od Gor. Impolj. Ostalo kot Gor. Impolje. Studenec, 313-62-40-22-0. Sr so du fin Krško 18 km, žand Radna 7 km, zdr Raka 8 km, žel Sevnica 8 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1878, 4 odd. Knjiž. in oder prosv. d., Gas. Nm 404 m. Obcestna vas na planoti ob ban. cesti Sevnica—Raka. Vključuje zaselka Ilovico in Rzenec. Okolica ima deloma že kraški značaj. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in deloma še vinogradništvo. Gostilne s tujskimi sobami, trgovine, 4 sejmi na leto. Južno od vasi so odkrili predzgodovinske sledove. Župnija Studenec (dekanija Leskovec, škofija ljublj.) ima 1425 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Brezmad. spoč. D. M. je bila prvotno podr. prafare Bele cerkve, od 1363 pa župnije Raka. L. 1771. je postala vikariat z lastnimi matrikami, 1862 pa župnija. Odtod doma O. F. M. Kovač Vesclko (1872-1928), misijonar na Kitajskem. Velika Hubajnica, 88-12-12-0-0. Sr so du Krško 24 km, žand zdr Raka 8 km, fin žel Sevnica 10 km, o p š žup Studenec 4 km. Nm ca 450 m. Hribovit kraj s. od Bučke, dostop od ban. ceste pri Bučki (4 km). Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Zavratec, 164-32-22-10-0. Sr so du fin Krško 19 km, žand Radna 7 km, zdr Raka 6 km, žel Sevnica 8 km, o p š žup Studenec 1 km. Nm ca 340m. Raztreseno naselje ob obč. cesti j. od Studenca. Obsega tudi zaselke Domarjev hrib, Gradnji hrib, Prevolje in Zavrli. Dostop z vsemi vozili do ban. ceste pri Studencu (t km). Poljski pridelki ostanejo doma. Prodajajo pa sadje, vino, prašiče, perutnino in les v Sevnico in Trbovlje. O nekdanjem gradu Zavratcu, ki o njem govori Valvasor, danes ni sledu. Občina Sv. Jurij pod Kumom* Preb. 1942, hiš 286, posest. 250, koč. 24, najem. 13. Površina 4387.61 ha: njiv in vrtov 659.98, trav. in paš. 1006.03, vinogradov 30.28, sadovnjakov 2, gozdov 2604.82, ostalo 84.50. Obč. zavzema močno hriboviti svet med tesno dolino Save pri Zagorju in Trbovljah ter zgornjo dolino Sopote. Na z. sega do grape Šklendrovca. Ves ta svet vrliuje v slovitem razglednem Kumu (1219 m), okoli katerega so v nižjih legah raztresena redka naselja, večidel majhni zaselki in samotne kmetije. Prebivalstvo živi od kmetijstva. Od pridelkov proda nekaj živine, perutnine in jajc v Trbovlje, Zagorje in Radeče. Veliko je v občini gozdov (smreka, bukev, hrast, mecesen, jesen), ki dajejo za prodaj v Trbovlje precej lesa (hlodi, drva, žel. pragi) in oglja. V gozdovih so obenem obsežna lovišča (srne, zajci, divji petelini), v Sopoti in Sklendrovcu pa izdaten ribolov (postrvi). Glavna prometna žila občine je ban. cesta od Radeč proti Litiji. Proti železnici ob Savi so pota za vozni promet dokaj neprikladna. Kum (1219 m) je izredno obiskovana izletna točka Ljubljančanov, Zagrebčanov in Celjanov. (Gl. Ključevica.) Borovak, 202-30-22-5-3. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin žel Radeče 10—12 km, žel tudi Zagorje ob Savi 8 km, o p š žup Sv. juri j pod Kumom 2—5 km. Nm 730 m. Vas leži v sončni legi ob obč. cesti, ki vodi iz Sv. Jurija na Kum, 1—3 km od ban. ceste Radeče—Sv. Jurij pod Kumom. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki v pobočjih nad dolino Sopote: Jarčje selo, Rožna gora, Selo, Svit in Vrh. Kmetijstvo. Prodaja živine, žita (oves, krompir), perutnine, jajc in lesa v Trbovlje in Radeče. Domača obrt, pletenje košev za prodajo v Trbovlje. Trgovina z lesom in ogljem. Gostilna. Podr. cerkev sv. Uršule. Dobovec, 444-59-52-7-1. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin Radeče 10—16 km, žel Trbovlje 4 km ali Hrastnik 7 km, o p Sv. Jurij pod Kumom 10km, š žup v kraju. Šola ust. 1890, 2 odd. Gas. Nin 674 m. Vas leži na visokem sz. pobočju Kuma. Iz Trbovelj vodi čez savski most obč. cesta, prikladna le za voz. Markirana pota na Kum. Do ban. ceste Radeče—Litija 6 km. Jedro vasi je okoli župne cerkve, sicer pa obsega še raztresene kmetije in zaselke Češnjevje, Matico, Premrle in Škofjo rižo. Prodaja živine (50—60 glav), perutnine, jajc in lesa (drva, oglje), vse v Trbovlje. V bližini vasi je brezno »Turkov prepad«, iz katerega odteka potok (slap v Mitalu) v Savo. Gostilne. Župnija Dobovec (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 733 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane se prvič omenja 1548. Sprva podr. svibenske prafare, je postala župnija 1776. Gorenja vas, 43-7-7-0-0. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin Radeče 12 km, žel Zagorje ob Savi 8 km, o p š žup Sv. Jurij pod Kumom 6 km. Nm 740 m. Leži po sončnih pobočjih z. pod Kumom. Dostop z vozom, 5 km od ban. ceste. Kmetijstvo. Prodaja živine, jajc in lesa v Zagorje in Trbovlje. Ključevica, 204-33-26-5-2. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin žel Radeče 10—15 km, žel tudi Trbovlje 8 km, o p Sv. Jurij pod Kumom 6—8 km, š žup Dobovec 5—7 km. Nm 1077 m. Raztresena vas po v. pobočjih Kuma. Obsega zaselke Kum, Pir-niče, Prevale, Sitni kal, Strgarijo, Zupo. Kmetijstvo. V Trbovlje prodajajo živino, krompir, mleko, perutnino, jajca, les (žel. pragi, jamski les, drva) in oglje. Dostop po obč. cesti Dobo- * Celotna obč. je po najnovejši preureditvi (sept. 1936) pripadla srezu Litija. Glej dodatek. • vec—Ključevica. Ban. cesta oddaljena 5—8 km. K vasi spadata cerkvici sv. Neže in sv. Jošta na Kumu (1219 m) in cerkev sv. Marije (1077 m) v pobočju v. od Kuma. Kum je najvišja izletna in razgledna točka v Zasavju (1219 m) in znana božja pot. Najbližja markirana pot je iz Trbovelj (2—3 ure), lepša pa je ona iz Zagorja čez Završje (ca 3 ure). Shodi: prvo nedeljo po sv. Jerneju, peto nedeljo po Veliki noči, binkoštni ponedeljek in prvo nedeljo po kresu. Gostilna s prenočišči. Turistovski zatočišči SPD in Ski-klub Zagreb. Gradišče iz hallstattske dobe. Mali Kum, 59-6-6-0-0. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin Radeče 11 km, žel Zagorje ob Savi 9 km, o p š žuj) Sv. Jurij pod Kumom 5 km. Nm 820m. Zaselek v malem sedlu j. pod Kumom, ob obč. cesti iz Sv. Jurija v Zagorje (z vozom). Ban. cesta Litija—Radeče oddaljena 4 km. Kmetijstvo. Od vasice vodi markirana pot na Kuni (1219 m). Gospodarske razmere kot Ključevica. Osredek, 143-14-13-1-0. Sr du Krško 60 km, so žand zdr fin Radeče 15 km, žel Zagorje ob Savi 10 km, o p š žup Sv. Jurij pod Kumom 5 km. Nm 793 m. Kraj tvorijo trije zaselki na podolgovatem hrbtu med dvema potokoma jz. od Št. Jurija. Pod vasjo (300m) ban. cesta Litija—Radeče. Kmetijstvo, prodaja živine, perutnine, jajc in lesa v Zagorje, Trbovlje in Radeče. Sv. Jurij (Št. Jurij) pod Kumom, 656-110-98-5-7. Sr du Krško 60 km, so žand zdr lin Radeče 10—20 km, žel Zagorje ob Savi 8 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1869, 6 odd. Prosv. d., Gas., PJS. Nm 770 m. Vas leži na visokem hrbtu jz. pod Kumom (1219 m). Dostop z vsemi vozili od ban. ceste Radeče—Litija. Vas s središčem pri župni cerkvi je na široko raztresena po hribovju. Pomembnejši zaselki so: Breberno, Briše, Berložnik, Čatež, Jazbina, Jesenova ravan, Kidavnik, Laze, Padež, Planine, Podlaze, Pungart, Purgarija, Ravne, Reber, Sinčna gora, Ušte, Voda, Vrh, Zastopje. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja pridelkov (oves, sadje), živine, jajc in lesa. Markirana pot v Polšnik, Dole, Svibno itd. Mlini in vodne žage. Domača obrt: pletenje košev za prodajo v Trbovlje. Na hribčku, zvanem »Na gradcu«, je nekdaj stal grad, ki je služil za poslopje valpetstva in za zaporo kmetov. Iz kamenja gradu so pozneje razširili kapelico v Artičah v pravo cerkev. Župnija Št. Jurij pod Kumom (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 1292 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija se prvič omenja v seznamu cerkv. dragocenosti 1526. Iz pražupnije v Svibnem se je izločila 1786 kot lokalna kapelanija, ki je postala 1806 župnija. Podr. cerkev sv. Jakoba na Padežu. Završje, 191-27-26-1-0. Sr du Krško 65 km, so žand zdr fin Radeče 17 km, žel Zagorje ob Savi 8—10 km. o p Sv. Jurij pod Kumom 5 km, š žup Dobovec 5—8 km. Nm 755 m. Vasica s središčem pri podr. cerkvi sv. Mihaela je raztresena po sz. senčnih pobočjih Kuma vse do Save. Vključuje zaselke: Dol, Kozlovo goro, Log, Lontovž, Pavliče, Senico, Skrinjarjevo dolino, Završje in Prusnik ob Savi. Najprikladnejši dostop za voz je od Sv. Jurija (od ban. ceste Litija—Radeče 8km). Kmetijstvo. Prodaja prašičev, perutnine, jajc in smrekovega lesa večinoma v Trbovlje. Iz Zagorja mimo Prusnika vodi tod na Kum markirana pot (1219 m, ca 3 ure). Pri gradu Prusniku je bila v dobi savskega brodarstva ena od 14 vlačilnih postaj, ki so se vrstile od hrvatske meje do Zaloga. Tu je bila mitnica in brodarsko razsodišče, podrejeno okrožnemu sodišču v Ljubljani. L. 1776. so ustanovili brodarsko zadrugo, ki je imela svoj brodarski urad v prusniškem gradu. L. 1683. in nato 1737 se je v bližini Prusnika odtrgal plaz in zajezil savski tok. Radi nevarnih in številnih savskih pečin so morali napraviti kanal, ki se je imenoval jez. Bil je zelo ozek in je dopuščal prehod le po eni ladji. Savsko brodarstvo je prenehalo z zgraditvijo južne železnice (1849). Iz male pristave oziroma poslopja nekdanje mitnice se je razvil prusniški grad, ki se še danes imenuje »na jezu«. Današnje poslopje je bilo zgrajeno po Valvasorjevi dobi. Od 1897 je njegova lastnica rodbina O. Potiorek. Občina Sv. Križ Preb. 2932, hiš 521, posest. 477, koč. 41. najem 12. Površina 4313 lia*: njiv in vrtov ca 1226, trav. in paš. ca 886, vinogradov ca 122, gozdov ca 1915, ostalo 164. Občina se razprostira po pobočju Gorjancev in po ravnini ob Krki v. od Kostanjevice. Hribovit svet je v gozdu in v vinogradih, ravninski pa največ v njivah in travnikih. Krka sprejema v območju občine več potokov na obeh bregovih. Reka nudi ugodno kopanje in zaslužek ribičem. Prebivalstvo se deli v Poljance in Ilribce, ki jih v višjih gorjanskih naseljih imenujejo tudi »Pregurce«. * Vštevši kraj Vel. Mraševo iz istoimenske kat. obč., ki je ob vzpostavitvi obč. Cerklje ob Krki (1936) pripadel njej. Poljanska naselja so strnjena, hribovska pa so deloma razložena. Poleg poljedelstva žive od svinjereje, živinoreje, vinogradništva in perutninarstva. Od poljskih pridelkov pridelujejo poljanske vasi krompir za prodajo v Zagreb. Trg za prašiče je v Brežicah in v Novem mestu. V ravnini je omembe vredna tudi konjereja. Z vinogradništvom se bavijo vsa naselja in prodajo vino v Ljubljano ter na Gorenjsko. V občini se nahaja po svojem cvičku znana Gadova peč. Za prodaj rodi tudi sadje, ki gre na trg v Zagreb in v Avstrijo. Trg za perutnino in jajca je Zagreb (Brežice). Od lesa prodajajo nekatera naselja kostanjeva (kolje) in bukova drva. Lovski revir nudi zajce, srne, lisice, jazbece, jerebice, prepelice, divje race, gosi in drugo. Brezje, 99-14-14-0-0. Sr du Krško 18 km, so žand zdr Kostanjevica 11 km, fin Cerklje 7.5 km, žel Videm-Krško 19 km, o pT š žup Sv. Križ 6 km. Nm 538 m. Gručasta vas stoji v bregoviti legi na pobočju Gorjancev v bližini meje s savsko banovino. Dohod z vozom. Glavna gospodarska panoga je vinogradništvo. Prodaja vina. Brezovica, 57-11-11-0-0. Sr du Krško 18 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand Krška vas 10 km, fin Cerklje 6 km, žel Brežice 18 km, o pT žup Sv. Križ 6 km, š Bušeča vas 5 km. Nm 320 m. Vas stoji na lepi vinski gorici, pod katero na v. in s. strani teče potok Gracje, ki se izliva v Šutni v Sušico. Dohod z vozom. Vina se pridela precej za prodajo na Gorenjsko. Brlog, 37-6-6-0-0. Sr du Krško 16 km, so žand zdr Kostanjevica 8 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm-Krško 17 km, o pT š žup Sv. Križ 3.5 km. Nm ca 350 m. Zaselek stoji visoko na terasi na desnem bregu potočka, ki se v bližini izliva v Sušico. Dohod z vozom. Vinogradništvo in poljedelstvo. Brod, 139-23-17-6-1. Sr so du Krško 12 km, žand Krška vas 10 km, zdr Kostanjevica 4 km, fin Cerklje 8 km, žel Videm-Krško 13 km, o pT š Sv. Križ 1 km, žup Leskovec 9 km. Nm 153 m. Lepa vas v vrsti stoji na terasi, na levem bregu Krke. Preko Krke ban. leseni most k Sv. Križu. Skozi vas drži ban. cesta, ki se križa z drž. Novo mesto—Brežice. Jz. od vasi se izliva v Krko potok Senuša. Kopanje v Krki in izdaten ribolov. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, vinogradništvom, svinjerejo, perutninarstvom. V bližini je nekdaj stal Stari grad, ki je danes izginil skoro brez sledu. Grad je bil zgrajen na mestu predzgodovinskega utrjenega gradišča, okoli katerega so odkrili številne gomile. Zaselek Dvor. Brvi, 49-11-11-0-0. Sr du Krško 13 km, so zdr Kostanjevica 13 km, žand Krška vas 5.5 km, fin pT Cerklje 3.5 km, žel Brežice 11 km, o žup Sv. Križ 8km, š Bušeča vas 3 km. Vodovod. Nm ca 240m. Vas stoji na pobočju nad sotočjem Piruške vode in Slednika. Od 2 km oddaljene ban. ceste v Dol. Pirošici je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo in svinjereja. Zgodovinska pomembnost kraja je tako zvani »rimski« vrelec, znan že Rimljanom. Bušeča vas, 205-39-39-0-0. Sr du Krško 12 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand Krška vas 5 km, fin pT Cerklje 2.5 km, žel Brežice 9 km, o žup Sv. Križ 5 km, š v kraju ust. 1899, 4 odd. Prosv. d., PJS. Nm 186 m. Gručasta vas stoji na gričku in na terasah potočka Muzge, ki teče skozi vas. Skozi vas drži ban. cesta Sv. Križ—Vel. Malence. Na s. koncu vasi se tik ban. ceste nahajajo znane Klunove Toplice, ki zdravijo revmatizem. Bazen se nahaja v poslopju (27° C). Največ jih obiskujejo domačini in tudi tujci iz savske banovine. Toplice so znane že iz srednjega veka, ko so bile last turnske graščine. Prav blizu Toplic teče Krka. Izletna točka odtod je Gadova peč in Stojdraga. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja in vinogradništvo. 4 sejmi na leto. Nad vasjo so odkrili predzgodovinsko gradišče, pri vasi pa številne rimske grobove. Podr. cerkev Matere božje (s pokopališčem) je zelo stara. Oltarni del je domnevno star že 600—700 let. Dobrava, 119-19-19-0-0. Sr du Krško 14.5 km, so žand zdr Kostanjevica 7.5 km, fin Cerklje 5 km, žel Videm-Krško 15.5 km, o pT š žup Sv. Križ. 2.5 km. Nm ca 170 m. Obcestna vas leži na mali vzpetosti v. od Sv. Križa. Po obč. cesti je dohod mogoč z avtom. Zemlja je črna, zelo rodovitna. Poljedelstvo, govedoreja, svinjereja in konjereja. Dol, 70-17-17-0-0. Sr du Krško 13 km, so žand zdr Kostanjevica 7 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm-Krško 14 km, o pT š žup Sv. Križ 2.2 km. Nm 189 m. Vas stoji nad levim bregom Sušice. Nad vasjo na slemenu Bočja (347 m), okoli katerega se v velikem ovinku vije grapa Sušice, so lepi vinogradi z zidanicami in hrami. Dohod je mogoč z avtom. Zemlja ob Sušici je črna in dobro rodi. Vinogradništvo in svinjereja. Ribolov v Sušici (postrvi). Mlini na Sušici. Dolenja Pirošica, 131-22-22-0-0. Sr du Krško 12.5 km, so zdr Kostanjevica 12 km, žand Krška vas 3 km, fin pT Cerklje 0.5 km, žel Brežice 8 km, o žup Sv. Križ 6 km, š Bušeča vas 1 km. Vodovod. Nm ca 150 m. Obcestna vas stoji v ravnini ob ban. cesti Kostanjevica—Vel.Malenca, od katere se tu odcepi ban. cesta v Cerklje. Skozi vas teče v Krko Piroška voda. Zemlja je zelo rodovitna. Poljedelstvo, svinjereja, vinogradništvo. Svoje vinograde ima na Piroškem vrhu. Trgovina in gostilna. Gorenja Pirošica, 153-33-33-0-0. Sr du Krško 12 km, so zdr Kostanjevica 13 km, žand Krška vas 5 km, fin pT Cerklje 3 km, žel Brežice 9 km, o 7.5 km, š Bušeča vas 3 km, žup Sv. Križ 7 km. Vodovod. Nm 146 m. Vas stoji na ravnem na obeh bregovih Piroške vode, ki žene več mlinov. Na jv. strani vasi se dviga slikovita vinska gorica Piroški vrh (282 m). Po obč. cesti je dohod mogoč z avtom. Ostalo kot v Dol. Pirošici. Pri vasi na njivah so odkrili ostanek rimskih toplic in mnoge rimske grobove. Podr. cerkev sv. Petra na Piroškem vrhu. Gradac, 42-7-7-0-0. Sr du Krško 20 km, so zdr Kostanjevica 12 km, žand Krška vas 10 km, fin Cerklje 8 km, žel Videm-Krško 21 km, o pT žup Sv. Križ 7 km, š Bušeča vas 6 km. Nm ca 520 m. Zaselek stoji na kamenitem svetu v pobočju Gorjancev. Dohod z vozom. Ostalo kot Brezje. Podr. cerkev sv. Miklavža (577 m). Hrastek, 50-9-9-0-0. Sr du Krško 16 km, so žand zdr Kostanjevica 9 km, fin Cerklje 6 km, žel Videm-Krško 17 km, o pT š žup Sv. Križ 4 km. Nm ca 320 m. Naselje na pobočju jv. od Sv. Križa. Vključuje zaselek Banovce. Dohod mogoč z volovsko vprego. Ostalo kot Brlog. 10 min. nad Ifrastkom se v gozdu nahaja podzemska »Seliščeva jama«. Izvir, 66-12-12-0-0. Sr du Krško 14 km, so zdr Kostanjevica 14 km, žand Krška vas 5 km, fin pT Cerklje 5 km, žel Brežice 10 km, o žup Sv. Križ 9 km, š Bušeča vas 5 km. Nm ca 300 m. Stoji na hribu med Sklednikom in Piroško vodo. Doliod z vozom. Pod vasjo izvira znamenit studenec »Izvir«, iz katerega je napeljal vodovod Hig. zavod skozi Brvi in obe Pirošici do Cerkelj in Zupeče vasi (najboljša voda v Krški dolini). Vidni so še ostanki rezervoarja iz dobe Rimljanov, ki so odtod napeljali vodo v mesto Neviodunum (Drnovo). Blizu odtod je izletna točka Stojdraga (520m). Poljedelstvo in vinogradništvo. Kalce—Naklo, 197-34-28-6-3. Sr so du zdr Krško 9 km, žand Krška vas 8 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 10 km, o pT š Sv. Križ 2 km, žup Leskovec 7 km. Nm 155 m. Vasi stojita druga poleg druge na Krškem polju tik ban. ceste Krško—Sv. Križ. Z. od vasi se širi ravninski Krakovski gozd. Poljedelstvo, govedoreja, konjereja, svinjereja, vinogradništvo, gozdarstvo. Od poljskih pridelkov prodajajo krompir. Kraj ima skupnega črednika. Prvotni znani lastniki Nakla so bili grofje Breže-Seliški. Vas se prvič omenja 1145, ko je bila že last stiškega samostana. Karlče, 7-1-1-0-0. Sr du Krško 14 km, so žand zdr Kostanjevica 3 km, fin Cerklje 9 km, žel Videm-Krško 15 km, o pT š žup Sv. Križ 2 km. Nin ca 150 m. Kmetija na loki na desnem bregu Krke v bližini ban. ceste Sv. Križ—Kostanjevica. Kolarica, 12-2-2-0-0. Sr du Krško 13.5 km, so žand zdr Kostanjevica 3 km, fin Cerklje 8 km, žel Videm-Krško 14.5 km, o pT š žup Sv. Križ 2 km. Nin ca 180 m. Dve kmetiji na terasi ob enako imenovanem potoku, ki žene dva mlina in teče v Krko. Dohod z vozom. Poljedelstvo in svinjereja. Malo Mraševo, 162-29-25-4-3. Sr so du zdr Krško 9 km, žand Krška vas 8 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 10 km, o pT š Sv. Križ 2 km, žup Leskovec 7 km. Nm 153 m. Vas stoji na Krškem polju na levem bregu potoka Senuše. Tik za vasjo prične obsežni Krakovski gozd. V bližini na j v. strani je križišče ban. ceste z državno. Vas ni varna pred povodnijo. Vas ima črednika. Ostalo kot Naklo—Kalce. Zaselek Sajevec. Pri vasi so odkopali rimske grobove. Planina, 95-15-15-0-0. Sr du Krško 22 km, so zdr Kostanjevica 14 km, žand Krška vas U km, fin Cerklje 8 km, žel Videm-Krško 23 km, o pT žup Sv. Križ 9 km, š Bušeča vas 6 km. Nm ca 660 m. Najvišja vas v občini stoji visoko na pobočju Gorjancev. Tik nad vasjo poteka meja s savsko banovino. Od ca 5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z volovsko vprego. Kmetijstvo in še vinogradništvo. Poštena vas, 65-11-11-0-0. Sr du Krško 12 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand Krška vas 5 km, fin pT Cerklje 3 km, žel Brežice 10 km, o žup Sv. Križ 6 km, š Bušeča vas 2 km. Nm ca 20S m. Vas stoji na pomolu med dvema potokoma, j. od Pirošice. Dohod z vsemi vozili od iban. ceste v Bušeči vasi. Ostalo kot Brvi. Premagovce, 48-7-6-1-0. Sr du Krško 18 km, so zdr Kostanjevica 13 km, žand Krška vas 11 km, fin Cerklje 9 km, žel Brežice 18 km, o pT žup Sv. Križ 8 km, š Bušeča vas 6 km. Nm povprečno ca 450 m. Zaselek stoji na kamenitem svetu v pobočju Gorjancev. Od ca 5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z volovsko vprego. Ima lepe vinograde na znameniti Gadovi peči (glej Višji vrh). Veliko prav dobrega cvička za I prodajo. ----- O 1- -S £ i irl o OO 8 a 6- i I Pristava pri Sv. Križu, 50-10-6-4-0. Sr du Krško 15 km, so žand zdr Kostanjevica 8 km, fin Cerklje 4.5 km, žel Videm-Krško 16 km, o pT š žup Sv. Križ 3 km. Nm 148 m. Vasica stoji nad desnim bregom Krke nasproti Gazicam. Od 1.6 km oddaljene ban. ceste je doliod mogoč z avtom. Zemlja je črna in zelo rodovitna. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, perutninarstvo. Kopelj in ribolov v Krki. Pri vasi so odkopali rimske grobove. Pristava na Krškem polju, 12-3-2-1-0. Sr so du zdr Krško 7 km, žand Krška vas 8 km, fin žup Cerklje 5 km, žel Videm-Krško 8 km. o pT Sv. Križ 3 km, š Vel. Podlog 1.5 km. Nm 156 m. Prim. obč. Leskovec, kamor spada večji del vasi. Selo, 34-6-5-0-1. Sr du Krško 12 km, so žand zdr Kostan jevica 5 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 13 km, o pT š žup Sv. Križ 0 km. Nm ca 150 m. Zaselje stoji na desnem bregu tik ob Krki. Ljudstvo ga deli v večje Stihe in manjše Obadovo. Od zaselka drži ban. cesta z lesenim mostom preko Krke. Poljedelstvo. Slivje, 21-4-2-2-0. Sr du Krško 12km, so žand zdr Kostanjevica 4 km, fin Cerkl je 9 km, žel Videm-Krško 13 km, o pT š žup Sv. Križ 2 km. Nm 167 m. Zaselek stoji tik nad ban. cesto Kostanjevica—Sv. Križ. Poljedelstvo. Stari grad, 57-10-10-0-0. Sr du Krško 12 km, so žand zdr Kostanjevica 5 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 13 km, o pT š žup Sv. Križ 0.5 km. Nm 347 m. Vas je razložena na prijaznem Bočju, katerega južna stran proti Dolu je zasajena z lepimi vinogradi. Od treh strani obteka Bočje potok Sušica. Od Starega gradu, katerega severno vznožje pri Sv. Križu se imenuje »Pod Gradiščem«, je prav lep razgled po Brežiško-krški kotlini. Dohod po strmi obč. cesti od Zabjeka z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Na hribu je stala važna pred-zgodovinska naselbina v hallstattski in latenski dobi, prav tako je bil naseljen v rimski dobi. Tudi v srednjem veku so tu zgradili grad, o katerem pa že davno ni več sledu. Stojanski vrh, 105-19-19-0-0. Sr du Krško 16 km. so zdr Kostanjevica 12 km, žand Krška vas 6 km, fin pT Cerklje 5 km, žel Brežice 10 km, o žup Sv. Križ 7 km, š Bušeča vas 3 km. Nm 245 m. Vas stoji na vrhu pomola med Piroško vodo in njenim levim dotokom. Vključuje zaselek Topolova draga. Dohod z vozom 2.5 km od ban. ceste. Poljedelstvo, vinogradništvo in svinjereja. V gozdu so odkrili predrimsko gradišče, pri vasi pa rimske grobove. Vas se prvič omenja 1228 kot last stiškega samostana. Sv. Križ, 370-65-51-12-2. Sr dii Krško 12.5 km, so žand zdr Kostanjevica 4 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 13.5 km, o pT š žup v kraju. Sola ust. 1877, 6 odd. SKJ PRK, RK, Kat. dom, Kat. prosv. d., Gas. Nm 155 m. Vas stoji na j. robu Krškega polja v. od Kostanjevice v vznožju vinske gorice Bočje, ki ima južno stran proti Dolu zasajeno z lepimi vinogradi, severno pa večinoma z gozdom. Tu je križišče ban. cest proti Krškemu, Kostanjevici in Cerkljam—Brežicam (do Vel. Malene, kjer preide na drž. cesto). Onstran Krke km) se ban. cesta priključi na državno. Skozi vas teče Sušica, ki žene tu 5 mlinov. V suši presahne. Zemlja je črna, zelo rodovitna. Poljedelstvo, živinoreja, svinjereja, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo. Bukov in kostanjev gozd daje na prodaj drva, taninski les, brzojavne droge. Obrtniki, trgovine, gostilne s tujskimi sobami. Lovski revir nudi srne, jerebice, prepelice, zajce, race, kune, vidre; ribolov v Sušici nudi postrvi, v Krki pa raznovrstne ribe. Lepi izleti (mark. pot na Stojdrago 520m); pripraven kraj za letovišče. Po njivah okrog vasi so odkopali mnogo hallstattskih grobišč in rimskih napisnih kamnov. Župnija Sv. Križ ob Krki (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 3300 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Prvotna cerkev, kakor tudi začetki prafare so prastari. Ze 1248 se omenja prvi znani župnik Tomaž. Župnija je bila 1468 inkorporirana ko-stanjeviškemu samostanu, ki jo je po svojih redovnikih tudi upravljal. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljublj. škofom. Sutna, 152-28-26-0-2. Sr du Krško 14.5 km, so žand zdr Kostanjevica 7.5 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 15.5 km, o pT š žup Sv. Križ 2 km. Nm 206 m. Stoji na gričku in ob izlivu potoka Gracje v Sušico in sicer ob ban. cesti. Trgovine, gostilne in nekaj obrti. Poljedelstvo in vinogradništvo. Vinograde ima na Gradičku in Šutenskem vrhu. Trebelnik, 27-5-5-0-0. Sr du Krško 16 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand Krška vas 9 km, fin Cerklje 7 km, žel Brežice 13 km, o pT žup Sv. Križ 5.5km, š Bušeča vas 5 km. Nm 370 m. Zaselek v pobočju Gorjancev, ki so tu razrezani po dotokih potoka Gracje, ki žene več mlinov. Ostalo kot Brezovica. Vinji vrh, 88-16-16-0-0. Sr du Krško 16 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand Krška vas 10 km, fin pT Cerklje 6 km, žel Brežice 13 km, o žup Sv. Križ 6 km, š Bušeča vas 3.5 km. Nm 318 m. Vas stoji na prijaznem vinorodnem hribu na desnem bregu potoka Gracje. Po obč. cesti je dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo ima svoje vinograde nad vasjo na Gadovi peči, kjer se prideluje znameniti cviček. Zemlja je peščena in dobro rodi. Na Gadovi peči imajo nekaj vinogradov tudi Vlahi, potomci Uskokov iz savske banovine. Vrhovska vas, 152-23-23-0-0. Sr du Krško 13 km, so zdr Kostanjevica 9.5 km, žand Krška vas 8 km, fin pT Cerklje 4.5 km, žel Brežice 12 km, o žup Sv. Križ, š Bušeča vas 2.5 km. Nm 298 m. Vas je razložena po gričevju v. od Sv. Križa. Vključuje zaselke Jarek, Razkrižje in Vinterco. Od bližnje ban. ceste je po obč. cesti mogoč dohod z avtom. Vinogradništvo in kmetijstvo. Zavinek, 8-2-2-0-0. Sr du Krško 15 km, so žand zdr Kostanjevica 5 km, fin Cerklje 7 km, žel Videm-Krško 16 km, o pT š žup Sv. Križ 1.2 km. Nm ca 190 m. Dve kmetiji nad ban. cesto Sv. Križ—Kostanjevica. Poljedelstvo in vinogradništvo. Zavode, 4-1-0-1-0. Sr du Krško 14 km, so žand zdr Kostanjevica 4 km, fin Cerklje 9 km, žel Videm-Krško 15 km, o pT š žup Sv. Križ 3 km. Nm ca 350 m. Kočarska hiša visoko na terasi nad Sušico. Znanovce, 22-3-3-0-0. Sr du Krško 14 km, so žand zdr Kostanjevica 8 km, fin Cerklje 5 km, žel Videm-Krško 15 km, o pT š žup Sv. Križ 3 km. Nm 160 m. Zaselek na mali vzpetosti na desnem bregu Krke pri Dobravi. Kmetijstvo. Zabjek, 27-4-2-4-0. Sr du Krško 13 km, so žand zdr Kostanjevica 4.5 km, fin Cerklje 8 km, žel Videm-Krško 14 km, o pT š žup Sv. Križ 1 km. Nm ca 160 m. Zaselek na terasi ob ban. cesti Sv. Križ—Kostanjevica. Kmetijstvo. Občina Škocjan Preb. 3980, hiš 727, posest. 514, koč. 197, najem. 31. Površina 5102 ha: njiv in vrtov ca 1447, trav. in paš. ca 1030, vinogradov ca 252, gozdov ca 2154, ostalo 219. Občino sestavlja gričevnat svet med Krško in Mirensko dolino in del ravnine ob levem bregu Krke. Ves svet preprezajo manjše plitve dolinice, večji dolini pa sta si vstvarili Laknica in Radulja, ki v glavnem odvajata vodo s tega ozemlja proti jugu v Krko. Ob Radulji je deloma široko dno, vlažno in v travnikih. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Večje strnjene vasi se drže bolj nižinskih tal, v vinorodnem gričevju pa ima premoč tip raztresenih naselij. V splošnem je Škocjanska dolina znana po svoji rodovitnosti, zato je to ozemlje tudi precej gosto poseljeno. Severni, vinorodni in bolj gozdnati predeli težijo gospodarsko k Mirenski dolini (na Mokronog in Sevnico), južni predeli pa v Krško kotlino. Preko tega ozemlja vodijo ban. ceste Krško—Novo mesto—Mokronog—Škocjan—Kostanjevica ter Škocjan—Bučka -Raka. Cisti breg, 32-7-7-0-0. Sr so du Krško 21 km, žand zdr Raka 7 km, fin o p žup Škocjan 10 km, žel Videm-Krško 22 km, š Za-meško 1 km. Nm 152 m. Zaselek leži v rodovitni ravnini na levem bregu Krke. Dostop z vsemi vozili le K km od ban. ceste Raka—Kostanjevica (most čez Krko). Gospodarstvo kot bližnje Zameško. Cučja mlaka, 43-8-8-0-0. Sr so du Krško 23 km, žand zdr Raka 8 km, fin o p žup Škocjan 6 km, žel Videm-Krško 24 km, š Zameško 2 km. Nm 154 m. Malo raztreseno naselje v ravnini na levem bregu Krke ob ban. cesti Novo mesto—Kostanjevica. S s. strani obdajajo vasico obsežni, večinoma hrastovi gozdovi. Gospodarstvo kot Itrovaški Brod. Dobrava, 234-40-33-4-3. Sr du Krško 22 km, so zdr Mokronog 18 km, žand fin o p žup Škocjan 4 km, žel Novo mesto 16 km, š Zameško 5 km. Gas. Nm 155 m. Raztresena vas na levem bregu Krke, deloma ob ban. cesti Novo mesto—Krško. (Avtobusna zveza). Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Ostale prilike slične onim v Škocjanu. Pod vasjo most čez Krko (ban. cesta v Št. Jernej). Tu se izliva v Krko potok Radulja. Tod mimo je vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana)— Siscia (Sisak). Odkopali so številne rimske predmete, katere hrani Narodni muzej v Ljubljani. V srednjem veku je bil kraj (imenovan Gutenvverd ali GutemvOth) zelo pomemben, eden od večjih krajev v slovenski marki. Naselbina je imela zelo živo trgovino z Belo Krajino in Hrvatsko. Kot trg se prvič omenja že 1251. Imel je lastno sodstvo. Bil je že od 1074 središče tamošnje posesti brižinskih škofov. V trgu so imeli škofje lastno hišo, sodnika, kaštelana, mnoge uradnike in nadzornike obsežnih posestev. L. 1426. se Dobrava omenja celo kot mesto. Turški napadi 1469, 1491 in 1526 so trg popolnoma razrušili, tako da danes ni sledu o njem. Podr. cerkev sv. Miklavža na Otoku pri Dobravi je zelo stara. Do 1492 je bil pri tej cerkvi sedež škocjanske prafare (gl. Škocjan). Na Otoku je stala tudi cerkev sv. Katarine, katero so 1809 podrli. 274 SUEZ KRŠKO Dobrovška vas, 166-30-20-10-0. Sr du Krško 23 km, so zdr Mokronog 16 km, žand fin o p š žup Škocjan 2 km, žel Novo mesto 18 km. Nm 178 m. Strnjena vas na vznožju gričevja, ob ban. cesti Dobrava—Škocjan. Avtobusna zveza z Novim mestom in Krškim. Rodovitna polja. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. V ravnini pod vasjo teče potok lladulja, ki često poplavlja okolico. V vasi so odkrili mnoge predzgodovinske in rimske predmete. Kapela Brezm. sp. D. M. je bila zgrajena 1861. Dolenja Stara vas, 170-35-25-5-5. Sr du Krško 27 km, so zdr Mokronog 16 km, žand fin o p š žup Škocjan 1 km, žel Novo mesto 20 km. Nm 218 m. Strnjena vas v bregovitem svetu j. od Škocjana. Rodovitna polja. Gospodarske prilike sličijo onim v Škocjanu. Dostop z vozom. Podr. cerkev sv. Trojice je bila zgrajena najbrž šele v 2. pol. 17. stol. V bližini cerkve so odkrili predzgodovinsko gradišče in rimske grobove. Drušče, 215-46-19-27-0. Sr du Krško 36 km, so zdr Mokronog 14 km, žand fin o p žup Škocjan 7 km, žel Sevnica 8 km, š Telče 3 km. Nm 478 m. \'as sestavljata naselji Velike in Male Drušče ter zaselki Hantina, Nova gora, Pečice. Leže precej visoko v prisojnem gričevju s. od Škocjana. Poljedelstvo in živinoreja, vinogradi ravno tu prenehajo. Prodaja živine, sadja, perutnine in nekaj malega vina (v Sevnico). Dostop le z vozom. Vas se prvič omenja 1364. Podr. cerkev sv. Barbare je stara. L. 1778. do 1781. so jo renovirali. Dolenje Dole, 112-23-20-2-1. Sr du Krško 31 km, so zdr Mokronog 18 km, žand fin o p š žup Škocjan 4 km, žel Novo mesto 24 km. Nm 200 m. Vas leži v pobočju ozke doline s. od Škocjana. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in perutninarstvo. Dostop za silo tudi z avtom. Gabrnik, 30-7-4-3-0. Sr du Krško 31 km, so Mokronog 9 km, žand fin o p š žup Škocjan 6 km, zdr Raka 11 kin, žel Mokronog—Bistrica 12 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje po vinorodnem hrbtu sz. od Škocjana. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, perutnine in jajc. Dostop le z vozom. Vas se prvič omenja že 1249, ko je imel tu tri kmetije kostanjeviški samostan. Gorenja Stara vas, 38-8-7-1-0. Sr du Krško 35 km, so Mokronog 7 km, žand fin o p žup Škocjan 7 km, zdr Raka 16 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km, š Telče 4 km. Nm ca 340 m. Po dolgem prisojnem slemenu razložena vasica v gričevju s. nad Laknico. Dostop z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, sadja, živine ter prašičev. Vas se prvič omenja 1301. Podr. cerkev sv. Tomaža se omenja v vizitacijskem zapisniku iz 1609. Gorenje Dole, 171-24-17-6-1. Sr du Krško 32 km, so zdr Mokronog 15 km, žand fin o p žup Škocjan 5 km, žel Novo mesto 25 km, š Telče 3 km. Nm 273 m. Vasica leži na prisojnem hrbtu s. od vasi Sp. Dole; vključuje zaselka Otresk (omenjen že 1364) in Pijano goro. Dostop z vozom. Gospodarske razmere kot Dol. Dole. Podr. cerkev sv. Križa se prvič omenja 1737. Na pobočju pri cerkvi je star zidan križev pot. Goriška gora, 36-8-3-5-0. Sr du Krško 30 km, so Mokronog 10 km, žand fin o p š žup Škocjan 5 km, zdr Raka 11 km, žel Mokronog—Bistrica 14 km. Nm ca 300 m. Vinorodno naselje sz. od Škocjana. Ostalo kot Goriška vas. Goriška vas, 96-19-16-3-0. Sr du Krško 30 km, so Mokronog 12 km, žand fin o p š žup Škocjan 4 km, zdr Raka 12 km, žel Mokronog—Bistrica 15 km. Nm 212 m. Vas leži prislonjena v pobočju nad dolino malega potoka sz. od Škocjana. Vključuje zaselek Bregance. Poljedelstvo, živinoreja in deloma sadjarstvo. Dohod z vsemi vozili iz Škocjana po obč. cesti I. reda. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zgrajena najbrž šele v 1. pol. 18. stol. (morda 1726). Grmulje, 164-37-31-6-2. Sr so du Krško 26 km, žand zdr Raka 12 km, fin o p š žup Škocjan 3 km, žel Videm-Krško 27 km. Nm 180 m. Precej obsežna vas leži ob obč. cesti le malo nad dolino potoka Radulje jv. od Škocjana. Ban. cesta Krško —Novo mesto oddaljena 0.4 km. Kmetijstvo in deloma vinogradništvo. Mlin in žaga. Na njivah pri vasi so odkopali rimske grobove in zidovje. Podr. cerkev sv. Jurija je bila zidana morda šele v 18. stol. (pred 1754). Hrastulje, 118-19-10-9-0. Sr du Krško 28 km, so zdr Mokronog 15 km, žand fin o p š žup Škocjan 0.5 km, žel Mokronog—Bistrica 16 km. Nm 205 m. Vas leži raztresena ob ban. cesti tik v. od Škocjana, deloma pa v bližnjem pobočju. Vključuje naselje Rebro ob cesti proti Bučki. Dostop z vsemi vozili. Ostalo gl. Škocjan. Vas se prvič omenja že 1136. Hrvaški brod, 101-24-20-4-2. Sr so du Krško 22 km, žand zdr Raka 7 km, fin o p žup Škocjan 7 km, žel Videm-Krško 23 km, š Zamcško 1 km. Nm 153 m. Strnjena vas leži v ravnini na levem bregu Krke. S s. strani jo obdajajo lepi hrastovi gozdovi, ob robu katerih vodi ban. cesta Novo mesto—Krško. Poljedelstvo in živinoreja, v manjši meri vinogradništvo. Prodaja živine, perutnine, jajc, sadja, ter deloma prašičev in lesa. Mlin na Račni. Prvi znani lastniki kraja so bili brižinski škofje, ki so imeli obsežna posestva v okolici (glej Dobravo v obč. Škocjan). Razvili so zelo živo trgovino, predvsem s sosednjo Hrvatsko. Tu je bil brod čez Krko. Vas so povzdignili v trg, v katerem so imeli celo svojo kovnico denarja. Nedvomno so brižinski škofje tudi že zgradili grad Hrvaški brod (Guten-wert), ki je danes v razvalinah. Stal je ob Krki na mestu, kjer je držal brod čez njo. Prvi znani njegovi posestniki so bili Raški gospodje. Pozneje so ga imeli v posesti skoro 300 let Verneški gospodje, lastniki Rake in nato do zač. 17. stol. Hohen-warti. Pozneje je prehajal iz rok v roke. L. 1895. ga je potres močno poškodoval, zato ga je dal tedanji lastnik baron Lenk podreti. Poznejša lastnika Lenarčič in Modic sta 1904 posestvo razprodala sosednjim kmetom. Hudenje, 40-8-7-1-1. Sr so du Krško 25 km, žand zdr Raka 10 km, fin o p š žup Škocjan 4 km, žel Videm—Krško 26 km. Nm 158 m. Mala vasica leži v ravnini v. od Dobruške vasi ob stranskem rokavu Radulje. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti t.5 km od ban. ceste Krško—Novo mesto. Kmetijstvo in prodaja hrastovega lesa. Mlin in žaga. V vasi še sedaj stoji pristava raške graščine. Jelendol, 27-6-4-2-0. Sr du Krško 33 km, so zdr Mokronog 16 km, žand fin o p žup Škocjan 6 km, žel Mokronog—Bistrica 19 km, š Telče 4 km. Nm 320 m. Leži na gozdnatem pobočju sv. od vasi Gorenje Dole. Dostop z vozom. Ostalo kot Gorenje Dole. Vas se prvič omenja 1364. Jeperjek, 68-11-7-4-0. Sr du Krško 35 km, so Mokronog 9 km, žand fin o žup Škocjan 10 km, zdr Raka 13 km, žel Mokronog— Bistrica 12 km, p š Telče 2 km. Nm 485 m. Vasica leži vrh slemena jz. od vasi Telče. Dostop z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja suhega in svežega sadja ter vina. Znaten dohodek od svinj. Klenovik, 152-28-13-15-0. Sr du Krško 32 km, so Mokronog 7 km, žand fin o p š žup Škocjan 5 km, zdr Raka 14 km, žel Mokronog—Bistrica 10 km. Nm 270 m. V sončno pobočje prislonjena vasica sz. od Škocjana. Obsega tudi zaselke Dolino, Drago, Hrastje, Lep stan, Stare vine, Zagradsko goro. Dostop z vozom 1.5 km od ban. ceste Mokronog—Škocjan. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodajo zlasti sadje, vino, prašiče, perutnino in jajca. Podr. cerkev sv. Tomaža v zaselku Lep stan. Krsinji vrh, 191-10-4-6-0. Sr du Krško 35 km, so Mokronog 7 km, žand fin o p š žup Škocjan 7 km, zdr Raka 17 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km. Nm 363 m. Vasica v vinorodnem gričevju med Mokronogom in Škocjanom. Dostop le z vozom, 1.5 km od ban. ceste Mokronog—Škocjan. Poljedelstvo in vinogradništvo. Izdatna prodaja vina. Prodaja prašičev-mladičev v Mokronog in Novo mesto. Mačkovec, 63-8-7-1-0. Sr du Krško 31 km, so zdr Mokronog 17 km, žand fin o p š žup Škocjan 3 km, žel Novo mesto 23 km. Nm 220 m. Vasica v prisojnem pobočju s. od Škocjana. Ostale prilike iste kot Sp. Dole. Male Poljane, 58-9-6-2-1. Sr du Krško 34 km, so Mokronog 7 km, žand fin o p š žup Škocjan 6 km, zdr Raka 16 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km. Nm 240 m. Vasica nad dolino Laknice sz. od Škocjana. Vinogradništvo in sadjarstvo, prodaja vina, prašičev in deloma sadja. Dohod z vsemi vozili ne daleč od ban. ceste Škocjan—Mokronog. Vas ima lastno elektriko. Mršeča vas, 81-13-11-2-1. Sr so du Krško 21 km, žand zdr žup Raka 7 km, fin o p škocjan 8 km, žel Videm—Krško 22 km, š Zameško 1 km. Nm 153 m. Leži ob ban. cesti Novo mesto— Krško (avtobusna zveza) v ravnini na levem bregu Krke. Odtod vodi preko mostu ban. cesta proti Št. Jerneju. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prodaja živine, krompirja, sadja, prašičev, perutnine in jajc. Gostilna. Otavnik, 89-14-6-7-2. Sr du Krško 34 km, so Mokronog 8 km, žand fin o žup Škocjan 10 km, zdr Raka 15 km, žel Mokronog— Bistrica 11 km, p š Telče 2 km. Nm 488 m. Naselje, obsegajoče tudi vinorodni Bojnik in Strmec, je raztreseno vrh vinorodnega griča sz. od Škocjana. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, sadja, prašičev in perutnine v Mokronog, Tržišče in Krmelj. Podr. cerkev sv. Urha. Vas se prvič omenja že 1252, ko je tu Viljem Svibenski kupil od brižinskih škofov nekaj posestev. Rogačice, 133-19-17-2-0. Sr du Krško 32 km, so Mokronog 15 km, žand fin o žup Škocjan 7 km, zdr Raka 10 km, žel Sevnica 5 km, p š Telče 3 km. Nm 515 m. Mala vasica vrh prisojnega hrbta v. od vasi Velike Drušče. Obsega tudi Češnjice in Znojile. Poljedelstvo in živinoreja ter še nekaj vinogradov. Proda se le nekoliko vina, perutnine in žel. pragov v Sevnico. L. 1933. je vasica pogorela in se šele počasi obnavlja. Resa, 17-3-3-0-0. Sr du Krško 29 km, so Mokronog 15 km, žand fin o p š žup Škocjan 1 km, zdr Raka 8 km, žel Mokro- SllEZ K It š R O 275 nog—Bistrica 17 km. Nm 180 m. Zaselek v ravninskem gozdu j. od Bučke in v. od Škocjana. Prodaja vina in lesa (drv, žel. pragov). Dostop z vozom. Segonje, 23-6-2-4-0. Sr du Krško 30 km, so Mokronog 9 km, žand fin o p š žup Škocjan 2 km, zdr Raka 9 km, žel Mokronog—Bistrica 11 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje po dolgem gozdnatem hrbtu s. od Škocjana. Ostalo kot Zloganje. Dostop z vozom. Stara Bučka, 123-30-4-26-6. Sr du Krško 22 km, so Mokronog 16 km, žand fin o p š žup Škocjan 2 km, zdr Raka 11 km, žel Mokronog—Bistrica 18 km. Nm ca 240 m. Raztreseno ležeči domovi, deloma tudi ob ban. cesti Novo mesto—Krško sv. od Škocjana. Poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Iste gospodarske razmere kot v vasi Bučka. Avtobusna zveza z Novim mestom in Krškim. Slančji vrh, 90-17-12-5-0. Sr du Krško 35 km, so Mokronog 5 km, žand fin o žup Škocjan 7 km, zdr Raka 15 km, žel Mokronog—Bistrica 7 km, p Tržišče 2 km. š Telče 2 km. Nm 483 m. Vasica vrh razvodnega slemena med Mirno in Krko. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, svinjereja in perutninarstvo. Prodaja lesa (drva, hlodi, žel. pragi). Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile in rimske grobove. Podr. cerkev sv. Urha je stala že 1249, ko je imel tu 4 kmetije kosta-njeviški samostan. Stopno, 72-12-7-5-0. Sr du Krško 30 km, so zdr Mokronog 17 km, žand fin o p š žup Škocjan 3 km, žel Novo mesto 23 km. Nm 355 m. Raztresena vas v valovitem svetu z. od Bučke (1 km). Iste gospodarske in ostale prilike. Dostop z vozom. Podr. cerkev roženvenske M. B. so zgradili najbrž v zač. 17. stol. Nekoč je veljala za znamenito božjo pot. Po Valvasorjevem poročilu so celo Ogri romali na Stopno, ki se je takrat imenovalo Sro-botna ali Dedna gora. L. 1696. je cerkev pogorela, nakar so jo restavrirali. Kapela sv. Petra je bila nekoč prava cerkev. V 1795—1820 je bila opuščena, a so jo tedaj zopet posvetili. Škocjan, 242-40-35-1-4. Sr du Krško 28 km, so zdr Mokronog 14 km, žand fin o p š žup v kraju, žel Novo mesto 20 km. Šola ust. 1852, 8 odd. Jav. knjiž., SKJ, PRK, PJS, Gas., PSVD, Kat. prosv. d. s pev. in godb. ods., Strel. druž. Nm 182 m. Lepa, obsežna vas leži v dolini ob potoku Radulji in v rahlo nagnjenem pobočju ob nji. Znaten del prebivalstva se bavi z raznimi obrtmi in trgovino. Živino in prašiče prodajajo po sejmih v Mokronogu in Novem mestu, ostale pridelke (vino, fižol in krompir) pa v razne kraje, tudi v Ljubljano. Skozi vas vodi ban. cesta Mokronog—Kostanjevica, pridruži pa se ji tu cesta iz Bučke in Rake. Avtobusna zveza z Novim mestom in Krškim. Z. od vasi so odkrili več predzgodovinskih gomil in gradišč. Odkopali so tudi rimske grobove. 1 km z. od Škocjana stoji graščinica Vrh (Auental); predstavlja le večjo samotno kmetijo. Danes je last J. Ruparja iz Goriške vasi. Župnija Škocjan pri Mokronogu (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 3363 duš. Pokopališče. Prvotno župno cerkev sv. Kancijana so zgradili v 1630—1644 poleg že obstoječe kapele sv. Magdalene. Sedanjo prostornejšo stavbo so sezidali v 1777—1782. L. 1850. so jo renovirali. Škocjan je bil sprva podr. prafare Bele cerkve, postal pa je vikariat najbrž že v 11. stol. Prvi znani župnik Bertold se omenja šele 1320. Sedež vikariata oz. župnije je bil do 1492 pri cerkvi sv. Miklavža na Otoku in od 1492—1644 pri kapeli sv. Magdalene v Škocjanu. L. 1454. je oglejski patriarh Ludvik inkorporiral župnijo stiškemu samostanu. Cerkveno je Škocjan pripadal do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Iz Šk. doma Knoblehar Ignacij (1819—1858), misijonar v Afriki in znanstvenik; na Vrhu rojen: Metelko Franc (1789—1860), jezikoslovec. Telče, 82-15-11-4-0. Sr du Krško 30 km, so zdr Mokronog 14 km, žand fin o žup Škocjan 7 km, žel Mokronog—Bistrica 17 km, p š v kraju. Šola ust. 1901, 2 odd. PJS. Nm 506 m. Po vinorodnem slemenu razložena precej obsežna vas sz. od Škocjana. Poljedelstvo in vinogradništvo. Znatna prodaja vina in deloma živine v Mokronog in Tržišče. V vasi je podr. cerkev sv. Jakoba, zid. v 17. ali 18. stol. s pokopališčem. Vas se prvič omenja 1252. Telčice, 91-17-12-5-0. Sr du Krško 32 km, so Mokronog 18 km, žand fin o žup Škocjan 4 km, zdr Raka 9 km, žel Mokronog—Bistrica 20 km, p š Telče 2 km. Nm ca 410 m. Raztresena vasica med vinogradi na j. sončnih pobočjih Pijane gore s. od Škocjana. Znatna prodaja vina, prašičev in živine. Dostop z vozom. Velike Poljane, 113-21-17-4-0. Sr du Krško 34 kin, so Mokronog 7 km, žand fin o p š žup Škocjan 5 km, zdr Raka 16 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km. Nm ca 240 m. Precej obsežna vas v bregovitem svetu sz. od Škocjana. Poljedelstvo, živinore|a, sadjarstvo in vinogradništvo. Vino prodajajo v razne kraje, sadje, prašiče, perutnino, jajca in gobe pa v Mokronog in Novo mesto. Dostop po obč. cesti I. reda z vsemi vozili. Zagrad, 146-28-21-7-0. Sr du Krško 31 km, so Mokronog 11 km, žand fin o p š žup Škocjan 2 km, zdr Raka 12 km, žel Mokronog—Bistrica 13 km. Nm 270 m. Obsežna vas v bregovitem svetu sz. od Škocjana. K vasi spadata zaselka Breznik in llink. Dostop skozi Vel. Poljane z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. V manjših količinah prodajajo bukova drva, perutnino, vino in živino. Prvi znani lastniki kraja so bili brižinski škofje, ki so 1074 dobili tod obsežna posestva. Zagrad je bil središče brižinske županije za 28 vasi. L. 1229. so ta posestva prešla na Leopolda Babenberžana. Podr. cerkev sv. Tomaža (285 m) stoječa na višini proti Vel. Poljanam je zelo stara. Po Valvasorjevem poročilu je bil tu nekdaj vikariat župnije sv. Miklavža na Otoku. Zameško, 101-23-20-3-2. Sr so du fin Krško 20 km, žand zdr Raka 6 km, žel Videm—Krško 21 km, o p žup Škocjan 9 km, š v kraju ust. 1900, 2 odd. PRK, PJS. Nm 152m. Strnjena vas v ravnini na levem bregu Krke, ob ban. cesti Novo mesto— Kostanjevica. S s. strani jo obdaja »Krakovski gozd«. Kmetijstvo, v manjšem obsegu tudi vinogradništvo. Prodaja sadja, perutnine, prašičev in jajc (v Kostanjevico, Novo mesto). Izraba gozda (hrastovina). Zavinek, 74-13-12-1-0. Sr du Krško 27 km, so zdr Mokronog 15 km, žand fin o p š žup Škocjan 1 km, žel Mokronog—Bistrica 19 km. Nm 175 m. Vasica leži v bregu ob robu gozda na levem bregu Radulje ne daleč jv. od Škocjana. Kmetijstvo, sadje. Dohod z vozom. Zloganje, 143-34-34-0-0. Sr du Krško 29 km, so zdr Mokronog 14 km, žand fin o p š žup Škocjan t km, žel Novo mesto 22 km. Nm 227 m. Velika vas v prisojnem bregu s. od Škocjana. Dohod po obč. poti iz Škocjana z vozom. K vasi spada zaselek Brinovec. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Prodajo nekaj vina, živine in perutnine. Kraj se prvič omenja 1364. Podr. cerkev Obisk. D. M. se prvič omenja šele 1757, vendar je veliko starejša. V njeni bližini so odkrili predzgodovinska gradišča in rimske grobove. V Brinovcu rojen 1873 dr. Kom-Ijanec Josip, gimn. ravn. v p. v Ptuju, nar. in kult. delavec. Zloganjska gora, 35-7-2-5-0. Sr du Krško 29 km, so Mokronog 13 km, žand fin o p š žup Škocjan 1 km, zdr Raka 11 km, žel Mokronog—Bistrica 15 km. Nm 280 m. Mal vinoroden zaselek nad Zloganjem v bližini Škocjana. Neznatna prodaja vina. Dohod le z vozom. Občina Št. Janž Preb. 2475, hiš 456, posest. 243, koč. 183, najem. 50. Površina 3965.36 ha: njiv in vrtov 778.40, trav. in paš. 510.50, vinogradov 175.62, sadovnjakov 48, gozdov 2346.84, ostalo 106. Ozemlje sestavlja večinoma gričevnat svet, s. od mirenske doline. Vse to po potokih precej razjedeno gričevje se rahlo znižuje proti v. Večina voda se steka v Mirno in po njej v Savo. Podnebne prilike so dokaj ugodne, kar nam izpričujejo že precej številni vinogradi in vinske gorice. Pretežno na vsem ozemlju, zlasti pa še v vinorodnem predelu, prevladuje tip razloženih naselij ter zaselkov in samotnih kmetij. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. V s. predelu občine so obsežni mešani gozdovi (smreka, bukev, hrast) v pobočjih obsežne Jatnc. Poljski pridelki le za silo krijejo domače potrebe. Precejšen odstotek prebivalstva je zaposlen v krmeljsko-šentjanškem premogovniku (lignit). Prometno so bili ti kraji do sedaj navezani na Ljubljano, po tkzv. šentjanški železnici, z dograditvijo proge Št. Janž—Sevnica, pa bo ta navezanost znatno popustila spričo bodočega tranzitnega pomena proge. Birna vas, 86-13-9-4-4. Sr du Krško 36 km, so Radeče 10 km, žand Krmclj 3 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 3 km, o p š žup Št. Janž 1 km. Nm 310 m. Kraj, ki vključuje tudi zaselke Brinje, Gomilo in Videm, leži jv. od Št. Janža malo nad ban. cesto, ki vodi proti Krmelju ter deloma ob njej. Dostop z vozom, ostalo gl. Št. Janž. Brezje, 29-8-8-0-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 11 km, žand pt Krmelj 1 km, zdr fin Mokronog 7 km, žel Št. Janž 1 km, o š žup Št. Janž 3 km. Nm 300 m. Zaselek v prisojnem pobočju sv. od Krmelja nad ban. cesto Krmelj—Boštanj. Ostale prilike kot v bližnjem Krmelju. Budna vas, 109-29-18-11-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 4 km, žand Krmelj 7 km, zdr fin Mokronog 11 km, žel št. Janž 7 km, o p š žup Št. Janž 4 km. Nm 510—540 m. Leži ob ban. cesti Radeče—Št. Janž. Vključuje zaselka Hrušice in Zdeno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vino le za dom. Podr. cerkev sv. Miklavža. Cerovec, 139-32-15-17-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 7 km, žand Krmelj 5 km, zdr fin Mokronog 9 km, žel Št. Janž 5 km, o p š žup Št. Janž 2 km. Nm od 360—500 m. Kraj sestavlja vrsta razloženih zaselkov v gričevju sv. od Št. Janža, nad dolino po- 276 SUEZ KRŠKO toka Kamence. To so: Bajnof (nekdaj vinogradniško naselje, nem. Weinliof), Cerovec, Grič, Hom, Lesičjek, Podcerovec, Trebelno in Veliki vrh. Vsi dostopni z vozom. Kmetijstvo za dom in deloma gozdarstvo. Goveji dol, 36-tO-lO-O-O. Sr du Krško 34 km, so Radeče 12 km, žand pt Krmelj 1 km, zdr fin Mokronog 5 km, žel St. Janž 1 km, o š žup St. Janž 4 km. Nm 320—380 m. Naselje, razloženo po vinorodni gorici v. od Krmelja. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodaja perutnine. Dostop z vozom iz Krmelja po obč. cesti (lkm). Hinjice, 60-12-6-6-4. Sr du Krško 34 km, so Radeče 12 km, žand pt Krmelj 1 km, zdr fin Mokronog 6 km, žel Št. Janž 1 km, o š žup Št. Janž 4 km. Nm 310 m. Vasica leži ob ban. cesti na prisojnem pobočju sv. nad Krmeljem. Ostalo gl. Krmelj. Kal, 124-27-15-12-3. Sr du Krško 40 km, so Radeče 8 km, žand Krmelj 8 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 2 km, o p žup St. Janž 3 km, š v kraju ust. 1880, 2 odd. Nm 500—600 m. Razloženo naselje v gričevju z. od Št. Janža. Obsega tudi naselja Lačenberg, Sejenice in Svrževo. Dostop z vozom. Kmetijstvo in deloma vinogradništvo. Predzgodovinske izkopine. Podr. cerkev sv. Martina se prvič omenja v seznamu cerkv. dragocenosti iz 1526. V 1789—1809 je pri cerkvi obstajala lokalija. Pokopališče. Kamenca, 126-18-14-4-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 11 km, žand pt Krmelj 2 km, zdr fin Mokronog 7 km, žel Št. Janž 2 km, o š žup Št. Janž 3 km. Nm 300—420 m. Mala vasica v pobočjih sv. od Krmelja. Vključuje tudi vinorodno naselje Kainenško. Dostop z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Znatna prodaja vina in sadja ter perutnine. Podr. cerkev sv. Marjete stoji na robu polja izven vasice. Prvič se omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Kladje, 124-14-14-0-0. Sr du Krško 40 km, so Radeče 7 km, žand Krmelj 8 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 8 km, o p žup Št. Janž 5 km, š Kal lkm. Nm 680 m. Zaselek v sedlu med dvema vrhovoma slemena Jatne (789 m in 760 m). Obsega tudi niže ležeče zaselke Bransko, Gradec in Podbransko. Zelo gozdnata okolica. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prehodna točka in razvodje med dolinama Sopote in Mirne. Dostop le z vozom. Koluderje, 128-19-14-5-1. Sr du Krško 36 km, so Radeče 10 km, žand Krmelj 3 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 3 km, o p š žup St. Janž l km. Nm 340 m. Vasica na hrbtu j. od St. Janža. Obsega tudi zaselek Hinje. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo ter deloma zaposlenost v krmeljskem premogovniku. Ob potoku pod vasico 2 mlina. Krmelj, 490-38-6-7-28. Sr du Krško 36 km, so Radeče 11 km, žand pt v kraju, zdr fin Mokronog 6 km, žel Št. Janž v kraju, o š žup Št. Janž 3 km. Elektrarna. Nm ca 240 m. Precej obsežna vas leži v mali kotlinici koncem žel. proge Trebnje—Št. Janž. Spričo premogovnega rudnika ima danes značaj industrijskega kraja. V tem rudniku, ki daje sicer samo manj vreden premog (lignit), je zaposlenih do 700 delavcev (lastnik rudnika And. Jakil d. d.). Razne obrti, kmetijstvo le v omejenem obsegu. Z dograditvijo nove proge Št. Janž—Sevnica, bo kraj v gospo-darsko-prometnem oziru precej pridobil. Vinorodna okolica nudi mnogo lepih izletnili točk. Leskovec, 171-42-12-30-0. Sr du Krško 37 km, so Radeče 5 km, žand Krmelj 6 km, zdr fin Mokronog 10 km, žel Št. Janž 6 km, o p š žup St. Janž 3 km. Nm 721 m. Leži po prisojnih pobočjih enakoimenovanega razglednega hriba sz. od Št. Janža vse do njegovega vrha. Dostop le z vozom. Vključuje zaselke Kolarijo, Murnce, Podrupo, Ravine in Sejenice. Dostop le z vozom. Kmetijstvo le za dom, nekaj dohodkov od gozda v nižjih legah. Podr. cerkev Zal. M. B. Osredek, 108-43-23-20-0. Sr du Krško 38 km, so Radeče 7 km, žand Krmelj 7 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 7 km, o p žup Št. Janž 4 km, š Kal 2 km. Nm od 300—720 m. Naselje obsega raztresene zaselke in kmetije po gozdnatem hrbtu, ki se vleče od Jatne proti Št. Janžu. Ti zaselki so: Dobovec, Ga-brje, Kij, Komaca, Oplaz, Osredek, Primštal, Rupa. Osredek je najvišji, Primštal pa najnižji (žage, mlini v grapi, 298 m). Kmetijstvo za dom in gozdarstvo (obsežni gozdovi v Jatni). Sadje in perutnina. Dostop le z vozom. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana. Podboršt, 211-49-26-23-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 16 km, žand Krmelj 4 km, zdr fin Mokronog 7 km, žel Št. Janž 9 km, o p žup Št. Janž 6 km, š Kal lkm. Nm od 340—580 m. Sam Podboršt (16 hiš) leži v podnožju griča jz. od Št. Janža, dostopen po obč. cesti z vsemi vozili. K njemu spadajoči razloženi zaselki in kmetije Leševje, Nunski log, Orehovica, Ovseno, Pasjek, Požarče in Sejenice pa so raztresene sz. nad njim do obsežnih gozdov Jatne. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Na Orehovici nekaj vinogradništva. Proda se nekaj vina, perutnine in živine. Zaselki so dostopni le z vozom. Podr. cerkev sv. Jurija na Orehovici je bila zgrajena pred 1609. Srednik, 168-42-11-31-1. Sr du Krško 36 km, so Radeče 5 km, žand Krmelj 5 km, zdr fin Mokronog 9 km, žel Št. Janž 5 km, o p š žup Št. Janž 2 km. Nm od 400—500 m. Kraj sestavljajo raztreseni zaselki in kmetije po prisojnih rebrih z obeh strani doline potoka Kamence, s. od Št. Janža. To so: Brežane, Bninik (deloma, večina v obč. Radeče), Gaj, Goljek, Lapušnik in Srednik. Kmetijstvo in ponekod v prisojnih iegali (Lapušnik, Srednik) vinogradništvo. Ob Kamenci poteka ban. cesta Št. Janž— Radeče, od katere so posamezni zaselki dostopni z vozom. Zaselek Gaj se prvič omenja že 1178 kot last stiškega samostana. Stražberk, 26-5-4-1-0. Sr du Krško 36 km, so Radeče 10 km, žand Krmelj 2 km, zdr fin Mokronog 4 km, žel Št. Janž 2 km, o p š žup Št. Janž 2 km. Nm 371 m. Vas je razložena po prisojnem vinorodnem pobočju z. od Krmelja. Vinogradništvo, poljedelstvo in sadjarstvo. Prodaja vina, sadja, perutnine in jajc v Krmelj in okolico. Dostop le z vozom. Razvaline nekdanjega gradu. Št. Janž, 253-36-23-8-9. Sr du Krško 36 km, so Radeče 10 km, žand Krmelj 3 km, zdr fin Mokronog 8 km, žel Št. Janž 3 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1851, 8 odd. SKJ. PJS, Strel, druž., Gas., PSVD. Vodovod. Nm 311 m. Precej obsežna vas, sedež občine in župnije, leži na rahlo razgibanem svetu s. od doline Mirne. Obsega tudi bližnje zaselke Cešnjice, Gabrce, Glino (mlini na Kamilici), Potok in Pristavo. Skozi Št. Janž vodi ban. cesta Radeče—Mokronog. Vas sama je precej na široko razložena ter napravlja prav prijeten vtis. Rodovitna zemlja daje dobro osnovo vsem gospodarskim panogam. Razvito poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo ter perutninarstvo. Največ prodajo sadja, živine, perutnine in jajc. Precej ljudi pa je zaposlenih v raznih obrtih ter v premogovnem rudniku. V šentjanški okolici je več lepih izletnih in razglednih točk (Kamenško, Leskovec 721m, Kal itd.). Kraj bo znatno pridobil z dograditvijo žel. proge Št. Janž—Sevnica. Zgodovinsko pomembna je spominska plošča, vzidana v župnišču v spomin dr. Janeza Ev. Kreka, ki je tu umrl 8. oktobra 1917. Ploščo so odkrili 18. avgusta 1918. Od 1864 kopljejo v Št. Janžu rjavi premog. Premogovnik je od 1929 last združbe: šentjanški premogovnik And. Jakil d. d. v Krmelju. Župnija St. Janž (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 2687 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krstnika. Cerkev se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. L. 1828. so jo povečali. Prvotno je bila podr. šentrupertske prafare, iz katere se je izločila 1752 kot vikariat, ki je 1784 postal župnija. Stajngrab, 87-19-15-4-0. Sr du Krško 37 km, so Radeče 10 km, žand Krmelj 6 km, zdr fin Mokronog 10 km, žel Št. Janž 6 km, o p š žup Št. Janž 3 km. Nm od 400—600 m. Kraj sestavljajo zaselki in kmetije, razložene po gričevju sz. od Št. Janža proti Jatni: Breško, Dolgi mrt, Gabrska gora, Glaviše, Stajngrab in Vodice. Dostop le z vozom. Kmetijstvo, sadje, deloma v nižjih legah še vinogradi (Breško), više gori obsežni gozdovi. Občina Št. Jernej Preb. 4533, hiš 874, posest. 600, koč. 194, najeni. 80. Površina 6828.40 ha:* njiv in vrtov 2235.47, trav. in paš. 1334.37, vinogradov 143.57, sadovnjakov 59.81, gozdov 2837.06, ostalo 218.12. Občina zavzema na desnem bregu Krke obširno, ravno polje in nad njim gozdnato pobočje Gorjancev, katerih položno obrobje je na mnogih mestih zasajeno z vinogradi. Na ravnini je poleg njiv in travnikov tudi nekaj gozdov. Izpod Gorjancev izvira mnogo potočkov, ki se združujejo in teko v Krko. Prebivalstvo se bavi z vsemi kmetijskimi panogami. Šentjernejski okoliš je zelo na glasu po konjereji in svinjereji. Goje se lipicanci, amerikanci in križanci teh pasem. Za prodaj in izvoz se priredi približno polovica konj (gl. Št. Jernej). Prav tako se nad 60% prašičev proda in izvozi. Zanje je glavni trg vsak ponedeljek v Novem mestu. Kadar dozori bukov žir, ženo mnoge vasi prašiče na pašo v Gorjance. Tudi govedoreja je zelo razvita in nudi precej živine za prodajo. Nekaj vasi ima za govejo živino skupnega vaškega črednika. Živinski sejmi v Št. Jerneju so zelo obiskovani. Mleko se prodaja in vozi v mlekarno v Prekopi. Zelo je razvito perutninarstvo. Jajc se veliko izvozi. Za čebelarstvo je v tej občini tako ugodno, da vozijo sem čebele iz drugih oddaljenih občin, kot na pr. iz črmošnjiške občine. Ob dobri sadni letini se proda mnogo sliv. Cvička (rdeče vino) se mnogo pridela tudi za prodaj. Omeniti je vinske gorice v Vinodolu, Drči, Stražniku, Novi gori, Sončniku, Golobinjku, Vrhovcili, Tičnici, Hrvatski gori. Gozd je večinoma bukov in hrastov. V Gorjancih se za prodaj in izvoz nažge mnogo oglja. Za prodaj se nabere mnogo užitnih gob, kostanja in borovnic. V občini je nekaj opekarn in več lončarjev. Naselja na polju so velika, sklenjena, na pobočju Gor- * Pred priključitvijo vasi Gruča od obč. Kostan jevica (1935). jancev pa so deloma razloženega tipa. Naselja v bližini Krke niso varna pred poplavami. Prebivalce na vznožju in na pobočju Gorjancev nazivajo tu »Podgorce«. Šentjernejce v ravnina pa nazivajo leskovški Poljanci »Zakrakovce«. Precej obsežna so v občini lovišča, važen tudi ribolov v Krki in njenih dotokih z Gorjancev (postrvi). Apnenik, 31-6-4-2-0. Sr du Krško 28 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4.5 km, fin žel Novo mesto j 18 km. Nm ca 260 m. Zaselek je raztresen po pobočju Gorjancev nad samostanom Pleter je. Dohod po obč. cesti z vozom. Vse kmetijske panoge, vinogradi. Mešan gozd daje na prodaj hlode in drva. Čebelarstvo. Breška vas, 37-8-6-1-1. Sr du Krško 30 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand o žup Št. Jernej 7 km, fin žel Novo mesto 12 km, p Bela cerkev 3 km, š Čadreže 3 km. Nm 160 m. Stoji na terasi na desnem bregu Krke nasproti Beli cerkvi. Od ban. ceste Maharovec—Draga je dohod mogoč z avtom. Ostalo kot Čadreže. Brezje, 49-10-4-3-3. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 5 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 20 km. Nm ca 220 m. Vasica stoji v. od Št. Jerneja na gričku ob vznožju Opatove gore. Dohod je mogoč z avtom. Razne panoge kmetijstva. Čadreže, 129-18-16-1-1. Sr du Krško 29 km, so zdr Kostanjevica 10.5 km, žand o žup Št. Jernej 7 km, fin žel Novo mesto 13 km, p Bela cerkev 3 km, š v kraju ust. 1910, 1 odd. Jav. knjiž.. Gas. Nm 164 m. Vas leži sz. od Št. Jerneja na terasi blizu Krke, ob robu smrekovega gozda. Skozi vas teče Čad reški potok, ki žene mlin in žago. Poplave segajo v vas. Od bližn je ban. ceste je po obč. cesti I. reda mogoč dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja (konji in prašiči), perutninarstvo, čebelarstvo. Ribolov v Krki in Maharovskem potoku. Podr. cerkev sv. Urha se prvič omenja v vizitacijskem zapisniku iz 1609. Gradiček na bližnjem Golem je že od 2. pol. 19. stol. v razvalinah. Grajsko posestvo so 1899 kupili kartuzi-janci iz Pleterij. Pri Golem so našli predzgodovinske gomile. Dobravica, 166-29-15-10-4. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km, fin žel Novo mesto 15 km. Nm ca 182 m. Vas stoji na Krškem polju z. od Št. Jerneja blizu drž. ceste Novo mesto—Brežice. Po obč. cesti I. reda je dohod mogoč z vsemi vozili. Razne kmetijske panoge. gostilna in nekaj obrtnikov. Dol. Brezovica, 94-12-8-2-2. Sr du Krško 25 km. so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 1 km, fin žel Novo mesto 18 km. Nm ca 207 m. Vas stoji ob obč. cesti I. reda proti Pleterjem, dostopna vsem vozilom. Skozi vas teče potok Kobila, ki žene dva mlina in žago ter malo elektrarno. Ostalo kot Čadreže. V Kobili postrvi. Dol. Gomila, 8-1-1-0-0. Sr du Krško 23 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 20km. Nm 155 m. Kmeti ja z mlinom ob potoku Kobili v bližini izliva v Krko. Mimo drži ban. cesta od Št. Jerneja preko Krke na Dobravo. Dol. Gradišče, 70-9-8-1-0. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 13 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 12 km. Nm 170 m. Vasica leži z. od Št. Jerneja v ravnini na desni strani potoka Pendirjevke ali Cerovšce, ki žene mlin. Od 0.3 km oddaljene drž. ceste je dohod mogoč z. vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja (svinje, konji, govedo), vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo in perutninarstvo. Dol. Maharovec, 211-32-23-6-3. Sr du Krško 30 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4km, fin žel Novo mesto 13 km. Nm 176 m. Obcestna vas stoji na Krškem polju ob ban. cesti, ki se nad vasjo odcepi od drž. ter_ se onstran Krke v Dragi priključi na cesto Novo mesto—Krško. Na z. strani vasi teče Maharovski potok, ki se izliva v Pen-dirjevko. Gostilna, trgovina, nekaj obrtnikov, ostalo kot Dol. Gradišče. Dolenja Stara vas, 225-44-30-11-3. Sr du Krško 24 km, so zdr Kostanjevica 7 km. žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 20km. Nm ca 190 m. Vas leži na Krškem polju v. od Št. Jerneja, na levem bregu Prekopskega ali Lačnega potoka. Po obč. četi 1. reda je mogoč dohod z vsemi vozili. Gostilna, nekaj trgovine s prašiči in obrti. Poljedelstvo, reja svinj, konj in goveda, čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, perutninarstvo. Med se prodaja v Novo mesto. V Prekopskem potoku žive postrvi. Predzgodovinsko grobišče s številnimi iz-kopinami. Podr. cerkev sv. Frančiška v. nad vasjo (217 m) je stala že 1609. Do 1745, ko so jo podrli, je bila posvečena sv. Štefanu. L. 1746. so sezidali jezuitje iz Pleterij sedanjo lepo in prostorno stavbo. Dol. Vrhpolje, 84-17-11-6-0. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 20 km. Nm ca 241 m. Vas stoji na terasi ob potoku Kobili, ki žene mlin. V. od vasi vinogradi. Vključuje zaselek Dolge njive. Po obč. cesti 1. reda dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, reja svinj, goved in perutnine. Drama, 113-22-18-2-2. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4 km, fin žel Novo mesto 21 km. Nm ca 153 m. Vas leži na Krškem polju ob ban. cesti Št. Jernej—Dobrava in ob potoku, ki se tu izliva v Krko. Izpostavljena je poplavam. Ostalo kot Čadreže. Vas ima črednika. Drča, 76-6-2-4-0. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3km, fin žel Novo mesto 20 km. Nm ca 220 m. Naselje je raztreseno v vznožju Gorjancev po rebri med vinogradi nad Lačnim potokom jv. od Št. Jerneja. Pod Drčo spada tudi znameniti kartuzijanski samostan Pleterje, kamor vodi od Št. Jerneja lepa ban. cesta, ki so jo od Šmarja do samostana napravili kartuzijanci sami. Samostan ima doma v Ravni gori obširen gozd, iz katerega prodaja les; lastno lovišče in lasten vodovod. Na mestu današnjega samostana je nekdaj stal grad, ki se že v 10. stol. omenja kot grad Sicherstein, last enako imenovanih gospodov. Od njih so ga 1374 kupili Celjski grofje. Grof Herman II. je 1407 tu ustanovil kartuzianski samostan, 1413 zgradil novo samostansko poslopje, dovedel prve redovnike iz žičkega samostana pri Konjicah ter jih bogato obdaroval s kmetijami v okolici, pri Krškem, pri Starem gradu, Slivnici, Št. Jerneju in drugod. Samostan je podredil svojemu varstvu. V njem so Hermana II. 1435 tudi pokopali. Po smrti zadnjega Celjana (1456) je samostan začel propadati. L. 1471. so ga Turki popolnoma razrušili, 1476 pa ponovno brezuspešno oblegali. L. 1595. je bil samostan kartuzi-jancem odvzet in 1596 izročen ljubljanskim jezuitom, ki so tu živeli do razpustitve njihovega reda 1772. Nato je bil do 1808 samostan last države, domena študijskega fonda. L. 1808. je prešel v zasebne roke. Zadnji zasebni iastnik je bil grof Borsch. Od njegovih dedičev so ga kupili 1899 francoski kartuzijanci, ki so ga v dobi od 1900—1905 popolnoma prezidali in preuredili (franc. arh. Pichat). Od starega samostana je ohranjena samo še krasna gotska cerkev sv. Trojice iz 1407. Cerkve sicer večne uporabljajo, a je še dobro ohranjena. Kartuzija je znamenita, ker je največji samostan te vrste v Jugoslaviji. Bogata samostanska biblioteka šteje okrog 12.000 knjig. Prinesli so jih večinoma iz francoskih samostanov Boserville in Selignac. Gor. Brezovica, 126-27-19-5-3. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 8 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km. fin žel Novo mesto 15 km. Nm 215 m. Vas leži tik drž. ceste z; od Št. Jerneja. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo. Gor.'Gomila, 65-13-7-4-2. Sr du Krško 28 km, so zdr Kostanjevica 14 km, žand o pTt žup Št. Jernej 7 km, fin žel Novo mesto 16 km, š Čadreže 1 km. Nm 156 m. Vas stoji na terasi ob ban. cesti, ki ima tu lesen most čez Krko v Drago. Opekarna. Ostalo kot Breška vas. Gor. Gradišče, 119-23-18-3-2. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostanjevica 14 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 7 km, fin žel Novo mesto 11 km. Nm ca 175 in. Vas stoji v ravnini ob drž. cesti Novo mesto—Brežice. Skozi vas teče potok Pendirjevka, ki žene mlin. Avtobusna zveza z Novim mestom in Krškim. Prebivalstvo se preživlja enako kot Dol. Gradišče. Pri vasi so odkrili številne gomile. Podr. cerkev sv. Kozma in Damijana je bila prvotno posvečena sv. Lenartu. Kot taka se že omenja v vizitacijskem zapisniku iz 1609. Pokopališče. Gor. Maharovec, 62-12-6-4-2. Sr du Krško 26 km so zdr Kostanjevica tO km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin zel Novo mesto 14 km. Nm 190 m. Obcestna vas stoji na terasi Maharovskega potoka ob obč. cesti. Dohod z vsemi vozili od bližnje drž. ceste. Gostilna in opekarna. Ostalo kot Dol. Ma- 11 tirovGC. Gor! Vrhpolje, 299-62-52-8-2. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostanjevica 11 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4km, fin žel Novo mesto 21 km. Nm 297 m. Velika vas stoji v vznozju Gorjancev na terasah ob potoku Kobili, ki žene dva mlina. Dohod je od Št. Jerneja po obč. cesti mogoč z vsemi vozili. Poljedelstvo. vinogradništvo, sadjarstvo, reja živine in nekaj obrti. Listnat gozd daje hlode, deske, drva in oglje. Ribolov v Kobili nudi postrvi. Pri vasi so odkrili rimske grobove. Podr. cerkvi sv. Urbana in sv. Miklavža na Gor jancih (969 m) se prvič omenjata 1609. Slednja cerkev je razpadla, a so jo 1887 obnovili. Poleg nje je plan. zavetišče. Groblje, 256-45-35-7-3. Sr du Krško 20 km, so zdr Kostanjevica 6 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm 178 m. Velika vas stoji v ravnini v. od Št. Jerneja, 0.3 km s. od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Dostop z vsemi vozili. Prebivalstvo se preživlja podobno kot Dol. Stara vas. Vas ima črednika. Kraj je dobil ime po razvalinah rimske naselbine Crucium, važnega postajališča na prometni cesti Emona (Ljubljana)—Siscia (Sisak). Tu so se križala tudi druga prometna pota; po tem križišču je tudi dobilo mesto svoje latinsko ime. Mesto je bilo bogato, imelo je kopališče, tlakovano z mozaikom. Mnoge odkopane predmete hrani Narodni muzej v Ljubljani. Naselbino so najbrž razdejali Huni ali Obri. Meščani so se tedaj rešili na Gorjance in tam sezidali močno trdnjavo. Podr. cerkev sv.Martina s pokopališčem. Gruča, 53-19-15-2-4. Sr du Krško 20.5 km, so žand zdr fin o pT š žup Kostanjevica 3.5 km, žel Novo mesto 20 km. Nm ca 165 m. Stoji v ravnini ob Prekopskem potoku, ki žene tu dva mlina. Od drž. ceste morejo sem po obč. cesti I. reda vsa vozila. Prebivalstvo se preživlja slično kot Ostrog. Vinograde ima na Hrvaški gori. Imenje, 35-6-4-2-0. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup St. Jernej 4 km, fin žel Novo mesto 21 km. Nm ca 220 m. Nahaja se v. od Dol. Stare vasi na terasi. Dohod mogoč z avtom. Ostalo kot Brezje. Javorovica, 94-13-4-8-1. Sr du Krško 30 km, so zdr Kostanjevica 15 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 10 km, fin žel Novo mesto 27 km. Vodovod. Nm ca 550 m. Najvišja vas v šentjernej-ski občini stoji na pobočju Gorjancev pod Kobilo (Sljeme 1002 m). Dohod z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, čebelarstvo. Bukov gozd daje drva za dom. Jv. od vasi so razvaline cerkve sv. Ožbalta. Jelša, 14-4-2-2-0. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm 260m. Stoji na gričku s. od Gor. Vrhpolja. Dohod je mogoč z avtom. Ostalo kot Gor. Vrhpolje. Ledeča vas, 96-16-9-5-2. Sr du Krško 22 km, so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 22 km. Nm 191 m. Vas stoji na ravnem polju na obeh bregovih Prekopskega potoka. Od bližnje drž. ceste morejo sem vsa vozila. Ostalo kot Dol. Stara vas. Vas je dobila domnevno svoje ime po rimskem svetišču boginje rodovitnosti Lade. Na mestu, kjer je stal tempelj te boginje, so domnevno zgradili podr. cerkev sv. Ane, ki se prvič omenja 1609. L. 1907. so jo predelali. Mali Ban, 36-8-5-3-0. Sr du Krško 23 km. so zdr Kostanjevica 6 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 6 km, fin žel Novo mesto 24 km. Nm povp. 350 m. Razloženo naselje jv. od Št. Jerneja na pobočju Opatove gore (Ječmenišče 979 m). Dohod z vozom. Ostalo kot Dol. Vrhpolje. Mihovica, 125-26-22-1-3. Sr du Krško 23 km, so zdr Kostanjevica 8 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm 164 m. Vas stoji na Krškem polju ob potoku Kobili, ki žene 4 mline in žago. Preko potoka sta dva lesena mosta in en kamenit. Pod Mihovico spada tudi grad Draškovec in pristava Jordan, oboje že blizu Krke. Od 2 km oddaljene drž. ceste je po obč. cesti 1. reda mogoč dostop vsem vozilom. Prebivalstvo se preživlja slično kot Čadreže. Mešan gozd daje deske in stavbeni les na prodaj v Novo mesto. Opekarna, gostilna. Prvi znani lastniki grada Draškovca so bili Draško-viči, lastniki ljutomerske graščine. V Valvasorjevi dobi je bil v rokah baronov Jurišičev. V novejšem času je kupila še danes ohranjeni grad rodbina Trenz. V gozdu v bližini gradu je bila v rimski dobi opekarna za bližnje rimsko mesto Crucium (Groblje pri Št. Jerneju). Tu so odkopali več gomil z bogatimi predmeti. Mihovo, 124-25-18-4-1. Sr du Krško 29 km, so zdr Kostanjevica 13 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 6 km, fin žel Novo mesto 22 km. Nm ca 322 m. Vas stoji na terasi v pobočju Gorjancev j. od Gor. Vrhpolja. Po obč. cesti I. reda je mogoč dohod z avtom. Vse kmetijske panoge, deloma še vinogradi. Uspeva prav dobro sadje. Nekaj čebelarstva. Izhodišče izletov k sv. Miklavžu (969 m) in Sv. Geri (1181 m) v Gorjancih. Pol ure nad vasjo so odkrili grobišče iz hallstattske. latenske in iz prve rimske dobe. Najdbe hrani Nar. muzej v Ljubljani. Ostrog, 238-40-36-2-2. Sr du Krško 20km. so zdr Kostanjevica 5 km. žand o pTt š žup Št. Jernej 4.5 km, fin žel Novo mesto 21.5 km. Nm ca 165 m. Vas obcestnega tipa stoji na Krškem polju ob obč. cesti I. reda, po kateri morejo v njo od 0.4 km oddaljene drž. ceste vsa vozila. Poljedelstvo, konjereja, prašičereja, govedoreja, vinogradništvo, perutninarstvo in nekaj čebelarstva. Najdbe predzgodovinskih (bronastih) predmetov. Tod mimo je vodila rimska cesta v bližnje mesto Crucium (Groblje). Ob njej so odkopali mnogo grobov. Otok, 3-1-0-1-0. Sr du Krško 23 km, so zdr Kostanjevica 8 km, žand o pTt š Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 19 km, žup Škocjan 5 km. Nm 155 m. Samotna mežnarija ob Krki. Nekdanja struga Krke tik banovinske ceste Št. Jernej—Dobrava in okrog kmetije še vidna. Podr. cerkev sv. Miklavža s pokopališčem (prim. obč. Škocjan). Pristavica, 37-6-4-1-1. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostan jevica 13 km, žand o žup Št. Jernej 6 km, fin žel Novo mesto 14 km. p Bela cerkev 3 km, š Čadreže 2 km. Nm ca 160 m. Stoji na terasi blizu Krke. Na jz. strani proti Strugi se razprostira velik, večinoma iglast gozd Vodalje. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste Maharovei—Draga je po obč. cesti mogoč dohod z avtom. Gospodarstvo kot Breška vas. Kapela sv. Jožefa. Rakovnik, 32-8-2-6-0. Sr du Krško 27 km, so zdr Kostanjevica 12 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 6 km, fin žel Novo mesto 23 km. Nm ca 300 m. Stoji na pobočju Opatove gore. Hiše raztresene. Znan je po božjepotni kapeli M. B. »Novi Lurd«, zgrajeni 1912. Markacije proti Kostanjevici. Dohod po obč. cesti z vozom. Gostilna. Vse kmetijske panoge in vinogradništvo. Razdrto, 73-15-8-5-2. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 15 km. Nm 175 m. Obcestna vas stoji na Krškem polju sz. od Št. Jerneja. Od 1.5 km oddaljene drž. ceste je po obč. cesti mogoč dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo, vinogradništvo, prašičereja, konjereja, govedoreja, perutninarstvo in čebelarstvo. Tu je nekdaj stalo rimsko taborišče. Roje, 69-16-10-4-2. Sr du Krško 22 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm ca 156 m. Leže v ravnini s. od Št. Jerneja. Sestoje iz dveh zaselkov: Velike in Male Roje. Od bližnje ban. ceste je mogoč dostop z vsemi vozili. Ostalo kot Čadreže. Sela, 86-14-7-7-0. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4 km, fin žel Novo mesto 21 km. Nm ca 205 m. Vas stoji na terasi na levem bregu Prekopskega ali Lačnega potoka, ki žene dva mlina. Pod Sela spada zaselek Hrib. Dohod z vsemi vozili. Ostalo kot Dol. Stara vas. Pri vasi so odkopali mnoge predzgodovinske gomile s številnimi predmeti. Stranje, 65-15-6-7-2. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 22 km. Nm ca 278 m. Vas stoji ob potoku Kobili, ki žene mlin in žago. Nekaj vinogradov. Dohod je mogoč z avtom. Trgovina in gostilna. Ostalo kot Gor. Vrhpolje. Smalčja vas, 115-23-16-5-2. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 8 km, žand o pTt š žup Št. Jernej lkm, fin žel Novo mesto 18 km. Nm 180 m. Vas stoji sz. od Št. Jerneja ob potoku Kaludri, ki žene mlin. Od pol km oddaljene drž. ceste je dohod mogoč z avtom. Ostalo kot Dol. Gradišče. Šmarje, 98-26-6-18-2. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 9 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm 215 m. Lična vas stoji v ravnini ob ban. cesti v Drčo (Pleterje). Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, perutninarstvo in nekaj obrti. Podr. cerkev Rojstva D. M. se omenja 1609. L. 1925. so jo o'bnovili. Št. Jakob, 54-8-7-1-0. Sr du Krško 22 km, so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 22 km. Nm 150 m. Leži sv. od Št. Jerneja v bližini Krke, ki bližnjo okolico poplavlja. Od ceste Št. Jernej—Mršeča vas je dohod mogoč z avtom. Vse kmetijske panoge kot Čadrež. Št. Jernej, 448-101-75-5-21. Sr du Krško 24 km, so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup v kraju, fin žel Novo mesto 17 km. Šola ust. 1871, 14 odd. Obrt. nad. š. SKJ s knjiž., PCMD, PRK, PJS, Ml. j. Gas., PSVD, Dirk. in jah. d., Kolo j. s., DKfid. Zadr. elektrarna. Nm 183 m. Velika vas leži v ravnini Krškega polja ob drž. cesti Novo mesto—Zagreb in križišču ban. cest v Drčo, Dobravo, Mršečo vas in Orehovico. Avtobusna postaja na progi Novo mesto—Brežice. Skozi vas, ki se ob drž. cesti razširi v prostoren trg, teče potok Kobila, ki žene mlin. Vas je središče za široko okolico in ima več trgovin, gostiln s tujskimi sobami in obrtnikov. Ob bližnjih povsem kmetskih vasi jo loči že zunanje lice z več ličnimi enonadstropnimi hišami. Znane so šentjernejske konjske dirke, ki se vsako leto vrše o sv. Petru in Pavlu. Dirkališče se nahaja na v. strani vasi ob drž. cesti. Dirkalna proga meri ca 1 km. V vasi ima banovina svojo žrebčarsko plemenilno postajo, kjer ima svoje žrebce od februarja do avgusta. Na j. strani vasi se nahaja veliko moderno urejeno sejmišče. Št. Jernej ima 5 letnih sejmov, ki so dobro obiskovani. Pravico do treh letnih sejmov je podaril vaščanom cesar Ferdinand 1840. L. 1900. so dobili četrti sejem, petega so pa sem premestili iz Pleterij. Vas je znana tudi po stari, nekdaj cvetoči lončarski obrti. Kmetje žive od poljedelstva, konjereje, govedoreje, prašičereje, vinogradništva, sadjarstva, čebelarstva in perutninarstva. Ugodno izhodišče v Ple-terje, v Mali Lurd, v Rakovnik, v Kostanjevico, na Opatovo goro, k raznim starim gradovom pod Gorjanci in ob Krki, na Tolsti vrh, v podzemsko jamo v Petrinjcvki in na Gorjance (do Trdinovega vrha ali Sv. Gere 1181 m je 4 ure). Pripravno za letovišče. Pri Št. Jerneju so odkopali številne hallstattske in latenske gomile, rimske grobove in staroslovenska grobišča. Pomemben je bil Št. Jernej tudi v srednjem in novem veku. Veliko je trpel od turških napadov (1469, 1471, 1476) in ropanja Uskokov. Župnija Št. Jernej (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 6500 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja je bila v prvotni zasnovi zelo stara. Pozneje so jo večkrat predelali, posebno pa temeljito 1641, na kar kaže kamenita plošča vzidana na zvoniku. Cerkev, ki je bila prvotno podr. prafare Bele cerkve, se omenja kot samostojna župnija že pred 1249. Cerkveno je pripadala do 1461 oglejskemu patriarhu. Ta je 1351 podaril patronatske pravice nad prafaro avstrijskemu vojvodi Albrehtu. Habsburžani so župnijo 1400 in ponovno 1459 inkorporirali koštan jeviškemu samostanu. Cesar Friderik III. jo je 1461 podredil ljubljanski škofiji in 1462 inkor-poriral ljubljanskemu stolnemu kapitlju, ki še danes izvršuje patronatske pravice. L. 1787. se je odcepila župnija v Brusnicah. V Št. Jerneju je bil rojen Grabner Jurij (1806—1862), pisatelj. Veliki Ban, 64-11-9-2-0. Sr du Krško 23 km, so zdr Kostanjevica 6 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 6 km, fin žel Novo mesto 24 km. Nm 437 m. Naselje na pobočju Opatove gore, raztreseno med vinogradi in zidanicami. Dohod z vozom. Vse kmetijske panoge z vinogradništvom. Volčkova vas, 84-19-16-2-1. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 8 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 3.5 km, fin žel Novo mesto 20 km. Nm ca 227 m. Vas stoji na gričku nad Dol. Staro vasjo. Po obč. cesti I. reda je dohod mogoč z avtom. Gospodarstvo kot Dol. Stara vas. Vratno, 67-15-10-5-0. Sr du Krško 28 km, so zdr Kostanjevica 12 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 5 km, fin žel Novo mesto 22 km. Nm ca 290 m. Vas stoji v gorskem kotu pod Gorjanci (Sljeme 1002 m) j. od Št. Jerneja. Od ban. ceste v Ple-terjah je mogoč dohod z avtom. Prebivalstvo' se preživlja kot Apnenik. Pod Vratno spadajo Njivice, Nova gora, Stražnik. Vrbovce, 68-14-4-9-1. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 7 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm ca 250 m. Razloženo naselje med vinogradi in zidanicami s. od pleterskega samostana. Vključuje zaselka Hrib in Zabrezovec. Dohod z vozom. Gostilna. Vinogradništvo in kmetijstvo. Vrh, 84-17-15-2-0. Sr du Krško 25 km, so zdr Kostanjevica 9km, žand o pTt š žup Št. Jernej 2 km, fin žel Novo mesto 15 km. Nm 206 m. Vas stoji na terasi, z. od Št. Jerneja ob ban. cesti proti Orehovici. Gostilna. Kmetijstvo in zelo razvito čebelarstvo, ki daje mnogo medu za prodajo. Zvabovo, 51-12-7-5-0. Sr du Krško 26 km, so zdr Kostanjevica 10 km, žand o pTt š žup Št. Jernej 4 km, fin žel Novo mesto 19 km. Nm ca 240m. Vas stoji na levem bregu potoka Kobile na terasi z. od Šmarja. Vse kmetijske panoge. V vasi se izdeluje tudi cementna roba. Občina Št. Rupert Preb. 3929, hiš 778, posest. 640, koč. 104, najem. 37. Površina 6731.16 ha: njiv in vrtov 1298.39, trav. in paš. 1646.15, vinogradov 299.49, sadovnjakov 232.67, gozdov 3042.67, ostalo 211.79. Občina zavzema živahno razrezano gričevje ob srednji Mirni in njenih pritokih s s. Na j. obsega še široko nenaseljeno dolinsko dno ob Mirni, pokrito z vlažnimi travniki in logom; na s. pa sega v hribovje do višine 800 m pod široko gozdnato Jatno (851 m). Najbolj rodoviten in poseljen je nižinski svet ob Bistrici, levem pritoku Mirne, prav tako obrobne gorice z razloženimi naselji, ki imajo osobito v prisojnih legah vinogradniški značaj. Kraji žive od kmetijstva. Za prodajo pridelajo le v dolinskih vaseh nekaj krompirja, v goricah nekaj vina. Mleko in maslo se iz cele občine prodaja v Št. Rupert, sadje, perutnina in jajca pa po prekupčevalcih celo v Ljubljano. Gozdov je precej, v njih je sicer mestoma precej smre-kovine, a prevladujejo vendarle listovci (bukev, gaber, hrast). Iz njih se proda precej lesa v obliki drv, žel. pragov, pa tudi stavbnega lesa. Najsiromašnejši so hribovski zaselki na skrajnem s. in sz. občine, daleč od prometa in z zemljiščem, ki jih jedva redi. Prometno je ves predel navezan na železnico in ban. cesto Trebnje—Št.Janž. Bistrica, 188-40-37-0-3. Sr du Krško 40.3 km, so zdr fin Mokronog 3 km, žand o pTt š žup Št. Rupert 3 km, žel Mokronog —Bistrica v kraju. Nm 245 m. Lepa vas na s. obrobju rodovitne Mirenske doline. Leži deloma v ravnini, deloma pa je prislonjena v zložno pobočje nad ban. cesto Trebnje—Sevnica. K vasi spadajo zeselki Fužine, Kremen in Puščava. Kmetijstvo in vinogradništvo, razne obrti in trgovine. Gostilna s prenočišči. Prodaja polj. in živin, proizvodov, sadja, vina in lesa, ki ga deloma izvažajo v Italijo. Na Kremenu so odkopali ilirske gomile. Brinje, 86-21-17-4-0. Sr du Krško 42 km, so zdr fin Mokronog 5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 1 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 1 km. Nm 260m. Vasica leži sredi rodovitnega polja j. od Št. Ruperta, 1.5 km od ban. ceste Trebnje—Sevnica. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, prodaja perutnine in jajc v Ljubljano, mleka in masla v Št. Rupert. K tej vasi spadajo še zaselki Podgorica, Križev pot in del Vesele gore. Pri Brinju so odkrili predzgodovinsko gradišče s številnimi gomilami. Večji del izkopin (bronasti predmeti, steklene korale) hrani rakov-niška graščina. Kapela Zal. M. B. na Križevem potu je bila zgrajena 1730. Dol. Jesenice, 109-20-15-4-1. Sr du Kršo 37 km, so zdr fin Mokronog 5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 5 km, žel Pijavice 2 km, Nm ca 240 m. Vasica je prislonjena v zložno pobočje koncem ravnine, ki se s. od Mokronoga globoko zajeda v gričevje. K vasi spada zaselek Sv. Rok ob ban. cesti Trebnje— Sevnica, od katere je kraj dostopen po obč. cesti z vsemi vozili. Od poljskih pridelkov prodaja največ krompirja, sicer pa tudi sadje, vino, svinje in perutnino. V gozdovih prevladujejo iglavci, ki dajejo dober les tudi za izvoz (Italija). Podružno cerkev sv. Roka so zgradili v spomin na kugo, ki je tu morila v 16. in 17. stol. Zidana je v gotskem slogu. Draga, 135-32-32-0-0. Sr du Krško 45 km, so zdr fin Mokronog 7 km, žand o pT š Zup Št. Rupert 1.5 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 3.5 km. Nm 298 m. Vas leži na prisojnem vznožju vinske gorice Zadraga sz. od Št. Ruperta, dostopna z vsemi vozili. Vključuje zaselek Vrbje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Precej sadja, perutnine in jajc prodajo v Ljubljano, mleko in živino v Št. Rupert, les (žel. pragovi, drva) in vino pa v razne kraje. Predzgodovinske gomile iz ilirske dobe. Gor. Jesenice, 113-19-14-4-1. Sr du Krško 38 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand o pT š žup Št. Rupert 4 km, žel Pijavice 2.5 km. Nm 246 m. Samo dolina malega potoka loči to vas od Dol. Jesenic. Lepa prisojna lega. Ostalo kot v Dol. Jesenicah. Kraj obsega tudi zaselke Arniče, Močile in Škocijan. Podr. cerkev sv. Kancijana je bila zidana najbrž v protireformacijski dobi. Prvič se omenja okoli 1600. Hom, 201-41-42-0-0. Sr du Krško 46 km. so zdr fin Mokronog 8 km, žand o pT š žup Št. Rupert 2—3 km, žel. Št. Rupert— Rakovnik 5 km. Nm ca 500—600 m. Kraj sestavlja precejšnje število manjših zaselkov in samotnih kmetij, raztresenih po vinorodnem gričevju, s. nad Št. Rupertom: Brezje. Golek. Hom, Homska gora, Klemenca, Kovačev hrib, Križevje, Kropnik, Medvedje. Površnica, Preša. Reber, Slape, Slevec, Ukenberg, Vedrina, Viher. Vinogradništvo, živinoreja ter v manjši meri poljedelstvo. Razen vina in proizvodov živinoreje, prodajajo tudi les (drva, trami, žel. pragi, oglje), sadje in gozdne sadeže. Pri vasi so odkrili veliko predzgodovinsko gradišče. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta. Odkrili so rimski vodnjak, zidovje in grobove. Podr. cerkev sv. Duha je zgrajena najbrž konec 15. stol. Hrastno, 124-25-23-0-0. Sr du Krško 46 km, so zdr fin Mokronog 7 km. žand o pT š žup Št. Rupert 3 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 5 km. Nm 410m. Leži visoko v gričevju sz. od Št. Ruperta. Dostop z vozom. H kraju spadajo zaselki Dol, Močile, Pod Vihrom, Sela, Zagrad. Kmetijstvo, nekaj vinogradništva in gozdarstvo. Prodaja mleka in živine v Št. Rupert, perutnine in jajc tudi v Ljubljano ter nekaj lesa, vina in sadja. V okolici ležišča železne rude. Pri Zagradu so odkopali predzgodovinske gomile. Hrastovica, 89-23-16-0-7. Sr du Krško 38 km, so zdr fin š Mokronog 2.5 km, žand o pT žup Št. Rupert 5 km, žel Mokronog—Bistrica 2 km ali Pijavice 1 km. Nm 240—260 m. \ as lezi v prisojnem pobočju na levem bregu Mirne ob ban. cesti in žel. progi Trebnje—Št. Janž, jz. od žel. p. Pijavice. Prodaja sadje, perutnino in jajca ter izvaža les. Sz. od vasi stoji gradič Zagorica. Pripadal je prvotno mirenski gospoščim, prešel 1275 na stiškega opata, nato pa večkrat iz rok v roke. Danes je last kmeta A. Keržiča. Kamnje, 121-25-15-10-0. Sr du Krško 43 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand o pT š žup Št. Rupert 1 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 3 km. Nm ca 300 m. Manjša vinorodna vasica leži v prisojnem pobočju s. nad Št. Rupertom. Vključuje zaselke Brod (ob Bistrici, mlini in žage), Ozidje, Škovec. Kmetije so raztresene ob obč. poteh med vinogradi in sadovnjaki. Dostop le z vozom. Največ se proda živine in vina. Listnati in iglasti gozdovi. Kostanjevica, 69-13-8-4-1. Sr du Krško 40 km. so zdr fin Mokronog 13 kin, žand o pT žup Št. Rupert 8'km, š Kal 3 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 11 km. Nm ca 520 m. Mala vasica v hribovju s. od Št. Ruperta pod obronki Črne gore in Jatne (856 m). Vključuje zaselek Srednik. Precej zapuščeni kraji, daleč od ban. cest in žel. prog. Dostop po slabili obč. poteh le z vozom. Kmetijstvo samo za dom. Mali Cirnik, 134-25-28-0-0. Sr du Krško 37 km, so zdr fin Mokronog 4 km. žand o pT š žup Št. Rupert 5 km, žel Mokronog—Bistrica 4 km. Nm ca 430 m. Vas leži na prisojnem hrbtu v gričevju s. od Mokronoga. Vključuje razložene zaselke Bu-ševec, Pod Strašberkom in Vrhe. Dostop z vozom po obč. cesti. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja mleka in vina v Št. Rupert, sadja, perutnine in jajc v Ljubljano. Gozd daje hlode, drva in žel. pragove. Številne ilirske gomile. Moste, 45-8-8-0-0. Sr du Krško 36 km, so zdr fin Mokronog 5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 5 km, žel Pijavice 1.5 km. Nm ca 240 m. Vasica leži poleg žel. proge Trebnje—Št. Janž malo nad regulirano strugo Mirne. Le malo više vodi ban. cesta. Dohod z vozom. Razen nekaj krompirja ostajajo pridelki doma. Okrog, 79-22-8-14-0. Sr du Krško 45 km, so zdr fin Mokronog 8 km, žand o pT š žup Št. Rupert 3 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 6 km. Nm 521 m. Vas je raztresena po vinorodni gorici sz. od Št. Ruperta. Vključuje naselja Gole njive, Maček. Rakovke in Ravni boršt. Dostop po obč. cesti le z vozom. Prevladuje vinogradništvo s precejšno letno prodajo vina (črnina, cviček). Podr. cerkev sv. Barbare je bila zidana konec 15. stol. Cerkveni patron spominja na nekdanje rudarstvo. Nekdanje taborsko obzidje so 1823 odstranili. Prelesje, 132-28-26-2-0. Sr du Krško 41 km, so zdr fin Mokronog 4 km, žand o pT š žup Št. Rupert 1 km, žel Mokronog— Bistrica 2 km. Nm ca 260 m. Raztresena vas v rahlo valovitem nižinskem svetu jv. od Št. Ruperta, deloma ob ban. cesti proti Mokronogu. Rodovitna polja dovoljujejo celo prodajo poljskih pridelkov, predvsem krompirja. Prodaja živine, mleka, jajc in lesa. Nekoliko izven vasi opekarna. Odtod doma Steklasa Ivan (1846—1921), zgodovinar. Rakovnik, 156-25-23-2-0. Sr du Krško 45 km. so zdr fin Mokronog 5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 2 km, žel Št. Rupert— Rakovnik v kraju. Nm ca 250m. Vas stoji v ravnini tik žel. postajališča Št. Rupert—Rakovnik, ob ban. cesti Trebnje—Sevnica. Kmetijstvo. Prodaja prašičev in perutnine. Lesna trgovina (smrekovina), gostilna s prenočiščem. Okrog rakovniškega gradu so odkopali predzgodovinske gomile s številnimi predmeti (deloma v graščini, deloma v ljublj. muzeju). Kraj se prvič omenja med 1193—1220 kot last šentpavelskega samostana na Koroškem. Ze tedaj je gotovo stal grad Rakovnik, čigar prvi znani lastniki so bili gospodje Rakovniški (omenjajo se okoli 1193). Od 17. stol. do danes je last rodbine pl. Barbo. Ta je grad restavrirala in olepšala. Mnoge zgodovinske znamenitosti: portreti prednikov rodbine Barbo in knjižnica. Odtod doma grof Barbo-Waxenstein Jos. Emanuel (1825—1879). slov. dež. in drž. poslanec. Ravne, 94-16-12-4-0. Sr du Krško 47 km, so zdr fin Mokronog 10 km, žand o pT š žup Št. Rupert 5 km. žel Št. Rupert— Rakovnik 7 km. Nm 497 m. Razloženo naselje v gozdnatem hribovju s. od Št. Ruperta. Dostop le z vozom. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Znatna prodaja lesa (žel. pragov, hlodov, drv in oglja). Ravnik, 110-27-19-8-0. Sr du Krško 45 km. so zdr fin Mokronog 8 km, žand o pT š žup Št. Rupert 2—3 km. žel Št. Rupert—Rakovnik 4 km. Nm povpr. 300 m. Raztreseno naselje v gričevju z. od Št. Ruperta. Vključuje zaselke Apnenik. Bo-janko, Ostrež, Planknrico, Ravnice. Dohod po obč. cesti. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja se tudi les. Roženberk, 45-7-4-3-0. Sr du Krško 38 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand o pT š žup Št. Rupert 4 km, žel Mokronog— Bistrica 2.2 km. Nm ca 300 m. Malo naselje v gričevju v. od Št. Ruperta. Dohod z vozom. Kmeti jstvo v glavnem le za dom. Straža, 207-34-22-11-5. Sr du Krško 47 km. so zdr fin Mokronog 7 km, žand o pT š žup Št. Rupert 3 km. žel Mirna 2.2 km. Nm 280—300 m. Raztreseno naselje v valovitem svetu jz. od Št. Ruperta. deloma v ravnini, deloma po pobočju Vesele gore. Obsega tudi naselia Cvikla, Grilov hrib, Nemška vas, Prapre-če. Vesela gora. Skozi kraj vodi ban. cesta. Prodaja živine, sadja, perutnine, jajc in lesa (drva, žel. pragi). V bližini so odkrili utrjena predzgodovinska gradišča. Na mestu sedanje podr. cerkve sv. Frančiška na razgledni Veseli gori (324 m) je nekdaj stala kapela sv. Marjete. Kapeli je Vigil Turjaški ok. 1456 daroval podobo Matere Božje. L. f489. so jo Turki razdejali, nakar jo je Osterman Turjaški restavriral. Pozneje so jo opustili in iia istem mestu zgradili v 1723—1729 novo cerkev sv. Frančiška, ki je kmalu zaslovela kot znamenita božja pot. Od 1730—1790 so jo oskrbovali jezuitje. Po 1790 je cerkev izgubila sloves božje poti. Vendar je romanje v poznejšem času zopet oživelo. Baročna cerkev ima obliko rotunde, dve kapeli in 4 kupole. Freske v kupolah so delo Škofjeločana A. Tuška (1760). Baročni veliki oltar (po originalu T. M. Reinwaida pri Sv. Frančišku nad Radmirjem) je krasno rezbarsko delo; v kapeli Sv. Marjete Metzingerjeva slika (1738). na steni kora starinska oljna slika Madone s Škrljinega, poleg nje Metzin-gerjev sv. Franč. Sal. Jv. od vasi na bregu nad Mirno stoji graščina Dob. Prvotni dobski »turn« ali stolp je stal v bližini današnjega gradu Rakovnika in je bil last Dobskih gospodov (omenjenih 1320). Ko so ti 1420 izumrli, je grad prehajal iz rok v roke. V 17. stol. so ga dobili Wazenbergi, ki so podrli stari grad in zgradili sedanje poslopje ter ga po sebi imenovali grad Wazenberg. Kljub temu se je med ljudstvom obdržalo staro prejšne ime. V tej dobi je bil na gradu tudi sedež sodnije. V Valvasorjevi dobi je imel grad lepo urejene hleve za konje. Od 1789 do francoskih vojn (1797) je pri gradu obratovala velika tovarna za usnje. Danes je tu pristava rakovniške graščine za gojitev goveje živine in mlekarstvo (sir za izvoz). Grad sam pa uporabljajo za stanovanje oskrbnika in za žit-nico. Svinjsko, 180-33-20-5-0. Sr du Krško 46 km, so zdr fin Mokronog 9 km, žand o pT žup Št. Rupert 4 km, š Kal 0.5 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 6 km. Nm 400—460 m. Po dolgem, prisojnem hrbtu na široko razporejena vas, v gričevju s. od Št. Ruperta. Vključuje zaselke Log, Lontovž in Suho goro. Dohod po slabi obč. cesti samo z vozom. Kmetijstvo; proda se nekaj živine, sadja, in lesa. Pletarstvo (koši itd.) le za domačo porabo. Škrljevo, 73-16-12-0-2. Sr du Krško 44 km, so zdr fin Mokronog 6.5 km. žand o pT š žup Št. Rupert 1.5 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 4 km. Nm ca 275 m. Vasica v podnožju gričevja z. od Št. Ruperta. Dohod po obč. cesti z vozom. Kmetijstvo. Prodaja mleka in živine v Št. Rupert ter perutnine in jajc v Ljubljano. V lepi prisojni legi nad vasjo stoji grad Škrljevo, po katerem se je nekdaj imenovala vsa šentrupertska prafara (1163). Kraj je bil namreč že zgodaj obljuden. Odkrili so predzgodovinske gomile. V zgodnjem srednjem veku je bila tu najvažnejša naselbina v savinjski marki, v kolikor se je slednja razprostirala po Kranjski. Kraj se prvič omenja v nepristni listini iz 1044. Tedaj je bi. Hema iz rodu Breže-Seliških podarila svoja tukajšnja posestva ženskemu samostanu v Krki na Koroškem, nakar so okoli 1072 pripadli krški škofiji. Od 1616 je bil grad last rodbine Mohorčičeve in pozneje grofov Auer-spergov, ki so ga renovirali. Danes je v posesti graščakinje Podobnik. Št. Lovrenc, 340-53-45-6-0. Sr du Krško 53 km, so zdr fin Mokronog 15 km, žand o Št. Rupert 6 km, žel Št. Rupert—Rakovnik ali Zagorje 8— lOkm, p Dole 6 km, š žup Dole 5—8 km. Nm ca 500—807 m. To zelo obsežno vas sestavlja veliko število manjših hribovskih zaselkov v jz. podnožju gozdnate Jatne (851 m): Bobneči vrh. Briše. Dobje, Gradišče, Javorje, Jelševec, Mlake, Podstrmec, Sedeše, Strmec. Kmetijstvo v glavnem le za dom, proda se nekaj živine in lesa iz velikih smrekovih gozdov. Lepi smuški tereni ob poti s Kuma (1219 m) v dolino Mirne. Na Gradišču je stalo močno utrjeno predzgodovinsko taborišče: odkopali so predmete iz hallstattske. latenske in deloma tudi iz rimske dobe. Slično gradišče so odkrili tudi na Strmcu. Podr. cerkev sv. Lovrenca s pokopališčem na Prelesju. Št. Rupert, 373-70-61-3-6. Sr du Krško 43.3 km. so zdr fin Mokronog 6 km. žand o pT š žup v kraju, žel Št. Rupert—Rakovnik 2.5 km. Šola ust. 1833, 6 odd. Jav. kn již., Kat. prosv. d., PCMD, SKJ. PRK. JS, PSVD. PCD. Gas. Nm 291 m. Velika, lepa in premožna vas leži v s. delu Mirenske doline, ob močnem potoku Bistrici. Vključuje zaselka Na Polju in Poštanje. Ban. cesta veže vas z Mirno in Mokronogom ter z žel. postajo Št. Rupert—Rakovnik. Zidane hiše so razvrščene ob ban. cesti ter okoli večjega prostora s farno cerkvijo. Rodovitna polja leže večinoma v ravnini, po bližnjih prisojnih pobočjih pa so razvrščeni vinogradi. V dobrih letinah prodajajo v razne kraje precej fižola in krompirja ter deloma sadja. Dobro urejena mlekarna prodaja v Ljubljano precej masla in sira. Tudi perutnine in jajc se precej izvozi na ljubljanski trg. Ostali pridelki ostajajo večinoma doma. Zelo je razvito čevljarstvo, ki izdela mnogo robe za prodajo po sejmih. Več drugih obrtnikov, gostilne s tujskimi sobami, ugodno letovišče. V okolici je več izletnih točk:'Hom (1 uro), Okrog (1 uro). Gradišče (2 uri). Apnenik (1 uro), Hrastnik (1 uro), Vesela gora (pol ure). Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Odkrili so sledove stavb na koleh. Po okolnih hribih so naleteli na gradišča in gomile iz hallstattske in latenske dobe. Odkopali so nadalje lepe rimske grobnice. Tudi v srednjem veku se ti kraji kmalu omenjajo, le da je bilo njihovo središče tedaj na bližnjem Škrljevem (gl. Škrljevo). Pozneje so imeli tu posestva tudi Celjski grofje: Herman II. je dal zgraditi v obrambo pred Turki tabor okoli cerkve (sedanji masivni cerkveni zvonik predstavlja nekdanji obrambni stolp: obzidje je bilo porušeno 1834). Kuga je morila v kraju in okolici 1564, 1578, 1599, 1715. Velik požar je uničil 1870 22 kmetij. V Št. Rupertu so do 1922 kopali železovec. Župnija Št. Rupert (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 3772 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ruperta. Prvotno kapelo so domnevno zgradili oglejski misijonarji že pred 796 ali pa v začetku 9. stoletja. Na njenem mestu je najbrž dala blažena Hema okoli 1042 zgraditi novo cerkev. Sedanja stavba je bila zidana med 1482—1497 (letnica na glavnem portalu). Spada med najlepše gotske stavbe v Sloveniji. Stavba sestoji iz pravokotne ladje z bogatim zvezdnatim obokom, presbiterij z velikimi trodclnimi okni je lepo gotsko obokan, v njem je ohranjen gotski stolp, ki je prvotno služil za tabernakelj (tkzv. »božja hišica«). Izredno masiven je zvonik. Vel. oltar v modernem gotskem slogu je delo Ign. Tomana iz 1865. Začetki šentrupertske prafare segajo gotovo že v 11. stol. Prvotno se je imenovala po bližnjem gradu Škrljevo. L. 1393. je oglejski patriarh Janez izročil patronatske pravice Celjskemu grofu Hermanu II. Po smrti zadnjega Celjana (1456) je patronat prešel na Habsburžane. Cesar Friderik III. je 1493 inkorporiral župnijo tedaj ustanovljenemu kapitlju v Novem mestu. L. 1810. je župnija postala samostojna; novomeški kapitelj je obdržal do danes samo še patronatske pravice. Prafara je mati župnij: Dol, Polšnika, Boštanja, Mokronoga, Št. Janža, Sv. Trojice v Tržišču. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Pokopališče pri cerkvi so opustili 1785. Na tem nekdanjem pokopališču stoji gotska kapela sv. Križa z grobnico grofov Barbo (iz 1859). Trstenik, 178-36-32-4-3. Sr du Krško 46 km, so zdr fin Mokronog 5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 3 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 2 km ali Mirna 2 km. Nm ca 260m. Raztresena vas v dolini Zetiške Reke s. od vasi Mirne ter deloma po njenih zložnih pobočjih. Vključuje zaselke Gmajno, Fužine, Podkot in Sotlo. Dohod z vsemi vozili, ne daleč od ban. ceste Mirna— Št. Rupert. Poljedelstvo daje nekaj celo za prodajo (fižol, krompir). Posestniki imajo vinograde v drugih krajih. Prodaja prašičev, masla, sira, perutnine in jajc. Mlinarstvo in fužinarstvo, toda le za domače potrebe. Zaselek Fužine ima zasebno elektrarno. Grad Kot je bil nekdaj last vitezev Ravbarjev. L. 1858. ga je kupil dr. Primož Dolar, ki ga je 1859 predelal. Še danes ohranjeni grad ima krasno lego in velik sadni vrt. Letovišče. Pri gradu so odkrili predzgodovinske gomile. Vel. Cirnik, 159-34-32-0-0. Sr du Krško 37 km, so zdr fin Mokronog 4—5 km, žand o pT š žup Št. Rupert 5—6 km, žel Mokronog—Bistrica 3 km. Nm 386—420 m. Leži vrh precej kopa-stcga griča, deloma raztreseno po bližnjih rebrih s. od Mal. Cirnika. Vključuje zaselke Češnjevec, Majalo in Vinji vrh. Kmetijstvo in vinogradništvo. Živino, mleko in vino prodajajo v Št. Rupert in okolico, perutnino in jajca pa v Ljubljano. Gozdovi dajejo žel. pragove, hlode in drva. Predzgodovinski grobovi. Podr. cerkev sv. Križa je bila zidana v protireforma-cijski dobi. Prvič se omenja 1600. L. 1838. so jo prenovili. Vrh, 175-38-31-7-8. Sr du Krško 44 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand o pT š žup Št. Rupert 1.5 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 4 km. Nm ca 330 m. Vas leži v gričih takoj v. nad Št. Rupertom ter obsega še zaselke Breg, Gruče, Hujevino, Lopato, Pužmanice in Volenjak. Prodaja živinorejski! proizvodov in sadja. Tkanje platna za dom in prodajo. Predzgodovinske gomile. Zabukovje, 177-35-30-5-0. Sr du Krško 48 km, so zdr fin Mokronog 10 km, žand o pT žup Št. Rupert 5 km, š Št. Rupert ali Sv. Križ 5 km, žel Št. Rupert—Rakovnik 7.5 km. Nm 360— 450 m. Po širokem hrbtu razloženo naselje v gričevju z. od Št. Ruperta. Sestavni deli naselja: Golenberk, Kozje, Krokarje, Podmahovec, Podžumovec, Zabukovje, Zrasle. Dostop samo z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja, vina, prašičev, perutnine in jajc (tudi v Ljubljano). Listnati gozdovi dajo les za drva, žel. prage in oglje. Podr. cerkev sv. Petra na Zunovcu se prvič omenja 1600. Znamenita je radi treh starinskih oltarjev. Zaloka, 37-12-8-4-0. Sr du Krško 49 km, so zdr fin Mokronog 11 km, žand o pT š žup Št. Rupert 6 km, žel Št. Rupert— Rakovnik 5 km ali Mirna 4 km. Nm 630—650 m. Vasica z zaselkom Drenovec leži visoko v hribovju, v skrajnem sz. delu občine. Dohod le z vozom. Borno kmetijstvo. Nekaj živine, drv in oglja se proda, sicer pa ostaja vse doma. Pod vasjo so odkrili predzgodovinske gomile. Podr. cerkev sv. Neže, dev. muč. je bila zgrajena v protireformacijski dobi (okoli 1600). Občina Trebelno Preb. 2104, hiš 406, posest. 244, koč. 134, najem. 21. Površina 5093.91 ha: njiv in vrtov 843.25, trav. in paš. 662.46, vinogradov 192.88, sadovnjakov 53.74, gozdov 3117.03, ostalo 224.55. Zavzema gričevje j. od Mokronoga. Svet je razrezan v precej strmo odrezane hrbte, na katerih so vasi in vinogradi. K potokom padajoča nižja pobočja so porasla z gozdom. Od potokov je omeniti Raduljo, Gostinco, Gostinčico, Savrco in Bačji potok, ki teko po ozkih grapah proti jv. in v. širša je le tkzv. štatenberška dolina ob zgornji Radulji. Prebivalstvo se pre- življa v glavnem s poljedelstvom in vinogradništvom. Vasi v Statenberški dolini in Trebelno pridelajo nekaj krompirja, pšenice ter sadja tudi za prodaj. Vina se pridela % belega, yt rdečega tudi za prodaj. Glavne vinorodne gore so: Bitovska gora. Jerenga in Čužnja vas. Nekaj dohodkov dajejo tudi živina, sadje, perutnina in jajca. Vse to se prodaja preko Trebel-nega v Ljubljano, Gozd je že precej posekan in večidel listnat (hrast, bukev, kostanj). Nekaj lesa se vendar izvaža preko postaje Mokronog—Bistrica. Proda se tudi precej gob in jagod. Glavna prom. žila je ban. cesta II. reda Mokronog—Trebelno— Ornuška vas. Zapadne vasi imajo najbliže na postajo Mirno peč, ostale pa v Mokronog—Bistrico. Večina vasi je razloženega, vinogradniškega tipa. Od domačih obrti je razvita še preja. V Radulji je bogat ribolov. Bitnja vas, 73-14-5-9-0. Sr du Krško 49, so zand zdr fin Mokronog 9 km, žel Mirna peč 6 km, o p š žup Trebelno 4kin. Nm 380—420 m. Vas stoji v bregu nad Zg. Raduljo. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste II. reda je po obč. cesti II. reda mogoč dohod z avtom. K vasi spadata zaselka Bitovska gora in Na hribu. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Vina pridelajo okoli 20 lil za dom. , . Bogneča vas, 100-21-21-0-0. Sr du Krško 47 km, so zand zdr fin Mokronog 8 km, žel Mirna peč 8 km, o p š žup Trebelno 3 km. Nm ca 460 m. Leži v hribih nad Raduljo in Gostinco. \ okvir vasi spadajo zaselki Banija, Cirje, Predale in Vinski vrh. Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Poljske pridelke, sadje in vino porabi prebivalstvo doma. Prodaja živine in lesa. V domači obrti se prede in izdeluje platno. Odtod doma dr. Zore Janez (r.1875), univ. prof. teol. v p. v Ljubljani. ... Brezje, 56-9-6-3-0. Sr du Krško 48 km, so zand zdr tin Mokronog io km, žel Mokronog—Bistrica 12 km, o p š žup Trebelno 5 km. Nm ca 382 m. Stoje v gručasti obliki na terasi nad Zg Raduljo. Preko 2 lesenih mostov je mogoč dohod od ban. ceste z avtom. Prodaja polj. pridelkov, perutnine in cvička. V vasi in okolici so odkopali več lepili predzgodovin- skili gomil. „. Brezovica, 37-5-4-1-0. Sr du Krško 41 km, so zand zdr lin Mokronog 2 km, žel Mokronog—Bistrica 4 km, o p š žup Trebelno 3.5 km. Nm 422 m. Stoji na širokem hribu sz od Trebel-nega, onstran grape Zavrće (v njej mlin »Dolina«). Od 3 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, svežega in suhega sadja ter vina (ca 30 lil v okolico). Podr. cerkev, sv. Ane. Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile. Cerovec, 88-16-10-6-0. Sr du Krško 49 km, so zand zdr lin Mokronog 9 km, žel Mirna peč 5 km, o p š žup Trebelno 4 km. Nm 394m. Gručasta vas z. nad Zgornjo Raduljo. Od bližnje ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Ob dobri letini ostane nekaj pšenice m krompirja za prodaj. Vina se pridela 100 lil (belega rdečega %), običajno le za'dom. Prodaja živine in svinj ter jajc m perutnine v Novo mesto in Ljubljano. Drva in gradbeni les tudi na prodaj. Na njivah pri vasi so odkopali več rimskih grobov, v vasi in okolici pa več lepih predzgodovinskih gomil. V bližini so od 1874 kopali cink in cinober. Rudnik (od 1930 last Rudarske družbe Trebelno v Ljubljani) zdaj ne obratuje. Cikava, 101-19-9-9-1. Sr du Krško 49 km, so žand zdr fin Mokronog 9 km, žel Mokronog—Bistrica 12 km, o p s zup Ire-belno 4 km. Nm 420-500 m. Vas leži v bregoviti legi visoko nad levim bregom tesne doline Gostince. Kraj sestavljajo: Boršte (vinogradi), Cikava, Gostinški vrh in Pungert Dohod z vozom 3.5 km od ban. ceste. Poljedelstvo, vinogradništvo. Vina pridela 80 lil ('A za prodaj). Prodaja sadja, zivme in lesa. Češnjice, 116-21-12-9-0. Sr du Krško 46 km, so žand zdr fin Mokronog 7 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km, o p š žup Trebelno 2 km Nm ca 430 m. Hribovita, vinogradniška vas ob ban. cesti II reda j. od Trebelnega. K njej spadata zaselka Gmajna in Reber. V dobri letini se proda *A poljskih pridelkov (pšenica, krompir). Vina pridelajo 200 lil in ga polovico prodajo. Razen tega prodaja svinj, kokoši in jajc. Gozd daje drva in stavbni les. Tod mimo je vodila rimska cesta Sv. Jurij—Mokronog—Krško. (Sledovi rimskega zidovja i'n grobovi.) Cilpoh, 72-16-7-9-0. Sr du Krško 47 km, so žand zdr fin Mokronog 8 km, žel Mokronog—Bistrica 10 km, o p š žup Trebelno 3 km. Nm ca 500 m. Vas je zelo raztresena po hribovitem terenu jz. od Trebelnega. Vključuje vinogradniško Bitovsko goro in Sela. Od 0.5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Cužnja vas, 194-51-9-36-6. Sr du Krško 40 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Mokronog—Bistrica 8 km, o p š žup Trebelno 5 km. Nm ca 480 m. Deloma raztresena vas med vinogradi in zidanicami v. od Trebelnega. Obsega tiuH zaselke: Brine, vinogradništvo Jerengo, Vesko, Zaloko, Zapadež. Po obč. cesti I. reda je od 4.5 km oddaljene ban. ceste mogoč dohod z avtom. Vinogradništvo in poljedelstvo. Prodaja sadja (zlasti tudi orehov), perutnine, vina (letni pridelek ca 300 lil) in lesa (drva, stavbni les in tanin). Drečji vrh, 109-17-14-2-1. Sr du Krško 45 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Mokronog 7.5 km, o p š žup Trebelno 1 km. Nm ca 520 m. Vas stoji na razglednem hribu v. od Tre-belnega. Po obč. cesti I. reda je od 2.5 km oddaljene ban. ceste mogoč dohod z avtom. Obsega še zaselke Bajhovec, Polje in Rajec. Z. pod vasjo v grapi izvira in teče potoček Gostinčica, ki v močni suši presahne. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Vina pridela ca 80 lil. Gor. Mokronog, 42-10-6-2-2. Sr du Krško 43 km, so žand zdr fin Mokronog 4 km, žel Mokronog—Bistrica 6 km, o p š žup Trebelno 1 km. Nin 441 m. Leži ob ban. cesti Mokronog—Trebelno z. nad dolino Zg. Laknice. Sestoji iz zaselkov: Bajhovec, Gor. Mokronog, Marof, Na Štuku in Vanjek. Za cerkvijo sv. Petra, tik nad ban. cesto, se nahaja stara znamenita kostnica. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Bukov in hrastov les na prodaj. Nekdanji grad Gornji Mokronog je danes v razvalinah. Spada med starejše gradove v Sloveniji. Prvotni njegovi lastniki so bili Mokronoški gospodje (se omenjajo 1177 in 1248). V 2. polovici 15. stol. so izumrli. Poznejši lastnik Jurij Lenkovič je v 2. pol. 16. stol. združil gornjemokro-noški grad in štatenberško gospoščino z gradom Otočcem. Grad je začel razpadati; bil je že v Valvasorjevi dobi popolna razvalina. Imel je pa v bližini malo stavbo za stanovanje. Na gradu je bil do konca 16. stol. sedež deželske sodnije. Podr. cerkev sv. Petra ap. Prvotna kapelica je bila zelo stara, po tradiciji celo iz dobe sv. Cirila in Metoda. Pozneje zgrajena cerkev je bila od samega početka (pred 1248) župna cerkev trebelske župnije. L. 1803. so sedež župnije premestili k sedanji župni cerkvi sv. Križa. Pod cerkvijo so odkrili utrdbo iz pozne rimske dobe (začetka preseljevanja narodov). Gor. Zabukovje, 85-18-18-0-0. Sr du Krško 46 km. so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Mokronog—Bistrica 8 km, o p š žup Trebelno lkm. Nm ca 508 m. Leži z. od Trebelnega in vključuje zaselke: Gradišče, Košučje in Kremen. Z. pod vasjo v grapi teče Radulja, ki žene dva mlina. Od ban. ceste pri Tre-belnem je po obč. cesti I. reda mogoč dohod z vsemi vozili. Prodaja živine in lesa. Vino (50 lil) in pridelke porabijo doma. V domači obrti izdelujejo pipe in predejo. Pri vasi so odkrili veliko predzgodovinsko gomilo. Jelševec, 129-21-18-2-1. Sr du Krško 40km, so žand zdr fin Mokronog 8 km, žel Mokronog—Bistrica 10 km. o p š žup Trebelno 5 km. Nm ca 402 m. Leži v hribih jz. od Trebelnega in vključuje še zaselke Blečji vrli, Cirkence, Padež, Sela in Lans-perž. Od 5 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Od vinskega pridelka (250 hI) se proda 100 lil gostilničarjem. Prodaja sadja, živine in lesa. Pod Blečjim vrhom so odkopali predzgodovinske gomile. Podr. cerkev sv. Antona Pad. na Blečjem vrhu. Malne, 42-6-6-0-0. Sr du Krško 45 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Mokronog—Bistrica 7 km, o p š žup Trebelno 1 km. Nm ca 450m. Raztresen kraj s. nad levim bregom potoka Gostince, ki žene mlin. Pod Malnami se izliva v Gostinco Gostinčica. Dohod z vozom lKkm od ban. ceste. Prodaja sadja, vina in živine. Mirna vas, 120-19-14-3-2. Sr du Krško 47 km, so žand zdr fin Mokronog 8 km, žel Mokronog—Bistrica 10 km, o p š žup Trebelno 5 km. Nm 328—447 m. Vas ie raztresena po vinorodnem hribovju in na terasah s. nad Raduljo. Obsega tudi zaselke Lipovec, Mirno dolino in Vinji vršič. Radulja, ki teče v tesni dolini, pušča sprva ob vodi komaj prostor za kolovozno pot, žene dva mlina in žago hmeljniške graščine. Dohod z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, kokoši in jajc. Mešan gozd daje drva. tesan les in oglje. Predzgodovinske gomile. Ornuška vas, 62-9-9-0-0. Sr du Krško 48 km, so žand zdr fin Mokronog 8 kin, žel Mokronog—Bistrica 11 km, o p š žup Trebelno 4 km. Nm ca 380 in. Vas stoji na terasi nad štatenberško dolino ob ban. cesti TT. reda. Pod vasjo teče potok Radulja, ki dolino rad poplavlja. Vključuje zaselek Udujo vas. Prodaja pšenice, krompirja, živine in lesa. Podturn, 131-24-5-19-0. Sr du Krško 49 km, so žand zdr fin Mokronog 9 km, žel Mokronog—Bistrica 12 km, o p š žup Trebelno 4 km. Nin ca 382 m. Leži na bregoviti terasi nad Raduljo. H kraju spadajo zaselki Hribe, Jagodnik. Laze, Nova gora, Smeje in Vejerje. Od ban. ceste je mogoč dohod z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja, živine, cvička, jajc in deloma lesa. V bližini vasi so odkrili predzgodovinske gomile. Radnja vas, 70-16-8-6-2. Sr du Krško 50 km, so žand zdr fin Mokronog 10 km, žel Mokronog—Bistrica 12 km, o p š žup Trebelno 5 km. Nm ca 408 m. Vas stoji v bregoviti legi visoko na desnem bregu Radulje, ki žene v grapi mlin. Vključuje zaselke Hrib, Ostrvec in Raduljo. Po obč. cesti I. reda more do vasi vsako vozilo. Poljedelstvo in vinogradništvo za dom. Prodaja kokoši in jajc v Ljubljano. Roje, 70-13-8-5-0. Sr du Krško 48 km, so žand zdr fin Mokronog 9 km, žel Mokronog—Bistrica 11 km, o p š žup Trebelno 4 km. Nm ca 360 m. Stoji na prisojnih obronkih Statenberške doline. Vključuje zaselka Dole in Sela. Pod vasjo teče Radulja, v katero se sv. odtod izliva Gostinca. Dostop za vsa vozila od ban. ceste. Kmetijstvo. Prodaja živine in izvoz hlodov. Sp. Zabukovje, 53-10-8-2-0. Sr du Krško 45 km, so žand zdr fin Mokronog 5.5 km, žel Mokronog—Bistrica 7 km, o p š žup Trebelno 0.5 km. Nm ca 470 m. Stoji ob obč. cesti I. reda ne daleč z. od Trebelnega. Zaselka Srobotnica, Suho brezje. Dohod z vsemi vozili. Na j. strani v grapi pod Zglavnico (549 m) izvira Gostinca, na s. pa pritok Savrce, ki teče pri Martinji vasi v Mirno. Kmetijstvo. Prodaja sadja, živine, svinj, kokoši, jajc, gob, jagod, masla. Strmca, 58-11-11-0-0. Sr du Krško 50 km, so žand zdr fin Mokronog 11 km, žel Mokronog—Bistrica 13 km. o p š žup Trebelno 7 km. Nm 380—420 m. Vas (Velika in Mala Strmca) je raztresena med vinogradi in zidanicami visoko na strmem levem bregu Radulje, ki teče tu v globoki grapi. Od 8 km oddaljene ban. ceste Trebelno—Mokronog je dohod mogoč z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo (ca 60 lil), gozdarstvo. Štatenberg, 72-11-11-0-0. Sr du Krško 49 km, so žand zdr fin Mokronog 7 km, žel Mokronog—Bistrica 9 km, o p š žup Trebelno 4 km. Gas. Nm 348 m. Del vasi leži v dolini ob levem bregu Radulje, del pa na obronku nad njo. Zaselka Lahko in Napije. V bližini vodi ban. cesta. Prebivalstvo se preživlja enako kot Ornuška vas, le da pridela tudi nekaj vina (160 lil, polovica za prodajo). Tod mimo je v rimski dobi držala cesta Sv. Jurij—Cešnjice—Mokronog—Krško. Na njivah pri vasi so odkrili rimsko zidovje in v bližini sledove staroslovenske naselbine. Grad Štatenberg je bil že v Valvasorjevi dobi v razvalinah. Stal je ob Rad ulji in bil prvotno last rodbine pl. Stat-tenberg, ki se omenja že 1220. L. 1291. so izumrli in grad je postal deželnoknežja last. Od 1510 so grad posedovali gospodje Crnomeljski, nato Jurij Lenkovič (f 1601), general v Karlovcu in deželni glavar Kranjske. Ta je štatenberško in gornjemo-kronoško gospoščino združil z gradom Otočcem. Trebelno, 163-37-13-11-6. Sr du Krško 44 km, so žand zdr fin Mokronog 5 km, žel Mokronog—Bistrica 7 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1810, 6 odd. Gosp. tečaj, Jav. knjiž., Gas., Kat. prosv. d., PSVD. Nm 527 m. Jedro vasi stoji v obliki kroga okrog župne cerkve na vrhu razglednega hriba. Ostale hiše so razpostavljene večinoma ob ban. cesti, ki privede sem iz Mokronoga. Sestavni deli vasi so še Poklek, Trebelska vas in Veliki kamen. Priljubljena izletna točka (1 uro iz Mokronoga). Lep razgled zlasti od cerkve sv. Rozalije (543 m) v. nad vasjo. Gospodarsko in prometno središče občine, več dobrih obč. cest na vse strani. Gostilne, trgovine, obrtniki. Kmetijstvo in vinogradništvo. Od poljskih pridelkov se prodaja pšenica in krompir, nadalje živina, svinje itd. Vino se porabi doma. Gozd daje na prodaj žel. prage in drva. Sejem v Trebelnem se vrši na belo soboto. Župnija Trebelno (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 2100 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Na mestu prvotne cerkve, posvečene sv. Mariji Magdaleni, so 1780 zgradili sedanjo stavbo in jo posvetili sv. Križu. Cerkev je bila prvotno podr. prafare Bele cerkve. Pred 1248 se že omenja kot župnija. L. 1331. in ponovno 1393 je bila prafara inkorporirana koštanjeviškemu samostanu. Sedež trebelske prafare je bil do 1803 pri cerkvi sv. Petra v Gornjem Mokronogu. V reformacijski dobi se je širil Lutrov nauk iz številnih sosednjih gradov. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Vrh, 61-12-12-0-0. Sr du Krško 47 km, so žand zdr fin Mokronog 8 km. žel Mokronog:—Bistrica 10 kin. o p š žup Trebelno 3 kin. Nm ca 550 m. Vas stoji iz. od Trebelnega na pobočju razglednega hriba (549 m), s katerega se nudi krasen razgled, zlasti v Mirnopeško dolino, Hmeljnik, Trško goro. novomeško okolico in na Gorjance. Doliod z vozom lKkm od ban. ceste. Kmetijstvo in vinogradništvo. Občina Tržišče Preb. 1907, hiš 364, posest. 154, koč. 182, najem. 40. Površina 3488.77 ha:* njiv in vrtov 691.46. trav. in paš. 382.99, vinogradov 240.51. sadovnjakov 4.23. gozdov 2070.20, ostalo 99.38. * Vštevši kraje Perma vas in del Sp. Laknic, ki sta se priključila obč. Mokronog (1936). Občina zavzema gričevje ob dolini Mirne in njenih malih pritokih sv. od Mokronoga tam, kjer se prične dolina zoževati in prehajati v tesno sotesko proti Sevnici. Na j. sega skoro do doline Laknice. Dolina Mirne je v logih in travnikih, njive so po večjih razgibanih terasah in gričevju. V s. delu občine imamo večje, precej strnjene vasi, ki jim je gospodarska osnova kmetijstvo. Od pridelkov prodajajo v večji meri le sadje, ki se deloma izvaža tudi v inozemstvo (Avstrijo in Nemčijo). Vinogradništvo je bolj razvito samo na prisojnih straneh v jv. delu občine (Malkovec, Medvedjek, Vodolje), kjer so tudi naselja bolj razložene oblike. Na s. je prebivalstvo deloma zaposleno v bližnjem šentjanškem premogovniku. Glavna prometna žila (ban. cesta) gre v smeri Trebnje—Sevnica. V tej smeri se gradi tudi železnica, ki zaenkrat vodi samo do bližnjega Št. Janža. J. rob občine teži proti ban. cesti Mokronog—Šmarjeta. Gabrijele, 290-54-18-28-8. Sr du Krško 34 km. so fin Mokronog 7 km, žand zdr pt Krmelj 1 km, žel Št. Janž na Dol. 1 km, o š žup Tržišče 6 km. Nm 300 m. Deloma obcestna, deloma raztresena vas ob obeh straneh ban. ceste Mokronog— Pijavice—Št. Janž. K njej spadajo zaselki Brinje, Jesenice, Strašperk, Zabjek. Kmetijstvo in deloma vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, perutnine, surovega masla, vina in lesa. Prebivalstvo je deloma zaposleno v bližnjem šentjanškem premogovniku. Predzgodovinske gomile. Podr. cerkev sv. Lenarta ima tri bronaste zvonove iz novejše dobe in zelo stare orgle. Kapla vas, 108-20-6-12-2. Sr du Krško 32 km, so zdr fin Mokronog 7 km, žand Krmelj 5 km, žel Pijavice 2 km, o pt š žup Tržišče 2 km. Nm 271 m. Raztresena vas leži deloma ob ban. cesti z. od Tržišča, deloma pa po pobočjih hriba sv. Jurija (366 m). Obsega tudi naselje Podgoro, Šentjurski hrib, Zakotje. Gospodarstvo kot v bližnjem Tržišču. Od podr. cerkve sv. Jurija zelo lep razgled. Pri vasi so odkopali grobove iz hallstattske dobe. Cerkev sv. Jurija je stala že 1444. V zvoniku visi 64 kg težak zvon iz 1545. Pokopališče okrog cerkve so opustili. Malkovec, 132-28-9-18-1. Sr du Krško 31 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Št. Janž na Dol. 5 km, o pt š žup Tržišče 1 km. Nm 418 m. Raztreseno naselje v vinorodnem gričevju j. od Tržišča. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, živine in raznega sadja. Dostop z vozom po obč. cesti dober km od ban. ceste Mokronog—Sevnica pri Tržišču. Predzgodovinske gomile. Medvedjek, 227-50-15-29-6. Sr du Krško 33 km, so fin Mokronog 8 km, žand zdr Krmelj 6 km, žel Št. Janž na Dol. 6 km, o pt š žup Tržišče 3 km. Nm 414 m. Raztreseno naselje na visokem slemenu jv. od Tržišča, čigar s. pobočja pokrivajo mešani gozdovi, j. pa polja in vinogradi. Sestavni deli naselja: Brežnik, Gabrovica, Gor. Vodale, Gredice, Marindol, Medvedjek in Poklek. Dostop po obč. cesti iz Tržišča za silo tudi z avtom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Precej se izknpi za vino, sadje, perutnino in surovo maslo. Pavla vas, 36-9-5-3-1. Sr du Krško 34 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Št. Janž na Dol. 7 km, o pt š žup Tržišče 3 km. Nm 353 m. Leži v vinorodnem gričevju jv. od Tržišča nad dolino Laknice. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste Mokronog—Sevnica. Kmetijstvo in vinogradništvo. Donosna je le prodaja vina in sadja. Podružna cerkev sv. Jakoba ima star 120 kg težak bronast zvon iz 1722. Pijavice, 44-8-5-2-1. Sr du Krško 34 km, so zdr fin Mokronog 5 km, žel v kraju, žand Krmelj 3 km, o pt š žup Tržišče 4 km. Nm ca 230 m. Leži v ravnini na levem bregu Mirne, ob žel. progi Trebnje—Št. Janž na Dol., in ban cesti Trebnje —Sevnica. Poljedelstvo in živinoreja v glavnem le za dom. Dohodki od svinj in perutnine, zlasti pa od sadja, ki gre v večji meri tudi v Nemčijo in Avstrijo. Polje, 117-21-14-6-1. Sr du Krško 34 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žel Pijavice 1 km, žand pt Krmelj 2 km, o š žup Tržišče 5 km. Nm ca 300 m. Leži na prisojnem pobočju ob obč. cesti j. od vasi Gabrijele. Dostop samo z vozom 1 km od ban. ceste, v Gabrijelah. Ostalo kot Gabrijele. Lep razgled po dolini Mirne. Skrovnik, 96-16-10-5-1. Sr du Krško 34 km, so zdr fin Mokronog 4 km, žand Krmelj 3.5 km. žel Pijavice 0.5 km, o pt š žup Tržišče 4 km. Nm ca 270 m. Leži sredi njiv in travnikov na valoviti terasi j. od Mirne nasproti žel. p. Pijavice. Vključuje zaselka Potok in Trato. Takoj z. od vasi vodi ban. cesta Mokronog—Št. janž. Gospodarstvo kot v Tržišču. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko naselbino z gomilami. Spodnje Mladetiče, 85-15-10-5-0. Sr du Krško 35 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand Krmelj 3 km, žel Pijavice 1 km, o pt š žup Tržišče 5 km. Nm ca 280 m. Vasica leži na položnem in prisojnem hrbtu, ki sega s svojimi obronki prav do doline Mirne pri žel. p. Pijavice. Dostop z vsemi vozili od 1 km oddaljene ban. ceste. Kmetijstvo in deloma vinogradništvo. Sa- dje gre deloma tudi v inozemstvo (Avstrijo, Nemčijo). Predzgodovinske gomile s številnimi predmeti (bronaste sekire in drugo). Škovec, 87-21-7-12-2. Sr du Krško 31 km, so žand zdr fin Mokronog 10 km, žel Pijavice 5 km, o pt š žup Tržišče 1 km. Nm 380 m. Deloma raztresena vas sredi gozdov južno Tržišča. Vključuje zaselka Dolince in Pctrinjek. Po obč. poti iz Tržišča dostop z vozom. Prodaja živine, sadja, perutnine ter v manjši meri vina le v bližnje kraje. Tržišče, 188-32-12-20-10. Sr du Krško 30 km, so zdr fin Mokronog 9 km, žand Krmelj 3 km, žel Št. Janž na Dol. 4 km, o pt š žup v kraju. Šola ust. 1880, 8 odd. Nar. knjiž., PRK, PJS, PSVD, Prosv. d., I. gospod, dobrodelno d. Vodovod. Nm 278 m. Obsežna vas v pobočju jv. nad ban. cesto Trebnje—Sevnica. Sestavni deli: Mostec, Sv. Trojica in Tržišče. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, sirovega masla, vina, prašičev, perutnine in lesa. Dva dobro obiskana sejma na leto. Gostilne in trgovine. Na ozemlju od sv. Trojice proti Mokronogu so odkrili več gomil iz hallstattske dobe in mnoge rimske grobove. Župnija Sv. Trojica v Tržišču (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 2152 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Trojice je bila sezidana okoli 1526 v gotskem slogu. Po ustnem izročilu so jo sezidali iz kamenja gradu, ki je domnevno stal poleg cerkve. O gradu ni sledu, le pri kopanju so naleteli na temeljno zidovje. Prvotno je bila cerkev podr. šentrupertske prafare. L. 1752. je bil ustanovljen vikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v župnijo. Podr. cerkev Matere Božje je bila prizidana pozneje prvotni majhni kapeli, posvečeni sv. Florijanu (zgrajeni okoli 1450). Znamenit je 50 kg težak bronast zvon iz 1586. Trščina, 90-20-11-7-2. Sr du Krško 35 km, so žand zdr fin Mokronog 6 km, žel Mokronog—Bistrica 8 km, o pt š žup Tržišče 4 km. Nm ca 280 m. Precej na široko raztresena vas na prisojnih vinorodnih pobočjih na skrajnem južnem robu občine, blizu ban. ceste Mokronog—Šmarjeta ob Laknici. Kmetijstvo in vinogradništvo. Trgovanje z vinom, sadjem, živino in jajci. Vodale (Spodnje), 169-21-11-9-3. Sr du Krško 31 km, so fin Mokronog 10 km, žand zdr Krmelj 2 km, žel Št. Janž na Dol. 2 km, o pt š žup Tržišče 1 km. Nm ca 300 m. Vas leži v malem sedlu sv. od Tržiča. Dostop z vozom 1 km od ban. ceste Ljubljana—Sevnica. Obsega tudi zaselek Dole ob ban. cesti. Gospodarstvo kot Tržišče. Kraj se omenja prvič 1364. Vrhek, 168-35-11-22-2. Sr du Krško 31 km, so fin Mokronog 10 km, žand zdr Krmelj 2 km, žel Št. Janž na Dol. 1 km, o pt š žup Tržišče 1 km. Nin ca 360 m. Razloženo naselje po prisojnem pobočju nad žel. progo, ki baš tu zapušča dolino Mirne in se v ostrem kotu obrne proti Št. Janžu in Krmelju. Dostop le z vozom 1 km od ban. ceste proti Sevnici. Gospodarstvo kot Tržišče. II kraju spadajo naselja Dolina, Krtina loka in Stučnik. Zgornje Mladetiče, 70-14-10-4-0. Sr du Krško 35 km, so zdr fin Mokronog 6 km, žand Krmelj 4 km, žel Pijavice 1 km, o pt š žup Tržišče 5 km. Nm 253 m. Leži v zatišju pod gozdovi na prisojnem, položnem pobočju z. od vasi Spodnje Mladetiče. Dostop z vsemi vozili 1 km od ban. ceste. Ostalo kot Spodnje Mladetiče. Vključuje zaselek Trebež. Občina Velika Dolina* Preb. 2147, hiš 376, posest. 166, koč. 204, najem. 10. Površina 2742.48 ha: njiv in vrtov 757.65, trav. in paš. 329.36, vinogradov 58.31, sadovnjakov 14, gozdov 1425.60, ostalo 157.56. Občina leži na desnem bregu Save jv. od Brežic, ob potoku Bregani, ki tu priteka z Gorjancev. Večji zapadni del občine je hribovit, manjši v. ob Savi in spodnji Bregani pa terasast in raven. Več kot polovico občine zavzemajo gozdi, več kot četrtino pa njive in vrtovi. Vinogradi zavzemajo manj kot neproduktiven svet, čeprav ima prebivalstvo od njih izdaten vir dohodkov. Živine se malo proda, več pa sadja in perutnine (purani). Mnogo vasi ima glaven dohodek od gozda. Nabirajo tudi nekatere gozdne sadeže za prodajo. Trgovina in skoro ves promet gre po drž. cesti v Samobor in Zagreb in le malo v Brežice, ki so za večino vasi bolj oddaljene kot Samobor. V Bregani se odcepi od drž. ceste ban. cesta proti Stojdragi. Prebivalce občine nazivajo »Dolince«. Vasi so raztresenega in gručastega tipa. V nekaterih vaseh še tko domače platno. Bregansko selo, 214-44-17-27-0. Sr du Krško 20km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 5 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 kin. o š žup Vel. Dolina 2 km, pT Jesenice na Dol. 4 km. Nm 163 m. Vas leži v dolini ob levem bregu Bre- * Celotna obč. je po najnovejši preureditvi (sept. 1936) pripadla srezu Brežice. Gl. dodatek. gane, ki žene dva mlina. Preko Bregane, ki izvira v žumber-škem razvodju pod Zečakom (797 m), drži lesen most na ban. cesto. Od drž. ceste v Zagreb je mogoč dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo, vinogradništvo, svinjereja, gozdarstvo in obrt. Mešan gozd. V savsko ban. se proda letno okrog 100 m3 lesa. Ribolov v Bregani. K vasi spada zaselek Zapolje. Brezje, 276-37-20-17-0. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km. žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina 1 km, pT Jesenice na Dol. 4.4. km. Nm ca 296 m. Vas stoji v bregoviti legi na kamenitem pobočju. Od ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo, vinogradništvo, svinjereja in gozdarstvo. Proda se nekaj cvička, svinj in jajc. V sav. ban. gre letno 200 m3 lesa. Gaj, 70-10-5-5-0. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 2 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina 3 km, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm ca 270 m. Vas s prisojno hribovito lego z. nad drž. cesto Ljubljana—Zagreb, do katere je mogoč dostop z vozom. Prodaja cvička (pridelek 50hI), svinj, jajc in lesa (ca 20m3). Jesenice, 188-24-9-15-2. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 1 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina 4 km, pT v kraju. Nm 155 m. Vas stoji na terasi ob Savi in drž. cesti Ljubljana—Zagreb. Preko Save vozi brod na hrvatsko stran (dobre ^ ure do postaje Sutle). Pripraven kraj za letoviščarje; gostilne in trgovine, kopališče na Savi. Zemlja je peščena in prav dobro rodi. Kmetijstvo in vinogradništvo, sadje za prodajo, čebelarstvo. Dva kramarska sejma na leto. Mešan gozd. Ribolov v Savi. Do zgraditve žel. proge je bila tu vlačilna obsavska postaja in carinarnica. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene je iz 17. stol.; stoji zunaj vasi proti j. (zaselek pri cerkvi). Pokopališče. Koritno, 135-23-19-4-0. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina 4 km, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm ca 350 m. Vas ima prisojno lego v hribih nad Bregano. Pod njo spadajo tudi 4 hiše na Mladinah in ena na Vrtičkih. Dohod z vozom 3 km od ban. ceste. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vas pridela največ koruze in krompirja ter nekaj pridelka proda. Prodaja tudi sadje, cviček (polovico pridelka 50 hI), svinje in jajca. Laze, 70-10-7-3-0. Sr du Krško 21 km, so Kostanjevica 26 km, žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 13 km, o š žup Vel. Dolina 4 km, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm ca 330 m. Vas na zelo kamenitem svetu nad izvirom Dolinskega potoka. Od 3 km oddaljene ban. ceste v Veliki Dolini je mogoč dohod z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo in svinjereja. Mala Dolina, 85-20-4-16-0. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 2 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina lkm, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm ca 240 m. Stoji na levem bregu Dolinskega potoka na terasah. Dohod od ban. ceste z vsemi vozili. Zaselek Krči. Iz studenca v podzem. jami, ki se nahaja v s. pobočju pod Ponikvami, ima vas vodovod. Poljedelstvo le za dom; prodaja sadja, živine (v Samobor), vina in lesa. Nova vas, 93-17-8-9-0. Sr du Krško 19 km, so Kostanjevica 24 km, žand Sp. Ribnica 2 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup Vel. Dolina 2 km, pT Jesenice na Dol. 1.5 km. Nm 154 m. Vas stoji v ravnini ob ban. cesti, ki vodi od drž. ceste Ljubljana—Zagreb v Veliko Dolino. Zemlja je peščena in prav dobro rodi. Kmetijstvo in vinogradništvo. Obrežje, 234-46-18-28-6. Sr du Krško 21 km. so Kostanjevica 26 km, žand Sp. Ribnica 3 km, zdr žel Brežice 11 km, fin Cerkl je 13 km, o š žup Vel. Dolina 3 kin, pT Jesenice na Dol. lkm. SKJ, Gas. Nm 155 m. Vas stoji na ravnem polju ob državni cesti Ljubljana—Zagreb. Prebivalstvo se preživlja slično kot Jesenice. Gostilne, trgovina, obrti. Perišče, 28-4-2-2-0. Sr du Krško 21 km, so Kostanjevica 26 km, žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 11 km, fin Cerklje 13 km, o š žup Vel. Dolina 2 km, pT Jesenice na Dol. 3 km. Nm ca 230m. Stoje na kamenitem pobočju s. nad Bregano. Dohod z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo. Podgračeno, 72-12-7-5-0. Sr du Krško 18 km, so Kostanjevica 23 km, žand Sp. Ribnica lkm, zdr žel Brežice 8 km, fin Cerklje 10 km, o š žup Vel. Dolina 5 km, pT Jesenice na Dol. 4 km. Nm ca 160 m. Vas tvorita dva zaselka ob drž. cesti nad desnim bregom Save, kjer se ta približa vznožju odrastkov Gorjancev. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina in svinj. Bogat ribolov v Savi. Ponikve, 132-27-14-13-0. Sr du Krško 21 km, so Kostanjevica 26 km, žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 13 km, o š žup Vel. Dolina 2 km, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm 376 m. Leže na dolgo raztresene po hribovitem in kamenitem svetu nad grapo Bregane in Dolinskega potoka, Vključuje tudi zaselke Bogovo selo, Gabrovico, Mucelj, Sli-novke. V s. pobočju hriba v gozdu pod ponikvensko cerkvijo se nahaja velika podzemska jama s kapniki in studenčnico, ki je po vodovodu napeljana v Veliko in Malo Dolino. Dohod z vozom od ban. ceste v Vel. Dolini. Kmetijstvo in vinogradništvo, prodaja svin j in vina (60 lil od pridelka 100 lil). Podružna cerkev sv. Jakoba na razglednem hribu. Prvotna romanska cerkev je bila zgrajena v 17. stol. Sedanja cerkev je iz konca 19. stol. Okrog nje še stoji taborsko zidovje. Rajec, 101-16-7-9-0. Sr du Krško 19 km, so Kostanjevica 24 km. žand Sp. Ribnica 4 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 11 km, o š žup Vel. Dolina 2 km. jiT Jesenice na Dol. 2 km. Vodovod (zgrajen od Hig. zavoda). Nm 239 m. Vas sestavljata zaselka Rajec in Strjak. ki stojita deloma ob ban. cesti v Vel. Dolino. Gospodarstvo kot v Mali Dolini. V bližini stoji nad bregom Dolinskega potoka dvonadstropni grad Mokrice (198 m) s 3 stolpi in pridvižnim mostom. Lepo ohran jeni grad je bil prvotno last gospodov Sebriach. V Valvasorjevi dobi je gospodoval na njem Nikolaj grof Erdody, hrvatski ban. Danes je last baronov Gaggern. V gradu je vzidan rimski miljnik. Graščinske kajiele sv. Ane so se v reformacijski dobi (v 17. stol.) polastili protestanti iz Krškega. V gradu je bil baje 1572—1573 zaprt Matija Gubec. Spodnja Ribnica, 93-18-6-12-2. Sr du Krško 17 km, so Kostanjevica 22, km. žand v kraju, zdr žel Brežice 7 km, fin Cerklje 9 km, o š žup Vel. Dolina 3 km, pT Jesenice na Dol. 3 km. Nm ca 156 m. Vas stoji na terasah ob Savi in drž. cesti proti Zagrebu. Sava, v katero se na nasprotnem bregu izliva Sotla, teče tu v več rokavih, tvoreč grmičaste otoke. Poljedelstvo, svinjereja, ribarstvo v Savi. Zaselek Cegelniki. Velika Dolina, 144-23-9-14-0. Sr du Krško 20 km, so Kostanjevica 25 km, žand Sp. Ribnica 2 km, zdr žel Brežice 10 km, fin Cerklje 12 km, o š žup v kraju, pT Jesenice na Dol. 4 km. Šola ust. 1856, 9 odd. SKJ, Pev. prosv. d. »Bratstvo« s knjiž., PRK, PJS, PSVD. PCD, Ml. j. Nm 255 m. Vas stoji v gruči nad desnim bregom Dolinskega potoka (jarka). Dostop za vsa vozila nudi ban. cesta. Vas ima vodovod, ki ga je 1932 zgradil za Veliko in Malo Dolino higienski zavod. Napeljan je od podzemske jame pri Ponikvah (gl. Ponikve). Poljedelstvo samo za dom; sadje, živina, vino in les (letno ca 100m3) tudi za prodajo. Čebelarstvo. Z u p n i j a Vel. Dolina (dek. Leskovec, škof. ljublj.) ima 2060 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vneb. D. M., se prvič omenja 1474. Sedanja stavba je iz 1885. Prvotno je bila podr. čateške prafare. Iz nje se je izločila 1788 kot samostojna duhovnija. Okoli 1400 je bila skupno z materjo faro inkorporirana kostanjeviškemu samostanu. Kostanjeviški verski sklad izvršuje zato še danes patronatske pravice. Veliki Cirnik, 129-27-10-17-0. Sr du Krško 19 km, so Kostanjevica 24 km, žand Sp. Ribnica 2 km, zdr žel Brežice 8 km, fin Cerklje 11 km, o š žup Vel. Dolina 5 km, pT Jesenice na Dol. 5 km. Nm 251—418 m. Vas je raztresena po hribovitem svetu, ki se vzpenja proti gozdnatemu Golemu Cirniku (624 m). Vključuje zaselke Bajs, Bukovino, Kušnjo vas in Rigelj. Od 2km oddaljene drž. ceste v Zagreb je mogoč dohod le z vozom. Njive in travniki se slabo obnesejo, a vinogradi uspevajo dobro. Pridela se letno ca 150 lil cvička, domala vse za prodaj. Prodajajo tudi svinje, jajca ter les. Pri vasi so odkrili večjo predzgodovinsko naselbino. Podr. cerkev sv. Križa je bila sezidana v 17. stol. Pokopališče. Zgornja Ribnica, 83-18-4-8-0. Sr du Krško 18 km, so Kostanjevica 23 km, žand Sp. Ribnica 1 km, zdr žel Brežice 8 km, fin Cerklje 10 km, o š žup Vel. Dolina 2 km, pT Jesenice na Dol. 3 km. Nni 160—250 m. Del vasi je na terasi nad drž. cesto Ljubljana—Zagreb, sicer je raztresena po višjih pobočjih. Kmetijstvo in vinogradništvo. Srez Laško Splošen pregled Laški srez je med najmanjšimi v Sloveniji. Meri le 308 km2. Pripada mu alpsko predgorje med Celjsko kotlino in sotesko ob Savi, s čimer mu je določena najbolj osrednja lega med vsemi srezi v dravski banovini. Srez ima v smeri sv.—jz. precej stisnjeno, v smeri sz.—jv. pa najbolj raztegnjeno obliko. V prvem pravcu sega v zračni črti le 7—15 km daleč, v drugem pa do 30 kin. j. mejo določa srezu Sava, s. pa najvišje vzpetosti tukajšnega hribovja, kjer je razvodnica med pritoki Save, ki teko na s. proti Celjski kotlini, in onimi potoki, ki so usmerjeni na j. k Savi ali pa na v. in z. k Savinji. Najmarkantnejše take vzpetosti so: Javor (1131 m), Mrzlica (1119 m), Gozdnik (1092 m), Malič (934 m) in Tolsti vrh (838 m). Z. zlasti pa v. sreska meja je manj prirodna. Na z. drži meja tik Trbovelj proti Sv. Planini (985 m), na v. pa zapušča Savo blizu Brega, krene na Lisco (947 m), odtod čez Ješivec (938 m) do potoka Sevnične, nakar se vije precej izumetničeno proti Sv. Rupertu nad Laškim. Skrajne višinske razlike v srezu presegajo 900 m. Najvišji vrh je že omenjeni Javor (1131 m) v skrajnem sz. kotu sreza, najnižje mesto (190 m) pa je na nasprotnem koncu niže Brega ob Savi. Tudi v notranjosti sreza se pokrajina marsikje znatno dviguje. Najbolj v Velikem Kozju (987 m) in v Kopitniku (914 m), ki padata ponekod proti Savinji v prepadnih stenah. Ravninskih tal je nasprotno bore malo. Z izjemo majhnih plodnih ravnic pri Tremerju in Šmarjeti kraj Savinje ter neznatnih ravnin ob Savi niže Zidanega mosta kraj Loke in Brega, nahajamo drugod le ozke doline in zaprte kotline (Trboveljska in Hrast-niška dolina). Poleg obmejne Save je glavna reka v srezu Savinja. Slednja sprejema z leve daljša potoka Lahomnico in Gračnico, z desne pa Rečico in Ično. V Savo teče predvsem Savinja, sicer pa razen Trboveljščice, ki premeri Trboveljsko kotlino, in Bobnarice, ki se vije po Hrastniški kotlini, sami brezpomembni kratki potoki. Geološko leži srez Laško predvsem v trboveljski sinkli-nali. S. meja poteka po vrhu trojanske antiklinale, j. pa deloma po s. triadnem pobočju litijske antiklinale. Najstarejše geološke tvorbe so karbonski glinasti skriljavci obeh antiklinal. Ob s. meji se razprostira karbon čez ves srez od z. do v., na j. pa od Save pri Radečah do Lisce. Karbon prekrivajo deloma rdeči permski peščenjaki, deloma poedine krpe triadnih plasti od werfena do školjkovitega apnenca. Razen v teh antiklinalah prihaja karbon na dan še v trboveljski sinklinali na globlje izjedenih mestih in ob njenem j. robu. Take razgaljene karbonske plasti nahajamo pri Hrastniku, ob Savinji med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami, pri Lokavcu in pri Sv. Lenartu. Slednje najdišče leži še sredi trboveljske sinklinale. Školjkoviti apnenec je razvit zlasti med Hrastnikom ter med Zidanim mostom in Šmarjeto ob Savinji. Ob severnem robu antiklinale nastopajo v ozkem pasu triadne plasti werfena in školjkovitega apnenca od Trbovelj proti Laškemu in dalje na v. Kot preostanki nekdanjega triadnega krova na karbonu so gore: Mrzlica, Gozdnik, Kal, Golce in Tolsti vrh. Vso Trboveljsko terciarno kotlino pokrivajo plasti oligo-cena in miocena. Oligocen prihaja na dan le na z. pri Trbovljah in ob s. robu kotline ter pri Poljani z. od Jurkloštra. Vse drugo pokrivajo miocenske plasti. V manjši meri so te ohranjene tudi okoli Zidanega mosta. V miocenu so delovali v okolici Laškega številni vulkani, ki so izmetavali andezitsko lavo in vulkanski pepel. Na ta način je nastal Veliki vrli v. od Laškega in več drugih vzpetin ob prelomnici, ki poteka tu mimo od z. proti v. Vzporedno s to prelomnico poteka od z. proti v. druga pri Rimskih Toplicah. Nadaljna važna prelomnica ima smer Celje—Zidani most. Ob znani savski prelomnici Trbovlje—Brežice drži deloma meja sreza. Ob križiščih teh prelomov s savinjskim prelomom, izvirajo terme: pri Laškem s toplino 37.5° C, pri Rimskih Toplicah s toplino 36.3° C. Najpovoljnejše podnebne razmere v srezu ima dolina ob Savinji, ki je zaradi položnih bregov in svoje meridionalne smeri precej sončna. Poleg tega jo zapira na s. strani gorska pregraja, tako da ni odprta s. vetrovom, ki jih še čuti Celje. V primeri s Celjem ima Laško približno za 1°C višjo januarsko temperaturo (le —0.7° C napram —1.9° C), a za 1° C nižjo julijsko temperaturo, ker je njegova lega manj odprta in manj sončna (19.2° C napram 20.2° C). Povprečna letna temperatura v Laškem znaša 9.8° C. Zaradi precejšnje goratosti in bujne vegetacije je podnebje vobče precej vlažno in po ozkih dolinah rado megleno. Vendar padavin ni zelo mnogo. Laško n. pr. sprejema letno 1270 mm padavin, to je komaj 5°/o več nego Celje. Le pobočja najvišjih vzpetin na z. dobivajo ca 1400 min padavin na leto. Fitogeografsko pripada srez v višjih legah ilirsko-predalp-skemu oddelku srednjeevropske, gozdne flore, v nižjih pa panonski pokrajini. Gozd tvorijo po pobočjih mešani listovci, v višjih legah pa je čisto bukovje. Na nekaterih mestih sestavljajo grmičje puhasti hrast (Quercus lanuginosa), črni gaber, mali jesen, šumah in drugo grmovje. Vrh Mrzlice pokrivajo sredogorske trate, kjer raste pri nas precej redka alpska strupena zlatica (Rhanunculus Thora var. seutatus) skupaj s sredozemskim Asphodelus albus in kraškim sviščem (Gentiana tergestina). Na prisojnih kamenitih pobočjih Kuma nad Laškim je zelo razvita naskalna stepa, ki jo sestavljajo najrazličnejše trave n. pr. Brachypodium pinnatum, Koeleria pyramidata, Festuca sulcata, poleg enoletnic trajnice Viola hirta, Helleborus odorus, Thlaspi praeco, Coronilla coronata, Scabiosa Hladni-kiana, Anacamptis pyramidalis in dr., pa tudi razni nizki grmiči. Posebno značilne v tej združbi so: stoječi srobot (Cle-matis reeta), diptam (Dictamnus albus), širokolisti jelenovec (Laserpitium oreoselinuin). fričev glavinec (Centaurea Fri-tschii), ločika trajnica (Lactuca perennis), panonski osat (Cirsium pannonicuin), ivanščica (Chrysanthenum corymbo-sum) in iučnik (Verbascum austricum). Med temi ilirsko-pa-nonskimi rastlinami, ki ljubijo toploto, pa nastopajo sub-alpinske: velecvetni svišč (Gentiana Clusii), slanozor (Helio-sperna Wesselskyi) in celo dlakavi sleč. Zelo redke rastline so: črvinka (Alsine linifolia) pri Zidanem mostu na apnenčevem skalovju, celorobi srobot (Clematis integrifolia) samo na Humu nad Laškim, Blagajev volčin (Daphne Blagayana), ki ga nahajamo le na dveh mestih, Hajnaldijeva jelenka (Athaman-tlia Haynaldi) z gotovostjo samo na Mrzlici, škržolica (Hieracium humile) le med Zidanim mostom in Vel. Širjem in Trifo-limn fragiferum pri Zidanem mostu. Zoogeografsko leži srez na meji triglavske pokrajine in z. pokrajine nižinskega pasu. Koristne in škodljive lovne živali so tu srne, poljski zajci, gozdni jerebi, poljske jerebice, sloke, divje race, jazbeci, lisice, veverice, ujede, srake, vrane in zelo redki fazani, divje gosi, prašiči in mačke ter kune in vidre. Savinja je zelo dobra postrvja voda, ki ima vse do Celja ugodna drstišča sulcev. Od strupenih kač je precej pogost modras; v letih 1902—1906 so jih ujeli letno 600—1200. Velik škodljivec tukajšnih gozdov je kobilica Pezotettix alpinus var eollina. Najezdnik Erromenus bimucronatus je bil ujet pri Zidanem mostu in opisan kot nova vrsta. Redki so metulji Satyrus dryas, Lycaena argiades in Smerinthus quer-cus, dalje rastlinske stenice Plagochilus seladonicus in Pliy-lus coryli. Po dolinah prepeva večkrat južni škržat (Cicada plebea). Srez je bil obljuden že v predzgodovinski, celo neolitski dobi. Zelo mnogo je najdišč iz hallstattske in latenske dobe. Rimska kolonizacija je bila omejena predvsem na važnejše strategične in prometne točke v Trboveljski in Hrastniški dolini ter ob Savinji in Savi. Geografska lega sreza ob stiku Savske in Savinjske doline je bila merodajna v marsičem že v preteklosti. Tu je namreč najlažji prehod iz Savske doline na Štajersko in obratno. Že v rimski dobi je držala važna rim- ska cesta od Celja po obronkih gora nad Savinjo v Savsko dolino. Od te ceste se je pri Laškem odcepila prometna pot čez Marijo Gradec in Sv. Lenart v Jurklošter in Planino ter dalje v Panonijo. Iz Savske doline pa je vodila rimska cesta med Okroglico in Poljem proti Lisci na prelaz Na Gradcu, odkoder je dalje držala v Panonijo. Na Lisci je bila meja med Panonijo in Norikom. Slovenska kolonizacija se je v srednjem veku izvršila zelo zgodaj. Svoja prva selišča so Slovenci zasnovali v območju starih rimskih selišč in cest. Teritorij laškega sreza je bil do 1147 upravno-politično del savinjske krajine, vendar je v njej zavzemal izvzeten položaj, tvoreč nekako enklavo z lastnim upravnim in gospodarskim središčem v Laškem. To laško gospostvo je segalo od Trbovelj do Jurkloštra ter od Sevnice in Kuma skoraj do Celja in Žalca. Gospodarji laškega gospostva so bili sprva grofje Breže-Seliški, nato do 1147 grofje Spanheimi. Tega leta je bilo laško gospostvo priključeno Štajerski. Savsko brodarstvo se je ohranilo in cvetelo skozi ves novi vek. Z blagom, predvsem z žitom in vinom iz Hrvatske, Slavonije in Dolenjske natovorjene ladje so vlekli po Savi navzgor z vprežnimi konji, voli ali osii. Na desnem savskem bregu je bila v to svrho vsekana pot, ki je od Zidanega mostu proti Zagorju še danes dobro ohranjena. Savska trgovina se je obdržala do 2. pol. 19. stol., ko je stekla železnica Dunaj—Zidani most—Ljubljana (1849) in Zidani most—Zagreb (1862). L. 1816. so dogradili proti Rimskim Toplicam mesto dotedanje ozke steze in stare rimske ceste po obronkih gora pravo cesto. L. 1823. so izročili prometu cesto Zidani most— Loka. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskim patriarhom in savinjskemu arhidiakonatu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Izjema je le trboveljska župnija, ki jo je oglejski patriarh že 1463 odstopil ljubljanskim škofom in ti 1787 lavantinski škofiji. Prva organizirana dušnopastir-ska postaja je bila v Laškem. Iz te prafare so se izločile vse današnje župnije v laški dekaniji, izvzemši župnijo Trbovlje, ki je nastala iz braslovške pražupnije. Iz prafare Loke pri Zidanem mostu so se izločile župnije Razborje, Širje in Radeče. Ozemlje laškega sreza je bilo nekdaj v upravno-politič-nem oziru sestavni del celjskega okrajnega glavarstva. Samostojno okrajno glavarstvo obstaja od 1920. Laški srez je imel leta 1931. 36.244 ljudi. Od 1921—1931 je prebivalstvo narastlo za približno 6%>. Največji prirastek prebivalstva so izkazali v tem desetletju rudarski revirji na zahodu (za 10%). Mnogo manj kraji ob Savinji, dočim so vzhodni hriboviti predeli (občini Jurklošter in Sv. Lenart) že več desetletij s stagnaciji in celo v nazadovanju. Vzrok tej neenakosti v razvoju je predvsem priseljevanje oz. izseljevanje prebivalstva. Laški srez je z ozirom na obljudenost v dravski ban. daleč pred vsemi drugimi srezi, kajti na 1 km2 biva tu povpr. 118 preb. Seveda pa so razlike v naseljenosti med posameznimi občinami zelo velike. Najmanj naseljena je hribovita in zelo gozdnata občina Jurklošter (43.5 ljudi), najbolj obljudeni pa sta trboveljska in lirastniška občina (279 ljudi), pod vplivom ondotnega rudarstva in industrije. Brez slednjih dveh predelov bi gostota naseljenosti v laškem srezu znašala le 74 ljudi na 1 km2, kar pomeni, da bi bil ta srez glede oblju-denosti v naši banovini šele na 11. mestu. V srezu prevladujejo male razložene vasi, razdrobljene v neznatne zaselke. Skoraj polovica prebivalstva biva v šestih največjih krajih. Ti so Loke, Hrastnik, Retje, Laško, Rečica in Trbovlje (v ožjem pomenu). Z ozirom na kulturo tal kaže srez tole sliko: njiv in vrtov je 5258 ha (17.1%), travnikov in pašnikov 8095 ha (26.3%), gozdov 16.536 ha (53.7%), vinogradov 50 ha (0.2%), močvirij in neplodnih tal pa 827 ha (2.7%). Že ti podatki kažejo značilno gospodarsko strukturo laškega sreza, ki obiluje gozdov, a mu nedostaja obsežnih ravninskih tal za široka polja. Poljedelstvo sicer še dosti dobro uspeva ob Savinji in kraj Save niže Zidanega mosta, drugod pa se omejuje večinoma le na skromne njive, ki neredko strmo vise po rebrih hribov. Približno 3/5 vseh njiv je v žitnem klasju, 3/io v krompirjevih nasadih, ostalo služi za pridelovanje drugih poljskih pridelkov. Glavno žito je pšenica. L. 1934. so pridelali v srezu na 1491 ha 16.600 q pšenice, na 973 ha 66.000 q krompirja, na 542 ha 5400 q ovsa, na 350 ha 4600 q koruze ter na skupaj 620 ha 3800 q ječmena in 3300 q rži. Nekoliko bolj kot poljedelstvo je ponekod razvita živinoreja. L. 1934. je bilo v srezu 700 konj, 7500 goveje živine, 5100 svinj, 800 ovac in koz ter 20.000 perutnine. Napredna v gojitvi dobrih pasem je zlasti svinjereja. Vseh če-belnih panjev je ca 1200. Za sadjarstvo so dani v splošnem izvrstni pogoji. Vseh sadnih dreves je nad 100.000. Od teh je skoraj 2/a jablan (67.000), slede hruške (17.000), slive (13.000) in češnje (6000). Vinska trta je bila včasih mnogo bolj razširjena kot danes. Zdaj je vinogradništvo brezpomembno; celotni letni vinski pridelek ne znaša niti 1000 lil. Gozdove, ki so v srezu še zelo razširjeni, odlikuje krasna rast. Zato so podlaga precejšnji lesni industriji in trgovini. Predelovanje lesa pa ni niti najvažnejša industrijska panoga. Podlago velikim industrijskim obratom v našem srezu daje izkoriščanje rjavega premoga, ki je nedavno v letih gospodarske prosperitete zaposlovalo ca 4000 rudarjev in drugih uslužbencev. Glede rudnega bogastva je znana Trboveljska kotlina zaradi rjavega premoga, ki ga kopljejo na več mestih rudniško in podnebno. Znani so premogovniki: Trbovlje, Laško, Zagorje, Hrastnik, Ojstro, Govce, Huda jama, Briše, Topliše, Plešje itd. Pri Št. Rupertu dobivajo glinasti železovec, pri Št. Lenartu blizu Hrastnika svinčeni sijajnik, enako pri Lo-kavcu blizu Rimskih Toplic; iz Trbovelj dobivajo lapor za zboljšanje zemlje, cementni lapor pa pri Trbovljah, Zagorju, Doljenaii in pri Zidanem mostu. Pri Hudi jami se nahaja glina za polporcelan, pri Laškem ognjestalna glina itd. Pri Lokavcu blizu Zidanega mosta so prej dobivali svinčeni sijajnik s srebrom. Najpomembnejši industrijski panogi sta poleg predelovanja lesa cementna (Trbovlje) in kemična industrija (Hrastnik). Tudi v tujskoprometnein oziru je srez velikega pomena. Zdravilišči in letovišči mednarodnega pomena sta Laško in Rimske Toplice, razgledni hribi s kočami S. P. D. (Mrzlica, Lisca, Šmohor) pa privabljajo trume izletnikov iz vse dravske banovine in tudi iz sosednje Hrvatske. Prometno središče laškega sreza je Zidani most, kjer se stikajo vse tri železniške proge tega ozemlja. Spremljajo jih lepe ban. ceste, od katerih se odcepi več dobrih potov v stranske doline. Redni avtobusni promet oskrbuje zvezo ru-darsko-industrijskih krajev v Trboveljski in Hrastniški dolini s trboveljskim, oziroma hrastniškim kolodvorom. Občina Hrastnik Preb. 7431, hiš 765, posest. 289, koč. 374, najem. 316. Površina 4286 ha*: njiv in vrtov ca 20%, trav in paš. ca 30%, vinogradov 0.2%, gozdov ca 45%, ostalo ca 5%. Občina obsega hribovito pokrajino med Mrzlico (1119 m) in sotesko ob Savi. V njenem z. delu leži med hribi ozka in ca 5 km dolga Hrast-niška dolina, ki se razprostira v smeri s.—j. pravokotno na dolino ob Savi. Tu teče potok Bobnarica, ki sprejema z leve pritok Brnico. Tla so večidel manj rodovitna, v višjih legah kamenita. Ker si kmetje ne morejo navadno pridelati dovolj živeža za prehrano svoje družine, si iščejo postranskega zaslužka zlasti pri rudniku v Hrastniku, ki pa je zadnji čas zaradi pomanjkanja naročil skrčil obrat in odpušča predvsem * Brez Sv. Katarine; kulture tal so označene le približno, ker še manjkajo točni podatki radi ponovne prekomasacije občine. one delavce, ki so mali kmetje. Bolj kot poljedelstvo je razvita živinoreja. Živino in obilo mleka prodajo rudarjem in delavcem v Hrastnik. S čebelarstvom se v vsej občini bavijo v večji meri le štirje posestniki. Gozdov je precej. V njih je največ smrek, zatem bukev, hrastov in drugega drevja. Povečini kupujejo les tukajšnji kolarji in mizarji ter rudnika v Hrastniku in Hudi jami. Za sadjerejo so dani dobri pogoji. V dobri letini izvozijo večji posestniki precej sadja. Glavni gospodarski pomen občine pa je v tukajšnjem rudarstvu (dober rjav premog) in industriji (steklarna in kemična industrija), od katerih živi neposredno ali vsaj posredno večina prebivalstva, tako poleg kmetovalcev zlasti obrtniki in trgovci. V občini je eno samo skupno lovišče (zlasti zajci, srne, lisice, jerebice in tudi divji petelini). Žlahtne postrvi v tukajšnjih potokih. Občini pripada nekaj lepih sredogorskih predelov. Turistika in zimski sport se lepo razvijata zlasti na Mrzlici. Brdce, 160-26-8-18-10. Sr so du zdr fin Laško 11 km, žand Hrastnik 5 km, žel Rimske Toplice 4 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 3.5 km. Nm ca 400 m. Pobočna lega ob ban. cesti Hrastnik—Rimske Toplice. Manj rodovitno. Kmetje in rudarji. Prodaja mleka v bližnje industrijske kraje. Precej razvito gozdarstvo. Les kupuje rudnik Huda jama. Brnica, 592-79-18-59-30. Sr so du zdr Laško 15 km, žand žel Hrastnik 2 km, fin Trbovlje 5 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 2 km. Nm ca 290 m. Vas leži v ožji dolini med hribi ob istoimenskem potoku in kraj ban. ceste Hrastnik—Dol. K vasi spadajo bližnji zaselki Brniška reber, Javorje, Podkolk, Pod-škala, Ravni laz, Zahrib in Zalešče, ki imajo večinoma višjo in bolj hribovito lego. Prevladujejo delavci, bodisi rudarji in steklarji, ter razni obrtniki. Kmetijstvo je zelo skromno. Dol, 486-103-32-71-29. Sr so du zdr Laško 14 km, žand Hrastnik 3 km, fin Trbovlje 6 km, žel Hrastnik 4 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1862, 5 odd. Gosp. in kmet. nad. šola. Društva: 2 jav. knjiž., SKJ, PCMD, J S, PJS, PRK, PSVD, Gas„ Olep. d., Slov. kat. izobr. d. Vodovod in elektrarna. Nm 312 m. Večja, zelo snažna vas v ožji dolini pod Kalško planino (956 m) in Kovkom (658 m) kraj ban. ceste Hrastnik—Rimske Toplice. V kraju se stekata potoka Bela in Črna v potok, ki se poslej imenuje Brnica. K vasi spadajo neznatni zaselki Lesičnik. Mala Raven, Podslatna, Rakovec, Ravne, Sela, Stan, Stopnik, Trate, Zagrebnik, Zakostanj, Zlance in Žlebinje. Rudarji, razni obrtniki in trgovci, v ostalem kmetovalci. Znatno sadjarstvo. Čebelarstvo v razvoju. Smrekovi, hrastovi in bukovi gozdovi. Izdelovanje pohištva. Velik valjčni mlin. V potoku Črni postrvi, ki jih umetno goje. Primeren kraj za letovišče. Tujske sobe. Izhodišče markirane poti na Mrzlico (1119 m). Lepe izletne točke v okolici (Kovk, Sv. Jurij, Čreta, Kalška planina), kjer so povsod ugodni smuški tereni. Pod hribom Kovkom je podzemeljska jama »Kovška luknja« s kapniki. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Rimske najdbe. Župnija Dol pri Hrastniku (dek. Laško, škof. lavant.) ima 3726 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jakoba. Stara cerkev je bila zidana 1680. Sredi 18. stoletja so jo predelali. Sedanja stavba datira iz 1908—1909. Cerkev je bila sprva podružnica laške pražupnije. Iz nje se je 1755 izločila kot vikariat, ki je bil 1771 povzdignjen v pravo župnijo. Nadžupnija Laško ima še danes pravico reprezentacije ali uprave nad njo. Podr. cerkev sv. Janeza Evang. je bila sezidana 1894 na mestu prejšnje razpadle kapele, ki so jo v jožefinski dobi zaprli. Hrastnik I, 87-15-8-1-9. Uradne podatke glej Hrastnik II. Nm ca 330 m. Pobočna lega v zgornjem delu llrastniške doline nad ban. cesto, ki drži proti Trbovljam. K vasi spadajo zaselki Lešče, Podbrdo, Tirberg, V Blatih in Zadraga. Ta neznatna vas je predhodnica današnjega velikega Hrastnika v dolini, ki se je po odkritju premogovnega ležišča razvil v izrazito rudarsko-industrijsko selišče. Poslej so se namreč kmetje starega Hrastnika polagoma selili v dolino in so postali rudarji. Zato so se začele tukajšnje kmetije opuščati in je prebivalstvo v stalnem nazadovanji!. Hrastnik II, 3292-115-10-11-120. Sr so du Laško 16 km, žand žel o pTt š v kraju, zdr fin žup Trbovlje 3 km. Deška nar. šola ust. 1872, 11 odd. Deki. nar. šola ust. 1863, 10 odd. Obrtna nad. š. Društva: SKJ, PCMD. NO, Nar. čit., Gas., Strel, d., Glasb, d., Protitub. liga, PSVD, PČD, Izobr. d., Vinc. konf., Prosv. d., Podp. d., 3 sport, klubi. Nm kolodvora 209 m. Hrastnik leži ob potoku Bobnariei v ozki Hrastniški dolini. Hiše stoje deloma tudi po sosednih bregovih. Skozi kraj drži ban. cesta Trbovlje—Zidani most. Od nje se ob izlivu potoka Brnice v Bobnarico odcepi ban. cesta proti Dolu in dalje v Rimske Toplice. Dostop iz Zidanega mosta je zaradi nizkih železniških podvozov mogoč le z vozom ali avtom. Redne avtobusne zveze Hrastnika s kolodvorom k vsem potniškim vlakom. Kraj sestavljajo zaselki Draga, Fužine, Log, Na Brodu, Steklarna in Sv. Lenart. Prebivalci so rudarji, industrijski delavci, trgovci, obrtniki in razni uradniki. Iz prvotne majhne kmetske vasi, ki leži na zgornji strani llrastniške doline (gl. Hrastnik I), se je po odkritju premogovnih ležišč razvila niže v dolini današnja velika rudarska in industrijska naselbina. S kopanjem premoga se je pričelo 1807. Do zgraditve j. žel. 1847—1850 so prevažali premog po Savi v Ljubljano in na Hrvatsko. Takrat so obenem zgradili v Hrastniški dolini 3 km dolg normalen industrijski tir, ki se odcepi od glavne proge na postaji in drži do rudnika. Lastniki rudnika so se podobno kot v Trbovljah večkrat menjavali; 1880 je rudnik prevzela Trboveljska premogokopna družba. Med prejšnjimi lastniki je omeniti plemiče iz Brucka, ki so ustanovili delniško družbo, iu tovarnarja Dunajčana Sarga, ki je dal 1875 iz svojega rudniškega revirja Ojstra izpeljati prvo žično železnico v Evropi do postaje Hrastnik. Kakovost in debelina premogovne plasti je ista kot v Trbovljah. Tu obstajata dve ločeni jamski okrožji: Hrastnik in Ojstro. Povprečna letna produkcija znaša do 250.000 ton. Oddaja premoga kot v Trbovljah. Zaradi bližine premogovnika so tu ugodna tla za industrijo. L. 1856. je prenesel sem steklarno iz Jurkloštra nemški inženjer llaider. Prvotno ročno delo je tu pozneje izpodrinil strojni obrat. Steklarna izdeluje vse vrste votlega stekla v raznih barvah. Obrat se je znatno povečal, ko so opustili steklarno v bližnjih Trbovljah. V Hrastniku je tudi tovarna kemičnih izdelkov, ki je med najstarejšimi ind. podjetji v banovini. Ta tovarna se je osnovala 1845 v Trstu, 1859 pa so jo prenesli v Hrastnik, kjer je začela 1860 z obratom. Izdeluje razne kisline, soli, železooksidne barve, umetna gnojila, desinfekcijska sredstva iu apno; poseduje lasten kamnolom apnenca. Hrastnik je izhodišče izletov na Kum (1219 m, brod čez Savo, 2H uri, markirano) in na Mrzlico (1119 m, vse leto oskrbovana koča, dobre 3 ure hoda, markirano). Lep smuški svet je zlasti na Kriški planini (917 m) j. od Mrzlice. S. od Hrastnika drži ban. cesta v Trbovlje skozi romantično skalovito tesen Boben, po kateri se vije Bobnarica. V Hrastniški dolini so odkrili sledove pred-rimskih selišč in našli votivne rimske spomenike, ki jih hrani Nar. muzej v Ljubljani. Provizorična cerkev Kristusa Kralja je prirejena v gledališki dvorani. L. 1935. so začeli graditi pravo cerkev. Podr. cerkev Matere Božje v Dragi (379 m) je preprosta, a lepa centralna stavba, ki je bila sezidana 1768. Nekdaj je bila posvečena sv. Lenartu. Po tem patronu je dobila ime vsa okolica, ki so jo šele 1928 preimenovali v Hrastnik. Pri cerkvi je bila 1786 ustanovljena kuracija, ki je pa obstajala samo dve leti. Cerkev je najlepša trboveljska podružnica. Tu rojen Gradišnik Fedor (r. 1890), lekarnar, feljtonist, prevajalec dram. iger in povesti ter režiser celj. mestn. gledališča. Kal, 121-18-18-0-0. Sr so du zdr Laško 18 km, žand žel Hrastnik 9 km, fin Trbovlje 7 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 5 km, š (zasilna) v kraju ust. 1927, 1 odd. Povpr. nm ca 800 m. Zelo raztresena gorska vas v hriboviti pokrajini j. od Mrzlice (1119 m) na pobočjih Kalške planine (956 m). Kraj tvorita zaselka Spodnji in Zgornji Kal; slednji sega s posameznimi kmetijami do 900 m visoko. Dostop z vozom po obč. poti povprečno 1 uro s. od ban. ceste pri Dolu. Manj rodovitno. Kmetijstvo in rudniško delo v Hrastniku. Smrekovi in bukovi gozdovi. Izdelovanje desak, hlodov in pohištva. Glavni odjemalec lesa je rudnik. Kalška planina, ki se dviga nad vasjo, je lepa izletna točka in ima zelo ugodne smuške terene. Skozi Kal drži iz Dola markirana pot na Mrzlico (1 uro). Kovk, 81-14-6-8-2. Sr so du zdr Laško 16 km, žand Hrastnik 5 km, fin Trbovlje 7 km, žel Hrastnik 4 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 2 km. Nm ca 600 m. Kraj leži ob obč. poti 2 km j. od ban. ceste pri Dolu. Hribovito. Dostop le z vozom. Peščeno, nerodovitno. Kmetijstvo in izkoriščanje gozdov (hrast, bukev, smreka). Gobani, lisičke. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa v Hrastnik. Marno, 289-53-18-35-10. Sr so du zdr fin Laško 12 km, žand Hrastnik 4.5 km. žel Hrastnik 6 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 2 km. Nm ca 400 m. Marno leži kraj ban. ceste Hrastnik —Šmarjeta in v soseščini ob obč. poti. K vasi spadata zaselka Kristan dol in Slatina. Kmetje, rudarji, obrtniki. Dobro razvito čebelarstvo in gozdarstvo; več mizarjev. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa rudniku v Hrastnik. V vasi so sledovi nekdanjega gradu, čigar oboki se še poznajo. Tu stoji sedaj znamenje. Ojstro, 30-3-3-0-0. Sr so du Laško 18 km, žand o š Hrastnik 1.5 km, zdr fin žup Trbovlje 2.5 km, žel pTt Hrastnik 3 km. Nm ca 540 m. Vas leži na hribu, ki loči Hrastniško in Trboveljsko dolino. Dostop z vozom po obč. poti 1.5 km od ban. ceste Hrastnik—Trbovlje. Plesko, 173-12-12-0-4. Sr so du Laško 22 km, žand o š Hrastnik 2 km, zdr fin žup Trbovlje 2 km, žel pTt Hrastnik 4 km. Nm ca 460 m. Plesko leži na hribu, ki loči Hrastniško in Trboveljsko dolino, ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Večinoma rudarji. Prapretno, 173-23-17-6-11. Sr so du Laško 20 km, žand o š Hrastnik 2 km, zdr fin žup Trbovlje 2 km, žel pTt Hrastnik 4 km. Nm ca 370 m. Gručasta vas v hriboviti legi na zali. strani Hrastniške doline ob obč. poti 1K km od ban. ceste. Dostop le z vozom. Pretežno rudarji. Studence, 469-60-35-25-26. Sr so du Laško 18 km, žand o š Hrastnik 1.5 km, zdr fin žup Trbovlje 3 km, žel pTt Hrastnik 3 km. Povpr. nm ca 300 m. Razložena vas v s. delu Hrastniške doline deloma v pobočni legi ob ban. cesti. Avtobusna zveza s kolodvorom Hrastnikom. Rudarstvo in razna obrt. Mimo teče potok Bobnarica. Tu rojen Brinar Josip (r. 1874), ravnatelj mešč. šole v pok., pisec pedagoških člankov, šolskih knjig in mladinskih povesti. Sv. Jurij, 647-82-25-57-50. Sr so du zdr Laško 18 km, žand žel Hrastnik 1.5 km, fin Trbovlje 5 km, o š žup Dol pri Hrastniku 4 km, pTt Hrastnik 2 km. Elektrarna. Nm 791 m (cerkev). 288 S I! K '/. 1. A š K O Zelo raztresena vas v hribovju in deloma v dolini za Savo od izliva Bobnarice (kolodvor Hrastnik 210 in) skoraj do strmega Kopitnika (914 m). II kraju spadajo zaselki Krnice, Mačkovec, Skopno, Zagorica in Zavrate. Do posameznih zaselkov drže do 4 km dolge obč. poti, ki se odcepijo od ban. ceste Zidani most—Hrastnik. Kmetijstvo, delo v steklarni in hrastniškem rudniku, razni obrtniki. Razvito gozdarstvo. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa v Hrastnik. Podr. cerkev sv. Jurija je iz 1520. Ladja je bila obokana šele 1722. Severna stena ladje ima polkrožna okna, južna pa pravokotna. K slednji so 1750 prizidali stransko kapelo. Do 1770 je bila cerkev podr. župnije v Radečah. Sv. Katarina, 272-50-36-14-11. Sr so du Laško 20 km, žand o Hrastnik 2 km, zdr fin žup Trbovlje 1.5 km, žel pTt Hrastnik 4 km, š v kraju ust. 1882, 3 odd. Ljud. knjiž., SKJ, PJS, Gas. Nm 556 m. Razložena vas sv. od Trbovelj v hriboviti prisojni legi pod Mrzlico (1119 m). Dostop po obč. poti 0.5 km od ban. ceste Trbovlje—Hrastnik. Dostop deloma z vsemi vozili. Vas tvorijo selišča Dobovec, Dolence, Jesenovo in Potok. Večinoma kmetovalci. Vodni mlini, žaga. Lepa izletna točka. Mimo drži markirana pot na Mrzlico (1119 m), ki leži na razvodju med Savo in Savinjo. Tik pod vrhom novi, 1931 zgrajeni Dom na Mrzlici. Vse leto zelo obiskovana razgledna gora. Smuka za izvežbane smučarje. Podr. cerkev sv. Katarine na Potoku. Prvotna cerkev je bila zidana 1010 (letnica nad vhodnimi vrati) baje na mestu prejšnjega paganskega templja, čigar oltar je stal ua posestvu Gornjega Nemevška. Ravnica se še sedaj imenuje »Sveta ravan«. Sedanja cerkev je bila deloma zgrajena v prvi pol. 17. stol. Takrat so postavili obokani kor in zvonik. Ostali deli stavbe so iz različnih dob. Arhitektura in oprema cerkve je preprosta. Od 1786—1810 je pri cerkvi obstajala lokalija. Sv. Štefan, 361-67-24-43-0. Sr so du zdr fin Laško 14 km, žand Hrastnik 7.5 km, žel Hrastnik 8 km, o p žup Dol pri Hrastniku 4 km, š Dol-Turje 0 km. Nm 597 in (cerkev). Zelo raztresena vas jv. od Dola v precej hriboviti pokrajini. Dostop z vozom po obč. poti 1—3 km od ban. ceste Šmarjeta— Marno—Hrastnik. Vas tvorijo zaselki Čreta, Holešji dol, Jesenovo, Kupča vas in Turski les. Manj rodovitno. Kmetje in rudarji. Razvito gozdarstvo, več vodnih žag in mlinov. Prodaja kmetijskih proizvodov v Hrastnik. Les kupuje hrastniški rudnik. Podr. cerkev sv. Štefana je bila prvotno zgrajena v prvi pol. 16. stol. Prvič se omenja 1545. Ko jo je 1740 porušil potres, so cerkev nanovo sezidali. Glavni oltar je iz 1762. Turje, 141-29-13-16-4. Sr so du zdr Laško 14 km, žand Hrastnik 7.5 km, fin Trbovlje 9.5 km, žel Hrastnik 8 km, o p žup Dol pri Hrastniku 4 km, š v kraju ust. 1897, 2 odd. DKfid. Nm ca 550 m. Vas leži v hriboviti pokrajini jv. od Dola. Dostop z vozom po poti 3 km od ban. ceste Dol—Šmarjeta. Malo rodovitno. Kmetje in rudarji. Razvito mlekarstvo. Prodaja kmetijskih proizvodov v Hrastnik. Les kupujeta rudnika v Hudi jami in v Hrastniku. V okolici lep smuški teren. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski in rimski dobi. Odkriti rimski nagrobniki. Unično, 77-16-6-10-0. Sr so du zdr fin Laško 12 km, žand žel Hrastnik 7 km, o p š žup Dol pri Hrastniku 3 km. Nm ca 580 m. Razložena vas v pobočni prisojni legi pod Ostrim vrhom (864 m) ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste Dol—Šmarjeta. Dostop z vozom, hribovito. Kmetje, deloma rudarji. Nerodovitno, v deževju plazovit teren. Kmetijstvo in trgovina z lesom. V dobri letini prodajo mnogo jabolk. Domači sadjevec. Obilo užitnih gob. Občina Jurklošter Preb. 2143, hiš 414, posest. 115, koč. 222, najem. 77. Površina 4939 ha: njiv in vrtov 698, trav. in paš. 1111, vinogradov 2, gozdov 3048, ostalo 80. Občini pripada izključno hribovita in zelo gozdnata pokrajina, ki leži odmaknjena od glavnih prometnih potov. Hribovje je večinoma zelo strmo in ga raz-členja le par globokih in tesnili dolin, po katerih se vijejo potoki. Glavna dolina je soteska ob Gračnici. Občina je v srezu najmanj obljudena. Na 1 km2 biva komaj 43 ljudi. Prebivalstvo ni nikjer kompaktno naseljeno. Tu so sami mali zaselki, ki stoje navadno na sončnih kopah hribov in po slemenih. Doline oživljajo največ mlini in žage. Poljedelstvo je bolj skromno in radi pomanjkanja rodovitnih tal na visečih pobočjih silno trudapolno. Boljši pogoji so ponekod za živinorejo in za sadjarstvo. Velikanski predeli so pokriti s krasnimi smrekovimi in bukovimi gozdovi, ki jih precej eks-ploatirajo. Tujskopronietna postojanka je gora Lisca (947 m), kamor pa hodijo izletniki večinoma iz Savske doline, ne pa tod po dolini Gračnice, ker je dostop iz Rimskih Toplic precej od rok. Blatni vrh, 208-42-16-22-4. Sr so du žel Laško 19 km, žand o p š žup Jurklošter 5 km, zdr Planina 6 km, fin Št. Jurij 19 km. Povpr. nm ca 530 ni. Hribovita lega ob obč. poti ca 2 km od ban. ceste Jurklošter—Planina. Dostop z vozom, Razložena vas z malimi zaselki Gorico, Leščem in Pojerjem. Kmetijstvo in gozdarstvo. Precejšnja svinjereja. Jabolka za prodajo. V okolici so veliki gozdovi (bukev, hrast, jelka) jurklošterske graščine, ki jih izkorišča za izdelovanje žel. pragov in drv. Užitne gobe. Lahov graben, 435-82-10-63-9. Sr so du fin Laško 15 km, žand o p Jurklošter 1 km, zdr Planina 12 km, žel Rimske Toplice 17 km, š žup Jurklošter 2 km. Elektrarna. Nm 857 m (cerkev sv. Trojice). Zelo raztresene hiše v ozki dolini ob Lahovnici, kjer drži ban. cesta Breg—Jurklošter, in na slemenih okolnih hribov. K vasi spadajo zaselki Epihovec, Podhrib, Stara glažuta, Sv. Trojica in Vislana. Manj rodovitno. Kmetje in tovarniški delavci, ki so zaposleni v Jurkloštru. Smrekovi in bukovi gozdovi so last jurklošterske graščine. Mlini, žaga. Izdelovanje desak, pragov in drv za izvoz v tujino. V Stari glažuti na s. pobočju Lisce (947 m) je bila svoječasno steklarna: pozneje so jo prenesli v Jurklošter in od tam v Hrastnik. Tik pod Vrhom sv. Trojice stoji podružna cerkev sv. Trojice, ki se prvič omenja 1545. L. 1733. so cerkev na novo sezidali. Vhod v cerkev je skozi zvonico; ladja in tristrano zaključeni presbiterij sta obokana. Glavni oltar ima letnico 1685. Lažiše, 200-35-8-24-3. Sr so du Laško 19 km, žand o Jurklošter 6 km, zdr Planina 6 km. žel fin Št. Jurij 17 km, p š žup Dobje-Slivnica 2 km. Povpr. nm ca 520 m. Razložena vas v hriboviti legi ob obč. poti 2 km s. od ban. ceste Jurklošter— Planina. Dostop z vozom. II kraju spadajo zaselki Grabne, Jesenik in Straže. Poljedelstvo in živinoreja (zlasti svinje in perutnina). Marijina vas, 156-34-12-8-14. Sr so du fin Laško 15 km, žand o p š žup Jurklošter 2 km, zdr Planina 4 km, žel Rimske Toplice 17 km. Povpr. nm ca 550 m. Razložena vas v. od Jur-kloštra v hriboviti pobočni legi nad dolino Gračnice ob obč. poti 1 km od ban. ceste Jurklošter—Planina. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki Nemški graben, Prevole, Slavisla vas in Zalog. Kmetijstvo in gozdarstvo. Obširni smrekovi in bukovi gozdovi v bližini. Lesna trgovina. Več vodnih mlinov. Mnogo užitnih gob in pravih kostanjev. Mišji dol, 184-29-7-14-8. Sr so du fin Laško 13 km, žand o p š žup Jurklošter v kraju, zdr Planina 11 km, žel Rimske Toplice 15 km. Šola ust. 1856, 3 odd. Pripr. odb. SKJ, PJS, Gas., Strel. druž. Nm 390 m. Zelo raztresena vas v samotni gozdnati pokrajini ob Gračnici in manjših potokih, kraj katerih se vijejo v ozkih temnih globelih ban. ceste, ki pridrže sem iz Laškega, Rimskih Toplic, Brega in Planine. II kraju spadajo zaselki Jurklošter ter Spodnji in Zgornji Voluš. Slednja dva zaselka imata večinoma hribovito lego na s. strani Jurkloštra. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in tovarniško delo. Pridelovanje jabolk za prodajo v Laško. Prikladno za čebelarstvo. Uprava Falterjevega posestva, ki obsega ca 1400 ha gozda. Največ bukev in smreka. Lesna industrija, zlasti izdelovanje ležalnih stolov. Ogljarstvo, apnenica, vodni mlini. Mnogo užitnih gob za prodajo. Znatna lesna trgovina. Letno prodajo ca 5000 m® lesa raznim tvrdkam. Postrvi v Gračnici. Vas je bila obljudena že v starem veku. Kraj potoka stoji ob cesti proti Planini obsežni juiklošterski grad, ki so ga okoli 1800 zgradili na razvalinah nekdanjega kartuzianskega samostana, ki je po učenem menihu Juriju dobil ime Jurklošter. Samostan je med 1164—1174 ustanovil krški škof Henrik. Prvi znani prior Viljem se omenja 1187. Že okoli 1200 je bil samostan v razsulu, disciplina in gospodarstvo zanemarjeno in kartuzija je faktično prenehala (od 1199—1208). L. 1209. je vojvoda Leopold III. obnovil samostan iu mu 1212 povečal posestva, nad katerimi si je pridržal zavetniške pravice. Nad samostanskimi posestvi je podelil redovnikom pravico do nižjega in višjega sodstva; le izvršitev smrtne kazni je pridržal deželskemu sodišču v Laškem. Po naročilu istega nadvojvode so zgradili 1209 cerkev in jo 1212 posvetili. L. 1228. je papež Gregor IX. potrdil vse samostanske pravice, sprejel samostan v varstvo apostolske stolice in mu naklonil veliko svoboščin: prosto sprejemanje novincev, oprostitev desetine od vseh ustanovnih zemljišč, prepoved naselitve kakega drugega duhovnega reda v bližini samostana, oprostitev udeležbe koncilov in prosto volitev priorja brez škofovega vmešavanja. L. 1243. je koroški vojvoda Bernhard naklonil samostanu zemljišče v Ljubljani, da si tu zgrade hišo in oprostil menihe plačevanja mitnine. Poznejše potrdilne in daritvene listine je ponovno izdajala duhovnu in svetna gosposka. Zavetniške pravice nad samostanom so imeli od 1311 Planinski gospodje, nato pa SREZ I.AŠkO 289 Celjski grofje, ki so bili kartuziji posebno naklonjeni. Poklanjali so samostanu desetino nad svojimi zemljišči, ga podpirali z denarjem, mu potrjevali sodno imuniteto, podarili nova zemljišča, rente in dr. Grof Friderik Celjski je 1429 samostanu podaril Radeče in mu 1449 potrdil pravico do ribolova v območju njegove zemljiške gospoščine. V kartuziji je bila najbrž pokopana 1428 v gradu Ojstrici zavratno umorjena Veronika Deseniška, druga žena Friderika Celjskega. Po smrti zadnjega Celjana (1456) so avstrijski vojvode potrdili vse ustanove Celjanov. Toda v začetku novega veka je konec samostanskega blagostanja, moči in procvita. L. 1471. so Turki samostan izropali in razdejali. Veliko bolj kot materialno pa je samostan trpel v času reformacije v duševnem oziru. Ker so ponovne vizitacije 1564, 1569 in 1571 ugotovile obupno stanje discipline menihov, je bil samostan zaprt in 1591 odstopljen jezuitom iz Gradca. Ti so obdržali kartuzijo do 1773, ko je bil jezuitski red razpuščen. Takrat je pripadlo imetje verskemu skladu, ki je izročal samostanska poslopja in zemljišča v najem raznim privatnim zakupnikom. L. 1870. je kupila gospoščino tržaška firma Ziindl et Comp., ki jo je pa kmalu prodala vitezu Draže (f 1880), ta pa Geipelu. L. 1780. so podrli staro samostansko poslopje razen cerkve, h kateri so prizidali ok. 1800 še danes dobro ohranjeno grajsko poslopje. Njegov sedanji lastnik je Henrik Falter. Župnija jurklošter (dek. Laško, škof. lavant.) ima 1578 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Mavricija je bila nekdaj samostanska cerkev, ki so jo sezidali istočasno s kartuzijo 1209. L. 1750. so cerkev restavrirali in ji 1857 prizidali zvonik. Po razpustu jezuitskega reda je bil tu 1775 ustanovljen vikariat; od 1856 obstaja samostojna župnija. Tu rojen Gradt Janez Tomaž (1831—1879), arhitekt, restavrator gotskih cerkva. ' Mrzlo polje, 198-38-11-20-7. Sr so du Laško 18 km, žand o p š žup Jurklošter 4 km, zdr Planina 5 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 16 km. Nm ca 460 m. Razložena vas v dolini Gračnice na križišču ban. cest v Jurklošter, Planino in Sv. Jurij pri Celju, ter po sosednjem hribovju. H kraju spadajo zaselki Dežno, Loke, Počerenje in Poročnica. Zelo rodovitno. Zavetna lega, a pogosto megleno. Prebivalci se bavijo samo s poljedelstvom in živinorejo. Sadje ne uspeva, tudi gozdov tod primanjkuje. Paneče, 258-51-15-32-4. Sr so du fin Laško 18 km, žand o p Jurklošter 5 km, žup Razbor 5 km, zdr Planina 16 km, žel Rimske Toplice 8 km, š Henina 1 km. Povpr. nm ca 500 m. Razložena vas v hriboviti in deloma precej strmi legi j. od doline Gračnice med ban. cestama Rimske Toplice—Jurklošter in Breg—Jurklošter. Dostop z vozom po obč. poti 1—3 km od ban. ceste. II kraju spadajo zaselki Kremen, Poreber in Zapleš. Kmetijstvo in gozdarstvo. Sadje dobro uspeva in se proda precej jabolk. Smrekovi in bukovi gozdovi. Več vodnih mlinov, žaga. Užitne gobe. Prodaja kmetijskih proizvodov in lesa v Rimske Toplice. Podr. cerkev sv. Kancijana na Kremenu so postavili v začetku 18. stol. Novejši zvonik in zakristija datirata iz prve pol. 19. stol. Na mestu sedanje cerkve je stala že 1545 majhna in zelo preprosta stavba, ki je bila zgrajena iz gline in peska. Podpeč, 122-25-10-5-10. Sr so du fin Laško 19 km, žand o p š žup Jurklošter 3 km, zdr Planina 3 km, žel Rimske Toplice 21 km. Nm 400—500 m. Razložena vas v dolini ob Gračnici kraj ban. ceste med Jurkloštrom in Planino in na hribovju j. odtod. Vas tvorijo zaselki Črni dol, Guča vas, Marof, Meniško in Peč. Zelo rodovitno. Slikovita pokrajina z bukovimi in hrastovimi gozdovi. Kmetijstvo, živinoreja in lesna trgovina. Umetno gojenje krapov v ribnikih. Lep slap Gračnice na Marofu. Polana, 207-46-15-19-12. Sr so du fin Laško 20 km, žand o p Jurklošter 4 km, zdr Planina 15 km, žel Rimske Toplice 10 km, žup Razbor 3 km, š v kraju, ust. 1902, 2 odd. javna knjiž., SKJ, PJS. Povpr. nm ca 550 m. Vas leži ob ban. cesti Breg— Jurklošter, v malo obljudeni pokrajini. Tu se vrste zaselki Henina, Lisce, Polje in Sele. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vse vrste sadja, ki dobro uspeva. Bukovi in iglasti gozdovi. K vasi spada Dom na Lisci (947 m), prostorna in vse leto oskrbovana koča, ki jo je zgradilo SPD 1932. Takrat je društvo popravilo tudi poleg stoječo malo Jurkovo kočo, ki je bila postavljena že 1902 in je služila izletnikom le kot zasilno zavetišče. Krasen razgled zlasti proti Zagrebu. Idealni smuški tereni. Znaten poset, zlasti iz Zagreba. Markirane poti iz Brega in Rimskih Toplic. Prapretno, 175-32-11-15-6. Sr so du fin. Laško 19 km, žand o Jurklošter 6 km, zdr p š žup Planina 2 km, žel Sevnica 14 km. Nm ca 400 m. Razložena vas ob ban. cesti Sevnica—Planina ob potoku Sevnični in s. odtod po hribovju proti Jurkloštru. H kraju spadajo zaselki Dol, Poreber in Rudnik. Kmetijstvo in gozdarstvo. Smrekovi in bukovi gozdovi. Občina Laško Preb. 1081, hiš 162, posest. 149, koč. 0, najem. 226. Površina 130 ha: njiv in vrtov 11, trav. in paš. 45, vinogradov 0.50, gozdov 30.50, ostalo 43. Laško, mesto, 1081-162-149-0-226. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva. Šola ust. 1774, 12 odd. Obrt. trg. nad. š. Kmet. nad. š. Javna knjiž., SKJ, JS, PJS, RK, PRK, Strel, druž., Gas., JUU, Olepš. in tuj. prom. d. z lokalnim muzejem, Mestna godba, Izobr. d., Žen. dobrod. d. »Blago srce«, Pev. d. »Hum«, Orjem, PCMD, Združ. trgovcev. Obrt. d., Skupno združ. obrt., PSVD, ČD. Nm 231 m. Zelo prikupna dolinska lega med gozdnatim hribovjem na levem bregu Savinje tik pod strmim špičastim Humom (585 m). Križišče ban. cest proti Celju, Zidanemu mostu in Jurkloštru. Velik most čez široko in plitvo Savinjo za osebni in tovorni promet. V bližini drži čez reko železniški most. Laško je večidel tesno pozidano mestece, ki pa ima na periferiji ob Savinji lepo vilsko četrt. Izrazito obrten, industrijski in trgovski kraj brez pravih kmetovalcev. Znatna lesna industrija, mizarstvo, načrt velike pivovarne, tekstilna industrija v nastanku. Do žel. postaje drže ozkotirne rudniške proge, po katerih spravljajo premog iz bližnjih premogokopov. Laško je zelo uvaževano letovišče in zdravilišče. Podnebje je zelo ugodno in ne pozna megle. Več hotelov s tujskimi sobami. Prijetno kopališče v Savinji, ki ima poleti navadno nad 20° C. Nasproti mesta poleg kolodvora je velik kopališki dom, ki ga zakriva lepo urejen park. Tu so Laške Toplice, kjer so že pred skoraj 100 leti zajeli tri radioaktivne tople vrelce s temperaturo 37.5° C. Skoraj gotovo so poznali toplice že Rimljani, vendar jih radi bližnje Savinje, ki je tu pogosto prestopila bregove, niso uporabljali. V novejšem času je uvedel prvo raziskovanje vrelcev 1818 zdravnik dr. Riedl. Na njegovo pobudo so domačini postavili nad vrelce primitivne koče in so se tam kopali. Šele 1854 je ing. Riedl, ki je vodil gradnjo j. železnice, zgradil tu kopališče z bazenom in kabinami. Lastniki kopališča so se pozneje pogosto menjavali, dokler ga ni kupil Teodor Gunkl, ki je postavil sedanje stavbe. Poslej je bilo Laško pogosto zbirališče avstrijskih dvornih krogov. L. 1930. je kupil zdravilišče SUZOR, ki ga je izročil v upravo OUZD. Pravkar so na novo zajeli vse tri zdravilne vrelce v en sam skupen vrelec, pri čemer pa so odkrili še doslej neznan vrelec, ki ima isto toplino in prav tako radioaktivne emanacije. Oba vrelca bosta dajala v bodoče okoli 1 milijon litrov vode na dan. Zdaj grade tudi vodnjak s pitno termalno vodo, ki je čisto brez okusa in vonja. Kopališče je vse leto odprto in urejeno tudi za zdravljenje pozimi. Zdravljenje se tu priporoča zlasti revmatikoin, živčno bolnim in onim, ki bolehajo na dihalih. Laško je tudi izhodišče krasnih izletov po ravnem in na sosednje hribe. Markirane poti na Hum (585 m, % ure, zanimiva alpska flora, najlepše bližnje razgledišče), Šmihel (445 m, X ure), Šmohor (784 m, 2 uri, planinska koča), k Celjski koči (700 m, 3 ure) itd. V predzgodovinski dobi je bil kraj važna postojanka Lato-bikov in Keltov, na kar kažejo številne izkopine. Na osnovi keltske naselbine se je razvilo rimsko selišče, ki je ležalo ob rimski cesti. Na rimsko dobo spominjajo odkopani rimski napisni kamni, 2 reljefa in 2 leva iz belega marmorja. Že okoli 600 se je tu izvršila slovenska kolonizacija. Prvi znani lastniki savinjske marke, h kateri je pripadalo Laško, so bili konec 10. in v 11. stol. grofje Breže-Seliški. V zač. 12. stol. so prevzeli njihova posestva grofje Spanheimi. V smislu oporoke grofa Bernharda Spanheimskega so prešla njegova posestva 1148 v roke Otokarja VII. Traungavca, štajerskega mejnega grofa. Dediči Traungavcev v posesti savinjske marke in Laškega so bili 1192 Babenberžani, ko so ti izumrli (1246), pa je prevzel dediščino češki kralj Otokar II. Ta je dal kraj v zakup moravskemu škofu Brunu. Po otokarskem deželno-knežjem urbarju iz 1265—1267 je bil z laškim uradom združen tudi žalski urad. Po smrti Otokarja II. 1278 je bilo Laško deželnoknežja last Habsburžanov, ki so gospoščino izročali v zastavo. Že v tej doM je bil kraj pomemben deželnoknežji fevd. Tu je bilo središče velikega deželnoknežjega urada in zbirališče naturalnih davščin. Podrejeni so mu bili štirje pod-uradi-šefonati: v Trbovljah, Belovu, Veliki Brezi in Sirju (pozneje v Loki). Naselbina je dobila zelo zgodaj trške pravice. Zdi se, da je povzdignil vas v trg Babenberžan Leopold III. 1212. Prvič se L. omenja kot trg 1227, ko je bilo tu vojvodovo sodišče. Prvotne listine in privilegiji laškega trga so se izgubili. Ohranilo pa se je devet poznejših privilegijskih listin. Sedem listin hrani laški muzej. Z listino iz 1490 je cesar Friderik III. potrdil že podeljeno pravico do letnega sejma o sv. Martinu, ker Je v turški dobi tozadevni privilegij pogorel. Najvažnejši je privilegij iz 1598, s katerim je nad- vojvoda Ferdinand II. potrdil svobodno volitev trškega sodnika, kot jim je to dovolil že 1581 nadvojvoda Karel, a jim je bila pozneje ta pravica odvzeta. Sodnika, ki je moral biti katoličan, je potrjeval celjski glavar. Nadvojvoda je potrdil tudi trški grb, ki izvira že iz 12. ali 13. stol. (tri srebrne lilije na modrem ščitu z zlatimi dekorativnimi obrobki). Ko je cesar 1620 prodal laški urad in gospoščino bratom Mosconom, so ti začeli kratiti trške pravice. Tozadevni spor med tržani in Karlom pl. Mosconom se je končal 1625. Po tem sporazumu si smejo tržani voliti trškega sodnika, trški pomerij se ne srne zmanjšati, tržani so dolžni izročiti sodišču v treh dneh pri-beglega zločinca, ako ga sodišče zahteva; grajskega podložnika, ki se zateče v trg, mora trški sodnik izročiti graščaku, sejmsko zaščito prepušča graščak zopet tržanom. L. 1666. je cesar Leopold I. izpremenil trški grb v toliko, da je dobil mesto srebrnih zlate lilije. L. 1809. je trg dobil pravico do osmih sejmov na leto. Obseg trškega pomeri ja se je večkrat menjal. Sem je spadal tudi ves Hum, izvzemši graščino z deželnoknežjimi posestvi. Trški sramotilni kamen je sta! poleg magistratne hiše do 1779, ko je bil odstranjen. Trške ječe so bile v začetku v nekem pustem stolpu (Pogorišče) poleg gospoščinskega urada. Turki so napadali Laško 1485, 1487, ko so požgali trg, in 1529. Kmetje tlačani so se dvignili nad svojo zemljiško gosposko 1515, niso se pa pridružili velikemu uporu 1573. L. 1635. so izropali kmečki uporniki laški grad. Požar je upe-pelil trg 1487, ko so pogoreli trški privilegiji, 1682 in 1840. Povodnji so opustošile Laško 1672, 1684, 1789 in najhujše 1824. Kuga je tu morila 1646 in 1647, ko je pokosila v trgu in okolici 706 ljudi. Trški hospital je bil ustanovljen že okoli 1440. Začetki laškega šolstva segajo že pred 1774, ko je bila otvorjena nemška trivijalna šola. V dobi narodnega preporoda in slovenskih taborov so 1871 ustanovili slovensko pevsko društvo in čitalnico, ki je pa kmalu prenehala pod hudim pritiskom germanizacije. Kraj ima znamenit Valentiničev muzej, ki je v bivši nemški šoli in hrani mnogo umetniških predmetov. Trg Laško je bil 17. julija 1927 povzdignjen v mesto. Zgodovinsko pomemben je nekdanji laški grad, čigar začetki segajo gotovo že v 12. stol. Prvič se grad omenja v 13. stol. Njegovi prvotni lastniki so bili isti kot posestniki laškega trga. Ko je postalo Laško 1278 deželnoknežja last, so dobili grad z gospoščino v zastavo Vovbržani. Poznejši grajski zakupniki so bili med drugimi tudi Celjski grofje (od 1336 oziroma od 1368 do 1456). Po izumrtju Celjanov so Habsburžani postavljali na gradu svoje oskrbnike. L. 1620. je kupila grad rodbina pl. Moscon, ki je izdelala prvi urbar. Grofje Mosconi so 1665 prodali gospoščino grofom Vetter pl. Lilie, ki so si 1675 (letnica na pročelju) sezidali novo sedanjo graščino. V njo so prenesli sedež gospoščine, ki je bila preje v »stari graščini«. L. 1695. je go-spoščina prešla na sorodno rodbino pl. Wildenstein, od te pa v zač. 19. stol. v roke rodbine pl. Lilie, ki jo je posedovala do 1848. Deželnoknežje krvno sodišče, ki je pripadalo k laški go-spoščini, je obsegalo teritorij od Trbovelj do Voglajne. Smrtne obsodbe so se izrekale v trgu, j usti 1 i kaci je pa so se izvrševale v sosednjem Debru, kjer so do 1829 stale vislice. Po odpravi tlačanstva 1848 se je v grajskem poslopju naselilo okrajno sodišče in od 1924 sresko načelstvo. V Laškem stoji še Weichselbergov dvorec, to je mala lepa vila s posestvom. Prvotno se je imenoval »Štok«; sedanje ime je dobil po de-želnoknežjein upravitelju in laškem sodniku Žigi "VVeichsel-bergu, ki ga je posedoval v zač. 16. stol. L. 1910. je kupil dvorec laški veletrgovec in industrijski podjetnik Kari Her-mann za svojo ženo Hedvigo; v njeni lasti je še danes. V novejšem času restavrirani dvorec spada po svojih gradbenih temeljih med najstarejše in najpomembnejše stavbe v mestu. Nad Laškim na jz. pobočju Huma so razvaline utrjenega gradu »Tabor, t. j. prvotnega laškega gradu, ki mu pravijo danes Stari grad. Prvič se omenja grad 1270. L. 1279. je bil v rokah grofice Vovbrške. L. 1532. so grad restavrirali in je služil kot zavetišče v času turških napadov. Ko je minila po 1683 turška nevarnost, je začel grad razpadati. Razvaline so zdaj last rodbine Hermannove. Župnija Laško (dek. Laško, škof. lavant.) ima 4600 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Sedanja monumentalna cerkev, ki hrani ostanke romanske arhitekture, gotike in kaže sledove naslednjih prezidav, datira iz konca 12. ali zač. 13. stol. Na istem mestu je stala preje še starejša cerkev ali kapela, ki je bila zgrajena verjetno že v 8. ali 9. stol. Najstarejši deli stavbe še kažejo romanski slog. Podstolpna lopa, ki je služila nekdaj za presbiterij, ima križni svod z diagonalnimi opro-gami: ti slone na kratkih romanskih stebrih z antičnim vznožjem in nakladom na kapitlih. Stebriči stoje na konzolah. Tudi srednja ladja, ki je bila prvotno ravno stropana, je še iz romanske dobe. Prvotni cerkvi, ki je obsegala sedanjo srednjo ladjo in zvonikovo vežo, so kasneje prizidali stranski ladji, ki sta rebrasto svođeni in imata po zunanjosti gotski portal. Gotsko profiliran je tudi polkrožno zaključeni portal srednje ladje. V 15. stol. so prizidali k zvonikovi veži nov visok tristrano zaključeni presbiterij z oporniki. Iz te dobe je tudi mrežasti obok srednje ladje. Oproge svoda se opirajo na konzole. K presbiteriju so prizidali 1721 kapelo sv. Frančiška Ksa-verija (velika freska na zunanji steni), 1737 pa kapelico sv. Križa, ki je bila še istega leta bogato fresko poslikana. Obe kapeli sta kupolno svođeni. Dobre baročne freske v njih je izvršil slikar Janez Krizostom Vogl. Ladjo je poslikal 1853 Franc Gotwald. L. 1840. je zvonik pogorel do oboka pritlične veže. Portal v j. steni datira iz 1721. Cerkev ima tri grobnice. V stene cerkve je vzidanih več grobnih plošč. Ciste renesanse, z izjemo nagrobnega spomenika, v arhitekturi nimamo. Mnogo spomenikov je vzidanih v cerkvenih stenah. Renesančni veliki oltar je iz 18. stol. Slika v stranskem oltarju sv. Antona je Straussovo delo. Sliki sv. Lavrencija in sv. Štefana, ki sta izvršeni na les in vdelani v krila baročnega oltarja iz 1666, kažeta vpliv beneškega slikarstva iz ca 16. stol. Župnišče — nekdaj samostan templarjev — datira iz prve pol. srednjega veka. Kot cerkev so stari tudi začetki laške pražupnije. Obsežna pražupnija je v 13. stol. razpadla v s. del s sedežem v Laškem in j. del s sedežem v Št. IIju pri Zidanem mostu. L. 1545. se navaja laška župnija s 14 podružnicami. L. 1393. je izročil oglejski patriarh patronatske pravice nad župnijo Celjanom. Po 1456 je patronat prešel na Habsburžane. Laški župniki so bili od 13. do srede 17. stol večkrat savinjski arhidiakoni. Laška veležupnija je mati sledečih sedanjih župnij: Loke, Radeč, Sv. Ruperta nad Laškim, Dola, Sv. Jederti nad Laškim, sv. Janeza na Razbor ju, sv. Miklavža nad Laškim, sv. Marjete pri Rimskih Toplicah, sv. Lenarta nad Laškim in sv. Marije v Širju. Protestantizein se v trgu ni mnogo razširil kljub temu, da je imel župnijo humanistično naobraženi Peter Bonhomo, poznejši tržaški škof, in med 1540 in 1542 sam Primož Trubar kot vikar tega škofa. Laški župnik Mihael Tiffernus (t 1555) je bil celo sam pristaš Lutrove vere. Cerkveno je pripadala prafara do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Tu rojeni: Orožen Fran (1853—1912), profesor, pisec zemljepisnih knjig in raznih turističnih sestavkov, organizator in prvi predsednik Slov. Plan. d. (Orožnova koča na Črni prsti); Orožen Ignacij (1819—1900), dekan, raziskovalec dom. cerkv. zgod. (Celjska kronika, Zgod. lavantinske škofije itd.); Tiffernus Mihael (r. 1448), prof. teol. v Tiibingnu, ustanovil štipendijo za svoje rojake-utemeljitelje protestantizma na Slovenskem. Občina Marija Gradec sedež Laško Preb. 3519, hiš 716, posest. 672, koč. 304. najem. 47. Površina 5026 ha: njiv in vrtov 970, trav. in paš. 1650, vinogradov 15, gozdov 2267, ostalo 124. Občina leži na levem bregu Savinje s., v. in j. od Laškega. Na s. se razprostira do sreske meje na Tolsti vrh (838 m) in do Vipote, na j. do doline potoka Gračnice. Dolina potoka Lahomnice, ki se izteka v Savinjo niže Laškega, deli občino na dva skoraj enaka dela. Pokrajina je povsod močno razgibana in silno slikovita. Kajti razen na višjem s. nikjer ne nastopa sklenjen gozd, temveč se kultura tal na majhnem ozemlju naglo menjava. Občina je v tem srezu najbolj kmetiška. Kmetje prodajajo zlasti krompir, les in živino. Žita se malo proda. Manjši posestniki in kočarji so navezani zlasti na kupovanje koruze. Sadjereja je zelo razvita in še stalno napreduje. Dobra letina vrže tudi do 100 vagonov sadja za izvoz, Gozdovi so večidel zelo dobro ohranjeni. Dajejo krasen les, zlasti smrekov; v s. delu občine je mnogo žlahtnih kostanjev. Ponekod rastejo v silnih množinah užitne gobe. Vasi so gospodarsko navezane deloma na Laško, deloma na Rimske Toplice, kamor prodajajo mleko in druge pridelke. Brstnik, 89-22-22-3-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 4 km, o 4 km. Povpr. nm ca 350 m. Razložena vas na levem bregu Savinje v dolini in deloma po sosednjem hribovju. Dostop z vozom po obč. poti 4 km s. od ban. ceste v Laškem. Lične hiše, marljivi posestniki, glavno opravilo kmetijstvo. Večina kmetij poseduje mnogo sadnega drevja, zlasti češnje. Sušenje sadja tudi za prodajo. Umno čebelarstvo. Lepi, večidel smrekovi gozdovi. Obilo žlahtnih kostanjev. Zelo razširjene užitne gobe. Kraj je gospodarsko navezan na Celje. Doblatina, 95-15-13-2-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Laško 6 km, o 6 km, š Svetina 2 km. Povpr. nm ca 700 m. Izključno kmetska vas v gorati legi na jz. strani zelo razglednega in obiskovanega Tolstega vrha (838 m), kraj obč. poti S U E 7. LAŠKO 291 5—7 km od ban. ceste v Laškem. Dostop z vozom. K vasi spadata bližnja zaselka Planica in Zavoje. Velikanski smrekovi gozdovi, v katerih je polno razne divjadi; poleg zajcev, lisic in srn tudi divji petelini. Poljedelstvo se večinoma omejuje na pridelovanje rži, predvsem pa krompirja. Jabolka in hruške delno za prodajo. Tesanje lesa, ki ga prodajajo v Laško. Mimo vasi drži iz Laškega najlepša in najbolj obiskovana pot na Svetino (700 m), ki je tudi priljubljena izletna točka Celjanov. Dol, 122-20-20-9-2. Sr so du žand zdr fin Laško 13 km, žel Rimske Toplice 6 km, o 13.1 km, p š žup Sv. Miklavž 2 km. Nm ca 250—450 m. Razložena vas ob ban. cesti Rimske Toplica —Mišji dol kraj potoka Gračnice in 1—2 km s. odtod v hriboviti legi. II kraju spada zaselek Brodnice. Kmetijstvo. Reja izredno težkih in debelih svinj, ki jih krmijo tudi z mlekom, ker ga zaradi oddaljenosti ne morejo nikamor prodajati. Sadjarstvo zadnji čas lepo napreduje. Domači sadjevec. Več vodnih mlinov. Krasne postrvi v Gračnici. Prevladujejo bukovi gozdovi. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Nad vasjo se dviga velika skala Vranska peč, na kateri so 1910 odkrili ostanke razvalin gradu Celjskih grofov. Pod skalo je v manjšo skalo vdolbljena kapelica; ta baje spominja na smrtno nesrečo, ki se je tu primerila. Globoko, 153-37-37-24-6. Sr so du žand zdr fin Laško 8 km, žel pT Rimske Toplice 1 km, o 8 km, š žup Sv. Marjeta 2 km. Nm 212 m (žel. postaja Rimske Toplice). Razložena vas na levi strani Savinje v dolini ob ban. cesti Rimske Toplice—Mišji dol in po slemenih sosednjega hribovja. H kraju spada tudi s. odtod ležeči zaselek Strensko. Kmetovalci, v ostalem železniški uslužbenci. Zelo mnogo sadnega drevja, ki daje vprav pečat pokrajini. Sadje za prodajo in za pridelovanje domačega sadjevca. Precej ohranjeni gozdovi (največ smreka in bukev). Hotel s tujskimi sobami. Tu rojen Aškerc Anton (1856—1912), slov. epski pesnik; umetnostni vrh dosegel v »Bal. in romancah«. Poleg tega izdal 12 zbirk pesmi, 3 dram. poskuse in 2 potopisa; izdal Prešernove in Kettejeve poezije. Kladje, 43-9-9-1-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5 km, o 5 km, š žup Št. Lenart nad Laškim 2 km. Nm 390 m. Mala mirna vas v nekoliko hriboviti legi na s. strani Homa (566 m) ob obč. poti ca 20 minut od ban. ceste Laško—Jurklošter. Lepa poslopja v sončni legi so obdana od sadnega drevja, med katerim prevladujejo sicer jablane, a je tudi precej sliv. Pretežno bukovi gozdovi. Zelo prikladna tla za poljedelstvo. Pridelovanje krompirja za prodajo. Umna svinjereja. Domača slivovka. Prodaja kmetijskih proizvodov in železniških pragov v Laško. Lahomno, 183-48-39-32-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 2—4 km, o 2—4 km. Povpr. nm ca 300 m. Razložena vas v ozki dolini ob potoku Lahomnici in po sosednjih bregovih. Skozi z. del kraja drži ban. cesta Laško—Jurklošter. K vasi spada zaselek Zlateče. Kmetijstvo, znatna sadjereja. Domači sadjevec in sadje za prodajo. Precej ohranjeni smrekovi in bukovi gozdovi. Lepe postrvi v Lahomnici, ki žene več mlinov in povzroča ob nalivih nevarne povodnji. Njeno vodno silo je izrabljala nekdaj cvetoča industrija, na katero spominjajo še dobro ohranjene ruševine cementarne in tovarne vžigalic, ki sta bili last industrijalca O. Vitthalma. Iz Lahomna drži rudniška železnica do premogovnika v Trobnem dolu. Po njej prevažajo premog do Lahomna, kjer ga nato nakladajo na vozove in prevažajo na kolodvor v Laško. Tkalstvo domačega platna. Kraj je bil naseljen že v rimski dobi. Lahomšek, 193-34-31-6-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 2 km, o 2 km. Nm 300—500 m. Razložena vas v hriboviti prisojni legi med Laškim in Lahoninom ob obč. poti Vi—2 km od ban. ceste. II kraju spadata zaselka Trnovec in Trojno. Dostopno z vozom. Pretežno kmetje, v ostalem razni uslužbenci. Umna svinjereja. Obilo sadja. V dobrih letinah pridela vsak kmet povprečno 100 hI sadjevca. Stari in lepo zaraščeni gozdovi z visokimi smrekami; prvovrsten les. Tu rojen dr. Topolovšek Ivan (1851—1922), profesor in pisatelj. Lažiše, 203-41-41-16-0. Sr so du žand zdr fin žel Laško 5 km, o 5 km, p š žup Sv. Miklavž 1.5 km. Nm 497 m. Hribovita lega j. od Marije Gradca proti dolini Gračnice ob obč. poti 3 km od ban. ceste. Dostop z vozom. H kraju spadata zaselka Konc in Sv. Miklavž nad Laškim. Varčni in trdni kmetje. Zelo napredno sadjarstvo, tako da posedujejo posamezne kmetije do 1000 lepo gojenih sadnih dreves. Izvrsten jabolčnik. Negovani bukovi in smrekovi gozdovi. Dva kmeta se celo bavita z vinogradništvom. Lepe denarje donaša tudi prodaja užitnih gob in raznih zdravilnih rož, ki rastejo tod v precejšnji meri. Zelo lepo vzvišeno lego ima cerkev sv. Miklavža, ki je priljubljeno izletišče okoličanov. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Župnija Sv. Miklavž nad Laškim (dek. Laško, škof. lavant.) ima 800 duš. Cerkev se prvič omenja 1545. Sedanji romanski cerkvi so 1737 zgradili novo ladjo, 1761—1762 pres- biterij in nov glavni oltar, 1861 pa zakristijo. Zvonik je še od prvotne cerkve in je bil prenovljen 1684. L. 1923. je bila cerkev znotraj in zunaj prebeljena. Cerkev je bila sprva podružnica laške prafare. Iz nje se je 1787 izločila kot lokalija, katero so 1873 povzdignili v župnijo. Župno kroniko je začel pisati 1856 ondotni kurat Karel Ferdinand Ripšl po naročilu lavantinskega škofa Slomška. Kronika obsega dogodke od 1621. Lože, 151-29-29-19-2. Sr so du žand zdr fin Laško 10 km, žel pT Rimske Toplice 2 km, o 10 km, š žup Sv. Miklavž 3 km. Nm ca 260—400 m. Hribovita prisojna lega na levi strani Savinje blizu Rimskih Toplic nad dolino Gračnice. Dostop po dobri obč. poti z vozom ali avtom 1 km od ban. ceste Rimske Toplice—Mišji dol. K vasi spadajo zaselki Brestovnica, Leskovo in Podpeč. Kmetijstvo, deloma delo v tovarni podpetnikov na Gračnici. Lepo vzrejena živina. Vzorna sadjereja. Jabolka za sadjevec in prodajo. Neznatno pridelovanje vina. Dobro ohranjeni gozdovi. Pri Brestovnici prevladujejo smreke, pri Ložah pa bukovo drevje, ki daje les za izdelovanje košev. Mala Breza, 281-46-46-16-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 13 km, o 13 km, š žup Sv. Rupert 3—5 km. Povpr. nm ca 530 m. Razložena vas v dolini ob Lahomnici in po sosednjem hribovju. K vasi spadajo zaselki Loke, Modrič in Slatina. Dostop po dolini Lahomnice z vsemi vozili po obč. poti 7 km od ban. ceste v Lahomnu. Kmetijstvo, delo v rudniku v bližnjem Trobnem dolu. Več obrtnikov. Vodni mlini. Marija Gradec, 80-21-21-13-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 1 km. o 1 km. Elektrika. Nm 243 m. Dolinska lega ob izlivu živahne Lahomnice v Savinjo, ki tu v ostrem kolenu zavije proti z., kraj ban. ceste Laško—Jurklošter. Kmetijstvo, deloma trgovina in obrt. Mnogo sadnega drevja. Mladi, večinoma smrekovi gozdovi. Valjčni mlin. Gostilna s tujskimi sobami. Postrvi v Lahomnici. Zaradi krasne okolice je vas priljubljena izletna točka. Lep razgled na slikovito pokrajino izpred podr. cerkvice, ki stoji nad žel. progo na majhnem okroglem griču. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski in rimski dobi. Tu je stalo utrjeno gradišče odnosno rimski kastel ob važni cesti, ki je vodila po dolini Savinje v Pano-nijo. Na mestu te rimske utrdbe so zgradili plemiči Reuten-bergi srednjeveški grad Na Gradcu (Grazhof), kateremu je pripadal grič Gradec. Poznejši lastniki gradu, ki je stal poleg kasneje zgrajene cerkve Marije Gradec, so bili Celjski grofje. Grofa Friderik in Ulrik Celjski sta podarila kartuziji v Jurkloštru dvorec z vsemi pritiklinami: gorsko pravico, pet pristav in mlin. Pozneje so živele v tem gradu razne plemiške rodbine. Sedanji lastnik dobro ohranjene in vzorno urejene graščine Marija Gradec, imenovane tudi Jakobi grad, je dr. Ivan Jacobi, veleposestnik v tej občini in odvetnik v Zagrebu. Podr. cerkev Marija Gradec so zgradili Celjski grofje. V turški dobi je bila cerkev utrjena s taborskim obzidjem in stolpi. Sedanja gotska cerkev je bila zgrajena 1505. L. 1860. so stavbo restavrirali in poslikali. Cerkev ima tristrano zaključen presbiterij s kamenitimi, stebrom podobnimi oporniki na zunanjščini. Svodna rebra v presbiteriju počivajo na tričetrtinskih stebrih, v ladji pa menjaje na kon-zolali in na močnejših tričetrtinskih stebrih. Glavni in severni stranski portal sta šilasto ločno zaključena. Zvonik je v pritličju štirikoten, v nadstropjih pa osmerokoten. Umetniške freske iz 1526, ki so jih odkrili 1927, so primer najstarejše čiste renesanse. Cerkev je že od nekdaj znamenita božja pot. Tu rojen Krajne Jurij (1862—1932), znan kmet. zadrugar in finančnik. Modrič, 125-19-18-8-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 2—3 km, o 2—3 km. Povpr. nm ca 300 m. Vas leži na levi strani Savinje za žel. progo pretežno v dolini ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste pri Marija Gradcu. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Radoblje. Rodovitno. Vzorni kmetovalci in sadjarji. Izvrsten domači jabolčnik. Smrekov in bukov gozd. Zelo mnogo škode dela tu Savinja, kadar poplavlja. Radoblje je bilo nekdaj podložno laški graščini. Urbar iz 1582 navaja tu svobodnjaka Luko in Jurija Kačiča. Ojstro, 256-55-55-25-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Laško 3—4 km, o 3—4 km, š Reka 2 km in Laško 3 km. Povpr. nm ca 400 m. Razložena vas z zaselki Gaberno, Podhum in Žitkovica v hriboviti legi ob obč. poti 1.5—4 km v. od Laškega. Dostopno z vozom. Kmetovalci, deloma rudarji v Hudi jami. Umno sadjarstvo. V Ojstrem tudi par vinogradov. Precej posekani, a deloma na novo zasajeni gozdovi. Pod krajem Ojstrom so manjše žile premoga, ki je skoraj na površju in ga je nekdaj kopala TPD. V zaselku Podhumu so sledovi stare opekarne. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Odkriti rimski predmeti. Padež, 74-16-12-10-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Laško 6 km, o 6 km, š Reka 2—3 km. Nm ca 440 m. Hribovita lega ob obč. poti 6 km sv. od ban. ceste v Lahomnu kraj po- toka Reke, ki goni več mlinov. Dostop z vozom. Kmetovalci, v ostalem rudarji v Hudi jami. Zelo malo orne zemlje. Prevladujejo gozdovi (bukev, smreka), ki pa se ne sekajo. Znatno sadjarstvo. Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile. Plaz.ovje, 73-16-16-11-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 6 km, o 6 km. Povpr. nm 450 m. Hribovita vas z zelo raztresenimi kmetijami ob obč. poti 4 km jz. od ban. ceste pri Marija Gradcu. Dostopno z vozom. H kraju spadata zaselka Gorišče in Vrhe. Izključno kmetijstvo. Trdo poljsko delo zaradi plazov, ki često odnašajo rodovitno zemljo. Sadjarstvo še v razvoju. Nekaj vinogradov. Slabi gozdovi. Podvin, 160-35-35-26-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Laško 6 km, o 6 km, š zaselek Reka v kraju, ust. 1885, 2 odd. PJS, SKJ. Nm povpr. 380 m. Razložena vas v deloma hriboviti pobočni legi ob obč. poti 4 km sv. od ban. ceste pri Lahomnu. H kraju spada zaselek Reka. Kmetijstvo, vodni mlini ob potoku Reki. Ilovnat in hribovit teren. Kraj je bil nekdaj zelo bogat, ker je bil ves zasajen s trsom, ki pa se je skoraj ves posušil in se zdaj tod razprostirajo malovredni pašniki. Precej sadja za prodajo in za pridelovanje sadjevca. Povčeno, 95-18-16-9-0. Sr so du žand zdr fin Laško 14 km, žel pT Rimske Toplice 2—3 km, o 6 km, š žup Sv. Miklavž nad Laškim 4 km. Povpr. nm ca 400 m. Čisto kmetska vas v hriboviti legi ob obč. poti 2—3 km sv. od ban. ceste pri Rimskih Toplicah. H kraju spadata zaselka Koprivnica in Zabrež. Intenzivno sadjarstvo. Malo gozda, ki krije le domače potrebe. Rifengozd, 141-32-25-16-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 6 km, o 6 km. Povpr. nm ca 380 m. Zelo raztresene kmetije v hriboviti pokrajini na j. strani Vipote (527 m) nad Savinjo. H kraju spada zaselek Favčenlaz. Dostop z vozom po obč. poti 6 km s. od Laškega. Kmetijstvo in gozdarstvo. Zadnji čas napreduje zlasti sadjarstvo in prodajo predvsem češnje v Celje. Nekaj vinogradov. Krasni smrekovi in bukovi gozdovi, ki so še malo izsekani. Les prodajajo v Laško ali ga pa oddajajo rudniku v Hudo jamo. Selo, 180-34-34-7-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5 km, o 5 kin, š žup Laško 5 km in Sv. Miklavž 3 km. Nm ca 440 m. Razložena vas v hriboviti pokrajini med dolinama Lahomnice in Gračnice ob obč. poti 3 km j. od ban. ceste v Lahomnu. Mnogo bliže Lahomna sta zaselka Bukovje in Harje, ki spadata še k Selu. Dostopno z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pomembna svinjereja in bikorejstvo. Mnogo sadja. Pretežno bukovi gozdovi. Prodaja bukovih pragov izvoznikom v Laško. Stopce, 47-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 3 km, o 3 km. Nm ca 350 m. Gručasta vas v sončni legi ob ban. cesti Laško—Jurklošter. Trdni kmetje. Krasna živina, zlasti svinje in do 1800 km težki voli, ki jih prodajajo le na velikih sejmih in često kažejo na živinskih razstavah. Ves kraj je zasajen s sadnim drevjem, vendar sadja le malo prodajo, ker ga raje porabljajo za pridelovanje izvrstnega jabolč-nika, ki ima precejšnjo ceno. Na jz, strani vasi so stari bukovi gozdovi, v katerih raste mnogo užitnih gob. Sv. Peter, 332-69-64-13-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 7 km, o 7 km, š Podvin-Reka 2-3 km, žup Sv. Rupert 5 km. Nm 529 m. Hribovita lega ob stranski poti 4 kin od ban. ceste v Lahomnem. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki Razgovje, Njivice, Olešče, Petrovo selo, Plaze, Reka, Vrbov, Zapotok. Sami kmetovalci. Zelo napredna živinoreja. Žlahtna vinska trta. Mnogo sadja za sadjevec in tudi za prodajo. Izredno lepe bukve v gozdovih. Mlini, žaga. Podr. cerkev sv. Petra je iz 1677. Tevče, 151-38-29-15-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5 km, o 5 km, š žup Sv. Lenart nad Laškim 3 km. Nm ca 320 m. Kraj leži ob potoku Lahomnici in ob vsem vozilom dostopni obč. poti 3 km v. od ban. ceste v Lahomnu. Sončna lega, lepi sadovnjaki. Intenzivna živinoreja. Pretežno bukovi gozdovi, ki so jih po vojni že precej posekali. Domači sadjevec. Več vodnih mlinov, žaga, elektrarna. Kamnolom. Tkanje domačega platna. Gostilna s prenočišči. Izvoz vsakovrstnega lesa po vsej državi in tudi v tujino. Postrvi v Lahomnici, ki pada tu v lepem 15 in visokem slapu. Ob nalivih dela potok veliko škodo mejašem in obč. cesti. Mimo kraja drži rudniška železnica v Hudo jamo. Vas se prvič omenja že 1209 kot mejni kraj posestev samostana Jurklošter. Tolsto, 197-42-37-18-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 2—3 km, o 2—3 km. Nm 230—500 m. Zelo razložena vas v hriboviti pokrajini v neposredni bližini strmega Huma (585 m) in pod njim v dolini kraj Savinje. Dostop z vozom po obč. poti 2 km s. od Laškega. II kraju spadata zaselka Jagoče in Zaliuin. Rodovitna črna zemlja. Zlasti lepo obrodi ajda. Mnogo vsakovrstnega sadja za prodajo izvozničarjem v Laško in Celje. Kmetje imajo še nekaj starih vinogradov, v ostalem pa so ti zasajeni z izabelo in pridelujejo vino le bolj za dom. Lepo obraščeni gozdovi, v katerih prevladujejo visoke stare smreke in bukve. Prodaja tesanega lesa trgovcem v Laško. Vsa pokrajina je bogata užitnih gob, ki jih poleg domačinov nabirajo celo ljudje, ki prihajajo zato nalašč z vlakom. Vas velja za najlepšo v vsej občini. V Jagoče drži iz Laškega 1 Vi km dolga senčna pot, ki je zelo priljubljen izprehod letovi-ščarjev. Ob njej stoji kapelica, pod katero vse leto vedno enakomerno teče tako zvani »blagoslovljeni studenec«, ki ima svoj izvir pod skalovjem Huma. Vodiško, 95-16-16-5-1. Sr so du žand zdr fin Laško 7 km, žel Rimske Toplice 4 km, o 7 kin, p š žup Sv. Miklavž 1—3 km. Nm ca 380 m. Hribovita prisojna lega pod Sv. Miklavžem (497 m) nad dolino Gračnice ob obč. poti 2 km s. od ban. ceste Rimske Toplice—Mišji dol. Dostop z vozom. H kraju spadata zaselka Dvor in Škofce. Kmetijstvo, deloma delo v tovarni pod-petnikov na Gračnici. Sadje za prodajo in domači sadjevec. Bukov gozd, v ostalem nizko drevje in grmičje, ki daje les za izdelovanje košev. Občina Sv. Krištof sedež Laško Preb. 3670, hiš 633, posest. 213, koč. 420, najem. 256. Površina 4945 ha: njiv in vrtov 720, trav. in paš. 1067, vinogradov 12, gozdov 2958, ostalo 188. Občina leži na desni strani Savinje, razprostirajoč se od Gozdnika (1092 m), Maliča (934 m) in Velikega Slomnika (716 m) na s., do Kopitnika (914 m) na j. Pokrajina je vseskozi hribovita, vendar na s. bolj kot na j. Večja potoka sta samo Rečica in Ična, ki se izlivata v Savinjo. Vegetacija in flora sta zelo bujni zlasti okoli Rimskih Toplic in Kopitnika. V parku v Rimskih Toplicah goje med drugim tudi ciprese in najrazličnejše vrste konifer, na Kopitniku pa uspevajo redke planinske rože (Primula auricula, Daphna blagayana, Rhododendron hirsutum itd.). Tla so srednje rodovitna. Polj je tako malo, da večina kmetov ne pridela dovolj za lastne potrebe. Nekaj dohodkov nudi živinoreja in sadjarstvo, zlasti jabolka, ki jih v dobrih letinah precej izvažajo. Tri petine občine pokrivajo gozdovi, ki se sklenjeno širijo v njeni s. polovici. Med drevjem je največ smrek, jelk in bukev. Les pokupijo domači trgovci in rudnik Huda jama. Večje sklenjene vasi manjkajo popolnoma. Tu nastopajo sami mali zaselki, ki jih je vse polno med Savinjo, Rečico in Ično. Poleg čisto kmetskih vasi je tudi par pretežno rudarskih naselij, ki so nastala na osnovi izkoriščanja rjavega premoga pri Breznu, Hudi jami in Rečici. Precej dohodkov prinaša tujski promet, ki je razvit v Rimskih Toplicah, kamor prinašajo okoličani svoje pridelke, ali pa dobe tu zaposlitev v času sezone. V občini je več razglednih hribov. Največ obiska je deležen Šmohor (784 m), kjer ima SPD svojo kočo. V tukajšnjem lovskem revirju so zlasti zajci, lisice in srne. Belovo, 216-46-14-32-43. Sr so du žand zdr fin Laško 7 km, žel pTt Rimske Toplice 4 km, o 7 km, š žup Šmar jeta 3 km. Nm ca 350 m. Vas leži v dolini Ične in na sosednji prisojni planoti ob ban. cesti Šmarjeta—Marno. Dostop z vsemi vozili. Kmetije in rudniške hiše. Smrekovi, bukovi in hrastovi gozdovi. Domači sadjevec. Prodaja perutnine in jajc v Rimske Toplice. Več vodnih žag in mlinov. Prvotni znani lastniki kraja so bili deželni knezi, ki so tu imeli svoj podurad, podrejen uradu v Laškem. Po deželnoknežjem otokarskem urbarju iz 1265—1267 so mu bili podrejeni kraji Senožeče, Marno, Govce z Breznim, Brdce, Brezovo, Klenovo, Kristandol, Udmat in Unično. V zaselku Klenovu je 1646—1647 morila kuga. Brezno, 178-12-8-4-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 7 km, o 7 km, š žup Sv. Jedert 3 km. Povpr. nm ca 440 m. Vas leži na j. strani Golškega hriba (812 m) ob potoku Brez-nici, ki izvira v bližini. Dostop z vozom po obč. poti 2 km s. od ban. ceste Šmarjeta—Marno. Tu je ležišče izvrstnega rjavega premoga, čigar plast je 7 m debela. L. 1889. je kupila premogovnik TPD. Zadnja leta je premogovnik opuščen. Rudarska kolonija na Loki. Debro, 233-38-10-28-21. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 2 km, o 2 km. Nm ca 240 m. Dolinska lega ob Savinji kraj ban. ceste s. od Laškega. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo (jabolka, hruške, slive). V vasi so nekdaj stale vislice (glej Laško). Huda jama, 126-15-1-14-30. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 4 km, o 4 km, š Rečica 4 km, žup Sv. Jedert 3 km. Nm 295 m. Rudarska kolonija ob potoku Rečici kraj široke obč. ceste 4 km z. od Laškega. Zraven kraja je 7 m debelo ležišče premoga, ki sega od v. proti z. 5 km daleč. Premog ima 5100 kalorij. Vozijo ga 'po 2 km dolgi rudniški železnici na kolodvor v Laško. Rov Barbara; 3 navpični jaški. Letna produkcija premoga znaša do 100.000 ton. L. 1889. je rudnik prevzela TPD. Od 1904—1919 rudnik ni bil v obratu. Rečica, 1019-138-67-71-49. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5—10 km, o 5—10 km, š v kraju, žup Sv. Jedert 5 km. Šola ust. 1873, 2 odd. SKJ, Gas. Povpr. nm ca 350 m. Zelo razložena vas v hriboviti pokrajini na j. strani Maliča (934 m) in Gozdnika (1092 m) pretežno v dolini potoka Rečice ob obč. poti 2—8 km z. od ban. ceste pri Laškem. Dostop z vsemi vozili. Vas tvorita zaselka Spodnja in Zgornja Rečica. Peščen in ilovnat svet. Kmetije, lične rudniške hiše. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, gozdarstvo in delo v hudojamskem premogo-kopu. V ostalem trgovci in obrtniki. Gozdovi so že močno posekani (smreka, bukev, hrast). Vodni mlini in žage. Dva kamnoloma. Jamski les kupuje bližnji premogovnik. V Sp. Rečico, ki je novejše selišče, drži 2 km dolga ozkotirna rudniška proga, ki se odcepi pri kolodvoru v Laškem. Iz Rečice vodi markirana pot na Mrzlico (1119 m, vse leto oskrbovana planinska koča, od šole l^li). Lovska koča pod Gozdnikom. Rimske Toplice, 68-20-5-15-6. Sr so du žand zdr fin Laško 8 km, žel pT Rimske Toplice 1 km, o 8 km, š žup Šmarjeta 2 km. Kat. prosv. d. Povpr. nm ca 280 m. Zelo prijazen kraj na desnem bregu Savinje ob ban. cesti Zidani most—Celje in na sosednjem pobočju pod gozdnatim Stražnikom (659 m). Pri kolodvoru se odcepi ban. cesta v dolino Gračnice proti Jurkloštru. H kraju spada zaselek Senožet. Rimske Toplice so znamenito termalno in klimatično zdravilišče. Leže vzvišeno nad Savinjo in so od vseh strani obdane od gozda, ki jih ščiti pred vetrovi. Zdravo in relativno zelo vlažno subalpinsko podnebje brez prahu in dima. Lepe, komfortno urejene zdraviliške stavbe, ki jih obdaja obsežen park. Dvesto tujskih sob s 350 posteljami. Topliški vrelci vsebujejo mnogo ogljikove kisline in imajo povpr. 37.5° C temperature. Glavna vrelca sta Rimski in Amalijin vrelec, ki imata mehko, čisto in pitno vodo brez vonja in okusa. Ker ima voda pri zdravljenju bolezni isti učinek kot vrelci v Avstrijskem Gasteinu, so že od nekdaj nazivali Rimske Toplice »Štajerski Gastein«. Moderno urejena kopališča: rimski plavalni bazen, separirane kopke in novo. krasno urejeno termalno kopališče na prostem v sončni dolini tik Savinje. Sredi kopališča je lična rotunda s pitno vodo. Toplice posečajo poleg naših državljanov iz vseh delov Jugoslavije tudi številni inozemci. Krasni sprehodi po okolici proti Zidanem mostu, Laškemu, v dolino Gračnice in na bližnje razgledne hribe. V srednjem veku se je kraj prvotno imenoval Toplice ali Laške Toplice. Šele ok. 1845, ko so tu odkopali rimske starine, so mu dali ime Rimske Toplice. Po izkopinah sodeč so bile toplice že v rimski dobi na glasu. O tem priča^ najdena rimska kopališna rotunda, v kateri so bili vzidani štirje votivni kamni iz belega marmorja v čast in hvalo tukajšnjim nimfam za ozdravljenje. Iz rimske dobe so tudi sedanja marmornata tla v rimskem bazenu kot tudi temelji kopališnega poslopja. V srednjem veku so Rimske Toplice pripadale gospo-ščini v Laškem. Prvič se omenjajo 1265. V 14. stol. so bili zdravilni vrelci last jurklošterske kartuzije. Samostanski prior je izročil pred 1534 Toplice v zakup Kuncu Pinderju. L. 1498. je cesar Maksimilijan obnovil Toplice. L. 1529. so jih Turki izropali in uničili. V 18. stol. so prešle v last graščakov iz Laškega, ki so jih preuredili. Rodbina pl. AVildenstein je pre-zidala in sezidala nova kopališna poslopja in jih 1812 prodala Antonu Kurniku. Od 1820—1840 je bilo zdravilišče v posesti rodbine Vorlička, nato pa je prešlo v last sedanje posestnice rodbine Uhlir. Ta je Toplice lepo preuredila in olepšala. V zaselku Senožete, četrt ure nad Toplicami je v hiši, kjer je preživel svoja otroška leta Anton Aškerc, vzidana spominska Elošča z napisom: Tukaj je bil doma Anton Aškerc, pesnik alad in romanc (1856—1912). Ploščo je oskrbelo 1932 ob priliki dvajsetletnice pesnikove smrti Zgodovinsko društvo v Mariboru. Kapela sv. Antona v Rimskih Toplicah je obstajala gotovo že 1486, ko je oglejski generalni vikar Butius de Pal-inulis dovolil mašno licenco ob nedeljah in praznikih za tukajšnje plemstvo in bolnike. Prvič se omenja kapela šele v 2. pol. 17. stol. Slivno, 194-34-19-15-6. Sr so dn žand zdr fin žel pTt š žup Laško 5—2 km, o 5—2 km. Nm ca 400—700 m. Razložena gorska vas na j. in v. strani Košatega Maliča (934 m) ob obč. potili 2—5 km od ban. ceste Laško—Celje. H kraju spadajo zaselki Ladna, Raven, Malenca, Malič, Marinko in Zamalč. Kmetijstvo. Znatna sadjereja, zlasti pridelovanje jabolk in češenj. Domači sadjevec, prodaja sadja tudi v tujino. Pretežno iglasti gozdovi, ki so jih pa že močno razredčili. Izdelovanje pragov in desak. sicer pa predvsem prodaja jamskega lesa v Rečico. Sv. Jedert, 356-65-24-41-17. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5 km, o 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1889, 3 odd. Čitalnica, SKJ, Strel, druž., Gas., PSVD. Nm 427 m. Vzvišena po- bočna lega v hriboviti pokrajini ob obč. poti 3 km z. od ban. ceste Rimske Toplice—Laško. Dostop z vozom ali avtom. K vasi spadajo zaselki Gorica, Sedraž, Sevce in Trnovo. Kmetijstvo, v manjši meri izkoriščanje gozda. Zelo razvita sadjereja. Pridelovanje jabolk in hrušk za domači sadjevec in za prodajo (v dobrih letinah ca 1 vagon). Prodaja drv in jamskega lesa. Pri Gorici, kjer so zdaj njive in travniki, so se nekdaj razprostirali vinogradi. Župnija Sv. Jedert nad Laškim (dek. Laško, škof. lavant.) ima 1540 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jederti. Prvotna cerkev je bila zelo stara. L. 1485. ali 1486. so jo Turki oplenili in porušili. Na novo so cerkev zgradili 1652. Novi del zakristije so prizidali 1900. Zadnjikrat je bila cerkev obnovljena 1921. Kor je polkrožno zaključen in križno svoden, ladja pa banjasto. Nad kamenitim vhodnim portalom je kip sv. jederti. Freske na stenah ladje, presbiterija in njegovem svodu je izvršil 1890 Jakob Brollo. Tudi križev pot iz 1896 je njegovo delo. Prižnica je baročna. Cerkev je bila sprva podružnica laške pražupnije, od 1788 pa je župnija. Nadžupnija Laško ima še danes pravico patronatske reprezentacije ali uprave nad njo. Do 1838 je bilo okoli cerkve pokopališče, obdano z visokim zidom, čigar temelj je še viden. To obzidje je služilo za obrambo proti Turkom. Župno kroniko vodijo od 1866 dalje. v Sv. Krištof, 306-61-14-47-21. Sr so du zand zdr fin zel pit š žup Laško 2 km, o 2 km. Nm 324 m. Razložena vas v nekoliko hriboviti legi nad kolenom Savinje nasproti Laškemu ob ban. cesti proti Šmarjeti in v soseščini. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki Bukovica, Strmce, Tire in Udmat. Ilovnato, rodovitno. Kmetijstvo. Smrekov in bukov gozd. Prodaja kmetijskih proizvodov v Laško. Nad ostrim kolenom Savinje stoji na pobočju griča podr. cerkev sv. Krištofa na Gramnu, ki je tu obstajala že v pradavnih časih. Sedanjo stavbo so postavili 1738. Obokali in tlakovali so jo 1743. Veliki oltar je pod zvonikom. Zaselek Bukovica je bil obljuden že v rimski dobi. Šmarjeta, 296-70-19-51-26. Sr so du žand zdr fin Laško 6 km, žel pTt Rimske Toplice 1 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1863, 3 odd. Javna knjiž., SKJ. PSVD, PJS, Gas. Nm 233 m. Dolinska lega na vznožju strme Kozice (520 m). Kraj Savinje ob ban. cesti Rimske Toplice—Laško. V kraju se odcepi ban. cesta proti Hrastniku. K vasi spada zaselek Ogeče, kjer je več vodnih mlinov. Kmetijstvo, več obrtnikov in trgovcev. Lepi sadonosniki. Prodaja jabolk; domači sadjevec. Skozi vas tece Ična, ki se izliva v Savinjo; tu je most čez reko. Pri cerkvi sv. Marjete so odkopali orodje iz neolitske dobe. V starem veku je tu obstajala večja rimska naselbina. Tu so našli rimski denar, cesarjev Avgusta, Klavdija, Trajana in dr., odkrili tla iz mozaika in več rimskih napisnih kamnov. Župnija Sv. Marjeta (dek. Laško, škof. lavant.) ima 630 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marjete se prvič omenja 1545. Cerkev je bila večkrat prezidana in razširjena. Sedanjo obliko^ je dobil zvonik 1805. cerkev 1905. Ladja in polkrožno zaključeni presbiterij sta obokana. Glavni oltar nosi letnico 1680. Notranjščino krase Brollove freske. Cerkev je bila prvotno podr. laške pražupnije. Iz nje se je 1789 izločila lokalna kapelanija, katero so 1790 povzdignili v kuracijo in 1873 v župnijo. Podr. cerkev Marije Lurd stoji na bližnjem griču in je priljubljena božja pot. Zgradili so jo 1885—1886. Takrat jo je fresko poslikal Jakob Brollo. „ „ Šmihel, 156-29-5-24-8. Sr so du žand zdr fin zel pit s zup Laško lkm, o lkm. Nm 445 m. Pobočna lega nad Savinjo nasproti Laškega. Dostop z vozom po obč. poti 1-2 km od ban. ceste. K vasi spada zaselek Koretno. Rodovitna tla. Kmetijstvo, domači sadjevec. Vodni mlini, žaga, 2 kamenoloma. Industrija železninskih izdelkov. Priljubljeno i^letisce okoličanov. Vrh položnega griča stoji podr. cerkev sv Mihaela. Dvostolpna romanska cerkev je bila zgrajena 1637 V njem arhitektur^ in opremi opažamo, kako se v 17. stol. poleg renesanse se močno kaže vpliv gotike. Oltarji, ki datirajo iz 1641 in 1642, ter prižnica so dobra dela. Prvotno je bil postavljen ob kvadratičnem presbiteriju samo severni zvonik in je južni iz novejše dobe. Lepa in bogato izrezljana so stara lesena vrata portala. Na poti k cerkvi so v 1642—1648 sezidali sedem postaj Gospodovega trpljenja, od katerih so še štiri ohranjene. Dobro delo je slika v kapeli'Križanja. L. 1650. je graščak pl. Moscon ustanovil pri cerkvi beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Ustanova je okoli 1770 prenehala. Pod gričem sv. Mihaela stoji kužno znamenje. Podr. cerkev sv. Katarine v Koretneni je bila zgrajena konec 15. stol. Cerkev ima v ladji šilasta okna, v presbiteriju jia zaključena. Svodna rebra v presbiteriju se opirajo na polovične stebre. Zvonik so prizidali 1617, zakristijo pa 1843. Prižnico je dobila cerkev šele 1842. Zanimiva slika je »Rojstvo Jezusovo«. Te vrste gotsko slikarstvo je bilo pod vplivom italijanske umetnosti in se je preobrazilo v nov domač slog, ki se je držal skoraj do konca 17. stol. Šmolior, 114-22-14-8-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Laško 6 km. o 6 km. Nm 784 m. Zelo hribovita lega s. od Rečice med Maličem (934 m) in Pernicami (884 m) ob obč. poti 8 km od ban. ceste pri Laškem. Ilovnato, manj rodovitno. II kraju spada zaselek Zagreben. Kmetijstvo in gozdarstvo. Smrekovi in bukovi gozdovi. Prodaja kmetijskih proizvodov in drv največ v Laško. Na hribu pri cerkvi je SPD postavilo 1929 planinsko kočo, ki je vse leto oskrbovana. Obiskovana razgledna točka. Podr. cerkev sv. Mohorja v Javorniku se omenja že 1421. V prezidavi v 15. stol. je dobila nov presbiterij, ki je bil 1729 povečan in renoviran. Istočasno je bila menda vsa cerkev bokana. Glavni oltar je datiran z letnico 1669. Tremerje, 164-29-7-22-19. Sr so du žand zdr fin žel š žup Laško 5 km, o 5 km, pTt Celje 6 km. Nm ca 240 m. Gručasta vas kraj sreske meje sredi pota med Celjem in Laškim. Hiše stoje na robu rodovitnega Tremerskega polja kraj ban. ceste Celje—Laško. Mimo vasi teče Savinja, ki dela tu velik ovinek. Tu drži žel. most čez reko. II kraju spadata zaselka Psarje in Skalarje. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Smrekov in bukov gozd. Drva večinoma za domačo porabo. Kamnolom. Podr. cerkev sv. Lukeža je bila zgrajena 1825. Trnov hrib, 244-54-6-48-7. Sr so du žand zdr fin žel pTt Laško 5 km, o 5 km, š žup Sv. Jedert 2 km. Povpr. nm ca 500 m. Razložena vas v hriboviti legi na sv. strani Sv. Jederti pod Govškim hribom (812 m) 2.5 km od ban. ceste Šmarjeta—Laško. Dostop z vozom. II kraju spadata zaselka Brune in Govče. Kmetovalci. Pri vasi so bili nekdaj vinogradi, zdaj pa so njive z rudarskimi hišicami. Z novim jaškom na Leščju izpodkopava zaselek Govce premogovnik Huda jama. Podr. cerkev sv. Magdalene v Govcah (nm 554m). Zanimivo je, da imajo skoraj vse dekani je Laško polkrožno zaključeni presbiterij in zvonik, ki je v pritličju štirikoten, v višjih nadstropjih pa osmero-koten. Cerkev je stala že 1545. Polkrožno zaključeni presbiterij je starejši. Ladjo so prizidali 1747—1762. Prva letnica je vklesana nad glavnim vhodom, druga je vidna na slavoloku. Pred vhodom v cerkev je lesena predveža. Občina Sv. Lenart Preb. 1887, hiš 366, posest. 181, koč. 166, najem. 67. Površina 3054.50 ha: njiv in vrtov 587, trav. in paš. 900. vinogradov 0.5, gozdov 1506. ostalo 61. Občina leži jv. od Laškega in obsega v glavnem hribovito ozemlje med dolinama potokov Lahomnice in Gračnice. Pokrajina je brez izrazitejših višinskih razlik. Najvišje vzpetosti so le 600—700 m visoke. Povsod je mnogo iglastih in listnatih gozdov, ki pokrivajo polovico občine. Zato je razumljivo, da donaša lesna trgovina precej dohodkov. Kmetijstvo je manj donosno. Sadje goje večidel za pridobivanje domačega sadjevca. Pri Trobnem dolu je manjše ležišče premoga. V občini so le manjše vasi in skromni zaselki. Curnovec, 88-21-7-14-2. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 12 km, žand Jurklošter 5 km, o 4 km, š žup Sv. Rupert 4 km. Povpr. nm ca 450 m. Razložena vas v hriboviti legi nad potokom Mišetnieo ob obč. poti 2 kin sv. od ban. ceste Sv. Lenart —Mišji dol—Jurklošter. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Dobje. Hladno in vetrovno podnebje. Ilovnata tla. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in izkoriščanje gozdov. Gozdec, 81-11-3-7-1. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 8 km, žand Jurklošter 6 km. o š žup Sv. Lenart 2 km. Povpr. nm ca 480 in. Vas leži v valoviti pokrajini ob ban. cesti, ki drži iz Sv. Lenarta v dolino Gračnice. H kraju spada zaselek Male Gorelice. Ker se okoli hiš v širokem pasu razprostirajo polja in travniki, je vas. zelo sončna. Prebivalstvo trguje z živino in lesom. Domači sadjevec. Laška vas, 101-17-8-9-0. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 10 km, žand Jurklošter 6 km, o š žup Sv. Lenart 4 kin. Povpr. nm ca 480 m. Neznatna vas v vetrovni pobočni legi ob obč. poti I km od ban. ceste pri Mišjem dolu. II kraju spadajo zaselki Globoko, Kujert in Razbor. Več mlinov v dolini ob potoku. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja hlodov in žel. pragov v Laško. Domači sadjevec. Užitne gobe. V kraju so odkrili staroslovenske grobove. Mačkovec, 77-21-9-6-8. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 12 km, žand Jurklošter 9 km, o 6 km, š žup Sv. Rupert 2 km. Povpr. nm ca 560 m. Razložena vas j. od Sv. Ruperta v nekoliko hriboviti gozdnati pokrajini. 11 kraju spadata zaselka Mali dol in Veliki dol. Kmetovalci. V bližini premogovnik v Trobnem dolu. Male Grahovše, 123-24-15-9-3. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 8 km, žand Jurklošter 7 km, o š žup Sv. Lenart 1 km. Nm ca 560 in. Gručasta vas v precej vetrovni legi sv. od Sv. Lenarta pod hribom Brezjem (663 m). Dostop z vozom po obč. poti 1.8 km od ban. ceste pri Sv. Lenartu. K vasi spadata zaselka Leskovca in Erjavček, ki leži v strmem pobočju nad potokom Lahomnico. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Na težkih ilovnatih tleh uspeva posebno dobro krma. Zato je tod dosti živine. Sadjarstvo je slabše razvito. Glavni dohodek nudi prebivalstvu les, predvsem kostanjev. Letno ga prodajo do 9 vagonov. Nekaj zaslužijo ljudje tudi z nabiranjem gob in zdravilnih rož. Sv. Lenart-Vrh, 276-52-30-22-8. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 7 km, žand Jurklošter 8 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1871, 4 odd. Javna knjiž., Strel, druž., Kat. prosv. d., DKfid. Nm 588 m. Gručasta vas v vzvišeni legi kraj ban. ceste Marija Gradec—Mišji dol, kjer se pot najviše vzpne. Zdravo in sončno podnebje. K vasi spadajo bližnji zaselki Gora, Podgorica, Tašče in Žigon. Ilovnato in zelo rodovitno. Znatno pridelovanje žita z izjemo koruze, ki jo morajo kupovati. Obilo dobre krme. Govedo, svinje in perutnina za prodajo. Oddaja mleka v Laško. Raznovrstno sadje za prodajo in domači sadjevec. Malenkost vina. Precejšnje čebelarstvo. Iglasti in listnati gozdovi. Prodaja drv, neobdelanega lesa in železniških pragov. Nabiranje gob in zdravilnih zelišč. Priljubljena izletna točka okoličanov. Gostilne s tujskimi sobami. Močno razvit zimski sport. Ž u p -n i j a Sv. Lenart nad Laškim (dek. Laško, škof. lavant.) ima 1024 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lenarta se prvič omenja 1545; ob prezidavah 1718 se je cerkev podrla. L. 1720. so začeli graditi novo stavbo v romanskem slogu; 1846 so cerkev podaljšali, izvršili prostoren kor in postavili zakristijo. Zvonik je bil povišan in renoviran 1828. Cerkev je bila sprva podružnica laške pražupnije. L. 1789. je postala kuracija. Tu rojen dr. Stegenšek Avguštin (1875—1920), prof. v mariborski bogoslovnici; pisec raznih arheoloških in umetnostnih zgodov. razprav v naših in nemških revijah. Urednik »Ljubitelja kršč. umetnosti«. Sv. Rupert, 372-74-32-42-14. Sr so du zdr fin Laško 12.5 km, žand Jurklošter 13 km, žel pTt Sv. Jurij pri Celju 15 kin. c 10 km, š žup v kraju. Šola ust. 1854, 3 odd. Javna knjiž. Nm 577m. Razložena vas v zelo hriboviti pokrajini na medvodju med pritoki Voglajne in Savinje. Dostop z vozom po obč. poti 12 km v. od ban. ceste Laško— Sv. Lenart. K vasi spadajo zaselki Gorica, Spodnja Bezgovnica, Velika Breza in Zgornja Bezgovtiica. Do nekaterih hiš je zelo težaven dostop. Precej hladno in vetrovno podnebje. Ilovnata tla. Kmetijstvo. Pridelovanje sadja večinoma za mošt. Precej izsekani gozdovi. Več mlinov in žaga. Kraj je bil obljuden že v neolitski dobi. na kar kaže tu odkopano neolitsko kameno orodje. Prvotni znani lastniki Velike Breze so bili deželni knezi, ki so tu imeli svoj podurad, podrejen deželnoknežjemu uradu v Laškem. Tu je bi i sedež enega od 4 šefonov. Po deželnoknežjem otoka r-skein urbarju iz 1265—1267 je bil temu šefonatu podrejen predel med Gračnico, Lahomnico in Voglajno. Postanek gradu Velike Breze (Birkenstein) je neznan. Po ustnem izročilu so ga postavili Celjski grofje, ki so imeli tu svoja lovišča. Prvi znani lastniki so bili baroni Mosconi, pozneje so se lastniki večkrat menjali. Jurklošterski samostan ga je posedoval do svoje ukinitve, nakar so grajsko posestvo razkosali in odpro-dali. Grad, ki je še ohranjen, so znižali za eno nadstropje. Njegov lastnik je Zelič Ciril. Župnija Sv. Rupert (dek. Laško, škof. lavant.) ima 2191 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Ruperta. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sedanjo cerkveno stavbo so sezidali 1726. L. 1842. so ji prizidali zakristijo. Vso zunanjščino stavbe so 1868 prenovili. Presbiterij je s freskami okrasil Tomaž Fantoni. Cerkev je bila sprva podružnica laške pražupnije, iz katere se je izločila 1755 kot samostojna župnija. Nadžupnija Laško ima še danes pravico patronatske reprezentacije ali uprave nad župnijo. Trobni dol, 258-42-19-16-13. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 10.5 km, žand Jurklošter 8 km, o š žup Sv. Lenart 5 km. Nm 550 m. Razložena vas v hribovitem, teže dostopnem terenu z. od Sv. Ruperta. Dostop z vozom po obč. poti 6 km sv. od ban. ceste pri Sv. Lenartu. K vasi spada zaselek Log. Srednje težka ilovica. Kmetijstvo, rudniško delo. V tukajšnjem rudniku pridobivajo izvrsten rjav premog, ki ga spravljajo z rudniško železnico na postajo v Laško. Rudnik zaposluje do 60 delavcev, a trenotno ni v obratu. Bukev, hrast, gaber, smreka. Izdelovanje žel. pragov, drv in oglja. Sadje za domači jabolčnik. Velike Gorelce, 275-50-29-16-12. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 9.5 km, žand Jurklošter 4 km, o š žup Sv. Lenart nad Laškim 3 km. Nm ca 450 m. Precej razložena vas v hriboviti pokrajini kraj ban. ceste Laško—Mišji dol—Rimske Toplice. K vasi spadajo zaselki Reber, Lipni dol in Mišji dol, kjer se odcepi ban. cesta na Jurklošter. Sončno, zdravo in že skoraj planinsko podnebje. Večinoma ilovnata tla. Kmetijstvo in gozdarstvo. Jabolka za prodajo in za domači sadjevec. Bukev, hrast, jelka, smreka. Užitne gobe. Več vodnih mlinov ob Gračnici in sosednjem potoku, ki se pri Mišjem dolu vanj izteka. Velike Grahovše, 236-54-29-25-6. Sr so du zdr fin žel pTt Laško 10 km, žand Jurklošter 8 km, o š žup Sv. Lenart 3 km. Nm ca 450 m. Gručasta vas v prisojni pobočni legi na jz. strani Gorskega dola (710 m) ob obč. poti 4 km sv. od ban. ceste pri Sv. Lenartu. Dostopno z vozom. H kraju spadajo zaselki Leše, Loke, Torog in Trate. Ilovnato, zelo rodovitno. Precej trdni kmetje. Pridelovanje žita celo preko lastnih potreb. Razvita živinoreja. Trgovanje z lesom, ki ga letno prodajo ca 5 vagonov. Sadjarstvo in čebelarstvo v razvoju. Grahovše se prvič omenjajo 1185—1192, ko je štajerski vojvoda Otokar podelil vas kartuzijancem v Jurkloštru. Občina Trbovlje Preb. 12.923, hiš 919, posest. 97, koč. 35, najem. 15. Površina 3008 ha*: njiv in vrtov skoraj Vs, trav. in paš. ca Vs, gozdov ca 45°/o, ostalo neplodna tla.** Jedro občine je Trboveljska dolina, ki je v spodnjem in zgornjem delu ozka soteska, v ostalem pa nekoliko bolj odprta kotlina, ki jo povsod zagraja hribovje. Tu teče potok Trboveljščica, ki sega s svojimi izvirnicami tik pod Sv. Planino (985 m) in Javor (1131 m), nakar se pri kolodvoru v Trbovljah izteka v Savo. Prebivalci so večinoma rudarji in industrijski delavci, v ostalem pa obrtniki, trgovci in razni nameščenci po uradih. Pravih kmetovalcev je zelo malo. Življenjski pogoji in naraščanje prebivalstva je povsem odvisno od gospodarske premogovne konjunkture. Prvo četrtletje 20. stol. je pomenilo za občino dobo napredka in naglega naraščanja prebivalstva. Sem se je vršil stalen dohod novih priseljencev, ki je pa že pred 10 leti popolnoma splahnil. Dočim se je na ozemlju sedanje občine v času od 1910—1921 povečalo prebivalstvo za 23%>, je naraslo v naslednjem desetletju le še za 5°/o. Zadnja leta število ljudi zaradi izseljevanja pod vtisom zastoja v premogovni industriji precej pada. Izjema je vas Ojstro, ki je že v razdobju 1921—1931 izgubila kar tretjino svojega prebivalstva. Gabersko, 194-31-6-4-0. Sr so du Laško 24.5 km, žand Trbovlje 4.5 km, zdr o pTt š žup Trbovlje 1.2 km, fin Trbovlje 3 km, žel Trbovlje 6 km. Nm ca 350 m. Razložena vas s. od Trbovelj v podnožju hribov ob Trboveljščici na obeh straneh ban. ceste Trbovlje—Savinjska dolina. Kmetovalci, rudarji, nekaj obrtnikov. Skozi vas drži markirana pot na Sv. Planino (985 m, 1 uro). Knezdol, 297-43-13-6-0. Sr so du Laško 29 km. žand Trbovlje 5.5 km, zdr o pTt š žup Trbovlje 3.5 km, fin Trbovlje 4 km, žel Trbovlje 7 km. Povpr. nm ca 600 m. Zelo raztresene kmetije po pobočjih Sv. Planine (985 m) in Javorja (1131 in) na s. in z. strani Trboveljske doline v povirju Trboveljščice. Dostop po ban. cesti Trbovlje—Savinjska dolina in odtod po obč. poti do 1 uro daleč. K vasi spadajo gorski zaselki: Pod mejo, Prečna, Rovte, Zgornje in Spodnje Svinje in Zadobje. Posamezne kmetije segajo do 800 m visoko. Kmetijstvo. Vas je po ustnem izročilu dobila svoje ime po Celjskih grofih, ki so imeli tu svoja lovišča. Hiša Zadobovška je najstarejša v celi trboveljski občini, bila je baje njihov lovski dvorec. Zadobov-ški gospodarijo že nad 350 let na istem posestvu. Bili so nekdaj plemiči. Loke, 8057-495-8-3-0. Sr so du Laško 23 km, žand Trbovlje 0.5 km, zdr fin pTt v kraju, o žup Trbovlje 1 km, žel Trbovlje 2.5 km, š Trbovlje in Vode 0.5 km. Nm 315 m (cerkev). Loke leže v osrčju Trboveljske doline ob ban. cesti. Redni avtobusni promet k vsem potniškim vlakom na kolodvor. H kraju spadajo zaselki Klek, Kolonija, Limberg, Vode in Za cesto. Dolina se tu precej razširi, obenem jo na v. strani obrobljajo le položni obronki gričev, ki so večidel povsem zazidani. Prebivalci so rudarji, obrtniki, trgovci in razni nameščenci po uradih. Tu sta rudniško ravnateljstvo in velika bolnica, sploh je tu središče rudniškega prometa. V lepi vzvišeni legi stoji majhna podr. cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja 1631. L. 1651. so ji dozidali zvonik, 1750 pa stransko kapelo. L. 1782. so cerkev renovirali. Ojstro, 163-20-2-0-0. Sr so du Laško 24 km, žand Trbovlje 3 km, zdr Trbovlje 2 kin, fin Trbovlje 2.7 km, žel Trbovlje * Vključivši vso kat. občino Sv. Marko in s tem tudi vas Sv. Katarino, ki po novi komasaciji spada pod Hrastnik. ** Podatki o kulturah tal so zelo zaokroženi, ker manjkajo točne uradne navedbe. 5 km, o pTt š žup Trbovlje 1.2 km. Povpr. nm ca 600 m. Razložena vas visoko v bregu na v. strani Trbovelj. Kmetijstvo in delo v rudniku. Planinska vas, 88-14-9-5-0. Sr so du Laško 29.5 km, žand Trbovlje 5 km, zdr o pTt š žup Trbovlje 2 km, fin Trbovlje 3.5 km, žel Trbovlje 6.5 km. Nm ca 620 m. Kraj leži na v. pobočju Sv. Planine (985 m) ob obč. poti 2 km od ban. ceste Trbovlje—Savinjska dolina. Dostop le z vozom. Gospodarstvo kot Sv. Marko. Markirana pot na Sv. Planino (K ure), odkoder je lep pogled v Zagorsko in Trb. dolino. Na vrhu vse leto oskrbovana planinska koča. Zelo obiskovana smučarska postojanka. Sz. od Sv. Planine se dviga v bližini 1131 m visoki Javor. Kraj njega se stikajo meje laškega, litijskega in celjskega sreza. Retje, 2859-136-6-0-0. Sr so du Laško 25 km, žand zdr žel Trbovlje v kraju, fin Trbovlje 1.5 km, o žup Trbovlje 3 km, pTt Trbovlje 1. 1 km, š Vode-Trbovlje 1 km. Nm 521 m (cerkev), 216 m (Trbovlje postaja). Industrijski, obrtni in rudarski kraj v spodnjem delu Trboveljske doline in v. odtod v hribovju. K vasi spadajo zaselki Bevško, Dobrna, Glažuta, Na Pesku in Za Savo. Skozi kraj drži ban. cesta, ki se začenja pri kolodvoru, v Trbovlje. Po njej se vrši redni avtobusni promet. Pri kolodvoru je most čez Savo. Kraj se imenuje Retje po toplem vrelcu (26.5° C), ki izvira pod Retenjskim hribom. Odtod staro ime vasi Vretje. Cementna industrija, dnevni kop premoga na Dobrni in Agnes ter v rovih; separacija, razne delavnice, elek-triška centrala za Savo, ki pa zdaj ni v obratu, ker dobavlja tok falska elektrarna. Ostalo, zlasti izhodišče izletov glej Trbovlje. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi, o čemer priča najdba 553 zlatih in srebrnih novcev. Odkriti rimski nagrobniki dokazujejo obstoj rimske naselbine. Tudi na Bukovi gori nad Retjami so odkrili predzgodovinsko gradišče in gradove. V času francoske okupacije je bila blizu sedanje Sušni-kove gostilne straža francoskih graničarjev, ki je pazila na tihotapce blaga iz Avstrije. L. 1847. je vsa vas razven cerkve pogorela. Podr. cerkev sv. Križa je najstarejša trboveljska podružnica. Sezidali so jo v 16. stol. po tradiciji na temeljih nekdanjega poganskega tempelja. Prvič se omenja šele 1631. Arhitektura in oprema cerkve sta baročni. V zunanjščino stavbe je vzidanih nekaj rimskih nagrobnikov. Sv. Marko, 380-58-45-13-15. Sr so du Laško 20 km, žand Hrastnik 1.5 km, zdr fin o žup Trbovlje 2 km, žel pTt Hrastnik 3 km, š Hrastnik 2 km. Nm 533 m. Razložena vas v povirju Bobnarice na obronkih hribov kraj ban. ceste Hrastnik— Trbovlje in v soseščini. Vas tvorijo zaselki Gorenjce, Goveji potok, Jelše, Ostenek in Raven. Ilovnat svet. Iglasti gozdovi. Kmetijstvo. Z živinorejo se bavijo le večji kmetje. Vse živinorejske proizvode konsumira rudar, les pa pokupi rudnik, ki ga potrebuje v rovih. Priljubljena izletna točka za prebivalce Trbovelj in Hrastnika. Lepi smuški tereni, pripravna sanka-lišča. Podr. cerkev sv. Marka v Jelšah stoji ob križišču potov v Trbovlje, Hrastnik in Savinjsko dolino. Po tradiciji so se tu vršili nekdaj veliki sejmi. Opisuje jo vizit. zap. iz 1631. L. 1617. so cerkev renovirali in povečali. Trbovlje, trg. 885-122-8-4-0. Sr so du Laško 23.5 km, žand v kraju 3 km, fin v kraju 2 km, žel v kraju 4.5 km, zdr o pTt š žup v kraju. Trbovlje trg: Deška nar. šola ust. 1817, 13 odd., Dekl. nar. šola ust. 1817, 13 odd. Trbovlje-Vode: Deška nar. šola ust. 1839, 13 odd., Dekl. nar. šola ust. 1839, 13 odd. Drz. mešč. šola ust. 1926, 6 odd., Obrtn. nad. š., Trg. grem s Kmet. gosp. in rudarska nad. š., Javna knjiž. Društva: JS, SKJ, 1 JS, PRK RK, Kolo j. s., PCMD, PSVD, Gas., Protitub. liga, Proti-tub. dispanzer, Drž. posvet, za matere, D. za varstvo otrok in mlad. skrb.. Vinc. konf. Sv. Martina, Kat. prosv. d., Sola in dom, »Enakost«, Prosv. podods. Del. zbornice, Zen. društvo »Katarina Zrinjska«, »Orjem«, Klub kor. Slov., Strel, druz., »Krekova mladina«, Klub esperant., Šali. klub, Lovsko d. »Kum«, podr. Slov. lov. d., Lov. d. »Jelenca«, Športni klubi: »Trbovlje«, »Amater«, »Dobrna«, »Retje«, I. taborniški rod Trbovlje, Pev. d.: »Zvon«, »Zarja«, Mlad. pev. zbor »Trboveljski Slavček«.' Tamb. d. »Kolo«, »Citraški klub Trbovlje«, Citraški krožek »Zvezda«, »Del. godba Trbovlje«, Podr. del. koles. d. za Slov., D. rudn. upok., Podp. blagajna za starostno oskrbo in onemoglost del. cem. tov. TPD, D. za samopomoč rokodelcev, D. pokr. in obč. uslužb. za j. del drav. ban., Podr. NSZ, Spi. del. zveza Jugoslavije, Združenje krojačev in krojačic, Združ. čevljarjev, Zveza bojevnikov. Nm 300 m. Velik gručasto pozidani kraj v zgornjem delu Trboveljske doline kraj Trbovel jščice. Tu je križišče ban. cest čez Podmejo v Savinjsko dolino, mimo Sv. Marka v Hrastnik in v Retje na trboveljsko žel. postajo. Redna avtobusna zveza k vsem osebnim vlakom na postajo. Prebivalci so obrtniki, razni delavci, rudarji, trgovci in uradniki. V šir- 296 SUEZ LAŠKO šem smislu nazivamo Trbovlje vsa selišča v Trboveljski dolini (Retje, Vode, Loke itd.). Kraj je bil prvotno neznatna,.od vsega prometa odrezana kmetiška vas, ki se je povzpela do današnje veljave šele po odkritju premoga. Našla sta ga 1805 nemška rudarja Thonhauser in Holuber, ko sta tu potovala. S seboj sta vzela vzorce premoga in o najdbi obvestila odvetnika Mau-rerja v Wiener Neustadtu. Ta je dal premog analizirati, nakar je še isto leto osnoval družbo, ki je pričela z izkopavanjem rude. Zaradi neugodnih prometnih razmer pa se produkcija premoga ni izplačala. Družba se je kmalu razšla in tako je ostal lastnik rudnika Maurer sam. Po njegovi smrti sta sinova 1824 zgradila tu steklarno in obenem pripomogla k zgraditvi ceste v Zagorje in Savinjsko dolino. Tja so prevažali steklene izdelke do drž. ceste Trst—Dunaj in po njej dalje v Trst in Benečijo. Kot steklarji so bili zaposleni tujci iz Nemčije, zlasti iz Porenja. L. 1869. se je zgradila še ena steklarna, v kateri pa je bilo delo že 1873 ustavljeno. Bivša steklarna, tkzv. »Glažuta«, še danes stoji. L. 1819. sta dobila Maurerjeva sinova dovoljenje za eksploatacijo večjega dela premogovnega okrožja na tkzv. Maurerjevem in potem Pankracijevem zemljišču v dolini Trboveljščice. Tudi drž. erar si je na zemljišču »Vode« pridobil nekaj jamskih mer. Ko so od 1847—1850 gradili železnico skozi savsko sotesko, so v T. nastale apnenice in opekarne, ki so oddajale materijal železnici. Z otvoritvijo proge je premogovnik šele dobil pravo veljavo. Kajti železnica je postala zdaj glavni odjemalec premoga. Po železnici pa je premogovnik kmalu nato dobil zvezo z morjem. V tej dobi so tudi geološko preiskali trboveljsko premogovno kotlino (1850—1859), nakar so sledile od 1859—1882 obširne znanstvene študije. Od Maurerjevih naslednikov in od države je pozneje kupila vse premogovne rove gospa Pongratz, ki je tako postala edina lastnica celega trboveljskega premogovnega okrožja. Od nje je 1867 prevzela rudnik rudarska družba Vode-Stollner Gesellschaft in od te neka dunajska bančna družba Wiener-Bank Verein in ustanovila s francoskim in nemškim kapitalom delniško Trboveljsko premogokopno družbo. Z uvedbo modernih strojev in vedno večjo mehanizacijo obrata je produkcija premoga naglo naraščala. Danes je tu največji premogovnik v naši državi. Letna produkcija je pred nastopom krize znašala do 1 milijon ton. Premog je rjav in ima 4.800 kalorij. Debelina sloja 24 m. Dnevna kopa na Doberni, v Agnes in v rovih. Ozkotirne rudniške proge, separacija, razne delavnice, lastna opekarna. Oddaja premoga industrijskim podjetjem, železnici in privatnikom. Z razvojem rudnika je naglo naraščalo prebivalstvo. Trb. premogokopna družba je sicer kmalu opustila steklarno in apnenice ter jih premestila v Zagorje in Hrastnik. Zgradila pa je v Retjah moderno cementarno, ki proizvaja letno do 7000 vagonov portland-cementa. Surovino za cement pridobiva tovarna iz bližnjega kamnoloma in glino-kopa, le mavec, ki se primešava, se uvaža iz drinske in vrbaske banovine. Številni ogledi rudniških naprav od strani domačih in inozemskih strokovnjakov. Trbovlje je izhodišče lepih izletov na Sv. Planino (985 m, vse leto oskrbovana planinska koča; ure od farne cerkve, markirana pot), na Mrzlico (1119 m. vse leto oskrbovana planinska koča pod vrhom; 2K uri od farne cerkve, markirana pot) in na Kuin (1219 m. vse leto oskrbovano turistično zavetišče; 2'A uri od kolodvora, markirano). V okolici Trbovelj in na vseh treh omenjenih hribih krasni smuški tereni. V kraju so pred par leti otvorili letno kopališče. Kraj je bil obljuden že v keltski dobi. Rimske najdbe — rimski nagrobnik vzidan v zunanjo steno cerkve — pričajo o rimski naselbini v tem kraju. Prva znana lastnica kraja je bila domača plemiška rodbina Breže-Seliška. Od nje so prevzeli posestva grofje Spanheimi. Deželni knezi so tu imeli svoj podurad, ki je bil podrejen deželnoknežjeinu uradu v Laškem. Glasom deželnokuežjega otokarskega urbarja iz 1265—1267 je bil temu šefonatu podrejen celotni trbovel jsko-hrastniški predel. Prvo rudniško šolo so ustanovili v T. že 1838. Šola je stala na Vodah do 1873, ko so jo ukinili obenem s steklarno. Med tem so ustanovili farno šolo v T. Pozneje je Bratovska skladnica zopet ustanovila novo šolsko poslopje. L. 1926. so bile Trbovlje povzdignjene v trg. Zgodovinsko znamenita je v trgu stara hiša vulgo »pri Škofcatu«. Poslopje datira po tradiciji iz dobe Celjskih grofov. To naj bi bil lovski dvorec Celjanov, ki so tu imeli svoja lovišča. V francoski dobi so bili v tej hiši nastanjeni francoski graničarji, ki so pazili na tihotapce. Župnija Trbovlje (dek. Laško, škof. lavant.) ima 17.166 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Prvotno cerkev so domnevno zgradili na mestu starega rimskega tem-pelja. Prvič se cerkev omenja 1330. Sedanjo cerkev so sezidali v raznih etapah: ladja je nekako iz 1720, presbiterij iz 1778, kapeli pa iz 1745—1860 in nato še zakristija. Cerkev so večkrat restavrirali, tako okoli 1757 in zadnjič 1855. S prizidavo stran- skih kapel je dobila stavba tlorisno obliko križa. Freske v cerkvi sta izvršila »Janez iz Leskovca« in Tit Zuliani. Oprema cerkve je baročna. Posebna baročna dragocenost je Mati božja v tronu. V zunanjščino cerkve je vzidanih več rimskih nagrobnih spomenikov. Cerkev je bila prvotno podružnica bra-slovške pražupnije. Iz nje se je izločila kot vikariat pred 1330, ko se že navaja stalni duhovnik Nikolaj de Paris-Graetz. Cerkveno je sprva pripadala oglejskemu patriarhatu, ki jo je skupno z materjo župnijo inkorporiral gornjegrajskemu samostanu in 1463 novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Šele 1787 je bila župnija podrejena lavantinski škofiji. Obseg župnije se od ustanovitve župnije pa do danes ni menjal. L. 1928. je ustanovljena ekspozitura v Hrastniku s stalnim duhovnikom, ki je četrti trboveljski kaplan. Tu rojen dr. Kramer Albert (r. 1882), politik in žurnalist, izdajal »Stidsl. Rundschau«, ustanov, in sour. »Vede«; šef »Jutra« od 1921, sodeloval pri jsl. iredenti in akciji za nar. edinstvo, nar. posl., večkratni minister, senator. Občina Zidani most Preb. 3590, hiš 675, posest. 226, koč. 432, najem. 54. Površina 5365 ha: njiv in vrtov 697.28, trav. in paš. 949, vinogradov 11.95, gozdov 3370, ostalo 336.77. Z ozirom na površino je občina največja v srezu. Razprostira se na obeh straneh Savinje, ki se tu izliva v Savo. Pokrajina je pretežno zelo gorata in skalovita. Visoke prepadne stene se dvigajo deloma neposredno nad Savo, pa tudi na levi strani Savinje. Najbolj skalovito in težko dostopno je Veliko Kozje (987 m), ki ima prav velegorski značaj. Tudi proti dolini Gračnice so pobočja hribov nenavadno strma. Nekaj lepih malih ravnin je le ob Savi in niže Radeč, kjer se skalovita savska tesen naglo razmakne. Tu se razprostirajo edina obširna polja zlasti pri Loki in Bregu. Povsod drugod je poljedelstvo zelo skromno in se mora boriti z mnogimi neprilikami. J. od Gračnice so njive na tako strmih rebrih, da je oranje izključeno in morajo vso zemljo prekopati z motiko. Tudi za ostale kmetijske panoge niso navadno dani ugodni pogoji. Sadjarstvo in vinogradništvo imata malo pomena le ponekod na jv. Nad tri petine občine pokrivajo gozdovi, ki so pa le malokje povzročili lesno industrijo. Precej ljudi najde zaslužek pri železnici. Tujsko-prometna postojanka je gora Lisca (947 m, oskrbovana koča, smuški tereni), kamor drže markirane poti iz Loke, Brega, Zidanega mosta in po dolini Gračnice čez naše ozemlje. Veliko Kozje (987 m) ima znamenito planinsko floro in nudi krasen razgled, vendar je deležno le redkega obiska. Breg, 173-11-21-10-1. Sr so du Laško 24 km, žand Zid. most 8 km, zdr o pT š žup Loka pri Zid. mostu 4 km, fin Radeče 6 km, žel v kraju. Nm ca 200 m. Razložena vas na levem bregu Save v ravnini ob ban. cesti Zidani most—Sevnica in po sosednjem gričevju. Tu se odcepi ban. cesta proti Jurkloštru. II kraju spadajo zaselki Črni potok. Gradišče, Jevša in Za-gradec. Kmetijstvo in gozdarstvo. Jabolka, par vinogradov s cepljeno trto. Smrekov in hrastov gozd. Vodne žage in mlini. Prodaja lesa v Zagreb. Izhodišče markirane poti na Lisco (947 m, 2% uri. vse leto oskrbovana koča, krasen razgled, smuški tereni). Kapelica sv. Križa ob cesti med žel. postajo in vasjo je bila postavljena 1907. Kapelica Lurške M. b. je iz 1908. Čelovnik, 132-29-11-18-0. Sr so du Laško 20 km, žand Zid. most 5 km, zdr o pT š žup Loka pri Zid. mostu 4 km, fin Radeče 4 km, žel Loka pri Zid. mostu 2 km. Nin ca 570 m. Razložena vas v zelo hriboviti in deloma strmi legi na j. strani Velikega Kozja (987 m) ob obč. poti 1 uro od ban. ceste Zidani inost—Sevnica. Težaven dostop z vozom. II kraju spadajo zaselki Brezova ravan, Slap, Za plešo in Kobiljek. Poljedelstvo in živinoreja, v ostalem železničarji. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Rimske najdbe. Pri cerkvi sv. Duha so odkopali rimski napisni kamen, ki je sedaj vzidan v zid župnišča v Loki. Podr. cerkev sv. Duha je bila zidana najbrž istočasno z župno cerkvijo 1208. Gotovo pa je stala že v 14. stol. Cerkev hrani znamenite poznogotske freske iz konca 15. ali zač. 16. stol. Arhitektura je poznogotska. Ko se je 1930 porušil lesen ometan strop, so napravili nov pobarvan strop brez štukature. Presbiterij je rebrasto obokan. Prvotno je imela cerkev lesen nastrešni stolpič in leseno predhalo, kasneje pa so oboje podrli in sezidali zvonik, katerega so nadomestili po požaru 1819 s sedanjim. Oltar sv. Duha datira iz 1688. Ves presbiterij je poslikan in so freske še dobro ohranjene. V ladji so freske v zač. 19. stol. prebelili. Na stenah presbiterija in oltarne inenze je ohranjenih več podpisov z letnicami 1515, 1529, 1587 itd. Zanimiva je vodilna misel teh fresk, kjer se opaža, kako se je opuščal ikonografski sistem poslikavanja presbiterija in kako se umakne figuralna kompozicija rastlinski dekoraciji. Posebnost je dekorativni aranžma slik in bogata sestava ornamentike. Arhitektonski členi, n. pr. rebra in polstebri so tektonsko dobro poudarjeni. Poslikani so nalik presličnemu steblu. Loka pri Zidanem mostu, 278-58-19-39-4. Sr so du Laško 20 km, žand o Zid. most 5 km, zdr fin Radeče 3 km, žel pT š žup v kraju. Šola ust. 1786. 4 odd. SKJ, PRK, PJS, Kat. prosvetno d., Tamburaško d. »Bisernica«, Gas. Vodovod. Nin 200 m. Večja gručasta vas na levem bregu Save v nekoliko vzvišeni legi na vznožju Velikega Kozja (987 m). Skozi kraj drži ban. cesta Zidani most—Sevnica. Brod čez Savo. K vasi spadata zaselka Dobrova in Sevca. Kmetijstvo, razna obrt in trgovina, delo pri železnici. Izvrstna jabolka in tepke za domačo porabo. Smreka, bor, bukev in hrast. Vodni mlini, žaga. Izdelovanje žel. pragov in desak. Zaradi zaščitene lege pred severnimi vetrovi in lepe okolice prijeten kraj za letovišče. Na z. strani vasi je večji park loške graščine. Izhodišče izletov na Veliko Kozje (987 m, 2 uri, lep razgled, redke planinske rože), na Lisco (947 m, 3K ure) in na Brunik (561 m, 1 uro). Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Rimske najdbe. V tukajšnjem okrožju je bilo več rimskih selišč (Čelovnik, Ilinina, Lisce, Razborje, Ruda, Zidani most in Znojile). Rimski napisni kamen, ki je vzidan v zid župnišča, je iz Čelovnika. V srednjem veku je bila Loka pomemben kraj. Že 1182 je bil tu sedež podurada laške gospoščine, v 13. stol. pa so prenesli sem iz Sirja sedež enega od štirih laških šefonatov. Tedaj so ob cesti sredi vasi zgradili grad Loko. Njegovi prvi znani posestniki so bili Loški gospodje, od katerih se 1260 omenja Bertold Loški. Njegova hči Adelhajda je bila poročena z grofom Friderikom Ortenburškim, druga pa z Albrehtom Auerspergom. Poznejši grajski lastniki so se naglo menjavali. Od 1920 dalje je grad last Oskarja Taussiga z Dunaja. Konec 19. stol. so grad renovirali in grajski park lepo uredili. Pred graščino je krasna kapela z velikim kamenitim kipom Brezmadežne Dev. M. iz 1732. Ob cesti proti Zidanemu mostu nasproti Marijinemu dvoru stoji zidan steber s strehico iz turških časov. Postavljen je bil pred 1574. Štirioglata kapela s piramidno streho blizu hiše št. 32 je bila po tradiciji zidana 1857, ob priliki neke nove maše. Ta kapela je dobila 1933 nov kip Žalostne M. b. s Kristusom v naročju. Župnija Loka pri Zid. mostu (dek. Laško, škof. lavant.) ima 2200 duš. Pokopališče. Cerkev je dal zgraditi 1208 Babenberžan vojvoda Leopold Slavni v spomin na svojo mater princeso Heleno Ogrsko, kar nam pove latinski napis na slavoloku v cerkvi med ladjo in velikim oltarjem sv. Helene. Ta oltar je dal 1715 postaviti loški graščak baron Karel pl. Wintershofen. L. 1310. so cerkev povečali in ji dozidali novo ladjo z lesenim stropom. Ko je ta 1740 pogorel, so cerkev obokali. Pred glavnim oltarjem je prazna grobnica graščakov iz Loke in Rude, katerih krste so prenesli na poko- Eališče. Na zidu presbiterija je na evangeljski strani baben-erški veliki črni orel, v ladji pa sliki vojvode Leopolda in njegove žene z napisom. Stranska kapela sv. Florijana je bila postavljena in obokana 1319 in renovirana 1740. Iz te dobe je tudi nova prižnica. Veliki oltar je dobil nov tabernakelj 1847; 1854 in 1885 so ga renovirali. Stranski oltarji so bili prenovljeni 1803. Nad obokom je na j. strani cerkve naslikanih deset božjih zapovedi; freske so iz 2. pol. 15. stol. in so srednje kvalitativno delo, zanimive pa predvsem v ikonografskem oziru. Prvotno je bila cerkev podr. laške prafare. Iz nje se je izločila že pred 1269, ko se omenja prvi znani vikar Albert. Vikariat je bil povzdignjen v župnijo okoli 1632. Vendar se loški župnik Matija omenja že 1495. Loški vikariat je bil prvotno zelo obsežen. Poleg sedanje loške župnije je obsegal župnijo Radeče (izločena 1429), Širje (izločena 1787) in dele sedanje jurklošterske, razborske in boštanjske župnije. Nad-župnija Laško ima še danes pravico patronatske reprezentacije ali uprave nad župnijo. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Protestantizem je širil v Loki sam super-intendent Primož Trubar, ki je bil tu od 1527—1542 nastavljen kot župnik. Okoli farne cerkve je bilo pokopališče do 1835, ko so ga premestili na Dobravo. Na starem pokopališču so 1733 postavili kapelo sv. Frančiška Ksav. Nad njenimi vrati je še grb župnika dr. Fer. Khillan pl. Ehrensteina. L. 1808. so kapelo spremenili v mrtvašnico in oltarni podstavek prodali podr. cerkvi sv. Fabijana in Boštjana. Danes uporabljajo kapelo za shrambo cerkvenega orodja. Župno kroniko in topografijo je pisal že župnik Janez Gajšnik (1744—1766). Redno vodijo kroniko od 1860 dalje. Največ tvarine je zbral Dragotin Ferdinand Ripšl, ki je bil tu župnik od 1864—1874. Tu rojen Fon Ivan (1860—1920), prof., vzgojeslovni pisatelj in pisec šolskih knjig. Lokavec, 451-79-34-45-8. Sr so du fin Laško 14 km, žand o Zid. most 8 km, zdr žel Rimske Toplice 6 km, pT žup Loka pri Zid .mostu 6 km, š v kraju ust. 1880, 1 odd. Nin ca 200—800 m. Zelo raztresene kmetije po v. in s. pobočju Velikega Kozja (987 m) tja do doline potoka Gračnice, po kateri drži ban. cesta Rimske Toplice—Mišji dol. Do nekaterih kmetij je od ban. ceste 1 uro daleč. K vasi spadajo zaselki Blatnik, Grač-nica, Suhadol, Sv. Koloman, Sv. Lovrencij in Tovornik. Kmetijstvo, lesna industrija, kuhanje oglja. Listnati gozdovi. Industrija podpetnikov, žaga, več mlinov. Opuščeni svinčeni rudnik. ki so ga izkoriščali še med svetovno vojno. Izletni točki Veliko Kozje (987 m) in k podr. cerkvi sv. Lovrenca na Gori (711 m), ki je bila zgrajena po 1545. Veliki oltar v njej je iz 1695. Toda cerkev ali vsaj kapela je stala tu že v času, ko je bil Trubar župnik v Loki (1527—1542). Prostorno cerkev, ki je vsa obokana, so 1904 zunaj in znotraj prenovili. Iz tega leta so tudi novi kipi na glavnem oltarju. Na glavnih vratih je letnica 1709. K j. steni mnogokotno zaključenega presbiterija je prizidan zvonik, ki je spodaj štiri, zgoraj pa osmero-koten. Pokopališče okrog cerkve so 1835 opustili. 3 km s. odtod stoji podr. cerkev sv. Kolomana. Majhna cerkev, ki je bila postavljena pred 1546. je imela prvotno mesto zvonika samo lesen nastrešni stolpič. L. 1860. je bila cerkev znotraj renovirana. V tem času so podrli leseno vhodno vežo in v cerkvi postavili nov veliki oltar. Lep je gotski kelih iz 1546. Marija Širje, 71-18-9-7-2. Sr so du Laško 18 km, žand zdr žel o pTt š Zid. most 3 km, fin Radeče 6 km, žup v kraju. Nm 446 m. Vas leži ob obč. poti ure s. od ban. ceste pri Zidanem mostu. Dostop z vozom ali avtom. Zelo ugodna zavarovana sončna lega z lepim razgledom proti j. Kmetijstvo. Primeren kraj za mirno in skromno letovišče. Prvotni znani lastniki kraja so bili deželni knezi, ki so tu imeli svoj podurad, podrejen glavnemu laškemu uradu. Sedež Sirskega šefona so pozneje premestili v Loko pri Zidanem mostu. V bližini farne cerkve stoji širski grad. Ta je bil prvotno last gospodov Sirskih, ki se najprej omenjajo v 16. stol. Prenovljeni, ohranjeni in obljudeni grad je danes last g. Janka Koritskyga, lekarnarja iz Ljubljane. Župnija Marija Širje (dek. Laško, škof. lavant.) ima 1012 duš. Pokopališče. Župna cerkev M. b. brezm. spoč. Cerkev datira iz 1747. Na njenem mestu je stala preje mala kapela, ki so jo zgradili v 17. stol. Sedanji presbiterij je iz 19. stol., veliki oltar pa iz 1880. Svod ladje so 1912 okrasili s freskami. L. 1873. je bila cerkev prenovljena m je bilo izvršenih nekaj prezidav. Cerkev je bila prvotno podr. laške pražupnije, odnosno pozneje župnije Loke pri Zidanem mostu. Iz slednje se je 1787 izločila kot lokalija, ki pa je 1799 prenehala. Ponovno je bila ustanovljena lokalija 1811; njo ^so 1874 povzdignili v župnijo. Župna kronika se vodi od 1850. Kapelo sv. Križa sta zgradila Jernej in Rozalija Kurnik. L. 1872. so jo povečali. Okrogljice, 190-60-18-38-4. Sr so du Laško 27 kin, žand zdr Zid. most 9 km, o 7 km, fin Radeče 10 km, žel p š žuj) Razbor lkm. Nm povpr. ca 500m. Razložena vas v hriboviti pokrajini med Lisco (947 m) in Velikim Kozjem (987 m) ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste Breg—Jurklošter. Dostopno z vozom. H kraju spadajo bližnji zaselki Laniše, Podvine, Zatreb, Za-vrata in Znojile. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Precej sadja. Več vinogradov s ceiiljeno trto. V rimski dobi je vodila tod'mimo čez prelaz Na gradcu rimska cesta iz Savske doline v Panonijo. V obrambo poti je tu stala rimska trdnjava s posadko. Okrog nje se je razvila večja naselbina, o čemur pričajo številne rimske izkopine. Tudi zaselek Znojile je bil obljuden že v rimski dobi. Odkriti rimski napisni kamni. Račice, 235-48-18-28-2. Sr so du Laško 21 km, žand Zid. most 7 km, zdr fin Radeče 4 km, žel pT š žup Loka pri Zid. mostu 1 km, o 1 km. Nm ca 215 m. Ravninska lega na v. strani Loke kraj ban. ceste. K vasi spada zaselek Mekote. Kmetijstvo, delo pri železnici. Več obrtnikov in trgovcev. Kapela M. b. je iz 1914. Radež, 169-35-10-25-0. Sr so du Laško 23 km, žand Zid. most 8 kin. zdr 'fin Radeče 7 kin, žel pT š žup Loka pri Zid. mostu 3 km, o 3 km. Nm 51.3 m. Raztresene kmetije po sončnih bregovih nad Savsko dolino. Dostop z vozom po obč. poti 1 uro s. od ban. ceste pri Račicah. K vasi spadajo zaselki Mala Breza, Nova gora, Pasja dolina. Podradež in Poljana. Kmetijstvo in sadjarstvo v manjšem obsegu. V Poljani stoji med vinogradi podr. cerkev sv. Fabijana in Sebastijana. Cerkev je bila zidana okoli 1545, ko se prvič omenja. L. 1807. so dozidali zakristijo in 1809 stolp. Presbiterij je poligonalno zaključen; na j. strani mu je prizidan zvonik, ki je v pritličju štiri- in v nadstropjih osmerokoten. Razbor, 207-43-19-18-6. Sr so du Laško 27 km, žand zdr o Zid. most 12 km, fin Radeče 10 km, žel Breg 11 km, pT Loka pri Zid. mostu 8 km, š žup v kraju. Šola ust. 1876, 2 odd. Nm 483 m. Vas leži vrh visoke terase nad Savsko dolino in deloma na j. pobočju Lisce (947 m). Dostop z vozom po obč. poti t km z. od ban. ceste Breg—Jurklošter. K vasi spadajo zaselki Bec, Dol, Križ, Lisca, Podjama, Podrudo, Razbore in Ruda. Kmetijstvo in gozdarstvo. Intenzivno sadjarstvo (največ jabolka). Pridelovanje cvička za domačo porabo. Precej čebelarjev. Pretežno listnati gozdovi. Lesna trgovina (letno prodajo ca 100 m3 lesa). Iz vasi se nudi krasna panorama po Savski dolini. Mimo drži markirana pot iz Brega na Lisco (947 m. vse leto oskrbovana koča, smuški tereni). V gozdnem zatišju kraj ban. ceste stoji graščina Ruda (404 m), last inž. Uhlira. Tu je sedež »književne propagande«, Loka pri Zid. mostu. V gradu hranijo znamenito galerijo 500 slik in skulptur slovenskih umetnikov. Sliko udarjenega Kristusa so iz gradu prenesli v župno cerkev v Loko, kjer stoji v stranskem oltarju sv. Miklavža. Podobo je udaril prevzetni zidar s kladivom na čelo, kjer se še sedaj pozna krvava rana. Razbor je bil obljuden že v predzgodovinski dobi (gomile na griču v. od graščine Ruda). Nadaljne rimske najdbe kažejo na rimsko naselbino. Na mestu rimske utrdbe, postavljene od Marka Ulpija Rutilijana, so postavili v srednjem veku gradič Rudo, ki pa je danes v razvalinah. Prvi znani lastniki in verjetno tudi njegovi ustanovitelji so bili vitezi Reutenbergi. Ko so ti 1375 izumrli, je grad postal de-želnoknežji fevd. V 17. stol. je grad razpadel, nakar so zgradili novo, sedanjo graščino Rudo. Župnija Razbor (dek. Laško, škof. lavant.) ima 1300 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza Krst. Prvotna cerkev je bila prastara; pri cerkvi je že Celjski grof Herman ustanovil (1369 in 1374) večno luč. Sedanja prostorna stavba je bila zgrajena 1867—1868 po načrtih mojstra Oiclisa iz Laškega v preprostih gotskih formah. L. 1874. so cerkvi prizidali gotski zvonik. Dobro delo je oltarna slika, ki je izvršena po Kuppelwieserju. Cerkev je bila sprva podr. laške prafare in nato župnije Loke pri Zid. mostu. Iz slednje se je izločila 1788 kot lokalna kapelani ja. ki je bila pozneje povzdignjena v župnijo. Podr. cerkev sv. Jošta na Lisci so postavili konec 17. stol. Prvotni leseni nastrešni stolpič in lesena predhala se nista ohranila; na mestu slednje so postavili kasneje zvonik. Presbiterij je poligonalno zaključen in obokan. Ladjo so preobokali 1746. Suhadol, 56-16-5-10-1. Sr so du Laško 19 km, žand zdr žel o š Zid. most 3 km, pTt Zid. most 3 km, fin Radeče 6 km, žup Marija Širje 2.5 km. Nm ca 210 m. Vas leži v dolini ob Savi kraj žel. proge in ban. ceste Hrastnik—Zidani most. Kmetijstvo, železniški uslužbenci. Sv. Jurij, 75-18-12-4-2. Sr so du Laško 22 km. žand zdr Zid. most 8 km, fin Radeče 5 km, žel Breg v kraju, o pT š žuj) Loka pri Zid. mostu 3 km. Nm 196 m. Ravninska lega tik ob Savi kraj žel. postaje Breg. Skozi vas drži ban. cesta Zidani most—Sevnica. Kmetijstvo, železniški uslužbenci. Smrekovimi in bor. Splavljanje lesa po Savi na Hrvatsko. Podr. cerkev sv. Jurija je bila prvotno zgrajena pred 1545, ko se prvič omenja. L. 1621. so cerkev renovirali. Do požara v 1740 je imela lesen poslikan strop. Sv. Peter, 598-115-6-101-12. Sr so du Laško 17 km, žand zdr žel o pTt š Zid. most 2 km. fin Radeče 2 km, žup Loka pri Zid. mostu 2 kin. Povpr. nm ca 250 m. Razložena vas kraj ban. ceste Zidani most—Sevnica in nad njo po sosednjem hribovju. H kraju spadajo zelo raztreseni zaselki na j. in z. strani Velikega Kozja (987 m) za žel. progo Loka—Zidani most—Rimske Toplice. Ti zaselki so Briše, Kobiljek. Majland, Potočin, Slap, Zalipno, Zlata luknja (tu je žel. postajališče Radeče) in Zore. Kmetovalci, precej obrtnikov in železniških uslužbencev. Strojno pletenje, izdelovanje bičev. Prodaja bukovih drv železničarjem na Zidani most. Strm, plazovit teren med Majlan-dom in Brišami. L. 1877. je tu velikanski plaz zasul 6 poslopij, pokopal 13 ljudi, vrgel žel. tir preko Savinje in zajezil reko, da je nastala velikanska povodenj prav do Rimskih Toplic. Majland, ki ima vzvišeno pobočno lego nad izlivom Savinje v Savo, je danes izrazita delavska kolonija. Njeno ime spominja na italijanske delavce, ki so bili 1849 zaposleni pri graditvi železniške proge in so si tu postavili svoja zasilna bivališča. Pri cestnem mostu pod vasjo je velik kip Janeza Nep. z vklesanim latinskim napisom in letnicama 1825, 1826. Postavili so ga v spomin na dograditev mostu. Šavna peč, 71-19-9-8-2. Sr so du Laško 21 km, žand zdr žel o pTt š Zid. most 9 km, fin Radeče 9 km, žup Marija Širje 4 km. Povpr. nm ca 370 m. Prisojna, nekoliko hribovita lega nad žel. progo med Hrastnikom in Zidanim mostom ob obč. poti 2 km od ban. ceste. Dostopna z vozom. H kraju spadata zaselka Sv. Jurij in Turje. Rodovitno. Poljedelstvo in živinoreja. Tu rojen: Sovre Anton, prof. (r. 1885), prevajalec staro-klasičnih del v vzorno slovenščino in sodelavec pri sestavi slovenskih čitank za srednje šole. Veliko Širje, 293-66-21-40-5. Sr so du Laško 13 km, žand žel o pTt š Zid. most 2 km. zdr Loka pri Zid. mostu 5 km. fin Radeče 5 km, žup Marija Šir je 3 km. Nm ca 200—500 m. Zelo razložena vas ob Savinji kraj ban. ceste Zidani most—Rimske Toplice in po sosednjem hribovju. II kraju spadajo zaselki Dolenje, Gajžla, Lukovica, Straža, ter Spodnje in Zgornje Brezno. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Pretežno listnati gozdovi (bukev, hrast, gaber). Prodaja drv na Zidani most. V Breznu je 1646 in 1647 strašno morila kuga. Zidani most, 498-41-2-35-4. Sr so du Laško 15 km, žand zdr žel pTt š v kraju, fin Radeče 2 km. o 5 km, žup Marija Širje 3 km. Šola ust. 1852, 5 odd. SKJ, PCMD. RK, PRK, PJS, Glasbeno d., Gas., Posav. podr. SPD, Strel, druž., Zedinjenje jugosl. nac. železu.. Zedinjeni Savez žel. K. J. Nm 197 m. Kraj leži v soteski med strmimi pečinami ob izlivu Savinje v Savo. Izredno slikovita lega. Eno najvažnejših žel. križišč v vsej državi. Izhodišče ban. cest proti Hrastniku,. Celju in Sevnici. Dva žel. mostova in kameniti most za osebni in tovorni promet. Brod čez Savo. Prebivalci žive pretežno od dela pri železnici, razni obrtniki in delavci. Cementarna s kamenolomom, last Trboveljske prem. družbe, ki pa od 1927 ni v obratu. Izhodišče izletov na Veliko Kozje (987 m. 2^ uri), Lisco (947 m, 4 ure) in na Kum (1219 m, 3K ure). S Klausensteina, 20 minut nad postajo krasen pogled po dolini. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Iz ostankov rimskih najdb sklepamo, da je že tedaj tu obstajal rimski most čez Savo ali Savinjo. Tudi pozneje je kraj obdržal svoj prometni pomen. Poleg nekdanje cerkve sv. IIja na levem bregu Save nasproti sedanjemu kolodvoru je vojvoda Leopold Slavni dal sezidati 1222 most čez Savo, ki ga je 1224 izročil prometu. Promet med Štajersko in Primorjem, ki je šel dotlej le po Tuhinjski dolini na Kamnik in Škofjo Loko v Italijo, je šele zdaj našel novo pot tudi po dolini Savinje in dalje po Savski dolini. V obrambo tega mostu je dal najbrž še isti vojvoda Leopold zgraditi tik nad postajo strategično pomemben grad Klausenstein, tudi Stari grad imenovan. Grad so dobili 1270 in 1279 grofje Vovbržani v zastavo in ravno tako 1336 Žovneški gospodje oziroma poznejši Celjski grofje. Najbrž je dal grad razrušiti cesar Friderik III., ko se je bojeval s Celjani. Danes so grajske razvaline že zaraščene. Radi borbe s Celjani je dal cesar Friderik III. 1442 podreti tudi most. Kljub temu je del trgovine med Štajersko in Primorjem tudi pozneje šel preko Zidanega mostu. Bivši trgovsko-prometni pomen je kraj znova dobil v začetku 19. stol., ko so odtod zgradili cesto proti Rimskim Toplicam. L. 1823. so zgradili cesto Zidani most—Loka. L. 1825. in 1826 so mesto dotedanjega broda zgradili kameniti most preko Savinje. L. 1847—1849. so postavili železniški most, po katerem je stekla južna železnica. Zidani most je tedaj prevzel vlogo Zaloga, postal je važno savsko pristanišče. Tu so blago nakladali na vlak in obratno na ladje, ki so jih vlačili po Savi navzgor. Plovba po Savi je ohranila svoj pomen do 1862, ko je bila otvor jena železnica Zidani most—Zagreb—Sisak. S tem je postal Zidani most mednarodno žel. križišče. Tretji železo-betonski most, ki omogoča direktni železniški promet med Ljubljano in Zagrebom, je bil dograjen 1931. Žirovnica, 93-19-12-6-1. Sr so du Laško 16 km, žand zdr o Zid. most 5 km, fin Radeče 5 km, žel pT š žup Loka pri Zid, mostu 4 km. Nm ca 500—830 m. Razložena vas visoko na j. pobočju Velikega Kozja (987 m) ob obč. poti, povprečno 1 uro od ban. ceste pri Loki. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki Kajtna, Kozje, Mrzla planina, Mrzlo polje in Zakozičje. Kmetijstvo, bukovi gozdovi. Prodaja drv v Loko in Zidani most. Mirno naštetih zaselkov drži markirana pot na Veliko Kozje, ki pada v navpičnih stenah proti Savinji. Lep razgled: redka alpska flora (Auricula, encijan, Daphne Blagayana itd.). Srez Lendava Splošen pregled Z ozirom na površino je lendavski srez med srezi naše banovine na predzadnjem mestu. Njegova površina znaša 339 km2. Srezu "pripada manjši j. in jv. del Prekmurja, ki se razprostira med Muro in madjarsko mejo v obliki precej pravilnega' enakokrakega trikotnika. Njegova krajša osnovnica bi bila meja nasproti soboškemu srezu med Muro in madjarsko mejo, oba daljša kraka pa bi bila na j. Mura, na s. naša drž. meja, ki se daleč na jv. ob izlivu Ledave v Muro, stikata v precej ostrem kotu. Gemorfološko je pokrajina precej enolična. Kot sestavni del našega Murskega polja v ožjem smislu, oziroma kot del velikega Panonskega nižavja v širšem smislu, se razprostira tod večinoma nizko, ravno in odprto Dolinsko, ki ga zagrajajo le v s. kotu sreza zadnji nizki odrastki valovite Goričke. Sicer se na v. ob drž. meji dvigajo tudi še Lendavske gorice, ki so celo bolj strme in nekoliko višje, vendar so le nekak osamljen otok sredi ravnine. Ni čuda, da so zato v srezu višinske razlike tako majhne, kot ni to sicer nikjer slučaj v dravski banovini. Najnižji del sreza je njegov jv. rob ob Muri (150 m), najvišja kota v Lendavskih goricah pa doseza komaj višino 326 m. Vsa pokrajina se postopoma znižuje proti jv. V tem pravcu teče Mura pa tudi druge vode, ki imajo na daljše razdalje kar vzporeden tok z njo. Ker se od Dokležovja do madjarske meje ne izteka niti en daljši pritok z dolinske strani, zbira tako rekoč vse prekmurske vode najdaljši njegov potok Ledava: večinoma jih sprejema pri Lendavi (n. pr. Črnec in Kobiljanski potok). Tik pred svojim izlivom se Ledava združi še s Krko, ki ji priteka iz Madjarske, a ima svoje povirje v sev.-vzh. Prekmurju. Vsi potoki Dolinskega imajo značaj počasnih in pogosto v velikih vijugah tekočih voda. Precej naglo pa teče Mura; ta se cepi na mnogo stranskih rokavov in ob visoki vodi ruši bregove in prelaga svoj tok. Zato se je do najnovejšega časa južna sreska meja le malokje krila z sedanjim tokom Mure. Na mnogih mestih je potekala znatno bolj s., tako da je pripadalo na sedanjem levem bregu Mure več 1000 oralov travnikov in logov na drugi strani ležečemu čakovskemu srezu in s tem savski banovini. Sele 1931 se je tu sreska meja korigirala tako, da je lendavskemu srezu, oziroma črensovski občini pripadel na levem bregu Mure ležeči del štrigovske občine, ki so jo takrat dodelili dravski banovini. Geološko se razteza srez skoraj po samih aluvialnih rečnih naplavinah (večinoma prod in pesek) Mure in njenih pritokov. Na površini je nastala deloma že rodovitna prst, ki omogoča obdelovanje zemlje. Te mlade plasti pokrivajo vse starejše pod seboj, le ob s. meji je ohranjen v višjih legah Bukovice miocenski lapor, v nižjih proti ravnini pa pliocenske rečne usedline, pesek in ilovica. Tudi gričevje v. od Lendave sestavljajo iste usedline. Važno tektonsko črto bi smeli pričakovati v smeri toka Mure, toda mlade naplavine jo prekrivajo, da ne najdemo o njej sledov. Rudnih zakladov naše ozemlje nima, pač pa nahajamo takoj onstran Mure premogovnik Peklenico (lignit) in v. od tega kraja kameno olje in kameno sol v globini čez 1000 m. Podnebne razmere v srezu so v splošnem take kot drugod v Panonski nižini. Toplotne razlike med letnimi časi so zelo velike; kajti poletja so zelo vroča, zime pa niso bistveno manj mrzle kot v našem alpskem ozemlju. Padavin je malo, letno komaj 600—800 mm. Vendar še zadoščajo, ker so ponavadi razdeljene precej enakomerno skozi vse leto, čeprav jih je relativno še največ v poznem poletju in v zgodnji jeseni. Toda to ni stalno pravilo. Neredko poleti prestane dež za dalj časa, kar ima za posledico sušo, ki utegne biti prav katastrofalna. Ta se pojavi tem hitreje, ker je ravnina zaradi odprte lege precej vetrovna in jo pokriva navadno rahel prod ali peščena ilovica, ki vodo slabo zadržujeta. Toda ne le suša, tudi poplave utegnejo biti za nekatere kraje huda nadloga Ob vsakem večjem deževju prestopa Mura in poplavlja širna ozemlja zlasti okoli Hotize in jv. od Petišovec, pa tudi poplave Ledave in nekaterih drugih potokov so vzrok, da se marsikje razprostirajo močvirna tla, ki bi mogla biti sicer zelo plodna. Flora je razmeroma enolična. Ob rekah tvorijo gozdiče topoli, jelše in vrbe (pontsko-panonska flora)); po njih se ovijajo kozji parkeljci (Lonicera caprifolium); ob Muri so lepi hrastovi gozdiči. Po lokah sta močno razširjeni Rudbeckia laciniata in Solidaco serotina, iz Amerike prinešeni in podivjani rastlini. Bolj po močvirjih in zapuščenih rečnih rokavih rastejo pogosto trobelika (Cicuta virosa), zlatica (Ra-nunculus lingua), močvirski mleček (Euphorbia palustris), vodna kresnica (Senecio fluviatilis) in dozdevno samo tukaj Caldesia parnasifolia. Na Lendavskih goricah se razprostirajo kostanjevi gozdovi. V zoogeografskem oziru leži srez v celoti v z. pokrajini nižinskega pasu. Divjačina je izrazito nižinsko-poljska. Tu je polno poljskih zajcev in jerebic, dalje prepelic, slok in divjih rac. Manj je fazanov, lisic, veveric, podlasic, ujed in srn jadi. V mirnih vodah Mure žive bolen (Aspius rapax), ogrica (Abramis brama), smuč (Lucioperca sandra) in čep' (Aspro štreber). Iz predzgodovinske dobe je malo sledov. V rimski državi je srez pripadal provinciji Panoniji. Tod skozi je tedaj vodila cesta Poetovio (Ptuj)—Halicanum (Lendava)—Sabaria (Som-botelj), od katere se je odcepila v Lendavi cesta, ki je držala skozi Hotizo, Beltince, Dokležovje in Mursko Soboto proti Radgoni. Obe cesti sta se ohranili še v srednjem in novem veku. Kot del Slovenske krajine je srez zaradi svoje periferne lege že od nekdaj preživljal drugačno usodo kot ostale slovenske dežele. V začetku srednjega veka je bil najbolj izpostavljen navalom številnih narodov. Nato je tvoril del ozemlja, ki ga je ok. 840 sprejel v fevd in 7 let nato v last knez Pri-bina od frankovskega kralja Ludovika Nemškega. Pribinova država je segala na v. do Donave, na z. do Maribora, Boča, in Rogaške Slatine, na sz. do Rabe, na j. pa do Drave. Pribino (u. 860 ali 861) je nasledil sin Kocelj, s čigar smrtjo (okrog 874) pa je že konec politične samostojnosti panonskih Slovencev. Slovenska krajina je prišla sprva pod nemško, nato pa (896) pod madjarsko nadoblast. V madjarski državi je srez spadal k žalski županiji (Zalavarmegye). V tej več kot 1000 letni dobi so bili Slovenci brez slovenskih uradov in slovenskih šol. Domača govorica se je ohranila le doma in v cerkvi, tako v katoliški kot v protestantski. Da slovenski živelj kljub temu ni izginil, je predvsem zasluga domače duhovščine, ki je gojila največ prekmursko nabožno literaturo. Slovstveni, znanstveni in publicistični stiki med Prckmurjem in ostalo Slovenijo so bili sprva le rahli. Ze protestantske slovenske knjige v 16. stol. so prodrle sem in vplivale na prekmursko književnost. Žive, osebne stike s Prekmurci je navezal Stanko Vraz, ki je nabiral njihove narodne pesmi in si dopisoval z ondotnimi duhovniki. Štajerski narodni buditelj Božidar Raič (u. 1886) je prepotoval Prekmurje in spisal prvo slovstveno zgodovino Prekmurcev. Njegovo informativno delo je nadaljeval Anton Trstenjak, ki je mnogo pisal o prekmurskih Slovencih (1884—1914). L. 1903. ustanovljeno Zgodovinsko društvo v Mariboru je začelo raziskovati tudi slovensko ozemlje na Madjarskem in objavljati rezultate v svoji reviji. Zlasti družba Sv. Mohorja in Slovenska Matica sta imeli že pred svetovno vojno precej članov med prekmurskimi Slovenci, ki so v dobi narodnega preporoda že sodelovali s svojimi štajerskimi rojaki. Med svetovno vojno so bili medsebojni stiki že pogosti. 3. nov. 1918 je prišlo na jugoslovansko slavnost v Ljutomer tudi veliko Prekmurcev. 26. dec. 1918 so se Prekmurci na ljudskem taboru v Radgoni izjavili za Jugoslavijo. Kapetan Jurišič je s četo dobrovoljcev 28. decembra 1918 začasno zasedel Lendavo, Črensovce, Beltince in Mursko Soboto. Božidar Sever je organiziral Narodni svet za Prekmurje. Osvobodilno delo pa je zastalo, ko je konec marca 1919 ogrska boljševiška vlada zasedla vso deželo in postavila Viljema Tkalca za prekmurskega komisarja. Po uporu protirevolucionarjev in njih porazu je napočila druga boljševiška vlada, ki je bila še hujša in je preganjala predvsem duhovščino. Končno je po sklepu Vrhovnega sveta v Parizu jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 vkorakala v Slovensko krajino. Tu se je uvedel najprej civilni komisariat s prekmurskim parlamentom. Sedež obeli je bil v Murski Soboti. Sedanji lendavski srez obstaja od 1925. Z ozirom na to, da so se na podlagi agrarne reforme razdelila veleposestva kneza Eszterliazya, grofa Sichya in drugi med ubožne kmete in nove koloniste, so se tukajšnje posestne razmere temeljito spremenile. Cerkveno je bilo ozemlje Slovenske krajine sprva podrejeno solnograški nadškofiji. Pod njenim okriljem je širil krščanstvo že knez Pribina, ki je domnevno ustanovil prvo cerkev v Dolnji Lendavi. Na prošnjo kneza Koclja je tu nekaj let deloval škof Metod, ki je uvedel slovansko bogoslužje. Po Kocljevi smrti pa je to na pritisk Nemcev izginilo. Po prihodu Madjarov je žalska županija pripadla najprej vesprimski, konec 11. stol. pa zagrebški škofiji. Zato so ustanovili za ondotne takratne župnije: Bogojino, Turnišče, Dobrovnik in Dolnjo Lendavo poseben arliidiakonat s sedežem v Turni-šču. Ko je Marija Terezija 1777 ustanovila škofijo v Sobo-tišču, ji je priključila celotno Prekmurje, kar je bilo za ondotne Slovence v narodnem oziru zelo ugodno. Tako je ostalo do 1923, ko je bila Slovenska krajina odstopljena apostolski administraciji lavantinske škofije. V reformacijski dobi je skoraj vse prekmursko prebivalstvo sprejelo novo vero. Ko pa so v drugi pol. 17. stol. grofje Nadasdyji prestopili v katoličanstvo, je bil protestantizem kmalu zatrt. Lendavski srez je zelo izrazita kmetiška pokrajina; skoraj 90% njenih prebivalcev živi od zemlje. Dobro polovico površine (50.3%) zavzemajo polja, ki se širijo najbolj po ravnini med Ledavo in Muro. Tu je v beltinski obč. nad 70% tal v njivah, v odranski obč. pa celo 85% vse zemlje. Pridelujejo vse vrste žita, približno v enaki meri koruzo, pšenico in rž, pa tudi mnogo krompirja. L. 1934. so pridelali na 3000ha 61.000 q koruze, na 4232 ha 43.000 q pšenice, na 3951 ha prav toliko rži, na 2242 ha 82.000 q krompirja in na skupaj 4400 ha 4000 q ovsa in 900 q ječmena. Isto leto so pridelali še nad 7000 q ajde. Nekoliko manj intenzivna je živinoreja; sicer so travniki in pašniki, ki obsegajo 22.1% vsega ozemlja, le srednje dobri in zlasti pašnikov v splošnem nedostaja, vendar je živinoreja zelo važno dopolnilo poljedelstva. Kajti med tem ko prebivalstvo poljske pridelke vsaj večinoma porabi doma, mu nudi prodaja živine glavni zaslužek. L. 1934. je bilo v srezu ca 13.000 goveje živine, 10.000 svinj, 1000 konj in 58.000 perutnine. Covedo in svinje izvažajo precej v tujino, perutnino in jajca pa pokupijo domači trgovci. Le konjereja nima večjega pomena in celo občutno nazaduje. Čebelarstvo je v manjši meri razširjeno povsod. L. 1934. je bil tu 2361 če-belni panj. Tretje mesto z ozirom na areal (17.4%) zavzemajo gozdovi. Ti se sicer omejujejo v ravnini, zlasti v širokem pasu ob Muri, večinoma le na poedine loge akacij in jelševja, zato pa nastopa pravi mešan gozd tembolj v severnih, največ nekoliko više ležečih predelih sreza. Gozd pokriva predvsem nizko gričevje, ki loči ravan pri Dobrovniku od lepega Kobi-ljanskega polja. Zato je v dobrovniški občini kar dobra tretjina tal pod gozdom (35.3%). Le škoda, da so zlasti v prvem desetletju po svetovni vojni gozdove marsikje preveč izsekali in jih niso nadomestili z novimi nasadi. Skoraj ves les je izvozila Našička d. d. preko Lendave zlasti v Italijo in na Madjarsko. Pomanjkanje lesa je predvsem v nekaterih ravninskih krajih zelo občutno. V turniški in odranski občini ni niti en procent tal pod gozdom. Vse ostalo ozemlje v srezu zavzemajo vinogradi (2.6% tal), sadovnjaki (3.3% tal) ter močvirni in neplodni svet (4.4%). Vinogradi se razprostirajo izključno po prisojnih gričih. V ravnini jih ni nikjer. Večinoma pokrivajo Lendavske gorice, v mali meri pa so raztreseni tudi po bregovih severno od Bogojine in Dobrovnika, kjer pa dobro uspeva le necepljena trta. Celotni vinski pridelek je znašal 1934 16.000 hI. Med sadno drevje je skrita vsaka vas. Toda gospodarskega pomena je le pridelovanje jabolk, ki jih iz nekaterih krajev pošiljajo celo v tujino. Vseh sadnih dreves je ca 70.000. Med njimi je polovica jablan, 20.000 sliv in 10.000 hrušk. Ostalo drevje so češnje in orehi. Neplodna zemlja je v prvi vrsti močvirna zemlja. Imajo jo vse občine, toda daleko največ Črensovci (9.9%), zaradi razdiralnega dela Mure. V primeri s kmetovalci so v srezu vsi drugi pridobitni krogi le slabo zastopani. To velja za obrt, še mnogo bolj pa za industrijo, ki nima razen par opekarn in večjih mlinov tako rekoč pokazati ničesar. O tujskem prometu ni govora, čeprav ima srez nekaj zelo lepih idiličnih kotičkov, ki pa so še skoraj nepoznani (n. pr. okolica Kobilja). Kljub vsestransko kmetskemu značaju pokrajine je srez tako gosto naseljen kot noben drug predel v naši banovini. L. 1931. so tu našteli 37.353 prebivalce. Gostota znaša 110 ljudi na 1 km2. Pokrajina je vobče povsod gosto naseljena, vendar na bolj gozdnatem s. manj kot na čisto odprtem j. V bogojanski, dobrovniški in genterovski občini pride n. pr. na 1 km2 le 70 ljudi, na ozemlju občin Turnišča, Odranec in Črensovec pa blizu 170. Skoraj vsi prebivalci (97%) so katoliške vere. Zid je so raztreseni povsod, vendar žive v večjem številu samo v Lendavi. Zelo malo je tudi evangeličanov in kalvincev. Slednji prebivajo le v Motvarjevcih. V splošnem prevladujejo velike vasi. Izmed 48 krajev, kolikor jih šteje srez, imajo le 4 kraji manj prebivalcev kot 300, 13 jih pa ima nad 1000 prebivalcev. Toda največje selišče Lendava, je izkazalo leta 1931. z vojaštvom vred komaj 2431 ljudi. Ravninska selišča so gručasta ali obcestna, po gričevju pa so hiše bolj daleč narazen in se vrste brez določnega reda (razložene vasi). Povsod je zelo razširjena nizka in dolga panonska prekmurska hiša s stanovanjskimi in gospodarskimi prostori pod isto streho. Oba dela se stikata pod pravim kotom, kjer obstaja navadno pokrit ozek prehod za vozove, tako zvana pojata. Prebivalstvo izkazuje zelo močan prirodni prirastek; družine imajo navadno večje število otrok in je zato rojstev mnogo več nego smrti. Vendar prebivalstvo celo nazaduje, kajti zemlja je prenaseljena in ne more vseh ljudi prehranjevati. Sicer se je pod jugoslovansko upravo razdelila plodna veleposestniška zemlja med uboge domačine in nekatere primorske emigrante, toda vkljub temu naseljujejo srez še vedno skoraj sami mali kmetje, ki komaj izhajajo. Zato odteka presežek prebivalstva v tujino. Nekateri odhajajo za stalno, največ na sosednje Štajersko, kjer si ustvarijo novo domačijo, a mnogo več je sezonskih izseljencev (povpr. 3 do 4% vsega prebivalstva), ki si iščejo kruha kot poljski delavci v naši državi, zlasti v Vojvodini, sicer pa tudi drugod na pr. v Franciji. Srez je skoraj brez železnic. Le dva kratka sektorja proge, pri Beltincih in Lendavi, v skupni dolžini 10 km tečeta po njegovem ozemlju. Razen dveh železniških mostov čez Muro pri Dokležovju in Murskem Središču, drži čez reko še dvoje lesenih mostov v njuni neposredni bližini; ves ostali promet čez Muro vzdržujejo na sedmih mestih brodovi, oziroma čolni. Redni avtobusni promet se vrši le med Lendavo in Mursko Soboto preko Dobrovnika in Bogojine. Občina Beltinci Preb. 5727, hiš 924, posest. 927, koč. 54, najem. 60. Površina 5018 ha: njiv in vrtov 3610, trav. in paš. 530, sadovnjakov 235, gozdov 511, ostalo 132. Občina leži na obeh straneh železniške proge Murska Sobota—Ljutomer in se razprostira na zahodni strani sreza med Muro in Ledavo. Popolna ravnina v nm višini 175—185 m, ki jo poleg omenjenih obrobnih voda premerita le potoka Črnec in Dobel. Večinoma prodnat svet je zelo rodoviten in prikladen za poljedelstvo. Pridelujejo vse vrste žita in krompir preko domačih potreb tako, da ostane precej za prodajo domačim trgovcem. Vzporedno s poljedelstvom se goji živina, največ govedo, svinje in raznovrstna perutnina. Povsod uspeva čebelarstvo. Zelo malo gozda. Predvsem logi ob Muri in drevesne skupine v vaseh. Pokrajina je gosto obljudena. Samo velike sklenjeno pozidane vasi. Največji kraj so Beltinci, ki so gospodarsko središče ne samo te občine, temveč tudi sosednjih predelov. Beltinci, 1524-230-200-32-25. Sr so du Lendava 22 km, žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ustanovljena 1880, 7 oddelkov. Strok. nad. š., SKJ, PRK, RK, Gas., Kat. prosv. d., PJS, Selekc. dr., 2 zdravnika. Elektrarna za vso občino. Nm 177m. Lepa in zelo velika središčna vas na obeh straneh potoka Črnca ob križišču ban. cest proti Murski Soboti, Čren-sovcem in Turnišču. Pomembno kupčijsko in obrtno središče bližnje okolice. Poljedelstvo, znatna svinjereja in perutninarstvo. Zelo ugodno za čebelarstvo; v dobri letini se proda ca 500 kg medu. Pridelovanje sadja le za dom. Mnogo trgovcev in obrtnikov. Paromlin, parna žaga. Ban. semenogojska postaja. Gostilne s prenočišči. Dobro ohranjen srednjeveški grad z lepim parkom in vrtnarijo je sedaj last rodbine grofov Zicliy. Grajsko veleposestvo je bilo 1934 po agrarni reformi razdeljeno med okolne kmete. Kraj je bil najbrž obljuden že v starem veku, ko je vodila mimo rimska cesta Dolnja Lendava—Radgona. V dobi turških pohodov je vas veliko trpela. L. 1708. so jo zavzeli Kruci. Ti so veleposestvo popolnoma izropali iz maščevanja do tedanjega lastnika generala Eber-genjija, ki se je boril proti njim. Za časa madjarske revolucije 1848—1849 je bil tedanji graščak Gyika Jeno organizator obrambe proti Jelačiču v Prekmurju. Toda narodna straža, ki se je ustanovila proti Jelačičevi vojski, je odpovedala pokorščino. O nekdanji razviti obrti nam pričajo še ohranjena pravila čevljarskega in kovaškega ceha, ki jih je potrdila Marija Terezija. Staro je tudi šolstvo. Prva šola je bila trivialna šola. Šolsko poslopje je bilo sezidano 1865 in razširjeno 1880. Tu je poučeval znani pedagog in glasbenik Janez Murkovič iz Male Nedelje. Sedanji upravitelj šole Ferdo Šprager je aktivno sodeloval pri osvoboditvi Prekmurja 1919. 12. avgusta tega leta so pozvali v Beltince jugoslovansko vojsko. Po zahvalni službi božji se je vršil 17. avgusta 1919 pred cerkvijo velik ljudski tabor, ki se ga je udeležilo nad 20.000 Prekmurcev. Župnija Beltinci (dekanija Lendava, škofija lavant.) ima 8384 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Sv. Ladislava. Prvotno je tu stala lesena, s skodljami krita kapelica, ki jo prvič omenja vizitacijski zapisnik iz 1669; tik pred 1688 so tu sezidali cerkev; sedanja cerkev je iz 1742. Okoli 1900 so jo prezidali v baročnih formah. Prizidali so ji tudi grobno kapelo rodbine Zichy, ki je imela patronatske pravice nad župnijo. Prvotno podr. prafare v Turnišču, je postala cerkev samostojna župnija 1742. Tu je bil mnogo let župnik znani prekmurski narodni voditelj Štefan Kuhar, »brod čez Muro«. Kapela Kraljice sv. rožnega venca. V B. rojeni: Baša Ivan, u. 1931 v Bogojini kot župnik, soustanovitelj »Kalendarja N. S. Jez.«; Košič Jožef (1788—1867), župnik, gojil posvetno in cerkveno književnost v prekm. narečju. Bratonci, 652-101-112-5-4. Sr so du Lendava 24.33 km, zand zdr fin o pTt š žup Beltinci 2 km, žel Beltinci 0.2 km. Gas., Knjiž., Prosv. društvo. Nm 180 m. Kraj leži ob potoku Črncu poleg železniške proge blizu postaje Beltinci. Dostop po obč. poti 0.2 km od ban. ceste Beltinci—Murska Sobota z vsemi vozili. Živinoreja in poljedelstvo. Razno sadje, domači jabolčnik. Zelo razvito čebelarstvo. Predvsem trgovanje s svinjami, perutnino in jajci. V dobi turških napadov so kraj popolnoma razdejali Turki; turškim pohodom so sledile epidemije, da ni niti en človek ostal v vasi. Mnogo je trpela vas tudi od Kru-cov. Zunaj vasi stoji znameniti spomenik »Božja misel« iz 1724. V bojih za osvobojenje Prekmurja 1919 so si prebivalci stekli veliko zaslug. Tu rojen Kiihar Štefan (1882—1915), nabi-ratelj narodopisnega blaga v Prekmurju in izdajatelj »Narodnih pesmi«. L. 1932. so mu postavili po načrtih arh. prof. Plečnika umetniški spomenik. Dokležovje, 785-126-152-2-2. Sr so du Lendava 26 km, žand zdr fin o pTt žup Beltinci 5 km, žel Beltinci 3 km (postajališče), š v kraju. Šola ustanovljena 1890, 2 odd. Javna knjiž., Kmet. nad. š., Gas., Gledal. "oder. Nm 184 m. Vas leži kraj Mure ob glavni cesti, ki veže Slovensko krajino z osrčjem naše banovine. Cesta drži po lesenem mostu čez Muro; v neposredni bližini je železniški most čez reko. Poljedelstvo, živinoreja. Izdelovanje domačega sira in masla. Jabolka, hruške, slive, češnje; domači sadjevec. Zelo razvito čebelarstvo; pretežno ajdov in akacijev med. Jelše, vrbe, akacije, jagnjedi. Izdelovanje desak in korit za domače potrebe. Mlini na Muri. Izdaten ribolov. Tkanje domačega platna. Ugodna prirodna kopališča v Muri. Lepi sprehodi po okolici. Tujske sobe. Priljubljeno izletišče Sobočanov. Več rimskih gomil za vasjo spominja na rimsko cesto, ki je vodila tod iz Lendave v Radgono. Vas so velikokrat napadli Turki in Kruci. Narodno zavedno ljudstvo je veliko trpelo za časa komunistične vlade na Madjarskem. Boljševiki so pred kapelo sv. Štefana postavili vislice. Pred osvoboditvijo Prekmurja so domačini vzdrževali ponočni promet čez Muro in prevažali narodne boritelje. Kapela sv. Štefana kralja je bila do 1756 posvečena še sv. Janezu Krstniku. Kot taka se večkrat omenja že v 2. pol. 17. stoletja. Pokopališče. Tu rojen Jerič Ivan, zdaj dekan v Turnišču, zaslužen prekmurski nar. delavec. Gančani, 1093-190-175-15-21. Sr so du Lendava 23 km, zand zdr žup Beltinci 3 km, fin o pTt Beltinci 2.5 km, žel Beltinci 5 km, š v kraju utanovljena 1876, 3 odd. Gas. s knjiz. Pev. in godb. d. Nm 179 m. Lega ob ban. cesti Beltinci—Renkovci. Kmetijstvo, znatna obrt, predvsem sodarstvo. Precej sadja; več čebelarjev. Mešano drevje, največ akacija. Gozd je last veleposestva v Beltincih. Reja bikov. Trgovanje s poljskimi pridelki, perutnino in jajci. Pokopališče. Tod mimo je vodila v srednjem veku važna strategična pot (p. d. »Namet«). Vas je mnogo trpela od Turkov in Krucov. Ižakovci, 804-118-118-0-5. Sr so du Lendava 22 km, žand zdr fin o pTt žup Beltinci 3 km, žel Beltinci 1.5 km, postajališče Dokležovje 1.5 km, š v kraju ustanovljena 1858, 3 odd. Gas. Nm 178 m. Lega v neposredni bližini Mure ob obč. poti 2 km jz. od Beltince. Dostop z vozom ali avtom. Poljedelstvo, živinoreja, pridelovanje jabolk, češenj, orehov in sliv. Znatno čebelarstvo. Jelše, vrbe, jagnjedi, jeseni. Precej mlinov, murski mlini na ladjah, valjčni mlini. Razne sladkovodne ribe. Trgovanje s poljskimi in živinorejskimi proizvodi. Nekaj lesa se izvozi v tujino. V zali. delu vasi je gozd in drevesnica beltin-ške graščine. Na polju pri vasi so odkopali opeko in velike kose obdelanih skal, ki kažejo na sledove starinskih zgradb (najdišči »na Marofu« in pod »Osredkom«). Kraj je izredno veliko trpel zaradi turških napadov, epidemij in kobilic. L. 1848. je bila pri vasi bitka med Madjari in Jelačičevo vojsko. Ko so se junija 1919 uprli Prekmurci komunističnemu režimu na Madjarskem, so se vršili po njivah med Ižakovci, Bratonci, Beltinci, Gančani in Ivanci ostri spopadi. Pokopališče. Lipovci, 869-159-170-0-3. Sr so du Lendava 25 km, žand zdr fin žel o pTt žup Beltinci 2.5 km, š v kraju ustanov. 1894, 3 odd. Javna knjiž., Gas., Kmet., nad. š. (5 mes.). Nm 181 m. Lega kraja z. sreske meje ob obč. poti. % km od ban. ceste Beltinci—Murska Sobota. Dostopno vsem vozilom. Živinoreja, poljedelstvo, precej raznih obrtnikov. Mešano sadje, predvsem jabolka. Razvito čebelarstvo. Tkanje domačega platna. Prodaja živine in jajc. Na nekdanjo rimsko cesto, ki je mimo vodila, še spominja tu odkrita rimska gomila. V srednjem veku sta mimo vasi držali dve strategični poti, po domače »katanski« (vojaški), in »Namet«; sledovi slednje so še vidni. L. 1671, so Turki opustošili vas. Na ta jiohod še spominja krajevni naziv »Tabor«. Do 1848 so bili vaščani podložniki beltin-skih graščakov. L. 1919., za časa madjarskega boljševizma, se je vršila pred vasjo ljuta borba med »rdečo« in »belo gardo«. Mnogi domačini so se kot dobrovoljci udeležili naše zasedbe Prekmurja. Pokopališče. Občina Bogojina Preb. 2753, hiš 576, posest. 579, koč. 0, najem 8. Površina 3352 ha: njiv in vrtov 1338, trav. in paš. 785, vinogradov 123, sadovnjakov 113, gozdov 918, ostalo 75. Občini pripada sz. del lendavskega sreza med reko Ledavo in državno mejo. Pokrajina ob Ledavi je popolna ravnina, ki pa na severu kmalu preide v 50—80 m visoko gričevje. Tu se pričenja Goričko, v katerem izvirajo nedaleč Bogojanski, Bukovniški in Kobiljau-ski potok, ki teko po bogojanski občini. Svet je v ravnini pretežno prodnat, v višjih legah pa ilovnat. Pridelovanje žita in krompirja preko domačih potreb. Precej se gojita tudi lan in zelje. Znatna svinjereja in perutninarstvo. Razno sadje za prodajo. Obsežni vinogradi po gričevju. Ker se žlahtna trta slabo obnese, goje največ šmarnico. Gozda je sorazmerno veliko, saj obsega nad četrtino občinskega ozemlja, je pa pretežno veleposestniška last. Prevladujejo hrast, bor in jelša. Kot domača obrt uspeva ponekod lončarstvo, pečarstvo in izdelovanje vrčev. Prebivalci so večinoma katoličani. V Motvar-jevcih pa imajo dvetretjinsko večino kalvinci, ki so vsi madjarske narodnosti. Bogojina, 865-175-171-0-2. Sr so du Lendava 20.7 km, žand zdr fin Dobrovnik 7 km, žel Beltinci 10 km, o p š žup v kraju. Šola ustanov. 1827, 6 odd. Knjiž. ZKD, PRK, Gas., Prosv. d., Selekc. d. Nm 195 m. Vas leži na prehodu iz ravnine v gričevje, kraj ban. ceste Murska Sobota—Lendava. lod^ mimo drži poštna avtobusna zveza med obema krajema. Kraj se razprostira od j. proti s. in ima dva različna dela. Hiše v ravnini so gosto razpostavljene na obeh straneh obč. poti, ki se tu odcepi od ban. ceste, na pobočju gričevja pa ima kraj tip na široko razloženega naselja. Ilovnato, zelo rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, razno sadje. Ca 130 čebelnili panjev. Po gričevju so precejšnji vinogradi. Vsak posestnik ima do % orala lastnega gozda. Trgovci, razni obrtniki, gostilna s prenočišči. Lončarstvo in pečarstvo kot domača obrt. Razne ribe v Bogojanskem potoku, ki teče na z. strani vasi. Kraj ima zelo slikovito lego in ga od blizu in daleč radi obiskujejo. B. je bila obljudena že v rimski dobi (tri gomile sv. od kapelice sv. Urbana). Prvič se omenja 1208. V dobi turških napadov je vas veliko trpela. Bližnja naselbina Obrančavci je takrat popolnoma izginila. Nanjo spominja samo še naziv za tamošnji gozd. Pozneje se je Bogojina opomogla in 1688 je bila celo trg (oppidum). V reformacijski dobi so postali vaščani večinoma luterani. Ti so cerkev zažgali. Malo pred vizi-tacijo 1669 so dobili katoličani ponovno cerkev v roke. L. 1690. je štela Bogojina že nad 100 katoličanov, protestantov pa je bilo 1692 samo še 50. Prebivalstvo se je poleg kmetijstva že od nekdaj bavilo z lončarstvom in deloma s tkalstvom. Obrtniki so bili organizirani v skupen celi lončarjev, tkalcev in sodar-jev. Ohranjena so še pravila ceha, potrjena od Marije Terezije. Zelo staro je šolstvo: že 1669 se navaja učitelj Štefan Sartor, ki je bil luteran. Župnija Bogojina (dekanija Lendava, škofija lavant.) ima 2717 duš. Pokopališče. Župna cerkev Vneboiioda Gospodovega stoji na vzvišeni trati in je vidna daleč po ravnini. Prvotna cerkev je bila posvečena sv. Trojici in je stala že v začetku 14. stol. Prvič se omenja 1334. Cerkev so večkrat prenovili in povečali. V reformacijski dobi je bila cerkev zelo zapuščena (1688 in 1692). L. 1793. so zgradili novo cerkev, ki so jo 1810 in 1818 restavrirali. V 1925—1927 pa so stavbo po načrtih arhitekta prof. Plečnika tako prenovili in dozidali, da predstavlja pravo mojstrsko delo. Veliko zaslug za to ima tedanji domači župnik Baša (f 1931), neumorni narodni prekmurski delavec. Stara cerkev, ki je znamenit spomenik prekmurske gotike iz 14. stol., je v notranjščini še popolnoma ohranjena in služi novi cerkvi za podkorno lopo in kor. Nova cerkev je enoladijska in ima pravokoten presbiterij. Ravni strop je okrašen z domačo prekmursko keramiko. Na masivni in marmorni steber v ladji se opirajo štirje mogočni loki, na katerih leži stropovje. Na z. strani nahajamo z vrsto stebrov od ladje oddaljeni hodnik, ki vodi od vhodne lope pod zvonikom k zakristiji. Arhitektonsko zanimiv je mogočen zvonik, ki je obenem lepa razgledna točka. Bog. cerkev je bila že od samega začetka sedež župnije. Cerkveno je spadala vas do okoli 1094 pod vesprimsko škofijo, do 1777 pod zagrebško škofijo in arhidiakonat v Beksinu, in nato pod somboteljsko škofijo. Od 1923 je pod upravo lavantinske škofije. Župne matrike segajo nazaj do 1673 in so najstarejše v vsem Prekmurju. Kapelica sv. Urbana stoji s. od župne cerkve sredi vinskih goric in je bila zgrajena okoli 1827. Bukoviiiea, 188-40-40-0-0. Sr so du Lendava 21.5 km, žand Motvarjevci 4.5 km, zdr fin Dobrovnik 4.5 km, žel Beltinci 13.5-km, o p š žup Bogojina 4km. Gas. Nm ca 195 m. Obcestna vas kraj sreske meje ob občinski cesti, 5.5 km od banovinske ceste pri Dobrovniku. Dostop z vsemi vozili. Kraj leži v mali kotlini ob Bukovniškem potoku med griči, ki so obrastli z gozdom. Ilovnato, prav rodovitno. Kmetijstvo; prodaja živine, jajc in sadja. Vinski pridelek ca 500 lil vina. Vsak posestnik ima do K orala lastnega gozda. Čebelarstvo nerazvito. Pokopališče. Filovci, 837-167-167-0-1. Sr so du Lendava 18.3 km, žand zdr fin Dobrovnik 5 km, žel Beltinci 10 km, o p š žup Bogojina 2 kin. Gas. Nm 179 m. Vas leži na robu ravnine pod vinorodnim Filovskim bregom ob obč. poti, ki se tik kraja odcepi od ban. ceste v bližini Bogojine. Ilovnato, zelo rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Precej vinogradov. Vsak posestnik ima do 1 ar lastnega gozda. Lončarstvo in izdelovanje vrčev kot domača obrt. V vasi je okoli 130 panjev. Pokopališče. Tu rojen 1894 Lovrenčič Jožef, vodja zun. zavetišča na Rakovniku pri Ljubljani. Ivanci, 448-89-89-0-1. Sr so du Lendava 22 km, žand fin žel Beltinci 7 km, zdr Dobrovnik 10 km, o p žup Bogojina 3 km, š v kraju ustanovljena 1909, 2 odd. Javna knjižnica, Gas. Nm 183 m. Vas leži v ravnini sredi polja blizu potokov Lip-nice in Ledave ob obč. poti 3 km jugozahodno od Bogojine. Dostop z vozom ali avtom. Peščena, srednje rodovitna zemlja. Trgovanje z živino, jajci, sadjem in s poljskimi pridelki. Ca 150 panjev. Posestniki imajo vinograde po bližnjem gričevju. Pridelujejo samo šmarnico. Vsak ima do K orala lastnega gozda; hrast in jelša. Raznovrstne ribe v bližnjih potokih. Pokopališče. Motvarjevci, 415-105-112-0-4. Sr so du Lendava 25.5 km, žand š žup kalvin, v kraju, žel Beltinci 24 km, zdr fin p Dobrovnik 11 km, o 8 km. Šola ustanovljena 1851, 1 odd. Gas. Nm ca 205m. Najsevernejši kraj lendavskega sreza, tik državne meje. Dostop po občinski poti 6 km od ban. ceste pri Kobilju je možen z vozom ali avtom. Razložena obcestna vas leži na robu griča v dolini ob Kobiljanskem potoku. Ilovnato, srednje rodovitno. Dobro situirani kmetje. Prebivalci se bavijo največ s poljedelstvom in živinorejo (svinje, perutnina). Sadjarstvo in čebelarstvo slabo razvito. Nekaj vinogradov. Precej gozdov; bor in hrast. Gozd je večinoma last Eszterhazyja in domače rodbine Vogler. Mlini ob potoku. Parna žaga. Prevladujejo kalvinci, ki polagoma izumirajo. Mnoge lične in prostorne hiše z visokim vhodom, kamor drže stopnice. Izredno tiha vas, ki pogreša otrok. Mnoge rodbine so brez potomstva: nekatere hiše so celo brez stanovalcev in že polagoma razpadajo. Občina Črensovci Preb. 4912, hiš 821, posest. 826, koč. 1, najem. 40. Površina 3160ha: njiv in vrtov 1615, trav. in paš. 708, sadovnjakov 188, gozdov 337, ostalo 312. Občina obsega ravninsko ozemlje, ki se razprostira jv. od beltinske občine, od Mure do preko potoka Črnca. V smislu toka Mure, ki se tu razcepi v mnoge rokave, se svet znižuje od ca 175 m na 170 m. Prodnato ali ilovnato, srednje rodovitno. Nad polovico vse zemlje je v njivah, kjer goje vse vrste žita in krompir. Vendar je presežek poljskih pridelkov nad domačo porabo zaradi znatne obljudenosti majhen. Glavne dohodke dajeta živinoreja in sadjarstvo. V občini je ca 1700 goveje živine, nad 2000 svinj in nad 8000 razne perutnine. Število sadnega drevja znaša ca 10.000, in sicer je med njimi 2/3 jablan in hrušk in 1U če-špelj. Živino in sadje pokupijo trgovci in izvažajo v tujino. Čebelarstvo se goji le malo. Precej izdaten ribolov v Muri. Mali gozdni kompleksi z najrazličnejšim drevjem. Velike vasi, ki so deloma gručastega, deloma obcestnega tipa. Črensovci, 1167-196-195-0-8. Sr so du Lendava 16 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr fin Beltinci 8 km, žel Beltinci 10 km. Šola ustanovljena 1838, 4 odd. Javna knjižnica, Kmet. nad. š., PRK, PJS, Gas., Prosv. d., Strel, druž., Selekc. d. Nm 171 m. Vas leži na levi strani potoka Črnca ob banovinski cesti Lendava—Beltinci. Poljedelstvo, znatna živinoreja (govedo, svinje, perutnina). Ca 700 sadnih dreves, največ jablan. Mnogo jelš. Obrtniki in trgovci. Vodni mlin. Gostilne s prenočišči. Lep in kulturno zelo pomemben kraj. Ponosen prosvetni dom, velik senčnat prostor kraj veličastne cerkve. Zgodovinsko znamenita za Prekmurje in Slovenijo sploh je tu hiša Iv. Bedrnja-ka iz Trnja. V njej je bilo skozi stoletja koncentrirano delovanje prekmurskih narodnih buditeljev. Tu je izšel prvi slovenski list Prekmurja »Marijin list« in prva številka znamenitih »Novin«; tu so Prekmurci podpisali zahtevo po združitvi s Slovenijo. V tej hiši je bival in deloval zaslužni župnik Klekl, politični vodja prekmurskih Slovencev. Tu so ga 1919 aretirali, postavili pred vojno sodišče in nato vrgli v zapor, kjer je prebil dobro leto. Zdaj živi v Črensovcili v pokoju. Župnija Črensovci (dek. Lendava, škof. lavant.) ima 3899 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Prvič omenja leseno cerkev vizitacijski zapisnik 1669. L. 1698. so sezidali novo cerkev. Sedanja romanska cerkvena stavba je iz 1857—1860. Lepo delo je glavni oltar iz 1907. Prvotno je bila cerkev podr. prafare Turnišča. Samostojna župnija je od 1807. Dolnja Bistrica, 592-114-114-0-8. Sr so du Lendava 15.4 km, žand o pTt žup Črensovci 2.2 km, zdr fin Beltinci 10.2 km, žel Beltinci 12.2 km, š v kraju ustanovljena 1902, 2 odd. Knjiž., ZKD, Gas., PJS, Rodovniško d. Nm 172 m. Lega kraj Mure ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste Lendava—Beltinci. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja, razno sadje. Nekaj obrtnikov. Mlini na Muri; ribolov. Pokopališče. Tu rojen 1898 Godina Jožef, zaslužni bojevnik za osvoboditev Prekmurja, zdaj misijonar v Grobljah pri Domžalah. Gornja Bistrica, 1219-201-206-0-12. Sr so du Lendava 18 km, žand o pTt žup Črensovci 3 km, zdr fin Beltinci 8 km, žel Beltinci 10 km, š Srednja Bistrica 1 km. Gas. Nm 173 m. Vas leži na zapadni strani Srednje Bistrice ob Muri. Občinska pot, 3 km od banovinske ceste pri Črensovcili. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in zlasti živinoreja (mnogo svinj in perutnine). Vse vrste sadja, a največ sliv. Razni trgovci in obrtniki. Mlini na Muri. Izdaten ribolov. Kraj vasi večji gozdni kompleksi. Les služi za drva in za izdelovanje pohištva, nekaj se ga celo izvozi v Italijo. Pokopališče. Srednja Bistrica, 505-73-73-0-0. Sr so du Lendava 16.3 km, žand o pTt žup Črensovci 3 km, zdr fin Beltinci 8 km, žel Beltinci 10 km, š v kraju ustanovljena 1800, 4 odd. PRK, Gas. Nm 172 m. Dostop z vsemi vozili po obč. poti 2 km južno od Čren-sovec. Poljedelstvo, živinoreja, razno sadje, tudi breskve in orehi. Pokopališče. Kapela. Trnje, 839-137-137-0-6. Sr so du Lendava 16 km, žand o pTt žup Črensovci 1.6 km, zdr fin Beltinci 9.5 km, žel Beltinci 11.6 km, š v kraju ustanovljena 1894, 3 odd. PRK, PJS, Gas. Nm 170 m. Vas leži na obeh straneh potoka Črnca ob obč. poti I.6 kin od ban. ceste pri Črensovcili. Dostop vsem vozilom. Poljedelstvo, živinoreja, razno sadje, tudi breskve in orehi. Gozd na v. strani kraja. Precej obrtnikov in trgovcev. Dva vodna mlina. Pokopališče. Žižki, 590-100-101-1-6. Sr so du Lendava 15.4 km, žand o pTt žup Črensovci 1.2 km, zdr fin Beltinci 9.1 km, žel Beltinci II.2 km, š v kraju ustanovljena 1906, 2 odd. PRK, PJS, Gosp. nad. š., Gas. Nm 170 m. Vas leži na v. strani Črensovec ob obč. poti 1 km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo. Zelo mnogo perutnine in raznega sadja, predvsem jabolk. Nekaj trgovcev in obrtnikov (mizarstvo). Pokopališče. Občina Dobrovnik Preb. 3063, hiš 677, posest. 629, koč. 35, najem. 17. Površina 5106 ha: njiv in vrtov 1500, trav. in paš. 1372, sadovnjakov 49, vinogradov 87, gozdov 1803, ostalo 295. Pokrajina leži j v. od bogojanske občine med reko Ledavo in državno mejo. Po sredi ozemlja drži od sz. proti jv. nizko gričevje, ki predstavlja zadnje izrastke Goričkega in se ob madjarski meji s komaj 202 m visokim Kobiljanskim bregom izgublja v ravnini. Tako deli na našem ozemlju nizka prirodna pregraja na s. ležečo dolino ob Kobiljanskem potoku od prostrane ravnine, ki se j. odtod širi proti Muri. Svet v ravnini je večidel prodnat in ves v njivah in travnikih, gričevje pa pokriva skoraj sam gozd, ki zavzema nad tretjino občinske površine. Zelo mešano drevje (hrast, bukev, bor. jelka, breza, topol itd.). Vinogradi v manjšem obsegu. Precej obrtnikov, zlasti mizarji. Dve opekarni. Izdelovanje domačega platna in lončarstvo kot domači obrti. Trgovanje z živino, jajci in deloma s poljskimi pridelki. Gozdovi so večinoma last imovne občine Križevcev na Hrvatskem in jih Našička d. d. močno izkorišča; izvoz železniških pragov. Dobrovnik, 1357-296-287-0-13. Sr so du Lendava 13.3 km, žand zdr fin o pt š žup v kraju, žel Lendava 14 kin. Šola ustanovljena 1876, 6 odd. Strok. nad. š., Gas., Tamb. in pev. zbor, Selekc. d., zdravnik. Nm ca I70m. Vas leži deloma v ravnini ob Bukovniškem potoku na križišču ban. cest Lendava— Murska Sobota in Beltinci—Dobrovnik—drž. meja, ter deloma na sosednjem gričevju. Prodnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, zlasti živinoreja. Nad 2000 sadnih dreves, največ jablane in hruške. Čebelarstvo v malem obsegu. Pridelovanje boljših vrst vina in šmarnice. 850 oralov gozda. Mnogo obrtnikov, zlasti mizarjev. Izdelovanje platna iz lanu in konoplje za lastno uporabo. Opekarstvo. Izvoz svinj, perutnine in jajc v tujino. Vas se prvič omenja 1270, ko je madjarski kralj Štefan V. ponovno dovolil naselitev v tem kraju. Pozneje vas pogosto omenjajo listine (1334. 1389, 1501 itd.) pod različnimi imeni: Dobronak, Dobronok, Dobrovnok. Dobrovnik je bil v preteklosti pomemben kraj; 1389 se naziva celo kot mesto (civitas) in 1688 kot trg (oppidttm). V času turških napadov so se prebivalci branili za okopi. V tem času so dobili od cesarja Ferdinanda III. razne privilegije. Protestantizem se je širil v Dubrovniku iz sosednje Lendave. Vizitacijski zapisnik iz 1690 navaja v župniji še veliko protestantov, ki pa so se že vračali v katoliško vero. L. 1688. je imela vas že šolo blizu župnišča. L. 1747. je požar uničil skoraj ves kraj in ž njim važne zgodovinske dokumente. V 1848 je kraj veliko trpel zaradi državljanske vojne. Župnija Dobrovnik (dek. Lendava, škofija lavantinska) ima 3813 duš. Zupna cerkev sv. Jakoba star. Pokopališče. Prvotna cerkev je zelo stara. Kot župna cerkev se omenja že 1334 in nato 1501. Domneva se, da je župnijo ustanovil že madjarski kralj Štefan. Okoli 1668 je dal ogrski palatin Pavel Eszterhazy sezidati novo prostorno cerkev, ki pa je 1747 pogorela. Knezi Eszterhazyji so še danes cerkveni patroni. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena 1795—1797. Župnija je bila sprva podrejena vesprimski škofiji, nato okoli 1094 ustanovljeni zagrebški škofiji in beksin-skemu arhidiakonatu. L. 1777. je pripadla škofiji v Sombotelju. Od 1923 je pod jurisdikcijo lavantinske škofije. Kobilje, 1003-226-202-20-4. Sr so du Lendava 21.2 km, žand Motvarjevci 3 km, zdr fin o pt žup Dobrovnik 5 km, žel Lendava 20 km, š v kraju ustanovljena 1893, 3 odd. PJS, Gas., Streh druž., Zivinorej. d. Nm ca 190 m. Lepa obcestna vas v odročni legi, ker jo kar s treh strani obkroža v neposredni bližini madjarska meja. Kraj leži v dolini ob Kobiljanskem otoku poleg gozdnatega gričevja na obeh straneh obč. poti, i se Vi km jv. odtod odcepi od ban. ceste Dobrovnik—državna meja in nadaljuje nato skozi Motvarjevce in Pordašince do Prosenjakovec. Dostop vsem vozilom. Krasna polja. Prostrani travniki ob Kobiljanskem potoku, ki rad ruši bregove in poplavlja ravnino. Sadjarstvo in čebelarstvo uspevata manj povoljno. Vino, največ šmarnica. Bližnje gričevje pokriva krasen gozd, ki se tod uveljavlja tako, kot sicer nikjer v tem srezu. Gozd je pretežno last imovne občine Križevcev na Ilrv.; žal ga je Našička d. <1. že močno izsekala in izvozila zlasti les za železniške pragove. ■ Opekarna; vodni mlini. Obrt, predvsem mizarji. Kot domača obrt uspeva že od nekdaj lončarstvo. Lončene izdelke prodajajo pretežno v Medjimurje. V nasprotju z okoliškimi vasmi je Kobilje čisto slovenski kraj. Krasna okolica, lepa lega in bistri potok, kar je sicer v tem srezu redkost, nudijo vse pogoje, da postane ta zdaj tako malo poznana vas tujskoprometna postojanka. V tem predelu je bilo pred 1500 oz. pred dobo turških napadov več manjših naselbin: Sv. Martin, Kobilje, Čerteg, Mali vrh, Čoberve. Pri Sv. Martinu je stal do tedaj velik kapucinski samostan s cerkvijo, ki so ju pa Turki porušili. Danes stoji tu kapela. Tedaj so bile razdejane tudi omenjene naselbine. Šele okoli 1700 so se znova naselili Slovenci v tej dolini. V kraju je obširno zemljišče, imenovano »turško pokopališče«, ker so tu, najbrž pokopavali padle v turških vojnah. Podr. cerkev sv. Martina, Antona in Roka. Pokopališče. Strehovci, 39-5-91-82-9-0. Sr so du Lendava 16.3 km, žand zdr fin o pt š Dobrovnik 2.5 km, žel Beltinci 10 km, žup Bogojina 5 km. Gas. Nm 178—250 m. Vas leži s. in j. od ban. ceste Dobrovnik—Murska Sobota na prehodu iz ravnine v gričevje. Avtobusna zveza z obema krajema. Dva dela vasi. Na j. v ravnini stoje hiše v gosti vrsti na obeh straneh obč. -ceste, s. del vasi pa je na pobočju griča manj sklenjeno pozidan. Poljedelstvo in živinoreja. Sadje goje v malem obsegu. Vinogradništvo daje letno ca 500lil šmarnice in drugega vina. Malo gozda. Pokopališče. Zitkovci, 308-64-58-6-0. Sr so du Lendava 11.8 km, žand zdr fin o pt š žup Dobrovnik 2 km, žel Lendava 12 km. Gas. Nm 168 m. Lega v ravnini tik državne meje kraj banovinske ceste jv. od Dobrovnika. Mimo vasi teče Bukovniški potok. Prodnato ali ilovnato, srednje rodovitno. Poljedelstvo in živinoreja. Zelo malo sad ja. Precejšnje čebelarstvo. Vino samo šmarnica. Izdelovanje platna za domačo porabo. V kraju prebivajo domačini madjarske narodnosti in primorski emigranti, ki so po svetovni vojni dobili zemljišča dotedanjega veleposestva. Pokopališče. Občina Gaberje Preb. 3530, hiš 364, posest. 604, koč. 0, najem. 29. Površina 2799 ha: njiv in vrtov 1560, trav. in paš. 798, sadovnjakov 138, gozdov 195, ostalo 108, Občini pripada 3—4km široki pas nizkega in deloma mokrotnega ozemlja ob Muri na z. strani Lendave. Kljub temu, da je dobršen del pokrajine često ogrožen od povodnji reke, ki ruši tu bregove in se cepi na mnogo stranskih rokavov, je vendarle ozemlje tako rodovitno in prikladno za kmetijstvo, da je v pretežni meri v njivah. Pridelujejo vse vrste žita, goje pa predvsem govedo, svinje in perutnino. Pravi gozdovi povsem manjkajo. Le tu in tam so mali jelševi logi in skupine topolov ter drugih dreves. V vaseh je precej sadnega drevja. Prebivalstvo je gospodarsko navezano na bližnjo Lendavo, kamor prodaja svoje kmetijske proizvode, ali pa hodi na delo k raznim podjetjem. Dolnji Lakoš, 341-65-53-0-12. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Lendava 2.6 km, o 2 km, š Gornji Lakoš 1 km. Nm ca 160 m. Izrazita obcestna vas na obeh straneh banovinske ceste med Gornjim Lakošein in železniško postajo v Lendavi. Dolge nizke hiše, v katerih prebivajo največ kolonisti madjarske narodnosti. Kmetijstvo, delo v Lendavi. Gaberje, 704-138-134-0-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Lendava 6.6 km, o š v kraju. Šola ustanovljena 1914, 3 odd. Prosv. d., PRK, Ml. j. Nm 161 m. Vas leži na južni strani ban. ceste sredi pota med Kapco in Gor. Lakošem, odkoder segajo hiše precej daleč proti Muri. Kmetovalci, ki so pretežno kolonisti madjarske narodnosti. Gornji Lakoš, 656-125-122-0-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Lendava 3.6km, o l km, š v kraju. Šola ustanovljena 1850, 3 odd. Gas., Selekc. d. Nm 160 ni. Novejša, deloma obcestna, deloma gručasta vas ob banovinski cesti Lendava—Beltinci, naseljena skoraj izključno z madjarskimi kolonisti. Kmetijstvo, a tudi delo v Lendavi. Hotiza, 897-132-128-0-4. Sr so du zdr fin žel pTt žup Lendava 8 km, žand Črensovci 8 kin, o 4.5 km, š v kraju ust. 1886, 3 odd. PJS, Gas., Kat. akc. Nm ca 166 m. Čedna gručasta vas ob banov, cesti Lendava—Beltinci kraj stranskega rokava Mure (Murica). Prodnato, rodovitno, toda zaradi nizke lege je ozemlje izpostavljeno poplavam. Poljedelstvo, živinoreja (zlasti reja konj, svinj in perutnine) in sadjarstvo. Mlini na Muri; ribolov. V starih madjarskih katastrskih mapah se za vas navaja ime Hodica še v 60 letih prejšnjega stol., kar bi nuj pomenjalo kraj, kjer so ljudje hodili čez Muro. Čez reko obratuje tu tudi sedaj brod, ki ima precejšen promet. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta iz Lendave v Radgono. Vas je mnogo trpela v dobi madjarske revolucije 1848-1849, ker so vaščani podpirali Jela-čtčevo vojsko. Dne 13. decembra 1848 so Madjari potopili tamošnji brod, da bi s tem preprečili prehod cesarske vojske v Prekmurje. \ vasi stojita pristavi veleposestnika Eszter-liazvja (na Gredaj) in beltinske grofice (Stara čarda). Sedanja oskrbnica je Gula Jula (na Juli). Cerkev sv. Petra in Pavla je iz 1926 in stoji mesto prejšnje kapelice iz 1912—1913. Cerkev ima tloris v obliki križa. Oltarje je izvršil kipar I. Sojč iz Maribora. Od 1926 je cerkev ekspozitura župnije Lendava. Pokopališče. Kapca, 726-136-130-0-6. Sr so du zdr fin žel pTt žup Lendava 6.5 km, žand Črensovci 7 km, o 1.5 km, š v kraju 0.5 km, ust. 1854, 3 odd. PRK, PJS, Gas. Nm ca 165 m. Obcestna in deloma gručasta vas ob banovinski cesti Lendava— Beltinci poleg stranskega rokava Mure. Ilovnato, srednje rodovitno. Poljedelstvo in živinoreja (svinje, perutnina). Poplava polj in travnikov v času daljšega deževja zaradi^ njihove nizke lege. V madjarski revoluciji 1848—1849 so vaščani podpirali Jelačičevo vojsko, zato so bili izpostavljeni šikaniranju madjarskih oblastev. Kot, 206-38-37-0-0. Sr so du zdr žel fin pTt žup Lendava 8 km, žand Črensovci 7 km, o 3 km, š Kapca 1.5 km. Nm ca* 165 m. Mala obcestna vas ob občinski poti kraj Mure 1 km južno od banovinske ceste pri Kapci. Dostop z vsemi vozili. Prodnato, rodovitno. Kmetijstvo, predvsem poljedelstvo. Štajerska kokoš. Mlini na Muri. Pokopališče. Občina Genterovci Preb. 1767, liiš 399, posest. 344, koč. 48, najem. 7. Površina 2497 ha: njiv in vrtov 1147, trav. in paš. 654, sadovnjakov 11, gozdov 617, ostalo 68. Občina se razprostira med Ledavo in državno mejo sz. od Lendave. Malo nagnjena ravnina je bila nedavno precej zamočvirjena, a je sedaj večinoma izsušena, ker so izkopali vzporedno z Ledavo Radmožanski in Bukovniški odvajalni kanal. Poljedelstvo, živinoreja, precej gozda, ki se izkorišča. Izdelovanje žel. pragov. Pokrajina gravitira gospodarsko na Lendavo, kamor prodajajo prebivalci svoje kmetijske proizvode. Banuta, 134-25-21-4-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Lendava 5 km, o 2 km, š Mostje 1 km. Nm ca 167 m. Vas leži na desni strani Bukovniškega odvajalnega kanala ob občinski poti Yi km zapadno od Mostja. Dostop z vozom ali avtom. Prodaja poljskih pridelkov in živine. Precejšen izvoz goveje živine. Zraven vasi se razprostira obsežni Banučki log s hrasti, jelšami in jeseni. Gozd izkorišča Našička d. d., ki izvaža odtod železniške pragove in deske. Pokopališče. Genterovci, 393-85-60-23-2. Sr so du žel Lendava 8 km, žand Turnišče 6 km, zdr fin pt žup Dobrovnik 6 km, o š v kraju. Šola ustanovljena 1893, 1 odd. Gas. Nm 169 m. Vas leži na levi strani Bukovniškega potoka blizu državne meje na križišču banovinskih cest proti Lendavi, Turnišču in Dobrovniku. Avtobusna zveza z Lendavo in Mursko Soboto. Trgovanje s poljskimi pridelki in živino. Zlasti rede govedo in prodajo mnogo mleka v Lendavo. Parni in valjčni mlin. Nekateri posestniki imajo vinograde v Lendavskih goricah, kjer pridelajo letno ca 500 hI vina. Blizu vasi je Genterovski log s hrasti, jeseni in jelšami. Pokopališče. Kamovci, 144-48-45-3-0. Sr so du žel Lendava 9.5 km, žand zdr fin pt žup Dobrovnik 4.5 km, o 1.5 km, š Radmožanci 2 km. Nm ca 165 m. Mala obcestna vas ob banovinski cesti Genterovci—Dobrovnik kraj Bukovniškega potoka. Sami kmetovalci. Nekaj sadja, večinoma jabolka, izdelovanje domačega platna iz lanu in konoplje. Prodaja raznih kmetijskih proizvodov. Pokopališče. Mostje, 531-101-94-6-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Lendava 4 km, o 2 km, š v kraju ustanovljena 1912, 2 odd. (1 slov. in 1 madj.). Javna knjiž., PJS, Gas. Nm ca 165 m. 2 km dolga obcestna , vas ob banovinski cesti Lendava—Murska Sobota kraj Bukovniškega kanala. Avtobusna zveza na obe strani. Poljedelstvo, travništvo in živinoreja (zlasti goje svinje). Nekaj gozda; hrast, jesen, jelša. V vasi prebivajo večinoma domačini madjarske narodnosti in primorski emigranti, ki so dobili tu nedavno zemljišča po razlastitvi veleposestev. Pokopališče. Radmožanci, 565-140-124-12-4. Sr so du žel Lendava 9.9 km, žand Turnišče 5 km, zdr fin pt žup Dobrovnik 6 km, o 1 km, š v kraju ustanovljena 1880, 3 odd. Gas. Nm ca 168 m. Vijugasta obcestna vas ob občinski poti, ki se na severnem robu kraja odcepi od ban. ceste Genterovci—Turnišče. V neposredni bližini hiš je Radmožanski odvajalni kanal. Avtobusna zveza z Lendavo in Mursko Soboto. Kmetijstvo. Izvoz goveda v tujino. Na obeh straneh Radmožanskega kanala se razprostira lep gozd, tako zvani Črni log, ki ga izkorišča Našička d. d. Hrast, jesen, jelša. Izdelovanje desak, žel pragov, hlodov, dog in parketov in njih prodaja v tujino. Pokopališče. Občina Lendava Preb. 3832, hiš 773, posest. 638, koč. 42, najem. 95. Površina 2756ha: njiv in vrtov 1388, trav. in paš. 500, sadovnjakov 153, vinogradov 223, gozdov 361, ostalo 131. Občini pripada obmejno ozemlje v jv. delu sreza. Morfološko sestoji pokrajina iz dveh delov. Na zahodu se razprostira nizka ravan, na v. pa precej strme in relativno do 150 m visoke Lendavske gorice. Ravan pokriva zelo plodna zemlja, ki pa je deloma mokrotna in izpostavljena ob vsakem večjem deževju poplavam. Te povzroča zlasti Ledava, pa tudi Kobiljanski potok in potok Črnec, ki se tu v njo iztekata. Vodovje ogroža predvsem naselje Tri mline, pa tudi Lendava ni prav varna pred poplavami. Ze zato, pa tudi zaradi izsuševanja močvirij in pridobitve nove plodne zemlje, je problem regulacije voda zelo pereč. V tem oziru se je doslej že nekaj storilo; uravnale in poglobile so se struge potokov in se je izkopalo dokaj daljših kanalov (n. pr. Radmožanski in Bukovniški kanal), toda ti se iztekajo v potoke že na severni strani Lendave, tako, da so pripomogli le k postopnemu izsuševanju ondotnih predelov. Kljub temu je ravninski del občine že sedaj pretežno v poljih. Pridelujejo se vse vrste žita in krompir. Toda dočim krijejo poljski pridelki zaradi goste obljudenosti pokrajine v glavnem komaj domačo porabo, donašata lepe dohodke živinoreja in sadjarstvo: precej goveje živine, svinj in jabolk se izvozi v tujino. Zelo razširjena je štajerska kokoš. Čebelarstvo je manj razvito. Hriboviti del občine se ponaša z obširnimi vinskimi goricami, med katerimi so stanovanjske hiše in zidanice in jih zadaj obkrožajo gozdiči, ki se nadaljujejo preko drž. meje. Značilno je, da posestniki vinogradov niso samo domačini, temveč jih posedujejo tudi mnogi Dolinci celo iz krajev, ki so več ur oddaljeni odtod. L. 1934. se je občina uradno preimenovala iz Dolnja Lendava v »Lendava«. Dolga vas, 1393-348-175-42-0. Sr so du zdr žand pTt o žup Lendava 1.5 km, žel Lendava 2.5 km, š v kraju ustanovljena 1905, 5 odd. Gas. Popr. nm ca 180 m. Vas leži na s. strani Lendave v ravnini ob drž. cesti, ki drži proti madjarski meji in od katere se tu odcepi ban. cesta proti Dobrovniku, in deloma na pobočju sosednjih Lendavskih goric. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom in vinogradništvom. Poljski pridelki krijejo večinoma le domačo porabo, za prodajo v tu- in inozemstvo pa prihajajo v poštev govedo, svinje in jabolka. Vinogradi se širijo po sosednjih goricah. Letni pridelek znaša povprečno 1000 hI raznih belih in 100 hI rdečih vin, ki jili kupujejo gostilničarji v raznih krajih lendavskega sreza. Blizu vasi so manjši gozdni kompleksi (gaber, bukev, hrast). V kraju je naseljenih več obrtnikov. Motorni mlin. Lendava, 2439-425-463-0-95. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Oblasti in uradi: Občina. Sresko načelstvo z oddelki: Obči, sanitetni, veterinarski, prosvetni, kmetijski in vojaški. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna uprava. Zandarmerijska stanica in železniška postaja. Dekanija in župnija. Evangeljska in Jevrejska veroizpovedna cerkvena občina. Zdravstveni dom. Oddelek kotoribske carinarnice. Trije zdravniki 1 živinozdravnik, 3 advokati, 1 notar. Šole: Državna meščanska šola ustanovljena 1872, 4 odd. Narodna šola ustanovljena 1803, 8 odd. Strok. nad. š., kmet. nad. š., gosp. nad. in vojaški analfabet, tečaj. Društva: SKJ, NO, JS, RK, PRK, PJS, PCMD, JUU, PČD, Strel, druž., Kolo j. s., Gas. župa in Gas., Jav. knjiž., Pev. d. »Škrjanec«, Židovsko oml. d., Evang. žen. d., Izraelsko žen. d., Krožek prijateljev Francije, Združenje trgovcev, Kolektivno združenje obrtnikov, Udruženje gostilničarjev, Udruženje voj. invalidov, Podružnica konjerejskega d., Vinar. podr. Nin 161 m. Lendava ima prijazno lego v ravnini ob vznožju Lendavskih goric. Kraj leži ob državni cesti, ki drži na jugu v Medjimurje in na severu proti bližnji madjarski meji, ter ob banovinski cesti, ki se tu odcepi proti Pincam. Ti cesti sta glavni prometni žili tega snažnega kraja, ki se razlikuje od vseh drugih v Prekmurju po tem, da je deloma tlakovan, da stoje hiše v glavnih ulicah strnjeno druga poleg druge in da med njimi ne prevladujejo nizke pritlične, temveč enonad-stropne stavbe. Poleg tega osrčja Lendave spadajo h kraju mnoge raztresene hiše po sosednjih goricah in zaselek Tri mlini, ki leži 2 km j. od tod v ravnini. Lendava je zdaj zadnja žel postaja ob progi, ki drži iz Čakovca, kajti po svetovni vojni so žel. tir v dolžini 5 km do madjarske meje razdrli. Tu je izhodišče redne avtobusne proge proti Murski Soboti. Ravnina tik Lendave je vsa preprežena s potoki in kanali. Glavna voda je Ledava, ki sprejema tu Črnec in Kobiljanski potok. Ker v dežju te vode često prestopijo bregove, so poglobili in uravnali njihove struge ter izkopali več odvajalnih kanalov. Lendava je zelo izrazit trgovski in obrtniški kraj (ca 100 obrtnikov in trgovcev). Poleg mnogih trgovin in mehaničnih delavnic poseduje tudi nekaj industrije (dve opekarni, parna žaga, velik mlin, izdelovanje dežnikov). Semkaj spravljajo les iz bližnjih in oddaljenejših krajev Prekmurja ter ga od tod po železnici odpremliajo v vzhodne predele Jugoslavije, pa tudi v Italijo in na Madjarsko (Našička d. d.). Hotel in več gostiln s prenočišči. V ostalem se bavi prebivalstvo s kmetijstvom in vinogradništvom. Poljske pridelke in živinorejske proizvode pokupijo v mestu uradniške družine in cm o £ I S t„* g i . ^ S - .K, .g S , I s. 5 -s trgovci; živina, tako svinje in govedo, pa se prodaja največ v tujino. Po goricah so vinogradi, ki dajejo večinoma razna bela vina. Tu so tudi manjši gozdovi. Prebivalstvo je versko mešano. Sicer prevladujejo katoličani in je evangeličanov zelo malo, vendar dajejo kraju prav tehten povdarek Žid je, ki so domala vsi trgovci. Nad Lendavo je v goricah najlepša razgledna točka Trojički vrh (250 m), od koder se nudi razgled globoko v Medjimurje. Na vrhu stoji kraj pokopališča daleč vidna kapelica sv. Trojice, ki jo je dala sezidati družina Glu-dovac po tradiciji že preje kot sedanjo župno cerkev v Lendavi. V kapelici počiva dobro ohranjeno truplo grofa Hadika, ki je umrl na ranah, dobljenih v boju s Turki. Lendava je bila obljudena že v predzgodovinski dobi. V starem veku je obstajala na severnem koncu Lendave važna rimska naselbina in vojaška postojanka Halicanum. Ceste so jo vezale s Ptujem in Sabarijo (Sombotelj). Od tod pa je vodila tudi cesta ob Muri skozi Hotizo, Beltince, Dokležovje in Mursko Soboto v Radgono. Na to cesto še spominjajo rimske gomile pri Lendavi. V frankovski dobi se je naselbina pojavila pod imenom Lindau. V 9. stol. je vas prešla v sestav Pribinove in Kocljeve države, po njenem propadu pa pod Madjare. Okoli Lendave ie dobila proti koncu 12. stol. velika posestva starodavna nemška grofovska rodbina Orlamunde iz Turingije, ki tu kmalu nastopa tudi pod imeni Hahold, Buzat ali Banffy. Kot središče svojih posestev, ki so se kmalu potem povečala, si je ta rodbina zgradila ob izlivu Ledave v Krko grad, ki je bil radi mnogih ondotnih vodnih strug in močvirij ze po naravi utrjen. L. 1241. so grad razrušili divji Tatari. Da bi ga primerno utrdili za obrambo proti sovražnim napadom, ga je kralj Ladislav I. 1282 podaril banu Štefanu, sinu hrvatskega bana Haholda. Rodbina se je od tedaj stalno imenovala Banffy ali Banici. Ta je 1371 na novo sezidala grad in gospodarila na njem do 1644. Turki so večkrat brezuspešno oblegali grad in izropali vas 1587, 1600, 1601, 1603. Grad je tedaj služil prebivalstvu za zatočišče. Kot gornjelendavski graščaki je v zač. 16. stol. začel tudi dolnjelendavski graščak potiskati Muro na štajersko stran z graditvijo nasipov. S tem je prišel v spore s Štajerci, ker je Mura s poplavami in močvirji na-pravljala ogromno škodo posebno vasem: Bunčanom, Krapju, Kristancem, Babincem, Sp. Moti, Cvenu, Veržeju in Pristavi. V vednih prepirih in pravdah so bili Banici tudi z zagrebško škofijo zaradi desetine, ki so si jo skušali graščaki prisvojiti. Radi vednih prepirov je zagrebški škof začel konec 15. ali v začetku 16. stol. dajati desetino Baničem v najem. Po izumrtju Baničev 1644, je postal lastnik gradu najprej protestant Franc Nadasdy; ko pa je bil ta radi sodelovanja v Zrinj-sko-Frankopanski zaroti 1671 usmrčen, je cesar Leopold I. podaril grad katoličanu Herzegu Eszterhazyju. Ta si je dal po odgoinu Turkov (1690—1705) sezidati nov grad v obliki črke L v znak vdanosti cesarju Leopoldu. Ta rodbina je še danes lastnik gradu, ki služi za vojašnico. Po osvobojenju je bilo veleposestvo na podlagi agrarne reforme razdeljeno med okolne kmete. Staro je tudi lendavsko šolstvo, ki je bilo visoko razvito v reformacijski dobi. Prva šola je bila »Shola trivialis«, ki se prvič omenja že 1688. L. 1838. je upepelil požar velik del Lendave. L. 1839. je prizadel potres kraju veliko škodo. Za časa madjarske revolucije 1848 je zavzela kraj Jelačičeva vojska. L. 1867. je postala Lendava sedež okrajnega glavarstva, 1872 je dobila meščansko šolo, 1890 pa žel. postajo. Do svetovne vojne je bila Lendava glavno izhodišče madjarizacije Prekmurja. Madjarski magnati so na svojem ogromnem veleposestvu sistematično kolonizirali madjarski element, ki je v bližnji okolici L. skoraj docela izpodrinil slovensko govorico. Konec 1918 je kr aj začasno zasedel jugoslovanski kapetan Jurišič, 12. avgusta 1919 je pa definitivno vkorakala jugoslovanska vojska. Župnij a Lendava (dok. Lendava, škof. lavant.), ima 9991 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Katarine. Domnevno so prvotno cerkev sezidali že Franki 796, a knez Pribina je ustanovil cerkveno občino. L. 1603. so Turki požgali cerkev in samostan, okoli 1684 pa so tudi novozgrajeno cerkev najbrž upepehli. V naslednjih letih (1684 do 1692) so cerkev restavrirali. Imela je lesen strop in je bila pokrita s hrastovimi skodljami. L. 1698. so jo obokali. Sedanja cerkvena stavba je iz 1749—1751. Tudi začetki lendavske prafare so stari. Kot župnija se omenja 1334 in nato 1501. Sprva je kraj cerkveno pripadal vesprimski škofiji, od 1094 zagrebški škofiji in beksin-skemu arhidiakonatu, od 1777 somboteljski, od 1923 pa je pod jurisdikcijo lavantinske škofije. Lendavski župniki so bili često viccarhidiakoni za Prekmurje. V reformacijski dobi je bila L. važna protestantska postojanka. Banffyji in grof Nadasdy so bili glavni zaščitniki Lutrove vere. Nikolaj Banffy je 1572 ustanovil v Lendavi tiskarno, ki je izdajala protestantske molitvenike in pesmarice. Ker so bile knjige tiskane v madjarskem jeziku, niso imele velikega vpliva med prekmurskimi Slovenci, čeprav so se pojavili pozneje tudi slovenski prevodi. Kov je 1643 grof Franc Nadasdy prestopil v katoličanstvo, je začel protestantizem nazadovati. Nadasdy je dal na svojem ozemlju pobrati vse evangeličanske knjige in jih zažgati na dvorišču svojega gradu. L. 1698. imamo v Lendavi že zopet katoliškega župnika. Protestantska župnija je prenehala. Ponovno je bila ustanovljena šele 1902. Od 1903 ima že lastnega duhovnika. L. 1905. so sezidali cerkvico, ki jim je služila tudi za solo. L. 1908. so postavili župnišče. Nova evangeličanska cerkev je bila zgrajena 1932—1934. Občina Odranci Preb. 2688, hiš 435, posest. 464, koč. 0, najem. 22. Površina 13ol ha: njiv in vrtov 1148, trav. in paš. 68, sadovnjakov 72, gozdov 17, ostalo 46. Občini pripada ravninsko ozemlje j. in v. od Beltinec. Potok Črnec deli pokrajino na dva enaka dela. Prodnata in deloma ilovnata zemlja je prav rodovitna m skoraj vsa v poljih. Obenem s poljedelstvom se bavijo prebivalci z živinorejo in deloma s sadjarstvom. Pravi gozdovi manjkajo. Tkanje domačega platna. Mlini na Muri. Gospodarsko gravitira občina na Beltince, kamor prodajajo kmetje svoje kmetijske proizvode. „ Melinci, 1107-160-179-0-15. Sr so du Lendava 20.6 km, zand Črensovci 6 km, zdr fin pTt žup Beltinci 4.5 km. žel Beltinci 7.5 km, o 3.5 km, š v kraju ust. 1893, 3 odd. Nar. knjiz., Gas., Agrarna zajednica. Nm 176 m. Vas leži kraj Mure ob obe. poti 4 km jz. od Odranec. Vrste hiš ob več pravokotno se križajočih ulicah. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo m čebelarstvo kot Odranci. Mlini na Muri; precejšen ribolov. Kraj je mnogo trpel zaradi turških napadov, epidemij in kobilic. Pri vasi so našli dva mejna kamna med Avstrijsko m Ogrsko, najbrže iz dobe Marije Terezije. Tu je 12. avgusta 1919 prestopil Muro oddelek jugoslovanske vojske, na čelu prekmurskih dobrovoljcev, ki so se udeležili zasedbe Slovenske krajine. Pokopališče. Odranci, 1581-275-285-0-7. Sr so du Lendava 18.15 km, žand Črensovci 3 km, zdr fin pTt žup Beltinci 4 km, žel Beltinci 7 km, o š v kraju. Šola ustanov. 1856, 5 odd. Rodovn. d., Gas Prosv. d., Gled. oder. Nm 173 m. Zelo velika gručasta vas kraj potoka Črnca ob banov, cesti Lendava—Beltinci. Kmetovalci, trgovci in obrtniki. Sadje, zlasti jabolka. Ca 100 čebel-nih panjev. Tkanje platna za domače potrebe. Izvoz perutnine, jajc in jabolk po prekupcih v tujino. Ustanovitelj vasi je bil pred 700 leti po tradiciji neki urbereš po imenu Odorjan. V srednjem veku je bil kraj pomemben zaradi svojih slovitih sejmov. Turki in Kruci so večkrat izropali vas. L. 1878. se se omenja klada in vaška sodnija. Šola je bila ustanovljena 1858. Učni jezik je bil do 1883 slovenski, nato madjarski; v materinščini se je poučeval le še verouk. Sedanje moderno šolsko poslopje je iz 1932. Pokopališče. Občina Orešje sedež Čentiba Preb. 3148, hiš 563, posest. 611, koč. 47, najem. 18. Površina 3329 ha: njiv in vrtov 1357, trav. in paš. 713, vinogradov 462, sadovnjakov 30, gozdov 685, ostalo 82. Občina leži v skrajnem j v. kotu lendavskega sreza med Muro in Lendavskimi goricami, po katerih poteka naša meja z Madjarsko. Pokrajina obsega nizko, deloma mokrotno ravnino, kjer so polja in travniki, ter največ do 150 m visoko gričevje, ki je v južnem delu v samih vinogradih, severneje kraj meje pa se razprostira nekaj gozda. V njem rastejo bukve, hrasti, gabri in jelše. Poljedelstvo za kritje domačih potreb. Prodaja goveje živine na sejmih v Lendavi. Svinje, jierutnino in jajca pokupijo prekupci, prav tako tudi sadje, največ jabolka, ki se po njih izvažajo v tujino. Vinogradi so deloma last domačinov, posedujejo pa jih tu tudi kmetje iz drugih krajev, tako iz Prekmurja, kot tudi iz sosednjega Medjimurja Letno se pridela 1500 hI raznega boljšega vina in šmarnice. Kupujejo ga domači gostilničarji. Ravnina je malo naseljena; z izjemo Petišovec so selišča pomaknjena na vznožje in na sosednja slemena Lendavskih goric, kjer stoje hiše ena poleg druge v bolj ali manj gostili vrstah. Občina se naziva Orešje po mah Orehovi dolini pri vasi Dolini. Čentiba 902-139-186-24-5. Sr so du zdr fin pTt žup Lendava 3.9 km, zand Dolina 1.5 km, žel Lendava 4 km, o Orešje 1.5 km, LJ kraju ust 1913, 3 odd. Gosp. nad. š., Gas. Povp. nm ca 180m. Kraj lezi na robu ravnine ob ban. cesti Lendava—Pince 2J in s. odtod po slemenih Čentibskih goric. Kmetijstvo in vinogradništvo. Letno pridelajo ca 20.000 kg raznega sadja in 500 hI vina. Dolina, 558-114-106-9-6. Sr so du zdr fin pTt žup Lendava 5.9 km, žand š v kraju, žel Lendava 6 km, o 1.5 km. Šola ust. 1870, 2 odd. Javna knjiž., Gas., Strel. druž. Nm ca 170 m. Kraj leži med Čentibo in Pincami ob ban. cesti na robu gričevja, kjer so vinogradi. Kmetovalci. Letno prodajo ca 6000 kg raznega sadja in 400 hI vina. Pokopališče. Petišovci, 1136-218-204-7-2. Sr so du zdr fin žel pTt žup Lendava 5.7 km, žand Dolina 4.5 km, o 4 km, š v kraju ust. 1865, 3 odd. Kmet. nad. š., SKJ, PRK, Gas. Nm 160 m. Vas leži j. od Lendave ob obč. poti % km v. od drž. ceste, ki drži po mostu čez Muro v Medjimurje. Dostop z vsemi vozili. Lepa, a deloma zamočvirjena dolina. Poljedelstvo v malem obsegu. Nekateri posestniki imajo vinograde v Čentibi in Dolini. Na južni strani velike gručaste vasi je dolga obcestna kolonija primorskih emigrantov. Pokopališče. Pince, 552-92-115-7-5. Sr so du zdr fin pTt žup Lendava 7 km, žand Dolina 2.5 km. žel Lendava 8 km, o 3.5 km, š v kraju, ust. 1929, 2 odd. Gas. Agrarna zajednica. Povpr. nm ca 180 m. Vas leži tik drž. meje ob ban. cesti jv. od Lendave. Hiše so deloma v ravnini, deloma na pobočju gričevja. Jv. od vasi ležita v ravnini zaselka Marof Pince in Benica, povojni koloniji primorskih emigrantov, ki so dobili tu zemljo po razlastitvi veleposestva. V Bcnici prebiva ca 150 slovenskih Gori-čanov, v Marofu Pince pa 50 hrvatskih Istranov. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Vinogradi so pretežno last Medjimurcev. Letno se pridela ca 10.000 kg raznega sadja in 400 hl vina. V nižini na obeh straneh Adovanjskega odvajalnega kanala je nekaj gozda. Občina Polana Preb. 2234, hiš 390, posest. 365, koč. 35, najem. 4. Površina 1711 ha: njiv in vrtov 620, trav. in paš. 511, sadovnjakov 80, gozdov 400, ostalo 100. Občina leži v. od Črensovec na obeh straneh potoka Črnca. Srednjerodovitna ravnina. Poljedelstvo, živinoreja (zlasti govedo in štajerska kokoš), sadjarstvo (jabolka), nekaj gozdov. V občini je ca 80 panjev. Izdelovanje prediva za domače potrebe. Vasi so manj sklenjeno pozidane in tvorijo nekak prehod iz gručastega tipa v obcestni tip. Brezovica, 357-70-75-5-1. Sr so du Lendava 14.5 km, žand pt žup Turnišče 5 km, zdr fin Beltinci 12 km, žel Lendava 13 km, o 2 km, š Mala Polana 1 km. Nm 167 m. Vas leži ob obč. poti med Veliko Polano in Turniščem 3 km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Srednje rodovitno. Kmetijstvo, mnogo goveje živine. Nekaj gozda, predvsem jelše. Izdelovanje prediva za domačo rabo. Mala Polana, 699-120-110-10-1. Sr so du zdr žel Lendava 13.3 km, žand Turnišče 6 km, fin Beltinci lO km, o 1 km, pt Črensovci 5 km, žup Velika Polana 1 km, š v kraju ust. 1896, 3 odd. Nar. knjiž., PRK, PJS, Tamb. zbor, Zivinor. d. Nm 168 m. Mala Polana je uradni naziv za vasi Mačkovce in Bukovje, ki ležita blizu skupaj na sz. strani Velike Polane ob obč. poti 3—5 km vstran od ban. ceste pri Kapci. Dostop z vozom ali avtom. Kraj Mačkovec teče potok Črnec. Gospodarstvo kot Brezovica. Kapela Karmelske Matere b. Pokopališče. Velika Polana, 1178-200-180-20-2. Sr so du zdr žel Lendava 11.6 km, žand pt Črensovci 4 km, fin Beltinci 10 km, o š žup v kraju. Šola ustan. 1840, 4 odd. Gas., Udruž. voj. invalidov. Nm 167 m. Lega ob obč. poti 2 km sev. od ban. ceste pri IIo-tizi. Dostop tudi z avtom. Snažne bele hiše, skrite med drevje, so razpostavljene v dolžini 2 km na desni strani potoka Črnca. Gospodarstvo kot v Brezovici. Kraj Polana se prvič javlja v v zgodovini že 1236. Ekspozitura Velika Polana (dek. Lendava, škof. lavantinska) ima 1876 duš (ekspozitura župnije Turnišče od 1925). Pokopališče. Ekspozitna cerkev Presv. Srca Jezusovega je bila zgrajena v letih 1923-1924. S freskami in križevim potom jo je okrasil 1928 A. Čeh iz Ljutomera. Dva oltarja sta delo I. Sojča iz Maribora. Tu rojen 1908 Kranjec Miško, pisatelj romanov in novel večinoma iz prekmurskega življenja. Občina Turnišče Preb. 4399, hiš 843, posest. 766, koč. 77, najem. 17. Površina 2840 ha: njiv in vrtov 1773, trav. in paš. 844, sadovnjakov 44, gozdov 10, ostalo 169. Občini pripada ravnina na desni strani Ledave. Rodovitno, v bližini reke nekoliko mokrotno. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in deloma z obrtjo. Trgovanje z živino. V Turnišču zelo mnogo obrtnikov. Mlini na Ledavi. Gomilica, 782-150-142-8-0. Sr so du Lendava 17.1 km, žand o p žup Turnišče 2 km, zdr fin Beltinci 6 km, žel Beltinci 8 km, š v kraju ust. 1861, 2 odd. Gas. Nm 171 m. Dostop po obč. poti z vsemi vozili 1.5 km od ban. ceste pri Turnišču. Kmetovalci, par trgovcev in obrtnikov. Sadjarstvo in čebelarstvo manj razvito. Kmetje imajo vinograde v Lendavskih goricah. Prodaja raznih kmetijskih proizvodov in vina. Pokopališče s kapelico sv. Jožefa. Tu rojen 1903 Kolenc Franc, pisatelj, publicist o Prekmurju. Lipa, 879-158-159-0-3. Sr so du Lendava 19.8 km, o žand žup Turnišče 4.5 km, zdr fin pTt Beltinci 3.5 km. žel Beltinci 6.5 km, š v kraju ust. 1883, 3 odd. PJS, Ml. j. Nm 170 m. Lega med žitnim poljem ob obč. poti 2 km s. od Odranec. Dostop z vozom. Gručasta vas eliptične oblike. Zelo rodovitna zemlja. Kmetovalci, nekaj obrtnikov in trgovcev. Večina posestnikov ima vinograde v Lendavskih goricah. Tkalstvo kot domača obrt za lastne potrebe. Parna žaga. Trgovanje z raznimi kmetijskimi proizvodi in z vinom. Pokopališče. Nedelica, 762-143-123-20-2. Sr so du Lendava 12.8 km, žand o p žup Turnišče 2 km, zdr Dobrovnik 4 km, fin Beltinci 7 km, žel Beltinci 12 km, š v kraju ust. 1926, 3 odd. PRK, Ro-dovn. d. Nm ca 170 m. Razložena vas jv. od Turnišča ob ban. cesti in v njeni bližini. Avtobusna zveza z Lendavo in Mursko Soboto. Na s. stran vasi teče reka Ledava, ob kateri so vodni mlini. Kmetovalci, nekaj obrtnikov. Ca 100 panjev. Posestniki imajo vinograde v Lendavskih goricah. V bližini vasi je gozd, ki je last veleposestva. Pokopališče. Renkovci, 856-139-130-9-0. Sr so du Lendava 18.4 km, žand o p š žup Turnišče 2 km, zdr fin žel Beltinci 8 km. Gas. Nm 175 m. Obcestna vas na desnem bregu Ledave pri ban. cesti blizu Turnišča. Avtobusna zveza z Lendavo in Mursko Soboto. Kmetovalci, trgovci in obrtniki. Nekaj sadja, ca 50 panjev. Gozd na obeh straneh Ledave je last veleposestva; hrast, bor, jelša. Vodni mlin na pogon s turbino. Turnišče, 1120-253-210-40-12. Sr so du Lendava 15.3 km, žand o š žup v kraju, zdr fin Beltinci 8 km, žel Beltinci 10 km. Šola ust. 1859, 6 odd. Strok, nad š., Gosp. š. Javna knjižnica, Združenje čevljarjev, PRK, PJS, Gas., Prosv. d. Strel, druž. Nm 175 m. Ravninska lega ob banovin, cesti Lendava— Murska Sobota na desnem bregu Ledave. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo, zelo znatna obrt (ca 50 raznih obrtnikov). Reja svinj za izvoz v Italijo in Avstrijo. Mlini na Ledavi. Gostilne s prenočišči. Kraj ima znamenito preteklost in lepe umetniško-zgodovinske spomenike. Odkriti sledovi neolitske naselbine (kamni »gromslce strele«). V 13. stol. je bil kraj last rodbine Banffy (Banici), takratne lastnice Lendave. Veliko je kraj trpel pred Turki, ki so ga 1587 izropali. L. 1671. so požgali tudi cerkev. V začetku novega veka in pozneje je bilo Turnišče celo svobodno mesto z lastnimi mestnimi privilegiji. Svoj procvit je imelo zahvaliti razviti obrti. Predvsem je cvetelo platnarstvo. Obrtniki so bili organizirani v lastnih cehih. Najstarejši ohranjeni originalni privilegij je iz 1548, ko sta lendavska grofa Ladislav in Štefan Banffy mestu potrdila stare privilegije, ki so se pa izgubili. Ta vsebuje svobodno volitev mestnih sodnikov, ki so vršili nižje sodstvo, meščanom zagotavlja osebno svobodo in imovinsko varnost in jih osvobaja vsake tlake v vinogradih. Dalje jim dovoljuje tedenski sejem na nedeljo, ne da bi jim bilo treba plačati mitnino. V Ptuju ali Radgoni kupljeno blago so morali meščani prevažati od Turnišča do Lendave. Bili so tudi dolžni popravljati utrdbe pri lendavskem in beltinskem gradu. Kot mesto omenja Turnišče tudi vizitacijski zapisnik iz 1688. Ohranjeni so tudi mestni privilegiji iz 1770 in 1772, ki jih čuvajo še sedaj v arhivu v Turnišču. Mestne pravice so sicer pozabljene, vendar se kraj še danes imenuje mesto — varoš in prebivalci varošani. Turniško šolstvo sega že v 17. stol. Protestantizem so širili v Turnišču doln jelendavski graščaki Nadasdyji. V turniški cerkvi še sedaj kažejo malo prižnico, raz katero so učili predi-kanti. Okoli 1631 je tu bival kalvinski predikant Andrej Hideg-kuti; sledil mu je luteran. S prestopom^ grofov Nadasdyjev v katoliško cerkev in z nastopom katoliških Eszterhazyjev je začel protestantizem izginjati. Župnija Turnišče (dek. Lendava, škof. lavantinska) ima 4800 duš. Pokopališče. Zupna cekev sv. Marije. Prvotna cerkev je nastala najbrž v 11.—12. stol. in nam predstavlja po svojem tlorisu edinstven tip romanske kapele v Sloveniji. (Slična je le grajska kapela na Turjaku pri Ljubljani, kjer pa je ladja obokana s šilasto banjo.) Obstajala je iz pravokotne ladje, ki je bila prvotno krita z ravnim lesenim stropom in iz polkrožne apside, okrašene s šilastimi slepimi arkadami in prekrite s polkupolo. Ta prva cerkev je bila v drugi pol. SREZ LENDAVA 14. stol. izpremenjena v presbiterij večje, še sedaj ohranjene cerkve, ki je dobila sedanjo obliko pred 1383. Takrat so prvotno ladjo obokali z dvema križastima rebrastima obokoma, v apsidi pa so naredili novo veliko dvodelno okno s krogovičjem 1 o tedanjem gotskem pojmovanju so obenem prezidali pol-icrozno zaključeno romansko apsido v prostor, ki je zaključen od treh stranic osmerokotnika. Arhitektonsko zanimiva je zakristija, ki ima dva križasta oboka z rebri in lepo okrašene sktepmke. Apsida in stene presbiterija stare cerkve imajo ostanke gotskih fresk iz prve pol. 14. stol. Freske so delo štirih mojstrov. Zadnji slikar in arhitekt Janez Aquila iz Radgone, je dovršil slikarski okras apside 1393. Iz konca 14. stol. so tudi slike obokov in podločnih polj. Ladja je bila poslika na 1389. Fred svetovno vojno (1914) so zgradili v zvezi s staro cerkvijo novo cerkev po načrtih dunajskega arhitekta barona Ferstela. Ta stavba je izvršena v betonski konštrukciji in je triladijska bazilika z vidnim ostrešjem. Edini njen dosedanji okras je lepa renovirana baročna oprava stare cerkve. Slikarije so pravkar v delu. Začetki turniške prafare, imenovane »Blažena Devica Marija pod logom« ali »Na Pustinji«, segajo tako kot cerkev najbrž ze v 12. stol. Kot župnijo jo prvič omenja zagrebški zapisnik iz 1334. Kraj je bil sprva cerkveno podrejen vesprim-ski škofiji, nato od 1094 zagrebški škofiji in beksinskemu arhi-diakonatu. V Turnišču je bil sedež vicearhidiakona za celo Prekmurje. L 1777. je pripadla župnija tedaj ustanovljeni somboteljski škofi ji. Patronatske pravice nad župnijo izvršuje grofica Marija Zichy. Turniška prafara je mati črensovske in beltinske župnije. Kapela sv. Janeza Nepomuka je iz 1747 Kapela Lcce Homo je iz 1750. V T. rojen Szbiill janež (1822 do 1865), župnik, se je posluževal slov. pravopisa od 1858 dalje Srez Litija Splošen pregled Litijski srez s površino 699 km-' imu sicer geometrijsko precej zaokroženo obliko, v geografskem oziru pa ne tvori nikake enote. Skupna je morila celotnemu srezu le značilnost, da obsega hribovit sredogorski svet na prehodu iz alpskega predgorja v dolenjski kras brez širših dolin, kotlin ali ravnin. Meja sreza je še najbolj prirodna na severu, kjer poteka v glavnem po razvodju med Savo in Kamniško Bistrico (Mu-rovica 740 m, Cicelj 817 m, Slivna 870 m, prelaz pri Kandršah, Rebar 875.ni). Vendar tudi tu zapusti v vzhodnem delu razvodno črto in prepusti najbolj severni del porečja Medije (Orehovice, Kandrščice) sosednjemu kamniškemu srezu. V. meja sreza preseka Zasavsko hribovje in prodorno dolino Save povprek. Med žel. p. Trbovlje iu grapo Sklendrovca tvori na kratko razdaljo mejo Sava. Prav tako prečka sreska meja Savo na zapadu, kjer vključuje tudi zgornje tokove proti Ljubljanici tekočih potokov in se na razdaljo dobrega km približa v. robu Ljubljanskega polja. Na jugu sega srez daleč izven področja Zasavskih hribov in porečja Save v ožjem smislu. Tu vključuje še sončno gričevje ob zgornji Mirni in Temenici, nadalje nizki kraški svet med Temenico in Višnjico na sz. obrobju Suhe krajine, dolini Stiškega potoka in Višnjice, malo kraško polje pri Lučah in kot najbolj južni izrastek kotlino ob zgornji Krki pod njenim izvirom. Kot že omenjeno, obsega severni del sreza še alpsko predgorje, tkzv. Zasavje. To so razmeroma visoki, živahno razrezani hribi. Skozi nje si je vrezala Sava globoko in tesno deber, ki doseže na ozemlju litijskega sreza svoja najožja mesta. Šele visoko nad njo prično naseljena slemena in planote ter nad njimi vrhovi Zasavskih hribov. Tod na sv. so najvišje vzpetine v srezu, med njimi najvišja javor (1131 m) blizu tromeje litijskega, laškega in celjskega sreza. V tem predelu je še več izrazitih razglednih vrhov (Sveta Planina 985 m, Jablan-ški vrh 919 m, Sveta Gora 849 m, j. od Save Ostrež 841 m). Kjer nastopa apnenec, imamo obsežne planote (na Slivni, pri Dolah itd.). Proti z. se Zasavski hribi polagoma znižujejo, zadobe blažje oblike ter končujejo z Jančjem (794 m) in Murovico (740 m) na obrobju Ljubljanskega polja. Tudi Savska dolina je tu nekaj širša in zložnejša. Sava dobiva na levem bregu le krajše potoke z izjemo Medije, ki teče vzporedno s Savo po terciarnem podolju ter si šele pri Zagorju poišče v tesni soteski pot do nje. Na desnem bregu se večina voda steka proti Savi v bližini Litije, odnosno Šmartna. Ker se tu obenem stekajo vse najvažnejše prometne žile iz Dolenjskega v dolino Save, ni čuda, da je tu nastalo važno prometno in gospodarsko središče. Južnovzhodni del sreza je že tipična dolenjska gričevnata, deloma tudi vinogradniška pokrajina, ki tudi v prometnem in gospodarskem pogledu teži že bolj na dolenjsko stran kot pa v dolino Save. Gričevje prehaja proti z. (nad Stično in Višnjico) v višje hribovje, iz katerega odvaja Višnjica vodo po dokaj široki dolini na jug v Krko. Na obeh straneh spodnje Višnjice pa se že prične vedno bolj uveljavljati kras. Že med Temenico in Višnjico imamo svet kraškega značaja s ponikalnicami pri Št. Vidu, Dobu itd., odtod na jug proti Krki pa se prične nizki del Suhe krajine brez nadzemskih voda, pokrit z obsežnimi gozdovi. Onstran Višnjice smo že na izrazitem kraškem področju, ki sta mu tipični kraški izvir Krke in kraško polje pri Lučah najzgovornejši priči. Pokrajinske razlike med jz., jv. in s. delom so potemtakem kljub splošni hribovitosti dovolj kričeče. Temelje pač v geološki zgradbi ozemlja. Ta ima na s. vse značilnosti tkzv. litijske antiklinale, na j. pa one Dolenjskega gričevja. Karbonski skriljavci litijske antiklinale pokrivajo v 10 -12 km širokem pasu ozemlje med Zalogom in Polšnikom. Večji del tega pasu leži j. od Save. V ožjem pasu spremljajo karbonski skriljavci tudi levi breg Save od Dola do Ponovič. Ob robovih prekrivajo karbon deloma permski rdeči peščenjaki, deloma werfenski skriljavci in školjčni apnenci. Blizu Šmartna ležijo triadne plasti kot posamezne kipe na karbonskih plasteh — ostanki nekdaj celotnega krova. Predvsem so zgrajena pobočja karbonske antiklinale iz triadnih apnencev in dolomitov. Ti se raztezajo na j. do Velike Loke in Krke, na v. pa do Temenice. Med Polšnikom in Št. Jurijem prekriva srednjetriadni apnenec skoro vso karbonsko antiklinalo. Na njem leži v manjših krpali gornjetriadni dachsteinski apnenec. Ista tvorba je razširjena tudi na levem bregu Save med postajama Sava in Trbovlje. V. od Brezja pri Sv. Križu ležijo temni pločasti apnenci in ooliti ali ikravci. Te je prišteval geolog F. Teller k srednji triadi, zdi se pa, da so to apnenci spodnjega in srednjega jura, ker nastopajo nekoliko južneje jurske tvorbe v isti obliki. Od potoka Kolence pri Zagorju do Kandrš na z. leži del Trboveljske terciarne kotline v našem srezu. Terciarne (oligo-censke in miocenske plasti), ki so pri Kolenci^ komaj 1 km široke, se razširijo proti z., da dosežejo med Kolovratom in Sv. Planino širino 5 km; proti Moravčam se kotlina zopet zoži. V terciarni dobi je segalo morje po tej sinklinali v Gorenjsko kotlino. Ko se je polagoma umaknilo, je ostalo v Trboveljski kotlini jezero, ki se je končno spremenilo v sladkovodno močvirje. Tu se je razvila bujna flora, ki je dala po-četek današnjemu premogu. Tektonsko važne črte so: savska prelomnica, ki prihaja od Kamnika sem čez Medijo-Izlake ter se nadaljuje od postaje Trbovlje dalje ob Savi proti j v. Ob tej črti izvirajo toplice Medija-Izlake s toplino 26° C. V bližini Zagorja se nahaja ob tej prelomnici vas z imenom Toplice, kar bi spominjalo na to, da so nekdaj tudi na tem mestu prihajali topli vrelci na dan. Druga prelomnica poteka v smeri Vrhnika—Ljubljana —Trbovlje; tretja v smeri Trboveljske kotline mimo Laškega. Terme, ki prihajajo ob prelomnih črtah na dan, prinašajo neprestano raztopljene rudne snovi s seboj, ki se na površini usedajo in kopičijo, da nastanejo ponekod pravi rudniki. Tako so nastale zaloge svinčene in cinkove rude pri Litiji in v okolici ter ležišča antimonita v okolici Medije, kjer so še med vojno kopali antimonovo rudo. Danes izkoriščajo karbonske skriljavce za izdelavo barve. Glede podnebnih razmer imamo žal opazovanja le iz s. dela sreza (Hotič, deloma še Jančje in Sveta Gora). Tu imamo, zlasti v Savski dolini, dokaj ostro podnebje, slično onemu v Ljubljanski kotlini. Hotič ima srednjo januarsko temperaturo —1.1°, milejšo kot v Ljubljani (—2.3°), in srednjo julijsko + 19°, tudi umerjenejšo kot v Ljubljani ( + 19.7°). Jančje na višini imajo sicer ostrejšo zimo (jan. —2.7°), a tudi hladnejše poletje (julij +16.7°). Na Sv. Gori je srednja julijska temperatura nekaj višja od one na Jančjem (+ 17.1°). Savska dolina ima nadalje mnogo megle in v tem jedva zaostaja za Ljubljansko kotlino. Celoletno ima povprečno sicer le 56 dni z meglo (proti 88 v Ljubljani), ker jo ima pozimi mnogo manj. Jeseni pa število meglenih juter in dni dosega ono v Ljubljani in spomladi celo presega. Nedvomno je v tem glavni vzrok, da vinska trta tod ne uspeva več in da so tudi za sadje ugodne le višje prisojne lege nad območjem dolinske megle. j. in jv. del sreza ima vsekakor ugodnejše toplinske in sploh podnebne razmere, za katere pa nimamo na razpolago številk. Megla tu ne nastopa in na j v. se prične vedno bolj uveljavljati vinogradništvo. Padavin beleži Hotič povprečno na leto okrog 1250 mm, nekaj manj kot kraji v Ljubljanski kotlini, a Jančje precej več (okr. 1500 mm). Največ padavin pade v jeseni (oktober 135 min), nato pomladi (maj 123 mm), najmanj v februarju. Padavine so v ostalem dokaj enakomerno razdeljene: na leto je 111 dni s padavinami (nekaj manj kot v Ljubljani), največ v maju in juniju (povpr. več kot II dni na mesec), najmanj v februarju. Nevihte so za malenkost redkejše kot v Ljubljani (27 dni na leto, največ v juniju in juliju), sneg pa pada povpr. v 27 dneh (več kot v Ljubljani). Tudi padavin in snega je v južnem delu srezu nedvomno znatno manj. Srez leži na meji srednjeevropske gozdne in ilirsko-pa-nonske flore, kateri pripada manjši južnejši del. V s. delu nastopajo nekatere alpske rastline kot slečnik (Rhodothamnus ehamaecystus) iz pasu rušja. a cvete še na Sv. Gori v višini ca 800 m; dlakavi sleč na Prusniku; nežna kamenokrečnica. (Saxifraga tenella) pri Zagorju, številnejši so zastopniki il.-pan. flore: navadna ploščevica (Peltaria aliacea) v Savski dolini od Spodnjega Loga pri Litiji do Radeč (najbolj razširjena je od Renk do Prusnika); jutrovska koringija (Coringia orientalis) pri Litiji in Šmartnu; rumeni lan (Linum flavum) pri Litiji poredko; trolistna konopnica (Dentaria trifolia) pri Trojanah in Zagorju; praprot Ašpidium aculeatum po bukovih gozdovih na Kojščici, sev. pobočju Ostreške gore in dalje proti v. Odtod dalje proti vzhodu je po vsem il.-pan. območju močno razširjen mišji trn (Ruscus hvpoglossum). Redki so v Savski dolini blizu Zagorja lepljivi slanozor (Heliospermum glutiriosum) in kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica); . soška smiljka (Cerastium sonticum) ob Mitala slapu; bolonjska zvončnica (Campanula bononiensis) med Savo in Trbovljami in južna šmarna trava (Hierochloa australis) od Save do Zagorja. Na Kumu raste Viola Paulini Hayek, nazvana tako po nestorju slov. botanikov prof. A. Paulinu. V srezu raste zelo mnogo užitnih gob. Po vseh gozdovih na glinastem svetu uspevajo žemljasti in rjavi ježek (Hydnum repandum in imbricatum), možek in ovčje vime (Polyporus pes caprae in ovinus), brezji goban (Boletus scaber) in krav-jača (B. bovinus), slinavka (B. granulatus), mavel (B. sub-tomentosus)^ peščenka (B. variegatus); golobice: zlata (Russula aurata) jio bukovju, sivka (R. virescens); mlečna pečenica (Lactarius volenus) po mešanih gozdovih, užitna sirovka (L. deliciosus) po gozdovih na glinastem skriljavcu; pečenka (Psal-liota campestris) po obdelanem svetu, ki je gnojen s konjskim gnojem, sehlica (Agaricus esculentus) med vresjem sjiomladi in lisičke (Cantharellus cibarius). Posebno pogosta je mraz-nica (Armillaria mellea), ki je zelo uporabna za vlaganje v kis; skoro jiovsod raste tudi navadni jurček. V zoogeografskem oziru je srez na meji triglavske gorske in zapadne nižinske pokrajine. V loviščih imamo srne, zajce, divje peteline, gozdne jerebe, poljske jerebice, divje race, jazbece, lisice, podlasice, razne ujede, srake in vrane. V srezu se nahaja tudi nekaj jat kotorn. V ribarskem pogledu sta pomembni samo Krka in Sava, ki je razmeroma bogata sulcev, lipanov in belic. Od kač živi v večji množini modras, gada skoraj ni. Na Kumu (Šklendrovec) je bila večkrat ugotovljena bogo-inoljka (Mantis religiosa); pri Sv. Miklavžu nad Moravčami nastopa inešičkar Apterona helix. Z nočnimi vlaki jiripotuje večkrat južni metulj Rhodostrophija calabraria in ostaja v Savski dolini, zlasti na Šklendrovcu. Ob izviru Krke biva znani polž Lithoglyphus prasinus. Ozemlje sreza kaže znake živahne obljudenosti že v predzgodovinski dobi. Med najbogatejša bronasta najdišča v Sloveniji prištevamo najdišča v okolici Zagorja. Številne predmete hallstattske in latenske dobe so zasledili skoro povsod v srezu. Posebno bogata so najdišča v okolici Št. Vida pri Stični, Višnje gore in Krke. Neprimerno bogatejše so pa najdbe na Vačah, kjer je bila največja in najznamenitejša hallstattska postojanka vse Slovenije (zač. 6. do 2. stol.). Dragoceni izko-])ani predmeti kažejo na tedanjo živo trgovino med severom in jugom. Jantar so že tedaj tovorili od Baltiškega morja po Visi i in Donavi, od tu na Ptuj, Celje iii Trojane, po Zagorski dolini čez Strahovlje na Sveto Goro in čez Cvetež, na Vače. J. od tod je tudi že v tej dobi držala prometna pot od Primorja mimo Vrhnike in Ljubljane po Savski dolini v Sisak in Panonijo. Obljuden je bil srez tudi v rimski dobi. Važna cesta je tedaj vodila v smeri: Emona (Ljubljana)—Magnania (Višnja gora)—Ad acervos (v bližini Št. Vida pri Stični)—Praetoriuin Latobicorum (Trebnje)—Nevioduntim (Drnovo pri Krškem)— Siscia (Sisak). Savsko brodarstvo se je prav razvilo šele v srednjem in novem veku. Ladje, natovorjene predvsem z vinom in žitom iz Slavonije, Hrvatske in Dolenjske, so vlačili po Savi navzgor z živinsko vprego ]>o vlačilni stezi, ki je bila vsekana ob reki. Od 14 savskih vlačilnih postaj, ki so se vrstile od hrvatske meje do Zaloga, so bile v tem srezu sledeče: Prusje, Zagorje, Držlivec, Ponoviče, Litija, Št. Jurij. Poganek in Apnence pri Ribčali. Brodarstvo je prenehalo po zgraditvi železnice 1849. Radi razvite savske trgovine so ob Savi ali njeni neposredni bližini zgradili številne gradove. — Značilno je tudi staro rudarstvo v okolici Vač. Litije in Šmartna (železo in svinec), ki sega še v predzgodovinsko in rimsko dobo. Najstarejša župnija v srezu, ust. že v II,, gotovo pa v zač. 12. stok, je bila v Št. Vidu pri Stični. Iz nje so že v zač. 12. stol. nastale župnije: Krka, Šmartno pri Litiji in Višnja gora. Iz teh prafara, vključivši še vaško in zagorsko (nastali iz mengeške prafare), se je izločila večina sedanjih župnij. Nekatere imajo svoje matere fare izven sreza (v Št. Rupertu, Trebnjah in Šmarju). Večina župnij je bila inkorporirana stiškemu samostanu, ki je imel velika posestva v tem srezu. Cerkveno so ti kraji pripadali do 1751 oglejskim jnitriarhom in dolenjskemu arhidiakonatu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Srez je štel 1. 1931. 40.611 preb. Gostota je znašala 57--58 ljudi na km2. V splošnem je mnogo gosteje naseljen j. del sreza, kar je spričo opisanih prirodnih razmer povsem razumljivo. Sicer ima največjo gostoto občina Zagorje (142 preb. na km2), a to le radi svojega industrijsko-rudarskega značaja. Za njo pride litijska občina z 92 preb. na km2. Ostale občine v Zasavskih hribih imajo večinoma pod 50 preb. na kin2. Naj-redkeje sta naseljeni občini Polšnik na skrajnem vzhodu sreza (30) in Trebeljevo na z. meji (29 na km2). V j. delu sreza se dviga gostota večinoma nad 50. Zlasti enakomerno in gosto je naseljen nizki svet med Višnjico in Temenico (Stična 79, Št. Vid 63, Vel. Gaber 56 na km2). Obsežnih neposeljenih predelov v srezu ni, domala neobljudena je le savska deber med Savo in Trbovljami. V oblikah naselij prevladujejo mali zaselki, to zlasti v Zasavju, kjer imamo nekaj večjih vasi le v sami Savski dolini. Ponekod v z. delu sreza je mnogo samotnih kmetij. Tudi na dolenjski strani, ob Temenici in Višnjici, so vasi še precej majhne, šele na dolenjskem krasu prično prevladovati večje, tesno strnjene vasi. Pomembnejše naselbine so omejene na obe glavni jirometni črti ob Savi in ob dolenjski železnici. Ob Savi sta to Litija, ki je prevzela vodilno vlogo mesto Šmartna, in rudarsko Zagorje, na dolenjski strani pa mestece Višnja gora, Stična in Št. Vid pri Stični, od katerih kaže danes Stična največ življenjske sile. Litijski srez tvorijo v ogromni večini kraji z izključno kmetijsko gospodarsko osnovo. Med kmetijskimi panogami je seveda na prvem mestu poljedelstvo. Njive, vrtovi in sadovnjaki obsegajo sicer le 20% površine (14.415 ha), toda pomisliti moramo, da je v srezu samo z gozdom pokritih nad 50% površine (po statistiki sreza 37.187 ha, po šumarski statistiki 36.032 ha), in da velika večina te gozdne površine radi površinskih oblik pripada tkzv. absolutnemu gozdnemu tlu (strma pobočja grap, savske soteske, dolenjskih kraških planot, slemena Zasavskih hribov itd.). In dočim ostane v Zasavskih hribih delež obdelane zemlje (njiv. vrtov in vinogradov) domala povsod pod 20%, v hribih okoli Jančja pa celo pod 10%, je v j. delu povsod daleč nad 20°/o; tu sega v srez že pas posebno intenzivno obdelanega srednjedolenjskega gričevja, kjer imamo ponekod nad polovico zemlje obdelane (n. pr. v katastrskih občinah Vel. Gaber, Radohova vas itd.). Manj obdelane zemlje je zopet na dolenjskem krasu. Od poljskih pridelkov je bilo po podatkih za 1. 1934. največ površine zasejane s pšenico (2596 ha), nato s krompirjem (2112 ha), precej manj z ječmenom (1127 ha) in koruzo (1101 ha). Slede oves (862 ha), proso (440 ha), rž (405 ha), precej ajde (220 ha) in razmeroma mnogo lanu (115 ha), ki ga je tu največ razen v novomeškem in krškem srezu. Važnost živinoreje je razvidna iz dejstva, da je z deteljo posejanih 2397 ha in z lucerno 353, skupaj torej več nego s pšenico. Živinoreja je posebno razvita v jz. delu sreza s središčem v Stični, kjer beleži mlekarstvo lep razvoj. Travniki in pašniki obsegajo 15.356 ha (ca 20%). Goveje živine je štel srez 1. 1934. 16.563 glav, svinj 7605 glav, konj 2060, ovac 1397, perutnine 43.398. Čebelarstvo je precej razvito; 1. t924. je beležilo 3170 panjev. Vinogradi nastopajo samo v jv. delu sreza, kjer je ž njimi združena tudi značilna oblika razloženih naselij. Zavzemajo samo višje prisojne lege nad zgornjo Mirno in Temenico ter pridelujejo vino v glavnem le za domače potrebe. Njihova površina znaša 320 ha (0.4%), vsa skoraj le v obč. Primskovo, Sv. Križ in Vel. Gaber. Zanimivo je, da je znašala 1. 1890. še 687 ha, torej enkrat več. Vinske gorice (tkzv. »gore«) so segale potemtakem tukaj svo-ječasno mnogo dalje na zapad. — Za sadjarstvo so v srezu dovolj ugodni predpogoji. Po podatkih za 1. 1934. je največ jablan (45.583), hrušk je 33.656, češenj 12.870, sliv 24.997, orehov 5950. Poseben pomen imajo češnje, glede katerih je litijski srez poleg novomeškega prvi na bivšem Kranjskem. Kar se splošnega položaja kmetijstva tiče, je pač razumljivo, da je severni, bolj hriboviti del sreza v. tein pogledu pasiven ter prideluje v glavnem le za domače potrebe; drugače je na jugu, kjer so razmere ugodnejše, zemlja jdodnejša, dovoz na trg (predvsem v Ljubljano) pa radi ugodnejših prometnih zvez lažji. Gozdarstvo v srezu nima takega pomena, kot bi jio razsežnosti gozda morda pričakovali. To pa radi tega, ker tvori tretjino sam listnat gozd (hrast, bukev, gaber, jesen), drugo tretjino listovci, mešani z iglavci, čisti iglavci pa komaj še- stino celotne gozdne površine. Pa tudi listnat gozd je ponekod (n. pr. na dolenjskem krasu in na pobočjih savske soteske) nizek in brez znatne vrednosti. Največ pomena ima še gozd v najvišjih Zasavskih hribih, kjer je na eni strani po kakovosti najboljši, razen tega pa je dovoz jamskega lesa in drv v rudarske revirje Zagorja in Trbovlja cenen in laliak. Brez pomena seveda tudi na jugu ni, zlasti v okolici Stične in Višnje gore. Od ostalih gospodarskih panog je bilo rudarstvo od nekdaj na ozemlju srezu precejšnje važnosti. Zlasti v okolici Litije je bilo v prejšnjih dobah zeio živahno (svinec, cink, železo). V moderni dobi je seveda radi premajhne količine rud povsem izgubilo svoj pomen. Zato pa se je živahno razmahnilo kopanje premoga v zagorski dolini, ki je to dolino do danes docela preustrojilo in ustvarilo tam velike rudarsko-industrij-ske naselbine. Tudi v sosednjem laškem srezu ležeči trbovelj-sko-lirastniški premogovni revir gospodarsko še močno vpliva (prodaja živil in lesa, delovna moč). Industrija se je naselila v Zagorju in v sami Litiji (gl. Litija in Zagorje). V prometnem pogledu sta za te kraje značilni dve veliki prehodni žili od zapada na vzhod. Na s. je to dolina Save, ki je imela svojčas velik pomen za posavsko brodarstvo, danes pa teče po njej glavna dvotirna žel. proga Ljubljana—Zidani most. Na j. pa je promet osredotočen na dolenjsko železnico in državno cesto Ljubljana—Zagreb, ki se na ozemlju sreza držita v glavnem doline zgornje Višnjice in Temenice. Zveze med obema žilama so razmeroma slabe. Ne veže jih niti železnica, niti morda avtobusna proga, temveč le ban. ceste II. reda Radohova vas—Bogenšperk—Litija, Vel. Loka—Moravče—Litija in Mirna—Polšnik—Litija (zadnji dve že večjega pomena za novomeški srez). Zato je j. del sreza (višnjegorski sodni okraj) v gospodarskem in prometnem pogledu le malo navezan na Litijo, kamor spada samo upravno. Savska dolina ima z Ljubljano tri slabše cestne zveze (po eno na levem in desnem bregu in eno čez Trebeljevo—Besnico). Načrt ob-savske ceste je še vprašanje bodočnosti; v gradnji se nahajajoča cesta od Radeč na Litijo je prvi korak k izboljšanju prometnih razmer v tem področju. Občina Dole pri Litiji Preb. 1169, hiš 191, posest. 145, koč. 53, najem. 3. Površina 2488 ha*: njiv in vrtov ca 280, trav in paš. ca 565, vinogradov ca 5, gozdov ca 1600, ostalo 38. Občina obsega visoki svet v območju razvodja med Sopoto, Mirno in Savo. Njeno jedro tvorijo nad 700 m visoke, deloma kraške planote in ravniki. Na s. in v. sega do zgornje Sopote in gozdnih kompleksov Jatne. Občina je v kmetijstvu pasivna: leži daleč od glavnih prometnih žil. Borje, 61-9-7-2-0. Sr so du zdr Litija 30 km, žand Sv. Križ 8 km, fin Radeče 15 km, žel Zidani most 17 kin, o p š žup Dole pri Litiji 4 km. Nm 741 m. Mala vasica na sv. robu dolske visoke planote. Hiše leže deloma raztresene ob ban. cesti Radeče—Sv. Križ, deloma pa okoli podr. cerkve. Kmetijstvo je radi višine precej skromno, prodaja lesa (jamski les) in živine. K Borju spadajo še zaselki in samotne kmetije: Dobo-vica, Murnov graben, Sušje in Šmilk ob Sopoti (žage in mlini). Podr. cerkev sv. Katarine. Čeplje, 28-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand Polšnik 8 km, o p š žup Dole pri Litiji 3 km. Nm nad 600 m. Zaselek ob ban. cesti Litija—Polšnik—Sv. Križ. Kmetijstvo za dom. Prodaja prašičev, perutnine, jajc in lesa okoliškim trgovcem. Dole, 78-15-8-4-3. Sr so du zdr žel Litija 28 km, žand Sv. Križ 4 km, fin Radeče 17 km o p š žup v kraju. Šola ust. 1906. 3 odd. Javna knjiž.. I'RK, PSVD, Kat. prosv. d. Nm 697 m. Strnjena vas v malem sedlu pod obsežno kraško planoto ob zavoju ban. ceste Radeče—Sv. Križ, ki se tu prične spuščati v dolino Bistrice. Vključuje zaselek Pasji vrh. Peščena in ilovnata, ne posebno plodna zemlja. Kmetijstvo radi odročne lege le za dom. Prodajajo le les in živino v Trbovlje in Hrastnik. Les se vozi tudi v Št. Rupert (žel. pragovi). Lepi iglasti gozdovi, zdrava višinska lega, ugodno za letovišče. Župnija Dole (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 1440 duš. Pokopališče. Župna cerkev Vneb. prebi. D. M. se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Prvotno je bila podr. šentrupertske prafare, iz katere se je izločila 1620 kot kuracija. L. 1752. je bil ustanovljen samostojen vikariat. L. 1493, je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana tedaj ustanovljenemu novomeškemu kapitlju, ki še sedaj izvršuje patronatske pravice nad njo. Goba, 278-35-28-7-0. Sr so du zdr fin Litija 32 km, žand Polšnik 5 km, žel Sava 12 km, o p š žup Dole pri Litiji 5 km. Nm 700 m (Vel. Goba), do 740 m (Mala Goba). Vasici Velika in Mala Goba ležita na hriboviti kraški planoti, sredi katere vodi ban. cesta Litija—Preska—Sv. Križ. Dostop z vsemi vozili. Na precej ravnem svetu uspevajo vsi sadeži. Znatna je prodaja goveje živine in prašičev, kakor tudi perutnine in lesa (deske, trami, bukova drva). Podr. cerkev Sv. Mihaela s pokopališčem. Hude ravne, 80-18-10-8-0. Sr so du zdr Litija 29 km, žand Sv. Križ 6 km. fin Radeče 17 kin, žel Mokronog 18 km, o p š žup Dole 4 km. Nm 520 m. Raztresene domačije po prostranih planotah j. od Dol. Med vasjo in pripadajočim zaselkom Brdo * Površina samo za obseg nekd. obč. Dole (pred 1934). ki je bila ob svoji vzpostavitvi 1936 povečana še za vasi Čeplje, Gobo, Preženjske njive in Zg. Jelenje iz obč. Polšnik. grapa z dvema mlinoma. Dohod z vozom 4 km od ban. ceste v Dolih. Gospodarstvo kot Dole. Kal, 43-7-6-1-0. Sr so du zdr Litija 28 km, žand Sv. Križ 5 km, fin Radeče 17 km, žel Zidani most 17 km, o p š žup Dole 0.25 km. Nm ca 730 m. Malo naselje ob ban. cesti Radeče— Sv. Križ, ki se tu pričenja polagoma spuščati skozi Dole v dolino Bistrice. Kraška tla z gospodarskimi razmerami kot Dole. Prevalje, 38-5-5-0-0. Sr so du zdr žel Litija 28 km, žand Sv. Križ 4 km, fin Radeče 15 km, o p š žup Dole 2 km. Nin 660 m. Zaselek 2 km vozne poti jz. od vasi Dole. Gospodarstvo kot Dole. Preženjske njive, 38-7-7-0-0. Sr so du zdr fin žel Litija 18 km, žand Polšnik 2 km, p Polšnik 6 km, o š žup Dole pri Litiji 2 km. Nin ca 690 m. Leže na visokem prisojnem hrbtu v. od Gobe. Dostop le z vozom, 1 km od ban. ceste pod Gobo ali pa od one ob Bistrici pod Dolami, kamor kraj v precejšni meri teži. Proda se nekaj živine, prašičev, perutnine in lesa. Radgonica, 100-15-14-1-0. Sr so du zdr fin Litija 32 km, žand Sv. Križ 10—12 km, žel Zidani most 13—17 km, p Sv. Jurij pod Kumom 4 km, o š žup Dole 4 km. Nm ca 760 m. Vasica, h kateri se prištevata tudi zaselka Magolnik in Lamovje, leži na planoti j. nad dolino Sopote. Planota se v stopnjah spušča proti dolini. Dostop 2 km od ban. ceste Radeče—Sv. Križ. Kmetijstvo, prodaja lesa v Hrastnik (jamski les). Selce, 48-9-8-1-0. Sr so du zdr fin Litija 28 km, žand Sv. Križ 2 km, žel Zidani most 18 km o p š žup Dole 2 km. Nm ca 560 m. Gručast zaselek 1 km jv. od Dol. Ostalo kot Dole. Slavina, 98-17-15-2-0. Sr so du zdr Litija 28 km, žand Sv. Križ 5 km, fin Radeče 15 km, žel Zidani most 18 km o p š žup Dole 2 km. Nm ca 560 m. Leži na planoti jv. od Dol in obsega tudi zaselke Berinjek, Rogovile in Suliadoie. Dostop z vozom 2 km od Dol. Ostalo kot Dole. Pri Suliadolah so odkrili predzgodovinsko gradišče in grobove. Spodnje Jelenje, 102-17-10-17-0. Sr so du zdr žel Litija 28 km. žand Sv. Križ 5 km, fin Radeče 17 km, o p š žup Dole 2 km. Nm ca 720 m. Mala gručasta vas ob robu prostrane kraške planote nad Dolami. Dostopna le' z vozom po obč. cesti od ban. ceste pri zaselku Kal nad Dolami. Vključuje zaselka Bistrica in Mevče v grapi Bistrice (mlini). Kmetijstvo, prodaja lesa v Čatež in Trbovlje. Lepi smrekovi in borovi gozdovi. Zagozd, 77-15-8-7-0. Sr so du zdr fin Litija 29 km, žand Sv. Križ 7 km, fin Radeče 16 km, žel Zidani most 16 km, o p š žup Dole 2 km. Nm ca 750 m. Mala vasica s pripadajočimi samotnimi kmetijami na v. robu dolske planote, razgibane po kraških vrtačah. Pod vasjo se dviga v zavojih ban. cesta Radeče—Sv. Križ, do katere je 14 km obč. poti I. reda primerne za vsa vozila. Kmetijstvo kot v Dolali, lepi borovi gozdovi. Zavrli, 39-9-6-3-0. Sr so du zdr Litija 29 km žand Sv. Križ 7 km, fin Radeče 16 km, žel Zidani most 16 km, o p š žup Dole 2 kin. Nm ca 740 ni. Leži na s. robu dolske kraške planote nad Sopoto. Obsega tudi zaselek Kraje. Do ban. ceste 1 14 km vozne poti. Ostalo kot Zagozd. Hiša pos. J. Bostiča (št. 1.) je je bila nekdaj Završka graščina, ki je bila dolgo last Valvasorjeve rodbine. Pozneje so prebivali v njej redovniki-trapisti. Sčasoma so grajsko posestvo razprodali, grad pa predelali v kmetijo. Zgornje Jelenje, 61-8-8-0-0. Sr so du zdr fin Litija 21 km, žand Polšnik 7 km, žel Sava 13 kin, o p š žup Dole pri Litiji 2 km. Nm 778 m. Vas leži koncem prostrane dolske planote nad grapo Sopote. Dostop le z vozom po obč. cesti 2 km od ban. ceste Litija—Radeče. Poleg lesa (hlodi in drva) donašata največ dohodkov svinjereja in perutninarstvo. Občina Kresnice Preb. 1624, hiš 299, posest. 150, koč. 120, najem. 30. Površina 2873.50 ha: njiv in vrtov 607, trav. in paš. 347, gozdov 1794.50, sadovnjakov 10, ostalo 115. Občina zavzema dolino Save in njena pobočja z. od velikega ovinka reke nad Litijo. Na jugu obsega le gozdnata osojna pobočja z dokaj redkimi raztresenimi kmetijami, na severu pa prisojno hribovje do apniških slemen Murovice (740 m), Cicija (817 m), Vrha Sv. Miklavža (741 m) in prelaza Grmač (576 m), jireko katerega ima Savska dolina prometni stik z Moravško dolino. Na položnih policah pod temi apniškimi strminami se je razvila vrsta vasi in zaselkov, prav tako v dolini sami in na obsavskih terasah. Vmesna pobočja krijejo lepi iglasti gozdovi (smreka, bor). Občina je povsem kmetska, nekaj industrije (apno) je le v Kresnicah. Za prodajo pridejo v poštev radi neugodne hribovske zemlje le perutnina in sadje (češnje) za Ljubljano, ter les v Trbovlje in Zagorje (jamski les). Prometno je občina navezana na železnico Zidani most—Ljubljana in na dve ban. cesti, ki vodita preko Dola, oz. Zaloga v Ljubljano. Golišče, 63-24-16-7-1. Sr so du žand zdr fin Litija 6 km, žel o p žup Kresnice 4 km, š Jevnica 2 km. Nm ca 520—650 in. Kraj sestavljajo na široko raztresene kmetije v zelo gozdnatem, le malo obdelanem hribovju j. od Kresnic ob obč. cesti Kresnice—Stanga, ki se tu prevali preko dolgega hrbta z nm 654 m. Dostop le z vozom 4—5 km od Kresnic. Kmetijstvo zadošča le domačim potrebam. Znatnejši je samo pridelek sadja, ki ga prodajajo tudi v Ljubljano. Precej dohodkov nudi les, ki se prodaja v bližnjo okolico, pa tudi izvaža (Italija). Hrib, 37-5-5-0-0. Sr so du žand zdr Litija 15 km, fin Lukovica 12 km, žel o Kresnice 4 km, pT žup Moravče 4 kin, š Ribče 2 km. Nm ca 480 m. Majhno naselje na prisojni terasi pod strmim v. pobočjem Vrha Sv. Miklavža (741 m). Dohod mogoč le z vozom po obč. poti ca 2 km od ban. ceste v Zg. Ribčah. Kmetijstvo za domače potrebe, le sadje in perutnino prodajajo v Ljubljano. Katarija, 26-8-4-3-1 Sr so du žand zdr Litija 15 km. fin Lukovica 12 km, žel o Kresnice 4 km, pT žup Moravče 3 km, š Ribče 3 km. Nm 620—710 m. Zaselek obstoji iz kmetij, raztresenih po kraškem svetu na s. obronkih Vrha Sv. Miklavža (741 m). Dohod mogoč samo z vozom 3—4 kin od ban. ceste v Zg. Ribčah ali pa ca 4 km od Moravč. Kmetijstvo za dom. Dobro uspevajo hruške in orehi, v manjši meri pa jabolka. Dohodki iz iglastih gozdov. Prebivalstvo še plete kite za tovarne slamnikov v Domžalah. Kresnice, 266-51-18-22-11. Sr so du žand zdr fin Litija 6 km, žel o p š žup v kraju, gola ust. 1875, 2 odd. SKJ, PSVD, Prosv. d., Gas. Nm 300 m. Obsežna vas, ležeča na visoki terasi nad polkrožnim ovinkom Save. Skozi vas vodi ban. cesta Ljubljana—Litija, pod njo pa železnica Ljubljana—Zidani most. Vas, ki je upravno središče občine, nima več strogo kmetskega značaja. Poljedelstvo krije le domače potrebe, zato se prebivalstvo bavi tudi z obrtjo in lesno trgovino, deloma pa je zaposleno v tvornici apna. Ta dobiva apnenec iz kamnoloma, ki je visoko v pobočju Slivne nad levim savskim bregom, od koder je napeljana tudi žična železnica. Važna izhodna točka za izlete na Jančje (794 m), Sveto Goro (849 m) in Slivno (833 m), kamor vodijo dobro markirana pota. Odtod je preko broda na Savi in Grmač ali Dešna tudi najbližji dostop za pešce od žel. v Moravško dolino (1^ ure). Župnija Kresnice (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 1006 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Benedikta je bila zgrajena ok. 1500. Prvotno je spadala skupno z materjo župnijo gmartnom pri Litiji pod šentviško prafaro. Vikariat je postala 1737 (ciborij iz tega leta še danes uporabljajo), župnija pa 1866. Kresniške Poljane, 294-47-19-22-6. Sr so du žand zdr fin Litija 11 km, žel š Jevnica 2 km, o p žup Kresnice 2 km. gola ust. 1921, 1 odd. Gosp. nadalj. šola, PRK, PJS, PSVD. Nm 269 m. Vas leži ob ban. cesti Ljubljana—Litija na desnem osojnem savskem bregu nad železnico ne daleč od žel. postaje Jevnica. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom ter nekaj malega z raznimi obrtmi. Sadje in perutnino prodajajo na ljubljanski trg. K vasi spada zaselek Jevnica z žel. p., od koder vodi zaznamovana pot na Jančje (794 m). Podr. cerkev Žal. M. b. so sezidali 1841 na mestu prejšnje kajielice. — Odtod doma Povše Franc (1845—1916), kmetijski strokovnjak, poslanec. Kresniški vrh, 211-33-23-8-2. Sr so du žand zdr fin Litija 5 km, žel o p š žup Kresnice 3.5 km. Nm od 400—600 m. Kraj tvorijo kmetije, raztresene po širokem gozdnatem slemenu j. nad Kresnicami ob obč. cesti Kresnice—Štanga, ki se precej strmo vzpenja od Kresnic navzgor. Dostop le z vozom 2—4 km od ban. ceste. Njive s težko ilovnato zemljo krijejo le domače potrebe. Dobro uspeva sadje (jabolka, hruške, slive), ki ga donašajo tudi na ljubljanski trg. Prodaja perutnine in lesa. V manjši meri se prebivalci bavijo tudi še s tkalstvom za dom. Skozi vas vodi razgledna izletniška in smučarska pot iz Kresnic na Jančje (794m). Mala Dolga noga, 123-19-10-3-6. Sr so du zand zdr fin Litija 13 kin, žel š Jevnica 1 km, o p žup Kresnice 4.5 km. Nm od 340—540 m. Raztresene kmetije na prisojnih straneh širokih slemen, j. nad žel. postajo Jevnico. Dostop le z vozom 1_2 km od ban. ceste v Jevnici. Slaba ilovnata zemlja. Kmetijstvo zadostuje za dom, nekaj pa iztržijo tudi za sadje in surovo maslo na ljubljanskem trgu. Hribovit svet je porastel z gozdovi, ki dajejo dobre železniške prage in dovolj kuriva. Ribče, 143-28-10-16-2. Sr so du žand zdr Litija 12 km, fin Lukovica 14 km, žel o p Kresnice 2 km, š v kraju, žup Moravče 5 km. gola ust. 1919, 1 odd. Gas. Nm 250—260 m. Oba zaselka (Spodnje in Zgornje Ribče) ležita na levem savskem bregu nasproti Kresnic. Hiše so precej raztresene vzdolž ban. ceste Dol—Litija. Zraven spada zaselek Dašnik. Precej rodovitna polja in deloma travniki v ravnici ob Savi. Poljedelstvo krije v glavnem domače potrebe. Precej sadja, zelenjave m perutnine pa gre na ljubljanski trg. Mešani gozdovi (borovci, smreke, bukve) dajejo dober jamski les, ki ga v obliki splavov pošiljajo v Zagorje in Trbovlje. Pod Sp. Ribčami je brod preko Save k žel. postaji Kresnice. Pri Ribčah je bila ena od 14 vla-čilnih brodarskih postaj, ki so se vrstile od hrvatske meje do Zaloga. Spodnji Prekar, 45-7-3-4-0. Sr so du žand zdr Litija 15 km, fin Lukovica 12 km, žel o Kresnice 4 km, pT žup Moravče 4 km, š Ribče 3 km. Nm ca 460 m. Lepa sončna lega sv. pod Vrhom Sv. Miklavža (741 m). Dohod le z vozom po obč. poti ca 2 km od ban. ceste v Zg. Ribčah. Prodaja sadja v Ljubljano. Iz gozdov na s. pobočjih (smreka, borovec, bukev) prodajajo les deloriia v Zagorje in Trbovlje kot jamski les, deloma pa kot hlode okoliškim trgovcem. Sv. Križ (Križevska vas),* 82-15-6-9-1. Sr so du zand zdr Litija 17 km, fin Lukovica 12 km, žel Jevnica 3 km, o Kresnice 5 kin, pT žup Moravče 4 km, š v kraju ust. 1899, 1 odd. Nm 585 m. Vas leži na položnih pobočjih pod j. strminami Cicija (817 m). Dohod mogoč po obč. poti 3.5 km od ban. ceste pri Dolskem. Prodaja sadja in svinj. Kmetijstvo. Nekaj dohodkov donašajo tudi gozdovi ter pletenje slamnatih kit za Domžale. Iz Sv. Križa vodijo izletniška pota na kraško Murovico (740 m) ter na Cicelj (817 m) in Vrh Sv. Miklavža (741 m).— Podr. cerkev sv. Križa se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. dragocenosti. „ Velika vas, 110-19-11-8-0. Sr so du zand zdr Litija lo km, fin Lukovica 12 km, žel Jevnica 3 km. o 5 km, pT žup Moravče 5 km, š Sv. Križ 1 km. Gas. Nm ca 540—560 m. Precej obsežna vas leži na položnem valovitem svetu pod prisojnimi strminami Cicija in Vrha Sv. Miklavža. Po strmi obč. poti 4—5 km od ban. ceste Dolsko—Litija je možen dohod le /. vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Znatne dohodke donašajo se sadje (jabolka, hruške in češnje), perutnina in svinje, s katerimi zalagajo deloma ljubljanski trg, največ pa bližnjo okolico (Dol Dolsko). Iz obsežnih gozdov na pobočjih proti bavi prodajajo jamski les (Zagorje, Trbovlje), železniške prage in drva. Pletenje slamnatih kit za Domžale. _ Vrh (pri' Sv. Križu),* 55-10-3-7-0. Sr so du zand zdr Litija 18 km. fin Lukovica 12 km, žel Laze 4 km, o 7 km P Dolsko 3 km š Sv. Križ Okni, žup Moravče 4 km. Nin 563 m. Vasica na oblem slemenu sv. nad Dolskim. Dostop le z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste v Dolskem. Gospodarske razmere kot pri Sv. Križu. v Vrh Sv. Miklavža, 19-4-4-0-0. Sr so du zand zdr Litija 15 kin fin Lukovica 12 km, žel o Kresnice 5 km, pT žup Moravče'4 km, š Ribče 4 km. N111 741 111. Kraj tvorijo razen cerkve 4 kmetije na kraškem svetu s. pod njo. Dostop do kmetij mogoč z vozom 5—6 km od ban. ceste Ljubljana—Litija pri Ribčah, čez preval Grmače (576 m). Kmetijstvo in prodaja lesa. Precej obiskovana izletna točka. Zelo lep razgled, saj je Vrh s cerkvijo viden skoraj povsod iz ljubljanske okolice. Najbližji dostop iz Jevnice preko broda in skozi Veliko vas (lKure). Kombinacija čez Cicelj (817 m) in Murovico (740111) na Vrh Sv. Trojice (gl. občina Moravče!). Podr. cerkev sv. Miklavža. Zagorica,* 69-11-3-8-0. Sr so du žand zdr Litija 16 km, fin Lukovica 12 km. žel Jevnica 4 km, o 6 km, pT žup Moravče 5 km, š Sv. Križ 1 km. Nm 563 m. Zaselek leži na položnem * Sept. 1936 priključena srezu Ljubijana-okol. Gl. dodatek. pobočju ne daleč od vasi Sv. Križ pod Cieljem (817 m). Dostop možen le z vozom po obč. poti. Kmetijstvo, sadjarstvo, perutninarstvo in svinjereja donašajo razmeroma malo, slično tudi gozdarstvo. Pletenje slamnatih kit. Tu je bil rojen znameniti matematik Jurij baron Vega (1754—1802); na rojstni hiši spominska plošča iz 1904. Zalog, 22-5-4-1-0. Sr so du žand zdr Litija 15 km, fin Lukovica 12 km, žel o Kresnice 4 km, pT žup Moravče 4 km, š c u. 3 km' Nm 460 ln' Zaselek na mali polici pod Vrhom Sv. Miklavža (741 m). Dohod le z vozom po obč. poti ca 2 kin od ban. ceste v Zg. Ribčah. Kmetijstvo za 'dom. Prodaja jamskega lesa v Zagorje in v Trbovlje. Zgornji Prekar, 59-13-11-2-0. Sr so du žand zdr Litij a 15 km, fin Lukovica 12 kin, žel o Kresnice 4 km, pT žup Moravče 4 km, s Ribče 3 km. Nm 540—550 m. Prisojna hribovita lega pod apniškimi pobočji nad Savo. Težak dostop z vozom od ban cesta v Ribčah. Pridelki krijejo le domače potrebe. Dobro uspeva sadje (češnje!). Prodaja jamskega lesa v Zagorje in 1 rbovlje. Mimo vasi vodi najbližja pot iz Kresnic v Moravče. Občina Krka sedež Videm Preb. 1727, hiš 386, posest. 216, koč. 164, najem. 6. Površina 3333.50 ha: njiv in vrtov 603.70, trav. in paš. 979.92, vinogradov 1.80, gozdov 1660.67, sadovnjakov 41.81, ostalo 45.60. Občina obsega odprto plodno kotlino pri izviru Krke in sega na prve okolne obronke Suhe krajine, na sz. pa vse do Sv. Duha (629 m) nad Višnjo goro. Predel je izrazito kraškega značaja brez nadzemsko tekočih voda; voda privre šele v tipičnih kraških vrelcih na Krki na dan. Le s s. priteka večji dotok Visnjica in v manj propustnih tleh na sz. občine imamo nekaj manjših ponikalnic. Vasi so omejene skoraj samo na dolino Krke, višji svet je porastel z gozdovi. Gosteje je naseljen samo še predel ob omenjenih ponikalnicah. Zemlja je peščena, kraška, zlasti v hribih, kjer je marsikje tudi pomanjkanje vode. Prebivalstvo živi le od kmetijstva, gozd je pretežno listnat (bukev, hrast, gaber) in donaša le malo. Prodaja živine, perutnine in sadja v Ljubljano. Dovolj je razvito mlekarstvo m sirarstvo, ki dobavlja precej surovega masla za Ljubljano. Prometno je občina navezana na ban. cesto Stična—Žužemberk (avtobusna zveza), na katero se pri Krški vasi priključi ban. cesta z Grosuplja čez Luče. Gabrovčec, 99-22-15-7-0. Sr Litija 29 km. so du fin Višnja gora 15 km, žand zdr Stična 9 km. žel Stična 8 km, o š žup Krka 2 km, p Krka I km. Povpr. nm 290 m. Vasica leži tik nad dolino Krke ob ban. cesti Stična—Žužemberk. Polja so rodovitna, nekoliko peščena. Kmetijstvo, prodaja masla, perutnine in sadja v Ljubljano. Ne daleč od vasi ob cesti Krka— Žužemberk so našli rimske izkopine. Tkzv. »Majerjevo posestvo« spominja na nekdanjo pristavo graščakov s Krke. Gmajna, 120-27-16-10-1. Sr Litija 30 km, so du fin Višnja gora 16 km, žand zdr Stična 10 km, žel Stična 9 km, o p š žup Krka 0.5 km. Nm 266 m. Vas leži ob ban. cesti Videm—Žužemberk ob mostu preko Krke ne daleč pod njenim izvirom. Precej rodoviten svet nudi dobro podlago poljedelstvu. Razvito je mlekarstvo, ki zalaga tudi Ljubljano. Lesna trgovina je bolj krajevnega pomena. Izdaten ribolov v Krki (postrvi). Gradiček, 55-8-8-0-0. Sr Litija 32 km, so du fin Višnja gora 18 km, žand zdr Stična 12 kin, žel Stična 11 kin, o š žup Krka 1 km, p Krka 2 km. Nm 269 m. Zaselek leži tik glavnega izvira Krke. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti % km pod ban. cesto Grosuplje—Žužemberk. Kraški svet z obsežnimi podzemeljskimi jamami, iz katerih privre na dan reka Krka. Nad njenim glavnim izvirom je znamenita Krška jama. Drugi izvir je tkzv. Poltarica jz. od vasi. V ravnini ob Krki poljedelska zemlja. Mlekarstvo, perutnina in svinjereja tudi za prodajo. I recej lesa prodajo okoliškim lesnim trgovcem. Ribolov, izletna točka. Predzgodovinske najdbe. Vas je dobila ime po nekdanjem gradu Krka ali Vrhkrka, ki je stal nad izvirom Krke. Prvotni grajski lastniki so bili Krški ali Vrhkrški gospodje, ki se omenjajo že 1062 in nato 1323. L. 1437. je grad razrušil Jan Vitovec, a so ga obnovili. Konec 17. stol. so zgradili novi lastniki knezi Auerspergi radi večje udobnosti nov grad v ravnini ob Krki. Stari grad je začel razpadati in je bil že v Valvasorjevi dobi zapuščen. Tudi novega gradu ni več. Lastniki so posestvo razprodali in nastala je vas Gradiček. Le grajske gozdove so do danes obdržali Auerspergi. Kitni vrh, 121-25-13-12-0. Sr Litija 29 km, so du fin Višnja gora 15 km, žand zdr Stična 10 km. žel Stična 9 km, o 5 km, p š žup Zagradec 3 km. Nm 345 m. Vas leži na prostrani kraški planoti. Dostop z vozom po obč. poti od ban. ceste v Za- gradcu. Kraški svet nudi le slabo podlago kmetijstvu. Razen živine in sadja prodajo še v Ljubljano precej masla in perutnine. Krška vas, 118-34-18-16-0. Sr Litija 29 km, so du fin Višnja gora 15 km, žand zdr Stična 8 km, žel Stična 7 km. o š žup Krka 1 km, p Krka 0.5 km. Nm ca 285 m. Najobsežnejša vas gručaste oblike, ležeča sredi kotline v povirju reke Krke. Središče občine. Vas leži le malo vstran (0.2 km) od ban. ceste Stična-žužemberk. S. pod vasjo teče potok Višnjica, ki se nato izliva v Krko. Poljedelstvo za domače potrebe. S proizvodi mlekarstva (maslom) zalagajo tudi Ljubljano. Vas z lepo lego, sredi zanimive okolice, s prijetnimi izleti, nudi vse pogoje prijetnega letovišča. Gostilne s prenočišči. Laze, 66-16-5-11-0. Sr Litija 34 km, so du fin Višnja gora 20 km, žand zdr Stična 13 km, žel Stična 12 km, o š žup Krka 4 km, p Krka 5 km. Nm 547 m. Mala gorska vasica, ležeča v kraškem hribovju j. nad Krko. Dohod je možen le z vozom 3—4 km od ban. ceste Stična-žužemberk. Dobro obrodi le koruza. Precej masla in perutnine prodajo v Ljubljano, znane pa so tudi »lazenske češnje«. V okoliških listnatih gozdovih (bukev, hrast, gaber) so zelo dobra lovišča (divji prašič). Leščevje, 61-17-8-9-0. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 6 km, žand zdr Stična 7 km. žel Stična 6 km, o p š žup Krka 5 km. Nm ca 380 m. Razloženo naselje v. pod Vrhom Sv. Duha (629 m). Dostop z vozom 2 km od ban. ceste v Muljavi. V okolici izvira sredi kraških tal več studencev in potočkov, ki kmalu poniknejo (v njih raki). Prebivalci se bavijo s kmetijstvom za domače potrebe; le nekaj masla in perutnine prodajo v Ljubljano. V bližnji okolici lepi smuški tereni (1 uro do Polževega pod Sv. Duhom). Malo nad vasjo so razvaline gradu Kravjek, ki ga je kot »Slemenice« opisal Jurčič v »Desetem bratu«. Prvotni lastniki gradu, gospodje s Krav-jeka, se omenjajo 1203 in 1248. Kasneje je bil grad v rokah rodbine Ravbar. Tu je živel znani sloviti Andrej Eberhard Ravbar, ki se je odlikoval v bitki pri Sisku (1593). Ravbarji so gospodarili na gradu do 19. stol. Svojo grobnico so imeli v cerkvi na Krki. Poznejši grajski lastniki Fodransbergi so imeli rodbinsko grobnico pri ondotni podr. sv. Janeza. Danes je lastnik posestva in razvalin ing. Fortuna. Tik nad vasjo so še dobro ohranjene tudi razvaline gradu na Rojah (gl. Jurčičevo povest »Grad Rojinje«), Male Lese, 56-15-3-12-0. Sr Litija 31 km, so du fin Višnja gora 17 km, žand zdr Stična 11 km, žel Stična 10 kin. o p š žup Krka 3 km. Povpr. nm 270 m. Vas leži na izrazitih kraških tleh na desnem bregu Krke, tik Vel. Les. Dostop le z vozom, po obč. cesti ne daleč od ban. ceste onstran Krke. Gospodarske prilike kot v Vel. Lesah. Male Vrhe, 51-9-6-3-0. Sr Litija 28 km, so du fin Višnja gora 6 km, žand zdr Stična 16 km, žel Stična 15 km, o š žup Krka 5 km. p Krka 6 km. Nm ca 510 m. Zaselek leži malo severneje od Vel. Vrhov. Dostop in gospodarske prilike gl. Vel. Vrhe. Poleg vasi sta dva studenca z dobro pitno vodo, ki je v kraški okolici manj pogosta. H kraju spada podr. cerkev Sv. Duha na Vrheh (629 m). Pod njo na višnjegorski strani najvažnejša smučarska postojanka na Dolenjskem: smučarski izletniški dom Polževo (gl. Zavrtače, obč. Višnja gora). Mevce, 23-6-4-2-0. Sr Litija 28 km. so du fin Višnja gora 7 km, žand zdr Stična 8 km, žel Stična 7 km, o š žup Krka 5 km, p Krka 6 km. Nm ca 400 m. Zaselek v pobočju j. pod starim gradom Kravjekom. Dostop in gospodarstvo kot v Leščevju. Oslica, 73-13-7-6-0. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 8 km, žand zdr Stična 7 km, žel Stična 6 km, o š žup Krka 4 km, p Krka 5 km. Nin do 340 m. Vasica leži nekoliko nad dolino kraškega potoka, ki ponikuje pod Muljavo, ter je oddaljena 1.5 km od ban. ceste Stična-žužemberk. Doliod le z vozom. Kmetijstvo krije domače potrebe; perutnino, sadje in nekatere gozdne sadeže (gobe, jagode, maline) prodajajo v Ljubljano. Podbukovje, 165-40-18-20-2. Sr Litija 32 km. so du fin Višnja gora 17 km, žand zdr Stična 12 km. žel Stična 11 km, o p š žup Krka 1 km. Nm ca 280 m. Deloma raztresena, deloma obcestna vas nad desnim bregom Krke, dostopna vsem vozilom po obč. poti 1 km od ban. ceste v Vidmu. Gospodarske prilike so iste kot v sosednjih vaseh ob izviru Krke (Krška vas, Videm). Blizu vasi izvira potok Lipovka, ki je prvi večji desni pritok Krke. Izhodišče za izlet k razvalinam korinjskega gradu (728 m). Predrimske in rimske najdbe. Potok, 61-10-7-3-0. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 13 km, žand zdr Stična 7 km, žel Stična 6 km, o p š žup Krka 3 km. Nm 320 in. Obcestna vasica na vrtačasti terasi, dostopna z vsemi vozili, y. km od ban. ceste v Muljavi (avtobusna zveza). V kraški dolini med njo in Muljavo ponikuje potoček, ki zbira vse vodovje izpod Sv. Duha in od Leščevja. Po potoku, ki je v tem kraškem svetu redek pojav, je dobila vas ime. Pre- f bivalcem, kmetovalcem nudijo nekaj dohodkov le perutnina, sadje in maslo, ki jih dovažajo na trg v Ljubljano. Randol (Ravni dol) 39-8-5-3-0. Sr Litija 33 km, so du fin, Višnja gora 14 km, žand zdr Stična 14 km, žel Stična 13 km, 0 p š žup Krka 3 km. Nm ca 475 m. Zaselek leži na vrtačasti kraški planoti, z. od izvira Krke. Dostop le z vozom, 1 km od ban. ceste Grosuplje—Krka. Slaba kraška zemlja, zato poljski pridelki ne krijejo niti domačih potreb. V Ljubljano prodajajo le maslo, sadje (oreh, kostanj) ter gozdne sadeže (gobe, jagode in maline). Na Gradišču (600 m) z. nad vasjo je lep smuški svet. Sušica, 104-30-17-13-0. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 8 km, žand zdr Stična 8 km, žel Stična 7 km, o p š žup Krka 4 km. Nm 307 m. Lepa obcestna vas, ležeča malo nad samotno dolino Višnjice. Dostop za silo z vsemi vozili 1.5 km od ban. ceste Stična—Žužemberk. Poljedelstvo, prodaja masla in perutnine v Ljubljano. Vsa okolna kraška planota je porastla z gozdovi, ki dajejo les za jirodajo domačim lesnim trgovcem. Pod vasjo ob Višnjici je več mlinov in žag. V bližnjem gozdu so odkrili več predzgodovinskih gomil, na mnogih njivah pa rimske grobove. Trebež, 11-3-3-0-0. Sr Litija 28 km, so du fin Višnja gora 14 km, žand zdr Stična 9 km, žel Stična 8 km, o p š žup Krka 4 km. Nm ca 350 m. Majhen zaselek, po imenu sodeč mlada krčevina sredi obsežnih gozdov j. od Sušice. Dostop z vozom 1 Vi km od Sušice. Gospodarstvo kot v Sušici. Trebnja gorica, 87-17-11-6-0. Sr Litija 30 km, so du fin Višnja gora 16 km, žand zdr Stična 11 km, žel Stična 10 km, o p š žup Krka 1 km. Nin nad 280 m. Obcestna vas ob vznožju Stene malo nad izvirom Krke in med Višnjico. Dostop z vsemi vozili po obč. poti, lKkin od ban. ceste Stična—Žužemberk. Proizvode mlekarstva in perutninarstva pošiljajo v Ljubljano. Nekdaj so se na pobočjih Stene razprostirali »krški« vinogradi. Velike Lese, 130-27-15-12-0. Sr Litija 30 km, so du fin Višnja gora 16 km, žand zdr Stična 11 km, žel Stična 10 km, o p š žup Krka 3 km. Nm ca 260 m. Vas leži ob Krki, pretežno na levem bregu, pod ban. cesto Stična—Žužemberk. Radi peščene kraške zemlje so pridelki bolj pičli in zadostujejo le domačim potrebam. Prodaja masla in perutnine v Ljubljano. Pod vasjo ska-lovite brzice Krke (postrvi). Podr. cerkev sv. Jakoba. Velike Vrhe, 84-18-12-5-1. Sr Litija 29 km, so du fin Višnja gora 7 km, žand zdr Stična 15 km, žel Stična 14 km, o š žup Krka 5 km, p Krka 6 km. Gas. Nin okr. 520 m. Vas leži na vrtačasti planoti pod Sv. Duhom (629 m). Dostopna le z vozom 2 km od ban. ceste Grosuplje—Krka. Kraški svet le za silo preživlja prebivalstvo. Največ dohodkov nudi še mlekarstvo (maslo za ljubljanski trg). Videm, 123-27-14-12-1. Sr Litija 31 km. so du fin Višnja gora 17 km, žand zdr Stična 11 km, žel Stična 10 km, p Krka 0.5 km, o š žup Krka v kraju. Šola ust. 1809, 6 odd. Gas., DKfid, PSVD, CD, Prosv. d. Nm nad 280 m. Vas leži tik nad Krko na njenem desnem bregu ob ban. cesti Grosujilje—Krška vas. Dovolj dobra in rodovitna zemlja. Sirarstvo in mlekarstvo z izvozom izdelkov v Ljubljano. Nekaj dohodkov dajejo gozdovi (pretežno listovci). V bližini je kraški izvor Krke, nad njim pa obsežna Krška jama (prim. Gradiček). Župnija Krka (dek. žužeinberk, škof. ljublj.) ima 2112 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Kozina in Damijana. Cerkev je prvotno zelo stara, današnja zgradba je iz 1757. Prvotno podr. pražupnije Št. Vida pri Stični, se omenja kot vikariatna cerkev že 1135. L. 1395. je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana stiškemu samostanu, ki jo je upravljal skozi 400 let. L. 1657. so vikariat povzdignili v župnijo, ki je mati sedanjih župnij: Ambrusa, Zagradca in Ilinj. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Znojile, 80-14-11-2-1. Sr Litija 28 kin, so du fin Višnja gora 15 km, žand zdr Stična 9 km, žel Stična 8 km, o p š žup Krka 1 km. Nm 290 m. Vzvišena prisojna lega nad potokom Višnjico na severnem robu kotline v jiovirju Krke. Dostop 1 km od ban. ceste Stična—žužeinberk. Prodaja sadja in masla v Ljubljano. Na vrtu jiosestnika Koščaka so odkojiali številne predmete iz keltske in rimske dobe. Občina Litija Preb. 3341, hiš 429, posest. 332, koč. 46, najem. 259. Površina 3580.50 ha: njiv in vrtov 699.55, trav. in paš. 578.57. vinogradov 6, gozdov 2162.43, sadovnjakov 10, ostalo 123.95. Občina zavzema obe strani Savske doline v področju njenega velikega ovinka vse do tam. kjer vstopa reka v ozko deber, po kateri si poišče pot skozi apniško Zasavsko hribovje. Ozka dolina, kakor tudi skrilasto hribovje nista posebno ugodna za kme- tijstvo. Zato ni čuda, da je še 2/3 površine pod gozdom. Prvotno je bilo ozemlje naseljeno v dokaj redkih zaselkih in vasicah. Svojčas je bilo zanje odločilnega pomena brodarstvo po Savi, ki je ravno v tem predelu imelo več postaj. Pridružilo se je rudarstvo, ki je že od nekdaj igralo važno vlogo v vsej južni litijski okolici, zlasti pa v območju Sitarjevca (441 ni). Brodarstvo je sicer sredi 19. stol. radi zgraditve železnice zamrlo in tudi za zahteve sodobnega rudarstva ni več predpogojev, vendar je Litija z okolico ostala središče gospodarske aktivnosti, industrije in lesne trgovine, ležeče ob glavni žel. progi, kjer se stekajo ban. ceste z Vač, dve ob Savi od Ljubljanskega polja ter štiri iz dolenjskega hribovja in gričevja. Bitiče, 37-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Litija 7 km, š žup Hotič 1 km. Nin ca 450 m. Zaselek visoko v prisojnem pobočju nad Zg. Hotičem. Dostop le z vozom 2 km od ban. ceste Dolsko—Litija v ITotiču. Prebivalstvo proda le nekaj lesa in živine. Vas se prvič omenja 1145. Gorenji Log, 72-16-14-0-5. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Litija 2 km. Nm ca; 250 m. Vas leži v vrsti na robu posavske ravnice j. od velikega savskega kolena pri Hotiču. Skozi vas vodi ban. cesta Dol—Litija, pod njo pa je žel. most in brod čez Savo. Prebivalstvo se preživlja deloma s poljedelstvom, deloma je zaposleno v litijskih tvornicah. Najdbe iz bronaste dobe. Gradec, 1328-90-70-0-165. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Litija v kraju. Kino »Draga«. Vodovod. Elektrika. Nm od 240 do nad 260 111. Večji del obsežnega precej raztresenega naselja leži na višji terasi na levem savskem bregu nasproti trgu Litiji. Teraso obkroža v polkrogu Sava, žel. proga in ban. cesta. Novejši ind. del vasi s predilnico, trgovinami in gostilnami (tujske sobe) stoji že pod teraso poleg litijske žel. postaje. Prebivalstvo se preživlja večinoma s tvorniškiin delom in le deloma še s poljedelstvom. Poljski pridelki pa ne krijejo domačih potreb. Gradec je danes v gospodarskem oziru dejansko sestavni del Litije, s katero ga veže most preko Save. Lejii gozdovi in prirodno kopališče v Savi. Tik nad postajo stoji stari grad Ribče, nekdaj ribiška pristava knezov Auerspergov, podrejena gradu Knežija. Danes je last ondotne tovarne in prirejen za stanovanja. Grbin, 131-26-25-1-8. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Litija 0.5 km. Nm ca 240 111. Raztreseno naselje v posavski ravnini ob ban. cesti Litija—Šmartno. Razen poljedelstva, ki ne krije niti domačih potreb, nudi prebivalstvu zaslužek še trgovina, obrt in delo v Litiji. Na hribu med vasjo stoji gradič Grbin, danes v domačih rokah (Jožef Strzelba). Jesenje, 72-11-9-2-3. Sr so du žand zdr fin žel o Litija 8 km, p Kresnice 3 km, š žup Ilotič 2 km. Nm 431 m. Leži na prisojni kopi nad Hotičem. Obsega zaselek Ravne. Dostop le z vozom. Prebivalci se pečajo s kmetijstvom za dom, prodajo le nekaj lesa. Litija, trg, 611-105-95-0-45. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva. Šola ust. 1877, 10 odd. Obrt. nad. š. SKJ. PRK. PCMD. Prosv. d., Gas., PSVD, Šola in dom. Strel, druž., JIJIT, Pev. d. »Lipa«, JS, PJS, Fotoklub, PSPD, Združenje trgovcev za srez Litijo, Podr. NSZ, Tujsko-prom. d.. Športni klub, Sok. gled. oder, Gas. godba, 3 zdravniki, 3 advokati. Vodovod. Elektrika. Nm 240 m. Trg Litija je razen Zagorja največje naselje v srezu ter njegovo središče. Stoji v precej osojni legi na desnem savskem bregu v vznožju strmega in gozdnatega Sitarjevca (441111), ki je znan po svojem rudnem bogastvu (svinec). Staro jedro Litije je postavljeno ob glavni cesti. Današnja Litija z okoliškimi naselbinami (Gradec) ima pretežno industrijski značaj. Le neznaten del prebivalstva se peča izključno le s kmetijstvom. Razen uradništva in številnih obrtnikov ter trgovcev je največ ljudi zaposlenih v industriji (tekstilna tvornica v Gradcu) ter v lesni trgovini, ki izvaža v Italijo letno več 1000 m3 raznovrstnega lesa. Znaten pa je tudi izvoz tekstilnih izdelkov, večinoma v notranjost države. Kmetijski pridelki se prodajo v trgu, le prašiči se izvažajo. Iz obsežnih okoliških gozdov črpa dohodke predvsem omenjena lesna trgovina, razen tega nudijo še mnogo gob in bogata lovišča, izdaten ribolov in naravno kopališče v Savi, gostilne s tujskimi sobami in lepi izleti (čez Štango na jančje 794 m. 3 ure; na Sv. Goro 849 111, 3 ure) usposabljajo Litijo za letoviški kraj. Litija je bila najbrž že v rimski dobi pomembno pristanišče 11a Savi (rimske izkopine v ljubljanskem muzeju). V srednjem veku se omenja že 1145, ko je oglejski patriarh Pere-grin podaril svojo kmetijo v Litiji stiškemu samostanu. L. 1256. jo je obiskal koroški vojvoda Lirik lil. in tu obdaroval stiški samostan z zemljišči. Svoj razvoj v srednjem in novem veku ima kraj zahvaliti ondotnemu rudarstvu — predvsem pridobivanju živega srebra in svinca. Rudarstvo sega gotovo že v predzgodovinsko dobo (bližina Vač!), vendar so se nam ohra- mli prvi podatki šele iz 16. stol. (gl. Podsitarjevec). Predvsem pa je bila Litija skozi ves srednji in novi vek važno pristanišče za savsko brodarstvo. V Litiji so tedaj izdelovali ladje in močne ladijske vrvi iz laške konoplje. Obstajale so tu tri vrvarske delavnice. Predivo so kupovali na Vačah, na »prediv dan«, t. j. semenj pred sv. Andrejem. V tej dobi živega jirometa je imel kraj pravico pobirati mostnino od blaga, ki je šlo čez Savo po brodu. Brod je držal od Kisletove hiše (najstarejša hiša v Litiji). Mostnino so ukinili šele 1890. Sedanji most so zgradili 1852. Po zgraditvi južne žel. 1849 je Litija sicer zgubila na prometni važnosti, prevzela pa je gospodarsko vlogo sosednjega Šmartna, v katerem je bilo do tedaj glavno obrtno, trgovsko in upravno središče okolice. Trg je postala Litija verjetno že v srednjem veku. V Valvasorjevi dobi so uživali tržani pravico do štirih letnih sejmov. Prvi ohranjeni trški privilegij pa datira šele iz 1778. Tega leta je trski gospod Henrik grof Auersperg oprostil tržane tlake in jim dovolil svobodno prodajo njihove lastnine. Drugi ohranjeni trški privilegij je iz 1833, ko je cesar Franc potrdil trža-nom pravico do petih sejmov na leto. Turki so opustošili trg m okolico 1528. Požar ga je uničil 1614 in 1636. Kuga je morila v litijski okolici 1576 in 1646, Od 1868 je v L. okrajno sodišče. Litijski grad, ki stoji sredi prostornega trga, so imenovali prvotno litijski »turn« in je bil last gospodov Wagen, vnetih pristašev protestantizma, ki so ga 1587 zamenjali z Verneškimi za grad Poganek. Pozneje so se lastniki izredno pogosto me-njavali. Sedanji lastnik je g. Hutter, predsednik sodišča v Litiji. Graščina je po požaru 1636 izgubila prvotno lice. Župni j a Litija (dek. Litija, škof. Ljublj.) ima 2652 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža v trgu je zelo stara, na kar kaže njen patron, zaščitnik brodarjev in trgovcev. Župnija je nova, ust. šele 1. maja 1936. V L. rojena: Badjura Rudolf (r. 1881), pisatelj turističnih in tujsko-prometnih vodnikov in člankov; Marčič Ernest (r. 1882), krajinski slikar. Podsitarjevec, 23-8-4-1-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š Litija 1 kin, žup Šmartno pri Litiji 2.5 km. Nm 275 m. Mlajše naselje na prisojnem podnožju Sitarjevca (441 m) v bližini svinčenega rudnika. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti le 0.5 km vstran od ban. ceste po dolini Reke. Prebivalci so večinoma le tovarniški in rudniški delavci, zato ima naselje bolj značaj delavske kolonije. Svinčeni rudnik v Sitarjevcu, ki krije v sebi tudi cink in celo baker ter živo srebro, spada med manjše rudnike te vrste. Ruda vsebuje 28—82°/o svinca, ki se topi v domači topilnici. Eksploatacija je dokaj draga in nerentabilna, zato je od 1930 prekinjena. Od tedaj oskrbujejo samo še rove. Rudarstvo je bilo razvito tod že v 16. stoi. O njem imamo vesti iz protireformacijske dobe, ko so izgnali rudarje-protestante. V Valvasorjevi dobi so bili še komaj vidni sledovi nekdanjih rudnikov. Šele v 19. stol. so znova začeli z eksploatacijo. V večjem obsegu so delali od 1850—1863 in nato do 1872; v največjem razmahu pa je bil rudnik v L 1882—1885. L. 1895. je obratovanje prenehalo, med svetovno vojno so zopet začeli kopati. Konec svetovne vojne so ga opustili in ga znova oživeli 1927. Ponoviče, 231-20-9-0-10. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Litija 3.5 km š Sava 3 km, žup Sava 3.5 km. Ban. žrebčarna, 1. 1936. prenešena sem iz Sela pri Ljubljani. SKJ. Nm 235 m. Vasica z istoimensko graščino leži nad levim savskim bregom, pri izlivu Konjskega potoka. Dostop je mogoč z vsemi vozili po ban. cesti od Litije. Poljedelstvo in sadjarstvo krijeta za silo domače potrebe. Mimo vodi zaznamovana pot na Sv. Goro (849 m). Kraj je bil do 1849 (otvoritev južne žel.) važna postaja za savsko brodarstvo. Ladje so vlekli od Zagorja navzgor do Držlivca pred Ponovičem ljudje, zvani »vlačugarji«. V to svrho je bila vdelana ob savskem bregu ozka steza. Šele po 1840 so mogli tudi tu uporabljati živinsko vprego. V bližini so nekdaj (v 17. stol.) kopali na več mestih svinčeno rudo. V novejšem času so začeli kopati cinkovo rudo. L. 1930. je obratovanje prenehalo. Postanek gradu Ponoviče je neznan. L. 1582. se omenja v posesti Braunspergerja. Slikoviti grad je še sedaj ohranjen in obljuden. Prva leta po svet. vojni je bila tu nameščena nižja ruska gimnazija, ki so jo pozneje prenesli v Hrastovec. L. 1929. je kupila grad in posestvo kr. banska uprava, ki ga uporablja za prostore uprave banovinskega vele-posestva; do 1936 je bilo v gradu ban. deško vzgojevališče, ki so ga nato premestili v bivšo žrebčarno na Selu pri Ljubljani. Sava, 123-23-15-4-5. Sr so du žand zdr fin o Litija 7 km, žel pTt š žup v kraju. Šola ust. 1904, 1 odd. Slov. kat. izobr. d. Nm 248m. Vas leži na vrša ju Savskega potoka, stisnjena pod strma in skalovita pobočja. Dostopna je z vsemi vozili po ban. cesti od Litije. Pod vasjo je nov most, ki veže hribovje okrog Polšnika z žel. postajo. Prostora za polje je le malo, poljedelstvo ne krije vseh potreb, zato si prebivalci pomagajo z raz- nimi obrtmi in zaposlitvijo pri železnici. Izhodišče zaznamovanih poti na Sv. Goro (849 m, 2 uri). Kraj je bil pristanišče za plovbo po Savi že v rimski dobi (votivni kamni boga Savusa in dr. v Nar. muzeju v Ljubljani) in tudi pozneje ves čas do zgraditve juž. železnice. Na brodarstvo spominja danes še patron župne cerkve sv. Miklavž, zaščitnik čolnarjev, spla-varjev in ribičev. Župnija Sava (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 420 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1526. Znamenite umetniške slike (slika sv. Miklavža od Langusa, Metzingerjeve slike). Prvotno je bila podr. vaške prafare, župnija je od 1809. Spodnji Hotič, 124-23-13-10-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Litija 5 km, š žup Hotič 0.5 km. Povpr. mn 260 m. Precej razmaknjena lega v ravnini, na terasi in v prisojnem pobočju nad Savo, ki dela baš tu veliki ovinek okoli gradu Poganeka. Tik pod vasjo vodi ban. cesta Dolsko—Litija, od katere se tu odcepi po stranski grapi cesta na Vače. Ljudje si iščejo deloma zaposlitve v bližnji Litiji. Spodnji Log, 124-18-13-5-4. Sr so du žand zdr fin o Litija 6 km, žel Sava 1 km, pTt š žup Sava 0.5 km. Nm ca 230 m. Osojna lega na desnem savskem bregu ob izlivu Loškega potoka, nasproti vasi in žel. p. Sava (brod čez reko). Skozi vas vodi ban. cesta II. reda na Polšnik, zato je mogoč dohod z vsemi vozili. Prebivalci se bavijo le s poljedelstvom. Št. Jurij, 110-21-18-3-4. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Litija 4 km. Nm 297 m. Lepa sončna lega na vzhodnem pobočju Robidnika nad desnim savskim bregom ob ban. cesti Ljubljana—Litija. Poljedelstvo skoraj le za domače potrebe. Prodajo le nekaj živine in prašičev. Pri podr. cerkvi sv. Jurija na Glinjeku so odkrili predrimsko gradišče z nasipom in rimsko grobišče. V srednjem in novem veku je bil kraj važno pristanišče za savsko brodarstvo. Še danes ohranjeni grad Poganek nad veliko savsko vijugo so zgradili Verneški gospodje, ko so opustiil stanovanje v Verneškem gradu onstran Save. Pozneje je večkrat menjal lastnike; sedanji lastnik je trgovec Smrkolj iz Ljubljane. Veliki vrh, 105-17-10-6-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Litija 4 km. Nm 360—500 m. Kraj tvorijo samotne kmetije raztresene po prisojnih pobočjih enako imenovanega hriba (445 m) zapadno nad savskim kolenom pri Litiji. Dostop le z vozom ca lkm od ban. ceste nad Litijo. Kmetijstvo nudi le nekaj živine in jirašičev za prodajo. Vernek, 52-7-5-2-0. Sr so du žand zdr fin o Litija 9 km, žel p Kresnice 0.5 km, š žup Hotič 3 km. Nm 255 m. Malo naselje na levem savskem bregu nasproti Kresnicam, sesto-ječe iz nekaj hiš ob ban. cesti Dolsko—Litija. Prvotno naselje brez dvoma ni nastalo iz poljedelskih nagibov, ker je med strmimi pobočji in strugo Save le malo primernega sveta za polje. Gostilna, mlin, usnjarna. Prevoz čez Savo, najbližja zveza za pešce med Moravško dolino in žel. p. Kresnice. Kraj je bil že v rimski dobi važno pristanišče (dva napisna votivna kamna, posvečena bogu Savusu, zaščitniku brodarjev). Svoj prometni pomen je zadržal tudi v srednjem in novem veku, dokler ni tod stekla juž. železnica. V zaščito te žive trgovine so zgradili na strmi gori nad savsko strugo Verneški grad, ki se omenja že 1250. Bil je last koroških vojvod. L. 1250. se je vojvoda Ulrik odrekel vsem pravicam na gradu v korist oglejskega patriarha. Na gradu so gospodarili njihovi ministeriali Verneški gospodje, dokler niso v bližini zgradili novega gradu Poganka. Pri zidavi tega gradu so celo uporabljali material z Verneka. V Valvasorjevi dobi je bil Verneški grad že popolnoma zapuščen. Pozneje je izginil brez sledov. Zapodje, 46-7-5-2-2. Sr so du žand zdr fin o Litija 9 km žel p Kresnice 2 km, š žup Hotič 3 km. Nm ca 520 m. Zaselek na mali prisojni in rodovitni polici pod Slivno (870 m). Dostop le z vozom 2—3 km od ban. ceste Dolsko—Litija. Kmetijstvo za domače potrebe, prodajo le nekaj lesa in prašičev. Blizu je apniški kamenolom, ki je po žični železnici zvezan preko Save z apnenicami v Kresnicah. Vas se prvič omenja že 1145 kot last stiškega samostana. V vasi je nekdaj stal gradič Abfalter z večjo kmetijo. Temelji gradu so še vidni. Po njem se je vas baje svojčas imenovala Stari grad. Zgornji Hotič, 152-30-20-10-4. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Litija 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1870, 2 odd. Gas. Nm 286 m (cerkev). Glavni del vasi leži vzvišeno pod strmimi prisojnimi pobočji s. nad Savo. Drugi del je postavljen na nižji savski terasi ob ban. cesti Dolsko—Litija. Lepi sadovnjaki in razmeroma rodovitno polje. Pridelki in živina pa zadostujejo skoraj le domačim potrebam. Župnija Hotič (dek, Litija, škof. ljublj.) ima 460 duš. Župna cerkev sv. Helene je bila zgrajena pred 1680, ko se prvič omenja. Prvotno je bila podružnica pražupnije v Vačah. Samostojna lokalija je bila ustanovljena 1787, župnija pa 1875. Občina Polšnik Preb. 1540, hiš 262, posest. 221, koč. 42, najem 13. Površina 6364.25 ha*: njiv in vrtov 720.23, trav. in paš. 1660.67, vinogradov 4.25, gozdov 3778.65, sadovnjakov 5, ostalo 195.45. Občina obsega hriboviti svet j. nad savsko debrijo med Litijo in Zagorjem. Na s. sega preko skalnatih strmin do Save, na j. in v. nekako do razvodja proti Mirni in Sopoti. Proti Savi so vrezane strme grape Polšenskega potoka, Šumnika in Šklendrovca. Zasavsko hribovje se dviga tu že do precejšnjih višin s slikovitimi dolomitnimi vrhovi in slemeni (Orljek 898 m, Ostrež 841 m, Žamboh 782 m). Življenjske prilike so dokaj neugodne. Male hribovske vasice in zaselki se težko bore s peščeno zemljo, vendar prodajo nekaj prašičev, perutnine, jajc okoliškim trgovcem. Gozdovi so obsežni in lepi ter nudijo precej dohodkov; les gre večinoma v Zagorje in Trbovlje kot jamski les, žel. pragovi in drva, deloma pa tudi kot stavbni les za izvoz. Nekdanje rudarstvo je zamrlo. Edina važnejša prometna žila je ban. cesta Sava—Polšnik—Sv. Križ, nove možnosti pa odpira nova ban. cesta Radeče—Litija (v gradnji), ki bo važna zlasti za izvoz lesa. Izletniško zanimivi kraji, suho in zdravo podnebje, lepi smuški tereni. Borovak, 30-4-4-0-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand š Polšnik 2 km, žel Sava 18 km, o p Polšnik 4 km, žup Dole pri Litiji 4 km. Nm nad 760 m. Mal zaselek 0.4 km od ban. ceste Litija—Radeče, dostopen z vozom. Poljedelstvo, prodaja lesa (hlodi, trami, oglje, drva), prašičev in jajc bližnjim trgovcem. ^ Dolgi rt, 51-9-9-0-0. Sr so du zdr fin Litija 8 km, žand o p š žup Polšnik 4 km, žel Sava 8 km. Nm 760 m. Kmetije tega zaselka so raztresene sredi jirostranih gozdov po visokem slemenu Dolgega brda (801 m). Kraj je dostopen z vozom 2 km od ban. ceste pri Preski. Polja obrode tudi nekaj pridelkov za prodajo v Litijo. Isto velja za svinjerejo in perutninarstvo. Dolgo brdo je lepa razgledna točka. Konjšica, 219-37-30-7-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand Polšnik 2 km, žel Zagorje ob Savi 3 km, o 5 km, p Šklendrovec 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1900, 1 odd. Nm 489 m. Vas leži na kopi, ki se v strmi Dolančevi rebri (samotna kmetija Do-lanec) spušča proti Savi. Vključuje zaselke Globel, Kraje in Smeškavec. Vas je dostopna le z vozom po obč. cesti, 5 km od Polšnika. Zaznamovana pešpot od žel. p. Zagorje mimo Dolanca k razgledni cerkvici Sv. Katarine na strmem dolomitnem Ostrežu (881 m). Poljedelstvo, živinoreja ter prodaja lesa (jamski les, hlodi, želez, pragi, drva), oglja, prašičev in perutnine v Zagorje. Ekspozitura župnije Sv. Jurij pod Kumom (dek. Litija, škof. ljublj.) je tu od 1837. Ima 256 duš. Pokopališče. Cerkev sv. Jerneja ap. Koprivnik, 35-5-4-1-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o p š žup Polšnik, 1 km, žel Sava 12.5 km. Nm ca 760 m. Zaselek na prisojni strani hriba Špega, ki se dviga nad vasjo Polšnik. Dostop le z vozom 0.5 km od ban. ceste v Polšniku. Poljski pridelki ostajajo vsi doma, proda se le nekaj lesa (trami, hlodi, drva). Pri vasi na hribu so odkrili grobove iz hallstattske in rimske dobe. v Mamolj, 206-41-32-9-3. Sr so du zdr fin Litija 6 km, žand o p š Polšnik 6 km, žel Litija ali Sava 5 km, žup Polšnik 5 km. Zaselka Sp. Mamolj (nm 614 m) in Zg. Mamolj (nm ca 660 m) ležita j. nad grapo Štriglovca, pritoka Polšenskega potoka. Vključujeta tudi zaselka Čebeljnik in Podmilj ter precej raztresenih kmetij. Dostop po obč. kolovozu 5 km od ban. ceste Litija—Sv. Križ. Vaščani izkupijo precej za živino, sadje (jabolka, kostanj, orehi), prašiče in perutnino. Obsežni gozdovi (smreka, bukev) pa so last kneza Windischgratza, ki izvaža les večinoma v Italijo. Precej se proda tudi oglja. Polšnik, 162-27-23-1-3. Sr so du fin Litija 18 km, žand o p š žup v kraju, zdr Litija 20 km, žel Sava 8 km. Šola ust. 1904, 4 odd. SKJ s knjiž., PRK, Prosv. d., Gas., PSVD. Nm 680 m. Vas, ki se deli v Sp. in Zg. Polšnik, ter obsega še zaselke Gli-njek, Slap in Vel. njiva, leži na prostrani polici pod vrhom Špega ob ban. cesti I. reda Litija—Polšnik—Sv. Križ. Središče vasi ter obenem občine in župnije tvori Zgornji Polšnik, kjer je poleg župne cerkve tudi več trgovin in gostiln s prenočišči. Vaščani so vendar v pretežni večini le kmetovalci. Gospodarsko trdna vas ima dobro razvito živinorejo, sadjarstvo in perutninarstvo; z njihovimi produkti zalagajo Zagorje, Trbovlje in celo Ljubljano. Pa tudi obsežni gozdovi in lesna trgovina, usmerjena bodisi v Zagorje iu Trbovlje (jamski les, hlodi) bodisi za izvoz v Italijo (stavbni les, trami, drva), donašajo precej dohodkov. V okolici razgledni vrhovi (Ostrež 841 m s cerkvico sv. Katarine) z bujno floro (planike), podzemske * Površina pred odključitvijo krajev Ceplje, Goba, Pre-ženjske njive in Zgornje Jelenje k novi obč. Dole (1936). jame (Ajdovska jama), nekdanje rimsko grobišče in vrh Orljek (898 m), kjer je baje nekdaj stal grad. Ugodno za letovišče in zdravilišče. Na križišču ceste Polšnik—Ostrež—Sušje —Šumnik stoji trioglato znamenje, baje iz srednjega veka. Župnija Polšnik (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 900 duš. Pokopališče. Župna cerkev Lurške M. b., božja pot. Prvotno cerkev so zgradili pred 1286 grofje Apfaltrerni. V cerkveni ladji je bila grobnica, v kateri je bila pokopana hči Valvasorja. (Pri desnem oltarju vzidana latinska napisna plošča.) L. 1904. so staro cerkev podrli in sezidali sedanjo stavbo. Prvotno podr. šentrupertske prafare, se je izločila 1286 kot kuracija, in pred 1509 kot župnija. Podr. cerkev Sv. Jurija muč. na Glinjeku. Preska, 133-25-21-4-0. Sr so du zdr fin Litija 26 km, žand o p š žup Polšnik 4 km, žel Sava 16 km. Nm nad 800 m. Leži na visoki kopi, ki loči dolini Zglavnice in Sopote, ob novo zgrajeni ban. cesti. II kraju spada zaselek Zglavnica, ki je raztresen z. odtod j)0 dolgem hrbtu (717 m) onstran globoke grape Zglavnice. Tja vodi kolovozna pot. Uspevajo vsa žita, sadje in drugi poljski sadeži, a v glavnem ostaja ves j>ridelek doma. Proda se le nekaj živine in perutnine v Litijo. Znatna je prodaja jamskega lesa v Trbovlje ter stavbnega lesa za izvoz. V kraju so že od nekdaj kopali železno rudo. Železokop je bil v 1. pol. 19. stol. last V. Ruarda, lastnika zagorskega premogovnika. L. 1856. je rudnik skupno z rudnikom v Pasjeku prodal knezu AVindischgratzu. Preveg, 42-7-7-0-0. Sr so du zdr fin Litija 23 km, žand o p š žup Polšnik 1.5 km, žel Sava 11 km. Nm 720—760 m. Kraj, h kateremu spada tudi zaselek Sušje, leži j. pod Ostrežem (841 m) na prevalih med potokoma Šumnikom in Sušjekom. Dostop po vozni poti 1—2 km od Polšnika. Prebivalstvo živi od poljedelstva, svinjereje ter prodaje lesa. Podr. cerkev Sv. Katarine na Ostrežu. Ravne, 67-12-12-0-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o Polšnik 5 km, žel Zagorje ob Savi 4 km, p Šklendrovec 5 km, š žup Konjšica 2 km. Nm 620 m. Vasica na planoti sv. pod Ostrežem (841 m). Planota pada v skalovitih strminah proti Savi. Dostop za vozni promet 4 km od Polšnika, proti Savi le pešpoti. Kmetijstvo za dom. Les gre v Zagorje in Trbovlje kot jamski les. Renke, 32-6-3-3-0. Sr so du zdr fin Litija 6 km, žand o p š žuj) Polšnik 2 km, žel Sava 2 km. Nm 244 m. Leži na vršaju potoka Šumnika na desnem savskem bregu. Osojni položaj v sicer neposeljeni savski soteski med Savo in Zagorjem je kaj nenavaden. Gre za nekdanjo čolnarsko postojanko v bližini Belega slajia, najkočljivejšega mesta za nekdanji čolnarski promet med Zidanim mostom in Ljubljano. Danes ima kraj kmetijski značaj; nekaj pridelkov in les jirodajajo v Zagorje in Trbovlje. Promet na Savi (splavi) nudi danes le še j>rav malo zaslužka. Iz kraja vodi kolovoz na Polšnik ter zanimiva pešpot ob izredno strmem desnem savskem bregu proti žel. postaji Zagorje; deloma ostanek nekdanje vlačilne steze za čolne, ki pa je bila v glavnem speljana niže pod sedanjo stezo Poznajo se še tudi ob Savi pod vasjo v skalo vsekane okrogle luknje, v katere so zabijali tramove, da so čez nje položili leseno pot ob navpični steni. Stara podr. cerkev sv. Miklavža, zaščitnika brodarjev. Rodež, 81-12-12-4-0. Sr so du zdr fin Litija 23 km, žand o p Polšnik 1 km, žel Zagorje ob Savi 5 km, š žup Sv. Jurij pod Kumom 2 km. Nm 864 m. Kraj sestavljajo raztresene kmetije sv. pod Orljekom (898 m), tudi one zaselkov Boriše in Kle-novik. V vas vodi vozna ]>ot iz Polšnika, od Št. Jtirja jiod Kumom ter od žel. p. Zagorje po grapi Šklendrovca. Kmetijsko prebivalstvo prodaja perutnino, jajca, drva, jamski les A' Zagorje. Podr. cerkev Sv. Lenarta. Rtiče, 59-10-10-0-0. Sr so du zdr fin Litija 23 km, žand o j) Polšnik 1 km, žel Sava 13 km, š žup Sv. Jurij pod Kumom 2 km. Nm 770 m. Vasica leži v. od Polšnika. Gospodarske prilike kot v Polšniku. V bližini je nekdaj stal grad Ortenbur-žanov. Razvaline so že izginile brez sledu. Podr. cerkev sv. Brikeija, šk. Stranski vrh, 42-7-7-0-0. Sr so du zdr fin Litija 20 km, žand o p š žup Polšnik 1.5 km, žel Sava 9.5 km. Nm 680—760 m. Kraj z zaselkom Selo tvorijo kmetije, razkropljene po vrhovih in prisojnih pobočjih nad grapo potoka Sušjeka. Dostop le z vozom po obč. vozni poti iz Polšnika. Kmetijstvo, prodaja lesa (žel. jiragi, hlodi) v Zagorje. Podr. cerkev sv. Lovrenca. Šklendrovec, 90-10-10-0-4. Sr so du fin Litija 22 km, žand o Polšnik 12 km. žel Zagorje ob Savi 1 km, zdr š žup Zagorje ob Savi 2 km, p v kraju. Povpr. nm 340 m. Raztreseno naselje v globoki grapi enako imenovanega potoka, ki se izliva v Savo nekoliko pod žel. p. Zagorje. Prebivalci se pečajo z raznimi obrtmi (kovači, trgovci in gostilničarji) in le malo s poljedelstvom. Deloma so zaposleni tudi v Zagorju. Iz Zagorja vede sem obč. pot z mostom čez Savo. Šumnik, 48-7-2-5-1. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o p š žup Polšnik 2 km, žel Sava 10 km. Nm od 350—600 m. Raztreseno naselje z. pod Ostrežem (841 m) v prisojnih pobočjih do potoka Šumnika, ki se izliva v Savo pri Renkah. Sončna pobočja so nekdaj prekrivali vinogradi. Danes pa se prebivalci bavijo le s kmetijstvom. Prašiče, perutnino in les prodajajo v Zagorje in v Litijo. Dostop po kolovozu od Polšnika. Pri vasi so odkrili predzgodovinske in rimske grobove. Tepe, 243-43-35-8-2. Sr so du zdr fin Litija 18 km, žand o p š žup Polšnik 3 km, žel Sava 3 km. Nm od ca 420—500 m. Obsežno naselje, obstoječe razen sestavnih delov Sp. in Zg. Tepe iz zaselkov v Grabnu, Klenovišča, Nova gora, Pasjek in Ž™boh. Razprostavljeno je v glavnem ob ban. cesti Litija— 1 olsmk nad dolino Polšenskega potoka. Prisojna lega v zavetju Žamboha (782 m) nudi dokaj ugodne pogoje za poljedelstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in svinjerejo. Prodaja živine in perutnine ter lesa v Šmartno in Litijo. Koncem vasi proti Polšniku stoji grad Klevišče, preurejen danes v gostilno s prenočišči. Prvotno je bil grad last plemiča Klemenčiča, pozneje pa so se grajski lastniki hitro menjali, dokler ni grad prešel v kmečke roke (Jožef Balant). Krajevni naziv »Fužine« pod vasjo spominja na nekdanje topilnice za svinčeno rudo. V zaselku Pasjeku pa so bile 1792 ustanovljene rudne stope in topilnice, kamor so vozili železno rudo iz Velike Preske. Okoli pol. 19. stol. je bil njih lastnik V. Ruard, lastnik zagorskega premogovnika in številnih drugih rudnikov. L. 1856. je prodal rudnik v Pasjeku skupno s Presko knezu Windischgratzu. Ta je sezidal tu grad, ki je še danes ohranjen. Topilnico so pozneje opustili, danes je v razpadanju in služi za shrambo oglja. Podružna cerkev sv. Lovrenca muč. na razglednem Žambohu (699 m). Občina Primskovo sedež Gradišče Preb. 440, hiš 102, posest. 54, koč. 42, najem. 3. Površina 1611 ha: njiv in vrtov 308, trav. in paš. 175, vinogradov 93. gozdov 870, ostalo 165. Občina obsega prisojno gričevje nad sotočjem Bratnice in gornje Temenice v smeri proti razvodju s Savo, ter se tudi v vnanji pokrajinski sliki krepko odraža od ostale okolice po stožčasti Primskovi gori z znamenito božjo potjo in po številnih vinogradih, ki tvorijo zadnji izrazitejši vinogradniški predel na sz. Dolenjske. Naselja so majhna in raztresena. Nekaj dohodkov daje le perutnina in prodaja lesa. Promet teži na ban. cesto ob Temenici in deloma na ono v Čatežu. Dolenji vrh, 41-8-5-3-0. Sr so du Litija 13 km. žand Št. Vid pri Stični 9 km. zdr Stična 14 km, fin Trebnje 10 km, žel Rado-hova vas 7 km, pTt Šmartno pri Litiji 11 km, o š žup Primskovo 3 km. Nm 479 m. Leži na slemenu v. nad dolino Bratnice. Dohod z vozom 4—5 km od Vel. Gabra. Ostalo kot Primskovo. Podr. cerkev Sv. Janeza Krst. Gorenji vrh, 29-7-3-4-0. Sr so du Litija 12 km, žand Št. Vid Pri Stični 10 km, zdr Stična 14 km. fin Trebnje II km, žel Ra-dohova vas 8 km, pTt Šmartno pri Litiji 10 km, š Veliki Gaber 5 km in Primskovo 3 km, o žup Primskovo 3 km. Nm ca 480 m. Leži s. od Dol. vrha. Ostalo kot Dol. vrh. Gradišče, 42-10-5-4-1. Sr so du Litija 10 km, žand Št. Vid pri Stični 8 km, zdr Stična 13 km, fin Trebnje 12 km. žel Rado-liova vas 5 km, pTt Šmartno pri Litiji 8 km, o š žup Primskovo 0.1 km. Nm ca 500 m. Naselje tik v. od Primskovega. Razmere kot na Primskovem. Pri vasi so odkrili hallstattsko gradišče z nasipom in grobovi. Odtod doma: dr. Jerič Josip (1881 — 1930), politik in gospodarstvenik: Jerič Jožef (1823—1888), nekdanji urednik iu izdajatelj »Slovenca«. Ježce, 27-6-3-3-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 9 km, pTt Šmartno pri Litiji 7 km, o š žup Primskovo 6 km. Nin ca^ 350 m. Neznatno naselje v povirju Temenice ob potoku Ješki, daleč od prometa. Dohod le z vozom. Kmetijstvo le za dom. Prodaja lesa. Ježni vrh, 26-5-3-2-0. Sr so du žand zdr fin Litija 10 km, žel Radohova vas 7 km, pTt žup Šmartno pri Litiji 8.5 km, o š Primskovo 5 km. Nm 560 m. Samotne kmetije, raztresene po visokem slemenu med povirjem Temenice in Kostrevnice. Promet po obč. vozni poti ca 5 km od ban. ceste Litija— Sv. Križ. Radi odročne lege kmetijstvo le za dom. proda se nekaj lesa. Menguš, 32-6-1-4-1, Sr so du Litija 16 km, žand Št. Vid pri Stični 7 km, zdr Stična 12 km, fin Trebnje 12 km, žel Radohova vas 8 kin, j)Tt Šmartno pri Litiji 14 km, o š žuj) Primskovo 3 km. Nm 311 m. Neznatno naselje z vinogradi ob potoku Bratnici. Ostalo kot bližnje Primskovo. Mišji dol, 29-7-6-1-0. Šr so du Liti ja 15 km, žand Št. Vid pri Stični 8 km, zdr Stična 14 km, fin Trebnje 13 km, žel Ra- dohova vas 10 km, pTt Šmartno pri Litiji 13 km, o š žup Primskovo 3 km. Nm 383 m. Leži v dolini Bratnice s. pod Prim-skovim. Znani so čevljarski in usnjarski sejmi. V ostalem gospodarstvo kot na Primskovem. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste na Temenici. Podr. cerkev sv. Lucije so sezidali stiški cistercianci. Zelo obiskovana božja pot. Mulhe, 37-8-5-2-1. Sr so du žand zdr fin Litija 10 km, žel Radohova vas 6 km, pTt žup Šmartno pri Litiji 7 km, o š Primskovo 6 km. Nm ca 520 m. Raztresene kmetije po gozdnatem hribu blizu Primskovega. Promet teži že na jug proti Temenici; dostop le z vozom (7 km od ban. ceste). Obla gorica, 33-9-9-0-0. Sr so du žand zdr fin Litija 11.5 km, žel Radohova vas 6 km, pTt Šmartno pri Litiji 10 km, o š žup Primskovo 4 km. Nm ca 500 m. Naselje v vinorodnem gričevju z. od Moravč na Dol. Dohod le z vozom od ban. ceste Litija— Sv. Križ pri Moravčah. Kmetijstvo, sadjarstvo, perutninarstvo in vinogradništvo. Prodajo malenkost živine, vina in perutnine v razne kraje. Pri vasi so odkrili grobove iz bronaste, hallstattske in rimske dobe. Kraj se prvič omenja 1191 kot last krških škofov. V bližini so razvaline zelo starega gradu, ki je bil last gospodov iz Oble gorice, omenjenih že 1161, 1163 in 1197. Poljane, 29-5-5-0-0. Sr so du Litija 13 km, žand Št. Vid pri Stični 11 km, zdr Stična 17 km. fin Trebnje 14 km, žel Radohova vas 10 km, pTt Šmartno pri Litiji 11 km, o š žup Primskovo 3 km. Nm 550 m. Zaselek na prisojnem kopastem hribu sv. od Primskovega. Ostalo kot Primskovo. Primskovo, 30-6-2-4-0. Sr Litija 15 km, so du Višnja gora 14 km, žand Št. Vid pri Stični 7 km, zdr Stična 9 km, fin Trebnje 8 km, žel Radohova vas 5 km, p Veliki Gaber 4 km. o š žup v kraju. Šola ust. 1911, 2 odd. SPD, Pev. d. »Pevka«. Nin 592 ni. Znana dolenjska božja pot in izletna točka vrh stožčaste Priinskove gore nad povirjem Bratnice. Po vseh nižjih, precej peščenih pobočjih so vinogradi z zidanicami (prodaja cvička). Dohodke daje tudi perutninarstvo in prodaja lesa. Domača obrt: izdelovanje grabelj, košar in metel. Hvaležna razgledna točka. Gostilna. Pri župni cerkvi so naleteli na sledove ilirsko-venetske naselbine iz 6. in 5. stol. pr. Kr. Okoli vrha so še ostanki obrambnega tabora iz turške dobe, ohranjen je tudi še zid dveh obrambnih stolpov. Župnija Primskovo (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 778 duš. Pokopališče. Župna cerkev rojstva D. M. je stala že v dobi turških napadov. Sedanja stavba je gotska. Sprva je bila podr. župnije v Št. Vidu pri Stični. 1753 je postala vikariat in 1862 župnija. Poleg župne cerkve stara lipa s kamenitimi sedeži, jv. odtod pa stara gotska, nedavno jirenovljena kapela sv. Petra s 3 vzidanimi ploščami in ostanki gotskih fresk. Razbore, 26-6-4-2-0. Sr so du žand zdr fin Litija 9.5 km, žel Radohova vas 7 km, pTt Šmartno pri Litiji 6 km, o š žup Primskovo 6.5 km. Nm ca 450 m. Raztreseno naselje v gozdnatem gričevju z. od Čateža. Dostop z vozom po obč. cesti. Poljedelstvo le za domače potrebe. Vinji vrh, 44-6-0-6-0. Sr so du žand zdr fin Litija 12.5 km. žel Radohova vas 7 km, pTt žup Šmartno jni Litiji It km, o š Primskovo 4 km. Povp. nm 520 m. Borno raztreseno naselje daleč v prisojnem pobočju gozdnatega hribovja na Grmadah (691 m) z. od Moravč na Dol. Od ban. ceste Litija—Radohova vas po kolovozih ca 6 km. Prebivalci so kmetovalci, vinogradniki danes le še v neznatni meri. Pridelki krijejo komaj domače potrebe. Višnji grm, 15-13-3-7-0. Sr so du žand zdr fin Litija 10.5 km, žel Radohova vas 8 km, o 5 km, pTt š žup Šmartno pri Litiji 9 km. Nm 450—490 m. Raztresena vasica, deloma na razvodnem prevalu med potokoma Ješko in Kostrevnico, deloma na bližnjih gozdnatih slemenih. Dohod z vozom nekaj nad 2 km od ban. ceste Litija—Radohova vas. Zemlja rodi komaj za domače potrebe. Občina Stična Preb. 2451, hiš 479. posest. 255, koč. 202, najem. 40. Površina 3143.25 ha: njiv in vrtov 1085.42, trav. in paš. 340.96, gozdov 1698.80, sadovnjakov 6.07, ostalo 12. Občina zavzema porečje Stiškega potoka, ki tvori v zgornjem delu hribovit svet; ta doseže v območju razvodja proti Savi višine nad 650 m. V spodnjem delu pa se ob potoku odpre široka, le mestoma razgibana ravnina, ki se nadaljuje v široki dolini Višnjice proti j. Po tej dolini sega občina do Muljave in Kom-jiolja, kjer jo loči zopet višji kraški svet od zgornje Krke. Naseljenost je v nižinskem svetu zelo intenzivna, tu nastopajo jirecej obsežne vasi, prislonjene večinoma v vznožje hribovja. V hribih samih jirevladujejo manjši zaselki sredi obsežnih, pretežno listnatih gozdov. Osnova gospodarstva je kme- tijstvo, ki pa zadostuje večinoma le za dom. Za prodajo v Ljubljano pridejo v poštev le jajca, perutnina in gobe, mleko pa se iz vse okolice donaša v Stično, kjer se je visoko razvilo mlekarstvo v samostanski režiji. Stiski samostan je tudi sicer odločilnega gospodarskega in kulturnega pomena za okolico. Prometno vežeta s svetom občino dol. železnica in drž. cesta, od katere se na važnem križišču pri Ivančni gorici odcepi ban. cesta na Zg. Krko in Žužemberk. Bojanj vrh, 46-11-7-4-2. Sr Litija 26 km, so du fin Višnja gora 9 km, žand Stična 4 km, žel Stična 3 km, zdr Stična 4.5 km, 0 pT Stična 5 km, š Muljava 1.5 km, žup Št. Vid pri Stični 7 km. Nm 342 m. Leži sredi valovitega kraškega sveta v. nad dolino Višnjice nasproti Muljavi. Dostop z vozom l A km od ban. ceste Stična—Žužemberk. V dolini ob obč. cesti Gor. vas—Kompolje stoji zaselek Polje. Kmetijstvo. Prodaja perutnine, jajc ter gob in zdravilnih rastlin, večinoma v Ljubljano. Debeče, 56-9-6-3-0. Sr Litija 16 km, so du fin Višnja gora 12 km, žand Stična 4 km, zdr Stična 6 km, žel Stična 5 km, o pT Stična 3 km, š žup Javorje 3 km. Nm od 530—575 m. Vasica raztresena visoko v gričevju nad dolino Bukovice, levega pritoka Temenice. Dohod le z vozom. Kmetijstvo nudi le perutnino, jajca in gobe za prodajo. Dobrava, 49-8-8-0-0. Sr Litija 20 km, so du fin Višnja gora 11 km, žand Stična 3 km, zdr Stična 5 km, žel Stična 4 km, o pT š žup Stična 2 km. Nm 564 m. Zaselek na kraški planoti med dolinama Bukovice in Stične. Dostop le z vozom 3 km od Stične. Kmetijstvo kot Debeče. Gabrje, 146-36-9-22-5. Sr Litija 22 km, so du fin Višnja gora 9 km, žand Stična lkm, zdr Stična 3 km, žel Stična 2 km, o pT š žup Stična 0 km. Nm povpr. 380 m. Leži tik s. od Stične, deloma v dolini Stiškega potoka, deloma v pobočjih nad ujo. Obsega zaselke Kurja vas, Potok (mlini v ozki dolini), Pungart, Vel. Boršt (na v. robu istoimenske kraške gozdnate planote) in Vinograd (v prisojni rebri nad vasjo). Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo kot Debeče. Gorenja vas, 62-12-6-4-2. Sr Litija 25 km, so du fin Višnja gora 8 km, žand žel Stična 2 km, zdr o pT š žup Stična 4 km. Nm nad 315 m. Leži ob ban. cesti Stična—Žužemberk, na v. robu doline Višnjice. V dolini so večinoma travniki, njive so na prvih obronkih. Gosp. kot Debeče. Odtod doma Kastelic Miha (1796—1868), pesnik, urednik »Kr. Čeb.«. Goričiea, 25-6-5-0-1. Sr Litija 18 km, so du fin Višnja gora 11 km, žand Stična 3 km, zdr Stična 5 kin, žel Stična 4 km, o p T š žup Stična 2 km. Nm ca 620 m. Zaselek v hribovju nad Stično. Dostop z vozom 4.5 km od Stične. Kmetijstvo za dom. Hudo, 47-19-10-7-2. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 4 km, žand Stična 2 km, zdr Stična 3 km, žel Stična 1 km, o pT š žup Stična .3 km. Nm ca 350 m. Stoji v pobočju nad drž. cesto Ljubljana—Zagreb in dolino Višnjice, ne daleč od žel. p. Stična. Del vasi leži ob drž. cesti. Kmetijstvo le za dom. Prodaja se perutnina in jajca. Nekaj obrti in trgovine. Tod mimo je vodila rimska cesta od Ljubljane (Emona) v Drnovo pri Krškem (Neviodunum). Sredi 18. stol. je postal kraj važna poštna postaja na progi Ljubljana—Karlovac. Mala Dobrava, 42-6-5-1-0. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 4 km, žand zdr Stična 3 km, žel Stična 4 km, o pT š žup Stična 2 km. Nm ca 430 m. Leži na prisojni dobravi nad gradom Podsmreka v. od Višnje gore. Dostop le z vozom, 2 km od drž. ceste. Kmetijstvo kot Debeče. Malo Crnelo, 45-8-4-4-0. Sr Litija 24.5 km, so du fin Višnja gora 9 km, žand Stična 2 km, zdr Stična 3.5 km, žel Stična 1 km, o pT š žuj) Stična 3 km. Nm 340 m. Leži na prisojnem svetu nad dolino Višnjice. Do ban. ceste 1 km vozne poti. Kmetijstvo. Prodaja perutnine, jajc, gob in zdravilnih rastlin v Ljubljano. Malo Kompolje, 34-6-2-3-1. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 20 km, žand Stična 4.5 km, zdr Stična 6 km, žel Stična 4 km, o pT Stična 6 km. š Muljava 2 km, žup Št. Vid pri Stični 7 km. Nm 318 m. Leži lkm jv. od Vel. Kompolja (gl. Vel. Kompolje). Mekinje, 60-18-10-8-0. Sr Litija 22 km, so du fin Višnja gora 10 km, žand Stična 2 km, zdr Stična 4 km, žel Stična 3 km, o pT š žup Stična 1 km. Nm 449 m. Strnjena vas na prisojnem pobočju s. nad Stično. Dostop za vsa vozila po obč. cesti iz Stične (1.5 km) Precej kamenit in peščen kraški svet. Pridelki krijejo domače potrebe. Metnaj, 138-36-20-14-2. Sr Litija 18 km, so du fin Višnja gora 10 km, žand Stična 3.5 km, zdr Stična 4 km, žel Stična 4.5 km, o pT š žup Stična 2.5 km. Nm 547 m. Strnjena vas v mali globeli sredi obsežne kraške dobrave s. nad Stično. Dostop z vozom po obč. cesti 2 A km od Stične. Obsega tudi zaselka Drmožnik in Potok v dolini Stiškega potoka (mlini). Kraška, vendar dovolj rodovitna zemlja. Prodaja živine okoliškim mesarjem ter perutnine in jajc v Ljubljano. Mleščevo, 173-36-18-14-4. Sr Litija 23 km, so du fin Višnja gora 6 km, žand Stična 1 km, zdr Stična 2.5 km, žel Stična 0.5 km, o pT š žup Stična 2 km. Nm povpr. 325 m. Leži deloma na_ ravnem, deloma prislonjena v pobočje na z. robu doline Višnjice, j. od žel. p. Stična, le malo vstran od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. K vasi spada del naselja Ivančna gorica (gl. Stična). Njive na obronkih, ob Višnjici travniki in mlini, žaga. Kmetijstvo kot Debeče. Trgovine, obrtniki, gostilne s prenočišči. Avtobusna zveza z Žužemberkom. Mrzlo polje, 25-4-4-0-0. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 6.5 km, žand Stična 1 km, zdr Stična 2.5 km, žel Stična 0.5 km, o pT š žup Stična 3 km. Nm ca 320 m. Malo kmetsko naselje ob ban. cesti Stična-žužemberk, j. od žel. p. Stična. Mlin na Višnjici. Muljava, 177-34-19-12-3. Sr Litija 27 km, so du fin Višnja gora 9 km, žand Stična 5 km, zdr Stična 7 km, žel Stična 4 km, o pT Stična 6 km, š Polje pri Muljavi v kraju, žup Št. Vid pri Stični 7 km. Šola ust. 1910, 2 odd. Gas. Nm 313 m. Obsežna gručasta vas na širokem prevalu ob ban. cesti Stična-žužemberk (avtobusna zveza)./Kraška tla z nebroj vrtačami, vendar z dokaj rodovitno prstjo. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Prodaja živine, sadja, perutnine, jajc in gob. Gostilna, trgovine, žaga v bližnji samotni dolini Višnjice (Brezje). Izhodišče za izlet mimo Kravjeka k Sv. Duhu (629 m). iPri cerkvi so odkrili predzgodovinsko naselbino. V starem veku je preko gozdnatih vrtač z. od Muljave vodila rimska trgovska cesta, katere sledovi so še vidni. Podr. cerkev Vnel), prebl. D. M. je stara nad 500 let. Zgrajena je v obliki pravokotnika s trikotno zaključenim presbiterijem ter hrani znamenite freske in slike iz 1443. L. 1697. so jo obokali. Znana je iz dobe turških napadov, ko so jo Turki dvakrat zažgali. V tej dobi je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem. Na M. se je rodil Josip Jurčič (1844—1881), pripovednik romantično-realistične smeri. Obolno, 39-6-3-3-0. Sr Litija 16 km, so du fin Višnja gora 12 km, žand Stična 6 km, zdr Stična 10 km, žel Stična 7 kin, o pT š Stična 5 km, žup Št. Vid pri Stični 5 kin. Nm 771 m. Malo naselje visoko v gričevju nad povirjem Bukovice, pritoka Temenice. Dostop z vozom 7 km od Stične (zaznamovana pot, 2 uri peš), prav tako iz Višnje gore in Šmartna pri Litiji. Kmetijstvo, prodaja perutnine in jajc. Lepa razgledna točka, smuški svet (izletniška in smučarska Krjavljeva koča). Osredek, 27-5-5-0-0. Sr Litija 16 km, so du fin Višnja gora 14 km, žand Stična 5 km, zdr Stična 5 kin, žel Stična 6 km, o pT š Stična 4 km, žup Javorje 5 km. Nin ca 650 m. Zaselek v. od Obolnega na golem hrbtu nad Bukovico. Dostop in gospodarstvo kot na Obolnem. Planina, 25-5-3-2-0. Sr Litija 16 km, so du fin Višnja gora 12 km, žand Stična 4 km, zdr Stična 8 km, žel Stična 5 km, o pT š Stična 3 km, žup Javorje 3 km. Nm ca 580 m. Zaselek v. od Obolna in Osredka ob prehodu proti Vintarjevcu nad Litijo. Dostop in gospodarstvo kot Obolno. Poljane, 76-13-8-5-0. Sr Litija 17 km, so du fin Višnja gora 17 km, žand Stična 7 km, zdr Stična 7.5 km, žel Stična 8 km, o pT š Stična 6 km, žup Št. Vid pri Stični 6 km. Nm ca 650 m. Vasica z zaselkom Vrtače ima prisojno lego nad povirjem Stiškega potoka. Dostop z vozom 6 km od Stične. Kmetijstvo in sadje le za dom. Lepi listnati gozdovi (bukev, kostanj, hrast). Spodnja Draga, 159-20-6-10-4. Sr Litija 25 km, so du fin Višnja gora 25 km, žand Stična 3 km, zdr Stična 4 km, žel Stična 2 km, o pT š žup Stična 4 km. Nin 348 m. Precej obsežna in deloma raztresena vas na obronkih j. od Višnjice, niti J-2 km od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. Kmetijstvo za domače potrebe. Mlin in žaga; gostilna. Stična, 502-90-48-34-8. Sr Litija 22 kin, so du fin Višnja gora 22 km, žand Stična 1 km, žel Stična 2 km, zdr o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1817, 7 odd. SKJ s knjiž., PJS, Slov. kat. izobr. d., Gled. oder, Tamb. odsek, Godba. Zdravnik. Nm 357 m. Zelo obsežna vas ob izstopu Stiškega potoka iz ozke doline v nižavje. Hiše stoje deloma ob potoku, deloma ob obeh cestah, ki vežeta kraj z 2 kin oddaljeno drž. cesto Ljubljana—Zagreb pri Ivančni gorici (ban. cesta) in pri Grižah (obč. cesta). Avtobusna zveza z žužeinberkom. Lepe hiše in močne kmetije, gospodarsko trdna vas s kmetijsko osnovo, vendar deloma s trškim značajem. Razvoj vasi je v zvezi z zgodovino in gospodarstvom stiškega cistercijanskega samostana. Upravno in gospodarsko središče občine. Zelo je razvito sirarstvo in mlekarstvo v samostanski režiji (Stiški sir in čajno maslo). Sadjarstvo in čebelarstvo, svinjereja, perutninarstvo (prodaja v Ljubljano). Obrt in lokalna lesna industrija samostanska zaga, mlin in elektrarna za vso vas). Štirje do-obiskani sejmi na leto. Trgovine in gostilne s prenočišči. K Stični spadajo se naselja: Ivančna gorica (pod istoimenskim gričem 351 m tik žel. p. Stična in ob križišču drž. ceste Ljub- ljana—Zagreb in ban. ceste v Stično), Pusti laz, Rupe, Svinjska vas in Štorovje (raztreseni v skoraj nepretrgani vrsti po z. obrobju nižavja pod Stično). Pri Stični so odkrili predzgodovinsko, venetsko-ilirsko gradišče s številnimi gomilami. Prvič se omenja kraj 1136, ko je bil ustanovljen znameniti, izredno prostrani cistercianski samostan, ki spada med najvažnejše zgodovinske spomenike cele Dolenjske. Ustanovil ga je oglejski patriarh Peregrin I. (1131—1161) na prošnjo znamenitih višnjegorskih bratov: Henrika, Ditrika in Majnhalma, ki so v to svrho odstopili svoja zemljišča v Stični. Menihe so poklicali iz samostana Rune pri Cradcu. Veliki dobrotniki samostana so bili tudi avstrijski vojvode, goriški grofje in dr. Obsežna samostanska posestva so se razprostirala od Lužarjev do Lašč in od tam do vasi in potoka Rašice. Samostan je užival velike svoboščine. Stiški opat je imel pravico rabiti škofovska znamenja in deliti nižje redove; smel |e blagoslavljati podložne cerkve, oltarje, cerkveno obleko in kelilie. Samostan je veljal za cerkveno, kulturno in socialno središče svoje okolice. Bil je tudi pomembna gospodarska in trgovska postojanka. Cistercijanci so posebno živo trgovali z jadranskimi pristanišči in so imeli carine prost prehod v Ljubljani, ob Uncu, v Senožečah, Ložu, Postojni in Trstu. V začetku 12. stol. so dobili pravico azila. Od 1256 so izvrševali lastno sodstvo nad vsemi samostanskimi podložniki, od 1319 so pa imeli celo pravico do krvnega sodstva. Samostan je užival pravico lova in ribolova, imel je pa tudi gozdne pravice. Dalekosežno je bilo kulturno delovanje stiskih menihov: krčili so gozdove in kultivirali svet, zavajali racionalno poljedelstvo, gradili ceste in vzdrževali gostince (n. pr. na Ljubelju). Stična je bila tudi ognjišče domače besede (»Stiški rokopisi«); šola za slovenski jezik. Samostanska glasbena šola je bila splošno znana in tedaj edina na Kranjskem. Obstojala je že 1593 in je trajala do 1784 (iz nje je izšel Jakob Gallus). V 13. stol. so začeli Vovbrški grofje z menihi prepire za mejo. Prepir je bil končan 1230 s poravnavo. Konec 14. stol. je začela samostanska posest radi slabega gospodarjenja nazadovati. L. 1300. so imeli Slevico pri Vel. Laščah že Turjačani. V dobi turških napadov je samostan mnogo trpel. Dasi so ga zavarovali z močnim obzidjem in številnimi obrambnimi stolpi, je bil vendar dvakrat razdejan od Turkov (1471 in 1529). Renovirali so ga sredi 16. stol. in zgradili nove obrambne zidove, ki so še vidni. Okoli 1600 so bile samostanu inkorporirane sledeče župnije, ozir. vikariati: Bela cerkev, Dobrnič, Krka, Prežganje, Raka, Škocijau, Šmarje, Šmarjeta, Šmartno pri Litiji, Št. Rupert, Št. Vid pri Stični, Višnja gora in žužemberk. V dobi jožefinskili reform je bil samostan 1784 ukinjen. Poslopje so od 1850 uporabljali za prostore državnih uradov. L. 1898. so samostan zopet ustanovili. V svetovni vojni so stiški menihi nudili gostoljublje goriški bogoslovnici (1915—1918) ter goriškemu knezoškofu z njegovim ordinariatom. Najstarejša dela samostanskega poslopja sta križni hodnik na j. strani samostanskega dvorišča, eden najvažnejših naših spomenikov zgodnje gotike, ter dekorativno poslikana veža. Zanimiva je na z. strani trinadstropna kašča iz 17. stol. Župnija Stična (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 2050 duš. Pokopališče. Župna cerkev Žal. Matere b. Prvotna samostanska cerkev je bila skupno s samostanom sezidana in posvečena 1156. Prvotno romansko baziliko s tremi ladjami so pozneje barokizirali in ponovno obokali. Predelali so cerkev večkrat, zadnjič 1746 in zvonik 1751 (letnica na pročelju zvonika). Pri vhodu v zakristijo je vzidana nagrobna plošča Pankracija Turjaškega z grbom. V cerkvenih stenah je vzidanih več zgodovinskih nagrobnikov stiskih opatov iz 16. in 17. stol. Cerkev hrani mnoge umetniške slike. Pod korom na desno nagrobna slika iz 1482. Glavni vhod na cerkv. dvorišče je obokana veža s plastičnimi štukaturami iz 1620. Prvotno je bila podr. pražupnije Št. Vida pri Stični. Iz nje se je izločila kot samostojna župnija 1784, ki jo od 1898 oskrbuje samostan. V St. rojeni: Hudovernik Ludvik (1859—1901), glasbenik; Kek Jožef (1796 do 1855, nabožni pisatelj. Stranska vas, 108-8-10-9-2. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 4 km, žand Stična 2 km, zdr Stična 3 km, žel Stična 1 km, o pT š žup Stična 3 km. Nm ca 340 m. Leži v pobočju nad Višnjico v. od Sp. Drage ob žel. progi. Dostop z vsemi vozili od onstran Višnjice potekajoče drž. ceste. Gospodarstvo kot Hudo. Z. od vasi je menda stala postaja »Ad acervos« ob rimski cesti Emona—Neviodunum (prim. Št. Vid pri Stični). Studenec, 40-10-5-5-0. Sr Litija 21 km, so du fin Višnja gora 6.5 km, žand Stična 1 km, zdr Stična 2 km, žel Stična 0.5 km, o pT š žup Stična 2 km. Nm ca 340 m. Vasica leži na gričku v. od žel. p. Stična pri Ivančni gorici, ne daleč od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. Gospodarstvo kot Vir. Pri vasi so odkrili predzgodovinske gomile, j. od vasi pa je vodila rimska cesta. Škrjanče, 42-9-6-3-0. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 7 km, žand Stična 2 km, zdr Stična 2.75 km, žel Stična 1 km, o pT š žup Stična 3 km. Nm ca 325 m. Leži nekoliko nad ban. cesto Stična—žužemberk, jv. od žel. p. Stična. Gospodarstvo kot Mrzlo polje. Veliko Črnelo, 76-12-8-3-1. Sr Litija 24 km, so du fin Višnja gora 8 km, žand zdr o pT š žup Stična 3 km, žel Stična 1 km. Nm ca 330 m. Leži v prisojnem pobočju nad dolino Črnelskega potoka, ki blizu tod doseže široko dolino Višnjice, a ponikne na njenem robu blizu Muljave. Dostop z vsemi vozili, 1 km od ban. ceste Stična-žužemberk. Kmetijstvo kot Dobrava. Veliko Kompolje, 37-8-6-2-0. Sr Litija 26 km, so du fin Višnja gora 9 km, žand Stična 4 km. zdr Stična 5 km, žel Stična 3 km, o pT š Stična 5 km, žup št. Vid pri Stični 6 km. Nm ca 320 m. Leži na zunanji strani kolena Višnjice pri Muljavi. Višnjica vstopa tu v samotno ozko dolino vse do zg. Krke. Dostop za vsa vozila 2 km od ban. ceste Stična-žužemberk. Kmetijstvo kot Dobrava. Vir, 138-31-10-21-0. Sr Litija 21 km, so du fin Višnja gora 6 km, žand Stična 1.5 km, zdr Stična 1.5 km, žel Stična 2 km, o pT š žup Stična 1 km. Nm 330—360 m. Velika gručasta vas jv. od Stične v pobočju nad obč. cesto Stična—Griže in deloma ob njej. Kmetijstvo kot Dobrava. Ime ima vas po tipičnem kraškem izvoru (pod obč. cesto), ki kmalu nato ponikne. Znamenita predzgodovinska najdišča (27 grobov). Vrhpolje, 57-13-4-9-3. Sr Litija 23 km, so du fin Višnja gora 6 km, žand Stična 3 km. zdr Stična 4 km, žel Stična 2 km, o pT š Stična 2.5 km, žup Št. Vid pri Stični 2.5 km. Nm ca 330 m. Strnjena vasica leži v pobočju nad žel. progo v. od Ivančne gorice. Gospodarstvo kot v Viru. Dohod z vozom. Občina Sv. Križ pri Litiji sedež Gabrovka Preb. 1691, hiš 413, posest. 235, koč. 122, najem. 6. Površina 3453 ha: njiv in vrtov ca 570, trav. in paš. ca 685, vinogradov ca 155, gozdov ca 2020, sadovnjakov 5, ostalo 18. Občina obsega visoko, precej hribovito ozemlje južno od razvodja med So-poto. Mirno in Savo. Na z. sega v povirje potokov, ki teko proti Litiji, na j. pa že v obrobje dolenjskih vinorodnih goric ob zgornji Mirni in Bistrici. Občina je tu na jugu najgosteje naseljena, prevladujejo pa razložena naselja, deloma vinogradniškega značaja, ki pa je v najnovejšem času stopilo precej v ozadje. V bolj hribovitem s. delu prevladujejo strnjeni zaselki. Predel je na vse strani precej oddaljen od železnice; s svetom ga vežejo dokaj neprikladne ban. ceste proti Radečam, Litiji in Vel. Loki. Zato je le neznaten izvoz kmetijskih pridelkov, ki že itak le redko presežejo domačo potrebo. Vendar prodajajo sadje, perutnino in jajca v Ljubljano. Na jugu pride v poštev v normalnih razmerah tudi prodaja vina. Brezje, 39-6-6-0-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o p š žup Sv. Križ 3 km, žel Mirna 8 km. Nm ca 350 m. Zaselek sredi gozdov v gričevju sv. od Čateža. Dostop z vozom V/? km od ban. ceste Litija—Čatež. Ostalo kot Tlaka. Brezovo, 104-20-16-4-2. Sr so du zdr fin žel Litija 25 km, žand o p š žup Sv. Križ 3 km. Nm 610 m. Gručasta vas med gozdovi ob ban. cesti Radeče—Sv. Križ. Od kmetijskih pridelkov prodaja nekaj ('/a) vsako leto v Mirno, Trebnje in Veliko Loko, perutnino in jajca pa celo v Ljubljano. Nekaj vina za domače potrebe. Studenec z zdravo pitno vodo. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila zgrajena pred 1373, ko se prvič omenja. Pokopališče. Čateška gora, 42-15-5-10-0. Sr so du zdr fin Litija 21 km, žand^ o Sv. Križ 5 km, žel p Velika Loka 10 km, pTt š žup Čatež 3 km. Nm 469 m. Vas je razporejena po dolgem slemenu ob obč. cesti. Na obeh straneh vinogradi in sadovnjaki na ugodnih lapornato-peščenih tleh. Dohod le z vozom 1 km od ban; ceste Litija—Čatež ob Mirni. Prodaja sadja (jabolka, hruške, češnje, breskve), perutnine in jajc v Ljubljano, vina v Veliko Loko in Ljubljano. Gabrovka, 187-44-35-9-0. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 3 km. Šola ust. 1853, 6 odd. Gas., Prosv. d., Tamb. d., Slov. kat. izobr. d. Nm ca 405 m (cerkev sv. Križa). Na široko razloženo naselje v vinorodnih pobočjih nad potokom Gabrovščico ob ban. cesti Litija—Čatež. Obsega tudi naselje Sv. Križ (obč. in župno središče), Orešje in Pre-tržje. Kmetijstvo, nekaj obrti, gostilne s tujskimi sobami, trgovine. Prodaja prašičev in perutnine v Mirno in Ljubljano. Prikladno za letovišče. Župnija Sv. Križ (dek. Trebnje, škol. ljublj.) ima 3002 duši. Pokopališče. Župna cerkev Najdenje sv. Križa. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred 1452, ko se prvič omenja. Sprva je bila podr. trebenjske prafare. Iz nje se je izločila pred 1615 kot samostojen vikariat in 1863 kot župnija. L. 1617. je bila vikariatna cerkev inkorporirana stiškemu samostanu. Župnija je mati župnije Čateža pod Zaplazom. Pri Sv. Križu rojen ing. agr. Jeglič Ciril (1897), vrtnarski strokovnjak. Gabrska gora, 145-30-10-20-1. Sr so du zdr fin Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 6 km, žel. Vel. Loka 12 km. Nm 469 m. Vas je razporejena po dolgem slemenu ob obč. cesti med vinogradi. Obsega tudi zaselke Gabrje, Gora, Kobile, Stari boršt in grad Turn. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti I. reda, ki se odcepi od ban. ceste malo pred Čatežem. Rdečkasta, lapornato-peščena zemlja, prikladna za vinograde. Prodaja sadja v Litijo, prašičev v Čatež in Ljubljano. Vina prodajo letno do 300 hI. Zgodovinsko znamenit je grad Turn, nekdaj tudi Thurn Gallenstein imenovan. Mesto prvotnega utrjenega stolpa so pozneje zgradili pravo graščino. Grad je bil dolgo časa last rodbine grofov Gallenbergov, ki so gospodarili na gradu tudi v Valvasorjevi dobi. Ti so grad povečali, renovirali in olepšali. Grad je še danes ohranjen in obljuden ter last Marine Porce iz Italije. V bližini je nekdaj stal tudi grad Gabrje (Gallen-hof), ki so ga zgradili grofje Gallenbergi. Danes je v razvalinah. Podr. cerkev Vneb. prebl. Dev. Mar. na Gori z ostanki tabora. Gobnik, 96-29-10-14-0. Sr so du zdr fin žel Litija 19 km, žand o }3 s žuji Sv. Križ 5 km. Nm 500—600 m. Naselje je raztreseno po pobočju vinorodnega slemena. V vas vodi obč. pot od ban. ceste v Moravčah. Kmetijstvo, dosti sadja, izdaten pridelek vina (1000 lil), ki ga polovico prodajo v Litijo, Šmartno, Veliko Loko. Gozd komaj za domače potrebe. Holiovica, 21-10-8-2-0. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 4 km. Nm povpr. 450 m. Leži v pobočjih na obeli bregovih gornje Mirne, 1 km od ban. ceste Litija— Čatež. Dostop z vozom. Vključuje zaselek Gradišče. Le kmetijstvo; prodaja sadja in prašičev. Ob Mirni mlini. Javorje, 61-16-12-4-0. Sr so du zdr fin žel Litija 18 km, žand o p š žup Sv. Križ 8 km. Nm 636 m. Strnjena vas na prostrani planoti, v katero so z vseh strani vrezane globoke gozdnate doline: Zglavnice, Bezgovnice in Mirne. Vključuje zaselek Mrežjek. Dostop za silo z vsemi vozili po obč. cesti, dober km od ban. ceste Litija—Čatež. Kmetijstvo, prodaja pridelkov v Šmartno, Litijo in Zagorje. Kamni vrh, 59-20-6-14-0. Sr so du zdr fin žel Litija 19 km, žand o p š žup Sv. Križ 4 km. Nm ca 460 m. Naselje razloženo po vinorodnih pobočjih, ne daleč od Moravč. Dohod z vozom po obč. poti, ki se. v Moravčah odcepi od ban. ceste (1 km). Letni pridelek vina do 3000 hI, od tega večina za prodajo. Razen tega prodaja perutnine in prašičev. Klanec, 61-10-8-2-0. Sr so du zdr fin žel Litija 19 km, žand o p š žup Sv. Križ 1 km. Nm ca 380 m. Leži ob klancu ban. ceste med Moravčami in Sv. Križem. Kmetijstvo, prodaja prašičev in perutnine. Kržišče, 37-8-4-4-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o Sv. Križ 5 km, žel p Velika Loka 13 km, š žup Čatež 3 km. Nm povpr. 490 m. Naselje, raztreseno med vinogradi po slemenih s. od Čateža. Dohod z vozom 1 km od ban. ceste v bližini Čateža. Prodaja vina, sadja in perutnine. Laze, 46-9-7-2-1. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 6 km. Nm 634 m. Vasica sredi gričevja z. od Moravč. Dohod z vozom po obč. cesti 3 km od ban. ceste. Kmetijstvo, prodaja prašičev, sadja in perutnine. Na daleč od vasi nad potokom Cerknico, pritokom Mirne, stoji gradič Cerkno, prijetna razgledna in izletna točka, danes last g. Antona Perko. Grad ima večje posestvo in globok vodnjak z dobro pitno vodo. Moravče na Dol., 280-66-40-26-0. Sr so du zdr fin Litija 18 km, žand o p š žup Sv. Križ 2 km, žel Vel. Loka 10 km ali Litija 18 km. Nm 360—420 m. Obsežna vas, razložena na široko nad potokom Mirno in ob ban. cesti Litija—Velika Loka. Do nedavna središče občine. Obsega tudi na daleč raztresena naselja Roje in Štorovje. Kmetijstvo, dohodki od svinjereje, sadja, perutnine, krompirja in nekaj vina (prodajo v Litijo in Ljubljano). Zdrava in sončna lega, dobra pitna voda, gostilne, primerno za letovanje. Odkrite gomile iz hallstattske dobe. Kraj se prvič omenja že 1136 kot last šentviške cerkve in 1145 kot last krškega škofa. Podr. cerkev Sv. Mohorja in Fortunata. Moravska gora, 165-49-9-40-0. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 3 km. Nm ca 450 m. Med vinogradi razložena vas, dostopna z vozom ca 2 km od ban. ceste pri Sv. Križu. Vključuje zaselek Preše. Kmetijstvo, vinogradništvo, prodaja vina (2000 lil) v Litijo in Veliko Loko. Nova gora, 94-19-9-10-1. Sr so du zdr fin žel Litija 15 km, žand o p š žup Sv. Križ 10 km. Nm ca 580 m. Gorska vas v pobočju Grmade (691 m). Obsega tudi zaselke Gor. Cerovec, Pusti Cerovec, Pusti Malin, Stegnjek, vse na litijski strani. Dostop po dobri vozni poti od ban. ceste Litija—Velika Loka. Kmetijstvo, na prisojnih pobočjih tudi še vinogradi. Proda se nekaj vina, prašičev in perutnine. Obsežni gozdovi (smreka bukev, mecesen), velik izvoz lesa (10.000 m3), največ v Italijo. Bogata lovišča. Okrog, 44-14-12-2-0. Sr so du zdr fin Litija 22 km, žand o Sv. Kriz 5 km, žel p Velika Loka 10 km, š žup Čatež 3 km. Nm ca 440 m. Leži vrh slemena nad Mirno, s. od Čateža. Zraven spadata zaselka Dole in Osolnica. Dostop po obč. cesti l km od ban. ceste pod Čatežem. Gospodarstvo kot Tlaka. Vasica ima staro podr. cerkev sv. Urha, zaščitnika vinogradov, kar nam izpričuje, da so se prebivalci tod že od nekdaj pečali z vinogradništvom. Podpeč, 34-11-5-6-1. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 7 km. Nm 503 m. Strnjena vasica leži v podnožju »Peči« (775 m) le malo nad izvirno grapo Mirne. Strma skalnata pobočja nad vasjo z votlinami (Ajdovska luknja). Kmetijstvo, nekaj vinogradov, le malo za prodajo. Dohod z vozom 21/, km od ban. ceste Litija—Čatež. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko gradišče in grobove. Na nekdanji grad Št. Jurjeva gora (Gallenstein) spominjajo danes samo še razvaline. Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Galli, ki se omenjajo že 1388. Pozneje je prešel v last grofov Gallenbergov, ki so se kasneje prese.lili v grad Gabrje (gl. Gabrska gora). V Valvasorjevi dobi je bil grad že opuščen, obstajala je tedaj samo še pristava. Tlaka, 73-14-14-0-0. Sr so du zdr fin Litija 21 km, žand o p š žup Sv. Križ 3 km. žel Vel. Loka 10 km. Nm ca 410 m. Vasica leži v. nad dolino Mirne, ne daleč od ban. ceste Litija —Čatež. Dovolj ugodna zemlja za kmetijstvo. Svinje in perutnina gredo celo na ljubljanski trg. Mlini in žaga. Vodice, 103-23-19-4-0. Sr so du zdr fin žel Litija 20 km, žand o p š žup Sv. Križ 4 km. Nm 697 m. Leže na planoti nad Sv. Križem, med Mirno in Bistrico. Dostop po strmi vozni poti 2K km od ban. ceste pri Sv. Križu. K vasi spada tudi naselje Greben, raztreseno po pobočjih nad Gabrovko. Kmetijstvo in vinogradi kot pri sv. Križu. Podr. cerkev sv. Neže, dev., muč. Občina Šmartno pri Litiji Preb. 3311, hiš 616, posest. 294, koč. 265, najem. 83. Površina ca 5836 ha: njiv in vrtov ca 915, trav in paš. 958, gozdov 3793, sadovnjakov 15, ostalo 155. Občina obsega gričevje in nizko hribovje jv. od Litije, svet, ki je živahno razčlenjen po dolinah Črnega potoka, Kostrevnice in Jablaniške Reke, odprtih proti Savi pod Šmartnom. Ker zavzema obč. ozemlje v veliki meri osojna pobočja in senčne grape, je razmeroma redko naseljeno; gozd pokriva nad 60% celotne površine. Naselja v hribih so majhna, deloma raztresena, njih kmetsko prebivalstvo krije s pridelki komaj domače potrebe; v Litijo in Šmartno proda nekaj svinj, perutnine ter precej lesa. Na jv. strani segajo v občino še redki vinogradi, ostanek nekdaj v teh krajih mnogo bolj razširjenega vinogradništva. Najvažnejši in najgosteje naseljeni predel občine pa je sotočje Reke, Črnega potoka in Kostrevnice. Tu se stikajo ban. ceste od Tre-beljevega, Radohove vasi in Vel. Loke, tu se je razvilo staro gospodarsko središče v Šmartnu; na važnost tega središča je že od nekdaj vplivalo precejšnje rudno bogastvo (cink, svinec, železo v bližini), ki je tudi bistveno pripomoglo k delni industrializaciji Šmartna, zlasti pa bližnje Litije. Breg, 157-29-25-4-6. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Litija 3 km, o 3 km. Nm 247 m. Vas na obsežni terasi tik nad savskim desnim bregom ob ban. cesti na Polšnik, 3 km od Litije. Poljedelski pridelki v glavnem le za domače potrebe; dohodke donaša živinoreja, prašičereja in perutninarstvo. Lesna industrija (žage). Vključuje zaselek Zagorico. V Za-gorici so že pred 1537 kopali svinčeno rudo. V prvi pol. 19. stol. so obratovanje opustili. Ponovno so ga oživeli okoli 1881. Tedaj so zgradili moderno topilnico, v kateri so topili svinčeno rudo, ki so jo dovažali iz raznih krajev. Bukovica, 45-13-13-1-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 9 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 5 km. Nm ca 480 m. Leži na hribu nad Jablaniškim potokom blizu Jablaniških Lazov. Ostalo kot Jablaniške Laze. Cerovec, 86-19-8-5-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Litija 7 km, o š žup Šmartno pri Litiji 5 km. Nm ca 320 m. Leži v dolini ob ban. cesti Litija—Sv. Križ. Kmetijstvo, prodaja lesa živine in gozdnih sadežev (gobe). V kraju je bila nekdaj zelo razvita že ezna obrt. V Valvasorjevi dobi so posebno sloveli tukajšnji kovači. Črni potok, 98-17-8-7-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 6 km, o pTt s zup Šmartno pri Litiji 3 km. Nm od 250—300 m. Vas je raztresena deloma ob ban. cesti II. reda Litija—Bo-genšperk, deloma ob obč. cesti, večinoma v dolini Črnega po- 320 S H K 7. LITIJA toka ter nad njo proti Bogenšperku. Obsega zaselek Brezje. Dostop je možen z vsemi vozili. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, deloma pa s tovarniškim delom ter z raznimi obrtmi (mlini, žaga, gostilna itd). Proda se le nekaj živine, prašičev in lesa. V vasi je prijazna graščina Črni potok. Prvi znani grajski lastniki so bili gospodje Strassern (od 1578). Danes je last rodbine Medica. V Brezju (Sv. Križ) je nekdaj stal grad Selšce ali Sela. Sezidali so ga v neposredni bližini Šmartna Verneški gospodje, ki so tu dolgo gospodarili. V 18. stol. ga je prevzela rodbina pl. Apfaltrern. V jioznejši dobi so sem premestili iz Stične sedež okrajnega glavarstva in sodišča. Ko so se državni uradi preselili okoli 1850 v Litijo, je grad začel razpadati. Vidne so samo še razvaline. Podr. cerkev sv. Križa v Brezju. Dvor, 140-34-12-15-2. Sr so du žand zdr fin žel Litija 7_km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 5 km. Nm ca 280 m. Leži v dolini potoka Kostrevnice z deloma raztresenimi kmetijami, dostopna le z vozom po 4 km dolgi obč. cesti od Šmartna. Obsega tudi zaselek Dobravo in Marsko. Poljedelstvo in živinoreja le za silo krijeta domače potrebe. Na hribu z. nad vasjo leži ob ban. cesti grad Bogenšperk. Zgradili so ga konec 14. ali zač. 15. stol. gospodje Wagen (Bogenski). Rodbina Wa-gensbergov je bila zelo imenitna in je v zač. 17. stol. celo kovala svoj lasten denar. Grad je bil njena last do 1630. L. 1672. ga je kupil slavni kranjski zgodovinar Janez Vajkart Valvasor (1641—1693). ki je tu osredotočil vse svoje kulturno delovanje in 1678 ustanovil celo tiskarno za bakroreze. Radi denarnih težav, v katere je zabredel z izdajo ogromnega dela »Ehre des Herzogthums Krains«, je moral 1692 grad prodati zagrebškemu škofu Mikuliču. Vso Valvasorjevo bogato zbirko hrani danes zagrebška vseučiliška knjižnica. Danes je lastnik lepo ohranjenega gradu s štirimi obrambnimi stolpi knez A. Windischgratz. Tik pod Bogenšperkom (5 m) so še vidne razvaline nekdanjega gradu Lichtenberga. Grad je bil prvotno last koroških vojvod, ki so se 1250 odrekli vsem pravicam do gradu v korist oglejskega patriarha. Ta je od sedaj tu nastavljal svoje ministeriale Lichtenberške gospode, ki so že v 14. stol. veljali za slavno kranjsko plemenitaško rodbino. Pozneje se je gospoščina združila z bogenšperško, grad pa so podrli. Nanj spominja ledinsko ime »Lichtenberg« za košenico nad razvalinami. Gradišče, 88-17-16-8-2. Sr so du žand zdr fin žel š Litija 6 km, o pTt žup Šmartno pri Litiji 6 kin. Povpr. nm 450 m. Gručasta vasica leži na planoti, v. nad Šmartnom pri Litiji. Obsega tudi zaselka Dobavec in Zelenec. Dostopna je le z vozom po 2 km dolgi, strmi obč. cesti od ban. ceste Litija— Sv. Križ. Prebivalci prodajo lahko le nekaj živine, prašičev in lesa v Šmartno, sicer pa zadostujejo pridelki le za dom. Podr. cerkev Sv. Marije Magdalene. Gradiške Laze, 75-13-11-2-2. Sr so du žand zdr fin žel Litija 3.5 km, o jiTt š žup Šmartno pri Litiji 3.5 km. Nm ca 270 m. Leže v ravnem dolinskem dnu z. pod Gradiščem ob ban. cesti Litija—Sv. Križ. V dolini so polja, pobočja pa pokrivajo gozdovi. Zaslužijo le s prašičerejo in perutninarstvom, manj z lesom (jirodaja v Šmartno in Litijo). Žaga. II kraju sjiada zaselek Mišjek. Jablaniške Laze, 86-11-11-3-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Litija 8 km, o š žuj) Šmartno pri Litiji 5.5 km. Nm od ca 480—650 m. Kraj sestavljajo kmetije, raztresene po gozdovih na z. slemenu Dolgega brda (801 m). Dohod le z vozom po slabih kolovozih od ban. ceste Litija—Sv. Križ. Lepa prisojna polja dajo celo nekaj pridelkov za prodaj v Šmartno pri Litiji. Svinjereja in perutninarstvo. Pod naseljem lepi gozdovi kneza VVindiscligratza. Jablaniški Potok, 18-4-3-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 7 km, o jiTt š žup Šmartno pri Litiji 5 km. Povpr. nm 370 m. Mala naselbina v ozki grapi enako imenovanega potoka. Povsod strma gozdnata pobočja. Dostop le po obč. poti ca 3 km iz Zg. Jablanice. Mlin. Javorje, 72-16-7-6-2. Sr so du žand zdr fin žel Litija 12 km, o pTt Šmartno pri Litiji 7 km, š žup v kraju. Šola, 2 oddelka. Slov. kat. izobr. d. Nm ca 560 m. Strnjena hribovska vasica v lepi prisojni legi pod Javorniškim hribom. Dostoj) po dobri vozni poti le y2 km od ban. ceste Bogenšperk—Litija. Vključuje zaselek Bleči vrh. Kmetijstvo z obrtmi, značilnimi za farno središče (gostilne, trgovine). Nekaj živine, lesa ter drugih pridelkov prodajo v Šmartno in Litijo. Prikljubljena izletna točka Litijčanov. Odkrito predzgodov insko gradišče in grobovi v. pod vasjo. Župnij a Javorje (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 398 duš. Pokopališče. Župna cerkev Vneb. prebl. D. M. Prvotno je bila podr. pražupnije Šmartna pri Litiji. Vikariat je bil ustanovljen 1789, 1876 pa samostojna župnija. Podr. cerkev sv. Roka na Blečem vrhu je bila domnevno zgrajena v spomin na kugo iz 1646. Jelša, 85-11-6-5-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 7 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 4 km. Nm 414 m. Vasica, vrh razgledne kope nad Kostrevnico, dostopna samo z vozom po 2 km dolgem kolovozu. Gospodarske razmere kot v Veliki Kostrev-nici. Leskovica, 72-16-6-8-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 10 km, o pTt Šmartno pri Litiji 5 km, š žup Javorje 2 km. Povpr. nm 530 m. Raztresena višinska vasica, ne daleč od ban. ceste Litija—Radohova vas med Bogenšperkom in Javorjem. Kmetijstvo in prodaja lesa, dostop z vsemi vozili. Liberga, 176-37-17-20-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 8 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 6 km. Nm 466 m (cerkev). Raztresena vasica na slemenu nad povirjem Kostrevnice. Vključuje zaselke Bernardovec, Bič, Reber, Rodni vrh, Tišje. Dohod le z vozom po obč. cesti iz Vel. Kostrevnice (3 km). Lepa prisojna lega omogoča, da se prebivalstvo bavi poleg ostalih kmetijskih panog deloma tudi še z vinogradništvom (najbolj sz. točka vinogradništva v srezu). Proda se nekaj živine, lesa in vina. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fort. Odtod doma dr. Ponebšek Janko (1861—1935), ornitolog. Lupinica, 90-16-10-5-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 8 km, o pTt Šmartno pri Litiji 6 km, š žup Javorje 5 km. Nm ca 320 m. Raztresena vasica v zgornjem delu doline Kostrevnice ter v pobočjih nad njo. Zraven spada zaselek Jagodnik. Dostopna z vozom iz Vel. Kostrevnice. Kmetijstvo le za dom. Mala Kostrevnica, 190-38-14-12-3. Sr so du žand zdr fin žel Litija 5 kin, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 2 km. Nm 271 m. Vas leži v dolini Kostrevnice, razložena na dolgo ob ban. cesti II. reda, ki se ne daleč odtod odcepi od ceste Šmartno—Sv. Križ. V dolini malo obsežna polja, v jjobočjih gozdovi. Prebivalstvo deloma kmetsko, deloma zaposleno v tovarnah in obrti (trgovina, mlini na Kostrevnici). Nekaj živine, lesa in perutnine se proda v Šmartno in Litijo. K vasi spada zaselek Škabče; visoko na hribu stoji grad Slatna. Grad je bil prvotno last gospodov Slatenskih. ki se jiogosto omenjajo v 14. in 15. stol. Lejio ogranjeni gradič z lepim parkom, prikladen za letovišče, je danes last kneza g. Windischgratza. J. od gradu so nekdaj obstajale topilnice za svinčeno rudo. Podroje. 95-24-10-10-4. Sr so du žand zdr fin žel Litija 7.5 km, o pTt žup Šmartno pri Litiji 5 km, š Javorje 3 km. Nm ca 360m. Vasica v povirju Črnega jiotoka po sončnih pobočjih nad stransko dolinico s. od Vintarjevca. Dostop po obč. cesti ob Črnem potoku. Nekaj pridelkov, lesa in živine prodajo v Šmartno in Litijo. II kraju spadata zaselka Kot in Sv. Večer. Riharjevec, 41-8-5-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 6 km, o pTt žuj> Šmartno pri Litiji 4 km, š Javorje 2 km. Nm ca 430m. Nekaj kmetij, raztresenih vzdolž po slemenu, ki se niža od Javorja proti dolini Črnega potoka. Dostop po vozni poti od Javorja (ca 2 km). V glavnem le pridelki za domače potrebe. Selšek, 49-8-8-2-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 5.5 km, o j)Tt) š žup Šmartno pri Litiji 3.5 km. Nm ca 300 m. Nekaj kmetij in dva mlina ob potoku Reki in ob ban. cesti Litija—-Sv. Križ. Vse ostalo kot Zg. Jablanica. Spodnja Jablanica, 64-8-7-1-0. Sr so du žand zdr fin žel Litija 4 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 3 km. Nm ca 280 m. Malo naselje ob ban. cesti Litija—Sv. Križ, pod Zg. Jablanico. Gospodarstvo kot v Zg. Jablanici. Šmartno pri Litiji, 458-77-10-43-24. Sr so du žand zdr fin žel Litija 3 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1876, 8 odd. Obrtno nad. š., SKJ, Kat. prosv. d., Gas., Gled. oder, ČD, PSVD, Pev. d. »Zvon«, DKfid., Združ. kovinarjev. Vodovod in elektrika. Nm 252 m. Obsežna gručasta vas, 3 km jv. od Litije, blizu sotočja Reke, Kostrevnice in Črnega potoka. Večji del vasi leži na levem bregu Reke in na terasi nad njo. Važno cestno križišče in izhodišče v dolenjsko gričevje. Odtod vodijo ban. ceste II. reda ob Reki proti Štangi, ob Črnem potoku na Bogenšperk —Radohovo vas, ob Kostrevnici proti Sv. Križu. Kulturno, upravno in gospodarsko središče prostrane občine in župnije. Polja v ravnini so deloma močvirna, v vsem dolinskem območju je jiogosta megla, kar vpliva neugodno zlasti na sadjarstvo. Prebivalstvo išče zaslužka v podjetjih litijskega industrijskega področja. Obsežni gozdovi so večinoma graščinski, iz njih se izvaža les v Italijo. Gostilne s sobami, obrtniki, tovarna usnja, trgovine itd. Dobro obiskovani sejmi (8 na leto). Poletni in smučarski izleti (Javorje, Liberga, Primskovo), zgodovinske znamenitosti v okolici, prikladno za letovišče. Kraj je bil v preteklosti mnogo pomembnejši od sosednje Litije. Tu je bilo upravno, obrtno in trgovsko središče za vso litijsko okolico. Razen tega je tu nekdaj cvetelo železarstvo. Fužine so bile ob potoku Germavščeku streljaj daleč od mostu, z. od vasi. Tu je bilo četvero ognjišč in varišč na vodo. Njih kladivo, imenovano »norec«, je bilo 1—2 kg težko. Fužine so izde- o vas o ^ 0 mesto . ir -----redne poslne zveze m**'vmm.*mdrž. me/o -----sreske " —-sedež občine 1 J " sreza sedež župnije ^ » dekan «■■ planin, koca - ■ SREZ LITIJA 321 lovale iiluge, lemeže, sekire in večje kmečko orodje. Izdelke so prodajali po Kranjskem in Štajerskem. Rudarji so imeli svoje rudarske mojstre in rudarskega sodnika, ki je bil do 1575 podrejen vrhovnemu rudarskemu mojstru v Gradcu. V Valvasorjevi dobi so posebno sloveli kovači iz Šmartna pri Litiji. Tudi svinčeno rudo so kopali v šmartinski okolici. Svinčeni rudokopi se omenjajo že 1537. Posebno je obratovanje cvetelo v 1. 1854—1856. Zelo je bilo nekdaj razvito tudi čip-karstvo, mizarstvo in klobučarstvo, posebno pa sta cveteli usnjarska in čevljarska obrt. Župnija Šmartno pri Litiji (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 2859 duš. Pokopališče s kapelo sv. Križa, župna cerkev sv. Martina. Prvotna cerkev je bila zelo stara. L. 1522. na novo sezidano cerkev so 1899 podrli in nato zgradili današnjo monumentalno novo gotsko stavbo. V stai i, 1899 podrti cerkvi so bile vzidane nagrobne plošče z na-j)isi in reliefnimi podobami: Erazma pl. Wagensberga (iz 1522), Jurija Smuka, šmartinskega vikarja (iz 1533), Krištofa Bru-kerschmieda, lastnika rudnika in topilnice (kamen z letnico 1537 ima tudi rudarsko fjeslo) in nagrobna plošča Erazma pl. Lichtenberga (iz 1566). Cerkev je bila prvotno podr. prafare Šent Vida pri Stični. Iz nje se je izločila kot vikariat v 12. stol. Že 1135 se omenja prvi vikar. L. 1395. je bil vikariat skupno z materjo župnijo inkorporiran stiškemu samostanu, zato izvršuje nad njo Verski sklad stiški še danes patronatske pravice. Prafara je mati župnij: Kresnic, Javorja, Prežgan j, Štange in Janč. V Šmartnu je sedež litijske dekanije. Cerkveno je prafara z vsemi izločenimi župnijami pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Odtod doma Knaflič Josip (r. 1880), novinar iu publicist. Tenetiše, 138-17-11-6-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Litija 3 km, o š Šmartno pri Litiji 3 km. Nm ca 240 m. Vasica tik poleg vasi Breg, na desnem savskem bregu ob ban. cesti Litija—Polšnik. Polja v ravnini, nad njimi gozdna pobočja. Gospodarstvo kot Breg. Ustje, 247-44-7-29-8. Sr so du žand zdr fin žel Litija 2 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 0.2 km. Nm ca 250 m. Raztreseno naselje po terasi sz. nad Reko pri Šmartnu, ob ban. cesti II. reda Šmartno—Breg. Pravih kmetij je malo in še tam ne krijejo pridelki domačih potreb. Ljudje so zaposleni v litijski industriji. Več obrtnikov. II kraju spada zaselek Na jezeh. Velika Kostrevnica, 126-23-11-10-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 7 km, o pTt žup Šmartno pri Litiji 5 km, š v kraju ust. 1929, 2 odd. Knjiž., Gas. Nin ca 280 m. Lega, značaj, gospodarske in prometne prilike kot v Mali Kostrevnici, le poklic prebivalstva je v večji meri izključno kmetski. Vintarjevec, 132-21-13-7-1. Sr so du žand fin žel Litija 7 km, o pTt žup Šmartno pri Litiji 5 km, š Javorje 4 km. Nm 365 m. Vas, raztresena v več skupinah, po prisojnih pobočjih nad dolino Črnega potoka. Obsega tudi naselje Ravni Osredek. Nekaj kmetij, mlin in vodna žaga tudi ob Črnem potoku. Dohod za silo z vsemi vozili po obč. poti 3 km od ban. ceste Šmartno—Radohova vas. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in deloma gozdarstvom, a pridela le malo za prodaj. V bližini vasi so na hribu Šuinperku še vidne razvaline nekdanjega gradu. Tu so tudi odkrili gomile iz hallstattske dobe. Volčja jama, 121-23-9-12-12. Sr so du žand zdr fin žel pTt Litija 7 km, o j) š žup Šmartno pri Litiji 5 km. Nm od ca 280—400 m. Raztresene kmetije ob desnem dotoku Reke ter v pobočjih Kepe (550 m). Dohod le z vozom ne daleč od ban. ceste II. reda Litija—Štanga. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vrata, 54-11-7-3-1. Sr so du žand zdr fin žel Litija 8 kin, o 5 km, pTt Šmartno pri Litiji 6 km, š žup Javorje 2 km. Nm 478 m. Vasica na valovitem svetu, v bližini križišča ban. ceste Litija—Radohova vas in obč. ceste na Javorje. Razmeroma nizko in prehodno razvodje med Temenico in Savo. Kmetijstvo in gozdarstvo. Zavrstnik, 206-42-11-27-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt Litija 4 km, o š žup Šmartno pri Litiji 2 km. Gas. Povpr. nm 270 m. Obsežna razmaknjena vas ob ban. cesti Litija—Vel. Štanga v dolini Reke. Severno nad vasjo se dviga rud bogati Sitarjevec (rudnik svinca, gl. Podsitarjevec). Kraj nima več značaja vasi s kmetskim življem, temveč rudarske naselbine. Prebivalstvo je deloma zaposleno v litijski tekstilni in lesni industriji. Zgodovinska pomembnost kraja je grad Grmače. Tik nad njim je stal nekdaj grad Roje, ki je bil razvalina že v Valvasorjevi dobi; bil je last deželnih knezov in nato grofov Apfaltrern. Ti so ga opustili in kupili spodnji dvorec Grmače, h kateremu so prizidali grad za stanovanje. Grmače so še danes njihova last. Zgornja Jablanica, 102-19-18-4-3. Sr so du žand zdr fin žel Litija 5 km, o pTt š žup Šmartno pri Litiji 3 km. Gas. Nm 299 m. Vas leži v ozki dolinici Jablaniškega potoka blizu ceste Litija—Sv. Križ. V dolinici polja, v pobočjih gozdovi. Proda se precej živine in lesa v Litijo in Šmartno. Dohodki od sadja in perutnine, ostali pridelki le za dom. Ivraj je znan radi starega rudarstva, ki sega že v rimsko dobo. Kopali so cink in od 1877 predvsem svinec. Od 1889 do 1892 je obrat počival. Ponovno so prenehali z obratovanjem 1904—1917, 1912—1924 in od 1933 dalje. Od 1883 je rudnik last Rudarske združbe Litija. Občina Št. Lainbert Preb. 1340, hiš 200, posest. 145, koč. 51, najem. 9. Površina 3427 ha: njiv in vrtov 650.09, trav. iu paš. 940.11, vinogradov 5.20, gozdov 1611.60, sadovnjakov 7, ostalo 213. Ozemlje občine sestavljajo visoke planote med Savo na jugu, Medijo na severu ter Savskim potokom na zapadu. Iznad njih se dvigajo slemena višjega Zasavskega hribovja (Sv. Gora 849 m, Roviški vrh 932 m, Pleša 820 m, Jablanški vrh 919 m). V nekaterih predelih se že v znatnejši meri uveljavljajo kraški pojavi (vrtače). Radi precejšnje razgibanosti tal tu ni večjih vasi, pač pa toliko več zaselkov ter samotnih kmetij. Dokaj strma in z gozdom porasla pobočja ločijo ta svet od savske debri in od dol ine Medije. Poljedelstvo na razmeroma slabi peščeni zemlji niti ne krije domačih potreb. V v. delu občine naletimo na opuščene in razpadajoče kmetske domove, katerih lastniki so šli za zaslužkom v Zagorje. Mešani gozdovi zavzemajo polovico površine, a so slabše kakovosti. Zato prihajajo v poštev za prodajo samo drva in jamski les za Zagorje. Ti kraji trpe na pomanjkanju dobrih voznih dostopov do bližnje železniške proge ob Savi. Nekaj dohodkov donašajo izletniki, ki vedno v večjem številu posečajo Sv. Goro (849 m). Borje, 25-4-4-0-0. Sr so du Litija 13 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 4 km, žel pTt Šava 7 km, o š žup Št. Lambert lkm. Nm ca 630 m. Zaselek na prisojnem podnožju Jablan-škega vrha (919 m) nekoliko nad Št. Lambertom. Dostop le z vozom 7 km od ban. ceste Zagorje—Medija. Prebivalci se preživljajo z domačimi pridelki ter prodajo le nekaj lesa v bližnje Zagorje (žel. pragi, jamski les). Brezovica, 25-3-2-1-0. Sr so du Litija 11 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 8 km, žel pTt Sava 3.5 km, o 2 km, š žup Sv. Gora 3 km. Nm ca 560 m. Mal zaselek med Tirno in Ro-višem. Dostop le z vozom po obč. cesti 3.5 km od žel. p. Sava. Gospodarstvo kot v bližnjih vaseh. Cvetež, 24-3-2-1-0. Sr so du Litija 13 km, žand pTt Vače 3 kin, zdr fin Zagorje ob Savi 13 km, žel Sava 12 km, o 8 km, š žup Sv. Gora 3 km. Nm ca 680 m. Zaselek na prisojni polici pod Sv. Goro (840 m). Dostop le z vozom 3 km od ban. ceste v Vačah. Kmetijstvo le za dom. čolnišče, 90-15-12-2-1. Sr so du Litija 16 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 3 km, žel pTt Sava 9 km, o š žup Št. Lainbert 4 km. Nin 504 m (cerkev). Zgornje čolnišče leži v gornjem koncu visoke doline, po kateri teče od s. proti j. potoček, ki se izliva v Savo malo nad žel. p. Zagorje. Ilovnato dno doline je v travnikih, njive pa so razvrščene po prisojnih pobočjih. Na spodnjem delu te doline, ki ga od zgornje loči mal kamenit prag, pa leže kmetije Spodnjega čolnišča. Dostop le z vozom 2—4 kin od ban. ceste Zagorje—Medija. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom in v manjši meri z rudniškim deloni v Zagorju. V Zagorje prodajo tudi mnogo svojih pridelkov (krompir, zelenjavo) ter lesa (jamski les, žel. pragi). Pod Sp. Čolniščem se odcepi ozka razgledna steza jio strmih pobočjih na žel. p. Zagorje. (Dostop iz te žel. p. na Sv. Goro.) Vas je bila nekdaj naselbina savskih čolnarjev in brodarjev. Tudi patron podr. cerkve sv. Miklavža, zaščitnika brodarjev in splavarjev, še spominja na nekdanje savsko brodarstvo. Golče, 50-9-8-1-0. Sr so du Litija 13 km, žand Vače 7 km, zdr fin Zagorje ob Savi 10 km, žel pTt Sava 6 km, o 2 km, š žup Sv. Gora 2 kin. Nm 695 m. Malo naselje pri cerkvici sv. Petra pod Roviškim vrhom (932 m). Pristop le z vozom od Vač ali od Zagorja. Slaba peščena zemlja nudi pridelke le za dom. Jablana, 75-10-8-1-1. Sr so du Litija 17 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 5 km, žel pTt Sava 8 km, o š žup Št. Lambert 2 km. Nm 774 m. Gručasta vasica na jv. podnožju Jablan-škega vrha (919 m). Dostop z vozom 4 km od ban. ceste Zagorje—Medija, ali 8 km od žel. p. Sava mimo Št. Lamberta. Na peščeni zemlji še dokaj dobro uspevajo vsa žita in ostali poljski sadeži. Perutnino prodajajo v Zagorje, les v Zagorje in v Ljubljano. Mimo vodi markirana pot od žel. p. Zagorje na Jablanški vrh (919 m), Plešo (820 m) in Sv. Goro (849 m). Podr. cerkev sv. Križa z močnim obzidjem, ki je domnevno ostanek tabora. Jarše, 36-7-3-3-1. Sr so du Litija 14 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 6 km, žel pTt Sava 7 km, o š žup Št. Lambert 1 km. Nm ca 500 ni. Zaselek nad robom gozda j. pod Št. Lam- bertom. Deloma kraški svet (obdelane vrtače). Gospodarstvo in dostop kot Št. Lambert. Kal, 3-4-4-0-0. Sr so du Litija 14 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 4 km, žel pTt Sava 8 km, o š žup Št. Lambert 3 km. Nm ca 660 m. Zaselek, ležeč na prevalu pod Jablanškim vrhom (919 m) v. od Št. Lamberta. Dostop z vozom 5 km od ban. ceste nad Zagorjem in 8 km od Save. Precej skalnat svet s peščenimi njivami. Prebivalci so deloma zaposleni v rudniku Zagorje. Prašiči, jamski les in drva donašajo nekaj dohodkov. Kalce, 23-3-3-0-0. Sr so du Litija 11 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 9 kin, žel pTt Sava 3 km, o 3 km, š žup Sv. Gora 2.5 km. Nin 586 m. Majhen zaselek na vznožju male kope. Dohod le z vozom 3 km od ban. ceste pri žel. p. Sava. Kmetijstvo iu prodaja lesa (jamski les, hlodi, drva) in prašičev v Zagorje in Trbovlje. Kobiljek, 10-2-2-0-0. Sr so du Litija 14 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 4 km, žel pTt Sava 10 km, o š žup Št. Lambert 4 km. Nm 720 m. Dve kmetiji v sedlu med Jablanškim vrhom (919 m) in Plešo (820 m). Težak dohod z vozom od Št. Lamberta. Kmetijski pridelki le za doni in prodaja lesa v Zagorje. Nad zaselkom sta lepi razgledni točki Pleša in Jablan-ški vrh; mimo vodi markirana pot na Sv. Goro. Kolk, 43-6-2-4-0. Sr so du Litija 12 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 7 km, žel pTt Sava 5 kin, o š žup Št. Lambert 2 km. Nm 540—560 m. Nekaj samotnih kmetij na planoti vrh strmih pobočij nad Savo j. od Št. Lamberta. V grapi spodaj teče proti Savi potoček Mošenik z več mlini. Dostop z vozom od Št. Lamberta. Prebivalci so razen v kmetijstvu zaposleni deloma kot železniški delavci. Krbulje, 74-7-7-0-0. Sr so du Litija 17 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 3 km, žel pTt Sava 13 km, o š žup Št. Lambert 5 km. Nm 420 m. Zaselek nad dolino, v kateri leži čolnišče. Prometne in gospodarske prilike kot v čolnišču. Laze, 65-12-8-4-0. Sr so du Litija 8 km, žand pTt š žup Vače 3 km, zdr fin Zagorje ob Savi 15 km, žel Sava 6 km, o 7 km. Nm ca 480 m. Vasica v prisojnih j. pobočjih Sv. Gore. Kmalu pod vasjo se pričenja grapa Savskega potoka, ob katerem je več mlinov in žaga. Dostop 3 km od ban. ceste pri Vačah. Poljedelstvo krije le domače potrebe. Markirana pot na Sv. Goro (849 m). Smuški tereni. Leše, 150-12-9-3-0. Sr so du Litija 7 km, žand Vače 5 km, zdr fin Zagorje ob Savi 14 km, žel pTt š žup Sava 2 km, o 8 km. Nm ca 485 m. Leže v prisojnih pobočjih, ki prično nad strminami nad žel. p. Sava. Nekatere kmetije so raztresene po bližnjih višjih pobočjih, kjer izvira mal potok, ki se blizu vasi Save izteka v Savo. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste v vasi Sava. Ljudje žive od poljedelstva in prodaje lesa (jamski les, trami) v Zagorje in Vače. Mošenik, 40-5-4-1-3. Sr so du Litija 9 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 13 km, žel pTt š Sava 2 km, o žup Št. Lambert 3 km. Nin 296 m. Kraj sestavljajo samotne kmetije, žage in mlini ob potoku Mošeniku, ki si je vrezal med planoto pri Tirni in ono pri Št. Lambertu globoko grapo proti Savi. Dostop je možen z vozom po obč. cesti iz Tirne ali od Št. Lamberta. Do bližnje žel. p. Sava nima za vozni promet uporabne poti. Polj je v gozdnati grajii le malo. Podbukovje, 45-8-6-2-0. Sr so du Litija 10 km, žand pT žup Vače 4 km, zdr fin Zagorje ob Savi 14 km, žel Sava 7 km, o 7 km, š Sv. Gora 3 kin. Nm 504 m. Leži na v. robu skoraj ravne planote nad povirjem Savskega potoka pod Sv. Goro (849 m). Dostop po obč. cesti 4 km od ban. ceste pri žel. j>. Sava (zaznamovana pot na Sv. Goro). Pridelki le za domače potrebe, nekaj zaslužka daje prodaja lesa (drva) iz obsežnih bukovih gozdov. Kraj se prvič omenja že 1238, ko je grofica Sofija Višnjegorska podarila stiškemu samostanu 8 ondotnih kmetij. Požarje, 27-4-3-1-0. Sr.so du Litija 16 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 7 km, žel pTt Sava 9 kin, o š žup Št. Lambert 3 km. Nm ca 640 m. Zaselek jv. od Št. Lamberta tik nad strmimi pobočji savske soteske. Dohod le z vozom od Št. Lamberta in čolnišča. Ostalo kot v navedenih vaseh. Prečna, 20-2-2-0-0. Sr so du Litija 18 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 3 km, žel pTt Sava 11 km. o š žup Št. Lambert 5 km. Nm ca 510 m. Dve samotni kmetiji vrh strmih pobočij nad Savo in železnico nad Zagorjem. Dostop le z vozom iz čolnišča in Št. Lamberta. Ostalo kot čolnišče. Rovišče, 60-8-8-0-0. Sr so du Litija 12 km, žand Vače 7 km, zdr fin Zagorje ob Savi 10 km, žel pTt Sava 5 km, o 3 km, š žup Sv. Gora 1.5 km. Nm 650—680 ni. Lega na robu plitve suhe doline pod sončnim pobočjem Roviškega vrha (932 m). Dostop le z vozom po obč. poti od ban. ceste ob Savi. Prodaja prašičev in lesa (jamski les, trami). Dostop na Sv. Goro, smuški tereni. Odkrito predzgodovinsko gradišče in grobovi. V srednjem veku je na rtastem griču pri vasi stal grad, last gospodov iz Rovišča, ki se omenjajo 1226—1228. Sava, 36-9-1-8-2. Manjši del naselja, ki spada sicer v obč. Litija. Selce, 25-5-5-0-0. Sr so du Litija 14 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 8 km, žel jiTt Sava 4 kni, o 1 km, š žup Sv. Gora 4 km. Nm ca 540 m. Zaselek nad mošeniško grapo sv. od Tirne. Kraški svet s peščeno zemljo. Dostop in gospodarstvo kot v Tirni. Senožet, 68-10-10-0-0. Sr so du Litija 12 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 6 km, žel pTt Sava 5 km, o š žup Št. Lambert 1 km. Nin 590 m. Vasica na mali kopi blizu z. roba Šentlam-berške planote. Dohod le z vozom od Št. Lamberta. Takoj pod vasjo dolina potoka Mošenika. Gospodarstvo kot Št. Lambert. Sv. Gora, 9-3-0-3-0. Sr so du Litija 15 km, žand pTt Vače 5 km, zdr fin Zagorje ob Savi 13 km, žel Sava 6 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1888, 1 odd. Kat. jirosv. d. Nm 849m. Malo naselje na strmem dolomitnem slemenu pod cerkvijo, ki jo obdaja močno in dobro ohranjeno zidovje nekdanjega tabora. Znana božja pot in izletna točka z obsežnim razgledom. Za poljedelstvo ni pravih pogojev, dohodek daje prodaja lesa v Zagorje (jamski les) ter v zadnjem času razvijajoči se tujski promet, ki stalno narašča, odkar je tu zgrajena koča SPD z udobnimi prenočišči. Dohod mogoč tudi z vozom od žel. p. Save, kakor tudi iz doline Medije. Bujna in pestra flora, smuški tereni. — Na Sv. Gori so odkrili predzgodovinsko gradišče in grobišče. Odkopani staroslovenski grobovi pričajo o zgodnji slovenski naselitvi. V visokem obzidju na sv. strani cerkve je znamenita obokana veža s peterimi lopicami, edina te vrste v Sloveniji. Domneva se, da je služila za sramotilni oder. Zločince so privezovali z verigo na kol, ki je še do nedavno molel iz lukenj v lopicah. Ker je pot v cerker vodila tik ob veži, je zločinca lahko vsakdo videl in sramotil. Verjetnejše pa je bila votlina bivališče puščavnika, na kar kaže ljudski naziv tega kraja »puščava«. V vdolbinah je imel pu-ščavnik kipe svetnikov, ki so bili s kolcem pritrjeni k steni. »Puščava« je prenehala verjetno v jožefinski dobi. Župnija Sv. Gora (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 890 duš. Pokopališče. Župna cerkev rojstva D. M. Prvotna zelo stara cerkev oz. kapela se omenja že 1250 in nato 1472 in 1526. Sedanjo stavbo so zgradili 1753. V notranjščini Egartnerjeve slike (Rojstvo D. M., Sv. Družina). Cerkev je bila sprva podr. vaške prafare. L. 1753. je bila ustanovljena lokalija, ki pa se je izločila šele 1823. Lokalijo so 1875 povzdignili v pravo župnijo. Cerkev slovi kot stara, že od nekdaj obiskovana Marijina božja pot. Tu rojen 1881 dr. Bren Franc (p. Hugo), franč. organizator v Ameriki. Široka set, 50-6-6-0-0. Sr so du Litija 9 km, žand pTt š žup Vače 4 km, zdr fin Zagorje ob Savi 15 km, žel Sava 6 km, o 8 km. Nm 547 m. Vasica na prostrani kopi med povirjem Savskega in Leškega potoka. Dostop z vozom od žel. p. Save. Deloma kraški svet. Poljedelstvo. Ob Savskem potoku mlini. Lejii smuški tereni združljivi z izletom na Sv. Goro. Podr. cerkev sv. Marjete se omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Špital, 22-4-4-0-0. Sr so du Litija 15 km, žand zdr fin žel Zagorje ob Savi 6 km, o š žup Št. Lambert 2 km, pTt Sava 8 km. Nm ca 700 m. Zaselek na planoti j. od Št. Lamberta. Zraven spada zaselek Selišče nad robom Savske doline. Dostop z vozom od Št. Lamberta. Vsa okolica je močno prerasla z gozdovi, ki edini še donašajo nekaj dohodkov, sicer pa ostajajo vsi pridelki doma. Št. Lambert, 51-12-1-10-1. Sr so du Litija 13 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 7 km, žel pTt Sava 6 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1879, I odd. Slov. kat. izobr. d. Nm 577 m. Precej raztreseno naselje sredi visoke, deloma kraške planote. Središče vasi je okoli žup. cerkve na stiku treh kraških suhih dolin. Dostop le z vozom po dokaj slabih obč. poteh od žel. p. Sava ali od ban. ceste Medija—Zagorje (6 km). Deloma peščena zemlja le skromno preživlja prebivalce. Prodaja lesa v Zagorje. Smuški tereni. Ž u p n i j a Št. Lambert (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 710 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lamberta se omenja 1526. Sedanjo stavbo so sezidali 1867. Sprva podr. vaške prafare je postala 1752 vikariat, 1862 pa župnija. Tirna, 115-16-12-4-0. Sr so du Litija 10 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 9 km, žel pTt Sava 3 km, o 3 km, š žup Sv. Gora 3 km. Nm 604 in. Vas leži na robu visoke planote, v. od žel. p. Sava. Dohod le z vozom po obč. cesti, 3 km od ban. ceste. Bližja je strma pešpot mimo samotne Bučarjeve kmetije (varijanta poti na Sv. Goro). Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom in prodajo lesa (drva in hlode v Zagorje in Vače, drva tudi v Ljubljano). Smuški tereni. Vas se prvič omenja 1154/1155 kot last krške škofije. Vežnica, 14-2-2-0-0. Sr so du Litija 15 km, žand Vače 7 km, zdr fin Zagorje ob Savi 8 km, žel pTt Sava 7 km, o 3 km, š žup Sv. Gora 2 km. Nm 840 m. Dve kmetiji v bolj osojni legi med Sv. Goro in Jablanškim vrhom. Razen Sv. Gore najvišje naselje v občini. Dostop le z vozom od Št. Lamberta ali iz doline Medije. Odproda se nekaj lesa. Vodice, 26-3-1-2-0. Sr so du Litija 14 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 3 km, žel pTt Sava 8 km, o š žup Št. Lambert •5kmvNm ca 730 m. Neznaten zaselek v. od jablanske cerkve. Dostop in gospodarstvo kot v Jablani. Pešpot v dolino Medije. Vovše (Ovsiše), 14-2-2-0-0. Sr so du Litija 13 km, žand pTt Vače 5 km, zdr fin Zagorje ob Savi 13 km. žel Sava 7 km, o 7 km, š žup Sv. Gora 1 km. Nin ca 690 m. Dve kmetiji z. pod Sv. Goro (849 m), dostopni po obč. cesti le z vozom, 5 km od ban. ceste v Vačah. Kmetijstvo za dom. Zavšenik, 25-4-4-0-0. Sr so du Litija 12 km, žand zdr fin Zagorje ob Savi 6 km, žel pTt Sava 4 km, o š žup Št. Lambert 1 km. Nm 563 m. Zaselek na robu Šentlamberške planote nad mošeniško grapo. Dostop z vozom od Št. Lamberta. Gospodarske razmere kot v Šl. Lambertu. Podr. cerkev sv. Duha je starodavna božja pot. Pol km od cerkve stoji staro turško znamenje s štirimi okni. Občina Št. Vid pri Stični Preb. 4117, hiš 780, posest. 534, koč. 172, najem. 77. Površina 6517.86 ha: njiv in vrtov 2277.12, trav. in paš. 997.15, gozdov 2875, vinogradov 38.59, sadovnjakov 95, ostalo 235. Občina zavzema ozemlje med Temenico in Višnjico. Na s. obsega še dolini Bukovice in Temenice do njunega sotočja, na j. pa sega daleč v gozdnati kraški svet med Temenico in Krko. Osrednji del občine tvorijo plitve kraške globeli pri Št. Vidu. Radohovi vasi in Dobu. ki jih namakata in v j. delu često po-plavljata dve mali ponikalnici (Šentvidski in Grajžarjev potok). Ta predel je najgosteje poseljen v občini ter ima tudi nekaj večjih vasi, dočim jnevladujejo sicer male vasice in zaselki. Ves južni kraški del občine trpi na pomanjkanju vode in je v veliki meri navezan na kapnice. Izraziti kmetovalci: žita jiridelujejo seveda le za dom, prodajajo pa zlasti živino in mleko v Stično, jajca in perutnino tudi v Ljubljano, drva l>a v Litijo. Vinogradništvo se je ohranilo le še v neznatni meri ob Temenici. Razen dolenjske železnice poteka skozi občino tudi drž. cesta Ljubljana—Zagreb, od katere se odcepi ban. cesta čez Bogenšperk v Litijo. Artiža vas, 75-16-15-1-0. Sr Litija 21 km, so du zdr fin Višnja gora 7 km, žand o j>Tt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Št. Vid pri Stični 2 km. Nm ca 320 m. Strnjena vas v suhi kraški dolini tik j. od dol. žel. med Stično in Št. Vidom. Dostop z vozom 1 km od drž. ceste. Kmetijstvo in nekaj dohodkov od gozda. Vas se prvič omenja že 1190. Bukovica, 161-38-30-6-2. Sr Litija 13 km, so du zdr fin Višnja gora 15 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 5 km, žel Radohova vas 5 km. Nm 325 m. Leži v ozki dolini potoka Bukovice, s. nad Št. Vidom. K vasi spadajo po okolnih hribih zaselki Brezovica, Gorenji vrh in Potok. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste na Temenici. Poljedelstvo, prašičereja, mlekarstvo in perutninarstvo (prodajajo v Stično in Ljubljano), jirodaja drv (v Litijo). Vinogradništvo, ki je bilo nekoč prevladujoča kultura, je v rapidnem nazadovanju. Na potoku mlini in manjša elektrarna. Bukoviški gradič je po tradiciji nekdaj spadal med najznamenitejše gradove v okolici. Domneva se, da je bil prvotno marof gradu Grundlja ali Pristave. Danes je last kmeta Antona Nograška. Podr. cerkev sv. Janeza Krstnika je najstarejša podr. šentvidske župnije. Cagošče-Videm, 99-20-15-3-2. Sr Litija 13 km, so du zdr fin Višnja gora 14 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 6 km, žel Radohova vas 5 km. Elektrarna. Nm 320—350 m. Naselji sta raztreseni ob potoku Bukovici. Jedro Vidma leži v pobočju na desnem bregu (342 m), čagošč pa na nasprotni strani doline v prisojnem pobočju. Vozna pot 1 km od ban. ceste Litija—Radohova vas. Razen pridelkov za dom donaša dohodke svinjereja (prodaja v Št. Vid), perutnina in jajca (v Ljubljano), nekaj pa tudi les. Češnjice, 318-65-39-20-8. Sr Litija 18.1 km, so du zdr fin Višnja gora 9.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Radohova vas 5 km. Povpr. nm ca 350 m. Leže v prisojnem pobočju s. nad Št. Vidom pri Stični. Vas sestavlja prav za prav dvoje naselij (Velike in Male Češnjice), k njej spadata še zaselka Farški kal in Mali kal s. odtod. Poljski pridelki krijejo domače jiotrebe. Dohodke donaša mlekarstvo (prodaja v Stično), svinjereja in perutninarstvo. Podr. cerkev Sv. Ane. Odtod doma Puš Ludvik (r. 1896), pevovodja in skladatelj. Dob, 198-52-36-11-5. Sr Litija 17 km, so du zdr fin Višnja gora 10 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Ra- dohova vas 2.5 km. Nm 307 m. Precej velika vas na s. robu kraške kotline ob potoku Dobnici (Grajžarjev potok), ki v bližini vasi ponikuje. Skozi vas vodi ban. cesta II. reda Glo-govica—Št. Vid—Dob (ca 4 km). Vstran od nje leže pripadajoči zaselki Breg, Selo, Boga vas. Ravna, ilovnata polja, v nižini izpostavljena poplavam, kajti vkljub temu, da so kraške požiralnike že večkrat čistili, voda rada zastaja. V kmetijstvu donašata dohodke mleko in perutnina, ki se prodajata deloma v Ljubljano. Iz mešanih gozdov (smreka, hrast, gaber) se proda nekaj lesa. Do nedavna sedež občine. Vas in okolica trpita v suši pomanjkanje vode. Zato so zanimive listine v arhivu podr. cerkve sv. Petra, ki točno določajo pravice okoliških naselij pri zajemanju vode ob suši. Vas se prvič omenja že 1145, ko jo je oglejski patriarh podaril stiškemu samostanu. Podr. cerkev sv. Petra ap. Glogovica, 102-25-10-10-9. Sr Litija 21 km, so du zdr fin Višnja gora 5 km, žand žel o pTt š žup Št. Vid pri Stični 1 km. Nm ca 320m. Vasica raztresena po gričevju z. od Radohove vasi nad žel. progo Ljubljana—Novo mesto. Dohod po obč. cesti 1 km od drž. ceste pri Sv. Roku. Kmetijstvo za doin, prodaja živine deloma v Ljubljano. V okolici so odkrili mnogo keltskih gomil. Griže, 47-7-4-3-0. Sr Litija 20 km, so du zdr fin Višnja gora 9 km, žand pTt š žup Stična 2.5 kni, žel Stična 2 km, o 2 km. Nin 328 m. Leže na prevalu, kjer se družita ban. cesta iz Stične in drž. cesta Ljubljana—Zagreb. Zraven spada zaselek Vrh tik s. odtod. Kmetijstvo, jirodaja prašičev, perutnine in jajc v Ljubljano. Grm, 94-11-10-1-2. Sr Litija 16 km, so du zdr fin Višnja gora 11 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Radohova vas 1.5 km. Nin ca 325 m. Leži na rahlo valovitem svetu ob 1 Dan. cesti Litija—Radohova vas ne daleč od njenega križišča z drž. cesto Ljubljana—Zagreb (na križišču zaselek Pljuska). Kmetijstvo na rodovitni zemlji, deloma tudi vinska trta. Prodaja mleka v Stično. Precej lesa (smreka, hrast) za izvoz. Pod vasjo teče Grajžarjev potok, ki ponikuje v bližini Doba in povzroča poplave. Hrastov dol, 132-24-15-7-2. Sr Litija 20 km, so du zdr fin Višnja gora 13 km, žaiul o pTt š žup Št Vid pri Stični 6 km, žel Radohova vas 5.5 kin. Nm 290 m. Vas je razvrščena okoli precej velikega središča z vaško mlako, v dnu male kraške doline, kamor vodi obč. cesta iz Doba (3 km), dostopna za vsa vozila. Izrazito kraška tla, vendar še dokaj ugodna za kmetijstvo. Največ dohodkov donašajo svinjereja, perutninarstvo in deloma gozdarstvo. Vas se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. Podr. cerkev sv. Andreja ap., zgrajena pred 1698, ima znamenit starinski strop. Lučarjev Kal, 129-22-12-8-2. Sr Litija 21 km, so du zdr lin Višnja gora 10 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 7 km, žel Stična 5 km. Nm 382 m. Leži na prisojnem pobočju jz. od vasi Hrastov dol. Dostop le z vozom. Vsa kraška okolica je precej gozdnata (pretežno listovci), kulturna zemlja je slaba, ilovnata. Prodajajo le maslo in perutnino (v Ljubljano) ter les (žel. pragovi). Male Pece, 23-6-4-2-0. Sr Litija 19 km, so du zdr fin Višnja gora 10 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 4 km, žel Št. Vid pri Stični 2.5 km. Nin 310 m. Vasica nad južnim robom dobske kraške uvale. Dostop in gospodarstvo kot Vel. Pece. Podr. cerkev Sv. Lamberta. Petrušnja vas, 151-37-17-20-0. Sr Litija 16.5 km, so du fin Višnja gora 8 kin, žand žel o pTt š žup Št. Vid pri Stični 0.6 km, zdr Višnja gora 5.5 km. Nm ca 350 m. Leži ob obč. cesti na zložnem pobočju gričevja s. nad Št. Vidom. Pridelki zadostujejo le domačim potrebam. Poleg kmetijstva nekaj obrti. Bližnji zaselek Gradišče je dobil ime po nekdanjem rimskem taborišču; na mestu tega taborišča so pozneje zgradili podr. cerkev sv. Miklavža šk. Cerkev v sedanji obliki je iz prve jiolovice 17. stol. Še danes je ohranjen obrambni tabor iz dobe turških napadov. Podboršt, 115-20-16-2-2. Sr Litija 16 km, so du zdr fin Višnja gora 12 kin, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 4 km, žel Radohova vas 2 km. Nm ca 310 m. Vasica v dolinici j. od Doba. Dostop za vsa vozila 1 km j>o obč. cesti od Doba. Kmetijstvo, prodaja krompirja. Pokojnica, 60-14-13-1-0. Sr Litija 16 km, so du zdr fin Višnja gora 12 kin, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 4 kin, žel Radohova vas 1 km. Nm ca 310 m. Vasica v od Doba deloma v pobočju in obč. cesti (za vsa vozila), ki se odcepi od drž ceste Ljubljana—Zagreb malo pred vasjo Mali Gaber (1.5 km). Kmetijstvo, prodaja krompirja. Praproče—Dolenja vas, 70-12-9-3-0. Sr Litija 12 km, so du zdr fin Višnja gora 13 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični jjkm, zel Radohova vas 4 km. Praproče (nm ca 350 m) leže ob ban. cesti Litija—Radohova vas vrh klanca nad Temenico, Do- lenja vas (nm ca 315 m) pa v dolini ob Temenici. Vsled rodovitnosti zemlje prodajajo prebivalci precej poljskih pridelkov CA) v okolico, mleko in prašiče v Stično, perutnino in jajca v Ljubljano. . Pristava, 41-5-4-0-1. Sr Litija 18 km, so du zdr hn Višnja gora 10 kin, žand pTt š žup Stična 3.5 km, o 5 km, žel Stična 4.5 km. Nin 674 m. Leži vrh hrbta nad dolino Bukovice s. od Stične. Svoječasno je baje tu stal grad. Dostop le z vozom 4 km od Stične. Kmetijstvo, prodaja perutnine, jajc in gob v Ljubljano. Na s. koncu hrbta podr. cerkev sv. Lamberta (643 m), zgrajena v 15. stol. Na samotnem gričku tik cerkve je živela skoro 30 let vojvodinja Viridis iz milanske rodbine Sforza-Visconti, potem ko je njen mož, avstrijski vojvoda Leopold III., 1386 padel v bojih s Švicarji. Bila je zelo naklonjena stiškemu samostanu, kateremu je po svoji smrti tudi prepustila vse svoje premoženje. Radi svoje dobrotljivosti do revezev živi še danes »Plemenita gospa s Pristave« v ljudskem spominu. Umrla je ok. 1414. Pokopana je v samostanski cerkvi v Stični, kjer je v s. steni presbiterija vzidana nagrobna plošča z grbom Viscontijev. Pristavlja vas, 64-11-7-1-3. Sr Litija 19 km, so du zdr lin Višnja gora 6 km, žand žel o pTt š žup Št. Vid pri Stični 1.5 km. Nm ca 350 m. Malo naselje, raztreseno po j. prisojnem pobočju razglednega Gradišča (519 m) je dostopno le z vozom od drž. ceste Ljubljana—Novo mesto (lkm). K vasi spada zaselek Dole. Poljedelstvo in živinoreja za domače potrebe. , , , .. Rađanja vas, 34-8-8-0-0. Sr Litija 11.5 km, so du zdr fin Višnja gora 13.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 5.5 km, žel Radohova vas 6 km. Nm ca 350 m. Leži v osojnem pobočju s. nad vasjo Temenico. Dostop (samo z vozom) od ban. ceste Litija—Radohova vas v dolini Temenice. Precej kmetijskih pridelkov se proda v Št. Vid in Stično (samostan). Radohova vas, 163-27-16-11-6. Sr Litija 15 km, so du zdr fin Višnja gora 6 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 2 km, žel v kraju lkm. Nm ca 330 m. Vas leži vzvišeno ob klancu drž. ceste Ljubljana—Novo mesto. V. od vasi se cepi ban. cesta v Litijo. Poleg kmetijstva razne obrti (trgovine, gostilne itd.). Do nedavna sedež občine. Štirje sejmi na leto. Nekaj poljskih pridelkov (krompir, fižol), živine, prašičev m perutnine prodajo okoliškim trgovcem, nekaj tudi v Ljubljano. Odkrito predzgodovinsko selišče in gomile na Vencljevem hribu. V starem veku je vodila j. od vasi rimska cesta Ljubljana—Drnovo pri Krškem. Rdeči Kal, 67-16-9-5-2. Sr Litija 18.5 km, so du zdr hn Višnja gora 11.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 4.5 km, žel Radohova vas 4 km. Nm 367 in. Leži nad južnim robom kraške doline pri Dobu. Dostop (samo z vozom) 2 km od Doba. Kraški svet, pomanjkanje vode (2 moderna vodnjaka, po načrtih Hig. zavoda v Lj.). Del pridelkov (mleko, prašiči) gre v Stično, nekaj perutnine in jajc pa v Ljubljano. Nekaj lesa pokupijo bližnji trgovci. Vrše se poizkusi z vinogradništvom. Vas se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. Podr. cerkev sv. Antona pušč. je bila zgrajena 1876. Sad, 95-9-6-2-1. Sr Litija 19 km, so du zdr fin Višnja gora 12 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 5 km, žel Radohova vas 4.5 km. Nin ca 385 m. Mala vasica v. od Rdečega Kala, dostopna le z vozom. Gospodarstvo kot Rdeči Kal. Mimo vasi vodi pešpot od žel. p. Št. Vid pri Stični k razvalinam znanega gradu Šumberka in stari cerkvi sv. Katarine (458 m). Poleg vasi so odkrili sledove starih stavb. Selo pri Subračah, 80-20-15-3-2. Sr Litija 9 km, so du zdr fin Višnja gora 15.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 7.5 km, žel Radohova vas 6.5 km. Nm ca 350—420 m. Naselje sestavljajo raztresene kmetije v gornji dolini Temenice ob ban. cesti Litija—Radohova vas. Obsega tudi zaselke Pusti Javor in Kalce. Prebivalci prodajajo le nekaj mleka, prašičev in perutnine večinoma v Litijo. Pri Pustemu Javorju se prične ban. cesta dvigati iz doline Temenice proti Bogenšperku. Selo pri Št. Pavlu, 90-10-0-0-3. Sr Litija 15 km, so du zdr fin Višnja gora 12 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Št. Vid pri Stični 3 km ali Radohova vas 3 km. Nm ca 320m. Vasica leži ob ban. cesti v gričevju med Rado-hovo vasjo in Temenico. Kmetijstvo. Dobro je razvito mlekarstvo, mleko prodajajo v Stično, prašiče, perutnino in jajca tudi v Ljubljano. Izven vasice stoji gradič Selo z vzornim kmetijskim gospodarstvom, žago in paromlinom (last K. Pollaka iz Lj.). Grad je dal zgraditi v 17. stol. Ivan Žiga Semenič, solastnik sosednega gradu Grundlja (gl. Št. Pavel). Subrače, 93-14-10-2-2. Sr Litija 10 km, so du fin Višnja gora 14.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 6.5 km, zdr Višnja gora 9.5 km, žel Radohova vas 5.5 km. Nm ca^ 340 m. Leži v prisojnem podnožju nad sotočjem potoka Jaška in Temenice, tik ban. ceste Litija—Radohova vas. Prebivalci pro- dajajo precej mleka, jajc in perutnine v Litijo, prašičev (v Stično) in lesa. Svet ob Temenici je izpostavljen poplavam. Kraj se prvič javlja že 1243. Podr. cerkev sv. Andreja ap. je bila zgrajena v 17. stol. Škofije, 76-12-11-1-0. Sr Litija 16 km, so du zdr fin Višnja gora 12 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 4 km, žel Radohova vas 0.5 km. Nm 331 m. Leži na griču nad ponikalnico Grajžarjev potok, j. od žel. p. Radohova vas. Dostop z vsemi vozili. Obsega še zaselek Babjo dolino. Prodaja krompirja, jirašičev in perutnine. Št. Pavel, 150-39-32-3-4. Sr Litija 16 km, so du zdr fin Višnja gora 11 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 2 km, žel Radohova vas 2 km. Nm 338 m. Vas, raztresena po valovitem svetu sv. nad Št. Vidom, dober km obč. poti odtod. Vzhodno pod vasjo izvira Grajžarjev potok, glavna ponikalnica radohovsko-dobske kraške globeli (ščuke, postrvi). Kmetijstvo v glavnem le za dom. Prodajo le mleko (v Stično), prašiče, perutnino in jajca (v Ljubljano). Zgodovinska pomembnost kraja je grad Grundelj. Prvi znani grajski lastniki so bili grofje Auerspergi (od 1412—1589). Grad je bil obnovljen v Valvasorjevi dobi in ponovno 1820. Danes je last akad. slikarja Ferdinanda Vesela, ki hrani na gradu lepo zbirko slik in starin. Grad je danes na potu propadanja. Podr. cerkev sv. Pavla je bila zgrajena v 15. stol. Št. Vid pri Stični, 493-106-77-29-16. Sr Litija 18.1 km, so du zdr fin Višnja gora 6.5 km, žand žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1795, 9 odd. Obrt. trg. nad. šola. Javna knjiž. SKJ, PRK, Kat. prosv. d., Gas., PSVD. Nm 345 m. Obsežna gručasta vas le malo (0.5 km) vstran od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. K njej spadata zaselka Goli vrh in Sv. Rok z romarsko cerkvijo (ob drž. cesti, nm 330 m). Upravno, cerkveno, gospodarsko in kulturno središče krajev ob zgornji Temenici. Poleg kmetijstva obrti, gostilne (s prenočišči), trgovine itd. Žaga na elektr. pogon (deske, žel. pragi in dr.). Na leto 4 sejmi. Pod Št. Vidom in Sv. Rokom teče mala ponikalnica, ki izgine pod zemljo blizu žel. p. Kraj slovi po bogatih predzgodovinskih izkopinah; številne gomile venetskih Ilirov. V starem veku je bila domnevno nekje v bližini rimska postaja »Ad acervos«, t. j. »Pri gomilah« (menda z. od Stranske vasi). Mimo je namreč v tej dobi vodila znamenita rimska cesta Emona (Ljubljana)—Siscia (Sisak). V srednjem veku je bil Št. Vid veliko pomembnejši kot je danes. Bil je važna misijonska postaja in središče prastare župnije. Že 1140 se omenja kot trg, ki je imel vse bistvene trške privilegije: lasten pečat in grb, lastno sodstvo, tri sejme na leto in dr. Kot trg se navaja še 1475, vendar je tedaj^ že zelo nazadoval: ni imel več trškega sodnika in sveta, ne pečata ter je bil že podrejen višnjegorskemu trgu. L. 1478. so preložili tudi letne sejme iz Št. Vida v novoustanovljeno višnjegorsko mesto. Glavni turški napadi na kraj in okolico so bili 1471, 1528 in 1529. Na mestu, kjer se od drž. ceste odcepi pot proti s. v Stično, stoji kamenit spominski steber, ki ga je dal 1583 postaviti stiški opat Lavrencij. Tu so stiški menihi po svojem prihodu iz Rune pri Gradcu bivali okoli 20 let, dokler si niso sezidali stiškega samostana. Župnija Št. Vid pri Stični (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 5842 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida muč. se prvič omenja že 1132. Prafara je bila 1135 in ponovno 1141 inkorporirana stiškemu samostanu. Obsegala je 72 podr. na ozemlju od Save do Suhe Krajine. Iz nje so izšle župnije: Krka, Višnja gora, Primskovo, Stična in Šmartno pri Litiji. Prafara je cerkveno pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Podr. cerkev sv. Roka sp. so zgradili v spomin na kugo 1646. Pri cerkvi so odkrili predzgodovinsko naselbino in gomile. Poleg cerkve je pokopano 30 Francozov, ki so padli 1810 v borbi z ondotnimi prebivalci. V Št. Vidu rojeni: dr. pilil. Grbec Makso (M. Ger-becias, 1658—1718), med. strokovnjak, preds. ljublj. Acad. oper.; dr. Kutnar Franc (1793—1846), prvi lavant. knezoškof slov. krvi; Markelj Ivan (1852—1903), delavec v istrskem šolstvu; dr. Vur-nik Stanko (1898—1932), etnograf, umetnostni zgodovinar, kritik in glasbenik. Temenica, 155-25-19-5-1. Sr Litija 12 km, so du zdr fin Višnja gora 13 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 5 km, žel Radohova vas 4 km. Nm 318 m. Leži v dolini Temenice in po bregovih pri izlivu Bukovice, poleg ban. ceste Litija—Radohova vas. Obsega tudi zaselke Debeli hrib, Osredek in Žabnico. Kmetijstvo, deloma vinogradništvo. Za prodajo prihaja v po-štev mleko, perutnina, prašiči, vino (170 hl) in les. V Temenici ribolov (postrvi), v okoliških gozdovih dobra lovišča. Izhodišče za izlete na Javorje (638 m), Primskovo (540 m), Čatež in Zaplaz (544 m). . , Trnovica, 40-6-6-0-0. Sr Litija 21 km, so du zdr fin Višnja gora 14 km, žand o pTt š žup St. Vid pri Stični 7 km, žel Ra- dokova vas 6 km. Nm ca 370 m. Zaselek na kraški polici v. nad Hrastovim dolom. Gospodarstvo kot v Hrastovem dolu. Velike Pece, 194-27-19-8-0. Sr Litija 20.5 km, so du zdr fin Višnja gora 8 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 2.5 km, žel Št. Vid pri Stični 1.5 km. Nm 321 m. Leži z. nad dobsko kraško globeljo, 1K km obč. poti od ban. ceste Št. Vid—Dob. Gospodarske razmere kot v Dobu. Podr. cerkev D. M. Snežnice je bila zgrajena v 16. stoletju. Predzgodovinske izkopine. Veliki Kal, 35-6-6-0-0. Sr Litija 18 km, so du zdr fin Višnja gora 9.5 km, žand o pTt š žup Št. Vid 2.5 km, žel Radohova vas 5.5 km. Nin ca 420 m. Vasica na prisojnem obronku sredi gozdov nad Češnjicami. Dostop z vozom od Št. Vida (3 km). Kmetijstvo le za domače potrebe. Vas se prvič omenja že 1145, ko jo je oglejski patriarh podaril stiškemu samostanu. Vrh pri Subračah, 124-17-15-2-0. Sr Litija 10.5 km, so du zdr fin Višnja gora 14 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 6 km, žel Radohova vas 7 km. Nm ca 390 m. Malo naselje v vinorodnem peščenem pobočju nad sotočjem potoka Ješke s Temenico. Dostop le z vozom ne daleč od ban. ceste Litija —Radohova vas. Prebivalci prodajajo nekaj mleka, vina, prašičev, perutnine večidel v Litijo. O predzgodovinski obljudenosti kraja priča odkrito predrimsko selišče in gomile. Vrhpolje, 29-3-3-0-0. Sr Litija 22 km, so du zdr Višnja gora 6 km, žand pTt š Stična 3 km, žel Stična 2 km, o žup Št. Vid pri Stični 2.5 km. Nm ca 320 m. Nekaj kmetij z. od Vel. Pec v smeri proti Vrhpolju v obč. Stična. Zaboršt, 120-20-16-2-2. Sr Litija 15 km, so du zdr fin Višnja gora 12 km, žand o pTt š žup Št. Vid pri Stični 3 km, žel Radohova vas 2.5 km. Nm ca 340 m. Raztreseno naselje v sončnem pobočju nad ban. cesto Litija—Radohova vas. Z vsemi vozili je dostopno le deloma. Poljski pridelki le za dom, prodaja živinorejskih proizvodov. Domače tkanje platna. Občina Trebeljevo sedež Prežganje Preb. 2104, hiš 321, posest. 278, koč. 58, najem. 8. Površina 7181 ha: njiv in vrtov 502.80, trav. in paš. 2885, vinogradov 1, gozdov 3727.20, sadovnjakov 9, ostalo 56. Občina obsega deloma skrilavčevo, deloma dolomitno hribovje med Besnico in Reko. Na v. sega še preko Reke, na j. pa nekako do razvodnice proti porečju Krke. Hriboviti, po globokih, pustih grapah razčlenjeni svet doseže na Jančjem višino 794 m. Naselja, zaselki in raztresene samotne kmetije se vrste po slemenih in sončnih pobočjih; osojne strani proti Savi so le redko naseljene in porastle z obsežnimi mešanimi gozdovi (več kot vse površine). V grapah so le mlini, redke kmetije in mestoma ostanki nekdanjega rudarstva. Danes je občina povsem kmetska; dohodke donaša prodaja živine, perutnine in gob v Ljubljano, na v. pa tudi v Litijo. Zlasti važna je prodaja sadja; poleg kostanja in jabolk slove zlasti češnje iz teh krajev. Izvoz lesa (drva, hlodi, jamski les) je usmerjen prav tako v Ljubljano in Litijo. Edina prometna zveza je ban. cesta II. reda Ljubljana—Litija, ki sledi v glavnem dolinama Bes-nice in Reke; razvodje med njima prevali pri Trebeljevem. Proti Savi vodijo le slabe in strme obč. poti. Besnica, 105-17-15-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 20 km, žand Vel. Štanga 11.5 km, o 3.5 km, š žup Prežgan je 4 km. Povpr. nm 400 m. Kraj sestavljajo posamezne kmetije v ozki zgornji dolini potoka Besnice ob ban. cesti Ljubljana—Trebeljevo—Litija. Kmetijstvo brez ugodnih pogojev. Sadje, perutnina, jajca, les (bukev, smreka, jelka) ter precej gob za prodajo v bližnji Zalog, deloma tudi v Ljubljano. Več mlinov. Dolgo brdo, 59-10-8-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 11 km, žand Vel. Štanga 3.5 km, o 4.75 km, š žup Jančje 2.5 km. Nm od 515—550 m. Po prisojnem hrbtu raztresena vasica jv. od Jančja (794 m). Dostop le z vozom po obč. cesti 3 km od Štange ali 4 km od ban. ceste Litija—Trebeljevo mimo Kon-čarjevega mlina. Kmetijstvo. Na trg v Ljubljano prodajajo sadje, perutnino, jirašiče, gobe. Les gre v Litijo. Dragovšek, 88-16-11-5-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 7 km, žand š žup Vel. Štanga 3 km, o 12 km. Nm 300—420 m. Leži na j. obronku Širmanskega hriba (459 m). Kmetije so raztresene po vsem prisojnem pobočju do dna doline Reke. Pod vasjo (3 km) vodi ban. cesta Litija—Trebeljevo. Prodaja živine, sadja, perutnine in lesa večinoma v Litijo, gob in sadja tudi v Ljubljano. Tu rojena Marn Franjo (1846—1905), književnik in njegov brat Marn Josip (1832—1893), knjiž. zgodovinar. Gabrje, 132-19-18-1-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 12.5 km, žand Vel. Štanga 5 km, o 5 km, š žup Jančje 3 km. Nm 639 m. Jedro vasi leži na dolgem slemenu jv. od Jančja (794 m). Nekaj kmetij je raztresenih po bližnjih prisojnih po- bočjih. Do ban. ceste Ljubljana—Trebeljevo—Litija je 3 km vozne poti. Pridelki ne krijejo domačih potreb. Sadje, prašiče in j)erutnino prodajajo v Ljubljano, les v Ljubljano in Litijo. V zadnjem času poizkušajo z vinogradništvom. Gozd-Reka, 168-28-28-8-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 8 km, žand Vel. Štanga 5 km, o 8 km, š žup Prežganje 8 km in Vel. Štanga 5 km. Nm 379 m. Kraj sestavljajo kmetije in mlini v jiovirju potoka Reke ter po pobočjih nad njo. Do ban. ceste Litija—Trebeljevo je 1—2 km. Kmetijstvo z razmerami kot v Trebeljevem. Mlini, vodne žage. Izvoz drv, hlodov in oglja. Vinogradniški poizkusi v zadnjem času. V okolici so nekdaj kopali svinčeno rudo. Jančje, 120-16-16-4-0. Sr so du zdr fin pTt Litija 7 km. žand Vel. Štanga 4 km, žel Jevnica 4 km, o 8 km, š žuj) v kraju. Šola (zasilna), 1 odd. Nm 788 m. Vasica, raztresena po najvišjem kopastem hrbtu v občini. Jedro vasi s cerkvijo je tik jiod najvišjim, razglednim vrhom (794m). Dohod z vozom 4 km od ban. ceste Ljubljana—Trebeljevo—Litija ali (težak) 5 km od ban. ceste ob Savi. Vkljub višini še dobro uspevajo vsa žita. Živino, sadje, perutnino, jajca in deloma les prodajajo v Ljubljano (tudi v Zalog). Slove češnje, pa tudi kostanj in jabolka z Jančjega. Vas je znana izletnikom in smučarjem kot razgledna točka (2 uri od žel. ]). Laze in Jevnica, iz So-strega, 3 ure iz Litije). Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Posebno pa je znan iz dobe slovenskega narodnega preporoda. L. 1869. so vaščani preprečili propagandni nastop ljubljanskega Turnvereina, kateremu so zaplenili celo zastavo. Radi tega so oblasti poslale nad vas vojaštvo, ki je teden dni kruto gospodarilo v vasi. Župnija Jančje (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 527 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža je bila prvotno podr. šmartinske prafare in nato župnije Prežganj. Lokalija je bila od 1787, župnija pa od 1805. Jastrebnik, 55-9-7-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 7 km, žand š žup Velika Štanga 5.5 km, o 11 km. Nm 510—527 m. Samotne kmetije raztresene po dolgem gozdnatem slemenu nad Volčjo jamo jz. od Litije. Ban. cesta Litija—Trebeljevo je oddaljena 3.5 km. Dohod z vozom. Prodaja živine, sadja in perutnine v Litijo, sadja in gob v Ljubljano. Koške Poljane, 45-5-5-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 11 km, žand Vel. Štanga 3.5 km, o 7 km, š žup Jančje 2 km. Nm od 500—580 m. Samotne kmetije v prisojnih pobočjih med Vel. Štango in Jančjem. Dohod le z vozom 6.5 km od ban. ceste Litija—Trebeljevo. Gospodarstvo kot na Jančjem; prodaja lesa v Litijo. Hiša »pri Burgerju« je predelana iz nekdanjega gradu. Mala Štanga, 75-13-11-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 8 km, žand š žup Vel. Štanga 2 km. o 8 km. Nm 619 m. Vasica na osojnem gozdnatem sz. slemenu Kramplovega hriba (716 m) Dostop z vozom 5.5 km od ban. ceste TI. reda Litija—Trebeljevo. Ostalo gl. Vel. Štanga. Mali vrh, 53-8-8-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 18 km, žand Vel. Štanga 9.5 km, o 4 km, š žup Prežganje 7 km. Nm 678 m. Vasica j. nad Trebeljevim, na visokih pobočjih. Dohod le z vozom po slabi poti ob Trebeljevega. Kmetijstvo komaj za dom. Prodaja lesa v Ljubljano, Višnjo goro in Litijo. Malo Trebeljevo, 55-11-10-1-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 11 km, žand Vel. Štanga 6 km, o 2 km, š žup Prežganje .2 km. Nm 558 m. Strnjena vas na kopasti ravni, j. pod vasjo Prežganje (657 m). Gostilna. Ostalo kot Veliko Trebeljevo. Odkopana predzgodovinska grobišča s starim zidovjem pod vasjo so morda ostanki rudarske predrimske naselbine. Prežganje, 128-14-14-2-2. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 12 km, žand Vel. Štanga 4 km, o 0.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1892, 1 odd. Kat. prosv. d. Nm 657 m. Stoji na prisojnem kopastem hribu z gozdnimi pobočji, na razvodju med Besnico in Reko. Kmetijstvo. Nekaj sadja, prašičev, perutnine, jajc, gob, malin in lesa (hlodov, drv) prodajo v Ljubljano in Litijo. Dva sejma na leto, trgovina in gostilna. Dostop z vsemi vozili 2.2 km od ban. ceste Ljubljana—Trebeljevo—Litija. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi (naselje venetskih Ilirov ok. 600 pr. Kr.). Župnija Prežganje (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 745 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marjete. Na mestu prvotne zelo stare cerkve so 1757 zgradili sedanjo stavbo. Prvotno je bila podr. pražupnije Št. Vida pri Stični in nato župnije Šmartna pri Litiji. Vikariat je postala pred 1590, župnija pa okoli 1660 in dokončno 1861. Župnija je bila pred 1600 inkorporirana stiškemu samostanu. L. 1787. se je izločila iz nje župnija Jančje. Račica, 112-14-7-2-0. Sr so du zdr fin pTt Litija 8 km, žand š žup Vel. Štanga 2 km, žel Litija 8 km ali Jevnica 10 km, o 6 km. Nm 500—523 m. Kmetije raztresene po sončnem hrbtu, 1 km vozne poti j z. od Vel. Štange. Gospodarstvo kot v Štangi. Ravno brdo-Laze, 52-9-7-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 23 km, žand Vel. Štanga 12.5 km, o 4 km, š žup Vel. Štanga 7 km. Nm od 432 (ob Besnici) do 640 m (kmetija Teličar). Naselje sestavljajo raztresene kmetije od zgornje Besnice po gozdnatem in hribovitem svetu proti j. Težak dohod z vozom « od ban. ceste ob Besnici. Obdelane zemlje je zelo malo. Nekaj prodajo prašičev in perutnine, jajc in lesa (drva, hlodi, jamski les) v Ljubljano in Litijo. Na malem obronku nad Besnico stoji razvalina cerkvice sv. Jerneja, ki jo je dal porušiti Jožef II. Le zvonik je še razmeroma dobro ohranjen. Predzgodo-vinska grobišča, morda sledovi rudarske naselbine. Ščit, 52-12-9-3-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 6.5 km, žand š žup Vel. Štanga 5 km, o 10 km. Nm 502 m. Samotne kmetije, raztresene po enako imenovanem hrbtu in njegovih pobočjih med gozdovi. Do ban. ceste ob Reki 2—4 km vozne poti. Slaba zemlja, dohodki od sadja, perutnine, prašičev in lesa. Širmanski lirib, 76-12-12-0-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 4 km, žand š žup Vel. Štanga 3 km, o 12 km. Nin 440—540 m. Kmetije, razvrščene v manjših skupinah po slemenu enako imenovanega hriba (549 m). Dostop z vozom po obč. cesti 1—3 km od ban. ceste Litija—Trebel jevo. Zaznamovana pot Litija—Vel. Štanga—Jančje. Gospodarstvo kot v Vel. Štangi. Štangarske Poljane, 75-12-10-2-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 4.5 km, žand š žup Vel. Štanga 4 km, o 8 km. Nm 282 m. Vasica ob sotočju Reke in Volčje jame ob ban. cesti Litija— Trebeljevo. Tu se odcepi obč. cesta in markirana pot na Štan-go. Gospodarstvo kot v Vel. Štangi, poleg tega mlin na Reki. Tuji grm, 88-13-10-3-0. Sr so du zdr fin pTt Litija 10 km, žand Vel. Štanga 4 km, žel Litija 10 km ali Jevnica 6 km. o 7 km, š žup Jančje 2 km. Nm 706 m. Vasica na prisojnem sedlu med vrhovoma Jančje (794 m) in Zid (747 m). Mimo vodi obč. cesta (za vozove) iz Vel. Štange na Jančje. Do ban. ceste Litija—Trebeljevo 5—6 km. Gospodarstvo kot Jančje. Nekdanji »turnerski grad« v bližini vasi je že skoraj popolnoma razpadel. Velika Štanga, 115-16-16-6-6. Sr so du zdr fin ])Tt Litija 6 km, žand š žup v kraju, žel Jevnica 4 km. o 9 km. Šola ust. 1877, 1 odd. Kat. prosv. d. Nm 501 m. Leži precej raztresena po valoviti, proti soncu nagnjeni planoti s središčem pri cerkvi. Dostopna le z vozom po obč. cesti 2 km od ban. ceste Litija— Trebeljevo. Peščena in slabše rodovitna polja. V Litijo prodajajo krompir, mleko, prašiče, perutnino, jajca, gobe in maline, v Ljubljano le nekaj sadja in gozdnih sadežev. Les (hlodi, drva, jamski in taninski les) prodajajo zvečine v Litijo. Znana božja pot in prijetna izletna točka; markacije na jančje in Jevnico mimo Kramplovega hriba (716 m) in Male Štange. Gostilna s prenočiščem. Župnija Štanga (dek. Litija, škof. ljublj.) ima 585 duš. Župna cerkev sv. Antona Pad. Po Valvasorjevem poročilu je položil temeljni kamen za cerkev stiški opat Maksimilijan 1677. L. 1771. so jo prezidali in povečali. Prvotno podr. župnije Šmartno pri Litiji, je župnija od 1788. Čudežna ozdravljenja so povzročila, da je cerkev postala znana božja pot. Veliko Trebeljevo, 75-13-10-3-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 11.5 km, žand Vel. Štanga 6.5 km, o 3 km, š žup Prežga-nje 2.5 km. Nm 559 m. Strnjena vas na sončnem slemenu, razvodnici med Besnico in Reko, preko katere je speljana ban. cesta Ljubljana—Litija. Dostop z vsemi vozili. Ilovnata, a rodovitna zemlja. Prodaja živine, sadja, prašičev, perutnine in lesa, večinoma v Ljubljano. Zaznamovana pot od Jančjega. proti Višnji gori. Trebeljevo se prvič omenja že 1145, ko ga je oglejski patriarh podaril stiškemu samostanu. Veliko Trebeljevo se omenja prvič 1457. Vnanjarje, 162-22-18-4-0. Sr so du zdr fin pTt Litija 19 km, žand Vel. Štanga 10 km, žel Laze 8 km, o 11 km, š žup Jančje 5 km. Nm od 510—682 m. Številne raztresene kmetije po dolgem brdu, ki se vleče od Jančjega proti dolini Besnice. Jedro vasi pa je na vrhu slemena (682 m). Dostop le z vozom 1—3 km od ban. ceste ob gornji Besnici. Gospodarstvo kot v Besnici. le več sadja (češnje). Volavlje, 214-32-28-4-0. Sr so du zdr fin žel pTt Litija 15 km, žand Vel. Štanga 6 kin, o 3 km, š žup Prežgan je 3 km. Nm ca 600 m. Obsežna gručasta vas na prisojnem podnožju Brezovega brda (680 m). Dostopna le z vozom po obč. cesti. 3 km od ban. ceste v dolini Besnice. Gospodarske razmere kot na Jančjem in Prežganju. Mimo vodi markirana pot na Jančje (794 m). Vas se prvič omenja že 1228 in nato 1457. V bližini staro kužno znamenje. Občina Vače Preb. 2196, hiš 381, posest. 304, koč. 77, najem. 52. Površina 4461 ha: njiv in vrtov 822, trav. in paš. 775, gozdov 2586, sadovnjakov 124, ostalo 154. Občina zavzema hriboviti svet z. in s. pod Sv. Goro (849 m). Njeno središče, trg Vače, leži v bližini ugodnega prehoda, ki se med Sv. Goro in Sliv-no (833 m) odpira iz savske doline v kraje ob Drtijščici in Kandrščici. Vode so usmerjene na »tri strani: na j. skozi redko naseljeno skriljavčevo hribovje proli Savi (Konjski p., Vidrnica, Savski p.), na s. pa proti Mediji s Kandrščico in proti Kamn. Bistrici (Drtijščica). Na s., v območju mehkih terciarnih plasti, so naselja (zaselki in vasice) najgostejša. Gospodarsko sloni občina na kmetijstvu. Nekdanji trgovski in rudarski pomen Vač je docela izginil, kraji so ostali vstran od železnic in glavnih cest. Danes oskrbujeta promet le ban. cesti II. reda iz Moravč v Zagorje in iz Moravč skozi Vače na Hotič. Sv. del občine teži še proti Zagorju, kamor prodaja nekatere kmetijske pridelke (sadje, sočivje, živino, prašiče) in les, jz. del je usmerjen bolj proti Litiji. Lesna trgovina ima povsod velik pomen. Borje, 89-15-14-1-0. Sr so du Litija 17 km, žand o Vače 6 kin, zdr fin žel Zagorje ob Savi 14 km, p š žup Kolovrat 3 km. Nin 574 m. Vas leži v povirju Medije, s. od razvodja pri Kandršah. Dostop z vozom 6 km od ban. ceste Zagorje—Moravče. Vozna pot vodi tudi preko ca 580 m visokega prevala do drž. ceste v bližnjem Črnem grabnu. Obsega tudi zaselke Medi jo in Zg. Vrtače. Kmetijstvo v glavnem le za dom, le nekaj pridelkov se proda v Zagorje. Briše, 246-36-28-8-4. Sr so du Litija 17 km, žand o Vače 6 km, zdr fin žel Zagor je ob Savi 10 km, p š žup Kolovrat 3 km. Nm ca 360 m. Vas leži ob potoku Mediji z jedrom na vrša ju stranske grape. Ostale kmetije so raztresene po bližnjih pobočjih in po dolinah Medije in Kandrščice, tvoreč zaselke: Dole, Lipovico, Mlinše, Osredek, Razpotje, Suhi potok, Visoki Kal, V lvački in Zahrib. ban. ceste Moravče—Zagorje vodi 1—2 km dolga vozna pot. Kmetijstvo z dobro zemljo, ki nudi dovolj pridelkov tudi še za prodajo (sadje, krompir, fižol, jirašiči, perutnina) v Zagorje. Mlinarstvo (zaselek Mlinše), zelo razvita lesna industrija (žage), prodaja lesa v Zagorje in izvoz v Italijo. Cirkuse, 49-11-9-2-1. Sr so du zdr fin žel Liti ja 7 km. žand o pTt š žup Vače 3 km. Nm 400 m. Kraj, ki vključuje tudi zaselek Zahrib, leži na hrbtu med Savskim potokom in potokom Vidrnico, levima pritokoma Save pod Litijo. Dostop le z vozom po kolovozu od ban. ceste pri Ponovičah. Pridelki le za dom. Prodaja prašičev (v Litijo in Ljubljano) ter lesa v okolico in za izvoz (Italija). Kandrše, 184-31-26-5-4. Sr so du Litija 14 km, žand o pTt š žup Vače 2—3 km. zdr fin žel Zagorje ob Savi .13 km. Gas. Nm 508 m (pri cerkvi sv. Lenarta). Leži s. od Vač na prostra- • nem valovitem razvodju med Kandrščico in Drtijščico. Raztresene kmetije in zaselki Dobrljevo, Drnovec. Gorica, Trata, Viderga, Žabše. Dostop po obč. cesti 0.8 km od ban. ceste Zagorje—Moravče z vsemi vozili. Dobra zemlja, na kateri uspevajo vsa žita, krompir in fižol ter ostali sadeži, ki jih deloma še prodajajo v Zagorje. Tja prodajajo tudi proizvode precej razvitega sirarstva in mlekarstva (2 mlekarni), sadje, perutnino in svinje. Trgovina in gostilna, ob Kandrščici mlini. Četrt ure od vasi stoji na nekoliko vzvišenem svetu gradič Kandrše, katerega je dal sezidati po Valvasorjevem poročilu neki Brem. Pozneje je bilo grajsko posestvo na dražbi prodano več solastnikom. Danes je njegov lastnik Fr. Bogataj, fin. uradnik v Ljubljani. Podr. cerkev sv. Lenarta op. se prvič omenja 1526. Klenik, 64-12-10-2-2. Sr so du zdr fin žel Litija 11 km, žand o pTt š žup Vače 0.5 km. Nm 560 m. Vasica leži na prisojnem pobočju sv. nad Vačami. Obč. vozna pot v Vače. Precej nagnjena polja s peščeno zemljo. Kmetijstvo ne krije vseh domačih potreb. Les iz obsežnih gozdov (smreka, bukev, borovec) izvažajo bodisi v Zagorje in v Trbovlje (jamski les) ali v Itali jo. Lepi smuški tereni ob poti na Sv. Goro (849 m). S. od vasi proti hribu Slemšku (670 m) se razprostira najbogatejše predzgodovinsko grobišče v Sloveniji (gl. Vače). Podr. cerkev sv. Križa na Slemšku. Tu rojen Celestin Fran (1843 do 1895), književnik, prevajalec iz ruščine. Kolovrat, 255-42-34-8-4. Sr so du Litija 17 km, žand o Vače 6 km, zdr fin žel Zagorje ob Savi 12 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1857, 2 odd. Nm 462 m. Strniena vas z nekaj raztresenimi kmetijami in zaselki: Kal. Prevalje, Strma njiva, Sp. Vrtače. Leži v prisojnem kotlu pod strmimi pobočji Re-barja (875 m), ki obdaja vas od s. Pod Rebarjem izvira več potokov, ki se pod vasjo združijo in si v globoki debri izsilijo pot do Medije. Dohod v vas le z vozom po obč. cesti. Do ban. ceste Zagorje—Moravče, kot do one Trojane—Medija je ca 4 km daleč. Kmetijstvo, sadjarstvo in svinjereja. Gozdnata okolica (smreka, bukev, bor) daje dobro podlago lesni trgovini (odjemalec Zagorje). Trgovine in gostilne s prenočišči (nekdanji sedež občine). Najvišji del naselja je Strma njiva (577 m) zap. od Kolovrata. Tik poil vasjo se dvigajo razvaline starodavnega gradu Kolovrat. Ohranjena je še tri- nadstropna stena. Grad je bil prvotno last Kolovratskih grofov. Pozneje je bil grad več kot dve sto let v posesti rodbine pl. Raumschiissel. Grad je bil nenavadno ozek. Ohranjen je pa drugi kolovratski grad imenovan Gorenji Kolovrat. Sezidali so ga Raumschiissli četrt ure od prvotnega gradu visoko v hribu. Danes je last posestnika Rožanca. Ž u ]) n i j a Kolovrat (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 1018 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja 1526. Prvotno podr. župnije v Vačah, je postala 1753 vikariat in 1784 župnija. Podr. cerkev sv. Radegunde na Strmi njivi je stara božja pot. Konj, 132-18-14-4-2. Sr so du zdr fin žel Litija 5 km, žand o pTt žup Vače 4 km, š Gornji Hotič 3 km. Nm ca 370 m. Vas leži na prostranem sedlu vrh strmih pobočij, v katere se zajeda Sava v velikem loku med Hotičem in Litijo. Dostop le z vozom j)o strmi obč. poti od ban. ceste v Sj). Hotiču (1—2 km). K vasi spadajo zaselki Boltija, Hrib, Osredek, in Ovčji hrib, raztreseni bolj vzhodno na slemenu onstran Konjskega potoka. Prodaja živine m lesa zvečine v bližnjo okolico V zaselku Boltija je velika enonadstropna hiša (last J. Skubica), naslednica dvorca Waldhof, ki ga omenja Valvasor kot last grofov Witzensteinov, tedanjih lastnikov gradu Ponoviče. Potok, 76-18-15-3-2. Sr so du zdr fin žel Litija 11 km, žand d pTt š žup Vače 1 km. Nm ca 450 m. Vasica leži v povirju Savskega potoka (ime!) v. od Vač, dostopna po 1 km dolgi vozni poti iz Vač. K njej spadajo zaselki Hrastje, Ljubek in Zapeče. Peščena zemlja nudi pridelke le za dom. Prodajajo se prašiči in les (trami, drva), slednji deloma tudi v Italijo. Na strmem pomolu nad Vidrnico se dvigajo razvaline gradu Ljubek. Grad je bil zgrajen verjetno že v 1. pol. 11. stol. Kot last krških škofov se grad prvič omenja 1228. L. 1280. se omenja grajski jiosestnik Verson Ljubeški, ki pa je bil že mi-nisterial oglejskega patriarha. V gradu je bil sedež deželskega sodišča. L. 1515. so ga uporni kmetje razdejali, vendar je v Valvasorjevi dobi še stal. Ravno, 154-25-21-4-3. Sr so du Litija 15 km, žand o pTt Vače 5 km, zdr fin žel Zagorje ob Savi 9 km, š žup Sv. Gora 3 km. Nm 604 m. Sklenjena vas na prostrani terasi s. pod Sv. Goro (849 m). Po obč. cesti je 3 km do ban. ceste Medija—Kandrše. H kraju spadajo strnjeni zaselki Breznik, Javorščica in Smuči dol s sličnim položajem. Lepa ravna i:>olja (ime). Del pridelkov, prašiče, precej sadja in les prodajo v Zagorje. Ržišče, 143-26-21-5-4. Sr so du zdr fin žel Litija 11 km, žand o pTt š žup Vače 1—2 km. Nm 435 m. Malo naselje jv. od Vač na jirostranem hrbtu med Konjskim jiotokom in Vidrnico. Od ban. ceste v Vačah vodi sem 2 km dolga vozna pot. Možen pa je dostop z vozom tudi iz Ponovič ob Savi (2.5 km). Obsega raztresene samotne kmetije in neznatne zaselke: Bukovico, Globodol, Grmovšek, Ilosto, Klanec, Lošce, Mačkovec, Presko in Strmco. Prebivalci prodajo le nekaj prašičev in lesa. Mačkovec je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Po vrhovih od Mačkovca preko Slemškega in Cveteža nahajamo številne, večinoma še neodkopane gomile. Slivna, 179-35-26-9-5. Sr so du zdr fin žel Litija 12 km, žand o pTt š žup Vače 1—2 km. Nm 650—833 m. Jedro vasi tvori Spodnja Slivna, ki leži v mali kraški ravnici z nm 650 m. Zaselek Zgornja Slivna pa leži na višji kraški planoti Slivne, razjedeni od neštevilnih vrtač. Zraven spadajo še neznatni zaselki Močila, Rove, Selo, Tolsti vrh, Vrtače, raztreseni po prisojnih straneh Slivne. Zelo kamenit in le slabo rodoviten svet. Kmetsko prebivalstvo more prodati le nekaj sadja (hruške) in prašičev in to v bližnjo okolico, precej lesa pa izvažajo. Neprikladen dostop z vozom iz Vač. Od sv. Neže vrh Slivne (833 m) prav lep razgled. Izletna točka, najprikladnejši dostop za pešce od žel. postaje Kresnice (2 uri): kombinacije mimo Vač na Sv. Goro. Kraj se prvič omenja v 12. stol. V bližini Spodnje Slivne so razvaline gradu Rove in gradu Klani. Podr. cerkev sv. Neže muč. se prvič omenja 1526. Vače, trg, 226-51-36-15-11. Sr so du zdr fin žel Litija II km, žand o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1838, 3 odd. SKJ. DKfid, Gas., Slov. kat. prosv. d., PSD, Pev. in godb. d. »Struna«. Nm 523 m. Vače leže visoko nad Savsko dolino pri Litiji, nif stopnjevini pod gričem Slemško (679 m), v bližini katerega se nahaja znano prazgodovinsko grobišče (gomile!). Jedro naselja tvori mal trg pri cerkvi, ki ga obkrožajo trgovine, gostilne (s prenočišči) ter kmetski domovi. Ker leži trg ob ban. cesti II. reda iz Litije—Moravče, ter pod najlažjim prehodom med Sv. Goro in Slivno proti s. v kraje ob Mediji in Kandrščici, je bil že od nekdaj važno lokalno gospodarsko in prometno središče, toda nikdar ni izgubil svojega kmetskega značaja. Lepa prisojna lega dovoljuje vse vrste poljskih kultur, četudi je zemlja na poljih precej peščena. Prebivalci se bavijo deloma s trgovino in obrtjo, v glavnem pa so kme- tovalci. Sejme imajo štirikrat na leto. Lesna trgovina z bližnjo okolico in z izvozom v Italijo. V bližini Vač so lepe razgledne točke (Slemško, Slivna, Sv. Gora), ki usposabljajo trg za izletniško in letoviško postojanko. Gostilne s prenočišči. Vače so svetovno znane radi prazgodovinske naselbine, ki spada v starejšo železno dobo (6. stol. pred Kr.). Gomile ležijo na pobočju Slemška (670 m) in segajo na vzhodu do Cveteža. Glavna ilirska naselbina j)a je stala na planoti Zg. Kroni, nedaleč od cerkvice sv. Križa na Slemšku. Gradišče je bilo utrjeno z močnim, še danes vidnim nasipom. Na jz. pobočju Srednje Krone so stale kovačnice, zgrajene iz lesenih hlodov ali so pa bile vsekane v skalo. Grobišča (plani grobovi) spadajo med najbogatejše in najdragocenejše predzgodovinske najdbe v celi Sloveniji. Nahajajo se v dveh plasteh. Starejša spodnja plast vsebuje žare (sežiganje mrličev), mlajša pa navadne skeletne grobove s številnimi dragocenimi starinskimi jjredmeti: glinasto posodo, žarami za pepel, nakitom, fibulami, raznim orožjem (sulicami, bronastimi nožnicami in dr.) in šlemi. Zanimiv je skupen grob žene in moža s številnimi jjredmeti. Pod njima je ležal mrlič brez glave, suženj, ki so ga ob gospodarjevi smrti umorili, da mu služi tudi na onem svetu. Edinstveno dragocenost predstavlja 1879 od-kopana vaška situla, t. j., svečanostni večji vrč iz brona, s krasnimi izbočenimi okraski v treh vrstah. Doslej so našli le štiri tako dobro ohranjene situle na svetu (vaška, magdalen-ska situla in dve v Italiji). Sistematična odkopavanja so se vršila na Vačah 1905—1914 pod vodstvom vojvodinje Mecklen-burške. Mnogo bogatili najdb so nedavno j>rodali na javni dražbi v New Yorku. Le nekaj jiredmetov hranita Predzgodovinski muzej na Dunaju in Narodni muzej v Ljubljani. V novejšem času se vršijo vsako poletje izkopavanja jiod vodstvom univ. prof. dr. Valterja Sclimida iz Gradca. S prihodom Keltov v 4. stol. so začele Vače propadati. V rimski dobi niso bile več važna postojanka. Bile so pač jireveč oddaljene od glavne ceste Emona—Atrans—Celeia. Tudi rudarstvo na Vačah (železo, baker) sega že v predzgodovinsko dobo. Stari ilirski bakreni in svinčeni rudniki ter ilirske fužine na Vačah in okolici so zojiet oživeli v srednjem veku. Razvilo se je fužinarstvo in trgovina z železom. V Valvasorjevi dobi je delovalo na Vačah več fužin. Še v začetku 19. stol. so tu kopali in topili železno rudo. Ker so elementarne nesreče uničile fužine in rudokope, so jih že okoli 1820 začeli opuščati. V dobi razvitega fužinarstva in trgovine z železom je naselbina. ki se je razvila pod grajskim stolpom imenovanim Vače, dobila trške pravice (najkasneje v jirvi pol. 15. stol.). Okoli 1470 je imel trg že tedenski tržni dan in tri letne sejme, na katere so prihajali celo trgovci iz Ljubljane in Kamnika. Posebno je slovel vaški »p redi vdan«, t. j. sejem pred sv. Andrejem. Tu so tedaj kupovali predvsem vrvarji iz Litije jjre-divo. Na te sejme so prihajali celo Hrvatje. Že 1479 so imeli tržani pravico voliti trškega sodnika, ki je izvrševal nižje sodstvo v mejah trškega pomerija. Višje krvno sodstvo si je pridržal ljubeški graščak. Trški gospodje so bili prvotno vaški graščaki. Od njih se 1358 navaja Oton Vaški. Ko so ti izumrli, je trg prešel v last 1 jubeške graščine. Vaški stolp je že v tej dobi izginil iz zgodovine. Župnija Vače (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 1400 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Andreja. Prvotna prastara cerkev, ki je bila zidana najbrž že v 13. stol., je 1834 pogorela. Sedanjo stavbo so zgradili 1845. Oltarne slike so M. Langu-sove, križev pot iz 1801 najbrž Potočnikov. Vače so bile sprva podr. mengeške prafare, iz katere so se izločile kot vikariat že pred 1262. Župnija je bila ustanovljena 1392. Od 1462—1668 je bila župnija inkorporirana cistercianskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu in na to do 1784 stiškemu samostanu. Iz nje so izšle sedanje župnije: Št. Lambert, Kolovrat, Hotič, Sava in Sv. Gora. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Na V. rojena: Lajovic Anton (r. 1878), pravnik, skladatelj in publicist; Ravnikar Matevž (1776—1845), škof, jezikoslovec, janzenist. Zabava, 165-21-18-3-4. Sr so du Litija 12—16 km, žand o pTt Vače 5 km, zdr fin žel Zagorje ob Savi 9 km, š žup Sv. Gora 3 km. Nm ca 440 m. Vas leži nad dolino Kanderščice s. pod Sv. Goro. K njej spadajo zaselki Log, Kostrevnica, Podkraj in Razpotje v osojnem vznožju Sv. Gore. Prodaja svinj, sadja, lesa in ostalih pridelkov v Zagorje. Mlin in žaga na Kandrščici. Zabava leži ne daleč od ban. ceste Moravče—Zagorje, vendar je dostopna le z vozom. Žvarovlje, 2.34-40-32-8-6. Sr so du Litija 14—16 km, žand o Vače 5 km, zdr fin žel Zagorje ob Savi 10—12 km, p š žuj) Kolovrat 4 km. Nm 505 m. Strnjena vas leži na valoviti planoti med Medi jo in Kandrščico. K vasi spadajo zaselki Dolgo brdo, Graben, Grmače, Hmelno, Jemce, Kamna gora, Vrh in Zlo-karje, vsi raztreseni po razgibanem hribovju med Kandrščico in Medi jo. Od ban. ceste Zagorje—Moravče vodi sem obč. vozna cesta (1K km). Precej rodovitna polja; del pridelkov, precej sadja in les prodajo v Zagorje. Podr. cerkev sv. Gregorja z nekaj kmetijami leži nekoliko više. Občina Veliki Gaber Preb. 1649, hiš 343, posest. 176, koč. 156, najem 11. Površina 2919.25 ha: njiv in vrtov ca 1381, trav. in paš. ca 213, gozdov 1209, sadovnjakov 46.25, ostalo 70. Občina obsega dolini Temenice in Bratnice do njunega sotočja, na j. pa sega v kraško Suho Krajino, kjer zavzema tudi najbolj v. del kraške uvale pri Dobil. Svet je zložen, gričevnat. Najgosteje naseljene so prisojne lege nad Temenico in Bratnico, kjer je še nekoliko razvito vinogradništvo; kraški svet na j. je v mnogo večji meri pod gozdom. Kmetijstvo daje za prodaj živino, prašiče in perutnino, celo sadje gre deloma še na ljubljanski trg. Dohodke daje tudi hrastov, bukov in smrekov les (žel. pragovi, hlodi, drva). Prometno je občina navezana na dolenjsko žel. progo in na drž. cesto Ljubljana—Zagreb, ki se prične baš nad Vel. Gabrom vzpenjati v strm klanec Medved jek proti Trebnju. Bič, 94-15-13-1-1. Sr Litija 18 km, so du Višnja gora 14 km, žand žup Št. Vid pri Stični 5 km, zdr Stična 9 km. fin Trebnje 12 km, žel Radohova vas 3 km, o p š Veliki Gaber 3 km. Nm 308 m. Vasica leži v kraški dolinici jz. od Vel. Gabra, nad robom mokrotne doline pri Dobu. Dostop za vsa vozila 2 km od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. Gospodarstvo kot Zagorica. Kraj se prvič omenja že 1145 kot last krškega škofa. V bližini vasi so na griču »Stari grad« razvaline nekdanjega gradu. Podr. cerkev sv. Martina šk. je zelo stara. Bratnice, 25-9-3-5-1. Sr Litija 15 km, so du Višnja gora 16 km, žand žup Št. Vid pri Stični 7 km, zdr Stična II km, fin Trebnje 13 km, žel Radohova vas 5 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nm 304 m. Vasica leži v dolini enako imenovanega pritoka Temenice. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti iz Vel. Gabra. Kmetijstvo, deloma še vinogradništvo. Svinje in perutnina za Ljubljano. Breg, 47-13-8-5-0. Sr Litija 14 km, so du Višnja gora 15 km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 kin, zdr Stična 10 km, fin Trebnje 13 km, žel Radohova vas 3 km, o p š Veliki Gaber 3 km. Nm ca 310 m. Vasica leži v dolini Temenice, kjer slednjo doseže žel. proga. V vas vodi obč. cesta I. reda, 2 km od drž. ceste. Gospodarstvo kot Vel. Gaber. Tod mimo je vodila rimska cesta Emona—Neviodunum. Cesta, 68-12-9-2-1. Sr Litija 13 km, so du Višnja gora 14 km, žand žup Št. Vid pri Stični 5 km, zdr Stična 9 km, fin Trebnje 12 km, žel Radohova vas 3 km, o p š Veliki Gaber 3 km. Nin ca 330 m. Leži le malo nad drž. cesto Ljubljana—Zagreb v bližini žel. p. Radohova vas. Dostop z vsemi vozili, gospodarske prilike kot v Vel. Gabru. Ime izvira od nekdanje rimske ceste. Dobravica, 36-7-4-3-0. Sr Litija 16 km. so du Višnja gora 14 km, žand žup Št. Vid pri Stični 5 km, zdr Stična 10 km, fin Trebnje 13 km, žel Radohova vas 4 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nm 308 m. Malo naselje, z. od Zagorice, že v dnu dobske kraške kotline. Ostalo kot Zagorica. Dole (pri Vel. Gabru), 96-21-13-8-0. Sr Litija 18 km, so du Višnja gora 15 km, žand žup Št. Vid pri Stični 8 km, zdr Stična 13 km, fin Trebnje 10 km, žel Radohova vas 6 km. o p š Veliki Gaber 4 km. Nm ca 350 m. Naselje, obstoječe iz Vel. in Malih dolov ter zaselka Hrib, leži v zložnem pobočju nad dolino Temenice s. od Vel. Gabra. Dostop z vozom 4 km od Vel. Gabra. Srednje rodovitna zemlja. Kmetijstvo s prodajo živine, svinj in perutnine, deloma v Ljubljano. Goinbišče, 63-14-8-6-0. Sr Lilija 20 km, so du Višnja gora 16 km, žand žup Št. Vid pri Stični 9 km, zdr Stična 17 km, fin Trebnje 18 km, žel Radohova vas 6 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nin ca 370 in. Vasica sredi gozdnate kraške planote ob obč. vozni poti Stehanja vas—Šumberk. Gospodarske prilike kot v Stehanji vasi. Na njivah pri vasi so odkrili rimske grobove. Podr. cerkev sv. Jerneja ap. je zelo stara (16. stol.). Lačni vrh, 51-14-3-11-0. Sr so du Litija 14 km, žand Št. Vid pri Stični 12 km, zdr Stična 14 km, fin Trebnje 13 km, žel Radohova vas 10 km, o 7 km, pTt Šmartno pri Litiji 11 km, š žup Primskovo 4 km. Nm ca 520 m. Leži na razvodnem slemenu med Bratnico in Cerknico. Teži že bolj na ono stran (do ban. ceste Litija—Čatež le 3 km). Kmetijstvo za dom. Male Dole (pri Gombišču), 67-16-5-11-0. Sr Litiju 18 km, so du Višnja gora 15 km, žand žup Št. Vid pri Stični 7 km, zdr Stična 15 km, fin Trebnje 11 kin, žel Radohova vas 5 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nm 382 m. Malo naselje na kraških tleh pri Stehanji vasi. Dostop in gospodarstvo kot Stehanja vas. Občutno je pomanjkanje vode. Pristavica, 89-19-5-14-0. Sr Litija 17 km, so du Višnja gora 13 km, žand žup Št. Vid pri Stični 5 km, zdr Stična 10 km, fin Trebnje 11 km, žel Radohova vas 3 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nm 310 m. Leži na v. robu kraške kotline pri Dobu. Do drž ceste 2y2 km z vsemi vozili. Ostalo kot Zagorica. Pungert, 35-8-8-0-0. Sr Litija 15 km, so du Višnja gora 14 km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 km, zdr Stična 11 km, fin Trebnje 13 km, žel Radohova vas 5 km, o ]) š Veliki Gaber 5 km. Nm 356 in. Zaselek s cerkvico v v. pobočju nad Temenico. Do ban. ceste Litija—Radohova vas pri vasi Temenici je 1 kin. Dohod le z vozom. Gospodarstvo kot Dole (pri Vel. Gabru). Podr. cerkev sv. Lenarta op. Stehanja vas, 73-15-13-2-0. Sr Litija 18 km, so du Višnja gora 10 km, žand Št. Vid pri Stični 6 km, zdr Stična 12 km. fin Trebnje 10 km, žel Radohova vas 5 km, o p š Veliki Gaber 3 km, žup Št. Lovrenc 5 km. Nin ca 430 m. Stoji na obsežni kopi sredi gozdnega kraškega ozemlja jv. od Vel. Gabra. Od drž. ceste Ljubljana—Zagreb vodi sem 3 km dolga obč. pot za vozove. Do nedavna sedež občine. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom ter v neznatni meri še z vinogradništvom. Svinje, perutnino in jajca prodajajo še deloma v Ljubljano. Iz gozda prodajajo drva. Občutno pomanjkanje dobre pitne vode Stranje, 66-12-8-4-0. Sr Litija 16 km, so du Višnja gora 14 km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 km, zdr Stična 10 km, fin Trebnje 12 km, žel Radohova vas 3 km. o p š Veliki Gaber I km. Nm 320 m. Zaselek leži onstran Temenice takoj s. pod Vel. Gabrom. Ostalo kot Vel. Gaber. Šentjurje, 101-20-8-12-0. Sr Litija 15 km, so du Višnja gora 12 km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 km, zdr Stična 12 km, fin Trebn je 13 km, žel Radohova vas 4 km, o p š Veliki Gaber 3 km. Nm 318 m. Vasica leži na prisojni terasi v sotočju Temenice in Bratnice. Na terasi njive, ob potokih loke. Dostopna z vsemi vozili iz Vel. Gabra (3 km). Velike Dole (pri Gombišču), 65-20-8-12-0. Sr Litija 18km, so du Višnja gora 15 km, žand žup Št. Vid pri Stični 8 km, zdr Stična 12 km, fin Trebn je 13 km, žel Radohova vas 5 km, o p š Veliki Gaber 5 km. Nm ca 350 m. Raztreseno naselje v kraškem svetu s. od šumberškega griča z razvalinami enako imenovanega gradu. Dostop le z vozom. Gospodarske razmere kot v Stehanji vasi. Veliki Gaber, 277-59-30-25-4. Sr Litija 18 km, so du Višnja gora 12 km, žand žup Št. Vid pri Stični 5 km. zdr Stična 12 km, fin Trebnje 8 km, žel Radohova vas 2 km, o p š v kraju. Šola ust. 1878, 4 odd. Pev. d. »Temenica«, Gas. Nm 343 m. Vas leži na valovitem kraškem svetu j. nad Temenico med progo in drž. cesto Ljubljana—Zagreb. Dostop za vsa vozila. Zraven spada Mali Gaber (malo nižje na zapadu 334 m), ter Me-dvedjek in Podgaber ob drž. cesti. Polja so le srednje rodovitna, vendar se nekaj pridelkov (25°/o) tudi proda. S sadjem, maslom in perutnino zalagajo tudi ljubljanski trg, les pa deloma izvažajo, v obliki žel. pragov, tramov in drv. Sedež občine, obrtniki, gostilne s prenočišči. Štirje sejmi na leto. Na hribu Medvedjeku nad vasjo so odkrili rimske grobove. Vas se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. Štirioglato znamenje pri vasi spominja na kugo v 1722. Podr. cerkev sv. Urha šk. Sedanja stavba z dvema zvonikoma je bila sezidana 1910 v baročno-renesančnem slogu. Cerkev je nekaka ekspozitura, ker tu vedno biva duhovnik. Podr. cerkev sv. Mihaela, nadang. v Malem Gabru iz 16. stol. Na griču Starem gradu j. od vasi so razvaline nekega gradu. Iz Malega Gabra doma Zoreč Ivan (r. 1880), pripovednik. Zagorica, 259-42-18-21-3. Sr Litija 19 km. so du Višnja gora II km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 km, zdr Stična 12 km, fin Trebnje 8 km, žel Radohova vas 4 km, o p š Veliki Gaber 4 km. Nm ca 310 m. Vas na obrobju kraške kotline pri Dobil, j. od vasi Mali Gaber. V dolini često hude poplave. Kmetijstvo, prodaja perutnine v Ljubljano, mleka v Št. Vid in Št. Lovrenc, lesa v obliki drv. Dostop z vsemi vozili 2 km od drž. ceste pri Vel. Gabru; proti Dobu so poti radi mehkega sveta slabše. Žubna, 137-27-12-14-1. Si' Litija 16 km. so du Višnja gora 13 km, žand žup Št. Vid pri Stični 6 kin, zdr Stična 13 km, fin Trebnje 10 kin, žel Radohova vas 4 km, o p š Veliki Gaber 3 km. Nm 336 m. Precej obsežna vas malo v bregu v. nad sotočjem Bratnice in Temenice. Iz vasi Vel. Gaber vodi 2 kin dolga obč. cesta I. reda za vsa vozila. Kmetijstvo, deloma vinogradništvo. Prodaja se nekaj živine, perutnine in vina. Pri j vasi so odkrili rimsko grobišče z žganimi grobovi. Tod je vo-1 dila rimska cesta Ljubljana—Drnovo pri Krškem. Občina Višnja gora ^ Preb. 3342, hiš 679, posest. 410, koč. 184, najem. 56. Površina 6771.35 ha: njiv in vrtov 1576, trav. in paš. 1713, gozdov 3020, sadovnjakov 20, ostalo 442.35. Občina obsega dolino zgornje Višnjice ter ves hriboviti svet s. in j. odtod. Na severu sega do razvodja proti Savi; svet je tam hribovit, deloma gol in kraški, vendar mestoma živahno razčlenjen. J. del občine pa pripada že docela dolenjskemu kraškemu svetu med Gro-supeljsko-Radensko kotlino in dolino zgornje Krke. Tu imamo izrazita majhna kraška polja s ponikalnicami pri Lučah, Žalni in Veliki Loki. Središče občine je v dolini Višnjice, kjer se je razvilo mestece Višnja gora s svojim prednikom Starim trgom. V ostalem je občina izrazito kmetska. Kraška tla seveda ne rode bogzna kaj. Za prodajo pride v poštev le živina, prašiči in perutnina. Gozda je precej, jiosebno na j.; večinoma je bukov in nudi za prodajo le drva. V novejšem času je kraj močno pridobil na tujskoprometni pomembnosti; poleg slikovitega višnjegorskega mesteca privabljajo čedalje več smučarjev in izletnikov izredno ugodne jirilike v okolici Vrha Sv. Duha (629 m) s slovito postojanko Polževo, nadalje na Gradišču (706 m), Kuclju (748 m) in dr. Osrednji del občine vežeta s svetom dolenjska železnica in drž. cesta, važnejši jirometni črti sta še ban. cesta čez Luče na Krko in obč. cesta Višnja gora—Leskovec. Bleči vrh, 81-13-11-2-0. Sr Litija 13 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 5 km, žel Grosuplje 7 km, š žup Polica 2 km. Nm 548 m. Leži na robu planote med Strmcem (542 m) in Kucljem (784 m). Dostop za vozni promet iz Višnje gore skozi Dedni dol (4 km). Kmetijstvo za dom. Lep smuški svet na prehodu od Police proti Kuclju in Gradišču. S. od vasi so odkrili predzgodovinsko gradišče, utrjeno z nasipi, ki so še deloma ohranjeni, ne daleč od vasi pa tudi rimske grobove. Dedni dol, 160-27-22-5-2. Sr Litija 18 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Višnja gora t km, žel Višnja gora v kraju. Prosv. d. s kinom. Nm 384 m. Vas z raztresenimi kmetijami se prične pri višnjegorski žel. p. in se nadaljuje v ozki in plodni dolini sz. od Višnje gore. Dostop z vsemi vozili iz bližnje Višnje gore (1—2 km). Prodaja živine in ]>rašičev (75%) v Ljubljano ter lesa iz gozdov na pobočjih. Sz. od vasi se dviguje oblo Gradišče (706 m) z zelo lepimi smuškimi tereni. Pol ure od žel. p. so razvaline nekdanjega gradu knezov Auerspergov. Podr. cerkev Žal. M. b. s kapelicami križevega pota je stara božja pot. Prvotno prastaro romansko cerkev so v dobi gotike (13.—15. stol.) prezidali in dozidali. Ladja je bila zidana menda 1703 (letnica nad glavnimi vrati). L. 1900. so cerkev jio večali. Tu rojen Tomšič Anton (1842—1871), novinar, urednik »Slov. naroda«. Dolenja vas, 50-12-8-4-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 6 km, žel Grosuplje 7 km, š žup Polica 2 km. Nm 460 m. Vas ima sončno lego nad povirjem Velikega jiotoka. Dovolj dobra zemlja, vendar ostane za prodajo le nekaj živine, prašičev in lesa (hlodi, drva). Dostop z vozom 6—7 km od Grosuplja po dolini ali od Višnje gore čez Polico. Gorenja vas, 46-8-6-2-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 6 km, žel Grosuplje 7 km, š žup Polica 2 km. Nm ca 500 m. Leži v pobočju malo nad Dol. vasjo. Ostalo kot v Dol. vasi. Gorenje Brezovo, 63-12-7-5-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Nm ca 620 m. Vasica ima precej osojno lego na hrbtu z. od jirevala med Kucljem (784 m) in Gradiščem (706 ni). Z vozom je 4 km do Višnje gore. Kmetijstvo za dom. Pri vasi so odkrili predzgodovinske grobove. Kainno brdo, 24-4-4-0-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Nm 625 m. Zaselek leži blizu roba istoimenske planote, v katero sta se zajedli dve globoki grapi sv. od Višnje gore. Dostopen je celo za voz le s težavo, 3.5 km od drž. ceste. Kamenit in gozdnat kraški svet. Vas se prvič omenja 1140, ko je oglejski patriarh Pere-grin podaril stiškemu samostanu 2 tamošnji kmetiji. Kozljevec, 40-7-5-2-1. Sr Litija 13 km, so du žand zdr fin žel o pTt Višnja gora 7 km, š žup Polica 2.5 km. Nm ca 440 m. Malo naselje v povirju Velikega potoka pod Kucljem (748 m). Dostop z vozom od Grosuplja (7 km). Kmetijstvo, mlini. Kriška vas, 87-18-16-2-3. Sr Litija 22 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 3 km. Gas. Nm 559 m. Vas leži na s. robu kraške planote, ki se razteza od Sv. Duha (629 m) pa skoro do Višnje gore. Dohod le z vozom 2 km od drž. ceste na Peščeniku. Kmetijstvo. S perutnino in prašiči zalaga deloma še ljubljanski trg. J. nad vasjo se dvigata razgledni točki Škrjanka iu Planjava (609 m), preko katerih vodi zaznamovana pot k Sv. Duhu (629 m), (smuška postojanka Polževo 40 min.). Podr. cerkev sv. Magdalene. Leskovec, 123-24-20-4-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 5 km. Nm 633 m. Večja vas na valoviti kraški planoti med Kucljem (748 m) in Škrjančico (722 m), dostopna z vsemi vozili jjo obč. cesti I. reda 5 km od Višnje gore. K vasi spadata zaselka Izvirk v grajii Stične (mlini), ter Mlaka med Kucljem in Gradiščem. V Leskovcu so hiše razvrščene okrog večjega prostora z vaško mlako. Kmetijstvo zadostuje na kraški zemlji komaj za dom, dokaj je razvita živinoreja, ki jiroducira tudi za jirodajo. V okolici (Kucelj, Gradišče, Škrjančica) so vzorni smuški tereni, posebno za začetnike. Dostop za smučarje iz Višnje gore, Stične ali Grosuplja (preko Police). Podr. cerkev sv. Ožbalta je ena najstarejših cerkva v župniji. Znamenit lesen strop z ietnico 1633, stare slikarije na les. Luče, 248-47-16-31-0. Sr Litija 24 km, so du žand fin o pTt Višnja gora 4.5 km. žel š žup Žalna 2.5 km. Gas. Nm 311 m. Obsežna vas v kraški kotlini, zaj)rti od vseh strani. Ob velikem deževju bruha kraška jama z. od vasi vodo, ki poplavi vse njive in travnike, ter sega prav do gospodarskih poslopij. Voda prihaja baje iz Radenskega polja ter se na j. robu Luč-kega dola podzemno odteka v Krko. Tik nad vasjo vodi ban. cesta Grosuplje—Krka. Zemlja je bolj peščena, zato pridelki ne krijejo domačih potreb. Proda se le nekaj goveje živine na sejmih ter prašičev in perutnine v Ljubl jano. Tja vozijo tudi drva iz pretežno listnatih gozdov. Mnogo podzemeljskih jam. (Štupnikova lisičina). Kraj se prvič omenja 1062. Podr. cerkev sv. Ožbalta. Mala Loka, 47-8-5-3-0. Sr Litija 21 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 3 km. Nm 355 m. Vasica leži na s. koncu kraške dolinice j. pod Peščenikom pri Višnji gori. Dolino namaka potok Breg. ki na njenem j. koncu ponikne. Malo nad naseljem sta speljani drž. cesta in dol. železnica. Dostop z vsemi vozili. Dovolj dobra ilovnata zemlja. V Ljubljano prodajajo surovo maslo, perutnino in jajca. Les (bukov in gabrov) juodajajo v okolico. Mali konec, 26-7-5-2-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 6 km, žel Višnja gora 7 km. š žup Polica 2 km. Nm ca 460 m. Mala vasica sv. od Gorenje vasi. Dostop in gospodarstvo kot v Dol. vasi. Nad vasjo v gozdu Križatcu so odkrili predzgodovinsko gradišče, zgrajeno v obliki pravo-kotnika in utrjeno z nasipi, ki se še poznajo na j. in z. strani. Nova vas, 46-t0-10-0-0. Sr Litija 23 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Nm 580 m. Leži v kraški globeli med Škrjanko (609 m) in Sv. Duhom (629 m) j. od Višnje gore. Dostopna z vozom (za silo z avtom) po obč. cesti 2 km od ban. ceste Grosuplje—Krka. Pridelki le za domače potrebe. Okolica je srednje gozdnata, zato se jiroda le malo lesa. Do Sv. Duha (Polževo) le Vk ure. Podr. cerkev sv. Lenarta je do jožefinskih reform pripadala šmarski župniji. Cerkev hrani mnogo znamenitosti. Peč, 77-15-11-4-0. Sr Litija 17 km. so du žand zdr fin žel o pTt žup Višnja gora 3 km, š Polica t km. Nin ca 420 m. Vas leži koncem goie kraške planote j. od Police. Dostop z vozom ca 2 km od drž. ceste. Kmetijstvo in prodaja lesa. Tod mimo je vodila rimska cesta. Peščenik, 213-38-23-15-12. Sr Litija 21 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 2 kin. Nm 437 m. Vas je postavljena vrli znanega peščeniškega klanca ob drž. cesti Ljubljana—Zagreb. Nekaj kmetij je raztresenih po rebreh in dolini vse do višnjegorski h graščin. Pod vasjo je speljan železniški predor med Malo Loko in Višnjo goro. Polja so peščena, pridelki krijejo le domače potrebe. Prodaja prašičev, perutnine, surovega masla in jajc. Lepa izletna in smučarska točka na povratku od Sv. Duha proti Grosuplju ali Višnji gori. Odtod se gradi proti Polževemu pod Sv. Duhom nova cesta, ki bo dostopna vsem vozilom. Več trgovin in gostiln (tujske sobe). K vasi spada Codellijeva graščina, nekdaj zvana višenjski ali turnški grad. Grad stoji 10 minut z. od mesta. Mesto prvotnega stolpa so jiozneje zgradili pravi grad. Po Valvasorjevem poročilu je bil prvotno last gospodov Gallov, vnetih pristašev jirotestantizma. V gradu so imeli protestantsko molilnico, na katero še danes spominja enonadstropna žitna kašča v sv. delu gradu, imenovana »ajdovska cerkev«. Pozneje so se lastniki večkrat menjali; danes je grad v posesti baronice Rozalije Codelli, roj. Taufferer. V gradu hranijo znamenito umetniško galerijo slik. Nad gradom je hrib Grmada, kjer so v turški dobi zažigali kresove. Po tradiciji so tu tudi sežigali čarovnice. Tu je rojen Črnologar Konrad (1860—1904), umetn. zgodovinar. Plešivica, 107-20-16-4-1. Sr Litija 24 km, so du žand zdr fin o jjTt Višn ja gora 4.5 km, žel š žup Žalna 1 km. Nm ca 420 m. Vas stoji na griču j. nad Žalno tik poleg ban. ceste Grosuplje —Krka. ob kateri leži tudi pripadajoči zaselek Koti. Poljski pridelki krijejo domače potrebe. Prebivalci prodajajo prašiče, perutnino, jajca, surovo maslo ter les okoliškim trgovcem. Podsmreka, 43-8-8-0-0. Sr Litija 15 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 2 km. Nm od 340—380 m. Raztresene kmetije v prisojnih pobočjih v. od Višnje gore, tik nad drž. cesto Ljubljana—Novo mesto. Krompir, sadje, prašiči in perutnina se prodajajo v Ljubljano. Dve veliki gramozni jami, iz katerih letno izvažajo več 100 vagonov gradiva. Grad Podsmreka je bil prvotno last gospodov Gallov, pozneje pa je večkrat prešel iz rok v roke. V novejši dobi je bil nekaj časa v domačih (slovenskih) rokah, od 1934 pa je last dunajskega industrijalca P. pl. Klarwilla. Grad ima vzorno urejeno sadjarstvo, vrtnarsko posestvo ter čebelorejo. Znana je bogata knjižnica v gradu. Polica, 244-48-33-15-5. Sr Litija 17 km, so du žand zdr fin žel o pTt Višnja gora 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1872, 2 odd. Prosv. d., Gas., PSVD, D. »Krka«. Nm 463 m. Večja vas, nekdanje obč. središče, leži na s. robu obširne planote med povirjem Velikega potoka in Višnjice. K vasi spadata zaselka Goričane pod Strmcem (542 m) in Gradišče ob obč. cesti proti Grosuplju. Izrazit kraški svet z malo ponikalnico v dolini pod vasjo. Prisojna, dokaj ugodna lega za kmetijstvo, ki pa vendar krije v glavnem le domače potrebe. Lepi smuški tereni. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 5 km od Grosuplja. Gostilna. »Na Straži« blizu vasi ob obč. cesti je še lepo ohranjeno predzgodovinsko gradišče z nasipi (ime bližnjega zaselka). Na tem gradišču so postavili Rimljani stražo v zaščito rimske ceste Emona—Neviodunum. V dobi turških napadov je tu obstajalo močno taborsko obzidje, na katero še spominja ime »Pod Ta-brom« za gozd za gradiščem. Iz kamenja tega tabora so po tradiciji zgradili župno cerkev. Vas Polica se omenja 1301, ko je Majnhalm Auersperg podaril stiškemu samostanu kmetijo v vasi. Župnija Polica (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 965 cluš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jakoba se prvič omenja 1372. L. 1797. so jo prezidali in povečali. L. 1838. so povišali zvonik, 1931 pa prenovili notranjščino. Prvotno je bila podr. župnije v Šmarju. Od 1787 je vikariat in od 1870 župnija. Polje, 52-8-7-1-0. Sr Litija 20 km. so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora lkm. Nm 347 m. Nekaj raztresenih hiš (mlinov) z osojno lego na desnem bregu Višnjice, ne daleč od Višnje gore. Pristava, 22-5-3-2-0. Sr Litija 22 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 2 km. Nm ca 530 m. Malo nasel je na pričetku visoke kraške planote j. nad Višnjo goro, nastalo v zvezi s pristavo višnjegorskega gradu (ime). V vas vodi obč. pot iz Višnje gore (1.5 km) ali Peščenika (2 km). Kmetijstvo kot v bližnji Kriški vasi. Les za prodajo. Smuški svet na poti Višnja gora—Sv. Duh. Sela, 66-11-8-3-0. Sr Litija 14 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 5 kin. Nm 656 m. Leži na planoti, ob obč. cesti Leskovec—Stična. Dostop z vozom 4.5 km od Stične. Kmetijstvo kot v Leskovcu. Mimo vodi hvaležna smučarska pot od Gradišča in Kuclja v Stično. Podr. cerkev sv. Juriju je stara gotska stavba. Spodnje Brezovo, 108-25-20-5-1. Sr Litija 18 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Višnja gora 2 km, žel Višnja gora 4 km. Nm 471 ni. Obsežna vas v hribih z. od Višnje gore, dostopna po obč. cesti 2 km od mesta in nekaj manj od drž. ceste na peščeniškem klancu. Kraški svet sredi obsežnih gozdov, ki nudijo nekaj zaslužka. Tod miino je vodila rimska cesta iz Emone v Neviodunum. Stari trg, 144-27-12-15-0. Sr Litija 20 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora lkm. Povpr. nm 390 m. Precej raztreseno naselje v dolini Višnjice tik pod Višnjo goro in po prisojnih obronkih Leskovške planote, ki je tu razčlenjena po številnih potokih. V bližini se odcepita od drž. ceste dobri obč. cesti I. reda na Leskovec in na Dobravo—Sela. Kraj ima danes kmetski značaj, ime pa priča o drugačnem izvoru. Tu se je v območju nekdanje rimske ceste razvila prvotna srednjeveška višnjegorska naselbina, ki je bila tržišče za okolico ter prvotno tudi sedež višnjegorskega vikariata oz. župnije. Ko se je razvila sedanja Višnja gora, je ta prevzela tako trgovsko kot tudi cerkveno vlogo Starega trga, ki je začel propadati. V 2. pol. 18. stol. je višnjegorski magistrat celo naperil tožbo proti višnjegorskemu župniku ter ga terjal za one dohodke, ki jih je tu imel še od starotrškega vikarja. Sodišče je_ odločilo, da so višnjegorski župniki kot nasledniki staro-trških vikarjev edini pravni užitniki onih ustanov. Cerkev M. b. Loretanske je bila konec 18. stol. opuščena in je pozneje razpadla. Sedanji hlev Mihe Nadraha ob cesti blizu mostu čez potok Breg je ladja nekdanje cerkve. Presbiterij je podrt do tal, pozna se edino še tlak. Troščine, 49-9-7-2-0. Sr Litija 14 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 6 kin, žel Grosuplje 7 km, š žup Polica 2 km. Nm 456 m. Leži s. od Police, onstran grape Velikega potoka. Po obč. vozni poti je 7 km do Grosuplja. Gospodarstvo kot v Dol. vasi. Podr. cerkev D. M. Renesančna cerkev je imela do 1882 raven lesen strop. Nekdaj znana božja pot. Velika Dobrava, 64-14-12-2-0. Sr Litija 16 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Nin ca 470 m. Vas leži na kraški planoti med Stično in Višnjo goro, dostopna z vsemi vozili po obč. cesti 4 km od Višnje gore. Kmetijsko prebivalstvo proda le nekaj krompirja, sadja, živine in drv. Smuški tereni. Podr. cerkev sv. Jakoba. Velika Loka, 233-51-41-10-0. Sr Litija 22 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Gas. Nm ca 340 m. Leži v j. delu iste kraške doline kot M. Loka. Skozi vas teče potok Breg, preko katerega je zgrajen viadukt dol. žel. Potok žene dva miina, pa j. od vasi pri zadnjem mlinu ponikne. Ob visoki vodi teče do kraške jame na j. robu globeli. K vasi spada zaselek Na Šoli v bregu ob ban. cesti Grosuplje—Krka. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti iz Žalne (2 km). Ilovnata zemlja je rodovitna, +er dobro uspevajo vsi pridelki. Prodajajo les, prašiče in perutnino (jajca). Sadjarstvo in čebeloreja. Gostilna. Višnja gora, mesto, 365-85-0-0-28. Sr Litija 20 km, so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Višnja.gora 0.5 km. Šola ust. 1554, 7 odd. SKJ, PRK, JS, PJS, Ml. j., Gas., Kolo j. s. Društvo za var. in osk. sirot, Branibor, Strel, druž., Tujsko prom. d., Skupno združenje obrtnikov, Podr. »Krke«, Prosv. in podp. d. Vodovod, elektrika. Nm 389 m. Malo mestece stoji stisnjeno med nekdanje srednjeveško zidovje na malem podolgovatem brdu, pod hribom z razvalinami starega gradu (508 m). Drž. cesta se v velikem zavoju vzpne nanj ter se ondi razširi v podolgovat trg od župne cerkve do šole, pred katero stoji mogočna lipa. To je prvotno jedro današnje naselbine, dočim je bila prvotna naselbina niže v dolini (Stari trg). Mesto se je do danes bistveno le malo spremenilo, nekaj malega mu je prirastlo v dolini Višnjice ob žel. progi, ter jz. od mesta ob drž. cesti proti Peščeniku. Prebivalstvo se preživlja z raznimi obrtmi, v veliki meri pa tudi s poljedelstvom, vendar morajo precej živeža uvažati (mleko, moka). Tudi les iz okoliških mešanih (bukev, smreka) gozdov zadostuje le domačini potrebam. Upravno in kulturno središče precej obsežne občine ter davčnega in sodnega okraja. Na leto 11 sejmov. Prijazno mesto, kaj primerno za letovišče. Trgovine in gostilne s tujskimi sobami. Izhodišče za izlete na Stari grad (508 m), Gradišče (706 m), Kucelj (748 m) in Sv. Duh-Polževo (629 m, ca 2 uri). Višnja gora z okolico je najmočnejša zimskosportna postojanka na Dolenjskem. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski in rimski dobi. Na hribu »Gradišču« je stalo staro keltsko ali rimsko taborišče, mimo katerega je vodila rimska cesta Emona—Neviodunum (Drnovo). Ob njej je bržkone stalo na mestu sedanje Višnje gore mesto Magniana. V srednjem veku je bil predhodnik Višnje gore današnji Stari trg, ki se omenja že v 12. stol.; kot trg se ta kraj prvič navaja 1269.«L. 1444. je potrdil trgu stare pravice in svoboščine (n. pr. krvno sodstvo in azilsko pravico) cesar Friderik III., ki je kmalu nato tržanom dovolil še prosto volitev trškega sodnika in določil meje trškega pomerija (1461). Že 1460 je obstajala v trgu cesarska mitnica, katero so imeli tržani v najemu (1460—1463). Radi turške nevarnosti so se tržani po 1478 preselili iz današnjega Starega trga na bližnji grič, kjer se je razvila Višnja gora, ki jo je 1478 cesar Friderik III. povzdignil v mesto. Mesto so obdali z obzidjem, od katerega je danes ohranjen le še majhen del, predelan v stanovanja (tkzv. »cvinger«). Znake lastnega sodstva (sodno žezlo) še danes hranijo v mestnem arhivu poleg drugih znamenitosti kot so: zastava z grbom Auerspergov, cesarski privilegiji, med njimi orig. ustanovna listina iz 1478 in »polžja lupina«. Simbol nekdanje višnjegorske veličine je priklenjeni polž, proslavljen v številnih pripovedkah. Kot polži drugih slovenskih mest in trgov ima gotovo tudi višnjegorski polž svoj izvor v dragoceni polževi lupini-školjki, vdelani v baržun in masivno zlato. Iz školjke so pili mestni očetje ob slovesnih prilikah. Školjka je bila prikovana z zlato verižico na leseno podnožje. Mesto je imelo tudi svoj lasten pečat in grb. Meščani so bili večinoma obrtniki, ki so se v 16. stol. organizirali v cehe (kovaški, usnjarski, čevljarski in krojaški). Najštevilnejši je bil čevljarski (ust. 1540); imel je svoj dom (»jepergo«), svojo zastavo, svoj oltar v mestni cerkvi in številne privilegije, ki jih še danes hranijo mojstri v cehovskih skrinjah. Cvetela je v mestu tudi trgovina. Že z ustanovno listinp je cesar Friderik III. premestil sem tri letne sejme iz Št. Vidu pri Stični. Ti sejmi so gotovo pozneje prenehali. Da bi si mesto opomoglo, ker so ga izropali Turki, je cesar Maksimilijan 1514 podelil mestu letni sejem. Cesar Leopold je 1685 potrdil poleg nedeljskega tržnega dneva tri letne sejme, ki so jih pozneje potrdili: Karel VI. (1729), Marija Terezija (1742) in Jožef II. (1782). Slednji je tedenski tržni dan prestavil z nedelje na petek. Cesar Ferdinand I. je 1843 dovolil še 8 sejmov. V 16. stol. je postala V. gora važna poštna postaja med Ljubljano in Karlovcem. Veliko je mesto trpelo v dobi turških napadov (najhujši 1528). Iz listin iz 1578, 1591 in 1601 je razvidno, da je bilo mesto važna vojaška postojanka in skladišče vojnega materiala. Ko je to prenehalo, je mesto začelo nazadovati. V Valvasorjevi dobi je bilo že mnogo zapuščenih in podrtih hiš. V francoski dobi so se vršili okrog Višnje gore hudi boji. Železnica skozi Višnjo goro je bila otvorjena 1894. L. 1900. so premestili državne urade iz Stične v Višnjo goro. Nekdanji višnjegorski grad, sedaj tudi Stari grad ali Turn imenovan, je danes v razvalinah, takoj j. nad mestom. Grad je zelo star, postavljen na mestu prvotnega predzgodovinskega gradišča. Nastal je verjetno že v prvi pol. 11. stol. v dobi bi. Heme iz znamenite domače plemiške rodbine Breže-Seliških. Njej je pripadala Višnja gora in ves svet v okolici. Iz rodu bi. Heme je izšel slavni rod Višnjegorskih gospodov, prvih znanih grajskih posestnikov (omenjajo se najprej 1136 kot ustanovitelji stiškega samostana, nato pa 1154, 1158, 1164, 1167, 1170 in 1189). Grad sam se prvič omenja 1154. Zofija Višnje-gorska, hčerka zadnjega iz tega rodu (f 1256) je 1222 zapustila vse svoje premoženje črnomeljski župniji, sama pa stopila v admontski samostan. Poznejši grajski lastniki, Višnjegorski vitezi, so bili iz drugega rodu. Njihova posestva so se razprostirala od zgornje Krke, Višnje gore in Litije do južnega pobočja Gorjancev. Iz tega rodu je bil tudi Fride'rik, ki je padel v boju s Turki pri Budačkem (1575). Turki so mu odsekali glavo in jo skupno z glavo Herberta Turjaškega prenesli kot bojne trofeje v Carigrad. Glavi so svojci za drag denar odkupili in se še sedaj čuvata na turjaškem gradu. V bojih s Turki se je odlikoval tudi Žiga Višnjegorski (1529 pred Dunajem). L. 1581. je po Valvasorjevem poročilu rod izumrl. Pred 1573 so grad prevzeli Turjaški grofje, ki so 1778 sezidali v dolini ob cesti, ne daleč od Starega gradu, nov grad (Jetnica na dimniku). Mogočno, veliko stavbo so po tradiciji zidali 7 let ter rabili pri tem gradivo starega razpadajočega gradu. Višnjegorska gradova sta bila zavetišče protestantizma, ki se je v okolici jako razširil. Protestanti so se polastili celo mestne cerkve sv. Ane. Stroge odredbe iz 1579 in 1582 pa so jih skoraj iztrebile. Do 1850 je bila v gradu sodnija in tudi danes ga uporabljajo za prostore državnih uradov. Lastniki pa so še vedno knezi Auerspergi. Župnija Višnja gora (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 2053 duš. Župna cerkev sv. Egidija op. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sprva podr. pražupnije Št. Vida pri Stični, je postala vikariat že 1135, ko je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana stiškemu samostanu, župnija pa pred 1395. Njen sedež je bil prvotno v Starem trgu. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Podr. cerkev sv. Ane v mestu je stala že 1507. Staremu gotskemu presbiteriju so domnevno 1767 prizidali ladjo. Veliki oltar sv. Ane je bil last čevljarske zadruge, oltar sv. Florijana kovaške in oltar sv. Janeza Evang. usnjarske zadruge. L. 1779. je Matevž Megušar (t 1783) ustanovil pri cerkvi kapelanijo in kuratni beneficij. Daroval je cerkvi glavnico, nekaj njiv in travnikov. (Orig. listina v župnijskem arhivu.) Tu rojena: Cadnik Janez (1581 do 1624), nabožni pisatelj; Kleinmayr pl. Julij (1847—1913), liter, zgodovinar. Vrh, 113-21-11-10-0. Sr Litija 17 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 3 km. Nm 548 m. Tesno strnjena vas na j. robu Leskovške kraške planote tik s. nad Višnjo goro. Mimo vasi privede v velikih zavojih obč. cesta L reda Višnja gora—Leskovec, dostopna vsem vozilom (3 km). Gospodarske razmere kot v Leskovcu. Zraven spada zaselek Kalce, ležeč pod Gradiščem (706 m), ki slovi kot eno najlepših smučišč na Dol (ime v zvezi z rimsko naselbino). Kalce se omenjajo že 1140, ko je tu oglejski patriarh podaril stiškemu samostanu eno kmetijo. Zavrtače, 34-5-5-0-0. Sr Litija 25 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 5 km. Nin 538 m. Neznatno naselje s. pod Sv. Duhom (629 in). Vrtačast kraški svet s peščeno zemljo. Kmetijstvo v glavnem le za dom. J. nad vasjo Vrh Sv. Duha (629 m), znana izletna in smučarska točka, pod katero stoji sedaj veliki smučarski dom Polževo s celoletno oskrbo. Dostop od Stične ali od Višnje gore (za silo z vsemi vozili). Ena najbolj obiskovanih točk v daljni okolici Ljubljane. Gradi se od Peščenika nad Višnjo goro nova cesta, ki bo omogočila dostop do sem tudi avtu. Zgornja Draga, 122-28-12-16-3. Sr Litija 20 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Višnja gora 4 km. Nm 330 m. Raztreseno naselje na j., osojni strani doline Višnjice med Višnjo goro in Stično. Vas s pripadajočim zemljiščem zavzema globoko stransko dolino (»drago«). Gospodarstvo kot v bližnji Podsmreki. Draga se prvič javlja že 1238. Žalna, 245-64-46-18-0. Sr Litija 20 km, so du žand zdr fin o pTt Višnja gora 5 km, žel š žup v kraju. Šola ust. 1867, 4 odd. PRK, Gas., Tamb. d., Prosv. d., ČD. Nin 328 m (cerkev), 332 m (žel. p.). Vas sestavlja dvoje večjih naselij, Vel. in Mala Žalna, v kraški dolini j v. od Grosuplja ob žel. progi. Dostop za vsa vozila po obč. cesti 3.5 km od drž. ceste in 2 km od ban. ceste Grosuplje—Krka. Zraven spadata zaselka Lobček in Preval. Dovolj rodovitna polja. Kmetijstvo, deloma razne obrti (trgovine, gostilne s tujskimi sobami itd.). Prodaja krompirja, prašičev, jajc in lesa bližnjim trgovcem. Župnija Žalna (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 1448 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lovrenca je bila do 1878 podr. prafare v Šmarju. V cerkvenem zidu je vzidan rimski napisni kamen. J. od Vel. Žalne so odkrili rimske grobove. Občina Zagorje ob Savi Preb. 8572, hiš 996, posest. 557, koč. 352, najem. 16. Površina 5992.04 ha: njiv in vrtov 1013.82, trav. in paš. 1395.35, gozdov 2788, sadovnjakov 48.79, ostalo 746.08. Občina zavzema vso spodnjo dolino Medije in njenega levega dotoka Kotre-deščice, deloma tudi še dolino Orehovice. Iz njih posega v okolno hribovje na v. do razvodja proti Trboveljski dolini (Sv. Planina 985 m), na s. do vzhodnega konca Vel. planine (1206 m). Medijska dolina je vrezana v terciarne plasti (s premogovnimi ležišči), iz katerih si je Medija poiskala tesno pot skozi apniško pregrajo do Save. Občina je zelo hribovita in neugodna za kmetijstvo ter radi tega prvotno tudi slabo naseljena (zaselki in samotne kmetije). Gospodarski podvig sta povzročila šele rudarstvo in industrija v 19. stol. Okoliško prebivalstvo je našlo tu zaposlitev in zaslužek s prodajo kmetijskih pridelkov. Posamezne opuščene kmetije po višinah ter silni porast Zagorja, Toplic in Lok, ki so se združile v eno samo rudarsko naselbino, zgovorno pričajo o tem. Začetki jiremogovniškega obratovanja segajo v prva leta 19. stol. L. 1802—1803. je dobil kanonik Pinhaki iz Ljubljane v fevd 4 jamske mere v kisovškem grabnu, v bližini cerkve sv. Lenarta v Podkraju, v bližini cerkve sv. Marjete v Lokah in Zavinski dolini. V tem času sta kopala premog v kotredežkem okrožju že Leopold Ruard in baron Wolkensperg. Tudi država je kopala premog, predvsem v Velni pri Zagorju, v tkzv. Tomkovem hribu v Potoški vasi in v Podstrani (skupno 13 jamskih mer). V Toplicah je država 1803—1804 zgradila steklarno, ki je izdelovala predvsem stekleno posodo za živo srebro iz Idrije. L. 1809—1813. je bil premogovnik s steklarno v francoski oblasti. L. 1821. je država jirodala steklarno in vso rudniško posestvo Janezu Sclnvarzu. Ta je 1818 kupil na licitaciji tudi vse Pinhaklove rove ter tako združil vso rudniško posest v Kotredeški in Medijski dolini. L. 1839. je prodal steklarno in večji del ostale jiosesti Viktorju Ruardu, lastniku številnih rudnikov okrog Litije, Rajhenburga in drugod. Od tega je prevzela vse okrožje delniška družba »Gewerksschaft am Savestrome zu Sagor«, ustanovljena 1842 po J. Atzlu. S tem je nastopila druga doba v razvoju zagorskega premogovnika: doba svinčarne (ust. 1843 v Toplicah) in obeh cinkarn (v Lokah ust. 1842, v Toplicah predelana iz bivše steklarne 1848). Premog, steklo, oglje in pozneje še cink in svinec so izvažali po Savi proti Ljubljani in na Hrvatsko. Od Save je držala v tem času cesta skozi Zagorje, Toplice, Loke in Izlake na Trojane. Toda šele jio otvoritvi južne železnice (1849) se začenja pravi razmah premogovnika. Železnica je od sedaj glavni odjemalec jiremoga in s tem je prenehal drag prevoz po Savi in po cesti na Trojane. Premogovni revir se je razširil. Premog boljše kvalitete so od sedaj uporabljali v novi steklarni v Toplicah (ust. okoli 1859—1861). Rudnik je imel že zgodaj bra-tovsko skladnico (ust. okoli 1843—1847), lastno štirirazredno šolo in še tkzv. industrialno šolo za deklice. L. 1880. je kupila vse rudniško imetje Trboveljska i>reinogokopna družba, ki je razširila obrat in modernizirala naprave. Zagorski premogovnik se deli v dve okrožji: v Kisovec, ki je oddaljen od postaje Zagorje 2.7 km, in v Kotredež, oddaljen od postaje 4.7 km. Z žel. postajo Zagorje je zvezan po 3.25 km dolgi ozkotirni progi. Cebine, 46-6-5-1-1. Sr so du Litija 28 km, žand Zagorje ob Savi 9 km, zdr fin o pTt Zagorje ob Savi 8 km, žel Zagorje ob Savi 10 km, š žup Sv. Planina 2 km. Nm 758 m. Vasica visoko v pobočjih jz. pod Sv. Planino (985 m), kamor vodi tod mimo zaznamovana pot. Kmetijstvo ne donaša dohodkov, ljudje si iščejo zaslužka v Zagorju. Lepi iglasti gozdovi. Podr. cerkev sv. Križa. Dolenja vas, 414-62-44-18-0. Sr so du Litija 16 km, žand š Toplice 1 km. zdr fin žel o pTt žup Zagorje ob Savi 1 km. Kraj se je izločil od vasi Toplice 31. dec. 1934. Prim. opis Toplic. Izlake, 354-59-15-28-0. Sr so du Litija 27 km, žand zdr fin o Zagorje ob Savi 8 km, žel Zagorje ob Savi 9 km, pT š v kraju, žup Čemšenik 6 km. Šola ust. 1884, 5 odd. Javna knjiž., SKJ, PRK, Gas. z godbo, Pev. d., Prosv. d. Nm. 395 m. Vas leži malo nad dolino Medije, deloma ob obč. cesti, nekaj domačij pa je raztresenih tudi po dolini malega dotoka Medije vse do ban. ceste. Zraven spadajo zaselki Drganija, Pungrt in Šentjur (nin 363 m) na Orehovico. Dostop z vsemi vozili, v poletnem času avtobusna zveza z Zagorjem. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom in z delom v zagorskih rudnikih. S produkti sirarstva in mlekarstva ter perutnino zalagajo industrijsko okolico. Prostrani gozdovi (bukev, smreka, hrast) dajejo dober stavbni in jamski les. Mlini, žage, lesna trgovina, opekarna. Prikladno za letovišče v bližini Medijskih toplic. Podr. cerkev sv. Jurija s pokopališčem, zgrajena 1738. Cerkev je podr. čemšeniške župnije, vendar ima ustanovljen beneficij Gallenbergov in tako tudi stalnega duhovnika-ekspozita. Jesenovo, 200-25-18-7-0. Sr so du Litija 38 km, žand zdr fin o Zagorje ob Savi 10 km, žel Zagorje ob Savi 12 km, pT Izlake 10 km, š žup Čemšenik 3 km. Nm ca 640 m. Vas leži na prisojnih pobočjih pod Vel. planino (1206 m), nad izvirno grapo Kotredeščice. K vasi spadajo zaselki Križe, Na Žagi in Razlake, ki so raztreseni od dna Kotredeške grape do pašnikov Vel. planine. Dostop z vozom 9 km, od drž. ceste pri Trojanah ali pa prav toliko od ban. ceste v Zagorju. Kmetijstvo, sadje, izraba gozda (jamski les za Zagorje). V grapah mlini. Skozi vas vodi zaznamovana pot iz Zagorja na Vel. planino. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana hrani star kelih z napisom in letnico 1530. V turški dobi so bili okrog cerkve hudi boji. Kotredež, 180-30-22-8-0. Sr so du Litija 22 km, žand Zagorje ob Savi 5 km, zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi 4 km, žel Zagorje ob Savi 6 km. Gas., Pev. d. Nm 324 m. Prostrana vas na vršaju stranske grape Potočnice, nad njenim izlivom v Kotredeščico. Dostop za vsa vozila po obč. cesti iz Zagorja. Kmetijski pridelki ne krijejo domačih pot-reb (prodaja se le sadje, jajca in perutnina v Zagorje in Trbovlje), zato si prebivalci deloma iščejo zaslužka v rudnikih T. P. D. Les iz obsežnih mešanih gozdov kupujejo večinoma .rudniki, bukova drva pa vsa bližnja okolica. Loke, 632-52-7-26-0. Sr so du Litija 23 km, žand zdr -fin žel o žup Zagorje ob Savi 5 km, p š v kraju. Šola* ustanovljena 1935, 4 oddelki. SKJ, Prosv. d., Pev. d. »Loški glas«', Gas., Knjiž. NSZ, Šport. d. »Sloga«. Nm 313 m. Obsežno naselje vzdolž ob ban. cesti Zagorje—Medija. Po svojem značaju spada k zagorski industrijski naselbini, in sicer tvori njen naj-zaliodnejši del. Pravih kmetovalcev je le malo. Večina pa je zaposlena v rudarstvu in obrti. Že pred 1801 je ljubljanski kanonik Karel Pinhakl, lastnik zagorskega premogovnika, zgradil v vasi tvornico vitriola. L. 1842. je bila tu ustanovljena cinkarna (prim. pregled občine). Podr. cerkev sv. Marjete je bila zgrajena v 17. stol. Od 1930 ima lastnega duhovnika. Podkraj, 941-75-6-47-0. Sr so du Litija 21 km, žand zdr fin o pTt žup Zagorje ob Savi 3 km, žel Zagorje ob Savi 5 km, š Toplice 3 km. Povpr. nm od 300—360 in. Nasel je nad desnim bregom Medije, raztreseno po osojnih pobočjih okoli rudniškega revirja Kisovca. Hribovita in gozdnata okolica. Kraj ima značaj rudarske naselbine. Maloštevilni kmetje morejo prodati samo nekaj živine, perutnine, jajc in sadja ter jamskega lesa. II kraju spada zaselek Kisovec (rudarska naselbina okoli istotako imenovanega premogovnika) ter hribovski kmetski zaselki Držina (v jiobočju nad. žel. p. Zagorje), Ribnik in Vrh (nm 672 m), ki pa tudi ne žive več izključno od kmetijstva. Na rebri nad Kisovcem je nekdaj stala podr. cerkev sv. Lenarta. Valvasor jo omenja kot cerkev v Volčjem mrazu, t. j. lesu. Podlipovica, 288-31-25-6-0. Sr so du Litija 31 km, žand zdr fin o Zagorje ob Savi 14 km, žel Zagorje ob Savi 15 km, pT š Izlake 6 km, žup Kolovrat 3 km. Nm 390 m (cerkev). Vasica leži v gornji dolini Orehovice ob ban. cesti Zagorje—Trojane. K njej spadajo zaselki Gladež, Hrib, Medija (grad in toplice) in Obrezija (na sotočju Orehovice in Medije). V Zagorje prodajajo: sadje, sir, maslo, živino, perutnino. V vasi je več gostiln s prenočišči. Ob ban. cesti tik pod vasjo leže Medijske toplice (nm 317 m); 1921 obnovljeno termalno (24—26° C) ko-jiališče z jamskim kopališčem, družinskim kopališčem in plavalnim bazenom. Prijetno skromno zdravilišče in letovišče s sezono od maja do oktobra. V letnem času avtobusna zveza z Zagorjem. V bližini stoji opuščena topilnica za antimonovo rudo, ki so jo včasih kopali pod Trojanami in na Brezju pod Čemšeniško (Veliko) planino. Zgodovinska znamenitost kraja je Medijska graščina (Galenek). Grad je po Valyasorjevem poročilu sezidala rodbina Gallov. Od 1562 je bil v rokah Valvasorjeve rodbine. V grajski kapeli so vzidane nagrobne plošče jirednikov zgodovinarja Kranjske Ivana Vajkarta Valvasorja, ki je tu preživel svoja otroška leta. Tu je pokopan tudi njegov oče Jernej (t 1650). Okoli 1865 je grad prešel v roke domačinov, danes je last Groblarjevih iz Obrezije. Tudi toplice so bile splošno znane že v Valvasorjevi dobi. V parku stoji Valvasorjev spomenik, t. j. marmornat obelisk s tekstom iz njegove knjige »Ehre des Herzogthums Krains«, v kolikor se nanaša na te toplice. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortu-nata je bila zidana 1759. Potoška vas, 453-64-35-29-0. Sr so du Litija 20 km. žand Zagorje ob Savi 3 km, zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi 2 km, žel Zagorje ob Savi 4 km. Nm od ca 270—500 in. Kraj združuje na dolgo in široko raztresene hiše, deloma v dolini Kotredeščice, j. od Kotredeža (obč. cesta iz Zagorja), deloma po bližnjih pobočjih. Skrajni točki sta zaselka Poljane pod Sv. Planino (nm ca 500 m) in Vine (nm 463 m) nad Toplicami (tu so bili še do nedavna vinogradi). Prebivalci so deloma kmetje, deloma obrtniki in rudarji. Najkrajša markirana pot iz Zagorja na Sv. Planino (985 m). Podr. cerkev sv. Janeza ev. v Vinah je bila zidana 1506 ali pa je bila tedaj povečana iz prejšnje kapele, ki še danes tvori presbiterij. Prapreče, 190-30-18-12-0. Sr so du Litija 23 km, žand zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi 5 km, žel Zagorje ob Savi 7 km. Povpr. nm 500 m. Vas sestoji iz zaselkov Bukovje, Jazme in Prapreče, ležečih na gorskem hrbtu med Kotredeško in Trboveljsko dolino. Dostop le z vozom iz Potoške vasi ali iz Trbovelj. Gospodarske prilike kot v Kotredežu in Potoški vasi. Podr. cerkev sv. Neže. Prhovec, 144-23-9-12-2. Sr so du Litija 27 km, žand zdr žup Zagor je ob Savi 9 km. fin o Zagorje ob Savi 10 km, žel Zagorje ob Savi 11 km, pT š Izlake 2 km. Nm 449 m. Leži na malem podolgovatem hrbtu nad sotočjem potoka Orehovice in Lesjega potoka. Dostop le z vozom. Prebivalstvo v glavnem kmetijsko, deloma zaposleno v rudnikih. Prodajo nekaj krompirja, mleka (v mlekarno Izlake) in sadja (v Zagorje in okolico). Les kupuje zagorski rudnik. Rove, 51-8-4-4-2. Sr so du Litija 24 km, žand zdr žel o-š žup Zagorje 8 km, fin pTt Zagorje ob Savi 6 km. Nm 341 m. Vasica v prisojnem' podnožju Slemena (795 m) v gornji dolini Kotredeščice. V Zagorje prodajajo živino, perutnino, jajca in nekaj lesa. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti I. reda iz Zagorja. Pod vasjo mlin, dalje navzgor ob Kotredeščici samotna Gamberška soteska pod hribom z razvalinami Gamberka. Podr. cerkev sv. Duha je najbrž najstarejša cerkev v župniji, verjetno nekdaj gamberška grajska kapela. Ržišče, i03-17-7-8-0, Sr so du Litija 24 km, žand zdr fin o Zagorje ob Savi 6 km, žel Zagorje ob Savi 8 km, pT š Izlake 6 km, žup Čemšenik 4 km. Nm ca 550 m. Vas leži na polici v. pod Ržiškiin vrhom (774 m) in nad dolino Kotredeščice. Zaselek Gamberk (pod razvalinami gradu). Dostop z vozom po obč. poti, ki se pri Izlakah odcepi od ban. ceste. Pretežno kmetsko prebivalstvo proda nekaj pridelkov živine in lesa v Zagorje. Markirana pot na Vel. planino. Slikoviti grad Gamberk na strmem skalnatem hribu jv. od vasi, je sezidal 1040 Ortolf III. Svibenski (Scliarfenberg). Rodbina je po tem gradu dobila ime Gallenberg in s tem osnovala novo vejo Svibenskih ali Ostrovrharjev. ki spada med najstarejše kranjske plemenitaške rodbine. Pozneje je grad postal deželnoknežji fevd, ki so ga Habsburžani izročali v zakup. L. 1641. je kupil grad Jernej Valvasor, oče zgodovinarja. Pozneje je zopet večkrat menjal lastnike. Konec 17. stol. je baron Lichtenberg grad prenovil, vzidal na dvorišču lepe kamenite galerije in opremil grajsko kapelico z marmornatim oltarjem. Tak je ostal grad, dokler ni propadel. Okoli 1860 so grad s posestvom dobili zemljiški prekupci, ki so razprodali zemljišča, gospodarska poslopja, slednjič še strešno opeko, kamenit tlak in oltar iz grajske kapele. Tako je bil grad okoli 1880 že v razvalinah. Gamberk je bil nekdaj važna trgovska postaja na tovorni poti Ljubljana—Moravče—Medija—Gamberk—Št. Lenart na Sedlu— Marija Reka—Savinjska dolina. Ta pot je tekmovala s cesto po Črnem grabnu in Tuhinjski dolini. Gamberk je bil glavno skladišče za živo srebro iz Idrije, ki so ga tod tovorili. Selo, 142-22-10-18-0. Sr so du Litija 18.9 km, žand zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi lkm, žel Zagorje ob Savi 2.9 km. Nm ca 310 m. Leži sv. od Zagorja ob Kotredeščici in nad njo. Dostop za vsa vozila ob obč. cesti. Prebivalci se preživljajo v veliki meri z delom v zagorskih premogovnikih. Dve gostilni. Sv. Planina, 115-21-16-5-0. Sr so du Litija 32 km, žand zdr fin o pTt Zagorje ob Savi 16 km, žel Zagorje ob Savi 18 km, š žup v kraju. Šola ust. 1900, 1 odd. Javna knjiž., Mlad. kro-I žek, PJS. Nm 985 m. Naselje z božjepotno cerkvijo vrli plečate I razgledne gore v podaljšku Vel. planine (1206 m) in Javorja (1131 m) med Zagorsko in Trboveljsko dolino. Pripadajoče samotne kmetije so raztresene daleč naokrog. Njihovi prebivalci se preživljajo večinoma s kmetijstvom, deloma pa z delom v rudnikih. Prometno in gospodarsko teže bolj k Trboveljski dolini, kamor prodajajo mleko, živino in les. Tipična planinska vasica, lepa izletna in odlična smučarska točka. Stalno oskrbovana koča SPD in zaseben planinski hotel. Zaznamovani dostopi iz Zagorja skozi Potoško vas ali skozi Kotrcdež (2 K uri), prav tako iz Trbovelj. Župnija Sv. Planina (dek. Moravče, škof. ljublj.) ima 180 duš. Župna cerkev sv. Imena D. M. Kdaj je bila zidana prvotna cerkev, ni znano. Po jio-žaru 1725 so jo obnovili. Prvotno podr. zagorske župnije je od 1805 samostojna žujmija. Že od nekdaj znamenita božja jiot. Sv. Urh, 738-103-45-52-0. Sr so du Litija 20.2 km, žand zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi 2.2 km, žel Zagorje ob Savi 4.2 km. Nm 459 m. Vas obsega poleg naselja pri cerkvi sv. Urha neznatne zaselke in samotne kmetije, raztresene jio hribovju med Zagorjem in Trbovljem: Bevšek, Javorje, Konec, Korito, Leskovica, Nakraj, Repovž, Vižgarje, Za Savo, Zelena trata. Mimo Sv. Urha vodi ban. cesta II. reda Zagorje—Trbovlje. Večina zaselkov pa je dostopna le z vozom. Večina prebivalstva se preživlja z rudniškim delom, precej je tudi obrtnikov. Trgovine, gostilne. Podr. cerkev sv. Urha so 1796 temeljito predelali, deloma celo na novo pozidali. Šemnik, 256-40-17-15-3. Sr so du Litija 26 km, žand zdr fin o Zagorje ob Savi 8 km, žel Zagorje ob Savi 10 km, pT š Izlake 3 km, žujj Čemšenik 4 km. Nm 385 m. Leži na osojnem pobočju Jablanškega vrha (919 m), malo nad dolino Medije, {5o kateri vodi ban. cesta Zagorje—Moravče. Dohod le z vozom po 1 km dolgi vozni poti. Obsega tudi zaselke Krače in Stra-hovlje. Zaznamovana pot na Sv. Goro. Dokaj rodovitna zemlja. S pridelki zalagajo prebivalci izdatno bližnje Zagorje. Vaščani so deloma zaposleni v privatnem premogovniku »Šemnik« (ust. 1872, ponovno obratuje od 1928) in v tovarni barv. Mlini. Proda se tudi precej lesa (jamski les) tako domačemu, kakor tudi zagorskemu rudniku. Domača obrt izdeluje pletene koše zdaj le še za domače potrebe. Podr. cerkev sv. Ane. V. od Strahovelj gradišče iz hallstattske dobe. Tudi v srednjem veku je tod stal grad. V bližini so že v Valvasorjevi dobi naleteli na jiremogovni zdrob (tkzv. »premogovo kri«). Toplice, 1755-112-85-27-0. Sr so du Litija 17 km, žand Zagorje ob Savi v kraju, zdr o pTt Zagorje ob Savi I km, fin žup Zagorje ob Savi 1.5 km, žel Zagorje ob Savi 3.4 km, š v kraju ust. 1860, 18 odd. Obrt. trg. nadalj. šola, PRK, Knjiž. rudn.. namešč., rudn. godba. Vodovod in elektrika. Nm ca 250 m. Obsežno naselje na obeh bregovih potoka Medije ob ban. cesti Trojane—Zagorje. Danes tvori naselbinsko enoto z Zagorjem in ima značaj rudarske naselbine. Le malo je še kmetovalcev. V letnem času avtobusna zveza z žel. p. Zagorje. Mnogo obrtnikov, trgovin in gostiln s prenočišči (rudniška restavracija), apnenice, mlini, žage. Vas je središče zagorske industrije (j)remogovnik, steklarna, cinkarna, elektrarna). Prim. pregled občine! Zabreznik, 61-9-9-0-0. Sr so du Litija 31 km. žand zdr fin o Zagorje ob Savi 13 km, žel Zagorje ob Savi 14 km. pT š Izlake 5 km, žup Čemšenik 4 km. Nm 646 m. Naselje z. od Ržišča nad grapo Lesjega potoka. Dostop le z vozom iz Ržišča ali od ban. ceste pri Med. toplicah (2% km). Kmetijstvo za domače potrebe. Podr. cerkev sv. Miklavža. Zagorje ob Savi, 1227-166-132-16-8. Sr so du Litija 16 km, žand zdr fin žel o pTt š žuj) v kraju. Šola ust. 1831, 16 odd. Obrt., trg. in kmet. nad. šola. SKJ, NO, RK, PRK, PJS, PČD, PSVD, Strel, druž., Protitub. liga, Kolo j. s., Vine. konf., Kat. prosv. d., Društvo za varstvo otrok, Tuj. prom. d., Sport, d., Kino, Mlad. pev. zbor, Glasb, d., Rudn. godba, Društvo rudn. namešč., JSZ, Podr. NSZ, Zveza rudarjev Jugosl. (URSSJ), Združenja: čevljarjev; mesarjev in klobasičarjev; krojačev in krojačic; gostilničarjev; kovinarjev; obrtnikov. Gremij trgovcev. 2 zdravnika. Vodovod. Nm 276 m (žuj). cerkev), 222 m (žel. postaja). Staro kmetsko jedro Zagorja z malone okroglim tlorisom okrog župne cerkve leži na pomolu nad sotočjem Medije in Kotredeščice ter deloma v dolini Medije. Mlajši delavski deli pa so postavljeni bolj v pobočjih na desnem bregu Medije ter ob cesti, ki vodi po njeni dokaj tesni dolini do žel. p. v Savski dolini. V jedru vasi še stare kmetske in obrtniške hiše, v nasprotju z enoličnimi delavskimi hišicami. Zagorju z bližnjimi Toplicami so dali premogovniki TPD povsem industrijski značaj (prim. pregled občine). Poleg rudarjev je jirecej obrtnikov (apnenice, tudi za izvoz). Kmetka osnova je skoro izginila. Tudi izraba gozda je le v rokah TPD (jamski les). Redna avtobusna zveza z žel. p. Ban. cesta proti Moravčam, Trojanam ter v Trbovlje. Prirodno, upravno, kulturno in gospodarsko središče občine. Lovišča, ribolov, izleti na Sv. Goro, Sv. Planino in Kum. Odkritp predrimsko gradišče na griču nad vasjo. V vasi so izkopali številne predmete iz hallstattske dobe. na višini proti kolodvoru j)a je eno izmed najbogatejših najdišč iz bronaste dobe v Sloveniji. Zagorje je bilo že od nekdaj važno pristanišče za trgovino po Savi. Savsko brodarstvo je cvetelo do 1849, ko je stekla železnica Dunaj—Zidani most—Ljubljana. Znani so bili v srednjem veku zagorski plemiči-svobodnjaki ali kosezi, ki so pozneje postali pravi kmetje. Tvorili so j)osebno plemiško občino, ki je štela 175 jsosestev. V srednjem veku se omenja v Z. grad Greben, katerega je v 1. pol. 15. stol. osvojil Jan Vitovec. Župnija Zagorje ob Savi (dek. Litija, škof ljublj.) ima 6846 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Petra in Pavla ap. Po ustnem izročilu je na mestu sedanje cerkve prvotno stala tkzv. »rav-barska kapela«. L. 1445. so sezidali pravo cerkev, nato 1640 drugo in 1786 zopet novo stavbo. To so 1872 podrli in zgradili sedanjo stavbo. Cerkev je bila prvotno podr. mengeške prafare, kot vikariat se omenja že pred 1296 v dajatvenem seznamu oglejske dieceze. Od 1462—1668 je bila župnija inkorporirana cistercjanskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu, od 1668 pa samostanu v Stični. Župnijske matrike so že iz 1648: Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. V Z. rojen Celestina Josip (1845—1912), matematik. Zavine, 131-22-16-6-0. Sr so du Litija 25 km, žand zdr fin o pTt š žup Zagorje ob Savi 7 km, žel Zagorje ob Savi 9 km. Nm od 400—460 m. Vas, ki se deli na Sp. in Zg. Zavine, leži na visokem hrbtu med dolinama Kotredeščice in Medije. Iz vasi Loke vodi sem obč. pot (le za voz, l 'A km) po tkzv. »Gra-škem grabnu«. Razen v kmetijstvu, so prebivalci zaposleni deloma v bližnjih rudnikih. Znojile, 151-19-12-7-0. Sr so du Litija 26 km, žand zdr-fin o pTt žup Zagorje ob Savi 8 km, žel Zagorje ob Savi 10 km, š v kraju ust. 1924, 1 odd. Nm 710 m. Visoka izrazito prisojna lega v povirju Kotredeščice jH>d Kisovcem (1017 m) med Sveto in Vel. planino. V vas vodi obč. cesta iz Kotredeža (le za voz). Vaščani so kmetovalci, vendar pa morajo iskati tudi drugih zaposlitev. Lepo gojeni smrekovi gozdovi, last TPD. Podr. cerkev sv. Lenarta je najstarejša gotska stavba v župniji. Srez Ljubljana okolica Splošen pregled Ljubljanski srez je med najobsežnejšemi v dravski banovini. Skupno s teritorijem Velike Ljubljane, ki je samostojno upravno telo, obsega 968.68 km2 in po velikosti pride kmalu za kočevskim. Obsega osrednji del Ljubljanske kotline, ki ga tvorita dve obsežni ravnini: prodnato Ljubljansko polje ob Savi in dno nekdanjega jezera, slovito Ljubljansko Barje na jugu. Iz ravnine sega srez povsod tudi v obrobno hribovje in sicer tako, da so mu upravne meje na vseh straneh dovolj prirodno začrtane. V s. delu zajame celotno Ljubljansko polje tja do osamelcev Šmarne gore (667111), Rašice (663 m) in So-teškega hriba (407 m). Res sicer poseže ponekod, n. pr. pri Medvodah in Črnučah, preko te pretrgane gorske prepone, zato pa na Rašici ne seže do najvišjega vrha. Na v. obsega še dolino Save tja do Kresnic in pa gričevje ob Besnici. Na jv. 11111 pripada še vse območje Grosupeljske kotline in kraškega Radenskega polja, ki sta sicer danes hidrografsko po podzemski poti usmerjena proti Krki, a jima je svoječasno nadzemsko odtakanje proti Ljubljanskemu Barju vtisnilo take površinske oblike, da še danes prometno in prirodno gravitira povsem proti Ljubljani. Na j. obsega srez še vse obsežno gozdnato, z vsemi značilnostmi krasa opremljeno pogorje z Mokrcem (1053 m), Krimom (1106 111) in Ljubljanskim vrhom (813 111) kot najizrazitejšimi vzpetinami. Na ta način vključuje tu še skoraj vso dolino Želimeljščice, vso deber Iske od izliva Zale navzdol (na Vrbici 423 111 ob sotočju Iške in Zale je samotna tro-meja ljubljanskega, logaškega in kočevskega sreza) ter dolino Borovniščice in njenega pritoka Prušnice. Na jz., z. in sz. se drži sreska meja skoraj dosledno razvodnice med Ljubljanico in Poljansko S010, vključujoč na ta način gozdnato Planino nad Vrhniko, pa Podlipsko dolino, ter končno živahno razrezano pogorje tako zvanih Polhograjskih dolomitov; v tem pogorju obsega srez obe podolžni dolini Gradaščice in Šujce. vse tja do najvišjih vrhov pogorja: Pasje ravni (1031 111), Tošča (1021 m) in Grmade (898 m). Ko zapusti sreska meja na sz. Polhograjske dolomite, pa vključi še sovodenj (»medvode«) Sore in Save. V celoti odgovarja ljubljanski srez kakor inalo-kateri drugi prirodni enoti: ljubljanskemu Posavju z domala vsem nadzemskim porečjem Ljubljanice, ki se skozi ozko pre-grajo gričev (Golovec, Ljubljanski grad, Rožnik) prebije z 1110-krotnega Ljubljanskega Barja na rodovitno prodnato ravan Ljubljanskega polja. Kot osrednji del vse kotline je bil ta predel že od nekdaj kot ustvarjen za središče ožje okolice kakor tudi vse dežele. Saj smo tu v območju prehoda z alpskega v kraški svet. Severni del Ljubljanske kotline in Posavsko hribovje odtod proti v. imata še tkzv. alpsko smer. to se pravi, gorovja in doline potekajo v glavnem od zapada proti vzhodu. V tej smeri potekajo že od nekdaj važne prirodne prometne zveze med Ljubljansko in Celjsko kotlino v malem, kar je obenem prehod iz Podonavja na Jadran v velikem. Zveze po Savski dolini, skozi Črni graben in čez Trojane, po Tuhinjski dolini in čez Crnelec so igrale v vseh dobah izmenoma izredno važno vlogo, v središču kotline pri današnji Ljubljani pa so se vedno stikale s prav tako važnimi in tu najugodnejšimi prehodi preko notranjskega krasa na Tržaški zaliv in v se-vernoitalsko nižavje. S to smerjo se je križala prečna črta, ki je vodila in še vodi z Gorenjskega in Koroškega čez Grosupeljsko koti ino na dolenjsko stran. Ljubljana s svojo okolico ima torej že po prirodi določeno izredno važno pozicijo. Tudi vodovje ljubljanskega sreza kaže dvoličnost na prehodu iz Alp na Kras. T11 se pridruži alpski reki Savi z njenimi prodnatimi nanosi Ljubljanica, ki izvira iz tipičnih kraških vrelcev pri Vrhniki, se leno pretaka čez deloma osušeno barjansko ravan ter se mora še na Ljubljanskem polju vse do njegovega v. roba le počasi približevati živahnejši Savi. Ljubljanica zbere medpotoma še vse vodovje z obrobja Barja: na sz. Podlipščico, Šujco in Gradaščico, ki pritekajo iz pretežno skrilastega in dolomitnega sveta ter nanašajo na rob barske ravnine ogromne množine gradiva, ugodnejšega za naselitev kot pa je samo barsko tlo. Na j. pa sprejema tri večje dotoke: Borovniščico s Prušnico, katere porečje se je globoko zajedlo v robovje Rakitenske in Logaške planote; nadalje Iško, ki si v tesnem Iškein Vintgarju prebije pot iz svojega skrilavčevega povirja skozi apniški svet proti Barju, in končno Iščico z Želimeljščico. Sava sama razen Ljubljanice in Sore na desnem bregu ne dobiva nobenega večjega pritoka, saj teče n. pr. Gli-nica celo iz neposredne bližine posavske ravnine na j. proti Gradaščici. Na levem bregu pa sprejema Sava Gameljščico in Kamniško Bistrico s Pešato, ki pa vse stopijo šele blizu nad svojim izlivom 11a ozemlje sreza. V geološkem pogledu leži ljubljanski srez ob litijski karbonski antiklinali in sicer na onem mestu, kjer jo pretrgata dva važna preloma; s. odtod se je pogreznila Gorenjska kotlina, na j. pa Ljubljansko Barje. Najstarejše geološke tvorbe 11a tem ozemlju so karbonski skriljavci in peščenjaki. Ti se raztezajo od vzhodne meje sreza pri Jančju čez Golovec, Ljubljanski grad in Rožnik dalje na z. proti Poljanski dolini. Od Podutika do Škofje Loke prekrivajo karbon še permski peščenjaki in triadni sloji; enako med Vrhniko in Poljanami. Med triadnimi plastmi so ob robu Gorenjske kotline zastopani predvsem školjkoviti apnenci, vverfen ie v mali količini, 11a j. pa poleg imenovanih tvorb še kasianski apnenci, rabeljski skriljavci in glavni dolomit. Vsa ta pestra zgradba daje zlasti Polhograjskim hribom ono živahno in raznoliko razgibanost. Tudi v. od Ljubljanskega Barja so triadni apnenci in dolomiti zelo razširjeni; j. od Barja jih prekrivajo deloma jurski in kredni apnenci (jura pri Podpeči, Preserju, Verdu in kreda pri Gornjem Logatcu). Ljubljansko polje prekrivajo diluvialne terase (pretežno apniški prod in pod njim starejši konglomerat), ki se raztezajo na j. do Golovca in Rožnika, v mestu samem pa do Trnovega. Na s. segajo terase do črte: Vižmarje—Ježića—Zadobrava, 11a v. pa do Ljubljanice. Tudi pri Pešati in Dolu nahajamo še znatne dele diluvialnih teras. Ljubljansko Barje in najnižje dele ob Savi in Ljubljanici prištevamo k aluviju. Voda jih od časa do časa še vedno preplavlja. Na Barju imamo pravo barsko tlo le v osrednjem delu, na z. so 11111 močno skrčili obseg nanosi Podlipščice in Gradaščice s Šujco, na j. pa tvori velik del ravnine suhi prodnati vršaj Iške. Osameli griči sredi Barja so geološko nadaljevanje obrobnega hribovja. Ljubljana leži na križišču dveh prelomnih črt. Ena prihaja od Škofje Loke iu se nadaljuje čez Ljubljano, Dolenjske Toplice in Karlovec daleč po naši državi. Ta črta je znana termalna in potresna črta. Ob nji nahajamo neznatne toplice pri Pirničah, imenovane »Straža« s toplino 20.5° C. Drug važen prelom poteka v smeri od Vrhnike čez Ljubljano, Trbovlje dalje proti sv. Navedeni prelom križa pri Vrhniki tretji manjši: Vrhnika—Borovnica—Bloke, ki poteka vzporedno k prvemu: Ljubljana—Karlovec. Tudi na tem križišču prihajajo na dan topli vrelci. Tako n. pr. izvira prav v izviru Ljubljanice terma s toplino 40° C. Ob prelomni črti Škofja Loka—Ljubljana—Karlovec se je 11a severu pogreznila Gorenjska kotlina, na jugu pa Ljubljansko Barje. Veliki potresi v zgodovini Ljubljane (največji 1895) nam pričajo, da se ob tej prelomni črti deli zemeljske skorje od časa do časa še vedno premikajo. V rabeljskih skladih gornje triade pri Ligojni in pri Orlju se nahajajo manjše leče črnega premoga, ki prehaja že v antracit. Poskusi pridobivanja se do sedaj niso obnesli. Na Ljubljanskem Barju so pred nedavnim časom rezali šoto za kurivo ter jo v neznatni meri še danes režejo. Pri Knapovžah se nahaja zapuščen rudnik za svinčeno rudo. Tudi živo srebro se nahaja v njem. Blizu Šmarja kopljejo barit za barve, pri Podpeči v jurskih apnencih pa lomijo dober gradbeni marmor svetlosive do skoro črne barve. V podnebnem oziru kaže Ljubljana z okolico značaj sub-alpinskega pasu z močnimi vplivi Jadranskega morja. Poletja so razmeroma vroča (povprečna poletna temperatura 18.6° C), dni s t. zv. poletno temperaturo (nad 25°) je povprečno 60 na leto. Zime so juecej vlažne in hladne (povprečna temperatura —1.2° C); dni, v katerih pade termometer vsaj ponoči pod ničlo, je popr. 85 na leto, takih, v katerih traja mraz ves dan. pa 25. Značilna je velika oblačnost. Povprečno je 61%> neba pokritega z oblaki, največ od okt. do jan., najmanj v juniju in juliju. Dočim beleži julij povprečno 10 dni z jasnim nebom, kaže oktober le dva. Seveda igra pri tem odločilno vlogo slovita ljubljanska megla, ki pokriva središče Ljubljanske kotline zlasti v jesenskih in zimskih jutrih, neredko pa obleži ves dan. Združena je s pojavom tkzv. toplotnega obrata: dočim sije po obrobnih višinah Ljubljanskega polja in Barja toplo sonce, je ravnina sama v megli in beleži mnogo nižje temperature. Megle je največ v sept. (poprečno 12.1 dni) in okt. (11.6), nato v nov., dec. in jan. (stalno čez 9), najmanj v mesecih od aprila do julija (poprečno le 3—4 dni). Za ljubljansko vreme so značilni lepi sončni dnevi z jutranjo meglo (v sept. poprečno 6.7 takih dni, v aprilu le 0.4). Padavine so v Ljubljani izdatne in pogoste (popr. 1450 mm letno). Razdeljene so dokaj enakomerno na vse leto, vendar jih je največ v okt. (popr. 158 mm) in jun. (152 mm); pa tudi vsi ostali meseci razen jan. in febr. beležijo nad 100 mm padavin. V teku enega dne pade poprečno najmanj dežja v febr., a največ v avg., ko se prično značilni poznopoletni in jesenski nalivi. Dni s padavinami je povprečno 157 na leto, največ v maju (nad 16 dni) in v juniju (nad 15), najmanj v januarju (9). Dni z nevihtami je največ v juliju (povprečno 4.6). Sneg pada v Ljubljani od okt. do maja, v vsem letu povprečno 25 dni; največ v jan. (6.2 dni). Snežna odeja leži povprečno 58 dni, od tega v dec. 9, v jan. 17, v febr. 19, v marcu 7. Na snežne razmere neugodno vpliva suh južni veter (»fen«), ki često nenadno prekine mrzlo snežno periodo. Vobče pa so suhe periode pozimi trajnejše (do 12 dni) kot v poletju (največ 6.7 dni). Obrobno hribovje in osamelce po ljubljanski ravnini pokriva mešan gozd, ki se ponekod bolj nagiba k čistemu listnatemu (n. pr. bukovje nad Presko proti Polhovemu Gradcu), drugod k iglastemu (n. pr. smrekovi gozdovi na Krimu in sosednih hribih). Precej velike komplekse pokriva skoro sam borovec (Golovško hribovje, hribovje nad Dobrovo). Kot pod-raščevina je posebno razširjena navadna vres (Calluna vulgaris) po glinastem skriljavcu in po peščenjakih, po dolomitu jo nadomešča mesnordeča vres. Zelo je razširjena tudi borovnica (Vaccinium myrtillus). Ob rekah so precej razsežni logi črne topole, trepetljike (Populus treinula) in bele topole (Po-pulus alba) ter jelš in vrb. Ponekod so tudi bresti: poljski in plutasti (Ulmus suberosa). Floristično je zanimivo Ljubljansko Barje in sosednja močvirja, v kolikor se na njih razvija še pravo barsko rastje. Njegovi značilnejši ali redkejši predstavniki bi bili: praprot močvirska ščitnica (Aspidium thelypteris) pri Bevkah; navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum) po vlažnih travnikih; Dryopteris cristata samo pri Grincu; močvirski tulipan (Fri-tillaria meleagris), dolgolistna rosika (Drosera anglica) je redka; barska vijolica (Viola uliginosa), kobuljasta vodoljuba (Butomus umbellatus), šaš Carex limosa, navadni vodni pop-njak (Hydrocotyle vulgaris), divji rožmarin (Andromeda po-lifolia), grebenika (ITotonia palustris), poletni zvonček (Leuco-jum aestivum) in ponekod navadni vres ter šotni mahovi. Po jarkih in lužah kolmež (Acorus calamus), beli lokvanj (Casta-lia alba), blatnik (Nuphar luteum), razni dristavci (Potamo-geton) i. dr. Dobro je barska flora ohranjena še pri Bevkah (in na več mestih pod Rožnikom). — Tesen in dolina Iške ima svojo zanimivost v visokoalpskih rastlinah, ki se smatrajo kot I)reostale iz ledene dobe. To so: Buxbaumia indusiata, Pleuro-spermum austriacum, alpska mastnica (Pinguicula alpina), dvo-cvetna vijolica (Viola biflora), gnezdovnica (Corallorhiza in-nata), bunika (Scopolia atropoides), Bellidiastrum Michelii, kranjski jeglič (Primula carniolica), hrbtičasti tropotec (Plan-tago carinata) i. dr. Poleg alpske flore je močno razširjena ilirskopanonska. Najznamenitejša rastlina te skupine je blagajev volčin (Daplme Blagayana), ki je bil kot izredna posebnost odkrit 1837 na hribu Sv. Lovrenca pri Polhovem Gradcu. To nahajališče je najzapadnejše. Škrlatna relika (Cytisus purpureus) ima od Radeč do Bele peči po savski dolini svojo severno mejo razširjenja. — Od sredozemske flore je po ljubljanski kotlini razširjen blušč (Tamus communis), reseda (R. Phyteuma) pri D. M. v Polju, trnocelj (Stachys subcrenata) na Grmadi in Otovcu pri Polhovem gradcu. Edino na j. pobočju Goljeka v Polh. hribih se nahaja Cla-dium mariscus; na prodišču pri Tomačevem zimska preslica (Ecjuisetum hiemale); za savska in bistriška prodišča pri Dolu je značilen strojevec (Myriearia germanica). Po Andreju Flajšmanu (Fleischmann) je Hladnik imenoval Pasthiaca Fleischmanni, ki raste edino na ljubljanskem bota- ničnem vrtu. Sorosporium Vossiauum (snet) in Puccinia Vossii (rja) iz okolice Ljubljane spominjata na raziskovalca gliv Viljema Vossa. Scopolia atropoides je imenovana po prvem slavnejšem raziskovalcu kranjskega rastlinstva Jan. A. Sco-poliju. Mnogo je tudi užitnih gob; gobe so iste kot so naštete pri litijskem srezu. „Zoogeografsko je srez deljen na gorski in nižinski pas. Večji del pripada gorskemu pasu, s srednjegorskim živalstvom triglavske pokrajine ali s kraškim slovenske kraške pokrajine. Lovno živalstvo tvorijo srne, poljski zajci, divji petelini, gozdni jerebi, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, jazbeci; lisice, podlasice, veverice, ujede, srake in vrane. Sava se od medvodskega jeza pa do Zagorja odlikuje po sul-cili, ki imajo ob izlivu Kamniške Bistrice izvrstno drstišče. Poleg sulca so še potočne postrvi, zlasti lipani in razne belice. Do Črnuč pridejo poredko jeseter (Acipenser giilden-stiidti), ploščič (Abramis brama) in upiravec (Aspro štreber). V Ljubljanici so od izvirov dalje sulci in krasni lipani, mrene in še številne belice. V mirnem toku živijo ščuke, ostriži in koreslji (Carassius vulgaris). Akvarijska ribica pezdirk (Rho-deus amarus) v jarkih Ljubljanskega Barja. Šarenka je v Želiineljščici, Iški. Sora, Kamniška Bistrica in Gameljščica imajo iste ribe kot Sava. Od strupenih kač je najštevilnejši modras. V kraškem delu sreza živi tudi gad, vendar razmeroma redko. V Suhadolnikovi dolini pri Borovnici je Robič našel novega polža, ki ga je Simroth opisal in imenoval Amalija Robiči. Pri Borovnici je našel školjko Unio batavus var. ater z majhnim biserom, kar je edini primer na j. Evrope. Prof. L. Kuščer je opisal nova rodova polžev: Microsalpinx sub-stricta iz Bistre pri Borovnici in Hadžiella ephippiostoma iz Močilnika. Bythinella cyclolabris je specifično naš polžek iz Borovnice. V Ljubljani je našel prof. liadži pajka, ki ga je imenoval Lacinius labacensis. Samo iz ljubljanske okolice je znan črv-vrtinčar Dendrocoeluin spinosipenis, opisal ga je dr. Kenk R. Med redkosti smemo šteti trdoživnjaško sladkovodno meduzo Craspedacusta (opazovana v akvariju v Št. Vidu nad Ljubljano); na Krimu in Šmarni gori se pojavlja bogomoljka (Mantis religiosa); Micropterix atricapilla je metuljček na Šmarni gori, ki ne sesa sokov, temveč grize hrano; Sesia sto-moxyformis je redka vrsta metuljev s steklastimi krili; s Po-kojišča je znan metuljček Lycaena argyrognomon var. lato-limba. Za ljubljansko in druga barja je značilen Coenonym-pha oedippus. Velika redkost je brzec Carabus pseudonotlius. Ledra aurita je enakokrila kljunata žuželka prav izredne oblike- — Med plazilci je važna sklednica (Emys orbicularis), ki je na Ljubljanskem Barju že zelo redka. Tu je tudi znamenito ravninsko nahajališče gorske živorodne kuščarice (La-certa vivipara). Na bregovih Ljubljanice in na Šmarni gori živi progasta zvrst belouške (Tropidonotus natrix var. persa). Redka sta že na Barju škurh (Numenius arquatus) in priba (Vanellus). Večkrat je videti sivo čapljo (Ardea cinerea), močvirsko uharico (Asio accipitrinus), zlatovranko (Corracius gar-rulus). Slavček (Luscinia magarhynchus) dosega pri Preski skoro svojo sz. mejo. — Za selitve se na vodah in močvirjih pojavljajo razni Žagarji (Mergus), bobnarica (Botaurus stel-laris), rjava čaplja (Ardea purpurea), črna mahavka (Hydro-chelidon nigra), morski slapnik (Urinator lumine), tukalice (Gallinula chloropus), črna štorklja (Ciconia nigra); mala čaplja (Ardetta minuta); sokol selec, cipe (Antlius pratensis), sibirski lešnikar (Nucifraga caryocatactes) i. dr. Popolna jamska oblika polža je Spelaeodiscus hauffeni, ki se nahaja edino po jamah širše ljubljanske okolice; prvotno nahajališče Duplica pri Grosupljem; Zospeum alpestre in schmidti v Pasici na Krimu. Rod Carichium se začenja v jamah ljubljanskega sreza in se razprostira dalje proti jugu. Redek je jamski krešič Anophthalmus IIacqueti (Krim). Nikjer v Sloveniji niso dosedaj odkrili tako številnih predmetov iz neolitske dobe kot na Ljubljanskem Barju (stavbe na koleh). V bronasti, hallstattski in latenski dobi so bili posebno gosto poseljeni južni obronki Ljubljanske kotline okrog Grosuplja in Ilove gore, Šmarja in Št. Jurja, Iga ter Vrhnike. Šmagdalenska gora pri Šmarju spada med najbogatejša najdišča hallstattske in latenske dobe v Sloveniji sploh. Ob j. obronkih Ljubljanskega Barja so se razvile znatne rimske naselbine. Rimljani so deloma osušili Barje regulirali Ljubljanico ter izprepletli Ljubljansko kotlino s'trgovskimi cestami. Od njih je bila najvažnejša panonska cesta Aquileia Oglej)—Nauportus (Vrhnika)—Emona (Ljubljana)-Savo fluvio (Crnuce)—Atrans (Trojane)—Celeia (Celje)—Poetovio (Ptuj). Ceste so vodile tudi na s„ na jv. (Castra Latobicorum—Nevio-clununi—Siscia) in j. (Ljubljansko Barje—Ig—Golo—Bloke— Lož—Cerknica—Šmihel pri Postojni—Trst). V srednjem in no- vem veku so trgovska pota ohranila prejšnjo smer. Ker so trgovci uživali v Ljubljani in na cestah, ki so vodile v njo. velike privilegije, zato se je ob teh prometnih potih okrog Ljubljanske kotline razvilo nenavadno veliko gradov. Brodarstvo po Ljubljanici in Savi, ki je prenehalo šele z otvoritvijo južne železnice Zidani most—Ljubljana 1849 in Ljubljana— Trst 1857, ima svoje početke že v prazgodovinski dobi. Po razpadu rim. države se je Barje zopet zamočvirilo. Nastopale so pogosto povodnji. Z osuševanjem Barja in regulacijo Ljubljanice so se začeli zopet baviti v 16. stoletju. Dela v večjem obsegu pa so se začela šele konec 18. stol. Tedaj so na posredovanje navigacijskega ravnatelja in arhitekta patra Gabrijela Gruberja poglobili strugo Ljubljanice v mestu, med Gradom in Golovcem so pa izkopali novo strugo odvodnico — Gruberjev prekop (otvorjen 1780). V 1823—1829 so podrli vse jezove na Ljubljanici in poglobili prekop. L. 1908. so se začela znova osuševalna dela. V 1908—1922 so zopet poglobili prekop, regulacija Ljubljanice v mestu pa je še vedno v teku. Najstarejši župniji v srezu sta bili St. Peter v Ljubljani lil St. Vid nad Ljubljano. Ostale prafare: Šmarje, Polhov Gradec, Ig, Vrhnika in Škocjan pri Turjaku segajo najmanj v 13. stol. Iz teh prafara, vključivši še mengeško, cerkniško in sorsko prafaro (izven sreza), so se razvile vse ostale župnije. Cerkveno je ozemlje pripadalo prvotno oglejskim patriarhom. L. 1461. so bile podrejene tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji šentpetrska prafara, Vrhniška, iška ter šentvid-ska prafara s polhograjsko župnijo, Presko ter župnijami, ki so se pozneje izločile iz teh prafara. Ostale župnije so pripadale še do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in šele poslej ljubljanski škofiji. Srez Ljubijana-okol. (brez Velike Ljubljane) ima po podatkih za 1931 60.806 prebivalcev. Gostota znaša 67 ljudi "a kin2. Največja je gostota v občinah, ki leže v neposredni blizini Ljubljane ter tvorijo deloma že njena industrijska, obrtna ah stanovanjska predmestja (Polje 227, Št. Vid 140 Ježica 136, Tacen 114). Preko 100 preb. na km2 kaže razen tega' se Šmarje. Od 75—100 ljudi na km2 imajo že bolj oddaljene občine, ki pa so vendar še pod močnim vplivom mesta (Brezovica, Dobrunje, Dol, Rudnik). Gostoto od 50—75, torej ono, ki najbolj odgovarja poprečku za srez, kažejo bolj oddaljene kmečke občine, ki vključujejo deloma že obrobno gozdnato hribovje, a jim je jedro še v plodni ravnini ali dolini (Dobrova, Grosuplje, Ilorjul, Log, Medvode, Št. Jurij, Vrhnika). Gostoto pod 50 kažejo kraji ob j. robu Barja, ki posedujejo ze velike gozdove Krimskega pogorja (obč. Ig—Tomišelj, Že-limlje) in pa Polliograjski hribi, kjer kažejo obč. Črni vrh Polhov Gradec in Št. Jošt isto gostoto (36—37). Najmanjša je gostota v preserski občini (20). Vasi so v ravnini povsod velike in strnjene, v hribovju okoli Vrhnike in Polhovega Gradca pa prevladuje razložena naseljenost (zaselki in samotne kmetije). Večje nenaseljene komplekse imamo v gozdnatih predelih Krima in Polhograjskih hribov ter v osrednjem delu Ljubljanskega Barja. Gospodarska moč ljubljanskega mesta nenavadno močno vpliva na gibanje prebivalstva v okolici. Če primerjamo število prebivalstva iz 1880 z onim v 1931, opazimo, da so nekateri, zlasti industrijski kraji v bližini mesta narastli za več kot 100 ni celo več kot 200 ali 300°/o (Zalog 370, Fužine 220 Polje 154, Studenec 207, Št. Vid 161, Kožarje 131, Vevče 129' Rudnik 128%>). Druga kategorija, kjer sta kmetski živelj in' zavisnost od zemlje še močnejša, a je zaposlenost v mestu in industriji radi lege ob glavnih prometnih žilah vendarle intenzivna, je narastla za 50—100%> (Črnuče, Ilrastje, Ježica, Sne-brje, Vižmarje, Zadvor, Zg. Kašelj itd.). Celo bolj oddaljeni kraji (n. pr. Podmolnik, Sostro, Podgorica, Sv. Jakob o. S.) so narastli za 20—30%. Manj prirastka kažejo vasi, kjer je še vedno kmetijstvo glavna gospodarska osnova (5—20%, n. pr. Bizovik, Dobrunje, Ježa, Kleče, Sp. Kašelj, Zadobrova). Na obrobju ravnine in vstran od glavnih prometnih žil pa prebivalstvo stagnira (n. pr. Cešnjice, Dolnice, Glince, Nadgorica, Orle, Podlipoglav, Pešata, Soteska), ponekod v hribih pa celo jakp občutno nazaduje. Ce torej prištejemo kraje, ki kažejo močan porast (nad 20%) k ozemlju neposredne privlačne moči mesta, vidimo, da sega to ozemlje zlasti na s. in v. dokaj daleč (do 10 km). Do značilnega izraza so prišla ta dejstva v pro- metnih razmerah: nastala je potreba novih žel. postajališč (Polje. Podboršt, Medno), stekel je tramvaj do Št. Vida in več lokalnih avtobusnih prog živi od stalne, zanesljive frekvence. Gospodarsko karakteristiko krajev v bližnji okolici ljubljanskega mesta kažejo podrobni opisi vasi in mesta samega. Osnova je seveda povsod še vedno poljedelska: tudi mnogo onih, ki so zaposleni v industriji ali po drugih poklicih v mestu, živi poleg tega še od intenzivnega obdelovanja svojega zemljišča. Dnevna prodaja živil v mestu je okoličanom neobhodno potreben vir dohodkov. Vendar je že mnogo vasi skoraj čisto izgubilo kmetski značaj: pretvorile so se bodisi v predmestja s pretežno stanovanjskim značajem (Polje, Ježica), bodisi v obrtniške in industrijske aglomeracije. Velika obrt je zajela ponekod vso občino (n. pr. mizarstvo v Št. Vidu), industrija pa je našla v podeželski okolici na več mestih ugodnejše pogoje, t. j. cenejšo gonilno in delovno moč kot v Ljubljani sami. Velika papirna industrija je n. pr. vtisnila izrazit pečat Vevčam in Medvodam- z okolico. Večja industrija se je razen tega naselila še v Dolu z okolico (kemična ind., barve) in na Grosupljem (motvoz), dočim se v vrhniškem kotu ni mogla prav udomačiti. Značilne so številne industrijske opekarne (Vič, Vrhnika, Črnuče, Gameljne), ki razpolagajo poleg obilne prvovrstne ilovice z močnim bližnjim konsumentom. ljubljanskim mestom. Obdelane poljedelske zemlje beleži srez 29.917 ha ali ca 31% vse površine. Seveda je odstotek njiv največji v ravnini Ljubljanskega polja, kjer presega večinoma celo 50%. Znaten je tudi v z. delu Barja. Mnogo manjši pa je v hribovju, kjer doseže v Polhograjskih hribih celo le 10% celotne površine. Travniki in pašniki obsegajo 31.246 ha ali 32%, največ jih je seveda na Ljubljanskem Barju in po višinah Krimskega in Polliograjskega pogorja. •Od poljskih pridelkov se je 1934 pridelalo največ krompirja (4048 ha s pridelkom 246.335 q), nato pšenice (2406 ha, 15.147 q), detelje (2226 ha, 89.344 q), koruze (1486 ha, 18.509 q), ovsa (1441 ha, 13.636 q), ječmena (1390 ha, 10.671 q), lucerne (913 ha, 35.979 q), rži (893 ha, 6.187 q), prosa (606 ha, 5.300 q), fižola (389 ha, 3480 q), ajde (343 ha, 2346 q) in zelja (329 ha, 26.495 q). Med sadnim drevjem so na prvem mestu jablane (100.245 dreves s pridelkom 3.9 kg na drevo, kar je mnogo pod povprečkom za vso banovino), nato hruške (55.179, pridelek 12.7 kg na drevo, nad povprečkom), slive (46.448, 1.2 kg na drevo, mnogo pod povprečkom), češnje (9140, 7 kg na drevo, pod povjirečkom), in orehi' (8230, 1 kg na drevo). Vinska trta v ljubljanski okolici radi hladnega in meglenega vremena ne uspeva več. Čebelarstvo je 1934 produciralo precejšno množino medu (2357 kg) in to v 9150 panjih. Slednja številka je najvišja v vsej banovini. Živinoreja je našla zlasti v obsežnih barjanskih pašnikih in visokih kraških senožetih močno oporo. Srez je štel 1934 27.183 glav goveje živine, 6769 konj, 11.432 svinj, 419 ovac, 273 koz m 70.663 glav perutnine. Perutninarstvo je spričo bližine ljubljanskega trga važen pridobiten vir. Zelo jioinembno je gozdarstvo. Ves hriboviti j. in z. del sreza je pokrit z bogatimi iglastimi gozdovi prvovrstne kakovosti. Pod gozdom je 40.773 ha ali 42% vse površine. Nekatere občine imajo nad 50% tal pokritih z visokim gozdom (Borovnica, Dobrova, Dobrunje, Medvode, Št. Jurij pri Grosupljem), ali pa vsaj ne mnogo pod 50% (Crni vrh, Grosuplje, Horjul, Ig, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Tacen. Tomišelj, Vrhnika, Želimlje). Lesna trgovina in industrija je povsod krepko zasidrana, eno najizrazitejših središč pa ima v Borovnici. Celo bukovi gozdovi imajo nadpovprečno vrednost, ker zalagajo s kurivom bližnje veliko mesto in njegovo gosto naseljeno okolico. Izrazito prometno središče sreza je seveda Ljubljana. Tam se stekajo žel. proge od Zidanega mosta, Rakeka, z Gorenjskega, z Dolenjskega ter lokalne proge iz Kamnika in Vrhnike. V Ljubljano teži seveda tudi zelo gosta mreža državnih, banovinskih in obč. cest, ki so v razmeroma dobrem stanju, kar je važno spričo znatnega voznega in avtomobilskega prometa ter stalno naraščujočega dnevnega dotoka kolesarjev v mesto. Prometno najmanj preskrbljeni so kraji v Polho-grajskem pogorju in pa oni ob j. robu Barja, ki imajo še vedno zelo pomanjkljive cestne zveze. Občina Borovnica .. Preb. 2542, hiš 439, posest. 165, koč. 271, najem. 117. Površina 5181 ha: njiv in vrtov 516, trav. in paš. 1448, gozdov 3131, sadovnjakov 38, ostalo 48. Občina zavzema vso dolino Borov-niščice, ki se nadaljuje v širokem zatoku Ljubljanskega Barja, ter posega še na bližnje kraške planote. Zgornji del Borovni-scice (Otavščice) zbira vodovje pod Vinjim vrhom (984 m) in v v. odrastkih Bloške planote, nato pa pade v strmih slapovih m tesneh Pekla v široki spodnji del doline, vrezan v mehke, nepropustne skriljaste plasti. Tu se ji pridruži dolina Pruš-mce, ki se je zajedla tudi že globoko proti jugu. Razen nekaj vasic na Pokojiški planoti in nižjih policah je naseljen samo rob Barja in široka Borovniška dolina, v kateri pa stoje naselja radi mokrotnega dna le na obrobju. Kmetijstvo nima posebno ugodnih predpogojev (osojna lega, vlažna zemlja) in producira za prodajo prav malo. Obsežni gozdovi pa so pripomogli k naglemu razvoju borovniške lesne trgovine in industrije, ki daje zaslužka vsem vasem v občini, les pa izvaža v galijo. Promet gre razen po železnici še po ban. cestah proti Vrhniki in Brezovici. Prebivalci občine se često nazivajo s pol-šaljivim imenom »coklarjk. Borovnica, 974-158-31-125-80. Sr Ljubljana-okol. 24 km so du zdr fm Vrhnika 8.5 km, žand žel o pTt š žuj) v kraju. Šola ust. 1848, 10 odd. Javna knjiž. SKJ, Gas., Prosv. d., PRK, PCMD, NO, Obrt. d., Kraj. skup. tov. železn. v Jug., Udruž. jug. nar železn. in brod., PSVD, PCD, Strel. druž. Vodovod, elektrika. Nm 305 m. Leži na jz. robu Ljubljanskega Barja, tam kjer se široka dolina Borovniščice odpre v barjansko ravnino. Kraj veže ban. cesta z Vrhniko in čez Podpeč z drž. cesto Ljubljana—Trst. Zemlja je ilovnata, peščena ali barjanska črnica. Lepi pretežno iglasti gozdovi. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Važnejša je živinoreja. Perutnina, jajca in svinje se prodajajo v Ljubljano. Čebelarstvo s prodajo medu. Največ donaša lesna trgovina in zelo intenzivna lesna industrija (parne zage, izdelovanje stolov in upognjenega pohištva). Les se iz-vaza v Italijo. Obrtniki, gostilne s prenočišči. B. je zaradi slikovite lege in lepih sprehodov pripraven kraj za letovišče. Jz od postaje leži Jelenska jama. Najbolj obiskovana izletna točka v bližini je divjeromantični Pekel, kjer pada Borovni-scica v petih zaporednih slapovih (4 km, markirana pot). Drugi letni in smuški izleti: Rakitna (2 uri), Pokojišče (1 ura), skozi 1 ekel na Cerknico (3—4 ure). Nad vasjo se dviga 1856 dograjen 500 m dolg in 48 m visok železniški viadukt, ki tu premosti Barje. Tu odkrito tipično neolitsko kladivo iz serpentina (v ljublj. muzeju) priča o naselbini mostiščarjev na Ljubljanskem Barju — jezeru. Nekdaj je bil tu sedež županije samostana v Bistri za njegova tukajšnja posestva. Župnija Borovnica (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 2687 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete se prvič omenja 1351 in nato v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Sedanja stavba je bila zgrajena 1829 po nekoliko predelanem načrtu farne cerkve na Jezici. Freske S. Grina. Prvotno je bila cerkev podrejena samostanu v Bistri in je pripadala najprej cerkniški župniji m nato preserškemu vikariatu. L. 1637. ustanovljeni vikariat so 1758 povzdignili v župnijo. — Iz Borovnice doma: Kiferle Ivan (r. 1856), šol. upr. v p., izdajatelj pesmi za citre; Kranjc Jože (r. 1904), novelist in dramatik; Majaron Anton (1876— 1898), pripovednik; dr. Majaron Danilo (1859—1931), politik pravnik in kult. delavec; Vadnjal Anton (1876—1935), pisatelj' Verbič Josip (r. 1869), prof., čebelarski strokovnjak. Breg, 237-38-12-26-10. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du zdr fin Vrhnika 10.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Gas. Nm 317 m. Leži na robu Ljubljanskega Barja deloma v nižini, deloma na nizkem vzvišenem brdu ob ban. cesti Podpeč—Borovnica. Zemlja je pretežno barjanska in srednje rodovitna. Kmetijstvo krije komaj domače potrebe. Čebelarstvo. Lesna trgovina in industrija (deske, tramovi, prodaja drv). Gostilne. Brezovica, 177-34-16-18-1. Sr Ljubljana-okol. 27 km, so du zdr fin Vrhnika 11.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3 km Vodovod. Nm ca 340 m. Leži na z. vznožju Rakitenske planote v široki dolini Prušnice, pritoka Borovniščice. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo in prodaja lesa v Borovnico. Čebelarstvo. Mlini in žage na Prušnici in njenem dotoku Šumniku. Dol, 348-58-15-43-9. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du zdr fin Vrhnika 6.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Nm povpr. 300 m. Leži na robu Barja kraj ban. ceste Borovnica— Vrhnika. Večinoma barjanska in ilovnata zemlja rodi komaj za dom. Proda se nekaj sadja in perutnine v Ljubljano. Les kupuje borovniška lesna industrija. Elektr. centrala in valjčni mlin zdr Dražica, 119-20-14-7-1. Sr Ljubljana-okol. 25.9 km, so du fin Vrhnika 10.4 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 1.9 km. Nm ca 320 m. Leži na terasi široke Borovniške doline ob obč. cesti 2 km jv. od ban. ceste v Borovnici. Gospodarstvo kot Brezovica. Lašče, 14-2-2-0-0. Sr Ljubljana-okol. 27.7 km, so du zdr fin Vrhnika 12.2 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3.7 km. Nm ca 4i9vm' Li?Ž.e Sledi Sozdov na prisojni ravni jz. nad Borovniško dolmo. V kraj drži iz Borovnice obč. vozna pot. Kmetijstvo in prodaja lesa v Borovnico, odkoder ga industrijci izvažajo v Italijo. Smuški tereni. Laze, 128-24-14-10-3. Sr Ljubljana-okol. 22.1 km, so du zdr hn Vrhnika 6.6 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 1.9 km. Nm ca 360m. Leže na hribovitem pobočju sz. od Borovnice večinoma nad žel. progo in ban. cesto Borovnica—Vrhnika. I retežno kmetovalci. Prodaja živine in jajc v Ljubljano ter lesa industrijcem v Borovnico in na Vrhniko. Gostilna. Niževec, 34-6-6-0-0. Sr Ljubljana-okol. 26.8 km, so du zdr hn Vrhnika 11.3 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2.8 km. Nm ca 320m. Leži v mokrotni Borovniški dolini in deloma nad njo ob obč. cesti s. od Brezovice. Gospodarstvo kot v Brezovici. Ohonica, 52-8-8-0-1. Sr Ljubljana-okol. 26.8 km, so du zdr fm Vrhnika 11.3 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2.8 km. Vodovod. Nm 320 m. Med drevje skrita vasica na levem bregu Borovniščice. Poljedelstvo in prodaja lesa. Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Dolina Borovniščice postaja odtod navzgor vedno ožja in preide v sloviti Pekel z neštetimi brzicami in več slapovi. Kraj njih je izpeljana dobro zavarovana strma steza v zgornjo dolino Borovniščice ali Otavščice (žage), kjer se cepijo poti na kraške planote proti Cerknici in Pokojišču. Padež, 56-10-5-4-1. Sr Ljubljana-okol. 30.6 km, so du zdr fin V rhnika 15.1 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 6.6 km. Nm ca 720 m. Leži na kraški planoti z. nad Borovniško planoto. Vse ostalo kot na bližnjem Pokojišču. ... Pa,ko', 168-34-17-17-0. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du zdr lin Vrhnika 10.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Nm ca 320 m. Raztegnjena vas, ležeča pretežno na vzvišenem osojnem robu Ljubljanskega Barja, ob ban. cesti Podpeč—Borovnica. Zemlja je peščena in malo rodovitna. Prebivalci so kmetje in delavci. Glavni dohodek daje prodaja lesa borovniškim podjetnikom. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1526. Sedanjo stavbo so zgradili 1717. Pokojišče, 46-7-4-2-1. Sr Ljubljana-okol. 28.1 km, so du zdr lin Vrhnika 12.6 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 4.1 km. Nm 737 m. Leži na valoviti kraški planoti z. nad Borovniško dolino. V kraj drži iz Borovnice obč. cesta, ki je za silo dostopna tudi avtu. Svet je nerodoviten in ima tipični kraški značaj. Edina voda je kapnica. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V vasi se ustavljajo mnogi izletniki v Pekel ali Cerknico. Lep smuški svet. Nekdaj je bila vas pomembna postaja ob prometni poti, ki je vodila iz samostana Bistre na samostanska posestva v Menišiji nad Cerknico. Hišni naziv pri Čolnarju z vzidano spominsko ploščo z grbom Volfanga Markoviča spominja na carinarnico. Podr. cerkev sv. Štefana je bila zgrajena okoli 1600. V začetku 19. stol. so jo predelali. Pristava, 20-2-2-0-0. Sr Ljubljana-okol. 27.8 km, so du zdr fin Vrhnika 12.3 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3.8 km. Nm ca 460 m. Vasica med Peklom in Pokojiščem ob kolovozu, 3.8 km od ban. ceste pri Borovnici. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Sabočevo (Zabočevo), 124-30-13-17-9. Sr Ljubljana-okolica 28.7 km, so du zdr fin Vrhnika 13.2 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 4.7 km. Vodovod. Nm 338 m. Leži na skrajnem v. Borovniške doline. Dostop z vsemi vozili iz Borovnice po obč. cesti, ki se nadaljuje proti Rakitni. Kmetijstvo za dom, prodaja lesa v Borovnico. Pod razglednim Krimščekom (933 m) podzemeljska jama Vihrovica. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. 1526. Današnja stavba je verjetno iz 1. pol. 18. stol., prezidana je iz starejše gotske stavbe. Zvonik je iz konca 16. ali 1. pol. 17 stol. Zavrli, 45-8-6-2-1. Sr Ljubljana-okol. 29.6 km, so du zdr fin Vrhnika 14.1 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 5.6 km Nm povp. 770 m. Leži s. od Pokojišča pod gozdnatim Trebelnikom (814 m). Ostalo kot Pokojišče. Občina Brezovica pri Ljubljani sedež Vnanje gorice Preb' 2.1.87' ,hiš 371' Posest. 128, koč. 243, najem. 36. Površina 2875 ha: njiv in vrtov 850, trav. in paš. 1262, gozdov 702, ostalo 61. Obema lezi v sz. delu Ljubljanskega Barja in zavzema predel med drz. cesto Ljubljana-Trst in Ljubljanico. Višji obrobni predeli, pod katerimi leže vasi, so pogozdeni, tako tudi osamelca Plesivica m Vnanje gorice. Barska tla so skoro nenaseljena in skrbno obdelana, dočim je hribovito ozemlje poseljeno s sklenjenimi naselji in večinoma ilovnato. Svet ob Ljubljanici pa je močvirnat. Pridelujejo vse vrste žita in krompirja, ki ga dostavljajo na ljubljanski trg, pšenične moke pa primanjkuje. Redijo do 200 glav živine (simendolske pasme); mleko, perutnino, jajca, živino in sadje prodajajo v Ljubljano. Gozdarstvo je podrejenega pomena. Radi bližine Ljubljane je del prebivalstva zaposlen v industriji. Skozi občino pelje drž. cesta Ljubljana—Trst, od katere se na Brezovici odcepi ban. cesta na Podpeč, in žel. proga Ljubljana—Trst, z odcepom na Vrhniko. Brezovica, 673-100-34-66-24. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du fin Ljubljana 8 km, žand žel p š žup v kraju, zdr Dobrova 4 km, o 2 km. Šola ust. 1854, 4 odd. SKJ, Gas. z gled. od., Prosv. d. z gled. odrom, Strel. druž. Električna razsvetljava. Vodovod. Nm 320 m pri cerkvi (kolodvor 297 m). Jedro vasi leži krog farne cerkve na j. vznožju Gole gorice (497 m). Ta del je ohranil še svoj stari kmetski značaj. Z izgraditvijo železnice Dunaj— Ljubljana—Trst je Brezovica postala žel. postaja in začne se graditi novejši del vasi in sicer ob kolodvoru in vzdolž drž. ceste Ljubljana—Trst (Mala vas in Radna). Tretji del (Bi-čevje) pa je nastal ob ban. cesti Brezovica—Podpeč. Ilovnata zemlja, rodovitnost srednja. Kmetijstvo in delo v ljubljanskih tovarnah. Na brezoviških barskih tleh so živeli že neolitski mostiščarji. Izkopali so poleg raznega orodja tudi čolne in ob cesti na Ig stavbe na koleh. V rimski dobi je vodila skozi B. važna cesta Emona (Ljubljana)— Nauportus (Vrhnika). Po najdbah sodeč je bila Brezovica tudi v tej dobi naseljena. V turški dobi so vaščani našli varno zavetišče v bližnji utrjeni Ljubljani, zato so pa morali glasom ukaza cesarja Friderika III. z dne 27. jan. 1478 pomagati ljubljanskim meščanom pri utrjevanju mestnega obzidja, ljubljanskega gradu in drugih mestnih utrdb. Ž u p n i j a Brezovica (dek. Ljubljana-oko-lica, škof. ljublj.) ima 2940 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Antona. Prvotna cerkev se prvič omenja 1526. L. 1741. zgrajeno cerkev so 1857 podrli in sezidali v 1858—1863 sedanjo stavbo. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije sv. Petra v Ljubljani. Iz nje se je izločila 1702 kot t. zv. Kušljanov vikariat, nazvan tako, ker so vikarji stanovali v bližnjem Kuš-Ijanovem gradu. Popolnoma samostojen je postal vikariat šele 1804; 1862 pa je bil povzdignjen v župnijo. V cerkvenem oziru je pripadala od 1788—1793 dekaniji na Sori; od 1793—1795 dekaniji Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, od 1795—1808 dekaniji v Št. Vidu nad Ljubljano, po 1808 pa dekaniji Ljubljanske okolice. — Z Brezovice doma O. S. B. Lampe Simon (r. 1865), misijonar med Indijanci Red Lake Minn.; Lenček Jurij (1827—1861), nabožen pisatelj. Notranje gorice, 511-98-29-69-4. Sr Ljubljana-okol. 12 km. so du fin Ljubljana 12 km, žand p žup Brezovica 4 km, zdr Dobrova 8 km, žel š v kraju, o 2 km. Šola ust. 1902, 2 odd. SKJ, DKfid, Tamb. d. Nm 297 m. Vas leži ob obeh straneh žel. proge Ljubljana—Trst deloma na j. vznožju Plešivice (390 m), deloma ob ban. cesti Brezovica—Podpeč. Do drž. ceste 4 km. Vključuje zaselke Na Gmajni, Pod Kamnom, Pri Ljubljanici in V Vrteli. Izrazito barjanska vas. Preživljanje s kmetijstvom in z delom v ljubljanskih tovarnah. Domača obrt: pletenje vrbinih košar. Neolitska mostišča pri vasi spadajo med najstarejša dosedaj odkrita na Ljubljanskem Barju. Odkriti rimski predmeti. Prvič se vas omenja med 1197 in 1202 kot last šentpavelskega samostana na Koroškem. L. 1453. se kraj navaja v fevdni knjigi Predjamskih gospodov kot »Gorice pri sv. Martinu«. Torej je tedaj že stala podr. cerkev sv. Martina. L. 1861. so jo restavrirali. Piešivica, 375-68-9-59-1. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du fin Ljubljana 12 km, žand p žup Brezovica 4 km, žel š Notranje gorice 1 km, zdr Dobrova 8 km, o 2 km. Nm 290 m. Kraj leži ob žel. progi na v. pobočju istoimenovanega osamelega liolma ob obč cesti Notranje gorice—Piešivica, 2 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo in delo v Ljubljani. K vasi spadajo zaselki Bluža (ob cesti v Log), Švajc, Žabja vas (ob poti v Lukovico), Za Medvedico in pa Kušljanov grad. Prvotno, še v Valvasorjevi dobi, se je grad imenoval Za blatom in je bil radi Barja pristopen samo z ene strani. Grad je bil sezidan najbrž po 1453. Kot prvi njegovi posestniki se omenjajo Mavriči, pozneje rodbina pl. Gallen in nato od 1663—1826 baroni Kušljani. Silno je bil grad prizadet od potresa 1895. Obljudeni grud je sedaj last posestnika J. Leniča. V zač. tek. stol. je bilo na gradu zelo razvito mlekarstvo in živinoreja, kar so pozneje opustili. V bližini gradu so izkopali številne predmete neolitskih mostičarjev. Vnanje gorice, 628-105-56-49-7. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du fin Ljubljana 10 km, žand žel o v kraju, p š žup Brezovica 2 km, zdr Dobrova 10 km. Nm 333 m. Vas leži na istoimenskem osamelem holmu in sicer po s., v. in j. pobočju prav do ceste, ki vodi krog in krog hriba. Osamelec sestoji iz vzhodne (Hribci, 332 m) in zapadne kope, ki ju veže ozko sedlo. Pred leti so tu iskali premog. Dostop z vsemi vozili, do drž. ceste 2 km. Kmetijstvo in zaslužek v mestu. V bližini so našli sledove neolitske mostiščarske naselbine. Izkopali so tudi rimske predmete. Podr. cerkev sv. Duha s pokopališčem se omenja prvič 1526. Cerkev je bila večkrat predelana: tako 1742, 1782 in 1896. Odtod doma Kermavner Valentin (1835 do 1908), klas. filolog. Občina Črni vrh* Preb. 1234, hiš 211, posest. 100, koč. 82, najem. 29. Površina 3350 ha: njiv in vrtov ca 400, trav. in paš. ca 1750, gozdov ca 1130, ostalo ca 70. Občina zavzema z. del t. zv. Polhograjskih dolomitov, katerih najvišjo točko predstavlja Pasja ravan (1030 m). Gorovje je močno razjedeno in od številnih hudournikov (Vel. Božna) razdrapano in kaže ostre, pogosto gole vrhove. Prevladujejo zaselki in samotne kmetije, ki segajo jDrecej visoko. K njim vodijo strmi kolovozi, ki imajo zvezo z ban. cesto Polhov Gradec—Črni vrh. Hribovje pokrivajo bogati gozdovi iglavcev. Kmetijstvo in delo v gozdu. Črni vrh, 685-114-32-58-24. Sr Ljubljana-okol. 33 km, so du Vrhnika 31 km, žand pTt Polhov Gradec 12 km, zdr Dobrova 16 km, fin Škofja Loka 15 km, žel Ljubljana 33 km, o š žup v kraju. Šola pomožna, 1 odd. Nm 862 m. Kraj sestoji iz številnih samotnih kmetij na razsežnih slemenih in višinah med Polhovim Gradcem in Poljansko dolino. Le pri župni cerkvi tvori nekaj hiš jedro vasi. Kmetije, ki leže v divjem svetu po iz-sekah, so precej oddaljene ena od druge (n. pr. Osredkar, Potrebuješ, Omejec in dr.). Izvir hudournika Velike Božne, ki je 1926 povzročila katastrofalno povodenj pod Črnim vrhom (Potrebuješev graben). Lepa izletna točka iz Polhograjske in Poljanske doline (preko Sv. Ožbalta 860 m v Šk. Loko 3.15 ure, preko Pasje ravni v Poljane 2 uri). L. 1928. je bila izpeljana na Črni vrh nova avtocesta iz Zaloga ob Božni. Poljski pridelek ne zadostuje. Dobri pašniki omogočajo močno živinorejo; nekaj čajnega masla se proda v Ljubljano. Poleg kmetijstva redi domačine še gozdno in tovarniško delo. V grapah mlini in žage. Prodaja lesa v Polhov Gradec. Gostilna s prenočišči. Župnija Črni vrh (dek. Škofja Loka, škof. ljublj.) ima 780 duš. Župna cerkev sv. Lenarta se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Z uporabo zidovja te prvotne gotske cerkve so 1758 sezidali novo z oktogonalno vzdolžno ladjo, ki pa je 1784 deloma pogorela. L. 1789. so jo restavrirali. L. 1804. je bil zgrajen nov zvonik. Po potresu 1895 močno poškodovano cerkev so podrli in 1898—1899 sezidali sedanjo stavbo. Župnija je bila ustanovljena 1789 (iz polhograjske župnije). Kapela Vneb. D. M. poleg župnišča (827 m) je iz 1850, zvonik iz 1889. Planina, 24-5-2-3-0. Sr Ljubljana-okol. 29 km, so du Vrhnika 27 km, žand pTt š žup Polhov Gradec 10 km, fin žel Ljubljana 29 km, zdr Dobrova 20 km, o 4 km. Nm ca 580 m. Raztresena vas v skrajnem z. delu občine med Butajnovo in Črnim vrhom. Kmetijstvo. Prodaja lesa v Polhov Gradec. Večji del vasi spada v obč. Horjul. Selo, 88-16-8-6-2. Sr Ljubljana-okol. 29 km, so du Vrhnika 28 km, žand pTt š žup Polhov Gradec 6 km, zdr Dobrova 16 km, žel Ljubljana 29 km, fin Škofja Loka 13 km, o 4 km. Nm 745 m. Leži v skrajnem s. delu občine, na razvodnem prevalu med Malo Božno in Hrastnico. Preko Sela vodi markirana pot iz Polhovega Gradca v Škofjo Loko, nekdaj važna tovorna pot. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in dnino. Prodaja masla, jajc in lesa v Škofjo Loko. Dostop z vozom, do ban. ceste 3—4 km. Podr. cerkev sv. Jederti se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. L. 1756. so na novo zgradili stolp, zakristijo in presbiterij. Iz te dobe je cerkev v sedanji predelavi. Setnica, 128-17-14-2-1. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Vrhnika 23 km, žand pTt š žup Polhov Gradec 4 km, zdr Dobrova 12 km, fin Škofja Loka 16 km, žel Ljubljana 24 kin, o 6 km. Nm 702 m. Vas v hribovitem svetu sv. od Polhovega Gradca, na jz. pobočju Grmade (898 m), kamor vodi skozi vas zaznamovana pot. V kraj vodijo le kolovozi in slabše obč. ceste, do ban. ceste 3—4 km. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Uršule se prvič omenja 1526. Setnik, 201-42-33-9-0. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Vrhnika 23 km, žand o pTt Polhov Gradec 5 km, zdr Dobrova 15 km, fin žel Ljubljana 24 km, o š žup Črni vrh 13 km. Nm 567 m. Kraj tvorijo daleč raztresene kmetije in zaselki v hribih jz. od Polhovega Gradca med Vel. Božno in Malo vodo. Sem spadajo zaselki Mali in Veliki vrh ter Zalog. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 3—4 km. Ilovnata zemlja rodi * Od nov. 1936 priključena škofjeloškemu srezu. premalo. Nekaj živinoreje. Prodaja lesa v Polhov Gradec 1 odr. cerkev sv. Martina se prvič omenja v seznamu cerkv drag. iz 1526. Poljska kapelica M. b. na Velikem vrhu je bila postavljena 1929. Smolnik, 108-17-11-4-2. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Vrhnika 28 km, žand pTt Polhov Gradec 10 km, zdr Dobrova 20 km, fin Škofja Loka 15 km, žel Ljubljana 24 km, o š žup Crni vrh 2 km. Nm ca 800 m. Raztreseno naselje na istoimenskem hribu sz. nad Polhovim Gradcem. V. pod vasjo grapa Vel Božne. Kmetijstvo. Peščena zemlja, rodnost šibka. Prodaja jajc m masla v Ljubljano ter lesa v Polhov Gradec. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti. Pod Smolnik spada tudi strma osamljena Gora sv. Lovrenca (824 m) nad Polhovim Gradcem, znana po svojem razgledu (gl. Polhov Gradec). Na Gori so odkrili znamenito predzgodovinsko utrjeno gradišče. Tudi rimske starine so tu izkopali. Podr. cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Zgrajena je po tradiciji na mestu rimskega svetišča boga Heliosa. Občina Dobrova. Preb. 2568, hiš 455, posest. 315, koč. 125, najem. 79 Površina 4029 ha: njiv in vrtov 671.38, trav. in paš. 11S0.33, sadovnjakov 60, gozdov 2034, ostalo 83.29. Občina zavzema vso dolino Gradaščice od soteske pri Sv. Juriju (413 m) navzdol ter sega ob tej vodi tudi v ravnino, ki jo tu tvori sz. zatok Ljubljanskega Barja. Obsega pa tudi ozko spodnjo dolino Šujce. Criadasčica močno vijuga in se na nekaterih mestih nevarno zajeda v staro cesto Vič—Stranska vas. Pretežni del ravnine je izpostavljen vsakoletnim poplavam in pokrit z značilnimi nasipinami rdečkasto-rjave barve. Zato so tod le travniki, njive so redke. Večja, strnjena naselja se drže v glavnem ban. cest, v hribovju imamo le nekaj zaselkov in samotnih kmetij po strmih pobočjih in terasah. Tudi v ožjih delih dolin Gradaščice in Šujce so naselja le majhna in raztresena. Glavno komunikacijo predstavlja ban. cesta Ljubljana—Polhov Gradec (avtobusna zveza). K njej se v središču občine, t. j. ob sotočju Šujce in Gradaščice, stekajo lokalne ceste iz Brezovice, Horjula in Št. Vida. Zemlja rodi prav dobro, sadjarstvo zelo razvito. Prebivalstvo se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo. Kraje v neposredni bližini Ljubljane pa preživlja predvsem mestna industrija in obrt. Brezje, 256-48-36-10-2. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du fin Ljubljana 12 km, žand Brezovica 3 km, zdr o pt žup Dobrova 3 km, žel Log 2 km, š v kraju, ust. 1905, 1 odd. PJS. Nm 350 m. Strnjena vas, li kateri spada nekaj raztresenih bližnjih kmetij, leži na s. vzvišenem robu močvirne doline Šujce. Na s. zapira dolino srednje visoko skrilasto hribovje, porastlo s pretežno borovim in smrekovim gozdom (Ključ 623 in). Nekaj nižje hribovje na j. strani (Loški 490 m in Debeli hrib 534 m), dovaja Šujci več potokov, ki močno zasipajo dolino. Skozi vas vodi ban. cesta Dobrova—Horjul. Kmetijstvo, gozdarstvo. Podr cerkev sv. Neže. Prvotno gotsko stavbo so 1729, 1758 in pozneje večkrat predelali. ' Dobrova, 379-76-52-20-19. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin Ljubljana 6 km, zand Ljubljana 5 kin, zdr o pt š žup v kraju zel Brezovica 4 km. Šola ust. 1853, 7 odd. Kmet. nad. š., Prosv d., Branibor, PSVD, PRK, Gas., elektrika. Nm 307 m (cerkev 320m). Vas leži ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec od katere se tu po dolini Šujce odcepi cesta na Horjul, preko Gradascice pa cesta na Stransko vas, Podutik in Št. Vid. Avtobusna zveza z Ljubljano in Polh. Gradcem. Del vasi leži po višjih terasah. Zatišna lega. Deloma ilovnata, deloma peščena zemlja rodi prav dobro. Prebivalce preživlja poljedelstvo in delo v ljubljanskih tovarnah. Značilna imena »Gradišče« (gozd nad Razori), »Gradišnik« (posestnik nad Peklom) itd. pričajo o predzgodovinskih ali rimskih naselbinah v teh krajih župnija Dobrova (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 2650 duš. Pokopališče. Župna cerkev Vneb. Dev. M. Po legendi so prvotno kapelico zgradili že v 10. stol. (970) na mestu, kjer so pastirji nash klečečo živino pred Marijino podobo v leščevju. Cerkev se je zato prvotno imenovala »Marija v leščevju«. Že v 12. in 13. stol. je bila znamenita božja pot. Zgradili so zato 1231 večio cerkev. To so 1713 podrli in v naslednjih treh letih zgradili sedanjo stavbo, ki so jo 1784 še razširili. Visok baročni zvonik so postavili 1779. Na cerkveni steni desno od zvonika zanimiva sončna ura iz 1910. Vse do najnovejšega časa je Dobrova veljala za znamenito božjo pot. Ob cerkvi, kjer je studenček z Marijinim kipom in napisom »Vir milosti«, je visok debel zid, v katerem je 12 kapelam podobnih vdolbin. Zid so napravili 1744 in v vdolbine so med »šmarnimi mašami« postavljali spovednice, ker jih niso mogli radi ogromnega navala romarjev postaviti v cerkev. Na z. strani cerkve stoji na poko- pališču prostorna kapela s stolpičem, v katerem visi »zvon zelja«. Romanje je zadnje čase zopet oživelo. Prvotno je bila cerkev podr. šentvidske prafare. Iz nje se je izločila 1723 kot vikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v župnijo. Od nje se je 1787 izločila lokalija Sv. Katarine. V Dobrovi se je rodil 1877 Adamič Emil, skladatelj in glasb, učitelj. j . Draževnik, 46-5-4-1-2. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin Ljubljana 6 km, žand Ljubljana 5.5 km, zdr pt š Dobrova 1 km zel Brezovica 3.5 km, o žup Dobrova 1.5 km. Nm 310 m. Zaselek lezi ob obe. cesti Razori—Podsmreka, deloma je potisnjen ob lirib Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in živinoreja. Gabrje, 168-34-27-5-1. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du fin Ljubljana 8 km, zand žel Brezovica 6 km, zdr o pt š žup Dobrova 2 km. Nm 320 m. Vas leži, raztresena v več skupinah, ne daleč od ban. ceste v Polhov Gradec v valovitem, deloma lzkrcenem prisojnem svetu na jv. vznožju apniškega Ravnika (6o0 m). K vasici spadajo tudi po hribu raztresene samotne kmetije (zaselki Jarčji potok in Ravnik), ter nekaj kmetij ob cesti proti z., zlasti velika Žirovnikova kmetija ob ustju globoke grape izpod Sv. Katarine. Dostop z vozom. Poljedelstvo Od Zirovnika lep dostop preko Ravnika ali mimo Osredka k Sv. Katarini v Topolu (gl. obč. Medvode). Podr. cerkev sv Janeza. Prvotno zelo stari cerkvi so 1544 prizidali presbiterij Staro cerkev so 1762 podrli in od 1762—1772 zgradili sedanio stavbo. Hruševo, 130-25-22-3-0. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du fin Ljubljana 10 km, žand žel Brezovica 9 km, zdr o pt š žup Dobrova 3.5 km. Nm 397 m. Večja vas na široki terasi pod j. pobočjem strmega Sv. Jurija (413 m), na desnem bregu Grada-scice. i o obč. cesti dostop le z vozom. Kmetijstvo. K vasi spadata zaselka Log in Selo. Podr. cerkev sv. Jurija. Prvotna cerkev ki je stala pod potom za cerkovnikovo hišo, je veliko trpela od turskih napadov (1476). V 2. pol. 18. stol. so jo podrli in zgradili novo na »Partici«, t. j. utrdbi, ki verjetno izvira iz rimske dobe. Komanija, 23-6-3-3-0. Sr Ljubljana-okol. 5 km, so du fin Ljubljana 5 km, zand Ljubljana 4 km, zdr o pt š žup Dobrova 2 km, zel Brezovica 3 km. Nm 320 m. Leži ob obč. cesti Razori— 1 odsmreka nad ravnino na široki terasi, ki prehaja polagoma v iglast gozd Osojna lega. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo. Odtod je bil dr. Marinko Josip (1848—1921), pisateli in kat organizator. Kožarje, 600-96-63-33-22. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du fin zand zel Ljubljana 4 km, zdr o pt žup Dobrova 4 km, š Vič 2 km. Nm ca 295 m. Veliko gručasto naselje ob ban. cesti Ljubljana—I olliov Gradec v ravnini na desnem bregu Gradaščice. Ob cesti rastejo zlasti proti Ljubljani številne nove hiše. K vasi spadata tudi zaselka Gmajna in Žeje. Prebivalstvo se preživlja deloma s kmetijstvom (prodaja pridelkov in mleka v Ljubljano), deloma pa z delom v bližnjih tovarnah (opekarna, tobačna tovarna). Osredek, 46-5-4-1-0. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du fin Ljubljana 11 km, žand Ljubljana 10.5 km, zdr pt Dobrova 4 5 km, žel Brezovica 9.5 km, o 5 km, š žup Sv. Katarina 4 km. Nm 520 m. Lezi na visoki terasi nad ban. cesto Ljubljana—Polhov Gradec, nad Žirovnikovo grapo. Sadje uspeva prav dobro Sončna lega. V vas vodi obč. cesta, ki se odcepi od ban. ceste pri trgovini A. Ambrožič. Pri Žirovniku bližnjica. Vodnjak in kapnica. Poljedelstvo. Lepi smuški tereni pod Sv. Katarino. Podsmreka, 288-48-30-12-6. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin Ljubljana 6 km, žand Ljubljana 5 km, zdr o pt š žup Dobrova 1.5 km, žel Brezovica 3 km. Nm 321 m. Vas leži ob obč. cesti I. reda Brezovica—Dobrova, na terasi, ki prehaja strmo v hrib. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in živinoreja. Podr. cerkev sv. Martina. Do 1785 je bila podr. šentpetrske fare v Ljubljani. Prvotno zelo staro cerkev so po požaru 1749 renovirali. Po cerkvi se kraj naziva tudi Šmartno. Razori, 53-9-7-2-1. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin žand Ljubljana 6 km, zdr o pt š žup Dobrova 0.6 km, žel Brezovica 5.5 km. Nm 306 m. Vas leži na odcepu obč. ceste proti Pod-smreki. Hiše pomaknjene v hrib, pod teraso njive in travniki. Poljedelstvo. Avtobusna zveza. Stranska vas, 233-36-32-3-3. Sr Ljubljana-okol. 7 km so du fin Ljubljana 7 km, žand Ljubljana 6.5 km, zdr o pt š žup Dobrova 1.5 km, žel Brezovica 7 km. Nm 306 m Leži ob banov cesti II. reda Dobrova-Podutik, na levem bregu Gradaščice," pomaknjena tik pod hrib na rob aluvialne poplavne doline V nižjem pasu so travniki, njive ležijo že na vzvišenem ozemlju, ki prehaja strmo v iglast gozd. Po hribu so raztresene posamezne kmetije. Kmetijstvo in delo v tovarnah bujica, 246-37-30-7-3. Sr Ljubljana-okol. 7 km, 'so du fin Ljubljana 7 km, zand zel Brezovica 7 km, zdr o pt š žup Dobrova l km. Nm 315 m. Gručasta vas leži ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec ne daleč s. od Dobrove, onstran Grada- ščice. Sončna in zatišna lega. Avtobusna zveza. Poljedelstvo in živinoreja. Vas se prvič omenja med 1197 in 1202 kot last šentpavelskega samostana na Koroškem. Vrhovci, 100-30-5-25-20. Sr Ljubljana-okol. 3 km, so du fin žand Ljubljana 3 km, zdr o pt š žup Dobrova 3 km, žel Brezovica 4 km. Nm 300—320 m. Vas sestoji iz dveh delov. Prvi, starejši, ki ima popolnoma kmetski značaj, leži na tzv. viški terasi, na kateri so tudi njive. Drugi novejši del je vzrastel ob obč. cesti Vič—Stranska vas tik za Združenimi opekarnami. V tem delu so se naselili obrtniki in delavci. Zemlja, ki jo namaka Gradaščica, je deloma zamočvirjena. Slikoviti grad na Bokalcih je lepo ohranjena stavba s četveroogelnimi stolpiči na treh straneh. Zelo stari grad je bil prvotno last gospodov Hertenbergov z Jetrbenka pri Topolu (Sv. Katarina). Prvič se omenja že 1165. Hertenbergi so bili ministeriali koroških vojvod, 1261 so pa dobili grad v fevd že od oglejskega patriarha. V 2. pol. 17. stol. je bil grad v rokah rodbine Strobelhof, po kateri je dobil svoje nemško ime. Ta rodbina, ki jo je često posečal Valvasor, je razpadajoči grad podrla in sezidala novega. Pozneje je grad menjal še nekaj lastnikov. Danes je last Ed. bar. Miiller. V gradu hranijo slike nizozemskega slikarja Alinanaka. Prvotni lastniki Bokale so zgradili tudi lovski dvorec Ceplje, ki pa je že v 18. stol. razpadel, posestva pa so bila priključena bokalski graščini. Občina Dobrunje Preb. 4424, hiš 771, pos. 220, koč. 410, najem. 219. Površina ca 5229 ha: njiv in vrtov ca 840, trav. in paš. ca 950, sadovnjakov ca 125, gozdov ca 3275, ostalo 139. Občina zavzema vse Ljubljansko polje južno od Ljubljanice, poseže pa tudi globoko v obrobno, živahno razčlenjeno hribovje na jv. vse do razvodja proti Grosupeljski kotlini. Ravninski del občine je pretežno v poljih, gozd je omejen na pobočja Golov-škega hribovja. Velike sklenjene vasi, prislonjene večinoma v vznožje Golovca, deloma pa pomaknjene v bližino Ljubljanice, imajo trdno kmetijsko podlago, ki jo na zapadu podpira bližina mesta (prodaja pridelkov, obrtni in industrijski zaslužek v mestu, pranje perila), na vzhodu pa poleg tega še zaposlenost v vevški papirnici. Hriboviti del občine pa je redko naseljen, pokrit z gozdovi, z neugodnimi pogoji za kmetijstvo. Prebivalstvo sicer prodaja sadje, perutnino, jajca, drva ter stavbni les v Ljubljano in okolico, vendar so ti kraji gospodarsko pasivni. Iz njih se seli prebivalstvo v znatni meri za zaslužkom v mesto in v ravninske vasi. Glavna prometna os je ban. cesta II. reda Ljubljana—Besnica—Litija. K njej se steka s hribovja mreža obč. poti, ki se v glavnem združuje v dolini Reke pri Podlipoglavu v obč. cesto 1. reda proti Sostremu in Dobrunjam. Besnica, 143-25-11-10-1. Sr Ljubljana-okol. 14.5 km, so du Ljubljana 14 km, žand Štepanja vas 9.5 km, zdr Dobrunje 8 km, fin Polje 8 km, žel Zalog 6 km, o 7 km, p Dol. Hrušica 9.5 km, š žup Javor 1 km. Nm 320—370 m. Kmetije, vodne žage in mlini, raztreseni med hribovjem v dolini istoimenskega potoka kraj ban. ceste Ljubljana—Litija. Izvoz drv in kostanjevih desak preko zaloške postaje. Prodaja sadja v Ljubljano. H kraju spada tudi samotna kmetija in gostilna pri Pečarju (460 m), kjer se prevali ban. cesta od Ljubljanskega polja v dolino Besnice. Bizovik, 637-111-18-73-35. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin žel Ljubljana 6 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 5 km, žand Štepanja vas 1 km, zdr Dobrunje 2 km, o 1 km, p Dol. Hrušica 1 km, š Hrušica 1 km. Gas., Pev. d. »Danica«. Vodovod. Nm 298 m (cerkev). Leži v mali dolinici pod Golovcem, kraj obč. ceste 1 km vstran od ban. ceste Ljubljana—Litija. Dostop možen z vsemi vozili. Južni, precej raztreseni deli vasi se imenujejo Gor. Konec, Pod Kopalom in v Dolini. Prvotnih, močnih kmetij je razmeroma malo in to v s. delu vasi, ostalo so kočarji in mali obrtniki. Velik del je zaposlenih v mestu kot delavci in zidarji, ženskam daje zaslužek v izdatni meri pranje perila za Ljubljano. Razvita lesna (tesarska) obrt. Gostilna. Podr. cerkev sv. Miklavža. Pokopališče. Brezje, 35-7-3-4-0. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand Grosuplje 4 km, zdr o Dobrunje 8 km, žel Polje 10 km, fin Polje 8 km, p Dol. Hrušica 6 km, š žup Lipo-glav 2 km. Nm povp. 400 m. Leži v hribovju j. od Podlipoglava ob obč cesti 4.5 km daleč od ban. ceste Ljubljana—Litija. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Več vodnih mlinov. Češnjice, 103-18-4-9-2. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du Ljubljana 10 km, žand Štepanja vas 5 km, zdr Dobrunje 3 km, fin Polje 3.5 km, žel Polje 4 km, o 4 km, p Dol. Hrušica 5 km, š Sostro 2 km, žup Sostro 1 km. Nm 380 m. Leže jv. od Sostrega v gričevju ob obč. cesti, 2 km vstran od ban. ceste. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Znatna prodaja češenj (letno 2500 kg) v Ljubljano. Obsega tudi zaselek Tič-nico. Dobrunje, 589-91-24-61-33. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, žand Štepanja vas 2.5 km, zdr o v kraju, fin Polje 2.5 km, žel Polje 3 km, p Dol. Hrušica 2.5 km, š Sostro 2 km, žup Sostro 2.5 km. DKfid z gled. odrom, kolesarsko d. »Ljubljanica«. Nm 282 m. Dolga vas, razporejena po večini tesno ob griču Sv. Urha (341 m). Manjši del vasi se razprostira na obeli straneh ban. ceste Ljubljana—Litija blizu Ljubljanice. Zaselki Delce, Marinki, Pod Ježo, Trdnjava, Vel cesta. Avtobusna zveza z Ljubljano. Zemlja je peščena in srednje rodovitna. Mešani gozdovi v Golovcu. Kmetovalci in obrtniki. Prodaja lesa, zlasti drv, jajc, perutnine in sadja v Ljubljano. V bližini pripravna vežbališča za smučanje. Gostilna s prenočišči. O gradu v Dobrunjah ni danes sledu. Stal je na posestvu št. 5, ki se danes imenuje »Trdnjava«. Grad je bil razrušen ob priliki znane hude borbe med Turki in kristjani pri Hrušici blizu Ljubljane. Od grajske stavbe sta ostala samo dva kipa: sv. Janeza Nep., ki je sedaj v kapelici ob cesti, in sv. Janeza Krstn., ki je vzidan v steno hiše posestnika Dež-mana v Zadvoru št. 22. Podr. cerkev sv. Urha je bila sprva podr. stiškega samostana, pozneje pa pražupnije sv. Petra v Ljubljani. Od 1788 do 1810 je bila tu samostojna duhovnija, od 1810 je pa podrejena župniji v Sostrem. V cerkvi sta dve sliki V. Metzingerja. Fužine, 195-20-2-15-32. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du fin Ljubljana 6 km, žand Štepanja vas 1 km, zdr Dobrunje 3 km, žel Ljubljana 5.5 km, o 2 km, p Dol. Hrušica 1 km, š Hrušica 1 km, žup Polje 2 km. Nm 285 m. Leže ob Ljubljanici kraj betonskega mosta ob obč. cesti 0.3 km vstran od ban. ceste Ljubljana—Litija. Kmetovalci, delavci in obrtniki. Električna centrala Vevške papirnice z mogočnim jezom na Ljubljanici. Žage na električni pogon. Ime Fužine spominja na nekdanje staro železarstvo in fužinarstvo, ki je že zgodaj izrabljalo vodni strmec Ljubljanice v konglomeratnih pečeh. V 16. stol. je tu obstajala znana žaga in mlin, pozneje kovačnica za kose in po 1843 Terpinčeva tvornica strojil in barvil, že tedaj v zvezi z vevškim jiodjetjein istega industrijalca. Še danes ohranjeno graščino Fužine na levem bregu Ljubljanice je dal zgraditi ljubljanski župan Vid Kizelj 1526 (nemška napisna plošča z grbom in letnico nad portalom gradu). Grad je bil last deželnih knezov, a grofje Kizlji so gospodarili na gradu samo kot njihovi fevdniki. Pozneje so ga dobili v pravo last. Ker je najznamenitejši član rodbine Jurij Kizelj spadal med najizrazitejše pristaše kranjskega luteranskega plemstva, so grad dobili v protireformacijski dobi 1619 oo. jezuitje. Po razpustitvi jezuitskega reda je postal grad državna last. Pozneje so ga kupili knezi Auerspergi. Danes je last rodbine pl. Baumgar-ten. V parku ob cesti stoji spomenik, napravljen po vzorcu starega nagrobnega spomenika pariškega pokopališča Pere La-chaise. Romantični grad s slapovi Ljubljanice, ki pa jih je skazila industrija, je priljubljena izletna točka. Gostilna. Javor, 254-46-27-14-5. Sr Ljubljana-okol. 14.5 km, so du Ljubljana 14 km, žand Štepanja vas 9.5 km, zdr o Dobrunje 7 km. fin Polje 8 km, žel Zalog 9 km, p Dol. Hrušica 9.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1933, 1 odd. Nm 513 m. Leži j. od Besnice visoko v sončnem hribovju, ob obč. cesti 2 kin vstran od ban. ceste. Dostop le z vozom. Obsega tudi raztresene zaselke in kmetije po slemenih nad Besnico: Brezovar, Lanišče, Roje, Seljan, Selšek, Tabor, Zavrharji, Žagarji. Peščen in nerodoviten svet. Veliki listnati, pretežno kostanjevi gozdovi. Izvoz drv in kostanjevega lesa preko zaloške postaje. Znatna prodaja sadja (letno ca 2300 kg) v Ljubljano. Gostilna. Nekdanji zemljiški gospodje vasi so bili stiški menihi. Značilno ime »Gradišče« še spominja na mesta, kjer so stale samostanske pristave. Na dobo turških napadov spominjajo gozdne parcele, imenovane »na Grmadi«. Župnija Javor (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 438 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Ane se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Prvotna kapela je bila 1702 prenovljena. L. 1722. je bila h kapeli, ki služi od tedaj za presbiterij, prizidana ladja z lesenim stropom. L. 1739. so prizidali kapelo sv. Martina. L. 1790. so cerkev renovirali. Od 1905—1906 so sezidali novo župno cerkev, dočim so staro preuredili v pokopališčno kapelo, le zvonik so odstranili. Cerkev je bila prvotno podr. šentpetrske prafare v Ljubljani, od 1736 pa lipoglavske fare. L. 1785. je bila ustanovljena lokalija, ki je bila 1875 povzdignjena v župnijo. Mali Lipoglav, 69-15-7-8-3. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du Ljubljana 15 km, žand Grosuplje 4 km, zdr o Dobrunje 4 km, fin Polje 8 km, žel p Šmarje-Sap 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1910, 1 odd. PJS, Gas. Nm 526 m. Leži visoko v hribovju nad Šmarjem pri Ljubljani ob obč. cesti, ki se 3 km jz. odtod odcepi od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. Dostop z vozom. Svet je ilovnat in rodoviten. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja drv in tesanega lesa. Trgovina in gostilna. Na posestvu Janeza Bosia je še viden nasip nekdanjega keltskega taborišča. Vas Lipoglav se prvič omenja 1278. Župnija Lipoglav (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 491 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1290, pozneje 1402 in 1526. Prvotno je bila cerkev podr. prafare sv. Petra v Ljubljani. Iz nje se je izločila pred 1736 kot vikariat in 1782 kot župnija. Lipo-glavska rojaka: Gruin Anton (r. 1877), skladatelj in Skubic Anton (r. 1876), dekan v Ribnici, prosv. in društv. delavec. Pance. 66-12-7-5-1. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du Ljubljana 16 km, žand Grosuplje 3 km, zdr Dobrunje 9 km, fin Polje 9 km, žel p Šmarje-Sap 4 km, o 8 km, š žup Lipoglav 3 km. Nm ca 505 m. Leže na sončnem hrbtu v hribovju vzh. od Lipo-glava in s. od Grosuplja, 4 km od drž. ceste Ljubljana—Zagreb. Dostop po obč. cesti z vozom. Prodaja kmetijskih proizvodov, zlasti krompirja in žita ter drv v okolico Ljubljane. Na gričku nad vasjo (»Krokarjev grad«) so naleteli na predzgodovinske predmete. Znamenje M. b. pri vhodu v vas je iz 1903. Podlipoglav, 133-20-12-8-1. Sr Ljubljana-okol. 10.5 km, so du Ljubljana 10.5 km, žand Štepanja vas 8 km, zdr Dobrunje 5 km, fin Polje 5 km, žel Dev. Marija v Polju 6 km, o 4.5 km, p Dol. Hrušica 7 km, š žup Sostro 2 km. Nm 299 m. Leži jv. od Dobrunj med griči, v vlažni dolinici Reke, ob združitvi treh grap. Po obč. cesti (t. zv. Reški cesti), ki se 3 km sz. odtod odcepi od ban. ceste Ljubljana—Litija, je dostop možen z vsemi vozili. Kmetijstvo in gozdarstvo. V stranskih grapah mlini. Gostilna. Podmolnik. 218-35-13-21-5. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand Štepanja vas 5.5 km, zdr Dobrunje 4 km, fin Polje 4.5 km, žel Polje 5 km, o 3 km, p Dol. Hrušica 5.5 km, š žup Sostro 2 km. Nm ca 300 m. Leži v inokrotni dolinici pod Molnikom (582 m) ob obč. cesti 3 km vstran od ban. ceste Ljubljana—Litija. Kmetovalci in delavci. Prodaja jajc, češenj in lesa. V bližini kopljejo fin dolomitni pesek. Gostilna, vodni mlin. Na Marečku (415 m) so še vidne razvaline nekdanjega gradu, ki ga je domnevno uničil potres 1511. V srednjem veku so tu živeli kmetje-svobodnjaki (kosezi). Repče, 80-14-7-6-1. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand Grosuplje 3 km, zdr o Dobrunje 8 km, fin Polje 8 km, žel p Šmarje-Saj) 3 km, š žuj) Lipoglav 2 km. Nm 478 m. Leži v hribovju nad Šmarjem pri Ljubljani. V vas drži obč. cesta, po kateri je 5.5 km do ban. ceste pri Sostrem. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja drv in stavbnega lesa v okolico Ljubljane. Sadinja vas, 169-23-5-22-9. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand Štepanja vas 5 km, zdr o Dobrunje 3 km, fin Polje 3.5 km, žel Polje 4 km, p Dol. Hrušica 5 km, š žup Sostro 1 km. Nm 298 m. Leži ob robu vlažne doline kraj obč. ceste 2 kin j. od ban. ceste pri Sostrem. Dostop tudi z avtom. Vključuje zaselek Škrjan. Prebivalci žive od kmetijstva in dela v vevški papirnici. Prodaja zelja, krompirja, jabolk, jajc in drv v Ljubljano ter bližnjo okolico. Gostilna, nekaj obrtnikov. Sela pri Pancih, 60-8-7-1-1. Sr Ljubljana-okol. 14.5 km, so du Ljubljana 14.5 km, žand Štepanja vas 10 km, zdr Dobrunje 10 km, fin Polje 8.5 km, žel Ljubljana 14 km, ali Polje 11 km, o 8 km, p Dol. Hrušica 10 km, š žup Lipoglav 3 km. Nm 469 m. Leži sv. od Lipoglava v tako zvani Reški dolini in v hribovju nad njo. Mimo drži obč. cesta, po kateri je 8 km daleč od ban. ceste Ljubljana—Litija. Dostop z vozom. Nerodoviten peščen svet. Kmetijstvo. Več vodnih mlinov. Vas je večkrat pogorela; zadnjič 1866. Sostro, 393-62-15-44-24. Sr Ljubljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9 km, žand Štepanja vas 5 km, zdr Dobrunje 3 km, fin Polje 3 km, žel Zalog 4 km, o 2.5 km, p Dol. Hrušica 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1867, 11 odd. Javna knjižnica, PRK, PJS, DKfid., Gas., Slov. kat. izobr. dr., PSVD, PCD. Nin 283 m. Vas sestoji iz dveh delov. Jedro z obcestno obliko leži v rahli globeli blizu Ljubljanice, naselje okrog župne cerkve sv. Lenarta pa dober km južneje ob vhodu v mokrotno dolino Reke. V sredini med obema se prične vzpenjati ban. cesta Ljubljana —Litija preko znamenitega Pečarjevega klanca v Besnico. Kraj vključuje zaselke Betežico in Lastovce. Avtobusna zveza z Ljubljano. Kmetovalci, obrtniki in delavci v vevški papirnici. Trgovina s sadjem in drvmi. Prodaja sadja, krompirja, jajc, perutnine in mleka v Ljubljano. Gostilne, vodne žage. Župnija Sostro (dek. Ljubij.-okol„ škof. ljublj.) ima 2233 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lenarta je bila znana že v 14. stol. Sprva je bila podr. župnije Šmarje. Iz nje se je izločila 1753 kot vikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v župnijo. Današnja cerkev v rom. slogu zgrajena 1898 po vel. ljubljanskem potresu. Poslikal jo je 1921 S. Ogris iz Vrhnike. Znamenite oljnate slike sv. Elizabete (Metzinger, 1750), sv. Lenarta ("VVolf, J. Potočnik); Zadnja večerja Egartova. Spodnja Hrušica, 259-42-6-35-8. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, so du fin Ljubljana 4 km, žand Štepanja vas v kraju, zdr. Dobrunje 3 km, žel Ljubljana 5.5 km, o 2.5 km, p v kraju, š Hrušica 0.5 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 4 km. Šola ust. 1884, 6 odd. SKJ, PJS, PRK, Prosv. d., Gas., Smuč. d., Šah. d. Nm 286—295 m. Leži v pravilni vrsti ob obč. cesti in potoku med vznožjem Golovca in ban. cesto Ljubljana—Sostro—Litija (avtob. zveza). Nekaj hiš ob ban. cesti. Dostop za vsa vozila. Prebivalci so kmetje in delavci. Lep zaslužek nudi pranje perila za Ljubljano. Dovoz kmetijskih proizvodov, zlasti mleka v mesto. Gostilne. Št. Pavel, 63-11-7-4-0. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana 11 km, žand Štepanja vas 7 km, zdr Dobrunje 4 km, fiii žel Polje 4 km, o 3.5 km, p Dol. Hrušica 7 km, š žup Sostro 2 km. Nm 394 m. Leži na dolomitni rebri nad Podlipoglavom ob obč. cesti 3 km vstran od ban. ceste pri Sostrem. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja manjših količin sadja in drv. Podr. cerkev sv. Pavla. Na portalu je vsekana prepisana letnica 1305. Ker je cerkev pozno gotska, bi morala stati najbrž pravilno letnica 1505. Zvon nosi letnico 1420. Pokopališče. Veliki Lipoglav, 36-6-5-1-1. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand Grosuplje 3 km, zdr Dobrunje 5 km, fin Polje 8 km, žel p Šmarje-Sap 2.5 kin, o 7 km, š žup Lipoglav 1.5 km. Nm 531 m. Leži s. od Malega Lipoglava ob isti obč. cesti. Ostalo kot Mali Lipoglav. Vas je 1860 popolnoma pogorela. Zadvor, 471-69-16-37-35. Sr Ljubljana-okol. 8.5 km, so du Ljubljana 8 km, žand Štepanja vas 3.5 km, zdr o Dobrunje 1 km, fin Polje 2.5 km, žel Polje 3 km, p Dol. Hrušica 3.5 km, š žuj) Sostro 1 km. Del. kult. d. s pev., godb., gled. odsekom. Nm ca 280 m. Vas kraj ban. ceste Ljubijana—Besnica—Litija. Obsega zaselke Cegelnico (nekdanja opekarna) in Križanke. Avtobusna zveza z Ljubljano. Obč. cesta za vsa vozila v Vevče. Kmetovalci, delavci v vevški papirnici in razni obrtniki. Prodaja zelja in krompirja v Ljubljano, ter mleka in jajc v Vevče. Gostilne. Zagradišče, 89-15-10-5-1. Sr Ljubljana-okol. 11.5 km, so du Ljubljana 11 km, žand Štepanja vas 8 km, zdr o Dobrunje 6 km, fin Polje 6.5 km, žel Zalog 6 kin, p Dol. Hrušica 8 km, š žup Sostro 3 km. Nm ca 420 m. Med drevjem skrita vas v. od Ceš-njic ob obč. cesti. Dostopna je z vozom. Vključuje zaselka Osredek in Razore. Kmetijstvo. Znatna je jirodaja češenj (letno ca 2300 kg) v Ljubljano. Vrh hriba pri h. št. 4 (pri »Tabrarju«) so razvaline tabora iz turških časov. Zavoglje, 68-11-3-7-2. Sr Ljubljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9 km, žand Štepanja vas 4.5 km, zdr o Dobrunje 2 km, fin Pol je 4 km, žel Zalog 3 km. p Dol. Hrušica 4.5 km, š žup Sostro 1.5 km. Nm 277 m. Leži na desnem bregu Ljubljanice, kjer ta zavije pod Kašeljskim gričem proti s., ob obč. cesti 0.8 km vstran od ban. ceste Ljubljana—Litija. Kmetijstvo, zaposlenost v vevški papirnici. Prodaja zelja (letno 3000 kg), drv in stavbnega lesa v Ljubljano. Vodna žaga, gostilna. Pet minut od cerkve sv. Urha stojijo razvaline, zvane Trdnjava, gotovo ostanek nekdanjega obrambnega tabora proti Turkom. Podr. cerkev sv. Urha. Od prvotne cerkve je danes ohranjen samo še presbiterij z lepim gotskim stropom iz 15. stol. Zgornja Hrušica, 294-42-11-18-19. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du fin Ljubljana 4 km, žand Štepanja vas 1 km, zdr Dobrunje 4 kin, žel Ljubljana 5 km, o 3 km, p Dol. Hrušica 1 km, š Hrušica 1 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 4 km. Nm ca 290 m. Leži v vznožju Golovca. Posamezne hiše so raztresene po ravnini do Ljubljanice in ob ban. cesti (»Na veliki cesti«). Avtobusna zveza z Ljubljano. Kmetovalci in v Ljubljani zaposleni delavci. Prodaja zelja, krompirja in mleka v Ljubljano. Občina Dol pri Ljubljani* Preb. 3219, hiš 603, posest. 462, koč. 131, najem. 38. Površina 3854 ha: njiv in vrtov 1021. trav. in paš. 900, sadovnjakov 65, gozdov 1523, ostalo 345. Občina obsega del Ljubljanskega polja s. od Save do Soteškega hriba (407 in) na zapadu, pa še preko njenega vstopa v zasavske hribe na vzhodu. Obsega tudi ozek pas na desnem bregu Save od izliva Ljubljanice navzdol ter hribovje iz glinasto-skrilavih karbonskih plasti od Ajdovščine (496 m) do Murovice (740 m). Prodnata posavska ravnina, ki pada v obliki ene ali več teras v ravnico ob današnjem toku Save, je v vsem obsegu obdelana. Spodaj ob Savi pa so logi, travniki in pašniki. Velike sklenjene vasi leže nad ježo glavne savske terase ali pa v vznožju hribovja. Hribovje samo je v ogromni večini jiod gozdom (gozd obsega 39.5°/o vse občine), le v bližini potoka Kamence in v prisojnem zavetju apniških * Glej dodatek. strmin Strme Rebri (547 m) in Muroviee (740 m) so se razvila precej raztresena naselja. Prevladujoča gospodarska panoga je v vsej občini poljedelstvo v zvezi z živinorejo. Med poljskimi pridelki prevladuje pšenica (66°/o vse obdelane zemlje). Nižinske vasi s svojimi ugodnejšimi predpogoji prodajo jirecej živine, mleka, sadja, perutnine in jajc v Ljubljano, hribovske pa pridelujejo skoraj le za domačo potrebo. Zato pa je odtod dosti znatnejša prodaja lesa in drv v bližnje vasi in Ljubljano (iz vse obč. gre letno ca 300 m3 mehkega lesa in ca 400 m3 drv). Iz z. nižinskih vasi se vozi precej prebivalstva na delo v Ljubljano, v Dolu z bližnjima Vidmom in Podgradom pa je omogočila vodna sila Mlinščice in Besnice razen mlinov in žag nastanek tvornic (barve, kemikalije). Dol, Dolsko in bližnja žel. postaja Laze so izhodišče zanimivih izletov. Beričevo, 250-52-48-4-1. Sr Ljubl jana-okol. 9.3 km, so du Ljubljana 9.3 km, žand o pT š žup Dol 2 km, zdr Polje 7 km, fin Domžale 7 km, žel Laze 6 km. Gas., DKfid., Kmet. dom. Nm 279 m. Vas stoji v dolgi vrsti nad ježo glavne terase ca 7 m nad ravnico ob današnjem toku Save. Do regulacije 1886 je Sava tekla tik pod vasjo, kjer poteka še danes stara mrtva struga. Spodaj pod pobočjem terase se razprostirajo vlažni travniki in pašniki, njive pa so zgoraj na terasi s prodnato-peščeno osnovo. V. od vasi pada ravan v nižji neobdelani svet ob sotočju Pešate in Kamniške Bistrice. Po ban. cesti ima vas dvakrat dnevno avtobusno zvezo z Ljubljano in Dolskim. Poljedelstvo in živinoreja. Ljubljanski trg zalaga z mlekom, sadjem in prašiči, perutnino in jajci. Pravega gozda je le malo, log ob Savi in Kamniški Bistrici ne nudi lesa za prodajo. Nekaj obrti in trgovine. Gostilna s prenočišči. Nekaj ljudi je zaposlenih v industrijskih podjetjih v Ljubljani in v Dolu. Podr. cerkev sv. Križa s pokopališčem se prvič omenja 1526. Iz Beričevega doma: Fleischman Andrej (1805—1867), botanik, Flajšman Jurij (1818—1874), glasbenik in skladatelj, Gostinčar Franc (r. 1860), kršč. soc. politik, bivši dež., drž. in nar. poslanec. Brinje, 78-18-17-1-0. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, žand o pT š žup Dol 3 km, zdr Pol je 6 km, fin Domžale 5 km, žel Zalog 8.3 km. Elektrarna. Nm 281 m. Vas leži ob ban. cesti Ljubljana—Litija 1 km z. od Beričevega. Postavljena je prav kot Beričevo nad strmi breg savske terase. Kmetijstvo, nekateri družinski člani pa hodijo tudi na delo v industrijo. Dnevna avtobusna zveza z Ljubljano. Dol, 150-25-25-0-3. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand pT š žup v kraju, o 2 km, zdr Polje 11 km, fin Domžale 6 km, žel Laze 4 km. Sola ust. 1854, 4 odd. SKJ. Gas., DKfid., PRK, PJS, PSVD, PCD, Prosv. d. z odrom. Nm 271 m. Leži sv. od izliva Kamniške Bistrice v Savo, na zgornji prodnati savski terasi, ki pa je tu že jirecej nizka in neizrazita. Pod robom terase, j. od gradu svet naglo pade v močvirne loge ob Savi, ki jih namaka vrsta tod izvirajočih studencev. Vas ima obliko dolge vasi, postavljene vzdolž ban. ceste Ljubljana—Litija, po kateri se vrši dnevni avtobusni promet z Ljubljano. Kmetijstvo. V Ljubljano se prodaja mleko, sadje, perutnina in jajca. V vasi, ki je cerkveno in upravno središče, je tudi nekaj obrti in trgovin. Na potoku Mlinščici, ki je tod speljana od Kamniške Bistrice skozi naselje Videm in pod Dolom proti Savi, je več mlinov. Ob njej sta se tudi naselili tvornica barv (»Jugosl. ind. ulja i boja« s tvorniškimi objekti tudi v Klečali in Podgradu) in kemijska tvornica (A. Kansky, proizvajanje žvepl. etra in sličnih produktov). V teh tvornicah je zaposlenega precej prebivalstva iz Dola in bližnjih vasi. Gostilne s jirenočišči. Prehod preko broda v Podgrad (2 km) in Zalog. Grad Dol pod farno cerkvijo je sezidal A. Gallenberg, lastnik sostrskega gradu iz kamna razvalin gradu na Ajdovščini. Graščina nosi datum 3. avgusta 1540. Od poznejših lastnikov je važen baron Jožef Erberg, vzgojitelj cesarjeviča Ferdinanda. Imel je v gradu krasno knjižnico, bil mecen vseh kulturnih in domoznanskih stremljenj ter je na osnovi bogatih virov, ki jih je zbral v svojem muzeju in arhivu v Dolu, pozimi 1825 sestavil svoj rokopis »Poskus razvoja slovstvene zgodovine za Kranjsko«. Travnik za graščinskim j)oslopjem, imenovan »cesarski«, spominja na obisk cesarja Ferdinanda I. svojemu vzgojitelju (1819). Spomenik v empirskem slogu, ki je nekdaj tu stal, so pozneje jirenesli na graščinski svet. Na ta obisk spominja tudi spominska plošča v gradu. Od 1908 je grad v lasti rodbine Povšetove, oz. njenih naslednikov rodbin dr. Pogačnik, Globočriik in Šinkovec. V gradu so zdaj osnovna šola in stanovanja. Graščina hrani še danes mnogo znamenitosti, med njimi: »Vstajenje« z letnico 1540, izklesano iz marmorja; sliko Kristusa iz 1649; zbirko malih doprsnih reliefov vseh pa-jiežev do 1740; zbirko doprsnih reliefov rimskih in grških bogov ter vladarjev; več slik in umetnin, ki so najbrž delo samega barona Erberga; sliko »Marije« (Julio Quaglio 1704) na zidu na stopnjišču; sliko »Kralj David«, izdelano na beli svili s tanko črno svilo (Lucija Coconi 1830); lestenec iz kapnikov, prinešenih iz Postojnske jame. Župnija Dol (dek. Ljubi j.-okol., škof. ljublj.) ima 1205 duš. Župna cerkev sv. Marjete se omenja že 1262 kot vikariatna cerkev, spadajoča pod župnijo Mengeš. Verjetno je stala na mestu sedanje ter je bila zidana v gotskem slogu, kakor kaže še presbiterij. Ostali del cerkve v baročnem slogu je bil prizidan pozneje, najbrže pred 1754, ko je goriški nadškof grof Attems posvetil cerkev (napis na kamnu cerkvenega presbiterija). Slika sv. Marjete v vel. oltarju je delo znamenitega Kremser-Šmita (iz 1774). Cerkvi jo je podaril graščak Erberg. Oltar sam je delo podobarja Rovška iz Ljubljane (1898). Stranska oltarja sta delo podobarja Hrovata iz Domžal (1908). Obe sliki na manjših oltarjih sv. Ane in sv. Janeza Nep. sta delo Metzingerja. Župnija se je 1627 končno izločila iz mengeške prafare. Farne matrike začenjajo od tega leta. Iz nje se je 1788 izločila župnija Sv. Helena. V Dolu rojeni: Erberg Anton S. J. (1695—1764, univ. prof. v Gradcu, teološki pisatelj; Klemenčič Josip (r. 1892), cerkv. skladatelj; Majar Valentin (r. 1851), nabožni pisatelj. Dolsko, 230-49-42-7-5. Sr Ljubljana-okol. 15.5 km, so du Ljubljana 15.5 km, žand o pT Dol 4 km, zdr Polje 11 km, fin Domžale 8 km, žel Laze lkm, š v kraju, žup Sv. Helena 0.4 km. Šola ust. 1876. 3 odd. PJS, Slov. kat. izobr. d., Gas. Nm 263 m. Tudi ta vas je razporejena po dolgem nad robom savske terase, ki pa je tu le še 2—3 m visoka. Pod njo poteka stara, stranska savska struga. Dostop v vas je po ban. cesti Ljubljana —Litija (dvakrat dnevno avtobusna zveza), poleg tega z one strani Save od žel. postaje Laze preko broda (1K km, za vsa vozila). Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja izdelkov Mlekarske zadruge. Nekaj obrtnikov, trgovcev in delavstva (zlasti železniškega). Dva letna sejma. Kraj je prav prijeten za letovanje in kopanje v Savi, ter ima gostilne s tujskimi sobami. Najprikladnejše izhodišče za izlete na Vrh pri Sv. Trojici (526 fn) s priznano krasnim razgledom (1'A ure). Hvaležni so odtod tudi izleti na Murovico (740 m) in Cicelj (817 m). Kleče, 138-34-28-6-5. Sr Ljubljana-okol. 13.5 km, so du Ljubljana 13.5 km. žand o pT š žup Dol 1.5 km, zdr Polje 12.5 km, fin Domžale 7 km, žel Laze 2.5 km. Nm 267 m. Vas leži v vrsti tik nad bregom 5 m visoke savske terase, pod katerim poteka stara stranska struga Save. Staro jedro vasi z nekaterimi starinskimi, deloma še lesenimi hišicami je orientirano proti ozki vaški poti tik nad omenjenim bregom. Ob ban. cesti Ljubljana —Litija stoje le nekatere novejše hiše. Avtobusna zveza na liniji Ljubljana—Dolsko. Na žel. postajo Laze ima dostop za vsa vozila skozi Dolsko in preko broda (2% km). Prebivalstvo je kmetijsko, poleg nekaj železniških in tovarniških delavcev. Na ljubljanski trg gre mleko, sadje perutnina in jajca. Pod vasjo se steka Mlinščica, ki zbira tudi vrsto reguliranih potokov iz karbonske Ajdovščine (496 m), km od ban. ceste pri Dolskem. Kmetijstvo in dohodki od gozda (prodaja mehkega lesa in bukovih drv). Dobro uspeva sadje, ki ga je tudi za prodajo. Ime kraja in posamezna ledinska imena pričajo o nekdanjem vinogradništvu. V Strmi Rebri nad vasjo ostanki t. zv. Tovorovega gradu. Tu preko tudi dostop na Vrh pri Sv. trojici (526 m). Podr. cerkev Vneb. D. M. s pokopališčem se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. V bližnjih hribih je nekdaj stal grad Ajdovščina. Zaboršt, 101-15-13-2-1. Sr Ljubi jana-okol. 12 kin, so du Ljubljana 12 km. žand o pT š Dol 0.5 km, zdr Polje 11 km, fin Domžale 5.5 km, žel Zalog 4.5 km. Nm 282 m. Vas leži s. od Dola na prvih obronkih hribovja, dostopna tudi z avtom 'A km od ban. ceste v Dolu. Kmetijstvo in izraba gozda. Nad vasjo se dviga Ajdovščina (496 m, s predzgodovinskim gradiščem in obsežnimi gozdovi, pretežno bor in smreka). Z nje priteka več potokov, ki so preko prodnate ravnine speljani v ravnih zagrajenih strugah proti Savi. K vasi spada prav za prav tudi kemična tvornica A. Kansky (gl. Dol). Podr. cerkev sv. Katarine s pokopališčem se prvič omenja 1526. Zajelše, 60-15-11-4-0. Sr Ljubljana-okol. 13 km, so du Ljubljana 13 km, žand o pT š žup Dol 1.2 km, zdr Polje 12.2 km, fin Domžale 7.2 km, žel Zalog 4 km. Nm ca 280 m. Lega in gospodarstvo kot sosednji Zaboršt. Dohod z vsemi vozili 0.7 km od ban. ceste Ljubljana-—Litija. Občina Grosuplje* Preb. 3021, hiš 577, posest. 433, koč. 110, najem. 94. Površina 480.3 ha: njiv in vrtov ca 1050, trav. in paš. ca 1200, gozdov ca 2335, ostalo ca 218. Občina obsega Grosupeljsko kotlino, njen j v. podaljšek Radensko polje ter njeno valovito in hribovito obrobje. Dočim pripada s. del (Grosupeljsko polje) deloma še nepropustnemu svetu z nadzemskimi vodarni, se v j. delu uveljavlja že kras z vsemi svojimi značilnostmi: vrtačami, polji, podzemskimi jamami in s kraško hidrografijo. Pa tudi nižinski svet s. dela kotline ima že značilnosti kraškega polja: dno je zelo vlažno, tako, da so na njem le travniki. Po ravnini teko potoki v zelo vijugastih strugah in jo pogosto preplavljajo. Ravan sega v zatokih v obrobno hribovje in sicer tamkaj, kjer priteko potoki. Na j. pa se Grosupeljska kotlina med Bošta-njem in Sp. Slivnico zelo zoži in preide v Radensko polje, pravo, tipično kraško polje, brez nadzeinskih dotokov, z zelo vlažnim, redno poplavljenim dnom in izrazito dinarskimi obrisi. Sredi njega se dviga 390 m visoki Kopanj. Najmočnejša voda na polju je Šica, izrazita kraška reka. V bližini nje je drugi stalni izvirek Podkašca. Oba dobita glavno vodo iz potoka Rašice, ki pri Ponikvah izgine v zemljo. Šica dobiva vodo tudi iz libljenske planote (zveza dokazana z barvanjem vode 1934). Šica ima kratek nadzemski tok do ponora Zatočna v jv. kotu polja. Na z. robu Radenskega polja je še več majših izvirkov. Polju dovaja vodo iz s. dela kotline Dobravka, ki prihaja v velikem ovinku od Št. Jurja mimo Grosuplja in zbira nadzem-sko vodovje iz z. dela občine. V zgornjem delu se imenuje šentjurščica, pozneje Veliki Breg. Pod Grosupljem sprejme po Grosupeljščici ali Starem Bregu še vodo iz s. dela občine. Dobravka teče nadzemsko še do ponorov pri Zagradcu. Od tu dalje ima suho struga na j. do glavnih ponorov Viršnice in Zatočne. Ker so nižinski predeli zamočvirjeni in izpostavljeni vsakoletnim poplavam, se vršijo večja melioracijska in regulacijska dela. Prevladujejo manjša gručasta naselja, raztresena večidel po gričevju. Nižina je neposeljena, vasi so le ob robovih. Peščeno-ilovnat svet je precej rodoviten in prikladen za poljedelstvo. Pridelujejo vse vrste žita in krompir, v najnovejšem času pa poskušajo s kulturo lanu, ki ga propagira tvornica motvoza na Grosupljem. Živinoreja goji največ govedo in svinje ter raznovrstno perutnino. Poleg kmetijstva preživlja prebivalce še delo pri železnici in v grosupeljski tvornici motvoza. Prometne prilike so odlične, saj predstavlja Grosuplje važen prometni vozel: tu se odcepi od dolenjske železnice proga na Kočevje, od drž. ceste Ljubijana—Zagreb pa ban. ceste na Vel. Lašče, Turjak, Dobrepolje in Žužemberk. Blato, 126-23-20-3-3. Sr Ljubljana okol. 20km, so du Ljubljana 20 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 1.5 km, fin Višnja gora 7 km, žup Žalna 2 km. Nm 340 m. Vas leži kra j drž. ceste Ljubljana—Novo mesto, v sv. delu Grosupeljske kotline pod klancem Stehan. Kmetijstvo. Zgodovinska znamenitost kraja je gradič Prapreče, pod vasjo ob železnici. Gradič je bil prvotno last Višnjegorskih gospodov, na gradu so pa gospodarili njihovi ministeriali gospodje iz Prapreč (Lichtenbergi). Ti se omenjajo že 1223 in 1228. Grad sam nam pa prvič omenjajo listine iz 1243, ko ga je solnograški nadškof kupil od točaja Henrika iz llausbacha. L. 1333. je Rajnpreht iz Prapreč izročil gradič stiškemu samostanu. Sčasoma se je grad osamosvojil, a je večkrat menjal lastnike. Starinski grad je še danes ohranjen in obljuden. Pred leti so ga kupili bratje Adamič. Boštanj, 94-19-6-8-5. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du Ljubljana 22 km, žand zdr žel o pTt Grosuplje 3 km, fin Višnja gora 10 km, š žup Žalna 2 km. Nm 328 m. Leži na s. robu Radenskega polja v vznožju holma z istoimenskim gradom. Dostop po ban. cesti Grosuplje—Račna. Poljedelstvo in živinoreja. Tu so odkrili rimske grobove in predzgodovinske gomile. Grad Boštanj je zgrajen na mestu predzgodovinskega selišča. Prvotno se je imenoval Zagradee. Ko je Jakob pl. Lamberg v 1549—1558 sezidal nov utrjeni grad, ga je imenoval Boštanj (Weissenstein). Grad je užival velike svoboščine in pravice (lastno sodstvo v mejah grajskega pomeri ja in dr.). Dolgo je ostal v rokah rod- * Glej dodatek. bine Lambergov. Od njih ga je pozneje kupil Herbart grof Auersperg in od njega grof Ursini pl. Blagay, katera rodbina je gospodarila na gradu tudi v Valvasorjevi dobi. Danes je last baronov Lazzarini. Podr. cerkev sv. Martina. Kapela sv. Ane v gradu. Brezje, 81-19-16-3-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 2 km, fin Višnja gora 10 km, žup Šmarje 5 km. Nm 330 m. Gručasta vas leži 1 km vstran od drž. ceste Ljubljana—Novo mesto na sv. vznožju Ježe (392 m). Nižino preplavlja vijugast potok Bičje, zato je vas pomaknjena na višji rob doline. Ob potoku so le travniki. Peščena zemlja rodi dobro. Prodaja svinj in govedi v Ljubljano. Poleg kmetijstva preživlja domačine še delo v tovarni motvoza. Dostop z vsemi vozili. Brvace, 69-14-7-5-2. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 1.5 km, fin Višnja gora 10 km, žup Šmarje 3 km. Vodovod. Nm 340 m. Vas leži na hribčku ca 500 m od drž. ceste Ljubljana—Novo mesto sz. od Grosuplja. V nižini močvirnat svet. Poljedelstvo in živinoreja. Dostop z vozom. Dole, 55-12-10-2-2. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du Ljubljana 26 km, žand zdr žel o pTt Grosuplje 8 km, fin Višnja gora 13 km, š žup Polica 5 km. Nm 441 m. Vasica leži v skrajnem sz. kotu občine v podolgovati kotanji na jz. pobočju Debelega hriba (614 m). Sončna lega. Peščena zemlja, rodovitnost dobra, vendar pa pridelek ne zadostuje. Poleg poljedelstva še živinoreja. Po obč. cesti dostop z vozom, 2 km do ban. ceste. Podr. cerkev sv. Lucije. Pokopališče. Gatina, 120-23-18-5-3. Sr Ljubljana-okol. 21 km, so du Ljubljana 21 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 3 km, fin Višnja gora 7 km, žup Žalna 2 km. Gas. Nm 338 m Leži na golem gričku na v. robu Grosupeljske ravnine, kraj žel. proge. Obč. cesta, do drž. 2 km. Dostop z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. V podr. cerkvi sv. Janeza Krst. je vzidan lep rimski napisni kamen. Grosuplje, 307-57-46-2-40. Sr Ljubljana-okol. 20 km. so du Ljubljana 20 km, žand zdr žel o pTt š v kraju, fin Višnja gora 8 km. žup Šmarje 5 km. Šola ust. 190.3, 5 odd. SKJ z gled. od., PJS, Kat. prosv. d., Gas. z gled. od. Zdravnik. Nm 354 m (cerkev), 332 m (žel. p.). Velika vas ob drž. cesti Ljubljana—Novo mesto in važno žel. križišče novomeške in kočevske žel. proge. Leži na s. obrobju Grosupeljske kotline, na prvih terasah in vzpetinah, deloma pa ob potoku Stari Breg. Nižinski svet sam je vlažen in v travnikih. V prejšnjih letih živahna kupčija z lesom. Prebivalci se bavijo razen kmetijstva še z obrtjo, nekatere pa preživlja delo pri železnici in tvornici motvoza, ki zaposluje do 130 del. V okolici so poskusili s kulturo hmelja, ki pa se ni obnesla. Prenočišča za tujce. Markirana pot čez Orlje v Ljubljano (5 ur). Grosuplje je izhodišče za lep izlet na Šentjurski Tabor (492 m) in v Županovo jamo (gl. Ponova vas). Pri Grosupljem so izkopali rimske grobove. Vas se prvič omenja 1136 kot last šentvidske cerkve. Podr. cerkev sv. Mihaela. Pokopališče. Iz Grosuplja je doma Adamič Luis (r. 1899), ameriški pisatelj slov. rodu. Hrastje, 75-12-12-0-1. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km. žand zdr žel o pTt Grosuplje 1.5 km, fin Višnja gora 7 km, š žup Šmarje 2 km. Nm 360 m. Vasica leži vrh golega, kopastega grička, na jv. vznožju Magdalenske gore (501 m). Valovita dolina je suha in v kulturah. Poljedelstvo in živinoreja. Smrekov gozd. Po obč. cesti dostop z vsemi vozili, do drž. ceste 2 km. Številni odkopani bronasti predmeti iz hallstattske dobe. Tod mimo je vodila rimska cesta iz Emone v Drnovo pri Krškem. Ilova gora, 117-31-16-12-3. Sr Ljubljana-okol. 32 km, so du Ljubljana 32 km, žand zdr o pTt Grosuplje 12 km, fin Vel. Lašče 14 km, žel Čušperk 8 km, š žup Kopanj 8 km. Sestoji iz dveh naselij: Velika Ilova gora (538 m) in Mala Ilova gora (ca 460 m). Prva leži na položnem z. pobočju Gradišča (600 m), ki se dviga na z. strani izvira Krke in nad ban. cesto Grosuplje—Krka. Večina hiš je razporejenih polkrožno krog cerkvice ostale pa so raztresene po vsem pobočju. Kraški svet; pomanjkanje pitne vode, manjši studenec ob poti iz Vidma pri Zabu-kovcu. Lepa izletna točka (dostop s Krke ali iz Račne). Mala Ilova gora pa leži na kraški planoti ca 3 km j. od Velike ob obč. poti proti Čušperku. Dostop le z vozom. Do ban. ceste Grosuplje—Krka 3 km. Prebivalstvo obeh vasi se prq^ivlja s poljedelstvom in živinorejo. Hrib z značilnim imenom »Gradišče« kaže na vrhu sledove nekdanjega taborišča. Na jz. strani vasi se še poznajo sledovi stare ceste, ki jo ljudstvo še sedaj imenuje »rimsko« Pri vasi so izkopali več rimskih grobov iz 1. stol. po Kr. Podr. cerkev sv. Trojice se prvič omenja 1433. Prvotno gotsko cerkev, od katere je še ohranjen presbiterij, so 1714 prenovili. Do 1813 je bila posvečena sv. Rupertu. Do 1787 je pripadala župniji v Dobrepoljah. Jerova vas, 36-8-8-0-1. Sr Ljubljana-okol. 21 km, so tlu Ljubljana 21 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 1 km, fin Višnja gora 9 kin, žup Žalna 6 km. Nm 340 m. Gručasta vasica leži ob levem bregu potoka Stari Breg, s. od Grosuplja. Dolina mokrotna, ob potoku so le travniki; hiše in kulture pomaknjene na rob. Od drž. ceste dostop z vsemi vozili (1 km). Kmetijstvo. Mala Račna, 226-36-28-6-2. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du Ljubljana 16 km, žand zdr o pTt Grosujilje 7 km. fin Vel. Lašče 14 km, žel Čušperk 2 km, š žup Kopanj 2 km. Nm 330 m. Obcestna vas leži na z. robu Radenskega polja pod Jelovcem, ki doseže najvišjo točko v Limberku (688 m). Izpostavljena je vsakoletnim poplavam Šice. Dostop z vsemi vozili ne daleč od ban. ceste Grosuplje—Vel. Lašče. K vasi spada naselje Čušperk pri istoimenskem gradu in žel. p. Poljedelstvo in živinoreja. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi, na kar kaže najdba štirih bronastih srpov iz 2. tisočletja pred Kr. (Nar. muzej v L j.). Na Limberku so odkrili znamenito hallstattsko selišče. Tod je vodila tudi rimska cesta od Čušperka na Lužarje. V njeno obrambo so zgrajene »Rimske šance« ali »Ajdovski zid«, ki je deloma še ohranjen. Zgodovinsko pomemben v kraju pa je zlasti grad Čušperk. Prvotni grad, danes imenovan Stari grad, je stal na 667 m visokem skalnatem hribu, jz. od postaje Čušperk. Sedanja razvalina ima podobo podolgastega četverokota, od katerega sta še dobro ohranjeni dve daljši steni v višini 10 m. Na s. koncu je tudi ohranjen precejšen del stolpa. Vse je zidano trdno iz rezanega kamna. Sedanji lastnik razvaline je Ivan Šteh iz Dobrepolja. Pod grajskim hribom, na travnati ravnini se še poznajo ostanki gospodarskih poslopij. Na te tudi spominja krajevno ime »Pri Šte-bah«. Grad spada med najstarejše gradove v Sloveniji. Zgradili so ga na mestu predzgodovinskega taborišča grofje Ortenburžani (domnevno grof Oton II. 1120—1197). Na njem so go-sjiodarili njihovi ministeriali gospodje s Čušperka. Ortenburžani so ostali grajski lastniki do 1418, ko so izumrli. Nasledili so jih Celjski grofje, 1456 pa Habsburžani, ki so grad kot deželnoknežji fevd dajali v najem. Cesar Friderik III. ga je 1490 zastavil grofom Auerspergom. L. 1658. so ga Auerspergi zamenjali za Kostanjevico. Ko je bil Čušperk 1515 in 1573 razdejan od upornih dobrepoljskih kmetov, so sezidali Turjačani ob cesti, ki vodi proti Dobrejiol ju, menda na mestu prejšnje grajske pristave novi grad. Od 1658 je bil last rodbine grofov Barbo. Od njih so ga 1691 kupili zopet Turjačani, ki so si ga ohranili do 1789. Nato je prehajal iz rok v roke. Od 1904 je dobro ohranjeni grad last baronice B. Rechbach. Kapela poleg čušperškega gradu je baročna stavba. Zidana je bila pred 1742, ko so tu že opravljali ustanovne sv. maše. Letnici 1750 in 1856 na pročelju značita jirezidavo in renoviranje cerkve. Mala Stara vas, 91-18-16-2-0. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel o pTt Grosujilje 3 km, fin Višnja gora 10 km, š žup Polica 4 km. Nm 386 m. Leži v s. delu občine nad močvirno dolino potoka Breg, ki žene tu več žag. K vasi spada zaselek Dobje, više v hribu. V dolini so le travniki, kulture po pobočjih. V ozadju mešan gozd. Kmetijstvo. Po obč. cesti dostop z vsemi vozili, do drž. ceste 4 km. Naselbina se je razvila v območju stare rimske ceste. Prvič se omenja 1252. Podr. cerkev sv. Katarine je iz 1765. Pokopališče. Malo Gabrje, 37-8-6-2-0. Sr Ljubljana-okol. 30 km, so du Ljubljana 30 km, žand zdr o pTt Grosuplje 10 km, fin Velike Lašče 14 km, žel Čušperk 4 km, š žup Kopanj 4 km. Nm ca 400 m. Vasica leži na kraški planoti na z. pobočju Gradišča (600 m) pod Ilovo goro. Kmetijstvo. Po obč. cesti dostop le z vozom. Do ban. ceste Grosuplje—Čušperk 2.5 km. Malo Mlačevo, 142-22-18-4-0. Sr Ljubljana-okol. 21 km, so du Ljubljana 21 km, žand zdr žel o jiTt Grosuplje 2 km, fin Višnja gora 8 km, š Žalna 5 km, žup Žalna 4 km. Gas. Nm ca 330 m. Leži v j. delu Grosupeljskega polja, v vznožju osamelega hol-ma. Kmetijstvo. Dostop z vsemi vozili 1 km od ban. ceste Grosuplje—Kočevje. V hribu, j. od vasi stoji še danes nekdanja pristava boštanjskega gradu, imenovana Zavrh. Tudi danes še pripada Boštanju. V bližini tega gradiča je nekdaj stal dvorec Slivnica, ki je bila v Valvasorjevi dobi last Lenarta Fabi-jančiča. Perovo, 119-19-16-3-2. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du Ljubljana 22 km, žand zdr žel o pTt š Grosujjl je 2 km, fin Višnja gora 10 km, žup Šmarje 5 kin. Nm 363 m. Kraj leži ob obč. cesti Sap—Polica na golem gričku. Ravninski svet ob Bregu je vlažen in izjjostavljen poplavam, kulture v bregu po zložnih terasah. Mešan gozd. Poljedelstvo in živinoreja. Dostop z vozom, do drž. ceste 2 kin. Kraj se je razvil ob stari rimski cesti, ob kateri so odkrili številne rimske predmete. Predole, 93-15-8-6-0. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr o pTt Grosuplje 6 km, fin Višnja gora 13 km, žel v kraju, š žup Kopanj 2 km. Nm 400 m (ž. p. 358 m). Lega nad žel. progo Grosuplje—Kočevje na robu uvale. Pod vasjo izvira ob večjih nalivih potok Zelenka, ki zaliva Radensko polje. V gozdu se nahaja 89 m globoko brezdno »Marjan-ščica«, ki ga je pred leti natančno preiskalo društvo za raz-iskavanje jam, v vznožju hriba Mali Ostrk pa jama »Kevdrc«, Od ž. p. vodi markirana pot k Žujianovi jami in na Tabor nad Št. Jurjem (K ure). Lepi smuški tereni. Kmetijstvo in delo pri železnici. Dostop le z vozom. Do ban. ceste Grosuplje—Račna 1 km. Spodnja Slivnica, 295-63-40-23-0. Sr Ljubljana-okol. 22 kin, so du Ljubljana 22 km, žand zdr žel o pTt Grosuplje 2 km, fin Višnja gora 10 km, š Grosuplje 3 km, žup Kopanj 3 km. Nin 372 m. Vas leži v jz. delu občine, kjer široka Grosupeljska kotlina prehaja v ožje Radensko polje. Hiše so razvrščene po prisojnem pobočju nad nižino, tako, da jih poplave Podlomščice ne dosegajo več. Kmetijstvo in sadjarstvo. Dostop z vsemi vozili. Kopasti hrib jv. nad vasjo z značilnim imenom Gradišče ima na vrhu uravnjen svet z razmetanim kamenjem nekdanjega taborišča. Na j. pobočju hriba so sledovi nasipa. Podr. cerkev sv. Petra in Pavla spada med najstarejše cerkvene stavbe v Sloveniji. Ladja je iz romanske dobe, ostala stavba pa iz gotske (okoli 1470). Zvonik so cerkvi prizidali pozneje. L. 1675. so cerkev prezidali (letnica na portalu). Tedaj so odstranili prejšnji leseni strop in cerkev obokali. Spodnje Duplice, 36-7-7-0-0. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel o pTt Grosujilje 4 km, fin Višnja gora 10 km. š žup Polica 3 km. Nm 360 m. Leži v dolini stranskega potoka sz. od Grosupljega. Peščena zemlja, rodnost dobra. Poljedelstvo, živinoreja. Mešan gozd. Obč. cesta, dostop z vozom, do drž. ceste 3 kin. Stranska vas, 256-37-25-0-30. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand zdr žel o pTt š žup Grosupl je 0 km, fin Višnja gora 8 km, žup Šmarje 5 km. Vodovod. Nm 340 m. Leži tik z. od Grosupljega ob drž. cesti kraj žel. proge. Zemlja peščena, deloma ilovnata, rodovitnost dobra. Poljedelstvo in živinoreja (prodaja svinj v Ljubljano), čebelarstvo (v večjem obsegu goji pos. Franc Košak, ki prodaja med v Ljubljano). Mlinarstvo in lesna obrt. Gradič Brinje ob poti proti Stari vasi je dal zgraditi po Valvasorjevem poročilu Lamberg z Bo-štanja. V 17. stol. je pripadal Čušperku. Od 1900 je last rodbine Valentinčič. Vel. Račna, 184-37-30-7-0. Sr Ljubljana-okol. 25 km, so du Ljubljana 25 km, žand zdr o pTt Grosuplje 7 km, fin Višnja gora 13 km. š žup Kopanj 1 km, žel Predole 1 km. Šola ustanovljena 1865, 2 odd. Gas. z gled. odrom in tamb. ods., PČD, Prosv. d. s knj. Nm 333 m. Obcestna vas, leži ob ban. cesti Grosuplje—Vel. Lašče na z. robu Radenskega polja. Izpostavljena je vsakoletnim poplavam. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom in živinorejo. Pri vasi so odkrili rimske grobove. Kapela sv. Marjete se prvič omenja 1433. Sedanja kapela je bila zidana 1739 (letnica na pročelju) kot zaobljuba za odvrnitev stalnih povodnji, kar pričajo tudi cerkveni patroni sv. Marjeta, sv. Janez Nep. in sv. Urli v stranskem oltarju. Kapelo so prezidali 1838 (letnica zunaj cerkve). V njej je grobnica rodbine pl. Lazzarini. K vasi spada naselje Kopanj (župnija in šola) na osamelem holmu sv. od vasi. Ž u p n i j a Kopanj (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 974 duš. Pri župni cerkvi so odkrili predzgodovinsko selišče. Župna cerkev Vneb. D. M. se prvič navaja 1433. Prvotno gotsko cerkev so 1524 povečali, v baročni dobi pa popolnoma prezidali. L. 1813. so prizidali sedanji presbiterij. V turški dobi je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem. Vidni so še ostanki zidovja in nasipi. Cerkev je pred 1280 pripadala stiškemu samostanu, nato je bila do 1787 podr. pražupnije Šmarje. L. 1787. je bila ustanovljena lokalija, ki je bila 1876 povzdignjena v župnijo. Na Kopanju je bival 1807—1810 pri svojem stricu Jožefu dr. France Prešern. Velika Stara vas, 98-20-18-2-0. Sr Ljubljana-okol. 23 km, so du Ljubljana 23 km, žand zdr žel o š pTt Grosuplje 3 km, fin Višnja gora 10 km, žup Šmarje 8 km. Nm 380 m. Gručasta vas nad obč. cesto proti Polici. Njive po terasah, dolina je zamočvirjena. Poljedelstvo in živinoreja. Do drž. ceste 6 km, dostop z vsemi prevoznimi sredstvi. Ob potoku Breg žage. Vas je zelo stara naselbina ob stari rimski cesti. Prvič se omenja 1252. Veliko Mlačevo, 156-28-20-8-0. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du Ljubljana 22 km, žand zdr o pTt Grosuplje 3 km, fin Višnja gora 12 km. žel Mlačevo 3 km, š žup Žalna 3 km. Gas. Nm 330 in. Vas leži ob ban. cesti Grosuplje—Krka pomaknjena na rob močvirne ravnine, kulture na više ležečih terasah. Poljedelstvo in živinoreja. V vasi se odcepi cesta v Račno. Zagradec, 187-42-35-7-0. Sr Ljubljana-okol. 23 km, so du Ljubljana 23 km, žand zdr žel o pTt š Grosuplje 4 km, fin Višnja gora 13 km, žup Šmarje 2 km. Nm 330 m. Vas leži v skrajnem sv. kotu Radenskega polja, 0.5 km pod ban. cesto Grosuplje—Krka in je izpostavljena vsakoletnim poplavam. K vasi spada zaselek Lobšek. Poljedelstvo in živinoreja. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Zgornje Duplice, 41-7-7-0-0. Sr Ljubljana-okol. 25 km, so du Ljubljana 25 km, žand zdr žel o pTt Grosuplje 5 km, fin Višnja gora 8 km, š žup Polica 2 km. Nm 390 m. Vasica leži SV'j ° j Vr0SlU5l-'ega nad dolino Starega Brega. Peščena zemlja rodi dobro. Poljedelstvo in živinoreja. Po obč. cesti dostop z vozom, 3 km od drž. ceste. Občina Horjul Preb. 1806, hiš 344, posest. 232, koč. 101, najem. 19. Površina 2751 ha: njiv in vrtov ca 510, trav. in paš. ca 1090, gozdov ca 1080, ostalo 71. Občina obsega predvsem t. zv. Ilorjulsko dolino, to je zgornji, razširjeni del doline Šujce, nadalje hribovje, ki to dolino obdaja na jugu, zapadu in severu, nekako do razvodnih slemen proti Polhograjski dolini, proti Ljubljanskemu Barju in proti porečju Poljanske Sore. Radi izredno raznolične geološke sestave je tudi svet živahno razgiban, od močvirnega dolinskega dna preko položnih glinasto-skril javili hribov do strmih dolomitnih pobočij in slemen. Največje vasi leže na prisojni s. strani doline Šujce ob ban. cesti, ki veže Dobrovo preko Horjulu s Poljansko dolino. Tudi slikovito hribovje nad temi vasmi je po slemenih in planotah v precejšnji meri naseljeno z malimi vasicami, zaselki in samotnimi kmetijami. Prebivalstvo živi radi odročne lege skoro izključno od svojega polja in gozda. Nekatere kmetijske produkte prodaja v Ljubljano in deloma na Vrhniko, zlasti surovo maslo, perutnino in jajca (po branjevkah) ter nekaj živine in sadja. Gozdovi (smreka, bukev, bor, breza, hrast) pokrivajo velik del površine; iz njih se prodajajo hlodi in trami na Vrhniko, drva pa v Ljubljano. Po vaseh ob ban. cesti je kajpada tudi precej obrtnikov, kot domača obrt pa se tu in tam, zlasti v Horjulu samem, še drži čipkarstvo. V občini je zanimiva izletna točka Koreno (720 m); marsikje ugodni smuški tereni. Promet gre po banovinskih cestah proti Ljubljani, Vrhniki in Polhovem Gradcu. Horjul, 566-115-75-32-7. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du fin Vrhnika 8 km, žand o p š žup v kraju, zdr Dobrova 12 km, žel Drenov grič 6 km. Šola ust. 1861, 6 odd. SKJ, Gas., PCD, KD, Kat. prosv. d. Nm 343 m. Vas stoji tesno sklenjeno na s. robu stranskega zatoka široke, vlažne doline Šujce. Skozi Horjul vodi ban. cesta Dobrova—Gorenja vas, od katere se tik pod vasjo cepi ban. cesta na Vrhniko in pri bližnjem Zaklancu ban. cesta na Drenov grič in Polhov Gradec. Dolino pokrivajo vlažni travniki; polja s težko, ilovnato prstjo so na vršajih stranskih grap in po najnižjih pobočjih. Osnova vaškega gospodarstva je kmetijstvo. Na ljubljanski trg gre poleg živine surovo maslo, sadje, perutnina in jajca. Čebelarstvo s prodajo medu. Iz gozda se prodaja les v Ljubljano in na Vrhniko. Horjul ima kot središče občine razne kmetijske zadruge, lepo število obrtnikov ter gostilne s sobami za tujce. Hvaležen izlet na Koreno (720 m). Ribolov na Šujci. Ob Horjulskem potoku nad vasjo več mlinov in žaga. Tkanje domačega platna za dom. Domača čipkarska obrt s tečaji Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Župnija Horjul (dekanija Vrhnika, škofija ljubljanska) ima 1400 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marjete se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Na novo je bila sezidana 1678, 1858 so jo razširili. Zadnjikrat so jo restavrirali 1931. Freske J. Šubica, 1931 prenovljene (M. Sternen). Cerkev je bila sprva podr. šentvidske prafare in od 1321 polhograjske župnije. Iz slednje se je izločila kot lokalija 1787 s prenosom beneficija in lokalije iz Vrzdenca v Horjul. Koreno, 118-16-11-5-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du fin Vrhnika 9 km, žand o p š Horjul lkm, zdr Dobrova 13 km, žel Drenov grič 7 km, žup Polhov Gradec 4.5 km. Nm 720 m. Vasica s cerkvico in pripadajočima zaselkoma Stujica in Ulaka leži na oblem razglednem in sončnem slemenu med Ilorjulsko m Polhograjsko dolino. Precej težak dostoj) ž vozom ca 2 km od ban. ceste pri Horjulu ali prav toliko od ban. ceste pri Ko-roščevem mlinu v dolini Male vode nad Polhovim Gradcem. Kmetijstvo, sadjarstvo in čebelarstvo za dom, proda se le surovo maslo in nekaj jajc. Gozd (smreka, bukev, hrast) daje hlode in trame za prodajo na Vrhniko ter drva za bližnjo okolico. Hvaležna izletniška točka z zanimivim razgledom zlasti v osrčje t. zv. Polhograjskih dolomitov (1 uro iz Horjula, 1K ure iz Polhovega Gradca). Svet za smučanje. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata se prvič omenja v listini iz 1453. Pozneje je bila večkrat restavrirana in predelana. Današnja zunanjščina je deloma iz srede 18. stol., sicer pa spada stavba, izvzemši zvonik in svod ladje, v konec 15. stol. Lesno brdo, 79-12-8-4-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du fin žup Vrhnika 6 km, žand o p š Horjul 2 km, zdr Dobrova 11 km, žel Drenov grič 3 km. Nm 387 m. Vasica leži poleg istoimenske graščine na nizki vzpetini nad Šujco v. od Horjula. Posamezne raztresene hiše spremljajo bližnjo ban. cesto in obč. pot proti Drenovemu griču. Dostop z vsemi vozili. Izvzemši nekaj obrtnikov je prebivalstvo izključno kmetsko. Prodaja surovega masla, perutnine in jajc v Ljubljano. Lep smrekov in bukov gozd s prodajo lesa na Vrhniko. Graščina goji smotrno kokoš-jerejo v velikem obsegu (ca 2500 kom.). Zgodovinska znamenitost kraja je grad Lesno brdo. V bližini današnjega gradu je nekdaj stal močan grad, katerega je cesar Friderik III. 1437 podaril Viljemu pl. Baumkirchnerju. V tem gradu je bil rojen orjaški Andrej Baumkirchner, ki je 1452 rešil cesarja od obleganja v Dunajskem Novem mestu. V zahvalo za rešitev ga je cesar povzdignil v plemiški stan in ga obdaroval s podaritvijo številnih posestev. Radi poznejše zarote in zveze z ogrskim kraljem Matijo Korvinom proti cesarju je bil Andrej Baumkirchner 1471 obglavljen v Gradcu, njegov grad je pa cesar dal do temelja razrušiti. Grad je na novo sezidal šele v 17. stol. baron Mark Anton pl. Polhograjski, katerega rodbina je tu gospodarila še v Valvasorjevi dobi. Danes je lastnina gospe Malvine Gollob, ki hrani v gradu večjo zbirko umetnin. Podr. cerkev M. b. se prvič omenja 1526; 1. 1542. so jo bistveno predelali. Današnja cerkev je verjetno šele iz srede 18. stol., ko je nastala tudi Metzingerjeva slika v oltarju (1748). Ljubgojna, 94-17-10-7-1. Sr Ljubi jana-okol. 19 km, so du fin Vrhnika 9 km, žand o p š žup Horjul 1 km, zdr Dobrova 13 km, žel Drenov grič 7 km. Nm 346 m. Vasica leži ob izhodu male stranske grape ob ban. cesti z. od Horjula. Kmetijski predpogoji in pridelki kakor v Horjulu. Prodaja lesa vrhniškim lesnim trgovcem. Trgovine in obrtniki. Podolnica, 163-32-23-9-1. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du fin Vrhnika 8 km, žand o p š žup Horjul 2 km, zdr I)obrova 10 km, žel Drenov grič 5 km. Nm 340 m. Vas leži na prisojni strani Horjulske doline pod obronkom gozdnatega Kladnika (579 m) tik ban. ceste Dobrova—Horjul. Razen nekaj obrtnikov se bavi prebivalstvo izključno s kmetijstvom. Prodaja surovega masla, svinj, perutnine in jajc v Ljubljano. Iz gozda (smreka, bukev, hrast) se prodajajo trami in deske na Vrhniko, drva v Ljubljano. Samotorica, 120-18-11-7-1. Sr Ljubljana-okol. 21 km, sodu fin Vrhnika 10 km, žand o p š žup Horjul 3 km, zdr Dobrova 14 km, žel Drenov grič 9 km. Nm 669 in. Vas leži na prisojni višini pod razglednim dolomitnim Kožljekom (788 m). K vasi spada tudi nekaj samotnih kmetij od Kožljeka proti v. Dostop z vozom 1>2 km od ban. ceste Horjul—Gorenja vas. Kmetijstvo. Proda se nekaj živine in precej surovega masla v Ljubljano. Smrekov, hrastov in bukov gozd daje poleg drv za okoliške vasi nekaj lesa za prodajo na Vrhniko. V grapi Male vode dva mlina. Na Kožljeku idealni smuški tereni. Podr. cerkev sv. Mihaela je bila zidana v renesančnem slogu. Prvič jo omenja seznam cerkv. drag. iz 1526. Znamenit je v cerkvi star, lesen strop. Freske iz 1. pol. 16. stol. Vrzdenec, 291-65-41-24-6. Sr Ljubljana-okol. 20 km, so du fin Vrhnika 10 km, žand o p š žup Horjul 2 km, zdr Dobrova 14 km, žel Drenov grič 8 km. Nm 353 m. Vas leži na s. robu doline Šujce nad Horjulom, ob ban. cesti iz Horjulske v Poljansko dolino. K vasi spada zaselek Zagorica. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo. Na ljubljanski trg nosijo surovo maslo, perutnino in jajca. Gozdovi dajo drva za dom ter za ]>rodajo v Ljubljano, hlodi in trami pa se prodajajo na Vrhniko. Trgovine in gostilna s jirenočiščem. Mlin na Šujci. Hrib »Tabor« na j. strani vasi spominja na obrambni tabor iz dobe turških napadov. Podr. cerkev sv. Kancijana je stala že v 14. stol. Prvič se omenja šele 1526 v sezn. cerkv. drag. Cerkev je bila podružnica polhograjske župnije. L. 1733. je ustanovil pri cerkvi beneficij za stalnega duhovnika domačin, župnik Gregor Tottinger. Od 1785—1787 je obstajala pri cerkvi lokalija, ki so jo 1787 prenesli v Horjul. Prvotni ravni leseni strop so v baročni dobi odstranili in cerkev obokali. Sedanji stolp je iz 2. pol. 17. stol. Cerkev hrani dragocene freske iz 15. in morda celo iz 14. stol., najstarejše freske v Sloveniji sploh. Odkrili so 1925—1926 pod beležem tri sloje fresk. Ostala oprema je iz 18. stol. Na Vrzdencu je bila rojena 1843 Neža Pivk, mati Iv. Cankarja. Zaklanec, 182-33-24-9-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du fin Vrhnika 8 km, žand o p š žup Horjul 1 km, zdr Dobrova 11 km, žel Drenov grič 5 km. Nm ca 340 m. Vas leži na s. sončnem robu Horjulske doline pod dolomitnim gričem Sv. Urha (430 m). Tu se odcepi od ban. ceste Dobrova—Horjul ban. cesta v Polhov Gradec in nedaleč od vasi tudi ban. cesta na Drenov grič. Trgovina in gostilna ter nekaj obrtnikov, ostalo prebivalstvo pa živi le od kmetijstva. Sadjarstvo in čebelarstvo. Perutnino in jajca ter nekaj sadja pokupijo branjevke za Ljubljano. Iz obsežnih gozdov se prodajajo v Ljubljano drva, na Vrhniko pa stavbni les. Podr. cerkev sv. Urha se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. V začetku 18. stol. je pogorela. Sedanjo stavbo so zgradili 1751, gotovo pa pred 1772 s kamenjem taborskega obzidja, ki je obkrožal cerkev s štirimi obrambnimi stoli>i. Del obzidja in dva stolpa sta še ohranjena. žažar, 193-36-29-1-3. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du zdr fin žel j)Tt Vrhnika 7 km, žand o Horjul 4 km, š v kraju, žup Pod-lipa 4 km. Šola ust. 1913, 1 odd. Gas. Nm 459 m. Vas leži na valoviti planoti z. od dolomitnega Gradišča (547 m). Dostop z vozom 2 km od ban. ceste nad Horjulom. Kmetijstvo. Na prodaj gre surovo maslo, svinje, perutnina in jajca. Živino kupujejo mesarji z Vrhnike, Iz gozdov se prodaja les na Vrhniko, drva v Ljubljano. Trgovina, gostilna. Izboren svet za smučanje. Na Gradišču so odkrili predzgodovinska grobišča z obzidjem. Vas se prvič omenja 1326, ko je vojvoda Henrik Koroški podaril žažarsko zemljo Markvardu Polhograjskemu. Pozneje je žažar večkrat menjal svojega gospodarja; 1668 je bil last logaškega gospostva, pod katerim je ostal do novejše dobe. Razvaline nekdanjega Razorskega gradu so že poraščene. Podr. cerkev sv. Ane. Prvotna cerkev sega v 14. stol. Od nje je ohranjen le še gotski presbiterij. Prvič se omenja 1526. Do 1790 je bila podr. vrhniške, nato pa podlipske župnije. Občina Ig Preb. 2673, hiš 571, posest. 492, koč. 80, najem. 24. Površina 6385 ha: njiv in vrtov 1060, trav. in paš. 2176, gozdov 2882, sadovnjakov 26, ostalo 241. Ime občine Ig s središčem v vasi Studenec označuje vse vasi ob j. robu Ljubljanskega barja ter jio bližnjem kraškem hribovju do Krima (ll07m) in Mokrca (1058 m). Ravninski del občine zavzema plodna peščena naplavina Iške, ki šele pod najbolj severnimi ižanskimi vasmi (Brest, Matena, Iška Loka) jireide v pravo barsko tlo, ki je večinoma v vlažnih travnikih in pašnikih. Iški slede naselja do njene utesnitve v slovito deber Iški Vintgar. Hriboviti del občine je kamenit in kraški ter v ogromni večini pokrit z obsežnimi iglastimi gozdovi. Z. od Iške je skoro nenaseljen, v. od nje, v območju nekdanje rimske ceste Ljubljana—Ig—Cerknica, pa je nastalo nekaj večjih vasi. Tudi ravninske vasi na Ižanskem ne spadajo med mlade barjanske kolonije, temveč so stara naselja na suhih prodnatih tleh, kjer imamo že sledove rimske in predrimske naseljenosti. Prebivalstvo teh velikih vasi je povsem kmetsko. Pridela ne samo za dom, temveč tudi za prodajo v Ljubljano (živina, mleko, krompir, sadje, perutnina, jajca). Ogromnega pomena za nje pa so gozdovi v Krimu in Mokrcu, ki so v normalnih razmerah poglavitni dohodek prebivalstva. Iz njih vozijo stavbni les v Ljubljano in na žel. j), v Preserje, zelo poznana pa so v Ljubljani tudi ižanska drva. Domače predelave lesa je še malo. Nekaj donaša še vedno hišna obrt; izdelovanje zobotrebcev. Dotok izletnikov in smučarjev na Krim, Iški Vintgar in Golo—Kure-šček je v novejšem času z uvedbo avtobusne zveze (preko Škofljice) jirecej narastel. Glavni nedostatek v prometnem pogledu so slabe in težko vzdržljive cestne zveze preko Barja z železnico in ljubljanskim mestom. Do pričetkov osuševanja Barja in zgraditve ižanske ceste (1827) so bili itak stiki Ižan-cev z Ljubljano kljub bližini neznatni. Znano je, da se celo ižansko narečje močno razlikuje od ljubljanskega in približuje dolenjskim. Danes vodita ban. cesti iz Iga v Ljubljano in v Škofljico; za vsa vozila dostopno omrežje pa izpopolnjujejo obč. ceste v Mateno in Iško Loko, v Iško vas, iz Studenca v Želimlje. V najnovejšem času je zgrajena vojaška cesta iz Iške vasi mimo Gor. Iga proti Rakitni. Obsežna lovišča in izdaten ribolov v Iški in Iščici. Dobravica, 90-18-16-2-1. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana 11 km, žand zdr fin o pTt š žup Ig 1.5 km, žel Škofljica 6.5 km. Nm 435 in. Leži v hribovju j. od Iga 1.5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Prodaja živine, jajc in drv v Ljubljano. II kraju spadata naselji Podgozd in Draga v močvirnem barskem zatoku pod vasjo. V Dragi sta dva velika ribnika, kjer goje postrvi, ščuke in krape. Opekarna. Pri cerkvi in pri gradu so odkrili veliko rimskih napisnih kamnov. Tod mimo je vodila rimska cesta Cerknica—Golo—Ig—Ljubljana. Poleg podr. cerkve sv. Gregorja stoji še danes obljudeni grad Dobravica. Grad je bil nekdaj last rodbine pl. Engelshausa, danes je v rokah Fr. Reparja. Ne daleč odtod so razvaline gradu Krum-berk, nekdaj last gospodov Krumberških. Grad je bil že v Valvasorjevi dobi v razvalinah. Golo, 230-45-42-9-2. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km, žand zdr fin o Ig 7 km, š žup v kraju, žel Škofljica 12 km, pTt Studenec-Ig 7 km. Šola ust. 1902, 2 odd. Gas., DKfid. Nm ca 650 m. Vas obstoječa iz naselij Gor. in Dol. Golo, leži s. pod Mokrcem (1058 m) ob obč. cesti 7 km vstran od ban. ceste Škofljica—Ig. Dostop možen z vozom, za silo tudi z avtom. Kmetijstvo, juodaja živine in jajc v Ljubljano. K vasi spada velika veleposestniška parna žaga pod Mokrcem. Znaten izvoz lesa v Ljubljano in na Škofljico. Hišna obrt (zobotrebci). Še ne raziskana jama v Skedenci. Idealni smuški tereni, izhodišče izletov na Kurešček (1 uro) in Mokre (1% ure). Gostilna. Pri cerkvi na hribu (654 m) so odkrili hallstattsko naselbino in rimsko gradišče iz 4. stol. po Kr. Tod mimo je vodila rimska cesta iz Cerknice proti Ljubljani. Na mestu sedanjega župnišča je nekdaj stal grad Nad Gačo. Župnija Golo (dek. Ljubij-okolica, škof. ljublj.) ima 525 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marjete je stala že pred 1631, ko se omenja v vizitacijskem zapisniku. Sedanja stavba je iz 18. stol. Baročna lesena jjrižnica je iz nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici. Prvotno je bila cerkev podr. ižanske prafare, 1787 je postala lokalija, 1877 pa župnija. Gorenji Ig, 87-17-14-3-0. Sr Ljubljana-okol. 18.5 km, so du Ljubljana 18.5 km, žand zdr fin o pTt žup Ig 8 km, žel Škofljica 13.5 km, š Iška vas 5 km. Nm 641 m. Leži na kraški planoti pod v. pobočjem Krima (1106 m) nad dolino Iške. V vas drži novo zgrajena cesta, po kateri je 7.5 km daleč do banov, ceste. Zaradi kraških tal slaba rodovitnost. Prodaja hlodov, tramov in drv v Ljubljano. Nad vasjo je podzemeljska jama Pasjica. Zdravo podnebje. Zaznamovana pot na Krim (1 Yi ure). Lep smuški svet; izleti mimo Ustja proti Rakitni. Ig-Studenec, 747-178-170-8-7. Sr Ljubljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand zdr fin o š žuj) v kraju, pTt Studenec pri Lj. v kraju, žel Škofljica 5 km. Šola ust. 1631, 7 odd. Gas., Prosv. d. z gled. odrom., Olepš. d., DKfid. Nm 303 m. Vas Studenec, središče ižanske občine (ime Ig je skupno za ves okoliš), leži na južnem robu Ljubljanskega Barja pod gozdnatim gričem. V vas držita ban. cesti Ljubljana—Ig in Škofljica—Ig. Avtobusna zveza z Ljubljano. Peščen in ilovnat svet. V višjih legah krasni iglasti gozdovi. Prebivalstvo živi od kmetijstva, gozdarstva in razne obrti. Hišna obrt (zobotrebci) polagoma nazaduje. Živinoreja z obsežnimi barskimi jiašniki. Mlekarna, prodaja smetane v Ljubljano. Čebelarstvo. Prodaja kmetskih proizvodov, zlasti zelja in jajc v Ljubljano. Oddaja lesa lesnim trgovcem v Škofljico in Ljubljano. Šest letnih sejmov. V vasi izvira čista in mrzla Iščica, ki takoj pri izviru žene mline in žage. Izhodišče markiranih poti na Kurešček (838 m), Mokrec (1058), Krim (1106 mL Rakitno (789 m) in v Iški Vintgar. Gostilne s prenočišči. Kraj kaže že zelo stare sledove naselitve. V bližini (med Ižansko cesto in Iščico) so odkrili sledove neolitskih stavb na koleh. To so bile tri skupine stavb, oddaljene kakih 500 m od brega. Ljubljanski muzej hrani množino odkopanih neolitskih predmetov (kolov, orodja, posode, nakita itd.). Rimska naselbina, domnevno imenovana Magna vicus, je bila s cesto zvezana z Emono (Ljubljano) in na drugi strani preko Golega in Blok s Cerknico in Trstom. Pri cerkvi so odkrili rimsko zidovje, v okolici pa rimske grobove. Na skali tik ižanskega gradu je vklesan napis iz dobe turških napadov. Pri Igu so v srednjem veku živeli kmetje-svobodnjaki (»kosezi«). Prvotni ižanski grad ali Turn je danes v razvalinah, ki ležijo na hribu, imenovanem »Na gradu« ali na »Pungertu«. Grad je bil prvotno last koroških vojvod Spanhei-mov. V njem so gospodarili njihovi ministeriali Ižanski gospodje (omenjajo se 1251—1274 in kasneje do 16. stol.). Še danes ohranjeni ižanski grad (Sonnegg 361 m) je bil po Valvasorjevem ]>oročilu par stoletij last gospodov Schnitzen-baumov, ki so bili v reformacijski dobi pristaši nove vere. Poznejši grajski lastniki so bili grofje Auerspergi, nato Engelshausi. V revolucionarnem letu 1848 je okrog 300 kmetov napadlo grad. Razdejali in razbili so dragocenosti ter sežgali listine gosposke ter gruntne knjige. Lepo ohranjeni grad je danes last rodbine Palme. Na Igu je bil nekdaj sedež županije samostana v Bistri za njegova tukajšnja posestva. Župnija Ig (dek. Ljublj.-okol.. škof. ljublj.) ima 2621 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina. Prvotna cerkev je bila domnevno že iz 10. stol. Bila je sprva podr. šentpetrske prafare v Ljubljani, a že 1291 se navaja kot vikariat. Župnija je sprva pripadala oglejskim patriarhom, 1461 je bila podrejena novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Podr. cerkev sv. Jurija poleg gradu hrani znamenite gotske freske. Ko je bila v reformacijski dobi 1580 od protestantov oskrunjena, jo je 1614 škof Tomaž Hren na novo jiosvetil. Na Igu rojena: Govekar Fran (r. 1871), mag. svetnik, pisatelj in kritik, bivši gled. intendant; Mrkim Anton (r. 1876), župnik v Dobrepoljah, gospod, in prosv. i delavec. Iška, 70-15-14-1-0. Sr Ljubljana-okol. 11.5 km, so du Ljubljana 11.5 km, žand zdr fin o žup Ig 3 km, pTt Studenec-Ig 3 km, žel Škofljica 7.5 km, š Iška vas 1.5 km. Nin 345 m. Leži med liribi v samotni dolini, ki goni več mlinov in žag. Obsega tudi zaselek Mala vas ob odcepu stare obč. ceste na Gor. Ig. Dostop z vsemi vozili 3 km od ban. ceste. Glavni dohodek daje gozdarstvo. Izvoz tramov, desak in drv v Ljubljano. Čebelarstvo. J. od vasi vstop v Iški Vintgar, romantične tesni Iške. Skozi nje vodi markirana steza do samotne Vrbice (423 m), ob sotočju Zale in Iške, ter odtod proti Rakitni, Blokam in Krvavi peči. Podr. cerkev sv. Jerderti. Iška Loka, 196-44-41-3-1. Sr Ljubljana-okol. 8.5 km, so du Ljubljana 8.5 km,žand zdr fin o š žup Ig 2 km, žel Škofljica 6.5 km, pTt Studenec-Ig 2 km, Gas. Nm 290 m. Obcestna vas v ravnini sz. od Ig-Studenca ob meji peščenih nanosov Iške in pravega barskega tla. Dohod z vsemi vozili 3 km od ban. ceste Ljubljana—Ig. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja živine, živ. proizvodov, sadja in lesa. Gostilne. Na mestu sedanje ceste iz Iške vasi v Iško Loko je nekdaj tekla Iška. Grofje Auerspergi so dali pred stoletji skopati drugo strugo od Iške vasi mimo Tomišlja in Lip do Ljubljanice. Iška vas, 397-102-76-26-5. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana U km, žand zdr fin o žup Tg 2.5 km, žel Škofljica 7.5 km, pTt Studenec-Ig 3 km, š v kraju ust. 1898, 2 odd. Gas. Vodovod. Nm 320 m. Leži v ravnini ob vstopu presuši jive Iške na Barje. V kraj drži obč. cesta iz Iga. Avtobusna zveza z Ljubljano. Kmetijstvo in domača lesna obrt (izdelovanje zobotrebcev, zabojev in sodčkov iz mehkega lesa). Čebelarstvo. Prodaja živine, jajc in lesnih izdelkov v Ljubljano. Pripraven kraj za letovišče (gostilna s tujskimi sobami), Markacija v Iški Vintgar. Rimske izkopine. Podr. cerkev sv. Križa. Kot, 97-18-16-3-3. Sr Ljubljana-okol. 9.75 km, so du Ljubljana 9.75 km, žand zdr fin o š žup Ig 0.25 km, pTt Studenec-Ig 0.25 km, žel Škofljica 5 km. Gas. Vodovod. Nm 310 m. Leži ob robu ravnine ob občinski cesti 1 km vstran od banovinske ceste pri Igu. Avtobusna zveza z Ljubljano. Prodaja živine in jajc v Ljubljano. Izvoz mehkega lesa. Podr. cerkev sv. Jurija. Kremenica, 61-9-6-2-1. Sr Ljubljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand zdr fin o š žup Ig 0.25 km, žel Škofljica 5 km, pTt Studenec-Ig 0.25 km. Nm 314 m. Malo naselje na barjanskem gričku v. od Studenca. Leži ob obč. cesti Ig-Želimlje. Dostop z vsemi vozili. Prodaja perutnine, jajc in drv v Ljubljano. Podr. cerkev sv. Urha. Matena, 331-54-51-2-1. Sr Ljubljana-okol. 8.5 kin, so du Ljubljana 8.5 km, žand zdr fin o š žup Ig 4 km, žel Ljubljana 9 km, pTt Studenec-Ig 4 km. Nm 298 m. Obcestna vas, ležeča ob meji peščenih naplavin Iške in pravih barskih tal. Na peščenih tleh plodne njive, na Barju travniki in pašniki. Dostop z vsemi vozili po obč. cestah od Iga ali od ban. ceste Ljubljana —Ig. Kmetijstvo. Prodaja mleka, sadja, perutnine in jajc v Ljubljano. Iz krimskih gozdov vozijo v Ljubljano drva, •mehki les pa tudi v Preserje na železnico. Več obrtnikov. Blizu vasi so 1926 izkopali lesen žgan čoln iz kamene dobe. Hrani ga Narodni muzej v Ljubljani. Naleteli so tudi na številne rimske predmete. Grad Matena je bil nekdaj državna last, pozneje pa raznih plemiških rodbin. Po potresu 1895 se je grad razrušil; kupili so ga 3 kmetje, ki. so si tu sezidali svoje hiše. Kužno znamenje iz 1558 predstavlja sedečega Kristusa na strebru, kronanega s trnjevo krono. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata, z lepo starinsko notranjščino, je stara nad 500 let. V cerkvenem zidu so vzidane rimske spominske plošče. Iz Matene doma Kramar Franc (r. 1890), skladatelj in nabiratelj narodnih pesmi. Staje, 114-21-16-5-2. Sr Ljubljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand zdr fin o š žup Ig 0.25 km, žel Škofljica 5 km, pTt Studenec-Ig 0.25 km. Vodovod. Nm 301 m. Leže ob obč. cesti, ne daleč z. od Ig-Studenca pri Igu. Avtobusna zveza z Ljubljano. Ostalo kot v Kotu. Ohranjen je rimski nagrobni kamen, vsekan v naravno skalo. Stari grad Staje je še danes ohranjen in obljuden. Po Valvasorjevem poročilu so bili njegovi prvotni lastniki gospodje Perensteini. V novejšem času ga je kupila rodbina Palme, lastnica ižanskega gradu. Škrilje, 236-47-28-15-4. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Ljubljana 17 km, žand zdr fin o Ig 6 km, žel Škofljica 11 km, pTt Studenec-lg 6 km, š žup Golo 1 km. Nm povpr. 570 m. Leže nad kraško planoto pod sv. pobočjem Mokrca (1058 m). Dostop z vozom po obč. cesti od Iga. Kraški svet z mnogimi vrtačami. Kmetijstvo. Hišna obrt (zobotrebci), čebelarstvo. Prodaja jajc in svinj v Ljubljano. Izvoz stavbnega lesa in drv na Škofljico. Lepi smuški tereni, gostilna. Ustje, 17-3-2-1-0. Sr Ljubljana-okol. 20 km, so du Ljubljana 20 km, žand zdr fin o Ig 8 km, žel Škofljica 13 km, pTt Studenec-Ig 8 km, š žup Rakitna 2 km. Nm 700—800 m. Kraj tvorita dve skupini samotnih kmetij tik z. nad Iškim Vintgarjem proti Rakitni. Dostop le z vozom preko Gor. Iga ali od Rakitne. Lepi iglasti gozdovi. Izvoz tramov in drv na Breg in v Borovnico. Markirana pot iz Rakitne v Iški Vintgar. Občina Ježica Preb. 3276, hiš 699, posest. 337, koč. 261, najem. 0. Površina 2373 ha: njiv in vrtov 756.44, trav. iu paš. 756, sadovnjakov 32, gozdov 732, ostalo 97.56. Občina zavzema dobršen del Posavja na obeh straneh Save s. od Ljubljane. Na s. meji na gozdnato gričevje pod Rašico (646 m), na v. na Soteški hrib (407 m). Prodnata posavska ravnina je vsa intenzivno obdelana, nižji svet pod terasami ob Savi je večinoma še v travnikih, pašnikih iu logih (»Roje«), Prvotne kmetske vasi so postavljene skoraj vse v vrstah nad robom najizrazitejše savske terase. Bližina mesta je povzročila, da se je v območju važnega prehoda čez Savo in ob veliki cesti odtod proti Ljubljani, pa tudi proti Domžalam, stvorila velika naselbinska aglomeracija s središčem na Ježici, ki je danes ob cesti že skoraj sklenjeno zazidana do ljubljanskega mesta. J. del aglomeracije je bil 1935 tudi upravno pridružen Veliki Ljubljani. V teh vaseh že močno prevladuje obrtniški in delavski živelj, razen tega pa je nastanjenega tu še mnogo prebivalstva, ki je zaposleno v mestu po najrazličnejših poklicih. Vendar je kmetijstvo povsod še jako močna, v nekaterih vaseh celo osnovna gospodarska panoga, ki daje precej dohodkov s prodajo pridelkov v Ljubljano (zlasti mleka). V prometnem oziru je občina osredotočena na drž. cesto Ljubljana—Celje (»Dunajsko cesto«), ki tu prekorači Savo. Od nje se cepita j. od Save ban. cesti na Vižmarje in na Hrastje, s. od reke pa cesti na Gameljne—Šmartno pod Šmarno goro in k Sv. Jakobu ob Savi. Promet z mestom oskrbuje redni avtobusni promet (najmanj enkrat na uro) in lokalna kamniška železnica, ki ima na obč. ozemlju tri postajališča, komaj po 1 km vsaksebi (Ježica, črnuče, Podboršt). Izredno pomemben je dotok ljubljanskih izletnikov in kopalcev na Savi. Ob vstvaritvi Vel. Ljubljane (1935) je bil velik del občine (129 hiš, 1238 preb.) priključen novi enoti. To zgornji podatki za občino Ježico že vpoštevajo. Brod, 25-7-6-1-0. Sr Ljubljana-okol. 6.25 km, so du Ljubljana 6.25 km, žand žel Črnuče 0.75 km, zdr Št. Vid nad Lj. 5.5 km, fin Domžale 11.5 km, o pt Ježica 2.5 km, š žup črnuče 1 km. Nm 285 m. Leži ob stranski poti 1 y2 km vstran drž. ceste pri črnučali, sredi posavskih logov. Dostop z vsemi vozili. Ostalo kot v Črnučah. Črnuče, 582-103-47-21-0. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du Ljubljana 6 km, žand žel š žup v kraju, zdr Št. Vid nad Lj. 6 km, fin Domžale 10 km, o pt Ježica 2 km. Šola ust. 1847, 4 odd. Gas., Kat. prosv. d. Nm 298 m. Velika gručasta vas ob drž. cesti Ljubljana—Domžale v. od žel. in cestnega mostu čez Savo. Jedro vasi je postavljeno nad rob savske terase. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano. Vaščani so deloma kmetje, deloma so zaposleni v tovarnah in pri železnici v Ljubljani. Dnevni odvoz sočivja, mleka, jajc v Ljubljano, črnuče obiskujejo številni nedeljski izletniki iz Ljubljane. Gostilne. Kraj mosta na Savi urejeno kopališče z obilno mivko. Izhodišče za izlete na Rašico (636 m). Ob rimski cesti Oglej—Ptuj se je pri Črnučah razvila važna rimska naselbina in znamenita postaja Savo Fluvio. V bližini današnjih dveh mostov preko Save so imeli že Rimljani prehod čez reko. V obrambo te ceste so zgradili utrjen nasip na hribu Veliki Tabor. Kraj hrani spomine tudi iz francoske dobe. V boju za črnuški most so Francozi 1813 postavili svoje topove na že omenjenem hribu Taboru. Na francoske vojne še danes spominja vojaški grob v bitki pri črnuškem mostu padlih Francozov. V podaljšku hriba Lačenberka nad Stražo so še vidni ostanki strelskih jarkov. Župnija črnuče (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 1136 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Simona in Jude je bila prvotno podr. mengeške prafare. Samostojna lokalija je bila ustanovljena 1768 in povzdignjena v župnijo 1875. Patronatske pravice še vedno izvršuje mengeški župnik. Dobrava, 37-8-6-2-0. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, žand š žup črnuče 2 km, žel Podboršt 1 km, zdr Št. Vid nad Lj. 8 km, fin Domžale 8 km, o pt Ježica 4 km. Nm 300 m. Leži ob gozdnatem gričevju kraj drž. ceste Ljubljana—Domžale sv. od čmuč. Ostalo kot v Črnučah. Gmajna, 135-28-18-8-0. Sr Ljubljana-okol. 6 kin, so du Ljubljana 6 km, žand žel š žup črnuče 0.5 km, zdr Št. Vid nad Lj. 5 km, fin Domžale 11 km, o pt Ježica ^km. Nm ca 300 m. Leži na vznožju gozdnatega gričevja in po ilovnatem svetu takoj od črnuč proti s. in sv. Ostalo kot v Črnučah. Jarše, 80-41-22-19-0. Sr Ljubljana-okol. 5 km, so du fin Ljubljana 5 km, žand Črnuče 4.5 km. zdr Št. Vid nad Lj 5 km, žel Ljubljana 4.5 km, o 3 km, pTt š Moste pri Lj. 2 km, žup Sv. Peter-Lj. 4.75 km. Nm 295 m. Prvotna kmetska vas leži nad robom savske terase ob lian. cesti Ježica—Hrastje. Glavni zaslužek nudi kmetijstvo. Novejše hiše stoje na polju proti Ljubljani (blizu mestnega pokopališča Sv. Križa). Ta del je 1935 pripadel Vel. Ljubljani (28 hiš, 327 preb.). Priljubljeno prirodno kopališče Ljubljančanov v Savi. Ježa, 145-26-18-5-0. Sr Ljubljana-okol. 6.5 km, so du Ljubljana 6.5 km, žand š žup Črnuče 1 km, žel Podboršt 0.5 km, zdr Št. Vid nad Lj. 6 km, fin Domžale 11 km, o pt Ježica 2.5 km. Nm 290 m. Vas stoji v lepi vrsti nad savsko teraso 0.5 km vstran od drž. ceste pri Črnučah. Ostalo kot Črnuče. Skozi kraj pelje ban. cesta v Sv. Jakob ob Savi. Ježica, 519-102-34-52-0. Sr Ljubljana-okol. 4.75 km, so du Ljubljana 4.75 km, žand Črnuče 1.25 km, zdr Št. Vid nad Lj. 3.75 km, fin žel o pt š žup v kraju. Šola ust. 1865, 5 odd. SKJ, Gas., Strel, druž., RK, Kat. prosv. dr., »Zora« in »Osmerka«. Nin 303 m. Leži na odprtem sončnem Posavju ob drž. cesti Ljubljana—Domžale. Prvotno kmetsko jedro leži nad visokim robom savske terase, novejši deli pa so prirastli na dolgo ob drž. cesti. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano, Mengešem, Kamnikom, Motnikom in Moravčami. Prebivalci žive od kmetijstva in obrti; mnogi so zaposleni v Ljubljani, zlasti v tovarnah in pri železnici. Vsak dan živahen dovoz živil, zlasti mleka v Ljubljano. Večji gozdni kompleksi so ob Savi. Prevladujejo borovci. Ježico zelo obiskujejo nedeljski izletniki. V bližini je urejeno Štirnovo kopališče na Savi. Udobne gostilne. Tod mimo je vodila znamenita rimska cesta Oglej —Celje. V neposredni bližini jirehoda čez Savo je pri Ježici gotovo obstajala pomembnejša rimska naselbina. O tem pričajo odkrite starine in grobovi. Tudi v srednjem in novem veku je bil kraj pomemben predvsem radi prehoda čez Savo. Tu so pobirali mostnino, na katero še spominja mogočna hiša, t. zv. »grad« pri savskem mostu. Hiša je bila nekdaj državna last, pozneje jo je kupila rodbina Tavčarjeva. Župnija Ježica (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 2403 duše Pokopališče. Župna cerkev sv. Kancijana in tov. se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. 1526. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1798. Bila je prvotno podr. prafare sv. Petra v Ljubljani, iz katere se je izločila 1787 kot samostojna lokalija z matrikami. Prvi župnik in obenem dekan je bil znani pisatelj in prevajalec sv. pisma Jurij Japelj (od okt. 1787 do nov. 1795). Na J. rojena: Leveč Franc (1846—1916), literarni zgodovinar in dr. Merhar Alojzij (Silvin Sardenko, r. 1875), kanonik, pesnik. Kleče, 228-34-27-7-0. Sr Ljubljana-okol. 4.25 km, so du Ljubljana 4.25 km, žand Črnuče 1.5 km, zdr fin Št. Vid pri Lj. 2 km, žel o pt š žup Ježica 0.5 km. Nm 300 m. Velika obcestna vas ob ban. cesti Vižmarje—Ježica. Na j. so v bližini sredi borovega gozdiča velike naprave, kjer črpajo talno vodo za ljubljanski vodovod. Gospodarstvo kot na Ježici. Mala vas, 386-64-26-36-0. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du fin Ljubljana 4 km, žand Črnuče 2 km, zdr Št. Vid nad Lj. 3 km, žel Ježica 1 km, o pt š žup Ježica 0.25 km. Nm 300 m. Leži kraj državne ceste Ljubljana—Domžale. Staro kmetsko jedro je vstran od ceste nad savsko teraso. Naziv gostilne »Ruski car« in spominska plošča vzidana nad njenimi vrati spominjata na ruskega carja Aleksandra L, ki se je na poti iz Dunaja na kongres v Ljubljano (1821) tu ustavil. Gospodarske razmere kot na Ježici. Nadgorica, 192-41-31-9-0. Sr Ljubljana-okol. 7.5 km, so du Ljubljana 7.5 km, žand š žup Črnuče 1.5 km, žel Podboršt 1 km, zdr Št. Vid nad Lj. 5.75 km, fin Domžale 10 km, o pt Ježica 3.5 km. Nm ca 295 m. Gručasta vas v z. vznožju Soteškega hriba (407 m), 1.5 km vstran od drž. ceste pri Črnučah. Dostop z vsemi vozili po cesti, ki vodi k. Sv. Jakobu ob Savi. Gospodarstvo kot v Črnučah. Vas se prvič omenja že 1300. Podboršt, 98-13-7-3-0. Sr Ljubljana-okol. 6.5 km, so du Ljubljana 6.5 km, žand š žup Črnuče 1 km, žel v kraju, zdr Št. Vid nad Lj. 7 km, fin Domžale 10.5 kin, o pt Ježica 2.25 km. Nm 300 m. Leži na vznožju gozdnatega gričevja ob drž. cesti Ljubljana—Domžale. Kmetovalci in obrtniki. Velika opekarna, ki izdeluje peči. Avtobusne zveze na obe strani. Odcep ceste k Sv. Jakobu ob Savi. Savije, 418-82-41-19-0. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, sodu Ljubljana 4.5 km, žand Črnuče 1 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 2.5 km, žel o pt š žup Ježica 0.5 km. Nm ca 305 m. Vas je postavljena v dolgi vrsti ob ban. cesti Ježica—Vižmarje. Kmetovalci, mizarska obrt. Vas se prvič omenja že 1161. Stožice, 357-92-16-63-0. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du fin Ljubljana 4 km, žand Črnuče 2 km, zdr Št. Vid nad Lj. 3 km, žel Ježica 1 km, o pt š žup Ježica 0.5 km. Gas. Nm 302 m. Leže ob drž. cesti Ljubljana—Domžale s prvotnim kmetskim jedrom vstran od drž. ceste nad savsko teraso. Avtobusna zveza z Ljubljano. Perbivalci so kmetovalci, železniški in tovarniški delavci ter drugi v Ljubljani zaposleni uslužbenci. Precej je tudi obrtnikov in trgovcev. Tekstilna industrija, izdelovanje kisa in kvasa. Dnevni dovoz živil, največ mleka in jajc v Ljubljano. Ostali del vasi s predmestnim značajem je bil 1935 priključen Vel. Ljubljani (79 hiš s 628 preb.). V vasi so izkopali temelje rimske naselbine in številne rimske predmete. Podr. cerkev sv. Jurija je bila zgrajena v 2. pol. 15. stol. v dobi turških napadov. Stara cerkev kaže v svojem slogu prehod gotike v renesanso. L. 1797. so jiremestili sem pokopališče od župne cerkve na Ježici. Tomačevo, 174-85-58-16-0. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du lin Ljubljana 4 km, žand Črnuče 4 km. zdr Št. Vid nad Lj. 6 km, žel Ljubljana 3.25 km, o 2 km, pTt Moste pri Lj. 2 km, š Sv. Peter pri Lj. 2 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 2.5 km. Pev. d. »Savski val« z gled. od. Nm 294 m. Leži na desni strani Save ob robu terase vzdolž ban. ceste Ježica—Zalog. Kmetijstvo in razna obrt. Zaposlenost v Ljubljani. V času kopalne sezone živahen dotok Ljubljančanov. Kopališče ob Savi, gostilne. Podr. cerkev sv. Marjete. Ostali del vasi (18 hiš, 256 preb.) je bil 1935 priključen Vel. Ljubljani. Občina Log Preb. 794, hiš 140, posest. 111, koč. 23, najem. 6. Površina 1287 ha: njiv in vrtov 528, trav. in paš. 221, sadovnjakov 6, gozdov 490, ostalo 42. Občina leži na sz. obrobju Ljubljanskega Barja; zavzema do 500 ni visoko skriljavčevo gričevje med Barjem in dolino Šujce ter ozek pas barske ravnine med Logom in Brezovico. Gričevje je jioraslo z močnim mešanim gozdom. Ravninski svet je precej moker, njive se nahajajo le na vzpetinah in v bližini odvodnih jarkov. Naselja leže ob drž. cesti Ljubljana—Trst ali pa tik nad njo. Prebivalstvo se bavi v prvi vrsti s kmetijstvom in gozdarstvom. Nekaj kmetijskih proizvodov odprodajo v Ljubljano in na Vrhniko. Skozi občino vodi drž. cesta Ljubljana—Trst in železnica na Vrhniko. Dragomer, 207-40-29-8-3. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du fin Ljubjana 10 km, žand p žup Brezovica 3 km, zdr Dobrova 5 km, žel Log-Lukovica 1 km, o š Log 1.5 km. Nm ca 360 m. Vas leži na jz. obronkih Debelega hriba ob obč. cesti, nekoliko vstran od drž. ceste Ljubljana—Trst. Domovi so postavljeni na terasi nad zatokom Ljubljanskega Barja. Poljedelstvo in živinoreja, prodaja kmetijskih pridelkov v Ljubljano. Dostop z vsemi vozili. Prenočišče za tujce. Podr. cerkev sv. Lovrenca je po tradiciji najstarejša v župniji. Sv. Miklavžu, zaščitniku ribičev in brodarjev, prvotnih prebivalcev tega kraja je bila posvečena že 1631, ko jo kot tako navaja vizitacijski zapisnik. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 1840—1843. Odtod doma Kavčnik Ivan (1858—1922), preds. viš. dež. sod. v Ljubljani, jurist, pisatelj in organizator. Log, 400-63-52-10-1. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du fin Ljubljana 12 km, žand p žup Brezovica 4 km, zdr Dobrova 6 km. žel o š v kraju. Šola ust. 1910, 2 odd. Javna knjiž., Gas., Strel, druž. Nm 300 m. Vas leži na sz. obrobju Barja ob drž. cesti Ljubljana—Trst. Kmetijstvo. Prodaja mleka, jajc in perutnine v Ljubljano. Mešan gozd daje drva za dom in za prodajo. K Logu spadata zaselka Jordanov kot ob obč. poti z. od Loga in Mole ob obč. poti s. nad vasjo. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. (370 m) je bila zidana najbrž že v 14. stol., a se omenja prvič šele 1526 v seznamu cerkv. drag. L. 1900. so jo povečali. Okoli cerkve je viden dvojni nasip, ostanek gradišča, t. j. utrjene naselbine iz predrimske in rimske dobe, ko je tod mimo vodila rimska cesta. Lukovica, 187-37-30-5-2. Sr Ljubljana-okol. 9 km, so du fin Ljubljana 9 km, žand p žup Brezovica 1.5 km, zdr Dobrova 5 km, žel v kraju, o š Log 2 km. Nm 300 m. Večja vas, leži vzdolž drž. ceste Ljubljana—Trst, na s. obrobju Ljubljanskega Barja. Nižina mokrotna, polja se nahajajo na položnem pobočju Debelega hriba (534 m). Poljedelstvo in živinoreja. Nekdanji grad Lukovec je danes v razvalinah, ki bodo kmalu popolnoma izginile. Grad so zgradili pred 14. stol. Po Valvasorjevem poročilu so bili prvi grajski posestniki grofje Barbo, nato pa razne rodbine. V 18. in 19. stol. je bil večidel v rokah lastnikov krumperškega gradu, ki niso tod stanovali. Zato je začel grad v 60 letih prejšnjega stol. razpadati. Kasneje je prešel v last rodbine Zevnik, ki si je ca 200 m vstran zgradila enonadstropno vilo. Sedanji lastnik ostankov stavbe je A. Kavčnik iz Lukovice. Občina Medvode Preb. 2855, hiš 528, posest. 190, koč. 294, najem. 108. Površina 4439 ha: njiv in vrtov 799, trav. in paš. 1013, gozdov 2470, ostalo 157. Občino sestavljata dva različna dela. Prvi je jv. del Sorskega polja, pretežno raven svet. ugoden za poljedelstvo, dasiravno so tudi tu zlasti na severu in ob sorških bregovih veliki gozdni kompleksi. Naselja so tu velika, strnjena in gosta. Ob sotočju Save in Sore se sorška ravnina prične zoževati. Tu prekoračita Savo gor. železnica in drž. cesta, v katero se v bližini stekajo lokalne ceste od Smlednika, Mavčič, Škofje Loke, Sore in Pirnič. Na tem prometno važnem mestu se je osredotočila obrt, se naselila industrija, izrabljajoč vodne sile Save in Sore (Združene papirnice) in se je stvorila današnja naselbinska aglomeracija Medvod in bližnjih naselij. Drugi del občine je hribovit, obsega sv. del t. zv. Polhograjskih dolomitov vse do razvodja proti Gradaščici, ki poteka od Grmade (898 m) nad Polhovim Gradcem preko Goljeka (809 m) in kraške planote Ravnika (630 m) proti vzhodu. Pri Sv. Katarini v Topolu sega občina celo preko razvodja na prisojno stran. Iz tega hribovja, ki je povsod razrezano po globokih in strmih grapah ter je zato slabo naseljeno in gospodarsko pasivno, se stekata proti ravnini dve daljši dolini, Ločnica in Babni dol, z mlini in žagami, prva z ostanki rudarstva (Kna-povže), druga z obrtnim izdelovanjem lanenega olja. Po hribovju so raztresene samotne kmetije in zaselki, ki se nekoliko zgoste le v nižjem lapornatem gričevju v Žlebeh nad Presko. Od pridelkov prodajo le nekaj prašičev, perutnine in jajc v ravninske kraje med Medvodami in Ljubljano; prav tja vozijo drva iz bogatih bukovih gozdov, z lesom pa zalagajo tudi industrijo v Medvodah-Goričanah. Pravi blagoslov je za te hribovske vasice ogromni dotok ljubljanskih izletnikov in smučarjev s središčem pri Sv. Katarini v Topolu. Brezovica, 135-24-7-16-0. Sr Ljubl jana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand zdr žel o pTt Medvode 7 km, fin Št. Vid nad Lj. 13 km, š Sv. Katarina 2 km, žup Sora 4 km. Nm ca 750 m. Leži v prisojnem bregu pod strmim dolomitnim stožcem s cerkvijo sv. Jakoba (806 m). Obsega tudi zaselke Grabče (nm 657 m, na prevalu med Topolom in Gol jekom 809 m). Suše in Robež (nad povirjem Ločnice). Za vozove dosti težak dohod 6 km od drž. ceste pri Medvodah ali 4—5 kin od ban. ceste v Polhov Gradec. Kmetijstvo in sadjarstvo v glavnem le za dom. Prodaja prašičev, perutnine in jajc v Medvode, Št. Vid in Ljubljano. Iz gozda spravljajo v Medvode drva in hlode (v papirnico). Sv. Jakob je sijajna razgledna točka (dostop iz Medvod preko Tehovca ali skozi Žlebe 2 uri), povsod idealen smuški svet vse do bližnje Sv. Katarine v Topolu (738 m). V Grabčali gostilna, znana postojanka ljubljanskih izletnikov in smučarjev. Podr. cerkev sv. Jakoba. Golo brdo, 141-26-6-19-1. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand zdr žel o pTt Medvode 5 kin, fin Št. Vid nad Lj. 8 km, š žup Preska 4.8 km. Nm 459 m. Jedro vasi leži na širokem hrbtu z. nad dolino Babnega dola. Obsega pa tudi naselje Babni dol (mlini) v dolini sami, zaselek Jamo nad njo ter nekaj kmetij onstran nje na široki kraški, večidel z bukovjem porastli planoti Ravnika. Dohod z vozom po obč. poti ca 4 km od drž. ceste pri Medvodah. Ilovnata in peščena zemlja, precej slaba za kmetijstvo. Sadje, čebelarstvo. Prodajajo prašiče, perutnino, maslo in jajca v Št. Vid. Lepi iglasti in bukovi gozdovi dajejo drva za Št. Vid in Ljubljano, hlode za Medvode. Razvita obrt izdelovanja lanenega olja in tropin. Nekaj prebivalstva zaposlenega tudi v industriji. Vodovod za Medvode in okolico. Skozi vas vodi pot od Medna k Sv. Katarini v Topolu (za smučarje manj prikladna). Podr. cerkev sv. Duha je bila do 1786 podružnica šentvidske župnije. Goričane, 238-43-3-40-27. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du Ljubljana 15 km, žand zdr žel pTt o Medvode 3.7 km, fin Št. Vid nad Lj. 10 km, š žup Preska 1 km. Vodovod. Gas. Nm 347 m. Gručasta vas na ostanku visoke konglomeratne terase j. nad Soro. Skozi vas se vzpne v strmem klancu ban. cesta Medvode—Sora—Škofja Loka. Pod vasjo na Sori in onstran nje naprave Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode (gl. Ladja). Kmetsko in delavsko prebivalstvo, precej novih delavskih hišic. Kmetijstvo skoro le za dom. Mizarska obrt, trgovine, gostilna s tujskimi sobami. Razgledna lega s kopanjem in ribolovom v Sori, prikladno za letovišče. Vas se prvič omenja v zgodovini 1178 kot last stiškega samostana. Papirnica je bila ustanovi jena v prvi polovici 19. stol. Zgodovinska znamenitost kraja je škofijski grad Goričane. Prvotni grad je bil po Schon-lebnu zgrajen že 928. Stal je na hribu tik nad sedanjim gradom. Grad je^ bil sprva last oglejskih patriarhov. Tem so ga ugrabili koroški in kranjski vojvode Spanheimi, ki so ga v 12. in 13. stol. upravljali z ljubljanskega gradu. L. 1261. je moral vojvoda Ulrik vrniti grad patriarhom. Ti so ga dajali v najem: grofom Sternberškim, grofom Ortenburškim (do 1418) in Celjskim grofom. Ko so Celjani 1456 izumrli, je grad postal last cesarja Friderika III. ki ga je 1461 podaril novoustanovljeni ljubljanski škofiji. Ko je 1613 grad pogorel, je dal 1631 škof Oton grof Buchheimski sezidati iz njegovega gradiva nov grad niže v vasi. Škof Ernest grof Attems ga je v 1743—1757 popolnoma predelal, povečal in olepšal. L. 1830. so ga znižali in obnovili. Z gradom je bila združena obsežna gospoščina, nad katero je podelil škofom cesar Friderik III. celo pravico krvnega sodstva. Grad je še danes v rokah ljubljanskih škofov, ki ga uporabljajo za letovišče. Kapela sv. Frančiška Sal. v gradu zgrajena 1755. Nekdaj je bila posvečena sv. Uršuli. Govejek, 66-9-3-6-0. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du Ljubljana 22 km, žand zdr žel pTt o Medvode 10 km, fin Št. Vid nad Lj. 16 km, š žup Sora 6 km. Nm od 610—857 m. Kraj sestavljajo raztresene samotne kmetije v strmem dolomitnem hribovju, ki se vleče z. nad dolino Ločnice od najvišjega vrha Polh. dolomitov Tošča (1021 m) preko Igalskih vrhov do strmega razglednega Osovnika (857 m) nad Sorškim poljem. Težaven dohod z vozom 6 km od ban. ceste Preska—Škofja Loka pri Sori. Kmetijstvo komaj za dom, več opuščenih kmetij. Prodaja drv in desak v Medvode. Počitniški dom Zadruge jugoslov. obrtnikov. Podr. cerkev sv. Mohorja na Osovniku pri-jubljena izletna točka (dostop iz Sore ali Škofje Loke, 2 uri); zaznamovana pot naprej proti Tošču. Prvotna cerkev je bila zgrajena najbrž v 13. stol. v bližini Rožnikovega gradišča, t. j. predzgodovinske naselbine. Sedanja gotska cerkev je bila zidana 1551 (letnica v cerkvi) in predelana 1661. Ladja, 108-19-3-16-6. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand zdr žel o pTt Medvode 2 km, fin Št. Vid nad Lj. 8 km, š žup Sora 2 km. Nm ca 330 m. Manjša vas na spodnji sorški terasi nasproti Goričanam. Dostop po obč. cesti 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kranj za vsa vozila. Kmetijstvo le stranskega pomena, večina prebivalstva je zaposlena v podjetju Združenih papirnic, ki tu izrablja vodno silo Sore. (Javnemu prometu odprt zasebni prehod čez Savo.) Gostilna. Podr. cerkev sv. Petra je bila zgrajena v renesančnem slogu. Prvič se omenja 1631. Medvode, 270-25-4-10-9. Sr Ljubljana-okol. 12.5 km, so du Ljubljana 12.5 km, žand žel o pTt v kraju, zdr fin Št. Vid nad Lj. 6 km, š žup Preska 0.5 km. SKJ z gled. od., Strel, druž., JS, Podr. NSZ, Gas. Vodovod. Električna razsvetljava. Zdravstveni dom. Nm 310—330 m. Vas leži ob sotočju Save in Sore (ime) ob stari in novi drž. cesti Ljubljana—Kranj tik nad njenim prehodom preko Save. Novejši deli so prirastli j. od Sore proti žel. postaji in pa na s. ob drž. cesti, ki se tod vzpne v strmem klancu Jeperci na višjo ravnino Sorškega polja. Avtobusna zveza na Ljubljano in Kranj—Tržič. V bližini se odcepijo ban. ceste na Presko—Škofjo Loko, Zbilje—Smlednik, Mavčiče— Kranj in Pirniče—Tacen. Kraj nima več kmetskega značaja, pečat so mu vtisnili obrt, bližnja industrija in promet. Gostilne s tujskimi sobami. Priljubljeno letovišče in kopališče (v Savi in Sori). Izhodišče za izlete na Šmarno Goro (671 m, 2 uri) in k Sv. Katarini (2 uri). S. od vasi ob izstopu Save iz slikovitih tesni umetni vodopad s hidrocentralo Združ. papirnic. V kraju so izkopali bronaste jjredmete in odkrili sledove rimske naselbine. Na njivi »Groblje« med Soro in Rakovnikom so odkrili številne rimske predmete. Kraj se prvič javlja že okoli 989. Iz Medvod doma dr. Kavčič Matija (1802—1863), pravnik, politik, drž. poslanec. Preska, 357-67-35-28-20. Sr Ljubljana-okol. 12.5 km, so du Ljubljana 12.5 km, žand žel o pTt Medvode 0.5 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 7 km, š žup v kraju. Šola ust. 1856, 6 odd. Kmet. nad. š. Javna knjiž. SKJ, JS, Strel, druž., Gas., Moš. pev. zbor, Prosv. d., DKfid; »Bratje«, podp. d., 2 godb. d., Obrt. d., PCD, NSZ in JSZ. Zdravnik. Vodovod, električna razsvetljava. Nm 332 m. Staro gručasto jedro vasi leži na prvih obronkih ob j. robu ravnine pri Medvodah nad ban. cesto Medvode—škofja Loka. Tam je še gospodarska osnova kmetijstvo s prodajo svinj, perutnine, jajc in lesa iz obsežnih gozdov v bližnjem gričevju. V bližnjih grapah so mlini. II Preski pa spada tudi velik del naselja pri žel. postaji Medvode in ob drž. cesti. Tod so različni obrtniki, gostilne s tujskimi sobami, lesna industrija, industrija lanenega olja in lakov. Župnija Preska (dek. Ljubljana-okol., škof. ljublj.) ima 1460 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja 1631. Sedanja stavba je bila posvečena 1761. Do 1782 je bila podr. sorške prafare, nato lokalna kapelanija, od 1786 pa je župnija. Rakovnik, 119-29-6-23-2. Sr Ljubljana-okol. 14.5 km, so du Ljubljana 14.5 km, žand zdr žel o pTt Medvode 2 km, fin Št. Vid nad Ljubljano 8 km, š žup Sora 1 km. Nm 320 m. Naselje kajžarjev in delavcev ob ban. cesti Preska—Škofja Loka ter po osojnih terasah nad njo z. od Goričan. Poljedelstvo je tu le pomožna gospodarska panoga. Gostilna. Seničica, 113-23-15-15-3. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand žel o pTt Medvode 1.3 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 6 km, š žup Preska 1.3 km. Nm ca 320 m. Vas leži na terasi ob vstopu potoka Babišnice iz skrilastega hribovja v posavsko ravnico pod Medvodami. Nekaj hiš tudi blizu drž. ceste Ljubljana—Kranj, od katere je po obč. cesti mogoč dostop v vas za vsa vozila (0.5 km). Ilovnata zemlja, kmetijstvo in izraba gozda le za dom. Obrt: izdelovanje lanenega olja. Spodnja Senica, 95-18-8-10-0. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand zdr žel o pTt Medvode 2 km, fin Št. Vid nad Ljubljano 8 km, š žup Preska 2.5 km. Nm ca 340 m. Vas je razporejena ob obč. cesti blizu roba ravnine tik nad Soro. Dostop z vsemi vozili 1 km od drž. ceste na Jeperci. Prebivalstvo le deloma delavsko, pretežno kmetijsko. Prodaja se krompir (10.000 kg), nekaj sadja, mleka, svinj in perutnine v Medvode, Št. Vid in Ljubljano. Bukovina v bregu nad Soro daje le drva za dom. Studenčice, 76-10-4-6-0. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km, žand žel o pTt Medvode 6 km, zdr fin Št Vid nad Lj. 12 km, š žup Sora 6 km. Nm 549 m. Gručasta vas v sončni rebri med gozdnatim Breznikom (639 m) in Martinjim hribom (702 m). Dohod po vozni poti 4 km od ban. ceste v Preski. Preko prevala pod Breznikom vodi pešpot v dolino Ločnice in Sore. Slaba ilovnata zemlja, kmetijstvo le za dom, prodaja perutnine in drv v okolico. Svetje, 192-40-7-30-10. Sr Ljubljana-okol. 13 km. so du Ljubljana 13 km, žand žel o pTt Medvode 1 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 7 km, š žup Sora 3 km. Godb. odsek »Sora«. Električna razsvetljava. Nm ca 340 m. Vas leži na robu terase nad žel. mostom čez Soro, ob obč. cesti Medvode—Goričane. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo in tovarniško delo. Prodaja se perutnina, jajca in mleko v okolico. Prijetna sončna lega, kopanje v Sori, priljubljeno letovišče, gostilna s tujskimi sobami. Teliovec, 10-3-2-5-0. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km, žand žel o pTt Medvode 6 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 12 km, š žup Sora 4 km. Nm 685 m. Malo naselje na visokem razglednem slemenu med Martinjim hribom (702 m) in Sv. Jakobom nad Brezovico (806 m). Dohod z vozom težaven 6 km od ban. ceste. Slaba hribovska zemlja nudi le malo pridelkov. Bukov gozd daje drva za dom. Skozi vas vodi priljubljena izletniška in smučarska pot iz Medvod k Sv. Jakobu. Podr. cerkev sv. Florijana. Prvotno cerkev so 1548 povečali. Sedanjo renesančno stavbo so zgradili 1654 in predelali 1669 ter 1778. Zvon iz 1594 spominja, kot kaže napis, na zmago kristjanov nad Turki pri Sisku v 1593. Topol (Sv. Katarina), 106-19-14-3-2. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km, žand žel o pTt Medvode 7.5 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 13 km. š žup v kraju. Šola ust. 1877, 1 odd. Nm 738 m. Kraj s središčem pri cerkvi sv. Katarine, pod katere imenom je splošno najbolj znan, obsega raztresene kmetije po dokaj strmih prisojnih rebreh dolomitnega Roga (800 m) in Jetrbenka (772 m). Dostopen je z vozom po obč. poteh 4—5 km od ban. ceste Ljubljana—Polhov Gradec ali 7.5 km od drž. ceste pri Medvodah in nekako prav toliko od ban. ceste nad Podutikom. Peščena hribovita zemlja rodi le za dom. V Ljubljano prodajajo maslo (400 kg), jabolka (1000 kg), perutnino in jajca, iz gozda predvsem bukova drva v Medvode (100 m3). Prijetna sončna lega, krasen razgled z bližnjih višin (Sv. Jakob, Rog, Jetrbenk), poleg Šmarne gore najbolj obiskovana izletniška in zlasti smučarska točka Ljubljančanov (dohod 3 ure iz Ljubljane čez Toško čelo, 2 uri iz Medvod, Medna ali Št. Vida). Gostilna. Izleti na Grmado (898 m, turo, sestop na Polhov Gradec) in Tošč (1021 m, lKure, sestop na Škof jo Loko). Župnija Sv. Katarina-Topol (dek. Ljublj.-okol.^ škof. ljublj.) ima 365 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Katarine je stala že v Valvasorjevi dobi. Prvotno je bila podr. pražupnije Št. Vida nad Ljubljano. L. 1787. je bila ustanovljena samostojna lokalija, ki je postala pozneje prava župnija. Trnovec, 96-17-2-15-0. Sr Ljubljana-okol. 23 km. so du Ljubljana 23 km, žand žel o pTt Medvode 8 km, zdr fin Št. Vid nad Lj. 16 km, š Sora 8 km, žup Sv. Katarina 2 km. Nm 450— 470 m. Trnovec s pripadajočima naseljima Knapovžami in Ločnico leži raztreseno ob stiku strmih, v dolomit vrezanih grap v povirju Ločnice, ob kateri vodi obč. cesta za vsa vozila do ban. ceste v Sori (6 km). V ozki senčni, pogosto katastrofalnim povodnjim (n. pr. 1926) izpostavljeni dolini ni kmetijstvo ravno doma. Dohodke donaša prodaja drv iz obsežnih bukovih gozdov. Svojčas je naselje v veliki meri živelo od majhnega rudnika v Knapovžah (živo srebro in svinec), kar še danes daje pečat njegovi zunanji sliki. Gostilna s prenočiščem. Mlini. Vaše, 225-40-18-22-9. Sr Ljubljana-okol. 13.5 km, so du Ljubljana 13.5 km, žand zdr žel o pTt Medvode 1 km, fin Št. Vid nad Lj. 7 km, š žup Preska 0.5 km. Društvo »Bratje«. Nm ca 335 m. Obsežna vas na razgibani terasi v pobočju Breznika (639 m) jv. od Goričan, ne daleč od ban. ceste Preska—Škofja Loka, deloma ob njej. Vas je danes v veliki meri prepojena z delavskim slojem, dasi je gospodarska osnova še vedno kmetijstvo na pretežno ilovnati zemlji. Pridelki se prodajo doma in v bližnji okolici Medvod (živina, mleko, prašiči, perutnina, jajca). Gozd daje večinoma le drva. Več obrtnikov, gostilna s prenočiščem. Zbilje, 176-39-24-6-6. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand zdr žel o pTt Medvode 2 km, fin Št. Vid nad Lj. 8 km, š žup Smlednik 2.5 km. Nm ca 340 m. Leži na široki terasi nad Savo nasproti Smledniku. Jedro z obcestnim tlorisom je postavljeno ob vaški poti pravokotno na ban. cesto Medvode—Smlednik. K vasi spada tudi zaselek Žeje (nm 349 m) više na ravnini v vznožju osamelega Žejskega hriba (371 m). Dobra ravninska zemlja. Proda se nekaj žita, polovica mleka v mlekarne, svinj, perutnine in jajc v Medvode, Kranj in Ljubljano. Čebelarstvo. Lepi ravninski gozdovi (70% iglavcev), iz njih se prodaja les predvsem v goričansko papirnico. Nad Savo, kjer se je že pred 100 leti vršil promet in prevoz z brodom, stoji danes staro znamenje, ki mu pripisuje ljudstvo nadnaravno moč. Vas se prvič omenja 1341. Podr. cerkev sv. Janeza Krstnika. Mesto prvotne cerkve so 1884 zgradili sedanjo stavbo. Zvonik je prvotno stal sam, 1897 so ga prestavili k cerkvi na sedanje mesto. Cerkev hrani starinski oltar in znamenite slike. Zgornja Senica, 112-22-9-9-3. Sr Ljubljana-okol. 14.5 km, so du Ljubljana 14.5 km, žand zdr žel o pTt Medvode 2.5 km, fin Št. Vid nad Lj. 8.5 km, š žup Sora 2.5 km. Nm 346 m. Gručasta vas ob robu ravnine nad Soro, dostopna z vozom in avtom 1 km od drž. ceste Ljubljana—Kranj. K vasi spada kmetija in cerkev sv. Miklavža na Jeprci (347 m) pod Žejskim hribom, kjer se od drž. ceste Ljubljana—Kranj odcepita ban. cesti v Smlednik in Škofjo Loko. Gospodarstvo kot v Sp. Senici. Od 973—1803 je kraj pripadal brižinskiin škofom, ki so ga kolonizirali. Po urbarju njihovega gospodstva iz 1291 je bila vsa vas podrejena županstvu Novo selišče in je štela 10 kmetij. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila zidana v začetku 16. stol. in 1512 posvečena. L. 1541. in večkrat pozneje so jo predelali. Žlebe, 220-55-20-25-10. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand zdr žel o pTt Medvode 3 km, fin Št. Vid nad Lj. 8 km, š žup Preska 2 km. Nm 488 m (cerkev sv. Marjete). Kraj obsega na daleč raztresene kmetije v terciarnem gričevju in nižjih dolomitnih bregovih j. od Medvod. Svet je razrezan po številnih vodah. Ob vodah je večidel travnik, v pobočjih gozd, na širokih valovitih hrbtih polja. Obsega tudi zaselke Kršlje, Hrušico, Stežice in Petelinec (pri cerkvi sv. Jakoba 588 m v strmem dolomitnem pobočju Jetrbenka). Dostop z vozom po obč. poteh 3 km od drž. ceste pri Medvodah in Seničici. Kmetijstvo v glavnem le za dom, ob vodah mlini in žage. Prodaja drv in hlodov (za Združene papirnice). Pod cerkvijo sv. Marjete, mimo katere vodi zaznamovani, najkrajši dostop iz Medvod k Sv. Katarini v Topolu, idealna smuška vežbališča. Gostilna. Na griču Gradišču je nekdaj stala pred-zgodovinska naselbina, katere zidovje je že zaraščeno. Na hribu nad vasjo (775 m) je po tradiciji ' stal grad Jetrbenk. Razvaline so že skoro popolnoma izginile. Po njem ima hrib še danes svoje ime. Grad je bil v posesti roparskih vitezov Hertenbergov, ministerialov koroških vojvod Span-heimov. Slednji so ga s silo iztrgali oglejskim patriarhom. Od Hertenberških se omenja najprej Gerloh (1207). Koroški vojvoda Ulrik je moral 1261 grad vrniti oglejskim patriarhom. Slednji so ga dali v najem gospodom Iiertenberškim. Grad je bil pozneje, najbrž od potresa 1511 razrušen. Vitezi Hertenber-ški so izumrli v 18. stol., a še živijo v ljudskem spominu po svojih ropih. Na grad pa spominjajo sosedna imena: hutne (za lovske pse), Turnče (stan oskrbnika), Straža, Kašča (žitna zaloga), vas Pristova in hišno ime »Sluga« v tej vasi. Podr. cerkev sv. Marjete. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Razrušil jo je verjetno potres 1511. Novo cerkev je dal v začetku 16. stol. zgraditi v poznogotskem slogu (letnica 1526 nad slavolokom v cerkvi) vitez Ilertenberški. Pozneje so cerkev večkrat renovirali (1680, 1754 itd.). Tudi podr. cerkev sv. Jakoba na Pete-lincu so po tradiciji prvotno sezidali v začetku 16. stol. vitezi Ilertenberški. Sedanja renesančna stavba je najbrž iz 1751 (letnica na vratih in nad slavolokom cerkve). Občina Polhov Gradec Preb. 1358, hiš 278, posest. 237, koč. 41, najem. 25. Površina 3605 ha: njiv in vrtov ca 495, trav. in paš. ca 1255, gozdov ca 1740, ostalo ca 115. Občina zavzema ves zgornji del doline Gradaščice (od soteske pri Sv. Juriju navzgor) in velik del Polhograjskih dolomitov po strmih grapah razrvanega hribovja. Izpod Butajnove pritekajoča Mala voda se v Polhovem Gradcu združi z Vel. Božno, ki priteče izpod Pasje ravni, v skupno strugo, ki se odslej imenuje Gradaščica. Vse vode imajo značaj hudournikov, ki z veliko silo pridrve v dolino in s prodom zasipajo rodovitna polja. Obe dolini, ob Grada-ščici in ob Mali vodi, sta mokrotni, vporabni le za travnike in pašnike, njive se nahajajo le ob vzvišenih robovih in na terasah. Naselja v dolini tvorijo večinoma manjše gručaste vasi in leže nad dolino ob banovinski cesti. V hribovitem svetu pa prevladujejo zaselki in samotne kmetije, ki segajo precej visoko in leže na zložnejših mestih sredi krčevin. Do njih so izpeljani dokaj strmi in slabi kolovozi. Sicer pa pokrivajo hribe izredno bogati gozdovi iglavcev, zlasti ob globoko zase-kanili grapah, ki večkrat ločijo eno posest od druge. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in dninarstvoin. Dober zaslužek daje lesna industrija. Vsakodnevna avtobusna zveza z Ljubljano omogoča plasiranje nekaterih kmetijskih proizvodov na ljubljanski trg (maslo, perutnina, jajca). Glavno prometno os predstavlja banovinska cesta, ki vodi iz Ljubljane po dolini do Polhovega Gradca in naprej na Črni vrh. Od nje se odcepijo številne obč. ceste na vse strani in ban. cesta v Ilorjulsko dolino. Vse hribovje je Ljubljančanom dobro znano, saj spada v skupino izredno zanimivih in privlačnih izletniških točk, tako poleti, kot pozimi. Pa tudi dolina je znana radi pogostih, včasih naravnost katastrofalnih poplav (n. pr. 1926). Da bi temu odpomogli, so vse večje hudournike regulirali. Babna gora, 134-25-22-3-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Vrhnika 17 km, fin žel Ljubljana 17 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 2 km, zdr Dobrova 8 kin. Nm ca 450 m. Vas leži na terasastem pobočju, na desnem bregu Gradaščice, na z. strani Vetrnika (553 m). Pred njim kipi samostojen, pečevit kup z navpično apniško steno; tu se nahaja Babčarjev tabor; nekaj starega zidovja je še ohranjenega. Sončna lega. Gozd je iz-krčen, pobočja pokrivajo lepi travniki. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja perutnine in drv v Ljubljano. Dostop z vozom po obč. cesti 2 km od ban. ceste pri Belici. Belica, 65-9-6-3-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Vrhnika 17 km, fin žel Ljubljana 17 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 2 km, zdr Dobrova 8 km. Nm 340 m. Vas leži konec soteske, deloma ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec, deloma ob obzidanem hudourniku. Kmetijstvo, v Ljubljano prodajajo jajca, perutnino in drva. Avtobusna zveza Ljubljana—Polhov Gradec. Belo, 27-5-5-0-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du Vrhnika 18 km, fin žel Ljubljana 16 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 3 km, zdr Dobrova 7 km. Nm 683 m. Zaselek leži v hribovitem svetu s. nad Logom. V kraj vodi obč. cesta, dostop z vozom preko Osredka (3—4 km). Pešpot iz doline Črnega potoka (od Žirovnika) po zelo napetem kolovozu. Napeljan vodovod z izborno pitno vodo izpod Gol jeka (809 m) pred Grmado. Kmetijstvo. Lep razgled v osrčje Polhograjskih dolomitov, lep smuški svet, do Sv. Katarine y» ure. Briše, 153-34-29-5-0. Sr Ljubljana-okol. 20 km, so du Vrhnika 18 km, fin žel Ljubljana 20 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec lkm, zdr Dobrova 11 km. Nm 374 m. Leži j. od Polhovega Gradca v ozki dolini Male vode, ki se pri Koroščevem mlinu zoži v sotesko. Vključuje zaselke Škofijo in Zavrli. Zložna pobočja so izrabljena za njive in travnike, nad njimi se prične mešan gozd. Hiše leže večinoma ob cesti, potisnjene na rob doline. Dostop po ban. cesti z vsemi vozili, do avtobusne zveze v Polhov Gradec 2 km. Kmetijstvo in delo v lesni industriji. V Ljubljano prodajajo perutnino, jajca in surovo maslo. Podr. cerkev sv. Treh kraljev se prvič omenja 1526. V Brišah sta se rodila Koritnik Anton (1875), ravn. gimn. v Št. Vidu nad L j. in Koritnik Griša (r. 1886), pesnik in prevajalec. Butajnova, 33-4-4-0-0. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du Vrhnika 24 km, fin žel Ljubljana 26 km, žand o pTt I^olhov Gradec 7 km, š^ žup Črni vrh 4 km, zdr Dobrova 17 km. Ostalo gl. obč. Št. Jošt, kamor sjjada večji del naselja. Dolenja vas, 140-30-26-4-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Vrhnika 15 km, fin žel Ljubljana 17 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 2 km, zdr Dobrova 8 km. Nm 345 m. Manjša vas sredi mokrotne doline ob sotočju Prusce in Gradaščice. Hiše leže deloma ob desnem bregu Gradaščice, deloma ob njenem jiritoku, ob katerem vodi ban. cesta na Vrhniko. K vasi spada zaselek Selišče. Poljedelstvo in živinoreja, na ljubljanski trg gre perutnina, jajca in drva. Avtobusna zveza Ljubljana— Polhov Gradec. Dvor, 102-20-18-2-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Vrhnika 15 km, fin žel Ljubljana 17 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 2 km, zdr Dobrova 8 km. Nin 349 m. Vas leži deloma ob ban. cesti nad Gradaščico, deloma na terasi nad cesto. Do- lina Gradaščice se tu močno razširi, vendar pa je mokrotna in za kulturo neuporabljiva. Njive so le v obrobnih, višje ležečih predelih, gozd pa se tu umakne daleč nazaj. Poljedelstvo in živinoreja. V Ljubljano stavijo na prodaj jajca, perutnino in drva. Avtobusna zveza Ljubljana—Polhov Gradec. Podr. cerkev sv. Petra. Cerkev so zgradili v 1525—1561 Polhograjski gospodje iz gradiva 1511 porušenega polhograjskega gradu. Mogočna stavba, imenovana tudi »cesarska« ali »grofovska« cerkev, spada med najlepše gotske cerkve v Sloveniji. Znamenita je ladja, morda najširša v Sloveniji (20 m). Cerkev ima raven, lesen kasetiran strop z dvema slovenskima napisoma in letnico 1577. Krasen gotski portal je delo mojstra Jurija Ruckensteina iz 1544. Odlikujejo ga reliefi iz prirode in stavbarstva, evangelijski simboli in plemenitaški grbi. Freske iz 2. pol. 16. stol. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526, a je bržkone starejša od one sv. Petra. Okoli 1773 je bila barokizirana. Iz Dvora doma Kožuh Josip (r. 1854), prof. v Celju, matematični geograf in kartograf. Hrastenice, 33-11-7-4-0. Sr Ljubljana-okol. 14 km", so du Vrhnika 22 km, fin žel Ljubljana 14 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 5 km, zdr Dobrova 5 km. Nm ca 330 m. Manjša vas ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec, vsa na njeni s. strani, pod zelo strmim pobočjem. Gradaščica se tu umakne pod nasprotni hrib Vetrnik. Dolina je izpostavljena poplavam, njive leže na skrajnem robu, tik ceste. Gozd na desnem bregu pada do Gradaščice. Poljedelstvo in živinoreja, sadjarstvo za dom. Prodaja lesa v Ljubljano. V vasi so včasih žgali apno, na kar nas opozarja opuščena apnenica ob ban. cesti. Veliko poslopje, ki sliči na graščino, konec 19. stol. znamenita gostilna, je danes last ljubljanskega trgovca Breznika. Avtobusna zveza Ljub-1 jana—Polhov Gradec. Med Hrastenicami in Sv. Jurjem (413 m) leži na desnem bregu Gradaščice griček Gradišče s trdnim starinskim zidom. V Hrast, rojen 1889 dr. Ambrožič Matija, referent za otroško zdravstvo v Ljubljani. Log, 29-5-5-0-0. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du Vrhnika 21 km, fin žel Ljubljana 15 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 4 km, zdr Dobrova 6 km. Nm ca 330 m. Leži ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec v soteski med Dvorom in Sv. Jurijem. Polja so po obeh pobočjih, v dolini so le travniki. Kmetijstvo in prodaja lesa. Avtobusna zveza Ljubljana—Polhov Gradec. Podreber, 63-14-10-4-0. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Vrhnika 16 km, fin žel Ljubljana 18 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 1 km, zdr Dobrova 9 km. Nm 396 m. Vasica leži na terasi 0.5 km vstran od ban. ceste, na jz. vznožju Sovinke (596 m), ki jo pokriva mlad bukov gozd. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, delom v gozdu in lesni industriji v Polhovem Gradcu. Dostop z vozom. Podr. cerkev sv. Elizabete se prvič omenja 1499 v listini, ohranjeni v župneni arhivu in pozneje v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Sredi 16. stol. je bila temeljito predelana. V sredi 19. stol. so renovirali zunanjščino in cerkev obokali. V cerkvi je nagrobna slika plemenitaške rodbine Kizljev iz konca 16. stol. Polhov Gradec, 281-60-49-11-23. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Vrhnika 17 km. fin žel Ljubljana 19 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr Dobrova 10 km. Šola ust. 1852, 6 odd., čipk. š., Prosv. d. z gled. od., PJS, RK, Gas., Sok. deca, Pev. zbor. Nin 397 m. Vas, ki ima slikovit položaj, leži ob vznožju strme dolo-initne Gore sv. Lovrenca (824 m), ki zapira tu dokaj široko Polhograjsko dolino na z. strani. Pod vasjo se stekata iz strmo vrezanih grap Mala voda in Božna, tvoreč odtod dalje Gradaščico. Polhov Gradec ima po ban. cesti dnevno avtobusno zvezo z Ljubljano. Za kmetijstvo svet ne nudi baš ugodnih pogojev radi strmine pobočij in radi stalne nevarnosti katastrofalnih poplav v dolini Gradaščice in stranskih grapah. Zato zadostuje komaj za domače potrebe, le nekaj perutnine in jajc se proda v Ljubljano. V veliki meri se izkorišča gozd (smreka, bukev). V vasi je več žag in večje lesno-industrij-sko podjetje. V Ljubljano se razen mehkega lesa proda tudi precej prvovrstnih bukovih drv. Polhov Gradec kot središče občine ima tudi precej obrtnikov ter gostilne s tujskimi sobami in vsemi ugodnostmi. Kraj je primeren za letovišče in je izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov v slikovito in razgledno doloinitno hribovje na z. in s. (t. zv. Polhograjske dolomite): na Grmado (898 m, i% ure) in Tošč (1021 m, 2 uri) ter preko njih v Škofjo Loko ali mimo Sv. Katarine v Medvode; na osamljeno Goro Sv. Lovrenca (824 m); preko razgledne sončne planote Črnega vrha (862 m) na Pasjo ravan (1030 m) in v Poljansko dolino; preko Korena (720 m) pa v Ilorjulsko dolino. Pota markirana. Tereni in izleti tudi za smučarje. Preko Sela med Toščem (1021 m) in Kopačevim vrhom (879 m) vodi stara tovorna pot od Horjula in Polhovega Gradca proti Škofji Loki. V Polhovem Gradcu in okolici je še ohranjena domača čipkarska obrt s tečajem Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Na Polhograjski gori so odkrili prazgodovinsko gradišče, čigar ostanki so na Drsalici pod cerkvijo in okrog Logarja. Tu je obstajala tudi večja rimska postojanka. O zgodnji slovenski kolonizaciji v srednjem veku priča odkrito staro-slovensko gradišče, po katerem je kraj menda dobil svoje ime. Na severnem koncu vasi nad Božno stoji polhograjski grad. Prvotni Stari grad je stal na vrhu griča Kalvarije. Ko je grad razrušil najbrž potres 1511, so sezidali niže novi grad, ki je bil dolgo časa v posesti gospodov Polhograj-skili, ministerialov Spanheimov. L. 1269. je bil grad že v rokah gospodov Svibenskih ali Ostrovrharjev; pozneje je prešel zopet v posest Polhograjskih, ki so ga 1364 prodali Celjskim grotom. L. 1415. so ga izropali kmečki uporniki, 1416 so prodrli do Polhovega Gradca celo Madjari, a grad je ostal nepoškodovan. L. 1439. ga je razrušil Jan Vitovec, 1550 je bil deželnoknežja last in kot takega so ga dobivale v upravo razne plemiške rodbine. V Valvasorjevi dobi je živel na gradu Maks Anton pl. Polhograjski, ki je grad renovira] in sezidal grad Lesno brdo. Njegova rodbina je zbrala v gradu številne umetnine. L. 1869. je grad prešel na rodbino Blagay. Znan je grof Ursini Blagay, ljubitelj narave, {»osebno rastlinstva, ki je prvi odkril v okolici znameniti Blagajev volčin. L. 1838. ga je tu na gradu obiskal saksonski kralj Friderik Avgust, kateremu na čast je dal postaviti desno od parka pod Sv. Lovrencem lep spo-menik-obelisk iz glinškega marmorja. Grad je danes last gospe Urbančič. V njem hranijo znamenito zbirko slik in portretov. Pod gradom je onstran ceste na Crni vrh v obzidanem dvorišču vodnjak iz 2. pol. 17. stol., odličen arhitektonski spomenik te dobe. Na Starem gradu je kapela Ž. M. b. Na poti do nje je 14 kapelic (križev pot). Župnija Polhov Gradec (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 2040 duš. Pokopališče. Župna cerkev rojstva D. M. Prvotna cerkev se prvič omenja 1457, ko je bila na novo posvečena. Nova cerkev je bila zgrajena okoli 1500. L. 1728. so jo do tal porušili in 1728—1736 zgradili novo. L. 1861. je bil postavljen sedanji zvonik in 1871 sedanja cerkvena stavba. V oltarjih in v župnišču več Me-tzingerjevih slik. Cerkev je bila prvotno podr. šentvidske prafare. fz nje se je izločila kot vikariat že pred 1296. Cerkveno je župnija pripadala oglejskim patriarhom, od 1461 pa ljubljanski škofiji. Župnija je mati sedanjih fara Črnega vrha, Št. Jošta, Horjula in deloma Sv. Katarine (vas Belo). Kapelica na Kalvariji je iz 2. tretjine 19. stol. Polhograjski rojak je Rihar Gregor (1796—1863), skladatelj. Prapreče, 123-27-26-1-0. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du Vrhnika 20 km, fin žel Ljubljana 22 kin, žand o pTt Polhov Gradec 3 km, zdr Dobrova 13 km, š žup Crni vrh 7 km. Nm 549 m. Raztresena hribovska vas jz. od Polhovega* Gradca, na obronkih Polhograjske gore, pod doloinitnim hribom Veliko travo. Jedro vasi leži na terasi pod obč. cesto, deloma pa ob njej. Dostop le z vozom, 4 km do ban. ceste v Polhov Gradec. K vasi spada tudi zaselek Zalog, niže nad Veliko Božno. Peščena zemlja rodi precej dobro. Razvito sadjarstvo. Živinoreja. Podr. cerkev sv. Jurija se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Ima zanimiv lesen slikan strop, ki je verjetno, kot vsa stavba, iz 1. pol. 17. stol. (1635). Poljska kapelica sv. Križa (pri Lovretu) je bila postavljena 1727, kapelica Žal. M. B. na klancu pa 1729. Pristava, 99-20-18-2-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Vrhnika 17 kin, žand o pTt š žup Polhov Gradec 0.5 km, fin žel Ljubljana 19 km, zdr Dobrova 9.5 km. Nm 390 m. Leži ob ban. cesti tik pred Polhovim Gradcem. Kmetijstvo in lesna industrija. Postajališče avtobusa. Gostilna s tujskimi sobami. Srednja vas, 76-14-12-2-2. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Vrhnika 16 km, žand o pTt š žup Polhov Gradec 1 km, fin žel Ljubljana 18 km, zdr Dobrova 9 km. Nm 355 m. Vas leži ob ban. cesti Ljubljana—Polhov Gradec, ki se tu dvigne na teraso nad mokrotno dolino Gradaščice. Hiše so raztresene deloma vzdolž ceste, deloma po zložnem j. pobočju Sovinke (596 m). Poljedelstvo in živinoreja. Avtobusna zveza Ljubljana —Polhov Gradec. Občina Polje Preb. 6136, hiš 815, posest. 703, koč. 54, najem. 243. Površina 2677 ha: njiv in vrtov ca 1260, trav. in paš. ca 825, sadovnjakov 50, gozdov ca 460, ostalo 82. Obsega vzhodni del Ljubljanskega polja med Savo in Ljubljanico do njihovega sotočja pod strmim Kašeljsko-zaloškim gričevjem. Ravninski svet s pretežno prodnato in peščeno osnovo je v splošnem ugoden za kmetijstvo, le najnižje ravnice ob Savi in Ljubljanici so mokrotne in zato v travnikih, pašnikih in logih. Naselja, ve- like sklenjene vasi, so razvrščena v dolgih vrstah večinoma nad ježami teras ob Savi in Ljubljanici. Ona ob Savi so obdržala jiretežno kmetski značaj, ker ima kmetijstvo močno za-slombo v bližini ljubljanskega trga, kamor lahko prodaja svoje pridelke. Z mestom so posavske vasi zvezane po ban. cesti Ljubljana—Sv. Jakob, med seboj pa j)o ban. cesti II. reda, ki sledi robu najvišje savske terase od Zaloga preko Snebrja proti Ježici. Naselja ob Ljubljanici pa so močno preustrojena po industriji, predvsem po vevški papirnici, kakor tudi po bližini mesta, kamor je dostop po dobri ban. cesti (z avtobusom, vozovi, kolesi) in železnici močno olajšan. V teh vaseh je delavski in obrtniški sloj vedno močneje zastopan. Hrastje, 116-19-19-0-11. Sr Ljubljana-okol. 3.5 km, so du zdr žel Ljubljana 3.5 km, žand Vevče 7 km, fin o Polje 7 km, pTt Moste pri L j. 3.5 km, š Šmartno 3.5 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 3.5 km. Nin ca 290 m. Leže ob ban. cesti Ljubljana-Sv. Jakob—Domžale, kjer se od nje vrh savske terase odcejii ban. cesta na Ježico. Glavni zaslužek daje kmetijstvo. Avtobusna zveza z Ljubljano. Gostilna. Obrje, 97-19-19-0-2. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, so du zdr žel Ljubljana 4.5 km, žand Vevče 7 km, fin o Polje 7 kin, pTt Moste pri Lj. 4.5 km, š Šmartno 4 km, žup Ljubljana-Sv. Peter 4.5 km. Nm 291 m. Leži v vrsti nad savsko teraso kraj ban. ceste Ježica—Hrastje. Kmetijstvo. Gostilna. Polje (Devica Marija v Polju), 775-116-116-0-87. Sr Ljub-1 jana-okol. 6 km, so du Ljubljana 6 km, žand zdr Vevče 2 km, fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1857, 16 odd. Dve javni knjiž.., Obrtna nad. š., Tečaj za miz. in detajlno ris., SKJ, Prosv. d., Gas., PSVD, Strel, druž., NO, Pevsko in godb. dr. Zdravnik. Nm 282 ni. Leži na ravnini v. od Ljubljane na obeh straneh ban. ceste Ljubljana—Zalog. Avtobusna zveza z Ljubljano in Zg. Kašljem. Zemlja je prodna in srednje rodovitna. Prebivalci so kmetovalci in razni obrtniki. Dnevno dovažajo živila, predvsem mleko v Ljubljano. Vas je središče občine, pod močnim vplivom bližnje industrije (Vevče) in mesta Ljubljane. V bližini nove žel. p. je vzrasla cela naselbina novih stanovanjskih hišic in vil. Gostilne s prenočišči, trgovine. Župnija D. M. v Polju (dek. Lj.-okol. škof. ljublj.) ima 5214 duš. Pokopališče. Župna cerkev Vneb. Dev. M. Prvotna cerkev se omenja 1325. L. 1520. je bila nanovo sezidana. Po potresu 1895 so na istem mestu zgradili sedanjo stavbo. Sprva podr. pražupnije sv. Petra v Ljubljani, se je izločila 1783 s Scliillingovo ustanovo kot samostojna župnija. Od 1711 je cerkev veljala za imenitno božjo pot, ki pa je konec 19. stol. prenehala. Romanje se obnavlja v novejšem času. Največji zvon v Sloveniji (čez 6000 kg). Slape, 286-40-37-3-6. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, so du Ljubljana 4.5 km, žand Vevče 1 km, zdr fin o pTt š žup Polje 1 km, žel Polje 1.5 km. Nm ca 280 in. Leže tik nad levim bregom Ljubljanice ob obč. cesti, % km vstran od ban. ceste Ljubljana —Zalog. Dostop za vsa vozila. Avtobusna zveza z Ljubljano. Glavni zaslužek daje kmetijstvo. Trgovina s cementom. Obilen ribolov v Ljubljanici. Na bivšem ozemlju katastralne občine Slape je bilo kraj žel. proge zgrajeno 1933 ljubljansko letališče, ki pa je od 1935 priključeno ljublj. mestni občini. Snebrje, 393-71-65-6-4. Sr Ljubljana-okol. 5.5 km. so du Ljubljana 5.5 km, žand zdr Vevče 5.5 km, fin žel o pTt š žup Polje 4.5 km. 1'ev. d., Koles. d. »Triglav«, Gas. Snebrje-Zado-brova. Nm 278 m. Leži ob ban. cesti Ljubljana—Sv. Jakob— Domžale, kjer se ta spušča v zložnem klancu preko savskih teras navzdol proti železnemu mostu pri Sv. Jakobu. V vasi se odcepi ban. cesta proti Zalogu. Avtobusna zveza z Ljubljano. Svet je prodnat in niže ob Savi ilovnat. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in deloma z obrtjo. Gostilne in trgovine. Spodnja Zadobrova, 227-46-40-6-7. Sr Ljubljana-okol. 7 km, so du Ljubljana 7 km, žand zdr Vevče 5 km, fin o pTt š žup Polje 4 km, žel Polje 3.5 km. Nm 280 m. Leži ob ban. cesti Snebrje—Zalog, na meji med višjo prodnato ravnino z njivami in obsežnimi mokrotnimi logi in travniki vse do Save. Precej obrtniška vas. Strojno mizarstvo in tesarstvo ter lesna trgovina. Prodajajo se v Ljubljano tudi drva in to iz bližnjih ravninskih gozdov, kot tudi iz sosednjega hribovja. Gostilna. Spodnji Kašelj, 287-46-46-0-5. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, žand zdr Vevče 2.5 km, fin o pTt žup Polje 3 km, žel š Zalog 0.5 km. Nm 275 m. Leži v tesni vrsti nad levim bregom Ljubljanice ob obč. cesti 300 m vstran od ban. ceste pri Zalogu. Dostop možen z vozom ali avtom. Prebivalci so poljedelci, delavci v vevški papirnici ali pri železnici ter obrtniki. Gostilne. Studenec, 746-39-36-0-0. Sr Ljubljana-okol. 3 km, so du Ljubljana 3 km, žand zdr Vevče 1.5 km, fin š žup Polje 0.5 km, žel o pTt Polje 1 km. Nm 283 m. Leži po dolgem ob robu terase s. od Ljubljanice, kraj ban. ceste Ljubljana—Zalog. Avtobusna zveza z Ljubljano. Prevladuje kmetijstvo s prodajo naj- različnejših pridelkov (zlasti mleka) v Ljubljano. Tu je ban. bolnica za duševne bolezni z velikim posestvom. Zemljišče, na katerem stoji, je obzidal že 1686 grof W. E. Auersperg z visokim zidom, ki obstaja še danes. V njem si je grof uredil zverinjak, zato okoličani še danes imenujejo zavod Tiergarten. Zavod za umobolne je začel zidati 1876 dež. odbor, 1888 so poslopje podaljšali, 1899 pa popravili in povečali. L. 1929. so sezidali stanovanje za redovnice in kapelo. L. 1932,—1933. je pa zgrajen ženski nadzorovalni oddelek za 100 postelj. Tik za umobolnico stoji spomenik vojakom iz Napoleonove dobe (1800), umrlih v tedanji začasni bolnici v bližnjem fužinskem gradu. V neposredni bližini se je dogodila velika avionska katastrofa 12. septembra 1933, ki je zahtevala 8 žrtev. Šmartno (Šmartin) ob Savi, 277-48-39-7-12. Sr Ljubljana-okol. 4 kin, so du zdr žel Ljubljana 4 km, žand Vevče 7 km, fin o Polje 7 km, pTt Moste pri Lj. 3.5 km, š Sv. Peter 3.5 km, žup Ljubi jana-Sv. Peter 4 km. Gas. Nm 290 m. Leži v pravilni vrsti nad robom savske terase ob ban. cesti Ježica—Hrastje. Nekaj hiš stoji tudi na nižji terasi. Glavni zaslužek nudi kmetijstvo s prodajo pridelkov na ljubljanski trg. Gostilna. Podr. cerkev sv. Martina. Vevče, 875-109-56-0-53. Sr Ljubljana-okol. 7 km, so du Ljubljana 7 km. žand zdr v kraju, fin žel o pTt š žup Polje 2 km. Podr. NSZ. Gas., zdravnik. Nm 274—277 m. Leže na obeh straneh Ljubljanice ob obč. cesti 1 km vstran od ban. ceste Ljubljana—Zalog. Avtobusna zveza z Ljubljano. Prebivalci so kmetje, delavci in razni obrtniki. Kmetsko jedro leži na levem bregu Ljubljanice z. od velike tvornice papirja iu lesovine (Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode), ki je bistveno vplivala na preustrojitev vseh bližnjih, prej povsem kmetskih vasi. Do 1842, ko je prvi slov. industrialec Fid. Ter-pinc (1799—1875) pričel tu izrabljati vodno silo za svojo oljarno in papirnico, sta stala tu le na vsaki strani Ljubljanice po en kmetski mlin. Danes je tod precejšnje industrijsko središče, kamor drži 1910 zgrajeni industrijski tir iz 2.5 km oddaljenega Zaloga. Ljubljanica je v industrijske svrhe zajezena v širini ca 100 m. Električni tok dobiva iz lastne centrale na Fužinah (6000 V). Gostilne s prenočišči. Iz Vevč je doma Križaj Josip (r. 1877), operni in koncertni pevec. Zalog, 1086-101-93-8-27. Sr Ljubljana-okol. 8 km. so du Ljubljana 8 km, žand zdr Vevče 2.5 km, fin o pTt Polje 3 km, ž;el š v kraju, žup Polje 3 km. Šola ust. 1908, 5 odd. Javna knj,, SKJ, Gas., Športni ki. Nm 275 ni. Leži na levi'strani Ljubljanice s starim jedrom na terasi nad žel. in cestnini mostom, ki ga tu prevali ban. cesta Ljubljana—Litija. Od nje se tu odcepi ban. cesta na Snebrje. Novejši deli Zaloga so prirastli ob ban. cesti proti žel. progi. K vasi spada samoten zaselek Gradišče. Prebivalstvo se preživlja od kmetijstva, obrti in trgovine; velik del je zaposlen pri železnici in vevški papirnici. Gostilne. Izdaten ribolov. Zalog je bil nekdaj važno pristanišče za savsko brodarstvo. Zato ga je usposabljala njegova lega blizu izliva Ljubljanice v Savo ter vstopa slednje iz Ljubljanskega polja v ožjo dolino med hribovjem. Preko 50 m dolge, z žitoin, vinom in dr. nutovorjene ladje so vlačili po Savi navzgor s konjsko ali volovsko vprego. Zaiog je bil krajna in ena najvažnejših od 14 vlačilnih postaj, ki so se vrstile od hrvatske meje navzgor. Tu so blago iztovorili in nalagali v skladišča. Bila je tudi carinarnica. Savsko brodarstvo je prenehalo 1849, ko je stekla južna železnica. Zg. Kašelj, 718-115-99-16-24. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 kin, žand zdr Vevče 1 km, fin pTt o š žup Polje 2 km, žel Zalog 2 km. Koles. d. »Zarja«, Gas. Nm 276 m. Leži na terasi na levi strani Ljubljanice, razporejen na dolgo ob obč. cesti 2 kin od ban. ceste v Polju. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, zaposlitvijo v vevški papirnici in razno obrtjo. Delavske hišice se vrstijo z manjšimi presledki zdržema vse do Vevč. Avtobusna zveza z Ljubljano. Gostilne, veletrgovina z vinom. Podr. cerkev sv. Andreja je bila zgrajena najbrž na rimskem grobišču. Prvič se omenja 1729. Zgornja Zadobrova, 253-46-38-8-5. Sr Ljubljana-okol. 6 km, so du Ljubljana 6 km, žand zdr Vevče 5 km, fin o pTt š žup Polje 4 km, žel Polje 3.5 km. Nin 282 m. Je na dolgo razložena vas nad posavskimi logi in suhimi strugami ob ban. cesti Snebrje—Zalog. Gospodarstvo kot Sp. Zadobrova. Podr. cerkev sv. Tomaža se prvič omenja 1670. Občina Preserje sedež Kamnik Preb. 1249, hiš 256, posest. 104, koč. 91, najem. 38. Površina 6085 ha: njiv in vrtov 615, trav. in paš. 2508, sadovnjakov 30, gozdov 2818, ostalo 114. Občina sega od Ljubljanskega Barja v. od izliva Borovniščice v Ljubljanico pa do roba kraške Rakitenske planote. Na sz. obsega še nekaj vlažnih barskih tal tja do Ljubljanice, v vsem ostalem obsegu pa imamo opravka z apniškim hribovjem in zato s kamenitim kraškim svetom, ki je od Borovniške doline pa do tesni Iške (Iškega Vintgarja) po ogromni večini porastel z obsežnimi in prvovrstnimi gozdovi (smreka, jelka, bukev). Ljudje so skrčili gozd ter se naselili le na najnižji terasi tik nad Barjem pri Preserju in pa v območju široke kraške suhe doline, ki se vleče v več stopnjah od Preserja preko Ponikev in Brezovice proti Krimu (1107 m). Prebivalstvo občine je po ogromni večini poljedelsko. Kljub trdim življenjskim pogojeni na skopih kraških tleh, ki rodijo pridelke le za domače potrebe (v Ljubljano se prodaja samo nekaj sadja, perutnine in jajc), gospodarsko stanje v normalnih razmerah ni ravno med najslabšimi, ker se izvažajo velike količine izvrstnega mehkega lesa, pa tudi drv za Ljub-Ijano. Les se deloma predelava že doma (tri parne žage). Važni so kamnolomi »podpeškega marmorja« v Podpeči in s tem v zvezi čolnarski tovorni promet na Ljubljanici. Občina ima nadalje mnogo predpogojev za tujski promet. Radi bližine Ljubljane so dokaj obiskovane izletne točke, kot n. pr. Žalostna gora (418 m) in Sv. Ana (482 m). Preserje pa je tudi izhodišče za izlete na razgledni Krim (1107 m) in na Rakitno. Veliki gozdovi so izborila lovišča (srne, zajci, lisice, kune, polili). Dolenja Brezovica, 92-17-8-5-1. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 17.5 km. žand Podpeč 4 km, zdr fin Ig 13 km, žel Preserje 3.5 kin, pt š žup Preserje 1.5 km, o 2.5 km. Nm 366 m. Vas leži na dnu široke kraške suhe doline. Dolina se nad vasjo s strmo stopnjo nadaljuje proti Gor. Brezovici, pod vasjo pa v prav taki stopnji proti malemu kraškemu polju Ponikve. Dostop tudi z avtom. V. nad vasjo vodi obč. cesta Preserje—Rakitna. Dno suhe doline okrog vasi je obdelano, pobočja hribov na obeh straneh (Štanga 639 m, Lisec 637 m) pa so jiokrita z obsežnimi gozdovi. Kmetijstvo in gozdarstvo. V Ljubljano se prodaja perutnina in jajca, les pokupijo domači lesni trgovci. Gorenja Brezovica, 93-19-10-3-2. Sr Ljubijana-okol. 19.5 km, so du Vrhnika 19 km, žand Podpeč 5.5 km, zdr fin Ig 14.5 km, žel Preserje 5 km, pt š žup Preserje 3 km, o 4 km. Nm 480 m. Vas leži ob obč. cesti Preserje—Rakitna v zgornjem delu prav iste kraške suhe doline kot Dol. Brezovica. Vas sama je postavljena že v pobočju, vrtačasto dno doline je v njivah in travnikih do tam, kjer se prične dolina zoževati in dvigati v z. pobočje Krima (1107 m). Dostop tudi z avtom. Prebivalstvo ima tu še jirav posebno težko borbo s kamenitim svetom. Znatno mu pomaga izkoriščanje obsežnih iglastih gozdov. Nad vasjo (»pri Ključu«) se odcepi zaznamovana pot na Krim (1107m, l^ure). V okolici idealni smuški tereni. Goričica, 132-32-16-11-3. Sr Ljubljana-okol. 19 kin, so du Vrhnika 14 km, žand Podpeč 5 km, zdr fin Ig 14 km, žel Preserje 2.5 km, pt š žup Preserje 4 km, o 3 km. Nm 310 m. Precej ruztresena vasica na z. robu borovniškega zatoka Ljubljanskega Barja, v vznožju kraškega in gozdnatega Srobotnika (780 m) ter osamelega apniškega grička Goričice (317 m). Skozi vas vodi ban. cesta Podpeč—Borovnica, vzporedno z žel. progo Ljubljana—Trst. Kmetijstvo za dom, dohodki od obsežnega, pretežno iglastega gozda ter nekaj obrtnikov. Kamnik, 422-80-35-34-11. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Vrhnika 15 km, žand Podpeč 2.5 km, zdr fin Ig 12 km, žel Preserje lkm, pt š žup Preserje lkm, o v kraju. Gas. Nm 355 m. Tesno sklenjena vas leži na robu široke, po nebrojnih vrtačah in kraških dolinah razjedene terase nad robom Ljubljanskega Barja. Pod teraso, na robu barskega zatoka tipičen kraški izvir Ramniščice. Največja vas v občini, dostopna z vsemi vozili od Podpeči in od žel. postaje (po obč. cesti). Poljedelstvo in" živinoreja. Čebelarstvo, prodaja medu. Veliki gozdovi (smreka, jelka in listovci), zato živahna lesna trgovina in nekaj lesne industrije (parna žaga). Obrtniki, trgovci, gostilne s tujskimi sobami. Mični sprehodi v okolico (razgledna Žalostna gora 418 m, Vn ure). Izhodišče za izlete na Krim in Rakitno (gl. Preserje). Svet za smučanje. V vasi se cepita dve radi izvoza lesa izredno frekventirani obč. cesti proti Rakitni (8 km), prva skozi Preserje in Gor. Brezovico, druga naravnost skozi gozdove pod Tisovcem (619 m) in Srobotnikom (780 m). Podr. cerkev sv. Florijana se prvič omenja 1526, stala je že v gotski dobi. Sredi 18. stol. je bila barokizirana. Glavni oltar iz 2. pol. 18. stol. V K. je bil nekdaj sedež županije bistriških kartuzijancev za njihova tukajšnja posestva. Podpeč, 253-42-10-15-7. Sr Ljubljanu-okol. 14 km, so du Vrhnika 16 km, žand v kraju, zdr fin lg 9 km, žel pt žup Preserje 2.5 km, š Jezero 1 km, o 3 km. Gas. Nm 290 in. Značilna lega na j. robu Barja, na mestu, kjer se Ljubljanica temu robu najbolj približa. Vas je razpostavljena v glavnem ob ban. cesti proti Borovnici ter ob prehodu preko Ljubljanice proti Notr. Goricam. Za kmetijstvo pogoji niso idealni (barska in kraška tla), od pridelkov se prodajajo v glavnem v Ljubljano le jierutnina in jajca. Pač pa je za Podpeč izredne važnosti ze izza rimske dobe znani veliki kamnolom apnenca ilirske formacije (lias) pod gričem Sv. Ane (482 m). Tamošnji kamen (t. zv. »podpeski marmor«) je že od nekdaj glavno gradbeno gradivo za mesto Ljubljano (bil je to tudi za rimsko Emono) Kamnolom je dajal gradivo tudi za gradnjo mnogih cerkva, cerkvenih stebrov in oltarjev po vsej Sloveniji. Razen tega je važno se gozdarstvo, zlasti tudi prodaja drv v Ljubljani. Podpeč je ze od nekdaj najvažnejša čolnarska postaja na Ljubljanici med Vrhniko in Ljubljano (transport kamna, drv in tramov ter vrhniške opeke). Gostilne (s prenočiščem). Važno pristamsce je bila P. že v rimski dobi. Svoj pomen je zadržala vse do otvoritve južne železnice v 1857. O Sv. Ani (482 m) gl Jezero, obč. Tomišelj. b ' Preserje, 165-47-14-19-12. Sr Ljubljana-okol. 16.5 km, so du Vrhnika 16 km, žand Podpeč 2.5 km, zdr fin Ig 11.5 km, žel v kraju 2 km, pt š žup v kraju, o 1 km. Sola ust. 1854, 4 odd. SKJ s knjižnico. Gas., NO, Strel, druž., JS, PRK, Prosvetno clr. iN m .161 m. Gručasta vas, ležeča na podolgovatem v. robu široke, po kraških globelih razgibane terase, ki se vleče izpod Žalostne gore (418 m) proti v. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili skozi sosednji Kamnik. Malo naselje se razvija tudi poleg zel. postaje Preserje (dve gostilni s prenočiščem, parna žaga). J v. pod vasjo se kameniti kraški svet spusti v ca 70 m nižjo, z ilovnatimi naplavinami izpolnjeno kraško globel Ponikve (295 m), tipično malo kraško polje z zavitim tokom ponikalnice, s požiralniki in obdobnimi poplavami. V Ponikvah so samo travniki, njive so zgoraj na kraškem svetu. Poljedelstvo in sadjarstvo zadostujeta le za dom, na ljubljanski trg gre le perutnina in jajca. Čebelarstvo, nekaj medu gre v prodajo. Najvažnejši je dohodek od gozdov. Lesna trgovina je v domačih rokah. Preserje s sosednjim Kamnikom je važna izhodna točka za ljubljanske izletnike in smučarje. Poleg izletov- na tri bližnje ljubke griče: Žalostna gora (418 m), Sv. Jožef (439 m) in Sv. Ana (482 m), vodijo odtod zaznamovane poti mimo zaselka Planinice (569 m, smuški tereni) na Krim (1107 m, 2 uri), mimo Brezovice na isto goro (2 uri) in na Rakitno (789 m, 8 km). Dve gostilni s prenočiščem. Župnij a Preserje (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 1548 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida. Prvotna cerkev je zelo stara, sedanja je iz 1711. Kapelo sv. Helene so prizidali 1864. Cerkev z visokimi stopnicami pred fasado je značilen primer pozno-barocne arhitekture. V ladji in presbiteriju freske Janeza in Štefana Subica. Cerkev je bila sprva podr. cerkniške pražupnije, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1321. Vikariat je bil povzdignjen v župnijo 1758 oz. že 1747. L. 1766. se je odcepila od nje župnija Rakitna. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Podr. cerkev sv. Jožefa na hribu (439 m) je baročna cerkev, ki jo je dal sezidati najbrž okoli 1658 bistriski pnor Ludovik Cirijan, po tradiciji na mestu prejšnjega gradu. Ohranila je prvotno obliko in opremo le stranska oltarja sta iz 1831. Prevalje, 92-19-11-4-2. Sr Ljubljana-okol. 17.5 km, so du lin Vrhnika 12 km, žand Podpeč 4 km, zdr lg 13 km, žel Preserje 1.5 km, pt š žup Preserje 2.5 km, o 1.5 km. Nm 341 m. Vas ezi na nadaljevanju preserske kraške planote, ki se nadaljuje med Žalostno goro (418 m) in Srobotnikom (780 m) proti z do roba Ljublj. Barja. Dostop za vsa vozila po obč. cesti km od ban. ceste Podpeč—Borovnica. Kmetijstvo in gozdarstvo 1 rodaja lesa. Gostilna s prenočiščem.. Odkrito predrimsko sehsce. V srednjem in novem veku je vas z okolico pripadala kartuzijanskemu samostanu v Bistri, ki je imel tu sedež žu-jianije za tukajšnja posestva. K vasi spada znamenita božja pot in izletna točka Žalostna gora (418 m). Dohod na njo za vozila iz vasi Kamnik (1 km), za pešce tudi naravnost iz ze . postaje Preserje (15—20 min.). Podr. cerkev M. B. sedem žalosti so zgradili 1727 kartuzijanci iz Bistre na mestu prejšnjega velikega križa. Dobro je še ohranjen obrambni zid iz turške dobe. Arhitektura in oprema sta še prvotni, cerkev z obzidjem in 14 kapelicami križevega pota predstavlja idealno poznobaroeno arhitekturo. Na svodu freske J. Šubica, ornamen-talna slikarija v presbiteriju od J. Wolfa, v stranskih oltarjih Metzingerjevi sliki. Romanje je bilo posebno razvito po 1740. ko so pripelja l iz Rima sem truplo sv. Jukunde. V Prevalju rojen 1892 Grdina Josip, pisatelj, organizator amer. Slovencev (v Clevelandu). Občina Rakitna Preb. 605, hiš 117, posest. 85, koč. 29, najem. 3. Površina 2107 ha: njiv in vrtov ca 135, trav. in paš. ca 1100, gozdov ca 850, ostalo 22. Nova občina, odcepljena 1936 od obč. Preserje, zavzema nad 700 m visoko gozdnato kraško planoto ki jo omejujejo na v. debri Iške in Zale, na z. pa robovi nad dolinama Borovnišnice in Prušnice. Naseljen je le osrednji del občine. Rakitna, 605-117-85-29-3. Sr Ljubljana-okol. 26.5 km, so du fm Vrhnika 26 km, žand Podpeč 13 km, zdr Ig 22 km, žel Preserje 12.5 km, pTt Borovnica 11 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1902, 2 odd. Kmet. nad. š. (4 mes.), Gas., PJS, Kat. prosv. d. z javno knjiž. Nm 789 m. Vas ima izrazito obliko razloženega naselja. Njeni sestavni deli in pripadajoče polje (po ljudskem izražanju: »devet vasi in tri hiše«) so raztreseni na široko po vsej kraški planoti med Županovim vrhom (1000 m) m Krimčekom (933 m). Najmanj obdelan in naseljen je še svet ob mah ponikalnici, ki na sz. robu planote izgine pod zemljo. .'je pride njena voda zopet na dan v Ponikvah pri Preserju. Središče Rakitne z nekaj znatnejšo strnjeno skupino domov je okoli župne cerkve. Dostop do Rakitne je mogoč z vsemi vo-f1.1.1. Sz "vtoni precej težak) po obč. cesti od 1'reserja. Najbližji dostop za pešce je z žel. postaje Borovnica mimo vasi Sabočevo (2 uri). Prvotni gospodarski panogi prebivalstva sta Pač poljedelstvo in živinoreja, dasi so za njih prirodni predpogoji (deloma kraška, deloma vlažna tla, ostro gorsko podnebje) razmeroma slabi. Sadje v tej višini skoro ne uspeva več. Važno je izkoriščanje prvovrstnih in nenavadno obsežnih iglastih gozdov. Bližnji lesni trgovci pokupijo letno povprečno 6000 m3 lesa ter ga izvozijo po dveh obč. cestah v Preserje. V središču vasi obrtniki in trgovine. Kot domača obrt je razvito v zimski dobi izdelovanje zobotrebcev. Radi izredno ugodnega podnebja (sveže gorsko jioletje sredi iglastih gozdov, sončna zima), idealnih smuških terenov ter snežnih razmer se je kraj pričel razvijati kot zdravilišče in zimsko-sportna postojanka. Dečje okrevališče Higijenskoga zavoda ter gostilne s sobami za tujce in oskrbo za smučarje. V okolici so divni letni in smuški izleti. Zaznamovane poti na Krim (1107 m, 2K uri), v romantično sotesko Iške (»Iški Vintgar« 1 uro) in k Št. Vidu nad Cerknico (lKure). Pod Krimom vodi nova vojaška cesta na Gor. Ig m v Iško vas. Na vzhodu segajo nekatere k Rakitni spadajoče samotne kmetije do zadnjih slemen nad sotesko Zale (kmetija Zakotkar). V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta iz Ljubljane v Cerknico in od Čušperka na Lužarje. V obrambo te ceste so zgradili »rimske šance« ali »ajdovski zid«, čigar ostanki so še vidni v bližini vasi. Župnija Rakitna (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 708 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Križa se prvič omenja 1526. Zidana je v obliki križa, kraka sta ostanek stare cerkve. Je kvalitetna stavba, najbrž iz 1. pol. 18. stol. Prvotno je bila podr. cerkniške prafare in nato preserškega vikariata. Od 1766 je župnija. V Rakitni je bil doma Kržič Anton (1846 do 1920), katehetski in mlad. pisatelj, kalit, in soc. delavec. Občina Rudnik Preb. 1261, hiš 215, posest. 89, koč. 122, najem. 13. Površina 1320 ha: njiv m vrtov 390, trav. in paš. 333, gozdov 4S0, ostalo 117. Občina zavzema sv. rob Ljubljanskega Barja pod Golovcem. V golovškem hribovju se razteza do Molnika (582 m). 1 rvotne vasi so umaknjene na golovške obronke, pozneje so jim ob Dolenjski cesti prirastli novi deli, n. pr. Lavrica pri istoimenski žel. p., naselje, ki je še danes upravno razdeljeno med Daljno vas, Srednjo vas in Babno gorico. V gospodarstvu še vedno prevladuje kmetijstvo, vkljub bližini mesta; vendar je precej prebivalstva zaposlenega v Ljubljani. Pašniki in travniki na Barju pospešujejo živinorejo; zlasti važna je prodaja mleka (ca 400 1 dnevno) v Ljubljano. Od poljskih pridelkov prodajajo le krompir. Na ljubljanski trg gre tudi mnogo sadja (češnje, jabolka). Gozd na Golovcu je pretežno borov in nima posebne vrednosti. Prometno so kraji navezani na dol. železnico in drž. cesto Ljubljana—Zagreb. Babna gorica, 100-19-7-11-3. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du fin Ljubljana 8 km, žand pTt Škofljica 3 km, žel Lavrica 1 kili zdr Ig-Studenec 7 km, o žup Rudnik 3 km, š Daljna vas 1 km. Nm 295 m. Leži pod enako imenovanim osamelim holmom (322 m) na Barju pri Lavrici. Dostop z vsemi vozili po obč cesti 1 km od drž ceste Ljubljana—Zagreb. Kmetijstvo, prodaja mleka v Ljubljano. Pri vasi so odkrili ostanke rimske ceste, na kateri je bilo še pred 25 leti nad 1 m šote. Tu je eno redkih mest na Ljubljanskem Barju, kjer se je še do danes v neznatni meri kopala šota. Daljna vas, 230-36-19-17-6. Sr Ljubljana-okol. 7 km, so du fin Ljubljana 7 km, zand pTt Škofljica 4 km, žel š Lavrica y kraju, zdr Ig-Studenec 8 km, o žup Rudnik 2 km. Šola ust. 1926, 2 odd., šol. oder. SKJ, Gas., Tamb., PRK, PJS, JUU. Prvotno kmetsko jedro leži na obronku Golovca tik nad žel. p. Lavrico (11111 296111). Vas obsega tudi večji del naselja Lavrice, njeno nadaljevanje ob drž. cesti (»Pod Debelim hribom«) ter kmetijo Eržen na Debelem hribu (393 m). Avtobusna zveza z Ljubljano. Kmetijstvo, prodaja živine, mleka (dnevno ca 200 1) in drv v Ljubljano. Gostilne. Tu rojen Lenče Josij) (1865—1920, domači gospodarstvenik, društv. mecen. Orlje (Orle), 200-34-20-14-1. Sr Ljublj.-okol. 8 km, so du fin pTt Ljubljana 8 km, žand Škofljica 4 kin, žel Lavrica 2.5 km, zdr Ig-Studenee 7 kin, o š žup Rudnik 3 km. Nm ca 440 111. Leži na golovškem slemenu z. od gozdnatega Molnika (582 111). Dostop z vozom (za silo tudi z avtom) od drž. ceste pri Rudniku. K vasi spada zaselek Hrastarija. Največ donašata živinoreja in sadjarstvo. Prodaja mleka (dnevno ca 40 1) in češenj (letno do 5000 kg) v Ljubljano. Obilni mešani gozdov i. Kupčevanje z di vini in kostanjevimi drogovi. Orlje je ena najlepših izlet-nih točk v okolici Ljubljane. Iz mesta vodi sem zaznamovana pot po Golovcu (2 uri). Pripravna vežbulišča za smučarje. Gostilna. Na Orljem so 1878 kopali črn premog. L. 1926 so kopanje obnovili, a ga 1929 zopet ustavili. Rudnik, 508-86-20-66-0. Sr Ljubljana-okol. 5 km, so du fin pTt Ljubljana 5 km, žel Ljubljana-dol. kol. 5 km, žand Škofljica 6 km, zdr Ig-Studenec 10 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1871, 3 odd. Gas., PJS, Kat. prosv. d. Nm 295 111 (ob drž. cesti). Leži jv. od Ljubljane na robu Barja kraj drž. ceste proti Zagrebu. Stare kmetije leže vstran od drž. ceste, ob njej pa so prirastle nove hiše vse do meje ljubljanske mestne občine. Kmetijstvo in obrt, mnogo v Ljubljani zaposlenih delavcev. Izdatna sadjereja in nekaj čebelarstva. Dnevni dovoz ca 300 1 mleka v Ljubljano. Lepi borovi in mešani gozdovi. Avtobusna zveza z Ljubljano. Trgovina in gostilne s prenočišči. Župnija Rudnik (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 1300 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Simona in Jude se prvič omenja 1526. Prvotno je bila podr. šentpetrske pražupnije. Vikariat je od 1787, župnija j)a od 1875. Sela, 108-17-13-4-0. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du fin Ljubljana 8 km, žand pTt Škofljica 4 km. zdr lg-Studenec 7 km, žel Lavrica 1 km, š Daljna vas l km, o žup Rudnik 3 km. Nm ca 330 m. Na gozdno pobočje prislonjena vasica ob stranski poti 1 % km vstran od drž. ceste pri Lavrici. Prodaja mleka v Ljubljano (ca 501 dnevno). V bližini pod Molnikoin (582 m), neznatno ležišče črnega premogu. Rudokop je v zasebnih rokah in že več let ne obratuje. Srednja vas, 115-23-10-10-3. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du fin Ljubljana 8 km, žand pTt Škofljica 4 km, zdr Ig-Studenec 7 km, žel Lavrica 1 kin. š Daljna vas 1 km, o žup Rudnik 3 km. Nm ca 330 111. Leži na obronku Golovca ob stranski poti 1 km daleč od drž. ceste pri Lavrici. Kmetijstvo, ruzuo sadje, čebelarstvo. Prodaja mleka, jajc in drv v Ljubljano. Markirana pot na Orlje. Občina Šmarje pri Ljubljani Preb. 2220, hiš 396, posest. 217, koč. 164, najem. 38. Površina 2129 ha: njiv in vrtov 610, trav. in paš. 670, sadovnjakov 25, gozdov 764, ostalo 60. Občina zavzema nizko in valovito triadno gričevje, ki obroblja j v. rob Ljubljanskega Barja, in podolgovato dolino, ki se vleče vzdolž dolenjske železniške proge v jv. smeri, nakar preide v dokaj obsežno Grosupeljsko kotlino. V morfološkem oziru je to zanimivo ozemlje, kajti tu se srečata in prepletata dva svetova, alpski in dinarski. Pri Šmarju naletimo na prve kraške pojave, ki se zlasti vidno odražajo v hidrografiji: izpod Pleše tekoči dotok Škofeljščice si je stvoril kraški kotlič Ponikve, kjer ponikne ter odhaja šele po kratkem podzemskem toku pod vasjo Razdrto v Barje. Tudi je dognano, da je morala voda iz območja današnje O.rosupelj-ske kotline nekdaj teči nadzemsko v območje sedanje Barske kotline in sicer med Hudo polico in Šmarjem, tvorec dotok Ljubljanice. Da smo že na krasu, nas opozarja pomanjkanje studencev in številne kapnice. Ves predel je naseljen precej enakomerno, prevladujejo manjša gručasta naselja, ki leže večinoma na terasah, dočim je ravninski svet izrabljen za polja, v mokrotnih predelih pa za travnike in pašnike. Prevladuje kmetski značaj, vendar pa je občina v prehrani pasivna in je potreben dovoz, zlasti žita. Poleg kmetijstva se ljudje preživljajo z dnino, z delom pri železnici in v tovarni motvoza na Grosuplju. Vendar pa bližina ljubljanskega trga, kamor dovažajo različne kmetijske pridelke (perutnino, jajca, seno), v neki meri krije gospodarski primanjkljaj. Glavno prometno os predstavlja poleg dolenjske železnice drž. cesta Ljubljana—Zagreb, od katere se 11a Škofljici odcepi cesta na Kočevje in Sušak. Občina ima mnogo obiskovalcev, tako leto-viščarjev kot smučarjev. Dole, 23-7-3-4-1. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand žel Škofljica 3 km, zdr Grosuplje 7 km, fin Stu-denec-lg 8 km, o pTt š Šmarje 3 km, žup Lipoglav 6 km. N111 340111. Gručasta vasica leži 11a j. vznožju Molnika (582111). Dohod po obč. cesti z vsemi vozili, do drž. ceste 1.5 km. Ljudje se preživljajo v glavnem s kmetijstvom in zidarstvom. Prodaja drv, perutnine in jajc v Ljubljano. Nad vasjo kopljejo barit, prej pa so kopali tudi manjše množine antracita. Opuščeni rudniki svincu. Odtod še ime »Knapovska cesta« (gl. Pleše). Glinek, 52-11-6-3-2. Sr Ljubljana-okol. 11 kin, so du Ljubljana 11 km, žand žel pTt Škofljica 1.5 km, zdr Grosuplje 7 km, fin Studenec-Ig 5.5 km, o š žup Šmarje 3 km. Nm 300 m. Gručasta vas leži 11a prisojni terasi 11a v. robu Ljubljanskega Barja. Dostop po obč. cesti 1 km od ceste Škofljica—Kočevje z vsemi vozili. Kmetijstvo. Zemlja, največ barjanska, rodi dobro. Na prodaj stavijo seno, slamo, drva in perutnino. Nad vasjo v »Hrastovljku« stoji kapelica Ecce bomo, zgrajena v spomin na tu padle Francoze 1813. Gojniče, 53-9-6-3-0. Sr Ljubljana-okol. 13 km. so du Ljubljana 13 kin, žand Škofljica 3.5 kin, zdr Grosuplje 5.5 km, fin Studenec-Ig 8.5 km, žel pTt Šmarje-Sap 1.5 km, o š žup Šmarje 1.5 km. Nin 300 m. Gručasta vasica leži v bregu nad mokrotno dolino, ki jo namaka Tlaški potok. Dostop z vsemi vozili 2 km od drž. ceste v Tlakah. Kmetijstvo. Na ljubljanski trg vozijo jajca in perutnino. Gorenje Blato, 81-18-11-6-2. Sr Ljubljana-okol. 13.5 km, so du Ljubljana 13.5 kin, žand žel pTt Škofljica 3.5 km, zdr Grosuplje 7.5 km, fin Studenec-Ig 5.5 km, o š žup Šmarje 3.8 km. Nm 320 111. Gručusta vasica 11a v. robu Ljubljanskega Barja, nad močvirno dolino, ki jo namaka Strojanov graben. Zemlja, pretežno ilovnata, rodi za dom dovolj. Kmetijstvo in dnina. Prodaja mleka in perutnine, drv in zobotrebcev v Ljubljano. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili od ceste Škofljica—Kočevje 1.5 km. Gumnišče, 76-15-9-6-1. Sr Ljubljana-okol. 11.5 kin, so du Ljubljana 11.5 km, žand žel pTt Škofljica 2 km, zdr Grosuplje 10 km, fin Studenec-Ig 5 km, o š žup Šmarje 3.5 km. Nm 332 111. Gručasta vas na v. robu Ljubljanskega Barja, na prisojni vzpetini ob ban. cesti 2 km od Škofljice. Kmetijstvo zadošča za dom in omogoča tudi prodajo poljskih pridelkov v Ljubljano. V kraju je stal še v Valvasorjevi dobi dvorec Gumnišče, ki je danes v razvalinah. Pripadal je sprva gradu Knežiji (Gra-fenweg). Pozneje se je osamosvojil. Podružna cerkev sv. Duha z lepimi rezbarijami. Huda polica, 33-5-5-0-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du Ljubljana 16 km, žand Škofljica 5 km, zdr Grosuplje 5 km, fin Višnja gora 16 km, žel iiTt Šmarje-Sap 2.5 km, o š žup Šmarje 2.5 km. Nm 360 m. Gručasta vasica leži sredi planote, j. od Šmarja (2.5 km). Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Zemlja rodi bolj slabo. Kmetijstvo. Prodaja raznih sadežev in perutnine. Domača obrt: izdelovanje zobotrebcev. Klanec-Škofljica, 266-43-19-16-8. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du Ljubljana 10 km, žand žel pTt Škofljica v kraju, zdr Grosuplje 8 km, fin Studenec-Ig 5 km, o š žup Šmarje 3 km. Nm 292ni. Večja vas vzdolž državne ceste Ljubljana—Novo mesto in 11a odcepu ceste na Kočevje. Dolinu, ki jo namaka potok školeljščica, je precej močvirna in v zadnjih letih se izvršujejo melioracijska dela, ki naj bi dolino osušila. Ime Škofljica je zadobilo prevlado z žel. postajo. Poleg kmetijstva, redi ljudi še trgovina, opekarna in lesna trgovina (dve žagi). Priljubljena izletna točka Ljubljančanov, markirana pot preko Golovca. V rimski dobi je vodila tod mimo, večinoma po terenu sedanje drž. ceste Ljubljana—Šmarje, stara rimska cesta, ob kateri so odkrili rimske grobove. S Klanca je bil doma dr. Kopač Janez (1793—1872), vseuč. prof. civ. in cerkv. prava v Innsbrucku in Gradcu. Lanišče, 270-56-31-25-7. Sr Ljubljana-okol. 10.5 km, so du Ljubljana 10.5 kin, žand Škofljica 0.5 km, žel pTt zdr Grosuplje 0.75 km, fin Studenec-Ig 5.5 km, o š žup Šmarje 2.5 km. Nm 350111. Leži na golem hribu nad drž. cesto Ljubljana—Novo mesto, deloma pa ob njej. Vključuje zaselka Cegelnico in Lisičje". Dostop po obč. cesti z vozom. Kmetijstvo in prodaja poljskih pridelkov. Mešan gozd daje le drva. Za vasjo so veliki kamnolomi. Smuški tereni in markirana pot čez Golovec. Vas se prvič javlja 1228 (gl. spodaj). V vasi je grad Lisičje, sezidan okoli 1560. Prvi znani lastnik je bil Lenart Merharič. Njegov adoptiranec Lenart Fabjančič-Merharič je grad restavriral in v Valvasorjevi dobi zasadil vrt z najraz-novrstnejšimi cvetlicami. Zdaj je grad last Angležinje Mary Lloyd, ki pa stanuje v Trstu. V gradu je lepa knjižnica, bogate starine in kapela. Podr. cerkev sv. Uršule. Prvotna cerkev je bila zelo stara, najstarejša v župniji. Pri tej cerkvi je bil prvotno sedež šmarijske prafare (sigurno že 1228). Mali vrli, 103-23-10-13-3. Sr Ljubljana-okol. 12.9 km, so du Ljubljana 12.9 km, žand Škofij ica 3 km, zdr Grosuplje 5.1 km, fin Studenec-Ig 8 km, žel pTt Šmarje-Sap 1.1 km, o š žuj) Šmarje 1.1 km. Nm 360 m. Gručasta vas leži vrh šmarskega klanca ob drž. cesti Ljubljana—Zagreb. Prebivalce preživlja kmetijstvo in dnina. Gozda malo. Lep razgled na Ljubljansko Barje. Pri vasi so odkrili rimske grobove: tod mimo je namreč vodila glavna rimska cesta. Paradišče, 78-11-10-1-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km. so du Ljubljana 16 km, žand Škofljica 6 km, zdr Grosuplje 4 km, fin Višnja gora 15 km, žel Šmarje-Sap 2 km, o pTt š žup Šmarje 2 km. Nm 350 m. Gručasta vasica ob sklepu valovite doline na jz. vznožju Magdalenske gore (501 m). V vas vodi obč. cesta, dostop z vsemi vozili, do drž. ceste 1.5 km. Poljedelstvo in živinoreja. Od vasi proti veliki cesti so odkrili številne rimske grobove, blizu vasi j>a rimski sarkofag. Pleše, 59-10-7-3-0. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand Škofl jica 4 km, zdr Grosuplje 7 km, fin Stu-denec-Ig 9 kin, žel pTt Šmarje-Sap 3 km, o š Šmarje 3 km, žup Lipoglav 4 km. Nm 430 m. Kraj leži na s. slemenu Vrhovke (464 m). Dohod po strmi obč. cesti le z vozom, 3 km od Šmarja, ali pa po »Knapovski cesti« (prim. Dole), ki se odcepi v La-nišču od drž. ceste. Zaselka Polžarija in Potok. Kmetijstvo. Precej mešanega gozda. Lep razgled na Barje in Posavje. Markirana pota: Golovec—Orle—Molnik—Pleše—Šmarje in Pleše—Zgor. Slivnica—Grosuplje. Podgorica, 72-10-9-1-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km, so du Ljubljana 16 km, žand Škofljica 6 km, zdr Grosupl je 5 km, fin Višnja gora 14 km, žel Šmarje-Sap 2 km, o pTt š žup Šmarje 2 km. Nm 380 m. Vas leži v gričevju sv. od Šmarja. Dostop ]>o obč. cesti z vsemi vozili, do drž. ceste 1.5 km. Poljedelstvo in živinoreja. Lepi smuški tereni. Nad vasjo so odkrili rimske grobove. Razdrto, 78-21-2-19-0. Sr Ljubljana-okol. 13.7 km, so du Ljubljana 13.7 km, žand Škofljica 2.7 km, zdr Grosuplje 4.3 km, fin Studenec-Ig 7.7 km, žel pTt Šmarje-Sap 3 km, o š žup Šmarje 3 km. Nm 350 m. Kraj leži na robu planote z. od Šmarja, ob drž. cesti Ljubljana—Zagreb. Mali posestniki, dninarji in delavci. V bližini se nahaja kamnolom »Drča«, ki daje prvovrsten pesek za betonske izdelke. Tu je zaselek London. Odkriti rimski grobovi ob nekdanji rimski cesti. Dobro ohranjena mogočna stavba (sedaj gostilna v zasebnih rokah) je bila nekdaj postajališče voznikov. Reber, 37-8-4-4-0. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana 11 km, žand žel Škofljica 2 km, zdr Grosuplje 7 km, fin Studenec-Ig 6 km, o pTt š žup Šmarje 3 km. Nm ca 300 m. Vasica leži nad žel. progo v. od Lanišča. V kraj vodi obč. cesta, dostop z vsemi vozili, od. drž. ceste I km. Ob Reberskein ]>o-toku mlin. Kmetijstvo. Z mešanim gozdom porasla Vrhovka (464 in) daje drva za jirodajo. Sap, 177-31-21-10-0. Sr Ljubljana-okol. 14.4 km, so du Ljubljana 14.4 km, žand Škofljica 3.5 km, zdr Grosuplje 4 km, fin Studenec-Ig 8.5 kin. žel Šmarje-Sap v kraju, o pTt š žup Šmarje 0.4 km. Nin 346 m. Večja vas, ob drž. cesti Ljubljana— Zagreb, na sv. vznožju z mešanim gozdom poraslega Globuščka (394 m). Prebivalce preživlja poljedelstvo, služba pri železnici in dnina. Prodaja drv in mleka v Ljubljano. Odtod doma Kračinan Matevž (1773—1853), ljudski pevec, orglar in učitelj. Sela, 225-25-15-7-3. Sr Ljubljana-okol. 15.5 km, so du Ljubljana 15.5 km, žand Škofljica 5 km, zdr Grosujdje 2 km, fin Višnja gora 14.5 km, žel Šmarje-Sap 1.5 km, o pTt š žup Šmarje 2 km. Nm 334 m. Vas leži na v. vznožju Globuščka (394 m), na robu močvirne ravnice, ki jo namaka potok Bičje. Dostop jio obč. cesti z vsemi vozili, y£ km do drž. ceste Ljubljana— Zagreb. Ob drž. cesti spada k vasi naselje Cikava. Šmarje, 158-34-16-18-8. Sr Ljubljana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km. žand Škofljica 3 km, zdr Grosuplje 4 km, fin Studenec-Ig 8 km, žel Šmarje-Sap 0.4 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1807, 9 odd. Gas., Prosv. d. in PSVD. Nm 346 m. Leži sredi podolgovate kotline, ki poteka v sineri od sz. proti jv. in kaže že prve znake krasa. Hiše stoje ob obeh straneh drž. ceste Ljubljana—Zagreb, vzdolž žel. proge, ki poteka nekako po sredi doline. Na sz. strani vasi priteče izpod Vrhovke (464 m) potok Ponikve, ki pred Razdrtim pod žel. progo ponikne ter priteče onstran proge na dan pri »Podjelžah«. Vas ima vodovod, kanalizacijo in električno razsvetljavo. Tekom let se je kraj razvil v priljubljeno letovišče. Bližnja okolica nudi pozimi pripravne smuške terene (Farovški, Šormov hrib, Lušče itd.). Vaščani se bavijo s kmetijstvom in obrtjo, nekaj pa jih hodi na delo v Ljubljano in na Grosuplje v tvornico motvoza. Ilovnato-peščena zemlja rodi le za dom dovolj. V vasi je mlekarna, nekaj mleka pa gre v Ljubljano. Pri Šmarju so našli rimske grobove, na bližnji Magdalenski gori (501 m) pa bogate predzgodovinske sledove (prim. Zg. Sliv- nica). Župnija Šmarje (dek. Šmarje, škof. ljublj.) ima 3200 duš. Pokopališče. Župna cerkev rojstva Dev. M. spada med najstarejše gotske cerkve v Sloveniji. V turški dobi so jo obdali s taborskim obzidjem, od katerega je ohranjen še okrogli stolp pri župnišču. Tudi začetki prafare so stari. Kot župnija se navaja že 1228. Njen sedež je bil prvotno pri cerkvi sv. Uršule v Lanišču. Cerkveno je bila podrejena oglejskemu patriarhu, ki jo je 1497 inkorporiral stiškemu samostanu. Od 1751 je pripadala goriški nadškofiji in od 1787 ljubljanski škofiji. Prafara je mati župnij: Žalne, Št. Jurija, Kopanja, Police in Sostrega. Tlake, 92-17-7-10-2. Sr Ljubljana-okol. 13.5 km, so du Ljubljana 13.5 km, žand Škofljica 2.5 km, zdr Grosuplje 4.5 km, fin Studenec-Ig 7.5 km, žel pTt Šmarje-Sap 0.5 km, o š žup Šmarje 0.5 km. Nm 300 m. Vas leži na jv. robu ozke močvirne doline škofeljščice. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Do drž. ceste 0.5 km. Vaščane preživlja poljedelstvo, nekatere pa dnina. Mešan gozd daje drva za prodajo. Zaselek Sv. Križ s cerkvijo sv. Križa, kraj nje je kapelica s 3 visokimi križi, zgrajena v spomin na zmago nad Francozi 1813. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta Emona—Neviodunuin. V dobi preseljevanja narodov in slovenske kolonizacije je bila cesta še dobro ohranjena in ob njej se je razvila vas, ki je po njej dobila svoje ime. Veliki vrh, 51-10-6-3-1. Sr Ljubljana-okol. 13.8 km, so du Ljubljana 13.8 km, žand Škofljica 3 km, zdr Grosuplje 4.6 km, fin Studenec-Ig 8 km, žel pTt Šmarje-Sap 0.6 km, o š žup Šmarje 0.6 km. Nm 360 m. Gručasta vasica leži na terasi na sz. koncu Šmarske kotline, ki jo na tej strani zapira z mešanim gozdom porasla Vrhovka (464 m). Dostop z, vsemi vozili po obč. cesti, ki se odcepi pri Razdrtem od drž. ceste (0.4 km). Poleg kmetijstva se ljudje preživljajo z vožnjo gramoza in lesa. Prodaja drv in krompirja v Ljubljano. Zalog, 74-12-8-4-0. Sr Ljubljana-okol. 11.5 km, so du Ljubljana 11.5 km, žand žel pTt Škofljica 1.5 km, zdr Grosuplje 8 kin. fin Studenec-Ig 6 km. o š žup Šmarje 3.5 km. Nm 320 m. Gručasta vas leži na gričku na v. robu Ljubljanskega Barja. Dostop s Škofljice po obč. cesti z. vsemi vozili. Do drž. ceste na Kočevje 1 km. Vas sestoji iz dveh skupin, ena se imenuje Drglarija. Lep razgled, pripravni smuški tereni. Prodaja drv in jajc v Ljubljano. Tu rojen Primic Janez (1785—1823). nar. buditelj na Štajerskem. Zgor. Slivnica, 162-20-12-8-0. Sr Ljubljana-okol. 16 km. so du Ljubljana 16 km, žand Škofljica 6 km, zdr Grosuplje 5 km, fin Višnja gora 14 km. žel pTt Šmarje-Sap 2 km. o š žup Šmarje 2 km. Nm 360 m. Vas leži ob obč. cesti na planoti sz. od Magdalenske gore (501 m). Dostop z vozom: do drž. ceste 3 km. Zemlja rodi bolj slabo. Domačini se preživljajo s kmetijstvom in dnino. Izdelovanje predpražnikov in zobotrebcev. K vasi spada tudi Magdalenska gora s podr. cerkvijo sv. Marije Magdalene. Magdalenska gora predstavlja jioleg Vač in Kučarja pri Podzemlju najbogatejše najdišče iz mlajše liall-stattsko-ilirske in deloma tudi latensko-keltske dobe. Odkopali so številne gomile in gradišča s še dobro vidnim visokim trojnim obrambnim nasipom v obsegu 1 km. V prvem in drugem krogu so bila stanovanja, v tretjem pa topilnice in kovačnice. Tu so našli cele kupe žlindre. Izredna dragocenost je magdalenska situla, ena od štirih redkih svetovnih situl (t. j. ene iz. Vač in dveh iz Italije). Občina Šmartno pod Šmarno goro Preb. 2502, hiš 507, posest. 91. koč. 407, najem. 47. Površina 2185 ha: njiv in vrtov 699.70, trav. in paš. 344.30. gozdov 996, ostalo 145. Občina zavzema levi savski breg od izstopa Save iz kanjona pri Medvodah do odrastkov Rašice (641 m) nad Črnučami. Razen ravnine ob Savi (travniki in logi) in njenih teras (njive) obsega tudi še nekoliko ožji, valoviti, ilovnati, z obsežnimi gozdovi (pretežno bor) porastli svet med Smledni-škim hribom in Šmarno goro (667 m). Občina vključuje tudi celotno Šmarno goro in jz. obronke Rašice. Vasi so večidel velike, gručaste oblike ter leže na savskih terasah. Prebivalstvo je kmetsko, a je povsod močno prepojeno z delavskim in obrtniškim slojem. V Ljubljano prodaja predvsem mleko, jajca in perutnino. Manjše domače industrije je precej (opekarne, lesna industrija). Važen je dotok izletnikov, saj leži v občini rekordno obiskovana Šmarna gora. Prometno teži občina proti Ljubljani preko tacenskega mosta, kjer se združita ban. cesti Smlednik—Tacen in Vodice—Tacen (avtobusna zveza). S savskim mostom ob Dunajski cesti pri Črnučah jo veže ban. cesta Šmartno—Črnuče, z gorenjsko drž. cesto pa dobro vzdrževana obč. cesta Vikerče—Medvode. Spodnje Gameljne, 203-37-10-30-3. Sr Ljubi jana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, žand zdr fin pTt Št. Vid nad Lj. 6.5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 6 km, o š žup Šmartno pod Šmarno goro 2 km. Nm 309 m. Leže v vznožju gozdnate Rašice ob vijugasti Gameljščici, ki žene več mlinov. Skozi vas vodi ban. cesta črnuče—Šmartno. Prebivalci so kmetje in delavci. Raznovrstno sadje in znatno perutninarstvo. Prodaja jajc in mleka (dnevno ca 1001) v Ljubljano. Podr. cerkev sv. Lenarta iz 1739. Spodnje Pirniče, 209-41-11-30-5. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana 11 km, žand zdr fin Št. Vid nad Lj. 5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 4.5 km, pTt Medvode 3 km, o 4.5 km, š Zg. Pirniče 0.5 km, žup Smlednik 4 km. Nm 332 m. Leže na robu savske terase z. pod šmarnogorsko Grmado (676 m). Po obč. cesti K km vstran od ban. ceste Tacen—Smlednik je dostop možen z vsemi vozili. Prebivalci so kmetje in mezdni delavci. Sadje in čebelarstvo. Dnevno oddajo okrog 501 mleka v Ljubljano. Podr. cerkev sv. Križa se omenja že 1526. Sedanja cerkev je iz 1873. Srednje Gameljne, 242-48-9-33-4. Sr Ljubljana-okol. 9 km, so du Ljubljana 9 km, žand zdr fin pTt Št. Vid nad Ljubljano 5.5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 5 km, o š žup Šmartno pod Šmarno goro 1.5 km. Nm 309 m. So nadaljevanje Spodnjih Gameljnov in imajo podobno lego. Prebivalci žive bolj od obrti in industrije nego od kmetijstva (opekarna, livarna železa, lesna industrija, mizarstvo, mlini). Dnevno oddajo ca 1001 mleka v Ljubljano. Čebelarstvo. Podr. cerkev sv. Andreja. Šmartno (Šmartin) pod Šmarno goro, 348-61-9-52-7. Sr Ljub-ljana-okol. 9.5 km, so du Ljubljana 9.5 km, žand zdr fin pTt Št. Vid nad Ljubljano 3.8 km, žel. Št. Vid-Vižmarje 3.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1865, 6 odd. Obča obrtna nad. š. Slov. kat. izobr. dr., Pev., Tamb. d., DKfin, Gas., PČD. Nin 314 m. Leži ob jv. vznožju Šmarne gore. Skozi vas drži ban. cesta Tacen— Vodice, od katere se tu odcepi cesta na Gameljne—črnuče. Prebivalci so kmetje in delavci. Prodaja fižola, krompirja in mleka (dnevno 801) v Ljubljano. Mizarstvo, pletenje košar, izdelovanje opeke. Avtobusna zveza z Ljubljano in Cerkljami. Markacija na Šmarno goro. Kraj je bil znan radi lončarske obrti, ki je tu svojčas cvetela. Župnija Šmartin pod Šmarno goro (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 1530 duš. Pokopališče. Žup. cerkev sv. Martina je bila sprva podr. šentpetrske župnije v Ljubljani. Že 1296 pa se navaja kot samostojna duhovnija. Tacen, 471-91-14-77-5. Sr Ljubljana-okol. 8.5 km, so du Ljubljana 8.5 km, žand zdr fin pTt Št. Vid nad Lj. 2.5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 2.5 km, o š žup Šmartno pod Šmarno goro 1.5 km. Nm 310 m. Leži na levem bregu Save pod Šmarno goro (667 m) in kraj banovinske ceste Št. Vid—Vodice. Od nje se v vasi odcepi ban. cesta proti Smledniku. Svet je pretežno prodnat in še dosti rodoviten. Prebivalstvo živi od poljedelstva, obrti in industrije. Prodaja živine in živinorejskih proizvodov, zlasti mleka (dnevno 1001) v Ljubljano. Znatno čebelarstvo. Izdelovanje hrastovih sodov, pletenje košar, čipkarska industrija, izdelovanje žebljev in vložkov za čevlje, mlinarstvo. Kraj zelo posečajo ljubljanski izletniki; tudi je pripraven za letovanje. Kopališče na Savi. Gostilne s prenočišči. Avtobusna zveza z Ljubljano in Cerkljami. Vas je izhodišče markiranih poti na Šmarno goro (1 uro). — V starem veku je vodila skozi Tacen proti Smledniku rimska cesta. L. 1541. je na tej progi zgradila dežela tovorno pot in zato dobila pravico pobiranja mitnine pri prehodu čez Savo. V začetku 18. stol. je bila pot že popolnoma zanemarjena in zato je dobil 1713 Franc Benedikt Dinzl, posestnik gradu Turna ob Krki, nalog, da popravi cesto od broda pod Šmarno goro do mitnice ob Kokri. Tacenski brod za prevoz potnikov in blaga je bil 1569 inkorporiran davčnemu uradu v Ljubljani. V 1844—1848 je dal zgraditi smledniški graščak baron Franc Lazzarini čez Savo lesen most, kateremu so dali ime Marijin most. Dobil je zato pravico pobirati mostnino. L. 1907. je Sava odnesla most. Zopet so zgradili brod, dokler ni bil 1910 postavljen sedanji železni most. V Tacnu je že od nekdaj cvetela lončarska obrt. Tik pod šmarnogorsko Grmado na hribčku stoji grad Ročen. V 16. stol. je bil last rodbine pl. Lumberg. V zač. 20. stol. je kupil še danes ohranjeni grad ljubljanski veletrgovec Jelačin, 1930 pa od njega ljubljanska frančiškanska provincija, ki ga je priredila za samostan. Podr. cerkev sv. Jurija. V okvir Tacna spada tudi Šmarna gora. Šmarna gora, strma, osamljena gora z dvema vrhovoma (vrh s cerkvijo 667 m, Grmada 676 m), nudi izredno obsežen razgled in je radi bližine Ljubljane brez dvoma najbolj obiskovana izletna točka v Sloveniji. Gostilne. Dostopi iz Tacna, Šmartna in Vikrč (t. zv. Westrova in t. zv. plezalna pot). Na vrhu šmarne gore je stala že predzgodovinska naselbina. V srednjem veku se je kraj imenoval Kolin (nemško Cholmberg in pozneje Kahlenberg). Po Marijini kapeli ali cerkvi je pa sčasoma dobil ime Šmarna gora. V 13. in 14. stol. je stal na Šmarni gori grad Marienberg, last Šmarnogorskih gospodov, od katerih se 1216 omenja Albert in 1248 Konrad. Tudi ljudska tradicija je še ohranila spomin na ta grad. Turki so gotovo napadali Šmarno goro, predvsem pa cerkev, ki je bila zato najbrž konec 15. stol. obdana z visokim taborskim obzidjem s strelnimi linami. Obzidje je deloma še ohranjeno, toda brez stolpov, od katerih eden je gotovo bil današnji zvonik. Naziv vrha »Grmada« priča o zažiganju kresov v znak turške nevarnosti. Kapelica sv. Sobote, tik pod sedlom, naj bi po tradiciji spominjala na srečno rešitev od turškega napada na soboto, na dan pred sv. Ahacijem ob A12. uri — zato zvoni na Šmarni gori poldne že ob >$12. uri. Kamenito znamenje ob poti od Za-vrlia na Šmarno goro je po tradiciji iz turške dobe — do sem so prišli Turki —, toda po zunanjosti sodeč je to kužno znamenje. Podr. cerkev Device Marije se prvič omenja 1216. Gotovo pa je veliko starejša, ker je bila že v 13. stoi. znamenita božja pot, ki je kmalu postala premajhna. Zato so sezidali 1432 novo gotsko cerkev in sredi 17. stoletja zopet novo stavbo. Današnjo baročno cerkev so sezidali v 1711—1712. Lepo ubrane zvonove je vzela svetovna vojna. Nove zvonove je 1928 vlila livarna zvonov v Št. Vidu (veliki zvon tehta 3496 kg). Božja pot je veliko trpela v reformacijski dobi. ko je vodiški župnik postal celo podeželski predikant. Okoli 1724 je Šmarna gora dobila stalnega duhovnika-zakristana, pozneje imenovanega kurata, vendar je bilo to mesto često, zlasti v novejšem času, nepopolnjeno. Cerkev spada v župnijo Vodice. Znamenje Žal. M. B. ob j. pobočju Šmarne gore je zidano, ima kip, ki je bil blagoslovljen 1883. Znamenje na skali je zelo staro. L. 1883. so sem prenesli kip iz znamenja Matere Božje dobrega sveta. Votlina s podobo sv. Antona Puščavnika je iz 1846, novi križ pa iz 1890. Vikerče, 82-18-3-15-2. Sr Ljubljana-okol. 11 km, so du Ljubljana 11 kin, žand zdr fin Št. Vid nad Lj. 4.5 km. žel Št. Vid-Vižmarje 4 km, pTt Medvode 4 km, o 4 km, š Zg. Pirniče 1.5 km, žup Smlednik 4.5 km. Nm ca 330 m. Leže na levem bregu Save tik pod prepadnimi stenami šmarnogorske Grmade (676 m). Skozi kraj drži ban. cesta Tacen—Smlednik. Prebivalci so kmetovalci in mezdni delavci. Dnevna prodaja mleka (301) v Ljubljano. Odtod drži markirana in dobro zavarovana plezalna pot mimo znanega Turnca (vežbališče za plezalce) na Grmado in Šmarno goro. Nova brv za pešce in kolesarje preko Save v Medno. Kraj se razvija v malo letovišče (zasebne letoviščarske vile Ljubljančanov). Gostilna. Virje, 132-30-7-21-2. Sr Ljubljana-okol. 13 km, so du Ljubljana 13 km, žand fin Št. Vid nad Lj. 7.5 km, zdr žel pTt Medvode 1 km, o 6.5 kin, š Zgorn je Pirniče 1 km, žup Smlednik 2 km. Nm 340 m. Vasica v. od tesni in slapa Save pri Medvodah (elektr. centrala Združ. papirnic). Gostilna s prenočišči. Zavrli, 66-15-6-9-1. Sr Ljubl jana-okol. 14 km, so du Ljubljana 14 km, žand zdr fin Št. Vid nad Lj. 8 km, žel Št. Vid-Vižmarje 8 km. pTt Medvode 4.5 km, o 2 km, š Zg. Pirniče 2.5 km, žup Smlednik 3 km. Nm 350 m. Leži med gozdovi na valovitem vznožju Šmarne gore. V kraj drži od ban. ceste Tacen —Smlednik 1 km dolga obč. cesta za vsa vozila. Kmetijstvo, prodaja mleka (25 1 dnevno), bukovih drv v Ljubljano. V bližini na Gradišču majhna jiodzemeljska jama. Odtod doma Jakob Aljaž (1845—1927), glasbenik in planinec, »triglavski župnik«. Zgornje Gameljne, 248-46-10-36-5. Sr Ljubljana-okol. 10 km, so du Ljubljana 10 km, žand zdr fin pTt Št. Vid nad Ljubljano 5.5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 5 km, o š žup Šmartno pod Šmarno goro 0.6 km. Nm 313 m. Leži podobno kot Sp. in Sr. Gameljne ob ban. cesti črnuče—Skaručina. Prebivalci so kmetje in delavci. Dnevno oddajo ca 100 1 mleka v Ljubljano. Sadje in čebelarstvo. Mlin, žaga in tovarna zaves. V vasi se odcepi obč. cesta na Skaručino. Gostilna. Zgornje Pirniče, 501-120-12-104-13. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand fin Št. Vid nad Lj. 6.5 km, zdr žel pTt Medvode 2 km, o 5.5 km, š v kraju, žup Smlednik 2 km. Šola ust. 1881, 3 odd. Prosv. d., 2 Gas., PSVD. Zadruž. elektrarna. Nm 336 m. Gručasta vas na savski terasi ob obč. cesti Vikerče —Medvode. Dostop z vsemi vozili. Vaščani so kmetovalci in delavci. Dnevno oddajo ca 501 mleka v Medvode. Gostilna. Podr. cerkev sv. Tomaža. Prvotno staro cerkev so 1646 predelali. Do 1869 je imela lesen strop. Občina Št. Jošt Preb. 928, hiš 168, posest. 130, koč. 22, najem. 11. Površina 2390 ha: njiv in vrtov ca 305, trav. in paš. 1310, gozdov ca 720, ostalo 55. Občina zavzema po strmih grapah razrezano hribovje v povirju polhograjske Male vode, horjulske Šujce in Podlipske doline vse do razvodja proti Poljanski Sori. Naselja so skoraj le po višinah. V gospodarstvu igrata vodilno vlogo živinoreja in gozdarstvo spričo velikih površin, ki so pod gozdom ali pa v travnikih in pašnikih. Dohodke donaša prodaja mlečnih izdelkov (surovega masla) v Ljubljano in lesa (stavbnega in kuriva) na Vrhniko in v Ljubljano. Promet odvaja ban. cesta Gorenja vas—Horjul—Ljubljana, v j. delu občine (Smrečje) pa cesta na Podlipo—Vrhniko. Butajnova, 261-50-46-4-0. Sr Ljubljana-okol. 32 km, so du fin žel Vrhnika 16 km, žand Horjul 6 km, zdr Dobrova 14 km, 0 p š žup Št. Jošt 2.5 km. Nm 677 m. Vas, pod katero spadata tudi zaselka Mala vas in Kucelj, leži na planotastein slemenu nad grapo Male vode sz. od Horjula. Dostopna je z vozom 1 y2 kin od križišča ban. cest Horjul—Lučne in Polhovgradec— Lučne. Kmetijstvo le za dom. Precej se izdeluje surovega masla, ki ga poleg jajc in perutnine prodajajo v Ljubljano. Sadjarstvo in čebelarstvo. Iz gozda se proda nekaj lesa. Nekaj obrtnikov in gostilna, ob Mali vodi mlin. Podr. cerkev sv. Ane se omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Arhitektura kaže znake 16. in 17. stol., notranjščina je iz i. pol. 18. stol. Planina, 132-29-26-3-0. Sr Ljubljana-okol. 33 km, so du fin žel Vrhnika 16 kin, žand Horjul 7 km, zdr Dobrova 15 km, o p š žup Št. Jošt 3 km. Nm 797 m. Vas s središčem pri podr. cerkvi sv. Andreja je raztresena po hribovju med izvirnimi grapami Male vode in Vel. Božne. Dostop z vozom 1 km od ban. ceste Horjul—Gorenja vas. Kmetijstvo za dom. V Ljubljano se proda nekaj surovega masla, jajc in sadja. Iz pretežno iglastih gozdov prodajajo trame na Vrhniko. Podr. cerkev sv. Andreja se prvič omenja 1526. Mnogo obiskovana božja pot. Današnja cerkev je iz 1659. Smrečje, 268-44-18-13-8. Sr Ljubljana-okol. 29 km, so du zdr fin žel pTt Vrhnika 10.9 km, žand Horjul 10 km, o 4 km, š žup Podlipa 1 km. Nm 713 m. Leži v gozdnatem hribovju, ki tvori razvodje med Račevo in Podlipskim potokom. Od Vrhnike mimo Podlipe privede sem ban. cesta. Vas sestavlja več raztresenih zaselkov. Kmetijstvo. Prodaja jabolk. Trgovina z lesom, žage in mlini. Lepi smuški tereni. Mimo Smrečja drži markirana pot na Vrh sv. Treh kraljev (884 m). Podr. cerkev Vneb. Dev. M. se prvič omenja 1526. Okoli 1600 so jo prenovili in obokali. L. 1769. je bila prezidana v baročnem slogu. Št. Jošt, 267-45-40-2-3. Sr Ljubljana-okol. 32 km, so du fin žel Vrhnika 15 km, žand Horjul 6 km, zdr Dobrova 14 kin, o p š žup v kraju. Šola ust. 1891, 2 odd. Gosp. nad. š., Prosv. d. s knjiž. Nin 613 m. Vas je raztresena po valovitih višinah med izvirnima grapama Male vode in Šujce. Središče vasi okoli obeh cerkva je oddaljeno 1 km od ban. ceste Horjul—Gorenja vas. Dostop le z vozom po obč. cesti. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Čebelarstvo. V Ljubljano se prodaja surovo maslo, nekaj sadja, svinje, perutnina in jajca. Drva in ostali les prodajajo na Vrhniko in v Ljubljano. Nekaj obrtnikov, gostilna s prenočiščem. Ostanki domače čipkarske obrti. Župnija Št. Jošt (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 920 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza Ev. je stala že 1526. Sedanja stavba je iz 1664. Sprva podr. polhograjske župnije, je postala 1681 subvikariat, nato vikariat in pozneje župnija. Podr. cerkev sv. Jošta je iz 12. stol. Prvič se omenja šele 1526. Cerkev ima dva zvona iz 13. stol. in staro grobnico. Freske iz 2. pol. 15. stol. Občina Št. Jurij pri Grosuplju Preb. 1838, hiš 324, posest. 237, koč. 78, najem. 13. Površina 3165.5 ha: njiv in vrtov 577.50, trav. in paš. 862, sadovnjakov 22, gozdov 1626, ostalo 78. Občina obsega ozemlje na jz. robu Grosupeljske kotline, oklepajoč široki močvirni dolini Sevnice in Podlomščice ter okolno hribovje nekako do tam, kjer prične svet padati proti dolinama Rašice in Želimeljščice. Vzhodni del občine je apniški svet z izrazito kraškim značajem ter je zato le slabo obdelan in naseljen. V njem ležita znameniti Županova jama in Ledenica. Dokaj bolje je naseljen zapadni del, kjer nastopajo poleg ugodnejšega dolomita še razne manj propustne plasti (werfenske, rabeljske itd.) z nadzemsko tekočimi vodami. Največ naselij pa je na obrobju doline Sevnice ter v območju nekakega podolja, ki se vleče od Št. Jurja proti Rašici. Občina je izrazito kmetijska, nekaj obrtnikov je le v Št. Jurju, Ponovi vasi in Malih Lipljenah. Polja so na terasah in v kraških globelih, doline so v vlažnih travnikih. Pobočja in višje kraške planote so večinoma pod gozdom, kjer nastopata razen prevladujoče bukve zlasti smreka in hrast. Pridelujejo se vse vrste žita in drugih poljskih pridelkov, a v glavnem le za domačo porabo. V Ljubljano se prodaja le živina, mlekarski izdelki, perutnina in jajca. Sadje uspeva dobro le v nižjih legali. V splošnem so življenjski pogoji slabi in tudi gozd bistveno ne pomaga, ker se proda le razmeroma majhna množina drv in prav tako malo mehkega lesa v Ljubljano. Pač pa je občina dovolj privlačna za tujce: poleg Županove jame, Ledenice in Tabora, so v okolici še drugi zanimivi izleti (Sv. Ahac, Sloka gora, Turjak). Ugodni smuški tereni. Promet oskrbuje ban. cesta Grosuplje—Turjak. Bičje, 151-22-15-3-4. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel pTt Grosuplje 5.5 km, fin Višnja gora 13 km, o š žup Št. Jurij 2 km. Nm 354 m. Vas leži na široki terasi pod Vinskim hribom (474 ni), med širokima močvirnima dolinama potokov Sevnica in Bičje, ki se sv. odtod združita v potok Veliki Breg. Po obč. poti 2 kni od ban. ceste Grosuplje —Turjak pri Št. Jurju je mogoč dostop tudi z avtom. Poljedelstvo in živinoreja. V Ljubljano se prodajajo svinje, perutnina, jajca in domače maslo. Gozdarstvo (smreka, bukev) igra precejšnjo vlogo, les se prodaja ljubljanskim lesnim trgovcem. Trgovina in gostilna. Med Bičjem in Vinim so odkrili številna predzgodo vinska in rimska gradišča. Kraj se prvič omenja že 1058. Cerovo, 51-8-6-1-1. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel Grosuplje 3.5 km. fin Višnja gora 10 km, o p š žup Št. Jurij 2 km. Nm ca 370 m. Vasica leži v mali kraški suhi dolini, 2% km od ban. ceste Grosuplje—Turjak v Ponovi vasi. Dostopna le z vozom. Tla so izrazito kraška z velikimi vrtačami. S. jiod vasjo izvira na robu široke močvirne doline Podlomščice vrsta močnih kraških izvorov. Pri največjih med njimi, na Studencu in pri Tronteljnu (mlin), so kmetije, ki spadajo pod Cerovo. Mlin žene tudi sam izvor Po-ljanščice pri Podlomu. Prebivalstvo živi od kmetijstva, prodaja v Ljubljano perutnino in jajca ter izkorišča gozd. ki je pa pretežno le bukov. Pod Cerovo spada tudi sloviti Tabor (492 m) s podr. cerkvijo sv. Miklavža in obzidjem, ki spada med najbolj ohranjene »tabore« iz turških časov pri nas. Dostop na Tabor z vozom le težak. Za pešce je najugodnejši dostop od Št. Jurja ali Ponove vasi (% ure). Od Cerovega K ure. V bližini sta tudi znameniti Županova jama in Ledenica (gl. Ponova vas). Na Taboru imamo že iz predzgodovinske dobe sledove dveh naselbin. Gradišče je bilo v zvezi z gradiščem na Sloki gori nad Turjakom. Cerkev je bila zgrajena v 15. stol. v gotskem slogu. Zakristijo so prizidali 1702 in zvonik restavrirali 1886. Tabor je bil zgrajen po 1526, v obliki nepravilnega četverokota. Ohranjeni so še trije stolpi s strelnimi linami. Nad in pod linami so vdolbene na notranji strani zidu luknje za debele drogove, ki so nosili lesen oder v dva nadstropja za strelce in brambovce. V tabor je vodil dvigljiv most na verigah. Od zunaj je bilo obzidje obdano še z enim zidom, ki je bil pozneje porušen in se poznajo le še njegovi sledovi. Stolp na z. strani uporablja danes cerkovnik za stanovanje, v drugem stolpu je vodnjak, stolp na sev. strani pa uporabljajo za steljnik. Drenik, 59-9-9-0-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand zdr žel pTt Grosuplje 6 km, fin Višnja gora 13 km, o 4 km, š žup Šmarje 5 km. Nm 360 m. Vasica leži ob obč. poti na valovitem kraškem svetu že v bližini Ljubljanskega Bar ja. Dostop le z vozom 2 km od ban. ceste pri Pijavi gorici. Poljedelstvo in živinoreja. V Ljubljano prodajajo govejo živino, svinje, perutnino, jajca in les. Mala vas, 68-12-8-3-1. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel Grosuplje 4 km, fin Višnja gora 14 km, o p š žup Št. Jurij 0.5 km. Nm 346 in. Vasica leži na klancu nad dolino Sevnice, ob ban. cesti med Ponovo vasjo in Št. Ju r jem. Kmetijstvo, sadjarstvo. Prodaja sadja, perutnine in jajc v Ljubljano. Gozdarstvo. Mala Podgorica, 50-10-7-3-0. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel Grosuplje 5 km, fm Višnja gora 15 km, o p š žup Št. Jurij 1.5 km. Nm ca 340 m. Vasica leži ob obč. poti nad z. robom močvirne doline Sevnice pod Št. Jurjem. Dostopna je za vsa vozila, l^kin od ban. ceste v Št. Jurju. Prodaja se sadje, perutnina m jajca. Izkoriščanje g°/dMale Lipljene, 140-33-20-11-0. Sr Ljubljana-okol. 28 km. so du Ljubljana 28 km, žand zdr Grosuplje U km, fin Velike Lašče 8 km, žel Predole 7 km, o 5 km, pT Turjak 2 km, š Staro Apno 1 km, žup Škocjan jiri Turjaku 0.2 km. Nm 491 m. Vas leži v bregu nad suhim kraškim podoljem, ki se vleče od Škocjana proti Št. Jurju. Svet je močno razgiban po vrtačah in večjih kraških globelih. V bližini so dobri kraški studenci. Hiše vasi so razpostavljene skoro v krožni obliki okrog vaškega središča, zato moremo vas uvrstiti med t. zv. »okrogle vasi«, ki so na Slovenskem zelo redke. Dostop z vsemi vozili 0.2 km od ban. ceste Grosuplje—Turjak. Kmetijstvo na neugodnih kraških tleh komaj krije domače potrebe. Nekaj dohodkov nudi gozd (bukev, smreka, hrast). Poleg smrekovih hlodov se proda tudi nekaj drv v Ljubljano. Kot domača obrt je razvito izdelovanje zobotrebcev, ki se jih proda letno do 30.000 butaric. Gostilne s prenočišči. Pod vasjo je na mali kraški ponikalnici (»v Globocem«) mlin. V starem veku je vodila mimo rimska cesta na Turjak. Stara cesta se je ohranila tudi v srednjem veku. Pod okriljem turjaškega gradu so po niei tovorili skoro do 18. stol. Medvedica, 74-13-9-4-0. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du Ljubljana 26 km, žand zdr žel Grosuplje 7 km, fin Velike Lašče U km, o 2 km, pT Turjak 6 km, š Staro Apno 1.5 km, žup Škocjan pri Turjaku 5 km. Nin ca 470 m. Mala, povsem raztresena vas na z. strani istoimenske gozdnate kraške planote pod goro Sv. Ahaca (749 m). Dostop le z vozom 2V- km od ban ceste pri St. Jurju ali pa 2 km od drž. ceste Škofljica—Kočevje. Kmetijstvo, izraba gozda. Prodajajo se skoro le drva. Pod vasjo izvira na meji skrilavca potok z malim slapom Curek in z vodno žago turjaškega gradu. Pece, 107-17-12-3-1. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km, žand zdr žel Grosuplje 4 kin, fin Višnja gora 14 km, o 2 km, p š žup Št. Jurij 1.5 km. Nm 348 m. Leži na terasi z. nad dolino Sevnice nasproti Ponovi vasi. Dostop tudi z avtom lkm od ban. ceste Grosuplje—Turjak. Precej ugodni pogoji za kmetijstvo. V Ljubljano prodajajo svinje, maslo, perutnino in jajca. Izkoriščanje gozda (smrekov les, bukova drva). Ponova vas, 300-50-33-17-0. Sr Ljubljana-okol. 23 km, so du Ljubljana 23 km. žand zdr žel Grosuplje 3 km, fin Višnja gora 13 km, o p š žup Št Jurij 2 km. Nm 340 m. Velika vas, ležeča na terasi med močvirnima dolinama Sevnice in Podlomščice. Skozi vas vodi ban. cesta iz Grosuplja na Turjak. Vas je tesno strnjena in ima deloma obliko obcestne vasi. K njej spadajo raztresene kmetije na Kobil jeku pod s. pobočjem Tabora (492 m). \ ravnicah ob Sevnici in Podlomščici so vlažni travniki, polja pa so s. od vasi na terasi in po vznožju gozdnatega osamelega griča Ježe (392 m). Kmetijstvo. Na ljubljanski trg gre maslo, perutnina in jajca. Gozd daje precej smrekovega lesa in bukovih drv za prodajo v Ljubljano. Domača obrt: zobotrebci, trgovina, več gostiln. Izhodišče za znamenito Županovo jamo (V, ure, ključ pri županu g. Permetu v vasi). Ta jama lezl.J.v-. Pod znamenitim Tabrom (492 m, gl. Cerovo) z vhodom v y'šini 410 m. Je dostopna in popolnoma urejena za splošen obisk. Sestoji v glavnem iz štirih oddelkov, ki so vsi polni zanimivih kapniških in drugih jamskih tvorb. 100 m južneje se nahaja druga kraška zanimivost, jama Ledenica, v kateri se trajno drži hladen zrak in z njiin vred večja ali manjša količina ledu. Tudi Ledenica je danes opremljena za obisk in s podzemskim rovom zvezana z Županovo jamo. Od Ponove vasi vodi razen direktne zaznamovane poti k Županovi jami tudi markirana varianta ni'mo Tabra. Od jame vodi markacija dalje do ban. ceste pri Vel. Lipljenah (V, km). Rogatec, 49-7-7-0-0. Sr Ljubljana-okol. 25.5 km, so du Ljubljana 25.5 km, žand zdr žel Grosuplje 6.5 km, fin Višnja gora 13.5 km, o p š žup Št. Jurij 2.5 km. Nm 408 m. Vas leži na položni kopi z. od Št. Jurja. Dostop z vozom 2'/. km od ban. ceste v Št. Jurju ali pa 2 km od drž. ceste Škofijica—Kočevje. Svet je tu brez kraških pojavov in z nadzemsko tekočimi vodami, zemlja precej ilovnata. Kmetijstvo, sadjarstvo, čebelarstvo. V Ljubljano se prodajajo svinje, perutnina, jajca, mlečni izdelki, drva in smrekov les. Izdelovanje zobotrebcev. V grapi Medve-dice sta dva mlinarja. Podr. cerkev sv. Martina je bila zgrajena istočasno kot podr. v Smrjenih. Rožnik, 89-17-9-6-0. Sr Ljubljana-okol. 31 km. so du Ljubljana 31 km, žand zdr Grosuplje 9.5 km. fin Velike Lašče 11.5 km, žel Predole 4 km, o 3.5 km, pT Turjak 5 km, š Staro Apno 2 km, žup Škocjan pri Turjaku 3.5 km. Nin ca 470 in. Vas lezi na prisojni rebri, polni vrtač, nad kraško globeljo z malo ponikalnico »Na Močilih«. Dostopna je z vozom I kin od ban. ceste Grosuplje—Turjak. Kamenit kraški svet s slabimi pogoji za kmetijstvo. Tudi sadje ne uspeva. Važna je izraba gozda (bukev, hrast, smreka). Kraj se prvič omenja 1211. Staro Apno (Škocjan), 86-16-8-5-2. Sr Ljubljana-okol. 28 km, so du Ljubljana 28 km, žand zdr Grosuplje 11 km. fin Velike Lašče 8 kin, žel Predole 7 km, o 5 km, p š žup v kraju Šola ust. 1859, 3 odd. Gas. Nm 496 m. Vas, h kateri spada še zaselek Zabukovje, leži na razgibanem dolomitnem svetu nad z. robom obsežne kraške suhe doline, ki se vleče od Lipi jen v smeri proti Ponikvam (pri Rašici). Dno te doline je vrtačasto in kamenito, pretežno gozd in pašniki. Ugodnejše je njeno z. pobočje okoli same vasi. Kraj je dostopen z vsemi vozili, ker leži le A km vstran od ban. ceste Grosuplje—Turjak. Pridelujejo se vse vrste žita ter gojita goveja živina in drobnica. Kmetijskih pridelkov za prodajo ni. Gozd je pretežno bukov, proda se le neznatna množina drv v Ljubljano. Kot domača obrt se izdelujejo zobotrebci, ki se jih letno proda prekupcem do 13.000 butaric. Trgovine in gostilna s tujskimi sobami (ob ban. cesti). Lepi smuški tereni. Zanimiv izlet preko Sloke gore (razgled, ostanki starega gradu) na Goro sv. Ahaca (749 m, 1 uro) ali na 1 urjak. Združljivo z izletom na drugo stran: mimo Zupanove jame v Grosuplje. Pri vasi so odkrili gomile iz hallstattske dobe. Župnija Škocjan pri Turjaku (dek. Ribnica skof. ljublj.) ima 1000 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Kancijana. Cerkev in beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovil Herbart Turjaški pred 1260. Turjak zato tu še do danes izvršuje patronatske pravice. L. 1280. se omenja prvi znani župnik Baltazar Turjaški. V reformacijski dobi so Turjačani izročili župnijo protestantom. Katoliškega župnika je dobila zopet 1598. Cerkveno je prafara pripadala do 17al oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Št. Jurij, 161-30-20-8-2. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km. žand zdr žel Grosuplje 4.5 km. fin Višnja gora 11 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1868, 4 odd. Javna knjiž., Gas., Pev, God. d., SKJ, Prosv. d.. PJS. Nm 340 m. Vas leži v sz. vznožju Tabra (492 m), postavljena vzdolž ban. ceste Grosuplje—Turjak vrh njenega klanca. Pod vasjo se stekajo potoki iz skriljastih werfenskih plasti z. odtod v široko močvirno dolino Sevnice. Tudi j. od Št. Jurja priteka izpod Vel. Lipljen potoček Krokarica, ki pa ob nizki vodi že daleč nad vasjo (»na Virju«) ponikne v apniškem pobočju Tabra. Njegova voda pride zopet na dan, kot je dokazano z barvanjem, sv. od Tabra v izviru pri Tronteljnu (gl. Cerovo!). K Št. Jurju spadata onstran Sevnice zaselka Goričica in Povšija. Vas je navzlic temu, da je upravno in gospodarsko središče občine (sedež zadrug) in da živi v njej nekaj obrtnikov, kmetijskega značaja. Prodaja se maslo, nekaj sadja (jabolk), perutnine in jajc, vse pretežno po prekupcih v Ljubljano. Iz gozda se izvaža smrekov les in bukova drva. Izdelovanje zobotrebcev kot domača obrt. Dvakrat na leto sejmi. Trgovine in gostilne s tujskimi sobami. Izhodišče za izlet preko Tabra k Županovi jami (gl. Cerovo in Ponova vas!). Na hribu Gradiščnici nad vasi°.Jl0 še vidni sledovi zidovja in utrdb predzgodovinskega taborišča. V starem veku je vodila tod mimo rimska c^sta Turjak—Šmarje. Župnija Št. Jurij pri Grosuplju (dek. Šmarje, skof. ljublj.) ima 994 duš. Pokopališče. Župna crk-v sv. Jurija. Prvotna cerkev je bila zidana pred 1526 mesto nekdanjega gradišča. Nanovo zgrajeno cerkev so 1830 posvetili. Cerkev je bila sprva podr. šmarijske prafare. Iz nje se je izločila 1786 kot kuracija. ki je bila 1840 povzdignjena v lokalno kapelanijo. Župnija je od 1869, oz. 1875. Udje, 133-22-25-3-2. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du Ljubljana 24 km. žand zdr žel Grosuplje 8 km, fin Višnja gora 14 km, o p š žup Št. Jurij 3 kin. Nin 372 m. Lega na plitvem sedlu širokega slemena med dvema, v skril javce urezanima grapama z. od Št. Jurja. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste v Št. Jurju. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Dohodki od gozda. V j. grapi (Medvedica) trije mlinarji. Kraj se prvič omenja že 1058. Velike Lipljene, 114-22-14-8-0. Sr Ljubljana-okol. 31 km. so du Ljubljana 31 km, žand zdr Grosuplje 8.5 km. fin Velike Lašče 11 km, žel Predole 3 km, o 2.5 km, pT Turjak 3,5 km. š žup Škocjan 2.5 km. Nm 480—490 m. Vas stoji na robu kraške planote tik v. nad ca 40 m srloboko kraško slepo dolino z malo periodično ponikalnico. Hiše stoje ob ban. cesti Grosujilje —Turjak, 2.5 km od Št. Jurja. Poljedelstvo in živinoreja za dom. Gozd je največ bukov, deloma smrekov in hrastov. Prodajajo se le drva v Ljubljano. Gostilna. Markacija k Ledenici in Županovi jami. Pri vasi so odkrili rimske grobove. Kraj se jirvič omenja 1058. Vino, 99-17-20-0-0. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du Ljubljana 15 km, žand zdr žel Grosuplje 7 km, fin Višnja gora 13.5 km, o p š Št. Jurij 2.5 km, žup Šmarje 5 km. Nin ca 420 m. Leži v z. poboč ju Vinskega hriba (474 m) še na razgibanih ilovnatih tleh iz werfenskih skriljavcev. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste Grosuplje—Turjak ali 3 km od drž. ceste Škofljica—Kočevje pri Pijavi Gorici. Kmetijstvo. Prodaja živine, sadja, jajc in perutnine v Ljubljano. Izvoz lesa (hlodov in drv) v Ljubljano. Številna predrimska in rimska gradišča v smeri proti Bičju. Podr. cerkev sv. Štefana na Smrjenih je bila zgrajena istočasno s podr. v Rogatcu. Veliki zvon ima letnico 1685, mali pa 1693. Vrbičje, 93-15-12-2-0. Sr Ljubljana-okol. 25.5 km, so du Ljubljana 25.5 km, žand zdr žel Grosuplje 6.5 km, fin Višnja gora 14.5 km. o p š žup Št. Juri j 1.5 km. Nm 390 m. Lega pod širokim hrbtom med grapama Sevnice in Medvedice. K vasi spada mlin na Virju ob Sevnici. Dostop z vozom i A km od ban. c°ste v Št. Jurju. Kmetijstvo in gozdarstvo s prodajo nekaterih produktov (živina, perutnina, jajca, drva) v Ljubljano. Železnica, 14-4-3-1-0. Sr Ljubljana-okol. 28 km, so du Ljubljana 28 km, žand zdr Grosuplje 10.5 km, fin Velike Lašče 8 km zel Predole 7 km, o 5 km. pT Turjak 2 kin, š Škocjan 1 km. zup Skocjan 0.5 km. Nm 511 m. Zaselek leži na slemenu med dvema krakoma kraške ponikalnice »Močile«. Ponikalnica ima tu sredi suhega kraškega sveta predpogoj za svoj obstanek v manj propustnih rabeljskih skladih z znatno primesjo železne rude, ki so jo svojčas izrabljali (ime). Dostop za vsa vozila % km od ban. ceste Grosuplje—Turjak. Kmetijstvo za dom. Iz gozda se proda le nekaj malega bukovih drv v Ljubljano. V »Močilah« je »Bajer« z mlinom. Podr. cerkev Dev. M., stara božjepotna cerkvica. Občina Št. Vid nad Ljubljano Preb. 3780, hiš 567, posest. 291, koč. 277, najem. 96. Površina 2707 ha: njiv in vrtov 671.50, trav. in paš. 634.70, sadovnjakov 31.50. gozdov 1267, ostalo 102.30. Občina zavzema naj-zapadnejsi del Ljubijanskega polja j. od Save ter sega v obrobno skriljavčevo hribovje, t. j. v v. odrastke Polhograjskih dolomitov. Zgornji del ravnine nad savskimi terasami ima suho prodnato osnovo ter je povsod dobro obdelan. Niže pa se vse do Save razprostirajo travniki, pašniki in logi (»Roje«). Gozd imamo v ravnini le v j. delu, kjer preide ob Glinici suha ravnina v mokrotna glinasta tla. Hriboviti del občine pa je skoro izključno pod gozdom (pretežno borovec in dr. iglavci), tako, da zavzema gozdna površina skoro polovico obč. ozemlja. Vasi so omejene z malenkostnimi izjemami le na ravnino, in sicer leže večinoma v vznožju hribovja. Po svojem izvoru so povsem kmetskega značaja, a so v novejši dobi podlegle intenzivnemu vplivu bližnje Ljubljane. Tja prodajajo velik del svojih jiridelkov in tja hodijo na delo. V središču občine, stari farni vasi Št. Vidu, pa je vzrasla velika naselbina, ki je združila v domala strnjeno enoto tudi vasi Podgoro, Poljano, Trato in Vižmarje. To so kraji bolj predmestnega značaja, deloma industrializirani, glavna značilnost pa jim je izredno razvita mizarska (pohištvena) obrt. Z Ljubljano jih veže mestna elektr. žel., od drž. ceste Ljubljana— Kranj pa se tu cepita ban. cesti preko Save na Tacen in skozi Do niče proti Dobrovi. Ogromen pomen ima dotok ljubljanskih izletnikov (izhodišče za Šmarno goro, Polhograjske dolomite, kopališče na Savi). Brod, 164-30-11-19-6. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljub-yan". ®km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 2 km. žel St. Vid-Vižmarje 2 km. Nin 300 m. Leži na desnem bregu Save ob ban. cesti Št. Vid—Tacen. Ime kraja spominja na nekdanji brod. ki so ga oskrbovali čez Savo sosednji prebivalci Tacna. L. 1844. se je šele zgradil lesen most. ki ga je 1907 porušila narastla reka. Od 1910 obstaja tu lep železen most. Kmetijstvo in mizarska obrt. Električna hidrocentrala Češenj (tudi za St. Vid in Šiško). Kopališče. Avtobusna zveza z Ljubljano. Gostilna. Tu rojen Erjavec Anton (1887—1910), pesnik. Dpi niče, 96-19-14-5-4. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, so du Ljubljana 4.5 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 2.5 km žel Št. Vid-Vižmarje 2.5 km. Nm 335 m. Leže na vznožju j. podankov Velike Trate (514 m) ob ban. cesti Št. Vid—Dobrova. Mimo drži markirana ]>ot na Toško čelo in k Sv. Katarini. Kmetijstvo, gostilna, trgovina. Apnenica, v apniških pobočjih hriba podzemske jame. Ljudje hodijo na delo v Ljubljano. Dvor, 63-12-9-3-3. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km, zand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 2 km. žel Št. Vid-Vizmarje 2.5 km. Nm 320 m. Manjša vas leži pod gozdnatimi holnii ob obč. cesti 0.7 km vstran od drž. ceste Ljubljana— Kranj, med Št. Vidom in Mednim. Markacije k Sv. Katarini (1 lA ure). Kmetijstvo. Glinica, 136-22-15-7-2. Sr Ljubljana-okol. 4.5 km, so du Ljubljana 4.5 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj 3 km, žel Št. Vid-Vižmarje 3 km. Nm 336 m. Leži kraj Dolnic ob ban. cesti Št. Vid—Dobrova. Ostalo kot Dolnice. Podr cerkev sv. Antona. Gunclje, 218-42-16-26-6. Sr Ljubljana-okol. 7 km, so du Ljubljana 7 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 1 km, zel St. Vid-Vižmarje 1 km. Nm ca 319 m. Obcestna vas v ravnini z. od Št. Vida, ne daleč od drž. ceste Ljubi jana—Kranj, do katere vodi 0.5 km za vsa vozila sposobna občinska cesta. Skozi vas drži markirana pot proti Sv. Katarini ure). Prevladuje kmetijstvo s prodajo nekaterih pridelkov v Ljubljano. Kamna gorica, 80-14-5-9-0. Sr Ljubljana-okol. 4 km, so du Ljubljana 4 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 3 km. žel Št. Vid-Vižmarje 3 km. Nm 326 m. Leži jz. od Št. Vida na položni polici istoimenskega apniško-dolomitnega griča, deloma pa raztreseno malo niže v ravnini. Zelo stari kamnolomi apnenca. Kmetijstvo, prebivalci deloma zaposleni v Ljubljani. Del vasi pripada Vel. Ljubljani. Medno, 165-40-24-16-4. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 2 km, žel v kraju. Nm 322 m. Leži v vrsti ob robu najvišje terase na desnem bregu Save, deloma pa malo niže ob drž. cesti Ljubljana—Kranj. Avtobusna zveza z Ljubljano, Kranjem in Trži-čem. Povsem kmetska vas. Namesto dotedanjega prevoza čez Savo so zgradili 1934 nov most za pešce in kolesarje. Tu preko najbližji dostop na Šmarno goro (gl. Vikrče). Moderno kopališče na Savi, dobre gostilne, zelo prikladno izletišče in letovišče. Peržanj, 59-13-6-7-2. Sr Ljubljana-okol. 5 km, so du Ljubljana 5 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 1 km, žel Št.Vid-Vižmarje 1 km. Nm 340 m. Manjše naselje ob ban. cesti Št. Vid—Dobrova v vznožju hribovja. Ostalo kot v Št. Vidu. Podgora, 237-39-21-19-7. Sr Ljubl jana-okol. 5.5 km, so du Ljubljana 5.5 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 0.5 km. žel Št. Vid-Vižmarje 0.5 km. Nm 315 m. Leži tik j. od Št. Vida; staro kmetsko jedro ob ban. cesti Št. Vid—Dobrova, novejši del ob drž. cesti. Prometne in gospodarske prilike kot v Št. Vidu, s katerim tvori danes sklenjeno naselbinsko enoto. V P. rojen Knez Anton (1856—1892), veletrgovec in gospodarstvenik v Ljubljani, ustanovnik »Knezove knjižnice« MS. Podutik, 224-33-22-11-5. Sr Ljubljana-okol. 5.5 km, so du Ljubljana 5.5 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 3.5 km, žel Št. Vid-Vižmarje 3.5 km. Nm ca 315 m. Vasica z deloma raztresenimi hišami sredi ravninskih gozdov blizu vznožja hribovja. V vas privede od Ljubljane skozi Koseze ban. cesta, ki se više gori pod Prevalnikom (378 m) priključi ban. cesti Št. Vid—Dobrova. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom na precej mokrotnih tleli. Veliki kamnolomi (apnenec, dolomit). Priljubljena izletna točka, izhodišče za Sv. Katarino (2 uri). Živahen zimski sport (sankališča, smuška skakalnica). Gostilne. Odtod doma dr. Vodnik Anton (r. 1901), pesnik in kritik. Poljane, 137-26-16-10-12. Sr Ljubl jana-okol. 5.5 km, so du Ljubljana 5.5 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 0.5 km. žel Št. Vid-Vižmar je 0.5 km. Nm 311 m. Leže ob obč. cesti (za vsa vozila) kraj Št. Vida na v. strani žel. proge blizu zavoda Sv. Stanislava. Gospodarske prilike kot v Št. Vidu, s katerim je vas domala strnjeno zazidana. Stanežiče, 230-52-32-20-4. Sr Ljubljana-okol. 8 km, so du Ljubljana 8 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 2 km, žel Št. Vid-Vižmarje 2 km. Nm 323 m. Leže v ravnini ob vznožju gričevja. Jedro vasi se razprostira ob obč. cesti 0.8 km vstran od drž. ceste Ljubljana—Kranj. Kmetijstvo in obrt. Industrija likerjev in žganja. Zadružna elektrarna. Podr. cerkev sv. Jakoba. Št. Vid nad Ljubljano, 1095-96-34-62-26. Sr Ljubljana-okol. 6 km. so du Ljubljana 6 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Št. Vid-Vižmarje v kraju. Škof. klas. gimn. v zavodu Sv. Stanislava, ust. 1901. 10 odd.; Drž. mešč. š. ust. 1928, 5 odd.: Nar. šola ust. 1866. 15 odd. Javna sok. knjiž., Blaž Potočnikova knjiž.. Strok. obrt. nad. š., obči in miz. odd., SKJ, Gas., PSVD, KD, DKfid. PRK. PJS, Ml. j., Mlad. pev. zbor., Združ. obrtnikov lesnih strok. Zdravnik. Nm 316 m. Leži na Ljubljanskem iiolju ob vznožju nizkega gričevja (Velika Trata 514 m). Tu se odcepi od drž. ceste Ljubljana—Kranj ban. cesta, ki drži skozi Tacen v Vodice. Svet je v ravnini peščen, v vznožju ilovnat. Gozdov ni mnogo; prevladujejo borovci. Kot zadnje jiostajališče cestne železnice ima kraj povsem značaj ljubljanskega predmestja. Pravih kmetovalcev je malo, vendar jim donaša prodaja živil v Ljubljano precej zaslužka. Prevladujejo obrtniki in delavci. Precej ljudi se preživlja z delom v Ljubljani. Industrija je mnogostranska (izdelovanje pohištva in sukna, livarna in zvonarna). Zelo razvita je stavbena in pohištvena obrt. Mizarski izdelki slove daleč na okrog ter se izvažajo po vsej državi. Št. Vid je izhodišče markiranih poti na Šmarno goro (667 m, 1 K-ure) in k Sv. Katarini (738 m, 2'A ure). Postajališče avtobusnih prog iz Ljubljane v Kranj. Tržič in Cerklje. Gostilne s tujskimi sobami. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi (najdbe iz bronaste dobe). Župnija Št. Vid (dek. Ljubljana-okol.. škof. ljublj.) ima 7319 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida. Prvotna cerkev je bila zelo stara, sedanja je bila zgrajena 1796. Šentvidska prafara je ena najstarejših župnij v ljubljanski okolici. Domnevno je bila ustanovljena že 1085. Cerkveno je bila podrejena oglejskemu patriarhu, odnosno, oglejskemu arhidiakonu v Ljubljani. L. 1351. je patriarh Nikolaj podelil patronatske pravice svojemu bojnemu zavezniku nadvojvodi Albrehtu. Cesar Friderik III. jo je 1461 daroval tedaj ustanovljeni ljubljanski škofiji. Iz šentvidske prafare so izšle župnije: Polhov Gradec, Črni vrli, Št. Jošt, Horjul, Dobrova in Sv. Katarina. Znameniti rojaki iz Št. Vida: Bernik Franc (r. 1870), župnik v Domžalah, pisatelj; Jovan Janko (r. 1878), narodno-gospodar-ski strokovnjak; Slovnik Josip (r. 1881), dekorativni slikar, zdaj v Diisseldorfu; dr. Snoj Andrej (r. 1886), univ. prof. teol. v Ljubljani. Toško čelo, 55-9-9-0-0. Sr Ljubljana-okol. 7 km, so du Ljubljana 7 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 4 km, žel Št. Vid-Vižmarje 4 km. Nm ca 560 m. Hribovita vasica med Ljublj. poljem in dolino Gradaščice. Leži ob obč. cesti 2 km vstran od ban. ceste Št. Vid—Dobrova. Dostop z vsemi vozili. Mimo drži markirana pot k Sv. Katarini (l1/, ure). Kraj obiskujejo izletniki in smučarji. Vzorna smučišča in sankališča. Gostilna. Trata, 81-14-8-6-5. Sr Ljubljana-okol. 5 km, so du Ljubljana 5 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 1 km, žel Št. Vid-Vižmarje 1 km. Nm ca 315 m. Prvotno jedro vasi leži ob robu ravnine j. od Št. Vida, novejši del pa ob drž. cesti (postaja elektr. cestne žel.). Gospodarstvo kot v Št. Vidu. Vižmarje, 740-106-49-57-10. Sr Ljubljana-okol. 6.5 km, so du Ljubljana 6.5 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Vid nad Lj. 0.5 km, žel v kraju. Nm ca 315 in. Leže kraj Št. Vida s. od žel. proge ob robu glavne posavske terase. Glavni sedež mizarske obrti in industrije v občini. Izdelovanje raznih alkoholnih pijač. Ostale gospodarske in prometne prilike kot v Št. Vidu. Kraj je znan iz dobe znamenitih slovenskih taborov, od katerih se je eden največjih vršil v Vižmarjih, 17. maja 1869. Sklicalo ga je slov. pol. d. »Slovenija« iz Ljubljane. Tu rojen: Erjavec Fran (r. 1893), šolnik in publicist; Koinan Manica (r.' 1880), pisateljica. Občina Tomišelj Preb. 1334, hiš 252, posest. 209, koč. 26, najem. 13. Površina 3365 ha: njiv in vrtov 1006, trav. in paš. 1132, sadovnjakov 42, gozdov 1285, ostalo 100. Občina se razprostira v j. delu Ljubljanskega Barja in zavzema ves ravninski predel, ki meji na sz. na Ljubljanico, na v. pa na črto Vratenca—Strahomer. ter s. del Krimskega pogorja vštevši še najvišji razgledni vrh Krim (1107 m). Pogorje sestoji pretežno iz apnikov in dolomitov ter predstavlja visok kraški svet, pokrit z obsežnimi iglastimi gozdovi. Ravninski svet zavzema deloma še prodnati nanos Iške, deloma pa močvirno barsko tlo, ki pa je v večji meri že izsušeno, zlasti z zgraditvijo Gruberjevega prekopa (1772—1786). Površino tvori sedaj plast črne prsti, pomešane z nezgnitimi šotnimi ostanki. Šota sama je z malimi izjemami že vsa odstranjena in porabljena. Tlo je primerno predvsem za kulturo trave, za živinorejo; njive zavzemajo razmeroma majhen del in so omejene pretežno na obrobje, kjer prevladuje normalna rjava prst s hribovite okolice. Občino namakata v izdatni meri Ljubljanica in hudournik Iška, ki mnogokrat preplavlja ves nižinski svet in ga zasipa s prodom. Prvotne vasi se nahajajo le na robu Barja ob vznožju Krimskega pogorja, izvzemši Brest, ki pa tudi leži ob meji pravih barskih tal. Lipe pa so iz novejše kolonizacijske dobe iz 19. stol. Vse vasi tvorijo z. del Ižanskega kota (prim. obč. Studenec-Ig). Občino veže z Ljubljano cesta preko Matene in Črne vasi. Važna povprečna zveza pa je ban. cesta Škofljica—Studenec-Ig—Podpeč. Prebivalci se bavijo v prvi vrsti s poljedelstvom in živinorejo, podkrim-ske vasi pa v obilni meri z gozdarstvom. Les prodajajo na žage v Škofljico, Podpeč in na Jezero. Ljubljanski trg zalagajo s kmetijskimi proizvodi (mleko, jajca, perutnina). Zlasti pa so v Ljubljani znani Ižanci tudi iz te občine kot prodajalci drv; kot domača obrt uspeva izdelovanje zobotrebcev in to-porišč. Brest, 291-56-56-0-2. Sr Ljubljana-okol. 12 km, so du Ljubljana 12 km, žand zdr fin pTt Studenec-Ig 4 km, žel Škofljica 8 kin, o š žup Tomišelj 1 km. Nm 302 m. Vas leži v ravnini sv. od Tomišlja, na meji prodnate nasipine Iške in pravih barskih tal. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti Podpeč—Ig—Škofljica in Brest—Matena—Ljubljana. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom in z gozdarstvom. Prodaja mleka, jajc in svinj v Ljubljano, lesa v Podpeč in Preserje. Prenočišča za tujce. Številne rimske najdbe v bližini. Gradič Brest (danes tudi Galletova graščina imenovan) je sezidal 1664 Ivan Krištof Portner. V novejšem času je bil last rodbine Galle, zdaj je v rokah Fr. Švig-lja, mag. sv. v p. Podr. cerkev sv. Andreja so zgradili za časa kuge pred 300 leti. Jezero, 206-45-24-10-2. Sr Ljubljana-okol. 13 km, so du Ljubljana 13 km, žand Podpeč 1 km, zdr fin Studenec-Ig 9 km, žel pt žup Preserje 3 km, o 5 km, š v kraju ust. 1921, 2 odd., Kmet. nad. tečaj. Gas., DKfid. Nm 300 m. Gručasta vas leži na precej mokrotnih barskih tleh, v polkrožni ravnici med hol-moma Sv. Lovrencem (329 m) in Sv. Ano (482 m). Skozi kraj vodi ban. cesta Podpeč—Ig. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom, delom v gozdu in v bližnjih lesnih industrijah. Jz. pod vasjo leži manjše, toda stalno in precej globoko jezerce, ki ob veliki vodi zalije večji del doline. Jezerce in vsa bližnja okolica ima značilna kraška svojstva. II kraju spada tudi holm s podr. cerkvijo sv. Ane (482 m); priljubljena sprehodila točka; isto velja za griček s podr. cerkvijo sv. Lovrenca. Cerkev sv. Lovrenca je nastala najbrž v romanski dobi, vsekakor pa je bila temeljito prezidana v pozni reform, dobi in zač. 19. stol. Do 1792 je spadala pod ižansko faro. Pod isto faro je spadala tudi cerkev sv. Ane, ki je vsekakor nastala pred 1600. Cerkev ima lep kamenit portal na j. steni s kipom sv. Ane; gl. oltar je iz 1776, stranski iz konca 18. stol. Vodnjak poleg cerkve je iz 1868; blizu je mejnik ižanskega in bistriškega gospodstva z letnico 1726. Lipe, 43-8-8-1-1. Sr Ljubljana-okol. 9 kin, so du žel pTt Ljubljana 9 km, žand zdr fin Studenec-Ig 8 km, o š žup Tomišelj 5 km. Nin 290 m. Naselje leži na pravem Barju ob ban. cesti Ljubljana—Črna vas—Podpeč, v kotu med Ljubljanico in njenim desnim pritokom Iško. To je ena izmed mlajših vasi iz dobe kolonizacije Ljubijanskega Barja, nastala šele v 19. stol. Tine Lipe je sicer starejše. Ima ga n. pr. že karta Barja iz 1780, ko je stala tu samo ena hiša ob desnem bregu Ljubljanice. Očividno se je označeval kraj po drevesu, ker je bilo to drevo za obrežje Ljubljanice izjema. Kajti oba bregova Ljubljanice sta bila od Ljubljane do Vrhnike namenoma zasajena s hrasti, ki so bili čolnarjem dobra zaščita proti vetru. Prve hiše v Lipah so nastale v dobi med 1840 in 1869 na zemljišču, ki je spadalo v občino Tomišelj in pripadalo največ kmetom iz vasi Vrbljene in Strahomer. Nove hiše so spočetka uradno prištevali povsem neenotno bližnjim vasem (Tomišlju, -Vrbljenam in Strahomeru). L. 1888. pa so oblasti ustanovile iz njih novo skupno vas Lipe. Mokri barski svet trpi od vsakoletnih poplav. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo. Ljubljanski trg zalagajo z mlekom, perutnino in jajci. Vzorno urejeno veleposestvo Josipa Koslerja. Z Lip doma: Pe-ruzzi Martin (1835—1906), zaslužen osuševatelj Barja; Peruzzi Svetislav (1881—1936), kipar. prof. umetn. obrt. šole v Splitu. Planinica, 16-2-2-1-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand Podpeč 3 km, zdr fin Studenec-Ig 7 km. žel Preserje 5 km, pTt š žup Preserje 4 km, o 4 km. Nm 569 in. Leži na sz. pobočju z bujnim gozdom poraslega Krimskega pogorja. Lepa izletna točka na poti iz Preserja na Krim (1107 m). Do vrha 2 uri. Zelo ugodna smučarska vežbališča. Jv. od vasi se nahaja ledena jama, ki ima baje zvezo z jezerom pri vasi Jezero. Dostop le z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Borna hribovska vasica naglo propada. Še 1890 je štela 7 hiš, danes samo 2. Podr. cerkev sv. Tomaža se prvič omenja 1368 kot lovska kapela. Po tradiciji jo je zgradil ižanski grof Auer-sperg v zahvalo za srečno rešitev pred medvedom na lovu. Do 1880 je imela cerkev raven lesen strop, nakar so jo obokali. Do 1792 je bila podr. ižanske fare. Strahomer, 244-43-36-4-3. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du žel Ljubljana 15 km, žand zdr fin pTt Studenec-Ig 5.5 km, o š žup Tomišelj 4 km. Nm 311 m. Obcestna vas v sv. vznožju Krima (1107 m) ob vstopu Iške v barsko ravan, k jer prejme v vasi prvi pritok Izbarco. Da smo že v območju kraških pojavov, nam priča do 40 m globoka podzemska jama Brezno, ki se nahaja nad vasjo. Dostop z vsemi vozili po obč cesti od Bresta (3 km). Prenočišča za tujce. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Izhodišče za Krim (1107 m), markirana pot. 2 uri. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi mostiščarjev, kot tudi v starem veku, kur dokazujejo številne rimske najdbe. Podr. cerkev sv. Jakoba. Zelo staro cerkev so po tradici ji sezidali »ajdje«. Na sz. oglu so vzidane rimske napisne plošče. Cerkev ima lep baročni oltar in freske. V dobi turških napadov so jo obdali s taborskim obzidjem. Tomišelj, 251-52-46-4-2. Sr Ljubljana-okol. 13 km. so du Ljubljana 13 km, žand zdr fin pTt Studenec-tg 4 km, žel Škofljica 8 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1886, 4 odd. Šolski oder, Kmet. nad. teč.. PRK, PJS, Gas., Kat. prosv. d., DKfid. Nin 313 ni. Vas leži na j. robu Ljubljanskega Barja in se tesno naslanja na vznožje Krima. Na v. strani tik za vasjo teče Iška. Nižinski svet ob Iški je deloma mokroten. Skozi vas vodi markirana pot na Krim (1107 m, 3 ure). Od ban. ceste Brest—Podpeč (0.5 kin) morejo v vas vsa vozila. Poljedelstvo in živinoreja, trgovina z lesom. Prodaja kmetijskih proizvodov v Ljubljano. Gostilne s prenočišči. Sestavni del Tomišlja tvori naselje Podkraj s cerkvijo sv. Janeza (Janža), ki leži ob ban. cesti proti Podpeči. Povsod tu izvirajo na robu ravnine močni studenci, t. zv. »okna«. Najmočnejši je Črni graben pod Sv. Janezom. Tu v bližini je tudi še več neraziskanih kraških jam (Pir-manovo in Smoletovo brezno). Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski in rimski dobi. Odkrili so bronaste predmete (sekire in dr.) in rimske spomenike. Rimski kamni so vzidani v cerkvenem zidu, nekaj jih je pa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Župnija Tomišelj (dek. Ljublj.-okol., škof. ljublj.) ima 1070 duš. Pokopališče. Župna cerkev D. M. presv. rožnega venca. Mesto prvotne zelo stare majhne kapele, omenjene že 1519, so zgradili z bogato podporo lastnika ižanskega gradu, Ivana Žige grofa Engelhausa, večjo cerkev. Ižanski župnik M. Omerza je 1720—1724 cerkev olepšal in pri njej ustanovil 1741 beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Iz ižanske župnije se je izločila kot samostojna župnija šele 1905. Cerkev je znana stara božja pot. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. (»v Borštu«) je stara ca 300 let. Vrbljene, 283-46-37-6-3. Sr Ljubl jana-okol. 17 km, so du žel Ljubljana 17 km, žand zdr fin pTt Študenec-Ig 5.5 km, o š žup Tomišelj 2.5 km. Nm 309 m. Obcestna vas leži na jv. obrobju Ljubljanskega Barja pod vznožjem Krimskega pogorja. Tik pod vasjo teče hudourniška Iška. V vas vodi obč. cesta, dostopna z vsemi vozili. Do ban. ceste pri Brestu 3.5 km. Poljedelstvo in živinoreja; obsežni gozdovi dajo precej lesa za prodajo v Ljubljano, Škofljico in na Preserje. Izhodišče za Krim (1107 m, 3 ure). Prenočišče za tujce. V vasi so odkrili 1929 pri kopanju neke kleti srebrn denar z letnico 1600. Občina Vrhnika Preb. 5902, hiš 1093, posest. 266, koč. 395, najem. 196. Površina 9902 ha*: njiv in vrtov 1661, trav. in paš. 3403, sadovnjakov 156, gozdov 4371, ostalo 311. Občina zavzema jz. del Ljubljanskega Bar ja, nad katerim se prično dvigati na j. in z. gozdnate kraške planote, na s. pa razčlenjeno skrilasto in dolomitno hribovje. Večina naselij je sicer postavljenih na obrobje barske ravnine in na najzapadnejše osamele holme sredi Barja, občinsko ozemlje pa poseže tudi v bližnji kraški svet (Zaplana), na sz. pa obsega še Podlipsko dolino. Pod robom kraških planot izvira vrsta močnih kraških vrelcev: Vel. Ljubljanica, Mala Ljubljanica, Ljubija, Bistra. Izredno velik del površine je pod gozdom (ca 44%); gozd je pretežno jelov; v normalnih razmerah je krepka gospodarska opora prebivalstvu in osnova precejšnji lesni trgovini in industriji. V nizkem barskem delu občine invmokrotnem dnu Podlipske doline pa zavzemjo travniki in pašniki izreden obseg (ca 34%). Zato je živinoreja krepko razvita; mleko se vsak dan steka iz vse okolice na Vrhniko, kjer se proizvajajo mlečni izdelki za prodajo. Obdelane zemlje je razmeroma malo (16.7%). Od kmetijskih produktov gre na ljubljanski trg, razen živine, v glavnem le še perutnina in jajca. Obrti je precej, industrija pa ne more dobiti pravega razmaha. Prometne razmere so ugodne: skozi občino vodi glavna žel. proga Ljubljana—Trst s postajo Verd. razen tega ima Vrhnika svgjo lastno lokalno žel. zvezo z Ljubljano. Od drž. ceste Ljubljana—Trst se tu cepijo ban. ceste v Horjulsko dolino, proti Borovnici in na Podiipo—Smrečje. Vrhniški kot nudi obilo lepih izletov in prirodnih zanimivosti (izviri Ljubljanice) ter bogata lovišča. Bevke, 396-76-17-33-22. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du žand zdr fin o pTt Vrhnika 6.5 km, žel Drenov grič 2.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1852, 2 odd. javna knjiž., Kmet. nad. š. (2 leti po 5 mes.), Gosp. nad. š. (5 mes.), Gas., Prosv. d., PJS. Nm 309 m. Jedro vasi leži na podolgovatem osamelem holmu sredi Barja ob ban. cesti Vrhnika—Bevke—Drenov grič. Zemlja je večidel barjanska črnica. Tod še režejo šoto. Večidel jo porabijo doma, ostalo prodajo okoličanom. Kmetijstvo. Dnevno se odda do 300 1 mleka na Vrhniko. Čebelarstvo. Gozd krije domače potrebe. V bližini se koplje dolomitni pesek. Obrtniki, gostilne. Ekspozitura Bevke (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 396 duš. Pokopališče. Ekspozitna cerkev sv. Križa se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Sedanja cerkev je iz druge tretjine 18. stol. Oltarji in oprema so iz I. pol. 19. stol. Sprva podr. vrhniške prafare, je od 1782 njena ekspozitura. Bistra, 93-9-2-2-14. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du žand zdr fin o š žup Vrhnika 4.3 km, žel pTt Borovnica 4 km. Nm 292 m. Leži ob vznožju gozdnatega javoriča (604 m) ob ban. cesti Borovnica—Vrhnika. Kraj ceste izpod skalovja 7 kraških izvirkov Bistre, ki je podobno kot Ljubljanica v podzemeljski * Vštevši kraj Smrečje, ki je bil 1936 priključen zopet ustanovljeni obč. Št. Jošt. zvezi z Unico in s Cerkniškim jezerom. Krasne postrvi. Prebivalci so pretežno delavci pri graščaku Galletu (lesna industrija, izvoz lesa v Italijo). Grad Bistra je bil do konca 18. stol. znamenit kartuzianski samostan. Ustanovil ga je 1255 koroški vojvoda Bernhard in dovedel prve menihe iz žičkega samostana. Njegov sin Ulrik je 1260, 1262 in 1265 bogato obdaroval samostan z zemljišči od Podpeči pri Ljubljanici do Rakitne, Cerknice in Dolenjega Logatca. V okviru teh obsežnih posestev so menihi izvrševali lastno' nižje sodstvo. Tudi avstrijski vojvode so bili radodarni napram samostanu, oglejski patriarh Ludovik della Torre je pa 1394 inkorporiral samostanu cerkniško župnijo s podružnicami. Celjski grof Herman je 1372 osvobodil samostan mitnine in carine v gospoščini Postojni. Zato je dobil 1377 zavet-ništvo nad njim. Tudi grof Friderik in Veronika Deseniška sta ga bogato obdarovala. Bistriški menihi so vzdrževali stalni potniški promet in ladje za blago po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane. Bili so oproščeni vseh carin za vse blago, ki so ga dovažali na trg. Grof Albert Goriški je oprostil menihe mitnine pri Podpeči in Podvelbu. Zlasti živahno trgovsko zvezo je imel samostan s Koprom, kjer je imel svoj dvor, vinske in oljčne nasade in mnogo vrtov. Ko je samostan 1382 pogorel, so ga kmalu restavrirali. L. 1463. je ponovno pogorel skupno s cerkvijo, ki je bila nanovo zgrajena in posvečena 1483. Samostan je veliko trpel v dobi turških napadov. Še hujši udarec je zadala samostanu reformacija: redovniška disciplina je izginila, število menihov je padlo, samostanska stavba Sama je propadala. Menihi sami so bili Lutrove vere in tedanji prior Gregor (1552—1564) je bil v stikih z ljubljanskimi protestanti in podpiral Trubarjevo književno podjetje. Samostan je celo prenehal, dokler ga ni 1598 obnovil nadvojvoda Ferdinand. V sredi 17. stol. je zopet izredno procvital. Svoja posestva je imel v županijah: Verdu z Milkami, Borovnici, Prevaljah, Kamniku, Begunjah, Bezuljaku, Podlipi, Igu in Ligojnah. V Ljubljani je imel svoj dvor, na Gorenjskem posestva, v Istri in Vipavi vinograde. Menihi so z živim verskim, kulturnim in gospodarskim delovanjem vplivali na svojo okolico. V samostanu so imeli svojo šolo in lepo knjižnico z važnimi rokopisi. Ko je 1773 samostan ponovno pogorel, so ga popravili, a ga je že 1782 cesar Jožef II. razpustil. Cerkev, ki je bila troladijska gotska stavba, so 1808 podrli, samostansko poslopje z vsem posestvom pa je kupil 1826 Fran Galle. V rokah te rodbine je še sedaj. Dasi je bilo poslopje večkrat obnovljeno, ga moremo smatrati v njegovem tlorisu za delo iz časa njegove ustanovitve. Zgrajen je v obliki pravokotne »podkve«. Fasadni trakt je obrnjen k cesti, dva krilna trakta pa se lomita pravokotno v ozadje. V arhitekturi pa so vidne 3 dobe: križni hodnik je iz časa pred reformacijo, levi trakt in dvorišče iz protireformacijske dobe, fasada in kapela iz dobe rokokoja. Nad kolono, skozi katero vodi cesta, so ostanki fresk iz 15. stol., v kapeli freske iz srede 18. stol. V Bistri rojen 1871 Jager Ivan, arhitekt, zdaj v Ameriki (Minneapolis). Blatna Brezovica, 272-51-17-14-6. Sr Ljubljana-okol. 23 km, so du žand zdr fin žel o pTt žup Vrhnika 4km, š v kraju ust. 1909, 2 odd. PJS, Gas. (z odrom). Nm 326 m. Velika vas na slemenu nizkega barjanskega liolma, ob ban. cesti Vrhnika— Bevke. Pretežno kmetje, v ostalem obrtniki. Dnevno oddajo do 300 1 mleka na Vrhniko. Gozd le za dom. Podr. cerkev sv. Jakoba ap. se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Stavba v sedanji prezidavi spada v sredo 18 stol. Višina stare gotske ladje je še vidna. Okrog cerkve je obrambno zidovje iz dobe turških napadov. Pokopališče. Kapelica sredi vasi ima freske S. Ogrina. Drenov grič, 262-47-27-20-8. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du žand zdr fin o j>Tt žup Vrhnika 4.8 km, žel š v kraju. Šola ust. 1909, 2 odd. Javna knjiž., PRK, JS, Gas., SVD. Nm 291 m. Zelo raztresena vas kraj drž. ceste v ravnini (naselje Stara Šranga) in deloma na bližnjih holmih (Drenova gorica). Tu se odcepi ban. cesta v Horjulsko in Polhograjsko dolino. Zemlja je precej močvirnata. Razen kmetovalcev razni obrtniki. Prodaja mleka na Vrhniko, živine, perutnine in jajc na' Vrhniko in v Ljubljano. Lesno brdo, 178-30-18-12-2. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du žand zdr fin o pTt žup Vrhnika 8.5 km, žel Drenov grič 1—3.7 km, š Drenov grič 1.2 km. Nm ca 380 m. Zelo razložena vas ob obč. poti in ban. cesti med Drenovim gričem in Horjulsko dolino. S. del vasi pripada občini Horjul. Prim. opis pri tej občini. Mala Ligojna, 137-23-15-8-4. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du žand zdr fin o pTt žup Vrhnika 5.7 km, žel Drenov grič 1 km, š Vel. Ligojna 0 km. Nm 320—360 m. Leži nad robom Barja s. od Vrhnike, tik v. od Vel. Ligojne. K vasi spada zaselek Na Fortici ob drž. cesti (tu je bila morda že v rimski dobi utrdba ob cesti). Ostalo kot Vel. Ligojna. Podr. cerkev sv. Lenarta se omenja 1526. Sedanja cerkev je bila zidana 1567, predelana v sredi 18. stol. v baročnem slogu. Obdana je z ovalnim obrambnim obzidjem. Mirke, 81-15-5-9-2. Sr Ljubi jana-okol. 20 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Vrhnika 0.9 km. Nm 295 m. Leži jv. od Vrhnike v vznožju pomola med kraškimi izviri Velike in Male Ljubljanice, 1 km od drž. ceste. Dostop z vsemi vozili. Prodaja mleka (2001 dnevno), perutnine in jajc na Vrhniko. Prodaja lesa, vodna žaga. Izviri Male Ljubljanice (Veliki in Mali Mo-čilnik) v senčnati dolini jz. od vasi so priljubljeno sprehajališče in izletna točka (poleti točilnica). Konec vasi privatno Furlanovo kopališče (žveplo in baze, 27° C). V bližini rimske najdbe. Ime vasi je nastalo od latinske besede murus, t. j. zid. Tople vrelce so verjetno poznali že Rimljani. Podlipa, 236-47-18-15-7. Sr Ljubljana-okol. 27 km, so du žand zdr fin žel o pTt Vrhnika 8.1 km, š žup v kraju. Šola ust. 1893, 2 odd. PRK. PJS, Gas. Nm 360 m. Leži v zgornjem delu Podlipske doline kraj ban. ceste Vrhnika—Smrečje, ki se tu prične vzpenjati v strmih zavojih. Prebivalci so mali posestniki, ki se bavijo tudi z obrtjo, še več pa je sezonskih delavcev. Znatna prodaja mleka (300 1 dnevno) na Vrhniko. Čebelarstvo. prodaja sadja na Vrhniko in v Ljubljano. Gostilna s prenočiščem. K vasi spadata zaselka Krošljev hrib in Razore v hribovju j. od doline. Markirana pot k ure oddaljenemu Vrhu sv. Treh kraljev (884 in). Kraj se prvič omenja 1265, ko ga je koroški vojvoda Ulrik III. podaril samostanu Bistri, ki je imel tu sedež županije za svoja tukajšnja posestva. Po razpustu samostana (1782) je prešel v last verskega sklada in 1826 v roke Galletove rodbine iz Bistre. Župnija Podlipa (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 496 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Brikcija. Prvotna cerkev sega v 14. stol. Prvič se omenja 1526. Sprva podr. vrhniške prafare, je postala 1782 lokalija in 1875 župnija. Sinja gorica, 223-42-9-21-11. Sr Ljubl jana-okol. 17 km, so du žand zdr fin žel o pTt žup Vrhnika 2.8 km, š Blatna Brezovica lkm. Nm 300 m. Leži v j. vznožju malega osamelega holma sv. od Vrhnike ob ban. cesti, ki vodi proti Bevkam. Ob odcepu te ceste od drž. ceste Ljubljana—Trst leži zaselek Sap. Kmetijstvo in obrt. Nekaj je tudi delavcev in dninarjev. Prodaja živine in mleka na Vrhniko. Industrija opeke in usnja. Podr. cerkev sv. Joba se prvič omenja 1526. L. 1821. so jo renovirali. Pokopališče. Stara Vrhnika, 465-90-28-30-27. Sr Ljubljana-okol. 21 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Vrhnika 1.9 km. Nm 324 m. Velika gručasta vas na valovitem z. obrobju Ljubljanskega Barja za holmom Sv. Trojice. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti ne daleč od ban. ceste Vrhnika—Podlipa. Obsega tudi zaselke Koren, Podčelo in Razore. Kmetijstvo, nekaj je tudi obrtnikov in sezonskih delavcev. Vas oddaja dnevno povpr. 3501 mleka vrhniški mlekarni. Prodaja stavbnega lesa in kuriva. Skozi kraj drže markirane poti na Koren (525 m), Planino (800 m) in Špico (733 m). Tu je verjetno bila večja rimska naselbina ob cesti Ljubljana (Emona)—Oglej (Aquileia). Podr. cerkev sv. Lenarta s pokopališčem. Cerkev se prvič omenja 1526. Sedanja stavba je iz zač. 18. stol. Barokizacija se je izvršila sredi 18. stol. Podr. cerkev sv. Miklavža na Korenu se omenja že 1526, a je bila 1560 menda čisto na novo zgrajena. Slabo ohranjena slikarija v notranjščini je grobo rokodelsko delo iz srede 16. stol. Cerkev ima raven, iesen poslikan strop. Cerkveni patron sv. Miklavž, zaščitnik čolnarjev, spominja na nekdanje brodarstvo. Velika Ligojna, 243-46-30-15-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du žand zdr fin o pTt žup Vrhnika 4.7 km, žel Drenov grič 2 km. š v kraju ust. 1909, 2 odd. Šolski oder. Nm 333 m. Leži na obrobju Ljubljanskega Barja s. od Vrhnike ob ban. cesti, ki doseže drž. cesto niže Drenovega griča. Zemlja je deloma ilovnata, deloma barjanska črnica. Kmetijstvo, zlasti živinoreja. Sadjarstvo (predvsem jabolka). Gozd krije v glavnem le domače potrebe. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Podr. cerkev sv. Jurija s pokopališčem se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Najkasneje sredi 18. stol. je bila baro-kizirana. V dobi turških napadov so jo obdali s taborskim obzidjem. V Ligojni je bil v srednjem in novem veku sedež županije samostana v Bistri za njegova tukajšnja posestva. Verd, 640-125-20-73-25. Sr Ljubljana-okol. 20.5 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Vrhnika 1.5 km, žel Verd 2.5 km. Nm 294 m. Leži v vznožju Ljubljanskega vrha (813 in) ob ban. cesti Borovnica—Vrhnika. V neposredni bližini izvira Velika Ljubljanica in njen pritok Ljubija. Onstran Ljubije ob ban. cesti proti Bistri ležita zaselka Podgora in Pritiska. Kmetijstvo, prodaja mleka (300 1 dnevno) na Vrhniko. Največ dohodkov donašajo veliki iglasti gozdovi, ki so pripomogli k razvoju znatne lesne industrije (žage, parketi). Obrtniki, opekarna. Izhodna točka za Ljubljanski vrh (813 m). J. odtod za Bukovim vrhom (706 m) 60 m globoko kraško brezdno Kašalevc s kapniki in vodnim bazenom (1K ure od Verda). Nad vasjo so še vidni ostanki »Ajdovskega zidu«, ki se je vlekel od Vrhnike in mimo žel. postaje na Verdu, preko Strinice na Špekel (768 m) pri Zaplani. Zid so zgradili Rimljani v obrambo proti sovražnikom in v zaščito rimske ceste, ki je vodila tod mimo iz Ljubljane v Oglej (gl. Vrhnika). Značilno je ime »Gradar«. Vas se prvič omenja že 1260. Tu je bil nekdaj sedež samostana v Bistri za njegova tukajšnja posestva. Podr. cerkev sv. Antona s pokopališčem se prvič omenja 1526 v seznamu cerkv. drag. Sedanja baročna cerkev je bila zgrajena konec 17. ali v zač. 18. stol. Freske pa so iz srede 15. stol. (sv. Krištof, sv. Miklavž), oltarji iz 18. stol. Kapelica poleg cerkve je bila zgrajena 1877 v neoromanskem slogu po načrtih arh. Hart-manna. Kapelica sv. Florijana na vasi datira iz pobaročne dobe. Kapelica pod Goro je bila zidana sredi 18. stol. Rojaki z Verda: Kotnik Franc (1828-1890), ustanovitelj industrije, dež. posl.: Kotnik Kari (1875—1910), industrijalec, dobrotnik CMD; Marolt Marijan (r. 1902), odvetnik, umetn. zgodovinar: Petkov-šek Jožef (1861 — 1898), slikar; Sternen Matej (r. 1870), slikar impresionist, restavrator. Vrhnika, trg, 2280-426-34-127-45. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1796. 16. odd., Knjiž. sok. d., Gosp. nad. š.. Obrtna nad. š., SKJ, JS, Strel, druž., Prosv. d., PRK. Gas., NO. SD, KD. PČD, Elizab. konf., Pev. d. Sv. Cecilije, Pev. zb. Kat. akcije, Kat. d. rok. poin., Cankarjev dom. Združenje obrtnikov. Združenje gostilničarjev, Olepš. d., Šah. klub, Športno d., Godb. d., Šok. gled. od., Gled. od. d. rok. pom. Vodovod, elektrika, 3 zdravniki, 2 odvetnika, notar. Nm 296 m. Vrhnika leži v jugozahodnem kotu Ljubljanskega Barja blizu kraških izvirov Ljubl janice. Na j. in z. se prične neposredno visok kraški svet. V trgu je križišče drž. ceste Ljubljana—Trst in ban. ceste Podpeč—Vrhnika—Smrečje. Naselbina se je razvila iz treh prvotno vsaksebi stoječih sestavnih delov, ki so še danes v strnjeni zazidavi zvezani le ob drž. cesti (»Novi cesti«). To so: Breg, ležeč med mostom na Ljubljanici in cerkvijo sv. Lenarta, prvotno trgovsko in čolnarsko središče, nadalje Vas ob Stari cesti pod Sv. Trojico (354 m), prvotno kmetsko naselje s še danes prevladujočim kmetijstvom, in končno Hrib okoli župne cerkve sv. Pavla, tam, kjer se prične drž. cesta vzpenjati na prve kraške obronke. Hrib je bil sedež stare vrhniške usnjarske industrije. K V. spadajo še zaselki Betajnova, Kurja vas, Raskovec in Storžev grič, vsi že na kraškem svetu nad ravnino. Med prebivalstvom Vrhnike prevladujejo mali posestniki, delavci in dninarji. Pravih kmetov je malo. Trg je gospodarsko središče bližnje in daljne okolice. Najmoderneje urejena mlekarska zadruga izdeluje čajno maslo, ter trapistovski in emental-ski sir; povprečni letni izvoz 6000 kg sirovega masla in 70.000 kg sira v razne kraje banovine, pa tudi v Beograd in naše Primorje. Zelo razvito čebelarstvo, ki producira med tudi za izvoz. Važna je bližina lepili iglastih gozdov, ki so nudili pogoje za razvoj znatne lesne industrije in trgovine. Precejšen izvoz lesa. zlasti desak in drv v Ttalijo. Poleg tega ima V. še strojarsko in opekarsko industrijo ter industrijo eteričnih olj. Precejšen tujski promet. Gostilne s tujskimi sobami. Izhodišče bližnjih in daljših izletov: na razgledni grič k cerkvi sv. Trojice (354 m, Kure), k izvirom Ljubljanice (J/> ure), na Koren (525 m, 1 uro), na Planino (800 m, nova planinska koča, l1A ure), k presihajočemu studencu Lintvernu (IA ure), na Ljubljanski vrh (813 m, 2 uri) in na Vrh sv. Treh kraljev (884 m, 31/. ure). V območju V. imamo že zelo stare predzgodovinske sledove. Najstarejša najdba in posebna redkost je diluvialno rogovje severnega jelena, odkopano 1905 pri Petričevi opekarni. Na mestu Vrhnike je stala keltska naselbina, ustanovljena okoli 338 pr. Kr. od noriških Tavriskov. Gotovo je bila že tedaj važna trgovska in strategična postaja na prometni poti med Baltiškim morjem in Italijo, ter pristanišče za trgovino po Ljubljanici, Savi in Donavi z vzhodom. Po grški pripovedki so V. ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom tesalskega kraljeviča Jazona pripluli, vračajoč se iz Kolhide (ob Črnem morju) po Donavi. Savi in Ljubljanici, do tod. Od tu so svojo ladjo Argo (odtod »ladja Argo« v trškem grbu) prenesli čez Kras na Jadransko morje ter nadaljevali pot po morju v Grčijo. V starem veku je bila tu važna trgovska in vojaška postojanka Nauportus ob rimski cesti Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana). Ta cesta se je držala obronkov in se izogibala Barja ter bila tako predhodnica sedanje Tržaške ceste, s katero se večinoma ujema. Rimski Nauportus je imel dve središči: trgovsko na Dolenjih njivah ob Ljubljanici, kjer je bilo važno rečno trgovsko pristanišče. Blago, ki so ga dovažali z vozovi ali ga tovorih iz Italije po suhem, so tu nalagali na ladje (odtod rimski naziv). Drugo, vojaško središče, je bilo na mestu sedanje cerkve sv. Pavla v Hribu, kjer je stal tabor »Statio ad nonumc. Nauportus je bil obzidan; sledove obzidja je še mogoče zasledovati; na hribu »Turnovše« nad Trž. cesto je stal »kaštel«, trdnjava s stolpi. Nad to utrdbo je bil v 3. stol. po Kr. zgrajen orjaški, 10 km dolg, 2—3 m visok in lm debel obrambni zid. »Praetentura Italiae« ali »Claustra Alpis luliae« (zapora Julijskih Alp), do danes deloma ohranjen »Ajdovski zid«, ki je imel 62 obrambnih stolpov (gl. Verd). Rimski Nauportus je bil razrušen 14 po Kr. ob priliki upora treh vrhniških legij, ki so tu gradile ceste in obdelovale Barje. Naselbino so sicer obnovili, vendar je njeno dotedanjo vojaško in trgovsko vlogo prevzela tedaj ustanovljena Emona. Nauportus so dokončno v 5. stol. jjo Kr. razrušili Atilovi I luni. V srednjem veku je V. radi svoje j)ronietne lege in radi plovbe po Ljubljanici znova dobila svoj trgovski pomen. Trgovsko središče v V. se je tedaj premestilo na današnji Breg, dočim je naselbina v Hribu okrog župne cerkve točno nadaljevanje rimskega kaštela. Med obema se je ob potoku pod Sv. Trojico razvila še Vas, prvič omenjena 1430. Tržani so se večinoma preživljali s trgovino, tovorjenjem in izposojeva-njem konj. Po Valvasorjevem poročilu so bili Vrhničani skoro sami tovorniki, ki so prenašali vino iz Vipave, Trsta, Krasa in Goriške, ter tudi drugo blago, ki so ga tovorili iz Benetk v Ljubljano, Gradec in Dunaj. Tovorniki in posojevalci konj so stanovali na Vasi in imeli v 18. stol. tudi bratovščino za lastnike konj. Na njo še spominja oltar sv. Štefana pri Sv. Trojici iz 2. pol. 17. stol. ali zač. 18. stol. 17. in 18. stol. je za V. doba splošnega procvita in blagostanja. Vrhniški čolnarji, ki so stanovali na Bregu, so imeli svoj čolnarski ceh in cesarskega mitničarja. Slednji je vodil poseben urbar in vršil tudi sodstvo. Mitničarskemu uradu so v 18. stol. načelovali carinski uradniki. Carinarnica je imela poseben drž. magazin (sedanje skladišče pivovarne Union na Novi cesti ob Ljubljanici). Tu so vozniki odlagali predvsem italijansko in kolonijalno blago. Današnje Jelovškovo skladišče je bilo nekdaj magazin idrijskega drž. erarja za njegov rudnik živega srebra, ki so ga sem tovorili Tolminci po »Stari cesti« čez Veherše na Vrhniko; od tu so ga dalje prevažali po Ljubljanici. Od obrti je bilo posebno razvito usnjarstvo. Usnjarji so se naselili okrog župne cerkve sv. Pavla na Hribu ob cesti na Trst. Ta obrt, ki je nekdaj štela 9 usnjarij, je še danes dobro zastopana (tovarna Pollak). Strojarji so imeli svojo bratovščino s sedežem na Vasi (sedanja gostilna pri Gregatu-Stržinarju, imen. na »Ger-berku«). Njihova trikotna zastava z oljnato sliko Brezmadežne in na drugi strani z levom, ki drži trojni simbol strojarske obrti in zadružno skrinjico, je še danes ohranjena. Tudi številni čevljarji so bili organizirani v lastno bratovščino. Njihovo bandero s čevljarskima zaščitnikoma, sv. Krispinom in Krispijanom je še danes ohranjena v cerkvi sv. Trojice. Svoj pomen je začel kraj zgubljati po 1720, ko je cesar Karel VI. dal graditi veliko cesto od Dunaja v Trst. Čolnarstvo je upadalo, 1787 in definitivno 1804 je bil razpuščen čolnarski celi. Po novem brodarskem zakonu iz 1823 je postalo čolnarjenje po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko svobodno. Razvijalo se je pa prevozništvo po Tržaški cesti. Vrhničani so vozili daleč v Italijo, v Mantuo (še danes gostilna Mantua ob Novi cesti na Cankarjevem trgu). Vendar se je plovba ]>o Ljubljanici vršila še do 1857, ko je stekla železnica Ljubljana—Trst, ki je pustila V. ob strani. Po Ljubljanici so odsedaj prevažali le še opeko in kamenje. V. sama je dobila svojo žel. zvezo z Ljubljano 1899. Po Valvasorju je bila Vrhnika že 1325 trg, torej eden najstarejših trgov na bivšem Kranjskem. Trški sodnik je izvrševal lastno sodstvo. Gospodarji V. so bili Vrhniški gospodje (omenjeni od zač. 14.—15. stol.), Šentpetrski gospodje, od katerih se 1325 omenja Albert Šentpetrski; z njim je 1370 ta rodbina izumrla. Sledili so ji grofje Auerspergi, za njimi rodbina pl. Barbo (1574) in knezi Eggenbergi (izumrli 1717). Njih dediščino so prevzeli Habsburžani in trg je bil podrejen do 1848 graščinskemu gospodstvu v Bistri. Turki so napadali trg 1425, 1431, 1476, 1497. Požari so uničili trg popolnoma ali delno 1606, 1628, 1632, 1670, 1728, 1878. Od starih stavb je najpomembnejše občinsko poslopje s kamenitim portalom in vdelano ploščo 1554, prezidano v zač. 19. stol., dalje Lovrenčičeva hiša s kamenitim portalom z letnico 1808 in dvojnimi arkadami. Repova hiša na Vasi iz 1700. L. 1846. je dobila V. pravico do 7 letnih in 4 živinskih sejmov in tržne dneve. Od 1868 je V. sedež okr. sodišča. Župnija Vrhnika (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 5330 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Pavla. Prvotna zelo stara cerkev je bila zgrajena na mestu rimskega tabora. Novo drugo cerkev so zgradili 1408, tretjo 1628 in sedanjo 1850—1851. Cerkev ima v notranjščini in zunanjščini (nad portalom) freske Kurz-Goldensteina, nadalje v presbiteriju freske J. Wolfa (1867), ki jih je vse deloma preslikal S. Ogrin. Oprema, oltarji in reliefi v njih so deloma še iz 17. in 18. stol. Do 1836 je bilo pri cerkvi pokopališče. Sprva je bila cerkev podr. šentpetrske prafare v Ljubljani, 1296 se že omenja kot vikariat, 1408 pa kot župnija, bprva je V. pripadala oglejski cerkveni oblasti. Ob ustanovitvi ljubljanske škofije 1461 pa je bila njej inkorporirana. Prafara je mati župnij Logatca (od 1689), Rovt (od 1694), Godoviča (od 1724), Iiotedršice (od 1746), Zaplane (od 1787) in Podlipe (od 1790). Podr. cerkev sv. Trojice na griču nad vasjo (354 m) je bila zgrajena okoli 1630 in posvečena 1693. Restavrirali so jo 1870—1871. Cerkev obkroža zid s 13 kapelami križevega pota (zgrajene okrog 1700). V vencu teh kapel tvori cerkev zrel tij) baročne grupacije mas. Notranja oprema je deloma iz 17. stol. (kip sv. Ane). Mnogo je slik S. Ogrina in nekaj menda tudi od Metzingerja. Znamenito je čolnarsko bandero: na eni strani podoba sv. Trojice nad Ljubljanico z Ljubljano, na drugi sv. Miklavž nad Ljubljanico z Vrhniko. Na vodi je slika čolnarjev v narodnih nošah. Nekdaj, zlasti v 18. stol., je bila priznana božja pot. Kapelica Božjega groba jv. od cerkve je bila zgrajena okoli 1700. Podr. cerkev sv. Lenarta je imela v Valvasorjevi dobi obliko majhne gotske stavbe. Kdaj je dobila današnje lice, ni znano. Zidana je v obliki križa s poševno izpolnjenimi koti. Arhitektura kaže na zač. 18. stol. Oltarji iz srede 19. stol. Slike: A Gotzl, M Koželj. Znameniti Vrhničani: Cankar Ivan (1879—1918), najmočnejši in najplodovitejši sloven. pisatelj (ima v trgu spomenik); Cankar Karel (r. 1877, brat Ivanov), politik in publicist, kanonik v Sarajevu v pok.; Huth Irma (1835—1900), učit., ust. dekl. penzionata v Ljubljani; Jager Francis (r. 1869), župnik-misi-jonar in čebelarsko-vrtnarski strokovnjak v Am. (Minneapolis); Jelovšek Gabriel Viktor (1858—1927), veleposestnik, gospodar-svetnik in politik z velikimi zaslugami za Vrhniko; Maier Anton (r. 1859), metod, pisatelj; Mihevc Ignacij (r. 1870), soc. in del. organizator v Ljubljani (kovinarska stroka); Ogrin Simon (1851—1930), akad. slikar (cerkve po vsem Slov.); dr. Opeka Mihael (r. 1871), kanonik, cerkv. pisatelj in govornik; Voljč Jakob (1878—1900), pesnik. Zaplana, 396-66-26-16-13. Sr Ljubljana-okol. 31 km, so du žand zdr fin žel o pTt Vrhnika 12 km, š žup v kraju. Šola ust. 1900, 2 odd. Javna knjiž., šolski oder, Gosp. nad. š. (3 mes.), DKfid. Nm 665 m. Vas leži v jz. pobočju gozdnate Planine nad Vrhniko ob obč. cesti, 5.5 km od drž. ceste Vrhnika—Logatec. Vas sestavlja več ločenih zaselkov s središčem pri župni cerkvi. Znatnejši zaselki so Jerinov grič, Log in Strmec. Malo rodovitna, peščena in skalovita tla. Kmetijstvo in lesna trgovina. Prodaja živine, smetane in surovega masla na Rovte in na Vrhniko. Priljubljena izletna točka. Izvrstni smuški tereni. Na Planini razgledni stolp. Markirane poti. Pod njo na jv. (482 m) znameniti Lintvern, periodični izvirek, ki nikdar ne presahne. Pri vasi (na Jerinovem griču) so še vidni zadnji ostanki »Ajdovskega zidu« (gl. Vrhnika!). Na predzgodovinske naselbine še spominjajo značilna imena v tej vasi: Malo in Veliko Gradišče. Župnija Zaplana (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 475 duš. Pokopališče. Župna cerkev; sv. Martina in Urha se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Okoli 1606 so jo prenovili. L. 1893. jo je uničil požar in 1895 potres. K staremu zvoniku so 1895—1897 sezidali novo cerkev v l>sevdoromanskeni slogu. Prvotno je bila cerkev podr. vrhniške prafare, iz katere se je izločila 1787 kot lokalija z matrikami. Lokalija je bila 1875 povzdignjena v samostojno župnijo. Občina Želimlje Preb. 1094, hiš 236, posest. 161, koč. 63, najem. 11. Površina 2993 ha: njiv in vrtov ca 426, trav. in paš. ca 1168, gozdov ca 1347, ostalo ca 12. Občina obsega vso dolino Želiineljščice, ki se na s. na široko odpre proti Ljubljanskemu Barju. Vzhodno apniško pobočje doline je ravno, strmo in pokrito z obsežnimi, jnetežno bukovimi gozdovi. Šele na jdanoti nad njim prično prva naselja, ki deloma spadajo še v želiineljsko občino. Zahodna stran doline je vrezana v skriljavce in dolomite, zato je zložnejša in bolj razčlenjena. Tu segajo naselja preko 600 m visoko gori pod Kurešček (833 m). Na višinah se tu razprostirajo lepi iglasti gozdovi in širne senožeti. Prebivalstvo je izključno kmetsko; a za kmetijstvo niso pogoji niti v peščenem hribovitem svetu, niti v osojni in mokrotni dolini posebno ugodni. V hribih pogosto srečamo opuščene kmetije. Zaslužek daje prodaja živine, perutnine in bukovih drv v Ljubljano, razen tega pa še izdelovanje zobotrebcev v zimskem času. Glavna prometna žila je stara obč. cesta Pijava gorica—Želimlje— Turjak, dočim vodi drž. cesta Ljubljana—Sušak (»Gornja cesta«) po gozdnatem pobočju daleč od vasi in je za večino občine stranskega pomena. Radi slabili prometnih zvez so tudi izletniki in smučarji redkejši gostje, kot bi to kraj zaslužil. Brezje, 23-4-4-0-0. Sr Ljubljana-okol. 17 kin, so du Ljubljana 17 km, žand žel pTt Škofljica 6 km, zdr fin Studenec-Ig 7 km, o š žup Želimlje 3.5 kin. Nm 489 m. Leže % km z. od drž. ceste na Turjak nad Pijavo gorico. Ostalo kot Smrjene. Gradišče, 50-9-7-2-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km, so du Ljubljana 19 km, žand žel Škofljica 8 km, zdr fin pTt Studenec-Ig 8 km, o š žup Želimlje 2 km. Nm 514 m. Leži nad Želimljami na planoti ob kolovozu, 0.5 km vstran od drž. ceste Ljubljana —Sušak. Dostop z vozom. Kmetijstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja perutnine, jajc in zobotrebcev v Ljubljano. Na hribu so odkrili večjo utrjeno predzgodovinsko naselbino. V bližini vasi je več gomil iz hallstattske dobe. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana muč. je bila zidana okoli 1700. Klada, 44-8-8-0-0. Sr Ljubljana-okol. 18 km, so du Ljubljana 18 km, žand zdr fin pTt Studenec-Ig 6 km. žel Škofljica 9 km, o š Želimlje 2 km, žup Golo 3 km. Nm 480 m. Leži v liri-bovju nad Želimljami ob kolovozu, 5 km vstran od ban. ceste Škofljica—Tg. Dostop možen z vozom. Prodaja živine, jajc in drv v Ljubljano. Pijava gorica, 180-44-27-14-3. Sr Ljubljana-okol. 14 km. so du Ljubljana 14 km, žand žel pTt Škofljica 3 km, zdr fin š žup Studenec-fg 4 km, o 4 km. Nm 337 m. Leži na hribovitem pomolu nad Ljubljanskim Barjem ob drž. cesti Škofljica—Sušak, ki se tu prične vzpenjati j)roti Turjaku. Mimo držita avtobusni progi Ljubljana—Sušak in Ljubljana—Vel. Lašče—Bloke. Ilovnat, deloma močviren svet. Pretežno bukovi gozdovi. Kmetijstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja živine in jajc v Ljubljano. Pripravna sankališča. Gostilne. Sarsko, 77-11-9-2-0. Sr Ljubljana-okol. 15 km, so du Ljubljana 15 km, žand zdr fin pTt š žup Studenec-Ig 3 km, žel Škofljica 7 km, o 3 km. Nm ca 440 m. Leži na planoti med Želi-meljsko dolino in močvirno Drago, zatokom Ljubljanskega Barja. Po obč. cesti je 3 km do ban. ceste Škofljica—Ig. Dostop le z vozom. Prodaja živine, jajc in drv v Ljubljano. Selnik, 69-11-9-2-0. Sr Ljubljana-okol. 19 km. so du Ljubljana 19 km, žand zdr fin Studenec-Ig 9 km, pTt Studenec-Ig 8 km, žel Škofljica 10 km, š žup Golo 3 km, o 2 km. Nm ca 520 m. Naselje s pripadajočim zaselkom Saša. Leži na sv. pobočju Kureščka (833 m) ob kolovozu, 7 km vstran od ban. ceste v. pri Igu. Dostop z vozom. 'Prodaja živine, jajc in drv v Ljubljano. Smrjene, 91-18-14-4-0. Sr Ljubljana-okol. 17 km. so du Ljubljana 17 km, žand žel pTt Škofljica 6 km, zdr fin Studenec-Ig 7 km, o š žup Želimlje 3.5 km. Nm ca 430 m. Leže sv. od Želim-lja na valoviti kraški planoti. V kraj drži obč. pot, 1.3 km od drž. ceste Škofljica—Sušak. Dostop z vozom. Kmetijstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja živine in jajc v Ljubljano. Podr. cerkev sv. Štefana ima na velikem zvonu letnico 1685, na malem jja 1693. Zgrajena je bila istočasno s cerkvijo v bližnjem Rogatcu. Visoko, 111-20-14-6-0. Sr Ljubljana-okol. 23 km, so du Ljubljana 23 km, žand zdr fin Studenec-Ig 16 km, žel Škofl jica 17 km, pT Turjak 5 km, š Zapotok 2 km, žup Ig 1 km, o 7 km. Nin ca 630 m. Leži na vzhodnem pobočju Kureščka (838 m) ob dobri kolovozni poti, 15 kin daleč od ban. ceste pri Igu. Dostop z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja živine in lesa v Ljubljano. Gostilna. H kraju spada zaselek Hudi Rogatec. Podr. cerkev sv. Miklavža je zelo stara in znamenita radi fresk iz 1443, radi ravnega lesenega stropa ter zlatega velikega oltarja iz srede 17. stol. Vrh, 55-12-10-2-0. Sr Ljubljana-okol. 20 km, so du Ljubljana 20 km, žand žel pTt Škofljica 9 km, zdr fin Studenec-Ig 9 km, o š žup Želimlje 2.5 km. Nm ca 540 m. Leži jv. od Želim- 1 ja na planoti ob kolovozu, 0.6 km vstran od drž. ceste Ljubljana—Sušak. Dostop z vozom. Nerodoviten ilovnat svet. Kmetijstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja jajc in zobotrebcev v Ljubljano. Smuški tereni. Podr. cerkev sv. Petra ap. je bila sezidana pred 1450. Od prvotne stavbe se nam je ohranil še gotski presbiterij, slika v 15. stol. od nekega Janeza, meščana iz Ljubljane. Ostala stavba je bila pozneje prezidana. Znamenit je zlati veliki oltar iz srede 17. stol. Zapotok, 134-32-19-9-3. Sr Ljubljana-okol. 25 km. so du Ljubljana 25 km, žand zdr fin Studenec-Ig 15 km, žel Škofljica 17 km, pT Turjak 6 km, š v kraju, žup Ig 15 km, o 8 km. Šola ustanov. 1908, 1 odd. Nm ca 630 m. Leži z. od Turjaka na robu širokih senožeti v. pod Mokrcem (1058 m). V kraj drži 15 km dolga občinska pot, od banovinske ceste Škofljica—Ig. Dostop z vozom. Slabo rodoviten, peščen svet. Kmetijstvo, gozdarstvo in hišna obrt (zobotrebci). Prodaja stavbnega lesa, drv in živine v Ljubljano. Gostilna. V bližini izletna razgledna točka Kurešček (833 m), ki je obenem znamenita božja pot za bližnjo okolico. Ugodni smuški tereni. Nova sinuška in izletniška postojanka Zveze kmečkih fantov in deklet. V starem veku je vodila pod Kureščkom rimska cesta v smeri Ljubljana—Ig —Cerknica. Kraj je dobil ime po kresovih, ki so jiii tu »kurili« v turški dobi. Podr. cerkev Rojstva Dev. M. na Kureščku ima stalnega duhovnika, žup. upr. v p. Želimlje, 260-67-40-22-5. Sr Ljubljana-okol. 17 km, so du Ljubljana 17 km, žand zdr fin pTt Studenec-Ig 6 km, žel Škofljica 8 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1903, 2 odd. Gas., DKfid. Nm 322 m. Leže pod Kureščkom (833 m) globoko v stranski dolini Ljubljanskega Barja ob potoku Želimeljščici na vršaju njenega levega pritoka. Skozi kraj vodi obč. cesta na Turjak, ki se 5 km odtod pri Pijavi gorici odcepi od drž. ceste Škofljica —Sušak. Dostop možen vsem vozilom. Vas sestavlja izven glavnega jedra več zaselkov, raztresenih po vsej dolini: Brezovica, Pleše, Podreber, Poljana, Rogovila (odcep obč. ceste na Ig), Skopačnik, Trnje. Svet je ilovnat in srednje rodoviten. Lepi iglasti in bukovi gozdovi. Prebivalstvo živi v glavnem od kmetijstva in gozdarstva. Prodaja živine in jajc v Ljubljano. Mlekarstvo. Čebelarstvo. Hišna obrt (zobotrebci). Mlini in vodne žage. Izvoz stavbnega lesa na Škofljico in drv v Ljubljano. Obrtniki. Gostilna. Izhodišče izletov na Kurešček (833 m, 1% ure), Mokrec (1058 m, 2 uri) in Sv. Ahac (749 m, 2 uri). Po župni kroniki je nekdaj stala na gričku za »Cesarjem« (h. št. 19) neka trdnjava s trojnim nasipom, jarki in obkrožnim rovom. Do pred ])ar desetletji so se nad to trdnjavo še dali razpoznati sledovi starega gradu, ki so pa danes že popolnoma izginili. V bližini župne cerkve stoji gradiček Namršelj. Nekdanji grajski lastniki so bili grofje Orsini-Blagay, sedanji lastnik je H. Auersperg, ki grad uporablja za gozdarski in upravni urad turjaške graščine. Župnija Želimlje (dek. Ljublj.-okol.. škof. ljublj.) ima 499 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida, muč. Prvotno cerkev so dali po Valvasorjevem poročilu sezidati na pokopališču pod Namršljem Engelshausi, lastniki Namršlja. Sedanja stavba v renesančnem slogu je bila zgrajena 1884-1886. Cerkev je bila do 1787 podr. ižanske župnije, nato lokalija in končno prava župnija. Zupna kronika se piše od 1894. Mestna občina Ljubljana Prebivalstvo in površina. Ljubljana je štela po ljudskem štetju iz 1931 59.768 preb. Sept. 1935 pa je bila ustvarjena Velika Ljubljana s tem, da so se mestni občini priključile celotne občine Moste (z vasmi Moste, Selo in Vodmat), A ič (z vasmi Glince, Rožna dolina in Vič), Z g. šiška (z vasmi Dravlje, Kamna gorica, Koseze, Šiška in Zapuže) ter deli občin Dobrunj (Štepanja vas), Ježice (del Stožic in Jarš) in Polja (letališče). Ljubljana v tem obsegu bi štela po štetju iz 1931 21.108 preb. več, torej v celoti 80.876 preb. V novo priključenih delih pa se je izvedlo sept. 1935 novo štetje z naslednjimi rezultati: Moste 7557, Vič 7533, Zg. šiška 5147, Štepanja vas 1176, del obč. Ježica 1098, del obč. Polje 108, kar da skupno 22.619 preb. Ker pa za mesto v starem obsegu še ni novega štetja, ni mogoče ugotoviti podrobne celotne številke za 1935. Če je mesto v razdobju 1931 — 1935 naraščalo v istem razmerju kot v desetletju 1921—1931, bi število prebivalstva Velike Ljubljane znašalo ca 85.000. Površina Vel. Ljubljane znaša 6562 ha. Občina obsega na jugu velik del Ljubljanskega Barja; na severni strani ji pripada rodovitno prodno Ljubljansko polje skoraj do Save. Na zahodu vključuje občina onstran Rožnika vlažno in mokrotno ozemlje ob sotočju Gra-daščice in Glinščice, medtem ko poteka njena meja na vzhodu čez Golovško hribovje že v neposredni bližini Ljubljane. Ljubljana mesto Oblasti in uradi. K r. b a n s k a uprava dravske banovine. Njeni oddelki so: Obči (I.) z odseki (sekretariat, personalni, gl. pisarna in ckonomat). Upravni (II.) z odseki (obči upravni, za javno varnost, za samouprave). Kmetijski (III.) z. odseki (za kmetijstvo in živinorejo, za veterinarstvo, za agrarno-pravne posle, komisija za agrarne operacije, gozdarski odsek, gozdarsko-telinični odsek za urejanje hudournikov). Prosvetni (IV.) z odseki (za osnovni pouk, za srednje, učiteljske in meščanske šole, banov, zaloga šol. knjig in učil). Tehnični (V.) z odseki (za ceste in mostove, za hidro-tehnična dela, za arhitektonske in elektrostrojne posle, pravni referat in računsko-administrativni referat tehn. odd.). Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI.) z odseki (za socialno politiko, referat za inspekcijo dela, referat za inspekcijo parnih kotlov, izseljeniški referat, odsek za narodno zdravje). Finančni (VII.) z odseki (drž. računovodstvo, ban. finance). Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII.) z odseki (za trgovino, obrt in industrijo, za rudarstvo, za pospeševanje obrti, tujsko-prometni svet). Sresko načelstvo za Ljubljano-okol. z oddelki: obrtni, sanitetni, veterinarski, gozdarski, prosvetni, blagajna, izseljeniški referat, potni listi. Sreski cestni odbor. Uprava policije z odseki: 1. Personalne, administrativne zadeve in posli sekretariata. II. Politične, tiskovne in društvene zadeve, državljanstvo. III. Kriminalne zadeve. IV. Splošne zadeve (prijava vozil, obrtne zadeve, prijavni in zgla-ševalni urad, najdeni in zgubljeni predmeti, dovoljenja za bivanje inozemcev, globe, nravstvena spričevala, potni in orožni listi, legitimacije, policijski zdravnik itd.). Sodstvo: Apelacijske sodišče. Višje drž. tožilstvo. Drž. tožilstvo. Okrožno sodišče (12 odd.). Okrajno sodišče (9 odd.). Obrtno sodišče. Razsodišče ljubljanske borze za blago in vrednote. Jetniška uprava. Mestni magistrat. Mestno poglavarstvo. Oddelki: Obči (1.) z odseki (verske in zakonske zadeve, predsedstveno tajništvo, prosvetni odsek, arhiv in knjižnica, statistični, personalni odsek). Obrtni, policijski in eksekucijski (II.) z odseki (obrtni, policijski in eksekucijski, mestni posredovalni urad). Socialno-zdravstveni (III.) z odseki (mestni fizikat, mestni socialno-poli-tični urad, mestno tržno nadzorstvo). Mestni vojaški urad (IV.). Mestni gospodarski urad (V.) z odseki (administrativne zadeve, pravne zadeve, brezobrestna posojila). Mestni gradbeni urad (VI.) z odseki (nadzorstvo nad mestno pristavo, kanali, mostovi, vodne zgradbe, ceste, hodniki, kaldrmina, cestno nadzorstvo, parcelacija, regulacija, stavbne zadeve hiš, šol. odbor, gradbe-no-pravne zadeve). Mestna finančna uprava (VII.) z odseki (mestno knjigovodstvo in blagajna, mestni dohodarstveni urad). Mestni domovinski urad (VIII.) za domovinstvo, meščanstvo, dom. matica, mrliški zapisnik, volitve. Mestni pomožni urad (IX.) z odseki (vložišče, vložni zapisnik, odpravništvo in regi-stratura). Mestni veterinarski urad. Veterinarska sanitetna kontrola. Mestna podjetja: Mestni vodovod in elektrarna, mestna plinarna, mestna klavnica, mestna pristava, vozni park in mehan. delavnica, mestni, pogrebni zavod, mestna zastavljalnica. Prodajalna mest. elektr. in plinarne. Maloželezniška družba d. d. (večino delnic ima mestna občina ljubljanska). Cerkvene oblasti in uradi: a) Rim s k o-k a t. cerkev: Knezoškofija ljubljanska. Škofijski ordinariat z oddelki: I. škofijska pisarna, 2. škofijsko računovodstvo, 3. škofijski arhiv, 4. škofijsko cerkveno sodišče. Zupni uradi: stolni župni urad sv.Nikolaja, mestni župni urad sv. Jakoba, Marijinega Oznanjenja, sv. Petra, Trnovo, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Ser. v Sp. šiški, Vič-Glince in ekspozitura sv. Družine v Mostah. b) Pravoslavna cerkvena občina (1 cerkev in I kapela). c) Evangeljska cerkvena občina (I cerkev). Dravska finančna direkcija z odseki: I. obči odsek, 2. za računovodstvo, 3. za neposredne davke, 4. za carine, 5. za trošarine in takse, 6. za kataster in drž. posestva. Davčna uprava za mesto z oddelki: I. davčno, taksno in trošarinsko poslovanje; II. računovodstveno in blagajniško poslovanje. — Davčna uprava za Ljubljano-okol. Glavna carinarnica. Vršitev carinske službe v okviru carin, predpisov, preiskava carin, kažnjivih dejanj, odločitev na prvi stopnji o carin.-kažnjivih dejanjih in predmetih itd. Katastrska u p r a v a. Tehnično in davčno vzdrževanje katastra, klasirauje zemljišč, oprostitev davkov, odmera zemljiškega davka, pregled in odobritev manjših del civ. inženjerjev in geometrov ob razdelbi zemljišč, izdajanje izpiskov iz katastr. elaboratov, nadziranje drž. posestev itd. Glavni oddelek finančne kontrole. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani z odseki: Obči (personalna sekcija, personalne zadeve, administrativna sekcija, zakup zgradb). Poštni odsek (poštna in prometna sekcija). Telegrafsko-telefonski odsek (Telegr.-telef. sekcija, tehnična sekcija). Računsko ekonomski in kontrolni odsek. Krajevna kontrola. Avtogaraža. III. terenska tele-grafsko-telefonska sekcija. Mestna telegrafsko-telefonska sekcija. Poštni uradi: pošta, telegraf in telefon Ljubljana 1. (Šelenburgova ul.), II. (Kolodvor), III. (Sv. Jakoba trg 2.), IV. (Poljanska cesta 15), V. (Zaloška c. 5), VI. (Rimska cesta 31), VII. (Celovška cesta 34), VIII. (Dolenjska cesta 22). Pošta, telegraf in telefon Vič, Moste pri Ljubljani in Št. Vid nad Ljubljano. Na vseh omenjenih poštnih uradih so javne telefonske govorilnice. Direkcija j u g o s 1. drž. železnic Ljubljana z oddelki: I. Obči oddelek; II. Prometno-komercialni oddelek; III. Gradbeni oddelek; IV. Strojni oddelek; V. Računovodstvo. Postaje: Ljubljana glavni, dolenjski in gorenjski kolodvor. Kurilnice: na glavnem in gorenj, kolodvoru. Sekcija za vzdrževanje proge Ljubljana glavna proga in Ljubljana gor. in dol. proga. Vojne oblasti: Dravska divizijska oblast. Komanda ljublj. voj. okrožja. Vojašnice: Kralja Aleks. I., Kralja Petra 1. Osvobod., Vojvode Mišiča. Intendantsko skladišče. Žandarme-rijska komanda. Dravska vojna bolnica. J a v n i uradi: Ban. deško vzgojevališče. Direkcija šum Kr. Jugoslavije. Drž. licej, knjiž. Kr. etnograf, muzej. Narodni muzej. Spomeniški urad. Manjšinski institut. Kmetijska družba r. z. z o. z. Ljubljanska borza za blago in vrednote. Ljubljanski velesejem. Monopolsko skladišče soli. Monopolsko skladišče tobačnih izdelkov. Narodna galerija. Narodno gledališče (opera in drama). Patentni urad. Rudarsko glavarstvo za Slovenijo. Tobačna tovarna. Radio-Ljubljana. Zbornice: Advokatska komora. Notarska komora. Inženjerska komora. Zdravniška zbornica. Delavska zbornica (z delav. knjiž.). Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Apotekarska komora, sekcija. Bolnice in socialne ustanove: Splošna drž. bolnica z oddelki: upravništvo in ekonomat, kirurgični, ortopedski, urološki, interni, za tuberkulozo, otološki, dermatološki, okulistični, infekcijski, neurološko-psihiatrični, proscktura, rentgenološki zavod, lekarna, ambulatorij. Otroška bolnica (oddelek splošne bolnice). Bolnica za duševne bolezni Ljublja-na-Studenec z odd.: I. Ljubljana, Poljanski nasip 52, II. Studenec pri Ljubljani. Bolnica za ženske bolezni z odd.: ginekološki in porodniški. V zavodu je tudi šola za babice. Dravska vojna bolnica. Dečji dom. Drž. šolska poliklinika. Sanatoriji: »Slajmerjev dom«, »Leonišče«, »Emona«. Higienski zavod. Veterinarski bakteriološki zavod. Gluhonemnica. Mestna ubožnica. Zavetišče sv. Jožefa. Glavna bratovska skladnica. Zavod za zdravst. zaščito mater z odd.: 1. Dečji dispanzer - otroška poliklinika; 2. Dečji materinski dom kraljice Marije; 3. Posvetovalnica za matere; 4. Državna šola za sestre. Reševalna in gasilska postaja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev z oddelki: Uprava, bolniško-zavarovalne zadeve, knjigovodstvo, ekonomat, ambulatorij, rentgenološki oddelek, fizikalno zdravilišče, zobni oddelek, javno kopališče. Ekspoziture: Celje, Kočevje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenjgradec, Tržič, Zagorje. Pokojninski zavod za nameščence. Javna borza dela. Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva. Konsulati: avstrijski, belgijski, češkoslovaški, danski, francoski, italijanski, poljski, portugalski, romunski, španski. Šole: a) Univerza Kr. Aleksandra I. s fakultetami: I. filozofska, II. juridična, III. medicinska, IV. teološka, V. tehniška. Meteorološki zavod. b) Srednje šole: Drž. klasična gimn., ust. 1596 (od jezuitov). — I. drž. realna gimn., ust. 1852 (prvotno realka, 1930 spremenjena v I. drž. realno gimn.). — II. drž. realna gimn.. ust. 1889 (od 1889 nižja, od 1900 višja gimn., 1918 spremenjena postopoma v realno gimnazijo). — III. drž. realna gimn., ust. 1907. — Mestna ženska realna gimnazija, ust. 1896 (kot mestna triraz-redna višja dekl. šola, 1907 spremenjena v 6 razred, mestni dekl. licej, od 1919 mestna ženska realna gimn.). Pravica javnosti od 1924. — Zasebna žen. realna gimn. uršulink, ust. 1928. Pravica javnosti za I. in II. razred od 1931, za III. in IV. razred od 1936. c) Učiteljske šole: Drž. učit. šola, ust. 1773 kot normalka, 1867 sprem, v učit. (moško in žensko ločeno), od 1932 enoten zavod. — Zasebna ženska učiteljska šola pri uršulinkah, ust. 1860. Pravica javnosti od 1902. d) Meščanske šole: Drž. I. deška mešč. šola, ust. 1919. — Drž. II. deška meščanska šola, ust. 1919. — Drž. I. dekl. mešč. šola, ust. 1919. — Drž. II. dekl. mešč. šola, ust. 1919. — Zasebna dekl. mešč. šola »Lichtenthurn«, ust. 1919. Pravica javnosti od 1924. — Zasebna vnanju uršulinska mešč. šola, ust. 1702. Pravica javnosti od 1924. e) Strokovne šole: Drž. trg. akademija, ust. 1920. — Drž. tehniška srednja šola, ki ima troje vrst šol: 1. Tehniška srednja šola; 2. Delovodske šole; 3. Strokovno-obrtne šole. Na zavodu je tudi Ban. šola za glasbila. — Drž. dvorazredna trg. šola, ust. 1919. — Enoletni trg. tečaj na Mestni žen. realni gimn. s pravico javnosti, ust. 1900. — Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt, ust. 1919, ima 3 razrede. — Mestna gospodinjska šola in internat »Mladika«, ust. 1911 kot trimesečni tečaj; od 1914 enoletna gosp. šola, s pravico javnosti od 1924.— Obča obrtna nadaljevalna šola. Gospodinjska šola v Marija-nišču. f) Strokovne obrtne nad. šole: Melian. - telin.; stavbna; grafična; umetna in oblačilna (moška in ženska); brivska; mizarska, čevljarska in krojaška (Rakovnik); elektrotehnična; gostilničarska strok. nad. šola; trg. nad. šole; zadružni tečaj. Ban. kmet. zavodi: Čistilnica deteljnega semena, pod-kovska šola. g) Šole za defektno deco: Gluhonemnica, ust. 1900, internat. — Pomožna šola za defektno (slabo nadarjeno) deco, ust. 1911. h) Glasbene šole: Drž. konservatorij in šola Glasbene Matice. — Orglarska šola Cecilijinega društva. i) Zasebne šole: Dopisna trg. šola. — Christofov učni zavod. — Gorazdov enoletni trg. tečaj. j) Narodne šole: I. deška nar. šola »Ledina«, ust. 1855. — II. deška nar. šola »Graben«, ust. 1870. — III. deška nar. šola »Vrtača«, ust. 1901. — IV. deška nar. šola »Prule«, ust. 1911. — V. deška nar. šola v Ljubljani VII., ust. 1882. — Nar. šola Barje-Ljubljana, ust. 1884. — Dešku vadnica drž. učit. šole. — I. dekl. nar. šola >Sv. Jakob«, ust. 1875. — Dekl. nar. šola na liceju, ust. 1907. — IV. dekl. nar. šola v Ljubljani VII., ust. 1912. — Dekl. vadnica na drž. učit. šoli. — Manjšinska mešana nar. šola, ust. 1918. — Dekliška vadnica na zasebni učiteljski šoli uršulink. — Zasebna dekl. vnanja uršul. nur. šola, ust. 1907, s pravico javnosti (1871 — 1924—1931). — Zasebna dekl. nar. šola v Marijanišču, ust. 1884, s prav. javn. od 1931. Društva, organizacije in združenja. Akademska in šolska dr.: Akad. dr. jug. tehnikov., medicincev, sluš. fil. fak., sluš. iur. fak., sluš. teol. fak., Akademska zveza, Danica, Edinstvo, Jadran, Njiva, Savica, Zarja, Klub jugosl. akad. iz Trsta, Gorice in Istre, Eerialni savez, Krščanska šola, Slov. šolska matica, Šola in dom. Dobrodelna, podporna in zdravstvena dr.: Dečji in mat. dom kr. Marije, Dobrodelnost, Dom slepih, Dr. kneginje Zorke, Dr. za nabiranje nar. univ. zaklada, Dr. za otroško varstvo in mlad. skrb, Dr. sv. Petra Klaverja, Dr. sv. Rafaela za varstvo izseljencev, Karitativna zveza, Kolo jug. sester, Kreditna zaščita, Ljublj. dij. in ljudska kuhinja, Ljudska samopomoč, Mladika, Narodni izseljeniški odbor, Proti-tuberk. liga, Rdeči križ, Sveta vojska, Trg. bolniško in podp. dr., Vincencijeva konferenca. Družabna: Družabni klub, Klub esperantistov, Ljubljanski klub, Ljubljanski šah. klub, Ljubi, športni elitni klub, Plesno-sportni klub, Rotary klub. Gasilska dr.: Gas. zajednica đrav. ban., Gas. župa, Prost. gas. in reš. četa. Prost. gas. č. Lj. sev. del. Glasbena, pevska in g o d b e n a dr.: Akad. pevski zbor, Cecilijino dr., Filharmonično dr., Glasbena Matica, Hu-badova župa, Jug. pevska zveza, Pevska zveza, Šentjakobsko pev. dr., Udruženje ljubi, konservatoristov, Bežigrad, Cankar, Grafika, Krakovo-Trnovo, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Sava, Slavec, Sloga, Zarja. Gospodarska dr.: bančnih zavodov, industrijcev in veletrgovcev, jugosl. obrtnikov, rokod. mojstrov, tiskarnar-jev, vlagateljev denarnih zavodov; Obrtno dr., Merkur, trg. dr.; Zveze: gostilničarskih obrti, jugosl. hranilnic, obrtnih dr., trg. udruženj, Zveza za tujski promet, Županska zveza. Kmetijska dr.: Centralno mlek., Čebelarsko, Konje-rejsko, Sadjarsko in vrtnarsko dr., Kmečka zveza, Zveza slov. kmetov, Zveza slov. agrar, interesentov, Zveza vodnih zadrug. Lovska dr: Društvo ljubiteljev: brakov, jamarjev, ptičar jev in športnih psov, Jug. kinološki savez, Zveza lov. dr., Zveza rib. dr. N a r od n o - o b r a m b n a d r. : Branibor, Dr. sv. Cirila in Metoda, Jadranska straža, Klub koroških Slovencev, Narodna odbrana, Organizacija jug. nac. omladine, Soča, Strelska družina; Zveza bojevnikov, vojnih dobrovoljcev; Udruženja: vojnih invalidov, rez. oficira i ratnika. Planinska, športna in telovadna dr.: Prijatelj prirode, Savez plan. dr., Skala, Slov. plan. dr., Jug. zimsko-sportni savez, Jug. akad. smuč. org., Slalom klub 34, Smuč. klub Ljubljana, Smuč. klub Polž, Ljublj. hazena, Koles., Lah-koatletski, Nogometni, Plavalni podsavez; športni klubi: Atena, Grafika, Ilermes, Ilirija, Jadran, Korotan, Ljubljana, Mars, Mladika, Planina, Primorje, Sloga, Slovan; avtomobilski, Jug. Touring, Kajak, Moto klub; Kolo jahačev in vozačev, Koles. dr. Sava, Naša krila, Sokolska župa, Ljubljanski Sokol, Sok. dr. Ljubljana I., II., III., IV., Šiška; Dravska župa skavtov in planink, Gozdov, rod. Prosvetna in kultur no -politična dr.: Angleško dr., Cankarjeva dr., Češka obec, Del. kult. zveza Vzajemnost, Dr. prijateljev poljskega naroda, Francoski institut, Jug.-bolgarska liga, Jug.-češkoslov. liga, Jugosl. ženska zveza, Kmetska prosveta, Leonova dr., Ljudska univ., Prosvetna zveza, Sedejeva dr., Slovenska Matica, Slovenska straža, Slov. kršč. ženska zveza, Slovanski klub, Splošno žensko dr., Svoboda, Tabor, Vodnikova dr., Zveza kmetskih fantov in deklet, Zveza kult. dr. Stanovska in strokovna dr.: I. dr. hišnih posestnikov, Dr. posestnikov novih hiš, Dr. stanovanjskih najemnikov, Dr. ban. uslužb. in upokojencev, Dr. magistratnih uradnikov, Dr. drž. upokojencev in upokojenk, Dr. duhovnikov ljublj. škofije Vzajemnost, Dr. sodnikov, Jug. učiteljsko udr., Jug. prof. dr., Jug. veterinarsko udr., Jugosl. strokovna zveza, Fotoklub, Katehetsko dr., Merkur, dr. trg. in priv. namešč., Narodna strokovna zveza, Poselska zveza, Savez grafičnih rad- nika, Slov. filat. dr., Slov. zdrav, dr., Splošna del. strok, zveza, Slomškova dr.; Udruženja: železn. činov., jug. nac. žel. in brod., poštno-telegr. usl., poštno-telegr. zvaničnikov in služite-ljev, jug. ing. in arhitektov, jug. novinarsko, jug. šumarsko. Zveze: organ. obč. uslužb. in upok., dr. privatnih namešč., gospodinj. Dr. za varstvo živali, Rejec malih živali, Zoološko dr. Noe, Zivalica. Znanstvena in umetniška dr.: Dr. akad. likovnih uraet., Dr. prijateljev humanist, gimn., Dr. prijateljev pravne fak., Dr. za raziskavanje jam, Filozofsko-pedagoško dr., Geografsko dr., Klub akvaristov, Klub skladateljev, Muzejsko dr., Narodna galerija, Pen klub, Pravnik, Prirodoslovno dr., Probuda, Slavistično dr., Slovenski lik, Slov. umetniško dr., Slov. stenogr. dr., Umetniška Matica, Umet. zgod. dr., Znanstveno dr. za humanistične vede. Geografija. Nm 293 m (stolnica), 298 m (gl. kol.). Ljubljana se je razvila sredi Ljubljanske kotline na mestu, kjer si je Ljubljanica vrezala širšo dolino skozi nizko pregrajo karbonskih gričev (Golovca 438 m, Grada 366 m, Rožnika 393 m), ki tod deli Ljubljansko Barje od Ljubljanskega polja. Reka zavije tu v večjem ovinku okrog strmega pobočja grajskega hriba, ki strateško in prometno obvlada to lokalno in tranzitno važno točko. Tu se je razvilo prvotno ljubljansko naselje ob meji med prodnatim tlom Ljubljanskega polja in ilovnatim, mokrotnim zemljiščem Ljubljanskega Barja. Ves s. del ljubljanskega ozemlja ima namreč za osnovo savski, pretežno apniški prod in v znatnejših globinah (5—20 m) starejši konglomerat. Ta savska nasipina sega med Gradom in Rožnikom strnjeno tja do Vegove ulice, kjer neha med današnjo univerzo in nekdanjim knežjim dvorcem, vendar pa se v posameznih redkejših žilah nadaljuje tja na Mirje. J. od tod prevladuje povsem ilovnati in barjanski sediment, ki sega v silne globine. Pri najglobljem dosedanjem vrtanju na barskih tleh (ob priliki graditve južne železnice) še v globini 51 m niso naleteli na živoskalno osnovo. Prave barske plasti nadomešča v sz. delu Barske kotline ogromen nanos Gradaščice in Šujce, ki prinašata sem iz skrilavčevih in dolomitnih Polho-grajskih hribov že od nekdaj silno veliko gradiva; ta tla sicer niso tako ugodna za naselitev kot suha prodnata ravnina Ljubljanskega polja, vendar pa dokaj primernejša kot bližnje pravo barsko zemljišče, ki je predstavljalo v svoji prvotni obliki pravo neprehodno in življenju sovražno področje. Za pozicijo in razvoj mesta je važen potek nizke terase, ki si jo je vrezala Ljubljanica na svojem levem bregu. Ta terasa se prične na s. robu Mirja, kjer je bila odločilne važnosti za strateško pozicijo rimske Emone. Nato poteka skozi današnje mesto mimo Gradišča, glavne pošte, Uniona, učiteljske šole, Kolinske tovarne in dalje mimo Most in Studenca proti v. V današnjem licu mesta je zapustila sled v dokaj napetih klancih vseh cest in ulic, ki na tem področju vodijo proti Ljubljanici: Cojzovega grabna, Kongresnega trga, Prešernove ulice, Miklošičeve ceste, Resljeve ceste, Fiignerjeve itd. Na desnem bregu je terasa razvita le mestoma (n. pr. na spodnjih Poljanah). V ostalem obsegu pa Ljubljanica teče na tej strani nenavadno blizu strmega grajskega pobočja, ki je pustilo le malo prostora za razvoj tesnega srednjeveškega ljubljanskega naselja. Srednjeveška Ljubljana z najstarejšim delom okoli Sv. Jakoba (Stari trg) ter mlajšimi prirastki na Novem trgu onstran Ljubljanice in Mestnem trgu (gl. zgod. pregled) je še v današnjem licu mesta prav dobro vidna. Označujejo jo ozke zavite ulice, ki se tu in tam razširijo v usločene trge nepravilnih oblik, na Novem trgu pa imamo opraviti že s trgom pravilne pravokotne oblike in vzporednimi, le mestoma rahlo usloče-nimi ulicami. Vnanjo starinsko gradbeno harmonijo tega prvotnega mestnega jedra je dodobra skazila ne posebno posrečena preureditev po velikem ljubljanskem potresu 1895. Takrat je nastala n. pr. široka, ravna Stritarjeva ulica mesto prejšnje ozke, zavite Spitalske ulice, ki je tod vodila iz srednjeveškega mesta k Ljubljanici. V novem veku se je Lj. vse do zgraditve železnice sredi 19. stol. teritorialno le malo razvijala. Dobro nam kažejo značaj tedanjega mesta Valvasorjeve slike iz srede 17. stol. Vsi današnji mestni deli izven obsega srednjeveškega mestnega obzidja so bili še neznatni, v ogromni večini še povsem kmetske vasi. Tako n. pr. S p. Poljane, razvrščene vzporedno z Ljubljanico; prav tako imamo še danes podobne vasi v. od Ljubljane. Vodmat je stal nekako v polkrožni obliki nad bregom Ljubljanice, ki je tu delala velik ovinek proti s. S p. Šiška je bila podolgovata vas ob današnji Jer-nejevi cesti; od posameznih kmetij so tu potekale proti s. poljske poti, ki so dale osnovo poteku vseh današnjih ulic na tem področju. Vič je bil le majhna vas v vznožju viške terase. G 1 i n c e pa so obsegale sploh le nekaj hiš. Krakovo in Trnovo sta bili majhni čolnarski, ribarski in vrtnarski naselbini ob robu Barja. Edino Šentpeter je bil že večji kraj sicer tudi v prvotni zasnovi povsem kmetska vas v vzporedni vrsti nad Ljubljanico, ki pa je vendar že zgodaj dobila — prav kot Z g. Poljane — nekaj predmestnega značaja, osobito ker je bil tu sedež najstarejše fare na področju današnje Lj. in ene najstarejših naših fara sploh. Izven teh prvotnih okoliških vasi se je naseljenost na tedanji mestni periferiji le neznatno večala; priraščale so posamezne hiše in skupine hiš ob vseh cestah in poteh, ki so vodile iz mesta v okolico. Te stare žile s starimi, še pol kmetskimi hišami, se še do danes deloma dobro odražajo iz ostalega modernega mesta. To so razen Poljanske in Šentpetrske ceste še Kravja dolina (Vidovdanska cesta, stara zveza s posavskimi vasmi), Blatna vas (današnja Kolodvorska ulica, nekdanja lokalna zveza okoliških vasi z mestom in s faro v Šentpetru, s slednjo po stari poljski bližnjici, današnji Prečni ulici), nadalje Dunajska cesta in Gosposvetska cesta z važnim križiščem na Ajdovščini (Figovec) itd. Pospešen razvoj je doživela Lj. seveda šele v 2. pol. 19. stol., po zgraditvi velike južne železnice Dunaj—Trst. S tem so se močno okrepili pogoji za razvoj lokalne in tranzitne trgovine na važnem prometnem vozlu, s katerega so kmalu stekle železnice na vse strani. V tej dobi je mesto šele v znatnejši meri poseglo tudi na levi breg Ljubljanice s. od Kongresnega trga in doseglo sklenjeno zazidavo s Sp. Šiško in Vodmatom, vse že v predvojni dobi. Razvojna tendenca mesta je šla predvsem na vzh. in na sev. (Novi Vodmat, Zelena jama, Bežigrad, Brinje), kjer so na razpolago ugodnejša prodnata tla, dasi je tu železnica že od početka tvorila znatno oviro teritorialnemu razširjenju. Vendar je značilno, da se razvoj mesta tudi na j. in zlasti na jz. strani nikakor ni ustavil, zavzel je zlasti v povojni dobi tudi tu nepričakovan obseg in zajel vso Rožno dolino, Vič, Glince in Mirje. Ob glavnih cestah je mesto doseglo domala sklenjeno zazidavo s Št. Vidom, Ježico, preko Most z Dev. Marijo v Polju. Vse te okoliške vasi so čedalje bolj dobivale v socialnem ustroju in vnanjem licu predmesten značaj. Vse to je kričalo tudi po politični pripojitvi mestu. Ze 1914 je bila mestu priključena Sp. šiška, 1929 pokopališče pri Sv. Križu, 1935 pa je bila ustanovljena Velika Ljubljana (gl. zgoraj pod »Prebivalstvo«). S tem je mestna občina zajela vsa ona predmestja in kraje, ki so že prej socialno in gospodarsko pripadala mestu ter bila z njim tudi več ali manj teritorialno strnjena (u. pr. kraji Vič, Glince in Rožna dolina v bivši občini Vič, Moste, S e i o in Novi Vodmat v bivši občini Moste in Štepanja vas), pa tudi nekaj krajev, ki jih ločijo od mesta še obsežna nezazidana zemljišča in ki imajo še do neke mere kmetski značaj; tak je n. pr. velik del Stožic iz bivše obč. Ježica, zlasti pa kraji Brdo, Dravlje, Kamna gorica, Koseze in Z a -p u ž e iz bivše občine Zg. šiška, ki leže že vsaka zase sredi obsežnih polj, njih prebivalstvo pa še v izdatni meri živi od kmetijstva in prodaje raznih pridelkov v mestu, četudi je odstotek dnevno v mestu zaposlenih tudi tu od dne do dne višji (prim. spodaj posebne opise teh krajev). Pretežno kmetske so tudi dolge kolonije na Barju, nastale v 19. stol. po velikih osuševalnih delih (Črna vas, Ižanska cesta, Ilovica, Hauptinanice, pričetek kolonizacije okoli 1830), četudi od svojega početka spadajo k mestu, ker so pač nastale na mestnem zemljišču, imajo še danes dokaj manj predmestnega značaja, kot marsikak kraj na v., s. ali z. periferiji mesta. V 2. pol. 19. stol. pa se je pričela v središču mesta vršiti postopno še ena važna premaknitev, ki traja še do daues: središče mesta z vsem dnevnim poslovnim življenjem, uradi, trgovinami, ki se je že tekom srednjega veka premaknilo s Starega trga bolj na Mestni trg, se je v sodobnosti preselilo na levi breg Ljubljanice. Tu izginjajo stanovanjske hiše ter se spreminjajo v velike poslovnice, nove zgradbe rastejo v višino (nebotičnik), tu je koncentrirano vse poslovno življenje, sem valovi vsako jutro na posel prebivalstvo iz stanovanjskih delov mesta in periferije, 'lo poslovno središče Lj. leži danes nedvomno okoli pošte, posega ob Tyrševi iu Miklošičevi cesti še daleč na s., ob Sv. Petra cesti še daleč na v., čez Marijin trg z Wolfovo ulico ter čez Kongresni trg z Židovsko ulico pa ima zvezo s svojim predhodnikom na Vodnikovem, Mestnem in Starem trgu, kjer je sicer vsakodnevno poslovno valovanje nedvomno še jako živahno, a vendarle v primeri z novim centrom vsekakor v zastanku. Povsem primerno svojemu razvoju je Lj. po svoji vnanji gradbeni sliki zelo neenotna iu nedovršena. Celo staremu mestu so pojjotresne izpremembe močno pokvarile enotnost. Moderni del mesta pa kaže še zelo nedovršeno sliko. Sredi njega imamo še velike nezazidane parcele, obsežne samostanske in zasebne vrtove, poleg najmodernejših velemestnih zgradb pri- tlične pol kmetske hiše, deloma še z gospodarskimi poslopji. Na periferiji so pomešane še danes stare kmetske hiše s kozolci in hlevi med moderne stanov, hiše, vile, delavske in male stanovanjske hišice, industrijske zgradbe itd., povsod pa je še dovolj nezazidanega prostora, nove ulice so marsikje še slepe in zaprte. Izrazitih industrijskih mestnih delov ni, prav tako ne n. pr. izrazite vilske četrti, ki je razbita na več kompleksov na vseh straneh mesta; kmetska periferija je neenakomerno prepojena z obrtniško in delavsko plastjo itd. S to gradbeno sliko je v skladu gospodarska struktura Ljubljane. Pomen Lj. pač ne sloni, zlasti v povojni dobi, ko je postala obmejno mesto brez primerne zveze z morjem, na njeni gospodarski moči. Njen glavni pomen je bil že od nekdaj v njeni prometni važnosti. Tudi danes je tu važen prometni vozel. Na glavno žel. progo Dunaj—Trst, na kateri se danes pač vse bolj uveljavlja siner Beograd—zapad, se tu priključujejo proge iz Karlovca preko Dolenjske, iz Trbiža, oz. Beljaka preko Gorenjske ter lokalne proge na Kamnik, Tržič, Vrhniko in Kočevje. Tudi cestna mreža ima tu v središču Ljubljanske kotline svoje naravno stikališče. Obe veliki cesti mednarodnega pomena (Rakek—Št. Ilj in Bled—Jesenice—Zagreb) se tu križata in sprejemata promet s cele vrste lokalnih ban. in obč. cesta. V Lj. je izhodišče edine neposredne cestne zveze Slovenije z morjem in avionske zveze s Sušakom. Še pomembnejšo vlogo je Lj. obdržala do danes kot upravno središče, poleg tega j>a seveda tudi kot kulturno, politično, gospodarsko in organizatorno središče slovenskega naroda. Zato dajejo našemu mestu pečat bolj kulturne in upravne institucije, njegovemu prebivalstvu pa bolj uradniški sloj, kakor pa trgovina in zlasti industrija s kupičenjem kapitala, visokim razvojem denurstva in seveda silno proletarizacijo nižjih slojev. Ljubljana ni industrijsko mesto. V njej se je naselila v glavnem le industrija, ki se pač udomači v vsakem večjem mestu, da krije domači konsum, n. pr. živilska industrija, (pivovarna, tvornica kav. primesi), razne kemične panoge, opekarne, strojne tovarne in livarne itd. Za večjo (»težko«) industrijo, ki bi proizvajala tudi za velikopotezni izvoz, manjka Ljubljani tradicija, manjkajo surovine, manjka primerna vodna sila in zato tudi cenena električna energija. Zato vidimo, da si je naša večja industrija poiskala kraje v oddaljeni ljubljanski okolici, bodisi da je pričela graditi na tradicionalni obrti in industriji (Tržič, Domžale), bodisi da je našla kolikortoliko ceneno pogonsko silo in človeško delovno moč (Vevče, Goričane, Kamnik, Kranj). Temu primerno sliko nam nudi tudi ljubljansko prebivalstvo. Če si pogledamo poklicno statistiko (iz, 1921), vidimo, da je odstotek prebivalstva zaposlenega v industriji in obrti razmeroma majhen (ca 26%), dočim je samo javna služba s svobodnimi poklici zastopana z 19%. Temu odgovarja tudi razmeroma slabo naraščanje prebivalstva. Saj vemo, da šteje Ljubljana zdaj po priključitvi velikih delov svoje urbanske okolice komaj nekaj nad 80.000 prebivalcev, kar sigurno ni številka, zadostna za mesto takega pomena in moči kakor je naše. Tudi porast prebivalstva v Ljubljani od 1880 do 1931 znaša le okrog 111% (1. 1869: 24.249 preb.; 1. 1880: 28.231 preb.; 1. 1890: 33.198 preb.; 1. 1900: 39.355 preb.; 1. 1910: 46.639 preb.; 1. 1921: 53.394 preb.), kar je razmeroma malo, če primerjamo z Zagrebom, kjer je prebivalstvo od tedaj narastlo za več kot 500% (ta številka velja seveda za staro mestno področje pred 1935). Toda, če si pogledamo številke od bliže, vidimo, da so severni mestni deli narastli nad 200%, južni le za 85%, a bližnja okolica, ki je bila prej vsa, po 1935 pa je deloma izven meja mestne občine, je narastla od 1880 za ca 800%. Velik del v Ljubljani zaposlenega prebivalstva prebiva torej zunaj mesta in se dnevno vozi v Ljubljano na delo, razen tega pa je porast prebivalstva, ki je v drugih gospodarsko krepkih velemestih osredotočen na mesto samo, v področju Ljubljane dekoncentriran na široko okolico in njene industrijske kraje (Kranj, Kamnik, Tržič, Domžale z okolico, Št. Vid). Važen za Ljubljano je tujski promet. Ze sama po sebi radi lepe okolice in lege prikladna za letovišče, je izhodišče za pot v edina jugoslov. alpska letovišča (Bled, Bohinj, Kranjska gora), za letne in zimske ture v Savinjske Alpe, Karavanke in Triglavsko pogorje ter za celo vrsto manjših izletov v okolico (Šmarna Gora, Sv. Katarina, Krim, Iški Vintgar). Razpolaga z lepimi kopališči na Ljubljanici, bližnji Savi in s športnim kopališčem SK Ilirije v sredini mesta. Zgodovina. Ljubljana je bila obljudena že v kameni dobi. Na tleh samega mestnega teritorija (na Prulah, Florijanski ul., Rožni dolini) in še bolj v ljubljanski okolici so izkopali številne predmete iz neolitske dobe. Na Ljubljanskem jezeru ali Barju so tedaj živeli mostiščarji. Predmete iz bronaste dobe so odkopali v strugi Ljubljanice. V železni (hallstattski in la-tenski) dobi je bila na mestu Ljubljane ilirska naselbina, ki je dala celo rimski naselbini svoje ime Emona. Rimska Emona je bila ustanovljena najbrž 34 pr. Kr. Nastala je na sedanjem Gradišču, na Mirju in Rimski cesti (Cesti 29. oktobra). Imela je odlično strategično in prometno lego. Tod je vodila velika panonska cesta Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana)—Celeia (Celje)—Poetovio (Ptuj); od nje se je tu odcepila druga čez Ljubljanico v današnjo Florijansko ul., držeč dalje na Castra Latobicorum (Trebnje)—Neviodunum (Drnovo pri Krškem)—Siscia (Sisak); v Ljubljano je vodila še tretja cesta Trst—Lož—Ljubljansko Barje—Ljubljana. Današnja Tržaška in bivša Rimska cesta, Gradišče ter Šelenburgova ulica in Dunajska (Tyrševa) cesta so ohranile smer starih rimskih cest. Od njih in s tem od rimske zasnove je posredno odvisna tudi vsa razvrstitev ulic tja do Šmartinske ceste pa tudi v območju Tržaške ceste in Gradišča, torej velik del sodobne Ljubljane. Rimsko mestno pravo je Emona dobila morda že pod cesarjem Avgustom (34 pr. Kr.), gotovo pa za Klavdija (ok. 40 po Kr.). Cesar Avgust je dal obdati rimski tabor (castrum) med 14 in 15 po Kr. z obzidjem, ki je še danes deloma ohranjeno (v Gradišču in na Mirju, t. j. mu-rus = zid). Številne so izkopine iz rimske Emone. Poleg grobišč ob cestah so odkrili tempelj boga Neptuna in votivne kamne obrežne boginje Aequorne, katere so postavljali čolnarji, brodarji in trgovci. Od 4. stol. je bila Emona že sedež krščanskega škofa. V dolbinah pod kupolo ljubljanske stolnice so marmornati kipi prvih škofov rimske Emone. Zadnjič se omenja Emona 407. V dobi preseljevanja narodov je bila razrušena (najbrž 452). Ob Ljubljanici se je brez dvoma brž razvilo prvo slovensko čolnursko naselje. Vendar se nam Ljubljana v virih prvič omenja šele 1144 z imenom Laybach in 1146 s slovenskim imenom Lubigana. Bila je tedaj omejena na prostor tik pod Gradom, t. j. današnji Stari in Šentjakobski trg od začetka Karlovške ceste do Čevljarskega mosta. Naselbina je ohranila tudi tedaj pomen važnega prometnega križišča. Ceste so obdržale staro rimsko smer in se tu stikale z važno plovno potjo po Ljubljanici. Preko te čolnarske postojanke ob Ljubljanici (na Bregu) je mesto v srednjem veku poseglo na levi breg reke tja do v. obzidja Emone. Tu se je ruzvil strogo ločeno od meščanskega »Starega trga« »Novi trg«, ki se prvič omenja 1307. Najstarejši in najznamenitejši stanovalec Novega trga je bil nemški viteški red ali križniki, katere je pozval v Ljubljano koroški vojvoda Ulrik III. pred 1237. Prvotno so se naselili na Starem trgu, vendar so si že pred 1268 postavili cerkev in palačo na kraju, kjer še danes stoji. Na Novem trgu je bila zgrajena tudi vicedomska palača (na mestu sedanje univerze) in »Lontovž« t. j. deželna hiša, kjer stoji danes Kmetijska družba. Tudi ta del stare Ljubljane so 1516 obdali z obzidjem in ga tako priključili mestu. V poznem srednjem veku se je mesto razširilo tudi v grajskem vznožju proti v. na področju Glavnega ali Mestnega trga, kjer so 1484 zgradili nov magistrat. Ta del mesta so 1534 obdali z obzidjem. Obzidje je potekalo od šentjakobskega mostu ob Cojzovi cesti do Križank, odtod po Vegovi ulici (deloma še preostalo obzidje na rimski osnovi) do univerze, kjer je krenilo proti Ljubljanici; na d. bregu Ljubljanice je pa držalo od izliva Gradaščice do Vodnikovega trga. Imelo je 5 vrat: Karlovška ali Pisana vrata na začetku dan. Karlovške ceste, Nemška vrata tik Križank, Vicedomska pri sedanji univerzi, Špitalska (zgrajena 1489) pred sedanjim frančiškanskim mostom in Frančiškanska ali Poljanska vrata na Vodnikovem trgu. Po prestani turški nevarnosti so začeli meščani zanemarjati mestne utrdbe in obzidje, ki je začelo razpadati. Konec 18. stol. so ga podrli ter s tem odstranili okvir, v katerega je bil uklenjen razvoj mesta. Ljubljana je že v srednjem veku zavzela vodilno vlogo na Kranjskem. V 2. pol. 13. stol. je postala sedež vicedomov in deželnih glavarjev. Vrsta vicedomov se da zasledovati od 1255, deželnih glavarjev pa od 1261. L. 1265. se omenja Lj. že kot trg in 1269 že kot urejena mestna občina z mestnim sodnikom na čelu in mestnimi pravicami. Od 1504 je bil na čelu magistrata župan mesto dotedanjega sodnika. Mestni sodnik, ki so ga volili meščani sami, je združeval civilno, sodno in kriminalno oblast v okvirju mestnega pomerija. Meje pomerija je določil 1548 kralj Ferdinand; potekala je od Rakovnika na Vič in odtod na vrh Tivolskega hriba, do cerkve sv. Jerneja v šiški, nato preko Posavja k Sv. Križu in šentpetrski cerkvi; od tu je meja držala v Vodmat in Štepanjo vas, Golovec ter Rakovnik. Duhovščina je uživala privilegij lastnega sodstva že glasom listine vojvode Viljema iz 1399. Radi izrednih meščanskih pravic so se v mestu naseljevali ne samo obrtniki, trgovci in ribiči, temveč zelo zgodaj tudi plemstvo (od 14. stol. dalje zlasti na levi strani Ljubljanice: Gosposka ulica). V meščanstvo je sprejemal na posebnih sejah mestni magistrat samo rokodelce, obrtnike in trgovce pod pogojem, da si kupijo hišo, da se oženijo in da plačajo predpisano pristojbino. Novo sprejeti meščan je moral priseči — najstarejša ohranjena prisega datira iz 1599 — in se obvezati, da bo točno izpolnjeval vsa meščanska bremena tako pri utrjevanju mestnega obzidja in utrdb, jarkov in mostov, kot tudi pri vzdrževanju straž, da bo plačeval mestne davke in da bo nosil breme vojaškega nasta-njevanja. Meščani so imeli pred drugimi velike prednostne pravice. Bili so prosti vojaščine, imeli lastno sodstvo, dosegli so lahko vse funkcije v mestni upravi, imeli brezplačno pašo na mestnih pašnikih, imeli pravico do štipendij za svoje otroke, v onemoglosti pravico do mestnega špitala itd. Drugi sloj prebivalstva sta tvorila predvsem deželni gosposki podložna duhovščina in plemstvo, ki sta bila radi velikih meščanskih pravic v vednem sovraštvu in prepiru z meščani in jim kratila njihove predpravice. Tretja vrsta mestnega prebivalstva brez vsakih pravic so bili tujci: hlapci, dninarji in tuji trgovci. Deželni knezi so dali mestu številne privilegije, zlasti Friderik III., ki je ustanovil tudi ljubljansko škofijo. Gospodarsko sta vzdrževala mesto še promet in trgovina. L. 1432. so dobili meščani v najem in 1561 v popolno last pravico pobiranja mostnine od vsega blaga v Ljubljani in Godoviču. Od 1503 so morali vsi trgovci svoje blago odložiti v ljubljansko mestno skladišče in plačevati predpisano pristojbino in ga staviti 6 tednov v nakup ljubljanskim meščanom. Zelo stara mestna pravica je bila pobiranje pristojbine od platna (do 1848), soli, žita in vina; vse to se je moralo meriti na trgu in za vse plačevati posebna pristojbina. Zgodaj je dobila Ljubljana tudi privilegij pobiranja pristojbine od blaga, ki so ga po Ljubljanici pripeljali v mesto. Pri pristanišču na Bregu je bil tudi vrhovni urad za rečno plovbo (navigacijsko ravnateljstvo). Promet po Ljubljanici je bil pomemben vse do zgraditve železnice (železnico Gradec—Ljubljana so otvorili 1849, progo Ljubljana—Trst pa 1857). Do 1749 je imelo mesto monopol za izdelovanje opeke. Dve mestni opekarni se omenjata že 1559. Trgovina in obrt je bila izključna pravica meščanov. Ljubljanski trgovci so smeli prosto trgovati po vsej Kranjski, od 1389 tudi po Koroškem, Štajerskem in Dolnji Avstriji. Celo izven državnih meja so pridobili Habsburžani za ljubljanske meščane trgovske privilegije (v Benetkah lastno skladišče). Do 1479 je imelo mesto pravico do dveh letnih sejmov po tri dni. Tedaj je dobilo tretji sejem, ki je trajal 14 dni. Kot trgovci so bili tudi obrtniki — še številnejši od prvih — organizirani v cehih, najbrž že od zgodnjega srednjega veka, vendar imamo ohranjena najstarejša cehovska pravila, t. j. prepis barvarske zadruge, šele iz 1676. Zelo važna za Ljubljano je doba turških napadov. Po prvem pojavu Turkov 1415 so morali vsi plemiči, hišni posestniki v Lj. utrditi svoje hiše in sodelovati pri utrjevanju obzidja. Po ponovnih turških napadih na Ljubljano 1469, 1471, 1472, 1473 je Friderik III. 1475 zaukazal vsem prelatom, plemičem, oskrbnikom in uradnikom na Kranjskem, da morajo na poziv deželnega glavarja priti utrjevati Ljubljano. Poznejši turški napadi na Ljubljano so bili 1476, 1492, 1528, 1546 in 1598. Kuga je morila v mestu 1564—1565, 1578—1579 (deželni stanovi so se tedaj umaknili v Kranj in tu 1579 zborovali), 1593, 1598—1599 (tedaj so se deželni stanovi preselili v Kamnik) in 1600—1601. Pomembna za Lj., kot kulturno središče slovenskega naroda, je bila doba protestantizma. Tedaj je (1575) dobila Lj. prvo slovensko tiskarno (Mandelčevo tiskarno) ter tako postala središče vsega kulturnega delovanja. Z nastopom protirefor-macije, s prihodom Tomaža Hrena na škofijsko stolico in jezuitov 1596, je Lj. ostala še naprej središče verskega in kulturnega udejstvovanja. — V dobi francoske okupacije je mesto postalo prestolica novo ustanovljene Ilirije (1809—1813). Francoska Ilirija je zelo oživila slovensko narodno zavest, poslovenila ljudsko in srednje šolstvo in v Ljubljani ustanovila »licej«. V restavracijski dobi se je 1821 vršil v Ljubljani kongres evropskih vladarjev; nanj spominja Kongresni trg in cesta dveh cesarjev. — V dobi narodnega preporoda zlasti po 1848 je jiostala Ljubljana žarišče vsega slovenskega političnega in kulturnega življenja. V Lj. je izhajal že od 1843 prvi slovenski politični list »Novice« pod uredništvom dr. J. Bleivveisa. L. 1848. je bilo ustanovljeno Slovensko društvo. L. 1862. ustanovljena Ljubljanska čitalnica je postala iniciator vseh političnih stremljenj. Idejo taborov, ki se je rodila v Mariborski čitalnici, so sprejeli tudi ljubljanski politiki. Ljubljanski program iz 1870 je imel že jugoslovanski značaj. Občinsko zastopstvo je 1882 z izvolitvijo Petra Gras-sellija prišlo trajno v slovenske roke. Politična diferenciacija v tej dobi je ustvarila 3 slov. stranke s središčem v Ljubljani: Slov. ljudsko stranko, Narodno napred. stranko in Jugosl. soc. dem. stranko. Občinska politika te dobe (od 1895) je bila v rokah Grassellijevega naslednika Ivana Hribarja, ki je v teku petnajstletnega županovanja dal popolnoma novo lice Lj.: predpotresna stara Ljubljana je bila 1895 po znamenitem velikonočnem potresu razrušena in mesto se je začelo razvijati po novem gradbenem sistemu. Hribarjevo delo je nadaljeval njegov naslednik, župan dr. Ivan Tavčar (1910—1921). Svoje globoko narodno prepričanje je pokazala Ljubljana že ob priliki septembr. dogodkov 1908, zlasti pa v dobi svetovne vojne (majska deklaracija). Po ustanovitvi slovenskega narodnega sveta sredi avg. 1918 je kmalu nastopila kapitulacija Avstro-Ogrske in Ljubljana je 29. oktobra praznovala popolno osvo-bojenje Slovencev in 1. dec. zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. L. 1920., 26. jun. je Ljubljana sprejela z velikim navdušenjem regenta — pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po vidovdanski ustavi iz 1921 je Ljubljana postala sedež Ljubljanske oblasti, od 3. oktobra 1929 pa sedež dravske banovine — vsega slovenskega ozemlja v svobodni državi. L. 1919. je Ljubljana z ustanovitvijo današnje Aleksandrove univerze postala univerzitetno mesto. Znamenitejše zgradbe, gradovi in spomeniki. Magistrat ali r o t o v ž. Najstarejša mestna hiša iz 1297 je stala na Starem trgu. Na sedanjem mestu je bila zgrajena 1484. Pred njo je stal jiranger, t. j. sramotilni kamen za obsojence. Sedanji rotovž je zgradil 1717—1718 stavbenik Gregor Maček v baročnem slogu. L. 1898. je bila prenovljena sejna dvorana. L. 19.31. so restavrirali notranjščino poslopja. Znamenita so na marmornatih ploščah vklesana imena ljubljanskih županov od 1448 do danes. Tu hranijo starodavni županski stol in srebrno žezlo mestnega sodnika. Zelo bogat mestni arhiv je v bivši Auer-spergovi palači v Gosposki ulici 15. Škofijski dvorec je dal zgraditi škof Krištof Ravbar 1512. L. 1643. so ga povečali za eno nadstropje; pozneje so ga prezidavali 1695, 1778 in 1780. ko ga je škof Herberstein zvezal po hodniku s stolnico. V dvorcu so poleg drugih bivali Napoleon I. 1797 (spominska plošča vzidana v veži), guvernerji Ilirije (1809—1813), ruski car Aleksander I. 1821 ob priliki ljubljanskega kongresa. Knezoškofijsko semenišče je bilo zgrajeno 1717; znamenit je jiortal z dvema gigantoma (izklesal Mislej) in knjižnična dvorana s freskami Quaglie st. in ml. Stiški dvorec na Starem trgu so zgradili v zač. 17. stol. stiški opati. Arhitektonsko znamenita je še bivša Cojzova hiša na Bregu, ter v Gosposki ulici portal in fasada Auerspergove palače, ki je najbrž iz konca 16. stol. Zanimive fasade in portale kaže še vrsta hiš. na Starem in Mestnem trgu ter Pred Škofijo. Poslopje ljubljanske univerze (od 1919) je nekdanji dež. dvorec, sedež kranjskega deželnega zbora in deželnih glavarjev. Zgradili so ga 1902. Prvotni deželni dvorec so zgradili že 1467, bil pa je ob jiotresu 1511 porušen. Novo zgrajeni dvorec je 1524 pogorel, zato so 1548 sezidali novega. Narodni muzej je bil ustanovljen 1821. Sedanje muzejsko poslojije so dogradili 1888. Muzej je poleg sarajevskega največji v Jugoslaviji ter hrani bogate zbirke: predzgodovinske, rimske, numizmatične, pokrajinski arhiv, galerijo slik in dr. Bogat je tudi obrtni, zoološki in etnografski oddelek. Slednji je od 1923 samostojen kot Etnografski muzej. Zgradba Zbornice za TOI s krasnim marmornatim stopniščem in sejno dvorano v rimskem slogu (arh. Plečnik) je bila prenovljena 1927. Palača k r. b a n. uprave je bila zgrajena 1897, j u s t i č n a palača na Kr. Petra trgu pa 1902, obe sodobna renesansa. Opera (prej slov. gled.) je dz 1892 (arh. IIrasky in Hruby), drama (prej nem. gled.) iz 1908—1910. Znamenitejše povojne zgradbe so: Vzajemna zavarovalnica 1930 (fasada in stopnišče, arh. Plečnik in Tomažič), Dom grafikov iz 1931, Pokojninski zavod na Miklošičevi cesti (fasada arh. VI. Šubic, kip sv. Jurija od L. Dolinarja), Delavska zbornica (fasada in dvorana, arh. VI. Šubic, marmornate kariatide pri vhodih Dolinarjcve), Zadružna gospodarska banka (fasada in dvorana arh. I. Vurnik), Sokolski dom na Taboru (arh. Vurnik), Trgovski dom (fasada in dvorana arh. VI. šubic), dalje palače Poštne hranilnice, TPD, Podr. I. lirv. šted. itd., ter končno 13 nadstr. nebotičnik (Pok. zavod, arh. VI. Šubic, dovršen 1933). V gradnji je monumentalna Univerzitetna knjižnica (arh. Plečnik). Ljubljanski grad je bil zgrajen na mestu prejšnjega ilirskega gradišča najbrž že v 9. stol. Njegova strategična lega je prišla do pravega izraza konec 9. in zač. 10. stol., v dobi madjarskih pohodov v Italijo. Prvič se omenja 1144, ko se navaja njegov grajski kapitan Ulrik Ljubljanski. Grad je bil prvotno najbrž last domače plemiške rodbine Breže-Seli-škik. Po smrti Weriganta (1091—1130/41), nasl. grofa Viljema in njegove žene bi. Heme Breže-Seliške, so njihovo posest prevzeli grofje Spanheimi. Ti so se večkrat mudili v Ljubljani in stanovali na gradu, kjer je bil sedež njihovih obsežnih posestev, obsegajočih ozemlje od izvira Ljubljanice do njenega izliva pri Zalogu, od Sore na sz. do Turjaka na jv. Po smrti koroškega vojvode Ulrika III. Spanheima (u. 1269) je grad prešel v roke Habsburžanov. Od teh so stolovali večkrat na gradu Ernest Železni, cesar Friderik III. in Maksimilijan I. Grad je tako postal središče vojvodine Kranjske in rezidenca deželnih glavarjev, katerih grbe je dal 1742 naslikati v grajski kapeli deželni glavar pl. Saurau. Ker so se deželni glavarji v 17. stol. preselili v udobnejši dvorec v mestu, so na gradu nastavljali kaštelane, imenovane grajske grofe. L. 1543. so radi naraščajoče turške nevarnosti utrdili grad na jv. strani z utrdbami (»meščanska bastija«). Tu so 1644 postavili velik čuvajni stolp (z nočnim čuvajem), ki je stal do francoske dobe. Se danes se ta del grajskega hriba imenuje »Na šancali«. Proti Ljubljani so grad zavarovali s trojnim zidom. Od 1809 do 1813 je bil grad v rokah Francozov. Potres 1. 1895. ga je močno poškodoval. Kaznilnica, ki je bila do tedaj tu, se je morala umakniti v Maribor, poslopje je pa kupilo ljubljansko mesto, ki daje prostore v najem. Sedanja grajska zunanjščina je iz 1511, ko je bil grad močno poškodovan po potresu. Današnji grajski stolp na jz. strani je bil zgrajen 1848 mesto prejšnjega lesenega. Kapela sv. Jurija muč. na Ljubljanskem gradu je nastala istočasno z gradom. Ze cesar Friderik III. je 14S9 ustanovil tu lastno kapetanijo z duhovnikom-kastelanom. V 1560—1597 so jo uporabljali ljubljanski protestanti za mo-lilnico. — Ostali gradovi: Cekinov g r a d na vznožju šišenskega hriba med mestom in Sp. Šiško ima ime po nekdanjem lastniku Sziigeniju. Zgradili so ga 1720. V dobi Marije Terezije in Jožefa II. so ga uporabljali za vladarske svečanosti. Danes je last Koslerjeve rodbine. P o d t u r n s k a ali Tivolska graščina v starem tivolskem parku je dobila ime po turnu ali stolpu, ki je nekdaj stal tik nad sedanjim gradom. L. 1440. je bil grad v rokah Jurija Apfaltrerna, ki je s tega vrha odbil Jana Vitovca, celjskega vojskovodjo pri obleganju Ljubljane. Kmalu nato so turn zažgali in zgradili niže nov, sedanji grad. V Valvasorjevi dobi je bil grad last oo. jezuitov, pozneje so ga prevzeli deželni stanovi in nato država. Sedaj je last ljubljanskega mesta. Nekdanji grad na Rakovniku je zdaj salezijanski samostan. Grad je sezidal bogati dr. iuris Ivan Bučar (Putsckar, | 1654). Grad je bil dograjen 1641 (letnica pod obokom glavnega vhoda). L. 1646. so prizidali na desni strani gradu novo enonadstropno poslopje za goste. Po usta-noviteljevi smrti je grad prehajal iz rok v roke. V zač. 18. stol. je postal last jezuitov. V tej dobi je izgubil svoje stolpe in ogromne kleti, ki so bile pod srednjim dvoriščem. Po 1774 je zopet naglo menjaval lastnike. L. 1900. so ga kupili salezijanci, ki so mu 1901 in 1909 dozidali nova poslopja. V samostanu vzdržujejo internat. Cerkev D. M. pomočnice kristjanov (sale-zijanske družbe) je bila zgrajena od 1904—1924. Spada med najznamenitejše Marijine božje poti na Slovenskem. Pred rotovžem so 1931 postavili spomenik krulju Petru I. Osvoboditelju (delo Al. Dolinurja). Na Mestnem trgu pred magistratom stoji monumentnlni marmornati vodnjak z 10m visokim obeliskom in 3 vodnimi možmi. Spomenik je postavil 1752 ljubljanski magistrat. Izdelal ga je magistratni svetovalec mojster Franc llobba. Možje so simbol treh glavnih rek Kranjske: Save, Ljubljanice in Krke. L. 1931. so vodnjak restavrirali. Na Vodnikovem trgu so 1888 postavili Vodnikov spomenik (delo kiparja Gangla). Pod bronastim kipom je na marmornatem podstavku pritrjen častni znak francoske republike iz 1929. Na Petkosigovi hiši, Stari trg št. 4, je vzidana spominska plošča tu rojenemu (1641) zgodovinarju Janez v Vajkartu Valvasorju. Na Marijinem trgu so 1905 postavili Prešernov spomenik (delo Ivana Zajca). Znamenitost je steber sv. Trojice na Kongresnem trgu. Postavili so ga avguštinci 1693 na nekdanji Ajdovščini (pred kav. Evropo), kjer je stal 1657 ustanovljeni in 1786 odpravljeni njihov samostan. Samostansko poslopje in cerkev so 1895 podrli. Spomenik so postavili v zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge. Bil je prvotno lesen, od 1721 kamenit; 1844 so zgradili sedanji spomenik, ki so ga 1930 premestili na sedanje mesto. Na Napoleonovem trgu stoji Ilirski steber iz livarskega marmorja z grbom Ilirije in napisom. Spomenik so postavili 1930 po načrtih arh. prof. J. Plečnika. Na koncu Cojzove ceste stoji na vogalu Brega 6 m visoka Cojzova piramida. Zgradili so jo 1929 po načrtih arh. prof. J. Plečnika. Na Trgu kralja Petra stoji Miklošičev spomenik (delo T. Kosa in S. Peruzzija). Pred muzejem stoji Valvasorjev spomenik (delo Gangla iz 1903), ob Blei-weisovi cesti pa Trubarjev spomenik (delo Bernekerja). Pred opero spomenika gledal, umetn. Verovška in Borštnika. Cerkve, župnije, samostani. Ljubljanska škofija je bila ustanovljena 1461 (prim. uvodni pregled cerkv. uprave) Prvotni obseg škofije je bil majhen, ker so skoro vsa Dolenjska, del Gorenjske in del Notranjske spadali še pod oglejski patriarhat. Podrejene ji župnije so bile raztresene po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Na Kranjskem so ji pripadale: župnija sv. Petra v Ljubljani z vikariatom na Igu in Vrhniki, župnija Št. Vid nad Ljubljano, župnija Vodice z vikariatom v Smledniku, župnije Šmartin pri Kranju, Naklo, Sora, Radovljica (obsegala je ozemlje Save Bohinjke in Save Dolinke), Št. Jernej na Dolenjskem, Svibno in kapela sv. Petra na Pešati. Na Štajerskem ji je pripadala gorujegrajska župnija z gornje-grajsko opatijo in vikariati v Solčavi, Ljubnem, Rečici m Mozirju, dalje župnija Skale z vikariati v Sv.Martinu pod Šale-kom, v Šoštanju, St. Janžu na Peči in Št. 11 ju pri Gradiču, župnija Braslovče z vikariati na Vranskem, Št. Pavlu pri Preboldu, v Grižah, Trbovljah in župnija Pilštanj z vikariati v Št. Vidu pri Planini, v Št. Petru pod Sv. gorami, v Podčetrtku, Podsredi m Zusmu. Na Koroškem ji je bila podrejena župnija Šmihel pri Pliberku z vikariati v Pliherku, Globasnici, Vogrčah in Crni ter župnija Sv. Miklavža pri Beljaku z vikariati v Sv. llupertu pri Velikovcu, Dvoru, v Skočidolu in Lipi. Od 1507 je pripadala ljublj. škofiji župnija v Kranju, od 1518 župnija v Dobu in od 1533 župn. sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenjgradcu. V dobi reform Marije Terezije in Jožefa II. so se škofijske meje zaokrožile tako, da so se ujemale z deželnimi. Škofija je zato 1787 odstopila krški škofiji 13 župnij na Koroškem, lavantinski župniji pa 34 župnij na Štajerskem. Dobila je pa zato od goriškega nadškofa vse njemu podrejene župnije na Gorenjskem, Dolenjskem in večino cerkniške in idrijske dekanije. Hkrati je bil ljubljanski škof Mihael Brigido povišan v nadškofa. V 1788—1789 je Brigido odstopil še vse ostale izven-kranjske župnije. L. 1892. je ljubljanska škofija dobila še ostali del idrijske dekanije. L. 1830. so ji pripadle župnije postojnske, trnovske dekanije (iz škofije tržaške) in vipavske dekanije (iz goriške nadškofije). L. 1833. je dobila še Motnik iz lavantinske škofije. Po rapallski pogodbi so bile odvzete ljubljanskemu škofu dekanije Postojna, Trnovo, Vipava in župnija Bela peč. Dodeljene so upravi goriškega nadškofa, Trnovo pa 1925 ustanovljeni škofiji na Reki. Ljubljanski škofiji je bila dodeljena ekspozitura Davče (iz goriške nadškofije), župnija St. Ožbalt in Sv. Andrej na Jezerskem (obe iz krške škofije). Po konkordatu med Jugoslavijo in Vatikanom 1935 se ljubljanska škofija poviša v nadškofijo. S t o 1 n a ž u p u i j a v Lj. ima 3827 duš. Njen sedež je pri stolni župni cerkvi sv. Miklavža. Prvotna prastara ribiška in brodarska cerkev je stala nedvomno že v 7. stoletju. Pozneje zgrajena cerkev je 1361 in 1386 pogorela; 1469 so jo razrušili Turki. Sedanja baročnu stavba je bila zgrajena 1700 do 1707 namesto prejšnje gotske (arh. Jugovič in Maček). Freske na svodih iz 1705—1706 (Quaglio), v kapeli iz 1843/44 (Langus). Oltarske slike Langusove, oltar sv. llešnj. Telesa je Robbov. Na zunanji strani cerkvenega zidu so vzidani rimski in srednjeveški nagrobniki. Kip Pieta iz srede 15. stol. V septembru 1933 so vzidali na s. strani obokanega prehoda v stolnico sponi, ploščo v spomin žrtvam iz 1908 (Lunder, Adamič), ki sta tu 20. sept. 1908 padla od strelov avstrijske vojaščine. Cerkev je bila sprva podr. šentpetrske prafare. Iz nje se je pred 1258 izločila kot vikariat, ki je bil 1461 povzdignjen v župnijo. Ta je obsegala mesto, kolikor ga je bilo obzidanega. V župnijo spuda še cerkev D. M., pomočnice kristjanov, v Križev. ul. pri komendi križevndškega reda. Prvotno gotsko cerkev so zgradili pred 1268; sedanja stavba je iz 1714 (beneš. arh. Rossi). Lepi baročni oltarji, v glavnem Madona, delo dun. slikarja Canona, v stranskem sv. Jurij (Altomonte) in sv. Elizubeta (Nizozemec Schonjans). Sedanje samostansko poslopje so zgradili v 1567 do 1579 (letnica 1567 nad vhodnimi vrati). L. 1906. so ga restavrirali. Ljubljanski komendi je bila 1268 inkorporirana župnija Črnomelj z vsemi cerkvami v Beli Krajini. Komenda je v najstarejši dobi vzdrževala svojo bolnico, ki se je ohranila do Napoleonove dobe, ter svojo šolo. Zdaj je sedež provincial-nega redovnega predstojništva za slovensko ozemlje. Župnija sv. Jakoba ima 6099 duš. Zupno cerkev sv. Jakoba star. ap. so najbrž sezidali avguštinski menihi 1513, ko so se pred turškimi napadi umaknili iz predmestja v mestno obzidje. Prvič se omenja 1527. Ko so 1553 avguštinci odšli na Reko, je cesar Ferdinand I. preuredil njihov samostan v bolnico, imenovano cesarski ali dvorni špital. L. 1611. ga je prodal jezuitom, ki so v 1611 — 1615 zgradili novo veličastno cerkev. Pri cerkvi so jezuiti na mestu sedanje šentjakobske šole otvorili dva zavoda za vzgojevanje dečkov in gimnazijo. Slednjo so po ukinitvi jezuitskega reda 1773 in požaru 1774 premestili v nekdanji frančiškanski samostan na Vodnikovem trgu, kjer je ostala do 1895. Požar je 1774 uničil vsa jezuitska poslopja skupno s cerkvijo in samostanom. Restavrirali so samo cerkev, ki je bila podr. stolne župnije. Do potresa 1895 je imela cerkev 2 stolpa ter tvorila lepo arhit. celoto. Lepa kupola sv. Frančiška Ks. iz 1669. P. Kiilinlove slike. Pri oltarjih so sodelovali Robba, Contieri (iz Padove) in dr. Na fasadi Zajčeva reliefna skupina. L. 1785. so cerkev povzdignili v župnijo. Zgodovinsko in umetniško pomemben je kip Brezm. spoč. pred cerkvijo. Kip je bil prvotno določen za proslavo zmage nad Turki pri St. Gothardu (1664), a so ga postavili šele 1682. L. 1844. so kip prenesli v cerkev. 1870 so ga popravili in postavili na prejšnje mesto. Podr. cerkev sv. Florijana. Baročno cerkv. stavbo so zgradili 1672 v spomin na požar 1660. Veliko je trpela od požara 1774. L. 1888. so dobili cerkev v oskrbo oo. jezuitje, katerim je tu ljubljanski škof Missia 1886 kupil hišo. L. 1897. so se jezuitje preselili odtod v sedanji samostan. Robbov kip sv. Janeza Nep. je nekdaj stal na črnuškem mostu. Slika v oltarju je Herrleinova. Župnija Marijinega Oznanjenja (frančiškanska župnija) ima 12.220 duš. Frančiškanski samostan ie stal prvotno na sedanjem Vodnikovem trgu. Bil je zgrajen 1233. Redovniki so prišli bržkone iz Gorice. Ko ie samostan 1382 pogorel, so ga v 1403—1412 na novo zgradili. Pripadal je avstrijski frančiškanski provinci, ki ga je 1559 odstopila bosansko-hrvatski provinci. V reformacijski dobi so konec 16. stol. obubožani samostan prevzeli jezuitje. a 1612 so ga zopet prevzeli frančiškani in ostali v njem do 1784. Tedaj so se preselili v samostan bosih avguštincev, ki je bil tega leta razpuščen. (Samostan sta ustanovila 1647 Konrad pl. Russenstein in njegova žena Felicitn roj. pl. Raab). Samostan na Vodnikovem trgu so preuredili za gimnazijo, nato pa podrli. prostor so pa preuredili za tržnico. Zupna cerkev Mar. Ozn. je bila sezidana v 1646—1660 na mestu prejšnje avguštin. cerkve iz 1628 in ta na mestu prvotne cerkve sv. Martina, ki je stala že pred 1320 in so jo Turki 1494 razrušili. Cerkev je bila zidana v italijansko-baročnem slogu in je druga najstarejša Ijublianska cerkev v =edanii obliki. Na fasadi 3 kini iz zač. 18. stol. Vrh fasade kip Loretske M. B. (Kurz von Goldenstein). Glavni marmorni oltnr Rnbbov (1736). stranski oltar delo Cusse (1691): oltarska slika Herrleinova. Freske na steni Langusove, v sprednji kupoli J. "VVolfove. V 1. 1935/36. je freske restavriral. ozir. popolnoma samostojno ustvaril obe gl. sliki (Mariiino Vnebovzetje in Kronanje) mojster Sternen. Cerkev ie od 1785 župnija: od 1804 ie v rokah frančiškanov. V župnijo spada cerkev sv. Troiice (uršulinska cerkev) na Kongresnem trgu. impozantna baročna stavba. Dal jo je zgraditi 1718—1748 ljubljanski trgovec Jakob Schellen-burg, po katerem se imenu ie današn ja Šelenburgova ulica. Glavni oltar je delo Robbe. Metzinger ieve slike in Laugusova Zal. M. B. L. 1931. so po navodilih profesoria arh. J. Plečnika restavrirali vso cerkveno zunanjščino. Na desni strani cerkve so 1713 sezidali samostan uršulink, ki so prišle v LJubljano 1702. L. 1703. so že otvorile osnovno šolo. prvo in do konca 19. stoletia edino javno dekliško učilnico v Sloveniji. V začetku šolskega leta 1894 so otvorile tudi notranio in zunanjo meščansko šolo. prvo in edino te vrste v Sloveniii. L. 1928. so otvorile zasebno žensko nižjo realno gimnazijo z internatom s pravico javnosti. Župnija ima še podr. cerkev Obiskovania Dev. M. na Rožniku. Prvotno prastaro cerkev so 1740 podrli in nato zgradili sedanjo. Do 1836 ie bila podr. šenetpetrske, nato pa frančiškanske župni ie. L. 1809. ie bila močno poškodovana. 1823 so jo restavrirali. Izood Rožnika je vodil že v starem veku vodovod za rimsko Fmono. Rožnik se prvič omenja 1507. Na njem je tedai stal star opuščen grad s pristavo in sodnim vrtom. Ze 1453 je bila na Rožniku bolnica za kužne bolnike, verjetno gobavce. Župnija sv. Petra ima 26.090 duš. Zupna cerkev sv. Petra je ena najstarejših cerkva v vsej škofiji. Zgrajena je na mestu cerkve nekdanje rimske Fmone že v prvi misijonski dobi. Novo cerkev so zgradili 1385, a so jo Turki 1472 izropali in požgali (spominska plošča vzidana pri desnem vhodu v cerkev). Sedanja stavba je bila sezidana v 1726—1730 po vzorcu cerkve S. Giorgio Maggiore v Benetkah. Jelovškova slika iz življenja sv. Petra (na stropu) in slika sv. Družine v levem stranskem oltarju: v drugih stranskih oltarjih 5 Metzin-gerjevih slik ter manjše Langusove. Strojeve in Hel. Vurni-kove. Okrog cerkve je bilo pokopališče do 1779. ko so začeli pokopavati pri podr. sv. Krištofa. Kot cerkev je stara tudi župnija. Prvi župnik se omenja že 1163. Šentpetrski župniki so bili do 1444 celo arhidiakoni Kranjske in Marke. L. 1355. je oglejski patriarh Nikolaj izročil prafaro avstrijskemu vojvodi Albrehtu II., 1444 jo je pa cesar Friderik III. inkorporiral cistercianskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu in 1462 novoustanovljeni ljubljanski škofiji v zameno za župnijo v Mengšu. Od 1444 je tu postavljal župne vikarje omenjeni cister-cianski samostan, od 1462 pa ljubljanski škofje svoje vikarje. Šele 1752 je bil ustanovljen samostojen kuratni beneficij, ki je bil 1785 povzdignjen v župnijo. Prvotna prafara je bila zelo obsežna; segala je od izliva Ljubljanice v Savo do Ilrušice pri Vipavi. Iz nje so izšle vse ljubljanske župnije in župnije Vrhnika. Logatec, Godovič, Hotedršica, Brezovica, Lipoglav, Dev. Mar. v Polju, Ježica, Rudnik, Zaplana, Podlipa, Ig. Golo, Želimlje, Šmartno pod Šmarno goro, Rovte in Javorje. — Samostanska cerkev Srca Jez. (družbe misijonarjev sv. Vincencija Pav.) je bila zgrajena v 1881—1883 v novogotskem slogu s surovo dvakrat stisnjeno opeko. Načrt za cerkev in opravo je delo arh. Adolfa "VVagnerja. L. 1885. je bila ob 1000 letnici smrti sv. Metoda dogotovljena kapela in postavljen oltar sv. Cirila in Metoda. Stranska oltarja v sedanji obliki sta bila postavljena šele 1893. Vzporedno s cerkvijo stoji misijonska hiša, samostan lazaristov, zidan s surovo opeko v gotskem slogu po načrtih ing. J. Dttffeja. Lazaristi so prišli v Ljubljano 1879: prevzeli so kuracijo v dež. bolnici na Dunajski cesti in duhovno skrbstvo usmiljenih sester v hiralnici sv. Jožefa in v Lichtenthurnovem zavodu. — V župnijo spada tudi cerkev sv. Jožefa ob Zrinjskega cesti. Tu so jezuiti zgradili 1896—1897 samostansko poslopje, ko so se preselili sem od Sv. Florijana. Poleg nje so zgradili v 1912—1914 cerkev v romanskem slogu po načrtih p. Anzelma Wernerja, benediktinca iz sekovskega samostana. Ta cerkev je največja cerkvena stavba v vsej škofiji. Župnija obsega še cerkev sv. Križa na novem pokopališču, sv. Jožefa na Selu pri samostanu karmeličank in sv. Štefana v Stopanji vasi. Tzven mesta pa podr. cerkve v Bizoviku. Šmartnu ob Savi in Tomačevem. Od šentpetrske župnije se je izločila 1935 ekspozitura Moste, kjer stoji nova lesena cerkev sv. Družine. Trnovska župnija ima 8505 duš. Zupna cerkev sv. Janeza Krst. Temeljni kamen za novo cerkev so položili 1738 na mestu preišnje kapelice, ki se omenja prvič 1711. Ko je cerkev 1800 uničil požar in 1845 potres, so jo obnovili. L. 1854. so jo podrli in 1855 zgradili sedanjo v novoromanskem slogu, in sicer na zemljišču ljubljanskega magistrata, ki ima zato še danes patronatske pravice. Iz šenklavške župnije se je izločila 1785 kot samostojna župnija. Vendar je imela že od 1738 ustanovljen beneficij za vzdrževanje duhovnika. V cerkvi Metzin-gerjeva slika v glavnem oltarju in njegov sv. Anton, ostale slike in križev pot Kiihnlov, freske v presbiteriju Strnenove. Pod zidom Jakopičevega vrta v Krakovu stoji prastara krakovska kapelica, najstarejši ljublj. krščanski spomenik. Kip Matere Božje je najbrž iz 11. stol., gotovo pa ni mlajši od 13. stol. Podoba sama je romanska, okviri v ozadju zgodnjegotski. Župnija S p. šiška ima 6900 duš. Zupna cerkev sv. Frančiška Ser. je bila, zgrajena v 1924—1926 po načrtih arh. prof. Plečnika. Od 1927 je ekspozitura in od 1928 samostojna frančiškanska župnija. Pri cerkvi je samostan frančiškanov. L. 1921. so dvignili za eno nadstropje Rohrmanovo milarno in s tem priredili zasilni samostan. Prejšnja (do 1927) župna cerkev sv. Jerneja, sedanja podr. je stala že 1370. Do 1783 je bila podr. šentpetrske župnije, od 1785 pa takrat ustanovljene frančiškanske župnije. Župnija s v. C i r i 1 a in M e t o d a ima 5211 duš. Sedež ima ob Tyrševi cesti, pri nekdanji cerkvi sv. Krištofa, ki je stala že 1495. Pokopališče so pri cerkvi ustanovili 1780. Definitivno so ga opustili 1906, ko so začeli pokopavati pri sv. Križu. Stari cerkvi so 1933 prizidali po načrtih prof. arh. J. Plečnika novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki je 1934 postala župna cerkev, oskrbovana od oo. frančiškanov. Evangeličanska cerkev na Gosposvetski cesti je bila zgrajena 1851 v novorenesančnem slogu. Evang. cerkv. občina, ust. 1850, šteje ca 500 duš in obsega vso bivšo Kranjsko. Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda za Trubarjevim spomenikom je bila zgrajena v 1933—1934 v bizantinskem slogu. Znamenitejši Ljubljančani: Ambrož Mihael (1808—1864), lj. župan, pospeševal uvedbo slov. jezika v javno življenje; dr. Andrejka Rudolf (r. 1880), pisatelj, vi. svetnik; Auersperg Anton (An. Griin, 1806—1876), nem. pesnik in politik; Bamberg Otomar (1848—1934). tiskar in založnik; Bartl Franc (1873 do 1920), soc.-dem. politik; Bekš Joža (r. 1883), pesnik; dr. Belar Albin (r. 1864), naravoslovec, seizmolog; Betteto Julij (r. 1885), ravn. drž. konser. in operni pevec; Borovski Janez (1817—1902), slikar; Borštnik-Zvonarjeva Zofija (r. 1868), največja slov. gled. igr.; dr. Breznik Pavel (r. 1892), prof., prevajalec in publicist; Brodar Srečko (r. 1893), prof. v Celju, naravoslovec, razisk. predzgod. selišč (Potočka Zijalka); Bučar Josip (r. 1876), zgodovinar; Budina Lenart (okr. 1500—1573), šolnik protest, dobe; Cerar-Danilo Anton (r. 1858), nestor slov. gled. igralcev; Cigler Janez (1792—1867) iz Vodmata, pisatelj; Cimperman Fran (1852 —1873), pesnik; Cimperman Josip (1847—1893), pesnik; Ciperle Josip (1856—1908), pedag. pisatelj; dr. Gosta Henrik (1779— 1871), pisatelj in zgodovinar; Črnagoj Franc (1865—1930), šolnik, sadj. in vrt. strokovnjak: Debevec Janez (1758—1821), slovenist, janz. nabožen pisatelj: Demetrovič-Zofka Kvedrova (1878—1926), pisateljica; Dimitz Avgust (1827—1886), zgodovinar: Dolinar Lojze (r. 1893), kipar: Dostal Josip (r. 1872). ravn. škof. pisarne in cerkv. umetn. zgod.: Egcr Janez Leopold (1773 —1829), tiskar in založnik; Erberg Jožef (1771—1843), kulturni zgodovinar in mecen: Erjavec Fran (1834—1887), naravoslovno leposlovni pisatelj; Floriantschitsch de Grienfeld, Ivan Dizma (1691 —1757), matematik, astronom in geograf (zemljevid Kranjske); njegov oče Floriantschitsch de Grienfeld, Ivan Štefan (1663—1709), numizmatik; Flere Pavel (r. 1883), pedag. in leposl. pisatelj; ing. Fdrster Jaroslav (r. 1876), univ. prof. telin. fak.; Funtek Anton (1862—1932), pesnik in prevajalec; Gestrin Fran (1865—1893), pesnik, pripovednik, prevajalec; Glavar Peter Pavel (1721—1784), nar. gospodar in ljudski mecen; Goršič Franc (1836—1898), najboljši orglarski mojster v Slov.; njegov sin dr. Goršič France (r. 1877), pravnik in sociolog: Grablovic Anton (1864—1904), soc.-dem. politik; dr. Gregorič Vinko (1857 —1933). prim. zdrav., pisatelj in organizator: Grošelj Marija (r. 1881). pisateljica; dr. Grošelj Pavel (r. 1883), naravoslovni pisatelj: dr. Gruden Jos. Val. (1869—1922), zgodovinar; Hajdrih Anton (1842—1878), skladatelj: dr. Hinterlechner Karol (1874— 1932). geolog, univ. prof.; grof Hohenwart Franc Jož. Hanibal (1771 —1844), naravoslovec in podp. muzeja; Hoffern Janez Bertold (1667—1718), glasbenik in skladatelj: Hradeckv Janez Nep. (1775—1846), župan lj.: Hren Tomaž (1560—1630), lj. škof, vodja protiref. pri nas; Hribar Dragotin (1862—1935), industrijalec in gospodarstvenik; Jakopič Riliard (r. 1869), starosta slov. slikarjev; Jama Matija (r. 1872), akad. slikar; Jebačin Anton (1850—1927), cerkv. slikar; Jelovšek Ernestina (1842— 1917), Prešernova liči, pisat.; Jeran Fran (r. 1881), prof., društv. delavec; Jurkovič Ivan (1893—1934), akad. kipar; Justin Gabrijel (r. 1903), grafik in slikar; Justin Rajko (r. 1865), botanik: dr. Juvančič Friderik (r. 1873), romanist; dr. Karlin Pavel (r. 1899), književnik; dr. Kenk Roman (r. 1898), zoolog; dr. Klun Vinko Fereri (1823—1875), geograf, zgodovinar in javili delavec; grof Kobencl Janez Filip (1741—1810), diplomat; Komatar Franc (1875—1922), zgodovinar; dr. Kos Franc (r. 1885), zoolog; Kovač Karel (1880—1917), zgodovinar; dr. Kovač Viljem (1830— 1887), ustanovitelj otr. bolnice v Lj.; dr. Kozak Ferdo (r. 1894), književnik; Kozak Juš (r. 1892), književnik; dr. Kozina Pavel (r. 1887), glasbenik; Krajec Janez (1843—1921), tiskar in založnik v Novem mestu; prof. Kranjec Silvo (r. 1892), zgodovinar; Kregar Rado (r. 1893), arhitekt; dr. Kremžar Anton (1867— 1927). kriminalist; s. Marija Elizabeta Kremžar (r. 1878), ravn. ur., pesnica; Kresal Rudolf (1905), književnik; dr. Leben Stanko (r. 1897), književnik; Legat Vekoslav (1852—1908), tiskar in nar. agitator med kor. Slov.; Lovše Pavla (r. 1891), odlična pevka; Magolič Srečko (r. 1860), slikar in humor, pis.; Mahkota Karel (r. 1883), adm. Nar. gled., organizator glasb, društev: Malovrh Miroslav (1861—1922), časnikar; dr. Mantuani Josip (1860—1933), glasbeni in umet. zgodovinar; Mašek Kamilo (1830—1859). skladatelj; Marolt Franc (r. 1865), glasbenik: dr. Melik Anton (r. 1890 v Črni vasi na Barju), geograf in zgodovinar, univ. prof.: Melzer Karol (1814—1879), skriptor lic. knjiž... publicist; dr. Melzer Rajmund (1808—1872), medic, organizator in pisatelj; Mikuš Anton (r. 1858), terminolog in toponomustik, eden od ustanoviteljev SPD; Moškerc Miha (1872 do 1924). časnikar (kršč. soc.); Murn Josip Aleksandrov (1879 do 1901). pesnik; Murnik Rado (1870—1932), humor, pis.; Noč Ivan (r. 1901), pianist; Nolli Josip (1841 — 1902), operni pevec in režiser; Nučič Itinko (r. 1883), igralec in rež. v Zagrebu, zaslužen za razvoj slov. dram. gled.; Obereigner Elza (r. 1888), kiparica in slikarica; dr. Oblak Jos. C., odvetnik, plan. pisatelj in esejist; Parapat Janez (1838—1879), zgodovinar; Perušek Rajko (1854—1917), pisatelj in prevajalec; Plečnik Jožef (r. 1872), arh., prof. tehn. fak. v Lj., izvršitelj vrste načrtov za Ljubljano, Prago, Dunaj itd.; p. Polilin Marko (1735—1801). diskal-ceat, iniciator slov. prep. in pisatelj: Premk Josip (1889—1913). novelist; Prepeluh Albin (r. 1880), publicist, časnikar in soc. politik: dr. Puc Dinko (r. 1879), odvetnik v Ljubljani, nar. obrambni del. v Gorici, bivši lj. župan in ban drav. ban.; dr. Ramovš Franc (r. 1890), lingvist, univ. prof. v Lj.; dr. Rav-nihar Vladimir (r. 1871). od v., sok. delavec, bivši drž. posl., se- nator, podžupan lj.; dr. Regally Josip (r. 1881), odv., novelist in publicist; dr. Robida Ivan (r. 1871), primarij in uprav, neu-rološko-psihijatr. odd. lj. bolnice, univ. docent; dr. Samec Maks (r. 1881), kemik, univ. prof. in 1935—1938 rektor lj. univ.; Sič Albert (r. 1865), etnograf; Skrbinšek Vladimir (r. 1902), dramski igr. in režiser v Mar.; škof Slatkonja Jurij (1456—1522), glasbenik; Smrekar Hinko (r. 1883), slikar in ilustrator; Stare Josip (1842—1907), zgodovinar; ing. Šivic Anton (r. 1879), šumarski ref. banske uprave, gozdarski pisatelj; dr. Škerlj Milan (r. 1875), pravnik, univ. prof. v Lj.; Škerjanc Lucijan Marija (r. 1900), prof. konserv. in skladatelj; Štusiner Josip (1850— 1917), entomolog in malakolog; Šuklje Franc (1849—1935), politik; dr. Tavčar Alojz (r. 1895), ing. agron., vseuč. prof. v Zagrebu; dr. Turna Henrik (1858—1935), adv., polit., planinski in folkloristični pisatelj, sociolog, alpinist: Terseglav Franc (r. 1882), urednik »Slovenca« in publicist; baron Valvasor Janez Vajkart (1641—1693), kranjski zgodovinar; Verovšek Anton (1866—1914), igralec in režiser; Vesel Ferdo (r. 1861), akad. slikar; Vidmar Josip (r. 1895), kritik in prevajalec; dr. Vidmar Milan (r. 1885), univ. prof. elektrotehnike v Lj., šahovski velemojster: Vodušek Vital (r. 1906), lirski pesnik; Vrhovec Ivan (1853—1902), zgodovinar; Vrhovnik Ivan (1854—1935), narodni obrambni delavec, zgodovinar: Zajec Ivan (r. 1869), kipar; dr. Zarnik Boris (r. 1883), biolog, prof. med. fak. v Zagrebu: dr. Zupančič Itihard (r. 1878), matematik, univ. prof. v Lj. Ostali kraji Dravlje, preb. 1364, hiš 186. Mestna obč. Ljubljana 3K kin, so" du 3—4 km, zdr fin pTt žup Št. Vid nad Lj. 2—3 km, žel Ljubljana gor. kol. 2 km, š Zg. Šiška l km. polic. Ljubljana VIII. 1V? km. Prosv. d. z gled. odrom, DKfid, Narodna čitalnica, Gas., zdravnik. Nm 311 m. Vas stoji v dolgi vrsti ob ban. cesti Zg. Šiška—Št. Vid, na jv. robu svojih njiv, dočim se na j. in z. širijo večidel travniki. Ob cesti segajo hiše že skoraj sklenjeno do Zg. Šiške. Prebivalstvo se bavi deloma s kmetijstvom, v izdatni meri pa tudi z obrtjo (mizarstvo), trgovino ali pa je zaposleno v mestu v uradniških in delavskih poklicih. Od kmetijskih pridelkov se proda v Lj. mnogo fižola in večina mleka (ca 5001 dnevno). Lesna trgovina je v zastoju. — Podr. cerkev sv. Roka je bila zidana 1646, a dovršena šele 1682 kot zaobljuba v dobi kuge 1645. Znamenita božja pot na Mali Šmaren. Pokopališče. Glince, preb. 2189, hiš 185. Mestna obč. Ljubljana 2 km, so du fin žel Ljubljana 2 km, zdr pTt š žup Vič-Glince Okni, polic, v kraju. Šole in društva gl. Vič. Nm 294 m. Vas, ki jo je sestavljalo prvotno le nekaj hiš blizu izliva Glinice v Gra-daščico, se je do danes razrasla v veliko ljubljansko predmestje s širokim obcestnim središčem ob Tržaški cesti, kjer je osredotočeno tudi vse uradno in poslovno življenje za celotno bivšo viško občino. Kmetijstvo na ilovnati zemlji je povsem podrejeno; med prebivalstvom prevladujejo delavci in nameščenci, zaposleni v mestu.* Mnogo obrtnikov, več industrijskih podjetij (kem. tovarna, tovarna vijakov in kisika, tovarna kvasa in diaslada, tovarna testenin, zamaškov itd.). Jarše, preb. 327, hiš 28. Ostalo gl. obč. Ježica. Kamna gorica, preb. 15, hiš 5. Mestna obč. Ljubljana 33A km, so du L jubljana 3% km, zdr fin pTt žup žel Št. Vid nad Lj. 2 km, š Zg. šiška 1 K> km, polic. L jubljana VIII. 2 km. — Nm 310 m. Manjši v. del naselja, ki spada večinoma še v obč. St. Vid nad Lj. Prodaja mleka v mesto. Kleče, preb. 12, hiš 1. Ostalo gl. obč. Ježica. Koseze, preb. 680, hiš 97. Mestna obč. Ljubljana 3 km, so du fin Ljubljana 3 km, zdr žup Št. Vid nad Lj. 3 km, pTt Ljubljana VII. I km, žel Ljubljana gor. kol. 2 km, š Zg. šiška 0.5 km, polic. Ljubljana VIII. lkm, Nm 308 m. Prvotno majhna, danes precej obsežna vas z. od Zg. Šiške na meji prodnate posavske ravnine. Odcep ceste na Vič (Večna pot). Jz. od vasi prično obsežni travniki in gozdovi na glinastih tleh (opekarna!). Gospodarski značaj kot v Dravljah, mleko se prodaja v Ljubljano in na Vič. K vasi spada naselje Brdo, ki ga tvorijo kmetije, raztresene na visoki glinasti terasi nad viškimi opekarnami. (Brdo ima pTt š žuj> polic, na Viču). Vas ima ime od »kosezov«, srednjeveškega svobodnega plemstva. Podr. cerkev sv. Marjete je bila sezidana pred 1495. Od 1907—1908 je bila prenovljena. Veliki oltar in prižnica po načrtih prof. Mis Celestina, slike Zmitkove. Moste, preb. 857, hiš 94. Mestna obč. Ljubljana 3 km, so du žel fin Ljubljana 3 km, zdr pTt v kraju, polic, š Vodmat * V bivši viški občini je v industriji in obrti zaposlenih 52.7%, v prometu 11.1%, v kmetijstvu pa samo 5.2%. I. J U B I. J A N A MESTO 375 0.5 km, žup Št. Peter-Ljubljana 2 km. Gas., Ljudski dom z odrom, Pev. d. »Moste«, »Zvezda«, »H. Sattner«. Nm 287 m. Prvotno kmetsko jedro vasi je postavljeno v dolgi vrsti nad bregom Ljubljanice blizu njenega stika z Gruberjevim prekopom. Ob reki vodi ban. (Zaloška) cesta, od katere se v. od Most odcepi cesta na Fužine. Kraj ima še najmočnejšo kmetijsko osnovo v bivši občini, dasi pripada precejšen del prebivalstva delavskemu sloju.* V mesto se proda dnevno ca 1501 mleka, razen tega precej perutnine in jajc. Mnogo obrtnikov. Močna industrija in znatna zaposlenost v mestu. L. 1935. se je od šentpetrske župnije izločila ekspozitura Moste. Ekspozitna cerkev sv. Družine, zgrajena 1935 po načrtih Alb. Grumove, je prva slov. lesena cerkv. stavba, predhodnica bodoči že projektirani zidani cerkvi. Rožna dolina, preb. 3431, liiš 352. Mestna obč. Ljubljana 2 km, so du fin žel Ljubljana 2 kin, zdr pTt š žup polic. Vič-Glince povpr. 1 km. Nm ca 295 m. Široko naselje z modernimi, pravokotno se križajočimi ulicami, vilami in stanovanjskimi hišicami, nastalo kot ljubljansko predmestje med Rožnikom in Tržaško cesto največ šele po svetovni vojni, le deloma že v zadnjih letih pred njo. Promet v mesto odvajata Cesta v Rožno dolino in Tržaška cesta (tramvajska zveza). Kmetskega prebivalstva tu ni. Mnogo je najrazličnejših obrtnikov. Savije, preb. 15, hiš 3. Ostalo gl. obč. Ježica. Selo, preb. 2108, hiš 102. Mestna obč. Ljubljana 3 km, so du žel fin Ljubljana 3 km, zdr o pTt Moste 0.25 km, polic, š Vodmat 0.5 km, žup Ljubljana-Št. Peter 2 km. SKJ s kinom Moste. Nm 289 m. Kraj, ki je obsegal prvotno le nekaj hiš ob cesti med Mostami in Ljubljano, se je razvil v tipično predmestje z močnim industrijskim obeležjem. Domala vse prebivalstvo živi, razen od zaposlenosti v mestu, od dela v tovarnah usnja, kem. izdelkov, pločevinastih izdelkov, lanenega olja in firneža itd. Kraj Ljubljanice stoji samostan karmeličank s podr. cerkvijo sv. Jožefa. Nasproti samostanu je obstajala do 1936 ban. žrebčarna. Zdaj je v tem 'poslopju ban. deško vzgojevališče, ki so ga sem premestili iz Ponovič pri Litiji. Stožice, preb. 628, hiš 79. Ostalo gl. občina Ježica. Štepanja vas, preb. 1019, hiš 125. Mestna obč. Ljubljana 2 km, so du fin žel Ljubljana 2—3 km, zdr Dobrunje 6 km, žand v kraju, p š Sp. Hrušica 2 km, žup Ljubljana-Št. Peter 2 kin. SKJ, Gas. Nm 285 m. Kmetsko jedro vasi leži blizu levega brega Gruberjevega prekopa, mlajši predmestni deli pa deloma ob Ljubljanici, še več pa ob ban. cesti proti Dobru-njam. V vasi poleg obrtništva, trgovine (z drvini, vinom, poljskimi pridelki) iin zaslužka v mestu še močno prevladuje kmetski element. V mestu se proda letno do 20.000 kg zelja, do 8000kg krompirja in dnevno do 2001 mleka ter mnogo jajc. Precejšnja gozdna posest v Golovcu (smreka, borovec, hrast). Podr. cerkev sv. Štefana z lepim pokopališčem. Znamenita je kapela Božjega groba, zgrajena 1653, obiskovana posebno v postnem času. Tomačevo, preb. 256, hiš 18. Ostalo gl. obč. Ježica. Vič, preb. 1330, hiš 168. Mestna obč. Ljubljana 3 km, so du fin žel Ljubljana 3 km, zdr pTt š žup polic. Vič-Glince v kraju. Drž. mest. mešč. š., ust. 1929, 6 odd., Nar. šola, ust. 1895, 20 odd., Obrt. nad. š., SKJ, RK, JS, Gas., Branibor, PSVD, Pev. d. »Danica«, Podr. jug. obrt., Olepš. d., Godba. Nm 296 ni. Prvotno kmetsko jedro naselja je stari Vič, ki leži vstran od glavne ceste, v vznožju viške terase (ca 320 m) ob Gradaščici. Terasa predstavlja najbolj jv. izrastek Utiških brd, ki jih deli od Rožnika (393 m) široko podolje potoka Glinice. Viška terasa je sestavljena iz glinastih jezerskih plasti, ki so dale podlago opekarski industriji. Vzhodno odtod se je naselje močno razširilo proti v. iu je danes z Glincami ena naselbinska enota. Dasi na robu Barja, zemlja tu vendar še ni barjanska, ker jo tvorijo ugodnejše naplavine Gradaščice in njenih pritokov. Svet je vendarle precej vlažen in sposoben bolj za travniško * V bivši moščanski občini je v kmetijstvu zaposlemih le 8.6% preb., dočim jih je v ind. in obrti 36.8% ter v prometu (železničarji) 25.3%. kulturo kot pa za poljedelstvo. Na starem Viču je kmetsko gospodarstvo še danes precej močno ter stavi na prodaj v Ljubljano precej krompirja, mleka i. dr. Precej je razvito čebelarstvo. Več obrtnikov, valjčni mlin in žaga, tovarna kisa, tovarna mesnih izdelkov, več velikih industrijskih opekarn. Župnija Vič (dek. Ljublj.-okol.. škof ljublj.) ima 7550 duš. Zupna cerkev sv. Antona Pad. Mesto prvotne majhne podr. cerkve so zgradili v 1906—1908 sedanjo stavbo v renesančno-bazilikalnem slogu. Istega leta so oo. frančiškani ljublj. province poleg cerkve sezidali samostan. L. 1908. je bila dotedanja podr. franč. župnije v Ljubljani povzdignjena v župnijo, ki jo oskrbujejo oo. frančiškani. Podr. cerkev sv. Simona in Jude s pokopališčem na starem Viču je bila sezidana v 2. pol". 15. stol. Gotska arhitektura je deloma še dobro ohranjena. Odtod je rodom Kristan Anton (1881—1930), politik in soc. dem. organizator. Vodmat, preb. 3737, hiš 252. Mestna obč. Ljubljana 2 km, so du fin žel Ljubljana 2 km, zdr pTt Moste 0.5 km, polic, š v kraju, žup Ljubljana-Št. Peter 1 km. Šola ust. 1913, 19 odd. Obrt. nad. š., Gospod, š., PJS, RK, Mlad. dom, 2 zdravnika, zobozdravnik. Nin ca 290m. Tipično predmestje med Ljubljanico, dolenjsko in bivšo Juž. železnico. Kraj se naziva tudi Novi Vodmat za razliko od Starega Vodmata (z. od dol. železnice), ki je bil že 1896 priključen mestu. Kmetijstva, razen nekaj vrtnega pridelka za dom, ni. Prebivalstvo je zaposleno v domači in ljubljanski industriji ter v drugih poklicih v mestu. Kraj posega tudi na j. med Ljubljanico in Gruberjev prekop. Ta prav tako novejši predmestni del se imenuje Kod el j evo in sicer po tkzv. Kodelijevem gradu, ki stoji pod Golovcem na desni strani Gruberjevega prekopa. Grad se omenja šele v 17. stol., ko je bil njegov lastnik pl. Hizing. Danes je last barona Codellija. Zapuže, preb. 263, hiš 38. Mestna obč. Ljubljana 3% km, so du Ljubljana 3% km, zdr fin pTt žel žup Št. Vid nad Lj. 2 km, š Zg. šiška 1 km, polic. Ljubljana VIII. 2 km. Nm 312 m. Vas tvori domala sklenjeno zazidano vez med Dravljami in med Št. Vidom, deloma ob drž. gorenjski cesti. Tramvajska zveza z Ljubljano. Kmetijstvo s prodajo zelenjave in mleka v Ljubljano, sicer zaposlenost v obrti in v mestu. V vasi je tekstilna tovarna »Štora«. Zgornja šiška, preb. 2825, hiš 283. Mestna obč. Ljubljana 2'/. km. so du fin Ljubljana km, zdr žup Št. Vid nad Lj. 3 km, pTt Ljubljana VII. 1 km, žel Ljubljana gor. kol. IK-km, š v kraju, polic. Ljubljana VIII. K km. Mešč. š. ust. 1929, 5 odd.. Nar. šola ust. 1882, 13 odd., Obrtno nad. š., Krekova višja gosp. š., SKJ s knjiž. in odrom, Nar. prosv. d. »Vodnik« s knjiž. in odrom, Gas. Nm 305 m. Kraj je bil prvotno kmetska vas, postavljena po dolgem kakor sosednje Dravlje, samo bliže vznožju šišenskega hriba. Danes tvori sklenjeno zazidano ljubljansko predmestje od hriba do gorenjske železniške proge. Kmetijstvo je stopilo povsem v ozadje in tvori le stranski zaslužek.* Najrazličnejša obrtna in majhna industrijska podjetja. Skozi kraj je držal rimski vodovod za tedanjo Emono. Grad Jama (Grabenbrunn ali Galletova graščina) v Zg. Šiški je dobil ime po jamah in rovih, katere so skopali 1. 1472., ko so Turki oblegali Ljubljano. Grad je bil nekdaj last kranjskega vicedoma, pozneje oo. avguštincev. ki so dolgo tu stanovali, dokler si niso sezidali samostana v Lj. Za njimi je dobil grad Ivan Benaglia. Zdaj je lastnina Galletove rodbine. Onstran ceste v bližini stoji t. zv. Lukmanov grad. Po Valvasorjevem poročilu je bil ta dvorec (v 17. stol.) last rodbine pl. Apfaltrern, v novejšem času ga je posedovala rodbina Lukman, od nje so ga po svetovni vojni kupile sestre uršulinke in nato mariborske šolske sestre. Te so grad popolnoma preuredile, mu dozidale še eno nadstropje in ga priredile za Krekovo gospodinjsko šolo. — Odtod doma Valentin Vodnik (1758—1819), pesnik in kult. delavec. Na njeg. rojstni hiši je vzidana spominska plošča (»pri Kamniti mizi«), * V bivši občini Zg. šiška pripada kmetskeniu poklicu le še 18.8%, a industriji in obrti 48.7% ter prometu 13.1% prebivalstva. 376 SREZ LJUTOMER Srez Ljutomer Splošen pregled Ljutomerski srez je s svojimi 423 km2 med manjšimi srezi v naši banovini. Razprostira se podolgem v smeri od sz. proti jv. ter obsega ves sv. del vinorodnih Slovenskih goric, jedro tkzv. »Prlekije«, nadalje del slovenske pomurske ravnine na desnem bregu reke. S. meja mu poteka po Muri od Cmureka pa do meje savske banovine. Od Cmureka do Radgone je to obenem drž. meja z Avstrijo; od Radgone navzdol pa se drži v glavnem bivše meje med avstrijsko in ogrsko državno polovico, ki pa ne poteka povsod po glavni strugi reke, temveč ponekod po stranskih rokavih ali sicer vstran od nje; Mura je namreč tu tipična nižinska reka in je s stalnim premikanjem svoje struge povzročila navedeno dejstvo. Na v. krene sreska meja v Slov. gorice, katerih najbolj vzhodni izrastki pripadajo že savski banovini. V Slov. goricah se drži meja v glavnem razvodja med Muro in Dravo, odnosno v večjem z. delu med Sčavnico in Pesnico, vendar je omeniti, da posegata sosednja dva sreza, ptujski in zlasti mariborski (levi breg), na več mestih proti s. preko razvodnih višin. Na sz. zavije meja preko najvišjega dela Sčavniške doline in doseže Muro (drž. mejo) tam, kjer se prične reka oddaljevati od vznožja gričevja (pri Cmureku). Srez obsega dve različni pokrajini: vinorodno terciarno gričevje in rodovitno ravnino ob Muri. Gričevje Slov. goric je samo v v. delu enotno. Tam imamo znamenite vinorodne Ljutomerske gorice, ki so jih potoki, tekoči v Muro, razrezali v celo vrsto dolgih, od j. proti s. raztegnjenih slemen. Višina gričevja ne seže preko 340 m. Z. del goric pa deli dolga in široka, močno mokrotna dolina Ščavnice v dva dela. Zgornji del njene doline loči le ozko sleme od pomurske ravnine, njen spodnji del pa se nad Ljutomerom itak na široko odpre v Mursko polje, tako da moremo smatrati ta sv. del Slov. goric z razgledno Kapelo (309m) skoraj za samostojno gričevje. Z njega teko na j. v Sčavnico številni potoki, ki izvirajo skoraj na s. robu goric. Vrezali so si — kot drugje v goricah — globoke strme »grabe«, malone vzporedne med seboj, med njimi pa se vlečejo dolga prisojna in vinorodna slemena, tkzv. »vrhi«. S. del sreza ob Muri tvori ozek pas ravnine, ki je v pokrajinskem oziru povsem enak obsežni prekmurski ravnini onstran reke, a je bil upravno in kulturno dolga stoletja ločen od nje. Slov. gorice segajo pri Radgoni še enkrat tik do Mure in ločijo ravnino na desnem bregu v dva dela: na z. je rodovitno Apaško polje s pretežno ponemčenim prebivalstvom, ki pa se mu v novejši dobi vedno bolj pridružujejo številni slovenski doseljenci iz Prekmurja, na v. pa tkzv. Mursko polje, ki se vleče od Radgone v ozkem pasu proti jv., se nad Ljutomerom močno razširi, nato se pa zopet zoži brez širšega prehoda v sosednjo Medjimursko ravan. Tam, kjer se odpro Slov. gorice z dolino Sčavnice v Mursko polje, je prirodno središče pokrajine (Ljutomer); sekundarno središče je ob prehodu iz Apaškega na Mursko polje, kjer je obenem najprikladnejši prehod na levi breg Mure (danes avstrijsko mesto Radgona na levem bregu Mure z jugoslovanskim trgom Gornjo Radgono na desnem bregu). V geološkem oziru je ljutomerski srez precej enoličen. Najstarejše tvorbe so tu miocenske ceritijske plasti, ki sestavljajo zlasti gričevje okrog Kapele, dalje pri Radgoni in z. od Sv. Jurija. Tudi pliocenski prod in glina se nahajata v veliki množini, zlasti v gričevju jz. in z. od Ljutomera. Na v. strani prevladujejo pliocenske kongerijske plasti. V teh se nahaja premog, kakor ga najdejo v bližnji Štrigovi, Presiki in Rinčetovi grabi. Raziskano je, da se najbrže vleče v veliki globini čez 1500 m debel solni obok in tudi kameno olje. Diluvihlne terase so ohranjene v veliki širini z. in jz. od Radgone med Muro in terciarnim gričevjem. Vsa ravnina med Ljutomerom in Muro, dalje ob potoku Ščavnici in z. od Apač je pokrita z aluvialnimi tvorbami. Pri vrtanju na kameno olje so prišli v Vučkovcih na v. meji sreza na topel vrelec in na metan. Med Lokavci in Radenci ob Muri, pa tudi ponekod ob Sčavnici, izvirajo na mnogih mestih dobre slatine. O podnebnih razmerah imamo opazovanja za daljšo dobo le iz danes avstrijske Radgone, ki pa vendar v glavnem karakterizira jo podnebje za ves ljutomerski srez. Radgona kaže povprečno januarsko temperaturo —3.2° in julijsko +20.1° C, letno kolebanje torej 23.3° C, kar je precej in izpričuje kontinentalni panonski vpliv. Verjetno je, da je po vrhovih Slov. goric zimska temperatura ugodnejša. Veliko je število poletnih dni s povpr. toplino nad 20° (59, v juniju 14, v juliju 22). Tudi v padavinah se pozna panonski vpliv; deževno zgodnje poletje in pogoste suše zlasti v avgustu. Od 979 mm letnih padavin odpade skoro polovica (469) na dobo od maja do avgusta. Drugi višek je v oktobru, dočim je pozimi le malo padavin. V juniju je povprečno 16 deževnih dni s 130 mm padavin. V v. delu sreza je padavin nekoliko manj (Cven 921 mm). Znatno bolj suho pozno poletje in zgodnja jesen sta kot nalašč za vinsko trto. Značilni so še pogosti vetrovi, ki so neugodni zlasti ob suši. Neugodne so še številne poletne nevihte, neredko združene z uničujočo točo. Neviht je na v. več kot na z. (Cven 32 dni z nevihto na leto, v Radgoni le 26). Sneg pada na leto povpr. samo 21 dni, od novembra do marca, največ v januarju (nad 7 dni). Vodovje v goricah je močno podvrženo kolebanjem.V dobi nalivov pravi hudourniki, so v poletni suši skromni potočki ali pa sploh za daljšo dobo presahnejo. Večina površine je obdelana (polja, vinogradi, travniki), ostalo pa pokriva mešan listnat gozd, ki ga sestavljajo dlakavi hrast, cer, pravi kostanj in bukev; ta tvori v višjih legali precej čistega bukovja. Ob potokih je precej jelševja, ob stoječih vodah in v poplavnem ozemlju Mure pa topolov in jagnedi. •Tukaj je ostalo rastlinstvo gozdov veliko bolj revno kot v do-sedaj opisanih srezih. Najznačilnejši so: mali zvonček (Galan-thus nivalis), savska penuša (Cardamine savensisl in transsil-vanska škržolica (Hieracium transsilvanicum). Srez pripada srednjeevropski gozdni in panonski flori. Zastopniki zadnje so kosmati lan (Linum liirsutum), lobodnica (Kochia scoparia), gahovec (Astragalus cicer) i. dr. Sredozemska je črnobina (Scrophularia canina). Med redkerše rastline moremo šteti mleček (Euphorbia palustris in villosa) po močvirjih okrog Ljutomera in Radgone; stroievec (Mvricaria germanica) na otokih Mure; povodni oreh (Trapa natans) v ribnikih pri Ne-govi in pelin Artemisia Lobelii po Slovenskih goricah. Srez je precej bogat užitnih gliv. Po mešanih gozdovih raste v vsem srezu navadni už'tni goban (Boletus edulis), dalje užitna sirovka (Lactarius deliciosus) ob gozdnih potih, po vlažnih gozdovih pa lisička: precej splošno je tudi razširjena poprova mlečnica (1.. piperutus). V zoogeografskem oziru pripada srez nižinskemu pasu. Visoko je število poljskih, razmeroma majhno pa gozdnih živali. V loviščih žive poljski zajci, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke. divje race; jazbecev, lisic, podlasic, dehorjev in srn je le malo. Glede rib v Muri prim. srez Lendava. Sčav-nica ni posebnega pomena za ribarstvo. Strupena kača v srezu je modras, ki pa menda ni pogost. Tukaj razmeroma pogosta kačja pastirja Orthetrum brunncum in coerulescens sta znana še z Goriškesra: na robu gozdov okrog Ljutomera živi rastlinska stenica Dalleria bipunetata, ki je sicer znana šele z juž. Tirolske; Gargarea genistae se nahaja tudi pri Zidanem mostu, posebno pogosto pa po Primorju. Najdbe kamenitih predmetov, predvsem tkzv. »gromskih strel«, pričajo, da so bili ti kraji obljudeni že v neolitski dobi. Se močnejša je bila naseljenost v hallstattski in latenski dobi. Ker leži srez ravno na izhodu iz Panonske nižine, so Ljutomerske gorice prepletale v rimski dobi številne ceste. Najbolj pomembna je bila cesta, ki je držala iz Radcone v Ljutomer in odtod proti jv. po dolini Mure in Drave v Srem. Razen starih rimskih cest je bila v srednjem in novem veku prometno zelo važna tudi cesta iz Ptuja v Radgono. Okoli 840 je pripadlo Mursko polje z Ljutomerskimi goricami državi knezov Pribine in Koclja. Od 896—955 so te kraje pustošili in slednjič osvojili Madjari, ki so tndi po 955 ostali še nekaj časa gospodarji Murskega polja. Ko so bili pregnani, so deželni vladarji podelili v 11. stol. zemljo deloma grofom Spanheimom, deloma pa solnograškim nadškofom. V obrambo proti Madjarom so nastali številni strelski dvorci. Strelci so bili najnižja vrsta fevdnikov. Dobili so v najem po eno do tri kmetije, bili oproščeni davkov in davščin, imeli pa so zato nalogo braniti zemljo od sovražnih napadov. V 12. stol. so Spanheimi podarili svojo zemljo šent-pavelskemu samostanu na Koroškem. Od 16,—18. stol. so na Mursko polje pogosto vpadali Turki. Ljudski spomin še pomni grozodejstva divjih Krucov, ki so te kraje napadali posebno konec 17. in najhujše v zač. 18. stol. Sovražni odnošaji s sosedi na v. so trajali tudi pozneje, ker so Madjari vedno pomikali Muro na štajersko stran, kjer je voda uničila cele vasi. Po 1848 se je v vseh večiih krajih razvilo zelo živo narodnostno gibanje, ki je po 1868 doseglo svoj višek. Vrsta slovenskih taborov z zahtevo po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti se začenia 1868 ravno v Ljutomeru in se v teh krajih tudi konča 1870 z zadniim taborom pri Kapeli. Posebna značilnost Murskega polia in Ljutomerskih goric so grbi. katere ima skoro vsaka vas posebei. Ti vaški grbi so rezultat tipičnih lokalnih razmer posameznih vasi in duševnih lastnosti vaščanov. v . Prve krščanske postaie v teh krajih sta ustanovila ze 1 ri-bina in Koceli. Tedai ie ljutomerski srez pripadal jurisdikciji sv. Cirila in Metoda. Prva organizirana dušnopastirska postara je bila Radgona, ki ie obsegala celo Mursko polie in velik del Slov. goric. Iz te prafare so nastale vse sedanje župnije v ljutomerskem srezu razen Negove, ki se je odcepila od Sv. Benedikta v Slov. gor. Cerkveno so pripadale do 1787 solnograškim škofom in arhid;akonatu v Spodnii Marki, nato do 1859 sekovski škofiji in sledniič lavantinskim škofom. Izjema ie župnija Apače, ki je pripadala sekovskim škofom do 1923, ko je bila dodeljena apostolski administraciji lavantinskega škofa. Sekovski škofje so si ohranili patronatske pravice nad nekaterimi župnijami do danes. Po štetju iz 1931 ima srez 42.849 prebivalcev. Gostota znaša ca 101 preb. na km2. Ker je ves srez radi rodovitnih tal obdelan in poseljen, velikih razlik v gostoti ni. A občinah Gor. Radgona, Štrigova, Radenci in Mala Nedelja znaša nad 100 (117, 116, 110, 104). drugie se giblje okoli 90. Najmanjša je v občini Negova (81). Oblika naseljenosti je v glavnem dvojna. V ravnini Apaškega in Murskega polja prevladujejo velike sklenjene vasi, večinoma obcestnega tipa: sklenjene vasi imamo deloma še v dolini Ščavnice. Skrite so v obsežne komplekse sadnega drevja. Povsod po goricah pa prevladujejo razložena naselja, ki sestoje samo do neke mere iz samostojnih kmetij, v velikem delu pa iz viničarij in zidanic, ki so v posesti oddaljenih vasi, ali pa celo oddaljenih meščanov iz jugoslovanske in avstrijske Štajerske. Ta vinogradniška naselja so največkrat razložena po dolgem vrh slemen. Svojo prvotno zavisnost od starejših naselij v ravnini kažejo dostikrat v imenu, ki ga izvajajo iz imena dolinskega naselja s pridevkom »vrh« ali končnico »ščak« (n. pr. Radomerščak nad Radomerjem. Radenski vrh pri Radencih 4td.). Sklenjenost nastopa v goricah le do neke mere v središču občine ali župnije. Taka naselja ob cerkvah so za Slov. gorice naravnost značilen pojav: po njih (cerk. patrocinijih) ima ime cela vrsta sosesk, občin ali fara. Zelo značilna so tudi kolektivna imena s končnico »-ci«. Naselij tržnega značaja ima srez le malo: poleg Ljutomera, ki je upravno in gospodarsko središče, ima še Gornjo Radgono, ki se je po vojni razvila iz nekdanjega pred- mestja Radgone v dokaj močno krajevno gospodarsko središče. Trg Veržej pa je v bistvu le velika vas. Slatina Radenci se je razvila v zdravilišče svetovnega slovesa. Gospodarstvo sloni izključno na kmetijstvu. Industrije skoraj ni. Plodovite ravnine so intenzivno obdelane; v dolini Ščavnice in ob Muri je mnogo travnikov in pašnikov; v goricah samih prevladuje po vrhovih in prisojnih straneh vinograd, na osojnih straneh in v grabah pretežno listnat gozd, ki pa daje v glavnem le kurivo za dom in kolje za vinograde. Njiv in vrtov je v srezu po podatkih za 1935 15.718ha (ca 37%), travnikov in pašnikov 8957 ha (21%), vinogradov 2314 ha (5.4%), sadovn jakov 1979 ha (4.6%) in gozdov 11.253 (ca 27%). Njive rodijo vse vrste ozimine in jarine, pa tudi okopa-vine in strniščne sadeže. Glavnih poljskih pridelkov pridela ljutomerski srez za ptujskim, soboškim in lendavskim največ v banovini. Pšenice se pridela (po podatkih za 1934) na 3739 ha 29 950 q, koruze na 2814 ha 48.263 q, rži na 2545 ha 17.685 q, krompirja na 1871 ha 167.620 q, detelje na 1386 ha 48.746 q. ovsa na 1240 ha 9924 q, ječmena na 611 ha 4883 q in prosa na 257 ha 2056 q. Živinoreja beleži 18.605 glav goveje živine,-3056 konj, 22.426 svinj, 68.289 perutnine. V govedoreji se goji predvsem svetlolisasta (simendolska) pasma, od svinj največ velika angleška pasma, od kokoši domača štajerska pasma. Posebnost Murskega polja nad Ljutomerom je stara sistematična konjereja. Znani so muropoljski amerikanski dirkači (kasači), ki so menda najboljši v srednji Evropi. Središče te panoge je na Cvenu pri Ljutomeru, kjer sta Zadruga za rejo žrebet in dirkališče. Zelo važno je v srezu vinogradništvo, saj so odtod doma najboljša slovenska vina. Kriza je spravila to panogo v zastoj in zadala s tem gospodarstvu ljutomerskega sreza najhujši udarec. Vinogradi spadajo deloma v 1 jutomersko-ormoški. deloma v gornjeradgonski vinarski okoliš. V ljutomersko-ormoš-kem okolišu rastejo izborna, daleč po svetu znana vina na Slamnjaku, Gresovščaku, Železnih dverili, Nunski grabi itd. Glavna sorta je šipon, razen tega pa nastopajo še laški razling, burgundec, mali rizling, silvanec, traminec. ki se sortirajo ali pa tudi skupno predelajo. V radgonskem okolišu je manj po-šipa. Vinogradi, ki so nastali po uničenju prvotnih vinogradov po trtni uši, so že stari do 40 let in so začeli radi starosti pešati. Rekonstruirajo se na novo. in se za to uporablja selekcioniran materijah ki obeta večjo množino in boljšo kakovost pridelka. Novi nasadi so že čisti, t. j. posamezne sorte so sa-jene vsaka za sebe. Sadjarstvo napreduje vidno. Napravliaio se še vedno novi sadovnjaki na mestu vinogradov v slabših legah, na njivah in travnikih. Pri novih nasadih prevladujejo po večini sorte sadnega izbora. L. 1934. je bilo vseh sadnih dreves 220.000; med njimi 149.000 jablan in 40.000 sliv. Čebelarstvo je močno razširjeno (1934: 4155 panjev), posebno v v. delu sreza, kjer je precej ajde, akacije in domačega kostanja. L. 1934. se je pridelalo 25.172 kg medu. V prometnem pogledu je srez na slabem glede zvez z ostalo Slovenijo. Prvotno je bil zvezan z železnico samo na sz. proti Špilju: v Jugoslaviji je dobil med Ljutomerom in Ormožem priključek na našo žel. mrežo. Krajevno važnih ban. cest je lepo število: glavne zveze pa vodijo iz Apač čez Marijo Snežno proti Št. Ilju, iz Gor. Radgone proti Sv. Lenartu in Mariboru (avtobusna zveza), mimo Sv. Antona proti Ptuju, iz Ljutomera pa proti Ptuju, Ormožu in Središču. Cez Muro vodijo samo trije mostovi (pri Cmureku, Gor. Radgoni in Ver-žeju), od katerih sta prva dva zdaj na drž. meji. V ostalem se mora prebivalstvo posluževati b rodov. Občina Apače Preb. 4940, hiš 915, posest. 758, koč. 0, najem. 157. Površina 5321 ha: njiv in vrtov 2045.20, trav. in paš. 1555.55, vinogradov 60, gozdov 1043.11. sadovnjakov 291.78, ostalo 326.09. Občina obsega celo Apaško polje, ki pripada po svojem sestavu Murskemu polju. Je izrazita geografska enota, ki jo na s. omejuje Mura, na j. pa jo oklepajo v polkrogu Slovenske gorice, ki se pri Gor. Cmureku in z. od Gor. Radgone čisto približajo Muri. Apaško polje meri 35.5 km2 in leži v nm 212 do 218 m. Na s. ga namaka Mura, srednji del Mlinski potok, j. del pa Plitvički potok, ki izvira v grabi pod Cmurekom, teče ob s. vznožju Slovenskih goric ter se izliva z. od Radgone v Muro. J. del A. polja je bolj vlažen kot severni. Zemlja, peščena in ilovnata, je srednje rodovitna. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom, le na obronkih goric tudi deloma z vinogradništvom. Njegova eksistenca je popolnoma odvisna od poljedelske izrabe tal, ker v celi občini ne obstoja nikaka obrt in industrija, ki bi mu dajala sekundarni zaslužek. Vsi produkti se prodajajo na domače ali inozemske trge. V celi občini je močno razvita kurjereja; jajca se izvažajo na inozemski trg. Gozdovi so majhni in v gospodarstvu ne igrajo nikake vloge. Zalagajo le dom in bližnjo Gor. Radgono s kurivom. Apače, 480-85-73-0-12. Sr Ljutomer 36 km, so du žel Gor. Radgona 6 km. žand zdr fin o pt š žup v kraju. Šola ust. 1804, 5 odd. Zas. deki. nar. šola ust. 1879. 5 odd. s prav. iavn. od 1924, obrtna nad. š., Javna knjiž., PRK, SKJ, Gasi Mlad. j., Tamb. zbor. Dva zdravnika. Nm 216 m. Gospodarsko središče vsega Apaškega polja, ležeče na terasi j. od Mure. Obcestna vas s širokim središčnim trgom. Skozi vas pelje ban. cesta Gor. Radgona—Gornji Cmurek. Avtobusna zveza. Zemlja srednje 378 SUEZ LJUTOMER kakovosti, da poljedelskih pridelkov približno 20% za prodaj. Dalje se prodaja živina (20%), sadje (40%), prašiči (30%), perutnina (20%) in jajca. Gozdovi dajejo le drva za doin. Vas se prvič omenja 1200. Pripadala je benediktinskemu samostanu v Št. Pavlu na Koroškem. Po šentpavelskih opatih je tudi vas dobila svoje ime. Urbar omenjenega samostana iz 1289 izrecno poudarja, da so podložniki te vasi dajali opatu davščine. Na kugo, ki je morila v kraju, spominjajo kužna znamenja, 6 v župniji. Zidana so v obliki stebra. Župnija Apače (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 4970 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Marijinega Vneb. Prvotna cerkev je bila zidana v 14. stol. Iz te dobe je sedanja s. stranska ladja in nekaj fresk. Prvič se cerkev omenja 1443. Temeljito so jo prezidali in povečali 1538. Cerkev je bila prvotno podr. radgonske pražupnije, iz katere se je izločila pred 1445, ko se že omenja kot župnija. Od 1787—1800 je bil v Apačah sedež dekanata. Od 1800—1852 je bila župnija podrejena dekanatu v Sv. Lenartu v Slov. goricah, od 1832—1923 pa dekanatu v Radgoni. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji in nato do 1923 sekovski škofiji. Tedaj je bila dodeljena apostolski administraciji lavantinske škofije in priključena ljutomerski dekaniji. L. 1785. se je izločila novo ustanovljena župnija sv. Ane. Crnci, 421-64-49-0-15. Sr Ljutomer 37.7 km, so du žel Gor._ Radgona 7 km, žand zdr fin o pt š žup Apače lkm. Nm 218 m. So neenotna obcestna vas ob obč. cesti, le 100 m j. od ban. ceste Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Leže sredi ravnega Apa-škega polja in so dostopni z vsemi vozili. Poljedelstvo da presežek 20% za izvoz v Avstrijo. Sadje, pretežno jabolka, dobro uspeva in ga izvozijo do 45%. Precej prodajo še živine (30%), prašičev (45%), perutnine (40%) in jajc (do 90%). Les prodajo kot drva ali na pol obdelan. Vas se prvič omenja že 1124, ko jo je Bernard Spanheim izročil šentpavelskemu samostanu. Otokarski deželnoknežji urbar iz 1265—1267 navaja vas med strelskimi dvorci. Vas je tedaj štela 8 kmetij. V kraju je graščina Freudenau (last Meinla Julija, veletrgovca na Dn-najtu) z veleposestvom in živinorejo, ter samostan usmiljenih sester. Ob ban. cesti stojijo stara kužna znamenja. Vaška kapelica sv. Bernarda. Odtod doma dr. Mati Josip (r. 1897), univ. prof. v Gradcu, informator o jugosl. razmerah za avstr. in nemško javnost. Drobtinci, 145-38-23-0-15. Sr L jutomer 39.6 km, so du žel Gor. Radgona 13 km. žand zdr fin o pt žup Apače 7 km, š Stogovci 2 km. Gas. Nm 215 m. Vas leži na jz. robu Apaškega polja ob obč. cesti, 0.3 km od ban. ceste. Dostop je mogoč z vsemi vozili. Poljedelstvo daje do 20% presežka. Prebivalstvo ima dohodke še od prodaje živine (do 30%), sadja (40%), prašičev (20%), perutnine (20%) in jajc (80—90%). Slabi mešani gozdovi dajejo les za domačo uporabo. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je štela 12 kmetij. V vasi stojijo poljska kužna znamenja iz 1607. Grabe, 255-59-51-0-8. Šr Ljutomer 39.5 km, so du žel Gor. Radgona 16 km, žand zdr o pt žup Apače 10 km, fin Gor. Cmurek 4 km, š Stogovci 3 km. Nm 310—330 m. Razloženo naselje po vrheli Slov. goric med Apaškim poljem in dolino Ščavnice. Po obč. cesti je vas na eni strani zvezana z ban. cesto na Apa-škem polju, na drugi strani pa s ščavniško dolino. Dostop je mogoč deloma tudi z avtom. Nekaj se proda živine (do 20%), sadja (30%), prašičev (30%), perutnine (20%) in jajc (70—85%). Vinogradov je malo in vino se porabi doma. Les se le malo prodaja za kurivo v Gor. Radgono. Janhova, 105-16-14-0-2. Sr Ljutomer 38 km, so du žel Gor. Radgona 13 km, žand zdr fin o pt žup Apače 7 km, š Stogovci 2 km. Nm 240—260 m. Razloženo naselje na prehodu j. dela Apaškega jiolja v gričevje Slov. goric, v. od obč. ceste, ki pelje iz doline ob Ščavnici v Apače. Druga obč. cesta, ki jo veže z ban. cesto, pa je speljana ob robu Goric. Poljedelstvo uspeva na ilovnati zemlji dobro; 30%^vseh produktov se proda. Konjišče, 273-43-41-0-2. Sr Ljutomer 42.7 km, so du žel Gor. Radgona 10 km, žand zdr fin o pt žup Apače 4 km, š Stogovci 3 km. Nm 218—235 m. Malo razloženo naselje v z. delu Apaškega polja in deloma v pobočju j. od vasi. Obsega tudi naselje Konjišče-Log. Ena obč. cesta pelje do Apač, kjer se priključi na ban. cesto, druga pa vodi po j. robu polja in se priključi na ban. cesto v Podgradu, z. od Gor. Radgone. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo. Vseh teh produktov se proda letno 1/3. Močno je razvita kokošjereja. Lešane, 281-51-44-0-7. Sr Ljutomer 32.5 km, so du žel Gor. Radgona 6 km, žand zdr fin o pt š žup Apače 4 km. Godba. Nm 210—235 m. Malo, razloženo naselje na j. robu Apaškega polja in deloma v pobočjih nad vasjo. Skozi vas pelje obč. cesta iz Sčavniške doline v Apače. Dostop z vsemi vozili. Poljedelskih produktov se proda do 30%. Polovico vsega sadja, predvsem jabolk, se izvozi. Prodajajo se še prašiči, živina, perutnina in jajca. Lutverci, 290-54-46-0-8. Sr Ljutomer 30 km, so du žand žel Gor. Radgona 3 km, zdr fin o pt š žup Apače 3 km. Gas. Nm 214 m. Leži v v. delu Apaškega polja na terasi j. od Mure. Je kombinacija gručaste in obcestne vasi. Skozi vas pelje ban. cesta Gor. Radgona—Apače—Gor. Cmurek. Avtobusna zveza. Poljedelskih produktov se proda do 30% v Avstrijo. Velik je izvoz sadja (jabolk). Prašičev in perutnine se proda do 20%. Izvoz jajc v Avstrijo. Mahovci, 152-29-23-0-6. Sr Ljutomer 36.5 km, so du žel Gor. Radgona 8 km, žand zdr fin o pt š žup Apače 2 km. Nm 217 m. Gručasto naselje sredi Apaškega polja ob obč. cesti 0.3 km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Glavni prodajni produkt je sadje, prodajajo pa se tudi poljedelski produkti, živina in perutnina. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Nasova, 281-51-48-0-3. Sr Ljutomer 34.5 km, so du žel Gor. Radgona 10 km, žand zdr fin o pt š žup Apače 4 km. Nin 240 do 260 m. Razloženo naselje v pobočju Slov. goric nad Apaškim poljem. Po obč. cesti je od ban. ceste Gor. Radgona—Gor. Cmurek dostop možen z vsemi vozili. Prodajajo se poljedelski produkti, živina in v glavnem sadje ter perutnina. Novi vrh, 87-20-8-0-12. Sr Ljutomer 44.1 km, so du žel Gor. Radgona 16 km, žand o pt žup Apače 10 km, zdr Trata 3 km, fin Gor. Cmurek 2 km, š Lokavec 3 km. Nm 300—350 m. Razloženo naselje v goricah jv. od Cmureka. Gospodarstvo kot bližnji Vratji vrh. Plitvica, 170-31-25-0-6. Sr Ljutomer 30 km, so du žel Gor. Radgona 4 kin, žand zdi' fin o pt š žup Apače 2 km. Nm 217 m. Leži v v. delu Apaškega polja ob Plitvičkem potoku, ki se izliva v Muro z. od Gor. Radgone. Po obč. cesti je 2 km do ban. ceste v Lutvercih. Dostop z vsemi vozili. Največ dohodkov nudi prodaja sadja, živine, perutnine in jajc. Les iz bukovih gozdov se porabi doma za kurjavo. Podgorje, 168-32-32-0-0. Sr Ljutomer 43.1 km, so du žel Gor. Radgona 14 km. žand o pt žup Apače 8 km. zdr Trate 3 km. fin Gor. Cmurek 3 km, š Stogovci 1 km. Gas. Nm 220 m. Leži na vznožju Slov. goric v z. delu Apaškega polja ob ban. cesti Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Vs poljedelskih produktov se proda. Lep zaslužek daje prodara živine (do 30%), sadja (40—50%), perutnine in jajc. Ob Mlinskem potoku je umetni mlin in žaga. Pogled, 117-39-23-0-16. Sr Ljutomer 43 km, so du žel Gor. Radgona 16 km. žand zdr fin o pt žup Apače 10 km, š Lokavec 3 km. Nm ca 230 m. Leži v gričevnatem svetu Slov. goric nad z. delom Apaškega polja, 2 km dolga obč. cesta veže vas z ban. cesto v Vratji vasi. Dostop z vozom. Vsi poljedelski produkti se porabijo doma. Veliko se proda živine, prašičev, perutnine, jajc in sadja. Nekaj se proda tudi lesa. Segovci, 270-45-42-0-3. Sr Ljutomer 35.2km, so du žel Gor. Radgona 5 km, žand zdr fin o pt š žup Apače lkm. Gas. Nm 214 m. Obcestna vas leži na ravnini takoj v. od Apač ob ban. cesti Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Avtobusna zveza. 40% vseli poljskih produktov se proda v Avstrijo. Veliko se proda tudi živine, prašičev, perutnine, jajc in sadja. Nekaj donaša tudi ribolov v Muri. Vas se prvič omenja v listini izdani pred 1106 in 1124 kot last šentpavelskega samostana na Koroškem. Stogovci, 195-23-20-0-3. Sr Ljutomer 43 km, so du žel Gor. Radgona 13 km, žand zdr fin o pt žup Apače 7 km, š v kraju ust. 1836, 7 odd. Jav. knjiž., PRK. Ml. j.. Gas., Prosv. d. Nm 220m. Vas leži na terasi z. od Apač, deloma v obcestni obliki ob ban. cesti, deloma proti j. ob obč. cesti. Poljedelstvo da 20% za prodajo. Prodaja jabolk. Nekaj donaša še živinoreja, svinjereja in kokošjereja. V vasi so kužna znamenja (1607). Vratja vas, 163-23-20-0-3. Sr Ljutomer 45 km. so du žel Gor. Radgona 16 km, žand o pt žup Apače 10 km, zdr Trate 2 km. fin Gor. Cmurek 3 km, š Stogovci 3 km. Gas. Nm 220 m. Leži v skrajnem z. delu Apaškega polja in deloma po pobočjih Slov. goric, v. od Gor. Cmureka. Skozi naselje pelje ban. cesta iz Gor. Cmureka v Gor. Radgono. Poljskih pridelkov se proda do 30%. Nekaj donaša še sadje, živina, svinje in perutnina. Gozdovi dajejo les le deloma za prodajo. Vratji vrh, 216-53-28-0-25. Sr Ljutomer 46 km, so du žel Gor. Radgona 17 km, žand o pt žup Apače 11 km, zdr Trate lkm. fin Gor. Cmurek lkm, š Lokavec 2 km. Nm 290—300 m. Naselje je razloženo jv. od Gor. Cmureka po pobočjih hrbta. Obč. cesta veže kraj s 3 km oddaljeno ban. cesto. Dostop mogoč tudi z avtom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodajajo se jabolka v Avstrijo (do 60%), malo živine, vina slabše kakovosti (30%) in jajc. Gozdovi dajejo les za kurjavo. Zepovci, 537-97-90-0-7. Sr Ljutomer 40.7 km, so du žel Gor. Radgona 10 km, žand zdr fin o pt š žup Apače 4 km. Gas. Nm 217m. Obcestna vas, ležeča na nizki terasi z. od Apač. Skozi naselje pelje ban. cesta Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Avtobusna zveza. Poljedelstvo daje 30% pridelkov za prodajo. Prebivalci imajo dohodke še od prodaje živine, prašičev, perutnine, jajc. Vas se omenja prvič v otokarskem deželnoknež-jem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je štela 20 kmetij ter imela strelski dvorec. Staro kužno znamenje z letnico 1609. Žiberci, 334-62-58-0-4. Sr Ljutomer 44.3 km, so du žel Gor. Radgona 11 km, žand zdr fin o pt žup Apače 5 km, š Stogovci 2 km. Gas. Nm 215 m. Gručasto naselje sredi Apaškega polja ob ban. cesti Gor. Radgona—Gor. Cmurek. Poljedelskih produktov se izvozi v Avstrijo do 30%. Radi sočnih travnikov se goji veliko živine, ki se je proda do 50%. Prodaja se še sadje, prašiči, perutnina in jajca. Kužna znamenja iz 1608 do 1609. Občina Cezanjevci Preb. 1892, hiš 403, posest. 266, koč. 137, najem. 64. Površina 2065.73 ha: njiv in vrtov 810.30, trav. in paš. 350.10, vinogradov 120.18, gozdov 660.12, sadovnjakov 110.90, ostalo 14.13. Občina se širi preko dveh različnih geografskih enot: na s. po ravnini Murskega polja, na j. po Slov. goricah. Leži z. od Ljutomera in njeno približno mejo označuje spodnji tok potoka Turje in Sčavnica do Cezanjevec, kjer preide preko Kamenščaka (243m) v dolino ob Kostanjevici in na železniško progo do postaje Zerovinci. Tu se zaobrne na z. v gričevnato ozemlje do z. vrha Desnjaka (311 m), kjer zakrene na s. in doseže ob z. robu Kamenščaka Mursko polje. Prometne prilike so dobre. Zemlja je rodovitna in prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, katerih produkte prodaja večinoma v Ljutomer. Gozdovi so manjšega obsega in se izkoriščajo le za dom. Večje obrti ali industrije ni. Branoslavci, 143-20-11-9-3. Sr so du zdr fin pTt Ljutomer 8.5 km, žand Mala Nedelja 4 km, žel Križevci 4 km, o š žup Cezanjevci 2 km. Nm 185 m. Leže na Murskem j)olju z. od Ljutomera v vznožju Kamenščaka. Vas je zvezana ]>o 2 km dolgi obč. cesti z ban. cesto Ljutomer—Ptuj. Ilovnata tla so vlažna in rodovitna. Kamenščak je porasel z mešanimi gozdovi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom, vse tudi za prodaj. Vas se prvič omenja v otokarskem deželno-knežjem urbarju iz 1265—1267 in ponovno 1300 med strelskimi dvorci. Za šaljiv grb imajo soma. Vas se je razvila pod gradom Branekom, od koder je krasen razgled čez Mursko polje in Sčavniško dolino. Prvotni obrambni stolp je bil zgrajen na mestu staroslovcnskega gradišča. Bil je utrjen že po svoji naravni legi. Grad se prvič omenja konec 13. stol., ko je bil last nekega Bertolda. V 15. stol. se javljajo kot grajski lastniki gospodje Pernečki (Branečki). L. 143i. je vojvoda Albreht V. podelil Ortolfu Branečkemu grad v zastavo ter mu potrdil desetino v vaseh: Branoslavcih, Vogričevcih in Radomerju. Rod Branečkih gospodov je izumrl 1532. Konec 16. ali v začetku 17. stol. je grad prevzela rodbina Mailgriiber. Ta je dala zgraditi mesto obrambnega stolpa nov mogočen grad, ki je nato večkrat prešel iz rok v roke. L. 1870. je silno deževje razrušilo večji dej gradu. 1926 pa je grad delno pogorel. Grad so nato kupili trije doseljenci iz Prekmurja: Berden, Joha in Mikolič. Ti so pogoreli del gradu skupno s kapelo popolnoma porušili, ohranjeno grajsko poslopje pa so znižali za eno nadstropje. Pri tem so uničili vse stare umetnine: freske in dr. Branečki grad je bil od 1719 tudi sedež deželske sodnije. ki je bila tedaj sem premeščena iz Dolnjega grada. Pred tem letom je jiri-padal radgonski deželski sodniji. Pomemben je bil grad kot obrambna postojanka v dobi turških napadov in navalov divjih Krucev. Zadnji so 1703 plenili po Murskem polju, se utaborili pri Braneku in opustošili tudi vas Branoslavce. L. 1848. so grad napadli osvobojeni grajski podložniki. Cezanjevci, 324-56-40-16-5. Sr so du žand zdr fin pTt Ljutomer 7.5 km, žel Križevci 4 km. o š žup v kraju. Šola ust. 1900, 5 odd. Jav. knjiž., Gas., Bralno d.. PSVD, PRK. PJS. Nm 188 m. So kombinacija obcestne in gručasto vasi. Leže tik pod Kamen-ščakom, z. od Ljutomera. S. od vasi tečeta Ščavnica in Suhača, ki preplavliata polje ob vsakem večjem deževju. Do ban. ceste Ljutomer—Ptuj je po obč. cesti 0.5 km. Dostop tudi z avtom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Največ dohodkov donašata sadjarstvo in živinoreja. Sz. od vasi leži ob Ščavnici večji mlin in žaga (vodni in parni pogon), ki dela za večji okoliš in deloma za izvoz. Ob Suhači med Cezanjevci in Nor-šinci so odkrili latensko-keltske gomile. Domneva se. da je stala v tej vasi rimska postaja »Ad vicesimum«. t. j. pri 20 miij-niku rimske ceste. Odkopali so tu številne rimske predmete. Vas se prvič omenja 1319 kot Zesan. L. 1445. je štela 30 hiš. L. 1704. so jo razdejali Kruci. Od 1658 je pripadala branečki zemljiški gosposki. Za šaljiv grb imajo Cezanjevčani vizo ali »bizovino«. Župnija Cezanjevci (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 1758 duš. Pokopališče. Župno cerkev sv. Roka in Sebastijana so zgradili v renesančnem slogu 1675 na mestu prejšnje, že razpadajoče kapelice sv. Roka, postavljene v prvi pol. 17. stol. L. 1763. in 1902 je bila stavba prenovljena. Znamenita je glavna oltarna slika (A. Weisskircher, 1682). V času kužne epidemije 1680—1683 je cerkev zaslovela kot božja pot. Cerkev je bila do 1928 podr. ljutomerske župnije. Desnjak, 177-52-40-12-6. Sr so du žand zdr fin pTt Ljutomer 9.5 km, žel Zerovinci 3 km, o žup Cezanjevci 4 km, š Stara cesta 4 km. Nm ca 290 m. Razloženo naselje v s. pobočju istoimenskega hriba s tremi vrhovi: Desnjak, Kozarščak in Hubar (311 m), z. od žel. proge Ormož—Ljutomer pri Zcrovincih. Skozi vas pelje obč. cesta, ki veže ban. cesti proti Ormožu in proti Ptuju. Kmetijstvo in vinogradništvo. Glavni donos da prodaja vina. Minimalno se proda produktov drugih panog. Za šaljiv grb imajo vaščani »krvavo jutranje sonce«. Kamenščak, 463-95-62-33-19. Sr so du žand zdr fin pTt žup Ljutomer 5.5 km. žel Ljutomer 6.5 km, o š Cezanjevci 2 km. Nm 240—260 m. Leži jz. od Ljutomera na pobočju in slemenu istoimenskega hrbta, ki se vleče v smeji v.-z. Naselje je v glavnem razloženo po slemenu ob ban. cesti Ljutomer—Ptuj, od katere se na z. odcepi ban. cesta v Ormož. Sestavni deli vasi so: Gornji Kamenščak, Pogorišče, Rajžihar in Sp. Kamenščak. J. od Kamenščaka je dolina Kostanjevice. S. del vaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, j. del pa poljedelska kultura in vinogradi. Največ se proda sadja in živine, manj vina, poljski pridelki zadoščajo le za dom. Gozdovi dajejo minimalen presežek za prodajo. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Odkrili so kamne, imenovane »gromske strele« in neolitske gomile na njivi »Gomilica«, ob cesti proti Branoslavcem. Tzkopane predmete hrani muzej »Zgod. društva« v Mariboru. Ob rimski cesti, ki je vodila tod mimo in se s Kamenščaka spustila v ravnino ter držala dalje preko Veržeja v Radgono, so odkrili rimske novce. L. 1704. so vas razdejali Kruci. Kamenščak ima za šaljiv grb »zlato goro«. Gornji pa »žaho na verigi«. Mekotnjak. 198-44-26-18-8. Sr so du žand zdr fin pTt Ljutomer 9.5 km. žel Zerovinci 1 km, o š žup Cezan jevci 3 km. Nm 280—296 m. Leži v gričevnatem svetu, ki ga deli na s. od Kamenščaka ozka dolina ob Kostanjevici. Vas je razloženo naselje ob obč. cesti. Dostop z vozom 1 km od ban. ceste. Peščena in ilovnata zemlja je prikladna za vinogradništvo. Poljedelski produkti se porabijo doma. Dohodki od živinoreje, vinogradništva in delno od sadjarstva. Stara cesta, 336-82-50-32-15. Sr so du žand zdr fin pT t Ljutomer 9.5 km, žel Zerovinci 2 km, o žup Cezanjevci 4 km, š v kraju ust. 1901. 3 odd. Bral. in pev. d.. Gled. oder, »Branibor«. Nm 300—310m. Razloženo naselje v goricah jz. od Kamenščaka. Deli vasi se zovejo Benetek in Strmec. Vas je dostopna z vozom po obč. cesti, ki se z. odtod priključi na ban. cesto Ljutomer— Ptuj. Prebivalstvo se bavi z vsemi poljedelskimi panogami. Največ se goji sadje in vinska trta. Vina se proda do 80% pridelka, sadja do 50%. Kraj je dobil ime po rimski cesti, ki je vodila tod mimo Ptuja v Ljutomer. Ob njej so odkrili številne rimske novce in žare. Za šaljiv grb ima vas »ježa«. Vidanovci, 97-11-7-4-1. Sr so du zdr fin pTt Ljutomer 9.5 km, žand Mala Nedelja 3 km, žel Križevci 5 km, o žup Cezanjevci 3 km, š Cezan jevci 5 km. Nm 210—220 m. Razloženo naselje z. od Ljutomera v pobočjih Kamenščaka (243 m) in Kamenika (309 m) ter v ozki dolini med njima, ki se proti s. odpre na Mursko polje. J. od vasi pelje ban. cesta Ljutomer— Ptuj, kamor pa vodi le slab kolovoz. Vaška zemljišča so v pobočjih in deloma v ravnini. Glavni dohodek daje prodaja živine. Vogričevci, 154-43-30-13-7. Sr so du zdr fin pTt Ljutomer 8.5 km. žand Mala Nedelja 3 km, žel Križevci 4 km, o š žup Cezan jevci 2 km. Nm 190 m. Leže pod z. delom Kamenščaka ob obč. cesti, ki se tik s. od vasi priključi na ban. cesto U. reda proti Ljutomeru. Vaška zemlja se širi po ravnini in deloma po pobočjih nad vasjo. Glavni zaslužek ima prebivalstvo od živinoreje. Nekaj donaša tudi sadjereja in prodaja jajc. Kroj se prvič omenja 1413. L. 1445. je štel le 8 hiš. Za šaljiv grb imajo Vogričevci pri vsaki hiši drug znak rokodelstva, kakor pravijo »meštrijo Občina Gornja Radgona Preb. 4702, hiš 995, posest. 615, koč. 237, najem. 167. Površina 3975.68 ha: njiv in vrtov 1107.97, trav. in paš. 566.25, vinogradov 429.59, gozdov 1515.56, sadovnjakov 197.13, ostalo 159.18. Občina zavzema pretežno gričevnati svet Slov. goric, kjer se te med Apaškim in Murskim poljem približajo Muri nasproti danes avstrijskemu mestu Radgoni. Na j. sega do doline Ščavnice, ki tu zavije proti j v. Proti Ščavnici teče večina potokov, ki so razčlenili gorice v dolga vinorodna slemena, po- tekajoča od sv. na jz. Po svoji konfiguraciji tal je občina enotna razen kjer preide iz gričevja na ravnino oz. na njen rob. ludi gospodarski pogoji so v vseh naseljih skoro enaki Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Vsi ti produkti so glavno prodajno blago ki gre večinoma v roke trgovcev v Gor. Radgono in šele od tu dalje. Industrija iri obrt je razvita le v Crešnjevcih in v bivši trški občini Gor Radgona. Prometne prilike so dobre; poleg ban. cest je veliko občinskih, po katerih je možen večinoma promet tudi z avtomobili. Aženski vrhi 33-24-9-19-0. Sr Ljutomer 30 km, so du žand fin zel o pTt zup Gor. Radgona 6 km, zdr Slatina Radenci 10 km, š Seavnica 1-3 km. Nm 280-320 m. Razloženo naselje v goricah v nad ban. cesto, ki vodi iz Gor. Radgone v Sčavniško dolino JJostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo i rodaja sadja m vina. Les se porabi doma, le borovo količie daje nekaj zaslužka. Crešnjevci, 654-136-59-51-22. Sr Ljutomer 26 km, so du žand lin zel o pit s zup Gor. Radgona 3 km, zdr Slatina Radenci 3 km Nm 220m. Obcestna vas leži v s. delu Murskega polja pod po-?°čJl Slovenskih goric, ob ban. cesti Gor. Radgona—Maribor Vinicarije in nekaj kmetij je razloženih po pobočjih nad ravnino. Iz j. dela vasi pelje obč. cesta proti v. v Mele. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Poljedelski produkti se porabijo doma. Sadje se prodaja sveže ali predelano v jabolčnik in žganje. Vinogradi zasajeni z žlahtno trto dajejo izborna vina, ki se prodajajo domačim gostilničarjem in v Prekmurje. Manjše dohodke daje prodaja živine, prašičev in perutnine. Več gostiln s prenočišči. Velika opekarna gornjeradgonske občine, ki izvaža svoje produkte po vsej banovini. V njej so zaposleni domačini, ki so, posebno nižji sloji, v veliki meri odvisni od njenega obratovanja. V kraju so odkrili grobišče iz dobe preseljevanja narodov. Vas se omenja prvič 1385. L. 1445. je štela 12 hiš, Odtod doma Jančar France (1820—1889), pisatelj poljudnih kmetijskih knjig. Gornja Radgona, trg, 504-77-53-0-46. Sr Ljutomer 26 km so du zand fin žel o pTt š Žup v kraju, zdr Slatina Radenci 6 km. Sola ust. 1805, 12 odd. Obrt. nad. š., PCMD, SKJ, Gas, Protitub. liga, Kat. prosv. d., Godb. d. »Mura«, Pev. d. »Zora«. Sport, d., Tenis klub, Zast. »Putnika«. Združenje: obrtnikov obl. strok; obrtnikov lesnih in kovinarskih strok. Skupno združenje obrtnikov. Dva zdravnika, živinozdravnik, 3 advokati, notar. Nm 210m. Leži na terasi nad Muro in na rahlem pobočju Grajskega hriba (265 m), ki s svojim hrbtom sega tik do Mu re ter tako loči med seboj Mursko in Apaško polje. Do prevrata je bila Gor. Radgona le nekako predmestje Radgone, četudi je že takrat spadala politično pod Ljutomer Trsr je postala 17. avg. 1907. V svobodni državi je prevzela Gor. Radgona zelo važno lunkcijo v upravnem in gospodarskem oziru; osnovali so se novi uradi, razmahnila se je obrt, trgovina in industrija. Zlasti je razvita trgovina z vinom, sadjem in živino, ki se izvaza v Avstrijo. Znane so tvornice sektov Bouvierja, ki plasira svoje produkte po vsej državi. Glavna prometna os v trgu je Spodnji Gris, kjer je nameščena večina uradov. Poteka od murskega mostu proti jv. in se nadaljuje v novejših zgradbah ob cesti proti Ljutomeru oz. Mariboru. Pri cerkvi sv. Petra se odcepi Gornji Gris, ki poteka vzporedno s Spodnjim Grisom po pobočju Grajskega hriba in se pri obmejnem mostu priključi nanj. Gornja Radgona je končna postaja žel. proge Ljutomer—Gornja Radgona (zgrajena 1890), ki ima svoj podaljšek v Avstrijo do Spilja, kjer se priključi na glavno progo. Važne so ban. ceste proti Ljutomeru, Mariboru in v Apaško polje, po katerih se vrši reden avtobusni promet. Z danes avstrijskim mestom Radgono veže trg obmejni murski most; današnji železobetonski most je iz 1930. Gornja Radgona ima lepo okolico. Z bližnjih vrhov je lep razgled, v Muri prijetne kopelji. Gostilne s tujskimi sobami. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Odkrili so sledove neolitske naselbine, predmete iz hallstattske in latenske dobe. V rimski dobi je tu obstajala naselbina ob cesti Ptuj—Radgona. Prvi znani lastniki slovenske Radgone so bili solnograški nadškofje, ki so že v 863—864 dobili velika posestva v radgonski okolici. V začetku 11. stol. je bil kraj last grofov Spanheimov. Nje so nasledili Traungavci in te Babenberžani (do 1246). Konec 13. stol. je dobila sosednja Radgona mestne pravice in razvoj Gornje Radgone je zavisel veliko od blagostanja in moči Radgone! V 12. in 13. stol. je kraj veliko trpel od napadov Madjarov, ki so si v prvi pol. 13. stol. vsaj začasno osvojili radgonsko župo, v 15. in 16. stol. pa od madjarskih in turških napadov (n. pr. 1600, 1605, 1649, 1655). Enaka nadloga so bili Kruci, ki so izropali radgonsko okolico v 1706 in 1710. L. 1605. je velika povodenj prizadela vasi ogromno škodo. 26. dec. 1918 se je vršil v sosednji Rad- goni pravi tabor prekmurskih Slovencev, ki so se izjavili za priključitev k Jugoslaviji. Pri murskem mostu stoji znamenje, ki je služilo v srednjem veku za sramotilni kamen ali pranger. V bližini posojilnice stoji kužno znamenje, prav tako na »Grisu«_ (kamenit križ z letnico 1682). Na grajskem hribu stoji še sedaj ohranjeni gornjeradgonski grad, dvonadstropna, prostorna stavba s stolpom in kapelo sv. Glave. Okrog gradu je še viden stari jarek z nasipom. Prvotni grad je stal že v 11. stol. Prvi njegovi znani posestniki so bili Radgonski gospodje, ministeriali deželnih vojvod, ki se omenjajo 1129, 1186, 1189 in nato pogosto tudi v 12., 13. in 14. stol. L. 1362. so izumrli. V naslednjih stoletjih so se grajski posestniki pogosto menjali. Od 1913 so ga j>oseclovali grofje Chorinskv. L. 1931. je bilo veleposestvo na drobno razprodano, grad je pa prevzela banska uprava v Ljubljani, ki namerava v njem namestiti humanitarni zavod za onemogle. V trgu stoji ob cesti v Cmurek gradič Rotenturn. V 17. stol. je bil last knezov Eggen- deželnoknežji fevd, Avstrijski vojvode so tu postavljali svoje oskrbnike ali ga dajali v najem. Restavrirani gradič je danes last grofice H. Fiinfkirchen, grajsko posestvo pa je že razprodano. Župnija Gornja Radgona (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 4800 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra se prvič omenja 1446 in nato 1545. Staro cerkev so 1813 podrli in zgradili sedanjo stavbo. L. 1890. je dal župnik Anton Belšak cerkev znatno povečati v romanskem slogu. L. 1891. jo je s freskami okrasil Tomaž Fantoni. Prvotno je bila podr. radgonske prafare, ki je obsegala celo štajersko Mursko polje in velik del Slovenskih goric. V 15. stol. je bil ustanovljen beneficij za stalnega duhovnika. Prvi znani kapelan Andrej Tragintasch se omenja 1492. Ko so 1545 podrli na predlog vojaške komisije utrjeno župno cerkev sv. Ruperta v Radgoni, da se ne bi Turki vgnezdili v njej, je cerkev sv. Petra postala župna cerkev. V reformacijski dobi je duhovnija pri sv. Petru prenehala. Vikariat je bil zopet ustanovljen šele 1697 in 1811 povzdignjen v župnijo. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. V Gor. Radgoni rojena: Dajnko Peter (1787—1873), filolog in nabožni pisatelj, uvedel »dajnčico«; dr. Veber France (r. 1890), univ. prof. spec. filozofije v Ljubljani. V bližnji Radgoni rojena: Bizjak Gotard (1783—1840), slovit kemik; Kos Ivan (1895), slikar in grafik. Gornji Gris, 85-15-10-0-6. Sr Ljutomer 26 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona v kraju, zdr Slatina Radenci 6 km. Sestaven del trškega naselja Gor. Radgone. Gl. Gor. Radgona. Hercegovščak, 250-44-28-0-10. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 0—1 km, zdr Slatina Radenci 6 km. Nm 220—240 m. Razloženo naselje v območju ozke doline, ki se vleče jz. od Gor. Radgone med Grajskim hribom in Policami. Obč. cesta do Gor. Radgone. Prebivalstvo se bavi v prvi vrsti z vinogradništvom. Poljedelski produkti se porabijo doma. Živina in sadje se prodajata delno, vino (ca 600 hI) pa se izvaža po vsej banovini. Lastomerci, 148-32-28-4-0. Sr Ljutomer 30 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 4 km, zdr Slatina Radenci 5 km. Nm ca 280—330 m. Razloženo naselje po goricah med Sčav nico in Alurskim poljem. Dostop po obč. cesti z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poljedelski produkti se porabijo doma. vsi drugi se prodajajo. Nekaj se odproda v Gor. Radgono tudi lesa. Vas se prvič omenja v deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. V vasi je tedaj obstajal strelski dvorec za obrambo proti Madjarom. L. 1445. je vas štela 15 hiš. Lomanoše, 257-54-50-4-1. Sr Ljutomer 30 km, so du žand fin o pTt š žup Gor. Radgona 4 km, zdr Apače 5 km, žel Gor. Radgona 5 km. Nm ca 220 m. Leže na jv. robu Apaškega polja. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda iz Gor. Radgone preko Plitvičkoga vrha v Sčavniško dolino. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, manj s sadjarstvom. Pridelkov se proda le malo. Pretežno bukovi gozdovi v pobočjih nad vasjo dajejo drva za Gor. Radgoito. Vas se prvič omenja 1385. Norički vrh, 142-28-15-8-5. Sr Ljutomer 26 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 5 km, zdr Slatina Radenci 9 km. Nm povpr. 270 m. Razloženo naselje po goricah nad Crešnjevci. Nedaleč od vasi pelje ban. cesta iz Gor. Radgone v Sčavniško dolino. Od nje je po obč. cesti možen dostop z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Največ se proda vina. Orehovci, 72-17-13-1-1. Sr Ljutomer 27 km, so du žand fin o pTt š žup Gor. Radgona 6 km, zdr Slatina Radenci 5 km, žel Gor. Radgona 5 km. Nm ca 230 m. Razloženo naselje na robu sz. dela Murskega polja in v pobočju goric. Vas leži ob ban. cesti Gor. Radgona—Sv. Lenart. Glavni donos daje prebivalstvu živina in vino, manjšega perutnina. Yas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je štela 10 kmetij, 1445 pa 13. Orehovski vrli, 197-50-20-31-1. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 3 km, zdr Slatina Radenci 3 km. Nm 260—290 m. Razloženo naselje po slemenih Slov. goric nad Orehovci. Po vasi je speljanih več obč. cest, po katerih je najbližje do ban. ceste Gor. Radgona—Sv. Lenart. Precej vinogradov. Poljedelski produkti se porabijo doma, največ se proda živine in vina. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štel 10 kmetij. Plitvički vrh, 219-52-29-17-5. Sr Ljutomer 32 km, so du žand fin žel o pTt žup Gor. Radgona 6 km, zdr Slatina Radenci 11 km, š Sčavnica 3 km. Nm povpr. 300 m. Leži v goricah nad i. robom Apaškega polja. Obč. cesta veže kraj z Apaškim poljem in Sčavniško dolino; dostop mogoč tudi z avtom. Poljedelski produkti se porabijo doma. Prodaja se živina, vino in deloma perutnina. Vas se prvič omenja 1428. V vasi stoji mali gradič Štanof (Steinhof), prav za prav večja kmetija. V 18. stol. je pripadal jezuitskemu kolegiju v Gradcu. Pozneje so se posestniki menjali. Zdaj je last Martina Fischerja, češkoslovaškega državljana, ki je grad prekrstil v »Zlatorog«. Podgrad, 159-30-27-1-10. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 1 km, zdr Slatina Radenci 7 km. Nm 210 m. Leži v vznožju Grajskega hriba tik z. od Gor. Radgone ob ban. cesti v Apače. Kmetijski pridelki se prodajajo v Gor. Radgono. Police, 427-126-50-50-3. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 5 kin, zdr Slatina Radenci 9 km. Nm ca 280—320 m. Razloženo naselje v goricah jz. od Gor. Radgone. Po ban. cesti je kraj zvezan z Murskim poljem, na s. na Apaško polje pa pelje več obč. cest. V Policah je mnogo vinorodnih posestev, ki so last nedomačinov (iz Gor. Radgone), kamor prihajajo v poletnih in jesenskih dnevih na oddih. Poljedelski produkti se porabijo doma. Živina in sadje se aro-daja v Gor. Radgono, do,čim se žlahtna vina izvažajo v Prekmurje in Avstrijo. Yas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. L. 1445. je štela 10 hiš. Ptujska cesta, 148-43-18-20-3. Sr Ljutomer 29 km, so du žand fin o pTt š žup Gor. Radgona 6 km, zdr Slatina Radenci 5 km, žel Gor. Radgona 5 km. Nm 305 m. Leži ob obč. poti tik z. od ban. ceste Gor. Radgona—Sv. Lenart (»ptujska cesta«), brž ko se ta nad Orehovci vzpne v gorice. Ostalo kot v Ore-hovcih. Spodnji Gris, 291-44-33-0-52. Sr Ljutomer 26 km, so du žand fin žel o p'1't š žup Gor. Radgona v kraju, zdr Slatina Radenci 6 km. Je sestavni del Gor. Radgone in predstavlja le trško ulico. Sčavilica, 409-77-74-3-0. Sr Ljutomer 35 km, so du žand fin žel o pTt Gor. Radgona 7 km, zdr Slatina Radenci 12 km, š v kraju 0—3 km, žup deloma Gor. Radgona 7 km, Apače 8—9 km, Negova 7 km in Sv. Benedikt v Slov. gor. 6—8 km. Šola ust. 1882, 3 odd. PJS. Nm ca 230 m. Naselje raztreseno po dolini Ščavnice, ki jo loči od Apaškega polja le ozek in nizek hrbet. Ban. cesta v Gor. Radgono. Poljedelstvo dobro uspeva in producira tudi za prodajo. Močno je razvita živinoreja (lepi travniki), ki daje poleg sadjarstva lepe dohodke. Otokarski deželnoknežji urbar iz 1265—1267 navaja vas med strelskimi dvorci. Kot deželnoknežji fevd se pogosto omenja v 15. stol. V okolici več slatinskili vrelcev. Sčavniški Plitvički vrh, 56-18-12-6-0. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt Gor. Radgona 5 kin, zdr Slatina Radenci 10 km, š Sčavnica 1 km, žup deloma: Gor. Radgona 6 km, Apače 7—9 km, Negova 7 km, Sv. Benedikt v Slov. gor. 7 km. Nm 280—300m. J. del naselja Plitvički vrh nad dolino Ščavnice. Ostalo gl. Plitvički vrh. Zagajski vrh, 170-35-33-2-0. Sr Ljutomer 38 km, so du žand fin žel o pTt Gor. Radgona 8 km, zdr Slatina Radenci 11 km, š Sčavnica 2 km, žup deloma: Gor. Radgona 8 km, Apače 7 km, Negova 8 km, Sv. Benedikt v Slov. gor. 7 km. Nm 260 do 290 m. Naselje raztreseno po pobočju j. od doline Ščavnice. Vključuje tudi zaselek Bučkovo. Po obč. cesti 1.5 km do ban. ceste ob Ščavnici. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Zbigovci, 349-83-48-28-0. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fin žel o pTt š žup Gor. Radgona 4 km, zdr Slatina Radenci 5 km. Nm 270—300 m. Razloženo slemensko naselje v goricah med Sčavnico in Murskim poljem. Dostop z vozom po obč. cesti iz Sčavniške doline in iz Črešnjevec. Večje dohodke nudi prodaja živine, sadja (predvsem jabolk), vina in perutnine. Vas prvič omenja deželnoknežji otokarski urbar iz 1265—1267, ko je tu obstajal strelski dvorec. L. 1445. je štela 8 hiš. Žabjak, 32-9-5-2-2. Sr Ljutomer 28 km, so du žand fiu o pit s zup Gor. Radgona 4.5 km, zdr Slatina Radenci 3 km, žel Gor. Radgona 4 km. Nm 240 m. Leži na jz. robu Murskega polja blizu banovinske ceste Gor. Radgona—Sv. Lenart v Orehovcih. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V sezonski dobi ima prebivalstvo nekaj zaslužka v opekarni v Črešnjevcih. Občina Križevci Preb. 3991,* hiš 655, posest. 365, koč. 308, najem. 91. Površina 4515 ha:4* njiv in vrtov ca 2280, trav. in paš. ca 940, vinogradov ca 20, gozdov ca 1065, ostalo 210. Občina leži v osrednjem delu Murskega polja. V njenem j. delu se odpira v ravnino široka Sčavmška dolina. Med njo in obdelano ravnino Murskega polja se razteza obsežna gozdnata dobrava. Na s. pa sežejo v občino še logi in travniki ob mrtvih rokavih Mure. Velike ravninske vasi žive od poljedelstva, živinoreje in sadjarstva. Poleg tega je tu nekaj opekarskih podjetij. Največja naselja leže ob glavnih prometnih žilah, t. j. ob žel. progi in ban. cesti, ki vezeta Ljutomer in Gor. ltadgouo, ter v dolini Ščavnice. Boreči, 267-40-27-35-6. Sr so du fin Ljutomer 8.5 km, žand zdr žel o pit š žup Križevci 0.5 km. Gas. Nm 185 m. Obcestna vas tik j v. od Krizevcev. Poljedelski produkti se porabijo večinoma doma, prodaja se živina in sadje. Ravninski gozdovi dajejo les le za domače potrebe. Razni obrtniki, gostilne s prenočišči. Večja opekarna, v kateri je zaposlenih precej domačinov. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Štela je tedaj 10 kmetij. Na mestu sedanje Rožmanove hiše je nekdaj stal strelski dvorec. Za šaljiv grb ima vas »muho«. Bučečovci, 281-48-30-15-6. Sr so du fin Ljutomer 17 km, žand zdr o pit žup Križevci 6 km, žel Bučečovci 0.5 km, š Vučja vas 1.5 km. Gas. Nm 190 m. Gručasta ravninska vas'z. od žel. proge Ljutomer—Gor. Radgona. Tu se odcepi ban. cesta preko gozdnatih teras v dolino Ščavnice. Poljedelstvo iu živinoreja tudi za prodaj. Parni mlin in žaga za širši okoliš. Gostilne iu trgovine. Kraj se prvič omenja 1445, ko je štel 22 hiš. Za šaljiv grb imajo vaščani »torbo«. Dobrava, 80-15-8-7-1. Sr so du fin Ljutomer 13 km, žand zdr žel o pTt š žup Križevci 4 km. Nm 198 m. JVlajhuo naselje v ravnini jz. od Bučečovcev, ob robu ravninskega gozda. Po obč. cesti je do ban. ceste Ljutomer—Gornja Radgona 1.5 km. Kmetijstvo. Vseh produktov se proda le malo. Gajševci, 50-10-6-4-1. Sr so du lin Ljutomer 12.5 km, žand zdr žel o pit š žup Križevci 6km. Nm 210m. Majhuo naselje na terasi nad Sčavnico z. od izliva potoka Turje v ujo. Po obč. cesti je 2.5 km do ban. ceste Ljutomer—Sv. Jurij ob Ščavuici. Kmetijstvo, prodaja sadja iu perutnine. Mlin na Ščavnici. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. L. 1430. je še v vasi stal strelski dvorec. Vas je tedaj štela 7 kmetij, a 1445 že 13 hiš. V 1453—1469 je tu stal obrambni stolp ali gradič »Goličan«, katerega sledovi so še vidni. Za grb imajo vaščani »hudiča«. Grube, 130-24-12-12-0. Sr so du fiu Ljutomer 10.5 km, žaud zdr žel o pi t š žup Križevci 3 km. Nm 185 m. Majhno razloženo naselje nad izlivom potoka Turje v Sčavnico. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 0.4 km od ban. ceste. Kmetijstvo in sadjarstvo. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. L. 1704. so Kruci izropali kraj. Grlava, 157-25-18-7-1. Sr so du fin Ljutomer 9.5 km, žund zdr o p i t š žup Križevci 2.5 km, žel Veržej 1.5 km. Gas. Nm 181 m. Obcestna vas tik z. od žel. proge Ljutomer—Murska Sobota, ob manjšem potoku, ki teče proti jv. in se izliva v Murico v. od Ljutomera. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 2 km od ban. ceste Veržej—Razkrižje. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Ti produkti so glavni prodajni predmeti. , Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju I iz 1265—1267, ko je štela 10 kmetij. Ujaševci, 270-60-32-28-7. Sr so du fin Ljutomer 11.5 km, žand zdr o pTt š žup Križevci 3 km, žel Križevci 3.5 km. Gas. Nm 187 ni. Leže sredi Murskega polja ob ban. cesti Ljutomer— Radgona. Vas sestoji iz dveh delov: iz obcestnega in gruča-stegu v. od ceste. Glavni dohodek daje živina, manjšega poljski pridelki, sadje in perutnina. Prvič se omenja 1413. L. 1445. je vas štela 24 hiš. Za šaljiv grb imajo vaščani »čas predejo«. * Vštet ni oni del kraja Berkovski Prelogi (h. št. 36—48), ki je bil 1936 dodeljen občini od obč. Sv. Jurij ob Ščavnici. ** Brez dela kraja Berkovski Prelogi (h. št. 36—48), ki je bil 1936 priključen sem od obč. Sv. Jurij ob Ščavnici in brez kraja Grlave, ki je bil tedaj priključen sem od obč. Veržej. Ključarovci, 230-34-15-19-4. Sr so du fin Ljutomer 9.5 km, žand zdr o pTt š žup Križevci 2 km, žel Križevci 0.5 km. Gas. Nm 185 m. Obcestna vas na ravnini z. od žel. proge ob ban. cesti II. reda Križevci—Sv. Jurij ob Ščavnici. Naselje je obcestnega tipa. Glavni donos nudi živinoreja, deloma sadje iu čebelarstvo. Poljedelskih iproduktov se proda malo. Obrt (zidarstvo), gostilna. Prvič se omenja vas v otokarskem deželno-knežjem urbarju iz 1265—1267. L. 1704. so jo izropali Kruci. Kokoriči, 160-27-12-13-4. Sr so du fin Ljutomer 13.5 km, žand zdr žel o pTt š žup Križevci 5 km. Gas. Nin ca 190 m. Leže v dolini Ščavnice pred njenim stikom z Murskim poljem ob potoku Lipnica, ki zbira vodo z j. dela Slov. goric med Sčavnico in Murskim poljem. Kraj leži ob ban. cesti Ljutomer—Sv. Jurij ob Ščavnici. S. odtod je razloženo naselje Ko-korički Prelogi na robu velikega ravninskega gozda. Prodaja se živina in sadje, predvsem jabolka. Lesa se proda malo. Vas se prvič omenja 1445. Krištanci, 112-18-12-6-2. Sr so du fin Ljutomer 5.5 km, žand zdr o pTt š žup Križevci 2.3 km, žel Veržej 1.9 km. Gas. Nm 180 m. Rahlo sklenjena vas v. od žel. proge Ljutomer—Murska Sobota. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 1.5 km od ban. ceste Ljutomer—Gor. Radgona in nekaj več od ban. ceste Veržej— Razkrižje. Glavno prodajno blago so poljedelski produkti, živina, deloma prašiči. Sadje se večinoma predela v sadjevec, ostanek pa proda. Lesa malo. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267 med strelskimi dvorci. L. 1445. je štel 8 hiš. Križevci, 341-60-42-17-8. Sr so du fin Ljutomer 9.5 km, žand zdr žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1830, 12 odd. Kmet. nad. š. SKJ, PCM D, PRK, PJS, PSVD, PČD, Gas., Strel, druž., Bral. dr. Nm 187 m. Gručasta vas s središčem pri župni cerkvi. Leži na polju v. od žel. proge ob ban. cesti Ljutomer—Gor. Radgona. Na j. strani vasi so večje opekarne, ki imajo velik prodajni okoliš. V gospodarskem oziru so važne vsled zaposlitve večjega števila domačinov. V glavnem pa živi prebivalstvo od kmetijstva. Letno se največ proda živine in sadja. Spričo dobre čebelne paše pripeljejo iz drugih krajev vsako leto mnogo panjev na pašo. Mnogo obrtnikov, trgovcev, lesna trgovina (parna žaga), gostilne s prenočišči. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Na mestu predzgodovinske utrdbe je nastala cerkev sv. Križa, okrog katere se je razvila naselbina, ki je dobila po njej ime. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je štela 12 kmetij. Veliko je trpela od napadov Ogrov, Turkov in Krucev. Slednje je 1683 odbil križevski župnik in jim preprečil prehod na Štajersko. Na kugo (1608—1609) spominja kužno znamenje v obliki stebra. Šolstvo sega že v 17. stol., ko se 1691 omenja učitelj Janez Karel Moz. Za šaljiv grb ima vas »rdečo nit«. Župnija Križevci (dekanija Ljutomer, škofija lavan-tinska) ima 4352 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Cerkev spada med najstarejše na Murskem polju. Prvotna romanska cerkev je stala že 1265. Druga gotska cerkev je bila najbrž zgrajena v zač. 15. stol. (morda 1402). L. 1891. so jo podrli in sezidali novo večjo stavbo s tremi ladjami. Od gotske cerkve sta ohranjena še presbiterij in zvonik, ki je iz 1602 ter je prekrit z baročno streho. L. 1893. jo je poslikal slikar Brollo in naredil tudi križev pot. Prvotno podr. radgonske pražupnije, je postala vikariat najbrž že v 13. stol. Prvi znani župnik Pavel Papst se omenja 1497. Cerkveno je župnija pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in od tedaj lavantinski škofiji. Patron in zavetnik cerkve je bil do 1490 radgonski župnik, ki je tu nastavljal vikarje po odobritvi solnograškega nadškofa. Tedaj je bila župnija inkorporirana sekovski škofiji, ki vrši še danes patronatske pravice. Zavetništvo pa je prešlo na braneško graščino. Od župnije Križevcev sta se kasneje izločili župniji v Veržeju in v Hrastju-Moti. Kapelo sv. Ane, j. od župne cerkve, so sezidali 1582, 1830 so jo prenovili. Logarovci, 380-51-24-27-12. Sr so du fin Ljutomer 11.5 km, žand pTt Križevci 4 km, zdr žel o š žup Križevci 3 kin. Gas. Nm 189 m. Razloženo naselje s. od Ščavnice ob robu gozda, ki tvori prehod v pravo Mursko polje. Leži ob potoku Glo-betki, deloma pa nad njim ob ban. cesti iz Ljutomera proti Sv. Juriju ob Šč. Kmetijstvo in sadjarstvo tudi za proda jo. Gozdovi dajejo le majhen presežek. Ob Ščavnici je mlin ter majhna usnjarija, oboje le za širši domači okoliš. Obrtniki, gostilne. Naselbina se je razvila šele po 1445. Odtod doma Magdič Franc (1830—1914), ustanovitelj hrv. stenografije. Lukavci, 470-58-39-21-12. Sr so du fin Ljutomer 6.5 km, žand zdr o pTt š žup Križevci 3 km, žel Križevci 2 km. Gas. Nm ca 180 m. Gručasta vas leži na meji velikega ravninskega gozda s. nad Sčavnico, ki tu dokončno vstopa v ravnino Murskega polja. Dostop po ban. cesti II. reda. Jv. od vasi je razcep žel. prog proti Gor. Radgoni in Murski Soboti. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom in živinorejo, manj s sadjarstvom. Z. od vasi je opekarna. Obrtniki, gostilne. Kraj se omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je bil tu strelski dvorec. V začetku 14. stol. so zgradili mesto njega gradič Lukavci. Od Lukavških gospodov se kot prvi omenja Ilenrik Lukavški (1319). V novejši dobi so grad predelali v stilu vile. Danes je v posesti R. Schenkla. Lukavški grb ima srebrno čapljo na modrem polju z zlato kačo v kljunu. Okrog čaplje raste trstje, ki je karakteristično za močvirnato zemljišče, kakršnega imamo tu. L. 1848. je prišlo do napada vaščanov na grad, ki ga je udušilo šele vojaštvo iz Maribora. Na gradu je bil nekdaj sedež okrajne gosposke za 16 občin. Stara Nova vas, 445-83-40-43-15. Sr so du fin Ljutomer 13.5 km, žand zdr o pTt š žup Križevci 3 km, žel Bučečovci 2 km. Gas. Nm 185 m. Velika, deloma obcestna vas na Murskem polju. Skozi vas vodi ban. cesta Radgona—Ljutomer, ki poteka vzporedno z žel. progo. Izrazite meje med Staro Novo vasjo in jv. ležečimi Iljaševci ni. Na s. koncu vasi se odcepi lian. cesta proti Veržeju in Murski Soboti. Kmetijstvo, sadjarstvo in čebelarstvo, vse tudi za prodaj, zlasti živina in sadje. Nova vas se prvič navaja v listinah iz 1443, ko je imela obrambni stolp. Stara vas je gotovo starejša. L. 1445. je Nova vas štela 22 hiš, Stara vas pa samo 15. Odtod doma dr. Farkaš Ivan (r. 1896), sedaj član sodišča za zaščito države v Beogradu. Šalinci, 121-22-13-9-3. Sr so du fin Ljutomer 3.5 km," žand zdr o pTt š žup Križevci 2.1 km, žel Veržej 3 km. Nm 179 m. Obcestna vas v. od žel. proge iz Ljutomera v Mursko Soboto. Leži ob obč. cesti takoj s. od ban. ceste Gor. Radgona—Ljutomer in je dostopna z vsemi vozili. Poljedelskih produktov se proda največ, dalje nekaj živine, sadja in prašičev. Prvič omenja kraj otokarski deželnoknežji urbar iz 1265—1267, ko je štel 12 kmetij. Kmalu po 1267 je vas dobila strelski dvorec. Vučja vas, 387-51-25-26-7. Sr so du fin Ljutomer 18 km, žand zdr o pTt žup Križevci 6 km, žel Bučečovci 1 km, š v kraju, ust. 1905, 4 odd. Javna knjiž., Nar. čitalnica, Gas. Nm ca 190 m. Leži na terasi na Murskem polju že blizu vznožja Slov. goric, ki se tu približujejo Muri. Skozi vas vodi ban. cesta Radgona—Ljutomer. V. od vasi se prično številni mrtvi rokavi Mure. Kmetijstvo in sadjarstvo za dom in za prodajo. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265— 1267, ko je štela 26 kmetij. Zasadi, 120-29-10-19-2. Sr so fin Ljutomer 20 km, du Gor. Radgona 12 km, žand zdr o pTt žup Križevci 6 km, žel Bučečovci 3 km, š Vučja vas 4 km. Nm 230—260 m. Leže na prvih goricah med Murskim poljem in Sčavnico, sz. nad Bučečovci. Do banovinske ceste II. reda Bučečovci—Sv. Jurij ob Ščavnici vodi obč. cesta (0.5 km). Živina in sadje donašata manjše dohodke, prav tako tudi poljedelstvo in gozdarstvo. Vas se prvič omenja 1443. Občina Ljutomer mesto Preb. 1480, hiš 210, posest. 151, koč. 18, najem. 167. Površina 807.45 ha: njiv in vrtov 373.45, trav. in paš. 228.28, vinogradov 2.92, gozdov 146.60, sadovnjakov 8.50, ostalo 47.70. Ljutomer, mesto, 1480-210-151-18^167. Sr so du žund zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Oblasti in uradi: Mestna občina. Sresko načelstvo z oddelki: sanitetni, veterinarski, prosvetni, kmetijski in vojaški. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna uprava in oddelek finančne kontrole. Zandarmerijski vod in stanica. Dekanija (sedež v Križevcih pri Ljutomeru) in mestna župnija. Trije zdravniki, 1 živinozdravnik, 2 advokata, 1 notar. Šole: Drž. mešč. š., ust. 1919, 4 odd. Deška nar. š., ust. 1751, 7 odd. Dekl. nar. š., ust. 1751, 6 odd. Obrtno nad. š., Glasb. š. Društva: SKJ, PCMD, RK, PRK, JS, PJS, NO, JUU, PČD, PSVD, Kolo j. s., Gas., Prosv. d., Protitub. liga, Čitalnica, Glasb, d. z godbo in mlad. pev. zb., Pev. d., Olepšev. d., Tambur, d. »Sloga«, Kolo vozača i jahača, Podr. vinar, d., Podr. Slov. lov. d., D. za rejo žrebet, Rodovniško d. za govedo, Udruženje voj. invah, Strok, zveza viničarjev (JSZ); Združenje: trgovcev za srez Ljutomer; obrtnikov kovinar, strok in kolarjev; obrtnikov oblačilnih strok; obrtnikov lesnih in umet. strok; sedlarjev, tapetnikov in sorod, strok; tesar, in studenč. mojstrov; gost. podj. Skupno združenje obrtnikov. Nm 184 m. Ljutomer ima zelo prijazno lego na južnem robu Murskega polja in deloma na pobočju Kamenščaka (264 m). V. od mesta se združijo potoki Sčavnica, Globetka iu Kostanjevica v Murico, ki se pri Razkrižju izliva v Muro. Takoj j. in jv. se prično Ljutomerske gorice, ki slove po svojih prvovrstnih vinih. Talni načrt naselbine nima nikake zakonitosti, na katero bi se naslanjal v svojem razvoju. Starejši del naselbine ima svoj osrednji prostor v Starem trgu, ki leži že deloma v pobočju Kamenščaka (Stari trg se omenja že 1395 in 1399); odprt je proti ravnini na s., kamor stremi novejša razvojna tendenca. Centralna točka novejšega dela je pravokotni Glavni trg. Najnovejši deli mesta se širijo proti jv. in zlasti proti s., kjer leži Ljutomer-postaja. Ljutomer, ki je mesto od 1927, je politično središče celega sreza, v trgovskem, obrtnem in industrijskem oziru pa samo njegovega j. dela. Mestu se pozna po njegovem ustroju, da je bila njegova funkcija važna le za ožji okoliš in da je prebivalstvo še v veliki meri navezano na izrabo zemlje. Važna sta posebno vino in živina, ki se izvažata tudi v inozemstvo. Dve usnjarski podjetji, opekarna in dva večja mlina so ind. podjetja, ki zaposlujejo le manjše število delavstva. Druge industrijske panoge niso razvite, ker za njihov razvoj ni zadostnih pogojev. Trgovina in obrt zalagata s svojimi produkti poleg mesta samega tudi j. del sreza. Mesto leži ob železnici, ki pelje iz Ormoža v Mursko Soboto (zgrajena 1924), od nje se tu odcepi proga v Gor. Radgono (zgrajena 1890). Več ban. in obč. cest. Najdbe rimskih novcev v okolici Lj. pričajo o rimski cesti, ki je tod mimo vodila v Radgono. Srednjeveška naselbina se je razvila pod prvotnim ljutomerskim gradom, ki je stal na hribu tik nad mestom, tam, kjer je sedaj ljudska šola. Kraj se še sedaj imenuje »vahtarnica«. Bil je obrambni stolp, ki so ga postavili solnograški nadškofje. Omenja se še v 14. in 15. stol. Izginil je najbrže v bojih med Matijo Korvinom in cesarjem Friderikom III. ali pa je pogorel 1477. Samo mesto se prvič omenja 1174, ako smemo pod »otokom Luttenvverde« razumeti Ljutomer. V 13. stol. je bil last solnograških nadškofov. Bil je pomembna obrambna strelska naselbina. Trške pravice je dobil Ljutomer najbrže že v 1. pol. 13. stol. Kot trg se prvič omenja 1265. V začetku je bil podložen le solnogra-škemu nadškofu, pozneje deželnemu knezu. L. 1342. je vojvoda Albreht II. podelil trgu vse pravice, ki jih je imela Radgona: prosto volitev sodnika in trškega sveta, nižje in višje krvno sodstvo, vsake mitnine prosto trgovino po Avstrijskem in Štajerskem. Svoj grb, ki ga je do nedavna še imel uradni pečat, je dobil trg najbrž v 15. stol. Prvotni grb je bil srebrn ščit, v katerem divja enorogi konj, v levem gornjem kotu so trije rdeči križci. Pozneje so dodali še zmaja, pred katerim se konj visoko vzpenja. Trška uprava je bila v rokah trškega starešinstva, t. j. 8—12 svetovalcev z županom ali sodnikom na čelu. Posebno važna vprašanja je reševala skupščina vseh tržanov. Trške privilegije in svoboščine so pozneje potrdili vladarji 1360, 1367, 1396, 1423, 1443, 1498, 1528, 1579, 1597, 1648, 1689, 1707, 1713 in končno 1742, ko je trg dobil pravico do petih letnih sejmov. L. 1838. so mu dovolili še dva živinska sejma. Ljutomerski graščaki Sclnveinbecki in Mauerburgi so tržanoin, zlasti v 2. pol. 18. stol., krnili trške privilegije, predvsem sodne pravice. Radi tega so se vnele dolge pravde. 2e v zgodnjem srednjem veku je Ljutomer slovel po svojem vinu in razviti vinski kupčiji. V okolici so imeli vinograde številni svetni in cerkveni velikaši ter samostani: Viltuški gospodje v 14. stoletju, Celjski grofje (od 1353), solnograški nadškofje (od 1348), ci-stercijanski samostan iz. Ravne nad Gradcem (od 1314), benediktinski samostan iz Št. Lamberta (od 1372) in admontski samostan (od 1300). Tržani so bili večinoma obrtniki, organizirani prvotno v radgonskih cehih. Svoj lasten ceh so imeli od 1602 lončarji, od 1638 kovači in od 18. stol. čevljarji. Najmočnejša je bila sodarska zadruga (od 1754). Dolga in težka je bila za Lj. doba turških napadov. Turki so ropali in požigaii po trgu in okolici 1479, 1531, 1562, 1600, 1601, 1603 in zlasti 1605. Zadnji turški vpad na Mursko polje je bil 1640. Sledili so vpadi divjih Krucev, zlasti 1704, ko so zažgali trg in plenili po vaseh na Murskem polju. Kuga je morila v Lj. 1609, 1644, 1679, 1683. Požari so ga vpepelili 1477, 1639, 1663, 1689, 1750, 1777, 1827, 1828 (nad polovico trga), 1832 (Stari trg) in 1858. Svojo bolnišnico so imeli tržani že v 17. stol.; sedanjo je 1850 ustanovili dr. 1. Gottweiss. Hiralnica datira iz 1841. Ljutomersko šolstvo spada med najstarejše v Spodnjem Štajerskem. Lastno šolo (najbrž protestantsko) so imeli tržani že 1591. Sedanje poslopje je iz 1898. Pomembno mesto je zavzemal Ljutomer v dobi narod-nga preporoda v 2. pol. 19. stol. 6. septembra 1863 se je v Lj. vršila proslava 1000 letnice sv. Cirila in Metoda. L. 1867. je bil izvoljen dr. Prelog, vodja ljutomerskih Slovencev, v deželni zbor. Tedaj se je začela doba slovenskih taborov z zahtevami po zcdinjeni Sloveniji. Prvi tabor se je vršil 9. avgusta 1868 ravno v Ljutomeru, zunaj trga v Sršenovem logu. Udeležencev je bilo nad 7000. Istega ieta je bila tu ustanovljena čitalnica, 1872 pa posojilnica, prva slovenska, ki naj reši kmeta iz rok nemškega kapitala. L. 1877. so dobili Slovenci v svoje roke ljutomersko kmetijsko podružnico. 2. septembra 1883 se je vršila na Glavnem trgu proslava 70 letnice Miklošičevega rojstva (govorniki dr. Krek, Božidar Raie in prof. Ivan Miklošič, brat slavljenčev). Brzojav srbskega kralja Milana, s katerim je slavljencu podelil red sv. Save 1. reda, je med zborovalci povzročil silno navdušenje. Mestna župnija Ljutomer (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 5476 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvotna cerkev je bila zgrajena v 12. stol. v romanskem slogu. V prvi pol. 15. stol. so jo povišali in sezidali mesto romanske apside dolg, s tremi stranicami zaključen gotski presbiterij, ki je najstarejši del današnje stavbe, ter postavili sedanji zvonik. Večja popravila in prezidave na cerkvi so se izvršila v letih 1605, 1626, 1670, po požaru 1704 in nazadnje 1926. Cerkev ima tri enako visoke ladje. Sedanja glavna ladja datira iz dobe med 1688—1690. Po požaru 1901 so cerkev poslikali; stare freske (iz 1874) so se ohranile edino na svodu presbiterija. Prvotno je bila podr. radgonske prafare, iz katere se je izločila že v 13. stol. kot vikariat, ki je bil do 1495 podrejen materi župniji. Od 1495—1789 je bil patron župnije sekovski škof, od 1789 pa verski sklad. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato sekovski in od 1859 lavantinski škofiji. Kapelica sv. Florijana pri župni cerkvi je iz 1736. Na Glavnem trgu je spomenik Brezni, spoč. D. M. na visokem stebru iz 1729, prenovljen 1854. Kapelica sv. Ane na Starem trgu je iz 1756, prenovljena 1873. V Lj. rojeni: dr. Babnik Janko (1861 — 1928), pravnik, preds. viš. dež. sodišča v Ljubljani; dr. Knolc Jožef Ivan (1793—1862), prof. patologije in farmakologije na Dunaju; dr. Lapajne Stanko (r. 1878), pravnik, univ. prof. v Ljubljani; Schreiner Henrik (1850—1920), pedag. pisatelj, ustan. Slov. šol. mat.; Volkmer Leopold (1741—1783), pesnik; Zabota Ivan (r. 1887), slikar v Bratislavi. Občina Ljutomer okolica Preb. 3363, hiš 741, posest. 528, koč. 212, najem. 43. Površina 3570.58 ha: njiv in vrtov 1419.73, trav. in paš. 692.85, vinogradov 469.52, sadovnjakov 166.64, ostalo 259.50. Občina obsega dve različni geografski enoti: na s. jv. del Murskega polja, na j. pa gričevje Slov. goric, razrezano po več potokih, ki tečejo na s. v Murico. Temu primerno imamo tudi dva načina gospodarstva. Na ravnini se prebivalstvo v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo, dočim pride v gričevju na prvo mesto vinogradništvo. Obrt je neznatna, industrija ni razvita. Na ravnini so dobre prometne zveze, dočim je v gričevju v tem oziru slabše. Glavni prometni žili sta ban. cesta iz Ljutomera v Mursko Središče in druga, ki poteka vzporedno z Muro iz Veržeja in se v Razkrižju priključi na prvo. Po gričevju pa poteka le ena iz Ljutomera proti Ormožu. Babinci, 203-42-26-6-8. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 2 km, žel Ljutomer 1 km, o 2 km. Nm 178m. So manjše naselje, zvezano s s. delom Noršincev, na ravnini sz. od Ljutomera. Glavni donos tvori prodaja živine, prašičev, deloma tudi sadje in perutnina. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. V vasi je tedaj obstajalo več strelskih dvorcev. Eden od njih je stal na mestu dan. Misletove hiše, imenovan »Kaštel«. L. 1422. je nadvojvoda Ernest izročil Janezu Schvveinbecku, lastniku dolnje-grajske graščine, sedem kmetij v tej vasi. L. 1443. je dobil eno kmetijo v tej vasi Friderik Reisacher. Na njega še sedaj spominjajo nazivi »Rajžihar« za poljske parcele med Babinci in Krapjein ter na Kamenščaku. Cuber, 67-22-22-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 3 km, žel Ljutomer 4 km, o 3 km. Nm 250 m. Vinogradniško naselje j. nad dolino Kostanjevice. Ostalo kot sosednje Železne dveri. Cven, 374-82-32-50-0. Sr so du žand zdr fin pTt žup Ljutomer 2 km, žel Ljutomer 1.75 km, o 2 km, š v kraju, ustanovljena 1882, 5 odd. Nm 175m. Večja vas na Murskem polju, sv. od Ljutomera. Skozi vas pelje banovinska cesta v Mursko Soboto (brod) in Ljutomer. Poljedelstvo in živinoreja. Znana je reja pomurskih konj. Prodaja se pšenica, sadje, mleko, mlečni izdelki, prašiči. Ravninski gozdovi (jugo-vzhodno od vasi) dajejo les le za dom. Znane so vsakoletne konjske dirke. V kraju so odkrili predrimske grobove. Vas je dobila ime j)o nekdanjem gradiču Cvenu ob Murici, ki ga je dal postaviti v 14. stol. višji vojaški poveljnik Aman. L. 1704. so ga požgali Kruci; od tedaj se ni več dvignil iz razvalin. Viden je še nekoliko vzvišen od jarkov obdan prostor (»Kastelišče«). Kapelo sv. Jožefa ob koncu vasi so sezidali 1867. Gresovščak, 204-39-39-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 7 km, žel Ljutomer 4.5 km, "O 4 km. Nm 250—300 m. Razloženo naselje v povirju potoka, ki se izliva z. od Stročje vasi v Murico. Dostop z vozom. Glavni donos daje prodaja vina, manjšega živina, Vsi drugi produkti se porabijo doma. 384 SREZ LJUTOMER Predzgodovinske gomile. Tu je od nekdaj imel vinograde ad-montski samostan. Na samostansko enonadstropno zidanico, ki jo je okoli 1751 postavil admontski opat Lenart Ofner, še spominja naziv »Abtov zid«. Mota, 350-75-47-14-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 3 km, žel Ljutomer 3.5 km, o 3 km. Nm 174 m. Obcestna vas na Murskem polju sv. od Ljutomera. Sv. odtod teče Mura, razcepljena v mnogo rokavov. Za prevoz preko nje služi brod. Skozi vas pelje ban. cesta iz Veržeja v llazkrižje. Od poljedelskih produktov se prodajata pšenica in koruza. Nekaj donaša tudi prodaja živine, prašičev, perutnine, sadja in mleka v mlekarno v Krapje. Gozdovi ob Muri dajejo les za dom. Pri vasi so odkrili predmete iz bronaste dobe. Vas je dobila ime po nekdanji mitnici ob deželni meji. Prvič se omenja 1500. V 17., 18. in 19. stol. je večkrat pogorela. L. 1703. so jo opustošili Kruci. Kapelo sv. Janeza sredi vasi so postavili 1859. Noršinci, 177-38-34-3-4. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 1.75 km, žel Ljutomer 0.75 km, o 1.75 km. Nm 178 m. Gručasta vas na ravnini sz. od Ljutomera ob ban. cesti v Gor. Radgono. Poljedelskih produktov se proda malo, ravno tako živine, prašičev, perutnine in sadja. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Imel je strelski dvorec najbrže že v 12. stol. Stal je verjetno na mestu pristave gornjeradgonske graščine, ki je danes v kmečkih rokah. L. 1425. se omenja celo obrambni stolp, okoli katerega se je razvila nova vas. Stara vas v Noršincih, ki se prvič omenja 1425, se je pozneje spojila z Noršinci. L. 1821. so postavili pred vasjo soho sv. Janeza Nepomuka. Nunska graba, 206-44-15-7-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 4 km, žel Ljutomer 5 km, o 4 km. Nm-200—300 m. Razloženo naselje v. od Ljutomera v grabi med goricami. Po dnu grabe pelje obč. cesta za vsa vozila. Prevladuje vinogradništvo, poljedelstvo pa le za dom. Žlahtna trta daje letno do 300 hI vina, ki se ga proda do 90%. Vas se prvič omenja 1317, ko je tu stal strelski dvorec. (Nemški naziv za vas je Schiitzen-berg.) Slov. ime je kraj dobil po ravenskem (runskem) samostanu (pri Gradcu), ki je imel v tej vasi vinograde. V vasi je imela svoje vinograde tudi radgonska plemenitaška rodbina Scheitt, na katero še spominja neka vinogradua panoga, zvana šajtovšak. Podgradje, 205-37-24-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 2 km, žel Ljutomer 3 km, o 2 km. Nm 180 m. Razloženo naselje na prehodu doline ob Kostanjevici na Mursko polje jv. od Ljutomera. Skozi naselje pelje obč. cesta, ki se priključi na ban. cesto iz Ljutomera v Mursko Središče. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja, po pobočjih tudi vinogradništvo. Prodaja pridelkov v Ljutomer. Predzgodovinske gomile. Današnja naselbina se je razvila pod Dolnjim gradom, po katerem je tudi dobila svoje ime. Grad so dali postaviti tamošnji zemljiški gospodje solnograški nadškofje v obrambo proti Madjarom. Prvič se omenja 1242. Dajali so ga v fevd deželnim vladarjem. Po 1278 so Habsburžani na gradu postavljali gradnike, viteze Ljutomerske, od katerih se kot prvi omenja VValter (1283—1285). V 16. stol. so grad prevzeli Alapiči (znan je Gašper Alapič, ki se je odlikoval v bitki pri Sigetu 1566 in 1573 premagal kmečko vojsko Matije Gubca). L. 1719. ga je rodbina Mauerburg, lastnica branečke graščine, združila z Branekom. Grad je danes v razvalinah. Sedanjo stavbo so postavili v 1859—1862. Današnja lastnica je gospa Varda. V preteklosti je bil grad pomemben kot sedež deželske sodnije, dokler je niso 1719 premestili v branečki grad. V dobi napadov Turkov iu Krucov je Dolnji grad veljal za pomembno obrambno trdnjavo. Podr. cerkev sv. Ane se prvič omenja 1545. Do srede 18. stol. je bila posvečena Vneb. M. D. V 1674— 1676 so jo na novo prekrili, 1736 pa odstranili leseni strop, jo obokali ter prenovili. Presika, 125-28-18-2-3. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 5 km, žel Ljutomer 6 km, o 5 km. Nm 220—300 m. Razloženo naselje v goricah jv. od Ljutomera. Skozi kraj pelje ban. cesta proti Središču. Kmetijstvo le za dom, vinogradništvo. Vina se proda 2/s pridelka. Kraj je bil do 1918 obmejna vas med štajerskim in ogrskim Medmurjem. Tu je bila nastanjena obmejna straža in tu so v času kužnih epidemij kon-tumacirali popotnike. Na to še spominjajo nazivi »kasarne« in »špital«. L. 1919. so v Presiki začeli kopati premog. Pristava, 210-92-92-16-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 4km, žel Ljutomer 5 km, o 4 km. Nm 174 m. Leži nad Murico v. od Ljutomera ob ban. cesti II. reda. Poljedelstvo, živinoreja in delno sadjarstvo. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela 11 hiš. L. 1704. so jo izropali in požgali Kruci. V preteklosti je vas veliko trpela od poplav. Ko so Madjari v 16. stol. potisnili Muro na štajersko stran, je tekla tik mimo vasi. To še pomni ljudsko izročilo, pozna se še tudi stara struga. Radomerje, 72-22-20-11-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ljutomer 4 km, o 4 km. Nm 205 m. Leži j. od Ljutomera v območju stranske doline ob Kostanjevici. Vas je postavljena ob obč. cesti Ljutomer—Ivanjkovci. Dostop z vsemi vozili. Polja donašajo le za dom. Glavni zaslužek daje prodaja živine in sadja. Vino se porabi doma, prav tako les. Sledovi naselbine iz bronaste dobe. Prvič se vas omenja 1422. Radomerščak, 334-63-56-53-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ljutomer 5 km, o 5 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje v vinorodnih goricah v. nad žel. progo in ban. cesto Ormož— Ljutomer pri Žerovincih. Dostop z vozom. Poljedelstvo zadošča za dom. Nekaj se proda sadja in živine. Glavni dohodek daje vino, ki se ga proda do % vsega pridelka. Tu rojena: dr. Miklošič Franc (1813—1891), znamenit slavist; njegov brat Miklošič Janez (1823—1901), organiz. slov. glasb, življenja v Mariboru. Rinčetova graha, 150-35-20-2-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 4 km, žel Ljutomer 5 km, o 4 km. Nm 200— 220m. Razloženo naselje v grabi j. od stika doline Kostanjevice z Murskim poljem. Skozi naselje sta speljani dve obč. cesti: ena po grabi, druga pa po hrbtu v. nad njo. Obe se priključita v Stročji vasi na ban. cesto. Prebivalstvo porabi poljedelske produkte doma, prodaja pa sadje, živino in v glavnem vino. Vas je dobila ime po rodbini Rindscheit, posestnici Dolnjega gradu. Slainnjak, 198-49-37-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 5 km, žel Ljutomer 6 km, o 5 kin. Nm ca 280—320 m. Razloženo naselje v goricah j. od vstopa doline Kostanjevice na Mursko polje. Obsega tudi naselje Kumerska graha. Dostop z vozom. Glavni donos tvori prodaja vin, manjšega pa prodaja živine in sadja. Predrimske gomile. Tu je rojen slikar Ione Trstenjak (1895). Stročja vas, 401-53-50-12-7. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 2 km, žel Ljutomer 3 km, o 2 km. Nm 175 m. Obcestno naselje na j. Murskega polja in deloma v pobočju ob ban. cesti iz Ljutomera v Središče. Vključuje zaselek Marof. Poljedelski produkti in živina so glavno prodajno blago, nekaj se i proda tudi prašičev in perutnine v Ljutomer. Vino in les se i porabi doma. V dobi madjarskih napadov so stali v vasi ob-! rambni strelski dvorci, (odtod ime Stročja = Strelčja vas, nem. i Schiitzendorf). L. 1704. so vas izropali in požgali Kruci. L. 1874. je pogorela. Kapelo v vasi so postavili 1866 mesto starega tri-oglatega zidanega kužnega stebra. V dobi narodnega preporoda po 1867 je bil tamošnji voditelj narodnega gibanja čebelar Marko Novak. Tu rojena: dr. Božič Anton (1876—1933), odv. v Celju, gospodarstvenik; dr. Moliorič Fran (1866—1928), sodni sv., pravnik in književnik. Železne dveri, 87-20-15-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Ljutomer 4 km, žel Ljutomer 5 km, o 4 km. Nm ca 250 m. Razloženo naselje v goricah j. nad dolino Kostanjevice. Dostop z vozom. Kmetijstvo le za dom. Zelo ugodna lega za vinograde. Kraj je znan po izvrstnem vinu. Največji tamkajšnji vinograd je že v posesti admontskega samostana od 1. 1300. Občina Mala Nedelja Preb. 2600, hiš 680, posest. 429, koč. 169, najem. 203. Površina 2494 ha: njiv in vrtov 835.99, trav. in paš. 500.01, vinogradov 162.10, gozdov 807.29, sadovnjakov 97, ostalo 91.61. Obč. leži z. od Ljutomera in obsega gorice od spodnje ščavniške doline do razvodja proti Pesnici. Ožji dolini ob Turju in Bu-kovnici razdelita občino v tri enote. Naselja so po vrheh (vinogradi) in deloma v dolinah (njive, travniki). Prebivalstvo živi od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma od vinogradništva. O izraziti prevladi katere teh panog ni govora. Večja obrt in industrija nista razviti. Nekaj obrtnih obratov (mlinov, žag, usnjarna) ima vpliv samo na razvoj dotične vasi, kjer obratujejo. Prometno teži občina deloma proti Ljutomeru, deloma proti ban. cesti Sv. Jurij ob Ščavnici—Ptuj. Bodislavci, 200-61-40-10-7. Sr so du zdr Ljutomer 15 km, žand o p š žup Mala Nedelja 1 km, fin Sv. Jurij 8 km, žel Zerovinci 9 km. Nin povp. 275 m. Razloženo naselje po goricah j. nad dolino Bukovnice. Obsega tudi naselja Brumnovčak, Ermanjščak, Vinščak. S. del naselja leži ob ban. cesti v dolini ob Bukovnici. Poljedelski produkti se porabijo doma, prodaja se živina, sadje, prašiči in deloma vino. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela 9 hiš. V Bukovnici je stala kapela sv. Tomaža, ki je v zač. 18. stol. slovela po tajinstvenih prikaznih. Bučkovci (Mala Nedelja), 331-73-52-8-10. Sr so du Ljutomer 15 km, žand o p š žup Mala Nedelja v kraju, zdr fin Sv. Jurij 8 km, žel Zerovinci 10 km. Šola ust. 1737, 8 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas., PSVD., Gled. oder, Pev. d. Nm 279 m. Leži na slemenu, ki se vleče med potokoma Turje na s. in Bukovnico na j. . ■ 1 Vključuje naselji Cerkevnjak in Kolmanjšak. Središče kraja je pri cerkvi sv. Trojice (Mala Nedelja), okoli katere so domovi deloma pravilno razporejeni. Odtod je po obč. cesti I km do ban. ceste ob Bukovnici. Dostop z vsemi vozili. Vse gorice so pokrite z vinogradi, ki jih poživljajo zidanice in vile. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, vse tudi za prodajo. Gostilne s prenočišči. Kraj se prvič omenja 1441 in nato 1480. L. 1707. so ga opustošili Kruci. V dobi narodnega preporoda po 1848, posebno še po 1867, so se ravno Malonedeljčani v vsej okolici najbolj odlikovali po svoji narodni zavesti. Njihov vodja je bil župnik Anton Krempel (spomenik iz 1875 j. od cerkve). Pri šoli stoji spomenik rojaka in narodnega delavca dr. J. Razlaga (iz 1927). Župni ja Mala Nedelja (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 2600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Trojice. Prvotna cerkev, posvečena do 16. stol. D. M. (zato ime Mala Nedelja), je že stala 1441. Med 1521—1547 (letnica stranskih vrat in na stebru med ladjama) so jo temeljito firezidali in povečali. Prizidali so ji zvonik, ki je do višine adij štirikoten, v zgornjem delu pa osmerokoten. Cerkev ima dve enako dolgi, a različno široki ladji. Večja južna ladja z zvončkom in presbiterij datirata iz dobe med 1521—1547. Obe ladji imata poznogotska okna in sta imeli prvotno raven lesen strop; obokani sta bili v 16. stol. Svod vsake ladje je sestavljen iz dveh polj z gotskim rebrastim križnim obokom. Sedanji svod presbiterija je iz 17. ali 18. stol. Glavni vhod v cerkev je skozi zvonico, katera ima gotski svod z rebri. Glavni oltar s sliko je iz 1862. Križev pot je delo L. Lampla iz Gradca. V turški dobi so cerkev obdali z močnim taborskim obzidjem. Stranski oltar sv. Sebastijana, priprošnjika v kužnih boleznih, so postavili najbrž okoli 1529, ko je tu morila kuga. Mali zvonček ima letnico 1509 in je precej starejši od zvonika. Kapelo sv. Ane na pokopališču so 1785 podrli. Mala Nedelja je bila prvotno podr. radgonske pražupnije in pozneje župnije sv. Jurija ob Šč. L. 1607. se že navaja kot vikariat. Prvi vikarji so bili večinoma pristaši Lutrove vere. Sredi 18. stol. je postala župnija. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. Sekovski škofje so obdržali patronatske pravice do danes. Kroniko je začel pisati župnik, zgodovinar Matej Slekovec (1897). Drakovci, 406-128-60-42-26. Sr so du Ljutomer 19 km, žand o p š žup Mala Nedelja 2 km, zdr fin Sv. Jurij 4 km, žel Križevci 10 km. Nm povp. 270 m. Razloženo naselje po goricah j. od zgornjega toka vode Turje, ne daleč od ban. ceste Sv. Jurij ob Šč.—Ptuj. Posamezni deli vasi imajo še imena Kamenščak, Kopinovčak, Lipovčak, Plibiči, Vrhovnjak, Zdolovje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poljedelski produkti le za dom, prodaja se živina, sadje, prašiči, zlasti pa vino (Va pridelka). Vas se omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štela 5 hiš. L. 1445. je imela že 14 hiš. Prvotna in prava vas je bila pod hribom v dolini potoka Turje, kjer je še danes večji del njiv in travnikov. Godemarci, 236-57-40-10-15. Sr so du zdr Ljutomer 15 km, žand o p š žup Mala Nedelja 3 km, fin Sv. Jurij 13 km, žel Zerovinci 8 km. Nm 200—280 m. Razloženo naselje po goricah do dna doline Bukovnice (mlin). Vključuje tudi naselji Kranj-šovčak, Marinščak. Ob Bukovnici pelje ban. cesta II. reda Ljutomer—Ptuj, dočim je j. del naselja dostopen po obč. cesti z vsemi vozili. Glavni prodajni predmeti so sadje, živina in vino. Manjša usnjarna. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela II hiš. Odtod doma Kosi Anton (r. 1864), mladinski, gosp. pisatelj in glasbenik, zdaj v Središču ob Dr. Kuršinci, 248-65-30-20-10. Sr so du zdr Ljutomer 15 km, žand o p š žup Mala Nedelja 1 km, fin Sv. Jurij 9 km, žel Zerovinci 8 km. Nm ca 270 m. Razloženo slemensko naselje v. od Male Nedelje. Vključuje tudi naselji Bregovje in Kurščenšak. Ostalo kot pri Mali Nedelji. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela samo 6 hiš. Moravci, 553-168-100-50-120. Sr so du Ljutomer 19 km, žand o p š žup Mala Nedelja 2 km, zdr fin Sv. Jurij 8 km, žel Zero-vinici 13 km. Gas. Nm 220—320 m. Razloženo naselje po goricah med Malo Nedeljo in ban. cesto Sv. Jurij—Ptuj. Vključuje tudi naselja Kesovščak, Moravski vrh, Novi vrh, Pekel, Pistike. V. odtod začenja dolina Bukovnice. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo. Prodaja živine, sadja in vina. Čebelarstvo. Manjša parna žaga. Prvič se vas omenja 1443. Kapelica v vasi je iz 19. stol. in spominja na kugo. Odtod doma Spindler Veko-slav (r. 1881), pesnik, novinar. Precetinci, 238-48-32-21-10. Sr so du zdr Ljutomer 14.5 km, žand o p š žup Mala Nedelja 5 km, fin Sv. Jurij 11 km, žel Križevci 7 km. Nm 220—250 m. Razloženo naselje po rahlo razgibanem svetu med potokom Turje in spodnjo dolino Ščavnice. Vključuje tudi naselje Precetinščak. Dostop z vozom po obč. cesti 2 km od ban. ceste v ščavniški dolini. Prodaja se sadje (jabolka), živina in prašiči. Prvič se omenja kraj 1445, ko je štel 10 hiš. Na mestu sedanjega Gradišča je stal prece-tinski grad; iz njegovih razvalin so baje sezidali malonedelj-sko cerkev. Radoslavci, 345-70-65-5-5. Sr so du zdr Ljutomer 11.5 km, žand o p š žup Mala Nedelja 7 km, fin Sv. Jurij 14 km, žel Zerovinci 7 km. Gas. Nm 191 m. Razloženo naselje ob potoku Turje, deloma po rahlem pobočju nad njim. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo, vse tudi za prodaj. Na Turju mlini in žaga. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štela 18 kmetij. Deželnoknežji fevdi se omenjajo še 1441, 1443, 1445, ko je vas štela 19 hiš. V dobi narodnega preporoda po 1867 je bil vodja tamošnjega narodnostnega gibanja Anton Rožič. V R. rojen dr. Radoslav Razlag (1826—1880), nar. delavec in književnik. Sitarovci, 43-10-10-3-0. Sr so du zdr Ljutomer 12.5 km, žand o p š žup Mala Nedelja 4 km, fin Sv. Jurij 13 km, žel Križevci 8 km. Nm 210 m. Majhno razloženo naselje v bregu s. nad potokom Turje. Dostop po ban. cesti od Ljutomera. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela le dve hiši. Občina Negova Preb. 2536, hiš 490, posest. 398, koč. 143, najem. 40. Površina 2920.54 ha: njiv in vrtov 678.66, trav. in paš. 740.69, vinogradov 129.18, sadovnjakov 160, gozdov 1098.70, ostalo 113.31. Občina zavzema osrednji del Sčavniške doline ter pobočja, ki jo obrobljajo na v. iu z. Občinska meja je na z. pomaknjena precej globoko v gričevje do razvodja med Pesnico in Sčavnico. Pokrajina se deli v dve enoti: ravnino ob Ščavnici in gričevje, ki se medsebojno precej razlikujeta tudi po svoji gospodarski funkciji: na ravnini poljedelstvo in živinoreja, v gričevju vinogradništvo. Večjega gospodarskega središča občina nima in je za plasiranje svojih proizvodov odvisna od Maribora, Gor. Radgone in delno od Sv. Lenarta. Industrije in večje obrti ni. Promet odvajajo ban. ceste proti Gor. Radgoni, Sv. Trojici in Ljutomeru. Gornji lvanjci, 140-22-21-1-0. Sr Ljutomer 28 km, so du Gor. Radgona 11 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, žel Slatina Radenci 11.5 km, o š žup Negova 2 km, pTt lvanjci 2 km. Nm 209 m. Majhno razloženo naselje v Ščavniški dolini. S. od vasi se izliva v Sčavnico potok Krčovina. Dostop za vsa vozila po 2 km dolgi obč. cesti od ban. ceste Gor. Radgona— Maribor. Svet je ilovnat in peščen, v dolini deloma vlažen. ■Polovica poljedelskih produktov se proda, dalje se prodaja sadje, živina in perutnina. lvanjševci, 449-111-95-15-1. Sr Ljutomer 30 km, so du žand fin žup~G?nf: 11 aTlgnnn"!f km, zdr žel Slatina Radenci 10 km, o š Negova 4 km, pTt lvanjci 6 km. Nm 222 m. Razloženo naselje na v. robu Sčavniške doline in v pobočjih nad njo (Ivanj-ševski vrh in Radvenci). Skozi spodnji del naselja pelje banovinska cesta. Vaška polja so v dolini in po pobočjih ter dajejo majhen presežek za prodajo. Veliko prodajo živine, prašičev, perutnine in žlahtnih vin. Listnuti iu iglasti gozdovi dajejo les, ki se v obliki drv in polfabrikatov tudi prodaja. V vasi se nahaja slatinski vrelec. Vas se prvič omenja 1425. L. 1445. je štela 23 hiš. Radvenci pa se omenjajo v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je tu stal strelski dvorec. V lv. rojeni: IIolz Fran (1880—1914), eden prvih slov. kmetijskih strokovnjakov (v Gradcu); "VVurzer MutijaJ1832— 1921), župnik in vnet nar, delavec v Rusall. ......* —— Ivanjski ' vrhr' "92-28-16-14-11. Sr" "Ejutom"er~26.5 km, so du žel fin Gor. Radgona 12 km, žand zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, o š žup Negova 3 km, pTt lvanjci 2 km. Nm 240—280 m. Razloženo naselje v goricah ob občinski cesti, ki se priključi na banovinsko cesto Gor. Radgona—Sv. Trojica j. od Sp. Ivanj-cev pri kapelici; nad njo so še zadnje hiše, ki pripadajo Ivanjskomu vrhu. Sončna lega z vinogradi, ki dajejo 50% presežka. Nekaj donaša tudi prodaja živine in sadja. Kunova, 162-40-29-31-0. Sr Ljutomer 28.5 km, so du Gor. Radgona 14 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Ščavnici 8 km, žel Slatina Radenci 13 km, o š žup Negova 2 km, pTt lvanjci 3 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje po goricah z. od Spodnjih Ivanjcev. Vas veže z ban. cesto Gor. Radgona—Sv. Trojica obč. cesta, dostopna z vsemi vozili. Poljedelski produkti, živina, sadje, vino pa tudi les za prodajo. Tu rojen Slekovec Matija (1846—1902), župnik, zgodovinar, prvi preds. Zgod. dr. v Mariboru. Lokavci, 189-46-33-13-0. Sr Ljutomer 26.5 km, so du fin Gor. Radgona 11 km, žand zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 10 km, žel Slatina Radenci 12 km, o š žup Negova 1 km, pTt lvanjci 5 km. Nm 220—240 m. Razloženo naselje deloma v dolini potoka Krčovine, ki se pri Gornjih Ivanjcih izliva v Sčavnico, deloma z. odtod. Vključuje naselji Lokavski in Pišovski vrh. Dostop po obč. cesti. Poljedelski produkti se porabijo večinoma doma. Nekaj donaša prodaja živine in mlekarskih izdelkov, največ pa sadje, vino in prašiči. Slatinski vrelec. Pišovski vrh se omenja že v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267 med strelskimi dvorci. L. 1445. je štel 13 hiš. Negova, 368-88-75-9-4. Sr Ljutomer 29 km, so du fin Gor. Radgona 15 km, žand zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 9 km, žel Slatina Radenci 13 km, o š žup v kraju, pTt Ivanjci 4 km. Šola ust. 1780, 5 odd. Javna knjiž., Bral. d., NO, Gas. Nm 285 m. Gručasto naselje okoli cerkve. Leži na terasi z. od osrednjega dela ščavniške doline. Jv. od vasi se vleče gozdnati in razgledni hrbet Kogel. Od Ivanjec vodi sem obč. cesta, primerna za vsa vozila. K Negovi spadajo še razložena naselja Mujhovec in Ločki vrli (310 in) na jz. ter Negovski vrh (305 in) na sz. Presežek poljedelskih produktov je majhen. Glavno prodajno blago je živina, zlasti svinje, perutnina, sadje, vino in deloma les. Vsi produkti se prodajo v Maribor in Gor. Radgono. V treh večjih graščinskih ribnikih se goje ribe za prodajo. V kraju so odkrili neolitske najdbe (kamni, tkzv. »gromske strele«), pa tudi hallstattsko-ilirske gomile (tkzv. »negovske čelade«). V srednjem veku je tod vodila živa trgovska cesta; o njej pričajo benečanski napisi. Vas se prvič omenja v listini, izdani med 1106—1124. Prvi znani lastniki Negove in okolice so bili grofje Spanheimi, ki so jo okoli 1120 podarili šentpavelskemu samostanu na Koroškem. V tej dobi je nedvomno že stal negovski grad, četudi se prvič omenja šele 1425. Od konca 16. do konca 19. stol. je bil grad v posesti rodbine Trauttmanns-dorf s Češkega. Ta ga je restavrirala in povečala ter ga še sedaj uporablja kot pristavo. Župnija Negova (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 1416 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marije je bila zidana 1699. Prvotno je bila podr. župnije sv. Benedikta, iz katere se je izločila pred 1592 kot vikariat, a 1782 kot župnija. Na stropu cerkve je ohranjena letnica 1710. Na mestu presbiterija je stala prvotno majhna kapela, katere ostanek je gotski portal sedanje cerkve. Stranska kapela je iz 1850. Od N. doma Fekonja Andrej (1851—1920), lit. zgodovinar. Radvenci, 204-50-38-12-0. Sr Ljutomer 31 km, so du fin Gor. Radgona 10 km, žand zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 12 km, žel Slatina Radenci 12 km, o š žup Negova 3 km, pTt Ivanjci 6 km. Nm 215 m. Razloženo naselje ob Ščavnici v s. delu občine. Vas je zvezana z ban. cesto Gor. Radgona—Sv. Trojica po obč. cesti za vsa vozila. Z. od vasi leži v goricah Radvenski vrh. Poljedelski produkti, živina, sadje in perutnina se prodajajo v Gor. Radgono. Vinogradov je malo, vino se porabi doma. Blizu vasi je slatinski vrelec. Spodnji Ivanjci, 382-32-30-7-3. Sr Ljutomer 25 km, so du Gor. Radgona 11 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Ščavnici 5 km, žel Slatina Radenci 9 km, o š žup Negova 4 km, pTt v kraju. Nm 229m. Leže na z. robu ščavniške doline in v rahlem pobočju nad njo. Skozi vas pelje ban. cesta Gor. Radgona— Sv. Lenart, od katere se tu cepijo ban. ceste proti Negovi in Sv. Juriju ob Šč. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Vsi ti produkti se prodajajo, jiosebno živina. Prometno važna točka, gostilne s prenočišči, mlini. Slatinski vrelec. Stavešinci, 315-15-23-14-1. Sr Ljutomer 27.5 km, so du žuj) Gor. Radgona 9 km, žand fin žel Slatina Radenci 7 km, zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 5 km, o š Negova 5 km, pTt Ivanjci 3 km. Nm 205—220 m. Razloženo naselje v. od Ščavnice v dolini in nad njo. Skozi spodnji del vasi pelje ban. cesta, ki se priključi takoj jv. odtod ban. cesti Gor. Radgona—Sv. Lenart. Največ se proda živine in vina, drugih pridelkov manj. Vas se prvič omenja 1366. L. 1445. je štela 11 hiš. Stavešinski vrh, 235-58-38-27-20. Sr Ljutomer 28.5 km, so du fin Gor. Radgona 8 km, žand zdr Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Slatina Radenci 5 km, o š žup Negova 4 km, pTt Ivanjci 4 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje v goricah nad Stavešinci, z. od ban. ceste Gor. Radgona—Sv. Lenart. Obč. cesta za vsa vozila. Ostalo kot Stavešinci. Občina Slatina Radenci Preb. 3980,* hiš 842, posest. 614, koč. 230,^ najem. 40. Površina 3618ha:* njiv in vrtov 1196, trav. in paš. 766, vinogradov 287, gozdov 883, sadovnjakov 283, ostalo 203. Občina zavzema na s. še velik del Murskega polja, ki je tu le 2—3 km široko in deloma razgibano po nekaterih potokih, pritekajočih iz goric (n. pr. Radenski in Turjanski potok). J. del tvori eden * Vštet je tudi oni del kraja Murščak (h. št. 1—61), ki je bil 1936 priključen obč. Sv. Jurij ob Ščavnici. najizrazitejših vinorodnih predelov Slov. goric okoli razgledne Kapele (309 m). Preko goric sega občina pri Očeslavcih do ščavniške doline, na v. pa v bližino stika ravninskih tal ob Muri in Ščavnici. Gorice so razrezane po potokih v ozka slemena, potekajoča na z. v smeri od s. na j., na v. pa od sz. na jv. Po slemenih so ob obč. cestah na dolgo razložena vinogradniška naselja (večinoma z imenom »vrh«), po grabah med njimi pa teko potoki proti Ščavnici. V ravnini Murskega polja imamo večje strnjene vasi, ki žive v glavnem od poljedelstva, od vinarstva pa le, v kolikor imajo tudi one v goricah pripadajoče »vrhe«. Od kmetijskih pridelkov se proda mnogo sadja, zlasti v Avstrijo in Nemčijo, svinj, perutnine in jajc v Avstrijo. Vino se prodaja ponajveč v Prekmurje, deloma tudi v Avstrijo. Kakor vsa okolica, obiluje občina na slatinskih vrelcih; ob njih je vzraslo moderno zdravilišče Slatina Radenci. Promet se kreta po železnici in ban. cesti Gor. Radgona—Ljutomer, od nje gredo stranske žile na j. (ban. cesta k Sv. Juriju ob Ščavnici) in na s. (preko broda v Prekmurje). Boračeva, 390-49-49-0-10. Sr Ljutomer 22 km, so du Gor. Radgona 6 km, žand zdr žel o pTt š Slatina Radenci 0.5 km, fin Slatina Radenci 1.5 km, žup Kapela 1.5 km. Nm ca 205 m. Strnjena vas v ravnini z. od Radenc ob Radenskem potoku. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 1 km od ban. ceste Ljutomer—Gor. Radgona. Kmetijstvo in deloma vinogradništvo. Prodaja sadja v Avstrijo in Nemčijo (30.000 kg), vina v Avstrijo (ca 600 hI), mleka in jajc v radensko zdravilišče. V kraju je slatinski vrelec (tkzv. Kraljev vrelec), last zdravilišča Slatina Radenci (2'A milj. steklenic letno). Vas spada med najstarejše naselbine Murskega polja. Prvič se omenja že med 1106—1124. Gornji Kocjan, 61-17-9-8-0. Sr Ljutomer 22.5 km, so du Gor. Radgona 8 km, žand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 2 km, žup Kapela 3 km. Nm ca 290 m. Naselje v vinogradnih slemenih v. od Kapele. Dostop po obč. cesti 1—2 km od ban. ceste Radenci—Sv. Jurij ob Ščavnici. Vinogradništvo, prodaja vina. Hrastje-Mota, 492-80-80-0-1. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 8 km, žand zdr fin žel o pTt Slatina Radenci 2 km, š Kapela 2 km, žup Sv. Križ 8 km. Nm 195—200 m. Dve veliki ravninski vasi ena tik druge (Hrastje malo j.) ob ban. cesti Ljutomer—Radgona v najožjem delu Murskega polja. Hrastje je gručasta vas, Mota ima bolj obcestni tločrt. Kmetijstvo, prodaja prašičev, perutnine in sadja (do 15.000 kg) v Avstrijo. Obrtniki, gostilne, vodni mlini na Muri. Hrastje se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štelo 30 kmetij in imelo strelski dvorec. Mota je poznejša naselbina; naziva se po mitnici v bližini nekdanjega broda. V Hrastju rojen dr. Prelog Matija (1813—1872), nar. buditelj; na Moti dr. Missia Jakob (1838—1902), goriški nadškof. Hrašenski vrli, 64-12-12-2-0. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 10 km, žand zdr žel o pTt Slatina Radenci 3 km, fin Slatina Radenci 1.5 km, š žup Kapela 3 km. Nm ca 280 m. Sle-mensko naselje v vrheh jv. od Kapele. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste v Hrastju-Moti. Kmetijstvo, vinogradništvo. Kapela, 319-64-54-10-6. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 8 km, žand zdr fin žel o pTt Slatina Radenci 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1812, 7 odd. Ban. trsnica in drevesnica z vsakoletnim 9 mes. tečajem za fante, Gas., Org. »Stari vojaki«, PCD, odsek NO, PCMD. Nm 309 m. Razloženo naselje po vinorodnih goricah j. od Slatine Radencev. Od središča pri župni cerkvi se vrste kmetije in viničarije po slemenih na vse strani, zlasti pa ob ban. cesti Slatina Radenci—Sv. Jurij ob Šč. Obsega tudi naselja Kapelski vrh in Klaponci. Dostop z vsemi vozili. Prevladuje vinogradništvo; proda se do 200lil vina deloma v Avstrijo. Prodaja sadja (v Nemčijo), svinj, perutnine in jajc. Obrtniki, gostilne. Kapela z značilno cerkvijo je vidna daleč po Murskem polju in Prekmurju; najhvaležnejši razgled v Slov. goricah, priljubljen izlet gostov iz Slatine Radenci. O predzgodovinski obljudenosti kraja pričajo odkrite ilirsko-nallstattske gomile z bronastimi predmeti. Prvič se omenja vas v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267 in pozneje pogosto v 14. in 15. stol. Na kugo iz 1608—1609 spominjajo kužna znamenja v obliki stebra (3 v župniji). V dobi slovenskih taborov se je vršil 19. junija 1870 zadnji tabor pri Kapeli, ki sta ga organizirala župnik A. Klemenčič in I. Kukovec. Župnija Kapela (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 3235 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Magdalene. Prvotno kapelo sv. Marije Magdalene so zgradili najbrž šentpavclski benediktinci s Koroškega, ki so imeli tu veliko zemlje. Cerkev se prvič omenja šele 1617. Današnja cerkev je centralna stavba s ku-polastim svodom. Zgrajena je bila 1823—1824 v italijanskem slogu. Presbiterij je bil poslikan 1835. Kasneje okrog 1859 so bile freske obnovljene. L. 1885. je vso cerkev poslikal Brollo. Glavni oltar z gotskimi stebri in samostojno stoječim tabernakljem je iz 1859; stranski so iz 1861. Za stavbo so uporabili ruševine nekdanjega gradu Kocjana. Cerkev je bila prvotno podr. cerkve sv. Petra pri Radgoni, iz katere se je izločila 1766 kot kuracija s stalnim duhovnikom. Do tedaj so opravljali službo božjo dvakrat na leto kapucini iz Radgone. Vikariat so 1784 povzdignili v župnijo. Cerkveno je bila podrejena do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. Sekovski škofje so si ohranili patronatske pravice do danes. Mali Janžev vrh, 208-43-29-14-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 16 km, žand zdr žel o pTt š Slatina Radenci 0.5 km, fin Slatina Radenci 1.5 km, žup Kapela 1.5 km. Nm 280 m. Naselje, razloženo po vinorodnem slemenu, potekajočem od s. proti j. v goricah z. od Kapele. Dostop z vozom po obč. poti od ban. ceste Gor. Radgona—Maribor. V gospodarstvu prevladuje vinogradništvo. Mele, 200-27-27-0-2. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 4 km, žand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 1.5 km, zup Kapela 4 km. Nm 203 m. Leži poleg ban. ceste med Radenci m Gor. Radgono. Takoj za vasjo teče Mura (mlini na čolnih, ribolov, drž. meja). Gospodarstvo kot v Šratovcih Vas se prvič omenja 1415. L. 1445. je štela 20 hiš. Tu so nekdaj stala grascinska skladišča in kleti. Murščak, 486-130-63-67-0. Sr Ljutomer 20 km, so du Gor. Radgona 10 km, žand zdr fin žel o pTt Slatina Radenci 3 km, s zup Kapela 3 km. Nm ca 285 m. Kmetije in zidanice naselja so razlozene po slemenih med Sčavniško dolino in Murskim poljem. Dostop z vozom po obč. cestah ca 4 km od ban. ceste pri Kapeli ah 2 km od one pri Hrastju-Moti. V gospodarstvu prevladujeta vinogradništvo ter sadjarstvo. Od letnega vinskega pridelka (ca 450 lil) se približno s/3 proda (deloma v Avstrijo), prav tako od sadja. Domača obrt: pletarstvo. Gostilna s prenočiščem. Na Murščaku v tkzv. »Atilovem gradu« ali gradiču Kocjanu so živeli stari plemiči iz Murščaka (omenjajo se 1218). Ime bližnjega naselja Kocjan še danes spominja na nje, kot tudi okrogli griček z dvojnim obkopnim jarkom, kjer je stal obrambni stolp. L. 1936. se je priključil del kraja (h. št. 1—61) obč. Sv. Jurij ob Ščavnici, kar tu še ni upoštevano. Očeslavci, 196-48-45-3-1. Sr Ljutomer 24 km, so du Gor. Hadgona 8 km, žand žel Slatina Radenci 6 km, zdr fin Sv. Jurij ob Scavmci 3 km. Nm 205 m. Rahlo strnjena vas na s. robu Sčavniške doline, le 0.5 km od ban. ceste Gor. Radgona—Maribor. Dostop z vsemi vozili. K vasi spada Očeslavski vrh v vinogradih s. odtod. Kmetijstvo za dom; prodaja sadja, svinj, perutnine in vina. Mlin in žaga na vodni in parni pogon, parna mlatilnica. Obrtniki, lesna trgovina. Prvič se omenja kraj v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. V 1445 je vas štela 16 hiš. Kraj je že od nekdaj znan po zdravilni slatini. Rački vrh, 106-36-24-12-0. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 10 km, žand zdr fin žel o pTt Slatina Radenci 3 km, š zup Kapela 3 km. Nm ca 280 m. Vinogradniško naselje na enem od slemen med Sčavniško dolino in Murskim poljem v. od Kapele. Edini dohodek prodaja vina. Radenci (Slatina Radenci), 327-65-64-1-17. Sr Ljutomer 20 km, so du Gor. Radgona 6 km, žand zdr fin žel o pTt š v kraju, žup Kapela 3 km. Šola ust. 1931, 6 odd. SKJ s knjiž., NO PCMD, PRK, PJS, Gas. Nm 203 m. Stara gručasta kmetska vas lezi j. od zeleznice in ban. ceste Gor. Radgona—Ljutomer ob cesti, ki vodi mimo Kapele k Sv. Juriju ob Šč. Onstran železnice med Radenskim potokom in mrtvimi rokavi Mure je priraslo ob slatinskih vrelcih novo zdraviliško naselje ter nekaj his ob ban. cesti (gostilne s tujskimi sobami, trgovine). Lepe prenovljene zdraviliške zgradbe s parkom, več zdravilnih vrelcev (Gizelin, Kraljev in Jurjev), ogljenokisle kopelji, izvoz namizne slatine po vsej državi in v inozemstvo. Od zdraviji.®^ vodi cesta k brodu na Muri ter preko njega v Prekmurje (I lsina—Murska Sobota). V sezoni avtobusna zveza z Gor. Radgono in Mariborom. Vas sama živi od kmetijstva; prodaja nekaj pridelkov (mleko) v zdravilišče; sadje, svinje, perutnino in jajca večinoma v inozemstvo, vino v Prekmurje. Z. od vasi do vznožja goric gozdovi (izletna pešpot h Kapeli, /. ure). Gospodarsko služi gozd le za dom. Kraj se prvič ome-"J3 v. U36. L-1-445. je vas štela 15 hiš. Na mestu sedanjega zdravilišča se je prvotno razprostiral mokroten travnik, tkzv. »Rublja«. Zdravilni vrelec je odkril 1833 študent, poznejši dr. Karel b. Henn. L. 1855. se že omenja Radenska Slatina v dr. Kopetzkyjevem seznamu štajerskih mineralnih voda in podobno 1858 v dr. M. Machovem popisu. Zdravilišče je ustanovil sam najditelj dr. K. F. Henn (u. 1877), zdravnik v Dobrni, Laškem in Rimskih toplicah. Poleg vrelca je dal postaviti tkzv. Anin dvor in Karlov dvor. Ko je 1871 ugotovila uradnu analiza prof. dr. J. Mittereggerja zdravilne sestavine, so začeli vodo tudi prodajati. L. 1882. so otvorili kopališče in zgradili priprave za eksport vode. Pomen zdravilišča je porasel z zgraditvijo železnice do Ljutomera v 1890. L. 1897. je prevzel vod- stvo zdravilišča dr. Hildebrand, ki je vrelce moderniziral. L. 1917. so kupile slatino Zedinjene tvornice stekla, od njih pa 1919 Franc Wieltschnig (f 1923). V lasti njegove rodbine je se danes. Radenski vrh, 220-46-36-10-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 6 km, žand zdr fin žel o pTt Slatina Radenci 0.5 km, š žup Kapela 3 km. Nm od 280—300 m. Domovi in zida-nice, raztreseni med vinogradi po slemenih vse iznad Radenc do doline Ščavnice. Od Kapele loči naselje Okoslavska graha. Dostop z vozom od ban. ceste pri Kapeli. Vinogradništvo in sadjarstvo. Odtod doma Freuensfeld Josip (1861—1893), pesnik in zbiratelj nar. blaga. Rihtarovci, 204-46-42-4-0. Sr Ljutomer 19.5 km, so du Gor. -o. u^ umu »>. • ia«umi j. uu tam, Kjer se odcepi od ban. ceste Radgona—Ljutomer obč. cesta h Kapeli, deloma pa po goricah proti j. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja, svinj, perutnine in jajc. Vina se povpr. SU pridelka (ca 100 hI) proda v Prekmurje in deloma v Avstrijo. Kraj je dobil ime po graščinskem uradu, ki je bil v vasi. Prvič se omenja 1445, ko je štel 13 hiš Spodnji Kocjan, 102-20-16-4-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 8 km, žand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 2 km, zup Kapela 3 km. Nm ca 280 m. Leži na sosednjem slemenu z. od Gornjega Kocjana. Ostalo kot Gor. Kocjan Šratovci, 143-27-27-0-1. Sr Ljutomer 22 km, so du žup Gor. Radgona 4 km, žand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 1.5 km. Nm ca 20d m. Ravninska vas ob ban. cesti med Radenci in Oor. Radgono. Kmetijstvo, sadjarstvo, prodaja svinj, perutnine in jajc V gorice vaška posest ne sega. Mlatilnice, mlini na Muri. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela 9 hiš Turjanci 118-29-21-8-0. Sr Ljutomer 19.5 km,'so du Gor. Radgona 16 km, zand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 2 km, zup Kapela 3 km. Nm ca 200 m. Vas sama leži v ravnini tik z od ban. ceste Radgona-Ljutomer, v goricah pa spada zraven razlozeno naselje Turjanski vrh. Gospodarstvo kot v Rihta-rovcih. Veliki Janžev vrh, 344-103-16-87-2. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 6 km, žand zdr fin žel o pTt š Slatina Radenci 0.5 km, žup Kapela 1.5 km. Nm 280—300 m. Razloženo slemensko naselje z. od Kapele. Tik z. odtod vodi po grabi ban. cesta Gor. Radgona—Maribor. Vinogradniško naselje. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Preb. 5341,* hiš 1299, posest. 1015, koč. 259, najem. 131 Površina 5874.51 ha:* njiv iu vrtov 2016.19, trav. in paš. 1229 65 vinogradov 268.68, gozdov 1936.83, sadovnjakov 244.10, ostalo 179.06. Občina zavzema široko spodnjo dolino Ščavnice, gorice nad njo in Murskim poljem ter gričevje z. nad dolino do razvodja proti Pesnici. Sčavnica teče po široki dolini v neštetih ovinkih in prejema iz gričevja vrsto manjših dotokov. V dolini so večinoma večje strnjene vasi, v goricah pa dolga, po slemenih razložena, bolj vinogradniška naselja (pogosto z imenom »vrli«). Prebivalstvo v ravnem dolinskem dnu živi od poljedelstva in živinoreje, v gričevju pa v znatni meri tudi od vinogradništva in sadjarstva. Les zadostuje komaj za domačo porabo. Za večjo obrt ali industrijo razen nekaj mlinov in žag ni nikakih pogojev. V prometnem oziru trpi občina na precejšnji oddaljenosti od železnice. Ban. ceste vodijo sem od Ljutomera, Bučečovec, Ptuja in Gor. Radgone; v največji meri pa je prometna in gospodarska gravitacija usmerjena proti Ljutomeru. Pridelki se prodajajo v Prekmurje, v Maribor ter v veliki meri v Avstrijo. Berkovci, 328-48-40-10-5. Sr so du Ljutomer 13.5 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, žel Križevci 6 km, š Sv. Duh na Stari gori 7 km. Gas. Nm 190 m. Gručasta vas nad levim bregom Ščavnice ob ban. cesti Ljutomer_Muribor. Vključuje tudi naselje Berkovski Prelogi s. odtod, ki pa je bilo 1936 deloma (h. št. 36—48) priključeno obč. Križevci. Pro-daja žita, živine, sirarskih in mlekarskih izdelkov, prašičev in perutnine v Ljutomer in Maribor. Sledovi hallstattske naselbine. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela 19 hiš Biserjane, 104-21-20-2-4. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 17 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici lkm, zel Bucecovci 7 km. Nm 190 m. Majhno naselje na terasi z. od Scavnice. Vodni in parni mlini. Vas se prvič omenja 1445, * Podatki iz dobe pred neznatno rekomasacijo 1936, ko je bil odcepljen del kraja Berkovski Prelogi (h. št. 36—48) in priključen obč. Križevci; priključen pa del kraja Murščak (h. št. 1-60) od obč. Slatina Radenci. 388 SUEZ LJUTOMER ko je štela 10 liiš. Tu rojena: dr. Brumen Anton (1857—1930), narodni borec za pravice štaj. Slovencev, pisec polit, člankov; dr. Korošec Anton (r. 1872), vodja bivše SLS, preds. Jugoslov. kluba na Dunaju, bivši min. preds., notranji minister, preds. Glavne zadr. zveze. Blaguš, 154-20-19-3-3. Sr Ljutomer 20 km, so du Gor. Radgona 17 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 1 km, žel Slatina—Radenci 7 km. Nm 215 m. Razloženo naselje po goricah z. od Ščavnice. Vas je hrvatsko-srbska naselbina. Prvič se omenja 1443 med deželnoknežjimi fevdi. Bolehnečice, 150-31-29-3-3. Sr so du Ljutomer 15 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 5 km, žel Križevci 8 km, š Sv. Duh na Stari gori 3 km. Nm 190 m. Obcestna vas na s. strani ščavniške doline ob ban. cesti iz Ljutomera v Maribor. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja prašičev, perutnine in mlečnih izdelkov. V vasi je parna mlatilnica, ob Ščavnici mlin. Kraj se prvič omenja 1445, Ko je štel 19 hiš. Brezje, 30-8-8-0-0. Sr Ljutomer 20km, so du Gor. Radgona 17 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 1 km, žel Slatina Radenci 7 km. Nm ca 260 m. Razloženo naselje v goricah jv. od Vidma. Dostop z vozom, gospodarstvo kot v Vidmu. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tedaj je štela 10 kmetij. Tu rojen dr. Fran Ilešič (1871), univ. prof. v Zagrebu, liter, in kult. zgodovinar, propagator slov.-hrv. knjiž. zbližanja, bivši preds. Slov. Matice in urednik »Slovana«, propagator kulturnih stikov s Poljaki. Cakova, 64-14-14-0-2. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 16 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 1 km, žel Slatina Radenci 6 km. Nm 203 m. Je razloženo naselje na robu ščavniške doline ob ban. cesti. Parni mlin. Vas je hrvatska naselbina. Dragotinci, 229-58-45-13-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 16 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km, žel Slatina Radenci 10 km. Nm 194 m. Gručasta vas s središčem okoli vaškega znamenja, v. od Ščavnice. S. od vasi v goricah Dragotinski vrh, razloženo naselje med vinogradi. Skozi Dragotince pelje vozna cesta Okoslavci—Biserjane. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vas se prvič omenja 1357. Gaherc, S^JLl-^O-lO-l. Sr Ljutomer 22 km, so du Gor. Radgona 23 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Bučečovci lOkm, š Sv. Duh na Stari gori 3 km. Nm ca 270 m. Razloženo naselje po slemenu, ki preide na jz. v Ko-kolanjščak (296 m), tvoreč razvodje med Pesnico in Sčavnico. Promet z vsemi vozili po obč. cesti, 2 km od ban. ceste Sv. Jurij ob Šč.—Ptuj. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Glavno prodajno blago je sadje in vino, nekaj se proda tudi živine in prašičev. Galušak, 148-36-13-23-0. Sr Ljutomer 21.5 km, so du Gor. Radgona 23 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 5 km, žel Križevci 12 km, š Sv. Duh na Stari gori 5 km. Nm ca 270m. Po slemenu goric razloženo naselje ob razvodju med Sčavnico in Pesnico. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Poljedelski produkti zadoščajo komaj za dom. Glavni donos dajejo žlahtna vina in živina. Nekaj se proda perutnine, mlečnih izdelkov in hrastovine, predelane v doge. Vas se prvič omenja okoli 1300 med strelskimi dvorci. Grabonoš, 285-83-75-0-8. Sr Ljutomer 22 km, so du Gor. Radgona 15 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km, žel Slatina Radenci 7 km. Nm 205 m. Strnjena vas v srednji dolini Ščavnice, na terasi j. nad potokom. Tu se cepi od ban. ceste Sv. Jurij ob Ščavnici—Sv. Trojica ban. cesta preko Kapele (309 m) v Slatino Radence. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, vse tudi za prodajo. Vodni mlin. Prvič se omenja vas v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267 med strelskimi dvorci. L. 1445. je štela 10 kmetij. Grabonoški vrh, 180-65-52-8-5. Sr Ljutomer 24 km, so du Gor. Radgona 15 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Slatina Radenci 7 km. Nm 305 m. Razloženo naselje po slemenih goric jz. od Grabonoša in z. nad ban. cesto Gor. Radgona—Ptuj. Dostop z vozom, v gospodarstvu prevladuje vinogradništvo. Grabšinci, 122-23-12-0-2. Sr Ljutomer 22.5 kin, so du Gor. Radgona 25 km, žand Mala Nedelja 6 km, zdr fin o ]> žup Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Križevci 12 km, š Sv. Duh na Stari gori 4 km. Nm 221 m. Razloženo naselje ob zgornjem toku potoka Turje. Dostop z. vsemi vozili po obč. cesti, 4 km od ban. ceste Sv. Jurij ob Šč,—Ptuj. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Vsi produkti se prodajajo sorazmerno enako. Nekaj donašajo tudi gozdovi (hrast). Vas je hrvatska ali prekmurska naselbina. Prvič se omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štela 12 kmetij. V vasi je obstajal strelski dvorec, na katerega spominja današnji plemič Nemešnjak, njegov nekdanji lastnik. Ilrašenski vrh, 35-7-6-0-1. Sr Ljutomer 20 km, so du Gor. Radgona 15 km, žand žel fin Slatina Radenci 4 km, zdr o p š žup Sv. Jurij oh Ščavnici 5 km. Nm ca 280 m. Razloženo vinogradniško naselje na enem od slemen med Sčavnico in Murskim poljem. Dostop z vozom. Drugi del istoimenskega naselja spada v obč. Slatina Radenci. Jamna, 105-21-19-1-3. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 18 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 1 km, žel Bučečovci 7 km. Nm ca 200 ni. Naselje, razloženo ob ban. cesti na robu ščavniške doline jv. pod Vidmom. Ostalo kot Videm. Kraj se prvič omenja 1336. Kocjan, 45-11-10-1-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 14 kin, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Slatina Radenci 5 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje med vinogradi blizu ban. ceste Sv. Jurij ob Šč.—Kapela—Slatina Ra denci. Prim. tudi obč. Slatina Radenci. Kocki vrh, 32-16-13-0-3. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 23 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 5—6 km, žel Bučečovci 14 km, š Sv. Duh na Stari gori 4 km. Nm 290— 305 m. Razloženo naselje v gričevju med ščavniško in Pesniško dolino. Dostop z vozom 3 km od ban. ceste Sv. Jurij ob Ščavnici—Ptuj. Poljedelski produkti se porabijo doma, prodaja se vino, sadje in živina. Kokolanjščak, 117-31-31-30-6. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 24 km, žand Mala Nedelja 6 km, zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 5—6 km, žel Bučečovci 14 km, š Sv. Duh na Stari gori 4 km. Nm 290—305 m. Razloženo naselje v gričevju med ščavniško in Pesniško dolino. Dostop z vozom, 3 km od ban. ceste Sv. Jurij ob Šč.—Ptuj. Poljedelski produkti se porabijo doma, prodaja se vino, sadje in živina. Kraljevci, 295-42-40-0-2. Sr Ljutomer 25 km, so du Gor. Radgona 21 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Bučečovci 13 km. Nm 220—240 m. Razloženo naselje v goricah z. od Vidma. Dostop z vsemi vozili od Sv. Antona v Slov. gor. Poljedelstvo za dom. Nekaj se proda goveda, prašičev, perutnine in sadja. Vinogradi dajejo vino le za dom. V srednjem veku so razločevali Zgornje in Spodnje Kraljevce. Zgornji Kraljevci se prvič omenjajo 1445, ko so šteli 16 hiš, Spodnji pa že v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265 do 1267. Vas je tedaj štela 10 kmetij. Tu rojen Trstenjak Davorin (1817—1883), književnik in publicist, pristaš ilirizina. Kupetinci, 158-29-29-0-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 12 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, žel Bučečovci 4 km. Nm 230 m. Razloženo naselje v. od spodnje ščavniške doline, tam kjer ta prehaja že v Mursko polje. Del vasi leži ob ban. cesti II. reda Bučečovci—Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijstvo in sadjarstvo. Vinogradov ni. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265 do 1267, ko je štela 12 kmetij. L. 1443. je stal v kraju zapuščen strelski dvorec. Kutinci, 39-13-11-1-0. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 24 km, žand zdr fin o p žuj) Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Bučečovci 12 km, š Sv. Duh na Stari gori 4 km. Nm 280— 310 m. Majhno razloženo naselje v gričevju med Sčavnico in Pesnico. Dostop z vozom od ban. ceste Gor. Radgona—Ptuj. Poljedelstvo le za dom, proda pa se nekaj sadja, živine in lesa. Vas se prvič omenja v 1445, ko je štela 7 hiš. Mali Moravščak, 48-13-9-0-4. Sr Ljutomer 22kin, so du Gor. Radgona 27 km, žand Mala Nedelja 4 km, zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Križevci 19 km, š Sv. Duh na Stari gori 5 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje v. od izvira potoka Bukovnice, na razvodnem slemenu med Pesnico iu dolenjo Sčavnico. Dostop z vozom. Prodaja se živina in sadje. Okoslavci, 300-78-60-0-18. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 14 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 kin, žel Slatina Radenci 6 km. Nm ca 200 m. Razloženo naselje ob Ščavnici in po prisojnih pobočjih proti Kapeli (Oko-slavski vrh). Z. od vasi teče v meandrili Sčavnica, ki namaka vaška polja v dolini. Pobočja so porasla s trto, gozdom in delno z drugimi kulturami. Skozi vas pelje ban. cesta Slatina Radenci—Sv. Jurij ob Ščavnici. Poljedelstvo le za dom, prodaja se živina, sadje, vino. Ob Ščavnici mlini. Kraj se prvič omenja 1443. V vasi je obstajal enako imenovani urad, ki je bil last grofov Leslie. Rački vrh, 35-11-9-2-0. Sr Ljutomer 22 km, so du Gor. Radgona 13 km, žand zdr fin žel Slatina Radenci 5 km, o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km. Nin ca 280 m. Raztreseno naselje na enem od slemen med Sčavnico in Murskim poljem. Prim. tudi obč. Slatina Radenci! Rinkovci, 16-3-3-0-0. Sr Ljutomer 22.5 km, so du Gor. Radgona 24km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Križevci 13 km, š Sv. Duh na Stari gori 4.5 km. Nm 245 m. Neznatno naselje v. od ban. ceste Ptuj—Sv. Jurij ob Šč. Kmetijstvo, vinogradi. Kraj se prvič omenja 1445, ko je štel 6 hiš. Rožički vrh, 299-87-48-39-0. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 13 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Slatina Radenci 5 km. Nm 285 m. Razloženo naselje po slemenastih gredah, ki padajo v jv. smeri proti stiku ščavniške doline in Murskega polja. Lep razgled na Slov. gorice in Prekmurje. Dostop z vozom po obč. cesti od ban. ceste Slatina Radenci—Sv. Jurij ob Šč., ali od one Bučečovci—Sv. Jurij ob Šč. Poljedelski produkti ne zadoščajo niti za dom. Glavni donos daje prodaja živine, prašičev, perutnine, sadja in vina žlahtnih vrst, ki mu prija težka zemlja in sončna lega. Selišči, 162-29-29-0-0. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 13 km, žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Bučečovci 5 km. Nm 210 m. Leži s. od Ščavnice na položnih obronkih goric, iz katerih priteka potok Lipnica. Skozi vas pelje ban. cesta iz Bučečovec v Sv. Jurij ob Ščavnici. Posamezne po pobočju raztresene hiše pa imajo zvezo po obč. cestah. Poljedelstvo in živinoreja. Glavno prodajno blago je živina, prašiči in sadje. Lesa je malo. Prvič se omenja 1412. Slaptinci, 167-43-35-8-0. Sr Ljutomer 19 km, so du Gor. Radgona 15 km. žand zdr fin o p š žup Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Bučečovci 5 km. Gas. Nm 210 m. Strnjena vas na terasi pod j. pobočji Slov. goric med Ščavnico in Murskim poljem. Vaško ozemlje je na v. omejeno po potoku Lipnici, na z. pa po manjšem potoku, ki se j. od vasi izliva v Ščavnico. Skozi vas pelje ban. cesta iz Bučečovec v Sv. Jurij ob Ščavnici. Poljedelstvo, živinoreja in deloma sadjarstvo. Kraj, prvotno imenovan Slavatinci, se prvič omenja 1381. Tu rojen Košar Jakob (1814—1846), pesnik in nar. preporoditelj v Gradcu. Sovjak, 456-181-108-73-46. S.r Ljutomer 22 km. so du Gor. Radgona 21 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km. žel Križevci 10 km, š Sv. Duh na Stari gori 3 km. Nm 250— 310 m. Razloženo naselje po gričevju jz. nad Vidmom. Sestavni deli naselja: Gornji Sovjak. Hrenova gora, Kamen. Kuzmina, Pesek, Spodnji Sovjak, Zcnik. Do jv. dela vasi je dostop mogoč po obč. cesti tudi z avtom (3 km od ban. ceste). Poljedelski produkti se porabijo doma. Prodaja živine, sadja in perutnine. Največ donaša vino, ki ga pridelajo do 600 hI in prodajo do 70%. Kraj se prvič omenja 1356. Kužno znamenje iz 16. stol. Stanetinci, 282-70-40-30-0. Sr Ljutomer 27 km. so du Gor. Radgona 13 km. žand zdr fin žel Slatina Radenci 5 kin. o p š žup Sv. Juri j ob Ščavnici 4 km. Nm 260—280 m. Razloženo naselje v skrajnem v. delu goric med ščavniško dolino in Murskim poljem. Vključuje tudi naselje Stanetinski vrh. Po slemenih so vinogradi in manjši gozdovi, v grabah polja. Naselje je zvezano po obč. cestah z Murskim poljem in ščavniško dolino: dostop z vozom. Prodajajo živino, sadje in največ vino. Prvič se omenja vas v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. ko je štela 8 kmetij. L. 1443. se navaja kot deželnoknežji fevd. L. 1445. je štela 11 hiš. Sv. Duh na Stari gori, 88-26-19-2-5. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 21 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Šč. 3 km, žel Križevci 8—10 km, š v kraju ust. 1819, 6 odd. SKJ, PJS, PRK, Gas. Nm 258 m. Razloženo naselje na prvem slemenu jv. od Vidma. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 1 km od ban. ceste Ptuj—Sv. Jurij ob Šč. Lep razgled. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in deloma vinogradništvo. Podr. cerkev sv. Duha. Sedanja baročna stavba je bila zidana med 1674— 1697. Po tradiciji jo je dal postaviti sin grofa Schachenturma. Nekdaj se je imenovala »cerkev pri sedmih lipah«. L. 1890. je bila vsa prenovljena. Freske so Brollovo delo. V bližini so odkrili predzgodovinske gomile. Tod mimo je vodila rimska cesta. Trbegovci, 165-41-39-0-2. Sr Ljutomer 23 km, so du Gor. Radgona 21 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km, žel Križevci ali Bučečovci 10 km, š Sv. Duh na Stari gori 1 km. Nm 225 m. Leže v. pod Sv. Duhom (258 m) v bližini ban. ceste Ptuj—Sv. Jurij ob Šč. Največ donaša prodaja sadja, goveda in prašičev. Nekaj malega se proda tudi lesa. Ob potoku Turje manjši kmetski mlini in žage. Najdbe iz bronaste dobe. Prvič se omenja vas v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Štela je tedaj 12 kmetij. 1445 pa 15 hiš. Videm, 552-109-102-0-7. Sr Ljutomer 21 km, so du Gor. Radgona 18 km, žand zdr fin o p š žup v kraju, žel Bučečovci 8 km. Šola Sv. Jurij ob Ščavnici ust. 1740—1780. 10 odd. Knjiž.., SKJ s knjiž. in prosv. d., Ml. j.. PJS, PCMD, JS, Bralno d.. DKfid, Gas. Zdravnik. Nm 219 m. Gručasto naselje ob župni cerkvi, središče vse občine iu soseske Sv. Jurij ob Ščavnici. Leži nad robom doline ob ban. cesti II. reda Ljutomer—Ivanjci. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, delno še vinogradništvo. Izvoz pridelkov gre v Maribor, Prekmurje in deloma v Avstrijo. Vino le za dom, žaga in usnjarna, gostilne s prenočišči. O predzgodovinski obljudenosti pričajp sledovi neolitske naselbine in kamni (tkzv. »gromske strelec). Zasledili so tudi ostanke inastodonita in predpotopnega jelena. V rimski dobi je vodila po Sčavniški dolini cesta, ki se je še do 60 let preteklega stol. imenovala »rimska« cesta. Prvi znani lastnik kraja in okolice je bil šentpavelski samostan na Koroškem. Iz novejše dobe je kraj znan iz narodnostnih bojev v 19. stol. Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 4969 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotna cerkev je bila zelo stara. L. 1336. so sezidali že drugo romansko cerkev, ki so jo 1446 povečali z dozidanjem ladje in zvonika. Ladja je bila že obokana, dočim je imela prvotno lesen, raven strop. V 17. stol. so dozidali levo stransko ladjo, imenovano »nova cerkev«. V 1915—1916 so cerkev popravili. Oprema cerkve je iz 1. pol. 19. stol., freske v presbiteriju iz 1833. V dobi turških napadov so jo obdali z obrambnim taborskim obzidjem s strelnimi linami. Stari zvon ima letnico 1509 ter je nekdaj veljal za največji zvon v okolici. Cerkev je bila prvotno podr. radgonske prafare, iz katere se je izločila kot vikariat najbrže že v 13. stol. Konec 16. stol. se je Izločil iz župnije vikariat Mala Nedelja. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. Sekovski škofje so si ohranili patronatske pravice do danes. Zupna kronika od 1857. Odtod doma: Kocbek Edi (r. 1904), pesnik: Kreft Bratko (r. 1905), književnik, dramatik in režiser v Ljubljani. Zihlava, 98-20-18-0-1. Sr so du Ljutomer 17 km, žand zdr fin o p žup Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km. žel Bučečovci 5 km. š Sv. Duh na Stari gori 2 km. Nm ca 190 m. Majhno gručasto naselje ob Ščavnici. Tu se cepita ban. cesti iz Št. Jurija proti jjutomeru in Ptuju. Prodajajo poljedelske produkte in živino. Vas se prvič omenja 1445, ko je štela 12 hiš. Občina Štrigova Preb. 6307, hiš 1363, posest. 1360, koč. 6, najem. 23. Površina 5385 ha: njiv in vrtov 2112.78, trav. in paš. 1080.66, vinogradov 364.08, gozdov 1220.40, sadovnjakov 236.02. ostalo 371.06. Občina tvori v. mejo ljutomerskega sreza. Obsega ozemlje Slovenskih goric v. od črte v smeri od izliva Murice v Muro proti Središču ob Dravi. Njena j. meja gre približno po razvodju med obema rekama. Na s. spada k občini tudi del Murskega polja, j. od Murice. Gospodarsko ti kraji niso močni. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Razen poljedelskih produktov, ki se porabijo doma, gredo vsi drugi produkti na trg. Večje obrti in industrije ni. Gozdovi, ki jih ni veliko, so večinoma v tujih rokah. Prometno vežejo občino ban. ceste z Ljutomerom, Središčem ob Dravi in hrvatskim Medjimurjem. Gospodarsko teži v Ljutomer. Predel je pripadal svoj čas ogrski drž. polovici. Banfje, 714-175-175-0-0. Sr so du fin žel Ljutomer 10 km, žand zdr o pTt š žup Štrigova 3 km. Nm 200—260 m. Naselje sestoji iz sledečih sestavnih delov: Banfje, Gibinščak, Leskov-čec. Pritrga, Razkriška graha, Razkriški breg, šafarščak. Ve-ščički breg in Vušivčak. Vsa ta naselja so raztresena j. od Murice po gričevju, ki je razrezano po manjših potokih, tekočih na s. Dostop je mogoč z vozom po mnogih obč. cestah, ki vodijo k ban. cesti Ljutomer—Mursko Središče. Poljedelski produkti se porabijo doma. Prodaja se sadje (v Avstrijo in ČSR), vino do 400 hI (pretežno v Prekmurje). prašiči in perutnina. Gibina, 238-56-56-0-0. Sr so du fin žel Ljutomer 11.5 km, žand zdr o pTt žup Štrigova 4 km, š Šafarsko 2 km. Nm 189 m. Leži na terasi j. od izliva Murice v Muro ob ban. cesti Ljutomer—Mursko Središče. Prodaja se sadje in vino iz vinogradov v pobočjih j. nad vasjo: malenkostna je še prodaja živine in perutnine. Čebelarstvo. Več mlinov na Muri. Grabrovnik, 746-152-152-0-0. Sr so du fin Ljutomer 17 kin, žand'zdr o pTt š žup Štrigova 3 km, žel Mursko Središče 17km. Nm 250—270111. Razloženo naselje v gričevnatem razvodju med Muro in Dravo jv. od Štrigovc. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda Ljutomer—Trnovec. Poljedelski produkti se porabijo doma. Glavni dohodek daje prodaja vina in sadja. Gozdov ima prebivalstvo malo. . Jalšovec, 234-46-46-0-0. Sr so du fin Ljutomer 13.5 km, žand zdr o pTt š žup Štrigova 2 km, žel Mursko Središče 13 km. Nm 190 m. Razloženo naselje v dolini potoka, ki se izliva s. od Gibine v Muro. Skozi vas pelje ban. cesta II. reda, ki se pri Bukovju odcepi na j. proti Središču ob Dravi. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Le nekaj perutnine se proda. Dva mlina. Leskovec, 145-25-25-0-0. Sr so du fin Ljutomer 9 km, žand zdr o pTt š žup Štrigova 2 km, žel Središče ob Dravi 12 km. Nm 200 m. Manjše naselje v dolini potoka, ki se izliva s. od Gibine v Muro. Ban. cesta II. reda Ljutomer—Središče ob Dravi. Prodaja se v mali meri sadje in prašiči. Razkrižje, 265-45-45-2-5. Sr so du fin žel Ljutomer 11 km, žand zdr o pTt š žup Štrigova 4 km. Nm 186 m. Kombinacija gručaste in obcestne vasi na desnem bregu spodnje Murice, ob ban. cesti Ljutomer—Mursko Središče in deloma po rahlem pobočju proti jugu. Razpotje ban. cest proti Ljutomeru in Veržeju. Poljedelske produkte porabijo doma. Prodaja živine in sadja. Čebelarstvo je dobro razvito in precej donosno. Paromlin, obrtniki, gostilna, pet letnih sejmov. Kraj je zelo stara naselbina. Prvi znani lastniki so bili Celjski grofje, pozneje grof Hampo, Peter Keglevič in grofje Zrinjski. Ko je bil 1671 usmrčen Peter, zadnji grof Zrinjski, je kraj dobil grof Alt-heim, ki je dal 1784 zgraditi ogromno klet pred cerkvijo. Podr. cerkev sv. Janeza je bila sezidana 1784. V cerkvi je krasen, s školjkami okrašen križ, ki so ga prinesli iz Indije. Župnijo oskrbuje salezijanski red od 1928. Robadje, 949-227-227-0-0. Sr so du fin žel Ljutomer 8.5 km, žand zdr o pTt š žup Strigova 4 km. Nm 2"0—339 m. Leži v gričevju jz. od Štngove. Sestoji iz raztresenih zaselkov: Globoka, Globočki vrh, Kopriva, Krče, Krpec, Leskovčec, Robadje, Selščak, Sprinc in Tkalcc. Glavni panogi sta poljedelstvo in vinogradništvo, ki producirata tudi za prodajo. Gozdovi so večinoma v tujih rokah. Stnnetinec, 262-45-45-0-0. Sr so du fin Ljutomer 27 km, žand zdr o pTt žup Strigova 7 km, žel Središče ob Dravi 7 km, š v kraju ust. 1884, 2 odd. Gas. Nm 250—320in. Razloženo naselje ob ban. cesti Ljutomer—Središče ob Dravi v rahlo razgibanem svetu v. nad potokom Santovec. To ozemlje prehaja polagoma proti j. v ravnino ob Dravi in nima znatnih višinskih razlik. Preb ivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Prodaja se le sadje. Šafarsko, 267-50-49-3-4. Sr so du fin žel Ljutomer 9.5 km, žand zdr o pTt žup Strigova 4 km, š v kraju ust. 1884, 5 odd. PJS, PRK, Gas., PČD. Nm ca 190 m. Razloženo obcestno naselje ob ban. cesti Ljutomer—Mursko Središče. Z. del vasi se rahlo stika z Razkrižjem. Prodajajo se poljedelski produkti, živina in sadje. Strigova, 424-73-73-0-11. Sr so du fin Ljutomer 16 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Središče ob Dravi 14 km. Sola ust. 1780, 8 odd. SKJ, PRK, Gas. Zdravnik. Nm 202 m. Leži v dolini manjšega potoka, ki se izliva s. od Gibine v Muro, in deloma po vinorodnih pobočjih. Skozi naselje pelje ban. cesta z Murskega polja v Središče ob Dravi. Vas je gospodarsko središče občine. Prebivalstvo se bavi poleg poljedelstva s trgovino in obrtjo. Gostilne s prenočišči. Prodaja se sadje, vino in perutnina v večji meri, dočim donaša živinoreja le manjše dohodke. Goji se čebelarstvo. Gozdov je malo. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Pol ure od rimske ceste Poetovio (Ptuj)—Hali-canum (Dolnja Lendava)—Sabaria (Sobotišče) se je razvilo pomembno mestece, v katerega so se po tradiciji zatekali predvsem preganjani kristjani. Tudi srednjeveška Strigova se že zelo zgodaj omenja pod različnimi imeni: Stridons, Strido, Štri-govo itd. Veliko je vas trpela od madjarskih roparskih pohodov. L. 1241. so jo uničili Tatari. Zopet se je povzdignila v dobi Celjskih grofov. Grof Friderik Celjski je dal tu postaviti štri-govski grad in ustanoviti pavlinski samostan poleg sedanje žup. cerkve. Po izumrtju Celjanov (1456) je Strigova večkrat menjala lastnike. Od 1502 do 1671 je bila v rokah Zrinjskih. L. 1738. je potres porušil grad in samostan. Ko je bil pavlinski red razpuščen, je prišel samostan v privatno last (do 1922 baroni Kneževići). Sedanji lastnik je Stepan Možar, župnik v pokoju. V vasi stoji lepa fresko slikana kapela sv. Jeronima. Zgradili so jo domnevno Celjski grofje v 14. stol. Župnija Strigova (dek. Nedelišče, škof. zagrebška) ima 6800 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije Magdalene sega najmanj v 14. stoletje. Nekateri celo domnevajo, da je bil tu škofijski sedež in da se je štrigovski škof udeležil cerkvenega zbora v Niceji. Domneva je tudi, da je bil tu rojen sv. Hieronim. Sv. Vrban, 721-207-207-0-0. Sr so du fin Ljutomer 19 km, žand zdr o pTt žup Strigova 5 km, žel Središče ob Dravi 9 km, š Stanetinec 3 km. Nm 270—313 m. Sestoji iz več naselij, ki so raztresena j)o valovitem svetu med Dravo pri Središču in Muro v. od Razkrižja. To so: Goričice, Veliki in Mali Kozlovčak, Per-njak, Stanetinski breg, Sv. Vrban, Santovec in Vrbovica. Ti zaselki so zvezani s Sv. Vrbanom, ki je centralna točka vsega nasel ja, j)o obč. cestah. Sv. Vrban leži ob ban. cesti Ljutomer —Središče ob Dravi. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Prodajajo vino, sadje, perutnino in deloma prašiče, vse drugo porabijo doma. Gozdovi večinoma niso kmetska last. Veščica, 195-35-35-1-1. Sr so du fin žel Ljutomer 8 km, žand zdr o pTt žup Strigova 6 km, š Šafarsko 2 km. Nm 187 m. Manjše naselje v. od Ljutomera, deloma še v ravnini, deloma po pobočjih gričevja na j. Leži ob ban. cesti Ljutomer—Mursko Središče. Prodaja živine, sadja, prašičev in perutnine. Vinogradov ni. Železna gora, 1147-227-225-0-2. Sr so du fin Ljutomer 19 km, žand zdr pTt Strigova 3 km, žel Macinec 11 km, o žup Strigova 2 km, š v kraju, ust. 1919, 3 odd. PJS, PRK. Nm 260-330 m. Naselje je sestavljeno iz sledečih zaselkov: Businščak, Hernja-kovčina, Lokovec, Martinovski vrh, Orehovščak, Prekopa, Tr-novčak in Železna gora. Vsi so raztreseni po razvodnem ozemlju med Dravo pri Središču in Muro v. od Razkrižja. Ozemlje je malo razgibano in visi proti j. Skozi predel pelje ban. cesta Čakovec—Železna gora—Ljutomer. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Vsi ti produkti se prodajajo sorazmerno, edino prodaja vina donaša večje dohodke. Občina Veržej Preb. 1717, hiš 263, posest. 167, koč. 95, najem. 21. Površina 1783 ha:* njiv in vrtov ca 1630, trav. in paš. ca 300, gozdov ca 333, ostalo ca 120. Občina obsega samo ravninski svet v spodnjem delu Murskega polja, na obeh straneh žel. proge Ljutomer—Murska Sobota. Zato ima izrazito poljedelski značaj. Prebivalstvo je popolnoma odvisno od donosa zemlje in živinoreje. Ravninski gozdovi dajejo slab les, ki ga je malo in se porabi v ogromni večini doma. Glavno tržišče je Ljutomer. V prometnem oziru je važen prehod preko Mure v Prekmurje (cestni in železniški most). Banovci, 131-29-19-10-5. Sr so du fin Ljutomer 11.5 km, žand zdr pTt žup Križevci 1.5 km, žel š Veržej 0.8 km, o 1.2 km. Gas. Nm 179 m. Gručasta vas z. od žel. proge Ljutomer—Murska Sobota. Leži ob obč. cesti, ki je oddaljena 1.5 km od ban. ceste Gor. Radgona—Razkrižje proti j. Vaško ozemlje namaka manjši potok, ki teče v meandrih proti j. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Nekaj donaša tudi prašičereja in perutninarstvo. Vas prvič navaja otokarski deželnoknežji urbar iz 1265—1267. Tu je nekdaj stal obrambni grad Lampiščak. Bunčani, 277-43-28-15-4. Sr so du fin Ljutomer 17 km, žand zdr pTt žup Križevci 1.7 km, žel o š Veržej 2 km. Gas. Nm 182 m. Gručasta vas na terasi nad desnim bregom Mure. Ob j. meji naselja pelje ban. cesta v Veržej. Dostop z vsemi vozili, Sredi vasi je večji prostor s kapelico. Poljedelstvo in živinoreja. Največ se proda poljedelskih produktov in goveda, manj sadja, prašičev in perutnine. Gozdovi, ki leže s. od vasi, ob Muri in njenih rokavih, dajejo les, ki se porabi večinoma doma. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. Tu se je nekdaj nahajal strelski dvorec. L. 1445. je štela vas 8 hiš. Gornje Krapje, 198-24-18-6-5. Sr so du žand fin pTt žup Ljutomer 8.5 km, zdr Križevci 4.2 km, žel Veržej 2 km, o 2.8 km, š Cven 1.5 km. Gas. Nm 180 m. Gručasta vas v. od žel. proge Ljutomer—Murska Sobota, ob ban. cesti iz Razkrižja v Veržej ter s. od nje. Ob Muri in njenih rokavih gozdovi. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja poljedelskih produktov, živine, deloma sadja, prašičev in perutnine. Lesa se proda le malo. Sledovi naselbine iz bronaste dobe. Iz odkritih gomil so odkopali žgane grobove. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. V vasi je tedaj obstajal strelski dvorec — to je poznejša hiša Marinič-Magdič in sedanja Jožefa Bra-tine. Od 1443 že razločujemo Gornje Krapje, ki je tedaj štelo 17 hiš, in Spodnje Krapje z 18 hišami. L. 1704. so bili pri Kra-pju premagani divji Kruci. Spodnje Krapje, 289-38-23-15-5. Sr so du žand zdr fin pTt žup Ljutomer 7km, žel Veržej 2.5 km, o 3.2 km, š Cven lkm. Gas. Nm 178 m. Gručasta vas jv. od Gornjega Krapja. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili, 0.8 km od ban. ceste Veržej—Razkrižje. Poljedelstvo in živinoreja. Vodni mlini na Muri. Veržej, trg, 822-129-79-49-2.'Sr so du fin Ljutomer 14 km, žand zdr pTt Križevci 2.5 km. žel Veržej 1 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1837, 4 odd. SKJ, PJS, Bral. d., Gas., Dekl. zveza. Nm 183 m. Veržej je centralna točka vse občine. Leži nad desnim bregom Mure. ki je razcepljena v rokave. Glavno os naselja tvori glavna (ban.) cesta, na katero je nanizanih več stranskih podolžnih in povprečnih ulic. Glavna cesta se v sredini trga razširi. Poslopja so večinoma pritlična, starejša krita s slamo, novih zgradb malo. V trgu se loči ban. cesta preko mostu na Muri proti Murski Soboti. Naselje ima le malo trškega značaja, od ostalih velikih ravninskih vasi se loči le po nekaj večjem obsegu. Poseben pečat mu je vtisnil tudi Salezijanski zavod z nižjo gimnazijo (j. od trga), ust. 1912. Prebivalstvo se peča v prvi vrsti s poljedelstvom in šele sekundarno z obrtjo in trgovino. Poljedelskih produktov preostane tudi za prodaj. Zelo je razvita živinoreja. Precejšnje dohodke daje čebelarstvo (770 panjev). Spričo dobre čebelne paše pripeljejo od drugod čebele na pašo. Gozdovi ob Muri dajejo les tudi za prodaj. Plavajoči mlini na Muri. * Vštevši kraj Grlava, ki pa je ob rekomasaciji 1936 pripadel obč. Križevci. Kraj je bil obljuden že v neolitski dobi, o čemer pričajo najdeni kamni, imenovani »gromske strele« (Mariborski muzej). Izkopali so tudi številne predmete in žare iz hallstattske in latenske dobe. V starem veku je vodila mimo V. rimska cesta Ljutomer—Radgona. Na ostanek nekdanjega rimskega poslopja so naleteli pri kolodvoru. O zgodnji slovenski kolonizaciji pričajo staroslovenski grobovi. Razvijajočo se obmejno naselbino je vojvoda Albreht II. okoli 1340 (morda 1342) povzdignil v trg ter ji podelil vse tiste pravice, ki jih je imela takrat Radgona; da smejo prosto voliti sodnika, da smejo trgovati po Avstrijskem in Štajerskem, brez carine in mitnine; po beli nedelji ne sme nihče točiti vina v bližini trga. Ustanovna trška listina je najbrž zgorela 1353, ko je požar vpepelil večji del trga. Zato sta vojvoda Albreht II. in Rudolf znova potrdila privilegije 1354 in 1360 (obe listini ohranjeni). Deželnoknežji trg so avstrijski vojvode dajali v najem. L. 1445. je štel trg že 55 hiš, 1697 pa 97 hiš. Po zmagi nad Turki pred Dunajem 1683 so tržani dobili kot priznanje za svojo hrabrost trško zastavo. Veržejski strelci so jo smeli nositi ob slovesnostih vse do svetovne vojne. Trški privilegiji so bili potrjeni še 1597, 1661, 1706, 1713, 1753, 1784 in 1846. L. 1848. pa so prenehali. Ostal je le še naziv in sejmi. V trgovskem oziru je bil V. kot obmejni trg pri brodu čez Muro važno skladišče za vojne potrebščine in sol, ki so jo dovažali po Muri iz Gornje Štajerske in Solnograške, ter jo razvažali po okolici, celo v Ormož. Kot obmejni kraj je bil V. izpostavljen napadom Madjarov (1520), Turkov (1530, 1602) in Krucov (1685, 1703/1704). V teh časih so se v trgu naselili strelci. Omenjajo se tu že 1550. Iz 18. stol. sta znana njihova vešča voditelja domačina Čopora in trški župan Štefan Ropoša (u. 1746), pravi strah Krucov. Znamenito je bilo veržejsko srbsko vojvodstvo. Njegov ustanovitelj je pred Turki pobegli četaš in oglednik Ivan Margetič (f 1564). Vstopil je v avstrijsko vojsko in se 1552 nastanil v V. Po posredovanju cesarja Ferdinanda je dobil 1555 ali 1556 gradič Andreja pl. Grabenskega s precejšnjim zemljiščem. Gradič je stal na j. strani trga, med cestama proti Krapju in Banovcem. Tu je še viden nekdanji jarek. Uskoški vojvode (Margetiči in Ožegoviči) so se držali v V. še vse 16. stol. L. 1605. so Turki razrušili dvorec, nakar ni bil več obnovljen. Zemljišče z razvalinami so Ožegovičevi nasledniki prodali 1626 cerkvi sv. Mihaela. Na nekdanje srbske uskoke še danes spominjajo rodbinska ali hišna imena kot Aleksiči, Antoloviči, Jureviči i. dr. Stara trška garda, ki je potrjena tudi v Jugoslaviji, pa spominja na strelce in četaše srbskih vojvod. Povodenj je razdejala trg v 1573 in 1605. V dobi narodnega preporoda je bil po 1867 vodja narodnostnega gibanja v Veržeju Alojzij Šonaja. V. je postal v tej dobi izrazito slovenski trg. Šola se omenja v trgu že 1729. Župnij a Veržej (dek. Ljutomer, škof. lavant.) ima 832 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela se omenja prvič šele 1545, a je brez dvoma starejša. L. 1605. so jo Turki skupno z Ogri zažgali, na kar so zgradili nekoliko vstran od Mure novo leseno cerkev (posvečeno 1617). Konec 17. stol. je začela razpadati. Zato so zgradili neposredno po 1703 in pred 1749 novo, sedanjo stavbo. Cerkev je bila prvotno podruž. župnije sv. Križa, 1768 je postala vikariat, 1863 pa župnija. Vklesana letnica 1760 pomeni končno dovršitev dela pri zidavi in opremi cerkve. Iz V. doma: dr. Kovačič Franc (r. 1867), prelat, zgodovinar, urednik ČZN; Osterc Slavko (r. 1895), prof. glasbe iu skladatelj. Srez Logatec Splošen pregled Logaški srez je meri manjšimi srezi naše banovine; meri le 606 km2. Srez se razprostira v jz. delu banovine v dolžini kakih 70 km in zavzema razmeroma ozek pas ozemlja, ki se močno^ razširi le v osrednjem delu med Planino in Bloško planoto. Z. meja sreza se krije z drž. mejo napram Italiji. Ta poteka v skoraj premi črti od Zirovskih hribov (Praprotno brdo 1006 m, že v Italiji) kraj visokih apniških planot LIrušice, Ja-vomikov in Snežnika, ki so vse že na italijanskih tleh, do Bele vode. Od Bele vode krene sreska meja preko z. pobočja Prezi-danskega Berinška (1160m) in Skalovca 1019 m) na kotol067m (jv. od Petelinovega vrha, 1212 m); ta sektor sreske meje je hkrati meja med dravsko in savsko banovino. Od tod vodi meja proti s. po markantnejših vrhovih (Mašun 1112 m, Vel. Kavka 1024 m) do Bloščka (1035 m), odkoder skrene za kratko razdaljo proti v. na Lipni vrh (962 m). Naprej proti s. je meja manj izrazita in se drži v glavnem razvodja med Bloško-Be-gunjsko planoto ter povirjem Rašice in Bistrice. Pri Ravneh, jv. od Sv. Vida, doseže Iško, ki ji sledi do Vrbice (423 m), kjer vstopi Iška v Sovodensko sotesko. Od Vrbice zaokrene meja proti z. na Pokojišče, držeč se v glavnem izvirkov Zale, Pruš-nice in Otavščice, ter s. roba Menišije. Od Pokojišča pa do gričevja, ki se razprostira j. od Poljanske Sore med Praprot-nim in Zirovskim vrhom, poteka meja tako, da ostanejo v srezu še Logaško-Rakovska planota, Rovte in greben Zirov-skega vrha. Najvišjo točko v srezu doseže Petelinov vrh (1212 m) v jv. delu sreza, najnižji del pa tvori Logaško polje (ca 480 m). Vso pokrajino tvori kraški svet z večjimi planotami. Vendar pa je pravih kraških goličav bolj maio. Glavna značilnost sreza je niz kraških polj, ki se vrste v dinarski smeri sz,—jv. drugo nad drugim in se dvigajo vedno više. Najniže ležita Logaška kotlina in Planinsko polje. Naslednjo stopnjo tvori Cerkniško polje s svetovno znanim presihajočim jezerom. Vendar pa je poplavna doba radi smotrenega osuševanja, ki se je pričelo že konec preteklega stol., že dokaj skrčena. Loško in Babno polje zaključujeta niz kraških polj na slovenskem ozemlju. V. odtod pa se širi prostrana 700—800m visoka Bloška planota, ki se končuje na s. šele pod Krimom (1107 m) in Mokrcem (1058 m), proti v. pa preide v vrsto kraških kotlin in polj ter dolin, izdolbenih v mehkejše skriljavce. Zadnji prirodni člen, ki pa je manj izrazit in tvori prehod iz dinarskega v alpski sistem, je visoka, valovita planota (ca 700 m) med Logatcem, Zirmi in Vrhniko. Kraški značaj pokrajine se odraža tudi v hidrografiji: večjih nadzemskih rek ni. Glavne nadzemske vode, ki teko po kraških poljih, so ponikalnice in predstavljajo dele gornjega teka Ljubljanice, v katero se zberejo naposled v številnih izvirih pri Vrhniki. Najviše ležeče Loško polje namakata Mali in Veliki Obrh, ki izvirata ob vznožju Racne gore. Pod Pudobom se združita v glavno reko, ki nato ponikne v Golo-bino pod Danami. Pokrajina krog Loškega in Babnega polja predstavlja v vodovnem pogledu najrevnejši del sreza in nima skoro žive vode. Tudi studencev je prav malo in še ti v hujši suši navadno usahnejo. Po daljšem podzemskem teku privre Obrh na dan v jv. koncu Cerkniškega polja in dobi ime Str-žen. Se najgostejša hidrografska mreža je v območju Cerkniškega polja, ki dobi največ pritokov z dolomitne Slivnice (II14 m) in z Bloške planote. V sz. delu polja Stržen ponikne. Domnevno se vrši glavni odtok Cerkniškega polja podzemskim potom v Planinsko polje, kjer pride na dan deloma v Planinski jami, deloma v Malenšci. Po združitvi glavnih izvirkov dobi ime Unica, teče preko polja v vijugastem teku ter v s. delu polja ponikne. Logaško poije, ki ga namaka ponikalnica Logaščica, ne participira neposredno na vodovju notranjskih kraških polj, temveč si je izdelala samostojno podzemsko pot do izvirkov Ljubljanice. Pravi značaj kraških polj pa se kaže v hidrografiji tudi v vsakoletnih poplavah, ki zadobijo včasih katastrofalen obseg (zlasti Loško polje). V j. del u Rovt prevladuje še kraška hidrografija s številnimi ponikalnicami, izmed katerih je najmočnejša Hotenka, ki odvaja vodo v Planinsko polje. S. del pa izkazuje že normalno vodno sliko: vsi potoki tečejo nadzemskim potem v Poljanščico. Tudi iz sv. roba sreza teko vode nadzemsko k Ljubljanskemu Barju (Iška, Prušnica, Otavščica). V geološkem pogledu je za srez značilno, da poteka njegova j. meja v skoro ravni črti ob znameniti idrijski prelomnici, ob kateri se je na več mestih pogreznilo ozemlje. Ob njej so deloma nastala navedena kraška polja. Geološke tvorbe so tako razvrščene, da prihajamo od v. proti z. iz starejših tvorb v vedno mlajše. Najstarejše plasti so dolnjetriadni werfenski skriljavci na ozemlju med Štruk-ljevo vasjo in Lužarji, deloma tudi pri Osredku. Večinoma jih prekriva srednjetriadni školjčni dolomit,' ki zavzema skoraj vse ozemlje med Blokami in Rakitno ter sega na z. do vasi Stražišče (med Cerknico in Rakitno). Na školjčnem dolomitu leži tu širok pas goriljetriadnega dolomita, ki se razteza do Cerkniške kotline, od tu pa zavije proti z. do Planine. Pri Padežu se začenjajo jurski skladi in sicer najprej spodnji (lias), nato pa srednji in zgornji oolitski upnenci ali ikravci. Jurski sloji se širijo kakih 5 km proti z.; sledijo jim kredni apnenci, ki segajo na j. do Planinskega polja, na z. pa do Dol. Logatca. Z. del sreza od Dol. Logatca do Hotedršice pokriva zopet gornjetriadni glavni dolomit. Kraška polja so v veliki meri pokrita z aluvialnimi tvorbami. Toplotne razlike med letnimi časi so velike: Po desetletnem opazovanju (1926—1935) v gradu Snežniku in Planini znaša srednja januarska temperatura —18°, srednja julijska temperatura pa +18.7° C. Notranjski kras je obdarjen s precej visokimi padavinami. Iz 35 letnega opazovanja (1895—1930) beleži največ padavin opazovalnica v Leskovi dolini (nm 801 m, sz. od Bele vode, sedaj v Italiji), kjer znaša letni povpreček 2281 mm. Planina doibi 1847 mm, Snežnik (grad) 1677 mm, Cerknica 1634 mm. Tudi letni mesečni maksimum je dosežen v Leskovi dolini v oktobru z 293 mm, (Cerknica okt. 190 mm. Planina okt. 212 mm, Snežnik okt. 184 mm). Minimum je februarja v Cerknici, ko znaša 81 mm, dočim kažejo Snežnik, Planina in Leskova dolina minimum v januarju (88 mm, 100 mm, 139 mm). Po letnih časih pade največ padavin jeseni: Leskova dolina 721 mm (31.6% vseh letnih padavin), Planina 582 mm (31.5%), Snežnik 541 mm (32.2%), Cerknica 508 mm (31%). Najvišjo, že katastrofalno množino oktobrskih padavin izkazuje Leskova dolina in sicer leta 1907: 1011 mm (povpreček 293mm!), medtem ko se giblje množina padavin v ostalih opazovalnicah ob istem času od 450 do 600 mm. Za rastlinsko odejo so značilni obsežni gozdovi, ki so na splošno mešani iz bukve in smreke. Tu in tam so po dolinah hrastovi gozdiči, n. pr. okrog Logatca. Pri Rakeku se začenja bolj kraški svet z grmičjem, ki se nadaljuje do Cerknice in še proti v. (leska, glog, kalina, hrast, brinje itd.); enako je okrog Hotedršice razvito leščevje. Višje lege imajo srednje evropsko gozdno floro, v dolinah okrog Cerknice, Rakeka in Planine pa je zelo lepo razvita il.-pan. flora. Izmed številnih pripadnikov bi bile nekatere redkejše rastline: kosmati kačjak (Scorzonera villosa), po tratah in mejah samo pri Cerknici in Rakeku, mlečka Euphorbia lucida in falcata, Scandix peeten Veneris, teloh Helleborus du-inetorum, podraščec Aristolochia pallida, zelenkasta prosulja (Oryzopsis virescens), pernata budalica (Štipa pennata var. mediterranea). Severno mejo razširjenja dosegata v tem srezu bledorumeni petelinček (Corydalis ochroleuca) in francoski lan (Linum narbonense), ta na Vinjem vrhu, oni na črti Pod-kraj—Lož—Goteniški Snežnik. Hrbtičasti trpotec, ki pripada sredozemski flori, ima v tem srezu središče svojega razširjenja na našem ozemlju; bela kukača (Asphodelus albus) dosega svojo sv. mejo v črti Idrija—Logatec—Vinji vrh—Oblak— Snežnik: stoglavež (Eryngium amethystinum) je razširjen okrog Planine in Cerknice. Ob vhodih v jame je močno razširjena kamenokrečnica Saxifraga petrea, ki je v drugih srezih (ljubljanski!) redka. — Po gorskih tratah na Blokah in okoli St. Vida je pogosta in vsestransko uporabna majnikova kolobarnica (Agaricus gambosus); po hrastovih gozdičih medena kolobarnica (Agaricus russula), po nekod prava kolobarnica (Agaricus equestris). • V zoogeografskem oziru pripada srez v celoti slovenski kraški pokrajini. Na površju živeče živalstvo soglaša povečini z živalstvom sosednjih srezov, več posebnosti se skriva po jamah. Lovišča nudijo jelene, srne, zajce, divje peteline, gozdne jerebe, poljske jerebice, prepelice, divje race, ujede, srake, vrane, ter mestoma še: divje prašiče, jazbece, lisice, kune, divje mačke in medvede. Postrvi bogati so potoki, ki se izlivajo v Cerkniško jezero: jezero samo preživlja lepe ščuke, menke (Lotta lotta), iinje (Tinca vulgaris). Zadnje čase so bili vanj položeni krapi, ki se dobro razvijajo. V Loškem Obrhu so še lepi raki, ker ni bilo račje kuge; izmed rib pa so: menki, postrvi, ščuke in kleni ter razne belice. — Strupena kača je modras, gad je redek. Zoogeografsko važen je polž Belgrandia Kuščeri, ki je bil sedaj prvič najden na našem krasu. Njegovi sorodniki pa so znani iz s. Italije in j. Francije. Živi v Rakovskem potoku in ostalem vodnem sistemu Ljubljanice. Iz Križne jame pri Ložu je Kuščer opisal polžka Frauenfeldia crucis. Hrošča Lepto-derus Hohenwarti je grof F. Hohenvvart našel 1. 1831. v Postojnski jami kot prvega slepega jamskega hrošča, ki se pa samo pri nas nahaja po vseh kraških jamah. Iz jame Logar-ček pri Planini je znan enakonožni (izopodni) rak Microlistra spinosissima, ki more živeti tudi na suhem, ako se voda v jami izsuši. Pri Planini je bil najden specialno kranjski polž-pasar Zonites carniolicus, ki se nahaja tudi v kočevskem srezu in pri Postojni. Možno je, da živi tudi pri nas kranjska ku-ščarica Lacerta vivipara var. carniolica, ki je znana s Snežnika (Italija). Pri Rakeku so že večkrat opazovali kraškega skalnega goloba (Columba livia); sem in tja se pokaže tudi veliki srakoper (Lanius excubitor). Na Cerkniškem jezeru žive poleg drugih močvirnih in vodnih ptic tudi štorklie. Na potu proti jugu se vstavljajo na jezeru posebno številne divje race in gosi: včasi tudi črne štorklje. Poleg že omenjenih jamskih živali so še naslednje: Tita-nethes albus, splošno razširjen rak. ki pa živi na kopnem. Machaerites spelaeus je najredkejši naš jamski hrošč, ki je v tipični obliki omejen na dolenjski kras, njegova -podvrsta M. sp. ravasinii pa živi v jamah notranjskega krasa. V tem delu krasa so bili odkriti prvi jamski polži rodu Zospeum, n. pr. Z. alpestre rossmaesleri v Postojnski in sosednjih jamah; Z. obesum kuščeri je omejen na Križno jamo. Človeška ribica (Proteus anguineus) je v Uncu bila opazovana že 1751, še preje pa na Vrhniki za Valvasorja okrog 1680. Prometna lega sreza je prišla do izraza že v starem veku, ko je tod držala rimska cesta iz Ogleja čez Hrušico v Ljubljano in cesta Trst—Smihel pri Postojni—Cerknica—Lož— Barje—Ljubljana. Tudi v srednjem veku so tod šla važna prometna pota iz Panonske nižine na morje. S cesto Ljubljana—-Vrhnika—Logatec—Vipava—Gorica sta se križali cesti Planina —Vrhnika in Logatec—Rovte—Poljanska dolina. Tz Planine se je cepila pot v Cerknico in Lož. druga v Postojno. Od Razdrtega je držal tako imenovan »patriarhov pot« preko Hreno-vice na Planino—Cerkno—Lož. Od slednje poti se je odcepil krak preko Blok na Rašico in dalje na veliko dolenjsko cesto Ljubljana—Višnja gora. Iz Primorja so prevažali predvsem sol, vino in drugo italijansko blago, s katerim so zakladali celo Kranjsko in Štajersko. Ko so 1827 zgradili cesto Dunaj— Ljubljana—Trst, je začel mesto dotedanjega tovorjenja prevladovati vozni promet. Cesta Ribnica—Bloke je bila zgrajena 1826, železnica Ljubljana—Trst 1857, okrajna cesta Idrija— Logatec pa 1858. Prve dušnopastirske postaje so bile v tem srezu ustanovljene že v 12. in 13. stol. v Cerknici in Starem trgu pri Ložu. Iz teh dveh prafara in iz pražupnij Blok. Gornjega Logatca, oziroma Vrhnike in Zirov so nastale vse ostale župnije. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskim patriarhom in gorenjskemu arhidiakonatu, nato do 1787 goriški nadškof i jj in šele poslej ljubljanskim škofom. Le Rovte in logaška župnija z vsemi izločenimi duhovni jami sta že 1461 pripadli ljubljanski škofiji. Po ljudskem štetju iz 1931 šteje srez 27.939 prebivalcev in se je v desetletju 1921/31 pomnožilo preb. približno za 8.9%. Srez je precej redko poseljen (46 na km2), kar pa z ozirom na značaj kraškega ozemlja ni nič čudnega. Ker pa so le malokje popolnoma skalovita tla, je le malo sveta popolnoma neobljudenega; najbolj gosta so selišča seveda v kadunjah z debelejšo plastjo rodovitne prsti na obrobju kraških polj, ki jih vsakoletne poplave ne dosezajo več. Planote pa so poseljene precej enakomerno. V oblikah naselij prevladujejo sklenjene vasi, predvsem gručaste in obcestne. Pa tudi zaselki so zastopani precej močno. Večina selišč je srednjevelikih. Izmed 172 vasi, ki jih šteje srez, jih ima 80 preko 100 preb., t. j. 46.5%, med njimi pa je 10 krajev, ki imajo nad 500 preb. Največja naselja so Dol. Logatec, sedež sreza, Rakek, ki je važna obmejna žel. postaja, in trg Cerknica z živahno razvito lokalno trgovino. To so edini kraji, ki imajo preko 1000 preb. Prebivalci se bavijo predvsem s poljedelstvom in z živinorejo. Vendar pa so nekateri kraji pasivni in morajo poljedelske produkte dokupovati. Ker obsegajo travniki in pašniki skoraj polovico ozemlja, je razumljivo nvočno udejstvovanje v živinoreji, zlasti v hribovitih krajih in na planotah. Največji del sreske površine zavzemajo travniki in pašniki 30.010 ha (49.4%). Največ jih je v občini Stari trg (7739 ha, 25.7%), najmanj v obč. Hotedršica. Na drugem mestu so gozdovi z 21.219ha (35%). Absolutno največ jih je v begunjski občini (4746 ha, 22.3%), procentualno pa je najmočnejša občina Planina, kjer pokriva gozd 54.9% vsega občinskega areala. Šele na tretjem mestu so njive, vrtovi in sadovnjaki: njim je odmerjenih 7504 ha (12.3%). Ostalih 1889 ha (3.3%) pa zavzemajo močvirja, jezera in nerodovitna tla. Največ rodnih tal pripada občini Bloke (1367 ha. 18.2%), četudi je po svoji velikosti s 7532 ha šele na tretjem mestu za obč. Stari trg (13718 ha) in Begunjami (9452 ha). Najmanj rodnih tal ima obč. Gor. Logatec (i40ha, t. j. 1.9%), vkljub temu, da je za dobrih 700 ha večja od najmanjše obč. ITotcdršice. Vzrok tem razlikam je jako enostaven: obč. Stari trg zavzema velik del poplavnega ozemlja, ki ni pripravno za poljedelstvo, v obč. Bloke pa ta moment odpade. Isto sliko dobimo v primerjavi Gor. Logatca in Ilotedršice. Njive in travnike nahajamo tamkaj, kjer je količkaj ravne ploskve z obilnejšo plodno zemljo, in sicer v dnu vrtač ter uval, na obrobnem delu polj, na terasah ter v dnu in na položnih pobočjih zagatnih ter suhih dolin. Večji in strnjeni kompleksi gozdov pokrivajo jz. in jv. dele sreza, predvsem pa hrbte in gore, ki se dvigajo nad apniškimi ravninami. Prevladuje iglasto drevje. Po podatkih iz 1934 je bilo največ površine zasejane s krompirjem, na drugem mestu je oves, dočim je pšenica šele na tretjem mestu. Statistika nam poda sledečo sliko pridelkov: ves prinos v q na ha 108675 53.8 5459 6.6 5115 7.0 5494 - 12.1 3029 7.7 1338 8.0 13690 82.9 753 7.4 Pridelek lucerne (16.240 q na 301 ha) in detelje (31.142 q na 744 ha) je razmeroma zelo velik. Statistika živine navaja za 1934 goveje živine 10.125, konj 1296, svinj 6223, ovac 508, koza 178 in perutnine 19.702. Sadnega drevja pa je bilo v srezu: jablan 27.480 (z letnim pridelkom 1306 q), hrušk 11.750 (890 q), češpelj 10.700 (110q), češenj 2500 (58 q) in orehov 1920 (135 q). Čebelarstvo je slabše razvito, saj je 2027 panjev vrglo komaj 8562 kg medu in 242 kg voska. Rudnega bogastva v srezu ni, od industrije pa zavzema vidnejši položai edino lesna industrija, ki nudi važen in precej stalen vir dohodkov. Vsa trgovina z lesom je osredotočena na Rakek. Domačo obrt zastopata čipkarstvo (predvsem v ži-rovski občini) in izdelovanje zobotrebcev. Glavno prometno os predstavlja krajši sektor železniške proge Ljubljana—Rakek—Trst iii z njo vzporedno tekoča drž. cesta. Zvezo oddaljenih krajev z železnico posreduje redni avtobusni promet, ki se vrši po ban. cestah med Ložem in Rakekom ter Vel. Laščami in Starim trgom. Srez se odlikuje po mnogih prirodnih lepotah in ga letoviščarji radi obiskujejo. Največ obiskovalcev poseča Cerkniško jezero in Bloke, kamor zahajajo zlasti smučarji in učenci jadralnega letanja. Sadež zasejana površina krompirja 2020 ovsa 825 pšenice 782 koruze 455 ječmena 445 ajde 167 zelja 165 rži 122 Občina Begunje v. Preb. 2699, hiš 504, posest. 227, koč. 269, najem. 17. Površina 9452 ha: njiv in vrtov 972, trav. in paš. 3681, sadovnjakov 22, gozdov 4746, ostalo 32. Občina leži s. od Slivnice (1114 m) in se razprostira po srednje visokem kraškem ozemlju (600 do 800 m): zapadni del je nižji in se imenuje »Menišija« (prebivalci »Meniševci«), star geografski naziv, ki je še danes v rabi med ljudstvom in izvira iz časov, ko so bili kraji in ljudje podaniki kartuzianskega samostana v Bistri pri Borovnici. Ta del se razprostira od Begunj, Bezuljaka in Dobca proti Logatcu in Vrhniki ter kaže izrazito kraški značaj; poln je tipičnih kraških ograd, kotlin, požiralnikov, »kevdercev«, brezen in podzemskih jam (»Kurent«, »Ulenca« in 1934 odkrita Gabrovška jama), ter je brez tekoče vode z izjemo studenca »Brejnice« ob robu gozda. V tem delu opažamo kompaktna in večja naselja. Proti z. preidejo golicave v obširne gozdove. V. del občine je dokaj višji, hribovit in peščen svet z daljšimi odprtimi dolinami (domač naziv »Hribe« in »liri-bovci«) z neštetimi izvirki in potočki. Največji je potok Cer-kniščica, ki žene lepo število žag in mlinov, je poln rib in se izliva v Cerkniško jezero; ob deževju močno naraste in preplavi bregove. V tem delu prevladujejo male vasi in zaselki, imenovani po prebivalcih. Podnebje je zelo zdravo, poleti vlada suša. Ljudstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom ter nekaj s trgovino in obrtjo. Polje ni posebno rodovitno, ker je zemlja preveč ilovnata in mestoma preplitva. Zato je poljedelstvo pasivno in so ljudje navezani na uvoz mokejn žita. Gospodarsko moč črpa občina predvsem iz gozda. Manjši posestniki, ki nimajo gozda, se preživljajo s prevažanjem lesa. Kočarji pa so znani kot izvrstni tesači. S svojimi sekirami, plankačami, hodijo na Dolenjsko, Štajersko in Hrvaško. Pred vojno so hodili tudi na Ogrsko in Karpate. Lepo se razvija sadjarstvo in čebelarstvo. Prebivalci so delavni, varčni in gospodarsko napredni. Turisti radi prihajajo v te kraje; zlasti je priljubljen izlet iz Borovnice skozi sotesko Pekel (slapovi Otavščice) na Begunje in pa skozi Tški Vintgar (slapovi Iške) k Sv. Vidu. Lepi razgledni točki Vin ji vrli (984 m) nad Dobcem in Stražišče (954 m) nad Selščkom. V zimskem času pa je »Menišija« za Blokami najlepši smuški svet Slovenije v nižjih legah. Beč, 14-2-2-0-0. Sr du Logatec 33.7 km. so žand zdr fin Cerknica 9.2 km, žel Rakek 14.7 km, o pTt Begun je 5.7 km, š Gor. Otavce 1 km, žup Sv. Vid 5 km. Nm 800 m. Naselje leži ob obč. cesti Rakitna—Begunje. Dostop z vozom. Poljedelstvo in gozdarstvo. Gostilna s prenočišči. Bečaje, 39-5-5-0-0. Sr du Logatec 35.8 km, so zdr fin Cerknica 11.3 km, žand Nova vas 16 km, žel Rakek 16.8 km, o pTt Begunje 7.8 km, š Cajnarje 0.8 km, žup Sv. Vid 3.5 km. Nm 640m. Vasica leži na skrajnem sv. koncu občine pod Sv. Vidom, v ozki dolinici. V kraj pelje ban. cesta IT. reda. Poljedelstvo in gozdarstvo. Begunje, 529-101-41-56-11. Sr du Logatec 28 km, so žand zdr fin Cerknica 3.5 km, žel Rakek 9 km. o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1906. 6 odd. Gas.. Pev. d.. PSVD, Kat. slov. izobr. d. z gled. odrom. Nm 611 m. Večja obcestna vas na sv. koncu planote Menišije. Pod vasjo teče Cerkniščica. ki žene več vodnih naprav. Ban. cesta II. reda, dostop z vsemi vozili. Kraj je znan kot priprosto letovišče in ugodna smučarska postojanka. Gostilne s tujskimi sobami. Vodovod za Begunje in Bezuljak. Prebivalci so poleg poljedelstva zoposleni v obrti in trgovini. Vsekakor pa je lesna industrija (parna in vodne žage) poleg živinoreje, zelo važen vir dohodkov. Vas se imenuje že 1262 in nato 1293 kot last kartuzianskega samostana v Bistri pri Vrhniki. Župnija Begunje pri Cerknici (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 1276 dus. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja stoji kraj vasi na nekoliko vzvišenem prostoru. Prvič se omenja 1320. Cerkev je bila prvotno podr. cerkniške prafare. Iz nje se je izločila 1847 kot ekspozitura, ki je bila 1905 po-vzdignjena v župnijo. V dobi turških, napadov so cerkev obdali z močnim taborom in obrambnimi stolpi. Zadnji ogelni stolp so podrli 1882. Od »stare« šole in župnišča do glavne ceste se vije kostanjev drevored, v katerem se dviga mogočna, nad 150 let stara lipa. V obsegu meri 3.60 m. pri koreninah pa celo 10.50 m. Kraj vasi je stara kapela Sv. Ožbalta, zidana v gotskem slogu; nastala je iz presbiterija nekdanje cerkve, ki so jo podrli! V B. rojena: dr. Debevec Josip (1867), duhovnik, gimn. ravn. v p., književnik; Hren Jakob (1830—1924), narodnjak, dež. in drž. poslanec. Bezuljak, 265-50-22-28-2. Sr du Logatec 30 km, so žand zdr fin Cerknica 5.5 km, žel Rakek 11 km, o pTt š žup Begunje 2 km. Gas. Vodovod. Nm 643 m. Gručasta vas sz. od Begunj, na v. robu Meniševskih senožeti, ob obč. cesti. Dostop z vsemi vozili. Manj rodoviten svet. Poljedelstvo, živinoreja in gozdno delo. Gostilna. Podr. cerkev M. B. s pokopališčem (646 m). Včasih je bila tu božja pot. Za vasjo pred svetovno vojno znano strelišče. Mimo Bezuljaka se vleče v smeri jv.—sz. tenka plast rjavega premoga. Vas se prvič omenja 1262 in nato 1293 kot last kartuzianskega samostana v Bistri. Brezje, 55-13-5-8-1. Sr du Logatec 29 km, so žand zdr fin žup Cerknica 4.5 km, žel Rakek 10 km, o pTt š Begunje 1 km. Nm 625 m. Man jša vas v vznožju Slivnice (1114 m), na levem bregu Cerkniščice. Po obč. cesti dostop z vozom. Prebivalci se preživljajo s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Jurija (651 m). Cajnarje, 46-8-2-6-0. Sr du Logatec 34.6 km, so žand zdr fin Cerknica 10.1 km. žel Rakek 15.6 km, o pTt Begun je 6.6 km, š v kraju, žup Sv. Vid 5 km. Šola ust. 1932, 1 odd. Gled. oder, PSVD. Nm 620 m. Kraj leži na goli planoti ob gornjem toku Cerkniščice, ob obč. cesti. Dostop z vozom. Gostilna. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Jurija s pokopališčem (714 m). Čohovo, 26-7-0-7-0. Sr du Logatec 40.8 km, so zdr fin Cerknica 16.3 km, žand Nova vas 15.8 km, žel Rakek 17.4 km, o pTt Begunje 8.4 km, š žup Sv. Vid 0.3 km. Nm 850 m. Leži v hriboviti pokrajini sv. od Sv. Vida, 3 km od ban. ceste. Kaj-žarji. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Dobec, 91-21-7-12-0. Sr du Logatec 32.2 km, so žand zdr fin Cerknica 7.7 km, žel Rakek 13.2 km, o pTt š žup Begunje 4.3 kin. Nm 750 m. Leži na j. pobočju Vinjega vrha (984 m) ob obč. cesti. Dostop z vozom. Nekoliko pod cerkvijo izvira močan siudenec. Nad njim kapelica Matere Božje (706 m). Poljedelstvo in živinoreja. Podr. cerkev sv. Lenarta (omenjena že 1322) stoji precej izven vasi. Vas se prvič omenja 1262 in nato 1293 kot last kartuzianskega samostana v Bistri. Dol. Otave, 47-9-3-6-0. Sr du Logatec 31.8 km, so žand zdr fin Cerknica 7.3 km, žel Rakek 12.8 km, o pTt Begunje 3.8 km, š Gor. Otave 0.3 km, žup Sv. Vid 4 km. Nm 800 m. Vasica leži na valoviti ravnici ob obč. cesti Selšček—Gor. Otave, na v. pobočju Stražišča (954m). Dostop z vsemi vozili. Listnat gozd. Kmetijstvo in gozdarstvo. Gora, 14-3-3-0-0. Sr du Logatec 33.9 km, so žand zdr fin Cerknica 9.8 km, žel Rakek 14.4 km. o pTt Begunje 5.4 km, š Cajnarje 2 km. žup Sv. Vid 6.5 km. Nm 720 m. Naselje ob cesti Begunje—Sv. Vid. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja. Gor. Otave, 108-18-10-8-0. Sr du Logatec 32.5 km, so žand zdr fin Cerknica 8 km, žel Rakek 13.5 km, o pTt Begunje 4.5 km, š v kraju, žup sv. Vid 4 km. Šola ust. 1931, 1 odd. DKfid. Nm 827 m. Kraj leži na obli ravnici v s. delu občine, ob obč. cesti v bližini lepega mešanega gozda. Zdrav zrak. Teren za smuko. Gostilna s prenočišči, trgovina. Poleg kmetov živijo tukaj večinoma gozdni delavci. Dovoz z vsemi vozili. Podr. cerkev sv. Andreja s pokopališčem. Gošič, 6-2-2-0-0. Sr du Logatec 31.9 km, so žand zdr fin Cerknica 11.9 km, žand Nova vas 15 km, žel Rakek 24.6 km, Cajnarje 3 km, žup sv. Vid 7.5 km. Nm 640 m. Naselje v ravnici ob ban. cesti Begunje—Sv. Vid. Dostop z vozom. Poljedelstvo. Hribljane, 24-2-1-1-0. Sr du Logatec 36.4 km, so zdr fin Cerknica 11.9 km, žand Nova vas 15 km, žel Rakek 24.6 km, o pTt Begunje 15.6 km, š Cajnarje 0.8 km, žup Sv. Vid 3.1 km. Nm 640 m. Nasel je ob obč. cesti j. od Sv. Vida. Dostop z vozom. Kmetijstvo in mlinarstvo. Gostilna. Hruškarje, 56-10-1-9-0. Sr du Logatec 35.4 km, so zdr fin Cerknica 10.9 km, žand Nova vas 16 km, žel Rakek 16.4 km, o pTt Begunje 7.4 km, š Cajnarje 0.7 km, žup Sv. Vid 3.5 km. Nm 640 m. Manjša vas na terasi nad grapo. Dostop po obč. cesti z vozom. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Jeršiče, 19-3-2-1-0. Sr du Logatec 41.8 km. so zdr fin Cerknica 17.3 km, žand Nova vas 14—8 km, žel Rakek 22.8 km, o pTt Begunje 13.8 km, š žup Sv. Vid 1.5 km. Nm 820 m. Naselje jv. od Sv. Vida v hribovitem svetu. Hiše leže kraj obč. ceste, njive in travniki po terasah. Kmetijstvo in živinoreja. Dostop z vozom. Korošče, 13-4-1-3-0. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Cerknica 12.5 km. žand Nova vas 17 km, žel Rakek 18 km, o pTt Begunje 9 km. š žup Sv. Vid lkm. Nm 820 m. Vasica leži ob obč. cesti Sv. Vid—Koščake na golem pobočju. Rodnost šibka. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Koščake, 25-4-2-2-0. Sr du Logatec 36.3 km, so zdr fin Cerknica 11.8 km, žand Nova vas 17.2 km, žel Rakek 17.3 km, o pTt Begunje 8.3 km, š žup Sv. Vid 1.2 km. Nm 840m. Manjše naselje v zelo hribovitem svetu, jz. od Sv. Vida. Skozi vas pelje obč. cesta, dostop z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Kožljek, 133-23-10-13-1. Sr du Logatec 31.5 km, so žand zdr fin Cerknica 7 km, žel Rakek 12.5 km, o pTt š žup Begunje 3.5 km. Gas. Nm 795 m. Obcestna vas leži na majhni visoki planoti, ki jo obdajajo goli, s travo porastli hribi (na s. Vinji vrh 984 m, na jv. Stražišče 954 m), ki nudijo idealen smuški teren (tu mimo vodi zaznamovana pot iz Borovnice skozi Pekel v Cerknico). Sončna lega. Priprosto letovišče. Gostilna in trgovina. Poleg kmetijstva redi domačine še gozd. Podr. cerkev sv. Ane s pokopališčem (798 m). Kranjče, 33-7-3-4-0. Sr du Logatec 34.5 km, so žand zdr fin Cerknica 10 km, žel Rakek 15.5 km, o pTt Begunje 6.5 km, š Gor. Otave 3 km, žup Sv. Vid 5 km. Nm 740 m. Naselji Sp. in Zg. Kranjče ležita ob obč. poti jz. od Sv. Vida. Hribovita lega. Poljedelstvo. Kremenca, 30-7-4-3-0. Sr du Logatec 34.9 km, so žand zdr fin Cerknica 10.4 km, žel Rakek 15.9 km, o pTt Begunje 6.9 km, š Cajnarje 0.5 km, žup Sv. Vid 4.5 km. Nm 660 m. Manjša vas, leži ob obč. cesti na v. strani občine, na valoviti ravnici. Poljedelstvo in gozdarstvo. Krušče, 26-3-2-1-0. Sr du Logatec 33.8 km. so žand zdr fin Cerknica 9.3 km, žel Rakek 14.8 km, o pTt Begunje 5.8 km, š Cajnarje 0.2 km, žup Sv. Vid 4.8 km. Nm 660 m. Naselje ob desnem bregu Zg. Cerkniščice; kamenit svet, manj rodovitno. Dostop po obč. cesti le z vozom. Kmetijstvo. Kržišče, 14-2-2-0-0. Sr du Logatec 34.2 km, so žand zdr fin Cerknica 9.7 km, žel Rakek 15.2 km, o pTt Begunje 6.2 km, š Gor. Otave 2.4 km, žup Sv. Vid 5.8 km. Nm 820 m. Naselje leži ob obč. cesti Gor. Otave—Rakitna. Poljedelstvo, gozdarstvo. Lešnjake, 46-9-9-0-0. Sr du Logatec 43.6 km, so zdr fin Cerknica 19.1 km, žand Nova vas 16.6 km, žel Rakek 24.6 km, o pTt Begunje 15.6 km, š žup Sv. Vid 1.1 km. Nm 800 m. Manjša vas, v. od Sv. Vida ob obč. cesti v kraški uvali. Poljedelstvo. Les. Milava, 20-3-3-0-0. Sr du Logatec 34.5 kin, so žand zdr fin Cerknica 9.6 km, žel Rakek 15.1 km, o pTt Begunje 6.1 km, š Cajnarje 0.5 km, žup Sv. Vid 4.9 km. Nm 640 m. Naselje ob cesti Begunje—Sv. Vid. Poljedelstvo. Dostop z vozom. Osredek, 124-21-13-8-0. Sr du Logatec 44.3 km, so zdr fin Cerknica 19.8 km, žand Nova vas 20.3 km, žel Rakek 25.3 km, o pTt Begunje 16.3 km, š žup Sv. Vid 4.8 km. Nm 748 m. Vas leži ob obč. cesti v skrajnem sv. kotu občine v zelo hribovitem terenu. Prebivalstvo se preživlja največ s poljedelstvom in gozdarstvom. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana. Pikovnik, 15-2-2-0-0. Sr du Logatec 34.3 km, so žand zdr fin Cerknica 9.8 km, žel Rakek 15.3 km, o pTt Begunje 6.3 km, š Gor. Otave 2.6 km, žup Sv. Vid 6 km. Nm 860 m. Naselje leži ob cesti Begunje—Rakitna, na s. strani občine. Lepi smuški tereni. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in gozdarstvom. Dostop je mogoč z vozom. Pirmane, 23-3-3-0-0. Sr du Logatec 36.8 km, so zdr fin Cerknica 12.3 km, žand Nova vas 14.9 km, žel Rakek 17.8 km, 0 pTt Begunje 8.8 km, š Cajnarje 1 km, žup Sv. Vid 3 km. Nm 700 m. Naselje leži ob obč. poti jz. od Sv. Vida, na položnem pobočju. Razvito poljedelstvo. Ponikve, 37-7-4-3-0. Sr du Logatec 33.9 km, so žand zdr fin Cerknica 9.4 km, žel Rakek 14.9 km, o pTt Begunje 5.9 km, š Cajnarje 1.4 km, žup Sv. Vid 5.8 km. Nm 650 m. Manjša vas kraj obč. ceste, na levem bregu Zg. Cerkniščice. Poljedelstvo. Ravne, 88-18-5-13-0. Sr du Logatec 43 km, so zdr fin Cerknica 18.5 km, žand Nova vas 16 km, žel Rakek 24 km, o pTt Begunje 15 km, š žup Sv. Vid 2.5 km. Nm 820 m. Vasica leži v sv. delu občine, na goli kraški planoti ob obč. cesti Sv. Vid— Ravne. Dostop je mogoč z vsemi vozili. Prevladujejo kaj-žarji. Poljedelstvo. Reparje, 16-2-2-0-0. Sr du Logatec 34.1 km, so žand zdr fin Cerknica 9.6 km, žel Rakek 15.1 km, o pTt Begunje 6.1 km, š Cajnarje 0.2 km, žup Sv. Vid 4.7 km. Nm 660 m. Naselje ob cesti Topol—Sv. Vid. Dostop je mogoč le z vozom. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom. Rudolfovo, 47-9-4-5-0. Sr du Logatec 41 km, so zdr fin Cerknica 16.5 km, žand Nova vas 15.6 km, žel Rakek 22 km, o pTt Begunje 13 km, š žup Sv. Vid 0.5 km. Nm 820 m. Manjša vas, leži v valoviti pokrajini ob obč. cesti, v. od Sv. Vida. Kmetijstvo in gozdarstvo. Dostop z vozom in avtom. Selšček, 146-28-7-20-2. Sr du Logatec 29.3 km, so žand zdr fin Cerknica 4.8 km, žel Rakek 9 km, o pTt š žup Begunje 1 km. Vodovod. Nm 647 m. Obcestna vas ob ban. cesti na j. vznožju Golega vrha (815 m). V bližnjem hribu Stražišču (954 m) izvirata dva močna, neusahljiva studenca, iz katerih je napeljan vodovod za vasi Selšček, Begunje in Bezuljak, dograjen 1892. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in gozdarstvom. Dostop z vsemi vozila. Gostilne, nekaj obrti. Vas se omenja prvič 1262. Podr. cerkev sv. Križa z gotskimi znaki. V Selščku se je rodil 1883 Maksim Gaspari, slikar in ilustrator, in 1893 Anton Gaspari, mladinski pisatelj in podlistkar. Slugovo, 9-3-3-0-0. Sr du Logatec 36 km, so zdr fin Cerknica 11.5 km, žand Nova vas 12.2 km, žel Rakek 18.4 km, o pTt Begunje 8 km, š Cajnarje 2.4 km, žup Sv. Vid 5.2 km. Nm 640m. Naselje ob obč. cesti II. reda meji že na bloško občino; leži na valoviti planoti, na desnem bregu Gradiščice. Razvito poljedelstvo. Stražišče, 47-7-2-5-0. Sr du Logatec 32.3 km, so žand zdr fin Cerknica 7.8 km, žel Rakek 13.3 km, o pTt Begunje 4.3 km, š Otave 2.4 km, žup Sv. Vid 6.4 km. Nm 870 m. Kraj leži ob obč. četi med Kožljckom in Otavami, na jv. pobočju Zibovnika (947 m). Lepi smuški tereni. Poljedelstvo in gozdarstvo. Sv. Vid, 113-26-5-21-0. Sr du Logatec 40.5 km, so zdr fin Cerknica 16 km, žand Nova vas 14.6 km, žel Rakek 21.5 km, o pTt Begunje 12.5 km, š žup v kraju. Sola ust. 1832, 3 odd. PJS, PRK, Strel, druž., PCD. Nm 846 m. Gručasta vas na šv. robu občine, leži na visoki planoti, ob novo zgrajeni ban. cesti II reda Begunje—Sv. Vid. Dostop je mogoč z vsemi vozili. Obsega tudi zaselke Pusti les in Zilče. Splošno znana izletna točka in turistovska postojanka. Zelo primerno za letovišče, izleti v divjeromantično sotesko Iški Vintgar. Idealna smučišča. Gostilne s prenočišči, trgovine. Poleg kmetijstva se prebivalci bavijo v veliki meri z gozdarstvom. Pozimi izdelujejo zobotrebce in tko domače platno. Župnija Sv. Vid nad Cerknico (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 1216 dus. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida je bila zgrajena 1717. Kmalu je postala sloveča božja pot. Prvotno je bila podr bloške prafare. Iz nje se je izločila 1753 kot vikariat, ki je bi 1864 povzdignjen v župnijo. Tu rojen 1872 Juvanec Ferdo, glasbenik in skladatelj. _ , Ščurkovo, 5-1-1-0-0. Sr du Logatec 38.4 km, so zdr fin Cerknica 13.9 km. žand Nova vas 12.2 km, žel Rakek 19.4 km, o pTt Begunje 10.4 km, š Cajnarje 3 km, žup Sv. Vid 3.8 km. Nm 700 m. Naselje ob obč. cesti jv. od Sv. Vida. Dostop z vozom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Štrukljeva vas, 69-i 1-11-0-0. Sr du Logatec 37.4 km, so zdr fin Cerknica 12.9 km, žand Nova vas 12.3 km, žel Rakek 18.4 km, o pTt Begunje 9.4 km, š Cajnarje 3.1 km, žup Sv. Vid 3.2 km. Nm 715 m. Manjša vas na valoviti planoti kraj obe. ceste. Od ban. ceste je oddaljena 1.5 km. Poljedelstvo "» gozdarstvo daje zaslužek prebivalcem. Podr. cerkev sv. Jakoba. Tavžlje, 31-6-3-3-0. Sr du Logatec 39.2 km, so zdr fin Cerknica 14.2 km, žand Nova vas 16.5 km. žel Rakek 20.2 km, o pTt Begunje 11.2km, š žup Sv. Vid 1.1 km. Nm 800m. Naselje leži ob obč. cesti v. od Sv. Vida. Razvito kmetijstvo in gozdarstvo. „ _, , , Topol, 115-20-10-9-0. Sr du Logatec 30.2 km, so zand zdr fin Cerknica 5.7 km, žel Rakek 11.2 km, o pTt š žup Begunje 2 2 km. Nm 627 m. Obcestna vas, v. od Begunj leži na robu valovite planote, ob obeh straneh strmega klanca. Po obč. cesti dostop za vsa vozila. Od ban. ceste II. reda je oddaljena 200 m. Kmetijstvo, gozd in prevoz lesa. Gostilna. Vas se omenja ze 1262 in 1293 kot last kartuzianskega samostana v Bistri. Podr. cerkev sv. Tomaža (621 m) ima zanimiv zvonik, ki obstoji iz ene same nizke stene z dvema linama za zvonove. Ta »kraški« zvonik je edini te vrste v župniji. V Topolu se je rodil Bonač Janez, duhovnik in nabožen pisatelj (1833—1863). Zahrib, 36-5-3-2-0. Sr du Logatec 43.5 km, so zdr fin Cerknica 19 km, žand Nova vas 16.5 km, žel Rakek 24.5 km, o pTt Begunje 15.5 km, š žup Sv. Vid 3.2 km. Nm 820 m. Manjša vasica v. od Šv. Vida na levem bregu Zg. Iške. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. ,..<-.1 Zala, 39-11-4-7-0. Sr du Logatec 41.5 km, so zdr fin Cerknica 17 km, žand Nova vas 15.7 km, žel Rakek 22.5 km, o pit Begunje 13.5 km, š žup Sv. Vid 1 km. Nm 840 m Kraj lezi v hribovitem svetu ob obč. cesti II. reda s. od Sv. Vida. Globoko pod vasjo (na s.) se vije v ozki soteski potok Zala, levi pritok Iške. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Zibovnik, 14-1-1-0-0. Sr du Logatec 33.6 km, so žand zdr fin Cerknica 9.1 km, žel Rakek 14.6 km, o pTt Begunje 5.6 km, s Gor. Otave 2.8 km, žup Sv. Vid 5.5 km. Nm 780 m Zaselek lezi kraj obč. ceste II. reda med Stražiščem in Gor Otavami. Dostop z vozom. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom in gozdarstvom. Zupeno, 46-7-2-5-0. Sr du Logatec 33.3 km, so zand zdr fm Cerknica 8.8 km, žel Rakek 14.3 km, o pTt Begunje 5.3 km, š Gor. Otave 1 km, žup Sv. Vid 4 km. Nm 800 m. Kraj leži ob obč. cesti Gor. Otave—Rakitna na visoki, goli planoti. Dostop je mogoč le z vozom. Pretežno iglast gozd. Poljedelstvo in gozdarstvo. Občina Bloke sedež Nova vas Preb. 3009, hiš 552, posest. 388, koč. 137, najem. 20. Površina 7532 ha: njiv in vrtov 1334, trav. in paš. 3500, sadovnjakov 33, gozdov 2605, ostalo 60. Občina leži v. od Cerkniškega je- zera in obsega vse ozemlje Bloške planote. To so prostrane visoke ravni, ki mejijo na z. na Cerkniško polje, na s. na Iško, na v. na Ribniško, na j. pa na Loško dolino. Planota z osnovo triadnega apnenca je valovita golicava z redkimi zaplatami gozda in raztresenimi vasmi. Na njej imamo dolge, jako prostorne doline z ravnim dnom: med njimi pa se dvigajo vzpetosti, povečini podolgovati hrbti v srednji višini 800 do 870 m. Dno dolin, prekrito z debelo plastjo ilovice, je razmeroma vlažno in tekoče vode v njem močno vijugajo. Tekočih voda ima Bloška planota, posebno v sv. polovici precej, a vse so ponikalnice in nobena ne odhaja nadzemskim potem s planote, temveč pod zemljo večinoma v Cerkniško dolino. Glavni potok je Bloščica, ki izvira nad Runarskim, teče v zelo zavitem teku in pri Vel. Blokah ponikne. Drugi glavni potok je Farovščica, izvira na j. pod Topolom in se združi z Bloščico tik pod Faro, ob večjem dežju pa se vsa voda razlije po j. delu planote, proti Metljam. Občina ima zdravo in sončno lego. Prebivalstvo se v glavnem peča s poljedelstvom, živinorejo in lesno trgovino. Zemlja je v splošnem nerodovitna, uspeva pa žito in predvsem krompir. Sicer pa je občina revna in jo štejejo med pasivne. Vse pridelke porabijo doma in jih ne prodajajo, izvzemši nekaj krompirja ob dobri letini. Zato pa se tembolj udejstvujejo v živinoreji: gojijo sivorjavo dolenjsko in deloma montafonsko govedo. Z živino prekupčujejo in jo redijo večinoma za mesarje; zelo mnogo pa prodajo tudi sena, predvsem vojaštvu. Poleg govedi redijo v večji meri še prašiče. S perutnino se ne bavijo v večjem obsegu, nekaj jajc prodajajo prekupčevalcem. Radi hladnega podnebja sadje na Blokah ne uspeva baš najbolje. Kmetje posedujejo tudi precej gozda. Prometno je zvezana občina po ban. cestah s Cerkniško, Loško, Ribniško iu Velikolaško dolino. Pri Rakeku in Zlebiču ima spoj z drž. cestami. Preko Vel. Lašč ima avtobusno zvezo z Ljubljano. V tujskoprometnem pogledu so Bloke znane kot najugodnejši nižji smuški svet na Slovenskem; Blo-čani uporabljajo svoje preproste smuči v praktične svrlie že od davna. Andrejče, 16-3-3-0-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 16 km. žand pTt Nova vas 7 km, žel Rakek 24 km, o 7 km, š žup Sv. Trojica 3 km. Nm 760 m. Naselje na prisojni strani kopastega grička, ob obč cesti I. reda, 2.5 km od ban. ceste. Dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo, perutnina in živinoreja. Benete, 30-6-6-0-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 15.5 km, žand pTt š Nova vas 6 km, žel Rakek 2-1 kin, o 6 km, žup Fara 6.5 km. Nm 820 m. Manjša vas na sončni strani 823 m visokega, skoro golega griča, 7.5 km v. od Nove vasi. Na položni terasi polja, zaradi peščene zemlje ne posebno rodovitna; radi sočnih travnikov goje dobro živino. Nekaj dohodkov od lesa (žel. pragi, hlodi, trami) in suhe robe, ki jo prodajajo v Sodražico. Bočkovo, 26-6-4-2-1. Sr du Logatec 41 km, so zdr fin Lož 18.5 km, žand pTt Nova vas 9 km, žel Rakek 26 kin, o 9 km, š žup Sv. Trojica lkm. Nm 740 m. Majhno naselje na z. pobočju golega hriba ob obč. poti. Dostop le z vozom, do ban. ceste 5 km. Zemlja rodi slabo, zato se pečajo z živinorejo in perutnino, nekaj pa vrže- tudi les, ki ga prodajajo (do 15 m3 letno) v Martinjak. Fara, 105-17-10-2-5. Sr du Logatec 33 km, so zdr fin Lož 10 km, žand pTt š Nova vas 0.5 km, žel Rakek 18.5 km, o 0.5 km, žup v kraju. Slov. kat. izobr. d., tamb. d. Nm 726 m. Vas leži sredi aluvialnega Farovškega polja, prislonjena ob sz. in sv. pobočje hriba Videm. Hiše so v gruči raztresene krog župne cerkve. Prometno zvezo oskrbuje dobra obč. cesta I. reda, dostop možen z vsemi vozili. Gostilna s prenočiščem. Preko polja se vije potok Farovščica, ki zaradi premajhnega padca in nezadostnih odtočnih razmer preplavlja polje. Zato so poljedelstvu namenili samo više ležeče predele. Rodovitnost srednja, poleg žita pridelajo največ krompirja. Vse gre za (lomačo porabo. Poleg tega prehranjuje prebivalce živinoreja in les, ki se prodaja industriji in lesnim trgovcem v Martinjak in Novo vas (letno do 30 m3). Sadje uspeva dobro, zlasti odpornejša jabolka. Župnija Bloke (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 2208 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela nadang. je bila prvotno podr. loške prafare, iz katere se je izločila pred 1366 kot vikariat. L. 1413. se navaja prvi znani župnik Jurij Verneški. Protestantizem se je širil v župniji iz gradu Nadliška. Bloška prafara je mati župnij: Sv. Vida nad Cerknico, Sv. Trojice in Loškega potoka. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskemu patriarhu, nato do 1787 goriški nadškofiji in šele poslej ljubljunski škofiji. Glina, 40-8-7-0-0. Sr du Logatec 32 km, so zdr fin Lož 8.5 km, žand pTt š Nova vas 1.5 km, žel Rakek 17 km, o 1.5 km, žup Bloke 2 km. Nm ca 7 70 m. Leži ob obč. poti tik ban. ceste, na sz. strani hriba Piškovec. Sončna lega. Dostop z vsemi vozili. Peščena zemlja, manj rodovitna. Poljedelstvo in živinoreja. Godičevo, 4-1-1-0-0. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Lož 14.5 km, žand pTt Nova vas 5 km, žel Rakek 22 km, o 5 km, š Sv. Duh 2 km, žup Bloke 5.5 km. Nm ca 740 m. Naselje jv. od Lužarjev; leži vrh gole kraške kope in je v zimskem času izpostavljeno hudi burji. Dostop le z vozom, 400 m od ban. ceste. Ilovnata zemlja, malo rodovitna. Poljedelstvo in živinoreja. Pod zaselkom teče Blatni potok (raki). Gradiško, 20-4-1-3-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 7.5 km, žel Rakek 23 km, o 7.5 km, š žup Sv. Trojica 3 km. Nm 780 m. Manjša vas, ki se razprostira na z. prisojnem pobočju 828 m visokega golega hriba; nezaščitena lega v zelo hribovitem terenu; dostop po slabi poti edino z vozom, do ban. ceste 4 km. Peščena zemlja rodi slabo, primanjkljaj krijeta živinoreja in gozd (hlodi, traini). V zimskem času izdelujejo zobotrebce, ki jih prodajajo v Ljubljano. Hiteno, 45-8-8-0-1. Sr du Logatec 41 km, so zdr fin Lož 18 km, žand pTt Nova vas 9 km, žel Rakek 26 km, o 9 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm 770 m. Manjše naselje na golem pobočju, prisojna lega. Dostop po slabi obč. poti le z vozom, 4 km od ban. ceste. Kamenit, hribovit svet; peščena zemlja malo rodovitna. Kmetijstvo in živinoreja. Prodaja živine, jajc in lesa (do 30 ms). H kraju spada zaselek Fužine. 1 lA ure nad vasjo na Nadliškem hribu (Taboru) se nahaja izletna točka, gradič Pajkovo (780 m) in podr. cerkev sv. Urha (856 m). Kraj je 1385 dobil od oglejskih patriarhov Baltazar Auersperg. Znamenit je radi turškega tabora, ki se je dvigal okrog sedanje cerkve, tedanje grajske kapele. Tabor oziroma grad, od Turkov imenovan >Zvezda-Tabor«, je bil obdan z močnim obzidjem, obrambnimi stolpi in nasipi. Turki so ropali in morili v Nad-lišku in okolici 1546 in 1559, a so bili od grofov Auerspergov odbiti. V Valvasorjevi dobi je bil tabor-grad že zapuščen, uporabljali so ga za shrambo žita. Sledovi pa so vidni še danes. L. 1686. je dal sezidati Iv. Andrej grof Auersperg tik pod starim gradom novi grad, imenovan Nadlišek, še danes last Auerspergov. Ljudstvo je temu lovskemu dvorcu dalo ime Pajkovo. V reformacijski dobi je grad veljal za pravo luteransko trdnjavo. Protestantje so se za dobo celih 26 let (do 1598) polastili katoliške cerkve, v kateri je pridigoval Krištof Fašang, bivši blejski predikant. Na Nadliškem hribu je 1935 odkril univ. prof. dr. B. Saria kastel iz rimske dobe. Hribarjevo, 34-4-4-0-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 24 km, o 8 km. š žup Sv. Trojica 3 km. Nm 760 m. Vasica leži v goli kraški kotlini, ki jo s s. in z. strani oklepa bukov in jelov gozd. Zdrava prisojna lega. Po obč. cesti dostop le z vozom. Do ban. ceste 4 km. Peščena zemlja. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine, jajc in lesa. Hudi vrh, 136-26-13-2-0. Sr du Logatec 35 km, so zdr fin Lož 11.5 km, žand pTt š Nova vas 2 km, žel Rakek 20 km, o 2 km, žup Bloke 1.5 km. Nm 746 m. Leži na z. pobočju hriba Brinšček ob obč. cesti I. reda; dostop z vozom in avtom, 1.2 km do ban. ceste. Pridelujejo predvsem krompir, ajdo, rž, pšenico. Zaradi dobrih travnikov goje v precejšnji meri montafonsko govedo, bavijo pa se tudi s svinjerejo in perutninarstvom. Prodaja govedi, svinj in jajc. Les prodajajo v Novo vas in Martinjak. Podr. cerkev sv. Miklavža. Jeršanovo, 20-4-4-0-0. Sr du Logatec 40 km, so zdr fin Lož 17.5 km, žand pTt Nova vas 8.5 km, žel Rakek 25 km, o 8.5 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm ca 740 m. Man jša naselbina v kotlini, ki jo obdaja bukov in jelov gozd. Dostop z vozom po obč. cesti II. reda, ki se odcepi od obč. ceste I. reda Mlaka —Sv. Trojica. Peščena, malo rodovitna zemlja. Kmetijstvo in živinoreja. Prodaja prašičev, jajc in lesa v Martinjak. Kramplje, 37-9-8-1-0. Sr du Logatec 37km, so zdr fin Lož 14.5 km, žand pTt Nova vas 5 km, žel Rakek 22 km, o 5 km, š Sv. Duh 0.5 km, žup Bloke 5.5 km. Nm 754 m. Kraj leži na ravnini lik ob ban. cesti Nova vas—Vel. Lašče. Prisojna lega, manj rodovitno. Poleg poljedelstva še živinoreja (prodaja perutnine, jajc in svinj v Ljubljano) in les (v Martinjak). Lahovo, 5-1-1-0-0. Sr du Logatec 36 km, so zdr fin Lož 14 km, žand pTt Nova vas 4.5 km, žel Rakek 21.5 km, o 4.5 km, š Sv. Duh 0.5 km, žup Bloke 5 km. Nm 750 m. Samotna domačija, na goli planoti ob obč. cesti I. reda. Dostop z vsemi vozili, 0.3 km do ban. ceste. Ilovnato-peščena zemlja, rodovitnost srednja. Živinoreja. Prodaja lesa v Cerknico. Lepi vrh, 15-4-3-1-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 16 km, žand pTt Nova vas 6.5 km, žel Rakek 24 km, o 6.5 km, š žup Sv. Trojica 5 km. Nm ca 770 m. Kraj leži na s. robu Bloške planote v valoviti dolini ob vznožju golega hriba, kraj obč. ceste II. reda. Dostop z vozom. Peščena in ilovnata zemlja, rodovitnost slaba. Živinoreja. S. in sv. lepi jelovi gozdovi. Lovranovo, 16-4-3-0-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 24 km, o 8 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm 740 m. Manjši kraj v prijazni kotlini ob potoku Gradiščici, ki goni več vodnih naprav. Dostop po obč. poti le za vozove; njive in travniki imajo sončno lego, zemlja pa je bolj slaba. Bolje je z živinorejo. Iz lepih gozdov prodajo nekaj lesa v Martinjak. Malni, 1-1-0-1-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 24 km, o 8 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm ca 725 m. Mlinar ob zgor. teku Gradiščice. Dostop z vozom. Meti je, 130-21-18-2-1. Sr du Logatec 36 km, so zdr fin Lož 13 km, žand pTt š Nova vas 3.5 km, žel Rakek 21.5 km, o 3.5 km, žup Bloke 3 km. Nm 734 m. Gručasta vas leži v skrajnem j. koncu polja Resje, ki tvori podaljšek Farovškega polja. Ker požiralniki na z. robu Farovškega polja ob dolgotrajnem izdatnem deževju ne morejo sproti odvajati narasle Bloščice s pritoki, se voda razlije proti Resju in Metljam, kjer ponikne v požiralniku Brezno. Zato leži vas na položnem vznožju Zu-panščka (1022 m) in Bloščka (1035 m). Po obč. cesti 11. reda, dohod z vozom in avtom preko Hudega vrha. Do ban. ceste 3 km. Sončna lega. Pridelki zadostujejo za domačo porabo. Živinoreja in svinjereja, trgovina z lesom. 2 km jz. od vasi so našli prazgodovinske izkopanine; dalj časa so mislili, da je tu bil Metullum, središče Japodov. Sedanji lastnik razvalin je posestnik Ivan Ivančič iz Hudega vrha. Podr. cerkev sv. Antona Pad. Mramorovo pri Lužarjih, 26-5-4-1-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 16.5 km, žand pTt Nova vas 7 km, žel Rakek 24 km, o 7 km, š Sv. Duh 4 km. žup Bloke 7.5 km. Nm ca 760 m. Manjša vas, leži v hribovitem in prisojnem svetu 1 km od ban. ceste Nova vas—Vel. Lašče, na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in nekaj lesne trgovine. Mramorovo pri Pajkovem, 50-11-5-6-0. Sr du Logatec 40 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 25 km, o 8 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm ca 760. Gručasta vasica ob obč. cesti I. reda Sv. Trojica—Ravnik. Dostop možen samo z vozom, 3 km do ban. ceste. Zraven spada zaselek Podpeč. Nemška vas, 64-12-9-3-0. Sr du Logatec 34 km, so zdr fin Lož 10 km, žand pTt š Nova vas 1 km. žel Rakek 19 km, o 1 km, žup Bloke 1.5km. Nm ca 750m. Naselje se nahaja dober km nad Novo vasjo ob ban. cesti v prijazni dolini, potisnjeno v hrib Skrajnik. Dostop z vsemi vozili. Zelo sončna lega. Peščena zemlja. Rodovitnost srednja. Zaradi dobrih pašnikov zelo razvita živinoreja. Nova vas, 247-47-30-10-7. Sr du Logatec 33 km, so zdr fin Lož 9.5 km, žand pTt š v kraju, žel Rakek 18 km, o Bloke v kraju, žup Bloke 0.5 km. Šola ust. 1828, 7 odd. SKJ, PJS, PRK, DKfid, Strel, druž., Gas., Smuč. klub, Skupno združ. obrtnikov v Novi vasi—Rakek. Nm 722 m. Vas obcestnega tipa, ob križišču dveh skoraj pravokotno se sekajočih cesta, leži sredi ozke in rodovitne aluvialne ravnine, ki jo v izdatni meri namaka Bloščica s pritoki. Drugo največje naselje na Bloški planoti. Šola, več trgovin in obrtniških delavnic nam priča, da je tu duhovno in gospodarsko središče za vse Bloke. Gostilne s tujskimi sobami. Izhodišče številnih smučarskih izletov. Posejana zemlja (115 ha) rodi precej dobro zlasti krompir, ajdo, rž, pšenico in zelenjavo, kar gre vse za domačo porabo. Splošno prevladuje v gospodarstvu živinoreja, ki goji dobro montafonsko govedo. Razvito sirarstvo in mlekarstvo (prodaja sira in čajnega masla). Uspešno goje svinje tudi za prodajo. Gozd (265 ha) daje dovolj bukovega in jelovega lesa, ki ga prodajajo predvsem v Martinjak. Stranski dohodek pa daje perutninarstvo, nabiranje gozdnih sadežev in sadjarstvo. Kakih 500 m nad vasjo lepa podzemska jama Sušica, iz katere je speljan- vodovod. Dobro obiskovani živinski sejmi. V poletnem času šola za jadralno letalstvo. Vežbanja po bližnjih gričih. Na hribu Piškovcu (816 m) sledovi hallstattske naselbine. Ograda, 9-1-0-1-0. Sr du Logatec 41 km, so zdr fin Lož. 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 26 km, o 8 km, š žup Sv. Trojica 2 km. Nm ca 700 m. Naselje v hribovitem svetu, 1.5 km sz. od Sv. Trojice. Peščena, nerodovitna zemlja. Gozdni delavci. Slaba pot, dostop le z vozom. Polšeče, 37-5-5-0-0. Sr du Logatec 43 km, so zdr fin Lož 19 km, žand pTt Nova vas 10 km, žel Rakek 28 km, o 10 km, š žup Sv. Trojica 4.5 km. Nm 820 m. Manjše naselje sv. od Sv. Trojice visoko v hribih. V kraj pelje obč. cesta, dostop z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Radljek, 67-13-13-0-0. Sr du Logatec 28 km, so zdr fin Lož 10 km, žand pTt š Nova vas 5 km, žel Rakek 13 km, o 5 km, žup Bloke 5.5 km. Nm 755 m. Kraj se nahaja v mali kotlini ob ban. cesti pod golim z. pobočjem Lisca (872 m). Radi sončne lege rodi žito dobro. Gozdovi na s. in v. strani Lisca dajo nekaj lesa, ki gre na prodaj večinoma v Martinjak. Ravne, 192-36-27-9-0. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Lož 14 km, žand pTt š Nova vas 4.5 km, žel Rakek 22.5 km, o 4.5 km, žup Bloke 4 km. Nm 752 m. Obcestna vas ob obč. cesti I. reda na jv. robu Farovškega polja. Dostop z vsemi vozili. Prisojna lega s srednje rodovitno zemljo. Radi obsežnih pašnikov goje precej živine. Nekaj pa donašajo tudi listnati gozdovi in lesena roba, ki jo prodajajo v Sodražico. Gostilna s prenočišči. Podr. cerkev sv. Filipa in Jakoba ap. Ravnik, 144-24-18-6-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 15 km, žand pTt Nova vas 5.5 km, žel Rakek 23 km, o 5.5 km, š Sv. Duh 2 km, žup Bloke 6 km. Nm ca 750 m. Gručasta vas na s. robu Bloške planote, v jv. vznožju Gradiškega (828 m) ob obč. cesti 1.5 km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Deloma zamočvirjen svet. Prevladuje srednja posest. Poleg poljedelstva živinoreja in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Roka ap. Rogovila, 11-3-1-2-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 16 km, žand pTt Nova vas 6.5 km, žel Rakek 23.5 km, o 6.5 km, š Sv. Duh 2 km, žup Bloke 6.5 km. Nm 793 m. Naselje nad ban. cesto, kjer se odcepi stara cesta v Lužarje. Ilovnata zemlja, manj rodovitna. Poljedelstvo in živinoreja. Gostilna s prenočišči. Rožanče, 36-8-5-3-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 23 km, o 8 kin, š žup Sv. Trojica 3 km. Nm ca 740 m. Manjša vasica vrh golega grička z. od Sv. Trojice. Kraj leži v prisojni legi ob obč. cesti II. reda, 3 km do ban. ceste. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja. Runarsko, 95-16-13-3-0. Sr du Logatec 36 km, so zdr fin Lož 13 km, žand pTt š Nova vas 3.5 km, žel Rakek 21.5 km, o 3.5 km, žup Bloke 4 km. Nm 768 m. Raztegnjeno naselje ob ban. cesti z zelo sončno lego. Peščena zemlja, žito in krompir rodita srednje dobro. Radi dobrih pašnikov redijo precej živine. Tudi gozd nudi nekaj zaslužka. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev Rojstva prebl. Dev. Mar. Sleme, 32-7-6-1-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 16.5 km, žand pTt Nova vas 7 km, žel Rakek 23 km, o 7 km, š žup Sv. Trojica 3 km. Nm ca 800 m. Vzvišena sončna lega na sv. pobočju Slivnice. Peščena zemlja, bolj ugodna za travnike kot za njive, zato prednjači živinoreja. Dostop možen z vozom. Strmca, 44-7-7-0-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 16 km, žand pTt Nova vas 6.5 km, žel Rakek 24 km, o 6.5 km, š Sv. Duh 2 km, žup Bloke 7 km. Nm ca 780 m. Obcestno naselje na v. robu Bloške planote. Njive na prisojnem, a peščenem svetu, rodovitnost slaba. Skoro 4 krat večji areal travnikov in pašnikov (83 ha) omogoča živahnejše udejstvovanje v živinoreji. Srednji posestniki. Dovoz po vaški poti 300m do ban. ceste pri Lužarjih. Pri vasi se še poznajo sledovi rimskega obrambnega zidu (Ajdovski zid). Studenec, 110-20-15-5-0. Sr du Logatec 35 km, so zdr fin Lož 11.5 km, žand pTt š Nova vas 2 km, žel Rakek 20 km, o 2 km, žup Bloke 2.5 km. Nm 758 m. Obcestna vas sredi Blok, na rahli sončni vzpetini ob ban. cesti i. reda. Površina posejane zemlje (56 ha) zadošča za domače potrebe. Dobri travniki (95 ha) rede do 30 glav goveje živine. Prodaja goveda in prašičev v Ljubljano, ter lesa v Novo vas. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Petra in Pavla. Studeno, 60-10-7-3-0. Sr du Logatec 41 km, so zdr lin Lož 8 km, žand pTt š Nova vas 2.5 km, žel Rakek 16 km, o 2.5 km, žup Bloke 3 km. Nm ca 790 m. Gručasta vas, leži v glavnem na položni terasi ob ban. cesti Grahovo—Radljek—Nova vas. V zimskem času je izpostavljena ostri burji. Peščena zemlja rodi slabo, predvsem rž, ječmen in krompir. Primanjkljaj krijeta živinoreja in gozd. Srednji posestniki. Vas se prvič omenja 1177. Podr. cerkev sv. Janeza Krstnika. Sv. Duh, 34-6-5-0-1. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Lož 14.5 km, žand pTt Nova vas 5 km, žel Rakek 22 km, o 5 km, š v kraju, žup Bloke 5.5 km. Šola ust. 1911, 2 odd. Gas., PSVD, PJS. Nm 759 m. Kraj leži na prisojnem holmu kakih 200 m vstran od ban. ceste. Tla so ilovnata in peščena, bolj^ ugodna za travnike in pašnike. Zemljo si dele le manjši posestniki, ki jih redi kmetijstvo, v manjši meri gozd. Dostop z vsemi vozili. Podr. cerkev sv. Duha. Sv. Trojica, 50-9-5-4-0. Sr du Logatec 39 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 8 km, žel Rakek 24 km, o 8 km, š žup v kraju. Šola ust. 1903, 2 odd. Jav. knjiž. Nm 730 m. Gručasta vas na s. robu Bloške planote; hiše in njive leže na položnih terasah okrog cerkve in ob potoku Gradiščici, ob katerem je več vodnih naprav. Majhen areal peščene orne zemlje. Zato prehranjuje prebivalce živinoreja in trgovanje z lesom. Dostop po obč. cesti I. reda z vsemi vozili; do ban. ceste 4 km. Gostilne s tujskimi sobami. Župnija Sv. Trojica (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 713 duš. Pokopališče. Zupno cerkev sv. Trojice so zgradili 1686 na ukaz grofa Ivana Andreja Auersperga, po legendi na mestu skrivnostnih prikazni. Prvotno je bila podružnica bloške prafare, od 1807 pa samostojna lokalija. Škrabče, 48-9-4-5-0. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Lož 14 km, žand pTt Nova vas 4.5 km, žel Rakek 22 km, o 4.5 km, š Sv. Duh 0.5 km, žup Bloke 5 km. Nm ca 760 m. Raztreseno naselje po sončni planoti v. od Sv. Duha nad ban. cesto (6.5 km). Peščena zemlja, nerodovitna. Prebivalci se pečajo v glavnem z živinorejo in dnino. Prevladujejo kajžarji. Nekaj donaša tudi gozd. Dostop z vozom in avtom. Škufče, 20-3-3-0-0. Sr du Logatec 38 km, so zdr fin Lož 14.5 km, žand pTt Nova vas 5 km, žel Rakek 23 km, o 5 km, š Sv. Duh 1 km, žup Bloke 5.5 km. Nm 760 m. Naselje s. od Sv. Duha, na sončnem gričku. Dostop z vozom 1 km do ban. ceste. Manj rodovitno. Precejšnja živinoreja. Štorovo, 38-9-7-2-1. Sr du Logatec 40 km, so zdr fin Lož 17 km, žand pTt Nova vas 7.5 km, žel Rakek 25 km, o 7.5 km, š žup Sv. Trojica 3 km. Nm ca 780 m. Manjša raztresena vas, leži po s. obronkih hriba Gradiško (828 in), ob obč. cesti, 4 km do ban. ceste. Obsega tudi zaselek Ravnico. Radi osojne in visoke lege ter slabe zemlje poljedelstvo ne zadostuje. Živinoreja, prodaja lesa in izdelovanje zobotrebcev (v zimskem času). Topol, 157-27-21-6-1. Sr du Logatec 36 km, so zdr fin Lož 12.5 km, žand pTt š Nova vas 3 km, o 3 km, žel Rakek 21 km, žup Bloke 2.5 km. Nm ca 740 km. Gručasta vas, leži na jv. robu Blok. na s. pobočju najvišje bloške vzpetine Blošček (1039 m). Tla za njive so dale položne terase, ki leže iznad poplavnega območja Farovškega polja. Lepa sončna in suha lega. Vendar pa ilovnatopeščena zemlja ne nudi dovolj pridelka. Dobri travniki in pašniki redijo do 70 glav goveje živine, ki poleg svinjereje in lepih gozdov držijo gospodarstvo v ravnotežju. Izdelovanje zobotrebcev, perutnina in sadjarstvo. Prometno zvezo z 0.5 km oddaljeno ban. cesto vzdržuje obč. cesta I. reda. Dostop z vsemi vozili. Gostilna s prenočiščem. Ulaka, 75-15-12-3-0. Sr du Logatec 32 km, so zdr fin Lož 15 km, žand pTt Nova vas 4.5 km, žel Rakek 17 km, o 4.5 km, š žup Sv. Trojica 3.5 km. Nm 742 m. Kraj leži na zamočvirjeni ravnici ob obč. cesti I. reda Vel. Bloke—Sv. Trojica. Višji svet zavzemajo polja. Ilovnata zemlja rodi bolj skromno. Živinoreja in prodaja lesa v Grahovo. Prevladuje mala posest. Dohod z vsemi vozili. V kraju so odkrili fibule iz merovinške dobe. Hrani jih Narodni muzej v Ljubljani. Velike Bloke, 269-55-31-24-0. Sr du Logatec 31 km, so zdr fin Lož 12. km, žand pTt š Nova vas 2 km, žel Rakek 16 km, o 2.5 km, žup Bloke 3 km. Slov. kat. izobr. d. Nm 730 m. Največja naselbina na Bloški planoti ob ban. cesti II. reda. Leži v ravnini, ki jo namaka potok Bloščica. Poljedelstvo in radi obsežnih travnikov in pašnikov živinoreja v večjem obsegu (do 100 glav). Prodaja živine in jajc. Stranski dohodek nudi gozd. Nekaj obrtnikov. Gostilne s tujskimi sobami. Smuški svet. V rimski dobi je vodila skozi vas znamenita bloška pot: Trst —Stare Orgljenice—Lož—Barje—Ljubljana. Vas se omenja 1230 kot last stiške cerkve. V kraju je že od nekdaj cvetela trgovina in Bločani so znani kot prebrisani barantači. »Če Bločana ni, tudi sejma ni!« Kot prekupčevalci so hodili na sejme celo na Hrvatsko in Ogrsko. Podr. cerkev Vnebovzetja Prebl. D. M. Veliki vrh, 154-27-17-10-1. Sr du Logatec 35 km, so zdr fin Lož 11.5 km, žand pTt š Nova vas 2 km, žel Rakek 20 km, o 2 km, žup Bloke 2.5 km. Nm 780 m. Gručasta vas na terasi v z. prisojnem pobočju hriba Veje (862 m). Poleg lepih njiv posedujejo prebivalci veliko pašnikov in travnikov, zato se pečajo v izdatnejši meri z živinorejo. Gozd le za domače potrebe. Do ban. ceste 1 km, dostop po občinski cesti z vozom in avtom. Gostilna. Volčje, 57-10-7-3-1. Sr du Logatec 35 km, so zdr fin Lož 11.5 km, žand pTt š Nova vas 2.3 km, žel Rakek 20 km, o 2.3 km, žup Bloke 3 km. Nm ca 760 m. Vas leži v kotlini, na jv. položnem pobočju hriba Ogrnik (824 m). Peščena zemlja donaša premalo, izdatnejša je živinoreja. Dostop z vozom, do ban. ceste 1 km. Podr. cerkev sv. Volbenka šk. Zakraj, 32-5-2-3-0. Sr du Logatec 37 km, so zdr fin Lož 15 km, žand pTt Nova vas 5.5 km, žel Rakek 22 km, o 5.5 km, š Sv. Duh 1.5 km, žup Bloke 6 km. Nm ca 780 m. Manjše naselje ob ban. cesti na sv. robu Blok. Prisojna lega v ozki, valoviti ravnini. Poljedelstvo, živinoreja iu gozdarstvo. Zales, 66-11-9-2-0. Sr du Logatec 42 km, so zdr fin Lož 18 km, žand pTt Nova vas 9 kin, žel Rakek 27 km, o 9 km, š žup Sv. Trojica 1.5 km. Nm ca 730 m. Leži sv. od Sv. Trojice v hribovitem svetu. Manjša obcestna vas. Živinoreja in poljedelstvo. Bukov in jelov gozd nudi stranski zaslužek. Po obč. cesti možen dostop le za vozove. Do ban. ceste 6 km. Zavrh, 105-14-6-8-0. Sr du Logatec 41 km, so zdr fin Lož 18.5 km, žand pTt Nova vas 9 km, žel Rakek 26 km, o 9 km, š žup Sv. Trojica 5 km. Nm ca 790 m. Raztegnjeno naselje sv. od Sv. Trojice, v hribovitem svetu. Prisojna lega izrabljena za njive, ki pa rode premalo. V ostalem živinoreja, gozdarstvo, izdelovanje zobotrebcev in dnina. V vasi prevladujejo kajžarji. Po obč. cesti mogoč dohod le z vozom, do ban. ceste 6 km Občina Cerknica Preb. 3558, hiš 689, posest. 541, koč. 148, najem. 254. Površina 7089 ha: njiv in vrtov 926, trav. in paš. 3244, sadovnjakov 6, gozdov 1655, ostalo 1258. Občina sestoji iz nizkega predela ob znamenitem Cerkniškem jezeru in iz obrobnih jezerskih teras, ki prehajajo na s. strani v Slivnico (1114 m), na z. v Rakovsko hribovje s Stružnikom, na j. v Javornik (1268 m), na v. pa v Bloško planoto s Križno goro (855m). Zaradi vsakoletnih periodičnih poplav je večji del Cerkniškega polja za poljedelstvo neprikladen, izjemo tvori le 553 m visoka terasa, na kateri se nahaja vas Dolenje Jezero. Vendar pa tudi tu dosežejo vode katastrofalno višino. Glavna naselja so nanizana ob ban. cesti Rakek—Stari trg, manjša pa leže ob s. pobočju slabo pogozdene Slivnice. Hribovito ozemlje namaka več potokov, ki pritečejo v jezero iz dolomitne Slivnice (Cerkniščica, Grahovščica, Zirovniščica); ob njih je več vodnih naprav. Radi izrazito kraškega značaja je poljedelstvo manj razvito, zato se prebivalstvo bavi v večji meri z živinorejo (izvoz živine) in sadjarstvom. Gozdni sadeži (gobe), v jezeru obilica dobrih in žlahtnih rib. Glavni vir zaslužka pa nudi trgovina z lesom, ki ga v veliki meri konsumira sosednja Italija. Znamenitost občine je presihajoče Cerkniško jezero (ca 550m). Poznali so ga že Rimljani, a večji popisi so nam znani šele iz 17. in 18. stol. (Valvasor, Steinberg, Hacquet, Gruber). Vsekakor ga je najbolj poznal domačin G. Kebe (1799—1885) iz Dol. Jezera, ki ga je opisal v »Novicah« 1860. Iz novejše dohe imamo Gavazzijevo proučitev ter Žirovnikov in Kabajev opis. Cerkniško polje je največje kraško polje v porečju Ljubljanice. Dolgo je 10 km, široko največ 5 km, v sz. delu med Goričico in Dolnjim Jezerom le nad 1.5 km. Poplavna površina ob najvišjem vodnem stanju meri 2345 ha. V splošnem prevladujeta na obrobju dve glavni geološki formaciji: dolomit in apnenec. Pod aluvialnim dnom Cerkniškega polja imamo tudi apnenec; mnoge po-nikve na različnih krajih jezerskega dna nam pričajo, da so tla luknjičasta. Spomladi, ko se taja sneg, in ob nastopu daljšega deževja se napolni Loško polje (570 m) z ogromno množino vode, ki nato ponikne pri Danah poleg Starega trga pri Ložu in odteka pod zemljo proti Cerkniškemu polju. Tu imamo v skrajnem jv. kotu polja v velikem polkrogu izvirek za izvirkom (med katerimi je najmočnejši Obrh), ki se združijo v glavno strugo Stržen. Poleg vodovja iz Loške doline dobi Cerkniško jezero mnogo vode še nadzemskim potem zlasti z dolomitne Slivnice in z Bloške planote. Glavni ponori, skozi katere odteka vsa ogromna vodna masa proti Planinskemu polju in Ljublj. Barju, se nahajajo v skrajnem jz. kotu jezera. Najvažnejši je Velika Karlovica; ob pobočju Javornika pa skupina Nart, Kamenje in Svinjska jama. Tudi v dnu Cerkniškega jezera in v tkzv. Zadnjem kraju je vse polno ponikev, ki pa vodo slabo odvajajo. Najvažnejše so: Ponikve, Levišča, ltetje, Vodonos in Rešeto. Vsi ti ponori in ponikve ne morejo ob času deževja ali spomladi sproti odvajati dotekajoče vode, vrh tega leže glavni ponori više nad dnom polja, radi česar se male in srednje vode razlijejo, še preden prično ponori delovati. Mnoge številne ponikve v dnu polja pa radi male kapacitete skoro ne pridejo v poštev. Iz teh vzrokov se Cerkniško polje napolni že v nekaj dneh in voda ostane v njpm po več mesecev. Padavine v povodju Cerkniškega polja so zelo visoke in znašajo povprečno 1640 mm letno. Radi omiljenja poplav, predvsem pa, da se odvede zastajajoča nizka voda, radi katere so veliki kompleksi zemlje za kulturo izgubljeni, so se pričela v novejšem času obsežna melioracijska dela. Prvi generalni projekt je izdelal ing. Vincentini iz Trsta (1875). Z delom je nadaljeval ing. Putick (1888), nato so raziskovalna dela počivala do 1921, ko se je ustanovila Vodna zadruga v Cerknici, ki ima namen pričeti z novimi melioracijskimi deli. Cerknica, trg, 1409-273-190-83-150. Sr du Logatec 29.8 km, so žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Rakek 6 km. Šola ust. 1827, 9 odd. Strok. nad. š., Trg. nad. š., Kmet. nad. š. Društva: SKJ, ČD, Gas. z godbo, PCMD, Podr. Branibor, Protitub. liga, Tuj. prom. d., Kat. akcija, Prosv. d., Smuč. d. 2 zdravnika. Vodovod. Električni tok iz elektrarne Žiri. Nm 575 m. Trg leži na sz. robu Cerkniškega polja na vzvišeni obli kopi, vršaju Cerkniščice, ob vznožju 1114 m visoke Slivnice. Skozi trg vodi ban. cesta I. reda v Stari trg. Le majhen del trga je ob glavni cesti na ravnem. Večina poslopij je zgrajenih na prijaznem gričku, ki ga na j. in v. obliva potok Cerkniščica. Poleg obrti in trgovine, ki pa redi le manjši odstotgk prebivalstva, nudi glavni vir dohodkov poljedelstvo in gozdarstvo, zlasti pa prevažanje lesa na ž. p. Rakek. Sadjarstvo in živinoreja ter ribolov. Čedno in ceneno letovišče. Hotel in gostilne s tujskimi sobami. Lepi izleti na Slivnico (1114 m, 2 uri), preko Koži jeka in skozi Pekel na Borovnico itd., vsi tudi izredno ugodni za smučarje. Posebna privlačnost za tujce je Cerkniško jezero (gl. pregled občine). Prazgodovinsko obljudenost dokazujejo izkopine v bližini C. V Tržišču so 1877 odkopali več grobov iz hallstattske dobe. Na z. najnižjem vrhu Slivnice z značilnim imenom »Na gradišču« (858 m), so odkrili prazgodovinsko taborišče. Po ljudskem izročilu je tu nekdaj stal velik in mogočen grad. Gradišče, verjetno keltska utrdba, je stalo na vzvišeni mi-zasti ravnici; bilo je obdano z nasipom in utrjeno z obzidjem. (Izkopavanje je šele pričel 1935 dr. Rajko Ložar.) V rimski dobi je vodila mimo Cerknice cesta iz Trsta v Ljubljano. V njeno obrambo so bile zgrajene »rimske šance«, tudi »ajdovski zid« danes imenovane. Znano je bilo Rimljanom menda tudi že Cerkniško jezero, zvano »lagus lugeus« ali »lugea palus« (omenja ga Strabo). V srednjem veku so dobili oglejski patriarhi 1040 od Henrika III. 50 kraljevskih kmetij z vsemi pritikli-nami v C. in sosednjih vaseh. Radi prirodnih lepot so oglejski patriarhi večkrat bivali v C. Ob živi prometni cesti, ohranjeni še iz rimske dobe, se je zelo zgodaj razvila večja naselbina, ki je kmalu dobila trške pravice. Prvotni trg je stal po legendi v pol ure oddaljenem Viševku. Ko pa je bil od sovražnikov razrušen, so postavili nov sedanji trg okrog cerkve. Trg je bil prvotno last oglejskih patriarhov, od 10. stol. pa graščine Ilas-berg pri Planini. Tržani so se večinoma bavili z obrtjo in trgovino. Cvetela je posebno trgovina s soljo, ki so jo tovorili tod mimo iz Primorja na Kranjsko in Štajersko. Po isti poti so vozili les v Italijo. Turki so prvič napadli Cerknico 1472, ko so poleg trga požgali tudi cerkev (latinski napis z letnico 1472 v župni cerkvi pri stranskih vratih). Nadaljni turški napadi so bili 1476, 1480, 1490, 1522, 1559 in 1560. Tržani so v tej dobi zgradili okrog cerkve tabor, ki je imel pet močnih stolpov. Danes sta dva stolpa združena s cerkvenirp obzidjem. L. 1527. so se morali tržani z okolnimi kmeti umakniti v trdnjavo Šilentabor ter tako prepustiti svoje domove v trgu požiganju in plenjenju Turkov. Kuga je posebno hudo morila v trgu 1476 in 1578. Umrle so tedaj pokopavali zunaj trga; tam so sezidali kapelico sv. Roka, ki so jo v letih ponovne kuge: 1630, 1644 in 1646 povečali v cerkev sv. Roka. V dobi franc. okupacije so bili Francozi 1813 premagani v neposredni bližini trga. Večji gospodarski napredek beleži C., odkar je bila 1826 zgrajena cesta iz Ribnice čez Bloke v Cerknico in odkar je 1857 izpeljana železnica Ljubljana—Trst. Pol ure od Cerknice so razvaline dvonadstropnega gradu'Loško. Prvotni grad je bil samo nekak obrambni stolp, last plemičev Palmburg. Pozneje je grad prešel v roke opatov iz Bistre, ki se tu navadno poleti prebivali. Pot od Cerknice proti gradiču se še danes imenuje »prela-tova pot«. Po razpustitvi bistriškega samostana je vlada grad prodala, nakar je večkrat menjal lastnike. Še danes ohranjeni grad je sedaj last rodbine Pogačnik. Župnija Cerknica (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 4128 duš. Pokopališče sv. Janeza s cerkvijo. Zup. cerkev Roj. Dev. Mar. Prvotno cerkev, ki je bila domnevno iz 9. stol., so 1472 požgali Turki, o čemer priča spominski kamen, vzidan v 1482 zgrajeno cerkev, ki se je ohranila do danes. Je dvoranska stavba v slogu poznogotskih župnih cerkva po kranjskih mestih. Rebrasti svod nad triladijsko pravokotno dvorano sloni na slokih stebrih. Kamnoseški okras sklepnikov in konzol je primitiven, a zanimiv, presbiterij pa na vseh treh straneh rebrasto obokan. Tudi župnija je zelo stara, omenja se že 1247. Med 1359 in 1365 je bila inkorporirana samostanu v Bistri, kar je bilo 1395 ponovno potrjeno. Menihi tega samostana, lastniki graščine Loško, so bili odslej tudi cerkniški župniki, dokler ni bil samostan 1782 razpuščen. Vendar so patronatske pravice obdržali do danes vsakokratni lastniki graščine Loško. Cerkveno je prafara s pozneje izločenimi župnijami Begunje, Grahovo, Planina in Unec pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Luteranstvo je širil v župniji poluteranjeni cerkniški župnik Vincenc Perger (1581—1593), toda brez trajnega uspeha, .saj je protireformacijska komisija 1603 klicala samo še dva protestanta na odgovor. V C. rojeni: Ambšel Anton, S. J. (1749—1821), fizik in matema-tik, član Acad. opero-sorum; Gerbič Fran (1840—1917), glasbenik, pevovodja in skladatelj; Mikče Jakob (1879 —1864), cerkv. podobar in slikar; dr. phil. et med. Šerko Alfred, prof. med. fak. in bivši rektor univerze v Lj.; p. Učak Valerijan (r. 1883), prior ljublj. križ. reda, preds. Karitativne zveze. Dolenja vas, 499-113-104-9-20. Sr du Logatec 29.6 km, so zand zdr fin o pTt š žup Cerknica 1.7 km, žel Rakek 5.2 km. Gas. Elektr. razsvetljava. Nm 553 m. Večja vas obcestnega tipa ob obč. cesti I. reda na sz. terasi Cerkniškega polja ob obeh bregovih Cerkniščice. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, ribarstvo, lesna industrija. Gostilne, trgovine, obrtniki. Izhodišče k znamenitim požiralnikom Velika in Mala Karlovica, Narte, Svinjska jama s krasnimi kapniki. Nad Svinjsko jamo razvaline nekdanjega gradu Karlovca. Podr. cerkev sv. Lovrenca. V Dol. vasi rojen 1889 Sterle Franc, akad. slikar, portretist, voditelj »Probude«. Dolenje Jezero, 276-50-45-5-10. Sr du Logatec 31.5 km, so žand zdr fin o pTt š žup Cerknica 1.7 km, žel Rakek 7.3 km. Gas. Nm 553 m. Manjša vas obcestnega tipa. Leži tik ob Cerkniškem jezeru, 2 km j. od Cerknice ob obč. cesti. Dostop z vsemi vozili. Gostilna s prenočiščem. Poljedelstvo in ribarstvo. Podr. cerkev sv. Petra z ravnini, lesenim, kasetiranim stropom, razdeljenim v polja. Zgrajena 1692. Tu rojen llebe Gregor (gl. opis Cerkn. jezera). Grahovo, 466-91-70-21-30. Sr du Logatec 35.8 km, so zdr fin o Cerknica 6 km, žand pT š žup v kraju, žel Rakek 12 km. Šola ust. 1863, 6 odd. Kmet. in gosp. nad. š., SKJ, PRK, Slov. kat. izobr. d., Kolo j. s., PJS, Gas., Strel, druž., Dkfid. Vodovod. Nm 569 m. Gručasta vas ob ban. cesti I. reda Cerknica— Stari trg ob vznožju Slivnice na obeh bregovih potoka Grahov-ščice, v skrajnem v. kotu Cerkniškega polja. Tu se odcepita ban. cesti 11. reda na Velike Bloke in na Žirovnico—Gor. Jezero—Loška dolina. Avtobusna zveza Rakek—Stari trg. Prebivalstvo se peča s kmetijstvom, živinorejo in gozdarstvom. Obrtniki, trgovine, gostilne s prenočišči. Župnija Grahovo (dek. Cerknica, škof. ljublj.) imu 1219 duš. Zupna cerkev Brez. spoč. Dev. M. se prvič omenja 1526. Prvotno podr. cerkniške prafare je postala 1785 lokalna kapelanija in 1870 župnija. Mahneti, 61-10-7-3-0. Sr du Logatec 36.9 km, so žand zdr fin o pTt žup Cerknica 7.9 km, žel Rakek 13.9 km, š Sv. Trojica 4 km. Nm ca 540 m. Manjša vas na s. pobočju Slivnice ob obč. cesti L reda Podslivnica—Bloke, 7.9 km sv. od Cerknice. Dohod z vozom. Kmetijstvo. Martinjak (z naseljeni Viševek-Marof), 284-51-44-7-30. Sr du Logatec 33.8 km, so zdr fin o pTt žup Cerknica 4 km, žand š Grahovo 2 km, žel Rakek 10 km. Nm 557 m. Vas leži med Cerknico in Grahovim ob ban. cesti I. reda ob j. vznožju Slivnice. Avtobusna zveza z Rakekom. Poljedelstvo. Obrtniki, gostilne. Podr. cerkev sv. Vida muč., zgrajena 1621, slovi radi lesenega, ravnega, kasetiranega stropa. Olonica, 33-5-3-2-0. Sr du Logatec 35.3 km, so žand zdr fin o žup Cerknica 6.6 km, žel Rakek 12.6 km, pTt š Begunje 5 km. Nm ca 620m. Vasica leži na s. pobočju Slivnice ob obč. cesti i. reda Podslivnica—Vel. Bloke, 6.6 km od Cerknice. Dohod z vozom. Poljedelstvo. Podskrajnik, 25-7-4-3-2. Sr du Logatec 28 km, so žand zdr fin o pTt š žup Cerknica 1.8 km, žel Rakek 4.2 km. Nm ca 560 m. Manjši kraj ob ban. cesti 1. reda Rakek—Cerknica ob vznožju hriba Skrajnik (649 m). Avtobusna zveza. Gostilna s prenočiščem. Poljedelstvo. Podslivnica, 63-13-9-4-2. Sr du Logatec 37.5 km, so žand zdr fin o žup Cerknica 8.5 km, žel Rakek 14.5 km, pTt Begunje 8.2 km, š Sv. Trojica 3.7 km. Nm 652 m. Leži na terasi pod s. vznožjem Slivnice ob obč. cesti I. reda, ki pelje na V. Bloke. Dostop tudi z avtom. Izvirek za vodovod Cerknica—Rakek. Poljedelstvo. Zelše, 88-18-13-5-0. Sr du Logatec 26 km, so žand zdr lin o pTt š žup Cerknica 3.8 km, žel Rakek 3 km. Nm 570 m. Vasica leži na sz. strani Cerkniškega polja, ob obč. cesti I. reda, pod hribom Stražnik (645 m), tik ob ital. meji. Dostop mogoč z vsemi vozili. Poljedelstvo. Podr. cerkev sv. Volbenka šk., zgrajena 1680. Žirovnica, 354-58-52-6-10. Sr du Logatec 36.6 km, so zdr fin o Cerknica 6.8 km, žand pT š žup Grahovo 0.8 km, žel Rakek 12.8 km. Gas. Nm578m. Večja obcestna vas leži ob jv. robu Cerkniškega polja, ob ban. cesti II. reda Grahovo—Gor. Jezero —Stari trg. Poljedelstvo in gozdarstvo (žage), mlini. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Pavla stoji ob vasi na gričku. Pokopališče. Bližnja božja pot k Sv. Križu {% ure). Občina Dolenji Logatec Preb. 2199, hiš 322, posest. 209, koč. 113, najem. 176. Površina 3060 ha: njiv in vrtov ca 209, trav. in paš. ca 1555, sadovnjakov ca 6, gozdov ca 1235, ostalo 55. Občina zavzema jv. del aluvialne Logaške kotline ter ozek rob kraškega hribovitega sveta (kredni apnenec) ob obeh straneh žel. proge do s. roba Planinskega polja. Razen spodnjega toka Logaščice, v občini ni tekoče vode. Vendar pa je občina s pitno vodo dobro preskrbljena (vodovod). Podnebje je zelo zdravo in sončno. Orna zemlja je pretežno peščena in precej plodna. Vendar pridelek ne zadostuje. Občina je usmerjena izrazito na gozdarstvo, kajti gozd zavzema dobro polovico celokupne površine. Vasi leže ob dobrih komunikacijah, kar je zlasti važno radi hitrejšega prevoza lesa. Skoro ves les gre v Italijo. V manjši meri so zastopani trgovci, obrtniki in uradniki; ti prebivajo v Dol. Logatcu, ki je sedež sreza in drugih politično upravnih uradov in kulturnih ustanov. Občina ima vse pogoje, da se razvijejo prijetna letovišča, kajti vsa okolica je poraščena s krasnimi smrekovimi gozdovi, ki nudijo nebroj lepih izletov, v zimi pa smučarjem krasne smuške terene. Blekova vas, 181-28-20-8-12. Sr Logatec 1.3 km, so Logatec 2 km, du žand zdr fin o pTt š Dol. Logatec 1.5 km, žel Logatec 1.5 km, žup Gor. Logatec 2 km. Nm 498 m. Vas leži na ravnini ob drž. cesti Ljubljana—Trst na z. strani Logaškega polja. Peščena zemlja, srednja rodovitnost. Prebivalstvo se peča v glavnem s poljedelstvom in gozdarstvom. Po ustnem izročilu je ta vas najstarejša naselbina v Logatcu. Vas je pogorela 1874. Brod, 230-29-20-9-14. Sr du zdr žel Logatec 0.3 km, so Logatec 3 km, žand fin o pTt š žup Dol. Logatec 0 km. Nm 498 m. Kraj leži ob drž. cesti Ljubljana—Trst ob desnem bregu Lo-gaščice in je povezan z vasjo Čevico in Dol. Logatcem v tesno strnjeno celoto. Peščena zemlja, rodovitnost srednja. Gozdarstvo je glavni vir dohodkov. Cevica, 416-64-44-20-18. Sr du zdr žel Logatec 0 km, so Logatec 3 km, žand fin o pTt š žup Dol. Logatec 0 km. Nm 498 m. Vas leži sredi Logaške kotline ob drž. cesti Ljubljana—Trst in je povezana z vasmi Dol. Logatec, Brod in Blekova vas v strnjeno celoto. Poljedelstvo in gozdarstvo. Gostilne s tujskimi sobami. Vas je pogorela 1874. Podr. cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena v prvi pol. 16. stol., sodeč po tlorisu. Ladja je pravokotna, nekoliko ožji presbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Sedanja notranjščina je iz srede 18. stol. Freska Mar. kronanje (Fr. Ks. Oblak). Dolenji Logatec, 1082-174-100-74-116. Sr zdr žel Logatec v kraju, so Logatec 3 km, du žand fin o pTt š žup v kraju. Sedež sreza. Sola ust. 1878, 7 odd. Strok. nad. š., obča obrtna š. Sokol, in prosv. knjiž., SKJ, RK, JUU, JS, PJS, Gas., Protitub. liga, Esp. klub, Strel, druž., Pev. d. »Logatec«, Udruž. voj. inv., Lov. klub, Smuč. klub, Tuj. prom. d., Kat. prosv. d., Skupno združ. obrtnikov, Združenje trgovcev za srez Logatec. Nm 498 m. Kraj leži sredi Logaške kotline ob železnici in drž. cesti Ljubljana—Trst. Važno trgovsko središče na Notranjskem. Živahni živinski sejmi. Lesna industrija (parne žage) in trgovina. Izvoz lesa, drv in goveje živine v Italijo in Francijo. Ugodno letovišče. L. 1930. je bilo zgrajeno moderno urejeno kopališče s filtrirano vodo, športnim bazenom, prhami in igriščem. Izhodišče lepih izletov v bližnjo in daljno okolico. Markirana pota. Kraj ima električno razsvetljavo in vodovod. Gostilne s tujskimi sobami. Uradniki, obrtniki in trgovci; ostali se preživljajo s poljedelstvom, z delom na žagah in pri železnici. Že v starem veku je bil Logatec važna naselbina (Longa-ticum) in poštna postaja na znameniti rimski cesti, ki je držala iz Ogleja čez Hrušico v Ljubljano. Še so vidni ostanki rimskih zidin, ki jih je ljudstvo nazvalo »Ajdovski zid« ali »Rimske šance«. Rimski naselbini je neposredno sledila slovenska, ki je zadržala rimsko krajevno ime (Longaticum — Logatec). Tudi v srednjem veku je ostal Logatec križišče prometnih-tovornih potov, ki so ohranila staro smer. Tu se je cepila tovorna pot čez Hrušico proti Gorici in druga iz Planine čez Martinj hrib proti Vrhniki; po slednji so čiči tovorili sol na Kranjsko. Iz Logatca je dalje vodila tovorna pot na Krvave jame in čez Rovte v Poljansko dolino. V Valvasorjevi dobi so bili Logačani skoro sami tovorniki, ki so prenašali iz Vipave, Trsta, s Krasa in Goriškega vino ter drugo blago proti Ljubljani, Gradcu in Dunaju. Ko so 1584 uvedli redno poštno zvezo med Gradcem in Benetkami, je postal kraj važna poštna postaja. L. 1728. je pošta krenila iz Vrhnike na Planino in Logatec je ostal ob strani. Ko je bila zgrajena današnja Dunajska cesta, je mesto dotedanjega tovornega krenil skozi Logatec vozni promet. Prometni pomen kraja je bil potenciran z dograditvijo južne železnice mimo Gor. Logatca (1857) in okrajne ceste Idrija— Logatec (1858). L. 1875. so prenesli okrajno sodnijo in glavarstvo iz Planine v Logatec. Na turško dobo spominjajo »Krvave jame«, t. j. kraj borb s Turki 1480. Krajevno ime »Turški klanci« spominja na neuspeli turški napad 1491. Nadaljni turški napadi so bili 1496—1498 in 1522. V obrambo proti njim je obstajal v Dol. Logatcu obrambni tabor in drugi v Cerkovski vasi. V francoski dobi je imel v Logatcu general Bernadotte glavni stan. L. 1797. je bival v vasi sam Napoleon I. Požari so uničili vas 1807, 1815 in 1876. Kuga je morila 1480, 1836 in 1866. Župnija Dol.Logatec (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 2021 duš. Pokopališče sv. Jožefa. Zupna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1526 v zap. cerkv. drag. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1794—1800. Fasado so pozneje prenovili in dozidali nov presbiterij. Kljub dvakratni povečavi estetsko dovolj ugodna. Ladja je vzdolžen oktogon, presbiterij za polovico podaljšan. Leseni glavni oltar, odlično delo iz ca 1800. Stranska oltarja in ostala oprema delo iste roke. Prvotno podr. vipavske in nato vrhniške prafare in gornjelogaškega vika-riata, je cerkev postala župnija 1909. Blizu župnišča razvalina stare enonadstropne hiše, tip vrhniško-logaške kmečke hiše iz 1. pol. 18. stol. V Dol. Logatcu rojen 1887 dr. Gosar Andrej, publicist in politik (kršč. soc.), univ. prof. Martinj hrib, 290-27-25-2-16. Sr Logatec 0.5 km, so Logatec 4 km, du žand fin o pTt š žup Dol. Logatec 1 km, zdr Logatec 0 km, žel Logatec 1 km. Nm 490 m. Obcestna vas, leži ob ban. cesti Logatec—Planina, kraj žel. proge na jz. robu Logaškega polja. Peščena zemlja rodi slabo. Tudi tu je glavna panoga gozdarstvo. Prodaja lesa v Italijo. Zidana kapelica spominja na kugo, ki je morila v Logatcu 1836. Kapela v obliki stebra na desni strani vasi je iz turške dobe. Občina Gorenji Logatec Preb. 1101, hiš 199, posest. 77, koč. 104, najem. 17. Površina ca 2077 ha: njiv in vrtov ca 124, trav. in paš. ca 1241, sadovnjakov ca 16, gozdov ca 642, ostalo 54. Občina se razprostira vzdolž ital.-jugosl. drž. meje od Hotedršice do Grčarevca, na žel. progo blizu žel. p. Dol. Logatec, odtod na Zibrše in nazaj ua llotedršico. Sestoji iz dveh različnih delov: iz aluvialnega, deloma zamočvirjenega Logaškega polja (ca 480 m), ki ga napajata Črni potok in Reka, dotekajoča s sz. strani, in iz dveh više ležečih kraških planot, ki v obliki precej poraslega valovitega gričevja (500—600 ni) oklepata Logaško polje s s. in j. strani. Večje vasi leže predvsem ob drž. cesti Ljubljana— Trst, poedini zaselki in vas Zibrše pa so raztreseni po s. dolo-mitnem gričevju. Zemlja je srednje plodna. Površina posejane zemlje od celokupnega areala nam jasno priča, da poljedelstvo nikakor ne zadostuje; zato prevladuje v gospodarstvu živinoreja in gozdarstvo. Večino lesa prodajajo trgovcem v Logatec. Glavna prometna zveza je drž. cesta Ljubljana—Trst in ban. cesta Hotedršica—Kalce—Planina. Gorenja vas, 282-51-19-26-5. Sr Logatec 2.6 km, so Logatec 0.6 km, du zdr Logatec 3 km, žand fin Dol. Logatec 3 km, žel Logatec 3.5 km, o pTt š žup Gor. Logatec 0.6 km. Nm 480 m. Obcestna vas, leži na jz. robu Logaškega polja, pred sotočjem Reke in Črnega potoka. Dohod po obč. cesti z vsemi vozili. Obsega tudi zaselke Grad, Klance, Podstrmec in Reko. Peščena, deloma zamočvirjena zemlja, srednje rodovitna, ne nudi dovolj prehrane, zato dajeta živinoreja in gozdarstvo kmetom glavni dohodek. Mlini in žage. Gostilna. Podr. cerkev sv. Janeza Ev. se prvič omenja 1526. Notranjščina je iz 2. četrtine 18. stol. Gorenji Logatec, 426-77-26-46-5. Sr du zdr Logatec 2 km, žand fin Dol. Logatec 2 km, so Logatec v kraju, žel Logatec 3 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1814, 5 odd. Sok. in prosv. knjiž., SKJ, Gas., Kat. prosv. d., PSVD, Protitub. liga. Nin 486 m. Obcestna vas ob drž. cesti Ljubljana—Trst. Leži na kraški planoti v z. delu Logaškega polja. Ozko dolino zapira na sz. hrib Velike bukve (579 m), na v. pa Sekirica (545 m). Pred vasjo se združita Črni potok in Reka v Logaščico, ki žene več mlinov in žag ter pod Dol. Logatcem ponikne. Srednje rodovitna ilovnata zemlja donaša dovolj za domačo porabo. Izredno razvita lesna trgovina. Poleg Rakeka je tu eno največjih tržišč na Notranjskem. Pred svetovno vojno letovišče Tržačanov in llečanov. Gostilne s prenočišči. V bližini je več podzemeljskih jam (Dolarjeva v Kališah, Gradišnica). Izletna točka v Zibrše in Ravnik z lepim razgledom. Zaselek Cerkov-ska vas je pogorel 1874. Prvotni logaški grad je stal s. od Logatca na griču Taboru; že v Valvasorjevi dobi je bil v razvalinah. Grad v sedanji obliki izvira iz zač. 17. stol. Od 1848 je last kneza Windischgratza, ki ga je odstopil za prostore drž. uradov. Lep kamenit portal z rustiko. Župnija Gorenji Logatec (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 1230 duš. Pokopališče pri sv. Janezu. Zupna cerkev Dev. M. sv. Rožnega venca se omenja 1526. Sedanja stavba je iz 1754; kaže arhitekt, znake srede 18. stol., a je radi povečanja 1904 izgubila zlasti v zunanjščini svoje prvotno lice. Prvotno je imela obliko križa z neenakimi kraki, ob prezidavi je bil prednji krak porušen, zadnji (presbiterij) je oktogon. Po- ■8» Fhkrcc 12M A Ve/. JavomiU o vas O trg O mej/o = oh/, cesto -banov. " redne poslne zveze drz. meja -----sreska " _sedež občine [ I » sreza + sedež župnje ^ " dekanije » planin, koča i---2_f Snežnik A 1796 S i! li /. I. C) C A T E C 401 memben je glavni oltar iz 2. pol. 18. stol., stranska sta iz ca 1840. Ostala oprava iz 2. pol. 19. stol. Cerkev, nekdaj imenovana »Marija v Leševju«, je bila znamenita božja pot. Prvotno je bila podr. vipavske prafare in nato vrhniške župnije. Iz slednje se je izločila najprej kot ekspozitura, od 1689 je vikariat in od 1862 župnija. Vendar se kot vikariat navaja že 1296 v desetinskem dajatvenem seznamu oglejske dieceze. Cerkveno je pripadala do 1461 oglejskim patriarhom. Tedaj je bila skupno z vrhniško materjo župnijo in vsemi pozneje izločenimi župnijami inkorporirana ljubljanski škofiji. Župnija je mati vikariata v Hotedršici (od 1746) in župnije v Dol. Logatcu (1909). Podr. cerkev sv. Križa na Taboru (612 m) je bržkone najstarejša logaška cerkev in po ustnem izročilu prvotno tudi župna cerkev. L. 1765. je bila predelana. Ladja, ki se od fasadne stene razširja v ozadje, je svođena z ornamentalno poslikanim križnim svodom. Oltar iz 1. pol. 19. stol. V Gor. Logatcu (Cerkovski vasi) rojena: dr. Cerk Josip (1881—1912), geograf in speleolog; Milavec Ivan (1874—1915), orglarski mojster (orgle v ljublj. stolnici). Kalce, 183-42-11-29-2. Sr du zdr Logatec 4.5 km, so Logatec 2 km, žand fin Dol. Logatec 4.5 km, žel Logatec 5 km, o pTt š žup Gor. Logatec 2 km. Nm 490 m. Obcestna vas na zložni terasi ob drž. cesti Ljubljana—Trst. Vključuje zaselek Grča-revski vrh. Peščena zemlja rodi predvsem krompir in žito. Ker pa kmetijstvo ne nudi dovolj, si prebivalci iščejo zaslužka v gozdu; les prodajajo v Logatec. Gostilna. Žibrše, 210-29-21-3-5. Sr du zdr Logatec 6 km, žand fin Dol. Logatec 6 km, so Logatec 4 km, žel Logatec 6.5 km, o pTt žup Gor. Logatec 4 km, š v kraju ust. 1924, 1 odd. Nm ca 680 m. Raztresena hribovska vas na j. pobočju Senčurjevega vrha (724m): tkzv. Blekovske Žibrše v nasprotju z Rovtarskimi. Peščena zemlja rodi komaj za domačo porabo. Prometno zvezo (do drž. ceste 6 km) predstavlja dobra obč. cesta. Dostop z vozom. Glavni del površine tvorijo pašniki in travniki, zato je živinoreja močneje zastopana in poleg nje gozdarstvo. Samotne kmetije. Lepa izletna točka. Občina Hotedršica Preb. 818, hiš 125, posest. 85, koč. 37, najem. 16. Površina 1360ha: njiv in vrtov 164, trav. in paš. 1080, sadovnjakov 2, gozdov 100, ostalo 14. Obmejna občina kraškega značaja, leži v z. delu sreza. Obsega hribovito ozemlje, ki ga v s. delu pokriva mešan gozd. Po izsekah in lazih je opaziti posamezne samotne kmetije in zaselke. Najvišjo točko doseže Bescev hrib (734 m), čigar vrh je gol in razgleden. Občino namaka več potokov kraškega značaja: Zejski potok se steka v Hoten-ko, ki v Hotedršici ponikne; Črni potok in Reka se pri Gor. Logatcu strneta v eno strugo, ki ponikne v Dol. Logatcu. Zaradi peščene in skalovite zemlje je rodnost bolj slaba. Sicer uspevajo vse žitne vrste, vendar pa letni pridelek ne zadostuje. Več donaša živinoreja, zlasti mleko, ki ga dobavljajo v Logatec (do 4501 dnevno). V Italijo pa izvažajo letno do 3000 m3 različnega lesa. Glavno prometno os predstavlja ban. cesta Hotedršica—Kalce—Logatec, obč. ceste pa vodijo v notranjost. Hotedršica, 619-98-66-32-12. Sr du zdr Logatec 11 km, so Logatec 9 km, žand o pT š žup v kraju, fin Dol. Logatec 11 km, žel Logatec 12 km. Šola ust. 1845, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas., Strel, druž., Čitalnica, Prosv. d. Nm 546 m. Večja vas, tesno ob drž. meji, leži na kraški planoti ob Hotenki, v ozki dolini, ki jo zapirajo na z. Babne Laze (597 m), na v. pa Sv. Barbara (674 m). Radi slabih požiralnikov potok ob hujšem deževju poplavi ves spodnji del vasi. V vas vodi ban. cesta Kalce—Hotedršica. Do drž. ceste 6 km. Vodovod. Radi slabe peščene zemlje se prebivalstvo peča bolj z živinorejo. Do 4001 mleka prodajo dnevno v Logatec. Glavni dohodek prebivalstvu pa nudi gozd: izdelava škafov in sodov ter izvoz lesa v Italijo (letno do 2000 m3). Gostilne s tujskimi sobami. Župnija Hotedršica (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 732 duš. Župna cerkev sv. Janeza Krstnika se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Novo, zelo majhno cerkev so zgradili 1707. Ko je 1866 pogorela, so 1869—1871 zgradili novo. Zgrajena je v psevdo romanskem slogu, v baročni tradiciji, v obliki križa, osrednji prostor je svoden s kupolo. Od prejšnje cerkve sta ostala zvonik in del presbiterija. Oltarje je napravil J. Tavčar iz Idrije (1871), freske so delo Čeha J. Hiibscha (1912). Cerkev je bila sprva podružnica vrhniške Prafare ozir. logaškega vikariata, 1746 je postala vikariat, 1864 Pa župnija. Do 1904 je bila podrejena vrhniški, od 1904 do 1918 idrijski in od 1918 ponovno vrhniški dekaniji. Iz H. je doma Albrecht Ivan (r. 1893), pesnik in pisatelj. Ravnik, 89-13-10-3-1. Sr du zdr žel Logatec 9 km, so Logatec 7 km, žand o pT š žup Hotedršica 2 km, fin Dol. Logatec 9 km. Nm ca 660 m. Manjša raztresena vas na prisojnem v. pobočju Sv. Barbare (674 m). Mala kraška uvala, večkrat poplavljena. Odtek poplavnih voda se vrši proti kraškemu polju Zadlogu. Dostop le po obč. cesti Hotedršica—Ravnik. Poljedelstvo slabo, več nudita živinoreja, (dnevno do 501 mleka v Logatec) in gozd (do 500 m3 lesa v Italijo). Podr. cerkev sv. Barbare dev. muč. se prvič omenja 1526. Sedanja stavba je iz 1683. V prvi četrtini 18. stol. so cerkev renovirali. Zidana je v obliki križa. Oltarji so delo J. Tavčarja iz Idrije, oltarna slika J. Jeršiča iz Rovt. Žibrše (Hotenjske), 110-14-9-2-3. Sr du zdr žel Logatec 13 km, so Logatec 11 km, žand o pT š žup Hotedršica 2 km, fin Dol. Logatec 13 km. Nm 690 m. Vasica leži na j. pobočju Senčurjevega vrha (724 m), ob obč. cesti Hotedršica—Žibrše. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo (do 500 m3 lesa gre v Italijo). Gostilna. Občina Lož Preb. 1112, hiš 227, posest. 185, koč. 42, najem. 33. Površina občine 2410 ha: njiv in vrtov 280, trav. in paš. 1297, gozdov 793, ostalo 32. Občina sestoji iz srednje visokih, kopastih hribov, ki presegajo višino 800 m, in iz najsevernejšega dela Loškega polja. Na s. meji na ban. cesto Grahovo—Bloška polica. Od tod poteka dalje na vzhod po ban. cesti na Lož, kjer krene preko gričevja na vas Goričice ob jv. robu Cerkniškega polja in ob njem nazaj na Grahovo. Hribovje, ki je poraslo z bogatimi smrekovimi gozdovi, pada v zapadni smeri proti Cerkniškemu polju. Najvišjo točko doseže Križna gora (855 m) z znamenito božjapotno cerkvijo sv. Križa. Med posameznimi kopami imamo gole zaplate, ki predstavljajo prvotne pašnike. Dno doline, po kateri se vije Loški potok (Brežiček), je deloma zamočvirjeno, kajti Loško polje trpi pod hudimi poplavami, ki se ponavljajo vsako leto večkrat v nerednih presledkih in povzročajo na njivah in travnikih občutno škodo. Občina je slabo preskrbljena s pitno vodo, prevladujejo kapnice, studencev je malo. Notranji deli so skoro neposeljeni, naselja se nahajajo le na obrobju, ob ban. cestah. Prebivalstvo se bavi v prvi vrsti s poljedelstvom, manj z živinorejo. Dober zaslužek pa jim daje lesna trgovina. Bločice, 161-33-25-8-2. Sr du Logatec 34.5 km, so zdr fin o Lož 6 km, žand pT š žup Grahovo 2.5 km, žel Rakek 15 km. Nm 633 m. Raztresena obcestna vas, na golem pobočju ob ban. cesti I. reda Grahovo—Stari trg. Avtobusna zveza z Rakekom. Pod vasjo leži kraška uvala istega imena s stalnim studencem »V Močilah« in brulialnik Mrzla jama. Edina ponikev Rupenc odvaja vodo podzemnim potem in pride na dan kot vrelo Ži-rovniščice. Po pobočjih uvale pa so razvrščena polja. Rodovitnost prav dobra. Lesna trgovina in prevoz lesa na Rakek. Gostilne. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana s pokopališčem. Bloška polica, 103-20-14-6-1. Sr du Logatec 35.5 km, so žand zdr fin o Lož 5 km, žel Rakek 16 km, pT š Grahovo 3.5 km, žup Stari trg 6 km. Nm 681 m. Gručasto naselje, leži na terasi ob ban. cesti I. reda Grahovo—Stari trg. Odcep ban. ceste na Vel. Lašče. Avtobusna zveza z Rakekom in Vel. Laščami. Pomanjkanje pitne vode, nad vasjo je samo en stalen studenec, sicer ima vas velike kapnice. Na peščeni kraški zemlji se pridela dovolj za domačo uporabo. Poleg živinoreje je glavni zaslužek prevoz lesa iz Loške doline na Rakek. Gostilna. Podr. cerkev sv. Vincencija Fer. s pokopališčem. Lipsenj, 223-48-26-22-8. Sr du Logatec 33.5 km, so zdr fin o Lož 11 km, žand pT š žup Grahovo 1.5 km, žel Rakek 15 km. Nm 555 m. Vas na j v. robu Cerkniškega polja ob ban. cesti II. reda Grahovo—Gor. Jezero. Sončna lega. K Lipsenju spadajo naselja: Goričica ob ban. cesti bolj proti j., Sv. Štefan (ca 590 m) in Podšteberk (ca 600 m), oba na valoviti terasi v s. pobočju Bukovega vrha (818 m). Ilovnata zemlja, rodovitnost srednja. Poleg poljedelstva in živinoreje važno gozdarstvo. Mlini in žage, gostilna. Pod razvalinami starega gradu Šteber-ka (644 m) izvira potok šteberščica. Podr. cerkev sv. Štefana stoji izven vasi ob stari cesti, ki vodi na Križno goro. Pokopališče. S. od Goričice na griču cerkev sv. Roka, zidana 1866, zdaj v razpadu. Lož, mesto, 450-100-96-4-21. Sr du Logatec 41.5 km, so žand zdr fin o pTt v kraju, š žup Stari trg 1 km, žel Rakek 21 km. Združ. kroj. obrti in sorod, strok., Gas., Mest. godba. Nm 604 m. Prijazno mestece ob ban. cesti I. reda Rakek—Stari trg; leži v skrajnem višjem kotu Loškega polja, ki ga na tej strani za-irata Križna gora (855 m) in Pogača (882 m). Dno doline, po ateri se vije Loški potok (Brežiček)jt je deloma močvirno. 402 S UK/. l.OGATKC toda za travnike še uporabno. Polja leže na prisojni strani v valovitem terenu. Hiše, zidane v nadstropja, leže tik pod razvalinami starega gradu (706 m). Prevladuje kmetski značaj, ki ga niso mogli vzeti niti državni uradi ter kulturne in gospodarske ustanove. Razen manjšega števila uradništva in obrtništva, se prebivalstvo bavi s poljedelstvom (peščena, ilovnata zemlja, rodovitnost srednja), lesno trgovino in v manjši meri z živinorejo. Avtobusna zveza preko Vel. Lašč z Ljubljano in z Rakekom. Gostilne s tujskimi sobami. Podr. cerkvi sv. Petra in sv. Roka s pokopališčem. Med krajevne znamenitosti (poleg grajskih razvalin) je treba navesti: Mrzlo jamo, ki se nahaja na s. robu Loškega polja, tik za pokopališčem; iz nje priteče voda ob daljšem deževju; nadalje Križno goro (855 m) s cerkvijo sv. Križa, ki je znamenita božja pot in eno najlepših razgledišč na Notranjskem. Med največje znamenitosti pa štejejo najlepšo tvorbo našega krasa, Križno jamo, na sv. pobočju Križne gore. Jama v marsičem prekaša Postojnsko. Dostop do nje je z ban. ceste Rakek—Lož, dobre 'A ure pod Bloško polico. Prvi popis z načrti nam je dal že J. Zorer (Cerer) 1838, pozneje pa Škofic, Schmiedl ter Ferd. Hochstetter, prof. dunajske univerze, ki je kopal v jami 1879 in 1881 kosti jamskega medveda. Izkopane kosti so šle v dunajski muzej. Križno jamo je do dobra odkrila šele ekspedicija, ki jo je organiziralo »Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani« od 25. do 30. julija 1935., pod vodstvom ing. Al. Hočevarja. Ekspedicija je imela globlji namen: preskrbeti Loško dolino s pitno vodo in razčistiti vprašanje melioracije polja. Po končanih meritvah bodo izračunali položaj jame, ugotovili višino vodnega stanja in nato dognali, ali je mogoče napeljali vodo v vso Loško dolino. Kolikor so doslej ugotovili, je vode dovolj. Vhod v jamo leži v višini 638 m in pada prvih 50 m zelo strmo, nakar preide v položno dno prve dvorane, ki je nad 20 m visoka in brez kapnikov, posuta s skalnimi podori. Kakor so ugotovili pri najnovejših točnih meritvah (julija 1935), se smer podzemske jame večkrat menja. Prvih 460 m do prvega jezera vodi v v. smeri, nato skrene v j v. smer (380m). Odtod se obrne skoraj v pravokotni smeri proti v. Desno v smeri vhoda v jamo, se odcepi stranski rov, imenovan Kittlov rov, s stranskimi odcepi 185 m dolg. Pod tem rovom sega Um globoko drug rov s stalno vodo, od katerega je preiskanih 100 m. Glavni rov je tu suh do ca 200 m, povpr. širina znaša 20 m, višina pa okrog 15 m. V tem delu glavnega rova imamo na levi strani vhod v stransko jamo, ki se konča z velikimi podori in je dolga kakih 40 m. Popolnoma drugačno lice pa zadobi rov pri t. zv. Čimborasu, prvi večji kapniški tvorbi stožčaste oblike. Pod njo so raztresene ponvice, polne čiste vode. Desno od njega je zasigan sprednji del Medvedjega rova z lepimi kapniškimi tvorbami. Na nasprotni strani pa imamo Dežmanov rov s tremi odcepi, ki meri 295 m in se konča v še neraziskanih treh jezercih. Po njem odtekajo večje vode v neznano smer. Dežmanov rov je v zvezi z glavnim rovom, v njem je krasno zasigana t. zv. Srebrna dvorana. Od Čim-borasa dalje se glavni rov zoži (povpr. na tO m), dno je ravno, izglajeno, stene izjedene od tekoče vode. Po 50 m naletimo na desni strani na prvi večji požiralnik križnojamske reke. Malo dalje pa smo pri začetku prvega jezera. Dvignemo se na desno strmo polico pokrito z blatom, ki ga je ob visoki vodi naneslo celo sem gori in stojimo pred vhodom v stranski rov, ki so ga radi obilice kosti jamskega medveda (Ursus spelaeus) imenovali Medvedji rov, s t. zv. Liberijskim jezerom in ponorom. Ob pričetku jezera opazimo vhod v stranski rov (70 m dolg), ki je brez imena in se konča s ponorom. Malo dalje, ob desnem bregu jezera, imamo 2 stranska rova, na levi strani jezera prav tako 2 z ozko razpoko, od katerih se drugi zelo strmo dviga ter doseže na koncu že višino vhoda v jamo; dolg je 75 m. Po kratki poti dospemo do drugega in tretjega jezera. Odtod skrene rov, ki ima že značaj vodne struge, proti jv., nato zavije proti sz., nekaj časa vijuga proti v. in se zopet obrne v prejšnjo smer. Pri km 1.27 se rov močneje razširi (do 35 m), nakar dospemo po vodni poti do velike kapniške tvorbe Kalvarije, kjer se voda razdeli; levo priteka tenek rov izpod Kalvarije, desno pa doteka po sigastih kaskadah in ponvah. V tej smeri se nadaljuje tudi glavni rov, ki se od Kalvarije dalje sicer razširi, visoki strop pa se začne nižati in končno obstane kakega 'A m nad vodno gladino. To nizko in nevarno mesto se vleče kakih 40 m, nato se strop zopet dvigne. Druga polovica rova je podor, ki je v zgornjem delu ob desni strani ves zasigan. Ta oblika rova sega do kolena, kjer se obrne rov v vzhodno smer. Kmalu se razširi v velikansko dvorano, v kateri leži 25—30 m visok zasigan podor, tako zvana Križna gora. Od nje je do konca vodnega rova še 7 jezer. Ob predzadnjem pada s stranske jame na desni dober meter visok potoček v jezero. Ta stranska »Matjaževa jama« je najlepši del Križne jame. Po težki oviri se pride po glavnem rovu v visoko, 30 m široko in 40—50 m dolgo dvorano, sredi katere stoji podor, t. zv. Kristalna gora. Dolžina glavnega rova znaša od vhoda do Križne gore 2066 m. Sledovi predzgodovinskih naselbin v bližini Loža (tudi na Križni gori) pričajo, da je bil kraj obljuden že v predzgodovinski dobi. V rimski dobi je vodila tod znamenita rimska cesta Aquileia (Oglej)— Siscia (Sisak). Rimske najdbe so številne. Srednjeveška naselbina se omenja prvič 1237. Prvotno tržišče je bilo v današnjem Starem trgu, ki ga je pa kmalu nadkrilila nova naselbina pod vovbrškim loškim gradom, ki je prevzela od njega tudi trške pravice. Veliko je Lož trpel v dobi turških napadov (n. pr. 1471, 1472, 1476). Tedaj ga je cesar Friderik III. iz obrambnih in gospodarskih ozirov povzdignil v mesto (8. marca 1477) in mu naklonil: svobodno volitev mestnega sodnika in sveta, azilsko pravico, pravico do carinarnice in mitnice, pravico ribolova v Cerkniškem jezeru in sosednjih vodah, letni sejem na dan sv. Mihaela, lastni grb in pečat (slika sv. Jurija na konju in poleg njega na zelenem polju devica v zlati obleki). Ustanovna listina z grbom in pečatom v mestnem arhivu. Za Lož je veljalo isto mestno pravo, kot ga je dobila Kostanjevica med 1295 in 1307. Dobil je tudi mestno obzidje, katerega ostanki so še danes ohranjeni. Mestne pravice so pozneje potrdile cesarske listine iz 1493, 1526, 1548, 1593, 1660, 1832. Lastniki Loža so bili isti kot loškega gradu. Po 1456 je bil Lož deželnoknežje mesto. Meščani so se večinoma bavili s trgovino in obrtjo. Obrtniki so bili organizirani v cehe, od katerih sta posebno cvetela že v 15. stol. usnjarski in čevljarski ceh. Tudi v Valvasorjevi dobi je prednjačila usnjarska obrt in trgovina z usnjem. V tedenskih tržnih dnevih so bili glavni trgovski predmeti: usnje, žito, sol, ki so jo sem tovorili od morja in jo tu zamenjavali z žitom. Mesto je imelo poseben privilegij, po katerem ne sme nihče žita, ki ga je prinesel v mesto, iznesti iz mesta, temveč ga mora hraniti v mestu in čakati prihodnjega tržnega dneva. Loško blago, platno, sita, žimo, konje, so razprodajah trgovci daleč po Italiji in Nemčiji. Kljub razviti trgovini je ostalo mesto Lož vedno majhno in neznatno. L. 1868. je bilo v mestu ustanovljeno okrajno sodišče. Loški grad nad mestom je razpadel že v Valvasorjevi dobi. Grad z gospoščino je bil prvotno last oglejskih patriarhov in pozneje grofov Vovbržanov, oziroma njihovih ministerialov Loških gospodov (omenjajo se 1221 in 1282). Njihova posest je segala prekp Bloške planote do Velikih Lašč, kjer je mejila na zemljo stiškega samostana, in do Sodražice, kjer je mejila na Auersperško gospoščino. Ko so kmetje ubili blizu Soteske na Dolenjskem zadnjega iz rodu Loških gospodov, je grad postal last oglejskih patriarhov, ki so ga 1335 izročili v fevd Ortenburškim grofom. Ti so si grad kmalu prisvojili v pravo last. Ko so 1418 Ortenburžani izumrli, so jih glasom pogodbe nasledili Celjski grofje. V bojih med Habsburžani in Celjani so 1439 do 1440 habsburške čete zavzele mesto in grad in ga zažgale. Po 1456 je grad z gospoščino prešel v roke Habsbur-žanov, ki so ga dajali v najem raznim rodbinam. Od 17. stol. je bil last grofov Auerspergov. Grajsko posestvo je danes last mestne občine. V Ložu rojeni: Milčinski Fran (1867—1932), pravnik (specialist za mlad. sodstvo), humoristični in mlad. pisatelj; Turšič Leopold (1883—1927), pesnik DS in Mladike; Dr. Žerjav Gregor (1882—1931), publicist in politik, voditelj JDS, večkratni minister. Podlož, 175-26-24-2-1. Sr du Logatec 43 km, so žand zdr fin o pTt Lož 1.5 km, žel Rakek 23.5 km, š žup Stari trg 2.5 km. Nm 610 m. Vasica, v katero vodi obč. pot I. reda, leži v globoki kraški uvali na j. pobočju Križne gore (855 m). Dva stalna studenca. Ob deževju se pokaže več izvirkov, ki poplavijo rodovitno polje. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in lesna trgovina. Gostilna. Vas se prvič omenja 1220. Kapela sv. Ane. Občina Planina pri Rakeku Preb. 1445, hiš 281, posest. 184, koč. 138, najem. 84. Površina ca 3190 ha: njiv in vrtov ca 212, trav. in paš. ca 1182, sadovnjakov 6, gozdov ca 1749, ostalo 41. Občina obsega poplavno ozemlje kraškega Planinskega polja in ozek, pretežno z iglavci poraščen hribovit pas, po katerem gre jugosl.-ital. drž. meja. Ker je nižinski svet vlažen in izpostavljen poplavam, sta naselji, trg Planina in vas Liplje, odmaknjeni na višji z. rob polja, ki ga na sz. obroblja Mesarjev vrh (790 m, že v Italiji), na jugu Mrzli dol (605 m, tudi že v Italiji) in Stari grad (703 m), na sv. Ravnik, nizko gričevje ob žel. progi; proti Logatcu, na s. strani, pa ga zapira Lanski vrh (547 m). Obrobno hribovje je v glavnem iz triadnega apnenca in dolomita, na j. deloma iz spodnje-krednega apnenca. Planinsko polje prejema \ S I! K /. 1. O c; A T K C ' 403 samo podzemske dotoke. Glavni so: 1. Malograjska, tudi Planinska jama, ki privre na dan v ozki globeli na južnem koncu polja; jama se'v notranjosti razdeli v dva rokava. Levi rokav (v smeri proti Postojni) je odtok iz Cerkniškega jezera, deloma iz Rakovske kotline, desni rokav pa je pravi odtok podzemske Pivke. 2. Malenšca (Malenska voda); ozka, 570 m dolga dolina ima čez 30 izvirkov v različnih legah. Višji izvirki v suši usahnejo; zadnji so najmočnejši. Verjetno so v zvezi s Cerkniškim jezerom. 3. Skratovka izvira iz nizke odprtine v bližini gradu. Ima predvsem odtok iz območja naselja Unec in iz podzemskega toka Malenske vode. 4. Hotenka, ki izvira v triadnem dolomitu sv. od Hotedršice in kmalu pod njo izgine. Podzemsko odteka Hotenka, ali vsaj voda iz ostalega povodja, ob prelomnici Hotedršica—Kalce v Planinsko polje pri Grča-revcu. Ob deževju daje Hotenka velike množine vode, zajezi tok Unice in tako poveča poplave na Planinskem polju. Vsi ti dotoki se združijo v glavno, zelo vijugasto reko Unico, ki teče preko polja v smeri jug-sever in nato ponikne. Ponori se pričnejo takoj v jv. kotu polja pod Ivanjim selom, in se vrste ob desnem bregu Unice do Laz. Najvažnejši po vrstnem redu so: 1. Milavčev ključ, večje število ponikalnic, ležijo nekoliko stran od reke. 2. Loke, segajo skoro do Laz. 3. Skupina ponikalnic »Škofji lom« (Zirniki, Repače) pri Liburniški jami, dobri odvajalniki. 4. Na levem bregu Unice je skupina ponikalnic »V Rupali«. 5. Strživca, ponikalnica na vogalu Jakovskega griča (506 m). 6. Skupina ponorov Pod stenami, najboljši in glavni odvajalniki, ki odvajajo vodo v Vranjo jamo in dalje v Ljubljanico pri Vrhniki. — Povodje za Planinsko polje meri: a) Povodje Cerkniškega polja z Rakovsko kotlino 513 km!: b) povodje Pivke z Nanošco 340 km2; c) povodje ITotenke (cenjeno) 65 km2, skupaj 918 km2. Unica prestopa vsako leto bregove in poplavlja travnike, zalije ceste in uničuje poljske pridelke. Da bi temu zlu odpomogli, so že večkrat poskusili z osuševalnimi deli, predvsem s čiščenjem in razširitvijo mnogih ponorov. Prometne prilike so odlične, kajti poleg železnice pelje skozi občino drž. cesta Ljubljana—Trst ter ban. cesti Planina—Unec in Planina—Laze. Višine, v kolikor so še v naši državi, so pogozdene. Prebivalstvo se preživlja v glavnem s poljedelstvom, z živinorejo (prodaja svinj, perutnine in jajc v Planini sami in Italijo), ter z gozdarstvom, ki nudi prav za prav glavni vir dohodkov. Izvoz bukovega in jelovega lesa, desak in stavbnega lesa v Italijo. Grčarevec, 152-23-17-4-2. Sr du zdr Logatec 8 km. so Logatec 6 km. žand o pTt š žup Planina 9 km, fin Dol. Logatec 8 km, žel Planina 9 km. Nm 476 m. Raztegnjeno naselje na kraški planoti ob drž. cesti Ljubljana—Trst, zgrajeni na temeljih rimske ceste, v ozki dolini med Lanskim (580 m) in Mesarjevim vrhom (790 m) na s. robu Planinskega polja, tik ob ital. meji. Gostilna. Zemlja je manj rodovitna, največ se pridela koruze in krompirja, kar gre vse v domačo porabo. Bolje je z lesom, saj zavzema gozd 150ha; prodajajo ga lesnim trgovcem v Logatec. V Dolarjcvi jami pri Kališali nedaleč od Logatca so našli jamarji 1933 več ostankov v diluvialni dobi živečega nosoroga Coelodonta mereki Jiig. Na podlagi teh ostankov, ki so pripadali eni sami, že odrasli živali, njih lege in drugih okolnosti, se je ugotovilo, da je moral nosorog pasti v jamo in tam poginiti. Kostne ostanke tega nosoroga, ki je ljubil nekoliko toplejše podnebje kot njegov takratni tovariš Tichorhinus antiquitatis, so našli tudi že v drugih kraških jamah (v Materiji, Poli itd.), toda razen v Krapini, še nikjer v taki množini. Ostanki nosoroga iz Dolarjeve jame so razstavljeni v ljubljanskem Nar. muzeju. — Podr. cerkev sv. Luke je bila zidana 1746. Jakovica, 93-21-11-9-1. Sr zdr Logatec 7 km, so Logatec 10 km, du Dol. Logatec 7 km, žand fin o pTt žup Planina 7 km, žel Planina 1.5 km, š Laze lkm. Nm 480 m. Vas leži na sv. koncu Planinskega polja na z. pobočju Jakovskega griča (506 m). Po obč. cesti dostop z vozom. Peščena zemlja rodi srednje dobro, vendar za domačo porabo premalo. Razvito sadjarstvo in živinoreja. Glavni poudarek gre lesni trgovini. Gostilna. Podr. cerkev sv. Mihaela. Prvotna cerkev je bila domnevno zelo stara. Prvič se omenja 1526. Na novo so cerkev zgradili 1556. Od 1555—1559 je bil tu sedež planinskega vikariata, na kar so ga premestili v sedanjo župno cerkev sv. Marjete. Laze, 369-65-17-27-25. Sr zdr Logatec 6 km, so Logatec 9 km, du Dol. Logatec 6 km, žand fin o pTt žup Planina 4 km, žel Planina 0.5 km, š v kraju, ust. 1932, 2 odd. Gus. Nm 470 m. Vas leži na v. robu Planinskega polja, ob ban. cesti, pod žel. postajo Planino. Izpostavljena je vsakoletnim poplavam reke Unice. Zemlja pretežno ilovnata, za domačo porabo se pridela premalo. Prebivalstvo se peča z gozdarstvom in s poljedelstvom, v kolikor razmere dopuščajo. Razvito sadjarstvo in čebelarstvo. Prodajn lesa in jajc v Italijo. Gostilna. Liplje, 26-8-4-3-1. Sr so du zdr Logatec 12.2 km, žand fin š žup Planina 2 km, žel Planina 4 km, o 2 km, pTt Planina 1.5 km. Nm 480 m. Vasica z zaselkom Podgora leži na z. robu Planinskega polja, na vznožju Grmade, po kateri teče drž. meja. Hiše stoje ob drž. cesti Ljubljana—Trst. Kmetijstvo. Planina, trg, 805-164-131-90-50. Sr Logatec 14.3 km, so Logatec 13km, du zdr Logatec 15 km, žand fin o š žup v kraju, žel Planina 6 km, pTt v kraju 1 km. Šola ust. 1822, 5 odd. Strok, nad. š., kmet. in gosp. nad. š., SKJ, Gas., Strel, druž., Katol. izobr. d., Pev. d. Nm 455 m. Trg leži na skrajnem jz. robu Planinskega polja med Mrzlim dolom (605 m, že v Italiji) in Planinsko goro (789 m, tudi že v Italiji). Skozi kraj, ki leži tik ob drž. meji, pelje drž. cesta Ljubljana—Trst in ban. cesta Dol. Logatec—Laze—Planina. Ilovnato peščen svet. Sklenjeni gozdni kompleksi. Prebivalstvo tvorijo kmetovalci, obrtniki, trgovci ter nekaj uradništva. Kmetovalci se bavijo (poleg poljedelstva) z živinorejo in lesno trgovino. Mnogi zaslužijo z vožnjo lesa iz graščinskih gozdov kneza Windischgriitza. Gostilne s tujskimi sobami. Trg sestoji iz Dol. (na sv.) in Gor. (na jz.) Planine. Ze v hallstattski dobi je vodila tod mimo prometna pot iz Trsta preko Šmihela pri Postojni v Planino in na Vrhniko, odtod pa po Ljubljanici in Savi v Donavo. V rimski dobi je stala na tleh današnje Planine naselbina Albia ali pa znamenita postaja »In Alpe Iulija« ob cesti Aquileia—Emona. Današnji naziv »rimska cesta« pod cerkvijo sv. Ilieronima na Nanosu še spominja na to cesto. Srednjeveška Planina se je razvila okoli gradu Planinskih (Albenskih) gospodov (Planina—Alben). O gradu danes ni sledov, čeprav se Albenski gospodje omenjajo še 1339. V srednjem veku se je ob tej cesti razvila trgovina med Primorjem in Kranjsko. Po Valvasorjevem poročilu so bili Planinci skoro sami tovorniki, ki so tovorili iz Goriške, Vipavske doline, Trsta in Krasa vino ter drugo italijansko blago v Ljubljano, Gradec in Dunaj. Kot trg se omenja kraj že 1217. Trški gospodje so bili sprva Albenski gospodje, nato Goriški grofje, Hallerji in Eggenbergi v Valvasorjevi dobi. Od teh so dobili tržani svoje trške privilegije, ki so pa zgoreli. Ohranjen je samo privilegij cesarja Ferdinanda II. iz 1626; iz njega je razvidno, da so tržani uživali pravico do tedenskega tržnega dneva na soboto in do letnega živinskega sejma na dan sv. Marjete. V Planini so imeli deželni knezi svojo mitnico. Od 1728 je bila Planina važna poštna postaja na progi Ljubljana —Benetke. Za gospodarski razvoj trga je pomembna 1830 zgrajena cesta v Trst. V začetku 19. stol. je v Planini slovela tovarna I. K. Kanca za izdelovanje kresilne gobe, katero so izvažali celo na Tirolsko, Bavarsko, Nemško, Francijo in Rusijo. L. 1868. je bilo v Planini ustanovljeno okrajno sodišče, ki so ga že 1875 premestili v Dol. Logatec. Turki so napadli Planinsko kotlino 1559 in požgali vasi Jakovico in Laze. Večji požari so uničili trg 1626 in 1808. Kuga je morila 1476, 1830, 1855 in 1866, ko so jo zanesli sem vojaki iz Italije. Ogromno škodo so prizadevale trgu že od nekdaj povodnji. Večje povodnji so nastale 1802 (od nov. do junija), 1820 (vas Laze je bila pod vodo, a hrib Jakovica kot otok), 1851—1852 (7.5 m visoka voda je trajala celili 9 mesecev), 1881 (3 m visoka voda) in 1892. V neposredni bližini trga je planinski grad (Ilaasberg), ki leži danes že v Italiji. Njegov lastnik je llugo Windischgratz. Ob sami državni meji ležijo nad izvirkom Unice razvaline nekdanjega Malega ali Starega gradu. Grad, nekdaj imenovan Novi grad, so zgradili Novograjski gospodje kot pravo trdnjavo, od katere so danes ohranjeni samo še ostanki stolpa. Poznejši grajski lastniki so bili Hallerji in Ravbarji; od slednjih je splošno znan Nikolaj Ravbar, ki je oblegal po ukazu cesarja Friderika III. 1483 predjamski grad z nalogo, da ujame klativiteza Erazma Predjamskega. Grad je znamenit radi zborovanj, ki so jih imeli tu deželni stanovi. Pozneje je postal grad deželnoknežji in imel razne posestnike. Podrejen je bil graščini v Ilaasbergu. Župnija Planina pri Rakeku (dek. Cerknica, škof. ljubljanska) ima 1446 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotno zelo stara cerkev se omenja 1351 in nato 1526 v seznamu cerkv. drag. Sedanja visoka in lepo proporcionirana baročna stavba je iz 1771. V vel. oltarju je kopija Rafaelove sv. Marjete, slikal Langus. Prvotno stensko slikarijo je izvršil 1840 Kurz von Goldenstein, 1903 figuralno popravil dunajski slikar Kastner, ornamentjko pa Ljubljančan Jebačin. Od istih slikarjev je tudi slika proslave Presv. Srca Jez. na stropu in slika Sv. Družine. Orgle iz 1826. Prvotno podr. cerkniške žup. se je Planina izločila 1555 kot vikariat s sedežem v cerkvi sv. Mihaela v Jakovici, 1849 pa je postala župnija. V današnjo župno cerkev so premestili sedež vikariata 1559. L. 1395. je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana samostanu v Bistri (do 1782). Kroniku od 1859 dalje. Podr. ccrkev sv. Roka so zgradili 1761. Slika Matere božje Metzingerjevo delo. Podr. cerkev sv. Duha na hribu poleg Planine se prvič omenja 1526. V Planini so se rodili: Dev Oskar (1868—1934), pevovodja in skladatelj; dr. Levičnik Alfonz (1869), relig. pisatelj; Vilhar Miroslav (1818—1871), pesnik in skladatelj. Občina Rakek Preb. 2244, hiš 382, posest. 252, koč. 130, najem. 97. Površina 2321 ha: njiv in vrtov 268, trav. in paš. 1129, sadovnjakov 2, gozdov 789, ostalo 33. Obmejna občina leži v z. delu sreza in zavzema v glavnem površino valovitega Rakovškega polja. Na področju občine ležeče planote in kopasti griči so skoro popolnoma goli. Nekaj gozda je na Orljeku (sv. od Unca), na Srnjaku (nad Rakekom) in na Stražniku (645 m), ki predstavjja najvišjo točko, preko katere poteka tudi drž. meja. Večjih tekočih voda ni. Kot v kraških občinah sploh, tudi tu ni poljedelstvo glavna gospodarska panoga. Gole planote pokrivajo izvrstni pašniki, ki omogočajo smotreno udejstvovanje v živinoreji. Lep denar prinaša dobro razvita trgovina z lesom. Živina in les predstavljata glavno izvozno blago, ki gre v velikih množinah v Italijo. Glavni komunikaciji sta železnica in ban. cesta Rakek—Unec—Planina; od nje se cepijo na vse strani obč. ceste. Ivanje selo, 249-55-49-6-5. Sr du Logatec 12 km, so zdr Cerknica 7.5 km, žand fin žel o pTt Rakek 3 km, š žup Unec 2 km. Nm 510 m. Manjša vas na s. robu Rakovškega polja kraj žel. proge. Dostop je mogoč z vozom po obč. poti. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom in živinorejo, nekateri pa so si poiskali zaslužka pri železnici. Podr. cerkev sv. Hijeronima je bila sezidana 1796 (nad cerkvenim vhodom in sprednji strani stolpa je vzidana kamenita plošča s to letnico). Pokopališče. Tu rojen 1887 Matičič Ivan, pisatelj. Rakek, 1279-192-150-42-70. Sr Logatec 17 km, so zdr žup Cerknica 4.5 km, du Logatec 18 km, žand fin žel o pTt š v kraju. Drž. mešana mešč. šola, ust. 1926, 4 odd. Nar. šola, Ust. 1881, 5 odd. Društva: SKJ s knjiž., PCMD, RK, JS, Sport, klub, Strel, druž., Gas., Pev. d., Kat. prosv. d., Združenje krojašk. in sorod, strok. Nm 522 m. Vas leži v glavnem raztresena po valoviti kraški ravnici, pod kolodvorom in ob ban. cesti Rakek—Cerknica. Svoj čas je bil Rakek neznatna vas. Po zgraditvi južne železnice (1857) pa se je usmeril sem ves notranjski promet, zlasti pa trgovina z lesom. Še večjo veljavo pa je zadobil po svetovni vojni, ko je postal obmejna postaja. Zaradi raznih uradov (carinarnica) se je vas zelo povečala. Nekaj trgovine in obrti, sicer pa poljedelstvo in živinoreja. Rakek se že od nekdaj deli v stari in novi Rakek, tkzv. Trg, kjer se vsaki četrtek vrši tržni dan za les. Vodovod in kanalizacija. Gostilna s prenočišči. Kraj je znan iz dobe francoske okupacije, ko se je 1813 bila bitka med Francozi in Avstrijci četrt ure od Rakeka proti Cerknici. Podr. cerkev sv. Urha je bila zgrajena 1606. Pokopališče. Na Rakeku rojena: Levar Ivan (1888), bivši operni pevec, zdaj odličen igralec ljublj. drame; Likovič Jože (1900), pesnik in pisatelj. Slivce, 145-25-23-2-3. Sr du Logatec 15 km, so zdr žup Cerknica 7 km, žand fin žel o pTt Rakek 2 km, š Unec 1 km. Nm 522 m. Manjša obcestna vasica sredi Rakovškega polja ob obč. poti. Dostop z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Mesto prve stare kapelice so 1893 zgradili novo. Unec, 571-110-30-80-20. Sr du Logatec 15 km, so zdr žup Cerknica 7 km, žand fin žel o pTt Rakek 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1857, 4 odd. Gas. Nm 522 m. Večja vas sredi Rakovškega polja ob križišču cest Rakek—Planina in Hribce—Rakek. Sv. za vasjo se dviga grič Orljek z manjšim gozdom. Lepa prisojna lega, 2 km od ital. drž. meje. K vasi spadata zaselka Hribce in Nova vas. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in gozdarstvom. Nad Uncem se vzpenja hrib Stari grad (703 m) z že precej zaraščenimi razvalinami. Grad je bil po tradiciji predhodnik sedanjega planinskega gradu (Haasberg) in so ga razrušili kmetje. V novejši dobi je Unec veliko trpel od požarov (1884, 1886, 1895) in povodnji 1888 in 1889. Župnija Unec (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 949 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina šk. se prvič omenja 1526. Sedanja stavba v podobi križa je iz 1615 (letnica nad gl. vhodom). Kamenit škropilnik iz 1719, križev pot delo Layerjevih učencev (T. Wissiak 1856), renoviran 1929 (M. Sternen). Dragoceno cerkveno opravo (monštranco in dr.) so prinesli v to cerkev iz samostana v Bistri. Sprva podr. cerkniške prafare, je postala 1784 lokalna kapelanija, 1876 pa župnija. Na Uncu r. 1884 dr. Puntar Josip, književnik. Občina Rovte Preb. 2234, hiš 326, posest. 203, koč. 69, najem. 67. Površina 4138 ha: njiv in vrtov 857, trav. in paš. 2224, sadovnjakov 2, gozdov 980, ostalo 75. Občina obsega visoko valovito planoto (ca 700 m) med Logatcem, Zirmi in Vrhniko. V j. delu opažamo še kraške pojave s podzemskimi jamami (»Matjaževe kamre« ob ban. cesti na Ziri, v romantični soteski Sopot) in ponikvami (»V ponikvah«, kjer pouica potok Rovtarica). Svet, večinoma ilovnat, le v sv. delu peščen, namaka več potokov: Rovtarica in Ovčica ponicata, Sovra, ki izvira pod Gradiščem (770 m), Dolenčeva, Sroboška in Turkova grapa. Za te kraje je značilno, da ni sklenjenih naselij, temveč so hiše raztresene po brdih tako, da so skupaj po dve, tri večje kmetije, vsaka s svojimi njivami in travniki, ki jih obrobljajo temni jelovi in smrekovi gozdovi. Prebivalstvo tvorijo izključno kmetovalci, ki se bavijo s poljedelstvom (pridelujejo vse vrste žita, krompir, korenje, repo in zelje), z živinorejo (mešana pasma; več govedi nego konj; prodaja živine, mleka in surovega masla v Logatec) in z gozdarstvom, ki donaša lepe dohodke. Vse vrste lesa (predvsem smrekov) prodajajo lesnim trgovcem v Logatcu in na Vrhniki. Sadja za prodajo v večji meri ne gojijo, večinoma ga prešajo v mošt in prekuhavajo v žganje, manjši del pa suše. S čebelarstvom se bavijo le posamezniki in še to v majhni meri, pač pa rede mnogo perutnine (prodaja jajc v Logatec). V nekaterih hišah izdelujejo čipke, ki jih prodajajo v Ziri. Glavno prometno os tvori ban. cesta I. reda Logatec— Rovte—Ziri, od katere se cepijo stranske občinske ceste. Za turiste, zlasti smučarje, nebroj izletnih točk. Z Vrhnike, je markirana pot k Sv. Trem kraljem (884 m), odkoder se nudi obsežen razgled. Z. obč. meja je hkrati drž. meja proti Italiji. Hlevni vrli, 64-14-10-2-2. Sr du zdr žel Logatec 13 km, so Logatec 15 km, žand o pt Rovte 3 km, fin Ziri 6 km, š žup Vrh 2 km. Nm 720 m. Hiše leže raztresene po j. in v. pobočju vrha Sv. Treh kraljev (884 m) in segajo še v. preko nižjega grebena, ki veže Sv. Tri kralje s Smrečjem. Ilovnata zemlja; poljedelstvo in prodaja lesa v Logatec. Dostop po obč. cesti le z vozom. H kraju spada zaselek Jezero s krajevno znamenitostjo: »Ra-čevsko jezero«, precej globoko, ca 150 mJ veliko, v onem delu Illevnega vrha, ki leži pod Lavrovcem in preide z. v Račevsko dolino. Iz tega jezera dobi del vode potok Račeva. Kraj je pripadal od 973—1803 brižinskim škofom. Po urbarju škofjeloškega brižinskega gospostva iz 1560 je bil v vasi sedež županstva, urada Hlevnega vrha. Vas je tedaj štela štiri kmetije. Temu uradu so bile tedaj podrejene vasi: Dole (10 kmetij), Hlevišče (4 kmetije), Izgorje (4 kmetije), Konjski vrh (3 kmetije), Račeva (4 kmetije), Vrh (3 kmetije) in Zavratec (5 kmetij). Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1526. V cerkvi je grobnica. Osmerokotna ladja je dobila današnjo obliko šele ob barokizaciji sredi 18. stol. Pokopališče. Hleviše, 103-18-10-5-3. Sr du zdr žel Logatec 14 km, so Logatec 16 km, žand fin Ziri 8 km, o pt Rovte 4 km, š žup Vrh 3 km. Nm ca 620 m. Razloženo naselje, polkrožno raztegnjeno po z. pobočju vrha Sv. Treh kraljev (884 m). Obsega tudi zaselek v Gošči. Prometno zvezo predstavlja občinska cesta, 3 km do ban. ceste Ziri-Logatec. Dostop z vozom. Prebivalci se preživljajo s poljedelstvom, z dnino, z gozdarstvom in s prodajo jajc in masla, ki ga nosijo potovke v Ljubljano. Lavrovec, 114-21-12-7-2. Sr du zdr žel Logatec 17 km, so Logatec 19 km, žand fin Ziri 10 km, o pt Rovte 5 km, š žup Vrh 3 km. Nm 640—700 m. Razloženo naselje po vsem j. pobočju istoimenskega hriba, ki veže Smrečje z Golim in Zi-rovskim vrhom. Dostop po obč. cesti le z vozom. Do ban. ceste 1.5 km. Ilovnata zemlja, rodovitnost srednja. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom, živinorejo in dnino. Izdelujejo maslo in ga po potovkah prodajajo v Ljubljano ali v rovtarsko mlekarno. Sadje tu ne uspeva. Nekaj lesa se proda v Logatec. Petkovec, 320-43-35-4-4. Sr du zdr žel Logatec 8.3 km, so Logatec 12 km, žand o pt žup Rovte 4 km, fin Dol. Logatec 10 kin, š Rovte 4 km in Log—Zaplana 1 km. Nm 691 m. Skupina raztresenih selišč (Bizjakova dolina, Log, Petkovec, Podklanec, Travni vrh) na jv. delu rovtarske planote. Po obč. cesti dostop z vozom, 3 km do ban. ceste. Ilovnata zemlja, rodnost srednja. Razvita živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Hijeronima se prvič omenja 1526. L. 1721. je bila prezidana v baročnem slogu. Tu se je rodil 1863 Janez Hladnik, župnik v Št. Vidu pri Stični, bivši dež. in drž. poslanec, pionir zadružništva in Krekov sodelavec. Praprotno brdo, 87-17-14-3-4. Sr du zdr Logatec 12.3 km, so Logatec 16 km, žand o pt š žup Rovte 3 km, fin Dol. Logatec 12.3 km, žel Logatec 14.5 km. Nm 720 m. Pod enim imenom združeni zaselki (Praprotno brdo, Logarše) sv. od Rovt, na brdu, ki ga s treh strani obdajajo globoke grape, po katerih teko potoki Leskovica, Sovra in Zustova grapa. Po obč. cesti možen dostop le z vozom, 3 km do ban. ceste. Ilovnata zemlja, rodnost srednja. Poljedelstvo, živinoreja (prodaja masla, mleka, kuretnine, jajc in svinj v Logatec in Ljubljano) in gozdarstvo. Prodaja lesa v Logatec in na Vrhniko. Sadje prešajo v mošt in prekuhavajo v žganje. Podr. cerkev sv. Miklavža je nastala, sodeč po ostankih fresk, vsaj sredi 15. stol. Prvič se omenja 1526. Barokizacija cerkve iz srede 18. stol. Rovte, 1284-158-78-42-45. Sr du zdr Logatec 12.8 km, so Logatec 13 km, žand o pt š žup v kraju, fin Dol. Logatec 12.8 km, žel Logatec 11.5 km. Šola ust. 1878, 5 odd. SKJ s knjiž., Gas., PRK, PJS, Prosv. d. s knjiž., Protitub. liga, Strel, druž., Vzaj. podp. d. v nesrečah, Nar. godba, PSVD. Nm 700 m. Kraj leži na valoviti, gričasti planoti med Zirovsko in Logaško kotlino. Planota tvori naravno križišče prehodov med Vrhniko, Idrijo, Logatcem in Poljansko dolino; j. del planote ima še kraški značaj, s. pa tvori že prehod v alpsko predgorje. Jedro vasi leži krog farne cerkve sv. Mihaela, ostale kmetije pa so raztresene po bližnjih rovtih. (Zaselki so: Brdo, Brnikov log, Brusov grič, Celaje, Ceste, Gabrovce, Gadobol, Gradišče, Gram-povce, Grapa, Kolenčeva dolina, Kržajeva dolina, Kunci, Kurja vas, Lom, Novaki, Osredek, Podpesek, Rudnik, Sovra, Zajela). Krasen razgled, zdrav kraj, pripraven za letovišče; lepi smuški tereni. Gostilne s prenočišči. Lepe izletne točke: Gradišče 770m (A ure), k Sv. Trem kraljem (1 uro), na Lavrovec (1A ure). Pretežno ilovnat svet rodi zaradi naporne obdelave in pomanjkanja gnojil srednje dobro; vsi pridelki se porabijo za dom. Zaradi lepih in sočnih travnikov zelo razvita živinoreja. Prodaja mleka in surovega masla v Logatec. Na prodaj stavijo letno do 150 prašičev, precej perutnine in do 25.000 jajc. Sadni pridelek gre v mošt in žganje. V gozdu uspevajo pretežno iglavci; izvažajo vsakovrsten les v Logatec in Italijo. Dovoz po ban. cesti Logatec—Rovte—Ziri z vsemi vozili. Na predzgodovinsko obljudenost kraja spominjajo krajevna imena »Gradišče« in »Ajdovski grad«. V starem veku je vodila v bližini stara rimska cesta Oglej—Logatec—Vrhnika—Ljubljana. Župnija Rovte (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 1400 dus. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela nadang. se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. iz 1526. L. 1733. so jo prezidali v baročnem slogu (letnica na tramu). Tudi notranjščina v sedanji obliki je iz srede 18. stol. Prvotno podr. vrhniške prafare, je od 1694 vikariat in od 1862 župnija. Cerkveno je prvotno pripadala oglejskim patriarhom. L. 1461. je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana ljubljanski škofiji. Tu rojen 1887 Mlinar-Cigale Fran, cerkv. glasb, in skladatelj. Vrh, 122-17-9-3-4. Sr du zdr žel Logatec 15—17 km, so Logatec 18—20 km, žand fin Ziri 8 km, o pt Rovte 4—7 km, š žup v kraju. Šola ust. 1895, 2 odd. Gas. Nm 884 m (pri župni cerkvi Sv. Treh kraljev). Raztresena hribovska vas po malo obrašče-nem svetu v s. delu občine. Domovi so raztreseni 5—45 minut od župne cerkve; mežnarija in šola na razglednem Vrhu. Glavno površino tvorijo travniki, senožeti in njive. Ilovnata zemlja, rodovitnost srednja. Poljedelstvo in živinoreja. V vas pelje obč. cesta, dostop le z vozom. Prijetna izletna točka z obsežnim razgledom. Markirana pot z Vrhnike (3 ure). Župnija Vrh (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 625 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Treh kraljev je stala že 1560. Sedanja stavba je iz 1698. V pravokotno ladjo vodi portal z letnico 1777. Presbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Banjast svod s plitvim apsidalnim zaključkom. Kip M. b. nad slavolokom je iz 1. pol. 15. stol. Glavni oltar je iz večbarvnega marmorja (ok. 1700). Sprva je bila cerkev podr. žirovske župnije. L. 1788. je bila ustanovljena lokalija, ki je bila 1875 po-vzdignjena v župnijo. Cerkev je bila že od nekdaj mnogo obiskovana božja pot. Tri marmornate oltarje so baje prinesli v to cerkev iz nekdanjega samostana v Bistri. Zibrše (Rovtarske), 267-38-35-3-3. Sr du zdr Logatec 4 km, so Logatec 6 km, žand o pt žup Rovte 4 km, fin Dol. Logatec 4 km, žel Logatec 8 km, š v kraju ust. 1924, 1 odd. Nm ca 720 m. Razloženo naselje po členovitem kraškem svetu med potokoma Rovtarico in Reko. Vse naselje se deli v več skupin po 2—3 hiše: Hudi Konec, Laze, Osoje, Planina, Srobotje, Trate, Vauknov grič, Žeje. Dostop po stari idrijski cesti, ki se odcepi nad Cestami od ban. ceste Logatec—Rovte—Ziri, možen z vsemi vozili. Peščena zemlja, rodnost srednja. Poljedelstvo, živinoreja in dohodki iz gozdov (prodajo do 700 m3 lesa v Logatec). Prodaja živine, mleka, masla in jajc. Občina Stari trg Preb. 4295, hiš 781, posest. 431, koč. 276, najem. 105. Površina 13.718 ha: njiv in vrtov 1284, trav. in paš. 7739, sadovnjakov 9, gozdov 4595, ostalo 91. Občino tvori aluvialno dno kra- škega Loškega polja (ca 570 m) in obrobne višine (do 800 m) iz triadnih apnencev. Loško polje je tretja in najvišja stopnja zaporednih kraških polj, nad Planinskim in Cerkniškim poljem. Na jz. meji Loško polje na Snežniško hribovje, na j v. na Kozjak (896 m), Tolsti vrh (891 m), Petelinov vrh (1212 m); na vzhodu na Racno goro (1140m), na sv. na Zupanšček (1022m), ki loči Loško polje od Bloške planote (720 m). Na severu meji na Križno goro (855 m) in na sz. na Golo gorico (702 m), ki ga le za razdal jo ca 2 km loči od Cerkniškega polja. Vse vodovje priteka v Loško polje pod zemljo iz više ležečih kraških polj: iz Loškega potoka (Travniško in Retijsko polje 700 m), iz Prezidskega polja (765 m) in iz Babnega polja (750 m). Tudi odtok iz Loškega polja se vrši pod zemljo v niže ležeča kraška polja. Glavni in najmočnejši dotok, ki nikdar ne usahne, je Obrh (Mali in Veliki), ki izvira nad Vrhniko ob vznožju Racne gore. Radi obilne množine vode in velikega padca v zgornjem teku goni devet mlinov in žag. Pod vasjo IHidob se oba potoka združita v glavno reko Vel. Obrh, ki nato ponikne v Golobini pod vasjo Dane, da privre pri Gor. jezeru zopet na dan (gl. Cerknica). Drugi, manjši potoki so: Brežiček ali Loški potok, Bajerski potok pri Viševku, Podgorski potok pri Podgori. Poleg teh je še več manjših studencev, ki pa v suši usahnejo. Radi vsakoletnih poplav je polje hudo prizadeto, zato že dokaj let skušajo izboljšati odtočne razmere. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, glavne dohodke pa daje lesna industrija. Lepi in zdravi kraji, primerni za cenena letovišča. Babna polica, 88-14-10-4-1. Sr du Logatec 50.1 km, so zdr fin Lož 8.6 km, žand Babno polje 3 km, žel Rakek 29.6 km, o pTt žup Stari trg 7.6 km, š Otok—Babna polica Okm, osn. šola spada pod šol. vodstvo Iga vas (1 odd.). Nm 757m. Kraj leži na s. robu kraškega polja, ki je za dobrih 100 m višje od Loškega, pomaknjen na z. pobočje Tolstega vrha (891 m). Stalen studenec, ki usahne le v največji suši. Skozi vas pelje obč. cesta II. reda, dostop mogoč le z vozom. Do ban. ceste je 4 km. Poljedelstvo, živinoreja, predvsem pa gozdarstvo. Gostilna. Podr. cerkev sv. Antona pušč. Babno polje, 513-109-106-3-0. Sr du Logatec 53.5 km, so zdr fin Lož 12 km, žand š žup v kraju, žel Rakek 33 km, o pTt Stari trg llkm. Šola ust. 1888, 2 odd. SKJ, Gas., PRK, PJS, Kat. slov. izobr. d. Nm 754 m. Vas leži v jv. kotu istoimenske visoke planote, ki jo okrog in okrog obdaja visoko hribovje. Prava vas leži vzdolž obč. ceste I. reda, ob ban. cesti (0.5 km) pa leži zraven spadajoče naselje Bukovica. Dočim leži Babno polje v osojni legi na s. pobočju Skalovca (1019 m), ima Bukovica na jz. vznožju Vražjega vrtca (904 m) lepo sončno lego; tu sta dva studenca. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja lesa v Stari trg, Pudob in Markovec. Gostilne s prenočišči. Tik za vasjo se vidijo ostanki rimskega zidu. Danes gre tu meja med dravsko in savsko banovino. Župnija Babno polje (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 460 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža, knjige od 1830. Prvotno je bila cerkev podr. prafare v Starem trgu; župnija od 1829. Dane, 267-45-40-5-0. Sr du Logatec 41.2 km, so žand zdr fin Lož 4.2 km, žel Rakek 20.8 km, o pTt š žup Stari trg 3.2 km. Nm 580 m. Večja vas ob cesti pod klancem ban. ceste Grahovo —Stari trg; hiše stoje brez reda na terasi Loškega polja in na j. pobočju golega hriba Devin (786 m). Polja segajo še preko ceste v hrib. Vsa okolica je v kulturah. Podr. cerkev sv. Izidorja. K Danam spadajo še zaselki: Klanci (nm 689m) ob obč. cesti na z. pobočju Devina s podr. sv. Pankracija, Škrilje (nm 597 m) v. od Dan ob obč. cesti s podr. cerkvijo sv. Urbana s pokopališčem ter samotna kmetija pri Varuhu (nm 647 m) vrh klanca. Kmetijstvo in gozdarstvo (prodaja vsakovrstnega lesa v Podcerkev, Dolenjo vas in Cerknico). Kakih 200m pod Škri-ljem na v. vznožju Gole gorice (702 m) se nahaja ponor Golo-bina, ki odvaja vso vodo iz Loškega polja v Cerkniško jezero. Gorenje Jezero, 154-32-19-9-5. Sr du Logatec 28.3 km, so zdr fin Lož 6.5 km, žand Grahovo 4 km, žel Rakek 17.9 km, o pTt žup Stari trg 5.5 km, š v kraju, ust. 1890, 1 odd. PJS. Nm 550m (pri cerkvi). Leži na jv. robu Cerkniškega jezera ob z. vznožju hriba Stražišče (812m) večinoma pod ban. cesto II. reda. Svoj čas so vas imenovali »Vrh jezera«. Sončna lega, ugodna za sadjerejo. Prodaja lesa, svinj in mlečnih izdelkov v Italijo. J. od vasi na z. pobočju Gole gorice pride voda loškega Obrha zopet na dan, nakar se izliva v Cerkniško jezero. Glavni izviri se imenujejo: Obrh, Cemun, Pod Stenami. Živinoreja, poljedelstvo in gozdarstvo. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev sv. Kancijana. Iga vas, 217-40-22-16-4. Sr du Logatec 45.7 km, so zdr fin Lož 4.3 km, žand Babno polje 1 km, žel Rakek 25.3 km, o pTt žup Stari trg 3.3 km, š v kraju ust. 1907, 8 odd. Jav. knjiž., Gas. Nm 580 m. Novejša naselbina, velika obcestna vas ob ban. cesti na neznatni vzpetini pred j. zaključkom Loškega polja. Naselje ima popolnoma kmetski značaj. Ilovnata zemlja je srednje rodovitna. Poleg kmetijstva je važno zlasti gozdarstvo (prodaja lesa v Markovec, Stari trg, Grahovo). Gostilna s prenočiščem. Knežja njiva, 11:1-17-10-7-2. Sr du Logatec 45.6 km, so žand zdr fin Lož 4.1 km. žel Rakek 25.1 km, o pTt š žup Stari trg 3.1 km. Nm 680 m. Vas leži ob obč. cesti, v. od Starega trga v ozki dolinici, stisnjena med Knežji (949 m) in Goli vrli (779 m), 2 km od ban. ceste II. reda. Vas je bila nekoč lastnina snežniških knezov, odtod tudi ime. Peščena zemlja rodi zelo slabo, glavni poudarek gre živinoreji in gozdarstvu. Podr. cerkev sv. Trojice je po slogu in tradiciji najstarejša cerkev v župniji. Kozarišče, 505-70-24-37-12. Sr du Logatec 46.3 km, so zdr fin Lož 4.8 km, žand v kraju, žel Rakek 21.8 km, o pTt žup Stari trg 3.8 km, š Iga vas 1 km. Nm 581 m. Velika gručasta vas na jz. robu Loškega polja. Vas leži na v. vznožju Grahovega (948 m) in Leskovega vrha (931 m), na nekoliko dvignjenem svetu, vendar pa je ob nastopu večje vode del vasi poplavljen. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Bogata vas. Podr. cerkev sv. Benedikta. V. od vasi tik pod hribom, stoji graščina Snežnik ;ili Šneberk. Grad so zgradili v bližini stare rimske vojaške postojanke na strmem bregu v vznožju Snežnika, po katerem je dobil svoje ime. Po naravi sami utrjen grad je služil v srednjem in novem veku za zatočišče trgovcev in potnikov, ki so tu dobivali oboroženo spremstvo skozi puste in nevarne snežniške gozdove. Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Snežniški. Od njih se najprej omenjata Herman in VVolfelin (1337) in nato Nikolaj (1462). Današnji lastniki knezi Schonburg-Waldenburg iz Dresdena so sezidali mesto razpadajočega gradu novi sedanji grad. Krasna stavba hrani zbirko starin od rimskih časov dalje; v knjižnici in arhivu so pa še ohranjeni stari urbarji in listine. Velik del ogromnih graščinskih posestev je pripadel Italiji. Laze, 71-8-5-3-0. Sr du Logatec 41.3 km, so zdr fin Lož 9.5 km, žand Grahovo 7 km, žel Rakek 20.9 km, o pTt žup Stari trg 8.5 km, š Gorenje Jezero 3 km. Nm 570 m. Manjša vas, leži na jz. robu Cerkniškega jezera, ob vznožju Javornikov. Ban. cesta II. reda. Živinoreja (prodaja svinj in masla v Italijo), poljedelstvo in gozdarstvo. Pod vasjo izvira močan »Laški studenec«. Gostilna, Podr. cerkev sv. Brikcija. Markovec, 109-24-12-8-8. Sr du Logatec 44.4 km, so žand zdr fin Lož 2.9 km, žel Rakek 23.9 km. o pTt š žup Stari trg 1.9 km. Nm 580 m. Leži na s. robu Loškega polja in na j. vznožju Golega vrha (779 m). Tu se odcepi občinska cesta na Knežjo njivo. Peščena zemlja rodi slabo. Glavni vir dohodkov je lesna industrija, kajti Obrh žene dve žagi (ena parna), kamor vozijo les iz vseh krajev Loškega polja. Število posestnikov je razmeroma majhno, več je kajžarjev in najemnikov, ki so zaposleni pri žagah. Gostilna. Nadlesk, 252-44-28-16-5. Sr du Logatec 43.9 km, so žand zdr fin Lož 2.4 km, žel Rakek 23.4 km, o pTt š žup Stari trg 1.4 km. Nm 580 m. Obcestna vas ob ban. cesti II. reda pod Nadleškim gričem (630m). Po katastrofalnem požaru 1932, ko je zgorela skoro vsa vas, so sezidali nove, večinoma kamenite in z opeko krite domove tako, da je vas dobila popolnoma novo lice. Poljedelstvo in živinoreja. Gostilna s tujskimi sobami. Na Nadieškem hribu so še vidni ostanki rimskega taborišča in naselbine pod njim. Podr. cerkev sv. Jederti (nm 590 m). Stara cerkev je znamenita radi lesenega, kasetiranega stropa z bogato ornamentiko. Na vratih so zelo stare ključavnice. Otok, 68-13-9-3-2. Sr du Logatec 42 km, so zdr fin Lož. 10.5 km, žand Grahovo 8.5 km, žel Rakek 17.7 km, o pTt žup Stari trg 9.5 km, š Otok-Babna polica, ambul. šola v kraju, 1 odd. Nin 582 m. Vas leži na jz. koncu Cerkniškega jezera na majhnem otoku. Zelo stara naselbina, staro ime Werdyl. Samotna, romantična lega. V vas vodi obč. cesta, do ban. ceste je 1.9 km. Poljedelstvo in živinoreja. Gostilna. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana. Podcerkev, 251-46-25-17-8. Sr du Logatec 44.2 kin, so žand zdr fin Lož 1.9 km, žel Rakek 21.8 km, o pTt š žup Stari trg 0.9 km. Nm 621 m (pri cerkvi, vas pa 590 m). Večja vas ob ban. cesti na sv. robu Loškega polja. Večina domov stoji ob cesti na zložnem sončnem pobočju. Del vasi pa sega globoko v dolino ter je izpostavljen poplavam. Sadjereja. Pod vasjo parna žaga, sicer pa ima kraj popolnoma kmetski značaj. V kraju so odkrili veliko predzgodovinsko naselbino z visokimi in širokimi nasipi. Izkopali so številne črepinje predzgodovinskih in rimskih glinastih posod. kupQ žlindre in dr. Odkrili so tudi mnogo grobov. Podr. cerkev sv. Martina s pokopališčem se prvič omenja 1526. Podgora, 143-29-17-11-5. Sr du Logatec 47.2 km, so zdr fin Lož 5.7 km, žand Babno polje 7.3 km, žel Rakek 26.7 km, o pTt žup Stari trg 4.7 km, š Iga vas 1.2 kin. Nm 590 m. Gručasta vas leži na sz. vznožju Frnače, na skrajnem j. robu Loškega polja. Skozi kraj vodi ban. cesta I. reda, tu je začetek ca 4 km dolgega klanca proti Prezidu. Peščena zemlja rodi srednje dobro. Sončna lega. Poljedelstvo in živinoreja. Na hribu nad vasjo je stala predzgodovinska (keltska) naselbina. Poljane, 116-13-13-0-0. Sr du Logatec 54.5 km, so zdr fin Lož 13 km, žand Babno polje 4 km, žel Rakek 34 km, o pTt žup Stari trg 12 km, š v kraju. ust. 1910, 1 odd. (spada pod šol. vodstvo Iga vas). Vas tvorita zaselka Dol. Poljane (nm 892 m) in Gor. Poljane (nm 980 m). Prve leže ob obč. cesti II. reda na z. pobočju Kovarnika (1052 m), druge pa na z. pobočju Petička (1164 m). Dostop z vozom, 2 km od ban. ceste. Živinoreja in poljedelstvo. Peščena zemlja rodi bolj slabo. Prodaja lesa v Stari trg. Podr. cerkev sv. Andreja v Gor. Poljanah. Kapela Zal. M. B. v Dol. Poljanah. Pudob, 228-40-15-21-5. Sr du Logatec 44 km, so žand zdr fin Lož 2.7 km, žel Rakek 23.7 km, o pTt žup Stari trg 1.7 km, š Iga vas 0.5 km. Nm 578 m. Obcestna vas na levem bregu Vel. Obrha, ob ban. cesti Stari trg—Prezid. Leži sredi žitnih polj, nekako na sredi Loškega polja. Novejša naselbina, izpostavljena poplavam. Avtobusna zveza z Rakekom, Velikimi Laščami ter Ljubljano. Elektrika. Poljedelstvo in živinoreja, predvsem pa lesna industrija, ki zaposluje večje število do-mačinov-kočarjev. Gostilne s tujskimi sobami. Prikladno za letovišče, izhodišče za številne izlete, voda za kopanje. V Obrhu znameniti raki, ki so jih svoj čas prodajali celo na Dunaj. Podr. cerkev sv. Jakoba. Stari trg, 388-77-21-43-25. Sr du Logatec 42.5 km, so žand zdr fin Lož 1 km, žel Rakek 22 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1833, 9 odd. SKJ, Gas., PCMD, PJS, Strel, druž., DKfid, Kat. prosv. d. Nm 586 m. Leži kraj ban. ceste v. pod Ulako (682 m), ki deli Loško polje v dva neenaka dela. Vas kaže pretežno kmetski značaj, vendar je še danes važno trgovsko središče na Loškem polju. Izvoz lesa in drv v Italijo, goveje živine in svinj v Ljubljano. Kraj je zelo ugoden za letovišče. Lepi sprehodi po okolici. Tujske sobe. Avtobusna zveza z Rakekom, Vel. Laščami in Ljubljano. Stari trg je bil v rimski dobi važno križišče potov, ki so vodili eden preko Dan in prehoda Stare Ogljenice v dolino notranjske Reke, drugi kot nadaljevanje tega preko Metelj na Bloško planoto in tretji, še danes »Rimska cesta« imenovan, v smeri proti Prezidu in Čabru. Na hribu Ulaki je mogočna kamenita groblja. Tu je stalo staro predzgodovinsko gradišče, baje staro japodsko mesto Terpo. Stari trg je prvotna loška naselbina, mnogo starejša od sosednjega Loža. Kot trg se prvič omenja 1237. Pozneje so tržišče premestili v Lož. V nasprotju z njim se je kraj, ki je s tem postal navadna vas, začel imenovati Stari trg (prvič 1348). L. 1866. je v vasi morila kuga, 1872 pa jo je delno uničil požar. Župnija Stari trg (dek. Cerknica, škof. ljublj.) ima 4395 duš. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Druga, nova gotska cerkev je bila zidana v 16. stol. L. 1761. so jo prezidali. Župnija je bila ustanovljena že najkasneje okoli 1165 pod patronatom loških gospodov. Patronat se je menjal z lastniki loškega gradu (gl. Lož). Prvi znani župnik Rudolf se omenja 1230. Župnija je mati župnij Babno polje in Bloke. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom. nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Bogat župnijski arhiv, najstarejša listina iz 1343, več listin iz 15. stol., krstne knjige od 1635, mrliške in poročne od 1699. Urbar iz 1680. V Starem trgu rojena: Engelman Vinko (1881—1918), učitelj CMD v Trstu, nar. prosv. organizator: Zabukovec Janez (1868), lokalni zgodovinar (»Zgod. župnije Slavina«), Šmarata, 170-28-14-13-5. Sr du Logatec 47.2 km, so zdr fin Lož 5.7 km, žand Kozarišče 1 km, žel Rakek 26.7 km, o pTt žup Stari trg 4.7 km, š Iga vas 2 km. Nm 573 m. Vas leži na v. robu Loškega polja, v vznožju šmaraškega vrha (647 m). Skozi kraj pelje obč. cesta H. reda, dostop z vsemi vozili: do ban. ceste 3 km. Glavno površino tvori iglast gozd: ta daje do 900 m3 raznega lesa, ki gre večinoma v Italijo. Peščena zemlja rodi srednje dobro. Razvita živinoreja (prodaja masla v Italijo). Pod vasjo teče Mali Obrh. ki večkrat preplavi del vasi. Podr. cerkev sv. Marjete je znamenita radi lesenega baročnega oltarja in nebarvanega kasetiranega stropa. Za cerkvijo so odkrili rimske grobove. Viševek, 257-48-28-15-7. Sr du Logatec 45 km, so žand zdr fin Lož 3.5 km, žel Rakek 24.5 km, o pTt žup Stari trg 2.5 kin, š Iga vas 0.5 km. Nm 584 m. Večja vas, leži pretežno ob ban. cesti Stari trg—Iga vas, nekoliko vzvišeno sredi Loškega polja. Kmetijstvo in gozdarstvo. Gostilne. K njej spadata še zaselka: Bajer ob istoimenskem potoku (skupina studencev, ki ne usahnejo) in Koča vas, kjer je bilo včasih le nekaj koč, a danes gradič Koča vas. Grad je zgradila v drugi pol. 16. stol. rodbina Haller (po njej je dobila ime Hallerstein). Konec 19. stol. obnovljeni grad je sedaj last Marjete Schollmeyer-Lichten-berg. Grad je veliko trpel od napadov roparskih Morlakov in Martolozov. Podr. cerkev M. b. (stala je pred 1526) s pokopališčem. V cerkvi, ki je bila nekdaj božjepotno svetišče, so bogato okrašeni baročni oltarji, starinska puščica, kropilnik, kor in orgle. Vrh, 115-22-11-10-2. Sr du Logatec 48.1 km, so zdr fin Lož 6.7 km, žand Babno polje 8.3 km, žel Rakek 27.7 km, o pTt žup Stari trg 5.7 km, š Iga vas 2.4 km. Nm 640 m. Obcestna vas na obeh straneh obč. ceste I. reda, na visoki terasi, ki jo tvori v. pobočje 678 m visokega Kuclja. Golo, malo pogozdeno ozemlje, za kulturo skopo odmerjen prostor, dobri pašniki po bližnjih golih in oblih gričih. Vzvišena lega z lepim razgledom na Loško polje. Vodovod. Dostop z vsemi vozili. Živinoreja in poljedelstvo. Nad vasjo so odkrili predzgodovinsko naselbino. Podr. cerkev sv. Tomaža. Vrhnika, 305-62-22-35-9. Sr du Logatec 45.7 km, so žand zdr fin Lož 4.2 km, žel Rakek 25.2 km, o pTt š žup Stari trg 3.2 km. Nm 560 m. Raztreseno naselje ob Zg. Obrhu, pomaknjeno od ceste v v. rob Loškega polja pod Racno goro (1140 m). 1 km nad vasjo izvira potok Obrh, ki žene žage in dva mlina. Glavni zaslužek od lesne industrije, poljedelstvo in živinoreja le za domače potrebe. Gostilna. Podr. cerkev sv. Frančiška Ks. Občina Žiri Preb. 3225, hiš 579, posest. 189, koč. 408, najem. 64. Površina 4270 ha: njiv in vrtov 747, trav. in paš. 2038, sadovnjakov 17, gozdov 1329, ostalo 139. Z. mejo občine tvori državna meja, ki teče od občine Oselica preko Mrzlega vrha, Javorjcvega dola, nad vasjo Ziri preko Vrsniških drag proti vasi Sovri, ter dalje za vasjo Ravne in Podklanc, kjer prestopi v Sopotu na teritorij občine Rovte. V. meja teče približno po slemenu Zi-rovskega vrha; na s. sega nekako do Fužin, na j. pa meji na sosednjo občino Rovte. Občina obsega dva različna dela: aluvialno ravan ob zgornji Sori v višini ca 480 m (Zirovsko polje) in hriboviti predel (600—900 m), ki se vleče vzdolž Sore in Račeve. Nekako pri Fužinah, kjer teče bivša meja med Gorenjsko in Notranjsko, se začne dolina Sore širiti in pri Selu se ozka soteska odpre v prijazno dolino, ki je v osrednjem delu radi vsakoletnih poplav popolnoma brez kulture, naselja pa so potisnjena ob robove; iz nje izhajajo ožje dolinice, kakor Račevska, ki vodi pod Vrh sv. Treh kraljev (884 m) in dalje na Smrečje—Vrhniko; druga po Osojnici proti Idriji in tretja proti Brekovcam na Rovte in Logatec. Hriboviti predel nima kompaktnih vasi, temveč samotne kmetije in zaselke. Skoro vse naselbine leže v prisojni legi; višinske so obkrožene od lepih mešanih gozdov, nižinske pa so razporejene domala vse ob ban. cesti Škofja Loka—Ziri—Logatec, ki tvori glavno prometno linijo. Glavni promet teži po njej proti Škof j i Loki (avtobusna zveza). Nižinska naselja žive predvsem od obrti (čevljarstvo in mizarstvo), hribovska pa od poljedelstva in gozdarstva. Stranski zaslužek nudi čipkarstvo. V prehrani je občina pasivna. Vasi se zlasti v dolini odlikujejo po ličnih in obsežnih domovih. Nekateri kraji, zlasti pa Ziri, so v zadnjem času prišli na glas kot lepa, mirna in cenena letovišča z lepimi izletnimi točkami. Brekovce, 103-14-3-11-5. Sr du Logatec 17 km, so Logatec 19 km, žand fin o pTt š žup Ziri 5 km, žel Logatec 18 km, zdr ITata 18 km. Nm 500 m. Raztresena vas deloma v ozki ravnici zgornje Sore ob ban. cesti Logatec—Ziri, deloma v krčevinah mešanega gozda na položnejših prisojnih pobočjih. Prebivalci se preživljajo s poljedelstvom, z delom po gozdovih in v lesni industriji. Gostilna s prenočiščem. Dobračeva, 538-92-31-71-2. Sr du Logatec 24 km, so Logatec 26 km, žand fin o pTt š žup Ziri 2 km, zdr Trata 11 km, žel Logatec 25 km. Nm 404 m. Velika raztegnjena vas ob ban. cesti Ziri—Škofja Loka na v. robu Zirovskega polja. Brez pravega presledka prehaja naselje v Novo vas in Ziri. Prebivalstvo se bavi z obrtjo, deloma s kmetijstvom. Žita ne pridelajo mnogo in ga navadno primanjkuje. Zu domučo porabo gojc tudi nekaj živine. Gostilna, tujske sobe. Podr. cerkev sv. Lenarta. Goropeke, 66-14-4-10-3. Sr du Logatec 22 km, so Logatec 24 km, žand fin o pTt š žup Ziri 4 km, zdr Trata 15 km, žel Logatec 23 km. Nm 681 m. Gručasta hribovska vasica jv. od Zirov. Dovoz samo z vozom po obč. poti. Poljedelstvo in živinoreja. Podr. cerkev sv. Janeza Krst., v kateri vzbuja pozornost freska sv. Krištofa. Izgorje, 41-7-6-1-6. Sr du Logatec 17 km, so Logatec 19 km, žand fin o pTt š žup Ziri 7 km, zdr Trata 19 km, žel Logatec 18 km. Nm ca 670m. Raztreseno hribovsko naselje v zg. dolini Sore. Kmetska posest leži na položnejših pobočjih. Sončna lega. Poljedelstvo in živinoreja. Dostop po obč. poti mogoč le z vozom. Jarčja dolina, 116-21-3-18-6. Sr du Logatec 27 km, so Logatec 29 km, žand fin o pTt š žup Ziri 6 km, zdr Trata 10 km, žel Logatec 28 km. Nm ca 600 m. Vas leži raztreseno po osojnih pobočjih sz. od Zirov, s katerimi jo veže obč. vozna pot. Kmetijstvo in delo v gozdovih. Javorjev dol, 28-6-3-3-10. Sr du Logatec 31 km, so Logatec 33 km, žand fin o pTt š žup Ziri 9 km, zdr Trata 10 km, žel Logatec 30 km. Nm ca 750 m. Manjša vas, leži v hribih sz. od Zirov ob obč. poti, ki jo veže z Zirmi. Dostop le z vozom. Skozi vas teče drž. meja in je le deloma ostala v Jugoslaviji. Kmetijstvo, llazen lesa in živine ni presežka v pridelkih. Ledinica, 90-14-4-10-2. Sr du Logatec 24 km, so Logatec 26 km, žand fin o pTt š žup Ziri 3 km, zdr Trata 11 km, žel Logatec 25 km. Nm 498 m. Leži na z. robu Zirovskega polja ob občinski cesti; dostop z vsemi vozili. Kmetije leže v položnem bregu, že izven območja vsakoletnih poplav. Prevladuje manjša posest. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, nekateri pa so si poiskali zaslužka v Zireli kot obrtniki (zidarji in čevljarji). Podr. cerkev sv. Ane, znana božja pot. Nova vas, 345-65-6-60-2. Sr du Logatec 24 km, so Logatec 26 km, žand fin o pTt š žup Ziri 2 km, zdr Trata 13 km, žel Logatec 24 km. Nm 500 m. Velika raztegnjena vas ob lepi obč. cesti Ziri—Smrečje—Vrhnika, na skrajnem jv. robu Zirovskega polja ob desnem bregu Račeve. Dohod z vsemi vozili. Domovi leže deloma še v ravnini, deloma pa na prisojnem pobočju, pod lepim gozdom. Prebivalstvo se preživlja največ z obrtjo, le deloma s poljedelstvom in živinorejo. Vas je v prehrani pasivna in je navezana na nakup živil pri trgovcih. Kraj ima električno razsvetljavo iz banovinske centrale na Fužinah. Gostilna s tujskimi sobami. Opale, 70-15-5-10-6. Sr du Logatec 17 km, so Logatec 19 km, žand o fin pTt š žup Ziri 7 km, zdr Trata 18 km, žel Logatec 18 km. Nm ca 760 m. Manjše hribovsko naselje na golem pobočju, sončna lega. V vas vodi obč. pot, dostop le z vozom. Prebivalci se preživljajo s kmetijskimi pridelki, kočarji z delom pri imovitejših posestnikih in v gozdovih. K vasi spadata zaselka Log in Martinj vrh. Podklanec, 45-7-3-4-5. Sr du Logatec 16 km, so Logatec 18 km, žand fin o pTt š žup Ziri 6 km, zdr Trata 19 km, žel Logatec 17 km. Nm 500 m. Kraj leži na levem bregu zgornje Sore v nekoliko razširjeni dolinici, tik drž. meje. Ker tu ne nastopa pogosto povodenj, so polja raztresena po vsej dolini. Hiše stoje potisnjene ob hrib. Prebivalci se preživljajo s kmetijskimi pridelki, vendar pa je vas v prehrani pasivna, zlasti kajžarji, ki so navezani na nakup. V bližini vasi so odkrili sledove zvonolivarne. Račeva, 161-28-6-32-6. Sr du Logatec 28 km, so Logatec 30 km, žand fin o pTt š žup Ziri 6 km, zdr Trata 19 km, žel Logatec 29 km. Nm 550 m. Skupina raztresenih kmetij ob desnem bregu potoka Račeve na jz. vznožju Zirovskega vrha. Obsega zaselek Podlesec. Skozi vas vodi obč. cesta, ki ima zvezo z ban. cesto Ziri—Škofja Loka. Porabna je za vozove in lažje avtomobile. Ker nudi kmetijstvo premalo, se nekateri preživljajo z gozdnim delom in kot pomočniki v raznih obrtih. Gostilne. Ravne, 48-7-5-2-7. Sr du žel Logatec 17 km, so Logatec 19 km, žand fin o pTt š žup Ziri 7 km, zdr Trata 20 km. Nm ca 650 m. Man jše hribovsko naselje na valoviti terasi Golega griča, čigar pobočje pada na sz. strmo v dolino Žirovnice, tik ob drž. meji. Dostop samo z vozom. V površini zaostaja orna zemlja daleč za pašniki in gozdovi, ki pa so danes večidel v Italiji. Poljski pridelki komaj zadostujejo za domačo porabo. Selo, 156-33-5-28-4. Sr du žel Logatec 26 km, so Logatec 28 km, žand fin o pTt š žup Ziri 4 km, zdr Trata 9 km. Nm 400 m. Precej velika raztresena vas na s. strani Zirovskega polja, deloma ob ban. cesti Ziri—Škofja Loka, deloma po višjih vzpetinah zožene ravnine. Električna razsvetljava. Prebivalstvo živi večinoma od obrti, pravih kmetskih domov je le 5. Gostilne, tujske sobe. Sovra, 34-5-3-2-0. Sr du Logatec 20 km, so Logatec 19 km, žand fin o pTt š žup Ziri 5 km, zdr Trata 18 km, žel Logatec 18 km. Nm ca 500 m. Manjša gručasta vas, leži v razširjeni dolinici ob sotočju Sore in Žirovnice, 5 min. vstran od ban. ceste Logatec—Ziri. Domovi leže na osojnem pobočju Vrsnika. Kmetovanje in lesna trgovina; vsakovrsten les prodajajo v Logatec. Stara vas, 347-66-15-51-0. Sr du Logatec 24 km, so Logatec 25 km, žand fin o pTt š žup Ziri 1 km, zdr Trata 12 km, žel Logatec 24 km. Nm 480 m. Leži tik ob ban. cesti Ziri—Škofja Loka ter je sklenjena v strnjeni zazidavi s samimi Zirmi. Vodovod. Električna razsvetljava. Razen par posestnikov žive vsi prebivalci od obrti ali pa so zaposleni kot delavci in težaki. Skozi vas teče hudournik Račeva, ki se pod vasjo izliva v Soro; ob povodnjih zasipa s peskom že itak redke njive. Gostilne s prenočišči. Ostalo glej pod Ziri. Zabrežnik, 35-7-3-4-0. Sr du Logatec 27 km, so Logatec 29 km, žand fin o pTt š žup Ziri 5.5 km, zdr Trata 9 km, žel Logatec 28 km. Nm ca 600 m. Raztreseno naselje v skrajnem s. delu Zirovskega vrha. V vas vodi obč. pot, dovoz mogoč le z vozom. Precej skromen obseg posejane zemlje. Travniki zavzemajo višje in bolj strme bregove. Kmetijstvo in sezonsko gozdno delo. Žiri, 615-96-39-56-0. Sr du Logatec 22 km, so Logatec 24 km, žand fin o pTt š žup v kraju, zdr Trata 13 km, žel Logatec 23 km. Sola ust. 1817. 11 odd., Obrtna nad. š., Gospodinj, nad. tečaj, Čipkarska š. SKJ, Gas., RK, Kolo j. s., PJS, Strel, druž., PSVD, Kat. prosv. d. Nm 479 m. Ziri, sedež občine, so staro naselje na z. robu Zirovskega polja. Naselje, na katerega je navezanih ob ban. cesti Škofja Loka—Ziri—Logatec več vasi, nima povsem kmetskega izgleda: tesno strnjene velike hiše, ki so brez reda razporejene v glavnem vzdolž ban. ceste, kažejo deloma urbanski značaj. Poljedelstvo je zastopano v manjši meri. Žita se ne pridela dovolj, več je sočivja; vendar pa poljski pridelki ne krijejo domačih potreb. Mleko in mlečni izdelki se porabijo doma. Močno je razvito čevljarstvo, zlasti so znani žirovski »gojzarjic, prav tako tudi mizarska obrt. Radi bližnje meje precej živahna lesna kupčija z Italijo. Močno je razvito čipkarstvo kot domača obrt (drž. čipkarska šola). Čipkarski izdelki se prodajajo po vsej državi, večinoma preko Osrednjega zavoda za domačo obrt v Ljubljani. Zadnja leta so se Ziri razvile v letoviški kraj z lepimi izletnimi točkami in izredno ugodnim kopanjem v topli Sori (kopališče na Selu). Številne gostilne, penzijoni in privatna stanovanja za letoviščarje. Vodovod. Električna razsvetljava. Kraj je pripadal do 1803 brižinskim škofom, ki so ga kolonizirali. Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva, ki so mu pripadale sledeče vasi: Ledinica, Rupe pri Selu, Kranjsko Brdo, Selo, Dobračeva, Stara vas, Račeva, Goropeke, Martinjak, Žirovnica, Ravne, Sp. in Gor. Vršnik, Korita, Breznica in Suhi dol; po urbarju iz 1584 pa še kraji: Log, Sora, Brekovce, Na Lozeh, Mrzli vrh, Ledine, Govejek, Javorjev dol, Krnice in Srnjak. Župnija Ziri (dek. Škofja Loka, škof. ljublj.) ima 3230 duš. Zupna cerkev sv. Martina šk. Prvotna cerkev je bila domnevno zgrajena že v 9. stol. Staro cerkev, ki je bila na zelo vlažnem in nizkem prostoru, so 1927 predelali v parno žago. Sedanjo veličastno stavbo so po načrtih A. Webra z Dunaja zgradili v 1906—1910. Krasen vel. oltar in orgle na električni pogon, zadnje delo Milavca (1914). Cerkev je bila prvotno podr. staro-loške prafare, a je postala samostojna duhovnija že pred 1400. Je mati župnij: Vrbovskega, Zavratca, Ledin in Sv. Treh kraljev na Vrhu. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. V Z. rojen 1909 Sedej Maksim, slikar. Žirovski vrh, 387-81-45-35-0. Sr du Logatec 29 km, so Logatec 31 km, žand fin o pTt š žup Ziri 7 km, zdr Trata 18 km, žel Logatec 28 km. Nm ca 900 m. Žirovski vrh se imenuje skrajni z. hrbet Polhograjskih dolomitov. Na z. in jz. strani meji na Soro, Zirovsko polje in Račevo. V. mejo pa tvori potok Brebovščica, ki se pri Gorenji vasi izliva v Soro. S. mejo predstavlja veliko Sorino koleno od Fužin tja do Trate, na jugu pa sega približno do Smrečja nad Podlipo pri Vrhniki. Ca 15 km dolgi hrbet, je po vrhovih skoro popolnoma gol in obel, na vse strani odprt. Glavni višinski točki predstavljata v j. delu Goli vrh (961 m) in na s. Žirovski vrh (900 m). V nižjih predelih je hrbet porastel z lepim mešanim gozdom. Naselje samo sestoji iz mnogih zaselkov in samotnih kmetij, razvrščenih po prisojnih slemenih. Dostop je povsod mogoč le z vozom. Splošno prevladuje srednja in mala posest. S poljedelstvom se pečajo le močnejši posestniki, večina prebivalstva pa se preživlja z dninami. Posetve ne zadoščajo za dom niti za pol leta in so na nakup navezani zlasti delavci in kajžarji, ki so zaposleni v gozdovih kot tesači, sekači in vozniki. Zelo lepi smuški tereni. Srez Maribor desni breg Splošen pregled Srez meri 653 km2 in obsega ves j. od Drave ležeči del nekdaj enotnega mariborskega okraja. Zato mu vso s. mejo tvori reka Drava, razen na področju mariborskega mesta, ki je samostojna upravna enota. Drava je seveda samo v v. delu do neke mere tudi prirodna meja, ker teče tam v vznožju Slov. goric. Na z. krene sreska meja od Drave nad Breznim proti j., vklepa še skoraj vso dolino Velke, nato pa zavije na osrednji hrbet Pohorja, ki ga doseže na Planinki (1529 m) pri Šentlov-renških jezerih. Nato gre meja proti v. nekoliko s. od najvišjih vrhov, zavije preko Velikega vrha (1347 m) na jv. pohorska pobočja in se spusti v zgornjo dolino Ložnice, levega pritoka Dravinje. Odtod poteka še dalje na j. čez terciarno gričevje v srednjo dolino Dravinje, se vzpne preko nje na razvodni hrbet proti Sotli ter poteka po njem proti v. čez markantni Boč (980 m) in Plešivec (832 m). V. od Makol preseka ponovno Dravinjsko dolino, ki je tu le še po ozkem pasu gričevja (tkzv. »Savinjskem«) ločena od ravnine Ptujskega polja. Na Ptujskem polju prečka meja najprej njegov jz. močvirni del »Črete« v smeri proti sz., pri Pragerskem pa zavije na sv. v prodnato ravan ter jo preseka brez vsakršne prirodne utemeljitve do Drave pri Sv. Miklavžu. Malokateri naš srez je geografsko v taki meri neenoten kot Maribor d. breg. Saj obsega dele ravnine Dravskega polja, Dravske doline nad Mariborom, Pohorja, terciarnega gričevja med Pohorjem in Dravinjo ter celo najzapadnejši del Haloz. Od Dravskega polja obsega ves sz. del pod Mariborom ter ozek pas na jz., ki pa je radi številnih potokov s Pohorja močno zamočvirjen (tkzv. »Creta«), dočim je ostali del ravnine brez nadzemskih voda, suh in rodoviten. Dravska dolina nad Mariborom je na desnem bregu precej ozka in osojna, le pri Pekrah imamo v vznožju Pohorja vinorodno terciarno gričevje, tkzv. Pekrske gorice. Nad njimi se prične dvigati široko Pohorje, ki pripada v vsem svojem v. delu od Planinke (1529 m) dalje mariborskemu srezu. Planinka z značilnimi pohorskimi Sentlovrenškimi jezeri je najvišja točka v srezu. Po-horje je v tem delu široko, močno razčlenjeno in povsod do najvišjih vrhov porastlo z gozdom. Na s. daje gorovje močne gorske pritoke Dravi: Bistrico, Lobnico, Radoljno in Velko. Vsi izvirajo visoko v Pohorju ter se v strmih grabali, deloma s slapovi in brzicami (Sumik na Lobnici) spuščajo v Dravsko dolino. Posebno značilen je tok Radoljne, ki stopi iz osrednjega Pohorja v nižje in širše terciarno podolje pri Sv. Lovrencu, nato pa si prebije pot skozi s. pohorski hrbet (Rdeči breg) v tesni debri do Dravske soteske. Jv. in prisojna pobočja Pohorja so položnejša, a še živahneje razrezana po celi vrsti potokov, ki teko deloma na j. v Dravinjo, deloma pa na v. na Dravsko polje, kjer pa se deloma brž razgube v prodnati osnovi. Med njimi sta glavna dva Polskava (z Devino), ki se na široko razlije v jz. delu ravnine (močvirna »Creta«) ter se ob njenem j. robu počasi približuje Dravinji, ter Ložnica, ki je vstvarila široko mokrotno dolino pod Slov. Bistrico ter si nato poiskala pot skozi terciarno gričevje na jv. v Dravinjo. Vse to gričevje med Pohorjem in Dravinjo je zelo nizko in živahno razrezano v razgibane terase; šele j. od Dravinje se pod Bočem in Ple-šivcem dvigne nekaj više. Tu tvori neopazen prehod v z. Haloze, ki pa tu še nimajo onega izrazitega vinogradniškega značaja kot na v. Ob Dravinji pod Makolami je najnižja točka v srezu (malo nad 240 m). Geološko je značilno predvsem Pohorje. Zgrajeno je iz kristalastih skrilavcev (blestnik in filit), ki obdajajo eruptivno tonalitsko jedro. V miocenu je delovalo na ozemlju med Dravo in Savo mnogo vulkanov, med njimi tudi Pohorje. Od drugih vulkanov se je razlikovalo Pohorje predvsem tudi po tem, da je ostal pretežni del eruptivne žarje pod zemeljsko povr-šino kot lakolit, le majhen del je prodrl zlasti na z. strani na površino kot dacitska iava. Na zunanji strani obdaja vso skupino kristalastih skrilavcev gnajs. Na več mestih jo prodirajo žile aplita, amfibolita in deloma eklogita. Med blestnikom nahajamo ponekod lep bel marmor (n. pr. pri Šmartnem, pri Juriški vasi, z. od Frama pri Planici, v Sentovcu pri Slov. Bistrici itd.). Ozemlje med Pohorjem in Bočem je del nekdanje terciarne kotline, ki jo prekriva večinoma pliocenska ilovica in prod; le kake 3 km pred Studenicami pridemo v starejše terciarne plasti, ki se vlečejo kot ozki pasovi od v. proti z. Iz pliocena pridemo v zgornji in nato v spodnji miocen in končno ob pobočju Boča v oligocenske soteške plasti. Vse Dravsko polje od Črešnjevca pri Pragerskem do Drave in Maribora pokrivajo diluvialne terase, le pri Ješenci blizu Polskave je ostala večja krpa pliocenskih usedlin. Z. od Maribora med Pohorjem in Dravo se razteza 3—4 km širok pas terciarnih plasti. Z. od Peker je razvit miocen s premogovnimi sloji, na v. pa pliocen do Slovenske Kalvarije. Slov. Kalvarija je eruptivna žila tonalita, kakršnih imamo ob dravskem prelomu več, zlasti ob Fali. Od Fale na z. se nadaljujejo miocenske plasti nekdanjega terciarnega zaliva južno od današnje Dravske doline še daleč čez mejo sreza. Nad Rušami je mogoče na več mestih opazovati, kako so prodrle posamezne eruptivne žile miocenske plasti ob pobočju Pohorja — dokaz, da v začetku mlajšega terciara vulkansko delovanje Pohorja še ni utihnilo. Važna tektonska črta je dravska prelomnica, ki poteka ob Dravi mimo Maribora. Pohorski tonalit (splošno imenovan granit) je dober gradbeni kamen za tlakovanje in za druga gradbena dela. Mnogo porabijo tudi gnajsa za gramoz in gradnjo poslopij. Blizu Slov. Bistrice dobivajo serpentin in lojevec, pri Jurišni vasi tudi kaolin. Na s. Pohorju se dobiva pri Apnici kremen, pri Framu pa dobra lončarska glina. Pri Limbušu nad Mariborom in ob Dravi proti Ptuju so nekdaj izpirali zlato iz dravskega peska. Tudi v podnebnem oziru so posamezni predeli sreza med seboj dokaj različni: Dravska dolina nad Mariborom ima podnebje, ki je že pod močnim kontinentalnim vplivom (mesto Maribor v jan. povpr. —2.3°. v jul. 20°, prim. Maribor 1. breg!). Značilno je precejšnje število sončnih dni (266 na leto), suha jesen, možnost slane od okt. do maja ter precej padavin zlasti v zgodnjem poletju. Vendar so tu padavine najnižje v vsem srezu, v čemer se zopet očituje panonski vpliv (Maribor 974 mm). Pohorje samo ima izrazito gorsko podnebje z mnogo megle in vlage, obilnimi padavinami in dolgotrajno snežno odejo (do srede maja). Za s. del gorovja je značilen višek padavin v srezu (Sv. Lovrenc nad 1200 mm, Stara Glažuta nad Lobnico v višini 1190m ima skoro 1600mm). Kraji v jv. vznožju Pohorja, ob Dravinji in Polskavi imajo vlažno mehko podnebje: tu je zima zelo mila (Slov. Bistrica ima temp. pod 0° C samo v jan.), padavin je dovolj v vseh letnih časih (v Framu nad 1000mm, 120 dež. dni na leto): rade nastopajo megle nad močvirnimi ravninami. Poletje je toplo, zlasti suha pa je jesen, kar prija tamošnjemu vinogradništvu. Neviht in toče je tu manj kot na sosednem Dravskem polju in v Halozah. Višja pobočja Pohorja kažejo tudi na tej strani več padavin (Tinje skoraj 1200mm), a so mnogo bolj sončna kot severna: zlasti kažejo ugodne zimske temperature (pri Mariborski koči čez dan do 20° C), kar je predvsem važno za zimski tujski promet. Dravinjska dolina, Haloze in Ptujsko polje imajo v podnebju dve usodni neugodnosti: mnogo toče in pogoste suše, ki so zlasti na suhih ravninskih tleh neugoden pojav. Vendar že v Poljčanah letna množina padavin zopet zraste na 1100 mm in po višinah Boča nedvomno še znatneje. O prvotni rastlinski odeji je na Dravskem polju le malo sledu, ker je večinoma obdelano. Ob Polskavi in pritokih so močvirni travniki z osatom Cirsium rivulare, kukavico Ana-camptis pvramidalis in preslico Equisetum ramosissimum kot najznačilnejšimi rastlinami poleg močvirskih trav in ostričin. J. odtod ležeči griči so pokriti z mešanim listnatim gozdom, kateremu so_ primešani tudi borovci in nekaj smrek. V. pobočja Pohorja pokriva bukovje, ki je v višjih legah precej 410 S R E 7, MARIBOR DESNI BREG čisto, proti podnožju pa vedno bolj mešano z drugimi listovci, zlasti kostanjem in hrastom. Na višjih vrhovih proti sz. je smrekov in jelov gozd. Kot podraščevina mešanih gozdov nastopajo mnoge, že v drugih srezih omenjene rastline. Poleg teh še nekatere trave: masnica (Deschampsia f!exuosa), štajerska latovka (Poa stiriaca) in planinski oves (Avena alpina), dalje brkati klinček (Dianthus barbatus), razne vrste relik (Cytisus) in košeničic (Genistae); planinski gralior (Latyrus montanus), trolistna vetrnica (Anemone trifolia) in transsilvanska škržo-lica. Po bukovju Pohorja je redkost širokolistni škorš (Sorbus latifolia). Značilnejši travi pašnikov pohorskih vrhov sta masnica in ščetinovka (Nardus stricta), vmes cvete pomarančasta škržolica (Hieracium aurantiacum), panonski svišč (Gentiana panonica) in planinski lisičjak (Lycopodium alpinum); po niže ležečih tratah je številna arnika, repušč (Plivteuma Tlalleri) in planinska ločika (Mulgedium alpinum). Posebno znamenita so pohorska barja. Na grebenih jih je več tipično razvitih._ Obkroža jih pritlikavi borovec, prava barska tla pa poraščajo razni šotni mahovi (Sphagnum cvinbifolium, acutifolium, ine-dium! in drugi), na nekoliko bolj osušenih mestih pa prapro-tice (Polythrichum gracile, strietum, iuniperinum). Od višjih rastlin so posebno značilne rosike (Drosera rotundifolia in longifolia), močvirska vijolica (Viola palustris), Oxycoccos quadripetala, mrzličnik (Menyanthes trifoliata), ostričine (Ca-rex pauciflora in limosa). V barju pri Sv. Lovrencu se nahaja tudi Viola uliginosa, V. hirta in Trifolium spadiceum. V. del sreza pripada panonski pokrajini hrastovega gozda. Pohorje pa od 600 m nadmorske višine dalje območju subal-pinske flore. Nekateri zastopniki te flore so v srezu precej redki, n. pr. tisa, gornik (Arctostphyllos officinalis) samo pri Marenbergu in na Pohorju od Fale do Betnavc, bela predenica (Cuscuta alba), osat Carduus erispus na posekah, zelo redek je petoprstnik Potentilla sterilis v drugih srezih, okrog Maribora je pa pogost: na Pohorju raste Buxbaumia aphvlla in samo tu penuša Cardamine Havneana: visokostebelna ka-menokrečnica (Saxifraga Tfostii) je zelo redka ob falskem gradu: vraničnik (Chrysosplenium alternifolium) pa nastopa samo pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Z. od črte Maribor—Celje raste po ilovnatem svetu štajerska pljučnica (Pulmonaria stiriaca). llirsko-panonska rastlina je Marsilia quadrifolia po ribnikih okrog Brezule, kjer se nahaja tudi povodni oreh (Trapa na-tans). Karpatsko floro zastopata Cirsium pauciflorum in transsilvanska škržolica. Po obrežju Drave raste od Maribora do Ptuja sredozemska detelja Trifolium fragiferum. Po svojem živalstvu spada srez na z. v triglavsko pokrajino, v. od Maribora pa k nižinskemu pasu. V loviščih žive poleg redkih gamsov srne, poljski zajci, divji petelini, ruševci, gozdni jerebi, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, divji prešiči, jazbeci, lisice, kune, podlasice, dehorji, veverice, ujede, srake in vrane. V bistrih pohorskih potokih žive potočne postrvi, v mirnih vodah ravnine pa ščuke in razne belice. Glede Drave gl. Maribor 1. br.! Po nekaterih krajih sreza je mnogo modrasov, ni pa gadov. Ptiči pevci so na Pohorju prav številni. Nekateri, po drugod redkejši, bi bili: kraljiček (Regulus regulus)', ki je tudi na Ljubljanskem Barju; vrbja grmuša (Pliylloscopus rufus), Syl-via curruca, črnoglavka (Sylvia atricapilla); slavcev je vedno manj: rdečegrla taščica pogosto prezimuje v Mariboru; plezi-rec (Certhia familiaris) je tu edini svojega rodu. Precej stalen je na Pohorju lešnikar. Za selitve se na vodah ustavljajo razni severni ptiči. Od značilnejšili sesalcev se nahajata na pohorskem pobočju voluharja Evotomus glareolus ruttneri in Pitymus subterraneus. V zadnjem času se je priklatila sem tudi pižmovka (Fiber zibeticus), ki ima lepo krzno, a je precej škodljiv glodalec. Škržat (Cicada plebea) doseže v tem srezu svojo sz. mejo. Nasproti redkim neolitskim in bronastim najdbam, imamo v srezu bogata liallstattska in latenska najdišča na Pošteli, kjer so v močnem, z nasipi in jarki utrjenem gradišču odkopali neolitske, bronaste in železne predmete, majhen tempelj in 12 hiš keltskih Tavriskov. Naselbina je bila večkrat razrušena in obnovljena, tako ok. 113 od Cimbrov. V dobi slovenske kolonizacije je bila še obljudena in še v dobi turških napadov je služila za obrambo in zatočišče prebivalstva. Na Poštelo sliči utrjeno gradišče v Bistrici pri Rušah. V Rušah samih so pa odkrili nenavadno bogato najdišče iz bronaste dobe (1000—850 pr. Kr.). Obljudenost v keltsko-latenski dobi je bila že znatna. Kelti so si postavili na Pohorju mnogo utrjenih taborišč, od katerih se odlikuje tinjsko gradišče pri Slovenski Bistrici. V starem veku so tod vodile važne dfcste. Od glavne panonske ceste Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana)—Celeia (Celje)— Poljčane—Studenice—Mukole—Poetovio (Ptuj), se je od- cepila razen ceste na Koroško še cesta na Mansio Pultavia (domnevno Zg. Polskava), odkoder je šla mimo Maribora proti Lipnici. V Ptuj je vodila tudi pot: Konjice—Ložnica—Slov. Bistrica—Pragersko— Ptuj. Preko s. dela sreza, nekako od Frama do Vurberga, je držala meja med rimskima provincama Panonijo in Norikom. Vzhodni del sreza je v 9. stol. prišel v sestav Dolnje Panonske mejne grofije, kjer je vladal knez Kocelj in nadškof Metod. Veliko so trpeli ti kraji v dobi preseljevanja narodov in napadov Madžarov v 10. stol. V obrambo proti slednjim je nastal na Dravskem polju pas strelskih dvorcev. Ponekod se še poznajo njih sledovi. V dobi turških napadov in vpadov Krucev so tu nastale uskoške naselbine, ki so dobile nalogo braniti mejo. Tudi v srednjem in novem veku so vodile skozi te kraje važne trgovske ceste, predvsem cesta Trst— Dunaj, od katere se je pri Slov. Bistrici odcepil krak proti Ptuju in drugi proti j. na Poljčane—Podčetrtek—Brežice. Važna pota so vodila na Koroško. Ker je šla konkurenčna politika dež. knezov za tem, da prepreči direktno trgovino solnograškega Ptuja s Koroško, so s silo napeljali vso trgovino na Maribor in v dolino Drave. Del te trgovine se je vršil po Dravi, na kateri se je razmahnilo brodarstvo in splavarstvo. Po Dravi navzdol so prevažali predvsem les v Vojvodino in celo Beograd. L. 1846. otvorjena žel. proga Dunaj—Maribor je prevzela promet Dunajske ceste, promet dravskih cest pa koroška železnica, ki je stekla 1863 po dolini Drave. Železniško progo Pragersko—Ptuj —Kaniža so gradili od 1857 do 1860. Desno od Drave, v oglejskem delu, so se župnije v splošnem razvile preje kot v solnograškcm delu s. od Drave. Prve dušno pastirske postaje so bile že pred 1146 v Iločah in Slivnici. Iz obeli prafara so nastale ostale župnije v srezu, razen dveh, ki sta se izločili iz konjiško-tinjske župnije. Do 1751 so pripadale oglejskim patriarhom in savinjskemu arhidiakonatu (Karel Veliki je 811 določil Dravo za mejo med Oglejem in Solnogradom) in nato do 1787 goriški nadškofiji. Po razmejitvi škofij v jožefinski dobi (1787) so potegnili mejo med sekovsko in lavantinsko škofijo po pogorju ob bivši koroško-štajerski meji, nato po Dravi do Vuhreda, od tu na vrli Pohorja, od koder se je spustila v nižino. Dalje je potekala meja mimo Pragerskega, med Majšperkom in Ptujsko goro ter dalje k izviru Sotle. Župnije s. od te meje so pripadale do 1859 sekovski in šele nato lavantinski škofiji, one j. od nje so pa že 1787 pripadle lavantinski. Prebivalcev je bilo v srezu po stanju iz 1931 57.378. Gostota "znaša ca 88 ljudi na km1', a se radi velikih prirodnih razlik močno spreminja od kraja do kraja. Največja je seveda v krajih, ki so danes že povsem mariborska predmestja, ali pa vsaj v veliki meri naseljena po delavcih in drugih mestnih zaposlencih. Tako znaša gostota v obč. Studenci 1857 na km2, v obč. Pobrežje 406 in v obč. Radvanje 230. Nad 100 ljudi na km2 živi dalje se v nekaterih občinah na z. robu Dravskega polja, ki so ^udi do neke mere industrializirane (Pragersko, Zg. Polskava, Slivnica). Znatno manjša je gostota v Podra-vinju (Makole 69, Poljčane 81), najmanjša pa v občinah, ki se razprostirajo v glavnem že po pohorskih pobočjih (Fram 71, Ruše 57, Sv. Lovrenc na Poli. 43, Šmartno na Poh. 41 in Pod-velka 39). V celoti imamo najintenzivneje poseljeni predel na z. robu Dravskega polja ter na pohorskih obronkih od Lim-buša do Slov. Bistrice. V teh krajih živi nad 28.000 ljudi, torej skoraj polovica vsega prebivalstva v srezu. So to zelo stare, večinoma velike in tesno sklenjene vasi, ki preidejo šele na pohorskih obronkih v razložena naselja. Sklenjene vasi imamo še v Dravski dolini nad Mariborom. Pohorje je v vsem obsegu domena izrazitih samotnih kmetij, ki segajo na osojnih straneh do 900 m visoko, na prisojnih pa često tudi do 1100 in. To so veliki kmetski domovi, ki poleg velikega zaključenega kulturnega zemljišča posedujejo običajno tudi obsežne gozdove. Posamezna posestva presežejo celo 100 ha. Na nižjih prisojnih obronkih jv. Pohorja preide tip osamljenih kmetij v razložena vinogradniška naselja. Ta način naseljenosti prevladuje tudi povsod ob Dravinji in v z. Halozah, dočim je ob Ložnici in v Čreti precej sklenjenih vasi. Gospodarska slika pokrajine je dokaj raznolika. Poleg močno industrializiranih in urbaniziranih krajev v bližini Maribora imamo povsem kmetske in vinogradniške kraje ob Dravinji. Vasi v neposredni bližini mesta imajo precej lastne industrije, še bolj pa je na njihov znaten porast vplivala zaposlenost v velikih mariborskih železniških in zasebnih industrijskih podjetjih. Velika industrija se je naselila razen tega v Dravski dolini (Ruše), k čemur je pripomogla zlasti bližina velike hidrocentrale na Fali (gl. Maribor 1. br.). Precej industrijskih podjetij imajo kraji v j v. vznožju Pohorja (zlasti Iloče, Pragersko in Slov. Bistrica); za te kraje je značilno industrijsko izdelovanje bučnega olja. Stara steklarska industrija s. Po- horja (nekdanje »glažute«) je zamrla, a sodobna lesna industrija si je vendar poiskala svoje torišče v Št. Lovrencu in ustvarila tudi edino večje sklenjeno naselje na področju pohorskih samotnih kmetij. Izredno važno vlogo igra gozdarstvo, saj obsega srez najbolj gozdnati del Pohorja. Gozd zavzema 33.985 ha ali 52% celotne površine sreza. Od tega odpade skoraj polovica (ca 14.000 ha) na občine, ki obsegajo s. pobočje Pohorja, in ne mnogo manj (ca 12.000 ha) na one, ki se razprostirajo po njegovih jv. pobočjih. Važen je zlasti pretežno iglasti gozd osrednjega in s. Pohorja, ki spada med najbogatejše in najdonosnejše slovenske gozdove. Drvarstvo in gozdarstvo sta bistveni sestavini pohorskega gospodarstva. Cela vrsta žag ob Bistrici, Lobnici, Radoljni, Velki, Polskavi, Ložnici in drugih vodah, dolge, lesene vodne riže (»plovoice«) od pohorskih vrhov do doline, živahno splavarstvo na Dravi, ki transportira les daleč v spodnje Podonavje, živahna lesna trgovina v Dravski dolini in Slov. Bistrici, vse to izpričuje izredno življenjsko silo pohorskega gozdnega gospodarstva. Precejšnjega pomena je gozd tudi za Dravinjsko dolino, saj obsega tu srez obsežne gozdne komplekse na Boču in na Plešivcu. Za te kraje je važen kostanjev les, ki ga kupuje tvornica tanina v bližnjem Maj-šperku. Gozd Dravskega polja (pretežno borov) ima pomen skoraj le za dom. Kmetijstvo samo je doma bolj v j. delu sreza kot na s., kjer pa je vendarle precej produktivno, ker zalaga s pridelki (sadjem, perutnino, mlekom, živino) mariborski trg. Njive, vrtovi in sadovnjaki zavzemajo 14.141 ha (ca 21%). Od tega odpade seveda več kot polovica (8600 ha) na kraje ob robu Dravskega polja in po obronkih Pohorja. Največ površine je posejane s koruzo (2499 ha s pridelkom 38.368 q). Slede pšenica (1980ha, 24.013 q), krompir (1871 ha. 167.620q), rž (1831 ha, 20.262 q), oves (1764 ha, 15.859 q). detelja in lucerna (885 ha, 34.098 q) ter ječmen (611 ha, 4883 q). Zlasti velik je pridelek krompirja, ki se ga mnogo izvozi v južne kraje naše države. Živinoreja je na povprečni stopnji. Močna je v Čreti ob Polskavi, kjer je večina sveta v pašnikih. Višinska paša na Pohorju se navzlic poskusom ni obnesla. Celoten srez ima 13.577ha travnikov in pašnikov (nad 20%). Srez je štel 1934 12.285 glav goveje živine, 1792 konj, 12.888 svinj, 1681 ovac, 707 koz in 57.702 perutnine. Čebelarstvo je beležilo 2559 panjev z letnim pridelkom medu 16.838 kg. Sadjarstvo je precej razvito zlasti na prisojnih pobočjih Pohorja in v Podravinju. Jablan je bilo 1934 96.650 dreves z zelo močnim pridelkom 18 kg na drevo; hrušk 26.598 s prav tako nadpovprečnim pridelkom 24.6 kg; sliv 26.232 s pridelkom 7.1 kg na drevo; orehov 6796 (5.1 kg na drevo), češenj 5949 (10 kg na drevo), breskev 713 (8.8 kg). Jabolka prihajajo v veliki meri v poštev za izvoz v inozemstvo (Avstrijo). Vinogradi zavzemajo 1299 ha (skoraj 2% celotne površine). Pokrivajo predvsem slovite Pekrske gorice nad Limbušem, nadalje dolg pas na prisojnih obronkih Pohorja od Hoč do Slov. Bistrice, precejšnjo vlogo pa igrajo tudi v gričevju na obeh straneh Dravinje, seveda niti zdaleka v taki meri, kot v v. Halozah. Najboljša vina dajejo Pekrske gorice, ki se ponašajo s precejšnjim oddaljenim konzumom, za bližnji trg prihajajo v poštev tudi podpohorska vina, dočim so vina iz Podravinja omejena bolj na krajevno porabo. V novejšem času je postal važen vir dohodkov tujski promet. Saj obsega srez oni del Pohorja, ki je radi bližine mariborskega mesta in najugodnejših dostopov z glavnih žel. prog deležen največjega obiska. Turist, postojanke v tem delu Pohorja (Mariborska koča, Pohorski dom, Dom kraljice Marije, Ruška koča, Koča na Klopnem vrhu) večinoma niso samo prehodne turistovske in smučarske točke, temveč v poletni sezoni tudi stalna letovišča in klimatska zdravilišča, pozimi pa smuška vežbališča in pozorišča zimsko-sportnih prireditev. Poleg mesta Maribora so vsi kraji v pohorskem vznožju (Št. Lovrenc, Ruše, Limbuš, Hoče, Slivnica, Fram, Slov. Bistrica, Šmartno na Poh.) ne le prikladna izhodišča za izlete, temveč tudi vedno bolj obiskovana letovišča. Nekaj tujskega prometa se je zateklo tudi v Poljčane z razglednim Bočem. Tudi v prometnem pogledu je ozemlje izredno pomembno. Tod mimo vodi glavna železniška proga Ljubljana—Maribor— Dunaj, od katere se odcepi na Pragerskem proga proti Čakovcu—Kotoribi, v Mariboru koroška železnica po dolini Drave, razen tega pa še lokalni progi iz Poljčan v Konjice— Zreče (ozkotirna) in iz postaje Slov. Bistrica v Slov. Bistrico-mesto. Pragersko in Maribor sta žel. križišči prvega reda. Od cesta je omeniti razen drž. ceste Ljubljana—Št. Ilj in Maribor— Ptuj ban. ceste po dolini Drave, od Slov. Bistrice proti Ptuju, od Slov. Bistrice v Makole ter po dolini Dravinje. Vse te ceste, ki so več ali manj krajevnega pomena, so v dokaj slabem stanju. V notranjost Pohorja vodi več cest, ki tvorijo na s. zvezo med železnico v Dravski dolini in poseljenim terciarnim pasom (od Brezna na Ribnico-Josipdol, k Št. Lovrencu, od Slov. Bistrice na Tinje in v Šmartno na Poli.). Pohorske ceste so zelo važne za odvoz lesa, ki se dovaža do njih po strmih, globoko zarezanih kolovozih (tkzv. »globačali«), v kolikor ne gre po vodni poti. Značilni ljudski prometni sredstvi Pohorcev sta bili in sta deloma še danes na Dravi poleg običajnih splavov »plitka« ali »šajka« (iz desak sestavljen pokrit čoln) in za prevoz lesa po globačali »žlajfi« (spredaj kolesa, zadaj sani). Občina Frani Preb. 2690, hiš 526, posest. 239, kočarjev 194, najem. 93. Površina 3818 ha: njiv in vrtov 841.50, trav. in paš. 886.50, vinogradov 134.50, sadovnjakov 53.50, gozdov 1785, ostalo 117. Občino sestavlja gričevnat svet na v. obronkih Pohorja, ter z. predel Dravskega polja med tem gričevjem in žel. progo Maribor—Celje. Gričevje je odprto proti jv. ter je zelo ugodno za kulture. Ravnina je v tem delu še razgibana po potokih, ki priteko s Pohorja, pa kmalu izginejo v produ (Polskava, Bre-zovec, Framski potok itd.). V gričevnatem svetu prevladujejo raztresena naselja, večje vasi pa so na obrobju Pohorja in deloma v ravnini. Glavni gospodarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja. Dobro je razvito tudi vinogradništvo (v gričih) ter razne obrti (lesna, oljarne za bučno olje, mlinarstvo itd.). Za prodajo prihajajo v poštev le sadje, živina in vino predvsem v bližnjo okolico in Maribor ter deloma v Slov. Bistrico. Gozd ni prvovrsten. Na obrobju Pohorja vodi drž. cesta, po ravnini pa drž. žel. proga Maribor—Celje. Fram, 828-137-83-16-38. Sr Maribor d. br. 15 km, so du Maribor 15 km, žand fin Rače 3 km, zdr o pTt š žup v kraju, žel Rače-Fram 3 km. Šola ust. 1802, 6 odd. Javna knjiž.., SKJ, JS, PCMD, Kat. izobr. d., Gas., Olepš. d. Vodovod. Zdravnik. Nm 330m. Precej obsežna vas z jedrom na v. vznožju Pohorja v prijazni dolini Framskega potoka in razloženimi zaselki po vinorodnem gričevju: Črešnjovec, Dolga njiva, Framski breg, Krčovine, Kopivniški breg, Perkov dol, Stari gaj, Širboke, Varta. Trgovina, obrt, poljedelstvo in vinogradništvo. Letno prodajo do 1000 lil vina (silvanec, rizling) v razne kraje, prašiče, perutnino in jajca pa v Hoče in Maribor. Precej lesne trgovine (deske, tesan les, drva za dom). V prometnem oziru ima vas ugodno lego, le malo vstran od drž. ceste Maribor— Celje, ter malo več od žel. proge Maribor—Celje. Izletna točka in izhodišče za Pohorje: markirana pot k Mariborski koči (t08qm, 2% uri), Ruški koči (1249m) in Sv. Arehu. V bližnji okolici Frama, v pohorskih pobočjih, so veliki kamnolomi (gnajs, »pohorski marmor«), ki pa jih danes ne izrabljajo več v toliki meri kot nekdaj. V starem veku je vodila mimo Frama znamenita rimska cesta iz. Ogleja v Lipnico, od katere se je tu odcepila cesta na Ptuj. Iz framskih hribov je držal v Ptuj vodovod; njegovi sledovi so bili še do najnovejšega časa vidni pri vasi Ješenci. V ozadju župne cerkve so na strmem hribu razvaline utrjenega framskega gradu s še ohranjenim obrambnim stolpom. L. 1635. so grad razrušili uporni kmetje. Restavrirani grad je v 18. stol. pogorel. Z njegovim gradivom so zgradili pod cerkvijo novo stavbo za graščinski urad: 1. 1860. jo je kupila občina za šolske prostore. Presbiterij grajske kapele je v sedanji župni cerkvi. Ustanovitelji in prvotni grajski lastniki so neznani. V 12. stol. je grad pripadal štajerski rodbini pl. Wildon, pozneje pa je prehajal iz rok v roke. L. 1920. je kupil del posestva z grajskimi razvalinami framski župnik in zgodovinar V. Kragl za framsko cerkveno nadarbino. Župnija Frani (dek. Dravsko polje, škof. lavant.) ima 2112 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane. Prvotna zelo stara cerkev, zidana na mestu prejšnje grajske kapele, izvira verjetno že iz 2. pol. 13. stol., gotovo pa iz I. pol. 14. stol. L. 1511. je bila po škofu Lenartu na novo posvečena. Na dobo turških napadov spominja taborsko obzidje. L. 1785. so podaljšali cerkev za dolžino ladje. Staro cerkev so podrli in na njenem mestu 1875 sezidali sedanjo stavbo v romanskem slogu. Glavni oltar je bil nabavljen 1890 in iz te dobe so tudi stranski oltarji. Znamenit je mali zvon (tkzv. »srebrni zvon«), vlit v 14. stol., ki so ga prvotno uporabljali v framskem gradu pri uri. V zunanji cerkveni zid je vzidanih 8 spominskih plošč. Cerkev je bila prvotno podr. slivniške prafare, iz katere se je izločila kot lokalija 1785. L. 1788. je postala titulama in 1844 prava župnija. Studeniška graščina še sedaj izvršuje patronatske pravice. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, do 1787 Gorici, do 1859 pa sekovskim in nato lavantinskim škofom. Dragocena župna kronika. Kapela sv. Mihaela na pokopališču je iz 1912. Kapelo sv. Neže na Črešnjovcu so zgradili 1843 in 1928 prenovili. Od 1870 ima mašno licenco. Na križišču cest v Maribor, Celje, Ptuj in na Pohorje stoji Karnenškovo znamenje z letnico 1568; verjetno je turško znamenje. L. 1922. so ga prenovili. — Framski rojaki: Černej Ludvik (1870—1935), okr. šolski nadzornik v Grižah. kmetiiski strok., mladinski pisatelj; dr. Pirkmajer Otmar (r. 1888). bivši podban dravske ban., upravni strokovnjak, pred. obl. odb. JS; dr. Turner Pavel (1842—1924), nar. delavec v Mariboru, ustanovnik Turnerjeve štipendije. Ješenca, 281-52-18-34-0. Sr Maribor d. br. 16 km, so du Maribor 16 km, žand fin pTt Rače 2 km, zdr o š žup Fram 2 km, žel Rače-Fram 2 km. Nm 275 m. Vas leži v ravnini med drž. cesto in žel. progo jv. od Frama. Skozi vas teče mali potok Brezovec. Zemlja ilovnato peščena, mestoma tudi močvirna. Poljedelstvo in živinoreja. V Maribor prodajajo mleko, sadje, perutnino in prašiče. Mešani gozdovi (hrast, bor) za dom. Dostop z vsemi vozili. Kopivnik, 174-35-21-14-0, Sr Maribor d. br. 15 km, so du Maribor 15 km, žand fin Rače 6 km, zdr o pTt š žup Fram 2.5 km. žel Rače-Fram 5 km. Naselje v gričevju z. nad Fra-mom. Nekaj vinogradov. Obsega tudi zaselek Lotmirce. Dostop le z vozom ca 3 km od drž. ceste. Loka, 183-38-27-8-3. Sr Maribor d. br. 17 km, so du Maribor 17 km, žand fin Rače 8 km, zdr o pTt žup Fram 5 km, žel Rače-Fram 8 km, š v kraju, 1 odd. Nm ca 400 m. Raztresena vas v obrobnem pohorskem gričevju s. od vasi Zg. Polskava. Dostop z vozom po obč. cesti 2 km od drž. ceste Maribor— Celje. Vključuje naselji Gorše in Gradišče. Nekaj vinogradov, prevladuje pa poljedelstvo in živinoreja. Mleko, sadje, perutnino, jajca in prašiče prodajajo v Maribor. Prodajo tudi precej lesa. Morje, 392-111-14-58-39. Sr Maribor d. br. 16 km, so du Maribor 16 km, žand fin Rače 4 km, zdr o pTt š žup Fram 2 km, žel Rače-Fram 4 km. Nin 320 m. Raztresena vas po obronkih Pohorja j. od Frama, le malo vstran od drž. ceste, deloma tudi ob njej. Sestavni deli: Brezovec, Morje, Sp. Bukovec, Stara gora, Tajna, Zg. Bukovec. Svet je precej močviren in gozdnat. Letno prodajo v Maribor do 300 lil vina (rizling, muškat), precej prašičev, perutnine, jajc in sadja, ter nekaj malega (50 m3) lesa v Fram. Planica, 124-24-16-8-0. Sr Maribor d. br. 18 km, so du Maribor 18 km, žand fin Rače 9 km, zdr o pTt žup Fram 6 km, žel Rače-Fram 8 km, š v kraju, ust. 1899, 1 odd. Nm 690 m. Razloženo naselje visoko v pohorskem hrbtu med Framskim potokom in Polskavo. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Podr. cerkev sv. Križa. Prvotna kapela sv. Duha je sedanja zakristija. Sedanjo cerkev so postavili 1816 in jo 1882 obnovili. Polana, 145-32-7-16-9. Sr Maribor d. br. 12 km, so du Maribor 12 km, žand Hoče 2 km, fin Rače 5 km, zdr o pTt Fram 3 km, žel Rače-Fram 5 km, š Reka 1 km, žup Slivnica 2 km. Nm ca 360 m. Vasica v grabi s. od tkzv. Slivniškega Pohorja. Dostop z vozom od Slivnice. Ostalo kot Ranče. Požega, 87-17-8-9-0. Sr Maribor d. br. 15 km, so du Maribor 15 km, žand fin pTt Rače 4 km, zdr o žup Fram 3 km, žel Rače-Fram 3 km, š Zg. Polskava 3 km. Nm 260 m. Manjše razmaknjeno naselje sredi ravninskega gozda j. od Frama, 1 km od drž. ceste. Dostop z vsemi vozili. Svet mokroten in gozdnat. Ranče, 203-33-22-7-4. Sr Maribor d. br. 18 km, so du Maribor 18 km, žand fin Rače 5 km, zdr o pTt š žup Fram 2 km, žel Rače-Fram 5 km. Nm ca 510 m. Vas leži precej visoko, raztresena po prisojnem slemenu Pohorja sz. od Frama, nad globoko urezanim Framskim potokom. Vključuje zaselek Šez-dobje. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Obsežni bukovi in smrekovi gozdovi dajejo dober les tudi za izvoz (deske, tesan les v Italijo). Dostop le z vozom po obč. cesti iz Frama. Markirana pota k Pohorskemu domu, Mariborski in Ruški koči. Slivniško Pohorje, 273-47-23-24-0. Sr Maribor d. br. 20 km, so du Maribor 20 km, žand fin Rače 11 km, zdr o pTt š žup Fram 6 km, žel Rače-Fram 9 km. Nm 500—700 m. Kraj, ki se v j. delu naziva tudi Framsko Pohorje, obsega samotne kmetije, raztresene po višjih prisojnih in živahno razčlenjenih pobočjih Pohorja nad Framom in Slivnico. Kmetijstvo, gozdarstvo, nekaj vinogradov. Občina Hoče Preb. 3826, hiš 748, posest. 375, koč. 332, najem. 86. Površina 4142.76 ha: njiv in vrtov 1271.2, trav. in paš. 870, vinogradov 59.66, gozdov 1738, ostalo 203.90. Precej obsežna občina zavzema del zgornjega Dravskega polja in najvz. pohorskih pobočij. Na s. jo omejuje podolgovati greben Reškega vrha, ki se nato v gozdnatih pobočjih spušča v Dravsko polje med vasema Razvanje in Sp. Radvanje. Nato gre meja preko ravnine ter dosega Dravo s. od Sv. Miklavža. Na j. pa teče meja pribl. po potoku Reki in dalje v isti smeri preko ravnine proti Sv. Miklavžu. Več pritokov prihaja iz Pohorja, vendar ti na prodnati ravnini ne dosežejo Drave, ampak se izgubljajo že prej v posameznih ribnikih in tokavah. Največji je Reka, ki žene precej žag in mlinov, končno pa ponikuje pri vasi Rogoza. Nižinska tla sestavlja suha prodna naplavina, katere vrhnja plast ni posebno rodovitna. V vročih poletjih nastopa zelo rada suša, dočim je na z. robu polja radi zastajanja vode več močvirnih mest. Večina naselij se drži pohorskega vznožja. Te vasi so precej razsežne in deloma razložene na pobočjih, dočim so nižinske vasi bolj obcestnega tipa. Na prisojnih pohorskih pobočjih pa prevladujejo samotne kmetije. V glavnem se prebivalstvo preživlja z raznimi kmetijskimi panogami, znatna je tudi zaposlitev v lesni trgovini, industriji in pri železnici. Za prodajo prihajajo v poštev le sadje, perutnina in les. Dober les dajejo le pohorski gozdovi. Občina posega v tujskoprometno najvažnejši del v. Pohorja. Tu stoji Pohorski dom (1030 m), ki je najudobnejši planinski dom, z lastno električno razsvetljavo in z vsemi udobnostmi (dostop z vsemi vozili, po ban. cesti iz Hoč 9 km). Odtod markirana pot k prav tako udobni Mariborski koči (1080m), z izvrstnimi smuškimi vežbališči. Na najvišji in najvz. točki Reškega vrha, na tkzv. »Oiglancah«, pa stoji 27 m visoki razgledni stolp (1146 m). Bohova, 240-40-33-7-3. Sr Maribor d. br. 6 km, so fin zdr Maribor 6 km, du Maribor-okolica 6 km, žand p š žup Sp. Hoče lkm, žel Hoče 2 km, o lkm. Nm 277 m. Vas leži na Dravskem polju, s. od Sp. Hoč, med ban. cesto in žel. progo Maribor— Celje. Hiše so razporejene na obeh straneh obč. ceste, ki se na vasi loči od ban. ceste. Potok Reka se za vasjo izgublja v polju. Poljedelstvo. Prodaja poljskih pridelkov (25%), mleka, sadja, perutnine in jajc v Maribor. Gozdovi dajejo samo les za kurjavo. Avtobusna zveza Maribor—Celje. Pivola, 368-81-50-31-14. Sr Maribor d. br. 6 km, so fin zdr Maribor 6 km, du Maribor okol. 6 km, žand p š žup Sp. Hoče 2 km, žel Hoče 3 km, o 2 km. Nm 380 m. Pri jazna vasica leži v vznožju Pohorja v dolini Reke z. od Zg. Hoč. Obsega tudi samotne kmetije visoko navzgor (Reka, Vinšek). Dostop z vsemi vozili iz Sp. Hoč. V Maribor prodajo živino, mleko, maslo, sadje in perutnino. Gozdarstvo je razvito le v gornjem delu vasi. Zaznamovana pot od žel. p. Hoče k Mariborski koči (1080 m) in razglednemu stolpu (1146 m). V vasi stoji grad Hom- .poš (Hausambacher), čigar prvotni posestniki so bili gospodje Hausambacher (omenjeni 1181, 1193). L. 1877. so grofje Palla-vacini prenovili grad, prizidali mu stolp in hišice za delavce pod njim. Sedanja lastnica je vdova Marg. Pachern pl. Thein-burg. Znamenito »hočko Madono« iz 1471 so nedavno prenesli odtod v ljublj. muzej. V bližini gradu so odkrili sledove neolitske naselbine. V gradu so 4 rimski kamni. Podr. cerkev sv. Lenarta v gozdu nad vasjo je iz 12. stol. Pri cerkvi je nekdaj stal samostan, ki je bil neznano kdaj porušen. Pohorje, 495-68-45-23-0. Sr Maribor d. br. 12 km, so zdr fin Maribor 12 km, du Maribor-okol. 12 km, žand p š žup Sp. Hoče 6 km, žel Hoče 7 km, o 6 km. Nm 790 m. Raztresene samotne kmetije, v prisojnih, gozdnatih pobočjih Pohorja, j. od Sv. Bol-fenka (1037m). Dohod le z vozom po obč. cesti od Sp. Hoč. Poljedelstvo šibko, glavni zaslužek daje prevažanje, sekanje in prodaja lesa v Maribor. Obsežni mešani gozdovi (smreka, hrast, bukev, kostanj, jelka). V bližini so lepe razgledne točke in planinske postojanke: Mariborska koča (1080m), razgledni stolp (1146 m), Pohorski dom (1030 m). Gl. obč. pregled. Razvanje, 755-190-100-90-45. Sr Maribor d. br. 4.5 km, so zdr fin Maribor 4.5 km, du Maribor okol. 4.5 km, žand p žup Sp. Hoče 2 km, žel Hoče 3 km, o 2 km, š v kraju, ust. 1884, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas. Nm 322 m. Obsežna vas deloma na prisojnem pobočju Pohorja, deloma na ravnini ob banovinski cesti Maribor—Celje (avtobusna zveza) in ob malem potoku. Zaselka Ledina in Rutke. Poljedelstvo, živinoreja, sadjar- stvo in vinogradništvo. Velika prodaja mleka, sadja, vina, živine in perutnine v Maribor, iz gozda prodajajo le drva. Razvanje so znane po reji kokoši (»štajerska pasma«), Izletna točka Mariborčanov in izhodišče za ture na Pohorje; markirana pota do Pohorskega doma (1030 m), Mariborske koče (1080 m) in Ruške koče pri Sv. Arehu (1249 m). Poleg vasi v ravnini je večja opekarna. Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi. Tu je stal del znamenite ilirsko-keltske Poštele. Vas se prvič omenja 985. L. 1160. se tu omenjata dvor in cerkev. Podr. cerkev sv. Mihaela je morda bivša grajska kapela. Prvič se omenja zač. 12. stol. Rogoza, 278-62-4-21-4. Sr Maribor d. br. 7.5 km, so zdr fin Maribor 7.5 km, du Maribor-okol. 7.5 km, žand p š žup Sp. Hoče 2 km, žel Hoče 1 km, o 2 km. Nm 272 m. Leži sredi Dravskega polja ob obč. cesti Sp. Hoče—Sv. Miklavž. Dohod z vsemi vozili, 2 km od ban. ceste. Na v. obdaja vas obsežen mešan gozd. Pravih kmetovalcev je le malo, precejšen del prebivalstva tvorijo žel. in tov. delavci. V Maribor prodajajo samo les (borovec) za kurjavo. V bližini vasi presiha potok Reka. Kraj se prvič omenja v listini, izdani med 1143 in 1147, ko ga je grofica Kunigunda podarila vetrinjskemu samostanu. V zač. novega veka je v kraju posedovala sedem kmetij srbska uskoška naselbina iz Skokov v obč. Rače. Rogoški grad ali dvor v bližini vasi je bil nekdaj last babenberških vojvod. Sedaj je v posesti dr. Scherbauma iz Maribora. Ima vzorno ekonomijo, ki zalaga Maribor z živino, mlekom in maslom. Spodnje Hoče, 581-132-98-34-16. Sr Maribor d. br. 6.5 km, so zdr fin Maribor 6.5 km, du Maribor okol. 6.5 km, žand o p š žup v kraju, žel Hoče 1 km. Sola ust. 1807, 6 odd. SKJ, PJS, Prosv. d., Gas. Nm 276 m. Vas leži v ravnini pod v. vznožjem Pohorja, ob potoku Reki, ki žene več mlinov in žag. Tu se od drž. ceste cepita ban. cesti k Sv. Miklavžu in proti Pohorju. Poleg kmetijstva močna zaposlenost v obrti in industriji. Dobro razvito mlekarstvo, sadjarstvo, svinjereja in perutninarstvo. Prodaja lesa večinoma v Maribor (deske, drva). Največje industrijsko podjetje je tovarna za impregniranje železniških pragov in telegrafskih drogov ob žel. progi; tu je tudi tovarna za poljske stroje in livarna, tovarna čokolade (»Sana«) in večja stiskalnica bučnega olja. Upravno spadata k vasi tudi še manjši naselji Čreta ob drž. cesti in Glinik. Izletna točka, markirana pota k Pohorskemu domu, Mariborski koči, razglednemu stolpu. Izkopani keltski predmeti. V bližini cerkve od-kopane rimske gomile. Vas se prvič javlja v zgodovini 1243. V dobi turških napadov je tu nastala majhna uskoška naselbina. Sola je obstajala v Hočah že 1753. Nadžupnija Hoče (dekanija Dravsko polje, škofija lavantinska) ima 5035 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Sedanjo cerkveno stavbo so postavili 1532, ko so Turki požgali prejšnjo cerkev. Ladja, ki je bila zidana v dveh gradbenih dobah, se s svojo arhitekturo slabo prilega lepemu starinskemu gotskemu presbiteriju. V polovični višini presbite-rijevih sten so vzidane konsole z angeljskimi glavicami, na njih stoje šesterokotni stranski stebriči, iz katerih se vzpenjajo rebra gotskega svoda. Presbiterij je imel do prenovljenja v 1859—1860 le tri okna. Tedaj so naredili ob velikem oltarju še dvoje oken, ter jih gotsko stilizirali. Na zunanjščini ima presbiterij opornike. Nov veliki gotski oltar je iz 1860, priž-nica iz 16. stol. Posebna znamenitost je podzemeljska kripta, ki se razprostira pod delom presbiterija, pod kapelo na j. strani in pod zakristijo župne cerkve. Od 2. pol. 19. stol. je bil vhod v kripto zadelan in šele 1925 ga je voda pri neki poplavi odkrila. Večinoma je zasuta in le deloma odkopana. Vsi statični deli kripte so vzeti od neke rimske zgradbe. Na nekem je votivni napis bogu Mitru. Drugi kamen predstavlja desni rob nekega večjega nagrobnega spomenika v obliki stebra, ki je iz marmorja. Glavna stran stebra je okrašena z reliefom. Hočka prafara je ena najstarejših in najobsežnejših slovenskih župnij. Ustanovljena je bila pred 1093. Kot župnija se prvič navaja 1146. Pripadala je sprva oglejskemu patriarhatu, ki jo je 1398 inkorporiral gornjegrajskemu samostanu. Vendar župnija radi preoddaljenosti ni prešla ob ustanovitvi ljubljanske škofije 1461 pod patronat ljubljanskih škofov. Patronatske pravice so tedaj prevzeli deželni vladarji. Od 1751—1787 je pripadala goriški nadškofiji, nato do 1859 sekovskim in poslej lavantinskim škofom. Iz nje so izšle župnije: Sv. Jurij v lločah, Sv. Lovrenc na Poh., Zavrč, Št. Janž na Drav. polju, Ruše, Maj-šperk, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Mihael v Zetalah, Sv. Martin v Hajdini pri Ptuju, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Andrej v Leskoveu, Marija Magd. pri Mariboru, Sv. Jakob v Limbušu in Marija v Puščavi. Zupna kronika obsega dogodke od najstarejših časov in se redno vodi do danes. Znamenit župni arhiv (stari urbarji). Podr. cerkev sv. Križn v Glinikn, navadno Križna kapela nazvana, je zidana 1773. Ob ban. cesti iz lloč proti kolodvoru stoji stara kapela, zgrajena v spomin na Turke, ki so tu obtičali v biatu, ko so peljali zvonove, ugrabljene v hočki cerkvi. — Iz Hoč doma: Ciringer Jernej (1818—1900), župnik v Slivnici, nar. buditelj; dr. Glaser Karel (1845—1913), lit. zgodovinar. Sv. Miklavž, 620-102-14-84-4. Sr Maribor d. br. 8 km, so zdr fin Maribor 8 km, du Maribor-okol. 8 km, žand Teznu 5 km, o 5 km, p žup Sp. Hoče 5 km, žel Hoče 4 km, š v kraju, ust. 1828, 2 odd. Javna knjiž., Prosv. d., Gas. Nm 262 m. Obsežna ravninska vas, deloma ob obč. cesti na robu dravske terase, deloma ob križišču drž. ceste Maribor—Ptuj in ban. ceste Sp. Hoče —Sv. Miklavž. Na z. obsežni gozdovi slabše kakovosti, na v. poplavno ozemlje ob Dravi. Tovarniški delavci, železničarji iu kmetovalci. Dobro razvito mizarstvo. V Maribor prodajajo ie svinje in perutnino. Grad Sv. Miklavž je iz 18. stol. Prvotno je bil navadna pristava ali marof. L. 1730. je bil njegov lastnik 1. J. Herberstein, nato so se lastniki večkrat menjali. V novejšem času je po agrarni reformi postal ban. last in služi za prostore moške kaznilnice. Podr. cerkev sv. Miklavža spominja s svojim patrocinijem na nekdanje dravsko splavarstvo. Prejšnja struga Drave se še dobro vidi tik pod cerkvijo. Ob cerkvi rimski spomeniki. Zgornje lloče, 489-73-31-42-0. Sr Maribor d. br. 8 km, so zdr fin Maribor 8 km, du Maribor-okol. 8 km, žand o p š žup Sp. Hoče 2 km, žel Hoče 3 km. Nm 330 m. Vas leži ob Reki jz. od Sp. lloč, vstran od drž. ceste. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti, ki vodi proti Pohorju. Zemlja je ilovnata, slabše vrste. Najnižje predele često ogrožajo povodnji. Poljedelstvo, prevozništvo in mlinarstvo. V Maribor prodajajo le drva, sadje (češnje, hruške). Vas je znana tudi po izdelovanju kaše. Pod vasjo stoji majhna kapelica, ki spominja na neko povodenj. Med Zg. in Sp. Hočami kužno znamenje. Občina Limbuš Preb. 2292, hiš 436, posest. 225, koč. 211, najem. 76. Površina 2314ha: njiv in vrtov 432, trav. in paš. 370, vinogradov 239, gozdov 1188, ostalo 85. Občino sestavljajo s. gozdnata pobočja Pohorja, vznožno vinorodno gričevje, nazvano »«Pekrske gorice«, in diiuvialna nižinska tla ob Dravi z. od Maribora. Vodo z j. goratega dela odvajata v glavnem potoka Bistrica in Blažovnica, ki se izlivata v Dravo. Nižinski diluvialno-prodnati svet ob Dravi poraščajo mešani gozdovi. llovnato-Iapornati gričevnati svet pa je prav rodoviten in domala ves obsajen z vinogradi, ki rode priznano dobro vino (»Pekrčan«). Večja naselja leže ob ban. cesti Maribor—Ruše, ki se vije ob pregibu med gričevjem in ravnino. V vinogradniškem in gozdnatem predelu prevladuje tip razloženih naselij in samotnih kmetij. Glavna pridobitna vira sta vinogradništvo in vzorno razvito sadjarstvo ter deloma poljedelstvo. Prodaja vina in sadja tudi za izvoz v Avstrijo in Nemčijo. Zalaganje mariborskega trga s sadjem, svežim mlekom in perutnino. V zadnjem času so začeli bolj intenzivno gojiti tudi hmeljarstvo. Precejšen odstotek prebivalstva je zaposlen v mariborskih tovarnah in delavnicah drž. železnic. Iz vseh vasi v občini vodijo dobro markirana pota na Pohorje, kjer so planinske postojanke, kakor: Ruška koča pri Sv. Arehu (1249 m), Mariborska koča (1080 m), Sv. Bolfenk (1037m) in Mariborski razgledni stolp na skrajnem v. robu Pohorja (1146 m). Z Mariborom veže občino žel. proga Maribor—Dravograd in dobra ban. cesta Maribor—Ruše z avtobusnim prometom. Bistrica pri Limbušu, 247-47-25-22-8. Sr Maribor d. br. 7 km, so du fin Maribor 7 km, žand Studenci 5 km, zdr Ruše—Maribor, žel v kraju, o pt š žup Limbuš 2 km. Nm 287 m. Jedro vasi ob ban. cesti Maribor—Ruše, ostali del vasi pa precej raztresen po dolini potoka Bistrice, ki tod vstopa v Dravsko dolino. Polja leže zvečine v ravnini in so rodovitna. Dobro razvito vinogradništvo, gozdarstvo, poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Nekaj prebivalstva zaposlenega tudi v bližnji tovarni »Zeljezoprometna d. d.«. Eksport sadja, zlasti jabolk v inozemstvo (letno do 3 vagone). Prodaja živine, svežega mleka, perutnine, jajc in vina v Maribor in Ruše. Les iz lepih pohorskih gozdov prodajajo večinoma v Maribor za izvoz (hlodi, deske, stavbni les, drva). Po dolini Bistrice markirana pot do Ruške koče in Sv. Areha na Poh. (1249 m, 3H ure). Ob izlivu Bistrice v Dravo ugodno ležeče kopališče. Primerno za letovišče. Avtobusna zveza z Mariborom. Laznica, 238-40-26-14-10. Sr Maribor d. br. 6 km, so du fin Maribor 6 km, žand Studenci 4 km, zdr Ruše—Maribor, žel Bistrica 1 km, o pt š žup Limbuš 1 km. Elektrika. Nm 289 m. Vas leži ob ban. cesti Maribor—Ruše, prislonjena v s. pobočje Pohorja. Jedro vasice tvori mal trg z lično kapelo in vodnjakom, nekaj luš pa je raztresenih vzdolž ob cesti. Vinograd- ništvo, gozdarstvo, kmetijstvo. Izvoz sadja in vina v Maribor in Avstrijo. Dovoz mleka, perutnine in gozdnih sadežev na trg v Maribor. Gozdarstvo in lesna industrija v zastoju. Avtobusna zveza z Mariborom in Rušami. Kraj se prvič omenja 1235. Kapela je bila zgrajena na mestu prejšnjega razpadlega kužnega znamenja, ki je spominjal na kugo v 1680—1681. Limbuš, 614-121-56-65-12. Sr Maribor d. br. 5 km, so du fin Maribor 5 km, žand Studenci 3.5 km, zdr Maribor—Ruše, žel o pt š žup v kraju. Šola ust. 1742, 7 odd. Javna knjiž., SKJ, PCMD, PJS, Gas., Pev. d. Elektrika iz Fale. Nm 292 m. Lepa, obsežna vas, leži na s. vznožju Pohorja, z. od Maribora, na obeh bregovih Blažovnice, ki vstopa tod v ravnino. J. od vasi prično »Pekrske gorice«. Ilovnato-prodnata, srednje rodovitna zemlja. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, lesna industrija ter deloma hmeljarstvo. Mnogo ljudi je zaposlenih v mariborskih tovarnah in delavnicah drž. železnic, kakor tudi v ruški in bistriški tovarni. Dobra namizna vina (znani »Pe-krčan«, sortirani mali rizling, burgundec, traminec) in sadje (jabolka, orehi, breskve, slive) prodajajo večinoma v Maribor, deloma v Avstrijo (jabolka!). Prodaja živine, mleka ter perutnine v Studence in Maribor. Lesna industrija začasno v zastoju. Priljubljena izletna in letoviška točka Mariborčanov; izhodišče za Pohorje: markirana pota do Sv. Bolfenka (1037 m, 2 uri), do Mariborske koče (1080 m) in razglednega stolpa (1146 m, 2y2 uri), do Ruške koče (1249 m, 4 ure). Preko Drave pod vasjo prevoz z brodom. Pri Limbušu je stalo gradišče, kjer so izkopali predmete iz latenske dobe. V gozdovih ob Dravi so odkrili hallstattske gomile. Na rimsko pospodstvo spominjajo tu najdeni rimski novci in rimski tabor-gradišče na Robičevem posestvu ob Dravi. Na razglednem Grajskem griču j. nad vasjo so še vidni temelji nekdanjega limbuškega gradu. Grad se prvič navaja že 1160. Prvotni grajski posestniki so bili Limbuški gospodje, ki se ponovno omenjajo od 12. stol. do 1479. V tej dobi je grad veliko trpel od turških napadov 1396, 1479, 1483, 1493 in končno 1532, ko je bil razdejan. Limbuške gospode so nasledile razne rodbine. L. 1666. je kupil gospoščino šentpavelski samostan na Koroškem, ki je ostal njen lastnik do 1782, ko je bil red ukinjen. Grad s posestvom je tedaj pripadel državi; ta ga je dajala v najem. V tej dobi je grad začel razpadati, zato so ga 1797 podrli. Ko je bil samostan 1809 obnovljen, so mu 1812 vrnili limbuška posestva. Menihi so si 1846 postavili še danes dobro ohranjeni »Meniški dvor« z vzorno urejenim gospodarstvom, predvsem vinogradništvom in živinorejo. Župnija Limbuš (dek. Maribor d. br., škof. lavant.) ima 2175 duš. Pokopališče. Stara žup. cerkev sv. Jakoba je iz 14. stol. Sedanja baročna stavba z lepimi freskami je iz 1689. V j. kapeli je starinski oltar, izrezljan iz lesa z zanimivo kompozicijo vinske trte in pšeničnega klasa. Oltarni nastavek spada v dobo med 1710—1730 in je bil skoro gotovo 1845 preurejen. Tabernakelj je iz novejše dobe. Zanimive so tudi dobre freske na svodu presbiterija in v stranskih kapelah. Cerkev je bila sprva podr. hočke»prafare, iz katere se je izločila 1760 kot župnija. Vendar ima stalnega duhovnika že od 1. pol. 15. stol. Tedaj so namreč premestili sedež magdalenske prafare v Limbuš, ker je takrat cerkev sv. Magdalene pogorela. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovil 1545 takratni limbuški gospod Bernard Griebinger. Krstne matične knjige datirajo že od 1624, mrtvaške od 1704, poročne pa od 1760. Nadžupnija Iloče je še do danes obdržala patr. reprezentacijo (administracijo) nad župnijo. Župnija je mati sedanje župnije sv. Marije Magdalene v Mariboru (izločena 1788) in župnije v Rušah (izločena 1625). Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški, od 1787 do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Pekre, 476-98-56-42-27. Sr Maribor d. br. 5 km, so du fin Maribor 5 km, žand Studenec 3.5 km, zdr Maribor—Ruše, žel Limbuš 1.2 km, o pt š žup Limbuš 1 km. Nm ca 300 m. Vas leži deloma v ravnini, a deloma je prislonjena v znane »Pekrske gorice« na s. podnožju Pohorja. Obdajajo jo lepi vinogradi in sadovnjaki. Precej ljudi je zaposlenih v tovarnah in delavnicah drž. železnic v Mariboru. Nižinski svet je ponekod izpostavljen poplavam. Zemlja ilovnata, deloma prodnata in srednje rodovitna. Prodaja živine, svežega mleka, perutnine in gozdnih sadežev v Maribor. Največ pa se proda vina (»Pekr-čan«, traminec, rizling, burgundec, portugalka) in sadja (jabolka raznih vrst) zlasti v Maribor, deloma v Avstrijo. Lesna industrija in gozdarstvo začasno v zastoju. V. od vasi osameli granitni grič Slov. Kalvarija ali Pekrska gora (354 m) z lično podr. cerkvijo Marije sedem žal. sredi vinogradov. Cerkev je znana romarska pot, zgrajena 1835. Priljubljena izletna točka Mariborčanov. Iz vasi Pekre proti Sv. Bolfenku (1037 m) je projektirana »Pohorska vzpenjača«. Vrhov dol-Hrastje, 717-130-62-68-19. Sr Maribor d. br. 9 km, so du fin Maribor 9 km, žand Studenci 5 km, zdr Maribor— Ruše, žel o pt š žup Limbuš 2.4 km. Nm od 280—600 m. To vas sestavljajo raztresene kmetije v s., deloma vinorodnem predelu Pohorja nad Limbušem in Pekrami. Dostop z vozom ter deloma z avtom iz Limbuša. Zvečine ilovnata laporna zemlja, dobra za vinograde. Najdonosnejši panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo (izvoz jabolk in vina tudi v Avstrijo). Prodaja mleka, perutnine in raznih gozdnih sadežev na trg v Maribor. H kraju spada Sv. Bolfenk na Pohorju (1037 in), izletn. zavetišče poleg slikovite stare cerkvice. Prehodi k razgl. stolpu, Mariborski koči in Pohorskemu domu. Občina Makole Preb. 2561, hiš 652, posest. 189, koč. 312, najem. 38. Površina 3694.74 ha: njiv in vrtov 572.50, trav. in paš. 841.50, vinogradov 294, gozdov 1804.08, sadovnjakov 68, ostalo 114.66. Občina obsega nizko, živahno razrezano gričevje ob sotočju rečic Dravinje, Ložnice in Jelovškega potoka. Dravinja teče tu po razmeroma široki in rodovitni dolini, ki pa je često izpostavljena poplavam. Zato so v njenem spodnjem delu le travniki in pašniki, kulturna tla pa so razporejena v višjih legah, kar posebno velja za vinograde. Klimatske prilike so precej slične onim na Ptujskem polju, katerih posebnost so poletne nevihte s točo, ki prihajajo od v. V dolinah so vasi precej razmaknjene, v gričevju pa na široko razložene. Glavne pridobitne panoge so poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodajajo večinoma domačim trgovcem in prekupcem, tako živino, prašiče, sadje (tudi v Avstrijo) in perutnino. Nekaj prodajajo tudi vina, ali pa ga zamenjajo za žito. Listnati gozdovi (bukev, hrast in kostanj) dajejo samo drva, razen kostanjevega lesa, ki ga precej prodajo tovarni tanina v Maj-šperku. Občino vežejo ban. ceste s Poljčanami, Ptujem in ob Ložnici s Slov. Bistrico. Od Ptujskega polja loči Dravinjsko dolino ozek pas vinorodnih goric, tkzv. Savinjsko, na j. pa obsega občina že del zapadnih Haloz. Dežno, 267-88-12-52-4. Sr Maribor d. br. 48 km, so du Slov. Bistrica 21 km, žand zdr žel Poljčane 15 km, fin Ptujska gora 8 km, o p š žup Makole 6 km. Nm ca 400 m. Vas, z zaselki Du-ganci, Jankovec, Limovec, Menik, Ogrinjača, Plpš in Vrliole, leži na prisojni strani gričevja v. od Makol. Domovi so razporejeni ob obč. cesti po pobočju nad dolino malega potoka. Dostop le z vozom. Gozdarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, perutnine in jajc. Vino boljše vrste prodajo ali pa zamenjajo za žito. Kostanjev les prodajajo v Majšperk in Varaždin. Jelovec, 287-78-8-49-0. Sr Maribor d. br. 42 km, so du Slov. Bistrica 17 km, žand zdr fin žel Poljčane 12 km, o p š žup Makole 2 km. Nm ca 300—400 m. Raztreseno naselje deloma v gričevju, deloma v dolini ob Jelovškem potoku, j. od Makol. Zaselki Brveno, Korunšek, Plate, Šega, Slapče, Slatrek. Živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo v višjih legah. Prodaja živine, sadja, perutnine, jajc in boljšega vina ter kostanjevega lesa za tanin v Majšperk. Ložnica, 185-33-18-12-2. Sr Maribor d. br. 38 km, so du Slov. Bistrica 11 km, žand zdr fin žel Poljčane 12 km, o p š žup Makole 4 km. Nm ca 250 m. Vas leži raztresena v zložnem pobočju nad dolino Ložnice, deloma ob ban. cesti Slov. Bistrica—Majšperk. Dolinsko tlo je rodovitno, toda izpostavljeno poplavam. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Vas se omenja že 1234. Makole, trg, 186-28-12-6-4. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel Poljčane 9 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1800, 7 odd. Kmet. in gosp. nad. š. (3 mes.), JS, Prosv. d., NO, Olepš. d., Gas. Nm 250 m. Lep trg leži nekako v sredi dolge Dravinjske doline ob ustju Jelovškega potoka in nad njim. Dostop z vsemi vozili od ban. ceste onstran Dravinje (avtob. zveza s Poljčanami). Polja v dolini često poplavlja Dravinja, zato se kulturni svet omejuje na višje predele. Trg ima malo trškega značaja, ima sicer nekaj obrti (manjša tovarna usnja, opekarna), a prevladuje kmetijstvo. Prodajajo živino, sir, surovo maslo in vino, sadje izvažajo tudi v Avstrijo in Nemčijo. Kostanjev les prodajajo v Majšperk in Varaždin. Po tradiciji je dobil kraj trške pravice in svoje nemško ime »Maxau« po vojvodi in poznejšem cesarju Maksimilijanu, ki je imel dobro uro j. od sedanje štatenberške graščine svoj lovski grad. Zato je bila v trškem grbu in pečatu njegova slika. Na nekdanjo trško sodstvo spominja pranger, ki je sedaj vzidan v zid stolpa pri glavnem vhodu v župno cerkev. Župnija Makole (dekanija Slovenska Bistrica, škofija lavant.) ima 2624 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja je bila zidana pred 1441. Cerkev je stara stavba, kar pričata še ohranjeni gotski presbiterij, ki je rebrasto svoden, in gotsko profilirani glavni portal. Ladja in obe stranski kapeli so iz novejše dobe. Freske v kapeli M. b. so iz dobe ok. 1880. Glavni oltar je baročen. Prvotno je bila podr. slivniške prafare, pozneje župnije Crešnjevca. Iz slednje se je 1736 izločila kot ekspozitura in 1766 kot župnija. Župna kronika od 1883. Podr. cerkev sv. Lenarta je pokopališčna kapela, zgrajena okoli 1400, prenovljena 1930. Baje je bila prvotno lovski gradič cesarja Maksimilijana. Mostečno, 291-46-18-19-5. Sr Maribor d. br. 40km, so du Slov. Bistrica 11 km, žand zdr fin žel Poljčane 9 km, o p š žup Makole 4 km. Nm 250 m. Vas leži v prisojnem bregu, ob spodnjem toku Ložnice, deloma ob ban. cesti Slov. Bistrica—Majšperk. Nižinsko tlo je izpostavljeno poplavam. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja in vina. K vasi spadata zaselka Gaj in Jezerce. Pečke, 230-57-23-24-4. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 13 km, žand zdr fin žel Poljčane 11 km, o p š žup Makole 2 km. Nm 250 m. Dvoje vasi, Zg. in Sp. Pečke, ob Ložnici, malo pred njenim izlivom v Dravinjo. Sp. Pečke so na levem, Zg. Pečke pa na desnem bregu. Skozi Zg. Pečke vodi ban. cesta Poljčane—Makole, ki se pri Sp. Pečkah odcepi od ban. ceste Slov. Bistrica—Majšperk. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodajajo živino in vino, ki ga deloma zamenjujejo za žito. Stopno, 332-79-24-36-11. Sr Maribor d. br. 44 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr žel Poljčane 13 km, fin Ptujska gora 4 km, o p š žup Mukole 4 km. Nm 250 m. Vas leži nekako sredi med Makolami in Majšperkom ob obč. cesti, ki se pod vasjo odcepi od ban. ceste Slov. Bistrica—Majšperk. K vasi spadata še naselji Strug in razloženo vinogradniško Savinjsko. Dolinsko tlo izpostavljeno poplavam, cesta tu speljana po nasipu in zavarovana. Kmetijstvo, vinogradništvo. V Makole prodajajo živino, jajca, perutnino. Les za tanin in drva. Stranske Makole, 104-26-9-9-3. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel Poljčane 9 km, o p š žup Makole lkm. Nm 255 m. Leže v prisojnem bregu, deloma tudi ob ban. cesti Poljčane—Ptuj, nasproti Makol, na levem bregu Dravinje. Preko polja vodi pešpot do trga Makole. Obsega tudi razloženi naselji Jasternik in Kamenik v gričih s. nad dolino. Kmetijstvo in vinogradništvo, vinogradi raztreseni v Jelovcu, Štatenbergu in v okolici Sv. Ane. Prodajajo živino, vino, perutnino in jajca. Sv. Ana, 400-99-31-48-3. Sr Maribor d. br. 50 km, so du Slov. Bistrica 21 km, žand zdr fin žel Poljčane 15 km, o p š žup Makole 6 km. Nm 463 m. Raztresena vas s središčem pri cerkvi leži v gričevju zapadnih llaloz, v povirju Jelovškega potoka sv. pod Plešivcem (832 m). Sestavni deli vasi: Babna Loka, Dole, Jermanje, Lečno, Matanje, Na Triblah, Pristava, Razlikovo, Reka, Rove, Sv. Ana, Štokarija, Variša vas, Za Vrhlogom. V naselje vodi obč. pot iz Makol po ozki in globoko urezani dolini Jelovškega potoka (»Reke«), Sadjarstvo in vinogradništvo. Sadje prodajajo prekupcem, vino pa zamenjujejo tudi za žito. Nekaj živine prodajajo v Makole, kostanjev les pa v Majšperk. Podr. cerkev sv. Ane je bila zidana ok. 1300. Najstarejši del je presbiterij, ki ima gotska okna, ostala stavba je produkt kasnejših prizidkov. V bližini razvaline Štatenberga. Štatenberg, 147-86-21-46-2. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 13 km, žand zdr fin žel Poljčane 9 km, o p š žup Makole 2 km. Nm 285 m. Naselje je raztreseno v gričevju nad sotočjem Ložnice in Dravinje ter se imenuje po graščini Štatenberg. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodajajo vino, prašiče, perutnino, jajca in sadje. Prostorni štatenberški grad je stal blizu cerkve sv. Ane (463 m) na strmem hribu. Tam so še vidne zaraščene razvaline z ohranjenimi kletmi. Sedanji grad so zgradili 1720—1740. Prvotni grajski posestniki in morda tudi ustanovitelji so bili vitezi štatenberški, ki se omenjajo 1220 in 1277. Po 1. 1347. je grad večkrat menjal posestnike. L. 1556. je prišel v roke Fr. Tahiju, ki je znan kot povzročitelj velikega kmetskega upora iz 1573. Pozneje so gospodarili na gradu Tattenbachi, dokler ni Erazem Tattenbacli radi soudeležbe v Zrinjsko-Frankopanski zaroti bil 1671 obglavljen v Gradcu. Pozneje so imeli do 1819 grad v rokah grofje Attemsi, ki so zgradili novi grad. L. 1910. je del gradu pogorel. Sedanji lastnik g. Neumann iz Zagreba. Grad je lepo ohranjen in moderniziran ter primeren za letoviščarje. V ve-stibulu so lepe freske. Do okoli 1850 so bili v gradu državni uradi. Varoš, 132-32-13-11-0. Sr Maribor d. br. 44km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel Poljčane 11 km, o p š žup Makole 2 km. Nm 248 m. Vas leži na desnem bregu Dravinje, blizu njenega sotočja z Ložnico. Nižina je izpostavljena poplavam, zato se polja drže v višjih legah. Kmetijstvo in sadjarstvo. Pro- daja živine, sadja, perutnine ter nekaj malega vina. Kostanjevi gozdovi dajejo les za tanin (Majšperk) in drva. Dostop le po občinskih cestah iz Makol in Koritna. Zaselka Gmajna in llromce. Občina Pobrežje Preb. 8125, hiš 1112, posest. 104, koč. 791, najem. 47. Površina 1962.50ha: njiv in vrtov 912, trav. in paš. 281, gozdov 559.08, ostalo 210.42. Občina zavzema najsevernejši del Dravskega polja, med žel. progo Maribor—Celje, Dravo in črto, ki poteka skozi j. del lezenskega gozda. Prodnata diluviulnu ravnina je razgibana od številnih teras in nekdanjih rokavov Drave. Najširšo in najglobljo nekdanjo dravsko strugo nam predstavlja tkzv. »Stražunska dolina«, ki se vleče preko ozemlja v smeri sz. proti jv. Porasla je z mešanimi gozdovi (pretežno borovci); kulturna tla predstavlja v glavnem le pas med temi gozdovi in Dravo. Dobro pitno vodo občini, kakor tudi mariborskemu mestnemu vodovodu, dajejo izvrstni »Stražun-ski studenci«. Vse ozemlje je v gospodarskem območju mesta Maribora, kamor je v glavnem usmerjen tudi ves promet. Tod drže drž. cesta Maribor—Ptuj, ban. cesta Maribor—Pobrežje— Dolgoše—Sv. Martin, dobra obč. cesta iz Pobrežja ob Dravi do vasi Dolgoše ter končno žel. proga Maribor—Celje. Vse večje vasi stoje na dolgo razporejene ob teh cestah in imajo zato dobro zvezo z Mariborom. Tezno in Pobrežje sta že tako rekoč mariborski predmestji, kjer bivajo delavci, obrtniki in železničarji. Kmetsko prebivalstvo pa ima v mestu dober trg za prodajo svojih pridelkov (mleka, sadja, prašičev in perutuine) Gozdovi so le srednje vrste in dajejo predvsem les za kurjavo. Dolgoše, 660-111-38-72-15. Sr Maribor d. br. 7 km, so du zdr fin žel pTt Maribor 7 km, žand Tezno 4 km, o 3 km, š Marija Brezje 3 km, žup Hoče 7 km. Nm 246 m. Vas leži ob Dravi jv. od Maribora. Na z. strani obsežni Tezenski gozd (bor in bukev). Tu se združita cesti Maribor—Brezje—Dolgoše in Maribor—Pobrežje—Dolgoše. Poljedelstvo, živinoreja, obrt in trgovina. Znatna prodaja mleka, sadja, živine, jajc in lesa. Domača obrt: pletenje košar (jerbasov). Avtobusna zveza Maribor— Sv. Martin. V vasi je nekdaj užival admontski samostan pravico do vinske desetine (1434). Na polju med Dolgošami in Sv. Miklavžem kužno znamenje. Marija Brezje, 372-72-4-67-17. Sr Maribor d. br. 4 km, so du zdr fin žel pTt Maribor 4 km, žand Tezno 2.5 km, o 2 km, š v kraju, žup Hoče 7.5 km. Šola ust. 1816, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, PRK, Gas. Nm 254 m. Dolga obcestna vas z malim jedrom pri cerkvi Dev. Mar. leži vzdolž ob ban. cesti Pobrežje—Dolgoše, sredi polja in borovih gozdov. Svet je razrezan po nekdanjih dravskih rokavih. Precej prebivalstva je zaposlenega v industriji in na železnici, le malo je še pravih kmetovalcev. Prodaja mleka, sadja, prašičev, perutnine in jajc v Maribor. Avtobusna zveza Maribor—Sv. Martin. Stare lipe v vasi so bile zasajene v francoski dobi 1809—1813, kužno znamenje je iz 1586. Podr. cerkev Dev. Mar. je slovita božja pot. Na mestu sedanje cerkve je prvotno stala lesena kapela, zgrajena 1587. L. 1595. so postavili novo zidano cerkev. L. 1785. so jo zaprli, 1809 pa zopet obnovili. Stavba je bila večkrat prezidana. Od stare cerkve se je ohranil le tristrano zaključeni kor z oporniki in gotskimi okni. Pobrežje, 4704-630-25-510-8. Sr Maribor d. br. 3 km, so du zdr fin žel pTt Maribor 3 km, žand Tezno 2 km, o š v kraju, žup Sv. Magdalena 1 km. Šola ust. 1899, 10 odd. Javna knjiž., SKJ, RK, PRK, PJS, Strel, druž., Gas., Pev. d., NO, Koles. d. Nm 261 m. Obsežna vas leži v. od Maribora; danes jo je z gospodarskega in geografskega vidika že prištevati k Mariboru; indust. četrt s številnimi delavskimi hišami. Prebivalstvo je zaposleno v industriji, na železnici in v raznih obrtih. Kmetovalcev je le malo, a imajo dobro razvito živinorejo in sadjarstvo. Livarna, kovinska industrija, tvornica ogledal (»Iris«) in tekstilna tovarna. Stalna avtobusna zveza z Mariborom. Pokopališče. Tezno, 2018-259-10-134-0. Sr Maribor d. br. 3.5 km, so du zdr fin pTt Maribor 3.5 km. žand žel š v kraju, o Pobrežje 3.5 km, žup Sv. Magdalena 3.5 km. Šola ust. 1910, 6 odd. Javna knjiž., SKJ, PRK, PJS, Izobr. d., Strel. druž. Nm ca 270 m. Kraj je j. industrijsko predmestje Maribora. Velika industrijska podjetja ter delavske kolonije so razporejene ob žel. progi Maribor—Celje ter ob cestah Maribor—Celje in Maribor— Sv. Miklavž. Kmetovalcev je zelo malo. Gradbena, tekstilna in kovinska industrija. Stalna avtobusna zveza z Mariborom. II kraju spada mariborski vodovod. Sledovi neolitske naselbine. Zrkovci, 371-40-27-8-7. Sr Maribor d. br. 5 km, so du zdr fin žel pTt Maribor 5 km, žand o Pobrežje 3 km, š Marija-Brczje lkm, žup Hoče 4km. Nm 248m. Vas stoji nad desnim dravskim bregom v. od Maribora ob obč. cesti na Dogoše. Prvotno se je baje imenovala Zarekovce, t. j. vas za reko. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prodaja živine, mleka, sadja, prašičev, perutnine in drv v Maribor. S. od vasi pri Sv. Petru brod čez Dravo. Najdišča iz latenskc dobe. Zrkovci se omenjajo že 1161 kot last solnograškili nadškofov (do 1595). Občina Podvelka Preb. 1362, hiš 118, posest. 60, koč. 45, najem. 16. Površina pribl. 3520.50ha: njiv in vrtov 220.27, trav. in paš. 811.15, gozdov 2337, sadovnjakov 20.82, ostalo 131.26. Občina obsega k dravski soteski usmerjeno ozko dolino potoka Velke in njena osojna gozdnata pobočja. Raztresena pohorska naselja. Glavne gospodarske panoge so gozdarstvo, poljedelstvo in živinoreja, Več žag, tovarna lepenke in elektrarna ob Velki. Za izvoz in prodajo prihaja v poštev les, ki ga gre letno do 700 vagonov v vzhodne predele države in na Madjarsko po železnici, še več pa po Dravi v obliki splavov. Po dolini Velke je speljana ban. cesta Brezno—Ribnica na Poh. Markirana pot k Ribniškim in Sentlovrenškim jezerom. Janževski vrli, 138-22-14-9-2. Manjši del razložene vasi s samotnimi kmetijami. Ostali del kraja je V občini Ribnica na Pohorju, srez Dravograd. Opis glej tam. Lehen, 743-57-26-21-10. Sr Maribor d. br. 37 km, so du Maribor 37 km, žand zdr fin žup Sv. Lovrenc na Poh. 15 km, žel Brezno-Ribnica 5 km, o 5 km, š v kraju, ust. 1877, 2 odd. Izobr. d. z odrom in knjiž. Nm 400—900 m. Kmetije, raztresene v s. osojnih predelih Pohorja nad dolino Velke. Zelo hribovit, gozdnat svet. Gozdarstvo, v manjši meri kmetijstvo. Ob Velki več žag in tovarna lepenke. Gostilne s tujskimi sobami. Markirana pota na Pohorje. Podr. cerkev, sv. Ignacija (850 m) iz 1769 v z. delu Rdečega brega, naselja, katerega v. del pripada Puščavi v obč. Sv. Lovrenc. Podvelka, 481-39-20-15-4. Sr Maribor d. br. 32 km, so du Maribor 32 km, žand zdr fin žup Sv. Lovrenc na Poh. 10 km, žel Brezno-Ribnica 5 km, o 5 km, pTt Brezno 5 km, š v kraju, ust. 1898, 1 odd. Javna knjiž., Pev. d. s tamb. in gled. odsekom, PJS. Elektrarna. Nm 300—500 m. Raztresena vas v ozki in globoki dolini Velke, ki se blizu žel. p. Brezno-Ribnica izliva v Dravo. Gozdarstvo, lesna industrija in kmetijstvo. Zelo gozdnati predeli (smreka, bukev, jelka). Ob brzicah Velke precej žag. Močno razvita lesna obrt (mizarstvo, kolarstvo). Gospodarsko je kraj usmerjen proti dravski soteski, kamor je nad ban. cesto speljana do žel. postaje Brezno-Ribnica ozkotirna železnica iz velikega Lenarčičevega kamnoloma. Občina Poljčane Preb. 3998, hiš 858, posest. 312, koč. 333, najem. 257. Površina 4863.69 ha: njiv in vrtov 779.5, trav. in paš. 1074, vinogradov 198.5, gozdov 2593, ostalo 139.27. Občina obsega ozemlje ob srednji Dravinji, kjer dobiva reka z leve manjši dotok Brežnico, z desne pa Belo ali Beli potok, ki v tesni dolini priteka iz apniškega predela na j. Na s. loči dolino od ravnine Dravskega polja in široke doline Ložnice le nizko terciarno gričevje, ki komaj dosega višine preko 300 m, dočim so doline nekako 250—270 m visoke. Na j. pa omejujejo občino strmejša apniška pobočja (v nadaljevanju Karavank), ki tu vrhujejo v osamljenem Boču (980 m). Naseljenost je osredotočena v Dravinjski dolini radi nevarnosti poplav bolj na njeno obrobje. Tudi gozdnato in deloma vinorodno gričevje v s. delu občine je precej naseljeno; naselja pa so tu razloženega tipa. V osojnih pobočjih južno od Dravinje so obsežni gozdovi. V gospodarstvu prevladuje kmetijstvo, le v Poljčanah in vaseh v bližini poljčanske železniške postaje je precej obrti. Vinski pridelek je precejšen, a ga radi slabše kakovosti malo prodajo. Za ostale pridelke (živino, perutnino, jajca in deloma les) je glavni trg poleg Poljčan Slov. Bistrice, deloma še Maribor, sadje pa se izvaža tudi v inozemstvo. Nekdanja, že v rimski dobi važna prometna črta ob Dravinji proti Makolam in Ptuju je danes precej izgubila na pomenu. Preko nizkega, jedva zaznatnega razvodja med Brežnico in Ložnico, si je poiskala pot ban. cesta na Slov. Bistrico in tik ob njej glavna žel. proga Zidani most—Maribor, ki tu zapusti dolino Dravinje. Od nje se tu odcepi 1892 zgrajena lokalna ozkotirna železnica na Konjice—Zreče. Ker se tu obenem stekajo na ban. cesto ob Dravinji ceste od Slov. Bistrice, Laporja in Rog. Slatine, so Poljčane važno krajevno prometno in gospodarsko središče. Tujce privablja v občino Boč s planinsko kočo in razglednim stolpom. Brezje, 156-28-21-9-0. Sr Maribor d. br. 37 km, so du Slov. Bistrica 14 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 1 km, š žup Poljčane 2 km. Nm ca 320 m. Raztresena vas po vinorodnem gričevju s. nad dolino Dravinje pri Poljčanah. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Vinogradništvo je dobro razvito, toda trta samorodnica daje vino samo za domače potrebe. Izdatna prodaja sadja (do 30.000 kg v Avstrijo in Nemčijo), goveje živine in perutnine okoliškim trgovcem ter deloma v Maribor. Precej gozdnati predeli (mešan gozd) dajo tudi nekaj lesa (25 do 30 vag.) za prodajo. Cadramska vas, 111-28-8-8-12. Sr Maribor d. br. 37 km, so du Slov. Bistrica 14 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 1 km, š žup Poljčane 2 km. Nm ca 320 m. Leži v gričevju sz. od Poljčan z istimi gospodarskimi prilikami kot Brezje. Dolgi vrh, 62-10-7-3-2. Sr Maribor d. br. 30 km, so du Slov. Bistrica 6 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 2 km, š žup Poljčane 3 km. Nm 255 m. Manjše razloženo naselje v gričevju nad Brežnico, ne daleč od ban. ceste Poljčane—Slov. Bistrica. Ostalo kot Brezje. Dovšek, 44-11-3-6-1. Sr Maribor d. br. 32 km, so du Slov. Bistrica 5 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Poljčane 3 km. Nm 310 m. Mala vasica v prisojnem gričevju s. od Poljčan in z. od žel. proge Poljčane—Maribor. Dohod samo z vozom. Ostale razmere kot v Lušečki vasi. Globoko, 76-18-8-10-0. Sr Maribor d. br. 42 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel o Poljčane 8 km, p š žup Stu-denica 3 km. Nm 252 m. Revna, precej raztresena vasica v dolini Dravinje ob ban. cesti Poljčane—Makole, ter deloma v pobočju nad njo. Kmetijstvo za dom, ob dobri letini se proda nekaj sadja (2000 kg) in vina (30001). Avtobusna zveza s Poljčanami. llošnica, 125-28-13-8-7. Sr Maribor d. br. 30 km, so du Slov. Bistrica 7 km, žand zdr fin žel o Poljčane 3 km, p š žup Laporje 2 km. Nm ca 320 m. Zelo raztresena vas v gozdnatem gričevju ter deloma ob ban. cesti Poljčane—Laporje. Samotne kmetije in nekaj kulturnega sveta okrog njih sredi mešanih gozdov. Kmetijstvo ter deloma še vinogradništvo. Največ se proda sadja, živine, vina, perutnine ter drv deloma V Maribor, deloma v Siov. Bistrico. Dostop z vsemi vozili. Hrastovec, 43-8-3-4-1. Sr Maribor d. br. 42 km, so du Slov. Bistrica 16 km, žand zdr fin žel o Poljčane 7 km, p š žup Stu-denice 3 km. Nm ca 260 m. Vasica na j. robu doline Dravinje v. od Studenic. Dostop z vozom po obč. cesti II. reda. Vinogradništvo, poljedelstvo in sadjarstvo. Z. pod vasjo v dolini malega potoka je premogovnik »Kleče«, ki daje le tkzv. »kovaški premog« (ok. 10 delavcev). Kleče, 185-46-7-17-25. Sr Maribor d. br. 42 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel o Poljčane 8 km, p š žup Stu-denice 3 km. Nm 300—400 m. Vas, sestoječa iz Spodnjih in Zgornjih Kleč, leži vzdolž malega potoka, ki se izliva v Dravinjo. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Dostop z vozom po obč. cesti 1 km od ban. ceste, ki vodi na levem bregu Dravinje. Kočno, 118-26-16-4-5. Sr Maribor d. br. 30 km, so du Slov. Bistrica 8 km, žand zdr fin o Poljčane 5 km, žel Slov. Bistrica 4 km, p š žup Laporje 3 km. Nm 260 m. Vasica ob desnem robu doline Ložnice ob ban. cesti Slov. Bistrica—Makole. Ostalo kot Hošnica. Podr. cerkev sv. Egidija je romanska stavba, v sedanji obliki iz 1900—1903. Krasno, 64-12-8-1-3. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 17 km, žand zdr fin žel o Poljčane 5 km, p š žup Stu-denice 1 km. Nm ca 255 m. Majhno naselje v dolini Dravinje ob ban. cesti v. od Studenic. Vinogradništvo, poljedelstvo iu sadjarstvo. Vodna žaga. Križeča vas, 83-17-13-4-0. Sr Maribor d. br. 39 km, so du Slov. Bistrica 16 km, žand zdr fin žel o Poljčane 4 km, p š žup Studenice 1 km. Nm povpr. 280 m. Brez reda raztresena vas na prisojnem pobočju s. nad Studenicami. Gospodarstvo kot Brezje. Ljubečno, 149-41-6-10-17. Sr Maribor d. br. 39 km, so du Slov. Bistrica 16 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 5 km, š žup Poljčane 4 km. Nm od 280—518 m. Kraj sestavljajo majhni zaselki (Božji vrh, Cerje, Meno, Prevole, Spodnje Ljubečno, Strmec, Zgornje Ljubečno) v gozdnatem hribovju jz. od Poljčan. Dostop le z vozom po obč. poteh. Kmetijstvo, nekaj malega vinogradov, izraba gozda. Na eni od večjih kop (518 m) božjepotna cerkev sv. Marije. Lovnik, 51-13-3-5-4. Sr Maribor d. br. 39 km, so du Slov. Bistrica 12 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 5 km, š žup Poljčane 4 km. Nm ca 350 m. Raztresene kmetije med razsež-nimi gozdovi, ob ban. cesti Poljčane—Rog. Slatina v dolini Bele. Kmetijstvo, vinogradništvo, prodaja lesa, vina, prašičev ter jajc v Poljčane. Več kamnolomov za dobavo cestnega gramoza (apnenec) in granitni kamnolom, kjer lomijo kamen za stavbne svrhe. Markirana pot na Boč (980 m). S n E Z M A II I li O II D E S N I li R E G 417 Lušečka vas, 208-44-10-29-5. Sr Maribor d. br. 36 km, so du Slov. Bitrica 14 km, žand zdr fin žel o pTt Foljčane 2 km, š žup Poljčane 3 km. Nm 269 m. Obsežna vas z. od Poljčan, na levem bregu Dravinje, rahlo prislonjena na pobočje gričevja. Pod vasjo vodi ban. cesta. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Precej prodajo živine, surovega masla in sadja okoliškim trgovcem, perutnino in jajca pa v Slov. Bistrico in Maribor. Maharčka vas, 208-44-8-22-34. Sr Maribor d. br. 35 km, so du Slov. Bistrica 13 km, žand zdr fin o pTt Poljčane 0.5 km, žel Poljčane v kraju, š Pekel 0 km, žup Poljčane lkm. Nm 260m. Gručasta vas ob Brežnici pri žel. postaji Poljčane in ob razcepu ban. cest proti Brežnici in Laporju. Gospodarstvo kot Lušečka vas. Modraže, 110-24-11-13-0. Sr Maribor d. br. 40 km, so du Slov. Bistrica 17 km, žand zdr fin žel o Poljčane 5 km, p š žup Studenice lkm. Nm 260 m. Raztresena vas na j. prisojnih in vinorodnih pobočjih gričevja med Dravinjo in Ložnico z. od Studenic. Nekaj hiš stoji tudi ob ban. cesti Poljčane—Majšperk. Izdatna prodaja sadja v Nemčijo in na Poljsko. Živino, les, perutnino, jajca in maslo prodajajo v Poljčane, Slov. Bistrico in tudi v Maribor. Najnižji predeli ob Dravinji so izpostavljeni poplavam. Avtobusna zveza s Poljčanami in Maj-šperkom. Novake, 85-17-8-8-1. Sr Maribor d. br. 41 km, so du Slov. Bistrica 14 km, žand zdr fin žel o Poljčane 6 km, p š žup Studenice 2 km. Nm 290 m. V prisojnih pobočjih z. od vasi Modraže razložena vasica. Dostop z vsemi vozili. Ostalo kot Modraže. Pekel, 348-70-15-26-34. Sr Maribor d. br. 34 km, so du Slov. Bistrica 12 km, žand zdr fin o pTt Poljčane Okm, š v kraju, žup Poljčane 1.5 km. Ekspozitura šole v Poljčanah, 2 odd. Nm 265 m. Leži tik poleg žel. p. Poljčane, ter deloma tudi še v bregu nad njo. Nad vasjo lepi vinogradi ter polja in sadovnjaki. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in vinogradništvo, razne obrti in zaposlitev pri železnici. Prodaja sadja v Avstrijo in Nemčijo. V ostalem prodajajo živino in drva večidel v Maribor. Poleg postaje hotel z več tujskimi sobami. Podboč, 42-7-5-2-2. Sr Maribor d. br. 36 km, so du Slov. Bistrica 14 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 2.5 km, š žup Poljčane lkm. Nm ca 300m. Malo, raztreseno naselje v osojnem vznožju Boča (980 m), ne daleč j. od Poljčan. Ostalo kot Poljčane. Spodnja Brežnica, 150-28-13-11-11. Sr Maribor d. br. 32 km, so du Slov. Bistrica 10 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 2 km, š žup Poljčane 3 km. Nm ca 250 m. Leži v dolini Brež-nice, 1. pritoka Dravinje, 2 km s. od žel. p. Poljčane. Mimo vasi vodita ban. cesta in železnica. Gospodarske prilike kot Pekel in Dolgi vrh. Spodnje Poljčane, 298-63-17-35-21. Sr Maribor d. br. 35 km, so du Slov. Bistrica 13 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Poljčane lkm. Nm ca 260m. Gručasta, precej razmaknjena vas sv. od Zgornjih Poljčan, na levem bregu Dravinje. Radi pri-' sojnosti so pogoji za kmetijstvo in vinogradništvo nekaj ugodnejši, sicer so pa prilike iste kot v Zg. Poljčanah. K vasi spada med vinogradi razloženo naselje Sp. Čretnik. Stanovsko, 214-44-20-18-6. Sr Maribor d. br. 30 km, so du Slov. Bistrica 10 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 3 km, š žup Poljčane 4 km. Nm ca 350 m. Raztresena vas v prisojnem gričevju sz. od Poljčan. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Znatna prodaja sadja v Avstrijo in Nemčijo, perutnine in jajc v Maribor ter za izvoz v Švico. Rudnik »Stanovsko« daje lignit in zaposluje ca 100 ljudi. Stara vas, 46-8-5-2-1. Sr Maribor d. br. 36 km, so du Slov. Bistrica 9 km, žand zdr fin žel o pTt Poljčane 3.5 km, š žup Poljčane 4.5 km. Nm 362 m. Razložene kmetije v prisojnem nizkem gričevju z. od Lušečke vasi. Dostop le z vozom. Kmetijstvo in sadjarstvo. Ostalo kot v Lušečki vasi. Studenice, trg, 225-47-13-18-18. Sr Maribor d. br. 38 km, so du Slov. Bistrica 15 km, žand zdr fin žel o Poljčane 3 km, p š žup v kraju. Sola ust. 1816, 4 odd. Prosv. d., PSVD. Nm 261 m. Majhen prikupen trg, leži v ozki dolinici na s. vznožju Boča (980 m), le malo v. od Poljčan. Od ban. ceste Poljčane—Makole—Ptuj vodi v trg preko polja in Dravinje lepa cesta, ob kateri so razporejene hiše. Kraj ima le malo pravega trškega značaja. Tržani žive v glavnem od kmetijstva in vinogradništva. Prodajajo vino, živino, sadje, perutnino, jajca, surovo maslo in les, največ prekupcem v okolišu. Prav na koncu dolinice, nad izvirom studenca, ki teče skozi vas, po,d zelo strmimi osojnimi pobočji, stoji studeniški magdalenski samostan. Prejšnja leta je bil trg priljubljeno letovišče. Na Boč (980 m) vodi dobro markirana pot. Avtobusna zveza s Poljčanami in Ptujem. Gostilne s tujskimi sobami. Neolitske najdbe. Rimska naselbina ob cesti Celje—Ptuj. Srednjeveško selišče se prvič omenja že 1202 kot last vetrinjskega samostana. Vas je kmalu dobila trške privilegije (3 letni sejmi) radi samostana dominikank, ki sta ga tu ustanovili 1237 sestri Zofija in Rikica iz rodu Rogaških gospodov. Samostan je imel obsežna posestva in velike svoboščine. L. 1245. mu je oglejski patriarh inkorpo-liral slivniško pražupnijo; 1251 pa mu je izročil konjiški župnik Peter cerkev v Poljčanah in Laporju v zameno za cerkev v Tinjah in pri Sv. Venčeslu. V 14. in 15. stol. so se samostanska posestva tako pomnožila, da je veljal za najbogatejšega na Štajerskem. Od 1457 je užival pravico do tedenskega sejma. Veliko je samostan trpel od turških nupadov 1494, radi bojev med Celjskimi grofi in Habsburžani ter v vojnah z Ogri. Tudi kmečki uporniki so mu zadali 1635 hude udarce. V 16. stol. je luteranstvo in neredno življenje zajelo tudi redovnice-plemkinje. Pozneje je začel znova uspevati, dokler ni bil za Jožefa II. 1782 razpuščen. Samostansko poslopje je bilo že v začetku 19. stol. v razvalinah. Od erarja je kupil v 40 letih 19. stol. posestvo A. Šparovec, ki je zgradil sedanje lepo grajsko poslopje. L. 1892. so ga kupile sestre magdalenke spo-kornice iz edinega samostana te vrste v pruski Šleziji in se tu naselile. Bavijo se z ekonomijo; karitativno in kulturno delo jim statuti prepovedujejo. Stari grad, ki je stal nad samostanom in služil kot obrambna trdnjava, je danes v razvalinah. Z u p n i j a Studenice (dek. SI. Bistrica, škof. lavant.) ima 1035 duš. Zupna cerkev sv. Treh kraljev je bila prvotno samostanska kapela, zgrajena istočasno s samostanom 1237—1245 ter posvečena Mariji. Na prvotno zgodnje-gotsko arhitekturo spominjajo še portal in podkovski oboki. Okoli 1277 je dal krški škof Ditrih zgraditi sedanjo stavbo, ki so jo 1684 obnovili v renesančnem slogu, prestavili zvonik in dozidali dve kapeli. Oltarji baročni, freske K. Laubmanna iz 1732. Od tedaj je posvečena sv. Trem kraljem. Po razpustu samostana so tu 1784 ustanovili kapelanijo, 1786 pa kuracijo. L. 1797. so kura-cijo ukinili in jo zopet podredili poljčanski župniji. L. 1811. so jo obnovili in 1870 povzdignili v župnijo. Studeniška graščina izvršuje še danes patronatske pravice. Podr. cerkev sv. Lucije, ki stoji s. od trga, na levem bregu Dravinje, so zgradile ca 1683 dominikanke. Pokopališče za trg. Iz Stud. doma: dr. Gmeiner Franc (1752—1842), cerkv. pravnik; Kosir-nik Ivan (1847—1924), zdravstv. delavec v Zagrebu. Vrhole, 200-43-15-23-5. Sr Maribor d. br. 30 km, so du Slov. Bistrica 12 km, žand zdr fin žel o Poljčane 4 km, p š žup Laporje 2 km. Nm ca 300 m. Precej obsežna vas, raztresena po gričevju med Ložnico in Dravinjo sv. od Poljčan. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja vina (rizling), perutnine in jajc, predvsem v Slov. Bistrico. Dostop z vsemi vozili. K vasi spada zaselek Zasede. Zgornja Brežnica, 243-51-32-11-10. Sr Maribor d. br. 29 km, so du Slov. Bistrica 9 km, žand zdr fin žel o Poljčane 3.5 km, p š žup Laporje 2 km. Nm ca 260 m. Razloženo naselje ob gornjem toku Brežnice. Ostalo kot Spodnja Brežnica. Zgornje Poljčane, 411-82-24-27-32. Sr Maribor d. br. 35 km, so d u Slov. Bistrica 13 km, žand zdr fin žel o pTt š v kraju 1 km, žup v kraju. Šola ust. 1828, 8 odd., Trg. nad. š., Sok. prosv. knjiž., SKJ, PCMD, Gas., Prosv. d., PSPD, Športno d. Nm 271 m. Lepa vas leži na j. robu Dravinjske doline skrita med zelenjem sadovnjakov na s. vznožju Boča (980 m), ob ustju ozke dolinice Belega potoka, ob kateri vodi ban. cesta proti Rog. Slatini. Zaselka Mala vas in Podorešje. Večina prebivalstva se bavi s poljedelstvom in vinogradništvom, znaten del pa z obrtjo (mizarstvo) in zaslužkom pri železnici. Prodaja sadja v Avstrijo in Nemčijo. Živinorejske proizvode in les prodajajo v Slov. Bistrico in Maribor. Izhodišče poti na Boč (980 m, 2 uri, plan. koča, razgl. stolp). Rimske najdbe. Vas se prvič omenja 1245. Župnija Poljčane (dek. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 2394 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Prvotna cerkev je bila posvečena sv. Katarini, pozneje Dev. M., po 1429 pa sv. Križu. Sedanja stavba je iz 1895. Kamenita, v cerkvenem zidu vzidana napisna plošča, navaja za cerkvenega ustanovitelja nekega Iringa. Na zunanji j. strani zidu je vzidan rimski plastičen kamenit spomenik, ki predstavlja dva Rimljana v togah. Cerkev je bila sprva podr. konjiške prafare, od 1251 pa slivniške pražupnije, ki je bila inkorporirana samostanu dominikank v Studenicah. Studeniška graščina (magdalenke) izvršuje zato še danes patronatske pravice. L. 1430. je celjski grof Ulrik ustanovil beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Župnija obstaja od 1760. Cerkveno je pripadal kraj do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici in poslej lavantinskim škofom. Iz Poljčan doma Rezman Alojz (1888—1932), karit. in gosp. delavec. Občina Pragersko Preb. 2610, hiš 431, posest. 396, koč. 92, najem. 20. Površina 2351 ha: njiv in vrtov 560, trav. in paš. 885, vinogradov 24, gozdov 822, ostalo 60. Občina zavzema skrajni jz. predel Dravskega polja ob potoku Devini, ter osrednji predel nizkega gričevja, ki v polkrožni obliki z z. in j. obdaja to ozemlje, tja do doline Ložnice. S. nižinski predel je spričo neznatnega strmca rečic Devine in Polskave precej zamočvirjen (tkzv. »Čreta«:), zato je večina vasi s kulturnim in plodnim svetom razvrščena po slemenih in pobočjih gričevja ali pa vsaj ob robu ravnine. Zlasti v vročih poletjili primanjkuje tem krajem dobre pitne vode. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in v manjši meri vinogradništvo. Gozd daje le drva za dom. Precej prebivalstva je zaposlenega v raznih obrtih, trgovini in na železnici. Prometne prilike so dobre spričo več ban. cest in žel. proge Maribor—Celje, od katere se tu odcepi važna proga proti Ptuju. Brezje, 36-6-6-0-0. Sr Maribor d. br. 20 km, so du zdr fin Slov. Bistrica 6 km, žand o Pragersko 4 km, žel Slov. Bistrica 3 km, p š žup Črešnjevec 3 km. Nm 275 m. Mal zaselek na s. obronku gričevja med vasema Vrhloga in Trnovec j. od Pra-gerskega. Le malo (1 km) pod zaselkom je ban. cesta Slov. Bistrica—Ptuj. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prodaja prašičev. Črešnjevec, 480-81-81-16-4. Sr Maribor d. br. 16 km, so du zdr fin Slov. Bistrica 4 km, žand o Pragersko 4 km, žel Slov. Bistrica 2 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1872, 6 odd. Javna sok. knjiž., SKJ, PSVD, PJS, PCD, Prosv. d., Godb. d. Nm 310 m. Velika gručasta vas leži na prostranem hrbtu, nad žel. progo (predor) med postajama Slov. Bistrica in Pragersko. Jedro vasi je okoli cerkve sv. Mihaela. Skozi vas vodi ban. cesta Slov. Bistrica—Ptuj. Zemlja na rahlo nagnjenem svetu je ilovnata in rodovitna. Nižinski svet pod vasjo je precej močviren, prepuščen travnikom in pašnikom in deloma poraščen z mešanim gozdom slabše kakovosti. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja, deloma še vinogradništvo in prašičereja. Precej prodajo prašičev, nekaj malega tudi lesa trgovcem v Slov. Bistrico, ob dobrih letinah precej sadja. K vasi spada tudi še malo naselje ob žel. p. Slov. Bistrica, kjer se odcepi lokalna proga v mesto. Keltske izkopine. Nekdanje rimsko selišče ob stari cesti Celje—Ptuj. Rimski napisni kamni in reliefi so vzidani v zid župne cerkve. Srednjeveška vas se prvič omenja 1164. Z u p -n i j a Črešnjevec (dekanija Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 1802 duši. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sedanjo stavbo so zgradili 1374. Cerkev je dala postaviti najbrž studeniška graščina, ki izvršuje zato še danes patronatske pravice. Sprva je bila cerkev podr. sliv-niške prafare, iz katere se je izločila že v 13. stol. kot vikariat. Prafara je mati župnije v Makolah (izločena 1736). Pripadala je do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Tu doma Gabre Simon (1838—1916), nar. gospodar in nabožni pisatelj. Drumlažno, 89-12-12-0-0. Sr Maribor d. br. 24 km, so du zdr fin Slov. Bistrica 6 km, žand o Pragersko 8 km, žel Slov. Bistrica 3 km, p š žup Črešnjevec 4 km. Nm 250 m. Vasica v dolini Ložnice blizu vasi Zg. Ložnica. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja sadja (do 4000 kg v dobri letini), lesa (žel. pragi) ter nekaj živine. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti Slov. Bistrica— Makole. Obsega tudi zaselek Jclševec s podr. cerkvijo sv. Treh kraljev, ki jo je sezidal 1642—1648 studeniški samostan. Leskovec, 314-64-64-12-12. Sr Maribor d. br. 18 km, so du zdr fin pTt Slov. Bistrica 4 km, žand o Pragersko 4 km, žel Slov. Bistrica 3 km, š žup Črešnjevec 2 km. Nm 245—280 m. Zelo na široko razporejena vas, deloma v pobočju, deloma v močvirni ravnini s. od Crešnjevca. Dostop za silo tudi z avtom 2—4 km od ban. ceste. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Proda se le nekaj živine in sadja v dobrih letinah. Lukanja vas, 69-15-11-1-0. Sr Maribor d. br. 21 km, so du zdr fin Slov. Bistrica 3 km, žand o Pragersko 6 km, žel Slov. Bistrica 1 km, p š žup Črešnjevec 1 km. Nm 265 m. Mala vasica leži rahlo prislonjena v pobočje ob s. robu doline Ložnice z. od Crešnjevca. Mimo vasi vodi banov, cesta in lokalna žel. proga v Slov. Bistrico. Kmetijstvo in sadjarstvo. Vas se prvič omenja v listini med 1193 in 1220 kot last šentpavelskega samostana. Pragersko, 769-78-70-8-16. Sr Maribor d. br. 19 km, so du fin Slov. Bistrica 7 km, žand zdr žel o p š v kraju, žup Sp. Polskava 4 km. Šola ust. 1912—1919, 3 odd. SKJ, PCMD, PRK, PJS, JS, PSVD, Pev. d. »Pohorje«, Prosv. d. »Preporod«. Nm 251 m. Obsežna vas leži v z. delu Dravskega polja, na obeh straneh žel. proge Maribor—Zidani most. Razvila se je ob znanem žel. križišču, kjer se od glavne proge odcepi ona proti Čakovcu in Budimpešti (zgrajena 1857—1860). Od tu je speljana tudi normalnotirna proga do premogovnika v Podložu. Vas leži povsem v ravnini, razporejena precej na široko. Tla so sicer zelo rodovitna, a ponekod preveč mokrotna. Vendar so poleg kmetijstva močne trgovina, obrt ter zaposlitev pri železnici in v industriji. Znaten je izvoz goveje živine in prašičev. Poleg vasi je velika opekarna. Izhodna točka za izlete na Pohorje. Nekdaj je bila naselbina močna nemška postojanka. Schulverein si je tu postavil nemško šolo, zidano v nemškem slogu, ki jo je 1919 kupila šolska občina. V smeri proti Sp. Polskavi stoji mala enonadstropna pragerska graščina. Njen postanek je neznan. Pragerski gospodje se sicer omenjajo že v 14. stol. (1340), vendar je sporno, če so bili lastniki Pragerskega. L. 1516. je bil grajski lastnik, prvi zanesljivo znani, Ivan Aigl pl. Griinberg. Do 1715 se je grad imenoval Griinberg, od tedaj pa Pragershof ali Pragerhof. Slednje ime je dobil gotovo po prejšnih lastnikih iz rodbine Prag. L. 1894. ga je kupil Jernej Glančnik iz Koroške. Sedanji lastnik je njegov sin Pavel Glančnik, ki navadno biva v svoji falski graščini. Lepo opremljene sobane, grajska kapelica z mašno licenco od 1768 (originalna listina na steni v kapelici). Pretrež, 224-77-72-6-0. Sr Maribor d. br. 22 km, so du fin pTt Slov. Bistrica 6 km, žand zdr o Pragersko 4 km, žel Slov. Bistrica 4 km, š žup Črešnjevec 3 km. Nm ca 300 m. Precej obsežna, deloma raztresena vas po prisojnem hrbtu med dolino Ložnice in Dravskim poljem. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Vinogradništvo in gospodarstvo le za domače potrebe. K vasi spadata zaselka Farovec in Gorca. Trnovec, 120-19-8-11-0. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 6 km. žand zdr o p žel Pragersko 4 km, š žup Črešnjevec 4 km. Nm 263 m. Vasica leži oh ban. cesti jz. od Vrhloge, na s. vznožju gričevja med Ložnico in Ledino. Kmetijstvo in vinogradništvo za dom. Jelšev in hrastov gozd dajeta les le za drva. Vrhloga, 509-79-72-38-0. Sr Maribor d. br. 21 km, so du zdr fin Slov. Bistrica 6 km, žand o Pragersko 6 km. žel Slov. Bistrica 3 km, p š žup Črešnjevec 1.5 km. Nm 270 m. Večja vas ob ban. cesti na s. vznožju gričevja jv. od Crešnjevca. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Vinogradništvo krije le domače potrebe. K vasi spadata zaselka Stari log in Vrhloški marof, oba sredi precej močvirnate nižine. Občina Rače Preb. 3436, hiš 618, posest. 329, koč. 207, najem. 82. Površina 3817 ha: njiv in vrtov 2284, trav. in paš. 879, gozdov ca 597, ostalo 57. Občini pripada del Dravskega polja sv. od potoka Črnec do sreske meje. Ravninska tla sestavlja prodna dravska naplavina, ki ni posebno rodovitna. Precejšen del nima nadzemskega odtoka. V vročih poletjih nastopa kaj rada suša, na drugi strani je pa tudi nevarnost poletnih neviht s točo precejšnja. Vasi so velike, obcestne; žive od poljedelstva in živinoreje. Od poljskih pridelkov je najizdatnejša prodaja krompirja tudi v druge predele države. Z mlekom, maslom, perutnino in prašiči (špeharji) pa zalagajo mariborski trg. Les iz mešanih nižinskih gozdov (hrast, bor, bukev) prodajajo večinoma kot drva ali pa v obliki brzojavnih drogov tovarni v Hočah. Vsi kraji so prometno dobro zvezani in lahko dostopni z vsemi vozili po drž. in ban. cestah, pa tudi po železnici Maribor—Zid. most. Brezula, 174-46-27-14-5. Sr Maribor d. br. 17 km, so du Maribor 17 km, žand fin o pTt Rače 3 km, zdr Fram 6 km, žel Rače-Fram 4 km, š Podova 0.5 km, žup Slivnica 7 km. Nm 256 m. Tvori skupno s Podovo dolgo obcestno vas na Dravskem polju ob ban. cesti Rače—Šikole. Poljedelstvo in živinoreja. Največ prodajo krompirja, poleg tega mleko, prašiče, jajca in perutnino v Maribor. Znatno čebelarstvo. Mešan nižinski gozd. Pristava račke graščine je nedavno pogorela. Brunšvig (Prunšvig), 197-51-14-34-17. Sr Maribor d. br. 17 km. so du Maribor 17 km, žand fin o pTt Rače 3 km, zdr Fram 6 km, žel Rače-Fram 5 km, š Podova 2.5 km, žup Slivnica 8 km. Nm 249 m. Obcestna vas sredi Dravskega polja ob Jian. cesti Rače—Sv. Kungota—Hajdina—Ptuj. Z v. strani jo obdajajo obsežni mešani gozdovi. Ostalo kot Brezula. Gorica, 472-78-51-19-8. Sr Maribor d. br. 18.5 kin, so du Maribor 18.5 km, žand fin o Rače 6 km, zdr žel pTt Pragersko 6 km, š Podova 3 km, žup Cirkovce 4 km. Nm 250 m. Vas sestavljata zaselka Sp. in Zg. Gorica, ki ležita tesno skupaj na Dravskem polju, v kotu med žel. progama Maribor—Pragersko in Pragersko—Ptuj. Domovi so razvrščeni ob obč. cesti i in malem Framskem potoku. V. mimo vasi vodi ban. cesta S R E 7. M A R 1 li O R DESNI R R E G 419 Rače—Brezula—Šikole. Nižinsko tlo, deloma močvirno, deloma porastlo z redkim mešanim gozdom. Poljedelstvo in živinoreja. V Rače in Maribor prodajajo krompir, prašiče, mleko, perutnino in jajca. Podova, 480-56-40-10-6. Sr Maribor d.%r. 17 km, so du Maribor 17 km, žand fin o pTt Rače 3 km, zdr Fram 7 km, žel Rače-Fram 4 km, š v kraju, žup Slivnica 7 km. Šola ust. 1864, 4 odd. Javna knjiž., Nar. knjiž., Gas., NO, Strel, druž., PČD. Nm 256 m. Tvori skupno z Brezulo dolgo obcestno vas ob ban. cesti llače—Cirkovce. Prim. opis Brezule. Kraj se že omenja 1195. Prepolje, 515-78-52-20-6. Sr Maribor d. br. 14 km. so du Maribor 14 km, žand fin o pTt Rače 5 km, zdr Fram 9 km, žel Rače-Fram 4 km, š žup Št. Janž na Dr. polju 2 km. Nm 245 m. Vus leži na Dravskem polju ob robu terase blizu vasi Trniče in Sv. Marjete ter ima slične gospodarske razmere. Podr. cerkev sv. Uršule je bila sezidana 1610. Rače, 863-182-63-81-38. Sr Maribor d. br. 13 km, so du Maribor 13 km, žand fin o pTt š v kraju, zdr Fram 3 km, žel Rače-Fram l km, žup Slivnica 4 km. Šola ust. 1873, 4 odd. Javna knjiž., SKJ, PJS, Pev. d. Nm 271 m. Vas, sestoječa iz Zg. in Sp. Rač in naselja Gorca pri žel. post. Rače-Fram, leži na Dravskem polju ob ban. cesti, blizu žel. proge Maribor— Celje. Skozi del vasi teče Framski potok. V območju vasi 5 ribnikov in ribogojnica, last Bachlerja. Poljedelstvo, obrt (nekdanja domača obrt: lončarstvo) in industrija (izdelovanje špirita, zvonolivarna in precejšnja opekarna). Od poljskih pridelkov se proda največ krompirja, ki gre predvsem v j. kraje (Zagreb—Split), precej pa tudi prašičev, perutnine in jajc v Maribor. Več gostiln in restavracij s tujskimi sobami. Križišče ban. cest proti Mariboru, Framu, Sv. Kungoti in Cir-kovcem. Kraj se prvič omenja v listini, izdani med 1193 in 1220, kot last šentpavelskega samostana. L. 1247. so dobili vas žički kartuzianci in jo podredili svojemu uradu v Mariboru. Zgodovinsko pomemben je grad Rače. Prvotni lastniki so bili Rački gospodje, ki se prvič omenjajo 1235. Pozneje so gospodarile na gradu razne rodbine. L. 1669. ga je kupil Erazem pl. Tattenbach, znan iz Zrinjsko-Frankopanske zarote. V gradu še kažejo staro dvorano z veliko zlato zvezdo na stropu; tu so se zbirali zarotniki. Po Tattenbachovi usmrtitvi 1671 je grud postal last države, ki ga je dajala v najem raznim rodbinam, danes pa je last ge. El. Bachler. Grajski stolp je iz 1915. V gradu je kapela sv. Janeza Nep. z mašno licenco. Graščaki so imeli celo svoje lastne grajske duhovnike (znani od 1741— 1781). Pod zemljo je bil grad nekdaj v zvezi s svojo pristavo Dravski dvor. Veleposestvo je bilo po agrarni reformi razprodano. Sv. Marjeta na Dravskem polju, 420-74-47-15-12. Sr Maribor d. br. 14 km, so du Maribor 14 km, žand fin o pTt Rače 4 km, zdr Fram 8 km, žel Rače-Fram 5 km, š v kraju, žup Št. Janž na Dravskem polju 3 km. Šola ust. 1903, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, Strel, druž., Gas. Nm 249 m. Dolga obcestna vas leži ob robu terase na Dravskem polju, v. od Rač. Sredi vasi stoji mala podr. cerkev sv. Marjete, zidana 1665. Znatna prodaja poljskih pridelkov (krompir) ter prašičev, perutnine in jajc v Maribor in Ptuj. Z z. strani obdajajo vas mešani gozdovi (bor, smreka, hrast), iz katerih prodajo nekaj lesa. Odtod doma dr. Pippenbacher Jos. (r. 1871), gimn. ravn. v p. in sok. delavec. Trniče, 315-53-25-14-4. Sr Maribor d. br. 14 km, so du Maribor 14 km, žand fin o pTt Rače 4.5 km, zdr Fram 8km, žel Rače- Fram 6 km, š Sv. Marjeta 0.5 km, žup Št. Janž na Dravskem polj u 2.5 km. Nm 245 m. Obcestna vas tik v. od Sv. Marjete z istimi gospodarskimi in prometnimi prilikami. Občina Radvanje sedež Spodnje Radvanje Preb. 2308, hiš 316, posest. 47, koč. 269, najem. 220. Površina 1029.06 ha: njiv in vrtov 344.47, trav. in paš. 255.85, sadovnjakov 5.50, gozdov 392.54, ostalo 30.17. Občina zavzema obdravsko ravnino jv. od mariborskega mesta do vznožja Pohorja. V vznožju so stare vasi Sp. in Zg. Radvanje, v ravnini proti mestu pa Nova vas, ki so vse danes skoro že enotna naselbina. Ker se mesto samo tudi hitro širi proti j., bodo vse te vasi kmalu njegovi periferni deli. Vasi imajo sicer še močno kmetijsko osnovo z izdatno prodajo pridelkov (živine, mleka, sadja, gob itd.) v Maribor, a velik del prebivalstva živi od obrti ali pa je zaposlen v mestu. Skozi občino vodijo glavni dostopi Mariborčanov na Pohorje k Pohorskemu domu, Mariborski koči, Sv. Bolfenku, Ruški koči itd. Poleg več cest, ki vodijo sem iz mesta, veže posamezne vasi med seboj ban. ccsta iz Limbuša proti Hočam. Nova vas, 642-129-7-122-127. Sr Maribor d. br. 3 km, so du zdr fin pTt Maribor 3 km, žand Studenci 2 km, žel Maribor-kor. kol. 3 km, o š Radvanje 1 km, žup Maribor-Sv. Magdalena 2 km. Nm 282 m. Ravninska lega med pohorskim vznožjem in mariborskim mestom. Kraj s predmestnim značajem. Spodnje Radvanje, 1013-76-21-55-46. Sr Maribor d. br. 3.5 km, so du zdr fin pTt Maribor 3.5 km, žand Studenci 2 km, žel Maribor-kor. kol. 2.5 kin, o š v kraju, žup Maribor-Sv. Magdalena 2.5 km. Nm 285 m. Vas leži ob ban. cesti Limbuš —Betnava, takoj v. od Zg. Radvanja. Ostalo prim. Zg. Radvanje iu obč. pregled! K vasi spada grad Betnava blizu drž. ceste Maribor—Celje. V reformacijski dobi so imeli mariborski protestanti tu svojo molilnico. Prvi znani lastniki so bili Betnavski gospodje, lastniki Negove in Maribora, ki se navajajo v 14. in 15. stol. do 1491. Od 1863 je grad last mariborskih škofov. Je lepo baročno poslopje; hrani rimske starine, ki so jih našli v bližini, in galerijo slik. Zgornje Radvanje, 653-111-19-92-47. Sr Maribor d. br. 3 km, so du zdr fin pTt Maribor 3 km, žand Studenci 2 km, žel Maribor-kor. kol. 3 km. o š v kraju, žup Maribor-Sv. Magdalena 3 km. Šola ust. 1872, 6 odd. Javna knjiž., SKJ s knjiž., PRK, Gas., Pev. d., Koles, d., Godb. in pogreb, d. Nin 296 m. Obsežna vas na sv. vznožju Pohorja, ob ban. cesti, rahlo prislonjena v pobočje. Dostop po ban. cestah iz Maribora in Limbuša. Gospodarske prilike prim. v obč. pregledu. Izletna točka Mariborčanov in izhodišče za Pohorje. Gostilne s prenočišči. Radvanje se prvič omenja med 1096 in 1105, ko jo je grof Bernard Spanheim podaril šentpavelskemu samostanu. Kot lastniki radvanjskega gradu se omenjajo najprej grofje Gaissrucki (1530). Grad je danes last Nikole Jurkoviča. K Radvanjn spada znamenito hallstattsko gradišče na Pošteli, ki je na poslednjih obronkih Pohorja (glej sreski pregled!). Občina Ruše Preb. 3264, hiš 403, posest. 203, koč. 78, najem. 389. Površina 5719.65 ha: njiv in vrtov 437.50, trav. in paš. 538.50, vinogradov 18.50, gozdov 4604.92, ostalo 120.23. Občino R. omejuje na s. Drava, na v. in z. približno potoka Bistrica in Lobnica, na j. hrbet Pohorja. Nižinska tla sestavljajo prodne terase, v katere ima Drava globoko urezano strugo. Najnižje terase vzdolž ob Dravi so porasle z mešanim gozdom. Poleg Drave odvajata s tega ozemlja vodo še potoka Lobnica in Bistrica, ki izvirata visoko v Pohorju. Podnebje je že bolj ostro, sončno in zdravo ter komaj še dovoljuje v najugodnejših legah uspe-vanje vinski trti. Zemlja je srednje plodna, le v višjih predelih slaba. Večje vasi so še v ravnini ob ban. cesti Maribor— Ruše. V pobočjih Pohorja pa prevladujejo raztresene samotne kmetije. Spričo velike in najmoderneje urejene tovarne za karbid in apneni dušik (cianamid) v Rušuli ter dobro razvite lesne industrije ne moremo več govoriti o strogo agrarnem značaju občine. Pogon lesni industriji dajejo številni potoki, tovarni v Rušah pa elektrarna v Fali. Od kmetijskih panog so važne sadjarstvo, živinoreja in vinogradništvo. Letno izvozijo do 5 vagonov sadja, predvsem jabolk v Avstrijo iu Nemčijo, do 200 lil vina jn do 40 vagonov lesa (deske, stavbni les, drva) v razne kraje. V zadnjem času so ponekod začeli gojiti hmelj. Večina izvoza gre preko žel. p. v Rušah in Bistrici, znaten del lesa pa tudi po Dravi v obliki splavov, za katere je naravno pristanišče ob ustju Lobnice. Vasi ob Dravi so prijetna letovišča in izhodišča za ture na Pohorje; pot po romantični dolini Lobnice s slapovi »Šumik« in »Mali Šumik« do Hlebovega doma (868 m, 2 uri), do Ruške koče (1249 m, 3 ure) in naprej h koči pod Klopnim vrhom (1280 m). Zelo zanimiva je tudi pot iz Ruš proti Fali (Turški zid, lepa razgledna točka Falska peč, veliko dravsko koleno in falska elektrarna). Za ture na Kozjak (Janžev vrh 810 m, Jarčev vrh 702 m, Sv. Duh na Ostrem vrhu 907 m, 3 ure) priročen brod čez Dravo pod Rušami. Bezena, 300-53-45-8-31. Sr Maribor d. br. 9 km, so du fin Maribor 9 kin, žand zdr o š žup Ruše 2 km, žel Bistrica ob Dravi 2 km, pTt Limbuš 5 km. Nm 305 m. Prijazna vasica ob ban. cesti Maribor—Ruše. Sredi vasi mala kapela v senci mogočnih lip. Kolonija delavskih hišic vzdolž ob cesti proti Rušam. Smrekovi gozdovi obkrožajo vas in segajo prav do doline. Kmetijstvo ter deloma vinogradništvo in sadjarstvo. Precej ljudi je zaposlenih tudi v ruški tovarni. Izvoz sadja v Avstrijo in Nemčijo. Prodaja vina, živine, perutnine in lesa v Ruše in okolico. Nekdaj so bila tu skladišča za stekleno blago, ki so ga vozili iz »glažute« pod Sv. Arcliom. V sredah in sobotah avtobusna zveza z Rušami in Mariborom. Kraj se prvič omenja 1184. Bistrica pri Rušah, 250-40-35-5-24. Sr Maribor d. br. 7 km, so du fin Maribor 7 km, žand zdr o š žup Ruše 3 km, žel Bistrica ob Dravi 0.5 km, pTt Limbuš 3 km. Nm 289 m. Strnjena vas ob levem bregu Bistrice, ki izvira pod Sv. Arehom. Del vasi na d. bregu spada v obč. Limbuš (Bistrica pri Limbušu). Ob ban. cesti dvoje ličnih kapelic Matere božje in sv. Areha. Gospodarstvo in prometna zveza kot Bezena. Pri vasi je še neraziskano predzgodovinsko gradišče, ki je podobno gradišču na Pošteli. V srednjem veku je bila tu važna trgovska postojanka med Štajersko in Koroško. Tu je bila mitnica, katero so v 12. stol. (po 1147) premestili na Mu to. Prvič se vas omenja 1160 kot last šentpavclskega samostana. Do 1907 se je vas imenovala Bistrica pri Fali. Lobnica, 300-46-36-7-12. Sr Maribor d. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand zdr o pTt Ruše 3 km, žel Bistrica ob Dravi 4 km ali Ruše 3 km, š žup Ruše 4 km. Nm od 350—1260 m. Vas sestavljajo zvečine le samotne pohorske kmetije nad Rušami v povirju potokov Lobničice in Bistrice. Najvišje kmetije segajo skoro do Ruške koče in Sv. Areha (1249 m). Dostop k posameznim domovom je možen le peš, deloma pa še z vozom po slabih, strmo se vzpenjajočih obč. cestah (»globačali«). Znatno bodo pridobili ti kraji, ko bo dograjena avtomobilska cesta iz Ruš do Ruške koče. Poljski pridelki ne krijejo domačih potreb, sadjarstvo manj razvito radi precejšnje višine in osojnosti. Le gozdarstvo je dobro razvito, a je v zastoju. Vendar se proda letno še do 300 m3 desk, do 100 m3 stavbnega lesa, do 500 m3 drv. Precej zaslužka daje prodaja gozdnih sadežev. Tod vodi iz Ruš markirana pot k Ruški koči pri Sv. Arehu (1249 m). Na lepi ravnici sredi smrekovih gozdov, poleg starinske cerkvice sv. Areha, stoji najstarejša koča na Pohorju, zgrajena 1907, last SPD podr. v Rušah z dvema depen-dansama »Čandrovo kočo« in »Planinko« (celoletna oskrba, lep smuški svet). Nekaj minut nad kočo stoji lesen razgledni stolp. Blizu »Planinke« izvira »Romanov studenec«, nekaj korakov pod Sv. Arehom pa »Čudežni studenec«, izpod stare kapelice. Od Ruške koče vodijo markirana pota v vse smeri: k Mariborski koči (1080m), k razglednemu .stolpu na Ciglenicah (1146 m) ter k Sv. Bolfenku (1037 m), proti Klopnemu vrhu (koča 1280 m), Sv. Trem kraljem (nova koča) ter proti Šmartnu n. P. Zanimiv je tudi izlet na nekoliko niže ležeče velcpo-sestvo »Glažuta«, kjer so še 1889 izdelovali steklo. Nekdaj je stala tam tudi lesena cerkvica in šola, podr. »Schulvereina«. Log, 119-17-10-5-7. Sr Maribor d. br. 9 km, so du fin Maribor 9 km, žand zdr žel o pTt š žup Ruše 3 km. Nm ca 420 m. Vas sestavljajo samotne kmetije na s. pobočju Pohorja med Rušami in Bistrico. Dohod mogoč le peš od 3 km oddaljene ban. ceste Maribor—Ruše. Gozdarstvo, kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja in lesa. Ruše, 1785-201-63-52-290. Sr Maribor d. br. 11 km, so du fin Maribor 11 km, žand zdr žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1751, 11 odd. Obrtno nad. š. (7 mes.), Gosp. nad. š. (7 mes.). Društva: SKJ, Gas., Pev. »Ruše«, PCMD, PRK, Bralno, Prosv. »Svoboda«, PJS, Strel, druž., PSVD, podr. SPD. Elektrarna, zdravnik. Nm 309 m. Razsežna vas na s. vznožju Pohorja, v dravski dolini, ki je tu precej široka. Lepe zidane hiše stoje deloma ob ban. cesti (avtobusna zveza z Mar. 2 krat na teden), deloma pa v dolinici malega potoka, ki privre s Pohorja. Ob razpotju pred cerkvijo lično zasajen mal trg z vodnjakom in kapelo. Polja leže v ravnini, s. od železnice je obdravska terasa porasla z mešanim gozdom. Prebivalstvo se preživlja z delom v tovarnah in s kmetijstvom, ki pa ne krije domačih potreb. Dobro razvito sadjarstvo, živinoreja in vinogradništvo. Zadnji čas -goje tudi hmelj. Prodaja sadja, lesa, vina in hmelja (do 50 q letno). Nekdaj mirna vas in poznano letovišče zadobiva v zadnjem času, spričo velike tovarne za dušik, povsem industrijski značaj. Tovarna je bila zgrajena 1918 pod vasjo ob žel. progi na zahtevo bivšega avstrijskega vojnega ministrstva, da bi zalagala armade z dušikom. Železniška zveza ter bližina falske elektrarne, sta določili mesto novi tovarni. Najčistejši apnenec, ki ga je tovarna potrebovala, so dovažali iz centralnih Alp (Pegau pri Gradcu in Gummern pri Beljaku), antracit in črni premog pa večinoma iz Porenja. Prvotno so bili delavci v tovarni vojaki in vojni ujetniki. Ves pridobljeni karbid se je predelaval v dušik, ki so ga pošiljali tovarni za smodnik v Blumau. Prevrat in nove drž. meje so delo v tovarni začasno ustavile. Ko se je izvršila nacionalizacija podjetja, so se razmere hitro izboljšale. Čisti apnenec so začeli dovažati iz kamnoloma v Zagradu pri Celju, premog pa še vedno dobivajo iz inozemstva. V času konjunkture zaposluje tovarna 540 delavcev in 40 uradnikov. Letno pridobivajo do 40.000 ton karbida in slično množino dušika. Poleg teh glavnih produktov se pridobivajo še umetna gnojila ter razni plini. Do 90% apnenodušičnatih snovi in 3/3 pridobljenega karbida se izvaža v inozemstvo (Avstrija, Češka, Belgija). Tovarna v Rušah je največji odjemalec električne energije falske elektrarne, kajti letno porabi do 140 milij. kilovatnih ur. Tvornica za vžigalice, ki je obstajala v Rušah 70 let, je 1930 prenehala. Ruše so izhodišče za ture k Ruški koči (3 ure), do lllebovega doma (2 uri) ter na Klopni vrh (4 ure). Pri Rušah so odkrili 170 ilirskih grobov iz starejše hallstattske dobe. Tudi v rimski dobi je bilo tu taborišče. Med drugim so tu izkopali znameniti mitrej. Slovenci so kolonizirali kraj že v zgodnjem srednjem veku. Prvič se omenjajo Ruše že 1091 v darilni listini, s katero jih je grof Engelbert Span-heim podaril šentpavelskemu samostanu. L. 1444. je cesar Friderik III. osebno v Rušah podelil vaščanom trške pravice. Glavni trški privilegij so tvorili veliki sejmi. Pozneje so Ru-šani sami odklonili trške pravice, ker so morali kot tržani veliko prispevati za vojaštvo. L. 1532. so Turki plenili v Rušah in okolici. Tedaj so dali šentpavelski benediktinci napraviti 5.6m visok »turški zid : na poti od Ruš proti Fali, ki naj bi zapiral Dravsko dolino od Pohorja do Drave. L. 1645. je ustanovil župnik Jurij Kozina v Rušah šestrazredno gimnazijo, ki je delovala do 1761, ko so ustanovili jezuiti v Mariboru mesto nje novo. Tu so se vzgajali sinovi cesarskih in grofovskih rodbin. V gimnaziji se je poučevala tudi slovenščina. Ruše, imenovane »Mali Beograd«, so že od nekdaj slovele po svojem zavedno narodnem mišljenju in narodnostnih bojih z Nemci iu nemškutarji. Znane so ruške igre, katere so igrali dijaki ob cerkvenih praznikih za številne romarje. Igre so se vršile (1680—1722) pod milim nebom pri cerkvi na improviziranem odru v latinskem, nemškem in celo slovenskem jeziku. Župnija Ruše (dek. Maribor d. br., škof. lavant.) ima 3250 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije. Prvo ruško cerkev sta po legendi ruške kronike sezidala po zaobljubi na mestu na pol podrte kapele zakonca Edmund in Irmengarda Weisegg med 900—905. Čudodelni kip ruške M. b. so prenesli iz stare kapele v novo večjo gotsko cerkev, ki so jo zgradili 1387. Stolp so prizidali 1519. Konec 17. stol. so cerkev prezidali in jo po požaru 1779 obnovili. L. 1676. so prizidali kapelo sv. Križa, 1680 kapelo Zal. M. b., 1682 kapelo sv. Florijana in 1697 kapelo sv. Dizrne. Cerkev je tako dobila obliko podolgovatega križa. Dočim kaže zunanjščina še sledi gotike, je notranjščina popolnoma baročno predelana. Od prvotne gotske arhitekture imamo še ohranjene glavne zidove ter opornike ob ladji in presbiteriju, deloma oba gotska portala, okrogel gotski stolpič s stopnicami na kor ter zvonik s šilastoločnimi vrati in linami. L. 1710. so nadomestili v presbiteriju poškodovani gotski svod z novim; v ladji pa 1721. Novi svod cerkve so okrasili z lepimi stukaturaini in simboličnimi freskami, ki jih je izvršil Janez Kris. Vogl. Stene poživljajo pilastri s korintskimi kapitlji; v presbiteriju segajo do tal, v ladji pa samo do polovice višine stene. Močno baročno dekorirani oltarji iz 2. pol. 17. in 1. pol. 18. stol., baročni veliki oltar z dragocenim starinskim kipom ruške Marije. V obeh stranskih oltarjih slike slovenjgraškega mojstra Mihaela Straussa. Prižnica je iz 1724. Na leseni steni pod korom so dobre slike apostolov. V zanimivih slikah na hrbtišču cerkvenih klopi se močno opaža vpliv italijanskih mojstrov. Mnogo votivnili podob, raznih spominskih slik, zastav, nagrobnikov in drugih znamenitosti. Cerkev je že od nekdaj, posebno pa od 1650 znamenita božja pot. Bila je sprva podr. liočke in pozneje limbuške prafare. Iz slednje se je izločila 1625 kot vikariat, vendar je imela radi romarjev že veliko preje stalne duhovnike. Nadžupniju Hoče je do danes obdržala patronatsko reprezentacijo (administracijo) nad župnijo. V župnišču dragocena lat. kronika, ki jo je spisal domačin Meznerič Jož. Avg. (1707—1772). Drugi ruški rojaki: Glaser Janko (r. 1893), pesnik; Jamnik Luka (1647—1698), početnik ruških verskih iger. Smolnik, 510-52-14-1-25. Sr Maribor d. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand zdr žel o pTt š žup Ruše 4 km. Nm 600— 868 m. Obsežno gorsko naselje sestavljajo samotne kmetije po s. pobočjih Pohorja nad grapo Lobnice. Glavni pridobitni vir je lesna industrija (vrsta žag dolga vodna lesena riža za splavljanje lesa ob Lobnici) in trgovina. Razmeroma dobro je razvito še sadjarstvo (letni izvoz do 3000 kg jabolk). V kraju sta bili še v 19. stoletju dve »glažuti«; stara v višini 1160111 in spodnja, ki je obratovala do 1893. Izdelovali so najfinejše steklo, ki so ga pošiljal] celo v Indijo. Danes je v nižini le mala tekstilna tovarna. Visoko v planini stoji podr. cerkvica M. b. s pokopališčem, sezidana 1859—1861. Le malo vstran od nje je prijazni Hlebov dom (868 m), planinsko zavetišče. 10 min. od cerkvice je bil 1935 postavljen moderno opremljen pension Lobnica (950 m) z 18 sob. in 35 posteljami. Po sončni legi primeren tudi za daljše bivanje. Ob Lobnici slapova Šumnik in Mali Šumnik. Pri izlivu Lobnice v Dravo je veliko pristanišče za splave. Smolniški rojaki: Glaser Marko (1806—1889), nabožni pisatelj; Grizold Davorin (1817—1876), nar. buditelj; Hleb Luka (1826—1874), nar. buditelj na Poli.; Minarik Franc (r. 1887), lekarnar, farm. zgodovinar. Občina Slivnica Preb. 2416, hiš 473, posest. 184, koč. 182, najem. 107. Površina 2376 ha: njiv in vrtov ca 1159, trav. in paš. ca 543, vinogradov 61, gozdov 578, ostalo 35. Ohčina obsega del zapadnega Dravskega polja, kjer segajo pohorski obronki, t. zv. Slivniško Pohorje, najdalje v ravan. V zahodnem delu je ravnina nekoliko razgibana in gozdnata, na v. je suha, prodnata in obdelana. Vasi so velike, večinoma gručaste, v bližini žel. postaje Orehova vas-Slivnica, ki predstavlja glavno prometno okno občine, pa so se zgostile že skoraj v enotno naselbino z nekaj obrti in industrije. Pohorski obronki imajo razložena naselja z vinogradi. „V ravnini pa prevladuje poljedelstvo, ki stavi večje množine krompirja na razpolago za izvoz na jug naše države (Beograd, Zagreb, Split), razen tega pa precej sadja, prašičev, mleka in perutnine na mariborski trg. Ravninski gozd (bor, smreka, hrast) daje nekaj drv in desak ter precej brzojavnih drogov za tovarno v Hočah. Promet oskrbuje poleg železnice velika cesta Maribor—Celje (z avtobusno zvezo), od katere se tu odcepi ban. cesta proti Račam in za vsa vozila sposobne obč. ceste v ostale vasi občine. Zanimivost sta nekdanji8 srbski uskoški naselji Dobrovce in Skoke. Creta, 205-41-4-6-31. Sr Maribor d. br. 9 km, so du Maribor 9 km, žand Hoče 3.5 km, zdr Fram 4 km, fin Rače 4-km, žel Orehova vas-Slivnica 2.5 km, o pT š žup Slivnica 0.5 km. Nm 280—360 m. Razloženo vinorodno naselje v prisojnih pobočjih Pohorja i\ad Slivnico. Dostop z vozom. II kraju spada v nižini slivniška graščina. Prvotni grad je stal na hribu nad sedanjim. Razvalin ni več videti. Tam se sedaj razprostirajo vinogradi. Prvi znani grajski lastnik "je bil Friderik pl. Klech (1428 in 1443). Pozneje so se lastniki hitro menjavali. L. 1906. je kupil grad sedanji lastnik Franc grof Schonborn iz Starega Futoka v Bački. Grad v sedanji obliki je iz 1492. Ko so ga 1635 razrušili uporni kmetje, so ga restavrirali. Še danes je lepo ohranjen in skrbno negovan. Krasno opremljene sobane. Grajska kapela Brezm. spoč. Dev. M. je s hodnikom zvezana z gradom. Zgraditi jo je dal 1862 grof Klement Brandis. Istega leta jo je posvetil škof M. Slomšek. Grajsko veleposestvo je bilo razdeljeno po agrarni reformi. Dobrovce, 522-93-60-27-6. Sr Maribor d. br. 9 km, so du Maribor 9 km, žand pTt žel Hoče 3.5 km, zdr Fram 8 km, fin Rače 6 km, o žup Slivnica 4 km, š v kraju, ust. 1894, 3 odd. Javna knjiž., Strel, druž., Olepš. d. Nm 259 m. Leži v ravnini ob obč. cesti jv. od vasi Skoke. Iste gospodarske razmere kot v Skokih. Vas je uskoška srbska naelbina. Srbski prebegi so se ščasoma poslovenili, vendar sledovi prvotnih prebivalcev niso izginili do najnovejšega časa. J. od vasi stoji Dravski dvor, pristava račkega gradu, ki se je začasno osamosvojila in imela posebne lastnike. L. 1935. je dvor pogorel. Hotinja vas, 491-98-30-42-26. Sr Maribor d. br. 12 km, so du Maribor 12 km, žand Hoče 6.5 km, zdr Fram 4 km, fin Rače 2 km, o pT š žup Slivnica 3 km, žel Orehova vas-Slivnica 1 km. Nm 270 m. Precej razmaknjena vas na mestu, kjer se pohorski obronki najbolj približajo žel. progi Maribor—Celje, deloma ob drž. cesti Maribor—Celje, deloma pa ob ban. cesti proti Račam na obeh straneh žel. proge. Skozi vas teče mali Radizeljski potok. Poljedelstvo, živinoreja ter razne obrti. Prodajo precej krompirja (v Zagreb, Split, Beograd), do 100 prašičev letno, do 20001 mleka, ter precej perutnine in jajc večinoma v Maribor. Avtobusna zveza Maribor—Celje. Mala opekarna. K vasi spada še zaselek Vartenhajm, nekdanja pristava račke graščine. Vas je od 1429 pripadala žičkim kartu-ziancem. Odtod doma: dr. Dolar Anton (r. 1875), prof. v Mariboru in publicist; dr. Dolar Simon (r. 1877), gimn. ravn. v Kranju, prirodoslovec. • • Orehova vas, 335-67-31-28-8. Sr Maribor d. br. 11 km, so du Maribor 11 km, žand Hoče 5.5 km, zdr Fram 4 km, fin Rače 2 km, o pT š žup Slivnica 2 km, žel Orehova vas-Slivnica v kraju. Nm 270 m. Vas leži blizu z. roba Dravskega polja ob žel. progi Maribor—Celje. Poljedelstvo in živinoreja. Precejšen izvoz krompirja (do 710 q) v Zagreb in Split, ter mleka, sadja, perutnine in prašičev v Maribor. Manjša tovarna plugov. Izhodna točka za izlete k Ruški koči (1249 m),-Mariborski koči (1080 m) in na Klopni Vrh (1335 m). Kraj se prvič omenja 1234. Radizel, 330-77-6-45-26. Sr Maribor d. br. 10.5 km, so du Maribor 10.5 km, žand Hoče 5 km, zdr Fram 3 km, fin Rače 4.5 km, o pT š žup Slivnica 1.5 km, žel Orehova vas-Slivnica 2 km. Nm 300—429 m. Razloženo vinogradniško naselje po obronkih Pohorja z. nad Slivnico. Proda se precej rizlinga. Skoke, 273-39-25-10-4. Sr Maribor d. br. 8.5 km, so du Maribor 8.5 km, žand pTt žel Hoče 3 km, zdr Fram 8 km, fin Rače 6 km, o žup Slivnica 4 km, š Dobrovce 0.5 km. Nm 260 m. Vas leži na Dravskem polju sv. od Orehove vasi. Obdana je z nižinskim gozdom (bor, smreka, hrast). Dohod z vsemi vozili po 4 km dolgi obč. cesti od drž. ceste Maribor—Ptuj. Poljedelstvo in živinoreja. Krompir prodajajo v j. kraje, mleko, prašiče in perutnino pa v Maribor. Les za deske in drva ter brzojavne drogove, ki jih prodajajo v Hoče. Kraj (s prvotnim nazivom Vodogaj) je zelo stara naselbina; že vojvoda Leopold (1192—'1194) ga je podaril žičkemu samostanu, ki ga je pa radi turške nevarnosti prodal 1528 mariborskemu županu Wilden-rainerju. Posestvo se od tedaj naziva Wildenrainerjev dvor. Od njegove vdove je kupila posestvo dežela in tu naselila srbske Uskoke Aleksiča, Dojčina in Vukmira z njihovimi družinami, ki so štele okrog 40 duš. Radi velikih zaslug v bojih proti Turkom je Maksimilijan II. povzdignil 1574 brate Rado-slava, Raleta, Peaka in Ogmana Bakoša v plemenitaški stan. Te rodbine so imele od tedaj svoj grb: dve roki, vsaka s turškim mečem, ena ravno v zamahu nad turško glavo. Naselbina je štela v tej dobi 100 Srbov. Ker je bil Wildenrainerjev dvorec pretesen in zemljišče premajhno in slabo, jim je dežela kupila nekaj zemlje ob potoku Grajeni blizu Vičave pri Ptuju, pozneje pa še 7 kmetij v Rogozi. Uskoki niso plačevali davščin zemljiški gosposki. Z domačini so živeli v sovraštvu. Konec 17. stol. je začela uskoška družina propadati in že med 1587 ter 1664 so se Uskoki začeli izseljevati, dvorec pa so prodali. Slivnica, 260-58-28-24-6. Sr Maribor d. br.' 9 km, so du Maribor 9 km, žand Hoče 3.5 km, zdr Fram 4 km, fin Rače 4 km, o pT š žup v kraju, žel Orehova vas-Slivnica 2 km. Šola ust. 1814, 6 odd. SKJ, NO, PJS, Gas., ČD, Bralno in izobraž. d. Nm 277 m. Vas leži v ravnini pod obronki Slivniškega Pohorja, ob drž. cesti in žel. progi Maribor—Celje, ter ob potoku Poljanščici. Rahlo valovit svet, precej porasel z gozdom. Poljedelstvo in živinoreja, močno sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja krompirja, prašičev, perutnine in sadja. Oddaja brzojavnih drogov tovarni v Hoče. Ob vznožju Pohorja stoji lepa slivniška graščina (gl. Črcta). Ob drž. cesti opekarna. Župnija Slivnica (dekanija Dravsko polje, škofija lavantinska) ima 4703 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije je bila v prvotni zasnovi zelo stara. Najstarejši del stavbe je lep pozno-gotski presbiterij z oporniki, zgrajen v 1523—1524. Ladja, ki so jo pozneje povišali, preobokali iu vso prezidali, je morda iz romanske ali pa iz novejše dobe kakor stranske kapele. Presbiterij ima mrežast svod z rebri; v treh stranicah njegovega sklepa so preprosta gotska okna brez krogovičja. Pilastri v presbiteriju in slavolok so iz novejše dobe. V cerkev je vzidanih več nagrobnih spomenikov in kamnov (iz 16. do 18. stol.), izmed katerih je posebno zanimiv kamen s pleteno ornamentiko. Motiv ornamenta kaže dobo od 9. do 11. stol. Stara je tudi slivniška prafara. Ze- 1146 se cerkev navaja kot župna cerkev. L. 1245. je oglejski patriarh Bertold inkorporiral župnijo studeniškemu samostanu. Slivn. veležupnija je mati sledečih župnij: Sp. Polskave (izločene pred 1237), Poljčan, SI. Bistrice (izločene 1249), Cirkovcev (izločene 1683), Frama" (izločene 1785), Zg. Polskave (izločene 1785) in Laporij (izločene pred 1249). Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji, po tem letu sekovski in šele od 1859 lavantinski škofiji. Zupna kronika sega nazaj do 1146. Občina Slovenska Bistrica mesto Preb. 2414, hiš 228, posest. 159, koč. 0, najem. 176. Površina 1093.55 ha: njiv in vrtov 415.50, trav. in paš. 314.51, vinogradov 25, sadovnjakov 32, gozdov 193, ostalo 55.89. Slov. Bistrica, mesto, 2414-228-159-0-176. Sr Maribor d. br. 23 km, so du žand zdr fin žel o pTt š ži^p v kraju. Šola dckl. ust. 1897, 6 odd., deška ust. 1644, 6 odd" 4 razr. meščan, šola ust. 1925, zabavišče, kmet. nad. in gosp. nad. š., trg. in obrt. nad. š., analf. voj. tečaj. Društva: SKJ, PCMD, PSVD. PRK, PJS, Kat. prosv. d., Gas., Strel, druž., Pevsko d. »Lipa«, DKfid, PCD. PSPD, PSLD, Tujsko prom. d.. Zaščita dece, Proti-tub. liga, Sresko učitelj, d., Čitalnica, Dr. Vošnjakova knjiž., Združenje trgovcev, Skupno združenje obrt., 2 gled. odra, kino, 2 zdravnika, 3 advokati, 1 notar. Elektrika, vodovod. Nm 284m. Mesto leži v ravnini ob Bistrici na j. vznožju Pohorja. Obsega tudi naselje Zg. Bistrico, ki je 2 km više ob potoku. V občino spadajo še zaselki: Nova gora, Sv. Jožef in Zafošt. Jedro mesta je v glavni trg razširjena cesta, ob kateri so uradna in zasebna poslopja in trgovine. Ker teži ves jv. predel dobro poseljenega in obdelanega Pohorja proti dolini Ložnice, zato je naravno, da ima mesto v gospodarskem in prometnem oziru zelo ugodno lego. Ima ugodno zvezo z glavno žel. Ljubljana—Maribor po 3.8 km dolgi, lokalni železnici. Skozi mesto samo pa vodi glavna drž. cesta (avtob. zveza Maribor— Celje), od katere se tu ločijo ban. ceste na Tinje, v Poljčane in proti j. robu Dravskega polja. Kljub živahni trgovini, industriji in obrti se znaten odstotek prebivalstva bavi še s kmetijstvom in vinogradništvom. Znaten izvoz sadja (jabolka: kanadke, zlate parmene, bobovec itd.) v Nemčijo, ČSR in Avstrijo in jajc v Švico. Industrijska podjetja (deloma v Zg. Bistrici): tovarna bakra in medenine, več parnih in vodnih žag, umetni mlin, ter tovarni za izdelovo bučnega olja in amerikanskih klinčkov za čevlje (Atteins). Mično mestece z več hoteli in tujskimi sobami je prijetno letovišče in izhodna točka za izlete na Pohorje. Znane izletne točke so vasi na prisojnih obronkih Pohorja: Visole (400 m), Tinje (667 m) ter Šmartno na Pohorju (815 m). Markirana pota k Sv. Urhu (922 m), Sv. Trem kraljem (1191 m) in na Vel. vrh (1347 m). Izkopine iz bronaste dobe. Sledovi rim. naselbine. V Zg. Bistrici so Rimljani lomili marmor; iz njega so rim. spomeniki v Ptuju. Srednjeveška vas se je razvila poleg stare rimske (naziv »Gradišče« za. trg za mestno hišo). Prvi znani lastniki Slov. Bistrice so bili v 11. stol. grofje Spanheimi, od 1148—1192 Otokar Traungavski in od 1192—1246 Babenberžani. V babenberški dobi se Slov. B. prvič omenja že kot sedež deželnoknežjih posestev. Dasi se že 1239 omenja bistriški sodnik Becelinus, se vendar kraj navaja izrecno kot mesto šele 1313. Po borbah za ba-benberško dediščino je Slov. Bistrica 1278 postala habsburška. Tedaj je dobila svoje deželsko sodstvo s sedežem v slovenj-bistriškem gradu, kjer je bilo tudi mestno sodišče. Habsburžani so podpirali mesto posebno iz razloga, da konkurira solnogra-škemu Ptuju, Vojvoda Albreht II. je 1339 potrdil mestu vse pravice, ki so jih imela druga štajerska mesta in mu 1342 dovolil prosto trgovino na ptujskih sejmih. Nasprotno so pa smeli ptujski meščani nemoteno prevažati vino skozi Slov. Bistrico in po Mislinjski dolini na Koroško. L. 1339. so mestu nanovo potrdili vse pravice z dodatkom, da morajo trgovci vino, ki ga prevažajo iz Ptuja ali iz Marke skozi Slov. Bistrico, tu odložiti, da ga dalje razprodajajo meščani. Izjema je bilo le mariborsko \ino. L. 1368. so dobili mesto in grad v zastavo Celjski grofje. Po 1456 so ga v bojih za celjsko dediščino dobili Habsburžani. Cesar Maksimilijan je prodal 1507 grad in mesto grofu Juriju Schaumbergu. Od tedaj so se grajski oskrbniki in mestni gospodje hitro menjavali. L. 1720. je mesto prešlo v roke grofov Attemsov, a je bilo že 1728 povzdign jeno v komorno mesto. Razen trgovine (predvsem z vinom) je bila v mestu močna tudi obrt. V 18. stol. so uspevale zadruge usnjarjev, tkalcev, kovačev ter lončarjev, mesarjev in mlinarjev. Privilegiji in svoboščine so bili znova potrjeni 1567, 1572 in 1598, 1639, 1670, 1718 in zadnjič 1795. V dobi turških napadov sta mesto in grad posebno trpela 1529 in 1532. Tedaj so mesto obdali z močnim obzidjem: ohranjeno je še danes v celoti z 2 obrambnima stolpoma, od katerih enega uporabljajo danes za zapore. Tudi mestni jarek je še dobro viden na sz. in j. strani mesta. Vidno vlogo je igrala Slov. Bistrica v nar. preporodu. Po 1848 sta skrbeli za narodno prebuditev predvsem župna knjižnica, ki jo je 1858 ustanovil kaplan Matija Vrečko, in privatna knjižnica meščana Lovra Stepišnika (u. 1912). V mestu so imeli svoj dvorec žički kartuziunci, ki so si 1311 v okolici Slov. Bistrice kupili mnoga posestva. Grad Slovensko Bistrico so prvotno zgradili najbrž že v spanheimski dobi. Prvi grajski lastniki so bili Bistriški gospodje, ki se omenjajo kot taki od 12.—15. stoletja. Poznejši grajski lastniki so bili istočasno tudi mestni gospodje. Rodbina grofov Vetter je 1623 zgradila novo sedanje poslopje. Sedanji lastniki grofje Attemsi gospodarijo na gradu od 1720. Po njih je grad dobil ime Attemsova graščina. Grad je še danes lepo ohranjen in obljuden, obdan z jarki in obzidjem. Župni ja Slov. Bistrica (dek. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 3982 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Stara cerkev, katere ostanek je sedanja s. ali roženven. kapela, je bila sezidana v rom. slogu najbrž 1200; saj se v listinah omenja okrog 1240. Sedanja stavba je iz 17. stol. (okr. 1700) in ima iz te dobe tudi oltarje. Zvonik so postavili v 1866—1868. Freske v presb. je izvršil slik. Fr. Ignac Flurer 1722. a so jih pozneje slabo restavrirali. Slika sv. Jerneja od M. J. Kremser-Schmidta. Kapelo sv. Frančiška Ks. je fresko poslikal Karel Laubmann 1738. Vsi oltarji imajo dobre baročne slike. Oltarje in prižnico je izvršil mariborski kipar Josip Holzinger. Dragocene orgle so i/. 1715. V cerkev je.vzidanih mnogo nagrobnikov iz 15., 16., 17. in 18. stol. Cerkev je bila sprva podr. slivniške pražupnije, iz katere se je izločila kot vikariat najbrž že konec 12. stol., gotovo pa pred 1249, ko je bila pražupuija inkorporirana stu-deniškemu samostanu. Studeniška graščina (magdalenke) izvršuje še danes patronatske pravice. Vikariat je postal župnija konec 13. ali v zač. 14. stol. Cerkveno je pripadala do 1751 Ogleju, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. L. 1629. je bila zgrajena minoritska cerkev Marije sedem žalosti, 1696 pa samostan, ki je bil 1786 ukinjen. Cerkev je od 1929 samost. cerkev graških šol. sester, ki imajo tu sirotišnico. Kapelo sv. Križa (prvotno posvečena sv. Ignaciju) so postavili meščani 1826 svojemu rojaku škofu Zimmermannu. Podr. cerkev sv. Jožefa je bila zidana 1757, a 50 let je ostala brez zvonikov. Papež Klemen XIII. jo je obdaril z bogatimi odpustki za romar je. Sliko »Smrt sv. Jožefa« je naslikal Martin J. Kremser-Schmidt 1782. Kip Brezm. je iz 1771, spomenik Janeza Nep. pa iz 1779. Občina Slovenska Bistrica okolica sedež Slovenska Bistrica Preb. 4161, hiš 895, posest. 635, koč. 170, najem. 80. Površina 7999.73 ha: njiv in vrtov 1206, trav. in paš. 1790, vinogradov 170, gozdov 4695, ostalo 138.73. Občina zavzema nizko enolično terciarno gričevje ob jz. obrobju Dravskega polja. Gričevje je razčlenjeno po blagih in širokih spodnjih dolinah potokov, ki pritekajo s Pohorja, predvsem Ložnice in Bistrice, ob katerih se razprostira obsežna, v izdatni meri mokrotna in z listovci porasla ravnina. Na z. sega občina visoko v prisojna pohorska pobočja tja do Sv. Treh kraljev pod Velikim vrhom (1374 m). V dolini so naselja, izvzemši mesto Slov. Bistrico, zelo redka; večinoma leže po obrobnih terasah in obronkih ter so sklenjeno zazidana. V vznožju Pohorja sledi v višini nekako 350—500m vinoroden pas z razloženimi naselji, še više pa se prično raztresene kmetije, ki so tu pa tam na položnejših mestih zbrane v večje zaselke. Gozda je v Pohorju precej, v ravnini je slabše kakovosti. V gospodarstvu prevladuje kmetijstvo z glavnim trgom v mestu Slov. Bistrici, deloma še v Mariboru in Poljčanah. Za prodajo pride v poštev vino, sadje, živina in perutnina. Skozi obč. vodita dve veliki prometni žili: <1 rž. cesta Ljubljana—Maribor, od katere se tu cepita ban. cesti proti Poljčanam, Ptuju in na Tinje, ter železnica Maribor—Zid. most, od katere se odcepi lokalna proga do mesta Slov. Bistrice. Cigonca, 367-38-30-5-3. Sr Maribor d. br. 27 km. so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Bistrica 3 kin, o 3 km. Nm ca 270 m. Vas leži jz. od Slov. Bistrice na vznožju gričevja med ban. cestama proti Poljčanam in Konjicam. Dostop z vsemi vozili. Prodaja sadja, vina (rizling), živine in lesa večinoma v Slov. Bistrico. Večja opekarna. Zaselek Videž se omenja prvič že 1165. Kovača vas, 398-66-40-10-6. Sr Maribor d. br. 25 km, so du žand zdr fin pTt š žup Slov. Bistrica 3 km, žel. Slov. Bistrica-mesto 3 km, o 3 km. Nm ca 350 m. V vinorodnem gričevju sz. od Slov. Bistrice razložena vas. Vinogradništvo s prodajo vina, ostalo gospodarstvo isto kot Cigonca. Prehodna točka za izlete na Pohorje (Tinje, Sv. Uril itd.). Dostop z vsemi vozili. Laporje, 378-63-47-11-5. Sr Maribor d. br. 26 km, so du zdr Slov. Bistrica 5 km, žand Pragersko 6 km, fin Poljčane 6 km, žel Slov. Bistrica 2 km, o 5 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1828, 6 odd. SKJ. Prosv. d. Nm 275 m. Obsežna vas stoji v bregu nad dolino malega potoka ob ban. cesti Slov. Bistrica—Poljčane. Jedro vasi okoli župne cerkve ob cesti, ostali domovi pa stoje raztreseno po vseh bližnjih pobočjih (zaselka Laporska gora in Turniše). Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, živine, sadja in perutnine v Slov. Bistrico in Maribor. Z u p n i j a Laporje (dek. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 1742 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Filipa in Jakoba je stala že v 12. stol. Sedanja stavba je bila zidana 1374. L. 1907. so jo podaljšali. Na zunanji steni je vzidana rimska plošča. Cerkev je bila sprva podr. konjiške prafare. L. 1251. jo je oglejski patriarh Bertold podredil skupno s Poljčanami slivniški pražupniji, iz nje se je izločila pred 1429. Studeniška graščina (sestre magdalenke) izvršuje še danes patronatske pravice. Od Laporja so se odločile župnije v Poljčanah in Studenicah, deloma tudi župnija v Slov. Bistrici. Planina, 400-100-70-20-10. Sr Maribor d. br. 39 km, so du žand zdr fin Slov. Bistrica 15 km, žel Slov. Bistrica-mesto 15 km, o 15 km, p š žup Tinje 7kin. Nm 560m. Vas sestavljajo raztresene samotne kmetije na j. obronkih Pohorja pod vrhom Sv. Treli kraljev (1191 m). Kmetijstvo, gozdarstvo in deloma vinogradništvo. Sadje, vino (rizling), prašiče, perutnino in les prodajajo večinoma v Slov. Bistrico. Lepi izleti na Pohorje. Markirana pot do planinskega doma pri Sv. Treh kraljih, pod Vel. vrhom (1347 m). Podr. cerkev sv. Treh kraljev je bila prvotno rom. stavba z ravnim lesenim stropom (morda iz 13. stoletja). V poznem srednjem veku sta bili prizidani gotski stranski ladji in presbiterij, v 17. stol. še baročni kor. Podr. cerkev sv. Urha (896 m) je bila zidana pred 1679 v baročnem slogu. Ritoznoj, 289-75-10-50-15. Sr Maribor d. br. 23 km, so du žand zdr fin pTt š žup Slov. Bistrica 4 km, žel Slov. Bistrica-mesto 4 km, o 4 km. Nm 409 m. Razložena vas v vinorodnih obronkih Pohorja sv. od Slov. Bistrice. Vključuje naselji Pipanje in Sv. Marjeto. Dohod le z vozom. Vinogradništvo, šele v drugi vrsti kmetijstvo in sadjarstvo. Priznano dobrih vin prodajo letno do 350 lil. Podr. cerkev sv. Marjete. Spodnja Ložnica, 315-47-40-4-3. Sr Maribor d. br. 27 kin, so du žand zdr fin pTt š žup Slov. Bistrica 3 km, žel Slov. Bistri-ca-mesto 3 km, o 3 km. Nm 268 m. Vas leži v ravnini ob Ložnici, le "malo vstran od drž. ceste Slov. Bistrica—Konjice. V Slo,v. Bistrico prodajajo sadje, vino (rizling), perutnino, jajca in les. Ložnica nižje predele mestoma poplavlja. Zaselki Vi-pova, Zafošt in Zid. Spodnja Nova vas, 349-46-40-3-3. Sr Maribor d. br. 27 km, so du žand zdr žel fin pTt š žup Slov. Bistrica 2.5 km, o 2.5 km. Nm 302 m. Vas leži v prisojnem gričevju jv. od Slov. Bistrice. Kmetijstvo in vinogradništvo, prodaja sadja in vina. K vasi spadata zaselka Brinje in Vrh. Šentovec, 410-74-67-4-3. Sr Maribor d. br. 24 km, so du žand zdr fin pTt š žup Slov. Bistrica 2 km, žel Slov. Bistrica-mesto 2 km, o 2 km. Nm ca 400 m. Raztresena vas po jv. obronkih Pohorja. Nekaj hiš stoji tudi ob ban. cesti, ki vodi iz Slov. Bistrice k Šmartnu na Poh. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodajajo sadje, vino, perutnino in jajca. K vasi spadata zaselka Klopce in Devina (prijazno letovišče "in krasna izletna točka »Devina«). V Devini rojen dr. Zolger Ivan (1867—1925), univ. prof., bivši minister na Dunaju. Tinje, 300-120-70-40-10. Sr Maribor d. br. 32 km, so du žand zdr fin Slov. Bistrica 8 km, žel Slov. Bistrica-mesto 8 km, p š žup v kraju, o 8 km. Šola ust. 1881, 3 odd. SKJ, Kat. prosv. d. Nm 667 m (pri cerkvi v V. Tin ju). Lepa razložena vas v prisojnih pobočjih Pohorja sz. nad Slov. Bistrico. Sestavljajo jo: Malo in Vel. Tinje, Fošt, Jurišna vas, Sodrež in Tinjska gora. Dohod z vsemi vozili po ban. cesti. Poljedelstvo, živinoreja, ter v manjši meri tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Na trg v Slov. Bistrico pošiljajo: sadje, vino (rizling), prašiče, perutnino in jajca. Tudi gozdarstvo je razmeroma dobro razvito. Gostilne s tujskimi sobami. Izleti na Pohorje k Sv. Trem kraljem (1191 m), na Klopni vrli, Vel. vrli (1347 m). Sv. Urh (992 m). V latenski dobi je tu stala večja keltska naselbina. Ohranjeni in vidni so še nasipi, jarki in stolpi 4 gradišč, po katerih je dobil kraj v srednjem veku svoje ime (»tyn« pomeni utrjen in ograjen kraj, t. j. gradišče). Gradišča se sedaj imenujejo po posestnikih: Babnikovo, Repnikovo, Kotnikovo in še najbolj ohranjeno Ančnikovo gradišče v Jurišni vasi. V starem veku je vodila čez tinjsko Pohorje rimska cesta. Izkopani rimski kamni s figurami so vzidani v cerkveni in pokopališki zid. Župnija Tinje (dekanija Slovenska Bistrica, škofija lavantinska) ima 908 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra in Pavla je bila domnevno zidana 1173, gotovo pa pred 1251, ko se prvič omenja. Prvotno romansko cerkev z ravnim lesenim stropom so pozneje gotizirali. L. 1692. in 1888 so cerkev povečali in predelali. Prvotno je bila cerkev podr. slivniške prafare. L. 1251. jo je oglejski patriarh Bertold podredil konjiški pražupniji. Vikariat je postala 1362, gotovo pa pred 1429. Konjiški župnik ima še danes pravico prezentirati tinjske župnike. Do 1751 je župnija pripadala oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Visole, 210-50-38-6-6. Sr Maribor d. br. 26km, so du žand zdr fin pTt š žup Slov. Bistrica 2 kin, žel Slov. Bistrica-mesto 2 km, o 2 km. Nm ca 450 m. Razložena vas v prisojnih pobočjih Pohorja z. nad Slov. Bistrico, deloma ob ban. cesti na Tinje. V pobočjih pod vasjo obširni vinogradi. V Slov. Bistrico prodajo: sadje, vino, prašiče, perutnino, jajca in les. Dostop z vsemi vozili. Visolski grad je bil v 2. pol. 19. stol. (1884) last Bogoljuba Beyerja in pozneje rodbine Vošnjakove iz Šoštanja. Gradič je še danes ohranjen in obljuden. Zaselek Rep. Zgornja Ložnica, 469-116-103-8-5. Sr Maribor d. br. 29 km, so du žand zdr fin pTt Slov. Bistrica 5 km, žel Slov. Bistrica-mesto 5 km, o 5 km. š žup Sv. Venčesl v kraju. Šola ust. 1881, 2 odd. Nm 322 m. Vas leži deloma v dolini Ložnice, deloma je ražložena po nizkih obronkih Pohorja z. od Slov. Bistrice. Dohod z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Visole. Zaselka Gladomeš in Kostanjevec. V vasi so imeli nekdaj žički kartuzianci 12 podložnih kmetov, katere so že 1234 podarili samostanu Konjiški gospodje. Bili so skupno s Slov. Bistrico in Zrečami podrejeni samostanskemu uradu v Oplotnici. Župnija Sv. Venčesl (dok. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 878 duš. Pokopališče. Prvotno župno cerkev sv. Venčesla so zgradili najbrž žički kartuzianci. Prvič se omenja že v 12. štol. L. 1693. in 1787. so cerkev podaljšali. Od stare gotske cerkve je ohranjen presbiterij. Nekdaj je imela cerkev raven, lesen strop. Zvonik je bil sezidan 1549 in 1787 za polovico povišan. Presbiterij je 1875 poslikal Fantoni, ladjo pa Horvat iz Gornje Radgone 1905. Lep glavni oltar in prižnica v rokoko slogu. Cerkev je posvečena sv. Vaclavu, slavnemu češkemu vladarju in svetniku, ter edina v Sloveniji s tem slovanskim patronom. Sprva je bila podr. slivniške prafare. L. 1251. jo je oglejski patriarh podredil skupno s Tinjcm konjiški pražupniji. Od 14. ali 15. stol. je pripadala tinjski župniji. L. 1785. je postala samostojna kuracija, 1787 vikariat, 1788 pa župnija. Zupna kronika od 1870. Zabljek, 276-100-80-9-11. Sr Maribor d. br. 27 km, so du zdr fin pTt Slov. Bistrica 5.5 km, žand Poljčane 5.5 km, žel Slov. Bistrica-mesto 6 km, o 5.5 km, š žup Laporje 4.5 km. Nm ca 310 m. Vas v gričevju j. od Slov. Bistrice blizu žel. proge Maribor—Celje. Vključuje zaselka Razgor in Levic. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo. Prodaja sadja, perutnine, jajc in lesa. Vas se prvič omenja 1436, zaselek Levič pa 1451. Cerkev Srca Jez. je bila zgrajena 1931—1934. Občina Spodnja Polskava Preb. 1001, hiš 173, posest. 98, koč. 46, najem. 29. Površina 1438.12 ha: njiv in vrtov 332.12, trav. in paš. 716.40, sadovnjakov 32.24, vinogradov 0.50, gozdov 312.18, ostalo 44.68. Občina zavzema jv. rob Dravskega polja ob srednjem toku potoka Polskave in obsega razen deloma mokrotne ravnine tudi bližnje gričevje. Kraji so izrazito kmetski s precejšnjim izvozom živine, sadja, mleka, prašičev in perutnine v Maribor. V j. delu občine je precej gozda, tudi iglastega, ki daje nekaj lesa za izvoz. Promet oskrbuje ban. cesta, ki veže drž. cesto Maribor— Celje z ban. cesto Pragersko—Slov. Bistrica. Frajštajn, 16-7-1-1-5. Sr Maribor d. breg. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 7 km, žand zdr žel pTt Pragersko 3 km. o š žup Sp.'Polskava 0.5 km. Nm 267 m. Neznatno naselje tik v. od Sp. Polskave. Na sredi polja z značilnim imenom »Gomile« stoji ob obč. cesti staro zidano znamenje, t. zv. »turški križ«. Kraj ima ime po gradu Frajštajnu, o katerem pa ni znano, kdaj je nastal. L. 1376. so ga dobili Celjski grofje, v 17. stol. pa je bil last Tattenbachov, ki so ga izgubili 1671 radi soudeležbe v Zrinjsko-Frankopanski zaroti. Država je 1679 prodala grad studeniškiin dominikankam, 1782 pa je prešel v last verskega sklada. Sedaj ga poseduje Miroslav Ausch. Grad je sicer še ohranjen, a v slabem stanju. Na vodnjaku pred gradom je vsekana letnica 1643; verjetno so to leto stavbo popravili, potoni ko so jo 1635 uporni kmetje razdejali. Nekdaj je bil grad s podzemeljskim rovom zvezan z račkim gradom. Pokoše, 165-38-25-9-4. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov Bistrica 3 km, žand zdr žel pTt Pragersko 4 km, o š žup Sp. Polskava 3 km.-Nm 345 m. Vas leži na skrajnem pohorskem obronku, med dolinama potokov Devine in Polskave, le malo vstran (2km) od drž. ceste Maribor—Celje. Dostop le z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in deloma vinogradništvo. Spodnja Polskava, 820-128-72-36-20. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 7 km, žand zdr žel pTt Pragersko 3 km, oš žup v kraju. Nm 263 m. Obsežna gručasta vas leži ob potoku Polskavi v ravnini sz. od Pragerskega. Ban. cesta, ki vodi skozi vas, se razširi v mal trg. ki ga obdajajo lepi zidani domovi. Sredi trga kip M. B. na visokem kamenitem stebru. Trdno kmetijstvo. Razen sadja in živine prodajo letno 2—4 vagone lesa iz iglastih gozdov. Avtobusna zveza Maribor—Celje. Župnija Sp. Polskava (dek. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 2394 duš. Zupna cerkev sv. Štefana. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sedanja stavba je iz 1686. Zvon z napisom in letnico 1532 je vlil Ivan Doring iz Celja. Sprva je bila cerkev podr. slivniške prafare. Iz nje se je izločila kot župnija pred 1237. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovil Rihar Junski, lastnik Frajštajna in mož Sofije Rogaške, ustanoviteljice studeniškega samostana. Graščina Frajštajn izvršuje zato še danes patronatske pravice. Kraj je znan iz reformacijsko dobe. Tu se je posebno razvila sekta skakačev ali za-maknjencev. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Tukajšnji rojak: dr. Sagadin Štefan (r. 1878), pravnik, preds. Drž. sveta v Beogradu. Občina Studenci Preb. 4737, hiš 429, posest. 299, koč. 130, najem. 853. Površina 256 ha: n jiv in vrtov 156, trav. in paš. 21, gozdov 48, ostalo 31. Studenci, 4737-429-299-130-853. Sr Maribor d. br. 1.5 km, so du zdr fin Maribor 1.5 km, žand o pT v kraju, žel Mari-bor-kor. kol. 0.5 km, š v kraju, žup Sv. Magdalena-Maribor 1 km. Sola deška ust. 1875, 6 odd. in zabavišče, dekliška ust. 1911. 6 odd. Javna knjiž., SKJ, PRK, PJS, RK, NO, Olepš. d., Ljudska univ., Kat. izobr. d., Pev. d. »Enakost«, Društvo hiš. posest., Športno d.. Del. koles. d. Nm ca 280 m. Kraj leži na desnem dravskem bregu tik nad Mariborom ter ima povsem značaj predmestja. Obsežne delavnice drž. železnic, ki zaposlujejo preko 1600 delavcev, dajejo kraju povsem industrijski značaj. Razvoj kraja do sedanje veljave je v zvezi z zgraditvijo južne in dravske železnice ter otvoritvijo žel. delavnic (1863). Prebivalci so večidel delavci, železničarji in obrtniki. Na obeh straneh žel. proge in ban. ceste, ki drži proti Rušam, se vrste delavske hišice sredi vrtov. Kraj se močno širi zlasti na j. in z. Zvezo z mestom posreduje ozek most čez Dravo. Vsake K ure avtobusna zveza z Mariborom. V Studencih se nahaja obsežno Scherbaumovo posestvo ter kapucinski samostan s hospitalom za dijake. V zgod. se vas prvič omenja okoli 1100, ko jo je podaril Bernard Spanheim šentpavelskemu samostanu. Podr. romarsko cerkev sv. Jožefa, ki stoji niže na dravski terasi, je dal 1684 sezidati mariborski župan Val. pl. Bevorgo v spomin na kugo ki je tu divjala 1680—1682. Od 1714—1788 je obstajal tu beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Sedanja stavba je bila zidana v 1726—1728. Od 1897—1911 so jo oskrbovali oo. lazaristi, od 1919—1920 pa oo. kapucini. Na prižnici zgodovinsko zanimiv restavrirali relief. Občina Sv. Lovrenc na Pohorju Preb. 2948, hiš 434, posest. 279, koč. 64, najem. 187. Površina 6905.73 ha: njiv in vrtov 426, trav. in paš. 911, gozdov 5449.20, ostalo 119.53. Občina obsega ozemlje jz. od velike dravske vijuge, s katero prehaja reka iz tesne soteske v široko Dravsko dolino nad Mariborom. Osrednji pas občine tvori v mlajših terciarnih plasteh razvito podolje, ki se vleče skozi s. del Pohorja od z. proti v. v obliki nižjega hribovja. Podolje omejuje na j. glavna granitna pohorska gmota (Lam-prehtov vrh 1227, Klopni vrli 1335, Plešič 1407 m), na s. pa ga loči od tesne dravske soteske vzporedna, nekaj nižja gorska vrsta (Lobnikov vrh 708 m, Jurčičev vrh 845 m, Hlebov vrh 913 m). Od glavnega pohorskega slemena priteka v podolje močna Rudoljna, ki si nato poišče v tesni debri (Puščava) pot do Drave. V osrednjem delu podolja se je razvilo večje trško naselje, ki se ima zahvaliti za svoj nastanek in razvoj razen kmetijstvu, stari obrti in industriji na Radoljni (staro steklarstvo, žage). Tudi danes imajo kraji v precejšnji meri industrijski značaj z živahno lesno trgovino in industrijo. Obsežni pohorski iglasti gozdovi dajejo ogromne količine lesa, ki se izvaža deloma v Italijo, še več pa v obliki splavov po Dravi na Hrvatsko, v Slavonijo in na Madžarsko. Razen tega uspeva še živinoreja in sadje. Naseljenost je zgoščena le v osrednjem delu pri Sv. Lovrencu; deber ob spodnji Radoljni je — izvzemši nekaj mlinov in žag — skoro neposeljena, pač pa so velike samotne kmetije z močno zemljiško posestjo raztresene po vseh nižjih pobočjih, kjer segajo do 900m visoko. Ves promet odvaja ban. cesta ob Radoljni, ki doseže v dravski soteski pri žel. p. Sv. Lovrenc, edino prometno okno v svet. Občina je bila do osvoboditve pod močnim pritiskom germanizacije, danes pa se v n jej vedno bolj uveljavlja slovenski element. Važna je tudi kot letoviško področje in kot izhodišče številnih letnih in smuških izletov na Pohorje (h koči pod Klopnim vrhom 1335, na Pesek pod Rogljo 1507 m. k Šentlovrenškim jezerom itd.)! Cinžat-Ruta, 640-88-28-13-65. Sr Maribor d. br. 24 km, so du Maribor 24 km, žand zdr fin o Sv. Lovrenc na Pohorju 6 km, žel Fala 3 km, p š žup Puščava I—3 km. Nm ca 450 m. Široko razmaknjena vas, na prostranem sedlu med Falo in Dev. M. v Puščavi. Dostop z vsemi vozili po cesti pod vasjo (0.5 km). Nekaj kmetij visoko v pohorskem pobočju (Ruta). Glavni pridobitni panogi sta gozdarstvo in živinoreja. Nekaj donaša tudi sadjarstvo. Kmetijske pridelke prodajajo v bližnjo okolico (Fala) in v Maribor, sadje in les pa tudi v inozemstvo. V vasi je kužna spominska kapelica na tzv. »Gomili«. II kraju spada naselje Fala v Dravski dolini, izvzemši elektrarno, ki spada v občino Selnica (sr. Maribor 1. br.). Fala se prvič omenja 1245. Tu stoji falska graščina, katere pred- hodnik je bil v bližini stoječi mnogo večji stari grad, ki so ga prvotno posedovali Falski gospodje (prvič omenjeni 1299). L. 1407. je grad razrušil Oton Pergauer. V času turških napadov je falsko graščino utrdil šentpavelski samostan, ki se kot njen lastnik omenja sredi 16. stol. Samostan je tu postavljal oskrbmke-redovnike. V gradu so celo ustanovili šolo za klerike Ko je bil samostan 1782 razpuščen, je falska graščina postala drz last. Od države jo je 1820 kupila rodbina Leibmann pl. Rast. Ta je 1830 zgradila zidan most čez Dravo, a ga je 1836 odnesla voda. Danes je graščina last P. Glančnika. Kapela sv. Miklavža je gotovo obstajala že v starem gradu. V novo zgrajenem gradu so jo nanovo postavili. Patrocinij sv. Miklavža (zaščitnika brodarjev) spominja na nekdanje dravsko splavarstvo. Kumen, 484-60-48-12-22. Sr Maribor d. br. 28 km, so du Maribor 28 km, žand zdr fin žel o pTt Sv. Lovrenc na Pohorju 1—18 km, š žup Sv. Lovrenc 1 — 18 km in Puščava 0—4 km. Nm 480—1200 m. Velike samotne kmetije so 'raztresene sredi obsežnih smrekovih gozdov v osojnem pobočju Lamprehtovega vrha (1227m). V dolini pod vasjo teče Radoljna, ki žene precej žag. Zemlja v pohorskih pobočjih je precej peščena in vsled senčne lege le srednje rodovitna. Les prodajajo in izvažajo na Hrvatsko, v Slavonijo, na Ogrsko in v Italijo. Ob dobri letini prodajo do 2 vagona sadja v Avstrijo. Ob Radoljni lep slap Šumnik. V okolici lepi smuški tereni (skakalnica). Markirana pot na Klopni vrh (1335 m). Vas se prvič omenja 1196 kot last šentpavelskega samostana. Puščava, 378-68-30-20-31. Sr Maribor d. br. 25 km, so du Maribor 25 km, žand zdr fin o Sv. Lovrenc na Pohorju 3 km, žel Sv. Lovrenc na Poli. 2 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1820, 2 odd. PJS, Strel. druž. z odrom, Izobr. d. Nm 331 m. Mala vasica s cerkvijo Dev. M. v slikoviti, ozki debri ob sotočju Radoljne in Lamprehtovega potoka. H kraju spada tudi večji v. del raztresenih samotnih kmetij bivše občine Rdeči breg; z. del gl. Lchen (obč. Podvelka). Pobočja porasla s temnimi smrekovimi gozdovi. Gozdarstvo, lesna industr. in poljedelstvo. Izvoz in prodaja sadja (do 5 vag. letno), pitane živine in lesa (na Hrvatsko). Kraj se je prvotno imenoval Radomlje; prvič se omenja 1091, ko je grof Eng. Spanheim podelil ta svet šentpavelskemu samostanu. Župnija Sv. Marija v Puščavi (dek. Maribor d. br., škof. lavant.) ima 1380 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije. Na mestu kapele sv. Štefana so šentpavelski benediktinci sezidali okoli 1628 pravo cerkev in jo 1641 posvetili, 1672 pa predelali in povečali. Arhitektonsko je ena najznamenitejših stavb 17. stol. v slogu italijanske pozne renesanse. Cerkev je troladijska bazilika s prečno ladjo in dvignjeno srednjo ladjo. Oltarji so baročni, nekateri imajo dobre oltarne slike. Veliki oltar je impozantno delo domačega baroka iz 2. pol. 17. stol. Prvotno je bila podr. hočke pražupnije, nato župnije Sv. Lovrenca. Iz slednje se je 1786 izločila kot lokalija in 1874 kot župnija. Še danes slovi kot romarska božja pot (7 shodov letno). Podr. cerkev sv. Ane. Prvotna kapela je bila zgrajena 1659 (letnica nad vrati). L. 1864. so jo prenovili. Recenjak, 282-44-39-5-15. Sr Maribor d. br. 30—45 km, so du Maribor 30—45 km, žand zdr fin o pTt š žup Sv. Lovrenc na Pohorju 1—10 km, žel Sv. Lovrenc na Pohorju 7—10 km. Nm 500—600 m. Raztresene manjše skupine kmetij v pobočju z. nad šentlovrenškim trgom. Gozdarstvo in kmetijstvo. Prodaja raznovrstnega lesa in gozdnih sadežev. V bližini lepa razgledna točka Vretenk. Markirana pota k šentlovrenškim jezerom (1529 m) in dalje proti Klopnemu vrhy (1335 m). Sv. Lovrenc na Poli., trg, 1164-174-134-14-54. Sr Maribor d. br. 28 km, so du Maribor 28 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Sv. Lovrenc na Poli. 5 km. Šola ust. 1821, 6 odd. Obrt nad. š. Javna knjiž., SKJ, PCMD. PRK, PJS, Proti-tub. liga; Tujsko promet, d., Gas. Zdravnik. Elektrarna. Nm 483 m. Obsežno naselje na prostranem hrbtu med Radoljno in potokom Slep-nico. Jedro trga je ob obeh straneh ban. cestfc, ki se polagoma dviguje ob sotočju Slepnice in Radoljne. V dolini ob Radoljni pa je razvrščen industrijski del (žage. mlin, tovarne). K trgu spada tudi še Kurja vas, nad vstopom Radoljne v sotesko proti Puščavi. Obrt, trgovina, poljedelstvo in industrija. Tovarna kos in srpov, tovarni za lesene zaboje in usnje. Poljedelstvo je bolj podrejenega pomena. Znatna trgovina, prodaja sadja, večinoma jabolk v Avstrijo. Ves promet je usmerjen proti žel. postaji v ozki dolini Drave. Prijetno pohorsko letovišče z udobnostmi za tujce (pension ob Radoljni, ki ga posečajo predvsem Vojvodinci). Vodni športi, smuški tereni, sankališče in drsališče, izhodišče na Pohorje; markirana pota na Klopni vrh (1335 m), Roglo (1517 m) ter k šentlovrenškim jezerom (1529 m). Prvi znani lastniki kraja so bili grofje Breže-Seliški, za njimi Spanheimi. L. 1091. ga je grof Eng. Spanheim podaril šentpavelskemu samostanu. Ta je tu ustanovil majhen samo- stan. Trške svoboščine je (podelil kraju vojvoda Leopold III. 1222. Trg je mnogo trpel radi vpadov Turkov, Ogrov, Vuzeniški h gospodov, Limbuških gospodov in od Otona Pergauerja, oskrbnika Celjskih grofov na Muti, ki je kraj požgal 1407. V naslednjih letih je opat Ulrik ponovno zgradil cerkev in utrjen samostan, o katerem pa danes ni več sledu. Ko je bil samostan 1782 ukinjen, so posestva pripadla koroškemu verskemu skladu. Trg je bil v preteklosti mnogo pomembnejši kot je danes. Posebno bogastvo je prinesla tržanom steklarska industrija. Steklarna je bila ust. 1834. Steklarji so bili večinoma iz Češkega. Danes spominjajo na te zlate čase samo še imena: »Glažuta«, »Glaževca«, t. j. cesta, ki je vezala šentlovrenško glažuto z glažuto v Josipdolu pri Ribnici. V okolici na pobočju Pohorja je bilo nekdaj razvito tudi železarstvo. Tu je stala visoka peč Ferdinanda barona Rasta. Topilnice so opustili sredi 19. stol. Slovenci so se začeli šele v novejšem času naseljevati v trg. Pravi original je bil kmet Jakob Pavlič p. d. Sadonik, samouk, zgodovinar, svetovni romar, časopisni poročevalec, toda pri vsem tem pristni slov. kmet in pravi pobornik za slov. stvar v tem nekdaj nemškutarskem trgu. Župnija Sv. Lovrenc na Poh. (dek. Maribor d. br., škof. lavant.) ima 3100 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev je stala že 1091. Prvič se omenja 1184. Sedanja romanska stavba je iz 1766. Na novo preslikana 1892, lepa baročna prižnica; oltar sv. Boštjana spominja na kugo iz 1680. Cerkev je bila sprva podr. liočke pražupnije, iz katere se je izločila 1184 ali 1191. Župnija je bila izročena šentpavelskemu samostanu, ki je oskrboval dušno pastirstvo do 1782, ko so župnijo sekularizirali. Župnija je mati 1785 izločene župnije Marije v Puščavi in dela ruške župnije. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 goriški, do 1859 sekovski in poslej lavant. škofiji. Podr. cerkev sv. Križa v trgu se prvič omenja 1381. Dvakrat je pogorela; na to spominja slika sv. Florijana, na kateri je naslikan trg v svoji prvotni obliki. Podr. cerkev sv. Radegunde je bila prenovljena in predelana 1688 in 1868, ko so 'nadomestili prvotni leseni strop z obokom. Kapela Marije sedem žal. na pokopališču, ki so ga premestili od župne cerkve sem okoli 1866. Kapelica sv. Miklavža na glavnem trgu z letnicami 1754—1825 spominja na nekdanje dravsko splavarstvo. Občina Šmartno na Poliorju Preb. 2087, hiš 330, posest. 201, koč. 60, najem. 96. Površina 4951 ha: njiv in vrtov 786, trav. in paš. 1167, vinogradov 9, sadovnjakov 54, gozdov 2865, ostalo 70. Ozemlje občine leži v nižjih jv. pobočjih Pohorja. Po večini so to dolgi hrbti, ki jih medsebojno ločijo doline Bistrice, Devine ter Velike in Male Polskave v njih gornjem toku. Višja strma pobočja in globoko urezane doline pokrivajo lepi, pretežno iglasti gozdovi; na prisojnih hrbtih in zložnih pobočjih pa je razporejena kulturna zemlja. Večina vasi je raztresenega tipa, v najvišjih predelih imamo le velike samotne kmetije. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, živinoreja in zlasti lesna trgovina. Les vozijo v Slov. Bistrico, Polskavo in deloma v Fram. Nekaj dohodkov donaša tudi sadje in prodaja gozdnih sadežev. Iz Šmartna drži banovinska cesta v Slovensko Bistrico, kamor teži večji del prometa. V doglednem času nameravajo to banovinsko cesto podaljšati prav do Klopnega vrha. Klimatsko ugodno ležeči kraji so z razvojem tujskega prometa precej pridobili in nekatere vasi so danes že znane kot prijetna pohorska letovišča in smučišča. Na ozemlju občine leži tudi >Dom kraljice Marije«. K vsem planinskim postojankam (Sv. Arehu, Ruški koči, Mariborski koči) vodijo dobro markirana pota. Bojtina, 223-33-17-5-11. Šr Maribor d. br. 44 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 15 km, o p š žup Šmartno na Poh. 3 km. Nm 1006 m. Raztreseno naselje samotnih, lepih kmetij, nad povirjem potoka Vel. Polskava, ki ima globoko urezano strugo s. pod vasjo. Dostop z vozom po obč. cesti iz Šmartna na Poh. Polja in senožeti na odprtih sončnih pobočjih. Kmetijstvo in gozdarstvo. Dobro razvita lesna industrija. Ob Vel. Polskavi več žag (riža). Les prodajo večinoma trgovcem v Slov. Bistrico. Markirana pot k Sv. Arehu in Ruški koči (1249 m), lepi smuški tereni. Le malo pod podr. cerkvijo sv. Uršule (1006 m) lomijo pohorski marmor, ki so ga tu pridobivali že Rimljani. Danes posipajo z njim ban. cesto, ker ni odjemalcev. Frajhajm, 418-77-36-8-33. Sr Maribor d. br. 50 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica «25 km; o š žup Šmartno na Poh. 8 km. Nm 750—1249 m. Samotne kmetije raztresene po zelo dolgem, v nižjih legah gozdnatem hrbtu, ki se vleče j. pod Sv. Arehom (1249 m) med Malo in Vel. Polskavo. Lepi gozdovi, sončne senožeti. Zemlja peščena, radi višine le srednje rodovitna. Živinoreja, poljedelstvo in gozdarstvo. Les prodajajo večinoma trgovcem v Slov. Bistrico v razni predelavi (deske, trami, stavb, les, drva). Dostop le z vozom. Markirana pot k Ruški koči (1249 m), vse leto oskrbovani postojanki, ugodnemu letovišču in smučarskemu zavetišču. Podr. cerkev sv. Areha (Henrika) na Pohorju poleg dan. Ruške koče je dal postaviti Henrik Rogaški v zač. 13. stol. Po tradiciji je pa dal zgraditi prvotno cerkev nemški cesar Henrik IV. na potu v Canosso. Prvotno malo cerkev, ki je imela predložen nizek zvonik, so na j. strani razširili, povišali in prizidali zakristijo ter novi presbiterij. Tako je bila cerkev popolnoma prezidana med ieti 1621—1656. Zelo star je zvonik, ki je dobil svojo sedanjo obliko nekako v 2. pol. 16. stol. Preprosta stavba ima eno ladjo, katere svod nosijo mogočni slopi in tristrano zaključeni presbiterij. Ob vsaki vzdolžni steni ladje se nahajajo po tri stranske kapele. Predstolpna lopa je križno svođena. Največja znamenitost cerkve je Henrikov grob, romansko delo iz 1. pol. ali sredine 13. stol. Romanska kapelica sv. Lovrenca, prizidana k cerkvi, je starejša od nje. Sz. od Sv. Areha so odkrili predzgodovinske gomile. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta na Poštelo. Kalše, 210-28-22-3-3. Sr Maribor d. br. 28 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 8 km, o š žup Šmartno na Poh. 4 km. Nm ca 470 m. Vasica leži deloma raztreseno v prisojnih pobočjih Poh., z. od vasi Zg. Polskava. Obsega tudi zaselke in kmetije: Brezje, Grobelnik. Grombažan, Padenik, Petelin, Pristovnik, Stara vas in Zg. Kalšjak. Gričevnat in gozdnat svet. Dostop z vozom po občinski cesti iz Šmartna. Kmetijstvo in gozdarstvo. Precej sadja prodajo na Polskavo in v Slov. Bistrico, les (deske, hlode, drva) pokupijo okoliški trgovci. V bližini nad globoko dolino Polskave, je lepa razvalina »Gromberškega gradu«. Ošelj, 241-36-19-17-6. Sr Maribor d. br. 30 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 9 km, o š žup Šmartno na Poh. 4 km. Nm 700—850 m. Lepe kmetije so razvrščene ob obč. cesti na precej gozdnatem hrbtu med Bistrico in Devino j. in z. od Šmartna. Dostop po obč. cesti iz Šmartna (4 km). Les, živino in gozdne sadeže prodajajo v Slov. Bistrico. Sončne senožeti, razmeroma zložna polja. Markirana pota na Pohorje. V vaškem območju stoji v prisojnem pobočju sredi smrekovih gozdov najlepši otroški počitniški dom v naši državi, »Dom kraljice Marije na Pohorju« (850 m). Obsežna glavna zgradba je zidana v slogu imovitih pohorskih domov. Idealno lepa planinska okolica, prvovrstno klimatsko okrevališče. Kopalni bazeni s prhami, prostori za sončenje in več obsežnih igrišč. Smotrno urejeno gospodarstvo, krasen naraven park, lasten vodovod, zdravnik, stalno varstvo itd. Dostop k domu z vsemi vozili po ban. cesti iz Slov. Bistrice preko Šmartna na Pohorju. Prebukovje, 420-73-55-10-23. Sr Maribor d. br. 26 km. so du 'žand zdr fin žel pTt Slov. Bitrica 6 km. o š žup Šmartno na Poh. 2 km. Nm 400—540m. Naselje sestavljata Spodnje in Zgornje Prebukovje ob ban. cesti Slov. Bistrica—Šmartno. Spodnje Prebukovje je bolj raztresena vinogradniška vasica. H kraju spada tudi Lastinja vas. Poljedelstvo, živinoreja in deloma vinogradništvo (v Sp. Prebukovju). Prodaja sadja, vina, perutnine in jajc v Slov. Bistrico in Šmartno. Obsežni smrekovi in bukovi gozdovi; les prodajajo v Slov. Bistrico. Primerno letovišče. Markirana pota na Pohorje (Klopni vrh, Ruška koča itd.). Smrečno, 149-19-13-1-5. Sr Maribor d. br. 40 km. so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 16 km, o š žup Šmartno na Poh. 4 km. Nm 800—1000 m. V prisojnih pobočjih med smrekovimi gozdovi raztresene velike kmetije, sz. nad Šmartnom na P. Dostop z vozom. Gozdarstvo, živinoreja in poljedelstvo. Prodaja lesa v Slov. Bistrico. Markirana pota na Klopni vrh (1335 m) in k Sv. Trem kraljem (1191 m). Šmartno na Pohorju, 185-28-14-5-9. Sr Maribor d. br. 30 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 9 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1816, 4 odd. Kmet. nad. š., SKJ, Gas. Nm 780 m. Lepa pohorska vas, strnjena okoli cerkve na odprtem, prostranem hrbtu, med Devino in Vel. Polskavo. Lepe zidane hiše stoje na obeh straneh ban. ceste, ki vodi sem iz Slov. Bistrice. Poljedelstvo in živinoreja za dom; gozdarstvo (prodaja lesa v Slov. Bistrico) in v zadnjem času tujski promet. Znano letno in zimsko pohorsko letovišče; gostilne z udobnimi prenočišči. Markirane poti k Ruški koči (1249 m), Mariborski koči (1080 m), na Klopni vrh, k Sv. Uršuli in Sv. Trem kraljem (1191 m). Lep razgled, idealni smuški tereni. Odkriti številni rimski napisni kamni, reliefi, stebri in dr. spominjajo domnevno na letoviško vilo nekega rimskega veljaka iz Ptuja ali Celja. V srednjem veku so imeli tu svoja posestva Celjski grofje. Nad cerkvenim portalom so še vidne tri celjske zvezde. Župnija Šmartno na Pohorju (dekanija Slovenska Bistrica, škofija lavantinska) ima 1750 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotna cerkev je iz 1252 in je zidana domnevno na temeljih nekdanjega rimskega templja. V zapadno steno je vzidan rimski kamen, ki predstavlja Orfeja. Cerkev je bila prvotno podružnica slivniške pražupnije, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1450. Župnija je od 1687. Do 1751 je pripadala oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Zgornja Nova vas, 241-36-25-11-6. Sr Maribor d. br. 28 km, so du žand zdr fin žel pTt Slov. Bistrica 6 km, o š žup Šmartno na Pob. 4 km. Nm 645 m. Vas deloma strnjena, deloma razložena ob obč. cesti, na odprtem prisojnem hrbtu med Bistrico in Devino. Dohod z vozom po obč. cesti od Zg. Bistrice. Sadje, živino, perutnino, jajca in mehki les prodajajo v Slov. Bistrico. V bližini lomijo marmor. Markirana pot k počitniškemu domu kraljice Marije. Občina Zgornja Polskava Preb. 1142, hiš 289, posest. 154, koč. 83, najem. 52. Površina 1137.39 ha: n jiv in vrtov 314.38, trav. in paš. 328.80, sadovnjakov 53.76, vinogradov 71, gozdov 323.89, ostalo 45.56. Občina obsega najzapadnejši del Dravskega polja ob izstopu rečice Polskave v ravan. Obsega del ravnine, ki je tu še precej razgibana; v rahlo nakazanih dolinah je svet mestoma močviren, na napetem delu ravnine pa so rodovitna polja. Ves svet je rahlo nagnjen proti v. Na z. sega občina na obronke Pohorja z vinorodnima goricama Bukovec in Gabrnik. Tu imamo razložena naselja, dočim je v ravnini naseljenost sklenjena. Dohodke daje prodaja mleka, sadja, prašičev in perutnine v Maribor. Gozd ni ravno prvovrsten, vendar nudi nekaj lesa za prodajo. Nekaj vinogradov. Ob robu ravnine vodi drž. cesta Maribor—Celje, od katere se tu odcepi ban. cesta na Sp. Polskavo—Pragersko. Bukovec, 155-42-19-5-18. Sr Maribor d. br. 17 km, so du fin Slov. Bistrica 5 km, žand žel Pragersko 6 km, zdr o pt š žup Zg. Polskava lkm. Nm 427 m. Vinorodna gorica in raztresena vas s. nad vasjo Zg. Polskava. Vinogradništvo, poljedelstvo in deloma živinoreja. Tudi gozdarstvo (iglasti gozdovi) precej razvito. Največ se proda vina, živine, lesa in sadja v dobri letini. Dostop le z vozom od drž. ceste v Zg. Polskavi. Gabrnik, 190-53-23-20-10. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 5 km, žand žel Pragersko 6 km, zdr o pt š žup Zg. Polskava 1 kin. Nin 300—450m. Vinorodno naselje na zadnjih obronkih Pohorja z. nad Zg. Polskavo. Po vsem pobočju ob obč. cestah med vinogradi raztresene domačije. Vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja in deloma poljedelstvo. Prodaja vina in sadja ter mehkega lesa. Markirana pota k planinskim postojankam. Dostop le z vozom od drž. ceste v Zg. Polskavi. V starem veku je tod mimo vodila rimska cesta. Poslopje, zvano »Majalov štok« (posestnika Majala), je po ustnem izročilu preostanek nekdanjega ondotnega rimskega postajališča. Zidovje je nenavadno debelo (1.5 m). Kočno, 58-21-16-3-2. Sr Maribor d. br. 19 km, so du fin Slov. Bistrica 7 km, žand žel Pragersko 8 km, zdr o pt š žup Zg. Polskava 3 km. Nm 450m. Na prisojnem pohorskem hrbtu ležeča vasica nad globoko urezano dolino Polskave. Dostop samo z vozom po, obč. cesti iz Zg. Polskave. Precej gozdnata okolica. Vinogradništvo in sadjarstvo. Prodajajo nekaj vina, lesa in živine ter sadje ob dobrih letinah. Deset minut nad vasjo se na težko dostopnem kraju dvigajo razvaline nekdanjega Gromberškega gradu (Griinberg), ki je že 300 do 400 let v raz- valinah. Grajsko posestvo je pripadlo slivniški graščini, pozneje je pa bilo razprodano. Zadnja lastnica je bila grofica Uršula Griinberg, ki je pokopana v cerkvi na Zg. Polskavi. Grad je bil s podzemeljskim hodnikom zvezan s framsko graščino. Na nekdanji grad še spominjajo hišna imena bližnjih kmetij: gornji in spodnji Grumberžan (Koren) in tretji »Na marofi«. Gornji Grumberžan ima v kolarnici vzidano marmorno ploščo, ki predstavlja viteza v bojni opremi. V bližini razvalin kopljejo žvepleno rudo z izredno dobro kvaliteto (53%). Ogljenšak, 202-38-24-8-6. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 5 km, žand žel Pragersko 6 km, zdr o pt š žup Zg. Polskava 2 km. Nm 310 m. Vas leži v ozki dolini Polskave pod vinorodno gorico Bukovec (427 m) sz. od vasi Zg. Polskava. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, gozdarstvo in lesna trgovina. Markirana pot na Pohorje. Dostop z vozom po obč. cesti iz Zg. Polskave. Sele, 102-25-14-5-6. Sr Maribor d. br. 18 km, so du fin Slov. Bistrica 6 km, žand žel pTt Pragersko 4 km, zdr o š žup Zg. Polskava 2 km. Nm 265 m. Manjša vasica v ravnini blizu ban. ceste med Sp. in Zg. Polskavo, dostopna v vsemi vozili. Gospodarske razmere kot v Zg. Polskavi. Zgornja Polskava, 435-110-58-42-10. Sr Maribor d. br. 17 km, so du fin Slov. Bistrica 5 km, žand žel Pragersko 4 km, zdr o pt š žup v kraju, šola ust. 1820, 4 odd. SKJ s knjiž., Gas., Izobr. d. »Skala«. Elektrika. Nm 290m. Vas leži na vznožju Pohorja ob rečici Polskavi in drž. cesti Maribor—Celje. Lepe zidane hiše stoje ob drž. cesti, župna cerkev, šola in nekaj domačij pa ločeno na malem holmcu »Levarjih« (288 m), sredi lepega polja. Poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Prodaja mleka, sadja, prašičev in perutnine v Maribor. Letno prodajo do 3 vag. mehkega lesa. Izhodna točka za izlete na Pohorje. Avtobusna zveza z Mariborom in Celjem. V predzgodovinski dobi je bilo tu jezero, na kar spominja ime cerkve sv. Trojica na jezeru. V starem veku je tod držala rim. cesta Celje—Ptuj, od katere se je v tem kraju (morda postaja Mansio Pultavia) domnevno odcepila pot proti Mariboru. Temelji sedanjega mostu pri drž. cesti v vasi so verjetno celo iz rimske dobe. Tudi srednjeveški zgornjepolskavski grad je domnevno zgrajen na temeljih rimskega kaštela. Gotovo je že stal grad v 12. stol., ko se 1164 Polskava prvič omenja kot last šentpavelskega samostana. Grad je bil last gospodov Polskavskih, ki se omenjajo od 12. do 15. stol. L. 1635. so grad razrušili uporni kmetje, nakar je bil obnovljen. Od 1730—1799 so bili grajski lastniki Dietrichsteini, ki so sezidali sedanje trinadstropno poslopje. Danes je njegov lastnik grof Chlorinsky. Grad je sicer še sedaj ohranjen, toda že zapuščen in v razpadanju. Zunanjščina nudi še lep starinski, slogovno čist izgled. V poslopju zraven gradu, ki je še danes ohranjeno in predelano v kaščo, je bil do 1848 sedež privilegiranega krvnega sodišča. Nad glavnim vhodom je grb in letnica 1643. Vidni so še tudi nekdanji zapori. Šolo v Zg. Polskavi so otvorili 1820; prvi učitelj je bil Simon Pernat: ta je 1825 zasadil pred šolo lipo, ki še danes stoji. Župnija Zg. Polskava (dek. Slov. Bistrica, škof. lavant.) ima 1229 duš. Pokopališče. Zupno cerkev sv. Trojice je sezidal v romanskem slogu 1619 slivniški župnik Matija Min-dorfer (spominska plošča nad stranskim vhodom). L. 1636. so prizidali k stranski ladji presbiterij in ga 1782 povišali. Lep veliki oltar in starinski oltar sv. Družine v stranski kapeli. Prvotno je bila cerkev podr. slivniške prafare; 1758 je postala vikariat. Zupna kronika od 1840 dalje. Srez Maribor levi breg Splošen pregled Srez Maribor 1. br. meri 588 km2. Po naravi najbolj ostro začrtana meja na j., kjer poteka ob Dravi od Sv. Ožbalta do Sv. Martina pri Vurbergu. Zapadna meja gre preko srede Kozjaka po Ožbaltski grabi na Kaplo, kjer doseže drž. mejo z Avstrijo. Odtod poteka meja v glavnem po izrazitejših vrhovih v sv. smeri, prekorači razvodje med Pesnico in Muro ter preide mimo St. llja na Muro, ki se je drži do Zgor. Cmureka. Vzhodna meja teče nekaj časa na 1. bregu Ščavnice, ki jo pri Nasovskem vrhu prekorači; tu se drži roba doline do Radven-cev, kjer vstopi v osrednje Slov. gorice. Med Senarsko in Gočovo prekorači Pesnico in se preko Goric obrne na jz. k Sv. Martinu pri Vurbergu. Pokrajino sestavljajo tri različne geografske enote. Najmanjša je Dravska dolina. To je prodnata jliluvialna tvorba, ki se na levem bregu nekoliko razširi le pri Selnici, drugod pa teče Drava tesno pod kobauskim vznožjem. Tod opazimo strnjena naselja, večinoma ob ban. cesti nad diluvialnimi terasami, ki so izrabljene za poljedelstvo. Na z. se dviga kopasti Kozjak ali Kobansko gorovje, ki sega s svojimi podaljški na v. do Sv. Vrbana (595 m) nad Mariborom. To je živahno razčlenjeno hribovje s celo vrsto kopičastili in ostrih vrhov, preko katerih teče naša s. drž. meja. Najvišjo točko v tem delu Kozjaka doseže Kolarjev vrh (982 m). Potoki teko v tesnih in globoko urezanih grabah naravnost v Dravo. Ob njih stoje mlini in številne žage. V v. in j. delu uspeva še vinska trta, zlasti na rebreh in obronkih, ki se tja do Selnice in Šentjan-škega vrha hitro in strmo spuščajo v Dravsko dolino. Tu je hkrati z. meja vinogradništva v Sloveniji. Ves ostali predel pripada Slov. goricam: dočim nazivajo v širšem smislu s tem imenom vse gričevje v okviru: Drava—Kamnica—Pes ji vrh—Mura —Lokavci—Ormož, pa je to v ožjem smislu naziv za pokrajino, ki leži med Pesnico, Ščavnico in Štajngrovo. Slov. gorice so terciarno gričevje, ki so ga neštete rečice in potoki živahno raz-rezali. Površinska slika je precej enolična: prevladujejo podol-žna slemena, ki se vlečejo v smeri ssz.-jjv. Njih višina se giblje med 250 in 400 m ter raste od j. proti s. Glavni reki sta Mura in Drava, ki pa se goric le dotakneta. Vzporedno z Dravo in Muro teče Pesnica v celi dolžini goric, enako v krajši razdalji Sčavnica. Doline so večinoma globoko vrezane v gričevje. Ob deževju so večkrat preplavljene in v svojem spodnjem delu pogostoma zelo vlažne. To velja zlasti za Pesniško in ščavniško dolino, pa tudi za manjše ob Cirknici, Jareninskem in Vukovškem potoku. Z. del sreza je zgrajen od meje do Sv. Križa iz kristalastih skrilavcev. To so predvsem blestniki, med katerimi se nahajajo manjše količine amfibolita. Le pri Sv. Duhu je ohranjen na blestniku del triade (werf. skrilavci in gornjetriadni apnenec). Kristalasto ozemlje prekrivajo od vzhoda terciarni mio-censki laporji in peščenjaki, ki zavzemajo skoro ves ostali del sreza. Le okrog Sv. Lenarta v Slov. goricah so razvite plasti mlajšega pliocena kot rečne tvorbe. Ustvarjajo nižje gričevje do Št. Jurja na severu. Tudi ob jv. meji pri Rogoznici nastopajo iste pliocenske usedline. V manjši meri je razvit terciarni litavski apnenec (litavec) in sicer okrog Jablane in pri Sv. Lenartu. V z. delu sreza imamo ohranjen miocen le na Jan-ževem vrhu ob Dravi. Nižini ob Dravi in ob Pesnici pokrivajo diluvialne in aluvialne usedline. Ob Dravi poteka mimo Maribora proti v. znana dravska jirelomnica. Ob njej je v terciarni dobi segal proti z. ozek morski zaliv. Ko je morje odteklo, je ostalo v nižinah nekaj jezer, v katerih se je razvil premog. Zaradi poznejših premikanj in gubanj je pa premog pretrgan in premetan, da se, ne glede na njegovo malo količino, pridobivanje ne izplača. Med Sčavnico in Sv. Tremi kralji izvirajo številni vrelci slatine. Od Sv. Benedikta pa do Kapele ima skoraj vsak studenec mineralne primesi. Iz dravskega peska nad Mariborom so nekdaj izpirali zlato. Ob Lobnici dobivajo lojevec. Zaradi odprte lege proti v. prevladuje v srezu kontinentalno podnebje, ki se mu že pozna vpliv Panonske nižine. Toplotne razlike med letnimi časi so precej velike. Zime so dokaj mrzle, saj znaša povprečna januarska temperatura —2 do —3° C (Maribor —2.3° C), poletja pa so vroča (srednja julijska temperatura 18» do 20» C). Padavin je dovolj, vendar ze znatno manj kot na desnem dravskem bregu. Njihova letna množina v goricah proti sv. znatno pojema (Maribor 974 mm, Sv. Duh na Ostrem vrhu 910mm, Sv. Trojica ca 950mm, Ja-renina ca 900 mm, Št. Ilj že samo okrog 800 mm). Največ padavin pade poleti, a vendarle se uveljavlja obilica padavin tudi v oktobru. Povprečna letna oblačnost znaša 5.3, v bi. goricah pa je še nižja. Poletno jasno nebo spada h glavnim podnebnim prednostim Maribora in Slov. goric. Značilnosti podnebja so: zgodnja pomlad, relativno veliko število vročih poletnih dni in topla jesen. Poletna vročina omogoča vinogradništvo povsod, kjer je vsaj 40 dni s temperaturo nad 20° C. Zemlja je povečini obdelana, zato je prirodne rastlinske odeje razmeroma malo. Gozdovi so na Kozjaku smrekovi in borovi, deloma bukovi; drugod so ali čisti bukovi, ali pa mešani iz hrasta, kostanja in bukve. Podraščevina je ista kot v enakih gozdovih v ljutomerskem srezu, oziroma pohorskih iglastih gozdovih. Za Slov. gorice so značilne srednje evropske rastlinske oblike peščenih tal: kamenokrečnica Saxifraga granulata, kilovec (Ilerniaria hirsuta), Corigiola litoralis, Ra-diola linoides, ki jih drugod v banovini skoro ni dobiti. V gozdovih Kozjaka raste poredko kaka tisa; samo pri Sv. Lenartu ob Pesnici se dobi obrežna kislica (Rumex maritimus); prav redko in sanio po Slov. goricah se nahaja lobodnica Atri-plex oblongifolium: pri Sv. Marjeti rumeni razliudnik (Solarnim luteum); na močvirnih travnikih okrog Kamilice in Me-lja obrežni jetičnik (Veronica maritima). — Ob srednjem toku Mure raste karpatski grobeljnik (Alvssum transsilvanicum), ki pripada alpski in karpatski flori. V ostalem je srez nekako v sredi med subalpinsko in panonsko floro hrastovih gozdov. Z. polovica sreza pripada v zoogeografskem oziru v triglavsko pokrajino, vzhodna pa k nižinskemu pasu, kar je dosti dobro izraženo v vrstah in množini lovnih živali. Med temi so: srne, poljski zajci, divji petelini, gozdni jerebi, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, jazbeci, lisice, kune, podlasice, dehorji, veverice, ujede, vrane in srake. Naleti se pa tudi na gamse in na divjega prašiča. — V Dravi žive mnogovrstne ribe do falskega jezu (Gl. Ptuj!). Nad jezom opazujejo pojeman je plemenitih rib. ker od spodaj ne prihaja dovolj belic, ki jim služijo za hrano. Do Maribora prihajajo kečiga (Acipenser ruthenus), ozimica (Coregonus Wartmani), belica (Leucaspius delineatus) ter ogrica (Abramis vimba). Pesnica ima v dolnjem toku iste ribe kot Drava, v gornjem pa tudi potočne postrvi. — Modrasov je v srezu razmeroma veliko, ni pa gadov. Glede ptic je mariborska okolica dobro preiskana. Kot posebno pogosti pevci se omenjajo slavec, taščica (Erythacus rubecula) pri Dupleku, pogorelcek (Ruticilla Phoenicura) pri Košakih in v Pesniški dolini. Obljuden je bil srez že v predzgodovinski dobi. Odkrili so sledove neolitskih, hallstattskih in latenskih selišč. številnejše so najdbe iz rim. dobe. Važni rimski cesti sta tod preko vodili iz Ptuja čez Sv. Lenart v Radgono in iz Ptuja čez Sv. Marjeto v Št. Ilj in dalje proti Lipnici. Večji v. del sreza je v 9. stol. prišel v sestav dolnje panonske mejne grofije s knezom Kocljem in nadškofom Metodom na čelu. Od konca 9. in v 10. stol. so te kraje pustošili Madjari. V obrambo proti njim so nastali — po Slovenskih goricah — številni strelski dvorci. Ker je bila Sčavnica dolgo časa mejna reka proti Ogrski, so bili ti dvorci posehno gosto posejani okrog Sv. Lenarta, Št. Ilja in Sv. Benedikta. Tudi v srednjem in novem veku so držale skozi srez važne prometne ceste, zlasti cesta Trst— Dunaj, ki so jo 1727 usposobili za vozni promet. Važna trgovska pot je vodila tudi na Koroško po dolini Drave oziroma po Dravi sami, na kateri je cvetelo splavarstvo in brodarstvo. Splavarji so prevažali po Dravi navzdol predvsem les in z njim zakladali Vojvodino in celo Beograd. Na Koroško so pa izvažali vino iz Slov. goric. Trgovino s Koroško po Dravski dolini so pospeševali deželni knezi (štajerski vojvode), da so lahko tekmovali s ptujsko vinsko trgovino, ki je po 1342 šla j. od Pohorja po Mislinjski dolini. Ko je 1846 stekla skozi srez železnica Dunaj—Gradec—Maribor, je ta prevzela promet Dunajske ceste. Upravno politično je ozemlje med Muro in Dravo pripadalo mariborskemu okrožju (ust. 1752). Le ožji pas ozemlja na d. bregu Mure, od Spilja do Radgone, je ležal že v graškem okrožju. Ko je bil 1849 celjski okrožni urad ukinjen, so se meje mariborskega okrožja pomaknile proti j. V drugi pol. 19. stol. in pred svetovno vojno je bilo to ozemlje glavna predstraža proti germanskemu prodiranju. Znani so bili narodnostni boji v Št. Uju v Slov. gor. in Svečini, ki so v glavnem prinesli uspeh slovenski stranki. Glavni ustanovitelji cerkva so bili admontski benediktinci in Spanheimi, ki so tu naselili benediktince iz Št. Pavla v Labodski dolini. Admont in Št. Pavel sta si pridobila obsežna posestva; Admont jih je ohranil do danes. Zelo stari župniji, ust. pred 1160, sta bili v Kamnici oz. Mariboru in Jarenini. Iz teh dveh prafara so nastale skoro vse župnije v srezu. Cerkveno so pripadale do 1787 solnograški cerkvi in arhidiakonatu v Sp. marki, nato do 1859 sekovski škofiji in slednjič lavantinskim škofom. Župnijo Marijo Snežno v Velki je sekovska škofija šele 1870 odstopila lavantinski. Tukajšnje župnije imajo le malo podružnic. Po ljudskem štetju iz 1931 šteje srez 54.507 prebivalcev in je v splošnem zelo gosto poseljen (93 na km2), zlasti v v. delu, najmanj pa na Kobanskcm. Največjo gostoto doseže v obč. Košaki (218 na km2), kar pa gre predvsem na račun prebivalstva, ki je zaposleno v mariborski industriji. Najredkeje so ljudje naseljeni v obč. Sv. Križ nad Mariborom, kjer biva komaj 36 ljudi na km2. Temu je vzrok hribovito in z gozdom poraslo ozemlje jv. dela Kozjaka: tu ni strnjenih naselij, ampak prevladujejo samotne kmetije. V desetletju 1921/31 beleži prebivalstvo nad 10% prirastka. V splošnem prevladuje v srezu tip razloženega naselja. Vasi so precej velike, kajti od 180 selišč jih ima 160 nad 100 prebivalcev, od teh pa ima 16 nad 500 preb. Tri naselja presežejo številko 1000, Košaki pa celo 2000. Strnjena selišča so samo v dolinskih predelih. Na Kobanskem prevladujejo samotne kmetije, ki leže na sončnih pobočjih in hrbtih, ki jih sicer pokriva večinoma gozd. Večja selišča opazimo le na izhodišču potokov iz hribovja (n. pr. Selnica, Bresternica in Kamnica). Slov. gorice so gosto poseljene. Opraviti pa imamo s posebnim razloženim tipom naselij. To niso več prave samotne kmetije, ker si stoje domovi preblizu skupaj in sicer ob poteh med vinogradi, najčešče po ploščatih slemenih, v dolgem nizu. Tu gre redko za trdne kmetije, mnogo češče za kajže, za žclarjc, še pogosteje pa le za vini-čarje. Manjše naselbine leže kraj cerkva, ki stoje navadno na vzvišenih krajih. Mokrotne doline so manj poseljene, večinoma le ob robovih. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, predvsem s poljedelstvom in vinogradništvom (v v. delu sreza) ter gozdarstvom in živinorejo (v z. delu). Poleg različnih obrtnikov, ki so naseljeni po vseh večjih krajih, ter kopice manjših žag, imamo nekaj industrijskih središč (Košaki, Sladki vrh, Ceršak, Sv. Trojica in Sv. Lenart): drže se vodnih tokov, ki jim dajo pogonsko silo. Pri Fali pa se nahaja na ozemlju sreza največja naša hidrocentrala. Od celokupnega sreskega areala odpade na njive, vrtove in sadovnjake 18.377ha (ca 31%). Od tega je izredno velik del sadovnjakov (4237 ha ali nad 7% celotne površine). Drugo mesto zavzemajo gozdovi (18.030ha ali 30.8%), ki se raztezajo zlasti v z. delu sreza, po Kobanskem. Teh ima največ obč. Selnica ob Dravi (3844 ha t. j. 53% obč. areala oz. 21% vseh gozdov v srezu); glede gozdov najrevnejši sta obč. Sv. Lenart in Pesnica. Tretje mesto je odmerjeno travnikom in pašnikom s 16.978 ha (skoraj 29%). Tudi v tej kategoriji je najmočnejša obč. Selnica ob Dravi. Z vinogradi zasajene površine je 3438 ha (ca 6%). Največ jih ima obč. Košaki, najmanj obč. Sv. Lenart in Selnica ob Dravi. Njive in travniki zavzemajo predvsem nižje ravninske predele ter osojna pobočja izkrčenih gozdov. Zemlja je pretežno prodno-ilovnata in rodi dobro. Vinogradi se razprostirajo v glavnem po j. in z. hrbtih goric. Proti z. segajo še do Janževe gore in Boča. Statistika kmetijskih pridelkov iz 1934 kaže naslednjo sliko. Pridelalo se je: krompirja na 2598 ha, 168.934 q; pšenice na 2464 ha, 31.685 q; koruze na 2369 ha, 45.969 q; ječmena na 1705 ha, 18.720 q; ovsa na 1506 ha, 20.832 q; rži na 1090 ha, 12.780 q; zelja na 242 ha, 56.036 q ; ajde na 68 ha, 680 cj. Poleg navedenih se pridelujejo še ostali njivski sadeži (buče in sončnice za pridobivanje olja) in različna zelenjava. Z ozirom na razvito živinorejo se sejeta v večji meri tudi lucerna (15.617 q na 316 ha) in detelja (36.052 q na 994 ha). Število živine je razmeroma visoko: goveje živine 19.648, konj 2393, svinj 24.025, ovac 890, perutnine 60.036. Čebelarstvo je dobro razvito: 3022 panjev je dalo 13.944 kg medu. Sadno drevje: jablan 332.710, češpelj 66.000, hrušk 42.600, češenj 16.992, orehov 8993. breskev 4105, marelic 2855. Zlasti je važno pridelovanje jabolk. Saj je v srezu 14% vseh jablan v banovini. Ogromen je v razmerju z ostalimi srezi tudi pridelek, 30 kg na drevo (povpreček za ban. 12.4 kg). L. 1934. se je pridelalo celo 102.185 q, kar znaša 37% vsega pridelka v banovini. Tudi hruške se odlikujejo po precejšnjem pridelku (18.2 kg na drevo, v vsej banovini 11.9). Srez ima nadalje največje število marelic v banovini. Glede češenj je po številu dreves na tretjem mestu (za ptujskim in novomeškim), po pridelku pa celo daleč na prvem (53 kg na drevo proti povprečku 15.5), t. j. 9069 q ali 28% vsega pridelka v banovini. Žlahtno sadje se večinoma izvaža (v Avstrijo, ČSR. Nemčijo), ostalo pa se proda v Maribor ali prekuha v žganje. Vinogradniški pridelek je znašal 37.250 hl (na 1 ha vinogradov 22.5 hI), tako da je srez za ptujskim in šmarskim najmočnejši producent vina, ki se po svoji kakovosti more kosati z marsikatero inozemsko vrsto. Od belih vin je treba omeniti predvsem laški rizling, zeleni silvanec in beli burgundec, od črnih pa modri burgundec, vranek in modro frankinjo. V prometnem pogledu predstavlja železnica Št. Ilj—Maribor prvovrstno prometne žilo, tako v potniškem kot tovornem pogledu; bližina drž. meje in hitra zveza z inozemstvom pa njen značaj še bolj povzdigneta. Ker pa so Slov. gorice v prečni smeri za promet neprikladne in je zveza med njimi in železnico otežkočena, se tod opaža zastoj v trgovini, predvsem pri izvozu sadja in vina. Drž. cesta Št. Ilj—Maribor in večje število banovinskih tvorijo precej gosto' cestno omrežje z rednim avtobusnim prometom, ki nadomešča železnico in oskrbuje lokalni promet. V tem pogledu je predel Slov. goric na boljšem kot Kobansko, ki ga z Dravsko dolino vežejo le ozke grabe. Pred kratkim je bila zgrajena cesta Selnica—Sv. Križ, v načrtu pa je še zveza Sv. Ožbalt—Kapla. Šele s to bo celotno srednje Kozjaško pogorje odprto prometu. Važna prometna žila je tudi Drava, kjer se je še do danes ohranilo splavarstvo. Mnoge prirodne lepote v srezu: romantična Dravska dolina, ki nudi nebroj izhodišč za Pohorje in Kobansko pogorje (Sv. Duh, Sv. Pankracij s planinsko postojanko SPD), razgibane Slov. gorice z belimi cerkvami in ličnimi zidanicami, ki privabljajo vsako leto več izletnikov in tujcev. Občina Cerkvenjak* sedež Sv. Anton v Slov. goricah Preb. 2945, hiš 759, posest. 342, koč. 141, najem. 162. Površina 2776.56 ha: njiv in vrtov 956.5, trav. in paš. 675, vinogradov 216, gozdov 839.38, ostalo 89.68. Občina zavzema v glavnem gorice med Pesnico in Sčavnico in leži na skrajnem v. koncu sreza. Najvišji vrh dosežejo gorice pri razglednem Sv. Antonu (340 m) s farno cerkvijo, ki je zaradi visokih topolov, * Všteti so tudi oni deli krajev Andrenci (h. št. 45—49), Smolnici (h. št. 1—39, 42, 43, 45—47, 59, 105 in 109) in Zupetinci (h. št. 1—31), ki so okt. 1936 pripadli obč. Sv. Andraž v Slov. goricah (sr. Ptuj). ki jo obdajajo, karakteristična in vidna daleč na okoli. Po sredi goric v jv. smeri gre v glavnem razvodnica med Sčavnico in Pesnico, vendar dobi slednja več pritokov. Vsi potoki teko po ozkih grabali s precejšnim padcem, ki je izkoriščen za pogon mnogih mlinov. Doline so često zamočvirjene in manj naseljene. Večjih tesno sklenjenih naselij ni, hiše so raztresene. Splošno domujejo po grabah »kmetje« (večji posestniki), po vrhovih pa »želarji« (mali posestniki) in viničarji. Tla so spodaj prodnata in lapornata, v višinah prekrita z debelo plastjo mastne ilovice, ki je precej rodna, a težja za obdelavo. Svet je skrbno obdelan, gozdovi se vedno bolj umikajo njivam in lepim vinogradom, ki se razprostirajo po prisojnih rebrih. Kmetijstvo krije domače potrebe. Živinoreja goji domače govedo, svinje in perutnino. Najmočnejši vir dohodkov je sa- djarstvo in vinogradništvo. Gozdovi dajejo le drva. Gospodarski dvig zelo ovira oddaljenost od železnic. Promet iz obč. odvajajo ban. ceste proti Sv. Lenartu—Mariboru, proti Gor. Radgoni in proti Ptuju. Andrenci, 313-81-43-10-9. Sr Maribor 1. br. 33 km, so Sv. Lenart 14 km, du Maribor-okol. 33 km, žand zdr Sv. Trojica 13 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 8 km, žel Ptuj 19 km, o 1 km, p š žup Sv. Anton 1 km. Nm povpr. 250 m. Razloženo naselje, deloma ob obč. poti v dolini vaškega potoka, ki žene več mlinov, deloma po podolžnem slemenu (Andrenški vrh). Obč. cesta, 3 km do ban. ceste Ptuj—Gornja Radgona. Poljedelstvo in vinogradništvo. Poleg žita in krompirja gojijo tudi lan, toda v manjšem obsegu. Živinoreja precej razvita. Prodaja sadja, vina, perutnine, jajc in svinj. Rimski grobovi. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je štela 12 kmetij. Tedaj je tu stal srelski dvorec. V Andrencik se je rodil in deloval Jurančič Ivan (r. 1861), čebelarski strok. (Gl. opombo pri obč. pregledu!) Brengova, 396-80-62-2-9. Sr Maribor 1. br. 30 km, so Sv. Lenart 10 km, du Maribor-okol. 30 km, žand zdr Sv. Trojica 8 km, fin Sv. Lenart 12 km, žel Gornja Radgona 18 km, o 3 km, p š žup Sv. Anton 3 km. Nm ca 230 m. Raztresena vas deloma v dolini, deloma po pobočjih nad ban. cesto Senarska—Sv. Anton. Dolina je močvirna in v travnikih, v višjih legah so njive. Pobočja porasla z mešanim gozdom in vinogradi. Zemlja rodi za dom dovolj. Glavni dohodek nudi izvoz žlahtnega sadja in prodaja vina, pa tudi prodaja prašičev in perutnine (v Ptuj in Maribor). Na hribčku, blizu kmetije Jakoba Rojsa, je nekdaj stalo kužno znamenje, pomorski križ. Znamenje je razpadlo, v bližini pa še naletijo na človeške kosti v dokaz, da so na tem mestu pokopavali za kugo umrle. Na istem mestu so 1913 postavili križ. Tudi cerkev sv. Uršule, ki je nekdaj stala tu v bližini, je izginila brez sledu. Cenkova, 77-22-8-3-5. Sr Maribor 1. br. 31 km, so fin Sv. Lenart 11 km, du Maribor-okol. 31 km, žand zdr Sv.Trojica 11.5 km, žel Gornja Radgona 15 km, o 1.8 km, p š žup Sv. Anton 1.8 km. Nm 250—300 m. Razloženo naselje v s. delu občine, blizu ban. ceste Sv. Lenart—Gor. Radgona (1.8 km), ob obč. cesti k Sv. Antonu. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Prodaja vina, jajc in perutnine, izvoz sadja. Kužno znamenje z letnico 1529 ter grškima črkama alfa in ornega. Cerkvenjak (Sv. Anton v Slov. goricah), 110-36-14-4-18. Sr Maribor 1. br. 30 km, so Sv. Lenart 13km, du Maribor-okol. 30 km, žand zdr Sv.Trojica 12.5 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Ptuj 19 km, o v kraju, p š žup Sv. Anton v kraju. Sola ust. 1813, 7 odd. Javna knjiž., Šolski oder, SKJ, PJS, Tamb. d„ Gas., D. starih vojakov. Nm 340 m. Kraj leži sredi občine vrh slemena, ki se položno spušča v ozke doline. Pri cerkvi sv. Antona važno križišče ban. cest: proti j. na Ptuj (19 km), proti z. v Maribor (30 km), proti sv. preko Ivanjcev v Gornjo Radgono (13 km). Do avtobusne zveze Maribor— Gornja Radgona 2km (Komarnica). Nekaj mešanega gozda. Zemlja je dobro obdelana, rodi vse poljske sadeže. Živinoreja goji domače govedo. Sadjarstvo se goji v manjši meri, zato pa tem več vinska trta; polovica vina se proda. Prodaja svinj, perutnine in jajc. Najdišča iz predzgodovinske in rimske dobe. Tod mimo je vodila rimska cesta iz Ptuja proti Gor. Radgoni. Župnija Sv. Anton v Slov. gor. (dekanija Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 2561 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Antona. Prvotna cerkev je bila zgrajena pred 1299, ko se omenja kraj, ki je dobil ime po cerkvi. Sedanjo staro, ozko cerkveno stavbo z daleč naokoli vidnim zvonikom so sezidali 1516—1546. Prvotno, v lepi pozni gotiki zidano stavbo so kasneje večkrat prezidali. Staro zakristijo so 1825 prezidali v Križevo kapelo. Tega leta so zgradili novo zakristijo in ji 1865 prizidali Jožefovo kapelo. To kapelo so 1891 združili z zakristijo in s tem povečali tesno cerkev. Ob presbiteriju pa so postavili sedanjo zasilno zakristijo. Vse dozidave so v baročnem ozir. poznorenesančnem stilu. Glavni oltar iz 1873, slika Jezusa na Oljski gori (Brollo). Cerkev je bila prvotno podr. župnije sv. Benedikta in se kot taka navaja 1446 in 1460. Vikariat je postala pred 1598, župnija pa pred 1630. Zupno kroniko so začeli pisati 1840. Veliko podatkov je za starejšo dobo dodal 1891 župnik in zgodovinar Matej Slekovec. Do 1859 je župnija pripadala sekovski škofiji, ki je še do danes obdržala patronatske pravice. Kapela sv. Janeza Nep. je zgrajena konec 17. stol. V bližini župne cerkve stoji kužno znamenje z letnico 1529. Od Sv. Antona doma Horvat Franc (r. 1870), cerkv. in gled. dekor, slikar. Cogetinci, 369-80-30-21-21. Sr Maribor 1. br. 35 km, so Sv. Lenart 15 km, du Maribor-okol. 35km, žand zdr Sv. Irojica 13 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 3 km, žel Gor. Radgona 11 km, o 1.5 km, p š žup Sv. Anton 1.5 km. Nm ca 230 m. Kraj leži deloma v ozki dolini ob ban. cesti Maribor—Gor. Radgona, deloma po položnih pobočjih. Precej močvirno dolino namaka Coge-tinski potok, ki se pri Okoslavcih izliva v Ščavnico; potok goni dva mlina. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov, živine, mlečnih izdelkov. Sadje in vino prodajajo v Čakovec. Avtobusna zveza Maribor—Gor. Radgona. Cagona, 341-97-50-5-27. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart 9 km, du Maribor-okol. 29 km, žand zdr Sv.Trojica 10 km, žel Ptuj 18 km, o 4 km, p š žup Sv. Anton 4 km. Nm 320 m. Razloženo naselje po gričevju, jz. od Sv. Antona. Prisojna pobočja, porasla večinoma z vinsko trto in redkim gozdom, padajo polagoma v dolino Drvanje, ki se tu blizu izliva v Pesnico. Uspešna živinoreja, vinogradništvo in poljedelstvo. Na prodaj stavijo mlečne izdelke in sadje. V kraj vodi subvenc. obč. cesta, dostop z vozom. Do ban. ceste 1 km. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je tu stal strelski dvorec. Ze v 14. stol. so razločevali Zgornjo in Spodnjo Cagono. L. 1445. je štela Zg. Cagona 3 kmetije, Spodnja pa 7. Kužno znamenje z letnico 1641. Grabonoški vrh, 110-30-10-5-10. Sr Maribor 1. br. 34 km, so Sv. Lenart 13 km, du Maribor-okol. 34 km, žand zdr Sv. 1 rojica 13 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Gor. Radgoua 12 km, o 1.6 km, p š žup Sv. Anton 1.6 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje vrU slemena, ki ga oklepata Grabonoški in Cogetinski potok. Sleme pokrivajo vinogradi, pobočja proti Ščavnici pa mešan gozd. V vas vodi ban. cesta ll. reda, do ban. ceste Maribor—Gor. Radgona (avtobusna zveza) 0.5 km. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodaja masla in vina največ v Maribor. Izvoz sadja preko Čakovca. Ivanjski vrh, 81-21-4-3-14. Sr Maribor 1. br. 35 km, so Sv. Lenart 16 km, du Maribor-okol. 35 km, žand zdr Sv. Trojica 15 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 6 km, žel Gor. Radgona 10 km, o 3 km, p š žup Sv. Anton 3 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje vrh slemena, ki pada pri Sp. Ivanjcih zložno v dolino Ščavnice. Vrhovi zasajeni s trto, osojna pobočja pokriva mešan gozd. Dostop z vozom, do ban. ceste Maribor—Gor. Radgona 0.6 km. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Kadrenci, 26-9-3-2-7. Sr Maribor 1. br. 31 km, so Sv. Lenart 14 km, du Maribor-okol. 31 km, žand zdr Sv. Trojica 13.5 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 5 km, žel Ptuj 20 km, o 0.5 km, p š žup Sv. Anton 0.5 km. Nm ca 300 m. Manjše razloženo naselje po slemenu v. od Sv. Antona. Preko grebena vodi obč. pot, v delu je ban. cesta Sv. Anton—Sv. Jurij ob Ščavnici. Do ban. ceste 1 km. Poljedelstvo, vinogradništvo in izvoz sadja. Komarnica, 37-9-4-3-2. Sr Maribor 1. br. 31 km, so Sv. Lenart 13 km, du Maribor-okol. 31 km, žand zdr Sv.Trojica 12 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 13 km, žel Gor. Radgona 12 km, o 1 km, p š žup Sv. Anton 1 km. Nm 300 m. Leži deloma ob ban. cesti Sv.Trojica—Gor. Radgona, deloma na položnem pobočju ob obč. cesti. Avtobusna zveza Maribor—Gor. Radgona. Izvoz sadja in vina. Prodaja prašičev, perutnine in jajc v Gornjo Radgono. Peščeni vrh, 135-37-15-1-13. Sr Maribor 1. br. 33 km, so Sv. Lenart 13 km, du Maribor-okol. 33 km, žand zdr Sv. Trojica 13 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, žel Ptuj 19 km, o 1 km, p š žup Sv. Anton 1 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje vrh podolžnega slemena, v. od Sv. Antona, ob ban. cesti II. reda. Do ban. ceste Maribor—Gor. Radgona 0.8 km. Peščena zemlja prija vinogradništvu, za poljedelstvo bolj slaba. Pro.daja vina, prašičev in perutnine v Ptuj in Gor. Radgono. Smolinci, 405-99-32-46-11. Sr Maribor 1. br. 36 km, so Sv. Lenart 18 km, du Maribor-okol. 36 km, žand zdr Sv. Trojica 16 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Ptuj 14 km, o 6 km, p š žup Sv. Anton 6 km. Nm 230—300 m. Razloženo naselje vrh slemena med Smolinskim in Zupetinskim potokom. Obsega tudi naselje Smolinski vrh. Na z. pobočju vinogradi, na v. precej gozda. Vrh slemena vodi obč. cesta, od katere se odcepi več potov v dolino. Dostop z vozom. Do ban. ceste 2 km. Vinogradništvo in sadjarstvo. Trgovanje z vinom, ki gre pretežno v Maribor in Ptuj. Izvoz sadja. Prodaja perutnine in svinj v Ljutomer in Ptuj. (Gl. opombo pri obč. pregledu!) Stanetinci, 129-47-29-12-6. Sr Maribor 1. br. 29 km, so Sv. Lenart 12 km, du Maribor-okol. 29km, žand zdr Sv.Trojica 10 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, žel Ptuj 20 km, o 0.5 km, p š žup Sv. Anton 0.5 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje po slemenu jz. od Sv. Antona. Osojno pobočje pokriva mešan gozd, prisojno pa je v vinogradih. Do ban. ceste Ptuj — Gor. Radgona 1 km. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja prašičev, masla, sadja in vina v Maribor in Ptuj. Vanetina, 154-38-20-4-6. Sr Maribor 1. br. 30 km, so fin Sv. Lenart U km, du Maribor-okol. 30 km, žand zdr Sv. Trojica 6 km, žel Gor. Radgoua 16 km, o 4 km, p š žup Sv. Anton •ikra. Nm 260—300m. Razloženo naselje sv. od Sv. Antona. Sleme pokrito z vinogradi, pobočja proti dolini Drvanje so pa gozdnata. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 2 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. Župetinci, 271-58-28-20-4. Sr Maribor 1. br. 36 km, so Sv. Lenart 18 km, du Maribor-okol. 36 km, žand zdr Sv. Trojica 15 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 4 km, žel Ptuj 17 km, o 6 km, p žup Sv. Anton 6 km, š Sv. Anton 6 km ali Sv. Andraž 2 km. Nm 230— 300 m. Razloženo naselje v goricah j. od Sv. Antona proti Pesnici. Obsega zaselek Brezovjak. Pobočja so pokrita z vinogradi, ponekod tudi z mešanim gozdom. Poleg poljedelstva glavna zaposlitev v vinogradništvu. Večina vina se proda v Maribor in Ptuj. Izvoz sadja v inozemstvo. Prodaja perutnine in prašičev. V vas vodi obč. cesta, ki ima zvezo z ban. cesto Ptuj— Gor. Radgona. (Gl. opombo pri obč. pregledu.) Občina Duplek Preb. 1926, hiš 352, posest. 224, koč. 128, najem. 113. Površina 1660.88 ha: njiv in vrtov 478, trav. in paš. 446.50, sadovnjakov 90.50, vinogradov 34, gozdov 450.52, ostalo 161.36. Občina je med najmanjšimi v mariborskem srezu. Leži v skrajnem jv. predelu in meji že na ptujski srez. V glavnem obsega nizko, deloma z vinsko trto poraslo gričevje in nekaj nižinskega sveta nad Dravo, ki pa je radi vlažnosti le v travnikih in pašnikih. Občino namakata Ciglenški in Dupleški potok. Naselja so bolj kompaktna in leže ob večjih prometnih žilah. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom. Tod uspevajo vse vrste žita, prvovrstno namizno sadje, ki ga prodajo prekupcem, in dobro vino (do 500 lil). Ptujski trg zalagajo s perutnino, jajci, maslom in prašiči. Gozdarstvo v manjšem obsegu. Občina je po ban. cesti zvezana, z Mariborom (avtobusna zveza štirikrat tedensko) in preko llrastovca s Sv. Lenartom. Ciglence, 320-59-38-21-16. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du zdr fin žel Maribor 12 km, žand Sv. Barbara v Slov. gor. 2 km, o 4 km, pTt Vurberg pri Ptuju 4 km, š žup Sv. Martin pri Vur-bergu 2 km. Nm 254 m. Vas leži ob ban. cesti Sp. Duplek— Sv. Barbara, pretežno na desnem bregu Cigleuškega potoka. Vključuje naselje Ciglenški vrli. Precej gozda. Več kot polovica poljskih pridelkov gre na mariborski trg. Živinoreja goji pinegavsko govedo. Izvoz sadja, prodaja prašičev in perutnine. Spodnji Duplek, 540-98-51-47-36. Sr Maribor 1. br. 10 km, so du zdr fin žel Maribor 10 km, žand Sv. Barbara v SI. gor. 3 km, o 2 km, pTt Vurberg pri Ptuju 4km, š žup Sv. Martin pri Vur-bergu 3 km. Nm 240 m. Kraj leži na jz. robu Slov. goric, deloma v nižini na dravski terasi, deloma po bližnjih pobočjih. Skozi vas teče Dupleški potok, ki se nekoliko južneje izliva v Dravo. Tu se cepi ban. cesta na Ptuj in k Sv. Barbari. Avtobusna zveza z Mariborom. Rodovitna orna zemlja. Dober zaslužek nudi sadjarstvo ter prodaja svinj in perutnine. Vinogradništvo neznatno (60 hI). Sv. Martin pri Vurbergu, 364-69-48-21-33. Sr Maribor 1. br. 11 km, so du zdr fin žel Maribor 11 km, žand Sv. Barbara v Slov. gor. 5 km, o 4 km, pTt Vurberg pri Ptuju 2 km, š žup v kraju. Sola ust. 1762, 4 odd. SKJ s knjiž., PJS, Gas., Izobr. d. Nm ca 300 m. Vas leži na dravski terasi v skrajnem j v. delu sreza, deloma ob ban. cesti Maribor—Ptuj, deloma ob obč. cesti. Obsega tudi naselja Dvorjane, Martinski vrh in Ogradi. Kulturna tla so omejena na višje lege, kjer uspeva tudi dobro vino; nižina pa je močvirnata. Avtobusna zveza z Mariborom. Gostilne s prenočišči. Župnija Sv. Martin pri Vurbergu (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 2110 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina se prvič omenja 1443. L. 1782. so jo povečali in renovirali v renesančnem slogu. Sprva podružnica župnije sv. Petra pri Mariboru, je postala cerkev 1761 lokalna kapelanija, 1785 pa župnija. Zgornji Duplek, 702-126-87-39-28. Sr Maribor 1. br. 8 km, so du zdr fin žel Maribor 8 km, žand Sv. Barbara v Slov. gor. 5 km, o v kraju, pTt Vurberg pri Ptuju 6 km, š Žitečka vas 0 km, žup Sv. Martin pri Vurbergu 5 km. Šola ust. 1897, 2 odd. Jav. knjiž., Prosv. d. Nm 260 m. Leži ob ban. cesti Maribor— Ptuj, ki vodi po levem bregu Drave, deloma pa na vzvišeni terasi nad Dravo. K njej spadajo tudi naselja: Bratenje, Gmajna, Plešice, Podbreg, Polutke, Štamberg, Zavrčka vas in Žitečka vas. Uspevajo vsi poljski sadeži, od katerih gre polovica na prodaj v Maribor. Živinoreja goji pinegavsko pasmo. V prodaj gre odlično sadje, predvsem v inozemstvo. Vinogradništvo le za dom. Stranski dohodek iz prodaje perutnine in svinj. Avtobusna zveza. Kraj se prvič omenja konec U. stol., ko ga je grof Sigfrid podelil šentpavelskemu samostanu. Občina Jakobski dol sedež Sv. Jakob v Slov. goricah Preb. 2272, hiš 442, posest. 142, koč. 299, nujem 1. Površina 1890ha: njiv in vrtov ca 925, trav. in paš. ca 409, vinogradov ca 123, gozdov ca 373, ostalo 60. Občina leži v z. delu Slov. gor. Na s. sega do razvodja med Muro in Dravo, na j. pa skoro do Pesniške doline. Vzhodno mejo predstavlja zg. tok Globovnice in sp. tok Jakobskega potoka, z. pa sleme proti Vukovskemu potoku. Vsi potoki izvirajo daleč na s. in teko po dolgih, deloma vlažnih dolinah proti j. v Pesnico. Ob vodah so večidel le mlini in žage. Razložena naselja leže večinoma po vzpetinah, vstran od večjih prometnih žil, sredi vinogradov in sadovnjakov. Gozda, ki daje le drva za kurivo, je precej le v v. predelih. Pridelujejo vse vrste žita in krompir. Dobro rodi sadje, ki se v velikih množinah izvaža. Povsod se goji v večjem obsegu vinska trta, ki donaša dobra vina. Stranski dohodek daje prodaja jajc in perutnine. Dve tretjini prebivalcev predstavljajo viničarji, ostalo pa posestniki. Glavna prometna os je ban. cesta Pesnica—Sv. Jakob, od nje se cepijo na vse strani obč. ceste in kolovozi. Drankovec, 75-26-7-19-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du fin Maribor 14 km, žand Sv. Mar jeta ob Pesnici 6 km, zdr Št. flj v Slov. gor. 17 km, žel Pesnica 10 km, o Okni, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 3 km. Nm 250—270 m. Leži v bližini Sv. Jakoba v Slov. gor. ter ima podobne prirodne in gospodarske prilike. Flekušek, 225-31-8-23-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du fin Maribor 14 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 6 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 17 km, žel Pesnica 10 km, o 3 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 3 km. Nm 300—340 m. Razloženo naselje j. od Sv. Jakoba, leži v osrednjem delu občine, deloma po prisojnih pobočjih, deloma vrh hrbta med Vukovskim in Jakobskim potokom. Večji del površine pokrivajo vinogradi, gozda je manj. Vinski pridelek se večinoma proda. Sadovnjaki rodijo obilico žlahtnega sadja, zlasti namiznih jabolk, ki jih pokupi večinoma inozemstvo. Živinoreja za dom. Prodaja jajc in perutnine. Dostop po ban. cesti Pesnica—Sv. Jakob, do posameznih kmetij pa vodijo obč. kolovozi. Kušernik, 182-27-4-23-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du fin Maribor 14 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 6 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 17 km, žel Pesnica 10 km, o 3 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 3 km. Nm do 360 m. Razloženo naselje leži po prisojnih pobočjih in vrh slemena med Vukovskim in Jakobskim potokom. Vrh in prisojna pobočja so gola, le v v. delu je opaziti manjše krpe gozda. Vinogradništvo. Polja se nahajajo v nižjih predelih ob Vukovskem potoku in krijejo domače potrebe. Izvoz sadja. Dostop po ban. cesti Pesnica—Sv. Jakob. Ob njej je le nekaj hiš, ostale so raztresene po višinah, kamor vodijo obč. ceste. Mali dol, 60-11-8-2-1. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 7 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 14 km, žel Pesnica 12 km, o 1 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. lkm. Nm do 360 m. Razloženo naselje leži v sv. delu občine, med Zg. Globovnico in Jakobskim potokom. Pobočja, z manjšimi zaplatami mešanega gozda, so porasla z vinsko trto. Polje zadostuje za dom. Glavna zaposlenost je v vinogradništvu. Skoro ves letni pridelek se proda mariborskim trgovcem. Proda se tudi mnogo sadja. Malenkosten dohodek prinaša prodaja jajc in perutnine. Po obč. cesti dostop z vozom. Do ban. ceste Št. Ilj—Gor. Cmurek je 4 km daleč. Počenik, 216-46-9-35-0. Sr Maribor 1. br. 17km, so du fin Maribor 17 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 12 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 10 km, žel Pesnica 14 km, o 5 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 5 km. Nm ca 360 m. Razloženo naselje v s. delu občine v povirju Globovnice, ki žene več mlinov in žag. Rodovitnost srednja. V gospodarstvu prevladuje vinogradništvo. Vino in sadje se proda. Dostop po obč. cestah z vozom, do ban. ceste pri Sp. Velki 3—4 km. Ročica, 260-55-17-38-0. Sr Maribor 1. br. 18 km, so du fin Maribor 18 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 10 km, zdr Št. IIj v Slov. gor. 14 km, žel Pesnica 15 km, o 3 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 3 km. Nm do 320 m. Razloženo naselje v. od Sv. Jakoba na ozemlju, ki se spušča položno v dolino Globovnice. V tem predelu prevlnduje gozd. Vinogradov je manj, a rodijo dobro vino. Prebivalci se bavijo v večji meri s poljedelstvom in živinorejo. Gozd daje drva in stavbni les. Prodaja sadja, perutnine in jajc prekupčevalcem. Dostop po obč. poteh z vozom. Do bau. ceste 1—3 km. Vas se prvič omenja okoli 1200 kot last šentpavelskega samostana. Slatinek, 155-12-2-10-0. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 6 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 10 km, žel Pesnica 10 km, o 2 km, pt š žup Sv. Jakob v SI ov. gor. 2 km. Nin do 340 m. Razloženo naselje j. od Sv. Ja- koba po pobočjih 387 m visokega Slatineka, s katerega je lep razgled po Slov. goricah. Domovi raztreseni ob obč. poteh med vinogradi. Poljedelstvo in vinogradništvo, živinoreja v manjši meri. Prodaja vina, jajc, perutnine; izvoz jabolk. Dostop po ban. cesti Pesnica—Sv. Jakob in po obč. cestah. Spodnje Hlapje, 179-36-6-30-0. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du fin Maribor 16 km, žand Sv. Marjeta ob Pes. 8 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 10 km, žel Pesnica 13 km, o 2 km, pt š šup Sv. Jakob v Slov. gor. 2 km. Nm ca 350 m. Razloženo naselje sv. od Sv. Jakoba. Domačije so raztresene med vinogradi in sadovnjaki, osojno pobočje proti Globovniei pokriva mešan gozd. Cel niz občinskih potov posreduje zvezo med banovinsko cesto pri Sv. Jakobu (3—4 km) in ono v dolini Globovnice (2—3 km). V gospodarstvu prevladuje vinogradništvo, živinoreja v manjšem obsegu. Vino in sadje pokupijo trgovci. Postranski dohodek daje perutninarstvo. Spodnji Jakobski dol, 350-70-23-47-0. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 7 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 12 km, žel Pesnica 8 km, o pt š žup v kraju. Šola ust. 1783, 7 odd. Javna knjiž., Gosp. š., SKJ, PRK, JS, Gas. Nm 260—360 m (cerkev 272 m). Razloženo naselje ob spodnjem teku Jakobskega potoka, ki se pod Šikarjem izliva v Pesnico. Obsega tudi naselje Ritiše. Domovi leže večinoma na levem bregu in sicer po prisojnem pobočju, ob obč. cesti med vinogradi. Dolino, ki je deloma mokrotna, uporabljajo predvsem za pašnike in travnike. Glavni gospodarski panogi sta vinogradništvo in poljedelstvo. Vinska trta rodi do 400 hI mešanega vina, od katerega gredo % na prodaj v Maribor. V veliki meri se goji sadje, predvsem jabolka; do 50 vagonov se proda v inozemstvo. Živinoreja v manjšem obsegu. Gozd (bukev in gaber) daje le drva za kurjavo. Dostop z vsemi vozili, deloma po ban., deloma po obč. cesti. Gostilna s prenočišči. Četrt ure od župne cerkve stoji spodnji jakobski grad. Zgraditi ga je dal dr. Gotfrid pl. Beck-Widmanstetter (f 1706). Od 1898 je last domače rodbine Dolajš. Veleposestvo so že razprodali, gradič pa je v rapidnem razpadanju. Grajska kapela je demolirana, vidni so le še korintski stebri. Naziv bližnjega hriba in naselja Ritiše še spominja na nekdanje viteze, ki so imeli tu svoj grad. Ritiše se prvič omenjajo okoli 1200 kot last šentpavelskega samostana. Z u p n i j a Sv. Jakob v Slov. gor. (dekanija Jarenina, škofija lavant.) ima 2650 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba. Prvotna cerkev je bila kot kapela zidana konec 14. stol. L. 1532. so jo Turki izropali in oskrunili, zato jo je 1535 lavantinski škof Filip Renner nanovo posvetil. Najstarejši del sedanje stavbe je ladja z oporniki, ki je še ostanek prvotne gotske stavbe. Presbiterij je bil kasneje dozidan, enako tudi obe stranski kapeli, ki sta najbrž iz 1686. Zvonik so povišali 1850. V zunanji cerkveni zid je vzidan rimski kamen-relief. Cerkev je bila sprva podr. jare-ninske prafare, iz katere se je izločila 1770 kot lokalna kape-lanija, ki so jo 1785 povzdignili v župnijo. Cerkev je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana admontskemu samostanu, ki še danes izvršuje patronatske pravice. Zupna kronika od 1871. Zgornje Hlapje, 250-53-16-37-0. Sr Mariborl.br. 16 km, sodu fin Maribor 16 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 8 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 10 km, žel Pesnica 13 km, o 2 km, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 2 km. Nm 340—380 m. Razloženo naselje v vinorodiiih goricah med Jakobskim potokom in Globovnico nad Sv. Jakobom. Domačije se drže višin in obč. potov. Glavni dohodek daje vinogradništvo. Vino pokupijo večinoma mariborski trgovci. Sadjarstvo tvori važen vir dohodkov. Živinoreja goji mešano pasmo. Stranski dohodek prinaša prodaja jajc in perutnine. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste pri Sv. Jakobu 3—4 km, do ban. ceste, ki gre od Sv. Jurija po dolini Globovnice, pa 2—3 km. Zgornji Jakobski dol, 320-77-42-35-0. Sr Mariborl.br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 6 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel Pesnica 12 km, o v kraju, pt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 1 km. Nm 270—340 m. Razloženo naselje ob zg. teku Jakobskega potoka. Vendar pa je v ozki dolini le par kmetij, ki leže ob obč. cesti. Večina domov se nahaja na prisojnih pobočjih in po zložnem hrbtu. Kraj obsega tudi naselji Babino in Brezovec. Prebivalci žive od vinogradništva in poljedelstva, manj od živinoreje. Prodajajo žlahtna vina in sadje, manj živino in jajca. Dostop do Sv. Jakoba po ban. cesti, dalje po obč. (8—4 km). Prenočišča za tujce. Zaselek Babina se prvič omenja okoli 1200 kot last šentpavelskega samostana. Ob banovinski cesti stoji grad Jakobski dvor. Prvi znani grajski lastniki so bili pl. Herzenkrafti, ki so 1628 prodali gospoščino Juriju Klingendratu, znanemu graškemu županu (f 1640). Ta si je povečal posestva z nakupom v okolici in si tak o ustvaril dominij Sv. Jakoba v Slov. goricah s sedežem v tem gradu. Ta rodbina je gospodarila na gradu do 1733. Kasnejši lastniki so dokupili tudi grad v Sp. dolu (prim. Sp. Jakobski dol). Sedanji lastnik je kmet Anton Roškar. Veleposestvo je bilo med tem razprodano, poslopje samo pa prenovljeno. Nekdaj utrjeni gradič s stolpi in obzidjem predstavlja danes boljšo kmečko hišo. Občina Jarenina Preb. 3003, hiš 498, posest. 130, koč. 248, najem. 120. Površina ca 2490 ha: njiv in vrtov ca 1066, trav. in paš. ca 541, vinogradov ca 403, gozdov ca 325, ostalo 155. Občina leži v osrednjem delu Slov. goric sv. od Maribora, od razvodja proti Muri na s. do doline Pesnice na j. Obsega dolini Jareninskega potoka in Gačnika ter sosedna slemena. V dolini je večja naselbina le pri obč. središču, sicer pa so naselja razložena po slemenih, kjer so vinogradi in gozdovi. Vina in sadja pridelajo precej za izvoz, v Maribor pa prodajajo tudi perutnino, jajca in živino. Promet oskrbuje ban. cesta od Pesnice mimo Jare-nine proti Št. Ilju. Gačnik, 572-75-37-32-6. Sr Maribor 1. br. 6 km, so du fin Maribor 6 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel pT Pesnica 3 km, o š žup Jarenina 3 km. Nm 260—300 m. Razloženo naselje v vinorodnih goricah ob istoimenskem potoku, ki se nad Sv. Marjeto izliva v Pesnico. Gozda zelo malo. Intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo in živinoreja le za dom. Dostop po obč. cesti z vozom. Do ban. ceste na Sv. Lenart 2.5 km. Vas se prvič omenja 1246 kot last solnograškik nadškofov. Jarenina, 450-53-16-16-21. Sr Maribor 1. br. 7 km, so du fin Maribor 7 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 7 km, žel Pesnica 4 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1760, 7 odd. SKJ, PJS, Prosv. d., PSVD, PČD, Gas. Nm 276 m. Jedro vasi leži v dolini ob desnem bregu Jareninskega potoka, kraj ban. ceste Pesnica— Jarenina—Št. Ilj. Nekateri domovi in viničarije leže raztresene po grebenih. Jareninski potok, ki izvira daleč na s. med Po-ličkim in Malim vrhom, teče v jv. smeri proti Pesnici. Tudi po njegovi dolini so raztreseni domovi (Jareninski dol). Vinogradi dajejo prvovrstno vino in obenem s sadjem lep dohodek. Poljedelstvo in živinoreja le za dom. Od ban. ceste se cepijo obč. pota v gorice. Početki vasi segajo v zgodnji srednji vek (pred 9. stol.) Prvi znani lastniki Jarenine so bili konec 10. in v 1. pol. 11. stol. grofje Breže-Seliški. Njihova posestva so v 2. pol. 11. stol. prešla v last admontskega samostana. Ta si je že 1074 pridobil prve vinograde v okolici. Admontska posestva so se obdržala do danes ter se upravljajo iz graščine Jareninski dvor (glej Polički vrh). Na polju od Jarenine proti Št. Ilju stoji kužno znamenje, ki spominja na kugo v 1532. Tik ban. ceste stoji blizu Jarenine jubilejni spomenik, ki spominja na sveto leto 1826. Jarenina je znana iz dobe narodnostnih bojev, ko je veljala za pravo trdnjavo slovenstva na naši s. meji. Župnija Jarenina (dek. Jarenina, škof. lavant.) ima 2515 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Mar. Vneb. Prvotna cerkev je bila osebna last Rudolfa Wittenswaldskega, ki se je med 1131 in 1133 udeležil sovražnega napada na krškega škofa llildebolda. V znak sprave je podaril 1135 cerkev s posestvi solnograškemu nadškofu, ta pa 1139 admontskemu samostanu. Sedanja gotska cerkev je bila zidana 1135. Njen najstarejši del je presbiterij in stolp. Ladjo so prizidali 1546 (letnica na oboku ladje), stranska oltarja sv. Lovrenca na evangelski in sv. Miklavža na epistolski strani pa 1755. Nasproti kapeli sv. Blaža so 1740 sezidali kapelo sv. Križa. Te kapele, kot tudi glavni oltar ter glavna vrata (iz 1548) so renesančni. L. 1882—1883. so cerkev prenovili in okna gotizirali. Tedaj je poslikal cerkev J. Brollo. Zvonik, ki je prvotno stal sam za sebe, so 1548 prizidali cerkvi (letnica in napis nad vhodom). Kot župnija se Jarenina omenja že 1160. Prafara je vse do danes inkorporirana admontskemu samostanu. Iz jare-ninske prafare so izšle župnije: Svečina, Sv. Lenart v Slov. gor., Št. Ilj v Slov. gor., Spodnja Kungota, Sv. Jakob v Slov. gor.. Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Jurij ob Pesnici in Sv. Trojica v Slov. gor. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograškim škofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Zupna kronika datira od 1872. Pokopališče je bilo prvotno pri cerkvi, pozneje so ga premestili 5 min. proti z. Na v. strani cerkvenega obzidja je stara pokopališčna kapela sv. Mihaela, ki jo uporabljajo sedaj za shrambo. Kapela je nenavadno masivna in zgrajena v obliki stolpa. Po legendi sta v nji maševala celo sv. Ciril in Metod. Starost slike sv. Mihaela cenijo na 850 let. Jareninski vrh, 234-60-6-12-42. Sr Maribor 1. br. 8 km, so du fin Maribor 8 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 11 km, žel Pesnica 3 km, o p š žup Jarenina 2 km. Nm 300—360 m. Razloženo naselje sv. nad Jarenino, po prisojnih pobočjih vino- 432 S H F: 7, M A H I B O K LEVI BREG rodnih goric. "V osojuh bukovi gozdovi. Vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo in živinoreja le za dom. Dostop po ban. cesti Pesnica—Jarenina—St. Ilj in po obč. poteh. Jelenče, 268-53-16-14-23. Sr Maribor 1. br. 7 km, so du fin Maribor 7 km, žand zdr St. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel pT Pesnica 2 km, o š žup Jarenina 3 km. Nm ca 330 m. Razloženo naselje na j. izrastkih hrbta, ki se vleče med Cirknico in Gačnikom proti Pesniški dolini. Zelo malo gozda (ob Gačniku). Lepi vinogradi rode obilo dobrega vina. Sadjarstvo in poljedelstvo. Prodaja mleka in jajc. Dostop po obč. poti, do ban. ceste 2 km. Pesnički dvor, 147-23-6-9-8. Sr Maribor 1. br. 7 km, so du fin Maribor 7 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel pT Pesnica 3 km, o š žup Jarenina 3 km. Nm 258—300 m. Raztresena vas, domovi ležijo deloma v Pesniški dolini ob ban. cesti Pesnica—Sv. Lenart, deloma pa na njenem robu. Poleg vinogradništva še poljedelstvo in živinoreja. Izvoz sadja, mariborski trg zalagajo z jajci in perutnino. Železniški viadukt preko Pesniške doline: ima 64 lokov in je 648 m dolg, 20 m visok. Železnica je bila zgrajena v tem predelu 1844—1846. Dostop po drž., ban. in obč. cesti. Vas se prvič omenja že okoli 1123, ko jo je koroški vojvoda Ilenrik (u. 1123) podaril šentpavelskemu samostanu. V vasi stoji grad Pesnički dvor. Prvotni njegovi posestniki so bili Pesnički gospodje, ki se omenjajo že okoli 1190 in nato do konca 15. stol. L. 1832. je kupil grad s posestvi šentpavelski samostan na Koroškem, ki je še danes njegov lastnik. Upravlja jih z vetrinjskega dvorca v Mariboru. Polička vas, 250-54-7-46-1. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du lin Maribor 16 km, žand St. Ilj v Slov. gor. 5 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 5 km, žel Pesnica in Št. Ilj 5 km, o p š žup Jarenina 3 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje v s. delu občine, v povirju Vukovskega in Jakobskega potoka. Obsega tudi naselje Srobotje. Domovi se drže obč. potov in leže med vinogradi, za katere je izrabljena prisojna stran. Na s. strani se nahaja kompleks mešanega gozda, ki služi le domu. Vinogradništvo in kmetijstvo. Sadjarstvo donaša lepe dohodke. Domačim prekupcem prodajajo perutnino, jajca in svinje. Dostop z vozom po obč. cesti, do ban. ceste pri Jareninskem dolu 3 km. Polički vrh, 222-47-5-42-0. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du fin Maribor 16 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 4 km, žel Pesnica in Št. Ilj 4 km, o p š žup Jarenina 3 km. Nm do 360 m. Razloženo naselje v sz. delu občine na prisojnih rebrih hrbta, ki se vleče med Jareninskim in Vukovskim potokom. Z najvišje točke (381 m) je lep razgled po goricah, zlasti proti j. Prisojne strani pokrivajo lepi vinogradi. Zemlja rodi dobro, žitni donos zadostuje za dom. Vinski pridelek se večinoma proda trgovcem v Maribor. Mnogo sadja pokupi inozemstvo; jajca in perutnino pa prekupčevalci. Promet oskrbujejo obč. ceste, ki imajo zvezo z ban. cesto pri Jareninskem dolu (1 do 2 km). Dostop z vsemi vozili. H kraju spada zaselek Zmrzlek in graščina Jareninski dvor. Gradič je bil zgrajen 1074 in je od tedaj dalje last admontskega samostana, ki ima v okolici številna posestva. Samostan je uvedel vzorno vinogradništvo in kletarstvo, zato ima tu stalno svojega administratorja. Vrsta administratorjev je ohranjena od 1329 do danes. Do 1669 so bili civilni, nato do 1907 patri in poslej zopet civilni. V 12. in 13. stol. se omenjajo tudi gospodje Jareninski, gotovo kot ministeriali samostana. Grajska kapela ima mašno licenco. Vajgen, 210-32-10-3-19. Sr Maribor 1. br. 8 km, so du fin Maribor 8 km, žand zdr Št. Ilj. v Slov. gor. 8 km, žel Pesnica 3 km, o p š žup Jarenina 2 km. Nm do 380 m. Razloženo naselje v s. delu občine v goricah, ki jih namaka Vajgenski potok. Zelo vinoroden kraj, glavni vir dohodkov vino in sadje, ki gre preko Št. Ilja v inozemstvo. Gozda zelo malo, večinoma v nižjih predelih. Poljedelstvo in živinoreja v manjšem obsegu. Dostop po obč. poti z vozom, do ban. ceste Jarenina—Št. Ilj 2 km, do drž. ceste 1.5 km. Vukovski dol, 375-57-16-41-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du fin Maribor 14 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 5 km, zdr Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel Pesnica 6 km, o p š žup Jarenina 3 km. Nm 260—300 m. Razloženo naselje v jz. delu občine, deloma v ozki dolini Vukovskega potoka, večinoma pa po prisojnih obronkih nad njim. Živinoreja in vinogradništvo. Večino vina prodajo. Sadjarstvo, predvsem za izvoz. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 1—3 km. Vukovski vrh, 275-44-11-33-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du fin Maribor 14 km, žand Sv. Marjeta ob Pesnici 5 km, zdr St. Ilj v Slov. gor. 8 km, žel Pesnica 5 km, o p š žup Jarenina 2 km. Nm do 360 m. Razloženo naselje ob zgornjem toku Vukovskega in Jakobskega potoka. Poleg poljedelstva se ljudje preživljajo z vinogradništvom in živinorejo. Zelo dobra vina prodajajo v Maribor. Mnogo sadja ostane za izvoz v inozemstvo. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 4 km. Občina Jurovski dol sedež Sv. Jui ij v Slov. goricah Preb. 2407, hiš 588, posest. 408, koč. 168, najem 8. Površina 3219.03 ha: njiv in vrtov 1071.66, trav. in paš. 1020.01, vinogradov 231.87, gozdov 815.97, ostalo 79.52. Občina leži v osrednjem delu Slov. goric na levem bregu Pesnice. Hrbti in slemena se vlečejo vzporedno v smeri sz.-jv. Višjih izrazitih vzpetin ni, višina pojema precej enakomerno v smeri slemenitve; severnejši deli so nekoliko višji od južnih (340—290 m). Med posameznimi slemeni potekajo v isti smeri ozke doline, po katerih teko potoki proti Pesnici. Omeniti je treba Partinjski potok (z. meja občine), Globovnico, Gašterajski potok in Velko, ki tvori v. mejo občine. Ob njih je nekaj nižinskega sveta, ki pa je v spodnjem teku navadno zamočvirjen. Doline so skoro neposeljene, naselja (pretežno razložena) leže vrh slemen in po prisojnih pobočjih sredi vinogradov. Vzhodne dele pokrivajo mešani gozdovi. Zemlja, v dolinah peščena, v višjih legah ilovnata, rodi dobro. Uspevajo vse vrste žita, ki se večinoma porabi doma. Dobri pašniki in travniki omogočajo živinorejo v večjem obsegu; redijo mešano pasmo (marijadvorsko in simo-dolsko, ca 2350 glav). Obilo donaša trgovina s sadjem, ki se ga pridela do 150 vagonov letno (žlahtne vrste jabolk, hruške in češplje), več kot polovica gre na prodaj. Trta na amerikanski podlagi, letni pridelek se ceni na 2400 hi. Nekaj ostane doma, večino pa pokupijo gostilničarji in vinski trgovci. Za gospodarstvo so važni še manjši dohodki od prodaje prašičev, perutnine in jajc. Gozd je večinoma listnat in daje le kurivo. Glavno prometno os tvori ban. cesta II. reda Sv. Lenart— Sv. Jurij, ki se vije po slemenu med Globovnico in Gašteraj-skim potokom. Od nje se cepijo stranske obč. ceste. Avtobusna zveza z Mariborom. Malna, 310-67-43-24-0. Sr Maribor 1. br. 20 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slpv. gor. 3 km. du Maribor-okol. 20 km, žel Maribor 20 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. gor. 1/3km. Nm 350—290 m. Razloženo naselje po prisojni rebri podolžnega slemena, ki se vleče med Globovnico in Gašterajskim potokom. Dostop po ban. cesti in po obč. poti. V s. delu gozd, na prisojnem pobočju pa vinogradi, ilovnato-peščena zemlja rodi dovolj poljskih sadežev, travniki zadostujejo za rejo 300 glav govedi mešane pasme. Glavni pridelek tvori vino (450 lil) in sadje (15—20 vagonov), oboje se proda v Maribor. Partinje, 890-198-132-59-3. Sr Maribor 1. br. 21 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 2—4 km, du Maribor-okol. 20 km, žel Maribor 20 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. gor. 3—4 km. Nm 330—250m. Naselje sestavljajo Sp., Sr. in Zg. Partinje. Razloženo je po grebenih goric med Jakobskim in Partinjskim potokom, ki se pri Hrastovcu izliva v Pesnico. Nekaj zaselkov leži po grabah in ob obč. poti, ki vodi po dolini Partinjskega potoka. Dostop po obč. cesti. Vinogradi, ki dajo letno do 1200 hI dobrega vina. Poljedelstvo za domačo uporabo. Pridela se obilo namiznega sadja (50—70 vagonov), ki gre večinoma na trg. Spodnji Gašteraj, 261-72-48-24-0. Sr Maribor 1. br. 24 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km, du Maribor-okol. 24 km, žel Maribor 24 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. goricah 3 km. Nm 312 m. Razloženo naselje na j. koncu slemena med Gašterajskim potokom in Velko. Hiše leže večinoma ob obč. cesti vrli slemena. Dostop z vozom po obč. cesti, 2 km do ban. V v. delu mešan gozd za drva in stavbni les. Poljedelstvo in živinoreja (250 glav). Do 20 vagonov namiznega sadja se letno izvaža, večinoma v inozemstvo. Vinski pridelek (do 80 hI) gre deloma na prodaj. Srednji Gašteraj, 90-41-32-9-0. Sr Maribor 1. br. 24 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km, du Maribor-okol. 24 km, žel Maribor 24 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. gor. 2 km. Nm ca 340 m. Razloženo naselje vrh grebena goric in po grabah. Pod vasjo teče Gašterajski potok, ki se pri Zcrjavcih izliva v Velko. Dohod po obč. cesti, do ban. ceste 1.5 km. Po prisojnem pobočju vinogradi in sadovnjaki, osojno pa je pokrito z listnatim gozdom. Kmetijstvo. Prodaja vina in sadja. Sv. Jurij v Slov. gor., 326-60-34-23-3. Sr Maribor 1. br. 20 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 5 km, du Mari-bor-okol. 20 km, žel Maribor 20 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1786, 7 odd. SKJ, Prosv. d., TM, PJS, Gas., Strel. druž. Nm 264 m. Raztresena vas z jedrom krog župne cekve, leži v dolini Globovnice deloma ob ban. cesti, deloma po pobočjih, ki so na osojni strani pokrita s pretežno listnatim gozdom. Poljski pridelki se porabijo večinoma doma, malenkosten presežek gre v Maribor. Prebivalstvo goji simodolsko in marijadvorsko pasmo. Znatno trgovanje s sadjem in vinom. V vinogradu Jul. Kronvogla stoji ob obč. cesti kužno znamenje, pomorski križ z letnico 1676. V dolini j. od cerkve so pri oranju in kopanju naleteli na ostanke starega zidovja. Po ustnem izročilu je tu ■ nekdaj stala vas. Župnija Sv. Jurij v Slov. gor. (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 2810 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija se prvič omenja 1388. Po tradiciji je bila ta prvotna cerkev grajska kapela, zgrajena poleg grajske čuvajnice. Sedanja stavba je iz 1501. Cerkev je nizka gotska stavba, obe stranski ladji pa sta novejši. Zvonik, nekdanji obrambni stolp, je iz 1541 (letnici 1528 in 1541 na zvoniku). L. 1532. so cerkev oskrunili Turki, zato je bila 1535 na novo posvečena. Cerkev je bila prvotno podr. župnije Sv. Lenarta v Slov. gor. Od 1616 ima periodične, od konca 17. stol. pa redne kurate. L. 1784. je bila ustanovljena lokalija, ki so jo 1786 povzdignili v župnijo. Prvotno župno pokopališče je bilo nad cerkvijo pod Roškarjem. Pozneje so ga premestili k župni cerkvi. Tu je pokopan znani koroški nacionalni delavec župnik Einspieler. Odtod je bil doma Roškar Ivan (1860—1933), gospodarstvenik, posl. in minister. Varda, 115-27-23-4-0. Sr Maribor 1. br. 22 km, so fin pTt žand zdr š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 2 km, du Maribor-okol. 22 km, žel Pesnica 18 km, o 2 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje 3 km s. nad ban. cesto Maribor—Sv. Lenart pri Zamar-kovi. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Dostop z vozom. Del kraja (h. št. 1—8) spada v obč. Voličina (gl. Zamarkova). Prazgodovinske gomile. Zgornji Gašteraj, 140-44-32-10-2. Sr Maribor 1. br. 24 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km, du Maribor-okol. 24 km, žel Maribor 24 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. gor. 2 km. Nm ca 340 m. Razloženo naselje vrli slemena med Velko in Gašterajskim potokom. Vrli porasel s trto, pobočja z listnatim gozdom. Prodaja vina, sadja, prašičev in drv. Dostop po obč. cesti, do ban. ceste 1.5 km. Zitence, 275-79-64-15-0. Sr Maribor 1. br. 24 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 4 km, du Maribor-okol. 24 km, žel Maribor 24 km, o p š žup Sv. Jurij v Slov. gor. 3 km. Nm 350 do 300 m. Razloženo naselje v. nad zg. Velko, ki žene več mlinov. Hiše leže večinoma vrli slemena ob obč. cesti, ki je oddaljena od ban. ceste Sv. Lenart—Zg. Cmurek dober km. Poljedelstvo za domačo porabo. Glavni vir dohodkov dajejo vinogradi in trgovina s sadjem, manj svinje in perutnina, radi oddaljenosti trga. Gozd daje le kurivo. Občina Kamnica Preb. 2780, hiš 536, posest. 50, koč. 358, najem. 128. Površina občine 2651.59 ha: njiv lin vrtov 741, trav. in paš. 625, vinogradov 221.50, gozdov 948.90, ostalo 115.19. Občina zavzema ozemlje sz. od Maribora do Drave na j. Pokrajina je hribovita; zvišuje se proti z. Najvišji točki sta Lucijin breg (517 m) in razgledni Sv. Vrban (595 m). Občino namaka več potokov, tekočih proti j. v Dravo, največja sta Bresternica in Kamniški jarek. Strnjeni naselji sta le Bresternica in Kamnica, ki ležita ob ustju omenjenih potokov na dravski terasi, po kateri je speljana ban. cesta Maribor—Dravograd. Pobočja so posuta s samotnimi kmetijami; viničarske hiše ležijo na sončnih pobočjih nad jarki, daleč vstran od večjih prometnih zvez. Gospodarske razmere niso enotne: v v. delu živi kmet od vinogradništva in sadjarstva, v z. pa ga preživlja poljedelstvo (v manjši meri) in gozdarstvo. Sadje in vino proda kmet v Maribor, z vrhov pa les in živino; v dolini kupuje živila in sicer predvsem koruzo in koruzno moko. Precej prebivalstva je zaposlenega v Mariboru; zato ima nižinski del občine že v precejšnji meri predmesten značaj. Bresternica, 661-138-8-95-35. Sr Maribor 1. br. 5 km, so du žand zdr fin žel pTt Maribor 5 km, o š žup Kamnica 1 km. Nm 280 m. Gručasta vas leži na dravski terasi, ob izlivu Bre-sternice, ki si je izdolbla v konglomeratu globoko strugo. Prisojna lega; zvezo z desnim bregom Drave oskrbuje brod. Skozi vas vodi ban. cesta Maribor—Dravograd. Avtobusna zveza z Mariborom. Markirana pot k Sv. Križu vodi ob romantični strugi Bresternice, ob kateri je več žag. Zemlja, v nižjih predelih peščena, v višjih lapornata, rodi dobro. Poljedelstvo v manjšem obsegu. Vinogradništvo in sadjarstvo. K vasi spadajo po hribovju raztresene kmetije in naselja: Medič, Srednje, Prošek, Sober, Bresterniška graba. Jelovec, 321-40-15-15-10. Sr Maribor 1. br. 7 km, so du žand zdr fin žel pTt Maribor 7 km, o š žup Kamnica 3 km. Nm ca 300 m. Leži na vzpetinah nad Dravo, deloma ob banovinski cesti Maribor—Dravograd, deloma po grebenih v obliki zaselkov in samotnih kmetij. Zemlja rodi slabo, pridelujejo predvsem rž in oves. Sadjarstvo borno, vinogradništvo le za dom. Bolje je razvito gozdarstvo, vendar pa je gozd že precej iztreb-ljen. Stavbeni les in kurivo gre na prodaj v Maribor. Kamnica, 788-142-6-91-45. Sr Maribor 1. br. 3 km, so žand zdr fin žel pTt Maribor 3 km, du Maribor-okol. 3 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1800, 7 odd. CM knjižnica, SKJ, PJS, PCMD, Prosv. d., Gas., PSVD. Nm 280 m. Gručasta vas z. od Maribora, na dravski terasi, deloma ob ban. cesti Maribor— Dravograd, deloma ob Kamniškem jarku, ki priteče izpod z. vznožja Lucijinega brega (517 m). Priljubljena izletna točka Mariborčanov, odkoder je najboljši dostop preko novega žele-zobetonskega .mostu na Mariborski otok na Dravi, kjer je mestna občina Maribor zgradila moderno kopališče. Izhodišče izletov na Kozjak (k Sv. Križu, k Sv. Vrbami 595 m). Vsa okolica je pokrita z vinogradi in ličnimi vilami. Zemlja, v ravnini peščena, v višini lapornata, rodi dobro. Vinogradništvo in sadjarstvo. Poleg kmetijstva se ljudje živijo še od obrti in trgovine. Prenočišča. Avtobusna zveza z Mariborom. Vas obsega še naselja: čiček, Kamniška graba, Lucijin breg. V vasi so odkrili sledove neolitske naselbine. Kraj se prvič omenja okoli 1100, ko je podaril Hartvik Spanheim svoj dvor in cerkev s posestvi in podložniki šentpavelskemu samostanu na Koroškem. Samostan si je tu pozneje še pomnožil svoja posestva. Na njegovi zemlji si je s silo postavil grad neki Leopold. Z listino, izdano med 1193 in 1220, je bil samostanu vrnjen grad. L. 1453. je cesar Friderik 111. dovolil Veitu llengstbacherju, da svoj dvor v Kamnici utrdi z obzidjem ali pa, da sezida trdno obrambno trdnjavo. Današnji, še lepo ohranjeni Račji dvor je last admontskega samostana, ki ima tu v okolici obširne vinograde. V kraju je že od nekdaj cvetela lončarska obrt. Solo je imela Kamnica že v 1. pol. 18. stol. Župnija Kamnica (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 2700 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotna, zelo stara cerkev je bila sedež pražupnije do srede 12. stol., ko so jo premestili v Maribor, Kamnica pa je postala vikariat. Iz njega se je kmalu nato izločila Selnica kot vikariat. Vizitacijski zapisnik iz 1528 opisuje cerkev kot zelo zapuščeno; v njej so opravljali mariborski kaplani od časa do časa službo božjo. L. 1532. so oskrunili Turki cerkev in pokopališče, zato so oba 1535 na novo posvetili. V 18. stol. so cerkev predelali. Nadomestili so stari gotski svod z novimi oboki in je sedaj cerkev višja. Od prvotne gotske arhitekture so se še ohranili oporniki in deli šilastih oken. Stranska kapela je iz 1697. Zanimive freske na svodu so iz 18. stol. Lepi so baročni oltarji z dobrimi baročnimi slikami. Cerkev je slovela posebno od 2. pol. 18. stol. kot imenitna božja pot. Nazvala se je Mala Marija Zeli, ker so 1759 iz Maria Zeli prinesli v to cerkev kip M. b. Mariborska oz. kamniška pražupnija je mati župnij: Sv. Marije v Mariboru, Sv. Petra pri Mariboru, Sv. Križa pri Mariboru, Sv. Martina pri Vurbergu, Sv. Barbare na Stražišču, Sv. Marjete ob Pesnici, Zgornje sv. Kungote, Selnice, Kamnice, Sv. Duha na Ostrem vrhu, Cmureka in Marije Snežne. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograškim nadškofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Kapela sv. Janeza Nep. v Kamnici. Marijina kapela z mašnim dovoljenjem v hiši šolskih sester. Rošpoh, 1010-216-21-157-38. Sr Maribor 1. br. 7 km, so du žand zdr fin žel pTt Maribor 7 km, o š žup Kamnica 3 km. Nm 300—595 m (Sv. Vrban). Samotne kmetije in zaselki, raztreseni po oblih vrhovih sz. od Maribora. Istoimenski potok teče od s. in se pod Kamnico izliva v Dravo. Kraj sestavljajo naselja: Gaj, Kostanjevo, Pesja ves, Rošpoh, Vinarje in deloma Sv. Vrban (gl. Sober, obč. Sv. Križ). Dostop po obč. cesti z vozom. Manjši gozdni kompleksi. Polje rodi premalo in morajo žito kupovati. Prisojna pobočja so pokrita z vinogradi, ki dajejo prvovrstno vino. Sadjarstvo krije do neke mere gospodarski primanjkljaj. Priljubljena izletna točka Mariborčanov. Občina Korena sedež Sv. Barbara v Slov. goricah Preb. 3080, hiš 680, posest. 466, koč. 100, najem. 114. Površina 3274.90 ha: njiv in vrtov 1089.38, trav. in paš. 730.42, vinogradov 124.25, gozdov 1241.20, ostalo 89.65. Občina Korenu zavzema jv. del sreza in obsega nizke vinorodne gorice, ki na s. in na v. prehajajo polagoma v niokrotno dolino Pesnice. Svet je precej gozdnat, zlasti v osrednjem delu. Občino namaka več potokov, ki se stekajo v Pesnico. Naravnost v Dravo pa tečejo Ciglenški in Korenski potok ter Rogoznica, ki se pod Ptujem izliva v Dravo. Najvišjo točko predstavlja razgledni Novi vrh (405 m, sv. nad Sv. Barbaro). Prevladujejo razložena naselja, zidanice so po prisojnih slemenih, kmetske domačije pa v grabah in ob ban. cestah. Zemlja je ilovnata, v nižjih legali prodnata. Poljskih sadežev pridelajo dovolj, nekaj ostane celo za prodajo. Zelo je razvito sadjarstvo, ki goji predvsem žlahtne vrste jabolk za izvoz. Dobro rodi vinska trta (do 1200 hI), vino se večinoma proda v Maribor in Ptuj. S perutnino zalagajo aa S I! F. 7. M A II I B O U 1, F. V I B I! K G mariborski in ptujski trg. Skozi občino vodita dve ban. cesti, na kateri so navezane številne obč. ceste. Avtobusna zveza preko Sv. Martina v Maribor. Cermljenšak, 220-52-25-15-12. Sr Maribor 1. br. 33.5 km, so zdr fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 14 km, žand Sv. Barbara 17 km, du žel Maribor 33.5 km. o 12 km, š žup Sv. Rupert 9 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje nad Čermljenškim potokom. Leži na hrbtu, ki se vleče vzhodno od Sv. Ruperta in pada zložno v dolino Pesnice. Višje, zlasti prisojne lege pokrivajo vinogradi, ostalo pa bujen gozd. Poljedelstvo in vinogradništvo. Dostop po obč. cesti. Dolge njive, 92-21-17-4-0. Sr Maribor 1. br. 20 km, so zdr fin Sv. Lenart 9 km, du žel Maribor 20 km, žand p Sv. Barbara 4 km o 4 km, š žup Sv. Rupert 4 km. Nm ca 380 m. Razlozcno naselje vrli slemena jz. od Sv. Ruperta. Precej strma pobočja, ki jih na prisojni strani pokrivajo lepi vinogradi, na osojni pa šibek gozd, so prcprežena z globokimi grabami. Poleg poljedelstva je važno še vinogradništvo in prodaja sadja. Dostop po obč. cesti. .. Jablance, 234-50-43-7-0. Sr Maribor 1. br. 20 km, so zdr tin Sv. Lenart 8 km, du žel Maribor 20 km. žand p š žup Sv. Barbara 4 km, o 4 km. Nm ca 260 m. Razloženo nasel je v s. delu občine, deloma ob ban. cesti Ptuj—Vurberg—Sv. Lenart Pretežno gozdnat svet, golo sleme posajeno z vinsko trto. I olje-delstvo, živinoreja in vinogradništvo. Rogoznicn, 206-47-30-6-11. Sr Maribor 1. br. 24km, so zdr fin Sv. Lenart 17 km, du žel Maribor 24 km, žand p Sv. Barbara 9.5 km, o 9.5 km, š žup Sv. Rupert 10 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje v prisojnem slemenu nad potokom Rogoznico, deloma v dolini ob ban. cesti Sv. Lenart—Ptuj. Ob potoku je več mlinov in žag. Zraven spadata naselji Prodni vrh in Vel. Kot. Prisojna lega izrabljena za vinograde. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, trgovina s sadjem. Selce, 482-104-74-16-14. Sr Maribor 1. br. 24 km, so zdr Sv Lenart 12 km, du žel Maribor 24 km, žand p Sv. Barbara 10 km, o 10 km, š žup Sv. Rupert 4 km. Nm ca 380 m. Razlozcno naselje v. nad ban. cesto Sv. Lenart—Ptuj na prisojnem pobočju, ki ga pokrivajo skrbno obdelani vinogradi. Gospodarstvo kot Rogozniea. Dostop deloma j)o ban. cesti, deloma po obč. cesti z vozom. Na kugo iz 1710—1712 spominja pomorski križ, postavljen 1710. Spodnja Korena, 478-89-65-8-16. Sr Maribor 1. br. 19.5 knv so zdr fin Sv. Lenart 15 km, du žel Maribor 19.5 km, žand p s zup Sv. Barbara 3 km, o 2 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas lezi deloma v dolini ob ban. cesti nad Sp. Du]ilckom, deloma po prisojnih pobočjih nad njo. Vkjučuje naselji Sevne an Stražišče. Gospodarstvo kot Rogozniea. Straža, 118-31-7-12-12. Sr Maribor 1. br. 28 km, so zdr fin pTt Sv. Lenart 12 km, du žel Maribor 28 km, žand Sv. Barbara 9 km, o 9 km, š žup Sv. Rupert 10 km. Nm ca 340 m. Razložena vas med vinogradi in sadovnjaki v jv. delu občine. Dostop po ban. in obč. cesti. Kužno znamenje iz. 1712. Vinička vas, 171-36-15-10-11. Sr Maribor 1. br. 15.5 km, so zdr fin Sv. Lenart 15.5 km, du žel Maribor 15.5 km, žand p s žup Sv. Barbara 8 km, o 8 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje v s. delu občine večinoma vrh golega vinorodnega slemena. S. pobočje pada rahlo v mokrotno Pesniško dolino. V nižjih legah poljedelstvo, v višjih vinogradništvo. Prodaja sadja m živine. Dostop po ban. cesti Ilrastovec—Sv. Barbara. Zgornja Korena, 265-71-50-10-11. Sr Maribor 1. br. 17 km, so zdr fin Sv. Lenart 15 km, du žel Maribor 17 km, žand p s žup Sv. Barbara 4 km, o 4 km. Sola ust. 1813, 5 odd. Gosp. nad. šola (5 mes.). SKJ, PJS, PBK, PCMD, Gas. Nm 390 m. Kraj leži z. od ban. ceste Ptuj—Sv. Lenart. Obsega tudi naselje pri Sv. Barbari in Vince. Domovi raztreseni vrh slemena med sadovnjaki in vinogradi. Prometno zvezo oskrbuje obč. cesta, dostop možen z vozom. Zelo sončno in milo podnebje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vino pokupijo zlasti mariborski gostilničarji. Izvoz sadja. Župnija Sv. Barbara v Slov. gor. (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 1762 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Barbare. Staro kapelo, ki se prvič omenja 1639, so 1787 podrli in sezidali novo cerkev. Okrog 1867 so vso stavbo in opremo prenovili in cerkev obokali. Prvotno je bila cerkev podr. pražupnije Sv. Petra pri Mariboru. L. 1787. je postala kuracija in 1806 župnija. Ob cesti čez hrib pri Sv. Barbari je blizu Ferkovega gradiča iz kamna izklesan kip sv. Ri-liarda. Kip so postavili 1856 Mankerji iz Gradca, ki so imeli tu svoje vinograde. Od Sv. Barbare doma dr. Glonar Joža (r. 1885), liter, zgodovinar in književnik. Zimica, 417-95-75-7-13. Sr Maribor 1. br. 13.5 km, so zdr fin Sv Lenart 12 km, du žel Maribor 13.5 km, žand p s zup Sv. Barbara 4.5 km, o 4.5 km. Nm ca 330 m. Razloženo naselje v osrednjem delu občine. Glavno površino zavzemajo vinogradi. Istoimenski potok deli Malo Zimico od Velike. Prodaja poljskih pridelkov, vina in sadja v Maribor. Dostop po obč. cesti z vozom. Zikarci, 397-84-65-5-14. Sr Maribor 1. br. 21.5 km, so zdr fin Sv. Lenart 16 km, du žel Maribor 21.5 km, žand p š žup Sv. Barbara 4 km, o 4 km. Nm ca 350 m. Razloženo naselje v. od Sv. Barbare. Sestavljajo ga: Apence, Krčevina, Novi vrli, Pučenca, Zikarci. Pobočja v nižjih legah pokriva mešan gozd, višine pa so porasle z vinsko trto. Zikarski potok, ki tu izvira, goni več mlinov in žag. Izliva se v Rogoznico. V bližini se nahaja dober kamnolom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Izvoz sadja. Dostop po obč. poti z vozom. Občina Košaki Preb. 6064, hiš 904, posest. 489, koč. 81, najem. 1744. Površina ca 2814ha: njiv in vrtov ca 842, trav. in paš. ca 449, vinogradov ca 895, gozdov ca 488, ostalo 140. Občina leži tik s. od Maribora med Dravo in Pesnico ter zavzema hribovito ozemlje v višini 260—430 m, razrezano po mnogih grapah in potokih. Osojna pobočja pokriva iglast gozd, prisojna pa obsežni vinogradi in sadovnjaki. Pokrajina je precej enakomerno poseljena; prevladujejo razložena naselja po obronkih in dolinicah. Prebivalci so večinoma viničarji in žive deloma od kmetijstva. Tudi sadjarstvo je močno razvito. V veliki meri se povsod prideluje prvovrstno vino, ki se prodaja deloma v Maribor, deloma v Avstrijo. Velik del prebivalstva je zaposlen v mariborski industriji. Vpliv bližnjega mesta se zlasti opazi ob drž. cesti, ki se tu v napetem klancu prevali preko goric med Dravo in Pesnico. Celestrina, 174-33-16-3-16. Sr Maribor 1. br. 6 km, so zdr fin žel pTt Maribor 6 km, du Maribor-okol. 6 km, žand Košaki 6 km, o 5 km, š žup Sv. Peter 1 km. Nm 320-420 m. Razloženo naselje v goricah v. od Maribora. Vključuje naselje Solina. Dostop z vozom, deloma z avtom. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Dolenja Počeliova, 224-33-13-6-97. Sr Maribor 1. br. 3 km, so zdr fin žel pTt žup Maribor 3 km, du Maribor-okol. 3 km, žand o Košaki 1 km, š Krčevina 2 km. Nm 300—400 m. Spodnji del naselja Počehove. Prim. opis Počehove. Hrenca, 166-33-19-1-18. Sr Maribor 1. br. 6 km, so zdr fin žel pTt Maribor 6 km, du Maribor-okol. 6 km, žand o Kosaki 5 km, š žup Sv. Peter 1 km. Nm ca 300 m. Hribovit, vinoroden kraj nad grapo manjšega potoka ob obč. cesti, ki vodi od Sv. Petra proti s. Dostop z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja in drv. Košaki, 588-100-48-5-371. Sr Maribor 1. br. 4 km, so zdr fin pTt žel žup Maribor 4 km, du Maribor-okol. 4 km, žand Kosaki 2 km, o v kraju, š Krčevina 1 km. Nm 280-340 m. Vas lezi s. nad Mariborom, deloma ob drž. cesti Maribor—St. Ilj, deloina po vinorodnih goricah v. od tod. Poleg kmetijstva in vinogradništva se ljudstvo preživlja z delom v tuk. opekarni in v mariborskih tovarnah. Prodaja vina, sadja in polj. pridelkov v Maribor in Avstrijo. Gostilne s prenočišči. Dostop po državni cesti. Krčevina, 2159-251-209-0-408. Sr Maribor 1. br. 2 km, so zdr fin žel pTt žup Maribor 2 km, du Maribor-okol. 2 km, žand Košaki 2 km, o 1 km, š v kraju. Šola ust. 1854, 1.0 odd. ,Javna knjiž., trg. nad. š., gospod, nad. š. (5 mes.), SKJ, RK, PRK, Pev. d. »Luna«, zdravnik. Nm do 330 m. Razloženo naselje, sz. nad Mariborom, po goricah, zasajenih z vinsko trto. Od mesta ga ločita razgledna griča Piramida in Kalvarija. Dostop po drz. cesti, od katere se cepijo številna obč. pota. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. Mnogo jih je zaposlenih v mestu; kraj ima zlasti ob drz. cesti in ob poteh, ki vodijo v Maribor, značaj predmestja. Obrtniki in gostilne, izletišča Mariborčanov. Na vrhu prijazne Kalvarije stoji kapelica, ki so jo 1681 postavili mariborski meščani v spomin na kugo iz 1673—1682. Do jožefinskili cerkvenih reform so na Kalvariji živeli menihi. Z. od Kalvarije je prijazna gorica Bezovje, na kateri so nad tremi ribniki zgradili 1679 (letnica nad vhodom) cerkvico sv. Rozalije, priprošnjice zoper kugo. Vinograde na Bezovju je konec 19. stol. uničila trtna bolezen, sedaj pokriva gorico grmičevje in drevje. Malečnik, 269-38-11-4-28. Sr Maribor 1. br. 4 km, so zdr fin žel pTt Maribor 4 km, du Maribor-okol. 4 km, žand o Kosaki 5 km, š žup Sv. Peter v kraju. Šola ust. 1760, 4 odd. Zas. dekl. nar. š., ust. 1869, 4 odd. Gosp. nad. š. Knjiž., Kmet. nad. s. (5 mes.), Prosv. d., PJS, SVD. Gas., Sekcija koles. s. »Pcrun«. Nm 260 do 340 m. Razloženo naselje v. od Maribora na vinorodnem gričevju, ki se dviga precej strmo nad Dravo. Kraj obsega še zaselka Gorico in Zoplo ter naselje pri zupni cerkvi S I! >•: Z M A K I li O I! L K V I 1! li li G 435 sv. Petra ob Dravi. Vinogradništvo, sadjarstvo in kmetijstvo.1 Prodaja drv in poljskih pridelkov v Maribor. Dostop deloma] po banovin, cesti Maribor—Ložane (trikrat dnevno avtobusna zveza). Kraj je vedno slovel kot narodno zaveden in je zato vedno imel slovenske župane. Skozi 50 let je županoval Fluber Ivan (1850—1900), prvi slov. dež. poslanec v štajerskem dež. zboru. Župnija Sv. Peter (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 2412 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Prvotna zelo stara cerkev se prvič omenja 1236. Novo cerkev so zgradili 1280. L. 1532. so Turki cerkev požgali. Po tradiciji so Turki prišli do Metavskega brega, odkoder so bili odbiti. Del Me-tavskega hriba se zato naziva »Turška meja«. Sedanja stavba iz 1740 kaže sledove starodavne gotske cerkve (gotski portal). V vel. oltarju 2 dobri Flnrerjevi sliki. Prižnica iz 1737. Svod ladje sta okrasila Mariborčana J. in M. Muttermaier z alegorijami in prizori iz življenja sv. Petra. Cerkev je bila prvotno podr. kamniške, oziroma mariborske prafare, iz katere se je izločila kot vikariat že v 13. stol. Prvi znani župnik se omenja med 1231 in 1239. Župnija je mati sedanjih župnij: Sv. Marjete ob Pesnici, Sv. Barbare na Stražišču in Sv. Martina. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški, do 1859 sekovski in poslej lavant. škofiji. Pod cerkvijo se nahaja »žerf« t. j. podzemska kapelica, grobnica za domače duhovnike in ugledne župljane. Spredaj je oltar, na katerem so do nedavna maševali na vernih duš dun. Tu so pokopavali do cesarja Jožefa II., ki je dal grobnico zazidati. Podr. cerkev sv. Marije na Gori, z lepim razgledom, stoji 15 min. od župne cerkve. Cerkev je zelo stara. Presbiterij je bil zidan v 13. stol., ladja in zvonik v lepem poznogotskem slogu pa 1517. Veliki zvon je iz 1623. L. 1532. so cerkev izropali in požgali Turki, nakar je bila prenovljena. Zanimivi starinski oltarji z dobrimi slikami. Meljski hrib, 476-77-31-14-223. Sr Maribor 1. br. 3 km, so zdr fin žel pTt žup Maribor 3 km, du Maribor-okol. 3 km, žand Košaki 2 km, o 1 km, š Krčevina 1 km. Nm 280—360 m. Vas leži v hriboviti legi sv. nad Mariborom; značilna gorica, znana po svojih plazovih na j. pobočju nad Dravo. S. obronki pokriti z mešanim gozdom. Dostop v kraj z drž. in ban. ceste. Glavni donos nudijo prebivalstvu vinogradi in sadovnjaki. Tu bivajo večinoma viničarji. Nekateri pa so zaposleni v mariborskih tovarnah. Bližina mesta daje kraju deloma predmesten značaj. Tu je bila nekdaj važna rimska postojanka. Kraj se prvič omenja 1164. Pod meljskim hribom je stal utrjen grad malteških vitezov. Zdaj je tu Meljski dvor, tudi Komenda imenovan. Metava, 313-70-31-10-24. Sr Maribor 1. br. 8 km, so zdr fin žel pTt Maribor 8 km, du Maribor-okol. 8 km, žand Košaki 8 km, o 7 km, š Sv. Peter 2 km, žup Sv. Peter 4 km. Nm ca 360 m. Razloženo naselje v hriboviti legi med vinogradi, jz. od Huma (424 m). Prebivalce preživlja kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja. Precej gozda. Dostop po obč. cesti z vozom. Do ban. ceste pri Sv. Petru 2 km. Kraj sestavljajo naselja Mavršnica, Metavska vas, Metavski vrh, Požerina, Štib-lan in Zabrege. Nebova, 157-33-11-2-15. Sr Maribor 1. br. 7 km, so zdr fin žel pTt Maribor 7 km, du Maribor-okol. 7 km, žand Košaki 7 km, o 6 km, š Sv. Peter 1 km, žup Sv. Peter 3 km. Nin ca 340 m. Razloženo naselje ob obč. cesti v v. delu občine. Leži deloma v dolini, večinoma pa po goricah (zaselek Nebovski vrh). Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Nekaj gozda. Dostop od ban. ceste 1 km. Pekel, 397-32-22-5-165. Sr Maribor 1. br. 5 km, so zdr fin žel pTt žup Maribor 5 km, du Maribor-okol. 5 km, žand o Košaki Okm, š Krčevina 3 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje v s. delu občine nad Pesniško dolino. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja v Pesnico. Dostop po obč. cesti z lažjimi vozili. Do ban. ceste Maribor—Sv. Lenart 1 km. Počehova, 599-99-41-15-36. Sr Maribor 1. br. 3 km, so zdr fin žel pTt žup Maribor 3 km, du Maribor-okol. 3 km, žand o Košaki lkm, š Krčevina 2 km. Nm 300—430 m. Razloženo naselje s. nad Mariborom, deloma ob drž. cesti Maribor—Št. Ilj, deloma po gričih, ki so pokriti z lepimi vinogradi in mešanim gozdom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja kmetijskih pridelkov, sadja in drv na mariborski trg. Dostop po drž. cesti in kolovozih. Trikrat dnevno avtobusna zveza z Mariborom. Kraj ima deloma predmestni značaj. Trčova, 384-71-20-14-34. Sr Maribor 1. br. 8 km, so zdr fin žel pTt Maribor 8 km, du Maribor-okol. 8 km, žand Košaki 6 km, o 5 km, š žup Sv. Peter 1 km. Nm 270—340 m. Razložena vas na vinorodnih gričih. Vključuje naselje Globoko. Kmetijstvo. Veliko sadja in vina. Dostop z vozom po obč. cesti, do ban. ceste 2 km. Vodole, 158-34-17-2-9. Sr Maribor 1. br. 5 km, so zdr fin žel pTt Maribor 5 km, du Maribor-okol. 5 km, žand Košaki 5 km, o 2 km, š Krčevina 2 km in Sv. Peter 2 km, žup Maribor 5 km in Sv. Peter 2 km. Nm 260—340 m. Razloženo naselje po goricah v. od Meljskega hriba nad grapo manjšega potoka. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja kmetijskih pridelkov in drv na mariborski trg. Dostop po obč. cesti z vozom. Do ban. ceste 2 km. Občina Pesnica sedež Na Ranci Preb. 1112, hiš 202, posest. 51, koč. 54, najem. 107. Površina ca 848 ha: njiv in vrtov ca 472, trav. in paš. ca 327, vinogradov ca 205, gozdov ca 175, ostalo 29. Občina zavzema ozemlje ob Pesnici v Slov. goricah s. od Maribora. Gorice potekajo tu v obliki ozkih slemen v jv. smeri, med njimi pa teko potoki po ozkih grabah v isti smeri. To so na z. manjši Dobrenjski potok, za njim Krsnica in nato po širši dolini Cirknica. ki izvira daleč na s. pod Plačkim vrhom (504 m). Po njeni dolini je speljana žel. proga in drž. cesta Št. Ilj—Maribor. Vsi potoki se stekajo v Pesnico, ki teče po precej široki, a zamočvirjeni dolini skoro v smeri z-v. Slemena so pokrita večinoma z vinsko trto, gozd zavzema le osojna pobočja. Prevladuje tip razloženih naselij. V gospodarstvu prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo. Vino se prodaja večinoma v Maribor, sadje pa se izvaža preko meje. V dolini se goji živina mešane pasme. Prebivalci zalagajo mariborski trg z raznimi živili (jajca, mleko, perutnina). Od drž. ceste se cepi tu ban. cesta na Sv. Lenart in Jarenino. Dobrenje, 374-80-23-24-33. Sr Maribor 1. br. 5 km, so du Maribor 5 km, žand zdr Zg. Sv. Kungota 8 km. fin Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel o pT Pesnica 2 km, š žup Sp. Sv. Kungota 3 km. Nm ca 350 m. Razloženo naselje v sz. delu občine po goricah med Vrtičkim potokom in Krsnico. Prisojna pobočja, v katerih izvira Dobrenjski potok, ki se pri Gradiški izliva v Pesnico, pokrivajo lepi, skrbno gojeni vinogradi. Osojna pobočja so porasla z mešanim gozdom (zlasti 342 m visoki Zeleni vrh in okolica). Poleg vinogradništva je razvito kmetijstvo (prodaja mleka v Maribor) in gozdarstvo, ki daje stavbni les in drva za dom. Dostop po obč. cesti z vozom; do ban. ceste 2 km. Vas se prvič omenja, ko jo je med 1106 in 1124 grof Engelbert Spanheim odstopil šentpavelskemu samostanu. V. od župne cerkve sv. Kungote je na hribu Gradišču nekdaj stal grad Sp. Sv. Kungota, tudi dobrenjski grad imenovan. Na gradu so gospodarili Dobrenjski vitezi kot fevdniki solnograških nadškofov (omenjajo se 1239 in 1274). Danes so razvaline že zaraščene. Na grad še spominjajo vinogradi z imenom Grajski hrib. Gradiška, 342-58-14-18-36. Sr Maribor 1. br. 6 km, so du Maribor 6 km, žand zdr Zg. Sv. Kungota 7 km, fin Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel o pT Pesnica 3 km, š žup Sp. Sv. Kungota 2 km. Nm ca 300m. Razloženo naselje na levem bregu Pesnice po prisojnih goricah, nekaj hiš pa leži ob ban. cesti v Pesniški dolini. 11 kraju spada Sp. Sv. Kungota. V z. predelu sklenjen gozd, prisojna pobočja pa pokrivajo vinogradi. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja mleka, jajc in masla v Maribor. Sadje rodi prav dobro in ga večinoma prodajo, prav tako vino. Nekaj čebelarstva (30 panjev). Gostilna s prenočiščem. Dostop po ban. in obč. cesti z vozom. Župnija Spodnja Sv. Kungota (dek. Jarenina, škof. lavant.) ima 1380 duš. Pokopališče. Prvotno cerkev, katere ostanek je sedanja zakristija, so pozidali Dobrenjski gospodje v 13. stol. v romanskem slogu. Sedanjo stavbo je zgradil admontski samostan 1673 (samostanski grb in napis z letnico nad glavnimi vrati). L. 1896. so cerkev in zvonik zunaj renovirali. Sprva je bila cerkev podružnica jare-ninske prafare, s katero vred je bila 1139 inkorporirana admontskemu samostanu. Ta je obdržal patronatske pravice še do danes. Ze pred 1764 je bila ustanovljena lokalna kapela-nija, 1786 lokalija, 1891 pa župnija. Zupno kroniko, ki sega v najstarejšo dobo, je začel pisati župnik Franc Pignar (1883— 1890). Kamenit steber M. B. ali pa sv. Kungote z letnico 1736 stoji blizu cerkve in spominja na kugo. Nn Ranci, 396-64-14-12-38. Sr Maribor 1. br. 5 km, so du fin Maribor 5 km, žand zdr Št. Ilj v Slov. gor. 9 km, žel o pT Pesnica lkm, š žup Sp. Sv. Kungota 2 km. Nm 320—360 m. Razloženo naselje na podolžnem slemenu med Cirknico, Krsnico in Pesnico. Sedež občine. Hiše leže večinoma ob obč. poti, ki vodi vrh slemena, nekaj pa tudi v dolini Cirknice, vzdolž drž. ceste Maribor—Št. Ilj. Prisojne rebri zasajene z vinsko trto, ki rodi prav dobro vino. Skrbno gojeni sadovnjaki, izvoz prvovrstnega sadja. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj čebelarstva. Na mariborski trg vozijo jajca, perutnino in maslo. Gostilna s sobami za tujce. Dostop po drž. cesti Muribor—Št. Ilj, od nje se cepijo v gorice obč. pota. Občina Selnica ob Dravi Preb. 3824, hiš 613, posest. 480, koč. 133, najem. 137. Površina 7209.06 ha: njiv in vrtov 835, trav. in paš. 2299, vinogradov 15.35, gozdov 3844, ostalo 215.71. Občina obsega del Dravske doline pod izstopom reke iz soteske, poleg tega pa hribovito ozemlje jv. Kozjaka (Kobanskega) od sreske meje pri Sv. Ožbaltu na z., pa do Bresternice in Sv. Vrbana na v.; na s. se dotika drž. meje, na j. pa meji na Dravo. Značilni so kopičasti in ostri vrhovi, s prostranimi planotami, razsežnimi gozdovi in vinskimi goricami (v v. delu). Pobočja padajo proti« Dravi zelo strmo. Najvišjo točko predstavlja Kolarjev vrh (982m). Ostali višji vrhovi, s katerih se nudi lep razgled: Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m), Zavcarjev vrh (924 m) na s.; na j. pa: Grilov vrh (777 m), Janžev vrh (810 m) in Jarčev vrh (702 m). Vmes so globoke grabe, po katerih teko močnejši potoki: Čermenica, Šturmova graba, Logarjev potok in Bistrica. Vsi se izlivajo naravnost v Dravo. Ob njih je obilo žag, zlasti v spodnjem teku, kjer so se razvile večje naselbine (Selnica, Bistrica). Tla sestoje pretežno iz skrilavcev; dolomita in apnenca je manj. Kompaktne naselbine se nahajajo le v Dravski dolini ob ban. cesti Maribor—Dravograd, sicer pa prevladujejo samotne kmetije, ki stoje večidel na kopastih vrhovih in hrbtih. Hiše in gospodarska poslopja so večinoma lesena, kjer pa je na razpolago apnenec (Ostri vrli), prevladuje deloma zidana hiša. Podlaga kobanski hiši je dimnica. To je soba, ki je kuhinja, spalnica, delavnica ter stanovanjska ali vsakdanja soba. V dimnici ni kamina, niti kaliljaste peči, ampak se kuri in kuha na nizkem prostoru, ognjišču, tako da dim leži po sobi in odhaja skozi pripravljene odprtine visoko v steni ali na stropu; za ognjiščem pa je peč za kruh. Konec 19. stoletja ni dimnica prevladovala samo na Kobanskem, ampak tudi v Dravski dolini. Kobanski kmet se bavi s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. V v. delu je opaziti nekaj vinogradov. Nekaj zaslužijo tudi s prodajo sadja in perutnine, vendar pa leži glavni poudarek v gozdarstvu. Les služi za drva in za stavbno gradivo. Čebelarstvo se goji v malem obsegu. Pokrajina teži na Dravsko dolino, po kateri sta speljani ban. cesta in železnica Maribor—Dravograd. Iz doline se odcepi nebroj obč. cest in kolovozov, ki oskrbujejo zvezo z zaledjem. Ob spodnjem koncu dravske soteske pri Fali stoji največja hidrocentrala v Sloveniji, ki je druga v državi. Tu teče Drava zelo globoko, dno je živa skala. Pri Fali so jo zajezili tako, da je nad jezom 14 m višja kot pod njim. Drava ima vedno dovolj vode. Povpr. množina vode znaša poleti ca 800 m3 v sek. Maksimum je dosežen največkrat spomladi, ko se v gorah topi sneg. Najmanj vode je navadno v januarju. Hidrocentrala je fundirana 28 m globoko. Pred jezom so specialne naprave za čiščenje nesnage in lomljenje ledu. Največ toka porabijo Ruše in Trbovlje. V Rušah rabijo pri srednjem obratu do % milj. kilovatnih ur, v Trbovljah pa do 80.000. Iz elektrarne vodijo daljnovodi različnih napetosti: do Laškega gre 80.000 voltov, od tod do Trbovelj 35.000, kjer se transformira na 3000. V Maribor gre 80.000 voltov, kjer se transformira na 20.000, v Mursko Soboto 35.000, enako v Varaždin. Elektrarna je bila ustanovljena že pred vojno, deluje pa od 1918. Oskrbovala naj bi z energijo Dunaj in štajersko industrijo. To je bil le del velikega načrta, po katerem bi elektrificirali vso Štajersko; druga elektrarna je bila projektirana pri Sv. Ožbaltu, tretja pa pri Breznem. Po svetovni vojni pa se je načrt preorien-tiral v drugo smer. Falska elektrarna je v rokah švicarskega kapitala. Po Dravi se vrši zelo živahen promet s splavi in podjetje te ceste zato ne more zapreti. Da se vrši nemoten promet, imajo posebne naprave, ki spuščajo splave preko jezu. Naselja se v bližini elektrarne niso razvila, ker ni prostora za nje. Daljnovodi, ki vodijo iz elektrarne, pa dajejo pokrajini nek poseben značaj. Boč, 549-105-80-25-25. Sr Maribor 1. br. 20 km, so du fin Maribor 20 km, žand o p š žup Selnica ob Dravi 4 km, zdr Ruše 8 km, žel Ruše 7 km. Nm do 800 m. Predel samotnih kmetij, ki so raztresene po sončnih pobočjih med Logarjevim potokom in Bistrico, ki gonita več mlinov in žag. Ves predel je porasel z obsežnimi gozdovi; prepreza ga niz kolovozov in obč. potov, ki vodijo v Dravsko dolino. Peščena zemlja rodi dovolj za dom. Prednost pa gre živinoreji in lesni trgovini. Črešnjevec (Gerečja vas), 441-66-55-11-12. Sr Maribor 1. br. 14.5 km, so du fin Maribor 14.5 km, žand o p š žup Selnica ob Dravi 1.5 km, zdr Ruše 4.5 km, žel Fala 2 km. Nm 325 m. Vas leži na precej široki diluvialni dravski terasi med Falo in Selnico. J. od vasi se razprostira tja do Drave nižinski gozd Dobrava. S. nad vasjo se dviga strmo Janžev vrh (810m), prijetna izletna točka; na njegovem j. pobočju se nahajajo lepi vinogradi. Poljedelstvo in živinoreja. Dostop po ban. cesti Dravo- grad—Maribor. Je del Selnice in obsega še elektrarno Falo (glej obč. pregled). Gradišče, 382-55-43-12-18. Sr Maribor 1. br. 38 km, so du Maribor 38 km, žand o p Selnica ob Dravi 17 km, zdr Ruše 21 km, fin Kapla 12 km, žel Fala 15 km, š v kraju, žup Sv. Duh na Ostrem vrhu 9 km. Šola ust. 1922, 1 odd. Nm do 800 m. Predel samotnih kmetij v s. delu občine tik ob drž. meji. Zelo hribovit kraj, porasel z močnim gozdom. V kraju sta dva manjša potoka, Čeblov in Čretov potok, ki izvira že na avstrijskem ozemlju; oba tečeta v Črmeniški potok, ki se pri Sv. Ožbaltu izliva v Dravo. Ob obeh potokih je več žag. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo, gospodarske razmere manj ugodne. Obč. pota so v dobrem stanju. Dostop samo z vozom. Do ban. ceste 15 km. Y Gradišču se nahaja opuščen rov, kjer so nekdaj iskali grafit. Kraj je dobil ime po nekdanjem Zlem-skem gradu, ki je že zdavnaj v razvalinah. Janževa gora, 729-135-105-30-30. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du fin Maribor 15 km, žand o p š žup Selnica ob Dravi 2 km, zdr Ruše 6 km, žel Ruše 5 km. Nm 330—500 m. Manjši del naselja leži na vznožju hriba ob ban. cesti Maribor—Dravograd, ostali domovi pa so razmetani po izkrčenem j. pobočju Janževega vrha (810 m). Prisojna, zavarovana lega je izrabljena za vinograde, pod njimi pa se razprostira gozd z iglavci, hrastom in kostanjem. Svet namaka več potokov, ki teko po globoko urezanih grabah (Rečnik in Logarjev potok). K domačijam vodi več obč. potov in kolovozov, do ban. ceste imajo 2—4 km. Dostop le z vozom. Posejana zemlja donaša za dom dovolj živeža. Les (stavbni in drva) gre na prodaj v Selnico in Maribor. Sadjarstvo in vinogradništvo v manjšem obsegu. Podr. cerkev sv. Janeza. Prvotna kapelica, od katere so ohranjena vrata, je bila zidana najbrž v 2. pol. 15. stol. Slemen, 524-87-69-18-10. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du fin Maribor 16 km, žand o p š žup Selnica ob Dravi 3 km, zdr Ruše 6 km, žel Bistrica 5 km. Nm 350—900 m. Samotne kmetije v jv. delu Kobanskega. Hiše leže po prisojnih pobočjih in hrbtih, ki na j. stran padajo strmo na ban. cesto Maribor— Dravograd. V hribovitem terenu so globoko urezane struge hudournikov, ki teko proti j. v Dravo; najmočnejši je Habid, ki priteče v Dravo med Bistrico in Viltušem; ob njem je več žag. Ilovnata zemlja rodi precej dobro. Pridelajo tudi nekaj sadja za prodajo in do 90 lil belega vina. V Slemen je dostop po banovinski cesti do Vituša, odtod po občinskih cestah in kolovozih. Smuški tereni. Ob banovinski cesti se nahaja graščina Viltuš (Wildhaus). Prvotni grad je najbrž pogorel konec 16. stoletja. Okoli 1600 že niso več stanovali v njem. Vidne so samo še razvaline nad današnjim gradom, ki je iz 1625. Prvotni grajski posestniki so bili Viltuški gospodje kot fevdniki šentpavelskega samostana. Omenjajo se 1209, 1214, 1238, 1312. L. 1364. so odstopili grad Celjskim grofom. L. 1885. je bil grad prenovljen. Sedaj ga poseduje rodbina Magerl Jod 1927). V gradu hranijo predmete zgodovinske in umetniške vrednosti. Selnica ob Dravi, 525-60-48-12-10. Sr Maribor 1. br. 13 km, so du fin Maribor 13 km, žand o p š žup v kraju, zdr žel Ruše 3 km. Šola ust. 1797, 6 odd. Ban. gosp. teč., SKJ, PJS, PRK, JS, RK, Bralno d. z javno knjiž. in odrom, Čitalnica z javno knjiž. in odrom, Gas., ČD. Nm 324 m. Vas leži na s. robu dravske terase ob ban. cesti Maribor—Dravograd. Vključuje tudi naselje Bistrico. Dravo, ki se tu v velikem loku oddalji pod s. odrastke Pohorja, spremlja na levem bregu prodnata ravan, ki je uspešno izrabljena za poljedelstvo. Poljskih pridelkov ostane nekaj še za prodaj. Prebivalstvo goji marijadvorsko in pinegavsko govedo, ki daje letno do 150.0001 mleka; večji del gre v Ruše in na Falo. Smotreno čebelarstvo. Živahne kupčije z lesom (deske, stavbni les in drva). Več trgovcev in obrtnikov. Dostop po ban. cesti Maribor—Dravograd, 3 krat na teden avtobusna zveza z Mariborom. Gostilne s tujskimi sobami. Selnica se prvič omenja že 1160. Kraj se je razvil ob glavni prometni cesti, ki je tod mimo vodila na Koroško. Šola v Selnici je obstajala že v 1. pol. 18. stol. Župnija Selnica ob Dravi (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 2345 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna cerkev je bila zidana 1198; sedanja stavba pa je iz 1780. L. 1773. sta namreč cerkev in župnišče pogorela. Ohranjen je od prvotne stavbe deloma presbiterij z oporniki, kar priča, da je bila stara cerkev gotska. Kapelo sv. Barbare so prizidali 1730, Marijino pa 1760. Sprva je bila cerkev podr. mariborske, odnosno kamniške pražupnije. Iz nje se je izločila kot vikariat konec 12. ali v zač. 13. stol. Pripadala je do 1787 solnograškim škofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Veliki Boč, 218-35-25-10-12. Sr Maribor 1. br. 22 km, so du fin Maribor 22 km, žand o p Selnica ob Dravi 12 km, zdr Ruše 17 km, žel Fala 15 km ali Ruše 16 km, š žup Sv. Duh na Ostrem vrhu 6 km. Nm do 900 m. Samotne kmetije, ki se raztezajo po hribih med Šturmovo grabo in drž. mejo. Lep razgled na s. v Graško kotlino. Trgovina z lesom in živinoreja. Vurmat, 456-70-55-15-20. Sr Maribor 1. br. 26 km, so du Maribor 26 km, žand o p Selnica ob Dravi 7 km, zdr Ruše 12 km, fin Kaplja 22 km, žel Ruše 10 km, š žup Sv. Duh na Ostrem vrhu 2 km. Nm 300—900 m. Samotne kmetije po gozdnatih slemenih s. nad spodnjim delom dravske soteske. V slemena so urezali potoki globoke grabe, ob katerih stoje manjše žage (Cermenica in Šturmova graba). Prometno zvezo z ban. cesto tvorijo obč. pota in kolovozi. Živinoreja in lesna trgovina. Poljedelstvo skoraj zadostuje za dom. Gostilne s prenočišči. K Vurmatu spada tudi znana izletna in razgledna točka Sv. Duh na Ostrem vrhu (907m) z župno cerkvijo in šolo. Šola ust. 1816, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, PCMD, PRK, Strel. druž. K Sv. Duhu je več dohodov: od žel. p. Sv. Lovrenc na Pohorju, od Fale mimo Šturma (mlin, gostilna), iz Ruš mimo Selnice, ali naravnost iz Maribora mimo Sv. Vrbana (5 ur). Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 870 duš. Pokopališče. Prvotne kapele sv. Primoža se je v reformacijski dobi (konec 16. stol.) polastila sekta skakačev. Protireformacijska komisija jo je zato zaukazala 1600 zažgati. Na njenem mestu so zgradili novo kapelo sv. Duha. Mesto te kapele je dala gospa z Zlemskega gradu postaviti 1667—1679 sedanjo stavbo. Cerkev zidana v rokoko slogu, je bila 1709 posvečena. L. 1913. so cerkev znotraj, 1924 pa zunaj prenovili. L. 1693. so cerkev obdali z obrambnim obzidjem. Prvotno je bila podr. kamniške in nato lučanske župnije. L. 1789. je bila ustanovljena lokalija, ki je postala 1892 župnija. Cerkveno je do 1923 pripadala sekovski škofiji. Kapela sv. Avguština je bila zidana 1693 ter hrani star križev pot iz 17. stol. Občina Senarska Preb. 1646, hiš 441, posest. 231, koč. 156, najem. 83. Površina 2212 ha: njiv in vrtov ca 690, trav. in paš. ca 800, vinogradov ca 70, gozdov ca 565, ostalo 87. Občina leži v osrednjem delu Slov. goric tik v. od Sv. Trojice. Obsega Pesniško dolino in gričevje ob dolnjem toku njenega 1. pritoka Drvanje. Pesniška dolina se tu močno razširi. Ker je deloma zamočvirjena, leže vasi na obrobju, v dolini so le travniki in pašniki. Na območju senarske občine priteka v Pesnico tudi Velka, ki izvira daleč na sz. pod Marijo Snežno. Izpod Sv. Ane pa priteče Ročica, ki se pri vasi Zg. Verjane združi z Drvanjo; v gričevju so naselja razložena po slemenih in prisojnih pobočjih. V višjih legah prevladuje ilovnata, v nižjih pa peščena zemlja, rodovitnost srednja. Prebivalci se preživljajo z vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Poljski sadeži krijejo domače potrebe, nekaj žita ostane še za prodajo. Prebivalstvo goji predvsem marijadvorsko govedo in konje belgijske pasme za pleme in prodajo. Poleg živine so na prodaj mlečni izdelki, ki jih pošiljajo v Maribor. Vinogradništvo je radi dolinske lege bolj pičlo. Dobro oporo jiudi skrbno in umno gojeno sadjarstvo, ki omogoča predvsem izvoz žlahtnih jabolk. V srednjem in novem veku je večji del občine, razen kraja Oseka, pripadal pod sodno in davčno oblast lirastovške graščine. Gočova, 348-76-58-20-18. Sr Maribor 1. br. 28 km, so fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 5 km, du žel Maribor 28 km, žand zdr š Sv. Trojica v Slov. gor. 4 km, o 4 km, žup Sv. Rupert v Slov. gor. 5 km. Nm 230 m. Raztegnjena obcestna vas vzdolž ban. ceste Sv. Lenart—Ptuj. Ker je-dolina Pesnice vlažna, leži vas na njenem z. robu, nekaj domačij (viničarije) pa je raztresenih z. odtod po Gočevskem vrhu (309 m), kamor pelje obč. cesta. Dostop sem le z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Vinogradništvo v manjšem obsegu. Na Gočovskem vrhu so izkopali mnoge rimske gomile. Osek, 482-122-80-30-12. Sr Maribor 1. br. 27 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 7 km, du žel Maribor 27 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 5 km, o 5 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas v v. delu občine, deloma po hribovitem svetu, ki je poraščen z mešanim gozdom, deloma pa vzdolž ban. ceste. Avtobusna zveza Maribor—Gornja Radgona. Kraj sestavljajo Mali in Veliki Osek, Kozarski vrh in Trotkovski vrh. Z. od vasi priteče s s. po ozki dolini Drvanja, ki žene več mlinov. Ob njej se odcepi ban. cesta proti Sv. Benediktu. Poljski sadeži ne zadostujejo zu domuče potrebe, sadjarstvo in vinogradništvo krijeta vsakoletni primanjkljaj. Lepi gozdovi dajejo les za prodajo (bukev, smreka in bor). V kraju lomijo kamen, ki je pripraven zlasti za izdelovanje stopnic. V kraju so našli rimske gomile z žarami in kamenite plošče za žrtvenike. Vas se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267, ko je tu stal strelski dxorec. Vas je tedaj štela samo 8 hiš. Spodnja Senarska, 173-36-27-6-3. Sr Maribor 1. br. 26 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 4 km, du žel Maribor 26 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 1 km, o 2 km. Nm 230 m. Gručasta vas na rahlo dvignjenem svetu ob levem bregu Pesnice. Nizko gričevje s. od vasi je poraslo s šibkim gozdom. Skozi vas pelje ban. cesta od Sv. Trojice k Sv. Antonu. Kmetijstvo tvori glavno gospodarsko panogo domačinov, ki so priznani konjerejci. Obilno sadjarstvo in čebelarstvo. Trta se ne goji. Presežek poljskih sadežev prodajajo v Ptuj. Spodnje Verjane, 26-7-6-0-1. Sr Maribor 1. br. 27 km, so fin Sv. Lenart v Slov. goricah 7 km, du žel Maribor 27 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 4 km, o 4 km. Nm 226 m. Manjša gručasta vas tik ob Drvanji v ravnini. Zvezo z Zg. Verjanami tvori obč. cesta, ki na s. (blizu Sv.Trojice) in na j. (pri Sp. Senarski) doseže ban. cesto Maribor—Gornja Radgona. Prevladuje živinoreja nad poljedelstvom (govedo marijadvorsko pasme, konjereja v večjem obsegu). Vinska trta radi nizke lege ne uspeva. Sadjarstvo in gozd komaj za dom. Pač pa dostavljajo mlečne izdelke in perutnino na ptujski trg. Zgornja Senarska, 227-47-30-10-7. Sr Maribor 1. br. 24 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km, du žel Maribor 24 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 1 km, o 1 km. Nm 230 m. Gručasta vas j. od Sv. Trojice, ob stiku ban. cest Sv. Trojica—Ptuj in Senarska—lvanjci—Gornja Radgona. Rahlo dvignjen prisojen svet ob levem bregu Velke, pred izlivom v Pesnico. Avtobusna zveza Gornja Radgona—Maribor. Ilovnata zemlja, rodnost srednja. Kmetijstvo in živinoreja. Sadje in perutnina za prodajo. Gozda malo. Primerno za ceneno letovišče. Trgovina in gostilna. Zgornje Verjane, 180-39-10-20-9. Sr Maribor 1. br. 26 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 7 km, du žel Maribor 26 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 2 km, o 4 km. Nm ca 230 m. Leže vzdolž obč. ceste ob desnem bregu Drvanje, blizu sotočja z Ročico. Dolina, ki se tu močneje razširi in tvori prav za prav že s. zatok Pesniške doline, je močvirna, zato so hiše pomaknjene pod hrib, poraščen s šibkim gozdom. Dolino uporabljajo le za travnike. Ostalo kot Spodnje Verjane. Iz Zg. Verjan doma: Holz Vatroslav (1844—1914), književnik; Caf Oroslav (1814—1874), jezikoslovec. Zgornji Porčič, 210-113-20-60-33. Sr Maribor 1. br. 25 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km, du žel Maribor 25 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. 3 km, o 3 km. Nm ca 330 m. Razloženo naselje na j. pobočju hrbta, med potokoma Ročico in Velko. Maloštevilne kmetije leže večinoma po obeh pobočjih, redkeje v dolini, po slemenu pa prevladujejo zidanice in viničarije. Dostop po obč. cesti I. reda le z vozom, do ban. ceste 0.5 km. Vinogradništvo, smotreno sadjarstvo, poljskih pridelkov občutno primanjkuje. Občina Svečina Preb. 1315, hiš 260, posest. 179, koč. 25, najem. 0. Površina 1965 ha: njiv in vrtov ca 750, trav. in paš. ca 390, vinogradov ca 375, gozdov ca 370, ostalo 80. Občina zavzema gorice s. od sotočja Vrtičkcga potoka, Plintovca, Svečine in Slatine nad Zg. Sv. Kungoto.' Na s. seže do drž. meje na Plačkem vrhu (504 m) in sosednjih višinah. Gorice so naseljene v obliki raztresenih domov z edino zgostitvijo v središču občine in župnije. Promet okrbuje do Gospejinega dvora ban. cesta II. reda, od tu pa se cepita subvencionirani obč. cesti proti Svečini in preko Plača ter drž. meje na Ernovž (Ehrenhausen) ob Muri. Zemlja je v dolini peščena, na višinah ilovnata. Poljedelstvo zadostuje za dom, glavni pridobitni vir pa tvorita vinogradništvo in sadjarstvo, znana so zlasti vina s Plača in Špičnika (traminec, burgundec in rizling). Zelo je razvito sadjarstvo z velikim izvozom jabolk v inozemstvo. Ciringa, 170-30-25-0-0. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du žel Maribor 16 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 6 km„ zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 8 m, o š žup Svečina 4 km. Nm ca 400 m. Raztresene kmetije z. od Plačkega vrha (504 m) tik pod drž. mejo ob obč. cesti, 2 km od ban. ceste. Hribovita lega; na prisojnih straneh uspeva vinska trta, razvito sadjarstvo. Zemlja rodovitna, polja donašajo za dom dovolj. Plač, 248-40-25-0-0. Sr Maribor 1. br. 17 km, so du žel Maribor 17 km, žand zdr fin š žup Sv. Jurij ob Pesnici 4 km, o 3 km, pTt Zg. Sv. Kungota 8 kin. Nm 320—360 m. Raztresene kmetije na istoimenskem razglednem slemenu, ki se razprostira med Plintovcem in Svečino ter konča ob sotočju obeh imenovanih potokov. Hribovit teren sestoji iz apnencev, ki hranijo v sebi mnogo okamenin. Na v. pobočju šibek gozd, prisojna pobočja proti Svečini pa so v vinogradih in sadonosni- kih. Dostop po ban. cesti Maribor—Zg. Sv. Kungota—Plački vrh (drž. meja). Izvoz sadja v inozemstvo, prodaja vina v Maribor. Poljedelstvo in živinoreja v skromnem obsegu. Podgrac, 173-25-20-0-0. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du žel Maribor 16 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 5 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 8 km, o š žup Svečina 4 km. Nm ca 420 m. Kraj leži v zgornji dolini potoka Plintovca ob ban. cesti, ki pelje proti drž. meji. Hribovita lega; kmetije leže raztresene deloma na jz. pobočju Plačkega vrha (504m). Poljedelstvo in živinoreja manj pomembni. Prevladuje vinogradništvo in izvoz sadja. Slatina, 92-18-13-2-0. Sr Maribor 1. br. 18 km, so du žel Maribor 18 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 6 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 8 km, o š žup Svečina 3 km. Nm ca 400 m. Kraj leži v sz. delu občine tik drž. meje. Samotne kmetije leže večidel vrh slemena, ostale pa po prisojnem pobočju, ki pada polagoma v Slatinski dol. Vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo in živinoreja v manjšem obsegu. Dostop po obč. cesti z vozom, 4 km do ban. ceste. Slatinski dol, 97-30-23-0-0. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du žel Maribor 15 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 6 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 8 km, o š žup Svečina 3 km. Nm 320— 340m. Raztresene kmetije sz. od Svečine do drž. meje, v ozki dolini, po kateri teče potok Slatina in se izliva v Svečino. Obč. cesta ima pri Svečiui zvezo z banovinsko. Sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja. Četrt ure od Zg. Sv. Kungote stoji na levi strani ceste gradič Gospejin dvor (Frauenhof), tudi grad grofa Bubna (sed. lastnika) imenovan. Grad je bil zgrajen v 1. pol. 18. stol. Marijin kamenit kip, vzidan na zunanji strani gradu, ima letnico 1738. Grad je bil do 1883 last grofov Fried-rich. V gradu hranijo dragocene zbirke starinskih predmetov in umetnin (pohištvo, slike itd.). Veliko predmetov je že kupil ljubljanski muzej. Staro grajsko kapelo sv. Jožefa so podrli, pustili so samo presbiterij, ki tvori sedanjo malo kapelico. Baročni oltar je še iz prejšnje kapele. Svečina, 280-43-33-0-0. Sr Maribor 1. br. 15 km. so du žel Maribor 15 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 5 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 9 km. o š žup v kraju. Šola ust. 1848, 4 odd. SKJ s knjiž., PCMD s knjiž., Strel, druž., PJS, Prosv. d. Nm 290 m. Kraj leži v osrednjem delu občine v ozki dolini na sotočju Svečine in Slatine. Sestoji iz gručastega jedra in samotnih kmetij, ki so raztresene po prisojnih pobočjih. Dohod z vsemi vozili po subvencionirani obč. cesti. Avtobusna zveza Maribor— Svečina. Rodovitnost srednja. Žita in drugih poljskih sadežev pridelajo dovolj za dom. porabo. Živinoreja v manjšem obsegu. Glavni pridobitni vir tvorita vinogradništvo in sadjarstvo z znatnim izvozom. Kraj se prvič omenja že 1197. Pred in med svetovno vojno so se tu vršili hudi narodnostni boji med Slovenci in nemškutarji. Nacionalnega borca župnika Vida Jan-žekoviča so avstrijske oblasti med vojno internirale in zaprle. Zgodovinsko pomemben je svečinski grad, ki stoji na malem hribu nad cerkvijo. Prvotni dvorec je llajnpreht Cmu-reški, višji deželni sodnik, podaril 1174 sekovskemu avguštin-skem samostanu. L. 1532. so Turki požgali in razrušili grad. Ostal je v ruševinah do 1629, ko so zgradili iz temelja sedanje poslopje (spominska plošča z latinskim napisom in letnico, vzidana nad portalom). L. 1808. je dobil grad reaktivirani benediktinski šentlambertski samostan na Zg. Štajerskem, ki ga še danes poseduje. L. 1893. so grad restavrirali. Grad je še v dobrem stanju. V njem je več lepili umetniških slik. Grajska kapela Marija Zeli je bila zgrajena 1629. Na levi strani visi na zidu orginalna listina iz 1872. ki dovoljuje mašno licenco. V kapeli je pet slik iz 18. stoletja, delo menihov benediktincev. Slike predstavljajo biografije benediktincev. Župnija Svečina (dekanija Jarenina, škofija lavantinska) ima 1432 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja se prvič omenja 1197, ko jo je posvetil solnograški nadškof Adalbert III. Sedanjo stavbo so postavili 1652—1657. sedanji zvonik pa 1835 (letnica na stolpu). Sprva je bila cerkev podružnica jarenin-ske prafare, iz katere pa se je izločila kot samostojna duhovni ja že konec 12. stoletja (1197). L. 1278. je solnograški nadškof inkorporiral župnijo admontskemu samostanu. Ta je tu postavljal svoje duhovnike, dokler ni bil red 1782 ukinjen. Admontskemu samostanu je župnija še danes inkorporirana. L. 1787. se je izločila iz župnije novoustanovljena lokalija Sv. Jurij ob Pesnici in gornji del sedanje župnije Zg. Sv. Kungote. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograškim škofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Zelo stare so župnijske matrike: krstne od 1619, poročne od 1626 in mrtvaške od 1651. V župnišču hranijo župno kroniko (pričeta 1872). Špičnik, 141-51-30-10-0. Sr Maribor 1. br. 17km, so du žel Maribor 17 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 5 km, o 3 km. pTt Zg. Sv. Kungota 8 km, š žup Svečnica 3 km. Nm ca 350 m. Samotne kmetije v z. delu občine tik drž. meje;, ob potoku Grušeni, ki odvaja vodo v Pesnico, stoji mlin. V kraj vodi obč. cesta, 5 km od ban. ceste pri Svečini. Dostop z vozom; hribovita lega. Ilovnata zemlja rodi dobro. Trta dobro uspeva, izvoz sadja v inozemstvo in nekaj živinoreje. Vrtiče, 150-23-10-13-0. Po komasaciji iz 1936 je del te vasi pripadel obč. Svečina, večina pa je ostala pri obč. Sv. Kungota (gl. opis tam). Občina Sv. Ana v Slov. goricah Preb. 3186, hiš 565, posest, 412, koč. 167, najem. 1. Površina 3532 ha: njiv in vrtov ca 1040, trav. in paš. ca 1115, vinogradov ca 165, gozdov ca 1115, ostalo 97. Občina leži v skrajnem sv. delu sreza. Obsega 300—350 m visoko hribovito ozemlje med Ščavnico in Velko. Rahlo razgibane gorice tvorijo povirje več potokov, izmed katerih so najvažnejši: Ledineški potok, ki se izliva pri kraju Žice v Velko; Ročica, ki izvira pod Sv. Ano, teče vzporedno z Drvanjo in se pod Zg. Verjanami združi z njo; Drvanja, ki ima več izvirov ob glavnem grebenu v Bačkovi, teče mimo Sv. Benedikta in Sp. Verjan ter pri Derbetincih doseže Pesnico; končno Sčavnica, ki teče skozi s. del občine po precej široki in deloma zamočvirjeni dolini proti v. Nekaj nižinskega sveta je v sz. in j. delu. Vendar pa so nižine radi mokrih tal skoro neposeljene. Selišča, predvsem razložena in zaselki, leže na robovih, večinoma pa po slemenih gozdnatih goric. Zemlja, v dolini peščena, v višinah ilovnata, rodi precej dobro. Kmetje pridelujejo vse vrste žita. Živinoreja zadostuje za dom, nekaj govedi se proda v Gor. Radgono. Zelo prikladna tla za sadjarstvo. Izvoz žlahtnih jabolk v inozemstvo. Vinogradništvo razširjeno v jv. delu. Mešan gozd, pretežno za kurivo. Glavno prometno os predstavlja ban. cesta Sv. Lenart— ' Zerjavci—Zg. Cmurek, od nje se odcepi druga, ki vodi na v. po dolini Ščavnice. Zvezo med njima pa posredujejo obč. ceste. Frole, 143-30-18-12-0. Sr Maribor 1. br. 31 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 11 km, du Maribor-okol. 31 km, žand zdr Sv.Trojica v Slov. gor. 6 km, žel Pesnica 24 km, o 2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nm 320m. Manjše razloženo naselje na levem bregu zg. Ročice, v. od Sv. Ane. Živinoreja in poljedelstvo. Dostop z vozom po obč. cesti 3.5 km od ban. ceste. Kremberg, 166-34-20-14-0. Sr Maribor 1. br. 32 km, so zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 9 km, du Maribor-okol. 32 km, žand fin Zg. Cmurek 9 km, žel Gor. Radgona 15 km, o 1 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 1 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje jz. od Sv. Ane. Domačije leže po slemenu med vinogradi in v ozkih dolinicah, po katerih tečejo pritoki Velke. V vas vodi obč. cesta, do ban. ceste 2 km. Peščena zemlja, rodnost bolj slaba, a za dom dovolj. Prodaja sadja, svinj in perutnine prekupcem. Vinski pridelek je šibek in se porabi doma. Krilienberg, 116-26-15-11-0. Sr Maribor 1. br. 30 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10 km, du Maribor-okol. 30 km, zdr žand Gor. Cmurek 8 km, žel Pesnica 24 km, o 0.2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 0.2 km. Nm ca 350 m. Naselje v neposredni bližini obč. in žup. središča pri Sv. Ani. (Gl. opis Sv. Ane v Slov. gor.) Ledinek, 330-66-48-18-0. Sr Maribor 1. br. 30 km, so žand zdr fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10 km, du Maribor-okol. 30 km, žel Maribor 30 km, o 2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nm ca 310m. Razloženo naselje ob obč. cesti na podolgovatem hrbtu, ki se vleče med Ledineškim potokom in ban. cesto Sv. Lenart—Zg. Cmurek. Sleme poraslo z mešanim gozdom. Vinogradništvo neznatno. Na ilovnati zemlji uspevajo vse vrste žita, ki krijejo domače potrebe. Prodaja sadja, svinj in perutnine. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 1 km. Lokavci, 312-50-36-14-0. Sr Maribor 1. br. 35 km, so Sv. Lenart v Slov. gor. 13 km, du Maribor-okol. 35 km, žand zdr fin Zg. Cmurek 2 km, žel Št. Ilj v Slov. gor. 15 km, o 4 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 4 km. Nm ca 400 m. Domovi leže raztreseni po ozkih hrbtih v goricah s. od zg. Ščavnice. V. pobočja pokriva mešan gozd, ki sega prav do Ščavnice. Dostop z vozom po obč. cesti, 4 km od ban. ceste. Poljski sadeži za dom. Živinoreja precej razvita. Glavni dohodek daje sadje. Vinogradništvo neznatno (15 lil). Les se porabi za drva in izdelavo desak. Mali vrh, 86-19-12-7-0. Sr Maribor 1. br. 28 km, so žand fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du Maribor-okol. 28 km, zdr Velka 9 km, žel Pesnica 26 km, o 2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nm 336 m. Manjša raztresena vas vrh slemena, ki se vleče jz. od Sv. Ane in se spušča polagoma v dolino Velke. Poljedelstvo, živinoreja, trgovina s sadjem. Dostop po obč. cesti, 1.5 km do ban. ceste Zerjavci—Zg. Cmurek. Rožengrund, 307-49-37-12-0. Sr Maribor 1. br. 33 km, so fin Sv. Lenart 11 km, du Maribor-okol. 33 km, žand zdr Zg. Cmurek 8 km, žel Gor. Radgona 16 km, o 3 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 3 km. Nm 325 m. Razloženo naselje v goricah s. nad zg. Sčavnico, ob obč. cesti in kolovozih, ki vodijo proti j. in jz. v dolino Ščavnice. Sklenjen gozd (bukev in smreka) zavzema dobro tretjino površine. Dohod po obč. cesti, 2 km do ban. ceste. Vinogradov ni. Živinoreja in poljedelstvo. Prodaja sadja, svinj in perutnine. Šv. Ana v Slov. goricah, 246-53-36-15-1. Sr Maribor 1. br. 30 km, so žand fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10 km, du Maribor-okol. 30 km, zdr Velka 8 km, žel Pesnica 23 km, o p š žup v kraju. Sola ust. 1800, 6 odd. Javna knjiž., Kmet. in gosp. nad. šola. SKJ, PCMD, PKR, PJS, Gas., Nm 355 m. Kraj leži na vzpetini j. nad dolino Ščavnice, deloma ob ban. cesti, deloma po bližnjih slemenih, pod katerimi izvira potok Ročica. Večji gozdni kompleksi. Ilovnata zemlja, rodnost srednja. Prebivalstvo goji mešano govedo in nekaj konj. Pridela se obilo dobrega sadja, ki gre večinoma v inozemstvo. Vinogradništvo na prisojnih pobočjih, letni pridelek do 120 hI. Prodaja svinj in perutnine domačim trgovcem. Gozd daje letno do 50 m3 drv in desak. Kraj se prvič omenja v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz 1265—1267. V vasi je tedaj stal strelski dvorec za obrambo proti Madjarom. Župnija Sv. Ana v Slov. goricah (dek. Sv. Lenart v Slov. goricah, škof. lavant.) ima 2570 duš. Zupna cerkev sv. Ane. Prvotno leseno kapelo so zgradili 1654. Na mestu te kapele so 1693—1705 sezidali sedanjo stavbo. Sprva je bila cerkev podr. župnije Apače, iz katere se je izločila 1786 kot samostojna župnija. Cerkev je bila v 19. stol. dvakrat prenovljena; je prostorna svetla stavba, z vitkim visokim zvonikom. Dobra dela so veliki kipi svetnikov na glavnem oltarju in freske v stranski kapeli, ki jih je izvršil mariborski slikar Jožef Reitter. Blizu cerkve stoji kužno znamenje ali pomorski križ z napisom in letnico 1467. Od Sv. Ane doma: Perko Franc (1855—1931), dolgoletni zaslužni župan v Novem mestu; dr. Slebinger Junko (r. 1876), bibliograf, lit. zgodovinar, ravnatelj univ. knjiž. v Ljubljani. Ščavnica, 772-129-101-28-0. Sr Maribor 1. br. 33 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 13 km, du Maribor-okol. 33 km, zdr žand Gor. Cmurek 8 km, žel Gor. Radgona 12 km, o p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nm 240—270 m. Kraj tvorijo raztresene kmetije po zgornjem delu Sčavniške doline, kolikor je spada v ta srez. Dno doline je mokrotno, kulture in domovi bolj na obrobju. Na potoku mlini. Kmetijstvo, prodaja sadja (v inozemstvo), vina (120 hI), svinj, perutnine, jajc in drv. Dostop po ban. cesti Sv. Lovrenc—Gor. Cmurek. Velka, 50-9-4-5-0. Sr Maribor 1. br. 28 km, so žand fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du Maribor-okol. 28 km, zdr Gor. Cmurek 8 km, žel Pesnica 24 km, o 2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje na slemenu med Ledinekom in Sv. Ano. Sklenjen gozd. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja sadja. Dostop po obč. cesti 2.5 km od ban. Zgornja Ročica, 302-59-40-19-0. Sr Maribor 1. br. 31 km, so fin Sv. Lenart 10 km, du Maribor-okol. 31 km, žand zdr Sv. Trojica 8 km, žel Gor. Radgona 13 km, o 3 km, p š žup Sv. Ana 3 km. Nm ca 315 m. Razloženo naselje po slemenih na desnem bregu zg. Ročice. Dostop z vozom po obč. cesti, 2 km do ban. Ceste. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja sadja. Vas se prvič omenja okoli 1. 1200. kot last šentpavelskega samostana na Koroškem. Žice, 356-61-45-16-0. Sr Maribor 1. br. 26 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 6 km, du Maribor-okol. 26 km, žand Sv. Lenart 4 km, zdr Sv. Trojica 7 km, žel Maribor 26 km, o 2 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 2 km. Nin ca 300 m. Skupina zaselkov in samotnih kmetij na levem bregu srednje Velke, ob ban. cesti Sv. Lenart—Gor. Cmurek. Vas obsega še naselji Črnetina in Kamenščak. V nižini peščena, više pa ilovnata zemlja rodi srednje. Živinoreja in poljedelstvo. Izvoz žlahtnega sadja. V zaselku Kamenščaku so odkrili rimski grob. Občina Sv, Benedikt v Slov. goricah Preb. 2003, hiš 467, posest. 254, koč 137, najem. 67. Površina 2248 ha: njiv in vrtov ca 790, trav. in paš. ca 700, vinogradov ca 100, gozdov ca 590, ostalo 68. Občina leži v osrednjem delu Slov. goric med Pesnico in Sčavnico s. od Sv. Trojice. Na s. sega do roba mokrotne zgornje Sčavniške doline, na j. pa obsega vse gričevje ob zgornji Drvanji in Ročici, ki izvirata daleč na s. blizu Sčavniške doline. Gospodarstvo ima iste značilnosti kot v ostalih Slov. goricah, le da stopi tu vinogradništvo v primeri z nekaterimi drugimi predeli precej v ozadje. Vendar se proda precej vina (rizling, muškat, silvanec). Mnogo je sadja, zlasti jabolka se stalno izvažajo v inozemstvo. Dohodke donašajo še živina in mlečni izdelki. Promet oskrbuje ban. cesta, ki vodi tod iz doline Ščavnice proti Sv. Trojici in Mariboru. Bačkova, 267-58-42-16-0. Sr Maribor 1. br. 33 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 13 km, du Maribor-okol. 33 km, žand zdr Gor. Cmurek 11 km, žel Pesnica 27 km, o 5 km, p š žup Sv. Ana v Slov. gor. 3 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje v hribovitem svetu med Sv. Ano in Zagajskim vrhom (282 m); na s. pada svet polagoma v dolino Ščavnice. Tu je povirje Drvanje in Ročice, dva manjša potoka pa tečeta proti s. v Sčavnico. Kmetijstvo za domače potrebe. Gozda je precej, zlasti v s. in j. delu. Les se porabi za drva. Dostop po obč. cesti z vozom. Do ban. ceste 5 km. Na posestvu Jakoba Lorbeka stoji kužno znamenje, pomorski križ, z letnico 1681 in z imeni tam pokopanih oseb. Drvanja, 202-44-32-12-0. Sr Maribor 1. br. 33 km, so du fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 8 km, žei Maribor 33 km, o š žup Sv. Benedikt v Slov. gor. 3 km, p Sv. Ana v Slov. gor. 4 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje vrh slemena, med dolinama Drvanje in Ročice. Prisojno pobočje, ki pada strmo v dolino Ročice, je poraslo deloma s trto, osojno, pokrito z manjšim gozdnim kompleksom, pada polagoma v dolino Drvanje. Poljski pridelki krijejo domače potrebe. Prodaja sadja. Vinogradništvo podrejenega pomena. Dovoz po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 2 km. Na mestu sedanje Hafnerjeve hiše je nekdaj stal grad Drvanja (omenja se 1680). Okoli srede 19. stol. je razpadel. Na kugo, ki je 1. 1618. morila okoli Negove in po benediški župniji, spominja še danes kameniti križ v Drvanji. Ima letnico 1618 in tri vdolbena imena tu pokopanih. Ihova, 347-82-62-20-0. Sr Maribor 1. br. 35 km, so žel Gornja Radgona 9 km, du Maribor-okol. 35 km, žand Zg. Cmurek lkm, zdr Sv. Trojica 12 km, fin Sv. Lenart 13 km, o p š žup Sv. Benedikt v Slov. gor. l km. Nm ca 300m. Razloženo naselje v hribovitem svetu j. od Sčavniške doline. Nekaj domov leži že na obrobju mokrotne doline in ob Ihovskem potoku. Poljedelstvo in živinoreja zadostujeta za dom. Izvažajo pa žlahtno sadje. Vinogradništvo podrejenega pomena, letni pridelek do 50 lil. Mešan gozd za kurivo in deske. Dostop v vas po ban. cesti Sv. Benedikt—Gor. Radgona. Blizu izvira Ihovskega potoka se nahaja preprosta zajeta ihovska slatina, ki vsebuje precej železa. Ločki vrh, 121-28-10-10-9. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor 29 km, žand zdr Sv. Trojica 6 km, o p š žup Sv. Benedikt 2 km. Nm ca 300 m. Manjše naselje, ki ga tvori par domačij, raztresenih v. od Trotkove. Nekaj vinske trte in poljedelstvo. Odtod doma Kocbek Fran (1863—1929), naduč. v Gornjem gradu, ust. Sav. podr. SPD. plan. pisatelj. Negovski vrh, 40-10-2-3-5. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor-okol. 29 km, žand zdr Sv. Trojica 8 km, o p š žup Sv. Benedikt 4 km. Nm ca 300 m. Leži sv. od Sv. Treh kraljev. Razloženo naselje po grebenu precej strmega s trto poraslega slemena, nekaj domačij pa leži niže ob obč. cesti. Dostop z vozom. Obrat, 92-22-11-9-2. Sr Maribor 1. br. 26 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor 26 kni, žand zdr Sv. Trojica 6 km, o p š žup Sv. Benedikt 3 km. Nin ca 290 m. Razloženo naselje po slemenu med Drvanjo in Ročico sv. od Sv. Trojice. Po obč. cesti je 4—5 km do ban. ceste pri Sv. Trojici. Trta in sadje uspevata enako dobro. Poljedelstvo za silo. V vasi izvira »Trikraljevska slatina«. Stara gora, 14-10-2-4-4. Sr Maribor 1. br. 28 km. so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor 28 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 6 km, o p š žup Sv. Benedikt 2 km. Nm ca 300m. Kraj leži na slemenu j. od Trotkove na levem bregu Drvanje. Hiše so raztresene. Dostop po obč. cesti le z vozom. Sv. Benedikt, 333-87-40-30-17. Sr Maribor 1. br. 27 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor 27 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 6 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1784, 6 odd. Javna knjiž., SKJ, PJS, Gas., Prosv. d. Nm 244 m (pri cerkvi). Raztresena vas leži deloma v ozki dolini ob Drvanji, deloma po obrobnih pobočjih, poraslih s srednjemočnim gozdom. Pripada ji tudi še naselje Sp. Ročica v sosednji dolini proti z. Prometno zvezo tvori ban. cesta II. reda, ki vodi tod mimo od Sv. Trojice preko Iliove in Plitvičkega vrha na Gornjo Radgono. Ob Drvanji je več mlinov in parna žaga. Glavno gospodarsko panogo predstavlja poljedelstvo. Ilovnata zemlja rodi dovolj za dom. Stalen vir dohodkov daje živinoreja (prodaja govedi in masla) in sadjarstvo, saj prodajo letno do 40 vag. sadja. Nekaj obrti in trgovine. V vasi izvira slatina, ki jo pa uporabljajo samo domačini. V kraju so odkrili starejše hallstattske gomile z bronastimi predmeti. V rimski dobi je tod mimo vodila cesta iz Ptuja v Radgono. Ob njej so odkopali rimske grobove. Kužno znamenje iz 1532. Župnija Sv. Benedikt v Slov. gor. (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 2570 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Benedikta. Prvotna zelo stara cerkev je bila zidana baje že 853, kar kaže napis in letnica nad portalom. L. 1050. so zgradili novo cerkev. Starodavna cerkvica kaže sledi mnogih prezidav (1758, 1835, 18S6). Najstarejši deli so: romanski portal, ladja in presbiterij. Nizki, majhni, tristrano zaključeni presbiterij ima na zunanjščini opornike. Zanimiv je svod ladje, ki je okrašen z grbi in letnicami prezidav. Ob glavni ladji je prizidana enako dolga stranska ladja. Zelo star zvonik s polkrožnim tlorisom, ki je gotsko stiliziran, je bil 1821 renoviran. Veliki oltar z dobro sliko je iz 1761. Prvotno je bila cerkev podr. radgonske župnije. Stalnega duhovnika je imela gotovo že v 13. stol. V 14. stol. (1329) se že navaja kot župnija. Tu je bila zelo razširjena sekta skakačev. ki je sem prodrla iz sosednje Radehove. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograškim škofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavant. škofiji. Sekovsko knezoškofij-stvo je še do danes obdržalo patronatske pravice. — Od Sv. Benedikta doma: dr. P. Ploj Gotfrid (r. 1893). skladatelj. Sv. Trije kralji, 59-15-8-4-3. Sr Maribor 1. br. 29 km. so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor-okol. 29 km, žand zdr Sv. Trojica 8 km, o p š žup Sv. Benedikt v Slov. gor. 4 km. Nm 293 m. Raztresena vas po hribovitem svetu ob levem bregu zg. Drvanje in ob ban. cesti. Vinogradništvo, poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Podružna cerkev sv. Treh kraljev je bila zidana v 1521—1588. Po tradiciji jo je dal zgraditi graščak pl. Kometcr in nasledniki. Po drugi varianti so cerkev sezidali ogrski magnati v dobi, ko so ogrske meje segale do Sv. Benedikta. Cerkev je prostorna, gotska triladijska dvoranska stavba. Portali so gotski, od oken pa je ohranjeno v prvotni obliki le dno. Zunaj ima cerkev vitke opornike; stene stranskih ladij so v notranjosti razčlenjene s služniki, ki segajo do tal in nosijo svode. K s. strani presbiterija je prizidan mogočen štirikoten zvonik, na katerega se naslanja visok mi-naretni stolp. Veliki oltar je poznogotski. Štajngrova, 160-36-12-15-9. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10 km, du žel Maribor 29 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 8 km, o p š žup Sv. Benedikt v Slov. gor. 4 km. Nm 317 m. Leži s. od Sv. Treh kraljev. Razloženo naselje na širokem slemenu, ki ga pokriva mešan gozd zlasti na z. pobočju. Dostop po obč. cesti le z vozom. Trotkova, 139-31-15-10-6. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8km,;du žel Maribor 29 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 6 km, o p š žuj) Sv. Benedikt 2 km. Nm ca 250 m. Leži deloma v ozki dolini v. od Drvanje, deloma po gričevju, čigar najvišji točki sta Ločki vrh in Mujhovec (313 m). Na prisojnih straneh nekaj vinogradov; prodaja sadja in perutnine. Dostop z vozom in avtom po obč. cesti, do ban. ceste 1 km. Trstenik, 118-26-10-9-7. Sr Maribor 1. br. 28 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 10 km, du žel Maribor 28 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 8 km, o p š žup Sv. Benedikt v Slov. gor. 4 km. Nm ca 300 m. Manjše razloženo naselje po pobočjih zložnega hriba s. nad Sv. Benediktom. Dostop z vozom po obč. cesti. Zenjak, 84-18-8-5-5. Sr Maribor 1. br. 29 km, so fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, du žel Maribor 29 km, žand zdr Sv. Trojica v Slov. gor. 6 km, o p š žup Sv. Benedikt 1 km. Nm ca 305 m. Razloženo naselje po slemenu jz. od Sv. Benedikta, med Drvanjo in Ročico. Po obč. cesti dostop le z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Občina Sv. Jurij ob Pesnici Preb. 1135, hiš 204, posest. 183, koč. 21, najem. 0. Površina 1196.70 ha: njiv in vrtov 261.50, trav. in paš. 319, vinogradov 122, sadovnjakov 130, gozdov 332, ostalo 32.2. Občina zavzema najvišji del doline Pesnice, ki še pripada naši državi, ter gorice in grape na njenih obeh straneh. Dolinsko dno je v travnikih in deloma v njivah, po goricah prevladuje vinograd in deloma gozd. Poljedelski donos je kljub dobri ilovnato peščeni zemlji dokaj skromen, važnejša je živinoreja (do 800 glav večinoma marijadvorske, manj simodolske) in sadjarstvo; do 120 vagonov prvovrstnega sadja gre letno v inozemstvo (Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko). Vinogradi dajejo letno do 800 lil vina, večina se porabi doma, nekaj gre v Maribor in v Ljubljano. Stranski dohodek iz svinjerejo in perutninarstva. Tudi lesa se nekaj proda. Prometno je občina navezana na ban. cesto, ki vodi po dolini Pesnice navzgor in preko drž. meje v Lučane. Grušena, 213-40-36-4-0. Sr Maribor 1. br. 17 km, so du žel Maribor 17 km, žand zdr fin o š žup Sv. Jurij ob Pesnici 4 km, pTt Zg. Sv. Kungota 8 km. Nm 340—400 m. Razloženo naselje v hribovitem svetu s. od Sv. Jurija. Vzhodno gozdnato pobočje pada polagoma v dolino Grušene; po njej je speljana obč. pot. Dohod z vozom od Sv. Jurija; do drž. meje 4 km. Sončna lega izrabljena za številne vinograde in sadovnjake. Izvoz sadja in vina. Jedlovnik, 202-32-32-0-0. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du žel Maribor 16 km, žand zdr fin o š žup Sv. Jurij ob Pesnici 3 km, pTt Zg. Sv. Kungota 4 km. Nm ca 360 m. Samotne kmetije v. od Sv. Jurija. Vaški potok goni žago in mlin. Po obč. cesti 3 km do ban. ceste, dostop z vozom. Vinogradništvo, živinoreja, prodaja sadja. Jurski vrh (Sv. Jurij ob Pesnici), 296-41-31-10-0. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du žel Maribor 15 km, žand zdr fin o š žup v kraju, pTt Zg. Sv. Kungota 6 km. Sola ust. 1780, 4 odd. Javna knjiž. Kat. bralno d., SKJ, JS, PCMD. SVD, Strel. druž. Nm 307 m. Vas z jedrom pri župni cerkvi sv. Jurija leži v ozki dolini zg. Pesnice tik ob drž. meji; hiše so razvrščene večinoma po levem bregu, po katerem pelje ban. cesta Sv. Jurij ob Pesnici—Sv. Kungota—Maribor (avtobusna zveza). Nad dolino, zlasti proti j., se dvigajo strmi griči, porasli z lepim gozdom, in vinorodne gorice z razloženimi naselji (Jurski vrh v ožjem smislu). Tik pod mejo ob Pesnici mlin in žaga. Primerno za letovišče. Ilovnato-peščena zemlja rodi dobro. Živinoreja je močno razvita (večinoma marijadvorska pasma, manj simodolska). Večino živine prodajo. Prodaja sadja, čebelarstvo, vinogradništvo. Iz gozdov se izvaža gradbeni les in drva. V vasi je graščinica Anin dvor (last St. Terčelja) in sanatorij s parkom. Župnija Sv. Jurij ob Pesnici (dekanija Jarenina, škof. lavant.) ima 1135 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija se prvič omenja 1383. Novo gotsko cerkev so zgradili ali vsaj staro popolnoma prezidali 1520. Stavbo so v 17. stol. in 1855 prenovili, a je še dobro ohranila svoj gotski značaj. Presbiterij je nekoliko starejši od ladje. V notranjščini je cerkev zelo nizka in ima plitev rebrast svod; zunaj ima opornike. Prvotno je bila tu podr. svečinske župnije. Iz nje se je izločila 1787 kot lokalija, ki je bila že 1796 ukinjena. L. 1807. oz. 1811 so jo zopet obnovili in 1871 povzdignili v župnijo. Župnija je še danes inkorporirana admontskemu samostanu, ki je tu nastavljal v 1879—1905 svoje redovne duhovnike. Zupna kronika od 1883 dalje. Tu sta rojena: Druzovič Hinko (r. 1873), glasbenik in dr. Kolarič Rudolf (r. 1898), prof., slavist. Pesnica, 204-60-60-0-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du žel Maribor 14 km, žand zdr fin o š žup Sv. Jurij ob Pesnici 2 km, pTt Zg. Sv. Kungota 5 km. Nm ca 380 m. Obmejna vas, jz. od Sv. Jurija, med Pesnico in potokom Vršnikom, raztresena v deloma hriboviti legi, deloma v ozki dolini. Ban. cesta, avtobusna zveza z Mariborom. Poljedelstvo in živinoreja le za dom, vinogradništvo in sadjarstvo. Vršnik, 220-31-24-7-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du žel Maribor 14 km, žand zdr fin o š žup Sv. Jurij ob Pesnici 2 km, pTt Zg. Sv. Kungota 5 km. Nm 320 m. Raztreseno naselje v ozki dolini istoimenskega potoka, deloma ob obč. cesti, deloma na prisojnem pobočju precej pogozdenega hriba Vršnika (465 m). Dohod z vozom po obč. cesti, 5 km do ban. ceste. Sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja. Poljedelstvo skromno. Občina Sv. Križ nad Mariborom Preb. 1059, hiš 162, posest. 93, koč. 12, najem. 18. Površina 2980.79 ha: njiv in vrtov 405, trav. in paš. 820.50, vinogradov 64.50, gozdov 1573.84, ostalo 116.95. Občina zavzema hribovito ozemlje v jv. delu Kozjaka, ki ga Pohorci imenujejo Koban-sko, prebivalce pa Kobance. Tu ni nikakih strnjenih naselij, prevladujejo samotne kmetije, ki leže na sončnih pobočjih nad strmimi jarki. Slemena pokriva večinoma močan gozd. Medtem ko se je večina krajev v Dravski dolini razvila pri mlinih in žagah ob dolnjih potokih, so se na Kozjaku na najizrazitejših in središčnih vrhovih iz kmetij razvila najprej cerkvena in nato upravna središča, kot na pr. Sv. Križ. Zemlja je pretežno ilovnata, rodovitnost srednja. Prebivalstvo se v glavnem bavi s poljedelstvom in z živinorejo. Močen vir dohodkov dajejo bujni gozdovi (smreka, bukev, kostanj). Slemen, 263-44-25-5-6. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du žel Maribor 16 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 10 km, o š žup Sv. Križ 8 km. pTt Zg. Sv. Kungota 13 km. Nm 400—800 m. Predel samotnih kmetij v hribovitem terenu med potokoma Bistrico in Bresternico. Najvišja točka je Zavcarjev vrh (904 m) z lepim razgledom. II kmetijam vodijo obč. pota, do ban. ceste ca 6 km. Dohod le z vozom. Zemlja rodi rž, ajdo in krompir. Znatno čebelarstvo. Glavni dohodek daje gozd, iz katerega dobi kmet drva, hlode, deske in oglje. Vinogradov ni več. Sv. Križ, 401-65-30-5-3. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du žel Maribor 16 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 4 km, o š žup v kraju, pTt Zg. Sv. Kungota 5 km. Šola ust. 1810, 3 odd. Javna knjiž., šol. oder, gospod, nad. š. (5 mes.). PJS, Strel, druž., Bralno d. Nm 582 m. Raztresena vas, nedaleč od drž. meje. Jedro naselja tvori cerkev (poleg nje stoji spomenik v vojni padlim) in nekaj hiš, ki leže na prostranem, golem vrhu. Ostale kmetije so raztresene po prisojnih obronkih in pobočjih. K Sv. Križu spadata tudi naselji Gaj in Žunkov vrh. Večji gozdni kompleksi. K Sv. Križu vodijo obč. poti, važna je zlasti cestna zveza Selnica—Sv. Križ. Do ban. ceste je 9 km. Zemlja rodi večinoma bolj slabo, glavni pridelek tvori pšenica, koruza in krompir. Vinogradništvo povoljno, svetokriško vino je znano pod imenom »kozječan« in se prodaja v Maribor, istotako sadje. Pomembno je gozdarstvo. Nepregledni gozdovi pridobivajo na ceni. Domača obrt: izdelki iz ovčje volne, a le za dom. Kraj se odpira tudi tujskemu prometu (markirana pot iz Maribora preko Sv. Vrbana, 3 ure). Zelo ugodni tereni za zimski šport. Župnija Sv. Križ (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 850 duš. Zupna cerkev sv. Križa je bila zidana najbrž 1493. L. 1769. je cerkev pogorela, na kar so jo restavrirali. Povečali so cerkev 1884. Prvotno je bila podr. pražupnije Kamilice. Iz nje -se je 1786 izločila kot lokalna kapelanija. Odtod doma: prof. Franc Hauptmann (1847—1925), šolnik in pedagoški pisatelj. Šober, 395-53-35-2-9. Sr Maribor 1. br. 8 km, so du žel Maribor 8 km, žand zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 8 km, o š žup Sv. Križ 4 km, pTt Zg. Sv. Kungota 6 km. Nm ca 580 m. Samotne kmetije v hribovitem terenu, največ po posameznih vrhovih; med njimi je najvišji Sv. Vrban (595 m), kamor drži markirana pot iz Maribora (1% ure, lepo razgledišče, gostilna s prenočiščem). Strma pobočja hribov pokriva močan gozd in redki vinogradi. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Vrbana, varuha in zaščitnika naših vinogradnikov. Prvotno cerkvico so zgradili v 16. stol. V dobi jožefinskih reform so jo zaprli, 11a kar je razpadla. Sedanjo stavbo so sezidali v 1855—1860. Občina Sv. Kungota Preb. 1244, hiš 244, posest. 182, koč. 62, najem. 0. Površina 1501 ha: njiv in vrtov ca 490, trav. in paš. ca 325, vinogradov ca 210, gozdov ca 315, ostalo 161. Občina je po rekomasaciji iz 1936 nenavadno majhna in obsega dolino Pesnice pri Zg. Sv. Kungoti. T11 se steka v Pesnico na s. dolina Svečine, v katero se malo više združujejo Vrtički potok, Plintovec in Svečina. Gorice na s. so še močno vinorodne, na j. pa so že močneje porasle z gozdom in tvorijo prehod v sosednji sredogorski Kozjak. Naselja so na široko razložena z izjemo središča pri Zg. Sv. Kungoti. V gospodarstvu prevladujejo živinoreja (ma-rijadvorska pasma), sadjarstvo (z velikim izvozom v inozemstvo) in vinogradništvo. Naravno središče občine, pa tudi širše okolice, je na sotočju pri Zg. Sv. Kungoti, kjer se od ban. ceste Maribor—Lučane odcepi ban. cesta proti Svečini in Plaču. Z Mariborom obstaja avtobusna zveza. Kozjak, 497-93-60-33-0. Sr Maribor 1. brv 12 km, so du žel Maribor 12 km, žand o pTt š žup Zg. Sv. Kungota 4 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 6 km. Nm ca 400 m. Raztreseno naselje v hribovitem ozemlju j. od Zg. Sv. Kungote. Vzhodna pobočja porasla z močnim gozdom, prisojna pobočja s trto in sadovnjaki. Ilovnata zemlja. Vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Dostop po ban. cesti Maribor—Zg. Sv. Kungota, od katere se odcepi več obč. potov. Ob Pesnici graščina »Dolga dolina« (Lan-gental). Grad je bil sezidan 1730 in se je imenoval Wissiakhof. Bil je last rodbine Khern. L. 1764. ga je dobil v last Kajetan pl. Langental, ki je sezidal sedanje grajsko poslopje. Pozneje je prehajal večkrat iz rok v roke. Sedanji njegov lastnik je Milan Petrovič iz Krapine. V gradu je bil nekdaj sedež sodišča z velikimi zapori. Na starodavni, nad 500 let stari lipi, ki je stala poleg gradu do 1934, so nekdaj obešali na smrt obsojene. Deset minut od ceste Maribor—Svečina stoji 11a majhnem gričku na levi strani v gozdu skrit grad Sv. Jurij, tudi Kozjak in po sedanjem lastniku Pachtov grad imenovan. Stari grad je bil zgrajen okoli 1870, novi, sedanji v 1908—1912. Prvotno je bil last grofice Orsay. Grad je krasno opremljen, hrani mnoge starinske znamenitosti: stare slike francoskih umetnikov, med njimi nekaj originalov. Pri gradu je kapelica sv. Barbare, zgrajena 1908; ima mašno licenco. Plintovec, 271-46-40-6-0. Sr Maribor 1. br. 13 km, so du žel Maribor 13 kin, žand o pTt š žup Zg. Sv. Kungota 2 km, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 5 km. Nm 360—390 m. Razloženo naselje sv. od Zg. Sv. Kungote na gričevju, ki je večinoma golo; gozda je zelo malo. Z. pod Plintovcem po dolini pelje bail. cesta Sv. Kungota—Plački vrh (drž. meja). Obč. pot je zvezana z ban. cesto Svečina—Sv. Kungota—Maribor. Prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo nad poljedelstvom in živinorejo. Vrtiče, 140-35-22-13-0. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du žel Maribor 15 km, žand pTt Zg. Sv. Kungota 6 km, zdr Sv. Jurij ob Pesnici 8 km, fin Št. Ilj 6 km, o 6 km, š žup deloma Svečina in Zg. Sv. Kungota 2—4 km. Nm ca 350 m. Raztresene kmetije v dolini Vrtičkega potoka in po obeh pobočjih, večidel na desnem bregu vrh kopastega slemena. Dohod po ban. cesti do Zg. Sv. Kungote, od tu dalje po obč. Pridela se mnogo vina, ki se deloma proda, prav tako sadja. Poljedelstvo in živinoreja v manjšem obsegu. Del vasi (23 hiš) spada v obč. Svečina. Zgornja Sv. Kungota, 336-70-60-10-0. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du žel Maribor 12 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr fin Sv. Jurij ob Pesnici 5 km. Šola ust. 1813, 3 odd. Javna knjiž., Kmet. gosp. nad. š., Prosv. d., PCMD, Gas. Nm ca 280 m. Gručasta vas z jedrom krog farne cerkve ob ban. cesti v razširjeni dolini Pesnice, ki dobi tu s s. Svečino. Zavarovana sončna lega. Poljedelstvo, živinoreja v večjem obsegu (do 700 glav govedi, večina gre naprodaj). Vinogradništvo (600 lil letno), sadjarstvo (do 80 vagonov sadja za inozemstvo). Avtobusna zveza Maribor —Svečina in Maribor—Sv. Jurij ob Pesnici. Ne daleč od cerkve graščina barona Egra. Župnija Zg. Sv. Kungota (dek. Maribor 1. br.. škof lavant.) ima 1137 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Kungote. Prvotna cerkev je bila zidana domnevno že 1267. Prvič se omenja 1391 in nato 1416. Pozneje (v 18. stol.) so cerkev večkrat prezidali in povečali, tako da je od prvotne arhitekture ostalo le malo. S prizidavo stranskih kapelic je dobila obliko križa. Zanimiva sta lep baročni veliki oltar in starinski kelih iz 1655. V zunanjo steno je vzidan rimski kamen iz belega marmorja, predstavljajoč glavo boga Bakha, pokrito s frigijsko tiaro. Na obeh straneh sta po dva mirujoča leva. V notranjo steno je vzidan reliefni kamen z dvema figurama. Cerkev je bila prvotno podr. kamniške prafare. L. 1761. je bila ust. lokalna kapelanija, ki so jo 1822 povzdignili v župnijo. Na tzv. »Kalvariji« stoji 18 m visoki križ, postavljen v spomin na 1900 letnico Kristusove smrti. Kužno znamenje je iz 1532. Občina Sv. Lenart v Slov. goricah Preb. 1383, hiš 240, posest. 40, koč. 44, najem. 118. Površina 891.81 ha: njiv in vrtov 367, trav. in paš. 363, vinogradov 7, gozdov 114.03, ostalo 44.78. Občina zavzema položne terase in obronke goric s. od Pesnice. Tu se v široko Pesniško dolino odpirata dolini Velke in Globovnice. Vinogradi se umaknejo njivam, travnikom in gozdu. Razlika se kaže tudi v naseljih, ki niso razložena po slemenih, temveč so strnjena in ležijo na nižjih vzpetinah ob glavnih prometnih žilah nad Pesniško dolino. Doline ob potokih, zlasti pa ob Pesnici, so mokrotne, deloma zamočvirjene, ob bregovih porasle z vrbovjem in jel-ševjem. Zemlja je večinoma ilovnata, v s. in sv. delu peščena, rodovitnost dobra. Glavna zaposlitev prebivalstva (poleg urad-ništva in obrtnikov) je v poljedelstvu in živinoreji. Večina orne zemlje v višjih legah je v njivah, v dolini pa so travniki in pašniki. V živinoreji prevladuje marijadvorska pasma. Veliko važnost polagajo na sadjarstvo: gojijo predvsem žlahtna jabolka za izvoz (do 20.000 kg letno) in slive, ki se porabijo za žganje. Vinski pridelek neznaten. Od stranskih, toda rednih dohodkov je treba omeniti prodajo svinj, perutnine in jajc; pretežna večina gre na mariborski trg. Prometne zveze so odlične: občino prepreza cel niz ban. cest, ki se stekajo od vseh strani pri Sv. Lenartu. Glavna žila je Maribor—Sv. Lenart—Gornja Radgona, 11a j. gre cesta na Ptuj, na s. pa dve in sicer gre ena skozi Jurjevski dol mimo Marije Snežne v Zg. Cmurek, druga preko doline Velke in Ščavnice tudi na Zg. Cmurek. Ni čuda, da sta v območju dveh važnih prečnih prehodov preko Slov. goric, ki se tu stekata v važno podolžno črto ob Pesnici, vzrasli v neposredni bližini dve trški naselji (Sv. Lenart in Sv. Trojica). V srednjem in novem veku je ozemlje te občine pripadalo sodni in davčni oblasti hrastovške graščine. Spodnji Porčič, 308-61-22-17-7. Sr Maribor 1. br. 24 km, so fin o Sv. Lenart v Slov. gor. 3 km. du žel Maribor 24 km, žand zdr pt š žup Sv. Trojica v Slov. gor. lkm. Nm 240 m. Leži sz. od Sv. Trojice na j. podanku slemena med Ročico in Velko. Del vasi se nahaja v strnjeni obliki ob ban. cesti Sv. Lenart— Gornja Radgona, ostale hiše pa leže raztresene po vinorodnem pobflčju. Kraj obsega tudi naselji Mali Porčički vrh in Porči-čko vas. Kmetijstvo, prodaja vina. Dvakrat dnevno avtobusna zveza. Na posestvu Karla Fekonja je nekdaj stal gradič »Unter Burgstall«, last rodbine pl. Stubenberg. Sv. Lenart v Slov. gor., trg, 733-106-15-21-86. Sr Maribor 1. br. 20 km, so žand zdr fin o pTt š žup v kraju, du žel Maribor 20 km. Šola ust. 1783, 7 odd. Obrtna nad. š., Mešč. šola, ust. 1922, 4 odd. SKJ, PCMD, PRK, PJS, Gas., Kat. prosv. d. »Zarja«, Protitub. liga, Olepšev. in tujsko prom. d., 2 zdrav- nika, 2 odvetnika, elektrarna. Nm 259 m. Trg leži na položnem griču (terasi) s. od Pesniške doline. Na z. strani se spušča grič v dolino Globovnice, ki jo pokriva Črni les, na v. pa v dolino Velke, ki teče preko travnikov in pašnikov ter jih od časa do časa poplavlja. Jedro trga, glavni tržni prostor, je postavljeno od s. proti j., pravokotno na cesto Maribor—Gor. Radgona. Sv. Lenart je važno cestno križišče proti Mariboru, Ptuju, Gor. Radgoni, Zg. Cmureku in Sv. Ani. Štirikrat dnevno avtobusna zveza z Mariborom in enkrat z Gor. Radgono. V trgu samem prevladujejo uradniki, obrtniki in trgovci. Kmetje se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in prodajo sadja. Važen je tujski promet (gostilne s tujskimi sobami). Tovarna usnja. Prazgodovinske in rimske najdbe. V srednjem veku se je razvila naselbina najbrž v 11. stol., ko so deloma prenehali madjarski napadi. V 2. pol. 15. stol. je vas dobila od Friderika III. (1433—1493) trške pravice. Trški sodnik se prvič omenja 1528. Volili so ga obvezno vsi tržani, nakar ga je potrdil hrastovški graščak, ki mu je bil trg podrejen. Sodnik je moral priseči po obrazcu, ki je bil že od 1787 v slovenskem jeziku. Trško sodstvo je prenehalo 1849, ko je prešlo na okrajno sod-nijo. Tržani so imeli tudi svoj, še danes ohranjeni rotovž, ki so ga pozidali 1675, ter tudi svoj meščanski špital, ki ga je 1625 ustanovil trški sodnik Maks Pernhart. Ko je hiralnica pogorela, jo je nanovo sezidal Erazem grof Herberstein (f 1691) in pomnožil ustanovni sklad. Špital je stal pred trgom ob cesti na Hrastovec. Glavni vir dohodkov tržanov je bil tedenski tržni dan in 7 sejmov na leto. Turki so požgali in razdejali trg 1532 in ponovno 1535. Tedaj so razrušili tudi stari grad, ki je po tradiciji stal nad trgom. Kužno znamenje na trgu spominja na kugo iz 1532. V dobi narodnega preporoda in borbe za slovensko upravo so v trgu ustanovili 1871 Slovensko društvo. Šola je obstajala že pred 1759. Na nekdanjo slavno reteklost trga še danes spominjajo tudi starinski predmeti, i jih hranijo v rotovžu. Tu sta dve sodni palici, 1 m dolga lesena roka, ki drži meč z inicijali F. L (Franc I.), znak lastnega sodstva in sejmske zaščite. Tu hranijo tudi starodavno sliko sv. Lenarta, volilne žare, t. j. večji cinkov vrč z letnico 1664 in dva manjša, dalje sejmske privilegije itd. Na koncu trga ob križišču ceste proti Sv. Juriju in Sv. Trojici stoji veliko trioglato zidano znamenje s kamenitim križem na vrhu. Zgoraj so podobe sv. Lenarta, sv. Florijana in sv. Notburge, spodaj pa Kristus na križu, Mati božja in sv. Jožef. Ta sodnijski, »gerihtni« križ imenovan, spominja na morišče hra-stovške sodnije. Tu so namreč na smrt obsojeni opravili svojo zadnjo molitev, ko so jih peljali na morišče k Velki. Zato se tudi še danes most čez Velko imenuje sodnijski ali »gerihtni« most. Znamenje je 1813 popolnoma razpadlo, zato so ga 1814 restavrirali, poslikali, in obdali z ograjo. L. 1925. so ga popravili in slike obnovili. Župnija Sv. Lenart v Slov. gor. (dek. v kraju, škof. lavant.) ima 3012 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lenarta stoji nad spodnjim delom trga. Prvotna cerkev ozir. kapela je bila zidana že v 12. stol. Prvič se omenja šele 1203. Novo cerkev so zgradili 1445. Visoka impozantna stavba je zgrajena v poznogotskem slogu ter ima 5 baročnih oltarjev z dobrimi slikami. Cerkev ima opornike, gotsko profilirani slavolok, gotska okna, kjer je pri nekaterih še ohranjeno krogovičje, in znamenit rebrast svod v presbiteriju in ladji. V presbiteriju so stene razčlenjene s polstebri brez baz in kapitlov, v ladji pa z vitkimi pilastri, h katerim so prislonjeni tričetrtinski krožni stebri z bazami. V novejšem časti je bila notranjščina cerkve prenovljena; novejši sta tudi obe stranski kapeli. V turški dobi so cerkev obdali z močnim taborskim obzidjem, ki so ga 1818 deloma porušili, na s. strani pa je deloma še ohranjeno. V cerkvi so imeli svojo rodbinsko grobnico grofje Ilerbersteini. V cerkvenem tlaku je še vidna njihova plošča, v zidu na zunanji strani pa grbi. Prvotno je bila cerkev podr. jareninske prafare, s katero vred je bila 1135 inkorporirana admontskemu samostanu, ki je ohranil do danes patronatske pravice. Vikariat je bil ustanovljen pred 1237, a 1580 so ga povzdignili v župnijo. Iz župnije sta se izločili fari Sv. Jurij v Slov. gor. (1784) in Sv. Trojica (1787). Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograškim nadškofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Zavetniške pravice nad cerkvijo so imeli hrastovški graščaki. Zupne matrike segajo celo do 1629 nazaj. V reformacijski dobi se je-v trgu zelo razširil Lutrov nauk. Trškega župnika Morenusa so 1600 osumili, da je pripadnik te vere. Podpiral ga je hrastovški graščak Herberstein. L. 1607. so ga z vojaško silo izgnali. Med tržani se je posebno razvila sekcija skakačev ali bičarjev, ki so imeli v sosedni Radehovi svojo glavno postojanko. Od Sv. Lenarta doma: dr. Morocutti Cainillo (r. 1893), ženevski zastopnik nemške manjšine za Slovenijo; dr. Spitzy Ivan (r. 1872), znamenit ortoped na Dunaju. Sv. Trojica v Slov. gor., trg, 342-73-3-6-25. Sr Maribor 1. br. 26 km, so fin o Sv. Lenart v Slov. gor. 4 km, du žel Maribor 26 km, žand zdr pt š žup v kraju. Šola ust. 1870, 5 odd. SKJ, PRK, PJS, PCMD, Čitalnica, Gas., zdravnik. Nm 287 m. Trg leži ob ban. cesti Maribor—Gor. Radgona vrh vzvišenega griča, na katerem se dviga znana romarska cerkev sv. Trojice, vidna daleč naokoli. V. stran slemena, ki pada polagoma v dolino Ročice in Drvanje, je pogozdena, zapadna, ki se spušča v dolino Velke, pa je pokrita v nižjih predelih s travniki in pašniki, v višjih pa z njivami. Proti j. skozi trg vodi ban. cesta proti Ptu ju in proti Sv. Antonu. Avtobusna zveza z Mariborom in z Gor. Radgono. Del trškega prebivalstva se peča s trgovino in obrtjo, drugi pa s kmetijstvom. Trgovina s sadjem. Prodaja perutnine in svinj v Maribor. Tovarna usnja. Gostilne s tujskimi sobami. Znamenita božja pot, obiskana zlasti od Prekmurcev. Kraj se je prvotno imenoval Porčki vrh in je šele kasneje po cerkvi sv. Trojice dobil svoje današnje ime. Vas je bila 1872 povzdignjena v trg. Župnija Sv.Trojica v Slov. gor. (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 1811 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Trojice. L. 1631. je bila na griču »Gradišču« (Purgstallberg) zgrajena prva iesena kapela, posvečena sv. Duhu. Ze v 1636—1643 so pozidali pravo cerkev in jo posvetili presveti Trojici. Rodbina pl. Stu-benberg, lastnica emureške graščine in krajev pri Sv. Trojici, je 1662 poklicala redovnike avguštince in jim 1663 izročila cerkev v oskrbo. Redovniki so cerkev prenovili in 1689 sezidali poleg nje samostan. V 1735—1740 so cerkev povečali in predelali v krasnem baročnem slogu. Veličastna, krasna cerkev s tremi stolpi je dobila priimek »slovenski Jeruzalem«. Cerkev je kmalu zaslovela kot božja pot. L. 1693. sta grof Ferdinand Trautmannsdorf in žena Marija sezidala loretsko kapelo, v kateri je bila grobnica oo. avguštincev. Radi premajhnih dohodkov in radi prepovedi božje poti za Jožefa II., so oo. avgu-štinci 1811 sami zapustili samostan. Samostansko premoženje je pripadlo verskemu skladu, ki je prevzel tudi patronatske pravice. Dotedanja podr. župnije Sv. Lenarta je bila 1787 povzdignjena v župno cerkev. Od 1812—1854 so župnijo upravljali svetni duhovniki, 1854 pa je bila izročena frančiškanom. Od 1900 pripada samostan slovenski provinciji Sv. Križa. Cerkev so v 1883—18S4 fresko poslikali Jakob Brollo ter Ožbald in Egidij Bierti. Baročni oltarji so iz 2. pol. 18. stol.; oltarna arhitektura je iz stuke in posnema marmor. Od Sv. Trojice doma: p. Landergott Emerik (r. 1872), zgodovinar trojiške cerkve in samostana; dr. Vogrin Lovro (1810—1869), prof. bo-gosl., Ilirec. Občina Sv, Marjeta ob Pesnici sedež Pernica Preb. 2138, hiš 386, posest. 220, koč. 94, najem. 75. Površina 2437.75 ha: njiv, vrtov in sadovnjakov 822, trav. in paš. 1060, vinogradov 190, gozdov 293.53, ostalo 72.22. Občina se razprostira v jz. delu Slov. goric na obeh bregovih Pesnice, ki teče po zamočvirjeni dolini. Iz stranskih ožjih dolin dobi Pesnica več dotokov, in sicer na levem bregu: Gačnik, Velimlje, kakor se imenuje združena struga Jareninskega in Vukovskega potoka, Jakobski potok. Gorice na levem bregu Pesnice se vrstijo druga za drugo od sz. proti jv. v višini 350—370 m. Z desne sprejme Pesnica edini večji potok Črnec. Ravnina je nepo-seljena. Naselja so nanizana deloma na robovih ob banovinski cesti, večidel pa so razložena po slemenih goric. Prisojne strani so porasle z vinsko trto, sklenjenega gozda je bolj malo. V višjih predelih ilovnata, v nižini peščena zemlja rodi dobro. Pridelek žita krije domače potrebe, nekaj ovsa celo oddajo. Travniki in pašniki v dolinah omogočajo živinorejo v večjem obsegu. Mlečnih izdelkov gre precej na mariborski trg. Najbolj donosna sta vinogradništvo in sadjarstvo. Dobre 4/s vinskega pridelka prodajo v Maribor, mnogo prvovrstnega sadja (zlasti žlahtna jabolka) pa izvažajo v Nemčijo in Avstrijo. Promet oskrbujeta ban. cesti Maribor—Gor. Radgona (avtobusna zveza) in Maribor—Sv. Jurij v Slov. goricah—Marija Snežna— Gor. Cmurek s številnimi obč. cestami. Občina je gospodarsko usmerjena na Maribor. Dragučova, 377-64-22-17-25. Sr Maribor 1. br. 9 km, so du zdr fin Maribor 9 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 1 km, žel Pesnica 5 km. Nm 260—370 m. Razloženo naselje po goricah j. nad Pesniško dolino, od v. Košakov tja do Pernice. Prisojna pobočja porasla s trto, osojna pokriva gozd. Pod s. pobočjem teče vzporedno s Pesnico potok Črnec, ki se pri Sv. Marjeti združi s Pesnico. Dolina je mokrotna, pokrita s travniki. Ob njenem robu vodi ban. cesta, do nje je možen dostop po obč. poteh z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo. Vas se prvič omenja v zač. 12. stol., ko jo je grof Eng. Spanheim odstopil šentpavelskemu samostanu. Grušova, 158-20-10-3-5. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du zdr fin Maribor 12 km, žand o pt š žup Sv. Mareta ob Pesnici 2 km, žel Pesnica 11 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje v skrajnem v. delu občine, na s. pobočju z gozdom poraslega razglednega Huma (424m), na razvodju Drave in Pesnice. Na Humu več kamnolomov. Dostop po obč. cesti z vozom, do ban. ceste 3.5 km. Glavni poudarek gre vinogradništvu in sadjarstvu. Prodaja vina, sadja, prašičev in perutnine v Maribor. Koprivnik, 34-9-5-3-1. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du zdr fin Maribor 12 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 1 km, žel Pesnica 9 km. Nm ca 320 m. Manjše razloženo naselje na j. delu slemena med Jakobskim potokom in Velimljem. Dostop po obč. cesti z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, sadja in perutnine v Maribor. Ložane, 182-29-12-10-7. Sr Maribor 1. br. Ukm, so du zdr fin Maribor 11 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 2 km, žel Pesnica 9 km. Nm 250 m. Gručasta vasica na j. robu Pesniške doline, ob ban. cesti Maribor—Sv. Lenart; nekaj kmetij na položnem pobočju z redkim gozdom. V nižini poljedelstvo in živinoreja, po pobočjih vinogradi. Avtobusna zveza Maribor—Gor. Radgona. Pod vinogradom posestnika Šepca so razvaline stare kapele. Močna, 216-32-19-11-2. Sr Maribor 1. br. 15 km, so du zdr fin Maribor 15 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 4 km, žel Pesnica 12 km. Nm 250—320 m. Leži na j. pobočju hriba med Jakobskim in Partinjskim potokom, deloma ob ban. cesti Maribor—Sv. Lenart. Jz. del slemena pokriva bukov in Smrekov gozd, po prisojni rebri nad Jakobskim potokom pa so razvrščeni vinogradi. Orna zemlja v nižjih legah, pašniki po obronkih in dolinah. Kmetijstvo in vinogradništvo, sadje goje tudi za prodaj. Na mariborski trg vozijo svinje, perutnino in jajca. Pernica, 238-43-30-8-0. Sr Maribor 1. br. 10 km, so du zdr fin Maribor 10 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici v kraju, žel Pesnica 8 km. Sola ust. 1738, 5 odd. Javna knjiž., PJS, SKJ, DKfid s knjiž., Gas., RK. Nm 250 do ca 320 m. Raztresena vas po goricah na desnem bregu Pesnice, nekaj hiš z obč. središčem pri župni cerkvi Sv. Marjete se pa nahaja ob ban. cesti Maribor—Sv. Lenart. Prisojna pobočja porasla s trto, osojna s šibkim gozdom. Vinogradništvo (zlasti na vrhu) in poljedelstvo (v nižini). Trgovina s sadjem ter prodaja svinj in perutnine v Maribor. Avtobusna zveza Maribor—Sv. Lenart —Gor. Radgona. Gostilna. Tod mimo je vodila rimska cesta iz Ptuja v Lipnico. V zidu cerkve so vzidani rimski kamni. Četrt ure odtod je hrib z značilnim imenom »Gradišče« in v bližini tega Grajski hrib. Župnija Sv. Marjeta (dek. Maribor 1. br., škof. lavant.) ima 1760 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna cerkev se omenja 1361. L. 1532. so jo Turki požgali in porušili. Sedanja stavba je iz 1567 (letnica na zvonu). Stolp so prizidali 1670. Cerkev je bila prvotno podr. Sv. Petra pri Mariboru. Samostojna kuracija je bila ustanovljena 1787. L. 1765. so cerkev preobokali in sezidali zakristijo. Svod presbiterija je okrašen s freskami. Dobro delo je slika v velikem oltarju. Ruperče, 319-75-51-12-12. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du zdr fin Maribor 12 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 2km, žel Pesnica 10 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje v goricah j. od Pesnice, deloma ob obč. cesti, deloma ob vaškem potoku. Na prisojnih rebrih so obsežni vinogradi, v osojali mešan gozd. Kmetijstvo. Prodaja sadja, masla in perutnine v Maribor. Dostop po obč. cesti z vozom 2.5 km od ban. ceste. Predzgodovinske gomile. Vukovje, 399-82-53-20-19. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du zdr fin Maribor 12 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta 2 km, žel Pesnica 8 km. Nm 320 m. Razloženo naselje s. nad Pesniško dolino, med Jakobskim in Vukovskim potokom, večinoma vrh slemena. Na prisojni strani lepi vinogradi, na osojni manjši gozd. Dostop po obč. poti z vozom, z ban. cesto zveza preko Kopriv-nika 5 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vosek, 215-32-18-10-4. Sr Maribor 1. br. 10 km, so du zdr fin Maribor 10 km, žand o pt š žup Sv. Marjeta ob Pesnici 0.5 km, žel Pesnica 8 km. Nm ca 270 m. Raztresena vas s. nad Pesnico na podolžnem slemenu med Jareninskim potokom in Gačni-kom. Hiše leže večinoma na prisojnem vznožju ob ban. cesti Maribor—Sv. Lenart in na robu močvirne Pesniške doline. Del pobočja je porasel s pičlim gozdom, ostalo z vinsko trto, v nižini so pašniki in travniki. Vino in sadje se prodaja prekupcem, nekaj živine, masla in svinj gre na mariborski trg. Avtobusna zveza Maribor—Sv. Lenart—Gor, Radgona. Občina Št. Ilj v Slov. goricah Preb. 3585. hiš 649, posest. 535, koč. 119, najem. 5. Površina 3272 ha: n jiv in vrtov 1190, trav. in paš. 667, vinogradov 386, gozdov 908, ostalo 121. Obmejni občini, ki leži v s. delu sreza, pripada hribovito ozemlje, ki doseže svojo najvišjo točko v Plačkein vrhu (504 m), preko katerega gre drž. meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Meja poteka v s. smeri nad Št. lijem, po Bubenbergu in nato doseže Muro. Obč. ozemlje namaka več potokov, ki teko po globokih grapah proti Pesnici (Krsnica, Cirknica in Štriliovec); v Muro teče le Selnica. Zemlja v dolinah je nekoliko močvirna in izrabljena za travnike; selišča in kulture se drže obrobja. Hiše so raztresene po grebenih med trto in sadovnjaki, večje gruče so redke. Glavno prometno os predstavl ja drž. cesta, od katere se odcepi ban. na Gor. Cmurek in Gor. Radgono. Avtobusna zveza z Mariborom. Svoj ugodni gospodarski položaj ima občina zahvaliti žel. progi, ]>i tvori del velike transverzale Dunaj—Ljubljana—Trst. V tem predelu (Gradec—Maribor) je bila dograjena v letih 1844—46. Omeniti je treba tudi žično železnico (6.3 km) iz sladkogorske tvornice lepenke do žel. postaje Št. Ilj, ki vodi deloma tudi čez občino. Zemlja je prav rodovitna. Poljski sadeži zadostujejo za dom, nekaj živine ostane za prodajo oziroma izvoz. Povsod se goji v veliki meri vinska trta, ki rodi prvovrstna vina. V položnejših, za vinsko trto manj ugodnih legah, v za-vetnih dolinah in ravnicah, najdemo ohsežne sadonosnike, v katerih prevladuje jablana (do 70%). V poslednjih letih posvečajo precej pažnje breskvam. Dočim se koščičasto sadje potroši večinoma doma ozir. vnovči na mariborskem trgu, se izvažajo namizna jabolka v velikih količinah v inozemstvo, predvsem v Nemčijo in Avstrijo. Manjše, a redne dohodke, donaša prodaja prašičev, kuretine in jajc. Gozda je precej, zlasti v sv. predelu: v višinah iglavci, v nižjih delih listovci, zlasti bukev. Vendar pa je lesa, zlasti stavbnega, premalo in ga morajo dovažati iz Dravske doline. Poleg kmetijstva iščejo ljudje zaslužka v trgovini in obrti ter v ceršaški tvornici lepenke. Med občani je kakih 150 evangeličanov. doseljencev še iz predvojne dobe. Bavijo se predvsem s poljedelstvom in so gospodarsko zelo trdni. V Štriliovcu imajo celo svojo cerkev. Ceršak, 495-90-93-5-2. Sr Maribor 1. br. 16 km, so du Maribor 16 km, žand zdr fin" o pTt š žup Št. Ilj v Slov. gor. 3 km, žel Št. Ilj 4 km. Nm ca 300 m. Gručasta vasica, najsevernejša postojanka v občini, leži v gričevju nad Muro. Dostop z vozom po obč. cesti, do ban. 3 km. K Ceršaku spada razloženo naselje Kozjak ob ban. cesti Št. Ilj—Zg. Cmurek. Kmetijstvo in delo v tovarni, vinogradništvo (do 60 lil vina) in trgovina s sadjem (do 10 vagonov). Prodaja svinj in perutnine v Št. Ilj. Mešan gozd za kurivo. V nižini ob Muri se nahaja »Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke«. Podjetje, ust. 1891 (zaposluje do 120 delavcev), izdeluje predvsem rjavo lepenko, do 150 vagonov letno. Glavna surovina je smrekov les, ki ga dobavlja večinoma Dravska dolina (do 5000m3 letno). V ceršaškem gozdu strmo nad Muro so pravkar odkrili ob drž. meji ogromno gradišče iz predrimske dobe. Cirknica, 566-33-21-9-3. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du Maribor 13 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. flj 3 km, žel Št. Ilj 2 km. Nm 355—333 m. Razloženo naselje leži deloma na ozkem hrbtu, ki se vleče od Plačkega vrha (504 m) na j. med potokoma Krsnico in Cirknico, deloma pa v Cirkniški dolini, po kateri gre drž. cesta in žel. proga. Potok, ki izvira na jv. pobočju Plačkega vrha in goni več mlinov, se pri Pesničkem dvoru izliva v Pesnico. Od drž. ceste se odcepi sem več obč. potov. Prebivalci se poleg obrti in trgovine (le ob drž. cesti) bavijo s kmetijstvom. Prodaja se vino (do 100hI) in odlično sadje. Gozda je nekaj po v. pobočjih. Vas se prvič omenja v zač. 12. stol., ko jo je grof Eng. Spanheim odstopil šentpavelskemu samostanu. Dobrenje, 137-32-21-11-0. Sr Maribor 1. br. 12 km, so du Maribor 10 km. žand zdr fin o pTt š žup Št. Ilj 5 km, žel Št. Ilj 4 km. Nm ca 390 m. Razloženo naselje v z. delu občine po slemenih med Krsnico in Vrtičkim potokom. Dostop le z vozom po obč. cesti, 3 km od drž. ceste. V v. delu nekaj gozda, ostala pobočja pa so porasla s trto. Zemlja rodi dobro; kmetijstvo in vinogradništvo. Izvoz sadja. Kaniža, 150-29-25-4-0. Sr Maribor 1. br. 10 km, so du Maribor 10 km. žand zdr fin o Št. Ilj 4 km, žel Crknica lkm, pT Pesnica 8 kin. š žup Jarenina 4 km. Nm ca 320 m. Razloženo naselje v goricah med drž. cesto in Jareninskim potokom. Prisojna pobočja pokrita s trto. Nekaj brezovega gozda. Živinoreja precej razvita. Glavni zaslužek od vina (do 120 lil) in sadja (do 3 vagone). Prodaja perutnine in svinj. Zvezo z drž. cesto oskrbuje obč. cesta. Krsnica, 232-58-42-16-0. Sr Maribor 1. br. 18 km, so du Maribor 18 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Ilj v Slov. gor. 4 km, žel Št. Ilj v Slov. gor. 5 km. Nm ca 380 m. Razloženo naselje na j. strani Plačkega vrlia (504 m), na povirju Krsnice in Vrtičkega potoka. Precej gozda. Dostop po obč. cesti le z vozom, do ban. ceste 2 km. Obilo vinogradov in sadovnjakov. Kmetijstvo. Selnica ob Muri, 1020-164-134-30-0. Sr Maribor 1. br. 20 km, so du Maribor 20 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Št. Ilj 2 km. Nm ca 260 m. Naselje, ki vključuje tudi kraj Srobotje, je razloženo večidel vzdolž ban. ceste Št. Ilj—Gor. Cmurek in nad njo po slemenih, ki jih pokrivajo lepi vinogradi. Tu izvira Selnica, ki se pred Sladko goro izliva v Muro. V srednjem teku žene dva mlina. Avtobusna zveza z Mariborom. Poljedelstvo in živinoreja v manjšem obsegu. Vinogradi rode letno do 200 lil prvovrstnega vina, sadovnjaki do 15 vagonov žlahtnega sadja, zlasti jabolk, za inozemstvo. Na trg gredo svinje, perutnina in jajca. Bukov in jelov gozd daje do 100 m3 desak in drv. Kraj se prvič omenja v isti zvezi kot bližnja Cirknica. Stara gora, 124-30-22-8-0. Sr Maribor 1. br. 18 km, so du Maribor 18 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Ilj v Slov. gor. 3 km, žel Št. Ilj v Slov. gor. 4 km. Nm ca 450 m. Manjše razloženo naselje na jv. pobočju Plačkega vrha (504 m). Dostop le z vozom, do ban. ceste 2 km. Kmetijstvo in vinogradništvo. Št. Ilj v Slov. gor., 709-146-124-22-0. Sr Maribor 1. br. 16 km. so du Maribor 16 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Št. Ilj 1 km. Šola ust. 1787, 9 odd. 2 javni knjiž., Kmet. nad. š., Gosp. nad. š., SKJ z gled. odrom, PĆMD, Kat. prosv. d. z gled. odrom. Gas., Strel, druž., JS, PJS, »Putnik« podr. Elektrika. Nm 297m. Kraj leži v dnu podolja, ki vodi tu preko razvodja med Pesnico in Muro (drž. cesta in železnica). Jedro vasi leži nad cesto ob župni cerkvi, ostale hiše pa se vrstijo ob cesti in po obeli pobočjih (gorice Nova gora). Važna obmejna postojanka v gospodarskem in nacionalnem pogledu. Glavni prehod iz Avstrije v Jugoslavijo; po drž. cesti prihaja v državo letno do 30.000 avtomobilov. V nižjih predelih so tla izrabljena za poljedelstvo, ostalo pa pokrivajo vinogradi in šibek gozd. Zemlja rodi zelo dobro. V rednih razmerah pridelajo poleg žita in krompirja do 400 hl izborne vinske kapljice in do 15 vagonov sadja, ki gre večinoma preko meje. Reden dohodek od svinjereje in perutninarstva. Trgovina in obrt večinoma ob glavni cesti. Šentiljska okolica je bila obljudena že v predzgodovinski dobi. Odkrili so sledove neolitske naselbine. V rimski dobi je vodila tod znamenita cesta iz Ptuja proti Lipnici (Flavium Sol-vense), v srednjem in novem veku pa je ležal kraj ob važni cesti Dunaj—Ljubljana—Trst. Cestni promet je prevzela 1846 otvorjena železnica. Št. Ilj je bil prvotno last solnograških nadškofov, ki so ga pozneje podarili admontskemu samostanu. V dobi slovenskega narodnega preporoda je veljal Št. Ilj za pravo slovensko trdnjavo na naši severni meji. Kraj je poskušala Siidmarka raznaroditi z nakupom posestev in nemško kolonizacijo. Borbo so Slovenci uspešno vodili po zaslugi tamošnjega župnika Ev. Vračka vse do nastopa Jugoslavije. Kužno znamenje v vasi spominja na kugo iz 1532. Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah (dekanija Jarenina, škofija lavantinska) ima 2515 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. IIja je stala že v 14. stol., ker se že 1329 navaja kraj, ki je dobil ime po cerkvi. L. 1532. so Turki izropali in oskrunili cerkev, zato so jo 1535 na novo posvetili. L. 1806. so staro cerkev podrli in v 1806—1810 sezidali sedanjo v romanskem slogu. L. 1839. so ji prizidali zvonik, 1896 pa jo prenovili. Ladja je kupolno svođena, freske je izvršil 1901 Os\vald Bierti. Kip Brezmadežne v glavnem oltarju je dobro delo štajerskega baročnega kiparja Vida Kiningerja iz 1761. Prvotno je bila cerkev podr. jarenin-ske prafare. L. 1748. je bila ustanovljena lokalija in 1784 župnija. Župnija je bila inkorporirana admontskemu samostanu, ki še danes izvršuje patronatske pravice. Zupna kronika. Štrihovec, 152-67-53-14-0. Sr Maribor 1. br. 14 km, so du Maribor 14 km, žand zdr fin o pTt š žup Št. Ilj 3 km, žel Št. Ilj 2 km. Nm ca 300 m. Manjša vas na jz. pobočju Malega vrha, deloma v dolini ob cesti in žel. progi. Istoimenski potok žene mlin. Kmetijstvo, izdatno vinogradništvo in izvoz sadja. Občina Velka Preb. 3400, hiš 601, posest. 367, koč. 187, najem. 133. Površina 3539.82 ha: njiv in vrtov 805, trav. in paš. 999.50, vinogradov 200, gozdov 1330.32, ostalo 204. Občina zavzema najsevernejši del Slov. goric med Globovnico, Ploderšnico in Muro, po-virje Ščavnice ter Velke. S. mejo tvori Mura, ki je hkrati drž. meja. Proti Muri padajo gorice precej strmo. Vsi znatnejši potoki teko v jv. smeri proti Pesnici. Njihove grape so ozke in nenaseljene, po njih vodijo komunikacije. Edino izjemo tvori Sčavnica, ki v začetku teče tudi v jv. smeri, nato pa se v močnem loku obrne na v. in teče v Muro. Prevladujejo razložena naselja; v s. delu se nahajajo večji gozdni kompleksi. Prometno zvezo posredujejo tri ban. ceste: Št. Ilj—Zg. Cmurek; Sv. Lenart—Sv. Jurij—Zg. Velka; in Sv. Lenart—Zerjavci—Zg. Cmurek; poleg teh pa je še kopica obč. potov, ki pa v deževni dobi postanejo skoro nerabni. Po prisojnih rebrih opažamo vzorno obdelovane vinograde in bogate sadovnjake. Ilovnato peščena zemlja je srednje rodovitna. Pridelujejo žito in krompir, vendar pa letni pridelek ne zadostuje niti za dom. Precej velik areal travnikov in pašnikov omogoča živinorejo, presežek živine prodajo večinoma prekupcem in mesarjem. Mnogo se pridela žlahtnega sadja, predvsem jabolk (kanada, bobovec, ananas). Letni izvoz v inozemstvo, zlasti v Avstrijo, znaša do 100 vagonov. Vinogradništvo (na amerikanski podlagi) daje izborno kapljico. Pridelajo vse vrste belih in rdečih vin (rizling, muškatelec itd.). Dvolastniki jih izvozijo do 600 lil v Avstrijo. Precej donaša gozd. Večino lesa za prodajo tvorita jelovina in hrast. Izvoz hlodov in hrastovih dog (do 1000 m3) in posušenih gob, večidel v Avstrijo. V domači obrti izdelujejo razne lesene predmete in poljsko orodje za dom in prodajo. Dražen vrh, 420-60-38-22-25. Šr Maribor 1. br. 32 km, so Sv. Lenart v Slov. gor. 15 km, du Maribor-okol. 32 km, žand fin Zg. Cmurek 2 km, zdr o Velka 2 km, žel Št. Ilj 16 km, p Sv. Ana v Slov. gor. 4 km, š žup Marija Snežna 2 km. Nm 330 do 360 m. Razloženo naselje po goricah med zg. Velko in zg. Ščavnico. Po ozki grapi, vzdolž naselja vodi ban. cesta Sv. Lenart—Zg. Cmurek, vzporedno z njo po slemenu pa še obč. cesta. V gospodarstvu prevladuje poljedelstvo in živinoreja. Izvoz sadja letno do 20 vagonov. Prodaja jajc, perutnine in hrastovega lesa za doge. Gradišče, 149-36-27-7-5. Sr Maribor 1. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand fin Zg. Cnurek 3 km, zdr o Velka 1 km, žel Št. Ilj 13 km, p š žup Marija Snežna 1 km. Nm 360m. Razloženo naselje na širokem, z gozdovi poraslem slemenu, jz. od Marije Snežne, v povirju Globovnice. Prometno zvezo vzdržuje obč. cesta, ki gre po slemenu in veže šentjursko ban. cesto s šentiljsko. Prisojna lega je izrabljena za vinograde in nasade sadnega drevja. Prodaja živine in perutnine. Izvoz lesa v Avstrijo. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Maribor. Jurovski dol, 114-26-13-4-3. Sr Maribor 1. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand Pesnica 8 km, zdr o Velka 3 km, fin Zg. Cmurek 8 km, žel Št. Ilj 15 km, pTt š žup Sv. Jakob v Slov. gor. 4 km. Nm 300 m. Raztresena vas, leži deloma po slemenih med Velko in Globovnico, deloma pa ob obeh straneh ban. ceste Sv. Lenart—Sv. Jurij—Zg. Cmurek. V dolini sočni travniki in nekaj njiv. Pobočja zasajena s trto in šibkim gozdom. Izvoz vina po banovini, sadja in lesa v inozemstvo. Ploderšnica, 147-35-25-5-4. Sr Maribor I. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand fin Zg. Cmurek 3 km, zdr o Velka 2 km, žel Št. Ilj 14 km, p žup Marija Snežna 2 km, š Sladki vrh 2 km. Nm 366 m. Razloženo naselje na podolžnem slemenu med potoki Velko, Globovnico in Ploderšnico. Hribovit svet. Z. pobočje v vinogradih, osojno pokrito z močnim mešanim gozdom. Nekaj domov ob ban. cesti Sv. Lenart—Sv. Jurij, ostalo pa kraj obč. ceste, ki veže dolino Velke z dolino Globovnice. Vinogradništvo in sadjarstvo; živinoreja in poljedelstvo sta podrejenega pomena. Izvoz hrastovih hlodov (za doge) v inozemstvo. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Maribor. Sladki vrh, 308-49-16-31-6. Sr Maribor 1. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand Zg. Cmurek 3 km, zdr o Velka 2 km, fin š v kraju, žel Št. Ilj 8 km, p žuj) Marija Snežna 2 km. Sola ust. 1882, 5 odd. SKJ s knjižnico, JS, PJS, NO. Nm 355 m. Razloženo naselje vrh slemena, ki pada bolj položno proti Muri. S. pobočje poraslo z mešanim gozdom, prisojno pa je izrabljeno za vinogradništvo. Živinoreja in trgovina s sadjem. Prometno zvezo oskrbuje občinska cesta, ki je zvezana z banovinsko, po kateri ima kraj avtobusno zvezo z Mariborom in Zg. Cmurekom. Ob Muri se nahaja »Sladkogor-ska tovarna lepenke in papirja, d. z o. z.« Podjetje je osnoval 1871 grof Lucchesi-Palli, ki je imel svoje veleposestvo na obeli bregovih Mure, da bi mogel bolje izkoriščati les svojih ogromnih gozdov. Sprva je to bila tovarna za izdelovanje lesne snovi in lepenke. L. 1920. je prišla v roke domačih indu-strialcev, ki so osnovali 1922 še tovarno za izdelovanje papirja, povečali in dogradili različne objekte ter zgradili žično železnico do 6.3 km oddaljene žel. postaje Št. Ilj. Glavne surovine (les in lesne snovi) dajejo domači gozdovi, celuloza prihaja iz Avstrije in Čehoslovaške, papirni odpadki iz vseh pokrajin Jugoslavije. Ostale surovine iz Francije in Nemčije (smola in anilinske barve). Letna kapaciteta znaša do 6000 ton različnega papirja in lepenke. Podjetje zaposluje krog 250 delavcev. Izdelki se plasirajo izključno v naši državi. Svečane, 135-20.-12-18-0. Sr Maribor 1. br. 27 km, so Maribor 27 km, du Maribor-okol. 27 km, žand Zg. Cmurek 4 km, zdr o Velka 2 km, fin š Sladki vrli 1 km, žel St. Ilj 14 km, p žup Marija Snežna 2 km. Nm 240 m. Kraj leži vrh slemena, ki pada zelo strmo proti Muri. Prisojna pobočja porasla s trto, osojna pa z močnim gozdom. Žitni pridelek ne zadostuje. Izdatnejša je živinoreja (za prodaj ostaja do 40 glav govedi), dočim je glavni dohodek iz vinogradništva, sadjarstva in zaposlitve v papirnici. Izvažajo nekaj lesa (doge v Avstrijo), perutnine in jajc. Po obč. cesti možen dostop z vozom, do ban. ceste 1 km. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Sv. Jakob—Maribor. Kraj se prvič omenja okoli 1. 1200. Trate, 348-57-45-12-45. Sr Maribor 1. br. 30 km, so Sv. Lenart 15 km, du Maribor-okol. 30 km, žand Zg. Cmurek 0.5 km, zdr o Velka 2 km, fin Zg. Cmurek 2 km, žel St. Ilj 17 km, p žup Marija Snežna 2 km, š Lokovec lkm. Nm ca 300 m. Razloženo naselje po podolžnih slemenih, ki se vlečejo vzporedno v smeri sv.-jz. med Muro in povirjem Ščavnice. Prometne prilike jako dobre: z z. prihaja ban. cesta iz Št. Ilja, z j. pa od Sv. Lenarta in se tu stikata v eno, ki se v veliki in strmi vijugi spušča proti Muri. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poljski sadeži se porabijo doma, nekaj živine pa pokupijo domači trgovci. Sadjarstvo odlično, do 10 vagonov sadja gre letno v Avstrijo. Prodaja perutnine, jajc in piščancev, večinoma v Avstrijo. Nekaj trgovine in obrti (žaga, mlin in gostilne). Lepi mešani gozdovi, večinoma za domačo porabo. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Sv. Jakob—Maribor. Tik ob drž. meji stoji nad mostom preko Mure grad Zg. Cmurek, ki ga je sezidal nasproti cmureškemu trgu (zdaj v Avstriji) 1145—1170 Burkart Koroški. Prvič se omenja 1145. Nasledniki Burkarta so bili Cmureški gospodje. Po 1240 so dobili grad gospodje iz Račjega, ki so ga 1386 prodali Celjskim grofom. L. 1401. so ga kupili Stubenbergi, ki so ga v 1592—1628 predelali; restavriral ga je italijanski mojster Bertoletto iz Come v renesančnem slogu. Stubenbergi, češki Nemci, so tu gospodarili do 1931. Tedaj je kupil še danes lepo ohranjeni grad Anton Mali, prejšnji graščinski oskrbnik. Grad Novi Kinek, last veleposestnice ilouson, je brez zgodovinskih in umetniških znamenitosti. Šamota, 207-50-32-11-8. Sr Maribor 1. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand Zg. Cmurek 2 km, zdr o Velka 2 km, fin Sladki vrh 4 km, žel Št. Ilj 13 km, p š žup Marija Snežna 2 km. Nm 260 m. Raztresena vas leži deloma ob ban. cesti Št. Ilj—Zg. Cmurek, deloma po bližnjih pogozdenih slemenih, ki so na prisojni strani zasajena s trto. Primanjkljaj v poljedelstvu krijejo živinoreja, visoko razvito sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja perutnine in jajc, večinoma preko meje. Nekaj zaslužka pa daje delo v bližnji papirnici. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Sv. Jukob—Maribor. Velka, 1292-235-150-50-32. Sr Maribor 1. br. 30 km, so Sv. Lenart v Slov. gor. 15 km, du Maribor-okol. 30 km, žand fin Zg. Cmurek 2 km, zdr o v kraju, žel Št. Ilj 18 km, p Marija Snežna lkm, š žup Marija Snežna v kraju. Šola ust. 1806, 6 odd. SKJ č. s knjiž., Prosv. d., NO, PCMD, PRK, PJS. Kraj sestoji iz Sp. in Zg. Velke. Sp. Velka (nm 340—380 m) je razloženo naselje po širokih slemenih med obema krakoma potoka Velke in leži pretežno ob obč. cesti. Zg. Velka pa leži po goricah med Sčavnico in ban. cesto Št. Ilj—Zg. Cmurek. Najvišji vrh doseže v Mariji Snežni (405 m) s cerkvijo, ki je vidna daleč naokoli od Maribora do Kapele. Priljubljeno letovišče Avstrijcev, lepi smuški tereni. Razen ban. ceste so druga pota kaj slaba, jeseni in spomladi blatna, za vožnjo skoro nesposobna. Avtobusna zveza Maribor—Zg. Cmurek. Odlično uspeva trta in sadjarstvo (letni izvoz do 100 vagonov). V s. delu so lepi mešani gozdovi, iz katerih izvozijo letno do 1000 m3 vsakovrstnega lesa. Nekaj trgovine in obrti. Kraj se prvič omenja 1348 in nato 1445; tedaj je štel 12—15 hiš ter spadal pod cmureško graščinsko zemljiško gosposko. Župnija Marija Snežna (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 2962 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Marije Snežne. V dobi kužne epidemije so 1689 pri cmureškem gradu zgradili cerkev Marije Snežne. V dobi jožefinskih reform so jo 1788 podrli, na kar so na vrhu Velke z istim gradivom sezidali 1789—1791 novo cerkev. V teh letih je bila ustanovljena tu nova slov. župnija, s čimer so bili Slovenci odtrgani vplivu nemškega cmureškega trga. Sprva je bila cerkev podr. prafare v Kamnici. Župnija je pripadala do 1870 sekovski, nato pa lavantinski škofiji. Do prevrata 1918 je bila cerkev znamenita božja pot. Od Marije Snežne doma: Majcen Gabrijel (r. 1858), metodični, polit, in nar. vzgojni pisatelj, zbiratelj slov. narod, pesmi, in njegov brat Majcen Jožef (1860—1920), cerkv. pisatelj. Vranji vrh, 280-33-9-27-5. Sr Maribor 1. br. 28 km, so Maribor 28 km, du Maribor-okol. 28 km, žand zdr Zg. Cmurek 6 km, fin Sladki vrh 2 km, žel Št. Ilj v Slov. gor. 12 km, o 5 km, p žup Marija Snežna 5 km, š Sladki vrh 1 km. Nm ca 340 m. Raztresena vas na kopastih, z gozdom poraslih slemenih na desnem bregu Mure. Dostop z vozom po obč. cesti, ki se odcepi od ban. ceste Št. Ilj—Zg. Cmurek. Kmetijstvo ne zadostuje, zato iščejo mnogi zaslužka v sladkogorski tovarni papirja in lepenke. Sadjarstvo in vinogradništvo v manjšem obsegu. Prodaja sadja, perutnine in jajc domačini prekupcem in v Avstrijo. Gozd daje drva, hlode, kolje za vinograde, doge pa prodajo v Avstrijo. Domača obrt: izdelovanje grabelj, vil in zidne opeke. Avtobusna zveza Zg. Cmurek—Sv. Jakob— Maribor. Občina Voličina sedež Lormanje Preb. 3115, hiš 649, posest. 177, koč. 277, najem. 181. Površina 3857 ha: njiv in vrtov 1157, trav. in paš. 1394, vinogradov 136, gozdov 1051, ostalo 119. Občini pripada ozemlje v Pesniški dolini ob izlivu Velke in Globovnice v Pesnico ter obrobne gorice, ki so deloma porasle z vinsko trto, deloma z mešanim gozdom. Sklenjeni gozdni kompleks je Črni les, ki se razprostira na desnem bregu Globovnice skoro do Pesnice. Prometne zveze so prav dobre: poleg ban. ceste Sv. Lenart—Ptuj in Sv. Lenart—Maribor še kopica obč. cest. Ker je ozemlje ob Pesnici precej zamočvirjeno, je dolina manj poseljena. Glavna naselja se nahajajo po prisojnih slemenih in so razloženega tipa. Zemlja je srednje rodovitna. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo. Pridelujejo vse vrste poljskih sadežev preko lastnih potreb. Živinoreja je zelo razvita. Na prodaj stavijo govedo, svinje in mlečne izdelke, večinoma na mariborski trg. V občini se pridela mnogo žlahtnih jabolk, ki se izvažajo večinoma v tujino. Vinogradništvo je podrejenega pomena, proda se le manjši del vina. V srednjem in novem veku so vasi te občine spadale pod sodno in davčno oblast hrastov-ške graščine. Gradenšak, 44-11-8-0-3. Sr Maribor 1. br. 26 km, so zdr fin pi t Sv. Lenart 6 km, du Maribor-okol. 26 km, žand Sv. Barbara 4 km, o 4 km, š žup Sv. Rupert 2 km, žel Pesnica 24 km. Nm ca 330m. Razloženo naselje v goricah j. od Pesnice pri Sv. Trojici. Kmetijstvo, nekaj vinogradov in gozda. Kužno znamenje (pomorski križ) iz 1710—1712 s podobami sv. Jožefa, sv. Simona, Zal. M. b. in z izklesanim Kristusom. Lormanje, 150-28-17-8-3. Sr Maribor 1. br. 22 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 2 km, du Maribor-okol. 22 km, žel Pesnica 17 km, o v kraju. Nm 240 m. Kraj leži na vzvišeni terasi med Pesnico in Globovnico jz. od Sv. Lenarta. Pesniška dolina, ki jo prečka v smeri s.-j. ban. cesta Sv. Lenart—Ptuj, je zamočvirjena in pokrita s travniki in pašniki. Z. in s. od vasi se razteza smrekov gozd, ki prehaja onkraj ban. ceste Maribor—Sv. Lenart v Črni les. V vasi izvira slatina, ki je sicer opremljena s patentno črpalko, vendar pa se ne eksploatira v večji meri. Poljedelstvo, živinoreja (mari-jadvorska pasma, večinoma za prodajo). Nekaj dohodkov od sadjarstva ter prodaje perutnine in jajc v Maribor. V kraju so našli gomile iz latenske in rimske dobe. V Črnem lesu je stal tkzv. »črni križ«, kamenito znamenje s tremi stopnicami v vznožju in 4 vdolbinami. Spomenik je dal postaviti Friderik grof Herberstein na mestu, kjer je bila zakopana, 1599 umorjena, njegova žena Agata iz gradu Štraleka. Ko so 1852 delali cesto Maribor—Radgona, so križ prestavili dalje na desno. Spomenik je začel razpadati, kamenje so pa raznesli ljudje. Tik za vasjo je nekdaj stala cerkvica sv. Jakoba. Nadbišec, 138-32-6-18-5. Sr Maribor 1. br. 23 km, so zdr fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 6 km, du Maribor-okol. 23 km, žand Sv. Barbara v Slov. gor. 5 km, žel Pesnica 24 km, o 5 km, š žup Št. Rupert 3 km. Nm 338 m. Razloženo naselje v jv. delu občine med Gočovo in Zavrhom. Dostop z vozom od ban. ceste Sv. Trojica—Ptuj. Po prisojnih pobočjih raste vinska trta. Kmetijstvo, prodaja sadja, perutnine in jajc (v Maribor in Ptuj). Radehova, 143-29-16-9-3. Sr Maribor 1. br. 22 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 2 km, du Maribor-okol. 22 km, žel Pesnica 24 km, o 2 km. Nm 230 m. Gručasta vas ob spodnji ban. cesti Sv. Lenart—Sv. Trojica, v ravnini med Velko in Globovnico, ki se tu tik pred izlivom v Pesnico združita. Proti sz. se teren rahlo dviguje. Glavni del površine tvorijo travniki in pašniki, manj njive, gozda pa je zelo malo. Prevladuje poljedelstvo in živinoreja. Izvažajo: sadje, živino, jajca in perutnino. Vinske trte ni. Ob rimski cesti Ptuj—Radgona odkopane rimske gomile. Vas se prvič omenja okoli 1160 kot last šentpavelskega samostana. Znana je iz reformacijske dobe, ko je imela tu sekta skakačev in bičarjev med 1599—1622 svojo glavno postojanko. V Radehovi so si skakači 1599 pozidali na mestu prejšnjega gradu leseno kapelo božjega groba, češ da so sem prenesli angeli iz Jeruzalema božji grob. Proti-reformacijska komisija je 1600 kapelo razstrelila, a so jo skakači na novo postavili. Na ukaz vojvode Ferdinanda so kapelo znova podrli in skakače polovili. Zgradili so pa zato novo katoliško cerkev na »Gradišču« (gl. Sv.Trojica). Na skakače spominja še danes krajevno ime »Perka fara« med Sv. Lenartom in Radehovo. Spodnja Voličina (Sv. Rupert v Slov. gor.), 523-109-22-54-30. Sr Maribor 1. br. 22 km, so žand zdr fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 5 km, du Maribor-okol. 22 km, žel Pesnica 23 km, o 2 km, š žup Sv. Rupert v kraju. Sola ust. 1902, 6 odd. SKJ, JS, PJS, Strel, družina, PSVD, CD. Nm 240—310 m. Razloženo naselje po slemenih jz. od Sv. Lenarta, na desnem bregu Pesnice. Vključuje še naselja Jazbine, Sv. Rupert in Strmo goro. Severni obronki so pogozdeni z mešanim gozdom. Vinska trta pa raste na prisojnem pobočju Strme gore. Obč. cesta ima zvezo z ban. cesto II. reda, ki vodi preko slemena in veže ban. cesto Sv. Lenart—Ptuj (pri Sv. Rupertu) z ban. cesto Sv. Lenart—Maribor (pri Hrastovcu). V Preski gori ob križišču ban. cest, se nahaja podzemska jama, ki pa še ni preiskana. V vasi izvira žveplena slatina. Ilovnata zemlja rodi vse poljske sadeže. Presežek v živinoreji ter maslo gre v Maribor. Postranski dohodek od vina, sadja in perutnine. Čebelarstvo v večjem obsegu. Na posestvu rodbine Krambergerjeve stoji blizu Čeliove gostilne kužno znamenje, pomorski križ, ki predstavlja večjo stavbo s streho na štirih stebrih. Na vseh štirih straneh so slike, spodaj pa letnica 1510. L. 1882. so križ prenovili. Župnija Sv. Rupert v Slov. gor. (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 3214 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ruperta se prvič omenja 1443. Sedanjo so zgradili 1519—1538. Obe stranski kapeli, ki sta prizidani še dobro ohranjeni gotski cerkvi, sta novejši. Prvotno je bila cerkev podr. ptujske pražupnije, iz katere se je izločila že v 15. ali 16. stol. kot vikariat. Ta je bil pred 1780 povzdignjen v župnijo. L. 1789. se je izločila iz župnije tedaj ustanovljena lokalija sv. Bolfenka v Bišu. Cerkveno je župnija pripadala do 1787 solnograškim nadškofom, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Zavetniške pravice nad cerkvijo so imeli hrastovški graščaki. Od Sv. Ruperta doma dr. Murko Anton Janez (1809—1871), slovenist. Spodnji Zerjavci, 324-84-15-43-24. Sr Maribor 1. br. 23 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 2.5 km, du Maribor-okol. 23 km, žel Pesnica 24 km, o 4—6 km. Nm ca 280 m. Razloženo naselje po slemenu na levem bregu Velke ob ban. cesti Sv. Lenart—Zg. Cmurek. Vključuje naselja: Cen-kova, Kobilje in Ročica. Po prisojnih pobočjih trta, v dolini Velke bogata polja in travniki. V vasi izvira slatina. Prodaja živine, mlečnih izdelkov, sadja in vina. Šetarova, 116-20-12-4-4. Sr Maribor 1. br. 22.5 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 4 km, du Maribor-okol. 22.5 km, žel Pesnica 22 km, o 1.5 km. Nm 235 in. Gručasta vas ob ban. cesti j. od Sv. Lenarta na levem bregu Pesnice. Dolina mokrotna, za njive so izrabljena više ležeča prisojna pobočja. Zemlja rodi dobro, obsežni travniki pa omogočajo uspešno živinorejo. Za prodajo ostaja živina, mlečni izdelki, perutnina (večinoma v Maribor) in sadje (preko meje). V gozdu proti s. so odkrili rimski grob. V bližini proti Sv. Rupertu je nekdaj stal grad Štralek. Od prvotne grajske stavbe ni ničesar več ohranjenega. Ohranjeno je pa še gospodarsko poslopje. Prvi znani grajski lastnik je bil protestant Štefan Niirnberg, rodom iz Bavarske. Pozneje je prešel grad v last grofov Herbersteinov iz sosednje lirastovške graščine. Ti so odstopili del grajskega posestva cerkvi sv. Ruperta. Zamarkova, 203-36-19-20-1. Sr Maribor 1. br. 21 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 1 km, du Maribor-okol. 21 km, žel Pesnica 17 km, o 2 km. Nm 250 m. Raztresena vas na j. pobočju, ki pada med Partinjskim potokom in Črnim lesom zložno v Pesniško dolino, tik nad ban. cesto Maribor— Sv. Lenart. Gozda malo. Kmetijstvo nudi zadosten žitni pridelek. Prodajajo živinorejske produkte (v Maribor) in sadje (v inozemstvo). K vasi spada še 8 hiš naselja Varda, ki leži s. od Črnega lesa, kjer so našli predzgodovinske gomile. Na bregu, ki se dviga od Zamarkove proti Partinju, stoji na desni strani banovinske ceste spominska kapelica: zidan križ; fasada ima vdolbino s kipom Lurške Matere Božje in razpelom. Nad vdolbino je napis in pod njim letnice 1210, 1815, 1887. Posebna znamenitost križa je mali borovec, ki raste tik desnega okraska vrh križa. Drevo je vedno enake velikosti in nikdar ne usahne. L. 1815. in 1887 je bil križ popravljen, zadnjič ga je dal 1929 prenoviti sedanji lastnik Jožef Bauman. Po tradiciji so križ postavili na mestu, kjer je neki hrastovški graščak dal zakopati živo dekle Lenko, hčer nekega podložnika iz Zamarkove, ker se mu ni vdala. Zavrh, 314-94-2-32-53. Sr Maribor 1. br. 23 km, so zdr fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 6 km, du Maribor-okol. 23 km. žand Sv. Barbara 4 km, žel Pesnica 24 km, o 4 km, š žup Sv. Rupert 2 km. Nm ca 350 m. Razloženo naselje med Pesnico in ban. cesto Sv. Lenart—Ptuj. Vas leži vrh slemena, po katerem vodi obč. cesta. Pobočja so posajena z vinsko trto, ki daje eno najboljših vin, kar jih rodijo Slov. gorice. Glavni zaslužek od vina in sadja. Poljedelstvo in živinoreja (prodaja govedi in masla v Maribor) sta podrejenega pomena. Zgornja Voličina, 783-118-37-48-32. Sr Maribor 1. br. 22 km, so zdr fin pTt Sv. Lenart v Slov. gor. 6 km, du Maribor-okol. 22 km, žand Sv. Barbara 2—5 km, žel Pesnica 23 km, o 4 km, š žup Sv. Rupert 2—3 km. Nm ca 330 m. Razloženo naselje po vrhu slemena med ban. cestama Sv. Lenart—Ptuj in Hrasto-vec—Ptuj jz. od Sv. Ruperta. Sestavni deli vasi: Berkovci, Črne, Gorča, Ilrastovec, Hum, Presjak, Preska gora, Strlec. Lepi vinogradi. V gospodarstvu prevladuje poljedelstvo z živinorejo. Prodaja masla, žlahtnega sadja in nekaj vina. Razvito čebelarstvo. Rimske gomile. Zgodovinsko znamenit je grad Ilrastovec (Gutenhaag), ki stoji na malem griču. Pod njim so obširna gospodarska poslopja, od katerih je najpomembnejši sedanji konjski hlev, nekdaj cerkev sv. Ožbolta, omenjena že 1338. Ko so pozneje v gradu samem sezidali kapelo sv. Križa (1668) in je ta dobila niašno licenco, so prvotno kapelo opustili. S. in v. od gradu so ostanki nekdanjih ribnikov. Prvotni grad, ki je obstajal iz dveh stolpov in je bil obdan z globokim jarkom, se prvič omenja 1265; sedanjo obliko je dobil 1655 in 1666 (letnica uad glavnimi vrati). Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Hrastovški (Gutenhaag ali samo Haag imenovani). Od njih se najprej omenja Ulrik 1348 in nato Giintlier Hrastovški 1379, ki je bil zadnji moški potomec tega rodu. Nato je prešel grad v last vitezov Holleneck. L. 1482. je cesar Friderik III. podaril grad, ki ga je imel v posesti Rupert Holleneck, grofu Menartu Herbersteinu. Ta pleminitaška rodbina gospodari tu, s presledkom v 1. 1802.—1916., že skozi stoletja do danes. Na tem gradu je živel znameniti Žiga Herberstein, slavni državnik in znanstvenik, poslanik cesarja Maksimilijana I„ Ferdinanda I. in Maksimilijana II. na dvorih v Italiji, Franciji, Angliji, Turčiji, Poljski in Rusiji. Herbersteini so imeli svojo grobnico v župni cerkvi sv. Lenarta. V zač. 19. stol. je tedanji lastnik Ivan Pavel Pauer (u. 1841) starinski grad popolnoma preuredil ter uredil 64 krasnih soban z dragocenimi slikami in drugimi starinami. Po svetovni vojni je bila v gradu nastanjena ruska gimnazija, sedaj ruska osnovna šola. Herbersteini so zato premestili starinske slike in pohištvo v ptujski grad. Pri gradu je obstajalo lastno sodstvo in še danes se vidijo v gradu prostori, ki so služili za zapore. Na gradu je bil tudi sedež privilegiranega deželskega sodišča. Zgornji Zerjavci, 377-88-23-41-23. Sr Maribor 1. br. 23 km, so žand zdr fin pTt š žup Sv. Lenart v Slov. gor. 1—4 km, du Maribor-okol. 23 km, žel Pesnica 24 km, o 3—6 km. Nm 310 m. Razloženo slemensko naselje v sz. delu občine med Velko in Ročico in v dolini med ban. cesto Sv. Lenart—Zg. Cmurek in Velko. Trte je bolj malo. Nekaj gozda na desnem bregu Velke. Dostop po ban. cesti z vsemi vozili. V vasi izvira slatina, ki je zajeta in znana pod imenom »Svetotrojiška slatina«. Prevladuje poljedelstvo, ki z umno živinorejo, poleg sadjarstva in perutninarstva, drži gospodarstvo v ravnotežju. Mestna občina Maribor Prebivalstvo in površina. Po ljudskem štetju iz 1931 je imel Maribor 33.149 prebivalcev. Mestna občina obsega le mesto in njegovo neposredno okolico na obeh straneh Drave. Meri 706 ha; od teh je njiv in vrtov 355, trav. in paš. 75, sadovnjakov 4, in ostale, največ zazidane ploskve, 272 ha. Oblasti in uradi. Mestno poglavarstvo. Oddelki: Predsedstvo mestne občine. Ravnateljstvo mestnega načelstva in obrtni referat. Predsedstvena pisarna. Konskripcijski urad. Mestno upraviteljstvo. Socialno-politični oddelek. Vojaški urad. Mestni fizikat. Mestno tržno nadzorstvo. Gradbeni urad. Mestno knjigovodstvo in blagajna. Študijska knjižnica. Mestna podjetja: Uprava (glavna blagajna, računovodstvo, kontrola nabave in zalog). Plinarna. Elektrarna. Gradbena uprava (gradb. odd., cest. odd., upraviteljstvo, odvoz fekalij, mestno kopališče »Mariborski otok« v Kamnici). Klavnica. Strojna uprava (delavnice, garaže, bene. stanica, uprava vodovoda). Avtobusni promet (oskrbuje z 21 avtobusi promet v mestu in na podeželju). Pogrebni zavod. Prodajalna M. P. Predstojništvo mestne policije z oddelki: potne zadeve, zglaševalni odd., vložišče in kazenske zadeve, policijski zdravnik. Poveljstvo polic, straže s 5 polic, stražnicami. Obmejna policija. Sresko načelstvo: 1. Maribor d. br. z razdelki: obči, sanitetni, veterinarski, kmetijski, prosvetni, vojaški. 2. Maribor 1. br. z razdelki: obči, kmetijski, veterinarski, gozdarski (za sreze Maribor levi in desni breg ter Ptuj), prosvetni, tehnični (za sreze Dravograd, Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava), zdravstveni, vojaški, obrtno-zadružni, odd. kontrole mer in dragocenih kovin (za iste sreze kot tehnični odd.), banovinski arhiv. Cestni odbor za mesto in oba sreza. Sodstvo: Okrožno sodišče. Sresko sodišče. Drž. tožilstvo. Jetnišnica okrož. sodišča. Moška kaznilnica. Davčna uprava: Maribor-mesto in Maribor-okolica z oddelki: kontrola, odmera davkov, uslužb. davek, vojnica, likvidatura davkov, računovodstvo in knjigovodstvo,, odmera taks in trošarine, izvršilni in pis. oddelek. Pošta: Maribor 1. z oddelki: pisemski in blagovni, blagajna, telefon, telegraf, radio; Maribor 2. (na kolodvoru) z oddelki: obči, prometni, ambulančni, carinalni, izmenjevalni in paketni; Maribor 3. — X. telegrafsko-telefonska teh. sekcija. Železnica: Maribor glavni in Maribor koroški kolodvor. Delavnica drž. železnic. Kurilnica. VIII. sekcija za vzdrževanje proge Maribor kor. kolodvor. Osrednje materialno skladišče. Vojne oblasti: Komanda mesta. Komanda maribor. voj. okrožja. Vojašnice: kralja Aleksandra L, kralja Petra I. (inž. podoficirska šola), vojvode Mišića in vojvode Putnika. Intendantsko skladišče. Zandarmerijska četa, vod in stanica. Vojna bolnica. - Cerkvene oblasti in uradi: a) Rimsko-katoliška cerkev: Knezoškofija la-vantinska. Škofijski ordinariat z oddelki: škof. pisarna, računovodstvo, cerkveno sodišče itd. Bogoslovno učilišče in semenišče. Knezoškof. dijaško semenišče. Dekaniji Maribor levi in desni breg. Zupni uradi: stolni mestni župni urad sv. Janezki Krst., župni urad sv. Marije, župni urad sv. Magdalene. b) Pravoslavna cerkvena občina (kapela v vojašnici kralja Aleksandra I. Zedinitelja). c)Evangelska cerkev (Nemški seniorat v dravski banovini s sedežem v Mariboru). d) Cerkvena občina star o katoliške cerkve (služba božja v Narodnem domu). Razni uradi in institucije: Ban. kmetijska poskusna in kontrolna postaja. Glavna carinarnica. Glavni oddelek finančne kontrole. Katastrska uprava za sodne okraje Maribor, Slov. Bistrica in Sv. Lenart v Slov. goricah. Ljudska univerza. Ljudski oder. Narodno gledališče. Pokrajinski muzej. Tujsko-prometna zveza. Putnik. Bolnice in socialne ustanove: Banovinska splošna bolnica z oddelki: upravništvo in ekonomat, kirurgični, interni, za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, porodno-ginekološki, dermatološko-venerološki, histološki in rentgenološki institut, prosektura, lekarna, ban. veledrogerija in centralna lekarna. Zdravstveni dom z oddelki: antirabični ambulatorij, bakteriološko-serološki laboratorij, dečji dispanzer s posvetovalnico za matere in dojenčke, dijaška mlečna kuhinja, dom za matere in dojenčke, protituberkulozni dispanzer, šolska poliklinika in administracija. Sanatorija dr. M. Cerniča (za kirurgijo) in dr. B. Ipavca (za ženske bolezni in porodništvo). Mestni mladinski dom (internat in dnevno zavetišče). Mestna oskrbnišnica. Mestna ljudska kuhinja. Banovinski dečji dom. Sirotišče šolskih sester. Reševalna in gasilska četa. Ekspoziture: OUZD (Javno kopališče), Javne borze dela in Delavske zbor. (z javno knjižnico). Trgovska samopomoč. Trgovska in obrtniška bolniška blagajna. Počitniški dom kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Šole: a) Srednje in učiteljske šole: Drž. klasična gimn., ust. 1758. — Drž. realna gimn., ust. 1850 (kot realka, od 1930 real. gimn.); z njo je združena 1935 ust. ženska realna gimn. — Drž. učit. šola, ust. 1782 (1874 je bilo otvorjeno štiriletno moško učiteljišče, 1902 pa žensko; 1932 sta bili obe učiteljišči združeni v sedanji zavod). — Zas. ženska učit. šola šol. sester, ust. 1888 (pravica javnosti od 1932). b) Meščanske šole: Drž. I. deška mešč. šola, ustanovljena 1892. — Drž. II. deška mešč. šola, ust. 1936. — Drž. 1. dekl. mešč. šola, ust. 1874. — Drž. II. dekl. mešč. šola, ust. 1917. — Zus. dekl. mešč. šola šol. sester, ust. 1913 (pravica javnosti od 1924). c) Strokovne šole: Drž. trg. akademija, ust. 1926. — Enoletni trg. tečaj slov. trg. društva v Mariboru (odobren od kr. ban. uprave 1930). — Drž. nižja gozdarska šola, ust. 1930. — Obča obrtna nadaljevalna šola. — Gostilničarska strokovna nad. šola. —- Trg. nad. šola. — Češka nad. šola. — Dekliški zavod »Vesna« (zas. gospod, in žen. obrt. šola s pravico javnosti), ust. 1886. — Zas. gospodinjska šola šol. sester. — Ban. vinarska in sadjarska šola. — Drž. priznani Kovačev zas. učni zavod. — Legatov enoletni trg. tečaj. — Glasbeni šoli Glasbene Matice in Drave (brez pravice javnosti). č) Narodne šole: 1. deška nar. šola, ust. 1452 (?)• — II. deška nar. šola, ust. 1879. — 111. deška nar. šola, ust. 1793. —■ IV. deška nar. šola, ust. 1908. — Deška vadnica na drž. učit. šoli. — 1. dekl. nar. šola, ust. v 13. stol. (?)• — II. dekl. nar. šola, ust. 1793. — 111. dekl. nar. šola, ust. 1892. — IV. dekl. nar. šola, ust. 1917. — Zasebna dekl. nar. šola šol. sester. — Pomožna šola za defektno deco, ust. 1913. Društva, organizacije in združenja. Akademska in šolska dr.: Dr. Jugosl. akadem., Panonija, Pedagoška centrala, Krščanska šola, Šola in dom, Starešinska zveza »Triglav«. Dobrodelna, podporna in zdravstvena dr.: Dijaška kuhinja, Dijaški dom, Dobrodel. dr. Pomoč. Dr. gluhonemih, Dr. za varstvo deklet, Dr. za zdravstveno zaščito dece in mladine, Gas. župa, Prostovoljna gas. č., Karitativna zveza; Merkur, dr. trgov, in priv. namešč.; Protitub. liga, Rdeči križ, Sveta vojska, Vincencijeva konferenca, Vzajemnost dr. žel. uslužbencev, Dr. za podporo revnih učencev, Marijanišče. Glasbena, pevska in g o d b e n a dr.: Cecili jino dr., Glasbena Matica, Ipavčeva pevska župa, Mestna godba; Društva: Danica, Drava, Grafika, Harmonija, Jadran, Poštni rog, Sloga, Slov. pev. dr. Maribor, Nemško pev. dr. Gospodarska dr.: Bankov. osigur. trgov, in ind. či-novnikov, lesnih trgovcev, Slovensko obrtno, Slovensko trgovsko, veletrgovcev z vinom in spirituozami, Vinarsko, za varstvo in rejo živali, Rejec malih živali, Olepševalno in tujsko-pro-metno, Tujsko-prometna zveza, Savez jugosl. železarna, Udruženje sadnih eksport, in sadnih trg., Zveza živ. selekc. org. za belo slov. govedo, Touring klub. Kmetijska in lovska dr.: Čebelarsko, Konjerejsko, Ljubiteljev ptičarjev, Lovsko, Ribarsko, Pokrajinska zveza vinogradnikov, Sadjarsko in vrtnarsko. Narodno obrambna dr.: Branibor, Dr. sv. Cirila in Metoda, Jadranska straža, Narodua odbrana, Slovenska straža. Prosvetna in kulturno politična dr.: Česky klub, Del. kulturna zveza Vzajemnost, Društva: akvaristov, dramatično, esperantsko, filatelistično, francoski krožek, kmetskih fantov in deklet, muzejsko, Nanos, Pravdnik, prijateljev angl. jezika in prosvete, Triglav, umetniško, zgodovinsko; Družabni klub, Jug.-češkoslov. liga, Kršč. ženska zveza, Žensko dr., Katol. dr. rokodel. pomoč., Ljudska univerza, Prosvetna zveza, Rotary klub, Slovanska čitalnica, Šahovski klub, Zveza kulturnih društev, Slomšekova družina. Stanovska in strokovna dr.: Hišnih posest., stanovanjskih najemnikov, jug. drž. upokojencev in upokojenk in žel. upokojencev, magistratnih uradnikov, mestnih uslužbencev, avtonomnih in zasebnih namešč., katehetov, Foto klub, Jugoslov. učitelj, udruž., Narodno slov. žensko dr., Narodno strokovna zveza, Poselska zveza, Profesorska samopomoč, Poverjeništvo saveza grafičkih radnika, privatnih namještenika, Splošna del. strokovna zveza, Splošna del. zveza Jugoslav., Strokovna zveza viničarjev; Udruženje: dipl. tehnikov, jugosl. nar. žel. in brod., poštno-telegr. in tel. uslužbencev, želez, činov.; Vzajemnost, dr. duhovnikov lavant. škof.; Zdravniško dr., Zveza del. žena in deklet, Strelska druž., Zveza: bojevnikov, Maistrovih borcev, vojnih dobrovoljcev, Udruženje vojnih invalidov, rez. oficirjev, Zveze in združenja raznih obrtnikov. Športna in telovadna dr.: Akademski sablj. klub, Avtomobilski klub, Jugoslov. gozdov, liga, Kasaško dr., Kolo jahačev, Motoklub, Motošport Pohorje, Smučarski klub Maribor, Steg skavtov, Veslaški klub, Zimsko-športni podsavez, I. del. kolesar, osrednje dr., SPD Pohorski dom, Prijatelj prirode; Športni klubi: Delavski, Maraton, Maribor, Perun, Planinka, llapid, Železničar; Sokolska župa Maribor, Sok. dr. Maribor Matica, I., 11., 111. Aeroklub. Geografija. Nm 274 m (stolna cerkev). Maribor, metropola slov. Štajerske, je za Ljubljano največje in najvažnejše mesto dravske banovine, gospodarsko, politično, prometno in kulturno središče vsega slovenskega Podravja. Mesto leži ob stiku treh izrazitih prirodnih in gospodarskih enot. Na z. predstavljata Pohorje in Kozjak zadnje odrastke Osrednjih Alp ter se tu stikata z vinorodnimi terciarnimi Slovenskimi gor. in širokim Dravskim poljem, ki ga tvorijo diluvialne in aluvialne prodnate naplavine Drave. Prav tu izstopa Drava iz ozke doline med Pohorjem in Kozjakom na Dravsko polje. Stvorila je velik vršaj, ki rahlo pada v smeri toka reke proti jv. Reka, ki danes teče na robu ravnine, je v prejšnjih dobah spreminjala svoj tok in tako oblikovala današnje Dravsko polje in njegove terase. Pa tudi v gospodarskem pogledu tvori mariborsko ozemlje konvergentno točko. Na z. so gozdnata slemena Pohorja in Kozjaka, na s., j. in v. se razprostirajo vinogradniški predeli Slovenskih goric in Haloz, sredi pa leži izrazito poljedelsko Dravsko polje. Glavna prednost mariborskega položaja je v njegovi prometni pomembnosti ob stiku obdravske prometne črte od z. na v. in one iz spodnještajerskega Podravja na s. v Graško kotlino in proti nekdanjemu drž. središču na Dunaju. Zgodovina nam pove, da je bil ta kraj ob važnem prehodu preko Drave naseljen zdržema že od najstarejših dob dalje. Vzrok, da je nastal most čez Dravo ravno pri Mariboru, je iskati v oblikah dravske struge, ki je tu ob svojem izstopu iz ozke doline ustvarila na 1. br. vrsto teras; terase se vzpenjajo proti vznožju Slov. goric, ki se tu končujejo z izrazitima vršičema Kalvarije in Piramide. Na tej strani je tudi nastalo prvotno mariborsko naselje, ki se je od prvih začetkov širilo od Drave na s. proti staremu gradu na Piramidi in na v. v smeri drav. teras. Vse ceste na tem bregu kažejo te smeri razvoja: ena smer s.-j., druga z.-v. Prva smer je vodila k staremu mostu čez Dravo, h kateremu so peljale ulice povprek po bregu navzdol (Vojašniška, Taborska in Dravska); v drugi smeri ( v.—z.) sta se razvili obe glavni žili na dravskih terasah (Aleksandrova in Koroška cesta); med temi glavnimi cestami so se razvile večinoma v smeri od s. na j. stranske strme in ozke ulice, ki vežejo še danes na eni strani Koroško cesto z dravskim bregom, na drugi strani pa z župno cerkvijo (Vetrinjska, Glavna in Stolna ulica). V tem obsegu se je razvil Maribor, kolikor ga je vključevalo mestno obzidje. Šele v 19. stol. se prične razvoj mesta izven tega področja. Pa tudi za vse te nove dele je ostala merodajna dvojna, pravokotno se križajoča smer ulic: s.—j. in v.—z. J. od Drave se ta sistem razgubi, mesto posega tu v nepravilnih oblikah na vse strani Dravske doline in Drav. polja. Veliko važnost za smer ulic je imela nekdanja zemljiška parcelacija. Ulice so se razvile na osnovi nekdanjih kolovozov (n. pr. Tattenbachova, Trstenjako-va, Meljska, Einspielerjeva, Tomšičeva, Ciril-Metodova, Trubarjeva, Kamniška, Frankopanova, Radvanjska itd.). Silno se je razmahnilo mesto po zgraditvi južne (1846) in koroške (1863) železnice, s katero je šel roko v roki nagel razvoj mariborske industrije. Mesto je poseglo posebno daleč na j. in v., pa tudi v druge smeri, ter si je moralo kmalu upravno priključiti predmestja: Magdalensko in Koroško (j. od Drave v območju kor. kol. in žel. delavnic), Graško ter Orešje (na v. med strmo rebrijo Meljskega hriba in Dravo). Industrializiralo in urbaniziralo pa je v novejši dobi še cclo vrsto okoliških krajev ter jim vtisnilo predmestni pečat. Ta vpliv je zajel velike dele bivših občin Košaki in Krčevina po slemenih in grabah Slov. goric, zavzel je na z. Studence ter jih že tudi teritorialno priključil k mestu, na v. in j. Pobrežje in Tezno, na jz. pa se predmestja širijo proti vasem radvanjske občine v vznožju Pohorja. Maribor ima izrazite znake mladega mesta radi številnih požarov v 16. in 17. stol. Najstarejši del ima svoje jedro v štirikotnem Glavnem trgu; iz njega izhajajo na vse strani pravokotno se križajoče ulice starega mesta (Koroška, Vetrinjska, Gosposka). Tu je središče trgovskega in poslovnega življenja, ki sega odtod le ob Aleksandrovi c. proti gl. kol. in do neke mere preko Drave na j. S. odtod proti Slov. goricam se širi uradniški del z novejšimi uradnimi poslopji, šolami in stanovanjskimi hišami. Za ta okraj je značilno močno zelenje, široki drevoredi, vrtovi in parki, ki pridejo,do izraza še posebno v vilskih četrtih pod goricami. Industrijski del mesta pa je na v. in j. Zlasti Orešje in Magdalenski okraj imata s svojimi industrijskimi in vojaškimi objekti pretežno delavski značaj. Sličen je predel ob Tržaški cesti. Maribor je do danes ostal pomemben predvsem kot važno prometno križišče. Tu se križajo pota, ki vežejo na eni strani Dunajsko in Graško kotlino ter vso Štajersko z morjem, na drugi strani pa odpirajo Tirolski in Koroški ob Dravi pot v Podonavsko kotlino. V obeh teh smereh so stekle železniške proge, katerim se ima mesto zahvaliti za uspešen razvoj svoje industrije in trgovine. V mestu ali njegovi bližini se steka cela vrsta dobrih cest, ki dovajajo krajevni promet s Pohorja, Dravskega polja in Slov. goric. Po teh cestah je Maribor v redni avtobusni zvezi s kraji v bližnji in daljni okolici. V gospodarskem oziru je M. izrazito industrijsko in trgovsko mesto. Kakor že omenjeno, je industrija zavzela predvsem jug in vzhod. Na j. se je osredotočila ob kor. kol. v železniških strojnih tovarnah, ki so največja mariborska industrijska podjetja. Znatna je nadalje metalurgična ter keramična industrija. Največji razvoj pa je pokazala tekstilna industrija, ki zavzema cele mestne dele. Tradicionalno je usnjarstvo ob Dravi. Stare dravske mline so zamenjali parni mlini. Z razvojem mesta so se razvile še pivovarne, plinarna, lesna industrija in nebroj drugih manjših industrijskih in obrtnih podjetij. Kljub vsem modernim prometnim sredstvom še vedno živi splavarstvo na Dravi. Vsej industriji M. daje življenjsko silo falska elektrarna. Trgovski promet je že od nekdaj slonel zlasti na kmetijski produktivnosti bližnje in daljne okolice. Zato prevladuje v Mariboru trgovanje z agrarnimi proizvodi, z lesom in z vinom. Razvoj M. je pospešilo tudi dejstvo, da je postal središče politične in cerkvene uprave, sodstva, šolstva, vojaštva itd. V novejši dobi je postal središče živahnega tujskega prometa in izhodišče idealnih letnih in zimskih izletov na Kozjak in posebno na v. Pohorje (k Mariborski koči, Pohorskemu domu, k Ruški koči in Sv. Arehu). Ugodno podnebje z dovolj ostrimi zimami, suhimi poletji, jasno pomladjo in jesenjo, brez megle in z majhno oblačnostjo, nadalje izredno ugodne razmere za kopanje (Drava, moderno kopališče na Mariborskem otoku), vse to povzroča, da je Maribor za tujce zelo privlačen. Prebivalstvo predvojnega M. je bilo po poreklu slovensko in nemško. Vendar je bil slovenski dotok iz okolice močnejši; v mesto so se naseljevali Slovenci iz Koroške in Podravja, pa tudi mnogi, ki so se v mestu ponemčili, so bili po poreklu iz slovenskih krajev. Uradništvo, industrijci in trgovci pa so bili v ogromni večini Nemci. Šele z osvoboditvijo se je to stanje spremenilo. Po vojni so se v velikem številu priselili v M. Primorci, ki so še mnogo bolj pripomogli, da dobiva mesto kljub izraziti dvojezičnosti vedno bolj slov. značaj. Kako sta trgovina in industrija dvignili število prebivalstva, je razvidno iz tega, da je Maribor še 1857 štel samo 7500 preb., 1867 pa že 12.828. L. 1900. so v Mariboru našteli 24.601 preb., od tega 19.298 Nemcev in 4062 Slovencev. Po štetju iz 1910 je bilo od 27.994 preb. še 22.653 Nemcev in 3823 Slovencev. L. 1921. pa so našteli nted 30.662 preb. 20.759 Slovencev, 2516 Srbohrvatov in 6595 Nemcev. Štetje iz 1931 pa je pokazalo med 33.921 preb. 27.533 Slovencev, 2931 Srbohrvatov in 2696 Nemcev. S predmestji Studenci, Tezno, Pobrežje, Košaki in Krčevina šteje Maribor danes nad 50.000 preb. Zgodovina. Mariborska tla z okolico so bila obljudena že v predzgodovinski dobi. Sledove neolitske naselbine so odkrili v neposredni bližini mesta. Pri vinarski šoli so 1931 naleteli M A n I B O !i MESTO 449 na predmete iz pozne bronaste dobe. Obširno grobišče ob Ko-roščevi ulici spada v pozno bronasto ali zgodnjo hallstattsko dobo. Hallstattske predmete so odkrili v vznožju današnje Kalvarije, a latenske v magdalenskem okraju. V rimski dobi je bilo tu križišče cest, ki so vodile v Ptuj, Celje in Virunum na Koroškem. Kljub temu je bil takrat Maribor neznatna naselbina, ki je v dobi preseljevanja narodov izginila. Ponovno se javlja Maribor šele v 12. stoletju v zvezi z madjarskimi napadi. V obrambo proti njim so v začetku 12. stoletja zgradili obrambni stolp na Piramidi. Prvotni lastniki Maribora so bili grofje Breže-Seliški in za njimi Spanheimi. Ko je rodbina Spanheimov 1147 izumrla, je njihova posest prešla v roke grofov Traungavcev (do 1192) in nato Babenberžanov (do 1246). Pod gradom na Piramidi — v današnjem jv. delu mesta — se je začela že za časa kolonizacije Velike Karantanije razvijati naselbina kmetov, ribičev, obrtnikov in splavarjev. Maribor je tedaj veljal za izhodišče teritorialnega širjenja svojih gospodarjev proti j. V babenberški dobi so tu pogosto zborovali štajerski deželni stanovi. Trške privilegije je podelil naselbini najbrž vojvoda Leopold VI. (1194—1230). Kot trg — forum Marchpurch — se prvič omenja 1209, ko je imel že tedenski tržni dan in letne sejme. L. 1243.—- takrat je bil Maribor že mesto — še že omenja mestni sodnik, 1257 se pa izrecno navaja kot mesto (civitas). Mestne pravice mu je naklonil najbrž zadnji Babenberžan Friderik Bojeviti (1230—1246). Po zmagi Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. je mesto 1278 postalo last Ilabsburžanov ter se je pričelo hitreje razvijati. Dobilo je obzidje z močnimi stolpi, jarkom in tremi vrati: Vodna vrata v Usnjarski ulici, kjer je še ohranjen njihov obok, Koroška na Vodnikovem trgu, stala do 1829, in Graška vrata. Mestno obzidje je potekalo ob današnji Kopališki, Gregorčičevi in Strossmayerjevi ulici. Vezalo je še danes lepo ohranjeni Vodni stolp (sedaj skladišče za usnje) v Usnjarski ulici na dravskem bregu s Felberjevim stolpom. Mesto je imelo svoje lastno sodstvo in krvno sodstvo za. celo deželsko sodnijo. Na čelu mestne uprave je bil do 1783 mestni sodnik, katerega je volilo 12 svetovalcev na 3 leta. Imelo je svoj grb, katerega najstarejši odtis nam je ohranjen na listini iz 1288. Dobilo je tudi svojo mitnico. Habsburžani so naklonili mestu številne privilegije: monopol podravske vinske trgovine s Koroško. Ptujski trgovci so začeli konkurirati tej dravski prometni žili s prometno potjo, ki je vodila j. od Pohorja na Koroško. Pozneje so Habsburžani prepovedali tudi to ptujsko trgovino in edino Mariborčani so smeli prosto prevažati vino skozi Slov. Bistrico. Ko so Habsburžani 1535 dobili tudi Ptuj, so začeli ptujski meščani znova borbo proti mari-« borskim privilegijem. Ta borba za premoč v trgovini se je končala šele v 17. stol. s sporazumom, po katerem je M. ohranil monopol vinske trgovine s Koroško, Ptuj pa s srednjo in s. Štajersko ter z Medjimurjem in Hrvatsko, Habsburžani so dalje obdarovali mariborske meščane s privilegijem, po katerem so morali splavarji pristajati edino v Mariboru, kjer je bila mitnica; kot prometno središče je nastal mariborski Pristan. Dve milji od M., od 1469 pa celo 4 milje, je bila prepovedana vsaka trgovina in obrt, razen čevljarstva in krojaštva, 4 milje od mesta ni smelo biti nobenih sejmov, 1 miljo pa nobenih gostiln in vinotočev. V mestu s tako razvito trgovino so se kmalu (v 12. stol.) pojavili poleg poljedelcev, rokodelcev in trgovcev tudi židje, ki so se ukvarjali predvsem z denarstvom in imeli od 1244 svoj židovski red. Do 1278 so zasedli znaten del mesta: sedanjo Židovsko ulico, spodnji del Vetrinjske, Jenkovo in Tkalsko ulico. Tu so imeli svojo sinagogo, ki je bila po izgonu Židov iz Maribora 1501 preurejena v katoliško cerkev (ta je bila 1785 prezidana v magazin). V mesto so se začeli naseljevati tudi razni cerkveni in posvetni gospodje, ki so posedovali v okolici posestva, v Mariboru pa dvorce (n. p. Vetrinjski samostan). 20 mariborskih cehov, v katerih so bili organizirani tudi sosedni obrtniki, dokazuje živahno obrt v mestu. Najbolj so bile razvite vinarska in usnjarska obrt ter izdelovanje raznega olja. Poseben razmah beleži mariborska trgovina v zač. 18. stol., zlasti odkar je dal cesar Karel VI. 1727 zgraditi veliko trgovsko cesto Dunaj—Maribor—Trst. S tem je Ptuj dokončno ostal ob strani. V dobi Jožefa II. se je v mestu razvila prava industrijska obrt. Takrat so bila sekularizirana samostanska poslopja celestnik (v Gospojni ulici), frančiškanov (v Pristanu), jezuitov (teologija na glavnem trgu); upravna poslopja razpuščenih samostanov (v Vetrinjski ulici) je država uporabila za ustanovitev vojaške oblačilnice, katero so sem premestili iz Judenburga, v začetku 19. stoletja pa od tu na Madjarsko. V Mariboru je tedaj nastopil zastoj do zgraditve železnice, ko so se razvile nove industrije in so bile ustanovljene (1860) ob koroškem kolodvoru velike žel. delavnice. Z ustanovitvijo upravnega okrožja za teritorij med Dravo in Muro je M. 1752 postal tudi upravno politično središče. Ze 1785 je dobil gledališče, 1795 okrožno tiskarno in 1799 mestno bolnico. L. 1851. so mestu priključili nekdanjo Graško in Magdalensko predmestje in vas Orešje. L. 1848. je bilo za M. važno v narodno političnem pogledu. M. je postal tedaj politično in kulturno središče slovenske Štajerske mesto dotedanjega Gradca, posebno še, ko je bil 1859 sem premeščen sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža in ustanovljen slov. teološki institut. S tem je bil narodno rešen slovenski živelj v Slov. goricah, na Dravskem in Ptujskem polju. L. 1861. je bila ustanovljena mariborska »Slov. čitalnica«, iz katere je izšla misel slovenskih taborov in zedinjene Slovenije (tkzv. »mariborski program« iz 1865). V M. je izšel 1867 najstarejši današnji slov. politični list »Slovenski gospodar«, prvi slov. dnevnik »Slovenski Narod« (1868), ki se je 1872 preselil v Ljubljano. L. 1882. ustanovljeno »Slovensko politično društvo« v M. je prevzelo vodstvo štajerskih Slovencev. Ločitev duhov je nastopila z ustanovitvijo liberalne Narodne stranke 1906 s sedežem v Celju in agrarne Slovenske kmečke zveze 1907 s sedežem v M. Gospodarsko osamosvojitev slovenskega kmeta naj bi sprovedla 1882 ust. mariborska »Posojilnica« in 1908 ust. »Spodnještajerska ljudska posojilnica«. Kulturno delovanje je bilo tudi v zač. 20. stol. osredotočeno v čitalnici, ki je ustanovila 1909 dramatično društvo in godbeni klub, od 1910 Glasbeno društvo imenovan. L. 1903. se je ustanovilo zaslužno Zgodovinsko društvo. Po težkem preganjanju zavednih mariborskih Slovencev pred in med svetovno vojno se je v Mariboru ust. 26. sept. 1918 Narodni svet, ki je 1. nov. po proklamaciji Narodnega veča v Zagrebu prevzel upravo slovenske Štajerske. Rudolf Maister, imenovan tega dne od narodne vlade za generala, je 24. nov. 1918 iztrgal Nemcem vojaško poveljstvo nad mestom in celim Po-dravjem ter ju priključil Jugoslaviji. Njegovo delo je legalizirala mirovna pogodba v Saint Germainu (10. sept. 1919). Od 1924—1929 je bil M. sedež mariborske oblasti. V dobi turških napadov M. radi svoje utrjenosti ni toliko trpel. Po brezuspešnem obleganju Dunaja (1529) ga je turška vojska na povratku brezuspešno oblegala, prav tako 1532 na povratku izpred Kiseka. Dvakratni napad ogrskega kralja Matjaža Korvina 1480 in 1481 je mesto sicer vzdržalo, a je bila pri tem polovica mesta in utrdb razrušena in požgana. Požari so upepelili mesto 1438, 1450, 1513 (skoro vse mesto), 1601, 1648 (vse mesto z magistratom in stolnico), 1650, 1699, t700, 1787, 1795 in 1797. Kuga je morila 1348, 1386, 1542, 1624, 1680—1681 (na to kugo spominja kapelica sv. Barbare na Kalvariji in spomenik Brezmad. spoč. na Glavnem trgu). Potres je zelo občutno poškodoval mesto 1347. Častitljivo starost uživa mariborsko šolstvo. Ze 1224 se omenja učitelj Konrad in 1229 učitelj Ulrik. Prvo gimnazijo je otvoril 1758 mariborski jezuitski red (ust. 1757, razpuščen 1773). To je bila prva javna šola na Spodnjem Štajerskem, naslednica znamenite ruške gimnazije, ki je pa bila interna. Do 1819 je bila gimnazija 5 razredna in od 1848 8 razredna. Staro je tudi mariborsko zdravstvo. Ze 1243 se omenja ranocelnik AVolfram in 1290 zdravnik Ivan. L. 1348. je ustanovil mestni pisar Benedikt Mother s svojo ženo hospital za onemogle. Znamenitejše zgradbe. Med najvažnejše zgodovinske spomenike spada mestni grad, ki stoji na Trgu svobode. Prvotni stari, močno utrjeni grad je nastal najkasneje v zač. 14. stol. Stal je na mestu sedanjega dečjega zavetišča. Ob priliki ojačevanja mestnih utrdb v turški dobi so ok. 1478 zgradili na v. koncu s. obzidja nov grad. Ko je bil 1532 od Turkov poškodovan, so ga obnovili. V 17. in 18. stol. so ga večkrat prenovili. Imel je 4 stolpe, danes ima le enega na jz. struni. Ob tem stolpu stoji loretska kapelica, ki jo je dal 1655 sezidati grof Jurij Jernej Kizelj. V 18. stol. je dobilo j. pročelje sedanjo poznorenesančno obliko. L. 1744. so sezidali na z. strani 1 nadstropno baročno poslopje, v katero vodi lepo stopnišče, okrašeno s sobami. V veliki grajski dvorani (sedaj kino) so na podolžnih stenah in na stropu freske iz 17. stol. Mariborski grad je naslednik gradu na Piramidi. Kot grajski posestniki se navajajo Adam Švetkovič (1514), grofje Kizelj (od 1575) in nato grofje Brandisi (do 1878). Tedaj je prešel v meščanske roke, začeli so ga uporabljati v trgovske in poslovne svrhe, radi česar je veliko trpel na umetniški vrednosti. Zdaj je last mestne občine, ki ga je kupila od trgovca Berdajsa (f 1934). Mestni magistrat ali rotovž je iz 1515, v današnji obliki iz zač. 19. stol. Zanimiv je balkon z mestnim grbom iz 1565. Grb predstavlja dva zidana stolpa na rdečem polju, zvezana po srebrnih mestnih vratih; nad vrati je leteči srebrni golob. Posvetovalnico je restavriral arh. J. Černigoj 1931. Zanimiv strop z učinkovitimi baročnimi stukaturami, ki jih nosijo kariatide, najbrž delo rodbine Quadro iz 1728. Stari zgradbi sta še oreški dvorec in vetrinjski dvorec (h. št. 30 450 M A lil U O I! M f: STO v Vetrinjski ulici) z baročnim portalom in grbom. V vetr. dvorcu so se med 1785 in 1806 vršile prve mariborske gledališke predstave. Dvorec in ulica se imenujeta po vetrinjskem samostanu, ki je imel v ok. M. velika posestva, predvsem vinograde. Škofijska palača je bila nekdaj svobodni dvorec na Slomškovem trgu. V. zač. 19. stol. ga je kupila lavantinska škofija od grofa Jugnvja. Zgodovinsko pomembne in danes zaščitene mestne zgradbe so še: hiša št. 26 v Strossmayerjevi ulici (tu je bila prva protestantska molilnica in prva mariborska industrija v večjem obsegu), nekdanja minoritska cerkev M. B. na Vojašniškem trgu (cerkev uporabljajo od 1784, ko je bil samostan ukinjen, v posvetne namene, danes kot skladišče; notranjščina še hrani znamenite freske), male Benetke na zgodovinskem Pristanu in grad z obrambnim stolpom v Pristanu (danes skladišče), Gambrinov stolp v sz. delu mestnega obzidja, Tscheligijev enonadstropni obrambni stolp v jz. delu mestnega obzidja blizu Drave, Vodni in Židovski stolp na jv. delu mestnega obzidja, Gambrinovo obzidje (zgrajeno iz gradiva in po načinu mestnega obzidja), ostanki mestnega obzidja pred minoritsko cerkvijo in j. fasada Dravske vojašnice z mestnim obzidjem, rimski spomeniki v meljskem dvorcu v Vetrinjski ulici št. 24. Ta dvorec je bil že 1450 sedež melj-skega gospostva, katerega grb je še viden nad portalom. Zgodovinsko pomembna je gostilna »Pri Roži« v Koroški ul. 3. Tu je 1814 prenočeval Karadjordje. Mariborski muzej je 1903 ustanovilo Muzejsko driištvo. Van j se je 1920 preselil muzej Zgod. društva in 1924 škofijski muzej. Študijska knjižnica v poslopju nekdanje mariborske kazine (sezidana 1852) je bila ustanovljena 1920 in šteje okoli 40.000 zvezkov. Novi dravski most je bil zgrajen 1913 na treh železnih lokih. Na Piramidi, ki se je do srede 19. stol. imenovala Grajski hrib, so v zač. 12. stol. Spanheimi zgradili v obrambo proti Madjarom mariborski grad, pozneje gornji grad imenovan, ter ga izročili v fevd Mariborskim gospodom. Grad se prvič omenja 1164. Obenem z mestom je menjaval lastnike in 1278 pripadel Habsburžanom, ki so ga poklanjali v fevd raznim rodbinam. V 15. in 16. stol. je veljal za važno qbrambno trdnjavo proti turškim napadom ob vhodu v Dravsko dolino. Ko je turška nevarnost prenehala, je začel grad propadati. Sedež uprave grajske gospoščine so že preje, konec 15. stol., premestili v spodnji mestni grad. Končno je dal Henrik Franc pl. Brandis (f 1790), lastnik mestnega gradu, podreti gornji grad in 1784 postaviti piramido s ploščo in napisom (odtod ime!). L. 1820. je piramido uničila strela. Iz preostalega gradiva so postavili Marijino kapelo. Od spomenikov je najvažnejši Marijin steber na Glavnem trgu, zgrajen 1743 namesto starejšega stebra iz 1681. Spominja na baročni oltar z obha-jilno mizo. Kipi so delo J. Strauba. Tappeinerjev spomenik (A. Tappeiner, za ureditev mesta zaslužni župan 1801—1867) je postavila Mestna hranilnica 1904. Cerkve, župnije in samostani. Lavant. škofija je bila ustanovljena 1228. Njen sedež je bil prvotno pri Št. Andražu v Labodski dolini. Prvotni njen obseg, določen šele 1244, je bil zelo majhen. Na Koroškem je zavzemala le 3, na Štajerskem pa 2 župniji. Od tega prvotnega ozemlja je danes pod lavant. škofijo le Dravograd in marenberška dekanija. Na podlagi jo-žefinske razmejitve škofij 1787 se je oblast lavant. škofije raztegnila na Koroškem čez velikovško, na Štajerskem pa čez celjsko okrožje (do Save in Sotle na j.). Odstopila je pa tedaj sekovski škofiji šentflorijansko okrožje na Srednjem Štajerskem in sedanjo marenberško dekanijo. Sekovski škofiji je bilo tedaj odkazano celo graško in mariborsko politično okrožje. Slednje je segalo na jug čez Dravo. Tu je lavant. škofija mejila na sekovsko na črti: bivša koroško-štajerska meja; niže od Dravograda je pri Trbonjah dosegla Dravo. Ta je tvorila mejo do Vuhreda, kjer se je meja povzpela na vrh Pohorja in se odtod spustila v ravnino med Framom in Sv. Martinom. Dalje je meja potekala mimo Pragerskega, med Majšperkom in Ptujsko goro, mimo Zetal ter je blizu izvira Sotle dosegla bivšo štajersko-hrvatsko deželno mejo. L. 1859. je po prenosu škofijskega sedeža v Maribor sledila nova razmejitev škofijskih meja: napram sekovski škofiji so potegnili mejo po politični meji med mariborskim in graškim okrožjem. Koroški del lavantinske škofije je prešel v oblast krškega škofa; sekovske dekanije mariborskega okrožja pa pod oblast lavant. škofov. Meja med lavant. in sekovsko škofijo je bila sicer določena le začasno, 13 slovenskih župnij je namreč s tem pripadlo nemški sekovski škofiji — vendar je ta meja ostala definitivna z izjemo župnije Marije Snežne, ki je šele 1870 pripadla' lavant. škofiji. L. 1923. je bilo prideljeno apostolski administraciji lavantinskega škofa celo Prekmurje (iz sombo-teljske škofije), dekanija dravograjska in dekanija ■ Mežiška dolina (iz krške škofije) in župnije: Sv. Duh na Ostrem vrhu, Marijino Vneb. v Apačah in Sv. Katarina v Kapli. Vse te župnije so iz sekovske škofije. Stolna i n mestna župnija sv. Janeza Krstnika ima 11.014 duš. Prvotna cerkev je bila zidana okoli 1150 v romanskem slogu. V listinah se omenja 1189. Bila je posvečena sv. Tomažu. Stolnica spada med najstarejše mariborske zgodovinske spomenike. Vkljub mnogokratniin prezidavam (1492, 1521, 1601 in 1648) je še sedaj razvidno, da je bila prvotna cerkev troladijska, ravno stropana, ter da so bile ladje nižje in krajše od sedanjih. V 15. in 16. stol. je bila vsa stavba gotizi-rana. Zelo lep je bogati mrežasti svod srednje ladje (ohranjeni sta vklesani letnici 1520 in 1524). Na mestu prvotnega malega presbiterija, ki je bil zaključen s polkrožno ali štirikotno apsido, so v gotiki zgradili nov presbiterij. Renesančni zvonik je delo Pavla Porte iz 1624. L. 1792. ga je močno poškodovala strela in so ga znižali do sedanje oblike. Barokizacija 1859 je mnogo škodovala lepi gotski arhitekturi, zato so 1884 dali cerkvi njen gotski značaj. Stranski baročni kapeli sv. Frančiška Ks. in sv. Križa so prizidali 1715. Velika umetnina je Križeva kapela s stropnimi freskami J. A. Molcka (1775), ki jih je 1872 restavriral J. Brollo. V zunanji cerkveni zid so vzidani nagrobniki, ki so bili do 1855 v cerkvi. Najstarejši od njih je iz 1555. Na j. strani zvonika je vzidan rimski lev iz pohorskega marmorja, baje donešen sem iz dravske struge pri Št. Janžu na Dravskem polju. V presbiteriju je marmornat kip škofa Slomška, delo kiparja Zajca. Do 1783 je bilo okoli cerkve na Slomškovem trgu mestno pokopališče; konec 18. stol. so ga prenesli na sz. stran starega mesta, kjer je še danes staro pokopališče. Sedež mariborske pražupnije je bil prvotno v Kamnici pri Mariboru, odkoder so ga okoli 1160 premestili v Maribor. Prvi znani župnik Konrad se omenja 1189 in nato 1193. Prvotna, zelo obširna prafara je mati župnij: mestne župnije sv. Marije, sv. Petra pri Mariboru, sv. Križa pri Mariboru, sv. Martina pri Vurbergu, sv. Barbare na Stražišču, sv. Marjete ob Pesnici, Gornje sv. Kungote, Selnice, Kamnice, sv. Duha na Ostrem vrhu, Čmureka in Marije Snežne. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški, nato do 1859 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Od 1506—1859 je bila inkorporirana krški škofiji. Tedaj jo je krški škof zamenjal z lavan-tinskim za Gospo Sveto na Koroškem. Podr. cerkev sv. Alojzija na Glavnem trgu je baročna stavba. Zgradili so jo 1769 jezuitje. Ko je bil 1773 red razpuščen, sta cerkev in zraven nje stoječi jezuitski zavod pripadla drž. študijskemu fondu. Preostali jezuitje so v Mariboru poučevali kot profesorji na gimnaziji. Njihovo zasebno gimnazijo je vlada 1775 spremenila v državno. Cerkev je vlada 1778 podredila mestni župniji, ki jo je 1784 opustila in izročila vojaški oblasti. Ta jo je spremenila v vojaško skladišče. L. 1831. so jo znova odprli za gimnazijska cerkvena opravila. S preselitvijo sedeža lavantinske škofije v Maribor, se je v nekdanji jezuitski zavod naselilo semenišče, ki je prevzelo tudi cerkev. L. 1859. so cerkev renovirali. Cerkev je danes brez stolpa, vel. oltar s Tunnejevo sliko sv. Alojzija je iz 1865. Podr. cerkev sv. Barbare na Kalvariji je bila zidana 1681 v zahvalo za rešitev od kuge. Od 1783 do restavracije 1813 je bila zaprta. Podr. cerkev Brezm. spoč. Mar. v zavodu šolskih sester je bila zgrajena 1886. Zavod šolskih sester je bil otvorjen 1864. L. 1865—1866 so sestre začele^ z ljudsko-šolskim poukom, 1888 so otvorile žensko učiteljišče, 1913 pa meščansko šolo. Zavod so povečali v več etapah: 1874, 1892, 1896 in 1906. Mestna župnija sv. Marije (frančiškanska) ima 12.857 duš. Frančiškanski samostan je bil ustanovljen že pred 1250 (najbrž 1240). Mariborski mestni župnik mu je 1282 izročil v oskrbo podr. M. b. Vneb. Poleg nje so v Pristanu sezidali tudi samostan. Semkaj je 1747 iz konjiške župne cerkve prenesla grofica Ivana Fel. Kaiinburg čudodelni kip Matere milosti in cerkev je zaslovela kot božja pot. Ta sloves uživa še danes. L. 1784. je cesar Jožef II. zatrl samostan in poslopje v Pristanu preuredil v vojašnico, cerkev pa v vojaško oblačilnico. Frančiškanom je prepustil kapucinski samostan in cerkev na Aleksandrovi cesti (ust. 1613, razpuščen 1784). Sem so sedaj prenesli čudodelni kip. Samostanska cerkev je bila 1786 povzdignjena v župno cerkev za slovensko župnijo, katere sedež je bil do tedaj pri cerkvi sv. Ulrika (tedaj opuščena in 1841 podrta) na današnjem oglu Aleksandrove in Prešernove ulice. L. 1814. so frančiškani zapustili samostan in ga prepustili šent-pavelskim benediktincem. Ti so prepustili oskrbo župnije posvetnim duhovnikom. L. 1833. so samostan in oskrbo župnije prevzeli oo. redemptoristi in jo upravljali do 1848, ko je župnija prešla zopet v roke posvetnih duhovnikov. Šele 1864, po obnovitvi reda, so frančiškani znova in trajno prevzeli oskrbo slovenske župnije in cerkve. Frančiškani so 1892—1900 zgradili MARIBOR MESTO 451 po načrtih arhitekta Riharda Jordana novo monumentalno cerkev sv. Marije. Je prostorna triladijska romanska stavba z dvema zvonikoma ob pročelju, ki sta stilizirana nekoliko gotsko. Fasado krasi mogočen romanski portal z lepo rozeto. Vzdolžne stranske stene stavbe poživljajo in arhitektonsko krase lizene. Notranjščina je svođena z mogočnimi banjastimi oboki. Večina oltarjev je v romanskem slogu. Na velikem oltarju je znamenit lesen Marijin kip (barok), ki je najbrže iz kartuzianskega žičkega samostana. Notranjost je bila dogotovljena šele 1919. V cerkvi je pokopan mariborski knezoškof dr. Miha Napotnik. L. 1906. je dobila cerkev od sv. očeta čast in pravice bazilike. Poleg cerkve so v 1900—1904 sezidali nov samostan. Predmestna župnija sv. Magdalene na desnem bregu Drave ima 23.591 duš. Zupna cerkev je bila sprva podr. hočke prafare. Ze 1288 se omenja kot župna cerkev. Ko je v prvi pol. 15. stol. pogorela, so sedež župnije premestili v Limbuš; novozgrajena cerkev sv. Magdalene je ostala limbuška podr. do 1788. Tedaj je bila ustanovljena lokalna kuracija, ki je bila 1863 povzdignjena v župnijo. Kmalu nato je postala sedež dekanije Maribor d. br., ki obsega v glavnem ozemlje nekdanje magdalenske prafare, t. j. od Pobrežja do Lobnice. Evangeličanska Kristusova cerkev. V reformacijski dobi se je širil protestantizem iz sosednega gradu Betnave. Grajska kapelica je postala zbirališče mariborskih protestantov. Od 1587 je obstajal v Betnavi beneficij za vzdrževanje lutrovskega duhovnika; 1588—1598 so si celo postavili leseno cerkev in 1591 tudi šolo. Cerkev in šolo je 1600 razstrelila in požgala protireformacijska komisija. Po obnovitvi evang. cerkv. občine 1862 so protestanti imeli 1862—1865 svojo molilnico v današnjem Dečjem domu in od 1865—1869 v bivši cerkvi celestink v Gospojni ulici. L. 1869. so zgradili sedanjo cerkev v Trubarjevi ulici. L. 1903. so jo restavrirali. Oltarna slika E. Linda. Mariborska protestantska župnija oskrbuje poleg mariborskih vernikov tudi protestante v ostalih spodnje-štajerskih krajih (Celje, Ptuj, Št. Ilj, Marenberg). Znamenitejši Mariborčani: Apostel Ivan Anton (1711—1784), leksikograf.; dr. Gottweis Ivan (1779—1851), slov. politik in mecen; baron Goedel-Lannoy Herman (1820—1892), finančni prokurator, drž. zborski posl. slov. stranke; Ilackl Gabrijel (r. 1843), akad. slikar v Monakovem; dr. Lemež Milan (r. 1891), soc. politik; Leyrer Friderik (1808—1880), prvi knjigotržec v M.; dr. Majcen Stanko (r. 1888), pisatelj, podban dravske banovine; Nerat Miško (1872—1900), organizator mariborskega glasb, življenja; Skrbinšek Milan (r. 1886), igralec in režiser v Ljubljani; dr. Šuman Janko (r. 1867), pravnik, predsednik uprave za zaščito ind. lastnine. O Srez Murska Sobota Splošen pregled Murskosoboški srez je skoraj še enkrat večji od lendavskega sreza. Meri 596.6 km2. Njegova južna meja se večidel drži Mure, ki jo ponekod neznatno prekorači (pri Radencih, z. od Bakovcev); na j v. meji napram lendavskemu srezu od Bakovcev do Tešanoveev v ravnini, sv. odtod do Pordašincev pa na gričevju. Povsod drugod je sreska meja obenem naša državna meja napram Avstriji in Madjarski. Avstrijsko-jugoslovan-ska meja drži tu od izliva Kučnice v Muro, ki je še v Jugoslaviji, ob potoku navzgor skoraj do njegovega izvira pri Sv. Ani na Igu (400 m, že v Avstriji); tu krene meja na gričevje proti sv. do avstrijsko-madjarsko-jugoslovanske tromeje (380m). Naša meja z Madjarsko drži na s. točno po razvodnem gričevju med Muro in Rabo, na v. pa seče, brez trdne opore v prirodi, griče in vmesne doline. Srez sestavljata dve zelo raznoliki pokrajini, ki ju tukajšnje ljudstvo dobro loči. J. četrtina sreza obsega tako zvano Ravensko, veliko ravnino, ki je tako kot Dolinsko in Apa-čko polje sestavni del našega Murskega polja. Pokrivajo jo aluvialne naplavine. Le ob potoku Kučniei sega od z. manjši del gornjega brakičnega miocena. Osrčje, ves sever in vzhod sreza pa pripada Gorički, ki ima značaj valovite in močno razgibane pokrajine, kjer iočijo daljša ali krajša slemena gričev doline in kotline. Gričevje je zgrajeno iz najmlajših morskih usedlin terciara, iz pliocena; le ob robu proti ravnini nahajamo pri Martjancih ostanke ledniških teras. Oba naravna dela sreza prehajata drug v drugega na črti Cankova—Puconci —Bogojina brez posebno vidne ostre meje. Ravensko se pokrajinsko bistveno ne loči od ostalih delov Murskega polja. Ker pa leži više kot Dolinsko (povpr. nin se gibljejo med 185—210 m), ima mnogo manj močvirnih in neplodnih tal. Go-ričko pokrajinsko močno spominja na Slovenske gorice. Vendar je v primeri z njimi v splošnem manj razčlenjeno in lažje prehodno, ker so pobočja gričev navadno manj strma in se razporejajo v daljših, med seboj često povezanih slemenih. Ta potekajo na z., na srednjem in j. Goričkem pretežno v smeri s.-j., na s. in v. Goričkem pa od z. proti v. Slemena se navadno dvigajo 100—150 m visoko nad sosednim dolinskim dnom, povprečno nekoliko presegajoč nadmorske višine Slovenskih goric. Vrhovi se dvigajo samo izjemoma nad 400 m visoko (Ser-dički breg 418 m, Srebrni breg 404 m). Kljub neznatnim višinskim razmeram ima ponekod pokrajina podobo prave sredo-gorske dežele. Ves srez pošilja vodo v Muro. Toda direktno v njo vtekata tu samo Kučnica in Mokoš, ki pa spotoma ne sprejmeta niti enega omembe vrednega potoka. Vse ostalo vodovje zbirajo Ledava, njen pritok Kobiljanski potok ter Velika in Mala Krka. Ledava izvira že v Avstriji in dobiva večino potokov z leve strani. Večji so: Lukaj, Grački potok, Bodonski potok, Mačkovski potok, Martjanski potok in Lipnica; Kobiljanski potok zbira tu svoje izvirnice; Velika in Mala Krka tečeta na v. v Madjarsko, kjer se kmalu združita v Krko, ki se obenem z Ledavo ob naši drž. meji izteka v Muro. Razen deroče Mure, ki ob visoki vodi rada ruši bregove, so vse ostale vode skromni potoki, ki se poleti večidel skoraj čisto posuše. To velja tudi za Ledavo, ki pa utegne ob daljšem deževju silno narasti in poplaviti okolno ozemlje (1. 1925. je bila vsa Murska Sobota pod vodo). Podnebne razmere so približno take kot v ljutomerskem in lendavskem srezu. V kolikor je razvidno iz meteoroloških opazovanj, ki pa se tu vrše redno šele dobro desetletje, znaša povpr. letna temperatura v Murski Soboti okrog 10° C (v Lendavi neznatno več); najbolj vroč mesec je navadno avgust in ne julij (povpr. 20 C°), najbolj mrzel december ali januar (povpr. —2° C). Padavin je malo. Ravensko jih dobiva za malenkost več kot Dolinsko (Sobota povpr. 850 mm, Lendava le malo nad 800 mm). Goričko sprejema nekoliko več moče le na z., proti v. padavine zopet pojemajo (Veliki Dolenci le 810 mm). Najbolj deževni meseci so junij, julij, avgust, september in oktober, najbolj suhi januar, februar in marec. V slučaju, da poleti nekaj časa ne dežuje, nastopi brž suša iz podobnih vzrokov kot v lendavskem srezu. Srez pripada panonskemu območju hrastovih in mešanih listnatih gozdov. Ti nastopajo bolj ali manj strnjeno po gričevju s. od Murske'Sobote. Glavni drevesi sta oba hrasta (dlakavi in cer) ter bukev. Precej je razširjen tudi mali jesen, ni pa črnega gabra. Druga drevesa so še beli gaber, breza, zelena jelša, zlasti pa pravi kostanj; sorazmerno zelo mnogo je borovcev, manj smrek. Dolino Kučnice pobeli spomladi bela narcisa (Narcissus poeticus). Kot redka rastlina je v tem srezu znana Sherargia arvensis. — številnejše in važnejše lovne živali so: poljski zajci, poljske jerebice, prepelice, fazani, veverice, ujede, vrane in srake, sloke, divje race, jazbeci, podlasice in dehorji. Sledovi iz prazgodovinske dobe so zelo pičli. V starem veku je šla skozi srez rimska cesta, ki je vezala Lendavo z Radgono. Slovenska kolonizacija se je izvršila zelo zgodaj. V srednjem in novem veku je bila politična usoda tega ozemlja ista kot jv. dela Prekmurja (glej lendavski srez). Sedanji srez je bil do prevrata del železne županije (Vasvarmegye), cerkveno pa je spadal do 1777 k gjurski, nato do 1923 k somboteljski in poslej k lavantinski škofiji. V 16. in 17. stol. so širili protestantizem prekmurski graščaki, ki so imeli kot madjarski plemiči v političnem, kulturno-verskem in socialno-gospodarskem oziru mnogo večjo oblast kot graščaki na ostalem Slovenskem. 2e v začetku pokreta je bilo skoro vse prebivalstvo protestanske vere. V začetku 17. stol., ko je bil Lutrov nauk v Avstriji že zatrt, dočim je bil na Ogrskem še dovoljen, so se zlasti predi-kanti selili iz alpskih dežel v Slovensko krajino. Tu je takrat obstajalo 10 evangeličanskih župnij, ki so imele vsaka svojega župnika, šolo in učitelja. Toda s prestopom grofov Nadasdyjev v katoliško cerkev, je protestantizem v drugi pol. 17. stol. tako nazadoval, da ni bilo 1. 1700. tu več niti ene evangeličanske župnije. Protestanti šo se deloma obdržali le v hribih, kjer so se krčevito držali nove vere; zato so jih imenovali »trde« luterane. Šele po izdanju jožefinskega tolerančnega patenta 1781, so se začele obnavljati protestantske župnije. Sedaj jih je v srezu vsega skupaj devet. Vsi prekmurski protestanti (iz obeh srezov) spadajo danes pod eno senjorijo s sedežem v Murski Soboti. Senjorija spada pod protestantsko škofijo v Zagrebu. V narodnem oziru je protestantski pokret pomemben zaradi tega, ker je dal prekmurskim Slovencem prve tiskane knjige v njihovem jeziku. Najvažnejši kulturni delavec je bil Mikloš Kiizmič. Do agrarne reforme v Jugoslaviji je bila zemlja večinoma last plemstva, ki je bilo zelo oblastno in nasilno. Kot dolnje-lendavski, so bili tudi gornjelendavski grofje Szechyji v vednih prepirih z zagrebškimi škofi in sosednimi Štajerci. Slednjim so prizadevali veliko škodo s potiskanjem Mure na desno stran. Da zaokroži in zavaruje svoja posestva pred Muro, je Tomaž Szechy v začetku 16. stol. zasul niže Radgone dve strugi in tok Mure preusmeril proti zahodu. Obenem je dal izkopati široko jamo proti štajerski strani in jo je zavaroval s topovi. Takrat je Mura poleg polja uničila celo tri vasi: Pipovce, Pi-rovce in del Stare vasi. Proti Štefanu Szechyju in ogrskemu namestniku Aleksiju Thurzo, ki je zgradil pri Hrast ju ogromen nasip, je nastopil z vojsko štajerski deželni glavar Janez Un-gnad. Nemiri in krvavi spopadi so trajali do konca 16. stoletja, ponovni spori pa tudi pozneje. Soboški srez je v primeri z lendavskim srezom nekoliko manj izrazita poljedelska pokrajina. Pogoji za poljedelstvo so manj ugodni, ker je zemlja zlasti po Goričkem manj rodovitna. Glede kulture tal obstaja tole razmerje: polja in vrtovi obsegajo 28.552 ha (47.9%), travniki in pašniki 11.415 ha (19.1%), gozdovi 16.260 ha (27.2%), sadovnjaki 810 ha (1.4%), vinogradi 360 ha (0.6%), ostala tla pa 2264 ha (3.8%). Kot v sami pokrajini, obstaja tudi v izrabi tal in s tem v gospodarstvu velika razlika med Ravenskim in Goričkim. Na Ravenskem povsem prevladujejo polja, ki pokrivajo do 75% vse nižine; na trav- nike in pašnike odpade tu komaj 15% tal, na gozdove celo le 10%; tu je sorazmerno malo sadovnjakov in ni nobenih vinogradov. Na Goričkem pa je povprečno le okrog 40% polj, toda tretjina tal je pod gozdom in dobra petina v travnikih in pašnikih. Tu leže vsi vinogradi in večina sadovnjakov. Vendar obstajajo iped posameznimi občinami Goričke v razporedbi kulture tal velike razlike. Polj na pr. je največ v pertooki in rogaševski občini (ca 50% tal), a najmanj v bodonski občini (ca 25% tal); večji sklenjeni gozdovi nastopajo predvsem po s. in srednji Gorički (v občinah Gornja Slaveča, Gornja Lendava in Mačkovci zavzemajo ca 40% tal); travnikov in pašnikov pa je mnogo zlasti v njenem sv. kotu (v občinah Gornji Petrovei in Šalovci obsegajo do 30% tal), skoraj nič pa jih ni v občinah Gornja Slaveča in Gornja Lendava. Glavni poljski pridelki so pšenica, rž in krompir; koruze pridelujejo sorazmerno manj kot v. lendavskem srezu. L. 1934. so pridelali na 8585 ha 59.000 q pšenice, na 7359 ha 44.000 q rži, na 3562 ha 190.000 q krompirja, na 3100 ha 37.000 q koruze, na 1414 ha 10.000 q ovsa in na le 171 ha 1400 q ječmena. Istega leta je bilo stanje domače živine naslednje: goveje živine 21.700, konj 2500, svinj 20.400, perutnine 83.000. V primeri z lendavskim srezom je tu bolj razvita le svinjereja. Glede perutnine pa je pripomniti, da jo ima v dravski banovini absolutno več samo ptujski srez. Za čebelarstvo so dani dobri pogoji. Panjev je ca 4100. Sadnih dreves je okrog 100.000; med njimi je 60.000 jablan, 14.000 hrušk, 13.000 sliv in nud 6000 orehov. Vinogradi so predvsem na v. strani Goričkega (v občinah Križevci, Prosenjakovci in Tešanovci). Imajo skoraj samo necepljeno trto; povprečni letni pridelek znaša okrog 5000 hI vina. Srez spada med naše najbolj revne predele. Kajti poljski pridelki komaj zadoščajo za dom. Gozdovi nudijo le slabši les, ki se porabi doma ali prodaja kvečjemu kot kurivo v bližnjo okolico. Nekaj se vnovči le s prodajo živine, zlasti svinj in perutnine, pa jajc in jabolk. Vse druge gospodarske panoge so dejansko brez pomena. Za razmah večje industrije ni pogojev, ker manjkajo potrebne vodne sile, rude in surovine. Edina ruda je lignitski premog, ki nastopa v malem obsegu pri Mač-kovcih v ondotnik pliocenskih slojih, a ga ne izkoriščajo. Na več mestih prihajajo na dan slatinski vrelci. Pri Petanjcih dobivajo dobro petanjsko slatino, ki jo razpečavajo po vsem Prekmurju in jo izvažajo tudi na Madjarsko. Stara lončarska obrt stalno nazaduje. Tujskega prometa ni nobenega, so pa zanj dani dobri pogoji v nekaterih krajih Goričke. L. 1931. je imel srez 52.775 prebivalcev. Povprečno biva 88 ljudi na 1 km2. Ravensko je seveda bolj obljudeno kot Goričko; tu biva povpr. dobrih 100 ljudi na 1 km2. A tudi na Goričkem je ponekod obljudenost izredno velika; v obč. Ro-gaševci znaša gostota naseljenosti 170, v Pertoči 121, v Gornji Lendavi in Bodoncih nad 100. Najmanj poseljen je v. in sv. del Goričke: v obč. Prosenjakovci biva 60, v Šalovcih pa le dobrih 50 ljudi na 1 km2. Ker so življenjski pogoji na Goričkem težji, obstaja tu občutna prenaseljenost. Prebivalstvo polagoma nazaduje; seli se v ravninski del Prekmurja, na sosednje Štajersko, predvsem pa odhaja na sezonsko delo v Vojvodino, Francijo in drugam. Versko je prebivalstvo zelo mešano. Nad 2U ljudi (okrog 23.000) je evangeličanov, dobra polovica katoličanov. Dalje biva tu nad 300 Zidov, predvsem v Murski Soboti, in nad 400 kal-vincev ob v. sreski meji (Ilodoš, Cikečka vas, Središče). Evan-geličani naseljujejo zlasti srednje in v. Goričko. Prebivalci bivajo v manjših, srednje velikih in velikih vaseh; 45 vasi ima manj kot 300 ljudi, 46 300—500 ljudi in 32 500—1000 ljudi. Nad 1000 prebivalcev je samo v M. Soboti, Gor. Lendavi in Bukovcih. Na Ravenskem prevladujejo strnjene, dolge obcestne ali gručaste vasi; na Goričkem razložene vasi, ležeč navadno v bregu nad dolinami ali vrh slemen. Povsod je razširjena tipična prekmurska hiša (hiša v »v ključu«, gl. lendavski srez). V srezu ni nobene drž. ceste; ban. ceste imajo glavni vozel v Murski Soboti, Redni poštni avtobusni promet se vrši med Mursko Soboto in Rogaševci preko Cankove. Edina železnica je lokalna proga Hodoš—Murska Sobota, odkoder obstaja železniška zveza z osrčjem Slovenije le preko lendavskega sreza (Murska Sobota—Beltinci—Ljutomer—Ormož). Promet čez Muro oskrbuje par brodov. Velik promet ima brod pri Petanjcih, kjer je že dolgo v načrtu zgraditev prepotrebnega mostu. Občina Bodonci Preb. 2325, hiš 445, posest. 429. kočarjev 5, najem. 11. Površina 2490.35 ha*: njiv in vrtov 1241.38, trav. in paš. 329,62, vinogradov 10.69, gozdov 813.05, ostalo 105.61. Občina se razprostira severno od Strukovcev in leži vsa v valoviti Gorički. Slemena gričev ločijo podolžne doline, po katerih se vijejo Bodonski potok, Grački potok in Spunika. Zemlja je ilovnata in srednje kakovosti. Poljedelstvo, intenzivna živinoreja in sadjarstvo. Več vodnih mlinov. Gozdarstvo in vinogradništvo brez posebnega pomena. Izvoz jabolk, goveje živine, svinj, perutnine in jajc v Avstrijo. Razložene vasi v pretežno vzvišeni legi. Večina evangeličanov; katoličanov je dobra četrtina. Del prebivalstva hodi na sezijsko delo (večinoma iz Bodoncev). Bodonci, 801-167-159-0-8. Sr so du Murska Sobota 13.5 km. žand o pTt š žup (evang.) v kraju, zdr fin Cankova 6 km, žel Puconci 10 km. Sola ust. 1762, 4 odd. Potov, knjiž., SKJ, Gas, PJS. Nm 281 m. Pretežno hribovita prisojna lega na obeh straneh Bodonskega potoka ob ban. cesti Crnelavci—Gornja Lendava. Kmetijstvo; znatna živinoreja in sadjarstvo. Mešani gozdovi (jelka, bor, breza, hrast, bukev). Precej obrtnikov in trgovcev. Skoraj vsi prebivalci so evangeličani. Protestantizem se je sent širil iz Gornje Lendave in Murske Sobote. Pod pritiskom graščakov je večina prebivalstva sprejela novo vero. L. 1792. so v Bodoncih ustanovili protestantsko župnijo za zahodno Goričko. Razvila se je iz prvotne protestantske župnije v Puconcih. Pokopališče evang. in rim. kat. • Radovci, 499-90-88-0-2. Sr so du Murska Sobota 18 km, žand o žup Bodonci 4 km, zdr fin pTt š Gornja Lendava 2 km. žel Mačkovci 6 km. Nm ca 300 m. Vas leži s. od Bodoncev na gričevju med Gračkiin potokom in potokom Spuniko. Dostop po ban. cesti. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prebivalci so deloma katoličani, deloma evangeličani. Pokopališče rim. kat. in evang. Vadarci, 586-105-105-0-0. Sr so du Murska Sobota 16.5 km, žand o pTt š žup Bodonci 2 km, zdr fin Cankova 5 km, žel * Vključivši vasi Nove in Stare Bcznovce, ki sta 1936 izpadli iz te občine. Glej dodatek. Puconci 11 km. Gas. Nm ca 250 m. Vas leži zahodno od Bodo-nec ob Gračkem potoku in po sosednjem gričevju. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 1K km od ban. ceste. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Pretežno z evangeličani naseljeni kraj. Pokopališče evang. in rim. katoliško. Tu rojen Sakovič Jožef (1874—1930), narodni buditelj in slovstveni delavec. Zenkovci, 439-83-77-5-1. Sr so du Murska Sobota 12 km. žand o pTt š žup Bodonci 2 km, zdr fin Cankova 5 km, žel Puconci 8 km. Gas. Nm ca 230 m. Lega ob ban. cesti kraj Bodonskega potoka. Poljedelstvo in živinoreja. Prebivalci so večinoma evangeličani. Več stalno naseljenih ciganskih družin. Pokopališče rim. kat. in evang. Občina Cankova Preb. 2271, hiš 401, posest. 359, koč. 38. najem 24. Površina 2097 ha*: njiv in vrtov 958, trav. in paš. 270, vinogradov in sadovnjakov 74, gozdov 510. ostalo 285. Občina obsega ozemlje, ki je na jugu nizko in ravno, na severu pa višje in valovito. Vendar je ta prehod iz Ravenske v Goričko v naravi zelo počasen in skoraj neopazen. Pokrajina sega na zahodu do avstrijske meje ob potoku Kučnici, odkoder sega proti v. na levi breg Ledave do dva kilometra daleč. Zemlja je srednje rodovitna in pretežno lahka ilovka. Poljedelstvo in živinoreja. Druge kmetijske panoge so manj razvite. Pretežno v višjih legah so lepi gozdovi (smreka, bor, gaber, bukev, hrast, breza), ki so pa večinoma veleposestniška last. Nekaj vodnih mlinov ■ob Ledavi in njenem pritoku Črncu. Gospodarsko središče bližnje in daljne okolice je precej' obrtna Cankova, ki je obenem zelo važen obmejni kraj napram Avstriji. Cankova, 463-82-74-8-15. Sr so du žel Murska Sobota 14.85km, žand zdr fin o pt š žup v kraju. Šola ust. 1850, 6 odd. Sok. knjiž., Pletarski tečaj, Prosv. d., SKJ, PRK, PJS, Gas., Tamb. zbor, Gas. orkester. Nm 214 m. Vas leži v ravnini blizu * Brez vasi Novih Beznovcev in Skukovcev, ki sta bili priključeni občini 1. 1936. Glej dodatek. potoka Kucnice ob avstrijski meji kraj ban. ceste Murska sobota Rogaševci. Avtobusna zveza na obe strani. V kraju se odcepi ban. cesta proti Radgoni. Severno od vasi ravnina polagoma prehaja v valovito gričevje. Precej rodovitno. Kmetijstvo, mnogi obrtniki in trgovci. Gostilna s prenočiščem. Ubilo perutnine. Sadjarstvo in čebelarstvo v manjšem obsegu. Izdelovanje masla za prodajo v okolico in v Mursko Soboto. INekaj gozda z različnim iglastim in listnatim drevjem. Izdelovanje desak, stavbnega lesa in drv. Manjši ribnik, last g. Voglerja; scuke, raki itd. Obširen trg sredi vasi. Po cesti skozi Cankovo se izvozi v Avstrijo letno do 1000 vag. različnega sadja iz celega gornjega Prekmurja. Pred leti je bilo v kraju razvito kupcevanje z rogato živino, ki so jo odtod tedensko ™Jr°"0V v razne države. Kraj se prvič omenja 1212. \ soli je bil do 1888 učni jezik slovenščina, nato pa ma-djarscina. Župnija Cankova (dek. Murska Sobota, škof lavant.) ima 1976 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jožefa , .'e blla zel° sfara= sedanjo stavbo so posvetili 1754 Odtlej datirajo tudi matične knjige. Župnija spada med najstarejše dusnopastirske postaje v Prekmurju. Patronatske pravice nad njo imajo potomci grofa Theodorja Szechenvja. Iu rojen dr. Pavel Avgust, slavist, sedaj gimn. direktor v Sobotiscli. Domajinci, 363-64-54-10-6. Sr so du žel Murska Sobota 14.85 km, zand zdr fin o pt š žup Cankova 3.95 km. Nm 215 m. Obcestna vas v ravnini na 1. bregu Ledave z valovitim gričevjem v bližini. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 1 km od ban. ceste Cankova—Rogaševci. Kmetijstvo, razno sadje pridelovanje izabele in šmarnice za domačo porabo. Iglasto drevje. Izdelovanje drv in stavbnega lesa. Več obrtnikov mizarstvo. Pokopališče. Gornji Crnci 174-30-20-10-0. Sr so du žel Murska Sobota oin n • , fm 0 pt š ŽUP Cankova 3.37 km. Nm ca 240 m 1 recej razložena vas severno od Cankove ob ban cesti in zahodno od nje sredi valovite pokrajine. Skozi kraj teče Črnec, pritok Ledave. Kmetijstvo, mnogo sadja, iglasto drevje. I recej stalno naseljenih ciganov. Pokopališče Korovci, 286-54-43-10-3. Sr so du žel Murska Sobota 16.69 km, zand zdr fin o pt š žup Cankova 1.84 km. Gas. Nm ca 22.) m. Vas ima nekoliko vzvišeno lego nad potokom Kučnico kraj avstrijske meje. Dostop z vozom ali avtom po obč poti 1.5 km sz od Cankove. Kmetijstvo, razvito sadjarstvo in čebelarstvo. V blizini je večji kompleks gozda, ki je last veleposestnika Kodolitscha iz avstrijske Radgone. Izdelovanje stavbnega lesa, desak in drv. Iz kraja drži čez Kučnico lesen most, po katerem vodi pot v slovenski kraj Slovensko jrorco ki je ze v Avstriji. Pokopališče. v Krašči, 423-78-78-0-0. Sr so du žel Murska Sobota 19.38 km zand zdr fin o pt Cankova 4.53 km, š žup Pertoča 2.91 km Nm ca 250 m. Lega kraj ban. ceste s. od Cankove in po sosednjem gričevju. Avtobusna zveza s Cankovo, Mursko Soboto in Rogaševci. Skozi vas teče potok Črnec, malo vzhodneje pa Ledava. Kmetijstvo: lepi sadovnjaki, pridelovanje vina za dom. Gozdovi z mešanim, iglastim in listnatim drevjem. Izdelovanje desak in drv. Vodni mlin s turbino in dinam. pogonsko silo (razsvetljava). Pokopališče. N°Vi Beznovci, 53-12-12-0-0. ' Sr so du Murska Sobota 12.99 km, zand Bodonci 3 km, zdr fin o pt š žup Cankova 3 km, zel Puconci 11 km. Nm ca 235 m. Kraj leži z. od Starih Beznovcev ob obč. poti 2H km od ban. ceste pri Zenkovcih. Dostop z vozom ali avtom. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Nekaj smrekovega gozda. Izdelovanje hlodov in drv. Mlin ob Gračkem potoku. Versko mešano prebivalstvo- evan-geličani in katoliki. Pokopališče rim. kat. in evang. Skakovci, 339-63-60-0-0. Sr so du Murska Sobota 12 5 km zand zdr fin o pt š žup Cankova 2 km, žel Puconci 10 km. Nm' 204 m. Vas leži zahodno od Strukovcev med potoki Ledavo, Doblom in obmejno Kučnico sredi lepe ravnine. Nekatere hiše so razpostavljene na obeli straneh ban. ceste Murska Sobota —Rogaševci, po kateri se vrši poštni avtobusni promet. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja. Umno čebelarstvo; 100 panjev s jiremakljivim satjem. Valjčni mlin. Katoliški kraj z evangeličansko manjšino. Topolovci 170-18-18-0-0. Sr so du žel Murska Sobota 18.13 km, zand zdr fin o pt š žup Cankova 3.28 km. Nm ca 215 m. Obcestna vas ob robu ravnine na levem bregu Ledave ki sprejema tu pritok Črnec, ob obč. poti 1 km v. od ban! ceste Cankova—Rogaševci. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo Razno sadje, čebelarstvo v malem obsegu. Gozd je v rokah veleposestva (last Nemca Jakoba Pitza in dedičev); mešano iglasto in listnato drevje. Izdelovanje hlodov, stavbnega lesa in drv. Vodni mlin s turbino. Pokopališče. Občina Gornja Lendava P/eb. ?314, hiš 588, posest. 562, koč. 4, najem. 8. Površina 310d ha: njiv in vrtov 1476, trav. in paš. 208, vinogradov 9, sadovnjakov 15, gozdov 1325, ostalo 72. Občini pripada povpr. 3 km široko in 12 km dolgo ozemlje, ki se razprostira od jugo-slovansko-madjarsko-avstrijske tromeje proti jugu v bližino rsodoncev. Prometna os pokrajine je ban. cesta, ki veže v označenem pravcu Trdkovo, Gornjo Lendavo in Bodonce, vijoc se vrh gričevja med borovimi gozdovi. Svet je ilovnat ali peščen in deloma kamenit ter v splošnem manj rodoviten. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, v mali meri tudi z gozdarstvom ali pa s sezonskim delom. Predvsem so dani ugodni pogoji za sadjarstvo in živinorejo. Čebelarstvo je še malo razvito (ca 130 panjev). Prebivalstvo izvozi v Avstrijo mnogo jabolk, pa tudi svinje, perutnino in jajca, v kolikor jih ne proda na domačem trgu. Kot domača obrt je razširjeno pletenje košev. Lokalno gospodarsko središče občine pa tudi sosednih predelov Goričke je Gornja Lendava, kj je pomembnejši obrtni in industrijski kraj. Prebivalstvo je po veliki večini katoliške vere. qnK^°roni%IienCl-Va.1(G.,;a Rat-kovskem potoku in po sosednjih bregovih. Obč. pot 2 km j. od ban. ceste pri Križevcih. Dostop z vozom ali avtom. Slaba rodovitnost. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Povsem evangeličanski kraj. Pokopališče. Občina Knpšinci Preb. 1306, hiš 247, posest. 251, koč. 0, najem 8. Površina 1954 ha*: njiv in vrtov 1208, trav. in paš. 333, gozdov 350, ostalo 63. Občina se razprostira sz. od Murske Sobote na desnem brVgu Ledave. Popolna ravan s širnimi polji in travniki. Na v. blizu Ledave je tudi večji kompleks gozda s hrasti, jelšami, vrbami, akacijami in gabri. Pokrajina je gosto naseljena. Vasi so pretežno obcestnega tipa in se drže blizu skupaj. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, v mali meri tudi z gozdarstvom. Največ pridelujejo pšenice in rži. Znatna svinjereja in perutninarstvo. Mnogo jabolk, manj hrušk in češpelj. Srednje razvito čebelarstvo. Prodaja poljskih pridelkov, jabolk, živine in jajc, ki jih prekupci.izvažajo v tujino. Nekaj se proda tudi hrastovega lesa. Trgovcev in obrtnikov je v občini le malo. Prebivalstvo je versko zelo mešano. Katoličani in evangeličani so približno enako številni. Zanimivo je. da prebiva v Črne-lavcih in Borejcih okrog 150 stalno naseljenih ciganov. . Borejci, 292-52-52-0-2. Sr so du zdr fin žel žup Murska Sobota 6.3 km, žand Tišina 4 km, o š Kupšinci 1 km, pTt Bankovci 1 km. Nm 196 m. Lega ob obč. poti 1 km s. od A'anče vasi. Dostop z vsemi vozili. Več stalno naseljenih ciganskih družin. Dobra tretjina evangeličanov. Pokopališče. Crnelavci, 374-61-65-0-0. Sr so du žand zdr fiij, žel pTt š žup Murska Sobota 2.8 km, o 2 km. Gas., Ciganska godba. Nm 192 m. Križišče ban. cest proti Murski Soboti, Cankovi iu Bo-doncem. V kraju stoje v lepem redu majhne lesene kolibe, v * Vključivši še vasi Rankovce in Vančo vas, ki sta bili 1936 pridruženi tišinski občini. katerih prebivajo stalno naseljeni cigani. Gostilna s prenočiščem. Versko mešana vas s približno enako številnim katoliškim in evangeličanskim prebivalstvom. Pokopališče. Tu rojena: Czipott Jurij (1794—1834), ki je v lepi slovenščini priredil več izdaj molitvenika (Duhovni Aldov); Faludi Janoš (1839—1922), šolnik, nar. gospodar, gojil cerkv. in posv. petje, znamenit čebelar, deloval za povzdigo sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva. Kupšinci, 364-72-72-0-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 4.7 km, o š v kraju. Šola ust. 1877, 3 odd. Kmet. tečaj, Živin, selekc. d. Nm 194 m. Kraj leži med Veščico in Borejci ob obč. poti H km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Dobro polovico prebivalcev tvorijo evangeličani. Pokopališče. Veščica, 276-62-62-0-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 3.3 km, o š Kupšinci 2 km. Gas. Nm 193 m. Vas leži kraj Črnelavcev ob ban. in obč. cesti. Prevladujejo evangeličani. Pokopališče. Občina Mačkovci Preb. 2513, hiš 499, posest. 487, koč. 0, najem. 13. Površina 4163.46 ha*': njiv in vrtov 1326, trav. in paš. 1339.46, vinogradov 75, gozdov 1365, ostalo 58. Občina leži v osrčju Goričke. Pri-ada ji položno gričevje na obeh straneh železniške proge lurska Sobota—Ilodoš, ki tu drži po dolini Mačkovskega potoka. Srednjo rodovitna ilovnata in deloma peščena tla. Dobri kmetovalci, ki goje sadje, živino in žito tudi za prodajo. Vinogradništvo v manjšem obsegu; letno se pridela ca 900 lil izabele in šmarnice. Obsežni mešani gozdovi. Razvita lončarska obrt. Vodni mlini. Razložena naselja. Prevladuje evangeličansko prebivalstvo; katoličanov je približno tretjina. Precejšnje sezonsko izseljevanje, največ iz Pečarovcev. Dankovci, 242-54-53-0-1. Sr so du Murska Sobota 12.6 km. žand Puconci 7 km, zdr žup evang. Križevci 5 km, fin Šalovci 18 km, žel Gornja Lendava-Mačkovci 2 km, o pt Mačkovci 2 km, š Moščanci 2 km, žup r.-kat. Pečarovci 2 km. Gas. Nm ca 180 m. Kraj leži j. od Mačkovcev ob Mačkovskem potoku. Skozi vas drži ban. cesta in žel. proga. Kmetijstvo, mnogo sadja. Letni vinski pridelek ca 80 hI. Precej gozda. Več obrtnikov. Pretežno evangeličanska vas. Pokopališče. Mačkovci, 214-41-38-0-4. Sr so du Murska Sobota 15 km, žand Gornji Petrovci 7 km, zdr žup evang. Križevci 7 km, fin Šalovci 15 km, žel Gornja Lendava-Mačkovci v kraju, o pt š v kraju, žup r.-kat. Pečarovci 3 km. Šola ust. 1920, 2 odd. SKJ, PRK, Gas. Nm ca 260 m. Kraj leži v dolini na obeh straneh Mačkovskega potoka in na sosednih položnih pobočjih gričev. Križišče ban. cest v Mursko Soboto, Križevce in Borcčo. Kmetijstvo, več obrtnikov. Mnogo raznovrstnega sadja. Čebelarstvo v malem obsegu. Letno pridelajo ca 100 hI vina za dom. Mešani gozdovi. Vodni mlini. Versko mešano prebivalstvo; skoraj polovica evangeličanov. Pokopališče. Moščanci, 311-67-64-0-3. Sr so du Murska Sobota 11.4 km. žand žup evang. Puconci 5 km, zdr Križevci 7 kin, fin Šalovci 18 km, žel š v kraju, o pt Mačkovci 4 km, žup r.-kat. Pečarovci 1 km. Sola ust. 1867, 2 odd., SKJ, Gas. Nm ca 250m. Vas leži v dolini ob Mačkovskem potoku kraj ban. ceste Mačkovci —Crnelavci in po položnem pobočju bližnjega gričevja. Intenzivno poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Lepi gozdovi, ki jih precej izkoriščajo. Vinogradništvo v manjšem obsegu. Vodni mlin. Razvita lončarska obrt. Prebivalci so evangeličani. Pokopališče. Otovci, 462-88-87-0-1. Sr so du Murska Sobota 18.5 km, žand Petrovci 2 kin, zdr Križevci 8 km, fin Šalovci 13 km, žel Gornja Lendava-Mačkovci 2 km, o pt Mačkovci 2 km, š Vidonci 2 km, žup. evang. Križevci 2 km, žup r.-kat. Gornja Lendava 8 km. Gas. Nm ca 370m. Vas se razprostira na obeh straneh ban. ceste Mačkovci—Boreča. Vzvišena lega. Gospodarstvo kot Pro-sečka vas. Tu prebivajo pretežno evangeličani. Pokopališče. Pečarovci, 640-120-118-0-2. Sr so du fin Murska Sobota 11.8 km. žand Puconci 4.5 km, zdr Križevci 10 km, žel Moščanci 0.8 km, o pt Mačkovci 3 km. š žup v kraju, šola ust. 1816, 2 odd. SKJ s knjiž.. PRK, PJS, Gas., Tamb. in pev. zbor. Nm 339 m. Prikupen kraj na z. strani žel. proge na nižjem položnem hribu ob obč. poti t km od ban. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo, nekaj vinogradov (letno ca 150 hI vina), mnogo obrtnikov- (mizarstvo, lončarstvo itd.). Trgovanje s poljskimi pridelki, sadjem, živino in jajci; prodaja lesa v manjšem obsegu. Versko mešana vas; precej evangeličanov. Lep razgled; priljubljeno izletišče Sobočanov. Župnija Pečarovci (dek. * Vključujoč še vas Kuštanovce, ki je 1936 izpadla iz te občine. Glej dodatek! Murska Sobota, škof. lavant.) ima 1180 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Sebastijana. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1824. Matične knjige datirajo iz 1796. Po cerkvi imenujejo domačini vas tudi Sebeščan. Poznanovci, 334-68-67-0-1. Sr so du Murska Sobota 17.5 km, žand pTt žup evang. Bodonci 1 km, zdr fin Gornja Lendava 6 km, žel Gornja Lendava-Mačkovci 4 km, o š Mačkovci 4 km. Gas. Nm ca 260 m. Deloma vzvišena lega na obeh straneh Bo-donskega potoka ob obč. poti 3 km od ban. ceste pri Mačkov-cih. Dostop z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo, malo vinogradov. Trgovanje z živino in lesom. Precej sadja prodajo v tujino. Prebivalci so večinoma evangeličani. Pokopališče. Prosečka vas, 310-61-60-0-1. Sr sodu Murska Sobota 18.7 km, žand zdr fin Gornja Lendava 3 km, žel Gornja Lendava-Mačkovci 1 km, o pt š Mačkovci 1 km, žup r.-kat. Pečarovci 4 km, žup evang. Križevci 7 km. Gas. Nm ca 320 m. Pretežno hribovita lega ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Mačkovcih. Dostop z vozom. Intenzivno poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Čebelarstvo in vinogradništvo v malem obsegu. Precej gozdov. Skoraj polovica evangeličanov. Pokopališče. Občina Martjanci Preb. 1852, hiš 417, posest. 344, koč. 52, najem. 23. Površina 2743 ha: njiv in vrtov 1377, trav. in paš. 657, vinogradov 19, gozdov 537, ostalo 153. Občina se razprostira s. od Murske Sobote, kjer obsega nekaj ravninskih tal, še več pa je nizkega hribovitega ozemlja, ki ga razčlenjuje več potokov. Pokrajina je v ravnini peščena, v višjih legah pa ilovnata in povsod še dosti rodovitna. Polovica občine je v njivah, ki prevladujejo na jugu. V ostalem se večinoma razprostirajo travniki in gozdovi. Slednji nastopajo bolj sklenjeno le v najvišjih delih občine. Na prisojnih straneh gričev so vinogradi, ki dajejo tudi boljše vrste vina. Sadjarstvo je v razvoju. Ca 250 panjev. Prebivalci trgujejo s svinjami, perutnino, jajci in jabolki, ki jih prekupci izvažajo v inozemstvo. V ravnini ostaja v dobrih letinah precej poljskih pridelkov za prodajo. Razne užitne gobe. V loviščih največ zajci in jerebice. Prebivalci so večinoma evangeličani. tretjina katolikov. Andrejci, 317-72-59-9-4. Sr so du žel Murska Sobota 9 km, žand Fokovci 3 km, zdr Križevci 7 km, fin Prosenjakovci 10 km, o pt Martjanci 4 km, š v kraju, žup r.-kat. Kančevci 3 km, žup evang. Puconci 10 km. Sola ust. 1872, 2 odd. PRK, Gas. Nm povp. ca 260 m. Zelo raztresene hiše po gričevju sv. od Sebeborcev, 1 km od ban. ceste Martjanci—Prosenjakovci. Dostop po obč. poti z vozom ali avtom. Kmetijstvo, v precejšnji meri tudi sezonsko delo. Jabolka za izvoz. Slive, malo češenj; domača slivovka. Ugodna lega za vinogradništvo; dober cviček. Mešani gozdovi (smreka, bukev, hrast itd.). Jurčki in druge užitne gobe. Večinomn evangeličani. Pokopališče. Krnci, 115-29-25-2-2. Sr so du žel Murska Sobota 10 km, žand zdr Križevci 7 km. fin Prosenjakovci 11 km, o pt Martjanci 6 km, š Andrejci lkm. žup evang. Puconci 8 km. Gas. Nm povp. ca 280m. Zelo raztresene hiše na hribovitem ozemlju sz. od Andrejcev 5 km od ban. ceste pri Martjancih. Dostop z vozom. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetovalci in sezonski delavci. Sadjarstvo v razvoju. Ugodni tereni za vinogradništvo. Precej gozda (smreka, bukev itd.). Prebivalci so večinoma evangeličani. Pokopališče. Lukačevci, 51-13-11-1-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 6 km. o š Martjanci 4 km. Nm 185 m. Majhna obcestna vas v ravnini med Ledavo, Lipnico in Martjanskim potokom ob obč. poti 2 kni jv. od ban. ceste pri Martjancih. Dostop z vozom ali avtom. Poljedelstvo iu živinoreja. Večinoma katoličani. Pokopališče. Martjanci, 347-71-60-7-4. Sr so du žand zdr fin žel Murska Sobota 4 km, o pt š žup v kraju. Sola ust. 1884, 2 odd. SKJ, Gas. z gled. odrom. Nm 194 m. Ravninska vas sv. od Murske Sobote kraj Martjanskega potoka. Veliko križišče ban. cest proti Murski Soboti, Dobrovniku, Prosenjakovcem in Mačkov-cem. Redna avtobusna zveza z Mursko Soboto in proti Lendavi. Ilovnato ali prodnato, dovolj rodovitno. Kmetijstvo. Sadjarstvo zadnja leta v lepem razvoju. Nujveč goje jabolka in hruške. Čebelarstvo v malem obsegu. Raznovrstno drevje daje les le za domače potrebe. Gostilna s prenočišči. Prebivalci so . pretežno evangeličani, tretjina je katoličanov. Vas je ena najstarejših prekmurskih naselbin. V turški dobi je spadala pod oblast turškega age v Veliki Kaniži. Sola je tu obstajala že \ začetku 18. stol. V župnijskem arhivu so našli .najstarejšo literarno zapuščino prekmurskih Slovencev iz 1643, ki se je pa pozneje izgubila. Župnija Martjanci (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 1341 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotna lesena cerkev brez stolpa je bila zgrajena najbrž že v 11. ali 12. stol. Sedanjo stavbo je 1392 (napis v presbiteriju) zgradil arhitekt in slikar Janez Aquila iz Radgone. Ves presbiterij je mojstrsko poslikan z znamenitimi gotskimi freskami, ki so še dobro ohranjene. L. 1925. je dobila cerkev nov veliki oltur v gotskih oblikah po načrtu arhitekta Plečnika. Kip sv. Martina v njem je starejše delo. Martjanska cerkev spada k tako zvani »prekmurski skupini« gotskih stavb iz 2. pol. 14. stol., ki imajo vse skupne poteze. Značilna je stvarna arhitektonska razporeditev elementov. K pravokotni ladji, pokriti z ravnim lesenim stropom, je na v. strani prizidan presbiterij, ki se končuje s tremi stranicami pravilnega pravokotnika in je obokan z reb-rastimi križasto konstruiranimi oboki z mnogokrat bogato okrašenimi konzolami in sklepniki. Navadno je s. ob presbiteriju prizidana zakristija; s. stran ladje je običajno brez oken. Silasta preprosta okna cerkve so okrašena s krogovičjem. Zvonik, katerega^ pritličje je obokano, stoji sredi fasade in ima oba ogla ojačena z oporniki. Zunanjščina je preprosta: oporniki in uporaba kamenja za obode oken, pritlični in vrhnji venec ter za oblogo oglov stavbe so edini arhitektonski okras. V cerkvi je močno povdarjen slikani presbiterij, ki je ločen od ladje s kamenitim slavolokom. Najodličnejši primeri te arhitekture so poleg cerkve v Martjancih tudi cerkve v Turnišču, Bo-gojini, Tišini, Soboti in Gor. Lendavi. Zup. v Martjancih je bila ustanovljena domnevno že 1110, gotovo pa že pred 1392, ko se omenja duhovnik Erazmus. V reformacijski dobi je prešla cerkev v roke protestantov, ki so imeli tu 1627 svojo župnijo; ta pa je že pred 1698 prenehala. Cerkveno so pripadali Martjanci do 1777 pod rabsko, nato pod somboteljsko škofijo. L. 1923. so prešli v apostolsko administracijo lavantinskega škofa. Patronatske pravice nad župnijo izvršuje prof Ladislav Szapary. L. 1933. so postavili na pokopališču po Plečnikovih načrtih nagrobnik martjanskemu župniku Horvathu. Nemčavci, 211-48-38-7-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 3 km, o š Martjanci 1 km. Gas. Nm 191 m. Obcestna vas v ravnini na s. strani Murske Sobote kraj banovin, ceste. Redna avtobusna zveza z Mursko Soboto in proti Lendavi. Kmetijstvo in sadjarstvo kot Martjanci. Opekarna. Prevladujejo evangeličani. Noršinci, 282-61-50-8-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt Murska Sobota 5 km, o š žup Martjanci 3 km. Gas. Nm 187 m. Ravninska obcestna vas na obeh straneh obč. poti poleg Martjanskega potoka 2 km jv. od Martjanec. Dostopno z vozom. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja. Ca 70 panjtev. Prebivalci so večidel katoličani. Tu rojen Kardoš Janoš 1(901—1875), evang. župnik in eden najmar'.jivejših prekmurskih pisateljev in prevajalcev. Sebeborci, 529-123-101-18-4. Sr so du zdr fin Murska Sobota 7 km, žand žel žup evang. Puconci 4 km, o pt š Martjanci 3 km. Gas. Nm 229 m. Dolga obcestna vas na levi strani Martjanskega potoka ob obč. poti 2 km s. od Martjanec. Dostopno vsem vozilom. Napol hribovita lega na j. obrobju Goričke. Rodovitna ilovnata in peščena tla. Intenzivno kmetijstvo. Sadjarstvo v razvoju. 70 panjev. Lepi vinogradi (rizling, burgundec). Prodaja poljskih pridelkov in svinj v Mursko Soboto. Izvoz jabolk (letno 5 vagonov), perutnine in jajc v inozemstvo. V bližnje kraje prodajo letno do 100 lil vina. V vasi prebivajo po veliki večini evangeličani. Pokopališče. Odtod je doma Luthar Adam (r. 1887), evang. župnik v Puconcih, nabožni pisatelj in sotrudnik verskih in prosv. časopisov; gl. urednik evang. koledarja in »Diiševn. lista«. Občina Murska Sobota Preb. 3571, hiš 566, posest. 325, koč. 128, najem. 411. Površina 1600 ha: njiv in vrtov 920, trav. in paš. 417, gozdov 133, sadovnjakov 34, ostalo 96. Murska Sobota, 3571-566-325-128-411. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva z oddelki: obči, sanitetni, šumarski, veterinarski, kmetijski, prosvetni in vojaški. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Bunovinska bolnica. Katastrska in davčna uprava. Gl. odd. finančne kontrole. Zand. stanica. Dekanija in mest. župnija. Prekmurski seniorat v Murski Soboti (Nemšku evang. cerkev augsburške veroizpovedi). Jevrejska veroizpovedna občina v Murski Soboti. Sole : Drž. realna gimnazija (nižja), ust. 1919; s šol. 1. 1937./38. dobi postopoma tudi višje razrede. Dvorazrednu obrtna šola. Trgovska nadaljevalna šola. Narodna šoja, ust. 1875, 12 odd. Društva: SKJ, NO, JUIJ, JS, Gas., Protitub. liga, Kolo j. s., Evang. d., Evrej. <1., SK Mura, SK Panonija, Udr. voj. inv., Zveza drž. namešč., Ekspoz. OUZD, Borza dela, Franc, krožek, D. priv. namešč., Dij. dom »Martinišče«, Evang. dij. dom, Zdravstv. dom, Meščanski dom. Strel, druž., Emigr. d. »Soča«, Jugosl. Matica, CMD, Udruž. borcev Jugosl. (skupina v Mur. Soboti), Drž. zašč. dece in mladine, Združenje trgovcev, Združ. obrtnikov za srez Mur. Sobota, Združ. gostil, podj. Nm 190 m. Murska Sobota leži na Ravenskem sredi popolne ravani, iz katere ni tu na obzorju vidna nobena izrazita vzpetina. Kraj ima zelo važno prometno lego, ker se tu križajo široke in dobro vzdrževane ban. ceste, ki prihajajo iz Beltinec, Dobrovnika, Cankove in Tišine. Mesto ima obliko gručastega naselja z večidel ravnimi ulicami, ob katerih se vrste zlasti bolj na periferiji navadno le pritlične hiše, ki stoje narazen med vrtovi ali njivami. Le v osrčju kraja prevladujejo višje, navadno enonadstropne stavbe, ki si slede v sklenjenih vrstah. V tej vidni razliki med periferijo in sredino je poudarjeno tudi dvostrano gospodarsko obeležje Murske Sobote; mnogi ljudje se preživljajo s trgovino in obrtjo (ca 350 obrt. in trgovcev), a mnogi žive od poljskega dela. Industrija stopa docela v ozadje. Tu je le paromlin, žaga in tovarna mesnih izdelkov, ki izvaža tudi zaklano in živo živino (predvsem svinje in perutnino) iz skoraj vsega Prekmurja. V mestu je več hotelov, ki razpolagajo z mnogimi tujskimi sobami. Med znamenitostmi je omeniti predvsem ogromen angleški park z lepo ohranjenim starim grpdom in prekmurski muzej, ki je pravkar v počctkih. Na severnem robu Sobote teče potok Ledava, 6 km jv. odtod pa šumi kalna Mura, ki ima zelo primerna mesta za kopanje. Pod jugoslovansko upravo je Murska Sobota zelo napredovala. L. 1926. je dobila železniški priključek na Ljutomer in Ormož, nato električno razsvetljavo in nedavno moderno urejeno kopališče. Sobota je gospodarsko središče sreza, kulturni sedež vsega Prekmurja in izhodišče lepih izletov v slikovito Goričko, na Tišino (7 km) in dalje v Radence (12 km). Vsakodnevna poštna avtobusna zveza z Lendavo in Rogaševci. Prebivalstvo je versko precej mešano, čeprav je tri četrtine katoličanov. Poleg njih je nad 500 evangeličanov in blizu 200 Zidov. Staro slovensko ime za Mursko Soboto je morda Jelšnica ali Olšnica, na kar bi še danes spominjal nemški naziv Olsnitz. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta iz Dolnje Lendave v Radgono. V zid katoliške cerkve je vzidan rimski nagrobni napisni kamen iz 3. stol. po Kr. Odkrili so tudi rimske novce. V dobi križarskih vojsk je pripadel kraj templar jem, 1311 pa grofom Szechvjem, ki so v reformacijski dobi širili med podložniki luteransko vero (več o tem gl. Gornja Lendava). V Murski Soboti sta takrat delovala dva predikanta. Grofjte Szechvji so v kraju zgradili grad, ki mu je pripadla važna vloga obrambe pred tur. napadi. Turki so uničili prvotno naselbino, ki jta stala na periferiji sedanjega mesta ob cesti v Bakovce. Na hude borbe z njimi, posebno 1649, spominja še danes ime miizgi za bližnji gozd. Grad je pozneje prešel v roke grofov Szaparyjev, od 1936 pa ga poseduje občina Murska Sobota. Grad je edina znamenita stavba profane baročne arhitekture v Slovenski krajini. Zanimiva je njegova monumentalna zunanjščina v krasnim portalom z dvema kariati-dama, ki sta dobri kiparski deli. Grajske dragocenosti, razkošno pohištvo in umetniške predmete so nedavno razprodali. Kuga je morila v mestu in okolici od 1680—1682. Na njo spominja nemški napis na neki hiši v okolici. V dobi boljševiške vlade je 28. decembra 1918 začasno zavzel Mursko Soboto jugoslovanski kapetan Jurišić, 12. avgusta 1919 je pa definitivno vkorakala v kraj jugoslovanska vojska. Župnija Murska Sobota (dek. Murska Sobota, škof. lavantinska) ima 6127 duš (katol.). Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža. Prvotno cerkev so zgradili v 11. ali 12. stol. na temeljih rimskega poganskega tempelja. Novo cerkev so dali postaviti konec 19. stoletja grofje Szapary, ki so imeli tu svojo grobnico in so še danes patroni župnije. Sedanja cerkev je bila zgrajena pred svetovno vojno (1910—1912) v modernem madjarsko-romanskem slogu po načrtih prekmurskega rojaka arhitekta Takacsa. Pri kopanju njenih temeljev so našli globoko v zemlji poganski spomenik iz 3. do 4. stol. po Kr. Od stare cerkve je še ohranjen zvonik, ki so ga povišali in preuredili, presbiterij, ki hrani ostanke starih gotskih fresk iz srede 14. stol. (delo slikarja Janeza Aquile iz Radgone), spominski kamen in zvon z gotskim napisom iz 14. stol. ter nagrobni kamen iz 1615. Tloris cerkve je križ. Stavba je tri-Iadijska in ima prečno ladjo, ki je enako široka in visoka kot glavna. Tudi vsa oprava cerkve je izvršena po načrtih graditelja. Pri zunanjščini, ki je izraz arhitekturnih teženj in misli zadnjih let pred svetovno vojno,, je glavni poudarek na zvoniku. V 17. stol. so se polastili cerkve protestanti, ki so tu imeli več desetletij svojo župnijo. Protestantska župnija je bila obnovljena šele 1893; obsega vso Ravensko. Tu rojen: Barla Mihael (1778—1824), evang. župnik, nabožni pisatelj in prevajalec Občina Murska Sobota okolica sedež Murska Sobota Preb. 3105, hiš 547, posest. 563, koč. 16, najem. 24. Površina 3652.30 ha: njiv in vrtov 2192.60, trav. in paš. 710.98, gozdov 536.17, ostalo 212.55. Občini pripada najjužnejši ravninski del sreza, j. in jz. od Murske Sobote do Mure, ki se tu cepi na zelo mnogo rokavov in sprejme vedno vodnati pritok Mokoš. Med rokavi Mure in glavno rečno strugo je svet deloma zamočvirjen in neproduktiven, sicer pa se tu razprostirajo vlažni travniki, v še večji meri pa gozdni kompleksi z vrbjem, jelševjem, akacijami in drugim listnatim drevjem, ki dajejo prebivalstvu les, zlasti drva za domače potrebe. Vsa ostala pokrajina je z malimi izjemami v njivah, ki zavzemajo 3A vsega občinskega površja. Tu nedostaja tudi travnikov. Prebivalstvo živi skoraj izključno od kmetijstva in prodaja poljske pridelki ter zlasti svinje in perutnino v bližnjo Mursko Soboto. V manjši meri goje tudi konje. Povsod uspeva raznovrstno sadje, a za izvoz v tujino pridejo v poštev le manjše množine jabolk. Nekateri kmetje se bavijo s čebelarstvom, ki pa še ni posebno racionalno. Izdaten ribolov na Muri (ščuke, belice itd.). Lepa lovišča. Bakovci, 1141-186-186-0-12. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 5.3 km, o 5.3 km, š v kraju, ust. 1875, 4 odd. Kmet. nad. š. Knjiž., SKJ, Gas. z gled. odrom in godbo. Nm 186 m. Gručasta in deloma obcestna vas ob obč. poti 5 km j. od Murske Sobote, kraj potoka Mokoša in stranskih rokavov Mure. Vas sestavljata zaselka Veliki in Mali Bakovci. Z. odtod drži brod čez Muro. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Obrtniki in trgovci. Mlini na Muri, v kateri je izdaten ribolov. Kraj je trpel od Turkov posebno 1671. Kapela sv. Ane s pokopališčem. Krog, 802-145-145-0-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 3.9 km. o 3.9 km, š v kraju, ust. 1897, 3 odtl. Kmet. nad. š. Knjiž., PRK, Gas. s pev. in godb. d. Nm 190m. Dolga obcestna in deloma gručasta vas ob obč. poti 2 km jz. od bam ceste pri Murski Soboti. Dostop z vozom. Na s. strani vasi teče potok Dobel, ki poleti povsem presahne. 3 km jz. od Kroga drži na Štajersko brod čez Muro. Gospodarstvo kot Satahovci. V vasi je precej trgovcev in obrtnikov. Ob nekdanji rimski cesti iz Dolnje Lendave v Radgono, je tu stala naselbina, na katero še spominjajo jarki in utrdbe gradišča ter rimskj novci in gomila na s. strani vasi. J. odtod ob potoku Mokošu so odkrili podobno gomilo. Krog spada med najstarejše vasi v srezu. Kapela sv. Florijana s pokopališčem. Murski Crnci, 294-60-62-0-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 5.1 km, o 5.1 km, š Krog 2 km. Gas. Nm. 190 m. Obcestna vas na obeh straneh potoka Mokoša ob obč. cesti 0.5 km s. od ban. ceste Murska Sobota—Tišina. Dostop z vozom. Ostalo kot Satahovci. V vasi biva ca 20% evangeličanov. Na štajerski meji stoji kamen z latinskim napisom. Najbrž je mejni kamen Avstrije in Ogrske iz dobe Marije Terezije. Kapela Vnebovzetja Ma. Device s pokopališčem. Rakičan, 571-106-106-0-6. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Murska Sobota 2.8 km, o 2.8km. SKJ, Kmet. š., Gas. Nm 186 m. Obcestna in deloma gručasta vas v. od Murske Sobote kraj ban. ceste, ki drži na Beltince, in ob sosednih stranskih potih. Na s. strani vasi teče potok Ledava, v kateri ima ribolov nekaj pomena. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja. Raznovrstno sadje. Manjše skupine dreves; krasna aleja visokih jagnedi na obeh straneh ban. ceste. Precej raznih obrtnikov in trgovcev. Kmetijska šola. Slikovit park s staro, a dobro ohranjeno graščino, ki je bila nekdaj last protestantskih grofov Batthyanyjev. Zdaj poseduje grad nemška grofovska rodbina Wallsee. Pokopališče. Pri Rakičanu se je vršil krvav spopad med Turki in domačini 1671 (odtod in od tedaj krajevni prekmurski izraz miizge ali rdeče miizge za nekatera polja). Satahovci, 297-50-50-0-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Murska Sobota 6.2 km. o 6.2 km, š Krog 1 km. Nm 190 m. Obcestna vas ob potoku Mokošu kraj obč. poti 1.5 km j. od ban. ceste Murska Sobota—Tišina. Dostop z vozom ali avtom. Poljedelstvo, živinoreja in raznovrstno sadje. J. od vasi proti Muri je nekaj večjih gozdov. Kapela sv. Duha s pokopališčem. Občina Pertoča Preb. 3158, hiš 593, posest. 468, koč. 130, najem. 14. Površina 2604.65 ha: njiv in vrtov 1552.65, travnikov in pašnikov 458, vinogradov 13, gozdov 566, ostalo 15. Pertočka občina se razprostira po z. Goričkem. Pripada ji dolina ob Ledavi in sosedne gričevje do avstrijske meje. Srednje rodovitna ilovnata ali lapomata tla. Kmetijstvo in deloma sezonsko delo. Poljedelstvo v glavnem krije domače potrebe. Važen, vir do- hodkov dajeta živinoreja in sadjarstvo. V Avstrijo se letno izvozi povprečno 150 ton jabolk. Tja večinoma prodajajo tudi jajca, perutnino in svinje. Mešani gozdovi v manjšem obsegu. Razložena naselja. Prebivalstvo je po veliki večini katoliško. Nekaj lepih razglednih gričev (Kiiharov breg, Rampovček). Fikšinci, 363-63-50-13-1. Sr so du žel M. Sobota 26.6 km, žand fin pTt Rogaševci 3 km, zdr Cankova 8 km, o 4 km, š v kraju, žup Sv. Jurij 3 km. Šola ust. 1859, 1 odd. Gas. Nm ca 330 m. Razložena vas na pobočju in po slemenih gričevja, ki loči dolino Ledave od doline potoka Kučnice. Dostop po obč. poti 3 km od ban. ceste pri Večeslavcih le z vozom. Kmetijstvo, sezonsko delo. Zelo razvito sadjarstvo (ca 1600 jablan in hrušk).- Iglasto in listnato drevje. Izvoz jabolk, živine in jajc v Avstrijo. Precej prodajo tudi pšenice. Pokopališče. Gerlinci, 697-130-105-25-2. Sr so du žel M. Sobota 23 km, žand zdr fin pTt Cankova 7 km, o 3 km, š v kraju, ust. 1899, 2 odd., žup Pertoča 4 km. PJS, SKJ, PRK, Gas. z gled. odrom. Nm povpr. ca 300 m. Vzvišena lega nad potokom Kučnico ob avstrijski meji, deloma po pobočju in deloma na slemenu sosednega gričevja. Dostop po občinski poti 4 km od ban. ceste Cankova—Rogaševci z vozom ali avtom. Kmetijstvo; več obrtnikov, znatno pridelovanje jabolk in hrušk. Razno iglasto in listnato drevje. Izvoz sadja (letno 20 vagonov), živine in jajc v Avstrijo. Deske in drva prodajajo v Mursko Soboto. Pokopališče. Motovilci, 415-68-55-13-1. Sr so du žel M. Sobota 26 km, žand Cankova 7 km, zdr fin pTt žup Gornja Lendava 3 km, o 0.5 km, š Kruplivnik 0.5 km. Nn ca 225 m. Obcestna vas na robu male doline ob obč. poti 1 km od ban. ceste pri Pertoči. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sezonsko delo, več obrtnikov. V vasi je ca 300 jablan in hrušk. Nad krajem malo gozda; pretežno iglasto drevje. Izvoz živine in jajc v Avstrijo. Prebivalci so večinoma katoličani; skoraj tretjina je evangeličanov. Pokopališče. Pertoča, 605-117-103-14-6. Sr so du žel M. Sobota 22.5 km, žand Cankova 7 km, zdr G. Lendava 6 km, fin pTt Rogaševci 4 km, o š žup v kraju. Šola ust. pred 1831, 6 odd. Knjižil. Jugosl. matice, Kmet. nad. š., Kmet. tečaj, PCMD, PJS, Gas. z godbo. Nm 297 m. Lega na obeh straneh Ledave pretežno na pobočju Kiiharovega brega (359 m, lep razgled do Pohorja, Roča in proti Avstriji). Dostop po ban. cesti Cankova—Rogaševci, po kateri se vrši avtobusni promet med obema krajema. Na s. strani vasi se odcepi ban. cesta v Gornjo Lendavo. Kmetijstvo, obrtniki, sezonsko delo. Ca 600 sadnih dreves, večinoma hrušk in jablan. Nekaj čebelarstva. Na Kiiharovem bregu so bili nekdaj veliki vinogradi, a zdaj se prideluje tu le še nekaj izabele za domačo rabo. Gozd z mešanim iglastim in listnatim drevjem. Umetni mlin, žaga. Gostilna s prenočiščem. Trgovanje s pšenico, jabolki, živino in jajci. Župnija Pertoča (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 3058 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Helene je iz 16. stol. in je nekdaj slovela kot božja pot. Po cerkvenem patrociniju se kraj tudi imenuje Jelena mesto Pertoča. Cerkveni patroni so potomci grofa Teodorja Szechenvja. V župniji so nekdaj širili protestantizem graščaki iz Gornje Lendave in Murske Sobote. L. 1627. se tu navaja protestantska župnija, ki je obstajala do konca 17. veka. Ropoča, 391-79-60-19-0. Sr so du žel M. Sobota 20.7 km, žand zdr fin Cankova 5km, o š žup Pertoča 2km, pTt Rogaševci 6 km. Gas. Nm 220—320 m. Razložena vas v precej pobočni legi na obeh straneh potoka Ledave. Del kraja je ob ban. cesti j. od Pertoče. Kmetijstvo, sezonsko delo, več obrtnikov. Trgovanje z živino, jajci in jabolki. Izraba gozda le za domače potrebe. Večeslavci, 687-136-95-46-4. Sr so du žel M. Sobota 23.7 km. žand fin pTt Rogaševci 3 km, zdr G. Lendava 5 km, o š žup Pertoča 1 km. Nm 230—340 m. Razložena vas na obeli straneh Ledave pretežno po gričevju. Dostop po ban. cesti Cankova— Rogaševci; avtobusna zveza na obe strani. Kmetovalci, sezonsko delo, nekaj obrtnikov in trgovcev. 600 sadnih dreves, pretežno jablan. Trgovanje z živino in sadjem. Breg Rampovček je lepa razgledna točka. Kameniti križ ob poljski poti z. od ban. ceste spominja najbrž na bitko pri Monoštru 1.1664. Občina Prosenjakovci sedež Selo Preb. 2653, hiš 685, posest. 638, koč. 21, najem. 24. Površina 3741 ha*: njiv in vrtov 1400, trav. in paš. 970, vinogradov 6, * Brez vasi Ivanjševci, ki je bila 1936 po novi komasaciji priključena tej občini. Glej dodatek. gozdov 1347, ostalo 18. Občina obsega jugovzhodni kot mursko-soboškega sreza kraj madjarske meje. Pokrajina se v splošnem znižuje od sz. proti jv., kamor se gričevje polagoma znižuje in razčlen ja v posamična položna slemena, med katerimi teko po plodnih in dosti širokih dolinah izvirnice Kobiljanskega potoka. Tretjina ozemlja je pod gozdom, ki ga sestavlja mešano drevje (bori, smreke, bukve, gabri, breze itd.). Le malo več je polj, kjer pridelujejo poleg žita zlasti krompir, zelje in repo. Živinoreja je srednje razvita. Prebivalci rede tudi precej gosi in rac. Čebelarstvo je doma povsod razen na severu. Za sadjarstvo so dani dobri pogoji. V prisojnih rebrih nad vasmi so navadno manjši vinogradi s cepljeno in samorodno trto. Ponekod še životari stara lončarska obrt. Potoke oživljajo ribe in raki, v gozdovih pa uspevajo različne užitne gobe. Precej divjačine (zajci, lisice, jazbeci, srne, jeleni). V vseh krajih prevladujejo evangeličani. Katolikov je približno petina prebivalstva. V Središču in Cikečki vasi biva nad 200 kalvincev, ki so vsi madjarske narodnosti. Berkovci, 119-34-32-0-2. Sr so du žel Murska Sobota 18.51 km, žand Fokovci 3 km, zdr žup evang. Križevci 6 km, fin pt š Prosenjakovci lkm, o 3 km. Nm ca 250 m. Kraj leži v dolini na •obeh straneh Ratkovskega potoka. Dostop z avtom po obč. poti 2 km sz. od Prosen jakovcev. Okrog vasi polja in livade, zadaj lepi gozdovi. Kmetijstvo. Izdelovanje sira in masla. Vse vrste boljšega sadja. Malenkostno pridelovanje vina. Prebivalci so evangeličani. Pokopališče. Cikečka vas, 215-62-58-0-2. Sr so du žel Murska Sobota 18.29 km, žand Fokovci 4 km, zdr Križevci 11.5 km, fin pt š Prosenjakovci 1.5 km, o 2 km, žup rim. kat. Kančevci 10 km, žup. evang. Domanjševci 10 km. Strel. druž. Gas. Nm ca 230 m. Obcestna vas v krasni legi na robu doline ob gozdnatem gričevju na obeh straneh obč. poti 2 km južno od Prosen jakovcev. Dostop z vozom. Kmetijstvo, nekaj obrtnikov. Domači sir in maslo. Vse vrste sadja. Razvito čebelarstvo. Nekaj vinogradov nad vasjo. Prevladujeio evangeličani in kalvinci. Vas se prvič omenja 1208. Pokopališče. Fokovci, 378-96-85-5-5. Sr so du žel Miirsku Sobota 12.43 km. žand p š v kraju, zdr žup evang. Križevci 8 km, fin Prosenjakovci 4 km, o 2 km, žup rim. kat. Kančevci 4 km. Šola ust. 1873, 3 odd. Potov, knjiž.. Gas. Nm 321 m. Pretežno vrh griča ležeča vas ob ban. cesti Martjanci—Prosenjakovci. Kmetovalci. Razno sadje, znatno čebelarstvo. Manjše pridelovanje vina. Vodni mlin, parna žaga. lončarstvo. Po veliki večini evangeličani. Ivanovci, 306-78-75-1-2. Sr so du žel Murska Sobota 14.18 km. žand p Fokovci 2 km, zdr žup evang. Križevci 6 km, fin Prosenjakovci 5 km. o 4 km, š žup rim. kat. Kančevci lkm. Gas. Nm 333 m. Več skupin hiš na gričih in v vmesnih dolinah jz. od Fokovcev. Dostop z vozom in avtom po obč. poti 1 km od ban. ceste Martjanci—Prosenjakovci. Kmetijstvo. Domače maslo. Vse vrste najboljšega sadja. Razvito čebelarstvo. Manjši vinogradi. Bukovi in borovi gozdovi. Prevladujejo evangeličani. Pokopališče. Tu rojena: dr. Ivanoczy-Kodela Franc (1857—1913), zaslužen prekm. nar. buditelj in pisatelj; dr. Luthurič Peter Avgust (okoli 1708—1751). protest, nabožni pisatelj. Ivanjševci, 140-30-30-0-0. Sr so du Murska Sobota 21 km, žand zdr Križevci 7 km, fin pt Prosenjakovci 5 km, o 6 km, žel Gor. Petrovci 10 km, š žup evang. Domanjševci 4 km. Gas. Nm ca 250 m. Prisojna pobočna lega na levi strani manjšega potoka ob obč. poti 3 km južno od ban. ceste pri Domanjševcih. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Precej sadja, zlasti jabolk. Nekaj vinogradov s samorodno in cepljeno trto. Vas obdaja bukov in borov gozd. Produja desak in drv v Mursko Soboto. Več vodnih mlinov. Povsem evangeličanski kraj. Pokopališče. Pordašinci, 89-25-25-0-0. Sr so du žel Murska Sobota 19.41 km, žand Fokovci 4 km, zdr žup evang. Križevci 10 km, fin pt š Prosenjakovci 1.5 km, o 4 km, žup rim. kat. Kančevci 6 km, žup kalvinska Motvarjevci 1 km. Nm ca 215 m. Obmejha vas ob Ratkovskem potoku kraj obč. poti 3 kin jv. od Prosenja-kovcev. Dostop z vozom. Kmetijstvo, vse vrste sadja. Razvito čebelarstvo. Neznatno pridelovanje vina. Obširni gozdovi. Prebivalci so po veliki večini evangeličani. Prosenjakovci, 400-108-101-4-3. Sr so du žel Murska Sobota 16.51 km, žand Fokovci 4 km, zdr Križevci 9 km, fin pt š v kraju, o 2.5 km, žup rimsko-katoliška Kančevci 7 km, žup evangeličanska Domanjševci 7 km. Šola ustanov. 1898, 2 odd. Strel, druž. Gas. Nm ca 240 m. Vas leži kraj madjarske meje ob ban. cesti Martjanci—državna meja na obeh straneh Ratkovskega potoka v ravnini in deloma na pobočju gričevju kraj lepih gozdov. Precej rodovitno. Kmetijstvo, izdelovanje sira in masla; mnogo raznovrstnega sadja. Zq\o razvito perutninarstvo in čebelarstvo. Nekaj vinogradov. Lončarska domača.obrt. V kraju prevladujejo evangeličani. Sredi gozdnega zatišja stoji v nekoliko vzvišeni legi grad Matzenau, last rodbine Matze-nauer pl. Matzenau. Grad so zgradili v začetku 19. stol. v italijanskem slogu. V njem je starinsko pohištvo in znamenita zbirka orožja, slik in orientalskih predmetov; večinoma jih je nabral nedavno umrli grajski posestnik Matzenauer, ki je bil konzul v Peruju in Vatikanu. Stavba je v precej slabem stanju in polagoma razpada. Nekdaj lepo urejeni nasadi so povsem zanemarjeni. Pokopališče. Ratkovci, 161-42-39-1-3. Sr so du žel Murska Sobota 15.61 km, žand zdr žup evang. Križevci 4 km, fin pt Prosenjakovci 3 km, o 4 km, š žup rim. kat. Kančevci 3 km. Gas. Nm ca 300 m. Pobočna lega na levi strani Ratkovskega potoka ob obč. poti 3 km sz. od Prosenjakovcev. Dostop z vozom ali avtom. Manj rodovitno. Kmetijstvo, domači sir, vse vrste sadja. Manjši vinogradi. Bukovi in borovi gozdovi. Prebivalci so evangeličani. Tu rojen Kolar Peter (1855—1907), župnik in nabožni pisatelj. Selo, 654-160-145-10-5. Sr so du Murska Sobota 14.79 km, žand Fokovci 1 km, zdr žup evang. Križevci 9 km, fin pt š Prosenjakovci 2 km, o v kraju, žup rim. kat. Kančevci 5 km. Gas. Nm 295 m. Zelo raztresene hiše v hriboviti legi kraj ban. ceste Martjanci—Prosenjakovci in j. odtod. Kmetijstvo in gozdarstvo. Razno sadje, zlasti jabolka. Nekaj čebelarstva. Malenkostno pridelovanje vina. Krasni gozdovi (bor, bukev, breza, smreka). Trgovanje z lesom. Mnogo gozdnih sadežev, zlasti gob. Prebivalci so pretežno evangeličani. Prvotno cerkev je tu dal domnevno sezidati že knez Kocelj okoli 861. Sedanja kapela je iz 13. stol. Kapela je rotunda s krožnim premerom 6.55 m in je edini dosledno iz opeke zgrajeni spomenik romanske arhitekture v Sloveniji. Na zahodni strani so ji prizidali v novejši dobi zvonik. Zunanjščina je okrašena z visokimi plitvimi pilastri, ki stoje na kamenitem podstavku in so brez kapitelov. Venec nad njimi je bogato profiliran in zložen iz opeke. Znotraj ima kapela v pritličnem pasu plitve vdolbine, ki so polkrožno zaključene. Stena je zaključena s profiliranim vencem iz opeke, nad njim pa se dviga kupola, ki je polkrožnega prereza. V reformacijski dobi so se kapele polastili protestanti. L. 1627. se tu omenja protestantska župnija, ki je prenehala konec 17. stol. Pokopališče. Središče, 191-50-48-0-2. Sr so du žel Murska Sobota 20.37 km, žand zdr Križevci 8 km, fin pt Prosenjakovci 3 km, o 5 km, š žup evang. Domanjševci 4 km, žup rim. kat. Kančevci 7 km, žup kalv. Motvarjevci 5 km. Gas. Nm ca 245 m. Obcestna vas na nizkem griču kraj madjarske meje na obeh straneh obč. poti 3.5 km s. od Prosenjakovcev. Dostop z vozom ali avtom. Vas obdajajo lepa polja in vinogradi. Vse vrste sadja. Na j. precej gozda. Prebivalci so kalvinci in evangeličani. Občina Puconci Preb. 3077, hiš 655, posest. 543, koč. 48, najem. 50. Površina 3859.44 ha: njiv in vrtov 1916.20, trav. in paš. 763.64, vinogradov 31.29, gozdov 944.76, ostalo 203.55. Občina se razprostira s. in sz. od Murske Sobote na obeh straneh želez, proge proti Hodošu. Večina pokrajine obsega j. obronke valovite Goričke, le med Puconci, Markišavci in potokom Ledavo se širi ravnina. Kot drugod je sicer tudi tu ravnina rodovitnejša od gričevja, vendar ni zgolj v samih njivah in travnikih. Tu so vmes večji logi raznovrstnega drevja, precej tal pa je tudi močvirnih in neplodnih. Gričevje razčlenjujejo potoki, zlasti Mačkovski potok, ki teče po precej široki dolini. Na ugodnih mestih raste kraj gozdov in polj vinska trta, ki daje poleg šmarnice tudi boljša vina. Sadjarstvo in čebelarstvo je povsod razvito. Prebivalci trgujejo z raznimi kmetijskimi proizvodi (svinje, perutnina, jajca, jabolka, poljski pridelki), ki jih prodajajo deloma v Mursko Soboto in deloma v Avstrijo. V vseh vaseh prevladujejo evangeličani. Lokalno in gospodarsko središče so Puconci, ki so poleg Križevcev najvažnejše središče slovenskih prekmurskih evangeličanov. V občini tvorijo katoliki le desetino prebivalstva. Bokrači, 155-34-30-1-2. Sr so du Murska Sobota 10.90 km, žand žel o pTt žup Puconci 5.3 km, zdr fin Križevci 7.5 km, š Andrejci 3.5 km. Gas. Nm povp." ca 260 m. Razložena vas na gričevju v povirju Martjanskega potoka. Dostop z vozom po obč. poti 3 km v. od ban. ceste Puconci—Mart janci. Manj rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Vinogradništvo in čebelarstvo v manjšem obsegu. Mešani gozdovi. V vasi prevladujejo evangeličani. Brezovci, 360-82-67-7-8. Sr so du zdr fin Murska Sobota 8.5 km, žand žel o pTt žup Puconci 3.5 km, š v kraju, ust. 1912, 2 odd. SKJ, Gas. Nm ca 200m. Prijazen kraj v idilični legi ob ban. cesti Crnelavci—Gornja Lendava. Večji del vasi je v ravnini, manjši na holmu. Manj rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, v malem obsegu čebelarstvo in vinogradništvo. Bor, hrast, jelša. Največ trgujejo s svinjami, perutnino in jajci. Več obrtnikov in trgovcev. Prebivalci so skoraj sami evangeličani. Evang. pokopališče. Dolina, 218-46-30-10-6. Sr so du Murska Sobota 10.43 kin, žand žel o pTt žup Puconci 5.15 km. zdr fin Križevci 7 km. š Moščanci 5 km. Nm povpr. ca 260 m. Raztresene hiše po gričevju v povirju Martjanskega potoka kraj ban. ceste Puconci—Mačkovci in v. odtod. Dostop z vozom po obč. poti. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo in sadjarstvo. Malo vinogradov. Akacije, jelše, borovci. V veliki večini evangeličani. Gorica, 366-84-60-20-4. Sr so du zdr fin Murska Sobota 7 km, žand žel o pTt š žup Puconci 1.5 km. Gas. Nm ca 200 m. Gručasta vas na prehodu iz Ravenskega v Goričko v nekoliko vzvišeni legi ob obč. cesti 1.5 km vzhodno od ban. ceste pri Brezovcih. Dostop z vsemi vozili. Prav rodovitno. Kmetijstvo in sadjarstvo. Nekaj čebelarstva in vinogradov. V veliki večini evangeličani. Izvrsten studenec. Markišavci, 200-45-30-2-5. Sr so du zdr fin pTt Murska Sobota 3.56 km, žand žel o š žup Puconci 2.72 km. Gas. Nm 196 m. Ravninska vas ob obč. poti 2 kin s. od Murske Sobote tik žel. proge. Dostop z vozom ali avtom. Prav rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, precej čebelarstva. V veliki večini evangeličani. Evang. pokopališče. Polana, 207-48-42-0-3. Sr so du žand zdr fin Murska Sobota 4.72 km, žel o pTt ?up Puconci 4.5 kin, š Predanovci 2.6 km. Gas. Nm 193 m. Obcestna vas v ravnini na 1. bregu Ledave ob ban. cesti Crnelavci—Gornja Lendava. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in sadjarstvom. Pri vasi sta dva gozdna kompleksa z jelšami, borovci, akacijami in hrasti. Sami evangeličani. Evang. pokopališče. Predanovci, 235-55-54-0-4. Sr so du zdr fin Murska Sobota 6.5 km, žand žel o pTt žup Puconci 3.5 km, š v kraju, ust. 1913, 1 odd. Kmet. nad. š., Gas. Nm 196m. Obcestna vas v ravnini na levem bregu Ledave ob ban. cesti Crnelavci—Gornja Lendava. Kmetijstvo, nekaj obrtnikov. Parna žaga. Trgovanje z živino in poljskimi pridelki. Prebivalci so evangeličani. Evang. pokopališče. Puconci, 506-106-100-5-10. Sr so du zdr fin Murska Sobota 6.46 km, žand žel o pTt š žup evang. v kraju. Šola ust. 1784, 4 odd. Kmet. nad. š., PCD, D. »Prijatelji zdravja«, SKJ, Gas., Evang. žensko d., Evang. mlad. d. Nm 213 m. Dolinska in nekoliko pobočna lega ob skrajnih j. izrastkih prekmurskega gričevja na obeh bregovih Mačkovskega potoka. Obč. cesta, 1 km od ban. ceste Murska Sobota—Mačkovci. Dostop z vsemi vozili. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, trgovina, obrt Vse vrste poljskih pridelkov. Izdelovanje sira. Sadje, največ jabolka. Precej razvito čebelarstvo. Nekaj malih vinogradov. Akacije, jelše, borovci. Domača obrt: tkalstvo, pletarstvo. Opekarstvo, valjčni mlin. Skladišče kmetijske družbe za celo Prekmurje. Zelo obiskovani kramarski in živinski sejmi. Kraj naseljujejo v veliki večini evangeličani. V reformacijski dobi se je tu zelo razširil Lutrov nauk. Tudi po prestopu prekmurskih graščakov v katoliško vero konec 17. stol., so se nekateri še trdovratno držali stare vere. Ze 1783 so zgradili protestant-ti v Puconcih lepo cerkev v baročno-rokokoškem slogu in obenem ust. evangeličansko župnijo, prvo med sedanjimi desetimi prekmurskimi župnijami. Poleg cerkve so otvorili tudi evangeličansko versko šolo. V začetku nov. 1934 so odkrili pri skednju kmeta J. Kuharja, kjer se je vršila pred 150 leti prva evangeličanska služba božja, spominski steber. Tu rojen Savel Janoš (1829—1914), tukajšnji učitelj in zaslužen vzgojitelj cele generacije. Evang. pokopališče. 'Šalamenci, 433-96-80-2-5. Sr so du zdr Murska Sobota 9.93 km, žand žel o pTt š žup Puconci 4.58 km, fin Cankova 12 km. Nm ca 250 m. Raztegnjena vas na nizkem griču ob obč. poti 2.5 km od ban. ceste pri Vaneči. Dostop z vozom ali avtom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, nekaj vina (le šmarnica). Gozdovi z jelšami in akacijami. V pretežni meri evangeličani. Evang. pokopališče. Vaneča, 397-59-50-1-3. Sr so du zdr fin Murska Sobota 9.64 km, žand o pTt š žup Puconci 4.95 km, žel Moščanci-Vaneča 4.95 km. Gas. Nm povp. ca 260 m. Razložena vas ob ban. cesti Martjanci—Mačkovci v dolini ob Mačkovskem potoku in po sosednem nizkem gričevju. Kmetijstvo, precej čebelarstva, nekaj vinogradov. Znatna sadjereja, največ jabolka. Gozdni kompleksi z jelšami, akacijami, borovci. Vodni mlini. Prebivalci so evangeličani. Tu rojen Sever Mihael, šolnik, 1747 izdal katekizem in nekaj pesmi; nasprotnik katoličanov. Občina Rogaševci sedež Nuskova Preb. 3659, hiš 637, posest. 629, koč. 0, najem. 14. Površina 2212 ha: njiv in vrtov 1183, trav. in paš. 360, vinogradov 11, gozdov 627, ostalo 31. Občini pripada sz. kot Goričkega na obeh straneh Ledave. Tu se dviguje najvišji grič Prekmurja, 418 m visoki Serdički breg. Sončna in zelo prijazna pokrajina, ki jo splošno smatrajo za najlepšo v tem srezu. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, zlasti intenzivno sadjarstvo in živinoreja. Precejšnji gozdovi. Zelo redki vinogradi. Precejšnja naseljenost. Gručaste in deloma razložene vasi prehajajo večinoma druga v drugo brez opaznih presledkov. Nekateri hodijo na sezonsko delo v tu- in inozemstvo (največ iz Rogaševcev). Prodaja svinj, perutnine in jajc v Avstrijo. V Avstrijo in Češkoslovaško se letno izvozi ca 700 metrskih stotov izvrstnih jabolk. V občini je 270 panjev. Hiše stoje v dolini in na slemenih gričev. Prebivalci so večinoma katoličani, Vs je evangeličanov. Poleg Slovencev biva tu skoraj 600 Nemcev. Kramarovci, 249-44-43-0-0. Sr so du Murska Sobota 26.5 km, žand fin pTt Rogaševci 2 km, o Nuskova 2 km, zdr Gornja Lendava 9 km, žel Mačkovci 17 km, žup Sv. Jurij 3 km, š v kraju, ust. 1905, 2 odd. Kmet. zavar. Nm ca 300 m. Vzvišena lega na gričevju kraj avstrijske meje nad potokom Kučnico. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od ban. ceste pri Roga-ševcih. Kmetijstvo in sadjarstvo, nekaj čebelarstva in vina za dom. Hrast, bukev, bor, smreka. Pokopališče. Večinoma nemško prebivalstvo. Nuskova, 482-88-86-0-0. Sr so du Murska Sobota 26 km, žand fin pTt Rogaševci lkm, o v kraju, zdr Gornja Lendava 7 km, žel Mačkovci 17 km, š žup Sv. Jurij 1 km. Gas. Nm ca 240 m. Vas leži s. od Rogaševcev ob ban. cesti kraj Ledave in po okolnem gričevju. Kmetijstvo, obilo sadja. Čebelarstvo in pridelovanje šmarnice v zelo majhnem obsegu. Versko mešana vas (katoličani in evangeličani). Pokopališče. Ocinje, 326-56-54-0-0. Sr so du Murska Sobota 27 km, žand fin pTt Rogaševci 3 km, o 2.5 km, zdr Gornja Lendava 9 km, žel Mačkovci 18 km, š Kramarovci 1 km, žup Sv. Jurij 3 km. Povp. nm ca 300 m. Razložena in deloma gručasta vas v skrajnem sz. kotu Prekmurja v povirju Kučnice. Občinska pot, 2 km do ban. ceste pri Nuskovi. Dostop le z vozom. Pretežno hribovito, prisojna lega. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, znatno sadjarstvo. Bor, smreka. Prodaja živine in jajc. Na sv. robu vasi se dviga tik drž. meje zelo razgledni Serdički breg (418 m), ki pa je še ves v Jugoslaviji. Pokopališče. Večinoma nemško prebivalstvo. Rogaševci, 509-76-75-0-12. Sr so du Murska Sobota 25 km, žand fin pTt v kraju, o 0.1 km, zdr Gornja Lendava 9 km, žel Mačkovci 16 km, š žup Sv. Jurij lkm. Gas. Nm 250 m. Obcestna in deloma razložena vas ob ban. cesti Cankova—Sotina—drž. meja kraj Ledave in po sosednih bregovih. Avtobusna zveza z Mursko Soboto. Kmetijstvo, precej trgovcev in obrtnikov. Znatno sadjarstvo. Nekaj čebelarstva, malenkost vina. Gostilna s prenočiščem. Lepe razgledne točke v okolici. Pokopališče. Serdica, 770-132-132-0-0. Sr so du Murska Sobota 27 km, žand fin pTt Rogaševci 2 km, o 1.8 km, zdr Gornja Lendava 9 km, žel Mačkovci 18 km, š v kraju, žup Sv. Jurij 2 km. Šola ust. 1901, 5 odd. Gospod, nad. š., SKJ, Gas. Povp. nm ca 300 m. Razložena vas na gričevju na levi strani Ledave ob obč. poti 1.5 km od ban. ceste. Dostop z vozom ali avtom. Prav rodovitno. Kmetijstvo in sadjarstvo; ca 70 panjev, malenkost vina. Bukev, hrast, bor, smreka, gaber. Vodni mlini. Lepe razgledne točke. Pokopališče. Sotina, 629-119-119-0-0. Sr so du Murska Sobota 28 km, žand fin pTt Rogaševci 3 km, o 2.5 km, zdr Gornja Lendava 10 km, žel Mačkovci 19 km, š Serdica 1 km, žup Sv. Jurij 3 km. Gas. Povp. nm ca 300 m. Vas leži ob ban. cesti kraj Ledave, ki vstopa tu iz Avstrije, in na sosednem prisojnem pobočju daleč razglednega Stadelberga (413 m), po katerem drži avstrijsko-jugoslovanska meja. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Nekaj posestnikov se ukvarja s čebelarstvom. Pridelovanje šmarnice in belega vina za domačo porabo. Bukev, smreka, bor, hrast. Vodni mlin. Dve pokopališči (prvo rim.-kat., drugo za ostale vernike). Sv. Jurij, 694-122-120-0-2. Sr so du Murska Sobota 24 km, žand fin pTt Rogaševci 0.5 km, o 1 km, zdr Gornja Lendava 7 km, žel Mačkovci 15 km, š žup v kraju. Šola ust. 1872, 6 odd. Knjiž., SKJ, PRK, Gas. Nm 250 m. Deloma hribovita lega ob ban. cesti poleg Rogaševcev. Skozi vas teče Ledava. Kmetijstvo, zelo izdatno sadjarstvo. Več čebelarjev; malenkosten pridelek vina. Katoličani, a tudi precej evangeličanov. Z gričevja nad cerkvijo se nudi krasen razgled po slikoviti okolici. V 17. stol. se je tu razširil protestantizem. Od 1627 do konca 17. stol. je v vasi obstajala protestantovska župnija. Župnija Sv. Jurij v Prekmurju (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 4600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotno cerkev je dal domnevno postaviti še knez Kocelj v 9. stol. Kasnejša stavba je iz druge polovice 14. stol. Njena stroga in čista gotska arhitektura je mnogo izgubila, ko so ladjo baročno obokali. V letih 1925/26 so cerkev prezidali in razširili po načrtih arhitekta Pascherja. Matične knjige segajo v leto 1749. Občina Strukovci Preb. 1127, hiš 234, posest. 221, koč. 12, najem. 0. Površina 2200118*: njiv in vrtov 1290, trav. in paš. 563, vinogradov 4, sadovnjakov 43, gozdov 22, ostalo 78. Občina leži v. od Can-kove na prehodu iz Ravenske v nizko gričevje. Po jz. robu občine teče Ledava, ki sprejema tu Grački in Bodonski potok. Tla so prodnata in deloma ilovnata. Obsežna lepa polja, prostrani travniki kraj potokov. Vmes nastopajo manjši logi in posamične drevesne skupine z jelšami, vrbjem in hrasti. Znatna svinjereja in perutninarstvo, a tudi žita pridelajo preko lastnih potreb. Ca 350 panjev. Občina je gospodarsko navezana na Mursko Soboto, Cankovo in Gornjo Radgono, kamor prodaja ljudstvo svoje kmetijske proizvode. V Pužav-cili, Lemerju in Strukovcih je precej obrtnikov. Prebivalci so po veliki večini evangeličani. Lemerje, 371-82-75-7-0. Sr so du zdr fin Murska Sobota 9 km, žand Bodonci 5 km, žel pTt žup Puconci 4 km, o 2.5 km, š Brezovci 2 km. Gas. Nm ca 208 m. Vas leži na robu ravnine pod zadnjimi izrastki nizkega gričevja. Dostop po ban. cesti Crnelavci—Bodonci. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja. Par vinogradov. Precej trgovcev in obrtnikov. Pretežno evangeličansko prebivalstvo. Pužavci, 278-60-56-4-0. Sr so du Murska Sobota 13 km, žand pTt Bodonci 5 km, zdr fin Cankova 4 km, žel žup evang. Puconci 6 km, o 0.5 km, š Strukovci 1.5 km. Gas., Živin, selek. d. Nm ca 210 m. Vas leži poleg Lemerja in Strukovcev deloma v ravnini ob izlivu Gračkega in Bodonskega potoka v Ledavo, deloma s. odtod na zelo položnem hrbtu nizkega griča. Dostop po obč. poti 1 km od ban. ceste pri Lemerju z vozom ali avtom. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja. Mnogo sadja, predvsem jabolk. Umno čebelarstvo s ca 200 panji. Nekaj obrtnikov. Vodni mlini. Gostilne s prenočišči. Izvoz svinj, perutnine in jajc. Prodaja poljskih pridelkov, jabolk in goveda kot plemenske živine. Povsem evangeličanska vas. Pokopališče. Stari Beznovci, 189-37-37-0-0. Sr so du Murska Sobota 14 km, žand pTt š žup Bodonci 3 km, zdr fin Cankova 4 km, žel Puconci 9 km, o 2 km. Gas. Nm ca 225 m. Obcestna vas na valovitem ozemlju ob Gračkem potoku. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 1 km z. od ban. ceste pri Zenkovcih. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. V vasi prevladujejo evangeličani. Pokopališče rim.-kat. in evang. Strukovci, 289-55-53-1-0. Sr so du Murska Sobota 14.4 km, žand pTt žup Bodonci 4 km, zdr fin Cankova 6 km, žel Puconci 8 km, o š v kraju. Šola ust. 1868, 2 odd. SKJ s pev. zborom, godbo in knjiž., Gas. s pev. zborom, Rodovniško d. Nm ca 210 m. Razložena vas na robu ravnine ob Ledavi ter ob Gračkem in Bodonskem potoku. Dostop z vsemi vozili po obč. poti 1 km od ban. ceste Crnelavci—Bodonci. Kmetijstvo, več obrtnikov. Sadje, največ jabolka. Ca 120 panjev. Tkalstvo za domače potrebe. Povsem evangeličanski kraj. Pokopališče. Tu rojen Kiizmič Štefan (1723—1779), evang. župnik, ki je položil temelj prekmurski književnosti (abecednik, katekizem, Novi testament, ki je samostojen prevod iz grščine itd.). Občina Šalovci Preb. 3170, hiš 797, posest. 756, koč. 57, najem. 27. Površina 5938 ha: njiv in vrtov 2400, trav. in paš. 1721, vinogradov 38, gozdov 1292, ostalo 487. Občina zavzema skrajni sv. del Goričke, kjer ji pripada v glavnem porečje Velike Krke. Pretežno hribovita in manj rodovitna pokrajina. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in izrabljanjem gozda le za domače potrebe. Za prodajo pridejo v poštev živina in jabolka. Največ prodajo svinj, perutnine in jajc. Letno se izvozi iz vseh krajev občine do 30 vagonov jabolk v Avstrijo in Češkoslovaško. * Površina občine pred zadnjimi prekomasacijami, t. j. brez vasi Starih Beznovcev, a vključujoč še kraja Krajno in Skakovce, ki so ju 1936 izločili iz občine. Vinogradništvo se omejuje večinoma le na gojitev samorodnic. Prebivalstvo je versko mešano. Na s. prevladujejo katoličani, na j. evangeličani. Precej ljudi hodi v tujino na sezonsko delo. Budinci, 318-75-70-4-3. Sr so du Murska Sobota 38.50 km, žand Hodoš 8 km. zdr Križevci 12 km. fin žel o pTt Šalovci 6.5 km, š v kraju, žup Veliki Dolenci 3 km. Šola ust. 1912, 1 odd. Gas. Povp. nm ca 310 m. Razložena vas v hriboviti gozdnati pokrajini kraj madjarske meje, ki tu drži po razvodnein gričevju med Krko in Rabo (Katarinin breg, Krajcarov breg itd.). Dostop le z vozom po obč. poti 3 km od ban. ceste pri Velikih Dolencih. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, sezonsko delo. Domači sadjevec, neznatno pridelovanje vina. Trgovanje z jabolki, živino in jajci. Poleg Čepincev (gl. Čepinci) najsevernejši kraj v državi. Pokopališče. Ilodoš, 471-113-112-10-9. Sr so du Murska Sobota 35.85 km, žand žel pTt š žup evang. v kraju, zdr Križevci 9 km, fin o Šalovci 3.5 km. Šola ust. 1845, 2 odd. Gas. Nm 257 m. Dolga obcestna vas prijaznega izgleda v dolini Krke kraj Dolenskega potoka ob ban. cesti Dolenci—Hodoš—Šalovci. Kmetijstvo, manjšina se preživlja s sezonskim delom. Jabolka, slive; domači sadjevec in slivovka. Malo vina. Mešani gozdovi na s. strani vasi. Razni obrtniki in trgovci. Vodni mlini, parna žaga. Tujske sobe. Letno se izvozi do 10 vagonov jabolk v Avstrijo in Češkoslovaško. Naša obmejna železniška post. napram Madjarski, s katero tu še ni otvorjen promet. Prevladujejo evangeličani, ostali so katoličani in kalvinci. Župnija (evang.). Zupna cerkev je obstajala tu že v 12. stol. V 17. stol. so se je polastili protestanti. Ko je začel protestantizem nazadovati, se je 1735 obnovila katoliška župnija, ki pa so jo upravljali župniki skupno z župnijo v Krčici. Odkar pripada Krčica po svetovni vojni Madjarom, je hodoška cerkev podružnica župnije v Velikih Dolencih. Po izdanju tolerančnega patenta 1781 obstaja tu tudi protestantovska župnija. Pokopališče. Tu rojen Czipott Rudolf (1825—1901), evang. duhovnik in nabožni pisatelj. Krplivnik, 240-52-50-0-2. Sr so du Murska Sobota 36.79 km, žand žel pTt š žup evang. Hodoš 2 km, zdr Križevci 9 km, fin o Šalovci 3.5 km. Gas. Nm ca 240 m. Obcestna vas na desni strani Krške doline ob obč. poti 1.5 km j. od Hodoša. Pobočna lega, dostop z vozom ali avtom. Manj rodovitno. Kmetijstvo, sezonsko delo. Vino za dom, le šmarnica. Izvoz jabolk in hrušk. Domača slivovka. Prevladujejo evangeličani. Ostali so katoličani in kalvinci. Pokopališče. Mali Dolenci, 155-29-25-4-0. Sr so du Murska Sobota 37.68 km, žand Hodoš 3 km, zdr Križevci 9 km, fin žel o pTt Šalovci 4 km, š žup Veliki Dolenci 1 km. Nm ca 300 m. Kraj leži v povirju Dolenskega potoka kraj Velikih Dolenčev ob ban. cesti in z. odtod. Gospodarstvo kot Veliki Dolenci. Katoličani. Pokopališče. Markovci, 558-128-126-3-1. Sr so du Murska Sobota 34.07 km, žand Hodoš 7.9 km, zdr Križevci 9 km, fin žel o pTt Šalovci 4.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1872, 4 odd. Knjiž., PJS, Gas., Strel. druž. Nm 272 m. Razložena vas z deloma starimi lesenimi hišami, ki stoje v ozki dolini ob Veliki Krki ter na pobočjih Mjinarskega vrha in Črkinega brega (328m). Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 3 km s. od ban. ceste pri Adrijancih. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo kot Veliki Dolenci. Nekaj trgovcev in obrtnikov. Več mlinov. Katoličani. Župnija Markovci (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 1286 duš. Pokopališče. Zup. cerkev Obiskovanja Marijinega. Prvotna cerkev je 1664 pogorela. Nepoškodovan je ostal le zvonik. L. 1884. so mu prizidali sedanjo cerkev. Matične knjige datirajo od 1713. Peskovci, 183-52-50-2-0. Sr so du Murska Sobota 28.56 km, žand Gornji Petrovci 3 km, zdr žup evang. Križevci 3.9 km, fin o pTt š Šalovci 3.4 km, žel Gornji Petrovci 2.5 km. Gas. Nm ca 265 m. Dolinska lega na levem bregu Peskovskega potoka tik žel. proge ob obč. poti 1 km od ban. ceste v Adrijancih. Dostopno z vozom ali avtom. Večinoma nove zidane hiše. Povsem evangeličanska vas. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo kot Veliki Dolenci. Pokopališče. Šalovci, 875-227-207-30-9. Sr so du Murska Sobota 32.96 km, žand žup evang. Hodoš 3.4 km, zdr Križevci 7 km, fin žel o pTt š v kraju. Šola ust. 1883, 3 odd. Knjiž., SKJ s tamb. odsekom, Gas. Povp. nm ca 250 m. Dva ločena dela vasi obcestnega tipa na obeh straneh Velike Krke. S. del kraja leži v dolini poleg žel. postaje ob ban. cesti Hodoš—Boreča, drugi del vasi pa leži 1 km j. odtod na nizkem griču. Kmetijstvo, sezonsko delo v tujini; ca 30 trgovcev in obrtnikov. Jabolka, hruške, češplje, češnje. Malenkostno pridelovanje vina (silvanec, izabela, šmarnica). Nekaj čebelarstva. Mešani gozdovi predvsem na jugu. Dva mlina. Sobe za tujce. Prebivalstvo trguje največ z živino in jajci. Nad polovica evangeličanov. Kraj je bil nekdaj mnogo pomembnejši. V zgodovinskih virih se celo omenja kot mesto. Tri pokopališča. Tu rojen Bakoš Mihal (f 1803), evang. župnik; izpopolnil in izdal prvo slov. evang. cerkv. pesmarico. Veliki Dolenci, 370-121-116-4-3. Sr so du Murska Sobota 36.20 km, žand Hodoš 4 km, zdr Križevci 10 km, fin žel o pTt Šalovci 2.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1851, 2 odd. Knjiž., SKJ, Gas. Nm 308m. Vas leži na d. bregu Dolenskega potoka kraj banovinske ceste madjarska meja — Dolenci—Hodoš in v soseščini v hriboviti, manj rodovitni in pretežno gozdnati pokrajini. Kmetijstvo; sezonsko delo. Domači jabolčnik in slivovka. Vino za dom. Izvoz jabolk in svinj. Nekaj trgovcev in obrtnikov. Zelo samonikel slovenski kraj brez vidnega inadjar-kega vpliva iz prejšnjih časov. Katoličani. Veliki Dolenci so znani iz dobe narodnega preporoda, katerega vodja je bil od 1911 dalje tukajšnji župnik Jožef Klekl ml. (f 1930), bratranec Jožefa Klekla st., župnika v Črensovcili. V reformacijski dobi se je v kraju zelo razširil protestantizem. L. 1627. se tu omenja protestantska župnija, ki je konec 17. stol. prenehala. Župnija Veliki Dolenci (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 1249 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža. Matične knjige datirajo od 1757. Cerkveni patron je posestvo »Metnjek«. Občina Tešanovci Preb. 2357, hiš 553, posest. 525, koč. 4, najem. 13. Površina 3613 ha: njiv in vrtov 2116, trav. in paš. 496, vinogradov 35, gozdov 924, ostalo 10. Občina leži na prehodu iz Ravenske v Goričko ob meji lendavskega sreza. Na s. ji pripada nizko gričevje, na j. ravnina do potoka Ledave. Ravninski svet je večidel prodnat in precej rodoviten, le ob Ledavi in potoku Lipnici je mokroten in včasih izpostavljen poplavam. Tu docela prevladujejo polja. Manj rodovitno je gričevje, ki ga pokriva navadno težka ilovka. Gričevje zarašča predvsem manj vreden gozd. Tod se razprostira tudi precej vinogradov, ki pa dajejo le šmarnico. Prebivalstvo trguje v glavnem s perutnino, jajci in svinjami, v manjši meri tudi z jabolki. Prevladujejo evangeličani. Približno tretjina prebivalstva je katoliška. Mlajtinci, 217-48-38-4-6. Sr so du žand zdr fin žel pTt Murska Sobota 7 km, o 2 km, š žup Martjanci 4 km. Gas. Nm 185 m. Obcestna vas v ravnini 2 km jz. od Tešauovec ob obč. poti. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo. Ca 60 panjev. Sadje le za dom. Razno listnato drevje. Prebivalci so večidel katoličani. Pokopališče. Moravci, 678-158-134-0-1. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 6 km, žand Puconci 5 km, o 2 km, pt žup rim. kat. Martjanci 2 km, š žup evang. v kraju. Šola ust. 1855, 2 odd. Prosv. d., PRK, Gas., Žensko evang. d. Povpr. nm ca 195 m. Kraj leži z. od Tešanovec na prehodu iz ravnine v gričevje. Del vasi je v ravnini ob ban. cesti, drugi del ima vzvišeno lego s. odtod. Avtobusna zveza proti Murski Soboti iu Lendavi. Kmetijstvo, razni trgovci in obrtniki; več mizarjev. Mešano sadje, največ jabolka. Pretežno z evangeličani naseljena vas. L. 1587. so vas opustošili Turki. V 17. stol. se je tu po zaslugi protestantskih graščakov širila nova vera. Ko pa so graščaki prestopili konec 17. stol. v katolicizem, je tudi tu luteraustvo malo nazadovalo, čeprav je bil grof Batliyany, ki je posedoval v Moravcih svoj grad, edini versko-tolerantni graščak v Prekmurju. Od 1893 obstaja v vasi protestantska župnija za sv. Goričko. Pokopališče. Tešanovci, 850-180-186-0-6. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 8 km, žand Puconci 7 km, o š v kraju, pt žup rim. kat. Martjanci 4 km, žup evang. Moravci 2 km. Šola ust. 1870, 2 odd. Knjiž., Gas., PRK, Prosv. d. Nm 187 m. Lepa dolga obcestna vas kraj treh potokov na obeh straneh ban. ceste Murska Sobota—Martjanci—Dobrovnik—Lendava na s. robu ravnine. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo, mnogo trgovcev in obrtnikov. Jabolka, hruške, slive, češnje. Nekaj čebelarstva. Iglasto in listnato drevje. Vodni mlini. Versko mešana vas; tretjina katoličanov. Pokopališče. Vučja gomila, 612-167-167-0-0. Sr so du žel Murska Sobota 12 km, žand Fokovci 2 km, fin Prosenjakovci 6 km, o 3 km, pTt Bogojina 1 km, š v kraju, žup rim. kat. Martjanci 7 km, žup evang. Moravci 4 km. Šola ust, 1876, 2 odd. PRK, Gas. Povpr. nm ca 260 m. Raztresene hiše v hriboviti legi na j. robu Go-ričkega. Dostop z vozom ali avtom po obč. poti 3 km od ban. ceste pri Tešanovcih. Večinoma ilovnat, manj rodoviten svet. Kmetijstvo, nekaj trgovcev in obrtnikov. Jabolka, hruške, slive, češnje. Večinoma evangeličansko prebivalstvo. Občina Tišina Preb. 3284, hiš 591, posest. 420, koč. 153, najem. 38. Površina 2216.50 ha*: njiv in vrtov 1583.50, trav. in paš. 322, vinogradov 1, sadovnjakov 29, gozdov 259, ostalo 22. Občini pripada 3—5 km široki ravninski pas kraj Mure in avstrijske meje, ki drži tu ob potoku Kučnici. Mura se tu cepi na več stranskih rokavov in ob visoki vodi dela veliko škodo, ker trga plodno zemljo zlasti pri Srednjih Petanjcih. Prav tu sega obč. ozemlje daleč na desno stran reke tik do Radencev. Poleg teh obrobnih voda je omembe vreden tudi potok Mokoš, ki je redek primer hitro tekočega in bistrega potoka v Prekmurju. Pokrajina ima značaj odprte ravnine s prevladujočimi njivami ter manj obsežnimi travniki, medtem ko se gozd omejuje večinoma le na loge najrazličnejšega listnatega drevja kraj Mure in Kučnice. Gospodarsko teži občina na Gornjo Radgono (brod čez Muro), še bolj pa na Mursko Soboto, kamor prodajajo prebivalci poljske pridelke, svinje in perutnino. Iz nekaterih vasi oddajajo v Soboto tudi mleko. Čebelarstvo se v manjši meri goji povsod. Vasi so deloma gručaste in deloma obcestnega tipa. Večinoma si slede brez večjih vrzeli ob ban. cesti, ki drži iz Murske Sobote mimo Tišine na Gederovce. Hiše obdajajo drevesne skupine, zlasti sadno drevje. Vinogradništvo je brezpomembno (nekaj šmarnice in izabele). V občini so na več mestih izvirki slatinskih voda. Lepa lovišča (zajci, jerebice, fazani). Izdaten ribolov v Muri (ščuke, kleni, mrene). Prebivalci so po veliki večini katoličani. Gederovci, 192-42-30-8-4. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 9.3 kin, žand o žup Tišina 5 km, pTt Rankovci 2 km, š v kraju, ust. 1897, 3 odd. Kmet. nad. š. SKJ s knjiž. in odrom, PRK, PJS, Gas. Nm 200 m. Važna prometna lega ob avstrijski meji na križišču ban. cest proti Murski Soboti, Cankovi, Radgoni in Tišini. Avtobusna zvezu z Mursko Soboto in proti Ro-gaševcem. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj gozda. Več obrtnikov in trgovcev. Štiri petine ljudi je katoličanov, ostali so evangeličani. Poleg Cankove so Gederovci najvažnejši obmejni kraj, preko katerega izvažajo živino in sadje iz Prekmurja v Avstrijo. Pokopališče. Gradišče, 391-68-50-10-8. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 6.35 km, žand o š žup Tišina 2 km, pTt Rankovci 3 km. Gas. Nin 192 m. Gručasta vas na obeli straneh potoka Mokoša tik Tropovcev na j. strani ban. ceste. Kmetijstvo; precej obrtnikov in trgovcev. Versko mešano prebivalstvo (skoraj polovica evangeličanov). Kraj je bil v srednjem veku zelo zgodaj naseljen. Od staroslovenske naselbine se da še razpoznati utrjeno gradišče. Poleg Kroga je to ena najstarejših vasi v Prekmurju. Pokopališče. Krajna, 356-58-22-30-5. Sr so du zdr žel Murska Sobota 10 km, žand žup o Tišina 5 km, fin Cankova 5 km, pTt Rankovci 3 km, š Gederovci 1 km. Gas. Nm 203 m. Ravninska lega ob ban. cesti Murska Sobota—Rogaševci. Avtobusna zveza na obe strani. Lepa obcestna vas. Kmetovalci. Večinomu katoliško prebivalstvo. Tu rojeni: Klekl Jožef (r. 1874), župnik v p., nabožni pisatelj, pesnik in polifik; izdajatelj »Marijinega lista«, urednik »Kulendarja S. Jez.«, ustanovitelj in urednik »Novin«; po nj. zaslugi se je uvedel v Prekmurju slovenski črkopis. Bratranec prejšnjega Klekl Jožef (1879—1936), župnik v Vel. Dolencih, urednik »Kalendara Najsv. S. J.«, kjer je obj. mnogo nabožnih, gospodar, in zgod. člunkov in leposlov. črtic. Temlin Ferenc (r. konec 16. stol.), prvi prekm. slov. pisatelj (prevedel iz madjarščine (»Gydrski katekizinus«). Murski Petrovci, 151-24-15-9-3. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 10.28 km, žand o žup Tišina 3 km, pTt Rankovci 4 km, š Gederovci 2 km. Gas. Nm 197 m. Obcestna vas poleg avstrijske meje ob ban. cesti Petanjci—Gederovci. Gospodarstvo kot Tišina. Dva slatinska vrelca, eden na polju in eden v vasi. Nekaj protestantov. Tu rojen Augustič Imre (1837—1879), pisatelj madjarskih romanov in povesti, izdajatelj prekm. časopisa »Prijatelj«. Pokopališče. * Brez krajev Krajna, Rankovci in Vanča vas, ki so po zadnjih komasacijah 1936 pripadli tej občini. Gl. dodatek. Petanjci, 557-111-78-33-8. Sr so du zdr fin žel Mursku Sobota 9.93 km, žand o š žup Tišina 1 km, pTt Rankovci 3 km. Gas. Nm 196 m. Dolga obcestna vas kraj ban. ceste Tišina—Gederovci in ban. ceste, ki se tu odcepi proti Radencem (brod čez Muro). Vsa vas se deli na Gornje, Srednje in Dolnje Petanjce. Poljedelstvo in živinoreja. Domači sir. Raznovrstno sadje. Gozdni kompleksi ob Muri (hrasti, jelše, akacije, vrbe itd.). Precej trgovcev in raznih obrtnikov. Mlini na Muri. Pletenje košev in košar. Tik Radencev na desni strani Mure, kamor še sega občina Tišina, črpajo izvrstno petanjsko slatino, ki je zelo razširjena predvsem po Prekmurju. Od 1868 je vrelec last g. Voglerja. Manjši slatinski vrelec je tudi v Gornjih Petanjcih. Zelo velik tovorni in osebni promet po brodu čez Muro. Zato je gradnja mostu nujno potrebna. V Petanjcih se vidijo sledovi starodavnega gradu, ki so ga Turki porušili. Pozneje zgrajeni grad je še danes ohranjen in obljuden ter je last grofov Batthyanyjev. Grajsko veleposestvo Nemcev Ivana in Jos. Voglerja v Petanjcih-Motvarjevcih (srez Lendava), so po zedinjenju po agrarni reformi razdelili med okolne kmete. Na dobo verskih bojev spominja krajevni naziv »kastel« ali »ka-stelišče«, kjer je nudil dolnjelendavski graščak Franc Nadasdy zavetišče pregnanim protestantskim duhovnikom iz Prekmurja, pa tudi iz Kranjske in Štajerske. Sam astronom Kepler je pri-bežal iz Gradca in našel tu varno zavetišče. Pokopališče. Rankovci, 287-52-52-0-1. Sr so du zdr fin žel žup evang. Murska Sobota 6.2 km, žand o š žup rim. kat. Tišina 2 km, pTt v kraju. Gas. Nm 196 m. Kraj leži na obeh straneh potoka Dobla ob ban. cesti Murska Sobota—Cankovi. Avtobusna zveza na obe strani. Skoraj tretjina evangeličanov. Pokopališče. Sodišinci, 297-50-40-10-5. Sr so du zdr fin žel Mursku Sobota 10.2 kin, žand o žup Tišina 4 km, pTt Ilakovci 4 km, š Gederovci 2 km. Gas. Nm 200 m. Gručasta vas ob avstrijski meji kraj ban. ceste med Murskimi Petrovci in Gederovci. Kmetijstvo, več obrtnikov. Jabolka, hruške, orehi in slive. Nekaj gozda (jelše, vrbe, jagnedi, predvsem pa ogromni hrasti). Izdelovanje desak in drv. Prodaja neznatnih količin lesa v Avstrijo. Kraj vasi izvira mrzla zdravilna slatina, ki ima okus po žveplu. Versko mešano prebivalstvo; tretjina protestantov. Pokopališče. Tišina, 372-60-27-33-0. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 7.34 km, žand o š žup v kraju, pTt Rankovci 2.5 km. Sola ust. 1800, 10 odd. SKJ, Gas., Kat. prosv. d., Strel, druž., PJS, PRK. Nm 194 m. Idilična lega v ravnini med drevjem ob ban. cesti Murska Sobota—Tišina—Gederovci kraj potoka Mokoša. Zelo rodovitno. Kmetijstvo; trgovci in obrtniki. Domači sir. Precejšnje sadjarstvo (jabolka, hruške, češnje, breskve, orehi). Deske, drva in stavbni les za domačo porabo. Pletenje košev in košar. Ribolov v bližnji Muri. Zelo primeren kraj za skromno in ceneno letovišče. Gostilna s prenočišči. Na sz. strani vasi so sledovi prazgodovinskega gradišča. V 17. stol. se je v kraju zelo razširil protestantizem. L. 1627. se navaja tu protestantovska župnija, ki je pa prenehala že konec istega stoletja. V tej dobi je bilo med prebivalci le 20% katoličanov. Župnija Tišina (dek. Murska Sobota, škof. lavant.) ima 3014 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Rojstva Marijinega spada med najstarejše cerkve v Prekmurju. Prvotna romanska cerkev je bila zgrajena v 11. ali 12. stol. Konec 14. stol. so jo povečali. V zač. 20. stol. jo je dal popolnoma prenoviti tukajšnji dekan dr. Ivanoczv. Cerkev se odlikuje predvsem po svoji krasni arhitekturi in proporcijah. Začetki župnije segajo že v 13. stol. Cerkveni patroni so grofje Szaparv. Cerkveno je pripadala župnija do 1777 pod rabsko in nato pod somboteljsko škofijo. L. 1923. je prešla v apostolsko administracijo lavantinskega škofa. Tropovci, 354-60-40-20-3. Sr so du zdr fin žel Murska Sobota 6.36 km, žand o š žup Tišina lkm, pTt Rankovci 3 km. Nin 193 m. Obcestna in deloma gručasta vas v senci med drevjem poleg Tišine ob ban. cesti na levem bregu Mokoša. Gospodarstvo kot Tišina. Vanča vas, 327-66-66-0-1. Sr so du zdr fin žel žup evang. Murska Sobota 6 km, žand o žup rim. kat. Tišina 2 km, pTt Rankovci 0.5 km. Gas. Nm 195 m. Vas leži kraj Rankovcev ob ban. cesti. Mimo teče potok Dobel. Kmetijstvo. Precej stalno naseljenih ciganov. Pokopališče. -----redne poštne zveze m*.*mm.wmdrz. meja -----siv tka » sedež občine □ " sreza + sedež župnje + " dekanjje mm planin, koca P ' I 3 < Skn> . Srez IVovo mesto Splošen pregled Srez ineri 939 km2 in je med najobsežnejšimi v banovini. Dobro prirodno mejo ima v Gorjancih, v Rogovski grudi, na Koren jski planoti, na Kremen jeku, v obrobju Trebelnske planote (Kraljevec 543 m) in planote Radulje (604 m), drugod pa se meja vije po raznoliko razgibanem in ravnem svetu. Srez je ob Krki precej po dolgem raztegnjen. Središče Novo mesto leži v v. tretjini sreza. Prirodne enote in členi so Suha Krajina, Krška kotlina z zatoki, Temeniška dolina z nadaljevanjem v Mirnopeški kotlini, Mirenska dolina, ševniška kotlinica ob Cedilnici, terasasto in planotasto gričevje med Temenico in Mirno proti Krki ter Gorjanci in Rogovska gruda. V z. delu sreza se na obeh bregovih Krke do Temenice na s. in še preko meje s kočevskim srezom na j. razprostira Suha Krajina, v kateri so razvite vse tipične kraške oblike, zlasti pa obsežne suhe doline s kraškimi kotliči, kotanjami, uvalami itd. Svoj najvišji vrh doseže Suha Krajina v gorskem čoku Korenjske planote (728 m). Na 1. bregu Krke se dvigajo planote v višini 500—550 m. Vrhovi planot Kremenjek (570 m), Lisec (565 m), Trebanjski vrh (581 m) in Ajdovske planote se dvigajo nekaj više. V tem delu sta po periodičnih poplavah značilni Dobrniška kotanja in kraško polje Globodol. V Suhi Krajini se je ohranila od nekdanjega nadzemskega vodovja le Krka z zagatnim Globočcem. Njena kanjonska struga do Soteske je vrezana na tektonski prelomnici. V njen izvor pri Vidmu (srez Litija) in še niže doli prihaja pod zemljo obilo vode iz oddaljenega Radenskega polja, iz porečja Rašice in iz Ribniškega polja. Tik svojega korita dobiva vrsto kraških vrotkov, nad katerimi vise suhe jame. V koritu se pretaka voda preko mnogih naravnih slapov. Na obeh bregovih kanjon-ske struge se širijo obdelane in naseljene terase. Kraška tla Suhe Krajine so pokrita z rdečo ali rjavkasto ilovico, ki je nastala kot eluvij. Na 1. bregu Temenice, ki teče v dinarski smeri, se širi svet normalnega značaja. Temenica sama pa ima deloma še kraški značaj. Na d. bregu skoraj nima nadzemskega dotoka. Pri Ponikvah pa ponikuje prvič s privirom v Zijalu pod Vrli-pečjo in drugič pod Goriško vasjo in Jablano s privirom v Luknji, kjer dobi novo ime Prečna. Njena ozka normalna dolina se često poplavlja. S. od Temenice se proti Mirni, ki teče skoro vzporedno z njo, dviga nizko in precej izjedeno planotasto gričevje, ki je na pripravnejših prisojnih straneh zasajeno z vinogradi. Mirna, ki vstopa iz debri pri enako imenovani vasi v lepo dolino, je s pritoki na d. bregu potisnila nizko planotasto razvodje zelo tesno k Temenici. Ob pritoku Cedilnici, ki se je tik pred izlivom zajedla v globoko deber, se je med Račjim selom in Gorenjo vasjo razvila prijazna ševniška kotlinica. Enak gričevnat svet kot na d., se širi 111 cl i na 1. bregu Mirne. Nad Pristavskim potokom, ki teče po aluvialni dolinici v Mirno, se proti v. dvigne gričevje više in preide nad Mirnopeško kotlino v obmejno Trebclnsko planoto z obrobnim Kraljevcem (543 m) in jv. odtod v planoto Raduljo (604 m), ki po vinorodnih goricah Grčevja (513 m) in Trške gore (429 m) pada v Krško kotlino. Krška kotlina pričenja pri Soteski in ima prvi globlji zatok takoj v začetku ob pritoku Radeči; dolina Radeče se nadaljuje v Črmošnjiško kotlino in ob Sušici med Ljubnom (548 m) in slemenom Riglja proti Lazom. Lep zatok ima dolina tudi ob Prečni. Na d. se dolina kmalu razširi do 10 km, vzpenjajoč se polagoma k planotastim Gorjancem, izpod katerih dobiva od Novega mesta dalje več malih pritokov. V svojem zgornjem delu predstavlja člen panonskega plitvega krasa. Proti Gorjancem je svet rahlo razgiban in zelo vrtačast, zlasti z. od Težke vode. V Gorjancih, ki so zleknjeni v smeri jjz.—ssv., doseže srez najvišji vrh v obmejnem Trdinovem vrhu (Sv. Gera 1181 m). V j. delu, v Semiških gorah, je najvišji Peščenih (834 m). V Rogovski grudi doseže najvišji vrh te skupine Rog še v srezu 1100 m. Kot lepa izletna točka je v tej skupini znana tudi gora Sv. Peter (889 m). Glavna voda v srezu je Krka, ki dobiva na 1. bregu Temenico, Prečno, Bršljinski potok, Lešnico, Dobovski potok, Toplico, na d. pa Globočec, Iladečo z Obrhom in črmošnjiščico, Sušico, Potok, Težko vodo s potokoma Klamfer in Petelincem, Šajsar in Rateški potok. V kraški polovici sreza z. od črte Bršljinski potok-Težka voda je precejšnje pomanjkanje vode, ki je posebno občutno v Suhi Krajini. Novomeški srez spada k onim delom Slovenije, za katere imamo le zastarele geološke podatke, ki so v marsičem napačni. Ker še ni bilo mogoče vsega ozemlja na novo pregledati, je geološki opis za enkrat še nepopoln. Skoro vse ozemlje je zgrajeno iz mezocojskega apnenca, v manjši meri iz dolomita; le nekaj malega je glinastih skrilavcev. Zato prevladuje povsod kraški značaj. Apnenci Dolenjske so usedline globokega morja, ki se od spodnje triade do krede ni umaknilo. Zato med posameznimi tvorbami ni presledka in nikake stroge meje, ali so pa te večkrat le približno začrtane. Najstarejša geološka tvorba so srednjetriadni glinasti skrilavci in drobniki. To so tako imenovane trnske plasti, ker so jih najprej preiskovali na Velikem Trnu pri Krškem. Spadajo v ladinsko stopnjo triade in so nekoliko starejši od rabeljskih skladov. Nahajamo jih v gričevju Radulje od Trške gore do vasi Radovlje pri Šmarjeti, dalje pri vasi Rodine blizu Trebnjega in ob s. pobočju Gorjancev. Na te skrilavce sledi gornje-triadni glavni dolomit, ki sega v ožjem pasu od vasi Krke z malimi presledki prav do Soteske; drug pas poteka mimo Trebnjega nekaj km proti v. Tudi na s. pobočju Gorjancev leži na trnskih skrilavcih glavni dolomit, nastopajoč v presledkih skoraj do Novega mesta. Zelo razširjeni so jurski apnenci, zlasti ooliti ali ikravci. Pripada jim velik del Suhe Krajine, v. del Roga in Gač, gora Straža, od Soteske do Prečne in Trebnjega in deloma ozemlje do podnožja Trške gore. Če spadajo k jurskim oolitom tudi pločasti apnenci in ooliti s. od Tihaboja pri Čatežu, ki jih je Fr. Teller štel v srednjo triado, bo treba še dognati. Na j. strani Krke je mogoče zasledovati jurske apnence od Valte vasi mimo Toplic, Uršnih sel blizu do Se-miča. Da je teli apnencev še mnogo več, je prav verjetno, le zadostnih podatkov še nimamo o tem. Jurski apnenci prehajajo polagoma kot titonski apnenci v kredne. Kredni apnenci so včasih razviti le v višini, ko opazujemo v nižini že jurske oolite. To opazujemo deloma na Stražkem hribu, Rogu in na Trški gori. Na Riglju pri Toplicah nastopajo kredni laporasti apnenci v manjšem obsegu. Po dolini Krke segajo pri Beli cerkvi v naše ozemlje miocenski peščenjaki, pri Orehku kon-gerijske plasti, pri Kronovem pa pliocenski konglomerat. Pri Zalogu blizu Prečne so prišli pri gradnji železnice do ceritij-skih plasti in tudi lapor pri Prečni najbrž ni dosti mlajši. Na mnogih mestih prekriva apnenec rdeča ilovica. V nji se nahaja glinasti železovec, ki so ga nekdaj predelavah na Fužinah v železo. Pri Novem mestu se dobiva lep pisan marmor. Skozi naše ozemlje poteka več važnih prelomov. Ob gornjem teku Krke prihaja od Ljubljane sem znana prelomna, potresna in termalna črta, ki se nadaljuje čez Toplice, Karlovec in Bosno še dalje proti j v. Druga prelomnica drži ob spodnji Krki mimo Brežic proti Krapini na Hrvatskem. Ob dolini Krke sestoji ta prelomnica najbrž iz dveh vzporednih prelomnic, ob katerih se je pogreznila Krška kotlina. Na stiku prelomnice ob gornjem teku Krke z ono ob spodnjem teku izvirajo topli vrelci Dol. Toplic, ob drugi prelomnici pa Toplice pri Šmarjeti. Podnebje je pozimi in poleti precej zmerno. Ob Krki segajo v kotlino malenkostni vplivi panonskega podnebja. Po 28 letnem opazovanju v Novem mestu znaša srednja julijska temperatura 20.1° C, a januarska —1.6° C. Letno ima povpr. 28 dni srednjo temperaturo 20° C ali več. Letno pade povprečno 1197 mm padavin. Največ jih dobe julij (132 mm), oktober (126 mm), junij (125 mm) in avgust (125 mm), najmanj februar (55 mm), januar (61 mm), marec (78 mm) in december (84 mm). V srezu prevladuje izven obdelanega sveta listnat gozd. Razsežui so bukovi in mešani listnati gozdovi z bukvami, javorji, gabri, hrasti, kostanji, jeseni in brezami. Ob vodah so pogoste jelše, vrbje in topoli. Iglavci stoje v tej gozdni odeji posamič, ali pa tvorijo manjše gozdiče. Gozdove marsikje prekinjajo, košenice, ki so ponekod prav lepo razvite (Kukova gora), drugod so planjave grmičja: leščevje, češmin (Berberis vulgaris), brinje, trdoleska (Evonimus europea), kalina in dr. Srez spada v območje ilirskopanonske flore. Poleg mišjega trna in lipice, ki sta tudi tu močno razširjena, raste samo od Peščenika do Friedrichsteina pri Kočevju mnogolistna konop-nica (Dentaria polyphylla), pri Žužemberku navadna plošče-vica (Peltaria aliacea), samo ob Krki pri Novem mestu oslad (Spirea oblongifolia), istotam po skalnih bregovih rašelika (Prunus machaleb), po Gorjancih velelistna ivanjščica (Chrv-santhemum macrophvllum). v. od črte Krško—Raka—Novo mesto —Metlika in z. odtod čez drž. mejo v dolini Reke in Vipave pa nastopa podraščec (Aristolochia clematitis). Edino na Gorjancih se nahaja ogrska detelja (Trifolium panonicum). Od subalpin-ske flore je na Gorjancih ugotovljena klinolistna kamenokreč-nica (Saxifraga cuneifolia) in menda tudi ščitasta zlatica (Ranunculus Thora var. scutatus). V zoogeografskem oziru pripada srez nižinskemu pasu. Lovna divjačina je naslednja: srne, poljski zajci, gozdni jerebi, poljske jerebice, prepelice, sloke, divje race, divji prašiči, jazbeci, lisice, kune, dehorji, divje mačke, veverice, ujede, srake in vrane. Poleg tega živi v srezu še nekaj jat kotorn. Glede rib v Krki in strupenih kač gl. podatke pri srezu Krško. Od nižjih živali je za vse vinorodne kraje značilen čriček (Oecanthus pellucens). Na Trški gori se poredko nahaja bogomolka, ki živi najseverneje na Šmarni gori in Kumu. Na podnožju Gorjancev letata metulja Neptis aceris in poredko Lep-tidia V major. Colias myrmidone je pogost okrog Novega mesta. Pri Otočcu je bil na Krki vjet morski vran (Phalcro-corax carbo): istotam se pojavlja skoro slednje leto za selitve morski slapnik (Urinator lumme). Na ozemlju novomeškega sreza so odkrila sistematična odkopavanja zelo mnogo sledov iz predzgodovinske in rimske dobe. V starem veku je tod vodila znamenita rimska cesta Aquileia (Oglej)—Emona (Ljubljana)—Praetorium Latobico-rum (Trebnje)—Crucium (Groblje pri St. Jerneju)—Siscia (Sisak) z odcepkoma (pri Trebnjem) v Mirno in proti Dobr-niču v dolino zgornje Krke, od koder je držala cesta na Črmoš-njice in Karlovec. Večji del današnjega sreza je v sred njem veku pripadal »slovenski krajini«, ki je prvotno spadala k savinjski marki. Segala je na z. do Grosuplja, zg. Krke in Suhe Krajine, na s. do Save (od Zagorja do ustja Ljubljanice), na j. pa ob spodnji Krki skoraj do Št. Jerneja in po Gorjancih. V 13. stol.»je slovenska krajina pripadla Kranjski. V srednjem in novem veku je vodila skozi srez važna trgovska pot iz Ljubljane po dolini zgornje Krke v Črnomelj in cesta Ljubljana—Novo mesto—Metlika. Od slednje se je pri Novem mestu odcepila pot na Kostanjevico in dolino Save. L. 1588. so uvedli na cesti Ljubljana—Novo mesto—Karlovec reden poštni promet. L. 1074. je podaril nemški cesar brižin-skini škofom v današnjem srezu županijo Zagrad. t. j. Belo cerkev in kraje okrog Vinjega vrha. J. del novomeškega sreza je nenavadno gosto posejan s srednjeveškimi gradovi in gradiči. Predel med Gorjanci, Rogom in Trško goro zato po pravici imenujemo »dolino gradov . Zel. progo Ljubljana—Novo mesto so otvorili 1894. železnico Novo mesto—Karlovec pa 1914. Cerkveno je srez pripadal do 1751 oglejskim patriarhom in dolenjskemu arhidiakonatu. nato do 1787 goriškim nadškofom in šele poslej ljubljanski škofiji. Prva in najbrž najstarejša župnija v celi Sloveniji je bila ustanovljena pred 1074 v Beli cerkvi. Ostale prafare: Dobrnič. Trebnje, Mirna peč in Šinihel segajo v dobo od 11. do 13. stol. Iz teh prafara, vklju-čivši še Krko, kočevsko in šentjernejsko prafaro (izven sreza), so nastale vse ostale župnije. Župnije so bile deloma inkorporirane stiškemu samostanu; pozneje je njihovo patronatstvo pripadlo verskemu skladu in deloma novomeškemu kolegi-atnemu kapitlju, kateremu pripada še danes. Štetje iz 1931 je izkazalo v srezu 51.871 preb. Gostota znaša 55 preb. na km2. Dobro so poseljene vse doline in vinorodni predeli. Največjo gostoto izkazujejo kraji ob Mirni in Temenici (obč. Mirna 73, Vel. Loka 71, Trebnje 67) ter v bližini Novega mesta (Prečna 81, Št. Peter 71). Povprečku za srez nekako odgovarjajo občine v gričevju Krške kotline (Mirna peč, Brusnice, Orehovica, Šmihel-Stopiče, Toplice, vse nad 50). Redko je naseljena Suha Krajina, kjer biva na 1 km2 le okrog 40 preb., ponekod (Ajdovec, Sela pri Šumberku) pa celo komaj nekaj nad 20. Vasi so večinoma majhne in razen v vinskih predelih sklenjenega, največ gručastega tipa. Prebivalstvo je v občini Šmihel-Stopiče nekoliko mešano z Uskoki (Mehovo!), v občini Črinošnjice pa z Nemci (Kočevarji). Po etnografskih nazivih so prebivalci Suhe Krajine Krajnčani, v dolini Temenice Poljci, nad njimi proti Čatežu—Mirni Peclarji, v črmošnjiški občini pa Kočevarji. Prebivalstvo se bavi z živinorejo in poljedelstvom in ponekod z vinogradništvom. Kratka doba žitnega zorenja in dolga jesen omogočata pridobivanje dvakratnega (spomladan-sko-polctnega in jesenskega) sadeža na isti njivi. Nekaj poljskih pridelkov, posebno krompirja in pšenice, pridelajo za prodajo več ali manj po vseh dolinah, posebno pa v Dobrniški kotanji in v Orehoviški občini. Lepe vinske gorice se nahajajo v v. polovici sreza. Najbolj vinogradniški značaj imajo obč. Št. Peter, Šmarjeta, Bela cerkev, Mirna in Mirna peč. Sadjarstvo se običajno veže z vinogradništvom. Z gozdarstvom se mnogo bavijo vasi v območju Gorjancev, Rogovske grude in na Ko-renjski planoti. Velika ploskev vrtov, trav. in paš. omogo-čuje dobro razvito živinorejo. Ta panoga je precej enakomerno razvita v vsem srezu. Z govedorejo in tudi prašičerejo se posebno mnogo bavijo prebivalci Suhe Krajine in gričevja proti Zasavju. V Orehoviški občini je dobro razvita tudi konjereja. Čebelarstvo v Brusnicah. Perutnina služi običajno domači svrhi. Siromašno prebivalstvo se preživlja z dnino in nabiranjem ter prodajo gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Najbolj pasivni predeli so v občinah Hinje, Ambrus, Črmošnjice in Toplice. V srezu so zavzemale 1935 njive, vrtovi in sadovnjaki 20.870 ha ali ca 22% površine, trav. in paš. 23.157 ha (koraj 26%), vinogradi 2641 ha (2.8%) in gozdovi 44.634ha (48%). L. 1934. se je na 2481 ha zemlje pridelalo 50.226 q koruze, na 3618 ha 24.533 q pšenice, na 1505 ha 11.108 q ječmena, na 413 ha 5612 q prosa, na 1220 ha 13.434 q ovsa, na 678 ha 5167 q rži, na 528 ha 4299 q sorščice, na 141 ha posejanega lanu 571 q prediva in 687 q semena, na 10 ha posejane konoplje 54 q prediva in 39 q semena, na 155 ha 18.872 q zelja, na 2424 ha 195.642 q krompirja, na 852 ha 70.713 q korenja, na 1428 ha 62.222 q lucerne, na 3523 ha 143.427 q detelje, na 12.081 ha 254.831 q živ. krme, na 578 ha 59.870 q živ. repe. V srezu se na 1 ha največ v banovini pridela koruze (19.5 cj), pšenice (12.6 q), ječmena (12.9 q), ovsa (13.3 q), rži (12 q), sorščice (13.3 q). Največja površina se poseje z nemško in domačo deteljo ter s korenjem. L. 1934. je imel srez 17.382 glav goveje živine, 3313 konj, 13.041 svinj, 1166 ovac, 474 koz, 54.569 perutnine in 4458 panjev čebel. Medu se je dobilo 57.719 kg in voska 3392 kg. Vina se je pridelalo 1934 12.346 lil. V sadjarstvu je bil srez 1934 glede češenj na prvem mestu*v banovini (22.923 dreves z mnogo nadpovprečnim pridelkom 25.9 kg na drevo); zlasti so slovite češnje iz brusniške občine. Jablan je bilo 86.971 z neznatnim pridelkom 0.8 kg na drevo, hrušk 57.516 s pridelkom 0.2 kg, marelic 1086 (1.9 kg na drevo), breskev 4532 (2.1 kg na drevo). Tudi glede orehov je bil srez prvi v Sloveniji (23.601 drevo ali 13.5% vseh orehov v banovini s pridelkom 7 kg na drevo). Če izvzamemo precejšnjo lesno industrijo, ki sloni na gozdnem bogastvu Gorjancev, Roga in Ajdovske planote (Soteska), ne kaže srez skoraj nikakršne industrializacije. Rudnega bogastva je malo. Pri Mirni se nahaja rjavi premog, v Prečni in Valti vasi lignit, na raznih mestih, posebno vzdolž Krke, rjavi, rdeči in glinasti železovec ter zrnata ruda. Toda nekdanja železna industrija ob Krki je propadla. Glavno prometno žilo tvorita železnica Ljubljana—Karlovec, ki poteka ob Temenici do Novega mesta in se nato preko Gorjancev spusti v Belo Krajino, ter drž. cesta, ki ima približno isto smer, le da se pri Novem mestu obrne ob Krki navzdol proti Brežicam. S to vzporedna prometna črta po zgornji dolini Krke je danes povsem podrejenega pomena. V dolino Mirne vodi od Trebnjega lokalna žel. proga, ki bo zdaj, ko se podaljšuje do Sevnice, mnogo pridobila na pomenu. Krajevne prometne razmere izven teh glavnih prog so precej slabe. Tujskega prometa je malo. Dolina Krke, Gorjanci in udolina gradov« so n. pr. za Ljubljančane trenotno še precej od rok. Mnogo obiska imajo seveda Dol. in šmarješke Toplice. Občina Ajdovec Preb. 838, hiš 170, posest. 111, koč. 62, najem. 2. Površina 3451 ha: njiv in vrtov ca 367, trav. in paš. ca 1190, vinogradov ca 70, gozdov ca 1766, ostalo 58. Občina zavzema nizko, slabo poseljeno kraško planoto v v. delu Suhe Krajine med dolinama Krke in Prečne ter Globodolskim kraškim poljem. Na s. se dotika Dobrniškega polja. Svet je vrtačast, 300—550m visok. Tla so suha brez tekočih voda; majhne vasi uporabljajo kap-nico; v suši pa dovažajo vodo iz oddaljene Krke. Vendar zemlja še precej dobro rodi in nudi ponekod nekaj krompirja za prodajo. Prodajajo tudi živino, prašiče, kokoši in jajca (deloma v Ljubljano). Za sadje so tla preskopa, malo bolje uspevajo le češnje in orehi. Vinogradi so le na treh goricah (Boršt 531 in, Hrib 433 m. in Sadinjska gora pod Lačnim gričem 408 m), a rode Ie slabše vino za domače potrebe. Gozda je zelo mnogo; na z. je pretežno listnat (bukev, hrast), boljši je na v. v področju Auerspergovega veleposestva. Odtod izvozijo mnogo lesa na žage v Sotesko in Stražo. Izvažajo tudi bukovo oglje. Od Krke vodita na planoto dve ban. cesti, ki se združita pri Sred. Lipovcu. Za prevoz lesa je važna obč. cesta na Stražo. Boršt, 31-14-0-14-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin Žužemberk 8 km, žand Dobrnič 9 km, žel Straža-Toplice II km. pT Dvor 4 km. o š žup Dol. Ajdovec 3 km. Nm 370—460 m. Siromašna viničarska vas na pobočju Hriba (531 m). Na sončni rebri so vinogradi za vso župnijo Ajdovec; vsak kmet ima tu svojo zidanico. Dostop z vozom, 1 km od ban. ceste v Sred. Lipovcu. Voda iz kapnic. Prebivalci se preživljajo večinoma kot delavci. Prodajo nekaj češenj. Vino v glavnem le za dom. Brezova reber, 112-18-13-5-0. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin Žužemberk 14 km, žand Dobrnič 9 km, žel Straža-Toplice 12 km, p T Dvor 6 km, o š žup Dol. Ajdovec 4 kin. Nm 390—448m. Leži na prisojni rebri pod Vel. vrhom (537 m). Dostop z vozom 3.5 km od ban. ceste v Ajdovcu. Markirana bližnjica proti Novemu mestu. Poljedelstvo. Zemlja je večinoma peščena. Sadje ne uspeva dobro. Veliki bukovi in iglasti gozdovi kneza Auersperga (logarska hiša). Les vozijo na žago v Dvor in Stražo. Iz bukovega lesa nakuhajo letno okoli 20 vag. oglja za izvoz. Dolnji Ajdovec, 63-16-10-6-0. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin Žužemberk 10 km, žand Dobrnič 8 kin, žel Straža-Toplice 15 km, pT Dvor 5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1875, 3 odd. Nm 439 m. Gručasta vas na vrtačasti in kameniti kraški planoti. Do župne cerkve drži ban. cesta II. reda, ki se odcepi od ban. ceste Žužemberk—Dvor v Dvoru in pod Trebčo vasjo, nakar se odcepka pri Sadinji vasi združita. Markirane poti preko Prečne v Novo mesto (3 ure) in preko Vel. Lipovca na Gor. Stražo (2 uri). Občutno pomanjkanje vode (globoko kap-nico zgradil 1932 Hig. zavod). Ob suši jo dovažajo iz Krke. Zemlja je kamenita, a rodovitna. Poljedelstvo in živinoreja. Sadje ne uspeva. Vino iz vinogradov na Borštu le za dom. Prodaja živine in krompirja. Veliki listnati gozdovi so povečini izsekani. Kuhajo oglje za izvoz v Italijo. Nabiranje gob in lov na polhe. Velik kamnolom marmorja, ki ga eksploatira kamnosek Kunovar iz Ljubljane. Iz ajdovskega marmorja, ki ga letno nalomijo do 20 vag., je izklesanih mnogo ljublj. nagrobnih spomenikov. Gostilna s prenočiščem. Župnija Ajdovec (dok. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 900 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv.Trojice je lepa renesančna stavba. Znana je po svojem znamenitem, 1697 vlitem in 922 kg težkem bronastem zvonu, ki je bil radi svoje umetniške vrednosti vrnjen v svetovni vojni iz vojnega skladišča. Cerkev je bila prvotno podr. župnije Dobrniča. Iz nje se je 1789 izločila kot lokalija in 1877 kot župnija. Z Ajd. doma dr. Jarc Anton (1813—1900), organizator katol. društev. Gornji Ajdovec, 76-16-14-2-0. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin Žužemberk 8 km, zhnd Dobrnič 8 km; žel Straža-Toplice 15 km, pT Dvor 5 km, o š žup Dol. Ajdovec 0.5 km. Nm 440 m. Vas stoji na kameniti kraški planoti tik Dol. Ajdovca. Ostalo kot tam. Mali Lipovec, 89-21-10-11-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin Žužemberk 7 km, žand Dobrnič 8 km, žel Straža-Toplice 11 km, pT Dvor 4 km, o š žup Dol. Ajdovec 3 km. Nm ca 327 m. Gručasta vas na terasastem svetu ob ban. cesti Dvor—Ajdovec. Zraven spada tudi vinorodni Hrib (vrh 433 m) z zidanicami. Voda iz kapnic. Poljedelstvo. Prodaja živinorejskih proizvodov in češenj. Vino (ca 100 lil) porabijo doma. Morava, 15-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 24 km, so zdr fin Žužemberk 10 km, žand Dobrnič 4 km, žel Trebnje 14 km, pT Dvor 5 km, o š žup Dol. Ajdovec 4 km. Nm ca 240 m. Dve kmetiji jv. od Podlipe. Ostalo kot Podlipa. Piano, 16-3-1-2-1. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin Žužemberk 9 km, žand Dobrnič 8 km, žel Straža-Toplice 15 km. pT Dvor 5 km, o š žup Ajdovec 1 km. Nm ca 448 m. Stoji na gričku v. od Ajdovca, ob obč. cesti na Brezovo reber. Dohod z vozom. Kmetijstvo, prodaja svinj in jajc. Podlipa, 98-16-15-4-1. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žel Trebnje 7 km, žand Dobrnič 6 km, o š žup Ajdovec 3 km, pT Dvor 5 km. Nm ca 231 m. Gručasta vas leži v plitvi dolini vrtačastega in kamenitoga polja, ki se vleče sem od Dobrniča. Do kote 233 m s. od vasi segajo zadnje rupe dobrniške Zibršce. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste. Voda iz kapnic. Poljedelstvo in živinoreja. Sadje ne uspeva dobro. Za prodaj nabirajo gobe. Prodaja krompirja, živ. proizvodov in lesa. Sela pri Ajdovcu, 42-8-6-2-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin Žužemberk 9 km, žand Dobrnič 9 km, žel Straža-Toplice 11 km, pT Dvor 4 km, o š žup Ajdovec 3 km. Nm ca 480 m. Stoje na pobočju hriba sz. od Vel. Lipovca pod Velikim vrhom (537 m). Dohod z vozom", 2 km od ban. ceste pri Sred. Lipovcu. Pomanjkanje vode (kapnice). Poljedelstvo, prodaja orehov in živine. Podr. cerkev sv. Miklavža (442 m) je starejša od župne cerkve. Zidana je bila v 1. pol. 14. stol. Mali zvon z letnico 1543 ima srebrno čist glas. Srednji Lipovec, 138-29-20-9-0. Sr du Novo mesto 20km, so zdr fin Žužemberk 8 km, žand Dobrnič 7 kin, žel Straža-Toplice 11 km, pT Dvor 3 km, o š žup Ajdovec 2 km. Nm ca 365m. Vas stoji ob ban. cesti proti Ajdovcu v bregoviti legi. Ostalo kot Mali Lipovec. Veliki Lipovec, 158-27-20-7-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin Žužemberk 18 km. žand Dobrnič 9 km, žel Straža-Topli-ce 11 km. pT Dvor 6 km, o š žuj) Ajdovec 4 km. Nin 460 m. Vas stoji v bregoviti legi ob obč. cesti Ajdovec—Straža. Dostop z vozom, do ban. ceste 3 km. Kapnice, v suši vozijo vodo iz Krke. Kmetijstvo, prodaja krompirja, živine in gob. Veliki gozdovi Auerspergovega veleposestva. Oglje, okrogel les in žel. prage kupujejo lesni trgovci. Odtod doma: dr. Gnidovec Janez (r. 1873), kat. škof v Skoplju; dr. Grivec Franc (r. 1878), prof. bogosl. fak. v Ljubljani. Občina Ambrus * Preb. 1090, hiš 251, posest. t42, koč. 109, najem. 2. Površina 2691 ha: njiv in vrtov ca 384, trav. in paš. ca 1143, vinogradov ca 26, gozdov ca 1110, ostalo 28. Občina zavzema trd kraški svet v Suhi Krajini j. od Zagradca, predvsem ob suhem dolu, po katerem poteka ban. cesta Zagradec—Zvirče, in ob manjših suhih dolih proti v. Svet je brez vode (kapnice), zemlja je kraška in skopa zlasti radi redno nastopajoče suše. Vodovod je zlasti za ta del Suhe Krajine neobhodna potreba, ker si mora prebivalstvo ob suši dovažati vodo iz Krke. Poljskih pridelkov ni niti oddaleč za dom dovolj; proda se le nekaj živine, prašičev ter ob dobrih letinah manjše količine sadja (jabolk). Tudi gozd ne nudi znatnih dohodkov, ker je pretežno listnat (bukev, hrast). Vendar gre nekaj drv, žel. pragov in oglja na prodaj v Ljubljano in za izvoz. Močno pa prevladujejo v pokrajini slabo porastli steljniki z grmičjem in redkimi brezami. Ambrus, 332-63-34-29-2. Sr du Novo mesto 38 km, so žand zdr fin Žužemberk 14 km, žel Stična 16 km, p Zagradec 5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1883, 3 odd. Kat. izobr. d., Gas. z odrom, Godbeno d. »Lira«, PSD. Nm 347 m. Gručasta vas ob ban. cesti Zagradec—Zvirče v bregoviti legi na kamenitom kraškem svetu. Ob cesti proti Zvirčain se vleče z grmičjem, redkimi brezami, kamenjem in vrtačami posut suh dol stelj-nikov. Pod vasjo se odcepi obč. cesta na Primčo vas—Višnje. Vas ima elektriko iz ban. elektrarne v Fužinah pri Zagradcu. Električni pogon ima tudi vaška žaga. Trgovine in gostilna s prenočiščem. Voda iz kapnic. Kmetijstvo in sadjarstvo. Poljedelstvo zelo pičlo radi običajne suše. Prodaja živine, jabolk, lesa in oglja. Župnija Ambrus (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 1030 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Sedanja stavba je iz 1811. Prvotno je bila podr. župnije Krke. L. 1770. je postala vikariat, pozneje pa župnija. Bakerc, 40-8-5-3-0. Sr du Novo mesto 41 km, so žand zdr fin Žužemberk 17 km, žel Stična 18.5 km, p Zagradec 7.5 km, o š žup Ambrus 3 km. Nm 370—400 m. Vasica stoji na vrtačastem svetu v prelazu j. od Brezovega dola. Proti j. se razprostirajo vrtačaste in kamenite Stolnice (459 m). Voda iz kapnic. Poljski pridelki ne krijejo domačih potreb. Prodaja živine iu sadja. Brezov dol, 154-48-20-28-0. Sr du Novo mesto 39.5 km, so žand zdr fin Žužemberk 15.5 km, žel Stična 17.5 kin, p Zagradec 6.5 km, o š žup Ambrus 2 km. Nm 381 m. Gručasta vas v plitvem, vrtačastem in kamenitem dolu. Dohod z vozom. Voda iz. kapnic. Preživljanje kot v Ambrusu. Kal, 192-37-30-7-0. Sr du Novo mesto 38 km, so žand zdr fin Žužemberk 14 km, žel Stična 17 km, p Zagradec 5 km, o š žup Ambrus lkm. Nm 405 m. Središčna vas v prisojni legi na ravnem ob vznožju Savčjega hriba (578 m). Voda iz kapnic. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in ogljarstvo. Vinograde z zidanicami imajo na Boljeku. Prodaja živin, proizvodov, sadja, gob, oglja in lesa. Podr. cerkev sv. Lucije. Kamni vrh, 75-20-8-12-0. Sr du Novo mesto 37 km, so žand zdr fin Žužemberk 13 km, žel Stična 15 km, p Zagradec 4 km, o š žup Ambrus 1.5 km. Nm 420—480 m. Vas stoji na kamenitem pobočju Stražarjevega vrha (500—520 m) nad Ambrusom. Lep smuški svet. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Kmetijstvo in gozdarstvo. Podr. cerkev sv. Petra na Stražarjevem vrhu je zelo stara; slikarija iz srede 15. stol. Primča vas, 116-30-10-20-0. Sr du Novo mesto 39 km, so žand zdr fin Žužemberk 15 km, žel Stična 17 km, p Zagradec 6 km, o š žup Ambrus 1 km. Nm ca 348 in. Vas stoji na vrtačasti ravnini. Kamenit in suh svet; proti j. v steljnikih. Na j. se dviga Višanski hrib (606 m). Od 1 km oddaljene ban. ceste je po obč. cesti I. reda iz Ambrusa mogoč dohod z avtom. Voda iz kapnic. Prodajajo živino, včasih sadje in gobe (jurčke). Višnje, 181-45-35-10-0. Sr du Novo mesto 40 km, so žand zdr fin Žužemberk 16 km, žel Stična 18 km, p Zagradec 7 km, o š žup Ambrus 2.5 km. Nm 369 m. Gručasta vas na vrtačasti ravnici na prevalu jv. od Ambrusa. Proti v. se razprostirajo vrtačasti in kameniti steljniki z redkimi brezami. Od ban. ceste v Ambrusu je po obč. cesti I. reda mogoč dohod z avtom. Voda iz kapnic, v suši pomanjkanje vode. Ostalo kot Primča vas. Vas se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. L. 1252. jo je koroški vojvoda Bernhard podaril kostanjeviškemu samostanu. Občina Bela Cerkev Preb. 1062, hiš 230, posest. 114, koč. 117, najem. 1. Površina 1076 ha:* njiv in vrtov ca 400, trav. in paš. ca 150, vinogradov ca 200, gozdov ca 250, ostalo 76. Občini pripada 1. breg Krke nekako od izliva Toplice do tam, kjer se proti Krki odpre široka ravan ob Kadulji (»Dobrava«). Poleg.ozke ravnice in teras ob Krki obsega predvsem prisojno stran vinorodnega, skrbno obdelanega Vinjega vrha (392 m), ki je ves v vinogradih in zidanicah ter predstavlja eno izmed najbolj intenzivnih vinogradniških področij na Dolenjskem. Zato je tudi glavna gospodarska panoga v občini vinogradništvo, ki pridela precej rdečega in belega vina tudi za prodaj. V ostalem trgujejo prebivalci z živino in sadjem. Poljski pridelki komaj zadoščajo za dom. Naseljenost je intenzivna. Gozda je malo in je brez gospodarske vrednosti. Promet teži na ban. cesto Novo mesto— Krško. Od nje se cepijo ceste na Smarjeto, Škocjan in Maha-rovec. Nekaj je tudi tujskega prometa, predvsem radi bližine Šmarjeških Toplic. Bela cerkev, 112-22-16-8-0. Sr so du zdr Novo mesto 13.5 km, žand Dol. Kronovo 2.5 km, fin Škocjan 7 km, žel Novo mesto 14.5 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1859, 3 odd. SKJ, Kat. izobr. d., Strel, druž., DKfid, Gas. Nm 197 m. Vas stoji na nizkem griču tik nad ban. cesto Novo mesto—Krško (avtobusna zveza). Pod cesto teče Krka, ki nudi poleti toplo kopelj in bogat ribolov. Zemlja je ilovnata in peščena, srednje rodovitna. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja. Prodaja živine, vina, sadja, gob in jajc. Od poljskih pridelkov ostaja včasih za prodajo nekaj krompirja, pšenice, fižola, ovsa in lanu. Lepi izleti: v šmarješke Toplice in na razgledni Vin ji vrh (392 m). Trgovine in gostilne s prenočišči. Gomile iz latenske dobe. Pri vasi so rimski grobovi ob stari cesti Emona— Siscia. Prvi znani lastniki vasi so bili brižinski škofje. Kraj je veliko trpel pred Turki, posebno 1491. Župnija Bela cerkev (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 1117 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv<-Andreja. Prvotna cerkev je bila zgrajena najbrž v prvi doTji pokristjanjenja Slovencev. Tudi začetki prafare, ki je morda najstarejša na Slovenskem, segajo v prvo tisočletje. Župnija je obstajala že pred 1074, ko je oglejski patriarh podaril patronat nad njo brižinskim škofom (nad glavnimi vrati 1874 vzidana plošča v spomin osemstoletnice). L. 1389. in znova 1454 je bila inkorporirana stiškemu samostanu, ki je imel poslej tu patronatske pravice. Prafara je mati šmarješke in šentrupertske župnije. Cerkveno je pripadala do 1751 Ogleju, do 1787 Gorici in nato ljublj. škofiji. Dolenje Kronovo, 131-25-17-8-0. Sr so du zdr Novo mesto 10 km, žand v kraju, fin Škocjan 8km, žel Novo mesto 11 km, o p š žup Bela cerkcv 2.5 km. Nm 161 m. Del vasi leži ob Krki * Z vasicama Mladevine in Strelac iz kat. obč. Družinska vas, ki pripadata zdaj občini Šmarjeta. pri izlivu Obrha, del pa ob križišču ban. cest, ki drže v Novo mesto, Krško in v Smarjeto. Avtobusna zveza Novo mesto— Krško. Gostilna s tujskimi sobami. Preko Krke, ki ima tu velik nizek otok, prevažajo ljudi iu vozove s čolni. Otok in spodnji del vasi ob veliki povodnji preplavi voda. V bližini so na Toplici 3 mlini in 2 žagi. Lepi so sprehodi na bližnje vinske gorice in v šmarješke Toplice. Markacije na Gorjance. Gospodarstvo kot Bela cerkev. Posebno mnogo goje perutnino (kokoši, purane, gosi, race). Mešan gozd; les tudi za prodaj. Ribolov v Krki. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila do 1778 podr. Šmarjete. Družinska vas, 210-44-26-18-0. Sr so du zdr Novo mesto 10 km, žand Dol. Kronovo 0.5—1.5 km, fin Škocjan 8 km, žel Novo mesto 11 km, o p š žup Bela cerkev 1—3 km. Nm 156— 216 m. Deloma gručasta, sicer zelo raztresena vas stoji na hribu, bregu in v ravnini med Krko in potokom Toplico z. od Bele cerkve. Del vasi je ob ban. cestah Novo mesto—Krško in Dol. Kronovo—Šmarjeta—Mokronog. Ob Toplici, ki žene 3 mline in 2 žagi, se razprostira lep smrekov, hrastov in bukov gozd. Gospodarstvo kot Bela cerkev. Trgovina, gostilna s tujskimi sobami, pod ban. cesto Novo mesto—Krško opekarna. Predzgodovinske gomile v bližini. K vasi spadajo poleg zaselka Požarnice še šmarješke Toplice, ki se nahajajo v prijazni dolinici z. od ban. ceste Kronovo—Sinarjeta. Toplice so bile znane že v predzgodovinski dobi. Do nedavna so bile še zelo primitivne. L. 1790. je neki Špehek ogradil spodnji topli vrelec z vejami in ob njem postavil leseno kolibo. V 2. pol. 19. stol. so starograjski grofje Margheri ogradili spodnji in zgornji izvirek na Draškovem travniku pod štrleškimi razvalinami. Spodaj ob gozdnem robu so zgradili hišico za najemnika, pozneje pa preprosto leseno kopališče. V takem stanju so ostale toplice, dokler jih ni kupil bivši častnik Zajec, ki je spodaj sezidal dvoje kopališč, gornje je pa preuredil. Od Zajca je kupila toplice sedanja lastnica rodbina dr. Viktorja Gregoriča iz Novega mesta, ki jih je moderno uredila. Največja je Aleksandrova kopelj z dvema basenoma, z mnogimi kabinami in tujskimi sobami. Terma ima 32—34° C. Baseni so direktno nad izvirki, ki zdravijo vsakovrstno nervozo, revmo in razne ženske bolezni. Kopališče ima električno razsvetljavo in lepa sprehajališča. Kopališka gostilna in dve gostilni s tujskimi sobami v bližini. Iz Šm. Toplic vodijo markacije skozi Luter-sko selo in Dobovo v Novo mesto. Draga, 35-9-4-5-0. Sr so du zdr Novo mesto 14.5 km, žand Dol. Kronovo 3.5 km, fin Škocjan 6 km, žel Novo mesto 15.5 km, o p š žup Bela cerkev 1 km. Nm 156 m. Razložena vas tik ban. ceste Novo mesto—Krško ob nizkem gričku. Tu se odcepi čez Krko ban. cesta na Maharovec. Gospodarstvo kot Bela cerkev. Poljedelstvo le za dom. Zaselek Dolina. Podr. cerkev sv. Helene (211 m). Prvotna stavba je bila ena najstarejših cerkva na Dolenjskem. Građenje, 53-11-3-7-1. Sr so du zdr Novo mesto 12 km, žand Dol. Kronovo 2.5 km, fin Škocjan 9 km, žel Novo mesto 13 km, o p š žup Bela cerkev 1.5 km. Nm ca 218 m. Vas ima hiše razpostavljene ob gozdu na z. obronku Vinjega vrha (Sv. Jožef, 392 m). Dohod z vozom 2 km od ban. ceste. Kmetijstvo, vinogradništvo. S. od vasi so odkrili več predzgodovinskih gomil. Hrib, 50-11-5-6-0. Sr so du zdr Novo mesto 15 km, žand Dol. Kronovo 4 km, fin Škocjan 5 km, žel Novo mesto 16 km, o p š žup Bela cerkev 1.5 km. Nm 235 m. Vas leži na pobočju Vinjega vrha sv. od Bele cerkve, med lepimi vinogradi. Dostop z vozom 0.5 km od ban. ceste Novo mesto—Krško. Prebivalstvo se preživlja kot Bela cerkev. Ruhtna vas, 49-10-7-3-0. Sr so du zdr Novo mesto 15 km, žand Dol. Kronovo 4.5 km, fin Škocjan 5 km, žel Novo mesto 16 km, o p š žup Bela cerkev 2 km. Nm 156 m. Ravninska lega na obeh straneh ban. ceste Novo mesto—Krško blizu Krke, ob kateri se razprostira lepa travnata loka. Sz. od vasi je Vin ji vrh z lepimi vinogradi in zidanicami. Ostalo kot Bela cerkev. Sela, 19-4-3-1-0. Sr so du zdr Novo mesto 13.5 km, žand Dol. Kronovo 3 km, fin Škocjan 8 km, žel Novo mesto 14.5 km, o p š žup Bela cerkev 1 km. Nm ca 225 m. Naselje leži na pobočju Vinjega vrha sz. od Bele cerkve. Na s. in v. vinogradi in zidanice. Stranje, 41-10-5-5-0. Sr so du zdr Novo mesto 16 km, žand Dol. Kronovo 5.5 km, fin Škocjan 4 km, žel Novo mesto 17 km, o p š žup Bela cerkev 3 km. Nm 156 m. Vas leži deloma raztreseno na široki loki med ban. cesto in Krko. Ob deževju ni izključena poplava. Sv. od vasi se odcepi cesta na Škocjan. Ostalo kot Bela cerkev. V Krki kopelj in ribolov. Tomažja vas, 171-33-20-13-0. Sr so du zdr Novo mesto 17 km, žand Dol. Kronovo 6.5 km, fin Škocjan 4 km, žel Novo mesto 18 km, o p š žup Belu cerkev 4 km. Nm 190 m. Gručasta vas stoji za gozdičem na v. vznožju pobočja Vinjega vrha. Takoj nad vasjo so vinogradi, ki se razprostirajo po vsem prisojnem pobočju proti Osrečju in Beli cerkvi. Na v. in j. se širi lepa rodovitna ravan, ki prehaja v širno travnato loko ob Radulji in Krki. Vodovod iz studenca na Vinjem vrlin. Dostop 1 km od ban. ceste v Skocjan. Prebivalstvo se preživlja kot v Beli cerkvi. Odkriti rimski sarkofagi in grobovi, vsekani v skalo. Podr. cerkev sv. Štefana s pokopališčem. Vinji vrh, 191-51-8-43-0. Sr so du zdr Novo mesto 13— 18 km, žand Dol. Kronovo 2—6 km. fin Škocjan 4—9 km, žel Novo mesto 14—19 km, o p š žup Bela cerkev 0.5—5 km. Nm 392 m. Vas leži po j. pobočju istoimenskega razglednega hriba. Zelo raztresene hiše med vinogradi in zidanicami. Zaselki Straža, Strožnik in Strmec. Vse prisojno pobočje od Osrečja proti Mladevinam je v vinogradih, na osojni strani pa je bukov gozd in polje. Na najvišjem vrhu sto j i cerkev sv. Jožefa (392 m), na nižjem, bolj proti v. (Mali Vinji vrh, 369 m) pa cerkev sv. Janeza. Krasna razgledna točka. Od ban. ceste Novo mesto—Krško dohod z vozom. Zemlja je lapornata z mnogimi okamenicami. Prebivalstvo se bavi pretežno z vinogradništvom. Vina pridelajo letno do 1500 hI, prodajo pa ga do 500 hI. Kraj spada med najznamenitejše predzgodovinske naselbine v Sloveniji. Pri cerkvi sv. Jožefa so odkrili ogromno predzgodovinsko gradišče z nasipom (bogati predmeti iz hallstattske in la-tenske dobe). Naleteli so tudi na rimske najdbe in staroslo-venska grobišča. V srednjem veku se vas prvič omenja že 1074. ko je cesar Oton podelil brižinskim škofom poleg Škofje Loke tudi tukajšnje kraje. Tega leta so škofje tu prepustili oglejskim patriarhom 10 slovenskih kmetij. Obenem so odstopili desetino od vseh treh zemljišč, ki so spadala pod ondotni dvor, ter vse nesvobodne ljudi, ki so tam živeli. Ni lahko najti kraja, ki bi se v starih listinah tolikokrat imenoval kot Vinji vrh. Tu so imeli poleg drugih tudi stiški menihi svoja posestva. Na Vinjem vrhu sta svoj čas stali dve cerkvi; ena je bila posvečena sv. Volbenku, druga pa M. b. in sv. Jožefu. L. 1815. je strela uničila obe. Restavrirali so samo cerkev sv. Jožefa. V zvoniku je zvon iz 1701. Dobro se še pozna, kje je stala cerkev sv. Volbenka. Občina Brusnice Preb. 1803, hiš 344, posest. 251, koč. 77, najem. 17. Površina 3465 ha: njiv in vrtov ca 856, trav. in paš. ca 414, vinogradov ca 75, gozdov ca 2044, ostalo 76. Občina obsega del gorskega pobočja sz. Gorjancev in nizko, po vrhovih uravnjeno, sicer pa po potokih močno razrezano gričevje do Krke pri Strugi. Gorski svet, pa tudi gričevje je močno gozdnato. Naselja so razpostavljena na vseh ugodnejših točkah, deloma tudi v dolinah. Dobro uspevajo vsa žita, posebno pa pšenica, ajda in krompir. Večina vasi pridela nekaj poljskih pridelkov za prodaj. Precejšnja svinjereja. Sadja ima skoraj vsaka vas za prodaj; omeniti je predvsem brusniške češnje, ki so radi svoje kakovosti širom znane. Na pribl. 2 km2 veliki ploskvi v brusniški dolini in obeh Suhadolih uspeva toliko češenj, kot nikjer v Jugoslaviji. Zato so izredno izdaten gospodarski vir dohodkov (1934 so jih izvozili nad 70.000 kg). Vino je manjšega pomena; za prodaj ga pridelajo le Vei. Brusnice in Gabrje. Nekaj dohodkov prinaša prebivalstvu perutninarstvo, še več pa nabiranje in prodaja gozdnih sadežev (gob, kostanja, raznih jagod in zdravilnih zelišč). Pretežno listnat gozd (bukev, hrast, kostanj) daje drva, žel. pragove in oglje. Kot za ostale pridelke, je tudi za les glavno tržišče v Novem mestu. Skozi občino vodi drž. cesta Ljubljana—Zagreb; od nje se odcepijo k večjim vasem dobre obč. ceste. Brezje, 12-4-3-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand o p š žup Brusnice 2 km. žel Novo mesto 9 km. Nm 214 m. Stoje na vrtačastem gričku z. nad Zerjavinskim potokom. Dohod z vozom 1 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Prodaja poljskih pridelkov, jabolk, živine, gob in lesa letno ca 150 ms. Izkopine iz hallstattske dobe. Dolenji Suhadol, 163-30-24-5-1. Sr so du zdr fin žel Novo mesto 10 km, žand o p š žup Brusnice 1 km. Nm ca 342 m. Gručasta vas na kamenitom, zelo vrtačastem in bregovitem svetu jz. pod Tolstim vrhom. Pomanjkanje vode. Markacije na Pre-žek, k Sv. Miklavžu in na Trdinov vrh (1181 m). Od 2 km oddaljene ban. ceste v Orehovico je po obč. cesti mogoč dohod z avtom. Posebno dobro uspevata pšenica in ajda. Razen koruze prodajajo skoraj vse poljske pridelke, enako tudi živino, zlasti svinje in perutnino. Znatno sadjarstvo, posebno češnje, ki jih preko Brežic izvažajo tudi na Hrvatsko, v Dalmacijo in na Dunaj. Vino le za dom. Čebelarstvo. Hrastov in kostanjev gozd. Trgovanje z lesom. V vasi so razvaline cerkvice sv. Danijela, čigar kip je zdaj v brusniški cerkvi. Gabrje, 585-109-70-30-9. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand o p žup Brusnice 4 km, žel Novo mesto 14 km, š v kraju ust. 1912, 2 odd. Gas. Nm 360—400 m. Gručasta vas na levem bregu Šumečega potoka v zatišni dolini, ki je odprta proti Brusnicam. Dohod od drž. ceste Novo mesto—Brežice po obč. cesti I. reda (6 km), od drž. ceste Novo mesto—Karlovec pa po ban. cesti (7.5 km) z vsemi vozili. Središče tkzv. Podgorja, ki ga je lepo opisal Janez Trdina v svojih »Bajkah in povestih 0 Gorjancih«. V okvir vasi spada vinorodna Gabrska gora in zaselek Babna. Vas ima vodovod, ki je napeljan od studenca »Martinca«. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Prodaja živine in cvička. Glavni trg je v Novem mestu. Gozd je v glavnem bukov in daje letno ca 2000 m3 drv za Novo mesto ter nekaj žel. pragov in hlodov. Gozdne sadeže in zdravilne rože kupuje podr. Kmet. družbe v Novem mestu. Motorni mlin. Markirane poti na Gorjance: % ure do studenca »Gospodična« (822 m) z lepim razgledom, basenom za kopanje in malim zavetiščem, odtod k Sv. Miklavžu (969 m, plan. zavetišče), na Krvavi kamen (920 m) in Trdinov vrh (Sv. Gera, 1181 m, razgledni stolp). Predzgodovinsko gradišče in rimski grobovi v bližini. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. (394 m) je bila zgrajena najbrž v dobi turških napadov. Gorenji Suhadol, 137-24-18-5-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 12 km, žand o p š žup Brusnice 3 km, žel Novo mesto 13 km. Vodovod. Nm ca 360m. Lega v vrtačasti gorski dolini ob zaznamovani poti na Trdinov vrh (1181 m). Dohod z vozom 4 km od ban. cestc. Prebivalstvo se preživlja kot v Dol. Suhadolu, le da poljskih pridelkov le malo proda. Proti jeseni delajo vaščanom škodo divji prašiči. Gumbreg, 59-9-6-2-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand o p š žup Brusnice 3 km, žel Novo mesto 9 km. Nm 208 m. Lega na gozdnatem griču v. nad dolino Rateškega potoka, ki ,se pri bližnji Dolenji vasi izliva v Krko. Pri vasi so našli žilo premoga. Dohod z vozom 1.2 km od drž. ceste Novo mesto— Brežice. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja poljskih pridelkov, živine, sadja in lesa (letno ca 500m3). Ob Krki opekarna in vodna žaga graščine Otočec. Obsežna lovišča otoške in struške graščine, zlasti vzhodno od vasi, kjer se razprostira Struški gozd. Ob Krki na terasi, 3 km sv. odtod stoji enonadstropni grad Struga (167 m), znan iz Tavčarjeve povesti »Otok in Struga«. Po Valvasorjevem poročilu so bili prvi grajski lastniki deželni stanovi. V 16. stol. je bil last Karla Juričiča, zakupnika mehovske gospoščine. Ta ga je temeljito restavriral in mu dal sedanje ime. Današnja lastnica je Antonija Fichtenau. Struški graščaki so nad 100 let oskrbovali pošto do Trebnjega in v Metliko, v Toplice in Ljubljano. Grajska kapela ima lepo sliko Marijinega za ročen ja. Oltar je dar prvega priorja usmiljenih bratov v Kandiji, p. Kajetana. Jugorje, 85-14-12-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 14 km, žand o p žup Brusnice 5 km, žel Novo mesto 15 km, š Gabrje 1 km. Nm 453 m. Bregovita lega na pobočju Gorjancev malo nad Gabrjem. Na z. strani teče v grapi Šumeč potok. Dostop h »Gospodični« in na Trdinov vrh (gl. Gabrje). Od ban. ceste v Gabrju dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo (zlasti slive), nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev. Tu pridelujejo najtežjo pšenico v srezu in jo do polovice prodajo v okolico za seme. V ostalem trgovanje s sadjem in živino. Lov na polhe. Bukov gozd da okrog 150 m3 drv na prodaj. Proti jeseni delajo veliko škodo divji prašiči. Leskovec, 61-12-8-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o p š žup Brusnice 1 km, žel Novo mesto 11 km. Nm 300 m. Vas stoji z. od Tolstega vrha v bregoviti legi ob s. robu doline, ki je odprta proti Brusnicam. Od 3.5 km oddaljene drž. ceste Novo mesto—Brežice je mogoč dohod tudi z avtom. Kmetijstvo. Prodaja sadja, živine, živinorejskih proizvodov, gob, zdrav, zelišč itd. Vino in les le za dom. Tu je nekdaj stala podr. cerkev sv. Andreja. Njegov kip je sedaj v brusniški župni cerkvi. Male Brusnice, 59-12-10-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand o p š žup Brusnice 1 km, žel Noto mesto 9 km. Nm 207 m. Vas stoji ob obč. cesti na d. bregu Rateškega potoka. Od bližnje drž. ceste Novo mesto—Brežice dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo. V Novo mesto prodajajo perutnino, jajca, mleko, maslo, gobe, borovnice itd. Ratež, 163-35-25-7-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 6 km, žand o p š žup Brusnice 2 km, žel Novo mesto 7 km. Nm 180 do 210 m. Vas stoji na zelo rodovitnem polju ob drž. cesti Novo mesto—Brežice in ob sotočju potokov, ki ženeta tu tri mline. Avtobusna zveza na Novo .mesto in Brežice. Prodaja poljskih pridelkov, svinj, perutnine in živinorejskih proizvodov v Novo mesto. V Ratcških hribih pridelajo nekaj vina za dom. Nekaj čebelarstva. A' Rateškem potoku postrvi. Hallstattske gomile. Velike Brusnice, 462-92-72-20-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand o p š žup v kraju, žel Novo mesto 10 km. Šola ust. 1877, 3 odd. Gas., Kat. prosv. d. Nm 222 m. Velika gručasta vas v prijazni dolini med gozdnatim gričevjem. Tu se združita Šumeč potok in Vrtača (Brusničica) v Rateški potok. Dostop z vozom po obč. cesti 2km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Nekaj poljskih pridelkov nosijo na trg v Novo mesto, prav tako tudi perutnino, jajca, mleko itd. Znane so izvrstne češnje »brusniške hrustavke«, ki jih izvažajo preko Brežic in odtod preko Maribora na Dunaj, pa tudi na jug. Izvrstna so tudi jabolka, hruške in orehi (tudi za prodajo). Cvička pridela vas letno ca 200 hI in ga polovico proda. Glavni vinogradi so v zaselku Bendije pod Brusnicami. Svinje prodajajo na Kočevsko in v Suho Krajino. Precej čebelarstva. Gozd daje žel. prage, hlode in drva, kostanjevo kolje in prvovrstno bukovo oglje. Novomeški lesni trgovci pokupijo letno ca 400 m3 lesa. Radi lepe lege pod Gorjanci prijetno za letoviščarje. Gostilne s tujskimi sobami, trgovine; markacije h »Gospodični«, k Sv. Miklavžu (969 m), h Krvavemu kamnu (920m) in na Trdinov vrh; izleti na Mehovo, Konjski vrh (357 m, ure) in grad Prežek. Župnija Brusnice (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 1974 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Povišanja sv. Križa je bila v sedanji obliki zgrajena 1840. Prvotno je bila podr. šentjernej-ske prafare, od 1790 pa je župnija. Odtod doma Mikec Ema (r. 1878), umetna vezilja. Zerjavin, 17-3-3-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o p š žup Brusnice 2 km, žel Novo mesto 11 km. Nm 208m. Tri kmetije z. nad Zerjavinskim potokom, lkm od ban. in drž. ceste. V bližini se nahaja ležišče žel. rude, ki so jo svoj čas kopali za fužino v Zagradcu. Tu so izdelovali tudi mlinske kamne. Pri Ambrožičevih hranijo dragocen kip sv. Jere iz nekdanje cerkvice sv. Jere vrh Gorjancev (1181 m). Kmetijstvo kot Brezje. Občina Črmošnjice Preb. 1925, hiš 491, posest. 346, koč. 142, najem. 53. Površina 11.535,22 ha: njiv in vrtov ca 603, trav. in paš. ca 2425, vinogradov ca 94. gozdov ca 8312, ostalo 101.20. Občina obsega tesno Črmošnjiško-pol jansko dolino in hribovit svet na obeh straneh. Na z. sega v Kočevski Rog, na v. v Gorjance, na j. do prehoda v Belo Krajino. V planotastem Rogu obsega tudi malo kraško Ribniško polje. V dolini tvori dvignjen dolinski prag na Brezjah razvodje, na katerem se dolina prevesi proti jv. (v Belo Krajino), na drugi strani pa proti ssz. Na jv. strani izvira Rečica, ki ponikuje pod istoimensko vasjo, na sz. strani pa prihaja na dan Divji potok, ki ponikuje pod Občicami. Odtod dalje se suha struga le ob deževju napolni in se pod imenom Črmošnjica pri Podturnu izliva v Radečo. Divjemu potoku se pri Novem taboru pridruži Srnji potok. V občini se nahaja najvišji vrh gozdnatega Roga (1100 m). V bližini južno odtod je Rajhenauski Rog (964 m), v. od njega pa hrib Tabor (945 m). Na tromeji srezov stoji Suhi vrh (884m). Kot izletni točki sta znana Pogorelec (1029 m) pri Mirni gori (1048 m) in Gače (942 m). Tod je krasen teren za smuko. Več naselij nima studencev in rabi vodo iz kapnic. Naselja so majhna ter večinoma obcestnega in gručastega tipa. Prebivalstvo je mešanica Slovencev in bavarsko-koroških Nemcev. Glavna gospodarska panoga je gozdarstvo; občina obsega ogromne gozdne komplekse v Rogu. Les gre na parno žago v Ribnik, Srednjo vas, v Stražo, ali pa se izvaža preko postaje Semič. Kmetijstvo je dobro razvito le v spodnjem delu Crinošnjiško-poljanske doline. Sicer se prebivalstvo preživlja z dnino. Hribovska naselja na trdem kraškem svetu si morajo živež dokupovati. Komama vas in sosednja naselja se bavijo tudi z izdelovanjem lesene robe. Ob Divjem potoku je razvito mlinarstvo in lesna industrija (žage). Lov nudi zajce, srne, jazbece, lisice, divje vepre, medvede, jerebice. Ašelice, 37-8-8-0-0. Sr so du Novo mesto 30kin, žand o p š žii]) Črmošnjice 3 km, zdr fin Toplice 17 km, žel Semič 4 km. Nm 624 m. Naselje stoji na visokem pobočju v. nad Črmoš-njicami. Od 1.5 km oddaljene ban. ceste je dohod z vozom. Prebivalstvo se preživlja z dnino; živež mora dokupovati. Blatnik, 89-24-24-0-0. Sr so du Novo mesto 31 km, žand o p žiip Črmošnjice 4 km, zdr Črnomelj 4 km, fin Toplice 18km, žel Semič 3 km, š Rečice 1 km. Vodovod za vasi do Črnomlja in Semiču. Nm 503 m. Vas leži na skrajnem jv. koncu visokega podolja nad Semičem, tik ban. ceste. Na s. strani vasi teče potok. ki žene mlin. V bližjjii izletna Mirna gora (1048m) in Gače (1029 in). Poljedelstvo za dom in dnina. Vino pridelujejo v Seiniški gori tudi za prodaj. Hlode in drva iz smrekovega gozda vozijo na postajo Semič za izvoz. L. 1574. je imela vas 3 kmetije. Blaževice, 25-6-6-0-1. Sr so du Novo mesto 22 km, žand o p š žup Črmošnjice 5 km, zdr fin Toplice 11 km, žel Semič 12 km. Nm ca 450 m. Leži v malem sedlu 2.5 km od ban. ceste Soteska —Semič. Dohod z vozom. Ostalo kot Ašelice. Brezje, 71-23-20-3-0. Sr so du Novo mesto 31 km, žand o p žup Črmošnjice 4 km. zdr Črnomelj 10 km, fin Toplice 18 km, žel Semič 3 km, š Rečice 2 km. Nm 547 m. Gručasta vas tik ban. ceste Poljane—Semič. Črmošnjiška dolina se odtod na eni strani znižuje proti Blatniku (Semiču), na drugi strani proti Srednji vasi. Proti sz. teče Divji potok, proti jv. Blatniški potok ali Rečica. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine na sejmih. Vino pridelujejo v Semiški gori in ga nekaj prodajo. Les kupujejo lesni trgovci za izvoz. Priporočljiv izlet preko Starega tabora na razvaljeni stari Pogorelec ali Gače. Črmošnjice, 100-24-24-0-10. Sr so du Novo mesto 27 km, žand o p š žup v kraju, zdr fin Toplice 14 km, žel Semič 7 km. Šola ust. 1882, 4 odd. Knjiž., Tamb. zbor, Gas., Strel. druž. Nm 405 m. Središčna vas na ravni terasi na 1. bregu Divjega potoka ob ban. cesti Toplice—Črnomelj. Vas ima elektriko iz Mašlja in vodovod iz Srednje vasi. Dve gostilni. Poljedelstvo, obrt: izdelovanje lesene posode, ki jo prodajajo večinoma v Metliko in Karlovec. Smrekov in bukov gozd. Izvoz lesa preko žel. postaje Semič na Sušak. Letno trije sejmi. Markacije na Gače (1029 m). Pogorelec in Mirno goro (1048 m). Vas je primerna za gorsko letovišče. Zelo bogate najdbe iz bronaste dobe. Srednjeveška kolonizacija se je izvršila šele v 1348—1363, ko so grofje Ortenburžani začeli naseljevati med redko naseljene Slovence koloniste iz Nemčije. Župnija Črmošnjice (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 1503 duše. Pokopališče. Zupna cerkev Vneb. Dev. M. Prvotna cerkev je bila zgrajena že v 2. pol. 14. stol. (po 1363) kot podr. kočevske prafare. Pred 1509 je postala župnija. Njeni patroni so od 1666 knezi Auerspergi. Prafara je mati župnije Poljan pri Toplicah. Deleči vrli, 1-1-1-0-0. Sr so du Novo mesto 23 km, žand zdr fin pTt Toplice 12 km, žel Straža-Toplice 17 km, o 14 km, š Podstenica 4 km, žup Poljane 8 km. Nm 640 m. Logarska hiša jz. od Poljan pod Rogom. Tu biva Auerspergov gozdni čuvaj, ki ima telefonsko zvezo z gradom v Soteski. Divji potok, 14-2-2-0-0. Sr so du Novo mesto 25 km, žand o p š žup Črmošnjice 2 km, zdr fin Toplice 12 km, žel Semič 9 km. Elektrarna. Nin 329 m. Dve hiši (žagi) v soteski ob Divjem potoku kraj ban. ceste Toplice—Semič. Izvoz lesa na Sušak. Gaber, 13-3-3-0-0. Sr so du Novo mesto 30 km, žand o p žup Črmošn jice 3 km, zdr fin Toplice 17 km, žel Semič 4 km. š Rečice 1 km. Nm ca 628 m. Pobočna lega v. od Brezja, dober km od ban. ceste. Dohod z vozom. Košenice. Preživljanje z dnino; poljedelstvo za dom. Gričice, 25-10-9-1-0. Sr so du Novo mesto 32 km, žand o p žup Črmošnjice 5 km, zdr fin Toplice 19 km, žel Semič 12 km, š Štale 3 km. Nm 687m. Visoka pobočna lega pod Gačami (1029 m), kamor vodijo markacije. Lepa postojanka za smučarje. Do ban. ceste je 4 km daleč. Preživljanje z dnino, izdelovanje škafov. Smrekov gozd daje okrogel les za prodajo. L. 1574. so imele Gričice 2 kmetiji. Koinarna vas, 114-17-16-1-2. Sr so du Novo mesto 32 km, žand o p žup Črmošnjice 5 km, zdr fin Toplice 19 km, žel Semič 12km, š Štale 2 km. Nm ca 695 m. Vas stoji na visokem ravniku z. od Črmošnjic. Dobra obč. cesta, dostopna zasilno tudi ž avtom. Na jv. strani vasi je lepa razgledna točka s podr. cerkvijo sv. Treh kraljev. Manj rodovitno. Najbolj razvita domača obrt v vsej občini (izdelovanje škafov, čebrov, banj, majhnih sodov itd.; prodajajo največ v Karlovec). Več posestnikov ima vinograde v Semiški gori. Iglast gozd daje drva in okrogel les za prodaj. Vas je imela 1574 3 kmetije. Laze, 102-16-12-4-8. Sr so du Novo mesto 18 km, žand o p žup Črmošnjice 7 km, zdr fin Toplice 7 km. žel Uršna sela 1 km, š v kraju, ust. 1911, 2 odd. Nm 338 m. Obcestna vas na vrtačasti ravnini ob ban. cesti Novo mesto—Semič in kraj žel. proge. Poljedelstvo in živinoreja. Ob dobri letini prodajo nekaj sadja in vina (z Ljubna). Bukov gozd; prodaja drv v Zagreb. Mali Rigelj, 48-10-10-0-0. Sr so du Novo mesto 19 km, žand zdr fin pTt Toplice 5 km, žel Straža-Toplice 9 km, o 9 km, š žup Poljane 2 km. Nm 302 m. Vas stoji na vrtačastem gorskem pomolu jv. od Poljan. Okrog polje in nekaj vinogradov. Dohod z voz.mi. Prebivalci se preživljajo kot delavci v opekarni (cementna strešna opeka in cevi) in z dnino. Poljedelstvo ne krije potreb. Prodaja jabolk in vina. L. 1574. je imel Mali Rigelj (»Schrigl«) 2 kmetiji. Podr. cerkev sv. Urha. Mašelj, 25-8-8-0-0. Sr so du Novo mesto 27 km, žand o p š žup Črmošnjice 0.5 km, zdr fin Toplice 14 km, žel Semič 7 km. Nm 400 m. Naselje stoji na terasah d. brega Divjega potoka, ki žene tu dve žagi in mlin. Elektr. centrala za Mašelj in Ćrinošnjice. Dohod z avtom. Obrt in dnina. Bukov in iglast gozd daje okrogel les in tanke tavolete, ki služijo za izdelovanje zabojev za oranže in limone (izvoz preko Semiča). Nova gora, 153-93-20-73-10. Sr so du Novo mesto 25 km, žand o p š žup Črmošnjice 3 km, zdr fin Toplice 12 km, žel Semič 10km. Nm 300—400m. Raztresene hiše med vinogradi in zidanicami po rebri na d. bregu Divjega potoka. Vinogradi. Reber je zelo kamenita in vinogradi majhni; zasajeni so z izabelo in šmarnico. Prebivalstvo prideluje vino le za dom. Preživlja se z dnino pri boljših okoliških kmetih. Tudi sadja je prav malo. Dohod z vozom. Podr. cerkev sv. Mihaela (363 m). Novi Tabor, 37-7-6-1-1. Sr so du Novo mesto 27 km, žand o p š žup Črmošnjice 1 km, zdr fin Toplice 14 km, žel Semič 7 km. Nm 398 m. Stoji na vrtačasti ravnici na 1. bregu Divjega potoka blizu ban. ceste. Ob sotočju Divjega in Srnjega potoka mlin in žaga. Dnina in poljedelstvo za dom. Večji iglast gozd daje okrogel les za izvoz. Pri vasi lepo prazgodovinsko gradišče. Krajevno ime spominja na tabor iz turških časov. Občica, 80-19-18-1-0. Sr so du Novo mesto 20 km, žand zdr fin pTt Toplice 9 km, žel Straža-Toplice 13 km, o 7 km. š žup Poljane 2 km. Nm ca 210 m. Vas stoji na ravnem ob ban. cesti Soteska—Semič in na obeh bregovih Divjega potoka, ki v suši presahne. Polje rodi za prodaj v Novo mesto krompir, pšenico, ječmen, rž, fižol. Živino prodajo po sejmih, jabolka in slive v Stražo, vino (največ izabela) v bližino. Les vozijo v Stražo, na parno žago. Občice so imele 1574 dve kmetiji. Pajkež, 9-4-3-1-0. Sr so du Novo mesto 22 km, žand o p š žup Črmošnjice 5 km, zdr fin Toplice 8 km, žel Uršna sela 3 km. Nm ca 520 m. Naselje v bregoviti legi v. nad Novo goro. Dohod z vozom. Ostalo kot Blaževica. Pleš, 40-9-9-0-0. Sr so du Novo mesto 21 km, žand o p žup Črmošnjice 6 km, zdr fin Toplice 8 km, žel Uršna sela 3 km, š Laze 2 km. Nm 434 m. Stoji na planoti med Lazami in Poljanami. Do ban. ceste je 3 km (z vozom). Proda nekaj živine, jabolk in cvička (z Ljubila). Bukova drva izvažajo v Zagreb. Podstenica, 71-16-9-7-4. Sr so du Novo mesto 25 km, žand zdr fin pTt Toplice 14 km, žel Straža-Toplice 19 km, o 7 km, š v kraju, žup Poljane 7 km. Šola ust. 1887, I odd. Nm 595 m. Vas stoji v plitvi dolinici v bližini gorske stene pod Rogom; po njej je dobila ime. Mimo vodijo od Podturna markacije na Rog (1100 m). Od ban. ceste v Podturnu je mogoč dohod z avtom. Ogljarstvo, izvoz lesa. Okrogel smrekov les so prej vozili v tovarno v Rogu, zdaj pa na žago v Stražo. Poljedelstvo ne krije potreb. Podr. cerkev sv. Urha. Pogorelec, 34-4-4-0-0. Sr so du Novo mesto 24 km, žand zdr fin pTt Toplice 13 km, žel Straža-Toplice 18 km. o 7 km, š Podstenica 3 km, žup Poljane 6 km. Nm 594 m. Naselje stoji visoko na planoti z. od Poljan. Dohod od Podturna z avtom. Markacije na Rog (1100m). Na sz. podzemska jamu s kapniki. Gozdarstvo. Nekaj vinogradov imajo v Malem Riglju. Les vozijo na parno žago v Stražo. Poljane, 163-43-23-20-6. Sr so du Novo mesto 18 km, žand zdr fin pTt Toplice 7 km, žel Straža-Toplice 13 km, o 10 km, š žup v kraju. Šola ust. 1853, 1 odd. Gas. Nm 200 m. Vas leži ob ban. cesti na v. robu Črmošnjiško-pol janske doline. K njej spadata zaselka Gorica in Trnovec. Z. cd Poljan se vleče običajno suha struga Divjega potoka, ki se odtod naprej imenuje Črni potok in tudi Črmošnjica. V Novo mesto prodajajo razne poljske pridelke in sadje. Živino prodajajo na sejmih, jajca v Toplice, vino pa gostilničarjem. Les vozijo na parno žago v Stražo. Poljane so 1574 imele tri grunte. Župnija Poljane pri Toplicah (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 529 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja je stala že v 17. stol. Do 1792 je bila podr. župnije Črmošnjic. Rampoha, 27-4-3-1-1. Sr so du Novo mesto 22 km, žand zdr fin pTt Toplice 6 km, žel Straža-Toplice 11 km, o 12 km, š žup Poljane 5 km. Nm 490 m. Naselje na pobočju jz. od Občice. Dohod z vozom. Prebivalci se preživljajo z dnino kot tesarji in s prodajo lesa v Stražo. Resa, 14-3-3-0-0. Sr so du Novo mesto 39 km, žand o p žuj) Črmošnjice 12 km, zdr fin Toplice 26 km, žel Semič 19 km, š Stale 3 km. Nm 778 m. Naselje visoko v kraškem svetu pod Rogom. Slabe košenice, poljedelstva skoro nič, sadje ne uspeva. Izdelovanje lesene posode in prevoz lesa na parno žago v Ribnik. L. 1574. je bila tu le ena kmetija. Ribnik, 61-11-8-3-2. Sr so du Novo mesto 37 km, žand o p žup Črmošnjice 10 km, zdr fin Toplice 24 km, žel Semič 17 km, š Stale 2 km. Nm 675 m. Vas stoji na majhnem kraškem polju. Dohod po dobri obč. cesti 10 km od ban. ceste, živež morajo dokupovati. Prodajo nekaj sadja in vina iz sadovnjakov in vinogradov na oddaljeni Novi gori. Izdelujejo leseno posodo. Les vozijo na parno žago (z lastno elektr.) v vasi. L. 1574. je imela vas 2 kmetiji. Rog, 44-3-1-0-0. Sr so du Novo mesto 31 km, žand zdr fin pTt Toplice 20 km, žel Straža-Toplice 25 km, o 12 km, š Podstenica 8 km, žup Poljane 14 km. Nm 828 m. Naselje pri nekdanji parni žagi na pobočju Roga (1100 m), 14 km od ban. ceste. Žaga je podrta, 3 hiše so prazne (ob štetju 1931 so tu še bivali delavci). Tod drži telefonska žica iz Golobinjeka in Travnika preko Podstenice v Sotesko in druga naravnost v Kočevje. Seč, 33-7-6-1-0. Sr so du Novo mesto 24 km, žand o p š žup Črmošnjice 3 km, zdr fin Toplice 10 km, žel Semič 10 km. Nm ca 531 m. Stoji na hribu jv. od Nove gore, 3 km od ban. ceste. Dohod z vozom. Poljedelstvo in prodaja lesa. Vinogradi na Ljubnu. Smrečnik, 11-3-3-0-0. Sr so du Novo mesto 35 km, žand o p žup Črmošnjice 8 km. zdr fin Toplice 22 km, žel Semič 15 km, š Stale 3 km. Nm ca 690 m. Neznatno naselje sredi smrekovih gozdov z. od Komarne vasi. Delavci in tesarji. Nekaj vinogradov v Semiški gori. Izdelovanje škafov. Srebotnik, 23-10-4-6-0. Sr so du Novo mesto 23 km, žand o p žup Črmošnjice 4 km, zdr fin Toplice 10 km, žel Semič 11 km, š Poljane 5 km. Nm ca 288 m. Vas stoji v rebri, dostopna z vozom. Dnina in krošnjarstvo po Nemčiji. Poljedelstvo ne krije potreb. Srednja vas, 118-28-20-8-4. Sr so du Novo mesto 29 km, žand o p š žup Črmošnjice 2 km, zdr fin Toplice 16 km, žel Semič 5 km. Vodovod. Nm 437 m. Vas leži v podolju Divjega potoka ob ban. cesti Soteska—Semič. Črna rodovitna zemlja. Sadje in poljski pridelki za dom: prodaja živine, vina in okroglega lesa. Vinograde imajo v Semiški gori. Čebelarstvo s prodajo medu. Parna žaga. L. 1574. je imela vas 4 grunte. Stara žaga, 98-17-17-0-0. Sr so du Novo mesto 23 km, žand o p š žup Črmošnjice 4 km, zdr fin Toplice 10 km, žel Semič 11 km. Nm od 220—322 m. Vas stoji v tesni dolini ob Divjem potoku, ki žene žage in mline. Ban. cesta Soteska—Semič. Lesna trgovina in obrt. Nekaj posestnikov ima vinograde v Semiški gori in v Novi gori. Čebelarstvo s prodajo medu v Ljubljano. Les izvažajo na Sušak. Stari Tabor, 3-1-0-1-0. Sr so du Novo mesto 32 km, žand o p žup Črmošn jice 4 km, zdr Črnomelj 10 km, fin Toplice 18 km, žel Semič 3 km, š Rečice 2 km. Nm ca 620 m. Borna kmetija v osojnem pobočju Mirne gore (1048 m). Več opuščenih in raz-valjenih hiš. line ima po nekdanjem taboru proti Turkom. Štale, 43-11-10-1-1. Sr so du Novo mesto 33 km, žand o p žup Črmošnjice 6 km. zdr fin Toplice 20 km. žel Semič 13 km, š v kraju. ust. 1909, 1 odd. Gas. Nm 749 m. Vas stoji v bregu ob obč. cesti med Črmošnjicami in Ribnikom. Dohod mogoč z avtom. Prebivalstvo živež dokupuje. Lesna domača obrt. \ Semiški gori imajo vinograde, ki dajejo vino za prodaj. Okrog 200 m3 okroglega lesa izvozijo letno v Semič. L. 1574. so imele Stale dve kmetiji. Topli vrh, 118-25-19-6-1. Sr so du Novo mesto 30 km, žand o j) š žup Črmošnjice 4 km, zdr fin Toplice 17 km, žel Semič 11 km. Nm ca 680m. Prisojna lega sz. od Črmošnjic. Do ban. ceste 2 km. Poljedelstvo in izdelovanje lesene posode. Dva posestnika pridelujeta vino v Semiški gori. Les vozijo na postajo Semič za izvoz. L. 1574. je vas imela 3 grunte. Travni dol, 47-12-10-2-0. Sr so du Novo mesto 20 km, žand o p žup Črmošnjice 7 km, zdr fin Toplice 8 km, žel Uršna sela 3 km, š Laze 2 km. Nm ca 420 m. Vas leži na ravniku 3 km jz. od postaje Uršna sela. Dohod z vozom. Poljski pridelki za dom, sadja malo. Les prodajajo preko Uršnih sel v Zagreb. Travnik, 7-2-1-0-2. Sr so du Novo mesto 39 km, žand o p žup Črmošnjice 12 km, zdr fin Toplice 26 km. žel Semič 19 km, š Stale 4 km. Nm 840 m. Leži visoko v gozdovih nad Ribnikom. Lovska in gozdna čuvajnica. Dovoz lesa na parno žago v Črnomelj. L. 1574. je imel kraj 1 kmetijo. Vimolj, 28-7-6-1-0. Sr so du Novo mesto 30 km, žand o p š žup Črmošnjice 3 km, zdr fin Toplice 17 km, žel Semič 4 kin. Nm 628 m. Naselje na hribu sv. od Brezja. Dohod z vozom, 2 km od ban. ceste. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Gaber. Lepe košenice, ugodne za smuko. Občina Dobrnič Pred. 2253, hiš 481, posest. 310, koč. 154, najem. 34. Površina 4292 ha: njiv in vrtov ca 1382, trav. in paš. ca 1151, vinogradov ca 150, gozdov ca 1473, ostalo 136. Občina se razprostira v sv. Suhi Krajini. Obeležje ji daje rodovitno kraško Dobrniško polje s svojimi zatoki in hribi iznad polja. Polje se ob deževju iz studencev in rup močno poplavlja ter po Žibršci odteka podzemno v smeri na nižje kraško polje Globodol (podroben opis vodnih razmer gl. vas Dobrnič). V tem suhem kraškem svetu, ki v suši trpi pomanjkanje vode, predstavlja Dobrniško polje pravo žitnico. Od hribov je omeniti visoki Lisec (565 m), Ostri vrh (519 m), Gorenji vrh (482 m) in izletni Kozjak (457 m). Višji hribi so razen Gorenjega vrha gozdnati, a gozd je večinoma listnat in slabše vrste. V Šmaverski gorici ter na z. in j. pobočju Lisca so zasajeni vinogradi, ki po kakovosti in količini vina nimajo gospodarskega pomena. Važne gospodarske panoge v občini so poljedelstvo in živinoreja, zlasti prašičereja in perutninarstvo. Polje rodi za prodaj največ krompir in pšenico. Mleko vozijo v oddaljeno mlekarno v Št. Lovrenc. Za prodaj nabirajo gobane, jagode, borovnice. Občino vežejo ban. ceste z Žužemberkom, Trebnjem in Mirno pečjo. Artmanja vas, 59-14-10-4-0. Sr du Novo mesto 20 km. so zdr fin žel Trebnje 11 km, žand o p š žup Dobrnič 1 km. Nm ca 232 m. Stoji na rodovitnem polju ob ban. cesti Dobrnič— Mirna peč. Mimo vasi drži suha struga Zibršce. Pod vasjo, tik ban. ceste, je sšpaje rupa«; ta ob veliki povodnji ne more požreti vse vode, ki odteka v rupe onkraj Vrbovca. Proti Koritom in Vrbovcu se polje hitro in precej razširi, prav tako tudi proti Dobrniču. Poljedelstvo in živinoreja. Prodajajo največ krompir, pšenico, živino, jajca in gobe. Sadje in gozd le za dom. Dobrava, 138-25-20-5-0. Sr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 13 km, žand o p š žup Dobrnič 3 km. Nm ca 249 m. Gručasta vas v ravnini ob ban. cesti Žužemberk—Dobrnič. Svet proti j. in v. je vrtačast in deloma kamenit. Na v. strani ban. ceste se na s. proti Zagorici širi rodovitna kraška globel. Poljedelstvo in živinoreja; za prodaj krompir in pšenica. Sadje, vino in gozd le za dom. Pri vasi so odkrili okoli 20 gomil iz hallstattske in latenske dobe. Podr. cerkev Dev. M. Dobrnič, 177-37-36-6-8. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žel Trebnje 10 km. žand o p š žup v kraju. Šola ust. 1800, 6 odd. Prosv. d., Gas., Strel. druž. Nm 244 m. Leži v ravnini na s. robu lepega Dobrnlškega polja, tik ob vznožju Trebnjega vrha (581 m). Križišče cest na Novo mesto, Žužemberk in Trebnje. Glavni in stalni izvirek Dobrniškega polja je Zi-bršca, ki izvira pod Trebnjim vrhom (581 m). Niže pod Vavpčjo vasjo izvira voda samo ob deževju. Vodice iz območja Knežje vasi odtekajo podzemno v Dobrniško polje. V deževju prihaja na Dobrniško polje voda tudi iz Zagoriškega polja izpod Hra-stovca pri Preski. Vse navedene vode v močnem deževju poplavljajo polje. V svrho hitrejšega odtoka je izkopana struga Ziljršce v smeri proti Podlipi v obzidano rupo Mišnico. Pri Koritih se pridruži glavnemu nov odtok vode največ iz studenca Pupeč. Ob cesti Dobrnič—Gorenja vas se nahaja skupina ponikalnic Velike rupe, med katerimi je obzidan vodnjak. J. od Dobrniča pa je Kramarjeva in Štačunova rupa. Pod Art-inanjo vasjo sledi Špaje rupa in nato cela vrsta pod Vrbov-cem. Poplave začno pri Gorenji vasi ter segajo do Vrbovca. Mišnico poplava redkokdaj prestopi. Ob trajnem deževju stoji voda v jv. koncu polja do 3 tedne. Vode odtekajo podzemsko v okoli 30 m nižje kraško polje Globodol in dalje v Temenico. Zemlja je izredno rodovitna, a rabi izdatno gnojenje. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo, deloma s trgovino in obrtjo. Za prodaj ostaja mnogo pšenice, krompirja in svinj. Mleko oddajajo v mlekarno. Sadje radi premrzlega podnebja (kotlina!) in neprikladnih tal ne uspeva dobro. Vino in gozd le za dom. Primerno za letovišče, lepi izleti v okolico. Gostilne s tujskimi sobami. Pri Dobrniču so našli mnogo predmetov iz latenske dobe. Vas se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. L. 1718. je v celoti pogorela. Župnija Dobrnič (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 2440 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotna cerkev je bila prastara. Sedanja stavba je iz 1777—1785. Kot župnija se prvič omenja 1296. L. 1399. je bila prafara inkorporirana stiškemu samostanu v zameno za trg in cerkev v Tržiču. Prafara je mati župnije Žužemberka, Sel pri Šumberku in Ajdovca. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Z Dobrniča doma: Kastigar Alojz Igu. (1863). župnik v Comfreyu, Minn. (USA); Koporc Srečko (r. 1900), skladatelj. Dolenje Kamenje, 37-7-3-4-1. Sr du Novo mesto 26 km, so zdr fin žel Trebnje 8km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 3 km. Nm ca 299 m. Gručasta vas v dolini jv. pod gozdnatim Kozjakom (457 m). Ostalo kot Dol. Selce. Dolenje Selce, 66-16-12-4-1. Sr du Novo mesto 25 km, so zdr fin žel Trebn je 8 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm 325 m. Vas stoji na lepem polju sv. pod gozdnatim Kozjakom (457 m) s staro razvalino istoimenskega gradu. Dostop z vsemi »vozili 2 km od ban. ceste v Trebnje. Prodaja krompirja, pšenice, prašičev, kokoši, jajc, gob in mleka. Voda iz kapnic. Podr. cerkve sv. Antona so se v reformacijski dobi polastili protestanti, ki so uživali zaščito grofov Saurer, lastnikov kozjaškega gradu. Dolenji vrh, 54-9-7-2-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žel Trebnje 5 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm ca 470 m. Vasica stoji na hribu sz. nad Šmaverskimi goricami. Ostalo kot Gorenji vrh. Gorenja vas, 27-6-4-2-0. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žel Trebnje 10 km, žand o p š žup Dobrnič 0.5 km. Nm ca 253 m. Vasica stoji na polju tik sz. od Dobrniča. Z. od nje je studenec Gončev špil, ki daje vodo ob deževnem vremenu, ko udari na plan in kmalu ponikne na polju v Barleči rupi. Mimo vasi drži struga Zibršce. Gospodarstvo kot Dobrnič. Gorenje Kamenje, 81-16-12-4-0. Sr du Novo mesto 26 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm ca 325 m. Vas stoji v. pod Kozjakom (457m). Ostalo kot Dol. Selce. Gorenje Selce, 91-21-16-5-2. Sr du Novo mesto 26 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm ca 335 m. Vas je nekoliko naslonjena na breg. Ostalo kot Dolenje Selce. Gorenji vrh, 51-11-9-2-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žel Trebnje 4 km, žand o p š žup Dobrnič 6 km. Nm 482 m. Vas stoji visoko na hribu nad Šmaversko vinsko gorico. Od ban. ceste (2.5 km) dohod z vozom. Voda iz kapnic. Poljski pridelki in vino le za dom. Prodaja živine in ob dobri letini tudi sadja. Kal, 111-26-13-13-5. Sr du Novo mesto 18 km, so zdr fin žel Trebnje 6 km, žand o p š žup Dobrnič 4 km. Nm ca 292 m. Gručasta vas na bregovitem in vrtačastem svetu ob ban. cesti Dobrnič—Mirna peč. Pri vasi je več kapniških jam. Na sv. nekaj vinogradov. Vino iz necepljenih trt le za dom. Ob dobri letini prodajo nekaj poljskih pridelkov, sicer pa prašiče, jajca, kokoši in gobe. Zaselka Laze in Ostri vrh. Knežja vas, 108-21-19-2-2. Sr du Novo mesto 25 km, so zdr fin žel Trebnje 7 km, žand o p žup Dobrnič 4 km, š v kraju, 2 odd. Nm 303 m. Gručasta vas z lepim poljem, ob ban. cesti Žužemberk—Trebnje, ki se tu strmo vzpne iz Dobrniške kotline navzgor. Voda iz kapnic. Poljedelstvo preko domačih potreb. K vasi spada ob ban. cesti proti s. Mala vas; ta obsega prav za prav le enonadstropni gradič, ki je danes le večja kmetija. Grad je zgradil 1760 Wolf Engelbert Auersperg, lastnik bližnjega opuščenega kozjaškega gradu. Okoli 1750 ga je dobil Bernard Anton Jenčič. Njegova hči ga je prinesla kot doto Janezu Baragi, bivšemu grajskemu oskrbniku na Mirni. Iz tega zakona je bil rojen tu slavni misijonar J. Fr. Baraga (1797—1868). Danes je dvorec last Mih. Laha. Podr. cerkev sv. Neže. Korita, 143-31-25-6-2. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žel Trebnje 12 km, žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm ca 230 m. Gručusta vas na z. robu obdobno poplavljenega j. dela Dobrniškega polja. Pomladanska povodenj uniči ozimino, poletna druge pridelke in če ni povodnji. rada pritisne suša. Od 0.6 km oddaljene ban. ceste Dobrnič—Mirna peč je mogoč dohod z avtom. Prebivalstvo se preživlja kot v Artmanji vasi. Nad vasjo na Gradišču je keltsko gradišče z visokim nasipom in številnimi gomilami v bližini. Ze tedaj so tu obstajale topilnica železa. Tu so našli tudi predmete, grobove in novce iz rimske dobe. Podr. cerkev sv. Petra. Kozjak, 14-1-1-0-0. Sr du Novo mesto 26 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p žup Dobrnič 6 km, š Knežja vas 3 km. Nm ca 380 m. Kmetija na pobočju enako imenovanega gozdnatega hriba (457 m). Grad Kozjak, ki stoji nad kmetijo na nizkem griču, je porušen do tal. Grad so sezidali njegovi prvi lastniki gospodje Kozjaški. Od njih se najprej omenja Ulrik Kozjaški (1274). Za njimi so gospodarili gospodje Saurer, ki so se nazivali Saurer-Kozjaški. V 17. stol. so grad dobili knezi Auerspergi. V Valvasorjevi dobi je bil grad sicer še ohranjen, toda ne več obljuden, kajti njegovi posestniki so si radi večje udobnosti zgradili v nižini nov grad Malo vas (gl. Knežja vas); tja so preselili tudi upravo kozjaške gospoščine (Jurčičev Jurij Kozjak!). Krušni vrh, 46-8-7-1-0. Sr du Novo mesto 26 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p žup Dobrnič 6 km, š Knežja vas 2 km. Nm ca 390 m. Stoji na hribu z. od Knežje vasi. Dohod z vozom. Kmetijstvo. Lisec, 14-5-5-5-1. Sr du Novo mesto 24 km, so zdr fin žel Trebn je 13 km, žand o p š žup Dobrnič 3 km. Nm ca 392 m. Zaselek stoji na sz. pobočju podolgovate gore Lisec (565 m) med vinogradi in zidanicami. Dohod z vozom, 3 km od ban. ceste. Vinograde tvorijo skoro same necepljivke, zato je pridelek le za domačo porabo. Vrh in senčna pobočja gore so v lepem bukovem gozdu. Prodaja drv in oglja. Podzemna jama. Podr. cerkev sv. Križa (428 m) na v. pobočju. Lokve, 33-6-5-1-1. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žel Trebnje 10 km, žand o p š žup Dobrnič 0.5 km. Nm ca 260 m. Zaselek ob obč. cesti v bregu tik pri sv. koncu Dobrniča. Ostalo kot Dobrnič. Luža, 99-22-16-6-2. Sr du Novo mesto 24 km, so zdr fin žel Trebnje 6 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 1 km. Nm ca 338 m. Vas stoji na hribu okrog nekdanje grajske in še sedaj stoječe luže. Rodovitno polje. Voda iz kapnic. Od 0.4 km oddaljene ban. ceste dohod z avtom. Prebivalstvo se preživlja kot v Krušnem vrhu. Občina, 52-12-10-2-0. Sr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 5 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm 352 m. Vas stoji na hribu ob ban. cesti Žužemberk— Trebnje, kjer ta doseže najvišjo točko, da se nato brž priključi drž. cesti Novo mesto—Ljubljana. Poljski pridelki tudi za prodaj. Mleko prodajajo mlekarni v Št. Lovrenc. Podlisec, 32-7-2-5-1. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin žel Trebnje 10 km. žand o p š žup Dobrnič 0.5 km. Nm ca 259 m. Vasica na Dobrniškem polju tik ban. ceste. Ostalo kot Artmanja vas. Preska, 115-23-15-8-0. Sr du Novo mesto 21 km. so zdr fin žel Trebnje 10 km, žand o p š žup Dobrnič 0.5 km. Nm ca 238 m. Vas stoji na j. robu Dobrniškega polja ob vznožju gozdnatega Hrastovca (293 m) tik ban. ceste Dobrnič—Žužemberk. Spodnji del vasi dosegajo periodične poplave. Ob deževju prihaja poplavna voda tudi izpod Hrastovca pri Preski. Prebivalstvo se preživlja kot v Artmanji vasi. Reva, 19-6-2-4-1. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žel Trebn je 11 km, žand o p š žup Dobrnič 1 km. Nm ca 288 m. Zaselek stoji na hribu Hrastovcu nad Artmanjo vasjo. Kapnice. Dohod z vozom. Ostalo kot Artmanja vas. Rožempelj, 69-11-9-2-2. Sr du Novo mesto 25 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p žup Dobrnič 5 km, š Knežja vas 2 km. Nm ca 345 m. Vas stoji na gričku 2 km z. od ban. ceste iz Dobrniča v Knežjo vas. Vodo ima iz kapnic. Ostalo kot Krušni vrh. Stranje, 35-8-1-7-1. Sr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 11 km. žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm 248—280 m. Vasica v bregoviti legi na z. vznožju Trebnjega vrha (581 m). V bližini izvira glavni in stalni izvirek Zibršcc. Dostop tudi z avtom 2 km od ban. ceste. Poljedelstvo in živinoreja. Svetinje, 17-5-5-3-1. Sr du Novo mesto 19 km, so zdr fin žel Trebnje 6 km, žand o p š žup Dobrnič 4 km. Nm ca 363 m. Zaselek stoji na j. pobočju Trebnjega vrha tik Šmaverskih goric. Voda iz kapnic. Dohod z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja prašičev, jajc in gob. Šahovec, 81-17-14-3-0. Šr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm 347 m. Gručasta vas stoji na j. pobočju Trebnjega vrha (581 m). Dostop z vozom. Voda iz kapnic. Kmetijstvo. Včasih obrodi sadje tudi za prodaj. Podr. cerkev sv. Duha. Šmaver, 95-25-0-25-0. Sr du Novo mesto 18 km, so zdr fin žel Trebnje 6 km, žand o p š žup Dobrnič 6 km. Nm 392 m. Raztresena naselbina v slikoviti rebri med vinogradi in zidanicami v. od Dobrniča. Na sz. koncu vasi stojita podr. cerkvi sv. Ane (392 m) in sv. Mavricija, po kateri ima vas ime. Dohod od bližnje ban. ceste v Mirno peč z avtom. Voda iz kapnic. Vinogradništvo in kmetijstvo. Vino v glavnem le za dom. Vavpčja vas, 94-21-17-4-1. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin žel Trebnje 10km, žand o p š žup Dobrnič 1 km. Nm ca 262 m. Vas stoji v s. zatoku Dobrniškega polja. Ime ima po nekdanjem vaiptu. Pod vasjo izvira voda ie ob deževju. Od ban. ceste je dohod mogoč tudi z avtom (2km). Prebivalstvo se preživlja kot v Artmanji vasi. Vrbovec, 139-28-20-8-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žel Trebnje 12 km, žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm 228 m. Gručasta vas na jv. koncu Dobrniškega polja. Pod vasjo proti Podlipi so glavne ponikalne rupe: dve Cesarjevi, Jakčeva, tri Palesove rupe in glavna obzidana Mišnica (prim. Dobrnič). Svet proti Globodolu in Podlipi je grmičast, vrtačast, kamenit in gozdnat. Tik pred vasjo zavije ban. cesta v ključu v breg proti Kalu. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Artmanja vas. Zagorica, 87-23-18-5-0. Sr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 12 km, žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm 248 m. Gručasta vas na ravnem kraškem polju za Hrastovcem (293 m). Polje se deloma periodično poplavlja izpod Lisca (565 m), a voda ponika v rupe pod Hrastovcem. V bližini ban. cesta v Žužemberk. Vas ima presahljiv studenec. Kmetijstvo. Pšenico in krompir pridelujejo tudi za prodaj. Prodaja prašičev, kokoši, jajc in gozdnih sadežev. Bukov gozd na T.iscu daje na prodaj drva in oglje. Železno, 68-13-7-6-2. Sr du Novo mesto 23 km, so zdr fin žel Trebnje 8 km, žand o p š žup Dobrnič 2 km. Nm ca 270 m. Vas stoji na Dobrniškem polju ob ban. cesti proti Trebnju. Poplave sem ne sežejo. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Dobrnič. Občina Dvor Preb. 1320, hiš 284, posest. 224, koč. 51, najem. 11. Površina 2929 ha: njiv in vrtov ca 386, trav. in paš. ca 696, vinogradov ca 54, gozdov ca 1696, ostalo 97. Občina obsega precej široko dolino Krke med Žužemberkom in kolenom reke pri Soteski. V dno doline si je Krka vrezala globoko in tesno strugo. Ob njej so močni kraški studenci. Dolino obrobljajo kraške planote Suhe Krajine. V primeri s suho kraško notranjostjo je dolina Krke dobro naseljena. Vasi so majhne, a strnjene. Prebivalstvo se v glavnem bavi s poljedelstvom in živinorejo. Večina vasi pridela krompir tudi za prodajo. Od Dvora navzdol se prično na s. prisojnih pobočjih vinogradi; prijazna vinorodna rebra z zidanicami (Št. Pavel in Gradovica) pa rode vino iz ameriških samorodnic (šmarnica, izabela, otelo in dr.) le za domače potrebe. Omeniti je še lesno industrijo v Dvoru, Jami in Podgozdu. V občini je mnogo železne in manganove rude. Prebivalci so »Kranjčani«. Promet oskrbuje ban. cesta Novo mesto—Žužemberk—Stična. Od nje se cepijo ceste v Suho Krajino: na s. proti Ajdovcu, na j. na Smuko in Hinje. Bogat ribolov v Krki (sulci. postrvi, lipani). Brod, 8-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 5 km. žand o pT š Dvor 1 km, žel Straža-Toplice 12 km. Nm ca 192 m. Stoji na terasi na 1. bregu Krke ob ban. cesti Dvor—Žužemberk. Ime od nekdanjega broda v Stavčo vas, sedaj lesena brv. Cegelnica, 17-4-3-1-0. Sr du Novo mesto 24km, so zdr fin i žup Žužemberk 3 km. žand o pT š Dvor 2 km, žel Straža-Toplice 13 km. Nm 204 m. Stoji j. od Krke na vrtačastem svetu ! Mimo se vije struga Šice. ki teče samo ob deževju. Izvira v veliki jami pod hribom Primožem (489 m). Dohod z vozom Poljedelstvo. Ime spominja na nekdanjo opekarno. Dolnji Kot, 78-16-9-7-0. Sr du Novo mesto 19 km, so zdr fin žup Žužemberk 7 km, žand o pT š Dvor 2 km, žel Straža-Toplice 10 km. Nm ca 194 m. Lega na kameniti terasi na levem bregu Krke v njenem okljuku jv. od Dvora. Pod vas spada zaselek Grmada ob Krki in vinorodna gora Gradovica na pobočja Plešivca (590m). Vino porabijo doma. Prodajo nekaj živine. Od ban. ceste (0.3 km) morejo v vas vsa vozila. Dvor, 199-44-30-0-6. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 5 km, žand o pT š v kraju, žel Straža-Toplice 11 km. Šola ust. 1864, 4 odd. Knjiž., DKfid, Gas. Nm ca 192 m. Gručasta vas na terasah ob ban. cesti na 1. bregu Krke, preko katere držita v Jamo ban. betonski in privatni leseni most Krka dela tu naravne slapove in brzice. Od ban. ceste Žužemberk—Novo mesto se tu odcepi ban. cesta v Kočevje (čez Hinje) in druga v Ajdovec. Močan kraški studenec tik ob Krki Prebivalstvo se bavi z obrtjo, delom na žagali in poljedelstvom. Prodaja krompirja in produktov živinoreje. Vino le za dom. Markacije na goro Sv. Petra (889 m, 2 uri). Kopelj v Krki, prikladno letovišče, gostilna s prenočiščem. Ob privatnem mostu na loki stoji razpadlo zidovje nekdanjih turjaških fužin: tu je sedaj nameščena lesna industrija, ki ji dobavljajo les predvsem iz gozdov onstran Krke (bukev, jelka, smreka, hrast). Les se izvaža preko Rakeka in Sušaka v Italijo. Na hribu Gradcu nad Dvorom so odkrili okroglo keltsko gradišče. obdano z nasipom, na mali ravnici pod njim pa keltsko grobišče. Ze iz teli časov izvira tu fužinarstvo, ki se je nadaljevalo tudi v srednjem in novem veku; posebno razvito je bilo v dobi grofov Auerspergov. ki so imeli tu svoj dvorec: po njem je vas dobila ime. L. 1795. je Karel Viljem grof Auer-sperg otvoril kovačijo z 20 delavci iz Laškega, 1797 pa so bile otvorjene fužine in 1803 livnica železa. Pri obratu je bilo zaposlenih okoli 170 delavcev. Rudo so kopali v neposredni bližini, deloma so jo pa dovažali iz Straže. Trebnjega, Št. Ruperta in Gradaca. Posebno dobro rudo so dobivali iz Biške vasi pri Mirni peči in Št. Ruperta, sipo pa iz Št. Jerneja. Oglarji so bili večinoma Furlani. L. 1840. je bila osnovana velika tovarna za železne izdelke. Podjetje je najbolj uspevalo od 1850—1860. Tu so izdelovali predvsem strojne dele za papirnice, topovske kroglje, parne kotlje, štedilnike, cevi in železne mostove. Tu je bil med drugim izdelan prejšnji železni »Čevljarski most« v Ljubljani in železni most v Olomucu na Moravskem. Po 1869, ko je tovarna pogorela, so obrat zmanjšali in ga 1893 opustili radi slabih prometnih zvez. Naprave so prepeljali na Jesenice. L. 1892. so opustili tudi vse rudnike v okolici. Zanimivo je, da je 1806 Karadjordje poslal v tovarno na Dvor posebnega od- poslanca, da naroči za njegovo vojsko 60 topov in možnarskih pušk. Toda izvršitev naročila je avstrijska vlada preprečila. Podr. cerkev sv. Jurija s pokopališčem je bila prvotno gotska stavba. Pozneje so jo prezidali in dozidali ladjo. Na pokopališču stoji par lepih križev in spomenikov, ki izvirajo iz nekdanje železolivarne. Gornji Kot, 53-9-7-2-0. Sr du Novo mesto 19 km, so zdr fin žup Žužemberk 8 km, žand o pT š Dvor 0.5 km, žel Straža-To-plice 11 km. Nm ca 195 m. Vas stoji jv. od Dvora nad 1. bregom Krke, ki napravi tu vijugo. Nekaj čebelarstva, ostalo kot Dol. Kot. Onstran ban. ceste pod vinogradi stoji podr. cerkev sv. Antona. Jama, 180-35-30-5-5. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 5 km, žand o pT š Dvor 0.5 km, žel Straža-Toplice 11 km. Nm ca 197 m. Vas stoji nasproti Dvoru na visoki kameniti terasi na d. bregu Krke ob ban. cesti proti Kočevju. Ime ima po veliki podzemski črničkovi jami, ki se nahaja nad Krko pri Javornikovem mlinu. Lesna industrija ob Krki. Zelo kamenita zemlja. Poljski pridelki le za dom; prodaja perutnine in jajc v Ljubljano. Odtod doma dr. Bradač Fr. (r. 1885), univ. prof. klas. fil. Lašče, 72-14-9-5-0. Sr du Novo mesto 24 km, so zdr fin žup Žužemberk 7 km, žand o pT š Dvor 4 km, žel Straža-Toplice 15 km. Nm 377 m. Vas, s katero posega dvorska občina na rob suhokrajinske planote, stoji na prelazu med Primožem (495 m) in Bukovim vrhom (521 m) ob ban. cesti na Kočevje. Voda iz kapnic. Zemlja je peščena, kamenita. Poljedelstvo, prodaja živine. Sadja je malo. V vinogradih s samorodnicami se pridela okr. 20 hI vina za dom. Mešan, že zelo izsekan gozd; les in oglje za izvoz. Pripraven izlet preko Gor. Tople rebri k Sv. Petru (889 m). Smuški svet. Vas se prvič omenja 1145 kot last stiškega samostana. Podr. cerkev sv. Primoža je stala prvotno v gozdu nad vasjo (ime hriba!). Tu so še vidne razvaline. Ker je bila predaleč, so jo opustili in zgradili novo; v njo so prenesli stari oltar. Mačji hrib, 12-4-3-1-0. Sr du Novo mesto 22 km, so zdr fin žup Žužemberk 3 km, žand o pT š Dvor 2 km, žel Straža-Toplice 14 km. Nm ca 275 m. Stoji na hribčku s. nad Trebčo vasjo. Gospodarstvo kot tam. Zanimiv je križ na visokem kamenitem podstavku in z vazami spredaj, ki jih je izklesal samouk domačin. Mačkovec, 111-20-21-4-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 5 km, žand o pT š Dvor 0.5 km, žel Straža-Toplice 12 km. Nm 261 m. Vas stoji na visoki terasi ob ban. cesti na 1. bregu Krke malo nad Dvorom. Voda iz kapnic. Kmetijstvo. Prodaja krompirja, živine in jajc. V vasi so odkopali rimsko opeko in zidovje, po njivah pa prazgodovinske in rimske grobove. Podgozd, 102-22-14-8-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 8 km, žand o pT š Dvor 1 km, žel Straža-Toplice 12 km. Nm 205 m. Vas stoji na vrtačasti, kameniti terasi na d. bregu Krke, ob vznožju Sv. Petra (889 m), kamor vodi markirana steza. Ob stezi na pobočju v gozdu je še malo raziskana Gozdna ali Tominčeva jama. Pod vasjo v soteski ob Krki pri Debeljakovem mlinu in žagi izvira zelo močen studenec, v katerem se dobe tako kot v Sici znamenite jamske živalice, kakor ploščak (gomarus pulex), vodni raček (troglo-kharis) in člov. ribica. Od pičel km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Gospodarstvo kot Jama. Ob dobri letini pridelajo nekaj krompirja.za prodaj. Sadinja vas, 183-45-38-7-0. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žup Žužemberk 4 km, žand o pT š Dvor lkm, žel Straža-Toplice 13 km. Nm ca 250 m. Obcestna vas na vrtačasti ravnici, ob ban. cesti proti Ajdovcu. Dva km v. od vasi se dviga na prisojnem pobočju Lačnega griča (408 m) vinorodna Sadinj-ska gora; vino le za dom. Od poljskega pridelka prodajo letno okrog 20.000 kg krompirja, v ostalem pa živino, jajca in gobe. Nekaj obrtnikov. Listnat gozd (večinoma bukev in gaber); prodaja drv. Vas se prvič omenja 1145 kot last stiškega samostana. Skopice, 16-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 8 km, žand o pT š Dvor 2 km, žel Straža-Toplice 13 km. Nm 307 m. Dve skromni kmetiji v gozdni samoti proti Lipovcu. Dohod z vozom 1 km od ban. ceste. Stavča vas, 130-29-25-4-0. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin žup Žužemberk 2 km, žand o pT š Dvor 1 km, žel Straža-Toplice 12 km. Nin ca 206 m. Gručasta vas na vrtačasti terasi na d. bregu Krke ob ban. cesti. Preko reke drži na Brod lesena brv. Na terenu od Stavče vasi preko Cegelnika do pobočja Sv. Primoža je mnogo manganove in železne rude, ki vsebuje 45% železa. Kmetijstvo. Ob dobri letini ostaja krompir za prodajo. L. 1932. je pogorela polovica vasi. S podporo kr. banske uprave in kneza Auersperga so si vaščani sezidali nove hiše. Podr. cerkev sv. Kancijana. Prvotna gotska stavba je bila zelo stara. Pozneje so jo prezidali. Lep je rokoko oltar: kaže na istega mojstra, ki je izdelal tudi znameniti oltar na Muljavi. Trebča vas, 103-28-24-4-0. Sr du Novo mesto 21 km, so zdr fin pT žup Žužemberk 3 km, žand o š Dvor 1.5 km, žel Straža-Toplice 12 km. Nm 267 m. Gručasta vas na visoki terasi 1. brega Krke tik ban. ceste pri Žužemberku. Ob cesti stoji stara lokalna božjepotna, Mariji posvečena kapelica in še naprej »Naralovo znamenje«, ki ga je izklesal v zahvalo za srečno vrnitev star Radeckijev vojak, samouk. Kmetijstvo. Pridelovanje "krompirja za prodajo. Podr. cerkev sv. Ahaci ja je zelo stara. Zvonik je bil sezidan ok. 1700. Vinkov vrh, 56-10-7-3-0. Sr du Novo mesto 20 km, so zdr fin žup Žužemberk 6 km, žand o pT š Dvor lkm, žel Straža-Toplice 12 km. Nm 328 m. Stoji na prijaznem griču okrog cerkve sv. Pavla. Spoda j po rebri v »Čenpavlu« so lepi vinogradi z zidanicami. Gornje pobočje je gozdnato. Dohod z vozom llA km od ban. ceste v Dvoru. Voda iz kapnic. Poljedelstvo, živinoreja, tudi ovčarstvo. Prodaja živine in gob. Gozd je že skoraj izsekan. Vino le za dom. Odkrito utrjeno gradišče keltskih Latobikov in številne hallstattske gomile. Da je bilo že v predzgodovinski dobi razvito fužinarstvo, dokazujejo odko-pani kupi žlindre. V starem veku je mimo vodila cesta. Podr. cerkev sv. Pavla je bila prvotno gotska stavba: pozneje so jo prezidali. Občina Hinje Preb. 2401, hiš 422, posest. 284, koč. 118, najem. 23. Površina 6062 ha: njiv in vrtov 860.67, trav. in paš. 1771.57, vinogradov 5.17, gozdov 2500, ostalo 924.59. Občina zavzema Suho Krajino j. od Žužemberka. Svet je izrazito kraški z mnogimi vrtačami, suhimi dolinami in goličavim hribovjem. Občutno je pomanjkanje vode, ker nima občina niti enega potoka, niti pomembnejšega studenca. Vodovod je nujno potreben, ker morajo prebivalci ob suši po strmih klancih dovažati vodo iz več ur oddaljene Krke. Poletna suša je tu reden pojav. V teh razmerah seveda poljedelstvo ne donaša ničesar za prodaj in je prebivalstvo veselo, ako pridela vsaj za dom. Vinogradov tu že skoraj ni več. Nekaj cvička za dom pridelajo le vasi ob vinorodni Stari gori, v s. delu občine. Obsežni travniki in pašniki imajo sicer borno travo, vendar omogočajo, da se nekaj živine proda. Gozd je redek in slab ter ne nudi lesa za prodaj (bukev, breza, hrast, gaber, oreh). Vasi so gručaste, tesno sklenjene, dokaj bornega izgleda. Prebivalci se, kot v vsej Suhi Krajini, nazivajo »Kranjčani«. Promet gre po slabih in strmih ban. cestah proti Kočevju, Dobrcpolju in Žužemberku. Gradenec, 191-41-25-16-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin pT š Žužemberk 3 km, žand Dvor 8 km, žel Dobrepolje 22 km, o žup Hinje 9 km. Nm 332 m. Gručasta vas, dostopna z vozom, 3 km od ban. ceste v Žužemberku. Voda iz kapnic. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo le za dom. Svinje prodajajo v Ljubljano, Novo mesto in Kočevje, jajca v Kočevje. Podr. cerkev sv. Miklavža. Hinje, 268-63-36-26-5. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 12 km, žand Dvor 9 km, žel Dobrepolje 22 km, o p š žup v kraju. Sola ust. 1857, 4 odd. Prosv. d., Gas. Nm 537 m. Vas stoji tik nad ban. cesto z jedrom pri farni cerkvi in šoli na visokem »Hribu«, ki dominira nad vso okolico in nudi širok razgled. Kmetije stoje večidel malo niže proti jz. (Hinje v ožjem smislu.) Pobočje v. od Ilinj je gozdnato, jz. je v steljnikih, drugod pa so košenice in polja. Ugoden teren za smuko. Voda iz kapnic. Slab presihajoč studenec bolj daleč v gozdu, tik nad ban. cesto proti Smuki. Pridelki komaj za dom. Nekaj živine prodajo po sejmih, celo v Beli Krajini. Gostilničarji hodijo po vino na Vivodino nad Kolpo (savska banovina). Svinje prodajajo v Ljubljano, Novo mesto, Kopevje, perutnino in jajca v Kočevje. Parni mlin in žaga; gostilne v Hinjah in na samem Hribu. Trgovine, nekaj obrti. Lep izlet preko Smuke na goro Sv. Peter (889 m) in dalje h kapniški jami pri Rdečem kamnu ali oni pri Polomu. Župnija Hinje (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 2200 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Oznanjenja Dev. M. je bila prvotno posvečenu sv. Mi-klavžu. Ko je 1782 pogorela, so jo obnovili. Od 1706 je župnija. S liinj doma dr. Gregorij Pečjak (r. 1867), prof. v p., nabožni pisatelj. Klopce, 14-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 7 km, žand p T š Dvor 5 km, žel Dobrepolje 25 km, o žup Hinje 7 km. Nm 343 m. Dve kmetiji lkm od ban. ceste v Laščah. Voda iz kapnic. Ostalo kot Malo Lipje. Lazina, 42-9-6-3-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 12 km, žand žel Dvor 9 km, o p š žup Hinje 0.5 km. Nm ca 518 m. Vas stoji na vrtačasti ravnici, deloma ob ban. cesti, tik sv. pod Ilinjami (Hribom). Ostalo kot Hinje; nič obrtnikov. Lopata, 187-33-24-9-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 9 km, žand Dvor 7 km, žel Dobrepolje 30 km, o p š žup Hinje 3 km. Nm 365 m. Gručasta vas v vrtačasti dolini s. od Ilinj, 2 km od ban. ceste. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Hinje; nič obrtnikov. Podr. cerkev sv. Neže. Malo Lipje, 93-22-9-13-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin pT š Žužemberk 5 km, žand Dvor 8 km, žel Dobrepolje 21 km, o žup Hinje 7.5 km. Nm 261 m. Gručasta vas v vrtačasti suhi dolini j. nad Žužemberkom. K njej spadčt zaselek Zvenglo-vec na z. pobočju gore Primož (495 m) in vinorodna Stara gora. Dohod z vozom 3 km od ban. ceste. Voda iz kapnic. Poljedelstvo, živinoreja. Vinogradi rode le za dom. Prodaja živine. Pleš, 46-8-6-2-0. Sr du Novo mesto 33 km, so zdr fin Žužemberk 13 km, žand Dvor 10 km, žel Dobrepolje 21 km, o p š žup Hinje 1 km. Nm ca 490 m. Stoji ob .ban. cesti na pobočju razgledne Dečje gore (577 m), onstran Suhega dola z. od Hinj. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Hinje; nič obrtnikov. Lep pogled na kočevske vasi. Prevole, 381-40-28-8-7. Sr du Novo mesto 37 km, so zdr fin Žužemberk 17 km, žand Dvor 14 km, žel Dobrepolje 17 km, o p š žup Hinje 4 km. Nm ca 480 m. Vzvišena lega ob ban. cesti z. od Hinj, kjer se svet prevali proti Zvirčam. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Hinje, a obrti ni. Podr. cerkev sv. Križa. Katje, 169-36-24-12-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 14 km, žand Dvor 9 km, žel Dobrepolje 20 km, o p š žup Hinje 4 km. Nm 400 m. Gručasta vas v vrtačasti globeli, 1.5 km od ban. ceste v Prevolali. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Hinje, a brez obrti. Podr. cerkev sv. Primoža in Feticijana. Sela pri Hinjah, 75-18-13-4-1. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin Žužemberk 9 km, žand Dvor 11 km, žel Dobrepolje 22 km, o p žup Hinje 5 km, š v kraju, ust. 1919, 1 odd. PJS. Nm 447 m. Gručasta vas s. od Ilinj, 5km od ban. ceste. Dohod z vozom. Kamenit svet, večidel brez gozda. Gospodarstvo kot Zvirče. Podr. cerkev sv. Jurija. Veliko Lipje, 96-18-12-6-0. Sr du Novo mesto 32 km, so zdr fin pT Žužemberk 6 km, žand Dvor 9 km, žel Dobrepolje 22 km, o š žup Hinje 7 km. Nm 279 m. Gručasta vas v vrtačasti dolini, j. od Žužemberka. Od ca 4 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z vozom. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Malo Lipje. Precej čebelarstva. Podr. cerkev sv. Martina s pokopališčem. Visejec, 278-42-36-4-2. Sr du Novo mesto 40km, so zdr lin Žužemberk 7 km, žand Dvor 11 km, žel Dobrepolje 19 km, o p žup Hinje 7 km, š Sela 5 km. Nin ca 3S0m. Vas stoji v pobočju 7 km s. od ban. ceste pri Hinjah. V okolici kameniti steljniki. Voda iz kapnic. Vas mnogo trpi v suši. Gospodarstvo kot Sela. Kapela Dev. M. Vrh, 93-14-11-3-0. Sr du Novo meto 28 km, so zdr fin Žužemberk 5 km, žand Dvor 15 km, žel Dobrepolje 26 km, o p žup Hinje 6 km, š Sela 1 km. Nm 472 m. Vas stoji visoko na pobočju razglednega Hriba (549 m), s. od Sel. Zelo ugoden teren za smuko. Dohod z vozom 6 km od ban. ceste. Ostalo kot Sela. Podr. cerkev sv. Tomaža. Zvirče, 468-76-52-14-8. Sr du Novo mesto 37 km, so zdr fin Žužemberk 17 km, žand Dvor 14 km, žel Dobrepolje 17 km, o p žup Hinje 7 km, š v kraju, ust. 1908, 1 odd. Gas. Nm 443 m. Vas, največja v občini, stoji ob ban. cesti od Hinj proti Strugam na prisojnem vrtačastem pobočju. Okrog so z brezami in grmovjem porasli steljniki. Pobočje pada na kočevsko stran in proti Prevolam. Voda iz kapnic. V suši pomanjkanje vode. Dve gostilni in trgovina. 'Pod vasjo se odcepi cesta na Ambrus— Zagradec. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine. Ugoden smuški svet. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. s pokopališčem. Občina Mirna* Preb. 2413, hiš 490, posest. 471, koč. 14, najem. 35. Površina 3330ha: njiv in vrtov ca 727, trav. in paš. ca 488, vinogradov ca 172, gozdov ca 1852, ostalo 91. Občina zavzema terasast gričevnat svet, ki je razrezan z mnogimi potoki, ter z. del Mirenske aluvialne kotline. Ob levem pritoku Mirne, Cedilnici, se pred njenim vstopom v deber razprostira mala ševniška kotlina. Gorski pomoli so terasasti, hrbti in vrhovi ploščati. * V sept. 1936 sta bila izločena iz občine Mirna in priključena obč. Št. Rupert v krškem srezu zaselka Kozjek (h. št. 16, 17, 20—23, 27, 29, 36, 54 in 56 kraja Zabukovje) in Sotla (h. št. 16, 19 in 20 kraja Trstenik), kar v uradnih podatkih še ni upoštevano. Glavni vrhovi so Stara gora (467 m), Cirnik (447 m), Trnič (435 m), Zunovec (446 m), obmejni hrib nad Tihabojem (596 m) in Debenec (555 m). Prisojne strani pomolov in lirhtov so posejane z zidanicami in zasajene z vinogradi. Osojne so v gozdovih. Pritoki na 1. bregu Mirne imajo v glavnem smer od sz. proti jv. Naselja stoje na terasah in slemenih; nekatera so vinogradniškega razloženega tipa. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja produktov vseh navedenih panog. Posebno mnogo se proda krompirja, sadja, goveje živine in prašičev. Gozd je mešan. Specialne vrste lesa izvažajo v Nemčijo, Holandijo in Španijo. V mirensko mlekarno oddajajo mleko vse vasi v občini. Promet oskrbujejo: žel. proga Trebnje—Št. Janž ter ban. cesta v isti smeri, z odcepoma proti Vel. Loki in na Tihaboj—Sv. Križ—Litijo. Izdatna lovišča in ribolov v Mirni. Brezovica, 112-20-15-3-0. Sr du Novo mesto 25kni, so žand zdr fin Trebnje 7 km, žel o pTt š žup Mirna 1 km. Nm ca 294 m. Bregovita lega ob ban. cesti Velika Loka—Mirna, v. nad žel. progo. Ob Cedilnici je močvirna loka. Krompir, pšenica, živina, jajca, sadje, vino in les za prodaj. Pri vasi so od 1917—1922 kopali manganovo rudo. Brglez, 32-5-5-0-0. Sr du Novo mesto 31 km, so žand zdr fin Trebnje 13 km, žel o Mirna 5 km, p.š žup Sv. Križ pri Litiji 4 km. Nm ca 390 m. Zaselek na s. pobočju osamelega grička med Tihabojskim potokom in Kamnarco, blizu ban. ceste Mirna —Litija. Kmetijstvo. Cirnik, 16-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 26 km, so žand zdr fin Trebnje 8 km, žel o pTt š žup Mirna 4 km. Nm 360—410 m. Zaselek v prisojni bregoviti legi vinorodnega hriba (447 m) v okljuku Mirne in njenega dotoka Kamnarce. Dohod z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo, precej sadja. Debenec, 47-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 30km, so žand zdr fin Trebnje 12 km, žel o pTt š žup Mirna 4 km. Nm 403 m. Stoji na vinorodnem hribu v. nad j. dotokom Mirne, Zabršco, ki izvira izpod Korena (487 m). Do ban. ceste 4 km. Vinogradništvo in kmetijstvo. Prodaja vina, sadja, prašičev, lesa in mleka. Dolga njiva, 9-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 21 km. so žand zdr fin Trebnje 3 kin, žel o pTt š žup Mirna 5 km. Nm 373 m. Dve kmetiji na pobočju vinorodne Stare gore. Kmetijstvo, vinogradi. Dolnje Ravne, 34-12-12-0-0. Sr du Novo mesto 34 km, so žand zdr fin Trebnje 16 km, žel o Mirna 8 km, p š žup Sv. Križ pri Litiji 5 km. Nm 404 m. Vas stoji visoko na vinorodnem pobočju z. od Cirnika. Ostalo kot Cirnik. Gliiiek, 48-9-9-0-0. Sr du Novo mesto 29 km, so žand zdr fin Trebnje Ukm, žel o pTt š žuj) Mirna 3 km. Nm ca 256 m. Vasica na terasi v. od vasi Mirne ob obč. cesti Mirna—Mokronog. V dolini proti Mirni močvirnat svet »Pušča«. Gospodarstvo kot Brezovica. Gomila, 63-11-11-0-0. Sr du Novo mesto 25 km, so žand zdr fin Trebnje 7 km, žel o pTt š žup Mirna 1 km. Nm ca 250 m. Gručasta vasica ob potoku Vejeršci, pri križišču ban. cest na Trebnje in Vel. Loko. Ostalo kot Brezovica. Gorenja vas, 106-26-25-0-0. Sr du Novo mesto 25 km, so žand zdr fin Trebnje 7 km, žel o pTt š žup Mirna 1 km. Nm 312 do 382 m. Vas stoji na vinorodnem hribu z. nad debrijo Cedilnice. Pod njo spadajo zaselki Gorenjska gora, Ključ in Dobrava. Dohod mogoč z avtom. Pri vasi so našli žilo premoga. Kmetijstvo, vinogradništvo, slednje zlasti na Gorenjski gori. Gornje Ravne, 64-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 34 km, so žand zdr fin Trebnje 16 km, žel o Mirna 9 km, p š žup Sv. Križ pri Litiji 3 km. Nm ca 370 m. Bregovita lega na 1. bregu Mirne: ob njej dva mlina. Dostop z vsemi vozili od ban. ceste Velika Loka—Litija. Ostalo kot Cirnik. K vasi spada s. odtod kum-poljski grad, nekdaj last gospodov Barbo, nato grofov Apfal-trern, danes v kmečkih rokah. Lukovec, 40-8-8-0-0. Sr du Novo mesto 43 km, so žand zdr fin Trebnje 15 km, žel o Mirna 7 km, p š žup Sv. Križ pri Litiji 3 km. Nm ca 415 m. Vasica z zaselkom Brinje stoji nad levim bregom Tihabojskega potoka blizu ban. ceste Mirna—Litija. Kmetijstvo. Migolica, 70-16-16-0-0. Sr du Novo mesto 28 km. so žand zdr fin Trebn je 10 km, žel o pTt š žup Mirna 2 kni. Nm ca 290m. Bregovita lega na I. bregu Mirne, ob ban. cesti proti Litiji. Gospodarstvo kot Brezovica. Migolska gora, 38-12-14-0-0. Sr du Novo mesto 28 km, so žand zdr fin Trebnje 10 km, žel o pTt š žup Mirna 2 kin. Nm ca 402 m. Vas leži na vinorodnem hribu nad sotočjem Mirne in Tihabojskega potoka. Gospodarstvo kot Cirnik. Mirna, 397-71-71-0-35. Sr du Novo mesto 26 km, so žand zdr fin Trebnje 8 km, žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1816, 8 odd. SKJ, Prosv. d., NO, PSVD, Gas., Strel. druž. Elektrarna, zdravnik. Nm 263m. Vas stoji ob vstopu potoka Mirne iz ožje doline v tkzv. Mirensko kotlino. Tu priteka z desne v Mirno Pristavski potok z Zabršco in Vejeršco ter nedaleč odtod tudi Cedilnica. Pod Mirno spadajo okoliški zaselki Fužine, Gmajna, Laze, Podlog, Sotla in Trstenik. Kraj je gospodarsko najživah-nejši v Mirenski kotlini. Kajti z vseh strani teži krajevni promet k tuk. žel. postaji in h križišču ban. cest v Trebnje, Litijo Mokronog in Sevnico. Precejšnja obrt, industrija in trgovina. Tu obstajajo parna žaga, pilarna, tovarna krede in sadrenih izdelkov, tovarna barvic, emajliranih peči in napisnih tablic, strojno mizarstvo, mlekarna z dnevno svežim sirom in surovim maslom (dotok mleka iz vse okolice), dva mlina, razni obrtniki, trgovine, gostilne s tujskimi sobami. Vendar so tudi kmetijske panoge še zelo močne. Za prodaj pridelajo nekaj poljskih pridelkov, sadja, cvička, prašičev, perutnine in jajc. Dva sejma na leto. Letno izvozijo ca 200 vagonov lesa. Zelo prikladno letovišče. Urejeno kopališče na Mirni. V bližini je podzemska jama, ki je baje tvorila zvezo med mirenskim gradom in sedaj popolnoma razvaljenim gradom Rulie. Številne predzgodovinske in rimske najdbe v vasi in v okolici. Na gričku z. od vasi stoji starodavni mirenski grad, ki je obdan z močnim obrambnim zidom; številne strelne line. Grad se omenja že 1165. Prvi njegov lastnik je bil koroški vojvoda Ulrik: 1250 se je ta odrekel vsem pravicam do gradu v korist oglejskih patriarhov, ki so tu postavljali svoje fevdnike, gospode Mirenske; slednji se omenjajo od 1250 dalje. Okoli 1435 so postali pravi grajski lastniki Celjski grofje, 1456 pa Habsburžani. Nato pa so se lastniki pogosto menjali. L. 1515. so grad razdejali kmečki uporniki. Danes je last dr. ftiha iz Celja. K mirenski gospoščini je nekdaj spadal tudi grad Dob. Župnija Mirna (dek. Trebnje, škof. ljublj.) ima 1770 duš. Zupna cerkev sv. Janeza Krst. Prvotna cerkev je bila zidana pred 1260. L. 1498. so jo prezidali v gotskem slogu. Cerkev je bila sprva podr. župnije Trebnje, 1620 je postala vikariat in 1862 župnija. L. 1617. je bila inkorporirana stiškemu samostanu. Pečice, 39-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 31 km, so žand zdr fin Trebnje 13 km, žel o Mirna 5 km, p š žup Sv. Križ pri Litiji 4 km. Nm 410 m. Stoji v. nad ban. cesto Mirna—Liti ja. Zaselek Malience. Kmetijstvo. Prapretnica, 80-21-10-11-0. Sr du Novo mesto 24 km. so žand zdr fin Trebnje 6 km, žel o pTt š žup Mirna 3 km. Nm 374 m. Razložena vas med vinogradi na podolgovatem slemenu jv. od vasi Mirne. Dostop z vozom dober km od ban. ceste Trebnje—Mirna. Gospodarstvo kot Debenec. Sejenice, 29-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 29 km, so žand zdr fin Trebnje 11 km, žel o pTt š Mirna 3 km. Nm 360 m. Vasica stoji tik ban. ceste Mirna—Litija. Kmetijstvo. Predzgodovinske gomile. Selo, 127-23-21-0-0. Sr du Novo mesto 31 km. so žand zdr fin Trebnje 13 km, žel o pTt š žup Mirna 5 km. Gas. Nm ca 370m. Jedro vasi leži na ravnem ob cesti Mirna—Litija; zraven spadajo zaselki Kalce, Kozjek, Podžunovec in kmetija Zuno-vec. Gospodarstvo kot Cirnik. Podr. cerkev sv. Petra na vinorodnem hribu Zunovu (446 m), ki je lepa razgledna točka. Selska gora, 69-15-15-0-0. Sr du Novo mesto 30 km, so žand zdr fin Trebnje 11 km, žel o pTt š žup Mirna 4 km. Nm 268 do 400m. Razloženo naselje po rebri pri izlivu Tihabojskega potoka v Mirno. Ob slednji je zaselek Dolina. Nekaj vinogradov. Dohod z vozom. Stan, 50-20-20-0-0. Sr du Novo mesto 29 km, so žand zdr fin Trebnje 11 km, žel o pTt š žup Mirna 3km. Nm 390m. Vas stoji na razglednem vinorodnem hribu sz. pod Debencem. Na j. strani hriba v globoki grapi teče Zabršca. V okvir vasi spada zaselek Reber in nekaj raztresenih kmetij. Dohod z vozom 3 km od ban. ceste pri Mirni. Gospodarstvo kot Debenec. Stara gora, 61-14-13-0-0. Sr du Novo mesto 21 km, so žand zdr fin Trebnje 5 km, žel o pTt š žup Mirna 3 km. Nm 467 m. Vinorodna razgledna gora z razloženim naseljem v gričevju j. od vasi Mirne. Dohod z vozom 2.5 km od ban. ceste. Kmetije, vinogradi. Sv, Helena, 46-10-10-0-0. Sr du Novo mesto 27 km, so žand zdr fin Trebnje 9 km, žel o pTt š žup Mirna 1 km. Nm 261 m. Vasica stoji na hribčku v. od vasi Mirne. Dohod z vsemi vozili. Ostalo kot Glinek. K vasi spada grad Zapuže. L. 1578. ga je zgradil Erhard Peltzliofer, dotedanji lastnik utrjenega gradiča Semeniča, ki je nekdaj stal v bližini. Semeniški gospodje se kot lastniki prvotnega gradu omenjajo že 1385. V reformacijski dobi je bil grad zatočišče luteranov. Od 1917 je last K. Belovskega. Okoli dvostolpne podr. cerkve sv. Helene s pokopališčem so odkrili rimske grobove. Sevnica, 95-21-20-0-0. Sr du Novo mesto 25 km, so žand zdr fin Trebnje 7 km, žel o pTt š žup Mirna 2 km. Gas. Nm 290 m. Gručasta vas na gričku z. od Mirne in sz. od Brezovice, od katere jo loči mokrotna dolina Cedilnice. Zaselek Križišče. Gospodarstvo kot Brezovica. Gostilna. Odkopano rimsko zidovje, rimski denar in drugo. ■ Škrjanče, 59-9-9-0-0. Sr du Novo mesto 23 km, so žand zdr fin Trebnje 5 km, žel o pTt š žup Mirna 3 km. Nm ca 312 m. Bregovita lega s. nad dolino Cedilnice s širokimi lokami. Zaselek Gmajna. Tkanje domačega platna. Ostalo kot Brezovica. Tihaboj, 160-32-32-0-0. Sr du Novo mesto 34 km, so žand zdr fin Trebn je 16 km. žel o Mirna 8 km, p š žup Sv. Križ pri Litiji 2 km. Nm 370m. Vas stoji na terasi ob ban. cesti Mirna— Litija kraj Tihabojskega potoka. Zaselki Mlake, Orešje in Psina. Kmetijstvo. Kostanj za prodajo. Kraj se prvič omenja že 1136 kot last šentvidske cerkve. Prazgodovinsko gradišče pri vasi. Pod. cerkev sv. Marka s pokopališčem. Trbinec, 103-18-18-0-0. Sr du Novo mesto 26 km, so žand zdr fin Trebnje 8 km, žel o pTt š žup Mirna 1 km. Nm 364 m. Vas stoji na vinorodnem hribu z. nad vasjo Mirno. Dohod z vozom. Na z. strani vstopa Cedilnica v sotesko in se pod mirenskim gradom izliva v Mirno. Gospodarstvo kot Gorenja vas. Prazgodovinsko gradišče, rimske izkopine. Trstenik, 63-12-12-0-0. Sr du Novo mesto 27 km, so žand zdr fin Trebnje 11 km, žel o pTt š žup Mirna 3 km. Nm ca 264 m. Deloma raztresena vas s. od vasi Mirne proti Veseli gori ob Zetiškem potoku, ki se tu pri izlivu imenuje Sotla. Od ban. ceste Mirna—Sevnica dohod z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Brezovica. Zaselek Sotla pripada krškemu srezu (glej obč. pregled). Volčje njive, 86-19-19-0-0. Sr du Novo mesto 29 km, so žand zdr fin Trebnje 11 km, žel o pTt š žup Mirna 3 km. Nm 238 do 300m. Bregovita lega ob obč. cesti Mirna—Mokronog. Dostop za vsa vozila. Na z. strani teče Glinški potok, ki izvira pod Debencem in se v močvirni Pušči izliva v Mirno. Gospodarstvo kot Glinek. Pri vasi so odkrili rimske grobove. Zabrdje, 117-22-22-0-0. Sr du Novo mesto 25 km, so žand zdr fin Trebnje 7 km, žel o pTt š žup Mirna l km. Nm ca 258 m. Gručasta vas v dolini na d. bregu Zabrščice, jv. od vasi Mirne. Do ban. ceste Mirna—Trebnje I km. Loka se pri vasi ob velikem deževju poplavlja. Gospodarstvo kot Brezovica. V okvir vasi spada zaselek in grad Grič na nasprotnem bregu potoka. Po Valvasorjevem poročilu so grad že od davnaj posedovali gospodje Galli, ki so bili v reform, dobi vneti luterani. Še dobro ohranjeni grad je danes last Franja Buka in d. iz Mirne. Uporablja ga za pension. Prazgodovinske gomile. Zabukovje, 73-11-11-0-0. Sr du Novo mesto 31 km. so žand zdr fin Trebnje 13 km. žel o pTt š žup Mirna 5 km. Nm 443 m. Raztresena vas po vinorodnem hribovju med Zetiškim potokom in Zabukovščico. Dostopno z vozom od ban. ceste Mirna— Litija. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Obsega več zaselkov (Kozjek. Krokarje, Podžumovec, Zrasle), od katerih je Kozjek pripadel krškemu srezu (gl. obč. pregled). Zagorica, 80-16-16-0-0. Sr du Novo mesto 24km. so žand zdr fin Trebnje 6 km, žel o pTt š žup Mirna 5 km. Nm 273 do 435 m. Razložena vinogradniška vas v hriboviti legi v. od vasi Mirne na razgledni vinski gorici Trnič (435 m). Zaselek Zle-bine. Nasproti Trniču na 1. bregu Mirne se dviga vinska gorica Cirnik—Dol. Ravne (447 m). Gospodarstvo kot Cirnik. Občina Mirna peč Preb. 3229, hiš 652, posest. 338, koč. 293, najem. 35. Površina 5534 ha: njiv in vrtov 1734, trav. in paš. 789, vinogradov 305, gozdov 2584, ostalo 122. V občini, ki jo obdaja gozdnat, hribovit svet, se v kraški smeri sz.-jv. razprostirata dve skoro vzporedni, neenako visoki zaprti kraški dolini in kraško polje Globodol. Spodnjo, Mirnopeško dolino, namaka ponikalnica Temenica, zgornjo pa manjša ponikalnica Igmanca, ki jo zlasti v gornjem in srednjem toku imenujejo tudi Poljanski potok. Obe imata v spodnjem delu več rup, v katere yoda ponicuje. Globodol in obe dolini poplavljajo povodnji. Lepe vinske gorice so Šentjurske gore, Hmeljčarske in Karteljevske gore, Krogljica, Kavče, Knežija, Golobinjek in Gradišče. Zemlja rodi dobro. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Ob dobri letini pridelajo mnoge vasi poljske pridelke (krompir, pšenica, sor-ščica, ajda, oves) tudi za prodaj. Večji gospodarski pomen pa ima prašičereja in živinoreja (montafonska in bela pasma). Mnogim-dajejo dohodek tudi gozdovi (hrast, bukev, smreka) in vino ali sadje. Prometne zveze so dobre, ker drži skozi občino železnica in drž. cesta Ljubljana—Novo mesto. Od slednje se v Mirni peči odcepi ban. cesta v Dobrnič—Zužem- berk. Naselja so majhna in največ gručasta. Lovišča hmelj-niškega gradu, ribolov v Temenici banovinski. Biška vas, 173-35-31-3-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.4 km, žand žel o pTt š žup Mirna peč 1.4 km. Nm 250 m. Vas stoji nekoliko v bregu ob drž. cesti, ki se tu polagoma dviga. Pod njo na z. teče Temenica, ki žene mlin. Dve tretjini poljskih pridelkov se porabita doma, ostalo prodajo v Novo mesto in Ljubljano. Prodajajo tudi prašiče, jabolka in jajca. Vino se porabi doma. Blizu 50 panjev čebel. Smrekov in kostanjev gozd da letno okrog 500 m3 lesa na prodaj, hrastov pa do 1000 žel. pragov. Ribolov v Temenici. Cemše, 54-14-3-9-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.9 lun, žand o pTt š žup Mirna peč 4 km, žel Mirna peč 2.5 km. Nm ca 350 m. Vas stoji na hribu pod Plešivico (470 m). Više gori zaselka Hribi in Plešivica. Vozne poti je 5 km od drž. ceste. Kmetijstvo. Prodaja pšenice, krompirja, sadja, vina, prašičev, kokoši in jajc. Pri Plešivici so odkopali hallstattsko selišče. Cešenjce, 64-13-4-7-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 km, žand žel o pTt š žup Mirna peč 1 km. Nm 254 m. Vas stoji na vrtačastem gričku pod železnico v. od Mirne peči. Dostop^ z vsemi vozili 0.6 km od drž. ceste. Gospodarstvo kot Čemše. Kapnice. Dobje, 25-3-3-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand žel o pTt žup Mirna peč 4 km, š Dol. Karteljevo 1.7 km. Nm 339 m. Lega na hribu 3.5 km od drž. ceste. Dohod z vozom. Prodaja poljskih pridelkov in perutnine. Kapnice. Dolenja vas, 84-16-10-6-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3 km, žel Mirna peč 1.5 km. Nm 277 m. Vas stoji na terasah z. nad ponikalnico Igmanco. Dohod z vsemi vozili 3 km od Mirne peči. Kmetijstvo in vinogradništvo P/s samorodne in J/3 žlahtne trte). Prodaja živine, jajc in pšenice. Tu rojen Progar Alojzij (1857—1918), akad. kipar. Dolenje Kamenje, 92-20-6-14-0. Sr so du zdr fin Nov.o mesto 6.5 km, žand o pTt žup Mirna peč 8 km, žel Novo mesto 6 km ali Mirna peč 8 km, š Dol. Karteljevo 2 km. Nm 375_m. Vas stoji na kamenitem, vrtačastem svetu 5 km v. od drž. ceste. Dohod z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Prodaja poljskih pridelkov, bukovih drv, prašičev, jajc in sadja. Češplje pokuhajo v žganje. Vino iz samih žlahtnih trt pridelujejo največ v Št. Petru in ga letno prodajo do 600 hI deloma v Novo mesto, deloma v Ljubljano. Dolenje Karteljevo, 162-29-14-15-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.2 km, žand žel o pTt žup Mirna peč 6.8 km, š v kraju, ust. 1912, 2 odd. SKJ. Nm ca 292 m. Vas ima bregovito lego. Pod njo zakrene Igmanska dolina proti j., proti Hmeljniku pa se slikovito zaključuje. Skozi vas teče potok, ki kmalu pod vasjo ponicuje v rupo. Po obč. cesti je 5 km do ban. ceste pri Mirni peči (za vsa vozila). Poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Prodaja pšenice, ajde in vina. Dolenje Vrhovo, 63-13-8-5-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7.6 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4.5 km, žel Mirna peč 6 km. Nm 260 m. Gručasta vas na visoki terasi nad običajno suho strugo Temenice, ki ob povodnji preplavi ozemlje med Jablano in Vrhovim ter v zadnjih treh rupastih ponorih (v »Dnu«) izginja pod zemljo, da pride nato dober km odtod v Luknji spet na dan kot Prečna. Dohod z vsemi vozili 2.5 km od drž. ceste. Prodaja pšenice, krompirja, živine in drv. Dolenji Globodol, 98-18-12-6-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.5 km, žand o pTt žup Mirna peč 7.2 km, žel Mirna peč 8.7 km, š Gor. Globodol 2km. Nm 206 m. Vas stoji na ličnem kraškem polju, ki.ga povsod obdaja gozdnato hribovje. Od 4 km oddaljene ban. ceste dohod z vsemi vozili. Voda iz kapnic. Kmetijstvo. Prodaja poljskih pridelkov in živine. Vina pridelajo letno ca 270 hI. Podr. cerkev sv. Marije Magd. s pokopališčem je bila zidana v 18. stol. v romanskem slogu. Dolenji Podboršt, 51-8-4-3-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.8 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4.5 km, žel Mirna peč 6 km. Nm 251 m. Stoji na terasi na d. bregu Temenice pod gozdom. Preko Temenice, ki žene tu mlin, drže 3 mostovi. Dohod z vsemi vozili 2 km od drž. ceste. Prodaja poljskih pridelkov, živinorejskih proizvodov in žel. pragov. Podr. cerkev sv. Pavla. Globočji dol, 45-11-6-5-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.8 km, žand žel o pTt žup Mirna peč 6.2 km, š Dol. Karteljevo 1.5 km. Nm ca 325 m. Vas stoji na terasah v Igmansko dolino padajočega jarka. V strmi rebri nad njo so vinogradi. Dohod z vozom 3.8 km od ban. ceste. Prodaja pšenice, vina (letni pridelek ca 400 hI) in prašičev v Novo mesto. Golobinjek, 116-32-25-7-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 13.6 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4.6 km, žel Mirna peč 6.1 km. Nm 360—458 m. Vas je raztresena v rebreh med vinogradi jz. od Mirne peči. Vodo ima iz kapnic. Dohod z vozom 2.5 km od drž. ceste. Vinogradništvo, poljedelstvo in živino- reja. Listnati gozdovi, zlasti kostanji. Prodaja živine in hlodov. Vino večinoma iz samorodne trte le za dom. Na Golobi-njeku imajo mnogo vinogradov tudi sosednje vasi, zlasti Gor., Srednji in Dol. Globodol ter oba Podboršta. Podr. cerkev sv. Uršule je bila nekdaj zelo obiskovana božja pot. Gorenje Kamenje, 77-12-6-6-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.5 km, žand Mirna peč 10.5 km, žel Novo mesto 6.5 km ali Mirna peč 10 km, o pTt žup Mirna peč 10 km, š Dol. Karteljevo 1.5 km. Nm 443 m. Vas stoji na zelo kamenitem svetu. Nad njo je v rebri polno vinogradov, zidanic in hramov. Prodaja poljskih pridelkov, vina, češpelj, prašičev in lesa. Pod to vas spada zaselek Pristava iu znameniti grad Hmeljnik (507 m), domnevno zgrajen na mestu nekdanje rimske utrdbe vrh razgledne pečine, ki dominira nad dolino Temenice in Radulje. Grad je verjetno stal v 11. stol. Prvotni njegovi lastniki so bili gospodje Višnjegorski, ki so tu postavljali svoje ministeriale, Hmeljniške gospode. L. 1294. je grad prešel v roke Auerspergov, ki so ga restavrirali in utrdili. Za temi so gospodarili na gradu Črnomeljski gospodje, vneti pristaši Lutrove vere. Njihov grb je še sedaj v grajski dvorani. Poznejši lastniki so se pogosto menjali. L. 1876. je kupil že razpadajoči grad oče sedanjega lastnika Filipa llugo VVuinbolta pl. Umstadta, češkega Nemca. Sedanji restavrirani grad ima razkošno opremljene sobane in bogato knjižnico. Utrjeni grad ima dvojno debelo obrambno zidovje s stolpi in starinski vhodni mostič. V reformacijski dobi so se tu shajali luterani iz Mirne peči. Grajska kapela sv. Pankracija hrani mnogo starinskih dragocenosti. Hmeljnik ima lastno elektrarno, vodovod in ekonomijo. Prodaja vino, oglje in drva za izvoz. V bližini gradu je velika jama, ki jo omenja že Valvasor. V Gor. Kamenju je podr. cerkev sv. Duha. Gorenje Karteljevo, 87-21-7-14-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 km, žand o pTt žup. Mirna peč 7.1 km, žel Mirna peč 8.6 km, š Dol. Karteljevo 0.5 km. Nm 329 m. Vas stoji na terasi sz. od hmeljniškega gradu. Reber s. nad vasjo je v vinogradih in zidanicah. H kraju spada tudi zaselek Štreklje. Od ban. ceste v Mirni peči dohod z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Dol. Karteljevo. Letni pridelek vina okrog 140 hI. Podr. cerkev sv. Primoža iii Felicijana s pokopališčem. Gorenje Vrhovo, 18-5-4-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.1 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4.3 km, žel Mirna peč 5.5 km. Nm ca 281 m. Naselje na visoki terasi nad ponori Temenice. Od drž. ceste dohod mogoč z avtom. Gospodarstvo kot Dol. Vrhovo. Gorenji Globodol, 189-42-28-14-4. Sr so du zdr fin Novo inesto 13 km, žand o pTt žup Mirna peč 5.1 km, žel Mirna peč 6.6 km, š v kraju, ust. 1928, 1 odd. Gas. Nm 206 m. Vas stoji v s. delu podolžnega kraškega polja; to se periodično poplavlja iz vod, ki pridrve pod zemljo iz Dobrniškega polja. Od poplave je najbolj prizadet Gor. Globodol, deloma Srednji, Dolenji pa nič. Voda iz kapnic. Pri vasi so podzemske jame in rupe, skozi katere se ob povodnji odteka voda. K vasi spada zaselek Mali vrh. Dohod z vozom 2 km od ban. ceste Mirna peč—Dobrnič. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in vinogradništvo. Mešan gozd. Prodaja živine, jajc in žel. pragov. Ob dobri letini prodajo skoraj polovico poljskih pridelkov. Vina pridelajo na Golobinjeku okrog 200 hl, a le za dom. Sadje radi mraza in megle slabo uspeva. Gorenji Podboršt, 90-19-6-13-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.8 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3 km, žel Mirna peč 4.5 km. Nm ca 252 m. Vas stoji na terasi na d. bregu Temenice pod gozdom. Od drž. ceste v Mirni peči dohod z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Dol. Podboršt. Goriška vas, 111-18-9-9-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4 km, žel Mirna peč 5.5 km. Nm ca 250 m. Vas stoji na terasah j. od Mirne peči. Dohod z avtom 2.3 km od drž. ceste. Malo pod zadnjim kamenitim mostom je prvi veliki ponor Temenice (»V Brodu«), ki v suši požira ves potok. Radi poplav so ob njem le travniki. Gospodarstvo kot Dol. Podboršt. Grč vrli, 57-23-0-23-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 14.6 km, žand o pTt š žup Mirna peč 5.6 km, žel Mirna peč 7.1 km. Nin ca 300 m. Vas stoji na vrtačastem svetu 4.2 km z. od drž. ceste. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Manj rodovitna ilovnata in kamenita zemlja. Prebivalstvo se bavi z ogljarstvom, vinogradništvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Sadje lepo uspeva. Prodaja češenj; slive pokuhajo v žganje. Hmeljčič, 117-25-9-16-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o pTt žup Mirna peč 4.8 km, žel Mirna peč 3.3 km, š Dol. Karteljevo 3 km. Vodovod. Nm 320 m. Vas stoji na terasah v jarku pod lepo Hmeljčarsko vinsko gorico, 3.5 km v. od drž. ceste. Gospodarstvo kot Globočji dol. Podr. cerkev Vneb. D. M. o Hrastje, 69-15-7-8-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 11.5 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3.5 km, žel Mirna peč 2 km. Nm ca 325 m. Vas stoji na d. bregu Poljanskega potoka, ki žene dva mlina. Dohod z vsemi vozili 2 km od ban. ceste. Prodaja živine in manjših količin vina. Ivanja vas, 69-14-4-10-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.6 km, žand o pTt š žup Mirna peč 0.6 km, žel Mirna peč 2.1 km. Nm 234m. Vas stoji ob ban. cesti na 1. bregu Temenice, ki pri kamenitem mostu žene mlin in žago. II kraju spadajo tudi 3 hiše zaselka Vihre. Kmetijstvo v glavnem le za dom. Prodajo le nekaj živine, zlasti prašičev. Vas se prvič omenja že 1145, ko je imel tu stiški samostan 10 kmetij. Jablan, 218-33-17-16-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3.7 km, žel Mirna peč 5.2 km. Nm 277 m. Vas stoji na terasi na 1. bregu Temenice, ki ima tu običajno suho strugo iu veliko rupo s tremi požiralniki. Travniki med Jablano in Vrhovim se periodično poplavljajo. Vas ima kapnice. Od 1 km oddaljene drž. ceste dohod mogoč z avtom. Prodaja živine, mleka in jajc v Novo mesto. Ob dobri letini prodajo nekaj pšenice in krompirja. Vinograde imajo na Trški gori in v Šentjurskih gorah, k vasi spada zaselek Pri Štuletu (gostilna) ob drž. cesti. Jelše, 22-4-3-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 13.5 km. žand o pTt š žup Mirna peč 4.5 km, žel Mirna peč 6 km. Nm ca 285 m. Naselje na visoki terasi na 1. bregu Temenice, pod drž. cesto, od katere je mogoč dohod z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Ob dobri letini prodajo ca 4000 kg jabolk in hrušk v Ljubljano. Gozd da letno do 100m3 lesa na prodaj v Novo mesto. Jordankal, 53-7-6-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 13.5 km, žand o pTt š žup Mirna peč 4.5 km, žel Mirna peč 6 km. Nm ca 295 m. Stoji na vrtačastem svetu ob ban. cesti Mirna peč— Dobrnič. Kmetovalci. Prodaja živine, žel. pragov in drv v Novo mesto. V dobri letini prodajo tudi nekaj pšenice v Novo mesto in krompirja v Ljubljano. Vina (izabela) pridelajo nekaj v Šmaverski gori. a le za doni. Prodajajo živino, prašiče, žel. prage in drva (v Novo mesto). Malenska vas, 95-20-8-9-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o pTt š žup Mirna peč 1.6 km, žel Mirna peč 3.1 km. Nm 233 m. Vas je naslonjena v breg j. od Mirne peči. Travnike pod vasjo preplavlja Temenica. Dostop z vsemi vozili 0.5 km od drž. ceste. Kmetijstvo daje za prodaj nekaj pšenice, svinj, kokoši in jajc. Mali kal, 33-6-5-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3.2 km, žel Mirna peč 4.7 km. Nm 282 m. Stoji na vrtačastem svetu j. od Hmeljčiča, odkoder ima vodovod. Po obč. cesti dohod z avtom. Kmetijstvo nudi za prodaj nekaj pšenice in živino. Mali vrli, 71-15-8-5-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand o pTt š žup Mirna peč 2.6 km, žel Mirna peč 4.1 km. Nm 274 m. Vas stoji na visoki ravni terasi, 0.8 km od drž. ceste jv. od Mirne peči. Voda iz kapnic. Zaselek Cesta. Gospodarstvo kot Jablan. Mešan gozd; letno prodajo ca 100 m3 drv v Novo mesto. Podr. cerkev sv. Matevža se prvič omenja 1585; lep baročni oltar. Mirna peč, 246-44-17-22-5. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand o pTt š žup v kraju, žel v kraju 1.5 km. Šola ust. 1857, 8 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas., Prosv. d., Strel. druž. Nm 232 m. Prikupna vas v ravnini ob drž. cesti. Tu jo križa ban. cesta iz Dobrniča, nadaljujoč se proti žel. postaji, ki se nahaja visoko na terasi (300 m), 1.5 km v. od vasi. J. od vasi teče Temenica, ki prihaja na dan v »Zijalu«. Okoli se širi lepo polje, le ob Temenici so travniki. Kmetijstvo in obrt. Prodaja goveje živine na sejmih (5 na leto), nadalje prašičev, kokoši in jajc. Gostilne s prenočišči, trgovine. Priklad no za letovišče, kopelj v Temenici; markacije na Vrhovo in v Luknjo, iz Malenske vasi v Jablano; izleti k »Zijalu«, na razgledni Hmeljnik ((507m), na Trško goro (429 m), na vinorodni Šmaver (392 m), Golobinjek (458 m) itd. L. 1500. so vas utrdili, da bi bili trgovci in vozniki varni pred napadi roparjev. V novomeškem kapiteljskem arhivu je seznam orožja iz orožarnice v Mirni peči. Zidovja danes ni vec. L. 1788. je vas pogorela; na požar še spominja sponi, plošča pri g. Novljanu in starinska slika v cerkvi nad stranskim oltarjem. Župnija Mirna peč (dek. Novo mesto škof. ljublj.) ima 3242 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Kan-cijana. Prvotna cerkev se prvič omenja že okoli 1161; od nje je ohranjen samo gotski presbiterij. Cerkev je obdana s taborskim obzidjem. Sedanjo stavbo so zgradili 1914—1918 po načrtih arh. Vancaša iz Sarajeva. Zvonik je ostal stari. Župnija je bila ustanovljena pred 1135, ko jo je oglejski patriarh podaril benediktinskemu samostanu v Rožacu na Furlanskem. Patronatske pravice nad njo so izvrševali Celjski grofje in po 1456 Habsburžani. Cesar Friderik III. je prafaro 1493 inkorpo- riral stolnemu kapitlju v Novem mestu, ki je še danes njen" patron. Prafara je mati župnije Soteske in Novega mesta. Do 1490 je mirnopeški kaplan oskrboval tudi službo božjo v Novem mestu. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. V Mirni peči doma Bartel Anton (r. 1853), leksikograf. i Orkljevec, 22-6-4-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 kin, žand o pTt š žup Mirna peč 3.7 km, žel Mirna peč 4.2 km. Nm 323 m. Stoji na vrtačastem gričku j. od Hmeljčiča (od tam vodovod). Kmetijstvo s prodajo pšenice in živine. Poljane, 73-17-5-12-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 12 km, žand o pTt š žup Mirna peč 5.1 km, žel Mirna peč 3.6 km. Nm 325 m. Vas stoji na terasah ob Poljanskem potočku in po rebri. Dostop z vsemi vozili 4 km od ban. ceste. Prebivalstvo se preživlja kot v Dolenji vasi. Vino pridelujejo na Kavcah. Mešan gozd; prodaja drv v Novo mesto in Trebnje. V potočku Igmanci so raki. Sela (pri Zagorici), 33-6-5-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 kin, žand o pTt žup Mirna peč 4.6 km, žel Mirna peč 6.1 km, š Dol. Karteljevo 1 km. Nm ca 260 m. Stoje na terasi Igmanske doline. Pod naseljeni več rup. Voda iz kapnic. Prodaja poljskih pridelkov, živine in jajc. Srednji Globodol, 95-16-13-3-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 15 km, žand o pTt žup Mirna peč 6.7 km, žel Mirna peč 8.3 km, š Gor. Globodol 1 km. Nm 204 m. Vas stoji sredi Globodolskega kraškega polja med gozdnatim hribovjem. Od periodičnih poplav je Sr. Globodol manj prizadet od Gornjega. Od 3.5 km oddaljene ban. ceste v Jordankalu je dohod mogoč z vsemi vozili. Voda iz kapnic. Peščena zemlja rodi dobro. V dobri letini prodajo pšenico in krompir, v ostalem produkte živinoreje. Rimski grobovi v bližini. Št. Jurij, 131-27-14-13-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand o pTt š žup Mirna peč 3.4 km, žel Mirna peč 1.9 km. Nm 290 m. Gručasta vas ob podr. cerkvi sv. Jurija na 1. bregu Igmance (Poljanskega potoka), ki tu ponicuje. Proti Kartelje-vem se vleče ozka Igmanska dolina, ki jo ob jesenskem in spomladanskem deževju poplavlja voda. Pod vas spadajo Šentjurske gore (3 hiše). Od 2 km oddaljene ban. ceste je dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Tod mimo je vodila rimska cesta Emona—Siscia (Sisak). Veliki kal, 104-18-14-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand o pTt š žup Mirna peč 2.7 km, žel Mirna peč 2 km. Vodovod iz Hmeljčiča. Nm 307 m. Vas stoji na vrtačastem svetu 2 km od drž. ceste. Dohod po obč. cesti tudi z avtom. Kmetijstvo daje na prodaj pšenico, živino. Vrhpeč, 110-25-12-9-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand žel o pTt š žup Mirna peč 4.4 km. Nm ca 292 m. Vas stoji na bregovitem svetu. Tik nje, globoko pod drž. cesto na Gradišču, prihaja pod visoko steno v izdolbenem »Zijahu drugič na dan Temenica, ki žene takoj tri mline in žago. Od mlina so k »Zijalu« markacije. V steni je na skritem mestu »Fantovska jama«, v kateri so se svoj čas skrivali vojni obvezniki. Temenica, ki teče sprva globoko v ozki dolini, vstopa kmalu med Biško in Ivanjo vasjo v precej široko Mirnopeško dolino. Kmetovalci. V bližini zaselka Gradišča so odkrili prazgodovinsko gradišče in gomile. Zagorica, 9-2-1-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.1 km, žand o pTt žup Mirna peč 5.3 km, žel Mirna peč 3.3 km, š Dol. Karteljevo 0.5 km. Nm 324 m. Stoji z. od Gor. Karteljevega. Dohod z vozom. Kmetijstvo kot Dol. Karteljevo. Občina Novo mesto Prebivalcev 4045, hiš 455, posest. 455, najem. 375. Površina 501.80 ha. Novo mesto, mesto, 4045-455-455-0-375. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Novo mesto ali Kandija 1 km. Sedež sreskega načelstva z razdelki: obči, tehnični, šumarski, sanitetni, veterinarski, prosvetni in vojni. Drž. tožilstvo. Okrožno in trgovsko sodišče. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Pošta, telegraf in telefon. Davčna in katastrska uprava. Gl. oddelek fin. kontrole. Zand. četa, vod in postaja. Komanda mesta. Mestni župni urad (prostija). Frančiškanski samostan. Banovinska ženska bolnica. Bolnica Usmiljenih bratov (Kandija). Meroizkusni urad. Šole: Drž. realna gimnazija, ust. 1746, 12 odd. Drž. mešana mešč. šola, ust. 1919, 5 odd. Zas. dekl. mešč. šola v Šmihelu pri Novem mestu, ust. 1907, 4 odd. (s pravico javnosti od 1924). Deška in deki. nar. šola, ust. 1816, 12 odd. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, 2 odd. Obrt. in trg. nadalj. šola. Priv. trg. šola V. Dularja. Društva in Združenja: SKJ (župa in društvo), RK, PRK, PJS, PCMD, JUU. Gas. (župa in društvo), Strelska družina, PČD, PSPD, PSVD, Kat. družba rokodel. pomočnikov, Tuj. prom. in olepš. d., Mestni obč. ubožni zaklad, Vinc. kouf., Kolo j. s., Protitub. dispanzer,. Podr. Glasb, matice, Pev. d. Gorjanci, Godb. d., Klub dol. visokošolcev, Podp. d. za dijake, Prosv. d., SK Elan, SK Kandija, Jugoslov. Matica, Franc, krožek, Zel. jubil. knjižnica, Sah. klub, Koles, klub, Vinar, podr., Soča (podr.), Slov. lov. 'd. (podr.), Šola in dom, Spi. del. strok, zveza Jugoslavije (podr.), Strok, skupina del. in namešč., Združeni zas. in trg. namešč., Dij. kuhinja, Okrajna kmečka zveza, D. hiš. pos., Konjerej. d. za drav. ban. (podr.), Okrajna obrt. zveza, Udruž. jugosl. žel. in brod. (podr.), Udruž. voj. inval. (kraj. odbor), Udruž. borcev Jugosl. Boj (kraj. organ.), Obrtno d. za Novo mesto in okolico; Združenje: trgovcev, kroja-čev mizarjev, čevljarjev, Žagarjev in mlinarjev, kovinarjev, mesarjev in klobasičarjev, gostilničarjev, tesarjev. Skupno združenje obrtnikov. Notar, 9 odvetnikov, 7 zdravnikov, 1 zobozdravnik. Vodovod, elektrika. Nm 202 m. Mesto ima lepo lego na visokem polotoku tein-nozelene Krke. Hiše se vrste po položnem griču, na katerem kraljuje kapiteljska cerkev. Grič obdaja na treh straneh strm. do 15 m visok breg. Jedro mesta tvori široki pravokotni Glavni trg (Trg kraljeviča Petra). Glavni razvoj mesta gre zdaj od realne gimnazije v smeri proti Trški gori. Tu se je v kratkem povojnem času razvila obširna kolonija ličnih hiš in vil. Na Glavnem trgu sta znamenita rotovž (zgrajen na mestu prejšnjega 1720, predelan 1905, pred njim je stal svoj čas sramotilni kamen) in dvonadstropna Bergmannova hiša z arkadami. Od stavb je omeniti na 1. bregu Krke še staro frančiškansko cerkev (gl. niže), realno gimnazijo, meščansko in ljudsko šolo, okrožno sodišče, sresko poglavarstvo, žensko bolnico, poslopje stare gimnazije in nekdanji kapucinski samostan. V njem so poleg več stanovanj sedaj nastanjeni uradi: pošta, sreska fin. kontrola in davčna uprava. (Zgradba je služila samostanu od yst. 1658 do razpusta 1786, nato nekaj časa kot vojno skladišče, samostanski vrt pa od 1810—1925 za pokopališče.) Mesto ima električno razsvetljavo iz elektrarne na izvoru Prečne v Luknji ter vodovod z izvrstno vodo, ki jo dobiva iz izvora Težke vode pri Stopičah. Prebivalstvo se živi od intel. poklicev (uradniki), trgovine, obrti in rokodelstva. Industrija nima velikega razmaha. Omeniti je dve veliki tovarni perila, tovarno peči in šamotnih izdelkov, tovarno čevljev, mline in žage. Nekaj meščanov ima vinograde na Trški gori. Promet in trgovina je v mestu zelo živahna. Tu se vrši 5 velikih letnih in 12 mesečnih sejmov; vsak ponedeljek je tržni dan. Novo mesto je tržišče kmetijskih pridelkov za ves srez, poleg tega pa upravno, kulturno, gospodarsko in prometno središče za ves obširni južnodolenjski kot. Tu imamo križišče drž. cest na Ljubljano, Karlovec, Brežice—Zagreb ter ban. cest na Krško, Stražo—Žužemberk in Toplice ter na Črnomelj. Od žel. proge Ljubljana—Karlovec se odcepi tu lokalna proga na Stražo-Toplice. Avtobusi vozijo redno na Krško, Brežice in Stražo-Toplice. Ribolov v Krki in Težki vodi nudi ščuke, sulce, some itd. Tovorni del Novega mesta je tudi na d. bregu Krke ležeča Kandija, ki jo veže s starim mestom širok železni most. Zveza tu preko ni bila tako živahna, dokler je stal most niže, bliže Težki vodi, ki priteka tod v Krko. Ta del mesta ima bregovito lego in se širi v obliki pahljače ob cestah. Na z. strani prehaja v Drsko, na v. pa v Žabjo vas. Kandija ima žel. postajo, moško bolnico usmiljenih bratov, grad Kamen in grad Grm (214 m) z ban. kmetijsko šolo. Grad, ki ga je 1646 sezidal baron Mordaks, je 1886 od Antona Smoleta kupil s posestvom vred kranjski deželni odbor, ki je tu ustanovil sadjarsko in vinarsko šolo, ko se je istega leta ukinila enaka šola na Slapu pri Vipavi. Kot dvoletna šola (do 1910) je imela vinarsko-sadjarski značaj, od tedaj pa je kot enoletna, ozir. zimska šola živinorejsko-poljedelskega tipa. Na šoli so vsako leto razni kmetijski tečaji, ki so vedno dobro obiskani. Šoli pripada 67 ha zemlje, od katere je tretjina gozda, četrtina travnikov in pašnikov. Zemlja je srednje rodovitnosti. Pšenice se pridela 2300 kg, koruze 3000 kg, ovsa 2200 kg, ječmena 2100 kg, ajde 500 kg, pese 45.000 kg. krompirja 22.000 kg, repe 1500 kg, zelja 800 kg, fižola 600 kg. Vse porabijo za šolo. Goje 27 glav goveje živine montafonske pasme, 70 glav svinj nemške žlahtne in angleške pasme in štajerske kokoši. Mlad živalski naraščaj prodajajo kot plemensko blago okolici. Krave dado letno ca 30.0001 mleka; deloma ga porabijo tudi za izdelovanje sira in masla. Šola ima 23 vrst jabolk in 790 dreves, hrušk 15 vrst (370 dreves), sliv 17 vrst (200 dreves), češenj 13 vrst (86 dreves). 800 kg sadja se proda strankam in sadnim trgovcem, 16.000 kg se porabi za sadjevec, za šolo pa se nasuši 2000 kg sadja. V svrho pouka se na šoli vzdržuje čebelnjak s 30 Zniduršiči. Cvičku se pridela 120 lil. V bližini Grma je kapelica Božjega groba iz 1675, nekdaj rodbinska grobnica Mor-daksov. V Kandiji sta še S a m o s t a 11 usmiljenih bratov (nekdanji grad Neuhof), bivša graščina, ki je bila zgrajena konec 16. stol. V zač. 17. stol. so grad renovirali (napis z letnico 1629 nad grajskimi vrati). Prvotni njegov lastnik je bil \Volf Adam pl. Mordaks. Pozneje je grad pogosto menjal lastnike. Od 1892 služi za samostanske prostore. Usmiljeni bratje so si na grajskem posestvu zgradili bolnico. Na desni strani ceste stoji grad Kame 11. Po Valvasorjevem poročilu je bil grad prvotno last Gallov. Danes je last rodbine g. Fr. Šukljeta, dvornega svetnika v p. (umrl 1935). Novo mesto z okolico je jako privlačna letoviška in tuj-sko-prometna postojanka. Za tujce je preskrbljeno s 3 hoteli, več restavracijami in gostilnami. Ugodno je podnebje, ki se odlikuje po svoji zmernosti; čisti zrak (brez industrije); za vse vodne športe izredno prikladna Krka z modernim kopališčem na Loki zraven železniškega mostu. Značilni so za mesto številni drevoredi in sprehajališča (Kapiteljski marof, Grm, Ljubljanska cesta). Vsa širša novomeška okolica je znana kot »dolina gradov«; razen Kanina in Grma 11a mestnem področju so v bližini še gradovi Poganci, Ruperč vrli, razvaljena mehov-ski in lukenjski grad, Zalog, Graben, Bajnof, Stari grad, Oto-čec, Struga, Volavče, Gracarjev turn, llmeljnik itd. Markirane poti, zlasti na Gorjance; skozi Pangrčgrm, Gabrje ali mimo -»Tovarne« k studencu »Gospodični« ter odtod na Krvavi kamen, k Sv. Miklavžu (969 m, plan. zavetišče) in na Trdinov vrh ali Sv. Gero (1181 m, razgledni stolp, dve razvaljeni cerkvici). Markacije vodijo nadalje k mehovskeinu gradu, skozi Dol. Toplice in mimo Podturna na Kočevski Rog (1100111), na goro Sv. Petra (889 m), na Mirno goro (1048 m, plan. koča), na Trško goro (429 m), llmeljnik (507 m), na Prečno-Luknjo, na Brezovo rcber-Ajdovec, k Sv. Ani (408 m) nad Mirno pečjo itd. Novomeška tla so bila obljudena že v predzgodovinski in rimski dobi (bronasta najdišča, grobovi iz hallstattske in latenske dobe ter številni rimski predmeti). V srednjem veku zasledimo N. m. že v listinah iz 11. stol. Gradec, to je današnji kapiteij, se omenja že 1081, sigurno pa 1237 kot središče pristav stiškega samostana, ki so se razprostirale po njegovi okolici, zlasti na Trški gori. Okoli tega Gradca se je razvila naselbina. Vas je že zgodaj dobila trške pravice. Kot trg se prvič omenja 1331. Bil je obzidan in utrjen. L. 1365. je avstrijski vojvoda Rudolf IV. povzdignil trg v mesto. Po ustunovitelju se je od sedaj imenovalo Rudolfovo, prebivalstvo pa mu je dalo ime Novo mesto. Mesto je imelo isto mestno pravo kot Kostanjevica. Rudolf IV. je mestu podelil lasten mestni grb in magistrat z mestnim sodnikom na čelu. Sodnik je imel celo pruvico do krvnega sodstva v okvirju mestnega pomerija. Kot znak mestnih pravic in nekdanjega lastnega sodstva izobešajo še danes ob vsakokratnih mesečnih sejmih na rotovžu roko, ki drži meč in mestni grb. Mesto je imelo pravico voliti si mestnega načelnika, dalje pravo glasovanja pri stanovskih zborih; meščani so smeli sekati les v mehovskih gozdovih. Novodose-1 jeni so bili v mestu sedem let davka prosti (ta privilegij je trajal do 1787). Trgovci so bili oproščeni vseh carin, cestnin in drugih dajatev. Skozi obzidje so vodila v mesto Ljubljanska ali Gornja vrata in Karlovška ali Dolnja vrata. Kljub večkratnim napadom (1469, 1471, 1476, 1491, 1528, 1547. 1563) Turki mesta radi silnih utrdb niso mogli nikdar zavzeti. Doba turških napadov pomeni obenem tudi zlato dobo Novega mesta. Kot večji kraj na turški meji je bilo tu zbirališče obmejnega vojaštva in skladišče orožja ter drugih vojnih pripravAZ vojaštvom so se naselili v mestu tudi trgovci. Rokodelci so bili organizirani v cehe. Mesto je imelo pravico do 5 letnih sejmov. Imelo je pravico pobirati mitnino, stojnino in merico na sejmih. Ko so 1588 uvedli redno poštno zvezo Ljubljana—Novo mesto—Hrvatska, je postal kraj zelo važna poštna postaja 11a tej progi. Protestantizem se je širil v mestu predvsem iz Metlike. Poleg Weixlerja, bivšega kostelskega župnika, je bil glavni novomeški predikant iz Krškega pregnani Vlahovič, ki je bival v mestu od 1560—1567. Kljub energičnemu odporu ka-pitlja je večji del meščanov sprejel novo vero. Tudi po obisku protireformacijske komisije, ki se je 1600 s škofom Hrenom mudila v N. m., je ostalo še do 1617 nekaj meščanov protestantov. Po zgraditvi Karlovca 1579 je prenehal razvoj N. m., kajti vojaštvo in uradi so se preselili tja. Tudi trgovina s Hrvatsko je prenehala. Propadanje mesta so še pospešili požari 1540 in 1576 (vse mesto), 1584, 1605, 1664 (vse mesto), 1736 in 1795 ter kuga, ki je tu divjala 1578, 1599 in 1625. Obenem so mestu začeli odtegovati privilegije. L. 1733. je izgubilo prostost mit- nine in carine na cesti proti Ljubljani, na Zagrebški cesti do Kostanjevice, na ogrski cesti do Ribnice. Ko so v 2. pol. 18. stol. proglasili svobodo trgovine in obrti na kmetih, je mestna trgovina in obrt doživela končni udarec. L. 1786. so na javni dražbi prodali celo stolpe mestnega obzidja, ki je začelo po odstranitvi turške nevarnosti razpadati. L. 1747. je mesto postalo sedež novoustanovljenega okrožnega glavarstva (kresije) za celo Dolenjsko. V dobi francoske okupacijo je bilo mesto polno vojaštva. L. 1809. so ga kmetje iz Žužemberka, Soteske in Trebnjega z uspehom napadli. L. 1894. je stekla železnica Ljubljana—Novo mesto. Kapiteljska šola se izrecno omenja že 1509; obstajala je do 1786, ko so tu ustanovili deško ljudsko šolo. L. 1816. se je otvorila dekliška šola in 1746 gimnazija. V slednji so poučevali oo. frančiškani do 1870, ko je postala državna. Novo šolsko poslopje je dobila 1912. L. 1929. je bila ustanovljena še meščanska šola. Mestni špital za onemogle in uboge se omenja že 1428. Župnija Novo mesto (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 2582 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža. Prvotna majhna gotska cerkev, ki je stala na mestu sedanje kapiteljske, je bila zelo stara. Bila je podr. prafare Mirne peči. Jz nje se je izločila kot vikariat pred 1438. Vendar je mirnopeški kaplan tu oskrboval službo božjo do 1490. L. 1493. je cesar Friderik III. ustanovil pri cerkvi kolegiatni kuratni kapitelj in ga obdaroval z zemljišči. Tedaj so zgradili tudi večjo kapiteljsko cerkev. L. 1497. so začeli zidati tudi kapiteljsko poslopje, proštijo. Današnja stavba je deloma iz 16. stoletja (starejši gotski presbiterij), drugi del, to je ladja do stolpa, je bil prizidan pozneje. Znamenita je Tintorettijeva slika sv. Miklavža; v stranskih oltarjih je več Metzingerjevih slik. L. 1494. so bile kapitlju že inkorporirane sledeče prafare: Št. Rupert, Mirna peč, Ponikve na Štajerskem in Šmihel. Nad temi pra-farami in nad vsemi župnijami, ki so se pozneje izločile iz njih, izvršuje kapitelj še danes patronatske pravice. Kapitelj je prvotno štel s proštom vred 13 kanonikov, od 1774 pa samo šest. V dobi francoske okupacije je bil 1810 razpuščen. Zopet so ga obnovili 1818 oz. 1831. Prafara je mati župnije Prečne oz. Straže. Pripadala je do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski. Frančiškanski samostan je ustanovila 1470 Elizabeta Crnomeljska. Zgradili so ga 1472. V njem so se na-nastanili redovniki, ki so 1469 pribežali pred Turki iz Bosne, odnosno iz Metlike, ki so jo takrat Turki razrušili. L. 1723. so samostansko poslopje povečali in v njem 1746 otvorili gimnazijo. L. 1778. so prevzeli frančiškani tudi pouk v nor-malki. V samostanu je danes naseljen tudi serafinski kolegij. Samostanska cerkev sv. Lenarta. Prvotna cerkev je stala pred 1470. Tedaj jo je kostanjeviški opat izročil oo. frančiškanom, ki so jo 1472 razširili. L. 1664. je cerkev s samostanom vred pogorela, nakar so jo restavrirali. Znameniti so v cerkvi nagrobni spomeniki Jvana in Krištofa pl. Lenkovič, Matije Kastelica, Žige in Viljema Villandra. Znameniti Novomeščani: Bučar Julij (1857—1919), pisatelj, entomolog; dr. Costa Etbin Henrik (1832—1875), pisatelj in politik; Jakac Božidar (r. 1899), ak. slikar; Jarc Evgen (1878 do 1936), politik, bivši podžupan ljubljanski; Koch Ivan (1650—1715), risar in slikar (za Valvasorja); p. Krammer Peter (1725—1781), frančiškan, misijonar v Egiptu; dr. Lehman Ernest (1816—1888), pravnik; p. Lužar Konstantin (1849 do 1919), frančiškan, nabožni pisatelj; p. Mlejnik Angelik (r. 1865), dogm. in nabožni pisatelj; dr. Nachtigal llajko (r. 1877), slavist, univ. prof. v Ljubljani; Podbevšek Anton (r. 1898 na Grmu), novinar in književnik; Pugelj Milan (1883—1929), pisatelj; Rohrman Viljem (r. 1862), kmetijski svetnik iii pisatelj v Lj.; p. llugolin Sattner (1851—1934), skladatelj; prof. Seidl Ferdo (r. 1856), vladni svetnik, prirodo-slovec, geolog in nar. delavec; Šega Franč. Andrej (1811—1887), sloviti rezbar pečatov; p. "VVeibl Kastul (1741—1805), frančiškan, nabožni pisatelj; Zega Franc (1867—1933), glasbenik in astronom. Občina Oreliovica Preb. 1338, hiš 277, posest. 183, koč. 70, najem. 24. Površina 2062 ha: njiv in vrtov ca 661, trav. in paš. 312, vinogradov 117, gozdov 902, ostalo 170. Občina obsega ozemlje ob potoku Pendirjevki, ki izvira visoko v Gorjancih pod Sv. Miklavžem (969 m), pa skoro do Krke nasproti Beli cerkvi. J. hriboviti del občine z globoko grapo Pendirjevke je gozdnat in nenaseljen; od vznožja Gorjancev pa sega do Krke gričevje, razčlenjeno po širokih dolinah Pendirjevke in Hra-stovskega potoka, ki prehaja polagoma v Krško polje. Tu je na razpolago dovolj plodne zemlje, ki dovoljuje celo prodajo poljskih pridelkov. Nadaljnja gospodarska opora prebivalstva je prodaja živine, sadja in lesa. Vinogradništvo je pomembno le na Tolstem vrhu, kjer so razložena naselja (zidanice), dočim drugod prevladujejo male gručaste vasi. Skozi obč. vodi drž. cesta Ljubljana—Zagreb. Od nje držita na j. dve ban. cesti; vasi s. odtod so zvezane z njo po dobrih obč. cestah. Cerovi log, 218-45-20-20-5. Sr so du zdr fin Novo mesto 16 km, žand Brusnice 7 km, pT žup Št. Jernej 7 km, žel Novo mesto 17 km, o š Oreliovica 1.5 km. Nm 261 m. Vas stoji na vznožju Gorjancev na terasah ob potoku Pendirjevki, kraj obč. ceste (dostop z avtom). K njej spada tudi zaselek Kira. Iz vasi vodi pot k Sv. Miklavžu (969 m) in na Trdinov vrh (1181 m). Kmetijstvo. Prodaja sadja (70%) in gozdnih sadežev. Cviček le za dom. Nad vasjo so v gozdu »Gomili« odkopali mnogo prazgodovinskih grobov. Nad vasjo stoji grad Prežek, ki je veljal za obrambno trdnjavo proti vpadom Uskokov. Prvič se omenja že 1251. Njegovi prvotni posestniki so bili gospodje Prežeški, ki so bili ministeriali brižinskih škofov in Višnjegorskik gospodov. Pozneje je grad prešel v last grofov Auerspergov, ki so si sezidali nov grad. L. 1805. je kupil vsa grajska posestva Franc pl. Kleni in pozneje Andrej Smole, pri katerem sta se tu pogosto mudila Prešern in Anastazij Griin. Na steni je še sedaj videti Prešernov podpis. Od 1878 je grad v lasti rodbine pl. Langer. Med Pre-žekom in Vrhovom stoji poti Gorjanci grad Ošterc, ki je bil tudi straža proti vpadom Uskokov. V zač. 17. stol. je bil last rodbine Schweitzer. L. 1686. je pogorel, nakar so ga restavrirali. Zdaj je last rodbine pl. Fichtenau; je popolnoma propadel, obstaja samo še neznatna hiša. Dolenje Mokro polje, 105-17-14-2-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 11 km, žand Brusnice 6 km, žel Novo mesto 12 km, o š Oreliovica 4 km, pT žup Št. Jernej 6 km. Nm 198 m. Gručasta vas ob križišču drž. ceste Novo mesto—Brežice, ban. ceste v Orehovico in obč. ceste I. reda v Polhovico. Avtobusna zveza z Novim mestom in Brežicami. Gostilna s prenočiščem. Kmetijstvo, prodaja živinorejskih proizvodov in lesa. Smrekov in hrastov gozd. Gmajnica, 27-4-4-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 16 km, žand Brusnice 8 km, žel Novo mesto 17 km, o 6 km, pT žup Št. Jernej 6 km, š Bela cerkev 3 km. Nm ca 182 m. Leži v gozdu že blizu Krke, 2 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Kmetijstvo, dohodki iz smrekovega gozda. Gorenje Mokro polje, 48-8-7-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 14 km, žand Brusnice 5 km, žel Novo mesto 15 km, o š Oreliovica 3 km, pT žup St. Jernej 5 km. Nin 194 m. Vas stoji ob obeh straneh llrastovskcga potoka, ki teče v Pendirjevko. Dostop /. vsemi vozili, 0.8 km od ban. ceste v Orehovico. Prodaja poljskih pridelkov; sadje, vino in gozd le za dom. Kraj se prvič omenja že 1227. Bližnji grad na Volavčeh je sezidal sredi 17. stol. na hribu Jurij Sigismund Verneški. V 19. stol. ga je posedovala rodbina pl. Fichtenau iz Novega mesta, od 1914 pa g. L Kurah. Grad je v razpadanju. Podr. cerkev sv. Vida se prvič omenja 1609. Hrastje, 51-15-9-5-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand Brusnice 4.5 km, žel Novo mesto 14 km, o š Oreliovica 0.5 km, pT žup Št. Jernej 6 km. Nm ca 240 m. Vas stoji na vznožju vinorodnega Tolstega vrha ob ban. cesti. Mimo teče llrastovski potok. Kmetijstvo. Prodaja sadja, čebelarstvo. Vino iu les le za dom. Grad Gracarjev turn je stal že 1328 in bil last gospodov Gracarjev. Ko so ti izumrli, se je grad začel imenovati Tolsti vrh, vendar se je staro ime še ohranilo. Konec 19. stol. je prešel v roke sedanjih lastnikov Rudežev in se začel imenovati Rudežev grad. Znamenita so stara težka, masivna vrata na s. strani. Grad je bil nekdaj utrjen; bil je glavna trdnjava v ozkem predgorskem pasu, ki zapira prehod do Novega mesta. Tudi Uskoki so ga večkrat napadali, n. pr. v 2. pol. 17. stol. Podr. cerkev sv. Roka je bila zgrajena 1680 v spomin na kugo iz 1679—1682. Cerkev je priljubljena božja pot in lepa izletna točka. Loka, 144-27-21-3-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 15 km, žand Brusnice 5.5 km, žel Novo mesto 16 km, o š Oreliovica 2.5 km, pT žup Št. Jernej 4 km. Nm 200 m. Gručasta vas sredi zelo rodovitnega polja, na desnem bregu Pendirjevke, ki žene mlin. Dohod z vsemi vozili 1 km od ban. ceste v Orehovico, 2 km od drž. ceste. Prodaja poljskih pridelkov (posebno krompir, pšenica) v Novo mesto in Brežice; trgovanje z živino. Prazgodovinske gomile. Oreliovica, 204-43-31-9-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 14 km, žand Brusnice 5 km, žel Novo mesto 15 km, o š v kraju, pT žup Št. Jernej 5.5 km. Šola ust. 1901, 2 odd. Prosv. d., .Gas. Nm 218—233 m. Vas stoji ob ban. cesti na obeh straneh Pendirjevke (Orehovskega potoka), ki tu vstopa iz Gorjancev v širšo dolino ter žene mline in žago. Zemlja zelo dobro rodi. SREZ NOVO ME ST O 481 Tudi jablane, hruške in orehi (ime!) dobro uspevajo. Prodaja poljskih pridelkov, sadja, živine, jajc in masla. Vino in les le za dom. Obsežna lovišča; v Orehovskem potoku postrvi. Lepi sprehodi h gradu Prežeku, h Gracarjevemu turnu in po markirani poti na Trdinov vrli (1181 m). Gostilna s tujsko sobo. V bližini gradu Vrliovo je stalo predzgodovinsko gradišče, imenovano »Ajdovska gomila«; tu so izkopali več predmetov iz hallstattske in rimske dobe. Prvotni grad Vrliovo je bil že v Valvasorjevi dobi popolna razvalina. Stal je v bližini sedanjega gradu, na mestu, ki se imenuje »Na starem gradu«. Sedanji grad je sezidal okoli 1533 Ivan pl. Verneški. L. 1871. ga je kupil na dražbi Ivan Kosler, ki ga je podaril hčeri, por. z dr. A. vitezom Schoppl-Sonnwalden; slednji je grad restav-riral, olepšal in uredil park. Z veliko vnemo je zbiral gradivo 0 preteklosti dolenj. gradov (hranijo ga v gradu). V grajski kapeli sv. Antona Pad. v pritličju se je 1687 poročil Ivan Vaj-kart Valvasor. Podr. cerkev sv. Jurija se prvič omenja 1600. Konec 18. stol. so jo podrli in zgradili sedanjo. Pokopališče. Polhovica, 73-13-10-2-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand Brusnice 7 km, žel Novo mesto 14 km, o š Orehovica 5 km, pT žup St. Jernej 6 km. Nm 194 m. Vas stoji na hribčku ob obč. cesti, nedaleč od drž. ceste. Poljskih pridelkov in sadja je le malo za prodaj. Smrekov gozd da letno 200 m3 stavbnega lesa za izvoz. Dohodki od gozdnih sadežev in polhov (ime!). Podr. cerkev sv. Sigismundu je edina s tem patronom — bur-gundskim kraljem — v ljubljanski škofiji. Prvič se omenja leta 1609. Prapreče, 74-13-8-4-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 15 km, žand Brusnice 8 km, žel Novo mesto 16 km, o 6 km, pT žup St. Jernej 5 km, š Bela cerkev 3 km. Nm 187 m. Vasica stoji na hribčku v. od spodnje Pendirjevke, ki žene mlin in žago. Dohod z vsemi vozili, 2 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Pridela se nekaj vina za dom. V novo mesto prodajajo perutnino in jajca. Smrekov gozd da letno 120 m3 stavbnega lesa na prodaj. • Pristava, 63-13-8-3-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand Brusnice 4 km, žel Novo mesto 14 km, o š Orehovica 3 km, pT žup Št. Jernej 6 km. Nm ca 205 m. Stoji na mali vzpetini tik gozda, 0.3 km od ban. ceste v Orehovico. Poljedelstvo v glavnem le za dom. Nekaj čebelarstva. Stara vas, 137-30-24-5-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 15 km, žand Brusnice 6 km, žel Novo mesto 16 km, o š Orehovica 1 km, pT žup Št. Jernej 4 km. Nm 222 m. Gručasta vas na zelo rodovitnem, nekoliko razgibanem polju ob ban. cesti iz Orehovice proti Št. Jerneju. Z. tik vasi teče Pendirjevka (postrvi). Prebivalstvo proda do 40% poljskih pridelkov (pšenice, ajde, krompirja) in nekaj živine. Sadje in vino le za dom. Čebelarstvo. Podr. cerkev sv. Tomaža. Tolsti vrh, 109-33-14-13-6. Sr so du zdr fin Novo mesto 12 km, žand Brusnice 3 km, žel Novo mesto 13 km, o š Orehovica 2 km, pT žup Št. Jernej 7 km. Nm 357 m. Edina vas v okolici z vinograd, značajem je raztresena po pobočju in hribu istega imena. Pod Tolsti vrh spada tudi naselje Bičevje. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti. Ves lapornati hrib je zasajen z vinsko trto ter posejan z zidanicami. Dobrega cvička pridelajo 90.000 1 in do 80% prodajo okoliškim gostilničarjem in v Ljubljano. Od sadja donašajo največ češnje, manj jabolka. Nekaj čebelarstva. Mešan gozd daje drva in kolje. Predzgodovinske gomile. Podr. cerkev sv. Roka na razglednem vrhu (357 m) je priljubljena izletna točka (odtod markacije na Trdinov vrli ure). Cerkev so postavili 1680 v spomin na kugo. Od nekdaj obiskovana božja pot. Zapuže, 85-16-13-3-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand Brusnice 4 km, žel Novo mesto 14 km, o š Orehovica 2 km, pT žup Št. Jernej 6 km. Nm 227 m. Vas stoji v gruči na ravnini pod Tolstim vrhom. V. od nje žene Hrastovski potok mlin. Od bližnje ban. ceste dohod z avtom. Ostalo kot Hrastje. Precejšnja prodaja sadja. Občina Prečna sedež Bršljin Preb. 2758, hiš 554, posest. 291, koč. 263, najem. 31. Površina 3364 ha: njiv in vrtov ca 1156, trav. in paš. ca 731, vinogradov ca 116, gozdov ca 1168, ostalo 193. Občina zavzema levi breg Krke z. od Novega mesta, predvsem ravnino ob njenem pritoku Prečni in valovit svet ob Bršljinskem potoku. Poljedelstvo in vinogradništvo. Precejšnja svinjereja; ob tržnih dneh (ponedeljkih) prodajajo v bližnjem Novem mestu prašičke. Nižinske vasi prodajajo poljske pridelke, skoro vsa naselja pa vino. Od Novega mesta manj oddaljeni kraji oddajajo v Novo mesto mleko, sir, maslo, perutnino in jujca. Mnoge vasi trgujejo tudi z lesom. Bližina Novega mesta, kamor se stekajo vse ceste, gospodarsko in socialno močno vpliva na vso občino. Boršt, 17-3-3-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 5 km, žel Novo mesto 4 km, š žup Prečna 5 km, o 3 km. Nm 286 m. Stoji na kamenitem gričku, 3 km od drž. ceste. Dohod z vozom. Kmetijstvo. Cerov in hrastov gozd. Trgovanje z lesom; prodaja živine in jajc v Novo mesto. Bršljin, 194-35-9-26-14. Sr so du žand zdr fin pTt š Novo mesto 2 km, žel Novo mesto 0.75 km, o Prečna v kraju, žup Prečna 3 km. Nm 170 m. Vas stoji sz. od Novega mesta, ob drž. cesti, od katere se tu odcepi ban. cesta na Prečno in Stražo. Skozi kraj teče Bršljinski potok v meandrih do Bučne vasi v globoki grapi pod žel. progo Ljubljana-Karlovec in sprejema na obeh bregovih močne kraške studence. Onstran potoka je blizu novomeška žel. postaja in odcep žel. proge na Stražo-Toplice. Izdelovanje cementne opeke; v ostalem poljedelstvo, delo pri železnici, obrt in trgovina. Vino pridelujejo na Trški gori in ga prodajajo na Gorenjsko in Notranjsko. Vas se omenja že v 1. pol. 14. stol. Cegelnica, 141-23-9-14-5. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 3 km, žel Novo mesto 1.5 km, o 0.5 km, š žup Prečna 2 km. Nm 174 m. Stoji ob obč. cesti na terasi ob levem bregu Krke. Mimo drži žel. proga Novo mesto—Straža. Vas ima ime po nekdanjih opekarnah, ki so tu obstajale pred 140 leti. Poljedelstvo, živinoreja in zaposlenost v Novem mestu. Prodaja poljskih pridelkov in živinorejskih proizvodov v Novo mesto; prašiče prodajajo tudi v Ljubljano. Trgovanje z lesom. Ribolov v Krki. Cešča vas, 139-28-19-9-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 5 km, žel Novo mesto 4 km, o 2 km, p š žup Prečna 3 km. Nm 178 m. Vas stoji na terasi ob obč. cesti I. reda in tik žel. proge Novo mesto—Straža. Zahodno pod vasjo teče potok Prečna, na j. pa široka Krka. Dostop z vsemi vozili 2 km od ban. ceste pri Prečni. Poljedelstvo za dom. Prodaja svinj in mleka v Novo mesto. Kopelj in ribolov v Prečni in Krki. Dalnji vrh, 119-20-13-7-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 5 km, žel Novo mesto 4 km, š žup Prečna 5 km, o 3 km. Nm ca 290 m. Vas stoji na visokem pobočju sv. nad izvirom Bršljinskega potoka, ki žene mlin. Do drž. ceste je 3 km. Poljedelstvo za dom; vino pridelujejo na Trški gori in ga prodajajo na Gorenjsko. Zaselka Goli vrh in Bezgavec. Dolenja Straža, 355-73-52-21-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 8 km, žel pT Straža 2 km, o 6 km, š žup Prečna 4 km. Nm 218 m. Vas leži na prisojnem pobočju hriba (Ajdovške planote) tik ban. ceste. Spodaj na v. strani vasi so tri opekarne. Poljedelstvo, prevažanje lesa in oglja iz Auerspergovih gozdov na žago in postajo v Straži. Za dom pridelujejo dober cviček. Gozd, največ bukev. Prodaja hlodov in drv. Gostilna s prenočiščem. Podr. cerkev Vneb. D. M. je bila prvotno podružnica novomeške prafare. L. 1716. je bil tu ustanovljen vikariat. Ko je 1767 cerkev pogorela, so sedež vikariata prenesli v sedanjo župnijo Prečno. Dolenje Kamence, 170-41-17-24-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 4 km, žel Novo mesto 3 km, š žup Prečna 4 km, o 2 km. Gas. Nm 203 m. Vas stoji na kameniti (ime!) terasi na levem bregu Bršljinskega potoka. V bližini je več udrtin, v katerih pozimi sekajo led za gostilničarje. Od 2 km oddaljene drž. ceste je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Na Trški gori pridelujejo dober cviček in ga prodajajo v Ljubljano in na Gorenjsko. Rimski grobovi. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. s pokopališčem. Gorenje Kamence, 139-24-15-9-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 4 km, žel Novo mesto 3 km, o 3 km, š žup Prečna 4 km. Nm 213 m. Vas stoji na terasi na levem bregu Bršljinskega potoka, ki žene dva mlina. Sv. nad njo je nekdanja pristava gradu llmeljnik, Dobrava. Gospodarstvo kot Dolenje Kamence. Zaselek Poddobrava. Podr. cerkev sv. Križa s pokopališčem. Gorenja Straža, 232-44-12-32-10. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand Toplice 6 km, žel Straža-Toplice v kraju, o 8 km, pT v kraju, š žup Valta vas 1 km. Nm 204 m. Vas stoji na pobočju hriba Srobotnika (592 m) in na terasi ob ban. cesti do Krke. Tu je končna postaja železnice Novo mesto— Straža-Toplice. V vasi se od ban. ceste Novo mesto—Žužemberk odcepi ban. cesta v Valto vas na desnem bregu Krke; avtobusna zveza Novo mesto—Toplice. Pobočje nad obema Stražama je zasajeno z vinogradi in posuto z zidanicami. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, s prevažanjem lesa in oglja iz Auerspergovih gozdov, z delom na veliki parni žagi, z obrtjo in trgovino. Gozd je smrekov in bukov. Izvoz desak, žel. pragov, hlodov, parketov, drv in dr. Ribolov v Krki. Pri- jetni izleti (markacije na Ajdovec), gostilne s tujskimi sobami. Podr. cerkev sv. Tomaža s pokopališčem. Groblje, 28-5-3-2-2. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 3 km, žel Novo mesto 2 km, o p š žup Prečna 2 km. Nm ca 173m. Lega na terasi ob I. bregu reke Krke poleg železniške proge Novo mesto—Straža. Dohod z avtom. Poljedelstvo. Izvoz smrekovega lesa. Rimske najdbe v bližini. Hruševec, 53-13-9-4-0. Sr so du zdr fin žup Novo mesto 8 km, žand Toplice 5 km, žel Straža-Toplice 1 km, o 6 km, pT Straža 1 km, š Valta vas I km. Nm ca 170 m. Vas stoji na terasi ob 1. bregu Krke tik žel. proge. Dohod mogoč z avtom, 1 km od ban. ceste. Poljedelstvo. Prodaja prašičev v Novem mestu. Kapelj in ribolov v Krki. Hudo, 58-12-9-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 4 km, žel Novo mesto 3 km, o 2 km, š žup Prečna 4 km. Nm ca 214 ni. Vas stoji na vrtačastem svetil tik železnice Ljubljana—Karlovec. Sz. odtod se razprostira večinoma smrekov gozd Kačja rid (419 in). Od 0.5 km oddaljene drž. ceste je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Cviček pridelujejo na Trški gori in ga prodajajo v novomeški okolici. Prodajajo tudi živino, jajca in med. Trgovanje s smrekovim in bukovim lesom. Husarjev kal, 62-10-6-4-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 5 km, žel Novo mesto 4 km. o 3 km, p š žup Prečna t km. Nm 341 m. Vas stoji vrh hriba s. od vasi Prečne. Od 1.5 km oddaljene drž. in ban. ceste dohod z vozom. Kmetovalci. Ločna, 143-27-12-15-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Novo mesto 2 km, žel Novo mesto 3 km, o 4 km, žup Prečna 7 km. Nm 174—195 m. Vas stoji nad 1. bregom Krke ob ban. cesti Novo mesto—Krško. S. od ceste je novo novomeško pokopališče. Gričevnata Brezovica nad vasjo je porasla z brezami in znana po borovnicah. Kmetijstvo in vinogradništvo. Poljske pridelke in živinorejske proizvode oddajajo v Novo mesto. Vino pridelujejo na Trški gori in ga prodajajo po okolici in v Ljubljano. Izvoz lesa. Kopel j in ribolov v Krki. Dve gostilni. Loke, 46-10-6-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Toplice 6 km, žel Straža-Toplice 2 km, o 4 km. pT Straža 2 km, š Valta vas 3 km, žup Prečna 5 km. Nm 168 m. Vas stoji na loki na 1. bregu Krke. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti 3 km od ban. ceste. Poljedelstvo. Prodaja prašičev v Novo mesto. Mala Bučna vas, 52-12-9-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Novo mesto 1.5 km, žel Novo mesto 0.5 km, o 1 km, žup Prečna 4 km. Nm 181 m. Vas stoji na terasi ob 1. bregu Bršljinskega potoka, ki pod žel. progo krene pod Bršljin. Dostop z vsemi vozili 1 km od drž. ceste. Kmetijstvo, vinogradništvo in delo pri železnici. Prodaja vina s Trške gore na Gorenjsko in Notranjsko. Oddaja mleka v Novo mesto. Muhaber, 58-14-8-6-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 3 km, žel Novo mesto 2 km, o 1 km, p š žup Prečna 4 km. Nm ca'2()6 m. Vas stoji na gričku tik nad železnico Ljubljana —Karlovec, 0.3 km od drž. ceste. Dohod z avtom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja vina s Trške gore v Ljubljano in na Gorenjsko. Oddaja mleka v Novo mesto. Z. od vasi so odkrili hallstattsko gradišče z žganimi grobovi in tudi rimske grobove. Podgora, 174-48-12-36-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 7 km, žel Novo mesto 6 km. o 5 km, pT Straža 4 km, š žup Prečna 2 km. Nm 193 m. Vas stoji na vznožju vinorodnega hriba, pod goro ob ban. cesti Novo mesto—Žužemberk. Zemlja je prhka, rodovitna. Poljedelstvo, vinogradništvo. Cviček za dom. Smrekov in bukov gozd daje les za izvoz. S. od vasi. na koncu zaprte doline, izvira Prečna, podzemski odtok Temenice, kot močan kraški izvor v tesnem skalnatem kotlu. Takoj pod izvirom žene elektrarno, ki daje luč preko Prečne in Brš-I j ina Novemu mestu. V bližini je velika podzemska jama. Na močni skali nad izvirom stoji grad Luknja. Prvotni grad je bil še bolj v skale umaknjen, streljtTj vstran od sedanjega. Grad je nekdaj veljal za najbolj utrjeni grad vse Dolenjske. Bil je zelo sličen Predjamskemu gradu nad Postojno. Prvotni grajski lastniki so bili gospodje Lukenjčani. Nato je bil last Erazma Pred jamskega, lastnika Postojnske Luknje. Okoli 1490 je postal deželnoknežja last. Cesar Maksimilijan ga je 1494 izročil v fevd rodbini pl. Gallenberg. Po ženitvi so ga 1550 dobili grofje Galli, ki so razpadajoči grad restavrirali. Zgradili so tri stolpe z zidovi in hodniki, obdali so ga z globokim jarkom, čez katerega je držal dvigljiv most. V dobi turških napadov so se v grad zatekali okoličani. Danes je rapidno propadajoči grad last Franca Seidla, trgovca iz Novega mesta. Grad z izvirom Prečne je priljubljeno izlctišče Novomeščanov. Potočarska vas, 93-15-10-5-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 3 km, žel Novo mesto 2 km, o 2 km, p š žup Prečna 3 km. Nm 175 m. Lega na terasi ob.Bršljinskem potoku (mlini) tik žel. proge, 1 km vstran drž. cesta. Dohod mogoč z avtom. Poljske pridelke in živinorejske proizvode prodajajo v Novo mesto. Vino s Trške gore razpečavajo po novomeški okolici in v Ljubljano. Prečna, 154-29-18-11-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 4 km, žel Novo mesto 3 km, o 2 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1859, 4 odd. SKJ, Kat. izobr. d., Gas. Nm 172 m. Vas stoji na sv. robu Prečenske kotline ob ban. cesti. Pobočje na zahodni strani je zasajeno z vinsko trto; planjava je za njive, dolina za travnike. 2 km od vasi ob potoku navzgor izvira v ozki dolinici pod gradom Luknja Temenica, ki pride tu že tretjič na dan pod imenom Prečna (gl. Podgora). Od Novega mesta skozi Prečno drže markacije na Brezovo reber in Ajdovec ter v Luknjo in Mirno peč. Dve gostilni s tujskimi sobami. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov in mleka. Izvoz smrekovega lesa. Nekaj čebelarstva. Velika opekarna na električni pogon. Ribolov v Prečni. Z. od vasi so odkrili rimske grobove. L. 1809. je dal francoski general Zucchi vas opleniti in do tal požgati, ker je neki kmečki upornik v Bršljinu streljal na njega. Župnija Prečna (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 3028 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Antona Pad. je bila prvotno podr. novomeške prafare, oz. pozneje župnije Straže. Pri Straži je od 1716 obstajal samostojen vikariat, ki so ga pa 1767 premestili v Prečno. Novomeški kolegiatni kapitelj še sedaj izvršuje patronatske pravice. Sela, 56-12-5-7-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Toplice 6 km, žel Straža-Toplice 2 km, o 6 km, pT Straža 2 km, š Valta vas 3 km, žup Prečna 4 km. Nm ca 168 m. Aras stoji ob obč. cesti I. reda na loki ob Krki ter ob železnici Novo mesto—Straža. Do ban. ceste 2 km (tudi za avto). Gospodarstvo kot Loke. Pri vasi predzgodovinsko gradišče. Suhor, 35-7-3-4-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 6 km, žel Novo mesto 5 km, o 3 km, p š žup Prečna 1 km. Nm ca 280 m. Raztresene hiše po vinorodnem pobočju nad Prečno. S. in z. veliki gozdovi. Od ban. ceste v Prečni dohod z. vozom. Prodaja poljskih pridelkov, perutnine, jajc in sadja v Novo mesto. Velika Bučna vas, 144-30-16-14-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Novo mesto 2 km, žel Novo mesto 1 km, o 1 km, žup Prečna 4 km. Nm ca 192 m. Lega na terasi ob 1. bregu Bršljinskega potoka. Sv. odtod se razprostira gričevnata Brezovica, ki je polna borovnic. Od 2 km oddaljene drž. ceste je po obč. cesti I. reda mogoč dohod z avtom. Gospodarstvo kot Mala Bučna vas. Gostilna. V neki hlev je vzidan rimski miljnik z napisom, kajti tod mimo je vodila rimska cesta. Zalog, 96-1^-16-3-0. Sr so du žand zdr fin Novo mesto 6 km, žel Novo mesto 5 km, o 2 km. p š žup Prečna 3 km. Nm 125 m. Vas stoji na loki pri izlivu Prečne v Krko. Ob povodnji trpi vas od poplav obeh rek. Od 3 km oddaljene ban. ceste dohod z avtom. Zemlja zelo rodovitna. Gospodarstvo kot Loke. V bližini izliva Prečne stoji grad Zalog (nekdaj Breitenau), ki je bil nekoč last Ivana Jakoba Portika in njegove vdove. Pozneje je pripadal novomeškemu kolegiatnemu kapitlju. Ohranjeni grad je danes last P. Langerja iz Bršljina. Podr. cerkev sv. Martina so zgradili zaloški graščaki. Cerkev je renesančna, zvonik gotski. Znamenita lesena prižnica in strop kora. Pokopališče. Občina Sela pri Šumberku Preb. 500, hiš 112, posest. 80, koč. 32, najem. 0. Površina 1668 ha: njiv in vrtov ca 257, trav. in paš. ca 305, vinogradov ca 5, gozdov ca 1071, ostalo 60. Občina zavzema redko poseljen predel v nizkem kraškem svetu severne Suhe Krajine med Krko in Temenico. Obsega le nekaj bornih manjših vasic sredi obsežnih gozdnih kompleksov, ki jih tvori na sz. pretežno bukev (Kremenjek 570 m), na jv. pa drugi listovci, zlasti hrast (Brezov vrh). Vasice s» deloma navezane na manjše kraške globeli z obdobnimi poplavami. V splošnem pa vlada pomanjkanje vode (kapnice). Ako ni suše, je zemlja še dokaj rodovitna, vendar pridelkov ne ostaja za prodajo. Prodajajo živino, največ prašiče ter precej gob, jagod in borovnic. Na v. segajo sem še vinogradi (Lisec 565 m), ki pa rode le slabše vino za dom. Promet odvajajo v glavnem le za vozove sposobne obč. ceste na s. do drž. ceste in dol. železnice pri Radohovi vasi, na j. pa k ban. cesti ob Krki. Sredi občine se dviga razgledni Šumberk (539 m) z razvalinami starega gradu. Obsežna lovišča. Arčevca, 17-4-3-1-0. Sr du Novo mesto 46 km, so zdr Trebnje 17 km, žand Dobrnič 6 km, fin Žužemberk 7 km, žel Radohova vas 9 km, p Zagradec 6.5 km, o š žup Sela pri Šumberku 2 km. Nm 381 m. Hribovita lega 5 km s. od ban. ceste Žužemberk— Zagradec. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Poljedelstvo, ži- vinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo. Nekaj vina pridelajo za dom. Prodaja živine, drv in hlodov. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Babna gora, 40-12-8-4-0. Sr du Novo mesto 40 km, so zdr irebnje 15 km, žand Dobrnič 6 km, fin Žužemberk 8.5 km, žel Radohova vas 7 km, p Zagradec 9 km, o š žup Sela pri Sumberku 3 km. Nm ca 385 m. Vas stoji na hribu, kjer je nekaj vinogradov. Do drž. ceste Ljubljana—Novo mesto je 4 km. Dohod z vozom. Kmetijstvo; prodaja goveda in prašičev. Dolenji Podšumberk, 45-11-7-4-0. Sr du Novo mesto 45 km, so zdr Trebnje 18 km, žand Dobrnič 6.5 km, fin Žužemberk 7.5 km, žel Radohova vas 8 km, p Zagradec 6.5 km, o š žup Se a pri Sumberku 0.5 km. Nm ca 350 m. Vas stoji na kraškem polju, ki se ob nalivih poplavlja, nukar ponika v rupe. Dohod z vozom. Velika kapnica. Sadjarstvo. Prodaja lesa, živine sadja in gozdnih sadežev. Gorenji Podšumberk, 35-6-4-2-0. Sr du Novo mesto 45 km, so zdr Trebnje 18 km, žand Dobrnič 6.5 km, fin Žužemberk 7.5 km, žel Radohova vas 8 km, p Zagradec 6.5 km, o š žup Sela pri Sumberku 0.5 km. Nm ca 420 m. Stoji na v. pobočju kopaste-ga hriba Sumberku (539 m), na katerem so grajske razvaline. V blizini na v. je podolgovat gozdnat hrib Kozjek (457 m), ki ima tudi razvaline (gl. obč. Dobrnič). Ostalo kot Dol. Podšumberk. Prvi znam lastniki kraja so bili grofje Breže-Seliški. Gotovo je že tedaj (v zač. 11. stol.) stal sedaj razvaljeni šumberški grad. Njegovi prvi znani lastniki so bili šumberški gospodje iz rodu bi. Heme. Prvič se omenjajo 1141. Za njimi so okoli 1410 podedovali grad Auerspergi kot fevdniki Habsburžanov. Ze v Valvasorjevi dobi je grad razpadal in ni bil več obljuden. \ rebri pod razvalinami je še dobro ohranjena grajska kapela, ki ima v ploščatem zvoniku dva napol srebrna zvonova, stara nad 700 let. Kutna, 10-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 44 km, so zdr Trebnje 17 km, žand Dobrnič 5 km, fin Žužemberk 5 km, žel Radohova vas 9 km, p Zagradec 7.5 km, o š žup Sela pri Sumberku 3.5 km. Nm ca 368m. Dve kmetiji na vrtačastem hribčku pri Volčjih jamah. Dostop tudi z vozom. Voda iz kapnic. Gospodarstvo kot Arcevca. Log, 17-4-4-0-0. Sr du Novo mesto 44 km, so zdr Trebnje 17 km, žand Dobrnič 5 km, fin Žužemberk 5 km, žel Radohova vas 8 km, p Zagradec 7 km, o š žup Sela pri Sumberku 2.5 km. Nm cu 338 m. Leži v ozki kraški dolini, v kateri se suha struga ob deževju napolni in razlije po polju. Ostalo kot Dolenji Podšumberk. Orlaka, 98-19-12-7-0. Sr du Novo mesto 46 km, so zdr Trebnje 19 km, žand Dobrnič 8.5 km, fin Žužemberk 6.5 km, žel Radohova vas 9 km, p Zagradec 4.5 km, o š žup Sela pri Sumberku 2 km. Nm ca 460 m. Dva zaselka sredi gozda na vrtačastem in kamenitem svetu. Dostop z vozom, 4 km od ban ceste Žužemberk—Stična. Ostalo kot Arčevca. Podbukovje, 19-3-2-1-0. Sr du Novo mesto 46 km, so zdr I rebnje 17 km, žand Dobrnič 6 km, fin Žužemberk 7 km, žel Rudohova vas 9 km, p Zagradec 6.5 km, o š žup Sela pri Sumberku 2 km. Nm ca 407 m. Zaselek sv. pod Brezovim vrhom v bližini Arčevce. Dohod z vozom -5 km od ban. ceste. Ostalo kot Arčevca. Replje, 19-6-6-0-0. Sr du Novo mesto 43 km, so zdr Trebnje 17 km, žand Dobrnič 6 km, fin Žužemberk 7 km, žel Radohova vas 8 km, p Zagradec 7 km, o š žup Sela pri Sumberku 2 km. Nm ca 360 m. Lega v bregu nad suho strugo kraškega polja. Do ban. ceste dohod z vozom (4 km). Ostalo kot Dol. Podšumberk. Sela pri Sumberku, 104-30-19-11-0. Sr du Novo mesto 45 km so zdr Trebnje 18 km, žand Dobrnič 7 km, fin Žužemberk 8 km, zel Radohova vas 7.5 km, p Zagradec 6 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1872, 2 odd. Gas., PSVD. Nm 458 m. Gručasta vas ?ioe„Cejv ,raynem sredi gozda, jz. pod Šumberškim hribom (539 m). Dohod za silo z avtom po obč. potih od Radohove vasi ali Zagradca. Trgovina in gostilna s tujskimi sobami. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Prodaja živine, sadja, jajc, lesa in gozdnih sadežev. V dobri letini ostajajo tudi poljski pridelki za prodaj. Vino slabše kvalitete le za dom V bližini je mnogo še neraziskanih jam. S. od vasi so odkrili utrjeno prazgodovinsko naselbino. V kraju je obstajala tudi topilnica brona (odkriti bronasti predmeti, veliki kosi brona). L 1935 je univ. prof. dr. Valter Smid odkril na Starem gradu dve stari hisi in topilnico železa. Pri vasi na njivah so zasledili rimske grobove. Župnija Sela pri Sumberku (dek. Žužemberk, skof. ljublj.) ima 516 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja 1526. Prvotno je bila podr. župnije^ Dobrniča. L. 1785. je postala lokalija, 1788 vikariat, 1875 pa župnija. Srebotnica, 29-3-3-0-0. Sr du Novo mesto 45.5 km, so zdr Irebnje 18.5 km, žand Dobrnič 7.5 km, fin Žužemberk 8.5 km, žel Radohova vas akni, p Zagradec 6.5 kin, o š žup Sela pri Sumberku 0.5 km. Nm 445 m. Zaselek v bregoviti legi z. od Sel pri Sumberku, v področju velikegu listnatega gozda Kreme-njeka (570 m). Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Dol. Podšumberk. Nekaj vina za dom. Volčje jame, 29-6-4-2-0. Sr du Novo mesto 40 km, so zdr Irebnje 14 km, žand Dobrnič 5 km, fin Žužemberk 5 km, žel Radohova vas 10 km, p Zagradec lOkm, o š žup Sela pri Sumberku 4 km. Nm ca 350 m. Zaselek leži v vrtačasti dolini s. od Žužemberka. Ob deževju ponika voda s kraškega polja v rupe. Na v. se dviga vinorodna gora Lisec (565 m), ki daje nekaj slabsega vina za dom. Ostalo kot Arčevca. Nm ca 395 m. Zaselek stoji na vrtačastem hribu jv. od Šuin-berka. Dohod z vozom. Ostalo kot Arčevca. Zavrh, 11-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 47 km, so zdr Trebnje 20 km, žand Dobrnič 9 km, fin Žužemberk 6 km, žel Radohova vas 9 km, p Zagradec 5 km, o š žup Sela pri Sumberku 2 km. Nm 460 m. Dve kmetiji visoko na pobočju hriba (470 m) sv. od Zagradca. Voda iz kapnic. Nekaj vina za dom. Občina Šmarjeta Preb. 2269, hiš 582, posest. 322, koč. 126, najem. 49. Površina 2837 ha*: njiv in vrtov ca 1061, trav. in paš. ca 464, vinogradov ca 221, gozdov ca 1011, ostalo 80. Obsega vlažno dolino Radulje ter doline in gričevje ob njenih pritokih Laknici in Lukovniku .in ob Toplici, pritoku Krke. Glavni značaj dajejo pokrajini doline ob potokih ter vinorodna pobočja in griči nad njimi. Nekako osrednjo lego ima dolinska črta, ki poteka v smeri s.-j. preko Zbur in Šmarjete na Dol. Kronovo. Po njej vodi ban. cesta od Krke mimo Šmarjete proti Mokronogu; od nje se ob Radulji odcepi ban. cesta na Škocjan. V jv. delu občine se nad Belo cerkvijo dviga vinorodni Vinji hrib (392 m). Z. kot občine zapira gozdnati Veliki vrh (592 m). Sz. od Šmarjete se dviga hrib Koglo (ca 441 m) z lepo vinsko gorico (»Mevce«) na jv. pobočju. Dobri vinski gorici sta tudi Mala Strmica in Roje. Plodna zemlja. Glavne gospodarske panoge so poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja. Vina in sadja imajo vse vasi za prodaj. Dolinske vasi in grad Kle-vevž prodajajo tudi poljske pridelke (krompir, pšenico, oves, fižol, lan). Perutnino prodajajo v Novo mesto in Ljubljano. Lepe dohodke donaša vsem krajem prodaja gozdnih sadežev Vasi so večidel gručastega in razloženega tipa. Brezovica, 153-38-22-12-4. Sr so du zdr Novo mesto 12.5 km, zand Dol. Kronovo 4 km, fin Škocjan 7 km, žel Novo mesto 13.5 km, o p š žup Šmarjeta 2 km. Nm 198 m. Vas z zaselkom Kamen vrh ima bregovito lego nad potokom in ban. cesto Dol. Kronovo—Šmarjeta. Od Brezovice se proti Gorenji vasi. Zalo-vicam in Obrhu razprostira lep mešan gozd (bukev, hrast, smreka, gaber) v »Rteh«, proti Građenju pa gozd »Cerovec«. Kmetijstvo in vinogradništvo (letni pridelek ca 800 hI). Prodaja poljskih pridelkov, živine, jajc in vina. Gostilne s tujskimi sobami. V okolici so odkrili na stotine hallstattskih gomil, največ pod Vinjiin vrhom nad Strelaccm proti Beli cerkvi; ves podolgasti grič v bližini se imenuje »Gomile«. Celevec, 93-17-15-2-1. Sr Novo mesto 17 kin, so zdr Mokronog 9 km, du Krško 35 km, žand fin Škocjan 5 km, žel Mo-kronog-Bistrica 12 kin, o p š žup Šmarjeta 4 km. Nm 220 do 320m. Deloma med vinogradi raztresena vas stoji v rebri in na hribu nad ban. cesto Šmarjeta—Mokronog. Zaselki: Dolina, Kačja riđ in Prelogi. Poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo! Prodaja cvička, prašičev, kokoši, jajc in sadja. Dol, 75-14-10-4-1. Sr Novo mesto 17 km, so zdr Mokronog 10 kin, du Krško 35 km, žand fin Škocjjan 5 km, žel Mokrono^ Bistrica 13 km, o p š žup Šmarjeta 3.5 km. Nm ca 214 m Vas leži v tesni dolini ob potoku Lukovniku, ki ima značaj hudournika. Potok v suši takoj pod Dolom ponikne v zemljo in se pojavi zopet malo pred izlivom v Raduljo. Od ban ceste Šmarjeta—Mokronog dohod mogoč z avtom. Gospodarstvo kot Celevec. Nad vasjo proti Celevcu vinska gorica Roie Dolenja vas, 87-17-15-1-1. Sr Novo mesto 13 km, so zdr Mokronog 14 km, du Krško 35.5 km, žand fin Škocjan 7.3 km, zel Novo mesto 13.5 km, o p š žup Šmarjeta 0.5 km. Nm ca * Brez vasi Mladevina in Strelac iz kat. obč. Družinska vas, "f P° Ponovni razdruzitvi obč. Šmarjeta in Bela cerkev (1936) ostali pri Šmarješki- občini, dočim se je ostala navedena kat. obč. priključila Beli cerkvi. 200—280 m. Vas stoji j. od Šmarjete v ravnini in v bregu proti Orešju ob ban. cesti v Šmarjeto. Kmetijstvo. Prodaja poljskih pridelkov, živinorejskih proizvpdov in gob. Gomile iz hallstattske in latenske dobe. Gorenja vas, 196-51-26-24-7. Sr Novo mesto 13.8 km, so zdr Mokronog 13.2 km, du Krško 35 km, žand fin Škocjan 7 km, žel Novo mesto 14.5 km, o p š žup Šmarjeta 0.5 km. Nm 210 do 350 m. Vas se razprostira deloma v ravnini, precej hiš pa je raztresenih med vinogradi in zidanicami po pobočju Mevce pod Sv. Lenartom (413 m) z. od Šmarjete. Od bližnje ban. ceste v Šmarjeti je mogoč dohod z avtom. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo s prodajo poljskih pridelkov, živinorejskih proizvodov in sadja. V vasi je nekdaj stala pristava šutenskega gradu. Njen lastnik Bogataj jo je 1857 na drobno razprodal. Mala Strmica, 122-27-11-10-6. Sr Novo mesto 18 km, so zdr Mokronog 10 km, du Krško 36 km, žand fin Škocjan 6 km, žel Mokronog-Bistrica 12 km, o p š žit]) Šmarjeta 4 km. Nm 200 do 400 in. Prisojna lega na strmem pobočju vinorodnega hriba, ki pada na v. in s. h grapi potokov Radulje in Lukovnika. Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Čelevec. Pod vas spadajo zaselki Reber, Strmec, Zaboršt in stari grad Klevevž. (207 m, z lastno elektrarno). Grad stoji v okljuku. Na d. bregu pod njim prihaja v Raduljo Klevevška Toplica (28° C) in niže doli iz Žleba pod Seli Stara Toplica (19° C). Nasproti Klevevžu je »Ajdovska jama« z ozkim vhodom. Grad ima lepo gospodarstvo; prodaja sadje, živino, poljske pridelke ter bukov in hrastov les. Grad so sezidali brižinski škofje. Tu so postavljali svoje oskrbnike Klevevške gospode, ki se prvič omenjajo 1267. Od 1301 so imeli grad v najemu grofje Svibenski. V zač. 14. stol. je prešel v roke Habsburžanov, vendar se 1426 zopet javljajo brižinski škofje kot grajski lastniki. L. 1483. je zavzel graščino ogrski kralj Matija Korvin. Po njegovem odhodu so jo zopet dobili Habsburžani. Ti so premestili sem deželsko sodno oblast iz štatenberške graščine. Od 1587 do 1622 je bil grad zopet v rokah brižinskih škofov, pozneje pa je menjaval lastnike. L. 1693. ga je kupil stiški samostan, ki ga je predelal in olepšal; 1719 ga je prodal cistercianskemu samostanu v Kostanjevici, ki je tu postavljal svoje administratorje, konven-tuale. Po odpravi samostana 1786, so graščinsko imetje izročili verskemu skladu. Danes je grad v rokah rodbine Ulm iz Za-vrča pri Ptuju. V gradu hranijo mnogo starinskih slik, orožja in dr. Grajska kapela je iz 2. pol. 18. stol. V njej se je do 1934 vršilo na Uršulno nedeljo klevevško žegnanje. Podr. cerkev Dev. M. Karmelske je sezidal Jurij Moscon (f 1628), lastnik klevevške graščine, v zahvalo za zmago nad Turki. Pokopan je v tej cerkvi. Mladevina, 13-4-0-4-0. Sr so du zdr Novo mesto 14.5 km, žand Dol. Kronovo 3.5 km, fin Škocjan 10 km, žel Novo mesto 15.5 km, o 2 km, p Bela cerkev 3 km, š žup Šmarjeta 2 km. Nm ca 260 m. Naselje stoji v gozdu na pobočju Vinjega vrha (389 m) nad Strelacem. Od ban. ceste dohod z vozom (3 km). Blizu vasi so odkrili velikansko prazgodovinsko grobišče. Obrh, 77-15-5-7-3. Sr so du zdr Novo mesto 12 km, žand Dol. Kronovo 4 km, fin Škocjan 7.5 km, žel Novo mesto 13 km, o p š žup Šmarjeta 3 km. Nm 220 m. Vas stoji na bregovitih terasah nad potočkom Toplico, ki izvira jz. odtod. Prijazna dolina ob potoku se polagoma razširja proti šmarješkim Toplicam in dalje k Šmarjeti. Poti vas spadata tudi zaselka Ra-dež in Gomila, kjer so našli mnogo hallstattskih gomil. Dohod z vozom 1.5 km od ban. ceste. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov, prašičev, perutnine, jabolk, vina, jajc in gob. Nasproti Radežu so romantične razvaline gradu Štrleka, ki je baje star nad 1500 let. V 13. stol. je bil last brižinskih škofov. Za gradom so še pred 50 leti kopali železno rudo. Orešje, 137-31-21-8-2. Sr Novo mesto 15 km, so zdr Mokronog 15 kin, du Krško 37 km, žand fin Škocjan 4 km, žel Novo mesto 15.5 km, o p š žup Šmarjeta 2 km. Nm 250—300 m. Vas stoji na sz. pobočju Vinjega vrha. Takoj nad krajem se dviga prvi vrh (389 m) in malo dalje drugi vrh s cerkvijo sv. Jožefa (392 m). K vasi spada zaselek Vinji vrh. Na z. strani vasi so vinogradi z zidanicami. Dohod z vozom, 2 km od ban. ceste v Šmarjeti. Osrečje, 98-19-15-4-0. Sr Novo mesto 15 km, so zdr Mokronog 15.3 km, du Krško 29 km, žand fin Škocjan 2 km, žel Novo mesto 15.5 km, o p š žup Šmarjeta 2kin. Nm 253 m. Vas leži na pobočju Vinjega vrha, 2 km od ban. ceste Dobrava—Škocjan. Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Orešje. Kadovljo, 192-41-28-11-2. Sr Novo mesto 15.5 km, so zdr Mokronog 11.5 km, du Krško 33 km, žand fin Škocjan 5.5 km, žel Novo mesto 16 km, o p š žup Šmarjeta 1.5 km. Nm ca 210m. Vas leži na vznožju vinske gorice Mlada gora na d. bregu Radulje. Pod vas spadajo zaselki Gostenjek, Ključi, Mlada gora, Podkostanjevlja, Slape, Veliki Cerovec in Zago-rica. Blizu vrha Mlade gore izvira Farjevec, ki nad Raduljo ponikne. En izvirek je v Podkostanjevlji in več pod Cerovcem, ki teko skupaj skozi Gorenjo vas in se končno z raznimi pritoki kot Bečaj izlivajo v Toplico. Od bližnje ban. ceste dohod z avtom. Gospodarstvo kot Gorenja vas. V Radulji ribolov, primerno za kopanje. Na Cerovcu podr, cerkev sv. Jakoba. Sela, 96-23-15-6-2. Sr Novo mesto 16 km, so zdr Mokronog 15 km, du Krško 37 km, žand fin Škocjan 9 km, žel Novo mesto 17 km, o p š žup Šmarjeta 3 km. Nm ca 380 m. Lepa razgledna lega z. nad Raduljo. Vključuje zaselke Grič, Hom in Kogio. Gospodarstvo kot Gorenja vas. Vas in kraj Koglo se prvič omenjata že 1291. Podr. cerkev sv. Lenarta na Koglem (417 m). Postanek cerkve je neznan. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak. Strelac, 42-8-5-3-0. Sr so du zdr Novo mesto 14 km, žand Dol. Kronovo 3—4 km, fin Škocjan 10 kin, žel Novo mesto 15 km, o žup Šmarjeta 2 km, p š Bela cerkev 2—3 km. Nm ca 216 m. Bregovita lega ob z. pobočju Vinjega vrha, blizu ban. ceste. Med Strelacem, Brezovico in Građenjem se razprostira gozd Cerovec. Prebivalstvo se preživlja kot v Dolenji vasi. Nad vasjo proti Beli cerkvi je grič »V Gomilah«, poln prazgodovinskih sledov. V gozdu Cerovcu je še veliko nepreko-panih gomil. Pod Vin jim vrhom stoji gradiček Šuta, ki je prvotno obsegal le utrjen stolp. Bil je last Šutenskih gospodov, ki se omenjajo 1466. Od 1639 so bili graščaki Starega gradu v Št. Petru pri Novem mestu tudi lastniki Šute. Današnji lastnik gradiča, prav za prav le večje kmetije, je posestnik Po-tokar. Šmarjeta, 114-27-25-2-7. Sr Novo mesto 13.5 km, so zdr Mokronog 13.5 km, du Krško 35 km, žand fin Škocjan 7 km, žel Novo mesto 14km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1856, 5 odd. SKJ, JS, Kat. izobr. d., PRK, Ml. j., Gas. Nm 195 m. Vas leži ob ban. cesti Novo mesto—Mokronog v lepi dolini, ki je nekoliko nagnjena proti j. Zemlja je ilovnata in dobro rodi. Za prodaj pridelajo razne poljske pridelke, posebno pa krmo na travnikih »v Zdravcilu ob Radulji. Jabolka v dobrih letinah ostajajo tudi za prodaj. Cvička pridelajo okrog 600 hI in ga polovico prodajo. Poleg govedi, prašičev in perutnine goje tudi konje za prodaj. Gobe kupujejo prekupci. Trgovanje z lesom. Lepi sprehodi in izleti v bližnje vinske gorice, v Škocjan, grad Zbure in Klevevž, v šmarješke Toplice (2.5 km) itd. Avtobusna zveza proti Novemu mestu in Krškemu. Trgovine in gostilne s prenočišči. Šmarjeta z okolico se ponaša z mnogimi prazgodovinskimi izkopinami. Tu so odkrili več gradišč in izkopali mnogo predmetov iz hallstattske in latenske dobe. Tod mimo je vodila rimska cesta Emona—Siscia (Sisak). Župnija Šmarjeta (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 2283 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Prezidali so jo 1770 in pozneje večkrat renovirali. L. 1910. so podrli del stare cerkve in jo zgradili nanovo, 1926 so podrli še drugi del, tako da je današnja stavba popolnoma nova. Zidana je po načrtih arh. Vancaša iz Sarajeva v romanskem slogu. Dogradili so jo 1928. Cerkev je bila sprva podr. Bele cerkve. Iz nje se je izločila kot župnija najbrž sredi 14. stol. L. 1454. je bila inkorporirana stiškemu samostanu. TopUce, 161-32-22-8-2. Sr so du zdr Novo mesto U km, žand Dol. Kronovo 4 km, fin Škocjan 8 km, žel Novo mesto 12 km, o p š žup Šmarjeta 4 km. Nm od ca 222—261 m. Bregovita lega na kamenitem svetu. Na s. strani pod vasjo teče potok Toplica, ki ima tri izvire. Od 2 km oddaljene ban. ceste v Šmarjeto je mogoč dohod z avtom. Kmetijstvo. Prodajo nekaj poljskih pridelkov, živine, sadja, vina, mnogo jajc in nekaj iesa. Predzgodovinske gomile. Vinica, 161-31-26-5-0. Sr Novo mesto 15 km, so zdr Mokronog 12.5 km, du Krško 33.5 km, žand fin Škocjan 3 km, žel Novo mesto 15.5 km, o p š žup Šmarjeta 1.5 km. Nm 227 m. Vas leži sredi gozda med Šmarjeto in Škocjanom. Zaselek Osredek. Na v. strani pod vasjo je dolina in potok Ubijavnik, ki odvaja mnogo studencev v Raduljo. Od 2 km oddaljene ban. cešte je dohod mogoč z avtom. Gospodarstvo kot Gorenja vas. Številne prazgodovinske gomile. Vas se prvič omenja že 1074. Domneva se, da je bilo tu nekdaj veliko mesto »Šmarje«, ki so ga baje Turki popolnoma razrušili; odtod ime Šmartino za podr. cerkev sv. Martina. V okolici vasi je v srednjem veku stalo več gradov, od katerih niso več vidni niti sledovi. Zalog, 116-21-18-3-0. Sr Novo mesto 18 km, so zdr Mokronog 12 km, du Krško 30 km, žand fin p š Škocjan 2 km, žel Novo mesto 19 km, o žup Šmarjeta 4 km. Nm 172m. Vas leži v ravnini Radulje, tik ban. ceste Škocjan—Mokronog. Na Radulji dva mlina. Od vasi se proti Radulji in Zburam širi velika aluvialna, travnata ravnina »Zdravci«, ki jo voda iz Radulje in Laknice ob povodnji poplavlja. Pod Zalog spadata zaselka Modruše in Rink (2 liiši). Prebivalstvo se preživlja slično kot v Šmarjeti. Za prodaj ima poleg drugega krmo in razne poljske pridelke. Bavi se tudi s konjerejo. Svoj čas je bilo baje tu jezero. Izkopali so več zob velike ribe »žagarice«. Več prazgodovinskih gomil. Prvi znani lastniki kraja so bili brižin-ski škofje. V njihovih pismih iz 1291 se večkrat omenja grad Modruše. Na njivah, ki jim pravijo »Delnice«, so našli staro opeko in starinsko zidovje. V ozki in poraščeni grapi med Vinico in Osredkom teče potoček »Ubijavnik«, kjer so domačini pod vodstvom strleškega graščaka potolkli Turke. Zbure, 158-31-22-2-7. Sr Novo mesto 16.5 km, so zdr Mokronog 10 km, du Krško 32 km, žand fin Škocjan 3.5 km, žel Novo mesto 17 km, o p š žup Šmarjeta 3 km. Nm 179 m. Vas stoji v ravnini na križišču ban. cest v Novo mesto, Mokronog in Krško, ob potoku Laknici, ki žene mlin. Proti Zalogu in Šmarjeti se širi aluvialna travnata ravnina »Zdravci«, ki jo ob povodnji poplavljata Radulja in Laknica. Pod Zbure spada zaselek Dolina. Gospodarstvo kot Šmarjeta. Dve gostilni. Vas se prvič omenja 1295, ko jo je slavonski ban Štefan Zrinjski podaril samostanu v Kostanjevici. Zgodovinsko pomemben je grad Zbure ali Marof. Prvotno leseni grad je bil postavljen šele v 1. pol. 17. stol. Prvi grajski posestnik je bil Fr. Bernhard pl. Palmburg, sin Jurija, lastnika klevevške graščine. Poznejša lastnica Ana Schweiger je dala podreti leseni grad in 1736 sezidati lep dvonadstropni grad s kapelo sv. Ane. Pozneje je grad prešel skupno s Klevevžem na rodbino Ulm, ki ga še danes poseduje. Grad razpada; v njem biva le oskrbnik. Žaloviče, 178-35-21-10-4. Sr so du zdr Novo mesto 11.5 km, žand Dol. Kronovo 6 km, fin Škocjan 11 km, žel Novo mesto 12.5 km, o p š žup Šmarjeta 4 km. Nm 375 m. Vas leži z. od Šmarjete v lepi dolini, ki jo obdajajo bujni gozdovi. Kraj je zelo zdrav; ljudje dosezajo visoko starost. V bližini izpod Velikega vrha (592 m) izvirajo studenci v »Goležu«, v »Dedni-kili«, v »Mrzlem dolu« in »v Studenčku«, ki po kratkem teku poniknejo in pridejo na dan »nad Jezeri« v »Zavetršico«. Dva potočka, ki izvirata bolj proti j. »v Orehovem« in »v Vaknju«, tečeta skozi vas, nakar ponikneta. Dostop z vozom 3.5 km od ban. ceste. Kmetijstvo in vinogradništvo (letni pridelek vina ca 800 lil). Mešan gozd (bukev, hrast, smreka). Prodaja žita, sadja, vina, živinorejskih proizvodov, lesa in gozdnih sadežev. Nekaj čebelarstva. Mnogo prazgodovinskih gomil. V bližini j. od vasi v gozdu je votlina »ajdovska hiša«. Vas se prvič omenja 1355. V bližini so še pred 50 leti kopali železno rudo. Občina Šmihel-Stopiče sedež Novo mesto Preb. 8101, hiš 1543, posest. 1296, koč. 200, najem. 69. Površina 14.415.89 ha: njiv in vrtov ca 3156.63, trav. in paš. ca 2791.96, vinogradov in sadovnjakov ca 630.73, gozdov ca 7396.66, ostalo 438.91. Ta občina je največja v srezu. Na s. jo omeju je Krka, izvzemši novomeško predmestje Kandijo z Grmom, j. mejo ji tvori hrbet gozdnatih Gorjancev, na jz. pa meji že tostran pogorja na skrajni pomol semiške in črmošnjiške občine. Svet je vrtačast, valovit in nagnjen proti Krki, v katero se odteka vsa voda. Glavni njen pritok je tu Težka voda, ki daje na izviru vodo novomeškemu vodovodu. V. del občine je z vodo veliko bolj založen od z. in sz. V notranjosti občine ni posebno izrazitih hribov. Omeniti je Ljuben (548m) in Me-hovski hrib (571 m) pri Podgradu. Zemlja je srednje plodna. Prebivalstvo živi od kmetijstva. Mnogim vasem nudi dohodek les. Listnatega gozda je veliko, a je pretežno slabše kakovosti (bukev, gaber, cer, hrast, kostanj). Prašičereja in perutninarstvo je precej razvito. Vasi v vinorodnem v. delu pridelajo tudi nekaj cvička za prodaj. Tu je tudi dobro razvito sadjarstvo. Mnoge vasi si iščejo zaslužek z nabiranjem gob in zdravilnih rastlin. V Novo mesto na trg nosijo surovo maslo. Večje vasi so obcestnega, a mnoge gručastega tipa. V s. delu občine je, kot kažejo nekateri priimki, del prebivalstva uskoškega porekla. Lovišča nudijo zajce, srne, lisice, jazbece, jerebice ter divje prašiče, mačke in race. Promet se z vseh strani steka proti Novemu mestu; tja vodi ban. cesta ob Krki in dve preko Gorjancev (od Semiča in Metlike). S. del občine prečka drž. cesta Ljubljana—Zagreb, njeno osrčje pa železnica Novo mesto —Karlovec. V jv. del občine vodita dve ban. cesti lokalne važnosti. Birčna vas, 270-45-10-30-5. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 7.9 km, žand Ruperč vrh 2 km, žel š v kraju, o 7.7 km, žup Šmihel 5.9 km. Sola ust. 1910, 4 odd. DKfid. Nm 235 m. Vas stoji na malo dvignjenem vrtačastem svetu ob ban. cesti, j. od žel. proge. Jv. odtod izvira potok Petelince, nad katerim se dviga razgledni hrib Cerovec (333m) s cerkvijo sv. Florijana. Rodovitnost v težki ilovici slaba. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Vinograde ima v Ljubnu. Gozd (bukev, gaber, cer) daje drva tudi za prodaj. Boričevo, 79-11-11-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 5.9 km, žand Ruperč vrh 10.5 km, žel Kandija 4.5 km, o 5.7 km, š žup Šmihel 6.6 km. Nm 209 m. Vas stoji 1.5 km z. od ban. ceste Šmihel—Birčna vas. Dohod z vozom. Kmetijstvo. V Novo mesto prodajajo krompir in jajca. Vino le za dom. Prodaja lesa. Brezovica, 50-9-9-0-0. Sr so du zdr fin žel Novo mesto 8.5 km, žand Cerovec 4.5 km, o 8.3 km, p š žup Stopiče 3 km. Nm 335 m. Leži lkm od ban. ceste Črmošnjice—Stopiče. Radi rodovitnosti, zlasti obilega sadja, ji pravijo tudi »Podgorska Vipava«. Izraba gozda; prodaja jajc in sadja (jabolka, hruške, slive, breskve) v Novo mesto. Brod, 189-36-36-0-5. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 1.9 km, žand Ruperč vrh 7.1 km, žel Kandija lkm, o 1.7 km, š žup Šmihel 1.5 km. Nm 185 m. Vas stoji na terasi na d. bregu Krke ob ban. cesti Novo mesto—Toplice. Bogat ribolov in prijetna kopelj v Krki. Kmetijstvo, vinogradništvo, nekaj lesne obrti. Prodaja prašičev, kokoši, jajc, mleka, vina in lesu. Črmošnjice (pri Novem mestu), 171-33-33-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 4.6 km, žand Cerovec 5.9 km, žel Kandija 6.1 km, o 4.4 km, p š žup Stopiče 1.4 km. Nm 187 m. Vas stoji na terasi v okljuku in ob sotočju Težke vode in njenega d. odtoka. Skozi vas drži ban. cesta Novo mesto—Karlovec, od katere se tu odcepita ban. cesti proti Ilrušici in Dolžu. Dva mlina in dve žagi na električni pogon, dve gostilni. Mleko, maslo, prašiče in jajca prodajajo v Novo mesto. Podr. cerkev sv. Marije Magdalene. Dolenja Lakonica, 68-17-7-5-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 10.8 km, žand Ruperč vrh 3 km, žel š Birčna vas 3.2 km, o 10.3 km, žup Šmihel 10.6 km. Nm ca 261 m. Vas stoji na griču, nad katerim se na jz. dviga razgledni in vinorodni Cerovec (333 m). Od 3 km oddaljene ban. ceste je dohod z avtom. Gospodarstvo kot Birčna vas. V bližini se nahaja lepa podzemeljska jama s kapniki in jezerom. Dolenja Težka voda, 113-26-26-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 5.4 km, žand Cerovec 5 km. žel Novo mesto 7 km, o 5.2 km, p š žup Stopiče 3.4 km. Tamb. d. »Trdina«. Nm 247 m. Leži v bregu nad potokom Težko vodo, ob cesti Novo mesto— Karlovec. Prebivalstvo se preživlja s kmetijo in deloma z obrtjo. Dve gostilni. Sadje in vino le za dom. Bukov in smrekov gozd. Dolenja vas, 56-14-14-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 7.7 km, žand Brusnice 5.3 km, žel Kandija 9 km, o 7.5 km, š Št. Peter 2 km, žup Šmihel 8.9 kin. Nm 179 m. Stoji na terasi ob izlivu Rateškega potoka v Krko, nasproti Sv. Petra. Dohod z vozom, 2 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Zemlja dobro rodi. V Novo mesto prodajajo mleko, maslo, živino, vino, jajca, gobe. Vinograde imajo na Trški gori. Dolenje Mraševo, 43-10-10-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 9.2 km, žand Ruperč vrh 4 km, žel Birčna vas 4 km, o 9 km, š žup Valta vas 4.8 km, Nm 206 m. Gručasta vas na vznožju razglednega hriba Ljuben (548 m). Jv. odtod izvira v globokem jarku potok, ki se pri vasi Potok izliva v Krko. Dohod z vozom, 3 km od ban. ceste pri Birčni vasi. Kmetijstvo^ in tesarstvo. V Novo mesto prodajajo zlasti orehe. Cviček pridelajo le za dom. Dolž, 358-65-42-10-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 11 km, žand Cerovec 5.3 km, žel Novo mesto 12.5 km, o 10.8 km, p žup Stopiče 5.1 km, š v kraju, ust. 1919, 2 odd. Nm 420 m. Gručasta vas na sz. vznožju Gorjancev. Vključuje zaselka Gorjanec in Vinreber. V vns drži ban. cesta. Svet je zelo vodnat in bogat dobre studenčnice: Mimo tovarne za parkete, ki je eno uro oddaljena od vasi, drži markirana pot preko »Malčenga koča« ali mimo »Gospodične« (gl. Gabrje) na Trdinov vrh (1181 m). Kmetijstvo in vinogradništvo. Cviček le za dom. Prodaja lesa, orehov, češenj, perutnine, jajc in gob. Blizu vasi so še vidne razvaline nekdanje steklarne, ki je bila last samostana v Pleterjah. Vas je nastala v dobi ustanovitve Vojne krajine, ko so se graničarji radi hude burje preselili z Gorjancev na njihovo podnožje in tu postavili »kasarne«. Na nje spominja samo še poslopje, zvano »kosarenčan«. Drganja seia, 255-45-45-0-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 14 km, žand Toplice 8.8 km, žel Straža-Toplice 6 km, o 14 km, pT Straža 6 km, žup Valta vas 4.4km, š Gornja Sušica 9.7 km. Nm ca 282 m. Raztresena vas po z. pobočju in vznožju vinorodnega hriba Ljuben (548 m). Od ca 4 km oddaljene ban. ceste dohod z vozom. K vasi spadata Reber in Novi Ljuben. Skromno poljedelstvo, tesanje lesa. Dobro uspevajo češnje, ki jih prodajo v Toplice, Valto vas, Stražo in Novo mesto. Orehe in jajca prodajajo v Toplice. Vinogradništvo nudi le malo vina na prodaj. Podr. cerkev Dev. M. s pokopališčem. Gorenja Lakonica, 78-18-6-10-2. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 11.3 km, žand Ruperč vrh 2.7 km, žel š Birčna vas 2.7 km, o 11 km, žup Smihel 11.2 km. Nm 262 m. Vas stoji na griču nad razglednim hribom Cerovcem (333 m) z enako imenovanim zaselkom in s cerkvijo sv. Florijana. Ostalo kot Dol. Lakonica. Gorenja Težka voda, 130-21-21-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.5 km, žand Cerovec 5 km, žel Novo mesto 8 km, o 6.3 km, p š žup Stopiče 1.5 km. Nm 286 m. Vas stoji na griču nad izvirom Težke vode (postrvi). Dohod z vozom 1 km od ceste Novo mesto—Karlovec. Prebivalstvo se preživlja kot v Dolenji Težki vodi. Mlin. Prodaja gob in zdravilnih zelišč. Podr. cerkev sv. Urbana. Gorenje Mraševo, 41-8-6-2-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 9.8 km, žand Ruperč vrh 4.5 km, žel š Birčna vas 4.5 km, o 9.8 km, žup Smihel 7.8 km. Nm 225 m. Leži jv. od Dol. Mra-ševa s podobnim položajem in razmerami. Gotna vas, 229-55-55-0-1. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 2.1 km, žel Kandija 3 kin, o 1.9 km, š žup Šmihel 2.9 km. DKfid. Vodovod. Nm 201 m. Stoji v plodni ravnini ob drž. cesti 2 kin j. od Novega mesta. Na j. strani vasi teče Težka voda (ribolov). Prebivalstvo se preživlja s kmetijo in obrtjo. Letno proda ca 5001 mleka v Novo mesto in v Smihel (samostan). V Novo mesto prodaja tudi perutnino in gozdne sadeže. Opekarna. Ob poti v Novo mesto stoji staro kužno znamenje. Podr. cerkev sv. Lenarta s pokopališčem. Hrib pri Zajčjem vrhu, 65-14-14-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand Cerovec 7 km, žel Novo mesto 10.5 kin, o 9 km, p š žup Stopiče 3.5 km. Nm ca 282 m. Stoji na vinorodnem hribu pod Gorjanci, blizu ban. ceste na Dolž. Kmetijstvo, vino in sadje za dom. Mlin in žaga na vodo in turbino. Mešan gozd. Hrušica, 195-34-24-7-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 11 km, žand Brusnice 3 kin, žel Novo mesto 12 km, o 4 km, p š žup Stopiče 3.5 km. Nm 297 m. Vas stoji na širokem hrbtu ob ban. cesti v Gabrje. Nekaj hiš je med vinogradi. Na j. strani teče potok Klamfer, ki žene dva mlina (raki). Markacije na Trdinov vrh (1181 m). Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, nekaj čebelarstva. Prodaja živine, živinorejskih proizvodov, sadja in vina. „ , Iglenik, 47-8-8-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, zanci Cerovec 3 km, žel Novo mesto 14.5 km, o 12.8 km, p žup Stopiče 7.4 km, š Dvor 2.3 km. Nm 440m. Vas leži v pobočju Gorjancev (Lipovec 824 m) v globokem jarku. Dohod z vozom 2 km od ceste Novo mesto—Karlovec. Kmetijstvo, vinogradništvo; cviček le za dom. Prodaja bukovega lesa in jajc. Irča vas, 157-38-38-1-1. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 1.9 km. žel Kandija 1 km, o 1.7 km, š žup Smihel 2.1 km. Nm 176 m. Bregovita lega na d. bregu Krke z. od Novega mesta. K vasi spada tudi Drska ob klancu ban. ceste proti mestu. Rodovitna črnica. Nekaj obrti. Smrekov in hrastov gozd. Ribolov in kopelj v Krki. Letno 12 sejmov. Prodaja lesa, mleka, jajc in cvička. Jama, 40-7-2-5-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 8.1 km, žand Ruperč vrh 2.3 kin, žel š Birčna vas 2.3 km, o 7.9 km, žup Šmihel 8.2 km. Nm 226 m. Stoji pod razglednim vinorodnim Cerovcem (333 m) na d. bregu potoka Petelinca. Vozna pot 2.3 km od ban. ceste. Ime po podzemeljski jami s kapniki in jezerom. Kmetijstvo. Na Cerovcu pridelujejo cviček le za dom. Jedinščina, 23-8-8-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 2.3 km, žel Kandija 3.3 km, o 2.1 km, š žup Šmihel 2 km. Nm 187ni. Stoji na terasi na 1. bregu Težke vode, ob cesti Novo mesto—Karlovec. Mlin in žaga. Kmetijstvo. Prodajo nekaj vina, lesa (100 m3), precej prašičev, jajc, kokoši in mleka v Novo mesto. J. od vasi ob sotočju Težke vode in Petelinca stoji še dobro ohranjeni grad Pogance. Sezidali so ga najbrž Mindorferji, ki so ga posedovali do 1547. Poznejši lastniki Pa-radajsarji so v Valvasorjevi dobi zgradili pri gradu podr. cerkev sv. Roka v spomin na tedanjo kugo. V bližini gradu so tudi postavili dvorec Hrašico. Pozneje so prodali grad rodbini Langer, ki še sedaj tu gospodari. Jurka vas, 150-30-28-0-5. Sr so du fin Novo mesto 7.4 km, žand Ruperč vrh 8 km, zdr Toplice 5.6 km, žel Straža-Toplice 2.2 km, o 7.2 km, pT Straža 2 km, š žup Valta vas 1.1 km. Nm 172 m. Obcestna vas na terasi ob d. bregu Krke. Avtobusna zveza Novo mesto—Toplice. V Krki ugodna kopelj in izdaten ribolov. Prebivalstvo se preživlja s kmetijo, nekaj z delom na parni žagi v Straži in z obrtjo. Pridela ca 70 hI vina za dom. V Novo mesto prodajo jajca in prašiče. Mešan gozd daje drva in hlode. Zelo bogato najdišče iz mlajše bronaste dobe. Jurna vas, 129-24-16-13-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.4 km, žand Cerovec 4 km, žel Kandija 10.4 km, o 9.4 km, p Stopiče 5 km, š žup Podgrad 3 km. Nm 280 m. Vas stoji na vrtačastem svetu 2 km z. od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod z vozom. Vse panoge kmetijstva, z neznatno prodajo poljskih pridelkov, mlečnih izdelkov ter sadja, vina in živine. Gozd daje letno 120 m3 drv na prodaj. Podružna cerkev sv. Marjete s pokopališčem. Konec, 90-12-8-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.6 km, žand Cerovec 3 km, žel Kandija 11.6 km, o 10.4 km, p Stopiče 6 km, š žup Podgrad 0.7 km. Nin ca 460 m. Zatišna ravna lega pod razglednim Strmcem (620m). Dohod z vsemi vozili, 1.2 km od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Prodaja poljskih pridelkov, živine, sadja, drv in gob. Koroška vas, 171-28-18-10-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.1 km, žand Cerovec 3 km, žel Kandija 9.1 km, o 8 km, p Stopiče 5.1 km, š žup Podgrad 4.1 km. Nm ca 290 m. Gručasta vas v suhi dolini, 0.8 km od ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod za silo z avtom. Gospodarstvo kot Jurna vas. Krka, 87-11-11-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 3.6 km, žel Kandija 4.9 km, o 3.4 km, š žup Šmihel 4.9 km. Nm 184 m. Vas leži na terasi na d. bregu Krke nasproti Mačkovcu. Na jv. strani lepa vinska gorica. Dostop z vozom 2.5 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Prodaja poljskih pridelkov, živine, živinorejskih proizvodov ter vina. Sadja je malo. Slab mešan gozd daje drva, hlode, žel. prage in tesan les. Rimske izkopine. Mala Cikava, 41-10-10-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 3.6 km, žel Kandija 4.6 km, o 3.4 km, š žup Šmihel 4.9 km. Nm 189 m. Stoji na mali vzpetini ob drž. cesti Novo mesto— Brežice. Potok Šajsar žene mlin. Prebivalci se preživljajo s kmetijo. Sadja le malo. V Novo mesto prodajajo mleko, nekaj kokoši in jajc. Zaselek v Celi. Male Skrjanče, 15-2-2-9-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 4.5 km, žand Ruperč vrh 3 km, žel Kandija 3 km, o 4.5 km, š žup Smihel 2.4 km. Nm 212 m. Leži 0.6 km od ban. ceste Kandija —Birčna vas. Ostalo kot Vel. Škrjanče. Mali Cerovec, 35-6-6-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.9 km, žand Cerovec 2.5 km, žel Novo mesto 10.4 km, o 8.7 km, p š žup Stopiče 5 km. Nm 331 m. Stoji na kraškem svetu na pobočj u Gorjancev ca 2 km od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod z vozom. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo le za dom. Mali Orehek, 54-10-10-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.3 km, žand Cerovec 6.2 km, žel Novo mesto 9.8 km, o 8.1 km, p š žup Stopiče 2.3 km. Nm 327 m. Stoji na hribu ob ban. cesti Črmošnjice—Dolž. Poljedelstvo, sadje, vino le za dom. Zaselek Zaloke. Mali Podljuben, 35-7-3-4-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 7.8 km, žand Ruperč vrli 4.7 km, žel š Birčna vas 4.5 km, o 7.6 km, žup Smihel 5.8 km. Nm 206 m. Stoji na d. bregu Potoka, nasproti Dol. Mraševu. Dohod z vozom 3 km od ban. ceste Novo mesto—'Toplice. Poljedelstvo. Mešan gozd. Drva za dom in prodajo. Mali Slatnik, 105-15-15-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 4.1 km, žel Kandija 5.6 km, o 3.9 km, š žup Šmihel 5.3 km. Nm ca 186 m. Ravninska lega ob drž. cesti Novo mesto—Brežice (avtobusna zveza). Kmetijstvo in nekaj vinogradništva. V Novo mesto prodajo žito, prašiče, kakoši in jajca. Mihovec, 61-11-9-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 15.5 km, žand Cerovec 6.2 km, žel Birčna vas 5 km, o 15 km, p Stopiče 12.5 kin, š žup Podgrad 3.1 km. Nm ca 422 m. Vas z odročno lego, 5 km z. od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod z vozom. Vino le za dom. Živino prodajajo največ v Novo mesto. Pangrč grm, 89-19-13-5-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 13 km, žand Brusnice 5 km, žel Novo mesto 14 km. o 13 km, p žup Stopiče 5 km, š Gabrje 1.5 km. Nm 308 m. Vas leži v dolini ob sotočju potokov in po pobočju pod Gorjanci. Od 1 km oddaljene ban. ceste v Gabrje dohod z vozom. Pot na Trdinov vrli (1181 m). Cviček za dom. Prodaja živine, jajc, sliv, gozdnih sadežev in bukovih drv. Lov na polhe. Proti jeseni delajo na njivah mnogo škode divji prašiči. Petanje, 47-8-3-5-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 8.5 km, žand Ruperč vrh 4.1 km, žel š Birčna vas 4.1 km, o 8.3 km, žup Šmihel 6.7 km. Nm 228 m. Leže na ravnem 2.5 km z. od ban. ceste Šmihel—Birčna vas. Dohod z vozom. Poljedelstvo. Vinogradi na Ljubnu. Prodaja drv v Novo mesto. Plemberg, 38-8-8-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.5 km, žand Cerovec 7.1 km, žel Kandija 8 km, o 6.3 km, p š žup Stopiče 0.6 km. Nm 276 m. Stoji na razglednem hribu nad Stopi-čami. Dohod z vozom. Vino in sadje za dom. Prodaja lesa in jajc v Novo mesto. Podgrad, 123-25-20-5-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.9 km, žand Cerovec 2.4 km, žel Novo mesto 12.4 km, o 10 km, p Stopiče 9.4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1874, 2 odd. Kat. prosv. d., PJS. Nm 465 m. Stoji na kraškem svetu 1.5 km z. od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod tudi z avtom. Vse panoge kmetijstva, nekaj obrti. V Novo mesto prodaja del poljskega pridelka, nekaj smetane in masla, sadje, vino, živino, jajca in drva. S. od vasi stoje na Mehovskem hribu (571 m) razvaline mehovskega gradu, ki je bil nekdaj eden najlepših in najbolj utrjenih gradov na Kranjskem. Grad je bil prvotno last Višnjegorskih gospodov, ki so tu imeli svoje ministeriale, Me-hovske gospode. Slednji se omenjajo že 1162. Pozneje je grad prešel v last Goriških in nato Celjskih grofov. L. 1439. ga je razdejal Jan Vitovec. Po 1456 je Mehovo pripadlo Habshur-žanom, ki so ga dajali v najem raznim plemenitaškim rodbinam. L. 1622. so ga kupili Paradajsarji. Ko so si ti sezidali nov grad Ruperč vrh, je začelo Mehovo razpadati. Grajske razvaline so porabili pri popravilu župne cerkve in župnišča ter pri zidavi kapele Marije Poni. pri Vinji vasi. Grad je veliko trpel v dobi kmečkih uporov, tako 1515 in posebno 1602, ko so napad kmetov odbili Uskoki, ki so prišli iz Žumberka na pomoč. V dobi turških napadov je bil grad važna obrambna trdnjava. Župnija Podgrad (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 980 duš. Pokopališče. Župna cerkev Dev. M. dobrega sveta je bila prvotno podr. šmihelske prafare in nato župnije Stopič. Pred 1790 je postala lokalija, 1875 pa župnija. Zelo obiskovana božja pot. Potok, 107-23-21-0-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.6 km, žand Ruperč vrli 14.1 km, žel Straža-Toplice 3,2 km, o 6.4 km, pT Straža 3.2 km, š žup Valta vas 2.3 km. Nm 171 m. Vas stoji ob ban. cesti na ravni terasi pri izlivu Potoka v Krko. Vključuje zaselek Volavče. Avtobusna zveza na Novo mesto in Toplice. Od pridelka prodajo letno 2000kg krompirja v Ljubljano, v Novo mesto pa prašiče, kokoši in jajca. Sadje in vino le za dom. Potov vrh, 245-47-47-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 6.9 km, žel Kandija 8.4 km, o 6.7 km, š žup Šmihel 8.1 km. Nm 252 m. Vas se razprostira v obcestni obliki na hribu, nad katerim se na sv. strani dviga razgledno Ptičje brdo (304 m). V bližini se vidi na »Krivem dolu« ob drž. cesti še ostanek stare rimske ceste. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti 1.5 km od drž. ceste Novo mesto—Brežice. Kmetijstvo, vinogradništvo v malem obsegu. V Novo mesto prodajajo nekaj žita, živine, jajc, masla, sadja in drv. Podr. cerkev sv. Trojice s pokopališčem. Prapreče, 118-21-21-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km. žand Ruperč vrh 16.8 km, žel Straža-Toplice 4.4 km, o 8 km. p T Straža 4.4 km, š žup Valta vas 4.1 km. Nm 186 m. Vas stoji v plitvi dolini 1.5 km j. od ban. ceste Novo mesto—Toplice. Od poljskih pridelkov prodajo 6000 kg krompirja, dalje prašiče, kokoši in jajca v Novo mesto; vino le za dom. Precej čebelarjev. Pristava, 122-25-16-6-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 12.1 km, žand Cerovec 3.2 km, žel Birčna vas 7.4 km, o 11.9 km. p Stopiče 9.4 km, š žup Podgrad 1.2 km. Nm od 400—440 m. Vas stoji ob obč. cesti z. od Podgrada. Dohod za silo z avtom (2.5 km od drž. ceste Novo mesto—Karlovec). Zelo rodovitna črna zemlja. Kmetijstvo. Prodaja poljskih pridelkov, živine in drv. Sadje in vino za dom. Podzemska jama »V Koteli«. Pušče, 25-3-3-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 12.3 km, žand Cerovec 4.9 km, žel Novo mesto 12.5 km, o 12.3 km, p žup Stopiče 6.5 km, š Dolž 1.1 km. Nm 388 m. Naselje na pobočju Gorjancev sv. od Dolža. Pobočje je posejano z zidanicami in zasajeno z vinogradi. Prodaja vina, sadja, perutnine in lesa. Ragovo, 41-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 2 km, žel Kandija 3.5 km, o 2.2 km, š žup Šmihel 3.2 km. Nm 170 m. Vas stoji na d. br. Krke sv. od Novega mesta. Jz. odtod v okljuku Krke gozdnati hribček (224m) Ragovi log, ki ga Novomeščani radi obiskujejo. Do drž. ceste 1.5 km. V Novo mesto prodajo mleko, prašiče, kokoši in jajca. V kraju so odkrili hallstattsko gradišče. V bližini vasi je nekdaj stal grad Zaboršt ali Boršt, ki so ga sredi 16. stol. zgradili gospodje Mordaksi. Baron Fr. Zois, graščak na Grmu, je dal 1769 razpadajoči grad podreti; poslej je v razvalinah. Še danes pa stoji grad Graben tik ob Krki. Prvotno je tu stal samo utrjen stolp. Prvi znani njegovi lastniki so bili Grabenski gospodje, zvani »Turnerji«, omenjeni 1170. Ko so sredi 16. stol. izumrli, so grad dobili grofje Mordaksi. Ti so prvotni stolp razširili in sezidali pravi grad. Ta je danes last g. Jalena iz Kranjske gore. Podr. cerkev sv. Ane je bila v reformacijski dobi zatočišče protestantov iz Novega mesta. Zaščito so jim nudili grofje Mordaksi, lastniki gradu Grma. Rajnovšče, 34-5-5-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 5.2 km, žand Ruperč vrli 3.9 km, žel š Birčna vas 3.9 km, o 5.4 km, žup Šmihel 6.4 km. Nm 220 m. Leže na d. br. Petelinca, 1.5 km od drž. ceste Novo mesto—Karlovec. Dohod z vozom. Ostalo kot Rakovnik. Rakovnik, 51-12-5-7-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 5.9 km, žand Ruperč vrh 3.2 km, žel š Birčna vas 3.2 km, o 5.9kin, žup Šmihel 7.1 km. Nm 227 m. Ravninska vrstna vas na d. bregu potoka Petelinca. Dohod z vozom, 2 km od drž. ceste. Poljedelstvo za dom. Cviček pridelujejo na Ljubnu. Gozd daje drva tudi za prodaj. Regerča vas, 202-49-48-1-1. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 2.9 km, žand Ruperč vrh 5.9 km, žel Kandija 2.1 km, o 2.9 km, š žup Šmihel 0.9 km. Nm 193 m. Vas stoji ob obč. cesti na 1. bregu Težke vode. Dostop z vozom pičel km od drž. ceste na Karlovec. Prebivalstvo se preživlja s kmetijo. Letno proda v samostan v Šmihelu in v Novo mesto 3000 1 mleka, nadalje prašiče, kokoši in jajca. Hrastov in smrekov gozd daje les na prodaj (letno 100 m3). Podr. cerkev sv. Roka (249 m) j. nad vasjo je sezidal grof Rudolf Paradajsar, lastnik gradu Po-gance, ob kugi 1627. Zelo obiskovana stara božja pot na 16. avg. (praznik sv. Roka, priprošnjika zoper kugo). Romanja vas, 153-31-31-0-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.5 km, žand Toplice 4 km, žel Straža-Toplice 1.8 km, o 9.5 km, p T Straža 1.8 km. š žup Valta vas 1 km. Nm 192 m. Vas stoji na d. bregu Krke ob ban. cesti Novo mesto—Toplice. Avtobusna zveza na obe strani. Poljedelstvo in deloma delo na parni žagi. Sadje le za dom. V Novo mesto prodajajo prašiče in jajca. Neznatna prodaja lesa. Mlin na Krki. Gostilna s prenočiščem. Sela pri Ratežu, 64-16-16-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7.5 km, žand p š Brusnice 3.8 kin, žel Kandija 9 km, o 7.5 km, žup Šmihel 8.8 km. Nm 204 m. Stoje na 1. bregu Rateškega potoka blizu drž. ceste Novo mesto—Brežice. Kmetijstvo. Zaselek Nova gora. Sela pri Zajčjem vrhu, 58-15-15-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.1 km, žand Cerovec 5.8 km, žel Novo mesto 11.6 km, o 10.3 km, p š žup Stopiče 4.1 km. Nm ca 346 m. Vas na vinorodni rebri sv. nad Zajčjim vrhom. Na potoku Klamfer mlin. Poljedelstvo. Vino in sadje za dom. Smolenja vas, 286-53-53-0-2. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 4.4 km. žel Novo mesto 5.9 km, o 4.2 km. š žup Šmihel 5.5 km. Gas. Nm 227 m. Gručasta vas v ravnini in deloma na bregu v. od Novega mesta. Zaselek Blatniki. Tik nad vasjo j lepa vinorodna reber. Do drž. ceste Novo mesto—Brežice le ' 0.5 km za vsa vozila. Rodovitna črna zemlja. V Novo mesto prodajajo pšenico, krompir, mleko, prašiče, kokoši, jajca, nekaj sadja in vina. Hallstattski grobovi v bližini. Srebrniče, 26-9-9-0-1. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 4.5 km, žand Ruperč vrh 11.6 km, žel Kandija 4 km, o 4.3 km, š žup Šmihel 5.7 km. Nm 170 m. Naselje na d. bregu Krke ob ban. cesti Novo mesto—Toplice. Avtobusna zveza na obe strani. Kmetijstvo. Vino iu sadje le za dom. V Novo mesto prodajajo krompir, maslo, domači sir, jajca in prašiče. Lep smrekov gozd daje les za prodaj. V. od vasi stoji srebrniška graščina ali grad na Marofu. Njegovi lastniki so bili v 19. stol. Engelthalerji. od 1930 pa Angela in Andrej Agnitsch iz Novega mesta. Grad je precej star, večkrat prezidan ter v prav dobrem stanju. Ima lepo arondirano posestvo vzdolž Krke. Stopiče, 157-33-33-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 5.9 km. žand Cerovec 6.6 km, žel Novo mesto 7.4 km, o 5.9 km, p š žup v kraju. Šola ust. 1852, 5 odd. Gosp. nad. š., Zim. gosp. tečaj. Kat. izobr. d., Izobr. d. »Trdina«; PSVD. Nm 230 m. Obcestna vas ob ban. cesti na gričevnatem, malo rodovitnem svetu. Na j. strani izvira Težka voda, odkoder je napeljan vodovod v Novo mesto. Ribolov (postrvi). Kmetijstvo s prodajo sadja, masla, sira, mleka, perutnine, jajc in zdravilnih rastlin. Reja goveje živine, prašičev in ovac. Hrastov, gabrov, smrekov in kostanjev gozd. Izdelovanje raznega poljskega orodja kot domača obrt. Trgovina in gostilna s prenočiščem. Izleti v Gorjance. Župnija Stopiče (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 2314 duš. Pokopališče. Župnu cerkev Dev. Mar. se omenja že v 15. stol. Sedanjo stavbo je dal sezidati 1709 grof Janez Lav-rencij Paradajsar, lastnik Pogancev, kot zaobljubo nekega svojega predniku za srečno rešitev iz turške vojne. Umetniške vrednosti so baročni oltarji in slike. Kapelica Sv. rožnega venca nad vasjo še priča, da je bila cerkev nekdaj zelo obiskovana božja pot, posebno od Belokranjcev. Cerkev je bila do 1767 podr. šmihelske prafare. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je bil ustanovljen že pred 1715. Župnija je mati one v Podgradu. Patronat kot Šmihel. Stranska vas, 200-43-12-31-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 7.6 km, žand Ruperč vrh 1.8 km, žel š Birčna vas 1.8 km, o 7.6 km, žup Šmihel 7.7 km. Nin 218m. Gručasta vas v bregu med dolino potoku Petelinca in železnico. K njej sipada zaselek Kremenik in grad Ruperč vrh (267 m) na hribu, skozi katerega drži kratek železniški predor. Dostop tudi z avtom 1.8km od ban. ceste v Birčni vasi. Poljedelstvo. Cviček pridelujejo na Cerovcu le za dom. Mešan gozd daje drva tudi za prodaj v Novo mesto. Grad Ruperč vrh je sezidal v 1641—1657 Josip Ernest grof Paradajsar, lastnik mehovske graščine. Od 1726—1786 je bil last cistercianskega samostana v Kostanjevici. L. 1786. je pripadel verskemu skladu, ki ga je v 19. stol. prodal. Sedanja lastnica je rodbina Stare iz Mengša. Podr. cerkev sv. Miklavža. Smihel pri Novem mestu, 316-31-28-1-3. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 2 km, žand Ruperč vrh 5 km, žel Kandija lkm, o 2 km, š žup v kraju. Drž. deška šola ust. 1885, 2 odd., Zas. deki. nar. š., ust. 1886, 6 odd., Zas. deki. mešč. š;, ust. 1907, 4 odd., Gosp. š. (vse tri v samostanu), Kmet. nad. tečaj, SKJ, Kat. prosv. d., PSVD, Gas. Vodovod, elektrika (iz elektr. v Luknji na Prečni). Nm 189 m. Vas stoji na ravnini ob ban. cesti in železnici tik j. od Novega mesta. Na v. strani teče v globokem jarku Težka voda. Kmetijstvo s prodajo mleka, prašičev, kokoši in jajc v Novo mesto. Sadje in vino za dom. Mešan gozd je tu slab. Gospodarsko in kulturno je pomemben samostan šolskih sester De Notre Dame. Šmihel je radi bližnje Krke in prijazne okolice zelo priporočljiv za letoviščarje. Trgovine in gostilne s prenočišči. Številne rimske najdbe. Ž u p n i j a Šmihel (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 5446 duš. Pokopališče (tu pokopana Primičeva Julija). Zupna cerkev sv. Mihaela. Prvotna cerkev je bila prastara. Kot župnija se omenja že 1296. L. 1493. jo je papež inkorporiral novoustanovljenemu kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu, ki je še danes patron župnije. Prafara je mati župnij Stopič, Valte vasi, Dol, Toplic in Podgrada. Pripadala je do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 Gorici in poslej Ljubljani. Odtod doma Knafelc Alojzij (r. 1859), planinec. Št. Jošt, 116-17-17-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.3 km, žand Cerovec 7.6 km, žel Novo mesto 7.8 km, o 6.1 km, p š žup Stopiče 2.5 km. Nm 240 m. Prijazna lega s. nad potokom Klam-fer ob ban. cesti na Hrušico. Markacije na Trdinov vrh (1181 m). Poljedelstvo. Rodovitnost dobra. Vino, sadje za dom. Gozd daje drva in deske. Podr. cerkev sv. Jošta s pokopališčem. Valta vas (Vavta vas), 248-47-39-0-10. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 km, žand Toplice 4.5 km, o 8.5 km žel pT Straža 0.8 km, š žup v kraju. Šola ustanovljena 1878, 5 odd. Gosp. nad. kuli. tečaj (4 mes.), SKJ, Prosv. d., Gas., DKfid. Nm 175 m. Vas stoji na terasi na d. bregu Krke, preko katere vodi v Stražo železobetonski most. Skozi kraj drži ban. cesta od Novega mesta na Toplice (avtobus). Gostilna s tujskimi sobami. Prebivalci žive od poljedelstva ter služijo kot delavci pri lesnih skladiščih in parni žagi v Straži. Poljski pridelki in sadje le za dom. Prodajo pa nekaj lesa, prašičev, jajc in cvička. V okolici so pred ca 50 leti kopali železno rudo ter jo vozili v Dvor pri Žužemberku. Župnij a Valta vas (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 1413 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba je bila prvotno podr. šmihelske prafare. Župnija je postala pred 1660. Patronat kot Šmihel. Velika Cikava, 51-12-12-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 2.6 km, žel Kandija 4 km, o 2.6 km, š žup Šmihel 4.9 km. Nm ca 180 in. Vas stoji v dolini ob drž. cesti Novo mesto—Brežice kraj potoka Šajsarja. Preživlja se kot Mala Cikava. Velike Škrjanče, 65-10-10-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 3.9 km, žand Ruperč vrh 4 km, žel Kandija 2.5 km, o 3.9 km, š Birčna vas 4 km, žup Šmihel 1.9 km. Nm 190 m. Vas leži na ravnem ob ban. cesti Novo mesto—Semič. Zaselek Hrib. Kmetijstvo s prodajo poljskih pridelkov, živine in jajc v Novo mesto. V samostan v Šmihelu prodajo letno okrog 25001 mleka. Sadje in vino za dom. Nekaj lesa pokupijo lesni trgovci. Veliki Cerovec, 178-33-29-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10.6 km, žand v kraju, žel Novo mesto 12.6 km, o 10.6 km, p žup Stopiče 8.6 km, š Dolž 3.3 km. Nm 466 m. Prijazna lega na pobočju Gorjancev, ki se nad vasjo v Lipovcu dvigajo do 814 in 824 m. Od 1 km oddaljene drž. ceste Novo mesto—Karlovec, ki je tu speljana v ključih, jo dohod mogoč z avtom. K vasi spada tudi znani »Zaje«, ki ima v hišo vzidano ploščo v spomin Janezu Trdini. Prebivalstvo se bavi s kmetijo. Cviček le za dom. Prodaja suhih jabolk in hrušk, perutnine, jajc in lesa. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijana s pokopališčem. Veliki Orehek, 167-36-36-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7.8 km, zand Cerovec 6.7 km, žel Novo mesto 9.3 km, o 7.8 km p š žup Stopiče 1.9 km. Nm 280 m. Stoji v gruči na mali vzpetosti ob ban. cesti na Dolž. Zaselka Sadeže in Selca. Kmetijstvo in vinogradništvo. Veliki Podljuben, 96-28-10-18-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 14.2 km, žand Ruperč vrh 2.4 km, žel š Birčna vas 2.4 km, o 14.2 km, žup Šmihel 12 km. Nm 264 m. Vas stoji na ravnici v osojnem vznožju hriba Ljuben z božjepotno cerkvijo sv. Vida (536 m). Dohod z vozom, 1.5 km od ban. ceste na Semič. Polje- delstvo. V Ljubnu pridelujejo cviček le za dom. Mešan gozd-drva za prodaj. Tu rojen 1885 gradb. inž. Hrovat Alojzij, univ. prof. v Ljubljani. Veliki Slatnik, 179-33-33-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 6.5 km, žel Kandija 8 km, o 6.3 km, š žup Šmihel 8.1 km. Nm 209 m. Vas stoji ob ban. cesti Cikava—Hrušica v dolini v gozdu. Mimo na z. strani teče potok Šajsar, ki se pri Grabnu izliva v Krko. K vasi spadajo zaselki Janšiči, Jankoti in Slatinska gora. Kmetijstvo in vinogradništvo. Hrastov, gabrov in slab bukov gozd. Prodaja mleka, živine in jajc v Novo mesto. Za prodajo ostaja tudi nekaj vina. Verdun, 72-7-7-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 5.9 km, zand Cerovec 7.3 km, žel Novo me^to 7.4 km, o 5.7 km, p š žup Stopiče 1.2 km. Nm 292 m. Razloženo naselje po rebreh j. od Št. Jošta. Dohod z vozom 0.5 km od ban. ceste. Zaselek Buren-ke. Gospodarstvo kot Št. Jošt. Odkriti predmeti iz bronaste dobe. Vinja vas, 199-38-25-11-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.8 km, žand Cerovec 3.3 km, žel Kandija 11.3 km, o 9.6 km, p Stopiče 8.1 km, š žup Podgrad 1.1 km. Nm ca 450m. Gručasta vas na pobočju Strmca (620 m). Od 0.5 km oddaljene drž. ceste, ki d rži čez Gorjance proti sedlu »Na Straži« (635 m) v velikih ključih, je dohod mogoč z avtom. Dostop na bližnji Mehovski hrib (571 m) k razvalinam gradu Mehovo (gl. Podgrad). Zemlja je peščena, srednje rodovitna. V Novo mesto prodajo nekaj poljskih pridelkov, mlečnih izdelkov, sadja, vina, prašičev, perutnine in jajc. Letno prodajo ca 90 m3 drv. Lov nudi srne, zajce, vepre, lisice, jerebice. Na poslopju žand. stanice spom. plošča pisatelja Trdine. Vrh pri Dolžu, 93-18-13-3-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 11.8 km, žand Cerovec 2.7 km, žel Novo mesto 13.3 km, o 11.6 km, p žup Stopiče 5.9 km. š Dolž 0.8 km. Nm 438m. Vas na hribu j. od Dolža. Od ban. ceste v Dolžu dohod z vozom. Poljedelstvo za dom. Prodaja jajc in drv. Vrh pri Ljubnu, 105-19-19-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 6.6 km. žand Ruperč vrh 5.6 km, žel Kandija 5.3 km, o 6.4 km, š žup Smihel 7.8 km. Nm 218 m. Vas stoji na hribu 2 km od ban. ceste Novo mesto—Toplice. Dohod z vozom. Ilovnato, manj rodovitno. Sadje in vino za dom. Večidel posekan gozd. Prodaja živinorejskih proizvodov in lesa. Zajčji vrh, 109-21-21-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 9.4 km, žand Cerovec 4.9 km. žel Novo mesto 10.9 km, o 9.2 km, p š žup Stopiče 3.5 km. Nm 382 m. Vas stoji na hribu ob ban. cesti, ki drži v Dolž. Izlet h »Gospodični« (822m) in na Trdinov vrli (1181 m). Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov in vina. Gozd daje deske, drva in kolje za vinograde. Podr. cerkev sv. Matije. Žabja vas, 245-45-45-0-1. Sr so du žand zdr fin pTt Novo mesto 1.1 km, žel Kandija 2.5 km, o lkm, š žup Šmihel 2.3 km. Vodovod. Nm 203 m. Vas stoji na ravnini tik jv. od Novega mesta ob križišču drž. ceste na Brežice in Karlovec. Avtobusna zveza, gostilne. Lep kraj za letoviščarje. Prebivalstvo se bavi s kmetijo in porabi vse pridelke doma. Mešan gozd daje le drva. Žihovo selo, 46-8-8-0-0. Sr so du zdr fin pTt Novo mesto 5.3 km, žand Brusnice 6.3 km, žel Kandija 6.8 km, o 5.2 km, š Št. Peter 2km. žup Šmihel 6.5 km. Nm 175m. Leži na ravni terasi na d. bregu Krke, 1.8 km od drž. ceste Novo mesto— Brežice. Dohod z vozom. Kmetijstvo s prodajo mleka, masla, vina, prašičev, perutnine in jajc. Ribolov v Krki. Občina Št. Peter Preb. 1782, hiš 372, posest. 173, koč. 141, najem. 57. Površina 2454 ha: njiv in vrtov ca 754. trav. in paš. ca 230, vinogradov ca 371, gozdov ca 943, ostalo 156. Zavzema ozemlje sv. od Novega mesta na 1. bregu Krke vse do obsežnih hmeljni-ških gozdov. Vodovje iz tega gričevja odvaja proti Krki potok Lešnica in Dobovški potok. Prisojno gričevje ima v izdatni meri vinogradniški značaj z razloženimi naselji. Znameniti gorici sta zlasti Grčevje (513 m) in značilna Trška gora (429 m) Svet je peščen in lapornat. blizu Krke ponekod kraškega zna-čaia. Poljedelske vasi na terasah ob Krki so strnjene. Poljedelstvo nudi za prodajo nekaj pridelkov, razen tega donašajo dohodke prašiči in jajca. Dober cviček prodajajo v okolico, pa tudi v Ljubljano in Novo mesto. Promet oskrbuje ban. cesta Novo mesto—Krško (z avtobusno zvezo), od katere drže v gorice obč. pota. Češnjice, 130-23-10-9-4. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Dol. Kronovo 5 km, žel Novo mesto 8 km, o p š žup Št. Peter 2 km. Nm ca 156 m. Raztresena vas po terasah in vinorodnem pobočju Trške gore. Zaselki Sadeže, Razbori'in Lapor. Pod vasjo teče potok Lešnica; ob njem se razteza gozd Osoje. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov ter belega in rdečega vina (letni pridelek ca 600 hI). Dobovo, 26-6-3-2-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 8.5 km, žand Dol. Kronovo 1.5 km, žel Novo mesto 9.5 km, o p š žup Št. Peter 3 km. Nm 192 m. Stoji na terasi ob Dobovškem potoku, 1 km od ban. ceste Novo mesto—Krško. Kmetijstvo in vinogradništvo; letno pridelajo ca 200 lil belega in črnega vina. Prodaja poljskih pridelkov, živinorejskih proizvodov in vina. Dolenje Grčevje, 38-7-5-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 6 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm ca 330 m. Stoji na 1. bregu Lešnice, visoko po bregovitih terasah. Dohod z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo; prodaja vina. Dolenji vrh, 71-13-11-2-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand Dol. Kronovo 5 km, žel Novo mesto 10 km, o p š žup Št. Peter 6 km. Nm 390 m. Gručasta vas na pobočju Golega hriba (499m). Od ban. ceste 4km z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo (letni pridelek vina ca 650 lil). Prodaja prašičev, sadja, vina in jajc. K vasi spada samotna kmetija Kij pri Dobovem. Golušnik (Karlovec), 38-9-3-6-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 11 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 6 km. Nm ca 440 m. Stoji visoko v sz. pobočju Trške gore med vinogradi in zidanicami. Dostop z vozom. Prodaja vina, sadja in jajc. Gorenje Grčevje, 27-5-3-1-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 6 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm 513 m. Raztresena vas sz. od Dol. Grčevja. Ostalo kot tam. Gorenje Kronovo, 34-7-4-3-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 0.5 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 2 km. Nm 174 m. Vas stoji na gričku s. nad izlivom Dobrovskega potočka v Krko, malo nad ban. cesto Novo mesto—Krško (avtobus). Prodaja vina in jajc. . Gorenji vrh, 19-3-2-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 12 km, žand Dol. Kronovo 6 km, žel Novo mesto 1.3 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm ca 486 m. Vas stoji sz. od Dol. vrha. Dostop in gospodarstvo kot tam. Grič, 16-2-2-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 0.5 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 2 km. Nm ca 170 m. Leži nad d. bregom Dobovškega potoka nasproti Gor. Kronovemu. Ostalo kot Gor. Kronovo. Herinja vas, 110-20-12-8-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Dol. Kronovo 4 km, žel Novo mesto 8 km, o p š žup Št. Peter 2 km. Nm ca 320m. Vas stoji na vinorodnem pobočju 3 km od ban. ceste Novo mesto—Krško. Dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo in pridelovanje vina (letno ca 700 lil). Trgovan je z živino in vinom. V vasi je nekdaj stala podr. sv. Križa, ki jo je 1778 požgala strela. Ohranjen je samo še del zidovja. Jelše, 58-11-8-2-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 5.5 km. žand Dol. Kronovo 4 km, žel Novo mesto 6.5 km, o p š žup Št. Peter lkm. Nm ca 200m. Vas stoji na visoki terasi ob d. bregu potoka Lešnice. Poljedelstvo in vinogradništvo na Trški gori. Prodaja poljskih pridelkov in vina (pridelek 250 hI). Kot, 85-19-11-5-2. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 6 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm ca 390 m. Stoji v vinorodnem bregu med Dol. in Gor. Grčevjem. Ostalo kot Dol. Grčevje. Lešnica, 58-12-6-6-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 5.5 km, žand Dol. Kronovo 4 km, žel Novo mesto 6.5 km, o p š žup Št. Peter lkm. Nm 186 m. Vas stoji na terasi ob ban. cesti Novo mesto—Krško. Na v. strani se izliva v Krko potok Lešnica, preko katere drži zidan ban. most. Krka žene mlin. Poljedelstvo in vinogradništvo na Trški gori. Prodaja vina, mleka in jajc. Lutrško selo, 60-8-4-3-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 7.5 km, žand Dol. Kronovo 2 km, žel Novo mesto 8.5 km, o p š žup Št. Peter 1.5 km. Nm 177 m. Stoji nekoliko v bregu 0.2 km nad ban. cesto Novo mesto—Krško. Dostop za vsa vozila. Lep pogled na grad Strugo onstran Krke. Kmetijstvo in vinogradništvo s prodajo poljskih pridelkov, mleka, sira in vina. Vas je dobila ime najbrž v reform, dobi. Mačkovec, 125-20-18-1-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 3 km, žand Dol. Kronovo 7 km, žel Novo mesto 4 km, o p š žup Št. Peter 3 km. Nm 176 m. Vas stoji na 1. bregu Krke ob ban. cesti Novo mesto—Krško. Kmetijstvo s prodajo poljskih pridelkov, mleka, sira in jajc. Na Trški gori pridelajo do 1000 lil vina, ki ga polovico prodajo. Ribolov v Krki. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. je poleg podr. v Sred. Grčevju najstarejša cerkev v župniji. L. 1837. so jo prezidali. S. od vasi stoji na pobočju Trške gore grad Bajnof (Weinhof), z valjčnim mlinom in elektrarno ob Krki. Skrbno urejeno kmetijsko gospodar- stvo. Postanek gradu je neznan. Prva znana lastnica je bila nadvojvodinja Viridis, roj. princesa Milanska, ki še danes živi radi svoje darežljivosti v dobrem spominu. Ta je podarila grad stiškemu samostanu, ki je imel že od 1135 več vinogradov v okolici. Okoli 1591 so grad popolnoma prezidali. V dobi jožefinskih reform je prešel v državno last, dokler ga ni 1822 kupil Franc Grm, praded sedanjega lastnika Roberta. V gradu je kapela Brezni, spoč. Dev. M., posvečena 1682. V 2. polovici 18. stol. so jo opustili, a so jo 1885 obnovili. Paka, 26-7-3-4-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Dol. Kronovo 4 km, žel Novo mesto 8 km, o p š žup Št. Peter 2 km. Nm ca 360 m. Stoji na pobočju vinorodnega Grčevja. Gospodarstvo kot Herinja vas. Prapreče, 13-3-2-1-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 7.5 km, žand Dol. Kronovo 2 km, žel Novo mesto 8.5 km, o p š žup Št. Peter 1.5 km. Nm 202 m. Tri hiše, dober km od ban. ceste Novo mesto—Krško. Ostalo kot Lutrško selo. Sela pri Štravberku, 60-10-5-5-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 10 km, žand Dol. Kronovo 8 km, žel Novo mesto 11 km, o p š žup Št. Peter 7 km. Nm ca 490 m. Vas stoji visoko na vinorodnem hribu 5 km od ban. ceste Novo mesto—Krško. Dohod z vozom. Pridelovanje cvička in sadja za prodajo. Sevno, 66-12-5-4-3. Sr so du zdr fin Novo mesto 8 km, žand Dol. Kronovo 10 km, žel Novo mesto 9 km, o p š žup Št. Peter 5 km. Nm ca 220 m. Stoji na prisojnem vznožju in po pobočju Trške gore. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja prašičev, jajc, gob in vina. Srednje Grčevje, 125-33-6-22-5. Sr so du zdr fin Novo mesto 9 km, žand Dol. Kronovo 7 km, žel Novo mesto 10 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm 501 m. Raztresena vas med vinogradi. Obsega zaselke Novo goro, Popotnico in Runčec. Dostop in gospodarstvo kot Dol. Grčevje. Podr. cerkev sv. Jurija je najstarejša cerkev v župniji. Zidana je v renesančnem slogu. Večkrat so jo prezidali in renovirali (1743, 1811, 1833 in 1848). Št. Peter, 200-40-14-12-14. Sr so du zdr fin Novo mesto 6 km, žand Dol. Kronovo 4 km. žel Novo mesto 7 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1865, 5 odd. Sok. č., Prosv. d., Gas. Nm 173 m. Vas stoji ob ban. cesti Novo mesto—Krško na bregoviti terasi 1. brega Krke. Prevoz preko Krke v Dol. vas z velikim čolnom na gonilno lopatasto kolo. Vas ima električno razsvetljavo iz elektrarne v Mačkovcu. Poljedelstvo, vinogradništvo in obrt. Vino prideluje na Trški gori in na Grčevju. Prodaja živinorejskih proizvodov, poljskih pridelkov in vina. Gozd nudi žel. prage in drva za prodaj. Pri bližnjem Otočcu so od 1905—1922 kopali rjavi premog. Ribolov v Krki. Gostilne s tujskimi sobami, avtobusna zveza Novo mesto—Krško. 0 V bližini so odkrili prazgodovinske gomile z žganimi grobovi. Krka se takoj pod Št. Petrom zelo razširi in tvori mnogo otočkov, ki so poleg trave porasli tudi z vrbami. Na enem teh otokov stoji starinski grad Otočec (156 m), utrjen s 4 stolpi. Prvotno je bil grad zgrajen na bregu Krke. Pozneje so speljali reko v dveh strugah okoli gradu. Grad je stal že v 13. stol. in bil last gospodov Otoških, ki se omenjajo 1252 in 1254 in so v 15. stol. izumrli. Po 1547 so ga dobili baroni Lenkoviči. Zadnji iz te rodbine Jurij Lenkovič (+ 1601), deželni glavar Kranjske in večkratni zmagovalec nad Turki (1594 in 1595), je združil trebelsko in štatenberško gospoščino z otoško in ustanovil de-želsko sodišče. V dobi turških napadov je bil grad močno utrjen z obzidjem in stolpi ter dvigljivim mostom (gl. Tavčarjev roman Otok in Struga). L. 1886. je prevzela grad sedanja lastnica rodbina Margheri Villa Vicenzia. V gradu je zelo stara kapela Dev. M. z marmornatim oltarjem in tlakom. Župnija Št. Peter (dek. Novo mesto. škof. ljublj.) ima 1840 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Prvotna cerkev je bila zidana pred 1452. Sedanja renesančna stavba je iz 1642. Zadnjič so jo prezidali in povečali 1895. Cerkev je bila sprva podr. prafare Bele cerkve; 1452 je postala vikariat, ki se je 1620 osamosvojil, od 1863 pa je župnija^ Od 1454 je bila cerkev skupno z Belo cerkvijo podrejena stiškemu samostanu in je šele 1787 pripadla ljubljanski škofiji. Štravberk, 42-6-6-0-0. Sr so du zdr fin Novo mesto 15 km, žand Dol. Kronovo 8 km, žel Novo mesto 16 km, o p š žup Št. Peter 6 km. Nm ca 546 m. Stoji na visokem vinorodnem hribu ob velikem hmeljniškem gozdu Radovlja. Zaselek Veliki vrh. S Štravberka in okolnih obmejnih vrhov (Pri Turnu 604 m. Veliki vrh 592 ni) se nudi krasen razgled na s. Na Velikih lokah pod Štravberkom izvira potoček, ki ponikuje pod Goli hrib (412 m) in pride menda spet na dan pri Gor. Toplicah nad Belo cerkvijo. Poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Nad Blažičevim posestvom so še vidni ostanki zidu »Na gradu«. Po tradiciji je tu stal grad. ki so ga razrušili Turki. Na Velikih lokah je »ajdovska jama«, ki je v turški dobi služila za skrivališče. 490 SREZ NOVO ME S T O Trška gora, 105-38-2-20-16. Sr so du zdr fin Novo mesto 6 km, žand Dol. Kronovo 7 km, žel Novo mesto 7 km, o p š žup Št. Peter 4 km. Nm 429 m. Znamenita široka, vinorodna in razgledna gora z razloženimi vinogradi in zidanicami sv. od Novega mesta (iz mesta markacije). Dohod z vozom. Tu se prideluje priznani beli in rdeči trškogorski cviček, ki se prodaja ne samo po okolici, ampak posebno v Ljubljano, na Gorenjsko, Notranjsko in Ribnico. Vinograde imajo mnogi Novomeščani, posestniki iz bližnjih vasi, pa tudi iz občine Šmihel-Stopiče in Mirne peči. Zemlja je ilovnata in lapornata. Voda iz kapnic. Poleg vinogradništva tudi poljedelstvo. Prvi znani lastniki vasi so bili stiški menihi, ki so že 1135 dobili od oglejskega patriarha več vinogradov na Trški gori. Tu so stale njihove pristave, vinske shrambe so imeli na gradu Bajnofu. Podr. cerkev Dev. M. je božja pot, znana tudi Belokranjcem. Prvotno cerkev so postavili na mestu prejšnjega znamenja. Sedanja stavba je iz 1620. Na zvoniku pri vhodu je še sedaj ličen grb stiškega samostana z letnico 1622. L. 1756. so cerkvi prizidali kapelo sv. Izidorja. Štiri stare košate lipe pri cerkvi. Največja je stara nad 300 let. Zagrad, 40-10-3-6-1. Sr so du zdr fin Novo mesto 6.5 km, žand Dol. Kronovo 4 km, žel Novo mesto 7.5 km, o p š žup Št. Peter 1 km. Nm ca 276 m. Vas stoji na visokem 1. bregu potoka Lešnice med vinogradi za lepim Starim gradom (235 m), ki stoji na strmi skalni terasi na mestu prazgodovinskega gradišča. Do ban. ceste 0.5 km. Gospodarstvo kot Ilerinja vas. Grad je bil domnevno sezidan že v 9. stol., toda prvič se omenja šele 1231. Prvi znani lastniki so bili oglejski patriarhi, ki so ga dajali v najem Starograjskim gospodom. L. 1390. je postal last Celjanov in nato raznih rodbin. V 2. pol. 19. stol. ga je prevzela sedanja lastnica rodbina Margheri di Commandona. Grad je še dobro ohranjen. V njem hranijo lepo knjižnico, stare slike in portrete nekdanjih grajskih lastnikov. V grajski kapeli je oltarček z letnico 1639. Ždinja vas, 210-48-25-16-7. Sr so du zdr fin Novo mesto 7 km, žand Dol. Kronovo 10 km, žel Novo mesto 8 km, o p š žup Št. Peter 6 km. Nm 399 m. Gručasta vas, visoko na z. pobočju Trške gore. Dostop z vozom 4 km od ban. ceste Novo mesto— Krško. Zaselka Kamni vrh in Suhe plate. Vinogradništvo in kmetijstvo s prodajo vina (vinski pridelek ca 1500 hI), prašičev, jajc in lesa. Blizu vasi pod Trško goro je ohranjena še v precej dobrem stanju že nad 300 let stara zidanica, nekdanja last samostana iz Stične. Podr. cerkev sv. Jakoba je bila zidana 1410. Občina Toplice Preb. 2959, hiš 576, posest. 424, koč. 101, najem. 68. Površina 5552.06 ha: njiv in vrtov 834.19, trav. in paš. 1086.78, vinogradov 195.46, gozdov 3279.72, ostalo 155.91. Občini dajejo obeležje lepe doline ob vodah in hribovje, ki se dviga iznad njih. Dolina, ki spremlja Sušico med vinorodnim Ljubnom (548 m) in Rigljem, se pri Toplicah nekoliko dvigne in prevali v dolino ob Radeči, ki prehaja v široko dolino ob Krki. Slednja se pod Sotesko kmalu razširi v plodno polje. Preko Krke, ki reže občino v njenem s. delu, vodita tu dva lesena mostova. Na desnem bregu sprejema Krka pritoke Srliavnik, Radečo z Obrhom in Črmošnjico ter Sušico. Iznad doline se na z. precej strmo dviguje gozdnati Rog, na s. pa planota z vrhovi Kulova Sela (597 m), Piešivica (590 m), Preloge (560 m) itd. Lep razgled nudijo slikovite vinske gorice Ljuben (548 m), Sv. Vid (536 m) in Veliki Rigelj (370 m). Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo, deloma tudi z vinogradništvom in dnino, oziroma s prevozom in prodajo lesa. Gozd je smrekov, bukov, gabrov in hrastov. Vasi so večidel obcestnega tipa. Cerovec, 12-7-5-1-1. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 6 km. Nm 277 m. Vas stoji na razglednem vinorodnem hribu. Dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Sadje, vino in prašiče prodajajo v občini, kokoši in jajca v Toplice. Dobni dol, 163-27-24-3-0. Sr.so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o žup Toplice 6 km, žel p Uršna sela 2 kin, š Gorenje Sušice 2 km. Gas. Nm 235 m. Vas stoji v vrtačasti dolini ob ban. cesti. Ne daleč odtod proti Gor. Sušicam izvira hudournik Sušica. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in gozdarstvo s prodajo živine, vina, drv in žel. pragov. Bukov, smrekov, gabrov in hrastov gozd. Dolenje Sušice, 109-17-15-2-1. Sr so du Novo mesto 14 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice I km, žel Straža-Toplice 5 km. Nm 192 m. Gručasta vas v ravnini ob ban. cesti. Na j. strani teče hudournik Sušica, po kateri ima vas svoje ime. Ob Sušici se razprostira lepa dolina, ki se začenja z vrtačami pod Lazi, preide iz steljnikov in gozdov pri Dobnem dolu v rodo- vitno polje in sega do Toplic. Kmetijstvo za dom, nekaj čebelarstva: prodaja vina, drv in hlodov. Zaselek Dolenja Reber. Odtod doma dr. Kulovec Franc (r. 1884), politik, bivši minister. Dolenje Gradišče, 32-6-5-1-1. Sr so du Novo mesto 12 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 1 km, žel Straža-Toplice 3 km. Nin ca 180m. Naselje stoji deloma na terasi pri izlivu Sušice v Krko, deloma na bregu ob ban. cesti. Preko Krke vodi lesen most v Dol. Polje. Na 1. bregu Sušice je od Dol. Gradišča proti Toplicam zelo obiskovano sprehajališče in park. Krka je tu idealna za vodni sport. Kmetovalci. Dolenje Polje, 52-9-6-3-1. Sr so du Novo mesto 12 km, žand zdr fin o š žup Toplice 2km, žel Straža-Toplice 3 km, pT Straža 3 km. Nm ca 175 m. Naselje stoji na terasi na levem bregu Krke. Lesen obč. most na Dol. Gradišče. Od bližnje ban. ceste dohod z avtom. Kmetijstvo za dom; prevoz desak iz Auerspergove žage v Loški vasi. Dolenji Bušinec, 24-4-4-0-0. Sr so du Novo mesto 16 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 3 km, žel Straža-Toplice 7 km. Nm 230 m. Stoji na gričku pod Gor. Bušincem. Od 2 km oddaljene ban. ceste dohod z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo s prodajo vina in živine. Tesan les prodajajjo v Stražo za izvoz. Drenje, 61-11-8-3-2. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o Toplice 5 km, žel Straža-Toplice 5 km, pT Straža 5 km, š žup Soteska 0.5 km. Nm ca 250 m. Vas stoji v rebri pod vinogradi. Globoko pod vasjo in ban. cesto teče Krka. Zaselek Hrušje. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vino prodaja v občini, perutnino in jajca pa v graščino Sotesko. Kostanjev in gabrov gozd daje drva in kolje za vinograde. Gabrje, 42-12-1-10-3. Sr so du Novo mesto 13.5 km, žand zdr fin o Toplice 3 km, žel Straža-Toplice 3.5 km, pT Straža 3.5 km, š žup Soteska 0.5 km. Nm ca 195 m. Vas leži na 1. bregu Krke tik ban. ceste na terasi in med vinogradi. Prebivalstvo se preživlja v glavnem z dnino. Kmetijstvo le za domačo porabo. Gorenje Gradišče, 51-10-9-1-1. Sr so du Novo mesto 12 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 1 km, žel Straža-Toplice 3 km. Nm 210m. Vas stoji v bregu tik ban. ceste nad potokom Sušico. Kmetijstvo, nekaj obrti. Gorenje Polje, 186-18-16-2-1. Sr so du Novo mesto 13 km, žand zdr fin o Toplice 2.5 km, žel Straža-Toplice 3 km, pT Straža 3 km, š žup Soteska 1.5 km. Nm 183 m. Gručasta vas na rodovitnem polju, ki lahno visi h Krki. Skozi kraj drži ban. cesta Žužemberk—Straža. Markacije na Sotesko in na Vel. Lipovec. Kmetijstvo, nekaj vinogradov. Mešan gozd (bukev, smreka, javor) daje les za izvoz. Ribolov v Krki. Gorenje Sušice, 139-36-25-8-2. Sr so du Novo mesto 17 km, žand zdr fin o pTt žup Toplice 4 km, žel Uršna sela-Toplice 4 km, š v kraju, ust. 1879, 3 odd. Nm 212 m. Vas stoji na ravnini ob ban. cesti. Pod vasjo teče hudournik Sušica, ki izvira v bližini. Kmetijstvo, čebelarstvo; bukov in gabrov gozd. Vinogradi na Ljubnu. Kokoši in jajca prodajajo v Toplice in Novo mesto, a drva v Ljubljano. Podr. cerkev sv. Roka je bila zgrajena 1651 v spomin na kugo v 1646 (napis v cerkvi). Pokopališče. Gorenji Bušinec, 20-4-3-1-0. Sr so du Novo mesto 17 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 4 km, žel Straža-Toplice 4 km. Nm ca 250 m. Stoji na griču 2.5 km od ban. ceste. Dohod z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo. Hrib, 12-2-2-0-0. Sr so du Novo mesto 17 km, žand zdr fin o pTt žup Toplice 4 km, žel Straža-Toplice 8 km, š Gor. Sušice 2 km. Nm 388 m. Dve kmetiji na razglednem hribu, ki je večinoma v košenicah, sicer gozd. Poljedelstvo in vinogradništvo. Loška vas, 106-18-11-0-5. Sr so du Novo mesto 13 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2.5 km, žel Straža-Toplice 5 km. Nm 169 m. Vas sestavljajo zaselki v ravnini ob ban. cesti in ob vznožju hribovja z razgledno goro Sv. Petra (889 m), kamor vodijo markacije. Široka ravan ob Krki je radi čestih poplav v travnikih. V vasi izvira potok Srhavnik, ki teče v Krko. Poljedelstvo in lesna trgovina. Tu so pisarne graščinskega gozdnega urada v Soteski in velika graščinska žaga. Pogon žage se vrši delno s staro vodno turbino, deloma pa s parno loko-mobilo. Letno predela lahko do 25.000 m3 okroglega lesa v pol-fabrikate (deske). Od 1931 je žaga v lastnem obratu graščine ozir. njene šumske industrije, prej je pa bila v najemu. Okrogel les dobiva iz graščinskih gozdov na obronkih Roga (-'/a jelovine ozir. smrekovine, '/g bukovine). Žuga zaposluje okoli 50 delavcev. Odtod spravljajo okoliški kmetski vozniki rezan les na žel. postajo Straža-Toplice. Letni izvoz ca 200 vagonov. Podr. cerkev sv. Martina s pokopališčem. Meniška vas, 173-33-26-7-4. Sr so du Novo mesto 14 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 6 km. Nm ca 176 m. Vas stoji ob ban. cesti na terasi na d. bregu Radeče, čez katero drži lesen most na Podhosto. Na v. strani se dviga vas nekoliko na pobočje gozdnega hriba Cvingarja (268 m). Zemlja je ob Radeči črna, sicer rjava in rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, s prodajo drv in hlodov ter z dnino. Čebelarstvo. Svinje prodajajo v Žužemberk, perutnino, jajca in mleko pa v Toplice. Ribolov v Radeči. Zaselek Na Brdu. Zelo zanimive arheološke najdbe. Univ. prof. dr. V. Schmid je pri vasi odkopal štiri prazgodovinske hiše, od katerih ima največja oddeljen prostor za ležišče iz kakih 20 cm visokega naloženega kamenja. Poleg je bilo ognjišče v obliki podkve. Gradišče je zapiralo prehod iz Krške v Črmoš-njiško dolino, na drugo stran pa proti Novemu mestu in Brežicam. V rimski dobi so zgradili gradišče na nasprotni strani doline. Iz prazgodovinske dobe je topilnica železne rude, ki so jo našli med Meniško vasjo in Selami. Tu so odkrili velike kupe železne žlindre in v bližini številne gomile. Meniška vas je dobila ime po nekdanjem cistercianskem samostanu, ekspozituri stiškega, ki je nekdaj stal malo pred vasjo. Viri omenjajo samostan samo 1256. Po tradiciji so ga razrušili sovražniki. Podr. cerkev sv. Antona Pad. Obrh, 66-14-10-2-1. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 5 km. Nm ca 188 m. Gručasta vas ob vznožju hribovja in ob ban. cesti. Tik vasi na j. strani izvira potok Obrh. ki žene takoj mlin in žago ter teče v bližnjo Radečo. Ob Obrhu in Radeči so radi poplav le travniki. Poljedelstvo in prevoz lesa na Stražo za izvoz. Ribolov v Obrhu in Radeči. Podhosta, 176-32-25-7-2. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 4 km. DKfid. Nm 190 m. Vas stoji na rodovitni ravnini ob vznožju gozdnatega hribovja, kraj ban. ceste Podturn—Soteska. Tu se cepi cesta na Toplice. Crna in zelo rodovitna zemlja. Kmetijstvo, prodaja in prevažanje lesa na žago v Loško vas in na postajo v Stražo. Prašiče prodajajo v Žužemberk. Podturn, 290-59-52-5-6. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 1.5 km, žel Straža-Toplice 5.5 km. Nm 194 m. Gručasta vas v ravnini ob vznožju gozdnatega hribovja na križišču ban. cest v Toplice, Črmošnjice in v Sotesko. Zaselek Grič. Nekaj hiš je raztresenih ob hudourniški strugi Divjega potoka, imenovanega tu Črmošnjica, ki teče v Radečo. Radeča izvira v samem Podturnu v obliki malega jezera. Iz nje je izpeljan vodovod za Toplice. Kmetijstvo, delo v gozdu, prevoz lesa in obrt. Prodaja goveda in prašičev. Ribolov v Radeči. Markacija k razvalini Rožeka in na Rog (1100m). Vas je dobila ime po nekdanjem gradu (»turnu«) Rožeku, čigar razvaline ležijo K ure odtod. Prvotno je bil grad last gospodov Rožekarjev, ki se omenjajo 1274 in 1369. Pozneje je prešel v last graščakov iz Soteske. Grad je že dolgo v razvalinah. Sela, 99-17-16-0-0. Sr so du Novo mesto 14 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 1 km, žel Straža-Toplice 5 km. Nm 183 m. Vas stoji na terasi na d. bregu Radeče, čez katero drži brv na Obrh. Široka ravnina ob potoku je radi poplav le v travnikih. Od ban. ceste na Toplice je dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo, delo v gozdu in prevoz lesa. Govedo in prašiče prodajajo na sejmih. Čebelarstvo. Prazgodovinske gomile. Selišče, 38-8-8-0-0. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 6 km. Nm 200 m. Stoji v ravnini blizu Sušice, preko katere drži lesen most na Dol. Sušice. Kmetijstvo, nekaj čebelarstva. Soteska, 186-36-7-22-4. Sr so du Novo mesto 14 kin, žand zdr fin o pTt Toplice 4 km, žel Straža-Toplice 4 km, š žup v kraju. Šola ustanovljena 1897, 1 odd, Kat. izobr. d. Nm 225 m. Vas stoji na terasah, na 1. ibregu Krke, ob ban. cesti Straža—Žužemberk. Tu zapušča Krka ozko sotesko in vstopa v široko Topliško dolino. Spodnji jv. del vasi se imenuje Ključ, gornji sz. na spodnjem pobočju gozdnate gore Preloge (560 m) pa Soteška gora. Tu so vinogradi. Vas živi od kmetijstva in prodaje lesa. Gabrov in bukov gozd daje drva, deske, hlode, oglje. Les prodajajo na parno žago v Loško vas in na postajo Stražo za izvoz. Zelo primeren kraj za letovišče. Krka ugodna za vodni sport in ribolov. Hvaležen izlet na goro Sv. Petra (889 m, 2 uri). Jedro Soteske tvori velik grad (menda največji v Sloveniji) z masivnimi stolpi, stoječ pod vasjo na terasi ob ban. cesti pri prehodu čez Krko. Tu je križišče ban. cest. Grad ima obsežno ekonomijo ter lasten vodovod in elektrarno, ki daje tok tudi župnišču, cerkvi, šoli in graščinski lesni industriji. Onstran Krke je Auerspergova parna žaga (gl. Loško vas). V njeni bližini je nekdaj stal visoko na hribu grad Stara Soteska, ki je danes v razvalinah. Grad je bil prvotno last gospodov Soteških, omenjenih 1231. Pozneje je prešel v roke gospodov Scheyr, ki so tu kot fevdniki Habsbur-žanov gospodarili do konca 16. stol. Ko so ti izumrli, so jih nasledili grofje Gallenbergi. V dobi turških napadov je bila Stara Soteska važna obrambna trdnjava. Utrjena je bila z močnim obzidjem in številnimi stolpi. V skalo vsekane grajske ječe so bile še vidne v Valvasorjevi dobi. Valvasorjev sodobnik Jurij Sigmund pl. Gallenberg je razpadajoči grad podrl in okoli 1680 sezidal nov prostorni grad v baročnem slogu. Od 1743 dalje je grad last knezov Auerspergov. Nad glavnim vhodom v grad je kamenit grb Gallenbergov in sončna ura. V prvem nadstropju je grajska kapela. V veži v pritličju so še dobro ohranjene freske iz grške mitologije. V bližini stoji v obzidanem sadnem vrtu okrogel stolp »hudičev turn«. Svojčas je bil nekak vrtni paviljon, sedaj pa služi za stanovanje logarja. Lepi so tudi kameniti vrtni vhodi. Pod gradom stoji na odcepu ceste na Toplice kamenit kip sv. Janeza Nep. z vklesano letnico 1739. Župnija Soteska (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 421 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Erazma. Prvotna cerkev je bila zelo stara, sedanja je iz 1690. Cerkev je bila sprva podr. prafare Mirna peč. Začetki soteške duhovnije segajo v 14. stol. Ze 1396 se omenja stalni duhovnik. L. 1680. je bil ustanovljen vikariat in 1700 župnija, po prizadevanju in podpori Soteških graščakov, ki so še danes njeni patroni. Cerkev je znana božja pot (petkrat na leto žegnanje). V župnišču hranijo kroniko, ki jo je spisal v slov. jeziku župnik Alojzij Vole. Suhor, 35-7-6-0-0. Sr so du Novo mesto 15 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 2 km, žel Straža-Toplice 5 km. Nm 200 in. Stoji v vznožju gozdnatega hribovja ob ban. cesti od Podturna na Sotesko. Na široki ravnini ob Radeči so radi poplav le travniki. Kmetijstvo za dom. Toplice, 360-82-62-8-25. Sr so du Novo mesto 13 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Straža-Toplice 5 km, ali Uršna Sela-Toplice 8 km. Šola ust. 1843, 6 odd. Javna knjižnica, SKJ, PCMD, Gas., Strel, druž., PSVD, DKfid. Vodovod in elektrika. Nm 179m. Toplice leže v plitvi dolini med gozdnatim gričevjem. Na z. strani proti dolini Radeče se dviga gozdnati Cvin-gar (268 m), na s. in v. pa Pristava (311 m) in Prešičevka (299 m). V vasi je križišče ban. cest na Valto vas—Novo mesto, na Meniško vas—Sotesko, na Podturn—Črmošnjice in na Sušice—Laze. Skozi vas drži mimo kopališkega doma do tu običajno suha struga Sušice, v katero priteka topla voda iz kopališča, tekoč naprej v Krko, v katero se izliva pri Dol. Gradišču. V. del Toplic, stoječ že v bregu, se imenuje Kamnje. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in obrtjo. Perutnino prodajajo v zdraviliški dom in gostilne. Smrekov, bukov in gabrov gozd daje le malo drv za prodajo. Precej čebelarstva. V kraju je letno 5 sejmov. Znamenito kopališče se nahaja sredi Toplic in je eno najstarejših kvalitetnih kopališč Evrope. Radioemanacijska terma ima temp. 37—38° C ter izvira iz razpoke, ki sega več km v zemeljsko notranjost. Izvir terme je zelo močan, z dnevno kapaciteto nad 3 milij. litrov. Vsebuje obilo ogljikove kisline. Kopališki dom (sanatorij) ima pet privatnih basenov in dva skupna. Vse kopeli stoje neposredno nad izvirki in se polnijo z lastnini pritiskom brez črpalk in vodovodnih cevi. Druga, prav tako komfortna stavba je zdraviliški dom. V obeli domovih, gostilnah (6) in pri zasebnikih je na razpolago okrog 120 tujskih sob. Terma zdravi revma-tizem vseh vrst, živčne bolezni, kronične katarje, kožne bolezni, srčno hibo, ter slično. Lepa sprehajališča in izleti: v Meniško vas k sv. Antonu, v Gorenje Polje, v Sotesko, v Podturn k izviru Radeče, med vinograde na Veliki lligelj ali Ljuben k cerkvi sv. Vida (536 m) itd. Izdaten je lov in ribolov (postrvi). Dnevna avtobusna zveza z Novim mestom. Med T. in Meniško vasjo so odkopali utrjeno predzgodovinsko gradišče. Morda že takrat (4 stol. pr. Kr.) so bili poznani topli mineralni vrelci. V starem veku je tod mimo vodila cesta proti Karlovcu. V srednjem veku so zdravilni vrelci prvič omenjeni 1228. L. 1481. in 1484 se omenjajo kot Toplice pri Rožeku, po gradu Rožeku v bližini, v 17. in 18. stol. pa kot »Terme«. Do 17. stol. je bila zdravilna voda pristopna vsakomur. V 1664—1677 je Ivan Vajkart knez Auersperg zgradil basen (»Knežja kopelj«) in ga ogradil /. obzidjem, njegov nečak knez Henrik Jožef Auersperg pa je dal 1767—1768 postaviti sedanje kopališko poslopje z baseni. L. 1922. je kupil toplice od Auerspergov sedanji lastnik dr. Konvalinka, ki je preuredil in moderniziral sanatorij. Požar je uničil vas 1834 in 1895, kuga pa je morila 1646, 1836, 1850 in 1856. Župnij a Toplice (dek. Novo mesto, škof. ljublj.) ima 2480 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane. Prvotna cerkev je bila posvečena Naši ljubi Gospe in je stala že 1334. L. 1656. je dal Wolfgang grof Auersperg zgraditi novo cerkev. L. 1680. so jo prenovili in posvetili sv. Ani. Cerkev je bila sprva podr. šmihelske prafare. Pred 1467 je postala vikariat, 1770 pa žup- nija. L. 1593. so izročili cerkev grofje Auerspergi protestantom, ki so jo imeli v rokah do 1600. Auerspergi so še danes patroni cerkve. Uršna sela, 445-89-62-14-7. Sr so du Novo mesto 14 km, žand zdr fin o žup Toplice 8 km, p žel v kraju, š Laze 1 km. Gas. Nm 332 m. Vas stoji ob ban. cesti na bregu in v ravnini pod Sv. Vidom (536 m), katere reber je v vinogradih, zidanicah in hramovih. K vasi spadata zaselka Stari Ljuben in Mokute. Zel. p. je posebne važnosti za belokranjske in hrvatske obiskovalce Toplic. Odtod se izvozi mnogo iesa v Zagreli, Ljubljano in drugam. Prebivalci prodajo tudi nekaj vina, prašičev in perutnine v Novo mesto. Gobe in gozdne sadeže nabirajo tudi po oddaljenem kočevskem Rogu. Podr. cerkev sv. Duha s pokopališčem. Veliki Rigelj, 14-5-4-0-0. Sr so du Novo mesto 16 km, žand zdr fin o pTt š žup Toplice 3 km, žel Straža-Toplice 7 km. Nm 320 m. Naselje stoji na razglednem vinorodnem hribu. Vinogradništvo, poljedelstvo in sadjarstvo s prodajo sadja in vina. L. 1603. je imela vas dve kmetiji. Verdun, 68-13-12-1-0. Sr so du Novo mesto 18 km, žand zdr fin o pTt žup Toplice 5 km, žel Uršna sela-Toplice 2 km, š Gor. Sušice 1 km. Nm 225 m. Bregovita lega z lepim pogledom na vinograde na Ljubnu. Kmetijstvo za dom. Bukov in smrekov gozd daje drva tudi na prodaj. Občina Trebnje Preb. 4050, hiš 780, posest. 534, koč. 169, najem. 59. Površina 5445 ha*: njiv in vrtov ca 1715, trav. in paš. ca 640, vinogradov ca 195, gozdov ca 2715, ostalo 180. Občina leži ob srednji Temenici, na meji med suhim kraškim in normalnim svetom. Svet je hribovit s številnimi dolinami potokov. Najvišja grmada se dviga na j. (Trebnji vrh 581 m). V v. delu doseže hribovje najvišji vrli v Kraljevcu (543 m), ki je važna razvodna točka. Po rebrih hribovja, ki je sicer poraslo z gozdovi, so zlasti na v. mnoge vinske gorice, kot Ječkovec, Lipnik. Gradišče, Pristava, Stara gora. Dolga njiva, Zavrli. Štomple, Kriška reber itd. Poleg Temenice so stalni potoki Cedilnica (pritok Mirne), Lu-kovski in Dobravski potok. Vsi potoki se ob povodnji več ali manj razli jejo po travnikih. V občini se nahaja nizek razvodni pas med Mirno in Temenico. Tod čez je ugoden prehod v dolino Mirne (ban. cesta in železnica). Pomanjkanje vode je j. nad Temeniško dolino precej občutno; nekateri kraji si v suši dovažajo vodo iz Temenice. Naselja so večinoma gručastega, nekaj pa obcestnega in razloženega tipa. Od gospodarskih panog je najbolj razvito poljedelstvo in svinjereja. Nekatere vasi prodajaj*) krompir, ajdo, pšenico in rž. Omembe vredno je tudi vinogradništvo in živinoreja. Vasi v v. delu občine pridelajo vino tudi za prodaj. Mleko se prodaja v stiški samostan. Gozd je precej enakomerno razdeljen po vsej občini in imajo les skoro vse vasi za prodaj. Sadje porabijo doma. Gobe, jagode, borovnice, zdravilne rože in zelišča nabirajo tudi za prodaj. Belšinja vas, 45-8-7-1-0. Sr du Novo mesto 22 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 3 km. Nm ca 310 m. Vasica stoji na d. bregu Temenice nasproti Sv. Štefanu pri Trebnjem. Od 0.4 km oddaljene drž. ceste dohod z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Prodajo nekaj polj. pridelkov, prašiče, kokoši, jajca, hlode. Vas se prvič omenja že 1145. Benečija, 32-6-5-0-1. Sr du Novo mesto 18 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 1 km. Nm ca 300 m. Naselje je razloženo po terasah na d. bregu Temenice pod gozdom nasproti Sv. Štefanu. Dohod z vozom. Poljedelstvo, svinjereja, perutninarstvo; les zu prodaj. Blato, 85-17-13-2-2. Sr du Novo mesto 21 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 4 km. Nm ca 316 m. Neznatno nagnjena lega vasi v povirju Cedilnice. Proti Hudenju, Račjemu Selu in Gor. Sevnici se razprostira močvirna kotlina Blata. Dohod z avtom od ban. ceste Vel. Loka—Mirna. Kmetijstvo in vinogradništvo. Breza, 93-19-15-4-0. Sr du Novo mesto 22 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 3 km. Nm 296 m. Gručasta vas v bregoviti legi na d. bregu Temenice. Dostop z vsemi vozili, 0.2 km od drž. ceste v Zidanem mostu. Poljedelstvo, živinoreja. Prodaja krompir, pšenico, govedo, mleko (v Št. Lovrenc), kokoši, jajca in les. Rimski grobovi. Podr. cerkev sv. Janeza Krst% (308 m). Cvible, 4i-7-5-l-l. Sr du Novo mesto 17.5 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 0.5 km. Nm ca 300 m. Naselje stoji * Všteti niso kraji Igleniik, Mrzla luža, Pluska in Škovec, ki so bili sept. 1936 priključeni obč. iz obč. Vel. Loka. ob ban. cesti Trebnje—Račje selo. Ob potočku je travnat, nekoliko močvirnat svet. Kmetijstvo. Cešnjevek, 125-26-16-6-4. Sr du Novo mesto 13 km, so žand zdr fin žel o pTt žup Trebnje 4.5 km, š Dol. Nemška vas 1.5 km. Nm ca 306 m. Vas stoji na majhni vzpetini. Na sv. strani se dviga slikovita vinska reber Parjevec. Proti Kamni gori in Vini gorici ter proti Primštalu in Dol. Dobravi se razprostira lepo polje. Od ban. ceste Dol. Nemška vas—Mirna je dohod mogoč z avtom. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo. Nekaj čebelarstva. Crni potok, 24-3-2-1-0. Sr du Novo mesto 22 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 5 km. Nm ca 318 m. Naselje leži v povirju Cedilnice. Od obč. ceste Račje selo—Vrliovo dohod z vozom. Kmetijstvo. Dečja vas, 112-18-14-4-0. Sr du Novo mesto 15 km. so žand zdr fin o pTt žup Trebn je 6 km. žel Ponikve 2.5 km, š Dolenja Nemška vas 3 km. Nm 347 m. Vas stoji na gričku kraj podr. cerkve sv. Mihaela. K njej spada zaselek Pungert. Od drž. ceste v Ponikvah dohod z vozom. V suši si mora preb. dovažati vodo iz Temenice. Poljedelstvo in živinoreja. Vinograde imajo v Šmavru; vino (izabela) le za dom. Prodaja ajde, pšenice, krompirja in lesa. Tu je precej železne rude, ki so jo v 12. stol. vozili v Dvor. Pri vasi rimski grobovi. Dol, 54-10-7-3-0. Sr du Novo mesto 20 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 4 km. Nm ca 270 m. Vas leži v kotlinici na obeh straneh železnice Trebnje—Št. Janž. J. od vasi izvira iz skalnate jame »Zijavnice« potoček, ki teče v Pristavski potok, pritok Mirne. Kmetijstvo; les za prodaj. Dolenja Dobrava, 60-12-9-2-1. Sr du Novo mesto 17 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 6 km, žel Ponikve 4.5 km, š Dol. Nemška vas 4 km. Nm ca 302 m. Bregovita lega pod gozdom nad Dobravskim potokom, ki pod Jezerom ponika. Zaselka Studence in Pri Japetu. Od bližnje ban. ceste Dol. Nemška vas—Poljane je mogoč dohod z avtom. Kmetijstvo. Dolenja Nemška vas, 147-33-22-9-2. Sr du Novo mesto 14 km. so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 3 km, žel Ponikve 1 km, š v kraju, ust. 1907, 5 odd. Gas. Nm 266 m. Večja ravninska vas na 1. bregu Temenice ob drž. cesti Ljubljana—Novo mesto in ob ban. cesti v Mirno. Zaselka Brnek in Ograja. Preko Temenice drži v Gor. Ponikve nov beton. most. Kmetijstvo. Nemško prebivalstvo, katerih prednike so tu naseljevali v 14. stol. grofje Ortenburžani. Ob nekdanji rimski cesti so tu našli kamenit rimski sarkofag. Dolenje Medvedje selo, 54-13-6-3-4. Sr du Novo mesto 16 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebn je 2 km. Nm ca 277m. Vas leži v prijazni dolini ob potočku, ki se v Kamni gorici izliva v Temenico. Dohod z avtom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Dolenje Ponikve, 131-25-20-6-0. Sr du Novo mesto 13 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 4km, žel Ponikve v kraju, š Dol. Nemška vas 1.5 km. Nm 261 m. Vas leži v ravnini ob drž. cesti Ljubljana—Novo mesto. Nasproti vasi, tik onkraj železnice, so veliki požiralniki, ki ob nizki vodi požirajo vso Temenico. Od tod dalje se vije struga pq polju in košenicah v gozd pod Sv. Ano, kjer je zadnji ponor Risanca, ki jo Temenica doseže le ob zelo veliki vodi. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Vino le za dom. Dolenji Podboršt, 69-14-10-4-0. Sr du Novo mesto 14 km. so žand zdr fin o pTt žup Trebn je 3 km. žel Ponikve 1 km, š Dol. Nemška vas 0.5 km. Nm ca 275 m. Vas leži na d. bregu Temenice nasproti Dol. Nemški vasi na terasah pod gozdom. Dohod mogoč z avtom. Kmetijstvo, les za prodaj. Valjčni mlin in žaga. Dolga njiva, 12-7-1-1-0. Sr du Novo mesto 20 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 10 km, žel Ponikve 8 km, š Dol. Nemška vas 7km. Nm ca 390m. Naselje stoji na vinski gori nad dolinico Pristavskega potoka, ki teče v Mirno. Dohod z vozom. Vinogradništvo in poljedelstvo. Gorenja Dobrava, 30-5-4-1-0. Sr du Novo mesto 14.5 km. so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 4 km, žel Ponikve 2 km, š Dol. Nemška vas 1 km. Nm 288m. Naselje leži na lepem polju ob ban. cesti Dol. Nemška vas—Mirna. Kmetijstvo. Gorenja Nemška vas, 52-10-7-3-0. Sr du Novo mesto 20.5 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 2.5 km. Nm 306 m. Vas stoji na gričku tik nad ban. cesto, ki se j. odtod odcepi od drž. ceste. Gospodarstvo kot Belšinja vas. Vas je dobila ime po nemških kolonistih, ki so jih tu naseljevali v 14. stol. Ortenburžani. Gorenje Medvedje selo, 72-11-8-0-3. Sr du Novo mesto 16 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 2 km. Nm ca 290 m. Vas leži v prijazni dolinici med Trebnjem in Mirno. Dohod mogoč z avtom. Rodovitna zemlja. Gospodarstvo kot Dol. Medvedje selo. Nekaj čebelarstva. Gorenje Ponikve, 119-21-16-4-1. Sr du Novo mesto 13.5 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 1 km, žel Ponikve v kraju, š Dol. Nemška vas 1 km. Nm ca 270 m. Vas leži ob drž. cesti na d. bregu Temenice, neznatno dvignjena v breg. Čez Temenico, ki žene mlin in žago, drži most v Dol. Nemško vas. Gostilna in trgovina. Ostalo kot Dol. Ponikve. Gradišče (v Gori), 31-7-2-5-0. Sr du Novo mesto 19 km, so žaud zdr fin o pTt žup Trebnje 7 km, žel Ponikve 4.5 km, š Dol. Nemška vas 4 km. Nm ca 420 m. Naselje stoji na istoimenski vinski gorici. Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Lipnik. H kraju spadata zaselek Pristava in grad Lanšprež. Prvotni utrjeni grad je stal na visokem hribu pol ure od sedanjega. 2e v Valvasorjevi dobi je bil v razvalinah. Prvotni grajski lastniki, Lanšpreški gospodje, se omenjajo že 1260. Sedanje grajsko poslopje je sezidala rodbina pl. Gallenberg. Še danes dobro ohranjeni grad je last grofov Wurzbachov. Grič, 38-7-4-1-2. Sr du Novo mesto 20.5 km, so žand zdr fin žel pTt o š žup Trebnje 3.5 km. Nm ca 320 m. Zaselek stoji na griču z. od Trebnjega. Dohod z vozom. Na j. strani se razprostira gozdnata Grmada. Prodaja prašičev, kokoši, jajc in cvička. Grm-Breg, 68-14-5-9-0. Sr du Novo mesto 13 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 4 km, žel Ponikve 0.5 km, š Dol. Nemška vas 1 km. Nm 263—280 m. Vasici ležita na terasah levega brega Temenice nasproti Ponikvam. Od bližnje drž. ceste je dohod mogoč z avtom. Gospodarstvo kot v Dol. Nemški vasi. Podr. cerkev sv. Marjete. Grmada, 43-8-6-1-1. Sr du Novo mesto 19.5 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 2.5 km. Nm ca 430 m. Leži na istoimenskem hribu jz. od Trebnjega. Dohod z vozom. Voda v kapnicah. V suši si dovažajo vodo iz Temenice. Gospodarstvo kot v Dečji vasi. Nekaj vinogradov imajo v Šmavru (občina Dobrnič). Hudeje, 125-25-14-10-1. Sr du Novo mesto 23 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 6 km. Nm 280—324 m. Vas z 'zaselkom V Blatih leži v gričevju nad širokim povirjem Ce-dilnice (Blata). Blizu vasi drži ban. cesta Velika Loka—Mirna. Zelo dobra glina za opeko. V Blatili je opekarna. Zelo rodovitno. Gospodarstvo kot v vasi Blato. Gostilna. Iglenik, 66-13-9-1-3. Sr du Novo mesto 23 km, so žand zdr fin žel pTt o š žup Trebil je 6 km. Nm 328 m. Vas stoji na griču sv. od Velike Loke, nedaleč od ban. ceste na Mirno. Zraven spada zaselek Šemrga. Dostop mogoč z avtom. Kmetijstvo. V Št. Lovrenc prodajajo mleko, prašiče in nekaj lesa. Jezero, 126-23-17-4-2. Sr du Novo mesto 13 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 5 km, žel Ponikve 2.5 km, š Dol. Nemška vas 2 km. Nm ca 272 m. Vas je razdeljena na več skupin med ban. cesto Dol. Nemška vas—Poljane in drž. cesto. Za vasjo ponikujeta Lukovski in Dobravski potok, ki ob deževju poplavljata plitvo polje (ime!). Ob povodnji voda tako naraste, da doseže Temenico. Kmetijstvo, gostilna. Pri vasi so odkopali pri nekdanji rimski cesti rimsko grobišče iz 2. stol. po Kr. Ob ban. cesti stoji podr. cerkev sv. Petra, onstran drž. ceste pa cerkev sv. Ane na Gradišču (408m); tik j. pod slednjo prihaja v Zijalih Temenica zopet na dan (gl. Vrlipeč v obč. Mirna peč). Kanina gora-Vina gorica, 68-15-8-7-0. Sr du Novo mesto 15 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 2 km. Nm 283 m. Kamna gora leži na 1. bregu Temenice ob drž. cesti pri odcepu železnice na St. Janž in ban. ceste v Mirno. Vina gorica stoji na dveh hribčkih; na višjem stoji podr. cerkev Zal. M. b., na nižjem pa grad Vina gorica. Pod Kamno goro spada tudi zaselek Štorovje. Kmetijstvo. Gradič Vina gorica je bil v Valvasorjevi dobi last grofa I. H. Wazenberga. Danes je last J. Topolovška, šol. upr. v p. Kamni potok, 72-15-12-2-1. Sr du Novo mesto 22 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 4 km. Nm ca 270 m. Vas stoji na d. bregu Temenice med Trebnjem in Vel. Loko. Nevarnost pred poplavami. Sz. odtod priteka v Temenico potok Kodeljevec z mlinom ob ustju. Preko Temenice most. Gospodarstvo glej Dol. Prapreče. Tod mimo je vodila rimska cesta, ob kateri so odkopali kamne in grobove. Kriška reber, 48-12-12-0-0. Sr du Novo mesto 27 km, so žand zdr fin žel o pTt Trebnje 6 km, š žup Čatež 2.5 km. Nm 423 m. Vas visoko nad povirjem Cedilnice v vinorodni rebri. Po obč. cesti dohod z vozom. Vinogradništvo in poljedelstvo. Križ, 32-6-6-0-0. Sr du Novo mesto 27 km, so žand zdr fin žel o pTt Trebnje 6 km, š žup Čatež 3 km. Nm ca 372 m. Naselje tik jv. od Kriške rebri s podobnimi razmerami. Nekaj čebelarstva. , Lipnik, 38-11-3-4-4. Sr du Novo mesto 16 km, so zand zdr fin o pTt žup Trebnje 6 km, žel Ponikve 3.5 km, š Dol. Nemška vas 3 km. Nm 436 m. Vasica stoji na razglednem vinorodnem hribu s. od Lukovka. Zaselek Zavrli in vinski gorici Arenberg in Ašental. Dohod po kolovozu z vozom. Vino in les za prodaj. Lukovek, 97-19-14-0-5. Sr du Novo mesto 13 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 5 km, žel Ponikve 2.5 km, š Dol. Nemška vas 2 km. Nm 300 m. Vas stoji na nekoliko dvignjeni ravni okrog podr. cerkve sv. Jurija in na obeh bregovih ozke doline Lukovskega potoka, ki ponikuje pri Jezeru. Mimo vasi lian. cesta Dol. Nemška vas—Poljane. Dve gostilni in trgovina. Kmetijstvo in vinogradništvo. Zaselek Ježkovec. Mala Sevnica, 16-3-3-0-0. Sr du Novo mesto 23.5 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 6.5 km. Nm ca 310 m. Naselje leži na robu kotlinice v Blatcli (ob Cedilnici), obdano deloma z gozdom (»Tičenca«), ki se razprostira proti Trebanjskemu vrhu in proti Igleniku. Kmetijstvo. Meglenik, 32-9-4-3-1. Sr du Novo mesto 20 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 4 km, žel Ponikve 2 km, š Dol. Nemška vas lkm. Nm 396 m.Vasica je razložena po pobočju razgled-! nega hriba nad Gor. Dobravo. Vinogradi in gozd. Dohod z vozom. Mrzla luža, 42-9-8-0-1. Sr du Novo mesto 7 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebil je 5 km. Nm 278 m. Stoji v mokrotni dolini Kodeljevca ob ban. cesti Velika Loka—Mirna. Gospodarstvo kot Dol. Prapreče. Dve gostilni. Odrga-Kukenberg, 58-10-6-4-0. Sr du Novo mesto 18 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 1 km. Nm 279—305 m. Vasici stojita na terasah d. brega Temenice pod gozdnatim Trebnjim vrhom (581 m) nasproti Trebnjemu, blizu trebanjskega gradu. Ob Temenici parna žaga in tovarna parketov. Dohod mogoč z avtom. Preživljanje s kmetijstvom in dnino. Temenica se tu rada razliva po travnikih. Kukenberg je nemška naselbina. Nemške koloniste so tu v 14. stol. naseljevali Ortenburžani. Pekel, 29-8-4-3-1. Sr du Novo mesto 18 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje lkm. Nm ca 288 m. Naselje stoji na terasah s. od Trebnjega. Dohod od ceste v Račje selo z avtom. Preživljanje s kmetijstvom in dnino. Nekaj čebelarstva. Pluska, 55-10-8-2-0. Sr du Novo mesto 23 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 4 km, ali š žup St. Lovrenc 4 km. Nm 328 m. Vasica stoji na neznatni vzpetosti ob drž. cesti pri odcepu ban. ceste v Žužemberk. Gospodarstvo kot Breza. Prapreče, 51-11-6-5-0. Sr du Novo mesto 17 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 0.5 km. Nm ca 280 m. Vasica stoji na terasah presahljivega potočka sv. od Trebnjega. Proti Medvedjemu selu stoji zaselek Hrib. Iz Trebnjega dohod po kolovozu. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in dnino. Primštal, 27-5-5-0-0. Sr du Novo mesto 15 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 4 km. Nm ca 310 m. Naselje stoji sredi gozda na terasi z. od Rodin. Od bližnje ban. ceste Treb-nje—Mirna je mogoč dohod z avtom. Kmetijstvo. Po imenu (Griinestal) sodeč, je vas nemška naselbina iz 14. stoletja. Pristava, 29-7-3-2-2. Sr du Novo mesto 20.5 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 0.5 km. Nm 278 m. Stoji na ravnem ob drž. cesti pri Trebnjem. Prodajo nekaj poljskih pridelkov, prašičev, kokoši in jajc. Prudof, 58-8-6-2-0. Sr du Novo mesto 20 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 1 km. Nm ca 300 m. Stoji na terasi sz. od Trebnjega. Do drž. ceste 0.5 km. Prebivalstvo se preživlja kot v Pristavi. Vas, prvotno nemška naselbina (14. stol.), je dobila ime (»Brunudorf«) od studencev, ki prihajajo zlasti ob dežju na dan. Račje selo, 95-16-12-3-1. Sr du Novo mesto 19 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 2 km. Nm 346 m. Vas stoji na terasi ob obč. in ban. cesti Velika Loka—Mirna. Proti Iludenju, Blatu in Sevnici se v povirju Cedilnice razprostira močvirna kotlinica Blata. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Obilo železne rude, ki so jo v 12. stol. vozili v topilnico v Dvor. Pri vasi so odkrili predzgodovinsko in rimsko naselbino. Podr. cerkev sv. Florijana je bila nekdaj znana božja pot. Baročni oltarji so iz 1648. Repče, 97-19-13-6-0. Sr du Novo mesto 20 km, so žand zdr fin žel o pTt š žup Trebnje 3 km. Gas. Nm ca 515 m. Vas stoji na slemenu Trebnjega vrha (581 m). Obširni razgledi. Vrta-často rodovitno polje, sicer gozd. Dohod z vozom. Vaščani so si zgradili s pomočjo Hig. zavoda globok vodnjak. Gospodarstvo kot v Dečji vasi. Vas so ustanovili kmetje iz Ponikve. Rilipovec, 142-32-13-17-2. Sr du Novo mesto 18 km, so žand zdr fin o pTt žup Trebnje 10 km, žel Ponikve 6.5 km, š Dol. Nemška vas 6 km. Nm ca 390 m. Hribovita lega pod vinsko gorico, ki se pod razglednim Kraljevcem (543 m), razteza proti v. v trebelnsko občino. Zaselka Ostrovec in Zvale. Dohod z vozom. Vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in dnina. Predzgodovinske gomile. 494 S lt E 7. NOVO MESTO Rodine, 131-26-19-3-4. Sr Ccr~ r\ . Zofcec •inč^Ofs oGobrovk) v o To/čane Cešnjice \» ■forteleve Mt OaJP^0 -Kal VH>ovec [Dobrova )Vrhovo -Globodol 5red~ O Dol - o ©Jkr^e/ o Horovo oKomri vrb Vrbovo Husarjcv Kal O 'Ambrus Stevco vos oVmkov vrb »Soteske ■Hraševo r° oHeniSko' -Busine^ o Hrib oH. Rigelj Ribnik O vas O O mes/o Legenda _____sreska meja __sedež občine l l » jreze = (/rž. ceste .banov » + sedež župnije # » dekanije redne postnezvae wm planin, koča ,drž. meja « 1 ? ? Iz vasi drži pot v Zagorico in v Dobrepolje. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Mali Korinj. Na hribu nad vasjo so odkrili predzgodovinsko gradišče, v gozdu pri vasi pa so odkopali številne predmete iz bronaste dobe. Pod hribom so našli rimski napisni kamen. Na Korinjskem hribu so še vidne razvaline gradu Korinj. Grad je bil prvotno last Korinj-skili gospodov in pozneje grofov Cečarjev, ki so imeli v župni cerkvi na Krki svojo grobnico, ki je še pred nekaj leti obstajala. Grad je bil že v Valvasorjevi dobi razvalina. Tik pod njim so razvaline stare cerkve. Valična vas, 125-26-14-12-0. Sr du Novo mesto 32 km, so žand zdr fin Žužemberk 5 km, žel Stična 15 km, o p š žup Zagradec 4 km. Nm ca 292 m. Vas stoji med vinogradi v. od Zagradca. Od bližnje ban. ceste dohod z vozom. Gospodarstvo kot Češnjice. V kraju so odkopali številne predmete iz latenske dobe. V starem veku je vodila tod mimo rimska cesta, ob kateri so odkrili rimsko zidovje in grobove. Sredi starega gradišča, obdanega z eliptičnimi nasipi, stoji podr. cerkev sv. Martina, ki ji služi za prag poganski rimski žrtvenik. Blizu cerkve stoji sredi vinogradov kapela sv. Jožefa in Urbana, sezidana 1688. Zagradec, 139-28-17-11-0. Sr du Novo mesto 36 km, so žand zdr fin Žužemberk 9 km, žel Stična 11 km, op š žup v kraju. Šola ust. 1874, 4 odd. Prosv. d., Gas., PSVD. Nm 264 m. Gručasta vas na visoki skalni terasi 1. brega Krke ob ban. cesti Grosuplje—Žužemberk. Pod vas spada zaselek Brinje. Avtobusna postaja proge Stična—Žužemberk. Vas ima električno razsvetljavo iz ban. elektrarne v Fužinah. Gospodarstvo kot Fužine. Trgovina in gostilne s prenočiščem. Lepa je Krka s svojimi številnimi slapovi v lehnjaku. V njej se nudijo poleg ribolova (postrvi) ugodna mesta za kopanje. V bližini se nahaja dolga »Grajska jama«. Izkopani predmeti iz hallstattske dobe. Vas se prvič omenja 1251, ko je koroški vojvoda Ulrik podaril brižinskemu škofu posestva v Zagradcu. Kraj je dobil ime po gradičku, ki je nekdaj stal v sosednjih Fužinah. • Župnija Zagradec (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 1354 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Brezni, spoč. D. M. je stala že 1680. Sedanjo renesančno stavbo so postavili 1797. Znamenita je oljnata slika iz 1788 in krasna marmornata priž-nica, katero so ob razpustu stiškega samostana prinesli v to cerkev. Cerkev je bila prvotno podr. župnije Krke. L. 1788. je postala lokalna kapetanija, 1875 pa župnija. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je bil ustanovljen že 1758. Odtod doma dr. Žitnik Ignacij (1857—1913). novinar in politik. Občina žužeinberk Preb. 2315, hiš 494, posest. 410, koč. 77, najem. 3. Površina* 3703 ha: njiv in vrtov 946. trav. in paš. 253, vinogradov 39, gozdov 2335, ostalo 130. Teren občine je kraški, suh in vrta-čast. Potokov ni, pač pa teče po sredi občine globoko zarezana Krka, ki dela mnoge prirodne slapove. Med hribi je omeniti le Plešivico s cerkvijo sv. Katarine (523 m). Čeprav zavzemajo gozdovi (pretežno hrast in gaber) 2/s obč. areala, občina ni slabo poseljena, ker imamo v bližini Krke mnogo vasi. Poljske pridelke pridelajo skoro vse vasi na 1. bregu Krke tudi za prodaj: vino se večidel porabi doma. Vinogradi so zasajeni na Kriški. Brinovi in Stari gori, a največ na Liscu. Prebivalstvo prodaja v Ljubljano govedo, prašiče, les, krompir, fižol, lan, proso, kokoši, jajca in surovo maslo. Vasi so gručaste. Prebivalci so »Kranjčani«. Bogat ribolov v Krki. Budganja vas, 163-30-28-2-0. Sr du Novo mesto 27.8 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 3.8 km, žel Stična 23.5 km. Nm 262 m. Vas leži na nekoliko dvignjenem, vrtačastem kraškem svetu na d. bregu Krke. Dohod z avtom 2 km od ban. ceste. Svet je kamenit in polje slabo. Nekdaj so bili skoro vsi moški te vasi zidarji, sedaj pa, ko ima ta obrt na kmetih malo posla, se mučijo s skopo zemljo, z živinorejo in prekupčevanjem. Podr. cerkev sv. Ožbalta se prvič omenja 1526. Cvibelj, 61-11-9-1-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 1.9 km, žel Stična 22.5 km. Nm 304 m. Del vasi leži ob ban. cesti na Dobrnič—Trebnje, del pa na gričku Goli vrh ob stari rimski cesti. Kraj vasi se odcepi nova cesta proti Radohovi vasi, ki pa je še v gradnji. Voda iz kapnic. Prodaja poljskih pridelkov, prašičev in jajc. Prvotni gotski kapeli sv. Lenarta na Golem vrhu so v zač. 18. stol. prizidali v podobi križa kapeli sv. Florijana in sv. Notburge. Dešeča vas, 123-27-26-1-0. Sr du Novo mesto 33.4 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 9.4 km, žel Stična 20 km, š žup Smihel lkm. Nm ca 242 m. Vas leži v dveh gručah na vrta- * Brez Drašče vasi, ki je bila 1936 priključena občini. časti terasi na d. bregu Krke. Pod vasjo dela Krka lepe slapove. Dohod z avtom 2.5 kin od ban. ceste. Kmetijstvo, vino le za dom. Prodaja prašičev, kokoši in jajc. Dolnji Križ, 71-16-16-0-0. Sr du Novo mesto 29 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 9.5 km, žel Stična 20 km. Nm ca 314m. Vas stoji v gruči na vrtačastem svetu, 1.5 km od ban. ceste v Vrhovem. Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Kmetijstvo s prodajo goveda, prašičev, kokoši in jajc. Sadje in vino za dom. Drašča vas, 179-29-23-6-0. Sr du Novo mesto 33.5 km, so žand zdr fin o Žužemberk 6.5km, žel Stična 13.5 km, p Zagradec 2.5 km, š žup Smihel 3 km. Nm ca 250 m. Vas stoji na terasi d. brega Krke nasproti Bregu. Pod vasjo slapovi Krke. Pri mlinih dva lesena mosta. Dohod z vozom. Ostalo kot Dešeča vas. Gornji Križ, 71-16-16-0-0. Sr du Novo mesto 29.5 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 5.7 km, žel Stična 18 km. Nm ca 335 m. Vas leži na prisojni planoti nad Dol. Križem, 2 km od ban. ceste v Vrhovem. Ostalo kot Dol. Križ. Klečet, 161-39-33-6-0. Sr du Novo mesto 33.5 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 9.5 km, žel Stična 17 km, š žup Šmihel lkm. Nm ca 282 m. Gručasta vas na kamenitem (ime!) gričku četrt ure od Krke in 2 km od ban. ceste. Dohod mogoč z avtom. Voda iz kapnic. Ostalo kot Dešeča vas. Plešivica, 47-7-7-0-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 13.3 kin, žel Stična 25 km, š žup Šmihel 5 km. Nm ca 420 m. Leži visoko na z. pobočju istoimenskega hriba (523 m), ki je privlačna razgledna točka (1 uro od Žužemberka). Dohod z vozom. Voda iz kapnic. Kmetijstvo. Prodaja prašičev, kokoši in jajc. Podr. cerkev sv. Katarine. Poljane, 28-7-6-1-0. Sr du Novo mesto 30.7 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 6.7 km, žel Stična 20.1 km, š žup Šmihel 1.9 km. Nm ca 260 m. Leže ob ban. cesti nad 1. bregom Krke, ki tu žene mlin. Kmetijstvo in vinogradništvo. Vinogradi in zidanice so na Kriški gori. Prodaja živine. Prapreče, 84-18-13-3-1. Sr du Novo mesto 25.9 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 1.9 km, žel Stična 20.1 km. Nm 223 m. Leži ob ban. cesti na terasi 1. brega Krke. Preko nje držita dva lesena mosta. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja prašičev, jajc, perutnine in masla. Reber, 158-32-30-0-2. Sr du Novo mesto 28.7 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 4.7 km, žel Stična 26.7 km. Nm 349 m. Vas leži na prisojni rebri nad Žužemberkom. Dohod z vozom. Pol km odtod je v gradnji nova ban. cesta v Rado-liovo vas. Voda iz kapnic. Kmetijstvo in vinogradništvo. Polje rodi najlepšo pšenico in koruzo v občini, tudi za prodajo sosedom. Prodajajo tudi živino in živinorejske proizvode. Stara podr. cerkev sv. Marije Magd. Sv. Marjeta, 8-2-2-0-0. Sr du Novo mesto 32.6 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 1.9 km, žel Stična 17 km, š žup Šmihel 3.2 km. Nm ca 340 m. Dve hiši in podr. cerkev za gričem s. od ban. ceste nasproti Smihelu. Voda iz kapnic. Prodaja živine, jajc in surovega masla. Stranska vas, 38-14-8-6-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 1.9 km, žel Stična 23.9 km. Nm 242in. Vas leži na terasi na d. bregu Krke, nasproti žužem-berškemu gradu. Dohod tudi z avtom. Poljedelstvo in delo v gozdu (hrast, bukev). Podr. cerkev sv. Roka so zgradili 1626 v spomin na kugo. Cerkev ima visok zvonik z dvojnim patri-arhatskim križem. Šmihel, 164-30-24-6-0. Sr du Novo mesto 32.6 km, so žand zdr fin o pT Žužemberk 8.6 km, žel Stična 15 km, š žup v kraju. Sola ust. 1885, 2 odd. Šolski oder, Gas., PSVD. Nm 269 m. Vas leži v gruči okrog župne cerkve na d. bregu Krke, preko katere vodi most na ban. cesto Zagradec—Žužemberk. Po obč. cesti dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Trgovine in gostilne. Prodaja živine, živinorejskih proizvodov in medu. V vasi so odkrili rimske stavbe, nagrobnike in rim. novce, zraven pa kamenito sekiro iz neolitske dobe in razbito posodo z značilno staroslovensko ornamentiko. Vas se prvič omenja 1136. Župnija Šmihel (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 811 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela. Prvotno je bila cerkev podr. žužemberške župnije, od 1760 je samostojna. Vrh pri Križu, 66-16-15-1-0. Sr du Novo mesto 29.7 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 5.7 km, žel Stična 21.5 km. Nm ca 340 m. Vas leži v gruči na gričku, 2 km nad ban. cesto. Dohod z vozom. Poljske pridelke, sadje in vino porabijo doma. Prekupcem prodajajo svinje, na sejmih živino. Vrhovo, 60-8-8-0-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 5.7 km, žel Stična 22 km. Nm 275 m. Lega na gričku tik ban. ceste. Skozi Vrhovo je vodila tudi rimska cesta. Vas ima od Hig. zavoda ograjen studenec. Go- 498 S H EZ NOVO MESTO spodarstvo kot Vrh. Vas se prvič omenja 1145, podr. cerkev sv. Križa pa 1526. Prvotno gotsko cerkev so kasneje večkrat prezidali. Pokopališče. Zafara, 81-17-14-1-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 1.9 km, žel Stična 27.7 km. Nm 294 m. Vas leži na terasastem griču za žužemberško farno cerkvijo (ime!) nad Žužemberkom. Lep razgled po dolini Krke. Od ban. ceste na Dobrnič—Trebnje dohod z avtom. Gostilna. V trg prodajajo v dobri letini nekaj vina. Ostalo gl. Cvibelj. Zalisec, 84-14-14-0-0. Sr du Novo mesto 29.7 km, so žand zdr fin o pT š žup Žužemberk 5.7 km, žel Stična 27.7 km. Nm ca 318 m. Vas leži ob ban. cesti proti Radohovi vasi. Dohod z vsemi vozili. Poljedelstvo in vinogradništvo. Poljske pridelke (krompir, lan in drugo) in prašiče prodajajo prekupcem. Vino pridelujejo na bližnji gori Lisec (565 m) in ga nekaj prodajo domačim gostilničarjem. Žužemberk, trg, 768-161-118-43-0. Sr du Novo mesto 24 km, so žand zdr fin o pT š žup v kraju, žel Stična 22 km. Šola ust. 1827, 8 odd. Kmet. nad. š. SKJ, PJS, Kat. izobr. d., Gas., PCMD, Podr. d. Kršč. šola, JUU sres. d., Udruž. voj. inv., PCD, PSVD. Vodovod. Zdravnik, notar. Nm 190—294 m. Žužemberk, ki je dobil ime po starem gradu, leži na obeh bregovih Krke, od katerih je zlasti desni zelo ozek in strm. Bregova vežeta dva mostova, zasebni in ban. Osrednji del trga je vrh terase na 1. bregu ob glavni cesti s prostornim tržnim prostorom. Tu je križišče ban. ceste Grosuplje—Novo mesto s cestami na Smuko—Kočevje, na Dobrnič—Trebnje, v gradnji pa je ban. cesta na Iladohovo vas, ki se tu odcepi. Trg ima večkrat dnevno avtobusno zvezo s Stično. Gostilne s tujskimi sobami, trgovine, razni obrtniki in rokodelci, zlasti čevljarji. Večji del prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Krompir, lan, fižol, proso pridelujejo nekateri tudi za prodaj. Živino prodajajo na sejmih, ki jih je v trgu letno 11. Gozd iz okolice daje za prodaj deske, žel. pragove in drva. Prijeten kraj za letovišče. Krka ima tik pod trgom tri mogočne slapove ter je v poletnem času zelo prijetna za kopanje. Lepi sprehodi in izletne točke: k Sv. Petru (3 ure), na Šumberk (3 ure), na Lisec (2 uri), na Hinje (2'A ure), na Plešivico k Sv. Katarini (1 uro), na Kozjak ali po dolini v Sotesko (2 uri), Toplice (3 ure) itd. V okolici je tudi nekaj podzemskih jam, n. pr. jama pri Selili pri Ajdovcu, Crničkova jama v Jami, Tominčeva jama nad Pod-gozdom v Cegelnici itd. Na hribu, kjer je zdaj župna cerkev, je stalo predzgodovinsko keltsko gradišče, utrjeno s trojnim obrambnim nasipom. Pozneje so imeli tu Rimljani utrjeno vojaško postojanko in pogunski tempelj. Tod mimo je držala rimska cesta, ki je na bregu, nasproti žužemberškega gradu, prekoračila Krko. Ze v predzgodovinski in rimski dobi je v kraju in okolici cvetelo železarstvo. Fužinarstvo se je nadaljevalo tudi v srednjem veku (gl. vas Fužine). Ob Krki proti Praprečam se še vidijo ostanki nekdanjih kovačij. Žužemberk je že zgodaj dobil trške pravice; imel je lastnega trškega sodnika, ki je imel celo pravico do krvnega sodstva. Na to še spominja krajevno ime »Pod starimi gavgami« ob cesti v Dobrnič in »Morišče« v gozdu nad Cvibljem. Tržani so se bavili predvsem s krznarstvom in ribištvom, posebno na d. bregu Krke, kjer so si postavili cerkev sv. Miklavža. Od srednjega veka^ do prevrata se je v trgu ohranil ceh krznarjev, strojarjev in čevljarjev. Na Krki pod gradom je v sredi 18. stol. zgradila rodbina Kleinmayer iz Celovca veliko papirnico, ki so jo 1848 opustili. Sedanji lastnik g. Lavrič iz Moravč je stavbo preuredil v strojarno in usnjarno. Ko je 1738 redna poštna zveza Ljubljana—Karlovec krenila po cesti mimo Žužemberka, je ta postal važno poštno postajališče. Turki so napadali trg 1473, 1491 in 1528. Požar ga je upepelil 1591 in 1670. Kuga je morila 1625. Takrat so mrliče pokopavali na farovški njivi, ki se še danes imenuje »kužni dol«. Od 1868 je v Z. sedež okrajnega sodišča. Starodavni žužemberški grad so postavili na strmi pečini nad Krko najbrž že mejni grofje v 9. ali 10. stol., morda tudi oglejski patriarhi. Bil je utrjen s 6 stolpi. Prvič se omenja šele 1216. Na ogromni grajski stavbi se razločno poznajo tri stavbne dobe. Štirioglati stolp v sredini z več nadstropji je najstarejši del stavbe in sega v romansko dobo. Stanovanjski prostori kažejo znake zgodnje gotike. Obrambne stolpe in obzidje je dal postaviti cesar Ferdinand I. 1526. Pozneje so grad okrasili zunaj z lepimi balustradami, znotraj pa z arkadnimi hodniki. L. 1295. je grad postal last Goriških grofov, ki so tu postavljali svoje ministeriale, Zužemberške gospode. Ti se prvič omenjajo 1311. Po izumrtju Goriških grofov (1374) je graščina prešla v roke Habsburžanov. Ti so jo dali prejšnjim zakupnikom grofom Auerspergom, ki so jo dobili v pravo last 1538. Žužemberški Turjačani so bili zelo vplivni na cesarskem dvoru. Najslavnejši je bil Ivan Vajkart pl. Auersperg (fl677), ki je bil do 1669 prvi minister cesarja Leopolda 1. L. 1591. je grad do tal pogorel. Pozneje so ga restavrirali. Do 1893 so ga uporabljali za prostore državnih uradov in sodišča. V njem so bile tudi ječe. Grad je sicer še ohranjen, vendar je notranjost že v razvalinah. Njegovi lastniki so še vedno Auerspergi. Župnija Žužemberk (dek. Žužemberk, škof. ljublj.) ima 3150 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Prvotna cerkev je stala že v 12. stol. Sedanjo dvostolpno stavbo so zgradili 1768 na hribu nad trgom v strogo renesančnem slogu. Znamenita je po grobnici rodbine Blanques, starinskih oltarjih in umetniških slikah. Na pokopališču je znamenit križ s Kristusom in reliefom Zal. M. b. na nagrobniku dekana Tavčarja. Križ je ulila 1867 železolivarna v Dvoru, relief pa je izdelal kipar Pengov. Cerkev je bila sprva podr. prafare v Dobrniču. Iz nje se je izločila kot vikariat pred 1399, ko je bila skupno z materjo faro inkorporirana stiškemu samostanu v zameno za trg in cerkev v Tržiču. Samostanu je ostala podrejena do 1784. Župnija je že od 1463. Njen sedež je bil do konca 18. stol. pri sedanji podr. cerkvi sv. Miklavža v Bregu (na d. bregu). Ta cerkev sega v 11. ali 12. stol. in je najstarejša v župniji. V reformacijski dobi je v njej čez 40 let (do 1600) učil predikant Krištof Slivec. Pred svetovno vojno so razpadajočo cerkev restavrirali. Lep rokoko oltar in freske. Kapela sv. Jakoba v trgu je bila nekdaj grajska kapela. V reformacijski dobi je bila protestantska molil-nica. Hrani stare freske. V novejši dobi so jo popolnoma prenovili. S K E Z PTUJ 499 Srez Ptuj Splošen pregled Ptujski srez je (z mestno občino Ptujem vred) s svojimi 820 km2 med obsežnejšimi našimi srezi. Meja mu poteka od Drave pri Vurbergu čez j. skupino Slov. goric v spodnjo dolino Pesnice, se vzpne v osrednji del Slov. goric, držeč se proti v. nekako razvodja med Sčavnico in Pesnico. Jv. od Ljutomera zavije meja ob grabi Santavcu proti Dravi, ki jo doseže tik jv od Središča. Odtod gre meja ob Dravi odnosno njenih stranskih rokavih (stari Dravi) navzgor mimo Ormoža do Zavrča, kjer krene v vzhodni del Haloz in nato po razvodju med Dravo in Bednjo na z. Tu je sreska meja obenem banovinska. JNa Debelem vrhu (621 m) doseže višje hribovje Macelj, pa ga brz zapusti ter krene čez zgornjo dolino Rogatnice v sred- niJCD a Pust,vši ves Zetalski kot in markantno Donačko ali Kogasko goro (883 m) sosednjemu šmarskemu srezu. Meia poteka tu kar povprek čez Haloze (Jelovec 624 m), preseka z od Majsperka Dravinjsko dolino in gričevje Savinjsko, zavije v močvirni jz. del Dravskega polja (»Creta«) ter doseže Dravo pri Vurbergu. Srez se razprostira čez tri pokrajinske enote: Slov. gorice, rtujsko polje in Haloze. Terciarno gričevje Slov. goric deli široka, zamočvirjena spodnja dolina Pesnice v dva dela: manjši z. del med Dravo in Pesnico se vleče v obliki slemen od sz. proti jv. in se končuje z Mestnim vrhom tik nad Ptujem. Iz njega dovajata vodo Grajenski potok in Rogozniea. Večji del v. od 1 esmee pa v smeri proti v. nekoliko izgublja na višini. Znatnejši dotoki Drave s tega področja so Sejanski potok, Lesnica, Pavlovski potok in Trnava, ki imajo v spodnjem delu ponekod široka, zamočvirjena dolinska dna. Na skrajnem jv (med^ Ormožem in Središčem) prehajajo gorice v nižjo, precej obsežno, ravno in večidel pogozdeno diluvialno teraso, ki se nadaljuje v Medjimurje. Ravnina Dravskega polja se deli v /gornje Dravsko polje nad Ptujem in v Spodnje Dravsko polje med Ptujem in Ormožem. Pod Ormožem se ravnina na levem slovenskem bregu v ozkem pasu nadaljuje proti Medji-murju. Vse obsežno Ptujsko polje je suha, rodovitna, prodnata ravan, ki pada proti Dravi v nizkih diluvialnih terasah. Svet preide v ilovnato, močvirno ravnino (»Creta«) šele na skrajnem jz. ob Polskavi ki se v spodnjem toku drži vznožja Jrlaloz ter se sele polagoma približa Dravi oziroma njenemu pritoku Dravinji. Drava sama teče v z. delu polja v vznožju Slov. goric, prečka ravtiino na najožjem mestu med Ptujem in Zavrčem, tekoč dalje .proti v. tesno prislonjena v vznožje Haloz. Haloze same so nenavadno živahno razčlenjeno terciarno gričevje, ki je v v. delu nekako istih višin kot Slovenske gorice (ne mnogo čez 350 m), v z. delu pa se dvigne celo preko 600 m visoko. Glavna dotoka Drave s Haloz na ozemlju sreza sta Psičina in Bela, v Dravinjo pa se stekajo Rogatnica, okrabska in Jesemca. Edina širša dolina v področju Haloz je spodnja dolina Dravinje, ki poteka od z. proti v., ločena od JJravskega polja Ie po ozkem pasu gričevja (Savinjsko, Ptujska gora). Geološka zgradba sreza je kaj enostavna. Najstarejše tvorbe so miocenski sloji (lapor, peščenjak, litavski apnenec in groh), ki sestavljajo Haloze skoro v celoti, le pri Dobrini segajo od z. 1 km široke plasti oligocena (soteške plasti). Ob s. pobočju Haloz vidimo še ozek pas pliocenske ilovice in proda, ki sega od z. sem do vasi Jurovci. Enako so zgrajene Slov. gorice s. od Ptuja. Tudi tam nastopata mlajša pliocenska ilovica in prod. Ptujsko polje pokriva diluvialni prod, le ob Dravi se razteza nekaj km široka aluvialna nižina. Dravske način V Ujej0 zlato' ki so ga nekdaJ izpirali na preprost Podnebje Ptujskega polja in njegovega obrobja kaže znake izrazitega panonskega vpliva. Zime so precej hladne, poletja vroča. Vendar so v Ptuju i zimske i letne temperature za spoznanje višje kot v Mariboru (povpr. temperatura v ju-hju 20.6° C, v januarju —1.7°). Značilno je veliko število jas-i *-1;x P°vPrečna oblačnost znaša le 4.08, zlasti majhna je poleti, vštevši september. Suho ,in sončno pozno poletje, zgod- nja jesen ter veliko število poletnih dni s temperaturo nad 20° (62.5 dni, več kot v Mariboru in Radgoni), vse to je izredno ugodno za vinogradništvo. Padavin je v Ptuju nekaj več kot v Mariboru, povpr. 1100 nun na leto, največ v juniju (119), avgustu (120) in oktobru (122), najmanj jih je v februarju (47), razmeroma malo tudi v septembru (99). Povprečno je na leto 117 dni s padavinami. V Slov. goricah proti s., zlasti pa proti v., množina padavin znatno pojema (Cerkvenjak 963 mm, Ormož 940 mm, Sv. Bolfenk na Kogu 833 mm). Sneg pada povpr. 22 dni na leto. Poleti, zlasti v juliju, so pogoste nevihte, često združene s točo. Gozdovi po hribovitih delih sreza so mešani listnati s hrasti, bukvami in pravimi kostanji, ki nastopajo v Slovenskih goricah proti jv. vedno bolj pogosto. V teli delih sreza so splošno razširjene rastline mešanih gozdov j. od Drave: bljušč, trolistna vetrnica, bradati klinček, gorski grahor (Latyrus montanus), tevje. Na nekaterih mestih Ptujskega polja dobro uspevajo gozdovi črnega in gozdnega bora. Ob vodah sestavljajo loge in dobrave hrasti, topole, vrbje in grmovje. Na gričku Sv. Roka pri Hajdini je mal ostanek nekoč veliko bolj razširjenega stepskega rastlinstva, v katerem prevladuje pont-ska trava obrad (Andropogon grvllus). V tej združbi se nahajajo še trave: Phleum phleoides, Koeleria gracilis, Poa angusti-folia ter trajnice in zelišča: cipresasti mleček (Eupliorbia cy-parissias), zobunec (Tunica saxifraga), detelji Trifolium pro-cumbens in montanum, meteljka Medicago falcata, bolonjska homulica (Sedum boloniense), travniška kadulja (Salvia pra-tensis), vrednik Teucrium chamaedrys, škrobotec Alectorolo-phus minor, perla Asperula cynanchica, glavinec Centaurea scabiosa in rhenana. Za Ptujsko polje je zelo značilna združba mokrih travnikov. Prevladujoča trava je masnica, kateri so primešane dišeča boljka (Antkoxantum odoratum), medena trava (Holcus lanatus), lisičji rep (Alopecurus pratensis) in še nekatere druge. Številne so razne ostričine, ponekod tudi ločki (Juncaceae) in trstike (Phragmites). Vmes se nahajata tudi dve močvirni praproti Dryopteris thelypteris in eristata. V zgodnji pomladi krasi travnike belina številnih velikih zvončkov, >ozneje travniška penuša (Cardamine pratensis), na višku po-etnega cvetenja pa dresen Polygouum bistorta, kukavičja lucca (Lychnis flos cuculi), ripeča zlatica (Ranunculus acer), evropska pogačica (Trollius europaeus), svetli talin (Thalic-trum lucidum), perunika Iris sambucina in številne orhideje (Orchis mcarnata, Epipactis palustris i. dr.); ob drugi košnji sta v polnem cvetju zelnati osat (Cirsium oleratium) in dimek Crepis paludosa. Kakor drugi sosednji srezi spada tudi ta v območje hrastovega gozda panonske pokrajine. V tem srezu rasteta dve sredozemski rastlini: praprot Ceteracli officinarum pri Zavrču in srobot Clematis flammula od Barela do Zavrča. — Redke rastline so: štirilistna marsilija; Najlrajhova potočarka (Roripa Neilreichii)^ po močvirnih krajih okrog Zavrča; širokolistni potočnik (Sium latifolium) z gotovostjo samo pri Ptuju; sovec (Oenanthe media) samo ob Pesnici pri Srlincih. Po suhih krajih je redek grahovec Astragalus onobrvehis (Hajdina, Cir-kovce), stoglavež Eryngium campestre (Rogozniea), sibirska zvončnica (Campanula sibirica) pri Ptuju in Vurbergu. Srez je izredno bogat poljske divjačine: zajcev, jerebov, fazanov, jerebic, prepelic, slok, velikih kožic, divjih gosi, rac; manj je srn, jazbeeev, lisic, kun, podlasic in dehorjev. V večjih, počasi tekočih vodah živi som. Poleg kečige žive v Dravi do Maribora bolen (Aspius rapax), androga (Abramis bjorkna), smrkez (Acerina sckraetser), čep (Aspro zingel), smuč (Lucio-perca sandra) in menek (Lotta lotta). Iste ribe žive tudi v spodnjih tokih Pesnice in Dravinje. Priljubljeni akvarijski ribici sta belica (Leuciscus delineatus) v Pesnici in zlata ribica (Carassius auratus), ki živi podivjana okrog Ptuja. Pogosta je tudi riba Alburnus Ertaveci, ki jo je Erjavec sam prvi našel v bavi kjer je redka. V srezu je pogost štajerski krešič (Cara-bus stiriacus). V bregovih Drave gnezdi večkrat breguljica (Riparia riparia). Glede drugih ptic gl. srez Maribor Ze v prazgodovini je bilo Ptujsko polje križišče cest, po katerih so prevažali jantar s s. na plovno Dravo. V rimski dobi so tod vodile važne vojaške in trgovske ceste v Panonijo in Norik, ki je segal tu do Vurberga. Iz Italije je držala tod skozi cesta v Panonijo (Oglej—Ljubljana—Celje—Ptuj—Velika Nedelja—Ormož—Središče (In medio Curta)—Strigova—Sobo-tišče (Sabaria). Z njo se je križala cesta, ki je šla iz Srema (Sremska Mitrovica—Varaždin—Središče) proti Ptuju. Prometne poti pa so takrat držale tudi v smeri proti Ljutomeru in Mariboru. Okoli 841 je prišlo ptujsko ozemlje v sestav dolnje panonske mejne grofije kneza Pribine in Koclja, katerih država je obsegala vse ravno Podravje. Ze v 1. pol. 9. stol. so dobili solnograški nadškofje tu obsežna posestva. Leta 860. jim je cesar Ludvik Nemški potrdil vsa njihova posestva okoli Ljutomera in Radgone, posebno pa še okoli Ptuja, Ormoža, Središča in Vel. Nedelje. Nove darilne in potrdilne listine so dobili nadškofje tudi v naslednjih desetletjih. Leta 907. so Madjari skupno z ostalo južno Štajersko začasno zavzeli tudi te kraje. V obrambo pred njimi je nastala v 2. pol. 10. stol. ptujska ali podravska krajina, imenovana tudi Krajina onstran gozda. Ker je bil Ptuj solnograški, je bil sedež krajine v Mariboru. Krajina je segala na z. do Pohorja in Kozjaka, na v. do madjarske meje (črta ustje Kučnice v Muro in ustje Dravinje v Dravo), na j. do Donačke gore, Boča in Konjiške gore, na s. pa do Mure. Kot ptujski mejni grof se prvi omenja 980 Rotwin. Pozneje so dobili krajino grofje Spanheimi, ki so ji 1147 priključili Dravsko dolino do Dravograda. Spanheiine so 1147 nasledili Traungavci, ki so združili ptujsko krajino s Štajersko. Ko so 1192 izumrli, so dobili ptujsko krajino Baben-beržani (do 1246), 1278 pa Habsburžani. Viden pečat ptujski zgodovini so dali poleg solnograških nadškofov, ki so obdržali tu svoja posestva do 1573, tudi njihovi ministeriali Ptujski gospodje. Ko je Friderik Ptujski 1199 popolnoma potolkel Madjare, je osvojeno pusto in neobljudeno ozemlje okoli Vel. Nedelje, Ormoža, Središča in Sv. Miklavža podelil nemškemu viteškemu redu, da prevzame obrambo teh krajev. Red se je tu obdržnl do danes. Sredi 13. stoletja so priključili Štajerski še Mursko polje. Ob meji so ustanovili strelske dvorce. Ptujsko polje je bilo važno prometno križišče tudi v srednjem in novem veku. Vsa trgovina med Madjarsko in Benetkami ter Trstom, kamor so uvažali madjarsko živino, kože, usnje in drugo, je šla skozi Ptujsko polje. Vinska trgovina solnogra-škega Ptuja s Koroško in Solnogradom je bila dolgo prepovedana, ker so deželni knezi, štajerski vojvode, dajali ugodnosti Mariboru, Radgoni in od 1311 tudi Slov. Bistrici na škodo Ptuja. Šele 1432 so dobili ptujski meščani dovoljenje za prevoz vina skozi Slov. Bistrico in po Mislinjski dolini na Koroško. Ostala je pa še prepoved trgovanja po Dravski dolini mimo Maribora na Koroško, Cesta Maribor—Ptuj—Varaždin je bila zgrajena za cesarja Jožefa I., cesta v Slov. Bistrico za Marije Terezije. Cesta Dunaj—Maribor—Ljubljana—Trst, ki so jo zgradili oz. popravili v zač. 18. stol., je pustila Ptuj ob strani. Izven tega prometnegn območja je ostal Ptuj tudi po zgraditvi Južne železnice, dobil pa je svojo žel. zvezo na progi Pragersko—Kaniža (1857—1864). Poslej je Ptuj še ohranil vinsko trgovino Haloz in dela Slov. goric ter trgovino po Dravi v Posavino in Vojvodino, kamor so prevažali koroško železo in rogaško slatino, toda izgubil je posredniško vlogo v trgovini med Podonavjem in Italijo. Brodarstvo po Dravi, ki je bilo razvito že v srednjem veku, se je deloma ohranilo do danes. Pri Ptuju se zelo pogosto omenja mitnica, prvič že 890. Cerkvena organizacija je tu razmeroma zelo stara. Najstarejša župnija, ustanovljena pred 9. stol., je bila v Ptuju, druga v Vel. Nedelji pa v zač. 12. stol. Starost prafara imajo tudi župnije: Sv. Lovrenc v Slov. gor., Sv. Marjeta, Zg. Hajdina, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Barbara v Hal., Zavrč, Ormož in Sv. Miklavž pri Ormožu. Iz teh prafara in iz hočke, slivniške ter šentrupertske prafare (izven sreza), so se izločile vse danušnje župnije. Cerkveno so župnije s. od Drave pripadale do 1787 solnograškim nadškofom, nato do 1859 sekovskim in poslej lavantinskim škofom. Župnije j. od Drave so pripadale do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji, od 1787—1899 sekovski in poslej lavantinski škofiji. Te župnije so bile skrajne j. postojanke sekovske škofije. Leta 1931. so našteli v srezu 71.888 prebivalcev.* Na km2 je živelo povprečno 88 ljudi. Gostota je največja v ptujski okolici in v predelih posebno intenzivnega vinogradništva (ca 120—140 ljudi na km2). V ostalem znaša na Dravskem polju gostota od 80—90 na km2, v Slov. goricah večinoma čez 90, v Halozah se močno znižuje od sv. proti jz. do dobrih 50; podobno nizka gostota je tudi na jugozahodnem Dravskem polju, pač radi obsežnih močvirnih predelov. Na Dravskem polju * Vštevši kraje, ki so bili 1936 priključeni mestu Ptuju. prevladujejo velike sklenjene vasi, večinoma obcestnega tipa. V spodnjem delu pod Ptujem so razpostavljene dokaj enakomerno po vsej ravnini; v zgornjem jih je ob gozdovih sredi ravnine malo, razporejene so v glavnem v dveh dolgih vrstah: ob Dravi, oziroma njenih terasah ter na jz. ob meji med suhim poljem in močvirno »Čreto«. V obeli primerih je značilna razporeditev kultur: od vasi proti Dravi, oz. Polskavi se širijo travniki, pašniki in logi, proti notranjosti ravnine pa obdelan svet, ki se konča v obsežnih, pretežno borovih ravninskih gozdih. V Slov. goricah prevladuje razložena naseljenost, ki je posebno izrazita v vinogradniških predelih. Domovi in viničarije so večinoma po slemenih (»vrheh«), manj v »gra-bah«; prisojna pobočja in slemena so v vinogradih, osojna pod listnatim gozdom; širše doline (zlasti Pesnica) so precej mokrotne, malo obdelane in naseljene le ob robovih. V isti obliki so naseljene Haloze, le da je v njihovem z. delu radi obsežnejših gozdnih površin razloženost še stopnjevana. Tu imamo ponekod že prave samotne kmetije. V gospodarskem oziru je kmetijstvo skoro izključna panoga. Njiv in vrtov meri srez 27.387 ha (ca 33% celotne površine). Poljedelstvo je seveda predvsem doma na rodovitnem Dravskem polju. Tu zavzemajo njive in vrtovi ponekod nad 50% (n. pr. obč. Sv. Marjeta, Dornava, Hajdina), skoraj povsod pa nad 35% občinskega sveta. Ker je srez razen tega precej obsežen, ni čuda, da je glede površine, zasejane s koruzo, pšenico, ržjo in krompirjem na prvem mestu v banovini, prav tako pa je prvi po pridelku koruze, pšenice in krompirja. Leta 1934. se je pridelalo koruze 73.000 q na 5073 ha, krompirja 450.000 q na 5028 ha, pšenice 41.000 q na 4590 ha, rži 31.000 q na 4908 ha, ovsa 12.500 q na 1422 ha, prosa 5300 q na 364 ha, ječmena 12.000 q na 1177 ha, detelje 48.000 q na 1106 ha, ajde 1100 q na 85 ha in čebule 10.300 q na 126 ha. Zlasti je važen pridelek krompirja, ki se v veliki meri izvaža v v. in j. kraje naše države (Beograd, Zagreb, Split). Tudi žito se prodaja, zlasti v sosednje Haloze, ki jim ga primanjkuje, saj znaša tam odstotek njiv večinoma manj kot 20% celotne površine (v obč. Podlehnik 14%). Nenavadno mnogo se sadi čebule, zlasti v kotu med Ptujem, Sv. Markom in Moškanjci (t. zv. »liikova dežela«); 1. 1934. se je pridelalo v ptujskem srezu nad 40% vse čebule v dravski banovini. Tudi v živinoreji je srez med prvimi. Travnikov in pašnikov ima 20.505 ha (ca 26%). Leta 1934. je bilo v srezu 29.000 goved, 36.000 svinj, 5400 konj, 3600 ovac, 300 koz, 115.000 perutnine. Glede goved, svinj in perutnine je na prvem mestu v banovini, glede konj na drugem (za ljubljanskim). Od goved se goje murodolska, marijedvorska in pinegavska pasma. Govedorejo nekoliko zavira okolnost, da se boljša krma porabi za konje; seveda je marsikje že kisla močvirna trava sama ugodnejša za konjerejo (ob Pesnici, ob Polskavi). Goji se t. zv. medjimurski konj, produkt križanja noriškega in belgijskega mrzlokrvnega konja. Izvoz svinj je bil pred vojno zelo pomemben, zdaj je manjši. Izvažajo jih na bivše Kranjsko in na Sušak. Najboljši svinjerejski okoliš je oni okoli Središča. V perutninarstvu se goji križana in čista štajerska kokoš. Izvoz perutnine v Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Anglijo je zelo pomemben, ravno tako tudi izvoz jajc. V Halozah in okoli Središča se v manjši meri goje tudi purani in vodna perutninu. Čebelarstvo izkazuje 5547 panjev (največ za ljubljanskim srezom) s pridelkom 50.788 kg medu (največ v banovini). Mnogo čebel pripeljejo na ajdovo pašo čebelarji iz bivše Kranjske. Poseben poudarek gre vinogradništvu. Ne samo, da sta Slov. gorice in Haloze izraziti vinogradniški pokrajini, tudi ravnina sama ima v njih močno vinogradniško posest, trgovina z vinom pa je življenjske vužnosti za ves srez. Vinogradov je 4854 ha (ca 6% površine). V Slov. goricah jih imamo povsod, toda mnogo manj v bližini Ptuja in ob Pesnici, kot v goricah med Ormožem, Središčem in Ptujem. Tu, v domovini slovitega »Jeruzalemčana«, zavzemajo vinogradi 15—18% celotne površine (obč. Svetinje, Sv. Miklavž, Kog), dočim jih je n. pr. v obč. Sv. Lovrenc v SI. g. le 8%, v obč. Sv. Urbun nad Ptujem pa komaj 4%. Isto sliko imamo v Halozah, kjer je na v. delež vinogradov nenavadno velik (obč. Zavrč 36% 1), pa se preko srednjih Haloz proti zahodu naglo zmanjšuje od 15 do 8%. Haložani imajo skoraj več vinogradov kot Goričani in so tudi v večji meri navezani na nje, ker je njihova zemlja za druge kulture neugodnejša; toda kakovost vina je slabša, domači in inozemski trg pa bolj omejen. Razen tega je za socialno sliko teh krajev usodno, da je velik del vinogradov, znatno večji kot v Slov. goricah, last inozemskih in domačih zasebnih in cerkvenih veleposestnikov, ptujskih meščanov in posestnikov s Ptujskega polja. Vsi ti momenti, podprti od splošne vinarske krize, so napravili iz Haložanov danes najbednejšo socialno plast na slovenskem podeželju. V sadjarstvu sicer srez nekaj zaostaja za sosednjim mariborskim (1. breg), vendar pridela velike množine sadja za iz- voz. Leta 1934. je bilo 250.000 jablan (pridelek 13.5 kg na drevo, odgovarja pribl. povprečku za banovino), hrušk 49.000 (pridelek 13.1 kg), sliv 45.500 (2.9 kg na drevo), breskev 6400 (največ v banovini), češenj 20.000 (9.2^ kg na drevo). Sadovnjaki obsegajo 3700 ha (nad 4% površine sreza). Gozd igra v ptujskem srezu seveda podrejeno vlogo. Zavzema 20.814 ha (ca 26% površine). Ker je pretežno listnat, v ravnini pa borov, je večinoma le lokalnega gospodarskega pomena (kurivo, stavbni les za dom, kolje za vinograde). Bolj važen je v srednjih Halozah (obč. Leskovec 34% gozda), zlasti pa v njihovem zapadnem višjem delu (obč. Ptujska gora in Majšperk 49%), odkoder je precejšen izvoz bukovih drv (v Ptuj in Maribor), zlasti pa kostanjevega lesa v tvornico tanina pri Majšperku. Ta tvornica je obenem ena redkih večjih industrij v srezu. Omeniti je še opekarne v ptujski okolici. Prometna važnost teh krajev je razvidna že iz zgodovinskega pregleda. Glavni prometni žili sta železnica Pragersko— Kotoriba in drž. cesta Maribor—Varaždin. Ze v naši državi je zgrajena žel. zveza Ormoža z Murskim poljem (Ljutomer) in Prekmurjem (Murska Sobota). V ostalem je ravnina prepre-žena z gosto mrežo ban. in obč. cest. Iz Ptuja, Ormoža in Središča vodi vrsta cest v Slov. gorice ter preko njih v Gornjo Radgono in Ljutomer. Ob Polskavi vodi cesta proti Slov. Bistrici, ob Dravinji na Poljčane. Najslabše so v prometnem oziru preskrbljene Haloze. Tu vodita v. in z. od Donačke gore dva važna prehoda v dolino Sotle pri Rogatcu, cesta čez Ma-celj v Krapino in dva prehoda ob Ravni gori (677 m) v zgornjo dolino Bednje (na Lepoglavo in Ivanec). Tujskega prometa srez skoraj nima. Razen mesta Ptuja in njegovih znamenitosti privablja še največ tujcev slovita Ptujska (Črna) gora. Občina Cirkovce Preb. 2297, hiš 471, posest. 212, koč. 204, najem. 45. Površina 3652.10 ha: njiv in vrtov 1611.39, trav in paš. 1715.90, gozdov 197.09, sadovnjakov 44.30, ostalo 83.42. Občinsko ozemlje zavzema ravnino na obeh straneh žel. proge Pragersko—Kotoriba. Vasi so tipično obcestne, v glavnem j. od žel. proge, v majhni medsebojni razdalji. Odmaknjena je od ostalih krajev le najsevernejša vas Starošinci, s. od ban. ceste Ptuj—Pragersko. Obsežne zemljiške parcele sestavljata prod in deloma glina. Rodovitnost je prav dobra. J. od naselij se pričenjajo obsežni pašniki in vlažni travniki, tzv. »črete«. Vodo odvajajo številni povprečni in položni kanali »spuščajniki«. V tem j. predelu je več manjših potokov, ki ženejo nekaj mlinov in se izlivajo v Polskavo. Proti s. so »prelogi«, to je njive, ki se le od časa do časa obdelujejo, sicer se pa uporabljajo za travnike. Vsaka vas ima poseben del obč. pašnika (»gmajna«) in svojega pastirja (konjarja, kravarja). Kravar dobi 9 mernikov žita (mernik 601) in za binkošti od vsake glave živine 5 Din. Poleg tega ga hranijo pri vsaki hiši toliko dni, kolikor živine pase. Glavni gospodarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja. Prideluje se mnogo krompirja, repe, rži, koruze. Seje se zlasti mnogo ajde, ki daje tudi jesensko pašo precej razširjenim čebelam. Sadja se pridela le za domače potrebe (moštnice, slive). Največ se proda krompirja v razne kraje, tudi v Zagreb. Split in Beograd. V Maribor vozijo precej mleka. Razmeroma dosti se proda prašičev, slanine, piščet in jajc. Gozd tvorita predvsem bor in jelka. Vse vasi so lahko dostopne z vsemi prevoznimi sredstvi. Cirkovce, 280-56-27-22-7. Sr so du Ptuj 14 km, žand o pt š žup v kraju, zdr Pragersko 7 km, fin Ptujska gora 7 km, žel Cirkovce 1 km. Sola ust. 1796, 7 odd. Javna knjiž., Gosp. nad. teč. (3 mes.), Kmet. nad. teč. (2 mes.), SKJ, Gas., Bralno d., PRK, PJS, Ml. j„ Moški pev. zbor, Strel, druž., PSVD. Nm 245 m. Obcestna vas z enakomerno razdeljenimi ulicami ob obč. cesti 2 km od ban. ceste Ptuj—Sikole. Poljedelstvo, živinoreja. Zemlja je prodnata in deloma glinasta. Rodovitnost prav dobra. Pridela se mnogo krompirja (26—28 vag. za prodajo), raznega žita, repe in drugo. Pincgavsko in mešano govedo, konji belgijske pasme. Mnogo prašičev. Sadje le za domače potrebe. 26 čebelnih panjev. V Maribor prodajo letno ca 15.000 1 mleka, precej prašičev, slanine, piščet, jajc. Precej divjačine (zajci, srne, fazani). Župnija Cirkovce (dek. Dravsko polje, škof. lavant.) ima 2700 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Mar. Vneb. se prvič omenja 1567. Sedanja stavba je bila na mestu podrte cerkve iz 17. stol. zgrajena 1905 v renesančnem slogu. Prvotno je bila podr. slivniške prafare. L. 1683. je jjostala vikariat. pozneje pa župnija. Odtod doma Beranič Davorin (1879—1923), filolog in glasb, zgodovinar. Dragonja vas, 178-37-20-12-5. Sr so du Ptuj 14 km. žand o pt š žup Cirkovce 1 km, zdr Pragersko 8 km, fin Ptujska gora 6 km, žel Cirkovce 1.5 km. Nm 242 m. Tipična obcestna vas ob obč. cesti ca 3 km od ban. ceste Ptuj—Sikole. Poljedelstvo in živinoreja. Največ krompirja in rejie. 18 čebelnih panjev. Ostalo gospodarstvo kot Cirkovce. Borovi in jelševi gozdi. Mihovci, 279-60-33-21-6. Sr so du Ptuj 14 km, žand o pt š žup Cirkovce lkm, zdr Pragersko 8 km, fin Ptujska gora 5.5 km, žel Cirkovce 2 km. Nm 241 m. Obcestna vas v neposredni bižini Dragonje vasi ob obč. cesti ca 3 km od ban. cest Ptuj—Sikole in Ptuj—Majšperk. Poljedelstvo in živinoreja. Ca 40 čebel, panjev. Večji del polja leži s. od vasi, j. prevladujejo travniki, po katerih tečeta dva manjša potoka. Podr. cerkev sv. Antona je bila zgrajena v 17. stol. Ko je 1857 pogorela, so jo restavrirali. Prvotno je bila podr. cerkev sv. Lovrenca na Drav. polju, od 1795 pa pripada župniji v Cir-kovcih. Pongerci, 156-30-15-13-1. Sr so du Ptuj 15 km, žand žel o pt š žup Cirkovce 1.5 km, zdr Pragersko 6 km, fin Ptujska gora 7.5 km. Nm 245 m. Leže ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ptuj —Pragersko. Vaška cesta vodi po lesenem mostu čez potok Reko na z. strani vasi. Čebelnih jianjev je ca 50. Gospodarstvo kot Cirkovce. Spodnje Jablane, 253-52-33-14-5. Sr so du Ptuj 14.5 km, žand žel o pt š žup Cirkovce lkm, zdr Pragersko 6 km, fin Ptujska gora 6 km. Nm 245 m. Obcestna vas, ki je prav za prav nadaljevanje Gor. Jablan, ob obč. cesti ca 2kni od ban. ceste Ptuj—Pragersko. Poljedelstvo in živinoreja. Za vasjo žene potok Reka mlin. Starošinci, 227-42-19-21-2. Sr so du Ptuj 14 km, žand o pt š žup Cirkovce 5 km, zdr Pragersko 6 km, fin Rače 8 km, žel Cirkovce 4 km. Nm 248 m. Obcestna vas ob obč. cesti, ca 2 km od ban. cest Ptuj—Pragersko in Ptuj—Rače. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in živinoreja. 16 čebelnih panjev. Precejšnji gozdovi (bor in hrast). V ostalem gospodarstvo kot Cirkovce. Stražgojnci (Strgojnca), 426-83-23-49-11. Sr sodu Ptuj 16 km, žand žel o š žup Cirkovce 4 km. zdr pTt Pragersko 3 km, fin Rače 10 km. Nm 251 m. Leže ob obč. cesti z mostom preko potoka Reke, 1 km od ban. ceste Ptuj—Pragersko. Poljedelstvo in živinoreja. Peščena, jionekod ilovnata zemlja z dobro rodovitnostjo. Sicer gospodarstvo kot Cirkovce. Sikole, 345-80-30-35-6. Sr so du Ptuj 15.5 km, žand o pt š žup Cirkovce 3.5 km, zdr Pragersko 4 km, fin Rače 9 km, žel Cirkovce 3 km. Nm 248 m. Obcestna vas ob ban. cesti, ki gre preko dveh mostov proti Pragcrskemu. Poljedelstvo in živinoreja. 35 čebel, panjev. Sicer gospodarstvo kot Cirkovce. Ob rimski cesti Ptuj—Celje je tu stala postaja Pultovia (številne rimske najdbe). Zgornje Jablane, 153-31-12-17-2. Sr so du Ptuj 15 km, žand o žel pt š žup Cirkovce lkm, zdr Pragersko 6 km, fin Ptujska gora 6 km. Nm 245 m. Obcestna vas ob obč. cesti, 1 V~ km od ban. ceste Ptuj—Sikole—Pragersko. Poljedelstvo in živinoreja. Ca 50 čebelnih panjev. Ostalo gospodarstvo kot Cirkovce. Občina Dornava Preb. 1424, hiš. 285, posest. 210, koč. 69, najem. 10. Površina 1499 ha: njiv in vrtov 639, trav. in paš. 520, vinogradov 5, gozdov 290, ostalo 42. Občina zavzema pretežno ravninski predel ob potoku Pesnici pri njenem vstopu na Ptujsko polje. Pesnica ob večjih nalivih poplavlja obsežno ozemlje in ovira cestni promet. Močvirnati predeli ob vodi so v obsežnih travnikih, primernih bolj za konjsko krmo. Ob vzhodnem robu ravnine priteka v Pesnico Brnca. Oba potoka ženeta več mlinov. Vasi so obsežne, sklenjene, deloma gručaste, deloma tudi obcestne z velikimi kmetijami. Glavni gospodarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja: nekaj vinogradov imajo po gričih. Razmeroma dosti se goji zelja, predvsem pa čebule (občina spada še pod tkzv. »liikovo deželo«, gl. obč. Sv. Marko). Razne pridelke in živino prodajo domačim trgovcem v Moškanjce in Ptuj. Promet odvajata proti Ptuju dve ban. cesti. Dornava, 648-133-72-59-3. Sr so du žand zdr fin žup Ptuj 6 km, žel pTt Moškanjci 2.5 km, o š v kraju. Šola ust. 1824, 4 odd. Mlad. pev. zbor., SKJ, PJS, Gas., Prosv. d. Nm 219 m. Obsežno sklenjeno naselje v ravnini na d. bregu potoka Pesnice. Iz vasi vodijo ban. ceste proti Ptuju, Pacinju, Ljutomeru in Moškanjcem. Poljedelstvo in živinoreja, razne obrti predvsem zidarstvo. Poleg žita in krompirja dosti zelja in čebule. Uspeva sadje, še najbolje hruške, v glavnem za dom. 65 premakljivih panjev. V Ptuj prodajo nekaj prašičev, kokoši in jaje. V bližnji Pesnici ribolov. Vas se prvič omenja konec 9. stol. V kraju stoji dornavski grad, ki je bil zgrajen na mestu prvotnega lovskega dvorca; 1. 1446. je grad razdejal ogrski gubernator Ivan Hunjadi. Od 1597 je grad pripadal rodbini pl. Herberstein. L. 1668. je bil že podrejen gospoščini Bori, ter bil last grofov Sauer. Ti so ga 1736 prodali grofu Dizmi Attemsu. Grof Jožef pl. Attems (1739—1743) je dal zgraditi sedanji luksuzni grad v italijanskem slogu. Velika dvorana hrani lepe freske in slike. Danes poseduje grad rodbina Pongratz. Podr. cerkev sv. Doroteje je bila zidana 1519. Dornavski rojak Cvetko Franc (1779—1859), nar. buditelj, pesnik, leksikograf. Mezgovci, 300-61-55-0-6. Sr so du žand fin Ptuj 7 km, zdr žup Sv. Marjeta 4 km, žel pTt Moškanjci 1 km, o š Dornava 1 km. Nm 216 m. Leže na ravnini na d. bregu Pesnice ob ban. cesti. Poljedelstvo, živinoreja. Nekaj poljskih pridelkov se proda v Ptuj. Sicer gospodarstvo kot v Dornavi. Pacinje, 218-40-41-2-0. Sr so du zdr fin žup Ptuj 7 km, žand Juršinci 5 km, žel Ptuj 7 km ali Moškanjci 5 km, o š Dornava 2.5 km, pTt Moškanjci 5 km. Nm 220 m. Gručasta vas na d. bregu Pesnice ob ban. cesti Ptuj—Gornja Radgona. Poljedelstvo in živinoreja. Obsežni travniki, v močvirnatih predelih uspeva bolj konjska krma. Pridela se mnogo žita, zlasti rži in pšenice. 40 čebel, panjev. Znatna prašičereja. Goji se dosti rac. Gozda je malo (jelše, breza, bori). Kmetje imajo skupno pašo. Ribolov v Pesnici. Odtod doma Matjašič Jurij (1808—1892), stolni prošt v Mariboru, »Ilirec«, podpornik dijaštva. Spodnji Volovlek, 258-51-42-8-1. Sr so du zdr fin žel žup Ptuj 8 km, žand Sv. Urban 6 km, o š Dornava 4 km, pTt Moškanjci 6.5 km. Nm 205 m. Leži pretežno v ravnini, deloma v gričevju ob ban. cesti II. reda (Ptuj—Sv. Trojica). Poljedelstvo, zlasti živinoreja, nekaj malega vinogradništva (na Vclovljač-keni vrhu). Prodaja prašičev mesarjem v Ptuju. Na z. strani vasi nad ban. cesto gozd Jurovšak (večinoma bor). Občina Grajena* Preb. 2990, hiš. 656, posest. 323, koč. 192, najem. 137. Površina 3133 ha: njiv in vrtov 645, trav. in paš. 634, vinogradov 226, gozdov 1563, ostalo 65. Občina, se razprostira sz. od Ptuja, pretežno na skrajnih izrastkih Slov. goric, ki se vlečejo v smeri sz.-jv. do Ptuja. Dolina potoka Grajene, ki izvira pod Vurber-gom in se pri Ptuju izliva v Dravo, deli te izrastke v širši v. del z Mestnim vrhom (327 m) in ožji z. del ob Dravi s Fer-beršakom (264 m). S. od Vurberga meji občina z Grmado (459 m) na srez Maribor 1. br. Zelo razvito sadjarstvo. Sadja se mnogo proda za izvoz v inozemstvo (Avstrijo, Nemčijo, Italijo). Gričevje je obraslo z mešanimi gozdi (smreka, hrast, bukev). Vinogradništvo je v večji meri razvito le na Mestnem vrhu in Vurbergu. Poljedelstvo se omejuje bolj na ravnino. Mnogo perutnine in jajc gre v Ptuj in Maribor. Vasi v bližini Ptuja dostavljajo dnevno mleko v Ptuj. Grajena, 136-31-20-11-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 4 km, o v kraju. Nm 240—280 m. Raztreseno naselje po gričevnatem svetu, deloma ob ban. cesti Ptuj—Vurberg in potoku Grajeni. Večidel ilovnata zemlja s srednjo rodovitnostjo. Kmetijstvo in živinoreja s prodajo mleka, kokoši in jajc v Ptuj. Precej sadja mešanih vrst. Lepi smrekovi in hrastovi gozdovi. Grajenščak, 426-77-28-14-35. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 6 km, o 3 km. Nm ca 360 m. Raztreseno naselje po j. pobočju Grajenščaka in v dolini Grajene, ob ban. cesti Ptuj— Vurberg. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. Izvoz sadja v inozemstvo. Precej vinogradov z navadnimi vrstami trte. Krčevina pri Ptuju, 260-67-67-0-20. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 3 km, o 0.5 km. Nm 230—290 m. Raztreseno naselje na ozkem goriškem slemenu sz. od Ptuja, v bližini ban. ceste Ptuj—Vurberg. Poljedelstvo in živinoreja. Lepi sadovnjaki. Trgovanje z živinorejskimi proizvodi in izvoz sadja v inozemstvo. Prijetni sprehodi po slemenu. Lepi razgledi. Del vasi (27 hiš) pripada od 1936 obč. Ptuj. Krčevina pri Vurbergu, 777-152-36-19-18. Sr so du žand zdr lin žel Ptuj 8 km, p š žup Vurberg 2 km, o lkm. Nm 300 do 3'.0m. Raztreseno naselje po gričevnatem svetu med ban. cesto Ptuj—Vurberg ob Grajeni in med Dravo. Večidel lapornat in ilovnat svet, ob Dravi aluvialna naplavina. Živinoreja in poljedelstvo (zlasti koruza in krompir). Izvoz sadja in perutnine. Vinogradi na prisojnih pobočjih. Prijetni izleti ob Dravi in po razglednih gozdnatih slemenih. * Uradni podatki pred priključitvijo dela kat. občine Krčevina mestni občini Ptuj (okt. 1936). Mestni vrh, 490-122-50-72-15. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 4 km, o 1 km. Nin 240—350 m. Raztreseno naselje v vzvišeni legi med potokoma Rogoznico in Grajeno. Po vsem naselju vodi obč. cesta, ki se začne na s. strani Ptuja kot »Cesta na Mestni vrh«. Oddaljenost od ban. ceste Ptuj—Vurberg ca 2 km. Svet je zasajen s trto, ki rodi izborno vino. Tu ima mnogo Ptujčanov vinograde z lepimi vilami. Zelo razvito sadjarstvo. Po mešanih gozdih je obilo domačega kostanja in gob. Razne obrti, zlasti tesarji in zidarji. Prodaja sadja, kokoši, jajc v Ptuj in Maribor za izvoz. Priljubljena izletna točka. Kapela sv. Marije in pokopališče. Orešje, 137-37-20-17-10. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 3 km, o 3 km. Nm 231—289 m. Leži na 1. bregu Drave in po goricah nad njim, ob obč. cesti, ca 2 km od ban. ceste Ptuj —Vurberg. Dohod z vozom in avtom. Poljedelstvo, nekaj vinogradništva in zaposlitev v ptujskih obratih. Sirarna in mlekarna ter izdelovanje šampanjca. Ribolov v Dravi. Na Ferber-ščaku (264 m) lep razgled. Številne rimske najdbe. Rabelčja vas. Pripada od 1936 mestni obč. Ptuj (glej tam). Stuki. Večji del naselja pripada od 1936 mestni obč. Ptuj. Vičava. Opis pri obč. Ptuj, kamor spada od 1936 večji del vasi Vumpah, 217-46-23-14-9. Sr so du žand zdr fin žel pTt Ptuj 11 km, o 5 km, š žup v kraju. Sola Vurberg ust. 1799, 4 odd. Jav. knjiž., PRK, PJS, PSVD, Prosv. d. Nm ca 370 m. Raztresene kmetije okrog hriba in grudu Vurberga in ob ban. cesti Ptuj—Vurberg. Dohod z vozom in avtom. Kokošjereja in umno sadjarstvo. Sadje izvažajo v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Obširno polje pod gradom, kjer lepo uspeva zlasti koruza. Na prisojnih pobočjih proti Dravi goje vinsko trto (šipon, beli burgundec, rizling). Privlačna izletna razgledna točka je grad Vurberg (422 m), ki se strmo dviga na 1. bregu Drave. Po njem ima ime vsa župnija. V prenovljenem gradu z elektriko, vodovodom in centralno kurjavo je nastanjen sanatorij ruskega rdečega križa za bolne na pljučih (50—70 bolnikov). Prvotni grad je dal sezidati štajerski plemič Popon (konec 11. stol.). Pozneje so ga dobili v last solnograški nadškofje; na njem so gospodarili njihovi ministeriali Vurberški gospodje, omenjeni 1130 in 1190. Grad sam se prvič navaja šele 1244. L. 1267. je dal češki kralj Otokar II. Premisi grad razrušiti. Novi grad je sezidal v 2. pol. 13. stol. Friderik III. Ptujski. V tej obliki se nam je ohranil do danes. Ptujski gospodje so ostali grajski lastniki do 1438, ko je njihov rod izumrl. Ko je bil grad v rokah grofov Stubenbcrgov (od 1441—1616), ga je 1446 brezuspešno oblegal ogrski gubernator Ivan Hunjadi, 1493 pa Turki. Ker so bili Stubenberški gospodje vneti protestanti, so v protireformacijski dobi prodali grad in se izselili v Nemčijo. Poznejši lastniki gradu so bili med drugimi tudi Herbersteini in Attemsi. Od 1907 dalje ga poseduje grof Josip Herberstein. V gradu je bil do 1850 sedež sodnije. Mnogo dragocenih slik so spravili 1907 z gradu večinoma v Ptuj, deloma pa v Gradec in Libohovice na Češko. V okolici V. so našli obilo rimskih najdb (kamen v zidu pred cerkvijo). V dobi narodnega preporoda so 1871 ustanovili v Vurbergu Slovensko društvo. Župnija Vurberg (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 1458 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije. Prvotna gotska cerkev, posvečena sv. Miklavžu, se omenja že 1336. Sedanja pozno renesančna stavba je bila zgrajena 1773—1776. V zunanji in notranji cerkveni zid je vzidanih več nagrobnih spomenikov (iz marmorja izklesani vitezi, vurberški graščaki iz 16. in 17. stol.). Notranjščino je poslikal 1894 Franc Gornik. Znamenit je skoro 400 let star marmorni veliki oltar. Križev pot je Sojčevo delo iz 1915. Cerkev je bila sprva podr. ptujske prafare, pozneje župnije sv. Urbana. L. 1767. je postala lokalija, 1785 pa župnija. Ptujska nadžupnija je še danes njen patron. Turki so jo 1493 izropali in oskrunili; nato so jo jiopravili in ji prizidali kapelico, ki je bila 1510 posvečena. Ze takrat je cerkev zaslovela kot božja pot. V reformacijski dobi so luterani v Vumpahu vrgli katoliškega duhovnika skozi okno, demolirali župnišče, izropali cerkev in jo pretvorili v luteransko molilnico. L. 1589. je bil tu ustanovljen celo beneficij za protestantskega duhovnika. L. 1616. so cerkev zopet dobili katoličani. V župnišču hranijo kroniko, ki jo je sestavil 1893 župnik in zgodovinar Matej Slekovec. Vsebuje tudi zgodovino vurberškega gradu. Občina Hajdina* sedež Zgornja Hajdina Preb. 1030, hiš 98, posest. 140, koč. 58, najem. 37. Površina 781 ha: njiv in vrtov 628, trav. in paš. 109, gozdov 20, ostalo 24. Občina se razprostira na d. bregu Drave jz. od Ptuja. * Uradni podatki se nanašajo le na kat. obč. Hajdina in ne upoštevajo dela vasi Dražencev, ki spada v občino. SUEZ PTUJ 503 Draženci, K občini spada le del vasi, in sicer hiš. štev. 12, 14—16, 19, 20, 24, 26, 28, 32, 34—69. Opis glej občina Ptuj. Hajdina, 1030-198-140-58-37. Sr so du žand zdr fin žel pTt Ptuj 3 km, o š žup v kraju. Šola ustanovljena 1808, 8 odd. Gosp. nad. tečaj (3 mes.), PJS, Prosv. d., Kmet. bralno d., Gas., Pev. društvo. Nm 235 m. Obe Hajdini (Spodnja in Zgornja) ležita na dveh dravskih terasah v območju cest Ptuj—Maribor in Ptuj —Poljčane, ki ju povprek vežeta dve obč. cesti. Oba kraja sta tip dolgih vasi, ki prekleta pri Zgornji Hajdini v večjo gručo okoli cerkve. V glavnem se prebivalstvo bavi s poljedelstvom in živinorejo. Ca 50 čebelnih panjev. Precej prašičev prodajo na ptujskih sejmih. Razvita je tudi trgovina s slanino, ki jo prodajajo v Ptuj in Maribor. Pod hajdinsko cerkvijo so odkrili grobove iz bronaste in hallstattske dobe. V 4. stol. pred Kr. je tu nastala keltska naselbina. V starem veku se je tod razprostiral del rimskega Ptuja. Med številnimi odkritimi starinami se odlikuje jired-vsem 1913 odkopani tempelj boga Mitre. Mnoge rimske plošče in kamni so vzidani v notranji in zunanji zid »stare« župne cerkve. L. 1935. je odkopal univ. prof. dr. Valter Šmid iz Gradca v sadovnjaku posestnika A. Mariniča zidove mestne hiše, obstoječe iz velike dvorane in vestibula ter treh hodnikov. Odkril je tudi drugo mestno hišo in številne zasebne in javne zgradbe. V srednjem veku je bil kraj zelo zgodaj naseljen. Na mestu bivše rimske naselbine so našli 20 staro-slovenskili grobov iz 8. stol. Hajdina se prvič omenja 1164. L. 1190. so dobili kraj žički kartuzianci. L. 1202. se že razločuje Zgornja in Spodnja Hajdina. V kraju in okolici je več kužnih znamenj. Nekaj jih je oblast (cestni odbor) podrla. Njihove fotografije hrani ptujski muzej. Sola je tu obstajala že 1705. Župnija Hajdina (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 3961 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina stoji na vzvišenem prostoru z lepim razgledom po Ptujskem polju. Prvotno cerkev so zgradili ob nekdanji rimski cesti že v prvi slovenski dobi, v času neke kužne epidemije. Pozneje zgrajena gotska cerkev je iz 14. ali 15. stol. Od te stavbe sta še ohranjena gotski presbiterij, ki služi danes kot stranska kapela nove cerkve, in zvonik, pod katerim se nahaja tudi kapelica. Nova cerkev je bila zgrajena v obliki križa 1873—1874. Vsa cerkev in oprema sta v gotskem slogu, enako štirje stranski oltarji in glavni oltar, ki je bil zgrajen po načrtih prof. Ortweina. Stene cerkve krasi nekaj večjih fresk; na križnem svodu so manjše freske, slike svetnikov. Slabo se prilega k masi cerkveni masivni kva-dratični zvonik z gotsko streho. Lepa gotska monštranca. Cerkev je bila sprva podr. prafare lloč. Pred 1398 je postala vikariat, pozneje pa župnija. Nadžupnija Hoče ima še danes pravico patronatske reprezentacije ali uprave. Do 1751 je bila cerkev podrejena oglejskim patriarhom, do 1787 goriški nadškofiji, od 1787 do 1859 sekovski in šele nato lavantinski škofiji. V župnišču hranijo kroniko, ki se začenja z 1645. Občina Hum sedež Pušenci Preb. 1728, hiš 323, posest. 257, koč. 66, najem. 42. Površina 2058 ha: njiv in vrtov 897, trav. in paš. 445, vinogradov 25, gozdov 480, ostalo 211. Občina leži v jv. predelu Slov. goric, kjer prehajajo zadnji izrastki gričevja v medjimursko ravnino. Obsega svet v. in sv. od Ormoža, nekako med Pavlovskim potokom in potokom Libanjo, ki se izlivata v Dravo. Prebivalstvo se bavi v glavnem s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Vinogradništvo samo po prisojnih legah osamelega griča Huma. Prodaja raznih kmetijskih proizvodov največ v bližnji Ormož. Za sv. predel pride v poštev kot trg tudi Središče. Gozdovi so pretežno listnati. Frankovci, 244-42-34-8-4. Sr Ptuj 26 km, so du zdr fin pTt žup Ormož 5 km, žand Središče 5 km, žel Pušenci 2 km, o 2 km, š Hum 3 km. Nm 186 m. Gručasta vas ob obč. cesti, 2 km od drž. ceste Ptuj—Čakovec. Leži na popolni ravnini, ki prehaja na s. v gričevje. Poljedelstvo, živinoreja; 50 čebelnih panjev. Ribolov v 2 km oddaljeni Dravi. Hum, 530-113-80-33-20. Sr Ptuj 26 km, so du zdr fin pit žup Ormož 5 km, žand Središče 5 km, žel Pušenci 2 km, o 2 kin, š v kraju, ust. 1815, 4 odd. Javna knjiž., Gosp. nad. šola, PJS, Gas. Nm 302 m (pri cerkvi sv. Janeza). Leži na osamljenem gričevju, sv. od Ormoža, raztreseno po vrhovih med sončnimi vinogradi in ob vznožju ter pobočjih, V-i—2 km od drž. ceste Ptuj—Čakovec. Sestavni deli: Krčovina, Podhum, Srednji Hum, Sv. Janez na llumu, Vel. Hum. Po več obč. cestah je možen dohod z vozom, v suhem vremenu tudi z avtom. Severna stran je precej strma; tu lomijo kamen. Kmetijstvo, predvsem pa vinogradništvo; 50 čebel, panjev. Gospodarsko je kraj usmerjen predvsem na Ormož. Prodaja poljskih pridelkov, živine, sira in surovega masla, namiznih jabolk in vina. Precej obsežen listnat gozd (gaber, hrast, bukev, jelša), v manjši meri borovci. Obsežne gozdove ima tu ormoška graščina. Znana izletna točka z razgledom po Dravskem polju in Medjimurju. Ob nekdanji rimski cesti so tu našli dva miljnika. Podr. cerkev sv. Janeza Krstnika. Pokopališče. Prvotna cerkev je bila zgrajena 1350. Sedanja stavba je iz 1611. Ko je bil ormoški frančiškanski samostan zatrt, so ustanovili 1785 na Humu samostojno kuracijo, ki je pa bila 1793 ukinjena. Obširno kroniko Huma in njegove cerkve je napisal velikonedeljski dekan Peter Dajnko (f 1873). Hranijo jo v župnišču v Veliki Nedelji. S Huma doma Lesni-čar Janko (1884—1931), organizator zadrugarstva, žurnalist. Loperšice, 261-50-43-7-3. Sr Ptuj 26 km, so du žand zdr fin pTt žuj) Ormož 5 km, žel o Pušenci 2 km. š Hum 2 km. Gas. Nm 203 m. Gručasta vas kraj drž. ceste Ptuj—Čakovec. Na vzhodu namaka vaško ozemlje dravski pritok Libanja, ki žene več mlinov. Poleti ima navadno suho strugo. Poljedelstvo in živinoreja; 30 čebelnih panjev. Obsežni gozdovi. Vidni sledovi rimske ceste. Pavlovci, 189-33-27-6-5. Sr Ptuj 24 km, so du žand zdr fin pTt š žup Ormož 2 km, žel v kraju, o 2 km. Nm 210 m. Leži med nizkim gričevjem v dolini Pavlovskega potoka, ob ban. cesti Ormož—Ljutomer in žel. jn-ogi Ormož—Murska Sobota. Kmetijstvo; 30 čebelnih panjev. Obsežni gozdovi. Pušenci, 244-43-37-6-7. Sr Ptuj 24 km, so du žand zdr fin pTt š žup Ormož 3 km, žel o v kraju. Nm 190—217 m. Leže v plitvi dolini, j>o kateri teče jirecej močan Pavlovski potok. S. del vasi preseka drž. cesta Ptuj—Čakovec. Gospodarstvo kot Hum. Ribolov v 1 km oddaljeni Dravi (ščuke, sulci). Ob nekdanji rimski cesti so odkrili v globini 5 m štirioglate kamenite plošče z vdolbenimi listi. V dveh poslopjih so vzidane topovske krogle v spomin na Madjare v 1848. Tukajšna rojaka: Kukovcc Ivan (1834—1908), nar. in polit, buditelj; Meško Martin (1843 do 1933), zaslužni biseromašnik pri Kapeli nad Radenci. Zgornji Šalovci, 260-42-36-6-3. Sr Ptuj 28 km, so du zdr fin Ormož 7 km, žand pTt š žup Središče ob Dravi 4 km, žel Središče ob Dravi 5 km, o 4 km. Nm 230 m. Leže v dolini Libanje med nizkim gričevjem ob obč. cesti ca 2 km s. od drž. ceste Ptuj—Čakovec. Dostop z vozom, v suhem tudi z avtom. Poljedelstvo in živinoreja. Prevladuje listnat gozd; 20 čebelnih panjev. Gosjiodarsko je kraj usmerjen predvsem na Središče. Ob Libanji je svet ponekjd precej močvirnat. Potok žene tudi več mlinov. Občina Kog* Preb. 1975, hiš 430, posest. 97, koč. 145, najem. 11. Površina 1697.57 ha: njiv in vrtov 563.64, trav in paš. 276.38, vinogradov 251.26, gozdov 480.70, sadovnjakov 70.79, ostalo 54.80. Občina se razprostira s. od Središča ob Dravi in zavzema v s. delu izrazito vinorodni predel (Kog, Gomila), ki preide proti j. v ravnino. Proti v. meji občina s potokom Šentovcem na hrvatsko ozemlje. Potok Trnava, ki priteče s severa izpod Stare gore pri Hermancih, žene več mlinov in se izliva j. od Središča v Dravo. V gospodarstvu prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo. Vina, najžlahtnejših vrst, uživajo velik sloves. Obsežne vinograde imata v občini tudi križniški red iz Velike Nedelje in ormoška graščina. Vino in sadje prodajajo v razne kraje, tudi v inozemstvo (Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška). Najbližja trga za razne kmetijske proizvode sta Središče in Ormož. Precejšnji mešani gozdi v nižjih legah (bukev, hrast, smreka). Bližina hrvatske meje se močno pozna v govoru. Priljubljena izletna točka je zlasti Kog s širokim razgledom. Godeninci, 215-43-15-18-4. Sr Ptuj 31 km, so du fin Ormož 10 km, žand žel Središče ob Dravi 5 km, zdr Štrigova 7 km, o 3.5 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu 3.5 km. Nm 212 m. Prva vas s. od Središča, pretežno v ozki dolini Trnave. Nad vasjo se širi polje, na d. bregu Trnave pa gozd. Ilovnata zemlja slabše rodi. Dobro uspevajo le travniki ob potoku. Vas sega proti v. do hrvatske meje pri Preseki. Deli se v Godenince in Mlačine. Novejši sv. del se imenuje Breg, j. pa Brodnice. Gospodarstvo kot Vodranci, ob potoku dva mlina. Gomila, 256-54-6-17-0. Sr Ptuj 35.5 km, so du fin Ormož 11.5 km, žand žel Središče ob Dravi 10 km, zdr Štrigova 4 km, o 2 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu 2 km. Nm ca 280m. Raztreseno naselje po vinorodnem gričevju, ob obč. cesti ne daleč od ban. ceste Središče—Ljutomer. Doliod mogoč tudi z avtom. * Uradni podatki pred izločitvijo zaselka Zasavci (gl. Vi-tan), ki je pripadel okt. 1936 občini Sv. Miklavž pri Ormožu. Vključuje naselji Bajzek in Novčjak. Obsežne vinograde imata tu križniški red iz Vel. Nedelje in ormoška graščina. Letno prodajo do 2000 hI vina, do 5 vagonov jabolk in nekaj sliv tudi v inozemstvo. Jastrebci, 288-68-21-26-0. Sr Ptuj 32.5 km, so du fin Ormož 9 km, žand zdr žel Središče ob Dravi 6.5 km, o 1 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu 1 km. Nm 250 m. Leže ob ban. cesti med griči. Na s. strani preidejo polja in gozdi v vinograde, nazvane Jastrebski vrh. Lepi sadonosniki. Posamezni deli vasi imajo domače nazive kot so: Ograd (njive), Dolič (travniki, gozd), Sela. Loka. Gospodarstvo kot v Kogu. Razvaline nekih zidin v Sclah so po ljudskem izročilu ostanek nekdanjega samostana. Kog, 443-100-12-22-1. Sr Ptuj 34.5 km, so du fin Ormož 11.5 km, žand žel Središče ob Dravi 9 km, zdr Strigova 5 km, 0 v kraju, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu v kraju. Šola ust. 1779, 6 odd., 2 javni knjiž., Kmet. nad. š., PRK, DKfid, Prosv. d., Bralno d. »Lipa«, Tamb. d., Gas. Podr. d. »Krščanska šola«. Nm 316 m (pri cerkvi). Tipično vinorodno naselje z nanizanimi hišami ob poteh po dveh plečatih goriških slemenih. Na v. slemenu, pod katerim tvori potok Santovec mejk) savske banovine, je Mali Kog z župno cerkvijo sv. Bolfenka (Sv. Bolfenk na Kogu). Na vzporednem slemenu pa se razprostira Veliki Kog. Med obema je graba s travniki in zaselkoma Budino in Gruškovjem. Dostop do Sv. Bolfenka je mogoč tudi z avtom po obč. cesti, do Vel. Koga pa le z vozom po dveh obč cestah. 1 km od ban. ceste Središče—Ljutomer. Glavni vir dohodkov je vinogradništvo, ki producira prvovrstno vino (mosler, rizling, muškat, burgundec, muškatni silvanec, traminec, žlalit-nina, v manjši meri rdeča portugalka). Letno ga prodajo do 3000 lil, nekaj tudi v inozemstvo (Avstrija, Češkoslovaška). V večjih množinah prodajajo tudi namizno grozdje (v Ljubljano, Zagreb, Maribor itd.) in žlahtna jabolka (v tujino). Poljedelstvo za dom, le živine se nekaj proda. Nekaj dohodkov nudi tudi prodaja perutnine (štajerska kokoš, purani, gosi. race) ter hrastovega in orehovega lesa. Travniki v grabah. Kog je tudi krasna razgledna točka. Glavna izhodišča do sem so Središče (9 km), Ormož (11.5 km), Ljutomer (8 km), Čakovec (24 km). Na Kogu št. 75 stoji nekdanji vinogradni dvorec ptujskega župana Ferd. Koflerja, danes last g. J. Breznika, davčnega uradnika v pokoju. V dvorcu so bile do nedavnega originalne oljnate slike nckd. plemenitaških rodbin; 1. 1934. jih je kupil ljubljanski muzej. V dvorcu je le še 5 oziroma 7 takih slik. Župnija Sv. Bolfenk na Kogu (dek. Vel. Nedelja, škofija lavant.) ima 1625 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Bolfenka. Prvotna cerkev je bila zidana 1607. Sedanja stavba je iz 1683 do 1689. Kasneje je bila povečana in prezidana še 1750 in 1811, ko je dobila sedanjo obliko. Oltarje iz 1750 so v 19. stol. renovirali in pozlatili. Cerkev je bila sprva podr. velikonedeljske prafare in nato župnije sv. Miklavža pri Ormožu. L. 1788. je postala lokalna kapelanija, 1874 pa župnija. Obširno župno kroniko je napisal Peter Dajnko (gl. Hum). Lača vas, 198-50-8-17-3. Sr Ptuj 33 km, so du fin Ormož 9 km, žand zdr žel Središče ob Dravi 7 km, o 1 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu lkm. Nm ca 220m. Raztresena vas na obeh straneh ban. ceste Središče—Ljutomer, deloma v ravnini, deloma po obrobnem gričevju. Na j. koncu vasi gre ban. cesta po zelo strmem klancu »Klošterc«. V višjih legah vinogradi, niže gozd (bukev, hrast), v dolini lepi travniki in nekaj polja. Gospodarstvo kot Kog. Vinorodni predel vasi na dolgem goriškem slemenu se označuje kot Vodranski vrh. V vasi stoji kužno znamenje iz 1662. Nekdanji marof ali pristava posestva ptujskega župana Ferd. Koflerja, imenovan Antoinettenhof, je danes last kmetskih posestnikov Zagradec. Vitan, 303-71-18-23-0 Sr Ptuj 32.5 km, so du fin Ormož 11 km, žand zdr žel Središče ob Dravi 6 km, o 2 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu 2 km. Nm 210 m. Leži ob ban. cesti Središče—Ljutomer in deloma po vinorodnem gričevju nad njo (zaselki Brezovščak, Majceriski vrh, Zasavci). Zaselek Zasavci je okt. 1936 pripadel občini Sv. Miklavž pri Ormožu (glej dodatek). Živinoreja in sadjarstvo. Proda se precej lesa. Ostalo kot Kog, kamor se tu odcepi vozna cesta. Odtod doma Pukla-vcc Anton (r. 1872), vinarski ravnatelj v Mariboru. Vodranci, 272-44-17-22-3. Sr Ptuj 32 km, so du fin Ormož. 11 km, žand zdr žel Središče ob Dravi 5 km, o 3 km, p š žup Sv. Bolfenk na Kogu 5 km. Nm 230 m. Leže ob ban. cesti Središče—Ljutomer, ob potoku Trnavi in njenih pritokih na valovitem svetu. Zaselek Log. Poljedelstvo, živinoreja. Zelo razvito sadjarstvo. Ca 8 vagonov jabolk in 1 vagon sliv se proda v inozemstvo. Letno prodajo okoli 30001 mleku v središke mlekarne, maslo pa v razne kraje. Čebelarstvo. Prodaja prašičev v Avstrijo, perutnine ter jajc v Središče in Čakovec. Odtod de.ma Flegcrič Božidar (1841-1907), pesnik. Občina Leskovec* Preb. 2076, hiš 584, posest. 155, koč. 424, najem. 7. Površina 2484 ha: njiv in vrtov cu 516, trav. in paš. ca 726, vinogradov ca 330, gozdov ca 847, ostalo 65. Občina pripada srednjim Halozam in zavzema razmeroma široko dolino z manjšim potokom Psičino ter vinorodno gričevje ob njej. Na jugu meji občina na savsko banovino. Prevladuje raztresen vinorodni tip naselja, ki nudi pestro sliko koč, viničarij in »gosposkih hiš« med vinogradi, pretežno po slemenih, ki se strmo spuščujo v »grabe«. Vinogradništvo nudi večidel belo mešano vino, ki se po možnosti prodaja v razne kraje dravske banovine. Poljedelstvo je pasivno. Ljudstvo je povečini siromašno in hodi na Ptujsko polje v času sezone mlatit žito (vsak 11. mernik je njihov), kopat krompir itd. Razmeroma dosti jih je odšlo v tujino za zaslužkom (Amerika). Proda se precej bukovih drv, kajti velik del površine je pod gozdom. Znatno sadjarstvo s sadonosniki v »Lazili«. Od Drave vodita v obč. 2 ban. cesti, ki se pri Lcskovcu združita v eno smer proti Cvetlinu ob hrvatski meji. Belavšek, 154-43-12-31-0. Sr so du Ptuj 14 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 1 km. zdr Breg 13 km, žel Hajdina 12 km, o lkm. Nm 240—300 m. Raztreseno naselje po slikovitem gričevju z. od ban. ceste Ptuj—Cvetlin in j. od ban. ceste Leskovec—Sv. Barbara. Dohod z vozom. Vinogradništvo, v manjši meri sadjarstvo. Prodaja vina. Berinjak, 41-19-3-16-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah lkm, zdr Breg 15 km, žel Hajdina 14 km. o lkm. Nm povpr. 300 m. Raztreseno naselje po vinorodnih gričih, ne daleč od ban. ceste Ptuj—Cvetlin. Dohod z vozom. Letno pridelajo ca 100 hI belega mešanega vina. Gradišče, 136-34-5-29-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 4 km, zdr Breg 15 km, žel Hajdina 16 km. o 3 km. Nm povpr. 300 m. Raztresena vas po vinorodnem gričevju nad ban. cesto Turnišče—Cvetlin, blizu hrvatske meje. Letno pridelajo do 100 lil dobrega vina. Mala Varnica, 130-24-19-5-1. Sr so du Ptuj 17 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 1—2, km, zdr Breg 16 km, žel Hajdina 15 km, o 2 km. Nm 240—300 m. Leži deloma v dolini ob potoku Psičini, deloma po sosednjih gričih, ob ban. cesti Ptuj—Cvetlin. Živinoreja in vinogradništvo. Repiše, 177-52-10-42-0. Sr so du Ptuj 12 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 2 km, zdr Breg 12 km, žel Hajdina 11 km, o 2 km. Nm ca 280 m. Leži v. od Zg. Leskovca, raztreseno po gričevju nad ban. cesto Cvetlin—Ptuj. Vinogradništvo in deloma živinoreja. Proda se ca 350lil mešanega vina. Skorišnjak, 151-44-6-38-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 1 km, zdr Breg 15 km, žel Hajdina 14 km, o lkm. Nm 280—300 m. Raztresena vas po vinorodnem gričevju v. od ban. ceste Ptuj—Cvetlin. Dohod samo z vozom. Vinogradništvo (ca 100 lil letnega pridelka). Spodnji Leskovec, 118-21-17-4-0. Sr so du Ptuj 13 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah lkm, zdr Breg 12 km, žel Hajdina 11 km. o 1 km. Nm 229 m. Leži v dolini potoka Psičine ob ban. cesti Ptuj—Cvetlin in deloma na nizkem gričevju. Živinoreja, poljedelstvo in sadjarstvo. Vinogradništvo za dom. Proda se ca 2 vagona jabolk, nekaj prašičev, perutnine in drv. Strmec, 217-66-20-46-1. Sr so du Ptuj 14 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah I km, zdr Breg 13 km, žel Hajdina 12 km, o lkm. Nm 340 m. Raztreseno vinogradniško naselje na slemenu, ca 1 km z. od ban. ceste Ptuj—Cvetlin. Dostop samo z vozom. Zelo dobra vina, ca 250 lil letno za prodajo. Precej sadja in perutnine. Trdobojci, 99-38-7-31-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 2 km, zdr Breg 15 km, žel Hajdina 14 km, o 2 km. Nm ca 360m. Raztreseno naselje po slemenu ca 1 km z. od ban. ceste Turnišče—Cvetlin. Dohod samo z vozom. Dobri vinogradi nudijo letno ca 300 lil vina tudi za prodajo. Ostale kmet. panoge slabo uspevajo. Velika Varnica, 420-122-18-104-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 3 km, zdr Breg 17 km, žel Hajdina 16 km, o 3 km. Nm 240—360 m. Raztresena obsežna vas po slemenih gričevja v povirju Psičine, ne daleč od ban. ceste Ptuj—Cvetlin. Vinorodno središče občine, kjer se pridela ca 500 lil vina. Na hrvatski meji je prijazen razgledni hrib s podr. sv. Avguštinu (504 m). Kapela M. b. sedem žalosti je bila zidana 1911. Veliki Okič, 311-96-22-74-0. Sr so du Ptuj 18 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 3 km, zdr Breg 17 km, žel Hajdina 16 km, o 3 km. Nm ca 300 m. Raztreseno naselje v obsežni dolini, ob ban. cesti Leskovec—Sv. Barbara. Vinogradništvo. V podatkih ni odštet oni del kraja Vel. Okič (hišne številke 8—43), ki je bil 1936 priključen obč. Sv. Barbara v Hal. Del vasi (hišne št. 8—43) je 1936 pripadel sosednji obč. Sv. Barbara v Halozah. Zgornji Leskovec, 122-25-16-4-5. Sr so du Ptuj 15 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah v kraju, zdr Breg 14 km. žel Hajdina 13 km, o v kraju. Sola ustanovljena 1769, 7 odd. PJS, Gas., Tamb. d., Strel, druž., Izobr. d. Nm 229 m. Leži deloma v dolini Psičine. deloma po bližnjem gričevju, ob ban. cesti Ptuj—Cvetlin. Živinoreja, deloma vinogradništvo in razne obrti. Ilovnata zemlja precej dobro rodi. Prodaja vina in živine. Župnija Sv. Andraž v Halozah (dek. Zavrće, škofija lavant.) ima 2168 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja je bila zidana 1545. Pozneje so jo večkrat prenovili. Cerkev je bila sprva podr. hočke pražupnije in nato župnije sv. Barbare v Halozah. L. 1751. je postala župnija. Patronatske pravice izvršuje graščina Bori. Občina Majšperk* Preb. 2276, hiš 425, posest. 256, koč. 119. najem. 50. Površina 3521.49 ha: njiv in vrtov 554.07, trav. in paš. 888.17, vinogradov 307.36, gozdov 1741.84, sadovnjakov 1493, ostalo 15.12. Občina se razprostira z. in j. od Ptujske gore; zavzema pretežno gričevje med Ptujskim poljem in Dravinjo (t. zv. »Savinjsko«) ter del zgornjih Haloz j. od Dravinje. Raven svet je le ob robu Ptujskega polja in ob Dravinji, kjer so obsežni travniki. J. od Dravinje tečeta v ožji dolinici potoka Skrabska in Jesenica. ki se izlivata v Dravinjo. Poljedelstvo in živinoreja; ponekod ugodno uspevajo vinogradi in sadno drevje. Pridelke prodajajo v Majšperk, Rogatec, Ptuj, Maribor in dr. Gozd (bukev, hrast, breza, kostanj) zavzema obsežne predele; nudi drva za prodajo in kostanjev les za tovarno tanina na Bregu. Po dolini Dravinje vodi ban. cesta Ptuj—Poljčane, z njo vzporedno pa ob j. robu Ptujskega polja cesta Ptuj—Slov. Bistrica. Pri Majšperku se odcepi cesta v Rogatec. Breg, 104-20-13-2-5. Sr so du Ptuj 16.5 km, žand zdr fin Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 10 km, o pTt š žup Majšperk lkm. Nm ca 240 m. Leži ob Dravinji ob ban. cesti na Rogatec, deloma že v osojnem pobočju. Poljedelstvo, živinoreja, deloma zaposlitev v tovarni za tanin. Neka.j hmeljskih nasadov. Sortirano sadje prodajajo v Ptuj in Maribor. V ostalem prodajajo živino, drva in kostanjev les (za tovarno tanina). Tovarna tanina ima svojo žično železnico na Medvedce. Graščina Hamre stoji četrt ure od Majšperka. Od 1461 je bila last ptujskih minoritov. H gradu je spadalo obsežno posestvo, med drugim tudi mlin ob Dravinji, ki so ga minoriti pretvorili v fužino (odtod ime »Hammer«); istočasno so zgradili ličen gradič, ki je pripadal gradu Lichteneggu v Gojkovi. Ko je pozneje fužina zgorela, so postavili na njenem mestu zopet mlin. L. 1735. so gradič predelali v zgodnjebaročnem slogu. Iz te dobe je tudi krasno z roko kovano stopniško omrežje. Grajsko baročno kapelico so v novejšem času na zunanji strani okrasili z Marijino sliko. L. 1880. je gradič prišel v zasebne roke. Sedaj ga posedujeta Kubriclit in Novak. Med svetovno vojno so pri gradu zgradili vojaško tovarno tanina. Sedanja lastnika sta jo popolnoma modernizirala in povečala obrat. Koritno, 80-16-10-3-3. Sr so du Ptuj 17.5 km, žand zdr fin Ptujska gora 4.5 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 12 km, o pTt š žup Majšperk 3 km. Nm ca 250 m. Leži ob vznožju gričevja na d. bregu Dravinje. Vključuje zaselek Jenjšje. Dohod z vozom po obč. cesti, K km od ban. ceste Poljčane—Majšperk. Gospodarstvo kot Breg. Lešje, 197-38-25-10-3 Sr so du Ptuj 16.5 km, žand zdr fin Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 10 km, o pTt š žup Majšperk lkm. Nm ca 255 m. Leži ob ban. cesti Ptuj—Poljčane, na prisojni strani Dravinjske doline. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo. Obsežni bukovi in hrastovi gozdovi. K vasi spada zaselek Glivno. Majšperk, 193-39-30-5-4. Sr so du Ptuj 16 km, žand zdr fin Ptujska gora 2 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 9 km, o pTt š žup v kraju. Sola ust. 1803. 5 odd. Javna knjiž., ZKD, Gosp. nad. š. (3 m.), Gas. Nm 254 m. Leži ob vznožju gričevja na 1. bregu Dravinje, ki teče tu po precej razširjeni dolini. Tu se cepita ban. cesti na Poljčane in Rogatec. K vasi spadata zaselka Brezje in Podfošt. Poljedelstvo in živinoreja. Zemlja je ilovnata in srednje dobro rodi. Poljski pridelki za dom. Mešana živina, nekaj za odprodajo. Prodajajo tudi sadje in vino. V tovarno za tanin na Bregu vozijo kostanjev les. Obrtniki, gostilne. Avtobusna zveza Ptuj—Poljčane. Nekdanji grad Monsberg ali Majšperk (danes tudi Stari grad imenovan) je ves v razvalinah. Prvotno so ga posedovali * Uradni podatki pred priključitvijo delov kat. občin Sveča iu Sitež. občini Stopercc (srez Šmarje pri Jelšah). gospodje Majšperški, ki se prvič omenjajo 1168, nato pa pogosto v 13. in 14. stol. Pozneje je grad prešel v last Goriških grofov in nato večkrat iz rok v roke. Konec 19. stol. je grad razpadel. Župnija Majšperk (dek. Slov. Bistrica, škofij'a lavant.) ima 2624 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja že v 12. stol. Sedanja stavba je bila zidana pred 1639. L. 1929. so jo prenovili. Cerkev je bila sprva podr. hočke pražupnije. Iz nje se je izločila kot vikariat pred 1261, ko se omenja Henrik, župnik majšperški. Cerkv. je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji, od 1787—1859 sekovski in nato lavantinski škofiji. Medvedce, 127-25-18-5-2. Sr so du Ptuj 15 km, žand zdr fin Ptujska gora 6 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 12 km, o pTt š žup Majšperk 4 km. Nm 250—260 m. Vas z zaselkom Dobrava leži na prehodu gričevja v ravnino Ptujskega polja, ob obč. cesti, ca 4 km od ban. ceste Majšperk—Poljčane. Poljedelstvo, živinoreja. Večidel ilovnata zemlja, ki slabše rodi. Mešane vrste sadja. Prodaja raznih kmetskih proizvodov. Mešan gozd (bukev, breza). Rudnik premogovne družbe Medvedce —Hrastovec. Iz Medvedec drži tovarniška železnica na Pragersko. Naraplje, 210-35-20-10-5. Sr so du Ptuj 19 km, žand zdr fin Ptujska gora 4 km. žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 12 km, o pTt žup Majšperk 2 km, š v kraju 2 km, ust. 1898, 3 odd. Nm ca 250 m. Leže v dolini potoka Jesenice, ob subvencionirani cesti Majšperk—Sitež in po vinorodnem gričevju na obeh straneh ceste (zaselki Gmajšna, V grabi in Poluže). Dohod z vsemi vozili. Poleg kmetijstva tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja živine, sadja, vina, prašičev predvsem v Maribor in Ptuj. Kostanjev ies gre na Breg v tovarno. Preša, 100-18-15-2-1. Sr so du Ptuj 19 km, žand zdr fin Ptujska gora 4 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 7 km, o pTt š žup Majšperk 2 km. Nm ca 250 m. Leži ob potoku Skrabski in ban. cesti Majšperk—Rogatec. Poljedelstvo in živinoreja v glavnem za dom. Sadje in drva prodajajo v Ptuj in Maribor. Sestreže, 309-31-25-4-2. Sr so du Ptuj 17 km, žand zdr fin Ptujska gora 5 km, žel Pragersko 6.5 km. o pTt š žup Majšperk 5 km. Nm 250—260 m. Leže na prehodu Ptujskega polja v gričevje, ob obč. cesti, ca 4km od ban. ceste Ptuj—Poljčane. Zaselki: Cret, Savinsko in Turnišče. Polja in travniki v ravnini. Prodaja sadja in živinorejskih proizvodov v Maribor, Ptuj, Pragersko in drugam. Sitež, 270-49-20-22-7. Sr so du Ptuj 23.5 km, žand zdr fin Ptujska gora 4 km. žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 14 km, o pTt žup Majšperk 7 km, š Naraplje 3 kin. Nm ca 290 m. Leži v zgornji dolini potoka Jesenice ob subvenc. cesti iz Majšperka in nad njo po vinorodnem gričevju (zaselki Fremežna, Planjsko, Vel. Dol, Vinarje, Volčja vas). Poljedelstvo, živinoreja; dobro sadje, vinska trta in domači kostanj. Del vasi je okt. 1936 pripadel občini Stoperce v šmarskem srezu (hiše št. 32, 34—45 in 47), kar zgoraj še ni ujioštevano. Skrblje, 119-23-16-5-2. Sr so du Ptuj 17 km, žand zdr fin Ptujska gora 3.5 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 10.5 km, o pTt š žuj) Majšperk 1.5 km. Nm ca 240 m. Leže na d. bregu Dravinje v bližini ban. ceste Ptuj—Poljčane (ca 1 kin). Skozi vas teče potok Skrabska, ki se s. odtod izliva v Dravinjo. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. K vasi spada zaselek Za-vrše. . Sveča, 266-54-28-20-6. Sr so du Ptuj 21 km, žand Ptujska gora 6 km, zdr fin žel Rogatec 15 km, o pTt š žup Majšperk 4 km. Nm ca 250 m. Leži v dolini potoka Skrabske, ob ban. cesti Majšperk—Rogatec, pretežno po hribovitem svetu. Poljedelstvo, živinoreja, nekaj vinogradov. Prodaja kmetijskih proizvodov v Rogatec ter drv in kostanjevega lesa v tovarno tanina na Breg. Ponekod še tko domače platno. K vasi spada več raztresenih zaselkov: Gaj, Rasovec, Razvojmk, Slapečnik. Del vasi (20 hiš) je okt. 1936 pripadel občini Stoperce v šmarskem srezu, kar zgoraj še ni upoštevano. Stanečka vas, 61-12-6-6-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand zdr fin Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 10 km, o pTt š žup Majšperk 1.5 km. Nm ca 240 m. Leži na 1. bregu Dravinje deloma po hribovitem svetu, ob subvenc. cesti Majšperk—Sitež, 1 km od ban. ceste Ptuj—Rogatec. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo. Obsežni travniki ob Dravinji in precejšnji gozdi (bukev, hrast). Prodaja drv v Ptuj. Sv. Bolfenk v Halozah, 240-65-30-25-10. Sr so du Ptuj 22 km, žand zdr fin Ptujska gora 4 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 12 km, o pTt žup Majšperk 6 km, š Naraplje 2 km. Nm 539 m (cerkev). Raztreseno naselje po vinorodnem gričevju, z. nad dolino potoka Jesenice in subvenc. cesto Majšperk—Sitež. Dohod z vozom. Sestavni deli: Budina, Jclovec, Korošak, Plate, Sv. Bolfenk, Završje. Od ban. ceste Ptuj—Rogatec je ca 2 km. Poleg poljedelstva in živinoreje uspevajo dobro tudi vinogradi in sadje. Obsežni, največ listnati gozdovi. Kostanj za tovarno tanina na Bregu. Podr. cerkev sv. Bolfenka je bila zidana 1649. Občina Ormož Preb. 1477, hiš 211, posest. 151, koč. 8, najem. 122. Površina 766.98 ha: njiv in vrtov 344.48, trav. in paš. 156.12, vinogradov 0.4, gozdov 136.5, ostalo 129.48. Občina se razprostira ob obronkih vzhodnih Slov. goric. Na z. namaka njeno ozemlje potok Lešnica, na j. pa Drava, ki tvori mejo napram savski banovini. V s. delu je teren ilovnat, proti j. bliže Dravi pa prevladuje prodna naplavina. Glavni gospodarski panogi sta, razen v mestu Ormožu, poljedelstvo in živinoreja. Mešani gozdovi na s. strani zavzemajo le manjši obseg. Dobrava, 130-22-12-12-5-9. Sr Ptuj 26 km, so du žand zdr fin o pTt š žup Ormož 1.5 km, žel Ormož 2 km. Nm ca 245 m. Leži s. od Ormoža na istoimenski planoti. Skozi vas vodi ban. cesta Ormož—Sv. Tomaž. Poljedelstvo, živinoreja in deloma zaposlitev v Ormožu. Prodaja mleka v Ormož. Mali listnati gozdovi. Hardek, 201-33-24-3-5. Sr Ptuj 25.5 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ormož 1 km. Gas. Nm 230 m. Leži na ravnini sv. od Ormoža, ob obč. cesti, Y< km od drž. ceste Ptuj—Čakovec. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja raznih pridelkov v Ormož. Ormož, mesto, 1146-156-115-0-108. Sr Ptuj 25 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Mešč. šola ust. 1923, 4 odd. Nar. šola ust. okrog 1350, 7 odd. Obrtna nad. š. SKJ. PJS, PRK, 2 PCMD. Prosv. d., Čitalnica, Branibor, Strel, druž., Olepš. d., Gas., Koles. d. »Drava«, 2 gled. odra, 2 advokata, 3 zdravniki. Elektrarna. Nm 220 m. Leži na j. obronku v. Slov. goric, tam kjer se jim Drava najbolj približa; jedro mesta z glavnim trgom stoji na visoki terasi nad levo dravsko obalo, ob kateri je speljana železnica Pragersko—Kotoriba. Skozi mesto vodi drž. cesta Ptuj—Čakovec, od katere se tu odcepijo ban. ceste na Ljutomer, Sv. Tomaž in čez dravski most v savsko banovino; od glavne žel. proge se odcepi proga na Ljutomer—Mursko Soboto. Ormož je važno krajevno središče za trgovino in obrt. Zlasti je važen kot vinski trg za bližnje vinorodne kraje. Od tu se izvaža vino v razne kraje in deloma v inozemstvo. Stalne živinske in svinjske sejme dobro obiskujejo od daleč naokoli. Obrtniki, mlini na Dravi, gostilne in pensioni s tujskimi sobami. V novejši dobi postaja Ormož pomembna tujsko-pro-metnu postojanka. V mestu je moderna bolnica križevniškega reda in elektroterapično zdravilišče. Lep razgled z ormoškega gradu, ob Dravi javno kopališče. Izhodišče izletov k razgledni točki Hajndl (*/ ure) in na Hum (1 uro). Nekako predmestje tvori na z. strani skupina hiš ob drž. cesti, tkzv. Lenta. Pri Ormožu so izkopali predmete iz neolitske, hallstattske, latenske in rimske dobe. Tod mimo je držala rimska cesta Ormož—Sobotišče. Ze od 9. stol. dalje je bila ormoška okolica last solnograških nadškofov. Ti so tu postavljali svoje ministeriale Ptujske gospode, ki so morali z menjajočo se srečo do konca 12. stol. odbijati napade Madjarov. Pozneje so branili mejo proti Madjarom Ormoški gospodje, ki se prvič omenjajo 1273. Po napadili Mongolov (1241) in borbi za babenberško dediščino (po 1246) so Ormož z ostalo dediščino končno (1278) dobili Habsburžani. Pod ormoškim gradom se je v prvi pol. 13. stol. razvila naselbina, ki se prvič omenja kot trg 1315. Radi izredne obrambne važnosti so 1331 povzdignili Ptujski gospodje ormoški trg v mesto. L. 1411. je bil tu že sedež deželske sodnije in mitnice. V vojni med Friderikom III. in Matijo Korvinom je mesto pogorelo (1487). Nato je bilo 3 leta v oblasti ogrskega kralja, ki je postavil za mestnega poveljnika in posestnika gradu Jakoba Sekelja, glavarja Radgone in Ptuja. Ta je ostal na svojem položaju tudi še potem, ko je prenehala madjarska oblast. Ko je Luka Sekciji (1540) utrdil mesto proti Turkom, je postal Ormož najvažnejša obrambna točka na Štajerskem. Turki so prvič prodrli v ormoški okraj že 1396. Glavni turški napadi pa so bili: 1479, 1483, 1493 in 1532. Protestantizem se je tu razširil šele v 2. pol. 16. in zač. 17. stol. Širila sta ga ormoška graščaka brata Jakob in Mihael Sekciji ter Jurij Zrinjski, ki je iz svoje tiskarne v Nedeljišču razpečeval luteranske knjige tudi po ormoški okolici. Ko so 1604 kupili ormoški grud katoličani, grofje Pethee de Ilethes, je bil protestantizem kmalu zatrt. L. 1704. so mesto in grad požgali Kruci. Kuga je morila od 1680—1683 in 1694, na kar spominjajo številna kužna znamenja. Kužno znamenje na trgu je iz 1680; star je tudi kameniti križ pri grajski pristavi. Ormoško šolstvo sega že v začetek 16. stol., ko so tu ustanovili frančiškani svojo šolo. Frančiškaski samostan je ustanovil Jakob Sekciji 1493. Stal je na mestu sedanje hiše dr. Žižke. L. 1786. je bil samostan odpravljen. Od 1850 je O. sedež okrajnega sodišča. Ormoški grad so postavili okoli 1200 Ormoški gospodje na mestu predzgodovinskega gradišča ali rimske trdnjave. Prvotno je bil to le utrjen stolp za obrambo proti Madjarom. Pozneje so se lastniki menjavali (med njimi rodbine Herber-steini in Sekciji). Sedanja lastnica je ga. Irma "VVurmbrandt-Stuppach-Georgevits. Grad lirani zbirko starin. Župnija Ormož (dek. Velika Nedelja, škofija lavant.) ima 3277 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba. Prvotna cerkev, najbrže sedanja stranska kapela, je bila sezidana v 13. stol., a 1271 povečana do približne današnje velikosti. Marijin steber ima letnico 1828. Cerkev je bila sprva podr. velikonedeljske prafare. Pred 1236 je postala župnija. Patronatske in zavetniške pravice je imel od začetka do danes nemški viteški red v Veliki Nedelji. Med 1515 in 1528 se je izločil vikariat Središče. Župnija je pripadala do 1787 solnograškim nadškofom, nato do 1859 sekovski in zatem lavantinski škofiji. Zupna kronika od Petra Dajnka (gl. Hum). Iz Ormoža doma Serajnik Domicijan (r. 1899), arh. in slikar. Občina Osluševci Preb. 1658, hiš 311, posest. 133, koč. 115, najem. 63. Površina 1611 ha: njiv in vrtov 797, trav. in paš. 143, vinogradov 88, gozdov 570, ostalo 13. Občina zavzema nekaj ravnine in hribovit svet, ki se dviga s. od žel. proge iznad spodnjega Dravskega polja, na v. pa se spušča v dolino potoka Sejance. V gričevju obsežni vinogradi z žlahtnimi trtami, v nižjih legah mešan gozd (bukev, hrast, bor itd.). Poljedelstvo ne zadošča ponekod niti za domačo porabo. Prodaja živine in živinorejskih proizvodov. V dobrih letinah se proda precej sadja (tudi v inozemstvo) ter nekaj vina. Breznica, 429-57-12-34-11. Sr Ptuj 17 km, so du fin Ormož 10 km, žand zdr Gorišnica 5 km, žel o Osluševci 2 km, pt Velika Nedelja 7 km, š žup Sv. Lenart 1 km. Nm ca 220 m. Leži deloma v ozki dolini istoimenskega potoka, deloma po bližnjem gričevju, ob obč. cesti ca 3 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Poljedelstvo za dom. Precej žlahtnega sadja tudi za prodajo v Češkoslovaško. Vino kupujejo domači gostilničarji, živino pa prodajajo v Ptuj in Ormož. K vasi spada naselje Vršič, s. nad dolino. Cvetkovci, 477-86-39-40-7. Sr Ptuj 16 km, so du fin Ormož 6 km, žand zdr Gorišnica 4 km, žel o Osluševci 1.5 km, pt Velika Nedelja 3 km, š žup Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 2 km. Nm 204 m. Leže v ravnini ob drž. cesti Ptuj—Ormož. Dele se v Sp. in Zg. Cvetkovce, poleg tega pa obsegajo še zaselke Dobrava, Otok in Tanje. Poljedelstvo in živinoreja. Izven vasi imajo vaščani vinograde (Cvetkovski vrh). Raznovrstni polj. pridelki in žito, precej čebule. Za prodajo ostaja predvsem žito, krompir in živinu. Gozd tvori predvsem topol in jelša. Osluševci, 181-34-22-8-4. Sr Ptuj 14 km, so du fin Ormož 8 km, žand zdr Gorišnica 2.5 km, žel o v kraju, pt Velika Nedelja 5 km, š žup Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 2 km. Nm 208 m. Leže na spodnjem Ptujskem polju, na 1. bregu Pesnice, ob obč. cesti, ca 1 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo (izven vasi). V dobrih letinah prodajo do 2 vagona sadja v Češkoslovaško. Živino prodajajo v Ptuju in Ormožu. Nekaj topolovega in jelševega gozda. Tik drž. ceste stoji kužni križ z letnico 1614. Podgorci, 242-89-49-16-24. Sr Ptuj 15 km, so du fin Ormož 8 km, žand zdr Gorišnica 3.5 km, žel Osluševci lkm, o 2 km, pt Velika Nedelja 5 km, š žup Sv. Lenart pri Vel. Nedelji v kraju. Šola ust. 1819. 5 odd. Kmet. nad. š. Prosv. d., »Ljudska knjižnica«, »Sloga«, PSVD. Nm 239 m. Leže na izrastkih goric z. od Vel. Nedelje. Severni del tvorita Cvetkovski in Podgorski vrh (319 m) z gozdovi ob vznožju, sicer vinogradi in sadovnjaki. Skozi vas pelje obč. cesta, 13^km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Dostop z vsemi vozili. Poljedestvo, živinoreja, deloma vinogradništvo. Prodaja sadja, vina in živine. Mešan gozd. Župnija Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (dek. Velika Nedelja, škof. lavant.) ima 1790 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lenarta v razglednem bregu je bila zidana 1519 in posvečena 1520. Prvotno je bila podr. Vel. Nedelje. L. 1785. je postala samostojna kuracija. Odtod doma Gasparič Janez (r. 1895), glasbenik. Predava, 193-17-0-9-8. Sr Ptuj 14 km, so du fin Ormož 9 km, žand zdr Gorišnica 4 km, žel Osluševci 1 km, o 2 km, pt Velika Nedelja 6 km, š žup Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 1.5 km. Nm ca 320m. Leži v gričevju nad dolino potoka Breznice, ob obč. cesti, ca 2 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. V glavnem vinogradništvo, poljskih pridelkov še primanjkuje. Prodaja sadja, vinu, prašičev. Pretežno bukov gozd. Prerad. V obč. spadajo le h. št. 6, 7 in 8. Ostalo glej obč. Sv. Marjeta niže Ptuja in Polenšak. Sterjanci, 136-28-11-8-9. Sr Ptuj 20 km, so du fin Ormož 9 km, žand zdr Gorišnica 6 km, žel Osluševci 3 km, o 4 km, pt Velika Nedelja 6 km, š žup Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 2 km. Nm ca 300 m. Leže z. od potoka Sejance, na obronkih gričevja, ki preide proti z. v vinorodni Sterjanski vrh. Skozi naselje vodi obč. cesta, v bližini ban. cesta proti Savcem. Prodaja sadja, vina in živine. Mešan gozd (bor, bukev, hrast). Dohod z vozom. Občina Podlehnik Preb. 3362, hiš 929, posest. 611, koč. 179, najem. 112. Površina 4965.90 ha: njiv in vrtov 733.65, trav. in paš. 1228.89, vinogradov 677.17, gozdov 2149.64, sadov. 28.77, ostalo 147.78. Občina obsega osrednji del terciarnega, v glavnem 300—400 m visokega gričevja Haloz med Dravinjo na s. in ban. mejo na j., 2—4 km v. in z. od doline potoka Rogatnice. Pokrajina je močno razgibana in razčlenjena po številnih manjših potokih. Po slemenih in prisojnih pobočjih so zelo na široko raztreseni zaselki, ki jih po več skupaj tvori eno upravno enoto. Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom in vinogradništvom. Žito in druge poljske pridelke ter sadje porabi doma. Prodaja pa živino, zlasti svinje in perutnino, les za drva (hrastov, bukov in kostanjev) in železniške prage. Glavni dohodek ima prebivalstvo od dobrega belega vina, ki ga pridela v občini do 15.000 hI letno. Vinogradi so na amerikanski podlagi in zavzemajo zelo velik areal; toda veliki kompleksi vinogradov so v rokah večjih posestnikov iz Dravskega polja in Ptuja. Vino kupujejo domači vinski trgovci in razni gostilničarji. Obširna lovišča (zajci, lisice, srne in divji prašiči). Prometno in gospodarsko teži občina proti Dravskemu polju in Ptuju, kamor vodi tudi glavna prometna žila, ban. cesta Ptuj—Krapina z odcepkom v Rogatec, ki spremlja potok Rogatnico. Od nje na obe strani drže za vozni promet sjiosobne obč. ceste. Dežno, 194-54-43-12-6. Sr so du žel Ptuj tO km, žand o p Podlehnik 2 km, zdr fin Ptujska gora 6 km, š Sv. Duh 1 km ali Nova cerkev 1 km, žup Sv. Trojica v Halozah 1 km. Nm ca 250—391 m. Zelo raztreseno naselje, ki se vleče v glavnem po slemenih in pobočjih vinorodnega gričevja j. od Dravinje in 3—4 km z. od ban. ceste Ptuj—Krapina. Dohod mogoč le z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, živine, lesa in jajc. Gorcn, 379-120-88-19-22. Sr so du Ptuj 10 km, žand o p Podlehnik 2 km, zdr fin Ptujska gora 8 km, žel Hajdina 6 km, š Sv. Duh 3 km, ali Nova cerkev 2 km, žup Sv. Trojica v Hal. v kraju. Nm ca 260—400 m. Večja skupina po slemenih in prisojnih pobočjih razloženih zaselkov v vinorodnem gričevju med Dravinjo in Rogatnico in deloma v dolini Dravinje. Glavni zaselki so: Dolence, Globoko, Gorča, Korpa gora, Popovšek, Pristački breg in Sv. Trojica v Halozah. (Zupna cerkev za celo občino, ca 330m). Dohod le z vozom po obč. cestah od ban. ceste Ptuj—Krapina (1—3 km). Poljedelstvo in vinogradništvo s prodajo vina, živine, jajc in bukovih drv. Župnija Sv. Trojica v Halozah (dek. Zavrč, škof. lavant.) ima 4200 duš. Pokopališče. Zupno cerkev sv. Trojice so sezidali 1652 dominikanci, ki so ji sto let pozneje prizidali tudi samostan. Ko je bil 1786 samostan odpravljen, so dobili tukajšnjo cerkev mi-noriti, ki so 1828 prenesli sem župnijski sedež iz Podlehnika. Župnija je še sedaj inkorporirana minoritskemu samostanu v Ptuju. Prvotno je bila cerkev podr. hočke prafare. Matične knjige datirajo od 1727, župna kronika od 1863. Od Sv. Trojice doma: dr. Bezjak Janko (1862—1934), višji šol. nadz., pedag. in metod, pisatelj. Gruškovje, 668-185-140-20-15. Sr so du žel Ptuj 12—17 km, žand o p Podlehnik 6 km, zdr Ptujska gora 9 km, fin Sv. Andraž v Halozah 2 km, š Nova cerkev 4 km, žup Sv. Trojica v Halozah 4 km. Nm ca 280—420 m. Zelo raztreseni zaselki po slemenih in prisojnih pobočjih vinorodnega gričevja med ban. mejo (Macelj) in ban. cesto Ptuj—Krapina. Večji zaselki so: Gruškovje, Kamenca pod Kamno goro, Kobilina, Kolarija, Log, Oten, Trdobojci (Zg. in Sp.), Vareš. Dohod le z vozom 1—5 km od ban. ceste. Kmetijstvo, gozdarstvo (bukev, hrast, smreka), predvsem pa vinogradništvo. Prodaja lesa, živine in vina. Jablovec, 159-54-17-25-12. Sr so du Ptuj 11 km, žand o p Podlehnik 4 km, zdr fin Ptujska gora 6 km, žel Hajdina 11 km, š Sv. Duh 2 km ali Nova cerkev 2 km, žup Sv. Trojica v Halozah 3 km. Nm 351 m. Po pobočjih in slemenih razloženo naselje z. od Nove cerkve 2—3 km od ban. ceste Ptuj—Krapina. Sestoji iz Velikega in Malega Jablovca in je dostopen z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in gozdarstvo. Kozminci, 119-25-20-3-0. Sr so du Ptuj 12 kin, žand o p Podlehnik 5 km, zdr Ptujska gora 9 km, fin Sv. Andraž v Halozah 8 km, žel Hajdina 12 km, š Sv. Duh 3 km ali Nova cerkcv 3 km, žup Sv. Trojica v Halozah 4 km. Nm povpr. 250 m. Razloženo naselje deloma ob ban. cesti Ptuj—Rogatec, deloma na prisojnem pobočju. Dostop z vsemi vozili. V dolini polje- delstvo in živinoreja, na pobočjih vinogradi in gozdovi. Prodaja vina, živine in drv (hrast in bukev). K vasi spada tudi na prisojnem pobočju ležeči zaselek Gorence (lesna eksploatacija), ob stiku ban. cest iz Rogatca in Krapine. Ložina, 180-40-35-5-0. Sr so du Ptuj 18 km, žand o p Podlehnik 8 km, zdr Ptujska gora 11 km, fin Sv. Andraž v Halozah 3 km, žel Hajdina 18 km, š Nova cerkev 8 km, žup Sv. Trojica v Halozah 8 km. Nm ca 480 m. Po slemenih vinorodnega gričevja raztreseno naselje, sestoječe iz zaselkov Brezove gore, Lazov, Ložine in Tutovne. Leži s. od banov, meje, 4—5 km v. od ban. ceste Ptuj—Krapina. Dohod le z vozom. Vinogradništvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja vina, živine in lesa (bukev, hrast, smreka). Podlehnik, 452-108-81-7-20. Sr so du Ptuj 11 km, žand o p v kraju, zdr Breg pri Ptuju 9 km, fin Sv. Andraž v Halozah 3 km, žel Hajdina 9 kin, š Nova cerkev 3 km, žup Sv. Trojica v Halozah 1 km. Nm ca 227—340 m. Zelo raztreseno naselje, obsegajoče večje zaselke: Dolence, Dolenjski vrh in Ljub-stovo. Leži deloma v dolini na osojni strani ob ban. cesti Ptuj—Krapina, v glavnem pa zavzema vinorodno gričevje v. in sv. od doline Rogatnice med Novo cerkvijo in Sv. Trojico. V oddaljenejše zaselke je dohod možen le z vozom po obč. cestah (do 3 km). Poljedelstvo in vinogradništvo (letni vinski pridelek do 4000 hI). Razen vina prodajajo tudi živino in jajca, večinoma v Ptuj. Najdišča iz neolitske dobe. L. 1399. je Bernard Ptujski volil vas in celotne zgor. Haloze minoritskemu in dominikanskemu samostanu v Ptuju. To zemljo sta samostana dobila 1438 po njegovi smrti. Radi pogostih prepirov sta si samostana 1461 posestva razdelila. Na lirihčku nad cerkvijo je nekdaj stal grad grofov Liclitenbergov, ki pa je že davno v razvalinah. Podr. cerkev sv. Marije. Prvotna cerkev je bila grajska kapela grofov Lichteneggov. Sedanja stavba je iz 1773. V dobi turških napadov so jo obdali s taborskim obzidjem, ki je pa že podrto. Ze v 13. stol. so imeli pri cerkvi župnijo minoriti iz Ptuja. L. 1828. so prenesli njen sedež k Sv. Trojici v Halozah. Rodni vrh, 177-50-27-7-12. Sr so du žel Ptuj 11 km, žand o p Podlehnik 4 km, zdr fin Ptujska gora 5 km, š Sv. Duh v krajii, žup Sv. Trojica v Halozah 3 km. Sola ust. 1869, 2 odd. Nm ca 380—420 m. Po slemenih močno razloženo naselje, nekako v sredini med banov, mejo na j. in Dravinjo na s., do 3 km z. od ban. ceste Ptuj—Rogatec. Obsega tudi zaselek Sv. Duh s podr. cerkvijo (385m) in zaselke: Črneji vrh, Delce, Grabe, Jeruzalem, Pungart, Zavinje. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Sedlašek. Podr. cerkev sv. Duha je bila zidana 1662. Do 1828 je bila tu samostojna kuracija; tedaj je postala podr. župnije Sv. Trojice v Halozah. Sedlašek, 441-131-75-42-14. Sr so du žel Ptuj 12 km, žand o p Podlehnik 4 km, zdr Breg pri Ptuju 12 km, fin Sv. Andraž v Halozah 6 km, š Nova cerkev 1 km, žup Sv. Trojica v Halozah 2 km. Nm 328 do ca 380 m. Skupine večjih zaselkov, ležečih deloma na osojni strani proti Rogatnici, v glavnem pa po slemenih vinorodnega gričevja med Podlehnikom in Gru-škovjem, 2—3 km v. od ban. ceste Ptuj—Krapina. Dostop z vozom. Sem spadajo zaselki: Formin, Kamen, Meliše, Mizinc, Pestike, Sedlašek, Sekulje, Tabor, Vranušek. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Prodaja vina, svinj, perutnine, jajc in drv v Ptuj. Stanošina, 200-40-25-10-3. Sr so du žel Ptuj 12 km, žand o p Podlehnik 3 km, zdr Breg pri Ptuju 10 km, fin Sv. Andraž v Halozah 7 km, š Nova cerkev 1 km, žup Sv. Trojica v Halozah 2 km. Nm ca 240—350 m. Razloženo naselje po hribih in deloma v dolini v. od ban. ceste Ptuj—Krapina, med Sedla-škom na s. Gruškovjem na jv. Glavni zaselki: Gmajna, Gojkova, Goli vrh, Klake, Laporšica, Pavlovci. Dostop z vsemi vozili, deloma le z vozom po obč. cesti (1 km). Gospodarstvo kot Sedlašek. Strajna, 194-60-30-19-6. Sr so du žel Ptuj 13 km, žand o p Podlehnik 4 km, zdr fin Ptujska gora 5 km, š Sv. Duh 3 km, žup Sv. Trojica v Halozah 3 km. Nm ca 350—400 m. Zelo raztreseno naselje v hribovitem svetu sz. od ban. ceste Ptuj— Rogatec, j. od Rodnega vrha. Sestavni deli: Gaje, Klanci, Radgona, Rovci, Stekli vrh, Strajna. Gospodarstvo kot Sedlašek. Zakelj, 199-42-30-10-2. Sr so du Ptuj ti km, žand o p Podlehnik 4 kin, zdr Breg pri Ptuju 11 km, fin Sv. Andraž v Halozah 7 km, žel Hajdina 10 km, š Nova cerkev v kraju, žup Sv. Trojica 3 kin. Sola ust. 1892, 7 odd. SKJ, Strel, druž., DKfid. Nm 232 m. Leži deloma v dolini Rogatnice, deloma pa na prisojnem pobočju z. od ban. ceste Ptuj—Krapina ter ob njej. Razloženo naselje sestoji iz Pšenke vasi in Vel. vasi. Dostop z vsemi vozili po ban. cesti, deloma po obč. cesti. Poljedelstvo in deloma vinogradništvo. Prodaja vina, svinj, jajc in drv. Številni obrtniki. Sem spada tudi podr. cerkev sv. Marije pri Novi cerkvi, sezidana 1773. Občina Polenšak Preb. 1321, hiš 309, posest. 148, koč. 117, najem. 42. Površina 2097 ha*: njiv in vrtov ca 808, trav. in paš. ca 538, vinogradov ca 58, gozdov ca 594, ostalo 47. Občina zavzema gorice v. od spodnje Pesniške doline in sega na jz. do ravnine pri Dornavi. Svet je tu precej ilovnat in slabše rodovitnosti, zato tudi razmeroma malo poseljen, pač pa porasel v precejšnji meri z gozdom (pretežno listovci). Poljedelstvo zadostuje komaj za dom, tudi vinogradništvo je manj razvito kot v sosednih občinah proti s. in v. Proda se nekaj živine, sadja in vina. Promet odvaja ban. cesta, ki vodi tod od Ptuja proti Ljutomeru. Bratislavci, 277-63-12-40-6. Sr so du zdr fin Ptu j 16 km, žand p Juršinci lkm, žel Moškanjci 8 km, o š žup Polenšak 2 km. Nm ca 260 m. Zelo raztreseno naselje sv. od Polenšaka. deloma v dolini ob manjšem potoku, deloma po pobočjih in slemenih vinorodnega gričevja, Dostop večinoma le z vozom po obč. cesti, 2 km od ban. ceste Ptu j—Ljutomer. Vključuje zaselke Kogel, Osluševce, Zasade. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo. Prodaja vina, jabolk, jabolčnega mošta in jajc. Brezovci, 117-21-8-12-1.' Sr so du fin Ptuj 8 km, žand zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 4 km, žel pTt Moškanjci 3 km, o š žup Polenšak 2 km. Nm ca 280 m. Raztreseno naselje po gričevju ob obč. cesti, ca 4 km od ban. ceste proti Ljutomeru. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in nekaj vinogradništva. Mokra ilovica in lapor s slabšo rodovitnostjo. Proda se nekaj sadja in živine. Hlaponci, 149-30-28-1-1. Cd. opis pri obč. Sv. Lovrenc v Slov. gor., kamor spada večji del vasi. Lasigovci, 92-20-14-5-1. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 7 km, žel Osluševci 4 km, pTt Moškan jci 5 km, o š žup Polenšak 2 km. Nm ca 220 m. Leže deloma v dolini, deloma v goricah ob obč. cesti ca 2 km od ban. ceste Ormož—Savci. Dostop z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Brezovci. Polanci, 221-48-35-10-3. Sr so du fin Ptuj 9 km, žand zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 8 km, žel pTt Moškanjci 4 km, o š žup Polenšak lkm. Nm ca 230-280m. Leže v gričevju jv. od Polenšaka. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Proda se nekaj živine, sadja in vina. Hribi so porasli z nizkim gozdom (bor, bukev, hrast, gaber, jelša). Polenšak, 181-56-4-35-18. Sr so du zdr fin Ptuj 13 km. žand Juršinci 4 km, žel pTt Moškanjci 7 km. o š žup v kraju. Šola ust. 1833, 4 odd. Kmet. nad. š., knjiž., Nar. kult. d., Prosv., d., Gas. z gled. ods. Nm 396 m. Precej strnjena vas ob ban. cesti Ptuj—Savci—Ljutomer, dostopna z vsemi vozili. Jedro vasi je Eri cerkvi, odkoder se vrste proti s. in j. po slemenu razložene iše. K vasi spadata tudi zaselka Gotušak in Kamenšak. Lepo razgledišče. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Pridelujejo le srednje dobra vina. Proda se mnogo jajc, svinj in nekaj vina. Čebelarstvo in sušenje gob. Župnija Polenšak (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 1400 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije je bila zgrajena v 1621—1633. Prvotno je bila podr. župnije sv. Lovrenca v Slov. gor. L. 1785. je postala samostojna lokalija, pozneje pa župnija. Prerad, 105-28-7-13-8. Ob ustanovitvi obč. Polenšak (1936) pripadli del kraja. Ostalo gl. Prerad v obč. Sv. Marjeta niže Ptuja. Slomi, 179-43-40-1-4. Sr so du fin Ptuj 12 km, žand Juršinci 6 km, zdr Muretinci 8 km, žel pTt Moškanjci 4 km, o š žup Polenšak 3 km. Nm povpr. 260 m. Leže ob obč. cesti po gričevju jz. od Polenšaka. Vključuje naselja Pritenska, Streljanci, Strmec in Zalmanci. Dostop z vsemi vozili. Ilovnata zemlja s slabo rodovitnostjo. Poljedelstvo, živinoreja in nekaj vinskega pridelka za dom. Mešan gozd (bor, smreka, hrast, bukev, gaber). Občina Ptujska gora Preb. 1615, hiš 369, posest. 193, koč. 132, najem. 60. Površina 2789.24 ha: njiv in vrtov 356.85, trav. in paš 660.40, vinogradov 293, gozdov 1368.69, sadovnjakov 39.50, ostalo 70.80. Občina zavzema t. zv. Spodnje Savinjsko, nizko gričevje med Ptujskim poljem (Polskavo) in dolino Dravinje. Preko Dravinje pa posega tudi v zapadne Haloze. V gospodarstvu zavisi vse od položaja na trgu za vino in sadje, ki sta edina pridelka za izvoz. Vino uspeva zlasti v j. delu občine. Nekaj dohodkov daje še prodaja prašičev in bukovih drv. Gozd zavzema skoro polovico površine. Naselja so večinoma razložena. Iz Ptujskega polja vodi čez Savinjsko ban. cestu na Poljčane in Rogatec, ob Dra-vinji subvenc. cesta Majšperp—Jarovci, proti j. pa vodijo obč. vozne ceste v osrčje Haloz in proti Zetalam. * Tu še ni upoštevan del kraja Prerad, ki je bil 1936 priključen od obč. Osluševci. Bolečka vas, 31-6-4-2-0. Sr so du Ptuj 10 km, žand zdr fin o pTt š žup Ptujska gora 5 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 8 km. Nm ca 230 m. Leži na 1. bregu Dravinje ob ban. cesti II. reda Jurovci—Majšperk. Kmetijstvo le za dom. Prodaja drv in stavbnega lesa. Doklece, 142-29-15-14-0. Sr so du Ptuj 13 km, žand zdr fin o pTt š žup Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 10 km. Nm ca 240 m. Leže na 1. bregu Dravinje, ob subvenc. cesti Jurovci—Majšperk. Lesen most čez Dravinjo veže vas s Halozami. Zaselek Trebež. Gospodarstvo kot Slape. Dolena, 290-72-30-35-10. Sr so du žel Ptuj 12 km, žand zdr fin o pTt Ptu jska gora 6 km, š Sv. Duh v Halozah 4 km, žup Sv. Trojica 8 km. Nm ca 230 m. Leži v Halozah, j. od Dravinje nasproti Bolečki vasi. Kraj je pretežno hribovit; obsega zaselke: Dolena, Hodoše, Dobrova, Peklača. Rakošak, Raztoke, Srnjakovec, Stojana vas. Dostop z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo (ca 700 hI belega vina). Prodaja sadja (okr. 5 vag. jabolk), vina, prašičev, perutnine in jajc doma, v Ptuj in po Dravskem polju. Nad Dravinjo sv. pod Sv. Janžem stoji gradič Dobrava ali Stari grad. Dobravo je Ulrik Dolenski 1419 podaril tedaj ustanovljeni cerkvi na Ptujski gori. L. 1615. je prišla skupno s Ptujsko goro v last jezuitov iz Leobna (ostanki jezuitskih nagrobnikov in dva obrambna kamna v podboju glavnih vrat), 1. 1773. pa je pripadla verskemu skladu. Pozneje se je vrstilo več lastnikov, ki so grad prezidali v današnjo obliko, dokler ga ni 1907 prevzela posojilnica v Ptuju. J. od Dobrave se vleče Turška graba. Ime spominja bržkone na turške napade v 1529 in 1532. Janški vrh, 211-47-20-15-12. Sr so du Ptuj 16 km, žand zdr fin o pTt š žup Ptujska gora 4 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 11 km. Nm 462 m (pri cerkvi). Raztreseno naselje po vinorodnem gričevju na d. bregu Dravinje. Poleg naselja pri Sv. Janžu obsega Sp. in Zg. Lipno. Kraj je težko dostopen tudi z vozom, 2 km od ban. ceste. Vinogradništvo z dobrim pridelkom. Obsežni bukovi gozdovi. Prodaja vina in drv. Krasen razgled. Podr. cerkev sv. Janeza se prvič omenja 1567. Podlož, 491-105-55-30-20. Sr so du Ptuj 10 km, žand zdr fin o pTt š Ptujska gora 1 km, žel Sv. Lovrenc na Dr. polju 7.5 km. Nm 240—250 m. Leži ob ban. cestah Ptuj—Rogatec in Podlož— Vrhloga—Slov. Bistrica, ob vznožju in po obronkih gričevja Savinjsko nad Dravskim poljem. Sestavni deli: Jurjevo selo, Piskance, Savinjsko, Sp. in Zg. Podlož. Poljedelstvo, živinoreja, znatno sadjarstvo (do 15 vagonov jabolk za prodajo). V ostalem prodajajo vino, živino in kostanjev les (tovarni tanina v Majšperk). Ptujska gora (Crna gora), trg, 153-40-34-2-6. Sr so du Ptuj 15 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 7.5 km. Šola ust. 1804. 4 odd. Gosp. nad. šola. Izobr. d. z javno knjiž. PJS, PSVD. Tamb. d. Nm 352 m. Leži med Dravinjo in Polskavo na hrbtu, ki doseže tu največjo višino. Križišče ban. cest proti Ptuju, Rogatcu in Poljčanam. Kraj ima le malo trškega značaja. Poleg poljedelstva in živinoreje je razvito sadjarstvo. Sadni trgovci pokupijo letno do 5 vagonov jabolk. Prodaja prašičev, jajc in kokoši. Razne obrti (lončarstvo), gostilne s prenočišči. Precej tujskega prometa: zelo obiskovana izletna točka z obsežnim razgledom. Kraj je bil v preteklosti mnogo pomembnejši kot je danes. Prvič se omenja kot trg 1490. Tržani so imeli lastno trško sodstvo, svoj pečat in zastavo. Važni in zelo obiskovani so bili trški sejmi in tedenski tržni dnevi, s katerimi je trg tekmoval celo s Ptujem. Tu je bil sedež deželske sodnije. Na nekdanje privilegije spominja še sramotilni kamen (pranger z letnico 1855), ki stoji ob cerkvenem stopnišču. Trg so izropali in razdejali Turki 1475 in 1493. Staro kužno znamenje iz 1680—1682. Kraj se je do 19. stol. imenoval Crna gora. Ime Ptujska gora je v 19. stol. uvedel neki ondotni nemčurski župan, oziroma zloglasni list »Štajerc«. Župnija Sv. Marija na Crni (Ptujski) gori (dek. Dravsko polje, škof. lavant.) ima 1210 duš. Pokopališče. Znamenita, daleč vidna župna cerkev sv. Marije. Cerkev so postavili med 1375 in 1500, a že 1224 se tu omenja kapela ali majhna cerkev. Arhitektura kaže značaj visoke in pozne gotike. Stavba je najstarejši in najpopolnejši tip troladijske gotske dvoranske stavbe. Grbi in relief na velikem oltarju pričajo, da so jo postavili Celjski in Ptujski grofje. Vse tri ladje so tristrano zaključene. Oboke v ladji nosijo štirje mogočni prosto stoječi stolpi. Cerkev ima opornike. Visoka šilasta okna so deljena s stebrički. Gotski glavni portal ima vodoravno preklado ter je deljen s slopom v dva prehoda. Mala dvorana, ki je portalu predzidana, je okrašena z reliefom sv. Treh kraljev in grbi Celjskih in Ptujskih grofov. Zvonik se dviga nad glavnim portalom. K vhodni strani cerkve so prizidali 1690 renesančno kapelo. Ob zakristiji pa stoji kapelica, zgrajena v čistem gotskem slogu ter okrašena po stenah z grbi. V cerkev je vzidanih več nagrobnikov. Veliki oltar je iz 1660, novejši tabernakelj pa je iz 1852. Posebno dragocena sta dva gotska tridelna kamenita oltarja s kipi in kamenit oltarni baldahin, ki se sedaj nahaja zunaj cerkve na s. strani. Zgodovinsko zanimiv je posebno relief nad glavnim oltarjem, ki predstavlja Marijo, ko daje pod plaščem zavetja svojim vernikom. Tu so ])ortreti mnogih odličnih oseb iz dobe okrog 1409 (Celjski grofje, bosanski kralj Tvrdko, ogrski kralj Sigismund in dr.). V dobi turških napadov so cerkev obdali z obzidjem in stolpi. Ohranjen je še obrambni stolp in strelne line. Cerkev je bila prvotno podr. župnije Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ker je od nekdaj slovela kot božja pot, so že Celjski grofje ustanovili beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. L. 1786. je postala samostojna župnija. Še danes velja za znamenito božjo pot. Obiskujejo jo predvsem Prekmurci in Medjimurci. Po-družna cerkev sv. Lenarta na pokopališču se omenja že 1567. S Ptujske gore doma prof. Vodušek Matej (1839—1932), matematik in astronom. Slape, 118-28-15-10-3. Sr so du Ptuj 13 km, žand zdr fin o pTt š žup Ptujska gora 1 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 7 km. Nm 233 m. Leže ob obč. cesti na obeh bregovih Dravinje, 3 km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo in živinoreja. Odjemalca za razne kmetijske produkte (govedo, prašiči, perutnina, jajca, jabolka) sta Ptujska gora in Ptuj. Znatni gozdovi (hrast, bukev, bor, smreka). Stogovci, 179-42-20-22-0. Sr so du Ptuj 14 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Ptujska gora lkm. Nm 240—280 m. Leže ob obč. cesti, 1 km od banovinske ceste Ptujska gora—Majšperk. Vas preide v ravnino ob Dravinji, čez. katero vodi obč. cesta na Naraplje in Zetale. Poljedelstvo in živinoreja. V dobrih letinah izvažajo sadje na ptujski trg. Kamenit steber s slovenskim napisom in letnico (kužno znamenje) je bil postavljen 1642 v spomin na živinsko kugo. Občina Rogozniea • Preb.* 2865, hiš 622, posest. 432, koč. 124, najem. 70. Površina 2257.82ha**: njiv in vrtov 940.29, trav. in paš. 446.03, vinogradov 21.04, gozdov 357.55, sadovnjakov 145.48, ostalo 347.43. Občina zavzema neposredno ptujsko okolico na v. strani. Tu se odpira od s. mokrotna, ilovnata dolina Rogoznico v prodnato ravan Ptujskega polja. Vasi so velike, pod močnim gospodarskim in socialnim .vplivom bližnjega mesta, kamor prodajajo velike količine svojih pridelkov (mleko, sadje, perutnino, jajca). Na obronkih goric segajo v občino tudi vinogradi, toda le v majhni meri in večidel le za dom (samorodnice). Ilovnat svet v s. delu občine in bližina mesta godi tamošnjim opekarnam. Obč. ozemlje preprezajo važne prometne žile iz Ptuja: drž. cesta proti Čakovcu, ban. proti Varaždinu, Sv. Urbanu, Sv. Trojici—Gor. Radgona in proti Ljutomeru. Kicar, 560-176-152-9-15. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 3.5 km, o 4 km. Nm 260—280 m. Raztresena vas na izrastku Slovenskih goric med Pesnico in Rogoznico. Sestavni deli: Mali in Veliki Kicar, Pacinski vrh, Podvinski vrh, šobršak. Več občinskih cest, od banovinske ceste Ptuj—Sv. Urban ca 2 km. Dohod z vozom. Ilovnata, deloma peščena zemlja. Sadjarstvo in vinogradništvo (samorodnice in lažja namizna vina), Nekaj čebelarstva. Obsežni smrekovi, hrastovi, borovi, jelševi gozdovi z obilico gob. Precej domačih kostanjev. Prijetna izletna točka Ptujčanov. Kužno znamenje iz 1641. Nova vas, 444-89-42-38-12. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 2 km, o 2 km. Nm 240—250 m. Dolga vas ob ban. cesti Ptuj—Sv. Urban in po pobočju hriba, ki preide nad vasjo v Mestni vrh nad Ptujem. Poljedelstvo in živinoreja. Mnogo sadja. Nekaj vinogradov: radi nizke lege samo samorodnice. 32 Znidaršičev. Za vasjo gozdiči in brezovi gaji (Meniški lesovi). Vas se tudi naziva Meniška vas radi nekdanjih samostanskih posestev. Južni del (22 hiš) je pripadel okt. 1936. Ptuju, kar pa zgoraj še ni upoštevano. Podvinci, 607-121-97-8-16. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 3.5 km, o 3.5 km. Bralno d. Nm 224 m. Gručasta vas na robu ravnine ob ban. cesti Ptuj—Gor. Radgona in na j. obronkih Kicarskega hriba. Sončna lega. Poljedelstvo in živinoreja. Znatno čebelarstvo (ajdova paša). Prodaja raznih kmetijskih produktov. S. od vasi brezov in jelšev gozd »Tični-ca«. Znamenita gotska kapela in kužno znamenje iz 1669. Rogozniea, 329-62-33-20-10. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 1.5 km, o v kraju. Kmetsko bralno d. Nm 228 m. V glavnem obcestno lego vasi označuje trikot: ban. cesta Ptuj * Odšteta nista ona dela kat. občin Nova vas in Rogozniea, ki sta pripadla okt. 1936 mestni občini Ptuj. ** Uradni podatki pred priključitvijo kat. občine Brstje in delov kat. občin Nova vas in Rogozniea (okt. 1936) mestni občini Ptuj. —Ljutomer, potok Rogozniea in ban. cesta Ptuj—Sv. Urban— Gor. Radgona. Deli jo žel. proga Pragersko—Ormož. Živinoreja in poljedelstvo. Prodaja perutnine in jajc prekupčevalcem in izvoznikom v Ptuju. V Ptuj se dnevno dostavlja mleko in zelenjava. Zaslužek tudi v opekarni. Stranska struga Ro-goznice žene mlin. Parna žaga. Zapadni del (26 hiš) je okt. 1936. prij)adel Ptuju, kar zgoraj še ni upoštevano. Spuhljn, 701-131-96-21-14. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 3 km, o 3 km. SKJ, Kat. izobr. d. Nm 224 m. Vas leži nad ježo dravske terase, ob drž. cesti Ptuj—Varaždin in ban. cesti, ki se tu odcepi proti Muretincem. Poljedelstvo in živinoreja ter razne obrti. Prodaja mleka, sadja, perutnine, jajc v Ptuj. Ribolov v Dravi. Zabjak, 224-43-12-28-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Ptuj 2.5 km, o 2 km. Nm 230 m. Vas leži na ravnini sv. od Ptuja, ob obč. cesti, ki se tu odcepi od ban. ceste Ptuj—Sv. Urban. Dostopna z vsemi vozili. Rodovitna polja in lepi travniki; ca 700 panjev. Drevesničarstvo (ca 3000 dreves). Jabolka za izvoznike. Prodaja mleka v Ptuj. Skozi vas teče potok Rogozniea; njena stranska struga žene mlin, kjer je tudi stiskalnica za bučno olje. Opekarna (dosti ilovice). Občina Slovenja vas Preb. 1535, hiš 289, posest. 166, koč. 107, najem. 22. Površina 1860ha: njiv in vrtov ca 1005, trav. in paš. ca 550, gozdov ca 170, ostalo 135. Občina se razprostira na d. bregu Drave na peščeni ravnini zgornjega Ptujskega polja. Vsa naselja razen Sv. Kungote so tipične dolge vasi; razvile so se tik nad ježo treh dravskih teras, ki si slede v večji in manjši razdalji proti današnjemu toku Drave s smerjo sz.-jv. Glavni gosj>odarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja, ki imata ugoden pogoj v obsežnih poljih in travnikih. Poleg žita se sadi zlasti mnogo krompirja, ki dobro uspeva v peščeni zemlji. Travniki so ob Dravi zamočvirjeni, obrasli deloma z mešanim gozdom. Iz vrbovja, ki ga je mnogo v bližini Drave, se pletejo košare za dom in nekaj za odprodajo v Ptuj in Maribor. Zelo je razširjena obrt prekupčevalcev z živino in slaninarjev, ki prodajajo v določenih dneh na ptujskem in mariborskem trgu. Mnogo se prekupčuje tudi s perutnino. Skozi občino se vrši živahen promet po drž. cesti z redno avtobusno-zvezo proti Mariboru in Ptuju. Zelo je v teh krajih razširjen mlin na veter. Gerečja vas, 363-57-38-13-6. Sr so du zdr fin žel Ptuj 6 km, žand Sv. Janž na Dravskem polju 5 km, o 3 km, š žup Hajdina 4 km. Nm 237 m. Leži na dravski terasi in tvori tip dolg(4 vasi, skozi katero pelje obč. cesta, 1 km od drž. ceste Ptuj—Maribor. Dostop z vozom in avtom. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj sadjarstva. V veliki meri se goji perutnina. Nekaj mešanega gozda (bor, smreka, hrast in breza). Vas se prvič omenja 1144 kot last samostana v Št. Lambrechtu. Hajdoše (Hodože), 322-69-34-33-4. Sr so du zdr fin žel pTt Ptuj 5 km, žand Sv. Janž na Dravskem polju 5 km, o 4 km, š žup Hajdina 4 km. Nm 233 m. Dolga vas na najnižji dravski terasi, večji del ob obč. cesti in deloma ob drž. cesti Ptuj—Maribor. Poljedelstvo in živinoreja. V. od vasi pod teraso teče potok Studenčnica (z mlinom), ob njem precejšnji travniki, }>orasli deloma z nizkim gozdom (jelša, hrast, topol, vrba). Ob Dravi bogat lov (fazani, divje race) in ribolov. Avtobusna zveza Maribor—Ptuj. Njiverce, 99-18-12-6-0. Sr so du zdr fiu pTt Ptuj 6 km, žand Sv. Janž na Dravskem polju 8 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 3 km, o 5 km, š žup Hajdina 4km. Nm 238 m. Leže vzdolž dravske terase ob obč. cesti, 2 km od drž. ceste Ptuj— Maribor in km od ban. ceste proti Pragerskemu. Dostop z vozom in avtom. Obsežna peščena polja. Poljedelstvo in živinoreja. Mešan gozd, sestoječ iz bora, smreke, hrasta in breze. Skorba, 297-60-35-22-3. Sr so du zdr fin^ žel pTt Ptuj 3 km, žand Sv. Janž na Drav. polju 9 km, o 5 km, š žup Hajdina 1 km. Nm ca 230 m. Leži na vijugasti dravski terasi ob obč. cesti in deloma ob drž. cesti Ptuj—Maribor (avtobusna zveza). Gospodarstvo kot sosednje Hajdoše. Grobovi iz latenske dobe. Slovenja vas, 328-60-36-19-5. Sr so du zdr fin žel pTt 7 km, žand Sv. Janž na Dravskem polju 4 km, o v kraju, š žup Hajdina 4—5 km. Nm do 235 m. Leži v dolgi vrsti nad najnižjo dravsko teraso, ob obč. cesti in deloma ob drž. cesti Ptuj— Maribor (avtobusna zveza). Poljedelstvo, živinoreja. Uspeva tudi nekaj sadja. Mešan gozd. Pod vasjo izvira potok Studenčnica. Sv. Kungota, 126-25-11-14-4. Sr so du zdr fin žel pTt Ptuj 7 km, žand Sv. Janž na Dravskem polju 7 km, o 3 km, š žup Hajdina 5—6 km. Nm 241 m. Naselje ob ban. cesti iz Ptuja na Rače s središčem okoli istoimenske cerkve. Poljedelstvo, živinoreja, razvito sadjarstvo. Mešan gozd (smreka, bor, hrast. breza). Zaselek Kavno polje. Rimske najdbe. Bližnji grad Ravno polje (Ebensfeld) je bil v 17. stol. last grofov Stubenbergov, Kizljev in Tattenbachov. L. 1635. so ga uporni kmetje napadli in poškodovali. V 2. pol. 19. stol. so ga prevzeli Herbersteini, ki so ga izgubili po agrarni reformi 1932. Ohranili so samo še grajske gozdove. Danes je last rodbine Mussig. Podr. cerkev sv. Kunigunde je bila zidana 1520. L. 1934. so jo znotraj in zunaj temeljito restavrirali. Občina Središče ob Dravi Preb. 2149, hiš 426, posest. 414, koč. 12, najem. 60. Površina 2687.95 ha: njiv in vrtov 1166.41, trav. in paš. 564, gozd 782.71, ostalo 174.83. Občina obsega skrajni jv. del Ljutomersko-ormo-ških goric, ob meji s savsko banovino, ki jo tvori na j. strani Drava, tako da je njen glavni tok že v savski banovini. Obdelana ravnina ob Dravi preide proti s. v široko, deloma valovito in večinoma z mešanim gozdom (hrast, bor, bukev, gaber, smreka, topol) porastlo teraso, ki jo prerežeta potoka Trnava in Črnec, leva pritoka Drave. Naselja leže pod robom te terase. Med njimi je po velikosti in pomembnosti najznamenitejši trg Središče, ki pa je v osnovi tudi kmetsko naselje (prim. gosp. opis Središča). Prometno važen je stik lokalnih cest od Štri-gove in od Ljutomera mimo Sv. Bolfenka na drž. cesto in železnico. Dolnji Šalovci, 113-22-20-2-1. Sr Ptuj 34 km, so du fin Ormož 7 km, žand zdr o pTt š žup žel Središče ob Dravi 4 km. Nm 198m. Leže ob obč. cesti, 2 km s. od drž. ceste Maribor—Čakovec. Obsežni gozdovi in precejšnji travniki. Gospodarske razmere slične središkim. Grabe, 230-47-43-4-12. Sr Ptuj 35 km, so du fin Ormož 8 km, žand zdr o pTt š žup žel Središče ob Dravi lkm. Nin 186 m. Vas leži ob drž. cesti Maribor—Čakovec in s. od nje na terasi ob vznožju gričevja. Kraj prehaja skoraj neopazno vSredišče. Gospodarstvo kot pri Središču. V. od vasi teče potok Črnec, ki tvori mejo med Grabami in Središčem. Središka župna cerkev sv. Duha spada prav za prav še pod Grabe. Sem spada tudi zaselek Stari Marof više na gozdnati terasi. Tu doma dr. Ozvald Karel (r. 1873), univ. prof. v Ljubljani, pedagoški pisatelj. Obrež, 652-121-115-6-17. Sr Ptuj 34 km, so du fin Ormož 7 km, žand zdr o pTt š žup žel Središče ob Dravi 2 km. Gas. Nm 185—190 m. Dolga vas ob drž. cesti Maribor—Čakovec in na terasi ob vznožju gričevja, ki se dviga s. odtod. Gospodarstvo kot pri Središču. Središče ob Dravi, trg, 1154-236-236-0-30. Sr. Ptuj 36 km, so du fin Ormož 9 km, žand zdr o pTt š v kraju, žel v kraju 0.5 km. Solu ust. 1750, 8 odd. Obrtna nad. š. SKJ z dram., pev. in godb. odsekom, Prosv. d. PJS, JS, PSVD, DKfid, PČD, Strel, druž.. Obrtno d., 2 Gas. Nm 180 m (žel. p.), 191 m (pri pokopališču). Trg leži ob stiku gozdnate diluvialne terase- z obdravsko ravnino, kjer stopa v njo potok Trnava. Glavno prometno os tvori drž. cestu Maribor—Čakovec; ob njej je tudi glavno naselje. Tu se odcepita od drž. ceste ban. cesti proti Ljutomeru in proti Strigovi. Trg je preprežen še z več obč. cestami s priključki na glavne ceste. S. od drž. ceste se pride po obč. poti na trikoten trg. Ožji sz. del trga, nazvan »po Bregu«, se v v. delu razširi, tako da tvori tloris trga nekako obliko kija. Razvoj trga je usmerjen pretežno v j. smer. Prebivalstvo se bavi razen z različno obrtjo (mnogo ilovice: lončarska obrt, opekarna), s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, čebelarstvom in vinogradništvom. Proda se poljskih pridelkov domačim trgovcem. Goje noriške konje in pinegavsko govedo. Izdelovanje trapistovskega sira in surovegn masla za prodajo. Sadje prodajajo večinoma v inozemstvo (Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija). Čebelarstvo se razvija. Zelo razvito perutninarstvo, zlasti značilno pa je gojenje gosi, puranov in rac. S. od trga obsežen mešan gozd (»Mladoles«). Kmetski gozdovi večinoma le za domačo porabo. Vinograde imajo tržani v bol-fenški in miklavški fari, pa tudi v Medjimurju. Na Dravi mnogo mlinov. V narečju se kaže močno vpliv sosednje hrvaščine v naglaševanju. Značilni prleški »ii« se izgovarja kot »u« in to samo v trgu. Sr. je izhodišče številnih izletov v Ljuto-mersko-ormoške gorice (Sv. Bolfenk na Kogu, Kajžar, Jeruzalem, Hum in dr.). Na Dravi prijetna naravna kopališča. Gostilne s tujskimi sobami. Severno od trga so našli mnogo neolitskih, bronastih in železnih predmetov. Ze konec 1. ali v zač. 2. stol. je obstajalo tu rimsko taborišče »In medio Curta«, mimo katerega je vodila cesta iz Ormoža proti Sobotišču. S to cesto se je tu križala pot Varaždin—Središče—Ptuj—Celje. Številne rimske izkopine. Slovenska kolonizacija se je izvršila zelo zgodaj (najbrž že v 6. stol.); to dokazujejo staroslovenske izkopine in grobovi. Prvi znani lastniki S. (v 9. stol.) so bili solnograški nadškofje. Od kon. 9. do 12. stol. je bilo S. izpostavljeno napadom Madjarov kot Ormož (gl. Ormož). V zač. 13. stol. je Friderik Ptujski tudi središko okolico izročil nem. viteškemu redu v Veliki Nedelji. Naselje se je razvilo okoli obrambnega stolpa na griču Gradišču. Ta se prvič omenja šele 1398. Razrušili so ga verjetno Turki 1532. V dobi mongolskih vpadov in vojne za babenberško dedščino je delilo Sr. usodo sosednega Ormoža. Kot trg se prvič omenja šele 1433. Trški gospodje so bili redno ormoški graščaki. L. 1441. je imel trg že lastno mitnico in sodnijo. Tržani so imeli pravico do tedenskega tržnega dne, do lova in ribolova, skladiščno pravico in so bili prosti mitnine in eolnine. Imeli so lastno nižje sodstvo (do 1787), ki je bilo v rokah magistrata. Tržani so bili večinoma kmetovalci. Obrtniki so bili organizirani v ormoških in ptujskih zadrugah, Bolj kot obrt je bila razvita trgovina spričo ugodne prometne lege. Turki so prvič stopili na štajerska tla ravno pri S. (1396). L. 1479. in 1532. so ga izropali in požgali. Nadaljnje turške napade so preprečili Zrinjski iz Medjimurja. Protestantizem se je pod vplivom bližnjih Zrinjskih tu tako razširil, da je bilo konec 16. stol. samo še 50 tržanov katoličanov. L. 1704. je izro-pala S. četa Rakoczyjcvih Krilcev. V spomin na kugo (1645, 1681 do 1682) stoji na spod. koncu trga zidan križ. Narodnostno gibanje je med tržani le počasi napredovalo. Središki dijaki, ki so obiskovali varaždinsko gimnazijo, so se navzeli ilirskega duha. Sola se v S. omenja že 1660. Župnija Središče ob Dravi (dek. Vel. Ned., škof. lavant.) ima 2600 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Duha v z. delu trga (v Grabah) je nastala najbrž že v 13. stol. L. 1316. je nemški viteški red zgradil novo stavbo v gotskem slogu. J. od Gradišča na njivi Cirkovca je po tradiciji stala še starejša cerkev sv. Jerneja, ki so jo pa najbrž 1479 požgali Turki. Iz njenega materiala so 1515 zgradili zvonik pri cerkvi sv. Duha, ki so jo tedaj renovirali. Tristrano zaključeni presbiterij ima pozno-gotska okna s krogovičjem in krožni svod z rebri. Del prve stene cerkve je tudi pritlični del zvonika, ki je prizidan presbiteriju. Ladja ima poznogotski mrežast obok s tremi svodnimi polji; okna so četverokotna z edino izjemo gotskega okna nad korom. L. 1841. so cerkev poslikali in oltarje prenovili. L. 1908. so prizidali ladji novo širšo ladjo, presbiteriju pa prostorno zakristijo z vhodno vežo v cerkev. Takrat so povišali tudi zvonik. Naslednje leto so cerkev znova poslikali. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije Velike Nedelje in pozneje ormoške župnije. Iz slednje se je izločila kot kapelanija med 1515 in 1528. L. 1600. se omenja prvi znani župnilc. Patronatske in zavetniške pravice ima od začetka do danes nemški viteški red iz Velike Nedelje. Obširno kroniko župnije je napisal 1840 velikonedeljski dekan Peter Dajnko (u. 1873). Hranijo jo v župnišču v Veliki Nedelji. Podr. cerkev Zal. M. b. v trgu je bila zidana 1637. Najstarejši del stavbe je ladja s presbiteri-jem; zvonik, ki je bil kasneje prizidan, je dobil svojo današnjo obliko 1899. Ladja je bila v 18. stol. obokana, prvotno je imela raven lesen strop. Tristrano zaključeni presbiterij je križno svoden. Na zunanji strani je k presbiteriju prizidana prostorna lopa za inaševanje v poletju. Vsa stavba z opremo je bila prenovljena v 1750—1756. Zelo znamenit je kelih za obhajanje iz dobe prehoda 16. v 17. stol. Oltarji in prižnica so iz 18. stol. in so bili vsi prenovljeni v 2. pol. 19. stol. Križev pot je iz 1842. Znameniti središki rojaki: dr. theol. Alcksič Jakob (r. 1897), prof. bogosl. v Mariboru; dr. Dečko Ivan (1859—1908), odvetnik in politik; dr. Kočevar Štefan (1808 do 1883), narodni buditelj in politik v Celju, »Uirec«; Kočevar Ivan (1858—1913), dež. posl.; Modrinjak Štefan (1774—1827), pesnik in nar. buditelj; Zadravec Jakob (r. 1873), organizator slov. obrtništva. Občina Sv. Andraž v Slov. goricah* Preb. 1263, hiš 299, posest. 52, koč. 143, najem. 55. Površina 1340ha: njiv in vrtov ca 618, trav. in paš. ca 377, vinogradov ca 38, gozdov ca 255, ostalo 52. Občina zavzema gričevje na levem bregu Pesnice in ob njej majhen del ravnine. Ima zelo razvito sad jere jo (zlasti žlahtna jabolka, manj hruške). Mnogo sadja se predela v jabolčnik za domačo porabo, še več pa se ga izvozi v inozemstvo (predvsem v Češkoslovaško in Nemčijo). Zelo je razvita tudi živinoreja (prodaja perutnine, prašičev in govedi, zlasti v Ptuj), medtem ko krije poljedelstvo le domače potrebe. Precejšnji mešani gozdovi (hrast, smreka, bukev in dr.). Vinogradi zavzemajo le malo površino. Promet odvaja ban. cesta Ptuj—Sv. Anton v Slov. gor. * Uradni podatki pred pridružitvijo delov krajev Andren-ci, Smolinci in Zupetnici iz obč. Cerkvenjak (sr. Maribor 1. br.). Antlrenci, del naselja (h. št. 45—49) je okt. 1936 pripadel sem od obč. Cerkvenjak (sr. Maribor 1. br.), kjer je tudi opis kraja. Drbetinci (Sv. Andraž v Slov. gor.), 267-68-12-4-10. Sr so du žel Ptuj 16—17 km, žand Juršinci 6 km, zdr Sv. Urban 15 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 9 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. v kraju. Šola ust. 1864, 5 odd., Kmet. nad. š. (4 mes.), gospod, nad. š. SKJ s knjiž., PJS, PSVD, PCD. Nm 293 m (Sv. Andraž). Leže v goricah na 1. br. Pesnice ob ban. cesti proti Gor. Radgoni, od katere se tu odcepi lok. cesta čez Pesnico na Trnovsko vas. Sestavni deli kraja so: Drbetinci, Drbetinski vrh, Ostroga in Sv. Andraž (središče občine in župnije). Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, obrtniki, gostilne s prenočišči. Izvoz sadja v tujino, prodaja živine v Ptuj. Župnija Sv. Andraž v Slov. gor. (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 1512 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andraža je bila zidana 1513. Kamenita plošča s to letnico je vzidana v zvonik, llazen 1529 zgrajenega zvonika je vsa cerkev v gotskem slogu. Le sedanji presbiterij z zakristijo je iz kasnejše dobe. V novejšem času je bila cerkev prenovljena; poslikal jo je Brollo. Poleg glavnega baročnega ima cerkev še dva stranska gotska oltarja. Prvotno je bil Sv. Andraž podr. ptujske prafare, oz. pozneje župnije Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Kot kapelanija se omenja v protokolu iz 1585—1615. Župnija je postal 1757 začasno in 1782 dokončno. Ptujska nadžupnija je še danes patron župnije. Zupno kroniko pišejo od 1896. Od Sv. Andraža doma Jurančič Ivan (1861—1935), čebelarski strokovnjak. Erjavci, 143-36-4-22-7. Sr so du zdr fin žel Ptuj 17 km, žand Juršinci 5 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. 2 km. Nm 240—299 m. Raztresena vas po gričevju, v. od ban. ceste Ptuj—Sv. Anton v Slov gor. Vključuje tudi slemenski naselji Bukošak in Kobošak. Dostop z vozom. Predvsem sadjarstvo in poljedelstvo. Ostalo gospodarstvo kot Drbetinci. Ljudstvo na Bukošaku in Kobošaku je siromašno in hodi pretežno na dnino h kmetom v Hvaletince in Erjavce. Gibina, 115-26-5-16-4. Sr so du zdr žel Ptuj 16—22 km, žand Juršinci 6 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. 6 km. Nm 240—296 m. Leži na gričevju ob obč. cesti ca 4 km v. od ban. ceste Ptuj—Sv. Anton v Slov. gor. Bliže (2 km) je do ban. ceste k Sv. Juriju ob Ščavnici. Zraven spada naselje Kokolanjšak. Gospodarstvo kot Drbetinci. Dohod z vozom. Hvaletinci, 143-28-12-13-2. Sr so du zdr fin žel Ptuj 15 do 16 km, žand Juršinci 4 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. 2 km. Nm ca 225 m. Leže deloma strnjeno na ravnini, deloma raztreseno po gričevju ob obč. cesti, ne daleč od ban. ceste proti Gor. Radgoni. Dohod z vsemi vozili. Svet je precej ilovnat. Kmetijstvo in sadjarstvo v glavnem za dom. V Ptuj prodajajo prašiče in perutnino. Tu rojena Jurtela Andraž (1857), prof. jezikosl. v Rusiji; dr. Jurtela Franc (1853—1926), odvetnik in politik v Ptuju. Slavšina, 239-56-2-38-14. Sr so du zdr žel Ptuj 17—22 km, žand Juršinci 7 km, fin Sv. Jurij ob Ščavnici 7 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. 7 km. Nm 280—312 m. Po dolgem slemenu razloženo naselje ob obč. cesti, 2—4 km v. od ban. ceste pri Sv. Andražu. Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Drbetinci. Smolinci. Del naselja (h. št. 1—39, 42, 43, 45—47, 59, 105 in 109) je okt. 1936 pripadel sem od obč. Cerkvenjak (sr Maribor 1. br.), kjer je tudi opis kraja. Vitomarci, 346-85-17-50-18. Sr so du zdr fin žel Ptuj 16 do 17km, žand Juršinci 5 km, o p š žup Sv. Andraž v Slov. gor. lkm. Nm 225—230m. Leže deloma na ravnini, deloma na gričevju na levem bregu Pesnice, ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste k Sv. Antonu. Vključuje naselji Dobrovo in Vitomarski vrli. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Zelo se goji perutnina. Trgovina z deželnimi pridelki in živino. Zupetinci. Del naselja (h. št. 1—31) je okt. 1936 pripadel sem od obč. Cerkvenjak (sr. Maribor 1. br.), kjer je tudi opis kraja. Občina Sv. Barbara v Halozah sedež Cirkulane Preb. 3005,* hiš 874, posest. 452, koč. 162, najem. 27. Površina 3127 ha: njiv in vrtov ca 700, trav. in paš. ca 740, vinogradov ca 530, gozdov ca 985, ostalo 172. Občina zavzema gričevje spod. Haloz v območju, kjer se je tok Drave najtesneje * V podatkih za preb. in površino ni vpoštevan oni del kraja Vel. Okič, ki je ob preureditvi 1936 pripadel obč. Sv. Barbara od obč. Leskovec (h. št. 8—43); prav tako ni vpoštevan oni del kraja Belski vrh (h. št. 39—64), ki je bil prav tedaj od obč. Zavrč priključen obč. Sv. Barbara. prislonil v njihovo vznožje. Obsega predvsem porečje potoka Bele tja do razvodja napram Bednji, kjer poteka banovinska meja. Lapornato sončno gričevje je kot nalašč za vinograde, manj za poljedelstvo, ki rodi komaj za domačo porabo. Glavna prometna žila je ban. cesta od Borla mimo Sv. Barbare in mimo Sv. Florijana na mejah proti Bednji—Lepoglavi ali Krapini. Od nje se odcepi cesta k Sv. Andražu v Leskovcu. Belski vrh. Sem spada le del naselja (h. št. 39—64) od junija 1936. Ostalo glej obč. Zavrč. Brezovec, 298-100-40-23-0. Sr so du Ptuj 15 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 2.5 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 8 km, fin Sv. Andraž v Halozah 8 km, žel Moškanjci 11 km. Nm povpr. 310 m. Raztreseno vinogradniško naselje kraj hrv. meje in občine Zavrč. Sestavni deli: Brezovec, Lapor, Meliša, Strmec. Dohod z vozom, 2 km od ban. ceste. Lapornat svet ugoden za vinograde. Gospodarstvo kot Cirkulane. Cirkulane, 230-57-39-7-1. Sr so du Ptuj 15 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah v kraju, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 9 km, fin Sv. Andraž v Halozah 6.5 km, žel Moškanjci 12 km. Šola ust. 1780, 9 odd., Gosp. nad. šola. SKJ. Strel, druž., Bralno društvo, PJS, Podporno d. PSVD, Kat. izobr. d., Strok, zveza viničarjev. Nm 215 m. Raztresena vas v dolini potoka Bele v v. Halozah, ob ban. cesti proti Krapini. Središče vasi okoli žup. cerkve, po kateri nosi ime vsa občina. Ostali sestavni deli: Artiče, Čret, Duga, Prestovnik, Vajdovec. Najpomembnejši kraj v spod. Halozah ob sotočju stranskih grab z dolino Bele. V višjih legah vinogradi (rdeče in belo vino, žlahtne vrste kot: renski in laški rizling, burgundec, silvanec itd.). V vižjih predelih bukovi, smrekovi in borovi gozdi. Domač sir stožčaste oblike t. zv. »sirek«. Sadje tudi za inozemstvo; prodaja vina, kokoši, jajc. V potoku Beli postrvi, belice in ščuke. Začasno ukinjena avtobusna zveza iz Ptuja. Gostilne s tujskimi sobami, miren kraj za oddih. Neolitska najdišča. Kuga je grozno gospodarila v kraju 1680—1682. Še sedaj vsako leto slovesno obhajajo praznik sv. Sebastijana, priprošnika zoper kugo. Župnija Sv. Barbara v Halozah, (dek. Zavrč, škof. lavant.) ima 3405 duš. Pokopališče s kapelo sv. Viljema. Zupna cerkev sv. Barbare je bila v prvotni obliki zidana najbrž že v 13. stol. V sedanji (1684 zgrajeni cerkvi), je ohranjen presbiterij iz pred 1545. Zvonik je bil dozidan 1750. Cerkev je bila prvotno podr. hočke prafare in pozneje župnije sv. Vida pri Ptuju. Beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovila graščina Bori. Ta izvršuje še sedaj patronatske pravice. L. 1475. je bil ustanovljen subvikariat, ki je bil pozneje povzdignjen v župnijo. Od Sv. Barbare se je 1751 izločila župnija sv. Andreja v Leskovcu. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji, od 1787—1859 sekovski in nato lavantinski škofiji. Podr. cerkev sv. Katarine v Beli tik župnišča. Prvotna cerkev je bila zgrajena že v 13. stol. L. 1532. so cerkev požgali Turki. Zvonik so sezidali v 17. stol. L. 1880. jo je poškodoval potres. Od tedaj je bila nerabna za službo božjo. Cerkev so, razen zvonika, 1926 do tal podrli ter sezidali novo stavbo. Odtod doma Kele Ivan (1855—1927), učiteljiški organizator in metodik. Dolane, 139-27-19-0-1. Sr so du Ptuj 12 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3.5 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 6 km, fin Sv. Andraž v Halozah 9 km, žel Moškanjci 9 km. Nm ca 205 m. Raztresena vas v spodnjem koncu doline Bele in deloma že na d. bregu Drave, kjer prestopi reko ban. cesta proti Sv. Barbari. Zaselek Pri Borlu ali Na mostu; izletniška točka. Staro pristanišče splavarjev iz zgornje Dravske doline, nekdanja mitnica. Gospodarstvo kot Cirkulane. Starodavni grad Bori nad prehodom preko reke je bil zgrajen že v 11. stol. Postavili so ga na živi skali kakih 70 m visoko, na mestu neolitske naselbine in poznejšega rimskega kaštela. Prastari grad se prvič omenja 1199 kot »trdi« grad. Bil je last gospodov Dravinjskih (Draneških). L. 1323. so grad nasledili Ptujski gospodje (do 1428), nakar se je vrstilo več lastnikov. L. 1481. so grad na ukaz Matije Korvina razrušili, a je bil kmalu restavriran. Okoli srede 17. stol. je prešel v last grofov Sauer iz Zavrča; ti so 1674 na novo sezidali lepo grajsko kapelo sv. Trojice, ki je služila za župno cerkev do 1684, ko so postavili sedanjo pri Sv. Barbari. Kapela ima štiri velike oltarje. Zelo lep je gl. oltar z mnogimi kipi. V 18. in 19. stol. je grad zopet večkrat prešel iz rok v roke. Sedaj ga poseduje d. d. »Barlinc iz Maribora. V gradu je bil že od 13. stol. sedež deželske sodnije. Grad hrani zbirko starinskih predmetov: plemiških ščitov, šlemov in drugega orožja. Iz gradu je držal podzemeljski vhod (rov), ki se začenja v zvoniku in vodi pod Dravo v grad Muretince. Gradišča, 484-156-76-23-0. Sr so du Ptuj 15 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 7 km, fin Sv. Andraž v Hal. 6 km, žel Moškanjci 10 km. Nm povpr. 280 m.~ Raztreseni domovi med vinogradi, ob kolovozih in po slemenih z. od Bele. Na s. se gričevje spušča proti Dravi. Oddaljenost od ban. ceste 3 km, dohod z vozom po obč. cesti iz Cirkulan. Gospodarstvo kot Cirkulane. V bližini lepa razgledna točka Hum (333 m). Gruškovec, 383-142-66-25-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 10 km, fin Sv. Andraž v Halozah 5 km, žel Moškanjci 13 km. Nm 260—330 m. Vas je raztresena po vinorodnih gričih v. od ban. ceste ob Beli. Sestavni deli: Dolga graba, Granjšak, Hum, Medveščak. Dostop z vozom in avtom. Zemlja lapornata in ilov nata, ugodna za vinograde. Živinoreja. Precej domačega kostanja. Razgledni točki Brkov in Rozmanov hum. Mali Okič, 85-24-7-17-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand fin p š žup Sv. Andraž v Halozah 4 km, zdr Muretinci 8 km, žel Moškanjci 14 km, o 5 km. Nm ca 320 m. Leži raztreseno v skrajnem jv. predelu občine, ca 4 km v., od ban. ceste Turnišče— Cvetlin in prav toliko od ceste Bori—Krapina. Dostop komaj z vozom. Vinogradništvo nudi letno ca 120 hI vina. Meje, 117-36-15-5-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 4 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 10 km, fin Sv. Andraž v Halozah 11 km, žel Moškanjci 13 km. Nm 344 m. Raztresena vas po gričih, ob ban. cesti, ki se tu prevali preko hrv. meje v porečje Bednje. Živinoreja, vinogradništvo in deloma gozdarstvo. Primanjkuje poljskih pridelkov. Tik ob hrv. meji podr. cerkvica sv. Florijana. Medribnik, 139-28-23-1-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 9 km, fin Sv. Andraž v Halozah 9 km, žel Moškanjci 12 km. Nm 220—330 m. Leži ob banovinski cesti v zgornji dolini Bele in deloma po gričevju. Vinogradništvo. Lepi gozdovi (hrast, bukev, kostanj, oreh). Prodaja drv na Ptujsko polje. V bližnjem gozdu Beošaku manjša podzemeljska jama in izvor slane vode, nazvan Solenica. Paradiž, 357-102-62-12-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 10 km, fin Sv. Andraž v Halozah 7 km, žel Moškanjci 13 km. Nm 260—300 m. Raztreseno vinorodno naselje ob obč. cesti 2 km od ban. ceste nad Sv. Barbaro. Deli se v Mali in Veliki Paradiž. Obilo sadja. Za poljedelstvo svet ni ugoden. Na Rža-kovem humu so bile po tradiciji še v 18. stol. vidne razvaline nekdanjega gradu oz. cerkve. Pohorje, 172-47-26-7-0. Sr so du Ptuj 18 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 4 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 12 km, fin Sv. Andraž v Halozah 5 km, žel Moškanjci 15 km. Nm povpr. 300 m. Izrazito vinogradniško raztreseno naselje 2 km j. od ban. ceste med Sv. Barbaro in Sv. Andražem v Halozah. V nižjih legah gričevja bukovi in hrastovi gozdovi, tudi smreka in bor. Poljski pridelki le za dom. Slikovit razgled od podr. sv. Elizabete, ki je bila zidana 1673. Pristava, 199-40-28-5-0. Sr so du Ptuj 16 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 3 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 10 km, fin Sv. Andraž v Halozah 5 km, žel Moškanjci 13 km. Nm 220—320 m. Raztresena vas ob potoku Belani v bližini ban. ceste Sv. Barbara—Sv. Andraž. Vključuje naselje Zupe. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo. Slatina, 247-81-44-10-0. Sr so du Ptuj 17 km, žand o p š žup Sv. Barbara v Halozah 4 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 12 km, fin Sv. Andraž v Halozah 5 km, žel Moškanjci 15 km. Nm 260—320m. Raztresena vas lkm j. od ban. ceste med Sv. Barbaro in Sv. Andražem. Dostop po obč. cesti z vozom. Vinogradništvo, poljedelstvo in živinoreja v manjši meri. Lep razgled. Veliki Obič. Sem spada le del naselja (h. št. 8—43). Ostalo glej obč. Leskovec. Veliki vrh, 155-34-7-27-25. Sr so du Ptuj 15 km, žand zdr pt Zavrč 7 km, fin Sv. Andraž v Halozah 15 km, žel Moškanjci 9 km, š žup Sv. Barbara v Halozah 5 km. Nm 301 m. (cerkev sv. Ane). Raztreseno naselje po gričevju, približno v sredini med ban. cesto proti Sv. Barbari in ban. cesto od Zavrča proti hrv. meji. Vinogradništvo in poljedelstvo. Proda se nekaj vina. Lep razgled s hriba Veliki vrh (Vrhanjšek 412 m), ki je najvišji vrh v spod. Halozah. Podružna cerkev sv. Ane je znana božjepotna cerkev, zgrajena v 16. stol. Občina Sv. Bolfenk v Slov. goricah Preb. 1375, hiš 324, posest. 218, koč. 59, najem. 47. Površina 2374 ha: njiv in vrtov 723, trav. in paš. 888, vinogradov 159, gozdov 526, ostalo 78. Občina se razprostira deloma po gričevju, deloma po ravnini spodnje Pesniške doline. Zelo je razvito poljedelstvo (največ krompirja, ca 3400 q). Mnogo se pridela koruze in pšenice, vsake ca 1400 q letno. Obsežni travniki in pašniki ob Pesnici pospešujejo razvoj živinoreje. Zelo je razširjeno sadjarstvo. V gričevnatem predelu so vinogradi in obsežni mešani gozdovi (bukev, smreka). Prodaja kmetijskih proizvodov in sadja, v glavnem v Ptuj. Zelo je še razširjeno pridelovanje domačega platna iz lanu. Skoraj pri vsaki hiši znajo delati vrvi iz konoplje. Lan se tere v lenišnicah (lan-len), kjer je posebna peč, nazvana »bik«. Biš, 337-69-63-4-2. Sr žel. Ptuj 15 km, so du fin Sv. Lenart v Slov. gor. 8 km, žand zdr Sv. Trojica 5 km, o p š žup Sv. Bolfenk 0.5 km. Prosv. d., Gas. Nm 235 m. Obcestna vas kraj potoka Crmeca, ob drž. cesti Ptuj—Gor. Radgona, na z. robu Pesniške doline. V vas še segajo odrastki gričevja. Zaselka Gomile in Hum. Poljedelstvo, živinoreja, razvito sadjarstvo (1300 jablan, 50 hrušk, 200 sliv) in vinogradništvo (povpr. letni pridelek ca 20001 dobrega vina). V Ptuj prodajo sadje ter nekaj prašičev in perutnine. Lepi kmetski domovi. Tukajšnja rojaka Gomilšak Jakob (1843—1906), pisatelj in dr. Muršec Jožef (1807—1895), nar. buditelj v ilirskem pokretu. Bišečki vrh, 385-95-20-55-20. Sr so du žel Ptuj 13 km, žand zdr Sv. Urban 3 km, fin Sv. Lenart 8 km, o p š žup Sv. Bolfenk lkm. Nm povp. 300—320 m. Raztreseno naselje na gričevju in deloma ob vznožju, z. od drž. ceste Ptuj—Gor. Radgona. Sestavljajo ga naselja: Bišečki vrh (151 preb.) Crmljenšak (54 preb.), Crmlja (98 preb.) in Sovjak (82 preb.). Dohod z vozom po obč. cesti, 1 km od drž. ceste. Poljedelstvo, precej vinogradov, zelo razvito sadjarstvo (3500 jablan, 320 hrušk, 500 sliv, 200 češenj). Prodaja sadja, vina in živine. Obsežni bukovi in smrekovi gozdovi, zlasti v Črmlji. Ob Črmecu mlin. Ločič, 117-28-27-0-1. Sr so du fin žel Ptuj 10 km, žand zdr p š žup Sv. Urban 4 km, o 2 km. Nm 225 m. Strnjena vas v dolini Pesnice, 1 km v. od ban. ceste Ptuj—Sv. Trojica. Kmetijstvo in sadjarstvo. Največ pridelajo krompirja (900 q), koruze (250 q), in pšenice (150 q). V Ptuj prodajajo sadje, prašiče in perutnino. Trnovska vas, 300-60-58-0-2. Sr so du fin žel Ptuj 12 km, žand zdr Sv. Urban 6 km, o p š žup Sv. Bolfenk 1 km. Šola ust. 1785, 2 odd. javna knjiž., Prosv. d., Gas. Nm 230 m. Gručasta vas ob ban. cesti, ki pelje čez dolino Pesnice proti Sv. Andražu. Sem spada tudi bližnje naselje okoli župne cerkve sv. Bolfenka (243 m), ob drž. cesti Ptuj—Gor. Radgona. Poljedelstvo in živinoreja, ki je zelo razvita spričo obsežnih travnikov ob Pesnici in njenih pritokih. Največ se pridela krompirja, od žit pa koruze in pšenice. Polovico se proda ptujskim trgovcem. Znatno sadjarstvo (6000 jablan, 620 hrušk, 900 sliv, 530 češenj); pridelovanje vina le za dom. Prodaja polj. pridelkov, živine in sadja v Ptuj. Župnija Sv. Bolfenk v Slov. gor. (dek. Sv. Lenart v Slov. gor., škof. lavant.) ima 1022 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Bolfenka je bila zgrajena 1786—1789 iz gradiva podrte cerkve sv. Bolfenka na pokopališču. Prvotno podružnica župnije sv. Ruperta v Slov. gor. se je iz nje 1789 izločila kot lokalija in 1869 kot župnija. Matične knjige in župna kronika se vodijo od 1790. Kapelica sv. Križa na pokopališču ima mašno licenco enkrat na leto. Kapelo sv. Štefana (ogrskega kralja) v Trnovski vasi so baje postavili 1760 kot zaobljubo radi živinske kuge. Ima mašno licenco. Na kugo verjetno spominja vaško znamenje v obliki križa (pred 1788). Tukajšnja rojaka: Lubec Kari (1845—1931), pravnik; profesor Macun Ivan (1821—1883)), pisatelj »ilirske« struje. Trnovski vrh, 236-72-50-0-22. Sr so du fin žel Ptuj 10 km, žand zdr p š žup Sv. Urban 3 km, o 3 km. Nm 260—320 m. Raztreseno naselje po gričevju 3 km nad drž. cesto Ptuj—Gor. Radgona. Dostop z vozom. Sestavni deli: Kamenščak, Pesjak, Skrinjarje, Skrinjaršček, Strmec, Trnovski vrh, Vodulec. Kmetijstvo, vinogradništvo (letni pridelek ca 250 hI) in sadjarstvo (2200 jablan, 300 hrušk, 500 sliv, 280 češenj). Mešani gozdovi v velikem obsegu (120 ha). Prodaja vina, sadja in prašičev. Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju Preb. 1678, hiš 387, posest. 168, koč. 188, najem. 31. Površina 3096 ha: njiv in vrtov ca 1395, trav. in paš. ca 965, gozdov ca 655, ostalo 81. Občina zavzema osrednji pas j. dela Dravskega polja med železnico Pragersko—Ptuj in potokom Polskavo, ki teče na j. robu polja že v vznožju Haloz. Je to sama prodna ravnina, ki je v svojem s. delu dovolj suha za polja in deloma gozdove, njen j. del pa je radi zamočvirjenosti (Polskava in manjši potoki) v travnikih in pašnikih (»Čreta«). Jasno mejo teh dveh pasov nam kaže niz naselij, ki so vsa nastala v eni vrsti med polji na eni ter travniki na drugi strani. Naselja so velike, sklenjene obcestne vasi. Glavni poljski pridelki so rž, koruzu in ječmen (pšenice je malo), zlasti pa je dovolj krompirja, ki se ga precej proda. Živinoreja, posebno svinjereja je močno razvita in daje skupno s prodajo mleka, perutnine in jajc važne dohodke. Gozdov je malo; prevladujeta črni bor in akacija. Ribolov v Polskavi in Dravinji (ščuke, belice, somi). Prometu služi poleg železnice Pragersko—Ptuj še ban. cesta Ptuj—Rogatec in več obč. cest. • •• ■ rffMMlrliCTllBrBHIM —" r" ■ Apače, 540-105-24-73-8. Sr so du Ptuj 9 km, žand Cirkovce 5 km, zdr fin Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Drav. polju 4 km, o pt š žup Sv. Lovrenc na Dravskem polju 2 km. Nm 236 m. Strnjena ravninska vas na j. robu Dravskega polja, ne daleč od potoka Polskave. Zaselka Benečija in Ograja. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti, 2 km od ban. ceste Ptuj— Rogatec. Avtobusna zveza Makole—Ptuj. Kmetijstvo, več trgovcev z živino. Prodaja perutnine, jajc in mleka (okoli 1001 dnevno) v Maribor in Ptuj. Vas je bila do konca 15. stol. last ptujskega dominikanskega samostana. Opati, po katerih je vas dobila svoje ime, so zgradili v kraju na gričku gradič za svojega oskrbnika. Gradič se pozneje večkrat omenja kot Spodnji Monsberg. V zač. 16. stol. so ga opati podarili z podložniki vred majšperškemu baronu Lambergu. Ker ni bil gradič stalno obljuden, je začel razpadati in je bil okoli 1830 že razvalina. Lambergi so postavili nad njim Lambergov dvorec, tudi Gornji Monsberg imenovan, ki je bil večja enonadstropna hiša s prostornim gospodarskim poslopjem. Po poznejših lastnikih vitezih Schneeweissih se danes imenuje Schneeweiss. L. 1830. so graščaki prodali sosedne pašnike malim ljudem, ki so si tam postavili svoje koče. Pred vojno so si tu postavili svoje domove tudi priseljenci iz Hrvatske (sedanji zaselek Ograja). Ko so 1885 grajsko poslopje znižali, je služilo le kot marof, ki pa je začel kmalu razpadati. L. 1926. so podrli zadnji del obzidja. Kužno znamenje v vasi stoji na mestu, kjer so 1682 pokopavali za kugo umrle. Pleterje, 314-105-24-73-8. Sr so du Ptuj 11 km, žand Cirkovce 3 km, zdr fin Ptujska gora 3 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 3 km, o pt š žup Sv. Lovrenc na Dravskem polju 2 km. Nm 239 m. Ravninsko naselje na Dravskem polju med žel. progo Pragersko—Ptuj in potokom Polskavo. Sestavljata ga Spodnje in Zgornje Pleterje, ki sta strnjeni obcestni naselji ob obč. cesti Sv. Lovrenc—Pragersko, 2 km sz. od ban. ceste Rogatec—Ptuj. Kmetijstvo, čebelarstvo v razvoju. Pogozdovanje s črnim borom (letno več 1000 sadik). Prodaja živine in živinorejskih proizvodov v Maribor. Hišno ime Marov-ski še spominja na nekdanji marof, ki ga je tu imel stude-niški samostan. Kužno znamenje pri vhodu v Zg. Pleterje spominja na kugo v 1682. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 523-107-68-28-11. Sr so du Ptuj 10 km, žand Cirkovce 5 km, zdr fin Ptujska gora 2.5 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 3.5 km, o pt š žup v kraju. Sola ust. 1805, 5 odd. Prosv. d., Gas. Nm 238 m. Strnjena obcestna vas v ravnini 10 km jz. od Ptuja in 2.5 km sv. od znane romarske cerkve na Ptujski gori. Dohod z vsemi vozili po ban. cesti Ptuj—Rogatec. Kmetijstvo s prodajo krompirja (do 10 vagonov letno), svinj in jajc (v Maribor). Borov gozd. Trgovine in gostilne (prenočišče). Odkopani rimski grobovi in milj-niki ob nekdanji cesti, ki je držala proti Ptuju. L. 1091. je tu ustanovil grof Engelbert Spanheim samostan, v katerem je naselil menihe iz šentpavelskega samostana na Koroškem. L. 1407. jie izropal in požgal cerkev in samostan Oton Pergauer, upravitelj graščine na Muti. Ostanki samostana, ki je stal kraj sedanjega župnišča, so še vidni. V 1407—1414 je zgradil novo cerkev šentpavelski opat. Turki so izropali in požgali kraj 1475 in 1493. Kuga je tu razsajala 1682. Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju (dek. Dravsko polje, škof. lavant.) ima 1678 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev se prvič omenja 1323. Sedanja stavba je iz 1662. Glavni oltar je iz 1684, vsi oltarji so bili 1837 prenovljeni. Slike Sim. Frasa. Starinska slika sv. Notburge, restavrirana 1933/34. Cerkev je bila sprva podr. hočke prafare. Iz nje se je izločila kot kapelanija pred 1296. Vikariat je obstajal že pred 1398. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskemu patriarhatu, nato do 1787 goriški nadškofiji od 1787—1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. L. 1786. se je izločila iz nje Sv. Marija na Ptujski gori in 1795 podr. cerkev v Mihovcah, ki je pripadla župniji v Cirkovcah. Kapela Lurške M. b. tik župnišča je iz 1887. Od Sv. Lovrenca doma: Drevenšek Emanuel (1869—1897), misionar v Afriki; p. Napast Ciprian (r. 1884), gvardian frančišk. v Novem mestu. Zupečja vas, 301-70-52-14-4. Sr so du Ptuj 10.5 km, žand Cirkovce 4.5 km, zdr fin Ptujska gora 2.5 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 3.5 km, o pt š žup Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1 km. Nm 238m. Strnjena obcestna vas na ravnini, 1 km z. od Sv. Lovrenca. Dostop za vsa vozila po obč. cesti, lkm s. od ban. ceste Ptuj—Rogatec. Avtobusna zveza Ptuj— 1 oljčane. Kmetijstvo s prodajo krompirja, svinj in perutnine, največ v Maribor. Trgovine, gostilne, obrtniki. K vasi spada zaselek Strnišče blizu žel. p. Sv. Lovrenc, s. od proge. Prvič se vas omenja okoli 1200 kot last šentpavelskega samostana, rodr. cerkev sv. Antona je bila zgrajena 1910 v gotskem slogu. Gradič Strnišče (Sterntal) je sezidal okoli 1870 grof Schondorf, lastnik Schneevveissa v Apačah. Okrog gradu se razprostira lepo veleposestvo, ki je danes last Ljudske posojilnice v Ljubljani-.„Med svetovno vojno so gradič uporabljali za vojaško taborišče in bolnico, po vojni pa za taborišče beguncev (\Vran-glova ruska armada in dr.). V bližini vojaško pokopališče s kapelo M. b., zgrajeno 1916—1917. V Zupečji vasi rojen dr. Mlakar Ivan (1845—1914), katol. organizator, prof. bogosl. v Mariboru. Občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah sedež Juršinci Preb. 2510, hiš 680, posest. 156, koč. 345, najem. 97. Površina 3370ha: njiv in vrtov ca 1012, trav. in paš. ca 927, vinogradov ca 290, gozdov ca 1104, ostalo 43. Občina zavzema del 300—350 in visokega vinorodnega gričevja Slovenskih goric v. od Pesnice, na obeli straneh ban. ceste Ptuj—Juršinci—Gornja Radgona. Poleg gričevja ji pripada tudi del ob deževju PO več tednov poplavljene doline Pesnice (obsežni travniki). Gričevje, ki je močno razčlenjeno po številnih manjših potokih, sestoji iz več vrst skoro vzporednih, dolgih in ozkih, od s. proti j. potekajočih hrbtov, katerih slemena in pobočja zavzemajo razložena vinogradniška naselja. Zemlja je precej rodovitna, v nižinah ilovnata, v višjih legah pa peščena iu lapornata. Prebivalstvo se bavi zlasti z vinogradništvom in sadjarstvom. Pridela se precej belih kvalitetnih vin (rizling, burgundec, silvanec itd.) in mnogo sadja, od katerega se proda par sto vagonov lepih, namiznih jabolk v inozemstvo (Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija, Francija). Dobro je razvito tudi čebelarstvo. V Ptuj prodajajo živino. Promet teži proti Ptuju, odkoder vodijo ban. ceste Ptuj—Savci—Ljutomer na jv., Ptuj— Juršinci—Gornja Radgona po sredini in Ptuj—Sv. Andraž— Gornja Radgona na z. robu občine. Bodkovci, 172-47-7-29-8. Sr so du fin zdr Ptuj 16 km, žand p š Juršinci 3 km, žel Moškanjci 11 km, o žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 3 km. Nm ca 320 m. Ob obč. cesti po slemenih gričevja razloženo naselje sv. od Juršincev, 3 km v. od ban. ceste Ptuj—Juršinci—Gornja Radgona. Dostop samo z vozom. Sestavni deli vasi so: Lešnikovec, Revenjak in Bodkovci. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja vina, sadja in jajc. Dragovič, 182-57-6-28-12. Sr so du fin Ptuj 13 km, žund p Juršinci lkm, zdr Sv. Urban pri Ptuju 8 km, žel Moškanjci 10 km ali Ptuj 13 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov gor. 3 km. Nm ca 280 m. Po prisojnem pobočju in slemenu razloženo naselje sz. od Juršincev. Dostop z vsemi vozili po ban. in obč. cesti. Sem spadajo tudi zaselki Aleluja, Dragovički vrh in Kozjak. Z vrha Aleluje (ca 320 m), 1 km sz. od Juršincev, je krasen razgled. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, v manjši meri čebelarstvo. Prodaja vina, sadja, sadnega mošta in živine. Precej divjačine in gob. Gabrnik, 278-61-18-33-7. Sr so du zdr fiu žel Ptuj 10 km, žand p Juršinci 2 km, o žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 2 km. Nm ca 225 m. Vas leži na v. robu Pesniške doline v vznožju Slov. goric ob potoku Krki na razcepu ban. cest Ptuj—Juršinci —Gornja Radgona in Ptuj—Sv. Andraž—Gornja Radgona. K vasi spadata tudi slemenska zaselka Gabrniški vrli (317 m) in Mali Gradiščak. Dostop z vsemi vozili. Dolina Pesnice je v travnikih, ker jo v deževju zalije več dni ali tednov trajajoče jezero. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja namiznih jabolk, vina in živine. Gradošak, 60-18-0-12-2. Sr so du fin zdr žel Ptuj 11 km, žand p Juršinci 2 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 2 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje na v. robu Pesniške doline, deloma ob ban. cesti Ptuj—Sv. Andraž—Gornja Radgona, v glavnem pa v. odtod na slemenu. Gospodarstvo kot Gabrnik. Grlinci, 180-37-10-22-4. Sr so du zdr fin žel Ptuj 14 km, žand p Juršinci 4 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 4 km! Nm 220 m. Leže v ravnini na levem bregu Pesnice in deloma na sosednem gričevju ob subvenc. ban. cesti. Obsega tudi naselje Pesjak. Kmetijstvo; sadje zelo dobro uspeva. Hlaponci, 151-31-29-2-0. Sr so du zdr fin Ptuj 11 km, žand Juršinci 5 km, žel pTt Moškanjci 6.5 km, o deloma Sv. Lovrenc 5 km in deloma Polenšak 3 km, š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 5 km. Nm 230—250m. Leže v ravnini na nizkih hribih kraj ban. ceste proti Ljutomeru. Sestavni deli vasi: Borovjače, Dole, Hlaponci, Hum, Kamenščak, Kručine, Laze, Lediče, Vel Prelogi, Vel. Vrh. Od tega spadajo pod obč. Sv. Lovrenc liiš. št. 1—31, st. 32—61 pa v obč. Polenšak. Pretežno ilovica, precej močvirnatih travnikov. Kmetijstvo, zelo razvita sadjereja, nekaj vinogradov. Razvito je tudi drevesničarstvo in trsničarstvo. Obsežni gozdi (hrast, bukev, bor, smreka). V Ptuj se proda precej sadja in prašičev. Juršinci, 244-73-9-44-8. Sr so du zdr fin žel Ptuj 12 km, zand p v kraju, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. v kraju. Sola ust. 1805, 5 odd. Knjiž., Prosv. d., Gas. Nm 239 m. Leže ob ban. cesti Ptuj—Gornja Radgona, na pobočjih doline potoka Krke. K vasi spadajo raztreseni zaselki Juršinski vrh, Trepošek in Vodole, jedro kraja pa je pri župni cerkvi sv. Lovrenca, po kateri se imenuje ves okoliš. Po slemenih in prisojnih pobočjih poljedelstvo in vinogradništvo, na osojnih straneh gozdovi, v nižini travniki in jiašniki. Zeio razvito čebelarstvo (72 čebelarjev s 570 panji). Prodaja vina, perutnine, jajc in sadja. Trgovine in gostilne s tujskimi sobami. Obrtniki izdelujejo poljsko orodje. Župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 2511 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja 1322. Sedanja gotska stavba je bila zgrajena 1517—15-10. Roženvenska kapela in sedanji strop v cerkvi sta novejša. Freske so Brollovo delo. L. 1933. so cerkev renovirali. Cerkev je bila sprva podr. ptujske prafare. Vikariat je postala najbrž v 13. stol. Prvi znani župnik se omenja 1526 (napis v cerkvi). V reformacijski dobi je lokalija prenehala, a jo je nato obnovil ptujski župnik Ripšl (1599 do 1644). Ptujska nadžupnija je še danes njen patron. L. 1615. se je izločila iz župnije kapelanija Sv. Andraža in 1785 lokalija Polenšak. Cerkveno je pripadala župnija do 1787 solnograški nadškofiji, zatem do 1859 sekovski in nato lavantinski škofiji. Kukava, 242-76-3-46-16. Sr so du zdr fin Ptuj 10 km, žand p Juršinci 1 km, žel Moškanjci 7 ali Ptuj 9 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. lkm. Nm ca 300m. Po hribovitem terenu v. od ban. ceste Ptuj—Gornja Radgona med Mostjem in Gabrni-kom zelo raztreseno naselje, večinoma v prisojni legi. Dostop z vozom po obč. cesti 1—2 km od ban. ceste. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Prodaja vina (do 300 hI), sadja (ca 3 vagone), sadnega mošta, jajc in suhih gob. Mostje, 50-10-8-2-0. Sr so du fin zdr žel Ptuj 8 km, žand p Juršinci 3 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 3 km. Nm 220 m. Vas leži na v. robu Pesniške doline v vznožju Slov. goric ob ban. cesti Ptuj—Gornja Radgona. Lepe kmetije obsegajo povpr. po ca 60 oralov dobre, rodovitne zemlje. Le nižje dele često po par tednov poplavi Pesnica. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Prodaja poljskih pridelkov, živine, vina (rizling in beli burgundec) in sadja. Ribolov v Pesnici, v gozdovih mnogo gob in divjačine (fazani). Rotman, 210-58-44-6-8. Sr so du zdr fin žel Ptuj 13 km, žand p Juršinci 2 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 2 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas v hriboviti legi ob obč. cesti ca 2 km od ban. ceste proti Ljutomeru. Dostop z vozom. Kraj vasi se izmenoma vrste njive, sadonosniki, vinogradi in gozdovi. Prodaja sadja, vina, prašičev, kokoši in jajc. Živež je treba še nakupovati. K vasi spada zaselek Vinšaki. Sakušak, 276-86-8-40-19. Sr so du zdr fin žel Ptuj 15 km, žand p Juršinci 3 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 5 km. Nm ca 310 m. Po prisojnih pobočjih gričevja, jv. od ban. ceste Ptuj—Juršinci—Gornja Radgona, raztresena skupina močno razloženih zaselkov. Ti so: Oblaček, Oblaki, Lipovec in Sakušak. Dostop po obč. cesti delno z avtom, 2—3 m od ban. ceste. Priljubljena izletna razgledna točka Gomila (351 m). Kmetijstvo, vinogradništvo (letni pridelek do 4000hI kvalitetnega vina), sadjarstvo in živinoreja. Poleg sadja in vina prodajajo svinje, kokoši in jajca, deloma tudi v inozemstvo. Tu rojen Matjašič Franc (1864—1930), vinarski strokovnjak. Senčak, 131-41-3-24-5. Sr so du zdr fin žel Ptuj 17 km, žand p Juršinci 5 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 5 km. Nm ca 260 m. Raztreseno naselje v dolini potoka Krke ob ban. cesti Ptuj—Juršinci—Gornja Radgona in deloma na sosednih pobočjih. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja sadja, vina in svinj, večinoma v Ptuj. Zagorci, 334-85-11-57-8. Sr so du zdr fin žel Ptuj 14 km, žand p Juršinci 4 km, o š žup Sv. Lovrenc v Slov. gor. 4 km. Nm ca 240 m. Leže na prisojnih pobočjih in slemenih ob ban. cesti Ptuj—Juršinci—Gornja Radgona in s. od nje. Sestoje iz raztresenih zaselkov: Gibinšek, Loke, Kozlovec, Zagorci, Zagorski vrh, Zgornji bregi, Zgornji Oblak. Dostop z vsemi vozili. V dolini so travniki, na osojnih pobočjih gozdovi, na prisojnih pa vinogradi, sadovnjaki in njive. Poljske pridelke, smrekov les, perutnino, jajca, surovo maslo in svinje prodajajo v Ptuj in Maribor, vino (do 200 hI) v Ljubljano, lepa jabolka (200—300 vagonov) pa večinoma v inozemstvo. Občina Sv. Marjeta niže Ptuja Preb, 3072, hiš 636, posest. 468, koč. 88, najem. 76. Površina 308011a*: njiv in vrtov ca 1560, trav. in paš. ca 790, vinogradov * V podatkih za površino je všteta celotna vas Prerad, ki je bila 1936 le delno priključena od obč. Osluševci k Sv. Marjeti, delno pa novi obč. Polenšak. ca 100, gozdov ca 350, ostalo 280. Občina obsega prodno ravnino spodnjega Dravskega polja, na s. pa tudi prve obronke goric onstran Pesnice, ki se šele v v. delu približa Dravi. Obe vodi tvorita več stranskih rokavov z mnogimi otoki. Vasi so velike, sklenjene, deloma v gruči, deloma v dolgi vrsti (na obdravski terasi). Glavni gospodarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja. Mnogo se prideluje krompirja, nato koruze, rži, ajde in ostalih vrst žita. Razmeroma dosti se sadi čebule (glej »liikova dežela« pod obč. Sv. Marko). Sadje uspeva bolj slabo. Trgujejo predvsem s krompirjem in čebulo; žito prodajajo tudi v Haloze. Nekaj se izkupi tudi s prodajo prašičev in perutnine (piščanci, jajca). Doma se izdeluje sir in maslo. Gozda je bolj malo, nekaj hrasta, sicer jelša in topol ob Pesnici in Dravi; rabi za drva, izdelovanje korit in »ničk« (lesena posoda za mesenje kruha). Iz vrbovja spletajo tudi košare za domačo uporabo. Po jiolju je mnogo zajcev in jerebic, v Pesnici in Dravi pa so sulci, krapi in ščuke. Formin, 283-53-47-6-0. Sr so du fin Ptuj 14 km, žand Velika Nedelja 5 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 2 km, žel Moškanjci 5 km. Nm ca 205 m. Leži na desnem bregu Pesnice blizu njenega izliva, ob obč. cesti, 1 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Zlasti dobro uspeva koruza v rodovitni zemlji proti Dravi, sicer je zemlja bolj peščena s srednjo rodovitnostjo. Ostalo gospodarstvo kot Gorišnica. Najdbe iz neolitske dobe. V starem veku je tu obstajala ob rimski cesti manjša naselbina in trg za prodajanje rib. Domnevno je naziv vasi rimskega izvora (forum minus, t. j. malo trgovišče). Kraj se prvič omenja že 1235. Gajovci, 244-41-39-0-2. Sr so du fin Ptuj 13.5 km, žand Zavrč 5 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 1.5 km, žel Moškanjci 5 km. Nm ca 210 in. Zelo dolga (do 2 km) vas na terasi ob obč. cesti, ca 2 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Gospodarstvo kot Gorišnica. Ribolov v bližnji Dravi. Kraj je bil prvotno last gospodov Sekeljev iz Ormoža, ki so tu imeli svoja posestva in želarije. Znamenit je zasebni naravoslovni in zgodovinski muzej gospoda Mikla, veleposestnika in trgovca. Gorišnica, 452-95-92-3-3. Sr so du fin Ptuj 12 km, žand Velika Nedelja 9 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta v kraju, žel Moškanjci 3 km. Sola ust. 1821, 8 odd., Kmet. nad. š., PRK, Prosv. društvo, Gas., PCD, PSVD. Nm 211 m (cerkev sv. Marjete). Leži na d. bregu potoka Pesnice ob drž. cesti Ptuj—Ormož v popolni ravnini. J. del vasi (Sv. Marjeta) leži ob lokalni cesti na Gajovce. Poljedelstvo in živinoreja. Poleg krompirja pridelujejo zlasti koruzo, rž, ajdo in čebulo. Sir in maslo izdelujejo v glavnem za dom. Prodaja krompirja, čebule, živine in jajc. Gozda je malo; le vrbe in jelše vzdolž Pesnice. Obrtniki in gostilne. Kraj je bil obljuden že v rimski dobi. Razločno se še dado razpoznati sledovi starega taborišča ob rimski cesti, ki je vodila mimo župne cerkve. Kuga je morila v kraju 1680—1682. Župnija Sv. Marjeta (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 3462 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Prvotna cerkev je bila zgrajena na mestu nekd. rim. svetišča. Prvič se omenja 1391. V 1. pol. 18. stoletja so jo povečali in ji 1764 prizidali kajielo Bičanega Jezusa. Sedanja romanska stavba je iz 1854. Od stare cerkve sta ostala le ladja in bokani kor. Zvonik so 1867 restavrirali. Cerkev je bila prvotno podružnica ptujske prafare, ki je še danes patron župnije. Iz nje se je izločila kot vikariat pred 1421. V reformacijski dobi je lokalija prenehala, a jo je nato obnovil ptujski župnik Ripšel (1599 do 1644). Župnija je obstajala že pred 1782. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in potem lavantinski škofiji. Zupno kroniko vodijo od 1866; obsega dogodke od 14. stol. dalje. Tu rojen 1870 Janžekovič Janez, prof. bogosl. v Mariboru. Mala vas, 232-44-43-1-0. Sr so du fin Ptuj 11 km, žand Zavrč 5.5 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 4km, žel Moškanjci 5 km. Nm 212 m. Obcestna vas v z. nadaljevanju Gajovcev na dravski terasi ob obč. cesti, Vi kin od ban. ceste Ptuj—Varaždin. Gospodarstvo kot Gorišnica. Moškanjci, 513-91-88-3-6. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand Velika Nedelja 12 km, zdr o š žup Sv. Marjeta niže Ptuja 3 km, žel pTt v kraju. Nm 216 m. Spodnji Moškanjci leže ob drž. cesti Ptuj—Ormož, Zgornji pa s. od teh ob žel. progi z žel. postajo. Vključuje tudi zaselka Cinkovce in Podgoro. Gospodarstvo kot Gorišnica. V jeseni nakladajo na postaji mnogo vina in sadja. Muretinci, 369-60-58-0-2. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand Zavrč 5 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 3.5 km, žel Moškanjci 4 km. Nm 212 m. Dolga obcestna vas na obdravski terasi v bližini ban. ceste Ptnj—Varaždin. Poljedelstvo, v manjši meri živinoreja radi i>omanjkanja paše. Proti Dravi je zelo rodoviten svet, kjer dobro uspevajo koruza, travniki in jelševi gozdi. Ribolov v Dravi. Prvi znani lastniki vasi z okolico so bili baroni Sekelji. Konec vasi stoji muretinska graščina, ki se prvič omenja 1577. Postavili so jo baroni Sekelji. L. 1632. so jo kupili grofje Herbersteini, ki so menda sezidali sedanji prostornejši grad; 1652 so ga prepustili nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje v zameno za župnijo sv. Janeza pri Herbersteinu. Križniki sedaj uporabljajo grad za hiralnico. Grad je bil 1660 renoviran; tedaj so sezidali tudi grajsko kapelo sv. Ane. Placarovci, 137-25-25-0-2. Sr so du Ptuj 14 km, žand Velika Nedelja 6 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 2 km, žel Moškanjci 4 km. Nm 212 m. Vas je nekako nadaljevanje Gajovcev in leži ob obč. cesti 2 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Gospodarstvo kot Gorišnica. Pod vasjo potok s stalnimi izvirki in mlinom. Prerad, 68-35-1-16-18. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand zdr Gorišnica 3 km, žel Osluševci 3 km, o Sv. Marjeta 3 km in Polenšak 3 km, pTt Moškanjci 3 km, š žup Polenšak 3 km. Nm 220—260 m. Naselje po gričevju ob kolovozih, ca 3 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Skoraj polovico poljskih pridelkov je treba dokupiti. Prodaja živine, vina in sadja. Gozdovi (bor, hrast, bukev). K obč. Sv. Marjeta spadajo od 1936 samo h. št. 9—11, 13, 15, 16—19, 22—46, ostalo k Polenšaku in Osluševcem. Tibolci, 251-69-23-23-23. Sr Ptuj 9 km, so du fin Ormož 11 km, žand Velika Nedelja 10 km. zdr Sv. Marjeta 3 km, žel pTt Moškanjci 2 km, o 3 km, š žup Polenšak 3 km, in Sv. Marjeta 3 km. Nm 220—260 m. Leže na 1. bregu Pesnice ob vznožju gričevja s poseljenimi vinogradnimi hribi Otošak (307 ni) in Strmec (281 m). Obč. in krajša ban. cesta ca 3 km do drž. ceste Ptuj—Ormož. Gospodarstvo kot Prerad. Zamošani, 398-100-49-22-29. Sr Ptuj 11 km, so du fin Ormož 8 km, žand Velika Nedelja 8 km, zdr o pTt š žup Sv. Marjeta 2 km, žel Osluševci l km. Nm ca 210 m. Leže kraj obč. ceste ob vznožju precej strmega gričevja. V bližini drž. ceste Ptuj —Ormož. Zaselki Creta, Ravnica, Razdrto, Zamošanski vrli. Slednji je porastel z gozdom, vinogradi in sadovnjaki. Gospodarstvo kot Prerad. Dohod z vozom in avtom. Grad Zamošani ali Zamošak je majhen gradič tik Pesnice, sezidan ok. 1700. Sedanji lastnik je upokojeni general F. Rimi. • Zagojiči. 125-23-3-20-2. Sr so du fin Ptuj 9 km, žand zdr o š žup Sv. Marjeta 2 km, žel pTt Moškanjci 2 km. Nm 218 m. Leže ob obč. cesti, 1.5 km od ban. ceste Ptuj—Muretinci. Dohod z vozom in avtom. Peščena in ilovnata polja. Prodaja živine v Haloze in Ptuj, prodajajo tudi poljske pridelke. Jesenska ajdova paša za čebele (50 Znidaršičev), Mladi borovi in hrastovi gozdi, nazvani »Mladoles«. Občina Sv. Marko niže Ptuja Preb. 3341, hiš 607, posest. 548, koč. 52, najem. 15. Površina 3277 ha: njiv in vrtov 1490, trav. in paš. 878, gozdov 77, sadovnjakov 164, ostalo 568. Občina leži na ravnini spodnjega Ptujskega polja na levem bregu Drave in na obeli straneh ban. ceste Ptuj—Muretinci. Glavni panogi sta poljedelstvo in živinoreja; zelo razvita je prašičereja. Precej čebelarstva, ki ima ugodne pogoje radi ajdovih polj v jeseni. Mladi gozdovi, v katerih prevladuje na s. bor. in nato hrast, v bližini Drave pa jelša in topol. Občina spada v območje tzv. »liikove dežele« (čebula), ki obsega nekako predel med Ptujem, Sv. Markom in Moškanjci. Čebula je važna za prehrano, saj pravi ljudski izrek: »Ce nega liika, nega kaj na mizo djasti«. Mnogo se je izvaža v Maribor, v Krapino in drugam. Vozijo jo v posebnih vozovih z usločeno streho (za prenočevanje). Borovci, 248-48-42-0-1. Sr so du žand fin Ptuj 7 km, zdr Sv. Marjeta 5 km, žel pTt Moškanjci 3 km, o š žup Sv. Marko 3 km. Prosv. d. Nm 220 m. Izrazito obcestna vas sredi ravnine ob drž. cesti Ptuj—Ormož. Poljedelstvo in živinoreja. Zemlja je peščena s srednjo rodovitnostjo, ki pa rada trpi od suše. V Ptuju se v glavnem vnovči nekaj poljskih pridelkov in živine. „ Bukovci, 798-120-113-6-1. Sr so du fin žel pTt Ptuj 8 km, zand Zavrč 7 km, zdr Sv. Marjeta 3 km, o š žup Sv. Marko 2 km. Nm 215 m. Obcestna vas na obeh straneh ban. ceste Ptuj -—Zavrč. K njej spada vas Vopočnica (26 hiš) ob robu obdravskega loga. Večinoma prodnata zemlja. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj čebelarstva. Jelševi, hrastovi in topolovi gozdi. V vasi tik ceste stoji kužno znamenje s slovenskim napisom in letnico 1668. „ Nova vas, 446-83-72-10-1. Sr so du fin pTt Ptuj 7 km, žand zel Ptuj 6 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 8 km, o š žup Sv. Marko^ 1 km. Nm 215 m. Leži na dravski terasi v obliki loka, ?b obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ptuj—Zavrč. Dohod z vozom in avtom. Poljedelstvo in živinoreja. Nekaj gozda (smreka, hrast). Prvenci, 130-29-26-4-1. Sr so du fin Ptuj 7 km, žand zdr Sv. Marjeta 3 km, žel pTt Moškanjci 3 km, o š žup Sv. Marko Jkm. Nm 218m. Leži sredi ravnine ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ptuj—Muretinci. Dohod z vozom in avtom. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja raznih kmetijskih pridelkov. Na j. lepi borovi gozdovi. Sobetinci, 151-29-9-20-1. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand zdr Sv. Marjeta 6 km, žel pTt Moškanjci 6 km, o š žup Sv. Marko 5 km. Nm 211 m. Dolga obcestna vas ob ban. cesti Ptuj—Muretinci. Prodnat svet. Poljedelstvo in živinoreja. 60 čebelnih panjev. Goji se mnogo čebule (več trgovin s semeni in čebulo). Prodaja raznih kmetijskih pridelkov doma, v Ptuj in v Haloze. Gozda je malo (jelše, vrbe, topoli). Tu je nekdaj obstajala manjša uskoška naselbina. Ze v 16. stol. se omenja »Tttsilo-vičev dvor«, imenovan po Tusiloviču, kapitanu v cesarski vojski. Nanj še danes spominja hišno ime »kapitan« pri prvi hiši v vasi. Odtod doma Vajda Fran (1876—1929), nar. delavec, organizator ptujskega slov. šolstva, ravn. pom. akad. v Dubrovniku. Strelci, 54-8-7-1-0. Sr so du žand fin Ptuj 9 km, zdr Sv. Marjeta 2 km, žel pTt Moškanjci 2 km, o š žup Sv. Marko 5 km. Nm 219 ni. Leže v ravnini ob obč. cesti, 0.5 km od drž. ceste Ptuj—Ormož. Ime ima po strelcih, ki so v 12. stol. čuvali mejo proti Ogrski. Gospodarske razmere kot pri Sv. Marku. Sv. Marko (Markovci), 422-73-60-11-2. Sr so du fin Ptuj 6 km, žand zdr Sv. Marjeta 8 km, žel pTt Ptuj 6 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1812, 9 odd. Kmet. nad. teč. (2 mes.), SKJ, PRK, PJS, Gas. Bralno d. s knjiž. Nm 222 m. Leži na prodni terasi na 1. bregu Drave. Hiše stoje ob dveh obč. cestah, ki se v središču vasi križata. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja poljskih pridelkov, živine in jajc. Goji se tudi dosti čebule; 40 čebelnih panjev. Nekaj gozdov (smreka, hrast). Precejšnji travniki, ki jih imajo vaščani na d. bregu Drave, odkoder prevažajo seno z brodom. Vas se prvič omenja že 1215. Pripadala je nekdaj gospoščini Dornavi in uradu Sv. Marka. Na mestu sedanjega župnišča je nekdaj stala pristava, v kateri je bival grajski oskrbnik; na to še danes spominjata krajevni imeni Majerija in Forstner. Dvorec so baje razdejali Turki 1493. Kužno znamenje pod lipo tik ban. ceste proti Borlu iz 1617. Župnija Sv. Marko (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 3314 duš. Cerkev sv. Marka se prvič omenja 1577. Sedanja stavba je bila zgrajena 1870—1871. Zvonik je ostal stari. Cerkev je bila sprva podr. župnije Sv. Ožbalta. L. 1789. je postala župnija. Podr. cerkev sv. Marije s pokopališčem je bila zgrajena 1841. Od Sv. Marka doma: Korošec Franc (1861—1934), kanonik, organizator katol. prosv. org.; dr. Pivko Ljudevit (r. 1880), zgodovinar in bivši nar. posl. Zabovci, 442-96-91-0-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt Ptuj 5 km, o š žup Sv. Marko 1 km. Gas. Nm 223 m. Dolga obcestna vas nad ježo dravske prodne terase, ob obč. cesti, 0.5 km od ban. ceste Ptuj—Zavrč. Dohod z vozom in avtom. Prodnata in deloma ilovnata zemlja. Poljedelstvo in živinoreja. Sadja je malo. Hrastovi, jelševi in topolovi gozdi. Dva mlina ob Dravi. Občina Sv. Miklavž* Preb. 2416, hiš 575, posest. 144, koč. 10, najem. 301. Površina 1779 ha: njiv in vrtov ca 618, trav. in paš. ca 495, vinogradov ca 270, gozdov ca 343, ostalo 53. Občina zavzema osrednje vinorodno gričevje Ormoško-ljutomerskih goric. Ravnina je le na j. Skozi predel pelje iz Pavlovcev ban. cesta, ki se pri Vuzmetincih združi z ban. cesto Središče—Ljutomer. Glavna" gospodarska panoga je vinogradništvo, ki nudi izvrstna vina za prodajo tudi v inozemstvo (Avstrijo, CSR). Sloviti »jeruza-lemčan« je tu doma. V dobrih sadnih letinah se izvozi iz občine mnogo žlahtnih jabolk. Nekaj se proda tudi živine. V občini imata obsežne vinograde križniški red iz Velike Nedelje in ormoška graščina, pa tudi inozemski posestniki. Iz listnatega gozda (bukev in hrast) se pridobiva stavbni les in drva. Brebrovnik, 384-104-27-2-58. Sr Ptuj 35 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand Središče 12—13 km, žel Pavlovci 2 km, o pt š žup Sv. Miklavž 3 km. Nm 300—310 m. Raztreseno naselje, večinoma ob kolovozih po slemenih, ca 3 km z. od ban. ceste Pavlovci—Sv. Miklavž. Gospodarstvo kot Sv. Miklavž. Dohod z vozom. Tu doma dr. Kelemina Jakob (r. 1882), univ. prof. germanistike v Ljubljani. Hermanci, 273-64-12-0-43. Sr Ptuj 40 km, so du fin Ormož 14 km, žand zdr Središče 12—13 km, žel Pavlovci 8—9 km, o pt š žup Sv. Miklavž 3—4 km. Nm 230—240 m. Leže deloma v dolini ob ban. cesti Središče—Ljutomer, pretežno pa po gričih nad njo. Dostop z vozom, deloma z avtom. Vinogradništvo. Sem spadajo gorice Stara gora, kjer uspeva dobro vino (320 m), in Strmec (obsežni vinogradi ormoške graščine). Svoje ime je dobila vas po Hermanu Ptujskem, ki je podaril nemškemu * Uradni podatki pred priključitvijo zaselka Zasavci (gl. Vitan, obč. Kog), ki je okt. 1936 pripadel semkaj. viteškemu redu v Veliki Nedelji svoj dvorec Hermanovce v Strmcu. Tu je dobil nemški viteški red 1283 od Ptujskih gospodov tudi vinograd; imenoval se je Hermanec. Na položnem hribčku, kakih 30 m od cerkve sv. Miklavža, stoji gradič Temnar. Postaviti ga je dal verjetno nemški viteški red v začetku 13. stoletja. Baje je bil zgrajen s tlako. Do nedavna je bil v kapelici v z. delu gradu majhen, zelo star, a krasno doneč zvon, ki pa so ga pozneje spravili v Muretince. Na Temnarju je osredotočeno vinarstvo velikonedeljske komende. Uovci, 219-50-7-0-38. Sr Ptuj 40 km, so du fin Ormož 14 km, žand zdr Središče 12—13 km, žel Pavlovci 8—10 km, o pt š žup Sv. Miklavž 3—4 km. Nm 280—330 m. Raztreseno naselje v goricah z. od ban. ceste Središče—Ljutomer. Dohod deloma z vozom. Sem spadajo gorice Mrzlo polje, Plavčak in Slam-njak. Gospodarstvo kot Sv. Miklavž. Jeruzalem, 76-19-1-0-1. Sr Ptuj 40 km, so du zdr fin Ormož 14 km, žand žel pTt Ivanjkovci 6 km, o žup Sv. Miklavž 3 km, š Svetinje 3 km. Nm 341 m. Zelo raztreseno slemensko naselje v goricah v. od ban. ceste Ivanjkovci—Ljutomer, sv. od Ivanj-kovccv. Dohod po obč. cesti z vozom (1—2 km). Pretežno vinogradništvo, domovina tudi v inozemstvu slovečega belega vina »jeruzalemčana«. Razen vina prodajo tudi precej jabolk, perutnine in jajc v Ormož in Ljutomer. Podr. cerkev sv. Marije sedem žal. je dal sezidati 1652 oskrbnik Gor. Radgone I. Drum-plitz. Kajžar, 285-67-12-6-35-. Sr Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand Središče 11.5—12 km, žel Pavlovci 6 km, o pt š žup Sv. Miklavž lkm. Nm ca 300 m. Leži v. nad Sv. Miklavžem in obsega tudi gorico Križanšak. Skozi vas pelje več obč. cest, do ban. ceste je ca I km. Dohod z vozom, deloma z avtom. Gospodarstvo kot Sv. Miklavž. Krčevina, 83-14-14-0-0. Sr Ptuj 31 km, so du zdr fin Ormož 8 km, žand Središče 11 —12 km, žel Pavlovci 3 km, o pt š žup Sv. Miklavž 2 km. Nm 236 m. Raztresena vas v ravnini med travniki, polji in gozdi ob ban. cesti Pavlovci—Sv. Miklavž. Kmetijstvo. Prodaja živine. Odtod doma Trstenjak Anton (1853 do 1917), pisatelj. Piešivica, 163-36-2-2-2. Sr Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 15 km, žand žel pTt Ivanjkovci 7 km, o žup Sv. Miklavž 4 km, š Svetinje 4 km. Nm ca 320 m. Po slemenu razloženo naselje v. od ban. ceste Ivanjkovci—Ljutomer. Dostop z vozom, I km od ban. ceste. Pridela se mnogo vina in jabolk; poljedelstvo le za dom. Sv. Miklavž, 342-66-32-0-30. Sr Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand Središče 12 km, žel Pavlovci 5 km, o pt š žup v kraju. Sola ust. 1721, 7 odd. Gosp. nad. tečaj (3 mes.), PJS, Bralno d., Godb. d., Gas., DKfid. Nm 236 m. Naselje s središčem pri župni cerkvi ob ban. cesti Pavlovci—Vuzmetinci, sestavljajo še razložena naselja: Bolenšak, Slančja vas in Vukomarje. Vinarstvo, prodaja prvovrstnega vina tudi v inozemstvo (Avstrija, CSR). Prodajajo živino, sadje in jajca. Poljedelstvo in listnat gozd le za dom. Obrtniki, gostilna s prenočiščem. V 1645—1646 je tod ruzsajala kuga. Župnija Sv. Miklavž (dek. Velika Nedelja, škof. lavant.) ima 2702 duši. Pokopališče. Zupna cerkev je gotovo že stala 1486, ko se prvič omenja kraj, ki je dobil ime po cerkvi. Sedanja stavba je bila zgrajena 1692. Več nagrobnih spomenikov; sliko v velikem oltarju je 1879 prenovil Brollo. Cerkev je bila prvotno podr. pražupnije Velike Nedelje in pozneje ormoške župnije. Zato je tudi še danes inkorporirana nemškemu viteškemu redu. Vikariat je bil ustanovljen najbrž že konec 15. stol. Prvi znani župnik se omenja 1528. Obsežna šentmiklavška župnija je mati župnij: Sv. Tomaža, Sv. Bolfenka in Svetinj. Cerkveno je pripadala do 1787 solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. Na pokopališču je nagrobni kamen Štefana Modrinjaka, prvega slovenskega pisatelja in pesnika iz ormoškega okraja (1774—1827). Od tod doma dr Tomažič Ivan (r. 1876), lavant. škof. Vinski vrh, 357-98-18-0-65. Sr Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 8—10 km, žand Središče 8—10 km, žel Pavlovci 3 km, o pt š žup Sv. Miklavž 1—2 km. Nm 310 m. Raztreseno naselje po vinorodnih slemenih z. od Sv. Miklavža, ca 2 km od ban. ceste Pavlovci—Sv. Miklavž. Dohod z vozom. Gospodarstvo kot Sv. Miklavž. Vuzmetinci, 234-57-19-0-29. Sr Ptuj 36 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand Središče 10—11 km, žel Pavlovci 7 km, o pt š žup Sv. Miklavž 2 km. Nm 230—300 m. Raztreseno vinogradniško naselje deloma v dolini ob ban. cesti Središče—Ljutomer, deloma po goricah. Dohod z vozom, deloma z avtom. Gospodarstvo kot Sv. Miklavž. K vasi spadata obsežni vinski gorici Vrablovšak in Serov. Velik bukov in hrastov gozd Gajice; polno gob. Občina Svetinje sedež Ivanjkovci Preb. 2928, hiš 692, posest. 216, koč. 76, najem. 48. Površina 3018 ha*: njiv in vrtov ca 837, trav. in paš. ca 572, vinogradov ca 556, gozdov ca 868, sadovnjakov ca 148, ostalo 37. Občina zavzema del vinorodnih vzhodnih Slov. goric s. od Ormoža, na obeh straneh železnice Ormož—Ljutomer. Gričevje je močno razčlenjeno po manjših potokih (Pavlovski potok, Le-šnica), med katerimi potekajo ca 300—340 m visoki hrbti v glavnem od s. proti j. Prevladujejo tipična vinogradniška, po slemenih razložena naselja. Pa tudi dolinske vasi posedujejo svoje gorice v višjih legah. Glavni gospodarski panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo; letno pridelajo do 5000hI zelo dobrih, sortiranih belih vin, ki jih prodajajo večinoma vinskim trgovcem v Ormož in Ljutomer. Znana so pod imenom jeruzalemčan (po Jeruzalemu v obč. Sv. Miklavž). Poljske pridelke porabijo vse doma ter do 100.000 kg dobrih namiznih jabolk, ki jih izvažajo tudi v inozemstvo. Kmetijstvo le z manjšo prodajo živine. Gozda je malo. Občina gravitira pretežno na Ormož, manj na Ljutomer. Glavne prometne žile jioleg žel. proge Ormož—Ljutomer so ban. ceste Ivanjkovci— Ljutomer, Pavlovci—Sv. Miklavž in Ormož—Koračiće. Cerovec, 192-44-8-10-3. Sr Ptuj 38 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand žel pTt Ivanjkovci 4 km, o š žup Svetinje 4 km. Nm 313 m. Po slemenu vinorodnega hriba v. vzdolž železnice Ormož—Ljutomer in s. od Ivanjkovcev razloženo naselje, se-stoječe iz zaselkov: Cerovec, Ivanjkovšak, Mali Cerovec, Veli-čanšak, Zeleni breg. Kmetijstvo in vinogradništvo s prodajo dobrih belih vin, jabolk, perutnine in jajc v Ormož in Ljutomer. Dohod po obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ormož—Ljutomer. Tu rojen Vraz Stanko (1810—1851), pesnik, ideolog ilirizma med Slovenci. Dobrovšak, 48-13-4-6-0. Sr Ptuj 35 km, so du zdr fin Ormož 6 km, žand žel pTt Ivanjkovci 7 km, o 7 km, š Runeč 3 km, žup Velika Nedelja 4 km. Nm 282 m. Manjše razloženo naselje na jv. pobočju vinorodnega, 331 m visokega hriba, na katerem leži vas Runeč. Dostop z vozom po obč. cesti, 1 km sv. od ban. ceste, ki poteka iz Ormoža po dolini potoka Lešnice. Gospodarstvo kot Cerovec. Hujbar, 28-10-2-2-0. Sr Ptuj 40 km, so du zdr fin Ormož 14 km, žand žel pTt Ivanjkovci 5 km, o 5 km, š Runeč 4 km, žup Sv. Tomaž 7 km. Nm ca 310 m. Dolgo, razloženo naselje na slemenu gorice srpaste oblike, z. od žel. proge Ormož—Ljutomer pri Zerovincih. Dostop z vozom po obč. cesti, 2 km z. od ban. ceste. Gospodarstvo kot Cerovec. Ivanjkovci, 227-50-10-9-8. Sr Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 8 km, žand žel o pTt v kraju, š žup Svetinje 2 km. Nm ca 220 do 300 m. Močno razloženo naselje, ležeče deloma v dolini ob žel. in ban. cesti Ormož—Ljutomer, deloma z. odtod na prisojnem pobočju. Dostop deloma le z vozom. Poljedelstvo in vinogradništvo. Vino, sadje, perutnino in jajca prodajajo v Ptuj in Ormož. Več obrtnikov, trgovina in gostilna. Odtod doma Magdič Anton (1820—1879), zdravnik, prvi ormoški narodnjak; dr. Simonič Franc (1847—1919), bibliograf; Petovar Lovro, gospodarstvenik in politik. Lesniški vrh, 66-16-1-1-4. Sr Ptuj 29 km, so du zdr fin š žup Ormož 3 km, žand pTt Ivanjkovci 5 km, žel Pavlovci 2 km, o 5 km. Nm ca 310 m. Razloženo slemensko naselje j. od Ivanjkovcev in 2 km z. od ban. ceste Ormož—Ljutomer, odkoder je možen dostop z vozom po obč. cesti. Vinogradništvo, poljedelstvo in sadjarstvo. Libanja, 256-52-23-7-6. Sr Ptuj 30.5 km, so du zdr fin š žup Ormož 3.5 km, žand pTt Ivanjkovci 4.5 km, žel Pavlovci 2.5 km, o 4.5 km. Nm 280—300 m. Po pobočju in slemenu zelo raztreseno naselje z. od žel. proge Ormož—Ljutomer, nekako v sredi med Ormožem in Ivanjkovci. Sestoji iz Male Libanje in zaselkov Bodenščak, Libanjski vrh in Rakovnjak, na jv. pobočju Kogla (331 m), s katerega je krasen razgled proti Ormožu. Gospodarstvo kot Cerovec. Litmerk, 200-42-14-4-3. Sr Ptuj 30 km, so du zdr fin š žup Ormož 4 km, žand pTt Ivanjkovci 4 km, žel Ivanjkovci 4 km, ali Pavlovci 4 km, o 4 km. Nm ca 290 m. Iz Malega, Srednjega in Zgornjega Litmerka ter Malega Libanjskega vrha sestoječe razloženo naselje v prisojni legi z. od železnice Ormož—Ljutomer. Gospodarstvo pot Cerovec. Mali Brebrovnik, 271-64-15-1-2. Sr Ptuj 38 km, so du zdr fin Ormož 13 km, žand pTt žel Ivanjkovci 5 km, o 5 km, š žup Svetinje 2 km. Nm 308 m. Južno od Jeruzalema in v. od Ivanjkovcev po slemenu razloženo naselje, dostopno z vozom po obč. cesti, 3 km v. od ban. ceste Ormož—Ljutomer. Gospodarstvo kot Cerovec. * Vštevši kraja Lahonci in Zvab, ki sta bila 1936 pridelje-na obč. Sv. Tomaž pri Ormožu. SREZ r T U J 517 Mihalovci, 298-66-29-6-5. Sr Ptuj 32 km, so du zdr fin Ormož 6 km, žand žel pTt Ivanjkovci 2 km, o 2 km, š žup Svetinje v kraju. Sola ust. 1883, 4 odd. SKJ, Kat. prosv. d., Bralno d., Gas. Nm ca 280 m. Na hribu vzdolž železnice Ormož —Ljutomer ležeče naselje, ki obsega tudi zaselke Mihalovski vrh, Trstenik in Svetinje z lepo farno cerkvijo (314 m) in krasnim razgledom po jeruzalemskih goricah. Gospodarstvo kot Cerovec. Dohod z vsemi vozili po dobri obč. cesti. Župnija Svetinje (dek. Velika Nedelja, škof. lavant.) ima 2069 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vseh svetnikov. Prvotno kapelico Vseh svetnikov so postavili 1603 na Mihalovskem vrhu. Na istem mestu so 1730 zgradili sedanjo baročno cerkev (letnica na kamenitem podboju). Križev pot je dobro delo neznanega avtorja. Cerkev je poslikal Brollo. Bila je sprva podr. župnije Sv. Miklavža pri Ormožu. L. 1788. je postala lokalija, kmalu nato pa župnija. V župnišču v Veliki Nedelji hranijo svetinj-sko župno kroniko, ki jo je sestavil 1840 Peter Danjko (f 1873), dekan pri Veliki Nedelji. Odtod doma Gobec Regina (r. 1889), pedag. pisateljica. Pavlovski vrh, 272-66-17-10-4. Sr Ptuj 31 km, so du zdr fin š žup Ormož 4 km, žand pTt Ivanjkovci 5 km, žel Pavlovci 2 km, o 5 km. Nm 306 m. Na slemenu in pobočju precej razčlenjenega hriba, v kotu med ban. cestama Ormož—Ljutomer in Pavlovci—Sv. Miklavž ležeče razloženo naselje, dostopno z vozom 1—2 km od omenjenih ban. cest. Deli se v Zgornji in Spodnji Pavlovski vrh, k vasi pa spada tudi zaselek Lešje. Gospodarstvo kot Cerovec. Runeč, 185-64-23-7-2. Sr Ptuj 38 km, so du zdr fin Ormož 9 km, žand žel pTt Ivanjkovci 7 km, o 7 km. š v kraju, žup Velika Nedelja 7 km. Sola ust. 1821, 4 odd. SKJ, PJS. Nm 288 do 331 m. Po slemenu in pobočju razloženo naselje med Ivanjkovci in Ključarovci ob 2—3 km dolgih, le za promet z vozovi sposobnih obč. cestah, ki so zvezane z ban. cesto Ormož— Koračiće. Gospodarstvo kot Cerovec. Staro kužno znamenje. Stanovno, 142-35-18-1-1. Sr Ptuj 39 km, so du zdr fin Ormož 8 km. žand žel pTt Ivanjkovci 2 km, o 2 km, š Runeč lkm, žup Velika Nedelja 8 km. Nm ca 230 m. V dolini ob manjšem potoku in deloma na pobočjih ležeča raztresena vas, dostopna z vozom po obč. cesti 2 km z. od ban. ceste Ormož—Ljutomer pri lvanjkovcih. Gospodarstvo kot Cerovec. Strezetina, 114-27-4-3-1. Sr Ptuj 36 km, so du zdr fin Ormož 6 km, žand žel pTt Ivanjkovci 4km, o 4 km, š Runeč 3 km, žup Svetinje 6 km. Nm ca 380m. Jz. od Ivanjkovcev 2—3 km od ban. ceste ležeče razloženo slemensko naselje, dostopno le z vozom. Gospodarstvo kot Cerovec. Veličane, 317-79-22-4-4. Sr Ptuj 38 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand žel pTt Ivanjkovci 4 km, o 4 km, š žup Svetinje lkm. Nm ca 230m. V dolgi dolini ob ban. cesti II. reda Ivanjkovci—Ljutomer, med Cerovcem in Jeruzalemom ležeče precej raztreseno naselje. Dostop z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Cerovec. Odtod doma Fekonja Roman (1868—1910), akad. slikar, portretist. Zerovinci, 312-64-26-5-5. Sr Ptuj 41 km, so du zdr fin Ormož 15 km, žand žel pTt Ivanjkovci 7 km, o 7 km, š žup Svetinje 6 km. Nm ca 270 m. Deloma v dolini, v glavnem pa na slemenu hriba v. od železnice Ormož—Ljutomer ležeče razloženo naselje. Deli se v Zerovinsko grabo in Zerovinski vrh. Dostop deloma le z vozom. 1—2 km od ban. ceste Ormož—Ljutomer. Gospodarstvo kot Cerovec. Občina Sv. Tomaž pri Ormožu Preb. 3770, hiš 870, posest. 185, koč. 498, najem. 66. Površina 4064.91 ha*: njiv in vrtov 1618.33, trav. in paš. 886, vinogradov 158.99, gozdov 1289.37, sadovnjakov 47.07, ostalo 65.11. Občina leži v z. delu Ljutomersko-ormoških goric. Obsega zgornji dolini Lešnice in Sejanske reke, po katerih vodijo ban. ceste v Ormož. Vinogradništvo ni razvito v taki meri kot dalje proti vzhodu. Povečini sta tod še glavni panogi poljedelstvo m živnoreja. V občini so še zelo dobro ohranjene splošno »prleške« posebnosti, kot močnate jedi »gibance« in »krapci«, ki jih pečejo ob košnji, postnih dneh in zlasti ob žetvi pšenice. Na ženitveno »gostiivanje« vabita dva »pozavčina« z okrašeno palico, ki ima na vrhu ježevo kožo. Med burkami pre-iščeta hišo in privlečeta na dan celo »pavučino« (pajčevino). Ko pride »ženili« po nevesto, ga obsuje trop žensk in »ciga-nica« mu pokaže otroka, od katerega se mora odkupiti. Prav tako se mora odkupiti, če odpelje nevesto iz druge vasi. Postavljene so pri tem ovire, da jih je treba včasih s sekirp od- * Površina pred preureditvijo občin v 1936, ko so občini pripadli Lahonci in Zvab od obč. Svetinje in Senik od obč. Velika Nedelja, a del kraja Ključarovci (h. št. 32—62) se priključil obč. Velika Nedelja. straniti. Ce se po »zdavanju« (poroki) preseli na nevestin dom, ga sprejmejo s kruhom in soljo. Ko se začne »gostiivanje«, razbije »pozavičin« pred »gostiivanjšaki« (svati) »kropjačo« (lončeno posodo), kar naj prinese srečo. Vsaka vas ima tudi svoj grb, ki rabi pri raznih svečanostih. Bratonečice, 163-23-13-7-1. Sr Ptuj 19 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 4 km, žel Ormož 11 km ali Velika Nedelja 7 km. Nm 220 m. Raztreseno naselje v dolini Sejanskega potoka ob ban. cesti Ormož—Savci. Poljedelstvo, živinoreja, deloma vinogradništvo. Ilovnata zemlja. Prodaja živine. Ob potoku mlin. S. od vasi Bratonečki vrh z razgledom. Gradišče, 47-11-0-5-4. Sr Ptuj 20 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 1 km, žel Ormož 13 km, ali Velika Nedelja 9 km. Nm 322 m. Gričevnat svet, kmetije razvrščene po pobočjih ob kolovozih in obč. cesti s priključkom na 1—2 km oddaljeno ban. cesto Ptuj—Ljutomer pri Sv. Tomažu. Dohod z vozom. Male kmetije. Gozdovi križniškega reda. Hranjigovci, 137-34-6-22-2. Sr Ptuj 23 km, so du zdr fin Ormož 9 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 2—3 km, žel Ormož 10 km. Nm 228 m. Kraj leži v dolini potoka Lešnice, ob ban. cesti Ormož—Koračiće. Lepi kmetski domovi v obliki ključa. Poljedelstvo in živinoreja. Ob potoku travniki in mlin, nekaj sadja. Vinske gorice na Hranjigovskem vrhu (Hranjigovčaku) nad vasjo. Ključarovci, 200-31-11-14-0. Sr Ptuj 25 km, so du zdr fin Ormož 6 km, žand p žup Sv. Tomaž 4 km, žel Ormož 7 km, o 4 km, š Runeč 3 km. Gas Nm 227 m. Vas leži v dolini potoka Lešnice, ob ban. cesti Ormož—Koračiće. Hišne številke 32—62 so od 1936 dodeljene občini Velika Nedelja. Tipične kmetije v obliki ključa, kjer je gospodarsko poslopje pravokotno pri-zidano na stanovanjsko hišo, ki je obrnjena s čelom proti cesti. Ob potoku obsežni travniki. Poljedelstvo in živinoreja. Sadje v manjši meri, les za dom (orjaški hrasti, drva, kolje za vinograde). Na j. strani vasi opuščen rudnik rjavega premoga. Lešniea žene dva mlina. Kapela M. b. je bila zgrajena 1893—1894. Tu rojen Meško Fr. Ks. (1874), dekan, pesnik iu pisatelj. Koračiće, 350-83-13-54-3. Sr Ptuj 21 km, so du zdr fin Ormož 11 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 1 km, žel Ormož 12 km. Nm 243 m. Vas s sončno lego ob zg. toku Lešnice, ob ban. cesti Ljutomer—Ptuj, od katere se tu odcepi ban. cesta proti Ormožu. Sestavni deli: Gajšče, Koračiće, Korački vrh, Kranj-šovščak, Planine, Zabjak. Zemlja večidel ilovnata. Prodaja živine, sadja, vina in jajc v Ptuj in deloma v Ormož. Vinogradi, deloma samorodnice (na Koračkem vrhu). Med gozdnim drevjem prevladujeta bukev in črni bor. Parna žaga. Od tod doma dr. Kukovec Vekoslav (r. 1876), odvetnik in politik. Lahonci, 528-124-50-40-6. Si' Ptuj 34 km, so du zdr fin Ormož 13 km, žand žel pTt Ivanjkovci 5 km, o žup Sv. Tomaž 7 km, š Runeč 3 km. Nm 234 m. Raztreseno dolinsko naselje ob obč. cesti, 2 km z. od ban. ceste Ormož—Ljutomer. Sem spada tudi sz. od vasi na slemenu (328 m) ležeča zaselka La-hončak in Jablenščak. Dostop deloma le z vozom. Trgovanje s sadjem, perutnino in vinom. J. od vasi mlin ob potoku. Mala vas, 176-40-3-28-5. Sr Ptu j 20 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 3 km, žel Ormož 11 km, ali Velika Nedelja 8 km. Nm 240 m. Po prisojnem pobočju raztresena vas ob obč. cesti 2 km v. od ban. ceste Ormož—-Savci. Dohod z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Iglasti in listnati gozdovi. S. od vasi hrib Malavina, zasajen z žlahtnimi trtami. Mezgovci, 77-21-2-12-2. Sr Ptuj 17 km, so du zdr fin Ormož 14 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 5 km, žel Ormož 15 km ali Velika Nedelja 12 km. Nm 251 m. Leži v skriti dolini med ltucmanskim in Mezgovim vrhom, ob obč. cesti, ca 1 km od ban. ceste Savci—Rucmanci. Dohod z vozom, ilovnata, bolj slaba zemlja. Prodaja sadja in vina. Vinogradi (silvanec, rizling, bela žlahtnina) in zidanice na Mezgovskem vrhu nad vasjo. Pršetinci, 196-53-4-40-2. Sr Ptuj 24 km, so du zdr fiu Ormož U km, žand o p š žup Sv. Tomaž 4 km, žel Ormož 12 km. Nm 235 m. Leži v dolini in deloma v gričevju ob obč. cesti, 3 km v. od ban. ceste Ormož—Koračiće. Poljedelci, večinoma kaj-žarji. Prodaja živine in sadja. Mešani gozdi. Rakovci, 150-53-6-38-9. Sr Ptuj 19 km, so du zdr fin Ormož 15 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 3 km, žel Ormož 16 km. Nm ca 300 m. Hribovita sončna lega sz. nad Sv. Tomažem ob obč. cesti, 2 km od ban. ceste Ljutomer—Ptuj. Dohod z vozom. Prodajo nekaj prašičev, kokoši in jajc. Mešani gozdi. Vinogradi s. od vasi na razglednem Rakovskem vrhu. Ritmerk, 52-15-0-11-3. Sr Ptuj 18 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 5 km, žel Ormož 11 km, ali | Velika Nedelja 8 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas v gričevju na osojni strani zahodno od potoka Lešnice, ob občinski cesti, t km od ban. ceste Ormož—Savci. Dohod z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo. Mali posestniki želarji. Bukovi in borovi gozdi. Rucmanci, 302-68-10-48-4. Sr Ptuj 17 km, so du zdr fin Ormož 14 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 5 km, žel Ormož 15 km ali Velika Nedelja 12 kin. Nin 236 m. Raztresena vas ob gor. toku Sejanskega potoka. Dohod z vsemi vozili po ban. cesti od Savcev. Kmetijstvo in vinogradništvo. Obilo sadja prodajo domačim izvoznikom. Lepi borovi in bukovi gozdi. Sejanski potok žene dva mlina. Jz. od vasi razgledni vinorodni hrib Bridkovšak. Savci, 426-80-18-56-6. Sr Ptuj 17 km, so du zdr fin Ormož 12 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 3 km, žel Ormož 13 km ali Velika Nedelja 10 km. Nm 226 m. Leže ob ban. cesti Ptuj—Ljutomer, od katere se v vasi odcepi ban. cesta proti Ormožu. Gorspodarstvo kot Koračiće. Dva mlina in žaga na Sejanskem jiotoku. V. od vasi razgledni Savski vrh z viničarijami in že-larijami. Sejanci, 106-25-10-7-2. Sr Ptuj 20 km, so du zdr fin Ormož 8 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 4 km, žel Ormož 9 km ali Velika Nedelja 6 km. Nm 215 in. Leže ob ban. cesti Ormož— Savci v dolini Sejanskega potoka. Kmetijstvo in vinogradništvo. Proda se nekaj poljskih pridelkov, zlasti krompirja ter vina in drv. Mlin ob potoku. Senčak, 48-14-3-4-5. Sr Ptuj 20 km, so du zdr fin Ormož 15 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 6 km, žel Ormož 16 km ali Velika Nedelja 13 km. Nm ca 260 m. Raztresena vas na z. pobočju hriba Gomile, ob ban. cesti Pacinje—Moravci. Kmetijstvo in sadjarstvo. Mešani gozdovi (bukev, črni bor). Senik, 142-29-25-0-2. Sr Ptuj 22 km, so du zdr fin Ormož 11 km, zand o p š žup Sv. Tomaž 2 km, žel Ormož 12 km. Nm 240—292 m. Raztreseno naselje po slemenih in grabah, ca 2 km z. od ban. ceste Ormož—Koračiće. Dostop samo z vozovi. Prodaja živine, sadja in vina. Pretežno listnat gozd. Sv. Tomaž, 173-46-2-25-3. Sr Ptuj 20 km, so du zdr fin Ormož 12 km, zand o p š žup v kraju, žel Ormož 13 km. Sola ust. 1828, 8 odd. Javna knjiž., Kmet. nad. š. (6 mes.), KSVD, Prosv. d. z dram. ods. Nm 297m. Leži na nizki vzpetosti na razvodju med pritoki Lešnice in Sejanskega potoka blizu ban. ceste I tuj—Ljutomer. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo, nekaj vinogradov, deloma obrt in trgovina. Obširni mešani gozdi so last križniškega reda iz Velike Nedelje. Nad vasjo hrib Kostanj s krasnim razgledom na Slov. gorice. Sledovi neolitske naselbine (1830 so tu našli okoli 50 kamenitih sekir). Kraj je znan radi »gimnazije«, ki jo je tu odprl Herman Jurij iz Save. Poučeval je po več učencev, ki so pozneje postuli duhovniki in redovniki. Župnija Sv. Tomaž (dek. Velika Nedelja, škof. lavant.) ima 3745 duš. Pokopališče! Zupna cerkev sv. Tomaža. Prvotna cerkev je bila postavljena zač. 18. stol. L. 1717. so postavili zidani presbiterij in kmalu nato še ladjo z dvema stranskima kapelama. Nad vratini s. kapele je ohranjena letnica 1725. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu. Bila je sprva podr. Vel. Nedelje. L. 1719. je postala vikariat in 1806 župnija. Obširno župno kroniko je sestavil 1840 vclikonedeljski dekan Peter Dajnko (f 1873). Hranijo jo v župnišču v Veliki Nedelji. Rojak od Sv. Tomaža Raic Božidar (1827—1886), slavist, nar. borec in politik Trnovci, 228-52-6-38-4. Sr Ptuj 18 km, so du zdr fin Ormož 15 km, žand o p š žup Sv. Tomaž 5 km, žel Orinož 16 km ali \elika Nedelja 13 km. Nm 297 m. Raztresena vas v sončni legi ob obč. cesti 2 km od obč. ceste Savci—Rucmanci. Kmetijstvo, lepi dohodki od prodaje sadja. Mešani gozdovi (bukev, črni bor). Zagorje, 112-30-0-25-2. Sr Ptuj 19 km, so du zdr fin Ormož 12 km, zand o p š žup Sv. Tomaž 1 km, žel Ormož 13 km ali Velika Nedelja 9 km. Nm 299 m. Sončnu lega na slemenu in deloma v dolini ob obč. cesti Sv. Tomaž—Bratonečice, 1 km od ban. ceste Ptuj—Ljutomer. Dohod samo z vozom. Kmetovalci, nekaj vinogradov (večinoma samorodnicc). Križniški gozdovi (bor, smreka, bukev); prodaja lesa v razne kraje. Zvab, 157-38-19-8-1. Sr Ptuj 39 km, so du zdr fin Ormož 10 km, žand žel pTt Ivanjkovci 7 km, o 4 km, š Runeč lkm žup Velika Nedelja 8 km. Nm 293—312 in. Razloženo slemensko naselje ob obč. cesti Sv. Tomaž—Ivanjkovci, 3 km z. od ban. cest Ormož—Ljutomer in Ormož—Koračiće. Dostop z vozom. Kmetovalci in obrtniki. Prodaja vina, sadja in perutnine. Občina Sv. Urban Preb. 2691, hiš 673, posest. 576, koč. 79, najem. 15. Površina 3347.30 ha: njiv in vrtov 1107.43, trav. in paš. 874.18, vinogradov 122.28, gozdov 870, sadovnjakov 308.30, ostalo 65.42. Občina se razprostira s. od Ptuja, deloma po širokem goriškem hrbtu z najvišjo točko pri Sv. Urbanu, deloma po gričevju Mestnega vrha in po zgornji dolini potoka Rogoznice. Sega tudi na z. rob spodnje Pesniške doline. Poleg poljedelstva in živinoreje je zelo razvito sadjarstvo (največ žlahtna jabolka) in vinogradništvo (amerikanska trta, v nižjih legah precej šmarnice). Znatni mešani gozdovi. Živino, sadje, vino in drva prodajajo v Ptuj. Promet je osredotočen na ban. cesto Ptuj—Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Desenci, 78-10-9-1-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10 km, zand o pTt š žup Sv. Urban 3 km. Nm 225 m. Leže na z. robu Pesniške doline kraj ban. ceste Ptuj—Sv. Trojica. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo; mnogo pašnikov. V Crmcu in Pesnici ščuke in kleni. Destrnik, 160-59-46-12-1. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10 km, ™nd o prt š žup v kraju. Sola ust. 1776, 8 odd. Javna knjiž. 1 KK, 1 J S, SKJ, Gospod, bralno d., Gas. Nm 355 m (Sv. Urban). Lezi na gričevnatem izrastku, ki se položno spušča proti dolini Rogoznice. Kraj sestavljata razloženi naselji Destrnik in Sta-rinsak s središčem pri župni cerkvi sv. Urbana. Kraj je dostopen z vsemi vozili po obč. cesti ca 2 km od ban. ceste iz I tuja proti Sv. Trojici in Sv. Lenartu. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo s prodajo živine, mlečnih izdelkov, sadja ™,,V!?ax oUiPnV£ SvX Urban (dck- Ptuj- škof- lavant.) ima 3013 dus. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Urbana. Prvotna kapela sv. Urbana, zaščitnika viničarjev, se omenja že okoli 1100 Sedanja stavba je bila zgrajena 1505—1518. L. 1768. so ji prizidali kapele, 1888 pa stranske ladje. Cerkev je bila sprva podr. ptujske prafare, ki je še danes njen patron. L. 1596. oziroma 1618 je postala vikariat, 1670 pa župnija. Odtod doma-Gregorec Lavoslav (1839—1924), politik, slov. drž. posl. na Dunaju; p. Potočnik Pavel (1880—1934), organizator katol. mladine. Dolič, 169-41-34-7-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 8 km, žand o prt š zup Sv. Urban 2 km. Nm ca 300 m. Leži ob obč. in ban cesti v gričevnatem svetu. Sestavni deli: Bratonek, Dolič, Go-bovšak, Lokošak. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Drstelja, 232-47-44-3-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 7 km zand o pTt š žup Sv. Urban 2 km. Nm 280 m. Leži blizu ban. ceste v gričevju in deloma na višjem Drsteljskem vrhu. Zaselka Gaje in Krčevina. Kmetijstvo kot Sv. Urban. Mešan gozd nudi drva tudi za prodajo. Dohod z vozom. Tu rojen dr. Murko Matija (1861), slavist in etnograf. Gomila, 65-22-2-1-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 5 km. Nm ca 340 m. Vinogradniško naselje na slemenu nad Rogoznico in Grajenskim potokom. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Gomilce, 43-15-14-1-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10 km, žand o p 11 š žup Sv. Urban 2 km. Nm 285 m. Leže med Sv. Urbanom in dolino Pesnice. Ostalo kot Sv. Urban. _ Janežovci, 67-14-11-0-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 7 km, zand o pTt š žup Sv. Urban 2 km. Nm ca 250 m. Leže deloma v dolini Rogoznice, deloma po položnih gričih v bližini ban. ceste Ptuj—Sv. Lenart. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo kot Sv. Urban. Mešan gozd; prodaja drv. Trije mlini ob Rogoznici. Opekarna. Janežovski vrh, 205-52-44-8-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 9 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 3 km. Nm 320—350 m. Razloženo vinogradniško naselje med Janežovci in Sv. Urbanom. Ostalo kot Sv. Urban. Jiršovci, 324-77-67-10-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 3 km. Nm povp. 270 m. Leže v dolini Rogoznice v bližini ban. ceste proti Sv. Lenartu, od katere vodi v vas več obč. cest. K vasi spadajo še Gaje, Ricinje in Strmec. Dostop z vozom in avtom. Obsežni gozdovi, zlasti bukovi. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Levanjci, 154-35-32-2-1. Sr so du zdr fin žel Ptuj 9 km, žand o pi t š žup Sv. Urban 3 km. Nin 225 m. Leže pretežno v dolini Pesnice in po gričevju v bližini ban. ceste proti Sv. Trojici. Dohod z vozom in avtom. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Ločki vrli, 242-68-63-5-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 12 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 2 km. Nm povpr. 320 m. Leži na gričevju v bližini ban. ceste Ptuj—Sv. Lenart. Dohod z vozom po obč. cesti. Viničarije. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Kužno znamenje v obliki kamenitega stebra. Placar, 318-65-55-6-4. Sr so du zdr fin žel Ptuj 6 km, žand o pit š žup S\< Urban 5 km. Nm 280—300 in. Leži v gričevju jz. od Janežovcev. Ostalo kot Sv. Urban. Svetinci, 168-41-39-1-1. Sr so du zdr fin žel Ptuj 9 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 3 km. Nm ca 280 m. Leži v gričih med Pesnico in Sv. Urbanom. Obsega tudi Zagaje. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Kraj se omenja že 1321. Tu je nekdaj stal utrjen grad »Branek Lendava«, ki je bil nekaj časa last rodbine Sekelji. Ohranjen je še nagrobni spomenik hčerke Cecilije, ki je tu umrla okoli 1520. Grad je služil za obrambo SUEZ PTUJ 519 proti turškim napadom. Danes o njem ni več sledu. Spominja pa nanj naziv vasi, ki ga je dobila po nekdanji grajski kapeli Vseh svetnikov. Vintarovci, 310-88-66-15-7. Sr so du zdr fin žel Ptuj 8 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 2 km. Nm ca 300 m. Leže deloma v dolini Rogoznice, deloma v gričevju, ob obč. cesti, v bližini ban. ceste proti Sv. Lenartu. Dostop z vozom in avtom. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Sem spadajo Vintarovski vrh, Podpršak, Pečjak in Rudevljak z vinogradi in sadonosniki. Zasadi, 46-15-10-5-0. Sr so du zdr fin žel Ptuj 10km, žand o pTt š žup Sv. Urban 1.5 km. Nm 332 m. Leže s. od Sv. Urbana. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Zgornji Velovlek, 110-24-21-2-1. Sr so du zdr fin žel Ptuj 8 km, žand o pTt š žup Sv. Urban 4 km. Nm 230 m. Leži na z. robu spodnje Pesniške doline ob ban. cesti Ptuj—Sv. Trojica. Gospodarstvo kot Desenci. Občina Sv. Vid pri Ptuju Preb. 3656, hiš 868, posest. 486, koč. 283, najem. 116. Površina 4274 ha: njiv in vrtov ca 1740, trav. in paš. ca 1045, vinogradov ca 150, gozdov ca 1055, ostalo 282. Občina se razprostira v glavnem v ravnini zgornjega Ptujskega polja, na desni strani Drave. Na j. preide preko Polskave in Dravinje v s. del vinorodnega gričevja srednjih Haloz. Ravnina je poseljena v glavnem le vzdolž dravske terase, ob Polskavi in Dravinji. Vmes se razprostirajo rodovitna polja; obsežni travniki so ob dravskih rokavih in Studenčnici ter ob Polskavi in Dravinji. Bukovi, hrastovi, deloma smrekovi gozdovi v gričevnatem predelu. Na ravnini sta glavni gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja, po haloških gričih vinogradništvo in sadjarstvo. Vinska trgovina je usmerjena na Ptuj, Maribor iu Savinjsko dolino. Proizvodi ostalih kmetijskih panog se prodajajo večji del na ptujski trg. Barislavci, 118-27-10-15-2. Sr so du Ptuj 7 km. žand Cirkovce 9 km, zdr fin Ptujska gora 6 km. žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 5 km, o 7 km, pt š žup Sv. Lovrenc na Dravskem polju 4 km. Nm ca 230m. Sklenjeno ravninsko naselje na levem bregu Polskave v jv. kotu Dravskega polja pod Halozami. Dostop mogoč z avtom po obč. cesti Sela—Turnišče— Ptuj (7 km). Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja jajc, perutnine in sadja (zlasti jabolka) v.Maribor in Ptuj. Ribolov v Polskavi. Dravci, 60-44-17-23-4. Sr so du zdr Ptuj 10km, žand fin Leskovec 3 km, žel Hajdina 8.5 km, o p š žup Sv. Vid 3 km. Nm ca 260 m. Raztresena vas po v. gričevju srednjih Haloz, deloma ob ban. cesti Ptuj—Leskovec. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja sadja, vina, živine in jajc. Precejšnji gozdovi. Dravinjski vrh (Trauberk), 246-61-32-11-18. Sr so du zdr Ptuj 8 km, žand fin Leskovec 8 km, žel Hajdina 6 km, o p š žup Sv. Vid 2 km. Nm ca 330 m. Raztreseno naselje po vinorodnem gričevju južno od Dravinje. H kraju spada še Spodnja Pristava. Dostop večinoma le z vozom po občinski poti. 3 km od banovinske ceste Ptuj—Leskovec. Na ilovnati in laporni zemlji raste izborno vino (muškat, traminec, rizling, silvanec, burgundec). Letni pridelek ca 500 hI. Vinograde posedujejo tudi Ptujčani, ptujski minoritski samostan in dr. V nižjih in s. legah gozd (gaber, bukev, hrast, manj smreka); precej domačega kostanja. Ugodne lege za gozd. Prodaja vina, sadja in perutnine. L. 1147. se omenjajo tu Trauberž.ani kot ministe-riaii koroškega vojvode Bernarda. Podr. cerkev sv. Janeza je bila zidana okoli 1300 kot grajska kapela. Nad cerkvijo je stal grad Pogrenja, ki je že zgodaj razpadel. Iz razvalin so sezidali novo, sedanjo cerkev. Jurovci, 146-29-28-1-1. Sr so du žand zdr fin Ptuj 7.5 km. žel Hajdina 6.5 km, o p š žup Sv. Vid 3 km. Gas. Nm ca 230 m. Leže na 1. bregu Dravinje, ob obč. cesti, 0.5 km od ban. ceste Ptuj—Nova cerkev. Ob Dravinji lepi travniki in vodna žaga. Gospodarstvo kot Lancova vas. Lancova vas, 460-84-58-20-6. Sr so du žand zdr fin Ptuj 7 km, žel Hajdina 6 km, o p žup Sv. Vid 4 km, š Sela 4 km. Nm 230 m. Leži v ravnini na 1. bregu Polskave v dolgi enojni vrsti ob obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ptuj—Nova cerkev. Dohod z vozom. Kmetijstvo in sadjarstvo s prodajo živine in sadja. V Polskavi belice in črne ribe. Dva mlina. Nekdanji Lančji dvor blizu vasi so prvotno posedovali monsberški graščaki baroni Lambergi (do 1648); poznejši lastniki so bili med drugimi tudi ptujski minoriti. Pred svetovno vojno so stavbo podrli. Ljubstava, 206-39-26-8-5. Sr so du zdr Ptuj 10 km, žand fin Leskovec 3 km, žel Hajdina 7 km, o p š žup Sv. Vid 3—4 km. Nm ca 320 m. Raztreseno naselje po slemenih in ob kolovozih vinorodnega gričevja v s. delu srednjih Haloz in deloma ob obč. cesti, ca 4 km v. od ban. ceste Ptuj—Leskovec. Vključuje naselje Jurovšak. Večidel vinogradništvo in sadjarstvo. Bukovi in hrastovi gozdi. Prodaja vina in sadja. Majski vrh, 207-109-30-52-27. Sr so du zdr Ptuj 9 km, žand fin Leskovec 5 km, žel Hajdina 7 km, o p š žup Sv. Vid 3 km. Nm ca 300 m. Na široko razloženo vinogradniško naselje v hribovju j. od Sv. Vida, 3 km od ban. ceste Ptuj—Leskovec. Prodaja vina, sadja in perutnine. Precej gozdov. Letovišče »Kastner«, priljubljena izletna točka z lepim razgledom. Pobrežje, 704-157-102-58-16. Sr so du fin Ptuj 6 km, žand zdr Ptuj 4.5 km, žel Hajdina 3 km, o p š žup Sv. Vid 3.5 km. Nm ca 223 m. Dolga vas v enojni vrsti tik nad ježo desne dravske terase, ob stari poti nekoliko vstran od ban. ceste Ptuj—Sv. Vid. Zaselki: Boršt, Gmajna, Sodinci in Krče. Dohod z vozom in avtom. Dohodki od živine in deloma od poljskih pridelkov. Okoli hiš so brajde, v glavnem »kvinton« za pijačo doma. Potok, ki priteče iz lokve pri turniški graščini, se izliva konec vasi v potok Studenčnico. Dva mlina. Vas se prvič omenja 890, ko jo je kralj Arnuf podaril solnograškim nadškofom. Popovci, 136-26-10-10-6. Sr so du Ptuj 9 km, žand Cirkovce 12 km, zdr fin Ptujska gora 8 km, žel Hajdina 8 km, o žup Sv. Vid 4 km, p š Sela 3 kin. Nm ca 230 m. Rahlo sklenjeno naselje na terasi v dolini Dravinje. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti, 2 km z. od ban. ceste Ptuj—Jurovci. Poljedelstvo in živinoreja (zlasti svinje). V Dravinji dober ribolov (ščuke, belice, somi). Sela, 197-33-18-12-3. Sr so du Ptuj 7 km, žand Cirkovce 9 km, zdr fin Ptujska gora 6 km, žel Sv. Lovrenc na Dravskem polju 5 km, o žup Sv. Vid 4 km, p š v kraju. Šola ust. 1874, 3 odd. Nm 232 m. Obcestna vas na 1. bregu Polskave, ob obč. cesti, ca 3 km od ban. ceste Ptuj—Majšperk. Poljedelstvo, živinoreja in deloma vinogradništvo. Ribe v Polskavi, mlin in oljarna. Podr. cerkev sv. Družine je bila posvečena 1904. Soviče, 105-24-15-7-2. Sr so du zdr Ptuj 10 km, žand fin Leskovec 3 km, žel Hajdina 8 km, o p š žup Sv. Vid 4 km. Nin ca 250 m. Hribovita lega na obeh straneh ban. ceste Ptuj—Leskovec. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo; 60 čebelnih panjev. Prodaja sadja, vina, živine in drv. Del naselja se naziva Tajna po istoimenskem potoku. Sv. Vid pri Ptuju, 131-23-16-1-4. Sr so du žand zdr fin Ptuj 7 km, žel Hajdina 5 km, o p š žup v kraju. Šola (ist. 1774, 8 odd. 2 javni knjiž., Kmet. nad. š. (4 mes.), SKJ, PJS. NO, Prosv. d.. Gas. Nm 220m. Leži ob s. vznožju srednjih Haloz, kjer se slednjim približajo rokavi Drave, oh ban. cesti Ptuj— Leskovec. Poljedelstvo, živinoreja in obrt. Vinogradništvo le v obliki brajd s »kvintonom«. Nekaj čebelarstva. Za vasjo teče Dravinja (ribolov in kopelj). Gostilne s tujskimi sobami. Prodaja živine in jajc. Sv. Vid je izhodišče izletov v Haloze. V 16. stol. je bil iast znamenitih Sekeljcv iz Ormoža. Župnija Sv. Vid (dek. Zavrč, škof. lavant.) ima 4320 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Sedanja je bila zidana 1445. V cerkvenem zidu je vzidan rimski marmornat spomenik. Kapela sv. Roka ali sv. Sebastijana je bila domnevno zidana v dobi strašne kuge (1645—1646). Cerkev je bila sprva podr. hočke pražupnije. Iz nje se je izločila pred 1398 kot vikariat. Od 1617 do danes je cerkev inkorporirana minoritskemu samostanu v Gradcu. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji. od 1787—1859 sekovski in nato lavantinski škofiji. Tu doma Vogrinec Anton (r. 1873), narodno zaslužni župnik v Libeličah. Sturmovec, 101-17-8-8-1. Sr so du žand zdr fin Ptuj 5 kin, žel Hajdina 4 km, o p š žup Sv. Vid 1 km. Nm 218 m. Leži na prodni ravnini ob Studenčnici in ob dravskem rokavu v. od Pobrežja. Se 1703 je Drava tekla v smeri tega rokava. Skozi vas pelje obč. cesta, do ban. ceste Ptuj—Sv. Vid je 1 km. Gospodarstvo kot Pobrežje. Prevladujejo travniki in nizki gozdi (jelša, vrba, topoli). Ribolov. Trnovce, 113-23-10-8-4. Sr so du Ptuj 7 km, žand Cirkovce 10 km, zdr fin Ptujska gora 7.5 km. žei Hajdina 4 km, o žup Sv. Vid 6.5 km. p š Sela 0.5 km. Nm 232 m. Obcestna vas na 1. bregu Polskave ob obč. cesti, 2 km od ban. ceste Ptuj— Majšperk. Gospodarstvo kot Sela. Onstran Polskave opekarna, mimo nje obč. cesta v dolino Dravinje. Tržeč, 256-52-36-12-4. Sr so du žand zdr fin Ptuj 6 km, žel Hajdina 4 km, o p š žup Sv. Vid 3 km. Nm 224 m. Leži na 1. bregu Polskave ob obč. cesti in deloma ob ban. cesti Ptuj—Nova cerkev. Gospodarstvo kot Lancova vas. Žaga in mlin na Polskavi. Gradič Travnik (Tranegg) so imeli sprva v posesti monsberški graščaki baroni Lambergi (1642). Po 1900 so razpadajoče zidovje podrli. Vareja, 233-71-50-12-9. Sr so du zdr Ptuj 9.5 km, žand fin Leskovec 3 km, žel Hajdina 7.5 km, o p š žup Sv. Vid 2.5 km. Nm 230—300 m. Na široko razloženo vinorodno naselje ob obč. cestah in deloma ob ban. cesti Ptuj—Leskovec. V glavnem vinogradništvo in sadjarstvo, manj poljedelstvo. Prodaja vina, sadja in perutnine. Precejšnji gozdovi (bukev in hrast). Zgornja Pristava, 237-49-20-25-4. Sr so du Ptuj 10 km, žand Cirkovce 12 km. zdr fin Ptujska gora 4.5 km, žel Hajdina 4 km, o žup Sv. Vid 4 km. p š Sela 3 km. Nm ca 230 m. Gručasto strnjeno naselje v dolini in deloma na terasi Dravinje na prisojnem vznožju 50—60 m višjih gričev, ki ločijo Dravinjo od Polskave. Dohod z vsemi vozili po obč. cesti Jurovci —Majšperk, 3 km z. od ban. ceste Ptuj—Jurovci. Dohodki od prodaje živine in sadja. Kraj se prvič omenja že 1207 kot »večja vas Pristava« v nasprotju s sosednjo Spodnjo Pristavo, ki se navaja kot »manjša Pristava«. Občina Št. Janž na Dravskem polju Preb. 1365, hiš 244, posest. 141, koč. 87, najem. 22. Površina 1795 ha: njiv in vrtov ca 920, trav. in paš. ca 265, gozdov ca 375, ostalo 235. Občina obsega najbolj sz. del Ptujskega polja, kolikor ga pripada ptujskemu srezu. Tvorijo jo štiri vasi, postavljene po dolgem nad najnižjo dravsko teraso. Jz. od njih se razprostirajo rodovitna polja na prodnati osnovi tja do gozdov (pretežno borovih), ki zavzemajo osrednji del ravnine. Proti Dravi se širijo logi, travniki in mešan gozd (vrbovje, jelševje, topoli itd.). Prebivalstvo se bavi skoraj izključno s kmetijstvom. Promet gre po veliki cesti Maribor— Ptuj (avtobusna proga). Loka, 211-41-29-12-6. Sr so du zdr Ptuj 15 km, žand o p š zup St. Janž na Dr. polju 4 km, fin Rače 10 km, žel Hoče 5 km. Nm ca 240 m. Leži na terasi, v dolgem nizu ob državni cesti Ptuj—Maribor. Poljedelstvo in živinoreja. Mokrotni predeli ob Dravi pod teraso s travniki in gozdom. Ribolov v Dravi (ščuke, sulci, belice in dr.). Rošnja, 243-44-21-19-4. Sr so du zdr Ptuj 13 km, žand o p s zup St. Janž na Dr. polju 2 km, fin Rače 10 km. žel Hoče 6 km. Nm 239 m. Leži na terasi, deloma ob obč., deloma ob drž. cesti Ptuj—Maribor. Poljedelstvo, živinoreja, razno sadje. Mešan gozd v bližini Drave. Brod čez Dravo. Starše, 397-63-37-18-8. Sr so du zdr žel Ptuj 12 km, žand o p š žup St. Janž na Dr. polju v kraju, fin Rače 10 km. Šola ust 1810, 7 odd. SKJ, PJS, Kat. izobr. d., Gas., PCD. Nm 239 m. Leže v loku na terasi ob obč. cesti s priključkom na drž., kjer je središče vasi okoli cerkve sv. janeža. Gospodarstvo kot ostale vasi. Avtobusna zveza na Ptuj in Maribor. Ob stari rimski cesti, ki je tod držala, so odkrili napisne kamne. Župnija Št. Janž na Dr. polju (dek. Dravsko polje, škofija lavant.) ima 2664 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza se prvič omenja 1567. V 1782—1784 so jo restavrirali. Sedanja večja stavba je bila zgrajena 1833. Prvotno je bila podružnica bočke pražupnije, ki ima še danes pravico patronatske reprezentacije. L. 1757. je postala vikariat; vendar se že 1742 omenjajo pri cerkvi vikarji. Zlatoličje, 514-96-54-38-4. Sr so du zdr fin žel Ptuj 9 km. žand o p š žup Št. Janž na Dr. polju 2 km. Nm 237 m. Leži na dravski terasi ob obč. in deloma ob drž. cesti Ptuj—Maribor. Obširna polja in travniki. Prodaja prašičev v Maribor. Mešan gozd. Vrbovje v močvirnih predelih proti Dravi tvori ugoden pogoj za domačo obrt pletenja košar, ki jih prodajajo tudi v Ptuj in Maribor. Stranski rokav Drave žene dva mlina. Občina Velika Nedelja Preb. 2891, hiš 582, posest. 331, koč. 85, najem. 64. Površina 3150.86 ha*: njiv in vrtov 1122.72, trav. in paš. 599.67, vinogradov 194.58, gozdov 1079.89, ostalo 154. Občina zavzema spodnji del gričevja med dolinama Sejanskega potoka in Lešnice ter prostrano polje v j. delu, ki ga preseka železnica Pragersko—Kotoriba in drž. cesta Ptuj—Ormož. Velika Nedelja je naziv za vso župnijo; kraja s tem imenom ni. Navadno se tako naziva cerkev z graščino križniškega reda. Ljudstvo se preživlja predvsem s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatih predelih pa tudi z vinogradništvom in sadjarstvom. Prodaja kmetijskih proizvodov (največ živine) v Ormož in Ptuj. Mešani gozdovi v glavnem za dom. Veliko gozda je v posesti križ. reda. Vasi v ravnini so strnjene, v goricah razložene. * Površina pred priključitvijo dela Ključarovcev (gl. obč. Sv. Tomaž) in odključitvijo vasi Senik, dodeljene obč. Sv. Tomaž pri Ormožu (1936). Drakšl, 122-33-17-0-16. Sr Ptuj 24.5 km, so du zdr fin Ormož 5.5 km, žand žel o pTt š žup Vel. Nedelja 1 km. Nm 300 m. Raztresena vas po gričevju, ca 1.5 km s. od banovinske ceste Vel. Nedelja—Savci. Dohod samo z vozovi. Kmetijstvo, nekaj sadja in vinogradov z žlahtnimi vrstami (rizling, mosler, žlahtnina, silvanec). Manjši gozdovi. HajndI, 163-43-33-3-7. Sr Ptuj 23 km. so du zdr fin Ormož 2 km, žand žel o pTt š žup Velika Nedelja 1.5 km. Nm 270 m. Leži raztresen po planoti, ki se začenja že z. od Ormoža nad drž. cesto ter se spušča proti v. v dolino Lešnice. Nekoč je bil kraj last križniškega reda iz Vel. Nedelje, ki so mu dali tudi ime (nemško) po lepih bukovih gajih. Kmetijstvo, razno sadje : in mešane vrste vina tudi za prodajo. Krajevno ime Gradišče spominja na utrdbo proti Madjarom in Krucem. Ključarovci, 175-31-31-0-0. Del vasi (h. št. 32—62), ki je bil 1936 priključen od obč. Sv. Tomaž. Gl. Sv. Tomaž. Lešnica, 330-36-36-0-0. Sr Ptuj 24 km, so du žand zdr fin zel pTt žup Ormož 3 km, o š Vel. Nedelja 2.5 km. Nm povpr. 210 m. Leži v dolini istoimenskega potoka ob ban. cesti k Sv. Urbanu, nad katero se dviga na obeh straneh gričevje. Poljedelstvo in živinoreja. Mešan gozd. Ob cesti staro kužno znamenje z letnico 1691. Lunovec, 56-18-16-13-3. Sr Ptuj 26 km, so du žand zdr fin Ormož 4 km. žel o pTt š žup Vel. Nedelja 3 km. Nm 320 m. Leži nad dolino Lešnice v bližini ban. ceste Ormož—Sv. Tomaž. Poljedelstvo, živinoreja, nekaj vinogradov (belo vino m samorodnice). Mešan gozd je deloma last križniškega reda. Mihovci, 336-60-57-0-3. Sr Ptuj 24 km, so du zdr fin Ormož 4 km, žand o š žup Vel. Nedelja 0.3 km, žel pTt Vel. Nedelja v kraju. Nm 199 m. Leže na vznožju gričevja ob drž. cesti Ptuj—Ormož. Mimo teče tudi žel. proga Pragersko—Kotoriba z žel. postajo Vel. Nedelja. Poljske pridelke in produkte živinoreje (domači sir in smetana) večidel porabijo doma. Za prodaj pa ostajata zlasti sadje in živina. 38 čebelnih panjev. Vas je dobila ime po kapeli sv. Mihaela, ki je stala s. od sedanje župne cerkve. Kapela se omenja 1236 in 1769. Južno od žel. proge so še vidni ostanki še danes imenovane »rimske ceste«. Senešci, 312-63-23-15-9. Sr Ptuj 23.5 km, so du zdr fin Ormož 6 km, žand žel o pTt š žup Vel. Nedelja 2 km. Nm 210 m. Leže ob ban. cesti na Savce in ob Sejanskem potoku. Vinogradi v hribovitem delu vasi (Seneški vrh). Prodaja poljskih pridelkov, živine, sadja in vina. Sodinci, 305-70-39-31-0. Sr Ptuj 23 km, so du zdr fin Ormož 7 km, žand žel o pTt š žup Velika Nedelja 3 km. Nm 210 m. Leže ob izstopu doline Sejanskega potoka na Dravsko polje, ob ban. cesti proti Savcem ter po Sodinskem vrhu (310 m), ki je poseljen ob kolovozih. Poljedelstvo in živinoreja, po gričih vinogradi in sadonosniki. Mešan gozd (bukev, hrast bor). Soseska (Velika Nedelja), 179-31-23-3-0. Sr Ptuj 24 km, so du zdr fin Ormož 3.5 km, žand o pTt š žup Vel. Nedelja v kraju, žel Vel. Nedelja 0.5 km. Šola ust. ca 1785, 6 odd. Ljud. knjiž., PJS, Kat. izobr. d., Gas. Nm 229 m (cerkev). Raztreseno naselje po gričevju povpr. 1 km s. od Mihovcev in državne ceste; pripada mu tudi velikonedeljski grad z župno cerkvijo na skrajnem izrastku nad ravnino. Dostop večidel le z vozom. Za gradom se širi planota s travniki in njivami, ki preide v tkzv. »Kogel«, zasajen po pobočju s trto, niže pa z mešanim gozdom Hraščico. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, nekaj vinogradov žlahtnih in samorodnih trt. Lepe razgledne točke. V starem veku je vodila tod rimska cesta iz Ptuja v Panonijo (rimska napisna plošča v zidu križniškega gradu). Veliko-nedeljska okolica je bila prvotno v srednjem veku last solno-graških nadškofov, ki so jo izročili v upravo svojim mini-sterialom Ptujskim gospodom. L. 1119. je Friderik Ptujski izročil te kraje nemškemu viteškemu redu, ki je branil mejo proti Madjarom, širil krščanstvo in vršil karitativno delo. Nemški vitezi so si tu sezidali svoj grad — komendo, ki se prvič omenja 1219. Na čelu komende je bil komtur. Cesar Friderik II. je 1237 naklonil križnikom lastno nižje sodstvo ter jih oprostil mitnine in služnosti. Radi pomanjkanja duhovnikov se je tu zelo širil protestantizem, ki so ga podpirali zlasti grofje Sekelji iz Ormoža in Zrinjski iz Medjimurja. V poznejši dobi so se morali križniki boriti tudi proti Krucem (1704). V novejšem času so se križarji vrnili k svoji karitativni nalogi. Njih premoženje služi edino le versko-kulturnim in dobrodelnim namenom. Poleg svojih župnij vzdržuje red dijaški konvikt v Ljubljani in svojo bolnico v Ormožu. Sedanje ^ grajsko poslopje ali komendo so začeli graditi 1612 (plošča z napisom, grbom in letnico vzidana v grajski zid v dvorišču). V letih 1723, 1730 in 1850 so grad renovirali. Na grajskem dvorišču stoji vodnjak še iz prve dobe obstoja S n E 7, PTUJ 521 komende. Agrarna reforma je vzela redu veliko zemljišča; preostalo, zelo lepo urejeno posestvo oskrbujejo križniki sami. Pri upravi sodelujejo tudi sestre križniškega reda iz ormoške hiše. V grajski kapeli M. b. so lepe slike italijanskega slikarja Altomonteja (1720). Kapela ima mašno licenco. L. 1848. je prišlo pri Vel. Nedelji do boja med ogrskimi revolucionarji in Avstrijci. Slednji so potisnili Madjare nazaj na Ogrsko. Župnija Velika Nedelja (dek. Vel. Nedelja, škof. lavantinska) ima 3344 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Trojice. Domneva se, da je prvotno cerkev posvetil že solnograški nadškof Luipram (840). Od 1236 dalje je župnija inkorporirana križniškemu redu. Prvi znani župnik Ditrih se omenja 1219. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1674 (napisna plošča pod oknom zvonika). Od preje je ostala le kapela sv. Marije 7 žal. L. 1698. so cerkev renovirali (letnica nad gl. vhodom). Veliko-nedeljska prafara je prvotno obsegala ves današnji ormoški sodni okraj ter je mati župnij: Sv. Tomaža, Sv. Lenarta, Ormoža, Središča, Sv. Miklavža, Svetinj in Sv. Bolfenka na Kogu. Od 1785 je tu sedež dekanije. Cerkveno je bila župnija do 1787 podrejena solnograški nadškofiji, nato do 1859 sekovski in slednjič lavantinski škofiji. Na pokopališču je grob in spomenik velikonedeljskega dekana in kronista Petra Dajnka (1787—1873), katerega kroniko hranijo v župnišču. Zupne matrike se začenjajo 1. 1644. Strmec, 113-25-16-0-9. Sr Ptuj 25 km, so du žand zdr fin žel pTt Ormož 3 km, o š žup Vel. Nedelja 3 km. Nm ca 280 m. Raztreseno naselje v goricah, ca 1 km z. od ban. ceste proti Sv. Tomažu. Dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, nekaj sadja in vinogradov. Sardin je, 174-45-32-0-13. Sr Ptuj 25.5 km, so du žand zdr fin Ormož 4 km, žel o pTt š žup Vel. Nedelja 2.5 km. Nm 283 m. Leže raztreseno po gričevju z. od ban. ceste Ormož— Sv. Tomaž (ca 2 km). Več obč. cest, po katerih je mogoč dostop z vozom. Poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo .(ca 150 hI). Mešan gozd last križniškega reda iz Vel. Nedelje. Trgovič, 168-48-28-20-4. Sr Ptuj 22 km. so du zdr fin Ormož 6 km, žand žel o pTt š žup Vel. Nedelja 1.5 km. Nm 200m. Leži j. od žel. proge ob drž. cesti v popolni ravnini, po kateri teče v z. delu vasi Sejanski potok. Kmetijstvo s prodajo poljskih pridelkov in živine. Vičanci, 460-79-79-0-0. Sr Ptuj 24.5 km, so du zdr fin Ormož 8 km, žand žel o pTt š žup Vel. Nedelja 5 km. Nm 210 m. Leže deloma v dolini Sejanskega potoka ob ban. cesti proti Savcem, deloma po goricah. Kmetovalci; vinogradi na Vičanskem vrhu (321 m). Občina Zavrč* Preb. 1956, hiš 624, posest. 125, koč. 504, najem. 317. Površina 1656 ha: njiv in vrtov ca 440, trav. in paš. ca 215, vinogradov ca 585, gozdov ca 395, ostalo 19. Občina zavzema vinorodno gričevje spod. Haloz in meji na v. in j. na savsko banovino. Glavni gospodarski panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo. Za poljedelstvo svet ni ugoden in ponekod ne zadostuje niti za domače potrebe. Završko vino (rulandec, beli burgundec, portugalka, rizling, šipon, muškatni silvanec in dr.) uživa isti sloves kot »jeruzalemčan« med ljutomerskimi vini. Obsežne sončne gorice z raztresenimi domovi. Velik del prebivalstva tvorijo siromašni viničarji. Vino se proda v Ljubljano, Varaždin, Zagreb, Prekmurje in dr., sadje (mošančkar, bobovec, kanada, renata) pa gre tudi v inozemstvo. Prodajajo tudi bukova drva. Od ban. ceste Ptuj — Varaždin vodi v osrčje Haloz več obč. in ban. cest II. reda. Belski vrh, 246-133-10-123-70. Sr so du Ptuj 16 km, žand zdr o pt š žup Zavrč 16 km, fin Sv. Andraž v Ilal. 16 km, žel. Moškanjci 9 km. Nm 300—350 m. Razloženo naselje po sončnih slemenih ob kolovozih, ca 3 km od ban. ceste Zavrč— Ptuj. Vinogradništvo, sadjereja, poljedelstva le malo. Prodaja vina. Gozdovi (bukev, hrast, domači kostanj). Na hribu Vrbanjška so razvaline cerkve sv. Urbana, ki je razpadla najbrž v jožefinski dobi. Tu je najlepša razgledna točka Haloz. * V uradnih podatkih še ni odštet oni del Belskega vrha (h. št. 39—64), ki je bil 1936 priključen obč. Sv. Barbara v Halozah. , Drenovec, 64-17-6-11-5. Sr so du Ptuj 21 km, žand zdr o pt š žup Zavrč 7 km, fin Sv. Andraž v Hal. 19 km, žel Moškanjci 14 km. Nm ca 350 m. Raztresena vas po gričevju pod Sv. Mohorjem (362 m). Kmetijstvo in vinogradništvo. Proda se nekaj vina in drv. Goričak, 207-47-9-38-45. Sr so du Ptuj 19 km, žand zdr o pt š žup Zavrč 4.5 km, fin Sv. Andraž v Hal. 19 km, žel Moškanjci 14 km. Nin ca 350 m. Raztresena hribovita vas ob hrv. meji, pol ure od ban. ceste. Dohod z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjereja, nekaj čebelarstva. Listnat gozd (bukev, hrast). Več »gosposkih hiš« med vinogradi. Kapela sv. Jožefa v gosposki hiši g. Mikelna je iz 17. stol. Nekdaj je bila last jezuitov iz Varaždina. Veliko, nekdaj dvonadstropno poslopje »Zedine« je sedaj prazno. Podr. cerkev sv. Ane je iz 16. stol. Znana božja pot. Gorenjski vrh, 19i-62-13-49-30. Sr so du Ptuj 19 km, žand zdr o pt š žup Zavrč 6 km, fin Sv. Andraž v Hal. 18 km, žel Osluševci 12 km. Nm 220—350 m. Raztresena vas po vinorodnih gričih v. od Bele. Vinogradništvo, sadjarstvo in v manjši meri poljedelstvo. Do ban. ceste je ca 5 km. Prodajajo vino, nekaj sadja in drv. Graška hranilnica ima tu svojo »gosposko hišo«^ Podr. cerkev sv. Janeza (349 m) je bila zidana v 17. stol. V jožefinski dobi je tu obstajala nekaj časa samostojna du-hovnija. Hrastovec, 505-168-23-145-70. Sr so du Ptuj 19 km, žand zdr o pt š žup Zavrč 4 km. fin Sv. Andraž v Hal. 18 km, žel Moškanjci 16 km. Nm 300—340 m. Raztresena vas po slemenu j. nad Zavrčem. Dostop z vozom. Vinogradništvo, sadjarstvo. Poljski pridelki ne krijejo domačih potreb. Precej listnatega gozda (bukev, hrast). Korenjak, 149-34-9-25-7. Sr so du Ptuj 21 km, žand o pt š žup Zavrč 7 km, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 14 km, fin Sv. Andraž v Hal. 14 km, žel Moškanjci 18 km. Nm 380 m. Raztreseno naselje po vinorodnem gričevju ob j. meji proti Hrvatski, ca 5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Vinogradništvo, nekaj sadjarstva. Prodaja vina. Pestike, 140-34-10-24-15. Sr so du Ptuj 20 kin, žand zdr o pt š žup Zavrč 7 km, fin Sv. Andraž v Hal. 14 km, žel Moškanjci 12 km. Nm 220—320 ni. Raztreseno naselje v z. delu občine, ca 5 km od ban. ceste. Vinogradništvo, žlahtno sadje. Poljedelstvo niti za dom. Proda se nekaj vina, sadja in drv. Turski vrh, 365-112-38-82-70. Sr so du Ptuj 19 km, žand o pt š žup Zavrč 2 km. zdr. Sv. Marjeta niže Ptuja 12 km, fin Sv. Andraž v Hal. 19 km, žel Moškanjci 14 km. Nm povprečno 350 m. Raztresena vas po gričevju ca 3 km od ban. ccjste iz Zavrča proti savski banovini. Dostop z vozom, deloma z avtom. Vinogradništvo, sadjarstvo, nekaj poljedelstva. Proda se precej dobrega vina in sadja v Nemčijo in Češkoslovaško. Krasne razgledne točke. Kužno znamenje. Podr. cerkev sv. Mohorja (362 m) ob ban. meji je bila zidana v 17. stol. Zavrč, 89-17-7-7-5. Sr so du Ptuj 16 km, žand o pt š žup v kraju, zdr Sv. Marjeta niže Ptuja 8 km, fin Sv. Andraž v Hal. 17 km, žel Moškanjci 12 kin. Sola ust. 1812, 5 odd. PJS, PSVD, Gospod, izobr. d. Nm 210 m (vas), 285 m (cerkev). Vas leži ob robu spod. Haloz ob d. bregu Drave, ki se tu zopet odmika od gričevja. Po ban. cesti Ptuj—Varaždin je kraj dostopen z vsemi vozili. Proti v. se prične odpirati Varaždinska ravan, v njej le 1 km daleč hrv. vas Dobrava. Vinogradništvo, poljedelstvo, sadjarstvo. Proda se nekaj sadja in precej vina (v Maribor in Celje). Gostilna s prenočiščem. Zgodovinska pomembnost je grad Zavrč. Lastniki prvotnega gradu so bili gospodje Pichl. Sedanje poslopje je dal zgraditi 1717 Francoz Alojzij Quillandro. L. 1817. so grad povečali. Sedaj ga poseduje rodbina Ulm. Do 1850 je bil v gradu sedež sodišča in političnega okraja. Tu je bila nekdaj važna postaja in mitnica za brodarje in splavarje po Dravi. Z u p -n.ija Zavrč (dek. Zavrč. škof. lavant.) ima 2218 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1430. Sedanja stavba je bila zidana okoli 1670. L. 1913. so jo prenovili (krasni baročni oltarji). Cerkev in beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovila najbrž graščina Zavrč. Ta izvršuje še danes patronatske pravice. Prvotno je bila cerkev podr. hočke prafare. L. 1430. se omenja že kot župnija. Cerkveno je pripadala prvotno pod zagrebško škofijo, nato do 1751 pod oglejske patriarhe, do 1787 pod goriško nad-škofijo, do 1859 pod sekovsko in slednjič pod lavantinsko škofijo. Podr. cerkev sv. Marije je bila zidana 1538 in je znana božja pot. O starosti cerkve, ki je bila nekdaj lepa pozno-gotska stavba, pričajo znamenit portal, okna in gotski obok. V stolpu visi zvon iz 1682 s prigodnim napisom. Mestna občina Ptuj Občini, ki je prvotno obsegala le inesto Ptuj, je bila oktobra 1936 priključena bližnja okolica: na 1. bregu Drave del občine Grajena (j. in jv. del kat. obč. Krčevina) in del občine Rogoznica (j. del kat. občine Nova vas, z. del kat. obč. Rogoznica in cela kat. občina Brstje), na d. bregu Drave pa vsa kat. obč. Zgornji Breg in sv. del kat. obč. Spodnji Breg Površina ptujske občine, ki je znašala preje le 345 ha, se je povečala na okrog 2000 ha, prebivalstvo pa od 4261 na ca 7000-točne številke še niso znane. v Breg (Spodnji in Zgornji), 1131-202-224-136-32. Sr so du zand zdr fin o pTt Ptuj lkm, žel Ptuj 1.5 km, š Breg 0.25 km, ?"P Hajdina 1 km Sola ustanovljena 1911, 5 odd. Javna knjiž., PJS, PKR, JS, ZKD, PCD. Nm 230m. Leži na d. bregu Drave s srediscem, kjer se križata z drž. cesto Ptuj—Maribor (Pragersko) ban. cesti Ptuj—Rogatec in Ptuj—Haloze. Zgornji Breg sega precej daleč v sz. smer ob drž. cesti, Spodnji Breg pa se razteza daleč proti j. ob ban. cesti vzdolž dravske terase. Hiše so sklenjene le v s. delu ob križišču, v j. pa okoli graščine Turnišče, sicer so postavljene v presledkih, s podolžno fronto proti cesti. Skrajni j. del Spodnjega Brega ob križišču ban. ceste proti Sv. Vidu in Sv. Trojici se naziva Sodnica. Poljedelstvo, živinoreja in obrt. Trgovina z vinom in poljskimi pridelki. Usnjarska industrija (Petovia). Potok Studenčnica žene več mlinov. Avtobusna zveza na Maribor in Rogatec. Ob cesti proti Halozam stoji grad Turnišče. Na istem mestu se že 1642 omenja neznaten dvorec, last grofa Viljema pl. Herbersteina. Grof Ivan Maksimilijan Thurn je v 1687—1694 zgradil pravi grad in gosposcino povečal z nakupom uradov v Spodnji in Zgornji Hajdini. V 1876—1878 je grad dobil sedanjo obliko. Od 1884 je v posesti rodbine Lipit. Na tleli Zgornjega Brega je ležal del rimskega Ptuja, ki se je raztezal odtod do Spodnje Hajdine in na Faberščaku ter Vičavi. Odkopani rimski predmeti. Kraj Breg se prvič omenja konec 9. stol., ko ga je kralj Aruulf podaril solnograškim nadškofom. Podr. cerkev sv. Roka stoji na (najbrž umetno napravljenem) gričku sredi polja z lepim pogledom na Ptuj. Pri njej so odkrili sledove nekdanjega utrjenega dvora. Cerkev so zgradili z milodari ptujskih meščanov m okoličanov v spomin na kugo v 1645—1650. L. 1780. so cerkev spremenili v vojaško skladišče. L. 1818. so jo kupili okoličani in jo restavrirali. Danes oskrbuje cerkev posebno društvo. Okrog cerkve raste kostanjev nasad, na najvidnejših mestih pa vrba žalujka (za viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem) in lipa kralja Petra II. Brstje, 143-30-16-6-8. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ftuj 2 km, SKJ. Nm 225 m. Vas leži na dravski terasi v. od rtuja, 1 km od drž. ceste Ptuj—Varaždin. Gospodarske razmere slične Budini. Nedeljska izletna točka Ptujčanov. Grad Ristovec (Riistenau) je prvotno služil ptujskim graščakom za lovski dvorec. Danes je last trgovca Fr. Hojnika iz Ptuja. Budina, 348-68-38-16-14. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š zup Ptuj 1.5 km. Nm 219 m. Vas leži na ravnini ob drž. cesti rtuj— Varaždin. Prodnata zemlja, deloma črnica z veliko rodovitnostjo. Poljedelstvo in zaposlitev v raznih ptujskih obratih. Prodaja mleka, sadja, perutnine in jajc. Ca 90 Znidar-sičev. Ribolov v Dravi. Lepa sprehajališča v obdravskem gozdu »Kiseli«. Znamenje sv. Roka spominja najbrž na kugo iz 1647. Draženci, 340-70-18-48-4. Sr so du žand zdr fin o pTt Ptuj 3 km, žel Ptuj 3.5 km, š Breg 2 km, žup Hajdina 2 km. Nm 234 m. Leže na dravski terasi, ki se vleče od Zg. Hajdine v smeri sz.-jv. Skozi vas pelje več obč. cest, primernih za vsa vozila. Do ban. ceste Ptuj—Rogatec je 2 kin daleč. Poljedelstvo in živinoreja. Precejšnji borovi gozdovi. Vas se prvič omenja 1237. Njen v. del se imenuje Nova vas. Tukajšnji rojak Vnuk Martin (1845—1930) je bil neumoren prakt. delavec v arheologiji. Ptujski obč. je bil priključen 1936 le del kraja (h. št. 1 do 11, 13 17 18, 21, 22, 23, 25, 27, 29, 30, 31, 33, 70), ostali del spada pod obe. Hajdino. Krčevina pri Ptuju. Obč. pripada od 1936 le j. del naselja (h. st. 31, 32, 35-56, 60, 62, 64); vse ostalo gl. obč. Grajena. Nova vas. Mestni obč. ptujski pripada od 1936 jz. del vasi (h. st. 1, 4, 8, 40, 42, 48, 49, 55, 60, 65—68, 70—72, 77—79, 82, 83, 85); ostalo gl. obč. Rogoznica. v , Jnvesto- Preb. 4261, hiš 383. Sr so du žand zdr fin zel o pit s zup v kraju. Oblasti in uradi: Mestno poglavarstvo. Mestna podjetja: žaga, mizarna, kopališče, pogrebni zavod, reklamni zavod in klavnica. Mestna straža. Sresko načelstvo z razdelki: obči, sanitetni, veterinarski, prosvetni, kmetijski, vojaški in blagajna. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna m katastrska uprava. Oddelek finančne kontrole Posta, telegraf in telefon. Zelezn. postaja Ptuj (z delavnico, ki je podr. mariborske). Progovna sekcija. Zandarmerijska četa, vod in stanica. Vojašnica kr. Petra I. Osvob. Dekanija (proštija nadzupnija in mestna župnija Sv. Jurija). Župnija Sv. Petra in 1 avla. Mestni Ferkov muzej (s knjižnico), mestno gledališče, kino, koncertna dvorana, Narodni dom, Društveni dom. Banovinska hiralnica. Javna bolnica z 2 odd. (kirurgični in interni z izolirmco). Protitub. dispanzer. Ekspozitura OUZD z ambu-latorijem. Sole: Drž. real. gimn. kraljev. Andreja, ust 1868 (kot nižja, nato 1898 popolna klas.; od 1919 real. gimn ) Drž mešč. šola, ust. 1902 (kot dekl., 1919 deška, 1928 združeni), 7 odd. Deška nar. šola kralja Petra I. Osvoboditelja, ust. 1792, 5 odd. Dekl. nar. šola, ust. 1792, 5 odd. Deška nar. šola (okoliška), ust. 1878, 7 odd. Dekl. nar. šola (okoliška), ust. 1872, 7 odd. Drz. pletarska šola. Obrt., strok, in trg. nad. šole. Društva, organizacije in združenja: SKJ, Dijaška kuhinja, Dr. hišnih posestnikov, Dr. jugosl. akademikov, Ferijalni savez (podr.), Glasbena Matica, Jadranska Straža (mestni odbor), Jugoslov. Matica (podr.), Jugoslov.-češkoslov. liga, Francoski krožek, Kolo jugoslov. sester, Dr. sv. Cirila in Metoda (podr.), Slovenska Straža, Muzejsko dr., Nar. čitalnica, Narodna odbrana (sreski kraj. odbor), Sola in dom, JUU (sresko dr.), Nar. in prosv. dr. za minorit. župnijo, Svabsko-nem. prosv. savez (odbor), Del. kult. dr. Vzajemnost, Ptujski šahovski klub, Dr. primor. in koroških rojakov Gorica, Narodna strok, zveza (podr.), Obrtno dr., Olepševalno in tujsko-prom. dr., Pev. dr. Cecilija, Podr. marib. dram. dr., Udr. jugoslov. nar. železu, (podr.), Prostov. gas. dr., Protitub. liga, I. zajčjerej. dr., Lovsko dr., Rdeči križ kralj. Jugosl. (sreski odbor). Sadjar, in vrtnar, podr., Spi. del. strok, zveza Jugosl. (podr.), Tenis klub, Športni klub Drava, Športni klub Ptuj, Koles. dr. Zvonček, Strel, druž., Udruž. rez. oficira i ratnika (sekcija), Udruž. voj. invalid., Veteransko dr., Vinarsko (podr.), Združenje trgovcev v Ptuju, Skupno združ. obrtnikov, Podr. saveza stavbnih del., Zveza privat. nam. Združenje: obrtnikov čevlj. stroke; kovinarjev in kolarjev; krojačev, šivilj in modistinj; mizarj!ev in strugar-jev; mlinarjev in Žagarjev, pekovskih mojstrov. Nm 232 m (žup. cerkev), 226 m (kolodv.). Ptuj je za Ljubljano, Mariborom in Celjem najvažnejše in med najstarejšimi mesti drav. ban. ter politično, gospodarsko in prometno središče Dravskega polja in velikega dela njegovega obrobja. Za nastoj in razvoj tega središča so bile odločilne hidrografske in geo-morfološke razmere. Drava, ki teče nad Ptujem na robu Slov. goric, pod mestom prečka Dravsko polje in teče dalje zopet ob stiku Haloz z ravnino. Njen nižinski, zaviti tok z obsežnim poplavnim ozemljem preprečuje nastoj centralnega naselja, ki bi vezalo oba dela polja, razen na mestu, kjer se Drava odmakne od Slov. goric in preide na odprto polje. Edino na tem mestu se sistem dravskih teras tako približa rečni strugi, da skrči poplavno ozemlje na minimum in s tem ustvari naravno mostišče, ki veže selišča na terasi levega z onimi na terasi desnega brega in tako Spodnje Dravsko polje z Zgornjim. Tu, na levem bregu Drave, v vznožju Grajskega vrha kot skrajnega jz. obronka Slov. goric, je nastalo mesto Ptuj. Važnost tega prehoda čez Dravo še podčrtava razčlenjenost Slov. goric in Haloz; iz njihovih razoran ih hrbtov in goric drže številne doline k vasem na dravskih terasah in po njih na brod pod Grajskim vrhom, v Ptuj. Pomen tega prehoda pa ni zgolj lokalnega značaja, kajti tu je obenem najlažji prehod in najkrajša pot iz Panonije v alpski in kraški svet ter dalje v Italijo. Prav ta moment je odločilno vplival na nastoj in zgodnji razvoj mesta. Politična konstelacija in z njo v zvezi periferna lega Ptuja pa je v novem veku povzročila stagnacijo in provincia-lizacijo mesta, ker je ostalo ob strani glavnih prometnih žil (Juž. železnice in drž. ceste Dunaj—Maribor—Trst). Tako je Ptuj v korist Maribora izgubljal svoj širši pomen in ostal le še lokalno središče, v kolikor ga niso nekoliko rešile poznejše prometne zveze. Ptuj leži ob železnici Pragersko—Čakovec in drž. cesti Maribor—Ptuj—Varaždin. Iz mesta drže številne ban. ceste na Dravsko polje, Pragersko, Slov. gorice (Ljutomer, Maribor, Gornja Radgona) in Haloze (Krapina, Rogatec). Ta koncentrična izpeljava cest daje mestu še danes veljavo važnega lokalnega gospodarskega središča, ki izmenjava pridelke in potrebe bogatega poljedelskega, živinorejskega in vinogradniškega ozemlja, sredi katerega leži. Tu se je razvila živahna trgovina zlasti z vinom, sadjem in drugimi poljskimi pridelki, med tem ko so ptujski živinski sejmi nekako nadaljevanje historičnega posredovanja Ptuja iz Podravine v Alpe, zlasti glede trgovine s konji. Veletrgovina pa se tu ni mogla posebno razviti, ker se je skupno s kapitalom preselila v bolj centralno in ob glavnih prometnih žilah ležeča mesta (Maribor, Celje). Tudi težka industrija tu ni našla osnove, ker v mestu in okolici primanjkuje potrebnih surovin (premoga in rud); ostala je le možnost predelave agrarnih in živinorejskih pridelkov. V tem oziru je važnejše le usnjarstvo, ki je že historičnega izvora in odgovarja gospodarstvu okolice. Pomanjkanje večje industrije in trgovine se vidi tudi v tem, da kolodvor še danes ni strnjen z mestom, kakor je to drugod. Glavna trgovina se še vedno drži starih potov. Trgovsko središče je še sedaj v starem mestu, katerega osnova je karakteristična po-dolžna tržna ulica, ki se pa nikjer ne razširi v pravi trg, kar priča na zelo zgoden postanek mestnega jedra. Vse mesto je tipično podolžno naselje na terasi, povsem slično ostalim naseljem na dravskih terasah. V tujskoprometnem oziru ima Ptuj vse pogoje, da postane poletno letovišče. Ima zdravo in zelo milo podnebje; po Grajskem vrhu in Slov. goricah je zavarovan pred s. vetrovi, kopališča ob Dravi, elektrika, dobri hoteli, restavracije, kavarne in gostilne. Ugodne železniške in cestne zveze. Avtobusna zveza z Mariborom in Poljčanami. Mnogo zgodovinskih zanimivosti; krasna okolica nudi dovolj izletov v Slov. gorice in Haloze, kakor tudi v bližnjo okolico. Tla Ptuja in njegove okolice so bila obljudena že v neolitski dobi. Na 1. bregu Drave je v hallstattski dobi stala ilirska in nato latensko-keltska naselbina (najdba keltskih novcev in latenskega meča). O takratnih trgovskih stikih Ptuja z južno Evropo pričajo tu najdeni novci iz Sirakuz in Neapla (220—167 pr. Kr.) ter denar Filipa Macedonskega (3,59—338 pr. Kr.). Po vpadu Rimljanov v Panonijo je rimski konzul Statilij Taurus popolnoma razdejal prazgodovinski Ptuj. Na njegovih razvalinah je nato nastalo veliko rimsko selišče, ki mu je dal cesar Vespazijan municipalne (mestne) pravice. Rimski Ptuj prvi omenja zgodovinar Tacit, ko poroča, da je 69 po Kr. tu prezimovala 13. legija Gemina. Približno takrat se je za časa drž. vojne med cesarjema Otonom in Vitelijem sestal v Ptuju veliki vojni svet. Cesar Trajan je v mestu ustanovil kolonijo vojaških veteranov in ji dal ime Colonia Ulpia Traiana Poeto-viensis. Poleg vojaškega taborišča je kmalu nastala trgovska in obrtna naselbina. V njej so žgali opeko, klesali gradbeni materijal iz pohorskega marmorja ter izdelovali volneno in sukneno blago. Poetovio se je razprostiral ob stari dravski strugi do Zgornje Hajdine. Bil je urejen po zgledu rimskih mest v Italiji; imel je vodovod in več svetišč; tu so odkopali tri mitreje. Kot važno križišče rimskih cest (o tem glej ptujski srez) v bližini meje med Panonijo in Norikom, je dobilo mesto osrednji carinski urad za vso Panonijo. Vojaško in civilno središče za Panonijo je prenehal biti Poetovio v 2. pol. 2. stol., ko se je meja rimske države pomaknila do Donave; takrat so glavno vojaško taborišče premestili v Sabario (dan. Sobotišče). Krščanstvo se je v Ptuju zelo zgodaj razvilo. Ze v 2. stol. je bil tu sedež škofije. L. 303. je umrl mučeniške smrti ptujski škof in cerkveni pisatelj Viktorin. Zadnje poročilo o rimskem Ptuju je vezano na bitko na Ptujskem polju, kjer je cesar Teodozij 388 premagal Maksima. Mesto so razrušili najbrž Vzhodni Goti 378 in pozneje kralj Atila. Srednjeveški Ptuj se je razvil brez teritorialne in politične zveze s strarim Poetovijem. O zelo zgodnji slovenski kolonizaciji priča na grajskem griču odkrito slovensko grobišče iz konca 8. stol. Da so že takrat obstajale trgovske zveze z vzhodom, kaže bizant. denar iz 6., 7. in 8. stol. L. 860. je bil Ptuj že v rokah solnograških nadškofov. Naslednje leto se omenja kot mesto. L. 907. so ga zavzeli Madjari in ga izgubili po velikem porazu pri Augsburgu 955. Kot najvažnejša strategična postojanka v 10. stol. ustanovljene ptujske krajine, se je P. začel razvijati zlasti pod nadškofom, Konradom I. Ta je med 1120 in 11-17 sezidal mesto prvotnega, od Ogrov porušenega gradu, nov obrambni grad nad mestom. Ze okoli tl60 se javljajo na gradu kot ministeriali solnograških nadškofov Ptujski gospodje, ki so tudi upravljali mesto in odbijali napade Ma-djarov. Po izumrtju Babenberžanov (1246), mejnih grofov ptujske marke, so se polastili Ptuja najprej Madjari, 1260 pa češki kralj Otokar II. L. 1278. so ga dobili Habsburžani, ki so ga zastavili solnograškim nadškofom. Ti so ga ponovno izročili Ptujskim gospodom, ki so do 1324 uživali celo dostojanstvo dednih deželnih maršalov na Štajerskem; 1. 1438. so Ptujski gospodje izumrli. V 2. pol. 15. stol. so mesto ponovno napadli in zavzeli Madjari. L. 1490. ga je končno osvobodil cesar Maksimilijan, ki ga pa ni več vrnil solnograškim nadškofom, ker so se ti Ptuju odrekli po pogodbi 1494. Toda denarne zadrege so prisilile Habsburžane, da so jim mesto ponovno zastavili. Dokončno je Solnograd odstopil mesto avstrijskemu vladarju 1573. Čeprav je imel Ptuj že v 9. stol. mestne pravice, se omenja prvi znani mestni sodnik šele 1283. Sodnika je volilo 12 mestnih svetovalcev. V mestu je bil sedež privilegiranega krvnega sodišča. Ze v zgodnjem srednjem veku je smel Ptuj pobirati mitnino in carino. Pozneje so tu kovali svoj denar solnograški nadškofje. Tukajšnji trgovci so imeli mnogo privilegijev. Ptuj je imel monopol vinske trgovine v Halozah in v jz. Slov. goricah. V predmestju so bile zabranjene trgovine, pekarne, pa tudi čevljarska, usnjarska in mesarska obrt. Ptujski trgovci so bili v tujini prosti vseh mestnih mitnin. Na ptujskih sejmih so smeli prodajati le ogrski trgovci z ribami in meščani Slov. Bitrice, ki so prinašali sem sukno, jopiče, površnike in narezano usnje; zato so pa lahko ptujski trgovci na sejmih v Slov. Bistrici prodajali vosek, kože, kožuhovino, loj in dr. Od 1342 so smeli Ptujčani prevažati vino in drugo blago skozi Slov. Bistrico na Koroško. Sicer pa so bili v ptujski solnograški dobi deželni knezi bolj naklonjeni Mariboru in Radgoni in so skušali vso trgovino Ptujskega in Dravskega polja usmeriti skozi Maribor. Ko je postaj Ptuj habsburški, se je to stanje znatno spremenilo v korist ptujskih trgovcev. Ptuj ie imel tudi zelo močno obrt. Ze v 13. in 14. stol. se omenjajo tu krojači, usnjarji, kovači, tesarji, peki, mesarji, sodarji, izdelovalci pergamenta itd. Bili so organizirani v cehe. Židje se omenjajo v mestu že konec 13. stol., 1494 pa so bili pregnani iz Ptuja in vse Štajerske. Mestni špital se omenja že 1376. Nov špital je ustanovil 1413 Bernard Ptujski. Od konca 14. stol. dalje so mesto ponovno napadali Turki. Ze pri prvem napadu na slovensko zemljo 1396 je bil Ptuj požgan. Mesto in okolico so opustošili še 1492, 1494 in 1532. Spričo turške nevarnosti so razpadajoče mestno obzidje iz dobe madjarskih napadov popravili in utrdili. Odstranjeno j!e bilo šele v 19. stol. Pozneje (1669—1670 in 1703) so pustošili v ptujski okolici ogrski Kruci. Ti nemirni časi so povzročili gospodarsko nazadovanje Ptuja; sejmi v Podravini so prenehali, trgovina z Madjarsko in Italijo je pešala. Sele v 18. stol., ko je dobilo mesto cestno zvezo z Mariborom, Varaždinom in Slov. Bistrico ter nov most čez Dravo, je njegova veljava zopet naraščala. Marija Terezija je v mestu ustanovila vojaško garnizijo. Železnico Pragersko— Ptuj—Kaniža so zgradili 1857—1864. Hude nesreče, ki so zadele Ptuj, so bile številne povodnji (zadnja 1851), požari (1684, 1705, 1710. 1744 in 1805), kuga (najhuje 1623—1625, 1645, 1678— 1682) in kolera (1836 in 1849). V spomin na požar v^ 1744 so naslednjte leto postavili spomenik sv. Florijana, ki še sedaj stoji. Protestantizem se je v mestu zelo ukoreninil. Takrat je prenehal stolni kapitelj, ki ni bil obnovljen niti v protirefor-macijski dobi. Protestantsko šolo je dala vlada 1603 zapreti. V 19. stol. se je začela tudi v Ptuju buditi narodna zavest. Središče slovenskega preporoda je postala 1864 ustanovljena Čitalnica, ki je že 1882 dobila svoj Narodni dom. L. 1883. so v Čitalnici osnovali pevski odsek, iz katerega je izšlo Slov. pev. društvo. L. 1883. so rodoljubi (dr. Fran Jurtela) ustanovili važno Hranilno in posojilno društvo, ki je gospodarsko rešilo slovenskega malega kmeta in vinogradnika. L. 1908. so v Ptuju napadli Nemci slov. udeležence Ciril-Metodove skupščine, kar je dalo povod takozvanim septemberskim dogodkom v Ljubljani. L. 1887. je dobil Ptuj mestno avtonomijo in 1906—1907 novo magistralno poslopje. L. 1854. so prezidali gledališče (ust. 1786 od gledališkega diletantskega društva). Sedanja fasada je iz 1896. Ptuj je zelo bogat starinskih izkopin. Od vseh slovenskih mest je ohranil najbolj starinsko lice. V ptujskih cerkvah, stolpu pri. proštijski cerkvi, samostanih in drugod je vzidanih polno starinskih predmetov. Prvi, ki se je zavzel za te zgodovinske spomenike, je bil domačin Simon Povoden v prvi pol. 19. stol. Sistematično pa so preiskali stari Ptuj notar Viktor Skrabar, dež. muzej v Gracu in prof. Fr. Ferk. Slednji je podaril i. 1893. ustanovljenemu Ptujskemu muzejskemu društvu svojo bogato zbirko ptujskih starin in je tako zasnoval sedanji »Mestni Ferkov muzej«, ki ima prostore v bivšem dominikanskem samostanu. Najbogatejša je antična zbirka. Muzej ima tudi lepo knjižnico. Na griču nad mestom, ki obvlada vso okolico in daje pregled čez Ptujsko jiolje, Haloze in Slov. gorice, stoji ptujski grad. Prvotni grad je bil zgrajen verjetno že v 9. stol. Ker so ga pozneje porušili Madjari, ga je dal najbrž okoli 1125 obnoviti in utrditi nadškof Konrad. Kot ministeriali solnograških nadškofov so bivali v gradu od 12. stoletja dalje Ptujski gospodje (izumrli 1438), nato Stubenbergi in od 1481 dalje Se-kelji. Pozneje so dajali Habsburžani kot lastniki Ptuja grad raznim zakupnikom, dokler ga ni 1622 cesar Ferdinand II. prodal rodbini Eggenberg pl. Ehrenhauser. Nadaljnji grajski lastniki so bili rodbina pl. Tannliausen (1636—1642), nato jezuiti iz Zagreba, od 1656 dalje pa grof Valter Leslie, general iz Škotske; ta je stavbo prezidal in dozidal s. trakt, ki nosi njegov grb. L. 1802. je prevzela grad sorodniška rodbina pl. Diet-richstein. Ko je ta 1858 ostala brez moškega potomstva, je hči zadnjega kneza, Terezija, Herbersteinova vdova in mati sedanjega lastnika, izdražila grad proti ptujskemu županu, ki ga je nameraval uporabiti za kamnolom. Tako j|e 1873 prišel grad v roke grofov Herbersteinov, ki so zavzemali v naši politični in cerkveni zgodovini večkrat zelo vidno mesto. Grajsko poslopje je izredno mogočna stavba z masivnimi obrambnimi stolpi. Njegova arhitektura je veliko trpela radi turških napadov, vendar so še ohranjeni prvotni gotski deli. Sedanji lastnik Jožef grof Herberstein je grad popolnoma prenovil in preuredil v muzej. Ta hrani prazgodovinske najdbe,, rimske predmete, zbirko iz staroslovenskih grobov, umetnine (flamski in francoski gobelini), arhiv iz gradu Hrastovca, dragoceno pohištvo celo iz 16. stol., divno galerijo slik v viteški dvorani (slike orientalskih velikašev in Herbersteinovih prednikov), starinsko orožje, zgodovinske topove v spomin na turške napade itd. Na sjKidnjcm hodniku je pokrov sarkofaga zadnjega Ptujskega gospoda Friderika V. V gradu je prostorna kapela z mašno licenco. Tu hranijo stare mašne plašče. P r o š t i j a , mestna župnija Ptuj (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 2574 duš. Prvotna cerkev je bila posvečena sredi 9. stol. Sedanja žup. cerkev sv. Jurija stoji na mestu prejšnje romanske stavbe, ki je bila menda zidana v prvi pol. 12. stol. Od nje so še ostala zaokrožena podolgovata okna na podstrešju j. stranske ladje ter polkrožne odprtine med srednjo in stranskima ladjama. Proti koncu 14. stol. se je začela gotizacija romanske arhitekture. Glavna ladja je še obdržala raven lesen strop; sedanji poznogotski svod je mlajši kot oni v stranskih ladjah. Gotski presbiterij je najbrže iz začetka 15. stol. Krstno kapelo so presvodili 1415. Krasno rezbarsko delo so gotske klopi iz 1446. L. 1931. so cerkev prenovili. Prvi znani ptujski župnik se omenja šele 1188. Župnijski sedež ptujske jirafare je bil do konca 15. stol. pri cerkvi sv. Ožbalta zunaj mesta. Spričo turške nevarnosti so ga premestili v mesto. Ptujska veležupnija je mati sedanjih župnij: mestne, Vurberga, Sv. Lovrenca, Sv. Marjete, Sv. Ožbalta, Sv. Andraža, Sv. Ruperta, Sv. Urbana, Sv. Bolfenka na Bišu, Sv. Marka in Polenšaka. L. 1688. je bil ustanovljen v Ptuju dekanat, 1786 pa okrožni dekanat, ki so mu podredili dekanate v Ljutomeru, Veliki Nedelji in Zavrču. L. 1863. je bila ptujska nadžupnija povzdignjena v proštijo. Prafara je pripadala najprej solnograški nadškofiji, od 1787 do 1859 sekovski in nato lavantinskim škofom. Kapelico M. b. so sezidali v 18. stol. Iz istega časa je kužno znamenje v njeni bližini. Minoritska župnija v Ptuju (dek. Ptuj, škof. lavant.) ima 8200 duš. Zup. cerkev sv. Petra in Pavla je bila prvotno zgrajena v drugi pol. 13. stol. Gotska cerkev je bila pozneje večkrat popravljena in prezidana. Kljub kasnejši močni baro-kizaciji pa se njena gotska arhitektura še danes uveljavlja (zunanjščina presbiterija, svod nad oratorijem s svojimi gotskimi rebri in sklepniki, slavolok in svod nad sedanjim glavnim oltarjem, odlomki fresk zgodnje gotske umetnosti). Današnje lice dobila cerkev 1681, ko so jo prezidali, zvišali in na novo obokali. Kapela sv. Antona je iz 1677, loretska kapela iz 1687, leseni baročni oltarji iz 18. stol. Od 1785 je cerkev samostojna predmestna župnija, inkorporirana minoritskemu samostanu, ki stoji na njeni j. strani. Samostan ima pravokotno obliko okrog osrednjega dvorišča. Je iz iste dobe kot. cerkev. Ustanovili so ga Ptujski gospodje. Ko so ti izumrli, sta dobila od njih minoritski in dominikanski samostan v skupno last vse zgor. Haloze. Zaradi pogostih prepirov pa sta si samostana 1461 to posest med seboj razdelila. Marijin steber pred samostanom spominja na krščansko zmago nad Turki pri Monoštru 1664. Popravili so ga 1714, 1892. — Kapucinski samostan je ustanovila 1615 rodbina pl. Eggenberg, poznejša lastnica ptujskega gradu. Od takrat stoji tudi samostanska cerkev. Ko je bil samostan 1786 odpravljen, je poslopje služilo za vojašnico. L. 1924. so se kapucini zopet naselili v bližini prejšnjega samostana in prevzeli oskrbo cerkve sv. Ožbalta. — Ptujski dominikanski samostan je ustanovila 1230 Mehtilda, vdova Friderika I. Ptujskega. Samostansko poslopje je bilo zgrajeno 1231, a cerkev okoli 1250. Po požaru 1. 1302. so obe stavbi močno prezidali. Takrat je dobila samostanska kapela portal in tristrano zaključen presbiterij; poslikali so fasado glavnega trakta samostana z velikimi kompozicijami, ki kažejo srednje evropski risarski stil prve pol. 14. stol. Iz srede tega stol. je votivna slika v pritličju takratnega zvonika. V 1. pol. 15. stol. se je začela druga prezidava. Od takrat je lepi križni hodnik. Od slikariji v v. hodniku iz zač. 16. stol. se je ohranila velika renesančna kompozicija »Marijino Oznanjenje« ter ostanki ornamentike na obokih. Iz dobe barokizacije samostana je s stukaturami in stenskimi slikami okrašeni refektorij iz konca 17. stol. in s stukaturami okrašena nova fasada cerkve iz 18. stol. L. 1786. je zadela dominikanski samostan ista usoda kot minoritskega. L. 1928. so ga preuredili v Ferkov muzej. — Podr. cerkev sv. Ožbalta. Prvotno cerkev je menda zgradil ptujski škof Ožbalt okoli 874 na temeljih prejšnjega poganskega svetišča. Na istem mestu so v 15. stol. zgradili novo stavbo, ki tvori presbiterij sedanji gotski cerkvi. Ladjo s korom in zvonikom je najbrž sezidal ptujski graščak Jakob pl. Leslie v 17. stol. Vsa stavba je bila 1818 prenovljena. Cerkev je bila do 15. stol. župna cerkev ptujske prafare, nakar je postala vikariat, 1637 pa žup. cerkev za vse Dravsko polje, dokler niso 1676 odstopili nekaj občin novi župniji Sv. Marjeti. Ko se je 1789 izločila še nova župnija Sv. Marko, je postala cerkev sv. Ožbalta podr. ptujskega minoritskega samostana. Znamenitejši Ptujčani: Kasimir Luigi (r. 1881), svetovno znani grafik; Lerchinger Sebastijan, slikar iz 18. stol.; Matjašič Jurij (1808—1892), stolni prošt v Mariboru in nar. buditelj; Nager Franc (1790—1866), akad. slikar; Patek Ludovik (r. 1837), slikar (cerkv. slike, zgod. portreti); Reiterer Jožef (1821—1883), slikar in litograf; dr. Saria Balduin (r. 1893), arheolog, univ. prof. v Ljubljani. V Ptuju so delovali: dr. Jurtela Fran (1853 do 1926), odvetnik, boritelj za narodne in politične pravice in gosp. koristi Slovencev; Raisp Ferdinand (1818—1898), graščinski upravitelj, krajevni zgodovinar; Herman Mihael (1822 do 1883), sodnik, boritelj za nar. in politične pravice Slovencev. Rabelčja vas, 109-31-7-24-4. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ptuj lkm. Nm 300—330m. Leži v goricah med Rogoznico in Grajeno tik s. od Ptuja. Dohod z vozom po obč. cesti, 1 km od ban. ceste Ptuj—Vurberg. Poljedelstvo, živinoreja. Prodaja sadja in mleka. Na skrajnem v. robu vasi je ptujski Ljudski vrh z malim jezerom in z gostilno olepš. d. (»Švicarija«). Lepo urejeno sprehajališče. Rogoznica. Ptuju je bil priključen 1936 z. del vasi (h. št. 1, 2, 15—23, 29, 31, 32, 38, 40, 42—44, 46, 49, 50, 52, 56—58). Ostalo gl. obč. Rogoznica. Štuki, 167-35-20-15-8. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ptuj 3 km. Nm 240—320 m. Raztreseno naselje ob banovinski cesti Ptuj—Vurberg in s. od nje po goricah. Poljedelstvo, živinoreja in obrtništvo, Prodaja raznih kmetijskih proizvodov. Lepi izleti po okolici. Grajena žene mlin. Dohod z vozom. Ptujski občini pripada od 1936 večji j. del naselja (h. št. 1—13, 21—34); ostalo gl. obč. Grajena. Vičava, 271-58-52-6-16. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Ptuj 1 km. Pev. in godb. d. »Volga«. Nm 233 m. Leži na terasi na I. bregu Drave in ob obč. cesti 1 km od ban. ceste Ptuj—Vurberg. Predmestje Ptuja z večidel uradniškimi vilami, vrtovi in nekaj njivami. Ugodno uspeva zlasti koruza in krompir. V Dravi ribolov. Več naravnih kopališč. Priljubljeno letovišče. Večji del vasi pripada Ptuju (h. št. 1—32, 39—60), le par hiš je ostalo v obč. Grajena. Srez Radovljica Splošen pregled Radovljiški srez je po velikosti (1.046 km2) drugi v banovini, po svoji legi, reliefu in gospodarstvu pa med najpomembnejšimi deli države. Dobri 2U njegove zamotane mejne črte predstavlja hkrati državno mejo. Proti Italiji se ta pričenja v zemljepisno važni suhi dolini iz Bohinja v Selško dolino, na robu južnega bohinjskega grebena (kota 1287 m pod Možicem 1602 m, ki je že v Italiji), spremlja nato ves zunanji rob Bohinj'ske kotline tja v vrh Triglava, napravi tu nov zavoj proti Jalovcu, od tega pa seže skoraj premočrtno do tromeje na Peči (1511 m). Povsod je mejna črta tudi razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem. Tudi meja proti Avstriji gre po razvodju, in sicer po karavanških grebenih ob Peči do Zelenice (1704 m). Nasproti kranjskemu srezu se meja mota odtod na jug preko Begunjščice, Srednjega vrha, Dobrče in gornje Peračice k izlivu Ljubenščice v Savo, zapusti to ob Nemiljščici in krene na Jelovico, kjer se nasproti škofjeloškemu srezu drži južnega kraja planote. Ves mejni obod proti Avstriji in Italiji, razen dolinskega razvodja med Savo in Ziljico, pripada visokogorskemu pasu; sredino zavzemajo površinsko prevladujoče sredogorske planote; edini širši prehod na jv. ob Savi zapirajo po dolinskih zajedah razkosane in slabo prehodne dobrave. Tako je ozemlje dobro zaprta gorska pokrajina z majhnim ravninskim osrčjem nad sotočjem >beh savskih izvirov, Save Bohinjke in Dolinke; pravi ravnini pripada le desetina vse površine. Visoko gorstvo pripada na z. Vzhodnim Julijskim Alpam, ki jih v osredju najlepše predstavlja Triglav (2863 m), najvišji vrh Slovenije in Jugoslavije; neznaten sektor na sz. od vrha je že v italijanski posesti; na s. strani se je obdržal• stalni, naš največji srežni ledenik, »Zeleni sneg«. Triglavski blok se sicer cepi v divje razorana skalnata slemena. Med njimi se ponekod kažejo ostanki propadle visoke planote, kakor Kredarica in Kriški podi (2200—2400 m). S Križem (2410 m), Rogico (2582 m) in Skrlatico (2738 m, tretji najvišji vrh v državi) se gorski grebeni spet pahljačasto razčlenijo v enako veličastno skupino nad Martuljkom (Špik 2472 m, Dovški Križ 2572 m). Po nepristopnosti, zlasti po severnih stenah, tekmuje s Triglavsko in Martuljkovo skupino zahodna vrsta vrhov: Prisojnik (2547 m), Mojstrovka (2332 m), zlasti pa krševiti Jalovec (2643 m), vendar so njihovi izrastki dosti položnejši. Proti jugu se izpod Triglava prožijo enovitejši, zato pa mnogo daljši in bolj usločeni gorski " grebeni: najpomembnejši med njimi je bohinjski greben, ki ustvarja mogočno zvezo s planoto Jelovico, dočim se z njim vzporedni, mnogo bolj raztrgan lok z Draškim (2243 m). Mišeljskim (2330 m) in Debelim vrhom (2392m) urašča v planoto Pokljuko. Med lokoma leži visoka planota Komna z Dolino sedmerih jezer, na jv. odtod pa tektonski udor Bohinjske kotline. Ob Bohinjskem jezeru se je zgostila udarna sila triglavskih južnih ledenikov in razorala površje posebno globoko, dočim so si ledeniki v smeri k Savi Dolinki izdolbli vrsto posamičnih, mnogo krajših koritastih krnic: Planico izpod Jalovca, Malo in Veliko Pišnico izpod Mojstrovke in Prisojnika, izpod Triglava pa kar tri: Vrata, Kot in Krmo, ki ima odtok še ob Radovini. Karavanke imajo na našo stran obrnjena samo prisojna, mnogo manj razgrebena pobočja kopastih vrhov. Gorski greben je enoten in se razcepi šele ob sv. sreski meji, kjer se najvišji vrh Stol (2236 m) nadaljuje z Zelenico in Begunjščico (2063 m). Z. vrhovi so splošno nižji kot 2000 m: Kamnati vrh (1665 m), Trupejevo Poldne (1959 m), Kepa (2144 m), Golica (1835 m). Nekako sredi pobočja se pod njimi vidijo slabi sledovi nižjih stopnjevin (Ravne, Plavški, Jeseniški in Javorniški rovti), ki so jih pa rozorale kratke gorske dolinice. Pod najdaljšo gorsko dolinico ob Završnici, se v Karavanke uraščajo zahodni izrastki Savinjskih Alp, ki se začno v Pečeh pri Mostah in se dvignejo v srezu le do sredogorske višine (Dobrča 1634 m). Oblikovno se od drugega gorstva ostro loči skupina osrednjih gorskih planot, ki jo Radovina in Sava Bohinjka delita v tri dele: podolgovato Mežakljo, vijugasto zaokroženo Pokljuko in strmo prisekano, robato Jelovico. Najbolj razčlenjena med njimi je Pokljuka, ki se v širokih stopnjevinah nagibi je na jv. h Gorjanskemu in Blejskemu kotu, zemljepisnemu središču sreza. Vse dele planote veže ista povprečna višina 1200 do 1300 m in izrazito kraško oblikovano površje. Vodni tokovi se izgubljajo v notranjost, vse sklenjene doline so delo zunanjih sil, ledeniške in kasnejše erozije. V smeri k savskemu udoru se rob planote deloma ruši in ustvarja tako prehod k tretjemu glavnemu površju, k obsavski ravnini. Ta je v bistvu podaljšek Ljubljanske kotline, s katero jo vežejo razkosani laborasti dobravski pasovi. Označba ravnine pristoji mnogo bolj ozkemu pasu na desnem bregu dolenje Save Dolinke, kakakor širšemu na njenem levem bregu, kjer se Radovljiška ravan zniža od s. na j. (8 km dolžine) za 60 m, od sv. na j. pa celo za 90m (razdalja 4 km). Globoko se je vanjo zajedlo savsko korito, prekrile so jo ledeniške groblje, nanos vseh treh glavnih ledeniških jezikov; poleg tega so jo razčlenile bivše rečne struge z ježami in suhimi doli. Vse vodovje se odteka iz sreza po Savi, ki ima tu le kratek skupni tek. Z visokim gorskim območjem je v zvezi po slikovitih dolinah do obeh izvirov ki imata izrazito dolinski oz. kraški značaj. Sava Dolinka ima starejšo podolžno smer, dočim si je Sava Bohinjka (Savica) svojo prečno sotesko izkopala v zadnji geološki dobi. Prvo so razširili ledeniki, druga je nastala kasneje in je zato ohranila v Soteski podobo globokih tesni s 400—700 m visokimi stenami. Še tesnejši je jarek ob iztoku Radovine, glavnega dotoka Save Dolinke skozi j. konec Mežaklje, kjer se je izoblikoval Vintgar. Tudi drugod si je vodovje pripravilo posebno mikavne preobrazbe površja, kakor v številnih slapovih, odtokih z višjih planjav v dolinske zajede, ob dolinskih pragih i. p. (Savica, Peričnik, Šum, Most-nica itd.). Za Bohinj so značilne še zlasti razne »Suhe«, mogočne hudourniške struge, ki jim poleti poide vsa voda. V Karavankah dobimo namesto sotesk podolgovate kotliče (v Dragi, ob Završnici, Javorniku, Jesenici). Jezerca in barja (»blata«) pokrivajo mestoma sredogorske planote, posebej še ob izvirih obeh Sav; nad Savico so razvrščena s svojsko lepoto v Dolini sedmerih (Triglavskih) jezer. Višek pokrajinske privlačnosti dajeta srezu Bohinjsko in Blejsko jezero, prvo globoko pogreznjeno v dno tektonskega udora, drugo ljubko položeno v kotanjo ob robu Pokljuke, nastalo jx> selektivni eroziji. Geološko loči Sava Dolinka srez v vzhodni in zahodni del. Prvi sega v Karavanke, drugi v Julijske Alpe. V Karavankah prihajajo do veljave starejše geološke tvorbe, kakor karbon, perm in werfen dolnje triade, medtem ko mlajše plasti triade niso tako razširjene. V Julijskih Alpah prevladujejo predvsem gornjetriadni apnenci in dolomiti, werfen je le redek in karbon s permom se pokaže le na dveh mestih. V sv. delu našega ozemlja so karbonski skrilavci in apnenci najstarejše geološke tvorbe. Karbonski skrilavci so v svežem stanju temni, na zraku pa oblede in preperijo v ilovico. Nastopajo v ozkemu pasu od Begunjščice mimo Stola do Ja-vornika, kjer se pas razširi do Hrušice, nakar se zopet zoži in izgine pri Dovjem ob savskem prelomu. Karbonske skrilavce zamenjajo ponekod fuzulinski apnenci, ki vsebujejo večje množine siderita. Tega so pred par desetletji kopali in ga na Jesenicah predelali v železo. Na karbonu leže na več mestih permski švagerinski apnenci kot krpe nekdanjega celotnega krova. Tako jih vidimo s. od Hrušice, nad Javornikom in nad Mostami. Ob robovih karbona nahajamo na s. ozek pas perni-skih skrilavcev, \verfena in školjkovitega apnenca. Na južni strani je vrsta teh usedlin nepravilna zaradi številnih prelomov in narivov; gradijo pa j. pobočje Karavank skoro nepretrgoma od Most do potoka Belice pri Mojstrani. Srednje in gornjetriadni apnenci so razviti zlasti okrog Kepe in Stola; pri Kepi prekrivajo skoro celo širino Karavank, v dolžino pa segajo kakih 20 kin. Najvišji vrhovi so zgrajeni v obeh primerili iz gornjetriadnega dachsteinskega apnenca. Med Belico in Dovjem je razvit školjkoviti apnenec tudi kot temen glinasti skrilavec in konglomerat. Zahodni del sreza je zgrajen večinoma iz apnenca in dolomita srednje in gornje triade. Tu se pokažejo karbonski skrilavci v ozkih krpah le pri Kranjski gori ob savskem prelomu in pri Bohinjski Beli. Jurske sloje dobimo v Dolini Triglavskih jezer, pri Srednji vasi in pri Češnjici skoraj do Koprivnika. To so pegasti glinasti skrilavci in apnenci. Pri Češnjici je razvit spodnji in srednji jura kot skrilavec in pločast apnenec, v Dolini Triglavskih jezer pa zgornji jura v obliki rdečkastih apnencev. Tudi na Črni prsti opazimo skrilavec dolnjega jura, ki je vgneten v dachsteinske apnence. Na Tolstem vrhu pri Bohinjski Beli in južno od njega so ohranjeni tudi srednjetriadni apnenci. Južno od Bohinjske Bistrice so razvite v bližini železniškega predora terciarne akvitanske plasti, ki jih prištevamo spodnjemu miocenu. Terciarne plasti nahajamo še pri Gorjah in pri Dobravi j. od Save, pri Radovljici in na gričevju med Radovljico in Tržičem (miocen). Diluvialna doba je zapustila v našem ozemlju vse polno sledov. Vse večje doline so izrazito ledeniške s koritasto obliko (strma pobočja in široko, položno, ukrivljeno dno). Iz-glodali so jih ledeniki, ki so se pomikali ob največji zaledenitvi prav do Radovljice. Se tu moremo opazovati mogočne čelne groblje, kameni material, ki ga je odlagal ledenik ob svojem koncu. Tudi ledeniške terase so ohranjene zlasti ob pobočjih dolin, včasih v veliki višini. Tako pada slap Peričnik z visoke terase v dolino Vrata. Terase so ohranjene v raznih višinah. Ravnino med Radovljico in Žirovnico ustvarjajo deloma ledeniške groblje. Tudi Jesenice stojijo na ledeniški !gr obl j i. Tektonsko leži ozemlje ob savski prelomnici, ki poteka ob Savi Dolinki mimo Tržiča, Kamnika, Trbovelj in Zagreba skozi celo državo. To jo znana potresna in termalna črta. Vzporedno z njo poteka južno še par manjših, med njimi tudi ona od Bohinjske Bele proti Kranju. Ozemlje med tema črtama se je pogreznilo. Julijske planine padajo v stopnjevitih prelomih proti Gorenjski kotlini. Eden takih prečnih prelomov drži od Komarče pri Bohinju mimo Srednje vasi in Bleda. Ob njem izvirajo blejske toplice s toplino 23° C. Pri Bohinjski Beli in pri Okroglici je prišel na dan v srednji triadi kremenov kera-tofir. Podnebje ob Savi navzgor polagoma izgublja značilnosti, ki jih ima Ljubljanska kotlina. V gorskem območju postaja povsem planinsko, najbolj hladno v banovini, čeprav ne ekstremno celinsko. Bližina morja ublažuje poletno vročino in dviga množino padavin. Radi velikih razlik v višinah je po- < krajina splošno vetrovna, ima mnogo jasnih dni brez megle in oblakov; megla se pojavlja na Bledu le 23—24 dni v letu, oblačnih dni je komaj 50; drugod, razen v Bohinju in nekaterih osojnih dolinah, je vedrina še večja. Splošno traja zima dolgo časa, radi snežne odeje pa ne doseže velike ostrine; poletje je sicer za razvoj rastja dovolj toplo, ne pozna pa izjemne vročine, ker jo zadržuje v veliki meri tudi močna rastlinska odeja. Srednja letna toplina na Bledu kot središčnem in najbolj Ugodno ležečem kraju 8.7° C. Ista toplina se drži po ravninskih predelih južneje odtod in zlasti še v zatišnih krajih, ki so odprti jiroti jugu (Begunje, Leše). V smeri obeh savskih dolin se letna toplina polagoma znižuje in znaša v Bohinjski Bistrici 7.8° C, v Kranjski gori le še 5.7° C. Isto razmerje kažejo primerjave najnižje zimske in najvišje letne temperature ter letnega kolebanja; v januarju ima Bled —2.1, Bohinjska Bistrica —3.9, Kranjska gora —5.1° C, v juliju Bled 19.0, Bohinjska Bistrica 17.3, Kranjska gora 16.4° C, letno kolebanje pa znaša 21.1, 21.2 in 21.5" C. V ravnini zmrzujc 3K meseca, nekaj več v Bohinju, v Kranjski gori pa malone 4 mesece (118 dni). Dnevna toplina 15—20° C ne vzdrži skoraj nikjer več kot mesec dni, vendar so toplotne ugodnosti zelo različno razmeščene po legi in obliki tal. Nastop pomladi je proti s. čedalje bolj kesan, nevarnost jiomladne pozebe se v bližini zasneženih gora raztegne tja v zgodnje poletje. Pas planot je že tako hladen, da se poljske kulture obdrže prav malo nad 1000 m nm, le v posebno ugodnih, zavarovanih in prisojnih legah segajo njive do 1250 m visoko, tako zlasti na zgornji strani Bohinja. Vrhovi gora leže izpod ločnice večnega snega; presega jo le Triglav, kjer se je obdržal pobočni ledenik na njegovi osojni planji. V globokih kotanjah Bohinjskih gora in drugod v senčnih dolinah nastopajo velika snežišča, ki segajo izjemno do 900 m nizdol. Padavine se drže drugačnega krajevnega razporeda. Največ jih dobi Triglav in njegovo visoko okrožje, pa tudi globoke osojne kotline in doline (Bohinj. Krma, Pišnica, Vrata, Planica). Tod je letno nad 2500 mm padavin, v južnem bohinjskem grebenu in v Triglavski skupini celo nad 3000 mm. Srednjegorske višine in planote dobe proti sv. vedno manj padavin (Boh. Bistrica 2100, Jesenice 1755 mm). Najmanj jih dobe kraji ob Savi Dolinki (Kranjska gora 1599 mm), karavanška pobočja pa zopet do 2000 mm. Razvrstitev po letnih časih kaže maksimum jeseni in spomladi, vendar ne tako izrazito kot v Ljubljanski kotlini; sorazmerno mnogo je poletnih krajevnih neviht. Te varujejo redno prodnato ravan pred sušo. Posebnost osojnih dolin so skoraj dnevne poletne prhe, ki se javljajo v Vratih, v Krmi in drugod. Rastlinstvo radovljiškega sreza kaže najlepše in najštevilnejše visokogorske oblike. Po dolinah in gričevju ter spodnjih pasovih pobočij so polja in travniki. Nato sledi gozd, ki se v širokem pasu vzdržuje tudi nad 1700 m, celo nad 1800 m pride v malem obsegu. Precej razsežno bukovje pokriva južno pobočje Stola in dobršen del Bohinjskega hribovja. Tu je zelo zanimiv in nenavaden pojav, da tvori v dolini smreka gozdove, pobočja krije bukovje in nato do vrha gozdnega pasu zopet smreka, kateri je z višino vedno bolj gosto primešan macesen, zlasti v Pokljuki. Večji bukovi gozdovi so tudi na Mežak-lji; na Jelovici in Pokljuki pa so le v manjših kompleksih pomešani med razsežna smrekova in jelova površja. Nad gozdnim pasom nastopa razsežno rušje do 2000 m višine z istimi spremljevalci kot v kranj. in kamu. srezu. Navzdol sega rušje zelo globoko po dolinah, ki so odprte na sever. Najniže pride pri Koroški Beli (do 609 m), pri Kranjski gori pa do Save (770m). Pas dlakavega sleča je samo lOOm širok. Pravih alpskih pašnikov je tudi v tem srezu malo (Leskovnica v Julijskih Alpah), večinoma so nastali z iztrebljenjem gozda. Golica ima krasne gorske trate z neštevilnimi narcisami (Narcissus angustifolius), moknatim jegličem (Primula farinosa), arniko in drugimi. Poleg navadnih alpskih rastlin srečavamo tu še naslednje bolj značilne ali redke: kukavico zajedalko Epipogon aphyllos po bukovih gozdovih; vetrnico Anemone baldensis pri Triglavskih jezerih: pirenejski mak (Papaver pyrenaicum) na Velem polju, pri Triglavskih jez. in na Malem Triglavu; gorski grobeljnik (Alyssum montanum) na Toscu; Alyss. Wul-fenianum na Velem polju in pri Trigl. jezerih; Saxifraga oppo-sitifolia med Triglavom in Toscem; Heracleum siifolium na Ledinah: enocvetni svinjek (Hypohaeris uniflora) na Velem polju; istotam tudi škržolico (Hieracium porrifolium). V višjih legah je razširjena tudi praprot Aspidium lonchitis planinska ščitnica). Bolj razširjene so: bledeča detelja (Trifolium pallens), noriška detelja (T. noricum), ki je posebno lepo razvita na Črni prsti. Triglavska roža (Potentilla nitida) z glavnim nahajališčem v Triglavskem pogorju; planinska možina (Eryn-gium alpinum), koristni jeglič (Primula officinalis), nizka ko-smatulja (Saussurea. pygmea) i. dr. Poleg drugih ilirsko-panon-skih rastlin uspeva v tem srezu še velecvetni grah (Vicia grandiflora) pri Begunjah in v Kranjski gori, perečica (Cni-dium apioides) na Toscu (sicer še na Nanosu in Čavnu, Italija), Skopolijeva črnobina (Scrophularia Scopolii) na Velem polju. Tudi v tem srezu se dobi sredozemska Scrophularia canina (ob Bohinjskem jezeru); redka je škrlatna lakota (Gallium purpureum: Bled, Javornik, Dovje, Stenge, Boh. Bistrica). Južni glivi sta: rja Puccinia Passerini na gorski laniki (Thesium montanum) pri Gorjah in Corticium caeruleum pri Lescah. Azzalea (Loiseleria) procumbens je rastlina obtečajnih tunder, ki je ostala na Golici in v Julijskih Alpah izza ledene dobe in živi tudi tukaj v družbi islandskega lišaja in jelenovca. Samo iz tega sreza je znano nahajališče usnjevorjave detelje (Trifolium badium) na Velem polju; pirenejske zmajevine (Hormium pyrenaicum) na Črni prsti, Triglavu i. dr.: srebrno-sive krvomočnice (Geranium argentum) na Črni prsti; kranjske kresnice (Senecio carniolicus) samo na grebenu Belščice; praproti Atliyrium alpestre in lisičjaka Lycopodium alpinum samo na Golici; preslice Equisetum hiemale v dolini Završnice. Edino iz Narodnega parka pri Triglavskih jezerih je znana latovka Poa hybrida; munec Eriophorum Scheuchzeri je dokazan samo na Velem polju in Malem Triglavu. Kocinasti popkovnik (Moehringia villosa) z Znojilske gore je že baron Karol Zois označil kot novo vrsto, a je bil na ozemlju dravske banovine odkrit šele 1898 na Črni prsti, kjer je tudi še zdaj njegovo edino nahajališče. Belkasti omej (Aconitum albicans) je razširjen po Bohinjskih planinah. Po Bohinju je imenovan repnjak Arabis bohinensis (vochi-nensis). Pridevek »triglavski« imajo te-le rastline: Gentiana triglavensis, Eritrichum triglavense (planinska neboglasnica), Crepis trigl. (dimek), Potentilla trigl. zdaj P. nitida (triglavska roža). Po baronu Karlu Zoisu je imenoval Wulfen vijolico Viola Zoisii, ker jo je 1785 Zois našel na Stolu. Zanimiva je tudi radi tega ker je zaostalek ilirsko-panonske flore, ki ima sedaj glavno območje v Bosni in dalje proti v. (Herbarij botanika bar. Karla Zoisa in zvezek zapiskov je obranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani). Tudi zvončico Campanula Zoisii je Wulfen imenoval po njem. Na tej zvončići živi gliva Leptosphaeria Plemeliana, ki jo je prvi našel Valentin Plemel na Medvedjem dolu nad Javornikom. (En Plemlov herbarij hrani Narodni muzej, drugega, v katerem so ohranjene rastline še iz dijaških let, pa škof. klas. gimn. v Št. Vidu nad Lj.) Voss je na raznih mestih ugotovil te-le užitne glive: parkeljc (Clavaria botrvtis in flava), žemljasti ježek (Hydnum repandum) po gozdovih na glinastih skrilavcih, na Jelovici zlasti lepe rjave ježke (H. imbricatum), ovčje vime in kozji parkelj (Polyporus ovinus in pes cajirae), brezji goban in kravjačo (Boletus scaber in bovinus), lisičko, vsestransko uporabno zeleno golobico (Rus-sula virescens) in užitno sirovko (Lactarius deliciosus). Živalstvo sreza predstavlja jedro triglavske pokrajine gorskega pasu naše kraljevine. Lovne živali so tu: jeleni (žive v Krmi), srne, gamsi, zajci, divji petelini, ruševci, gozdni jerebi, kotorne, bele in poljske jerebice, sloke, divje race, jazbeci, lisice, kune podlasice, dehorji, veverice, ujede (med katerimi je redek planinski orel) ter srake in vrane. Bistri gorski potoki in jezera so prava domovina potočne postrvi. Dočinv je Sava Bohinjka izvrstna postrvja voda, je Dolinka od izvira do Jesenic precej nerodovitna. V obeh Savah in v Bohinjskem ter tudi Blejskem jezeru je pogost lipan, sulec pa le v Savi Bohinjki do izliva Boh. Bistrice. Pod stokom obeh Sav pa do jezu v Medvodah je sulec precej pokrnel, ker preko jezu ne morejo razne belice, ki mu rabijo v hrano. Bohinjsko jezero je edino bivališče krasne jezerke (Trutta lacustris) in njene križanke s potočno postrvjo. Blejsko jezero je bogato manj vrednih belic, klenov in kleničev (Squalus čephalus in leuciscus), žive pa v njem tudi somi, menki, mrene, platnice (Leuciscus virgo) in ščuke, ki jih je pa malo. Posebne omembe vredna sta Radovina in Lipnica radi krasnih postrvi. Blejsko jezero je edino do zdaj znano bivališče dveh nižjih rakov: Alona tenuicaudis in Diaptomus laticeps. Ob triglavskih snežnih poljih (2200 m) živi pajek Iscliyropsalis triglavensis Hadži. Visokogorski je metulj Erebia glacialis var. triglavensis, ki se pri nas nahaja samo na Triglavu: samo od tu je znan rilčkar Otiorrhynclius Schmidti. Krešiči Nebria diaphana var. bohinensis in N. germari živita ob robu snežišč in ledenikov; Bembidium odlongum triglavense je bil najden edino na obrežju Save pri Mojstrani. Anophthalmus Scopoli ssp. bohinensis je bil prvotno najden samo globoko pod kamenjem, sedaj so ga našli tudi v jamah (Kevderc pri Škofji Loki). Samo z naših Alp (Julijske in Karavanke) sta znana lepenjca Chrysochloa liturata in Ch. gloriosa var. pseudoliturata. Obe odlagata toliko dozorela jajčeca, da v istem trenutku že zlezejo iz njih ličinke, kar je med hrošči redek pojav. Od sesalcev je na Bledu ugotovljena nova vrsta voluharjev z imfenom Microtus agrestis punetus. V jamah po Jelovici živi polž Zospeum alpe-stre, ki dosega tu severno mejo naselitve. Redkejše in zanimivejše, sicer tudi od drugod znane živali so: Cyclops serrulatus in streenuus iz Blejskega in Bohinjskega jezera; trdokožnati pajek Siro duricorius, ki živi v Narodnem parku Triglavskih jezer; visokogorski potapnik Agabus solieri iz 4. Triglavskega jezera. Visoko proti vrhu Triglava skače po snegu pražuželka Isotoma saltans. Posebna redkost triglavskega masiva je 2200 m visoko živeči molj Incur-varia Stangei. Redkost naše zemlje je tudi metulj Psodos spitzi (samo na Triglavu in Golici). Eupithecia fenestrata triglavske gorske skupine je sicer znana še iz j. Francije. Zelo redek je visokogorski metulj Anarta nigrita na Triglavu. V dolini Vrat in Završnice živi z Nanosa došli južni metulj Pieris ergane. Conchylis ardezzana je znan s Crne prsti in iz Švice; Larentia tempestaria je razširjena po Julijskih Alpah in južnem Tirolskem. Posebna redkost je krešič Carabus pseudo-nothus, čigar nekaj primerkov je bilo najdenih nad Begunjami in na Krimu (lj. sr.). Ob robu snežišč je bil najden zastopnik jamskih krešičev Anophthalmus hirtus ssp. nivalis, ki na Kredarici biva pod kamni. Polž Orcula dolium živi pri nas samo v skrajnem sz. kotu Karavank in odtod po apn. Alpah proti severu. Sorodna Orcula concia živi skoro izključno samo na ozemlju od Karavank do Krasa. Za Karavanke in Savinjske Alpe sta značilni vrsti Helicigona schmidti in chamaeleon. Med vretenčarji nastopajo razne visokogorske oblike kot alpski pupek (Molge alpestris), črni gad in bolj redek bosanski gad (Vipera berus var. bosniensis), v nižjih legah pa modras. Zivo-rodna kuščarica (Lacerta vivipara) je naseljena od 1800 m na- vzgor. Redka je nestrupena belica (Zamenis gemonensis). Poleg kramparčice (Pyrrhucorax gracculus), pinože (Fringilla monti-fringilla), planinskega ščinkovca (Montifringilla nivalis) gnezdi v višjih legah kalin (Pyrrhula europea); snežnega strnada (Passerina nivalis) je sicer precej, a gnezdi le na severu. Redka sta detla Picus leuoonotus in Piooides tridactvlus. V bližini Radovljice gnezdijo večkrat južne postolke (Cerchneis Nau-manni). Od severnih ptic se za selitve pogosteje mude: na Blejskem jezeru severni slapnik (Urinator imber). obrežni kljunač (Limosa lapponica) pri Lescah, nočna čaplja (Nycti-corax nycticorax) pri Brezjah. Obljudenost radovljiškega sreza se da zasledovati tja do bronaste dobe, iz katere so našli meč nad sotočjem obeh Sav. Sledovi rimskih taborišč so tu redkejši kot drugod v Sloveniji. Po napisu iz Ziljske doline sklepamo, da je že Cezar 1. 57. po Kr. dal zgraditi stranski krak ljubeljske ceste od Nakla na Podbrezje, Jesenice, Korensko sedlo in Podklošter. Rimska cesta je služila prometu mnoga stoletja, dokler niso tod pod vlado Karla VI. zgradili nove državne ceste. Razen s Koroško je imel okraj živahen promet tudi z Italijo, zlasti iz Bohinja preko Baškega sedla v Podbrdo, Čedad. Videm in druge furlanske kraje. Tja so spravljali železo in železne izdelke, drobnico in govejo živino, uvažali pa so konje, živila in vino. Železnico Ljubljana—Jesenice—Trbiž (tkzv. Rudolfovo progo) so zgradili 1870, progo Jesenice—Bohinj—Trst pa 1906. Značilno za pokrajinsko gospodarstvo v preteklosti je nekdaj cvetoče železarstvo, čigar početke stavljamo že v stari vek, obnovo pa v 10. ali II. stol. Fužinarstvo je bilo na višku v 16. stol., ko se je povsod preselilo k vodnim tokom v doline. Razen vojaške prostosti so imeli rudarji, oglarji in kovinarji lastno sodstvo, ki ga je nad njimi izgubila zemljiška gosposka po rudarskem redu iz 1575. Radi industrijske konkurence je pričelo rudarstvo in kovinarstvo v zač. 19. stol. propadati. Železna obrt se je ohranila in strnila v modernih obratih na Jesenicah, v Kropi in Kamni gorici pa na zadružni podlagi. Povsod drugod je propadla. Glavni zemljiški gospodje okraja so bili briksenski škofje, ki jim je podaril 1004 Henrik II. obe savski dolini do sotočja nad Radovljico (središče Bled): tu so škofje izvrševali popolno sodstvo, desetinske pravice, od cesarja Henrika IV. dalje tudi gozdno in lovsko pravo. Mejni grof Ulrik je briksenski posesti dodal še Leše in Bohinjsko Bistrico (1050—1063). Ozemlje vsega gospostva je 1803 sekularizirala avstrijska vlada. Maloštevilni gradovi v srezu so nastali iz rudarskih dvorcev, še več pa na drugem velikem gospostvu, ki so si ga pridobili Ortenburški grofje deloma v bohinjskem, zlasti pa v radovljiškem injip-niškem območju. Prva župnija v okraju je bila radovljiška, prenesena verjetno tja iz Rodin. Iz nje so se razvile vse današnje župnije v sreziu razen Ovsiš, ki so pripadale šmartinski prafari, in Ljubna, ki je bilo podložno Podbrezju. Izpod patri-arhove cerkvene oblasti je okraj izločil že Friderik 1II.. ko ga je 1461 dodelil ljubljanski škofiji. Prve naselbine v kraju so bile v obsavski ravni in v Bohinju, pozneje so nastale sz. od Jesenic; vse ostalo je ob prihodu Slovencev še pokrival gozd. Le počasi so prodirali dalje po dolinah, iztrebili sončna pobočja za senožeti in planine. Še v zadnjem stoletju so tu nanovo postavljali senike, trebili »rovte«, gradili poletne »hišice« in polagoma ustanovili nove vasi. Taka nastajajoča stalna selišča poznamo na robu Pokljuke, deloma Jelovice in v Karavankah. V Bohinju Gor-juško-koprivniška planota) se razvijajo dalje, nad Jesenicami, kjer jih označuje ime »Rovte«, že vnovič nazadujejo. Večinoma leže okrog 1000 m nm. Drugačnega izvora so napol stalne naselbine, nastale pod vplivom tujskega prometa; imamo jih v bohinjskih planinah (Uskovnica, Konec), po Pokljuki in jz. od Kranjske gore. Ker se ne bavijo z obdelovanjem zemlje, nadmorska višina zanje ni odločujoča. Po obliki prevladujejo v vseh neravnih legah gručaste vasi in rahlo povezane posamične kmetije. Na obsavskih terasah so selišča nastala kot organizirane vrstne vasi ali tudi na zaselški način. So pa na tak način urejeni celo planinski stanovi (lepe vrste imajo Zajamni-ki). Srednjeveške obrtniške naselbine so se ohranile ob Lipnici, Kroparici, ob Savi pa zlasti v jeseniški okolici. Pri ljudskem štetju 1931 so našteli v srezu 36.302 prebivalca. Obsavske občine od Mošenj do vštetih Jesenic (a brez Gorij in Breznice) so strnile celo polovico te vsote, čeprav je to le '/7 ozemlja. Gostota naseljenosti je v celem skoraj 35 na km2; v področju Begunje—Radovljica—Lesce—Bled—Jesenice doseže v resnici 120, v gorskih krajih Julijskih Alp le 17, skupno s Karavankami 20 ljudi na km2. Znaten je porast od 1. 1921., ki znaša 3.542 ljudi ali 10.81%. Napredek proti 1. 1884., ko so tu našteli le 26.172 prebivalcev, pa je še večji. V okraj se je doselilo mnogo ljudi iz drugih krajev, zlasti na Bled, Jesenice in Javornik, pa tudi v Bohinj. Pri zadnjem štetju je bilo dobrih pet stotin drugih narodnosti in ver, 1. 1884. pa le dva drugoverca in — 998 Nemcev. Sedanji naseljenci se v največji meri preživljajo s kmetovanjem, mnogo pa tudi z industrijo, obrtjo in prometom. Yse panoge so samostojno močno razvite, vendar niso strogo ločene na monokulturna ozemlja. Kmetijstvo nastopa najizraziteje na levem bregu Save; v ravnini je razvito zlasti poljedelstvo, bliže gora prevladuje že živinoreja, povsod pa se kmetijstvo opira na izrabo gozda. Industrija in obrt se držita vodnih tokov radi pogonske sile; kot prevladujoča stroka nastopata ob Lipnici in Kroparici, deloma ob Zgoši in Savi Bohinjki, predvsem pa v jeseniškem kotu, kjer se združita obe glavni prometni črti iz Bohinja—Bleda in iz karavanškega podgorja. Najbolj izrazit tujskoprometni značaj imata okolici Bohinjskega in Blejskega jezera. Nekako jiolovico ljudi se prehran ja z obdelovanjem zemlje, posredno pa se od nje preživlja do 4/s naseljencev. Zemljiška posest se deloma razlikuje od ostalih srezov. Dobrih 16% (16.843 ha) zemlje upravlja država kot last verskega sklada, malenkost tudi kot svojo neposredno last; pribl. desetina sveta je v lasti 5 veleposestev in 11 srenjskih in drugih skupnih posestev. Vendar ostaja še ogromna večina poljske zemlje in dobra polovica gozda v kmetskem lastništvu. Celotna površina se deli: njive in vrtovi 4.917 ha ali 4.7% (daleč najnižji odstotek v banovini), travnikov 12.546, pašnikov 19.485, skupaj torej 32.031 ha ali 30.6% (izredno visoka postavka), na gozd odpade 50.400ha ali 48.2%, 0.2% pripada sadovnjakom (229 ha), ostale zemlje pa je 17.028 ha ali 16.3%. Polje je nameščeno na sorazmerno ozkih rečnih terasah in gorskih pobočjih; mnogo ravninskega sveta ima za njive preplitvo prst in je na razpolago le za travnike ali pašnike. Visoka jeseniška okolica njive opušča, nižja pa rešuje kulturno zemljo za vrtove; nasprotno se v Bohinju njive še množe. Ker dolinsko zemljo do konca izrabljajo, morajo iskati pašo za živino večkrat v zelo oddaljenih in visokih krajih. Praviloma ima vsaka vas gorske pašnike za pomladno in jesensko, posebno pa za poletno pašo. V Begunjščici so planine za občine Mošnje in Begunje, te in Lesce pasejo tudi v Dobrči, v Stolu pa Breznica in Koroška Bela, po Golici Jesenice i. p. Podobno je razdeljena paša v Bohinju in Gorjah, kjer razen lastnih planin uživajo servitutno ali najeto pašo na svetu verskega sklada. Pregled poljedelske statistike kaže, da večino njiv izkoriščajo za žito (58.3%), za zelenjadno 21.3 in za krmilno rastlinstvo 19.2%. V 1. 1934. so pridelali (v qu): koruze 7.500, pšenice 2.832, ječmena 2.587, prosa 1.571, ovsa 2.381, rži 4.171, sorščice 446, ajde 218, lanu 306, zelja 8.740, krompirja 28.640, fižola 578, repe in korenja 15.016. Nad banovinskim povprečkom stoje donosi na 1 ha za pšenico (9.2), proso (12.9), posebno pa za ajdo in zelje (11.5, oz. 92.0). Pridelek komaj zadošča večini kmetij, domači trg zalagajo le s krompirjem in zelenjavo, za vse drugo je potreben uvoz. Sorazmerno malo je živine. L. 1934. so našteli 1.523 konj, 11.744 goved, 5.575 prašičev, 3.566 ovac, 1.023 koz, perutnine 23.988, čebelnih panjev 3.212. V vsem okraju pazijo na dobro pasmo; bohinjsko govedo izvažajo tudi za pleme. Živinorejci po gorskih krajih skrbe za prodajo mesa in sira, malo za prodajo mleka in presnega masla, ki ju nudi nekaj na prodaj ravan, večino pa morajo uvažati. Letni pridelek sira, ki ga daje zlasti Bohinj, cenijo na 1600—2000 kg; rabijo ga tudi domačini za prehrano. Sečnjo sena cenijo letno na 313.196 cju. Nizko število konj in drobnice izvira odtod, ker je zanje paša v servitutnih planinah prepovedana. Čebele uspevajo dobro le na omejenih področjih, pridelek medu je majhen (1.769 qu 1. 1934.). Poseka lesa prinaša letno povprečno 40.000 m3, od tega polovico v državni upravi, ki ima enotnejše blago. V jelovih gozdih prevladuje splošno (z 90%) smreka, ostalo so pretežno jelke in macesni. Smreka tod dozori po gorah šele v 80 do 100 letih (splošno v državi v 60 letih), zato ima les posebno dober sloves trdnosti. Listnati gozd ima le neznaten kupčijski pomen (drva), kmetom pa rabi za kurjavo in nastilj. Gozdi so skoraj izključno visoki, le v najvišjih legah je 250 ha nekoristnega ruševja in grmičevja, mestoma je razširjen slab gozd tudi v najnižjih legah. Sadjarstvo splošno nima gospodarskega pomena, večina krajev je celo navezana na uvoz, zlasti iz ostale Gorenjske. Za leto 1934. navajajo v srezu: sliv 15.650, jablan 29.900, hrušk 26.500, orehov 4.250, češenj 1.470. Za kostanj je podnebje že prehladno. Rudarstvo je nekdaj imelo velik gospodarski pomen, danes pa rud več ne izkoriščajo. Najdalje so kopali železno rudo siderit v karbonskih skladih. Take opuščene rudnike imamo pod Golico (Savske jame), pod Belščico (Stare jame), pod Stolom in Begunjščico. Železo so pridobivali tudi v mlajših slojih v Jelovici in pod njo, enako v Bohinju. Manganovo rudo so izkoriščali pod Stolom in Belščico v rabeljskih skladih, na Begunjščici pa v jurskih plasteh. V werfenskih slojih pri Jesenicah se dobi na več mestih sadra, v apniški Rudnici v Bohinju boksit, pri Lancovem lomijo porfir. Industrija in obrt predelujeta v prvi vrsti les. Žage so raztresene ob vseh vodnih tokih, močnejši obrati pa so le v prometnih krajih. Večina lesa gre na prodaj v napol izdelani obliki. Lesni izvoz hkrati označuje mero blagostanja pri večini domačinov. Druga glavna stroka je železarstvo, ki ga predstavljajo obrati na Jesenicah in Javorniku, v manjši meri še v Kropi, Kamni gorici in Lescah. Kakor ta je tudi naslednica domači obrti tekstilna stroka, ki se je obdržala v strojnem pbratu v Radovljici in Zapužali. V Lescah je čokoladna tovarna, druga podjetja nimajo splošnega pomena. V vsem področju so zelo zastale stare lesne in druge domače obrti (izdelovanje vivčkov in čedr), nove ustvarja smuka (smuči izdelujejo v Bohinju in drugod). V zmanjšanem obsegu, vendar vztrajno, se po gorskih krajih vzdržuje platnarstvo. Čedalje večjega življenjskega pomena postaja za domačine obisk letoviških gostov. Iz drugih delov države prihajajo po savski dolini, poslužujoč se železnice in drž. ceste, inozemci pa uporabljajo obe žel. zvezi z Italijo (zlasti preko Boh. Bistrice, manj Rateč) in žel. progo, ki nas po karavanškem predoru veže s Koroško. Glavne cestne vozle imajo Radovljica, Lesce, Bled in Gorje. Najbolj obiskana je banovinska cesta I. reda, ki vodi v Bohinj, na odseku Lesce—Bled zgrajena kot avtomobilska cesta. Gorje so izhodišče turističnih cest, ki še nimajo krožnih zaključkov; ena od teh je izvedena v Pokljuki do Rudnega polja, od bohinjske strani ji prihaja nasproti nov krak ban. ceste na Uskovnico, drugi na Koprivnik. Podoben značaj ima radovinska cesta (Krnice—dolina Krma). Gosto so razpredena turistična in izletna pota, ki se jim pridružujejo smučarske trase. Obiskovalcem gora je na razpolago mnogo planinskih hotelov, domov in koč, ki jih postavljajo SPD, tur. klub Skala in športne organizacije. Tako je ves okraj široko odprt tujskemu prometu. Prvi se je tod razvil turizem, moral pa je že dati prednost zdraviliščem, kopališčem in letoviščem. Inozemci obiskujejo kot turisti predvsem Jalovčevo in Triglavsko skupino, kot letoviški gosti pa se ustavljajo na Bledu in deloma v Bohinju, ki sta poleg Kranjske gore, Rateč in Begunj tudi glavna zdraviliška kraja. Manjše število gostov, pretežno iz vrst domačinov, pa imajo skoraj vsi ostali kraji, ki se ponašajo ali z ugodnim podnebjem, kopališči, razgledišči ali smuškimi tereni. Za zimski šport skrbe še številne skakalnice in smuška zavetišča po gorah. Gostinske naprave so splošno na višku, večina krajev skrbi tudi za zasebna stanovanja po hišah. Spoznavanje naravnih krasot še narašča, zato se veča povsod tudi število gostov, ki pa je že davno nad vsemi drugimi srezi v banovini. Občina Begunje Preb. 1314, hiš 274, posest. 73, koč. 179, najem. 23. Površina 2973 ha: njiv in vrtov 203, trav. in paš. 1020, gozdov 1686, ostalo 64 ha. Ozemlje begunjske občine se vzpne iznad valovitega in močno proti j. nagnjenega sv. konca Radovljiške ravni preko nizkega terciarnega gričevja (575 in 582 m) v vrh Dobrče (1634 m), odtod preko Drmalke (Srednji vrh, 1411 m) in Prevala (1309 m, prehod v dolino Sv. Ane) na Begunjščico (2063 m) in po njenem z. slemenu nazaj na Pleča (1133 m). Tu izvira Blatnica in teče nekaj časa skoraj vzporedno z Begunjščico ali Zgošo; vendar se ji v ravnini odmakne in se izgublja v Blatu, močvirnem svetu, ki ima odlok le ob nalivih. Oba potoka predstavljata glavno vodovje v občini. To se zbira v slikovitem kotličku Dragi med Dobrčo in pobočjem Begunjščice. Manjša potoka Dobruča (odtok Otoškega grabna) in Peračica namakata v. del ozemlja. Zemlja je v dolini radi ugodne mešanice proda z ilovico in izdatnega dežja dosti rodovitna, v posipnih predelih pod Dobrčo pa mestoma precej pusta. Poljskega površja je premalo, zato se prebivalci bavijo več z živinorejo. Ta ima na razpolago lepe pašnike po gorskih dolinicah, pobočjih in kopastih vrheh. Mlekarstvo je visoko razvito. Gozd zavzema zlasti strmejša pobočja in glinasto gričevje; splošno prevladuje v njem jelovina, deloma izvrstne kvalitete. Uspešno se razvija sadjarstvo, nekaj manj čebelurstvo; gozdue sadeže premalo izrabljajo. Obrtnost je močna le v krajih ob Zgoši (zlasti lesna stroka). Staro domače suknarstvo se je ohranilo le v strojnem obratu. Prometne zveze so dosti ugodne; vse vasi leže ob drž. cesti ali njenem podaljšku (ban. cesti) na Begunje in dalje na Tržič (slovit razgled), tako da ima najbolj oddaljeni kraj do žel. postaje 2 uri. Dobro so urejene tudi gorske poti; planinska zavetišča so razpostavljena v vencu vrhov okrog Drage: Vilfanova koča (1119 m) in Roblekov dom (1775 m) v Begunjščici, na Prevalu, Planinici, Dobrči. Za smučarje, ki imajo tod obilo dobrega terena, posebna koča in skakalnica v Dragi. Ker ima občina tudi zanimive talne oblike, zavarovano prisojno lego, bogata razgledišča in izvrstno vodo, je med najbolj obiskovanimi tujskoprometnimi pokrajinami na Gorenjskem. Begunje, 600-115-4-101-11. Sr so du zdr fin Radovljica 5 km, žand o pTt š žup v kraju, žel Lesce-Bled 3.7 km. Šola ust. 1791, 3 odd. PRK, PJS, Kat. prosv. d., Gas., Strel, druž., Tuj. prom. d., Smučarski klub. Nm 578 m. Večja, 2 km dolga naselbina, zvečine na 1. bregu Zgoše (Begunjščice) vzdolž ban., ca 1 km od drž. ceste. Dolinski podaljšek ravni se med Jamarskim vrhom (1054 m) in Dobrčo zoži v tesno sotesko, po kateri vodi cestni podaljšek v Drago (dostop z avtom). Tod in v Planinici lepe planine, po bližjih strminah in v Kisovcu iglast gozd. Prebivalci so deloma kmetje, po večini pa obrtniki, lesni in tovarniški delavci. Poljski pridelek ne zadošča za prehrano. Izvažajo le nekaj krompirja, mleko na Jesenice, presno maslo tudi na Bled. Lesna trgovina in industrija. Dobro obiskano letovišče, izhodišče za Sv. Peter (dobre pol ure), Dobrčo (2 uri), Begunjščico (3—4 ure), Drago (% ure), Brezje (1K ure). Tri večje letoviške restavracije, prenočišča tudi zasebno. Nad vasjo so odkrili predzgodovinsko gradišče. Kraj se omenja že 1050. V Begunjščici so od 1872 do 1917 kopali manganovo rudo. Rudokop je bil last Kranjske industrijske družbe. Zgodovinsko znamenit je grad Katzenstcin. Prvotno poslopje je 1439 razdejal Jan Vitovec; sedanja stavba je iz 1537. Po Valvasorju so bili prvi lastniki gospodje Rajnski; od njih so ga priženili Kacijanarji (odtod ime Katzenstein). Tu se je rodil Ivan Kacijanar, ponovni zmagovalec v bojih s Turki. V 16. stoletju je bilo v gradu zatočišče protestantov. Njih kapelico v stolpu je 1601 razstrelila proti reformacijska komisija. V 2. pol. 17. stol. je bil grad prenovljen. Od 1875 je drž. last in predelan za žensko kaznilnico. Nekoliko izven vasi so na strmi skali razvaline gradu Kamna ali Lambergovega gradu. V njem so nekdaj stanovali Kamniški gospodje. Poznejši lastniki so bili Ortenburžani in Celjski grofje (Herman III. se je tu 1428 ubil, ko je padel s konja). L. 1436. so živeli na gradu že Lambergi. Najpomembnejši med njimi so bili Jurij, oskrbnik brižinskih posestev v Škofji Loki, Žiga, prvi ljubljanski škof in njegov junaški brat Gašper, ki še živi v tradiciji in slovenskem slovstvu. Bil je zmagovalec na 85 turnirjih. Ze v prvi pol. 18. stol. je grad razpadel. V njegovi bližini je nekdaj stal Jamski grad, obzidana in utrjena skalna duplina, na katero danes spominja le še krajevno ime Hudičev grad. Ta grad se prvič omenja 1263. Župnija Begunje pri Lescah (dek. Radovljica, škofija ljublj.) ima 1150 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Urha. Prvotna stavba se prvič omenja 1468; 1. 1523. so jo zgradili na novo. Sedanjo baročno stavbo so sezidali 1740 in pokrili z opeko z gradu Kanina. Tudi deli stranskega oltarja M. b. so iz kapele Lambergovega gradu. Zvezo z gradom po mostovžu so podrli 1875. Cerkev hrani Layerjeve slike. Dve sliki H. Langus. Sprva podr. radovljiške prafare, je postala cerkev 1783 lokalna kapelanija, 1787 pa župnija. Na s. koncu vasi rojstna hiša dr. Antona Bonav. Jegliča (r. 1850), škofa ljubljanskega 1898—1930; zdaji živi kot naslov, nadškof garelski v Stični. Plodovi t nabožni pisatelj, podpornik slovenskih učbenikov in znanstvenih del, ustanovitelj prve slovenske gimnazije, neustrašen branilec narodnih pravic na Dunaju, voditelj dekla-racijskega gibanja, velik organizator verskih ustanov. Dvorska vas, 116-30-20-10-0. Sr so du zdr fin žel Radovljica 3 km, žand o pTt š žup Begunje 2 km. Nm 531 m. Leži ob gornjem teku Dobruče, ob prehodu na Radovljiško polje, vštric s % km oddaljeno drž. cesto. Kmetije z mešanimi gozdi in plodnim poljem. Sadjarstvo. Mimo vodi izletna pot na Brezje (1 uro). Mlaka, 34-7-5-1-1. Sr so du zdr fin Radovljica 9 km, žand o pTt š žup Begunje 4 km, žel Lesce-Bled 7 km. Nm 565 m. Najnižja vas Pod goro (skupna označba za vasi v pobočju Dobrče), K km j. od ban. ceste na Tržič. Položno nagnjen ilovnat in peščen svet, ugoden za travnike in sadovnjake; njive niso dovolj izdatne. Prodaja drv. Poljče, 110-29-7-17-5. Sr so du zdr fin Radovljica 5 km, žand o pTt š žup Begunje 1.5 km, žel Lesce-Bled 4 km. Nm 560m. Lepo zgrajena podolžna vas v prisojnem gorskem vznožju in ob Blatnici, dostopna z avtom, lA km z. od ban. ceste na Begunje. Preživlja se največ s kmetovanjem; ima plodne njive v ravnini, gozd in pašo pa v smeri na Begunjščico. Daleč znan zdrav kraj, priljubljeno letovišče s pensionom in prenočišči po zas. hišah. Za vasjo lep smuški teren. Zaznamovana pota kot Begunje; nad vasjo zaselek Sv. Peter (839 m) z enim najlepših razgledišč na Gorenjskem in znamenito gotsko podr. cerkvijo iz 2. pol. 15 stol. Stavba ima dve ladji, obokani v vsem obsegu. Ohranjenih je 25 slik na presno (pasion), ki jih je izvršil Jernej iz Loke (1530—1540). V stranskem oltarju Laverjev sv. Lenart; glavni oltar iz baročne dobe, ko so 1767 jiovečali presbiterij. Cerkev je stara božja pot. V dobi turških napadov so tu zažigali kresove. Statua, 77-16-12-4-0. Sr so du zdr fin Radovljica 7 km, žand o pTt š žup Begunje 2 km, žel Lesce-Bled 6 km. Nin 633 m. Leži ob podgorski cesti, na mestu, kjer jo prečka Peračica s svojim jarkom v pobočju Dobrče. Njiv primanjkuje, izdatne pa so okoliške senožeti in paša pod vrhom Dobrče. Srednja vas, 30-5-4-1-0. Sr so du zdr fin Radovljica 8 km, žand o pTt š žup Begunje 3 km, žel Lesce-Bled 7 km. Nm povpr. 640 m. Manjše kmetsko selišče ob cesti pod strmini pobočjem Dobrče. Živinoreja, prodaja lesa. Sv. Lucija, 37-7-2-4-1. Sr so du zdr fin Radovljica 8 km, žand o pTt š žup Begunje 3 km, žel Lesce-Bled 7 km. Nm 582 m. Leži Pod goro, na obeli straneh ban. ceste, obrnjena že proti Lešam. Primeroma šibka kmetska posest; gospodarstvo kot Slatna. Bogat razgled. Pod vasjo božjepotna podr. cerkev sv. Lucije, ki so jo 1663 in 1767 prezidali (letnici nad vrati). Stavba posnema romanske oblike, glavni oltar barok; križev pot delo domačina Goričnika iz Poljč. Zapuže (Zapuže), 100-16-10-3-3. Sr so du žand zdr fin Radovljica 3 km. žel pTt Lesce-Bled 2.5 kin, o š žup Begunje 2 km. Nm 538 m* Prometno važna vas vzdolž potoka Zgoše, na mestu, kjer jo prekorači drž. cesta in doseže ban. cesta iz Radovljice v Begunje. Vaščani so po večini kmetje, vendar gospodarsko prevladuje industrija, trgovina in obrt. Tu se je ohranila nekdaj zelo močna domača obrt suknarstva v dveh manjših tovarnah sukna in pletenin. Trgovina z lesom in deželnimi pridelki; valjčni mlin. Tu se je rodil zgodovinar Apili Josip (1853—1911); gl. delo »Slovenci in leto 1848«. Zgoša (Zgoše), 210-49-9-38-2. Sr so du zdr fin Radovljica 4 km, žand o pTt š žup Begunje lkm, žel Lesce-Bled 4 km. Nm 560 m. Kmetska in delavska naselbina med Zapužami in Begunjami, ob potoku Zgoši in vštric ban. ceste. Nekaj obrtnikov, dve gostilni, vodni mlin. Kraj se prvič omenja konec 11. stol. Zgodovinsko važen grad Drnča; stoji med Kamnom in Katzensteinom. Po Valvasorju so ga zgradili v 16. stol. grofje Gallenbergi. Grad je še danes ohranjen in obljuden ter hrani umetniške starine. Danes je last barona Leona Bajou. A ure od gradu Drnče in Kamna je nekdaj stal na visoki skali grad Glantz, pozneje (od 1557) imenovan grad Gutenberg, last grofov Lambergov. L. 1511. ga je potres občutno poškodoval. Ze v Valvasorjevi dobi je bil grad opuščen in v razvalinah. Občina Bled Preb. 2533, hiš 613, posest. 613, koč. 0, najem. 0. Površina 1346 ha: njiv in vrtov 381, trav. in paš. 643, gozdov 117, ostalo 205. Občina spada med najmanjše v srezu, po sestavi ozemlja pa med najenotnejše. Pripada ji Blejsko jezero, obod njegove kotanje in neposredna okolica, ki z njim soustvarja zemljepisno in gospodarsko celoto. Na j. in z. sega le do prvih gričev, ki stražijo kotanjo kot slopi (Straža 646 m, Kozarca 558 m, Osojnica 754 m, Ravnice 729 m), na v. in s. pa vključuje pas valovitega polja in gozda tja do Save Dolinke. Ravninski predel na v. je izsušeni del jezera, ki je prvotno stalo do višine 510ni in je tako zavzemalo še Blato in Gmajno, pozneje pa po novi strugi potoka Rečice odteklo v Savo Dolinko. Rečica ima bifurkacijo in je njen odtok v Blejsko jezero še vedno najmočnejši jezerski dotok. Vso pokrajino je bistveno preoblikoval bohinjski ledenik, ki je pustil mnoge morenske nasipe in po selektivni eroziji izdolbel sedanjo jezersko kotanjo in tej vzporedno plitvejšo globel; slednja ima še sedaj v Blatih močviren značaj, v Višcah za Gradom pa je celo ohranjeno dvojno jezerce (»Jezerca«). Pri eroziji so se mehka tla odmaknila, ohranili pa so se odpornejši vrhovi ob jezerskem robu, poleg označenih mejnih slopov še zlasti skalnati steber Gradu (614 m) in kopasti Otok (495111), ki se dviga 20 m nad vodno gladino (nm 475 m). Blejsko jezero je dolgo 2 km, široko največ 1.3, splošno pa manj kot lkm, v v. polovici komaj 'A km, tako da znaša vodna površina le 133 ha. Globoko je splošno 20—25, na z. strani 31 in. Voda je temnozelena, malo prosojne barve; segreje se poleti do okrog 24° C in je toplo do pozne jeseni; pozimi pa se zelo shladi in navadno pokrije z močnim ledom. V jezero se stekajo le manjši potoki. Jezernica si je kot edini in šibki odtok utrla strugo na j. k Savi Bohinjki. Pomen Blejskega jezera, ki ga je narava oblikovala z vso pokrajinsko ljubkostjo, visoko dvigajo topli železnati vrelci; močan tak vrelec s stalno toplino 23° C je zajet pri hotelu Toplice (jv. stran jezera). S svojo zdravilnostjo je pripomogel, da se je tod razvil ne samo kopališki, ampak v začetku predvsem zdraviliški kraj, ki ga je po 1860 zlasti povzdignil Švicar Arnold Rikli. Cerkvica na Otoku je že več stoletij znana božja pot. Prometni pomen kraja je narastel z gorenjsko, še bolj pa z bohinjsko (tursko) železnico 1906. Ko je narasel smisel za tu-ristiko, zimski šport in proučavanje narave, je postal Bled najbolj znan letoviški kraj na Slovenskem. Mednarodno veljavo je v polni meri dosegel po 1922, ko je postal kr. poletna prestolica. Šele tedaj je mogel izkoristiti vso važnost in lepoto svoje lege na meji Julijskih Alp in Gorenjske ravni, na prehodu v skalno Triglavsko pogorje ob obeh tokih Save in Rado-vine, na robu črnih gozdnatih planot Mežaklje, Pokljuke in Jelovice. Do izraza so jn-išle vse ugodnosti njegovega zatišnega, podgorskega toplega podnebja in bujnosti talnih oblik v njegovi okolici. S tem se je bistveno preokrenil gospodarski razvoj občine, ki se je prvotno preživljala s kmetijstvom, zlasti pa z živinorejo in gozdarstvom, malo tudi s prevozništvom. Sicer so vse te panoge prešle v še večji razmah, vendar so ostale pomembne le za v. vnanji rob občine. Pašniki domačinov so izven občine v j. Pokljuki (Rečiška in Grajska planina). Bled mora j>oljske in živinorejske jiridelke in celo les za obrtnike do 2/3 uvažati. Postal je močan trg za zelenjavo, sadje, meso, mleko in mlečne izdelke, krompir, les in obrtne izdelke; zalaga ga zlasti spodnji del Gorenjske, kajti domača zemlja je splošno precej pusta, marsikje prikladna le za travnike in pretežno jelov gozd, ki pa je slabše kakovosti. Temu nasproti se občina prizadeva, da v kraju izpopolni vse tujsko-prometne naprave in ugodnosti. Kot izrazita letoviška naselbina nudi poleg termalne kopelji, kopališč in ladjišč, celo vrsto velikih hotelov z najmodernejšo opravo, pensione, vile, zasebna stanovanja, športne in zabavne prostore, dobro negovane nasade, vrtove, prevozna sredstva, izletna in sprehodim pota, zdravniško in lekarniško postrežbo, potniško pisarno, telefonske naprave (avtomatična centrala) itd. Na tej podlagi se je krog vasi, ki so obdajale jezero, zgostil v skoraj sklenjeno naselje, zlasti na v., deloma pa tudi na j. Prometu odtegnjena z. stran, Velika in Mala Zaka, služi predvsem športu. Tu sta smuški skakalnici, sankališče i. p. Med Osojnico in Ojstrovico je nastal pravi športni stadion. Promet dovajata Bledu dve žel. postaji, to sta Lesce-Bled ob gorenjski progi in Bled-Jezero ob bohinjski, obe zvezani z jezerom po avtobusnem dovozu. Tod in okrog jezera je izpeljana avtomobilska cesta, vključena v ban. cesto iz Bohinja do Lesec, Radovljice in drž. ceste. Druga ban. cesta veže Bled z Zasipom in Podhomom, Gorjami in Slov. Javornikom (spoj z drž. cesto na Jesenicah). Izrazita športna in turistovska cesta na Pokljuko (Gorje—Mrzli studenec—Rudno polje). Gosta mreža turistovskih poti vodi na gorske vrhove in bližnja razgledišča. Bližnji gorski zavetišči sta: Blejska koča na j. Pokljuki in koča sm. kluba Slalom na Jelovici. Najbolj živahno vrvenje gostov ima Bled v juniju, juliju in avgustu, velik pa je tudi obisk v ostrih zimskih mesecih. Grad, 843-206-206-0-0. Sr so du Radovljica 7 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Bled-Jezero 2 km. Šola ust. 1778, 11 odd. Obrtna nad. š. Javna knjiž., SKJ, RK, PRK, JS, PJS, PCMD, Kat. prosv. d., Podr. NSZ, PSVD, Gas., Obrtno d., Kmet. d., Športno d., Strel, druž., D. voj. inval., D. hiš. in zemlj. posestnikov, Osr. d. lesnih in sorod, strok, Jugoslov. čhsl. liga, D. kneg. Zorke Ljubice, Vinc. Elizabetno d., Skupno združ. obrtnikov. Nm 501 m. Glavna naselbina na Bledu, ki je sicer skupno ime za vso pokrajino ob jezeru, v posebnem smislu pa predstavlja njeno gospodarsko in upravno središče, naslonjeno ob stene navpičnega hriba Gradu ob sv. strani jezera. Vas ima poleg najmočnejših kmetij največje gostinske in kopališke naprave (5 hotelov, 3 gost., 6 pensionov, največje kopališče), mnogo trgovin, vil in nasadov. Pred grajskim gričem leži pomembna pečina Bledeč (ime!). Ob cesti v Zasip zaselek Gmajna. Z gradu (614 m), kjer je grajsko poslopje predelano za hotel, (predelal ga je dosedanji lastnik I. Kenda, ki ima sploh za razvoj Bleda velike zasluge), mogočen pogled na celotno pokrajinsko zgradbo. Na Bledu so našli mnogo prazgodovinskih predmetov. Sta-roslovenske grobove iz 9. stol. so 1894 odkrili v bližini hriba Brda, kjer je bilo v Žalah staroslovensko pokopališče, v bližnjih Seliščih pa naselbina. Prvič se omenja Bled 1004, ko ga je cesar Henrik II. podaril briksenskemu škofu Alboinu in njegovi cerkvi. Tu je bilo središče njihove obsežne, 1011 povečane gospoščine med Savo Bohinjko in Savo Dolinko. Škofje so na blejskem gradu postavljali svoje oskrbnike ali pa dajali grad v zakup. L. 1511. je potres grad močno poškodoval, 1515 so ga razdejali uporni kmetje. V času turških napadov so pri gradu zažigali kresove. V 16. stol. so bili grajski zakupniki grofje Auerspergi. Ker so pa nudili zavetje luteranom, so morali 1574 grad zapustiti. Briksenska posestva je avstrijska vlada 1803 sekularizirala in 1858 prodala Viktorju Ruardu, lastniku številnih gorenjskih fužin. Sedanja lastnica gradu je Zadr. gospodarska banka. Prešernov spomenik ob Blejskem jezeru je bil postavljen 1883. Župnija Bled (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 2757 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Sedanjo cerkev je zgradil 1904 baron pl. Schmidt v novem gotskem slogu, ki se kljub notranji skladnosti novi okolici ne prilega. Stenske slike in križev pot je izdelal v moderni tehniki, občuteno in monumentalno Slavko Pengov. Z odstranitvijo stare gotske, prvotno romanske stavbe, so propadle dragocene gotske freske iz 15. stol. Cerkveni stolp je visok 57m. Še ohranjeno obzidje okrog cerkve spominja na dobo turških napadov v 1473—1492. Cerkev je bila prvotno podružnica radovljiške prafare. Iz nje se je izločila pred 1469, ko je pripadla ljubljanski škofiji. Župnija je mati župnij v Boh. Beli in v Ribnem. Grajska kapela, ki jo je prenovil arh. I. Vurnik, je imela baročne stenske slike (prebeljene); lepa rokokojska slika sv. Mihaela, križ Fr. Kralja. Blejski rojakinji sta pesnica Jeraj Vida (roj. Vovkova,. 1875—1932) in kiparica Bulovec Karla (r. 1895). Mlino, 409-108-108-0-0. Sr so du Radovljica 9 km, žand zdr fin o pTt š žup Bled 2 km, žel Bled-Jezero 2 km. Nm 480 m. Razmaknjena vas na j. strani jezera, najbolj zgoščena na z. vznožju Straže in ob Jezernici. Je najbolj mirna obalna naselbina ob važnem prevalu, po katerem vodi ban. cesta v Bohinj. Z. del vasi tvori zaselek Zazer, ki preneha ob skoraj neposeljeni Mali in Veliki Zaki, dveh jezerskih zatokih (Mala pod slovito razgledno Osojnico, Velika pod skalnato Ojstrovico). Proti j. zapira vas hrib Kozarca (558m) z bogatim raz-glediščem. Na nižjem osrednjem liolmu tik ob obali stoji sredi močnega parka kraljev grad Suvobor, pred svet. vojno last kneza Windischgratza. Kraj se prvič omenja konec 11. stol. Vasi pripada tudi Otok sredi jezera s podr. cerkvijo Rojstva Dev. Marije v baročni prezidavi. Marmornat veliki oltar, na stranskih sv. Blaž in Mar. Magdalena neznanega italijanskega mojstra. V zakristiji zbirka cerkvenih dragocenosti (relikvarij sv. Alboina iz 14. stol.). Cerkev so zgradili (po tradiciji na mestu staroslovenskega žrtvenika boginje Žive) pred 1004, ko jo je cesar Henrik 11. podaril briksenskemu škofu, ki je tu nastavil stalnega duhovnika; 1238 se že navaja blejski prošt, ki je imel na Bledu navadno svojega namestnika. Nanj še spominja graščinsko posestvo »proštija« na Mlinem. Novo zgrajeno cerkev je 1465 posvetil ljubljanski škof Lamberg. Pozneje so jo večkrat prezidali. Ok. 1666 so ji prizidali lopo, 1655 pa 99 stopnic do pristanišča. O cerkvi in o prošnjem zvonu iz 1534 krožijo razne pravljice. Otok je že od zdavnaj veljal za znamenito božjo pot. Rečica, 549-116-116-0-0. Sr so du Radovljica 9 km, žand zdr fin o š žup Bled 2 km, žel Bled-Jezero 0 km, pTt Bled I. 0 km. Nm postaja 523 m, cerkev 558 m. Leži nad sz. strmo jezersko obalo, kjer se ob zatoku Krivica povzpne v letoviško naselje Dolge njive z žel. postajo Bled-Jezero in se onstran potoka Rečice strne s starim seliščem okrog nizkega brda s podr. cerkvico sv. Andreja. Glavna (oljnata) slika Jelovškova. Obzidje okrog cerkve je najbrž rabilo za obrambo proti Turkom. Valovit, deloma rahlo zamočvirjen svet je pretežno v travnikih in pašnikih. Kmetijstvo, 2 veleposestvi, lesna trgovina, 3 žage, 2 hotela, gostilna, nekaj obrtnikov. Umetno gojenje rib. Vas je najvažnejši prometni posrednik preko Gorij na Vintgar in na Pokljuko (12 km), hkrati izstopna postaja, zlasti za tujce. Zaselek Grimščice z gradom Wilsonia (pen-sion) se imenuje po nekem Grimšiču, ki je tu postavil dvorec. Sedanja lastnica je rodbina Slivegel. Tu je bil doma operoz Jurij Adam Grimbschitz, slikar, stavbenik in pisatelj v 17. stol. Zagorice (Zagorica), 479-113-113-0-0. Sr so du Radovljica 7 km, žand zdr š žup Bled lkm, fin o pTt Bled 0 km, žel Bled 4 km. Nm povpr. 495 m. Najvzhodnejša blejska vas vzdolž avtomobilske ceste iz Lesec in preko morenskega prevala (501 m) ob stiku glavnih prometnih in promenadnih žil. Preživljanje s kmetijstvom in prevozništvom, deloma z obrtjo in trgovino. Hotel in gostilna. Po gozdnatem jarku v. od vasi iztok Rečice v Savo Dolinko. Tu se je rodil Kumerdej Blaž (1738—1805), šolnik prosvetljene dobe, operoz, slovenski in slovanski slov-ničar. Zeleče, 253-70-70-0-0. Sr so du Radovljica 8 km, žand Bled 0 km, zdr fin o š žup Bled 0.8 km, žel Bled-Lesce 6 km, pTt Bled II. 0.8 km. Nm povpr. 500 m. Neposredni podaljšek Za-goric proti jz. pod vznožje Straže. Jedro vasi je glavno zdraviliško naselje okrog Toplic s termalnim kopališčem. Dva velika in manjši hotel, 4 pensioni, vile, zabavišča, moderne ko- pališke naprave, vrtovi in pristajališča za čolne; pozimi središče športnih prireditev na ledu. Po pobočju Straže (646 m) slikovita izprehajališča, z vrha najpestrejši razgled na jezero in gore. Med Stražo in Dobro goro kamnolom. Občina Bohinjska Bistrica Preb. 2501, hiš 437, posest. 296, koč. 151, najem. 25. Površina 10.465 ha: njiv in vrtov 283, trav. in paš. 3464, gozdov 5807, ostalo 911. Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in j. pohrežjem Bohinjskega jezera. Na s. se meja drži skalnih sten in vrhov nad prepadnim 1. bregom Save Bohinjke, na j. poteka preko gorskih planot in vrhov bohinjskega grebena ob drž. meji (od Vogla 1923 m čez Črno prst 1844 m do Možica 1602 m), odtod dalje pa po robu Ratitovčeve planjave (Črni vrh 1487 m, Gladki vrh 1672 m in 1666 m). Z. meja gre po slemenih jz. od jezera (Konjski vrh 1527 m, M. Škrbina 1996m), v. pa vključuje še dobršen del prave Jelo-viške planote (Javorov vrh 1580 m, Macesnovec 1312 m, Črna peč 1273 m). Rečna zajeda Save Bohinjke med Pokljuko in Jelovico, urezana v debele apnene sklade, se tostran Soteske v Nomenjskem kotliču razširi, strmine v mehkejših tleh zložno jirehajajo v široko tektonsko depresijo Bohinjske kotline; pred jezerskim kotlom se dolina zopet zapre. Jezerski breg, visok 0.5—2 m, spremljajo hudourniški deltasti zasipi in šibke dolinice s periodičnimi potoki (»Suhe«). Kotlinsko dno izjpolnuje valovito gričevje (Dobrava 593 m), tako da je ob Savi iu glavnem pritoku Bistrici prav malo ravnine. Proti j. se med kotlino in bohinjskim grebenom dvigajo gorske stopnjevine in planote »ravne«, ki se na v. strani izravnajo v Jelovici. Tu so obilni sledovi ledeniškega delovanja; na jv. so se ohranile tudi okrnjene prvotne doline (n. jir. v Raztokah in v jezercu Ledini). Pod prisekanimi osojnimi pobočji leže snežišča mestoma zelo nizko (še 800—900 m), pod najvišjim bohinjskim grebenom pa dobimo vel. ledeniške krnice z morenami in prečne dolinice s kraškim dnom (1400—1600 m). Razen najvišjih skalnatih vrhov, strmih pobočij in grušča ob hudourniških grapah, je vsa pokrajina pokrita z zelenjem. Za njive so prikladne le ravne ploskve (najviše leže v široki terasi 680 do 714 m). Gozd pokriva zlasti apniška tla, območje laporastih skrilavcev pa izvrstna trava. Običajnih travnikov je malo, ker je v dnu kotline zemlja pusta in v pobočjih malo prcperela; zato zavzemajo večje površine rovti (enkratna košnja, svisli in seniki) in planine, ki jih uporabljajo v nižjih legah za pomladansko in jesensko, v najvišjih le za poletno pašo. Zemlja je v mejnih predelih last verskega sklada (pretežno smrekovi gozdi), drugod v zasebni in skupni (vaški in srenjski) posesti (planine). Naselbine so razvrščene ob Savi Bohinjki, s središčem v Boh. Bistrici, deloma še v prvi večji terasi j. nad njo; ob jezeru prevladujejo letoviške stavbe; nekaj senožeti in rovtov ima le poletne stanovalce. Dolinske vasi so združene v večje gospodarske in upravne skupine. Kmetje negujejo jiredvsem živino (bohinjska pasma) za pleme in radi mlečnih izdelkov (bohinjski sir); polje splošno ne krije domačih potreb. Najbolje uspevajo koruza, pšenica, oves in ajda. Kmetom in delavcem, trgovcem in prevoznikom daje važne dohodke lesna kupčija in industrija; prodajo ostalih pridelkov podi>ira močno razvit tujski promet. Manjši pomen imajo obrt (izdelki iz lesa), čebelarstvo, ribištvo z banovinsko ribogojnico, obdobno rudarstvo (boksit v Rudnici), gostinstvo. Izvoz in dovoz posredujejo tri žel. postaje; 6.3 km dolgi bohinjski predor vodi v Italijo. Avtomobilski in vozni promet se opira na ban. cesto proti Bledu (Boh. jezero—Boli. Bistrica—Bitnje—Zagorica), ki jo odcep ban. ceste Bitnje—Srednja vas—Boh. jezero dopolnjuje v krožno progo. Vzpenjače za les na Jelovico in Pokljuko. Mirna in zdrava planinska pokrajina privablja s svojo nedosežno lepoto goste (letoviščarje, turiste, izletnike in smučarje) v vseh letnih časih. Glavni dotok gostov se obrača k jezeru, ki ima krasno zatišno lego v gorskem kotliču, obraslim z gozdom. Občini pripada najlepši in najdaljši j. breg s kopališči in gostišči. Tudi tujsko-prometne naprave varujejo njeno tihoto. Zaznamovana turistična, izletna in sprehodila pota. Planinska zavetišča so: Orožnova in Malnarjeva koča na Črni prsti (SPD) ter Skalaški dom na Voglu (1548 m, odlično razgledišče nad jezerom). Bitnje, 81-18-10-8-0. Sr so du Radovljica 27 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica lkm, zdr Bohinj lkm, žel Bistrica-Boh. jezero 1 km. Nm 514 m. Leže vrh šibkega ravninskega kota ob prehodu ban. ceste z 1. na d. breg Savice. Odcep ban. ceste na Srednjo vas. Pod vasjo izliv Jereke (Jerečnice). Peščeno polje; planini (Bitenjska in Ribičeva) v suhi dolini nad Koriti pod Ratitovcem. Par obrtnikov, sirarna, svetovna znana razpošiljalnica čebelnih matic. Prehod iz Spodnje v Gornjo Bohinjsko dolino in Koprivnik—Pokljuko. Krajevno ime »gradišče« spominja na prazgodovinsko naselbino; že v keltski dobi je tu obstajal utrjen železokop. Podr. cerkev Vnebovzetja Dev. Marije je morda dala zgraditi že grofica bi. Hema. V 15. stol. je bila prenovljena in povečana. Lep portal iz seka-nega kamna v romanskogotskem slogu. Bogate rezbarije na glavnem in stranskih oltarjih. Še v preteklem stol. je bila tu znamenita božja pot. Cerkev hrani sliko M. Wiirla (Zal. M. b.). Bohinjska Bistrica, 1100-174-120-40-14. Sr so du Radovljica 28 km, žand fin o pTt š žup v kraju, zdr Bohinj v kraju, žel Bistriea-Boh. jezero v kraju. Šola ust. 1851, 7 odd. SKJ, JS, PJS, PRK, Strel, druž., Gas., Kat. prosv. d., 1'ČD, Stanovsko strok. d. železničarjev, obrtnikov in prevoznikov, Smuč. klub Bohinj. Nm 512 ni. Glavni kraj in gospodarsko središče Bohinja. Leži v dolinici med Dobravo in Ajdovskim gradcem (711 m) na d. bregu Save Bohinjke, v katero se tu ločeno iztekata Bistrica in hudourniška Belica. Odcej) od ban. ceste na kolodvor jo deli v zgornjo in v dolenjo vas; ob Bistrici stari fužinarski zaselek Pozabljeno. Prebivalci so večidel kmetje, ostali obrtniki, trgovci in uslužbenci. Pičlo jiolje. Rovti segajo preko okoliških brd na Selo (pod Jelovico); planini sta na Zgornjem in Spodnjem Voglu. Izvoz sira po vsej državi; 2 letna živinska sejma. Večje število lesnih industrijskih podjetij z izvozom lesa (v Italijo); več žag in mlinov, raznovrstni obrtniki, hotelska in gostilniška gostišča (tujske sobe). Ribogojnica za potočne postrvi in amerik. šarenko; letna produkcija ca 30.000 kg rib in nad 2 milijona iker. Glavno središče železniškega, avtomobilskega, turistovskega in letoviškega prometa za Bohinj. Izhodišče za ture na Ratitovec (5 ur), v Selško dolino (Sorica 4 ure), na Možica (5 ur), Baško sedlo (2 uri) in na Črno prst (3—4 ure). Krajši izleti k izviru Bistrice z močnim slapom (1 uro) in k slapu Grmečici (pičlo uro); markirana pota na okoliške planine, rovte in senožeti. Avtobusna zveza do jezera (6 km). Prilika za smuko in sankanje izredno ugodne. Bohinjski svet je zgodovinsko pomemben radi železarstva, ki sega nazaj v prazgodovinsko in rimsko dobo (odkriti kupi žlindre med Ajdovskim gradcem in Jelovico, na robovih katere so dobivali železno rudo). Na jirazgodovinsko dobo spominja tudi utrjeni »Ajdovski gradeč«, 200 m visok, klobuku podoben grič v. od Boh. Bistrice (znan iz Krsta pri Savici). Sta-roslovenski grobovi iz 8. in 9. stol. Vas je 1061 mejni grof Ulrik podaril briksenskim škofom. V 16. stol. se je tu razvilo fužinarstvo. Fužine je postavil 1540 Maulner; plavži na Pozabljenem so začeli obratovati 1562; uporabljali so vodno moč potoka Bistrice. Izdelke (razno žico in druge železne produkte) so spravljali v Italijo s tovornimi konji, ki so se vračali obloženi z živili in vinom. Po stari poti preko Baškcga sedla na Tolmin so gonili tudi drobnico in govedo na sejme v Furla-nijo. V Bohinj so prihajali na letna sejma, ki sta se vršila okrog cerkve sv. Janeza, tudi Italijani. Za časa barona Žige Zoisa je bilo fužinarstvo v najlepšem razvoju, toda v 19. stol. sta začela rudarstvo in žel. obrt nazadovati. Serafina, vdova Karla Zoisa, je prodala fužine 1868 Kranjski industrijski družbi, ki je 1891 ugasnila zadnjo peč (razvaline so še vidne poleg nekdanjega gradu, kjer je zdaj šumska uprava) in prenesla obrat na Jesenice. Poslej »srce Bohinja več ne utripljc«. Leta 1895. so prešla vsa fužinska posestva v last kranjskega verskega sklada. Sosedni rudniki so se obdržali do 1901. Po opustitvi fužin so poskusili v Bohinju razviti žebljarsko obrt, kar pa se ni obneslo. V poslopju gostilne pri Becu je bila svojčas predilnica, kar priča še danes na hiši lev, ki drži v roki klopčič preje. Šolski pouk se je začel v vasi že okoli 1800. Z otvoritvijo bohinjske železnice 1906 je kraj dobil možnost novega gospodarskega napredka. Župnija Bohinjska Bistrica (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 2226 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža je bila zgrajena 1884 brez izrazitega stila. Prvotno je bila podr. radovljiške prafare, pozneje župnije v Srednji vasi. L. 1788. je postala župnija, vendar je imela stalne duhovnike že davno preje. Kot duhovnija se navaja že 1296. Tukaj rojeni: Mencinger Jakob (1826—1891), šolski nadzornik, pospeševalec sadjarstva in cvetličarstva; Ravnik Janko (r. 1891), prof. kons. in komponist; Švab Gašper (f 1866), pastoralist, nabožni pisatelj. Brod, 150-24-20-4-0. Sr so du Radovljica 30 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica 2 km, zdr Bohinj 2 km, žel Bistrica-Boli. jezero 2 km. Nm 515 m. Prijeten zatišen kmetski kraj pod Budnico (946 m), na 1. bregu Savice, 5 min. od ban. ceste. Pod gorskim vrhom boksitni rudnik, sicer lepa razgledna in smučarska postojanka. Nižje planine v Storeči ravni in Bareči pl., višje za Osredki. V smeri k jezeru star kamnolom (za boliinj. predor). Podr. cerkev sv. Marije Magdalene je posvetil ljubljanski škof Ravbar 1521. Sedanja oblika iz 17. stol. Odtod doma: Mencinger dr. Janez (1838—1912), eden prvih utemeljiteljev slov. pripovedništva (Abadon, Moja hoja na Triglav). Kamnje, 173-40-30-10-0. Sr so du Radovljica 30 km, žand fin o pTt š Boh. Bistrica 2 km, zdr Bohinj 2 km, žel Bistrica-Boh. jezero 2 km, žup Boh. Srednja vas 5 km. Nm 515 m. Večja kmetska vas ob ban. cesti sredi med Boh. Bistrico in jezerom. Polje po dosti rodovitnih rečnih terasah, srenjske planine (skupne s Savico in Zlanom) za Liscem pod Črno prstjo. Lepence, 30-6-6-0-0. Sr so du Radovljica 25 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica 2 km, zdr Bohinj 2 km, žel Bistrica-Boh. jezero 2 km. Nm povpr. 550 m. Leže v tesnem v. zaključku Spod. Boli. doline, ob nizki vzpetini med i. bregom Savice in gorskim vznožjem z ban. cesto in železnico. Rodovitno polje preko vode (brv) pod strmo odsekanim Ajdovskim gradcem. Planina skupina z Bitnjami. Grob iz hallstattske dobe. Nemški Rovt, 180-32-20-15-2. Sr so du Radovljica 30 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica 3 km, zdr Bohinj 2 km, žel Bistri-ca-Boh. jezero 2 km. Nm 693 m. Zavzema dno širokega sedla konec suhe doline, pol ure nad Boh. Bistrico. Občinski kolovoz, razhodišče potov proti Možicu, Ratitovcu in Jelovici. Pod zaselkom Lome (na isti terasi) izvor Grmečice (slap), na višji planjavi rovti Strmne, kjer se ustavljajo letoviščarj i; vaška planina tudi na Pečani (llatitovec). Polje je slabo, glavni dohodek daje živinoreja; gozdarstvo in trgovina z drvmi. Kraj je bil nekdaj rudarska naselbina. Podr. cerkev posvečena 1492 sv. Ahaciju in sv. Barbari, zaščitnikoma rudarjev. Nomenj, 368-55-32-21-2. Sr so du Radovljica 23 km, žand fin o pTt žup Boh. Bistrica 5 km, zdr Bohinj 5 km, žel š v kra ju, šola ust. 1899, I odd. Gas. Nm 493 m. Združuje vsa selišča ob dolinskem prehodu iz Bleda v Bohinj. Jedro je ljubka vznožna naselbina v kotliču med pravim Bohinjem in Sotesko. Od ban. ceste izhodišče za Gorjuše in Koprivnik (V/, ure), preko Save Bohinjke na Ratitovec (preko Bitenjske pl.) in Jelovico; vzpe-njače do vrha planote, odkoder spravljajo les v dolino. Preživljanje z živinorejo (pl. Javornik), poljedelstvom, gozdarstvom, lesno industrijo in trgovino, obrtjo. Mlini, gostilna. Na bregu Savice je bilo nekdaj razvito železarstvo, ki sega celo v II. stol. Pod Strženico nasproti vasi se svet še danes imenuje pri Plavžu. Onstran žel. postaje izliv Grmečice (slikovit stopničast slap). V smeri na Bohinj na obeh bregovih Savice zaselek Log (Loze), nad njim slap Pirašica. V. od N. preko Savice gozdarski zaselek Pod koritom; v skal. tesneh v blejski smeri zaselek Soteska z žel. postajo in erarično lesno industrijo. Odtod je najbližji prehod v Selško dolino (4 ure). Na sz. teče po Gorjuških pečeh slapovita Korenščica. Kraj se je nekdaj imenoval Štenge, po stopnicah, ki so bile vdelane v skalo in so vodile proti Obrnam v dobi, ko še ni bilo sedanje ceste. Cesta v Bohinj je bila razširjena 1554. Štirje napisi na »Turški skali« so verjetno značke trgovskih ali jirevoznih podjetnikov. Polje, 204-51-29-15-7. Sr so du Radovljica 30 km, žand fin • o pTt š Boh. Bistrica 3 km, zdr Bohinj 3 km, žel Bistrica-Boh. jezero 3 km, žup Boh. Srednja vas 5 km. Nm 523 m. Leži na rečni terasi v z. vznožju Dobrave. Hišne številke se nadaljujejo kljub posebnim krajevnim imenom v vseh zaselkih ob ban. cesti do jezera in njegovem j. bregu (bukovske vasi). Kmetje se bavijo zlasti z živinorejo; z Laškim rovtom skupna sirarna in mlekarna; senožeti za Gradcem, vaška planina Poljana (»Bukovska«). Par obrtnikov, gostilna. Manjše izhodišče v planine na jugu, 5 min. do Hansenove skakalnice. Z. od Polja zaselek Laški rovt s kmetijami in planino v Suhi (vstop v Ro-dico, 4 ure). Domneva se, da se imenuje po priseljenih italijanskih fužinarjih, ki so se naselili na koncu vasi. Zaselek Ribičev laz leži ob ban. cesti blizu jezera na vršaju Velike Suhe, ki je poleti skoraj brez vode, ob nalivih pa močno poplavlja. K zaselku spadata tudi pretežno letoviški selišči Sv. Janez (530 m) in Sv. Duh (527 m), obe že na jezerskih terasah, a s hišami jio ozkih gozdnih krčevinah, da ne motijo miru jezerske okolice. Domačini žive zlasti od tujskega prometa, ki ga pospešujejo 3 hoteli, par manjših gostišč in nekaj zasebnih letoviških zgradb. Prometno važen prehod v Gor. Boh. dolino (razcep ban. cest pri Sv. Janezu); onstran jezera drugi dohod v Triglavsko krajino. Markacija k Voglu (»Rjava skala«, 3 ure). Prim. še opis Stare Fužine in Studorja v obč. Bohinjska Srednja vas. Ravne, IUM7-15-2-0. Sr so du Radovljica 28 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica 3 km, zdr Bohinj 3 km, žel Bistrica-Boh. jezero 3 km. Nm 714 m. Najvišja vas na nagnjeni gorski terasi nad žel. predorom j. od Boli. Bistrice. Trdna obč. cesta v dolino, dovoz z vsemi vozili (sankališče). Tik z. nad vasjo dobri rovti (smuka, razgled!), planina v Črni gori. Mimo vodi pot na Črno prst, Baško sedlo in Možica (2—4 ure). Savica, 80-15-10-5-0. Sr so du Radovljica 28.5 km, žand fin o pTt š žup Boh. Bistrica 1.5 km, zdr Bohinj 1.5 km, žel Bistrica —Boli. jezero 1.5 km. Nm 515 m. Prva vas ob cesti z. od Boli. Bistrice, v s. vznožju Dobrave. Most preko Savice. Gospodarstvo kot Kamnje in Zlan. Zlan, 25-5-4-1-0. Sr so du Radovljica 31 km, žand fin o pTt š Boh. Bistrica 4 km, zdr Bohinj 4 km, žel Bistrica-Boh. jezero 4 km, žup Boh. Srednja vas 6 km. Nm 585 m. Vznožna vasica na kopici s talno moreno, na j, robu kotline in z. pod Dobravo. Kmetje goje mnogo lanu. Planina kot Kamnje. Skakalnica; turistična pot na Črno prst mimo slapa Bistrice (dobri 2 uri do koče). Dostop z vozom, 1 km od ban. ceste. Občina Bohinjska Srednja vas Preb. 2749, hiš 542, posest. 475, koč. 53, najem. 43. Površina 19.991 ha: njiv in vrtov 439, trav. in paš. 5051, gozdov 7286, ostalo 7215. Občina leži v eni naših najlepših planinskih jio-krajin; zavzema pretežno gorsko ozemlje med Triglavom in Bohinjskim jezerom. Gorski svet naglo menjava talne oblike, nagibi je pa se največ na jug in vzhod. Izpod Triglava se ob drž. meji na z. proži mogočen venec golih gorskih vrho'v (Kali jevec 2568 m, Vogel 2348 m, Bogatin 2008 m, Vel. Škrbina 2054 m), dokler se meja na Konjskem vrhu (1527 m) ne obrne na j. breg Boh. jezera; po vrlieh hribovite pregraje med obema Bohinjskima dolinama (Rudnica 946 m, Šavnice 656 m) krene meja na Pokljuko, ki jo preseka v črti Goli vrh (1365 m)-Vernar (2225 m), in nato na Triglav. Med slemeni, ki jih pošilja triglavski blok proti j., leži ob drž. meji suha in razdrapana planota Komna z Dolino Triglavskih jezer (narodni park), na sv. pa razčlenjena in razjedena Pokljuka, ki ima značaj valovite planote, pokrite z gozdom. Osrednja gorska pokrajina med Komno in Pokljuko razpada v sestav manjših jilanot, kont in dolin, ki jih je onstran Tičarice (2000 m) strnil v enotno vrsto veliki bohinjski ledenik. Glavne konte (t. j. izredno globoke in široke kraške vrtače, ki jim dno izpolnujejo »polja«, »blata« ali jezerca) se drže v dvojni raztrgani vrsti črte Studor (vrh 1781m)-Krma ali j)a smeri večjih vodnih tokov. Najvišje gorske doline in polja segajo še blizu triglavskega območja, 1700—1800m visoko. Le ob velikih ledeniških tirih se je vodni eroziji posrečilo izdolbsti skoraj enotne in sklenjene doline tja do globoke in vegaste gornje Bohinjske kotline: ob Mostnici (s Suho) in Ribnici (ta ima še dva slapova v dolinskih pragih), ki se skupno izlivata v Savo Bohinjko. V. odtod so vodni tokovi spet prekinjeni; to so predvsem presihajoči potoki in ponikalnice Češnjica, Jereka, koprivniški Mrzli potok in Potok (gorjuški). Vodovje se zbira v Savico, ki izvira v 97m visokem slapu sredi odsekane stene v Komarči (805 m). Ker je z. del gornje Boh. kotline nižji (dno ima nm 478 m), je tu nastalo izrazito hidrografsko središče. Izpolnjuje ga znamenito Bohinjsko jezero (523 m), dolgo 4.5, široko povpr. lkm, površina 6.6 km2, globoko do 45 m. Po legi in obliki ga prištevamo nad najlepša alpska jezera. Je sicer najhladnejše naših gorskih jezer, a še primerno za kopanje. Njegov okvir se naglo zmanjšuje z nasipanjem po meliščih, snežnih plazovih, okrušenih skalah, zlasti pa po hudournikih, ki so zasuli Konec (»Ukanco«), z. konec jezerske kotanje; hudourniki se vrste posebno na s. bregu izpod Vogarja v obliki slapov, med katerimi je Govic (polotok na Jami, 526 m) ob deževju enako mogočen kot Savica. Med bistrimi Triglavskimi jezeri (skupaj jih je sedem; prvo v Italiji, drugo ob drž. meji) sta največji IV. (Ledvica) in VI. Sedmo (Črno jezero) leži že v drugi dolinski črti. S temi se meri po lepoti in velikosti še Jezero pod Vodičnim vrhom (1627 m), ki oddaja jiod zemljo vodo v Suho. Po kontali in pokljuških kotanjah dobimo še nekaj barjanske površine, ki se naglo suši. Gospodarska izraba tal zadeva na velike ovire; dobra tretjina zemlje je sploh nerodovitna. Pri 2200 m kmalu preneha vsako rastje; pod to črto do gozdne meje prevladuje rušje, le izjemoma planinska trata. Nižje planote pokriva predvsem gozd (smreka in macesen, malo tudi jelka in bukev), dočim je drevje na strmih ploskvah in morenah šibko in skoraj brez cene. Glavni gozdni lastnik je verski sklad. V visokih skrila-stili plasteh in v dnu kraških kont so"se razbili prostrani pašniki. Najvišje planine segajo preko 2000m (Konjska planina 2020 m), sicer pa nehajo že v višini 1600—1700m; raztresene so zlasti v dveh oddaljenih lokih: v pusti Komni na z. (Gov-njač, Pl. na Kraju, Pl. pod Kalom, Lopučnica) in od Pršivca do Tosca (Ovčarija, Viševnik, pri Jezeru, Dedno polje, Vel. Laze, Krštenica, Jezerca, Mišeljska pl., Velo polje, Tosec in Trstje, Konjščica). Planine niže na jv. postajajo večje in plod-nejše. Združene so najprej z rovti (enkratna košnja), potem niže z zidanimi »hišicami« in njivami (zlasti za oves in krompir), končno celo s sadovnjaki (črešnje i. dr.); rovti s svisli segajo največ 1400, hišice z njivami pa 1250 m visoko. Te leže že deloma v območju Mostnice in Suhe; najnižja med temi je prostrana plan. Voje (povpr. 700 m), največja Uskovnica, najlepša, v obliki vasi zgrajena, pa pl. Zajamniki. Na j. robu Pokljuke prehajajo rovti v stalna selišča Koprivnika in Gorjuš, ki imajo oddaljene planine v Goreljeku (1250 m). Manjši pašniki segajo na rob in celo v dno doline (Ukanca na z. strani jezera), kjer je za njive in travnike premalo prepereline. Pravi travniki so šibki, ker večino ravnih, zlasti dolinskih tal izkoriščajo za njive. Poljski pridelki (krompir, bob, fižol, rž, v vznožju koruza i. p.) ne zadoščajo za prehrano. Domačinom je običajno skuta s krompirjem glavna hrana. Lan sejejo precej, a manj kot kdaj poprej. Glavni dohodki prihajajo iz živinoreje, gozdarstva, prevozništva, izredni zlasti od tujskega prometa. Goje izvrstno živinsko pasmo, izdelujejo sir, izvažajo les. Nekdaj cvetoče železarstvo je propadlo, zaostalo je kopanje boksita (začeto 1. 1909 v Rudnici), nazadovala tudi domača obrt (tkalstvo in preja, izdelovanje čeder in vivčkov). Promet teži na Bohinjsko Bistrico in Nomenj, kamor vodi ban. cesta; njen odcep veže Srednjo vas z Bistrico in jezerom. S Pokljuke drži planinska gozdna cesta na v. (Rudno polje— Gorje), proti s. pa občinska na Uskovnico; na rob Koprivniško-gorjuške planote dve vzpenjači za les. Gorska pota so gosto razpredena in zaznamovana. Večja gorska gostišča so: Planinski dom na Komni, koča pod Bogatinom, Aleksandrov dom pod Triglavom, koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča na Velem polju, smučarski dom in hotel na Pokljuki (Go-reljek), planinski dom na Uskovnici, hotel Zlatorog ob Boh. jezeru. Ob jezeru stoji mnogo letoviških stavb, pensionov in gostiln. Tujci (letoviščarji, turisti in smučarji) prihajajo v občino v vseh letnih časih. V nobeni gorenjski občini ni združenih toliko pokrajinskih lepot, slikovitih talnih oblik raz-gledišč, planinskih postojank, prilik za oddih in telesno okrep-čilo kot tu. Kraj sam je poleg tega ohranil mnogo starin v stavbarstvu, gospodarskih napravah, okrasju in noši, jia tudi posebnosti navad in ljudskih šeg, tako da mu gre glede privlačnosti poleg Bleda prvo mesto v Sloveniji. Bohinjska Srednja vas, 496-87-80-7-10. Sr so du Radovljica 30 km, žand fin Boli. Bistrica 5 km, zdr Bohinj 5 km, žel Bi-strica-Boh. jez. 5 km, o pt š žup v kraju. Šola ust. 1878, 6 odd. ,Gosp. nad. š. Kat. prosv. d. »Savica«, Gas., SPD. Tujsko prometno d., PJS. Nm povpr. 590 m. Do otvoritve Bohinjske žel. (1906) vodilni kraj vsega, zdaj samo še središče Zgornjega Bohinja. Osrednja dolinska vas z izvrstno lego ob ban. cesti in ob vstopu Ribnice iz gorske soteske v ravan. Slikovita gruča hiš je raztegnjena pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke, ki jo varuje proti s. Mcčno živinorejo podpirajo najboljše bohinjske planine, nižje (paša do sv. Petra in Pavla, jeseni od Malega šmarna dalje) v Uskovnici in Praprotnici, višje (za visoko poletje) na Šeh, javornici in Konjščici. Sir izdelujejo poleti v planinah, sicer doma; priprave vodi skupna sirarna. Smrekovi in bukovi gozdi. Izdaten tujski promet; gostinske in letoviške naprave v vasi, planinski dom in smuška vežbališča v Uskovnici (1J4 ure). Turistična pota na Kredarico (8 ur), na pokljuško stran, k slapoma Ribnice, na Studor, Senožeta in lludnico (po 1 uro), na Konjščioo (3 ure). L. 1907. so odkrili staroslovenske grobove iz 8. in 9. stol. na »Podolnicali« in »Žalah«. V srednjem veku so posedovali kraj radovljiški Ortenburžani (do 1418), Celjani (do 1456) in nato Habsburžani. Na koncu vasi stoji najstarejša vaška zgradba, kašča z letnico 1604. Okrog oken se še poznajo sledovi stare ornamentike. Župnija Srednja vas v Bohinju (dek. Radovljica, škof. ljubljanska) ima 2600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina (620 m) se prvič omenja 1342, nato 1502. Novo prostorno romansko cerkev so zgradili v 17. stol., sedanjo pa 1755. Cerkev je tipična svetla stavba terezi janske dobe, zgrajena po italijanskih vzorih; lega odlična. Nad glavnim oltarjem freska Fr. Jelovška (1755, renoviral Zeleznik), drugod je stene poslikal M. Koželj (1894): dva stranska oltarja imata sliki M. Langusa (Sv. Jožef in Križanje); 4 slike Mat. Warla (Krist, trpljenje). Zadnjič je bila cerkev renovirana ok. 1875. Prvotno je bila podr. radovljiške prafare. Vikariat je bil ustanovljen pred 1296. Župnija je mati župnije v Boli. Bistrici in Koprivniku. Ze 1461 je prafara pripadla ljubljanski škofiji. Cešnjica, 484-94-82-12-5. Sr so du Radovljica 29 km, žand fin Boli. Bistrica 4 kin, zdr Bohinj 4 km, žel Bistrica-Boh. jez. 4 km, š pt Boh. Srednja vas 1 km, o žup Boh. Srednja vas 2 km. Nm povpr. 598 m. Močna dolinska vas ob ban. cesti, v. od Srednje vasi, v slično zavarovanem položaju pod gorskim vznožjem. Šibko polje. Izrablja poleg bližnjih planin Javor-nice in Zajamniki (dobro uro) tudi zelo oddaljene v Komni (pl. na Kraju, Lopučnica) in na s. (Krštenica, Velo polje). Sirarna. Gostilna s prenočišči. Prazgodovinske najdbe. Gorjuše, 314-64-59-5-18. Sr so du Radovljica 24 km, žand fin pTt Boh. Bistrica 11 km, zdr Bohinj 11 km, žel Nomenj 5 km, o 10 km, š v kraju, žup Koprivnik 4 km. Šola ust. 1928, t odd. SKJ. Planinska vas, raztresena po velikem kotlu na j. robu Pokljuke; j. in v. od Ilribaricc (1095 m) leži v višini 900—980 m (Spodnje Gorjuše), na s. strani pa preko 1000 m (Zgornje Gorjuše). Zgornji del vasi ima skrilasto dno z močvirnimi ravnicami in kraškim obodom. Hiše v redkih skupinah, obkrožene s svisli in jdaninskimi stanovi. Spodnji del ima razorano ajmiško površino s suhimi dolinami, le zaselek Potok ima tekočo vodo; v kotanji Blatu presihajoče jezerce, mnogo vrtač. Njive in rovti se drže največ moren. Vodovje odteka proti Nomenju, odkoder je naselbina nastala kot stalno poseljena planina; Nomenjci imajo še vedno precej gorju-škega sveta v lasti. Vaška planina Javornik. Poleg živinoreje preživlja vas gozdarstvo, nekaj tudi še izdelovanje pip (vivčkov, čeder). Dovoz po kamenitih in strmih obč. potih: iz Boh. Bele 2 uri, iz Nomenja 1% ure, iz Boh. Bistrice 2% ure. Priljubljena in zanimiva izletna točka. Nad vasjo koča smučarskega kluba Slalom. Gostilna s prenočišči. Jereka, 186-36-32-4-0. Sr so du Radovljica 28 km, žand fin pTt Boh. Bistrica 3 km, zdr Bohin j 3 km, žel Bistrica-Boli. jez. 3 km, o žuj) Boh. Srednja vas 3 km, š Boh. Srednja vas 2 km. Nm 615 m. Zavzema v. zaključek Zgornjega Bohinja ob odcepu obč. ceste na rob Pokljuke. Sončen, mestoma puščoben svet namaka potok Jereka (Jerečnica), ki se po ozkih tesneli vštric z ban. cesto prebije v dolini Savice. Vas uporablja iste planine kot Cešnjica, posebej še planino pod Mišeljskim vrhom. Na visoki terasi nad vasjo sam. kmetija Zevtar. Podr. cerkev sv. Marjete je bila zgrajena 1502 pod vplivom renesanse, prenovljena v 18. stol. Veliki oltar nosi letnico 1685, oltar sv. Not-burge pa 1740. Glavni oltar je lep primer »zlatih« rezljanih umetnin, sicer je stavba sama preprosta. Metzingerjev križev pot. Tu se je 1902 rodil Odar dr. Alojzij, docent cerkv. prava na ljublj. univerzi, pravni pisatelj. Koprivnik, 325-56-50-6-4. Sr so du Radovljica 32 km, žand fin pTt Boh. Bistrica 7 km, zdr Bohin j 7 km, žel Bistrica-Boh. jez. 7 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1899, 1 odd. Prosv. d. »Vodnik«. Nm 969 m. Zavzema obod plitve obrobne pokljuške kotanje s središčem ob presihajočem Mrzlem potoku, ki priteka izpod Goreljeka. Vas uporablja iste pašnike kot Cešnjica in Jereka, ki sta dali naselbini prve stalne jirebivalce in jo še zdaj povečujeta. Terasi Pokrovec in Ravne sta še vedno zvečine v lasti teh izvornih vasi. Le neznaten del peščenih tal je prikladen za njive (pretežno jaro žito in zelenjadno rastlinstvo), ostalo pokriva sočna nizka trava in skoraj v isti meri smrekov in bukov gozd. Dovoz iz Jereke 1K ure, strma bližnjica iz Nomenja 80 minut. Prikladna so nadaljna pota: na Goreljek (1 uro; skupno ime za planine Vodnice, Sp. Goreljek, Črneč vrh, Poljane, Sivec itd.) z največjo letoviško kolonijo v Pokljuki s športnim hotelom smučarskega kluba Ljubljana, hotelom »Pokljuka« in okr. 10 zasebnimi poletnimi hišami, Mrzli Studenec (i*A nre), odtod zveza na triglavsko, bohinjsko in blejsko stran. Bližji izleti: Vodnikov razglednik nad Jereko (1017 m) z lepim pogledom na jezersko kotlino, Javorov vrh (1482 m, 45 minut) z razgledom na Triglav, Gorjuše. Kraj je znan kot planinsko okrevališče, ima gostilno s prenočišči, smučarske terene. Hrani precej stavbinskih zanimivosti. Župnija Koprivnik v Bohinju (dekanija Radovljica, škof. ljublj.) ima 650 duš. Pokopališče. Župno cerkev Najdenja sv. Križa so sezidali v sodobnem slogu 1791 — 1793. Cerkev je bila prvotno podr. Srednje vasi; od 1792 je župnija. Kot prvi stalni duhovnik je tu služboval 1793—1796 Valentin Vodnik. Podjelje, 133-23-23-0-0. Sr so du Radovljica 30km, žand fin Boh. Bistrica 5 km, zdr Bohinj 5 km, žel Bistrica-Boh. jez. 5 km, o pt š žup Boh. Sredn ja vas 4 km. Pobočna stopnjevinasta naselbina ob obč. poti iz jereke proti Zajamnikom, oprta na gorski terasi v višini 800—830m (Spodnje Podjelje) in 900 do 950m (Zgornje Podjelje). Ime po planini Jelje na sv. Vas ima isti izvor in podobno preživljanje kot Koprivnik, le nekaj bolj strmo prisojno lego, a pripravnejši dovoz. Vaška kapelica, postavljena okoli 1875. Star kip sv. Martina so premestili sem iz farne cerkve v Boh. Srednji vasi. Stara Fužina, 581-122-108-14-5. Sr so du Radovljica 33kni, žand fin Boh. Bistrica 8 km, zdr Bohinj 8 km, žel Bistrica-Boh. jez. 8 km, š v kraju (eksp. šole v Srednji vasi), o pt žup Boh. Srednja vas 3 km. Nm 546 m. Ima slikovito lego na skrajni v., prvotni jezerski obali in hkrati na morenskem grušču, ki ga je Mostnica nanesla izpod Triglavskega pogorja. Mcrstnica se je globoko zajedla v lastni nanos; pod vasjo se strne z Ribnico in tik pod jezerom izliva v Savico. Zemlja je v grušču in malo preperelili jezerskih terasah mestoma jako pusta, dobra poljska površina neznatna. Stalen temelj preživljanju daje živinoreja (z najstarejšo sirarno v Bohinju, ust. 1887) in gozdarstvo; propadlo železarstvo je nadomestil tujski promet. Glavni letoviški kraj v občini; 4 pensioni, več gostiln, prenočišča po zasebnih hišah, letoviške vile. V bližini (10min.) kopališče v jezeru, lepi smuški tereni in turistovska pota na triglavsko stran. Vasi pripadajo glavne planine na sz. do doline Tri-I glavskih jezer; nižje so: Voje (druga največja in najnižja bohinjska planina), Vogar, Blato, Vodični vrh, Grintovca; višje pa: Viševnik, Pri jezeru, Ovčarija, Dedno polje, Laz, Jezerce, Tosec. Kraj je dobil svoje ime po fužinarstvu, ki sega nazaj v rimsko in celo v prazgodovinsko dobo. Ostanki utrjenih topilnic so še vidni. Fužine so bile last Ortenburžanov, Celjanov in nato Habsburžanov. L. 1680. se omenjata kot njihova lastnika Jurij in Vincencij Locatelli, nato pa Angelo in Žiga Zois. Po Valvasorjevem poročilu so topili na Starem kladivu (tako se je kraj tudi imenoval) mnogo železa in izdelovali tudi žeblje. V 19. stoletju je začelo fužinarstvo radi industrijske konkurence propadati. L. 1868. je kupila Kranjska indutrijska družba vse bohinjske fužine; 1891 je ugasnila zadnja peč. Obrat so prenesli na Jesenice. Vas varujeta na obeh koncih znameniti podr. cerkvici, ob Boh. jezeru sv. Janeza, na v. strani sv. Pavla. Prva spada med arhitektonsko in pokrajinsko najučinkovitejše podr. cerkve na Slovenskem. Prvotno cerkev so postavili najbrž Ortenburžani. Sedanja stavba je bila zgrajena 1475 v preprosti gotski obliki, skladno povečana z lopo in barociziranim zvonikom, znotraj in zunaj poslikana na svež omet (več slojev), glavne freske izdelal Jernej iz Loke. V 17. stol. je dobila novo notranjščino: 1668 veliki, 1635 stranski oltar, 1711 prižnico. Stolp so postavili 1737. Zanimiva je v cerkvi slika, na kateri je upodobljen hudobec jiopolnoma bel. Na deski za oltarjem je lastnoročni podpis pesnika Val. Vodnika. Freske sv. Barbare (spominjajo na nekdanje rudokope in fužine), sv. Lenarta (zaščitnika živinorejcev) in sv. Volbenka (zaščitnika pastirjev, drvarjev in čolnarjev). Cerkvica je bila ves srednji vek važno križišče bohinjskega življa. V cerkveni lopi so se vršili sejmi, na katere so prihajali Italijani kupovat živino in železno rudo in razpečavat svoje sukno in vino. Vsako leto sta se vršila dva velika sejma. L. 1461. jih je Friderik III. prepovedal. Odslej so nosili Bohinjci sami preko Bače železne kepe, gonili živino in drobnico, pozneje nosili v »dežah« maslo, tovorih škafe in dr. Cerkvica sv. Pavla je ohranila na fasadi gotske freske iz 1. pol. 15. stol. (dobro jih je obnovil P. Zelez-nik); letnica 1529 z latinskim in glagolskim napisom. Cerkev so morda postavili že Ortenburžani, znana je od 1502. Sedanji stolp je iz 1763. Odtod doma Klementini Anton (1744—1826), ravnatelj bogoslov, študij na lj. liceju, nabožen pisatelj, jože-finec. Studor, 218-46-41-5-1. Sr so du Radovljica 31 km, žand fin Boh. Bistrica 6 km. zdr Bohinj 6 km, žel Bistrica-Boh. jez. 6 km, o pt š žup Boh. Srednja vas lkm. Nm povpr. 590 m. Leži nad ban. cesto z. od Srednje vasi, prislonjena na strmi v. rob istoimenskega vrha (999 m). Gospodarstvo in promet kot sosednje vasi. Vaška posest obsega pašnike od razglednega Studorja (1 uro, ])l. Blatice) tja do Velega polja in Aleksandrovega doma pod Triglavom: v lasti imajo tudi z. in j. stran jezera, kjer stoji vaška podr. sv. Duha, lična renesančna stavba z dobro opravo. Prvič se omenja 1502. Staro je trikratno letno romanje k tej cerkvi. Po ustnem izročilu so jo zgradili kot zaobljubo v času slabe letine. Vaščani so pošiljali v lnnichen vsako tretje leto miloščino, zadnjič ob slabi letini 1917. Ukanca (Ukanec, Konec), 12-14-0-0-0. Sr so du Radovljica 34 km, žand fin Boh. Bistrica 10 km, zdr Bohinj 10 km, žel Bistrica-Boh. jez. 10 km. o žup Boh. Srednja vas 8 km, pTt Sv. Janez ob Boh. jez. 4 km, š Stara Fužina 6 km. Nm 523 do 651 m. Zavzema osojno, valovito ravnico na z. koncu Boh. jezera zaprto med deloma prepadne gorske stene (Komarča, Peršivec, Mali vrh, Vogel). Stari jezerski breg so tod čisto zasuli tokovi Ukanške Suhe, Zagarjevega grabna in Savice, ki privre iz Komarče (805 m) v 97 m visokem slapu. Zemlja je peščena, pripravna le za pašo, ki jo tu Bohinjci slovesno zaključujejo o sv. Mihaelu. Svet spada v gospodarsko območje vasi Studor. Hiše so predvsem sezijske letoviške stavbe. Hotel Zlatorog (SPD), krasno vojaško pokopališče, ob slapu električna centrala za Bohinj. Pomembno izhodišče v dolino Triglavskih jezer (4 ure), Komno in planino na Kraju (5 ur), v južni bohinjski greben (3—4 ure); vsi ti kraji slove poleg tu-ristike po razsežnih smuških planjavah z dolgotrajnimi sne-žišči in zaznamovanimi potmi. Občina Breznica sedež Moste Preb. 1648, hiš 299, posest. 273, koč. 202, najem. 49. Površina 4766 ha: n jiv in vrtov 903, trav. in paš. 1979, gozdbv 1482, ostalo 402. Občina zavzema ves zgornji trikot Radovljiške ravni, vendar jo je treba^ radi gorskega zaledja, ki določa njen gospodarski značaj, šteti med planinske pokrajine. Pripada ji slikovito j. pobočje Karavank od v. vrha Vajneša (2024 m), preko Stola (2236 m), Belščice (1960 m) in Vis. Vrtače (2180 m) do Nemškega vrha (2077 m), odkoder se meja obrne na Begunjščico (2063 m) in po njenem z. slemenu nazaj k Savi Dolinki. Tako oklepa vso gorsko dolino Završnice, ki je izdolbla globok jarek med mogočnim karavanškim grebenom in Pečmi, mnogo nižjim (658—1120 m) slemenom tik nad ravnino, ki spada že v sklop Savinjskih Alp. Prisojno karavanško pobočje je skoraj do vseh vrhov pokrito s trato; srednje lege imajo precejšnjo gozdno površino, ki pa je v gorskih policah ob studencih iz-trebljena za planine (900—1600 m visoko). Po ogromnih drčah polže navzdol beli posipi melišč in ustvarjajo za kraj tako značilne proge, znane pod posebnimi ljudskimi nazivi (monstranca, kelih i. p.). Plazovite in skalnate so tudi Peči, na več mestih povsem nedostopne. Manj je razgibana ravan, ki jo obroblja za 70—80 m poglobljeno savsko korito. Pokrita je s prodom, zato nima tekočega vodovja, vendar pa precej močno preperelino; po večini je tu možna izraba tal za njive, drugod vsaj za travnike; pusti pašniški svet je omejen le na ozko obsavsko področje. Tako se praviloma vrste od Save do vrhov kulturni pasovi; v ravnini naselbine in polje, na obeh straneh Završnice pomladni pašniki, više gozd, med njim poletni, najviše pa ovčji pašniki. Poljski pridelki zadoščajo le kmetom, za prodaj preostaja živina, zlasti pa sir in mleko, nekaj tudi lesa. Svet je ugoden za sadje, manj za čebelarstvo. Kmetski naseljenci se vedno bolj oprijemljejo tovarniškega dela (Jesenice, Javornik), napreduje tudi obrtni sloj. Važne dohodke prinaša še tujski promet, ki stalno narašča. Turistom je na razpolago 5 večjih planinskih domov (Valvasorjeva in Prešernova koča na Stolu, Vilfanova koča in Roblekov dom na Begunjščici, koča na Zelenici). Letoviščarji se drže podgorskih vasi, odkar pa je (tik pred svetovno vojno) nastalo z zgradbo završniške vodne centrale umetno jezero pod Stolom, se je v okolici razvila vrsta zasebnih letoviških zgradb, ki segajo tudi v razgledne planine (Zabreška pl., ca 1200 m). Gorska pota so dobro oskrbovana in zaznamovana. Izborili smuški tereni (Zelenica, Begunjščica, Srednji vrh). Tujski promet je povzročil, da se je kot prometno središče razvila zlasti Žirovnica, stikališče obeh dovoznih žil, železnice (postaja) in drž. ceste, hkrati pa tudi meja med pretežno kmetskimi vasmi na v. in obrtnimi ter delavskimi selišči na z. Pod Stolom, zlasti v Zirovniški planini in pod Zelenico so bili nekdaj jeseniški železni rudniki: mnogo sledov je še videti okrog Valvasorjeve koče, nekdanjega rudnega upravnega poslopja; zeleniški rudokopi so prenehali šele v tem stoletju. Breg, 82-16-14-10-3. Sr so du zdr Radovljica 7 km, žand Begunje 7 km, fin Jesenice 8 km, žel pT Žirovnica lkm, o š Breznica 2 km, žup Breznica 3 km. Nm 537 m. Prometno važno selišče ob prehodu (obč. cesta in most) čez Savo Dolinko. Najbližja pot v Gorje in na Bled, prirejena tudi za avtomobilski promet. Hkrati edini kraj v občini, ki se je razvil na savskem bregu. Preživlja se s kmetovanjem in delom v tovarnah. Njive so šibke in plitve, največ sveta v travnikih. Nekaj sadjarstva. Podr. cerkev sv. Radegunde. Breznica, 121-22-20-15-3. Sr so du zdr Radovljica 6 km, žand Begunje 5 km ali Javornik 6 km, fin Jesenice 7 km, žel pT Žirovnica 2 km, O 2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1836, 6 odd. SKJ, PJS, Gas., Vincenc. konfer., Slov. kat. izobr. d. Nm 544 m. Osrednja podgorska vas z lepo prisojno lego, zavarovana s Pečmi (892 m) proti s., umaknjena v breg, pičel km od drž. ceste. Dovoz z vsemi vozili po obč. cesti. V zad. stol. je doživela majhen porast kot sedež župnije, ohranila pa je skoraj neokrnjen kmetski značaj. Zadružna mlekarna. Preko Peči dobro utrta steza v dolino Završnice (K ure). Župnija BrezniCa (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 1870 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Žalostne M. b. je bila zgrajena 1821, ko so sem prenesli sedež župnije od cerkve sv. Klemena na Rodinah (gl. Rodine). Hrani gl. sliko Jan. Subica, 3 Ogrinove, 1 Metzingerjevo. Znameniti rojaki: bratje Janša: Anton (1734—1773), slikar in čebelar, utemeljitelj čebelarstva v Avstriji; Lovro (1749—1812), prof. pokrajinskega slikarstva na Dunaju; Valentin (1747 do 1818), risarski mojster na dun. akademiji; Zemlja Josip (1805 do 1843), pesnik in filolog. Dosioviče (Doslovce), 112-22-20-15-6. Sr so du zdr Radovljica 6 km, žand Begunje 4 km ali Javorniški Rovt 7.5 km, fin Jesenice 7 km, žel pT Žirovnica 2 kin, o 2 km, š žup Breznica 1 km. Nm 542 m. Prikupna vrstna vas ob obč. cesti tik v. od Breznice, 1 kin nad drž. cesto. Srednje rodovitno peščeno polje, močni jelovi gozdovi, nekaj sadja, čebelarstvo; glavni dohodek iz živinoreje. Tu se je 1871 rodil župnik Finžgar Franc Sal., eden vodilnih pisateljev novejše dobe, dramatik, urednik Moli. družbe; verjetno tudi dijaški mecen Knafelj Luka (okr. 1620 do 1671), ustanovnik številnih štipendij. Moste, 235-37-35-32-8. Sr so du zdr Radovljica 10 km, žand Begunje 6 km in Javornik 4 km, fin Jesenice 6 km, žel pT Žirovnica 0.5 km, o v kraju, š žup Breznica 2 km. Nm 551 m. Dolinska vas v prometni legi ob izstopu Završnice iz gorskih tesni in ob mostu z drž. cesto. Nad hišami visok železniški most. Ukvarja se v majhni meri s poljedelstvom in živinorejo. Večje število obrtnikov, nekaj delavcev, gostilne, prenočišča. Radi poletnega hladu in slikovite okolice priljubljeno manjše letovišče. Stikališče vseh gorskih poti ob Završnici (Valvasorjeva koča 1 Vi ure, Stol 5 ur, enako Zelenica in Begunjščica). Rodine, 101-17-15-11-3. Sr so du zdr Radovljica 5 km, žand Begunje 2 km in Javornik 7 km, fin Jesenice 8 km, žel pT Žirovnica 3 km, o 4 km, š žup Breznica 2 km. Nm 545 m. Izrazita kmetska vas v položnejšem v. vznožju Peči (1120 m), lkm nad drž. cesto. Dostop z vsemi vozili. Pod vasjo kup dveh moren-skih nasipov in nekaj močvirnega sveta (paša). Izhodišča zaznamovanih gorskih poti k Sv. Petru (1 uro), gorenji Završnici in na Begunjščico (Vilfanova koča 3 ure). Podr. cerkev sv. Klemena je bila zidana 1602 na mestu prejšnje pogorele cerkve. Sedež radovljiškega vikariata in pozneje župnije od 1788—1821. Prenovljen Layerjev križev pot. Selo, 118-24-21-17-5. Sr so du zdr Radovljica 9 km, žand Begunje 6 km ali Javornik 5 km, fin Jesenice 7 km, žel pT Žirovnica 1 km, o 1 km, š žup Breznica 1 km. Nm 565 m. Trdna kmetska vas v slikovitem prisojnem bregu nad drž. cesto jv. od Žirovnice. Prodajajo les (v Moste), mleko in sadje v Javornik in Jesenice. Večja letoviška gostilna. Steza k jezeru ob Završnici (% ure), razgledna višinska pot v Brežnico. Smokuč, 223-42-38-21-5. Sr so du zdr Radovljica 6 km, žand Begunje 3 km ali Javornik 6 km, fin Jesenice 7.5 km, žel pT Žirovnica 2 km, o 3 km, š žup Breznica 1 km. Nm 540 m. Zaokrožena naselbina z zavarovano sončno lego pod v. vznožjem Peči. Preko teh slikovit razgleden kolovoz mimo znamenja v sedlu (878 m) k Završnici, hkrati pot k vaški planini pod Srednjim vrhom. Dovoz kot Rodine. Gostilna. Pri Znidarju hišna slika sv. Barbare, Layerjevo delo. Odtod doma msgr. Zupan Tomo (r. 1839), nar. delavec in pedag. pisatelj. Prešernov biograf. Vrba, 113-24-18-6-4. Sr so du zdr Radovljica 6 km, žand Begunje 6 km in Javornik 6 km, fin Jesenice 8 km, žel pT Žirovnica 2 km, o 3 km, š žup Breznica lkm. Nm 539 in. Leži na odprtem polju, vrh terasnega zavoja, med železnico in drž. cesto, oddaljeno za pičel km kolovoza. Preživlja se s kmetijstvom, ki izrablja plodnejšo zgornjo ravninsko ploskev za njive, nižjo obsavsko stran s šibko prstjo pa za pašnike, deloma travnike. Zelo obiskana izletna točka, dostopna z Bleda v 1 uri, iz Žirovnice v ^ ure. Na v. strani vasi pomembna podr. cerkev sv. Marka, ki je ohranila sledove prvotne gotske oblike; lepe freske na j. strani (Sv. Krištof, Križanje), delo Jerneja iz Loke. Rojstni kraj lj. škofa Pogačarja dr. Janeza (1814—1884) in Prešerna dr. Franceta (1800—1849), prvega velikega pesniškega genija med Slovenci. Zabreznica, 191-38-36-30-4. Sr so du zdr Radovljica 7 km, žand Begunje 6 km in Javornik 5 km, fin Jesenice 7 km, žel p T Žirovnica 1.5 km, o 2 km, š žup Breznica 0.5 km. Nm 558 m. Vrstna kmetska vas ob stiku podgorske obč. ceste z drž. Na vaški planini pod Stolom, ki slovi po obsežnem lepem razgledu (1200m), letoviško selišče. Preživlja se s kmetijstvom: za prodaj ostaja nekaj lesa, mleka, živine, sadja, jajc. Izdatno čebelarstvo. Gostilna s prenočiščem. Pota kot Selo in Žirovnica. Vaško znamenje s soho sv. Lavrencija, ki so jo 1821 prenesli iz tedaj podrte cerkve sv. Lavrencija sredi Peči. Žirovnica, 352-57-56-45-8. Sr so du zdr Radovljica 9 km, žand Begunje 7 km in javornik 5 km, fin Jesenice 6.5 km, žel pT v kraju, o 0.5 km, š žup Breznica 2 km. Nm 560 m. Glavni prometni in letoviški kraj v občini z izvrstno lego ob izstopu savske in završniške doline v ravan in stikališču železnice z drž. cesto in vseh gorskih in ravninskih poti. Za vasjo cevovod glavne elektrarne KDE, s prodorom skozi z. konec Peči (6-58 m) tlo centrale v savskem koritu. Kmetska posest deloma razdrobljena, večino imajo že obrtniki in tovarniški delavci. Pet letoviških gostiln, zelo obiskana planina z lepim razgledom (1195 m). Za prodaj sadje, mleko, jajca, jelov les. Pota ista kot Moste. Podr. cerkev sv. Martina s. nad vasjo se učinkovito sklada s pokrajino. Zidana je v gotskem slogu v začetku 15. stol. Gotsko slikan presbiterij z lepim slavolokom. V bližini so odkrili staroslovensko grobišče. Tu so se rodili: Čop Matija (1797—1835), Prešernov mentor, vodilen kritik in estet svoje dobe, »velikan učenosti«; njegov brat Janez (1810—1846), fin. uradnik, nar. delavec in prevajalec; Svetina dr. Ivan (1851 do 1936), č. kanonik, prof. matematike in verouka. Občina Dovje-Mojstrana Preb. 1499, hiš 244, posest. 35, koč. 0, najem. 99. Površina 10.351 ha: njiv in vrtov 164, trav. in paš. 1792, gozdov 4649, ostalo 3746. Občinsko ozemlje je stisnjeno med vrhove Karavank in Julijskih Alp. Globoka Gornjesavska dolina odpira svet le proti jv. in sz. V teh smereh potekajo tudi glavne prometne zveze, žel. proga in ban. cesta. Prečna dolina Vrata in nekaj krajši Kot razčlenjujeta svet proti j. in odpirata pogled v osrčje Julijskih Alp, na jionosni Triglav. Voda se steka v Savo Dolinko, ki se ji pridruži izpod Karavank le nekaj manjših potokov kakor: Belica, Mlinca, Presušnik in Sedučnikov potok ter Bistrica, ki priteče izpod Triglava. Pokrajina ima povsem alpski značaj. Poletja so kratka in ne prevroča, zato se drže velika snežišča ob vseh višjih vrhovih in je nevarnost pozebe podaljšana še daleč v poletje. Vkljub manj povoljnim podnebnim razmeram uspevajo tu še vsa žita in ostali poljski sadeži toliko, da v glavnem krijejo domače potrebe. Manj rodovitni svet predstavljajo zložni in prisojni obronki Karavank, ki jih prekriva ilovnata, mestoma plazovita plast prsti. Nižinska tla so delo rečnega nanosa in zato manj rodovitna. Kulturni svet je omejen le na Savsko dolino in najnižja pobočja. Ostalo površino predstavlja visokogorski svet, obrastel z obsežnimi iglastimi gozdovi, iznad katerih se bočijo strmi skalnati vrhovi. Nad gozdovi obširni planinski pašniki. Prebivalci se do s/3 bavijo s poljedelstvom in živinorejo, ostali z raznimi obrtmi in delom v tovarnah. Odkar je lesna trgovina v zastoju, nudi prebivalstvu edini znatnejši zunanji vir dohodkov dobro se razvijajoči tujski promet. Dovje in Mojstrana sta znani izhodišči za ture v Julijske Alpe in Karavanke. Tako vodi od žel. postaje Dovje-Mojstrana dvoje zaznamovanih potov ob potokih Belici in Mlinci na Kepo (2144 m, 5 ur) ter po grebenih proti v. na Golico (1835m), proti z. pa preko Korenskega sedla (1071 m) na Peč (1511 m). Z vseh vrhov Karavank je lep razgled na Koroško, na Savsko dolino in vrhove Julijskih Alp. Skozi Mojstrano vodi pot v veličastno gorsko dolino Vrata, ki jo zaključuje preko 1000 m visoka severna stena Triglava (2863 m). V spodnji tretjini Vrat pada s stene v dolino 40m visok, veličasten, dvojen slap Peričnik, nad njim ca 20 m visok drugi šum. Konec doline stoji hotel SPD Aljažev dom (998 m, 3 ure), odtod dobro zaznamovana in zavarovana pot na Triglav (To-ininškova in preko Praga), pod njim Staničeva koča (2461 m) in Triglavski dom na Kredarici (2515 m) ter na Škrlatico (2738 m), katere vrh krasi visok železen križ, podobno kakor vrh Triglava znani Aljažev stolp. Drug zložnejši dohod po občinskem ozemlju na Triglav gre skozi dolino Kot (8 ur). Za smučarje koča na Mežaklji. Dovje, 611-11-30-0-38. Sr du Radovljica 26 km, so zdr fin Kranjska gora 13 km, žand Mojstrana 0.7 km, žel Dovje-Mojstrana 0.7 km, o š žup v kraju, p Mojstrana lkm. Šola ust. 1854, 5 odd. Kmet. nad. š., Gospod, nad. š. Javna knjiž., SKJ, PRK, PJS, PCMD, PSPD, Gas., Tujsko prom. d., PČD, Strel, druž. Elektrika, vodovod. Nm 703 m. Lepa dolinska naselbina, prislonjena na prisojno pobočje Kepe (planini Brinje in Planica). Ozemlje sestavlja velik vršaj, delo številnih studencev, ki dajejo danes vasici vodo za vodovod. Po terasi niže vasi ban. cesta Jesenice—Podkoren, prav ob Savi žel. proga. Hiše so večinoma zidane in krite z lesenimi strehami. Prebivalci se bavijo večinoma s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. V zadnjem času se dobro razvija tujski promet. K vasi spadata zaselek Belica in sam. kmetija Sedučnik. Ob iztoku potoka Belice velika vodna žaga. Pri Belici so še pred nedavnim kopali lapor za cementno tovarno v Mojstrani. Vas je znano izhodišče za ture v Karavanke in Julijske Alpe pa tudi prijetno gorsko letovišče in zimska športna postojanka. Kraj se omenja že 980 in ponovno 1033, ko ga je cesar podaril brižinskim škofom; ti so ga priključili škofjeloški go-spoščini. Vas je trpela od povodnji v 1851. 1878 (dvakrat), 1882, 1885, 1926; večji požari so jo upepelili 1847, 1854 in 1900. Župnija Dovje (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 1488 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela. Prvotno stavbo so zgradili v zač. 14. stol. nemški kolonisti grofov Ortenburžanov. L. 1829. so cerkev prenovili v renesančnem slogu in ji prizidali kapelo na j. strani, kor in pod njim lopo. V 1928—1930 je bila prenovljena vsa cerkvena notranjščina. V zid pokopališča vzidana plošča z napisom spominja na francoske čase. Slika Brezmadežne je delo II. Langusa. V zunanjo steno so vzidali 1927 nagrobni spomenik znamenitega »triglavskega« župnika Aljaža, jiospeševatelja turizma in skladatelja. Vojni spomenik iz 1925. Prvotno je bila cerkev podr. radovljiške prafare, od 1362 vikariat in od 1491 samostojna župnija. Patronatske pravice so izvrševali do 1418 Ortenburžani, nato do 1456 Celjani, pozneje Habsburžani. Od teh je jiatronat prešel na graščino Loko, ki ga je obdržala do 1912. Rojstni kraj Klančnika Janeza (1823 do 1871), trgovca s slonovo kostjo; bil je prvi Evropejec ob sr. Kongu. Mojstrana, 888-133-5-0-frl. Sr du Radovljica 26 km, so zdr fin Kranjska gora 13 km, žand p v kraju, žel Dovje-Mojstrana 0.6 km, o š žup Dovje lkm. Nm 641 m. Leži j. od Dovja, na terasi ob sotočju Save in Bistrice. Lične zidane hiše, razpore- jene na obeh bregovih Bistrice. Nastanek in razvoj vasi je v zvezi s fužinarstvom in cementno tovarno, ki so jo pred nedavnim opustili. Tovarna s par sto metrov dolgim in visoko speljanim vodovodom sameva ob vstopu v Vrata. Vas je mnogo trpela radi divjanja Bistrice, ki je zdaj regulirana. Ob prehodu iz Kota v Krmo zaselek Zgornja Radovina. Večina prebivalcev se bavi z obrtjo, manj z živinorejo, poljedelstvom in lesno industrijo. Planine v Kotu in Vratih. Izdaten dohodek donaša tujski promet. Za udobnost letoviščarjev in turistov (izhodišče za ture v Julijske Alpe) skrbi hotel Triglav in več gostiln s tujskimi sobami. Na razpolago je več izprašanih gorskih vodnikov. V Valvasorjevi dobi je obstajal v Mojstrani bogat železni rudnik. Podr. cerkev sv. Klemena je zeio stara čisto romanska stavba. Po tradiciji je bila zgrajena na mestu, kjer sta na svojem potovanju v Rim (868) prenočevala sv. brata Ciril in Metod, ki sta nosila s seboj ostanke sv. Klemena. Mali cerkveni zvon je iz U. ali 15. stol. Kapelo sv. Cirila in Metoda v Vratih (1015 m) poleg Aljaževega doma je 1928 postavil Aljažev klub. Kapelico Vnebovzetja Dev. M. je zgradil hkrati s kočo župnik Aljaž 1896. V vasi je deloval Ambrožič Mihael (1846—1904), organizator čebelarstva. Od tod doma Lavtižar Fran (1874—1930), min. tajnik in šolski nadzornik, organizator dobrodelnosti in ustanovitelj Karitativne zveze. Občina Gorje Preb. 3199, hiš 610, posest. 89, koč. 484, najem. 37. Površina 13.644 ha: njiv in vrtov 440, trav. in paš. 3680, gozdov 7389, ostalo 2135. Gorjanska občina sega od prvega podolja s. nad Bledom do blizu pod vrh Triglava, na sz. do s. roba Mežaklje, od Jesenic dalje pa do Save Dolinke. Na meji Gorenjske ravni leže nizki griči in slemena, prekinjena po toku Radovine in njenih dotokov Ribščice in Rečice, ves ostali svet pripada gorskim planotam v Pokljuki in Mežaklji. Ob sz. koncu Pokljuke nadaljuje dolino Radovine mogočna koritasta dolina Krma, položena v skalnat okvir Rjavine (2532 m), Vernarja (2225 m), Tosca (2275 m), Draškega vrha (2243 m) in Debele peči (2007 m). Pokljuka predstavl ja okrog 10 km široko in nekaj daljšo kraško stopnjevinasto planoto, ki se naslanja na Triglavsko skupino in pada h Gorjanskemu kotu; v najvišjem predelu je polna globokih »kont« (Meja, Klek, Pekel i. p.), nižje prevladujoče površje (v višini 1200—1300 m) je ponekod povsem ravno, drugod prekinjeno s suhimi dolinami in barji, le proti Savi Bohinjki prehaja v kopaste vrhove (Ilotunjski vrh 1106m, Kokošinjica 1393 m, Goli vrh 1365 m). Tod leže v gosti vrsti zasebni rovti in planine, ostala planota ima le redke trate (planine: Javornik, Kranjska dolina, Mrzli studenec); sicer pa je v lasti verskega sklada in pokrita z odličnim smrekovim in macesnovim gozdom tja do višine 1750 m. Mežaklja je podaljšek Pokljuke med Radovino in Savo Dolinko, razgiban s suhima dolinama in nagnjen na j. in z. Ob obč. meji ima najvišje vrhove v Repi-kovcu (tudi Jerebikovec, 1593 m), Petelinu (1446 m) in Plavskem vrhu (1299 m), dočim je jv. obrobje močno razklano (dolina Rečice, Poljane, Vintgar). Vodovje tega ozemlja je preusmeril bohinjski ledenik, ki je zavrnil Radovino skozi Vintgar in skupno z radovinskim iu savskim ledenikom dal zadnjo obliko Gorjanskemu kotu. Radi tega se tod rodovitnost in sestava tal hitro menjavata. Ker poljske zemlje primanjkuje, se kmet bavi zlasti z živinorejo, deloma živi od gozda, manjši posestniki se preživljajo s prevozništvom, bliže Save pa z obrtjo in tovarniškim delom. Poleg lesa ostaja za prodaj sir in mleko, živinska prireja, fižol, zelje, precej sadja in goznili sadežev. Mnogo pokupijo domači delavci, za ostalo imajo ugoden trg v nej>o-sredni bližini (Bled, Jesenice). Kot domača obrt je razvito in daleč znano izdelovanje živinskih zvoncev. Občinsko in srenj-sko lovišče Zasipa je vzel v najem kraljevi dvor (ca 7500 ha); ta redi v Krmi mnogo jelenov. Ribolov je last K1D. Velikemu prometu je kraj približala šele bohinjska železnica, ki ima tod dve postaji. Naselbine vežejo med seboj ban. ceste: Javornik— Bled, Sp. Gorje—Krnica, Bled—Zasip, Zasip—Podhom. Za avtomobilski promet sta prirejeni še pokljuška cesta Gorje—Mrzli studenec—Rudno polje (odtod le še 4 ure do Triglava) in rado-vinska pot, ki ima zvezo s Krmo in preko Kosmačevega sedla na Mojstrano. Cestne gradnje so visoko povzdignile tujski promet. Dotlej so bile turistom in izletnikom, deloma letovišča r jem dobro znane le Gorje in pot skozi Vintgar, poslej so dobile sloves številne druge pokrajinske lepote in zanimive talne oblike, s katerimi je pokrajina kar posejana, zlasti pa se jf: zvišalo število letoviščarjev in celo stalnih naseljencev v planinskih zdraviliščih v Pokljuki (Mrzli studenec, Kranjska dolina, Goreljek). Planinska in smučarska zavetišča imajo še v Mežaklji, Krmi in v Blejski koči. Gorske trase za smučarje, ki imajo na Pokljuki skakalnico, odtod pa zveze na Draški vrh, Lipanco, Javornik, Klek in Kranjsko dolino. Občina se je uvrstila s tem med naše prve tujskoprometne pokrajine s celoletnim obiskom gostov. Blejska Dobrava, 576-85-11-59-15. Sr so du Radovljica 20 km, žand Javornik 4 km, zdr fin Bled 6 km, žel p š v kraju, o 4 km, žup Zasip 4 km. Šola ust. 1887, 2 odd. SKJ, PRK, PJS, Ml. j.. Gas., Savez met. rad. Nm 577 m. Leži na ravnici, nanosu Save Dolinke med Borštom in Homom, pred izlivom Radovine. Pretežno kočarji in delavci, ki so preje imeli zaslužek v do-bravski tovarni elektrod, zdaj pa na Jesenicah in Javorniku. Njiv primanjkuje, obsežni travniki in gozd. Nekaj obrtnikov, gostilne s prenočišči. Izhodišče k slapu Šum, 20 m visokem padcu Radovine ob izstopu iz Vintgarja, naše najlepše alpske tesni z do 200 m visokimi stenami. V Vintgar ju pol ure hoje po Žumrovih galerijah; 50 m nad dolino železniški most. Ob Šumu elektrarna. Podr. cerkev sv. Štefana je preprosta stavba, v sedanjo obliko prezidana 1743, podaljšana še 1861; Srce Mar. in križev ]>ot slikal J. Potočnik. Do 1788 je podr. spadala pod blejsko župnijo, zdaj pod Zasip. Grabče, 128-28-0-27-1. Sr so du Radovljica 13.5 km, žand o p š žup Gorje 0.5 km, zdr fin Bled 4 km, žel Podhom 3.5 km. Nm 612 m. Dolinska vas ob Radovini, tik pod ban. cesto iz Zg. Gori j v Krnico. Zaselek Dolgo brdo (letovišče). Brez kmetij; obrtniki, gozdni in industrijski delavci z nekaj zemlje. Zaga, 2 mlina, gostilna. Krnica, 320-62-0-62-0. Sr so du Radovljica 14.5 km, žand o p š žup Gorje 1 km, zdr fin Bled 4 km, žel Podhom 4 km. Nm 625 m. Zavzema polkrožni kotlič ob zavoju Radovine okrog j. Mežaklje. Stikališče cest na Pokljuko, ob Radovini in na Gorje. V prodnatem svetu se izgublja iztek Ribščice; od j. priteka regulirani Hotušnik. Vas se preživlja večinoma z obrtjo (ope-. karstvo, mlin, žaga, mizarji, tesarji), prevozništvom in gozdnim delom. Nabiranje gozdnih sadežev. Gostilna, lesna trgovina. K. naselbini spadajo više ležeči zaselki: Pokljiika, Zabrezno (letoviško selišče), Postojna (kočarsko in delavsko naselje), Hotunje (soteska »Vrtci«, skalnata dvorana »Pokljuška luknja« in Galerije kraljeviča Andreja), Zatrnik. Ob končnem stiku stare in nove pokljuške ceste leži Mrzli studenec, imenovan tudi Močilo (1214 m, 3 ure), ena najlepših planinskih postojank s poslopji šumske uprave, delavskimi kočami in večjo gostilno; od tu je prehod na Goreljek in Rudno polje (konec pokljuške ceste velik planinski hotel). Krnica se prvič omenja sredi 11. stoletja. Mevkuž, 123-24-1-22-1. Sr so du Radovljica 12.5 km, žand o p š žup Gorje v kraju, zdr fin Bled 3 km, žel Podhom 3 km. Nm 623 m. Polkrožna naselbina med vznožjem Višelnice (732 m) in d. bregom Radovine. Mali posestniki in industrijski delavci, izdelovanje zvoncev. Mlin in žaga. Dostop z avtom, 200m od ban. ceste. Podr. cerkev sv. Miklavža v poznem gotskem slogu (16. stol.) je po tradiciji sezidal radovljiški grof v zahvalo za srečno rešitev iz gozda, v katerem se je na lovu zgubil (slika psa in zajea na zvonu). Baročni zvonik (1739) je okrnil staro fresko sv. Krištofa. Podhom-Sebenje, 281-63-11-49-3. Sr so du Radovljica 9 km, žand o p š žup Gorje 3 km, zdr fin Bled 3 km, žel Podhom v kraju. Podhom je v jedru kmetska vas nad žel. postajo <560 do 580m). Lepo zaokrožena skupina hiš, dobre njive, mokrotni travniki v Blatih, paša na Homu. Zadnji čas imajo večino mali posestniki, ki so obenem gozdni, tovarniški ali železniški delavci, deloma obrtniki. Tovarna lesnih izdelkov, 2 restavraciji, hotel. Manjše, zelo mirno letovišče, dostopno z avtom. V zaselku Vršče (ob vstopu v Vintgar) v vzvišeni legi observatorij prof. Belarja. Ob Radovini zaselek Spodnji Graben. Sebenje je pretežno delavsko selišče, v smeri na Zasip tik pod Homom. Lep razgled. Dostop z avtom. Prebivalci obdelujejo zemljo, večina najeto od podr. cerkvice sv. Trojice, ki jo je zgradila j»o 1582 grofica Marija, zadnja iz rodu Lenkovičev, jo obdarila s posestvom in si tu izdrala grobnico. Arhitektonsko zanimiva zgradba, ob vhodu zidana lopa s korom. Kapela ima zvon iz 15. ali celo 14. stol. Vas se omenja že v 2. pol. 11. stoletja. Poljšica, 288-57-8-46-3. Sr so du Radovljica 10 km, žand Gorje 2 km, zdr fin Bled 3 km, žel Podhom 2 km, o p š žup Gorje lkm. Nm okr. 575 m. Razmaknjena vas z lepo, nekoliko dvignjeno vznožno lego ob izstopu Rečice izpod Trate (688111). Zaselek Trata (Za Trato). Za vasjo podzemski jami (zijalki). Cele kmetije so v manjšini proti manjšim posestvom, nekaj je tovarniških in železniških delavcev. Prodajajo les, živino, sadje in mleko. Dostop z vozom, 1 km od ban. ceste v Gorjah. Radovina, 127-22-3-17-2. Sr so du Radovljica 26 km, žand o p žup Gorje 14 km, zdr fin Bled 20 km, žel Podhom 17 km, š Dovje 6 km. Raztresena naselbina v dolini Radovine med Pokljuko in Mežakljo, ki se ob vhodu v Krmo začne z Zgornjo Radovino (nm 705—790 m, 4 ure od Gorij). Obsega še Srednjo Radovino (nm 695 m) in Spodnjo Radovino (639 m), ki je izrazita delavska naselbina in se po nekdanjih fužinah imenuje tudi Fužine. Zemlja in velika elektrarna v lasti KID na Jesenicah (daljnovod preko grebena). Vodovod iz Zmrznika za blejsko in domačo občino. Nad vasjo v Mežakljd planinski kmetski zaselek Pernike (okr. 840 m). Vsi zaselki razen Pernika so dostopni z avtomobilom. Spodnje Gorje, 530-106-11-89-6. Sr so du Radovljica 10 km, zand Gorje 0.5 km. zdr fin Bled 3 km, žel Podhom 3 km, o p š žup Gorje lkm. Nm 569 m. Prometno važna naselbina ob križišču cest na Radovino, Pokljuko, Jesenice in Bled. Tu se vršita vsakoletna gorjanska sejma za blago in živino. Kmetski izvor vasi so zabrisali številni priseljenci, ki so mali posestniki, gozdni in tovarniški delavci, prevozniki in obrtniki. Lesna trgovina, dve j)arni žagi. več gostiln. Vaški gozdovi, večinoma smrekovi, leže na Mežaklji in Pokljuki, planine le na Pokljuki. Travniki so zamočvirjeni, njive ne nudijo dovolj za prehrano. Vaško območje se nadaljuje v smeri ceste na Jesenice z zaselkoma Zgornji Graben in Fortuna; ob poti lep slap Radovine, v dolini Poljani legendarni skalnati steber »Baba«. Podr. romansko cerkev sv. Ožbolta so sezidali 1629, 1844 pa popravili; preprosta stavba brez stilnih posebnosti; Potočnikova slika M. b. Spodnji Lazi, 76-16-3-13-0. Sr so du Radovljica 14 km, žand Gorje 2 km, zdr fin Bled 6 km, žel Podhom 5 km, o p š žup Gorje 2.5km. Nm povpr. 700m. Leže na prisojni polici ob j. robu Mežaklje. Hišna imena kažejo, da je vas nastala v krčevini. Preživlja se s kmetskim delom in gozdarstvom. Dovoz po obč. kolovozu, l!4km od ban. ceste v Grabnu. Radi vzvišene lege prostran razgled. Višelnica, 86-16-5-10-1. Sr so du Radovljica 12.5 km, žand Gorje lkm, zdr fin Bled 4 km, žel Podhom 4 km, o p š žup Gor je 0,5 km. Nin 630 m. Vznožna vas z bogatim razgledom pod enako zvanim hribom (732 m) med Sp. Gorjami in Mevkužem, ki ju veže ban. cesta. Preživlja se s kmetovanjem in obrtjo (izdelovanje zvoncev). Zasip, 312-69-20-48-1. Sr so du Radovljica 8 km, žand Gorje 4 km, zdr fin pTt Bled 3 km, žel Podhom 2 km, o Gorje 5 km, š žup v kraju. Sola ust. (859, 1 odd. PJS, Gas., Prosv. d. Nm 553 m. Leži v j. vznožju lloma (844 m), ki je po Radovini odsekan del Mežaklje, oh cesti z Bleda in Podhoma. Po značaju se približuje tipu kmetskih vasi na 1. bregu Save Dolinke, preko katere vodi most; na terasi nad njim zaselek Mužje. Kmetje in manjši posestniki, zaposleni v obrti in tovarniškem delu pri KID. Zasip in Mužje se prvič omenjata v 2. pol. U. stol. Ob izletniški poti preko lloma mimo slapa Suma (pol ure) na Dobravo lepa razgledna točka podr. cerkvica sv. Katarine (634 m). Cerkev se omenja prvič že 1500. Sledovi pozne gotike (presb.), rezljan stranski oltar, lopa. Najstarejši zvon ima letnico 1720. Visoko obzidje okrog cerkve je najbrž ostanek nekdanjega tabora. Nekdaj znana božja pot. Vsako leto so domačini zaklali kravo in jo brezplačno razdelili romarjem. Župnija Zasip (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 851 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krst. je bila na novo sezidana 1778 v podobi križa z visoko kupolo. Štiri glavne slike so delo L. Laverja, Srce Jezusovo njegovega učenca M. Kavke; precej pokvarjen kip škofa Lamberga iz zelenega marmorja. Prvotna cerkev je znana že iz 14. stol. Bila je najprej podr. radovljiške prafare. Beneficij je tu ustanovil pred 1465 grof Lamberg, posestnik Kamna v Begunjah in lastnik več zemljišč v Zasipu. Patronatske pravice ima zato še danes graščina Kamen. Župnija od 1580. Zgornje Gorje, 250-46-12-30-4. Sr so du Radovljica 12 km, žand o p š žup v kraju, zdr fin Bled 4 km, žel Podhom 3 km. Sola ust. 1835, 8 odd. Gospod, nad. in Kmet. nad. š. SKJ, JS, PJS, Gas., Bral. d., PSPD, Strel. druž. Nm 605 m. Leže vrh položnega slemena, ki veže vznožje Pokl juke z izrastki Mežaklje tostran Radovine. Slikovita razgledna lega. Vas posreduje cestne zveze med vsemi deli občine. Jedro je kmetsko, posestva deloma razbita, gozdovi na Pokljuki, planine v Kranjski dolini in Radovini, pičle in plitve njive, precej sadja, prodaja mleka. Nekaj obrtnikov in delavcev. Letoviški kraj z. izhodišči v Vintgar, Radovino in Pokljuko (Pokljuška luknja 1 uro, Mrzli studenec 2'A ure. Rudno polje 3>A ure, na Triglav več poti po 10 ur). Župnija Gorje (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 2511 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. V presbiteriju so vidni ostanki prvotne gotske stavbe, zazidana okna, freske. Lična oprava, na koru Subičeva slika sv. Valentina, Laverjeve v stranskih oltarjih. Cerkev je znana že od 1173. Sedanja je bila sezidana 1687, a 1894 prenovljena v romansko-renesančnem slogu. Sprva je bila podr. radovljiške prafare, iz katere se je izločila kot vikariat že v 13. stol. L. 1377. se omenja kot župni patron grof Friderik Ortenburški. Ko so ti 1418 izumrli, je patronat prešel na Celjske grofe, 1456 pa na avstrijske vladarje. Prvi znani župnik se omenja 1465. Friderik III. je 1461 župnijo inkorporiral ljubljanski škofiji. Do tedaj je pripadala oglejskim patriarhom. Znani rojaki: Černe Jernej (1857—1906), strok. učit. kmetijstva, spisal Umno čebelarstvo; Tonejec-Samostal Matej (1846—1882), prof. na Dunaju, prirodoslovni pisec. Zgornji Lazi, 102-16-4-12-0. Sr so du Radovljica 14.5 km, žand o p š žup Gorje 3 km, zdr fin Bled 5 km, žel Podhom 4.5 km. Nm okr. 700 m. Leže ob koncu suhe doline, sz. od Gori j. Preživljajo se s kmetijstvom. Dovoz po obč. cesti iz Krnice, 1'Akm. Občina Jesenice Preb. 6793, hiš 683, posest. 626, koč. 32, najem. 0. Površina 3851 ha: njiv, vrtov, travnikov, pašnikov in gozdov 5399*, ostalo 252. Občina zavzema dolinska tla ob Savi Dolinki, strma, porasla s. pobočja Mežaklje ter ozko dolino in povirje potoka Jesenice, ki sega do grebenov Karavank. Zdravo gorsko podnebje. Glavno prometno os tvorita vzporedno z dolino in tokom Save žel. proga in drž. cesta. Občina je središče železne industrije na Gorenjskem. Odtod velika gostota prebivalcev, ki so večinoma zaposleni v tovarnah KID, pri železnici, obrti in trgovini. Pravih kmetovalcev je le neznatno število. Velik uvoz življenjskih potreščin in izvoz raznih železnih izdelkov po celem Balkanu. Izvoz lesa je nekoliko ponehal. Znaten dohodek donaša tujski promet. Lepe izletne točke v Karavankah, med njimi najbolj znana Golica (1835 m) po krasnem razgledu in bujni flori, ter obilica lepih in lahko dostopnih smuških terenov privabljajo vse leto številne izletnike. Hrušica, 888-70-47-6-0. Sr du Radovljica 21 km, so Kranjska gora 20 km, žand zdr fin o pTt š žup Jesenice 3 km, žel v kraju. Nm 610m. Prijazna vasica pod karavanškim žel. predorom. Z j. strani jo oklepata žel. progi Jesenice—Rateče— Planica in Jesenice—Podrožica, ki se po visokem nasipu vzpenja do 7877 m dolgega žel. predora. Jedro tvorijo kmetski domovi, večinoma še z lesenimi strehami in prislonjeni v prisojno pobočje, razporejeni na obeh straneh drž. ceste. Novejši del vasi so velike liiše železničarske kolonije, ki so bile zgrajene okoli predora za časa njegove gradnje (1906). Večina prebivalstva je zaposlena pri železnici in v tovarnah KID. Več lokalnih delavskih vlakov vzdržuje dnevno zvezo z Jesenicami. Ob obč. meji na koncu vasi priteče iz soteske v dolino potok Dobršnik, ki ima v svojem gornjem toku več lepih slapov. Na tkzv. »Belem polju« leži ob drž. cesti vojaško pokopališče. Jesenice, mesto, 5097-472-472-0-0. Sr du Radovljica 18 km, so Kranjska gora 23 km, žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Drž. mešč. šola, ust. 1920, 9 odd. Nar. š., ust. 1814, 23 odd. Gospodinjska š., Obrtna nad. š., Francoski tečaj, Esperantski tečaj. Društva: SKJ, RK, PJS, PCMD, PSVD, CD, PSPD, Gas., Udruž. voj. inv., Konf. sv. Lenarta, Podr. sv. Vincenca, Izobr. d. »Bratstvo«, Kat. prosv. d., Krekovo prosv. d., Klub »Espe-rantistov«, Prosv. dom, Akad. krožek, Krožek prijateljev Francije, »Soča«. Strel, druž., Jugosl. Matica, Pev. d. »Sava« in »Aljaž«, Izobr. pev. d. »Golica«, Godb. d. »Planinka«, Udruženje jugosl. nac. žel. in brod., Del. podp. d., Strok, skupina kovinarjev, D. nameščencev KlD, D. zas. in avtonom. namešč., Zveza del. in delavk kov. ind. v Jugosl., Savez metalnih radnika, Okr. d. delovodij in ind. uradn., D. obrtnikov, Skupno združ. obrtnikov Jesenice-Fužine, Združenje krojačev in liro-jačic, D. stan. najem., Pogrebno d., D. hiš. posest., Savez železn. Jug., Moto-klub, Podr. NSZ, Splošno del. zv. Jug., Ljudska kuhinja, Turist, klub »Skala«, »Orjem«, Zveza del. žen in deklet, Sah. klub, Olep. d., Koles. d. »Zarja«. Elektrika, vodovod. Nm 584 m. Leže v ozki Gornjesavski dolini. S s. obdajajo mesto prisojna, porastla in plazovita pobočja Karavank, z j. pa zelo strma apniška pobočja gozdnate planote Mežaklje. Usmerjenost doline narekuje mestnemu razvoju in prometu le dvoje možnih dohodov in sicer proti sz. in jv. Prvotno naselje, najstarejši del mesta, je prislonjeno v pobočje Karavank (Murova) in stisnjeno okoli župne cerkve, stoječe v bregu nad glavnim dnom doline. Razvoj železarstva in gradnja železnic pa sta pospešila napredek, da je dobil kraj povsem industrijski značaj. Velike tovarne na Savi. Hiter gospodarski razmah je v novejšem času združil obe naselji (Jesenice in Savo) v skupno mestno naselbino. Železniška proga Ljubljana —Trbiž ju loči v povsem industrijski mestni del Savo s številnimi delavskimi hišicami in kolonijami, ter bolj v celoto povezane trgovsko-obrtne Jesenice. Kot križišče žel. prog Ljubljiana—Trbiž in Dunaj—Trst so J. ob novih političnih * Podrobnih podatkov nismo mogli dobiti. mejah precej izgubile svoj pomen. Danes je skoraj ves promet usmerjen v notranje predele države. S širitvijo na z. so Jesenice pridobile novo predmestje v bivšem zaselku Plavžu nad iztekom potoka Jesenice v Savo. Prometno os tvori drž. cesta, ki poteka vzporedno z železnico; vzdolž nje so razporejene vse večje in lepše stavbe s trgovinami in uradi. Večina prebivalstva je zaposlena v tovarnah KID, pri železnici in v raznih obrtih. Le prebivalci skrajnih perifernih delov se v malem bavijo tudi še z živinorejo in poljedelstvom. Jesenice so pomembne zlasti kot središče naše težke železarske industrij'e. Tovarne KID zavzemajo ogromen prostor, nekaj obratov pa leži tudi na bližnjem Javorniku. Vse naprave so prometno zvezane z ozkotirno električno železnico. Tovarne so najmodernejše urejene; zavzemajo prvo mesto v državi in na Balkanu. Njih letna kapaciteta znaša ca 150.000 ton, ki pa je navadno izrabljena le do polovice. Producirajo polfabrikate in dokončne železne izdelke. Izdelujejo predvsem paličasto in fazonsko železo za uporabo v železarskih obrtih, grobe valjane žice, tenke žice in nad 1000 vrst žičnikov. Za specialne svrlie pocinkujejo izdelke trakastoga železa, hladno valjanega ali vlečenega. Znatno je tudi izdelovanje grobe, srednje in tenke pločevine v debelini od 0.25 mm do močnih oklopnih ladijskih plošč. Pričeli so tudi izdelovati vsakovrstne cevi (tudi pohištvene), specialno betonsko železo in šamotno opeko. Jeklo proizvajajo izključno iz domačega surovega železa. Uporabljajo le domač rjav premog, ki ga konsumirajo letno do 65.000 ton. Surovo železo dobiva tovarna iz Vareša in Topuska (30%), večji odstotek (70%) uvaža (iz Nemčije) kot staro železo. Tovarna zaposluje do 2600 kvalificiranih delavcev in nameščencev. Električni tok ji dajeta dve lastni hidroelektrarni in deloma še elektrarna na Završnici. Proizvode prodajajo v notranjost države in j)o ostalem Balkanu. Obrt in trgovina delata največ za domači trg, razen lesne trgovine, ki pa je sedaj v zastoju. Radi prometne lege v osrčju naših planin je mesto znano kot turistovska postojanka s krasnimi izleti v Karavanke, predvsem na Golico s krasnim razgledom in dvema plan. kočama (Spodnja 1582 m, Kadilnikova 1835 m). Z vrha Golice izleti po grebenih ob drž. meji na Klek 1754 m, sedlo Rožico 1594 m, Hruški vrh 1777 m ali pa proti v. do mogočnega Stola (2236 m). Zlasti pa ožive Jesenice v zimskem času radi lepih, lahko dostopnih smuškili terenov okoli Sv. Križa in Plavškega Rovta. idealno sankališče v lepih cestnih zavojih proti Sv. Križu. Mesto ima vse pogoje alpskega letovišča (elektrika, vodovod, več hotelov s tujskimi sobami, kopališče, park v »Hrenovick). Prometni pomen J. je narastel po zgraditvi žel. proge Ljubljana—Trbiž (1870), še bolj pa po otvoritvi turske železnice (1906), ko je tu nastalo važno žel. križišče. Kot obmejna postaja so Jesenice po 1918 dobile carinarnico in obmejni komi-sariat. J. so že od davnaj slovele zaradi železarstva. Ze Rimljani so kopali v okolici žel. rudo in z njo zakladali Italijo. Srednjeveško rudarstvo in fužinarstvo se je v 14. stol. razvilo v goratih predelih nad J. Okoliš je pripadal Ortenburškim grofom. Takrat so J. dobile trške pravice. Fužine so kmalu prešle v roke Italijanov, ki so jih premestili z gora na Javornik in Plavž. Prvi ital. posestnik fužin, Bernard Bucellini iz Berga-ma, se omenja 1526. Ta je sezidal na Savi grad, pri katerem si je s cesarjevim dovoljenjem 1538 postavil plavže. V 17. stol. so tu izdelovali najboljše jeklo na Kranjskem. Tedaj so zgradili znamenit most na verige, ki ga je 1851 odnesla povodenj. Fužinarji so po rudarskem redu iz 1575 volili lastne rudarske sodnike. Konec 17. stol. je začelo fužinarstvo propadati. Obratovala je samo še stara topilnica na Rožici, last Bucollinija iz Save. Radi dolgov so Bucelliniji prepustili fužine rodbini Garzoni, od nje pa jih je kupila 1766 rodbina Ruard, ki je začela kopati na Kočni in na več krajih pri Gorjah in Kranjski gori. Bucelliniji so 1730 začeli iskati srebrne in zlate žile; 1751 je imel Julij A. Bucellini na J. suknarno. L. 1868. je kupila vse fužine KID. Ta je modernizirala obrat z uvedbo strojev in zgradila nove stavbe. L. 1890. je premestila iz Bohinja vso železarsko industrijo na Jesenice, ker so tamošnje fužine zgorele. Tedaj so na J. zgradili novo tovarno, temelj sedanjih obratov. Protestantizem se je razširil na Jesenicah iz Radovljice in Bleda. V času franc. okupacije so imeli francoski vojaki 1809 na Jesenicah kovačnico za podkovanje konj. Ostanki kovačnice so še vidni. Požari so uničili Jesenice 1783 in 1815. L. 1929. je bil trg povzdignjen v mesto. Graščina Ruard-Bucel-lini, ki je bila zgrajena okoli 1526, je menjala gospodarje kot fužine. Grad je večkrat oblegala roparska druhal, zato je imel močno stražo, trdno obzidje in strelne line. Kosov grad, zgrajen 1521. je danes last mestne občine. Župnija Jesenice (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 6540 duš. Pokopališče. Zup-119 cerkev sv. Lenarta ima 2 stranska oltarja Al. Gotzla. Znana je že iz 1469. Nanovo je bila zgrajena 1524. L. 1930—1931 so jo prenovili in povečali po načrtu arh. Faturja. Prvotno je bila cerkev podr. radovljiške prafare, iz katere se je izločila v dobi mogočnega razvoja fužinarstva pred 1523. L. 1788. se je izločila iz nje župnija Koroška Bela, 1843 Sv. Križ. Podr. cerkev Vnebovzetja D. M. 11a Savi je bila zgrajena 1606. V njej sta 2 Potočnikovi in 1 Herleinova slika (sv. Anton). Kapelico D. M. Pomočnice kristjanov na Plavžu so zgradili «1910. Tu je v 17. in 18. stol. stala cerkev sv. Barbare, zašeitnice rudarjev. Sedaj so komaj vidni sledovi. Pomembni rojaki: Herbitz Franc (u. po 1809), duh., knjižničar dun. terezijanske akademije, Pohlinov prijatelj; Košmerl dr. Franc (r. 1864), župnik, prof. cerkv. prava na univ. v Chicagu; župnik Mesar Ivan (1832—1895), ustan. prvo sirarsko dr. v Bohinju, sirarsko šolo, delal za izboljšanje planin. • Planina (Sv. Križ nad Jesenicami), 298-68-41-20-0. Sr du Radovljica 23 km, so Kranjska gora 28 km, žand zdr fin žel o pTt š Jesenice 5 km, žup Sv. Križ v kraju. Nm 933 m. Raztresena vas v prisojnem gorskem svetu j. pod Golico (1835 m). Iz Jesenic vodi sem dobra ban. cesta, ki se v ključih vzpne prav od Savskih jam (nekdanjega rudnika za železo). Jedro vasi je okoli župne cerkve sv. Križa, ostalo sestavljajo skupinice domov na obeh bregovih potoka Jesenice, in visoko med gozdovi ležeče samotne kmetije Ment, Budnar itd. Razvite gospodarske panoge so le živinoreja, gozdarstvo in v malem poljedelstvo, ki pa ne krijejo domačih potreb; zato je večina mož zaposlenih v jeseniških tovarnah. V zadnjem času si je zgradilo v območju te vasi več premožnejših Jeseničanov svoje vile, pa tudi delavci si grade tu majhne letne hišice. Prehodna točka za izlete na Golico. V spomladanskem času mnogo snežnobelih narcis (ključavnic) in drugih planinskih cvetlic. Bogati razgledi na Julijske Alpe s Triglavom. Krasni in lahko dostopni smuški tereni (Pusti Rovt, Črni Vrh itd.). Prijazna vasica ima vse pogoje za mirno gorsko letovišče (gostišča s prenočišči, elektrika, dobra pitna voda, telefon). Ze v 14. stol. se tu omenjajo zidane železarske nemške peči in kladiva. Kraj je bil takrat last Ortenburškili grofov: njih podložniki so krčili gozdove in kopali železno rudo pod Golico, v Kočni in Belščici. Fužinarji so že 1381 dobili lastno sodstvo. Fužine so prešle konec srednjega veka v roke Benečanov; ti so jih premestili v dolino. Na Planini so prebivali poslej le mali posestniki, drvarji, oglarji in vozniki. Opuščeni rudnik (1. 1907.) in plavž Reichenberg v Savskih jamah spominjata na zadnjega Bucellinija barona de Reichenberg. Od 1872 so železokopi last KID. Župnija Sv. Križ nad Jesenicami (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 313 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Povišanja sv. Križa je arhitektonsko zanimiva podolžna stavba s kupolo. V slogu zakasnelo posnemanje gotike. Cerkev so zgradili 1683. Cerkev je bila podr. jeseniške župnije. L. 1844. je postala lokalija, 1899 župnija. V župnišču lepa teološka knjižnica z ritualom iz 1706. Plavški Rovt, 100-16-9-6-0. Sr du Radovljica 20 km, so Kranjska gora 26 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Jesenice 4km. Nm 890m. Mala vasica v prisojnem pobočju na d. strani globoko urezane doline Jesenice, ki priteče izpod Golice. Ker je plodnega sveta premalo, iščejo prebivalci zaposlitve v tovarnah KID. Živinoreja in gozdarstvo. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. Električna razsvetljava. Bližnja okolica nudi lepe smuške terene. Podmežaklja, 410-57-57-0-0. Sr du Radovljica 19 km, so Kranjska gora 24 km, žand zdr fin žel o pTt š žup Jesenice lkm. Nm 570m. Naselbina predstavlja predmestje Jesenic, delavsko kolonijo na d. savskem bregu, tik pod zelo strmimi, osojnimi pobočji Mežaklje. Dostop z vsemi vozili. Naselje ima osojno lego, da ga par zimskih mesecev ne obsije sonce, kakor ne poleti par mesecev luna. Občina Kanina gorica sedež Spodnja Lipnica Preb. 960, hiš 195, posest. 139, koč. 56, najem. 47. Površina 3820ha: njiv in vrtov 182, trav. in paš. 661, gozdov 2904, ostalo 73. Občina obsega ozemlje ob zgornji Lipnici, tja do d. brega Save in globoko v planoto Jelovico. Z. meja zapusti kmalu nad sotočjem s Savo Dolinko strugo Save Bohinjke in doseže v Lipniški planini svoj najvišji vrh (1335 m). Nato se meja izogne Kroparski gori (Črni vrh 1307 m) in Kroparski kotlini ter krene nazaj k Lipnici in Savi, ki jo doseže pod izlivom Zgoše. Okorna kraška gmota Jelovice se proti s. čedalje bolj zožuje in znižuje, njen v. rob je najprej strmo odsekan, med Lipnico in Kropo pa podrt. Lipnica z Vrčico in močnimi dolinskimi izviri odvaja vodo s kraške Jelovice. Glavna selišča spremljajo tok Lipnice, Savo dosežejo le ob ravnici nasproti Radovljice. Planoto pokriva črna jelovina, ki se na pobočjih meša z bukovjem. Jelovica skriva po večjih vrtačah planinske pašni- ke, imenovane večinoma po vaseh. Tudi vznožne ravnice razmejujejo smrekovi gozdi, močno mešani z različnimi listovci, zlasti v osojnih pasovih in strmih ježah. Ker so za poljedelstvo prikladna le manjša ravna in malo nagnjena površja, je kmetsko prebivalstvo v manjšini. Poljski pridelki zadostujejo le nekaj vasem. Izdatnejša je živinoreja, ki jo umno negujejo. Močno gozdarstvo s številnimi žagami dela tudi za izvoz. Dovoz in izvoz gre na obe žel. postaji, ki ju veže ban. cesta Radovljica—Lancovo—Kamna gorica — Podnart. Pomanjkanje plodne zemlje in ruda v Jelovici (v Pečeh) in v Vreču nad Zg. Dobravo sta vplivala na razvoj železarske obrti. Kopanje bobovca so opustili, imajo pa še kamnolom za porfir v Lanco-vem. Za tujca ima pokrajina radi svoje lepote, številnih starinskih zanimivosti in očarujočih razgledov na gore veliko privlačnost. Kot letoviški kraj se je razvila Kamna gorica, bodočnost ima še Lancovo. Brda, 35-8-8-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Radovljica 4.5 km, o 2 km. Nm 565 m. Leže v zgornjem koncu ravnice med Lancovskim hrbtom in sv. robom Jelovice (Kodrasti vrh 877m). Od Boli. Save jih ločijo morenski nasipi, od Jelovice pa suha globel nad izvirom Lipnice. Dovoz po obe. kolovozu iz Lancova (lkm). Razsežne senožeti v planjavah pod porfirnim Tolstim vrhom (885 m); med njim in pravo Jelovico leži slikovita gorska dolinica, ki je poleti poseljena (seniki). Gozdne planjave pokriva smreka, jelka, bukev in hrast. Preživljanje s kmetovanjem in gozdnim delom. Tzletna pot na Kupljenik in Bab ji zob (2 uri). Kamna gojica, 398-72-72-0-40. Sr so du žand zdr fin Radovljica 6.5 km, žel Otoče, Podnart, Radovljica 6.5 km, o 2 km. p š žup v kraju. Sola ust. 1845, 2 odd. SKJ, JS, PJS, Gas., Kat. prosv. d. Nm 495m (cerkev), vas povpr. 480m. Obrtna naselbina, stisnjena v plitvo dolinico ob Lipnici. Pogonsko silo zdtfj že redkim žebljarskim kovačnicam »vigencem« in žagi daje Lipnica in njena obrtna struga, obe s precejšnjim padcem. Preživlja se le malo z obdelovanjem plodne zemlje. "Glavni zaslužek daje žebljarstvo. Več obrtnikov, lesna trgovina. Dovoz po ban. cesti Radovljica—Podnart, nova brv na radovljiško postajo (pičlo uro). Po vojni se je tu razvilo lepo letovišče; 4 gostilne s 30 prenočišči, letoviška hiša »Jelovica«. Z višjih leg krasni razgledi, markirana pot na Suherno (dobro uro). Gozdarska koča šum. uprave na Martinčku (v Jelovici). Pusti grad (40min.). Ob Vrčici (K- ure) dva zdravilna vrelca »kislice«. Začetki železarstva segajo morda že v keltsko dobo. Gotovo pa so tu kopali rudo Rimljani. Srednjeveško fužinarstvo in piavžarstvo je tu obstajalo že v 13. ali 14. stol. Prvotne fužine na obronkih in lazih so v 15. in 16. stol. prestavili v dolino k vodi, kjer so zgradili stalne peči. Rudo so kopali na Jelovici. Rudarji in fužinarji so imeli svoj rudarski red, ki ga je izdal Ferdinand I. 1550 za Kamno gorico, Kropo in Lipnico. Kamnogoriški rudarji, večinoma Italijani, so imeli svoje posebne sodnike. Od lastnikov plavžev so posebno znani Kappusi, ki so bili 1693 radi velikih zaslug za obrt povzdignjem v plemiški stan. Železne izdelke so spravljali predvsem čez Jamnik in Sorico v Benetke, Trst, Čedad in Videm. Fužinarstvo je najbolj uspevalo v 16., 17. in 18. stol. V 19. stol. je začelo nazadovati radi pomanjkanja rud in razmaha moderne kovinske industrije. L. 1828. je pogorel večji del naselbine, 1855 pa je kuga pomorila mnogo prebivalstva. Nekoliko je oživela žebljarska obrt po 1895, ko je bila ustanovljena zadruga. Na tisočletno železarsko obrt spominjajo skoraj samo še napol razpadli vigenci in starodavni običaji spuščanja razsvetljenih barčic po vodi na večer pred sv. Gregorijem. Do tega časa so namreč obrtniki delali še pri luči, ob koncu zimske teme pa so vrgli luč v vodo, da jo je odnesla. Župnija Kamna gorica (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 685 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Trojice je skladna baročna stavba, ki jo krase oltarji Vurnikove delavnice, Gotzlov križev pot in sv. Jožef; dve Langusovi sliki. Cerkev je bila zgrajena 1648—1652, razširjena 1754—1757. Prvotno je bila podr. radovljiške prafare. L. 1751. je postala vikariat, 1787 pa župnija. Pomembni rojaki: člani rodbine Kappus pl. Pichlstain: Ivana, mati Žige Zoisa; Jožef (1664), jurid. pisatelj, operoz, vicedomski tajnik; Marko (1657—1717). mehikanski misijonar; Vladimir (r. 1885), publicist, mlad. pesnik, urednik »Lovca«. Kordeš Leopold (1808— 1879), pisec kritik, črtic in pesmi; Megušar dr. Franc (1876— 1916), zoolog in biolog; Langus Matej (1792—1855), slikal cerkve in portrete; Toman dr. Lovro (1827—1870), politik, pesnik, ustanovitelj Slov. Matice. Lanvo, 185-41-23-18-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Radovljica 3.5 km, o 1.5 km. Nm 514m. Vas leži na bregu Save nasproti Radovljici. Laborasto osnovo prikrivajo morenski nasipi. Pod vasjo se spušča v lepem ključu ban. cesta s hrbta v ravnico ob Savi. Blizu lomijo porfir. Poleg kmetovanja se vas preživlja z gozdarstvom. Na spodnji ravnici zaselek Selce, ob Savi zaselek Žaga (sedež lesne industrije, mlin, izdelovanje orgel, gostilna). Mnogo izletnih in sprehodnili potov, naravno kopališče za Cajlinovim jezom, sotočje obeli Sav. Kraj je primeren za letovanje. V gozdni samoti podr. cerkvica sv. Lamberta, zavetnika Ortenburžanov; je povečana gotska kapela, okrog nje taborsko obzidje. Mošnja, 20-4-4-0-0. Sr so du žand zdr fin žel Radovljica 6.5 km. o 1 km, p š žup Kamna gorica 1 km. Nm povpr. 462 m. Raztresene kmetije po stopnjevinah nad bregom Save, j. od Radovljice. Pokrajinsko pomemben svet, pokrit z morenskim drobirjem. Pusto ' zemljo zavzemajo gozdne krpe, plodnejša zemlja v njivah in travnikih. Samoten in slikovit svet. Spodnja Lipnica, 145-33-11-22-0. Sr so du žand zdr fin žel Radovliica 4.5 km. o v kraju, p š žup Kamna gorica 2 km. Nm 484m. Večje selišče v širšem dolinskem dnu ob potoku Lipnici, ki tu doseže ban. cesto na Radovljico. Glavno polje leži na valoviti ravni nad vasjo. Precejšnja lesna industrija, vzpe-njača za les na planoto: žage, mlin, par gostiln. Mogočen izvir Lipnice pod »Častitljivo jamo« v zaselju Kolnica: v njej opuščene fužinarske naprave. Manjše letovišče. Glede železarstva prim. Kamno gorico in Kropo. Vošče, 57-12-8-4-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Radovljica 4.5 km, o 2 km. Nm 530m. Leže na istem terenu kot Brda. na mestu, kjer se v suho globel ob vznožju Jelovice spusti močen zgornji izvir Lipnice. Dostop po kolovozu, 2 slaba km od ban. ceste. Z. od vasi krasne senožeti pod Kodrastim vrhom (877 m); za njim travnata globel s potočkom, ki pronica. ker mu je bohinjski ledenik zasul dolinski izhod do Save. Zvečine gozdarski delavci. Zgornja Lipnica, 120-25-13-12-1. Sr so du žand zdr fin žel Radovljica 4.5 km, o 1.5 km, p š žup Kamna gorica 1.5 km. Nm povpr. 520 m. Zavzema vzhodno višjo ravan nad Sp. Lipnico in ban. cesto med potokom Lipnico in Savo. Gornji del ima podobno oblikovan svet kot Mošnja, v spodnjem so plodna tla strnjena, po slemenih močan in mešan gozd. Kmetje in lesni delavci, par obrtnikov. Nad pokraiino gospoduje razgledna morenska kopa (586 m) z ruševinami Pustega gradu ("VVallen-burga), ki se dvigajo nad strmim bregom Save. Grad je bil zgrajen že v 12. stoletju. Bil je središče lipniške^ gospoščino Ortenburžanov. ki so imeli tu za ministeriale Lipniške gospode (prvič omenjeni 1228). Po 1418 so gospoščino dobili Celjski grofje, po 1456 pa Habsburžani. Ti so jo dajali skupno z Radovljico. sodstvom in mestno mitnico v najem. L. 1439. je Jan Vitovec v borbi s Habsburžani grad razrušil. Po obnovi je grad v 16. stol. pogorel in ostal v razvalinah. Občina Koroška Bela Preb. 3045, hiš 358, posest. 28, koč. 113, najem. 270. Površina 2966 ha: njiv in vrtov 134. trav. in paš. 1213, gozdov 1445, ostalo 174. Zelo hribovito ozemlje ob potokih Javorniku in Beli do grebenov Karavank. Ravninski predel občine predstavljajo samo terase in vršaji na 1. savskem bregu. Burni iglasti gozdovi na pobočjih Karavank. Večja naselja na obrobju obsav-ske ravnice, le Javorniški Rovt raztresen visoko v pobočjih. Prebivalci so zvečine posestniki in delavci v tovarnah na Javorniku. Vsi kraji imajo dobro pitno vodo in so oskrbljeni z električno razsvetljavo. Promet in zvezo občine z ostalo banovino pospešujeta železniška proga in drž. cesta (Ljubljana— Jesenice). Lepi izleti na vrhove Karavank (Stol 2236m, Vaj-neš 2102 m. Belska planina, Veliki vrh 1949 m in Golica 1835 m, 4_5 llr). Planinski in smučarski zavetišči v Valvasorjevi koči '(do 2 uri) in v Pustem Rovtu. Javornik, 2044-196-2-19-216. Sr du zdr Radovljica 13 km, so Kranjska go'ra 26 km. žand o š žup Koroška Bela lkm, fin Jesenice 3 km, žel pTt Slovenski Javornik v kraju. Nm 558 m. Radi obsežnih tovarniških objektov KID velika, pretežno industrijska vas na vznožju Karavank ob. Javorniškem potoku. Delavske hišice in kolonije so razporejene po široki savski terasi in vzdolž drž. ceste in žel. proge. Večini prebivalstva daje zaslužek le delo v tovarni. Ostale prometne in gospodarske razmere kot na Jesenicah. Elektrika in vodovod. Izhodišče izletov na Golico (1835 m. skozi Javorniški Rovt, 4 ure), Stol (2236 m) ter prehod čez Medji dol (1684m) in drž. mejo v Bistrico v Božu (6—7 ur, do Valvasorjeve koče 2 uri). Bližnji izleti Dobrava-Vintgar (% ure): okamenela Baba na Poljanah (1 uro). Predzgodovinske gomile (ok. 300 grobov) pričajo o prastarem železarstvu. Fužine so tu obstajale tudi v starem in v srednjem veku; v času turških vojn so izdelovali predvsem orožje, v Valvasorjevi dobi pa zlasti jeklo, ki so ga izvažali predvsem v Italijo. Lastniki fužin so bili v 17. stol. ba- roni Bucelliniji, od 1747—1819 pa baron Žiga Zois. V francoski dobi so imele fužine že visoke plavže. Javorniška graščina je bila nekdaj last baronov Zoisov; sedaj last in sedež KID. V gradu je stara kapela. Javorniški Rovt, 126-24-12-7-3. Sr du zdr Radovljica 17 km, so Kranjska gora 30 km, žand o žup Kor. Bela 4 km, fin Jesenice 7 km, žel pTt Javornik 4 km, š v kraju, ust. 1928, 1 odd. Gosp. nad. š. Nm od 900—950m. Samotne kmetije v povirju Javorniškega potoka v prisojni legi pod grebeni Karavank (Korenščica (764 m, Belska Planina 1703 m. Veliki vrh 1940 m). Mala posest in delo v javorniški tovarni. Ob dobri prodaji tudi gozdarstvo in lesna trgovina. Več vodnih žag in mlinov. Dostop le z vozom. Nad vasjo stoji znamenje, spomin na pokopališče francoskih bojevnikov. Koroška Bela, 763-119-9-73-45. Sr du zdr Radovljica 14 km, so Kranjska gora 27 km, žand o š žup v kraju, fin Jesenice 4 km, žel pTt Javornik lkm. Šola ust. 1878, U odd. SKJ. JS, PJS, PRK, Slov. kat. izobr. d., Vine. konf., Kršč. š., Gas., Skup. kovinar jev JSZ. »Edinost«, Zveza metal, radnika. Nm 609 m. Leži skrita v dolini potoka Bele na gorskem vznožju sv. od Javornika. Del vasi v ravnini, jedro prislonjeno v pobočje, razporejeno okoli farne cerkve. Lasten vodovod in električna razsvetljava. Večini prebivalstva daje zaslužek delo v javorniški tovarni in raznovrstne obrti. Kmetov je malo. Dostop z vsemi vozili. Med svetovno vojno je velik del vasi pogorel radi italijanskega letalskega napada. Skozi vas markirana pot na Stol (2236m. 4 ure). V okolici je bilo že davno razvito železarstvo (rudnik v Belščici); sledovi utrjene rudarske naselbine iz keltske dobe. Na njo še spominja krajevno ime Ajdinja. S. od vasi pod Karavankami so »turške jame«, ljudska zavetišča pred turškimi napadi. L. 1789. je ob povodnji hrib Cikla zasul 40 hiš. Župnija Koroška Bela (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 3045 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ingenuina in Albuina je bila sezidana 1361 in ponovno 1754. Po požaru 1761 so 1771 sezidali sedanjo prostorno baročno rotundno stavbo. L. 1875. jo je poškodovala strela. Hrani nekaj umetniških slik, kot Potočnikovo M. b., morda je njegov tudi križev pot. Bila je podružnica radovljiške, pozneje jeseniške župnije. L. 1681. je bil tu ustanovljen beneficij, 1788 lokalija, 1875 župnija. Potoki, 112-19-5-14-6. Sr du zdr Radovljica 11 km, so Kranjska gora 28 km, žand o š žup Koroška Bela 2 km. fin Jesenice 6 km, žel pTt Javornik 2 km. Nm ca 600 m. Mala vasica na karavanški vznožni polici nad drž. cesto in žel. progo jv. od Kor. Bele. Kmetijstvo in delo v javorniški tovarni. Dostop z vsemi vozili. Nad vasjo na ostrem hribu so razvaline starega gradu Ajdinja, najbrž ostanek starega pred-zgodovinskega železokopa z močnimi utrdbami. Na meji vasi Potoki in Koroška Bela so razvaline gradu Soteske, o katerem nimamo nobenih zgod. podatkov. Občina Kranjska gora Preb. 1629, hiš 352, posest. 85, koč. 237, najem. 25. Površina 12.037 ha: njiv in vrtov 257, trav. in paš. 1625, gozdov 6831, ostalo 3324. Občina zavzema j. pobočja Karavank od Petelinka do Maloškega poldna, Savsko dolino, dolini obeh Pišnic in Martuljkov kot v Julijskih Alpah. Nad polovico površine zavzemajo gozdovi, več kot % gorski neplodni svet, ostalo travniki in pašniki, prav malo pa njive in vrtovi. Povsem gorsko podnebje v višjih legah onemogoča rast običajnim poljskim rastlinam. Vsi večji kraji so v Savski dolini; samo Srednji vrh leži na prisojnem nivoju v Karavankah, novo nastajajoča letoviška naselja pa v dolini Pišnice. Primanjkljaj v gospodarstvu je do nedavna krilo gozdarstvo in lesna trgovina, v zadnjem času pa tujski promet. Danes so vsi tukajšnji kraji zelo znana gorska letovišča in izhodišča za gorske ture; oskrbljeni so z vodovodi in elektriko. Dostop po železnici (Jesenice—Rateče) in z vsemi vozili po drž. in ban. cesti. Gozd-Rute, 309-68-22-34-3. Sr du Radovljica 34 km, so žand zdr fin o pTt š (spodnji del) žup Kranjska gora 4 km, š (zgornji del) Dovje 3 km, žel Gozd-Martuljek v kraju. Nin 750in. Prijazna naselbina v ravnini v. od Kranjske gore ob drž. cesti. Živinoreja, poljedelstvo in tujski promet. K vasi spada zaselek Podkuže. Poleg naselja globoko urezana dolina potoka Belice, ki tvori obč. mejo. Dohod v obe selišči z vsemi vozili. Od žel. jiostaje dostop pod veličastno skupino divjih vrhov Martuljkove skupine; pod njimi polkrožna dolina Martuljek, više gori dolina Za A kom z dvema slapovoma. Podr. cerkev Srca Jezusovega je bila sezidana 1914. Lesena kapela Dev. M. Snežnice v Martuljku iz 1929 je last ljubljanskih bo-goslovccv. Kranjska gora, 787-167-22-137-8. Sr du Radovljica 38 km, so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1821, 5 odd. SKJ, RK, JS, PJS, PRK, Gas.. Protitub. liga, Obmejno prosv. d., Pev. d. Cecilija, PCMD, Podr. Branibora s knjiž., Strel, druž., PSPD, Tujsko promet, d., D. hiš. in zemlj. posest. Elektrika, vodovod. Nm 810 m. Gorsko letovišče in zimsko-športna postojanka v sotočju Save Dolinke in potoka Pišnice. Iz Karavank sprejme Sava le manjša potoka Hladnik in Jerman. Vas je razporejena v ravnini, deloma ob drž. cesti in žel. progi. Kot sedež uradov ima po zunanjem videzu (lepe hiše, hoteli, trgovine) že značaj trga. Večina poslopij je krita z deskami in grajena v prikupnem alpskem slogu. Prebivalstvo se preživlja z dohodki tujskega prometa, živinoreje in poljedelstva. Znaten del življenjskih potrebščin morajo uvažati. Zelo priljubljeno gorsko letovišče, ki ga poseča vsako leto večje število gostov raznih narodnosti. Sloves ji dajejo predvsem planine, ki se kažejo tu v vsej svoji krasoti in veličini. Okrog dolin Velike in Male Pišnice se vrste vrhovi: Mojstrovka (2332 m), Prisojnik (2547 m), Razor (2601 m), Križ (2410 m), Rogljica (2582 m), Škrlatica (2738 m), Špik (2472 m) itd. Nekatere severne stene spadajo med težke ture, vendar so vsi vrhovi dostopni (5—7 ur), zlasti po dolini Pišnice, po kateri drži nekdanja vojaška cesta na Vršič (1661 m). Ob njej sta dve koči SPD (na Gozdu 1226 m, Erjavčeva 1523 m) in lepa lesena kapela v ruskem slogu, delo ruskih vojnih ujetnikov. Ob odcepu turistovske poti proti koči v Krnici (1038 m) je v zadnjem času nastala kolonija privatnih vil, razvrščenih okoli gorskega hotela Erike. Nad elektrarno ob Pišnici kopališče jasna. Priljubljeni lažji izleti v Karavanke: na Srednji vrh (1000m), Blekovo planino in razgledno Trupejevo poldne (1932 m, 3 ure). Vsa planinska pota so dobro zavarovana in markirana. (Vodniki na razpolago v vasi.) Prvotno se je Kranjska gora imenovala Borovška ves in prebivalci Borovci. Kraj so naselili najbrž v 11. stol. Slovenci iz Koroške. Vas se ponovno omenja že v 2. pol. 11. stol. V 12. stol. je bila Kr. gora z okolico last Ortenburžanov, ki so te kraje kolonizirali. Njihovi dediči, Celjski grofje, so 1431 sezidali grad Belo peč, ki ji je pripadala Kranjska gora do 1848. Skozi vas je vodila že v 14. stol. trgovska cesta proti Trbižu. Z zgraditvijo železnice 1870 je kraj dobil še večji prometni pomen. Turki so izropali Kranjsko goro 1476 na pohodu iz Kranjske na Koroško. Župnija Kranjska gora (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 1629 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetja D. M. Prvotno cerkev so zgradili najbrž Ortenburžani v zač. 14. stol. Baročen, čebuljast zvonik, pokrit z macesnovino. Cerkev je ohranila gotske oblike različnih dob z dosti skladno opremo. Po tradiciji se je nekdaj imenovala Marija na belem produ, ker je poleg nje tekla Pišnica, ki se je pa pozneje daleč odmaknila. Cerkev je bila prvotno podr. radovljiške prafare. L. 1362. je postala vikariat, 1630 pa župnija. Ze 1461 je bila cerkev skupno z materjo faro inkorporirana ljubljanski škofiji. Pomembni rojaki: Lavtižar Josip (r. 1851), župnik v Ratečah, pisatelj potopisov, zgod. povesti, spevoiger i. p.; Majciger Janez (1819—1909), prof., rodoljub in pisatelj; Matjašič Radovan (r. 1885), gen. ravnatelj Suzorja v Zagrebu, finančni strokovnjak: Vandot Jože (r. 1884), mladinski pisatelj in časnikar; župnik Robič Simon (1824—1897), svetovno znani entomolog in malakolog (njegova bogata zbirka v lj. muzeju). Log, 59-15-10-6-3. Sr du Radovljica 36.5 km. so žand zdr fin o pTt š žup Kranjska gora 1.5 km, žel Gozd-Martuljek 1.5 km. Nm 780 m. Vasica leži ob drž. cesti, tik v. poleg Kranjske gore. Iste gospodarske in prometne razmere. Podkoren, 381-86-23-53-10. Sr du Radovljica 41 km. so žand zdr fin o pit š žup Kranjska gora 3 km, žel v kraju. Elektrarna, vodovod. Nm 847 m. Leži z. od Kranjske gore, stisnjen v dolini malega potoka Krotnjaka, ki priteče izpod Korenskega sedla (1073 m). Prisojna vznožna lega. Lepe zidane hiše, krite z lesenimi strehami, ob drž. cesti, ki se v lepih vijugah vzpenja na Korensko sedlo, deloma tudi ob ban. cesti, ki se tu odcepi proti Ratečam. Živinoreja, poljedelstvo, tujski promet in lesna trgovina. Najlepši in najlažji prehod preko z. Karavank v Avstrijo. Znano gorsko letovišče s krasnimi smuškimi tereni in lepimi izletnimi točkami (prim. Kr. goro). Vas je starejša naselbina kot Kranjska gora. Ze od nekdaj je vodila čez Koren prometna pot na Koroško. Zelo zgodaj zasledimo tu carinarnico. Zanimiva je na hiši št. 52 vzidana spominska plošča Sira Humphrya Davyja (f 1829), naravoslovca in oznanjevalca naših gorskih krasot. Podr. cerkev sv. Andreja je znana že iz 16. stol. Odtod doma: Vole Josip (r. 1869), stol. kanonik, urednik in vzgojeslovni jnsatelj; Vole Jurij (1805—1885), stol. dekan v Lj., glavni prevajalec Wolfove izdaje Sv. pisma. Srednji vrh, 93-16-8-7-1. Sr du Radovljica 36 km, so žand zdr fin o pTt š žup Kranjska gora 4 km, žel Gozd-Martuljek 2 km. Elektrika, vodovod. Nm ca 960 m. Naselbina v karavanškem pobočju v. od Kranjske gore. Zidane hiše starih kmetij na s Savsko dolino vzporednem nivoju. Dva potoka z globoko urezanima strugama ga delita v tri dele. Dostop peš po strmi stezi preko Rebri (30 min.), ali pa z vozom j)o nekaj daljši obč. cesti, ki se pri vasi Rute (Gozd) odcepi od drž. ceste. Kmetijstvo in oddaja sob letoviščarjem donašata prebivalcem edini dohodek, odkar je zastala trgovina z lesom. Precej razvito sadjarstvo. Vkljub razmeroma rodovitni, ilovnati zemlji, pridelki ne zadoščajo. Nepopisno lep razgled na Martuljkovo gorsko skupino. Tu se je rodil Lavtižar Lovrenc (1820—1858), misijonar ob Rdečem Jezeru (Minn.). Občina Kropa Preb. 584, hiš 92, posest. 92, koč. 0, najem. 77. Površina 476 ha: njiv in vrtov 11, trav. .in paš. 54, gozdov 379, ostalo 32. Občina obsega samo eno naselje in to trg Kropo. Kropa, trg, 584-92-92-0-77. Sr so du zdr fin Radovljica 9.5 km, žand žel Podnart 7 km, o pT š žup v kraju. Šola ust. 1790, 3 odd. SKJ, PJS, Gas., Kat. prosv. d., Zebljar. zadr. Nm 531 m. Edina naselbina v kotlinasti dolini Kroparice (Krope), okrog katere se širi občinsko ozemlje. Dostop v trg iz Otoč (1 uro peš) ali z avtobusom iz Podnarta, kamor vodi ban. cesta. Svet predstavlja globok udor v v. rob Jelovice; zaključuje ga amfiteatralni zavoj divjih pečin Kroparske gore, ki vršiči v Črnem vrhu (1307m) in slepo zapira dolino na z., pozimi pa zastira sonce. Po prepadnem skoraj nedostopnem pobočju teko manjši hudourniki, Kroparica j>a jn-ivre z vel. silo izpod vznož-nih skal. Oba dolinska bregova pokrivajo pretežno list. gozdovi (oglje za kovače), izjemoma tudi strme senožeti, le proti dnu na sv. strani je nekaj njiv. Trg se je razširil j)0 vsem zgornjem koncu kotliča, kjer je vodni padec še močan. Obdelovanje zemlje redi le malo ljudi. Neznatna je tudi živinoreja; lesa gre le malo v kupčijo. Večina živi od železarske obrti, ki jo je do 90% združil tovarniški obrat Zebljarske zadr. za Kropo in Kamno gorico, ostanek pa 2 drugi žebljarski podjetji. Izdelke prodajajo zlasti po Balkanu, deloma tudi j)o ostali Evropi. Ostali tržani so obrtniki, gozdni in kmetski delavci, trgovci in prevozniki. V domači obrti izdelujejo sode. Ko je ugasnila večina ročnih delavnic na vodni pogon (vigenci, vica), je trg ostal po zgradbah in ostankih starih naprav še zanimiv muzej izumrlega železarstva. Najlepše ga kažejo vodne naprave tik pod izvirom Kroparice ob stari fužini. Krajevne in zgodovinske zanimivosti privabljajo precej izletnikov, hladno poletje in bližina gozdnate Jelovice pa tudi nekaj letoviščarjev. Izhodišče za razgledno Vodiško planoto in klimatsko zdravilišče na Mo-šenjski planini (1—2 uri), Jamnik (1 uro), podzemno jamo v Rovtili (1 uro). Kroparska železarska obrt sega morda že v keltsko, gotovo pa v rimsko dobo. Srednjeveško rudarstvo se je začelo v 13. in 14. stol. Opiralo se je na železno rudo, ki so jo dobivali pod Jelovico in Ratitovcem (predvsem rjavi železovec in bobovec). V Zgornji Kropi (Staro kladivo) so že v 14. stol. sezidali slovensko peč na volka, v Sjx>dnji Kropi pa so zgradili plavž na volka 1442. Spodnje fužine so postavili v dolini 1558 (letnica na kamnu, ki je sedaj v vodnem nabiralniku), hkrati verjetno tudi zgornjo fužino, ki je sedaj razrušena. Eužinarji so imeli razne privilegije in svoboščine. Rudarski red za Krojio, Kamno gorico in Lipnico je izdal 1550 cesar Ferdinand I. Rudarji so imeli takrat lastnega sodnika za določen pomerij, ki ga je konfin ločil od radovljiške sodnije. Ta mejnik z napisom in letnico 1728 rabi sedaj za železno ograjo pri kajielici v Kropi. Z novim rudarskim redom iz 1575 so graščinske gosj>oske izgubile kazensko sodno oblast nad fužinarji, rudarji in oglarji. Fužinarji so bili dolgo časa večinoma Italijani, šele pozneje so j)rešle fužine deloma v domače roke. Železo in železne izdelke so spravljali zlasti v Trst, Gorico, Videm in Čedad. V trg je bila povzdignjena Kropa menda že konec 15. stol., gotovo pa v I. pol. 16. stol. L. 1547. so si tržani izprosili dva letna sejma. Ker so bili Kroparji po odloku iz 1759 prosti vojaške službe, je nastal zato naval kmečkih fantov v fužine; 1780 so imele 800 delavcev. Z dekretom iz 1780 in 1793 so bili prosti vojaščine tudi oglarji in drvarji. Vse te ugodnosti so prenehale s francosko okupacijo. Fužinarstvo je začelo ok. 1870 propadati radi primanjkovanja rud in tovarniške konkurence. Okolne rudokope, v kolikor so se še ohranili, ije 1856 prevzela družba »Železne topilnice in rudnik Zgornja Kropa«; 1880 je kopanje železne rude popolnoma prenehalo. L. 1895. ustanovljena Prva žebljarska in žclezoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici je z nabavo modernih strojev za izdelovanje žebljev naselbino rešila propada. V trgu stoji znamenje iz dobe reformacije, ko so se protestantizma oprijeli zlasti kovači. L. 1900. je požar upepolil del trga. Zgodovinsko znameniti Mozzolov gradič, v katerem je danes nastanjena osnovna šola, je dal 1620 postaviti Mozzol, lastnik fužin v Kropi. Tudi več drugih zgradb spominja na umetniški okus in blagostanje kroparskih »gospodov«. Župnija Krojm (dek. Radovljica, škofija ljublj.) ima 587 duš. Sedanja župna cerkev sv. Lenarta, ki je bila zgrajena 1468, kaže sledove mnogih predelav, ki niso vse posrečene. Glavna slika je J. Potočnikova, sv. Trije kralji so Layerjevi, dve sliki Langusovi, križev pot Plankov (po Fiichrichu). Pokopališče pri prvotni cerkvi se omenja že 1303. Na novo je bilo posvečeno 1575. Sjirva je bila cerkev podr. radovljiške prafare; v župnijo jo je povzdignil škof Tomaž Hren 1620. Podr. cerkev D. Marije, imenovana »Pri kapelici«, je bila zidana v lepem baročnem slogu na strmem bregu nad trgom v 1712 do 1713. Postavili so jo na mestu, kjer so trije dečki 1705 našli čudodelno Marijino j)odobo, ki je sedaj v velikem oltarju. L. 1768. je bila cerkev, prenovljena in povečana. Na s. strani ima vzidano kamenito glavo in poleg nje nabiralnik, kamor so potniki in trgovci, ki so prevažali železo v Italijo, dajali milodare. Pri njihovem odhodu je v zvoniku vedno zapel »navček« (mrtvaški zvon). Znameniti kroparski rojaki: Pibroutz Karol, geolog-samouk, ki je dal Miillnerju največ jjodatkov za knjigo »Eisen in Krain«; Potočnik Janez (1752—1834), gluhonem slikar portretov, cerkv. slik in kopij; jezikoslovec Šolar Janez (1827—1883), dež. š. nadzor, za Kr. in Dalmacijo; pesnica in publicistka Suler (Schuller) Kristina (r. 1866); Zupan Ignacij (1853—1915), zgradil z bratom Ivanom 128 orgel po Slov. in llrv.; akad. slikar Zmitek Peter (1874—1936), prof., slikal pokrajine in portrete. Občina Lesce Preb. 1082, hiš 197, posest. 100, koč. 86, najem. 14. Površina 997 ha: njiv in vrtov 258, trav. in paš. 661, gozdov 28, ostalo 50. Občina zavzema ošredni del Radovljiškega j>olja in je najbolj ravninska v vsem srezu. Ima skoraj pravokotno obliko, kjer je z. stranica Sava Dolinka od izliva Rečice do združitve s Savo Bohinjko, v. stranica pa ob drž. cesti proti Jesenicam. Poseljena ravan se po zložnih terasah in ježah znižuje proti širokemu savskemu koritu, čigar dno je 80m nižje. Sv. najvišji predel občine je prekrit z ledniškim drobirjem; ježe in suhe doline kažejo na starejši savski tok. Svet je v celoti prodnat in skoraj brez nadzemskih vodnih tokov. Pod najnižjo ježo prihaja vodovje z veliko močjo na dan in se pred izlivom ustavlja v stalni lokvi Jezernici. Obsavski prostor zavzemajo pašniki in gošča, ki se deloma pojavlja tudi drugod. Tako zmanjkuje prostora za večje poljsko površje; jiridelki komaj zadoščajo za dom. Temelj preživljanja je živinoreja (prodaja mleka in sira). Prodajajo sadje in zelenjavo. Nekaj dohodkov daje tujski promet, obrt in industrija. Odkar so skoraj vzporedno z drž. cesto zgradili gorenjsko žel., je nastalo v Lescah važno prometno križišče. K žel. postaji se stekajo ban. ceste: iz Radovljice, Ilraš, Begunj in Bohinja (do Bleda zgrajena kot avtomobilska cesta). Iz Lesec je glavni dohod na Bled in Begunje. Radi ugodnih zvez in dobre organizacije tujsko-prometnih naprav se v občini ustavlja tudi mnogo letoviških gostov. Hlebce, 120-27-25-0-2. Sr so du žand zdr fin Radovljica 4 km, žel o pTt š žup Lesce 2 km. Nm povpr. 523 m. Izrazita kmetska vas s hišami v vrsti, ki jo prečka banovinska cesta na Begunje. Leži ob manjšem presiliajočem potoku kraj številnih inorenskih nasipov. Peščena zemlja večinoma v travnikih in gozdnih krpah, lepi sadovnjaki. Zanimive stavbe. Hraše, 135-30-17-9-4. Sr so du žand zdr fin Radovljica 4 km, žel o pTt š žup Lesce 1 km. Nm 525 m.' Leže na sredi med Lescami in drž. cesto. Slikovita lega med najbolje ohranjeno savsko ježo in morenskimi kopami v ozadju. Kmetje, nekaj obrtnikov, zadružna sirarna. Tu rojen Brence Matej (1856 do 1887), novelist, časnikar. Lesce, 700-103-33-70-3. Sr so du žand zdr fin Radovljica 2.8 km, žel Lesce 0.3 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1830, 3 odd. Obrtna nad. š., Gosp. nad. š. PRK, PJS, JS, Kult. d., Šport. d. Nin 504 m, postaja 494 m. Ima slikovito razgledno lego v suhi savski dolini, ki jo uporablja železnica, in po ježi nad njo. Cestno križišče in prometno središče občine in široke okolice. Kmetsko jedro z deloma razdrobljenimi posestvi so zabrisale prometne, industrijske in obrtne stavbe. Zelo peščeno polje s plitvo prstjo, paša ob Savi, tam in v Jelovici tudi gozd. Tovarna čokolade, druga za verige, strojno pletiljstvo, cementni izdelki, hotel, več gostiln s prenočišči. Priljubljeno letovišče. Kopališče v Savi (K ure). Izhodišče za ture na Dobrčo in Begunjščico (3—4 ure). Smuška skakalnica. Vas je že 1004 cesar Henrik II. podaril briksenskim škofom. Protestantizem se je pod zaščito sosednih graščakov močno razširil; učil ga je zlasti bivši župnik Peter Kupljenik od 1564 dalje. Župnija Lesce (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 950 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetja Dev. M. Ze v 11. stol. je tu obstajala lesena cerkvica, ki je bila najstarejša Marijina božja pot na Gorenjskem. L. 1173. so sezidali zidano gotsko stavbo, ki je po predelavah (1655, 1736 in 1871) dobila sedanjo obliko. Po slogu, legi in opravi je mogočen kul-turno-zgodovinski spomenik. Glavna slika je delo L. Layerja. Križev j)ot in slika J. Potočnika, baročna slikarija na stropu presbiterija iz 1736 F. Jelovška, oltar Tomčev (1871). Gotski zvonik iz 1524 so dozidali 1664. Cerkev je bila prvotno podr. radovljiške prafare, od 1787 je župnija. Pokopališče je med najlepšimi na Slovenskem. V Lescah sta se rodila: Gollmayer Jurij (1755—1822), lj. stol. prošt, borec za slov. šolstvo, janze-nist; Walland dr. Franc (r. 1887), pedag. pisatelj. Nova vas, 42-16-16-0-0. Sr so du žand zdr fin Radovljica 3 km, žel o pTt š žup Lesce 2 km. Nm 523 m. Leži tik z. od potoka Zgoše, ob ban. cesti Radovljica-Begunje. Rahlo nagnjen svet, na j. strani pretežno v travnikih. Kmetijstvo, izdelki iz cementa. Ime kaže na mlajši postanek vasi. Tu doma: Božič Janez (f 1884), beneficiat, nar. borec, poljudni pisutelj; Balant Jožef (1763—1834), goriški nadškof, jožefinec. Studenčice, 85-21-9-7-5. Sr so du žand zdr fin Radovljica 5 km, žel o pTt š Lesce 2 km, žup Breznica 3 km. Nm 524 m. Leže sz. od Hraš, na mestu, kjer se v veliki ježi med prodom izgublja potok Blatnica. »Blato« jeseni zalije voda, ki ob nalivih odteka dalje mimo Studenčic in illebc. Dovoz z vsemi vozili, 1 km od drž. ceste ali iz Ilraš. Precej dobra poljska zemlja. Preživljanje s kmetskim in deloma s tovarniškim delom. Podr. cerkev sv. Florijana. Občina Mošnje Preb. 2151, hiš 420, posest. 235, koč. 170, najem. 11. Površina 2357 ha: njiv in vrtov 520, trav. in paš. 773, gozdov 922, ostalo 142. Občina sega od izliva Ljubenščice navzgor do v. roba Dobrče (1634 m), odtod krene meja preko Žalostne gore (582 m) na 1. breg potoka Zgoše (morenska Ledevnica, 537 m), do izliva, naprej pa po Savi. Večji del ozemlja pripada nizkemu terciarnemu gričevju, ki ga razjedajo globoko utrti savski dotoki, zlasti Pcračica; ob teh in ob Savi so se razvile deloma mlajše naplavine, nad savskimi d. bregom pa so se ohranili terasasti pasovi ravnic v Ljubenskem, Brezjanskem, Mošenj-skem in Otoškem polju. Tem podoben je svet v posipu pod Dobrčo, v Lešanjski kotlini, ki ima radi izredno ugodne lege ime »Gorenjska Vipava«. Samo višje prodnate površine so prikladne za njive, ostale so pokrite z ilovico ali morenskim drobirjem, zato se tod širi jelov ali mešan gozd, mestoma tudi sočne trate. Radi izdatne plodnosti tul se je razvilo zlasti ravninsko kmetijstvo, le v Lešanjskem kotu, ki ima planine po Dobrči, obstaja tudi planinsko kmetovanje, ki so ga drugod (Mošenjskn planina v Jelovici) skoraj opustili. Poljski pridelki splošno zadoščajo za dom, za prodaj ostaja precej živine, mleka in lesa. Važne dohodke dobe iz sadjarstva, kjer uvajajo sadni izbor, in čebelarstva, ki ima največ uspeha pod Dobrčo. Nekaj donašajo še gozdni sadeži, dobro napreduje tudi perutninarstvo. Ugodno je za občino, da iina za kmetske pridelke trg v bližini (Tržič, Bled, Jesenice). Tujski promet se v mulem obsegu razvija v obsavski črti, največ pa na Brezjah, kjer se poleg romarjev mude tudi letoviščarji. Obrtništvo je malo razširjeno, uspevajo pa dobro gostinska obrt, mlini in žage, deloma gozdarstvo in prevozništvo. Delavski sloj je neznaten, navezan zlasti na tržiške tovarne. Prometu stavljajo velike ovire dolinski prepadi in savske ježe, zato je, razen drž. ceste na Jesenice in Ljubljano z dovozom na Radovljico in ban. ceste v podgorju (Tržič—Begunje), malo dobrih cest. Lepa izletna jiota po valovitem gričevju so premalo znana (Brezje— Radovljica in Tržič, na Leše ali Ljubno—Tržič); edina planinska koča je v Dobrči (1450 m). Brezje, 440-82-76-4-2. Sr so du žand zdr fin Radovljica-7.5 km, žel Otoče 2.5 km, o š žup Mošnje 1.5 km, pt v kraju. Nm 485 m. Glavna naselbina na v. robu odprtega Brezjanskega polja z najplodnejšimi njivami v široki okolici, 0.8 km od drž. ceste. Izredno zanimiv svet ob meji starega diluvialnega površja in terciarnih dobrav, obkrožen od savskih teras in erozijskega področja potoka Peračice, ki dobiva odtod iz konglome-ratnih skal manjši dotok. Poleg močnega kmetskega jedra s hišami v vrstah ima vas večje število obrtnikov, 7 gostiln s prenočišči, nekaj trgovin in izvoščkov; vsem je v izdatno pomoč sloveča božja pot, združena z največjim letoviščem v občini. Na zunanji trg prodajajo zlasti les in mleko. Dobro napredujoče sadjarstvo, deloma tudi čebelarstvo. Izvrstno izvedena in zaznamovana izletna pota, slikovit razgled na glavne gorenjske planine. Kraj se je po izročilu imenoval prvotno »Brežice«, po kmetskem jedru na bregu na jv. strani. Ravnica je bila še zaraščena z gozdom. V srednjem veku so tu kolonizirali Nemce (odtod številna nemška rodbinska imena). Prvič se omenja vas sredi 11. stol. Cerkev sv. Vida s svetiščem Marije Pomagaj. Prvotna mala cerkvica sv. Vida je stala že v 15. stol. Poleg nje je sezidal 1800 mošenjski župnik Ažbe še Marijino kapelico. S tem je bil položen temelj poznejše božje poti, ki je postala zelo obiskovana po 1814, ko je slikar Leopold Layer podaril kapelici svojo zaobljubljeno podobo Marije Pomagaj, napravljeno po L. Cranacliu. Layer je poslikal tudi stene v kapelici. Nenavadna ozdravljenja v 1863 so povzročila ogromua romanja, kljub prepovedi okrajnega glavarstva v Radovljici 1866 (radi grozeče kolere). Radi silnega navala je postala cerkev premajhna, zato so sezidali v 1889—1900 po načrtu stavbenika Roberta Milkovicza in arh. Fr. Falescliinija novo veličastno cerkev, ki je bila 1900 posvečena. Kapelo M. b. so obdali z zidom nove cerkve iu ji zgradili kupolo. Cerkveno je pripadala še najprej kot podr. mošenjski župniji, dokler niso 1898 sezidali na Brezjah frančiškanskega samostana, ki oskrbuje sedaj neposredno škofu podrejeno cerkev. Se bolj so zaslovele Brezje kot romarska cerkev od 1907, ko je kuezoškof A. B. Jeglič slovesno kronal čudodelno podobo. Brezje obišče letno 150.000 do 200.000 romarjev. Slogovno se svetišče naslanja na renesanso. V glavnem oltarju, delu Jan. Vurnika st., slika v mozaiku; sliki 2 stranskih oltarjev (sv. Antona Pušč. in Pad.) je prispeval Iv. Grohar, enega (Jez. Srca) J. Vavpetič, orgle Mauracher in Dernič, drugo opravo J. Resman in J. Pavlin. Črnivec, 87-20-20-4-0. Sr so du žand zdr lin žel Radovljica 4 kin, o š žup Mošnje lkm, pt Brezje lkm. Nm povpr. 500 m. Izrazita kmetska vas na s. koncu Brezjanskega polja, raztresena zlasti od drž. ceste jiroti v. Razpolaga z dobrim poljem in gozdom (kostanj, smreka, bukev). Na prodaj stavlja mleko in sadje. Šibka obrt, gostilna s prenočiščem. Pripravno za letovanje. Tu je bil doma Kocjančič Ivan (1826—1853), misijonski sodelavec Knobleliarjev v Kartumu. Dobro polje, 66-15-13-2-0. Sr so du žand zdr fin Radovljica 6 km, žel Otoče 2 km, o š žup Mošnje 1 km, pt Brezje 1 km. Nm 465 ni. Fdino selišče na spodnji stopnji Brezjanskega polja, ob drž. cesti in tik nad strmim savskim bregom. Preživlja se s kmetijstvom podobno kot Črnivec, le da je tu zemlja bolj jilitva. Zanimive starinske stavbe. Globoko, 38-8-5-1-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 5 km, o š žup Mošnje lkm. Nm povpr. 400 m. Leži v podolžnem obsavskem kotliču, nasproti krajevno važnega mostu in ob vhodu v Otoški graben s-potokom Dobručo. Občinski kolovoz, lj-ž km od ceste v Mošnjah. Poljedelstvo in živinoreja, mlin. Mimo vodi obiskana pešpot iz Lipniške doline v Mošnje in na Brezje. Gorica, 80-16-15-1-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 3 km, o š žup Mošnje 3 km. Nm povpr. 530 m. Zavzema z. jiobočje skoraj ravne miocenske terase v. od Zgoše, X> km od ban. ceste na Radovljico, 1 km od drž. ceste. Preživlja se skoraj izključno s kmetijstvom; prodaja mleka in lesa, napredujoče sadjarstvo, čebelarstvo in perutninarstvo. Leše, 205-46-6-40-0. Sr so du zdr fin Radovljica 10 km, žand Begunje 5 km, žel Otoče 7 km, o 6 km, pt Brezje 4 km, š žup v kraju. Sola ust. 1883, 2 < dd. Kat. prosv. d., PRK, Gas. Nm 519 m. Leže v zložno nagnjenem vznožju Dobrče, vrh Lešanj-ske kotline. Prikupna, razgledna in prisojna lega, zavarovana na s., odprta na jug. Zemlja pripravnejša zu živinorejo kot poljedelstvo. Mleko in surovo maslo prodajajo zlasti v Tržič. Precej obrtnikov, mlini ob Lešanjščici. Izredno sadonosen kraj, prikladen za čebelarstvo, ki daje največ stranskih dohodkov. Občinska cesta, 1 km pod banovinsko skozi podgorje, proti j. le obč. kolovoz. Zaznamovana turistična pot na Dobrčo s planinskim stanom v vaški planini. Preprosto, zelo zdravo letovišče. Kraj se prvič omenja sredi 11. stol. Z u p u i j a Leše (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 377 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba st. je stala že 1468. Novo so zgradili ok. 1660, zvonik pa 1668. Sedanja romanska stavba je iz 1822. Poslikal jo je Bradaška. Cerkev je bila najprej podr. radovljiške prafare. Beneficij je bil ust. 1745 in 1763, 1783 vikariat, 1862 župnija. Odtod doma: Bohinjec dr. Joža (r. 1890), ravnatelj OUZD in sociolog. Ljubno, 520-92-18-70-5. Sr so du zdr fin Radovljica 9 km, žand žel pTt Podnart 4 km, o 4 km, š žup v kraju. Sola ust. 1854, 1 odd. SKJ, Gas., JS, Kat. prosv. d. Nm 595 m. Gosto strnjena prisojna vas na kopičastem robu Ljubenskega polja, ki se strmo spušča k Savi in Peručici in lahno znižuje proti Ljubenščici. Srednje rodovitno, ilovnato in peščeno polje. Pridelke porabljajo in prodajo doma, v izvoz gre (zlasti na Jesenice) nekaj lesa in gozdnih sadežev. Starodavno lončarstvo in pečarstvo se je deloma umaknilo čevljarski obrti; nekaj je drugih obrtnikov, gostilna s prenočišči. Božja pot je precej opuščena, obisk izletnikov in letoviščarjev se kljub izvrstni razgledni legi in bližini drž. ceste (10 minut) ne more razviti. Dovoz po obč. cesti tudi z avtom. Lončarska zadruga se tu omenja že 1538. Izdelovali so glazirano ali neglazirano posodo. Župnija Ljubno (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 520 duš. Pokopališče. Zupna cerkev D. Mar. Pomagaj. Prva cerkev je stala že 1538; imenovala se je sv. Lovrenc v Leševju in je bila podr. Podbrezja; 1. 1737. je postala kuratni beneficij, 1786 župnija. Kapela sv. Treh kraljev pri zakristiji s čudodelno udarjeno Marijo iz 1692, ko je podobo M. b. udaril neki zidar. Nekdaj je kapela slovela kot znamenita božja pot. Romarji so prihajali iz Kranjske, Štajerske, Koroške in celo Hrvatske. VVolfov križev pot pp Fiihrichu. Na zas. hiši 2 Layerjevi freski. Mošnje, 176-42-11-22-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 4.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1876, 4 odd. SKJ, Kat. prosv. d., Gas., PJS, PRK, PSVD, Tuj. prom. d. Nm 483 m. Leže v bregu nad Dobručo, iztekom Otoškega grabna, in na robu polja v. od Zgoše. Srednje ploskve zavzemajo njive, višje večinoma smrekovi in bukovi gozdovi. Močno razvito zadružno gospodarstvo, sreska drevesnica, izdatno čebelarstvo. Nekaj obrtnikov, mlina in žaga, gostilna s prenočišči. Dobra obč. cesta, y2 km od drž. ceste. Radi bližine Save (15 min.) in drugih ugodnosti je kraj primeren za letovanje. Odkrito rimsko skladišče za mozaik. Ze blizu drž. ceste leži Podvinski gradič. Prvotni utrjeni stolp (Podvinski turn) je bil last Podvinskih gospodov, od katerih se 1331 omenja Hcrbert. Rod je izumrl 1397. Njihovi nasledniki so bili grofje Lambergi in Wagen. Gradu je bil podložen dvorec Aurizhof (Rečica) blizu Blejskega jezera. Danes je grad last francoske rodbine Polignac. Župnija Mošnje (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 1130 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja je bila zidana že pred 1156. Sedanjo gotsko cerkev so 1399 prezidali (letnica na pročelju), 1679 pa restavrirali. Prezidave so močno zabrisale prvotne slogovne oblike. M. spadajo med najstarejše slovenske župnije. Beneficij je bil ustanovljen pred 1156. Kot župnija se omenja že 1296. Župni patroni so bili v 14 stol. Ortenburžani, zatem Celjski grofi in avstrijski vladarji. Friderik III. je že 1461 inkorporira! župnijo ljublj. škofiji. Farne matrike se začenjajo 1609. Mošenjski rojak: prof. Berce Josip (1883—1914), romanist in kritik. Noše, 24-4-3-0-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 6 km, o š žup Mošnje 1.5 km. Nm 482 m. Leže tik sz. od Brezi j, pičel km od drž. ceste. Gospodarstvo kot sosedni Črnivec. Paloviče, 135-17-2-15-1. Sr so du zdr fin Radovljica 10 km, žand Begunje 5 km, žel Lesce 9 km, o 4 km, pt Brezje 4 km, š žup Leše 1 km. Nm 520—580 m. Leže v zložno padajoči vznož-ni ploskvi pod Dobrčo, z. od Leš, za slab km niže podgorske ban. ceste. Gospodarstvo kot v Lešah; skoraj brez obrtnikov. Peračica, 45-6-4-2-0. Sr so du zdr fin Radovljica 7 km, žand Begunje 7 km, žel Otoče 5 km, o 4 km, pt Brezje 2 km, š žup Leše 2 km. Nm 455 m. Tiha kmetska vas kraj manjše ravnice skoraj s. od Brezij, kamor vodi obč. kolovoz. Težka in peščena zemlja, pretežno v travnikih in gozdu. Pridelki kot v Lešah. Zasebna elektrarna za vso vas. Posavec, 40-13-10-3-0. Sr so du zdr fin Radovljica 9 km, žand pTt Podnart 3 km, žel Otoče 1 km, o 4 km, š žup Ljubno lkm. Nm 395 m. Raztresena vrsta malih posestev vzdolž drž. ceste j. od Ljubnega. Šibko polje na zavojih savskih teras. Gostilna. Most čez Savo na Otoče, izhodišče za Ljubno. Praproče, 30-7-5-2-0. Sr so du zdr fin Radovljica 9 km, žand žel pTt Podnart 6 km, o 4 km, š žup Ljubno 2 km. Nm 490 m. V plitvi uleknini sredi gozdnatega gričevja skrita vas, za 2 km kolovoza s. od Ljubnega. Prevladuje srednja in mala posest, pretežno pod gozdom. Spodnji Otok, 122-22-20-1-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 4 km, o š žup Mošnje 2 km. Nm 513 m. Gručasta vas v. od drž. ceste in Otoškega grabna. Ob njem precej širok pas plodnega polja, drugod zvečine smrekov gozd. Kmetijstvo kot v Mošnjah, neznatna obrt. Odcep pešpoti na Brezje. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. je bila v dobi turških napadov obdana s taborskim obzidjem. Po tradiciji zvoni tu poldne že ob 11. uri radi tega, ker je ob priliki turškega napada začel zvon sam zvoniti, česar so se Turki prestrašili in zbežali. V reformacijski dobi so se tu zbirali protestanti. Cerkev hrani figuralno slikan lesen strop iz ok. 1530, delo Jernejla iz Loke; freske na fasadi zakriva streha nad lopo. Vrhnje, 79-15-14-0-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š Radovljica 2 km, o žup Mošnje 4 km. Nm povpr. 505 m. Leže ob Zgoši na robu Radovljiškega polja, 0.6 km od drž. ceste. Nad vasjo hrib Ledevnica (537 m), ki ga sestavljajo kupi ledeniškega'drobirja in moren. Vsestransko razvito kmetijstvo, prodaja mleka in sadja. Lesna trgovina, mizarstvo in tesarstvo. Zgornji Otok, 64-15-13-2-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt Radovljica 5 km, o š žup Mošnje 1.5 km. Nm 503 m. Kmetska vas, ki se širi v loku od drž. ceste proti Spodnjemu Otoku, s katerim ima podobno gospodarstvo, a nekaj šibkejšo poljsko površino. Od nekdaj pomembne vozniške postaje je ostala le gostilna. Rojak: Resman Ivan (1848—1905), časnikar in pesnik »L. Z.delaven narodnjak. Občina Ovsiše sedež Otoče Preb. 1182, hiš 238, posest. 47, koč. 159, najem. 25. Površina 1853 ha: njiv in vrtov 341, trav. in paš. 475, gozdov 940, ostalo 97. Občina oklepa dobravski svet med Jelovico in d. savskim bregom v. od črte Zgoša — sotočje Kroparice z Lipnico—Golo brdo (nad Sv. Primožem). Južna meja se krije s sresko vse do izliva Nemiljščice. Samo na jz. se svet dvigne nad 540 m in se potem polagoma znižuje v smeri proti Savi. Poseljena je jiredvsem nižja dohravska ploskev s povprečno višino 450 do 500 m, redko oba savska dotoka, Lipnica in Poljščica, gosteje sj)et območje savskih teras na v. Sestava tal najbolj prija mešanemu gozdu, za tem tratam; razdrobljene police izkoriščajo za j>olja. Gospodarski temelj daje kmetovanje, ki daje splošno dovolj pridelkov za jirehrano; v izvoz gre precej živine in krompirja, malo mleka in izdatne količine lesa. Stranske zaslužke dajejo perutninarstvo, zbiranje gozdnih sadežev, sadjarstvo in čebelarstvo. Glavni trg v Kropi in Kamni gorici, manj v Kranju, Radovljici in na Bledu. Obrtniki delajo za dom, delavci so zaposleni v gozdu, na dnini in jiri železnici, povsod v stiku z obdelovanjem zemlje. Železnica je gospodarsko težišče prenesla v Podnart, ki je izhodišče edine cestne zveze na drž. in ban. ceste na Radovljico, hkrati središče manjše industrije in tujskega prometa; tu je glavni most čez Savo. Posredniško vlogo manjšega pomena ima drugi savski inost pri postajici Otoče, dočim je tretji pri Globokem le lokalne važnosti. Prometne zveze proti jugu so pomanjkljive. Ozemlje ima obilo pokrajinskih lepot, ki jih radi dolinskih poti vidi le malo izletnikov na Kropo, Kamno gorico, Jamnik in k Nemiljščici. Obisk letoviških gostov in smučarjev je v stalnem porastu. Električni tok dajejo KDE. Brezovica, 12-4-1-3-2. Sr so du zdr fin Radovljica 8 km, žand žel pTt Podnart 5 km, š Dobrava 1.5 km, o 2 km, žup Ovsiše 4 km. Nm 465 m. Zavzema d. teraso Lipnice tik pod sotočjem s Kroparico, 300 m od ban. ceste. Od barjanskih tal ob Lipnici jo loči strma ježa, od drugih selišč bukovi in smrekovi gozdovi. Poljedelstvo in delavski zaslužek, zlasti pri lesu. Gozdni in vrtni sadeži, izdelovanje sulic robe. Dobravica, 42-7-0-3-1. Sr so du zdr fin Radovljica 11 km, žand žel pTt Podnart 2km, o 4km, š žup Ovsiše lkm. Nm 420 do 490 m. Raztreseno selišče na precej položnem d. bregu Lipnice z. od Ovsiš. Občinska pot iz Podnarta. Mali posestniki in delavci. Lepi mešani gozdi. Za prodaj goje štajerske kokoši (za Bled). Ugodna smučarska vežbališča. Cešnjica, 100-17-5-10-1. Sr so du zdr fin Radovljica 10 km, žand žel pTt Podnart 3 km, o 4 km, š žup Ovsiše 2 km. Nm480m. Leži na lepi ravnici vrh j. dobravske planote, sredi med Ovsišami in Kropo, 1.5 km zložne obč. poti od ban. ceste. Težka zemlja v obsežnih prisojnih poljih. Na trg oddaja krompir, nekaj sadja, deske, oglje in drva, piščeta in jajca (zlasti v Kropo in na Bled). Izletna pot na Jamnik. Podr. cerkev sv. Tomaža z lepo vzvišeno lego je bila zidana 1696, popravljena 1763 in 1814. Preprost baročni slog. Lipnica, 44-8-0-7-1. Sr so du zdr fin Radovljica 7 km, žand žel p It Podnart 5 km, š Dobrava 1 km, o 2 km, žup Ovsiše 5 km. Nm 442 m. Široko razpostavljena sovodenjska vas ob odcepu ban. ceste na Kropo. Več kot s poljedelstvom se preživlja z obrtjo, ki se zlasti opira na vodne sile iu tovorni promet. Tovarna žičnikov, mlin in žaga, kovač in sedlar. Kamnolom. Spada med najlepše in najbolj obiskane kraje v občini; izhodišče številnih izletnih potov. Mišače, 64-15-4-10-1. Sr so du zdr fin Radovljica 6 km, žand pTt Podnart 6 km, žel Otoče 1.5 km, o 1.5 km, š žup Dobrava 1 kin. Nm 444m. Miren, tih kraj na meji večjih ravnic pod d. savskim bregom, na vse strani obkrožen z mešanimi gozdi. Srednje rodovitna prodnata zemlja. Na trg pošilja mleko, jajca, hlode in drva (most v Globokem). Tu rojen Bastiančič Jernej (1754—1818), dekan, nab. pisatelj. Otoče, 98-24-3-15-6. Sr so du zdr fin Radovljica 6 km, žand pTt Podnart 4 km, žel o v kraju, š žup Dobrava 1 km. Nm 403 m. Vas leži na prometno važnem mestu ob zložnem prehodu dobravskega površja v savske terase. Postajališče in občinska cesta (z mostom) na drž. cesto (0.8 km). Kmetje, obrtniki, železničarji, gostilna s tujskimi sobami. Glavno izletno izhodišče za Kropo in romarje na Brezje. Mična sprehodna pota. Moderen vodovod (1935). Podr. cerkev sv. Antona Pušč. je bila do 1788 podružnica župnije Podbrezja. Posrečena baročna prezidava prvotno gotske stavbe iz 1480. Sledovi gotike na portalu in presbiteriju, ki hrani zunaj slabo sled freske Jerneja iz Loke. M. Layerjeva Ecce liomo in prižnica. Ovsiše, 95-23-4-19-0. Sr so du zdr fin Radovljica llkm, žand žel pTt Podnart 1.5 km, o 5 km, š žup v kraju. S. ust. 1896, 2 odd. SKJ s knjiž. Nm 417 m. Leže na robu dobravske planote, na d. strani Lipnice, tik nad njenim izlivom, 'A km od ban. ceste. Pičlo plodno polje po savskih in lipniških terasah, na j. stran močan smrekov in bukov gozd. Poljske pridelke, sadje in ndeko jiorabijo in prodajo doma, izvažajo les in živino. Nekaj perutninarstva in čebelarstva. Par obrtnikov. V Lipnici dobre postrvi. Vaški vodovod. Izhodišče za Jamnik. V okolici lep smuški teren s skakalnico, sankališče. Župnija Ovsiše (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 387 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža je večkrat prezidana preprosta stavba, ki je stala že 1568. Bila je podr. prafare v Šmartnu pri Kranju. L. 1731. je bil tu ustanovljen vikariat, 1862 župnija. Podnart, 125-27-6-15-6. Sr so du zdr fin Radovljica 10 km, žand žel pit v kraju, o 4 km, š žup Dobrava 4 km. Nm 379 m. Leži na koncu obsavske ravnice ob vhodu v dolinski jarek Lipnice. Radi žel. postaje in dobre zveze z drž. cesto preko Save glavni prometni in letoviški kraj v občini. Preživlja se s kmetovanjem, trgovino in obrtjo. Izvoz lesa in žebljarskih izdelkov iz Krope; lesna industrija, kemični laboratorij in tovarna za kozmetična sredstva (»Cimean«)«; večji letoviški pension in gostilna. Kraj ima prikupne stavbe, izredno čist zrak, krasne jelove gozde, naravna kopališča v Savi in bogato izbiro izletnih postojank (pota markirana). Obiskujejo ga predvsem gostje iz južnih banovin. Odtod doma vitez Pogačnik Josip (f 1932), dež. in drž. poslanec, prvi predsednik nar. vlade za Slovenijo, jugosl. poslanik na Dunaju, vpliven gospodarstvenik. Poljščica, 93-22-7-10-1. Sr so du zdr fin Radovljica 12 km, žand žel p'1't Podnart 2.5 km, o 6 km, š žup Ovsiše lkm. Nm 482 m. Leži vrh dobravskih obronkov, obrnjena k Savi (nasproti izliva Trž. Bistrice) in potoku Poljšici, 2 kin obč. poti od ban. ceste v Podnartu. Preživlja se s kmetijstvom; za prodaj ostaja nekaj živine, krompirja, mleka, sadja, piščancev in jajc, lesa (hlodi, drva) in gozdnih sudežev. Ima ločeni hišni skupini za kmete in kočarje; zadnji hodijo na delo in opravljajo obrt. Prezrenje, 77-12-3-8-1. Sr so du zdr fin Radovljica 11 km, žand žel pi t Podnurt 1 km, o 3 km, š Ovsiše 1.5 km, žup Dobrava 3 km. Nin 465 m. Zavzema visoko ravan z. nad Podnartom, kin s. od ban. ceste. Radi prav dobre, težke zemlje med gospodarsko najtrdnejšimi kmetskimi vasmi v okolici. Prodaja zlasti krompir, mleko (v Podnart), češnje (v Kranj in Jesenice), piščance (na Bled) in deske. Osamljeno selišče v zelo lepi prisojni legi. Rovte pri Podnartu, 51-8-3-6-0. Sr so du zdr fin Radovljica 13 km, žand žel pTt Podnart 4 km, o 6 km, š žup Ovsiše 3 km. Nm povp. 500m. Leže na vznožni polici v. pod Sv. Primožem na Jamniku 834 m (bližnji Mali vrh 811 m). Valovito ravan izpod-jedata oba kraka potoka Poljšice. Dostop z vozom od ban. ceste Podnart—Kropa (3 km). Kmetje in par obrtnikov. Glavne dohodke daje les (deske, drva in oglje), živinoreja (s perutninarstvom), malo še krompir, sadje in gobe; čebelarji. Prikupna razgledna lega. Markirana izletna pot na Jamnik. Zu streljaj nad vasjo stopničaste podzemne kotline »Turkove jame«. Kužno znamenje. Spodnja Dobrava, 56-7-1-6-0. Sr so du zdr fin Radovljica 8 km, žand pTt Podnart 3 km, žel o Otoče 1.5 km, š žup Dobrava 1 km. Nm ca 475 m. Zatišna prisojna lega na ravnici vrh 1. lipniškega brega, 1 km dobre obč. poti od ban. ceste. Ker je skrbno izrabljena poljska površina prešibka, neguje uspešno še sadjarstvo, perutninarstvo, čebelarstvo in domačo obrt (ška-farstvo), zbiranje gozdnih sadežev. Zelo razvito gozdarstvo (bor, smreka, bukev, hrast, jesen); les deloma predelujejo doma. Srednja Dobrava, 93-16-8-7-1. Sr so du zdr fin Radovljica 7 km, žand pTt Podnart 4 km, žel o Otoče 1.2 km, š žup v kraju. Šola ust. 1878, 2 odd. Kmet nad. š. Gosp. nad. teč. SKJ, Prosv. d., DKfid, PSVD. Nm 500 m. Leži na lepi sončni planoti s. nad Lipnico, 1 km obč. poti od ban. ceste (dostop tudi z avtom). Preživlja se s kmetovanjem in gozdarstvom, stranski dohodki kot v Spod. Dobravi. Stikališče izletnih potov na Brezje (1 uro), Jelovico (Vodice 866 m, Martinček 1250 m, 3 ure), Kropo (1 uro), zdravilni vrelec Vrčice (^ure); lepe razgledne točke (Stolec in Ostra peč 20 min., Pogled ure), kopališče (naravno) v Savi in Lipnici, gost. s tuj. sobami. Župnija Dobrava (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 820 duš. Pokopu-lišče. Župna cerkev povišanja sv. Križa je bila podr. župnije v Mošnjah, dokler ni tu 1788 nastala lokalija, 1876 pa župnija. Lična stavba, v njej L. Layerjev križev pot in 2 sliki M. Stroja. Zaloše, 86-17-2-10-2. Sr so du zdr fin Radovljica 10 km, žand žel pTt Podnart 1 km, o 2 km, š Ovsiše 2.5 km, žup Dobrava 2.5 km. Nm 390 m. Leže vrh sav. ježe med Otočami in Podnartom (1 km obč. poti). Nad vasjo mična razgledna višina (Stolec, 474 m), preko železnice precej pusto peščeno polje. Preživlja se s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Zgornja Dobrava, 146-31-0-30-2. Sr so du zdr fin Radovljica 6.5 km, žand pTt Podnart 5 km, žel o Otoče 1.5 km, š žup Doh rava O.i) km. Nm 518m. Najmočnejša naselbina v občini, na najvišji plodni dobravski ravnini s. nad Lipnico, 1 kin vozne poti nad ban. cesto. Sončna razgledna lega s prometnimi zvezami kot sosedna Sred. Dobrava. Mala zemljišča. Ob pičli poljski zemlji prihaja glavni dohodek iz živinoreje, gozda, sadjarstva, poklicne in domače obrti (škafarji). Uspešno čebelarstvo. V Vreču nad vasjo ostanki rudnikov železa. Pomemben rojak: Mihelič Janez (r. 1750), beneficiat v Lj., Pohlinov sodelavec, prvi zbiratelj slov. pregovorov. Občina Radovljica Preb. 1180, hiš 203, posest. 35, koč. 60, najem. 80. Površina 493 ha: njiv in vrtov 174, trav. in paš. 223, gozdov 45, ostalo 51. Občina obsega skoraj enako širok kot dolg pas levega savskega pobrežja od sotočja Save Bohinjke z Dolinko tja do izliva potoka Zgoše. Tu se strne obsavska aluvialna površina, razčlenjena v brazde 7 rečnih teras, z Radovljiško diluvialno ravnino. Ta je na več mestih pokrita z valovitimi morenskimi nanosi, najvidneje v slemenu Oble gorice (495 m, Volčev ali Zgajnarjev hrib), prekinja jo pa tudi vrsta suhih dolin (»dol-cev«), ki jih je ustvaril prejšnji savski tok. Največjo od teli so uporabili za železniško progo, druga loči obe občinski naselbini, po tretji, v Šmidolu, teče voda ob večjih povodnjih, zadnjo izpolnjuje Zgoša. Ker se ravan dvigne na preko 500m, je videti od savske strani kot gričevje. Bregovi imajo šibko prst, splošno prikladno le za travo in srednje visok gozd (smreka, borovec, hrast, gaber, bukev); za boljšo poljsko kulturo je sposobna le srednja ravninska lega, zlasti na s. in v. Zemlja more tako prehranjati nekaj nad polovico naseljencev, ostali žive od obrti, trgovine, prometne in upravne službe, zadnja leta še posebej od tujskegu prometa. Občina je gospodarski posrednik med ravninskim kmetskim zaledjem in med gozdnim in obrtnim okolišem pod Jelovico (železarstvo, les). Stara domača obrt, izdelovanje sukna, je propadla, mesto nje se je razvilo strojno pletiljstvo, bolj neposredno ga nadomešča tovarna klobukov. Sicer je kraj ohranil 6 letnih sejmov, vendar je kupčiji bilo v škodo, da tu prvotno železnica ni imela postaje, nato le postajališče, šele med svetovno vojno tudi tovorno skladišče, ki pa se radi oblike tal ne more razviti. Sedež občine je ostal tudi 3 A km proč od državne ceste, vendar si je kot upravno središče gorenjega Posavja pridobil dobre cestne dovoze; ima ban. ceste na Lesce—Bled—Bohinj, na Mošnje—drž. cesta in na Zapuže—drž. cesta, Begunje—Tržič; proti z. vodi ban. cesta na Kamno gorico, Podnurt in Kropo. Posebno dobro se je uveljavila občina v tujskem prometu, ki ga dviga slikovita, lahko dostopna sončna in zdrava lega, prilika za kopanje in smuko, bližinu Bleda, Jelovice in Kuravank, dobra voda, lepi sprehodi in izleti. Na leto ima kraj nad 500 gostov, posebno letoviščarjev. Predtrg, 340-87-15-40-30. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Radovljica 0 km. Nm povpr. 490 m. Pol kmetsko in pol obrtno radovljiško predmestje, ki zavzema v. obrobje mestnega pomola, največ v bregu med suhim jarkom in ravnino. Izhodišče cest na Mošnje in Begunje. Prebivalci imajo večinomu peščeno polje na terasah vrh Šmidola, na v. strani naselja; gozdovi v Jelovici. Glavne dohodke daje živinoreja, čeprav so planine v Jelovici prodali erarju; prodaja poljskih pridelkov in sadja. Sezonski delavci (gozdarji in zidarji). Novi del vasi na s. je znan pod imenom Zale. Zanimive starinske zgradbe. Tu so odkopali mnogo rimske opeke. Na posestvu Zupana Janeza (št. 45) je nekdaj stal Pipanov grad. V 17. stol. ga je kupil Ivan grof Thurn in ga na novo pozidal. Z ženitvijo ga je dobil Leopold V. Moskon, ki je tu gospodaril še v Valvasorjevi dobi. Pozneje je grad razpadel. Ostala sta edino še klet in vodnjak, ki ju še sedaj uporabljajo. Sedanjo hišo so 1864 sezidali s kamenjem grajskih razvalin, poleg tega pa še odprodali 700 voz kamna. Na Pipanovo še danes spominja travnik Pipanka. V kraju se je 1884 rodil arhitekt Vurnik Ivan, predstavnik stare umetniške družine, prof. ljublj. univerze in vodja oddelka za arhitekturo. Radovljica, mesto, 840-116-20-20-50. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva. Šola ust. 1775, 6 odd. Obrtna nad. š. Drž. učna delavnica za pletarstvo. SKJ z gled odr. in pev. d., PJS, JS, Gas., RK, Kat. prosv. d., PSVD, LD, Vine. konf., JUU, Tuj. prom. d., Sport, klub, Združ. trgovcev, Združ. čevljarjev. Nm 491 m (postaja 470 m). Zavzema ozek rob 75 m visoke savske terase, ki jo je globok dolec na v. izoblikoval v strmo odsekan ]>omol. Na zgornji ravnici stoji staro mestno jedro s hišami v dvoranski obliki, katere zunanji obod predstavlja edino utrdbo; ta je imela oporo v gradu, cerkvi in pristavi. Poznejši prirastek hiš je moral seči v prometno važni savski breg, še več pa v s. smeri, ob cesti na Lesce, kjer stoji nov mestni del z lepimi javnimi zgradbami in vilami. Mesto razpolaga s skoraj enako močnim poljem kot vasi v soseščini, zato je poljedelstvo še vedno temelj gospodarstva; njive leže na s. in z. strani mesta. Današnje gospodarstvo kaže še pičle ostanke obrtnih in prometnih privilegijev, ki jih je v kraju vzdrževala zemljiška gosposka (lesno in železarsko tržišče, suknarstvo). Propadanje kraja je prenehalo ob prerodu slovenske narodne zavesti, ko so domačini obnovili trgovska in obrtna podjetja, ustvarili tu kulturno središče za zgornje Gorenjsko, hkrati pa je mestu omogočil razvoj in obstoj sedež drž. uradov. Danes je tu obsežna trgovina z manufakturo, lesom in železnino, razvito sejmarstvo, strojarstvo, tovarna klobukov, strojno pletilstvo, posebno močna gostinska obrt. Kot mirno in stalno napredujoče letovišče se je razmahnilo zlasti po 1933, ko je dobilo odlično kopališče pod Oblo gorico: že prej je slovelo kopališče ob Cajhnovem jezu (savsko sotočje). Brv čez Savo je mesto približalo Kamni gorici in Jelovici (Vi ure, oz. ca 3 ure), dočim je od vznožja Karavank oddaljeno le 1 uro in je zato tudi neposredno izhodišče za Dobrčo in Begunjščico (3—4 ure). Mesto hrani lepe zgodovinske zanimivosti, okolica pa izredno bogastvo površinskih oblik. Srednjeveška naselbina se je razvila pod okriljem Pustega gradu. Sredi 11. stol. se v Radovljici omenja dvor briksenskih škofov. Pozneje je prešla Radovljica z gradom v last Orten-buržanov, po njih izumrtju (1418) pa v roke Celjskih grofov. V zač. 14. stol. je kraju podelil trške pravice najbrž koroški vojvoda in češki kralj Henrik (f 1335). Zadnji Celjan Ulrik II. je povečal trgu sodno pravico in dovolil 1455 privilegije prodajanja soli na drobno. V bojih za celjsko dedščino je dal poveljnik Lamberg Radovljico zažgati. Kot last llabsburžanov je postala deželnoknežji trg in kmalu nato mesto, ki se prvič omenja 1510. Mestni grb z možem, ki drži kolo, je nastal po napačni nemški razlagi mestnega imena; novejši grb ima le kolo kot znak slov. sončnega boga Radole. Ime izvira iz imena Radman (Rado). V zač. 16. stol. je imela R. svoje sodstvo, trgovino z vinom in s soljo ter mitnice v mestu, v Bohinju in na Jesenicah. Maksimilijan I. je 1510 prepovedal vse nemestne gostilne. Jožef II. je mestu podelil tedenski tržni dan na torek. L. 1787. je Radovljica postala municipij, ki je bil izročen radovljiški graščini (grofu Thurnu); s tem je izgubila svojo samoupravo. L. 1840. je postala sedež okrajne gosposke in 1868 okrajnega sodišča. Turki so napadli Radovljico 1475. Kmečki upor v 1515 je segal tudi v radovljiško gospoščino. Protestantizem so tu širili pl. Dietriehsteini, odpadli kovorski župnik Peter Kupljenik ter radovljiški rojak in blejski predikant Krištof Fašang. Požar je uničil mesto 1654, posebno pa 1835. Radovljiški grad poleg župne cerkve ima odlično fasado, portal, stopnišče in stukaturne okraske (iz 18. stol.) Sezidali so ga Or-tenburški grofje. Habsburžani so grad z mestom in mestnimi pravicami dajali v najem: 1476 Kacijanarjem, 1515 za 70 let rodbini pl. Dietrichstein. L. 1616. je nadvojvoda Ferdinand prodal radovljiško gospoščino, ki je obsegala 441 kmetij po celi Gorenjski, grofu Thurn-Valsassina. Lepo ohranjeni grad je še danes last njegovih naslednikov. Iz gradu je nekdaj držal poseben hodnik na veliki graščinski vrt, ki je bil izven stare Radovljice, med pristavami in obdan z visokim zidom. Radovljiški graščaki so bili večkrat lastniki fužin v Kropi, Kamni gorici in Kolnici. Župnija Radovljica (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 1508 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Prva cerkev je bila zgrajena pred 1263. L. 1495. so v pozno gotskem slogu zgradili novo, ki je bila pozneje večkrat prenovljena (1713 in 1895). Dvoranska stavba ima 3 ladje in rebrast svod na 2 vrstah vitkih stebrov. Na portalu letnica, fiale in grbi; zvonik ima vitko piramido. Stropna slikarija je nova, a po prvotnih vzorcih. Glavni oltar iz črnega marmorja je baročno delo (1713) z novejšimi dostavki (tabernakelj: Ivan in Helena Vurnik). Glavna slika Jan. Subica. En stranski oltar ima sliko Matere ljubeznive neznanega beneškega umetnika (18. stol.), oltar sv. Krvi je izdelal Janez Vurnik st. (relikviarij), oltarnu slika sv. Ane in križev pot M. Stroja. Slike v kapelici sv. Ane na poti v Lesce so delo L. Layerja. Pod cerkvijo zazidane kripte. Župnijo navaja že desetinski seznam oglejske škofije iz 1296 in ponovno 1323 seznam župnij oglejskega jiatriarha Pagana. Patronatske pravice so izvrševali grofje Ortenburžani, 1418 do 1456 Celjski grofje, nato pa cesar Friderik III. Ta je župnijo s podrejenimi cerkvami podaril stolnemu kapitlju nove ljubljanske škofije in jo tako izločil iz oblasti oglejskega patriarha. Stolni prošti so kot radovljiški župniki nastavljali vikarje do 1891, ko so jiostali župniki samostojni; le patronat je še obdržal stolni kapiteij. Prvotno zelo obsežna radovljiška pra-župnija je mati vseh sedanjih župnij v dekaniji, razen Mošenj. Pomembni radovljiški rojaki: Bukovec Avgust (r. 1878), izvedenec in organizator čebelarstva; Fister dr. Anton (1808—1881), univ. prof. na Dunaju, znan revolucionar 1. 1848.; goriški nadškof Gollmayer dr. Andrej (1797—1883), vnet delavec za cerkev in slovenstvo; Bežek Božidar (1866—1935), juridični znanstvenik; Hočevar Josipina r. Mulej (1824—1911), podpornica reve-žev in ustan. Josefina v Ljubljani, župnije v Krškem, darovala mestu Radovljici 100.000 gld.; Hudovernik Josipina (m. Ele-onora, r. 1863), glasbenica, ravnateljica uršul. mešč. šole; Pfei-fer p. Godfrid O. F. M. (1707—1775), šolnik in lat. pisatelj; Mazek Anton (1836—1920), ravnatelj gimn. v Požegi, filolog; Remb Franc Karel (r. 1674), deloval kot slikar v Ljubljani in Gradcu. Občina Rateče-Planica Preb. 725, hiš 144, posest. 125, koč. 19, najem. 0. Površina 5122 ha: njiv in vrtov 137, trav. in paš. 1169, gozdov 1705, ostalo 2111. Ozemlje predstavlja lepo zaokroženo zemljepisno enoto ob skrajnem sz. koncu banovine in države, ki jo oklepata na j. in z. Italija, na s. pa Avstrija. Naraven obod mu dajeta na s. položen greben Karavank od Peči (1511 m, tromeja!) do Pe-telinjka (1546 m), na j. pa mogočna stena Julijskih Alp od Mojstrovke (2332 m) do Jalovca (2643 m). Med s. izrastki teh dveh leži slikovita alpska dolina Planica, dočim se dolina Save Dolinke slepo konča ob drž. meji z važnim dolinskim razvodjem proti Ziljici (Dravi). Samo v tej smeri je odprta pot prometu med Italijo in Jugoslavijo. Prvi izvir Save je visoko nad Planico v pobočju Ponce (slap Nadiže, 120-3 m). Takoj ko voda priteče v dolino, ponikne v prodnatem svetu, ki zbira vodovje še iz Prodov, Voglov, potokov Trebiže in Kravnjaka. Vnovič privre voda na dan v Strugah kot drugi in pravi izvir Save, ki se takoj s padcem ravnine obrne proti v. V času visokega vodnega stanja se talna voda dvigne v nestalno Rateško jezero (na Ledinah). Zemlja je zvečine peščena in malo rodovitna. Njive, travniki in pašniki so omejeni na dolinske predele in na nižja prisojna pobočja Karavank, ostalo površje pokrivajo obsežni iglasti gozdovi, nad katerimi se dvigajo skalnati razorani vrhovi in grebeni. Dolgotrajne zime in hladna poletja dopuščajo uspevanje samo nekaterim poljskim rastlinam (rž, ječmen, oves, krompir, repa, zelje, malo koruze). Najbolj razvita gospodarska panoga je živinoreja; nekdaj živahno trgovanje z lesom je nadomestil močan tujski promet, ki privablja v kraj vse leto turiste, letoviščarje in smučarje. Rateče-Planica, 725-144-125-19-0. Sr du Radovljica 44 kin, so žand zdr fin Kranjska gora 6.5 km, žel o pTt š žup v kraju. .Šola ust. 1847, 2 odd. Knjiž., SKJ, PRK, PJS, Gas., Slov. kat. izbr. d., Tuj. jirom. d., PSVD, Šport, klub, Strel. druž. Vodovod. Nm 870m. Zadnja, najviše ležeča vas Savske doline in hkrati edina naselbina v občini. Jedro vasi med potokoma Kravnja-kom in Trebižo, ob obč. in drž. cesti. Poljski pridelki krijejo domače potrebe komaj za % leta, primanjkljaj morajo uvažati. Izvažajo živinorejske pridelke in les, nekaj dohodkov jim daje tudi led, ki ga prodajajo v Zagreb. Največ donaša tujski jiro-met. Mično zidane hiše in gospod, poslopja so krita z lesenimi deskami po zgledu Korošcev, na katere spominja tudi ljudska govorica. V zadnjem času je postala vas svetovno znana zim-skošportna postojanka, ki se ponaša z izvrstnimi smuškimi tereni in tremi skakalnicami, med njimi največjo na svetu. Smučarska šola za skoke, na Slatini (950m) smučarski dom Ilirije, v Tamarju koča SPD (1108 m). Poleti je vas priljubljeno gorsko letovišče. Kratki in lažji izleti v Planico in Podkoren ter Kranjsko goro. Lahko dostopna vrhova v Karavankah sta Petelinjek in Peč. Izleti do Belopeških jezer (že v Italiji). Slemena, ki obkrožajo Planico so dokaj strma in mestoma težko dostopna, tako Ponce (Mala 1901 m, Visoka 2272 m, Srednja 2221 m, Zadnja 2234 m), Jalovec (prav v kotu doline, 2643 m, 8 ur), ki ga kuloar loči od Travnika (2379 m) in Mojstrovke (2332 m). Tik nad krajem se dviga trdnjavi podobno skalovje Babjega gradu. Na potres v 1. 1348., ko je v dolino prihrumelo skalovje s Ciprnika, spominja še danes krajevno ime v Kainnju. Turki so kraj opustošili 1476. Z u p n i j u Rateče-Planica (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 725 duš. Zupna cerkev sv. Duha je bila zidana v gotskem slogu ok. 1550. Povečali so jo 1785 in ji napravili raven strop. Okrog nje zidovje, podobno obramb, taboru. Prvotno podr. Kranjske gore,'od 1785 lokalija, od 1875 župnija. Podr. cerkev sv. Tomaža na pokopališču je okoli 1550 % prenovljena gotska stavba, v osnovi morda starejša od župne cerkve. Bronast zvon z napisom v gotici nosi letnico 1521. Še starejši je zvonik (1360) z novo streho. Gotski presbiterij. Layerjev križev pot. Občina Ribno Preb. 1519, hiš 311, posest. 249, koč. 57, najem. 5. Površina 8568 ha: njiv in vrtov 308, trav. in paš. 2902, gozdov 5244, ostalo 114. Občini pripada planinski svet z. in j. od Bleda. V. mejo njej pripadajoče ravnine tvori Sava Dolinka pod izlivom Rečice, dalje pa Dobra gora (621 m) in Kozarca (558 m); pri kolenu Bohinjske Save se meja vzpne na Osojnico (754 m) in v. rob Pokljuke (Rečitno-Pleša, 1331 m, Za jamo), pred Sotesko krene nazaj v Jelovico in v ostrem kotu doseže celo Gladki vrh v Ratitovcu (1666 m), nakar zavije k sotočju obeli Sav. Občinsko ozemlje obsega torej po boliinjlskem ledeniku izbru-šeni gorski oklep dolenje Save Bohinjke s hudourniško Belico. V boke Jelovice in Pokljuke je ledenik izdolbel podolžni planinski kotanji, ki sta še poseljeni, dočim so višje planjave in kadunje obljudene le poleti. Rob Jelovice je na sz. okrušen do strmih sten (Babe z Babjim zobom, 1128m), v v. smeri pa dobiva milejše oblike. Poleg srednjegorskih planot ima občina v obrušenih osamelih gričih okrog Bleda, v morenskih nasipih in suhih dolinah ostane ledeniškega delovanja. Zato je tudi nižji svet, delo mlajših voda, precej pust in peščen; najbolj rodovitna je bivša jezerska površina nad Bodeščem. Kakor pokrajina ima tudi gospodarstvo planinski značaj. Kljub intenzivni izrabi poljske zemlje pridelki ne krijejo domačih potreb. Izvrstno se obnaša živinoreja. Ta razpolaga poleg travnikov z ravninskimi in gorskimi pašniki (ob rekah, v Pokljuki in Jelovici). Glavne planine se imenujejo po vaseh; najbolj oddaljene so v Jelovici (Rovtarica, Selska in Ribenska plan.). Vmesne lege izpolnjujejo nižje senožeti in višji rovti s seniki, iz katerih spravljajo seno šele pozimi. Goje pincgavsko pasmo, prašiče in drobnico; dober sloves ima na trgu sir zadružnih sirarn, mleka prodajajo le malo. Ob ugodni lesni kupčiji daje največji dohodek pretežno jesenov in bukov gozd. Velike ploskve ima v lasti verski zaklad. Razen lesne industrije in obrti ter spravljanja in prevažanja lesa daje dohodke močno čebelarstvo (pred vojno izvoz matic v inozemstvo), sadjarstvo in vrtnarstvo. Tujski promet prinaša največ belanski kotlinici, kjer so na razpolago poleg gostilniških še številne zasebne sobe; letoviške goste privablja sem ugodno planinsko podnebje in bližina Bleda. Prilike za kopanje v Savi, izvrstna smuka po senožetih. Izletniki najbolj obiskujejo očarljivo razgledno okolico Kup-jjenika in Babji zob, kjer je več apniških jam. Promet teži k bohinjski železnici, ban. cesti Bled—Bohinj in obč. cesti Bled —Ribno. Za turiste in izletnike gosta mreža zaznamovanih potov. Bodešče, 185-33-28-4-1. Sr so du žel Radovljica 4 km, žand zdr fin pTt Bled 3 km, o š žup Ribno 1 km. Nm 481 m. Izrazito kmetska vas, nad sotočjem obeli Sav z važnim mostom preko Save Bohinjke. Na jv. slikovit zaselek Na pečeh (Na skali). Skopo odmerjeno polje iu prostrano travnato in gozdnato ozemlje. Glavne dohodke daje živinoreja, perutninarstvo in les. Šibka obrt. Dovoz z vsemi vozili po obč. potili na Bled. Sodar-jeva ubožnica. V Savi Boh. naravna kopališča. Podr. cerkev sv. Lenarta Na pečeh je gotska stavba iz 15. stol., do danes ohranjena v skoraj neizpremenjeni obliki; oprava in lopa baročna. Slikana je bila tudi zunaj, kjer se je izvrstno ohranil sv. Krištof (iz zač. 15. stol.); fasadna slikarija v lopi, na zunanjščini presbiterija Kristus (stil poznogotski, grobo realističen). Bohinjska Bela, 559-114-84-30-2. Sr so du Radovljica llkm, žand zdr fin pTt Bled 4 km, o 5 km, žel š žup v kraju. Šola ust. 1852, 2 odd. Slov. kat. izobr. d., PJS, ČD. Nm 468 m. Leži v posebnem kotliču v jz. delu Blejskega kota, ki ga od jezera loči strma Osojfnica (754m). Hiše so razmeščene v treh skupinah: ob Belici (Spodnja vas), po grobeljskem griču pod Iglico (Zgornja vas) in j. del z žel. postajo. Vas leži ob ban. cesti in železnici. V »Rojah« pod vasjo skrbno obdelano prepičlo polje, rovti Za jamo, planina Za Plešo. Glavni dohodki iz živinoreje, gozdarstva, lesne kupčije, obrti iu perutninarstva; par čebe- larjev, nekaj lesnih in poljskih delavcev. Mirno letovišče, gosti deloma tudi po zasebnih stanovanjih. Izletna pota na Bled (% ure), Pokljuko, Gorjuše-Koprivnik in Kupljenik-Jelovico. Kopališče v Savi. Župnija Bohinjski Bela (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 756 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete v renesančnem slogu. Po obliki zidave je podobna cerkvici na Blejskem otoku in je bila najbrž postavljena istočasno (v zač. 17. stol.), 1754 temeljito prenovljena. Ob zidanju železnice so jo povečali skoraj za tretjino s tem, da so lopo združili z ladjo. Pod koroni lep kasetiran strop v raznih lesovih, delo Zumra iz Gorij. L. 1895. je cerkev močno poškodoval potres. Prvotno je bila podr. blejske prafare. Iz nje se je izločila 1787 do 1789 kot lokalija. Prava župnija od 1876. Koritno, 120-23-21-2-0. Sr so du Radovljica 6 km, žand zdr fin pTt Bled 2 km, žel Lesce-Bled 3 km, o š žup Ribno 1 km. Nm 482m. Osamljeno selišče na ježi, deloma še v širokem koritu Dolinske Save jv. od Bleda, 1 km od ban. ceste. Izdatno polje v ravnih Jaršah za vasjo. Preživljanje s poljedelstvom, živinorejo (prodaja mleka), gozdarstvom in delom na Bledu, ki odvzema tudi perutnino in sadje. Vas se omenja že v 2. pol. 11. stoletja. Kupljenik, 88-20-10-10-0. Sr so du Radovljica 9 km, žand zdr fin pTt Bled 6 km, žel š žup Boh. Bela 2 km, o 4 km. Nm 646 m. Edina naselbina v dveh hišnih skupinah nad d. bregom Save Boh. Leži v plitvem sedlu med predgorskim gričevjem in s. skalnimi stenami Jelovice. Polja je premalo, obsežno pa je senožetno, planinsko in gozdno površje; zato daje glavne dohodke živina, les in sadje. Dovoz po belskem ali selskeni mostu (V, ure). Krasne smučarske planjave v senožetnem Tolstem vrhu (885 m), izhodišče k Babjem zobu (zase stoječa pečina ob pravokotnem zavoju Jelovških sten) in k največji kapniški jann v Julijskih Alpah (ca 1 uro). Staro ime za Kupljenik je »Puk-ljenik«, vzeto po morfologiji. Podr. cerkev sv. Štefana se prvič omenja v 1. pol. 16. stol. Bila je zidana v poznogotskem slogu. Mali in srednji zvon je vlil 1558 Lienhardt v Ljubljani. Cerkev je bila nekdaj znamenita božja pot, na katero so prihajali romarji na konjih z bogatimi darovi. O tem je pričala do nedavna ohranjena zidana ograja okrog cerkve z vzidanimi obroči za privezovanje konj; 1911 so jo odstranili. Dobro ohranjeno staro štirioglato zidano kužno znamenje. Ribno, 305-64-59-5-0. Sr so du Radovljica 5 km, žand zdr fin pTt Bled 2 km, žel Lesce-Bled 5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1888, 2 odd. Kat. prosv. d., PRK, PJS, Ml. jI, Gas. Nm 468 m. Središče ravni med dolinama Save Boh. in Dolinke ob koncu dobre obč. ceste z Bleda, prislonjeno k valovitemu vznožju Strgavnika ali llibenske gore (588 m). Pod vasjo izjemno zložno obrežje Save Boh., v njej naravna kopališča z lepimi sipinami. Glavni vir dohodkov daje živinoreja (daleč znano sirarstvo) in les, deloma obrt; izletniški gostje, največ z Bleda; krasna gozdna sprehajališča. Gostilne, mlini, žage. Vas se prvič omenja 1245 kot last briksenskih škofov. Župnija Ribno (dek. Radovljica, škof. ljublj.) ima 800 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba star. je znana že od 1400. V novejšem času so jo večkrat prenovili in podaljšali. Oprava je zelo lična. Prvotno je bila podr. blejske župnije. Iz nje se je izločila 1785 kot lokalija, ki je prenehala že 1812. Od 1839 je bila tu ekspozitura z upokojenimi duhovniki, 1901 je bila nanovo ustanovljena župnija. Selo, 202-43-39-4-1. Sr so du Radovljica 6.5 km, žand zdr fin pTt Bled 2 km, žel Boh. Bela 4.5 km, o 1 km, š žup Boh. Bela 4 km. Nm ca 460 m. Leži v j. vznožju Dobre gore, deloma ločeno kot zaselek Log (tik ob razširjenem-koritu Save Boh.). Pod vasjo most. Izhodišče za jeloviško pobočje. Nad vasjo krasno izvedena pot po globeli k Blejskemu jezeru (y2 ure). Ostalo kot Ribno. Vas se prvič omenja v 2. pol. 11. stoletja. Slamniki, 60-14-8-2-1. Sr so du Radovljica 13 km, žand zdr fin Bled 6 km, žel pTt š žup Boh. Bela 2 km, o 7 km. Nm ca 895 m. Leži v lepi podolžni planinski kotanji v pobočju Pokljuke, deloma proti Boh. Beli (zaselek Laznik), par hiš j. odtod v šibkem kotliču ob Savi Boh. (zaselek Obrne). Izrazito živinorejska naselbina, po zgradbi in mestoma po legi podobna Kup-ljeniku. Težaven dovoz iz Boh. Bele (1 uro), prehod v Pokljuko in Gorjuše. Izvrsten razgled na Blejski kot in Karavanke. Srez Slovenj Gradec Splošen pregled Srez meri 483.5 km2. Njegove meje so v prirodi dobro izražene na z. in s., manj na j. in v. Na z. krene meja iz spodnje Mislinjske doline, ki jo preseka s. od Št. Janža pri Dravogradu, takoj na razvodno hribovje med Mežo in Mislili jo, kjer se najviše vzpne na Plešivec ali Uršljo goro (1696 m). J. od Plešivca se drži meja razvodnice med Mežo na eni ter Pako in Savinjo na drugi strani prav do Smrekovca (1569 m). Tu se obrne sreska meja proti jv., prestopi Pako niže Šoštanja in se dvigne na Goro Oljko (734m); nato se nadaljuje proti v. črez potok Ložnico v povirje Pirešice. Tu zavije meja proti s. na Paški Kozjak (Basališče 1273 m), s katerega se spusti v jarek Pake, pa se znova dvigne ob Mislinjski grabi na Pohorje. Od Ribniškega sedla teče meja proti sz. po razvodju med Mislinjo in Dravo čez Crni vrh (1543 m), Veliko Kopo (1542 m) in Krem-žarjev vrh (1161 m) na Jesenkov vrh (927 m). Sz. odtod doseže Mislinjsko dolino. V srezu se stika več prirodnih enot. Njegov sz. del izpolnjuje s. skupina Karavank z Uršljo goro, ki je najvišji vrli v srezu. V skrajni z. del sreza segajo izrastki Golt s Smrekovcem, na j. se naslanja srez na z. del Vitanjske gorske skupine, ki se najviše dviga v Paškem Kozjaku; njegovo ,sv. stran pa izpolnjuje masivno Pohorje s svojimi širokimi hrbti in položnimi kopami. V osrčju sreza ležita ožja Mislinj-ska in širša Šaleška dolina. Vse ostalo ozemlje izpolnjuje nizko in močno razrezano gričevje. Geološka zgradba našega ozemlja je zelo raznolika. Na Pohorju nahajamo pri Pamečah slabo spremenjene karbonske glinaste skrilavce, ki prehajajo v filit. Na njih leže proti s. permski in werfenski skrilavci. Oboje prodira na več mestih eruptivni dacit. Ta nastopa tudi na Jesenkovem vrhu, ki je zgrajen iz krednega konglomerata in apnenca. Karbonski skrilavci prehajajo proti v. v vedno bolj izrazit filit, ki pokriva blestniške skrilavce do Vitanjskega sedla. Od Komisijskega sedla do Planinke prevladuje že tonalit, ki se je strdil pod večjim pritiskom v večji globini. V Mislinjskem jarku je mnogo temnozelenega amfibolita, ki je prišel v obliki žil na dan. Od potoka Razborce do Spodnjega Doliča se vleče širok pas granitovega gnajsa. Od Slovenjega Gradca do Št. Janža nastopa na 1. bregu Mislinje blestnik, ki je le močno spremenjen paleozojski glinasti skrilavec. J. od Selovca do Slov. Gradca ga nadomešča filit, ki je tudi paleozojski glinasti skrilavec, pa manj spremenjen. Med omenjenim filitom in Plešivcem leži 2—3 km širok pas spodnjega miocena. Plešivec sam je zgrajen iz triadnih apnencev in dolomitov od školjkovitega do dacli-steinskega apnenca. Med Plešivcem in eruptivnim tonalitskim pasom na j. se razprostirajo kontaktno spremenjeni paleozojski skrilavci in diabazovi zeleni skrilavci neznane starosti. Oboji so razširjeni zlasti pri Razboru in z. odtod. Tonalitski eruptivni pas se razprostira v širini 2—3 km od Staknetovega vrha pri Smrekovcu do Plešivca pri Sopoti. J. pobočje tonalit-skega pasu spremljajo dolnje in srednje triadni apnenci, ki se mimo Vitanja nadaljujejo proti v. Med Pohorjem in Plešivcem ter med tonalitskim in apnenčevim pasom leži Slovenj-graško-vitanjska terciarna kotlina, ki je nastala tako, da se je ozemlje med labodsko prelomnico in prelomnico ob tonalit-skem pasu pogreznilo. Večji del kotline j. od Sv. Miklavža pokrivajo oligocenske plasti socke, ob robovih s. dela, zlasti pri Podgorju, pa miocenske plasti. Med Dobravo in SI. Gradcem so ohranjene diluvialne terase; aluvialne tvorbe nahajamo le ob Mislinji in ob Suhodolskem potoku. Med Sv. Miklavžem in Spodnjim Doličem se vzdigujejo iz kotline vrhovi glavnega dolomita pogreznjene triade. Na j. strani tonalitskega erup-tivnega pasu se je pogreznila ob prelomnici, ki poteka od Smrekovca mimo Šoštanja in Velenja, Velenjska kotlina. Ob prelomnici je prevrel na dan na več mestih andezit, medtem ko pokrivajo okolico večinoma vulkanski grolii (tufiti). Iz teli usedlin molijo pogreznjeni deli triadnih apnencev in dolomitov, kakor Skorno, Gora Oljka itd. Velenjsko kotlino pokrivajo pliocenske usedline, deloma pa tudi aluvij; le v. od Velenja pridejo na dan laporji spodnjega miocena. Starejše tvorbe, kakor so karbon, perm in vverfen, opazimo v ozkih pasovih med Skalami pri Velenju in Lipo pri Vitanju. V tektonskem oziru je slovenjgraški srez zelo porušen in naguban. Ob jz. pobočju Pohorja poteka labodska, mimo Velenja pa velenjska prelomnica. Ob obeh so nastale obširne kotline, ki jih je v srednjem in mlajšem terciaru zalilo morje. Ko je to odteklo, se je razvilo v preostalih jezerinali bujno rastlinstvo, iz katerega je pozneje nastal premog. Ob velenjski prelomnici je delovalo v miocenu več vulkanov, ki so izmotavali andezitsko lavo in vulkanski pepel v bližnje morje. Največji vulkan je bil Smrekovee, drugi je bil pri Belih vodah, tretji pri Velenju itd. Toplice pri Topolščici pričajo, da se vulkanska žarja v globini še ni ohladila. Istočasno kot tu so delovali vulkani tudi na z. Pohorju. Ob prelomih prinašajo termalni vrelci s seboj tudi mnogo rudnih raztopin, ki se na zemeljski skorji nabirajo in ustvarijo v dolgih dobah bogata rudišča. Tako je nastal ob Mislinji siderit, pri Skalah železna okra, med Razborom in Sv. Vidom pa galenit z manganovo rudo. S. del sreza se nagiba k Dravi, j. k Savinji. Razvodje med obema drži po Vitanjski gorski skupini. Na s. zbira vode Mi-slinja, pritok Meže, ki teče v Dravo. Z desne strani sprejema Mislinja vodnate pohorske potoke, dočim so njeni 1. pritoki manj izdatni. Na j. teče v Savinjo Paka, ki predre Vitanjsko gorsko skupino v soteski Hudi luknji, kjer nastopajo v bližini osamljeni kraški pojavi. Nad Velenjem vstopa Paka v šaleško dolino, kjer dobiva številne d. pritoke. J. odtod predre dvignjeno pločo v ozki globoki dolini, a ko doseže Celjsko kotlino, se takoj združi s Savinjo. Predeli na j. se po potokih Ložnici in Pirešici odmakajo neposredno v Savinjo. Podnebje je sub-alpinsko. Poletja so hladna, zime precej mrzle, zlasti v Mislinjski in šaleški dolini, ker se v njih nabira mrzel zimski zrak. Povprečna letna temperatura znaša v Slovenjem Gradcu 8.4" C, v Št. Ilju pod Turjakom 7.3° C. Najmanj padavin je v osrednjem in j. nizkem delu sreza (Slovenj Gradec 1196mm, Velenje 1200min). Paški Kozjak dobi letno 1200—1400inm, Pohorje in Karavanke 1400—1600 m, Golte do 2000 mm padavin. S. od Vitanjske gorske vrste imajo največ padavin poletni, j. odtod jesenski meseci. Nižje predele sreza pokrivajo mešani, višje bukovi, smrekovi in jelovi gozdovi. Zanimivo planinsko vegetacijo ima Urš-lja gora. V gozdnem območju rastejo med drugimi: kranjska krhlika (Rhamnus fallax), alpski nagnoj (Laburnum alpinum), kranjska kačnica (Astrantia carniolica), gorska orlica (Aqui-legia vulgaris var. alpestris), ob skalah pa bledorumeni češenj (Allium ochroleucum) in skorjasta kamenokrečnica (Saxifraga crustata). Po tratah v pasu rušja in nad njim nastopajo: koroška bilnica (Festuca violacea var. carnica), togi in vedno-zeleni šaš (Carex firma in sempervirens), Traunfellnerjeva zlatica (Ran. Traunfellneri), skalna smiljka (Cerastium ru-pestre), brezstebelna lepnica (Silene acaulis), bohinjski repnjak (Arabis bohinensis) in še mnoge druge za Karavanke ln-Sa-vinjske Alpe značilne rastline. Zaradi nekaterih zaostankov višjealpskih rastlin je botanično zanimiva Huda luknja. Tu rastejo stebelnati petoprstnik (Potentilla caulescens), aurikelj, skorjasta in klinolista kamenokrečnica, slanozor (Heliosperma eriopliorum), škržolica Hieracium glaucum in bledorumeni česen j. Močvirja in barja okrog SI. Gradca imajo isto floro kot po Pohorju. Značilnejši rastlini sta tu Epipactis palustris in Arabis Halleri pri Radušali. Floro nižjih predelov sreza moremo staviti v panonsko območje, višjih pa v predalpsko evropske gozdne flore. Po dolini od Dravograda preko SI. Gradca na Vitanje poteka že omenjena s. meja mnogih rastlin, zlasti malega jesena in črnega gabra. V vsej banovini je na Uršlji gori edino nahajališče rdečega zvončka (Cortusa Matthioli). Druge manj redke rastline so še: praprot Cystpoteris fragilis pri SI. Gradcu, kamenokrečnica Saxifraga paradoxa v Hudi luknji, vrbovec Epilobium obscurum pri Šoštanju, dlakavi sleč ob Misliuji v višini 200—300 m, grmičasti jetičnik (Veronica fruticosa) na Uršlji gori, Senecio aurantiacus in Senecio eruci-folius pa na Legnu pri SI. Gradcu. Po smrekovih gozdovih alpskega predgorja dobro uspevata rjavi in žemljasti ježek (Hydnum imbricatum in repandum). Zoogeografsko pripada srez triglavski pokrajini. Najbolj številne lovne živali so poljski zajci, gozdni jerebi, srne, lisice, veverice, vrane in srake; manj je poljskih jerebic, prepelic, divjih rac, divjih petelinov, ujed, divjih gosi, ruševcev in gam-zov. V ribarskein oziru je zanimiv Suhodolski potok, v katerem živi zlatovščica (Salmo fontinalis) čiste pasme, še ne križane s potočno postrvjo, kakor je v drugih vodali. V vodali tega sreza biva pokra (Barbus petenyi), ki pa je redka. Edina strupena kača je modras. Ostalo živalstvo je isto kot v sosednih srezih. Mislinjska dolina je polna predzgodovinskih gradišč, gomil in raznih predmetov, ki spominjajo na keltske Tavriske. Njihovo središče je bilo v Starem trgu pri SI. Gradcu. Na obrambne nasipe latenskega gradišča v Grajski vasi pri SI. Gradcu še spominja krajevno ime »šance«. Y rimski dobi je držala po Mislinjski dolini cesta v Virunum na Gosposvetskem polju. V srednjem veku je bil »Gradec« (današnji Stari trg), od 13. stol. dalje Slovenj Gradec imenovan, središče tkzv. »slo-venjgraške province«, ki je zavzemala Mislinjsko dolino in se raztezala od poznejše koroške meje do Pohorja na v. in do Drave na s. Njeni lastniki so bili prvotno grofje "VVeimar-Orlamiindski, v 11. in v zač. 12. stol. pa verjetno plemiška rodbina Breže-Seliška. V 1. pol. 11. stol. so prevzeli tukajšnja posestva koroški vojvode Spanheimi, 1147 grofje Traungavci, 1164 pa Andeški grofje, ki so 1251 podarili tukajšnjo posest oglejskim patriarhom. Slovenjgraški teritorij, t. j. Mislinjska dolina preko SI. Gradca do Ifude luknje in Stenice ter okolica Vitanj je tudi pozneje še ohranil poseben položaj med koroško, štajersko in savinjsko krajino. Sele v 15. stol. je bil priključen Štajerski. V srednjem in novem veku je vezala Mislinjsko in Šaleško dolino le slaba prometna pot, ki je držala čez hribovje mimo Podgorja in Smiklavža. Sele 1828 zgrajena cesta po soteski Hude luknje je ustvarila dobro zvezo SI. Gradca s šaleško dolino. Železnica Velenje—SI. Gradec—Dravograd je stekla 1900. Od 1850 je SI. Gradec sedež okrajnega glavarstva za sodne okraje SI. Gradec, Marenberg in šoštanj. Marenberški sodni okraj so 1922 priključili dravograjskemu srezu. Najstarejše organizirane dušnopastirske postaje so bile ustanovljene v Smartnem, Starem trgu pri SI. Gradcu in v Skalah. Iz njih so se izločile vse župnije v srezu razen Belih voda iz mozirske in St. Andraža pri Velenju iz polzelske prafare. Cerkveno je spadal prvotno ves srez pod oglejske patriarhe. L. 1461. je bila prideljena ljubljanski škofiji škalska prafara (z župnijami: Smihel, Šmartno pri Šaleku, Št. Janž na Peči in Št. Ilj pri Velenju), 1533 pa še starotrška prafara (z župnijami: SI. Gradec, Št. Ilj pod Turjakom in Razbor). Ostale župnije so pripadale oglejskim patriarhom in savinjskemu arhidiakonatu do 1751, ko so jih pridružili k goriški nadškofiji. Končno je 1787 prevzela vse župnije lavantinska škofija. L. 1931. je imel srez 29.835 prebivalcev. Gostota (62 na km2) ne dosega povprečka v naši banovini. Zelo gosto je naseljena Šaleška dolina (ca 110 ljudi na km2), čemur sta vzrok poleg rodovitnosti zlasti močna usnjarska industrija in pridobivanje premoga. Gosto obljudeno je tudi vinorodno gričevje j. od Velenja (v obč. St. Ilju biva celo 166 ljudi na km2), dočim znaša v Mislinjski dolini gostota ca 100 ljudi na km2. Pohorje, Vitanjska gorska skupina in ostali hriboviti predeli so redko obljudeni; tu so večji areali celo povsem neposeljeni. Najred-keje je naseljena občina Razbor jv. od Plešivca (24 ljudi na km2). Večje sklenjene vasi nastopajo le v šaleški in Mislinjski dolini. Tu leže tudi najpomembnejši kraji v srezu: SI. Gradec, Šoštanj in Velenje. Po gričevju in hribovju so le manjši raztreseni zaselki in samotne kmetije. Prevladujejo mali posestniki. Veleposestva, ki so večja od 50 ha, obsegajo le 4% vsega ozemlja. Večinoma leže na Pohorju. Osnovo gospodarskega življenja tvorita predvsem poljedelstvo in živinoreja, manj sadjarstvo in perutninarstvo. Pomembno pa je tudi gozdarstvo, rudarstvo, obrt in industrija. Od celotne površine odpade spričo pretežno hribovitega značaja na njive in vrtove le 17.4% (8401 ha) vsega sreza. Največ obdelane zemlje je v Šaleški in Mislinjski dolini ter na gričevju v j. delu sreza. Od poljskih pridelkov so 1934 pridelali v srezu na 1754 ha 100.000 q krompirja (56.7 q na 1 ha), na 1700 ha 12.000 q pšenice (7.2 q na 1 ha), na 1600 ha 4900 q rži (3 q na 1 ha), na 880 ha 3900 q ovsa (4.6 q na 1 ha), na 560 ha 7000 q koruze (12.5 q na 1 ha), iu na 500 ha 4600 q ječmena (9 q na 1 ha). Donos na 1 ha je, razen pri ječmenu, povsod globoko pod povprečnim donosom za vso banovino, ki znaša za krompir 63.4, pšenico 8.9, rž 7.7, oves 9, koruzo 15.3 in ječmen 8.9 q na 1 ha. V šaleški dolini gojijo ponekod hmelj, v Mislinjski dolini pa v manjšem obsegu lan. Važna panoga gospodarstva je živinoreja. Na travnike in pašnike odpade 29% (14.010 lia) vse površine sreza. L. 1934. je bilo stanje naslednje: goveje živine 9500, svinj 8200, konj 1000, ovac 3300 in perutnine 27.500. Vinogradi nastopajo samo po gričevju j. in jz. od šaleške doline; obsegajo 238 ha (0.49%). Manj pomembno je tudi čebelarstvo. Na visoki stopnji je sadjarstvo. V srezu je okrog 88.000 jablan, 40.000 hrušk, 24.000 sliv, 7700 češenj in 6400 orehov. L. 1934. so pridelali 18.500 q jabolk (21 kg na drevo), 8000 q hrušk (20 kg na drevo), 3700 q sliv (15.4 kg na drevo), 2000 q češenj (9.5kg na drevo) in 720 q orehov (11 kg na drevo). Prinos na 1 drevesu je mnogo nad povprečnim donosom zu vso banovino. Gozd pokriva polovico sreza (24.107 ha, t. j. 49.8%). Na Pohorju, kjer je ob močnih potokih mnogo žag, nastopajo lepi iglasti gozdovi, v j. delu sreza pa se bolj uveljavlja listnato drevje. Lesna trgovina in industrija tvorita v gospodarstvu važno aktivno postavko. Močna j!e tudi usnjarska industrija, pomembno izdelovanje poljedelskega orodja; ostale industrijske panoge so bolj skromne. Precejšnje važnosti je rudarstvo. V Velenjski kotlini dobivajo lignit, pri SI. Gradcu lomijo kremenov konglomerat, v apnencu pri Gori Oljki in pri St. Andražu pa kopljejo ponekod boksit. Na mestu produkcije pretvarjajo lignit v električno energijo, ki daje pogonsko silo in razsvetljavo velikemu delu naše banovine (velenjska kalorična elektrarna). Promet se steka v Mislinjsko in šaleško dolino, po kateri drži lokalna železnica Celje—Velenje—Dravograd in ban. cesta. Tu je odličen prehod iz Dravske doline proti Jadranu. V. in j. del sreza vežejo ban. ceste z Vitanjem, Vojnikom in Petrovčami. V gradnji je ban. cesta iz Šoštanja preko Št. Vida v Crno v Mežiški dolini. Občina Mislinja sedež Straže Preb. 3726, hiš 665, posest. 507, koč. 71, najem. 101. Površina 10.372 ha; njiv in vrtov 1351, trav. in paš. 2287, sadovnjakov 43, gozdov 6525, ostalo 166. Občina leži na v. strani sreza, obsegajoč povirje Mislinje in Pake, torej prehodno ozemlje iz dravskega v savsko porečje. Pripada ji jz. stran Pohorja do Črnega vrha (1543 m), strmo s. pobočje Paškega Kozjaka (Basališče 1273 m), na z. pa sega do Smodivnika (923 m), Me-tulovega vrha (813 m) in Fričovega vrha (877 m). Občinsko ozemlje ni zaokroženo. Kajti Mislinja izvira že v konjiškem srezu, ob zgornji Paki pa drži nekaj časa sreska in občinska meja. Glavna dotoka Mislinje, ki vstopa iz Pohorja pri Stražah v široko Mislinjsko dolino, sta zlasti Dovžanka s Turičnico in Mevlja. Paka, ki izvira pod Prešarjevimi rutami, teče sprva proti jz.; pri Zg. Doliču vstopa v pravo dolino, napravi koleno proti j. ter kmalu predre nribovje v slikoviti soteski Hudi * luknji. Tod nastopajo kraški pojavi; tu je več jam, med katerimi je najbolj znamenita Huda luknja; iz nje teče v Pako potok Ponikva, ki izgine preje v hribu Tisniku. Zemlja je peščena in ilovnata ter večidel rodovitna. Najgosteje naseljena je Mislinjska dolina, kjer so vasi sklenjenega tipa; v hribih nastopajo le raztresena naselja. Prebivalstvo živi predvsem od poljedelstva in živinoreje. Dolinske vasi prodajo precej krompirja, surovega masla in nekaj sadja v SI. Gradec. Govedo je pretežno marijadvorske, svinje nemške, perutnina štajerske pasme. Izvoz goveje živine v Italijo, prodaja jajc domačim trgovcem. Domači jabolčnik. Donosno čebelarstvo. Večinoma iglasti gozdovi; med listovci je največ bukev. Vodno silo potokov izkoriščajo mnoge žage in majhne elektrarne. Lesna industrija izdeluje sode, lepenko in razno lesovino. Les se izvaža v obliki polfabrikatov in drv v Italijo. Promet oskrbuje železnica Celje—Dravograd in ban. cesta šoštanj—Slovenj Gradec z odcepom proti Vitanju. Turisti obiskujejo Pohorje in Hudo luknjo. Dovže, 236-45-31-0-10. Sr so du fin Slovenj gradeč 13 km, žand zdr o pTt Mislinja 3 km, žel Dovže 1—2km, š žup Št. Ilj pod Turjakom 2 km. Gas. Nm 573 m. Dolinska in deloma pobočna vas na d. bregu Mislinje. Kraj sestavljata Spodnje Dovže, ob izlivu Dovžanke, in 1 km sv. odtod pod oblo Raz-borico (815 m) ležeče Zgornje Dovže ob sotočju Dovžanke in Turičnice. Do ban. ceste Šoštanj—Slovenj Gradec vodi čez Mislinjo obč. cesta, ki je dostopna vsem vozilom. Kmetijstvo, gozdarstvo, vodne žage. Trgovanje s krompirjem, živino in lesom. Nemarkirana pot na Veliko Kopo (1542 m, 3 ure). V vasi so našli rimski napisni kamen, ki je zdaj vzidan v žup. cerkvi v St. Ilju. Podr. cerkev sv. Urlia je iz 17. stoletja. Kozjak, 498-104-73-31-27. Sr fin Slovenj Gradec 22 km, so du Konjice 29 km, žand Vitanje 14 km, zdr o pTt Mislinja 7 km, žel žup Zg. Dolič 4 km, š Sv. Jošt na Kozjaku 5 km. Šola ust. 1900, 1 odd. Nm povpr. ca 450—950 m. Zelo raztreseno naselje v hriboviti legi na s. strani Paškega Kozjaka v kolenu Pake. Do 'ban. ceste 1—4 km daleč po obč. cesti, sposobni le za vozni promet. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo s prodajo živine in lesa. Podr. cerkev sv. Mohorja je bila prvotno značilna poznoromanska stavba z malo ladjo in štirikotnim pres-biterijem. Ohranjen je le še visok zvonik s freskami iz 15. stol. L. 1870. so prizidali k zvoniku sedanjo cerkev, nekdanji presbiterij pa tvori sedaj lopo zvonika. Starinske freske so dobro in popolno ohranjene in so primer nikdar prebeljenega gotskega presbiterija. Mala Mislinja, 319-57-45-6-6. Sr so du fin Slovenj Gradec 12 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 4 km, š žup Št. Ilj pod Turjakom 3 km. Nm 700—900 m. Samotni domovi in raztreseni zaselki po pobočju Pohorja nad jv. robom Mislinjske doline med Mislinjo in Dovžanko. K vasi spada tudi Potoška graba. Od ban. ceste so najbližje hiše oddaljene ca 1.5 km. Dostop z vozom po strmi obč. poti. Poljedelstvo, živinoreja, izraba gozda. Prodaja živine in lesnih polfabrikatov. Kazborica, 203-35-23-2-10. Sr so du fin Slovenj Gradec 15 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 3 km, š žup Št. Ilj pod Turjakom 3 km. Nm 700—1000 m. Samotne kmetije po prisojnem pobočju Pohorja med potokoma Turičnico in Dovžanko nad vasjo Dovže. Do ban. ceste najmanj lkm; dostop le z vozom. Kmetijsko in gozdarstvo. Prodaja krompirja, živine in lesa. Straže, 339-61-38-1-22. Sr so du fin Slovenj Gradec 14 km, žand zdr žel o pTt Mislinja v kraju, š žup Št. Ilj pod Turjakom 1 km. Gled. oder, Športno d. »Planinka«. Nm 613 m. Lepa vas v krasni legi pod stožčastim Turjakom (793 m) ob ban. cesti Velenje—Slovenj Gradec. Obvlada razvodje med Pako in Mislinjo. Zaselka Sv. Lenart in Vokarje. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo, trgovina in obrt. Prodaja krompirja, živine in sadja. Les izvažajo v Italijo. Prirodno kopališče v Mislinji. Gostilne s tujskimi sobami. Izhodišče izletov v Hudo luknjo, k razvalinam gradu Valdeka in na Pohorje; markirane poti na razgledni Crni vrh (1543 m, 3 ure), na Veliko Kopo (1542 m, 4 ure), k Senjorjevemu domu čez Tratice ali skozi Mislinjsko grabo (4 ure), na Roglo (1517 m) itd. Na Pohorju idealni smuški tereni. Podružna cerkev sv. Lenarta v Stražah je bila zidana 1652, podr. cerkev sv. Alica v Vokarju pa že v 14. stol. Št. Ilj (Mislinjski), 54-17-15-2-0. Sr so du fin Slovenj Gradec 14 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 2 km, š žup Št. Ilj pod Turjakom 0—1 km. Kraj obsega oni tlel Št. Ilja pod Turjakom, ki je svoj čas spadal pod obč. Mislinjo, ko je še obstajala obč. Št. Ilj pod Turjakom. Opis glej spodaj! St. Ilj pod Turjakom, 154-26-19-0-7. Sr so du fin Slovenj Gradec 13 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 1 km, š žup v kraju. Sola ust. 1834, 5 odd. SKJ, PJS, PRK, Bral. d., Pev. d., PCMD, 2 Gas., PSVD, PCD, PLD, Mlad. šport, d., Gled. oder, godba. Nm 593 m. Leži v zgornjem delu Mislinjske doline na d. strani potoka pod Pohorjem, 0.5 km od ban. ceste Velenje—Slovenj Gradec. Po obč. poti dostop tudi z avtom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja krompirja, živine, surovega masla in sadja v Slovenj Gradec. Razvito čebelarstvo. Župnija Št. Ilj pod Turjakom (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 2340 duš. Pokopališče. Zupna cerkev se prvič omenja 1375. Prvotno je obsegala le malo ladjo in zvonikovo pritličje, ki je služilo kot presbiterij. L. 1815. so prenovili zvonikovo pritličje, zvoniku prizidali novo ladjo in zazidali gotski slavolok. Na j. strani cerkve je vzidana rimska napisna plošča, najdena v vasi Dovže. Za cerkvijo so nagrobni spomeniki nekdanjih lastnikov graščine Mislinje. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije Starega trga, iz katere se je izločila najbrž v 2. pol. 15. stol. Prvi znani župnik se omenja 1494. Do 1533 je pripadala oglejskim patriarhom, nato ljubljanski škofiji, od 1751 do 1787 je bila podrejena goriški nadškofiji in končno lavantinski škofiji. Št. Vid nad Valdekom, 360-35-35-0-0. Sr so du fin Slovenj Gradec 15 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1895, 1 odd. Kmet. nad. š. Prosv. d., PSVD, PJS.. Nm 811 m. Leži na široki planoti nad levim bregom potoka 1 o-nikve, z jedrom okoli cerkve. Do ban. ceste je po obč. poti ca 4 km. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Večina posestnikov ne pridela dovolj in mora hrano kupovati. Živino, hlode, tesan les in drva prodajajo v večje bližnje kraje. Vas se imenuje po bližnjih razvalinah gradu Valdeka (gl. Zg. Dolič). Župnija St. Vid nad Valdekom (dek. Stari trg, škof. lavant,) ima 700 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida je zelo stara. Iz pražupnije sv. Martina pri Slovenjem Gradcu se je izločila v dobi Marije Terezije. Mati fara še vedno izvršuje patronatske pravice. Matične knjige datirajo od 1770. Tolsti vrh, 343-50-40-7-3. Sr so du fin Slovenj Gradec 15 km, žand zdr žel o pTt Mislinje 2 km, š žup Sv. Florijan v Doliču 2 km. Nm ca 750—1000 m. Raztreseni domovi med zgornjima koncema dolin Mislinje in Pake v hriboviti legi. K vasi spadata zaselka Turja glava in Turjak pod hribom Turjakom (793m). Dostop z vozom po obč. poti, 2 km od ban. ceste. Poljski pridelki le za dom. Prodaja živine, jajc in lesa. Velika Mislinja, 589-118-99-12-7. Sr so du fin Slovenj Gradec 15 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 2 km, š žup Št. Ilj pod Turjakom lkm. Nm ca 360m. Raztreseni domovi, deloma v hribovitem svetu nad Mislinjo, pred njenim vstopom v široko Mislinjsko dolino, južni del vasi leži blizu ban. ceste, proti sv. pa pelje skozi slikovito Mislinjsko grabo od spodnje žage ca 8 km dolga ozkotirna ind. žel. proga na električni pogon, last industrijca Pergerja, v osrčje Pohorja pod Odstruščico (1498m). Uporabljajo jo za prevoz lesa in tudi potnikov. Vas tvorijo zaselki: Fužine, Mislinjska graba in Stare Glažute visoko v Pohorju. Kmetijstvo in gozdarstvo. Poljski pridelki le za dom. Prodaja živine, jajc in lesa. Velikega pomena je lesno ind. podjetje, ki zaposluje do 150 oseb in izdeluje rezan les, sodčke za barve, zaboje in lepenko. Rezan les se izvaža največ v Italijo, ostalo pa se porabi v mejah države. V Fužinah so stali nekdaj plavži železne rude, ki so jo dobivali pri Vitanju in Šoštanju'. Fužinarstvo je cvetelo v 18. stol. in prenehalo šele konec 19. stol. Železo so izvažali v Italijo. Završe, 252-50-29-7-5. Sr so du fin Slovenj Gradec 14 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 4 km, š žup Št. Vid nad Valdekom 4 km. Nm ca 730 m. Vas sestavljajo Spodnje Završe, ki leže na planoti na 1. strani nad potokom Mevljo, in Zgornje Završe, ki se nahajajo j. odtod nad d. bregom Ponikve. Dostop z vozom po obč. poti, 5 km od ban. ceste. Kmetijstvo in gozdarstvo s prodajo živine in lesa. Zgornji Dolič, 379-67-60-3-4. Sr so du fin Slovenj Gradec 15 km, žand zdr žel o pTt Mislinja 1 km, š žup Sv. Florijan v kraju. Šola ust. 1882, 4 odd. SKJ, PRK, PJS, Gas„ PSVD. Nm 579 m (cerkev sv. Florijana). Razložena vas pod gozdnatim Turjakom (793 m) v gričevnatem svetu na d. bregu Pake, ležeč na važnem razpotju ban. cest proti Slovenjem Gradcu, Vitanju in Velenju. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo. Prodaja živine, lesnih polfabrikatov in drv. Na križišču cest gostilna s tujskimi sobami. Od žel. postaje Zgor. Dolič ca 2 km proti jz. se začne globoka soteska Huda luknja ob Paki, ki si je tod izdolbla pot med apnenima hriboma Tisnikom in Pečovnikom. V soteski spom. piramida iz 1829, ko so tod zgradili cesto. Nekoliko niže na d. strani Pake je velika kapniška jama Huda luknja, iz katere priteka Ponikva, ki ponikuje v Tisniku. Pol ure odtod navzgor je jama Pilenca in v gori Tisniku jama Špehovka; v tej jami je prof. Srečko Brodar 1936 odkril novo paleolitsko postajo. Nad žel. postajo se dvigajo razvaline gradu Valdeka, ki je odlično varoval prehod skozi Hudo luknjo. Njegovi lastniki Valdeški gospodje se omenjajo od 1140 do 1429. Pozneje so gospodarili na gradu Auffcnsteini; grad je kmalu razpadel. Župnija Sv. Florijan v Doliču (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 1163 duš. Prvotno je tu stala le majhna kapela. Cerkev je bila zgrajena 1792, obokana 1800 in razširjena 1914. Sprva je bila podr. prafare sv. Martina pri Slov. Gradcu, od Jožefa II. pa je samostojna. Zupno kroniko vodijo od 1863. Občina Paineče sedež Sv. Jedert Preb. 1425, hiš 221, posest. 173, koč. 47, najem. 25. Površina 1732 ha: njiv in vrtov 300, trav. in paš. 670, sadovn jakov 14, gozdov 698, ostalo 50. Občini pripada spodnji del Mislinjske doline sz. od SI. Gradca, hribovito ozemlje v kotu med Mežo, Mislinjo in Sečnico (Selovcc 886 m), ter pobočja Pohorja. Zemlja je najboljša v dolini, v višjih legah ni tako rodovitna. Preživljanje s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Razvito sadjarstvo (jabolka za prodajo) in perutninarstvo (prodaja pi: ščancev in jajc). Od poljskih pridelkov se proda le nekaj krompirja in ovsa. Bogati gozdovi dajejo lesne polfabrikate in drva, ki jih prodajajo v Slovenj Gradec in Dravograd. Strnjena naselja so v dolini ob ban. cesti in železnici; v hribovju so le samotne kmetije. Bukovska vas, 168-30-24-5-6. Sr so du žand zdr fin Slovenj Gradec 5 km, pTt Meža 4 km, žel Sv. Jedert 1 km, o 1 km, š I žup Št. Janž pri Dravogradu lkm. Nm 363m. Obcestna vas v 550 SltEZ SLOVENJ GRADEC dolini na 1. bregu Mislinje ob izlivu Sečnice. K naselju spada zaselek Sv. Jedert. Skozi vas drži ban. cesta Slovenj Gradec— Dravograd in žel. proga. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo. Razvito sadjarstvo, polovico pridelka jabolk vnovčijo. Mleko prodajajo mlekarski zadrugi v Slovenjem Gradcu. Slovenj Gradec kupuje tudi svinje, jajca, deske in tesan les. Nekaj lesa se proda v Dravograd. Vas se prvič omenja ok. 1168. Pameče, 709-102-80-22-0. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 4 km, žel Sv. Jedert 3 km, o 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1893, 2 odd. Gas., Ljudski oder, PJS. Nm 400—756 m. Jedro vasi leži ca 2 km s. od Slovenjega Gradca ob vznožju Pohorja pod Kremžarjevim vrhom (1161 m); pripadajoči zeselki in samotne kmetije so na z. pobočju Pohorja vse do Sv. Ane (756 m). Do ban. ceste drži 0.7 km dolga obč. pot, dostopna tudi z avtom. Kmetijstvo, gozdarstvo, izdelovanje opeke. Prodaja krompirja, živine, jabolčnika in lesa v Slovenj Gradec. Župnija Pameče (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 570 duš. Zupna cerkev sv. Jakoba. Sedanja stavba je bila zidana 1869. Prvotno je bila cerkev podr. prafare sv. Martina pri Slovenjem Gradcu; iz nje se je izločila v jožefinski dobi. Krstne knjige od 1787. Podr. cerkev sv. Ane je bila zidana okoli 1530. Selovec, 338-54-40-14-11. Sr so du žand zdr fin Slovenj Gradec 6 km, pTt Meža 4 km, žel Sv. Jedert 2 km, o 2 km, š žup Št. Janž pri Dravogradu 1 km. Nm 500—700 m. Zelo raztresene hribovske kmetije na j. in z. pobočju Selovca (886 m), v kotu med Mežo in Mislinjio. Dostop le za vozove. Poljedelstvo le za dom. Dobro uspeva sadje, najbolj jabolka. V Slovenj Gradec prodajajo mleko, jajca, svinje, sadje, lesne polfabrikate in drva. Št. Janž pri Dravogradu, 210-35-29-6-8. Sr so du žand zdr fin Slovenj Gradec 6 km, pTt Meža 3 km, o 3 km, žel š žup v kraju. Šola ust. 1852, 4 odd. Javna knjiž., Mlad. ods. SKJ, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Strel, druž., Gas., PSVD. Nm 366 m. Gručasta vas na nizki terasi na 1. bregu Mislinje ca 2.5 km j. od sotočja Meže in Mislinje. Po obč. cesti, 0.5 km od ban., morejo v vas vsa vozila. Kmetijstvo, izraba gozda. Poljski pridelki le za dom. V Slovenj Gradec prodajajo jabolka, mleko, jajca, svinje in les, slednjega deloma pošiljajo tudi v Dravograd. L. 1917. se je tu vršil pomemben političen shod, pri katerem so za Slovence manifestirali tudi ruski ujetniki, kar je v inozemstvu zbudilo veliko pozornost. Župni ja Št. Janž pri Dravogradu (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 946 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvotna cerkev (sedanji presbiterij) je bila zidana v 13. stol. Prvič se omenja 1305. Cerkev je bila sprva podr. prafare sv. Martina pri Slovenjem Gradcu; iz nje se je izločila ok. 1744; od takrat datirajo krstne knjige. Muti fara še vedno izvršuje iiatronatske pravice. Občina Podgorje Preb. 1241, hiš 359, posest. 258, koč. 42, najem. 14. Površina 3905 ha: njiv in vrtov 800, trav. in paš. 1147, sadovnjakov 45, gozdov 1831, ostalo 82. Občina se razprostira z. in j. od SI. Gradca v pretežno hribovitem in goratem svetu, razčlenjenem po potokih tekočih v Suhodolnico, ki se s.-od Slovenjpga Gradca združi z Mislinjo. Prebivalstvo se bavi predvsem s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, v manjši meri s sadjarstvom, perutninarstvom in čebelarstvom. Zaradi visoke lege sejejo poleg pšenice dosti rži, ječmena in ovsa. Mnogo je iglastega in mešanega gozda. Zage ob potokih. Kmetijske proizvode, lesne polfabrikate in drva prodajajo največ v Slovenj Gradec. Promet je osredotočen na ban. cesto Slovenj Gradec— Podgorje—Šmiklavž. Graška gora, 80-26-18-7-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 9 km, o 7 km, š žup Šmiklavž 4 km. Nm 600 do 800 m. Raztresena vas v hriboviti prisojni legi nad kolenom potoka Velunje na njenem 1. bregu. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo. Prodaja lesa, živine, jajc in sadja. Podr. cerkev sv. Helene (693 m) je ljubka romanska stavba, najbrž iste starosti kot župna cerkev sv. Miklavža pri Slovenjem Gradcu. Spodnje Podgorje, 316-117-87-8-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 5 kin, o š žup Podgorje 2—3 km. Nm 430 do 700 m. Zelo raztresena vas ob potoku Suhodolnici in po sosednem hribovju. K vasi spada tudi zaselek Sredne, ki leži na gozdnati dobravi nad Mislinjsko dolino. Nekatere hiše leže ob ban. cesti Slovenj Gradec—Šmiklavž. Gospodarstvo kot Zgornje Podgorje. Podr. cerkev sv. Duha (696 m) leži v prisojnem bregu nad zgornjo Suhodolnico. Šmiklavž, 305-77-54-11-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 8 km, o 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1850, 2 odd. Prosv. d. Nm 564 m. Vas je raztresena po gričih z. in jz. od žel. postaje Dovže. Dostop do spodnjega dela vasi z vsemi vozili po ban. cesti na Slovenj Gradec. Gospodarstvo kot Graš- ka gora. Župnija Šmiklavž (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 512 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža. Prvotna cerkev je bila zelo stara in do 1265 podr. prafare Šmartna. Prvič se omenja šele 1447 kot podr. pražupnije Starega trga. Sedanja stavba je iz 1692. L. 1818. jo je požgala strela, nakar so jo restavrirali. Presbiterij je zgrajen v gotskem, ladja v romanskem slogu. Cerkev ima dve stranski kapeli; novejša je iz 1912. Veliki gotski oltar je iz 1882. Prižnico je izvršil Ivan Cesar iz Mozirja. Župnija je bila ustanovljena najbrž pred 1533, ko je bila skupno s starotrško materjo župnijo inkorporirana ljubljanski škofiji. Prvi znani župnik se omenja 1627 (napis na podstavku krstnega kamna). Patronatske pravice izvršuje vo-driška graščina, ki je cerkev tudi dala postaviti. Matrike segajo do 1615 nazaj. Vodriž, 110-28-21-7-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 10 km, o 3 km, š žup Šmiklavž 2 km. Nm povpr. ca 600 m. Raztresena vas v osojnih straneh med potokoma Burč-nico in Jenino z. od Šmiklavža. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Graška gora. Ob Burčnici so razvaline gradu Vodriža, ki so ga prvotno posedovali gospodje Galli kot fevdniki oglejskih patriarhov. Sedanja lastnica je ga. Marija Kac iz Šmart-nega pri Slovenjem Gradcu. Zgornje Podgorje, 430-111-78-9-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 6 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1820, 3 odd. Kmet. nad. š. Gas., Strel, druž., PJS. Nm 437 m. Leži deloma v ravnini ob potoku Suhodolnici z jedrom ob ban. cesti Slovenj Gradec—Šmiklavž. deloma pa obsega tudi raztresene kmetije 710 hribovju na d. strani Suhodolnice vse do potoka Velunje. Kraj se deli v Spodnjo, Srednjo in Zgornjo vas, Presko in Velunjo. Kmetijstvo, lesna trgovina. Mnogo mleka se proda v Slovenj Gradec. Župnija Podgorje (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 780 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ulrika se prvič omenja 1375. Sedanja stavba je bila zidana pred 1652. L. 1839. so zvišali zvonik, 1913 pa prenovili notranjščino cerkve. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije sv. Martina pri Slovenjem Gradcu. V jožefinski dobi je postala samostojna kuracija, 1891 pa župnija. Matične knjige datirajo od 1790. Zupna kronika se vodi od 1891. Iz Zg. Podgorja doma: dr. Rogina Anton (r. 1862), predsednik viš. sod. v Ljubljani v p.; dr. Šmid Konrad (r. 1886), član glavne kontrole v Beogradu. Občina Razbor Preb. 689, hiš 121, posest. 44, koč. 12, najem. 30. Površina 2895 ha: njiv in vrtov 382, trav. in paš. 1000, sadovnjakov 14, gozdov 1442, ostalo 57. Občina obsega visoki, hriboviti svet v. in jv. od Plešivca (1696 m) med grapama potokov Suhodolnice in Velunje. Tod nastopajo zgolj velike samotne kmetije sredi obsežnih gozdnih kompleksov. Posamezne kmetije imajo stara imena po raznih prirodnih značilnostih, n. pr. Suhodolnik, Grobeljnik, Pistotnik, Prevalnik, Razbornik itd. V gospodarstvu igra najvažnejšo vlogo gozdarstvo. Spodnji Razbor, 383-72-32-10-11. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 15 km, o š žup Razbor 8 km. Kat. izobr. d. Nm ca 550—800 m. Zelo raztresena vas v hribovitem svetu med potokoma Suhodolnico in Velunjo. Dostop le z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Ponekod sejejo lan. V Slovenj Gradec prodajajo les, oves, jiiščance in jajca. Jajca prodajajo tudi v Šoštanj in Crno. Zgornji Razbor, 306-49-12-2-19. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 15 km, o š žup Razbor v kraju. Šola ust. 1874, 1 odd. Prosv. d. Nm 884m (župna cerkev). Zelo visoko ležeča vas, raztresena po jv. j)obočju Plešivca in po hribovju na 1. strani Velunje. Do ban. ceste 8 km in več. Dostop le z vozom. Gospodarstvo kot Sp. Razbor; le koruza tu ne uspeva več. Še dobro ohranjeni grad Zavlar (Feldenliofen) so zgradili po tradiciji graščaki vodriškega gradu. V 17. in 18. stol. je bil v posesti rodbine Saurer. Župnija Razbor (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 689 duš. Zupna cerkev sv. Danijela, prvotno brez dvoma zelo stara, je v sedanji obliki iz dobe ok. 1600. i Bila je sprva podr. župnije Stari trg, po 1533 je postala samostojna kuracija, 1788 župnija. Vendar se Razbor navaja kot župnija že 1106. L. 1533. je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana ljubljanski škofiji, ki vrši še danes patronatske pravice. Občina Slovenj Gradec Preb. 1509, hiš 186, posest. 192, koč. 6, najem 162. Površina 142 ha: njiv in vrtov 69, trav. in paš. 50, sadovnjakov 3, ostalo 20. Slovenj Gradec, mesto, 1509-186-192-6-162. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Slovenj Gradec 0.5 km. Sresko načelstvo z oddelki: upravni, prosvetni, kmetijski, šumarski, sanitetni, veterinarski in vojaški. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna uprava z oddelkom finančne kontrole. Zandar-merijska stanica. Mestna župnija. Banovinska bolnica z internim in kirurgičnim oddelkom ter oddelkom za nalezljive bolezni. Šest zdravnikov, živinozdravnik, notar, 3 odvetniki. Drž. mešč. šola, ust. 1920, 4 odd. Narodna šola. ust. 1740—1780, 9 odd. Obrtna nad. šola, trg. nad. šola. SKJ, PCMD, PRK, PJS, Kolo jug. s., Krajevna zaščita dece in mladine, Gas. župa, PSVD, JUU srez. d., Pev. d. Olepš. tujsko-promet. d., PSPD, CD, Lovsko d., Šah. klub, JS, 11K, Protitub. liga, Obrtno d., Strel, druž., Športni in koles, klub Mislinja, PNSZ, Združenje trgovcev, Skupno združ. rokodelcev, D. zaseb. in trg. namešč. Nm 409 m. Sloven j Gradec leži sredi Mislin jske doline na 1. bregu Mislinje. Na v. ga obdaja gozdnato Pohorje, na z. nižje hribovje s skalnatim Plešivcem (1696 m) v ozadju. Glavni prometni žili sta cesta in železnica, ki držita iz Celja v Dravograd. Mesto je v bistvu obcestnega tipa z glavno cesto, ki se v središču močno razširi, proti nekdanjim mestnim vratom pa koničasto zožuje. Več stranskih ožjih ulic. Prebivalstvo se bavi s trgovino, obrtjo, industrijo in deloma tudi s poljedelstvom. Najmočnejša je usnjarska in lesna industrija; dalje so tu tovarne kos in srpov, meril, perila in ovratnic. Mesto ima ban. bolnico in lastno elektrarno. Mlekarna predeluje mleko v sir, maslo itd. Priljubljeno letovišče. Dva udobna hotela, več restavracij s tujskimi sobami. Letno kopališče ob postrvi bogati Mislinji. Krasni krajši in daljši izleti na razgledni Stari grad, k Rimskemu vrelcu (2 uri) in v Hudo luknjo (z vlakom Vi ure), predvsem pa na Plešivec (1696 m. 4 ure) in na Pohorje: poletne in smučarske ture na Veliko Kopo (1542 m, 4 ure) in na Kremžarjev vrh (1161 m, 2uri). Vse poti so markirane. Prvotna slovenjgraška naselbina je bila v »Gradcu«, t. j. Starem trgu. Slovenj Gradec je dobil veljavo v 2. pol. 12. stol., ko je dobil najbrž trške pravice (gl. Stari trg). Vendar se omenja prvič kot trg šele 1251, ko je imel že lastno župnijo, carinarnico in kovnico denarja. Kot mesto se imenuje kraj prvič 1267. Obdano je bilo z močnim obzidjem in jarkom; ostanki so deloma še vidni. V mesto so vodila vrata na s. in j. strani. Ze v 13. stol. je bil Slovenj Gradec sedež deželske sodnije. Mestno pravo datira iz 1440. Uprava je bila v rokah magistrata, ki mu je načeloval mestni sodnik. Kraj so zelo obiskovali trgovci, obrtniki in menjalci denarja. Konec 13. stol. so se tu pojavili celo toskanski bankirji. Najstarejši ohranjeni privilegij je iz 1396; z njim je dobil Slovenj Gradec svoje mestno sodstvo. L. 1455. je cesar Friderik III. dovolil meščanom sejem na dan sv. Elizabete, 4 leta pozneje pa je odredil, da preneha v okolici vsa kmečka obrt in trgovina. Cesar Karel V. je dovolil, da se je v mestu ustanovila glavna zaloga ausseej-ske soli za ves okraj. To pravico je mesto obdržalo do 1835. Glavni turški napadi na Slovenj Gradec so se vršili 1473, 1476, 1478 in 1529. L. 1810. so mesto zavzeli Francozi. Ker so se meščani uprli, so jih za kazen mnogo postrelili. Razne kužne bolezni so zahtevale v mestu mnogo žrtev 1473, 1679—1682, 1786—1787 in 1855. Požari so upepelili mesto 1509, 1623, 1632 (na ta požar spominja kip sv. Florijana v cerkvi sv. Duha), 1811, 1903. Bolnica in sirotišnica sta obstajali že 1419. O nekdanjih lastnikih Slovenjega Gradca in o tukajšnem gradu Rothen-turnu gl. Stari trg. Zgodovinsko zanimiv je župni urad, ki hrani kroniko ter originalne bule in dokumente od 1347 dalje. V rojstni hiši slavnega komponista Hugona Wolfa pripravljajo majhen muzej. Sedanjo mestno hišo je kupilo mesto 1612. Od 1850 je Slovenj Gradec sedež okrajnega glavarstva. L. 1900. je dobil železnico. Župnija Slovenj Gradec (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 1309 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Elizabete. Prvotna romanska stavba j!e bila zidana med 1235 in 1251. Posvetil jo je oglejski patriarh Bertold, stric ogrske kraljice sv. Elizabete, katere rod izhaja po materi iz Slovenjega Gradca. Sedanja cerkev je bila zgrajena v gotskem slogu, po požaru 1633 pa barokizirana. Sledovi gotike so še vidni na zvoniku in v presbiteriju. Cerkev je lepo opremljena in ima mnogo zanimivih nagrobnih spomenikov. Baročni glavni oltar in baročna priž-nica sta deli graškega kiparja Jakoba Schoyja. Sliko sv. Elizabete je napravil Strauss st., tri slike v stranskih oltarjih pa njegov sin. Oltarno sliko sv. Katarine je izvršil Mihael Skobl. V zakristiji je poleg lepe baročne omare ohranjena še gotska omara iz 1486. Cerkev je bila prvotno podr. prafare Sv. Pan-kracija v Starem trgu; v 15. stol. je postala vikariat, pod škofom Tomažem Hrenom pa župnija. Glede cerkvene pripadnosti v preteklosti in patronatskih pravic velja isto kot za Stari trg. Podr. cerkev sv. Duha so zgradili 1494. S svojim zvezdnatim svodom, polstebri s kapitlji ter drugimi detajli kaže pozno-gotske oblike. Cerkev je bila nekdaj bolniška kapela, iz katere je držal hodnik v bolnišnico. Tu so skozi stol. volili mestnega sodnika. Cerkev hrani znamenite pasijonske freske iz 1450 (Andrej iz Ottinga). Na slavoloku upodobljena Poslednja sodba je iz zač. 16. stol. V baročnem glavnem oltarju (kipar Schoy) je Strantzova slika; slike v stranskih oltarjih pa je napravil v 1. pol. 17. stol. Mihael Skobl. Kapela Brezmadežne Dev. M. v bolnišnici; Lurška kapela na mestnem pokopališču. Iz Slovenjega Gradca so doma: Goli Ernest (1887—1912), nemški pesnik; Ješenak Janez Pavel (1755—1827), nar. gospodar.; Strauss Franc Mihajlo (1674—1740) in njegov sin Ivan Andrej (1721—1783), baročna slikarja; Wolf Hugo (r. 1860), nemški skladatelj. Občina Stari trg pri Slovenjem Gradcu Preb. 2179, hiš 416, posest. 311, koč. 91, najem. 35. Površina 3772ha: njiv in vrtov 756, trav. in paš. 891, sadovnjakov 40, gozdov 2008, ostalo 77. Občini pripada ozemlje tik z. od Slovenjega Gradca. Tvori ga hribovje, ki se končuje nad mestom s starotrškim holmom Sv. Pankracija in s. od mesta nad Mislinjo z Rahtelovim vrhom (666 m). Razen Starega trga nimamo strnjenih naselbin, temveč le raztresene hribovske kmetije, ki segajo visoko v pobočje Plešivca (1696m). Na to razgledno goro drže iz Slovenjega Gradca čez ozemlje občine zaznamovana pota. Poljedelstvo ne krije povsod domačih potreb; glavne dohodke nudi prebivalstvu prodaja lesa. Tržišče zanj je Slovenj Gradec; tja prodajajo tudi sadje, perutnino in jajca. Vozni promet gre po obč. kolovozih na Stari trg, deloma pa po dolini Sečnice proti Dravogradu. Gmajna, 328-76-54-14-10. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 2 km, žel Sv. Jedert lkm, o žup Stari trg lkm, š Slovenj Gradec 1.5 km. Nm ca 500 m. Raztresene kmetije na j. pobočju Rahtelovega vrha (666 m) in po prisojni strani slemena, ki se vleče odtod proti sz. na 1. bregu Mislinje. Od ban. ceste možen dostop z vozom po 2 km dolgi obč. poti. Kmetijstvo, gozdarstvo. Prodaja lesa v Slovenj Gradec. Raduše, 334-55-35-17-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj gradeč 5 km, o 3 km, š žup Podgorje 3 km. Nm povpr. 350 m. Vas sestoji iz raztresenih kmetij v gričevju na levi strani ceste Podgorje—Slovenj Gradec oh potoku Radušnici. Gospodarstvo kot Vrhe. Sele, 386-92-65-17-6. Sr so du žand zdr fin žel pTt Slovenj Gradec 6 km, o 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1800, 2 odd. Javna knjiž., Bralno in izobr. d. Nm 583 m (sv. Rok). Lepa raztresena vas na položnih pobočjih in planotah sv. od Plešivca (1696 m). Dostop le z vozom po obč. poti 6 km od ban. ceste pri Slovenjem Gradcu. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja sadja, svinj, piščancev, jajc in lesa v Slovenj Gradec. Gostilna s tuj. sobami. Markirana pot na Plešivec (2% ure). Župnija Sele (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 338 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Roka je bila zidana 1642—1644 v spomin na kugo. V gotskem presbiteriju hrani stare freske iz 17. stol. Glavni oltar v baročnem slogu. Oltarni sliki v kapelici sv. Frančiška od slikarjev Straussov. V kapelici sv. Križa je upodobljen živeči Kristus na križu. Ladjo so ornamentalno poslikali 1925; slikana okna iz 1933. Izmed dveh križevih potov je zelo zanimiv stari, nepopolni, s slikami na steklo. Prvotno je bila cerkev podr. prafare sv. Martina pri Slovenjem Gradcu. Župnija je bila ustanovljena za časa Jožefa II. Zupna kronika obsega dogodke po 1876. Stari trg, 712-127-106-21-10. Sr so du žand zdr fin zel pit s Slovenj Gradec 1 km, o žup v kraju. Bralno d., Gas., Kršč. š. z gled. odrom. Nm 427 m. Kraj je nekako predmestje Slovenjega Gradca. Leži deloma v dolini, deloma na griču 1 km z. od mesta. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja, obrt, precej močno čebelarstvo. Prodaja lesa, ovsa, mleka, sadja, perutnine in jajc v Slovenj Gradec. V prazgodovinski dobi je stala na grajskem griču keltska naselbina. Ob rimski cesti, ki je držala iz Celja na Gosposvetsko polje, pa se je razvilo na župnijskem polju Starega trga rimsko selišče. S. od cerkve sv. Pankracija so odkrili staroslovensko grobišče. Kraj je bil prvotna slovenjgraška naselbina, ki je že zgodaj dobila trške privilegije. Te so pozneje prešle na Slovenj Gradec; na nekdanjo vlogo sedanje vasi spominja le še ime. V 9. stol. so si posestniki Mislinjlske in Savinjske doline, grofje Wcimar - Orlamiindski, postavili na starotrškem griču svoj grad, ki je bil deloma že v 11. stol. predelan v cerkev sv. Pankracija. Obdajalo jo je staro utrjeno poslopje, imenovano Gradec. Poslej so bili lastniki gradu vsakokratni posestniki Slovenjega Gradca: konec 11. in v zač. 12. stol. grof Werigant, ki je bil domnevno iz rodu bi. Ileme Breže-Seliške, od 1106—1147 koroški vojvode Spanheimi, do 1167 Traungavci, do 1251 Andeški grofje in nato oglejski patriarhi. Ti so postavljali na gradu svoje oskrbnike, od katerih se 1242 prvič omenja Ulrik iz Slovenjega Gradca, ustanovitelj rodbine poznejših knezov Windischgratzov. L. 1267. je imel grad in mesto kot oglejski fevd v posesti koroški vojvoda Ulrik, 1270 pa je oboje zavzel češki kralj Otokar II. L. 1307. sta bila grad in mesto že last Habsburžanov; 1316 so ju posedovali Auffensteini, ki so 1361 odstopili grad oglejskim patriarhom, ti pa 1362 avstrijskim vojvodom. L. 1489. so Ogri zavzeli grad in mesto, a ju je že naslednje leto zopet dobila v roke cesarska vojska. Takrat je cesar Maksimilijan podelil grad Ladislavu Prangerju in 1493 Francu Prangerju, ki je razpadajoče poslopje podrl in v obrambo proti sovražniku utrdil v Slovenjem Gradcu Scliulz-Heinzingerjev stolp, t. j. današnji grad Rothenturn, v katerem ima zdaj prostore osnovna šola. Župnija Stari trg (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 2522 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Pankracija. Prvotna kapela je bila zgrajena 850. Konec 11. stol. so sezidali pravo cerkev na mestu prejšnjega gradu. O utrjenosti gradu še priča močno obzidje s strelnimi linami. Na veliko starost cerkve kaže zgradba sama: vse štiri oboke podpirajo močni marmornati stebri z rimskimi kapitlji, ki izvirajo najbrž od nekdanjega Mitrovega templja. Masivni zvonik, ki stoji ločen od cerkve, je najbrž prvotno služil za obrambni stolp. Cerkev se prvič omenja 1174, grad. ki oklepa cerkev, pa 1226. Prvotna grajska kapela je pripadala pražupniji v Smartnem, a je postala najbrž že pred 1106 samostojna župnija. Tukajšnji župniki so dobili od oglejskih patriarhov in avstrijskih vojvod razne privilegije (n. pr. lov in ribolov na cerkvenih zemljiščih, sodstvo nad svojimi podložniki v mestu in okolici, izvzemši krvno sodstvo). L. 1453. je cesar Friderik III. podelil starotrško župnijo svojemu svetovalcu Eneju Silviju Piccolominiju, poznejšemu papežu Piju II. Župnija je mati fara: Slovenjega Gradca, Razbora, Šmiklavža pri Vodrižu in Št. Ilj|a pod Turjakom. Cerkveno je pripadala do 1533 oglejskim patriarhom, nato do 1787 ljubljanski škofiji in slednjič lavantinskim škofom. L. 1533. je bila župnija inkorporirana ljubljanskim škofom, ki še danes tu izvršujejo patronatske pravice. Podr. in sožupnijska cerkev sv. Radegunde je bila 1529 razširjena in povečana. Iz Starega trga doma Brezovnik Anton (1853—1923), mladin, pisatelj in politik. Vrhe, 419-66-51-22-6. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 4 km, žel Sv. Jedert 2 km, o žup Stari trg 1 km, š Sele-Vrhe 1 km. Nm 395—600 m. Raztresene kmetije na položnih priso jnih pobočjih nad dolino Sečnice ob obč. poti, 4 km od ban. ceste. K vasi spada naselje Brdine, v kolikor pripada sloveli jgraškemu srezu. Kmetijstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in gozdarstvo. V Slovenj Gradec prodajajo oves, živino in živinorejske proizvode, sadjevec ter lesne polfabrikate. Podr. cerkev sv. Urbana ob Sečnici je bila zgrajena 1390, ona sv. Neže na Brdinali pa 1554. Občina Sv. Andraž pri Velenju Preb. 863, hiš 218, posest. 192, koč. 19, najem. 7. Površina 1771 ha: njiv in vrtov 240, trav. in paš. 462, sadovnjakov 50, vinogradov 85, gozdov 907, ostalo 27. Občina obsega živahno razrezano terciarno gričevje med Goro Oljko (734 m) na z. in potokom Ložnico na v. Prebivalstvo se bavi z raznimi kmetijskimi panogami, zlasti s sadjarstvom in vinogradništvom. Poljski pridelki se povečini porabijo doma, proda pa se mnogo kvalitetnega namiznega sad ja, zlasti jabolk, v razne kraje drav. banovine in v inozemstvo. Del vinskega pridelka pokupijo okoliški gostilničarji. V ostalem prodajajo govedo, perutnino, jajca (največ v Trbovlje), drva in lesne polfabrikate. Prometnogeo-grafsko teži občina proti Celju, kamor vodi ban. cesta Sv. Andraž—Polzela. Dobrič, 296-56-45-9-2. Sr Sloven j Gradec 33 km, so du fin šoštanj 8 km. žand zdr žel pTt Velenje 6 km, o š žup Sv. Andraž pri Velenju 3 km. Nm ca 400m. Vas je raztresena po obsežnem, od desnih pritokov Ložnice živahno razrezanem gričevju med Goro Oljko (734 m) na z. in Sv. Andražem pri Velenju na v. strani. Vključuje zaselka Grebence in Tajno. Kmetijstvo, vinogradništvo, lesna trgovina. V dobrih letinah pridelajo mnogo namiznega sadja. Gora Oljka je hvaležna razgledna točka, vidna ]>o vsej Savinjski dolini. Prvič se omenja 1243 kot »Križna gora«. Vrh nje stoji podr. cerkev sv. Križa. zgrajena v 1754—1757 po vzoru vzhodnih cerkva: prvotno je tu stal križ in kapela, ki se omenja že v 17. stol. Cerkev je bila znamenita božja pot; od 1763—1788 je imela kar tri duhovnike. L. 1837. jo je vžgala strela, a so jo zopet obnovili. Kraj cerkve že od nekdaj zažigajo cirilmetodijske kresove. L. 1932. je kres po nesreči zažgal cerkev in jo močno poškodoval. Pri cerkvi gostilna. Najbližji dostop na Goro od Šmartna ob Paki (1 uro). Sv. Andraž pri Velenju, 567-162-147-10-5. Sr Slovenj Gradec 32 km, so du fin šoštanj 8 km, žand zdr pTt Velenje 4 km, žel Velenje 4.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1885, 3 odd. Kat. prosv. d., PRK, PJS, PSVD, Tamb. d. Nm 384 m. Raztresena slemenska vas v prisojni legi na d. strani potoka Ložnice v. od Gore Oljke (734 m). Sestavni deli: Brezovec, Jajce, Kotunje, Loče, Sevčnik, Sv. Andraž, Topolovec. Ca 1 km pod vasjo drži ob Ložnici ban. cesta Velenje—Sv. Andraž—Polzela (avtobusni promet). Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Kmetijstvo, razvito sadjarstvo, nekaj vinogradništva. Župnija Sy. Andraž pri Velenju (dek. Braslovče, škof. lavant.) ima 887 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Andreja je stala že 1229, ko se prvič omenja kraj, nazvan po tej cerkvi. Je romanska zgradba, obdana s še deloma ohranjenim taborskim obzidjem. Cerkev je bila sprva podr. polzelske župnije; 1772 je postala vikariat, 1780 župnija. Polzelska graščina še danes izvršuje patronatske pravice. Podr. cerkev sv. Neže je bila prvotno zgrajena okrog 1518. Prvič je pogorela 1834, vnovič 1932. Odtod doma Pra-protnik Fran (1849—1933), sadjar. Občina Škale Preb. 1823, hiš 334, posest. 251, koč. 44, najem. 29. Površina 2718 ha: njiv in vrtov 523, trav. in paš. 756, sadovnjakov 74, vinogradov 8, gozdov 1341, ostalo 16. Občina zavzema jezerske terase v sv. delu šaleške doline ter s. in sv. odtod ležeče hribovje do Ljubela (778 m), Smodivnika (923 m) in soteske ob Paki. Vodovje teh hribov dovajata v šaleško dolino potoka Ljubela in Lepena. Ves ta predel je naseljen v obliki razloženih naselij. Kmetijstvo krije le za silo domače potrebe. V normalnih razmerah donaša lepe dohodke izkoriščanje obsežnih in lepih gozdov. Vrednost lesa je tem večja spričo dovolj ugodnega prometnega položaja šaleške doline in radi bližine velenjskega premogovnika in kalorične elektrocentrale. To podjetje se najalia na ozemlju škalske občine in je za vso šaleško dolino življenjskega pomena. Plešivec, 318-82-70-8-4. Sr Slovenj Gradec 22 km, so du fin šoštanj 6 km, žand zdr žel pTt Velenje 6 km, o žup Škale 5 km, š v kraju, ust. 1874, 1 odd. Nm 585 m. Leži na prisojnih pobočjih na d. strani potoka Ljubele in sz. od hriba Ljubelc (778m). Kraj sestavljajo: Crna gora, Crni potok, Plešivec in Pusta gora. Dostop z vozom po obč. poti, 6 km od ban. ceste šoštanj—Velenje. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja žel. pragov, hlodov in tesanega lesa v Velenje. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1328. Od 1787—1797 je tu obstajala lokalija. Sv. Bric, 282-56-29-14-3. Sr Slovenj Gradec 24 km, so du fin šoštan j 6 km, žand zdr žel pTt Velenje 4 km, o š žup Škale 3 km. Nm 592 m. Hribovita prisojna lega sv. od Velenja, na z. strani strmo vrezane doline Pake. Vključuje tudi naselji Dru-cevo in Hrastovec. Dostop le z vozom po obč. cesti, 5 kin, od ban. ceste pri Velenju. Kmetijstvo, gozdarstvo, deloma preživljanje z delom v premogovniku. Podr. cerkev sv. Brikcija. Škale, 812-137-109-10-18. Sr Slovenj Gradec 28 km, so du fin šoštanj 4 km, žand zdr žel pTt Velenje 3 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1820, 6 odd. Javna knjiž., PJS, PSVD. Nm 442 m. Leže na prijaznem griču na prisojni strani šaleške doline. Do ban. ceste ti rži 1 km dolga obč. cesta, ki je dostopna tudi z avtom. K vasi spadajo po gričevju raztresena naselja: Brezovce, La-žišče in Pleterje. Najvažnejša gospodarska panoga je rudarstvo, mnogo manj poljedelstvo, živinoreja in izkoriščanje gozda. Vino (izabela) porabijo doma, mleko prodajajo rudarjem. Ob ban. cesti j. od vasi se nahaja na zadnjih terasah nad Pako rudnik lignita, ki mu je priključena električna kalorična centrala, oboje v drž. lasti. Velenjski premogovnik je v obratu od 1887. Tudi elektrarna je obratovala že zgodaj, toda v omejenem obsegu; 1927 pa je bila zelo povečana. L. 1932. je znašala produkcija lignita 105.000 ton, oddaja električne energije pa je dosegla 2,500.000 KW ur; kapaciteta je seveda mnogo večja. Rudnik zaposluje več sto oseb. Z najbližjo žel. postajo Pesje je zvezan po 1.4 km dolgi ozkotirni progi. Velenjski lignit je pliocenske starosti in ima ca 2900 kalorij. Rudnik je globok 160 m. Zaloge premoga znašajo 250 milijonov ton. Izkop se vrši le v zelo majhnem obsegu. Talnina je sestavljena iz triadnega dolomita, nad katerim so soteške plasti, nato andezit in talili laporji; tein sledi sloj premoga v debelini 10—lOOm, ki ga prekriva lapornata krovnimi. Rovi segajo do talne vode, ki se uporablja v elektrarni in za vodovod. Radi slabe kakovosti premog ne najde odjemalcev (veliki prevozni stroški). Dosedaj ga je največ konsumirala država; kopanje lignita pa se kljub temu ni izplačalo in je le s kalorično elektrarno rešeno vprašanje njegovega obstoja. Po ban. načrtu je velenjska elektrarna ogrodje elektrifikacijskega načrta vse banovine. Ze sedaj je zvezana z Završnico, Zagradcem in Žirovnico. Preko Podloga je vod izpeljan do Črnuč in od tu dalje kabel do Ljubljane. Območje elektrarne sega do Jesenic, Grosupelj in Zagradca. Projektiranih je še več vodov. Velenjska kalorična centrala ima v primeri s hidrocentralami to prednost, da se ji ni treba boriti z raznimi vremenskimi motnjami (nizko I S i g »p s n fn i s = i +1 stanje vode i. p.). Ker pa je kakovost lignita slaba, morajo paziti, da imajo z njegovim izkopavanjem čim manj stroškov. Radi tega rovov večinoma ne zasipavajo. Zato nastajajo na površini zelo vidni udori; v njih so bajerji in močvirja. Velenjski rudnik ni bistveno vplival na rast naselij v okolici, ki so z izjemo Pesja, obdržala na zunaj kmetsko lice. Na vznožju hriba Ljubela stoji grad Turn, ki je dobil sedanjo obliko v 17. stol. Njegovi ustanovitelji in prvi posestniki so bili grofje Thurni, lastniki Šoštanja in več gradov na Slovenskem. Omenjajo se pogosto v 13., 14. in 15. ter v začetku 1(). stol. Poslej so se lastniki hitro menjavali. Sedanji posestnik gradu je vitez Komersinskv. Župnija Skale (dek. Šaleška dolina, škof. lavant.) ima 3495 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija. Prvotna gotska cerkev je bila zidana že v tO. stol. Cerkev so prezidali in razširili 1722. Iz te dobe je tudi ladjin svod in obe stranski kapeli. Zvonik je iz 1607. Fara se tu prvič omenja že 1154. Cerkveno je pripadala sprva oglejskemu patriarhu, ki je 1261 odstopil patronatske pravice goril jegrajskemu samostanu. L. 1461. je bila prafara podrejena ljubljanski škofiji kot užitnici goriljegrajske graščine, ki ima še danes tu patronatske pravice. Seie 1787 je pripadla lavantinski škofiji. Zavetniki škalske župnije so bili do 1288 graščaki Thurni, nato pa gornjegrajski samostan. Meje nekdanje škalske veležupnije se ujemajo z mejami sedanje šaleške de-kanije izvzemši župnijo Bele vode. Župnija je mati fara: Skal, Smartina pri Šaleku, St. Janža na Peči, Št. Iljla pri Velenju, Šmihela pri Šoštanju, Gornjih Ponikev in Zavodnja. V Skalah rojen dr. Kranjc jožef (1821—1875), slovit pravnik. Škalske Cirkovce, 209-30-22-6-2. Sr Slovenj Gradec 22 km, so du fin Šoštanj 7 km, žand zdr žel pTt Velenje 6 km, o žup Skale 5 km, š v kraju, ust. 1911, t odd. PSVD. Nm 620m. Leže na jz. pobočju Smodivnika (923 m) in v zgornjem delu doline potoka Lepene med Ljubelo (778 m) in Stropnikom (860 m). Dostopne po obč. cesti 6 km od ban. ceste. Kmetijstvo in sadjarstvo le za dom. Prodaja lesa. Podr. cerkev sv. Ožbalta je bila svoj čas obdana z močnim taborskim obzidjem, ki so ga v najnovejšem času odstranili. Cerkev opisuje vizitacijski zapisnik iz 1641. Od 1787—1791 je bila pri cerkvi lokalija. Šmartinske Cirkovce, 202-29-21-6-2. Sr Slovenj Gradec 22 km, so du fin Šoštanj 7 km, žand žel pTt Velenje 6 km, o žup Šmartno pri Šaleku 4 km. š Škalske Cirkovce 2 km. Nm ca 740m. Hribovita lega na sedlu med Smodivnikom (923 m) in Stropnikom (860 m). Preko Škalskih Cirkovcev jih veže 8 km dolga obč. pot z ban. cesto Šoštanj—Velenje. Dostop le z vozom. Na žel. postajo Pako in ban. cesto Velenje—Slovenj Gradec se pride po strmi, ca 3 km dolgi pešj>oti. Gospodarstvo kot Škalske Cirkovce. Občina Šmartno pri Slovenjem Gradcu Preb. 3548, hiš 501, posest. 383, koč. 116, najem. 51. Površina 5736 ha: njiv in vrtov 1167, trav. in paš. 1748, gozdov 2623, sadovnjakov 73, ostalo 125. Občina obsega najširši srednji del Mislinjske doline jv. od Slovenjega Gradca ter z. in jz. pobočja Pohorja do njegovih najvišjih vrhov. Zemlja v dolini je plodna, na p oboe j u Pohorja manj rodovitna. Prebivalstvo se bavi največ s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, jirecej pa tudi sadjarstvom in perntninarstvom, manj s čebelarstvom. Nekateri hodijo na delo v slovenjgraška industrijska podjetja. Zemlja rodi več kot se porabi doma, zato prodajajo poljske pridelke, zlasti oves v Slovenj Gradec; ta pokupi tudi mnogo sadja, živine, jajc in lesnih polfabrikatov. V dolini so strnjene vasi, na pohorskih pobočjih pa samotne kmetije. Promet je navezan na ban. cesto Mislinja—Slovenj Gradec in železnico Celje—Dravograd. Brde, 372-50-42-8-5. Sr so du žand fin pTt Slovenj Gradec 8 km, zdr Mislinje 7 km, žel Dovže 2 km, o š žup Šmartno pri Slov. Gradcu 5 km. Nm 563 m. Zaselki in samotne kmetije v Mislinjski dolini ob vznožju Pohorja in deloma po njegovem jz. pobočju med potokoma Tunglavom in Turičnico. Po obč. poti dostoj) z vozom do ban. ceste Velenje—Slovenj Gradec. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, gozdarstvo. Prodaja polj-skili pridelkov, sadja, živine, jajc in lesa v Slovenj Gradec. Gostilna s tujsko sobo. Nad vasjo je več razglednih točk, posebno Turičnik (1123 m), in krasni smuški tereni. Podr. cerkev sv. Andreja (563 m) je bila zidana 1700, ona sv. Magdalene (719 m) pa 1610. Dobrova, 567-84-60-24-9. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 6 km, žel Turiška vas 2 km, o š žup Šmartno pri Slovenjem Gradcu 4 km. Nm 450—540 m. Vas leži deloma na široki terasi med Mislinjo in potokom Jenino ca 1 km od ban. ceste (naselje Dobrava), deloma sredi Mislinjske doline ob ban. cesti (naselje Turiška vas). Kmetijstvo, izraba gozda, razvito sadjarstvo in čebelarstvo. V Slovenj Gradec prodajajo živino, sadje, jajca, deske ter tesan, jamski in stavbni les. Sz. od Dobrove stoji Streuerjeva graščina (Ilartenstein). Njeni prvi znani lastniki so bili gospodje Galli, pozneje grofje Attemsi in Joehlinger. L. 1878. je družba Iliittenberger Eisemverk Gesell-schaft začela tu žgati oglje. Dobro ohranjeni grad ima obliko lovskega dvorca ter hrani mnoge starinske znamenitosti; ribnik in konjsko dirkališče. Grad zelo obiskujejo letoviščarji. Sedaj ga poseduje rodbina Streuer. Golavabuka, 408-63-49-14-6. Sr so du žand zdr fin pTt Sloveti j Gradec 7 km, žel Turiška vas —2 km, o š žup Šmartno pri Slovenjem Gradcu 4 km. Nm 440—900 m. Raztresene kmetije na jz. pobočju Pohorja pod razglednim Turičnikom (1123 m). II Golavabuki spada T omaška vas, gručasto naselje ob Mislinji s. od izliva potoka Tunglava. Do ban. ceste drži obč. pot, ki je do Tomaške vasi dostopna vsem vozilom. Gospodarstvo kot Brde. Gostilna s tujskimi sobami. Najbližja izletniška točka je Turičnik (1123m. 2 uri). Markirane poti drže tudi na 3 ure odaljeni Crni vrh (1543m) in Veliko Kopo (1542 m). Podr. cerkev sv. Tomaža je bila zidana 1700, ona sv. Filipa (Št. Lipš, 652 m) pa okoli 1500. Gradišče, 676-107-72-35-10. Sr so du žand zdr fin pTt š Slovenj Gradec 3 km, žel Slovenj Gradec 3.5 km, o 4 km, žup Šmartno pri Slov. Gradcu in Stari trg 4km. Sestoji iz naselij Gradišča in Troblja. Gradišče (nm ca 650m) obstoji iz samotnih kmetij, raztresenih po slemenu nad Kremžarjevim potokom sv. od Slov. Gradca; Troblje (nm 413 m) pa leži na v. robu Mislinjske doline ob vznožju Pohorja, 2 km s. od Slov. Gradca. Oddaljenost Gradišča od ban. ceste znaša lkm. Troblja pa 0.5 km. Dostop je možen z vozmi. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo kot Dobrava. V Trobljah je tovarna za kose in srjie. Kose se prodajajo največ v naši državi. Lepa izletniška točka, zlasti za smučarje, je 1 uro oddaljeni Kremžarjev vrh (1161 m) s plan. zavetiščem. Začetek gradu Gradišče sega jio tradiciji v dobo, ko je Mislinjska dolina bila še jezero, iz katerega sta grad Gradišče in Stari trg štrlela kot otoka. Zelo zgodaj je bil grad priključen gosjioščini Legen in grajski lastniki so od tedaj isti kot tam. Grad s krasnim razgledom po vsej Mislinjski dolini je danes v rokah kmetske rodbine Werdnik-Ferk. Podr. cerkev sv. Barbare (825 m) je bila zidana 1519 in posvečena sv. Barbari, zaščitnici rudarjev, ki so kopali rudo na Pohorju. Podr. cerkev sv. Marije v T robiju je bila zidana 1762. Legen, 812-100-80-20-20. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 2.5 km, žel Slovenj Gradec 3 km in Šmartno pri Slov. Gradcu I km, o š žup Šmartno 1 km. Nm 478 ni (cerkev sv. Jurija). Vas tvorijo naselja: Brezova vas. Dvorska vas, Legen, Polje in Praprotišče. Leži deloma v Mislinjski dolini ob vznožju Pohorja v. in v neposredni bližini Slov. Gradca, deloma v stranski dolini Barbarskega {»otoka in na položnih pobočjih Pohorja. Skozi vas vodi ban. cesta Šmartno—Legen—Slovenj Gradec. Kmetijstvo, izkoriščanje gozda. V Slovenj Gradec prodajajo oves, razno sadje, svinje, jajca, deske in tesan ter jamski les. Industrijsko izdelovanje usnja in meril. Tovarna usnja izdeluje podplate, notranjike, galanterijsko in barvano usnje ter razno drugo blago, večinoma iz domačih surovin (kože iz dravske in savske banovine). O predzgodovinski obljudenosti kraja pričajo izhopine iz hallstattske dobe ter gomile iz mlajše bronaste ali starejše železne dobe s svetločrnimi žarami. Le-genski grad je bil sezidati najbrž v 16. stol. Prvi znani lastniki so bili pl. Keisser. L. 1737. je prešel v posest rodbine Thurn; ker je ta stanovala na gradu v Radovljici, je začel legenski grad razpadati in danes je v razvalinah. Bližnji grad Gallen-hofen je lepo ohranjen. Slovi po svoji lepi legi ter ima tujske sobe za letoviščarje. V 17. stol. je bil last grofov Tattenbachov. V 19. stol. sta živela na gradu baron. Gallenfels, izvrsten ekonom, in baron Czornig, znamenit statistik. Od njega je kupil grad knez Windiscligriitz, ta pa ga je konec 19. stol. prodal grofu Šafgoču. Tik gradu stoji podr. cerkev sv. Jurija. Odtod doma Berneker Franc (1874—1930), kipar. Šmartno pri Slovenjem Gradcu, 713-97-80-15-1. Sr so du žand zdr fin pTt Slovenj Gradec 3 km, žel o š žup v kraju. Šola ust. 1811. 6 odd. Mlad. ods. SKJ, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Strel, druž., Gas. Nm 435 ni. Velika, lepa vas leži sredi Mislinjske doline jv. od Slovenjega Gradca ob ban. cesti in žel. Sestavni deli precej razmaknjene vasi: Homec. Lepa vas, Mala vas, Šmartno, Trebaška vas, Žabja vas. Poljedelstvo, živinoreja, lesna industrija, trgovina ter obrt. Pridela se tudi nekaj hmelja. Izvrstno rode jabolka, hruške in slive. V Slovenj Gradec se prodajajo poljski pridelki, mleko, sadje, svinje, jajca, deske in tesan les. Izvodišče za ture na Plešivec (Uršljo goro 1696 m) in Pohorje. Gostilne s tujskimi sobami. Lepa vas se prvič omenja v nepristni listini iz 1196 kot last šentpavelskega samostana. Župnija Šmartno jiri Slov. Gradcu (dek. Stari trg, škof. lavant.) ima 3000 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotna zelo stara cerkev je bila domnevno zidana že 850. Sedanja stavba je bila posvečena 1913. Začetki šmar-tinske prafare segajo morda že v 10., gotovo pa v 11. stol. Okoli 1146 je grof Bernhard Spanheim podaril cerkev z zemljišči šentpavelskemu samostanu na Koroškem. L. 1448. in ponovno 1459 je dobila patronatske pravice deželna vlada. Šmartinska veležupnija je mati župnije Stari trg in župnij, nastalih iz te prafare: Sv. Vida nad Valdekom, Pameč, Doliča, Kronske gore, Podgorja, Sel, Vuzenice, Vitanj, St. Janža pri Dravogradu, Sko-marij, Koteljt in Stranic. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskemu patriarhu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Podr. cerkev sv. Marije na Homcu (471 m) z. od vasi je iz ok. 1600. Občina šoštanj mesto Preb. 1735, hiš 219, posest. 167, koč. 24, najem. 71. Površina 282 ha: njiv in vrtov 92, trav. in paš. 86, sadovnjakov 2, gozdov 85, ostalo 17. šoštanj, mesto, 1735-219-167-24-71. Sr Slovenj Gradec 33 km, so du žand zdr fin žel o pTt š v kraju, žup Sv. Mihael pri Šoštanju 1 km. Sresko sodišče. Davčna uprava z glavnim oddelkom finančne kontrole, Zandarmerijska stanica. Trije zdravniki, živinozdravnik, notar, 2 odvetnika. Drž. mešč. šola, ust. 1920, 4 odd. Nar. šola, ust. 1777, 19 odd. Obrtno nad. š. (3 razr.), 2 razr. trg. nad. š. Gosp. nad. teč. RK. PRK, 2 Gas., Protitub. liga, DKfid, Kat. izobr. d., NO, PJS, JS, SKJ. Strel, druž., Šah. klub, Branibor, CMD, Slov. Straža, Del. kult. d. Vzajemnost, Godba Zarja, Del. pev. d. Cankar, Pev. d. šoštanj, JUU, Obrtno d., PSVD, PCD. PSPD. Športni klub, Olepš. in tujsko-prom. d., 4 javne in strok, knjiž., Skupno združ. obrtnikov, Spi. del. strok, zveza, Zveza usnjar, del. Jug., Selekcijsko d. za slov. belo govedo, Združ. obrt. oblač., lesnih, kovin, in sorod, strok, Podpor, d. Sloga. Nm 368 m. Prijazno mestece v z. delu šaleške doline ob Paki, ki sprejema tu in v neposredni bližini več levih pritokov. J. od mesta se dviga strmo hribovje, na s. pa bolj položno gričevje. Najvažnejši prometni poti sta ban. cesta in železnica iz Celja v Slovenj Gradec. Tu se odcepita ban. cesti v Topol-šico in proti St. Vidu. Prebivalstvo je zaposleno v trgovini, obrti in industriji (usnjarstvo, predelovanje lesa); deloma se bavi s kmetijstvom. Usnjarska ind. je navezana na uvoz surovih kož. Usnje se izvaža v Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko, deloma se proda v naši državi. Lesna industrija proizvaja jamski, tesan in rezan les ter doge in dna za sode. Kraj je primeren za letovišče. Obilo prilik za izlete: na Goro Oljko (734 m, 2 uri), k Sv. Križu pri Belih vodah (1044 m, 3 ure), na Plešivec (1696 m, 7 ur), Smrekovec (1569 m, 5 ur), šoštan j se prvič omenja okoli 1200. Trške pravice so mu najbrž dali že Celjski grofje. Trg (prvič omenjen 1348) je imel lastno sodstvo, pravico do tedenskega tržnega dne ob četrtkih in do več sejmov ter važne trgovske predpravice. L. 1436. so dobili tržani pravico trgovine s soljo vse do SI. Gradca; 1492 je prepovedal cesar Friderik 111. izven trga točenje vina in vsako trgovino. Trške pravice so bile pozneje ponovno v celoti potrjene, zadnjič 1815. Gospodarji Šoštanja so bili vsakokratni posestniki šoštanjskih gradov in lastniki šoštanjske gospoščine. Prvi znani gospodarji so bili oglejski patriarhi, od 2. pol. 13. stol. do 1322 Vovberžani, nato Celjani, od 1456 dalje Habsburžani, v zač. 16. stol. kranjski dež. glavar Ivan Kacijanar in pozneje med drugimi tudi grofje Thurni (od 1681—1802). Turki so izropali trg 1473 in 1532. Razne epidemije so tu morile 1473, 1679—1682, 1786—1787 in 1855. L. 1880. je postal šoštanj samostojna občina, od 1911 je mesto. Nad Šoštanjem so razvaline Pustega gradu, od katerega so ohranjene le tri stene grajskega stolpa. Prvi znani grajski posestniki so bili Soštanjski gospodje (omenjajo se že okoli 1200), ki so tu bivali kot ministeriali oglejskih patriarhov. Grad jc morda razrušil 1439 v bojih s Habsburžani Jan Vitovec ali pa so ga 1473 razdejali Turki. Grajske razvaline so zdaj last rodbine Vošnjak. Po razrušitvi Pustega gradu je bil sedež gosposke prenešen v niže ležeči spodnji šoštanjski grad (Amts-haus). Ta se prvič omenja 1372. L. 1473. so ga izropali in poškodovali Turki, 1635 uporni kmetje, 1734 pa ga je popolnoma uničil požarj o njem ni danes več sledov. Tretji šoštanjski grad je končno še danes ohranjeni in obljudeni grad Turn, ki stoji nasproti razvalinam Pustega gradu. Zgrajen je bil v 2. pol. 16. stol.; sprva je služil za shrambo desetine, po požaru Amtshausa pa je postal sedež šoštanjskega urada. Od 1916. je last tovarnarja Vošnjaka in je prirejen za stanovanja tovarniških delavcev. V šoštanjskih gradovih je bila nameščena tudi privilegirana krvna deželska sodni ja s pomeriji: trškim šoštanjskim, velenjskim, turnskim in gradiškim, od 1623 dalje pa še lilienberškim in forhteneškim. Po ustanovitvi samostojnega velenjskega deželskega sodišča v 1623—1658 pa je pripadal šoštanjskemu sodišču le še trški in forhteneški pomerij. Sodne obravnave so se vršile v trgu, vislice pa so stale na Goricah, kjer še nanje spominja krajevno ime »Gavgec«. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata se prvič omenja 1434; sedanja stavba je iz 1776. Od 1787—1804 je bila samostojna kuracija oz. ekspozitura. Gotski oltar je delo kiparja Andreja Cesarja iz Mozirja. Znameniti šoštanjski rojaki: Ravljen Davorin (r. 1898), pisatelj in novinar; Vošnjak Ivan (1851—1933), nar. borec in dež. posl.; dr. Vošnjak Josip (1834—1911), politik; inž. Vošnjak Mihael (1837—1920), politik in gospod, organizator. Občina šoštanj okolica sedež Družmirje Preb. 2327. hiš 409, posest. 310, koč. 170, najem. 9. Površina 2826 ha: njiv in vrtov 555, trav. in paš. 812, sadovnjakov 30, vinogradov 35. gozdov 1332, ostalo 62. Občina leži v skrajnem z. delu šaleške doline ter po gričevju s. in j. od Šoštanja. Skoraj polovica tal je porastla z iglastimi in mešanimi gozdi. Najboljše njive so v dolini, gričevje je manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg običajnih žitnih vrst, okopanin in stročnic uspevajo dobro proso, lan in hmelj. Razvito sadjarstvo in čebelarstvo. Pridelovanje vina za dom. Mleko pošiljajo v šoštanj in Topolšico. Jajca, sadje, lesne polfabrikate in drva prodajajo v Šoštanj. Majhna in razložena naselja. Promet se steka na železnico in ban. cesto v Šoštanju. Družmirje, 422-68-60-8-0. Sr Slovenj Gradec 32 km, so du žand zdr fin žel pTt š šoštanj 1 km, o žup v kraju. Gas.. DKfid. Nm ca 370 m. Večja vas v šaleški dolini na v. strani Šoštanja ob ban. cesti proti Velenju. Kmetijstvo, sadjarstvo (največ hruške in jabolka), gojenje hmelja, gozdarstvo. Prodaja mleka, sadja, jajc in lesa. Hmelj se izvaža v tujino. Župnija Sv. Mihael pri Šoštanju (dek. šaleška dolina, škof. lavant.) ima 5600 duš. Pokopališče. Zup. cerkev sv. Mihaela. Prvotna cerkev je bila zelo stara, a se prvič omenja šele 1348; v času turških napadov so jo obdali s taborskim obzidjem in obrambnimi stolpi. Sedanja cerkev je bila dograjena 1735 (spominska plošča na steni). Oltarji in prižnica so iz srede 18. stol. Cerkev je bila podr. pražupnije sv. Jurija v Skalah do 1261, ko je postala vikariat. Iz obsežne župnije se je 1783 oz. 1787 izločila župnija Zavodnje, od 1787—1804 pa začasno tudi šoštanj in Lokovica. Cerkveno je pripadala župnija do 1461 oglejskim patriarhom, nato ljubljanski škofiji in od 1787 lavantinski škofiji. Patronatske pravice izvršuje ljubljanska škofijska graščina Gornji grad. Kapela sv. Florijana na pokopališču je bila zgrajena 1896. Gaberke, 319-53-28-23-2. Sr Slovenj Gradec 35 km, so du žand zdr fin žel pTt š Šoštan j 2 km, o 1 km, žup Sv. Mihael 1 km. Gas. Nm ca 400 m. Leže v dolini, deloma po gričih na na obeh straneh potoka Velunje. Do ban. ceste pri Družmirju drži obč. cesta, dostopna vsem vozilom. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo kot Družmirje. Podr. cerkev sv. Urha se prvič omenja 1545. Sedanja stavba je iz 1828. Lokovica, 648-127-100-25-2. Sr Slovenj Gradec 35 km, so du žand zdr žel pTt š Šoštanj 2 km, o 2 km, žup Sv. Mihael 2 km. Nm povpr. 450 m. Vas obsega več zaselkov in samotnih kmetij v pretežno prisojni pobočni legi na gričevju j. od Šoštanja nad Lokoviškim potokom. Dostop z vozom po obč. cesti, 2 km od ban. ceste Šoštanj—Velenje. Ilovnato, manj rodovitno. Poljski pridelki in vino (šmarnica, izabela) le za dom. V šoštanj prodajajo les, sadje in jaca. Ravne, 938-161 -122-34-5. Sr Slovenj Gradec 27 km, so du žand zdr fin žel pTt Šoštanj 3 km, o 3 km, š v kraju, žup Sv. Mihael 3 km. Sola ust. 1929, 2 odd. Javna knjiž., ZKD, PSVD. PRK, PJS, Strel. druž. Nm 517 m. Zelo raztresena vas s. od Šoštanja po prisojnih gričih in v dolinah potokov Bcšovnicc in Klančnice. Po ca 3 km dolgi obč. cesti od Šoštanja je dostopna tudi z avtom. Zemlja je težka, ilovnata in srednje rodovitna. Kmetijstvo, izkoriščanje gozda; vino (šmarnica in izabela) le za dom. Prodaja jabolk, hrušk, lesa in jajc v šoštanj. V vasi stoji zgodovinski marofski grad (Gutenbiichel), sedanja Vošnja-kova graščina. Prvotni grad, ki je stal niže od sedanjega, so po tradiciji zgradili Celjski grofje. Sprva so ga posedovali lastniki šoštanjskih gradov. L. 1575. je postal grad samostojen. Ko je konec 17. stol. pogorel, je tedanji lastnik Karel Sigismund pl. IIohenwarth sezidal okoli 1700 sedanje jioslopje. Od 1925 ga poseduje rodbina Vošnjak, ki ga je 1931 preuredila. V gradu hranijo dragocen arhiv in razne starine, med drugim tudi sabljfo Mihaela Vošnjaka (očeta dr. Josipa V.), ki je 1848 na-čeloval šoštanjski narodni gardi. S. od graščine je nekdaj stal grad Ravne (Forchtenegg). Njegov prvi znani lastnik je bil šentpavelski samostan na Koroškem, ki je dal grad v fevd najprej Vovbržanom; ko so ti 1322 izumrli, pa Celjanom. Po 1456 so grad dobili Habsburžani in ga izročali v zastavo raznim oskrbnikom. V zač. 17. stol. je prešel grad v druge roke. Od 1623—1658 je imel lasten pomerij z nižjim sodstvom L. 1687. je bil že v razvalinah, ki so danes še komaj vidne. Podr. cerkev sv. Duha se prvič omenja 1545. Sedanja stavba je iz 18. stol. V protestantski dobi je tu deloval predikant Jurij Beršec, ki se je polastil že takrat zanemarjene cerkve sv. Lenarta. Pozneje cerkve niso restavrirali in je danes v razvalinah. Občina Št. Ilj pri Velenju Preb. 1818, hiš 412, posest. 296, koč. 89, najem. 28. Površina 1122 ha: njiv in vrtov 226, trav. in paš. 319, sadovnjakov 60, vinogradov 77, gozdov 410, ostalo 30. Občina leži v prisojnem gričevju j. od Velenja v povirju potokov Ložnice in Trna-ve. Pripada ji tudi lepa šentiljska kotlinica, ki jo omejuje na s. hrib Koželj (581 m). Rodovitna zemlja in ugodno podnebje dajeta prebivalstvu možnost, da se preživlja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom, jierutninar-stvom in gozdarstvom. Poljski pridelki se v celoti porabijo doma, prodajo pa mnogo namiznega sadja (največ jabolk), živine, jajc, perutnine, vina in lesa. Promet posreduje ban. cesta proti Velenju, Polzeli in Petrovčam. Arnače, 173-38-30-6-2. Sr Slovenj Gradec 30 km, so du fin šoštanj 8 km, žand zdr žel pTt Velenje 4 km, o š žup Št. Ilj pri Velenju 1 km. Nm ea 380 m. Vas leži 1 km z. od Št. IIja ob ban. cesti Velenje—Št. Ilj. Gospodarstvo kot Št. Ilj. Kavče, 157-39-9-25-5. Sr Slovenj Gradec 28 km, so du fin šoštanj 6 km, žand zdr žel pTt Velenje 2 km, o š žup Št. Ilj pri Velenju 1.5 kin. Nm povpr. 440 m. Razložena vas na prisojni strani griča nad izvirom Ložnice sz. od Št. IIja ob ban. cesti Velenje—Št. Ilj. Gospodarstvo kot Št. Ilj. Laze, 295-63-56-4-3. Sr Slovenj Gradec 29 km, so du fin šoštanj 7 km, žand zdr žel pTt Velenje 4 km, o š žup Št. Ilj pri Velenju 1.5 km. Nm povpr. ca 400 m. Raztresena vas v pobočni legi, ca 2 km sv. od Št. IIja, v povirju potoka Trnave. Dostop po obč. poti z vozom. Gospodarstvo kot Št. Ilj. Dober km v. od Št. 11 ja stoji šentiljska graščina, imenovana tudi Gradič ali Schvvarzenstein. Nekdanji grajski posestniki so bili gospodje Flaming (v 15. stol.). V novejši dobi je odvetnik dr. Pirnat prodal grad in zemljišče Družbi sv. Cirila in Metoda, ta pa današnjemu lastniku Goričarju iz Šoštanja. Ložnica, 107-34-25-5-4. Sr Slovenj Gradec 30km, so du fin Šoštanj 7 km, žand zdr žel pTt Velenje 4 kin, o š žup Št. Ilj pri Velenju lkm. Nm ca 360m. Leži deloma v dolini, deloma po pobočju nad istoimenskim potokom z. od Št. Ilja, ob ban. cesti Velenje—Polzela. Gospodarstvo kot Št. Ilj. Silova, 177-32-28-4-0. Sr Slovenj Gradec 31 km, so du fin šoštanj 8 km, žand zdr žel pTt Velenje 4 km, o š žup Št. Ilj pri Velenju lkm. Nm ca 360m. Leži v kotlini ca lkm jv. od St. Ilja. Dostop do ban. ceste po obč. poti z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Št. Ilj. K vasi spada naselje Kote. Št. Ilj pri Velenju, 909-206-148-45-14. Sr Slovenj Gradec 30 km, so du fin šoštanj 10 km, žand zdr pTt Velenje 4 km, žel Velenje 4.5 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1819, 3 odd. Javna knjiž., Kmet. nad. š. (5 mes.), Prosv. d., Gns., SVD. Nm 363 m. Leži jv. od Velenja v prijazni kotlinici, ki jo brani pred s. vetrovi hrib Koželj (581 m) in jo odmakata v Savinjo tekoča potoka Ložnica in Trnava. Skozi vas vodi ban. cesta Velenje— Petrovče. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Prodaja goveda, svinj in masla v Velenje, Dobrno in Celje. Velike množine sadja izvažajo tudi v inozemstvo. Vino pokupijo okoliški gostilničarji, jajca in perutnino pa zdravilišče Dobrna. Mnogo se proda tudi drv in raznih lesnih polfabri-katov. Kraj z okolico je nekdaj pripadal gornjegrajskim benediktincem. Glasom urbarja gornjegrajske gospoščine iz 1426 je bil tu sedež urada, ki so mu bili podrejeni sledeči kraji: Sv. Andraž pri Polzeli, Rakovnik, Silova, na Vrhu, pod Kožljem' pri St. 11 ju, Gorica, Družmirje, Šoštanj in Dobrava pri Št. Janžu na Vinski gori. V reformacijski dobi so graščaki iz bližnjega Gradiča tod razpečavali Dalmatinovo biblijo. Župnija Št. Ilj pri Velenju (dek. šaleška dolina, škof. lavant.) ima 930 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Ilja. Prvotna cerkev je bila zidana pred 1261 in se prvič omenja 1356. Cerkev je bila sprva podr. škalske prafare, iz katere se je izločila kot vikariat pred 1426. V 1642—1649 je bila združena z vikariatom Št. Jan-žem na Peči. L. 1787. se je izločila iz župnije kuracija Gornja Ponikva. Cerkev je bila 1261 inkorporirana skupno z materjo župnijo gornjegrajskemu samostanu, 1461 pa ljubljanski škofiji. Šele 1787 je pripadla lavantinski škofiji, vendar izvršuje patronatske pravice še vedno graščina Gornji grad. Odtod doma dr. Oštir Karel (r. 1888), univ. prof., lingvist. Občina Št. Janž na Vinski gori Preb. 1248, hiš 232, posest. 210, koč. 46. najem. 11. Površina 2023 ha: njiv in vrtov 368, trav. in paš. 536, sadovnjakov 98, vinogradov 31, gozdov 942, ostalo 48. Občina leži na razvodju med šaleško dolino in dolino Pirešice, ki odvaja vodo že proti Savinji. Obsega precej gosto poseljeni jiredel v povirju Pirešice, prisojne strani pod Vinsko goro (814 m) in z. gozdnata pobočja Paškega Kozjaka nad sotesko Pake, kjer so le redke samotne kmetije. Prisojna lega godi sadju, ki ga precej prodajo v Velenje (jabolka in češnje), in deloma tudi vinski trti; vendar goje ie samorodnice za domačo porabo. Le ime Vinske gore priča o nekdaj mnogo intenzivnejšem vinogradništvu; še 1900 je bil v občini ca 60 ha vinogradov. Gozdovi so lepi in obsežni; iz njih dobavljajo velenjski lesni trgovci stavbni les in drva. Občina je važna v krajevno prometnem pogledu, ker se tu stekajo ban. ceste od Velenja, Petrovč in Vojnika. Crnova, 191-40-35-5-1. Sr Slovenj Gradec 35 km, so du fin Šoštanj 13 km, žand zdr žel pTt Velenje 7 km, o š žup Št. Janž na Vinski gori 2—3 km. Nm ca 380 m. Leži v zg. delu proti j. odprte doline potoka Pirešice tik ob ban. cesti Velenje— Petrovče. Poljedelstvo in živinoreja le za dom. Sadjarstvo je precej razvito, vendar prodajajo le jabolka v Velenje. Uspeva žlahtni kostanj. Raznovrstne lesne polfabrikate kupujejo okoliški trgovci. K vasi spada dvorec Dobrova (Gutenhart), ki je zdaj v kmečkih rokah. Njegovi nekdanji lastniki so bili Anton Ingolič (1790), Franc Sutor (1798) in Ivan Pergar (1850). Kozjak, 155-20-17-3-3. Sr Slovenj Gradec 29 km, so du fin Šoštanj 12 km, žand zdr žel pTt Velenje 5 km, o 1—3 km, š žup Sv. Jošt na Kozjaku 3 km. Nm 600—900 m. Gorsko vasico tvorijo isamotne kmetije v jz. pobočju širokega Paškega Kozjaka (Basališče 1273 m) v. od ban. ceste Velen je—Slovenj Gradec. Dostop z vozom. Zemlja je kamenita in malo rodovitna. Zaradi visoke, lege uspevajo le rž, oves in ječmen. Les prodajajo v Velenje. Tujske sobe v vasi. Skozi vas drži pot na razgledni Paški Pozjak (Basališče, Sv. Jošt na Kozjaku, Spik, 1—2 uri). Lipje, 206-59-45-10-4. Sr Slovenj Gradec 30 km. so du fin šoštanj 10 km. žand zdr žel pTt Velenje 4 km, o š žup Št. Janž na Vinski gori 4 km. Nm ca 550 m. Leži na strmem z. pobočju Paškega Kozjaka 1 km v. od ban. ceste Velenje—Slovenj Gradec. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja jabolk in lesa v Velenje. Vinogradništvo je slabo razvito, največ je izabele. ^ Lopatnik, 121-20-15-5-0. Sr Slovenj Gradec 30 km, so du fin šoštanj 11 km, žand zdr žel pTt Velenje 5 km. o š žup Št. Janž na Vinski gori 2 km. Nm povpr. ca 600m. Pobočna hribovita lega sz. od Št. Janža ob obč. poti, 3 km od ban. ceste Velenje— Petrovče. Kmetijstvo za dom, prodaja hlodov in tesanega lesa v Velenje. Pirešica, 107-20-20-0-0. Sr Slovenj Gradec 31 km, so du fin šoštanj 10 km, žand zdr žel pTt Velenje 5 km, o š žup Št. Janž na Vinski gori lkm. Nm ca 370m. Gručasta vas z nekaterimi raztresenimi domovi leži v zg. širokem delu doline potoka Pirešice ob ban. cesti Velenje—Petrovče. Poljski pridelki samo za dom. Jabolka in češnje prodajajo v Velenje, jajca tudi v Dobrno. Nekaj vinogradništva (izabela). Izkoriščanje gozda; les pokupijo trgovci v Velenju. ^ Prelska, 219-43-35-8-2. Sr Slovenj Gradec 34 km, so du fin šoštanj 12 km, žand zdr žel pTt Velenje 6 km, o š žup Št. Janž na Vinski gori 2 km. Nm ca 380 m. Leži v mali kotlini j. od Vinske gore (814 m). Dostop po obč. cesti z vsemi vozili, 2 km v. od ban. ceste pri Pirešici. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Uspeva žlahtni kostanj. Prodaja jabolk, češenj, jajc in lesa. Selo, 111-31-21-10-1. Sr Slovenj Gradec 35 km, so du fin šoštanj 13 km, žand zdr žel pTt Velenje 7 km, o š žup Št. Janž na Vinski gori 2 km. Nm ca 500 m. Leži na j. pobočju Vinske gore (814 m), 2.5 km v. od ban. ceste pri Pirešici. Dostop le z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo. Prodaja jabolk in jajc. St. Janž na Vinski gori, 138-27-22-5-0. Sr Slovenj Gradec 32 km, so du fin šoštanj 11 kin, žand zdr žel pTt Velenje 6 km, o š žup v kraju. Sola ust. 1888, 3 odd. Gns., PSVD, Prosv. društvo. Nm 473 m. Leži na strmih jz. poboč jih Vinske gore (814m) ob obč. poti, 1—2 km od ban. ceste Velenje—Vojnik. Dostop z vozom in avtom. Cerkev sv. Janeza stoji na robu skalnatega pomola, v katerem je precejšnja kapniška votlina. Radi te lege ima vas tudi ime St. Janž na Peči. Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo. Zavarovana j. lega omogoča tudi vinogradništvo. Goje izabelo, portugalko in žlalitnino. Vino se porabi doma. Prodaja jabolk, jajc in lesa v Velenje. Župnija Št. Janž na Vinski gori (dek. šaleška dolina, škof. lavant.) ima 1093 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza. L. 1536. so tu postavili navadno kapelo brez zvonika v gotskem slogu. Bila je obdana z visokim obzidjem. Zvonik so zgradili 1580 in ga 1709 prezidali. Cerkev so večkrat prezidali in prenovili, zadnjič je bila povečana 1875. Oboki in stene so bogato poslikani, a slike nimajo večje umetniške vrednosti. Veliki oltar je v baročnem slogu, stranski v kapelah v rokokoškem. Stari tristrano zaključen gotski presbiterij ima gotska okna in lep gotski rebrast svod. Prvotno je bila cerkev podr. škalske prafare, pred 1261 pa je postala samostojna duhovnija. Ohranjene župne matrike segajo do 1685. L. 1461. je cerkev pripadla ljubljanski, 1787 pa lavantinski škofiji. Patronatske pravice izvršuje še vedno graščina Gornji grad. Občina Topolšica Preb. 2752, hiš 411, posest. 264, koč. 110, najem. 37. Površina 6453 ha: njiv in vrtov 907, trav. in paš. 2646, sadovnjakov 32, gozdov 2781, ostalo 87. Občina obsega hribovito ozemlje sz. in z. od Šoštanja do Smrekovca (1569 m) in skoraj do podnožja Plešivca (1696 m). Vodovje odteka deloma proti j. k Savinji (potok Ljubija), deloma proti jv. k Paki (izvirnice Sent-florijanskega potoka). Iglasti in listnati gozdovi pokrivajo skoraj polovico občine. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Precej .je razvito perutninarstvo, manj sadjarstvo in čebelarstvo. Pšenica v višjih legah ne uspeva. Preko domačih potreb prideluje le krompir, ki ga precej prodajo v Šoštanj. Les pokupijo šoštanjski trgovci, živino, maslo in jajca pa konsumira drž. zdravilišče Topolšica. Promet gre po obč. cestah proti Šoštanju. Strnjenih vasi ni; kmetije so na daleč raztresene po hribovju. Bele vode, 508-77-62-13-2. Sr Slovenj Gradec 42 km, so du žand zdr fin žel pTt Šoštanj 10 km, o 8 km, š žup v kraju. Sola ust. 1905, 1 odd. Cerkv. knjiž., MI. j., Izobr. d. Nm 797 m (župna cerkev). Raztresene kmetije v zelo hriboviti legi na prisojnem pobočju Grebena (1035 m) in Sv. Križa (1044 m) med potokom Ljubijo, pritokom Savinje, in Hudim potokom z. od Topolšice. Kraj se deli v Spodnji in Zgornji konec, Visočki vrh in tkzv. Oslov vrh s cerkvijo sv. Križa, hvaležno izletno točko. Do ban. ceste pri Šoštanju vodi ca 10km dolga in zelo strma obč. pot, po kateri se more priti z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo. Od žitnih vrst uspevajio največ oves, rž in sorščica. V Šoštanj prodajajo krompir, jajca, perutnino in tesan les, v Topolšico pa zlasti maslo. Gostilna s prenočišči. Izletna točka je Smrekovec (1569 m, 2—3 ure), z. od vasi, s stalno oskrbovano planinsko kočo. Na s. strani vasi je Mornova zijalka, v kateri je prof. Srečko Brodar 1936 odkril koščeno in kameno orodje iz stare kamene dobe ter bronaste predmete. Žup-n i j a Bele vode (dek. Šaleška dolina, škof. lavant.) ima 388 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Andreja se prvič omenja 1482. Sedanja stavba je bila zidana 1775. Bila je podr. mozirske župnije. L. 1786. jte postala kuracija in pozneje župnija. Podr. cerkev sv. Križa je sloveča božja pot. Mesto prejšnje lesene kapele so tu zgradili 1840 romarsko cerkev, do katere vodijo svete stopnice, postavljene 1873, ki jih je s slikami okrasil Tomaž Fantoni; istočasno je poslikal tudi oratorij. Iz te dobe so tudi freske v presbiteriju. Za Sv. Križem je v rimski dobi vodila cesta, ki jo še danes imenujejo »rimsko cesto«. Skorno, 301-51-45-5-1. Sr Slovenj Gradec 34km, so du žand zdr fin žel pTt š Šoštanj 6 km, o 5 km, žup Sv. Mihael pri Šoštanju 7 km. Nm 656 m (cerkev). Vas je raztresena deloma po planoti, ki se na s. in v. strmo spušča k Sentflorjanskemu potoku in Paki, proti j. pa se polagoma znižuje v Savinjsko dolino, deloma pa leži v dolini Pake ob ban. cesti. Kmetijstvo in gozdarstvo. V Šoštanj prodajajo krompir, sadje, perutnino, jajca in les. Kraj se prvič omenja 1243. Podr. cerkev sv. Antona. Prvotna cerkev je bila. morda najstarejša v šmihclski župniji, vendar se prvič omenja šele 1545. Sedanja stavba je bila zidana v 17. stol. in 1901 prenovljena. Presbiterij je še gotski; ima ozka šilasta okna ter rebrast svod. Ohranjeni so ostanki velike freske iz 1526. Sv. Vid, 184-28-12-12-4. Sr Slovenj Gradec 32 km, so du žand zdr fin žel pTt Šoštanj 16 km, o 6 km, š žup Zavodnje 6 km. Nm 1065 m (cerkev). Raztresena hribovska vas na razvodju med Savinjo in Pako, Mežo in Mislinjo. Leži ob ban. cesti Šoštanj—Crna, ki je še v gradnji. Kmetijstvo in izraba gozda. Prodaja krompirja in lesa v Šoštanj. Odtod na Plešivec (1696 m) je ca 2 uri. Podr. cerkev sv. Vida se prvič omenja 1545. Nanovo zgrajena cerkev je bila 1609 povečana. Mesto te majhne cerkvice so 1870 zgradili sedanjo stavbo. Sv. Florijan, 289-37-21-14-2. Sr Slovenj Gradec 34 km, so du žand zdr fin žel pTt š Šoštanj 3—4 km, o 2 km, žup Sv. Mihael pri Šoštanju 4 km. Nm 454 m (cerkev). Vas sestavlja več zaselkov na planoti in na prisojnem pobočju na 1. strani Sent-florjanskega potoka. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti ca 4 km od ban. ceste Šoštanj—Sv. Vid. Kmetijstvo, izkoriščanje gozda. V Šoštanj prodajajo krompir, jajca in smrekov les. Podr. cerkev sv. Florijana se prvič omenja 1545. L. 1669. so zgradili sedanjo stavbo (letnica nad vrati). Znamenit raven strop s staro slikarijo. Starodavna božja pot. V cerkev je vzidana- spominska plošča z opisom Katzensteinskega gradu, ki je nekdaj stal blizu cerkve. Prvi znani grajski lastniki so bili Ptujski gospodje; ti so tu postavljali svoje ministeriale Katzen-steine, ki se omenjajo 1173 in nato pogosto v 13. stol. L. 1327. so bili grajski lastniki že Celjski grofje. V bojih med Habsburžani in Celjani je bil grad razrušen ter ni bil več obnovljen. Ohranjeni so le mali ostanki razvalin. Kapelica ob cerkvi sv. Florijana je bila zgrajena 1818. V njej hranijo kroglje, baje iz dobe turških napadov. Topolšica, 1090-170-108-42-20. Sr Slovenj Gradec 30 km, so du žan zdr fin žel Šoštanj 4 km, o pTt š v kraju, žup Sv. 'Mihael pri Šoštanju 5 km. Sola ust. 1884, 2 odd., PRK, PJS, Gas. (gled. oder., pev. ods.). Gozdna šola, ust. 1927, 1 odd. Nm od 390 (zdravilišče) do 900 m. Raztresena vas leži po hribih med Šoštanjem in Sv. Vidom z jedrom na zaključku ban. ceste Šoštanj—Topolšica v dolini potoka Toplice in na pobočjih na obeh straneh potoka. Višji hribovski del se imenuje Lom. Dolina je odprta proti j. in jv. in zavarovana proti s. Hribi, ki jo obdajajo, so pokriti s krasnimi iglastimi gozdovi. Kraj ima mnogo sončnih dni in svež gorski zrak brez megle. Zato je postal zelo obiskovano zdravilišče za jetične. Tu se nahaja drž. sanatorij in več zasebnih vil z vsem komfortom. Sanatorij sprejema otroke, za katere se je bati, da bodo oboleli za tuberkulozo in odrasle ter otroke obeh spolov z ozdravljivimi obolenji pljuč in ostalih organov, razen kosti in sklepov. V zdravilišču izvira ogljikovokisla termalna voda 30° C. Za kopanje sta na razpolago dva basena. Prijetni sprehodi in izleti v bližnjo in daljno okolico. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom. Precej goje čebele in perutnino. Zdravilišče zalagajo s perutnino, jajci, mlekom in maslom. Les kupujejo trgovci v Šoštanju. Toplice so bile znane že v 16. stol. L. 1617. jili je obiskal ljubljanski škof Tomaž Hren. L. 1838. so bile že odprte za javno uporabo. L. 1898. so jih preuredili in modernizirali. Po prevratu so prešle v last države. Gospodinjstvo in postrežba bolnikov je v rokah šolskih sester, ki imajo v dravski banovini že 29 postojank: od teli 6 v Mariboru, 4 v Ljubljani, 3 v Kranju, po 2 v Celju. Ptuju in Tržiču in po 1 v Domžalah, Kamilici pri Mariboru, Mali Loki na Dol., Repnjali pri Vodicah, Središču pri Ormožu, Svečini, St. Vidu nad Ljubljano, Škofji Loki in na Vrhniki. Povsod tu se udejstvujejo šolske sestre na vzgojnem ali šolskem polju ali pa z gospodinjstvom in nego bolnikov. Podr. cerkev sv. Jakoba se prvič omenja 1545. Sedanja stavba je bila zidana okoli 1730. Zavodnje, 380-48-16-24-8. Sr Slovenj Gradec 36 km, so du žand zdr fin žel Šoštanj 8 km, o pTt Topolšica 3 km, š žup v kraju. Sola ust. 1881, 2 odd., PJS, PSVD, DKfid, Izobr. d. Nm 645 m (cerkev). Raztresena gorska vas v zelo razgibani pokrajini ob ban. cesti Šoštanj—Crna. Kmetijstvo, gozdarstvo, močno čebelarstvo in sadjarstvo. V Šoštanj prodajajo krompir, sadje, nekaj masla in živine ter les. V Topolšico pa predvsem perutnino in jajca. Lepi smrekovi gozdovi; milo podnebje, ugodno za okrevajoče in slabotne. Gostilna s tujskimi sobami. Na vrhu Sambergu je nekdaj stal utrjen gradič, last grofov Schaumbur-gov. Vidno je samo še temeljno zidovje iu trije obrambni jarki. Gradič so razdejali najbrž Turki. Župnija Sv. Peter v Zavodnjem (dek. Šaleška dolina, škof. lavant.) ima 543 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra se prvič omenja 1545. Sedanja romanska stavba je iz 1813. Cerkev je bila prvotno podr. škalske in pozneje šmihelske fare. Iz slednje se je izločila 1783 kot kuracija. Z materjo župnijo je bila 1461 podrejena ljubljanski škofiji. Od 1787 pripada lavantinski škofiji. Odtod doma Napotnik Ivan (r. 1888), kipar. Občina Velenje Preb. 3332, hiš 509, posest 275, koč. 234, najem. 138. Površina 2611 ha: njiv in vrtov 665, trav. in paš. 600, sadovnjakov 68, vinogradov 2, gozdov 1182, ostalo 94. Občina zavzema v. del gospodarsko močne Šaleške doline; na sv. sega ob soteski Pake navzgor v pobočja Paškega Kozjaka, na j. in jv. pa ji pripada gričevje do razvodja proti Ložnici in Pirešici. Občina je zelo gosto naseljena (132 na 1 km2). Temu je vzrok deloma krepka gospodarska osnova v kmetijstvu in gozdarstvu, nič manj pa tudi vpliv bližnjega premogovnika (na ozemlju sosedne škalske občine), ki zaposluje velik del tukajšnjega prebivalstva ali mu pa nudi vsaj stranski zaslužek. Poljedelstvo samo za dom. V Šaleški dolini je precej hmelja. Živinoreja je na visoki stopnji; govedo je večinoma marijadvorske pasme in dobro gojeno; svinje rede za prodajo. Razvito sadjarstvo (jabolka in hruške) in čebelarstvo. Vinska trta uspeva v neznatnem obsegu le v gričevju na j.; goje le odpornejše samorodnice. Velikega pomena so gozdovi, ki nudijo znatne količine lesa za izvoz in prebivalstvu precej zaslužka. Šaleška dolina je bila na prehodu iz Savinjske v Mislinjsko dolino že pred razvojem velenjskega rudnika v gospodarskem in prometnem oziru zelo važna radi svoje lege. Bevče olja in male vinograde. Pridelovanje surovega masla tudi za prodajo v okolico. Precej jabolk za prodajo, hruške za domači sadjevec. Razvito, a še ne racionalno čebelarstvo. Za vinogradništvo so manj povoljni pogoji. Goje le samorodnice, ker žlahtna trta zaradi nizke lege tu ne uspeva. Prodaja mehkega in trdega lesa v Loče in na Zbelovo (letno ca 150m3). Blizu vasi so trije večji in dva manjša ribnika, ki so last loškega graščaka Posseka (obilo krapov). Užitne gobe. Gostilna s tujskimi sobami. S prijaznega liolma, kjer stoji farna cerkev, je lep razgled po Dravinjski dolini. Župnija Sv. Jernej (dekanija Konjice, škofija lavantinska) ima 943 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena v 14. stoletju; prvič se omenja že 1405. Od te cerkve je ostala le sedanja ladja. V prvi polovici 18. stoletja so ladji prizidali stransko kapelo in ji postavili zvonik. V 2. polovici 18. stoletja j>a so obokali ladjo in zgradili nov presbiterij. L. 1931. je cerkev poslikal slikar Simon Fras. Ladja ima križni svod med oprogami. Te počivajo na pilastrih, ki pa ne segajo do tal. Presbiterij je tudi križno svoden. Dobro delo je kip sv. Jerneja v glavnem oltarju. Prvotno konjiška podr. in nato podr. župnije sv. Duha v Ločali, je postala cerkev 1785 samostojna kuracija. Prvi župnik je bil Franc Pinter (f 1895). Veliki Lipoglav, 195-49-12-26-12. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr žel o pTt š žup Loče 1 km. Nm povpr. ca 370 m. Razložena vas z zaselki Drežo, Svibovcem in Malim Lipoglavom (Unišče) ob razvodju med Savo in Dravo, na dveh hribih, ki ju loči manjša dolina. Dostop z vsemi vozili po obč. poti I km od ban. ceste Ponikva—Penoje. Manj rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Izvoz jabolk v tujino. Obsežni in lepi vinogradi. Letno pridelajo do 1000 lil boljših belih in rdečih vin ter šmarnice. Vrh, 111-24-18-6-2. Sr so du Slov. Konjice 12 km, žand zdr žel o pTt Loče 5 km, fin Poljčane 5 km, š žup Sv. Jernej 2 km. Nm povpr. ca 300 m. Razložena vas, z zaselkoma Sele in Stu-šeče, se razprostira na treh gričih. Dostop z vozom po obč. poti 1 km s. od ban. ceste pri Zbelovem. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo, zelo razvito racionalno gozdarstvo. Prodaja jabolk v tujino. Domači hruševec. Radi neugodne lege goje doma le samorodnice, sicer pa posedujejo kmetje vinograde tudi na Zbelovski gori. Prodaja lesa v Loče in na Zbelovo. Zbelovo, 189-33-14-10-7. Sr so du Slov. Konjice 10 km, žand zdr žel o pTt š žup Loče 3 km, fin Poljčane 5 km. Gas. Nm 268 in. Kraj leži na levem bregu Dravinje pod Zbelovsko goro (394 m) v ozki dolini, ki se na koncu vasi razširi. Mimo drži ban. cesta Konjice—Poljčane. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Izvoz jabolk v dunavsko banovino in v tujino. Posestniki imajo vinograde na Zbelovski gori. Mešani gozdovi v okolici. Lesna industrija. Ribolov v Dravinji. Gostilne s prenočišči. V neposredni bližini vasi je velik železniški viadukt, pod katerim teče Dravinja in drži ob njej konjiška ozkotirna proga. Blizu kraja tolmun z izredno toplo vodo v zimskem času. Izhodišče izletov na Ljubečno (518 m, % ure), kjer je romarska cerkev sv. Marije. Tik nad žel. postajo stoji zbelovska graščina, ki so jo po 1568 zgradili grofje Thurni. Po prevratu je bil grad preurejen v tovarno upognjenega (lohištva lesno-industrijske družbe Drave, zdaj pa je last g. Zelenka iz Maribora in se preureja v barvarno. Zbelovška gora, 360-147-120-21-6. Sr so du Slov. Konjice 12 km, žand zdr o j)Tt š žup Loče 4 km, fin Poljčane 5 km, žel Loče ali Poljčane 4 km. Povpr. nm ca 370 m. Zelo razložena vas j. od Zbelovega kraj ban. ceste in po sosednjem hribovju, kjer je razvodnica med pritoki Save in Drave. Kraj leži deloma v globoki dolini, deloma na dveh, nasproti si stoječih gričih. Kmetijstvo, gozdarstvo, vinogradništvo, precej ljudi hodi na delo v bližnje tovarne. Znatno perutninarstvo; poleg kokoši goje tudi purane in gosi. Sadjarstvo manj pomembno; le češplje in kostanji. Boljša bela in rdeča vina (letni pridelek ca 700 lil), ki jih prodajajo v Poljčane in Zbelovo. Prodaja lesa (letno ca 250in3) iu kmetijskih proizvodov. V Šednali je star opuščen premogovnik, ki je last g. Klausa iz Berlina. K vasi spadajo mali zaselki: Dole, Goli vrh, Kamenik, Gradišče, Krajnice, Krtnik, Lubično, Nunska gora, Prenuš, Pre-vole in Šedne. Tu je nekdaj stal zbelovski grad, ki je danes v razvalinah. Prvi znani grajski lastniki so bili Zbelovski gospodje, ki se omenjajo od 1202 do okoli 1400. Veliko je grad trpel od vojske celjskega vojskovodje Jana Vitovca. L. 1439. ga je Vitovec zavzel, a ga je že 1443 osvojila cesarska vojska. Od 1443—1580 je bil grad last deželnega kneza, ki je tu postavljal svoje oskrbnike. L. 1515. so kmečki uporniki osvojili in izropali grad. Nekako v tej dobi je grad razpadel. V zbelov-skem gradu je bil nekdaj sedež obsežne priviligirane deželske sodnije, ki so ji bile podrejene sodnije v Slov. Gradcu, Fali, Slov. Bistrici, Borlu, Halozah in Ptuju. Ko je grad razpadel, so sodnijo premestili v novo zbelovsko graščino (glej Zbelovo), kjer je obstajala do 1848. Zgornje Laže, 204-38-20-15-5. gj; so du Slov. Konjice 12 km, žand zdr žel o pTt Loče 5 km, fin Poljčane 4 km, š žup Sv. Jernej 1 km. Nm ca 285 m. Deloma razložena vas v pobočni legi nad potokom Ličenco kraj obč. poti 2 km s. od ban. ceste pri Spodnjih Lažali. Dostop z vozom. II kraju spadajo zaselki Lažansku gora, Novine in Ponevnik. Manj rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo kot Vrli. Precej razvito čebelarstvo. Ziče, 397-88-62-15-14. Sr so du fin Slov. Konjice 6.5 km, žand zdr žel o pTt Loče 1.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1847, 3 odd. Kmet. nad. š., Gosp. nad. š., PJS, Kat. prosv. d., Gas. Nm 289 m. Obcestna vas v lepi idilični legi, prislonjena ob prisojno pobočje Zičke gorce (427 m), ki je zasajena z vinogradi. V kraju je križišče ban. cest, ki drže proti Draži vasi, Ločam, Špitaliču in Konjicam. Mimo teče potok Žičnica, ob kateri sega kraj na z. strani v prijazno sotesko »Sotansko«. K vasi spadata zaselka Sotansko in Zička gorca. Kmetjistvo, vinogradništvo, gozdarstvo in razna obrt. Pridelovanje masla. Izvoz sadja, zlasti jabolk v Vojvodino in v inozemstvo. Razvito čebelarstvo. Bela in rdeča vina, letni pridelek do 400 hI. Dobičkanosno in racionalno gozdarstvo. Bukev, hrast, bor in smreka. Postrvi v Žičnici, ob kateri so mlini in žage. Prijetno kopanje v potoku. V Sotanskem velik dolomitni kamnolom. Primeren kraj za letovišče. Gostilna s prenočišči, Izletna točka: razvaline žičke kartuzije (l'A ure). Župnija Ziče (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 740 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra je bila zidana najbrž kmalu po 1305; prvič se omenja šele 1392. V 16. stol. so ji prizidali zvonik, ki še danes stoji. V 17. stol. so cerkev podrli in zgradili 1661 (letnica na podbojih južnih vrat) sedanjo prostorno stavbo. Cerkev je bokana v presbiteriju z enim, v ladji pa s štirimi križnimi svodi. Svod ladje in presbiterija je 1903 poslikal slikar Franc Horvat iz Gornje Radgone. Dobro delo sta oba stranska oltarja. Prvotno je bila cerkev podr. konjiške prafare. Od 1689—1732 je pri cerkvi obstajal vikariat, od 1788 pa je samostojna župnija. Zupna kronika se vodi od 1850. Občina Oplotnica Preb. 4158, hiš 854, posest. 551, koč. 165, najem. 146. Površina 6795.81 ha: njiv in vrtov 870.26, trav. in paš. 1121.67, vinogradov 94, gozdov 4533.50, sadovnjakov 75, ostalo 101.38. Občini pripada j. pobočje Pohorja na obeh straneh potoka Oplotnice, ki teče tu po globoki in tesni grabi. Nekaj ravninskih tal je le j. od vasi Oplotnice, kjer zapušča istoimenski potok gorovje. Nad dve tretjini pokrajine je pod gozdom, ki je v višjih legah docela sklenjen. Le na nižjih in sončnih slemenih se gozd umika travnikom in njivam, med katerimi se belijo manjši zaselki in samotne kmetije. Na poslednjih izrastkih Pohorja se uveljavljajo celo vinogradi z žlahtnimi trtami. Tu so tudi lopi sadovnjaki, kjer goje jabolka za prodajo. Ob večjih potokih, zlasti ob Oplotnici, je obilo vodnih žag. Zato donaša prebivalstvu prodaja lesa poglavitne dohodke. Granito-lomi. Precejšnji tujski promet (več letovičarskih krajev, turistična pota, zimski šport). Božje, 126-25-15-6-4. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Čadram 2 km in Sv. Kunigunda 7 km. Nm povpr. ca 850 m. Zelo hribovita lega nad potokom Oplotnico ob obč. poti 6 km s. od ban. ceste v Oplotnici. Dostop z vozom. Kmetijstvo, trgovina z lesom. Brezje, 128-27-20-5-5. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Čadram 2 km. Nm ca 360 m. Dolinska in deloma nekoliko hribovita lega na s. strani Brinjeve gore ob obč. poti 2.5 km od ban. ceste pri Oplotnici. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Javnik. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo kot Gorica. Čadram, 184-35-28-4-3. Sr so du fin žel Slov. Konjice 8 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 1 km, žup v kraju. Prosv. d. Nm 402 m. Kraj leži vzhodno od Oplotnice ob hribovju pretežno v ravnini. Tu se konča ban. cesta, ki pridrži semkaj iz Konjic mimo Oplotnice. Skozi vas teče potok Čadramica, ki goni več žag in mlinov. Kmetijstvo in gozdarstvo. Jabolka in hruške za domači sadjevec, deloma tudi za prodajo. Razvito čebelarstvo. Pridelovanje manjših množin belega in rdečega vina. Smreka, jelka, mecesen, bukev, gaber. Lesna trgovina. Izhodišče markiranih poti na Pohorje (gl. Oplotnica). Tod mimo je vodila rimska cesta, ob kateri se je razvila naselbina. Na njo še spominja krajevno ime »Belo mesto« j. od Čadrama. Župnija Čadram (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 2612 duš. Pokopališče. Nekdanja župna cerkev sv. Janeza Krst. je obstajala že jired 1251. Kasneje prizidani gotski zvonik je dobil sedanjo obliko v 17. stol. Ohranjeni del prvotne stavbe je sedanja glavna ladja, ki je bila ravno krita. L. 1765. so ladjo obokali in stene razčlenili s pilastri ter postavili nov presbiterij. Stransko ladjo so prizidali 1792. Freske v presbiteriju je izvršil Tomaž Fantoni 1861, dekorativni okras obeh ladij pa je iz 1878. Križni svod glavne ladje se opira na slope, stranske ladje pa na pilastre. Presbiterij je kupolno svoden. Nastavek glavnega oltarja je dobro delo iz 2. pol. 18. stol. V času turških napadov so cerkev obdali z močnim taborskim obzidjem. Prvotno je bila cerkev podr. konjiške prafare. Iz nje se je izločila pred 1542 kot ekspozitura, ki je bila 1762 povzdig-njena v župnijo. Nadžupnija Konjice še danes izvršuje tu patronatske pravice. L. 1785. se je izločila iz župnije kuracija na Keblju. Ko so 1895—1899 zgradili novo cerkev v sosednji Oplotnici, so tja prenesli sedež župnije. Vendar se ta še vedno imenuje župnija Čadram. Zupna kronika se vodi od 1877. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1391. L. 1914. so stavbo renovirali. Najstarejši del cerkve je presbiterij z ladjo, ki je iz 2. pol. 13. ali zač. 14. stol. Zvonik datira iz 15. stol. Današnja veža cerkve je bila do 17. stol. odprta lopa. Arhitektonsko zanimiva cerkev je bila nekdaj vsa poslikana. Kjer je odpadel omet, so vidni ostanki fresk, ki jih je staviti v 13. ali zač. 14. stol., deloma pa tudi v 15. ali 16. stol. Cerkev je bogato opremljena. Preprosto leseno prižnico krase poznogotske slike, ki so gotovo prvotno služile drugemu namenu. Ladja ima raven kasetiran strop, čigar polja krase črno naslikane rozete. Kva-dratični presbiterij ima križni obok z rebri, ki počivajo na konzolah. Podr. cerkev sv. Barbare so 1457 zgradili iz rezanega kamna v gotskem slogu. Na južnem oporniku presbiterija je vklesana letnica 1452, ko so položili temeljni kamen. Visoka gotska okna. Značilno ostra zvonikova streha kaže, da je bil zvonik postavljen v 17. stol. Severno kapelo so prizidali ladji 1689. Pevski kor je šele iz 18. stol. Tristrano zaključeni presbiterij krije zvezdnati obok z rebri, ki počivajo na šestih oglatih služnikih. Sklepnike na svodu krase reliefi svetnikov. Dve zanimivi skulpturi služita kot kapitela na preprostem slavoloku. Ladjo, ki je imela prvotno lesen strop, so kasneje obokali in naslonili svod na štiri slope. Veliki oltar je izborno delo »nemške renesance« iz 1651. Kompozicija nastavka in detajli kažejo še močno smer pozne gotike. Stranski oltar sv. Družine kaže prehod od preprostosti v smislu renesanse k pompoznosti in bogastvu baroka. L. 1878. so cerkev prenovili in dekorativno poslikali. Tu rojena: dr. Leskovar Josip (r. 1875), odvetnik in politik, bivši mariborski župan in predsednik mariborske oblasti; dr. Somrek Josip (1871—1936), prof. bogosl. v Mariboru, nabožni pisatelj. Gorica, 158-46-30-10-6. Sr so du fin žel Slov. Konjice 7 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 1 km, žup Čadram 1 km. Nm povpr. ca 400m. Nekoliko hribovita lega ob obč. poti lkm jv. od ban. ceste pri Oplotnici. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo, v skromnem obsegu vinogradništvo in gozdarstvo. Domači sadjevec. Prodaja jabolk in hrušk trgovcem v Oplotnico. Pridelovanje belih in rdečih vin. Mešani gozdovi. Grad (pravilno le Podgrad in Nadgrad), 163-23-18-2-3. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Čadram 2 km ali Kebelj 1 km. Nm ca 800 m. Vas tvorita razložena zaselka Podgrad in Nadgrad, ki ležita kraj Keblja na zelo hribovitem ozemlju. Dostop z vozom po obč. poti 3—4 km s. od ban. ceste pri Oplotnici. Manj rodovitno. Poljedelstvo in lesna industrija. Prodaja rezanega in tesanega lesa trgovcem v Oplotnico. Užitne gobe. Na vzvišenem mestu stoji starodavni kebeljski grad (812 m), po svojem lastniku tudi Zajčev grad imenovan. Grad sestoji iz 12 m visokega okroglega stolpa, od katerega je ohranjena le s. stran z malimi ozkimi linami. Pritličje" stolpa je še 3.3 m visoko. Stolp obdaja širok jarek za vodo, ki so jo dobivali izpod »Treh kraljev«. Očividno je grad ali stolp služil za ječo. Začetki gradu segajo v 12. ali 13. stol. Prvi znani posestniki so bili Kebeljski gospodje, ki se omenjajo od 1251 do 1387. Nato je krški škof Janez izročil grad in kebeljski urad Celjskim grofom. Tem je služil najbrž za ječe. Pozneje je grad razpadel, urad pa je prešel v roke cesarja, ki ga je kot deželnoknežji fevd izročal v zastavo skupno s Slov. Bistrico. , Kebelj, 169-28-22-4-2. Sr so du fin žel Slov. Konjice 10 km, žand zdr o pTt Oplotnica 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1856, 3 odd. SKJ z gled. odrom. Nm 720 m. Prijazna in zelo hribovita lega na j. pobočju Pohorja ob obč. poti 4 km od ban. ceste v Oplotnici. Dostop z vozom. Vas tvorita zaselka Spodnji in Zgornji Kebelj. Kmetijstvo, lesna trgovina. Jabolka in hruške za prodajo v Oplotnico in Čadram, v ostalem za domači sadjevec. Obsežni gozdovi (smreka, jelka, mecesen, bukev). Vodne žage. Mimo vasi drže markirane poti li koči na Pesku (1382 m) in na Veliki vrh (1347 m). Lep razgled izpred župne cerkve. V njeni neposredni bližini so ostanki nekdanje kebeljske graščine, ki so jo na skali nad potokom konec 14. ali v začetku 15. stol. zgradili zadnji Kebeljski gospodje. Ta grad, ki se po sedanjem lastniku naziva Zbegov grad, se prvič omenja 1440, zadnjič pa 1502, ko ga je grof Ilardeški prodal Ivanu Turjaškemu. Pozneje je grad razpadel. Ostal je le še štirioglati stolp, ki je do 2. nadstr. popolnoma ohranjen. Grad oziroma stolp je verjetno služil kot stražni stolp, v varstvo prometne poti, ki je tod mimo vodila iz Dravinjske doline preko Pohorja. Župnija Kebelj (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 1073 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete. Od prvotne gotske cerkve, ki je stala že pred 1251, je še ohranjen zvonik. Prvo nadstropje zvonika in pritličje imata križni obok namesto prvotno lesenega stropa. V 17. stol. so k zvoniku prizidali novo cerkev. Njena notranjščina je razčlenjena s pilastri, fresko poslikana s prizori iz življenja svetnikov in ornamentalno dekorirana. Freske, ki imajo letnico 1750, so prenovili 1874 in 1893. Najboljše slike so v presbiteriju. Lepo delo je prižnica. Zanimiv je srebrn in pozlačen gotski kelili. Sprva podr. konjiške prafare in pozneje čadramske župnije, se je cerkev iz slednje 1785 izločila kot samostojna duhovnija. Podr. cerkev sv. Lenarta je iz konca 14. ali zač. 15. stol. Okrog 1630 so cerkvi podaljšali ladjo in prizidali zvonik. Ohranjena so še tri gotska okna s krogovičjem. Tristrano zaključeni presbiterij ima gotski svod z rebri, ki se opirajo na konzole; ladja ima lesen kasetiran strop. V pritličju zvonika je zakristija. Oltarni nastavki so iz 2. pol. 17. stol. Koritno, 245-40-30-4-6. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Čadram 2 km. Nm 676 m. Vas leži ob obč.'poti 2 km s. od ban. ceste pri Oplotnici ob potoku Oplotnici in z. odtod na hribovju. Dostop z vozom. II kraju spadata zaselka Tanja in Voda. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vodne žage, lesna trgovina. V vasi so odkrili rimske spomenike. Kot, 385-86-70-6-10. Sr so du fin žel Slov. Konjice 11 km, žand zdr o pTt Oplotnica 4 km, š žup Kebelj 3 km. Nm ca 700 do 1050 m. Zelo raztresena vas na prijaznem pobočju Pohorja med Roglo (1517 m) in Velikim vrhom (1347 m) v povirju drveče Oplotnice. Dostop po obč. poti povpr. 7 km od ban. ceste v Oplotnici možen le z vozom. H kraju spadajo zaselki Lokanja ob Oplotnici, kjer je več žag in veliko lesno skladišče, 3 km sz. odtod ležeči Jurgov prostor (lesno skladišče) in Ka-ponhof na j. strani že omenjenega Velikega vrha. Zaradi znatne višinske lege se goji kmetijstvo le v skromnem obsegu. Lepi in obširni gozdovi (smreka, jelka, bukev, bor, hrast). Nad 20 žag ob Oplotnici. Jabolka za pridelovanje domačega sadjevca in deloma za prodajo. Raznovrstnu hišna obrt je še precej ohranjena. Ribolov. Mnogo užitnih gob. Izletne točke v osrčje Pohorja (Rogla, Veliki vrh, koča na Pesku itd.). Kovaški vrh, 56-10-10-0-0. Sr so du fin žel Slov. Konjice 10 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 3 km, žup Čadram 3 km. Nm ca 500 m. Hribovita lega ob obč. poti 2—4 km sz. od ban. ceste v Oplotnici. Dostop z vozom. Raztresene hiše. Kmetijstvo in gozdarstvo. Vodne žage. Lačna gora, 165-40-30-5-5. Sr so du fin žel Slov. Konjice 8 km, žand zdr o pTt š Oplotnica lkm, žup Cadram lkm. Nm ca 450 m. Zelo razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. poti 1 km s. od Cadrama. Dostop z vozom. H kraj,u spadata zaselka Lačna vas in Sujek. Kmetijstvo in vinogradništvo kot Cadram. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zgrajena že v 11. ali 12. stol. Prvotno sta bila ladja in presbiterij ravno stropana. zato nima stavba opornikov. Konec 15. stol. so cerkev prezidali v poznogotskem slogu. Zvonik in zakristija sta najbrž iz 17. stol. L. 1753. so obokali ladjo in postavili kor. L. 1881. je bila vsa cerkev renovirana. Ladja je razčlenjena s pilastri in obokana z banjo z vrezanimi kapami; presbiterij pa ima gotski obok z rebri, ki rastejo iz sten. Malahorna, 219-47-40-5-2. Sr so du fin žel Slov. Konjice 8 km, žand zdr o pTt š Oplotnica t km, žup Cadram 1 km. Nm ca 350 m. Lega v ravnini ob ban. cesti Konjice—Cadram kraj potoka Malahorne, ki se tu izliva v Oplotnico. K vasi spadata zaselka Lašek in Zatopole. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo kot Gorica. Vodne žage ob potoku Mala-horni. Opekarna. Kraj se prvič omenja 1165, ko jo je štajerski mejni grof Otokar podaril žičkemu samostanu. Pri vasi je nekdaj stal dvorec Malahorna na prostoru sedanje njive »Groblje«, ki je last Jožefa Kmeteca. Dvorec se prvič omenja 1448. L. 1486. je bil last rodbine Minderhofer. Po 1497 je dvorec izginil iz zgodovine. Markečica, 125-20-20-2-3. Sr so du fin žel Slov. Konjice 8km, žand zdr o pTt š Oplotnica lkm, žup Cadram lkm. Nm ca 330 m. Dolinska lega ob potoku Oplotnici kraj obč. poti I km jv. od ban. ceste pri Malaliorni. Dostopno z vozom. K vasi spada zaselek Drage. Gospodarstvo kot Gorica. Več vodnih "mlinov. Modrič, 608-139-80-30-29. Sr so du fin žel Slov. Konjice II km, žand zdr o pTt š Oplotnica 4 km, žup Cadram 4 km. Nm ca 650 m. Hribovita romantična lega v. od Keblja ob občinski poti 3 km od ban. ceste pri Cadramu. Dostop z vozom. Prav rodovitno. Kmetijstvo in razvita lesna trgovina. Jabolka, hruške, slive in češnje. Polovico sadnega pridelka prodajo domačim trgovcem. Pri vasi so odkrili bogu Mitri posvečen rimski tempelj in rimske reliefne kamne. Okoška gora, 219-61-0-40-21. Sr so du fin žel Slov. Konjice 8 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Cadram 2 km. Nm povpr. ca 420 in. Razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. poti 2 km v. od Cadrama. Dostop z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo, lepi vinogradi. Okoška vas, 128-22-10-7-5. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Cadram 2 km. Nm povpr. ca 360 m. Razložena vas v valoviti pokrajini poleg Oko-ške gore ob obč. poti 2 km v. od Cadrama. Kmetijstvo, gozdarstvo in vinogradništvo. Oplotnica, 685-125-80-20-25. Sr so du fin žel Slov. Konjice 7 km, žand zdr o pTt v kraju, š žup Cadram 0 km. Sola ustanovljena 1820, 9 odd. Obrtna nad. šola. SKJ z gled. odrom, PJS, Tuj. prom. d. DKfid, Gas. Nm 360 m. Lepa vas v ravnini tik pod j. izrastki Pohorja kraj ban. ceste Konjice—Cadram in ob potoku Oplotnici, ki vstopa tu iz gorovja v širšo dolino. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. Kmetijstvo, vinogradništvo, zelo razvita obrtnost in lesna industrija. Pridelovanje krompirja za prodajo v razne kraje naše banovine. Mnogo sadja. Boljše vrste jabolk prodajajo v tu- in inozemstvo (letno do 10 vagonov). Vinogradi po sosednjem nižjem hribovju. Pridelovanje boljših belili in črnih vin (letno ca 800 lil). Razvito čebelarstvo. V višjih legah nad vinogradi so obsežni smrekovi in bukovi gozdovi. Vodne žage in elektrarna na Oplotnici. Znaten izvoz lesa (letno do 500 vagonov) v razne kraje Jugoslavije in tujino. Postrvi v potoku. Priznano letovišče, kamor prihaja poleti mnogo tujcev na počitnice. Gostilne s tujskimi sobami. Romantična okolica. Važna postojanka smučarjev. Izhodišče izletov na Kebelj (720 m, razgledna točka, 1 uro), v zaselek Cezlak (1 uro; velik granitolom, odkoder razpošiljajo granitne kocke v razne mesta naše države m v tujino; zaposlenih ca 120 delavcev). Markirane poti na v. in centralno Pohorje, tako na Veliki vrh (1347m, 3)4 ure), ki je najvišja vzpetina vzhodnega Pohorja (z. pod njim ljubko jezerce, iz katerega teče Cerneva, pritok Lobnice), na Hudi vrh (1231m, 3 ure, lovska koča), na Roglo (1517 m, 3 ure, osrčje i ohorja, centralno križišče poti na vse strani), na Pesek (1282m, 3 ure, planinska koča, velik poset turistov, smučarske tekme pozimi itd.). Kraj se prvič omenja 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar VI. tu podaril žičkemu samostanu eno kmetijo. L. 1208. je Otokar Konjiški podaril samostanu tu še nova posestva, ki so tvorila skupno z Zrečami, Ložnico in Slov. Bistrico poseben urad Oplotnico. V vasi je nekdaj stal grad Oplotnica, ki je bil prvotno zgrajen v 11. stol. Prvi njegovi znani posestniki so bili gospodje Oplotniški. L. 1182. je štajerski vojvoda Otokar I raungavski podaril skupno z Oplotnico gotovo tudi ta grad žičkemu samostanu, ki je tu gospodoval točno 600 let. Kartuzianci so zgradili v 17. stol. na desnem bregu Oplotnice novi, sedanji grad. Po odpravi samostana 1782 je oplotniški grad s posestvi pripadel državi. Ta ga je priključila konjiški gospoščini. L. 1828. je kupila gospoščino rodbina pl. Windisch-gratz, ki grad še danes poseduje. Zdaj ga uporabljajo za stanovanja uradnikov. V gradu je znamenita kapela s križnim svodom, ki je okrašen s štuko ornamenti. Med drugim je zanimiva tudi lepa kovana ograja, ki loči kapelo od predsobe. Zupno cerkev sv. Janeza Krstnika so zgradili v 1895—1899 in k njej premestili sedež čadramske župnije (gl. Cadram). Cerkev ima ladjo s predstoječim zvonikom, dve stranski kapeli, presbiterij z zakristijo, nad katero je oratorij. Vsa stavba je križno svođena. Stene so razčlenjene s pilastri; velika okna so ornamentalno in figuralno poslikana. Presbiterij je 1908 fresko poslikal Anton Bradaška iz Kranja. Lepa dela so veliki oltar, prižnica s kipi štirih evangelistov in starinski lestenec, ki je morda iz 18. stol. V oratoriju nahajamo sliko Jezusa na Oljski gori z letnico 1497. Slika je izvršena na les in ima po-znogotski okvir. Tu rojen Magerl Peter (1862—1935), veleposestnik, graščak in strokovnjak v lesni industriji; nemškim rokam je odkupil graščino Viltuš v Selnici z umetn. zgodov. spomeniki, postavil je 2 moderni žagi in izdeloval lesno volno. Straža, 55-11-11-0-0. Sr so du fin žel. Slov. Konjice 10 kin, žand zdr o pTt š Oplotnica 3 km, žup Cadram 3 km. Nm ca 410 m. Nekoliko vzvišena lega nad ravnino ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Cadramu. Dostop z vozom. Kmetijstvo, gozdarstvo, vinogradništvo. Zlakova, 124-24-20-0-4. Sr so du fin žel Slov. Konjice 10 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 3 km, žup Cadram 3 km. Nm 587 m. Razložena vas v hriboviti legi na sz. strani Brinjeve gore (623 m) ob obč. poti 5 km z. od ban. ceste pri Oplotnici. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Gorica. Zlogona gora, 135-30-10-10-10. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Cadram 2 km.[ Nm ca 550m. Hribovita lega nad Cadramskim potokom ob obč. poti 1.5 km sev. od ban. ceste pri Cadramu. Dostop z vozom. Kmetijstvo in lesna trgovina. Zlogona vas, 81-15-7-5-3. Sr so du fin žel Slov. Konjice 9km, žand zdr o pTt š Oplotnica 2 km, žup Cadram 2 km. Povpr. nm ca 550 m. Precej strnjene kmetije v hriboviti prisojni legi na sv. strani Zlogone gore ob obč. poti 2 km od ban. ceste pri Cadramu. Poljedelstvo in živinoreja za domače potrebe. Glavne dohodke nudi lesna trgovina. Občina Slovenske Konjice okolica sedež Slovenske Konjice Preb. 4454, hiš 874, posest. 511, koč 318, najem. 168. Površina 5942.38 ha: njiv in vrtov 958.64, trav. in paš. 1272.15, vinogradov 312.93, gozdov 3163.49, sadovnjakov 76, ostalo 159.17. Občini pripada precej obširno in pokrajinsko raznoliko ozemlje okrog Konjic. Nekako hrbtenico te pokrajine tvori dolgi in strmi greben Konjiške gore (1014 m), ki je ves pod gozdom in nudi le redke in slabe prometne zveze med s. in j. delom občine. J. od Konjiške gore obsega občina še zgornje porečje Žičnice, ki teče med hribi po ozki dolini, na s. pa ji jiripada široka dolina ob Dravinji in obrobno nizko gričevje, kjer se gozd umika poljem, travnikom ter prav obširnim vinogradom in sadovnjakom. Prebivalstvo trguje z lesom (vodne žage ob Dravinji in Žičnici), jabolki in ponekod tudi z vinom. Na več mestih so manjša ležišča zelo dobrega rjavega premoga, ki ga pa kopljejo samo v Stranicah. Bezina, 304-63-55-5-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3 km, o 3 km. Nm povpr. ca 400 m. Razložena vas v nekoliko hriboviti legi kraj ban. ceste Konjice—Oplotnica. Ilovnat svet. K vasi spada zaselek Razbor. Kmetijstvo intenzivno sadjarstvo. Boljše vrste jabolk za prodajo. Precej vinogradov. Mešana vina (rizling, burgundec, črnina in tudi šmar-nica). Gozdovi (smreka, jelka, bukev, kostanj). r. ®,rdc®' .57-12-9-3-0. Sr so du žand zdr Slov. Konjice 10 km, fin pit Vojnik 8 km, žel Celje 17 km, o lOkm, š žup Crešnjice 3 km.. Nm ca 400 m. Vas leži v ozki dolini jv. od Crešnjic pod Konjiško goro (1014 m) ob občinski poti 4 km od državne ceste Vojnik—Konjice. Dostop mogoč le peš. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Boljše vrste jabolk, navadne hruške in češplje. Letno pridelajo ca 150 hI mešanega vina. Smreka, jelka, bukev. Brdo, 87-21-19-0-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3 km, o 3 km. Povpr. nm ca 370 m. Hribovita lega med vinskimi goricami na s. strani Tepanjskega vrha ob obč. poti 1.5 km od drž. ceste pri Dobrnežu. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in v malem obsegu gozdarstvo kot Bezina. Breg, 147-23-9-14-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3.5 km, o 3.5 km. Nm ca 325 m. Ravninska lega ob Dravinji, 0.5 km od ban. ceste Konjice—Ziče. Dostop po obč. cesti z vozom. Prodaja sadja, živine in jajc v Konjice. Več mlinov, žaga. Bukovlje, 153-25-14-11-3. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 6.5 km, o 6.5 km. Povpr. nm ca 500 m. Hribovita lega j. od Stranic ob obč. poti lkm od drž. ceste. Dostop z vozom. Ilovnato, manj rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in trgovina z lesom. Neznatno pridelovanje vina (šmarnica in žlahtno vino). Več mlinov, žaga. Ribnik in ribogojnica. Crešnjice, 63-11-7-3-1. Sr so du žand zdr Slov. Konjice 10 km, fin pTt Vojnik 9 km, žel Cel je 18 km, o 10 km, š žup v kraju. Šola ust. 1896, 2 odd. Nm 527 m. Precej razložena vas na prisojni strani Konjiške gore (1014 m) z lepim razgledom proti Savinjski dolini. Dostopno le peš po obč. poti 4.5 km od drž. ceste Vojnik—Konjice. Precej rodovitno. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Lepi gozdovi na Konjiški gori, odkoder se nudi lep razgled zlasti proti j. Pridelovanje rizlinga in mešanih vin (letno ca 300lil). Mnogo užitnih gob. Župnija Crešnjice (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 600 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Naše ljube Gospe. Najstarejši del stavbe je tristrano zaključeni presbiterij, ki sega v 15. stol. Presbiterij ima rebrasti svod, šilasta gotska okna in na zunanjščini opornike. Cerkev so večkrat prezidali in popravili. L. 1669. (letnica nad glavnim portalom) so nadomestili ladjin leseni strop z obokom. S prizidavo stranskih kapel 1649 in 1731 je dobila arhitektonsko preprosta cerkev, ki so jo 1899 poslikali, v tlorisu obliko križa. Cerkev je bila prvotno podr. konjiške prafare. Kot vikariat se omenja že 1249, kot župnija pa prvič 1402. Samostojna župnija datira od 1732. Nadžupnija Konjice še danes izvršuje nad njo patronatske pravice. V župnišču hranijo župno kroniko, ki jo je začel pisati Kos Alojzij. Kot župnik je tu deloval od 1878 do 1892. Dobrava, 192-34-11-21-6. Sr so du žapd zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3.1 km, o 3.1 km. Nm ca 350 m. Vas leži v ravnini kraj ban. ceste sz. od Konjic. H kraju spada zaselek Dobje. Poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Pridelovanje šmarnice in žlahtnega vina v malem obsegu. Opekarna, več mlinov, žaga. Lesna trgovina. Vas se prvič omenja 1375, dvorec Dobje pa 1497. L. 1750. je kupil Dobje Franc Blagatinšek iz Laškega, ki je okoli 1763 postavil sedanjo zgradbo. Dobro ohranjeni gradič z gospodarskimi poslopji poseduje sedaj Aleksander Sermage. Gabrovlje, 144-27-12-15-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 6.5 km, o 6.5 km. Nm ca 400 m. Dolinska in deloma hribovita lega na levi strani Dravinje s. od Konjic ob obč. poti 1.5 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo in sadjarstvo. Neznatno pridelovanje šmarnice in žlahtnega vina. Gabrovnik, 102-31-21-3-7. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 2 km, o 2 km. Povpr. nm 380 m. Razložena vas z. od Brda v podobni hriboviti legi. Dostop z vozom po obč. poti 1 km od ban. ceste Konjice—Oplotnica. Manj rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo kot Beznica. Znaten vinski pridelek. Gojka (tudi Planje ali Hebenštrajt), 185-33-8-24-18. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 5 km, o 5 km. Nm ca 340 m. Nekoliko pobočna lega tik drž. ceste 1 km zali. od Konjic. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Vas je dobila ime po nekdanjem Hebenštrajtovem dvorcu, ki je stal v voglu med sedanjo staro in novo drž. cesto. Dvorec se prvič omenja 1476 kot last gospodov Hebenštrajtov. Pozneje so ga med drugim posedovali tudi grofje Tattenbachi in žički kartuzianci. Gradič je pozneje izginil iz zgodovine in ni dunes vidno niti mesto, kjer je nekdaj stal. Kamna gora, 108-26-16-10-2. Sr so du pTt Slov. Konjice 5 km, žand zdr fin žel Slov. Konjice 6 km, o 5 km, š žup Crešnjice 4 km. Nm ca 700 m. Razložena vas na j. pobočju Konjiške gore (1014 m) ob obč. poti 3 km od ban. ceste Ziče—Sv. Jurij. Dostop z vozom. II kraju spadata zaselka Kumno, kjer stoji lovska koča in je lahek prehod čez Konjiško goro, ter Raučni dol. Gorat, kamenit in manj rodoviten svet. Precejšnji gozdovi (smreka, jelka, bukev, gaber). Jabolka za prodajo, hruške za sadjevec. Nekaj vinogradov. Letni vinski pridelek ca 100 hI. Konjiška vas, 235-44-23-20-4. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3.1 km, o 3.1 km. SKJ. Nm ca 340 m. Gručasta vas v nekoliko vzvišeni legi na j. robu Dravinjske doline, kraj ban. ceste Konjice—Ziče. H kraju spadata zaselka Hrovate in Pečice. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Malenkostno pridelovanje navadnih mešanih vin. Poleg vasi je ležišče rjavega premoga, last g. V. Brabetza iz Zič. Zaselek Pečice se prvič omenja že 1207. Tu je nekdaj potekala meja posestev žičke kartuzije. Križevec, 182-30-24-6-3. Sr so du zdr fin žand žel pTt Slovenske Konjice 6 km, o 6 km, š žup Stranice 2—3 km. Nm ca 500 m. Razložena vas v prisojni hriboviti legi ob občinski jioti 0.5 km s. od banovinske ceste pri Stranicah. Dostop z vozom. Manj rodovitno. H kraju spadata zaselka Greben in Osredek. Kmetijstvo. Ležišče rjavega premoga (last g. Milinova iz Zagreba), ki se ne izkorišča. Mimo je nekdaj vodila rimska cesta iz Ptuja na Koroško. Nova vas, 85-17-13-14-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 4.8 km, o 4.8 km. Nm ca 320 m. Nekoliko hribovita lega na d. strani Dravinje pod Zičko goro (427 m) ob obč. poti 1 km s. od ban. ceste Konjice—Ziče. Dostop z vozom. II kraju spada zaselek Zička gora. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Malenkostno pridelovanje vina. Podgorje, 79-16-8-5-3. Sr so du žand zdr Slov. Konjice 11 km, fin pTt Vojnik 8 km, žel Celje 16 km, o 11 km, š žup Crešnjice 2 km. Nm ca 450 m. Precej hribovita lega z. od Creš-njic pod Konjiško goro (1014 m) ob obč. poti 3.5 km od drž. ceste Vojnik—Konjice. Dostopno le peš. Prav rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in razvito gozdarstvo. Boljše vrste jabolk, hruške, domače češplje. Povpr. letni vinski pridelek ca 450 lil rizlinga in raznega mešanega vina. Smreka, jelka, bukev. Polena, 130-25-11-14-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 4.5 km, o 4.5 km. Nm ca 450 m. Hribovita lega na s. strani Konjiške gore (1014m) ob obč. poti 2 km od drž. ceste. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Vrliovlje. Gospodarstvo kot Nova vas. Preloge, 107-21-5-16-5. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 4.5 km, o 4.5 km. Nm ca 430 m. Hribovita lega ob obč. poti 1 km z. od drž. ceste pri Dobravi. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Preserje. Gospodarstvo kot Nova vas. Prežigal, 31-7-4-3-2. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 1.8 km, o 1.8 km. Nm ca 300 m. Ravninska lega na levem bregu Dravinje ob obč. poti 0.5 km od drž. ceste, od katere se tu odcepi ban. cesta proti Zičam. Dostopno z vozom. Rodovitno. Poljedelstvo, sudjarstvo in živinoreja. Sojek, 135-30-20-6-3. Sr so du žand zdr fin žel Slov. Konjice 9km, o 9 km, pTt Vojnik lOkm, š žup Crešnjice 2 km. Nm povpr. ca 570 m. Zelo razložena vas na j. strani Konjiške gore (1014 m) blizu izvira potoka Žičnice. Dostop z vozom po obč. poti 3 km z. od ban. ceste Ziče—Sv. Jurij. H kraju spadajo zaselki Borovje, Bruse, Koprivnica, Krapna in Vodule. Hribovit in kamenit svet. Manj rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Močno izsekani gozdovi. Precejšnji vinogradi; letni pridelek ca 400 lil belega in črnega vina. Spodnja Pristava, 41-6-3-3-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 1.5 km, o 1.5 km. Nm ca 300 m. Pretežno ravninska in deloma hribovita lega na desni strani Dravinje pod Zičko gorco (427 m). Dostop z vozom po obč. poti 1 km od ban. ceste pri Draži vasi. Poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja. Prodaja kmetijskih proizvodov v Konjice. Stare Slemene, 214-52-31-6-13. Sr so du Slov. Konjice 10 km, žand zdr žel Loče 8 km, fin Slov. Konjice lt km, o 10 km, p š žup Špitalič 1 km. Šola v Špitaliču ust. 1822, 3 odd. SKJ s knjiž., PJS, Kat. izobr. d. Nm 386 m. Zelo razložena vas ob ban. cesti Ziče—Sv. Jurij kraj potoka Žičnice, ki teče tu po ozki dolini, in po sosednjem hribovju. H kraju spadata zaselka Špitalič in Zički samostan. Kmetijstvo, sicer pa prevladovanje gozdov, ki so zelo lepi in večinoma mladi; jelka, smreka, bukev. Mnogo pašnikov. Jabolka, hruške za mošt, malo sliv in češenj. Precej vinogradov; povpr. letni pridelek ca 300 hI belega in rdečega vina. Zaga in mlin ob Žičnici. Lesna trgovina. Iz vasi drži več markiranih poti čez Konjiško goro, tako preko Kumne (730 m) in čez Cajž (641 m) v Konjice. V gozdnem zatišju med hribi stoji kraj Žičnice nekdaj slavni, a danes zapuščeni kartu-zianski žički samostan, ki je vreden ogleda, a ga le malokdo obišče. Samostan je ustanovil 1164 štajerski mejni grof Otokar Tli. Traungavski. Po glavni samostanski cerkvi sv. Janeza se je kraj začel imenovati »Dolina sv. Janeza«. Prvotno majhno samostansko naselbino so sčasoma razširili in jo obdali z močnimi utrdbami. Tudi samostanska posestva so kmalu narasla v pravo obsežno gospoščino z mnogimi podložniki, ki so pripadali uradu Skednju, Dramljam, Žički vasi, Oplotnici, Žre-čam, Ložnici, Slovenski Bistrici, Mariboru in Ptuju. Samostanski bratje in podložniki so razvili živo trgovino. Od 1259 do 1383 so oskrbovali 1160 ustanovljeni gostinjec na Seine-ringu. Veliki dobrotniki samostana so bili Celjski grofje, ki so bili od 1436 njegovi zavetniki. Friderik Celjski je potrdil samostanu sodno pravico, ki mu jo je podelil najbrž ustanovitelj sam 1164, izvzemši krvno sodstvo, ki ga je izvrševalo deželsko sodišče. Isti grof je kartuziance oprostil plačevanja vinskega davka. Višek razvoja in ugleda je dosegel samostan v dobi od 1391—1410, ko je postal sedež generalnega priorja in kraj občnih zborov vseh kartuzianskih samostanov. Samostan je bil ta čas tudi središče kulturnega delovanja. Z razvojem bogastva pa je začela pešati samostanska disciplina. Propadanje samostana so pospešili turški napadi (1494, 1529), reformacija in kmečki upori. L. 1635. so samostan izropali uporniški kmetje. Najhujšo krizo pa je preživljal samostan v dobi reformaceje, ko je moralno in gospodarsko propadal; od 1564— 1595 je samostan faktično prene hal. Ko so samostansko življenje 1595 obnovili, se je samostan mirno razvijal do 1782, ko ga je cesar Jožef II. odpravil. Ohranjen je le še del stavbe, ki jo uporabljajo za pristavo. Od cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je bila nekdaj krasna stavba, zidana v prehodu romanskega v gotski slog, je ostalo še pročelje ter nekaj grobnic in obrambnih stolpov. Bolj ohranjena je pokopališka pozno-gotska kapela, ki je bila najbrž postavljena 1469. V tlorisu osmerokotna stavba je svođena z mrežastim obokom z rebri. Ti počivajo na konzolah. Zunanje stene so razčlenjene s služ-niki, ki odgovarjajo gotskim opornikom. Na preprostem oltarju v kapeli stoji kip Matere božje z detetom iz konca 17. stol. Celotna nekdanja žička kartuzija je od 1828 dalje last rodbine Windiscligratz. Špitalič je dobil ime po hospitalu kartuzian-cev. Hospital, tudi spodnji samostan imenovan, so tu zgradili istočasno z žičko kartuzijo okoli 1160 za brate lajike in tuje obiskovalce. Ko so okoli 1464 utrdili gornji samostan v obrambo proti Turkom, so poleg njega postavili nova poslopja bratom za stanovanje in tako opustili spodnji samostan v Špita-liču. Tu je poslej ostalo samo še gostišče-hospital, ki se omenja še 1485. Ko so slednjič pred vhodom v žičko kartuzijo pozidali za goste prostorno in udobno poslopje (sedanji ga-stuž), je Špitalič ohranil le še ime in pokopališče za posvetne ljudi. Župnija Špitalič (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 785 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije datira kot žički samostan iz 2. pol. 12. stol. Zanimiva je v našem stavbarstvu malo rabljena arhitektura stavbe, ki kaže stilni prehod romanskega v gotski slog. Dobro sta še ohranjena stranski portal v j. steni ladje in lep romanski portal, ki je vzidan v zvonik. Čelo portala je bogato profilirano; v njegovem polju je »Jagnje Božje«, delo iz romanske dobe. Iz iste dobe je tudi sedile na epistelski strani v presbiteriju. V novejšem času so okna povečali; v prvotni obliki je ohranjeno le okno za velikim oltarjem. Cerkev ima nizke opornike. K prvotni stavbi so 1839 prizidali zakristijo, nato zvonik, pevski kor in dohod na prižnico. Cerkev je svođena z romanskim križnim obokom. V presbiteriju počivajo rebra v kotih na stebričih. Dokler je tu obstajala žička kartuzija, je služila cerkev menihom za opravljanje njihovih pobožnosti. Cerkev je bila sprva jiodr. konjiške pražupnije. Po odpravi žičkega samostana je jiostala 1783 župna cerkev. Vendar je bil sedež župnije do 1797 v žičkeni samostanu. Graščina Ziče še danes tu izvršuje patronatske pravice. Stranice, 800-105-70-35-4. Sr so du žand zdr žel fin pTt Slovenske Konjice 6 km, o 6 km, š žup v kraju. Sola ustanovljena 1856, 3 odd. Javna knjiž., DKfid, PJS, Kat. prosv. d. Nm 452 m. Dolinska in deloma nekoliko hribovita lega na j. obronkih Pohorja na križišču drž. in ban. ceste, ki se tu odcepi proti Vitanju. Avtobusna zveza s Celjem in Mariborom. K vasi spadajo majhni in zelo raztreseni zaselki: Kraje, Lipa, Mala gora, Stenica, Tesnič, Trebnje, Zaborg in Zgornja vas. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Mnogo klavne živine. Jabolka, hruške in češplje. Iglasti gozdovi. Vinogradi, kjer pridelujejo letno do 3001x1 šmarnice. Lesna trgovina. Precej obrtnikov. Izdelovanje jerbasov in košev kot hišna obrt. Lesna trgovina. Postrvi v potokih. Blizu vasi je majhen premogovnik, ki je last g. Hasenbichla iz Konjic. Premog je znan kot dober kovaški premog in ima 5000 kalorij. Rudnik zaposluje povprečno 40 delavcev. Kraj je bil obljuden že v starem veku, kajti v bližini Stranic je domnevno stala rimska postaja Ad Lotodos, ob važni vojaški cesti Virunum—Poetovio. Nekateri odkopani rimski miljniki, reliefi in nagrobni spomeniki so vzidani v zidu cerkve in župnišča. Kraj se prvič omenja 1241 kot last žičke kartuzije. Isto leto je Viljem iz Vojnika poklonil žičkemu samostanu 5 kmetij v zaselku Lipi. Župnija Stranice (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 1100 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lovrenca je bila zgrajena v gotskem slogu. Presbiterij in zvonik sta najbrž iz 16. stol.; od prvotne ladje je ohranjen le del ob slavoloku. Kasneje so sezidali novo ladjo, obe kapeli in zakristijo. L. 1873. je bila vsa cerkev prenovljena in obokana s plitvimi kupolami, 1905 pa povišan zvonik. Presbiterij ima šilasta gotska okna brez krogovičja. Ladjo je poslikal Tomaž Fantoni. Prvotno je bila cerkev podružnica vitanjske župnije. Iz nje se je izločila 1788. Strtenek, 52-11-9-2-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 3 km, o 3 km. Nm povpr. ca 380 m. Razložena vas na sz. strani Brda v hriboviti legi. Dostop z vozom po obč. cesti 0.5 km od ban. ceste Konjice—Oplotnica. Ilovnato, manj rodovitno. Kmetijstvo, znatno sadjarstvo in precejšnje vinogradništvo. Povprečni vinski pridelek ca 300 hI na leto. Mešani gozdovi (smreka, bor, hrast). Škalce, 374-93-34-59-68. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 2 km, o 2 km. Povpr. nm ca 380 m. Zelo razložena vas v hriboviti prisojni legi ob obč. poti 1 km s. od drž. in ban. ceste j>ri Konjicah. Dostop z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja mleka in sadja v Konjice. Letno pridelajo do 1200 hl sortiranih in mešanih vin, ki jih prodajajo v razne kraje. Skedenj, 104-27-18-2-2. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr žel Loče 7 km, o 9 km, p š žup Špitalič 3 km. Nm ca 340 m. Razložena vas v ozki dolini ob potoku Žičnici kraj ban. ceste Ziče—Sv. Jurij in po sosednjem hribovju. Kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Razna jabolka za prodajo, hruške za domači sadjevec. Po prisojnih rebrili so vinogradi, ki dajejo bela in rdeča vina: jjovpr. letni vinski pridelek ca 500 hI. Mladi gozdovi (bukev, smreka, jelka). Več vodnih mlinov. Na v. strani vasi prehaja dolina v ozko romantično tesen Sotansko, ki jo zapirata Veliki Slom (584 m) in Gola reber (660 m). Tolsti vrh, 158-51-41-1-4. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr žel Loče 8 km, o 9 km, p š žup Špitalič 2 km. Povpr. nm ca 550 m. Precej razložena vas v hriboviti in strmi legi tik pod Čajžem v Konjiški gori (1014 m). Dostop z vozom po obč. poti lkm od ban. ceste Ziče—Sv. Jurij. Kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Mnogo jabolk, hruške za domači mošt. V dobri letini pridelajo do 600 lil belega in rdečega vina. Pretežno bukovi gozdovi. V bližini ležišče rjavega jjremoga, ki je last g. Foglarja iz Poljčan. Zeče, 185-33-16-17-8. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 4.1 km, o 4.1 km. DKfid. Nm ca 380 m. Vas leži kraj drž. ceste Konjice—Stranice in z. odtod po hribovju. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. II kraju spada zaselek Polšje. Manj rodovitno. Gospodarstvo kot Nova vas. Občina Slovenske Konjice trg Preb. 1598, hiš 219, posest. 186, koč. 10, najem. 23. Površina 870.56 ha: njiv in vrtov 178, trav. in paš. 247, gozdov 404, sadovnjakov 11, ostalo 30.56. Razen konjiškega trga obsega občina še bližnjo okolico in sicer nižavje ob Dravinji in gozdnato pobočje Konjiške gore. Tu je glavno prometno križišče ter gospodarsko središče vse Dravinjske doline. Blato, 166-28-19-9-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Slov. Konjice 2 km. Nm ca 350 m. Vas leži v Dravinjski dolini ob vznožju Konjiške gore kraj ban. ceste Konjice—Ziče. Kmetijstvo, sadjarstvo in domača obrt kot Prevrat. Prevrat, 178-27-26-1-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žuj) Slov. Konjice lkm. Vodovod, elektrika. Nm 319 m. Prijazna lega na v. strani Konjic ob vinorodnih Škalcah kraj drž. ceste, od katere se tu odcepi ban. cesta proti Oplotnici. Avtobusna zveza proti Mariboru in Celju. Kmetijstvo. Sadje, zlasti jabolka, češplje in češnje. Prodaja jabolk v Nemčijo. Kmetje imajo vinograde v sosednji občini Konjice-okolica (Škalce). Mizarstvo in čevljarstvo kot domača obrt. Slovenske Konjice, trg, 1095-135-112-0-23. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup v kraju. Sedež sreskega načelstva z oddelki: upravni, prosvetni, veterinarski, sanitetni, kmetijski in vojaški. Sresko sodišče. Sreski cestni odbor. Davčna uprava. Zand. stanica. Dekanija, arhidiakonija in nadžupnija. Oddelek finančne kontrole. Bolnica Rdečega križa. Trije zdravniki, 1 živinozdravnik, 2 advokata, 1 notar, lekarna. Šole: Deška nar. šola, ust. 1763, 6 odd. Dekliška nar. šola, ust. 1892, 6 odd. Obrt. nad. in gosp. nad. šola. Društva: SKJ, JS, PJS, RK, PRK, PCMD, PSPD, PSVD, JUU, ČD, NO, DKfid, Podr. NSZ, Gas., Jug. Matica, Strel, druž., Udruž. voj. inval., Podr. Kršč. šole, Kat. izobr. d., Rib. d., Godb. d. »Dravinja«, Nem. pev. d, Sok. in farna knjiž., Sport, klub »Slov. Konjice«, Obrt. d., Vin. podr., Združenje trgovcev v Slov. Konjicah, Združenje mlinarjev in Žagarjev v Slov. Konjicah, Skupno združenje rokodelcev v Slov. Konjicah. Nm 322 m. Važna prometna lega v zgornji Dravinjski dolini kraj drž. ceste Maribor—Celje, od katere se tu odcepita ban. cesti proti Oplotnici in Poljčanam. Avtobusne zveze z Mariborom, Celjem in Oplotnico. Na j. strani obdaja Konjice strma gozdnata Konjiška gora (1014 m), na s. pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki Pohorja v ozadju. Zaradi tako zavarovane lege zlasti na s. ima kraj izredno ugodno in milo podnebje. K. so naravno gospodarsko središče Dravinjske doline. Mnogo trgovcev in obrtnikov. Usnjarstvo, valjčni mlin, lesna industrija. Izvoz lesa v Nemčijo, Švico in Italijo. V bližnjih Škalcah posedujejo nekateri meščani toliko vinogradov, da trgujejo z vinom, ki ga prodajajo zlasti v Savinjsko dolino. K. napravljajo vtis zelo snažnega in ljubkega kraja. Več vil. Lepo urejeni vrtovi in sadovnjaki. Idealen kraj za letovišče. Kadne kopeli, kopališče v Dravinji, lepi sprehodi. V bližini je več zanimivih gradov. Najbolj priljubljene izletne točke so: razvalina Tattenbacli (pol ure), Konjiška gora (poldrugo uro, krasen razgled), žički samostan (2 uri), Zreče (1 % ure), Oplotnica (1% ure), Brinjeva gora (623 m, 1% ure), vinske gorice v Škalcah ure). Markirana pota. Kraj je bil obljuden že v starem veku. Domnevu se, da je stala tu v bližini rimska postaja Radaganda ali Lotodos, mimo katere je držala cesta Emona—Celeia—Poetovio (izkopani rimski reliefi, sarkofag, miljniki itd., ki jih hrani Joanneum v Gradcu in deloma mariborski muzej). Srednjeveška naselbina se je pod okriljem Starega konjiškega gradu (gl. Zg. Pristava) kmalu razvila v "pomemben kraj, ki se prvič omenja že 1146. V 13. stol. je že imela trške pravice; v 1237—1243 se omenjajo konjiški tržani, 1251 pa se izrecno navaja konjiški trg. Trg je imel lastno nižje sodstvo in grb: zastavo in konju, kur kaže, da je bila naselbina slovenskega porekla. Krvno sodstvo so si pridržali Konjiški graščaki, ki so bili trški gospodje, dokler ni Leopold Konjiški (1357—1391) prodal vseh pravic do trga. L. 1365. so si začasno pridobili čast trških gospodov Celjski grofje. Zaradi svoje lege ob važni cesti Dunaj—Maribor—Ljubljana je bila v trgu poleg obrti zelo razvita tudi trgovina. Nevaren napad Madjarov na Konjice 1446 je odbil celjski vojskovodja Jan Vitovec. Turki so napadli trg 1473, 1529 in 1533. V 16. veku je tudi sem prodrla reformacija in so imeli tržani svoje predikante (1570 predikanta Pankracija). Požari so upepelili trg 1600 (nanj še spominja freska sv. Elorijana na Ogorevčevi hiši), 1615, 1616 (spominska plošča s to letnico na hišni štev. 42 na Glavnem trgu), 1765 in 1786. Kuga je morila v trgu 1473. K. so znane iz dobe narodnega preporoda. L. 1871. je bilo ustanovljeno Slovensko društvo, ki je izvedlo narodno organizacijo in vodilo borbo za uvedbo slovenske uprave. L. 1892. je bila zgrajena žel. proga Poljčane—Konjice, odkoder so jo 1920 podaljšali do Zreč. Tik nad K. stoji pod Konjiško goro nad obširnim gozdnim parkom trebniški dvorec, ki je še dobro ohranjen in obljuden. Dvorec se jirvič omenja 1404 kot gospodarski urad gospodov Trebniških, ki so bili tudi lastniki gradu Stattenberga v Makolah in gradu Račja. Ko je ta rodbina okoli 1627 izumrla, so njihova posestva prešla v last pl. Tattenbachov. Ti so v drugi polovici 17. stol. sezidali na mestu prvotnega dvorca pravi grad. Zadnji te rodbine je bil Ivan Erazem Tattenbacli, ki je bil 1671 radi soudeležbe v Zrinjsko-Frankopanski zaroti obglavljen v Gradcu. Poznejši lastniki trebniške gospoščine so bili žički kartuzianci (1692— 1782), nato po ukinitvi samostana verski sklad in končno od 1828 rodbina pl. VVindischgriitz, ki jo poseduje še danes. Arhitektura gradu je brez znamenitosti. V knežjem stanovanju je več oljnatih slik iz 19. stol. Baročni kip sv. Magdalene in trije kipi v graščinskem parku so bili nekdaj na fasadi žičke kartuzije. Arhidiakonija in n a d ž u p n i j a Slov. Konjice (dek. Slov. Konjice, škof. lavant.) ima 5153 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija je bila prvotno romanska cerkev, ki je tu stala že pred 1146; cerkev je imela ravno krito ladjo in nizki zvonik. Stransko ladjo so prizidali pred 1369, sredi 15. stol. pa so postavili nov presbiterij, ki še sedaj kaže sledove pozne gotike. Takrat so tudi presvodili stransko ladjo. Pred 1484 so bili zgrajeni v srednji ladji močni slopi, ki^lržc obok ladje. Služ-niki, ki nosijo v presbiteriju svodna rebra, počivajo na kon-zolah; sklepniki so okrašeni z grbi. Presbiterij ima na zunanj-ščini visoke opornike, ki se končajo z baročnimi nastavki mesto prvotnih gotskih fial. V jedru je cerkev še danes romanska. Mesto male kapele iz 17. stol. so v 18. stol. zgradili večjo novo roženvensko kapelo, ki je centralna stavba s kupolo. V 18. stol. je bila zgrajena nova zakristija z oratorijem in povišan zvonik, v 19. stol. pa vhodna veža pri stranski ladji; v tem času so tudi zazidali nizko bokano kripto sredi glavne ladje. Vhod v cerkev je skozi zvonico. Presbiterij sta fresko preslikala 1862 Tomaž Fantoni in Jakob Brollo. Svod je dekorativno poslikan, na stenah so pa razvrščene podobe svetnikov. Ladja je bila poslikana 1866; vse freske je 1903 obnovil Ožbalt Bierti. Kupola roženvenske kapele je poslikana z ornamenti, ki posnemajo plastične okvirje iz štuka. V teh okvirjih so štiri Marijine slike. Freske štirih letnih časov spominjajo na laško umetnost. V cerkev je vzidanih več nagrobnih spomenikov. Zanimiv je kropilnik z letnico 1657 in lep gotski kelih iz druge pol. 15. stol. V času turških napadov je cerkev obdajalo taborsko obzidje. Nadžupnijska hiša je zelo stara stavba, ki je bila 1631 prezidana po vzorcu laških dvorcev. Konjiška prafara, ki se omenja že 1146, je mati župnij sv. Jurija v Konjicah, Prihove, Loč, Laporja, Sv. Kunigunde na Pohorju, Špita-liča, Sv. Jerneja pri Ločah, Crešnjic, sv. Križa v Poljčanah, sv. Janeza v Oplotnici, sv. Marjete na Keblu, sv. Ilije v Zrečuli in dveh pozneje ukinjenih samostanov: kartuzije v Zičali ter dominikanskega samostana v Studenicali. L. 1251. je konjiški župnik Peter odstopil podružnici v Laporju in Poljčanah, ki so ju inkorporirali studeniškemu samostanu, v zameno za podružnici v Tinjah in Venčeslu. Konjiški župniki so bili večkrat savinjski arhidiakoni. Oglejskemu, patriarhu je župnija pripadala do 1751. Nato je bila do 1787 podrejena goriški nadškofiji in šele od 1787 dalje lavantinski škofiji. Marijin steber v Konjicah datira iz srede 18. stol.; kip Brezmadežne je izklesal konjiški mojster Frančišek Zambling. V vdolbini na fasadi kapelice Zal. M. b. je ohranjen zanimiv gotski kip, predstavljajoč »Pieta«. V K. rojeni: Bartholotti Janez, teolog (1729—1788), borben jožefinec s številnimi lat. deli; Gallenberg Vencclj Robert, (1778—1832), lastnik advokacije in glasbenik; dr. Pajek Jožef (1843—1893), prof. kanon, prava, pisec biografij slov. književnikov, nabiralec narodnega blaga. Zgornja Pristava, 159-29-29-0-0. Sr so du žand zdr fiii žel o pTt š žup Slov. Konjice 2 km. Nin 381 m. Vas leži na z. strani Konjic ob obč. poti 1 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Nekoliko vzvišen položaj s krasnim razgledom po Dravinjski dolini in na Pohorje. Kmetijstvo. V bližini stoji vrh gozdnatega hriba pod Konjiško goro stari grad Tattenbachov, obsežna razvalina z impozantnim triogelnim stolpom. Grad se prvič omenja 1148 kot last Konjiških gospodov, ki so tu gospodarili do 1329. Poznejši lastniki so se večkrat menjali. Od 1469 so grad posedovali nad 100 let deželni knezi, ki so ga dajali v zastavo, oziroma so v njem postavljali svoje oskrbnike. Cesur Friderik 111. je na gradu ustanovil konjiško deželsko sodišče za ozemlje konjiške veležupnije. Od 1597 je bil grad v rokah grofov Tattenbachov; po njih se zdaj tudi imenujejo grajske razvaline. L. 1635. je grad veliko trpel od kmetskih upornikov. Po obglavljenju Ivana Erazma Tattenbacha (1671) je grad pričel razpadati. Od 1828 poseduje grajska posestva rodbina pl. Win-dischgatz (gl. Konjice). Podr. cerkev sv. Ane je v drugi pol. 16. stol. enotno zgrajena stavba, ki združuje znuke gotske in renesančne dobe. Iz novejšega časa je le dolga veža pred zvonikom. Presbiterij kaže osmerostrani obok in ima mala šilasta okna brez krogovičja. Ladja, ki ima opornike, in kapela sta križno svođeni. Zanimiva je slika Zal. M. b., ki je delo kakega južnoštajerskega slikarja iz 17. stoletja. V cerkvi je grobnica Tattenbachov. Pokopališče. Občina Tepanje Preb. 2183, hiš 494, posest. 275, koč. 146, najem, 51. Površina 2578.60ha: njiv in vrtov 630.74, trav. in paš. 902.27, vinogradov 100.07, gozdov 842.07, sadovnjakov 64.31, ostalo 39.14. Občina se razprostira sv. od Konjic, kjer obsega nekaj ravninskega sveta v Dravinjski dolini, v ostalem pa ji pripada močno razgibano sredogorsko ozemlje na obeh straneh drž. ceste Konjice—Slov. Bistrica. Tod teče več potokov, od katerih sta večja le Oplotnica in Čadramski potok. Prebivalci bivajo le v manjših razloženih vaseh in se bavijo skoraj izključno s kmetijstvom in gozdarstvom. Obrtnikov ni skoraj nobenih. Ker nedostaja domačih žag, prodajajo les večinoma v Slov. Bistrico ondotnim lesnim podjetjem. Na sončnih pobočjih so obsežnejši vinogradi, vendar je vinogradništvo le stranska gospodarska panoga. V veliko večji meri je razširjeno sadjarstvo; predvsem goje jabolka. V ravnini, kjer je malo gozda, so lepa polja. Še več pa je travnikov, ki zavzemajo v občini celo večje površje nego gozdovi. Pomen imata zlasti govedo- reja in svinjereja. Tujski promet je še nerazvit, so pa zanj dani dobri pogoji. Ugodna lovišča; srne, zajci, lisice in jerebice. Več pomembnih zgodovinskih gradov. Barje, 65-17-5-8-4. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 8 km, žand Oplotnica 7 km, žel Slov. Bistrica 6 km, o 4 km, p š žup Prihova 3 km. Povpr. nm ca 380 m. Vzvišena lega na z. strani Vrholj ob obč. poti lkm od drž. ceste. Dostop z vsemi prevoznimi sredstvi. Zelo raztresene hiše. Kmetijstvo in gozdarstvo. Znatno pridelovanje jabolk. Nekaj vinogradov z žlahtno trto. Prodaja lesa večinoma v Slov. Bistrico. V kraju leži grad Vinarje, ki je bil v novejši dobi renoviran. Danes ga ima v posesti rodbina Schweighart. Dobrova, 55-9-0-3-0. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 7 km, žand Oplotnica 4 km, o 3 km, p š žup Prihova 2 km. Nm ca 330 m. Ravninska in nekoliko pobočna prisojna lega ob obč. poti 2 km sz. od drž. ceste. Dostoj) z vozom. Kmetijstvo in v manjši meri gozdarstvo. Dobriška vas, 87-15-10-4-1. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 6 km, žand Oplotnica 3 km, o 2 km, p š žup Prihova 3 km. Nm ca 315 m. Ravninska lega ob potoku Oplotnici kraj ban. ceste Tepanje—Oplotnica. Rodovitno. Največ kmetijstvo in živinoreja (zlasti svinje). Gozdarstva v malem obsegu (hrast, bor, smreka). Dobrnež, 89-17-14-3-0. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 2.6 km, o 1.4 km. Nm 308 m. Ravninska lega pod vinorodnim gričevjem ob drž. cesti kraj potoka Bezine. Avtobusna zveza s Celjem in Mariborom. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Lepi gozdovi (bukev, hrast, smreka). Razvita sadjereja; zlasti jabolka, češplje in češnje za prodajo. Na z. strani vasi stoji grad Golič. Lastniki prvotnega gradu so bili Goliški gospodje, od katerih se v 1265 omenja Henrik Goliški. L. 1542. je Adam Lindeški sezidal sedanji grad (napisna plošča na vzhodni strani), ki so ga pa 1635 razdejali uporni kmetje. Grad je pozneje večkrat menjal lastnike. Zdaj ga poseduje češka rodbina Hertl. Enonadstropna kvadratična gtavba ima bogato izklesan portal, dva stolpa in pomol na sv. strani. Kacenek, 83-27-9-5-1. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 9 km, žand Oplotnica 6 km, žel Slov. Bistrica 6 km, o 5 km. p š žup Prihova 3 km. Nm 427 m. Vas leži deloma v dolini ob potoku Ložnici, deloma na hribu med vinogradi, ki so zasajeni z žlahtno trto. Več skupin hiš. Dostop z vozom po obč. poti 2 km od drž. ceste pri Vrholjah. Kmetijstvo, razno sadje za prodajo, večji mešani gozdovi. Povprečni letni pridelek vina ca 100 lil. Razne užitne gobe. Korplje, 69-22-6-8-4. Sr so du zdr fin Slov. "Konjice 10 km, žand Oplotnica 6 km, žel Slov. Bistrica 4 km, o 6 km, ji š žup Sv. Venčesl 2 km. Povpr. nm ca 350 m. Kraj leži deloma v ravnini blizu potoka Ložnice, pretežno pa na hribu ob obč. poti 2 km od drž. ceste pri Vrholjah. Dostop z vozom. Več skupin hiš. K vasi spada zaselek Srobotje. Rodovitno. Kmetijstvo. Znatno pridelovanje boljših vrst jabolk. Vinogradništvo v malem obsegu. Lepi mešani gozdovi. Perovec, 72-12-11-1-0. Sr so du žand zdr fin žel žup Slov. Konjice 6 km, o p š Tepanje lkm. Nm ca 295 m. Kraj leži v ravnini ob obč. poti 1 km jv. od drž. ali ban. ceste pri Te-panju. Dostop z vozom. Skozi vas teče potok Ojilotnica. Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo (bukev, hrast, bor). Izdelovanje stavbnega lesa in drv. Pobrež, 145-24-16-5-3. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 6 km, žand Oplotnica 3 km, o 2 km, p š žup Prihova 3 km. Nm ca 310 m. Kraj leži v ravnini jv. od Dobriške vasi ob potoku Oplotnici kraj ban. ceste. Gospodarstvo kot Dobriška vas. Vodne žage. Preloge, 147-34-20-11-3. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 7 km, žand Ojdotnica 7 km, žel Draža vas 5 km, o 4 km, p Prihova 2 km, š žup Prihova 3 km. Nm ca 350 in. Več skupin hiš v vzvišeni legi kraj drž. ceste jz. od Vrholj. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. Kmetijstvo in gozdarstvo. Neznatno pridelovanje vina. Mešani gozdovi. Letno prodajo nad 100 m3 lesa večinoma v Slov. Bistrico. Užitne gobe. Gostilna s prenočišči. Prepuže, 103-19-15-4-0. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 9 km, žand Oplotnica 9 km, žel Slov. Bistrica 5 km, o 6 km, p š žup. Prihova 5 km. Nm ca 320 m. Nekoliko hribovita lega ob obč. poti 1 km s. od ban. ceste Ličenca—Loče in 2kni j. od drž. ceste pri Vrholjah. Dostop z vozom. Več skupin hiš. Kmetijstvo in gozdarstvo. Razvito sadjarstvo. Vinogradništvo (samorodnice) le za domačo porabo. Mešani gozdovi. Izvoz jabolk, prodgja lesa v Slov. Bistrico in Loče. Prihova, 74-19-19-0-0. Sr so du zdr fin žel Slov Konjice 8 km, žand Oplotnica 5 km, o 4 km, p š žup v kraju. Sola ust. 1871, 3 odd. Farna knjiž., Slov. kat. d., PJS. Nm 411 m. Slikovita obcestna vas v valoviti pokrajini ob obč. poti 2 km s. od drž. ceste pri Zgor. Grušovju. Dostop z vozom ali avtom. Zdravo podnebje, sončna lega. Ilovnato ali prodnato, precej rodovitno. Poljedelstvo, znatna živinoreja (zlasti govedo in svinje) in gozdarstvo, ki je prav za prav glavni vir dohodkov (bukev, smreka). Razvita sadjereja. Jabolka, češnje in češplje za prodajo tujim trgovcem. Precej vinogradov. Boljše vrste vina. V gozdovih mnogo gob, predvsem jurčkov. Pripraven kraj za mirno in ceneno letovišče. Iz vasi je eno uro daleč do Oplotnice in dve uri do Tinj na Pohorju; iz obeh krajev drže izvrstno markirana pota po vsem Pohorju. Rimske najdbe pričajo, da je bil kraj naseljen že v starem veku. Župnija Prihova (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 1433 duš. Pokopališče. Župna cerkev Matere božje, ki se prvič omenja v zač. 16. stol., je bila zgrajena po 1357. Stara cerkev je še ohranjena v dvotretjinskem deiu ladje. Zvonik je iz srede 16. stol. in ima vzidani dve plošči iz 1557 in 1562.'Ladjo so obokali v 17. stol., 1743 pa so jo podaljšali; obenem so zgradili nov presbiterij in preuredili veliki oltar, katerega nastavek je lepo delo v slogu nemške renesanse iz. dobe okrog 1650. Zvonica je rebrasto svođena, ladja in presbiterij pa banjasto s čepicami. Nastavki stranskih oltarjev so iz srede 18. stol. Stari tabernakelj glavnega oltarja je ohranjen na stranskem oltarju sv. Roka. Cerkev ima fresko slike iz 1897. Prvotno je bila cerkev podr. konjiške nadžupnije, iz katere se je 1766 izločila kot vikariat. Nadžupnija Konjice še danes izvršuje patronatske pravice. Cerkev je znana božja pot. Raskovec, 94-26-8-16-2. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 8 km, žand Oplotnica 4 km, o 4 km, p š žup Prihova 2 km. Nm ca 350 m. Vas leži z. od Prihove na hribčku nad Čadram-skim potokom ob obč. poti 2'A km od drž. ceste pri Zgor. Grušovju. Dostop z vozom. Precej raztresene hiše. II kraju spada majhen zaselek Stara gora. Kmetijstvo, znatna živinoreja in gozdarstvo, ki nudi največ dohodkov. Trd in mehek les. Mnogo sadja, največ jabolka, češnje in češplje. Vino zgolj šmarnica. Obilo užitnih gob, zlasti jurčkov. Sevec, 58-12-8-3-1. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 8 km, žand Oplotnica 8 km, žel Slov. Bistrica 7 km, o 4 km, p š žup Prihova 4 km. Nm ca 310 nt. Vas leži v. od Prepuž na prisojni strani nizkega griča ob obč. poti 2 km jv. od drž. ceste pri Vrholjah. Dostopno z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Jabolka za prodajo. Vinogradništvo (samorodnica) v skromnem obsegu. Letno prodajo ca 80 m3 večinoma mehkega lesa raznim lesnim trgovcem. Spodnje Grušovje, 181-40-25-12-3. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 6 km, žand Oplotnica 6 km, o 2 km, p š žup Prihova lkm. Nm ca 330 m. Ravninska in deloma nekoliko hribovita lega kraj drž. ceste in j. odtod ob potoku Tajni. Avtobusna zveza proti Celju in Mariboru. K vasi spadajo zaselki Kri-žanice, Slamnik, Senjska gora, Tajna in Vrhi. Rodovitno. Gospodarstvo kot Raskovec. Tepanje, 315-73-50-20-3. Sr so du žand zdr fin žel žup Slov. Konjice 5 km, o p š v kraju. Sola ust. 1893, 2 odd. SKJ, Gas., DKfid, PJS. Nm ca 295 m. Precej razložena vas v ravnini kraj drž. ceste Konjice—Slov. Bistrica ob potoku Oplotnici. Na jz. strani kraja se odcepi ban. cesta proti Žičani. K vasi spadata zaselka Brode in Nemeč. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvp. Lepi gozdovi (hrast, bor, smreka). Tepanjski vrh, 103-28-10-10-8. Sr so du žand zdr fin žel pTt žup Slov. Konjice 3 km, o š Tepanje 1 km. Povpr. nm ca 350 m. Vas leži na nižjem vinorodnem griču na s. strani Dobr-neža ob obč. poti 1 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Več skupin hiš. Ilovnato, srednje rodovitno. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo kot Raskovec. Užitne gobe, zlasti jurčki. V vasi stoji spomenik v obliki stolpa. Znamenje spominja na dobo turških napadov in je bilo postavljeno okoli 1500. Tu rojena: Jerovšek Franc (r. 1854), prof. v p., jezikoslovec, prevajalec raznih Lockejevih spisov; dr. Napotnik Mihael (1850—1922), lavantinski škof, kot pisatelj obravnaval zgod., etnograf., in bogosl. vprašanja, začel izd. »Ljubitelja kršč. umetnosti«. Vešenik, 156-43-16-12-15. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Slov. Konjice 2 km, o 3 km. Povpr. nm ca 360 m. Prisojna, nekoliko hribovita lega sv. od Konjic ob obč. poti 1 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Več skupin hiš. Kmetijstvo, zlasti živinoreja in sadjarstvo. Pridelovanje jabolk in češenj za prodajo. Manjši vinogradi. Lepi smrekovi in bukovi gozdovi. Užitne gobe, jiredvsem jurčki. Vrholje, 213-42-23-17-2. Sr so du zdr fin Slovenske Konjice 9 km, žand Oplotnica 8 km, o 5.3 km, žel Slov. Bistrica 5 km, I> š žup Prihova 4 km. Nm ca 350 m. Leži pretežno na hribčku kraj drž. ceste. Avtobusna zveza proti Mariboru in Celju. Kmetijstvo in gozdarstvo. Sadje, največ jabolka. Pridelovanje vina v glavnem za dom. Mešani gozdovi (smreka, jelka, bukev, gaber, hrast itd.). Letno prodajo ca 150m3 mehkega in trdega lesa v Slov. Bistrico. Mnogo užitnih gob. Gostilna s prenočišči. Zgornje Grušovje, 74-15-10-4-1. Sr so du zdr fin žel Slov. Konjice 6 km, žand Oplotnica 4 km, o 2 km, p š žup Prihova 2 km. Nm ca 310 m. Vas leži ob drž. cesti in v njeni bližini kraj Čadramskega potoka. Avtobusna zveza proti Mariboru in Celju. Hribovito, več skupin hiš. Lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Mnogo užitnih gob. Kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo kot Prihova. Občina Vitanje Preb. 3525, hiš 599, posest. 350, koč. 64, najem. 149. Površina 8128.76 ha: njiv in vrtov 1248.73, trav. in paš. 1713.56, gozdov 4765.32, sadovnjakov 156.51, ostalo 244.64. Občina je v konjiškem srezu največja in najbolj hribovita. Pripada ji j. stran Pohorja skoraj do šentlovrenških jezer ter vsa s. stran strme Stenice (1092 m) in sv. pobočje Paškega Kozjaka (1273 m). Na s. sega občina prav v osrčje Pohorja. Kajti tu izvirajo blizu skupaj njegove glavne vode Mislinja, Paka, Dravin ja in nekoliko bolj na j. Hudinja, ki teče prav po sredi našega ozemlja po ozki in globoki grabi. Ker sprejema Hudinja glavne jiritoke istočasno šele na robu Pohorja pod Stenico in Paškim Kozjakom, je ob stiku teh vodu naravno prometno križišče in gospodarsko središče vse občine. V tem gorskem kotlu leži Vitanje, ki je daleč naokoli edini večji in sklenjeno pozidani kraj. Veliki gozdovi, ki obsegajo skoraj 21občine, in obilica vodnih sil dajejo podlago intenzivnemu izkoriščanju gozdov in lesni industriji. Kmetijstvo, predvsem poljedelstvo je tako skromno, da ne more kriti domačih potreb. V nekaterih krajih ima nekaj pomena sadjarstvo. Kljub ugodnim pogojem za tujski promet, prihaja kot letovišče zaenkrat vpoštev le Vitanje, ki pa je kot naravno izhodišče izletov na Pohorje zaradi odročne lege od glavnih prometnih žil še malo upoštevano. Brezen, 410-72-50-8-8. Sr so du fin Slov. Konjice 18 km, žand zdr o pTt š žup Vitanje 1—5 km, žel Celje 25 km. Nm 488 m. Zelo raztresene kmetije po sv. in v. pobočju Paškega Kozjaka (1273 m) ob obč. potih in deloma kraj potoka Hudinje ob ban. cesti Vitanje—Vojnik. K vasi spadajo zaselki: Sv. Anton, Trebuhinja in Vitanjske Fužine. Kamenit, deloma kraški svet trpi pomanjkanje vode. Lepi smrekovi in bukovi gozdovi. Lesna trgovina, v ostalem kmetijstvo. Mnogo sadja. Vodni mlini in žage ob Hudinji, ki pada tu v lepem slapu (»Dantejev pekel«). Iz Vitanjskih Fužin, ki leže v romuntični soteski Soeki poleg sreske meje, drži pot k bližnjim razvalinam lin-deškega gradu. Podr. cerkev sv. Antona je imela prvotno na-strešni stolpič; 1890 so zgradili na z. strani zvonik. Glavni oltar je iz 1628. Tristrano zaključeni presbiterij je bokan, ladja pa je ravno stropana. K njej sta prizidani dve stranski kapelici. Hudinja, 611-85-52-7-26. Sr so du fin Slov. Konjice 18 km, žand zdr o j)Tt Vitanje 5 km, žel Celje 27 km, š Rakovec v kraju, žup Skomarje • 3 km. Sola ust. 1890, 1 odd. PRK. Nm 856 m. Razložena gorska vas na j. strani Pohorja v povirju potoka Hudinje. Dostop z vozom po obč. poti 3—6 km s. od Vitanja. K vasi spadata zaselka Komisija in Rakovec. Zelo raztresene hiše v globeli ob potoku in na gorskih slemenih do 1200 m visoko. Kmetijstvo v skromnem obsegu. Precej jabolk, hrušk, češpelj in češenj. Nekaj čebelarstva. Izdelovanje domače raševine. Krasni smrekovi in bukovi gozdovi, ki so večinoma last grofa Thurna. Mnogo žag, lesna trgovina. Veliko lesno skladišče v zaselku Rakovcu (1050 m), ki leži pod izvirom Hudinje. Tu je bila še pred 100 leti razvita steklarska industrija, na katero spominja ljudsko ime »Glažuta«. Mimo Rakovca drži iz Vitanja markirana pot na Roglo (1517 m) in h koči na Pesku (1382m). Primeren kraj za letovišče. Blizu cerkve sv. Vida v Hudinji (856 m) lomijo bel pohorski marmor. Skozi Hudinjo je nekdaj držala rimska cesta, ob kateri so odkrili rimske grobove. Podr. cerkev sv. Vida ima krožno zaključeni presbiterij, ki je bil prvotno ravno stropan; 1835 so ga obokali in istočasno je bila najbrž vsa cerkev več ali manj prenovljena, ker so jo na novo posvetili. Do 1890 je imela cerkev lesen nastrešni stolpič; sedanji zvonik je cerkvi predzidan. Ljubnica, 516-73-48-5-16. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š žup Vitanje 0.5—6 km, žel Slov. Konjice 8— 12 km ali Celje 23—27 km. Povp. nm ca 570 m. Razložena vas ob ban. cesti Vitanje—Stranice in po sosednjem hribovju. II kraju spada zaselek Bukova gora. Smrekovi in bukovi gozdovi. Zage ob potoku Hočni. Lesna trgovinu. V ostalem kme- I tijstvo, zelo razvito čebelarstvo. Ca 2000 sadnih dreves, predvsem jablane in hruške. Tu rojen: Sojč Ivan (r. 1879), cerkv. in nagrobni kipar. Paka, 635-96-52-7-35. Sr so du fin Slov. Konjice 21 km, žand zdr o pTt š žup Vitanje 1—8 km, žel Slov. Konjice 21 km ali Celje 22 km. Raztresene kmetije v pretežno zelo hriboviti legi med povirjem Pake in Hudinje z nm ca 500—1000 m. Dostop po obč. potih 0—5 km od ban. ceste Vitanje—Zgornji Dolič. Kmetijstvo, čebelarstvo. Do 1000 sadnih dreves (jabolka, hruške, češnje, češplje). Smreka, jelka, bor. Znatna lesna industrija in trgovina. Nad 30 mlinov in ca 40 vodnih žag. Postrvi v potokih. Izdelovanje domačega sukna tudi zu prodajo v bližnjo okolico. Spodnji Dolič, 636-110-65-17-22. Sr so du fin Slov. Konjice 23 km, žand zdr o pTt Vitanje 1—7 km, žel Zg. Dolič 2—10 km ali Celje 23—33 km, š žup Sv. Florijan 1—8 km. Nm 707 m. Zelo raztresena vas v kotlini med Pohorjem in Paškim Kozjakom ob ban. cesti Zgornji Dolič—Vitanje. Smrekovi in bukovi gozdovi. Vodne žage. Lesna trgovina. Prodaja kmetijskih proizvodov v okolico. Okrog 2500 sadnih dreves (največ jablane, hruške in češplje). Nekaj čebelarstva. II kraju spada zaselek Lošperg, v katerem so odkrili rimske grobove in staro zidovje. Tu stoji cerkev sv. Marjete, ki je bila 1893 popravljena in močno prezidana. Ladja, presbiterij in zakristija imajo gotski Obok. V 19. stol. so bila okna v gotskem slogu obnovljena. Cerkev ima kripto. Stenica, 183-42-23-5-8. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr o pTt š žup Vitanje I—5 km, žel Celje 23—27 km. Povpr. nm ca 550 m. Pretežno hribovita lega kraj ban. ceste Vitanje—Stranice in j. odtod tik pod gozdnato Stenico (1092 m). Manj rodovitno. Zelo pičlo poljedelstvo. Reja goveda in ovac. Obsežni iglasti in bukovi gozdovi. Prodaja hlodov v Vitanje. Vitanje, trg, 386-89-37-10-26. Sr so du fin Slov. Konjice 12 km, žand zdr o pTt š žup v kraju, žel Celje 22 km. Šola ust. 1763, 6 odd. Obrt. nad. š., Nar. čit., SKJ, PRK, PJS, Gas. Zdravnik. Nm 478 m. Prijazen kraj ob Hudinji, ki sprejema tu pritoka Jesenico in iločno, v gorskem kotlu med Paškim Kozjakom (1273 m) in Stenico (1092 m); na s. obronki Pohorja, i u je križišče ban. cest proti Vojniku, Stranicam in Zg. Do-liču. Avtobusna zveza s Celjem. H kraju spada zaselek Jel-ševa Loka. Srednje rodovitno. Razna obrt in trgovina, deloma tudi kmetijstvo. Vse vrste poljskih pridelkov. Največ jabolka in hruške. Čebelarstvo v razvoju. Smreka, jelka, bukev, bor, hrast. Mlini, mnogo vodnih žag. Izdelovanje desak, drv in žel. pragov. Mizarstvo, suknarstvo. Izvoz živine v Avstrijo in Italijo. V dobri letini prodajo obilo sadja. Trgovanje z lesom, ki se izvaža največ v v. dele naše države (letno do 100 vagonov). Kamenolom v bližini. Mnogo postrvi. Prijetno letovišče. Gostilne s tujskimi sobami. V Hudinji in Jesenici pripravno za kopanje. Krasni sprehodi po okolici. V bližini je zanimiva kotlina Zimpreh z lepimi šetališči in slapom. Na j. ob Hudinji je romantična soteska Socka, po kateri drži pot v Dobrno (2'A ure). Lepe razgledne gore so Paški Kozjak (Basališče 1273 m), Špik (1122 m, razgledni stolp) in Stenica (1092 m). Izhodišče izletov na Pohorje; markirane poti na Roglo (1517 m) in h koči na Pesku (1382 m, 3K> ure, smuški tereni). Kraj je bil obljuden že v predzgodovinski dobi (izkopano neolitsko orodje). V starem veku je bila v bližini rimska postaja Upellae, mimo katere je držala cesta iz Ptuja na Koroško. Prvi znani lastniki V. in okolice so bili Breže-Seliški, ki sta jim konec 10. oziroma zač. II. stol. tu podarila obsežna posestva cesarja Oton II. in Henrik II. Upravno središče te gospoščine, ki je segala do vrha Stenice in Brezja, je bilo v gradu nad V. V smislu oporoke bi. Heme (f okoli 1045) so vitanjska jjosestva prešla najprej v roke ženskega samostana v Krki na Koroškem, po odpravi samostana (med 1067 in 1071) pa v last krške škofije, ki ga je obdržala do 1783. Krški škofje so zgradili na j. strani trga nov utrjen grad (prvič omenjen 1140), ki so ga dajali v najem svojim ministerialom; med njimi so bili najbolj znameniti Vitanjski gospodje, ki se tu navajajo od 12. stol. pa do izumrtja 1429. Njihov grb so bile tri školjke. Po poročilu kronista je 1201 grad razrušil potres. Pozneje so grad obnovili, okoli 1437 pa ga je domnevno razrušil Jan Vitovec. Razvaline so še danes vidne nad trgom. Novi spodnji vitunjski grad niže v trgu je bil do 1783 last krških škofov, nato pa je zelo pogosto menjal lastnike. Tu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Še dobro ohranjena dvonadstropna stavba je last lesnega trgovca in posestnika Kušarja. Pod okriljem prvotnega gradu se je razvila naselbina, ki se prvič omenja že 1155, kot trg pa šele v 14. stol. Trg je veliko trpel v bojih Celjskih grofov s Habsburžani in od Turkov (1473, 1532). Zato so ga obdali z močnim obzidjem. L. 1473. je morilu tu tudi kuga. Trg je imel lasten grb, prevzet po grbu Vitanj- škili gospodov. V Vitanju je nekdaj stal škofijski dvorec, v katerem je stanoval krški škof, kadar se je tu mudil. V okolici so imeli svoja posestva tudi žički kartuzianci. Sola je obstajala že 1763. Petnajst minut jv. od trga je nekdaj stal vrh strmega skalnatega hriba z dvojnim obzidjem utrjen stari Go-ležev grad, ki je zdaj v razvalinah. Bil je zgrajen pozneje kot stari trški grad. V 2. polovici 18. stol. je bil še obljuden; ko je pa konec 18. stol. pogorel, so ga opustili. V Vitanju rojen: dr. Jankovič Franc (1871—1934), zdravnik in politik, dež. in drž. poslanec, namestnik dež. glavarja v Gradcu, minister za vere. Vitanje, vas, 148-32-23-5-8. Sr so du fin Slov. Konjice 12 km, žand zdr o pTt Vitanje 0.5 km, žel Celje 22 km, š žup Vitanje v kraju. Nm 478 m. Kraj leži tik Vitanja v podobni legi. Avtobusna zveza s Celjem. Izrazito obrten kraj. Tekstilna industrija in izdelovanje železnih izdelkov v malem obsegu. Gostilne s tujskimi sobami. Prijetno letovišče; izhodišče izletov (gl. Vitanje). Župnija Vitanje (dek. Nova cerkev, škof. lavant.) ima 2762 duš. Zupna cerkev sv. Petra in Pavla. Prvotno cerkev je dala zgraditi že bi. Hema v začetku 11. stol. Sedanja stavba datira iz dobe okrog 1400—1450. Zvonik in presbiterij sta zgrajena v čistem gotskem slogu. Ostanki fresk na slavoloku in na j. zunanjščini so iz prve pol. 14. stoletja in kažejo zgodnjegotski slog; freske v ladji so približno 100 let mlajše. Prvotno ravni leseni strop v ladji so nadomestili v zač. 16. stol. z obokom, ki ima sledove gotskih form. S stranskimi kapelami, ki so jih prizidali v tej dobi, je dobila cerkev obliko križa. Tristrano zaključeni presbiterij ima šila-sta okna in na zunanjščini opornike ter je svoden s križnim obokom. Zvonik je bil prenovljen 1809, presbiterij 1868. Veliki gotski oltar je Fantonijevo delo iz 1877. Cerkev ima več nagrobnih spomenikov. Cerkev je bila sprva podružnica prafare sv. Martina v Slov. Gradcu, ki je še danes njen patron. Vikariat je bil ustanovljen že v 11. stoletju in kmalu nato župnija. Iz nje sta se 1788 izločili kuraciji v Skomarju in Stranicah. Cerkveno je pripadalo Vitanje do 1751 oglejskim patriarhom, do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinski škofiji. Matične župne knjige segajo do 1697. Podr. cerkev Matere božje na hribu je stala prvotno že okoli 1154. Sedanja stavba je iz 18. stol. L. 1854. so ji prizidali zvonik. L. 1893. so vso cerkev renovirali. Občina Zreče Preb. 2967, hiš 595, posest. 452, koč. 48, najem. 101. Površina 4893.90 ha: njiv in vrtov 1034.22, trav. in paš. 1230.56, vinogradov 20, gozdov 2436.13, sadovnjakov 83, ostalo 89.99. Občini pripada izključno j. pobočje Pohorja z zgornjo Dravinjo kot centralno vodo, ki pa že izvira v vitanjski občini. Vsa pokrajina je močno hribovita in razrezana po globokih gra-bah, ki jih poleg Dravinje namakajo njeni številni levi pritoki. V j. delu občine se Dravinjski jarek toliko razširi, da daje prostora nekaterim naseljem. Povsod drugod so v dolinah j>oleg redkih hiš le vodni mlini in žage, dočim nahajamo nad njimi razložena selišča na sončnih pohorskih hribih in razglednih vrhovih. Polovica pokrajine je v večinoma iglastih gozdovih, ki so podlaga znatni lesni industriji in trgovini. Tudi travnikov in pašnikov je precej. Poljedelstvo pa je tako skromno, da je prebivalstvo stalno navezano na kupovanje poljskih pridelkov. V nižjih legah dobro uspeva sadje in prodajo precej jabolk. Nad Zrečami so celo manjši vinogradi. Za tujski promet so dani izvrstni pogoji. Zreče se vedno bolj uveljavljajo kot letovišče in izhodišče izletov na Pohorje. Bezovje, 89-13-12-0-1. Sr so du fin Slov. Konjice 6 km, žand zdr Oplotnica 5 km, žel o j)t š žup Zreče 2 km. Nm ca 620 m. Gorska vas na jv. strani Sv. Kunigunde ob obč. jioti 6 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Gozdarstvo in kmetijstvo. Jabolka, hruške, slive za domačo porabo. Prodaja lesa v tujino. Boharina, 181-31-28-2-1. Sr so du žand zdr fin Slov. Konjice 11 km, žel o pt š žup Zreče 2 km. Povpr. nm ca 550 in. Razložena vas v ozki dolini ob Dravinji in po sosednem hribovju. Dostop po obč. ]>oti 6 km s. od drž. ceste z vozom in deloma z avtom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja jabolk v tujino. Vodni mlini. Črešnova, 65-11-11-0-0. Sr so du fin Slov. Konjice 8 km, žand zdr Oplotnica 4 km, žel o ]>t š žup Zreče 4 km. Nm ca 650m. Gorska vas j. od Sv. Kunigunde ob obč. poti 5 km od drž. ceste. Dostopno z vozom. K vasi spada zaselek Lokva. Nerodovitna ilovnata zemlja. Kmetijstvo v skromnem obsegu. Prodaja hlodov domačim trgovcem. Dobrava, 172-37-30-4-3. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 5 km, žand Ojdotnica 6 km, žel o pt š žup Zreče 1—2 km. Nm ca 420m. Vzvišena lega na sz. strani Zgornjih Zreč ob obč. poti 3 kin od drž. ceste Vojnik—Konjice. Dostop z vozom. K vasi spadata zaselka Borb in Jamnik. Kmetijstvo in gozdarstvo. Izvoz jabolk v tujino. Cirilova vodnjaka z mlačno vodo, o katerih kroži legenda, da sta tu počivala sv. Ciril in Metod, ko sta bila na j>otu v Rim. Zgodovinska pomembnost kraja je grad Jamnik, ki je danes v razvalinah. Grad se prvič omenja 1342 pod imenom Hollenstein. Prvi njegovi znani lastniki so bili gospodje Konjiški. L. 1342. so poleg gradu zgradili cerkvico sv. Pankracija, pri kateri se je ustanovil beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Ko so cerkev 1873 opustili, je začela razpadati. Zidovje deloma že podrte cerkve je lastnik Jožef Potočnik prodal vodstvu bližnjega premogovnika, ki je njene ostanke 1911 razstrelilo. Gračič, 68-16-10-4-2. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 8.5 km, žand Oplotnica 4 km. žel Rađana vas 1 km, o pt š žup Zreče 3 km. Nm ca 470 m. Hribovita lega na j. strani Brinjeve gore (623 m) ob obč. poti 2 km z. od ban. ceste Konjice—Oplotnica. Dostop z vozom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Pridelovanje jabolk za izvoz. Nekaj vinogradov. Nad vasjo stoji na Brinjevi gori podr. cerkev sv. Neže na Goliki (608 m), ki je bila zgrajena 1724 na mestu prejšnje lesene kapele. Vsa cerkev, v katero drži vhod skozi zvonico, je svođena s križnimi oboki, ki počivajo na pilastrih. Arhitektonski členi imajo čisto baročno formo. V prostor je dobro komponiran veliki oltar, ki je lepo baročno delo. Nastavka stranskih oltarjev sta od istega umetnika. Koroška vas, 109-12-11-1-1. Sr so du fin Slov. Konjice 19.3 km, žand zdr Oplotnica 6 km, žel o pt Zreče 5 km, š žup Sv. Kunigunda 1 km. Nm povpr. ca 780 m. Vzvišena razgledna lega na Pohorju s. od Sv. Kunigunde ob obč. poti 5 km od ban. ceste pri Oplotnici. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Rute. Manj rodovitno. Gozdarstvo in kmetijstvo kot Bezovje. Loška gora, 203-32-25-4-3. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 16.6 km. žand Vitanje 6 km, žel o pt š žup Zreče 3 km. Povpr. nm ca 650 m. Razložena vas ob jx>toku Ljubnici in jio sosednem hribovju ob obč. poti 4 km v. od ban. ceste Vitanje— Stranice. Kmetijstvo, mnogo sadja. Lesna trgovina. Letno izvozijo v tujino ca 4000 kg jabolk. Tujske sohe v gostilnah. Tu je vrh hriba nekdaj stal grad Loška gora ali Lušperg, ki se prvič omenja 1279. Grad je bil last krških škofov, ki so tu postavljali svoje fevdnike. Po 1611 se več ne omenja. Obrambni zid, ki je grad obdajal, je stal nekoliko niže na hribovitih bokih. Danes je grad v razvalinah, ki bodo kmalu izginile. Padeški vrh, 130-15-15-11-0. Sr so du fin Slov. Konjice 9 km, žand zdr Oplotnica 6 km, žel o pt Zreče 5 km, š Resnik lkm, žup Sv. Kunigunda 4 km. Nm povpr. ca 900 m. Vas leži med gorskima dolinama Dravinje in Oplotnice na j. obronkih Pohorja ob obč. poti 8 km s. od drž. ceste. Zelo raztresene kmetije, ki segajo mestoma do 1050 m visoko. Manj rodovitno. Kmetijstvo, trgovanje z mehkim in trdim lesom (smreka, jelka, bukev). Izdelovanje platna in raševiiic za dom. Planina, 178-41-26-3-15. Sr so du žand zdr fin Slov. Konjice 37 km, žel o pt Zreče 17 km, š Resnik 3 km, žup Sv. Kunigunda 16.8km. Nm ca 800m. Zelo hribovita lega na Pohorju sv. od Sv. Kunigunde ob obč. poti 6 km od ban. ceste pri Oplotnici. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdno delo. Obširni iglasti gozdovi (smreka, jelka, bor). Prodaja hlodov domačim trgovcem. Lep razgled naokoli. Rađana vas, 136-26-21-3-2. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 3km, žand žel v kraju, o pt š žup Zreče 2 km. Nm ca 375 m. Lega v dolini kraj Dravinje, ob obč. poti 0.5 km od drž. ceste. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Umetni mlin. Po prisojnih rebrili bližnje Brinjeve gore (623 m) vinogradi. Resnik, 215-35-26-8-8. Sr so du žand zdr fin Slov. Konjice 29.2 km, žel o pt Zreče 18 km, š v kraju, žup Skomarje 12 km. Sola ust. 1880, I odd. Nm 932 in. Razložena vas v vzvišeni legi na pobočju Pohorja ob obč. poti 9 km s. od ban. ceste Vitanje—Stranice. Dostop z vozom. Manj rodovitno. Gospodarstvo kot Planina. Zelo sončen kraj z lepim razgledom na Dravinjsko dolino in Ptujsko polje. Podr. cerkev sv. Jakoba je iz konca 15. veka. Prvič se omenja v prvi pol. 16. stol. Nekako v sredi 18. stol. so ladjo podaljšali in postavili zvonik, katerega zvonica se uporablja kot zakristija. L. 1885. so cerkev prebelili in presbiterij preprosto dekorirali. Cerkev ima šilastoločna okna. Presbiterij ima križni gotski svod brez reber, ladja pa banjasti obok s kapami. Kapela Matere božje blizu cerkve s kipom Matere božje je iz 15. stol. Skomarje, 278-44-27-10-0. Sr so du fin Slov. Konjice 12 km, žand Vitanje 7 km, zdr Vitanje 8 km, žel o pt Zreče 7 km, š žup v kraju. Sola ust. 1882, 1 odd. Nm 944 m. Gorska vas na j. obronku Pohorja ob obč. poti 6 km od ban. ceste Vitanje— Stranice. Dostop komaj z vozom. Kraj tvorijo zaselki Spodnje in Zgornje Skomarje ter Ločnik. Kmetijstvo, predvsem živinoreja. Obsežni iglasti gozdovi. Prodaja lesa lesnim prekupcem v Zreče. Izdelovanje raševine za dom. Užitne gobe, maline in brusnice. Tujske sobe. Mimo drži markirana pot iz Zreč na Roglo (1517 m, 2% ure) in h koči na Pesku (1382 m, 2% ure). Župnija Skomarje (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 470 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lamberta. Prvotna kapela je obstajala že 1157, poznejša cerkev pa je iz 13. stol. Prvič se omenja 1313. Od prvotne stare stavbe je ohranjen del ladje ob vhodni strani z gotskim glavnim vhodom in gotskim oknom. V 17. ali 18. stol. so to prvo, z ravnim stropom krito ladjo podaljšali in obokali ter ji prizidali tristrano zaključeni presbiterij in zvonik. L. 1834. so zgradili še Marijino kapelo. L. 1892. je cerkev poslikal Andrej Pavlič, Fantonijev učenec. Dobri deli sta baročna j>rižnica s štirimi evangelisti in glavni oltar. Cerkev je bila sprva podr. vitanjske župnije. V dobi jožefinskih reform je postala samostojna kuracija. Odtod doma Vodovnik Jurij (1791—1858), ljudski pesnik. Spodnje Zreče, 226-45-38-4-3. Sr so du zdr fin Slov. Konjice 6.7km, žand Oplotnica 5km, žel o pt š žup Zreče lkm. Nm ca 390 m. Vas leži kraj Dravinje j v. od Zgornjih Zreč ob obč. cesti 1.5 km od drž. ceste. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, precej sadja, nekaj vina za dom. Izvoz sadja v tujino (letno 1 vagon). Ostalo glej Zgornje Zreče. Znamenitost kraja je nekdanja zreška graščina ali grad Freundenberg, ki je stal v bližini podr. cerkve Matere božje na Brinjevi gori in je danes v razvalinah. Prvič se grad omenja 1224. Bil je last krških škofov, ki so tu postavljali svoje ministeriale, Zreške gospode. Od 2. pol. 14. stol. dalje so se posestniki gradu večkrat menjavali. Okoli 1466 ga je posedoval deželni vladar, nato pa je grad kmalu izginil iz zgodovine. Urad so priključili konjiški gospoščini. Blizu grajskih razvalin stoji vrh Brinjeve gore podr. cerkev Matere božje, ki sestoji iz dveh kupolno svođenih kvadratnih prostorov. Presbiterij je bil sezidan 1769, ladja pa šele 1830. K njej so pozneje prizidali pevski kor, nad katerim se dviga zvonik. Za glavnim oltarjem je velika freska, ki predstavlja arhitekturo s pilastri, stebri, ogredjem in atiko ter svetniki in je nadomeščala sedanji nastavek. Cerkev slovi kot božja pot. Kip Matere božje je tu tako podoben Materi božji na Višarjah, da so nekdaj cerkev imenovali Male Višarje. Sv. Kunigunda, 387-77-63-0-9. Sr so du fin Slov. Konjice 8 km, žand zdr Oplotnica 4 km, žel o pt Zreče 4 km, š žup v kraju. Sola ust. 1877, 4 odd. Nm 748m. Položna hribovita lega na prostrani planjavi z lepim razgledom v. od Boharine. Dostop z vozom po obč. poti 6 km s. od drž. ceste. K vasi spada zaselek Gorenje. Kmetijstvo, predvsem živinoreja in lesna trgovina. Obsežni iglasti gozdovi. V novejšem času se uspešno razvija sadjarstvo. Mimo vasi drži iz Zreč markirana pot na Roglo (1517 m, 3 ure) in h koči na Pesku (1382 m, 3 ure). Župnija Sv. Kunigunda (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 1350 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Kunigunde je bila zidana okoli 1391, ko se pr^ič omenja. K masivnemu zvoniku, ki je najstarejši del stavbe, so pozneje prizidali gotsko ladjo s štirimi oporniki. Okrog 1550 so k ladji prizidali še obe kapelici in presbiterij. Ko so v 16. ali 17. stol. ladjo obokali, so obok naslonili na štiri nove notranje slope. Najnovejša dela stavbe sta zakristija in kor. L. 1899. je bila zunanjščina cerkve prenovljena. Vhod v cerkev je pod zvonikom. Ladja in stranski kapeli imajo križni svod, presbiterij pa banjast svod s kapami. Kamenita miza glavnegu oltarja je iz nekdanjega žičkega samostana. Cerkev je bila sprva podr. konjiške pražupnije. Iz nje se je izločila 1675 kot vikariat, ki je bil 1785 povzdignjen v župnijo. Iz Gorenj doma: Koprivšek Janez (1849 do 1912), prof., pisec metod, prirodop. razprav. Zgornje Zreče, 434-84-69-5-17. Sr so du žand zdr fin Slov. Konjice 6 km, žel o pt š žup v kraju. Šola ust. 1815, 5 odd. SKJ s knjiž. in tamb. zborom, Kat. izobr. d., PJS. Elektrarna. Nm 397 m. Kraj leži v ožji dolini ob Dravinji med gozdnatim hribovjem kraj obč. ceste 2 km s. od drž. ceste Stranice—Konjice. Kmetijstvo, gozdarstvo, tovarniško delo. Razne vrste jabolk in hrušk. Veliko skladišče pohorskega lesa. Izdelovanje raznega poljskega orodja. Lesna industrija. Postrvi v Dravinji. Izvoz sadja (letno 3 vagone) v tujino. Trgovanje z lesom in deloma s poljskimi pridelki. Ugodno za letovišče. Tujske sobe. Nad krajem vrh griča cerkev sv. Martina (587 m, križev pot). Na jv. strani vinske gorice z gozdnato Brinjevo goro (623 m, božjepotna cerkev Matere božje in cerkev sv. Neže, 2.5 km), kjer je manjši premogovnik, ki ni v obratu. (Izvrsten kovaški premog.) Premogovnik je last g. S. Milinova, Zagreb. Izhodišče izletov na Pohorje; markacija na Roglo (1517 m, 314 ure) in h koči na Pesku (1382 m, 3% ure), idealni smuški tereni). Ob nekdanji cesti Vitanje—Konjice so našli številne rimske najdbe. Prvi znani lastniki vasi so bili žički kartu-zianci, ki so dobili Zreče 1281 od Henrika Freudenberškega. Zadnji Konjiški gospod Leopold jim je ca 1390 poklonil še svoj ondotni dvorec. Zreče so skupno z Oplotnico, Ložnico in Slov. Bistrico tvorile zaseben žički urad Oplotnico. L. 1718. sta postavila sredi vasi brata Pavel in Andrej Kronabetvogel zreški dvorec, ki ga sedaj poseduje tukajšnja Štajerska železo-mdustrijska družba. Stavba na zunaj sicer ni izgubila prejšnje oblike, znotraj pa so jo popolnoma predelali in preuredili za stanovanja tovarniških delavcev. Župnija Zreče (dek. Konjice, škof. lavant.) ima 1823 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Egidija. Prvotno cerkev so po tradiciji zgradili žički kartuzianci najbrž že v 13. stol. Sedanja stavba je bila v glavnem sezidana v 16. veku. Ladja cerkve je starejša in sega morda v 15. stol. Kapela Matere b. je bila prizidana ob prehodu iz 18. v 19. stol., kapela sv. Cirila in Metoda pa 1878. Sredi 19. stol. so cerkev podaljšali; takrat so povečali tudi malo zakristijo iz srede 17. stol. Presbiterij in ladja sta banjasto svođenu, a v ladji je svod razčlenjen z vrezanimi kapami. Na slavoloku je letnica 1893, ko so ga povišali in razširili in je bila cerkev dekorativno poslikana. Zvonik se dviga nad presbiterijem, čigar stene so ojačene z oporniki. Prva posestva je dobila cerkev od Henrika Zreškega. L. 1390. ji je Leopold Konjiški podelil svoj dvorec poleg cerkve, ki so ga 1932 podrli. Cerkev je bila sprva podr. konjiške pražupnije. Proti koncu srednjega veka je imela že beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika. L. 1542. se navaja kot ekspozitura. L. 1675. je bil ustanovljen vikariat, ki so ga pozneje povzdignili v župnijo. Nadžupnija Konjice še danes tu izvršuje patronatske pravice. L. 1785. se je izločila iz župnije novoustunovljena kuracija Sv. Kunigunde na Po-horj u. Podr. cerkev sv. Martina. Najstarejši del sedanje stavbe je v. del ladje s poznogotskim vhodom. Staro ladjo, ki je imela prvotno raven strop, so pozneje proti z. podaljšali, nekoliko razširili in obokali. L. 1664. so zgradili tristrano zaključeni presbiterij in zvonik, katerega pritličje služi kot zakristija. Ladja je okrašena s pilastri, ki nosijo križni svod; presbiterij pa ima banjasti svod z vrezanimi kapami. Nastavka oltarja sv. Lucije in sv. Ožbalta sta dobri deli iz 17. stol. Lep je tudi glavni oltar. Srez Škofja Loka Splošen pregled Ta najmlajši srez dravske banovine se je razvil tako, da so 1927 ustanovili v Šk. Loki za z. polovico velikega kranjskega sreza ekspozituro, ji 1932 povečali stvarno pristojnost in jo 1936 napravili neodvisno. Srez meri 476 km2 in že zdaj kaže življenja zmožno upravno in gosj)odarsko celoto v porečju reke Sore. Z osamosvojitvijo je oživela enota loškega gospodstva, ki je bila od sekularizacije 1803 preveč zapostavljena. Vendar ozemlje v novem srezu ni več zemljepisna celota, ker mu je odpadlo razen pasu ob Savi zlasti še povirje Poljanske Sore. Občina Ziri, ki zavzema ta prostor, je bila do 1918 v idrijskem okraju, nato so jo pridelili pod Logatec, ker je bil kranjski okraj že prevelik. Zdaj je razmerje spremenjeno in bi z dodelitvijo Zirov v škofjeloški srez bil razbremenjen predolgi logaški srez, izboljšana in okrepljena pa nova upravna enota, ki bi združila vse porečje Sore. Odstraniti je treba tudi nesmiselno enklavo pri Javorjevem dolu; ta kraj, ki spada pod Ziri in srez Logatec, je obkrožen od treh strani s škofjeloškim srezom, od četrte pa z drž. mejo. Povsod drugod je sreska meja urejena po zemljepisnih vidikih, ki se v veliki meri krijejo z zgodovinsko enoto loškega gospostva. Na s. strani sega srez v gorato obrobje Jelovice, se drži razvodnice med Savo in Soro, razen v področju Nemiljščice, kjer se v smislu kolonizacije pomakne na savsko stran. Meja na Sorškem polju je utemeljena zgodovinsko, vendar ne v nasprotju z zemljepisnim stališčem: ob j. razvodnici Poljanščice se obe načeli dobro krijeta, samo na jz. ne, kjer je potrebna nova razmejitev; zdaj gre tod meja ob razvodju Sovodnjice. Le petina sveta pripada ravnemu Sorškemu polju in njegovemu valovitemu robu ob Zabnici in Suhi. Ostalo je močno razgibano, srednjevisoko predgorje Julijskih Alp, ki mu gre po sili skupno ime škofjeloškega pogorja. Vrhovi na robu Jelovice so namreč naravni podaljšek bohinjskega gorskega grebena in planot v vznožju Triglavske skupine (Travh 1549 m, Kačji rob 1540 m, Ratitovec 1672 m, Kotlič za Dražgoško goro 1410 m), južni so vraščeni v Polho-grajske dolomite in Idrijsko gričevje (Tošč 1021 m, Pasja ravan 1030 m, Goli vrh 961 m, Koprivnik 918 m). Osrednji del, pravo škofjeloško pogorje je j)retrgala Selška Sora, pa tudi dotoki Poljanske, v več gmot z močno razraščenimi slemeni iu brdi. Predstavljajo ga odrastki Blegaša (1562 m), ki se prožijo na j v. in z. zlasti pa v zaviti črti na v. (Koprivnik 1389 m, Mladi vrh 1370m, Stari vrh 1205 m, Gabrška gora 963 m, Lubnik 1024 m); na 1. bregu Selščice se nadaljuje osrednji greben še v Lav-tarskem vrhu (823 m) in Sv. Mohorju (948 m). Bolj kot gorske vrste, veže ozemlje med seboj vodovje reke Sore, ki ima ob združitvi Poljanske in Selške Sore v Škof j i Loki močno hidro-grafsko središče. Poljanščica in Selščica imata močno razvite dotoke, ki zbirajo vodovje v širokih povirjih, iztekajo pa se »edno v tesnih dolinskih grlih. Tako kot j»otoki se večkrat zoži Selška Sora, v manjši meri tudi Poljanska, ki pa ima širše stranske zbiralne kotliče (Ziri, Javorje). V večjih razdobjih nastoj)ajo v dolinah hude poplave. Razmere se zboljšajo šele v ravnini, kjer mnogo padavin použije pesek; Sora si je tu izdolbla globljo strugo, zato stranski dotoki z leve radi usihajo. Kraško vodovje je omejeno na neznaten obseg ob sreskih mejah. Geološko leži srez ob robu Gorenjske kotline, kjer se končuje litijska karbonska antiklinala in se začenjajo Julijske Alpe. Ker se je Gorenjska kotlina v zgodnjem terciaru pogreznila, so geološke plasti po starosti razvrščene tako, da prihajamo iz kotline v vedno starejše plasti, od oligocena čez triadne školjkovite apnence in skrilavce do karbonskih skrilavcev. Najstarejše tvorbe na tem ozemlju so staropaleozojski sericitovi skrilavci in drobniki z diabazovim grobom. Razširjeni so pri Selcih in okrog Blegaša. Točne starosti jim še ni bilo mogoče določiti. Po obliki so podobni silurskim skrilavcem na Jezerskem. Tem slede karbonski skrilavci, ki so zelo razširjeni na 1. bregu Poljanske Sore od Hotavelj do Zminca pri Škof ji Loki; na s. segajo čez Selško dolino skoraj do Sv. Jošta. Na d. bregu Poljanske Sore se razteza karbon na široko proti Ljubljani, le na j. in na s. strani ga prekriva vrsta triad- nih plasti. Pri Gorenji vasi in s. od Lučin leže na plasteh gornje triade krpe barbona, ki so preostale od večjega narinjenega krova. Zelo razširjeni so tudi rdeči permski skrilavci, ki segajo v širokem jjasu od Fužin pri Trati do Smrečja pri Podlipi; ti obdajajo tudi triadni obrobni pas pri Škofji Loki od j. in z. Od triade imamo zastopane vse horizonte od vverfcnskili skrilavcev do glavnega dolomita, oz. dachsteinskega apnenca; prevladujejo pa školjkoviti in kasianski apnenci. Pri Škofji Loki so razviti ob robu kotline predvsem školjkoviti apnenci in skrilavci; werfenskih slojev je le malo, kakor pri Gabrovu in pri Križni gori blizu Praprotnega. Ob prelomu, ki poteka med Gorenjo vasjo in Podlipo, prevladujejo na v. pestrobarvni rabeljski, na zahodu pa karbonski in permski skrilavci. Glavni dolomit se pojavlja na z. od Hotavelj, na Blegašu, Malenskein vrhu in s. od Leskovice kot geološko okno, ki ga je denudacija razkrila izpod narinjenega karbona. Vrhovi: Koprivnik, Mladi in Stari vrh so jireostanki triade, ki leži pravilno na narinje-nem paleoziku. Sestavljeni so iz vverfena in školjkovitega apnenca. Z. od Selc in Železnikov oklepa gornjetriadni ajinenec ozek pas gornjih jurskih skrilavcev, ki so j>o obliki zelo podobni karbonskim. Ti skrilavci se proti z. tako razširijo, da segajo od severnega pobočja Porezna do j. pobočja Možica. Terciarni oligocenski konglomerat in lapor dobimo med Ško-fjo Loko in Srednjim Bitnjem. V večji množini so ohranjene diluvialne terase. Te pokrivajo obširno polje v. od Škofje Loke, manj jih je ob Gorenji vasi. V tektonskem oziru je ozemlje zelo porušeno. Dinarski podolžni in prečni j)relomi ga delijo na več delov. Poleg tega so narinjeni veliki deli starejših plasti na mlajše. Skoraj vse ozemlje prekriva ogromna karbonsko-permska plošča, izpod katere so prišli na več mestih na dan gornji deli triade (n. pr. Blegaš in vsa triada na jv. od Poljan). Znani prelom Ljubljana-Karlovec se nadaljuje na sz. čez Škofjo Loko in Selca dalje v Alpe. Ob tem prelomu in ob črti Škofja Loka-Kranj se je po-greznil z. del Gorenjske kotline. Prvi črti vzporedna je smer Trata-Horjul; ob njej je narinjen paleozoik na v. ležečo triado, podobno kakor ob Poljanski Sori proti j. Karbonske plasti, ki ležijo na gornji triadi pri Poljanah in s. od Lučin, so le denudacijski preostanki krova. V vsem področju vlada planinsko podnebje, ki je radi bližine morja sicer manj ostro, pa bolj vlažno kot v osrednjem in v. Gorenjskem. Glede toplinskih razmer v srezu smo navezani le na primerjanje s sosednimi kraji. Za v. ravninski pas moremo računati blizu 9° C letne topline, neka j več kot v Kranju (8.6°). Razpored topline je podoben kot v Ljubljani; le julijska temperatura je nekaj višja, enako tudi letno kolebanje topline (okoli 20° C). Izjemno ugodnost uživa zatišna uleknina v sovodenjskem prostoru okrog Škofje Loke, kjer so nekdaj gojili vinsko trto. Ostali svet ima radi svoje višine hladnejše podnebje, beleži pa zopet v zavarovanih prisojnih kotličih mnogo več toplote kot v osojnih in s. vetrovom izpostavljenih področij. Najbolj se to pozna v Selški dolini, kjer je desna stran občutno prizadeta z močno snežno odejo in pozno letino, leva pa ima njive v izrednih višinah (blizu 1200 m). Poljanska dolina je toplejša, ker je obrnjena na j«, in ima bolj enakomerno razvrstitev slemen. V j. polovici sreza je tudi po gričih tako toplo, da uspevata kostanj in ajda, ki drugod v gorah ne obrodita, razen v prisojnih bregovih. Velike so tudi razlike v padavinah, ki se od 3000 mm na sz. gorskem robu, znižajo do pod 1500 mm letno na v. Gorski blok med Idrijo in Julijskimi Alpami je močan vodni kondenzator, ker odtod v smeri na morje ni višjih gorskih pregraj. Osrednje višine, pa tudi glavni deli obeh dolin, dobe okrog 2 m letnih padavin. Škofja Loka jih ima zopet manj, ker leži na padajoči strani vetrov; njen povpreček je okrog 1450mm, ima pa več deževnih dni v letu kot Kranj. Meglo poznajo v majhni meri doline, višine pa dobivajo mnogo sonca. Pomladna in jesenska zmrzlina redno sadežev ne ograža. Razpored padavin po letnih časih se ne loči od ostale Gorenjske. V celoti so podnebne razmere toliko ugodne, da se je na vsem področju razvila košata rastlinska odeja in so neplodna tla omejena le na strma skalnata pobočja, deloma tudi na široke vodne struge. Ravan Sor-škega polja pokriva gozd in močno kulturno rastlinstvo. Dolinsko dno je povsod izrabljeno za polja in travnike, isto velja za gorske police, razvrščene v 2 do 4 pretrganih pasovih, ločenih po gozdnatih pobočjih. Poljanska dolina in južni del Selške obdelujeta z uspehom predvsem široka brda, kjer se zlasti v skrilavcu dobro obnaša vse kulturno rastjć. V obeh dolinah pokrivajo pobočja deloma mešani gozdovi iglavcev in listovcev, deloma pa so gozdovi izsekani za polja in senožeti (»košenine«). Čiste gozdove tvori ponekod bukev, n. pr. na Blegašu do gorne gozdne meje, drugod smreka, zlasti na manj prisojnih mestih in v višjih legah. Planinski pašniki in trate so na Blegašu nad gozdno mejo (1500 m), Ratitovec je splošno z gozdi malo obraščen. Na njem se začne planinska flora že pri 1000 m s plan. vetrnico (Anemone alpina) in laniko (Thesium). Sestava in pripadnost rastlinstva je v posameznih pasovih v glavnem ista kot v kranjskem, kamniškem in radovljiškem srezu. Nekatere redkejše rastline, ki se tu in tam dobe tudi v drugih srezih, so praprot kosmata ščitnica (Aspidi-um Brauni) na vznožju Kuka pri Sorici in v sosednjih delih radovi, sreza: navadna peruša (Onclea struthiopteris) od Železnikov do Sorice (Karavanke, Savinjske Alpe in Kuželj ob Kolpi); na Blegašu raste ilirsko-panonska klasnata zvončića (Campanula spicata). V zoogeografskem oziru pripada ozemlje po večini slovenski kraški gorski pokrajini, le deli s. od Železnikov so bolj pod vplivom triglavske pokrajine. O lovnih živalih glej srez Kranj. Selška Sora je izvrstna postrvja voda s potočno postrvjo, dočim je Poljanska že bolj nižinska postrvja voda, kjer živi tudi lipan. V Alpsko-kraškem prehodnem gorovju (od Sorice do črte Vrhnika-Logatec) je bilo ulovljenih 1. 1912. 2285 gadov in modrasov. Na Lubniku je jama Kevderc z jamsko fauno. Po Lubniku je imenovana podvrsta Anophthalmus sclimidti ssp. lubnicensis. V Sori ima svojo mejo razširjenja po obliki zelo spremenljivi polž Anphimelania hollandri. Ozemlje sreza je arheološko še malo raziskano. Slovenska kolonizacija se je izvršila zelo zgodaj. Ze 973 je cesar Oton II. podaril brižinskemu škofu Abrahamu Loko s Selško dolino in vsem ravnim svetom okrog Škofje Loke, med Idrijo, Radovljico in Bohinjem. Novembra istega leta je priključil loškemu gospostvu še Poljansko dolino. Henrik IT. je 1002 daroval škofom Stražišče in ves svet med Savo, Soro in Lipnico, kralj Konrad pa še Dovje 1033. Škofje so svoja posestva zaokrožili z nakupom zemlje v okolici: 1215 so kupili Gosteče in Pungert, 1274 pa jim je kralj Otokar II. Premysl podaril Okroglo pri Naklem. Pozneje so si škofje pridobili še žirovsko okolico, tako da je obsegalo loško gospostvo v dobi največjega razmaha vse porečje Sore in svet na d. strani Save od Krope do Mavčič. Njegove mejne točke so bile nekdanja deželna kranjsko-goriška meja od Podbrda do Spodnje Idrije, nato kraji Zerov-nica, Zavrac, Illevni vrh, Goli vrh, Lučine, Pasja ravan, Tošč, Osolnik, Sora, Medvode, Praše, Sava (onstran Save edino Okroglo in Žeje), Ovsiše, Lipnica in hribi Jamnik, Ratitovec in Možic nad Petrovim brdom. Redko naseljeni svet so škofje kolonizirali. Na Sorskem polju med Loko in Kranjem so naselili že v 10. stol. Bavarce, na katere spominjajo še danes rodbinska imena (ZicherI, Homan, Triller itd). Ob d. bregu Sore od Loke do Poljan, posebno okrog Hrastnice, so naselili Korošce, ki so pa bili Slovenci, ker 1291 srečavamo tu večinoma samo slovenska imena (Svetec, Svobodni, Valkun itd). Gozdnate predele okrog Sorice so naselili Škofje 1283 s Tirolci iz Pu-strske doline. O njih še danes pričajo rodbinska imena (n. pr. Kobler, Košir, Frelih, Taler itd.). Nemške naselbine se sredi slovenske okolice niso obdržale. Najdalje se je ohranila nemščina med Soričani. Loško gospostvo je bilo že 1160 razdeljeno na tri okrožja: okrožje Bavarcev, Korošcev in Slovencev. Urbar iz 1291 ima razdeljeno gospoščino v 15 županstev. Od 16. stol. dalje je obstajalo 19 županstev, ki so pobirala davščine in posredovala med gosposko in podložniki. Večina vasi sega že v 12. ali 13. stol. Loško gospostvo je bilo za brižinske škofe važna postojanka za poznejše pridobitve na jugu. Na Dolenjskem so si pridobili županstvo Zagrad, t. j. Belo cerkev in še 27 vasi blizu Krke, prav tako obsežno ozemlje pa tudi v Istri. L. 1803. je avstrijska vlada vsa njihova posestva v bivši Avstriji sekularizirala. Njih imetje je prešlo v drž. last. Ker so bili brižinski škofje skoraj do ukinitve fevdalstva edini zemljiški gospodje na tako obsežnem kompleksu, nimamo tu, razen par izjem, mogočnih gradov, ki jih je ostala Slovenija tako bogata. Skozi škofjeloški srez je vodila v srednjem in novem veku važna pot iz Štajerske v Italijo (Celje—Kamnik—Smlednik— Škofja Loka—Poljanska in Baška dolina—Tolmin—Čedad); ta pa je izgubila pomen glavne prometne zveze s Furlanijo, čim je bila v 17. stol. zgrajena dunajska cesta (Dunaj—Ljubljana— Trst), ki je prevzela večji del trgovine s Primorjem. Cerkveno je pripadalo ozemlje do 1751 oglejskim patriarhom in gorenjskemu arhidiakonu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Le sorška prafara je jirišla že 1461 pod ljubljansko škofijo. Prva župnija je bila ust. pred 1074 v Stari Loki in je najbrž poleg Bele cerkve na Dolenjskem najstarejša prafara v vsej Sloveniji. Iz nje so se najpozneje konec 13. stol. izločile župnije v Poljanah, Selcih in Sori. Iz teli prafara so se pozneje razvile vse ostale današnje župnije. Po ljudskem štetju iz 1931 ima škofjeloški srez 22.729 prebivalcev, samo 1019 več kot 1921. Naravni prirastek, ki bi tako ne znašal niti cele 4.7%, je v resnici mnogo večji, ker moramo prišteti številne izseljence, ki s kmetov silijo v mesta, predvsem v Kranj. Premikanje prebivalstva znotraj upravnega področja je bilo neznatno, vendar vedno v korist dolinskim naselbinam, ki razen Železnikov vse napredujejo, najbolj pa Škofja Loka. Gostota izkazuje malo manj kot 48 ljudi na km2. Ta povpreček dosegajo samo dolinske občine, hribovske na z. in j. meji stoje mnogo niže (29 na km2), daleč ga presegata obe pretežno ravninski občini (tod je gostota malone 130). Na Sorškem polju prevladujejo sklenjene, na v. izrazite »gozdne« vasi. Strnjena, vendar splošno gručasta so tudi večja dolinska središča; po gričih prevladujejo samotni kmetski dvorci, ki se večkrat ponašajo s ponosnimi zgradbami. Izjemoma segajo prave načrtne (vrstne) vasi visoko v gore (preko 1100 m), zlasti v območju Jelovice. Splošno se opira preživljanje na kmetijstvo. Velikih gozdnih posestev je 10, ostala zemlja je razdeljena na srednje kmetije. Kar zadeva kulturo tal obstaja tole razmerje: njive in vrtovi zavzemajo 5531 ha (11.1%), trav. in paš. 16.791 ha (33.6%), gozdovi 25.381 ha (50.8%). sadovnjaki 555 ha (1.1%), ostala zemlja 1717 ha (3.5%). Komaj polovica vseh njiv leži na ravnem, kjer se jim pridružuje skoraj le še borov ali mešan gozd. Hribovske njive imajo splošno težko zemljo in po rodovitnosti ne zaostajajo za dolinskimi. Poljski pridelki ne krijejo vseh domačih potreb, vendar je uvoz neznaten; za izvoz redno ostaja po več vagonov krompirja, fižola, mestoma tudi zelja in celo žita (oves, proso). Živinoreja prinaša kmetom rednejše in večje dohodke, zlasti z izvozom mleka in presnega masla, pa tudi goved in prašičev. Paša in s tem reja drobnice je izginila skoraj povsod razen na z. robu Selške doline, ki ima nad tretjino pašnega sveta. Statistika kmetskih pridelkov kaže v 4 letih od 1931 dalje naslednji povprečni pridelek: pšenice 13.500, rži 5.700, ječmena 5.300, ovsa 8.800, koruze 1.300, fižola 500, krompirja 60.000, zelja 5.700 qu. Podatki o živinoreji kažejo povsod nazadovanje, razen v reji prašičev in pri perutnini. L. 1934. je bilo- goved 11.644, konj 1.171, svinj 4.363, ovac 886, perutnine 22.362, čebelnih panjev 2.043. Gozdna površina izkazuje v ravnini kupčijsko manjvredno iglasto in mešano drevje (borovec, breza, gaber itd.), v Selški dolini pretežno visokovredni gorski smrekov gozd, v Poljanski pa malo mehkejšo jelovino, le izjemoma še macesen, pač pa mnogo pohištvenega lesa (kostanj, češnja, jpsen, javor, oreh). Prodaja lesa splošno določa kupno moč hribovskega prebivalstva. Sadjarstvo kaže v vsem ozemlju živahen razvoj, vendar je nega sadnega drevja večinoma še premajhna. Dobro izkoriščajo gozdne sadeže (kostanj, gobe, borovnice, maline, brusnice), ki dajejo važne stranske dohodke zlasti malim posestnikom. Za ostale statistične podatke prim. srez Kranj! V srednjem veku je imel okraj obilo rudarskih obratov, ki so pa v zadnjem stoletju vsi ustavili delo. Med koristnimi rudninami je važen cinober z živim srebrom pri Sv. Tomažu sz. od Škofje Loke. V permskih peščenjakih in skrilavcih nahajamo pogosto sledove bakrenih rud, ki so jih že kopali pri Novinah. Sledilne jarke so kopali tudi v Hobovškem jarku pri Novi in Stari Oselici, pri Koprivniku, pri Škofjem, v Martinjem vrhu in v okolici Škofje Loke. Pri Novinah nastopa poleg bakrenih kršcev tudi svinčeni sijajnik s srebrom, redkeje bakreni sijajnik ali kršeč. V jurskem skrilavcu na Vancovcu pri Železnikih dobimo manganov skrilavec z železno rudo, ki so jo nekdaj pridno izrabljali; danes obrat stoji, dasi je plast manganovega skrilavca dva metra debela. V istem jurskem skrilavcu je pri Zalem Logu velik kamnolom za strešnike. Na Kamnitniku pri Skof j i Loki daje oligocenski konglomerat prvovrsten gradbeni kamen. Z njim so obzidavali karavanški predor. Pri llotovljah dobivajo lep rožnat marmor, ki pripada najbrž rabcljskim plastem. Industrija se je razmahnila edinole v okolici Škofje Loke, kjer ima stare jarmenike za predelavo lesa, nekaj novih tovarn za tekstilne izdelke, velik valjčni mlin, tovarno turbin, mlinskih strojev, klobukov. Manjši strojni obrati so raztreseni po obeh dolinah, ki imata tudi večje število vodnih žag, mlinov in elektrarn; v zvezi s KDE je edino žirovska elektrarna na Fužini. Obrt ima toliko obratov kot v malokaterem drugem srezu (559 v 1. 1936.). Domača obrt je razširjena povsod (ogljar-stvo, košarstvo, glavnikarstvo, gojenje sadik, čipkarstvo, žga-njekuha). V trgovini se močno pozna zastoj, ker je drž. meja odvzela srezu značaj prehodnega ozemlja na goriško stran. Največ prometa daje trgovina z lesom in kmetijskimi pridelki. Dovoz k drž. cesti oskrbujejo tri ban. ceste, ki se drže vodnih tokov. Avtobusne zveze do žel. postaje Škofja Loka iz obeh dolin; iz Poljanske doline tudi do Ljubljane. Selška dolina po- greša cestne zveze tako na bohinjsko kot na savsko in poljansko stran; za prvo je na razpolago naravni prehod v višini 1287, za obe drugi pa v višini 691 m. Tujski promet je razvit na vsem ozemlju, tako od Škofje Loke do Sore, v Selški dolini (tu imata vodstvo Cešnjica in Sorica) in skoraj po vsej Poljanski dolini (zlasti v Poljanah, Srednji Gorenji vasi). Izletna in gorska pota so povsod skrbno zaznamovana; postojanke SPD imata Ratitovec in Lubnik. Občina Javorje nad Škofjo Loko Preb. 1000, hiš 181, posest. 73. koč. 92, najem. 12. Površina 2565 ha: njiv in vrtov 258, trav. in paš. 920, sadovnjakov 28, gozdov 1307, ostalo 52. Občina zavzema izključno gorski svet j. pod najvišjimi razvodnimi grebeni med Selško iu Poljansko dolino (Blegaš 1562 m, Koprivnik 1389 m, Mladi vrh i.370m, Stari vrh 1205 m, Božičev vrh 728 m). Razčlenjena grmada Ma-lenskega vrha z vitkim vršičem (1050m) deli ozemlje v dve kotlasti krajini; iz z. odvaja vodo tesna Logarjeva grajia v Ilotaveljščico, bolj odprta in večja v. kotanja pa se odpira k Ločilnici. J. obč. mejo tvori lok od prevala med obema odtokoma (vas Malenski vrh) na vrh Blegaša in na najnižji pre-hod med obema dolinama, Predole (691 m). Drugi prehodi v Selško dolino so kljub večji višini zložnejši in uporabnejši (Brdo 1143m, Crni Kal 1107m). Vse naselbine so majhne in navezane na jirisojne pobočne police. Plodna prst menjava debelino, j>a tudi kakovost od težke ilovnate do puste peščene. V obsežnem gozdu izpodriva smreka bukev do najvišjih leg. Izvoz lesa je skoraj eksistenčni pogoj. Rednejše dohodke daje živinoreja, ojirta na dobre travnike in višje »košenine«, ki segajo do 1389m visoko. Pašniki, tudi na Blegašu, so zelo opuščeni. Rede ovce (le j>o gorah), pincgavsko govedo, povsod še prašiče. Pridelki gredo na trg v Škofjo Loko in Kranj, mleko tudi na Bled in v Ljubljano. Gospodarske organizacije manjka, kar posebno čuti še sadjarstvo, ki ima tod lepe pogoje. Le izjemoma gredo na trg poljski pridelki (krompir, oves); večinoma živež dokupujejo. Uspevajo vsa žita razen koruze. Stranski dohodki prihajajo iz domače obrti (čipke), gozdnih sadežev, žganjekuhe, delavskega in obrtnega zaslužka. Sezonski delavci, jirecej izseljencev, prej v Ameriko, zdaj v tovarne (Kranj). Prom. zvezo posreduje ban. cesta Škofja Loka—Poljane, na v. tudi ban. cesta na Selško dolino; povsod dvakrat dnevno avtobus. Dovoz po trdnih obč. potih, za izletnike in smučarje zaznamovana pota. Mnogo etnograf, posebnosti po prostornih kmetskih poslopjih. Občina nima elektrike in stalne pošte. Zelo bogat občinski in v Blegašu zasebni lov (srne, zajci, jazbeci, lisice, jerebice, divji petelin). Cetena ravan, 53-8-4-2-2. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 7.5 km, zdr Trata 11 km, fin Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka 21 km, o š žup Javorje 3 km. Nm 914 m. Gručasta vas v zatišni, plitvi in vodnati kotanji v zgornji j. terasi Starega vrha (1205 m) pod prehodom v Selško dolino. Kmetijstvo; žito ne zadošča vsem potrebam, preostaja pa živinorejskih (drobnica) in gozdnih jiridelkov. Na kmetskih domovih je mnogo starinskih zanimivosti (freske Jerneja iz Loke). Dostop po obč. poti na Javorje, do ban. ceste v Poljanah 7.5 km. Podr. cerkev sv. Brikcija je preprosta baročna stavba iz zač. 18. stol., predelana iz poznogotske osnove. Freske Jerneja iz Loke, zlat oltarček. V kraju je bil doma Krek dr. Gregor (1840—1905), univ prof. v Gradcu, znamenit slavist. Dolenčiče, 104-17-7-8-1. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand pTt Poljane 5.4 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 20 km, o š žup Javorje 0.9 km. Nm 650 m. Gručasta vas v uleknini z. za gričkom z javorsko farno cerkvijo. Raz-teguje se v smeri poti v Sevnico, slikovito prepadno grapo z dvema mlinoma. Težka zemlja, mnogo studencev. Poljski pridelki izdatni; za prodaj živina, les, gozdni in vrtni sadeži. Domača obrt, zlasti čipkarstvo. Vas leži tik ob dobri obč. poti na Poljane, do ban. ceste 5 km. Tu se je rodil Ažbe Anton (1862 do 1905), vodja slovite slikarske šole v Monakovem. Dolenja ravan, 14-3-2-1-0. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 6.5 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 21 km, o žup Javorje 5.8 km, š Malenski vrh 1.9 km. Nm 680 m. Majhna naselbina nad teraso (»ravan«) v strmem z. pobočju Malenskega vrha (1050 m). Večji del zemljišč, predvsem gozd, leži preko grape v Blegašu. Dohodki iz mešanih gozdov in živinoreje. Izvoz čajnega masla. Veliko sadja. Dovoz preko vasi Malenski vrh do ban. ceste v Poljanah 7 km. Mlin, žaga. Tu se je rodil Jereb Gregor (1845—1893), nar. delavec v Trstu in pisatelj biografij. Dolenja Žetina, 86-17-6-9-1. Sr so du Škofja Loka 21 km žand pTt Poljane 9.6 km, zdr Trata 10 km, fin Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o š žup Javorje 5.7 km. Nm 820 m. Leži nad raztrgano spodnjo teraso pod Koprivnikom (1389 m) in v krčevini ob njenem robu. Obilo vodnih izvirov; v obeh grabah pod vasjo opuščeni mlini. Kmetijjstvo goji poleg zadostnega žitnega pridelka lejjo bohinjsko govedo in ovce. Vaški pašniki vrh Blegaša. Prodajajo živinorejske pridelke in les. Čipkarstvo in gozdarstvo. Prometna zveza jireko Javorjev na ban. cesto v Poljanah. Gorenja ravan, 28-6-3-2-1. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 6.5 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 21 km, o žuj) Javorje 5.5 km, š Malenski vrh 1.8 km. Nm 765 m. Hiše stoje v vrsti ob poti na robu zgornje z. terase v Malenskcm vrhu (1050m), razvrščene ob studencih. Obsežne košenine. Prebivalce hranijo njive, primanjkljaj krijeta gozd in živinoreja. Dostoji z vozom na Malenski vrh in Volčo, do ban. ceste 7 km. Gorenja Žetina, 97-17-8-6-1. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand pl't Poljane 10km, zdr Trata 10 km, fin Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 238 km; o š žuji Javorje 5 km. Nm 960 m. To najvišjo naselbino v občini sestavljata dve skupini hiš, večja strnjena na gorski terasi pod Koprivnikom (1389 m), druga v okolici znana kot Brinje, po postanku mlajša in razbita, že na pobočju Mladega vrha (1370 m) nad prelazom llle-višče (865 m). Izredno prisojna lega, težka zemlja, razsežni travniki (košenine do vrha Koprivnika) in jiašniki, bogat jelov in bukov gozd. Izvažajo les, govedo in drobnico, maslo, sadne in gozdne pridelke. Važen vozel turistovskili poti: iz Javorjev in Poljan na Koprivnik in Blegaš, dva prehoda v Selško dolino (čez Kal, z zadnjim dobrini studencem pod vrhom Blegaša in preko Brda). Nad z. skupino hiš dela potočič dvojen slap. Stavbinsko zanimiva poslopja iz 18. stol. Dostop po zložni obč. poti na Javorje, od ban. ceste v Poljanah dobrih 10 km. Na ravnici pod Koprivnikom (»pod srednjim brdom na Burnizi«) so kopali v 17. stol. železno rudo in jo spravljali preko Kala in Far. potoka v Železnike. Jarčje brdo, 27-5-3-1-1. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand pTt Poljane 9 km, zdr Trata 12 km, fin Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 17.8 km, o š žup Javorje 4 km. Nm 655 m. Razbito selišče na v. robu Starega vrha (1205m). Izvoz živine, čaj. masla in jelovega lesa. Prometno teži na Selško dolino, do ban. ceste preko Luše 5 km. Na Javorje vodi položna obč. pot. Podr. cerkev sv. Valentina ob turist, poti iz Selške v Poljansko dolino in na Blegaš je prostorna stavba, v okraju znana božja pot. Prvotno cerkev iz 17. stol. je v uspelem novogotskem slogu prezidal 1854 Mollinaro; zvonik iz 1728 in vhod je ostal stari; nov je presbiterij in obok. Veliki oltar iz 1907 je izdelal kipar M. Peternel iz Selc. Slike Jan. Šubica. Kipi iz stare gotske cerkve pri Mežnarju v zidnih vdolbinah. Javorje, 185-36-14-20-2. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 5.5 km, zdr Trata 9 km, fin Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 20.8 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1905, 2 odd. Jav. knjiž., RK, PRK. Nm 695 m (pri cerkvi, vas 740 m). Jedro vasi v plitvi kotanji sv. od farne cerkve. Kmetijstvo nudi za prodaj nekaj živine in presnega masla, domača obrt pa file in idrijske čipke. Prisojna lega. Jelovi gozdi v bližini, ugodni pogoji za klimatsko zdravilišče. V okolici lepa smuka. Najpripravnejši sestop in dostop na Blegaš (2% ure), na Malenski vrh (1050 m, 1 uro), več prehodov iz Selške v Poljansko dolino. Dostop do avtobusne zveze v Poljanah i1/, ure, v Selški dolini 1% ure. Razgledna pot po grebenih na Škofjo Loko 31/, ure. Do koče na Lubniku 2% ure. Gostilna s tuj. sobami, nekaj obrtnikov. Po urbarju loškega gospostva iz 1291 je bil tu sedež javorskega županstva s podrejenimi kraji: Volča, Podobeno, Lomi, Delnice, Jelovica, Dolenja in Gorenja Žetina, Murave, Javorje, Podvrli, Četena ravan, Za Prevalom, 1584 pa še Domačejek. Župnija Javorje nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 752 duš Pokopališče. Zuima cerkev sv. Tilna (Egidija). Sedanja cerkev je na gotski podlagi 1. 1710. zgrajena baročna stavba, restavri-rana in povečana 1924. Oltarje je izdelal Štefan Šubic, kipe M. Bradaška, glavno oltarno sliko in sv. Družino Jan. Šubic, križev pot Layerjev. Cerkev je bila prvotno podr. poljanske prafare; 1788 je postala lokalija, 1875 pa župnija. V kapelici sredi vasi lepa pozuogotska Pieta. V Javorjih se je rodil Jeran Luka (1818—1896), kanonik, pedagog in nabožni pisatelj. Jazbine, 61-11-4-7-0. Sr so du Škofja loka 18 km, žand pTt žup Poljane 5.5 km, zdr Trata 9 km, fin Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 20.8km, o 4.5 km, š Malenski vrh 1 km. Nm povpr. 690m. Vas je prislonjena v južno pobočje Malenskega vrha (1050m). Sončne njive, strme senožeti in šibak gozd (precej dom. kostanja); za prodaj nudi nekaj živinoreja. Poleg kmetov gozdni delavci in obrtniki. Dovoz po vaški poti na Malenski vrh, do ban. ceste v Poljanah 5.5 km. Podr. cerkev M. b. na Malenskem vrhu je baročna, svetla in prostorna zgradba iz zač. 18. stol. (na svodu letnica 1703); glavni oltar je izredno lep, zapoznel zlati oltar (iz 1788); je po renovaciji 1862 izgubil precej rokokojskega okrasjp. Glavna slika Vnebovzetja je delo Layerjeve šole, v stranskih oltarjih Šubičevi sliki (Štefanov sv. Andrej. 1881, Alojzijev sv. Tomaž 1892). Po stenah ostanki gotskih sklepnikov in kijx)v iz prvotne gotske cerkve. Jelovica, 36-6-3-2-1. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand pTt žup Poljane 9 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o 6 km, š Malenski vrh 4 km. Nm 890 m. Leži na veliki j v. terasi v blegaškem rebru; 2 hiši »Za robom« loči od ostalih apniška pečina, za njo potoček z opuščenim mlinom. Ilovnate njive, izvrstna paša. Slab žitni donos, živinoreja, zlasti reja ovac, poljsko in gozdno delo. Dobra gozdna pot spaja vas s Hotavljami, do ban. ceste 8 km. Na Blegaš vodi tu zanimiva varianta turist, poti preko Prve ravni (1205 m). Krivo brdo, 24-3-2-1-0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand pi t Poljane 11 km, zdr Trata 15 km, fin Gorenja vas 15 km, žel Škofja Loka 18.8km, o š žup Javorje 8 km. Nm 585 in 720 m. Hiše stoje v 2 skupinah na zložnejših policah Krivega brda (885 m), blizu potočka, ki odvaja vodo v Lušo. Tla so priklad-nejša z.a gozd (zvečine listovci) in travnike kot za njive. Sadje, kostanj, maline, borovnice, gobe. Redni promet preko Luše k ban. cesti (5 km). Tod odvažajo les, živino, surovo maslo, jajca, deloma žganje. Malenski vrh, 78-14-2-10-2. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand pTt žup Poljane 5 km, zdr Trata 6 km, fin Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 20 km, o 5 km, š v kraju, ust. 1905, 1 odd. PRK. Vodovod. Nm 705 m. Glavno selišče v »Gori« Malenski vrh (1050 m), na njenem j. dolgem slemenu, ki prehaja v Brda (762 m). Krajevno važno križpotje v prevalu med Ločilnico in Hotaveljščico. Kmetsko jedro leži na najvišji ravninici, kočarji so razvrščeni ob njej in ob poti na robu preval-nega hrbta. Plodnejše njive pripadajo kmetijam, po bregeh strme kočarske njive, travniki in sočni gozdovi, zlasti jelovi. Nekaj obrtnikov in gozdnih delavcev. Dobra pot skozi Volčo do ban. ceste v Poljanah; zaznamovana pot na Blegaš. Smuški teren. V vasi znamenje s Tuškovimi freskami. Mlaka, 49-9-3-6-0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand pTt Poljane 8 km, zdr Trata 12 km, fin Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 18.8 km, o š žup Javorje 5 km. Nm povpr. 750 m. Leži na spodnji terasi Starega vrha (1205 m). V ilovnatih travnikih voda na mnogih krajih zastaja, njive so v bolj suhem svetu. V prodaj gredo živinorejski in sadni pridelki, les, surovo maslo, čipke. Promet se razdeljuje na obe dolini, do ban. ceste 7.5 km. Murave, 62-13-4-9-0. Sr so du Škofja Loka 18.5 km, žand pTt Poljane 5.5 km, zdr Trata 9 km, fin Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 21.3 km, o š žup Javorje 0.5 km. Nm 790 m. Vas je razpostavljena v dveh gručah ob straneh nizkega grebena, ki deh dolenjo starovrško stopnjevino sz. od Javorjev. Površje je močno razgibano, zlasti v območju lepih, jelovih gozdov in travnikov. Poleg kmetov obrtniki in delavci. (Mlinarstvo, izdelovanje cementnih izdelkov, opeke, čipkarstvo, streharstvo, čebelarstvo, žganjekuha). Dostop po obč. poti na Javorje, od ban. ceste 6.5 km. Podvrh, 45-9-4-5-0. Sr so du Škofja Loka 20 km, žand pTt Poljane 7 km, zdr Trata 11 km, fin Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka 22.8 km, o š žup Javorje 2 km. Nm 900 m. Leži na j. strani Starega vrha. Visoka terasa tvori tu trikotno ravnico z njivami in strmim robom. Položaj in gospodarstvo kot v Gor. Zetini^ in Četeni ravni. Dostop z vozom. Pri kmetu Strgarju na hiši ohranjene freske Jerneja iz Loke. Zapreval, 51-7-4-3-0. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand pTt Poljane 9.5 km, zdr Trata 13.5 km, fin Gorenja vas 13.5 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o š žup Javorje 4.5 km. Nm 820—910 m. Leži na položnem delu gornje starovrške terase, sv. od vrha. Izrazito kmetsko selišče, podobno Podvrliu. Poleg kmetskega dela gozdni posli in lesna obrt. Dostop iz obeh dolin, običaj-nejši na Lušo, kjer je do ban. ceste 8 km. Občina Oselica sedež Fužine Preb. 2112, hiš 398, posest. 168, koč. 227, najem. 9. Površina 5462 ha: njiv in vrtov 680, trav. in paš. 1830, sadovnjakov 22, gozdov 2800, ostalo 130. Občina leži v goratem obmejnem pasu od Blegaša (1562 m) do vrhov Koprivnika (918 m) na j. Na v. seče meja dvakrat Poljansko Soro, tako da oklepa še Kladje na d. bregu, izloča pa Hotavlje, največje križišče potov za ta del Polj. doline. Tudi sicer je meja neprimerna; na s. sega še na selško stran (Blegašar in del Davče), na j. izključuje nekaj domov (enklava Javorjev dol ob drž. meji spada obč. Žiri). Tako obsega občina 3 skoraj ločene predele: jz. pobočje Blegaša z apniško planoto Makovico do topliške prelomnice, široke skrilaste planjave Ermanovčevih slemen (Stara Oselica) ter dolini Sovodnjice in Polj. Sore. Vode zbira le Polj. Sora in sicer: Sovodnjico (Hobovščico), ki doteka od onstran meje in iina radi skrilastih tal široko strugo in zložne bregove, ter Hotaveljščico, slednja sprejema Voljaščico (z izvori v Blegašu) in Kopačnico, ki izvira na ital. strani, nakar se skozi divje topliške tesni prebije na v. Vasi v hribih imajo skoraj izključno raztresene velike kmetske domove, zgoščene najbolj v Lesko-vici. V dolinah prehajajo raztegnjene vrstne vasi v gručasta selišča, kjer se kmetskemu življu pridružuje obrtnik. Rudarstvo ob Hobovščici in Kopačnici je zastalo. Poljski donos radi močne ekstenzivnosti pri velikih kmetijah ne odgovarja posejani površini; hrano uvažajo za tretjino leta. Močnejša je živinoreja, ki goji pinegavsko pasmo, polovico manj pa prašiče, še manj ovce. Najboljše trate daje apniški svet, v skrilastem prerašča travnike vresje. Redni dohodek daje presno maslo, ki ga oddajajo preko mlekarne v Sovodnju na ljubljanski trg, deloma po hotoveljski mlekarni na Sušak in Bled. S. apniški del je splošno siromašnejši. V gozdu prevladuje v sredini hrast in bukev, na s. in j. jelovina. Sadjarstvo je šibko, nudi le za bom mošt in žganje; suše le hruške in češnje. Čipkarstvo propada. Gozd daje večjie množine kostanja, gob, borovnic, brusnic in brinja. Obsežna zasebna in obč. lovišča. Glavna prometna žila je ban. cesta v Škofjo Loko; v prečno smer vodita k drž. meji ban. cesti llotovlje—Podpleče in Trebija—Sovo-denj. Dovoz nanje oskrbujejo redka obč. pota. Dvojna dnevna avtobusna in dvakratna tedenska tovorna avtomobilska zveza s Školjo Loko, oz. Ljubljano, vendar je promet radi daljave šibek. Manjka tudi lastna pošta. Za letovanje so primerne vasi ob Polj. Sori. Davča (Leskovška Davča), 43-8-2-6-1. Sr so du Škofja Loka 35 km, žand zdr fin pi t Železniki 15 km, žel Škofja Loka 38 km, o 17 km, š žup v kraju. Sola ust. 1896, 1 odd. Nm 1000 do 1100 m. Po drž. meji od soseske Leskovice ločeno ozemlje v pobočju Črnega vrha (1304 m), veznega slemena med Blegašem in Poreznom. Kmetijstvo in zlasti gozdarstvo. Dovoz od Davči in Zali, do Leskovice le pešpot. Na specialkah označeno selišče Davča v jz. jx>bočju Ermanovca ne obstaja. Debeni, 40-8-4-4-1. Sr so du Škofja Loka 24.8 km, žand o Fužine 6 km, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 23 km, š žup Leskovica 5 km. Nm 680 m. Gručasta naselbina nad Voljaško grapo v j. blegaškem predgorju. Kmetska posest zavzema položnejše v. predele Makovice (918 m); kočarji imajo svoj svet in hiše v strminah. Njive ne zadoščajo. Izdatnejša je živinoreja; jelov in mešan gozd. Postranski zaslužek dajejo gobe, lesna obrt in čipkarstvo. Obč. pot na Le-skovico in Hotavlje (1 uro). Fužine, 118-23-11-12-2. Sr so du Škofja Loka 22.9 km, žand o v kraju, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 23 km, š Trebija 1 km, žup Stara Oselica 4 km. Ban. elektrarna. Nm 465 m. Leži ob začetku ban. ceste Fužine—Savodenj —Cerkno, z jedrom v trikotnem pomolu med Polj. Soro in izlivom Sovodnjice. Nekdanje fužinarsko selišče za bakreni in železni rudnik, v sosednjih Hobovšah se je obdržalo kot prometni in obrtni kraj, oprt na obilje vodnih sil. Kmetska zemlja sega visoko v strmo reber in položnejše police Kranjskega brda (859 m). Polovica prebivalcev išče zaslužka v obrti, prometu, dnini in javni službi. Prometne zveze veliko trpe spričo posipnega skrilavega ozemlja, ki ga rušita obe vodi. Cesta proti Sovodnju je po povodnji 1927 izklesana v trdne apnene stene. Dve žagi, mlin, gost. in trg., izdelovanje cementne opeke, Hidrocentrala 2iri-Fužine ob Polj. Sori, ki jo je zgradila 1924 Elektr. in gospod, družba Ziri, je obratovala le 7 mesecev, ker je povodenj odnesla betonski in naslednje leto že nov leseni jez. L. 1926. je voda porušila cevovod; gospodarsko katastrofo je preprečil lj. oblastni odbor, ki je napravo obnovil, dokler je ni prevzela 1933 banska uprava in vključila v KDE. Zajema vso Polj. Soro z 32,5 m visokim jezom z ribjo stezo in 3 zatvor-nicami. Dve turbini v obratnem prostoru izvajata pri 23 m padcu 300 in 218 IIP. Poleg bližnje okolice oskrbuje s tokom Ziri, Vrhniko, Logatec, Planino, Rakek in Cerknico. Hobovše, 103-17-6-11-0. Sr so du žel Škofja Loka 32 km, žand o Fužine 3 km, zdr Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š žup Stara Oselica 3 km. Nm 520—560 m. Raztresena vas na L bregu Sovodnjice, v razširjeni soteski med St. Oselieo in Koprivnikom. Osojna lega. Glavni dohodek iz živinoreje in lepih gozdov. Nekaj močnejših kmetskih domov. Ostale preživlja lesna in domača obrt. Žage, mlin, gost. s prenoč. V v. delu vasi ostanki rudnikov. Kladje, 106-17-8-9-1. Sr so du žel Škofja Loka 26.7 km, žand o Fužine lkm, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, š Trebija lkm, žup Stara Oselica 4km. Nm 520—800m. Raztresena kmetska naselbina v dveh policah Kovšakovcga griča (760 m) in na sz. robu Zirovskega vrha nad Fužinami in Trebijo. Obsežne njive, mnogo manj travnikov, nekaj mešanega gozda. Srednja posest, izvoz živino in lesa. Dovoz le z lahkim vozom na Fužine, do ban. ceste 2km. Lepa gozdna pot proti Trati in Zirem. Med njivami vrh slemena (primerno za smuko) razkošen razgled. Kopačnica, 83-17-6-11-1. Sr so du žel Škofja Loka 23.9 km, žand o Fužine 7 km, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, š žup Leskovica 3 km. Nm povpr. 535 m. Leži na obeh straneh istoimenskega potoka, pravokotno na ban. cesto Hotavlje—Pod-pleče, v soteski med Tičjim brdom in Makovico. Hiše so odmaknjene v strme bregove, porasle s travo in pičlim gozdom, njive leže na prisojnem jugu, kjer so močnejše kmetije. Mala obrt in delavski zaslužek. Skozi naselje vodi obč. cesta na Leskovico. Potok Kopačnica je znan po izvrstnih postrvih. Koprivnik, 251-45-22-23-0. Sr so du žel Škofja Loka 27.7 km, žand o Fužine 3 km, zdr Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š žup Nova Oselica 4 km. Nm 515—810m. Raztresena brdarska vas na d. bregu Sovodnjice. Glavno kmetsko selišče je razvrščeno po slemenih in rupah planote istega imena, obrtni del ob potoku nasproti Ilobovšam. Koprivniška planjava sega preko 900 m visoko, onstran meje nad 1000 m (Prapretno brdo 1006 m). V ozemlju se prerivajo apnenčeve in skrilavčeve plasti in se slikovito menjavajo polja in travniki, sadni vrtovi in gozdi. Glavni dohodek daje živinoreja, pomožni pa macesnov, smrekov in bukov les. Sadje (pozne češnje, žganjekuha), gozdni sadeži, lesna in domača obrt. Vabljive krajevne lepote, planinska flora, starinske hiše in smuški teren. Dovoz z vozom od ban. ceste na Fužinah, v Sovodnju ali na Selu pri Zireli (povpr. 3 km). Dve vodni žagi. Laniše, 94-16-6-10-0. Sr so du Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 6km, zdr Trata 12 km, fin pTt Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 31 km, š Savodenj 1 km, žup Nova Oselica 2 km. Nin okr. 640 m. Obmejno selišče v gorski dolinici j. od Sovod-nja, med vznožjem Bevkovega vrha (1050 m, v Italiji) in z. robom Koprivnika (kota 810m). Krajevno važen preval med Sovodnjico in Idrijco. Razmetana vas, pripada obema državama, več dvolastnikov. Svet je prikladnejši travnikom in gozdu kot njivam. Dohodke dajejo presno maslo, govedo, prašiči in gozd (macesen, smreka, bukev). Udoben dovoz po obč. cesti iz Sovodnja (1.3 km od ban). Leskovica, 154-27-9-18-0. Sr so du žel Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 10 km, zdr trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š žup v kraju. Šola (zasilna) ust. 1851, 1 odd. Vodovod. Nm 804m. Podolžna gručasta vas z lepo sončno in razgledno lego v večji planjavi jz. pobočja i>od Blegašem (1562 m). Važno stikališče in križišče gorskih potov, ki vodijo iz Cerkna nad dol ino Kopačnice v Voljaško grapo, iz doline v Blegaš in preko prelazov ob Črnem vrhu (1304 m) v Davčo in Selško dolino. Venec dokaj plodnih njiv prehaja na s. in v. v senožeti, ki so v okviru gozdov. Glavni vir dohodkov in živinoreje; nekaj kmetov pase govedi in ovce po Blegašu. Gozdna veleposest Fr. Hajnriharja. Domačini zaslužijo kot gozdni delavci. Poleg žga-njekuhe in ogljarstva se komaj še vzdržuje čipkarstvo. Obč. cesto, ki se odcepi od ban. v Kopačnici (3 km), dopolnuje zasebna do Hajnriharjeve žage (skoraj 1000 in), obe dostopni za lahke avtomobile. Poleg blegaške ture (l'A ure) zanimiva gorska pot skozi senožeti na Jelovico, Zetino in Javorje (3 ure). Zd rava voda. Gostilna s tujskimi sobami. Župnija Leskovica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 365 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Urha je baročno prenovljena poznogotska stavba, posvečena 1517. Kamnit veliki oltar izdelal J. Vurnik (1879), gl. slika je Groharjeva (1896). Cerkev je bila sprva podr. poljanske prafare, iz katere se je izločila 1762 kot vikariat. Bene-ficiatura je obstajala pri cerkvi že od 1753. Ob jožefinski reformi je postala lokalija, prava župnija 1853. Patronatske pravice so izvrševali do 1803 škofje, nato graščina Loka. V L. sta se rodila: Ceferin Luka (f 1805), slikar; Krek dr. Miha (r. 1897), odvetnik in politik, minister. Mrzli vrh, 48-8-6-2-0. Sr so du žel Škofja Loka 35.3 km, žand o Fužine 5 km, zdr Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, š žup Ziri 4 km. Nm povpr. 780 m. Leži tik ob drž. meji j. od Sovodnja v širokih policah pod z. vrhom Koprivnika (810 m). Kmetije z obsežnimi košenicami in šibkim gozdom. Dostop z vozom od Sovodnja, do ban. ceste 2—3 km. Nova Oselica, 40-9-3-6-0. Sr so du žel Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 7 km, zdr Trata 13 kin, fin pTt Gorenja vas 13 km, š Savodenj 3 km, žup v kraju. Kat. prosv. d. z gled. odrom. Nm 810 m. Razmaknjeno selišče na prisojnem jv. slemenu Cerkljanskega vrha (953 m, v Itak) in nad d. bregom gornje Sovodnjice. Zemljišča segajo preko drž. meje, lepi jelovi gozdi zvečine v strmejšem s. pobočju. Dohodki iz živinoreje. Do ban. ceste Trebija—drž. meja pri Sovodnju obč. cesta. V govorici, noši in običajih se ljudem pozna tolminski izvor. Po višinah pri Novi Oselici je potekal rimski obrambni zid med Italijo in Panonijo (»Šance«), Sledovi so še vidni. Brižinski škofje so kraj kolonizirali v 2. pol. 16. stol. Po urbarju iz 1560 je bil tu sedež županstva Nove Oselice, ki so mu bile podrejene naslednje vasi: Nova Oselica, Lanišče, Jazne, Mrzli vrh, Novake, llobovše in Sovodenj. Župnija Nova Oselica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 594 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Nep. ima slikovito lego vrh griča. Sredi 18. stol. močno prezidana starejša zgradba. Lična oprava, kamenit vel. oltar baje iz nekega oglejskega samostana. Cerkev je bila prvotno podr. župnije v Cerknem; 1764 je postala samostojen vikariat. Patronatske pravice je za škofi prevzela 1803 graščina Loka. Glavni del župnije je ostal pod Italijo. Iz N. O. je bil doma Peternel Miha (1808—1884), duh., prvi ravnatelj ljublj. realke, eden prvih slov. prirodoslovcev in geografov. Podgora, 155-32-6-26-0. Sr so du žel Škofja Loka 19.2 km, žand o Fužine 5 km, zdr Trata 4 km, fin pTt Gorenja vas 4 km, š žup Stara Oselica 4 km. Nm 430 m. Razmaknjena gručasta naselbina v dnu plitve kotlinice pod vznožjem planin Ključja (851 m) in Bele. Pori vasjo in ban. cesto strmi, slikovito raz-orani levi breg Polj. Sore. Preko teras vodi stara cesta, ob njej starinsko poljsko znamenje in kamnolom. Visoko ležeče obsežne senožeti, šibek gozd v strminah. Močna živinoreja; nekaj obrtnikov in delavcev, čipkarstvo. Prometna, sončna lega, več naravnih kopališč in smuški tereni. Gostilna s tujskimi sobami. Podjelovo brdo, 183-34-14-20-0. Sr so du žel Škofja Loka 32.4 km, žand o Fužine 7 km, zdr Trata 7 km, fin pTt Gorenja vas 13 km, š Savodenj 2 km, žup Nova Oselica 4 km. Nin 640 do 880m. Skupina samotnih kmetij, mešanih s kočarji, nad Sovodnjico v j. pobočji Vrhovčevega griča (1047 in, v It.). Drž. meja je oddelila '/a vasi Italiji. Skrilavčev svet, polje na dveh polkrožnih policah, okrog mešan gozd. Živinoreja uspešno goji pinegavsko pasmo; izvoz presnega masla, goved in prašičev na ljubljanski trg. Čipke. Mlin. Mlekarna in avtomobilski tovorni prevoz. Savodenj (Sovodenj), 153-32-4-28-0. Sr so du žel Škofja Loka 26,7 km, žand o Fužine 5 km, zdr Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, š v kraju, žup Nova Oselica 2 km. Šola ust. 1925, 3 odd. Sok. jav. knjiž., PRK, PJS, SKJ, Strel, druž., DKfid, Prosv. d. Elektrarna. Nm 592 m. Leži v kotlinici, v kateri So-vodnjica zbira prve dotoke, ob važnem obmejnem križišču potov. Kotlina je najbolj odprta na z. stran; ne v. večje strmine Koprivnika in Ermanovca, med njima soteska proti Fužinam z ban. cesto II. reda. Cesta se nadaljuje preko meje na Cerkno (12.5 km), v dolino Idrijce pa vodijo le kolovozi (zračna črta 3.5 km). Obilo vodnih sil; domača in poklicna obrt ter trgovina. Sušnikov bakreni rudnik »Slovenija« je obratoval še do 1870. Zdaj večinoma počiva. Vsebuje bakren sijajnik, kršeč in malahit. Rudni skladi ob Sovodnjici imajo preko meje zvezo na Škofje nad Cerknom (974 m). Skoraj 2/3 kulturne površine jiokriva zvečine jelov gozd. Poljskim pridelkom škodi močvirna in senčna lega. Mlekarna. Gostilni s tujskimi sobami, več trgovcev in obrtnikov. Stara Oselica, 374-73-52-19-2. Sr so du žel Škofja Loka 27.5 km, žand o Fužine 2 km, zdr Trata 7 km, fin pTt Gorenja vas 7 km, š žup v kraju, šola ust. 1914, 1 odd. PRK. Prosv. d. Nm (pri cerkvi) 722 m. Skupno ime za vrsto gorskih zaselkov in samotnih kmetij v območju Ermanovca (1026 m) in Planine (851 m), med dolinama Kopačnice in Sovodnjice. Z. stran se približuje že drž. meji, povsod je od kraja do kraja vasi nad uro hoda. Tod so v dolomitu vidni že kraški pojavi (Homo-vee!). Domovi po prisojnih slemenih in 4 policah (600—900m). Obseg kmetij se je zmanjšal, poj>olnih je samo še 27, druge so prešle na malo jiosest. Njive preživljajo mestoma slabo, živinoreja donaša srednje, malone polovico površine pa zavzema lep gozd (smreka, bukev, hrast in nekaj kostanja). Dostop le z lahkim vozom. Do ban. ceste največ 4 km. Zanimivi domovi in pestra flora. Župnija Stara Oselica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 941 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Pavla je bila svoj čas posvečena sv. Mariji in Pankraciju. Napis na zvoniku jo datira z 1. 1102. Sedanja stavba je iz 2. pol. 17. stol. (tip z gr-basto streho). Prvotno podr. poljanske prafare je postala 1753 vikariat, 1785 lokalna kaplanija, 1875 župnija. Patronatske pra- vice kot Leskovica. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici, poslej ljubljanski škofiji. Studor, 43-12-5-7-0. Sr so du žel Škofja Loka 27.7 km, žand o Fužine 9 km, zdr Trata 8 km, fin pTt Gorenja vas 8 km, š žup Leskovica 1 km. Nm 620—670 m. Raztresena naselbina v ulekninah s. od Makovice (918 m). Žitni donos v plitvi prsti je šibak, večina zemlje pripada travnikom; bukovi in jelovi gozdi. Prometno teži na Hotavlje, od ban. ceste 5 km. Skozi vas obč. pot iz Voljake v Leskovico. Trebija, 84-20-4-15-1. Sr so du žel Škofja Loka 21 km, žand o Fužine l km, zdr Trata 5 km, fin pTt Gorenja vas 5 km, š v kraju, žup Stara Oselica 2 km. Šola ust. 1891, 2 odd. Gosp. nad. š. PRK, PJS, Gas. Nm 435m. Raztegnjena vas nad ban. cesto v. pod Staro Oselico. Važen prometni kraj, kjer se odcepi cesta 11. reda proti Sovodnju in stara tovorna pot po slemenih na Cerkno. Jedro leži ob Trebišniku, posamične hiše pa visoko v bregeli. Polje v prisojnih stopnjevinah, više bukovi in jelovi gozdi, v šibki prsti po Planini strme sončne senožeti. Del vasi se preživlja z obrtjo in težaškim delom. Trgovina, dva mlina. Občina Poljane nad Škofjo Loko Preb. 1887, hiš 367, posest. 145, koč. 217, najem. 28. Površina 3912 ha: njiv in vrtov 529, trav. in paš. 1142, sadovnjakov 50, gozdov 2069, ostalo 122. Združuje dokaj zaokroženo ozemlje srednje Poljanske doline med Brdi (762 m) in Gabrško goro na s. ter s. pobočji Pasje ravni (1030 m) na j. Poleg Poljanske doline (od Srednje vasi do Loga) obsega obč. še stranski dolini Ločilnice in Hotoveljščice. Tla so po dolini naplavinska, na s. težka ilovnata, na j. višinah apnena. Vasi so srednje velike, po hribih močno raztresene, v dolini bolj strnjene. Tu se umikajo pod bregove, da se izognejo poplavam, ki nastopajo v vel. obsegu, čeprav v dolgih presledkih (največje so bile 1722, 1805, 1926/27). Gozd presega druge kulture, travniki pa njive. Največ je smrek in bukev, zatem macesna, hrasta in kostanja, javorja, jesena, orehov, češenj. V Škofjo i.oko prodajajo deske, hlode, trame, drva in oglje. Iz gozda dobe mnogo gob, borovnic, brusnic in malin. Živinoreja daje večji rednejši dohodek zato skrbno negujejo travnike. Goje pinegavsko in montafonsko pasmo (1900 glav), prašičev (1000), koze in ovce (100). Presno maslo prodajajo konsumentom, mleko tudi v mlekarno v I o-Ijanali. Živinski trg v Kranju in Kamniku. Razvito čebelarstvo (456 Znidaršičev). Sadja je mnogo, a izvoz ni organiziran. Polje je skrbno obdelano, v izvoz gre le krompir in fižol. Pretežno kmetskemu delu se posvečajo le v hribih, v dolini prednjačita trgovina in obrt; povsod cvete čipkarstvo in žganjekuha. Glavni tržišči v Poljanah in Škofji Loki. V tujskem prometu se odlikujejo vasi v glavni dolini. Izdaten lov in ribolov. Lepi smuški tereni. Bukov vrli, 200-35-31-4-0. Sr so du fin Škofja Loka 15 km, žand o pTt š žup Poljane 2.5 km, zdr Trata 6.5 km, žel Škofja Loka 18 km. Nm 832 m. Vrsta močnih samotnih kmetij na istoimenski planoti jv. od Poljan; nekaj hiš leži ob Hotoveljščici. Vrh planote kaže kraško lice. Na j. prehaja svet v senožeti. S. konec ima dovozno pot na Visoko, ostali deli pa po lioto-veljski grapi do ban. ceste (2—4km). Prisojne njive in travniki, gozd v pobočju. Na trg stavljajo poljedelske proizvode, presno maslo, živino in kostanj. Ob gornji Hotoveljščici čipkarstvo in gobarstvo. Ena najlepših izletnih točk v dolini. Turistovske poti na Pasjo ravan (1030m, IH ure), Crni vrh in Polhov Gradec (3>ž ure iz Poljan). Podr. cerkev M. b. je širši okolici znana božja pot »Sv. Sobote«. Zvonik iz 1687; ostala, v osnovi gotska stavba, obnovljena baročno 1739. Slike iz Faci-jeve delavnice (sv. Jernej) in Janeza Šubica (sv. Notburga). Delnice, 130-27-17-10-0. Sr so du fin Škofju Loka'18.5 km, žand o pTt š žup Poljane 5 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 21.5 km. Nm 450 m. Naselbina ob gornji Ločilnici. Jedro vasi leži ob križišču obč. ceste iz Poljan v Lušo in poti iz Javorjev v Gabrško goro, druga skupina v vznožju Gabrške gore, tretja zaselek Pod prevalom. Kmetski mlini, žaga. Jelov in listnat gozd. Tretjino vaščanov redi poleg zemlje še obrt in delavski zaslužek, nekaj še čebelarstvo in čipkarstvo. Nad vasjo najnižji prehod (preval Predole 691 m) iz Polj. v Selško dolino. Dobje, 24-8-2-6-0. Sr so du fin Škofja Loka 14.5 km, žand o pTt š žup Poljane 1 km, zdr Trata 2.5 km, žel Škofja Loka 17.5 km. Nm 400 m. Leži ob ban. cesti z. od Poljan. Polja zmanjkuje, zato živi polovica vaščanov od malega zaslužka v obrtnem in poljskem delu. Tu se je rodil prof. Franke Ivan (1841 do 1927), ak. slikar in ribarski izvedenec. Dolenje Brdo, 87-19-10-9-0. Sr so du fin Škofja Loka 15.5 km, žand o pTt š žup Poljane 3 km, zdr Trata 3 km, žel Škofja Loka 18.5 km. Nm 685 m. Glavni kraj v Brdili, v gričevju med dolenjo Ločilnico in Hotaveljščico s. od Gorenje vasi. Zemlja donaša srednje, nudi pa priliko tudi za stranske zaslužke iz gozda, sadjarstva in čebelarstva. Zložna pota v Poljane in Gor. vas, odkoder prihajajo izletniki in smučarji; glavna prometna pot na Dobje (do ban. ceste, povpr. 3 km). Podr. cerkev sv. Križa s kapelico Zal. M. b. stoji v gozdni jasi že blizu nad Srednjo vasjo. Staro ime Brezje. Stavba je iz 18. stol., stil kaže prehod v rokoko, posebno posrečeni so 3 oltarji. Umetniška slika sv. Janeza Nep. (v stranskem oltarju) iz 1767, delo poljanskega slikarja Antona Tuška, ki je verjetno slikal tudi Kalvarijo v glavnem oltarju. Iz Dobja so nekdaj hodile sem v j>ostu velike procesije. V kapelici poleg cerkve freske Št. Šubica. Gabrška gora, 77-16-6-10-0. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š žup Poljane 4 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 826 m. Skupina malih zaselkov med cerkvijo (826 m) iu Gabrško goro (963 m) sv. od Poljan. Hiše so postavljene v zavetni in prisojni legi v policah s skrilasto prstjo, ki je drugod za njive preplitva. Redki, pretežno hrastovi in bukovi gozdi. Malo znana, a slikovita gorska pot iz Poljan na Lubnik (1024 m, 2% ure). Od te odcep na Sopotnico (dobri 2 uri). Dovoz le z lahkim vozom, od ban. ceste 4 km. Podr. cerkev sv. Primoža je skromna, v 18. stol. baročno pre-zidana, v osnovi še romanska stavba. V njej lepa kombinacija polstebrov. Gorenje Brdo, 81-15-8-7-1. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š žup Poljane 4 km, zdr Trata 4 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm povpr. 736 m. Razmaknjeno selišče vrh Brd (762 m), s. od Gorenje vasi. Gospodarstvo kot v Dol. Brdu. Prometno teži na Poljane. Številna višinska pota iz doline na Malenski vrli in Blegaš. Hotovlje, 211-43-3-40-4. Sr so du fin Škofja Loka 13.5 km, žand o pTt š žup Poljane 1 km, zdr Trata 5 km, žel Škofja Loka I6.5km. Nm 400 m. Stisnjeno vrstno selišče v ozkem grlu Ho-toveljske grape in okrog izliva Hotoveljščice v. od Poljan. Nad vasjo strme stene Kuclja s porušenim taborom ob vhodu v sotesko. Mnogo vodnih sil in stikališče potov: prometno in obrtno dopolnilo Poljan. Pičlo lepo jiolj,e ob Sori, kamor se širi novejši del vasi, ostala zemlja pust apnen in dolomitni svet. Hotoveljščica je postrvi bogata voda. Ob njej stoji poljanska zadružna elektrarna. Rojstni kraj Baragovega sodelavca in naslednika, škofa Mraka Ignacija (1810—1901). Kovski vrh, 30-6-5-1-0. Sr so tu fin Škofja Loka J2km, žand o pTt š žup Poljane 3.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 15 km. Nm povpr. 700 m. Kmetska naselbina z lepimi samotnimi kmetijami na d. strani Poljanske doline med Visoškim potokom in Sovpotjo. Glavne kmetije se ponašajo z mogočnimi poslopji (zlasti iz 18. stol.), ki so razvrščena po policah ob precej redkih studencih (apnena tla!). Glavni dohodek daje živinoreja in les. Dobro sadje. Dostop le z vozom, od ban. ceste 2—4 km. Kremenk, 55-9-9-0-0. Sr so du fin Škofja Loka 16 km, žand o pit š žup Poljane 4.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 19 km. Nm povpr. 690 m. Raztreseni kmetski domovi okrog Planinškovega griča (765 m) v z. slemenu Pasje ravni. Njive po zložnih prisojnih planjavah, gozdi proti dolini Hotoveljščice in Kremenškega potoka. Vozna pota usmerjena na Poljane (4.5 km). Glavni vir dohodkov je živina in jelov gozd. Izletna pot na Vinharje in Pasjo ravan (1030m, 2% ure). Log, 83-15-7-8-0. Sr so du fin Škofja Loka 9.5 km, žand o pTt š žup Poljane 3.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 12.5 km. Nm 400 m. Leži na 1. bregu Polj. Sore nud ban. cesto škofja Loka—Ziri. Vaščane preživlja zemlja, stranski zaslužki iz gozda in prometa. Šibka posest. Kot »Poljanski« Log se loči od gospodarsko trdnejšega »Loškega« Loga (obč. Zminec) na d. rečnem bregu. Na strmem griču (488 m) nad vasjo stoji zelo obiskana božjepotna podr. cerkev sv. Volbenka (Volnika), ki je redek primer arhitektonsko učinkovite poznorenesančne stavbe (iz 18. stol.), nastale iz gotske osnove. Okrog cerkve so vidni ostanki močnega tabora, spremenjenega v venec spo-vednic za velike romarske shode. Pred cerkvijo mogočne stare lipe. V razpadu je duhovska hiša, kjer so stanovali po več tednov poljanski duhovniki. Slikurski okras notranjščine sta pripravila Lojze (sv. Volbenk) in Janez Šubic (Marija s sv. Frančiškom in Ignacijem Lojolskim, sv. Matija). Lom, 52-8-4-4-0. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š žup Poljane 4 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 600—450 m. Jedro vasi je gruča hiš v jv. podnožju Malenskega vrha, j. od Javorjev; ostale hiše pa so v »Medvedovi grapi« z. odtod. Zgornji del živi od kmetijstva in gozdarstva, spodnji se posveča še mali obrti. Prometno težita oba preko Volče k ban. cesti v Poljanah. Lovsko brdo, 29-6-4-2-0. Sr so du fin Škofja Loka 17.5 km, žand o pTt š žup Poljane 5 km, zdr Trata 9 km, žel Škofja Loka 20.5 km. Nm 610—470 m. Selišče na sv. slemenu Brd, obstoječe iz dveh razmaknjenih zaselkov na zatišnili policah. . S o; s -s 'S O -a S: -fe - ■ . o ■ i Negovan gozd (smreka, bukev in kostanj). Dobri poljski pridelki; živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo. Razgledi in pripravni smuški prostori, turistovska pot iz Poljan na Malenski vrh (1 uro) in Blegaš (3 ure); do ban. ceste v Poljanah V, ure. Poddbeno, 84-12-3-9-1. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š žup Poljane 4 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 437 m. Leži na nizkem bregu nad Ločilnico, v katero se tu izliva Sevnica, ob stiku obč. poti iz Poljan, Javorjev in Delnic. Prevladuje mala posest. Nekaj ponosnih kmetskih domov. Obrtniki in delavci, zlasti v lesni stroki, kot v Delnicah, le da je tu večji donos zemlje in močnejši promet. Lesna trgovina in žaga. Poljane, 267-60-10-50-8. Sr so du fin Škofja Loka 12.5 km, žand o pTt š žup v kraju, zdr Trata 4.5 km, žel Škofja Loka 15.5 km. Šola ust. 1785, 6 odd. SKJ, PRK, PJS, Gas., Kmet. bral. društvo, Kat. prosv. d., PSVD, PCD. Vodovod. Elektrika. Nm 391 m. Glavni prometni kraj in središče srednje Poljanske doline ob ban. cesti Škofja Loka—Ziri. Avtobusna zveza z Ljubljano in vsemi vlaki post. Škofja Loka. Gručasto vaško jedro je radi tesnega prostora ob Ločilnici umaknjeno v breg na z. in v. Njive v položnih terasah nad ban. cesto in ob Ločilnici, travniki ob reki, mešani in jelovi gozdi v pobočjih. Zemlja redi le manjši del vaščanov. Izrazit prehod iz kmetske osnove v pol trški značaj. Večina ljudi živi od trgovine, poklicne in domače obrti, upravne službe in prevozništva. Dva sejma na leto. Zadnja leta močen dvig tujskega prometa; poleg rednih otroških kolonij 200—300 letnih gostov. Lepo kopališče na Sori, gostilne s tujskimi sobami, električna razsvetljava, ugodne prilike za smuko ter sprehode ob Ločilnici k Sv. Križu in na Brda; izleti na Gabrško goro, Bukov vrh, Vinliarje in slikoviti Kovski vrh (po 1 uro). Turistovska pota; na Koprivnik in Blegaš (3—4 ure), Malenski vrh (pičli 2 uri), proti j. na Pasjo ravan (dobri 2 uri). Vas se prvič omenja 1160. Po urbarju iz 1291 so bile Poljane sedež poljanskega županstva, s podrejenimi vasmi: Predmost, Poljane, Dob je, Srednja vas, Na Kolku (Gorenje Brdo), Dolenje Brdo, Petelin, Malenski vrh, Vinliarje, Kre-menk, Dolenja ravan, Gorenja ravan, Jazbine, Lovsko brdo, Gorenja vas, Sestranska vas, Dol. Dobrava, Gor. Dobrava, To-draž, Lajše, Zadobje, Prilesje, Luči ne in Dolge njive. L. 1584. so županstvu pripadale še vasi: Bočna, Brdo, Ilotovlje, Pod Tabrom, Suša m Suhi dol. Župnija Poljane nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 2377 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotno prastaro cerkev so 1705—1710 nadomestili z veliko baročno kupolasto stavbo s 3 m debelim zi-dovjern, galerijo in mogočnim zvonikom. Stilno je trpela radi prezidav (1895). Pomembna notranja oprava. Gotska monstranca je druga najstarejša v škofiji, srebrni svečniki iz mekinj. samostana, klopi in zlasti vel. oltar iz delavnice Št. Šubica, vezenine na paramentih, ciborij Plečnikov, nebo Vurnikove šole. Slikarji: L. Layer, Jur. in Jan. Šubic, j. J. Remb. Prvotno pootov, prilika za smuko). Dobra gozdna lovišča in ribolov. Bukovica, 134-29-20-9-0. Sr so du Škofja Loka 8 km, žand zdr fin Železniki 9 km, Škofja Loka 11 km, o pTt žup Selce 4 km, š v kraju, ust. 1903, 2 odd. PRK, Gas. Nm 395 m. Raztegnjena vas tik ob ban. cesti Škofja Loka—Železniki ob vhodu v osrednji kotlinasti del doline. Hiše stoje na neznatni vzpe-tosti nad d. bregom Sore. Gospodursko trdna vas z ličnimi zgradbami. Kmetijstvo in gozdarstvo. Mlad jelov veleposestniški gozd v hribu Hrastniku (802 m). Poleg % km širokega Bu-kovškega polja, najobsežnejšega v dolini, sega vaška posest na levo stran Sore, kjer je okr. 1540—1580 obratoval železni rudnik Bukovica (ime »Rudnik« v grapi Jablenovci, j. od Zabre-kev). Sončna lega, ugodne prometne zveze na Škofjo Loko, naravno kopališče. L. 1291. je imela vas 8 kmetij. Podr. cerkev sv. Florijana se prvič omenja 1622. Svetla barokizirana gotska stavba z učinkovitim rokokojskim oltarjem, na stolpu slike Jerneja iz Loke. Bukovščica, 133-24-14-10-0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt Selca 6 km, š žup v kraju. Sola ust. 1907, 1 odd. Jav. knjiž., PRK, PJS, Kut. prosv. d. Nm 450 m. Raztresena vas ob istoimenskem potoku, ki se odteka po ozki grapi v Selško Soro. Spremlja ga obč. cesta v 4 km oddaljeno Bukovico. Hiše so strnjene deloma ob farni cerkvi, deloma ob potoku in stranskih zaselkih: Hrib, Kras (kraške oblike v apnencu), Dunaj in Laško. Okrog selišča kotlast nepregleden svet, porasel z gozdnim in sadnim drevjem, razdeljen na malo posest. Vaščani se radi pomanjkanja zemlje posvečajo obrti (mlinarstvo). Izletne točke: Sv. Jošt nad Kranjem (iz Bukovice 1 uro 30min., markacija), Sv. Mohor (948 m, i'/> ure), Planica (823 m, 1 uro) in Crngrob (2 uri). Župnija Bukovščica (dek. Loka, škof. ljubljanska) ima 450duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Klemena je močno prezidana gotska stavba z ukrivljeno ladjo; v tlorisu še dobro vidna preprosta romanska osnova. Veliki oltar Štefana Šubica, v stranskih sliki J.Franketa. Bila je prvotno podr. starološke, nato selške prafare. Od 1789 župnija. Zaselek Dunaj je nastal po 1560 in dobil ime po šegavi razlagi imena za zaselek Laško. Laško je 1291 štelo 3 kmetije, kot danes; verjetno se imenuje po imenu Laz (veliki kompleks sv. od vasi). Dolenja vas, 261-53-40-13-0. Sr so du Škofja Loka 10 km, žand zdr fin Železniki 7 km, žel Škofja Loka 13 km, o pTt š žup Selca 2 km. Nm 414 m. Leži jv. od Selc v prometno važni legi sredi spodnje Selške doline. Poleg urejene skupine prvotnih domov nad ban. cesto na d. bregu Sore, spadata h kraju še zaselka Kršivnik in Hudo. Obdelovanje zemlje dobro donaša radi sončne lege; na prodaj stavijo zlasti živinorejske in gozdne pridelke. Čebelarstvo. Gostilni s prenočišči, žaga, mlin, več obrtnikov. Odtod izvirajo kmetski predniki dr. J. Evang. Kreka. Dražgoše, 444-80-40-40-0. Sr so du Škofja Loka 22 km, žand zdr fin pTt Železniki 9 km, žel Škofja Loka 25 km, o 10 km, š žup v kraju. Sola ust. 1894. 2 odd. SKJ, Kat. prosv. d., Bral. d., Gled. oder. Nm 853 m (pri cerkvi). Leže v prisojnih policah pod Jelovico (Kotlič za Dražgoško goro 1410 m), ki se konča nad Selško dolino s strmim, odsekanim robom. Vas je postavljena tik pod gozdnat rob, vzdolž obč. ceste, ki se na treli mestih spušča v dolino (na Češnjico k ban. cesti 5 km). Selišče se deli na dve večji skupini: Dražgoše Pri cerkvi (pod farno cerkvijo) s seniki, ki segajo 4 km daleč na z. pod pečine Draž-goške gore, in Dražgoše Na pečeh, 10 minut v. od cerkve. Blizu odtod stoji zase zaselek Jelenšče. Preko potoka Cešnjice samotna Novakova kmetija. Prebivalci so bili sprva vsi poljedelci, nato so prevzeli gozdno delo in lesno obrt (gozdni delavci, oglarji, vozniki in sodarji). Gozd povečini pripada zunanjim posestnikom in verskemu skladu, vaščanom manjše parcele in pašniki (senožeti). Električna razsvetljava iz Rudna; žična tovorna vzpenjača na planoto. Okrog vasi so prvotno kmetje, nato rudarji kopali železno rudo za plavže v Železnikih; ostanki rovov so deloma še vidni (Lajški vrh, Trogovec, Jelenšče). Kraj je prikladen za planinsko letovišče in zdravilišče. Izhodišče za ture v Jelovico in dalje na Sotesko (3 ure) in Bled (iz llovtarice, oz. Selske pl. ca 4 ure), na Ratitovec (1682 m, 3% ure; Krekova koča), na Podnart in Kropo (3 do 4 ure). Sledovi staroslovenske naselbine. Vas je 1291 spadala pod županstvo na Rudnem in je štela Pri cerkvi 8, Na pečeh 9, na Jelenščah 2 kmetiji. Vse tri so 1931 združili v eno vas. Župnija Dražgoše (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 444»duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lucije se prvič omenja 1535. Sedanja baročna stavba je iz 1642—1647. Posebna znamenitost cerkve so 4 zlati oltarji iz 1658, najlepši tovrstni umetnostni spomeniki v Sloveniji; marmornat podstavek vel. oltarja iz 1934. Iz selške prafare se je izločila kot župnijski vikariat 1756. Matične knjige od 1757. V Jelenščah se je rodil 1857 Jelene Luka, organizator učiteljstva, publicist in drž. poslanec na Dunaju. Golica, 83-13-9-4-0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr fin Železniki 8 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt š žup Selca 3 km. Nm 590—810 m. Leži j. od Selc ob prehodu skrilastih stirpniških reber v apneno pobočje Sv. Miklavža (957 m). Zgornja Golica je gručasta skupina hiš ob prelazu od Stirpnika v Studensko grapo; više, že preko slemena, zaselka Hodica in Rastovka. Spodnja Golica leži sredi pobočja, koder vodi najbližja vozna pot v Selca, do ban. ceste 3—4km. Naporno obdelovanje prisojnih tal. Gozdarstvo in sadjarstvo. Na razglednem vrhu z. od vasi podr. cerkev sv. Miklavža, ki spada med najstarejše podr. v župniji, čeprav se omenja šele 1622. Močno prezidana preprosta romanska stavba. V oltarju slika St. Šubica. Kališe, 84-15-6-9-0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 19 km, o š žup Selca 4 km. Nm 868 m. Zatišna kmetska naselbina na j. pobočju Slemena (893 m) sz. od Selc. Dobre prisojne njive, obkrožene z bogatim gozdom. Odkriti hallstattski grobovi. Kupi žlindre na Stalici pod vasjo so verjetno ostanek primitivnega železarstva iz časov pred 14. stol. Okr. 100 m nad vasjo podr. gotska cerkev sv. Križa, postavljena v 15. stol. Do 70 let prejšnjega stol. je imela lesen raven strop, ki so ga radi razpadanja odstranili in cerkev obokali. Ohranila je dve ladji in izvrstne freske iz zač. 15. stoletja na pročelju. Knape, 94-19-10-9-0. Sr so du Škofja Loka 11 km, žand zdr fin Železniki 9 km, žel Škofja Loka 14 km, o pTt Selca 4km, š žup Bukovščica 1 km. Nm 445 m. Leže ob obč. cesti v ozki grapi Bukovščice z. za Hrastnikom (802 m). Vas se prvič omenja 1642 kot naselbina bukovških rudarjev, ki so po opustitivi rudnika v Jablenovcu kopali železno rudo do 1874 zaMujevcein pod Pozirnom. Pozneje so se začeli baviti z obdelovanjem malih posestev in drugim stranskim zaslužkom. Dostop (od ban. ceste 4 km) tudi z malimi motornimi vozili. Lajše, 44-24-10-14-0. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel škofja Loka 20 km, o pTt š žup Selca 5 km. Nm 705—857 m. Kraj sestavlja več zaselkov po mali globeli v. od Slemenu (883) in jkmI j. koncem Jelovice s. od Selc. Domovi s srednjo posestjo po zavitih policah; travniki in gozdi, razen onih tik pod Jelovico, v hudih strminah. Plitva prst, šibek poljski donos. Nekaj gozdnih delavcev. Na robu najvišje police podr. cerkev sv. Jederti. preprosto zgrajena stavba v poznogotskem slogu, 1713 preoblikovana v barok. Krasim streha na zvoniku. Pozirno, 61-11-5-6-0. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 18 km, o pTt Selca 5 km, š žup Bukovščica 3 km. Nm ca 640 m. Skromna kmetska vas na veliki prisojni polici pod Sv. Mohorjem (948 m). Precej jelovega gozda. Do ban. ceste 7 kin obč. poti. Praprotno, 77-18-10-8-0. Sr so du Škofja Loka 7km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 10 km, o pTt žup Selce 6 km, š Bukovica 2 km. Nm 400 m. Edina večja naselbina v ožjem spodnjem delu doline, tik nad d. bregom Selške Sore, ki se tu stiska pod vznožjem Hrastnika (802 m). Polje v smeri rečnega zavoja proti Soteski, deloma v jilodnem naplavinskem, deloma v zamočvirjenem skrilastem svetu. Gozd v Hrastniku. Izhodišče za Lubnik (mimo Sv. Tomaža 1% ure), Križno goro (678 m, '/, ure) in Planico (823 m, 3A ure). Malo obiskan, miren letoviški kraj. Gostilne. Rovt, 87-15-10-5-0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr fin Železniki 15 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt Selca 9 km, š žup Sv. Lenart 2 km. Nm povpr. 900 m. Brdarska naselbina j. od Selc in z. nad Lušo. Močne kmetije stoje posamič na obsežnih prisojnih plodnih policah; manjši posestniki bliže skupaj vrh slemena. Kmetijstvo in gozdarstvo. Skozi vas gre več potov iz Selške v Poljansko dolino in nu Blegaš (4—5 ur); tovorni promet se obrača po Luši na Praprotno, do ban. ceste 8 km. Selca, 440-89-20-69-0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 5 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1778, 6 odd. Jav. knjiž., SKJ, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Gas., Tuj. prom. d., PSVD, PCD, Bralno in pev. d. »Ratitovec«. Nm 436 m. Leže ob s. robu Selške doline. V vasi doseže Selnica ravnino in seče ban. cesto Škofja Loka—Železniki. Obcestno podolžno skupino hiš preseka druga dvojna hišna vrsta v ozki globeli med Sv. Križem (868 m) in Kozlovim vrhom (831). Selca so prometno središče doline radi svoje lege in najstarejše fare z močno gospodarsko in prosvetno organizacijo. Razpolagajo s plodnim, skoraj ravnim Selškim poljem, precejšnjo vodno silo in zalogo jelovega in bukovega gozda. Reja pinegavske pasme, čebelarstvo in sadjarstvo na zadružni podlagi (vpliv dr. J. Kreka). Obrt, lesna in druga trgovina. Napreduje tudi tujski promet; redne avtobusne zveze na Škofjo Loko, na vse strani izvrstne markacije; v Sori dobro naravno kopališče, šibke pa so še stanovanjske in gostinske naprave (le 3 gostilniške tujske sobe). Pripravno izhodišče za Sv. Miklavž (957 m) in Sv. Križ (868 m, oba 1 uro), Sv. Mohor (948, 1 uro) in Dražgoše (843 m, 1 Yi ure), na savsko stran vodita izletni poti na Jamnik (827 m) in Sv. Jošt (845 m. do 2% ure), čez Jelovico pa v Sotesko v Bohinju (6 ur). Kraj omenja že 973 darilna listina Otona II. Selca so 1291 in 1560 štela 18 kmetij. L. 1291. je bil v vasi sedež županstva za vasi: Dolenjo vas, Topole, Smoljevo, Cešnjico, Ost ri vrh, Penovnik, Podlonk, Skovine, Golico, Dobroslavico, Zali log, Železnike, Studeno ter Sp. in Zg. Gorico. Župnija Selca nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 3050 duš. Pokopališče; v pokop, kapeli Grošljevo Križanje. Župna cerkev sv. Petra. Postanek ni znan, sega pa verjetno v prvo dobo po naselitvi. Stavba je bila zadnjič prezidana, potem ko je 1809 pogorela. Stilno še prevladuje barok 17.—18. stol. Sv. Peter Langusov, sv. Štefan in križev pot Layerjev, dve sliki Rem-bovi. Cerkev je bila prvotno podr. starološke prafare; kot vikariat se navaja že 1296. Začetek župnije 1454. Selška župnija je mati župnij: Železnikov, Sorice, Dražgoš, Zalega loga, Bukovščice in Sv. Lenarta. Zadnja razmejitev 1920. Patronat: do 1803 brižinski škofje, nato graščina Loka. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici, poslej ljubljanski škofiji. Pri »Stoku« (zdaj prosvetni dom) zadnji dom dr. J. Kreka (spominska plošča). Drugi pomembni rojaki: Blaznik Blaž (1786—1862), župnik v Naklem, pisec memoarov za dobo nar. preporoda; Kos dr. Franc (1853—1924), zgodovinar; Krek France (1858— 1921), plodovit mladinski pesnik; Urbanija Josip (r. 1877), ak. kipar in slikar. Spodnja Luša, 94-23-15-8-0. Sr so du Škofja Loka 9 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 12 km, o pTt š Selca 5 km, š Bukovica 3 km. Nm 400—450 m. Vas sestavljajo 3 zaselki ob dolenjem toku Luše, zadnjega d. pritoka Selške Sore. Spodnji del vasi se dotika ban. ceste, ostalo veže občinska. Dolinica je močvirna, zato so njive zvečine v bregu. Šibko kmetijstvo podpirajo lesna obrt, sadjarstvo, čebelarstvo, mlinarstvo, gobarstvo in delavski zaslužek. Vas se je včasi zvala Spodnji Stirpnik in Potoki. Stirpnik, 93-14-4-10-0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt žup Selca 5 km, š Bukovica 5 km. Nm 600—700 m. Skupina samotnih kmetij in koč v hribovju med Selško Soro in Lušo. Polja na prisojnih policah, glavno premoženje v mešanih gozdih. Po vozni poti 3 km do Bukovice ali Dolenje vasi. Zanimiva izletna točka. Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva za vasi: Stirpnik, Praprotno, Kozlov vrh (Sv. Tomaž), Rantovše, Bukovica, Ševlje, Crnovec, Spodnja Luša, Zgornja Luša, Rovt, Ra-stovke, Dragobaček, Ravne, Mlaka in Jarčje brdo. Strmica, 73-15-6-9-0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt Selca 7 km, š žup Bukovščica 2 km. Nm 565 m. Leži nad Bukovščico na mestu, kjer prisojna polica prehaja v strmo pobočje Špičastega hriba (835 m). Pod vasjo kraške oblike. Promet odvaja dolina Bukovščice na Bukovico, do ban. ceste 6 km. Izletna pot na Sv. Jošt (1 uro). Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva za kraje: Hudi laz, Zabrekve, Bezovnica, Zali Potok, Pozirno, Hrib, Laško, Bukovščica, Štibernica, Cepule, Lavtarski vrh, Planica, Srednik, Križna gora, Cavrno, Poljščica, Olše in Brezovica. Sv. Lenart, 142-27-20-7-0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt Selca 8 km, š žup v kraju. Šola ust. 1896, 1 odd. PRK, Trez. ml., Kat. prosv d. Nm 753 m. Vas je nastala 1931 po združitvi nekdanjih vasi: Ravne, Dragobaček in Crna. Je neenotna naselbina v Brdu, v. odrastku Martinjvrha; dva potoka, ki se stekata v Lušo, jo delita na tri dele. Pičlo poljsko zemljo kosajo gozdne parcele (večinoma smreka, deloma bukev in hrast). Najsliko-vitejša postojanka ob prehodu iz Selške v Poljansko dolino. I revladuje mala zemljiška posest; kmetje, mali obrtniki in delavci (drvarji, oglarji, dninarji). Dostop le z vozom, glavna Prometna zveza na Praprotno, kjer doseže ban. cesto (ca 5 km). Župnija Sv. Lenart (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 507 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Lenarta je stala že pred 1400. Ko je 1841 cerkev in zvonik poškodovala strela, so 1853 zgradili nov zvonik, cerkev restavrirali in zabrisali gotske osnove. Po- membne slike: Metzingerjev sv. Lenart, Jan. Šubica Imma-culata; stranski oltarji Egartnerjevi. Iz selške prafare se je izločila 1790 kot lokalija, povzdignjena v župnijo 1862. Stalni duhovniki že od 1785. V vasi lepo Gosarjevo znamenje. Sv. Tomaž, 81-9-7-2-0. Sr so du Škofja Loka 8 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka 11 km, o pTt žup Selca 7 km, š Bukovica 3 km. Nm 655 m. Leži na sz. podaljšku Lub-nika, ki se končuje ob Luši in Selški Sori pri Praprotnem (2 km z vozom od ban. ceste). Hiše so raztresene po prisojni rebri, med njimi sadno drevje (češnje, češplje, kostanj za prodaj). Priporočljiva izletna pot na Lubnik (1024 m). Podr. cerkev sv. Tomaža je barokizirana gotska stavba, zgrajena pred 1595, ko se prvič omenja. Ševlje, 109-23-10-13-0. Sr so du Škofja Loka 9 km, žand zdr fm Železniki 9 km, žel Škofja Loka 12 km, o pTt žftp Selca 4 km, š Bukovica lkm. Nm 430 m. Leže sz. od izliva Bukovščice v Selško Soro, 1 km od ban. ceste na Bukovici, zvečine na šibki terasi v podnožju Sv. Mohorja. Kmetije se navadno družijo v skupine po dve in dve, kočarji so raztreseni. Štirim prvotnim kmetijam so se priključili bivši bukovški rudarji, ki so se oprijeli poljedelstva. Srednja rodovitnost, sadje slabo uspeva. Topole, 60-9-7-2-0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 8 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt š žup Selca 3 km. Nm povpr. 680m. Leže v prisojni plitvi kotanji pod Kozlovim vrhom, sv. od Selc. Dobra zemlja pripravna za obdelovanje; srednja posest. Za prodaj gozdni in živinorejski pridelki ter sadje. Zabrekve, 76-11-9-2-0. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka 18 km, o pTt š žup Selca 6 km. Nm povpr. 925 m. Gručasta naselbina močnih kmetov na zgornji polici pod razglednim Sv. Mohorjem (949 m). Gospodarsko šibkejši zaselek Bezovnica. Podr. cerkev sv. Mohorja iz dobe umirajoče gotike (zač. 17. stol.). Neodgrnjene treske Jerneja iz Loke. Prvovrstna izletna točka. Dostopi: od Sv. Jošta (2 uri), Podnarta (2 uri), Sele (1 uro), od Bukovice preko Bukovščice (2 uri). Zgornja Luša, 110-15-6-9-0. Sr so du Škofja Loka 10 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka 13 km, o pTt Selca 6 km, š žup Sv. Lenart 3 km. Nm povpr. 450 m. Osrednji kraj v dolini Luše, največjem stranskem odcepu Selške doline. Iz vasi izhaja več manjših dolinic, predvsem v smeri na Sv. Lenart in k razvodju na Poljansko dolino (Predole 691 m). Prvotne močne kmetije in novejši manjši posestniki, ki žive več od obrti in prometa kot od zemlje. Promet je usmerjen k ban. cesti v Sp. Luši (;3% km). Razhodišče izletnih poti na Sv. Lenart in preko Sv. Valentina v Poljansko dolino (Javorje ure, Blegaš 3% ure, Poljane 2% ure). Občina Sonca Preb. 1727, hiš 255, jiosest. 128, koč. 112, najem. 15. Površina 6714 ha: njiv iu vrtov 396, trav. in paš. 4176, sadovnjakov 16, gozdov 2007, ostalo 119. Izrazita planinska občina. Pričenja v ozki zaviti soteski z. od Železnikov in obsega odtod dalje vse povirje Sore do drž. meje. Tako oklepa še Gladki vrli (1672 m), gornje planine v Ratitovčevi planoti, doseže drž. mejo v. od Možica (1602 m) in jo spremlja čez prelaz Petrovo brdo (vhod v dolino Bače, 804 m) na pobočje Porezna (1622 m) in planjavo nad Crnim vrhom (1288, 1304 m), na kar se loči od nje in razvodnice v loku na Mali Blegaš (1079 m). Ozemlje so razkosali pritoki Selške Sore: Danjski potok, Zadnja Sora in Davča, Kulturna tla tvorita na s. vrsta do 1200 m visokih polic poti skalnatim robom Ratitovca, na j. pa Davška planota. Dolinske tesni so bile prvotno brez selišč; sedanji naseljenci izkoriščajo predvsem njih vodne sile. S. del občine ima strnjene vasi (zaselke), j. pretežno samotne kmetije. Na s. segajo selišča (na j. le posamezne kmetije) do 1200 m visoko, poletni stanovi za llatitovčevimi čermi in Sorško pečjo pa še znatno više. Prisojna leva stran doline ima krasno razvite planinske pašnike in senožeti, blizu hiš travnike. Paša in gozd sta večkrat v skupni posesti ene ali več vasi (srenje). V boli osojnem jugu je obseg travnikov večji, pravih pašnikov malo, skupna last izginja. Gozdi, največ jelovi, pokrivajo nižja pobočja tja do dolinskega dna. Pridelek poznega žita (oves, rž, pšenica) kmetom splošno komaj zadošča. Izdatnejši je pridelek krompirja; dvojna setev le v nižjih legah. Za izvoz preostaja mnogo lesa (hlodi, tleske, oglje, drva) in živine (dobra pinegavska pasma, malo prašičev ovac in koz) ter presno maslo. Trg imajo v Škofji Loki, Boh. Bistrici in Jesenicah. Sir, sadje in perutnina le za dom; pičlo čebelarstvo, čipkarstvo v propadanju. Prometna os je ban. cesta vzdolž ob Sori z odcepom na Sorico. Markirana turistovska pota. Planinsko letovanje v Sorici in Zalem logu; največ obiska ima Krekova koča na Ratitovcu. Širne planjave z ugodno smuko. Dovoz do Železnikov z avtobusom, dalje do Sorice poštni voz; žel. postaja tudi v Bob. Bistrici. Izredno bogato lovišče (srne, divje koze, zajci, lisice itd.). Davča, 470-61-42-15-4. Sr so du Škofja Loka 35 km, žand zdr fin Železniki 15 km, žel Škofja Loka 38 km, o pT Sorica 7 km, š žup ekspoz. v kraju. Sola ust. 1896, 1 odd. Nm 967 m. Združuje široko razpostavljene samotne kmetije n'a visoki planoti med Poreznom (1622 m, vrh v It.) in Crnim vrhom (1288 m). Vaško ozemlje sega od ovinka Zadnje Sore na j. do drž. meje. V prostrano skrilasto površje se je zajedel potok Davča, desni pritok Sore, in ga razdelil v dve slemeni, ki se strneta nad njenim izvirom (tu lep slap). V grapi nekaj mlinov in žag, dve zasebni elektrarni. Kmetije iščejo prisojne bregove, senčne kraje pokriva pretežno jelov gozd. Ker je ozemlje proti j. zaprto, je zima dolga in pridelek jako pozen. Žitni donos (oves, rž, jara pšenica, izjemno ajda) ni zadosten; prodajajo pa živino (pincgavska pasma), prašiče, presno maslo, hlode in oglje, gozdne sadeže. Sadje le za dom. Promet se drži dobre obč. ceste (le za vozove) do ban. ceste v Zalem logu (5 km). Mnogo krajevnih lepot. Ture na Blegaš (3 ure), Crni vrh in Porezen (po 2 uri). Gostilna s prenoč. Kraj so 1560—1580 kolonizirali s Slovenci, ki so sprva pripadali županstvu Sorici, v zač. 17. stol. pa je dobila vas samostojno županstvo. Ekspozitura Davča (žup. Sorica, dek. Loka, škof. ljublj.) ima 470 duš. Cerkev N. L. Gospe je bila zidana 1878. V vel. oltarju svetle, slogovno neizrazite stavbe je lepa slika Jur. Šubica. Od 1928 ekspozitura soriške župnije; matične knjige od 1923. Po rapalski pogodbi je del ekspoziture prešel iz goriške nadškofije (župnija Novake) v administracijo ljublj. škofa. Osojnik, 26-3-3-0-0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 9 km, š žup Zali log t km. Nm 760—780 m. Leži na s. strani Malega Blegaša (1079 m) nad Osojniškim potokom. Močno preperel apnenčev in dolomitni svet. Ob potoku mlini. Razsežna kmetska posest. Do ban. ceste pod Zalim logom 5 km. Turistovska zveza na poljansko stran (Blegaš 2 uri). Podporezen, 59-9-8-1-0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 30.8 km, o pTt š žup Sorica 5 km. Nm 600—1100 m. Združuje razkropljene kmetije med pobočjem Lajnarja (1549 m) in Hoča (1512 m), edinega jugoslovanskega vrha v Poreznu. Velike kmetije, zlasti v visokem planinskem svetu. Dolina ob Zadnji Sori z ban. cesto preko drž. meje je skoraj neposeljena. Gozd se prične redčiti šele v planoti nad višino 900 m. Večina obdelanega sveta je obrnjena na v. Zaselek pri žagi; lesna industrija, gostilna s prenoč. Izgovoru se pozna nemškorutarski izvor naseljencev. Potok, 103-18-10-8-0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 8 km, š žup Zali log 3 km. Nm 680—840. Leži v globoki, ozki globeli Far jega potoka pod Malim Blegašem. Do ban. ceste ca 2.5 km. Postanek naselbine v osojnem dolinskem dnu je fužinarski; ostanki fužin so še vidni. Vodne sile zdaj izrabljajo mlini in mala obrt. Večja posestva le v višjih legah. Ravne, 48-9-7-2-0. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, -žel Škofja Loka 35 km, o pTt žup Sorica 6.5 km, š Zabrdo l km. Nm povpr. 1020 m. Zavzemajo j. rob v gorskem terasnem pomolu Ratitovca. Hiše stoje v strmini in na plodnejši zemlji, dočim je precej skalnata »ravan« okrog Gredi vrha, obkrožena s šibkim gozdom, ostala le za vaško senožet in pašo (deloma skupna posest). Pod vasjo močni vodni izviri; par mlinov. Promet po višji gorski poti na Sorico ali po Lajtniku naravnost k ban. cesti za Zalim logom (3 km); hkrati je to turistovska pot na Ratitovec (iz doline 3 ure). Spodnja Sorica, 173-23-8-11-4. Sr so du Škofja Loka 28 kin, žand zdr fin Železniki 12km, žel Škofja Loka 31 km, o pTt š žup Sorica v kraju. Šola ust. 1852, 2 odd. Knjiž. prosv. d. PRK, PJS, Gas. Nm 816 m. Največja naselbina s sončno gorsko lego v gornjem koncu Selške doline nad izvirom Sore. Lahek dostop v dolino, s katero jo veže ban. cesta. Zložen prehod tudi na Bohinj. Prvotno vrsto kmetskih domov in samotni kmetiji (V dolini) so zgostili manjši posestniki in obrtniki. Precej razdrobljene njive, krasne senožeti, skupna paša (deloma na bohinjski strani) in sočen gozd. Dobre gospodarske naprave in organizacije, Gostilniška obrt, prenočišča. Ob strnitvi obeh ban. cest zaselek Podrošt (575 m). Turistovske poti na Ratitovec (3 ure), Donnerskogel (1312 m, 1M ure) in v Boh. Bistrico (tudi za smučarje, 3 ure) z odcepom na Crno prst (5 ur). Za obisk bližjih obmejnih vrhov je treba dovoljenja. Bogata lovišča, smuški tereni, prijetno gorsko letovišče. Do Železnikov avtobusna, naprej poštna zveza. Kraj omenja že loška listina 973. L. 1283. so se sem naselili nemški kolonisti iz Pustriške doline. Do najnovejše dobe je še obstajala stara navada, da so Soričani^ vsako leto poslali cerkvi v lnnichen sveče in denar za sv. maše. L. 1291. je imela vas 19, 1318 23, 1560 pa le 15 kmetij. Tu je bil sedež županstva za vasi: Tro jar, Sp. in Zg. Danje, Zabrdo, Torko, Ravne, V dolini, Prtovč in Davčo. Župnija Sorica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 841 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža je tipična stavba iz 2. pol. 17. stol.; grbasta streha. Umetniške slike Jan. Šubica, M. Langusa in Iv. Groharja. Prvotno je bila cerkev podr. starološke, nato selške prafare; od 1656 je ekspozitura, 1683 vikariat, 1862 župnija. Patronatske pravice so imeli do 1803 brižinski škofje, nato graščina Loka. Tu se je rodil slikar Grohar Ivan (1867—1911). Spodnje Danje, 167-20-12-8-0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 31 km, o pTt š žup Sorica 3 km. Nm 871 m. Strnjena naselbina pod Kačjim robom (1540 m) sv. od Sorice. Ime označuje plitvo globel v gorski polici, na kateri leži vas. V. od vasi polica naglo pada v prepadno, gozdnato in neposeljeno Danjsko grapo. Ob potoku nekaj mlinov. Vas je vzorno urejena. Prehod iz živinorejske v poljedelsko naselbino. Njiv je premalo, obsežna pa skupna posest v gozdu in paši. Brižinski škofje so tu naselili Nemce, ki so ohranili deloma še nemški govor s slovenskimi oblikami, vendar ga skrivajo pred tujci. Lažji promet se obrača preko Sorice, velik izvoz lesa gre naravnost v dolino; do ban. ceste 3 km. Podr. cerkev sv. Marka je barokizirana gotska stavba s slikami S. Ogrina. Torka, 28-3-2-1-0. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, žel Škofja Loka 34.8 km, o pTt žup Sorica 6.5 km, š Zabrdo 0.5 km. Nm 1175 m. Leži na nizkem hrbtu pod najvišjim vrhom Ratitovca (1672 m), ki se prišteva vaškemu območju. Prisojne njive, žito je pozno. Gozd radi težkega odvoza (8 km do ban. ceste) malo izkoriščajo, dobro pa se ponaša živinoreja (gorska paša). Iz vasi na vrh Ratitovca tovorna in turistična pot. Zabrdo, 27-6-4-2-0. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, žel Škofja Loka 34.8 km, o pTt žup Sorica 6 km, š v kraju, ust. 1906, 1 odd. Nm ca 1140 m. Ima slikovito zatišno lego na jz. pobočju Ratitovca. V. pod njo izvira močan dotok Danjskega potoka. Vozna obč. pot na Sorico, težji dostop iz Podrošta (6 km). Zala, 10-3-2-1-0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand zdr fin pTt Železniki 9 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 8 km, š žup Zali log lkm. Nm 890m. Leži na najbolj neugodnem svetu v smeri od Davče na Blegaš. Planoto razjeda potok Zala, dotok Davče. Vrli strmih osojnih pobočij; njive in sončne senožeti. Glavni dohodek daje les. Gozd deloma že v tuji lasti. Težaven dovoz ob Zali in Davči, od ban. ceste 4—5 km. Zali log, 223-42-13-26-3. Sr so du Škof ja Loka 22 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 24.8 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1856, 2 odd. Slov. kat. izobr. d. Nm 534 m. Zadnja dolinska naselbina v dnu gornje Selške doline, ki „temelji na kmetijstvu. Leži na nizkem vršaju nad Soro. Zemljiška posest, obsega pičlo polje, predvsem pa pašnike in gozd. Močna lesna trgovina in obrt. Nad vasjo lomijo v modernem obratu skrilaste ploščice (za strehe in tablice). Mirno letovišče, izhodišče za Ratitovec (3 ure) in Blegaš (4 ure). Do avtobusne zveze, v Železnikih 1 uro (poštni voz). Prvotno selišče se je razvilo med 1318 in 1500 v više ležečih Grobljah (1080 m) med Prtov-čem in Ravnami, kjer so še zdaj vaške senožeti. Pred 1500 so se prebivalci izselili v dolino. Župnija Zali log (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 742 duš. Zupna cerkev Vneb. D. M. Sedanja baročna stavba je bila zgrajena 1743 na gotski osnovi. V starem presbiteriju Gosarjeve freske, gl. slika Wolfova. Pri prvotni podr. selške prafare je bila 1762 ustanovljena lokalija z matrikami. L. 1787 je postala župnija samostojna. Podr. Lavret. M. b. na Suši (561 m) straži na strmem pomolu vhod v vas. Centralna stavba (iz 1877), nazarenski slog; 3 Gosarjevi oltarji, Wolfove slike. Zgornja Sorica, 333-50-11-35-4. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 35 km, opTtšžup Sorica 1 km. Nm povpr. 880 m. Lega in značaj kot Sp. Sorica. Poslopja stoje raztreseno, polja zaokrožena, zarasla skupna posest razdeljena, paša vaška in srenjska. Poleg kmetov mnogo kočarjev, obrtnikov, lesnih delavcev. Izvir Sore. Zgornje Danje, 60-8-6-2-0. Sr so du Škofja Loka 31 km, žand zdr fin Železniki 15 km, žel škofja Loka 34 km, o pTt žup Sorica 5 km, š Zabrdo 1.5 km. Nm 1180—1200 m. Leže skrite v zatišnem kotu pod strmim jz. pobočjem Ratitovca. Polje kljub prisojnosti ne rodi zadosti žita. Obsežna skupna paša, nekaj v zvezi s Sp. Dan jami in Zabrdom, deloma nad gozdnim kompleksom. Živinoreja in gozdarstvo. Ob turistovski in obč. vozni poti proti Ratitovcu zaselek Trojar. Občina Stara Loka sedež Stari dvor Preb. 4118, hiš 778, posest. 269, koč. 361, najem. 82. Površina 4447 ha: njiv in vrtov 1400, trav. in paš. 999, sadovnjakov 226, gozdov 1647, ostalo 175. Občina zavzema z. trikot Sorškega polja in večji del gričevja med Sv. Joštom in Selško Soro. Meja ob Selščici in Sori se drži še stare, deloma opuščene rečne struge od Soteske do v. dela Gorenje vasi, kjer krene v loku k potokoma Zabnici in Suhi (Sušici). Z. stran občine ima prisojna gozdnata pobočja z redkimi selišči vrh širokega slemena. Ob prehodu v vzvalovljeno ravan se prične gruča razmetanih vasi, ki prenehajo ob skupini apnenih gričkov staro-loškega Kamnitnika in Frjula. Tretja strnjena in široka, prema vrsta naselbin se drži najugodnejše ravninske ploskve ob Sušici v smeri na potok Zabnico; zadnja in manjša vrsta vasi pa leži v prečni črti ob terasnih brežinah Sore. Izrazito kmetskim vasem se pridružujejo pod griči kočarske, v bližini mesta in postaje Trate čedalje bolj industrijske delavske naselbine. Polje je precej rodovitno, predvsem ob obeh potokih, edinem nadzemnem vodovju Sorškega polja. Proti v. postaja prst vrh proda plitvejša. Dobro uspevajo vsi poljski pridelki; zunanji trg deloma dosežejo: krompir, fižol, repa, zelje, včasi ajda in proso. Več dohodkov prinaša živinoreja; na domači trg oddajajo meso in mleko, presno maslo tudi v Kranj, Bled in Ljubljano. Manjši pomen ima perutninarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, gobarstvo, reja malih živalic. Gozd je omejen skoraj le na rob občine; za prodaj ostaja les samo na sz. Velika elektrarna ob Selški Sori. Trata je s Staro Loko ena naših najmočnejših središč lesne industrije. Razen tega je tu nekaj tekstilne industrije, mlinarstva in sitarstva. Obrobne vasi goje v malem obsegu domačo obrt (pridobivanje apna, gojenje sadnih drevesc, pletenje košar, izdelovanje škafov). Število poklicnih obrtnikov in delavcev stalno narašča. Promet je močno razvit. Največ teži na žel. postajo Trato, zatem na Gorenjo vas in Zabnico. Odtod cestne zveze na Škofjo Loko, razen teh ban. cesta Suha—Kranj z odcepom na Staro Loko. Zaznamovana gorska in izletna pota. Občina dobiva nekaj letoviških gostov, ima izvrstne prostore za izlete in smučarje (Kamnitnik, Frjul, Križna gora, Planica). Ugodna kopališča ob Sori (Gorenja vas, Reteče). Bogato občinsko lovišče. Binkelj, 118-18-8-6-4. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1 km, žel Škof ja Loka 3.5 km, o 2.5 km, žup Stara Loka v kraju. Nm 366 m. Podaljšek Stare Loke na s. in z. v loku od ban. ceste preko potoka Planice. Kmetje, obrtniki, delavci. Izhodišče za Sv. Jošt (preko Križne gore in Planice, 2% ure). Crngrob, 47-12-3-6-1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, žel Škofja Loka 5 km, žup Stara Loka 3.5 km, o 4 km, š Žabnica lkm. Nm 424m. Leži na vzvišenem robu ravnine, vrh položnih gozdnatih dobrav v. od Križne gore, 1.5 km od ban ceste v Dorfarjih. Vaščane preživlja živinoreja, gozd, prodaja sadja, perutninarstvo, gobarstvo. Kužno znamenje v gozdu poleg Crngrofoa spominja na kugo v 1580 in 1582 in hrani lepe gotske slike. Vrli dobrave jired vasjo stoji sloveča podr. cerkev Mar. Oznanj., božjepotno svetišče, ki spada med največje umetnostno zgodovinske znamenitosti slovenske zemlje. Stavba izhaja deloma še iz romanske dobe (pred 1300); od nje sta nam ohranjeni dve steni, vključeni v trodelno gotsko ladjo iz časa okrog 1350. L. 1453. so v cerkvi odstranili lesen strop in jo obokali; v zač. 16. stol. pa so prizidali mogočen presbiterij (delo J. Streita, 1521—1524) in stolp (z novejšo streho). Lopa iz 19. stol. (Molinaro). Izredno uspela združitev različnih dob v gotskem slogu, posebno odlično zgrajen presbiterij (prostor in okras svoda s figural. sklepniki). Krasni »zlati« oltarji, zlasti veliki, največji na Kranjskem. V stranski ladji znano »rebro ajdovske deklice« ( kost fosilne živali). V cerkvi so odkrili vrsto izredno pomembnih stenskih slik, marijanski ciklus iz zač. 14. stol. (prvotna cerkev), in ciklus iz Krist, življenja po vzoru Giottove tehnike (pročelje druge cerkve). Najmanj so ohranjene številne slike mojstra \Volfganga iz 1453 (obok nad srednjo stavbo). Posebne zgodovinske važnosti so freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega na zunanji strani pročelja l>od sedanjo lopo in na steni prvotnega zvonika, edinstvene v našem gotskem slikarstvu, ker j^onazorujejo življenje obrtnikov v te ji dobi (15. stol.). Taborsko obzidje je le deloma ohranjeno. Cepule, 43-7-4-2-1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 11 km, žel Škofja Loka 10.5km, o 9.5 km, š Bukovščica lkm, žup Bukovščica 4 km. Nm 660—680 m. Leži na sedlu sredi med Sv. Joštom in Planico. Stik gorskih potov iz selške, loške in kranjske strani; markacija Stara Loka—Sv. Jošt, gostilna. Šibek žitni pridelek, glavno površino pokriva gozd (bukev, smreka, bor); izraba gozdnih sadežev za stranski zaslužek. Dovoz po obč. cesti iz Bukovščice ali Bitnja, od ban. ceste 6 km. Dorfarje, 153-31-9-10-9. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 4.5 km, o Stara Loka 3.5 km, š žup Žabnica 1 km. Nm 368. Razmaknjena gruča kmetij in malih posestev ob prvem ovinku ban. ceste Suha—Kranj. Valovit svet na robu Sorškega polja, prav dobra poljska zemlja z glinastim nasipom, pripravna zlasti za zelnejadno rastlinstvo; med travniki in njivami gozdne krpe (borovec). Prodajajo žito, mleko, sadje. Zadružno gojenje drevesnic; sadike prodajajo po vsej Sloveniji. V vasi je nekdaj stal Demšarjev grad, ki je bil v začetku 19. stol. popolna razvalina; sedaj o gradu ni več sledu. Znamenita rojaka: Dolinar dr. Tomaž (1760—1839), kanonist, eden prvih slov. pravnih pisateljev; Hafner Mate (r. 1865), notar in prirodoslovec (zbirke hroščev in metuljev v Nar. muzeju). Forme, 53-11-0-8-1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 3.2 km, žel Škofja Loka 3.7 km, o 2.7 km, š žup Žabnica 1 km. Nm 366 m. Kočarsko selišče ob ban. cesti j. od Dorfarjev. Za prodaj živinorejski pridelki, sadje, krompir in fižol; moko dokupu jejo. Godešič (Godešče), 348-72-20-32-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4 km, žel Gorenja vas-Reteče 1.5 km, o 2.5 km, š žup Reteče 1 km. Nm 345 m. Leži na zgornji ježi Sore ob večjem ovinku ban. ceste Suha—Jeperca. Most čez Soro; njena struga je oddaljena za cel km od prvotne, ki je šla tik pod vasjo. Talni načrt kaže dve enostranski vrsti hiš. Srednje dobra zemlja pretežno v njivah. Prodajajo mleko, zelenjavo, krompir, jajca, nekaj sadja, gobe. Za domači trg pletejo košare iz protja. Avtobusna zveza Ziri—Ljubljana. Več zanimivih zgradb. Vas se prvič omenja v 1. pol. 11. stol., kot last brižinskih škofov. Po urbarjih iz 1160 in 1291 je pripadala županstvu Godešče in štela 18 kmetij. Podr. cerkev sv. Miklavža, pozna gotska stavba z zlatimi oltarji in prizidano baročno kapelo. Na pročelju freska poslednje sodbe iz zač. 15. stol. (pod streho angeli trobentači): deloma še freske Jerneja iz Loke (16. stol.). Tu je bil doma Kavčič Pavel (1852—1895), prirodoslovec. Gorenja vas, 176-34-8-12-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 6 km, žel Gorenja vas-Reteče v kraju, o 4.5 km, š žup Reteče 1 km. Nm 355 m. Leži na malo dvignjenem svetu v gozdnem presledku med ban. cesto na Jeperco in žel. Dobra poljska zemlja; nekaj preostankov v živinoreji in sadjarstvu; gozdni sadeži. Vas se širi proti novemu žel. postajališču. Izvrstna kopališča v Sori; prehod po brvi. Nad reko lepi smrekovi gozdovi. Grenc, 77-16-12-4-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 2 km, žel š Škof ja Loka 1 km, o 0.9 km, žup Stara Loka 2 km. Nm 360 m. Kmetska vas na robu Sorškega polja med železniškim ovinkom in ban. cesto Suha—Kranj. Deloma še starinske hiše so redko razpostavljene med sadnim drevjem in prehajajo v sosednji Stari dvor ter Virmaše. Plodno polje na v., v razgibanem ilovnatem svetu na z. iglast gozd. Ža prodaj zlasti krompir, rejia in zelje, nekaj sadja. Križna gora, 101-16-9-7-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 5 km, žel Škof ja Loka 8 km, o 7 km, š Bukovica 3 km, žup Stara Loka 4 km. Nm 678 m. Brdarska vas na širokem hrbtu enako zvanega slemena s. nad Sotesko. Ozemlje pada v Selško dolino v strmih pobočjih, v. bregovi so zložni in močno razjedeni; vse pokriva gozd, največ listnat. Pičle njive. Na trg stavijo precej živine, masla, sadje, gobe. znatno količino lesa. V v. j>obočjih na širši polici zaselek Cavern. Dovoz iz doline po obč. poti (4 km). Na ugodnem razgledišču krasno ležeča pozno gotska podr. cerkev sv. Urha, od 1867 patrociuij spremenjen (zdaj sv. Križ). Stala je že pred 1500. Izredno lep slikan gotski svod v presbiteriju; svetniške legende (sv. Urha) iz zač. 16. stol., 24 polj, v dobri kompoziciji; spodnji del fresk uničen. Delo nemškega slikarja zgodnje renesanse. Oltar baročen. Priporočljiva izletna točka; markacija Stara Loka—Sv. Jošt. Lavtarski vrh, 31-4-3-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 9.5 km, žel Škofja Loka 12 km, o 11 km, š Bukovščica 2 km, žup Bukovščica 5 km. Nm 740 m. Leži na visoki polici ob stiku Hrastnika in Planice. Strm dovoz mimo zaselka Sred-nika (mlin), 3 km od ban. ceste na Praprotnem. Gospodarstvo kot Križna gora. Vas se je 1291 imenovala Ilrastnica (po bližnjem hribu). Lipica, 48-8-4-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 2.5 km, žel Škofja Loka 1.5 km, o 1.5 km. Nm 338 m. Manjša naselbina na spodnji levi terasi Sore. Okrog vasi šibek ostanek gozdnega površja. Pod vasjo izliv Zabnice v Soro. Sorazmerno velik izvoz krompirja, mleka in presnega masla. Do ban. ceste Jeperca—Škofja Loka 0.5 km. Moškrin, 31-5-3-2-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 2 km, žel Školja Loka 4.5 km, o 3.5 km, žup Stara Loka 1.5 km. Nm 380 m. Leži na robu nizke dobrave nad vstopom potoka Planice v valovito ravan. Manjše kmetije; izvažajo krompir, mleko, čajno maslo in sadje. Šibek mešan gozd. Do ban. ceste v Stari Loki 2 km dobrega kolovoza. Papirnica, 50-11-0-11-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 3 km, žel Škofja Loka 4 km, o 3 km, žup Stara Loka 2.5 km. Nm 380 m. Skrita, razmaknjena vasica na v. strani pustili frjulskih dobrav. Manjši vodni izvir z odtokom v bližnjo (Pevensko) Suho. Kamenit in glinast svet. Na prodaj stavijo le živinorejske pridelke in nekaj sadja. Dovoz na cesto Stara Loka—Sv. Duh (H km). Pevno, 66-13-10-2-1. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 5 km, o 4 km, žup Stara Loka 3 km. Nm 399 m. Gručasta vas ob vstopu (Pevenske) Suhe na ravan, tik pod pobočjem Planice. Plodno prisojno polje med ostanki mešanega gozda. Na trg gre polovico krompirja in večina mleka, nekaj sadja, gob in medu, izjemoma tudi les. Dovoz oskrbuje obč. cesta (2 km). Podr. cerkev sv. Uršule, zidana v gotskem slogu, 1858 temeljito predelana, ima krasen zlat oltar. V pročelju freske zač. 15. stol. V vasi se je rodil Kalan Andrej (1858—1933), prelat in st. prošt, ljudski pisatelj in vodja kat. nar. pokreta. Planica, 40-6-4-1-1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Škof ja Loka 7 km-, o 6 km, š Bukovščica 3 km, žup Stara Loka 6 km. Nm 823 m. Zavzema v., malo nagnjeno ploskev enako zvanega slemena. Mnogo iglastih in mešanih gozdov, pomanjkljiv poljski donos. Dovoz iz Stare Loke po slabem kolovozu. 80 m nad vasjo ljubka podr. sv. Gabrijela. Pozni gotski slog, po potresu 1895 nov presbiterij, lična stranska oltarja iz 18. stol. Reteče, 220-38-11-10-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 5 km, žel Gorenja vas-Reteče v kraju, o 3 km, š žup v kraju. Šola ust. 1891, 3 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas., Kat. prosvetno d. Nm 353 m. Leži na zgornji levi sorški terasi v večjem gozdnem presledku. Nad vasjo žel. proga in ban. cesta na Škofjo Loko; do drž. ceste 2 km, Nad polovico sveta zavzemajo srednje plodne njive. Odprodajajo poljske pridelke razen žita, živino, mleko, perutnino, jajca in gobe v Škofjo Loko, Kranj in Ljubljano. Pletenje košar iz protja. Manjše letovišče; izvrstno kopališče na Sori. Najbližji dostop od železnice v Polhograjske dolomite (Sv. Katarina, 2 uri, Osolnik lj^ure). Vas se prvič omenja 1160. L. 1873. in 1887. je pogorelo pol vasi, 1890 cela vas. Župnija Reteče (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 795 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Janeza Ev. je razširjena in modernizirana gotska stavba. L. 1861. so prizidali prostorno zakristijo, 1885 cerkev podaljšali, prizidali ji nov zvonik in stranski kapeli, 1914 pa prostorno kapelo sv. Cirila in Metoda. Esartnerjeve in "VVissiakove slike. Prvotno je bila podr. staro-loške, pozneje mestne škofjeloške fare. Iz zadnje se je izločila 1848 kot samostojna duhovnija. Stara Loka, 451-75-16-46-13. Šr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka lkm, žel Škofja Loka 3.5 km, o 3 km, žup v kraju. Nm 362 m. Leži ob vstopu v Selško dolino, na levi rečni terasi, pretrgani po potoku Planici, zadnjem levem dotoku Selščice. Hiše prehajajo brez presledka v škofjeloško Kapucinsko predmestje. Prehod iz kmetskega v trgovsko in obrtno naselbino; polja in gozda primanjkuje. Pridelkov ni dovolj za dom. Domača obrt (škafarstvo) propada, število poklicnih obrtnikov, posebej še delavstva, raste (lesni obrati, tovarne). Vas se v šolstvu popolnoma, v gospodarstvu in prometu deloma navezuje na bližnje mesto. Manjši obisk izletnikov in letoviščarjev; naravna kopališča, izhodišče za ture in izlete, lep smuški teren. Vas je prvotna loška naselbina in jo omenja že darilna listina 973. Kot Stara Loka, za razliko od pozneje nastale Škofje Loke, se prvič omenja 1286. Po urbarju iz 1291 je vas pripadala županstvu Bavarcev, ki so mu bile podrejene še vasi: Okroglo, Stražišče, Šmarjetna gora, Bitnje, Zabnica, Dorfarje, Sv. Duh, Virmaše, Stari dvor, Trata, Suha, Puštah Hosta, Pevno, Gorenja Sava in Lipnica; 1584 pa še Ajmanov grad. Starološki Strahlov grad je bil sezidan v 14. stol. na prostoru prejšnjega dvorca. V 16. stol. so ga prezidali in pozneje večkrat renovirali. Grajski lastniki so bili v 15. in 16. stol. grofje Lambergi, pozneje pa so se večkrat menjali. L. 1819. je Frid. Anz. Strah!, iz erfutske patricijske rodbine postal edini lastnik gradu. Njegov sin Edvard je grad ok. 1855 prezidal in mu z novim traktom dal današnjo obliko. Po zgledu svojih prednikov se je odlikoval posebno kot zbiratelj umetnin in izdelkov umetnostne obrti. Postal je ustanovitelj najobsežnejše kranjske zbirke umetnin, znane kot Strahlova zbirka, v kateri so zastopani skoraj vsi kranjski slikarji zadnjih dveh stoletij. Stare listine in urbarje starološke graščine so pozneje odstopili Nar. muzeju v Ljubljani. Ostalo bogato zbirko hrani deloma Narodna galerija in deloma Narodni in Etnografski muzej v Ljubljani. Ko je Edvard Strahl 1929 umrl, je grad kupil lesni trgovec Dolenec in od tega Društvo slepih, ki ga je preuredilo v svoje namene. Drugi starološki grad Frauenhof je stal za župno cerkvijo. Stenske slike iz umetnostno zanimive stavbe (delo Jerneja iz Loke) so pred razpadom pogorelega gradiča rešili za Nar. muzej. Zadnja lastnica M. Bernakova je umrla 1935. Župnija Stara Loka (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 2200 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jurija muč. Ima pokrajinsko značilno lego na vršaju nad ban. cesto. Prvotna cerkev spada med najstarejše cerkve v Sloveniji. Nova je bila 1863 zgrajena v novoromanskem slogu. Iz prve cerkve so ohranjeni srednjeveški epitafi, sv. Jurij iz 16. stol. in lepa Madona (1750). Bogat okras sedanje cerkve so pripravili zlasti Wolf (slike), Gosar (oltarji), Zajec st. (kipi). Župnija se navaja že 1074. Iz nje je nastalo 20 današnjih župnij na Sorškem polju ter po Selški in Poljanski dolini. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskemu patriarhu, ki je potrjeval in vmeščal duhovnike, katere je postavljal brižinski škof. Graščina Loka je še danes patron župnije. Od 1751—1787 je pripadala Gorici, poslej ljubljanski škofiji. Starološki župniki so bili pogosto arhidiakoni za Gorenjsko. Na pokopališču med drugimi lep nagrobnik škofjeloškega graščaka P. pl. Raspa iz 1. pol. 16. stol. Roženvenska kapelica sredi vasi hrani rokokojsko pupo in Gosarjeve freske. Rojstni kraj bivšega tržaškega in lavant. škofa Karlina dr. Andreja (1857—1933), ki se je uveljavil kot ljudski pisatelj, govornik in potopisec. Stari dvor, 246-36-17-19-0. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka l km, o v kraju, žup Stara Loka 2.5 km. Nm 353 m. Zavzema valovit in raven svet v. od Kamnitnika in potoka Suhe do žel. proge. Široko razpostavljeno naselbino sečejo ceste iz Škofje Loke na postajo, Jeperco in Kranj. Z. del je izrazito kmetski; letno prodajo ca 3 vagone krompirja, mnogo prašičev, mleka in sadja. V. del se urašča v novo nastajajoče postajno selišče z lesno industrijo, trgovinami, gostilniškimi obrati in delavstvom. Ob Sušici mlin. Vas je dobila ime po nekdanjem dvorcu, o katerem ni več sledu. Lastniki so bili plemiči de Angersburg. Suha, 346-74-13-48-13. Sr so du žand zdr fin žel pTt š žup Škofja Loka 1.2 km, o Stara Loka 0.5 km. Nm 350 m. Leži na levih sorskih terasah tik v. od Škofje Loke. Dolnji tok Suhe (Sušice), ki se tod izliva v Soro, jo deli v dva dela. Obsežno, srednje rodovitno polje nudi za izvoz do 9 vagonov krompirja, repe in zelenja. Mleko oddajajo v ban. mlekarsko šolo v Puštalu, sadje v Kranj in Ljublj'ano. Vasi pripada nekaj novejših delavskih hiš postajnega selišča; v stari naselbini več lepih veljaških kmetskih poslopij. Par gostiln, nekaj obrtnikov. Vas omenja že 973 darilna listina Otona II. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. Gotska, z obzidjem obdana zgradba, je imela prvotno raven strop. L. 1747. so postavili sedanji zvonik, 1893 so cerkev obokali. Cerkev je tipičen primer gotsko slikanega svetišča za sredo 15. stol., presbiterij pa višek okrašenega »kranjskega presb.«. Slike Jerneja iz Loke (16. stol.), krasni zlati oltarji (izdelal Jamšek). Sv. Duh, 268-50-18-27-5. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 3.5 km, žel Škofja Loka 3 km, o 2 km, žup Stara Loka 3 km. Nm 350 m. Leži v zgornji polovici nepretrgane hišne vrste vzporedno s Sušico. Od ban. ceste Suha—Kranj se tu odcepi cesta na Staro Loko. Izdatna površina srednje dobre zemlje. Na trg stavijo do 13 vagonov poljskih pridelkov (brez žita), večino mleka in precej živine, malo sadja. Ok. 1683. je dal tu oskrbnik loških posestev Franc Matija Lampfrizlieim v elegantnem nemškem renesanškem slogu sezidati tkzv. Ajmanov grad. V francosko-ilirski dobi so ga uporabljali za sodišče in ječe. Pozneje je v njem stanoval kranjski dež. glavar Oton Detela. Sedanji lastnik dr. Demšar hrani v njem pomembno staro knjižnico in zbirko zgod. portretov (Savoya i. dr.). Poleg gradu baročna kapelica M. b. z Jelovškovim slikanim oltarjem. V kraju se je rodil Cegnar Fran (1826—1892), pripovednik, pesnik, kritik in najboljši prevajalec svoje dobe. Šutna (Šutina), 203-47-19-20-9. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, žel Zabnica 2.1 km, o 4 km, š Zabnica 1 km, žup Zabnica 0.2 km. Nm 374 m. Rahlo strnjena vas, 0.3 km nad ovinkom ban. ceste na Kranj. Zemlja v gozdni krčevini ob Sušici, razdeljena na male deleže. Večina išče zaposlitve izven doma, zlasti v kranjskih tovarnah. Trata, 75-18-4-8-6. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 3.5 km, žel škofja Loka 0.5 km, o 0.5 km. Nm 364 m. Do izvedbe žel. jiroge osamljena kmetska vasica na Sorškem polju, zdaj v. del škofjeloškega postajnega selišča. Ob suši se potok Zabnica, ki se dotika vasi, porazgubi v prodnatih tleh. Boljše polje ob progi na j. strani. Od izdatnih kmetskih proizvodov ostaja za prodaj dobršen del zelcnjadnih rastlin (tri vagone krompirja, zelja in repe) ter mleko, perutnina in sadje. Trnje, 88-18-4-11-3. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1.5 km, žel Škofja Loka 4.5 km, o 3.5 km, žup Stara Loka 0.5 km. Nm povpr. 375 m. Leži na v. vznožju Križne gore tik nad ban. cesto v Selško dolino. Poljske pridelke prodajajo le izjemoma, več donaša živinoreja. Prevladuje mala posest. Lesna trgovina, gozdni in drugi delavci. Vešter, 172-30-5-22-3. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 2 km, žel Škof ja Loka 5 km, o 4 km, žup Stara Loka 1 km. Nm 380 m. Raztresena vas ob ban. cesti poleg Trnja, tik pred vhodom v Sotesko ob Selški Sori. Obseg sicer prav dobrega polja ne zadošča za prehrano. Nekaj delavcev; pridobivanje apna. Virlog, 83-16-4-9-1. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1.5 km, žel Škofja Loka 4 km, o 3 km. žup Stara Loka 0.5 km. Gornji konec strnjene naselbine preko Binklja v Staro Loko. Hiše raztresene po nizkih dobravicah ob potoku Planici. Kmetsko delo, delavski zaslužek, v domači obrti še ška-farstvo. Virmaše, 250-48-13-30-5. Sr so du žand zdr žel fin pTt š Škofja Loka 2.5 km, o 1 km, žup Stara Loka 2.5 km. Nm 362 m. Pretežno kočarska naselbina med Grencem in Sv. Duhom. Pičla tretjina močnih kmetov, ki jim preostaja za kupčijo do 15 vagonov poljskih pridelkov (razen žita), mleko in čajno maslo, izjemno tudi les. Nekaj je delavcev in obrtnikov. Ban. cesta na Kranj. Žabnica, 334-64-48-5-4. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, o 4 km, š žel žup v kraju. Šola ust. 1869, 3 odd. Gas., Slov. kat. izobr. d. Nm 366 m. Leži ob ban. cesti med Škofjo Loko in Kranjem, v dolgi razmaknjeni vrsti nad bregom potoka Zabnice; polje v pravilnih progah na v. strani. Večji del površja zavzemajo že močno prodnate njive, glavne dohodke daje živinoreja; mleko oddajajo največ v Škofjo Loko. Ravninski iglast gozd za domačo uporabo. Gospodarski razvoj podpirajo zadruge. Najdbe rimskega zidu in manjših rimskih predmetov na sedanjem pokopališču. Vas je stala 1. 973. na v. meji loške posesti. Okrog prvotne slovenske naselbine so škofje kolonizirali mnogo Nemcev, ki so še v Valvasorjevi dobi govorili mešanico slovensko-nemškega jezika in se še danes ločijo po izgovoru od drugih. Ze 1160 je tu stal dvor brižinskih škofov. Župnija Žabnica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 889 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Urha. Prvotna cerkev je stala že pred 1500. Poznejšo gotsko cerkev, ki se omenja 1773, so podrli in 1851 zgradili novo uspelo zgradbo. Ostal ji je le gotski zvonik. Tomčevi oltarji (glavna slika Grilčeva). Pri tej podružnici starološke prafare je bila 1840 ustanovljena ekspozitura; od 1899 je župnija. Občina Škofja Loka Preb. 2400, hiš 285, posest. 164, koč. 121, najem. 200. Površina 589 ha: njiv in vrtov 67, trav. in paš. 96, sadovnjakov 21, gozdov 360, ostalo 45. Občina zavzema ozemlje ob sotočju obeh Sor. Meja se drži Selške Sore od prvih tesni nad mestom do gornjega konca Soteske, obide Lubnik (1024 m) in se vrača skoraj vzporedno nazaj do Poljanske Sore; od sotočja obeh rek krene pod Kamnitnik (414 m) in hitro nazaj k Selščici. Ves z. gorati, gozdnati, od s. skoraj nedostopni del je neposeljen; za obdelavo je vsaj deloma prikladna le v. tretjina površja. Tod je naplavinska ravan in strmo pobočje zvečine v travnikih; njive po šibkih terasah. Razjedena travnata planjava nad mestom ima pičlo in skalnato kraško zemljo. V gozdu bliže mesta prevladuje smreka, naprej predvsem bukev in gaber. Poljedelstvo preživlja deloma obe vasici, v mestu primanjkuje zemlje celo za vrtove. Nekaj posestnikov oddaja na trg les (hlode, deske in drva); hrano dokupujejo vsi. Ker manjka pravih kmetovalcev, temelji jircživljanje v obrti, industriji in trgovini, uradniškem in delavskem zaslužku, prevozništvu in tujskem prometu. Podpulferca, 40-7-3-4-2. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Škofja Loka 1.5 km, žel Škofja Loka 4.5 km. Nm 360 m. Raztreseno selišče nad poljansko ban. cesto, dober km z. od mesta (»za brajdami«). Preživlja se z obdelovanjem strme zemlje in delavskim zaslužkom. Ugodna lega za sadje. Proti mestu apnenčev kamnolom. Odcep nove višinske ceste med obema dolinama; oib n jej opuščena smodniška shramba. Kraj se prvič omenja šele 1584; ime je dobil po smodniku, ki so ga nekdaj tu izdelovali. Škofja Loka, mesto, 2307-267-157-110-192. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Škofja Loka 3 km. Sedež, sre-skega načelstva. Sresko sodišče. Davčna uprava. Zand. stanica. Mestna župnija. Zdravniki, živinozdravnik, advokati, notar. Šole: Zas. žensko učiteljišče uršulink (s pravico javnosti od 1932), ust. 1906, 1 odd. Drž. mešana mešč. šola, ust. 1932, 2 odd. Zas. mešč. šola uršulink (s pravico javnosti od 1924, ust. 1900, 4 odd. Deška nar. šola, ust. 1627, 10 odd. Zas. deki. nar. šola (v samostanu, s pravico javnosti od 1932), ust. 1782, 7 odd. Obrt. nad. in grem. trg. nad. šola. Banov, mlekarska šola (1 šol. leto). Društva: SKJ, PRK (s kuhinjo), PJS, JS, NO, JUU, PSVD, PCD, PSPD, Gas., Kolo j. s., Kraj. odbor voj. inval., Prosv. in podp. d. »Edinost«, Kat. prosv. d., Strel, druž., Vodovodno d., Olepš. d., Šali. klub, Krožek prijateljev Francije, SK »Sora«, Strok. skup. oblač. del., Združenje obrtnikov, Združenje krojačev in krojačic. Nm 349 m. Upravno in gospodarsko pomembno, zgodovinsko važno mesto tik nad sotočjem Poljanske in Selške Sore. Ima izvrstno prisojno in vzvišeno lego pod jv. izrastki Lubnika (1024m); strma pobočja grička nad mestom (472 m) so v zvezi z obojno strugo zgradila pravo naravno trdnjavo. V tem zavarovanem okvirju, na meji hribovja in ravnine Sorškega polja ter ob vhodu v obe dolini, se je razvilo srednjeveško središče loškega gospostva, ki je ohranilo svoje bistvene poteze do danes. Strateški pomen kraja je poudarjal močan grad na strmi skali, ki'je bil zvezan z mestom po obrambnem zidu. Zunaj so varovali naselbino utrdba na Kranclju (zidovje podrto) in postojanki grajskih podložnikov ob vstopu v obe dolini (sedanji vasici Vincarji in Podpulferca). S privilegiji podprta škofovska postojanka je razvila veliko trgovino, cehovsko obrt in fužinarstvo. Trgovina se je posluževala zlasti poti, ki je tod skozi držala iz Savinjske doline preko Kamnika na Tolmin in Gorico. Po propasti gospostva je politično ujiravo in mnogo trgovine prevzel Kranj, zlasti potem, ko je škofjeloška žel. p. ostala 3 km daleč na Sorškem polju. Po svetovni vojni je mesto radi obmejne važnosti obeh dolin pričelo obnavljati staro veljavo. Pridobilo je važna politična oblastva, razen prejšnjih uršulinskih in drž. šol novo meščansko in strokovno šolo, vojašnico planinskega polka, obnovilo pa je tudi gospodarsko delavnost z dvigom industrije in tujskega prometa. Stari del mesta okrog značilnih podolgovatih središč na Zgornjem in Spodnjem trgu je ohranil v glavnem svojo starinsko obliko. Mesto se j!e razširilo preko Selščice, seglo s svojimi ustanovami celo v okoliške vasi in pritegnilo žel. postajo na Trati kot gospodarsko ekspozituro, zlasti za lesno, tekstilno in mlinarsko industrijo. Mesto ima tovarno za klobuke, za tekstilne izdelke, posteljnino, turbine in mlinske stroje, številne trgovine, (deželni pridelki, manufaktura, les), mnogo obrtnikov (cvetoče mizarstvo, strojno glavnikarstvo i. p.), posebno pa delavcev. Iz Škofje Loke se cestni vozel razpleta od nove ceste na žel. postajo v ban. ceste: na Poljansko dolino (Gorenja vas —Ziri—drž. meja), na Selško dolino (Škofja Loka—Železniki— Podrošt—drž. meja), na sv. (Suha—Kranj), na v. (Sulia—Jeperca—Smlednik—Vodice—Moste) in jv. (Sora—Medvode). Dva zidana in 1 lesen most preko obeh rek, slikovita »hudičeva brv« v Puštal. Glavni je kapucinski most, postavljen že pred 1351. Poleg rastočega osebnega in blagovnega prometa močan dotok tujcev (letoviščarji, kopalci, smučarji, turisti). Tujskemu prometu v korist je posrečena lega v slikoviti okolici, bogastvo umetnostnih in kulturnih zgodovinskih spomenikov (zlasti stavbinskih), urejene tujsko prometne naprave (veliko kopališče v Poljanščici, vpeljani gostilniški obrati) in odlične možnosti izletov proti Sv. Joštu, na škofjeloško hribovje in Polhograjske dolomite. Razkošen razgled s Kranclja tik nad mestom in z Lubnika, ki tvori slikovito gorsko ozadje mesta (2 uri, koča, mnogo prepadov in jam). Radi posebne ugodnega podnebja (v okolici so gojili škofje trto; »brajde« na poljanski strani in Kamnitniku) uživa kraj sloves klimatskega zdravilišča. V arheološkem oziru mestno področje še ni dovolj preiskano. Doslej so odkrili le rimski kamen. Kot srednjeveška naselbina je Škofja Loka mlajša od sosednje Stare Loke, poleg katere se je razvila kot sedež gospostva brižinskih škofov (973—1803). Ze 996 je dal cesar Oton III. škofom pravico kovati denar, pobirati mitnino in trgovati. Kot trg se Škofja Loka prvič omenja 1248, kot mesto že 1274. Starejši del mesta je Zgornji trg, mlajši Spodnji ali Novi trg. Po svojih glavarjih so izvrševali škofje popolno upravo nad vsem gospostvom. Sodno oblast nad podložniki jim je izročil oglejski patriarh Gregor 1257, Otokar II. pa 1274. Prizivi zoper razsodbo glavarjev so šli na škofa v Freisingu. Na smrt obsojene so ob-glavljali na griču pri Fr. Dolencu (»Krvavo znamenje«), obešali pa so jih za Kamnitnikom (na »Gavžniku«), L. 1451. je potrdil škof Janez III. Griinwalder Ločanom posebne pravice glede mestnega sodstva, svetovalstva, mere, tehtnice na trgu, trgovine in prekupovanja na kmetih. Ko je Ferdinand III. 1548 omejil sodno oblast, se loški upravnik ni več smel imenovati glavar, temveč oskrbnik. Prizive zoper njegove razsodbe je reševala deželna vlada. L. 1321. je dobilo mesto močno obzidje s stolpi in trojnimi vrati. Od 1789 podrtega obzidja so ohranjeni le še ostanki na z. strani, kjer je bil jarek (danes »Graben«) in na steni Martinove hiše. Meščani so bili večinoma obrtniki, organizirani v cehe (krojaški, krznarski, čevljarski, kovaški, lončarski, pekovski, mesarski in strojarski). Znana je bila Jesenkova ključavničarska delavnica iz 18. stol. Mnogo me- 584 SUEZ ŠKOFJA LOKA ščanov se je bavilo s trgovino. O trgovinskih stikih z Italijo in prometnih potili gl. sreski pregled. L. 1457. in 1458 je Škofjo Loko v bojih za celjsko dediščino razrušil in požgal Jan Vitovec. L. 1476. so mesto napadli Turki. Od 1509—1582 je tu razsajala kuga, 1511 je mesto razrušil potres, 1660 in 1698 pa ga je večinoma upepelil požar. Protestantizem sta v mestu podpirala škofova oskrbnika Lenart in Filip pl. Siegersdorfer. L. 1561. so radi kuge v Ljubljani v loškem gradu zborovali deželni stanovi. Zborovanja se je udeležil tudi Primož Trubar. L. 1582. je bil v Loki nastavljen za župnika Dalmatin. Reformacijska komisija škofa Hrena je tu sežigala tri dni protestantske knjige in prisilila meščane k vrnitvi v katoliško cerkev. Svoj privilegirani položaj je izgubila Škofja Loka 1803, ko so posestva brižinskih škofov prešla v drž. last. Ze v francoski dobi je bila podrejena Kranju. Mesto je dobilo že 1547 špital. Po požaru 1698 so 1720 postavili novega. Špitalska cerkev je bila-iz gotske osnove prezidana v 17. stol.; ima tri krasne istodobne oltarčke. Zgodovinske znamenitosti v mestu so: stare hiše v Spodnjem trgu s tipičnimi prizidki, Homanova hiša na Glavnem trgu (tip veljaških stavb iz 15. in 16. stol.), poslopje »farovške šole«, ki jo je sezidal 1627 storološki graščak Papler, in žitnica (kašča) briž. škofov iz zač. 16. stol. z vzidanim škofovskim grbom. Kamenit kapucinski most čez Soro je zgradil v 14. stol. škof Leopold pl. Schaunburg. Loško graščino tik nad mestom so postavili že v 10. stol. kot sedež oskrbnikov. Prvič se omenja grad 1215, kapela sv. Ane pa 1315. škofje so se često mudili na gradu. Škof Konrad je bil 1411 tu celo umorjen. Po potresu 1511 je škof Filip sezidal na razvalinah starega nov grad. Po 1803 so ga uporabljali za prostore drž. uradov. L. 1864. ga je kupil na dražbi Fidelij Terpinc, od tega 1874 Baumgarten. L. 1891. so ga prevzele uršulinke ter ga preuredile za penzionat in 1892 so ga zvezale s starim samostanom ob cerkvi. Župnija Škofja Loka (dek. Loka. škof. ljublj.) ima 4480 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jakoba se omenja že 1271 in 1293, a je verjetno še starejša. L. 1471. so jo sezidali nanovo v gotskem slogu, presbiterij po 1511, ostalo so dogradili 1538. V zač. 18. stol. so jo spet deloma predelali, notranjščino pa 1931 slogovno primerno obnovili. Iz baročne dobe je ohranila dva oltarja in streho na zvoniku, ostala oprava je gotska, nove so le orgle (Jenko). Prvotno je spadala Škofja Loka pod župnijo Staro Loko, dobila je šele 1532 vikariat in 1804 samostojno župnijo; iz te se je 1848 izločila župnija Reteče. Župni patron je loška graščina. Kapucinski samostan in cerkev sv. Ane sta bila zgrajena 1707—1709. Tipičen zgled italijanskega stavbarstva za zač. 18. stol. Gosarje-va in Ogrinova stenska slikarija, Sternenova Terezija. Kapucini so prišli iz Kranja. Uršulinski samostan in cerkev Brez-mad. spoč. D. M. Prvotna cerkev je bila zgrajena 1393 pri samostanu klarisinj, ki ga je 1351 ustanovil Otokar Blagoviški, župnik v Kamniku, in mu 1358 podaril 37 kmetij. L. 1660. je cerkev s samostanom pogorela, nakar so jo do 1669 restavrirali. Lep barok, 2 vzorna rokokojska oltarja, par umetniških epitafov, slike Franketove in Langusove. Že klarisinje so v samostanu vzdrževale šolo. Ko pa je bil ta red 1782 odpravljen, je država prepustila poslopje in cerkev uršulinkam. L. 1892. so renovirali cerkev in grad; pri njem so postavili nove objekte. Grajska kapelica je posrečena stavba iz 18. stol. z lepimi vloženimi lesenimi oltarji in sliko sv. Ane (Tom. Basso 1737). Znameniti loški rojaki: Andrej iz Loke, arhitekt (2. pol. 15. stol.), deloval na Goriškem; Basar o. Jernej (1683—1738), sloveči jezuitski pridigar; Blaznik dr. Pavel (r. 1903), zgodovinski pisatelj; Cadež Lovrenc (16. stol.), dekan in rektor dunajske univerze; Debeljak dr. Valentin (r. 1903), pesnik in slovstveni kritik; Dolinar Ivan (1840—1886), politik, ust. politič. društva »Edinost«; Gaber Ante (r. 1883) umetn. zgodovinar; Grbec dr. Ludvik (1805—1880), sloveč fizik in okulist; Jesenko dr. Franc (1875—1932), u'niv. prof. botanike v Lj.; Jugovic dr. Fran (1725—1797), kranjski protomedik in operoz; Jurčič Jurij (1827. umrl v Carigradu) slikar portretist; Kramer dr. Ernest (1854—1907), kemik in bakteriolog, gospodarski pis., raziskovalec Barja; Košir France (r. 1906), ak. slikar, krajinar; Leskovec Anton (1891—1930), dramatik; Maclar Ivan (1857—1919), prof. naravoslovja in strok, pis.; Mercina Matej (1528—1602), župnik v Kranju in Kamniku, vnet borec zoper luteranstvo; Mihelič France (r. 1907), prof. risanja, litograf; Pire Gustav (1859—1923), gosp. organiz. in pis.; Pokom Franc (r. 1861), zgodovinar, škof. arhivar; Skupin o. Sigismund (1688—1755), organiz. franč. reda, designirani škof v Dunajskem Novem m.; Sušnik Ivan (r. 1854), st. kanonik lj. botanik, astronom, organizator gospodar, in karit. ustanov; Zontar dr. Josip (r. 1896), prof. v Kranju, raziskovalec slovenske, zlasti pravne zgod. Vincarje, 53-11-4-7-6. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Škofja Loka lkm, žel Škofja" Loka 4 km. Nm 350 m. Leže ob strmem d. bregu Selške Sore, z. od Škofje Loke. Nad vasjo stoje razvaline starega gradu, ki je bil nekdaj last Loških gospodov, znanih od 13. do 15. stol. Ze Valvasor je našel tu le razvaline. Pičla, a rodovitna poljska površina. Razen kmetov delavci v tekst, tovarni in gozdarji. Priljubljena izpreliodna pota ob Selščici. Do mesta par minut senčnate ceste. Vas je dobila ime po viničarjih, ki so obdelovali škofove vinograde in pozneje vozili vino iz Dolenjskega. Občina Trata sedež Gorenja vas Preb. 2333, hiš 493, posest. 213, koč. 226, najem. 46. Površina 5085 ha: njiv in vrtov 490, trav. in paš. 1808, sadovnjakov 42, gozdov 2230, ostalo 515. Obč. ozemlje obsega široki ravninski trikot sredi Poljanske doline in ozemlje ob Hotaveljščici in Brebovnici, dveh močnih pritokih Polj. Sore. Obe stranski dolini'ci imata ponekod značaj pravih sotesk. V glavnem ravninskem prostoru se rečni tok ustavlja; med Trato in Dobravo so celo barska tla. Dolina razpolaga z dobro naplavinsko zemljo, ki jo izkoriščajo zlasti za njive in travnike; gozd pokriva le pobočja. Najvišja slemena imajo zopet lepe njive, zraven pa mnogo trat in gozda. Naselbinski tip je v dolini raztegnjena gruča, v hribih zaselek in zaokrožene kmetije. Živeža dokupu-jejo do 25%, čeprav nekaj kmetij pridela krompirja, fižola in žita preko domačih potreb. Redno prodajajo živinorejske pridelke, zlasti mleko in presno maslo (mlekarna »Blegaš«), Gozd je pretežno jelov, letna prodaja do 1000 m3. Stranski donos daje prodaja sadežev. Dobro napreduje sadjarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, izdelava opeke; nazaduje pa čipkarstvo. II glavni ban. cesti Škofja Loka—Ziri dovajata promet cesti Trata—Lučine—Vrhnika in Hotavlje—Kopačnica—drž. meja. Redna avtobusna zveza s Škofjo Loko in Ljubljano. Stalno rastoč dotok letoviščarjev in smučarjev; markirane izletne poti, izvrstna naravna in umetna kopališča, pokrajinske lepote, etnografske zanimivosti, izdaten lov in ribolov. Bačne, 54-10-5-5-0. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand žup Poljane 8 km, zdr o š Trata 4 km, fin pTt Gorenja vas 4 km, žel Škofja Loka 23.8 km. Nm 600—640 m. Raztresena vas na prisojnem slemenu, ki ga oklepata Brebovščica in Kremenški potok, jv. od Trate. Domovi leže na visokih policah Ajdovega brda; njive prehajajo v nižji, pretežno jelov in hrastov gozd. Dobra živinoreja; na trg oddajajo krompir, žito dokupujejo; precej sadnega pridelka. Prometno teže na Trato; od ban. ceste dostop le z vozom (2 km). Brebovnica, 132-23-7-15-1. Sr so du Škofja Loka 22.4 km, žand Poljane 9.4 km, zdr o Trata 5.4 km, fin pTt Gorenja vas 5.4 km, žel Škof ja Loka 25.2 km, š žup Lučine 3.6 km. Nm 500—800 m. Podolžno razmaknjena vas v ozki soteski Brebov-ščice, ki jo tu zapusti ban. cesta na Lučine, deloma po položnih bregeh z. odtod. Močna vodna sila. Kmetje in obrtniki. Gospodarsko važen je jelov gozd v Zali (cf. Tavčarjevo povest). Izdelovanje stolov, mlin in žage. Gostilna. Cabrače, 61-13-9-4-0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand žup Poljane 10 km, zdr o š Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 25.8 km. Nm 665 m. Leže v prisojni plitvi kotanji sredi širokega j. blegaškega slemena. V vas spadata samotni veliki kmetiji Izgorec (Likar) in Logar. I^olje rodi dobro, ugodno uspeva sadje in čebelarstvo; glavni dohodek daje živina (deloma ovčereja), stranski gozdarstvo. Dovoz oskrbuje od Hotavelj dalje ca 3.5 km obč. ceste. Pot na Blegaš (dobri 2 uri). Podr. cerkev sv. Jederti iz 18. stol.; arhitektonsko jiosrečena baročna prezidava gotike. Lepa glavna slika je delo Štefana Šubica. Pod cerkvijo znamenje s Tuškovimi freskami. Dolenja Dobrava, 182-37-18-15-4. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand Poljane 5 km, zdr o š žup Trata lkm, fin pTt Gorenjki vas l km, žel Škofja Loka 20.8 km. Nm 401 m. Precej strnjena vas na nizkem hrbtu v. od Trate. Zgornji del vasi tvori zaselek Dobravica. Prehod iz poljedelske osnove k deležu nu prometu in obrti. Visoko stoji živinoreja, perutninarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo, obdelava zemlje intenzivna. Skozi vas vodi ban. cesta Gor. vas—Lučine—Vrhnika. Gostilna, nekaj obrtnikov, lesna trg., mlin in žaga. Dolge njive, 40-8-6-2-0. Sr so du Škofja Loka 26.6 km, žand Poljane 13.6 km, zdr o Trata 9.6 km, fin pTt Gorenja vas 9.6 km, žel Škofja Loka 29.4 km, š žup Lučine 0.6 km. Nm 645 m. Leži na j. robu Lučinskega kraškega ravnika. Svet je v nižjih legah v travnikih in njivah, više pokrit z lepo jelovino. Gospodarski poudarek velju živinoreji. Prometno se že v precejšnji meri obrača na Vrhniko. Goli vrh — Suhi dol, 43-8-4-4-0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand Poljane 15 km, zdr o Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka 30.8 km, š žup Lučine 2 km. Nm 689—920 m. Vas se širi v loku od Špika (850 m) na Goli vrh (961 m) z dvojnim gručastim jedrom ob ban. cesti Lučine— Horjul. Plodnost je splošno majhna, osojna lega deloma ovira žitni donos. Močna živinoreja in gozdarstvo, ki izrablja zlasti trdno planinsko jelovino. Okolica slovi po pokrajinski lepoti. Odlična smučarska tura Ziri—Nova vas—Goli vrh—Lučine— Gorenja vas. Gorenja Dobrava, 113-29-4-23-2. Sr so du Škofj'a Loka 19 km, žand Poljane 6 km, zdr o š žup Trata 2 km, fin pTt Gorenja vas 2 km, žel Škofja Loka 21.8 km. Nm 426 m. Raztresena vas v valovitem svetu j. od Dol. Dobrave, od katere jo loči potok Dršak nad izlivom v Brebovnico. Vas zaostaja v gospodarski moči za Dol. Dobravo. Močna gozdna posest; stranske gospodarske panoge so perutninarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, domača obrt; nekaj delavcev. Ban. cesta na Gor. vas. Podr. cerkev sv. Urbana s slikovito razgledno lego (569 m). Stavba spada med stilno najpopolnejše poznogotske zgradbe v dolini. V presbiteriju bogati figuralni sklepniki, freske pod beležem, 3 lepi pozni zlati oltarji. Tuškov križev pot. Gorenja vas, 284-64-23-36-5. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand Poljane 4 km, zdr o š žup Trata 0 km, fin pTt v kraju, žel Škofja Loka 19.8 km. Skupno združenje obrtnikov. Nm 408 m. Leži ob ban. cesti Škof j'a Loka—Ziri na mestu, kjer se podanki j. brdarskega slemena tesno in strmo pomaknejo k Pojjanski Sori. Hiše v zaviti vrsti tik pod bregom, največ okrog Tabra, izpod katerega se odcepi ban. cesta na Lučine. Prometna lega je vas dvignila iz močne kmetske osnove do upravnega in skupaj s Trato do kulturnega središča srednje Poljanske doline. Glavno pažnjo posvečajo živinoreji; mleko in čajno maslo prodajajo konsumentom ali v mlekarno v Hotavlje. Dobra polovica prebivalcev išče zaslužka v pridobitnih poklicih, zlasti v trgovini in obrti. Večje središče tujskega prometa; letoviške goste privablja sončna lega, naravno in umetno kopališče v Sori: možnost lepih izletov: markirane poti k Sv. Trem kraljem (4 ure), na Ziri (2 uri). Pasjo ravan (3 ure), Malenski vrh (2'A ure), Koprivnik ali Blegaš (4—6 ur, več potov). Gostilne s tujskimi sobami, potniško in tovorno avtopodjetje, obrti vseh vrst. Hlavče njive, 49-10-8-1-1. Sr so du Škofja Loka 19.6 km, žand Poljane 6.6 km, zdr o š žup Trata 2.6 km, fin pTt Gorenja vas 2.6 km, žel Škof ja Loka 22.4 km. Nm povp. 650 m. Brdar-ska vas, razpostavljena po dveh prisojnih terasah jz. slemena Brd s. od Trate. Trdni kmetje. Do ban. ceste (z vozom) na Gor. vas in Hotavlje 2 knt. Skozi vas najlepša razgledna gorska pot na Malenski vrh in Blegaš. Hotavlje, 216-58-21-19-10. Sr so du Škofja Loka 20.5 km, žand Poljane 7.5 km. zdr o š žup Trata 3.5 km, fin pTt Gorenja vas 3.5 km, žel Škofja Loka 23.3 km. Nm 412m. Vas z dvojno zavito vrsto hiš v ozkem dolinskem grlu nad iztokom Hota-veljščice v Polj. Soro. Leži ob stiku ban. ceste Šk. Loka—Ziri z ono, ki gre v Kopačnico. Kmetski domovi so razmeščeni po višji terasi nad obrtnim delom ob cestah in vodah. Zemlja je v dolini deloma- močvirna, v višinah pa skrilava in apnena (samotna kmetija Slajkar v kraški kadunji Vranškovega griča). Del vaščanov išče delavskega in obrtnega zaslužka, se posveča prometu in domači obrti, perutninarstvu in mlekarstvu (mlekarska zadruga »Blegaš«, izvoz na Sušak), deloma se izseljuje. Gostilna s prenočišči, mlin, žaga, nekaj drugih obrtnikov. Nekdaj sloveči sejmi so močno nazadovali. V smeri na Srednje brdo ležišča krist. apnenca. Fužine v Rudi nad vasjo se prvič omenjajo 1643. Železno rudo so spravljali v Šk. Loko in Železnike. Ok. 1870 je kopanje poj>olnoma prenehalo. L. 1291. je bil tu sedež županstva za vasi Hotavlje, Kladje, Hobovše, Staro Oselico, Trebijo, Podgoro, Ilolmovec, Preserje, Krnice, Lajše, Robidnico, Studor, Dobene, Kopačnico, Lesko-vico, Volako, Izgorec, Sušo, čabrače, Hlavče njive, Srednje brdo in 1584 še Jezeršek. Podr. cerkev sv. Lovrenca je baročno predelana starejša stavba. Po stropu krasna štukatura. Rojstni kraj: Pintarja Luke (1857—1915), jezikoslovca, kritika in prevajalca, ravnatelja lic. knjižnice v Ljubljani; Čadeža Ant. (r. 1870), vzgojeslovnega pisatelja in publicista. Lučine, 155-31-10-18-3. Sr so du Škof ja Loka 26 km, žand Poljane 13 km, zdr o Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 28.8 km, š žup v kraju. Šola (zasilna) ust. 1897, 1 odd. Kat. jirosv. d. z jav. knjiž. Nm 639 m. Leže sredi lepe planinske pokrajine v j. delu občine nad ban. cesto, ki vodi ])o brebovniški soteski na Lučinski kraški ravnik. Hiše stoje blizu ponikalnega potočka, umaknjene pod j. greben Pasje ravni (Bozovice 920m). Živinoreja in gozd v kraški zemlji bolje donašata kot polje. Obrtniki, gozdni delavci, vozniki. Izdelovanje stolpnih ur, nekaj drugih obrti, gostilna s prenočišči. Župnija Lučine (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 538 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida. Prvotno je stala pri lovskem gradiču brižin. škofov (zdaj v razvalinah) kapelica povečana v 16. stol. Sedanjo cerkev je dal 1898—99 zgraditi župnik Dolinar A. v psevdoromanskem slogu. Poslikal jo je do- mačin Bradaška Mat. (1852—1915), cerkveni slikar Šubičeve šole. Oltarja je izdelal J. Grošelj iz Selc. Lučinska župnija se je iz poljanske prafare izločila 1784 kot lokalija, ki je 1875 dosegla samostojnost. Prelesje, 59-12-6-3-3. Sr so du Škof ja Loka 25 km, žand Poljane 12 km, zdr o Trata 8 km, fin pTt Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 27.8km, š žup Lučine lkm. Nm povp. 680m. Leži na prisojnih zavojih s. roba Lučinskega ravnika, 0.8km v. od ban. ceste Lučine—Gor. vas. Kraške dolinice, isti življenjski pogoji kot v Lučinah. Lesni izvoz. Sestranska vas, 66-15-6-8-0. Sr so du Škofja Loka 17 kin, žand Poljane 4 km, zdr o š žup Trata Okm, fin pTt Gorenja vas Okm, žel Škofja Loka 19.8 km. Nm 402 m. Leži tik ob d. bregu Polj. Sore kot srednji del enotne naselbine Trata— Gor. vas. Lesen most spaja glavno ban. cesto Šk. Loka—Ziri z dvema dovoznima cestama. Ozek pas orne zemlje ogrožajo povodnji; močne vodne sile. Razen polja in gozda goje perutnino in sadje. Srednje brdo, 77-20-9-9-2. Sr so du Škofja Loka 22.3 km, žand Poljane 9.3 km, zdr o š žup Trata 5.3 km, fin pTt Gorenja vas 5.3 km, žel Škofja Loka 25.1 km. Nm 450—580 m. Leži na vrhu v. slemenastega podaljška planote Makovice, ki se med Kopačnico in Voljaščico približa Ilotavljam. V soteski ob Kopačnici v ozkem dolinskem dnu samoten dom »Toplice«, ob n jem topel vodni izvir (18° C; preprosto, krajevno znano kopališče). Kmetijstvo kot v sosednih vaseh. Promet odteka po vozni obč. poti na Hotavlje, do ban ceste 2 km. Priljubljena izletna točka. »Na ulici« pri Toplicah so do 1869 kopali bakrefto rudo. Suša, 60-11-6-4-1. Sr so du Škof ja Loka 24.3 km, žand žup Poljane 6.8 km, zdr o Trata 7.3 km, fin pTt Gorenja vas 7.3 kin, žel Škofja Loka 27.1 km, š Malenski vrh 3 km. Nm 481—580 m. Kmetsko zaselje v najnižji blegaški terasi s široko raztresenimi domovi ob gor. Hotaveljščici. Do ban. ceste na Ilotav-ljah 3 km. Goje lepo živino. Močni jelovi gozdi. Nekaj delavcev in obrtnikov. Todraž, 41-8-3-3-2. Sr so du Škofja Loka 19.8 km, žand Poljane 6.8 km. zdr o š žup Trata 2.8 km. fin pTt Gorenja vas 2.8 km, žel Škofja Loka 22.6 km. Nm 415 m. Leži ob ban. cesti Gorenja vas—Lučine, ob izlivu Kremenškega potoka v Brebovnico. Poljedelstvo pasivna naselbina; živi zlasti od bogatih smrekovih, bukovih in hrastovih gozdov. Lesna trgovina. Trata, 218-47-18-24-6. Sr so du Škof ja Loka 17 km, žand Poljane 4 km, zdr o š žup v kraju, fin pTt Gorenja vas Okm, žel Škofja Loka 19.8 km. Šola ustanovljena 1853, 5 odd. RK, PRK. PJS. SKJ, Prosv. d., Strel druž., Gas., PSVD. Nm 407 m. Večji kraj na d. bregu Poljanske Sore, ki tvori s Scstransko in Gorenjo vasjo središče Poljanske doline. Sem spada gručasta hišna skupina okoli farne cerkve in zaselek Lajše. Glavna skupina hiš dostopna z avtom. Prevladuje kmetijstvo. Perutninarstvo, večje število obrtnikov, prenočišča za tujce. Tujskega prometa nekaj manj kot v Gorenji vasi. Župnij a Trata (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 1519 duš. Pokopališče. Cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja šele 1623. Sedanja stavba je bila zgrajena 1752, povečana po požaru 1862. Posebno lep rokokojski zvonik. V stranskem oltarju "VVolfova slika M. b. V podrti lopi je stala slika sv. Antona, po katerem je dobil kraj in del Zirov. vrha svoje ljudsko ime (Pri sv. Antonu). Do osamosvojitve 1788 je Trata pripadala poljanski prafari. Tu sta se rodila: Dolinar dr. Ant. (r. 1894), glasbenik: Regen dr. Ivan (r. 1868), prof. zoolog, svetovnoznani raziskovalec murnov (ekolog). Voljaka, 113-22-12-8-2. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand žup Poljane 10 km, zdr o š Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Skolja Loka 25.8 km. Nm povpr. 540 m. Raztegnjena naselbina v dolinici Voljaščice (pritok llotaveljščice), deloma v prisojnem j. blegaškem pobočju. Tiha, gospodarsko in prometno j)recej zapuščena naselbina, 3 km od ban. ceste na Ho-tavijah. Poljedelstvo pičlo, domača obrt in gozdarsko delo. Turistovska pot po dolinici mimo izvora Voljaščice na Blegaš (3 ure). Zaclobje, 123-21-9-11-1. Sr so du Škofja Loka 27 km, žand Poljane 14 km, zdr o Trata 10 km, fin pTt Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 29.8 km, š žup Lučine 2 km. Nm 725 m. Leži na zložni prisojni planjavi s. od Lučinskega ravnika. Prostrani smrekovi in hrastovi gozdi. Poljedelstvo pasivno, dobro usjieva živina. Obilo sadja (češnje). Težak dostop izven prometnih poti. Pri Kovkarju rojstna hiša ameriškega misijonarja msgra Buha Jožefa Franca (1833—1922). Žirovski vrh sv. Antona, 51-15-9-5-1. Sr so du Škofja Loka 20.5 kin, žand Poljane 7.5 kin, zdr o š žup Trata 3.5 km, fin pTt Gorenja vas 3.5 km, žel Škofja Loka 23.3 km. Nm 600—742 m. Šibki zeselki in posamični domovi j. od Trate, v sv. pobočjih Zirovskega vrha, raztreseni od širokega hrbta do doline Bre-bovnice. Poljedelstvo in gozdarstvo, nekaj obrti, mlin. Ime vasi gl. Trata. Zirovski vrh sv. Urbana, 196-31-20-9-2. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand Poljane 10 km, zdr o š žup Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 25.8 km. Nm 512 do 882 m. Južni del v. pobočja Zirovskega vrha, ki prometno teži na Todraž (do 3 km). Vas se razprostira na 5 km dolgih zavitih in razjedenih policah, deloma v močno osojni legi. Skrilasta zemlja daje proti vrhu vedno pičlejšo jirodno prst, zato so tod razsežnejše senožeti in macesnov gozd. Najvišja točka (Brona nad Javorčem 900 m), nudi lep razgled. Občina Zminec sedež Puštal Preb. 2084, hiš 421, posest. 256, koč. 165, najem. 38. Površina 6620ha: njiv in vrtov 470. trav. in paš. 1632, sadovnjakov 80, gozdov 4191, ostalo 247. Občina obsega s. pobočja Polhograjskih dolomitov do Poljanščice in Sore na s. Zapadno mejo tvori potok Sovrat in njemu nasprotni Sorin dotok izpod Za-dobja, v. mejo spodnji tok Ločnice. Na levem bregu Poljanske Sore oklepa občina še notranja pobočja Lubnika (1024 m) in Črnega vrha (v Gabrški gori 943 m). Najvišja točka na j. je obmejni Tošč (1021 m); odtod gre meja po razvodnih grebenih proti Osolniku (857 m) in Kuzovčevem sedlu (850 m) blizu Pasje ravni. Prave ravnine občina ne premore; plodne rečne terase ne dosegajo nikjer 1 km širine. Stranski potoki so razkosali svet v dolga slemena, strmo prisekana proti Sori in ločena po globokih grapah (Sopotniška na levi, Bukov potok in Ifrastnica na desni strani). Večina selišč se drži vznožja, večkrat v bregu in osojali, da štedijo s kulturno zemljo in se izognejo poplavam. Redko poseljeni so samo še srednjevisoki hrbti (600—700m) in nekatere prisojne gorske police. Gospodarsko je najpomembnejša gozdna površina. Les dobavljajo lesnim trgovcem in mizarjem v Škofjo Loko. Številne žage. Drugo mesto zavzema živinoreja; izredno obsežni so travniki in košenine, mestoma v hudih strminah. Rejo drobnice so močno opustili. Izvažajo govedo in prašiče v Škofjo Loko in Kranj, mnogo mleka v mlekarsko šolo. Polje daje dovolj pridelkov za dom; malenkostne presežke použije kranjski in loški trg (krompir, fižol). Poklicni obrtniki so se naselili bliže mesta, ki zaposluje tudi nekaj delavcev, ostali služijo v lesni stroki. Nekdaj močna domača obrt zastaja (izdelava metel, glavnikov, škafov, košev, čipk, oglja); važen stranski dohodek daje prodaja sadja in gozdnih sadežev. Prometna os za z. del je ban. cesta po Poljanski dolini, za v. pa ban. cesta Škofja Loka—Sora—Medvode. Železniška postaja Škofja Loka, manj Medvode. Občina ima precej tujskega prometa, Razpolaga z dobrimi kopališči in krasnimi izletnimi točkami. Zelo bogata lovišča. Bodovlje, 90-17-15-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 2 km, žel Škofja Loka 5 km, o 2 km. Nm 350 m. Leže na d. bregu Polj. Sore, y, km od ban. ceste. Tesno odmerjeno plodno polje ob rečnem ovinku, negovan gozd (precej jelovine), sadno drevje, nekaj čebel. Parna žaga in lesna trgovina. Podr. cerkev sv. Petra je pozna gotska cerkvica s slikami na belež, v presbiteriju slike Jerneja iz Loke; dograjena 1578. Na pročelju in v ladji sledovi slik iz 15. stol. Zelo lični oltarji iz 2 pol. 18. stol. Breznica, 105-20-18-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 6 km, žel Škofja Loka 9 kin, o 6 km. Nm pri cerkvi 580m (vas okr. 100m više). Slikovita lega v j. Lubnikovcm slemenu, v. nad Sopotniško grapo. Jedro vasi nu prostornem prevalu, zaselek Suša tik pod Lubnikom. Dostop z vsemi vozili po novi gorski cesti iz Škofje Loke 4—6 km. Šibak poljski pridelek, izvoz živine, lesa in sadja. Zaga. Razgledna gorska pot v Poljansko dolino, odcep na Lubnik. Na robu slemena nad dolino podr. sv. Lovrenca, zgrajena v zreli gotiki; zlat oltar, novo odkrite freske furlanskih mojstrov iz 15. stol. (ciklus Kristus, življenja). Cerkev je do jiožara 1824 imela raven lesen strop, nato so jo obokali. Tu sta rojena Kern (Javli) dr. Frank (r. 1887), zdravnik, publicist in vodja amer. Slovencev ter Sušnik dr. Lovro (r. 1887), prof. in strok, pis., prosv. nač. Brode, 75-13-12-1-1. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 6 km, žel Škofja Loka 9 km, o 6 km. Nm 382 m. Leže na d. bregu Poljanske Sore sredi med Škofjo Loko in Poljanami, Most na ban. cesto. Donos njiv ne zadošča za prehrano, primanjkljaj krije gozd in živina. Nekaj zanimivih starih poslopij. Po urbarju loškega gospostva iz 1291 je bil tu sedež županstva za naslednje kraje: Brode, Breznico, Gabrovo, Sušo, Trato, Bodovlje, Zminec, Šefert, Na Griču-Gobovec, Okroglek, Gabrk, Log, Visoko, Smoldno, Lubuik, Za gradom in 1584 še Podpulferco. Na višji ravni ploskvi podr. cerkev sv. Tomaža; zgodnja gotika, lep rokokojski oltar (18. stol.), Tuškove slike in križev pot, freske Jerneja iz Loke. Rojstni kraj Šubica Si- mona (1830—1903), univ. prof. v Gradcu, znamenitega fizika in znanstv. pisatelja. Dol, 58-11-4-7-1. Sr so du žand zdr fin Škofja Loka 5 km, žel Gorenja vas-Reteče 2 km, o 5 km, pTt Medvode 4.5 km, š žup Sora 1 km. Nm 337 in. Vas leži na terasi na d. bregu Sore jv. od Reteč, pol km od ban. ceste, šibka zemljiška posest, izjemoma tudi v gozdu. Kmetje in tovarniški delavci (papirnica v Goričanah). Podr. cerkev sv. Mihaela se prvič omenja 1631. Novo so zgradili v renesančnem slogu 1781 (letnica nad vrati), 1868 pa prenovili. Draga, 88-17-8-9-4. Sr so du žand zdr fin Škofja Loka 4 km, žel Gorenja vas-Reteče 3 km, o 4 km, pTt Medvode 5 km, š žup Sora 1 km. Vodovod. Nm 341 m. Gručasta vas ob izstopu manjšega potoka na ravnino, z. od Sore. Preživlja se s kmetijstvom; nekaj delavcev. Prodajajo krompir in živino, malo sadja, moko dokupujejo. Ban. cesta na Škofjo Loko. Gabrk, 56-14-11-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 7 km, žel Škofja Loka 10 km, o 7 km, š v kraju, ust. 1929, 2 odd. Gosp. nad. š. PJS, PSVD. Nm 400 m. Leži na valovitem vršaju na 1. bregu Poljanske Sore nad ban. cesto. Prisojno vznožje hribov je izjemno položno in sposobno za poljsko kulturo. Spodnje polje je izpostavljeno poplavi. Nezadosten žitni pridelek krije izvoz živine in lesa. Zanimive stavbe. Gabrovo, 35-7-5-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 7 km, o 4 km. Nm 625 m. Ima slikovito prisojno lego na šibki polici v jv. slemenu Lubnika. Glavna površina v mešanem gozdu. Veliko sadja, zlasti češenj in kostanja. Zaznamovana pot na Lubnik; nad vasjo podzemna jama Lubniški kevder. Dovoz po novi cesti, od ban. 2 km. Gosteče, 68-14-9-5-0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 3 km, žel Škofja Loka 3 km, o 3 km, š žup Sora 2 km. Nm 343 m. Zavzema položno vznožje ob ban. cesti, sredi med Soro in Škofjo Loko. Premožna kmetska vas z obsežnim dobrim poljem. Na trg stavijo krompir (okr. 2 vagona), živino, sadje in nekaj lesa. Vas se omenja že 989; 1215 jo je kupil brižinski škof Oton. Podr. cerkev sv. Andreja je bila po tradiciji zgrajena na kraju poganskega templja. Leži pod hribom Gradišče, kjer je stala prazgodovinska naselbina. Cerkev ima nad vhodom letnico 1015. Prezidana je bila 1334. Luknja in sled udarcev v starih, močnih cerkv. vratih, baje spominja na turške napade. Cerkev spada po notranjščini med umetniško najučinkovitejše gotske stavbe na Slovenskem. Posebno lep kasetiran strop (po 1660), v ladji ohranjene, v presbiteriju deloma porušene slike na presno apno (svetniške legende iz 1. pol. 15. stol.). Rojstni kraj pesnika in jiisatelja Golarja Cvetka (r. 1878). Hosta, 38-7-7-0-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofju Loka 1 km, žel Šokf ja Loka 2 km, o 1 km. Nm 360 m. Vas ima na razpolago le ozek prostor na d. bregu Sore, nasproti Suhe, s katero jo veže most. Hud klanec ban. ceste na Škofjo Loko. Poljedelstvo in obrt. Log, 127-29-24-5-0. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 8.5 km, žel Škofja Loka 11.5 km, o 8.5 km, š Gaberk 1.5 km. Nm 374 m. Leži na valoviti ravni na d. bregu Poljanske Sore, na z. meji občine. Pobočja se proti j. dvigajo jako zložno, na njih del njiv, ki se umikajo nižjemu poplavnemu ozemlju. Spada med gospodarsko trdnejše, lepo zgrajene kmetske vasi. Izdatna obrt, sadjarstvo in prevozništvo, lesna trgovina. Puštal, 377-67-6-61-10. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 0 km, žel Škofja Loka 3 km, o v kraju. Nm 336 m. Predstavlja obrtno škofjeloško predmestje na d. bregu Polj. Sore, tik pod njenim stikom s Selščico. Rečno obrežje je deloma osojno, deloma izpostavljeno poplavam, zato je poljska zemlja mnogo prepičla. Strme senožeti. Glavnikarska domača obrt, večja žaga, mnogo delavcev. Mestno kopališče v topli Poljanščici; glavno izhodišče za Polhograjske dolomite; mnogo prilik za smuko. Kraj je dobil ime po puštalskem gradu (Burg-stall), bivši pristavi brižinskih škofov. Njeni oskrbniki so postali imeniten rod, ki se prvič omenja 1215 (Oton Puštalski). L. 1531. je bil Krištof Puštalski kranjski deželni oskrbnik, 1543 deželni poslanec. Pozneje je grad večkrat prehajal iz rok v roke. Od 17. stol. je last baronov "VVolkenspergov, po izvoru Oblakov iz Zirov, ki so si za Marije Terezije pridobili plemstvo. Danes uporablja prostore ban. mlekarska šola. V gradu je kapela Snemanja presv. Telesa Gosp. V njej izvrstno ohranjene Quaglieve freske (1706); oljnata slika Dolorose je v resnici Metzingerjeva (podpis ponarejen). Na pokrajinsko značilnem pomolu proti Sori stoji podr. cerkev sv. Križa (na Hribcu 380 m), kot Kalvarija prirejena stavba s kripto ob koncu 14 postajnih znamenj, Zgrajena v zač. 18. stoletju, še pozneje slikana; freske Tuškove, Sv. Franč. Pavelski in sv. Peter Janeza Šubica; lep veliki oltar. V reformacijski dobi so se cerkve polastili protestanti in v njej jirirejali shode. Kmetje so odtod 1585 pregnali Jurija Dalmatina. Pungert, 30-13-5-8-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 2.5 km, žel Škofja Loka 3 km, o 2.5 km. Nm 339 m. Leži kraj ban. ceste z. od Gosteč s prav takim položajem. Dobra poljska zemlja, precej gozda; kmetske pridelke prodajajo v ruštal in Škofjo Loko. Vas so okoli 1215 kupili brižinski škofje. Sopotnica, 92-16-14-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 7 km, žel Škofja Loka 10 km, o 7 km, š Gabrk 2 km. Nm 600—800 m. Glavni kraj v hribih nad Sopotnico in z. od Lubnika. Močne raztresene kmetije po policah nad grapo, predvsem na s. strani. Prisojne njive, obsežen mešan gozd, v njem mnogo jelovine in kostanja. Poleg živine in lesa prodajajo še gozdne sadeže. Tu se je rodil 1884 prof. Dolenc Ivan, stenograf dun. in beogr. parlamenta, prosv. inspektor, strokovni in biografski pisatelj. Sora, 229-46-20-26-5. Sr so du žand zdr fin Škofja Loka 6 km, žel pTt Medvode 4 km, o 6 km, š žup v kraju. Šola ust. 1873, 4 odd. PRK, PSVD, Slov. kat. izobr. d., Gas. Nm 370 m. Središče desnega sorškega brega s slikovito lego na vrša ju nad Ločnico. Prehod iz kmetskega v prometno, obrtno in delavsko selišče. Nad dve tretjini sveta je v poljih in travnikih. Moko dokupujejo, prodajajo pa krompir (okr. 2 vagona), živino, nekaj lesa, sadja, zelenjave, kokoši in jajc. Trg v Gori-čanali, Medvodah, Škofji Loki, Ljubljani in Kranju. Radi zdrave lege, bližine kopališča v Sori in lahkega dohoda ob Ločnici v osrčje Polhograjskih dolomitov precejšen obisk izletnikov, nekaj letoviščarjev. Zaznamovana pot na Osolnik (iz Medvod 2 uri). Sorška tla so že 973 pripadala loškemu gospostvu. Župnija Sora (dek. Ljubljana-okol., škof. ljublj.) ima 1510 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Štefana. Prvotna cerkev je tu stala že v 13. stol., drugo iz 1463 so 1731, 1749 in 1820 prezidali, 1882 pa podrli in zgradili sedanjo v novem gotskem slogu. Tudi začetki fare segajo že v 13. stol. Prvi župnik se omenja 1295. Izpod oglejskega patriarhata je 1461 prešla k novi ijubljanski škofiji. Patronatske pravice je patriarh odstopil 1342 vetrinjskemu samostanu, ta pa 1631 župnijo stiškemu samostanu (do 1733) v zameno za drugo župnijo. Sora je mati župnije Preske in delov sosednih župnij. Staniše, 34-7-6-1-0. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 8 km, žel Škofja Loka 11 km, o 8 km, š Gabrk 3 km. Nm povpr. 720 m. Vrsta samotnih kmetij na širokem slemenu j. od Selščice med Logom in gornjim Bukovim potokom. Izredno obsežna posest, zlasti v mešanem gozdu. Pridelki zadoščajo, prodajajo les in živino. Kolovoz na Brode in Bodoveljsko grapo, do ban. ceste 3—5 km. Sv. Andrej, 78-16-14-2-2. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 7 km. o 4 km. Nm 616 m. Leži na gorskem hrbtu med Ilrastnico in Bodoveljsko grapo j. od Puštala. Kmetje imajo malo polja in močan gozd. Krasna slemenska pot in kolovoz na Puštal (% ure). Poletna in smučarska izletna točka. Podr. cerkev sv. Andreja je zanimiva stavba s pozno gotskim presbiterijem in renesančno ladjo; obokana 1831. Odličen oltar iz 2. pol. 18. stol., Tuškova slika. V lopi freske Jerneja iz Loke in votivne slike. Sv. Barbara, 124-31-23-8-0. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 5 km, žel Škofja Loka 8 km, o 5 km. Nm 640m. Zavzema prisojne planjave tik v. nad srednjo Ilrastnico. Pridelki zadoščajo za dom, na prodaj gre les in živina. Ljubka pokrajina, dostopna iz Šk. Loke v pičli uri. Izletna točka Kozjek. Reja severnih lisic. Mnogo starin. L. 1291. je vas pripadala županstvu Korošcev, ki so mu bile podrejene še naslednje vasi: Hrastnica (v dolini pod Sv. Barbaro), Osolnik in Sv. Mohor; 1584 pa še vasi: Trata, Log, Zerovnik, Ilojke pri Sv. Ožboltu, Valtarski vrh, Hrib. Sopotnica, Ob potoku (t. j. Sopotnici), Srnice, Bukov vrh, Hotovlje, Plečno brdo, Mihač in Gabrška gora. Podr. cerkev sv. Barbare, zidana kot kapelica 1448, pozneje povečana. Pozni gotski slog, zlat oltar, lični rokokojski kipi v stranskem oltarju. Sv. Florijan, 38-6-5-1-1. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 8 km. žel Škofja Loka 11 km, o 8 km, š Gabrk 2 km. Nm 589 m. Osamljene kmetije po slemenu na d. strani Sopotniške grape, 3—5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Obsežni gozdovi. Težko poljsko delo, za prodaj ostaja les in živina. Zaga. Vrh slemena podr. cerkev sv. Florijana. zgodnjegot-ska ladja s freskami furlanskih mojstrov (15. stol.). Na steni zgodovinsko pomembna votivna slika stare Škofje Loke z obzidjem (v spomin na požar 1698). Sv. Ožbolt, 136-29-20-9-4. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 9 km, žel Škofja Loka 12 km, o 9 km. Nm 860 m. Leži na slemenu med Ilrastnico in Bukovim jiotokom jz. od Puštala. Zaokrožene kmetije z močnimi gozdi (smreka, macesen, mnogo kostanja) in senožetmi. Njive donašajo dobro, obdelovanje težko. Zaselek Ilojke (Fojke). Kolovoz po Bodo-veljski grapi, do ban. ceste 9 km. Lepa razgledna točka. Izletna mark. pot od Škofje Loke mimo Sv. Andreja, primerna tudi za smučarje (2 uri). Slikovita grebenska pot v smeri na Črni vrh in Poljane (1K ozir. 2 uri). Podr. cerkev sv. Ožbolta je prenovljena gotska stavba. Iz pozne gotike (1527) izvira presbiterij z bogatimi sklepniki; stenske slike Jerneja iz Loke (1534). Sv. Petra hrib, 41-7-7-0-1. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Škofja Loka 5 km, žel Škofja Loka 8 km, o 5 km. Nm povpr. 600 m. Raztresene dobre brdarske kmetije med Bodoveljsko grapo in Polj. Soro. Imenuje se po cerkvi v Bodovljah, kjer se hrib strmo konča. Do ban. ceste ca 2.5 km kolovoza. Valtarski vrh, 24-5-2-3-0. Sr so du žand zdr fin pTt žup Škofja Loka 10 km, žel Škof ja Loka 13 km, o 10 km, š Gabrk 3 km. Nm 687 m. Manjše brdarsko selišče nad So vratom (Lo-žansko grapo), 3 km j. od ban. ceste na Poljane. Skrito osojno sleme, zvečine poraslo z gozdom. Šibke njive, žaga in mlin. Podr. cerkev sv. Filipa in Jakoba »V hribih« je pozna gotska stavba z istodobnim kipom Madone v stranskem oltarju; dva lepa zlata oltarja; presbiterij poslikal na presno apno Jernej iz Loke. Zminec, 141-29-21-8-1. Sr so du žand zdr fin pTt š žup Šk. Loka 3 km. žel Škofja Loka 6 km, o 3 km. Nm 355 m. Na dolgo razpostavljena vas nad 1. bregom Polj. Sore. Kmetijstvo in gozdarstvo, nekaj obrtnikov in gozdnih delavcev. Gostilni s prenoč., žaga in mlin. Zanimive kmetske zgradbe. V smeri na Brode zaselek Šefert; ime je dobil po nekdanjem dvorcu Še-fertu, ki je stal pod cesto na Poljane. Njegovi lastniki so bili v Valvasorjevem času Scarlichijevi dediči, preje Pečaherji. Danes je v kmetskih rokah. Občina Železniki Preb. 2179, hiš 346, posest. 197, koč. 149, najem. 95. Površina 4908 ha: njiv in vrtov 329, trav. in paš. 1539, sadovnjakov 13, gozdov 1929, ostalo 1098. Občina obsega z. del Selške doline z gorskim zaledjem do roba Jelovice in Ratitovca na sz. in do razvodnih vrhov proti Poljanski dolini na j. (Koprivnik 1389 m. Mladi vrh 1370m). Dolina se na v. meji pred Selci zelo stisne, na z. pred Zalim logom skoraj popolnoma zapre. Tesni gorski obod se ob potokih Dašnjici in Češnjici toliko razmakne, da se je nad njunim izlivom razvila večja ravan. Kmetske naselbine so se mogle razviti le na zgornjem robu ravnine, nekaj še v Rudenskem kotliču, drugod samo po pobočjih in slemenih. Brez zveze s poljedelsko okolico je nastala v tesni dolini Sore nekdaj močna fužinarska, zdaj pretežno obrtna in trgovska naselbina — trg Železniki, ki se opirajo na gozdno posest, promet in vodne sile. Novodobni promet pomika gospodarsko težišče iz trga na v. k geografskemu središču občine. Le dolinski kmetje stavljajo na prodaj tudi poljske pridelke (krompir, fižol, žito), drugod zgolj živinorejske pridelke in les iz pretežno smrekovih gozdov. Stalen stranski dohodek dajejo gozdni sadeži. Izven občine gre les. živina in presno maslo; mleko pokupijo deloma domačini. V domači obrti izdelujejo sode in čipke. Kopanje železne rude je povsem prenehalo, enako kovanje žebljev; ležišče manganove rude v Jesenovcu ni izrabljeno. Obč. ozemlje je že dolgo časa odprto tujskemu prometu, zlasti območje Ratitovca (Krekova koča, bogat razgled, izvrstna smuka) in Jelovice (krasne gozdne pokrajine, več planinskih zavetišč in lovskih koč). Letoviški gostje se ustavljajo le v ravnini. Dovoz oskrbuje večkrat dnevno avtobus škofja Loka—Železniki po ban. cesti Škofja Loka—drž. meja. Cešnjica, 294-43-20-23-16. Sr so du Škofja Loka 15.5 km, žel Škofja Loka 18.3 km. žand zdr fin o pTt Železniki lkm, š žup Železniki lkm in Selca 3 km. Nm povpr. 450 m. Pomemben prometni kraj ob ban. cesti na robu ravni tik pred Železniki. Izliv Češnjice in Dašnjice v Selško Soro. Odcep obč. ceste na Rudno. Kmetijstvo, usnjarstvo, sodarstvo, razne druge obrti, gozdarstvo, lesna trgovina. Močno razvito zadružno gospodarstvo'. Glavni letoviški kraj v dolini, izhodišče za izlete in ture (Ratitovec 3 ure, Dražgoše, Sv. Križ 1 uro, Jelovica nad 2 uri); kopališče ob Sori, tujske sobe. V okolici je pred 14. stol. cvetelo fužinarstvo. Na Češnjici se je rodil Jelene dr. Franc (1749 do 1805), jožefinski kanonik, publicist, direktor pravne fakultete v Innsbrucku. Jesenovec, 24-3-2-1-2. Sr so du Škofja Loka 16.9 km, žel Škofja Loka 18.7km, žand zdr fin o pTt š žup Železniki lkm. Nm povpr. 500 m. Zahodni, v izvoru poljedelski podaljšek Železnikov. Vodne sile potoka Plenšaka so izrabili za fužinarstvo. V kraju je stala velika peč z valjarnico za železo, danes v ruševinah. Naseljenci so se pozneje spet vrnili h kmetijstvu, deloma gozdarstvu in obrti. Okolica ima dobro založene gozdove, odkoder prihaja les na žago. Izhodišče dveh poti na Prtovč (dobro uro). Kraj ima s trgom zaporedne hišne številke. Martinj vrh, 309-55-35-20-8. Sr so du Škofja Loka 25.8 km, žel Škofja Loka ca 28 km, žand zdr fiii o pTt Železniki 2—8 km, š v kraju, žup Železniki in Zali log 4—6 km. Šola ust. 1907, 1 odd. PRK, PJS. Nm 600—1060 m. Široko razpostavljene vrste gorskih kmetij med Prednjo in Zadnjo Smoljevo (desna pritoka Selške Sore), zlasti v položnih s. pobočjih Mladega vrha (1370 m), Koprivnika (1389 m) in Mrzlega vrha (1057 m). Dokaj osojno višavje, ki ga zapira proti Selški dolini Vancovec (1078 m) in skupina nižjih vrhov; med njimi globoke in ozke grape. Dostop le z vozom po 3 občinskih poteh, 1—2 uri od ban. ceste. Huda in dolga zima. Ekstenzivno obdelovanje težke poljske zemlje; bolje uspeva živinoreja. Prodaja lesa iz pretežno jelovih gozdov. 3 zasebne elektrarne; sledovi bakrene žile. K vasi spada zaselek Smoljeva v strmem pobočju Špika, j. od Železnikov. Kraj so škofje kolonizirali s Slovenci okoli 1560—1580. Ojstri vrh, 61-9-5-4-3. Sr so du Škofja Loka 18.3 km, žel Škofja Loka 20 km, žand zdr fin o pTt Železniki 2—4 km, š žup Sv. Lenart 2 km. Nm ca 875 m. Leži na sedlu med Smoljevsko in Studensko grapo, 1 uro občinskega kolovoza j. od Železnikov (Cešnjice). Zemlja je osojna, zelo strma in prikladna le za živinorejo. Pol ure od vasi piramidasti vrh Sv. Miklavža, najlepša razgledna točka na desni strani Selške doline. Podlonk, 253-33-14-19-8. Sr so du Škofja Loka 20.7 km, žel Škofja Loka 22.5 km, žand zdr fin o pTt Železniki 5 km, š v kraju, žup Selca 6 km. Šola ust. 1904/20, 1 odd. Nm 610—910 m. Zavzema v. pobočne police in bregove Kosmatega vrha v Ratitovcu. Kmetje skrbno obdelujejo zemljo, goje zlasti živino (paša v Ratitovcu in Jelovici) in prevažajo les. Ostali se preživljajo z gozdarjenjem, zlasti v gozdih verskega sklada. Dovoz po Dašenjski grapi s Cešnjice. V smeri na Železnike leži zaselek Draboslovica. Prtovč, 45-7-2-5-4. Sr so du Škofja Loka 22.6 km, žel Škofja Loka 25.5 km, žand zdr fin o pTt Železniki 6 km, š Podlonk lkm, žup Selca 8 km. Nm 1011 m. Gorska vasica vrli sedla med Plenšakom in Dašnjico, v jv. Ratitovčevem pobočju. Kljub pri-sojnosti dozore le pozna žita (zlasti ječmen in oves), obdelovanje zemlje je težko. Obsežne senožeti in planinska paša. Vaški vodovod. Kraj je znan po letovanjih dr. J. Kreka. Lep razgled, stikališče gorskih potov (Ratitovec—Bohinj). Dohod mogoč z lahkim vozom, od ban. ceste ure. Podr. cerkev M. b. Stara kapelica se omenja že 1622, nova jte skromna, stilno nepomembna zgradba. Rudno, 206-35-16-19-12. Sr so du Škof ja Loka 18.8 km, žel Škofja Loka 21.6 km, žand zdr fin o pTt Železniki 3 km, š Dražgoše 3 km, žup Selca 5 km. Nm povpr. 525 m. Izpolnjuje dno kotliča pod strmim j. pobočjem Jelovice. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti vštric potoka Cešnjice (Rudenščice), 2.5 km od ban. ceste. Stikališče potov iz v. pobočja in osrčja Jelovice; dostop k najnižjemu prehodu čez planoto (Raztoke 1130 m, do Soteske v Boh. 4—5 ur). Poleg kmetov in obrtnikov gozdarski uslužbenci, lesni delavci in prevozniki. Sodarska domača obrt. Skladišče lesa, ki ga vlačijo največ pozimi iz Jelovice ali tovorijo z njenega vrha z vzpenjačo in vozijo v Šk. Loko. V kraju so odkrili bronasto fibulo. Ime spominja na skladišče rude, ki so jo sem tovorili z Jelovice. Tu je bil 1291 sedež županstva za vasi: Rudno, Spodnje in Zgornje Lajše, Podblico, Nemilje, Log, Kališe, Jamnik, Dražgoše, Pri cerkvi in Na pečeh, Jelenšče in Rovte. V vasi se je 1896 rodil Šolar Jakob, prof. v Št. Vidu, šolnik, slovstveni kritik in urednik. Studeno, 126-21-13-8-6. Sr so du Škofja Loka 14.5 km, žel Škofja Loka 17.3 km, žand zdr fin o pTt Železniki 2 km, š žup Selca 2 km. Nm 455—500 m. Dolinska kmetska vas ob ban. cesti tik pred Češnjico. Polje jte deloma močvirno. Vse panoge kmetijstva. Nekaj obrtnikov in sodarjev. Škovine, 25-6-4-2-0. Sr so du Škofja Loka 16.9 km, žel Šk. Loka 19.7 km, žand zdr fin o pTt š žup Železniki 0.5 km. Nm povjir. 465 m. Leži na 1. bregu Selške Sore tik trških hiš in župne cerkve. Obsega tudi naselje Griva. Naselbinsko samostojnost je selo ohranilo le radi prvotno* kmetskega značaja, ki mu je deloma še ostal. Strojna delavnica za kovinske izdelke (zaponke in žebljičke), mizarstvo. Železniki, trg, 831-133-85-48-36. Sr so du Šk. Loka 16.9 km, žel Šk. Loka 19.7 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1815, 4 odd. Čipkarska šola. PCMD, SKJ. PRK, PJS, Gas., Slov. bral. d., Kat. izobr. d. Skupno združ. obrtnik. Nm 455 m. Stara fužinarska naselbinu, ki se je razvila v začetku tesne gornjfc Selške doline, strogo ločena od kmetskih vasi. Prc-padna pobočja Kovaškega vrha (846 m), špika (864 m) in Štedl vrha (1154 m), ki stiskajo tok Selške Sore, ovirajo razvoj poljedelstva. Nasprotno nudijo obilne vodne sile Selščice in njenih pritokov Smoljeve in Savivnika (oba regulirana) oporo obrtnemu selišču. Trg leži ob ban. in vzporedni obč. cesti ter se deli v tri dele: Racovnik (ali Sp. Železniki), Trnje (Sr. Železniki) in Gor. konec. Na j. mu pripada zaselek Smoljevska grapa. Obilica železne rude in bližnjega gozda sta dala naselbini prvo podlago. Zdaj kopanje rude ni več rentabilno; zadnjič so jo topili 1901. Bogastvo fužinarjev, njihove industrijske naprave in kovaške delavnice na vodni pogon še danes dajejo trgu značilno lice. Nekatere starejše hiše imajo značilne okraske na zunanjih stenah v obliki lokov po vzoru italijanskih mest (»palmade«), Posebno značilne so tudi železne okrašene naoknice. Poleg veleposesti je tu malo hišnih in zemljiških posestnikov. Gospodarski obstoj trga rešujejo z dvigom močnih obrti in trgovine. Tu so nastale žage, usnjarne in strojarne, strojno in ročno mizarstvo, mesarije, gostilne in specialne trgovine. Nekaj dohodkov prinaša čipkarstvo. Mirna osojna lega blizu gozdov privablja nekaj letoviških gostov. Izhodišče v povirje Selške Sore, zlasti v Sorico. proti Blegašu (4—5 ur) in Ratitovec (3 ure, več mark. potov). Od 973—1803 je kraj pripadal brižinskim škofom. Ti so ga kolonizirali s furlanskimi fužinarji, deloma z Nemci, čim so 1277 dobili na vseh svojih posestvih rudarsko-gorsko pravico. Prvotne gorske fužine so italijanski fužinarji okoli 1340 premestili k vodi v sedanje Železnike. Kamenita plošča pri stari peči na Racovniku ima letnico 1422. Pozneje so ustanovili fužine ob Dašnjici in Farjevem potoku, kjer so še vidni njih sledovi, dalje na Gor. koncu. Rudo so dobivali v okoliških planinah in v Poljanski dolini. Ker so bili lastniki fužin večinoma Italijani, so imenovali domačini novo naselbino »Lahov-še«, kar se je ohranilo do danes. Rudarji so bili povečini Slovenci; ti so kmalu postali tudi posestniki fužin. Ok. 1. 1600. je ustanovil Matija Notar na Farjevem potoku plavž in fužino (»slovensko kladivo«), ki pa je morala že po nekaj letih radi pomanjkanja rude prenehati. Sicer pa je uspevalo fužinarstvo do 19. stol. L. 1628. je bilo v Železnikih baje nad 2000 fužinarjev in delavcev. Takrat so tu obstajale dve fužini, dva plavža, pet fužinic in mnogo vigencev pri 110 jelšah. Fužinarji so bili prosti vseh dajatev razen od 1515—1521, ko so izgubili vse privilegije, ker so se takrat pridružili kmetskomu uporu. Cim je dobil kraj lastnega rudarskega sodnika, je postal deželnoknežji trg. L. 1781. so Železnike v čisto rudarskih zadevah podredili gorskemu sodišču v Ljubljani, v sodnem in političnem oziru pa gospoščini v Škofji Loki. L. 1848. so dobili tržani župana mesto rudarskega sodnika. V 19. stol. je fužinarstvo nazadovalo tudi zaradi visoke uvozne carine v Italijo, kamor so izvažali večino svojih izdelkov (žeblje, železne droge, žage itd.). Globočniki, zadnji in od 1909 edini lastniki obratov, so fužinarstvo nadomestili z žagami. Da je železarstvo takrat propadlo, je veliko kriva tudi angleška, ruska in skandinavska konkurenca. L. 1933. so brez uspeha poskušali žebljarstvo obnoviti. Požari so trg večkrat hudo razdejali, zadnjič 1846. Župnija Železniki (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 954 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Antona pušč. je verjetno nastala neposredno po naselitvi fužinarjev. Prvič se omenja prod 1600. Ko je 1620 pogorela, so do 1623 zgradili novo. Sedanjo stavbinsko uspelo cerkev je 1874 postavil Faleschini. V notranjosti prevladuje korintski slog. Freske v presbiteriju Gril-čeve, sv. Anton Wolfov, stranski oltarji Gosarjevi. Cerkev je bila prvotno podr. starološke prafare, nato selškega vikariata. Od 1622 je župnija. Podr. cerkev sv. Frančiška Ksav. na Logu je baročna stavba, zgrajena 1706. V njej stoji stilno pomemben vel. rokokojfcki oltar z Layerjevo sliko, v stranskih oltarjih je kipe in slike napravil V. Metzinger. Pomembni železniški rojaki: Boncelj ing. Josip (r. 1884), strojni tehnik, docent ljublj. univ.; Crobath dr. Blaž (1794—1848), odvetnik, Prešernov šef, kulturni mecen; Dagarin Josip (1785—1850), dekan v Kranju, Prešernov učitelj, prof. moral, teol.; Demšar dr. Jer. (r. 1876), zdravstveni pis.; Dermota dr. Anton (1876—1914), politik in publicist Masarykove smeri; Globočnik Anton pl. Sorodolski (1825—1912), npr. uradnik in zgodovinar (monografija o Zel.); Koblar Anton (1854—1928), dekan v Kranju, zgodovinar, ust. I. M. K.; Koblar France (r. 1889), prof. in kritik, urednik D. S.; Lavtar Luka (1846—1915), metodik računstva; Levičnik dr. Jernej (1808—1883), pesnik, Metelkov učenec in Slomškov sodelavec; Mlakar Janko (r. 1874), prof. verouka, humoristični in planinski pisatelj. Srez Šmarje pri Jelšah Splošen pregled Srez meri 568 km2. Dobro prirodno mejo ima na v. s savsko banovino, kjer poteka po Sotli od v. izrastkov Orlice (698 m) prav do njenega izvira v Maclju (Belinovec 71-5 m). Z Maclja se spusti meja v dolino potoka Rogatnice, držeč nato po z. delu Haloz čez Jelovec (624 m) in mimo Sv. Ane (463 m) na Veliko kopo (661 m) in nato čez Plešivec (832 m) na Boč (980 m). Z Boča, ki deli porečje Dravinje, Sotle in Savinje, krene meja na razvodno gričevje jiroti Konjiški gori (1114 m). Z. meja sreza gre po gričih in nizkih planotah z. od Ponikve in Grobelna, teče nato v. od Slivniške planote po razvodju med Voglajno in Bistrico, preseka z. od Planine dolini Gračnice in Sevnične in se dvigne na Bohor (1023 m). Na jugu drži meja po hrbtu Bohorja in čez Vetrnik (712 m) v dolino Bistrice, ki jo prekorači j. od Kozjega, jo ponovno preseka med Podsredo in Trebčami, nakar se dvigne na Orlico, potekajoč preko Sv. gor (521 m) in Kunšperškega hriba (598 m) do Sotle. Orografski sestav pokrajine je enostaven. Prevladuje nizko gričevje, ki ga razčlenjujejo številne globoke doline potokov v nepregledno množico gričev, slemen in kop. Iz tega gričevja pa se više dvigajo tri vzporedne vrste hribovja, potekajoč od z. proti v. in pripadajoč skrajnim v. izrastkom Alp. Na s. se vzpenjajo mogočni in široki hrbet Boča (980 m), lepi stožec Donačke gore (883m) in prostrani Macelj (715m). J. odtod sledi med povirjem Voglajne in Sotlo nižja osamljena Rudnica (687 m), skrajni j. deli pa pripadajo Bohorju (1023 m) in Orlici (698 m). Ravnega sveta je malo, največ ob Sotli. Ob izlivu Bistrice v Sotlo se razprostira veliko Šentpetrsko polje. Kraški pojavi so razviti zlasti v sz. delu sreza v obliki vrtač, ponikalnic in podzemeljskih jam. Največji del sreza je nagnjen proti j. in se odteka v Sotio. Njena glavna pritoka sta Mestinjščica, ki sprejema Smarski, Zibiški in Tinski potok, in Bistrica. Z. dele sreza odmaka Voglajna v Savinjo, s skrajnih sv. predelov pa odteka voda proti s. v Dravinjo. Geološko leži srez ob skrajnih obronkih alpskih gub, kjer se te zgubljajo pod usedline terciarnega panonskega morja. Južna meja jioteka še po vzhodnem delu litijske karbonske antiklinale. Najstarejše plasti so karbonski skrilavci med Sevnico in Planino, na Svetih gorah, pri Klanjcu in ob j. pobočju Boča. Ozek pas werfenskih skrilavcev se vleče ob vrhu Bohorja ob karbonu pri Klanjcu, na Rudnici pri Podčetrtku in pri Trajni. Dol. iu sred. triadni apnenci so razviti največ med Bo-horjem in Podsredo ter na Rudnici. To so predvsem školjkoviti, ivettersteinski in wengenski apnenci. Na Boču in na Svetih gorah imamo le wettersteinske apnence. Vse drugo ozemlje pokrivajo terciarne miocenske plasti; le ob Boču poteka do dva km širok pas oligocenskih soteških plasti proti v. do Go-rencev ob potoku Rogatcu. Miocenske plasti sestavljajo razni peščenjaki, vulkanski groh, lapor in litavec. Preostanke diluvi-alnih teras opazujemo samo pri Šmarskem potoku pri Šmarju, ob Bistrici pri Kozjem itd., aluvialne tvorbe pa le ob rekah. Eruptivne kamenine nahajamo na Rudnici pri Podčetrtku (di-abaz), ter pri Sv. Florijanu in pri Sv. Juriju pri Celju (andezit). Imenovani andezit je prišel na dan ob isti prelomnici, ki poteka tudi skozi Laško, oni pri Sv. Florijanu je pa v zvezi s prelomnico, ki prihaja iz Labodsko doline. Podnebje je vplivano po bližini Panonskega nižavja. Zato so poletne temperature razmeroma zelo visoke, zlasti v nizkih v. delih sreza, zime pa so precej ostre. Dolina Sotle ima na leto povpr. 108 dni s temperaturo pod 0° C. Povpr. letna temperatura Rog. Slatine znaša 9.4° C. Letna množina padavin je največja v hribovju na z. (1400—1600mm); višji s. predeli dobe letno 1200—1400 mm, ostali pa 950—1200 mm padavin. Šmarje pri Jelšah dobiva letno povpr. 975 mm, Rogaška Slatina 1014 mm padavin. Kakor po sosednih srezih nastopa tudi tu po pobočjih in nižjih hribih mešan listnat gozd ali grmovje, po višjih gorah a bukovje s svojim značilnim rastlinskim spremstvom. Na oču je zelo tipično razvita naskalna stepska združba, ki se ujema z ono na Humu pri Laškem. Loči se od te po bilnicali Fcstuca silvatica in montana in nekaterih drugih manj zna- čilnih rastlinah. V okviru jianonske pokrajine hrastovega gozda, ki ji srez pripada, nastopajo na Donački gori nekateri predstavniki alpske flore, n. pr. zimzelena gladnica (Draba aizoides) in liopejev klinček (Diathus Hoppei). Ilirsko floro zastopajo: ranjek Anthylis Jacquinii, penuša Cardamine polyphylla in rman Achillea distans. Od mediteranske flore uspevata pri Podčetrtku detelja Trifolium fragiferum in lepnica Silene cre-tica, praprot Ceterach officinarum pa pri Rogatcu. Redkejše rastline v srezu so: tisa na Maclju in Boču; pirenejska krvo-močnica (Geranium pyrenaicum), velika ramšelica (Polygala majus) in gladki naprstec (Digitalis laevigata) na Donački gori; jalovi petoprstnik (Potentilla sterilis) pri Rog. Slatini; sovec (Oenanthe fistulosa) v dolini Sotle po jarkih in močvarah; na Boču raste mošnjah Tlilaspi praecox, ki je pa nekoliko različen od onega v celjskem srezu. Na Boču je precej pogost užitni goban (Boletus edulis). Zoogeografsko pripada srez v celoti nižinskemu pasu. Lovne živali so: poljske jerebice, prepelice, sloke, divje gosi, divji prašiči, zajci, srne, gozdni jerebi, veverice, ujede, jazheci, lisice, kune ter srake in vrane. Sotla je v spodnjem teku bogata ščuk, v zgornjem teku in v pritokih pa ima tudi mnogo postrvi. V jami Glija pri Planini nad Sevnico živi Acheta Fivri, ki je sicer znan že iz Italije. Najstarejše najdbe v srezu izvirajo iz neolitske dobe. Rimljani so tod skozi zgradili cesto, ki je držala iz Celja v Ptuj mimo Šmarja pri Jelšah, Sv. Petra na Medvedjem selu, Cest, Sv. Trojice, Rogatca (Mansio Ragandonae), Tlak in dalje ob vznožju Donačke gore (Mons CIaudius) čez Kačji dol. S to cesto se je križala prometna pot, ki je držala od Sloma čez Ponikve in Šmarje v Podčetrtek in dolino Sotle. V srednjem in novem veku je bila najbolj prometna cesta, ki je šla iz Celja čez Šmarje v Rogatec; tu se je križala s cesto Poljčane—Podčetrtek—Brežice. Zel. progo Grobelno—Rogatec so zgradili 1905 in jo 1928 podaljšali do Krapine. Skoraj vse tukajšnje ozemlje je v srednjem veku pripadalo grofom Breže-Seliškim, ki so posedovali velika posestva tudi v sosednih pokrajinah. Zgradili so^ si mnogo gradov, poleg katerih so se razvili vsi sedanji trgi. Sredi 11. stol. so prešla posestva v smislu oporoke bi. Heme v roke ženskemu samostanu v Krki na Koroškem, 1072 pa jih je prevzela krška škofija. Krški škofje so dajali gradove in posamezna posestva v najem svojim ministerialom, poznejšim gospodom Pilštanjskim, Planinskim, Kozjanskim, Rogaškim, Kunšperškini ter gospodom iz Podčetrtka in Ponikve. V 15. oz. 16. stol. so postali lastniki te zemlje in gradov deželni knezi, ki so posestva sčasoma prodali. Ozemlje šmarskega sreza je bilo sprva del celjskega okrajnega glavarstva. L. 1878. so v Šmarju ustanovili okrajno sodišče, od 1924 pa je tu sedež samostojnega sreza, ki obsega razen šmarskega še rogaško in kozjansko sodno okrožje. Najstarejša dušnopastirska postaja v srezu je bila ustanovljena že v 10. stol. v Pilštanju. Iz nje sta nastali poleg vseh župnij kozjanske dekani je tudi župniji: sv. Valentina v Zusmu in sv. Lovrenca na Bizeljskem. Najmanj v 13. stol. sega prafara na Ponikvi. Iz nje so se izločile župnije šmarske dekanije (razen sv. Valentina v Zusmu) in župnija Št. Rupert nad Laškim. Iz prafare Sv. Križa pri Rog. Slatini so nastale vse župnije rogaške dekanije razen župnij Zetale (iz hočke prafare) in Stoperce (iz majšperške prafare). Župnija Zdole je nastala iz vi-demske prafare. Cerkveno je bil srez prvotno podrejen oglejskim patriarhom. L. 1461. je pripadla pilštanjska prafara z vsemi do tedaj in pozneje izločenimi župnijami ljubljanski škofiji. Ostale župnije so do 1751 pripadale oglejskim patriarhom in savinjskemu arhidiakonatu. L. 1787. so prišle oglejske in ljubljanske župnije pod lavantinsko škofijo. Ljubljanski škofje so si kot užitniki gornjegrajske graščine zadržali v nekaterih župnijah samo še patronatske pravice. L. 1931. je imel srez 45.533 prebivalcev. Zaradi skoraj izključno agrarnega značaja sreza je gostota 81 ljudi na 1 km2 razmeroma visoka. V zadnjih desetletjih prebivalstvo stagnira in ponekod celo nazaduje zaradi bega iz dežele v mesto. V gostoti naseljenosti med posameznimi predeli ni velikih razlik. Najbolj naseljena je občina Rog. Slatina (gostota 122), slede Sv. Peter na Medvedjem seln (117), Podčetrtek (100) in Zibika (98). Najmanj obljudena je občina Kozje (60). V splošnem je najbolj naseljeno gričevje, manj hribovje, ki je večidel pod gozdom, in doline potokov, ker so dna ponekod zamočvirjena. Meja med savsko in dravsko banovino ob Sotli velja tudi za mejo med Slovenci in Hrvati. Razlike v govoru med obema narodoma so v obmejnem pasu razmeroma majhne, toda različen zgodovinski razvoj in prometna politika Madjarov, ki so ovirali medsebojne stike, sta povzročila precejšnjo odtujitev v mišljenju in čustvovanju. Večjih naselij je malo. Največja so na s. Tu nahajamo Šmarje pri Jelšah, ki kot sedež sreza in središče trgovine lepo napreduje, trgovski in obrtni Rogatec in zdravilišče Rog. Slatino. Večje strnjene vasi so le v dolini Sotle; drugod prevladujejo manjša naselja, zaselki in samotne kmetije, ki leže najčešče na pobočjih in hrbtih, redkeje v dolinah. Razmeroma dosti je starih trgov, toda prebivalstvo v njih se danes bavi v veliki meri s kmetijstvom. Mnoge griče krase cerkve, med njimi več božjepotnih. Prebivalstvo se preživlja z raznimi panogami kmetijskega gospodarstva ter z obrtjo in trgovino. S. del sreza ima velik dobiček od tujskega prometa. Kmetije so večidel majhne, donos zemlje je zato majhen in je življenjski nivo skromen. J. deli sreza, ki so od glavnih prometnih žil precej odmaknjeni in so bili zlasti v preteklosti zanemarjeni, so gospodarsko še zaostali. Tu je mnogo kočarjev, ki se preživljajo pretežno z dnino; močno je tudi izseljevanje, posebno v Zagreb. Od celotne površine sreza odpade na njive, vrtove in sadovnjake 21.3% (12.070 ha). Med poljskimi pridelki so najvažnejši: pšenica, koruza, krompir, zelje in fižol. L. 1934. je bilo največ njiv posejanih s pšenico (3185 ha, pridelek 38.100 q), slede koruza (2655 ha, 32.000 q), krompir (2584 ha, 60.000 q); razmeroma malo pridelujejo ječmena (485 ha, 5200 q), ovsa (404 ha, 4000 q), rži (218 ha, 2600 q) in prosa (112 ha, 600 q). Zelja (pridelek 56.200 q) in fižola (10.000 q) se je tega leta pridelalo največ v vsej banovini. Na trav. in paš. odpade 27.5% vse površine (15.651 ha). Stanje živine je naslednje: govedi 15.000, svinj 13.000, konj 800, perutnine 56.000. Prodaja svinj, perutnine in jajc donaša precej dohodkov. Vinska trta uspeva na prisojnih pobočjih zaradi visokih poletnih temperatur še do 600 m visoko. Podnebni pogoji ugodno vplivajo na kvaliteto vina, vendar se ve- činoma še premalo pazi na pravilen izbor vrst. Z vinsko trto je bilo 1934 zasajenih 3221 ha (5.7%) in se je pridelalo 40.500lil vina. Kot v vinogradništvu, večinoma tudi v sadjarstvu ni smo-ternosti. V srezu je okrog 300.000 sadnih dreves, in sicer 110.000 sliv (največ v banovini), 133.000 jabolk, 27.000 hrušk, 13.000 orehov in 7500 češenj. Ker se sadje zaradi slabih prometnih razmer in prevelike oddaljenosti večjih tržišč težko vnovči, predelujejo mnogo jabolk in hrušk v sadni mošt ali jih posuše za domačo uporabo. Precej je plemenitega kostanja. Čebelarstvo je manjšega pomena. Pomembno je gozdarstvo. Pod gozdno odejo je 42.7% (24.271 ha) površja našega sreza. V višjih legah nastopa iglast, v nižjih mešan in listnat gozd, zlasti bukve in hrasti. Industrijska predelava lesa, ki ni posebno velika, predstavlja poleg redkih drugih podjetij, vso tukajšnjo industrijo. Tudi rudarstvo ni posebno razvito. Železno rudo siderit dobivajo pri Planini na Bohorju in na Rudnici, limonit pri Podčetrtku in pri Olimju. Pri Zlatečem s. od Krašnjice so kopali pirit z zlatom. Slatina pri Rogatcu je daleč znana mineralna voda. -Ime Slatina pri Lipoglavu priča o mineralnem vrelcu. V bližini Rog. Slatine lomijo v miocenskem peščenjaku dobre bruse in dobivajo ognjestalno glino. Pri Podčetrtku je tudi poldragi kamen jaspis. Končno naj omenimo še glinasti že-lezovec pri Planini in železno okro pri Fužinah. Do nedavna so bile prometne razmere zelo pomanjkljive. Z zgraditvijo nekaterih prepotrebnih cest so se sicer nekoliko izboljšale, toda težko se v večjem delu sreza občuti velika oddaljenost od železnic, ker je prevoz po cestah, ki imajo večinoma poluo klancev, zamuden in drag. Prebivalstvu bi bilo mnogo pomagano, ako bi se zgradila železnica po dolini ob Sotli. Kraji s. od Rudnice, razen skrajnega sv. dela, ki je usmerjen v Ptuj, gospodarsko in prometno teže proti Celju, kamor imajo dobro zvezo po železnici Rogatec—Grobelno— Celje in po ban. cesti iste smeri. Jz. stran sreza okoli Planine gravitira proti Sevnici, ostali predeli j. od Rudnice pa prometno teže po ban. cestah deloma proti Rajhenburgu in Brežicam, deloma pa tudi proti Celju. Neugodne posledice slabih prometnih razmer se kažejo v nepovoljnih gospodarskih razmerah in nezaupljivosti prebivalstva, med katerim se je ohranilo še mnogo starih običajev. Poleg tega je j. del sreza prav zaradi prometnih nevšečnosti kljub svoji lepoti in zanimivosti med najmanj znanimi pokrajinami naše banovine. Občina Kostrivnica Preb. 1547, hiš 452*. Površina 2072 ha: njiv in vrtov 369, trav. iii paš. 479, vinogradov 169, gozdov 1015, ostalo 40. Občina obsega j. pobočje Boča (980 m) ter deloma ravninsko, deloma valovito pokrajino j. odtod do žel. proge Grobelno—Rogatec. S. gorati del občine je ves v gozdovih, pod njimi so vinogradi, ki se razprostirajo v skoraj sklenjenem pasu, povpr. 100 m nad dolino. Pokrajina je dobro obljudena. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, kuhanjem oglja in žganjem apna. V Rog. Slatino prodajajo maslo in smetano, perutnino in jajca, v okolico in Savinjsko dolino vino, v razne kraje pa les, apno in oglje. Sadje, zlasti jabolka, izvažajo v tujino. V občini je 10 zidanih zdravilnih vrelcev in nekaj prostih. Splošno priznane so čisto alkalične slatine: Ignacijev (bogat joda), Kraljev ter Aleksandrov vrelec. Prometno teži občina k žel. progi na Podplat in na ban. cesti Šmarje—Rogatec in Podplat—Poljčane. Na Boč (980 m) z razglednim stolpom vodi s postaje Kostrivnica-Podplat markirana pot. Do restavracije pri Sv. Miklavžu je 1% ure, na vrli pa 2A ure. Ca 150m z. od vrha je podzemeljska jama Balu-njača. Brezje, 29-11. Sr du Šmarje pri Jelšah 7 km, so Rogatec 13 km, žand zdr fin Rog. Slatina 7 km, o š žup Kostrivnica 2 km, pTt Podplat 1.5 km, žel Kostrivnica-Podplat 1.5 km. Nm ca 280 m. Majhno naselje pol km v. od ban. ceste Podplat— Poljčane s. od Podplata. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Cača vas, 279-68. Sr du Šmarje pri Jelšah 9 km, so Rogatec 11 km, žand zdr fin Rog. Slatina 5 km, o š žup Kostrivnica 1 km, žel Kostrivnica-Podplat 3 km, pTt Podplat 3 km. Nm ca 300—600 m. Razloženo naselje v hriboviti legi na j. pobočju Boča v. od Kostrivnice. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Podr. cerkev sv. Margarete nad Glažuto je bila domnevno zgra- * Podatkov o številu posestnikov, kočarjev in najemnikov nismo mogli dobiti. jena že v 15. stol.; prvič se omenja 1545. Tristrano zaključeni presbiterij je rebrasto svoden, ladja pa ima raven lesen strop. Ločilni obok je gotski. Zakristija se nahaja v pritličju zvonika, ki je spodaj štirikoten, zgoraj osmerokoten. L. 1881. je bila cerkev renovirana. Drevenik, 241-90. Sr du Šmarje pri Jelšah 11 km, so Rogatec 15 km, žand zdr fin Rog. Slatina 9 km, o š žup Kostrivnica 3 km, žel Kostrivnica-Podplat 5 km, pTt Podplat 5 km. Nm povpr. ca 500 m. Hribovita lega na j. pobočju Boča. Zelo raztresene kmetije. Dostop z vozom po obč. poti 3—4 km s. od Kostrivnice. K vasi spada zaselek Sv. Lenart. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Mimo cerkve sv. Lenarta je nekdaj držala stara pot za pešce in jezdece, katerih patron je bil sv. Lenart. S. od te cerkve je stal na strmem griču grad Dor, katerega temelje danes pokriva zemlja. Podr. cerkev sv. Lenarta je bila zgrajena v 2. pol. 12. stol. V 15. stol. so romansko cerkev prezidali in gotizirali, o čemer pričajo: svod presbiterija in ladje, katerih rebra slone na polstebrih, šilasta okna v presbiteriju, zazidana gotska okna v ladji in oporniki ter šilastoločni glavni in stranski portal. L. 1876.—1877. so cerkev zadnjikrat renovirali. Cerkev je bila prvotno podr. pražupnije Sv. Križa pri Rog. Slatini. Od 1545—1768, ko je stavbo razdejala povodenj, je bil tu sedež župnije, nakar so jo prenesli v Kostrivnico. Podr. cerkev sv. Miklavža so sezidali med 1301 in 1456 Celjski grofje. Zraven nje ima SPD planinsko postojanko. Gabrovec, 56-20. Sr du Šmarje pri Jelšah 9 km, so Rogatec 13 km, žand zdr fin Rog. Slatina 7 km, žel Kostrivnica-Podplat 3 kin, o š žup Kostrivnica 1 km, pTt Podplat 3 km. Nm ca 280 m. Leži ob cesti llog. Slatina—Gabernik ca 2 km sz. od Zg. Kostrivnice. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Kamna gorca, 91-22. Sr du Šmarje pri Jelšah 7 km, so Rogatec 11 km, žand zdr fin Rog. Slatina 5 km, žel Kostrivnica-Podplat 1.5 km, o š žup Kostrivnica 2 km, pTt Podplat 1 km. Nm ca 270 m. Dolinska in deloma pobočna lega v. od Podplata, ca 1 km s. od ban. ceste Šmarje pri Jelšah—Rog. Slatina. Gospodarstvo gl. obe. pregled. Podplat, 92-22. Sr du Šmarje pri Jelšah 6 km, so Rogatec 12 km, žand zdr fin Rog. Slatina 6 km, žel Kostrivnica-Podplat v kraju, o š žup Kostrivnica 2 km, pTt v kraju. Nm ca 260 m. Leži v dolini ob ban. cesti in železnici Grobelno—Rogatec. Križišče in izhodišče cest j»roti Rogatcu, Šmarju in naseljem na j. pobočju Boča. Gospodarstvo gl. obč. pregled Podturn, 67-15. Sr du Šmarje pri Jelšah 9 km, so Rogatec 14 km, žand zdr fin Rog. Slatina 8 km, žel Kostrivnica-Podjdat 4 km, o š žup Kostrivnica 2 km, j)Tt Podplat 4 km. Nm ca 300 m. Razloženo naselje sv. od Zg. Kostrivnice med Sj). in Zg. Ga-bernikom. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Spodnja Kostrivnica, 144-36. Sr du Šmarje pri Jelšah 7 km, so Rogatec 13 km, žand zdr fin Rog. Slatina 7 km, žel Kostriv-nica-Podplat 1 km, o š žup Kostrivnica I km, pTt Podplat 1 km. Nm ca 280 m. Razložena vas ob cesti Podplat—Zg. Kostrivnica 1 km s. od žel. postaje Kostrivnica-Podplat. V vasi se nahajata Kraljev in Ignacijev vrelec, ki vsebuje nenavadno mnogo joda. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Spodnji Gabernik, 122-29. Sr du Šmarje pri Jelšah 8 km, so Rogatec 15 km, žand zdr fin Rog. Slatina 8 km, žel Kostrivnica-Podplat 3 km, o š žup Kostrivnica 2 km, pTt Podplat 3 km. Nm 263 m. Leži kraj ban. ceste Podplat—Poljčane j. od Zg. Gabernika v nekoliko nagnjeni legi. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Prazgodovinske, verjetno hallstattske izkopine. V starem veku je tod držala rimska cesta iz Celja proti Poljčanam. Pri slatinskem izvirku »Rimski vrelec« so našli rimske predmete. Nekdanja starinska cerkvica sv. Marije Magd. se omenja že 1545. Ko so jo 1861 podrli, se je ohranila le kapela sv. Rozalije, ki so ji prizidali današnjo cerkev sv. Rozalije z osmerokotnim zvonikom. Nekdaj jjriljubljena božja pot. Žagaj, 178-41. Sr du Šmarje pri Jelšah 10 km, so Rogatec 10 km, žand zdr fin Rog. Slatina 4 km, žel Kostrivnica-Podplat 4.5 km, o š žup Kostrivnica 2 km, pTt Podplat 4 km. Nm 300— 500 m. Hribovita lega na podnožju Boča v. od čače vasi. Gospodarstvo gl. obč. pregled. Zgornja Kostrivnica, 113-36. Sr du Šmarje pri Jelšah 8 km, so Rogatec 12 km, žand zdr fin Rog. Slatina 6 km, žel Kostrivnica-Podplat 2.5 km, o š žuj) Kostrivnica v kraju, jiTt Podplat 2.5 km. Sola ust. 1820, 4 odd. Kmet. nad. š., Kat. prosv. d.. SD, Gas. Nm 259 m. Razložena vas v dolini tik pod j. podanki Boča, na križišču dobrih cest na Podplat, Rog. Slatino in proti Poljčanam. Gospodarstvo in ostalo gl. obč. pregled. Kraj se prvič omenja 1322. Župnija Kostrivnica (dek. Rogatec, škof. lavantinska) ima 1463 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije j,e bila zgrajena 1752—1766 v baročnem slogu. L. 1768. so prenesli sem sedež župnije od sedanje podr. cerkve sv. Lenarta v Dreveniku. Zgornji Gabernik, 135-62. Sr du Šmarje pri Jelšah 10 km, so Rogatec 15 km, žand zdr fin Rog. Slatina 9 km, žel Kostrivnica-Podplat 5.5 km, o š žup Kostrivnica 3 km, pTt Podplat 5 km. Nm povpr. ca 350 m. Raztresena vas v prisojni pobočni legi pod Bočem. Mnogo vinogradov. V kraju je več slatinskih vrelcev (Aleksandrov vrelec). Gospodarstvo gl. obč. pregled. Občina Kozje Preb. 1613, hiš 369, posest. 251, koč. 128, najem. 76. Površina 2666 ha: njiv in vrtov 550, trav. in paš. 614, vinogradov 88, gozdov 1359, ostalo 55. Občina obsega terciarno gričevje na i. strani Bistrice, s. od Kozjega do potoka Buče. Na j. ji pripada sv. del triadnega Bohorja (1023 m) ter Oslica (863 m) in Vctr-nik (712 m); med gričevje in hribovje pa se vriva dolina potoka Bistrice. Potok sprejema tu daljši desni pritok Bistriški graben, ki teče po romantični soteski. Rodovitnost zemlje je največja v s. gričevitem delu, v dolini je zaradi vlažnih tal manjša; tu prevladujejo zato travniki: najslabša pa je na kamenitem Bohorju, ki je pokrit večidel z iglastimi in listnatimi gozdovi. Naselju so razen Kozjega vsa raztresenega tipa. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom in perutninarstvom: deloma je zaposleno še v lesni industriji ter v prevozništvu. Prodaja manjše množine poljskih pridelkov, večinoma v Kozje, živino, vino, sadje, jajca, bukove stole, lesne polfabrikate in drva. V Bistrici in drugih potokih je mnogo belic in klenov. Lovski revirji nudijo zajce, srne, divje svinje in jerebice. Promet posredujejo ban. ceste: Kozje—Podsreda, Kozje—Pilštanj in Kozje—Prelasko. Zaradi velike oddaljenosti od železnice in hudih klancev je prevoz drag, kar ovira gospodarski razvoj teh krajev. Ješovec, 168-40-26-14-2. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du žand zdr fin o pT š žup Kozje 2 km, žel Rajhenburg 24 km. Nm ca 360 m. Raztresena vas na jv. pobočjih Rebra (470 m) ob ban. cesti Kozje—Prelasko. Pripadajoči zaselki so: Cerje, Dobrova, Duplo, Gluha peč, Gruška, Ključiče, Opcčnik in Sušica. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja poljskih pridelkov, živine, sadja, vina in jajc. V bližini Gruške je podzemeljska jama. Vas se prvič omenja 1169. Kapelica v vasi spominja na Turke, ki so v 15. stol. ta kraj dvakrat oblegali. Klake, 166-36-24-12-6. Sr Šmarje pri Jelšah 26 km, so du žand zdr fin o pT š žup Kozje 4 km, žel Rajhenburg 26 km. Nm ca 290 m. Raztresena vas po pobočjih ob potoku Bučici, 1—3 km od ban. ceste Kozje—Prelasko. Dostop z vozom. Pripadajoča zaselka: Ortenca in Zdrhost. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, vina in jajc. Kozje, trg, 566-106-67-39-45. Sr Šmarje pri Jelšah 30 km, so du žand zdr fin o pl' š žup v kraju, žel Rajhenburg 22 km, Šola ust. 1882, 4 odd. Javna knjiž. SKJ z gled. odrom, PJS, Strel, druž., Gas., Čitalnica, Branibor, Drž, kraj. zašč. dece, SD, PSVD, PSPD. Nm 284 m. Trg leži v široki dolini Bistrice ob izlivu Bistrega grabna tik pod s. vznožjem gozdnatega Kozjaka (664 m) in Vetrnika (712 m). V krajtu se odcepi od ban. ceste Lesično—Podsreda ban. cesta v Prelasko. Avtobusna zveza s Celjem in Rajhenburgom. Trgu pripadajo zaselki: Bistri graben, Mirje, Podreber in Šonovo. Prebivalci so deloma uradniki, deloma obrtniki in trgovci; okoličani pa se bavijo s kmetijstvom in vinogradništvom. Prodaja poljskih pridelkov, živine, mleka, sira, masla, sadja, vina in jajc. V gozdovih prevladujejo bukve in iglavci. V bližini trga je parna žaga, ki izdeluje stole iz bukovine ter polfabrikate za izvoz. Kozje se v novejšem času zaradi samotne in mirne lege, hladnega podnebja, lepih gozdov in obilice krajših ter daljših izletov v okolico uveljavlja kot privlačno letovišče. Markirane poti čez Klakoče v Rajhenburg (3 ure), na Oslico (863 m, 2 uri), Bohor (1023 m, 4 ure), ob Studenčnici v Lesično (l'/. ure) in na razgledni Vetrnik (712 m, smučarski tereni, l1/. ure). Med krajevne znamenitosti spada skalni previs Gluha peč ob ban. cesti Kozje— Podsreda iu hrib Zličar (40 min. nad Kozjem) s kamenitimi možmi. V trgu in njegovi okolici so našli sledove iz neolitske, bronaste in rimske dobe. Prvi znani lastniki Kozjega so bili grofje Breže-Seliški, ki jim je 1016 podelil cesar llenrik lil. 30 kmetij v tem krajlu. Ze takrat je bil najbrž sezidan prvotni grad Kozje, čigar razvaline so še vidne nad trgom na Bradiču. Grad je bil popolna razvalina že v 17. stol. Tu je bilo eno od upravnih središč obsežnih posestev bi. Heme. Grofica Hema je v zač. 11. stol. podarila grad s posestvi krškemu samostanu na Koroškem, 1072 pa je pripadel krški škofiji. Kot ministeriali krških škofov so najprej posedovali grad vitezi iz Kozjega. Ti se omenjajo prvič 1197, ok. 1500 pa so izumrli. Poznejši lastniki so se hitro menjavali. Kozjanski vitezi so imeli za grb stolp, okoli katerega se vije zmaj (odtod nemško ime Drachenburg za Kozje). Njihovi nasledniki so stari grad zapustili in si tik cerkve postavili novega. Ta je bil odstranjen ok. 1850, ko je bil zgrajen tretji grad, t. j. sedanje grajsko poslopje. Zdaj ga poseduje Vladimir Kobi iz Ljubljane. Kdaj je bilo naselje Kozje, ki se je razvilo pod gradom, povzdignjeno v trg, ni znano. Kot trg se omenja 1646. L. 1828. so dobili tržani pravico do treh letnih sejmov. Od teh se dva še vršita, tretjega pa je prevzel Sv. Peter pod Sv. gorami. Grad in trg sta veliko trpela pred Turki (n. pr. 1476 in 1494). V velikem slovensko-hrvat-skem kmečkem uporu 1573 so sodelovali v vojski Ilije Gregoriča tudi tukajšnji kmetje. Kuga je morila v trgu in okolici 1358, 1578, 1529, 1625, a najhuje od 1646—1652. L. 1809. so se valile skozi Kozje francoske čete. L. 1825. je bila dograjena cesta na Buče čez Ključice. Od 1855 je trg sedež okrajnega sodišča in davkarije. Normalna šola je bila odprta 1805. Župnija Kozje (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 1502 duši. Pokopališče. Zupna cerkev Marijinega Vneb. Prvotna cerkev je stala že v 12. stol. Sedanjo so sezidali pred 1516. Sprva je bila podr. pilštanjske prafare, iz katere se je izločila 1786 kot samostojna lokalija. L. 1802. se je sedež nadžupnije in dekanije preselil iz Pilštanja v Kozje. Cerkvena pripadnost nekdaj in sedaj ista kot Pilštanj. Podr. cerkev sv. Eme. Kapela sv. Lme je bila sezidana 1466. Cerkev je iz 1717, zvonik iz 1739. Presbiterij je v gotskem slogu, ladja, kateri sta prizidani dve stranski kapeli, pa v romanskem. V 2. četrtini 19. stol. so vso cerkev renovirali. Veternik, 413-82-46-36-8. Sr Šmarje pri Jelšah 34 km, so du žand zdr fin o pT žup Kozje 4 km, žel Rajhenburg 20 km, š Kozje ali Zagorje ali Koprivnica 4 km. Nm povpr. 600 m. Zelo raztreseno naselje v hribovitem in planotastem predelu med Vetrnikom (712 m) in Oslico (863 m), ca 4 km jz. od Kozjega. Dostop samo peš. Pripadajoči zaselki so: Brezina, Cerovec, Črešnjevec, Glažuta, Kališče, Klakoče, Kranjčev vrh, Laze, Medvednica, Pokonjek, Poslavje in Toplice. Zemlja je pretežno kamenita in malo rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Prodaja živino, jajca, hlode in drva. Ime zaselka Glažute spominja na nekdanjo steklarno, ki je že dalj časa opuščena. Krasen smuški svet, lep razgled z Vetrnika. Zdole, 196-71-52-19-6. Sr Šmarje pri Jelšah 29 km, so du žand zdr fin o pT š žup Kozje 4 km, žel Rajhenburg 24 km. Nm ca 420 m. Raztreseno naselje na valovitem in plazovitem terenu s. od Rebra (470 m), ca 1—3 km od ban. ceste Kozje—Pre-lasko. Dostop le z vozom. Vas se deli v Zg. in Sp. Zdole; pripadajo pa ji še zaselki: Belo, Groblje, Hoste in Vrhe. Gospodarstvo kot Klake. Zeče, 104-34-36-8-7. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du žand zdr fin o pT š žup Kozje 5 km, žel Rajhenburg 25 km. Nm ca 450 m. Leži na planotastem in rahlo valovitem svetu v. od Pilštanja in ca 2 km od ban. ceste Kozje—Prelasko. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Klake. Občina Pilštanj Preb. 2599, hiš 729, posest. 417, koč. 194, najem. 40. Površina 4674 ha: njiv in vrtov 858, trav. in paš. 1142, vinogradov 184, gozdov 1387, ostalo 103. Občina zavzema terciarno gričevje v zgornjem delu močnega potoka Bistrice med Rudnico (687 m) na s. in širokim Bohorjem (1023 m) na j. Ob Bistrici, ki jo sestavljata dva potoka tega imena, so se zlasti ob sotočju pri Lesičnem naložili aluvialni sedimenti. Zemlja je pretežno ilovnata in lapornata ter precej rodovitna. Najlepši iglasti in mešani gozdovi so na Bohorju. Prebivalstvo se bavi zlasti s kmetijstvom, vinogradništvom, sadjarstvom in perutninarstvom. Gozdarstvo je manjšega pomena. Poljski pridelki zadostujejo komaj za dom, ponekod jih morajo še dokupovati. Domači sadjevec. Prodaja vina, živine, jajc in sadja, predvsem jabolk. Les gre v savsko banovino. Gospodarski razvoj ovira velika oddaljenost od železnice. Bistrica, 118-32-24-3-1. Sr Šmarje pri Jelšah 29 km, so du žand zdr fin Kozje 10 km, žel Sv. Jurij pri Celju 18 km, o p š Pilštanj 5 km, žup Zagorje 4 km. DKfid. Nm 339 m. Leži v dolini Bistrice pod Loščem (630 m). K vasi spada Pokorna vas, ki leži z. odtod nad Bistrico. Dostop samo z vozom po 3 km dolgi obč. poti od ban. ceste Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Kmetijstvo. Prodaja živine, jajc in sadja. Podr. cerkev sv. Andreja je bila sezidana in posvečena 1535. Dobje, 100-22-18-1-1. Sr Šmarje pri jelšah 25 km, so du žand zdr fin Kozje 10 km, žel Sv. Jurij pri Celju 17 km, o 6 km, p Slivnica pri Celju 11 km, š žup Prevorje-Lopaca 2 kin. Nm ca 450 m. Hribovita lega na desni strani Bistrice. Zahodno odtod zaselek Cirkuše. Do ban. ceste 3 km. Dostop z vozom po obč. poti. Kmetijstvo, sadjarstvo, neznatno vinogradništvo. Prodaja živine, mladih pujskov, jabolk, piščancev in jajc. Podr. cerkev sv. Ožbalta se prvič omenja 1545 kot pilštanjska podružnica. Sedanja stavba je bila posvečena 1737. L. 1873. so jo renovirali. Dobležiče, 190-58-12-27-3. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du žand zdr fin Kozje 8km, žel Sv. Jurij pri Celju 24 km, o p š žup Pilštanj 5 km. Nm ca 350 m. Zgornje in Spodnje Dobležiče leže v gričeviti pokrajini na obeh straneh Dobležiškega potoka ca 3.5 km od ban. ceste Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo (zlasti slive). Prodaja vina, živine, sadja in jajc. Podr. cerkev sv. Trojice se prvič omenja 1545. V reformacijski dobi je v njej pridigo-val Primož Trubar. Od 1786—1788 je bila samostojna kuracija. Drensko rebro, 202-63-26-30-2. Sr Šmarje pri Jelšah 26 km, so du žand zdr fin Kozje 7 km, žel Sv. Jurij pri Celju 23 km, o p š žup Pilštanj 3.5 km. Nm ca 400 m. Naselje tvorijo samotne kmetije in zaselki, ki leže na valovitem svetu s. od Pilštanja. Največji zaselki so: Penkovo selo,- Poljane in Vinji dol. Od ban. ceste jiri Lesičnem je 1—5 km daleč. Dostop le z vozom. Kmetijstvo, znatno vinogradništvo in sadjarstvo. Trgovanje z živino, sadjem (jabolka, slive in češnje) in z vinom. Sz. od pil-štanjskega trga so še vidni ostanki nekdanjega drenskega gradu (Hartenstein), katerega zgodovina je skoraj neznana. Njegovi lastniki so bili med drugimi rodbina Reisig pl. Dro-nikhoff (1617—1716), za njo pa grofje Attemsi, ki so posedovali grad do najnovejše dobe. Grad je bil do 1810 še pod streho. Razen razvalin nekdanje grajske kapelice stoji še gospodarsko poslopje »štok«, v katerem so shranjevali žito. Zdaj je last tržana Martina Straška, ki je stavbo predelal v stanovanjsko hišo. Gubno, 324-62-32-20-3. Sr Šmarje pri Jelšah 26 km, so du žand zdr fin žup Kozje 7 km, žel Sv. Jurij pri Celju 22 km, o p š Pilštanj 4 km. Nm 463 m. Raztresena vas na gričevitem ozemlju med potokoma Bistrico in Lesičnico sz. od Pilštanja. K vasi spadajo zaselki: Gloše, Ješovec, Marof, Polje in Vrhe. Dostop z vozom po obč. poti, 1 km od ban. ceste. Gospodarstvo kot Drensko rebro. V vasi stoji pristava žusemskih graščakov. »Marof« je še danes v dobrem stanju in last posestnika Kova-čiča. Podr. cerkev sv. Primoža in Felicijuna je bila sezidana v 16. stol. Prvič se omenja 1545. Krivica, 219-58-45-6-7. Sr Šmarje pri Jelšah 24 km, so du žand zdr fin Kozje 8 km, žel Sv. Jurij pri Celju 17 km, o 5 km, p Slivnica pri Celju 12 km, š žup Prevorje-Lopaca 2 km. Nm ca 440 m. Leži v hribovitem svetu nad izvirom potoka Lesič-nice, ca 4 km sz. od Pilštanja. Vas tvorijo zaselki: Jasen, Krivica, Krka, Prevorje in Skopečno. Z ban. cesto je zvezana po 2 km dolgi obč. poti, ki je sposobna za vozni promet. Kmetijstvo, gojitev jabolk, gozdarstvo. Jabolka prodajajo v Celje, vino domačim gostilničarjem. Prodajajo tudi hrastove hlode in žel. pragove. Župnija Sv. Ana na Prevorju (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 1100 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Ane. Ko so prvotno cerkev 1470 ali 1494 razrušili Turki, so okoli 1590 zgradili novo stavbo, ki so jo pa 1807 podrli. Takrat so sezidali sedanjo baročno stavbo, ki so ji 1817 prizidali zvonik. Cerkev je zelo prostorna in ima v tlorisu obliko križa. Prvotno podr. pilštanjske prafare je postala 1787 samostojna kuracija, 1871 pa prava župnija. Lesično, 271-74-32-42-0. Sr Šmarje pri Jelšah 24 km, so du žand zdr fin Kozje 12 km, žel Sv. Jurij pri Celju 22 km, o p š žup Pilštanj lkm. Nm ca 310m. Leži v široki dolini Bistrice ob stikališču ban. cest, ki drže proti Sv. Juriju pri Celju, v Kozje in Planino. Avtobusna zveza Celje—Podsreda. Vas obsega samotne kmetije in zaselke: Bobovec, Gorico, Log, Osojnik in Slatino. Kmetijstvo in vinogradništvo; izvrstno uspeva sadje, predvsem jabolka in češplje. Mlekarna Mlekarske zadruge. Prodaja svinj, sadja, vina in jajc. Podružna cerkev sv. Urha. Prvotna cerkev je bila zidana v 14. stol. Prvič se omenja 1394. Sedanja stavba je iz 1707; 1750 so jo prezidali. Obok cerkve krasi preprosta in učinkovita ornamentika z narodnimi motivi. Na trati pred cerkvijo stoji Kristusov spomenik iz 1713. Odtod doma Kaspret Anton (1850—1920), zgodovinar. Lopnea, 186-45-32-6-7. Sr Šmarje pri Jelšah 24 km, so du žand zdr fin Kozje 12 km, žel Sv. Jurij pri Celju 15 km, o 7 km, p Slivnica pri Celju 10 km, š žup Prevorje-Lopaca v kraju. Sola ust. 1842, 4 odd. Jav. knjiž., PJS, DKfid. Nm 552 m. Naselje je raztreseno po gričih na 1. strani Bistrice ob ban. cesti Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Avtobusna zveza Celje—Podsreda. Lopaci pripadajo zaselki: Dol, Pustike iu Trebeže. Kmetijstvo, gozdarstvo, v manjši meri vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja jabolk, vina, ter žel. pragov, hlodov in drv. Pilštanj, trg, 339-113-68-32-13. Sr Šmarje pri Jelšah 30 km, so du žand zdr fin Kozje 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 23 km, o p š žup v kraju. Šola ust. 1802, 5 odd., Kmet. in gosp. nad š., PJS, Prosv. d., Gas., PSVD. Nm 381 m. Krasna lega na pomolu nad dolino Bistrice z lepim razgledom proti jv. Plazovit teren. Pod trgom, 0.5 km daleč, vodi ban. cesta Sv. Jurij pri Celju—Podsreda. Avtobusna zveza Celje—Podsreda. K trgu se prištevajo: Klačenca, Koštel, Pungert, Stari trg, Suhodol, Štangrabe, Trška gora in Vinja gora. Prebivalci žive večinoma od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, nekaj tudi od lončarstva. Prodaja vina, jabolk, češpelj, jajc in lesa. Privlačne izletniške točke v okolici. Markirane poti na Oslico (863 m, 2 uri) in Sterco (923 m) na Bohorju. V bližini trga je slatinski vrelec, ki se pa še ne izkorišča. Ozemlje cele današnje kozjanske dekanije s Pilštanjem je bilo v 10. stol. last Svetopolka Se-liškega in nato savinjskega mejnega grofa Engelberta Pilštanj-skega. Njegova hči je bila grofica bi. Hema, ki se je rodila v Pilštanj u najbrž 982. Po smrti svojega moža Viljema je bi. Hema (okoli 1043) podarila poleg drugih posestev tudi Pilštanj ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Ko je samostan prenehal, je 1072 Pilštanj pripadel krški škofiji. Kot ministeriali krških škofov so bivali v pilštanjskem gradu (ki je bil zgrajen najbrž v 1. pol. 10. stol.) Pilštanjski gospodje. Ti se tu prvič omenjajo 1140. V 14. stol. so bili grajski posestniki že Konjiški gospodje, nato zopet krški škofje. L. 1570. je dal krški škof podreti stari razpadajoči grad in postaviti novo poslopje (kamenita plošča nad velikimi vrati pilštanjske župne cerkve). Od 1617 dalje so se lastniki večkrat menjali. V 2. pol. 19. stol. je začela razpadati tudi nova graščina, ki je danes v razvalinah. Na gradu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Pod okriljem pilštanjskega in sosednega drenskega gradu se je razvila pilštanjska naselbina, ki se kot vas prvič omenja 1167. L. 1404. se Pilštanj omenja že kot Novi trg, za razliko od prvotne naselbine Starega trga. Trg je imel lastno sodstvo, tedenski tržni dan in v 15. stol. že 6 sejmov na leto. Nekdanji sramotilni kamen (pranger) še stoji na trgu. Tudi stari, še ohranjeni vodnjak spominja na prvotni trg. Turki so plenili v Pilštanju in okolici posebno 1476 in 1494. L. 1646. je umrlo v župniji za kugo 2000 ljudi. Kmečki uporniki so napadali pilštanjski grad 1515 in 1573. Šola se v trgu omenja že 1466. Na z. robu trga štrli skala, o kateri pravi pripovedka, da je okamenela ajdovska žena z detetom. Župnija Pilštanj (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 2000 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela. Stara cerkev z monumentalnim stropom je bila zgrajena najbrž v 10. stol.; kot prvotna stavba se smatra sedanja j. krajša stranska ladja, ki je iz romanske dobe, toda že popolnoma prezidana. Novo cerkev so postavili med 1796 do 1812. Bila je večkrat prezidana, zadnjikrat 1894. Župnijo so ustanovili najbrž že Pilštanjski gospodje v 10. stol. Prvi župnik se omenja 1167, 1237 pa se tukajšnji župnik že navaja kot dekan. Župnija je bila sprva podrejena oglejskemu patriarhu, ki jo je 1254 inkorporiral gornjegrajskemu samostanu. Ta jo je 1261 zamenjal za škalsko župnijo. Ponovno je inkorporiral cerkev omenjenemu samostanu 1364 patriarh Bertrand. L. 1461. je bila župnija z vsemi vikariati podrejena ljubljanski škofiji, pod katero je ostala do 1787, ko je pripadla lavantinskim škofom. Vendar izvršuje ljubljanska škofija še sedaj patronatske pravice. L. 1802. se je sedež nadžupnije in dekanije preselil v Kozje; Pilštanj je postal takrat navadna podružnica, ki je bila pozneje povzdignjena v lokalno kapelanijo in 1828 v župnijo. Iz prvotne pilštanjske veležupnije so se razvile župnije: Kozje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Podsreda, Podčetrtek, Sv. Vid na Planini, Olimje, Dobje, Buče, Polje pri Podčetrtku, Zagorje, Prevorje, Planina, Bizeljsko in Zusem. S Pilštanja doma: Gnus Anton (r. 1863), šolnik, nar. gospodar. Pristava, 64-21-12-9-0. Sr Šmarje pri Jelšah 29 km, so du žand zdr fin Kozje 10 km, žel Sv. Jurij pri Celju 27 km, o p š žup Pilštanj 5.5 km. Nm ca 380 m. Prisojna lega na j. pobočju Rudnice (687 m) med Dobležiškim in Virštanjskim potokom. Od ban. ceste 6 kin obč. poti, sposobne za vozni promet. Kmetijstvo, mnogo vinogradov. Prodajajo vino in jajca, da si dokupijo hrano. Straška gorca, 153-65-32-8-1. Sr Šmarje pri Jelšah 26 km, so du žand zdr fin Kozje 10 km, žel Sv. Jurij pri Celju 18 km, o 5 km, p Slivnica pri Celju 12 km, š žup Prevor je-Lopaca 2 km. Nm ca 480m. Iliše so raztresene v hriboviti legi med potokoma Bistrico in Gložnico. Pripadata ji zaselka Brezje in Drago-mirje. Obč. kolovoz, dolg 2 km, vodi do ban. ceste Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Zemlja slabo rodi. Kmetijstvo. Prodaja živine, jabolk in jajc. Na Saličevem posestvu št. 3. so našli zlat rimski .denar iz 4. stol. po Kr. Topolovo, 83-19-14-2-0. Sr Šmarje pri Jelšah 29 km, so du žand zdr fin Kozje 9km, žel Sv. Jurij pri Celju 19 km, o 5 km, p Pilštanj 4 km, š žup Zagorje 4 km. DKfid. Nm ca 470 m. Majhno raztreseno naselje na s. pobočju Lošča (630 in) nad Bistrico. Zraven spadajo Straže. Ca 4 km dolga obč. pot veže kraj z ban. cesto. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo. Prodaja jajc. Zagorje, 350-97-70-8-2. Sr Šmarje pri Jelšah 31 km, so du žand zdr fin Kozje 10 km, žel Sv. Jurij pri Celju 23 kni, o p Pilštanj 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1857, 2 odd. Javna šol. knjiž. PJS, DKfid. Nm 450m. Raztresena vas leži v gričeviti kotlini, med Loščem (630 m) na s. in gozdnatim Bohorjem (1023 m) na j. Proti v. prehaja kotlina v ozko dolino ob Bistrici, proti z. pa proti Planini. Ca lkm dolga obč. pot vodi do ban. ceste Lesično—Planina in se v sili porablja tudi za promet z avtomobili. K vasi spadajjo zaselki: Artiče, Bobovec, Gabrje in Preska. Kmetijstvo, vinogradništvo. Prodaja živine, sadja in jajc domačim trgovcem; deske in rezan les izvažajo v savsko banovino. Na razgledno Oslico (863 m) na Bohorju drži 1 uro dolga gozdna pot. Krajevno ime »Gradišče« j. od vasi spominja verjetno na prazgodovinsko selišče. Domnevno je tu stal srednjeveški grad, last graščakov iz Podčetrtka in Pilštanja. Četrt ure od Zagorja je bil »Na fužinah« nekdaj plavž, kjer so topili železno rudo in prodajali lito železo. Radi slabih prometnih zvez so ga 1899 opustili. Župnija Zagorje (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 591 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marije. Baročno cerkev so sezidali grofje Attemsi ok. 1661 v zahvalo za srečno rešitev iz turškega ujetništva. Dogodek je vrezan v bakreni plošči in tudi naslikan v cerkvi. Cerkev so zgradili zraven gotske kapele, katero so sezidali v 14. ali 15. stoletju Celjski grofje. Kapela je zvezana z novo cerkvijo (na oboku je grb Celjskih grofov). Cerkev ima dve stranski kapeli in visok masiven zvonik. Svod je okrašen z dobrimi fresko slikami iz 1708 (delo neznanega mojstra). Priž-nica je bogato okrašena. Zagorska Mati božja je daleč naokrog znana romarska cerkev. Prvotno je bila podr. pilštanjske prafare, 1787 je postala lokalija, 1882 župnija. Občina Planina pri Sevnici Preb. 4459, hiš 867, posest. 814, koč. 49, najem. 4. Površina 5362 ha: njiv in vrtov 900, trav. in paš. 1773, vinogradov 25, gozdov 2419, ostalo 245. Občina obsega planotast in hribovit svet v zgornjem delu potokov Gračnice in Sevnične; na s. se razprostira do hriba Puharja (621 m) jz. od Rudnice (687m), na j. pa sega na s. in sz. pobočje Bohorja (1023 m). Zemlja je večinoma peščena ilovka in srednje rodovitna. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom in živinorejo; zelo razvito je sadjarstvo in reja perutnine. Vinogradi uspevajo le v zelo ugodnih legah. Velik del površine pokrivajo iglasti in listnati gozdovi. Poljske pridelke porabijo večinoma doma; le nekatere vasi prodajajo oves, fižol in krompir, največ na Planino. V glavnem daje dohodke prodaja goveje živine, svinj, perutnine, jajc in jabolk. Les se izvaža največ v savsko banovino, posebno v Zagreb. Občina teži prometno proti Sevnici. Brezje, 130-25-22-3-0. Sr Šmarje pri Jelšah 20 km, so du Kozje 20 km, žand zdr o Planina 4 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 15 km, p š žup Dobje 2 km. Nm ca 500 m. Zg. in Sp. Brezje leže na planoti med potokom Dobje in zgornjim tokom Gračnice, nad ban. cesto Planina—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Zraven spada Dobrovo. Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo. Prodaja ovsa, jabolk, živine, jajc, hlodov in drv. Brdo, 135-23-22-1-0. Sr Šmarje pri Jelšah 26 km, so du Kozje 19 km, žand zdr o p š žup Planina 2 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 17 km. Nm ca 510 m. Razložena vas leži deloma na planoti nad potokom Gračnico, deloma v dolini ob ban. cesti Planina—Sv. Jurij pri Celju. Zaselki: Dvor, Gračnica, Rožni dol. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja ovsa, živine, jabolk, perutnine, jajc, hlodov in žel. pragov. Mleko se deloma prodaja mlekarni v Dobje, deloma izdelujejo doma maslo, ki ga prodajajo trgovinam na Planini. Dobje, 436-76-73-3-0. Sr Šmarje pri Jelšah 15 km, so du Kozje 22 km, žand Slivnica 8 km, zdr o j) Planina 6 km, fin Sv. Jurij pri Celju 14 km, žel Sv. Jurij pri Celju I Okm, š žup v kraju. Šola ust. 1686, 6 odd. PRK, PJS, Kat. izobr. d. Nm ca 550 m. Krasna odprta lega na planoti na 1. strani potoka Dobje, t km nad ban. cesto Planina—Sv. Jurij pri Celju. Vključuje naselji Podgorico in Ravno. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja fižola, ovsa, sira, živine, sadja in lesa. Z u p 11 i j a Dobje (dek. Kozje. škof. lavant.) ima 1700 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Dev. Marije. Prvotna kapela je bila posvečena sv. Barbari; prvič se omenja 1651. Sprva podr. pilštanjske prafare, odnosno žujmije Sv. Vida pri Planini, je postala 1785 župnija. Pripadnost cerkve nekdaj in sedaj ista kot Pilštanj. Doropolje, 179-42-41-0-1. Sr Šmarje pri Jelšah 27 km, so fin žel Sevnica 17 km, du Brežice 44 km, žand zdr o p š Planina 2 km, žup Planina in Sv. Vid 2 km. Nm ca 600 m. Leži na planoti ob stikališču ban. cest. ki drže v Planino, Podsredo in v Sevnico. Avtobusna zveza Planina—Sevnica. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo kot Brezje. Razen ovsa pridelujejo preko potreb tudi krompir. Golobinjek, 108-80-78-2-0. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so fin žel Sevnica 21 km, du Brežice 48 km, žand zdr o p š žup Planina 5 km. Nin 475 m. Leži na valovitem planotastem svetu j. od Planine nad sotesko Sevnične, ob kateri vodi ban. cesta Planina—Sevnica. Dostop z vozom, 1 km od ban. ceste. K vasi spadajo zaselki: Gavge, Manga, Postate in Prihova. Gospodarstvo kot Brezje. Urušovje, 185-17-17-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 24 kin, so du fin Kozje 17 km, žand zdr o Planina 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, p Zegar lkm, š žup Sv. Vid 7kni. Nm ca 800 in. Kraj je raztresen po hribovitem svetu sv. od Planine. Do ban. ceste Sv. Jurij—Piištanj dostop z vozom. Ostalo kot Presečno. Loke, 150-58-56-2-0. Sr Šmarje pri Jelšah 24 km, so du fin Kozje 20 km, žand zdr o p žup Planina 1 km, žel Sv. Jurij pri Celju 17 km, š Sv. Vid 4 km. Nm 527 m. Leži na valovitem planotastem svetu v zgornjem delu Gračnice ca 1 km od ban. ceste Planina—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vsemi vozili. Zraven spadajo zaselki: Bobovec, Karlovec, Kladje in Ratova Loka. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Prodaja živine, sadja, žel. pragov in stavbnega lesa. Planina, trg, 228-52-48-3-1. Sr Šmarje pri Jelšah 26km, so fin žel Sevnica 21 km, du Brežice 48 km, žand zdr o p š žup v kraju. Šola ust. 1817, 3 odd. Gas., Strel, druž., PSVD, SPD, Gosp. bral. d. Nm 588 m. Krasna razgledna lega v prisojnem položaju na visoki planoti ob križišču ban. cest proti Sevnici, Sv. Juriju pri Celju in Podsredi. Avtobusna zveza s Sevnico. Prebivalstvo se preživlja s trgovino in obrtjo, kmetijstvom in gozdarstvom. Prodaja živine, jabolk, perutnine in jajc. Hlode, drva in deske pošiljajo v Italijo. Lepa gozdna okolica, sončna lega in čist zrak so ugodni pogoji za letovišče. Gostilne s tujskimi sobami. Markirane poti na Sv. Križ (733 m, ^ ure), Bo-hor (1023 m, 2 uri) in Lisco (947 m, 3—4 ure). V starem veku je vodila mimo rimska cesta. V 9. stol. je bilo tukajšnje ozemlje last karantanskega vojvode Valhuna, v 10. stol. pa je pripadalo savinjskemu mejnemu grofu Engel-bertu Pilštanjskemu, očetu bi. Heme (gl. Pilštanj). V tej dobi je bil verjetno na mestu prejšnje rimske postojanke na strmi skali zgrajen planinski grad, ki je služil kot obrambna trdnjava proti napadom Madjarov. V njem je bilo obenem upravno središče tukajšnjih posestev bi. Heme. Ko je 1072 prevzela posestva krška škofija, je dajala grad v najem raznim upravnikom. Najimenitnejši med njimi je bil Ortolf Planinski (omenja se 1190 in 1199), utemeljitelj rodu Planinskih gospodov (von Montpreis), ki so pa izumrli že okoli 1250. Nato je krški škof podaril Planino rodbini Ostrovrharjev ali Svibenskih, ki so si tudi prevzeli naslov Planinskih gospodov. Prvi med njimi je bil Henrik (u. 1284 ali 1285). Ker so njegovi nasledniki zabredli v denarne stiske, so 1339 zastavili del gradu Frideriku Celjskemu; 6 let nato se je ta polastil vsega gradu. L. 1363. je umrl zadnji Planinski gospod Henrik II. kot posestnik Slov. Gradcu. Celjskim grofom je Planina služila za lovski grad. Dalj' časa je bival tu le grof Friderik Celjski z Veroniko De-seniško. Po 1456 je Planina postala deželnoknežja last in Habsburžani so jo dajali v najem raznim plemičem. V 19. stol. je začel grad (danes Stari grad imenovan) razpadati; 1882 so ga začeli podirati in je danes v razvalinah. V njem je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Pod vznožjem Starega gradu stoji od 1867 nova graščina. Zgraditi jo je dal baron Gustav Blome. Sedanji njen lastnik Miihlhaimb stanuje v Sevnici; v gradu imata svoje prostore gozdarski urad in žandarmerija. Naselbina Planina se omenja 1190 in 1209 kot vinogradna vas, 1345 pa že kot trg. Okoli 1550 je trg pogorel in z njim vsi starejši trški privilegiji. V železni blagajni na rotovžu hranijo le dve pergamentni listini cesarja Franca I. iz 1793 in 1832. Z njima je trg dobil poleg dotedanjih treh še tri nove letne sejme. Turki so opustošili in izropali trg z okolico 1494, požar pa ga je ponovno uničil 1862. L. 1646. je pomorila kuga okrog 1000 ljudi. Nanjo spominja kamenit steber na poti iz Planine proti Visočem. Planinski grad in trg sta veliko trpela pred kmečkimi uporniki. L. 1573. je kmečka vojska pod vodstvom Ilije Gregoriča začasno zavzela Planino. L. 1635. pa so kmetje izropali grad. Kmečki upor planinskih podložnikov 1790 je bil udušen pod gradom. Prvo šolo je ustanovil v trgu gra-ščak Jožef Protasi že 1817. Šolski prostori so bili v starem rotovžu. Novo šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1822. L. 1868. je dal baron Gustav Blome zgraditi cesto Doropolje—Sevnica. Župnija Planina pri Sevnici (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 731 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Marjete je bila zidana pred 1452 (morda 1347) v gotskem slogu. L. 1871. so jo popravili in povečali. Presbiterij ima še stari križni obok z rebri, ki počivajo na konzolah, sklepniki so okrašeni z zvezdami. Prvotno je bila cerkev podr. pilštanjske pražupnije; iz nje se je izločila pred 1296 kot kapelanija in pred 1353 kot župnija. L. 1571. so sedež župnije prenesli v St. Vid pri Planini in Planina je postala navadna podružnica. L. 1787. je bila ustanovljena planinska kapelanija, 1866 ekspozitura in 1909 samostojna župnija. Podr. cerkev sv. Križa je bila zidana pred 1400. Zvonik je iz 1737 (letnica na portalu). Planinska vas, 173-38-38-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 25 km, so du žand fin Kozje 18 km, zdr Planina 4 km, o p Planina 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 18 km, š žup Sv. Vid 2 km. Nm 595 m. Hribovita lega na valoviti planoti v. od Planine, ca 2 km od ban. ceste Planina—Podsreda. Dostop z vsemi vozili. Vas sestavljajo zaselki: Glinja jama, Laze, Planinska vas in Sv. Miklavž. Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo kot Brezje. Nekaj vinogradov. Kraj vasi je kapniška jama, v kateri so našli okostje jamskega medveda. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila zgrajena pred 15. stol. Zvonik so prizidali 1767 (letnica na portalu). Podlog, 187-45-38-7-0. Sr Šmarje pri Jelšah 34 kin, so du fin Kozje 10 km, žand zdr o p Planina 6 km, žel Sv. Jurij pri Celju 23 km, š žup Sv. Vid 2 km. Nm ca 500 m. Raztresena vas v hribovitem svetu ob izvirnem delu Bistrice in na s. pobočju Bohorja, ob ban. cesti Planina—Podsreda. Pripadajoči zaselki so: Drvišče, Fužine in Ležene. Gospodarstvo kot Brezje. Na nekdanje tukajšnje fužinarstvo spominja ohranjeno zidovje in tri večje lepo ohranjene hiše. Kapelo sv. Marije so sezidali 1868. Podpeč, 97-19-16-3-0. Sr Šmarje pri Jelšah 32 km, so du Kozje 13 km, žand zdr o p Planina 4 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 19 km, š žup Sv. Vid 2 km. Nm ca 540m. Vas leži v dolini ob potoku Bistrici in na sosednem pobočju ca 2 km od ban. ceste Planina—Podsreda. Pripadajo ji zaselki: Grabne, Jez, Podjasen in Zakelj. Gospodarstvo kot Brezje. Razen ovsa pridelajo preko potreb tudi krompir. Podvinje, 98-17-17-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 31 km, so du fin Kozje 14 km, žand zdr o p Planina 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 20 km, š žup Sv. Vid 3 km. Nm ca 500 m. Pobočna lega na 1. strani Bistrice ca 3 km od ban. ceste Planina—Podsreda. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo kot Brezje. Razen ovsa pridelajo preko potreb tudi krompir in fižol. Nekuj vinogradov. Presečno, 385-45-39-6-0. Sr Šmarje pri Jelšah 29 km, so du fin Kozje 14 km, žand zdr o p Planina 6 km, žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, š žup Sv. Vid 6 km. Nin ca 500 m. Raztresenu vas v hribovitem svetu sv. od Planine ca 1 km od banovin, ceste Sv. Jurij pri Celju—Pilštanj. Dostop po obč. poti z vozom. Pripada ji zaselek Jazbena. Gospodarstvo kot Brezje. Razen ovsa pridelajo preko potreb tudi fižol. Repuš, 158-10-10-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 20 km, so du Kozje 20 km, žand zdr o Planina 4 km. fin žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, p š žup Dobjie 2 km. Nm ca 520 m. Leži ob potoku Gračnici ca 3 km od ban. ceste Planina—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Brezje. Suho, 577-90-85-5-0. Sr Šmarje pri Jelšah 16 km, so du Kozje 24 km, žand Slivnica 8 km, zdr o p Planina 4 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 10 km. š žup Dobje lkm. Nm ca 540 m. Raztresena vas na valoviti planoti na razvodju med Voglajno in Gračnico, dober km od ban. ceste Planina—Sv. Jurij pri Celju. K njej spadajo zaselki: Gorica, jezerce in Slatna. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Brezje. Sv. Vid, 516-105-98-5-2. Sr Šmarjte pri Jelšah 24 km, so du fin Kozje 20km, žand zdr o p Planina 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 21 km, š žup v kraju. Sola ust. 1878, 3 odd. Prosv. d., DKfid, Bral. d. Nm 615 m. Lepa vas ima krasno, proti s. zavarovano lego v razvod nem predelu med Bistrico in Sevnično ob ban. cesti Planina—Podsreda. Pripadajoči zaselki so: Griči, Jelše in Lipa. Gospodarstvo kot Brezje. Lepa in zdrava okolica nudi lepe možnosti za razvoj kraja v letovišče. Bogati iglasti in mešani gozdovi na Bohorju. Župnija Sv. Vid pri Planini (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 2004 duše. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida stoji vrh pol ure oddaljenega razglednega hriba (733 m). Cerkev je bila sezidana 1453, zvonik 1682 (letnica na zvoniku). Okoli cerkve je bilo do 1854 pokopališče, ki so ga takrat premestili na jv. konec vasi. Prvotno je bila cerkev podr. pilštanjske pražupnije. Pred 1452 je postala vikariat. Cerkvena pripadnost nekdaj in sedaj kot Pilštanj. Škarnice, 160-29-27-2-0. Sr Šmarje pri Jelšah 19 km, so du Kozje 21 km, žand zdr o Planina 5 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 15 km, p š žup Dobje l km. Sp. Škarnice (nm ca 480 m) leže v dolini potoka Dobje ob ban. cesti Planina—Sv. Jurij pri Celju, Zg. Škarnice (nm ca 600 m) pa na pobočju na d. strani potoka, dober km nad ban. cesto. Dostop z vozom. Zaselki: Zaloge, Zapečje in Završje. Poljedelstvo, živinoreja, posamezniki se preživljajo tudi kot vozniki. Prodaja fižola, krompirja, ovsa, živine, jajc in hlodov. Tajiite, 94-13-8-5-0. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du fin Kozje 21 km, žand zdr o p š žup Planina 3 km, žel Sv. Jurij pri Celju 18 km. Nm 460 m. Leži na široki terasi na 1. strani zgornjega toka Gračnice, ca 2 km od ban. ceste Planina—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Poljski pridelki komaj za dom. Prodaja živine, jajc in žel. pragov. Večje brdo, 68-12-12-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 19 km, so du Kozje 20 km, žand zdr o p Planina 4 km, fin žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, š žup Dobje 2 km. Nm ca 500 m. Majhno naselje, sestoječe iz Sp. in Zg. Večjega brda, leži na valovitem svetu na d. strani potoka Dobja, 1 km od ban. ceste Planina—Sv. Jurij pri Celju in do 2 km od ban. ceste Planina—Sevnica. Gospodarstvo kot Brezje. Poleg ovsa pridelajo zlasti mnogo fižola. Visoče, 138-19-18-1-0. Sr Šmarje pri Jelšah 22 km, so fin žel Sevnica 21 km, du Brežice 48 km, žand zdr p š žup Planina 2 km. Nm ca 540 m. Leži sredi rahlo valovite planote jv. od Planine med Sevnično in Gračnico, 2—3 km od ban. cest Planina—Sevnica in Planina—Jurklošter. Zraven spadajo Sele. Dostop po obč. cesti z vozom. Gospodarstvo kot Brezje. Vrli, 91-20-19-1-0. Sr Šmarje pri Jelšah 33 km, so du fin Kozje 14 km, žand zdr o p Planina 4 km, žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, š žup Sv. Vid 4 km. Nm ca 540 m. Raztresena vas na širokem slemenu sv. od Planine z zaselkoma Trebež in Topole. Oddaljenost od ban. ceste Planina—Podsreda ca 3 km. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in gozdarstvo kot Brezje. Pridelovanje ovsa in krompirja tudi za prodajo. Malo vinogradov. Zegar, 166-32-32-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 25 km, so du fin Kozje 15 km, žand zdr o p Planina 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 15 km, š žup Prevorje 3 km. Nm ca 550 m. Zg. in Sp. Zegar ležita na j. in jv. pobočju hriba Puliarja (621 m) ob ban. cesti Podsreda—Sv. Jurij pri Celju. Avtobusna zveza Podsreda— Celje. K vasi spadajo še zaselki: Brinje, Kote in Križ. Gospodarstvo kot Brezje. Kužno znamenje z napisom in letnico 1644. Občina Podčetrtek Preb. 2294, hiš 556, posest. 417, koč.-19, najem. 6. Površina 2276 ha*: njiv in vrtov 520, trav. in paš. 521, vinogradov 240, gozdov 897, ostalo 98. Občina obsega redko poseljena pobočja * Vpoštevana nista kraja Imeno in Imenska gorca, ki sta bila šele 1936 priključena od obč. Sedlarjevo. gozdnate Rudnice (687 m), široko dolino potoka Slivje, ki je v spodnjem delu pokrita večidel s travniki, in nizko vinorodno gričevje med Virštanjskim potokom in Sotlo. Zemlja je splošno rodovitna, manj ugodna le na Rudnici. Prebivalstvo se preživlja po večini z raznimi kmetijskimi panogami, deloma pa tudi z obrtjo in izkoriščanjem gozdov. Vinogradništvo je razvito zlasti v j. delu občine. Dohodke donaša prodaja živine, sadja, vina in lesa. Cvetličarna v Podčetrtku izdeluje umetne cvetlice. V prometnem oziru je najvažnejša ban. cesta, ki vodi ob Sotli proti Mestinju, kamor teži občina. Gostinca, 119-48-22-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 31.2 km, so du Kozje 8 km, žand zdr fin o Podčetrtek 7 km, žel Mestinje 20 km, p Buče 4 km, š Virštanj 2 km, žup Pilštanj 3 km. Nm ca 300—350 m. Raztreseno naselje v gričih jz. od Podčetrtka, v povirju Virštanjskega potoka. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja vina in sadja. Vasi pripada zaselek Zmaj selo. Imeno, 250-49-47-1-1. Sr Šmarje pri Jelšah 20 km, so du Kozje 8 km, žand zdr fin o pTt š žup Podčetrtek 3 km, žel Mestinje 15 km. Gas. Nm ca 205 m. Velika in dolga vas na z. robu Sotelske doline ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Peter pod Sv. gorami. Deli se v Zg. in Sp. Imeno. V vasi se odcepi cesta v savsko banovino. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja živine na okoliške sejme, mleka sirarnam, vina v Savinjsko dolino. Izvoz sadja v inozemstvo. Imenska gorca, 181-35-12-18-5. Sr Šmarje pri Jelšah 20 km, so du Kozje 8 km, žand zdr fin o pTt š žup Podčetrtek 3 km, žel Mestinje 15 km. Nm 290 m. Leži na gričevju z. in sz. od Imenega nad Sotelsko dolino. Dostop z vozom po obč. potih 1 km od ban. ceste. Gospodarstvo kot Imeno. Podr. cerkev sv. Križa se prvič omenja 1651. Sedanja stavba je iz 1682. Pecelj, 132-34-30-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 23.4 km, so du Kozje 8 km, žand zdr fin o pTt Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 19 km, š žup Buče lkm. Nm ca 300 m. Leži na slemenu in j. pobočju Trebeža (306 m) ca t km s. od Buč. Dostop po obč. poti Je z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina in sadja. Podčetrtek, trg, 383-86-82-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 16 km, so du Kozje 14 km, žand zdr fin o pTt š žup v kraju, žel Mestinje 13 km. Šola ust. 1892, 3 odd. Prosv. d. Sotla, Gas., Strel, druž. Nm 220 m. Trg leži v ozki dolini pod v. odrastki Rudnice (687 m) ob ban. cesti Prelasko—Mestinje. Nad krajem stoji mogočni Stari grad. Trgu pripadata Trata (žaga) in zaselek Škofja gora. Avtobusna zveza Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami. Kmetijstvo, vinogradništvo, obrt. Prodaja živine v okolne kraje, sadja v inozemstvo, svinj, perutnine in jajc v Celje, orehovega, hrastovega in gabrovega lesa les. trgovcem. Cvetličarna v večjem obsegu. Ugoden letoviški kraj. Naravno kopališče v Sotli, izleti na gozdnato Rudnico in na razgledni Stari grad. Gostilne s tujskimi sobami. Podčetrtek z okolico je pripadal v 10. in v 1. pol. 11. stol. rodbini Breže-Seliški, pozneje (1072) pa je prešel z drugimi posestvi vred v roke krške škofije. Najkasneje v zač. 12. stol. je bil postavljen v Podčetrtku grad, ki se omenja že 1162, kot last grofa Friderika Landsberga, fevdnika krške škofije. Ta grad je služil kot obrambna trdnjava proti Madjarom in je stal na ravnici nad sedanjim, pozneje sezidanim gradom; ta prostor se še danes imenuje »Stari grad«. L. 1441. je izročil krški škof Ivan grad cesarju Frideriku III. L. 1614. so kupili gospoščino grofje Tattenbaehi, ki so bili že od 1549 grajski zakupniki. Ti so ga posedovali do 1671, ko je bil Erazem Tat-tenbach radi udeležbe pri zaroti proti Ilabsburžanom v Gradcu usmrčen. L. 1682. so bili posestniki gradu grofje Attemsi; ti so 1874 poslopje restavrirali in olepšali. Na gradu je bil nekdaj sedež dežel, sodišča. Podčetrtek je bil nekdaj veliko pomembnejši kot je danes. Trški privilegij (sejmi, lastno sodstvo in dr.) so tekom zgodovine prenehali. Naselbina je, kakor bližnja Podsreda, dobila ime po četrtku, ko se je vršil tržni dan in je graščak vršil sodstvo. Trg je ležal ob važni prometni poti, ki je držala iz Podčetrtka na Poljčane in dalje v SI. Bistrico. Župnija Podčetrtek (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 2000 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lovrenca. Prvotna cerkev je bila zelo stara. Nanovo je bila sezidana 1347. L. 1712. so jo temeljito predelali, pri čemer je izgubila prejšnjo gotsko obliko. Cerkev je bila sprva podr. pilštanjske pražupnije, iz katere ?e J? izločila pred 1462 kot vikariat. L. 1785. se je iz župnije izločila župnija v Olimju. Zgodovina cerkvene pripadnosti je ista kot jo ima Pilštanj. Rudnica (Radenca), 67-13-10-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 25 km, so du Kozje 9 km, žand zdr fin o Podčetrtek 7 km, žel Mestinje 21 km, p žup Buče 5 km, š Virštanj 3 km. Nm ca 520 m. Leži na planoti na j. strani Rudnice pod Vrenskim zobom (687 m). Dostop do ban. ceste pri Podčetrtku po ca 7 km dolgi obč. poti le z vozom. Poljedelstvo, živinoreja, izraba gozda. Prodaja drv. Lep razgled proti jugu. Sele, 179-41-33-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 23.2 km, so du Kozje 9 km, žand zdr fin o Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 18 km, p žup Buče 4 km, š Virštanj 2 km. Nm ca 220 m. Leže deloma v dolini, deloma po pobočjih nad Golobinjskim potokom ca 2 km z. od ban. ceste pri Imenem. Dostop po obč. poti z vozom. H kraju spada zaselek Trebeže. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja vina, sadja, živine in žita. Posestva v vasi so 1677 dobili redovniki pavlinci iz Olimja. Podr. cerkev sv. Filipa se prvič omenja 1545. Slake, 162-27-27-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 16 km, so du Kozje 17 km, žand zdr fin o pTt š žup Podčetrtek 3 km, žel Mestinje 16 km. Nm ca 240 m. Leži deloma na j. obronkih Rudnice (687 m), deloma v dolini Golobinjskega potoka ca 2 km od ban. ceste pri Podčetrtku. Dostop po obč. cesti z vozom in avtom. Zraven spadajo: Bršnjak, Podlog in Devica Marija na Pesku z istoimensko podr. cerkvijo, ki je bila zgrajena 1682. Poljedelstvo in živinoreja. Sopote, 281-59-57-0-0. Sr Šmar je pri Jelšah 23.7 km, so du Kozje 22 km, žand zdr fin o pTt Podčetrtek 4 km, žel Mestinje 15 km, š žup Olimje v kraju. Šola ust. 1822, 2 odd. Javna knjiž. PJS. Nm ca 280 m. Raztresena vas v prisojni legi na j. obronkih Rudnice (687 m) in v ozki dolini potoka Slivje, ca 3 km z. od ban. ceste pri Podčetrtku. Dostop po obč. cesti z vozom, za silo tudi z avtom. Kmetijstvo, sadjarstvo, izraba gozda. Prodaja sadja in drv. K vasi spadajo še naselja: Orešje, Slivje, Zaborovec, Trdiče, Sv. Andraž v Dolini in Olimje, kjer je sedež župnije. Olimje se prvič omenja 1208. Tedaj je tu stal grad, ki ga je baje zgradila že bi. llema (v 1. pol. 11. stol.). Tudi ta grad je bil eden od upravnih središč njenih obsežnih posestev. Ko so njena posestva 1072 prešla na krško škofijo, jih je ta dajala z gradom vred v najem ministerialom. Renoviran, oz. znova je bil grad sezidan 1550 (letnica nad glavnini vhodom). Bila je to štirivogelna stavba s štirimi stolpi. Danes je ohranjena samo še v. fronta z dvema stolpoma. Grad je obdajal globok jarek z dvigljivim mostom. Poznejši grajski lastniki so bili grofje Mordaksi in Tattenbaehi. L. 1663. je podaril graščak Ivan baron Zakhmardy de Dyankoch grad olimjskim eremitom pavlincem, ki so ga spremenili v samostan. Ti so zgradili 1675 na z. strani gradu veličastno renesančno cerkev Mar. Vneb. Na v. grajskem stolpu je še ohranjena fresko slika Matere b. Pavlinci so ustanovili v Olimju tudi šolo. Ko je bil red pavlincev ukinjen (tu je obstajal od 1661—1782), so posestva in samostanska poslopja pripadla štajerskemu verskemu skladu; 1805 jih je kupila sedanja lastnica rodbina Attems. Ta je prejšnja samostanska poslopja preuredila v grad. Nad gradom je nekdaj stala steklarna, ki je pa prenehala. Šola, ki je prenehala 1782, je bila obnovljena na pobudo domačega župnika Jakoba Prež-nikarja (j 1822). Župnija Olimje (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 986 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vneb. D. M. je nekdanja samostanska cerkev. Prostorni presbiterij je okrašen z lepimi baročnimi slikami iz zač. 18. stol. Vsa poslikana je tudi kapela sv. Frančiška Ks., ki so jo 1728 prizidali na j. strani cerkve. Freske so iz 1766. Lepa sta baročni veliki oltar in oltar s sliko sv. Frančiška Ks. Vsa oprema je bila v 1885 in 1886 renovirana. V cerkvi so tri rakve z menihi pavlinci. Prvotno je bila cerkev podr. pilštanjske pražupnije, odnosno župnije Podčetrtek. Iz slednje se je izločila 1785. Patronatske pravice izvršuje graščina. Zupno kroniko vodijo od 1856. Podr. cerkev sv. Andreja nad Olimjem je iz konca 15. stoletja. Vcrače, 273-56-48-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 27.6 km, so du Kozje 9 km, žand zdr fin o Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 19 km, p Buče 4 km, š Virštanj 2 km, žup Buče 2 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas po slemenih nad Golobinjskim potokom, ca 2 km od ban. cest Prelasko—Podčetrtek in Prelasko—Buče. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine in sadja. Zraven spada naselje Malčanjsko. Virštanj, 267-108-49-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 26.7 km, so du Kozje 8 km, žand zdr fin o Podčetrtek 8 km, žel Mestinje 20 km, p žup Buče 4 km, š v kraju, ust. 1898, 2 odd. PRK, PJS, Gas. Povpr. nm ca 350 m. Raztresena vas v dolini Virštanjskega potoka in po pobočjih, ca 5 km jz. od Podčetrtka. Zaselka Kristan vrh in Podvrba. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja velikih količin prvovrstnega vina in sadja. Lep razgled. Vas se omenja že v 16. stol., ko je tu obstajala večja kmetija in gotovo tudi mali gradič Virštanj. Od posestnikov se omenja 1578 neki Anton Gerezi. L. 1677. so kupili tukajšnja posestva redovniki iz Olimja, ki so tu imeli tudi velike vinograde, tako v Podvrbi, kjer je še ohranjena majhna soba, bivša kapelica pavlincev. Sredi lepih Sušičevih goric (v 19. stol. so posedovali tod šušiči velika zemljišča) stoji velika klet, imenovana »Ritterkeller«. Nekdaj je bila last Celjskih grofov. Občina Ponikva Preb."' 2536, hiš 437, posest. 270, koč. 165, najem. 51. Površina 3825 ha**: njiv in vrtov 1086, trav. in paš. 990, vinogradov 165, gozdov 1498, ostalo 86. Občini pripada gričevnat in plano-tast svet j. od zadnjih odrastkov Konjiške gore (1014 m) in jz. od Boča (980 m) na obeli straneh žel. proge Ponikva—Grobelno —Lipoglav. Ozemlje ima zlasti v z. delu občine kraški značaj. Potoki, ki teko proti j. v Vogla j no, so deloma ponikalnice. Zemlja jte na splošno rodovitna, ponekod pa tudi pusta in kamenita. Prebivalstvo se preživlja največ s poljedelstvom in živinorejo; lepo razvita je reja svinj, na visoki stopnji pa je tudi perutninarstvo in sadjarstvo. Vinogradništvo ima večji pomen le v s. delu občine. Precejšnje je izkoriščanje gozda. Poljski pridelki krijejo domačo porabo, le ponekod ostajajo za prodajo. Svinje prodajajo v zahodni del dravske banovine in v Celje, kamor pošiljajo tudi perutnino, jajca in mleko. Sadje, predvsem namizna jabolka, izvažajo v Nemčijo. Vino oddajajo raznim krajem v dravski banovini, les pa industriji v bližnjih krajih. Občina teži proti Celju. Promet posredujejo železnica Maribor—Celje in ban. cesti Loče—Ponikva—Teharje in Ponikva—Sv. Vid pri Grobelnem. Bobovo, 146-20-16-4-1. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8km, žand o p š žup Ponikva 8 km, fin Sv. Jurij pri Celju 10 km, žel Lipoglav 1 km. Nm ca 340 m. Leži na valoviti planoti v kolenu zgornjega dela Cecinjskega potoka. Do ban. ceste Ponikva—Loče vodi dober km dolga obč. vozna pot. Kmetijstvo, sadjarstvo in izraba gozda. Sadje izvažajto v Nemčijo, svinje na bivše Kranjsko, drva in stavbni les pa v Loče. Boletina, 140-29-18-11-5. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 7 km, žand o p š žup Ponikva 2 km, žel Ponikva 3 km, fin Sv. Jurij pri Celju 6 km. Nm ca 340 m. Leži v. od Ponikve v ozki dolini neznatnega potoka in po okolnih kamnitih gričih tik ob ban. cesti Ponikva—Loče. Pripadajoči zaselek Pustike. Kraški svet z mnogimi izvirki dobre pitne vode, ki pa sredi vasi po-nikujejo in pridejo na dan pri »Perišču« ob cesti Ponikva— Sv. Vid pri Grobelnem. Prodaja živine, poljskih pridelkov in lesa. Jabolka izvažajo v Nemčijo. Dobovec, 160-27-14-10-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand žel o p š žup Ponikva 3 km, fin Sv. Jurij pri Celju 8 km. Nm ca 310 m. Leži v dolini in po pobočjih nad Cecinj-skim potokom ca 1 km od ban. ceste Ponikva—Loče. Vasi pripada zaselek Zabljek. Dostop z vozom. Kmetijstvo. Prodaja živine in perutnine; jajca pokupijo domači trgovci. Dolga gora, 319-41-20-21-6. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 9 km, žand o p Ponikva 9 km, fin Sv. Jurij pri Celju 14 km, žel Lipoglav lkm, š žup Sladka gora 3 km. Vodovod. Nm 300 m. Raztresena vas v lepi legi ob vznožju in na j. pobočjih Dolge gore (473 m) nad zgornjim delom Cecinjskega potoka, 1—2 km od ban. ceste Ponikva—Loče. Razvito vinogradništvo, v ostalem kmetijstvo, sadjarstvo in čebelarstvo. Znatna prodaja vina v razne kraje dravske banovine; sadje izvažajo v Nemčijo. Lepi razgledi z bližnjih vrhov. Na kraju, imenovanem »Groblje«, so odkopali več rimskih napisnih kamnov. Hotunje, 140-32-17-16-4. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand o p š žup Ponikva 4 km, fin Sv. Jurij pri Celju 3 km, žel Ponikva 2 km. Nm ca 320 m. Vas leži na rahlo valoviti nizki planoti nad Cecinjskim potokom z. od Ponikve. Do ban. ceste pri Ponikvi vodi obč. pot, dostopna vsem vozilom. Kmetijstvo, sadjarstvo, izraba gozda. Prodaja živine, perutnine in jajc. Sadje se izvaža v Nemčijo, stavbni les v Italijo. V okolici so veliki umetni ribniki, v katerih goje ščuke in krape. Kraj se prvič omenja 1043 kot last grofice bi. Heme. Odtod je doma slavni slov. geograf in kartograf Blaž Kocen (1821 do 1871). Lutrje, 150-33-21-12-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand žel o p š žup Ponikva 2 km, fin Sv. Jurij pri Celju 6 km. Nm ca 320 m. Leži na nizki valoviti planoti med Zagajskim in Cecinjskim potokom s. od Ponikve. Do ban. ceste Ponikva— Loče vodi 2 km dolga obč. pot, ki je dostopna vozovom. Gospodarstvo kot Hotunje. Mali Lipoglav, 102-19-13-6-3. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 10 km, žand o Ponikva 9 km, fin Sv. Jurij pri Celju 11 km, p š žup Loče 3 km, žel Lipoglav 2 km. Nm ca 380 m. Raztresena vas po gričih v povirju potoka Ostrožno ob ban. cesti Ponikva —Loče; Svet^ je kamenit in nerodoviten. Dninarstvo in vinogradništvo (šmarnica). Od poljskih pridelkov se goji skoro le krompir. Kozjerejja. Okrog, 125-28-18-10-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 7 km, žand žel o p š žup Ponikva 3 km, fin Sv. Jurij pri Celju 11 km. * Vpoštevan ni oni del vasi Ponkvica, ki je 1936 ostal pri obč. Ponikvi, dočim je bil večji del priključen obč. Sv. Vid. ** Pred priključkom vasi Sp. Selce, Završe in deloma Pon-kvice sosedni obč. Sv. Vid pri Grobelnem (1936). Nm ca 300 m. Leži na planotastem griču 3 km v. od Ponikve. Dostop po obč. poti z vozom. K vasi spadata Dole in Zavorje. Kmetijstvo, izkoriščanje gozda. Sadje izvažajo v Nemčijo, svinje v razne kraje dravske banovine, perutnino in jajca v Celje. Okolica ima kraški značaj. Tu je več podzemeljskih jam in požiralnikov. Ostrožno, 195-39-24-15-3. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand o p š žup Ponikva 6 km, žel Ponikva 7 km, fin Sv. Jurij pri Celju 8 km. Nm ca 340 m. Raztresena vas na hribovitem ozemlju v povirju Cecinjskega potoka in potoka Ostrožno na obeh straneh žel. proge in ban. ceste Ponikva—Loče. K vasi spadata zaselka Cecinje in Zales. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja živine. Svinje izvažajo v Nemčijo, perutnino in jajca pokupijlo konjiški trgovci, les pa tovarna v Ločah. Ponikva, 290-40-30-10-8. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand o p š žup v kraju, fin Sv. Jurij pri Celju 8 km, žel Ponikva 2 km. Šola ust. 1786, 6 odd. Jav. knjiž., SKj, PRK, PJS, Gas., Strel, druž., DKfid. Vodovod. Nm 345 m. Lepa obcestna vas leži na nizki, ozki planoti nad Cecinjskim potokom in žel. progo Celje—Maribor, na križišču ban. cest proti Te-harjem, Ločam in Sv. Vidu pri Grobelnem. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, izkoriščanje gozda. Prodaja krme, perutnine in jajc, sira in čajnega masla, ter raznovrstnih lesnih polfabrikatov. Izvoz jabolk v Nemčijo. Gostilne s tujskimi sobami. Ob nekdanji rimski cesti, ki je tod vodila, so odkrili rimske predmete in grobove. Prvič se omenja Ponikva 1043 kot last grofice bi. Heme. Ze takrat je nastal na mestu prejšnje rimske utrdbe grad Ponikva, ki je bil večje gospodarsko središče. Prvotni grajski posestniki so bili gospodje s Ponikve. Omenjajo se 1197 in 1213. Pozneje so se lastniki pogosto menjavali. Končno so ga dobili v dedno last skupno z gradom v Šmarju Celjani. Služil jim je za lovski dvorec. Po 1456 je postala gospoščina deželnoknežja last, nato pa je znova večkrat menjala lastnike. L. 1635. so grad. ki je bil obdan z zidom in jarkom, razdejali uporni kmetje. L. 1836. je prevzel grad polkovnik pl. Guggenthal, ki je začel zemljo razprodajati. Gradu je dozidal še eno nadstropje in d. od njega pritlično sodnijo z zapori. Njegov sin Aleksander je grad 1876 prodal in se preselil v novozgrajeno sodnijo, ki jo je imenoval villa Rozenau. Po prevratu jo je kupil Štefan Gobec. Današnja lastnica gradu je Ana Ernestina Auffarth. Župnija Ponikva (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 2018 duš. Pokopa-liše. Zupna cerkev sv. Martina. Prvotno zelo staro cerkev so v dobi turških napadov obdali z močnim taborskim obzidjem s 4 obrambnimi stolpi. Prižnica je ena najlepših baročnih priž-nic v Sloveniji. Sedanja stavba je bila zidana v 1732—1758. Zupniju je zelo stara; prvi znani župnik se omenja že 1236. Cerkev je bila podrejena oglejskemu patriarhu, ki je 1304 podaril posestva v Ponikvi Ulriku Zovneškemu in 1393 patronat nad cerkvijo celjskemu grofu Hermanu. Po 1456 so patronatske pravice prešle v roke Habsburžanov. Ti so župnijo 1494 skupno z vikariati inkorporirali zbornemu kapitlju v Novem mestu, ki izvršuje še danes patronatske pravice. Župniki iz Ponikve so bili večkrat savinjski arhidiakoni. Veležupnija je mati župnij: Šmarja pri Jelšah, Sv. Jurija pri Celju, Zibike, Sladke gore, Dramlja, Kalobja, Slivnice, Sv. Štefana pri Zusmu, Sv. Vida pri Grobelnem in Sv. Ruperta nad Laškim. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Ponkvica. Večji del vasi je 1936 pripadel občini Sv. Vid pri Grobelnem. V obč. Ponikva so ostale le h. št. 5, 13, 25—35 in 39. Slatina, 190-29-20-9-3. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žand žel o p š žup Ponikva 3 km, fin Sv. Jurij pri Celju 8 km. Nm 305 m. Leži sv. od Ponikve v dolini potoka Slatine in po prisojnih pobočjih nad njim. Pripadajo ji zaselki Ajdernica, fičevo in Videž. Dostop z vozom po 2 km dolgi obč. poti do ban. ceste Ponikva—Loče. Kmetijstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Prodaja vina in živine. Izvoz jabolk v Nemčijo. Perutnino in jajca pokupi Celje, les pa industrijska podjetja v Ločah in Zbelovem. Izviri kisle vode, odtod ime vasi. S Tičeva krasen razgled. Odkopano kamenito orodje iz neolitske naselbine. Srževica, 125-24-14-10-3. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 4 km, žand o p š žup Ponikva 4 km, žel Ponikva 6 km, fin Sv. Jurij pri Celju 5 km. Nm ca 340 m. Leži v. od Ponikve na valoviti kraški planoti. Dostop do ban. ceste Ponikva—Loče z vozom po obč. poti. Zaselek Zlateče. Poljedelstvo, živinoreja, neznatno vinogradništvo, izraba gozda. Prodaja poljskih pridelkov in živine. Izvoz sadja v Nemčijo. V vasi stoji kamenito kužno znamenje iz 1722. Nad posestvom v Zagradišu so razvaline nekdanjega gradu, na drugem hribu pa ostanki zidovja icke naselbine. Sv. Ožbalt, 102-18-10-8-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 5 km, žand žel o p š žup Ponikva 1 km, fin Sv. Jurij pri Celju 4km. Nm 362m. Prisojna lega na griču lkm j. od Ponikve. Dostop po obč. cesti z vzemi vozili. H kraju spadata Vrteče in Mala vas. Gospodarstvo kot Slatina. Podr. cerkev sv. Ožbalta je bila sezidana 1737 in renovirana 1914. Uniše, 88-18-8-10-4. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 5 km, žand žel o p š žup Ponikva lkm, fin Sv. Jurij pri Celju 4km. Nm ca 310m. Vas leži j. od Ponikve na valovitem pobočju nad Slomskim potokom, ca 1 km od ban. ceste Ponikva—Teharje. Pripada ji zaselek Slom. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo kot Slatina. Poljski pridelki ostajajo tudi za prodajo. Žaga na parni in vodni pogon. Kraj je v zemljiško-gosposkem oziru nekdaj pripadal graščini Rudnek nad Rečico ob Savinji; od 1578 do 1848 pa je bil podložen gornjegrajski graščini. Ko so 1631 uporni kmetje razdejali grad Rudnek, je bil tu ustanovljen poseben urad Slom, ki je bil združen z Gornjim gradom. Slom je prestavljal samo večjo kmetijo. Tukajšnji rojak je slavni lavantinski škof Anton Martin Slomšek (1800—1862); na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska napisna plošča z vrisano škofovsko kapo, palico in križem. Žagaj, 124-21-15-6-1. Sr so du zdr Šmarje pri J[elšah 8 km, žand o p š žup Ponikva 2 km, fin Sv. Jurij pri Celju 6 km, žel Ponikva 1 km. Nm ca 300 m. Leži v gozdnati pokrajini na terasi nad močvirno dolino Zagajskega potoka ca 2 km sz. od Ponikve. Dostop z vozom. K vasi spadajo zaselki: Pečice, Rženo selo in Zabukovje. Manj rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja živine, jajc in hlodov. Odtod doma Zagajšek Mihael (1739—1827), književnik. Zgornje Selce, 140-19-12-7-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 6 km, žand o Ponikva 4 km, fin Sv. Jurij pri Celju 3 km, žel p š žup Ponikva 2 km. Nm ca 320 m. Pobočna vznožna lega nad Slomskim potokom ca 2 km s. od Grobelna. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja živine in živinorejskih proizvodov. Izvoz jabolk v Nemčijo. Vas je v dvajsetih letih 3 krat pogorela. Občina Pristava Preb. 1711, hiš 413, posest. 207, koč. 206, najem. 9. Površina 2241 ha*: njiv in vrtov ca 600, trav. in paš. 720, vinogradov ca 170, gozdov ca 650, ostalo 101. Občini pripada široka spodnja dolina Mestinjščice j. od sotočja s Smarskim potokom do izliva v Sotlo; razen tega obsega spodnjo dolino Tinskega potoka ter gričevje med Sotlo in Mestinjščico ter med Tinskim in Zibiškim potokom. Vinorodno gričevje je precej gosto poseljeno, medtem ko so dna dolin večinoma v mokrotnih travnikih in le redkokje poseljena. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, vinogradništvom in sadjarstvom. V inozemstvo izvaža jabolka, od poljskih pridelkov pa prodaja fižol. Vino prodaja v razne kraje banovine, živino Ua okoliških sejmih in v Celje, jajca j>a pokupi večinoma veletrgovina Edo Suppanz v Pristavi. V prometnem oziru teži občina k Mestinju, kamor vodi od Podčetrtka preko Pristave ban. cesta. Po ban. cesti je zvezana tudi s Sv. Jurijem pri Celju. Cmerečka gorca, 188-55-20-35-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11.6 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stran je 6 km, o pTt š Pristava 3 km, žup Sv. Eina 5 km. Nm ca 300 m. Leži na gričevju med Mestinjo, Sotlo in Tinskim potokom, ca lkm od ban. ceste Pristava—Podčetrtek. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja goveje živine, svinj, vina, perutnine in jajc. Jabolka izvažajo v inozemstvo. Zraven spadata lloginče in Sv. Urban (324 m). Podružno cerkev sv. Urbana so zgradili med 1842 in 1850 na mestu prvotne cerkve, postavljene po 1545. Veliki oltar je iz 1860: stranska oltarja sta še iz stare cerkve. Pri Sv. Urbanu je bila od 1784 do 1791 kuracija s stalnim duhovnikom. Dol, 65-12-10-2-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 9 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 5 km, o pTt š Pristava 2 km, žup Sv. Ema 5 km. Nin ca 210 m. Majhuo naselje v dolini med Mestinjo in Zibiškim potokom ca 2 km z. od Pristave. Dostop z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Roginska gorca. Mestinjska vas (Spodnje Mestinje), 48-13-10-3-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11 km, žand zdr fin Podčetrtek 6 km, žel Stranje 2 km, o pTt š Pristava 5 km, žup Zibika 4 km. Nm ca 210 m. Leži na 1. bregu Mestinjščice ca 2.5 km sz. od Pristave. Dostop z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Roginska gorca. Nezbiše, 233-52-20-32-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 10 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 6 km, o pTt š Pristava 2 km, žup Sv. Ema 3 km. Nm ca 220 m. Leži v dolini Nezbiškega potoka in na sosednem pobočju tik pred izlivom * Tu je vštet tudi areal vasi Bezgovica, Pustika in Zibiška vas, ki so 1936 pripadle obč. Zibika. potoka v Mestinjo. Do ban. ceste Pristava—Podčetrtek 2 km vozne poti. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja goveje živine, svinj, fižola, jabolk in sliv; perutnino prodajajo v Rog. Slatino, jajca v Pristavo. Podr. cerkev sv. Katarine se omenja že 1545. Razpadlo cerkev so kasneje podrli in 1772 zgradili sedanjo. Zidan zvonik je dobila cerkev 1886. Do 1849 je bila jiodr. župnije sv. Križa. Pristava, 210-44-30-14-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 7.2 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Mestinje 6 km, o pTt š v kraju, žup Sv. Ema 3 km. Šola ust. 1897, 3 odd. Javna knjiž. Gosp. nad. š. PJS, Gas. Nm ca 210 m. Lepa vas na v. robu široke doline Mestinjščice ob ban. cesti Mestinje—Podčetrtek. Avtobusna zveza Celje—Podčetrtek. K vasi spada zaselek Bukovje. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Prodaja goveje živine, svinj, vina in perutnine v Celje. Izvoz fižola in jabolk v inozemstvo. Veletrg. Ed. Suppanz izvaža mnogo jajc v Švico, Nemčijo, Francijo, v razne kraje jia tudi precej fižola in orehov. Roginska gorca, 180-47-20-27-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11.2 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 6 km, o pTt š Pristava 4 km, žup Sv. Ema 5 km. Povpr. nm ca 270 m. Razložena vas na slemenu med Zibiškim in Tinskim potokom ca 1 km od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja goveje živine, vina, svinj in perutnine v Celje in Rog. Slatino, jajc v Pristavo. Izvoz fižola in sadja. Sodna vas, 182-43-24-19-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 10.1 km, žand zdr fin Podčetrtek 3 km, žel Mestinje 8 km, o pTt š Pristava 3 km, žup Sv. Ema 3 km. Nm ca 200 m. Leži ob sv. vznožju Rudnice (687 m), j. od sotočja Mestinjščice in Tinskega potoka, kraj ban. ceste Podčetrtek—Pristava. Gospodarstvo kot Roginska gorca. Sv. Ema, 165-44-15-29-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11.7 km, žand zdr fin Podčetrtek 8 km, žel Mestinje 8 km, o pTt Pristava 4 km, š žup Sv. Ema 1 km. Šola ust. 1848, 2 odd. Javna knjiž. Nm 349 m. Leži na živahno razgibanem gričevju s. od izliva Mestinjščice v Sotlo. Vključuje Marčjo vas. Do ban. ceste Pristava—Podčetrtek vodi 1 km dolga obč. vozna pot. Gospodarstvo kot Roginska gorca. Razen jabolk izvažajo tudi slive. Župnija Sv. Ema (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 1698 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Eme. Prvotna kapela je bila zgrajena v 1463—1466. Na istem mestu so sezidali 1717 pravo cerkev, kateri so 1739 dozidali zvonik. Presbiterij je gotski, ladja, kateri sta prizidani dve stranski kapeli, pa romanska. V drugi četrtini 19. stol. so cerkev renovirali. Cerkev je bila prvotno podr. prafare Sv. Križa pri Rogaški Slatini. L. 1756. ustanovljeni vikariat je bil v jožefinski dobi povzdignjen v župnijo. Patronatske pravice izvršuje še vedno mati fara. Od Sv. Eme doma Drobnič Josip (1812—1861), pisatelj, ustanovitelj »Slov. Čbele«. Sv. Vid, 138-22-10-12-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11.9 km, žand zdr fin Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 10 km, o pTt Pristava 5 km, š žup Sv. Ema 3 km. Nm 324 m. Leži jv. od Pristave na slemenu in prisojnih pobočjih nad Sotlo. Dostop z vozom od ban. ceste Podčetrtek—Pristava. Ostalo kot Roginska gorca. Podr. cerkev sv. Vida se prvič omenja 1545. Tristrano zaključeni presbiterij je bil v novejšem času podaljšan in kupolno svoden. Ladja je imela do 1879 raven lesen strop. Stranska kapela oh ladji nosi letnico 1691; veliki oltar je iz 17. stol. Virovce, 62-30-20-10-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 6 km, o pTt š Pristava 4 km, žup Sv. Ema 5 km. Nm ca 240 m. Pobočna lega na d. bregu Tinskega potoka nasproti Roginski gorci. Ostalo kot Roginska gorca. Vonarje, 240-51-28-23-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 12 km, žand zdr fin Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 12 km, o pTt Pristava 6 km, š žup Sv. Peter na Medv. selu 3 km. Nm ca 210 m. Vas leži v dolini Sotle ob vznožju griča pod cerkvijo Sv. Eme (349 m). Do ban. ceste Podčetrtek—Pristava drži 3 km dolga vozna pot. Zraven spadata zaselka Globoko in Sv. Areli. Gospodarstvo kot Roginska gorca. Podr. cerkev sv. Areha se prvič omenja 1545. Občina Rogaška Slatina Preb. 4757, hiš 1040, posest. 1040, koč. 279, najem. 107. Površina 3931 ha: njiv in vrtov ca 1098, trav. in paš. ca 967, vinogradov ca 302, gozdov ca 1492, ostalo 72. Občina obsega na s. južna jiobočja Plešivca (832 m) in gričevnat svet do izliva potoka Teršnice v Sotlo; na j. ji pripada živahno razrezano vinorodno gričevje med Nezbiškim potokom in Sotlo, z vasjo Plat pa sega še na d. stran Nezbiškega potoka. Velik del občine je pokrit z listnatimi in mešanimi gozdovi. Prebivalstvo se preživlja pretežno s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom, perutninarstvom in tujskim prometom. Večje število delavstva zaposluje steklarna v Tržišču. Poljske pridelke, sadje, vino, jajca in mleko prodajajo večidel v Rogaško Slatino; slednja je zdravilišče svetovnega slovesa in privablja s svojimi zdravilnimi in mineralnimi vrelci vsako leto veliko število letoviščarjev. Promet oskrbuje žel. proga Grobelno—Rogatec—Zabok. Na ban. cesto, ki vodi ob železnici, in na ban. cesto Pristava—Mestinje se stekajo številne stranske poti. Brestovec, 154-49-56-20-4. Sr du Šmarje pri Jelšah 16 km, so Rogatec 6 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 3 km, š žup Sv. Križ 1.5 km. Nm ca 260 m. Prisojna lega v povirju Nezbiškega potoka blizu Sotle j. od Rog. Slatine, ca 2 km od ban. ceste Rog. Slatina—Rogatec. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina in sadja. Cerovec, 521-112-120-50-20'. Sr du Šmarje pri Jelšah 16 km, so Rogatec 9 km, žand zdr fin žel o pTt š Rogaška Slatina 3 km, žup Sv. Križ 5 km. Nm ca 350 m. Leži na vznožju in jv. pobočju Boča (980 m), ca 4 km sv. od Rog. Slatine. Dostop le z vozom po obč. cesti. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine in sadja. Negonje, 291-70-71-35-3. Sr du Šmarje pri Jelšah 16.5 km, so Rogatec tO km, žand zdr fin žel o pTt š Rogaška Slatina 3.5 km, žup Sv. Križ 5 km. Nm ca 300 m. Prisojna pobočna lega tik pod Bočem (980 m), ca 3 km s. od ban. ceste pri Rogaški Slatini. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Nimno, 123-28-29-6-3. Sr du Šmarje pri Jelšah 19 km, so Rogatec 10 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 6.5 km, š žup Sv. Križ 5 km. Nm ca 240 m. Prisojna lega na griču in deloma v dolini Sotle, ca 5 km j. od ban. ceste Rog. Slatina— Rogatec. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Brestovec. Plat, 221-50-51-20-9. Sr du Šmarje pri Jelšah 11 km, so Rogatec 9 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 6 km, š žup Sv. Križ 4 km. Nm ca 260 m. Raztresena vas po gričih na d. strani Nezbiškega potoka jz. od Rog. Slatine. Dostop do ban. ceste Pristava—Mestinje po ca 2 km dolgi obč. poti le z vozom. Zaselki: Gabrce, Seče, Skrabnik, Stari potok, Straže. Gospodarstvo kot Brestovec. Rajnkovec, 195-22-23-5-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 14 km, so Rogatec 7 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 5 km, š žup Sv. Križ 2.5 km. Nm ca 280 m. Proti v. odprta lega na gričevju nad Sotlo j. od Rog. Slatine. Dostop do ban. ceste Rog. Slatina—Rogatec po ca 3 km dolgi obč. poti. Vasi pripada zaselek Vinec. Gospodarstvo kot Brestovec. Ratanska vas, 302-82-80-35-15. Sr du Šmarje pri Jelšah 12 km, so Rogatec 8 km, žand zdr fin žel o pTt š Rogaška Slatina 0.5 km, žup Sv. Križ 2 km. Nm ca 250 m. Dolinska in deloma pobočna vas na sz. strani Rog. Slatine, ob ban. cesti in železnici. Zaselek Gajšek. Kmetijstvo, vinogradništvo, obrt. Odtod doma univ. prof. dr. Kidrič Franc (r. 1880), lit. zgodovinar. Rogaška Slatina, 686-128-64-3-6. Sr du Šmarje pri Jelšah 13 km, so Rogatec 7 km, žand zdr fin žel o pTt š v kraju, žup Sv. Križ pri Rog. Slatini 1.5 km. Šola ust. 1898, 6 odd. Javna knjiž., Obča obrt. nad. š. SKJ, CMD, RK. PRK, Gas., Pev. d., JS, Strel, druž., NO, SPD, Kolo j. s., DKfid. Nin 228 m. Zdravilišče leži v lepi dolinici, ki jo je napravil potok Rakovec, pritekajoč s Plešivca (832 in) med prijaznimi, pretežno z bukovimi gozdovi poraslimi griči: Janino, Tavčarjevim gričem in Tržaškim vrhom. Potok teče pod zdraviliškim parkom in se pred glavnim kopališčem izliva v Ložnico, ki teče dalje v Sotlo. Zdravilišče leži ob ban. cesti in žel. progi Grobelno—Zabok. Redka pokrajinska pestrost in slikovitost so odlike Rog. Slatine. Gosto obraslo sredogorje, ki ga predstavljajo Gabernik, Boč, Hrastovec in Plešivec, varuje zdravilišče mrzlega severa in vzhodnika. Klima je subalpinska s toplovlažnim gozdnim zrakom. Srednja letna temperatura je 8.7° C, povpr. toplina sez. mesecev pa 14.36° C. V Rog. Slatini in okolici so številni izviri alkalosaliničnili zemeljskih mineralnih voda, ki uživajo spričo izredne zdravilne moči svetoven sloves. Najbolj znani vrelci so Tempel, Styria in Donat. Vodo razpošiljajo v tu- in inozemstvo; Tempel predvsem kot namizno vodo, Styrio in Donat pa kot izrazito zdravilno vodo. Dolgoletne izkušnje in raziskovanja so pokazala, da so slatinski vrelci zdravilni v sledečih slučajih: bolezni želodca in črevesja (kronični želodčni in črevesni katarji), bolezni na jetrih (žolčni kamni), bolezni pre-snavljanja (debelost, gilit, sladkorna bolezen), bolezni v krvnem obtoku (srčne hibe, arterioskleroza, srčna nevroza), krvne bolezni (kloroza in anemija), bolezni ledvic in kroničnega vnetja mehurja, lahke živčne bolezni (nevrastenija, histerija, nespečnost, nervoznost in glavobol). Zdravilišče nudi gostom ves mogoč komfort. Izhodišče za izlete na Boč (980 m, 3 ure), na Do-načko goro (883 m, 3 ure) in dr. Kraj je bil obljuden že v starem veku, ko je mimo vodila rimska cesta. Rudninski vrelci so morali biti znani že v prvem ali najinanj 2. stol. po Kr. V slatinski rudninski vodi so našli srebrne keltske kovance. Prvič se omenja tukajšnji studenec 1141. Točno opisuje vrelec 1572 Leonhard Turneiser. L. 1679. je Pavel Sorbait, telesni zdravnik cesarice Eleonore, žene Leopolda I., uvedel slatinsko vodo kot zdravilno sredstvo. Kot »Acidulae Roidschenses« so razpošiljali zdravilno slatinsko vodo po avstrijskih in nemških deželah, po Italiji in Poljskem. Prvi je opisal zdravilni vrelec dr. Benedikt Griindel, fizik v Mariboru, in to 1685 v latinskem in 1687 v nemškem jeziku. Pozneje je bilo to delo prevedeno v srbohrvaščino. Ze v 17. stol. so začeli prodajati zdravilno vodo. Blizu sedanje podr. sv. Marjete so zgradili tovarno za steklenice, nakar še spominja krajevno ime »Glažuta«. Voda je bila prvotno dostopna vsakomur, dokler ni kupil studenca Peter Curti, grajščak na Strmolu, ki je začel vodo zelo drago prodajati. Omenjeni posestnik je dal 1676 zgraditi poslopje za goste. L. 1683. je dobil izključno pravico prodajanja slatine Ambrozij Frank, dunajski gostilničar, od 1706 Konrad pl. Henkl in od 1721—1782 družba enajstih dunajskih lekarnarjev, ki je 1732 postavila kip sv. Janeza Ne-pomuka blizu tempelskega studenca. Okoli 1. 1800. je Rogaška Slatina prišla v roke štajerskih deželnih stanov. Posebno tedanji deželni glavar grof Ferdinand Attems ima prav posebne zasluge, da se je Rogaška Slatina razvila v pravo zdravilišče. L. 1928. so mu na Tavčarjevem hribu postavili spominsko poprsje. Rogaška Slatina, kot urejeno zdravilišče, je bila od 1801—1919 deželna last, od 1919—1929 državna, sedaj' pa je banovinska. Ze 1804 je bil tu nastavljen prvi zdraviliški zdravnik. L. 1810. je bilo zgrajeno večje kopališče. L. 1819. so z istrskim marmorjem obzidali in s templom v visokih jonskih stebrih obdali najstarejši vrelec Tempel. L. 1836. je bilo vse kopališče modernizirano. L. 1886. so zajeli nov vrelec, imenovan Styria. Najmočnejši izvir, imenovan Donat, so odkrili 1908. V novejšem času so zdravilišče še bolj modernizirali, tako da ima danes svetovni sloves. Med obiskovalci Rog. Slatine so bili tudi mnogi imenitniki, tako n. pr.: avstrijski cesar Ferdinand in njegova žena Ana Marija, Ludovik Bonaparte, princ Peter Karadjordjevič in njegov sin princ Aleksander, djakovski škof Strossmayer, škof Slomšek, monsignor Franjo don Bulič, zagrebški nadškof dr. Anton Bauer in Stritar, ki je tu preživljal zadnja leta svojega življenja. Leto za letom so posečale zdravilišče velike ekipe zdravnikov iz tu- in inozemstva. L. 1901. je znašal letni obisk nad 3000, 1936 pa celo 7800 gostov. Zdravilišče hrani tudi obilo zgodovinskih znamenitosti in umetnin (kipov, slik, fresk). Kapelica sv. Ane je preprosta staroroman-ska stavba iz 1903. Pravokotni apsidi je prizidana majhna zakristija. Ladja ima lesen banjast strop. Vdolbini ob presbiteriju nakazujeta prečno ladjo. Pravosl. kapelica sv. Petra in Pavla stoji od 1922. Spodnje Sečovo, 428-118-120-5-2. Sr du Šmarje pri Jelšah 15 km, so Rogatec 5 km, žand zdr fin žel o pTt š Rog. Slatina 2 km, žup Sv. Križ 3 km. Nm 235 m. Razložena vas v zavetni legi pod Bočem sv. od Rog. Slatine, ob obč. poti, 1—2 km od ban. ceste Rog. Slatina—Rogatec. Dostop z vozom. Pripadajoči zaselki: Dol, Janina in Turnovec. Rodovitna tla. Kmetovalci. Sv. Katarina, 167-26-28-10-2. Sr du Šmarje pri Jelšah 13 km, so Rogatec 9 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 7 km, š žup Sv. Križ 5.5 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas po gričevju nad dolino Nezbiškega potoka, ca 2 km v. od ban. ceste pri Pristavi. Večinoma ilovnata zemlja. Kmetovalci. Sv. Trojica, 471-96-100-28-8. Sr du Šmarje pri Jelšah 16 km, so Rogatec 7 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 3 km, š žup Sv. Križ lkm. Nm 328in. Leži na valovitem svetu j. od Rog. Slatine, ca 1 km od ban. ceste pri Sv. Križu. Dostop z vozom. Kraj vključuje tudi naselja: Ceste, Pernek, Vel. Rodne in Vrliovnico. Vas se prvič omenja 1441 kot last solnograških nadškofov. Ime »Ceste« spominja še na nekdanjo rimsko cesto, ki je tod mimo držala na Ilajnsko—Podčetrtek in proti Sv. Križu. Podr. cerkev sv. Trojice je bila zgrajena v 15. stol. v obliki križa. Lega in močni stolp spominjata na nekdanji obrambni tabor pred Turki. Tristrano zaključeni presbiterij ima nizke opornike. Ladja je imela prvotno raven lesen strop; sedaj je kupolno svođenu. K njej sta prizidani dve stranski kapeli. L. 1855. je bil zvonik povišan in prekrit z novo streho. Lep oltar v nemškem preporodnem slogu iz konca 17. stol. Taber-nakelj je novejše delo. Sv. Križ, 218-43-45-6-3. Sr du Šmarje pri Jelšah 14.5 km, so Rogatec 6 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 1.5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1824, 8 odd. Javna knjiž., Kmet. in gosp. nad. šola, PRK, PJS, Pev. d. Nm 224 m. Leži v dolini pod Janino (362 m) ob železnici in ban. cesti. Kmetijstvo, več obrtnikov in trgovcev. Vključuje naselja Jeršovec ter Spodnji in Zg. Rjaveč. Nad vasjo je začasno opuščen premogovnik (lignit). Odkopani rimski predmeti ob stari rimski cesti Celje—Ptuj. Župnija Sv. Križ na Slatini (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 4652 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Križa. Na mestu, kjer je stala stara romanska stavba iz 12. ali zač. 13. stol. s tlorisno obliko križa, so zgradili 1864 triladijsko baziliko s prečno ladjo in zvonikom, ki se dviga nad glavno ladjo. L. 1910. sta cerkev okrasila slikarja Markovič iz Rožeka na Koroškem in domačin Košak. Okna cerkve so slikana; veliki oltar je iz 1900. Tudi začetki župnije so zelo stari. Prvič se omenja 1304. Cerkveno je pripadala pražupnija do 1751 pod oglejski patriarkat, nato do 1787 pod goriško nadškofijo in poslej pod lavantinsko škofijo. Oglejski patriarh je 1304 podelil patronatske pravice Celjskim grofom. Ko so ti 1456 izumrli, je patronat prešel na deželne vladarje. Veležupnija je mati župnij: Rogatca, Sv. Roka ob Sotli, Sv. Florijana pod Bočem, Kostrivnice, Sv. Petra na Medvedjem selu in deloma župnije Zibike. Sv. Mohor, 157-40-40-19-4. Sr du Šmarje pri Jelšah 11 km, so Rogatec 11 km, žand zdr fin žel o pTt Rogaška Slatina 4 km, š žup Sv. Križ 3.5 km. Nm 361 m. Leži na gričevju z. od Rogaške Slatine, ca 1 km od ban. ceste Mestinje—Rog. Slatina. Dostop po obč. poti z vozom. Vasi pripadajo: Jurk, Male Rodne in Topole. Podr. cerkev sv. Mohorja je bila zidana najbrž v 15., gotovo pa že v zač. 16. stol. Ladja in presbiterij sta iz 16., stranska kapelica iz 17. stol., j. iz 18. stol. Zvonik je iz novejše dobe; ima križno svođeno zvonico, skozi katero je vhod v cerkev, ki ima spričo prizidanih kapel obliko križa. Tristrano zaključeni presbiterij z oporniki ima rebrast svod, ki se opira na služnike. Nekdanji zvezdnat svod ladje nadomešča sedanji ku-jiolni. Renesančni oltarji so iz 16. stol. Notranjščino krasi mnogo votivnih podob iz 18. stol. Kapelica v Topolah spominja na kugo, ki je tu morila 1681. Tekačevo, 404-106-120-30-12. Sr du Šmarje pri Jelšah 11 km, so Rogatec 9 km, žand zdr fin žel o pTt š Rogaška Slatina 2 km, žup Sv. Križ 3.5 km. Nm ca 250 m. Razložena vas po valovitem svetu na obeh straneh ceste Mestinje—Rog. Slatina. Na kugo, ki je tu morila 1681, spominja zidana kapelica. Tu rojen Če-bular Jakob (1844—1915), fizik. Tržišče, 419-70-93-7-15. Sr du Šmar je pri Jelšah 15 km, so Rogatec 5 km, žand zdr fin žel o pTt Rog. Slatina 2 km, š žup Sv. Križ lkm. Nm ca 220m. Dolinska lega pod gričem s cerkvijo sv. Marije (296 m) ob ban. cesti Rog. Slatina-Rogatec. Kmetijstvo, obrt in delo v tukajšnji steklarni, ki izdeluje fino brušeno steklo in slike na steklo. Steklarna jilasira svoje izdelke pri nas, izvaža pa jih tudi v Turčijo, Italijo in U. S. A. Ima lasten premogovnik pri Sv. Križu, odkoder drži v steklarno žična železnica. Steklarna zaposluje ca 200 ljudi. Kvalificirano delavstvo stanuje deloma v privatnih, deloma v tovarniških poslopjih. Gostilne s tujskimi sobami. Podr. cerkev sv. Marije je stara gotska cerkev iz 15. stol. Gotski tristrano zaključeni presbiterij je brez opornikov in ima okna okrašena s poznogotskim krogovičjem. Rebrasti svod presbiterija počiva na služnikih. Prvotno ravno krita ladja je sedaj kupolno svođena v dveh poljih. Pod pevskim korom je križni obok. Stene ladje so razčlenjene s slopi. K ladji prizidana kapela je iz 1665; končuje s polkrožno apsido. Portal je polkrožno zaključen ; nad pročeljem se dviga osmerooglati zvonik z dvočebulj-nato streho. Občina Rogatec Preb. 4088, hiš 1122, posest. 578, koč. 381, najem. 151. Površina 4906 ha: njiv in vrtov 833, trav. in paš. 955, vinogradov 142, gozdov 2854, ostalo 122. Občina obsega na z. pretežno nizko valovito ozemlje, ki ga odmakajo pritoki Sotle: Teršnica, Odenca in Draganja. Na s. se dvigne pokrajina v pobočje Plešivca (832 m) na gozdnati Zenčaj (613 m) in na strmi stožec Donačke gore (883 m), ki slovi po lepem razgledu. Na v. pripada obč. velik del z mešanimi in iglastimi gozdovi poraslega Maclja (715 m). Na j. jo povsod loči Stotla od savske banovine. Prebivalstvo nizkega in rodovitnega z. dela občine se bavi ponaj-več s kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. Prodajajo živino, vino, jajca in surovo maslo v Rogatec in Rog. Slatino, jabolka v Nemčijo in Avstrijo. Uspeva tudi čebelarstvo. V v. delu občine poljski pridelki ne zadoščajo za dom. Zato se prebivalstvo preživlja tudi z drvarstvom in dninarstvom ter hodi na delo v steklarno v Stražo pri Rogatcu. Lesne polfabrikate kupujejo domači trgovci, bukov in kostanjev les pa stro-jarna v Majšperku. Kot domača obrt je razvito izdelovanje žrmelj (kamnov za ročne mline) v Sv. Juriju. Veliki kamnolomi peščenca, iz katerega se izdelujejo predvsem brusni kamni, na jz. pobočju Maclja, zlasti pri Dobovcu. Gospodarsko in prometno središče občine je Rogatec, ki leži ob žel. iu je važno križišče ban. cest na vse strani. Brezovec, 56-10-9-1-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 21 km, so žand zdr žel o pTt š žup Rogatec 2 km, fin Rog. Slatina 5 km. Nm ca 220 m. Mala vas leži na j. v vznožju Gruče (365 m) ob Sotli, 2 km z. od Rogatca ob ban. cesti. Močno kmetijstvo. Ceste, 103-23-6-10-7. Sr du Šmarje pri Jelšah 25 km, so žand zdr žel o pTt š žup Rogatec 2 km, fin Rog. Slatina 9 km. Nm ca 230 m. Leže v ozki dolini Sotle v. od Rogatca ob ban. cesti. Tu priteka v Sotlo potok Zahenberk. Pasiven kraj. Prebivalstvo se preživlja z dninarstvom v Rogatcu in z delom v steklarni v bližnji Straži v sav. banovini. Skozi vas (ime!) je držala stara rimska cesta, ki je bila dobro ohranjena še v dobi slovenske kolonizacije. Ceste se omenjajo že 1141. Tu se je rodil Lendov-šek Josip (1854—1895), šolnik in koroški nar. buditelj. Črešnjevec, 60-9-8-0-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 31 km, so žand zdr o pTt Rogatec 8 km, fin Rog. Slatina 14.5 km, žel Sv. Rok-Lupinjak v kraju, š žup Sv. Rok 1 km. Nm ca 250 m. Leži ob j. vznožju Maclja (715 m) po znamenito božjepotno cerkvijo sv. Roka (399 m) v nekoliko močvirni dolini Sotle. Skozi vas vodi ban. cesta iz Rogatca v Krapino. Poljedelstvo, živinoreja. Dobovec, 102-19-9-8-2. Sr du Šmarje pri Jelšah 29 km, so žand zdr o pTt Rogatec 6 km, fin Rog. Slatina 12.5 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 2 km, š žup Sv. Rok 2 km. Nm ca 240 m. Leži tik Sotle in nad njo na sz. pobočju hriba, na katerem stoji cerkev sv. Roka (399 m). Skozi kraj drži ban. cesta Rogatec—Krapina. Poljedelstvo in delo v kamnolomu, ki zaposluje okrog 50 delavcev. Tu lomijo peščenec, ki se zelo lahko obdelava in je obenem izvrsten stavbni material. Izdelujejo brusne kamne, okenske in vratne okvire ter stojuiice. Brusne kamne izvažajo tudi v inozemstvo (v Bolgarijo, Grčijo, Romunijo, Madjarsko in Češkoslovaško). Župnija Sv. Rok ob Sotli (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 806 duš. Zupna cerkev sv. Roka je bila sezidana okoli 1625; strela jo je močno poškodovala 1753. Oprema je delo celjskega kiparja 1. Oblaka iz 2. pol. 19. stol. Sprva je bila podr. Sv. Križa pri Rog. Slatini, oz. župnije Rogatca. Vikariat je postala 1757, župnija pa 1787. Nadžupnija Rogatec ima še danes patronatske pravice. Donačka gora, 1018-186-90-70-26. Sr du Šmarje pri Jelšah 29 km, so žand zdr žel o pTt žup Rogatec 6 km, fin Rog. Slatina 13 km, š v kraju, ust. 1881, 3 odd. Kmet. gosp. nad. š., SKJ, Gas. Nm ca 300 m. Zelo raztresena vas leži deloma v dolini Draganje, deloma na valovitih tleh oh j. vznožju Donačke gore (883 m). Skozi vas pelje ban. cesta Rogatec—Zetale. Sestavni deli kraja: Brezje, Gabrje, Lelino, Log, Mršečka vas, Podse-kalje, Sv. Donat, Zgornja vas in Zale. Težka ilovnata zemlja slabo rodi. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in precej razvito čebelarstvo. Prodaja živine, vina in jajc. Jabolka prodajajo v Nemčijo, kostanjev in bukov les strojarni v Majšperk. Gostilna s tujskimi sobami. Donačka gora (883 m) ima krasen razgled in turistovsko kočo SPD. Markirana pota, 2% ure iz Rogatca. V prazgodovinski dobi je tu stal tempelj keltske boginje Herte, v času rimskega gospodstva pa je bil vrh Donačke gore, tedaj imenovane Mons Claudius, Mitrov tempelj, čigar razvaline so še vidne. Na mestu tega templja so pozneje postavili cerkev sv. Donata, ki jo je 1740 in ponovno 1741 uničila strela; pri tem je strela ubila 59 ljudi; zvonovi pa so se strkljali navzdol po pobočju do tam, kjer stoji sedanja cerkev sv. Donata. L. 1843. so cerkev obokali, nov pevski kor pa so postavili 1863. Nad pročeljem se dviga lesen stolp. Glažuta, 19-3-1-2-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 33 km, so žand zdr o pTt Rogatec 10 km, fin Rog. Slatina 16.5 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 2 km, š žup Sv. Rok 2 km. Nm ca 270 m. Leži ob zgornji Sotli, kraj ban. ceste, nedaleč od Sv. Roka. Ostalo gl. Stara Glažuta. Log, 230-30-5-4-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 30—35 km, so žand žel o pTt Rogatec 7—15 km, fin Rog. Slatina 14—22 km, š žup Sv. Rok 3—5 km. Povpr. nm ca 400 m. Raztreseno naselje v z. delu Maceljskega pogorja. Prim. Zg. Log. Rogatec, trg, 815-382-220-93-71. Sr du Šmarje pri Jelšah 23 km, so žand zdr žel o pTt š žup v kraju, fin Rog. Slatina 7 km. Šola ust. 1806, 4 odd. Javna knjiž. PjS, Mlad. zbor, SKJ, JS, Bral. d., Čitalnica, Gas. Strel, druž., NO, Gled. oder. Nm ca 220 m. Trg leži deloma v tesni dolini Draganje tik pred njenim izlivom v Sotlo, med Gručo (365 m) in Tržiščem (399 m), deloma (mlajši del trga) v dolini Sotle. Pripadajo mu naselja Draganja, Krče in Trška gorca. Rogatec je važno križišče ban. cest proti Rogaški Slatini, Krapini, Pregradi in Zetalam, 1 km s. od trga se odcepi še ban. cesta v Majšperk. V poletni sezoni se vrši skozi trg redni avtobusni promet med Zagrebom in Rog. Slat. ter med Ptujem in llog. Slatino. Prebivalstvo se bavi z obrtjo, trgovino, kmetijstvom in čebelarstvom. Manjšega pomena je gozdarstvo in domača pletarska obrt. Prodaja jabolk v Avstrijo, vina in desk v razne kraje, perutnine in jajc v domače trgovine. Letoviščarski kraj s hotelom in gostilnami, ki razpolagajo s tujskimi sobami. Lepe prilike za izlete: na Do-načko goro (883 m), v dolino Sotle, proti Zetalam, Rog. Slatini, na Boč in v savsko banovino. Na nekdanjem prazgodovinskem taborišču (odkopani predmeti iz neolitske dobe) se je v Rogatcu razvila rimska naselbina »Mansio Ragandonae«, ki je bila po cestah zvezana s Celjem in Ptujem. V zač. 11. stol. je bilo tu eno izmed upravnih središč obširnih posestev rodbine Breže-Seliške. Po smrti bi. Heme (f 1043) je dobil vsa njena posestva najprej ženski samostan v Krki na Koroškem, 1072 pa krška škofija. V tej dobi je bil najbrž zgrajen grad Rogatec (prvič omenjen 1192), na katerem so gospodovali kot fevdniki krške škofije Rogaški gospodje do 1296. Iz te rodbine je bila Zofija, ustanoviteljica studeniškega samostana. Nato so dobili rogaško gospoščino Lihtensteini. Od Otona II., sina viteškega pesnika Ulrika Lich-tensteinskega, je 1301 kupil grad Ulrik Zovneški. Ponovno so Celjski grof je dobili grad 1441. Po 1456 so postali lastniki gradu Habsburžani, ki so tu postavljali svoje oskrbnike. Pozneje je grad pogosto prešel iz rok v roke. L. 1805. so ga dobili Attemsi, ki so ga prodali sedanji lastnici, rodbini knezov Windisch-griitzov. Grad je danes v razvalinah. Tu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča. Rogatec se prvič omenja kot trg 1283. Turki so ga izropali 1476 in 1532. Takrat je bil trg obdan z močnim obzidjem, ki je pozneje razpadlo in bilo 1867 popolnoma odstranjeno. Od 1550 dalje so imeli tržani pravico do tedenskega tržnega dneva in do treh sejmov na leto. L. 1786. so dobili pravico do 9 letnih sejmov. Kuga je razsajala v trgu in okolici 1358, 1529, 1625, najhujše pa od 1646—1652. Na njo spominja več kužnih znamenj v okolici. Železniško zvezo z Grobelnim je Rogatec dobil 1905. Grad Strmol je bil prvotno last gospodov Strmolskili, ki se omenjajo v 15. stol. Pozneje so se lastniki večkrat menjali, dokler ga niso 1807 kupili grofje Attemsi, lastniki Rogatca. Še dobro ohranjeni grad z velikimi kompleksi gozdov je sedaj last knezov Windischgratzov. Župnija Rogatec (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 1907 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Stara cerkev, ki je bila grajska kapela, je stala že v 2. pol. 14. stol. Novo stavbo so sezidali 1743, sedanji zvonik pa 1809. Presbiterij je ravno zaključen. Ladja ima na vsaki strani dva prizidka. Freske v cerkvi so bile 1859 renovirane. V stene je vzidanili več nagrobnikov. Starinski kelih ima letnico 1532. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije Sv. Križa pri Rogaški Slatini; vikariat je bil ustanovljen gotovo že v 1. pol. 15. stol., kmalu po 1491 pa samostojna župnija. Od 1393 so imeli patronatske pravice nad Rogatcem Celjski grofje, po 1456 pa so prešle na deželne kneze. Župnija je mati vikariatov pri Sv. Roku ob Sotli in pri Sv. Florijanu pod Bočem. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Podr. cerkev sv. Hijacinte je bila zidana v 1730—1738. Iz Rogatca sta bila Lendovšek Mihael (1844—1920), književnik in dr. Šanda Dragotin (1881—1919), pesnik, esejist. Stara Glažuta, 15-3-0-3-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 36 km, so žand zdr o pTt Rogatec 13 km, fin Rog. Slatinu 20 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 5 km, š žup Sv. Rok 4 km. Povpr. nm ca 300 m. Leži na prisojni strani Maceljskega pogorja v ozki močvirni soteski ob Sotli, ca 3.5 km od ban. ceste Rogatec—Krapina. Dostop z vozom. Poljedelstvo, (livarstvo, kamenarstvo. Stojno selo, 470-156-96-47-13. Sr du Šmarje pri Jelšah 24.5 km, so žand zdr žel o pTt Rogatec 5 km, fin Rog. Slatina 8 km, š žup Sv. Florijan v kraju. Šola ima 4 odd. PIIK, Strel, druž. Nm ca .320 m. Leži na nizki planoti nad potokom Teršnico ob jv. vznožju Boča (980 m), ca 2 km z. od ban. ceste Rogatec —Majšperk. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, dninarstvo in drvarstvo. Prodaja živine in živinorejskih proizvodov, sadja, vina, drv, dog in kostanjevega lesa za tanin. K vasi spadajo razstreseni zaselki: Cigane, Gajce, Grabne, Sp. in Zg. Dol, Orešje, Ravno Cerje, Sp. in Zg. Gradišče, Sp. in Zg. Svino, Zabnik ter župnijsko središče Sv. Florijan. Župnija Sv. Florijan (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 865 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Florijana. Od prvotne stavbe, ki je bila zidana 1658, stoji še gotski presbiterij z ozkimi, šilasto zaključenimi okni. Cerkev je imela prvotno raven strop, pozneje so jo obokali. Sprva podr. Sv. Križa pri Rogaški Slatini in nato župnije Rogatca se je odtod izločila 1760, odnosno 1775 kot vikariat. Nadžupnija Rogatec še danes izvršuje patronatske pravice. Tu rojen Beg Ante (1870), narodno obrambni delavec in novinar. Strmec, 214-37-25-12-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 31 km, so žand zdr žel o pTt Rogatec 8 km, fin Rogaška Slatina 15 kni, š žup Sv. Florijan 3 km. Nm ca 360 m. Leži na j. pobočju istoimenskega hriba (414m) ca lkm z. od ban. ceste Rogatec— Majšperk. Kmetijstvo, vinogradništvo. Sv. Jurij, 83-35-18-12-5. Sr du Šmarje pri Jelšah 28 km, so žand zdr žel o pTt žup Rogatec 5 km, fin Rog. Slatina 12 km, š Donačka gora 3 km. Nm 343 m. Romantična lega na južnem vznožju Donačke gore (883 m) nad potokom Draganjo tik ban. ceste Rogatec—Zetale. Vinogradništvo, drvarstvo, živinoreja, manj poljedelstvo. Prodaja vina, drv, hlodov, perutnine in jajc v Rogatec in Rog. Slatino. Kot domača obrt je razvito izdelovanje žrmelj (kamnov za ročne mline) iz kremenjaka, ki ga lomijo na Donački gori. Zrmlje uporabljajo doma in jih jirodajajo po dravski banovini, v Zagreb in v Varaždin. K vasi spada planinska koča na Donački gori (883 m, 1% ure). Podr. cerkev sv. Jurija je bila zgrajena v 14. ali 15. stol. Ko so jo 1532 Turki požgali, je bila obnovljena. Starinski gotski presbiterij je tristrano zaključen. K s. strani ladje, ki je bila do 1856 ravno stropana, je prizidana stranska kapela. Stolp je osmerokoten. Glavni portal ima letnico 1658, veliki oltar je iz 1674. Tlake, 234-73-57-17-4. Sr du Šmarje pri Jelšah 27.5 km, so žand zdr žel o pTt žup Rogatec 4 km, fin Rog. Slatina 11 km, š Donačka gora 3 km. Nm ca 290 m. Razložena vas na valovitih tleh j. od Zenčaja (613 m), ca lkm v. od ban. ceste Rogatec— Majšperk. Dostop z vozom. Tlakam pripadajo zaselki: Dra-ganja, Gruškovje, Kranjica, Vičja vas in Zenčaj. Kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Prodaja živine, živinorejskih proizvodov, suhih sliv, vina, drv in jamskega lesa. Tod je nekdaj držala rimska cesta, po kateri je dobila vas svoje ime. Trlično, 50-9-7-2-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 33 km, so žand zdr o pTt Rogatec 10 km, fin Rog. Slatina 17 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 2 km, š žup Sv. Rok 3 km. Nm ca 260 m. Leži pod Macljem (715 m) ob izhodu Sotle iz ozke soteske v širšo dolino. Ca 1.5 km dolga obč. pot veže vas z ban. cesto Rogatec—Krapina. Gospodarstvo kot Zg. Log. Vidina, 40-7-7-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 27.5 km, so žand zdr o pTt Rogatec 5 km, fin Rog. Slatina 12 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 4 km, š žup Sv. Rok 3—4 km. Nm ca 250 m. Leži deloma v dolini Sotle, deloma na jz. pobočju Maclja nad izlivom Videnskega potoka v Sotlo ob ban. cesti Rogatec—Krapina. Ostalo kot Zg. Log. Zgornji Log, 350-70-0-70-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 28.3 km, so žand zdr o pTt Rogatec 8 km, fin Rog. Slatina 15 km, žel Sv. Rok-Lupinjak 5 km, š žup Sv. Rok 5 km. Nm ca 380 m. Raztresena hribovska vas v z. delu Maceljskega pogorja. Od Dobovca na cesti Rogatec—Krapina vodijo obč. poti dostopne le vozovom. Zemlja je kamenita in peščena in rodi mnogo premalo. Dninarstvo in izdelovanje brusnih kamnov. Zahenberg, 229-70-20-30-20. Sr du Šmarje pri Jelšah 27.5 km, so žand zdr o pTt žup Rogatec 4 km, žel Rogatec 5 km, fin Rog. Slatina 11 km, š Donačka gora 3 km. Nm ca 270 m. Leži na valovitih tleh ob z. vznožju Maclja (715 m), ca 1 km od ban. ceste Rogatec—Zetale. Dostop z vsemi vozili. Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, dninarstvo. Občina Sedlarjevo sedež Polje Preb. 1777, hiš 326, posest. 220, koč. 114, najem. 5. Površina 2791 ha*: njiv in vrtov 876, trav. in paš. 922, vinogradov 503, gozdov 445, ostalo 45. Občina se razprostira na d. strani Sotle, od vasi Golobinjek na s. do podankov Križanega vrha (442 m) na j. Prevladuje valovito gričevje. Ravninska tla so le v dolini Sotle in ob njenem pritoku Buči. Ob Sotli prevladujejo sklenjene obcestne vasi, v gričevju pa razložena naselja z zaselki in posamičnimi kmetijami. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Živino prodaja na okoliških sejmih, svinje deloma v sav. banovino, vino največ v Savinjsko dolino, sadje pa v inozemstvo. Glavni promet se vrši po ban. cesti, ki vodi ob Sotli od Podčetrtka proti Sv. Petru pod Sv. gorami. Od nje se pri Prelaskem odcepi ban. cesta v Kozje, v Sedlarjevem pa v sav. banovino. Brezovec, 286-39-20-19-0. Sr Šmarje pri Jelšah 26.5 km, so du zdr pT Kozje 5 km. žand Sv. Peter pod Sv. gorami 8 km, fin Podčetrtek 7 km, žel Mestinje 19 km, o lkm, š žup Polje 2 km. Nm ca 300in. Leži na osojnih pobočjih pod Križanim vrhom (442 m) jz. od Sedlarjevega, ca 2 km z. od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Peter. Sestavljajo ga Sp. in Zg. Brezovec ter zaselki Drenošča, Globoko in Palovec. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Buče. Buče, 327-57-27-30-0. Sr Šmarje pri Jelšah 23.6 km, so du zdr pT Kozje 6 km, žand Sv. Peter pod Sv. gorami II km, fin Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 18 km, o 4 km, š žup v kraju. Šola ust. 1846, 4 odd. PJS, PSVD, Kmet. prosv. d., Gas. Nm 222 m. Leže na valovitih tleh ob potoku Buči tik ban. ceste Prelasko—Kozje. Sestavni deli: Spodnje in Zgornje Buče, Buč- * Tu je všteta tudi še vas Imeno, ki je bila 1936 priključena obč. Podčetrtek. ka gora in Pijovce. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Prodaja živine na okoliških sejmih, vina v Savinjsko dolino. Izvoz sadja v inozemstvo. Podzemska jama Grnska. Na njivi »Groblja« na sv. strani cerkve so odkopali prazgodovinske predmete. Vas se prvič omenja 1347. Župnija Buče (dek. Kozje, škof. lavant.) ima 1127 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Prvotna cerkev oz. večja kapela je bila zgrajena že v 16. stol. Cerkvica je bila 1746 posvečena, kar kaže vzidani spomenik na sedanji cerkvi za velikim oltarjem. Sedanja stavba je iz 1793. Prvotno pokopališče je bilo okoli cerkve, od 1841 pa je na sedanjem mestu v. od cerkve. Cerkev je bila sprva podr. pilštanjske pražupnije. L. 1786. jp. postala kuracija, 1873 župnija. Golobinjek, 70-14-13-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 21 km. so du Kozje 7 km, žand zdr fin pTt š žup Podčetrtek 4 km, žel Mestinje 16 km, o 3 km. Nm ca 200 m. Obcestna vas v dolini Sotle ob Golobinjskem potoku in ban. cesti Podčetrtek—Sv. Peter pod Sv. gorami. Gospodarstvo kot Sedlarjevo. Lastnic, 388-79-58-31-4. Sr Šmarje pri Jelšah 23 km. so du Kozje 8 km, žand zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 7 km, fin pTt Podčetrtek 7 km, žel Mestinje 20 km, o lkm, š žup Polje lkm. Nm ca 240 m. Leži na osojnih pobočjih j. od Sedlarjevega tik nad dolino Sotle. Mimo vasi drži ban. cesta Podčetrtek—Sv. Peter. Sestavni deli: Čajna sela. Dečni dol, Dobrava, Kopinja Loka, Krn vrh, Mali Lastnič, Marof, Reberca, Veliki Lastnič. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine na okoliških sejmih, svinj v Celje in Zagreb, vina v Savinjsko dolino, sadja v inozemstvo. V Lastniču velik ribnik, nad vasjo podzemeljska jama. Polje, 96-18-17-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 23 km. so du Kozje 8 km, žand zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 7 km, fin pTt Podčetrtek 7 km, o Sedlarjevo v kraju, žel Mestinje 20 km. Sola ust. 1863, 3 odd. PRK, PJS, Gas. Nm 203 m. Vzvišena lega na d. robu doline potoka Buče tik pod njegovim izlivom v Sotlo. Do ban. ceste pri Sedlarjevem drži 1 km dolga obč. pot. Gospodarstvo kot Lastnič. Župnija Polje (dek. Kozje, šk. lavant.) ima 1093 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1545. Povečana in obokana je bila 1745 in ponovno 1881. Prvotno je bila podr. župnije Sv. Petra pod Sv. gorami. L. 1786. je postala kuracija, 1874 župnija. Prelasko, 100-17-16-1-1. Sr Šmarje pri Jelšah 21 km, so du Kozje 9 km, žand zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 6 km, fin pTt Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 19 km, o t km, š žup Polje 1 km. Nm ca 200 m. Sklenjena vas v dolini Sotle sz. od Sedlar jevega na križišču ban. cest v Podčetrtek, Sv. Peter in Kozje. Gospodarstvo kot Sedlarjevo. Tu so odkrili rimski denar iz 1. in 2. stol. po Kr. Sedlarjevo, 194-32-30-2-0. Sr Šmarje pri Jelšah 22 km, so du Kozje 8 km, žand zdr Sv. Peter pod Sv. gorami 7 km, fin pTt Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 18 km, o lkm, š žup Polje lkm. Nm 185 m. Velika vas tik ob Sotli, s. od izliva potoka Buče. Skozi vas vodi ban. cesta Podčetrtek—Sv. Peter, od katere se tu odcepi cesta v savsko ban. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja živine na okoliške sejme, sadja v inozemstvo. Vas se prvič omenja 1208 kot last krške škofije. Vrenska gorca, 316-70-39-31-0. Sr Šmarje pri Jelšah 22 km, so du zdr pT Kozje 6 km, žand Sv. Peter pod Sv. gorami 9 km, žel Mestinje 18 km, o 4 km, fin Podčetrtek 6 km, š žup Buče t km. Povpr. nm ca 300m. Leži na gričevju j. od Buč ob ban. cesti Prelasko—Kozje. Gospodarstvo kot Buče. Občina Slivnica pri Celju* Preb. 2496, hiš 513, posest. 347, koč. 113, najem. 33. Površina 2766 ha: njiv in vrtov 571, trav. in paš. 861, vinogradov 152, gozdov 1114, ostalo 68. Občina se razprostira na z. do Voglajne, na j. do razvodja med Voglajno, Gračnico in Bistrico, na v. do z. odrastkov Rudnice (687 m) in do Drobinskega potoka, na s. pa do široke doline Voglajne pri Črnolici. Pokrajino izpolnjuje terciarno gričevje ter hribovje, ki je deloma planotnstega značaja. Zemlja je na splošno rodovitna in daje prebivalstvu možnost preživljanja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in perutninarstvom. Živino prodajajo na okoliških sejmih, sadje (zlasti jabolka, hruške in slive) izvažajo v večje kraje naše ban., vino pokupijo bližnji gostilničarji, jajca pa domači trgovci. Prometne zveze so zelo dobre. Ban. ceste drže v Sv. Jurij pri Celju, proti Jurkloštru, Lesičnemu in Podčetrtku. Geografsko in gospodarsko teži občina k Celju. Bukovje, 182-34-19-15-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 18 km, žand o p š žup Slivnica 3 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8.5 km. Nm povpr. ca 400 m. Leži jv. od Slivnicc na slemenu in * Od 1936 pripada celjskemu srezu. pobočjih kraj ban. ceste Sv. Jurija pri Celju—Lesično. K vasi spadata Cerje in Vinarje. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja živine, vina in sadja. Drobinsko 67-12-10-2-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 17 km, žand o p š žup Slivnica 5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8.5 km. Nm ca 300 m. Leži deloma v dolini, deloma po pobočjih nad Drobinskim potokom ob ban. cesti Sv. Jurij pri Celju— Podčetrtek. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja živine in sadja. Gorica, 136-28-25-3-0. Sr so du Šmar je pri Jelšah 13 km, žand o p š žup Slivnica 4 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 4 km. Nm ca 380 m. Vas tvorijo Velika in Mala Gorica ter Gradišče. Razložena vas na dveli precej strmih gričih pri Sv. Urbanu, v. od potoka Voglajne. Mimo vasi drži ban. cesta, ki se j. odtod razcepi na Podčetrtek in Lesično. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina, sadja in jajc. Javorje, 217-48-32-9-4. Sr so du Šmar je pri Jelšah 16 km, žand o p š žup Slivnica 2 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 7 km. Nni ca 400 m. Leži na z. pobočju in deloma ob ban. cesti Sv. Jurij pri Celju—Lesično v. od Slivnice. Kmetijstvo. jelce, 168-17-7-8-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 23 km, žand 0 p Slivnica 6 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, š žup Dobje 4.5 km. Nm ca 520 m. Raztresena vas v gričevju j. od Slivnice, 2 km z. od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju—Lesično. Kmetijstvo, sadjarstvo, deloma vinogradništvo in gozdarstvo. Košnica, 135-27-12-13-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 20 km, žand o p š Slivnica 5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 10 km, žup Prevorje 5 km. Nm ca 400 m. Raztresena vas v hribovitem svetu na z. strani Rudnice (687 m), ob ban. cesti Sv. Jurij pri Celju—Lesično. Gospodarstvo kot Jelce. Paridol, 379-55-34-15-3. Sr so du Šmarje pri Jelšah 22 km, žand o Slivnica 6 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, p š žup Dobje 3.5 km. Nm ca 480 m. Vas leži v hribovitem svetu na razvodju med Voglajno, Gračnico in Bistrico sredi med ban. cestama Sv. Jurij pri Celju—Jurklošter in Sv. Jurij pri Celju —Lesično. Do obeh cest vodijo ca 3 km dolge obč. poti, dostopne le za vozove. Gospodarstvo kot Jelce. Rakitovec, 74-15-14-0-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 16 km, žand o p š žup Slivnica 4 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8 km. Nm ca 310 m. Leži v dolini potoka Tratne oh ban. cesti Sv. Jurij pri Celju—Podčetrtek in po sosednih pobočjih. Vas sestavljata Mali in Veliki Rakitovec. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja goveda, svinj in sadja. Sele, 77-21-9-8-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 18 km, žand o p š žup Slivnica 1.5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 7.5 km. Nm ca 500 m. Leže na z. pobočju slivniške planote na d. strani zgornjega toka Voglajne, ca 1 km od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju—Jurklošter. Dostop z vozom. Vasi pripada Vrhek. Gospodarstvo kot Slivnica. Slivnica pri Celju, 89-24-17-2-4. Sr so du Šmarje pri Jelšah 18 km, žand o p š žup v kraju, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8 km. Šola ust. 1858, 5 odd. Javna knjiž., SKJ, Gas., PJS, DKfid. Nm 490 m. Gručasta vas ima lepo sončno lego na planoti med ozko dolino zgornje Voglajne in ban. cesto Sv. Jurij pri Celju —Lesično. Do ban. ceste drži ca 1.5 km dolga obč. pot, ki je sposobna tudi za avtomobilski promet. Zaselek Col. Kmetijstvo, sadjarstvo, neznatno vinogradništvo. Prodaja razno sa'djc (predvsem jabolka, hruške in slive), živino, perutnino in jajca. Župnija Slivnica pri Celju (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 1750 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Magdalene. Sedanja stavba je iz 1710. zvonik pa iz 1515. Hrani lepo gotsko monštranco. V turški dobi je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem, katerega ostanki so še ohranjeni. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije Ponikve, oz. župnije Sv. Jurija pri Celju. Od 1760 je župnija. L. 1494. je bila cerkev skupno z materjo župnijo in pražupnijo inkorporirana stolnemu kapit- 1 jii v Novem mestu, ki izvršuje še danes patronatske pravice. Odtod doma Lesjak Davorin (r. 1872), nar. in plan. delavec v Rušah. Sv. Janez, 43-16-10-4-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 19 km, žand o p š žup Slivnica t km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km. Nm 509 m. Leži na j. robu valovite slivniške planote med dolino zgornje Voglajne in ban. cesto Sv. Jurij pri Celju— Lesično. Do nje vodi ca 2 km dolga obč. pot sposobna za vozni promet. Gospodarstvo kot Sv. Helena. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. Sedanja cerkev je bila zidana 1729. Prejšnja je bila v turški dobi obdana s taborskim obzidjem, ki je deloma še ohranjeno. Sv. Helena, 38-18-12-3-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 18 km, žand o p š žup Slivnica 4 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 krti. Nm ca 500 in. Leži v. od Slivnice na slemenu in prisojnem pobočju 531 m visokega hriba med ban. cestama proti Podčetrtku in v Lesično. Dostop po 1—2 km dolgi obč. poti le z vozom. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina in sadja. Podr. cerkev sv. Helene ima gotski presbiterij. Ladjo, ki je imela prvotno raven lesen strop, so 1848 zvišali in obokali. Sv. Urban, 110-27-22-3-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 15 km, žand o p š žup Slivnica 4.5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju f).5km. Nm 313 m. Leži v dolini ob sotočju potokov Voglajne in Tratne na križišču ban. cest v Sv. Jurij pri Celju, Lesično in Podčetrtek, Avtobusna zveza Celje—Podsreda. Zaselki: Glinca, Gorica in Kote. Kmetijstvo in sadjarstvo. Prodaja živine in sadja. Podr. cerkev sv. Urbana je bila zidana 1620. Tratna, 87-21-12-6-3. Sr so du Šmarje pri Jelšah 17 km, žand o p š žup Slivnica 5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 9 km. Nm povpr. ca 400 m. Hribovita pobočna lega sv. od Slivnice nad istoimenskim potokom, ca 1 km od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju—Podčetrtek. Dostop z vozom. Zaselek Rove. Gospodarstvo kot Slivnica. Turno, 140-34-30-3-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 16 km, žand o p š žup Slivnica 2 km, zdr fin žel Sv. Juri j pri Celju 7 km. Nm ca 320 m. Pobočna lega v. od Slivnice nad ban. cesto Sv. Jurij pri Celju—Podsreda. Gospodarstvo kot Slivnica. Vas je dobila ime po starem gradu ali turnu, katerega razvaline so še vidne. Na grad spominja tudi hišno ime Turner ali Turnšek v bližini. Vezovje, 234-52-39-6-4. Sr so du Šmarje pri Jelšah 18 km, žand o p Slivnica 3 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 7 km, š žup Kalobje 3 km. Nm ca 300 m. Leži v dolini zgornjega toka Voglajne ob ban. cesti Sv. Jurij pri Celju— Jurklošter in po sosednih pobočjih. Zaselki: Cerova gora, Trno, Trska gorca in Voglajna. Gospodarstvo kot Sv. Urban. Vodice, 53-12-7-3-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 19 km, žand o p š žup Slivnica 3 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 8 km. Nm ca 440 m. Leže na j. robu in po priso jnem pobočju slivniške planote ca 500 m od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju— Jurklošter. Zaselek Rogatec. Gospodarstvo kot Slivnica. Voduce, 224-44-28-10-3. Sr so du Šmarje pri Jelšah 21 km, žand o p š žup Slivnica 5 km, zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 10 km. Nm ca 420 m. Raztresena vas v hribovitem povirju Voglajne j. od slivniške planote. Do ban. cest iz Sv. Jurija pri Celju v Jurklošter in Lesično vodijo 1—2 km dolge obč. poti, ki so dostopne z vozom. Pripadajoči zaselki so: Dolna, Lazarje, Njivice, Stopa in Završe. Gospodarstvo kot Slivnica. Voglajna, 43-8-8-0-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 17 km, žand o p š žup Slivnica 3 km. zdr fin žel Sv. Jurij pri Celju 6 km. Nm ca 290 m. Leži ob Voglajni in po osojnih pobočjih tam, kjer se dolina potoka nekoliko razširi pri Sv. Urbanu. Mimo vasi drži ban. cesta Sv. Jurij pri Celju—Jurklošter. Gospodarstvo kot Slivnica. Občina Stoperce* Preb. 590, hiš 87, posest. 58, koč. 25, najem. 6. Površina 1101 ha: njiv in vrtov 121, trav. in paš. 270, vinogradov 68, gozdov 628, ostalo 14. Občina leži v z. delu Haloz ob sreski meji. Proti j. sega skoraj do Donačke gore (883 m), proti s. pa v bližino Dravinje. Promet se steka v dolino potoka Skrabska, kjer drži ban. cesta Rogatec—Majšperk. Prebivalstvo se bavi največ s kmetijstvom in sadjarstvom. Pobočja gričev so večinoma pokrita z listnatim gozdom. V ugodnih prisojnih legah nastopajo vinogradi. Kraj njih so majhni zaselki. Večina hiš leži v dolini ob ban. cesti in v drugih stranskih dolinicah. Cermožiše. V občino spada le sz. del kraja (h. št. 1—6, 8—12, 91 in 94); opis in vse ostalo gl. obč. Zetale. Grdina, 170-17-12-5-2. Sr Šmarje pri Jelšah 38 km, so du Ptuj 22 km, žand zdr žel pTt Rogatec 9 km, fin Ptujska gora 12 km, o š žup Stoperce 1 km. Nm ca 290 m. Dolinska in deloma pobočna lega ob ban. cesti Rogatec—Majšperk. Vključuje zaselke: Gabrnik, Prašnjak in Češnjevo grabo. Gospodarstvo kot Stoperce. Nadole. Občini pripada le del kraja (h. št. 50—53, 55—58, 71, 74, 82, 83, 86, 91 in 109); vse ostalo gl. občina Zetale, kamor spada večji del. Sitež. Občini je bil priključen 1936 iz obč. Majšperk, srez Ptuj, le del kraja (h. št. 32, 34—45 in 47); opis gl. obč. Mujšperk v ptujskem srezu. Stoperce, 420-70-46-20-4. Sr Šmarje pri Jelšah 37 km, so du Ptuj 23 km, žand zdr žel pTt Rogatec 8 km, fin Ptujska gora 13 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1819, 4 odd. Javna knjiž., Gled. oder, Prosv. d., Tamb. d. Nm 295 m. Lepa lega v dolini potoka Skrabska, ki teče proti s. v Dravinjo, in po sosednih pobočjih. Skozi vas drži ban. cesta Rogatec—Majšperk. Pripadajoči zaselki so: Benetek, Skrote, Stara graba in Viničje. Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in čebelarstvo. Prodaja živine, jabolk, sliv in lesa (zlasti orehovina in kostanjev les). Župnija * Uradni podatki se nanašajo le na kat. obč. Stoperce in ne vpoštevajo delov krajev Cermožiše, Nadole, Sitež in Sveča, ki spadajo od okt. 1936 k občini. Stoperce (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 1017 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Antona Pušč. se prvič omenja 1441. Prvotna gotska stavba je bila večkrat prezidanh in v 2. pol. 19. stol. prenovljena. Prvotno je bila podr. majšperške župnije. L. 1788. je postala lokalija, 1872 župnija. Sveča. Del kraja (h. št. 1, 4, 5, 7, 9—12, 14, 15, 17—19, 46, 47, 49, 50—53) je bil 1936 priključen občini iz obč. Majšperk v ptujskem srezu, kjer se nahaja opis kraja. Občina Sv. Peter na Medvedjem sedla Preb. 1051, hiš 269, posest. 162, koč. 107, najem 7. Površina 893 ha: njiv in vrtov ca 315, trav. in paš. ca 260, vinogradov ca 50, gozdov ca 235, ostalo 33. Občini pripada nizko gričevje na 1. bregu Mestinjščice jv. od žel. proge Grobelno—Rogatec in s. od Pristave. Sama razložena naselja. Prebivalstvo se bavi z vsemi panogami kmetijstva in z vinogradništvom. V razne kraje prodajajo dobro namizno .vino, v Celje in Rog. Slatino živino, jajca v Pristavo, v Nemčijo pa sadje, predvsem jabolka. Promet oskrbujejo ban. ceste proti Pristavi, Šmarju in Rog. Slatini ter železnica Grobelno—Rogatec. Grlice, 190-46-25-21-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 7 km, žand zdr fin Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 2 km, o š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 2 km, pTt Pristava 4 km. Nm ca 270 m. Leži v gričevitem svetu sz. od Pristave na 1. strani Mestinjščice tik ban. ceste Pristava—Mestinje in žel. proge Grobelno—Rogatec. Gospodarstvo kot Kristan vrli. Hajnsko, 210-41-30-11-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 7 km, žand zdr fin Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 3 km, o š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 2 km, pTt Pristava 3 km. Nm ca 260 m. Prisojna lega ca 1 km s. od Pristave. Dostop z vozom. K vasi spada zaselek Macilovec. Gospodarstvo kot Kristan vrli. Kačji dol, 198-49-29-20-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 8 km, žand zdr fin Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 3 km, o š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 1.5 km, pTt Pristava 5 km. Nm povpr. ca 320m. Leži na valovitem svetu ca lkm j. od ban. ceste Mestinje—Rog. Slatina. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Kristan vrh. Tu je bilo nekdaj križišče rimskih cest proti Celju, Poljčanam in Ptuju. Kristan vrh, 324-107-60-47-3. Sr so du Šmarje pri Jelšah 5.6 km, žand zdr fin Podčetrtek 6 km, žel Mestinje 3 km, o š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 1 km. pTt Pristava 5 km. Sola ust. 1846, 4 odd. Javna knjiž., PJS, DKfid, Pev. odsek. Nm 276 m. Razloženo naselje po gričih ca 1 km v. od ban. ceste Pristava—Mestinje. Kmetijstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Prodaja goveje živine, svinj, vina, perutnine, jajc in fižola. Jabolka izvažajo v Nemčijo. V starem veku je tod vodila rimska cesta iz Ptuja v Celje. Župnija Sv. Peter na Medvedjem selu (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 1010 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra je bila zidana v 15. stol. Prvotno podr. pražupnije Sv. Križa pri Rog. Slatini je postala 1768 vikariat, v jožefinski dobi pa župnija. Mati fara še vedno izvršuje patronatske pravice. Laše, 129-26-18-8-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 4 km, žand zdr fin Podčetrtek 7 km, žel Mestinje 1 km, o š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 2 km, pTt Pristava 6 km. Nm ca 240 m. Leži na položnem valovitem hrbtu nad dolino Mestinjščice, ca 1.5 km v. od ban. ceste pri Zg. Mestinju. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Kristan vrh. Občina Sv. Peter pod Sv. gorami Preb. 2313, hiš 470, posest. 430, koč. 97, najem. 13. Površina 3103 ha: njiv in vrtov 736, trav. in paš. 1050, vinogradov 204, gozdov 1008, ostalo 105. Z. del občine se razprostira po vinorodnem terciarnem gričevju med spodnjim tokom Bistrice in Sotlo, na v. pa obsega občina naplavljeno ravan med Sotlo, Bistrico in triadno Orlico (698 m). Na j. ji pripadajo s. pobočja tega lwibovja. Ljudstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Ker kajžarji in slabši kmetje ne pridelajo zadosti hrane, se morajo baviti z dninarstvom. Izvrstna vina se izvažajo v večje kraje dravske banovine in na Hrvatsko, vendar ga največ pokupita Trbovlje in Hrastnik, kamor prodajajo tudi jabolčnik. Pokrajina je sicer bogata prirodnih lepot, a je še vse premalo poznana in vpoštevana. Gospodarstvo se ne more prav razvijati spričo slabih prometnih razmer, predvsem velike oddaljenosti od železnice. Prometno teži občina deloma proti Mestinju, deldma proti Brežicam; po ban. cestah je zvezana tudi s Podsredo in savsko banovino. Črešnjevec, 114-22-15-7-0. Sr Šmarje pri Jelšah 32 km, so du Kozje 14 km, žand zdr pT o š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 2.5 km, fin Podčetrtek 16 km, žel Brežice ali Mestinje 26 km. Nm ca 270 m. Sončna lega na valovitem svetu v kolenu potoka Trebčice, 1 km od ban. ceste Podsreda—Sv. Peter. Kraj obsega še zaselke Dalečno gorco, Gabršek, Jezero in Vimele. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja goveda, svinj, sadja in vina. Kraj se prvič omenja 1213. Kamenito znamenje na polju pri vasi (»Zvezani Zveli-čar«) je postavil 1642 Jurij Narat; ima napis in letnico. Dekmanca, 232-47-44-3-0. Sr Šmar je pri Jelšah 28 km, so du Kozje 13 km, žand zdr pT o š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 3 km, fin Podčetrtek 11 km, žel Brežice 27 km ali Mestinje 21 km. Nm ca 190 m. Vzvišena lega tik nad dolino Sotle pod Križanim vrhom (442 m) ob ban. cesti Sv. Peter—Mestinje. Zraven spadajo zaselki: Bobovce, Gmajna in Tečni dol. Avtobusna zveza Sv. Peter—Celje. Gospodarstvo kot Črešnjevec. Hrastje, 176-41-34-7-3. Sr Šmarje pri Jelšah 30 km, so du Kozje 15 km, žand zdr pT o š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 2 km, fin Podčetrtek 14 km. žel Brežice 26 km ali Mestinje 22 km. Povpr. nm ca 250 m. Raztresena vas v zelo razgibanem gričevitem predelu na 1. strani potoka Bistrice nad izlivom Trebčice. Del kraja leži ob ban. cesti Sv. Peter—Mestinje. Pripadajoči zaselki: Dalečna gorca, Okič in Videže. Gospodarstvo kot Črešnjevec. Staro kamenito znamenje (»Ahac«) je po tradiciji kužno znamenje iz 1646. Križan vrh, 187-28-23-10-0. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du Kozje 8 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 5 km, fin Podčetrtek 14 km, žel Brežice 29 km ali Mestinje 23 km. Nm ca 420 m. Raztresena vas po gričih v povirju potoka Trebčice okrog Križanoga vrha (442 m). Zaselka Bojni vrh in Jezero. Težak dostop z vozom po obč. poti, 2—3 km do ban. ceste pri Trebčah ali Dekmanci. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, jabolk, sliv ter vina. Mnogo užitnih gob. V vasi stoji staro kužno znamenje. Kunšperk, 168-37-31-6-1. Sr Šmarje pri Jelšah 32km, so du Kozje 16 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 1.5 km, fin Podčetrtek 15 km, žel Brežice 25 km ali Mestinje 24 km. Nm ca 220 m. Leži ob vznožju Kunšperka (598 m) na •robu široke Sotelske doline, ca 1.5 km od lian. ceste pri Sv. Petru. Dostop z avtom. Rodovitna črnica. Kmetijstvo, intenzivno sadjarstvo. Prodaja živine in sadja, zlasti sliv. Najdbe iz starejše bronaste dobe. Kunšperški grad na hribu (598 m) nad vasjo je dal zgraditi verjetno že grof Engelbert Pilštanj-ski (936—980), prvi znani posestnik tukajšnje okolice. Nasledila ga jfe sorodniška rodbina Breže-Seliška, ki je imela tu eno izmed upravnih središč svojih obsežnih posestev med Bočem, Savo in Sotlo. L. 1072. je prevzela vsa njihova posestva krška škofija, ki je dala kunšperški grad v najem. V tej dobi (1167) je dal krški škof Henrik podreti stari grad in sezidati novega. L. 1395. je Andrej Kunšperški volil grad z vsemi pripadajočimi posestvi Celjskim grofom, nakar ga jim je izročil krški škof v fevd. L. 14-56. je postal grad deželnokncžja last. Poslej so tu Habsburžani postavljali svoje oskrbnike. L. 1681. je grad prešel v last grofov Tattenbachov. Ker so pa stalno bivali na bi-zeljskem gradu, je začel Kunšperk kmalu razpadati. Od njega so ostale samo še razvaline. Pri gradu je bila poleg deželskega sodišča že v 15. stol. tudi mitnica. Naselbina v dolini pod gradom je bila v preteklosti mnogo pomembnejša kot danes. Kot trg se Kunšperk navaja 1566 in 1575 v pritožbi, ki so jo vložili tržani pri kralju zoper Gašperja Stubenberga, ki je trgu nasilno ukinil tedenske sejme. Pozneje so trški privilegiji prenehali. Ples, 102-26-19-7-0. Sr Šmarje pri Jelšah 30 km, so du Kozje 15 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 3 km, fin Podčetrtek 13 km, žel Brežice 27 km ali Mestinje 21 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas na s. in v. pobočjih Vine gore (326 m) med Sotlo in ban. cesto Sv. Peter—Mestinje, do katere je mogoč dostop po ca 1 km dolgi obč. poti z vozom. Gospodarstvo kot Črešnjevec. Podružna cerkev sv. Križa na Vini gori je bila zidana 1665. Polje, 108-23-23-0-0. Sr Šmarje pri Jelšah 31 km, so du Kozje 15 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami lkm, fin Podčetrtek 14 km, žel Brežice 25 km ali Mestinje 23 km. Nm 180 m. Leži v sv. delu ravnine med Sotlo in potokom Bistrico blizu njunega sotočja. Kraj obsega vasico Polje, ki leži ca pol km od ban. ceste, in naselje Bistrico ob ban. cesti Sv. Peter—savska banovina. Zelo rodovitna črnica. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja živine, svinj in jajc. Srebrnik, 185-43-25-18-2. Sr Šmarje pri Jelšah 28 km, so du .Kozje 15 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 3 km, fin Podčetrtek 13 km, žel Brežice 27 km ali Mestinje 21 km. Nm ca 230 m. Raztresena vas na j. pobočjih Vine gore (326 m) ob ban. cesti Sv. Peter—Mestinje. Avtobusna zveza Celje—Sv. Peter. Gospodarstvo kot Črešnjevec. V vasi stoji znamenje (križ iz klesanega kamna), postavljeno 1749. Sv. Peter pod Sv. gorami, 340-85-77-8-3. Sr Šmarje pri Jelšah 30 km, so du Kozje 15 km, žand zdr o pT š žup v kraju, fin Podčetrtek 15 km, žel Brežice ali Mestinje 24 km. Šola ust. 1829, 7 odd. SKJ, PRK, PJS, Gas., Strel, druž., Kat. izobr. d. Nm 213 m. Lepa velika vas v krasni razgledni legi na široki terasi ob vznožjh Sv. gora (521 m) na važnem križišču ban. cest proti Brežicam, Podsredi, Mestinju in v savsko banovino. Pripadajoči zaselki: Čehovec, Koče in Marof. Avtobusna zveza s Celjem. Prebivalstvo se havi s kmetijo, trgovino in obrtjo. Prodaja živine, sadja in jajc. Ugodno podnebje, razpoložljive sobe za tujce, možnost kopanja v Bistrici in Sotli in lepa okolica, vse to so pogoji za letoviščarski kraj. Tu je izhodišče lepih izletov v sotesko Bistrice, na Vino goro (ali Sv. Križ 326 m), k razvalinam kunšperškega gradu, v sotesko Sotle med Cesar gradom (509 m) in Kunšperkom (598 m), imenovano »Zelen jak«, proti Bizeljskemu; predvsem pa k Materi b. na Sv. gore (521 m), ki privabi vsako leto na Mali šmaren (8. sept.) na tisoče romarjev iz v. krajev Slovenije in iz Hrvatskega Zagorja. Predzgodovinske izkopine iz ilirske dobe. V srednjem veku se je vas prvotno imenovala Leskovec. L. 1475. so Turki na povratku iz Koroške pri vasi popolnoma uničili vojsko polkovnika Žige pl. Pohlheima. Kuga je tod morila 1645 in 1646. Med Sv. Petrom in Stadlerjem stoji staro kužno znamenje »beli križ«. Podobno kužno znamenje stoji ob cesti proti Podsredi. Župnija Sv. Peter pod Sv. gorami (dek. Kozje, škofija lavant.) ima 2799 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Petra. Prvotna cerkev se omenja že 1054. Sedanji zvonik je bil zidan 1654. V turški dobi je cerkev s treh strani obdajalo taborsko obzidj'e, ki je deloma še ohranjeno. V 1868—1872 je vso cerkev poslikal Tomaž Fantoni. Ob tej priliki so stavbo popravili in svod prenovili. Cerkev je bila prvotno podr. pilštanjske prafare, iz katere se je izločila kot župnija pred 1257. Pozneje je bila župnija ukinjena, Pilštanjski pražupniji je ponovno pripadala do 1394, ko je postala samostojen vikariat. L. 1545. je imela župnija enajst podružnic. Cerkveno je pripadala oglejskemu patriarhu, ki je cerkev skupno z materjo župnijo 1254 in ponovno 1364 inkorporiral gornjegrajskemu samostanu. L. 1461. je bila župnija podrejena ljubljanski, 1787 pa lavantinski škofiji. Kljub temu imajo še danes ljubljanski škofje kot užit-niki graščine Gornjega gradu patronatske pravice. Župnija je mati 1786 izločene kuracije sv. Miklavža v Polju in 1564 ustanovljene župnije sv. Lovrenca v Bizeljskem. Rojaki od Sv. Petra: Gabron Anton (1855—1927), nar. delavec na Koroškem; notar dr. Geršak Ivan (1838—1911), nar. gospodar in politik; dr. Holinjec Josip (r. 1873), prosv. organizator in politik; Moric Darian Ado (r. 1895), tenorist; dr. Ulaga Jožef (1826—1881), prof. bogosl. Trebče, 451-64-90-26-2. Sr Šmarje pri Jelšah 32 km, so du Kozje 1-3 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami 2 km, fin Podčetrtek 14 km, žel Brežice 26 km ali Mestinje 25 kin. Zg. Trebče (nm ca 300 m) leže na živahno razrezanem terenu med dolino potoka Trebčice in »Grabnom«, ca 2 km od ban. ceste Sv. Peter—Podsreda. Sp. Trebče (nm ca 220 m) pa so deloma v dolini Trebčice ob ban. cesti, deloma na s. pobočju Bukovce (426 m). K Trebčam spadajo zaselki: Bukovica, Laze, Lesjakov graben, Skopcčno, Trebička gora. Poljedelstvo, živinoreja, intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo. Trgovanje z živino. Vino, sadje in jabolčnik prodajajo v Celje, Trbovlje in Hrastnik: jajca v Sv. Peter pod Sv. gorami. Žagaj, 250-54-49-5-2. Sr Šmarje pri Jelšah 33 km, so du Kozje 14 km, žand zdr o pT š žup Sv. Peter pod Sv. gorami lkm, fin Podčetrtek 15 km, žel Brežice 25 km, ali Mestinje 26 km. Nm ca 190 m. Leži v dolini ob izhodu Bistrice iz soteske med Bukovco (426 m) in Sv. gorami (521 m), ob ban. cesti Sv. Peter—Podsreda. Zaselki: Čret, Obrež, Sodomje in Vrhovnica. Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina in jajc. V vasi v obliki stebra zgrajeno staro znamenje z vdolbinami. K vasi spadajo upravno tudi Sv. gore (521 m), po katerih je dobil svoje ime bližnji Sv. Peter. Sv. gore se prvič omenjajo 1265 kot »Gora sv. Marije Dev. pri Kunšperku«, pozneje pa kot »Gora naše ljube Gospe«. L. 1642. pa se že nazivajo »Svete gore«. Ko so prvotno zelo staro, radi velikega obiska romarjev premajhno cerkev na Sv. gorah podrli, so zgradili večjo in jo posvetili 1611. Na ta dogodek spominja Osojnikov križ ob potu s Sv. gora proti Pišecam; postavili so ga namreč na prostoru, kjer so sprejeli ljubljanskega škofa Tomaža Hrena ob priliki posvetitve. To stavbo so konec 17. in v 1. pol. 18. stol. popolnoma prenovili. L. 1693. so zgradili večji presbiterij iz rezanega kamna in v njem postavili nov veliki oltar. V cerkvi so zgradili mogočne slope, ki dele stavbo v tri ladje; dalje so postavili galerijo, večji pevski kor in dve kripti. Konec 18. in v 1. pol. 19. stol. je bila cerkev zanemarjena in v slabem stanju, zato so stavbo in opremo kasneje prenovili. L. 1872. je vso cerkev poslikal Tomaž Fantoni. Impozanten je veliki oltar. Stranski oltarji ob slopih imajo lepe nastavke s kipi in oltarnimi slikami. Lepa je tudi prižnica s podobami 4 evangelistov. Zanimiv, a brez večje umetnostne vrednosti, je Marijin prestol, ki stoji sredi ladje. Cerkev ima mnogo zaobljubljenih podob. Radi velikega števila romarjev, predvsem iz Hrvatske in Štajerske, so okrog cerkve postavili štiri kapele: sv. Bolfenka (sedaj Lurške M. b.) 1518, sv. Boštjana 1647, sv. Martina 1651 in sv. Jurija 1667. Kapele so različne v tlorisih, stropih in obokih ter v detajlih. Njih arhitektura je poznogotska. Lurška kapela (preje kapela sv. Bolfenka): presbiterij ima rebrast obok, v ladji pa je lesen strop v obliki oboka. Gotski oltar je novejše delo iz 1872, ko so kapelo prenovili in poslikali. Kapela sv. Boštjana: k prostornemu presbiteriju so kasneje prizidali vežo. Enoten prostor je prekrit z ravnim stropom in ima lepo gotsko okno. Zanimiv je oltar iz 1662. Kapela sv. Martina: ima 3 rebra-sto_ obokane prostore, in sicer gotsko vhodno lopo, ladjo, ki je najstarejša, in presbiterij. Okna so majhna in ostroločno zaključena. Obok ladje je poslikan dekorativno z ornamentiko in figurami. Slike so preprosto delo iz konca srednjega veka. Enake stare freske v presbiteriju in na slavoloku so še ohranjene pod sedanjimi slikami iz 1670. Oltarni nastavek je lepo rezljan in je iz 1665. Kapela sv. Jurija: prvotno je bil zgrajen samo gotski presbiterij, ki ima rebrast obok. Pred 1651 pa so prizidali ladjo, sprva krito z ravnim stropom. Okna so polkrožno zaključena. Oltar je iz 1667. Odkar so se 1779 zaobljubili prebivalci Dravskega polja romati na Sv. gore, da odvrnejo živinsko kugo, prihajajo sem vsako leto 5. avgusta ondotni kmetje na božjo pot. Podoba v cerkvi še spominja na ta dogodek. Radi jožefinskih reform ter odiranja cerkve in romarjev od strani bizeljskega graščaka in svetogorskega zavetnika Hirschhoferja je cerkev konec 18. stol. izgubila sloves božje poti, nakar je začela razpadati. V novejši dobi je romanje zopet oživelo. Znana je kapela »Božja noga« z razpelom. Pod Kristusovo nogo izvira studenec, ki mu romarji pripisujejo čudodelno moč. Občina Sv. Štefan Preb. 1258, hiš 372, posest. 315, koč. 15, najem. 7. Površina 1525 ha: njiv in vrtov ca 280, trav in paš. ca 420, vinogradov ca 140, gozdov ca 435, ostalo 40. Občina se razprostira po gričevju na obeh straneh potoka Babne reke, ki se izliva v Turski potok. Sega tudi v povirje Zibiškega potoka. Prebivalci se preživljajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Najvažnejša prometna žila je ban. cesta, ki drži iz Podčetrtka proti Sv. Juriju pri Celju in na drugo stran proti Pristavi. Babna brda, 172-54-46-2-0. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 8 km, žand p Loka pri Zusmu 4 km, žel Sv. Jurij pri Celju 12 km, o š žup Sv. Štefan 2 km. Nm ca 380 m. Hribovita lega nad dolino potoka Babne reke, ca 3 km v. od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Zraven spadajo zaselki: Brezovec, Čire in Dol. Kmetijstvo, neznatno vinogradništvo. Prodaja živine, svinj, jabolk, perutnine, jajc in vina. Babna gora, 165-61-52-5-1. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 9 km, žand p Loka pri Zusmu 4 km, žel Sv. Jurij pri Celju 11 km, o š žup Sv. Štefan 3 km. Nm 443m (cerkev). Raztresena vas leži deloma na planoti med Dolgim potokom in Babno reko, deloma na 1. bregu Dolgega potoka ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Vključuje zaselke: Dolgi potok, Obršnica in Podbrege. Gospodarstvo kot Babna brda. Podr. cerkev sv. Ane so zgradili 1690 verjetno žusemski graščaki, ki so imeli uradne sodnijske dneve v cerkveni hiši. V njej hranijo od tistih časov starodavno mizo in glinasto peč. Lep kamenit baročni oltar. Babna reka, 107-42-34-2-0. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 9 km, žand p Loka pri Zusmu 2 km, žel Sv. Jurij pri Celju 13 km, o š žup Sv. Štefan 3 km. Nm povpr. ca 260 m. Raztresena vas v dolini potoka Babne reke in po sosednih osojnih pobočjih, ca 2 km s. od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. H kraju spada zaselek Prišenca. Gospodarstvo kot Babna brda. Brezje, 61-10-10-0-0. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 6 km, žand p Loka pri Zusmu 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 13 km, o š žup Sv. Štefan 2 km. Nm ca 340 m. Leži na valovitem planotastem svetu nad izviroma Zibiškega potoka in Ločnice, ca 4 km v. od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Gospodarsvo kot Babna brda. Bukovje, 109-34-31-0-0. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 10 km, žand p Loka pri Zusmu 6 km, žel Sv. Jurij pri Celju 10 km, o š žup Sv. Štefan 3 km. Nm ca 360 m. Leži deloma na hribovitem svetu nu d. strani Drobinskega potoka, deloma v dolini ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, jajc, jabolk, sliv in vina. Poljski pridelki ne krijejo domačih potreb. Grobelce, 209-64-51-2-2. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 9 km, žand p Loka pri Zusmu 7 km, žel Sv. Jurij pri Celju 9 km, o š žup Sv. Štefan 2.5 km. Nm ca 340 m. Hribovita lega na d. strani Drobinskega potoka in v njegovi dolini ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Zaselek Drobinsko. Gospodarstvo kot Babna brda. Lekmarje, 122-29-27-1-1. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 7 km, žand p Loka pri Zusmu 6 km, žel Sv. Jurij pri Celju 11.km, o š žup Sv. Štefan l km. Nm ca 400 m. Raztresena vas v prisojni legi na planotastem in rahlo valovitem svetu med zgornjim delom potokov Ločnice in Babne reke. Dostop z vozom 4 km od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Prodaja živine, svinj, perutnine, jajc in polovice vinskega pridelka. Sv. Štefan, 205-46-41-1-3. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 8 km, žand p Loka pri Zusmu 5 km, žel Sv. Jurij pri Celju 11 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1851, 4 odd. Nm 358 m. Raztreseno naselje na valovitem svetu nad izirom potoka Babne reke, ca 3 km od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop po obč. poti z avtom in vozom. Zraven spadajo zaselki: Okroz, Perkinče, Rakotnica in Vodole. Gospodarstvo kot Babna brda. Župnija Sv. Štefan (dek. Šmarje, škof. lavant.) ima 1120 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Štefana je bila zidana 1699. Cerkey je bila prvotno podr. pražupnije Ponikve, pozneje župnije Zibike. L. 1761. je postala kuracija. L. 1494. je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana stolnemu ka-pitlju v Novem mestu, ki tu še danes vrši patronatske pravice. Št. Janž pri Zusmu, 108-32-23-2-0. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 10 km, žand p Loka pri Zusmu 4 km, žel Sv. Jurij pri Celju 15 km, o š žup Sv. Štefan 4 km. Nm 406 m. Leži v razvodnom predelu med Babno reko, Zibiškim in Tinskim potokom. Gospodarstvo kot Babno brdo. Podr. cerkev sv. Janeza, nekdaj božja pot, je bila zidana pred 1690. Občina Sv. Vid pri Grobelnem Preb. 1391*, hiš 281, posest. 218, koč. 63, najem. 20. Površina 1520ha**: njiv iu vrtov ca 465, trav. in paš. ca 385, vinogradov ca 60, gozdov ca 565, ostalo 45. Občini pripada gričevje na obeh straneh žel. proge Grobelno—Sv. Vid pri Grobelnem. Vodo zbirata Slomški potok in Ločnica in jo odvajata v Voglaj-no. Prebivalstvo se bavi največ s poljedelstvom, živinorejo, deloma dninarstvom; lepo uspeva reja svinj in perutnine. Jajca in mleko prodaja v Celje, živino v razne kraje. Občina teži v Celje po ban. cesti in železnici. Bodrež, 190-42-37-5-2. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 7 km, žel o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 1.5 km, pTt Grobelno 3 km. Nm ca 320 m. Leži na valovitem svetu v. od Grobelna ca 1 km od ban. ceste pri Sv. Vidu. Deli se v Sp. in Zg. Podrež. Dostop z vozom. Poljedelstvo in živinoreja. Prodaja goveda, svinj, perutnine, jajc in mleka v Celje. Poljske pridelke mora prebivalstvo še dokupovati. Bodrišna vas, 141-29-28-1-0. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 5 km, žel o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 1 km, pTt Grobelno 4 km. Nm ca 280 m. Razložena vas na rahlo valovitih tleh ca 1 km s. od ban. ceste pri Sv. Vidu pri Grobelnem. Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Kmetijstvo. Trgovanje z živino in živinorejskimi proizvodi. Gornja vas, 94-27-25-2-0. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 4 km, žel o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 1.5 km, pTt Grobelno 4 km. Nm ca 300 m. Leži v. od Sv. Vida ob ban. cesti. Gospodarstvo kot Bodrež. Grobelno, 98-21-21-0-2. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 8.5 km, žel pTt v kraju, o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 3 km. Nm ca 275 m. Leži v plitvi dolini ob sotočju Slom-skega in šentviškega potoka ob ban. cesti Celje—Šmarje pri Jelšah. A'ažno železniško križišče. Od glavne proge Celje— Maribor se tu odcepi 1905 zgrajena železnica proti Rog. Slatini. Gospodarstvo kot Bodrež. Lipovec, 82-16-14-2-2. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 12 km, žel pTt Grobelno 4 km, o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 6 km. Nm 300 m. Majhno, raztreseno naselje v dnu široke doline in po pobočjih ob sotočju Ločnice in Dobrinskega potoka j. od Grobelna 1—2 km s. od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju— Podčetrtek. Dostop z vozom. Prodaja živine, perutnine in jajc. Poljski pridelki ne zadoščajo za dom. Platinovec, 110-23-18-5-1. Sr so du žand zdr fin Šmurjc pri Jelšah 8.5 km, žel pTt Grobelno 2 km, o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 3 km. Nm povpr. ca 340 m. Hribovita lega jv. od * Tu je vštet del vasi Ponkvica (li. št. 5, 13, 25—35, 39), ki pripada obč. Ponikva. ** Tu je vštet tudi kraj Zg. Selce, ki pripada obč. Ponikva, ni pa vštet pod (*) navedeni del vasi Ponkvica. Grobelna, ca 1 km od ban. ceste. Dostop le z vozom. Gospodarstvo kot Bodrež. Ponkvica*, 250-36-22-14-3. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 6 km, žand žel p Ponikva 5 km, fin Sv. Jurij pri Celju 9 km, o š žup Sv. .Vid pri Grobelnem 2.5 km. Nm ca 300 m. Raztresena vas v dolini neznatnega potoka, ca 2.5 km s. od ban. ceste pri Sv. Vidu. Dostop z vsemi vozili. Zaselka Bevšek in Jerebinjek. Kraški svet. Vse vode ponikajo. Kmetijstvo, sadjarstvo, gozdarstvo. Prodaja poljskili pridelkov, živine, hlodov in desak. Izvoz jabolk v Nemčijo. V starem veku je tod vodila rimska cesta čez Ponikvo v Podčetrtek. Rakovec, 110-26-19-7-1. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 9.5 km, žel o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 4 km, pTt Grobelno 4 km. Nm ca 380 m. Razložena vas v dolini neznatnega 1. pritoka Ločnice in po sosednih slemenih jv. od Grobelna. Zaselek Trno. Do ban. ceste pri Sv. Vidu drži 4 km dolga obč. pot (le za vozove). Gospodarstvo kot Bodrež. Sv. Vid pri Grobelnem, 162-30-16-14-3. Sr so du žand zdr fin Šmarje pri Jelšah 5.5 km, žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1835, 4 odd. PCiMD, PJS, PSVD, Gas. z dram. in pev. od., SKJ. Nm 275 m. Vas leži v dolini šentviškega potoka ob ban. cesti Grobelno—Šmarje pri Jelšah in ob železnici. Pripadata ji zaselka Mlače in Stekolec. Gospodarstvo kot Bodrež. Župnija Sv. Vid pri Grobelnem (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 1642 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Vida je bila sezidana 1673. Prvotno je bila podr. prafare Ponikve; od 1786 je župnija. Spodnje Selce, 70-11-8-3-2. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 8 km, žaud Slivnica 8 km, fin Sv. Jurij pri Celju 6 km, žel pTt Grobelno 2 km, o š žup Sv. Vid pri Grobelnem 2 km. Nm ca 290 m. Leži sv. od Grobelna v dolini Selškega potoka dober km od ban. ceste. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo in gozdarstvo. Prodaja živine, živinorejskih proizvodov, drv in desak v Celje. Završe, 84-20-10-10-4. Sr so du zdr Šmarje pri Jelšah 10.5 km, žand Ponikva 7 km, fin Sv. Jurij pri Celju 7 km, žel Grobelno 2 km, o p š žup Sv. Vid pri Grobelnem 4 km. Nm •338 m. Leži lkm s. od Grobelna na terasi med Slomskim in Selškim potokom. Dostop do ban. ceste z vsemi vozili. Prodaja goveda in svinj. Podr. cerkev M. b. dobrega sveta je bila zidana 1455. Občina Šmarje pri Jelšah Preb. 4967, hiš 1383, posest. 837, koč. 403, najem. 159. Površina 5074 ha: njiv in vrtov 1158, trav. in paš. 1627, vinogradov 357, sadovnjakov 26, gozdov 1746, ostalo 160. Občina se razprostira pretežno po nizkem valovitem svetu, ki ga odmakajo pritoki Mestinjščine; le v s. delu se pokrajina više vzpne na jz. obronke Boča. Na zapadu sega občina z vasema Ješovec in Kamenik že v območje Ločnice, jiritoka Voglajne. Na j. ji pripada zelo razčlenjeno gričevje do razvodnega hrbta Zi-biškega potoka, na v. pa dolini Šmarskega potoka in Mestin jščice. Zemlja je sicer razmeroma rodovitna, vendar polje zaradi goste naseljenosti prebivalstva v velikem delu obč. ne rodi dovolj za domačo porabo in se mora hrana dokupovati. Naselja so večidel manjše vasi in zaselki raztresenega tipa. Upravno in gospodarsko središče občine je trg Šmarje pri Jelšah, lepo gospodarsko bodočnost imajo spričo ugodne lege Mestinje, medtem ko stari trg Lemberg zaostaja. Prebivalstvo se bavi povečini s poljedelstvom in živinorejo. Prisojna pobočja gričev dajo izvrstno kapljico. Zelo donosno je sadjarstvo; goje zlasti prvovrstna namizna jabolka. Dohodke nudita tudi perutninarstvo in prodaja mleka, ki ga večinoma kupuje mlekarna v Šmarju. Manjši del občanov se preživlja z obrtjo in trgovino. Nekaj lesne industrije je v Mestinju. Občina teži prometno in gospodarsko predvsem proti Celju, kamor je usmerjen živahen promet po žel. in ban. cesti. Dobra prometna pota drže tudi na v. (žel. in ban. cesta proti Rog. Slatini), na z. proti Ponikvi, na s. proti Poljčanam in preko Mestinje v Sotelsko dolino. Belo, 145-34-20-8-6. Sr so du žand zdr fin o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm ca 220 m. Leži v dolini Šmarskega potoka v. od Šmarja ob žel. progi in ban. cesti. Vas sestavljajo Sp., Zg. Belo in Lešje. Kmetijstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in obrt. Prodaja goveda, svinj, jabolk, perutnine in jajc; mleko oddajajo v mlekarno v Šmarje. Gostilna s tujskimi sobami. Bohovo, 109-42-29-10-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm povpr. ca 340 m. Razložena vas na nizkem prisojnem gričevju s. od Šmarja ca 2 km v. od ban. ceste Ponikva—Loče. Dostop po obč. cesti z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Poljske pridelke morajo še do- * Vštevši oni del vasi (h. št. 5, 13, 25—35, 39), ki pripada obč. Ponikva. kupovati. Prodaja živine, jajc, namiznih jabolk in % vinskega jiridelka; mleko kupuje mlekarna v Šmarju. Cerovec, 140-29-26-3-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 6 km. Nm ca 320 m. Raztresena vas v dolini jiotoka Ločnice in po sosednih pobočjih ca 3—4 km od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop po obč. j)oti le z vozom. Kraj sestavljajo Sp. in Zg. Cerovec, Ločnec in Apače. Gospodarstvo kot Bobovo. Dol, 147-48-18-25-5. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Stnarje pri Jelšah 5 km. Nm 350 m. Leži j. od Šmarja v kotlini na rahlo valovitih tleh. Dostop po obč. poti do ban. ceste pri Šmarju le z vozom. Gospodarstvo kot Bobovo. Dragomilo, 116-29-19-9-1. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 5 km. Nm ca 320 m. Pretežno dolinska lega sv. od Dola ca 2 km od ban. ceste Šmarje—Mestinje. Do-stoj) le z vozom. Zaselek jazbine. Gospodarstvo kot Bobovo. Dvor, 169-46-32-10-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2 kin. Nm ca 240 m. Razložena vas v dolini ca 1 km sz. od Šmarja, kamor drži obč. pot, ki je dostopna vsem vozilom. Gospodarstvo kot Bobovo. Mlini ob potoku. Globoko, 79-18-16-2-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2.5 km. Nm ca 280 m. Dolinska in deloma pobočna lega v gričevja 1—2 km jz. od Šmarja, s katerim ga veže obč. pot, sposobna le za vozni promet. Gospodarstvo kot Bohovo. Gaj, 42-10-7-1-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm ca 240m. Leži 2—3 km v. od Šmarja na rahlo valovitem svetu. Dostop po obč. poti z vozom. Gospodarstvo kot Korpule. Ješovec, 41-12-8-3-1. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nin ca 250 m. Prisojna lega na valovitih tleli v povirju potoka Ločnice jz. od Šmarja. Dostop po obč. poti z vozom ali avtom. Gospodarstvo kot Bobovo. Kamenik, 72-23-2-20-1. Sr. so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 5 km. Nm ca 400 m. Raztresena vas v hriboviti legi v povirju potoka Ločnice ob obč. poti 5 km jz. od Šmarja. Dostop le z vozom. Zemlja je peščena in rodi dobro v vlažnih letih. Kmetijstvo in sadjarstvo. Poljski pridelki zadostujejo komaj za 5 mesecev. Prodaja živine, jajc in sadja; mleko oddajajo mlekarni v Šmarje. Konuško, 33-14-8-4-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 5 km, žel tudi Stranje lkm. Nm ca 300 m. Osojna lega na gričevju ua z. strani doline Mestinjščice, ca 1.5 km od ban. ceste pri Sp. Mestinju. Dostop po obč. poti z vozom in avtom. Gospodarstvo kot Bohovo. Koretno, 101-34-24-8-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 6 km, žel tudi Stranje 1 km. Povpr. nm ca 320m. Hribovita lega nad dolino Mestinjščice ca lkm od ban. ceste Šmarje—Zibika. Gospodarstvo kot Bohovo. Korpule, 111-26-19-3-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2—3 km. Nm ca 260 m. Leži dober km v. od Šmarja ca 500 m j. od ban. ceste Šmarje—Mestinje, na d. strani Šmarskega potoka. Dostop po obč. poti tudi z avtom. Kmetijstvo. Prodaja živine, jajc in sadja. Gradič Korpule, ki ie danes že prezidali, je nekdaj služil Celjskim grofom za lovski dvorec. L. 1635. so ga oplenili in poškodovali uporni kmetje. Lemberg, trg, 210-56-37-7-2. Sr so du žand zdr fin o Šmarje pri Jelšah 6 km, žel Mestinje 3 km, pTt Podplat 3 km, š v kraju žup Sladka gora 2 km. Sola ust. 1808, 3 odd. PJS, Gas. Nm 237 m. Trg leži v ozki dolini potoka Lemberžice ob ban. cesti Mestinje—Poljčane. Tržani se preživljajo s kmetijstvom, vinogradništvom in obrtjo. Prodaja živine, sadja in vina. Odkriti keltski novci. V srednjem veku je bila lastnica Lemberga plemiška rodbina Breže-Seliška, ki je imela v tukajšnjem gradu eno izmed gospodarskih središč svojih obsežnih posestev. Ta so prešla v 40 letih 11. stol. v roke ženskega samostana v Krki na Koroškem, 1072 pa v last krške škofije. Grad, kije stal na griču nad cerkvijo sv. Pankracija, so kot fevdniki krške cerkve posedovali dolgo časa Zovneški gospodje, ki so se imenovali tudi Lemberški gospodje. Od Lemberških se najprej omenja 1173 Gebhard 11. Sto let kasneje (ok. 1273) so dobili grad v fevd Ptujski gospodje, 1387 pa Celjski grofje. V borbi Celjskih grofov s Habsburžani je Jan Vitovec 1452 grad razrušil. L. 1456. je prešel grad v roke rodbini pl. Schaumburg, ki je poslopje 1468 nanovo sezidala. Poznejši grajski lastniki so se hitro menjavali. Kdaj je grad razpadel, ni znano; domnevno so ga razrušili Turki 1469. Grajsko posestvo so pozneje razprodali; deloma ga poseduje lemberški trg. Naselbino Lemberg, imenovano tudi Lengenberg ali Lemberžič, ki se je razvila pod lem-berškim gradom, je po ljudskem izročilu prvotno obdajalo 7 gradov, ki so tvorili nekak prirodni trdnjavski pas. Na hribih Videršniku, Prediger ju, Figožarju in Štumbergu so še ostanki zidov in jarkov teh gradov. Lemberška naselbina je dobila trške pravice že 1244. Trški sodnik, ki je načeloval trš- kemu magistratu s svetovalci, je imel celo pravico do krvnega sodstva. Na nekdanje sodne pravice še spominja pranger ob j. strani rotovža in sodniški meč, ki ga hranijo na rotovžu. Na drugem vogalu rotovža štrli iz poslopja roka z mečem. Pred leti je bil meč še bogato pozlačen; prodali pa so ga baje gra-škeinu muzeju in ga nadomestili z lesenim mečem. V trgu še stoji stara obč. hiša, imenovana rotovž. V pritličju pod stopnicami je luknja, gotovo nekdanja ječa. Trg je imel lasten grb: jagnje z dvignjeno desno nogo in upognjeno podgolenjo. Grad je imel pravico pobirati davke in voditi zemljiško knjigo. O njegovi nekdanji slavni preteklosti še pričajo številni starinski predmeti, ki so shranjeni na rotovžu (privilegijske listine iz 16., 17. in 18. stol., stare sulice, sablje, meči, boben, stare slike in dr.). V trgu je bila svoj čas zelo razvita obrt in trgovina. Od obrtnikov so bili najbolj znani lončarji, najbogatejši pa usnjarji. Slednji so bili organizirani v usnjarski ceh, katerega patron je bil šv. Miklavž. Domneva se, da je dal ta ceh sezidati podr. cerkev sv. Miklavža v trgu. Se danes stoji v Lcmbergu bivša usnjarska delavnica (sedaj Jagodičeva klet) in prodajalna usnja (sedaj gostilna Baštevc). Ostali obrtniki so bili žebljarji, steklarji, izdelovalci glavnikov in dr. Bilo je tudi precej gostiln, mesarjev in trgovcev,(kajti tu je bilo križišče cest na Poljčane, proti Rogatcu in proti Mestinju. Poleg obrti in trgovine so bili šejtmi glavni vir trških dohodkov. Poleg tedenskega tržnega dneva vsak četrtek so imeli tržani pravico do 6 letnih sejmov in dveh prošenj: na dan sv. Pankra-cija in sv. Ulrika. Ti sejmi so še danes znani in dobro obiskani. Kako blagostanje je vladalo v trgu, kaže to, da ni občina do 1924 pobirala nikakšnih obč. doklad, temveč je vse potrebe krila z dohodki sejmov. Iz zavisti so zato nastale med okoličani številne šale in zbadljivke na račun tržanov. Trg je bil v dobi turških napadov važna obrambna točka. Še danes živi v ljudskem spominu neki boj na Pečici. Ulrikovo proščenje naj bi bilo nekak spomin tega boja. Zato -so to proščenje tržani obhajali že od nekdaj z velikimi slovesnostmi. Po tradiciji je trg dvakrat pogorel. V okolici Lemberga so imeli nekdaj svoja posestva tudi gornjegrajski benediktinci. Blizu trga so imeli svoj urad, ki so mu bili podrejeni: Brezje (v župniji Št. Jurij pri llifniku), Hotunje, Slom pri Ponikvi, Sp. in ZTg. Predel, Slatina, Jelše pri Šmarju in Vojnik. Nad trgom so za Goro sv. Mihaela še vidne razvaline viteškega gradu AVidersclineck, ki so ga nekdaj posedovali grofje Tattenbachi. Grad je razrušila cesarska vojska 1671, ko je bil last Erazma Tattenbacha, ki je sodeloval v Zrinjsko-Frankopanski zaroti. Podružna cerkev sv. Miklavža. Prvotna cerkev je stala že 1334. Sedanja stavba kaže gotsko osnovo. Nato spominjajo šilastoločno zaključena okna, ločilni obok, portal ter rebrasti svod tristrano zaključenega presbiterija. Ladja ima raven lesen strop. V 16. stol. so premestili sem sedež župnije od cerkve sv. Pankracija nad trgom; ko so ga pa 1786 odtod premestili k cerkvi Dev. M. na Sladki gori, je ostala v Lembergu samo kuracija, ki je pa bila 1790 ukinjena. Podr. cerkev sv. Pankracija nad Lembergom se kot kapela prvič omenja 1262. Prava cerkev je tu gotovo stala 1334, ko je Celjski grof Friderik izročil ta kraj žičkim kartuziancem. Prvotno je bila cerkev podr. pražupnije Ponikve, iz katere se je izločila okoli 1500 kot župnija. V 16. stol. so sedež župnije premestili k cerkvi sv. Miklavža v trgu. Pod cerkvijo je grobnica, v kateri so bili pokopani bivši lemberški graščaki. Kasneje so tu pokopavali tudi župnike. Lemberg-okolica, 221-64-40-24-3. Sr so du žand zdr fin o Šmarje pri Jelšah 5 km, žel pTt Podplat 4 km, š Sladka gora 2 km in Lemberg 2 km, žup Sladka gora 4 km. Nm ca 280 m. Sem spadajo naselja: Beli potok, Jerovska vas, Krtince, Maleše in Sv. Benedikt, ki so raztresena po gričevju pod skrajnimi z. podanki Boča (980 m). Sv. Benedikt leži ob Mestinjščici kraj ban. ceste Šmarje—Podplat, ostala naselja pa so z ban. cesto zvezana po 1—2 km dolgih obč. potih. Gospodarstvo kot Bobovo. Podr. cerkev sv. Benedikta. Prvotna kapelica je spadala k župniji Sv. Križ pri Slatini, pozneje k župniji Lembergu. Glavni oltar sv. Benediktu je bil postavljen 1648. Mala Pristava, 103-21-16-3-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 1.5 km. Nm ca 260 m. Leži sv. od Šmarja na prisojnih položnih kopah terciarnega gričevja kraj ban. ceste Šmarje—Mestinje. Avtobusna zveza s Celjem in Sv. Petrom pod Sv. gorami. K vasi spada zaselek Oreliek. Gospodarstvo kot Bobovo. Odkopani temelji rimskih zgradb. Mestinje, 186-43-35-8-3. Sr so du žand zdr fin o Šmarje pri Jelšah 3 km, žel v kraju, pTt Podplat 2 km, š Lemberg 3 km, žup Sladka gora 5 km. Gas. Nm ca 240 m. Leži večinoma v široki dolini Mestinjščice, deloma pa po nizkih okolnih gričih. Kraj ima zelo važen prometni položaj ob žel. progi Grobelno— Rogatec in na križišču ban. cest proti Šmarju, Rogatcu, Pristavi in Lembergu. Avtobusna zveza proti Celju in Sv. Petru pod Sv. gorami. V Mestinje prometno teži velik del Sotelske doline. Prebivalstvo se bavi pretežno s kmetijstvom, deloma tudi z lesno industrijo, trgovino in obrtjo. Prodaja goveje živine, svinj, perutnine in jajc. Mleko oddajajo mlekarni v Šmarje. Odkopani temelji rimskih zgradb. Nova vas, 97-21-18-3-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Šmarje pri Jelšah 5 km, š žup Sladka gora 2 km. Nm ca 250 m. Leži na j. strani Sladke gore v dolini majhnega potoka in po sosednjih položnih pobočjih. Dostop po obč. poti ca 2 km od ban. ceste Mestinje—Lemberg. Zaselek Stepance. Kmetijstvo in vinogradništvo kot Bobovo. Pijovce, 232-62-36-26-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Šmarje pri Jelšah 4 km, š žup Sladka gora 2 km. Nm ca 360 m. Razložena vas v gričevju s. od Šmarja, s katerim je zvezana po obč. poti. Zaselka Ržišče in Strmec. Gospodarstvo kot Bobovo. Polžanska gorca, 151-42-20-20-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Šmarje pri Jelšah 5 km, š žup Sladka gora 2 km. Povpr. nm ca 300 m. Osojna pobočna lega s. od Šmarja nad dolino Polžanskega potoka. Dostop z vozom po obč. poti 10 km s. od ban. ceste pri Šmarju. Pripadajoči zaselki: Gradec, Laze in Polžanšek. Gospodarstvo kot Bobovo. Polžanska vas, 97-17-15-4-0. Sr so du žand zdr fin žel o pTt Šmarje pri Jelšah 5 km, š žup Sladka gora 1 km. Vodovod. Nm ca 260 m. Dolinska in deloma pobočna lega v povirju Polžanskega potoka s. od Šmarja. Dostop z vozom po obč. poti 4 km od ban. ceste Mestinje—Lemberg. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja sadja, živine in jajc. Predel, 87-35-18-10-7. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 4 km. Nm ca 340m. Leži na nizki valoviti planoti jz. od Šmarja, 1.5 km od ban. ceste Grobelno—Šmarje, do katere vodi obč. pot, "uporabna le za vozni promet. Gospodarstvo kot Bobovo. Predence, 35-15-7-0-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm ca 240 m. Sončna lega na nizkem valovitem hrbtu na d. strani Šmarskega potoka j v. od Šmarja. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Bobovo. Preloge, 114-46-28-11-7. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2.5 km. Nm ca 240 m. Zelo raztresena vas na prisojnem gričevju med Šmarskim potokom in Mestinj-ščico v. od Šmarja. Od ban. ceste Šmarje—Mestinje je do 3 km daleč. Zaselka Okrožič in Prelovšek. Gospodarstvo kot Bobovo. Senovica, 179-47-32-12-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm ca 300 m. Raztresenu vas z. in jz. od Šmarja v dolini ob ban. cesti in j. odtod na gričevnatem planotastem svetu. Pripadajo ji zaselki: Gorica, Stangrob in Vrbovica. Avtobusna zveza proti Celju in Sv. Petru jiod Sv. gorami. Gospodarstvo kot Polžanska vas. Sladka gora, 130-45-34-10-4. Sr so du žand zdr fin o pTt Šmarje pri Jelšah 4 km, žel Mestinje 5 km, š žup v kraju. Šola ust. 1854, 3 odd. PRK, PJS, Gas., Izobr. d. Vodovod. Nm 301 m. Lepa lega na sončnih j. pobočjih pod skrajnimi z. odrastki Boča (980 m), j. od hriba Sv. Mihaela (494 m). Do ban. teste pri Mestinju vodi ca 4 km dolga obč. pot, uporabna za vozila vsake vrste. Sladki gori pripadata zaselka Lučovec in Sopot. Kmetijstvo, zelo razvito vinogradništvo. Prodaja večjih količin izvrstnega vina v Maribor, Celje, Šmarje in druge večje kraje, živine, jajc in mleka v Rog. Slatino. Župnija Sladka gora (dek. Šmarje, škof. lavant.) ima 1800 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marije je bila zgrajena v čistem baročnem slogu 1754. Nekdaj je stala tu še starejša cerkev iz konca 14. stol. Znamenite freske na svodu cerkve so delo mojstra Franca Je-lovška iz srede 18. stol. Lepi oltarji v rokoko slogu. V zvoniku je visel do svetovne vojne zvon z letnico 1487, vlit v Benetkah. Cerkev je bila podr. pražupnije Ponikve, oz. župnije sv. Pankracija in nato sv. Miklavža v Lembergu. Ker je postala znamenita božja pot, ki so jo obiskovali romarji predvsem iz Ogrske in Hrvatske, so 1786 sedež župnije končno prenesli k tej cerkvi. L. 1494. je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana stolnemu kapitlju v Novem mestu, ki še vedno tu vrši patronatske pravice. Župno kroniko so začeli pisati 1849. Sega nazaj do 1. 1786. Cerkev je še danes zelo obiskovana božja pot. Sotensko, 106-30-18-10-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3.5 km. Nm ca 340 m. Leži na rahlo valovitem planotastem svetu ca 3 km s. od Šmarja, kamor vodi obč. pot sposobna za vozni promet. Gospodarstvo kot Bohovo. Stranje, 119-26-18-4-4. Sr so du žand^zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km, žel tudi v kraju 0.5 km. Nm' ca 240 m. Vas se deli v Spodnje in Zgornje Stranje. Leži na prisojnih pobočjih griča med Smarskim potokom in Mestinjščico ca 0.5 km od ban. ceste pri Mestinju. Dostop po obč. poti z avtom. Gospodarstvo kot Bobovo. Sv. Barbara, 58-25-13-8-4. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2 km. Nm 292 m. Vas leži jz. od Šmarja na hrbtu griča Vinski vrh, ki je dal ime majhnemu zaselku. Razen njega spada k vasi tudi grad Jelše. Ca 1 km dolga obč. pot vodi do Šmarja. Dostop z vsemi vozili j>o obč. poti 1—2 km do ban. ceste pri Šmarju. Gospodarstvo kot Bobovo. Grad Jelše, Jelševec ali Jelšingrad je bil sezidan najbrž v 11. stol., a je bil pozneje popolnoma prezidan. Prvotno so ga posedovali gospodje Erlach, ki se pogosto omenjlajo od 1146—1355. Erlachi so bili strah podložnih kmetov. Slika na hodniku v 1. nadstojjju gradu kaže, kako je grof Erlach premagal uporne kmete in jih obešal na drevesa. V 2. pol. (4. stol. so bili grajski posestniki že grofje Hohenwarti. Celjski grofje so imeli grad kot dedno last skupno z gradom Ponikvo. Nato so imeli gospoščino kot deželnoknežji fevd grofje Gaissrucki (do 1799). L. 1635. so grad oplenili in poškodovali uporni kmetje. Sedanje lice so dali gradu baroni Godel, ki so ga posedovali od 1878 dalje. Danes je grad last družbe Jelšingrad, ki se bavi z lesno trgovino. Podr. cerkev sv. Barbare so prvotno sezidali okoli 1400 Celjski grofje. Na sedanji stavbi se še opazijo sledovi gotike. Cerkev je bila do 1781 sedež šmarskega vikariata, ki so ga takrat pre-mestili v Šmarje. Sv. Lovrenc, 89-30-20-8-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 4 km. Nm 411 m. Prisojna lega na položnem griču sz. od Šmarja ca 2 km od ban. ceste Sv. Jurij pri Celju—Šmarje. Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Gospodarstvo kot Bohovo. K vasi spada zaselek Močle. Podr. cerkev sv. Lovrenca je bila zidana 1600. Sv. Mihael, 181-50-10-40-2. Sr so du žand zdr fin o pTt Šmarje pri Jelšah 7 km, žel Poljčane 4 km, š žuj) Sladka gora 2 km. Nm 501 m. Raztresena vas na skrajnem z. odrastku Boča (980 m). Dostop do ban. ceste pri Zbelovem mogoč po ca 4 km dolgi obč. poti le z vozom. Gospodarstvo kot Bohovo. Podr. cerkev sv. Mihaela. K prvotni kapeli so pozneje prizidali stolp. Do svetovne vojne je imela cerkev zvonove z letnicami 1643 in 1668. Sv. Miklavž, 54-26-7-15-4. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm ca 260m. Leži deloma na prisojnem j. pobočju 361 m visokega griča, deloma pod njim v ravnini ca 2.5 km sz. od Šmarjia, kamor vodi obč. pot, dostopna za vozove. Gospodarstvo kot Bobovo. Podr. cerkev sv. Miklavža je bila zidana v 17. stoletju. Sv. Rok, 56-28-11-0-5. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah lkm. Nm 369 m (cerkev). Vas je raztresena po pobočjih hriba Sv. Roka j. od Šmarja. Dostop po obč. poti z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine in jajc; jabolka se prodajajo v Avstrijo, Češkoslovaško in bližnja mesta, vino v Celje in domačim gostilničarjem. Priznana razgledna točka. Podr. cerkev sv. Roka. Cerkev so zgradili 1651 j. od župne cerkve v Šmarju na 140 m visokem griču, kot zaobljubo v kužnem letu 1645. Zgrajena je na mestu prejšnje male lesene kapelice. L. 1882. so stavbo restavrirali. V renesančni arhitekturi se še močno opaža vpliv gotike. Lepe freske in rokoko okraski. Sloveča romarska cerkev. Stara slika nad vrati zakristije predstavlja trg Šmarje. K cerkvi vodi 6 malih in 8 večjih kapel križevega pota, ki so bile zidane v času župnikovanja dr. Mateja Vrečerja (1743—1753). Nekatere kapele imajo lepe fasade iz kamna in dobre kipe. Dobro ohranjeni roženvenski pot trpljenja. V 2. postaji so še ohranjene freske. Znamenita sveta votlina (scala santa). Sv. Tomaž, 183-61-29-27-5. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3 km. Nm 310m. Raztresena vas v gričevnatem svetu jv. od Šmarja. Dostop do ban. ceste po 3 km dolgi obč. poti mogoč za vozove. Vas tvorijo naselja: Zgornji in Spodnji Sv. Tomaž ter Mušešnik. Gospodarstvo kot Bohovo. Podr. cerkev sv. Tomaža je bila zidana v 15. stol. in predelana 1673. Šerovo, 156-34-22-9-6. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 4 km, žel tudi Stranje lkm. Nm ca 220 m. Raztresena vas, leži deloma v dolini Šmarskega potoka, deloma na sosednem osojnem pobočju. Pripada ji Draškovo selo. Do ban. ceste Šmarje—Pristava vodi ca 1 km dolga obč. pot, ki je dostopna tudi avtomobilom. Gospodarstvo kot Bobovo. Šmarje pri Jelšah, trg, 433-77-60-2-45. Sr so du žand zdr fin žel o p'1't š žup v kraju. Sresko načelstvo z oddelki: obči, kmetijski, sanitetni, veterinarski, prosvetni in vojaški. Sreski cestni odbor. Sresko sodišče. Davčna uprava z oddelkom finančne kontrole, Zandarmerijski vod in stanica. Zdravnik, notar, 3 advokati. Sola ustanov. 1878, 11 odd. Kmet. in gosp. nad. tečaj, obrtna nad. šola. Javna knjiž., SKJ, JS, Gas., NO, Strel, druž., JUU. Nm 227 m. Trg leži ob ban. cesti Sv. Jurij pri Celju—Mestinje v plitvi široki dolini Šmarskega potoka, obdani z nizkimi, deloma z gozdovi poraslimi, deloma s trto zasajenimi griči. Na njegovi j. strani se dviguje razgledni hrib Sv. Roka (369 m). Skozi kraj vodi žel. proga Grobelno—Rogatec. Kot sedež raznih uradov ima trg uradniški značaj, razen tega pa je prebivalstvo zaposleno v trgovini, obrti in poljedelstvu. Zelo razvita sadna in vinska trgovina. Sadje, zlasti jabolka, prodajajo v bližnja mesta in v Avstrijo ter Češkoslovaško, vino pa največ v Celje in Ljubljano. Tukajšnja mlekarna razpošilja sir in maslo predvsem v Celje in Rog. Slatino. Lesna ind. izdeluje deske in žel. pragove. Šmarje so priljubljen izletniški kraj, katerega obiskujejo posebno gosti, ki se mude v Rog. Slatini. Bližnji priporočljivi sprehodi: na Sv. Rok, Sv. Miklavž in na Sladko goro (glej opise teh krajev); daljši izleti na Boč (980m) in na Donačko goro (883 m). Na z. strani trga je plavalno kopališče. Več gostiln s sobami za tujce. Kraj je bit obljuden že v starem veku. Ob nekdanji rimski vojaški cesti, ki je držala tod mirno iz Ptuja v Celje, je stalo 6 rimskih razkošno opremljenih vil; ena med njimi se je nahajala nasproti sedanjemu gradu nad Smarskim potokom na Dvoru. L. 1875. je postalo Šmarje sedež okrajnega sodišča; takrat je bilo tudi povzdignjeno v trg. Kuga je morila v Šmarju in okolici 1358, 1529, 1625, a najhuje 1645—1652. Župnija Šmarje pri Jelšah (dek. Šmarje, škof. lavant.) ima 4188 duš. Pokopališče. Zupna cerkev Vnebovzetja Dev. M. Cerkev je stala že 1348, ko se kraj, ki je dobil ime po Marijini cerkvi, prvič omenja. K jirvotni cerkvi so kasneje prizidali zvonik, okrog 1600 pa glavno ladjo sedanje cerkve. Tako je prišel zvonik med prvotno kapelo in pravo cerkev. V turški dobi je bila cerkev obdana z močnim taborskim obzidjem. L. 1878. so cerkev renovirali, dozidali obe stranski kapeli sv. Križa in sv. Mihaela in porušili taborski zid, kjer je bilo 14 kapel križevega pota. Cerkev je sedaj baročna stavba z rokoko okraski. V notranjščini so še deloma ohranjene zanimive freske. Veliki oltar stoji sredi cerkve, za njim j)a v stari cerkvi stranski oltar. Cerkev je bila sprva podr. pražupnije Ponikve. Pred 1528 je postala vikariat (toda sedež vikariata je bil ves čas pri sedanji podr. cerkvi sv. Barbare), 1781 pa župnija. L. 1494. je bila cerkev z materjo župnijo inkorporirana novoustanov-jenemu zbornemu kapitlju v Novem mestu, ki ima še danes tu patronatske pravice. Nekdaj je cerkev slovela kot znamenita božja pot, imenovana »Marija na jezeru«. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskiin škofom. Vodenovo, 127-33-27-3-3. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 4 km. Nm ca 280 m. Raztresena vas v rahlo valoviti pokrajini sz. od Šmarja pri Jelšah. Dostop do ban. ceste po obč. poti sposobni za vozni promet. Pripadajoči zaselki so: Banji vrh, Globoče, Loke in Prekože. Gospodarstvo kot Bobovo. Vrh, 132-46-21-20-5. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 3.5 km. Nm ca 340 m. Prisojna pobočna lega nad izvirom Šmarskega potoka ca 2 km s. od ban. ceste Grobelno—Šmarje, do katere vodi obč. pot sposobna za vozni promet. Vasi jiripadata zaselka Zgornji Vrhovšek in Rebre. Gospodarstvo kot Bobovo. Zadrže, 93-28-12-10-6. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah 2 km. Nm ca 240 m. Leži z. in jz. od Šmarja ob ban. cesti in j. od nje. Gospodarstvo kot Bobovo. Zastranje, 33-10-5-3-2. Sr so du žand zdr fin žel o pTt š žup Šmarje pri Jelšah l km. Nm ca 280m. Vasica leži sz. od Šmarja na položnih pobočjih. Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Zaselek Grobelce. Gospodarstvo kot Bobovo. Kakih 500 m od postaje Šmarje so na holmcu v Grobelcah na posestvu Antona Grobelška odkopali razkošno opremljeno rimsko vilo iz 3—4. stol. Izkopavanja je vodil šmarski rojak dr. Fr. Lorger. Izvrstno ohranjene predmete (štukature, slike, marmorne ostanke in dr.) hrani mariborski muzej. Občina Zibika Preb. 1397, hiš 427, posest. 246, koč. 174, najem. 10. Površina 1441 ha*: njiv in vrtov ca 330, trav. in paš. ca 365, vinogradov ca 170, gozdov ca 540, ostalo 36. Občini pripada dolina Zibiške-ga potoka, ki se pri Pristavi izliva v Mestinjo, in sosednje vinorodno gričevje. Z vasmi Zg. in Sp. Tinsko sega v dolino Tinskega potoka. Ker Zibiški potok dolino večkrat poplavi, je ta, zlasti v spodnjem delu, redko poseljena in večinoma v travnikih. Nasprotno je gričevje mnogo bolj naseljeno. Prebivalstvo se preživlja s poljedelstvom in živinorejo, mnogo pa pridela tudi vina in sadja. Živino, vino in perutnino prodajajo v Celje, jajca v Pristavo, jabolka in fižol pa izvažajo v inozemstvo. Ob Zibiškem in 'finskem potoku vodijo ceste k Pristavi in odtod k žel. progi pri Mestinju. * Tu še ni všteta površina vasi Bezgovica in Zibiška vas (z zaselkom Pustike), ki sta bili 1936 priključeni občini. Bezgovica, 23-5-0-5-0. Sr so du Šmarje pri Jelšah 13 km, žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 6 km, o 3 km, pTt Pristava 3 km, š žup Zibika 2 km. Nm 403 m. Leži na slemenu na 1. strani Tinskega potoka ca 1 km od ban. ceste Podčetrtek —Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Ostalo kot Sp. Tinsko. Spodnje Tinsko, 200-48-37-8-1. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 7 km, žand p Loka pri Zusmu 0.5 km, zdr Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 16 km, o š žup Zibika 6 km. Nm ca 220 m. Raztresena vas v spodnji dolini Tinskega potoka na s. vznožju Rudnice (687 in) ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Kmetijstvo, vinogradništvo. Prodaja goveje živine, svinj, perutnine, jajc in vina. Podr. cerkev M. b. je bila zgrajena v 15. stol. v gotskem slogu. Lep gotski Marijin kip na vel. oltarju. Podr. cerkev sv. Ane je bila sezidana v 14. stol. in so jo 1733 povečali. L. 1911. so cerkvico prenovili. Sv. Jernej, 223-55-40-15-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 20.1 km, žand zdr fin Podčetrtek 8 km, žel Stranje 4 km, o š žup Zibika lkm, pTt Pristava 8 km. Šola ust. 1894, 5 odd. Javna knjiž. PJS. Nm 229 m. Raztresena vas leži v dolini in po pobočjih nad Zibiškim potokom. Skupno ime za več vasi, ki imajo svoje središče pri Sv. Jerneju, je Zibika. K Sv. Jerneju spadata Artiče in Brunka vas. Dostop do 4 km oddaljene ban. ceste Pristava—Mestinje z vsemi vozili. Kmetijstvo, intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo. Prodajajo živino, vino, perutnino, jajca (v Pristavo), sadje in fižol (v inozemstvo). Kraj se prvič omenja 1332. Župnija Sv. Jernej v Zibiki (dek. Šmarje pri Jelšah, škof. lavant.) ima 1973 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Jerneja. Prvotna cerkev, ki se omenja že 1405, je bila sezidana konec 13. ali v zač. 14. stol. Sedanja stavba je iz 1629. Zadnjič je bila cerkev prenovljena 1930. Sprva podr. prafare sv. Martina na Ponikvi, je postala 1657 vikariat, 1669 župnija. L. 1494. je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana stolnemu kapitlju v Novem mestu, ki še vedno izvršuje jia-tronatske pravice. Iz župnije se je 1760 izločila nova župnija Sv. Štefana pri Zusmu. Cerkveno je pripadala župnija do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej lavantinskim škofom. Sv. Magdalena, 210-65-30-35-4. Sr so du Šmarje pri Jelšah 11.5 km, žand zdr fin Podčetrtek 9 km, žel Stranje 8 km, o Zibika 2 km, pTt Pristava 9 km, š žup Sv. Peter na Medvedjem selu 5 km. Nm cu 320m. Razloženo naselje po slemenu in prisojnih pobočjih na obeli straneh Zibiškega potoka. K vasi spadata Planinica in Vršna vas. Do ban. ceste Pristava—Mestinje vodi ca 4 km dolga obč. pot, ki je sposobna za vozni promet. Gospodarstvo kot Sv. Jernej. Strtenica, 98-44-28-16-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 14.5 km, žand zdr fin Podčetrtek 10 km, žel Stranje 6 km, o š žup Zibika 5 km, pTt Pristava 10km. Nm ca 240 m. Leži v zgornjem delu Zibiške doline ca 5 km od ban. ceste Pristava—Podčetrtek. Dostop po obč. cesti z vsemi vozili. K vasi spadata Breška gorča, Drozgomet in Vrbovec. Gospodarstvo kot Sv. Jernej. Škofija, 124-60-15-45-2. Sr so du Šmarje pri Jelšah 9 km, žand zdr fin Podčetrtek 8 km, žel Stranje 4 km, o š žup Zibika 1 km, pi t Pristava 8 km. Nm ca 340 m. Leži na prisojnem slemenu s. nad Zibiško dolino. Vključuje zaselka Božanovec in Polena. Gospodarstvo kot sv. Jernej. Št. Janž-Tinsko, 76-25-21-1-0. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 5 km, žand p Loka pri Zusmu 0.5 km, zdr Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 13 km, o š žup Zibika 3 km. Nm 406 m. Raztresena vas na slemenu med Tinskim in Zibiškim potokom sv. od Loke pri Zusmu. Dostop z vozom ca 1 km od ban. ceste Podčetrtek— Sv. Jurij pri Celju. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, perutnine, jajc, jabolk, sliv in polovice vin-skegu pridelka. Št. Janž pri Zibiki, 138-26-14-12-0. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 21.7 km, žand zdr Podčetrtek 12 km, žel Stranje 11 km, o š žup Zibika 5 km, pTt Pristava 8 km. Nm 406 m. Razloženo nuselje po slemenu iu prisojnih pobočjih nad Tinskim potokom. Do ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju vodi obč. pot, ki je dostopna za vozove. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, jac in vina; izvoz jabolk. Zibiška vas, 180-60-25-35-1. Sr so du Šmarje pri Jelšah 15.2 km žand zdr fin Podčetrtek 4 km, žel Stranje 6 km, o š žup Zibika 2 km, pTt Pristava 3 km. Nm ca 210 m. Naselje v najnižjem delu Zibiške doline. Zraven spada zaselek Pustike. Gospodarstvo kot Sv. Jernej. Zgornje Tinsko, 125-39-36-2-0. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 7 km, žand p Loka pri Zusmu 3 km, zdr Podčetrtek 5 km, žel Mestinje 13 km, o š žup Zibika 5 km. Nm ca 240 m. Leži v dolini Tinskega potoka na s. vznožju Rudnice (687 m) ob ban. cesti Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Kmetijstvo, vinogradništvo. Prodaja živine, jajc in polovice vinskega pridelka. Občina Žetale* Preb. 3637, hiš 645, posest. 627, koč. 96, najem. 29. Površina 4369 ha: njiv in vrtov ca 480, trav. in paš. ca 1000, vinogradov ca 250, gozdov ca 2550, ostalo 89. Občini pripada j. del živahno razrezanega terciarnega gričevja vinorodnih Haloz. Na j. sega do Donačke gore (883 m) in na s. pobočja z lepimi smrekovimi gozdovi poraslega Maclja (715m). Največji del občine se razprostira v zgornjem delu doline Rogatnice in po okolnih gričih. Zemlja je v dolini dobra, v višjih legah pa slabo rodi: Prebivalstvo se preživlja največ s poljedelstvom, govedo- in svinjerejo. Poljske pridelke v celoti porabijo doma, živino prodajajo v razne kraje; svinje, perutnino in jajca pa največ v Ptuj. Zelo razvito je sadjarstvo; goje zlasti jabolka, hruške in orehe. Velike množine sadja prodajo v Ptuj in Maribor, precej ga pa tudi posuše ali pa porabijo za jabolčnik. Dobro uspeva vinska trta (renski rizling, silvanec, mozler in druge vrste); dobršen del letnega pridelka prodajo domačim gostilničarjem. Bukova drva vozijo v Ptuj in kmetom na Dravsko polje, kostanjev les pa pokupi tvornica za tanin v Majšperku. V prometnem oziru teži večji del občine proti Ptuju, manjši pa proti Rogatcu. Cermožiše, 579-91-91-15-5. Sr du Šmarje pri Jelšah 29 km, so zdr žel žup Rogatec 6 km, žand o p š Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 10 km. Nm ca 400 m. Hribovita lega na s. obronkih Donačke gore (883 m) ca 2 km v. od ban. ceste Rogatec— Majšperk. Vasi pripadata Strmec in Travni potok. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine in jabolk v Ptuj, vina v Rogatec, kostanjevega lesa v Majšperk. Neolitske in bronaste najdbe. Ob nekdanji rimski cesti, ki je tod držala v Ptuj, so odkrili rimsko orožje, ki je zdaj v graškem muzeju. Podr. cerkev Marije Tolažnice je znana romarska cerkev, ki je bila sezidana 1725. Del vasi (h. št. 1—6, 8—12, 91 in 94) pripada od okt. 1936 obč. Stoperce. Dobrina, 385-79-79-10-2. Sr du Šmarje pri Jelšah 40 kin, so zdr žel žup Rogatec 14 km, žand o p š Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 18 km. Nin ca 280 m. Raztresena vas leži sv. od Zetal deloma v dolini potoka Rogatnice ob ban. cesti, deloma pe okolnih gričih. Pripadajo ji s. in v. ležeča naselja: Boriče, Dobrinjska gora, S]), in Zg. Globočec, Sp. iu Zg. Prekorje, Sp. in Zg. Ravno in Veliki vrh. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V Ptuj prodajajo sadje, vino, svinje, perutnino, jujca in drva. Kočice, 405-75-75-10-4. Sr du Šmarje pri Jelšah 40 km, so zdr žel Rogatec 15 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Ptujska gora 8 km. Nm ca 380 m. Prisojna lega v hriboviti pokrajini s. od Zetal, kamor pelje za vozni promet sposobna pot. Gospodarstvo kot Dobrina. Krhiče, 100-20-18-2-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 28 km, so zdr žel Rogatec 10 km, žand o p š žup Zetale 2 km, lin Rogaška Slatina 15 km. Nm ca 400 m. Leži na planotastem griču nad potokom Rogatnico v. od Zetal, ca 1 km od ban. ceste. Dostop /. vozom. Zaselek Podlog. Gospodarstvo kot Dobrina. Krošlji vrh, 19-3-3-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 34 km, so zdr žel Rogatec 15 km, žand o p š žup Zetale 6 km, fin Ptujska gora 8 km. Nm ca 350 m. Majhno naselje na pobočju nad Peklaškim potokom s. od Zetal. Dostop do ban. ceste Zetale— Majšperk z vozom (ca 3 km). Kmetijstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, vina in jajc. Medgore, 21-3-3-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 26 km, so zdr žel Rogatec 8 km, žand o p š žup Zetale 4 kin, fin Rogaška Slatina 14 km. Nm ca 500 m. Hribovita lega med Donačko goro (883 m) in Resenikom (733 m) nad izvirom Rogatnice. Dostop z vozom 2 km od ban. ceste Zetale—Rogatec. Gospodarstvo kot Dobrina. Mrže, 98-11-11-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 32 km, so zdr žel Rogatec 7 km, žand o p š žup Zetale 3 kin, fin Rogaška Slatina 12 km. Nm 367 m. Prisojna lega na pobočju Resenika (733 m) nad dolino Rogatnice tik ban. ceste Zetale—Rogatec. Gospodarstvo kot Dobrina. Nadole, 413-79-79-19-5. Sr du Šmarje pri Jelšah 40 km, so zdr žel Rogatec 14 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 16 km. Nm ca 400 m. Zelo raztresena vas na živahno razrezanem terciarnem svetu ob ban. cesti Zetale—Majšperk. Pripadajo ji zaselki: Jesenice, Kupčin vrh, Marina vas, Menik, Raden dol, Sv. Mohor, Tornanje in Zavinjek. Gospodarstvo kot Dobrina. Podr. cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Prvot. cerkev je bila domnevno že iz dobe pokristjanjenja Slovencev. Kor in ladja imata raven lesen strop. Zvonik in zakristijo so prizidali šele med 1438 in 1448. Ze 1507 ji je papež podelil odpustke in- je postala cerkev obiskovana božja pot. Ko so Turki 1532 župno 4 Uradni podatki pred priključitvijo dela krajev Cermožiše in Nudolc občini Stoperce (okt. 1936). cerkev oskrunili, je bil nekaj časa pri sv. Moliorju sedež vikariata. Del vasi (h. št. 50—53, 55—58, 71, 74, 82, 83, 86, 91 in 109) pripada od okt. 1936 obč. Stoperce. Peklače, 100-17-17-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 35 km, so zdr žel Rogatec 20 km, žand o p š žup 2etale 8 km, fin Sv Andraž pri Leskovcu 12 km. Nm ca 300m. Leži na prisojnem ]>obočju nad Peklaškim potokom s. od Zetal. Dostop z vozom do ban. ceste Zetale—Majšperk po ca 3.5 km dolgi obč. poti. Kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, sadja, •vina in jajc. Podgora, 53-9-6-0-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 29 km, so zdr žel Rogatec 10 km, žand o p žup Zetale 3 km, fin Rogaška Slatina 3 km, š Stoperce 2 km. Nm ca 420 m. Hribovita lega med Resehikom (733 m) in llovnikom (509 m) ca 2 km od ban. ceste Zetale—Majšperk. Dostop le z vozom. Gospodarstvo kot Dobrina. Podlog, 48-7-7-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 32 km, so zdr žel Rogatec 13 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 18 km. Nm ca 420 m. Majhno razloženo naselje na s. pobočju z jelovimi gozdovi poraslega Maclja (715 m), v. od Zetal. Dostop po obč. poti do ban. ceste pri Zetalah le z vozom. Prodaja živine, sadja in jajc; smrekove hlode kupuje steklarna v Straži pri Rogatcu. Potni vrh, 61-10-10-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 36 kin, so zdr žel Rogatec 16 km, žand o p š žup Žetale 8 km, fin Ptujska gora 5 kin. Nm ca 360 m. Vasica leži na planotastem griču s. od Zetal. Dostop do ban. ceste Zetale—Majšperk le z vozom (ca 1 km). Gospodarstvo kot Peklače. Prevole, 70-13-13-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 24 km, so zdr žel Rogatec 8 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 13 km. Nm ca 440 m. Hribovita lega na prevalu med Donačko goro (883 m) in Macljen (715 m) ob ban. cesti Zetale— Rogatec. Kmetijstvo, vinogradništvo. Prodaja živine, jabolk, vina, svinj, jajc in bukovih drv. Pridna vas, 22-4-4-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 28 km, so zdr žel Rogatec 10 km, žand o p š žup Zetale 2 km, fin Rogaška Slatina 15 km. Nm ca 380 m. Prisojna lega na sv. obronkih llesenika (733 m) ob ban. cesti Zetale—Majšperk. Kmetijstvo, vinogradništvo. Prodaja živine, jajc in bukovih drv v Ptuj. Pšetna graba, 46-7-7-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 34 km, so zdr žel Rogatec 12 km, žand o p š žup Zetale 5 km, fin Ptujska gora 10 km. Nm ca 360 m. Hribovita lega s. od Zetal. Dostop z vozom, 2 km od ban. ceste Zetale—Majšperk. Kmetijstvo, malenkostno vinogradništvo. Rogatnica, 85-13-12-2-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 21 km, so zdr žel Rogatec 7 km, žand o p š žup Zetale 3 km, fin Rogaška Slatina 12 km. Nm ca 340 m. Leži v dolini Rogatnice z. od Zetal ob ban. cesti. Zaselek Sv. Boštjan. Gospodarstvo kot Dobrina. Podr. cerkev sv. Boštjana je bila po ljudski tradiciji zgrajena ok. 1414, ko je tu morila kuga. V letih kuge 1646 in 1680 je bila znamenita božja pot. Ozka polkrožna zaključena romanska okna kažejo na veliko starost stavbe. Najstarejši del je tristrano zaključeni rebrasto svodni presbiterij, ki je ločen od ladje s polkrožnim obokom. Ladja ima dva dela: starejšo širšo in ožjo ladjo; obe sta ravno stropani. Cerkvica ima na strehi lesen stolpič. Glavni oltar je iz 18., stranski so iz 17. stol. Starinski kelih ima letnico 1563. Stopnice, 85-11-9-1-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 30 km, so zdr žel Rogatec 12 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 18 km. Nm ca 320 m. Leži na griču nad dolino Rogatnice v. od Zetal ca 2 km od ban. ceste. Gospodarstvo kot Dobrina. Šardinje, 46-7-7-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 32 km, so zdr žel Rogatec 12 km, žand o p š žup Žetale 3 km, fin Sv. Andraž v Halozah 10 km. Nm ca 300 m. Leži v dolini istoimenskega potoka s. od Zetal. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Dobrina. Tkavec (Tkauc), 37-8-7-0-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 36 km, so zdr žel Rogatec 16 km, žand o p š žup Zetale 4 km, fin Sv. Andraž v Halozah 12 km. Nm ca 380 m. Malo naselje na griču nad Rogatnico, ca 3.5 km s. od Zetal. Dostop z vozom. Gospodarstvo kot Dobrina. Vildon, 30-6-6-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 32 km, so zdr žel Rogatec 13 km, žand o p žup Zetale 7 km, š Naropolje 4 km, fin Ptujska gora 7 km. Nm ca 450 m. Sončna lega na slemenu nad Peklaškim potokom, ca 3 km v. od ban. ceste Zetale —Majšjierk. Kmetijistvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prodaja živine, hrušk, orehov, vina, jajc in drv. Vinarje, 74-14-14-0-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 35 km, so zdr žel Rogatec 16 km, žand o p žup Zetale 6 km, fin Ptujska gora 8 km, š Naropolje 4 km. Nm ca 400 m. Hribovita lega nad izvirom Pekinškega potoka, dober km od ban. ceste Zetale—Majšperk. Dostop z vozom. Prodaja živine, vina in jajc. Vodole, 61-12-10-4-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 29 km, so zdr žel Rogatec 10 km, žand o p š žup Žetale 2 km, fin Rogaška Slatina 15 km. Nm ca 400 ni. Leži na v. pobočju Resenika (733 m) oh ban. cesti Zetale—Majšperk. H kraju sjiada naselje Brezje. Gospodarstvo kot Dobrina. Vrvoselo, 100-18-15-4-0. Sr du Šmarje pri Jelšah 32 km, so zdr žel Rogatec 12 km, žand o p š žup Zetale 5 km, fin Rogaška Slatina 17 km. Nm ca 360 m. Leži na valovitem planotastem svetu na s. vznožju Debelega vrha (621 m) v. od Zetal. Do ban. ceste vodi ca 2 km dolga obč. kolovozna pot. Prodaja živine, jabolk, orehov, vina in jajc. Drva vozijo v Ptuj. Završe, 48-14-10-4-1. Sr du Šmarje pri Jelšah 28 km, so zdr žel Rogatec 6 km, žand o p žup Zetale 4 km, fin Rogaška Slatina 11 km, š Stoperce 4 km. Nm ca 440 m. Leži nad izvirom potoka Jesenice, ca 2 km od ban. ceste Zetale—Majšperk. Dostop z vozom. Prodaja živine, vina, jabolk, perutnine in jajc; kostanjev les kupuje tovarna tanina v Majšperku. Zetale, 651-114-114-25-5. Sr du Šmarje pri Jelšah 35 km, so zdr žel Rogatec 10 km, žand o p š žup v kraju, fin Rogaška Slatina 15 km. Šola ust. 1813, 6 odd. Javna knjiž., PJS, Kat. bral. in izobr. d. Nm 322 m (cerkev). Slikovita lega v zgornjem delu doline Rogatnice pod gozdnatim Macljem (715 m). Jedro vasi je okrog cerkve, ki leži na griču, posamezne hiše pa stoje v dolini in po pobočjih visoko nad potokom Rogatnico. Skozi vas vodi ban. cesta Rogatec—Ptuj. Kmetijstvo, vinogradništvo, intenzivno sadjarstvo. Prodaja živine, vina, perutnine in jajc domačini trgovcem; prvovrstna namizna jabolka izvažajo v Maribor in P tuji. Svinje pokupijo trgovci v Ptuju in Rogatcu, kostanjev les pa tvornica tanina v Majšperku. Gostilna s tujskimi sobami. Mnogo lepih izletnih točk v okolici: Donačka gora s turistovsko kočo (883 m, 3—4 ure), Resenik (733 m, 2 uri), Belinovec na Maclju (715 m, 2 uri). Neolitska najdišča. Vas se prvič omenja že 1228. Župnija Zetale (dek. Rogatec, škof. lavant.) ima 2513 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena 1450. Presbiterij je najstarejši del cerkve (iz 14. stol.). Svođen je rebrasto; vitki služniki počivajo na konzolah. V tri-stranem zaključku ima dvoje šilastih oken. Ločilni obok in notranja zakristijiska vrata sta gotsko profilirana. Ladja, ki je danes obokana, ter zvonik in zakristija so iz prve pol. 17. stol. Prvotno je bila podr. hočke prafare; iz nje se je izločila pred 1374 kot vikariat. Ker so 1532 Turki oskrunili cerkev, je do 1563 vikariat prenehal (gl. Nadole). Nadžupnija Hoče ima še danes pravico patronatske reprezentance. Občina Žuseni Preb. 1341, hiš 284, posest. 251, koč. 3, najem. 4. Površina 1856 ha: njiv in vrtov ca 275, trav. in paš. ca 500, vinogradov ca 35, gozdov ca 1010, ostalo 36. Občina obsega zgornjo dolino Tinskega potoka in hribovje v njegovem povirju proti z. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom in perutninarstvom, deloma pa dobi zaslužek v tovarni kopit, zaklopnih stolov in šotorov v Loki pri Zusmu. Les dobavlja tvornica iz obsežnih listnatih in mešanih gozdov na Rudnici. V razne kraje prodajajo vino, govedo, svinje, perutnino, jajca in zlasti jabolka. Promet posreduje ban. cesta, ki veže obč. na sz. s Sv. Jurijem pri Celju, na v. pa s Pristavo. V 19. stol. je obstajala v občini steklarna (zaselka Stara Glažuta in Glažuta), ki je izvažala steklo v Italijo. Dobrina, 394-83-76-0-1. Sr so du zdr fin Šmarje pri Jelšah 24 km, žand j) Loka pri Zusmu 4 km, žel Sv. Jurij pri Celju 17 km, o š žup Zusem 1.5 km. Nm povpr. ca 450 m. Zelo raztresena vas deloma v hriboviti legi na obeh straneh potoka Brode in deloma v dolini. Prijiadajo ji daleč narazen ležeči zaselki: Artiče, Brezje, Brode, Drenovce, Orešje, Molavica, Podvrh, Svetlika in Stara Glažuta. Iliše so raztresene med ban. cestama Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju in Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Oddaljenost do njih do 4 km. Dostop z vozom. Kmetijstvo, sadjarstvo, malenkostno vinogradništvo. Prodaja goved, svinj, perutnine, jajc in jabolk. Tujske sobe. Na mestu, imenovanem »Na turnu«, je nekdaj stal grad. Podr. cerkev sv. Jakoba je dobro ohranjena gotska stavba iz 13. stol. Zvonik so zgradili 1665. Pri cerkvi je bil nekdaj sedež župnije, dokler ga niso 1791 premestili k sedanji župni cerkvi sv. Valentina. Hrastje, 372-79-68-0-0. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 26 km, žand p Loka pri Zusmu 5 km, zdr Podčetrtek 16 km, žel Sv. Jurij pri Celju 14 km, o š žup Zusem 3 km. Nm ca 360m. Raztresena vas v hribovitem svetu na obeh straneh potoka Brode in deloma v dolini, do 3 km od ban. ceste Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Zraven spadajo zaselki: Gmajna, Plešivec in Bojnica. Kmetijstvo, neznatno vinogradništvo. Prodaja živine, jabolk in jajc. Loka pri Zusmu, 412-94-81-2-3. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 20 km, žand p š v kraju, zdr Podčetrtek 12 km, žel Sv. Jurij pri Celju 16 km, o žup Zusem 4 km. Šola ust. 1896, 2 odd. PRK. PJS, PSVD, Strel. druž. Nm 243 m. Obsežna in zelo raztresena vas leži deloma v dolini z jedrom ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka, kraj ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju, deloma pa so pripadajoči zaselki raztreseni po Rudnici (687 m) in dostopni le z vozom ali celo peš. Zaselki so: Glažuta, Dreno-vice, Malovice, Primožno, Rudnica, Vrhunca in Zamark. Kmetijstvo, gozdarstvo, nekaj trgovine in obrti. Zaselek Zamark se prvič omenja 1197. Oslešica, 112-18-17-1-0. Sr so du fin Šmarje pri Jelšah 23 km, žand p š Loka pri Zusmu 3 km, zdr Podčetrtek 15 km, žel Sv. Jurij pri Celju 19 km, o žup Zusem 5 km. Nm ca 360 m. Raztresena vas po pobočjih Rudnice (687 m) v povirju Virštanj-skega potoka ca 4 km od ban. ceste Lesično—Sv. Jurij pri Celju. Dostop z vozom. Pripadajoči zaselki: Grmada, Javoršica in Zavrečnicn. Kmetijstvo s prodajo živine, jabolk in jajc. Zusem, 51-10-9-0-0. Sr so du fin Šmarje pri jelšah 24 km, žand p Loka pri Zusmu 4 km, zdr Podčetrtek 16 km, žel Sv. Jurij) pri Celju 14 km, o š žup v kraju. Šola ust. 1854, 2 odd. SKJ, PJS. Nm ca 400 m. Raztreseno hribovsko naselje v sz. delu Rudnice (687 in), ca 4 km j. od ban. ceste Podčetrtek—Sv. Jurij pri Celju. Dostop le deloma z vozom. Zemlja kamenita. Kmetijstvo. Prodaja živine in jajc. Tujske sobe. Lepa razgledna točka. Odkopano neolitsko orodje. L. 1494. so vas izropali Turki. L. 1645. je tu divjala kuga. Na Babni gori so razvaline nekdanjega žusemskega gradu. Prvi znani grajski posestniki so bili Zusemski gospodje, ki so bili vazali krških škofov. Omenjajo se najprej 1203. Okoli 1376 so postali vazali Celjskih grofov. Po izumrtju Celjanov 1456 je žusemska go-spoščina postala deželnoknežja last. Pozneje so se lastniki večkrat menjali. L. 1871. so grad porušili. Župnija Zusem (dek. Šmarje, škof. lavant.) ima 1199 duš. Pokopališče. Zupna cerkev sv. Valentina je bila zidana pred 1394 in renovirana 1714. Ohranjeni so ostanki gotskih fresk iz 14. ali 15. stol. Prvotno je bila cerkev podr. pilštanjske prafare, iz katere se je izločila 1394 kot zaseben vikariat. L. 1254. in ponovno 1364 je bila cerkev skupno z materjo župnijo inkorporirana gornjegrajskemu samostanu. L. 1461. je bila podrejena ljubljanski, a 1787 lavantinski škofiji. Ljubljanska škofija ima še vedno patronatske pravice. Dodatek Zadnje upravne spremembe in večji stvarni popravki Srez Brežice Splošen pregled. Oktobra 1936 sta bili pridruženi srezu občini Čatež in Velika Dolina iz sreza Krško. S tem je pripadlo srezu ozemlje j. in jv. od Brežic na desni strani Save in spodnje Krke do slemen Gorjancev. Srez meri sedaj ea 468 km2; njiv in vrtov je 10.753, trav. in paš. 11.908, vinogradov 2257, sadovnjakov 448, gozdov 19.873 in ostalo 1526 ha. Prebivalcev ima 39.537. Občina Artiče. Juliju 1936 sta pripadla občini del vasi Curnovec (16 hiš, 67 preb.) in del vasi Volčje (7 hiš, 28 preb.). Tako povečana občina ima zdaj 1903 preb. in meri 1493 ha; njiv in vrtov je 508, trav. in paš. 391, vinogradov 66, sadovnjakov 30, gozdov 424, ostalo 74 ha. Občina Bizeljsko. Sedež občine je Spodnja Sušica. Občina Čatež. Sedanja občina (s Krško vasjo vred) meri 3310 ha; njiv in vrtov je 1020, trav. in paš. 585, vinogradov 70, sadovnjakov 25, gozdov 1480, ostalo 130 ha. Občina Dobova. Novembra 1936 sta odpadla iz občine zaselka Župelevečka sela (5 hiš, 22 preb.), in Vrhovečka sela (4 hiše, 16 preb.), ki sta doslej spadala k vasi Sela. Tako zmanjšana občina ima zdaj 2786 ljudi in meri 2929 ha; njiv in vrtov je 933, trav. in paš. 1160, vinogradov 2, sadovnjakov 45, gozdov 520, ostalo 269 ha. Občina Kapele. Novembra 1936 sta ji bila priključena zaselka Vrhovečka sela in Župelevečka sela, prvi spada k Župe-levcu, drugi k Vrhju. Občina ima zdaj 1605 ljudi in meri 1624 ha; njiv in vrtov je 426, trav. in paš. 590, vinogradov 23, sadovnjakov 43, gozdov 486, ostalo 56 ha. Občina Sromlje. Curnovec, v kolikor je ostal v tej občini, ima 187 ljudi in 44 hiš, Volčje 191 ljudi in 45 hiš. V občini biva 961 prebivalcev; površina znaša 1514 ha, in sicer je njiv in vrtov 64, trav. in paš. 525, vinogradov 165, sadovnjakov 3, gozdov 727, ostalo 30 ha. Občina Velika Dolina, ki je spadala preje h krškemu srezu, je dodeljena srezu Brežice. Srez Celje Splošen pregled. Oktobra 1936 je pridobil srez na jv. ozemlje celotne občine Slivnice pri Celju (dotlej v srezu Šmarje). Sedanje površje celjskega sreza znaša 62.590 ha; njiv in vrtov je 13.242, trav. in paš. 16.984, vinogradov 1785, gozdov 28.727, ostalo 1851 ha. Število prebivalstva znaša 50.507. Občina Braslovče. Pri opisu vasi Braslovče popravi v 3. vrsti: 1884 (nam. 1804). — Vas Št. Rupert (nam. Sv. Rupert). Občina Dobrna. Pri opisu kraja Dobrne popravi v 2. vrsti: 1831 (nam. 1860). Občina Dramlje. L. 1936. so oddelili od občine vasi Bezo-vico, Gabrovec in Hrastnik (zdaj v občini Vojnik okolica). Občina ima še 1646 ljudi; površina še ni poznana. Občina Kalobje. K vasi Vodruž spada zaselek Gradiše (ne Gradišče). Občina Nova cerkev je bila ustanovljena septembra 1936. Pripadajo ji sledeče vasi: Čreškova, Homec, Hrenova, Landek, Lemberg, Nova cerkev, Novake, Polže, ltazdelj, Selce, Socka, Straža, Trnovlje, Velka Raven, Vine, Vizore in Zlateče (vsi kraji dotlej v občini Vojnik okolica). Občina meri 2282 ha in ima 1971 prebivalcev. — Pri vasi Novake popravi v 3 vrsti: sv. (nam. sz.). Občina Šmartno v Rožni dolini je bila ustanovljena septembra 1936. Obsega sledeče vasi: Brezovo, Jezerce, Konjsko, Loče, Otemno, Pepelno, Rožni vrh, Rupe, Slatino in Šmartno v Rožni dolini (dotlej v občini Vojnik okolica) ter dele vasi Gorice (113 preb.), Sv. Jungerti (55 preb.) in Zavrha (24 preb.); omenjeni trije kraji so bili preje v celoti v občini Velika Pirešica. Občinsko ozemlje meri 1762 ha; število ljudi znaša 1393. Občina Tabor se je marca 1937 preimenovala v občino Sv. Jurij ob Taboru. Oktobra 1936 so bili od nje izločeni sledeči kraji: Čeplje, Čreta, Prekopa, Stopnik, Selo, Sv. Jeronim, Tešovu in Vologa (zdaj v občini Vransko). Občina meri v sedanjem obsegu 3700 ha; njiv in vrtov je 592, trav. in paš. 991, vinogradov 31, gozdov 2027, ostalo 59 ha. Prebivalcev ima 1934. — Sv. Miklavž ima zaselek Zaržišče (ne Zaršišče). Občina Velika Pirešica. Sept. 1936 so odpadli iz občine deli vasi Gorice (li. št. 1—16, 48, 54—57 in 78), Sv. Jungerti (h. št. 30—40, 45—49, 54, 56, 74 in 75) iu Zavrha (h. št. 27—37), ki so bili prideljeni k občini Šmartno v Rožni dolini. S tem je občina izgubila 192 prebivalcev. Občina Vojnik okolica. Oktobra 1936 je izgubila vse kraje, ki pripadajo sedanji občini Nova cerkev (gl. zgoraj) in 10 vasi, ki spadajo sedaj k občini Šmartno v Rožni dolini (gl. zgoraj). V istem času pa so pripadle občini vasi Bezovica, Gabrovec in Hrastnik, ki jih je odstopila občina Dramlje. V sedanjem obsegu meri občina 2978 ha in ima 2285 prebivalcev. — Pri vasi Jankova popravi v 5. vrsti: vzhodno (nam. zahodno); pri vasi Male Dole v 3. vrsti: vzhodno (nam. zahodno); pri vasi Raz-gorce v 3. vrsti: v. (nam. z.); pri vasi Rove v 3. vrsti v. (nam. z.). Občina Vransko. L. 1936. so ji pripadli kraji Čeplje, Čreta, Prekopa, Stopnik, Selo, Sv. Jeronim, Tešovu in Vologa (dotlej v občini Tabor). Tako povečana občina meri 3917 ha; njiv in vrtov je 661, trav. in paš. 950, vinogradov 44, gozdov 2207, ostalo 55 ha. Prebivalcev ima 2564. Mestna občina Celje. Vas Lokrovec (ne Lukrovec). Srez Črnomelj Splošen pregled. Na strani 118 popravi v 9. vrsti, levo: Sošice (nam. Ločice); v 36. vrsti, levo: Duiuelj (nam. Dami je); v 59. vrsti levo: in Rakovca (nam. v Rakovco); v 36. vrsti, desno: — 0.8° C (nam. — 8DC); istotam: -0.5° C (nam. 0.5° C). Občina Adlešiči. Septembra 1936 so izločili iz občine kraja Dragoši in Griblje in ju pridružili občini Gradac. Občina meri zdaj 4081 ha. Občina Črnomelj okolica. Pri vasi Loka popravi v prvi vrsti: o v kraju (nam. o Črnomelj 0.5 km). Občina Gradac. L. 1936. sta pripadla občini kraja Dragoši in Griblje. Tako povečana občina meri 4683 ha; njiv in vrtov je 1417, trav. in paš. 1815, vinogradov 20, sadovnjakov 30, gozdov 1385, ostalo 16 ha. Pri vasi Gradac popravi v 3. vrsti: Gas. (nam. Sas.). Občina Metlika okolica. Konec 1936 so izločili od občine vasi Cerovec, Črešnjevec, Gradnik, Hrib, Krvavčji (Krvoški) vrh, Praproče in Sodji vrh ter jih priključiti občini Semič. Občina meri zdaj 6147 ha. Občina Radatoviči. Vas Kamenci (nam. Komenci). Občina Semič. Konec 1936 so pripadli občini kraji, ki so jih oddelili od občine Metlika okolica (gl. zgoraj). Tako povečana občina meri zdaj 7308 ha. Srez Dravograd Splošen pregled. S. 1. aprilom 1937 so se uradi sreskega načelstva preselili iz Prevalj v Dravograd. Občina Vuhred. K vasi Sv. Anton na Pohorju spada zaselek Planina. Srez Kamnik Splošen pregled. Srez meri sedaj (brez vasi Dragomelj, Povod je, Rašica, Skaručina in Vojsko, ki so pripadli srezu Ljubljana okolica) 575.5 km2; njiv in vrtov je 12.850 ha, trav. in paš. 12.147 ha, sadovnjakov 759 ha, gozdov 28.409 ha, ostalo 3387 ha. Prebivalcev ima 39.428. Občina Blagovica meri sedaj (brez Velikega in Malega Jlakitovca, ki pripadata občini Tuhinj) 2579.4ha: njiv in vrtov je 482, trav. in paš. 338, gozdov 1569.8, sadovnjakov 25.5, ostalo 64.1 ha. Občina Domžale meri sedaj (brez Dragomlja, ki so ga oktobra 1936 pridelili k občini Podgorica, srez Ljubljana okol.) 982.2 ha; njiv in vrtov je 376.2, trav in paš. 509.5, sadovnjakov 10.4, gozda 0.4, ostalo 85.7 ha. Občina ima 2568 prebivalcev. Občina Kamniška Bistrica. Vas Klemenčevo ima zaselek Slatino. Občina Komenda. Vas Vopolje ima pravilno nm 364 m. Občina Krašnja. Oktobra 1936 je bila obnovljena ta bivša občina tako, da jo tvorijo kraji: Krašnja, Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Loke, Trnjava in Vrh. Občina meri 1246 ha; njiv in vrtov je 338, trav. in paš. 192.5, sadovnjakov 6, gozda 674, ostalo 35.5 ha. Prebivalcev ima 909. Občina Lukovica. Z odstopitvijo krajev, ki tvorijo sedanjo občino Krašnjo, se je občina znatno zmanjšala. Njeno sedanje površje znaša 2776.5 ha; njiv in vrtov je 732, trav. in paš. 540.5, sadovnjakov 26, gozda 1475, ostalo 3 ha. V njej biva 1914 ljudi. Občina Mengeš. Sedanja občina (vključivši kraja Dobeno in Loko pri Mengšu) meri 2132.5 ha; njiv in vrtov je 936.5, trav. in paš. 253.5, sadovnjakov 23, gozdov 849.5, ostalo 70 ha. Občina Nevlje. Vas Studenec obsega zaselka Zgornji in Spodnji Studenec. Občina Trzin. Po odločitvi Rašice, ki je pripadla občini Šmartno pod Šmarno goro, srez Ljubljana okol., meri občina 858.5 ha; njiv in vrtov je 139.4, trav. in paš. 299.5, sadovnjakov 7.1, gozdov 387.1, ostalo 25.4. Prebivalcev ima 732. Občina Vodice. Po odločitvi Povodja, Skaručine in Voj-skega, ki so jih pridelili k občini Šmartno pod Šmarno goro, srez Ljubljana okol., meri občina 2330.4 ha; njiv in vrtov je 901.4, trav. in paš. 290, sadovnjakov 29, gozda 1030, ostalo 80 ha. Občina ima sedaj 2094 prebivalcev. Srez Kočevje Splošen pregled: Na str. 210 popravi v 10. vrsti: (668 m) v (688 m), v 17. vrsti: (1168 m) v (1188 m). Občina Dolenja vas. V sedanjem obsegu meri občina 4341 ha; njiv in vrtov je 575, trav. in paš. 1651, gozda 1955, sadovnjakov 19, ostalo 141 ha. — Za vas Grčarice se pravilno glasi nm 520 m, za vas Kot 495 m, za vas Lipovec 483 m. Občina Ribnica. Sedanja občina meri 9244 ha: njiv in vrtov je 1355, trav. in paš. 3302, sadovnjakov 63, gozdov 4381, ostalo 143 ha. — Vas Zadolje ima nm 549 m. Občina Sodražica. Vas Betonovo ima nm ca 860 m, vas Gorenji Lazi (ne Gorenje Laze) 610 in, vas Kržeti ca 900 m, vas Ravni dol 570 m. Občina Stari log. Vas Grintovec ima nm ca 500 m, Komolec 868 m, Polom 375 m, Rdeči kamen ca 860 m. Občina Velike Lašče. Vas Uzmani ima nm ca 680 m, vas Veliki Ločnik 570 m, vas Vrh ca 800 m. Občina Videm-Dobrepolje. Za vas Ilovo goro se pravilno glasi nm 538 m, za vas Podgoro 439 m. Srez Kranj Občina Besnica. Pri vasi Zg. Besnica vstavi za 18. vrsto: Župnija Besnica (dek. Kranj, škof. ljublj.) ima 520 duš. Občina Golnik je bila ustanovljena novembra 1936. Sedež občine je Goriče. Pripadajoče vasi so Golnik (preje v občini Križe) ter Babni vrt, Čadovlje, Goriče, Kamnjek, Letence, Pangeršica, Povije, Spodnje Tenetiše, Srednja vas, Zalog, Zgornje Tenetiše in Žablje (preje v občini Preddvor). Občina ima 1386 prebivalcev; površina še ni poznana. Občina Kranj. Novembra 1936 se je občini pridružila vsa bivša občina Primskovo (t. j. kraji čirčiče, Gorenje, Huje, Klanec, Primskovo in Rupa). Povečana kranjska občina meri 1533 ha in ima po ljudskem štetju iz 1931 6078 prebivalcev. Občina Križe. Oktobra 1936 se je izločil kraj Golnik in priključil občini Golnik. Občina meri sedaj 2065 ha in ima 2490 ljudi. Občina Preddvor. L. 1936. so odpadle vasi Babni vrt, Čadovlje, Goriče, Kamnjek, Letence, Pangeršica, Povije, Spodnje Tenetiše, Srednja vas, Zalog, Zgornje Tenetiše in Žablje. Tako zmanjšana občina meri 10.740 ha in ima 1693 prebivalcev. Srez Krško Splošen pregled. Leta 1936. so odpadle od sreza: občina Sv. Jurij pod Kumom (sedaj v srezu Litija) ter občini Čatež in Velika Dolina (zdaj v srezu Brežice); nasprotno sta srezu pripadla zaselka Kozjek (del vasi Zabukovja) in zaselek Sotla (del vasi Trstenika). Oba kraja sta bila preje v srezu Novo mesto. V sedanjih mejah meri krški srez 75.857 ha; njiv in vrtov je 17.107, trav. in paš. 12.915, vinogradov 3475, sadovnjakov 808, gozdov, 39.074 in ostalo 2478 ha. Srez se je zman jšal za približno 90 km2; izgubil je ozemlje na skrajnem jv. in sz. Srez ima 48.748 prebivalcev. — Na strani 254 popravi v 2. vrsti levo: pod Vidmom (nam. pod Vimom). Občina Bučka. Vas Dule ima zaselek Ograje (nam. Orje). Občina Leskovec. Vas Apnenik (nam. Aplenik) se deli v D. in G. Apnenik (nam. Aplenik). K vasi Ravni spada zaselek Vindija (ne Vindiji). Občina Raka. Pri opisu vasi Rake popravi v 3. vrsti: z. od Rake (nam. v. od Rake). Občina Št. Rupert. Oktobra 1936 sta pripadla občini zaselka Kozjek (h. št. 16, 17, 20, 23, 27, 29, 36, 54 in 56 kraja Zabukovje) in zaselek Sotla (h. št. 16, 19 in 20 kraja Trstenik), ki sta bila dotlej v občini Mirna, srez Novo mesto. S tem se je občinsko ozemlje povečalo za ca 200 ha in je dobilo 74 prebivalcev. — V opisu vasi Hlastno popravi v 3. vrsti: sv. od Št. Ruperta (nam. sz. od Št. Ruperta). Občina Trebelno. Pri vasi Čužnja vas popravi v 5. vrsti: vinogradniško (nam. vinogradništvo). Občina Tržišče. V opazki pod črto popravi: Bruna vas (nam. Perma vas). — K vasi Škovec spadata zaselka Dolina in Petelinjek (nam. Dolince in Petrinjek). — Pri vasi Vodale popravi v 4. vrsti: od Tržišča (nam. od Tržiča). — Vas Vrhek ima zaselek Sončnik (nam. Stučnik). Srez Laško Občina Hrastnik. Po najnovejši preureditvi je odpadla od občine vas Sv. Katarina, ki spada zopet k občini Trbovlje. Pravi areal hrastniške občine znaša 4160 ha; od tega je 1990 ha gozda, 1810 ha polj in vrtov, 361 ha ostalega. Sedež občine je Dol. — Vas Hrastnik 1. se uradno imenuje tudi Stari Hrastnik. Okoli 1875 se je začela vas zaradi kopanja premoga v hribu ugrezati. Zato je bil rudnik primoran, da je odkup-Ijal tukajšnja posestva; tu so zdaj rudniški travniki. — Vas Hrastnik II. se uradno imenuje tudi Hrastnik ob Savi. Med društvi je tu omeniti še: JS, PJS, RK, PRK, Prijatelj prirode, Kovinar, Dr. sv. Barbare, 2 godb. dr., 2 Gas. č, dalje 3 javn. knjiž., rudniška bolnica, lekarna, 2 zdravnika, Drž. posv. za matere. Pri opisu vasi popravi: potok Boben (ne Bobnarica), TPD je rudnik prevzela 1874 (ne 1880). Dodati je še: Najlepša stavba v Hrastniku je 1894 zgrajeni Burgerjev grad; ima kapelo, v kateri se vrši tedensko služba božja. Cerkev Kristusa Kralja ima od 1929 lastno duhovnijo. Spada k trboveljski župniji. Občina Jurklošter. Sedež občine je Mišji dol. Vas Blatni vrh ima zaselek Lešje (nam. Lešče), vas Marijina vas zaselek Slaviš jo vas (nam. Slavislo vas), vas Mrzlo polje zaselek Puršenco (nam. Poročnico), vas Podpeč zaselek Meniško Pod-pečje (nam. Meniško in Peč). Občina Laško. Pri opisu Laškega popravi v 30. vrsti: ing. Roedl (nam. ing. Riedl). Občina Marija Gradec. Pri vasi Lahomšek popravi v 7. vrsti: pridelajo kmetje (nam. vsak kmet): dr. Ivan To-polovšek ni bil tu doma, temveč se je rodil v Marija Gradcu. Vas Lože ima zaselka Brstovnico (nam. Brestovnico) in Leskove (nam. Leskovo); v zadnji vrsti je dodati: pa bukovo drevje in jesen, ki daje. — V vasi Marija.Grad.ee se ni rodil Krajne Jurij, temveč je bil doma v Lahomšku. — Pri vasi Stopce popravi v 4. vrsti: do 1800 m (nam. do 1800 km). Vas Sv. Peter ima zaselka Bezgovje (nam. Razgovje) in Vrbon (nam. Vrhov). Pri vasi Tevče se mora glasiti 11. vrsta: Mimo kraja je do 1936 držala rud. železnica v Trobni dol. Občina Sv. Krištof. K vasi Slivno spada zaselek Ladna Raven (nam. Ladna, Raven), k vasi Trnov hrib spada zaselek Govce (nam. Govče). Občina Trbovlje. K občini spada zopet vas Sv. Katarina, ki je bila nekaj časa v hrastniški občini. Pravi areal sedanje občine znaša 3513 ha, od tega je 2113 ha gozda, 480 ha njiv in vrtov, 920 ha ostale zemlje. Občina Zidani most. Vas Č e 1 o v n i k ima zaselek Pleš (nam. Za plešo). V vasi Lokavec obstaja šola od 1886 (nam. od 1880). Pri vasi Marija Širje se naj glasi zadnji stavek: L. 1872. so jo povečali, okoli 1910 pa opustili in izpraznili. Vas Rači ca (nam. Račice). Pri opisu Zidanega mosta popravi v 9. vrsti: Prevoz s čolnom čez Savo. Srez Lendava Splošen pregled. Na strani 300 (levo) popravi v 40. vrsti: 440 ha (ne 4400 ha). Občina Črensovci. K vasi Dolnja Bistrica spada zaselek Bednja. Srez Litija Splošen pregled. L. 1936. je pripadla srezu vsa občina Sv. Jurij pod Kumom (preje v srezu Krško); odpadle pa so vasi Žalna, Piešivica, Velika Loka, Mala Loka, Luče, Zagorica, Sv. Križ in Vrh pri Sv. Križu (zdaj v srezu Ljubljana okolica). S tein je srez pridobil na v. gorato ozemlje okrog Kuma, manjše površine pa je izgubil na z. V sedanjih mejah ima srez 31.467 prebivalcev in meri ca 723 kin2. Občina Dole pri Litiji. Vas Goba ima še zaselka Gadne in Lubež. Občina Kresnice je leta 1936. izgubila kraje Zagorico, Sv. Križ in Vrh pri Sv. Križu (zdaj v občini Dolsko, srez Ljubljana okolica). Občina meri sedaj 2593 ha; njiv in vrtov je 548, trav. in paš. 313, gozdov 1624, ostalo 108 ha. Prebivalcev ima 1418. Občina Polšnik. K vasi Konjšica spada zaselek Smeškovec (ne Smeškavec), k vasi Tepe zaselek Klevišča (ne Klenovišča). Občina Kolovrat-Mlinše je bila ustanovljena oktobra 1936. Njen sedež je zaselek Mlinše, ki spada k vasi Briše. Občina obsega vasi Briše, Borje, Kolovrat, Ravno, Zabava in Žva-rovije (preje v občini Vače). Prebivalcev ima 1143; površina še ni znana. Občina Primskovo. Vas Gorenji vrh ima zaselek Sevno, vas Mišji dol zaselke Golce, Mihelco in Staro goro, vas Poljane zaselka Presko in Kremenjek, vas Primskovo zaselek Primsko goro. Občina Šmartno pri Litiji. K vasi Gradišče spada zaselek Dobovec (ne Dobavec). Občina Vače je izgubila oktobra 1936 vasi Briše, Borje, Kolovrat, Ravno, Zabavo in Žvarovlje (zdaj v občini Kolovrat-Mlinše). Tako zmanjšana občina ima 1053 prebivalcev; površina še ni znana. Občina Višnja gora je izgubila 1. 1936. kraje Žalno, Pleši-vico, Veliko Loko, Malo Loko in Luče (zdaj v občini Slivnica-Žalna, srez Ljubljana-okolica). Površina sedanje občine znaša 5085 ha; njiv in vrtov je 1278, trav. in paš. 1252, gozdov 2156, ostalo 399 ha. V občini je še ostalo 2462 prebivalcev. Občina Zagorje ob Savi. Pri vasi Izlake popravi v 8. vrsti: nad Orehovico (ne na Orehc^ico). Srez Ljubljana okolica Splošen pregled. L. 1936. so se sreske meje bistveno spremenile; odpadla je vsa občina Črni vrh, ki je bila priključena srezu Škofja Loka, pridružene pa so mu bile vasi Rašica, Dra-gomelj, Skaručina, Povodje in Vojsko (preje v srezu Kamnik) ter kraji Žalna, Piešivica, Velika Loka, Mala Loka, Luče, Zagorica, Sv. Križ in Vrh pri Sv. Križu (preje v srezu Litija). S tem se je na s. sreska meja pomaknila nad Skaručino, na vrh Rašice (641 in) in čez spodnjo Pešato; na v. sega zdaj čez Dolsko do Sv. Križa, na jv. čez Žalno in Luče, na z. pa je srez izgubil del Polhograjskih dolomitov. Točna površina sedanjega sreza še ni znana, a se ni skoraj nič izpremenila. Prebivalcev je okoli 61.500. Občina Dol. L. 1936. so iz občine izpadli kraji Podgrad (zdaj v občini Polje), Pešata, Sv. Jakob ob Savi, Podgorica, Soteska (zdaj v občini Podgorica) ter Dolsko, Klopce, Petelinje, Senožeti, Vinje in Laze (zdaj v občini Dolsko). Občina ima sedaj 1030 prebivalcev; (vključivši še Laze) meri 1162 ha; njiv in vrtov 439, trav. in paš. 382, gozdov 310, ostalo 131 ha. Občina Dolsko je bila ustanovljena novembra 1936. Obsega kraje Dolsko, Klopce, Laze, Petelinje, Senožeti in Vinje (preje v občini Dol) ter Sv. Križ, Vrh pri Sv. Križu in Zagorico (preje v občini Kresnice, srez Litija). Površina občine (brez vasi Laze) znaša 1727 ha; njiv in vrtov je 414, trav. in paš. 325, gozdov 831, ostalo 157 ha. Občina ima 1235 prebivalcev. Občina Grosuplje. L. 1936. so oddelili od nje kraja Ilovo goro, Malo Račno, Malo Gabrje, Veliko Račno in Predole (zdaj o občini Račna) ter Spodnjo Slivnico, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec in Boštanj (zdaj v občini Slivnica-Žalna). Tako zmanjšana občina ima 1510 prebivalcev in meri 1883 ha; njiv in vrtov je 538, trav. in paš. 362, gozda 837, ostalo 146 ha. Občina Podgorica je bila ustanovljena novembra 1936. Obsega vas Dragomelj (preje v občini Domžale, srez Kamnik) in kraje Pešato, Podgorico, Sotesko in Sv. Jakob ob Savi (preje v občini Dol). Občina meri 859 ha; njiv in vrtov je 294, trav. in paš. 369, gozdov 138, ostalo 58 ha. Prebivalcev ima 990. Občina Polhov Gradec. V smislu zadnje prekomasacije pripada občini večina vasi Setnik (razen h. št. 6, 7 in 22), ki je opisana pri občini Črni vrh. Občina Polje. L. 1936. so ji priključili vas Podgrad (preje občina Dol). Površje sedanje občine še ni znano. Občina Račna je bila ustanovljena oktobra 1936. Obsega vasi Veliko Račno, Ilovo goro, Malo Gabrje, Malo Račno in Predole (preje v občini Grosuplje). Površina znaša 1612 ha; njiv in vrtov je 197, trav. in paš. 410, gozdov 974, ostalo 31 ha. Prebivalcev ima 657. Občina Slivnica-Žalna je bila ustanovljena oktobra 1936. Sedež občine je zaselek Lobček. Občina obsega Spodnjo Slivnico, Veliko in Malo Mlačevo, Zagradec in Boštanj (preje v občini Grosuplje) ter Žalno, Plešivico, Veliko Loko, Malo Loko in Luče (preje v občini Višnja gora, srez Litija). Občina meri 2994 ha; njiv in vrtov je 633, trav. in paš. 889, gozdov 1388, ostalo 84 ha. Prebivalcev ima 1754. Občina Šmartno pod Šmarno goro. L. 1936. so ji pridružili Rašico (iz občine Trzin, srez Kamnik) ter Skaručino, Vojsko in Povodje (iz občine Vodice, srez Kamnik). Občina (brez Rašice in Vojskega) meri 2474 ha; njiv in vrtov 796, trav. in paš. 401, gozdov 1123, ostalo 154 ha. Prebivalcev ima 2866. Srez Logatec Občina Begunje. Iz občine Begunje je bilo izločenih 25 krajev, ki tvorijo novo občino Sv. Vid nad Cerknico (imena krajev glej spodaj). V sedanjem obsegu ima občina 1702 prebivalca. Površje še ni ugotovljeno. Občina Cerknica. Pri vasi Dolenje Jezero popravi v 7. vrsti: Kebe (ne Ilebe). Občina Gorenji Logatec. Na podlagi najnovejšega uradnega poročila meri občina 2043 ha; njiv in vrtov je 124, trav. in paš. 1166, sadovnjakov 10, gozdov 697, ostalo 46. Občina Planina. Po najnovejših uradnih podatkih meri občina 3230 ha; njiv in vrtov je 214, trav. in paš. 1123, sadovnjakov 19, gozdov 1848, ostalo 26. Občina Rakek. Pri opisu vasi Rakek popravi v 15. vrsti: vsak mesec (ne vsak četrtek). Občinu Sv. Vid nad Cerknico je bila ustanovljena februarja 1937. Obsega kraje: Bečaje, Cajnarje, Čohovo, Gošič, Hrib-ljane, Hruškarje, Jeršiče, Korošče, Koščake, Kremenca, Krušče, Lešnjake, Milava, Osredek, Pirmane, Ponikve, Ravne, Rudol-fovo, Slugovo, Sv. Vid, Ščurkovo, Štrukljeva vas, Tavžlje, Zahrib in Zala (preje v občini Begunje). Občina ima 997 ljudi; površina še ni znana. Srez Maribor levi breg Splošen pregled. L. 1936. so bili izločeni iz sreza deli krajev Andrenci, Smolinci in Župetinci (zdaj v srezu Ptuj). Občina Cerkven jak. Marca 1. 1937. je bila občina preimenovana v Sv. Anton v Slov. goricah. Srez Murska Sobota Podatki o sedanjih občinah Bodonci, Cankova, Križevci, Mačkovci, Prosenjakovci in Tišina uradno še niso ugotovljeni in jih zato ne moremo priobčiti. Srez Novo mesto Splošen pregled. L. 1936. sta odpadla od sreza zaselka Kozjek in Sotla (gl. stran 475), s čimer se je srez zmanjšal za 2 km2 iu je izgubil 74 ljudi. — Na strani 465 popravi v prvi vrsti, levo: Temenico-Prečno (nam. Temenico, Prečno). 614 DODATEK Občina Bela cerkev (ne Bela Cerkev). Občina Črmošnjice. Vas Občica (ne Občice). Občina Mirna. Po odločitvi Kozjeka in Sotle šteje občina 2339 ljudi in meri ca 3100 ha. Občina Šmarjeta. Pri opisu občine popravi v 11. vrsti: Vinji vrh (nam. Vinji hrib). Občina Trebnje. Pri opisu občine popravi v 10. vrsti: Šteinple (nam. Štomple). — Vas Lukovek ima zaselek Ječkovec (ne Ježkovec). Srez Ptuj Splošen pregled. Oktobra 1. 1936. so izločili iz sreza del kat. občine Sveča in del kat. občine Sitež (glej stran 505), priključili pa so mu dele krajev Andrenci, Smolinci in Župetinci iz sreza Maribor-levi breg (glej opazko na strani 510). Podatkov o sedanjem obsegu sreza in števila prebivalstva nismo mogli dobiti. Občina Majšperk. Vas Koritno vključuje zaselek Jejše (ne Jenjšje). Občina Podlehnik. K vasi Podlelinik spada zaselek Do-lenski vrh (ne Dolenjski vrli), k vasi Rodni vrh spada zaselek Pungert (ne Pungart). Občina Sv. Barbara v Halozah. Vas Veliki Okič (ne Veliki Obič). Občina Sv. Marko niže Ptuja. Za vas S o b e t i n c i je pravilen opis (za uradnimi podatki) tale: Nm 218 m. Ravninska lega ob obč. cesti, 1 km s. od ban. ceste Ptuj—Muretinci. Dostop z vsemi vozili. Kmetijstvo, pretežno kajžarji. Za vasjo borovi gozdovi. — Vas Stojnci je na strani 515 pomotoma izpuščena; uradni podatki so sledeči: 650-121-128-0-4. Sr so du fin Ptuj 10 km, žand zdr Sv. Marjeta 6 km, žel pTt Moškanjci 6 km, o š žup Sv. Marko 5 km. Nm 211 m. Nadaljni opis kraja se pomotoma nanaša na vas Sobetince (stran 515). Občina Sv. Vid pri Ptuju. Vas Barislovci (ne Barislavci); Dravinjski vrli ali Tranberk (ne Trauberk). Srez Radovljica Občina Dovje-Mojstrana. V drugem odstavku pri opisu Dovjega popravi: H. Langusa v H. Langusove. Občina Jesenice. Na koncu občinskega pregleda je dodati: Smučarski koči na Črnem vrhu (1250 m) in Rožici (1405 m). Srez Škofja Loka Splošen pregled. Novembra 1936 je srezu pripadla celotna občina Črni vrh (preje v srezu Ljubljana okolica). S tem se je sreska meja bistveno izboljšala na j. v območju Polhograjskih dolomitov. Srez meri sedaj 510 km2 in ima po štetju iz 1. 1931. 23.963 prebivalcev. Občina Oselica. M. Peternel je bil rojen v Lanišali (ne v Novi Oselici). Občina Selca. Pri opisu vasi Selca popravi v 26. vrsti: Zg. Golico (nam. Zg. Gorico). Občina Stara Loka. Pri opisu Lavtarskega vrha popravi v 2. in 3. vrsti: š Bukovica 5 km, žup Bukovščica 2 km (nam. š Bukovščica 2 km, žup Bukovščica 5 km). — Vas Virlog ima nm 375 m. Srez Šmarje pri Jelšah Splošen pregled. Oktobra 1936 se je oddelila od sreza celotna občina Slivnica pri Celju (zdaj v celjskem srezu), priključena pa sta mu bila dela vasi Sitež in Sveča (prej v ptujskem srezu). V sedanjem obsegu meri srez ca 543 km2 in ima približno 43.200 prebivalcev. Občina Podčetrtek. Pri vasi Rudnici popravi: Rudenca (nam. Radenca). Občina Stoperce. K vasi Stoperce spada zaselek Vinišje (ne Viničje). Občina Sv. Vid pri Grobelnem. Vas Bodrež se deli v Sp. in Zg. Bodrež (ne Podrež). Občina Žetale. K vasi Dobrina spada zaselek Dobrinska gora (ne Dobrinjska gora). Industrija dravske banovine V tem delu smo imeli namen podati v obliki nekake kulturno-gospodarske revije čim bolj izčrpno sliko industrijskega udejstvovanja dravske banovine. V splošnem, preglednem delu banovine so že orisani glavni obrisi naše industrijske delavnosti." Pričujoči del pa naj bi bil prvi poizkus opisati naša posamezna industrijska podjetja, razdeljena po strokah. Pri vsakem podjetju smo hoteli opisati sledeče: točen naslov, ustanovitev in razvoj, lastništvo, tehnično opremo in ustroj, od kod in katere surovine uporablja, kaj izdeluje, kam plasira svoje izdelke, koliko in kakšne delavce zaposluje, soci-alno-gospodarski pomen podjetja za okolico in važnost podjetja za narodno gospodarstvo. Pri zbiranju podatkov pa smo naleteli na tolike ovire, da kljub vsemu prizadevanju nismo mogli v polni meri doseči prvotno nameravanega cilja. Ker do sedaj nismo imeli nikakega sličnega opisa naše industrije, razen po raznih revijah in časopisih razmetanih drobcev, in tudi nimamo v tem smislu sestavljenih statistik, se je bilo treba obrniti direktno na podjetja sama. Pri tem delu nam je v vseh ozirih šla na roko Zveza industrijcev, ki je razposlala vsem svojim članom po naših navodilih sestavljeno okrožnico. Na žalost pa večina podjetij našega namena ni hotela pravilno razumeti in smo dobili od večine le zelo nepopolne podatke, od mnogih pa kljub neštetim urgencam in osebnim intervencijam nismo mogli dobiti sploh nobenih podatkov. Značilno je, da so med zadnjimi celo velika podjetja, ki so našo izdajo tudi gmotno podprla. Zveza industrijcev in Društvo industrijcev in veletrgovcev sta nam dala sicer na razpolago svoje podatke, ki pa obsegajo večinoma le oficijelne naslove podjetij. Tež-koče so se povečale še z dejstvom, da je velika gospodarska kriza, v kateri se nahajamo, prisilila mnoga podjetja, da so likvidirala ali vsaj začasno ustavila ali omejila obratovanje, kar je bilo v mnogih slučajih težko kontrolirati in ugotoviti dejansko stanje. Iz vsega tega je razvidno, da ni naša krivda, če bodo v tem delu manjše pomanjkljivosti. Kljub vsem tež-kočam smo sestavili pregled naše industrije, ki bo gotovo važen in koristen vodnik vsakomur, ki se zanima, kdo in kaj j predstavlja danes industrijo in veletrgovino dravske banovine. Pri tem ne prinašamo kakega izčrpnega seznama vseh industrijskih in obrtnih podjetij dravske banovine, ampak smo hoteli v vseh strokah vpoštevati v glavnem le ona industrijska in trgovska podjetja, ki so včlanjena v Zvezi industrijcev in Društvu industrijcev in veletrgovcev dravske banovine. Poleg teh pa smo omenili še nekatera druga podjetja, ki po svoji velikosti in pomenu presegajo delokrog navadne obrti. Revijo smo razdelili po glavnih industrijskih panogah v posamezne skupine, in to: elektrarne, gradbena industrija s keramično in steklarsko industrijo, grafična, kemična, kovinska, lesna, papirna industrija, rudarstvo, tekstilna, usnjarska, živilska (hranilna) industrija in razno (razne industrije, veletrgovine, večja obrtna podjetja, denarni zavodi, zavarovalnice, tujsko-prometne ter zdravstvene in socialne ustanove). Pri elektrarnah smo vpoštevali le večje elektrarne, ki dajejo razsvetljavo in pogonsko silo krajem in industriji širše okolice. Poleg teh ima Slovenija mnogo manjših elektrarn (okrog 700), ki so last raznih zadrug in posameznih industrijskih podjetih. Ker služijo te elektrarne le posameznikom in čisto lokalnim potrebam, nimajo večjega pomena za narodno gospodarstvo v širšem smislu. Poleg tega pa so skoro vse priključene na vode vodilnih elektrarn in mnoge služijo le kot rezerva za slučaj kakih motenj v glavnih elektrarnah. Razumljivo je, da so te vrste elektrarne nastale v večjem številu tam, kjer je dovoljna količina vodne sile. Pri tem se posebno odlikujejo gorati predeli banovine (Gorenjska, zahodni del Štajerske). V ta del bi spadala tudi elektroindustrija, ki pa pri nas še ni razvita, ker imamo le nekaj podjetij obrtnega značaja, ki se bavijo s popravljanjem in sestavljanjem uvoženega tovrstnega materijala. * Tudi v glavnem delu leksikona smo pri opisih posameznih krajev omenili večja industrijska podjetja, elektrarne in tujsko-prometne postojanke. Gradbena, keramična in steklarska industrija ima za svoj razvoj dovolj predpogojev in je to ena najstarejših panog naše industrije. Poleg v reviji navedenih bi bilo treba omeniti še številne manjše opekarne, lončarske in pečarske zadruge, ki so v velikem številu raztresene po skoro vseh delih banovine, zlasti pa v širši ljubljanski okolici, vzhodni Gorenjski, Celjski kotlini, Dravskem polju in Prekmurju. Tudi kamnolomov in apnenic je lepo število. Po vseh večjih krajih so nastala mnoga gradbena podjetja, ki so z uvedbo modernih gradbenih metod s strojnim obratovanjem že prekoračila svoj obrtni delokrog in se močno približala pravi industriji. V mestih in večjih krajih je lepo razvito kamnoseštvo, ki izdeluje v glavnem nagrobne spomenike, izvršuje pa tudi razna stavbna kamnoseška dela. Staro steklarsko obrt (glažute), ki je bila močno razširjena, je popolnoma izpodrinila moderna industrija. V grafični industriji smo vpoštevali vsa v to stroko spadajoča podjetja. Isto velja tudi za kemično industrijo. Naša kovinska industrija se je razvila na osnovi stare in zelo razširjene domače obrti, ki jo je moderna industrija že skoro popolnoma zatrla. Ostanki stare obrti, ki se je pa že precej modernizirala, so še na Gorenjskem v Kropi in Kamni gorici in v vznožju Pohorja. Večja obrt se omejuje le na izdelovanje žebljev in raznega poljskega orodja (kose, srpi, itd.). Lesna industrija je brez dvoma vitalnega pomena za gospodarski obstoj največjega dela Slovenije, katere 40 °/o površine pokriva gozd. Zato je razumljivo veliko število lesnih industrijskih podjetij, ki so se koncentrirala ob vseh večjih gozdnih kompleksih. Žal pa nam manjka res velikih podjetij, ki bi se ne omejevala le na izdelovanje polfabrikatov. Poleg naštetih večjih podjetij imamo nešteto manjših vodnih žag in lesnih trgovin, ki so vse preveč odvisne od momentanih političnih in gospodarskih prilik v sosednih državah, kamor gre večji del produkcije. Res prava lesna industrija je pri nas zastopana le s stavbnim in pohištvenim mizarstvom. Pa tudi v tej panogi je samo par večjih industrijskih obratov. Večinoma imamo le večje strojne mizarske obrti, ki so se koncentrirale v bližini večjih mest in mestih samih. Pri tem moramo omeniti veliko število in po svojih dovršenih izdelkih po vsej državi znanih mizarskih podjetij v Št. Vidu in Vižmarjih pri Ljubljani. Mnogo ljudi zaposluje še sedaj nekdaj zelo razvito izdelovanje suhe robe v Ribnici in okolici. Na Dolenjskem, zlasti v bližini Ljubljane, je zelo razširjeno izdelovanje zobotrebcev. Ogljarstvo, ki je dajalo svoje čase velike dohodke, je v zadnjih letih skoro popolnoma propadlo. Papirna industrija, ki je prav dobro razvita, je razen malih obrti vsa opisana. Rudarstvo je bilo v prejšnjih časih mnogo bolj razširjeno. Pozneje se je mnogo rudnikov opustilo, ker so postali radi preskromnih ležišč nerentabilni, deloma pa so že izčrpani. To vel ja za razne železne, svinčene, cinkove, bakrene, manganove in boksitne rudnike in premogovnike. V naši reviji smo vpoštevali le one rudnike, ki še seduj obratujejo. Poleg lesne industrije je v dravski banovini glavna in najbolj razširjena industrijska panoga tekstilna industrija, ki je kmalu po svetovni vojni doživela neverjeten razmah. V par letih so zrasle velike, moderne tovarne zlasti v Kranju in Mariboru, ki sta dobila s tem popolnoma industrijski značaj. Pa tudi v drugih mestih (Ljubljana, Škofja Loka, Kočevje, Murska Sobota, Novo mesto) so nastala večja in manjša podjetja tekstilne stroke. V reviji smo vpoštevali vsa vužnejša podjetja, vendar pa je še veliko število malih tkalnic in pletilnic, ki so že povsem obrtnega značaja in so raztresene po vsej banovini. Isto velja tudi za številna podjetja, ki se bavijo s konfekcijo. Omeniti pa je še tradicionalno slovensko čipkarstvo, ki uživa sloves tudi izven meja naše države. Glavna središča čipkar-stva, ki stoji pod strokovnim vodstvom Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, so: Žiri, vsa Poljanska dolina, Bled, Železniki, Polhov Gradec, Horjul. Izdelovanje domačega platna so povečini že opustili, deloma je še ohranjeno v Beli Krajini. V prejšnjem stoletju na široko razvito klobučarstvo in zlasti slamnikarstvo, katerega glavno središče so bile Domžale in okolica, je po svetovni vojni zelo nazadovalo. Poleg par večjih podjetij, ki so posebej opisana, imamo le še nekaj manjših tovrstnih obratov (Domžale, Vir, Mengeš, Ljubljana, Maribor). Tudi pri usnjarski industriji moramo omeniti še ostanek nekdaj cvetoče domače čevljarske obrti v Žireh in okolici, ki se je rešila industrijske konkurence s tem, da se je specializirala zlasti na izdelovanje gorskih in smučarskih čevljev. V živilski (hranilni) industriji bi bilo treba na kratko omeniti še številne kmetske mline, od katerih imajo nekateri tudi večjo kapaciteto. Poleg večjih domačih žganjarn imamo mnoge manjše obrate za izdelovanje žganja, likerja, sadnih sokov, konzerv, kisa, kvasa in raznih hranil. Tudi razne mesarije so že prekoračile mejo navadnih obrti in s svojimi mesnimi proizvodi zalagajo širšo okolico. Elektrarne Bonač I. sin, kartonažna tovarna in papirna industrija, Ljubljana, ima lastno električno centralo v Količevem. Vodne turbine imajo 200 IIP, 100 IIP in 50 IIP, parna stroja pa 600 HP in 75 IIP, skupno 1075 IIP. Generatorji imajo skupni učinek 340 KVA. Češenj I., elektrarna, Brod-Vižmarje pri Ljubljani. Izobilje vodne sile na Savi, krajevna potreba in neposredna bližina Ljubljane so bile povod, da je Češenj Ignacij 1. 1908. zgradil elektrarno v Brodu na Savi, prvotno z jakostjo 200 IIP. L. 1928. so bile naprave povečane na 1200 IIP. Hidrocentrala ima dve vodni Francis turbini z dvema generatorjema po 510 KW. Letna kapaciteta znaša 6,500.000 KWh. Celokupno produkcijo izrablja ljubljanska mestna elektrarna, kateri je bila priključena 1. 1934. Elektrarna je danes last Ivane Češenj in otrok. Zaposluje 6 oseb. Državni rudnik Velenje, kalorična centrala. Velenjski premogovnik ima bogato ležišče močvirnega rjavega premoga z vložki lignita, pliocenske starosti, ki pa radi nizke kalorične vrednosti 2200—2500 kal. ni tako uporaben kot so to starejši premogi. Radi slabe kakovosti premog ne more prenesti dragih prevoznih stroškov: v industriji največkrat ni uporaben, huda konkurenca boljših premogov pa mu ni dala dovoljnega trga. Zato je podjetje zgradilo na račun reparacij pri rudniku kalorično električno centralo, s pogonskim materijalom lignitom. ki se koplje na licu mesta. Glavni odjemalec velenjskega lignita je električna centrala, ki porabi ca 50% celokupne produkcije. L. 1927. je bila elektrarna znatno povečana. Ves razvoj velenjskega premogovnika in njegova prosperiteta za-visita od razširjenja kalorične električne centrale, katere omrežje se širi po velikem delu dravske banovine. S končno dovršitvijo elektrilikacijskega načrta bosta polno obremenjena tako premogovnik kot električna centrala. L. 1932. je znašala oddaja električnega toka 2,500.000 KWh, kapaciteta pa je še mnogo večja. Centrala je spojena z daljnovodi Kranjskih deželnih elektrarn tako, da se medsebojno izpopolnjujejo. Njeni daljnovodi segajo danes preko Trojan do čmuč pri Ljubljani, kjer se v veliki transformatorski postaji tok usmerja v Ljubljano, proti Gorenjski in na Dolenjsko, kar bo slednji veliko pripomoglo k njeni industrijalizaciji. Velenjska elektrarna je zvezana že sedaj z Završnico in Zagradcem na Krki. Območje elektrarne sega do Jesenic. Grosupelj in Zagrađen. Projektiranih je še več velikih daljnovodov. Elektrarna Fala d. d., sedež Beograd, obrat v Fali. direkcija Maribor, Vrazova ul. 2. Falska elektrarna je poleg Guba-vice na Cetini največja elektrarna v Jugoslaviji in največja v drav. ban. Zgrajena je bila med vojno, obratovati je začela 1. 1918. Podjetje je finansiral Švicarski bančni koncem, danes pa je last delniške družbe, v kateri je poleg omenjenega koncema zastopan deloma tudi naš kapital (50%). Ustanovitev falske elektrarne spada v veliki elektrifikacijski načrt, po katerem naj bi oskrbovala z električnim tokom Dunaj in štajersko industrijo. To pa je bil le del načrta: druga elektrarna je bila projektirana pri Sv. Ožbaltu, tretja pri Breznem. Po svetovni vojni pa je bil načrt preorientiran v drugo smer. Elektrarna je bila postavljena v spodnjem koncu dravske soteske pri Fali, kjer teče Drava zelo globoko in je dno živa skala. Drava ima prednost v tem, da ima vedno dovolj vode, najmanj v januarju, največ spomladi, ko se v gorah topi sneg. Povprečna množina vode znaša poleti ca 800 m3 v sekundi. Drava je pri Fali zajezena od brega do brega tako. da je površina vode nad jezom 14 m višja kot pod njim. Hidrocentrala je fundirana 28 m globoko. Pred jezom so specialne naprave za čiščenje nesnage in lomljenje ledu. Ker se vrši po Dravi živahen promet s splavi, podjetje te ceste ni moglo zapreti. Da se vrši promet nemoteno, imajo posebne naprave, ki spuščajo splave preko jezu. Ravno tako imajo posebno napravo, po kateri morejo ribe preiti jez bodisi proti toku kakor v smeri toka Drave. Hidrocentrala ima 7 vodnih turbin: 5 po 6000 IIP in 2 po 10.000 IIP, skupno 50.000 HP. Turbine so direktno spojene z generatorji: 5 po 5200 KVA in 2 po 8700 KVA; skupni učinek generatorjev znaša 43.400 KVA. Napetost daljnovodov je različna: 10.000 V, 35.000 V in 80.000 V. Celokupna dolžina daljnovodov znaša 350 km. Do Laškega vodi daljnovod 80.000 V, odtod do Trbovelj 35.000 V, kjer se transformira na 3000 V; v Maribor gre daljnovod 80.000 V, kjer se transformira na 20.000: v Mursko Soboto 35.000 V, enako v Varaždin. Od teh glavnih daljnovodov se na velikih transformatorskih postajah cepijo stranski vodi. Elektrarna Fala producira nad polovico celokupne električne energije v dravski banovini: 1. 1927. je oddala ca 180 mil j. KWh, I. 1931. je radi redukcije obrata v tvornici Ruše, padla oddaja na 93 milj. KWh; 1. 1932. se je zopet dvignila na 122 milj. KWh, 1. 1935. pa je znašala 140 milj. KWh. Največ toka porabijo tvornice v Rušah in obrati Trboveljske premogokopne družbe. Obrati v Fali zaposlujejo 20 uradnikov in 70 delavcev. Hidrocentrala ima za gospodarstvo dravske banovine izreden pomen. Njeni daljnovodi so dali razmaha mnogim industrijam in obrtim; električno razsvetljavo pa nudi poleg mestnih naselij tudi čisto agrarnim predelom naše banovine. Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d., Škofja Loka. Elektrarna je bila ustanovljena že I. 1893., naslovna družba pa 1. 1919. Podjetje ima hidrocentralo v Binklju in parno centralo v Starem dvoru. Tekom let se je omrežje močno razširilo ter sklenilo z elektrarno Majdič v Kranju pogodbo o medsebojni pomoči. Poleg obeh central ima podjetje še delavnice, prodajalno elektrotehničnih in v stroko spadajočih predmetov ter skladišče v Šk ofji Loki. Obrati so opremljeni z vodno turbino 250 IIP, Dieselmotorjem 230IIP, parnim agregatom 450 IIP, 3 generatorji s skupnim učinkom 730 KVA, 17 transformatorji itd. Skupna dolžina omrežja znaša 53.10 km Elektrarna producira trofazni izmenični tok 220/380 Volt. katerega odda v Škofji Loki in okolici letno do 1 milijon KWh. Letno porabi ca 156 ton drv in ca 4 tone nafte. Vsi obrati skupno zaposlujejo 3 uradnike in 13 kvalificiranih, domačih uslužben cev. Elektrarne Kranjske industrijske družbe (KID) na Jesenicah. KID ima svoje hidrocentrale v Vintgarju (1200 HP), Gorjah (600 IIP), Zasipu (3150 KVA), na Savi (1850 KVA), v Rovtah (100 KVA) ter kalorično centralo na Jesenicah (4000 IIP). Hidrocentrale in kalorična centrala imajo skupni učinek ca 11.000 IIP. Elektrarne oskrbujejo z električnim tokom obrate KID v Jesenicah. Glanzmann E. & Gassner A., bombažna predilnica in tkalnica, Tržič. Ima lastno produkcijo električne energije. Vodne turbine imajo skupni učinek 4420 IIP, generatorji skupno 2200 KVA, 6300 V, 50 per. Tok služi izključno le za lastne potrebe v tvornici. Gozdni urad dr. Borna, Tržič. Ima dve med seboj zvezani elektrarni: hidrocentrala Sv. Katarina (320 IIP) in kalorična centrala Križe (500 IIP). Z električnim tokom zalaga bližnjo in dalj njo okolico. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d., predilnica Litija. Ima svojo kalorično centralo, ki služi le za potrebe tvornice. Parna turbina 1500 HP, trije parni stroji 525 HP, skupno 2025 IIP. Producira letno okoli pol milijona KWh. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani (KDE) imajo svoje električne centrale na Savici v Bohinju s 300 IIP, na Završnici nad Žirovnico s 3000 UP, na Poljanščici pri Fužinah (Žiri) s 500 HP, na Krki pri Zagrađen z 220IIP in rezervno Dieselovo centralo v Kočevju z 80 HP. Podjetje je ustanovil kranjski deželni odbor v letih 1913—1914. Centrala na Završnici je bila dograjena med 1913—1914; po prevratu so KDE prevzele od demobilizacijske komisije vojaško provizorno centralo na Savici; I. 1927. so KDE podaljšave žirovniški daljnovod do Kranja; 1. 1928. so prevzele v upravo elektrarno Žiri in jo 1935. pridobile v svojo last: 1. 1927. so kupile iz konkurzne mase elektrarno v Zagradcu. L. 1930. tso KDE sklenile pogodbo o dobavi toka z državnim premogovnikom v Velenju. Zgradile so daljnovod s 60.600 voltov od Velenja do Črnuč, svoje omrežje razširile ter vanj vključile vse svoje centrale razen Bohinja. Elektrarna v Bohinju obratuje samostojno, z napetostjo 3800 voltov. Vse ostale centrale KDE, rudniški cen- trali v Velenju in Zabukovici ter centrale Jugočeske v Kranju, Zabreta v Britofu, centrale v Mengšu, Ljubljani s tacensko centralo in pri Sv. Petru v Savinjski dolini, pa so zvezane med seboj z daljnovodi. Izvzemši električne centrale v Kočevju na pogon s surovim oljem, ki pa le redko obratuje, so vse centrale KDE hidrocentrale. Edino večjo potrošnjo tvorijo mazilna in hladilna olja za transformatorje in aparate. Večina teh olj je amerikanskega izvora. Direktno dobiva električni tok od KDE preko 100.000 prebivalcev 330 večinoma kmečkih naselij. Nadalje oddajajo tok nekaterim industrijskim podjetjem v okolici Bleda, Kranja in Ljubljane ter Savinjski in šaleški dolini, mestoma Celju in Ljubljani; dalje nekaterim manjšim elektrarniškim podjetjem ter drobnim kon-sumentom v okrajih Radovljice, Kranja, Kamnika, Ljubljane, Logatca, Kočevja, dvema občinama v okraju Novo mesto, Višnji gori, Celju in Logatcu. Celotno podjetje KDE zaposluje okoli 110 oseb. Danes je lastnik banovina kot pravni naslednik deželne in oblastne samouprave. Elektrarne so omogočile razvoj obrti in industrije v svojem širokem območju. S ceneno dobavo električnega toka za pogon in razsvetljavo prispevajo k higijeni kmečkih naselij in mestnih stanovanj in podpirajo mehanizacijo težkega dela v obrti in kmetijstvu. Majdič Vinko, elektrarna, Kranj. L. 1892. je pokojni Vinko Majdič zgradil na Savi valjčni mlin, ki pa je bil 1. 1924. preurejen v elektrarno. Za preureditev sta bili odločilne važnosti velika krajevna potreba po električnem toku (vedno večji razmah industrije) in pa obilica vodne sile. Hidroelektrična centrala, ki je danes last Marice in Deinetra Majdič, ima za even-tuelne potrebe rezervo v lastni kalorični centrali. Omrežje obsega Kranj in Medvode z okolico. Kapaciteta elektrarne znaša 2700 IIP. Obrat zaposluje 8 uradnikov in 33 delavcev. Mayr Pavel in drug, elektrarna, Kranj. Elektrarno je ustanovil I. 1898. Kreutzberger kot hidrocentralo za proizvajanje električne energije. Obrat je bil 1. 1922. preurejen v elektrarno za proizvajanje vrtilnega toka. L. 1926. je bil obrat močno povečan in razširjen. Elektrarna oskrbuje z električno energijo mesto Kranj in je v obratovalni zvezi s Kranjskimi deželnimi elektrarnami. Celotni učinek znaša 240 KW. Mestna elektrarna Celje. L. 1913. je mestna občina ustanovila elektrarno, ki se je priključila na kalorično centralo tovarne Westen v Celju. L. 1914. je znašala poraba, radi velike konkurence celjske plinarne, komaj 67.000 KWh. Vojna pa je to stanje spremenila. Že 1. 1916. je producirala 146.600 KWh. Produkcija že ni več zadostovala naraščajočemu konzumu. Ko pa je falska elektrarna zgradila svoj daljnovod mimo Celja, se je celjska elektrarna I. 1926. priključila na omrežje falske hidrocentrale. Konzum je radi vedno večje industrije stalno naraščal in je znašal 1. 1935. že 1,373.000 KWh. L. 1935. so KDE podaljšale svoje omrežje do Celja. Ker je medtem potekla pogodba s Falo, se je 1. 1936. mestna elektrarna radi ugodnejših pogojev priključila na omrežje KDE. Mestna elektrarna ima danes obsežno omrežje z i9 transformatorskimi postajami. Elektrarna ima tudi svojo elektrotehnično prodajalno. L. 1930. se je celoten obrat združil s plinarno v enotno podjetje pod firmo »Mestna plinarna in elektrarna«. Mestna elektrarna Slovenj Gradec ima lastno hidrocentralo s 115 HP. Z električnim tokom zalaga mesto in okolico. Mestni vodovod in elektrarna, Ljubljana. Podjetje je ustanovila 1. 1898. mestna občina ljubljanska, ki je še danes njegov lastnik. Elektrarna je opremljena z dvema parnima strojema po 200 IIP, parnim strojem zu 400 H P, parnim strojem za 800 IIP, dvema Dieselovima agregatoma po 450 HP in turbo-generatorjem za 4100 HP. L. 1934. se je mestno omrežje priključilo nu Česnjevo (Tacen) in velenjsko elektrarno; mestna elektrarna je svoj obrat ustavila in služi samo kot rezerva. Dolžina kablovodov znaša 94 km, dolžina prostovodnega omrežja pa 338.5 km. L. 1935. je elektrarna producirala 9,267.000 KWh. Obrat zaposluje 164 oseb. Mestno elektriško podjetje, Maribor. Obratovati je začelo I. 1919. Podjetje nima svoje električne centrale kot je to slučaj pri sličnih mestnih podjetjih v Celju in Ljubljani, ampak prejema tok od falske elektrarne z napetostjo 10.000 voltov; ta tok razvaja podjetje na lastnih napravah in ga transformira na uporabno napetost 380 odnosno 220 voltov. L. 1935. je bilo v obratu 72 transformatorjev s priključno vrednostjo 11.360 Kff; transformatorji so nameščeni v 55 transformatorskih postajah. Dolgost visokonapetostnih napeljav (prostovoda in kabljev) za napetost 10.000 voltov znaša 34.58 km, dolžina nizkonapetostnega omrežja (prostovoda in kabljev) za napetost 380 odnosno 220 voltov meri 121.88 km. Število odjemalcev znaša 11.630. Podjetje je elektrificiralo ves Maribor in okoliške predele (Studence, Radvanje, Tezno, Pobrežje, Krčevino, Košake, Kamilico, Rošpoh in Brestrnico). Nizke cene električnega toka so omogočile razvoj industrije, posebno tekstilne, ki nudi tisočem delavstva in njihovim družinam stalno zaposlitev. L. 1925. je znašala poraba električnega toka 5K milijona KWh, I. 1930. 10^ milijonov KWh in 1. 1935. že 20 milijonov KWh. Podjetje zaposluje inoinentano 58 oseb. Meščanska korporacija, Kamnik. Ima hidrocentralo v Stahovici. Jakost 170 IIP. S tokom zalaga mesto Kamnik. »Novobor«, splošna industrijska d. d., Ljubljana-Novo mesto. Družba ima v bližini kolodvora v Novem mestu kalorično električno centralo za 100 IIP in žago na dva polnojarmenika. Kalorična centrala služi le kot rezerva za vodno centralo, katero ima podjetje v Luknji pri Prečni, ob izviru potoka Prečne pod gradom Luknjo. Hidrocentrala, ki je bila zgrajena 1. 1920.. ima kapaciteto 150 HP in oskrbuje s tokom mesto in vso okolico ter nudi pogonski tok okoliški industriji in mestnemu vodovodu. Letni konzum znaša ca 300.000 KWh. V teku je povečanje vodne centrale na 800 KW in to z dolinsko pregrado. Sladkogorska tovarna lesovine, lepenke in papirja, Sladki vrh. Ima lastno hidrocentralo, ki zalaga tovarno z električnim tokom. Vodne turbine imajo skupen učinek tlOOHP, loko-mobila pa 160 IIP. Letno producira ca 600.000 KWh. šentjanški premogovnik, A. Jakil, d. d. Premogovnik zalaga z električno energijo lastna kalorična centrala s parnimi stroji ca 1000 HP. The Central European Mineš, Limited v Mežici. Ima 4 elektrarne: Pustnik (400 IIP), Polana (390 IIP), Topla (345 IIP) in Žerjav (1175 HP). Hidro- in kalorične centrale imajo skupen učinek ca 2300 HP. Vse centrale oskrbujejo s tokom rudnik v Mežici. Trboveljska premogokopna družba ima 3 lastne velike elekt rične centrale: 1. Kalorično centralo v Rajhenburgu s 1360 IIP, ki oskrbuje s tokom lastni obrat in Rajhenburg. 2. Kalorično centralo v Zagorju ob Savi s 1170 UP, ki oskrbuje zadružni elektrarni v Zagorju in v Lokah. 3. Kalorično centralo v Trbovljah z 11.250 IIP, ki oddaja električni tok svojim obratom in zadružnim elektrarnam. Kalorični centrali v Zagorju in Trbovljah služita obratom le kot rezerva, ker dobivajo tok od elektrarne v Fali. Zadružna elektrarna v Ptuju, r. z. z o. z. Tok prejema iz elektrarne Fala in oskrbuje mesto Ptuj. Transformatorji s skupnim učinkom 800 KVA, 35.000 V. 50 per. Napetost vodov 380/220 V. Letno proda do 500.000 KWh. V centrali je nameščen transformator za tovarno »Petovia«. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Imajo dve hidrocentrali na Fužinah s skupnim učinkom 2700 HP. Poleg tega ima tovarna v Vevčah rezervno kalorično elektrarno s 1000 IIP. Z električnim tokom zalaga lastne obrate. Gradbena, steklarska in keramična industrija Apnenik Celje, družbu z o. z., Zagrad pri Celju. Podjetje poseduje velike apnenice, ki jih zalaga z apnencem iz bližnjih kamnolomov. Battelino Vilibald, gradbeno podjetje, pooblaščeni graditelj. Ljubljana-Rožna dolina. Razvilo se je iz zidarskega podjetja, ki ga je ustanovil 1. 1920. Battelino Valentin. V dobi obstoja se je podjetje stalno razvijalo in izpopolnjevalo tako, da obratuje sedaj z modernimi stroji za mešanje betona, za brušenje umetnega kamenja in električnimi dvigali za dviganje gradiva Podjetje je zgradilo že veliko število raznih zgradb, večnadstropne stanovanjske hiše, industrijske objekte, mostove, itd Ima tudi lastne delavnice za izdelovanje betonskih fabrikatov in umetnega kamna, kakor cementnih cevi, stopnic, teras, balu-strad, itd. Zaposluje 4 do 5 uradnikov ter v seziji preko 100 gradbenih delavcev. Birolla Anton, apnenice, Zagorje ob Savi. Obilica apnenca in premoga v Zagorju je bila povod, da je Iv. Šink I. 1885. tukaj zgradil apnenico. Dve primitivni poljski peči so pozneje nadomestili z visokimi jaškovimi pečmi. L. 1929. so priključili podjetju nov obrat v Kresnicah, z namenom pridobivati kemično čist apnenec. Ta obrat je tehnično najmodernejše opremljen in elektrificiran (lastna elektrarna, lkm dolga žična železnica, industrijski tir). Kapaciteta jaškovih peči v Zagorju znaša 25 ton apnu dnevno, v Kresnicah pa 25 do 30 ton najfinejšega apna dnevno. Obrat v Kresnicah rabi letno okoli 11.000 m3 kamenja (apnenca) in ca 3500 ton premoga. Podjetje zaposluje 2 uradnika in 25 delavcev. Bule & Co., tovarna za izdelovanje krede in krednih izdelkov »Jugokreda«, družba z o. z., Mirna. Podjetje ustanovljeno I. 1927. Izdeluje šolsko kredo ter vse vrste pastelnih in barvastih kred. Kredo nabavlja deloma v Jugoslaviji, deloma uvaža iz Nemčije. Izdelke plasira domu in izvaža v Turčijo. Celjska opekarna, Edm. Unger-Ullmann, Celje. Opekarna se je razvila iz majhne in primitivne ročne opekarne, v kateri so do 1 1895. oblikovali opeko z roko na tukaj običajen način. Kadi aluminij vsebujoče ilovice in njene plastičnosti so začeli tudi z izdelovanjem lončene posode. Vedno večje povpraševanje po stavbnem gradivu je prisililo podjetje, da si je nabavilo krožno peč (sistem Hoffmann) in 2 agregata, enega za izdelovanje zidne opeke, drugega za izdelovanje strešne opeke. Med svetovno vojno je podjetje prenehalo z obratovanjem: prostrani sušilni prostori so se uporabljali za živinsko ambulanto in bolnišnico. Po svetovni vojni pa se je razvila živahna stavbna delavnost, ki je zahtevala vedno več gradbenega materijala. Današnji produkti se od prejšnjih, starih znatno razlikujejo. Moderne skeletne zgradbe zahtevajo mesto težke polne opeke, novo lahko, največ troluknjasto opeko, ki omogoča arhitektom pri projektiranju veliko večje dimenzije. I odjetje je seveda svoje obrate izpopolnilo v tem smislu. Novost in takorekoč preobrat v zidanju stanovanjskih hiš pa je prinesla takozvana »Aristos-opeka«, ki se je razširila že skoro v vseh večjih mestih Slovenije. Opeka se oddaja v dravsko banovino, predvsem v Celje in okolico ter v Ljubljano. Letna produkcija znaša okoli 4—5 milijonov kosov opeke, in to najrazličnejših vrst z ozirom na njihovo uporabo. Poleti zaposluje podjetje do 150 delavcev, pozimi pa se obrat ustavi. Celloti F., opekarna, Rogoznica-Ptuj. Curk Matko, pooblaščeni graditelj in stavbno podjetje, Ljubljana-Mirje. Podjetje je ustanovil imenovani 1. 1914. v Tržiču na Gorenjskem, a ga je 1. 1919. premestil v Ljubljano. Ima svojo stavbno pisarno s 4 uradniki, lastno jamo za kopanje peska, lastno žago ter mizarsko in betonsko delavnico. Surovine dobavljajo domačini in to letno 30—50 vagonov cementa ter 15—20 vagonov apna. Zaposluje 40—160 delavcev. Češenj I., opekarna, Srednje Gameljne. Ročno opekarno je ustanovila v 1. pol. 19. stol. rodbina Kališ iz Srednjih Gamelj. Lastniki so se odslej večkrat menjali, dokler ni podjetje prišlo 1. 1934. v last elektrarne I. Češenj. Opekarna je opremljena z modernimi stroji na električni pogon, kot npr. kotlovna na-prava, stroji za mešanje gline, stroji za rezanje gline ter krožna peč z avtomatično kurilno napravo. Gline, ki se nahaja na licu mesta, porabijo letno ca 9500 m3. Obrat zaposluje 2 uradnika in 30 delavcev in delavk. Dedek ing. Josip, gradbeno podjetje, Ljubljana. Projektira in izvršuje moderne vile in trgovske hiše, betonske in železo-betonske konstrukcije, vodne naprave, mostove in jezove, hidrocentrale, železobetonske tlačne cevi za visoke pritiske, moderne industrijske zgradbe, globoke sondaže, pneumatične fundacije, ceste in rove, vodovode, itd. »Dekor«, družba z o. z., Ljubi jana-Zg. šiška. Podjetje je ustanovil 1. 1931. Jože Karlovšek. Obrat se bavi z izdelovanjem fine keramike, predvsem predmetov v narodnem slogu z narodnimi motivi. Moderno in strojno urejen obrat zaposluje t uradnika in 10 delavcev. Letno porabi 6—8000 kg gline in kre-menjaka ter do 800 kg uvoženih glazur. Deng Viljem, trg. z gradbenim materialom, stavbenik, Ptuj. Dervvuschek Franc, opekarna, Košaki pri Mariboru. Ustanovil 1. 1902. stavbenik Franc Dervvuschek, sedanji lastniki Amalija Dervvuschek, Amalija Kiffmann in ing. Rudolf Kiff-mann jun. Tovarna ima lasten daljnovod do elektrarne Fala, 17 raznih električnih motorjev s skupaj 475.35 IIP, 6 raznih sti-skalnih strojev za zidno opeko, votlo opeko, medstenske plošče in razne vrste strešnikov, 2 pripravljalna stroja, razne eleva-torje in tekoči trak za dovoz gline od pripravljalnih strojev do stiskalnic,_ lastno nakladalno postajo na severnem koncu predora v Košakih, zvezano s tovarno potoni vzpenjače. krožno peč in posebno peč za žganje medstenskih plošč z indirektnim kurjenjem. Zaposluje v seziji do 200 delavcev in porabi letno preko 100 vagonov premoga, 50 vagonov žagovine ter veliko količino drobnega premoga iz drž. rudnika Zabukovica. Izdela letno do 5 milijonov razne zidne in strešne opeke pod zaščitno znamko »Laporit«, oziroma »Votlenjak« za votlo opeko in »Po-rolith« za porozne lahke medstenske plošče, izdelane po lastnem patentu. Proizvode plasira po celi dravski banovini in tudi po savski banovini. V zadnjih petih letih se je povečala produkcija od dva in pol milijona na pet milijonov komadov. Stroji so se popolnoma obnovili in modernizirali, da je bilo mogoče izdelovanje podvojiti, ne da bi bilo potrebno povečati število delavcev. »Dolop«, dolenjska opekarniška komanditna družba, Prečna, p. Novo mesto. Podjetje je ustanovil 1. 1933. Sedej Viljem. Opekarna, ki ima glino na mestu, je opremljena s pogonskim motorjem 46 HP, strojem za mešanje gline, prešo za zidno ter prešo za strešno opeko. Letno producira do 3 milijone kosov opeke. Zaposluje 1 uradnika in 32 delavcev in delavk. Dukic ing. in drug, gradbena družba z o. z., Ljubljana. 1 odjetje je bilo ustanovljeno 1. 1920. Sedanja lastnika sta ing. Adolf Leo Dukic in ing. Evgen Stern. Gradbena družba, ki je izvršila mnoga velika stavbna dela pri nas, ima lastne obrate, opremljene z vsemi modernimi gradbenimi stroji, lastne delavnice za obdelovanje lesa in železa, lastne kamnolome itd. Surovine (les, železo, beton) kupuje izključno v tuzemstvu. Izvršuje najrazličnejše visoke in talne gradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, moderne industrijske zgradbe, vodne zgradbe in hidrocentrale, ceste, rove, itd. Podjetje ima stalno nameščenih 20 uslužbencev. Število zaposlenega delavstva pa se menjava z večjo ali manjšo zaposlenostjo podjetja. Erlich Adolf & Ernst, granitolom, Cezlak-Oplotnica. Faleskini Rudolf, opekarna, Gor. Straža pri Novem mestu. Gologranc Konrad, mestni stavbenik, Celje. Iz primitivnega. 1. 1888. ustanovljenega zidarskega podjetja se je polagoma razvilo današnje stavbno podjetje. Izvršuje zgradbe vseh vrst. Podjetje ima svojo strojno delavnico, dvigala, stroje za mešanje betona itd; zaposluje 3 uradnike in 40—70 delavcev. Gorenjska opekarna, Dvorska vas pri Lescah. Podjetje ustanovljeno 1. 1931. Lastnik Karel Schindler. Elektrificiran obrat je opremljen z vsemi potrebnimi stroji. Poleg velike ko-dovice porabi letno še do 300 ton drobnega premoga (IPD). Zaposluje 1 uradnika in 22 delavcev. Gornjeradgonska občinska opekarniška podjetja v Čreš-njevcih in Borecih, Gornja Radgona. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. Izdeluje vse vrste zidne in strešne opeke, zarezano strešno opeko, luknjaste zidake itd. Po potrebi in zaposlenosti zaposluje večje ali manjše število delavstva. »Gradivo«, družba z o. z., preje C. Pickel, Maribor. Izdeluje vsakovrstne cementne izdelke ter razna asfaltna, ksilolitna in druga tla. Hauck Josip, podjetnik in posestnik, kamnolom, Trbovlje. 1 odjetje ustanovljeno 1. 1919. Poseduje kamnolom za pridobivanje cementnega kamna. Zaposluje 60 delavcev iz Trbovelj. Honigmann Osvald, opekarna v Lukavcih, sr. Ljutomer. Naslovljeni je ustanovil opekarno 1. 1895. in jo opremil 1. 1902. s krožno pečjo. Glino ima na mestu. Izdeluje zidno opeko stresno, zarezano, biber, žlebljake, oi>eko za tlak, in to letno približno 500.000 kosov. Zaposluje 1 uradnika in 30—40 delavcev. v Jelene ing. arh. & ing. Šlajmer, gradbeno podjetje in tehnična pisarna, družba z o. z., Maribor. Ustanovljeno 1. 1926. in je danes eno največjih gradbenih podjetij v Mariboru. Izvršuje gradnje vseh vrst: visoke zgradbe, talne, vodne, razne betonske m železobetonske konstrukcije. Podjetje ima v obratu vse potrebne stroje za mešanje betona, za obdelovanje lesa in ze eza, razna dvigala itd. Opeko, apno, pesek, cement, les, zelezo, heraklit in še drug potreben stavbni materijal nabavlja večinoma doma. Naslovijenca sta tudi lastnika podjetja, ki zaposluje 7 pisarniških in tehničnih moči, 6 polirjev in okoli 350 stavbnih delavcev iz bližnje okolice Maribora! Jelovšek Karol, parna opekarna in žaga, Vrhnika. Prvovrstna ilovica je bila vzrok, da je 1. M. Jelovšek pred več kot 100 leti sezidal v bližini Vrhnike opekarno. L. 1848. je zgradil na Trnovskem pristanu v Ljubljani skladišče za opeko. L. 1904. je bila poprej ročna opekarna urejena na strojni obrat, I. 1906. pa je bila prizidana še žaga. Obratovanje se vrši sedaj na parni pogon s 6611P. Danes sta lastnika Josip in Rupert Jelovšek. Obrat zaposluje 3 uradnike, 20 stalnih in 50 sezijskih delavcev. Jenčič Milan in drug, opekarna, Mengeš. Ustanovljena I. 1918. Izdeluje zidno in strešno opeko. Letna produkcija do 1,000.000 kosov. Največ se proda okoliškim kmetom ter deloma ljubljanskim stavbenikom. Letno predela 2.500 m3 gline. Zaposluje okoli 40 delavcev. Jerko Franc, opekarna, Podboršt, p. Ježica. Jezernik Karel in drug, izdelovanje cementnih izdelkov, Celje. Jugokeramika, reg. zadr. z o. z., Žalec. Ustanovljeno 1. 1936. 'remog in glina sta v bližini. Podjetje je opremljeno z vsemi o --- c " ... ........................v j v. uj/i^iiiijuiiu /, > oi 111 ■ potrebnimi stroji in izdeluje bele in drugobarvne plošče za sobne peči in druge keramične izdelke. Zaposluje 7—12 oseb. Kal ni u s & Ogorelec, tovarna glinastih peči, Ljubljana. Podjetje ustanovljeno I. 1900. Glino za izdelavo glinastih'peči dobiva iz Brda pri Ljubljani. Zaposluje 30 delavcev. Keramična industrija d. d., Zagreb. Ima centralo v Zagrebu, tovarno glinaste posode, fajanse, majolik in sanitarne kamenine v Kasazah in Nemškem dolu pri Petrovčah, premogovnik pa v Zabukovici. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1922., dočim obstajajo tovarna v Nemškem dolu že od 1. 1815., v Kasazah od 1. 1870., premogovnik v Zabukovici pa od 1. 1862. Ko je podjetje prešlo v last keramične industrije d. d., so ga povsem reorga- nizirali. Nabavili so nove stroje, zgradili nove peči za žganje posode in lastno kalorično centralo, ustanovili nove oddelke za izdelovanje sanitarne in medicinske kamenine, itd. Obrati so najmodernejše opremljeni s stroji za čiščenje gline, drobljenje samota in kremenjaka ter s stroji za izdelovanje glinaste posode in sličnih predmetov. Obrat ima 3 peči za žganje posode in peč za vžganje nadglazurnih barv na keramične izdelke. Letno porabi do 310 ton bele gline iz Češke, do 80 ton pegma-tita iz Nemčije, 10 ton kaolina iz Češke, 180 ton k remen ja-kovega peska iz moravske banovine, okoli 65 ton dolomita iz dravske banovine in 90 ton črne gline iz savske banovine. Tovarni v Kasazali in Nemškem dolu zaposlujeta 114 delavcev in delavk, premogovnik v Zabukovici pa momentano preko 100 delavcev, skupno okoli 220 oseb. Keramika, I. Klemenčič, tovarna peči, štedilnikov in samotnih izdelkov, družba z o. z., Novo mesto. Sedanje podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923., ko je prevzelo že prej uvedeno samostojno pečarsko obrt. V neposredni bližini ima obrat ležišče prvovrstne bele samotne gline, katere porabi letno do 180 ton. Kvarcitovega peska, ki je tudi v bližini, pa porabi letno do 20 ton. Peči vseh vrst se razpošiljajo po vsej državi. Obrat zaposluje okoli 15 delavcev. Kiffmann Rudolf, mestni stavbenik, Maribor. Podjetje je ustanovil 1. 1873. Kari Kiffmann, mestni tesarski mojster. Sedanji lastnik je mestni stavbenik Rudolf Kiffmann, sen. Podjetje ima lastno parno žago in tesališče, mizarsko delavnico s strojnim obratom, stroje za mešanje betona in dvigala za gradbeni materijah Izvršuje posebno visoke zgradbe in je zgradilo večji del tekstilnih tovarn v Mariboru. Zlasti se bavi z železo-betonskimi deli in lesnimi konstrukcijami. Dela v glavnem v Mariboru in okolici in zaposluje v seziji 300—400 delavcev. Uporabi letno več tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa, več milj. komadov razne opeke in več kot 100 vagonov cementa. Klun Ivan in tovariša, preje A. Peterlin s tov., parna opekarna in žaga, Ribnica na Dolenjskem. Podjetje ustanovljeno I. 1900. Pogon v opekarni in žagi vrši parna lokomobila s •170 IIP. Za izdelovanje opeke ima obrat lastno ležišče ilovice. Letno izdela okrog 1 milijon zidne opeke in 500.000 strešne opeke. Žaga zreže letno 3—4000 m3 lesa. Obrat zaposluje okoli 50 delavcev in delavk. Kotnik Fran, parna opekarna, Verd pri Vrhniki. Ustanovljena 1. 1870. Sedaj je lastnik Lenarčič Josip. Domača lesna industrija daje pogonsko silo tudi opekarni. Izdeluje zidno, fasadno in porozno opeko, strešnike, drenažne cevi itd. Letna produkcija do 2 milijona kosov. Zaposluje 2 uradnika in 20 do 80 dehivcev. Kovačič Anton, tovarna peči in štedilnikov, Ljubljana-Vič. Krainz Alojz, opekarna, umetni mlin, žaga, trnovimi z lesom in vinom ter tekstilna in specerijska trgovina, Ljutomer. Ustanovljeno 1. 1858. Opekarna zaposluje 2 uradnika in okoli 45 delavcev in delavk. Celotno podjetje zaposluje 60 oseb. »Kristal«, d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, centrala Maribor, podružnica Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1922. Letno porabi okrog 2000 m2 zrcalnega stekla, ki ga dobiva iz inozemstva, in do 5000 m2 ostalega, domačega stekla. Podjetje ima električni pogon. Izdelke plasira na domačem trgu. Zaposluje skupno do 20 uslužbencev. Križevska industrijska opekarna, Križevci pri Ljutomeru. Kukovcc Vinko, mestni tesarski mojster, električna žaga in lesna trgovina. Lava pri Celju. Kunovar Franjo, kamnoseštvo in kiparsko podjetje, Ljub-ljana-Sv. Križ. Podjetje izdeluje razne nagrobne spomenike in izvršuje tudi ostala kamnoseška dela. »Lahor«, gradievno d. d., Sevnica ob Savi. Zagrebško podjetje, ki ima v Sevnici kamnolom, v katerem zaposluje sezonsko 30—60 delavcev. Lenarčič ing. Milan, kamnoseška in lesna industrija, Josip-dol, p. Ribnica na Pohorju. Lobe Franc, tovarna glinastih izdelkov, Slovenj Gradec. Izdelovanje glinastih peči, cvetličnih loncev itd. »Material«, trgovska družba z o. z., trgovina s stavbenim materialom, Ljubljana. Podjetje ima trgovino z gradbenim materialom (heraklitne plošče, azbestne cevi, mavec, šamot, ka-meninaste cevi, izolacije vseh vrst itd.) na debelo in polaga keramične ploščice in ksilolitni tlak. Zaposluje 6 uradnikov in sezonsko 10—80 delavcev. Matzun Jakob, opekarna, Rogoznica pri Ptuju. Podjetje, ustanovljeno 1. 1881., ima veliko parno in strojno opekarno s krožno pečjo. Izdeluje vsakovrstno opeko in drenažne cevi. Produkte proda v bližnji okolici, deloma pa tudi v ostalih delih dravske banovine. Sirovine dobiva iz lastnega zemljišča. V času sezone zaposluje precej delavcev. Miivrič Anton, pooblaščeni graditelj iu sodni izvedenec, Ljubljana. Leta 1927. ustanovljeno stavbno podjetje obsega gradbeno in tesarsko stroko. Obratuje in gradi z modernimi stroji, po najnovejših izkustvih. Gradbeni material, ki se ravna po potrebi z ozirom na višino in namen zgradbe, dobavljajo domače opekarne in ostala tehnična podjetja. Podjetje je pokazalo v zadnjih letih veliko delavnost in je močno povečalo obratovanje. Gradi v Sloveniji in Dalmaciji. Zaposluje 3 uradnike in po potrebi sezonsko do 200 delavcev. Uvaža le najnujnejše stroje in specialne keramične plošče. Nassimbeni Ubald, stavbeno podjetje in pooblaščeni graditelj, Maribor. L. 1899. ustanovljeno podjetje je med največjimi tovrstnimi podjetji v Mariboru. Poseduje lastno opekarno, električno polnojarmeno žago, tesarski in mizarski strojni obrat. Izdeluje tudi cementne izdelke in izdelke iz umetnega kamna. Podjetje izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Število uslužbencev znaša sezonsko 200 do 800. »Obnova«, gradbena družba z o. z., Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1. 1921. Rudolf Tonnies. Zaposluje 110 delavcev. Opekarna drž. premogovnika v Velenju je bila ustanovljena z namenom, da se izkoristijo za prodajo neprimerni odpadki premoga. Opekarna »Opeka«, družba z o. z., (prej »Emona«), Ljubljana-Vič. L. 1922. ustanovljeno opekarno »Emona« so pretvorili 1. 1934. v d. z o. z. »Opeka«. Ima lastno ležišče ilovice, parni stroj za 80 HP in 2 stroja za izdelovanje opeke. Letno producira 2 do 21/. milijona kosov opeke. V seziji zaposluje do 60 delavcev. Opekarna Pavlin in Šraj, Radomlje. Ustanovljeno 1. 1906. Obrat je opremljen s krožno pečjo in potrebnimi stroji. Letno porabi do 2000 m3 ilovice. Zaposluje 1 uradnika in 25 delavcev in delavk. Opekarna Pragersko, bratje Steinklauber, Pragersko. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1902., obratovati pa je začelo I. 1904. Za ustanovitev podjetja so bila merodajna velikanska ležišča gline in modre ilovice v neposredni bližini. Obrat dobavlja lignit iz Ormoža in Velenja, rujav premog iz Zabukovi-ce, les pa iz okolice Rogatca in Poljčan. Izdeluje zidno opeko, zarezano strešno opeko, bobrovec, luknjaste zidake, drenažne cevi ter cvetlične lončke. Produkcija je radi slabega odjema v času krize občutno padla, in to od 1300 vagonov opeke v letu 1930. na 170 vagonov v letu 1933, zaposlenost pa od 200 na 40 delavcev v letu 1933. Opekarna v Racali, družba z o. z., Rače pri Mariboru. Ustanovljena 1. 1903. Izdela letno od 500.000 do 1,000.000 in več kosov opeke ter zaposluje 30 do 60 delavcev. Opekarni Trboveljske premogokopne družbe v Rajhenburgu in Trbovljah. Ormoška opekarna, družba z o. z., Ormož. Opekarno so ustanovili 1. 1904. italijanski opekarniški delavci. Sedaj je last Jerausclui Maksa iz Maribora. Ima lastno ilovnico, ter zaposluje poleti 2 uradnika in do 50 delavcev. Piiconska parna opekarna, Puconci. Podjetje je ustanovil 1. 1911. Teodor Ratkol iz Murske Sobote. Sedaj sta lastnika Hartner Ferdinand in Berger Bela iz Murske Sobote. Opekarna izdeluje vse vrste strešne in zidne opeke iu zaposluje 2 uradnika ter 40 delavcev in delavk. Res Anton, gradbeno in asfaltno podjetje, Zagreb; kamnolom, Hudi kot, p. Ribnica na Pohorju. Tvrdka je bila osnovana 1. 1890. in je danes širom Jugoslavije znana kot največje asfaltno podjetje. Izvršuje vsa dela s tekočim in trdim (zbitim) asfaltom. V Ljubljani so znana dela te tvrdke: asfaltiranje Miklošičeve ceste, Bleiweisove ceste, Aleksandrove ceste itd. V novejšem času gradi ceste z valjanim asfaltom. Tvrdka ima tudi svojo tovarno za izdelavo krovne in izolacijske lepenke, svojo destilacijo katrana, oddelek za izdelovanje smirkovega papirja znamke »Jež«; za gradnjo cest pa ima tvrdka lastne kamnolome na Pohorju, v Podrutah v Hrvatskem Zagorju in v Fužinah v Gorskem Kotaru. V granitolomu v Hudem kotu na Pohorju lomijo velike množine granita, katerega oblikujejo potem v kocke najrazličnejših dimenzij, velike granitne bloke, ležajno kamenje ter obrobne plošče za pločnike. Rožnimi Ivan, gradbeno podjetje, Ljubljana. Renomirano gradbeno podjetje, ki se je razvilo iz manjše obrti, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoča dela in je zgradilo v Ljubljani in okolici mnogo stanovanjskih in drugih zgradb. Razpolaga z vso potrebno opremo in zaposluje sezonsko precejšnje število delavcev. Seliwarz Mavro, opekarna, Kobilje pri Lendavi. Sodili Franc, tovarna zidne in strešne opeke, Ljubečna pri Celju. Stavbna družba d. d., Ljubljana. Obratovališče Ljubljana, opekarna \ ič. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1873. kot delniška družba za izvrševanje gradbene obrti v najširšem obsegu. V to svrho je družba že v prvih desetletjih svojega obstoja uredila pomožne obrute, med temi zlasti: parno opekarno v Kosezah, ki je bila po približno 25 letih svojega obstoja zopet porušena, dalje parno opekarno na Viču, kamnolom v Podpeči pri Ljubljani, lastno mizarsko delavnico, lasten tesarski obrat z žago, lastno gramoznico ter kovaško, ključavničarsko in ko-larsko delavnico. Večinski delničar • je Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Podjetje ima zelo obsežen inventar za izvrševanje vseh vrst visokih in talnih zgradb. Opeko, kamen in gramoz dobiva podjetnik iz lastnih obratov, ostale surovine, kakor premog, cement, apno itd. nabavlja izključno od domačih podjetij. Izvršuje gradbena dela po vsej državi. Število uslužbencev se menja po obsegu zaposlenosti. V pomožnih obratih so zaposleni povečini uslužbenci iz okolice. Šamotna tovarna, družba z o z., Štore. Centralna uprava v Celju. Odkritje ognjestalnega amorfnega kremenjaka v okolici Štor, je dalo grofu Montecuccoliju pobudo, da je 1. 1879. zgradil večjo delavnico za izdelovanje šamota. Lastniki so se pozneje večkrat menjali, dokler ni prišla v last celjskega vele-industrijalca Majdiča Petra, ki je obrat preuredil v moderno industrijo. Danes je podjetje last njegove hčerke Ruže Kunej. Edino tovrstno domače podjetje izdeluje vse vrste šamota za bazično, kislo in neutralno reakcijo ter dinas opeko. Glavni odjemalci so državni zavodi in ustanove, kot Vojno tehnična zavoda v Kragujevcu in Obiličevu. dalje vojna mornarica kraljevine Jugoslavije, Direkcija državnih železnic, državni rudniki, razne železarne, tovarne sladkorja ter mnogi privatniki. Tvrdka je dosegla na mednarodnih razstavah štiri odlična priznanja. Trenutno se radi znanih težkoč produkti ne izvažajo v inozemstvo. Podjetje zaposluje preko 100 oseb. Posebna važnost podjetja obstoja v tem, da je edino podjetje v državi, ki se bavi z izdelovanjem šamota. Toman Feliks, kamnoseško podjetje, Ljubljana. Ustanovljeno 1. 1808. Izdeluje nagrobne spomenike, plošče in slična kamnoseška dela. Tomažič Emil. stavbenik, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1929. Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela: visoke in nizke zgradbe, ceste, mostove, talne in vodne gradbe, hidrocentrale, tovarniške objekte, itd. Za obratovanje ima na razpolago lastno delavnico in vse potrebne stroje. Zaposluje tri uradnike in v sezoni do 300 delavcev. Trboveljska premogokopna družba, cementna tovarna v Trbovljah. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1873. Sirovine za izdelovanje prvovrstnega »Portland-cementa« so na licu mesta. Obrat je opremljen najmodernejše in to z raznimi drobilci, krogijičnimi in cevnimi mlini, pečmi za glino, polži, elevatorji itd. L. 1936. je znašala produkcija ca 60.000 ton cementa, za kar je bilo treba ca 80.000 ton apnenca in ca 1200 ton gline. Cementarna zaposluje 12 uradnikov ter okoli 120 delavcev v tovarni in ca 70 delavcev v kamnolomu, skupaj 202 osebi Treppo Leonard, tovarna opeke, Sv. Lenart pri Brežicah. L. 1903. ustanovljena primitivna opekarna se je tekom časa izpopolnila v moderno urejeno tovarno. Letno porabi do 4000 m3 gline in 300 in3 premogovnega drobiža. Zaposluje 60 do 80 delavcev in delavk. Tschernitschek Oton, opekarna, Kamnica pri Mariboru. Vidic F., P. & Co., tovarna zarezanih strešnikov in zidakov, pečarstvo, Ljubljana. Vodnik Alojz, kamnoseška industrija, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1860. Tehnično je obrat opremljen z vsemi potrebnimi stroji za obdelovanje kamna. Izvršuje vsa pokopališka dela, kot nagrobne spomenike, plošče, napise, svetilke, renovacije starih spomenikov, marmorne plošče, dalje razna cerkvena dela, kot okna, portale, stopnišča, oltarje itd., razna stavbna dela, notranja in luksuzna dela. Zaposluje 20 do 30 uslužbencev. Weinberger Mirko, apnenice, Zagorje ob Savi. Bližina apnenca in premoga je bila vzrok ustanovitve apnenic, ki ki obstajajo že od 1. 1905. Apnenica ima jaškove peči na električni pogon. Letno porabi z ozirom na konjunkturo od 5000 do 100.000 ton apnenca in 3000 ton premoga. Zaposluje do 30 delavcev. Zabret Ivan, tovarna opeke in lesna industrija, Bobovek pri Kranju, pisarna Kranj. Podjetje je ustanovil 1. 1S95. Zabret Ivan. V začetku omejen delokrog se je postopoma širil. Obratom so se dodajale nove pridobitve. L. 1903. se je podjetje znatno povečalo. Mogočen razmah industrije v Kranju je zahteval vedno več stavbnega materijala. Mesto Kranj, kakor tudi okolica sta gradila nova stanovanjska iu tovarniška poslopja, ki so konsumirala ogromne množine ojieke in lesa. S tem v zvezi je tudi razvoj in povečanje obratov tvrdke Zabret. L. 1930. je bilo podjetje popolnoma prenovljeno in elektrificirano. Surovine, to se pravi ilovico, ima podjetje v neposredni bližini. Poleg moderno opremljene opekarne ima podjetje tudi lastno žago, opremljeno s polnojarmenikom in krožno žago. Les dobiva iz lastnih gozdov. Letno predela do 2000 m3 lesa v rezan les, katerega izvaža večidel v Nemčijo in Italijo, opeko pa plasira danes v glavnem le v domačem kraju in okolici. Obrat zaposluje sedaj 2 uradnika, 50 delavcev in 10 delavk, skupno 62 oseb. Združene opekarne d. d., Ljubljana, Vič in Brdo. Ustanovljena 1. 1920. Izdeluje vsakovrstno strešno in zidno opeko. Zedinjene tovarne stekla d. d., prej Viljem Abela dediči, Hrastnik, centrala Zagreb. Steklarno v Hrastniku je ustanovil 1. 1856. Edvard pl. IJeider, generalni ravnatelj avstrijskega Lloyda v Trstu. L. 1886. jo je kupil strokovnjak Viljem Abel. Tvrdka Abel se je 1. 1921. spremenila v delniško družbo, katere sedež je v Zagrebu. Družba ima dve steklarni v dravski in dve v savski banovini. Tovarne so v Hrastniku (ustanovljena 1856), Rogaški Slatini (ust. 1926), Straži pri Rogatcu (ust. 1860) in Daruvaru v Slavoniji (ust. 1906). Poleg tega ima še premogovnik v Rogatcu in Rogaški Slatini. Steklarne so jiopolnoma moderno urejene in opremljene z avtomatičnimi in pol avtomatičnimi stroji za pihanje stekla in drugimi tehničnimi pridobitvami najnovejšega časa. Imajo lastne brusil-nice in gonilne naj)rave. Steklarne izdelujejo vse vrste stek-lenin, vse vrste votlega stekla za hišno, gostilničarsko, industrijsko in lekarniško jsorabo, prešano steklo, brušeno in luksuzno steklo, servise, steklo za razsvetljavo, slikano steklo itd. Izdelke plasirajo tovarne pretežno v tuzemstvu po vsej državi. Manjši del produktov odpade na izvoz, ki neprestano narašča. Glavni inozemski odjemalec je Orient. Skupno število vseh delavcev in ostalih uslužbencev znaša pri prehodnem znižanem obratovanju okoli 2000. Surovine so večinoma domačega izvora, le specialne kemikalije se uvažajo iz inozemstva. Med tem ko je bilo treba prva leta po svetovni vojni uvažati iz inozemstva velike količine raznih vrst steklenin, je podjetje sedaj že močno izpodrinilo tuje blago in je v položaju, da krije domače potrebe. Zupan Miroslav, pooblaščeni graditelj, stavbenik, Ljubljana. Podjetje je ustanovil njegov sedanji lastnik Zupan Miroslav 1. 1926. Razjjolaga z vsemi modernimi pripomočki, ki so neobhodno potrebni za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršuje razne visoke in nizke zgradbe, ceste, mostove, razne vodne zgradbe, stanovanjske in industrijske zgradbe, itd. Po potrebi in zaposlenosti podjetja zaposluje 50 do 400 delavcev. Grafična industrija Balkanyi Ernest, tiskarna, Dolnja Lendava. Benčina in drug, družba z o. z., kartonaža in litografija, Maribor (gl. tudi papirna industrija). Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1900. in se v glavnem bavi s kartonažo. L. 1930. sta lastnika Benčina Leo in Nataša ustanovila tudi litografijo ter opremila obrat z litografskim strojem. V litografiji so zaposleni 4 delavci. Podjetje, ki je šele v razvoju, si nabavlja tudi oddelek za moderni offsettisk. Blanke V., knjigarna, tiskarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica, Ptuj. Podjetje je ustanovil 1852 Wilhelm Blanke. Danes je lastnik Herbert Blanke. Obrat je opremljen z električnimi stroji za predelovanje jjapirja, katerega porabi letno do 10 ton. V obratu zaposluje 10 delavcev. Blasnik J. nasl., d. d., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža, Ljubljana. Tiskarno je ustanovil že 1. 1828. sloveči slovenski tiskar Jožef Blasnik. L. 1847. je opremil tudi litografijo in jo pridružil tiskarni. Povod za ustanovitev tiskarne so dale gospodarske in kulturne potrebe narodno se prebuja-jočih Slovencev. Delokrog tiskarne in litografije je v tej dobi segal na severu do Celovca, na jugu do Siska in Varaždina, na zapadu pa do takrat še avstrijskih Benetk. Danes je lastnica podjetja delniška družba, kateri predseduje publicist Prepe-luh Albin. Tehnično je obrat moderno opremljen z vsemi potrebnimi stroji za vsa tiskarska, litografska in kartonažna dela. Surovine, to se pravi papir, nabavlja podjetje doma, le najfinejši papir, razne utensilije in stroje nabavlja v inozemstvu, največ v Nemčiji. Izdelki se plasirajo v Sloveniji, deloma tudi v ostalih pokrajinah naše države; nekatere publikacije, koledarje in pratike j)a pošilja tvrdka tudi v inozemstvu živečim Slovencem, posebno v USA, Nemčijo, Belgijo in Francijo. Podjetje zaposluje 7 uradniških moči in 97 delavcev in delavk. »Celeja«, društvena tiskarna v Celju. Podjetje je ustanovil I. 1880. Rakusch Ivan; 1. 1894. pa se je osnovala društvena tiskarna. Obrat je opremljen s štirimi .tiskalnimi stroji, stroji za rezanje papirja itd. Izdelki se plasirajo v Celju in okolici. Obrat zajjosluje 13 nameščencev in delavcev. Čemažar Josip, litografični zavod, knjigoveznica, kartonaža in tovarna koledarjev, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno v povojni dobi, ko se je pokazala velika potreba po ustanovitvi domačih litografskih zavodov, katerih fabrikati so se morali dotlej uvažati iz inozemstva. Tvrdko je ustanovil 1. 1920. Čemažar Josip. Prvotno manjše podjetje je^ 1. 1927. vpeljalo offsetni tisk, ki se danes v grafiki že splošno uporablja. L. 1935. so uredili še knjigoveznico in kartonažo, oboje na tovarniški način. Istega leta je začel obratovati tudi oddelek za izdelovanje koledarjev. Tehnični ustroj in oprema sta popolnoma sodobna. Obrat razpolaga z dvema litografskima brzotiskalnima strojema, z modernim offsetnim strojem ter več najmodernejšimi pomožnimi stroji na električni pogon, za kar razpolaga podjetje s 16 elektromotorji s skupno 36 HP. Papir in barve nabavlja tvrdka po večini pri domačih tovarnah, boljše vrste pa uvaža iz inozemstva. Letno porabi okoli 15 do 20 vagonov papirja in ca 1500—2000 kg barv. Izdelke razpečava po vsej državi. Malenkostne količine izvaža v Albanijo. Podjetje izdeluje najrazličnejše kvalitetne tiskovine, kakor zemljevide, delnice, barvaste plakete, slike, itd. Zaposluje 5 pisarniških moči in 61 nameščencev in delavcev. Delniška tiskarna d. d., Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1. 1782. Ig. pl. Kleinmayr. L. 1919. je bila tiskarna nacionalizirana in preosnovana v delniško tiskarno d. d. v Ljubljani. Tiskarna tiska razne liste, časopise, knjige in druge publikacije. Založba »Evalit«, »Žena in dom« in »Prijatelj« so tesno povezane z razvojem tiskarne. Obrat zaposluje 42 osebi. Gale Viljem, akcidenčna tiskarna, Ljubljana, Rožna dolina. Ustanovljena 1. 1920. »Grafika«, tiskarna, Ljubljana. Ilrovatin Makso, tiskarna, Ljubljana. Obrat, ustanovljen 1. 1908, ima tri brzotiskalne, 3 male tiskalne in 2 stavna stroja, ter zaposluje 13 tiskarjev in stavcev. Jereb Franc, akcidenčna tiskarna, Ljubljana. »Jugografika«, tiskovna in založna družba z o. z., Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1924. Klišarna je opremljena z vsemi potrebnimi klišarskimi stroji. Razne kemikalije, cinkove plošče, steklo, emulzijo itd. nabavlja tvrdka izključno doma. Obrat izdeluje vse vrste klišejev in zaposluje 6 oseb. Klišarna izdeluje klišeje predvsem tiskarnam, ki jih potrebujejo za dnevni tisk. Jugoslovanska tiskarna, r. z. z o. z., Ljubljana. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1863. Ustanovitelj in prvi lastnik je bil župnik Franc Jerič, ki je 1. 1887. prodal tedanjo »Katoliško tiskarno« Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani. L. 1919. je bilo ime spremenjeno v »Jugoslovanska tiskarna«. Od 1. 1927. dalje je lastnica tiskarne zadruga z o. z. jiod istim imenom. Od 1. 1863 do 1892 je imela tiskarna svoje obratne prostore na Valvasorjevem trgu št. 5, sedaj Vodnikovem trgu. Od 1892 do 1908 je bila tiskarna nameščena v Kopitarjevi ulici št. 2, od 1. 1908 dalje pa v novo zgrajeni štirinadstropni palači v Kopitarjevi ulici št. 6. Še danes uporablja tudi stare prostore prejšnje tiskarne. Tiskarna je postopoma rasla. Iz male akcidenčne tiskarne se je razvila v veliko grafično podjetje, ki goji poleg knjigotiska in umetniškega tiska tudi litografijo, in to kamenotisk, offsettisk, bakrotisk in kemigrafijo. Tekom desetletij se je obrat vedno povečaval in izpopolnjeval. Ustanavljali so se novi oddelki in dokupovali novi stroji. L. 1885. je tiskarna odkupila knjigoveznico od tvrdke H. Nič-man, trgovine z devocijonalijami, svetimi podobami ter pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica razpolaga danes s knjigo-veškimi stroji za j>reprosto in najfinejšo vezavo. L. 1890. je podjetje kupilo tudi omenjeno jKodajalno Ničman (podrobno glej Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne pod papirno industrijo). Do 1. 1906. so stroje gonili z roko; tega leta j)a je tvrdka nabavila prvi plinski motor (z generatorjem) za produciranje električnega toka ter dva avtomatska stavna stroja. Danes ima tiskarna že 7 stalno polno okupiranih stavnih strojev istega sistema. L. 1908. je bil nabavljen prvi rotacijski stroj za tisk časopisov. Vedeti je treba namreč, da je 1. 1873. začel izhajati »Slovenec«, ki se je dolgo časa tiskal v Blasni-kovi tiskarni. Šele župnik Franc Jerič je »Slovenca«, ki je 1. 1883. začel izhajati kot dnevnik, preselil v Katoliško tiskarno na Vodnikovem trgu in pozneje v novo palačo. Zato je bila nabava rotacijskega stroja neobhodno potrebna. L. 1909. sta bila montirana 2 nova Dieselmotorja s pripadajočima generatorjema po 40 HP. Podjetje se je izpopolnjevalo naprej. L. 1909. datira ustanovitev rastrirnega oddelka v knjigoveznici z najnovejšimi stroji za črtanje trgovskih in poslovnih knjig. Ta oddelek je bil pozneje še povečan in izpopolnjen. L. 1919. je bil otvorjen kemigrafski oddelek, ki je bil takrat edini tovrstni zavod v Jugoslaviji. Ta obrat je opremljen z reprodukcijskimi aparati za izdelovanje klišejev iz cinka, medi in bakra. Vedno večje izdaje »Slovenca« in drugih listov so nujno zahtevale nabavo še drugega rotacijskega stroju, ki je bil montiran 1. 1921. V najnovejši dobi pa se je podjetje popolnoma sodobno izpopolnilo. Kupilo si je tretji Dieselov mo- tor z generatorjem za 100 HP. Zelo važen je bil za tiskarno nakup strojev za vlivanje črk (1. 1924.); ustanovil se je oddelek za bakrotisk (1. 1926.); 1. 1932. je bil nabavljen foto-reprodukcijski aparat oblike 80X80 cm s povečevalnim nastavkom; poleg lastne radio postaje je še nebroj naprav, ki vse izpopolnujejo ta naš največji grafični obrat, katerega zaposleno osobje je od 2 v 1.1863 naraslo na 260 v 1. 1937. Prvotna niala tiskarna, ki je tiskala poleg manjših tiskovin še nepolitičen dnevnik majhne naklade, se je tekom desetletij razvila v veliko grafično industrijo, ki je urejena najmodernejše ter po opremi in svojem delu tekmuje lahko tudi s slovečimi inozemskimi podjetji te stroke. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z., podr. No-vomesto. Podjetje, katero je ustanovil 1. 1876. Janez Krajec, je imelo prvotno svojo tiskarno, knjigoveznico in knjigarno. V tej sestavi je podjetje obstajalo do 1. 1933., ko je bila opuščena knjigoveznica. L. 1934. pa se je odločila še knjigarna, ki je postala samostojno podjetje. Danes je obrat sestavni del Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani in ima samo še tiskarno. Tiska lokalni časopis, razne knjige, tiskovine, brošure itd. Zaposluje 7 oseb. Klišarna Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (glej pod Jugoslovanska tiskarna). Klišarna Stane Deu, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1928., izdeluje v moderno opremljenem obratu klišeje vseh vrst in zaposluje 1 uradnika in 3 kvalificirane delavce. »Kolektor«, Albin Pogačnik, Stražišče pri Kranju. Akci-denčno tiskarno je ustanovil naslovljeni 1. 1927. Obrat zaposluje 5 oseb. Ljudska tiskarna d. d., Maribor je bila ustanovljena 1920. Lastniki podjetja so delničarji družbe. Obrat poseduje 2 stavna stroja, amerikanski sainovlagalni stroj, 2 brzotiskalna stroja, 5 manjših tiskalnih strojev in 1 zgibalni stroj. Podjetje porabi letno okrog 30.000 kg papirja; do 10.000 kg ga uvaža iz Avstrije. Svoje izdelke plasira samo v tuzemstvu, in to večinoma v dravski banovini. Zaposluje 3 uradnike in 30 nastav-Ijencev. Mariborska tiskarna d. d., Maribor. L. 1795. je ustanovil priseljeni Anton Schiitz v Mariboru prvo tiskarno (predhodnico današnje Mariborske tiskarne), ki je bila opremljena še z lesenimi tiskalnimi stroji. Po Scluitzovi smrti je tiskarna večkrat menjala svoje lastnike, ravno tako svoje obratne prostore, dokler se ni preselila v Jurčičevo ul. št. 4, kjer je še danes. L. 1859. je prevzel tiskarno po svojem očetu Edvard Janschitz. Delokrog obrata se je znatno povečal. L. 1850. je dobila tiskarna prvi železni tiskalni stroj. L. 1862. je izšel v Mariboru prvi časopis »Correspondent f Ur Untersteiermurk«, iz katerega se je po raznih spremembah razvil današnji »Ma-riborer Zeitung«. List, ki ga je ustanovil in izdajal Edvard Janschitz, je ostal do danes last tiskarne. Do 1. 1871., ko se je v Mariboru ustanovila slovenska tiskarna, so tudi Slovenci tiskali pri Janschitzu svoje časopise, in sicer Slovenskega gospodarja, Slovenski Narod in Jurčičev Glasnik. Po Janschitzovi smrti je dobila tiskarna z možitvijo Janschitzove hčerke Ane z Leopoldom Kralikom zopet novega gospodarja. Pod firmo »Leopolda Kralika dediči« se je podjetje znatno razširilo. Obrat je bil tedaj opremljen z rotacijskim strojem, 2 velikima in 2 malima tiskalnima strojema ter stavnim strojem. Jeseni 1. 1919. je podjetje prešlo v last delniške družbe »Mariborska tiskarna« in s tem v slovenske roke. Istega leta je kupil konzorcij tiskarsko podjetje Karla Rabitscha v Strossmayerjevi ulici, kjer so uredili litografijo, dočim so se vsa tiskarska dela osredotočila v Jurčičevi ulici. Tu so 1.1921. ustanovili tudi knjigoveznico in 1. 1933. oddelek za anilinski tisk. Oprema je bila sodobno obnovljena in izpopolnjena. Važnejši tiski te tiskarne so že omenjeni »Mariborer Zeitung«, potem slovenski dnevnik, ki je izhajal prvotno pod naslovom »Mariborski delavec«, kasneje kot »Tabor«, ob priliki prevzema podjetja po konzorciju Jutra v Ljubljani pa kot »Mariborski večernik Jutra«, dalje »Časopis za zgodovino in narodopisje« ter še nebroj pomembnejših in važnejših tipografskih izdanj. Sedaj obratuje tiskarna z najmodernejšimi stroji in strokovno izšolanim osobjein. Poleg knjigotiska izvršuje tudi vsa dela v kameno-, offset- in anilinskem tisku, kakor tudi vsa knjigoveška dela. V zadnjem desetletju se je razvilo podjetje v največje tiskarsko podjetje na bivšem slovenskem Štajerskem in je danes umetni grafični zavod, v katerem so zastopane vse grafične panoge. Obrati zaposlujejo do 90 nameščencev in delavcev. »Merkur«, trgovsko-industrijska delniška družba, Ljubljana. Družba, ustanovljena 1. 1921., si je uredila lastno tiskarno, ki je pričela obratovati 1923. Tiskarna je otvorila tudi lastno knjigoveznico. Pozneje je osnovala še lastno knjižno založbo. Zalaga in izdaja razne knjige, poučne in zabavne vsebine; v njeni založbi izhaja »Zbirka zakonov in uredb«, »Služ- beni list Kr. banske uprave dravske banovine« in dr. Tiskarna je opremljena s a stavnimi stroji, rotacijskim strojem ter več brzotiskalnimi in pomožnimi stroji. Podjetje zaposluje 11 pisarniških moči in 40 delavcev. Skupno 51 oseb. Misijonska tiskarna Groblje-Domžale. Tiskarna je začela obratovati 1. novembra 1929 in je bila opremljena v glavnem s stroji iz tiskarne Krmpotić (Vir-Domžale), ki je bila 1928 na dražbi prodana (štirje tiskarski stroji: 2 brzotiskalna in 2 zaklopila stroja), le za pomanjkljivo stavnico je bil na novo nabavljen stavni stroj znamke »lntertype«, ki je bil takrat prvi in edini te vrste v Sloveniji. Sčasoma je tiskarna oba zaklopila stroja zamenjala z najmodernejšimi avtomati (Heidelberger iu Automatic) ter brzotiskalna stroja opremila z avtomatičnimi vlagalei, tako da je strojnica popolnoma avtomatizirana in je tako možna popolna izraba kajmcitete strojev. Knjigoveznica je opremljena s štirimi najbolj potrebnimi stroji (zgibalni, rezalni in dva šivalna). Tudi s stereotipijo se je opremila tiskarna. Stavnica pa je bila izpopolnjena z novim črkovnim materijalom ter še drugim stavnim strojem znamke »Inter-type« za mešan stavek. Tiskarna ima neomejeno koncesijo za tisk vsake vrste. Največ tiska časopise in knjige. Nekaj listov izdaja sama (Katoliški misijoni, Tuji svet, Naš list), ostale je dobila v delo od drugod (Vigred, Kres, Mi mladi borci, i. t. d.). Največje knjižno delo tiskarne je velika luksuzna knjiga »11. Evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935«. Papir in barvo naroča tiskarna skoro izključno samo pri domačih tovarnah. Pri delu zaposluje okoli 15 delavcev. Za takozvani visoki tisk (knjigotisk) je Misijonska tiskarna najinoderneje opremljena in se odlikuje tudi (radi stavnili strojev in avtomatizirane strojnice) s hitro izvršitvijo del. Prav radi tega je stopila v vrsto večjih slovenskih tiskarn. Mohorjeva tiskarna, r. z. z o. z., v Celju, je naslednica Tiskarne družbe sv. Mohorja, katero je ustanovil 1. 1871. odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Po prevratu je zapustila Družba sv. Mohorja s svojo tiskarno vred Celovec in se začasno naselila v Prevaljah, od koder se je preselila I. 1927. v Celje. Tukaj se je nastanila v novem za tiskarno zidanem poslopju. Podjetje, ki zaposluje okrog 50 uslužbencev, je moderno urejeno in tiska poleg zasebnih naročil (knjige, časopise ter najrazličnejše tiskovine v eno in več barvnem tisku) letno še okrog 250.000 knjig, ki jih izdaja Družba sv. Mohorju za svoje člane. Od svoje ustanovitve pa do danes je natisnila Mohorjeva tiskarna razen drugih tiskovin še čez 20 milijonov slovenskih knjig in tako ne malo pripomogla k širjenju kulture slovenskega narodu tako v njegovi ožji domovini, kakor tudi daleč izven njenih meja. Narodna tiskarna, d. d., Ljubljana. Ustanovljena 1. 1872. Prvotno neznatna tiskarna se je tekom desetletij razvila v velik obrat, opremljen z najmodernejšimi rotacijskimi, tiskalnimi in stavnimi stroji. Tiskarna je last delniške družbe. Letno porabi do 12.000 kg barv in 100 ton večinoma domačega, deloma tudi inozemskega papirja. Zaposluje 23 uradnikov in 53 delavcev in delavk, skupaj 76 oseb. Pavliček J., tiskarna, Kočevje. Ustanovljena 1. 1903. Zaposluje 4 delavce. Podravska tiskarna, družba z o. z., Maribor. Obrat, ustanovljen 1. 1924., ima tri tiskalne in en stavni stroj. Zaposluje 6 delavcev. Delokrog je omejen na Maribor in bližnjo okolico. Prekmurska tiskarna, Murska Sobota. Ker Prekmurje daleč naokoli ni imelo niti ene tiskarne, je Griinbaum M. 1. 1888. ustanovil tiskarno v Murski Soboti. Po več spremembah je podjetje danes last Prekmurske banke d. d., Murska Sobota. Tiskarna je opremljena z 1 velikim in 1 malim tiskalnim strojem. Zaposluje 5 delavcev. Sax Hinko, tiskarna in knjigarna, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1910. v Idriji; 1. 1925. se je preselilo v Maribor. Ima 5 tiskalnih in 4 pomožne stroje. Zaposluje okrog 10 oseb. Sever Andrej, tiskarna, Ljubljana-Moste. Tiskarna »Brata Rode«, Celje. Tiskarna br. Rumpert, Krško ob Savi. Tiskarna, ustanovljena 1. 1918., je opremljena z dvema brzotiskalnima strojema, dvema tiskarskima avtomatoma in 8 pomožnimi stroji. Zaposluje 6 oseb. Tiskarna Panonija, Janko Sušeč k. d., Gornja Radgona. Tiskarno je ustanovil 1. 1929. Janko Sušeč, ki je še danes njen lastnik. S svojimi izdelki zalaga lokalen, domač trg. Zaposluje 3 delavce. Tiskarna »Sava«, Kranj. Tiskarna Slatiiar, družba z o. z., Kamnik. Tiskarno sta ustanovila 1. 1900. Anton Slatner in Hinko Sax. Prve lokale sta imela na Glavnem trgu v hiši, kjer je sedaj kavarna. L. 1906. sta se preselila na Šutno. Kmalu nato pa se je Sax osamosvojil, Slatnar pa je 1. 1922. kupil hišo na Glavnem trgu, kjer se nahaja tiskarna še danes. L. 1926. je Slatnar umrl, nakar je vdova vodila tiskarno do 1931. To leto sta kupila tiskarno Vodnik Ludvik in Knez Anton, ki jo vodita pod imenom »Tiskarna Slatnar«, družba z o. z., še danes. Poleg knjig skoraj vseh v tej dobi živečih slovenskih pisateljev je tiskarna tiskala tudi vso ogromno zalogo Turkovih knjig. Posebno se je odlikovala tiskarna po večbarvnem umetnem tisku. Nova lastnika sta podjetje opremila še s stavnim strojem »Linotype« in stereotipijo, s čimer se je obratna sposobnost podjetja znatno jiovečala. Poleg časopisov in revij, ki izhajajo tedensko, 14 dnevno in mesečno, tiska tiskarna tudi knjige, trgovske tiskovine in vsa ostala tiskarska dela v eno in večbarvnem tisku. Tiska za Kamnik in Ljubljano in še za vse ostale kraje, kjer ni tiskarn. V podjetju je poleg obeh lastnikov zaposlenih še 15 uslužbencev. Tiskarna Slovenija, družba z o. z., Ljubljana. Tiskarna sv. Cirila, družba z o. z., Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno I. 1885., prvotno samo kot tiskarna. Tekom časa si je uredilo tudi lastno prodajalno ter založništvo listov. V predvojni dobi je bilo podjetje vodilno v takratnem narodnostnem boju ob naši severni jezikovni meji. Obrat je moderno opremljen in zaposluje 52 oseb. Poleg tiskarne ima družba še tri prodajalne v Mariboru in jiodružnico v Ptuju. Tiskovno društvo v Kranju, r. z. z o. z., je bilo ustanovljeno 1. 1911. pod predsedstvom pok. dek. A. Koblarja. L. 1920. se je društvo preosnovalo v zadrugo, katere člani so lastniki jiodjctja. Ima moderno opremljeno tiskarno in knjigoveznico. Zaposluje 17 oseb. Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z., Ljubljana. Današnji tiskarni je položilo temelje slovensko učiteljstvo, ko je I. 1906. prevzelo tiskarno Klein & Kovač. L. 1910. so tiskarno preselili v novo poslopje v Frančiškanski ulici. Tiskarna se je z novimi investicijami stalno modernizirala in povečavala. L. 1919. se je priključila tiskarni tudi knjigoveznica in tvornica šolskih zvezkov, knjigarna in podružnica knjigarne v Mariboru. V I. 1935. je pričel poslovati foto-kemični oddelek za izdelovanje svetlopisncga papirja »Jasnit«, obenem je bila ustanovljena tudi kopirnica za kopiranje načrtov. Tiskarna ima tri stavne stroje, nad 20.000 kg modernega črkovnega materijala, stereotipijo, 4 male stroje, 4 brzotiskalne stroje, 2 dvoobratna tiskalna stroja in rotacijski stroj z vsemi pomožnimi stroji. Knjigoveznica je opremljena povsem moderno in ima 2 avtomatska zlagalna stroja, 3 rezalne stroje, 5 šivalnih strojev, rastrirni stroj in zlatilno prešo z vsemi pomožnimi stroji. Foto-kemični oddelek in kopirnica sta najmodernejše opremljena z lastnini kemičnim laboratorijem. Letno porabi podjetje 16 vagonov papirja, 1 vagon lepenke in ca 1200 kg barv, kar dobavlja povečini od domačih tvornic, nekaj tudi iz inozemstvu. Tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir pri Domžalah. Tiskarno sta ustanovila stavec Alojzij Sitar iz Kamnika in tiskarski strojnik Peter Veit iz Vira pri Domžalah. Koncesija je bila dovoljena na osnovi koncesije propadle tiskarne Josipa Krmpotiea, ki se je preje nahajala na Viru. Povod za ustanovitev je dala v okolišu zelo razvita industrija s precejšnjo porabo tiskovin. Sedanja lastnika sta Peter in Mara Veit. Tiskarna se je razvila iz prvotnega skromnega obsega v solidno srednje veliko tiskarno z najmodernejšimi stroji; predvsem se polaga pažnja na kvalitetno izdelavo tiskovin ter je tiskarna tozadevno splošno priznana. Surovine nabavlja z malenkostno izjemo v tuzemstvu. Izjema so samo stroji in črkovni materijal, ki se v Jugoslaviji ne izdeluje. Izdelki se plasirajo največ v bližnjem okolišu in v Ljubljani. Zaposluje momentano 8 oseb. Zadružna tiskarna v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zavezo, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1901. in je opremljeno z enim stavnim strojem, dvema brzotiskalnima strojema ter dvema malima strojema (tigla). Zaposluje 18 oseb. Zvezna tiskarna v Celju. Zvezno tiskarno je ustanovilo društvo Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Tiskarna, ki ima svojo knjigoveznico |e imela tudi trgovino, ki pa je bila kasneje odprodana. Tiskarna je bila ustanovljena v Celju iz nacionalne potrebe. Podjetje je v veliki meri doprineslo k uspešni osamosvojitvi slovenskega življa v Celju. Zaposluje 20 delavcev iz mesta in okolice. Kemična industrija Aga-Ruše, združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena, d. d., ima svoje obrate v Rušah (sedež družbe), v Bosanskem Brodu in Rakovici pri Beogradu. Tvrdko je ustanovila Svenska Aga, Stokholm in Tvornica za dušik d. d., Ruše, 1. 1929. Tovarna dobiva potrebne surovine od Tvornice za dušik d. d. v Rušah, in sicer karbid in kisik, iz katerih izdeluje disouss plin za avtogeno varjenje in rezanje kovin. Produkti se plasirajo samo doma. Vsi trije obrati zaposlujejo okoli 20 oseb. Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana. Kot tvrdka Hirschson & Steinberg je bila 1. 1882. osnovana v Ljubljani tovarna za klej. Tovarna je že 1. 1886. prešla v last tvrdke Luckmau & Bainberg. L. 1903. pa je tovarno kupila Aktienge-sellschaft fiir chemische Industrie na Dunaju. Po večjem požaru 1. 1918. je bila tovarna prenovljena in v več etapah razširjena tako, da sedaj razpolaga s kompletno instalacijo za predelavo vseh živalskih odpadkov. Je to največja tovarna te vrste ne samo v Jugoslaviji, ampak na celem Balkanu. Za zbiranje kosti vzdržuje tovarna nakupovalno organizacijo, ki obsega vso državo. Poleg kosti predeluje tovarna v veliki množini inezdro (to so odpadki usnjarn), rogove, odpadke kož, kri itd. Iz vseh teh manj vrednih odpadkov se izdelujejo visoko-vredni, finalni produkti, vse vrste kleja, želatine, kostna mast, organska gnojila (kostna moka, rožena moka, moka iz usnja itd.) in različna krmila (klajno apno, krvna moka itd.). Produkcija tov urile prekaša celokupno potrebo v naši zemlji in se izdelki v veliki meri izvažajo v Italijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Anglijo ter v naslednje prekomorske dežele: Severno Ameriko, Britansko in Holandsko Indijo, Kitajsko, Egipt, Palestino, Sirijo, Južno Afriko, itd. Produkti tovarne, zlasti klej in želatina, uživajo svetoven sloves. Barvarna in apretura, družba z o. z., Zbelovo, p. Loče pri Poljčanah. Pomanjkanje barvarn pri nas je bilo povod, da sta ing. Bregar Emil in ing. Baader Alfred ustanovila 1. 1934. barvarno in apreturo v Zbelovem. Obrat izvršuje vsakovrstno barvanje, apretiranje, napenjanje in kalandranje. Mesečno porabi obrat okoli 1500 kg surovin. Obrat je tehnično dobro opremljen (električni pogon in lokomobila) in zaposluje do 30 deluvcev, odvisno od sezone. Sedaj je lastnik podjetja dr. ing. Bregar Emil. Bratje Tuma, kemični in apotekarski proizvodi, Ljubljana-Moste. Firmu je bila ustanovljena I. 1929. v Zagrebu, vendar 'je bila že 1. 1931. prenešena v Moste pri Ljubljani. Poleg ing. Ivana Tuma vodijo obrat še njegovi 4 bratje. Tvrdka se bavi s prodajo kemikalij na debelo, v prvi vrsti apotekarskih kemikalij in vseh vrst surovin za kozmetično industrijo. Glavni produkti so: eterična in parfumerijska olju, kemični izdelki za apoteke, parlumerije, tovarne mila, drogerije, itd., aromatične sestavine za industrijo hranil. Tvrdka bo v kratkem otvorila lastno kemično tovarno, predvsem za apotekarske kemikalije. Od 1. 1936. vodijo navedeni bratje pod firmo »Bratje Tuma, javna trgovska družba« obrat za izdelovanje luksuzne embalaže. Firma vodi več zastopstev nekaterih nemških tvrdk za eterična olja. Obenem kupuje tudi domača eterična olja (rož-inarinsko, brinjevo, jelkovo itd.) za eksport v Nemčijo, Francijo in Anglijo. L. 1934. je podjetje pričelo s predelavo trans-parentnega papirja (vrečice, prirezi, embalaža, itd.) in to z in brez tiska. Ta stroka je bila doslej domena tujega uvoza. Obrat, ki je opremljen z modernimi stroji in polavtomati, zaposluje 5 pisarniških moči in 33 delavcev in delavk. Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih proizvodov, Celje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1922. Danes so lastniki Lampe Erili, Ivan, Marta in Ivanka. Izdeluje razne barve in kemične proizvode za gospodinjstvo iu gospodarstvo kot n. pr. barve za barvanje sukna in oblek, Citokol barve za obleke v obliki tablet, barve za luženje lesa, blank pasta za. barvanje peči, Vilbra barve za barvanje usnjenih predmetov, barve za pirhe, podobice za barvanje pirhov, Piko barvne trakove za pisalne stroje, Safir karbon papir za pisalne stroje in indigo papir za prepise, unilinske barve za obrtne potrebe: za barvanje volne, bombaža, sveč, mila, barve topljive v masti in olju, barve za barvanje tal, carski boraks, plavilo, razne nočne lučice, praške za črnila, črnilo za štampiljke, itd. Tovarna ima različne kotle za kuhanje, bobne za mletje, stroje za štancanje in polnjenje, stroje za kartonažo, za izdelovanje karbon (indigo) papirja ter barvnih trakov za pisalne stroje. Surovine se uvažajo deloma iz inozemstva, deloma iz notranjosti države. Izvoz se ne vrši. Zaposluje 56 uradnikov in delavcev, ki so vsi naši državljani. Celjska milarna, družba z o. z., »Hubertus«, Celje. Tvornico sta ustanovila 1. 1923. njena današnja lastnika Ivo in Tea Čater. Prvotno so izdelovali samo navadno pralno milo, pozneje pa še razna toaletna mila in pralni prašek. Tehnika obratovanja je na sodobni višini. Obrat je opremljen s parnim kotlom na 6 atm., 4 elektromotorji, 2 hladilnicama za ohlajevanje mila, 5 kotli za kuhanje mila, 2 rezervoaroma, napravami za mletje pralnega praška, itd. Za izdelovanje raznih vrst mila potrebuje tovarna letno skupno skoraj 200 ton surovin, kot kokosovega olja, masne kisline, kostne masti, kaustične sode, amonijakove sode (od Jugoslovanske Solvay tvornice), industrijske soli, kolofonije in raznih kemikalij. Vsi produkti se plasirajo izključno doma. Podjetje zaposluje 8 uradnikov in 9 delavcev in delavk. Dolničar & Richter, milarna in svečama, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1920., izdeluje vsakovrstne sveče, nagrobne lučice, kristalno sodo, pralni lug in milo, razne praške za namakanje perila, itd. Edino podjetje v Jugoslaviji za rafiniranje vseh vrst voska. Zaposluje okrog 30 delavcev. Dravogradska rafinerija mineralnega olja, G. Goli sen., družba z o. z., Dravograd. Rafinerija v Dravogradu je edina tovrstna tovarna v dravski banovini. Podjetje je ustanovil 1. 1859. Gustav Goli. Prvotno je podjetje izdelovalo samo ma-zilne masti, olja in vazeline. Sele polagoma se je na tej podlagi zgradila današnja rafinerija za predelavo nafte v bencin, petrolej, jilinsko olje in mazilna olja. Način produkcije je tehnično na višini; obrat sam je moderno urejen in opremljen z destilacijskim kotlom, parnim kotlom, raznimi sesalj-kami in ostalimi potrebnimi in pomožnimi stroji. Surovine, to se pravi nafto, dobiva Dravogradska rafinerija iz velikih naftinih polj v Romuniji in to v letni množini ca 6600 ton. Produkti se plasirajo izključno domu, največ v dravski in deloma v savski banovini. Podjetje zaposluje danes pri reduciranom obratovanju 2 uradnika in okoli 20 delavcev. Tovrsten obrat je za našo industrijo, katero zalaga, velikega pomena, posebno ker je edini obrat v dravski banovini, ki se peča z rafinerijo mineralnega olja. Dr. ing. M. C. & A. Pogačnik, kemični laboratorij, kozmetični izdelki »Cimean«, Podnart-Kropa. Dr. Tli. & G. Biihme, kemijska tvornica, Podgrad pri Ljubljani. Tvrdka je bila ustanovljena I. 1935. Naslovljenec je tudi lastnik tvrdke, ki je kemična tovarna tekstilnih pripomočkov. Specialne apreturne izdelke in maščobne alkohole uvaža. Izvoza ni. Državna smodnišnica, Kamnik. Fock Ignacij, milarna, Kranj. Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, mila in sveč, Ljubljana-Vič. Podjetje, ki je last Rozmana Ivana, je bilo ustanovljeno I. 1908. Obrat zaposluje okoli 50 delavcev in izdeluje najrazličnejše kemijske proizvode, med njimi Ilirija kremo za čevlje, razne specialne kreme za konserviranje usnja in čevljev, vazelin (mast) za usnje, gumitran mast za usnje, olja za mazanje usnja, kozmetični vazelin, »Lepolin« čistilo, pasto za čiščenje kovin, ličilo (biks), parketno voščilo »Ilirija«, kolomaz, modrilno esenco za perilo, olje za šivalne stroje in kolesa, glicerin, »Ilirija« belilo za bele čevlje v prahu, muho-lovke znamke »Muhač«, nočne lučice, nagrobne lučice, božične svečice, poleg vsega tega pa še vse vrste sveč ter razno toaletno in pralno milo. Goričar Alojz in drug, savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov, Mozirje. Podjetje je bilo ustunovljeno 1. 1898. V letih 1920.—1922. se je podjetje razširilo in zgradilo novo tovarno barv v Letušu, 1. 1929. pa žago istotam. Surovine za izdelavo barv se nahajajo v bližini in jih obrat porabi letno do 50 vu-gonov. Moderno urejen obrat goni vodno kolo s 40 IIP, v Letušu turbina s 60 HP, žago turbina s 27111'. Vsa produkcija se plasira le v naši državi. Podjetje, ki dela sedaj le z eno tretjino kapacitete, zaposluje 3 uradnike in 20 do 25 delavcev. Guido Riitgers d. d., jugoslovanska tvornica za impregniranje lesa, Hoče pri Mariboru. Izobilje lesa in pa pomanjkanje tovrstnih tovarn pri nas so bili povod za osnovanje družbe »Kommanditgesellschaft, Guido Riitgers«, ki je ustanovila tovarno v tem kraju. Obrat je opremljen z najnovejšimi stroji in pripravami za obdelovanje lesa in impregnacijo železniških pragov, brzojavnih drogov, gradbenega lesa ter impregnacijo lesenih kock za tlakovanje. Les je ves domač, največ okoliški, impregnacijski material pa, ki se v tuzemstvu lie izdeluje, se uvaža iz Češkoslovaške, Poljske, Avstrije in Nemčije. Vsi izdelki se plasirajo v Jugoslaviji, izvoz ni mogoč. Glavni odjemalci omenjenih izdelkov so državne železnice, uprava pošte in telegrafa, elektrarne in občine, le v manjši meri privatniki. Obrat zaposluje 30 do 60 okoliških delavcev. Hrovat & Komp., tovarna kranjskega lanenega olja in firneža, Ljubljana, pisarna Tyrševa la/III., tovarna v Mostah-Ljubljana. Firma je bila ustanovljena I. 1919. in se je prvotno bavila le s trgovino lanenega olja in firneža; 1. 1923. je firma sama začela z izdelovanjem teh produktov in par let nato je svoj delokrog razširila tudi na produkcijo ricinovega olja in pločevinastih sodov. Firma se je do danes razvila v podjetje velikega obsega, ki ima svoja skladišča v Beogradu, Novem Sadu, Novem Vrbasu, Osijeku, Pančevu, Somboru, Splitu, Subotici, Veliki Kikindi in Zagrebu. Na jugoslovanskem trgu je omenjeno podjetje eno največjih producentov lanenega olja, firneža in ricinovega olja; njeni prvovrstni izdelki so našli priznanje ne samo povsod v naši državi, ampak tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji in Nemčiji, kamor se ti produkti izvažajo. Poleg že naštetih izdelkov spadajo v firmin produkcijski program še sledeči proizvodi: laneno olje, laneni firnež vseli vrst, lanene pogačice za krmo, ricinovo olje (tehnično in za aero-planske motorje), ricinove pogače za gnojenje, turško rdeče olje za tekstilne in usnjarske potrebe, vrtalno olje, olje za vretena, tovotna mast, mast za jermena in pločevinaste sode. V razne evropske in izvenevropske države eksportira tvrdka velike količine lanenih in ricinovih tropin, od katerih služijo prve za krmo živini, druge pa so izborno gnojilo. Surovine, laneno in ricinovo seme, dobiva podjetje deloma doma, deloma iz Argentinije in Indije. Obrat zaposluje danes 10 uradnikov in okoli 47 delavcev. Podjetje, ki je 100% domače, je velikega pomena za naše gospodarstvo, saj predeluje oljnata semena, ki jih prideluje naš kmet, za narodno obrambo pa je važen kot producent ricinovega olja za aeroplanske motorje. »Jerka«, družba z o. z., kemična tovarna barv; pisarna Ljubljana, Kolodvorska 11, tovarna Ihan pri Domžalah. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1930. z izključno domačim kapitalom. Kljub mladosti podjetja se njegov delokrog stalno veča. Tehnični ustroj je prilagođen najnovejšim izkustvom in specifični potrebi podjetja. Obrat je opremljen z raznimi specialnimi stroji, kadmi in kotli, sušilnico in s kalciniranimi pečmi. Izdeluje vse vrste suhih barv za soboslikarske in pleskarske svrhe. Surovine dobiva podjetje deloma iz najbližje okolice, deloma iz ostalih krajev Jugoslavije, nekaj pa se uvaža iz Nemčije, Francije in Italije. Produkti se plasirajo po celi državi, v inozemstvo se ne izvažajo. Obrat zaposluje 3 uradnike in po potrebi 15 do 20 delavcev. »Juh« tovarna barv, družba z o. z., Dol pri Ljubljani. Tvrd-ko, ki ima 2 tovarni (v Dolu pri Ljubljani in Vidmu) je I. 1928. ustanovila Jadransko Podunavska banka, Beograd. Tovarna je sodobno najmodernejše urejena. Izdeluje suhe barve vseh vrst; surovine dobiva večinoma v Jugoslaviji, izvzemši anilina, ki ga uvaža iz Nemčije. »Jugobarvarna«, Biško Karel, Kamnik; podružnica v Ljubljani. Tvrdka izvršuje razno barvanje, kemično snaženje, pranje in svetlolikanje vsakovrstnih predmetov. Izvršuje tudi posebno strokovno barvanje kožuhovine. Jugoslovanska P. Beiersdorf & Co., družba z o. z., Maribor. Izdelovanje kemičnih in kemično-tehničnih izdelkov. »Jugo-Tanin«, d. d., tovarna Sevnica, adni. centrala Zagreb. Domači kapital s sodelovanjem inozemskega je 1. 1923. postavil to podjetje v kraju z ugodnim geografsko-gospodarskim položajem, z ozirom na bližino izvoznih meja, železniško progo in pa okolico, v kateri se nahaja večja množina surovin (koštan jevina). L. 1926. je začel obrat delovati v večjem obsegu tako, da spada danes med večja tovrstna podjetja pri nas. Ves obrat se vrši na parni pogon. Glavni produkt je tanin. Surovine dobiva obrat deloma v bližnji in daljni okolici, ostanek pa iz Hrvatske (posebno okolica Sisak-Karlovec). Letno porabi do 2000 vagonov kostanjevega lesa. Firma producira predvsem za izvoz; saj ostane le ca 30% celotne produkcije v državi, vse ostalo pa se izvozi deloma v Avstrijo in Madžarsko, deloma v Anglijo. Obrat zaposluje danes 7 uradnikov in ca 50 do 60 delavcev iz okolice Sevnice. Za okoliško prebivalstvo je podjetje velikega pomena, ker mu nudi zaslužek deloma s tem, da zaposluje večje število delavstva, deloma s tem, da odkupi letno večjo množino kostanjevega lesa, ki kot manj vreden les ne najde povsod odjema. Kansky dr. A., tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana, Krekov trg, tovarna v Podgradu (Dol pri Ljubljani). Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1922. in izdeluje tehnični in čisti eter, kloroform, amil-aceton itd. Kemična tovarna, d. d., industrijsko izdelovanje umetnih gnojil (superfosfata), Gaberje-Celje. (Glej Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku). Kemična tovarna Moste, družba z o. z., Ljubljana-Moste, Tvrdko je ustanovil 1. 1906. dr. Giulini Georg. Prometne zveze in centralna lega so bili momenti, ki so odločali pri ustanovitvi tovarne v Ljubljani. Tovarna izdeluje razne vrste kemičnih in metalurgičnih izdelkov. Glavni fabrikati so aluminijev oksid, aluminijev hidrat, aluminijev sulfat (žveplenokisla glina) in kalijev galun (stipsa), poleg mnogo drugih. Lastniki podjetja so danes bratje Giulini (Ludvvigshafen) in dr. Georg Giulini. Tovarna je opremljena s kompletno napravo za predelovanje boksita, za izdelovanje aluminijevega oksida in aluminijevih soli; ima lastno centralo za proizvajanje električnega toka, ki služi izključno za lastno uporabo. Vse surovine nabavlja podjetje v tuzemstvu, in sicer: boksit v Dalmaciji letno do 14.000 ton, premoga do 20.000 ton, žvepleno kislino in apno v dravski banovini, jedki natron in sodo v drinski banovini, jutne rute in vreče pa v savski in deloma dunavski banovini. Produkti se le delno plasirajo doma, večinoma pa izvažajo. Na domačem trgu posebno močno konkurirajo podjetju nemške, avstrijske in madjarske firme, to pa radi cenene transportne poti po Donavi. V Jugoslaviji prodaja tvrdka predvsem aluminijev sulfat in kalijev galun, v inozemstvo pa izvaža v glavnem aluminijev oksid in hidrat. Leta 1935. je znašal izvoz aluminijevega oksida in hidrata v Avstrijo 2800 ton, v Švico 1270 ton in CSR 150 ton. Tvrdka je povsem izvozniškega značaja, saj zavzema letno izvoz v inozemstvo do 80% celokupne produkcije. Obrat zaposluje 6 uradnikov in 120 do 140 delavcev in delavk. »Kemindustrija«, družba z o. z., Maribor. »Kik«, kemična industrija, Kranj. Podjetje je ustanovil 1. 1933. njegov sedanji lastnik Berjak Franc. V tehnično dobro opremljenem obratu izdelujejo razne politure, apreture, lepila, gumitran mast za usnje, voske in loščila za ksilolitna in mehka tla, »Autoblesk« pasto za poliranje avtomobilov, čistilo za kovine, »Krpan« lepilo za krpanje gasilskih cevi, šotorov, voznih pokrival itd. Kolar J. ph. mr., keinično-farmacevtska tvornica, Ljubljana VII. Tvrdka, ki je bila ustanovlena 1. 1921. v Beogradu, se je 1. 1922. preselila v Ljubljano. Bavi se s proizvodnjo in prejirodajo kemično-farmacevtskih preparatov na debelo. Koliaš Josip in sinova, Kranj. Kemična čistilnica in parna barvarna. Kopač J. & Comp., svečama, Ljubljana VII. Svečarno je ustanovil 1891. J. Kopač. Danes je last dveh družabnikov. Obrat, ki je opremljen z raznimi stroji za vlivanje, izdeluje vse vrste sveč, cerezit, ozokerit, karnaubski vosek in beli če-belni vosek. Surovine dobavlja iz Poljske, Nizozemske, Anglije, Amerike in Turčije. Letno porabi do 450.000 kg surovin. Produkti se stavljajo samo na domači trg. Obrat zaposluje 3 uradnike in 23 delavcev. Marx Ljudevit, d. d., tovarna lakov, Količevo pri Domžalah. Tovarno je ustanovila 1. 1924. tvrdka »Marx Ludwig, A. G., Gaaden bei Wien«. Danes je last delniške družbe z delniško glavnico 4,000.000 dinarjev. Tovarna, ki ima letno 4—5 milijonov dinarjev prometa, ima svoja skladišča v Beogradu in Ljubljani. Izdeluje vse vrste lakov, oljnatih barv in emajlov. Surovine, in sicer: laneno olje, cinkovo belilo, terpentinovo olje, kemične barve, v prahu in barit, nabavlja podjetje v Jugoslaviji, ostalo pa uvaža iz inozemstva (Avstrija, Nemčija, Ilolandija, USA itd.). Letno porabi 200—250.000 kg surovin. Tvrdka ima na Količevem moderno urejen obrat z električno izrabo vodne sile, svojo topilnico (14 kotlov), mlin, oddelek za mešanje in polnjenje lakov in barv ter laboratorij. Zaposluje 5 uradnikov in 20 delavcev. Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z., centrala v Ljubljani, tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah, podr. v Mariboru, ekspoziture in skladišča v Beogradu, Novem Sadu in Splitu. Podjetje je ustanovil 1. 1832. Adolf Hauptman; 1. 1911. je prešlo v last A. Zanki sinovi; 1. 1919. je bilo nacionalizirano pod firmo Medic, Rakove, Zanki in v letih 1924. in 1927. reorganizirano, in sicer tako, da je sedanji lastnik tvrdke samo Franjo Medič. Podjetje je poslovalo do leta 1923. le v manjšem obsegu v Ljubljani. Istega leta pa je bila kupljena tovarna lanenega olja v Medvodah od tedanje lastnice »Jub«, Dol pri Ljubljani. Tovarna se je do 1927 znatno povečala in modernizirala, poleg tega pa se je zgradila tudi popolnoma nova, moderno urejena tovarna za fabrikacijo vseh vrst lakov ter rafinerija za olje. Dve leti kasneje (1929) se je postavila tovarna za proizvajanje cinkovega belila. Leto pozneje (1930) je bila kui>ljena bivša »Bistra« (tovarna suhih barv) v Domžalah, ki se je v zadnjih letih znatno povečala. V 1. 1934.—1935. je bila v Domžalah poleg tovarne za suhe barve zgrajena še nova tovarna za proizvajanje krompirjevega škroba in dekstrina, ki bo izpopolnjena s tovarno za proizvajanje kristalnega gumija. Da je kupilo podjetje tovarno v Medvodah, jo povečalo in moderniziralo, je iskati vzrokov predvsem v potrebi tovrstne industrije v naših krajih. Prometne zveze so dokaj ugodne, saj leži tovarna tik žel. postaje, do katere vodi iz tovarne industrijski tir. Obrat je elektrificiran, tok daje Majdičeva elektrarna v Kranju. Tudi pri nakupu tovarne v Domžalah so vodili tvrdko isti motivi. Za zgradbo tovarne za škrob, dekstrin in kristalni gumi pa je poleg ostalih vzrokov odločala nujna potreba, ker se to blago pri nas doslej ni izdelovalo, ali pa le slabše kakovosti. Tehnični ustroj in oprema: Obrat v Medvodah je elektrificiran, ima 15 motorjev s skupno 170 HP. Fabrikacijska oprema je moderno urejena z vsemi stroji za predelavo lanenega semena, fabrikacijo lanenega olja in kuhanje lanenega firneža. Obrat v Domžalah razpolaga s 100 HP ter popolno opremo za izdelovanje suhih barv. Obrat v Ljubljani ima 17.5 HP. Tu se jiro-izvajajo oljnate in emajlno lakaste barve, steklarski kit, pasta za parkete in slično. Večino surovin nabavlja tvrdka v domači zemlji, nekaj pa tudi iz inozemstva; letno porabi do 600.000 kg zemlje, barita in krede, 4 mil. kg. krompirja, 3.5 mil. kg lanenega semena, 170.000 kg sirovega cinka, 40.000 kg razne smole, 30.00 kg topil za lake in 5000 kg raznih kemikalij. Večina izdelkov se plasira v državi. Izvaža pa v Avstrijo in Nemčijo letno ca 200 vagonov lanenih tropin in v Turčijo 1 vagon dekstrina. Število zaposlencev: v Medvodah 32, v Domžalah 53, v Ljubljani 34, skupaj okoli 130 nameščencev in delavcev. Mestna plinarna, Celje. Najstarejše mestno podjetje je plinarna. Zgradila jo je v letih 1872—1873 privatna družba, ki je zgradila omrežje skoraj v obsegu, ki ga ima danes. Že 1873 je družba prevzela javno razsvetljavo. Kljub vsem naporom je morala družba že 1875 likvidirati in je podjetje prešlo v last Mestne hranilnice. L. 1896. je kupila plinarno mestna občina. Podjetje je uspevalo in poraba je tako rastla, da ga je bilo treba 1. 1904. jiopolnoma obnoviti. Od početne povprečne dnevne porabe 200 m3 se je podjetje povzpelo na celih 2250 m3 v letu 1915. Konkurenca mestne elektrarne, ki je bila ustanovljena 1. 1913, plinarna ni posebno občutila do vojne. Ta pa je onemogočila dobavo kakovostnega premoga in povzročila podjetju ogromne težave. Dobavo je morala dvakrat popolnoma ukiniti, večkratni poskusi obratovanja z rujavim premogom in celo lesnim plinom niso uspeli. Ker je v istem času bilo možno proizvajati elektriko s pomočjo cenenega rujavega premoga iz Velenja, je razumljivo, da si je razsvetljavo tačas osvojila elektrarna. Pri znatno zmanjšanem konzumu je jirešla plinarna 1. 1920. na dvoplinski sistem, a ni mogla prosperirati. L. 1929. je zopet uvedla retortni plin in uredila tarife. Konzum se je znatno zboljšal. L. 1933. je povzročila pojdava plinarni veliko škodo. Današnji položaj plinarne je precej ugoden. Povprečna dnevna poraba znaša ca 500 m3 plina s 4500 kalorijami. Omrežje je razmeroma veliko, saj znaša dolžina glavnih cestnih vodov preko 16 km. Letno porabi plinarna okoli 60 vagonov ruhrskega j)remoga, 1 vagon čistilne mase iz Češke in 10 vagonov domačega premoga. Produkcija znaša letno do 160.000 m3 plina, 36 vagonov koksa in 2 vagona katrana. V obratu je zaposlenih 11 delavcev. Mestna plinarna ljubljanska je pričela obratovati 1. 1861. in sicer na istem prostoru, kjer stoji še danes. Zgradil jo je Avgust Riedinger, ki je dobil od mestne občine koncesijo za dobo 35 let in ustanovil družbo »Laibacher Aktiengesellschaft fiir Gasbeleuchtung«. Prvi in dolgoletni predsednik te družbe je bil ljubljanski finančnik Lukman. V tej dobi se je plin pridobival iz lesa. Plinarna je dobro uspevala; saj je bil letni dobiček do 1. 1894. povprečno 18.000 goldinarjev. Z letom 1895 je mestni magistrat pogodbo odpovedal. Nastala je dolgotrajna borba, v kateri je podjetje polagoma prešlo v slovenske roke. Ljubljana je konsumirala plina največ do leta 1916, približno 1,000.000 m3. Svetovna vojna pa je zadala tej industriji hud udarec. L. 1917. je konzum močno padel in sicer na 448.000 in3. Vzrok teinu je bilo ogromno pomanjkanje premoga, vsled česar tovarna ni mogla producirati dovoljne količine plina. To je imelo katastrofalno posledico. Stranke so začele opuščati plinsko razsvetljavo in so si nabavile razsvetljavo na električni tok. Konzuin plina za razsvetljavo je stalno padal, pač pa je začel naraščati konzum plina za kurjavo. L. 1922. je ta konzum že toliko narasel, da je dosegel višino v letu 1916. L. 1935. je znašal konzum plina za kurjavo 1,281.278 m3, za razsvetljavo j>a samo še 34.567 m3. Dolžina plinskega omrežja je znašala v tem letu 49.542 m, število plinskih ajiaratov pa je naraslo v letih 1924—1935 od 400 do 4000. Za proizvodnjo plina potrebuje tovarna letno do 500 vagonov šlezijskega ali ruhrskega premoga, iz katerega pridobi kot stranski produkt okoli 270 vagonov koksa, 20 vagonov katrana in 20.000 kg benzola. Obrat zaposluje sedaj 12 uradnikov in 40 delavcev. Mestna plinarna, Maribor. Ustanovljena 1. 1870. kot privatno podjetje, ki je prešlo 1. 1916. v last mestne občine. Preskrbuje mesto s kurilnim plinom; šole, mestne urade in mestna podjetja pa tudi s premogom in drvmi. Izvršuje vse plinske instalacije in dobavlja vsakovrstne naprave za obrt, industrijo in gospodinjstvo. Prodaja stranske proizvode (koks, katran, grafit, itd.). Plinarna ima kurilnico z napravami za proizvodnjo plina, 3 retortne peči in 1 generator, nadalje čistilnico z aparati za čiščenje in merjenje plina. Ima 2 plinohrama, glavni meri 2350 m3 in pomožni 500 m3. Letno proizvaja ca 700.000 m3 plina, kapaciteta pa doseže 1 milijon m3. Od leta 1930. dalje je znašal odjem plina 4,520.000 m3. Letna produkcija katrana znaša 70 ton, koksa 1300 ton. Število odjemalcev za plin znaša 1630 in se vsako leto razširja z omrežjem. Celokupno plinsko omrežje meri 40 km. Podjetje preskrbuje s plinom predvsem gospodinjstvo 51°/o, obrt 28°/o in industrijo 21%>. Letno porabi plinarna do 150 ton inozemskega črnega premoga in 500 ton lignita iz domačega rudnika Peklenica. Obrat zaposluje 26 de- lavcev. Mariborska mestna podjetja imajo tudi svojo prodajalno (ustanovljeno 1919), ki nudi vse elektrotehnične jired-mete in predmete, potrebne pri konzumu plina. Metalno akcijonarsko društvo d. d., Ljubljana, tovarna v Celju. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1935. potom fuzije s prejšnjo tvrdko »Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje«. Danes je last delniške družbe. Obrat se peča z izdelovanjem litopona, blanc-fixa, svinčenega minija, modre galice in kro-movega galuna. Surovine dobiva podjetje v glavnem iz tuzemstva. Produkti se plasirajo v vsej Jugoslaviji in deloma tudi v inozemstvu, posebno v Bolgariji. Zaposluje 5 uradnikov in 85 delavcev. Podjetje je ustanovilo tovarno za izdelovanje fabrikatov, ki so se doslej v našo državo uvažali. S tem pa je uvoz teh izdelkov skoraj prenehal. Našička tvornica tanina in parna žaga d. d., Puconci-Dol. Lendava. Tovarna je podružnica velike Našičke tvornice tanina v Našicah na Hrvatskem. »Persil« družba z o. z., Celje. Izdeluje pralne praške »Per-sil« in »Ilenko«, ki so v našem gospodinjstvu dobro znani in upoštevani. Izdeluje tudi pralno sodo. Zaposluje manjše število okoliških delavcev. »Pyrota«, Bovha Janko, prvi jugoslovanski pirotehnični laboratorij, Celje. Podjetje je ustanovil 1. 1922. sedanji lastnik Bovha Janko. Obrat izdeluje najrazličnejši umetni ogenj, čudežne svečice, baklje, razne signalne patrone in petarde, varnostne topiče, aparate proti vlomu, rakete proti toči in vse ostale pyrotehnične predmete. Reich Josip, kemična čistilnica in svetlolikalnica, Ljubljana. Znano in dobro vpeljano podjetje je ustanovil I. 1845. Josip Reich. Prvotno primitivno urejena, je danes ena največjih naših čistilnic in svetlolikalnic. Obrat je opremljen povsem moderno. Ima dva parna kotla, več motorjev na električni pogon, likalne in pralne stroje itd. Tovarna barva, kemično čisti, pli-sira in lika vse vrste oblek, plašče, klobuke, pletenine itd.; pere perilo in ga svetlolika; kemično čisti kožuhovino, rokavice, preproge, zavese, itd.; dekotira vsakovrstno blago, impregnira proti mokroti, parno čisti perje in puh, entla, plisira in ažurira in izdeluje preoblečene gumbe. Letno porabi do 1500 kg barv in preko 24.000 kg raznih kemikalij. Surovine nabavlja deloma v Jugoslaviji, večinoma pa uvaža iz Nemčije. Danes je lastnik podjetja Adolf Reich. Zaposluje 1 uradnico in 35 delavcev in nameščencev. Reich Jos., tovarna kemičnih izdelkov, Tezno pri Mariboru. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. Obrat je opremljen s parnimi kotli in stroji; pogon na elektriko. Tovarna izdeluje razne kreme za čevlje in to kreme znamk Indian, Luna, Sveto-lin in Nadi, razne politure in apreture, črnila, voske, muholovce »Sidro«, kolomaz, razna trdila in lepila. Produkti se plasirajo po vsej državi. Salus d. d., veledrogerija in tvornica farmacevtskih preparatov, Ljubljana, podružnica v Mariboru, tvornica v Mengšu. Podjetje so ustanovili I. 1920. lekarnarji in zdravniki Slovenije, ki imajo tudi vse družbine delnice v svojih rokah, brez udeležbe tujega kapitala. Družba dobavlja zdravila lekarnam in državnim ustanovam, s kemikalijami pa zalaga industrijo. V začetku je podjetje moglo plasirati svoje izdelke le v Sloveniji, danes pa jih razpečava po vsej državi. L. 1935. je družba ustanovila lastno tvornico za kemikalije in farmacevtske preparate v Mengšu. Surovine nabavlja podjetje deloma doma, deloma v inozemstvu; letno jih porabi pribl. 120.000 kg. Glavni produkti so: aether, methylsalicylat, razne farmacevtske kemikalije, soli živega srebra. Izvoza ni. Obrat zaposluje 12 uradnikov in 19 delavcev. Scliiininel & Co., družba z o. z., kemična industrija, Celje. »Semperit«, družba z o. z., jugoslovanske tvornice gumijevih izdelkov, Kranj, podružnica, Zagreb. Podjetje je ustanovil 1. 1920. Šumi Franc iz Kranja. Razpoložljiva vodna in električna sila ter izvežbano delavstvo so pripomogli podjetju do razvoja. Danes je tvrdka last družbe »AVimpassing Kaučuk d. d., Zagreb«. Obrat je opremljen z vsemi potrebnimi stroji za jiredelavo gumija. Surovine dobiva iz Ilolandske Indije, Nemčije, Amerike in Avstrije. Produkti se razpečavajo po vsej Jugoslaviji. Obrat zaposluje okoli 50 uradnikov in uradnic in okoli 300 delavcev in delavk. Za našo industrijo je ta tovarna jako velikega pomena, ker nas je tako rekoč osamosvojila v teh potrebah od inozemstva. Podjetje izdeluje skoraj vse predmete, ki spadajo v to stroko, kot n. pr. podpetnike, podplate, cevi, tehnične predmete, pnevmatike za kolesa, kirurgične predmete ter najrazličnejše gumijaste potrebščine za vojsko, železnico itd. Svečama »Pax«, Kopač & Štele, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1929., izdeluje vse vrste voščenih, parafinskih in stearinskih sveč in drugih sličnih izdelkov. Obrat je opremljen s stroji na električni pogon. Topljenje in ogrevanje se vrši s stroji na paro. Parafin nabavlja podjetje iz Poljske, stearin iz Češkoslovaške in Italije, čebelni vosek iz Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Slavonije. Letno porabi 70 do 80.000 kg surovin. Izdelke prodaja na domačem trgu. Obrat zaposluje 2 uradnika in 8 delavcev. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., vodstvo v Celju. Pričetki tovarne segajo nazaj v 1. 1845., ko je prvi lastnik poznejše tovarne v Hrastniku prevzel v Trstu obstoječo tovarno za proizvodnjo kalijevega solitra. Slučaj je nanesel, da se je 1. 1856. pričelo z izdelovanjem kromovega kalija, katerega produkcija se je 1. 1859. prenesla v Hrastnik, kjer je bil na razpolago premog v dovoljni množini. Leto 1860. je pomemben mejnik v zgodovini Hrastnika, ki bi bil brez industrije ostal brezpomembno naselje. V Hrastniku se je proizvajal kromov kalij od 1860 do 1912. Po desetih letih obratovanja se je podjetje 1. 1870. spremenilo v delniško družbo s sedežem v Celju. Takrat se je pričelo tudi s proizvodnjo žveplene kisline, katere produkcija se je 1. 1890. znatno povišala z ustanovitvijo podružne tovarne v Celju, kjer so bili dani pogoji za izdelovanje žveplene kisline, ki se je od 1890 dalje v prvi vrsti uporabljala za proizvodnjo umetnega gnojila superfosfata. L. 1870. se je pričelo s proizvodnjo solne kisline in glauberjeve soli; tudi danes je tovarna v Hrastniku še edina v državi, ki izdeluje solno kislino. Od 1. 1873. se izdelujejo železooksidne barve, za katere dajejo surovino ogorki žveplenega kršca, ki se uporabljajo za proizvodnjo žveplene kisline. Te barve so se izvažale razen v Anglijo tudi še v Ameriko. Podružna tovarna za proizvodnjo žveplene kisline v Celju se je 1. 1919. pretvorila v samostojno delniško družbo. Celo vrsto desetletij že proizvaja tovarna apno, ki ga žgo v treh modernih jaškovih pečeh v bližini lastnega kamnoloma, ki daje prvovrsten apnenec. V letih splošnega blagostanja, ko tovarna v Hrastniku ni mogla več zadostiti povpraševanju po superfosfatu, se je 1. 1927. zgradila podružna tovarna za proizvodnjo superfosfata v Celju, v kateri se izdeluje od 1. 1934. dalje tudi novo fosfornokislo umetno gnojilo, nazvano fosfatna žlindra, za katero pridobiva tovarna surovine — fosforit — iz lastnega rudokopa v Erve-niku blizu Knina. L. 1931. je tovarna v Hrastniku kot prva v državi, pričela s proizvodnjo opojnih drog iz opija, ki se prideluje v južni Srbiji. Tovarna v Hrastniku je zvezana z železniško postajo po lastnem, okoli 800 m dolgem industrijskem tiru, ki je bil zgrajen 1. 1874. Razen naštetih proizvodov se izdeluje v tovarni v Hrastniku še kristalna soda, grenka sol (magnezijev sulfat), zelena galica, kalijev in natrijev soliter, prvi predvsem v vojnotehnične svrhe, ter razna olja za tekstilno in usnjarsko industrijo. Električno energijo za pogon strojev dobiva tovarna od falske elektrarne. Izdelki tovarne se razen dela opojnih drog, skoro v celoti plasirajo v tuzemstvu. Glede surovin je tovarna navezana samo na uvoz solitrne kisline in visokovrednih surovih fosfatov, ki se uvažajo iz Afrike. Vse ostale surovine nabavlja tovarna v državi, nekaj pomožnih sredstev pa, ki se v tuzemstvu ne izdelujejo, dobiva tovarna iz inozemstva. Za gospodarsko-socialen pomen podjetja je značilno, da tovarna kljub dolgotrajni gospodarski krizi do danes ni prišla v položaj, da bi bila morala delavstvo, katerega je okoli 140, odpustiti ali tudi začasno poslati na dopust. Uradništvo in delavstvo prebiva v več poslopjih, ki so last tovarne. Tovarna strojil d. d., Majšperk pri Ptuju. Tovarna strojil v Majšperku ob reki Dravinji, južno od Ptuja, je specialna tovarna za proizvodnjo kostanjevega in smrekovega ekstrakta. Podjetje, ki ga je osnovala 1. 1916. dunajska tovarna usnja »Gerhardus & Soline«, je 1. 1922. prešlo v roke sedanjih lastnikov Franja in Marije Novaka, industrijalca v Zemunu, ter Karla in Marije Cubrichta v Majšperku. Ti so tovarno popolnoma prenovili, modernizirali in spravili na današnjo višino z letno kapaciteto 2.5 milijonov kg čistih strojilnili snovi. Kot pogonsko silo je imela tovarna prvotno le vodno turbino jakosti 100 HP; pozneje pa je bila tovarna opremljena z velikimi parnimi kotli, ki se kurijo z izluženim lesom ter s parnim strojem 500 HP, tako da ima sedaj vsa tovarna električni pogon. Ker je tovarna približno 9 km oddaljena od železnice, se je moralo vzporedno s povečanjem obrata poskrbeti tudi za neoviran promet s sirovinami ter gotovimi izdelki. V ta namen je bila 1. 1928. zgrajena 3.5 km dolga žična železnica, ki oskrbuje prevoz preko hribovja. V vznožju hribovja v vasi Medvece, je priključena na 6 km dolgo industrijsko progo normalnega tira, ki vodi do postaje Pragersko. Tovarna proizvaja kostanjev (kot glavni proizvod) in smrekov ekstrakt, oboje v tekoči obliki in v prahu. Surovina za pridobivanje kostanjevega ekstrakta je olupi jen les pravega kostanja (castanea vesca), ki raste v Sloveniji v precejšnji množini, posebno pa na Hrvatskem iu v Bosni. Tovarna dobiva največji del potreb- nega kostanjevega lesa iz neposredne okolice, od koder se do-važa direktno z vozovi, samo v času večje potrebe se dobavlja tudi iz drugih krajev Slovenije ter Hrvatske in Bosne. Surovina za proizvodnjo smrekovega ekstrakta je posušena skorja smreke. To pridobivajo v velikih količinah in odlični kakovosti v Dravski dolini in na Gorenjskem. Za proizvajanje strojilnili izvlečkov se surovina razdrobi v specialnih tkzv. strugalnih strojih, nato se vodi v velike kadi, kjer se izvrši s pregreto paro izluženje strojilnili snovi iz lesa in skorje. Tako nastala tekočina teče po celi vrsti cevi, kadi in naprav, kjer se dekolorira in čisti ter se nato v izparilnikili koncentrira na zaželjeno gostoto. Več razpršilnikov, v katerih se tekočemu ekstraktu odtegne voda, služi za proizvodnjo ekstrakta v prahu. Proizvodi, tekoči in pulferizirani kostanjevi in smrekovi ekstrakti, so v tu- in inozemstvu poznani kot prvorazredni. Tuzemstvo in bližnje inozemstvo daje prednost tekočim ekstraktom, dočim se na velike daljave dobavlja pretežno pulferizirani ekstrakt, radi manjših prevoznih stroškov. Glavna tržišča so: Jugoslavija, Češkoslovaška, Madjarska, Avstrija, Romunija, Poljska, Nizozemska, Nemčija, Skandinavija itd. Do 80°/o proizvodov tovarne je namenjenih izvozu. Tovarna je zgrajena v enem najsiromašnejših delov Slovenije, v Halozah. Zaposluje ca 120 delavcev in nameščencev ter predstavlja za prebivalstvo bližnje in dalnje okolice glavni vir dohodkov, predvsem z nakupom kostanjevega lesa, ki je sicer radi velike oddaljenosti od železnice, in ker je za druge svrhe neporaben, malovreden. Velik del prebivalstva najde zaslužka bodisi v tovarni, bodisi kot gozdni delavci, vozniki ter nakupovalci kostanjevega lesa. Tovarna tanina v Medvodah, podružnica tvornice tanina d. d., Sisak, sedež v Zagrebu. Tvrdka, ustanovljena 1. 1925., je zgradila tovarno tanina v Medvodah z namenom, da praktično izkoristi odpadli sulfitni lug pri fabrikaciji celuloze v Združenih papirnicah Vevče, Goričane, Medvode. Iz tega izdeluje celulozni ekstrakt za strojenje usnja (tekoči, trdi in v prahu). Podjetje, ki zaposluje okoli 20 ljudi, eksportira 80°/o svoje produkcije v inozemstvo. Tvornica za dušik d. d., Ruše. Tvornico so ustanovili 1.1917. (na iniciativo vojnega ministrstva) dunajski Kreditni zavod, Bosanska d. d. za elektrinu v Jajcu in Dynamit-Nobel. Gradili so jo ruski in italijanski ujetniki. Meseca maja 1. 1918. je bila tovarna dozidana toliko, da so lahko začeli z napeljavo električne struje iz elektrarne Fale, ki je bila med tem dograjena. Meseca avgusta 1918 je tovarna začela izdelovati karbid. Ob prevratu se je ustanovila družba: Tvornica za dušik d. d., Ruše. Tvornica lahko letno izdela do 28.000 ton karbida in 36.000 ton apnenega dušika. Karbid in apneni dušik razpošilja tovarna evropskim kakor tudi prekomorskim državam. Glavne surovine so električna struja iz elektrarne Fala, apno, ki ga tvornici dobavlja lastna apnenica v Celju, ter antracit, katerega mora uvažati iz inozemstva. Poleg karbida in apnenega dušika izdeluje tvornica še razna mešana gnojila, imenovana nitrofoskal, apneno sečnino in 40°/o sečnino, ferosilicij, ferokrom, elektro-korund, kisik, amonijak in suhi led. Ferokrom izdeluje tvornica iz kromovih rud, ki jih dobavlja iz južne Srbije; deloma se uporabi v naši državi, večidel pa se izvaža v Nemčijo. Radi gospodarske krize je morala tvornica svoj obrat skrčiti tako, da zaposluje danes samo eno tretjino prejšnjega števila nameščencev in delavstva, t. j. 305 delavcev ter 28 uradnikov in inženjerjev. v . »Unio«, družba z o. z., tvornica kem.-tehnicmh izdelkov, Maribor. Tvrdka, ki je bila ustanovljena 1. 1922., je prvotno izdelovala samo muholovce »Bussolin« zoper mrčes ter- parafinske in čudežne svečice. L. 1925. pa je podjetje svoj delokrog razširilo. Obrat je bil tehnično vzorno urejen in opremljen z modernimi stroji, varovalnimi napravami in higijenskimi delovnimi prostori. Istega leta je namreč podjetje začelo z izdelovanjem kreme za čevlje znamke »Sclimolk-pasta, ki je pri nas povsod razširjena in dobro znana. Poleg tega so začeli izdelovati tuda razna sredstva za pokončavanje sadnih škodljivcev in slično. Surovine dobiva podjetje večinoma iz inozemstva, predvsem iz Francije, Nemčije, Grčije in Amerike. Domači trg teh surovin nima. Produkti se plasirajo samo doma. Obrat zaposluje okoli 20 pisarniških moči in do 54 delavk in delavcev. Wagner Anton, barvarna in kemična čistilnica, Radovljica. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1880. Strojno urejen obrat izvršuje vse vrste čiščenja in barvanja oblek, preprog, tkanin, volne, svile, baržuna, bombaža, itd. Podjetje ima svojo podružnico v Ljubljani. Zabret & Comp., družba z o. z., kranjska tovarna lanenega olja in firneža, Britof pri Kranju. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1905. Obrat je opremljen z modernimi avtomatičnimi stiskalnicami za olje. Tovarna ima svojo lastno električno centralo. Letno potrebuje preko 300 vagonov oljnatih semen. Naj-več predeluje laneno seme, katerega uvaža iz Argentinije in Indije. Laneno olje in firnež prodaja na domačem trgu, lanene tropine pa izvaža v Avstrijo in Nemčijo, letno do 150 vagonov. Obrat zaposluje 1 uradnika in ca 30 delavcev. Združene tvornice firneža, družba z o. z., Ljubljana. »Zlatorog« d. d., tvornica mila, Maribor. Tovarno je ustanovil 1. 1879. C. Broš iz Klanjca. Danes je last dveh družabnikov, ki sta obrat popolnoma modernizirala in kapaciteto obrata postopno dvignila. L. 1927. je bila zgrajena še tovarna glicerina, ki je edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Kapaciteta tovarne je stalno polno zaposlena. V več oddelkih izdeluje tovarna navadno pralno milo, toaletno milo, kristalno sodo, pralne praške in že omenjeni glicerin. Glavni surovini, loj in kokosovo olje, uvaža tovarna skoro v celoti iz inozemstva, namreč iz Anglije; kolofonijo dobiva iz Španije, eterična olja pa iz Nemčije. Vsi produkti, ki so široin Jugoslavije dobro znani, se plasirajo le doma in se ne izvažajo. Obrat zaposluje okoli 77 uslužbencev. Kovinska industrija Ahačič Kajetan, tovarna kos, srpov, lopat, slamoreznili nožev in drugega orodja, Tržič. Podjetje je bilo ustanovljeno pred več stoletji in se je podedovalo v isti družini od roda do roda. Sedaj je lastnik podjetja dr. Kozma Ahačič. Tehnični ustroj je najmodernejši: obrat na vodni pogon, posebna pogonska kladiva, stroji za predelovanje jekla v hladnem in vročem stanju, posebna oprema za kosarsko obrt. Jeklo dobiva tovarna iz Švedske, plamen-železo pa iz Jesenic. Izdeluje vsakovrstne kose, navadne in zobate srpe, lopate, motike, slamo-rezne nože, krampe, cepine, lemeže in drugo kovano orodje. Produkte prodaja po vsej državi, izvaža pa tudi v Romunijo, Poljsko, Bolgarijo, Češkoslovaško in druge sosedne države. Podjetje zaposluje ca 70 delavcev, ki so domačini iz bližnje okolice. »Automontaža« d. d., Ljubljana VII. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1933. in ima danes tehnično delavnico, opremljeno z modernimi stroji za predelavo kovin in lesa v automontažne svrhe. Podjetje vodi tudi avtobusni promet na progi Ljubljana-Sušak ter avtobusni promet v Sušaku samem. Obrat zaposluje 3 uradnike in 8—10 mehanikov. Biihl ing. J. & K., družba z o. z., livarna zvonov in kovin, tvornica kovinskih izdelkov, Maribor. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1. 1800., ima svojo tovarno v Račah pri Mariboru. Tehnično je tovarna opremljena z raznimi pečmi za topljenje kovin in stroji za modeliranje. Podjetje, ki zaposluje 3 uradnike in 25 delavcev, izdeluje cerkvene zvonove in razne od-livke iz brona, medenine, aluminija in posebnih zlitin. Cinkarna d. d., Celje. Nastanek cinkarne sega v leto 1873, ko je bivši avstrijski Montanerar postavil na teritoriju današnjega podjetja prvo topilno peč za cink in pripadajočo prašil-nico. Tu so predelavah cinkovo rudo iz eraričnega rabeljskega rudnika v surovi cink. Iz te osnove se je topilnica, s postavitvijo novih peči (do 10), vedno bolj razvijala. L. 1887. so postavili valjamo za valjanje cinka v cinkovo pločevino. Istočasno so zgradili tudi pripadajočo strojno delavnico in parno centralo. V 1. 1911/12 so obrat primerno razširili in postavili novo tovarno za žvepleno kislino, kjer so začeli izkoriščati pražilne pline in jih pretvarjati v žvepleno kislino. Izven delokroga cinkarne je državni erar v letih 1917/18 postavil še tovarno za izdelovanje modre galice z namenom izkoristiti del pri praženju cinkove rude odpadle produkcije žveplene kisline. V to svrho so uporabljali baker iz borskega rucinika. Po zlomu avstro-ogrske monarhije je prešla cinkarna v posest jugoslovanskega državnega erarja. Zlom centralnih sil v svetovni vojni in s tem zvezani nastanek novih državnih tvorb na teritoriju bivše Avstrije je postavil podjetje v docela novo in trenutno težko situacijo. Topilnica je bila naenkrat odrezana od svoje rudne baze, rabeljskega rudnika, ki je pripadel Italiji. Poleg tega pa se je prejšnji, obsežni teritorij za plasiranje izdelkov znatno zožil, eksportne zveze pa so bile pretrgane. Ker državni erar ni bil kos nastalim težavam, se je 1. 1922. odločil, da preda podjetje v zakup. Zakupnica je današnja Cinkarna d. d., katere sodelničar je tudi državni erar kot lastnik vseh obratnih kompleksov, zemljišč ter upravnih in stanovanjskih poslopij. Nova uprava je od 1. 1922. dalje podjetje razširila s tem, da je postavila nove obratne panoge, stare naprave pa je modernizirala in izpopolnila v toliki meri, da se vrši danes produkcija vseh izdelkov po najnovejših principih moderne tehnike. V letih 1923/24 je postavila tovarno za pocinkovanje železne pločevine, 7 let kasneje pa še tovarno za produciranje cinkovega belila. Danes izdeluje cinkarna sledeče fabrikate: surov in rafiniran cink (surov cink, ki vsebuje do 2% svinca), cinkov prah. cinkovo pločevino, svinčeno pločevino, pri rafinaciji surovega cinka pridobljen svinec, pocinkano pločevino, cinkovo belilo in žvepleno kislino v raznih koncentracijah. Kapaciteta vseh obratov je tolika, da s polovico popolnoma krije domače potrebe, druga polovica produkcije pa je vezana na izvoz. Več kot 50% se izvozi surovega cinka, cinkov prah pa skoraj ves. Cinkova pločevina in cinkovo belilo se niorata izvažati, ker bi bila produkcija, vezana samo na jiotrebo domačega trga, nerentabilna. Edino pocinkano pločevino porabi skoro vso samo domači trg. Podjetje ima svojo lastno električno centralo, obstoječo iz 3 Dieselovih motorjev s skupno kapaciteto 500 IIP. Z januarjem mesecem 1935 se je priključila Cinkarna d. d. na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, ki so v to svrho napeljale daljnovod iz kalorične centrale v Velenju. V svrho transformiranja električnega toka visoke napetosti na napetost 220 V, je zgradila Cinkarna v svoji tovarni najmodernejši transformator. S tem je odpadla potreba lastne električne centrale in vzdržuje danes Cinkarna samo še en Dieselov agregat za primer, da bi dovajanje toka iz Velenja slučajno odpovedalo. Pogon valjarne in drugih obratov s pogonsko in kurilno paro pa vrši parna centrala, obstoječa iz 3 parnih kotlov s skupno 280 m2 kurilne ploskve. Glavno surovino, cinkovo rudo, le deloma uvažajo. V glavnem izkoriščajo rude iz domačih rudnikov v Trepči pri Kosovski Mitrovici in v Mežici. Od pogonskih sredstev za pogon centrale se topilniški koks in nafta uvažata, ker domača zemlja istih ne nudi. Istotako se uvažajo keramične surovine in šamotni izdelki ter stroji in strojni deli, v kolikor jih ne izdeluje domača industrija. Podjetje zaposluje pri sedanjem, omejenem izkoriščanju kapacitete obratov 380 delavcev in 25 ostalih nameščencev. Cinkarna predstavlja za Celje in okolico važen gospodarsko-socialen faktor. Velike važnosti pa je podjetje tudi za vojnotehnično industrijo, kateri nudi potreben materijah »Eka«, ing. Vladi Stare, tvornica kovinskih izdelkov, Ljubljana. L. 1927. je podjetje ustanovil ing. Vladi Stare, ki je še danes njegov lastnik. Tovarna izdeluje zaponke, obročke, zakovice, kljukice in obročke za čevlje, okovje za konjsko opremo in razne galanterijske kovinske izdelke iz žice in pločevine. Podjetje zaposluje 3 uradnike in 45 delavcev in delavk. Eylert Ernest, strojno ključavničarstvo, Maribor. Fiissl & Kunst, »Favorit«, izdelovanje delov za tkalne stroje, Maribor. Globočnik K., tovarna kos, srpov, lopat, slamoreznili nožev in ostalih kovinskih izdelkov, Tržič. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1784. Obrat je tehnično moderno opremljen. Obratovalni pogon se vrši z vodno turbino. Podjetje izdeluje kose najrazličnejših oblik (kranjske, koroške, štajerske, ogrske in druge) in to v vseh mogočih izdelavah. Posebnost je naravna siva kosa iz švedskega jekla, ki je pri nas posebno dobro znana. Globotschnigg J., tovarnn žic in žičnikov, Ljubljana. Tovarna, ki je bila ustanovljena 1863. leta, je last Gustava Egera iz Železnikov. Žice in žičniki se plasirajo samo doma. Podjetje ima tudi lesno industrijo v Železnikih in izvaža rezan les v Italijo. V Ljubljani zaposluje 3 uradnike in 40 delavcev, v Železnikih pa 1 uradnika in 20—40 delavcev. Ivane Evgen, tovarna žičnih in lesnih izdelkov, Sodražica. Podjetje je leta 1895. ustanovil Evgen Ivane star. Obrat, ki ima najmodernejše stroje na električni pogon, izdeluje razne žične tkanine. Letno predela jiar vagonov žice razne kvalitete. Zaposluje 10 delavcev. Jakša & Co., družba z o. z., kartonažna tovarna in industrija kovinsko-galanterijskih izdelkov, Ljubljuna VII. Podjetje, ustanovljeno 1. 1928., izdeluje s specialnimi stroji na električni pogon (16 I1P) razne sponke, zapirače, obročke, itd. Zaposluje 4 uradnike in 20 delavcev. Jeklarna grofa J. Thurnskega na Ravnah, d. d., Guštanj-Ravne. Stalna vodna sila, premog in železna ruda so dali grofu Thurn Valsassinu pobudo, da je 1. 1774. ustanovil jeklarno nu Ravnah. L. 1927. je podjetje prevzela delniška družba. Obrat ima 8 peči, med njimi 2 Martinovi peči. V pečeh raztopljena masa se potem predeluje v valjarnah in stiskalnicah. Obrat ima tudi svojo kovačnico z avtomatskimi kladivi, brusilnimi in stružnimi stroji. Glavni produkti jeklarne na Ravnah so: nelegirano jeklo (za osi pri vozovih in vagonih, za kose, sekire itd.), legirano Martinovo jeklo (za avtomobilske osi, niklo-vo in kromniklovo jeklo posebne trpežnosti, ki se uporablja v avtomobilski in zrakoplovni industriji, Wolframovo jeklo za puškine cevi, itd.), drugovrstno Martinovo jeklo, ki se uporablja za izdelavo raznega orodja, nelegirano topljeno jeklo (za pile, dleta, nože, itd.) in še druge vrste jekla, ki se uporabljajo v najrazličnejših specialnih industrijah. Surovine se deloma uvažajo. Izdelki se plasirajo največ v Jugoslaviji (drž. železnice, vojaške ustanove, državni rudniki), deloma pa se iz- važajo v Bolgarijo, Grčijo, Malo Azijo in Nemčijo. Podjetje ima danes, pri reducirani zaposlitvi obratov, zaposlenih 8 uradnikov in 250 delavcev. Ježek K. & R., tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor-Melje. Podjetje, ki je last J. Ježeka, je bilo ustanovljeno 1. 1908. Izdeluje poljedelske stroje; zaposluje večje število domačega delavstva. »Jugoindus«, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1930., je last Ivana Keršiča. Obrat izdeluje razne železne konstrukcije in izdelke iz aluminija, bakra in drugih kovin. Letno porabi ca 5 vagonov železa in ca 10.000 kg drugih kovin. Podjetje, ki je moderno opremljeno, zaposluje 4 uslužbence in do 25 delavcev. Jugo-Lutz, družba z o. z., Ljubljana VII. L. 1932. ustanovljeno podjetje se je sprva bavilo le z emajlnim pečarstvom, postopoma pa se je ustanovila še kovinolivarna in strojno-ko-vinska industrija. Lastnik podjetja je Ivo Rupena. Obrat izvršuje, poleg pečarstva na tovarniški način, vsa ključavničarska, kleparska, kovino-tiskarska, pasarska, livarska in strugar-ska dela, emajliranje, galvaniziranje in brušenje. Letno porabi do 12 ton kovin in 15 ton šamote. Podjetje zaposluje 3 uradnike in 15 kvalificiranih delavcev. Kieffer Henrik, družba z o. z., tovarna kos, srpov in sla-moreznih nožev, Sv. Lovrenc na Pohorju. Kolenc brata, tovarna pil in železnih izdelkov, Mirna na Dolenjskem. »Kovina«, prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d., Maribor-Tezno. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1919. Že takoj^ v prvih letih obratovanja se je obrat znatno razširil in povečal. Podjetje je pridobilo oddelek za izdelovanje kabljev, oddelek za izdelovanje in predelovanje medenih ter bakrenih polfabrikatov, livarno, brusilnico in galvanični oddelek. Je to ena najmoderneje urejenih metalurgičnih industrij pri nas. Tehnično je podjetje opremljeno s stroji za izdelovanje kabljev, raznimi stiskalnicami, stružnicami, galvanskimi napravami, itd. Surovine dobiva podjetje deloma iz inozemstva, v pretežni večini pa doma. Letno porabi za ca 2,000.000 Din surovin. Vsi produkti se plasirajo izključno v Jugoslaviji. V podjetju je zaposlenih 15 uradnikov in do 120 delavcev. Kiillner Karel, tovarna za kose, Slovenj Gradec. Podjetje spada med najstarejše in večje tovarne te stroke v dravski banovini. L. 1773. je neki priseljenec ustanovil na tem kraju (Troblje pri Slovenjem Gradcu) preprosto kosamo. L. 1912. jo je kupil sedanji lastnik Kollner Karel, ki izdeluje dobro znane kose in srpe znamke »Junačka kosa«. Tvornica izdela dnevno do 300, letno do 80.000 kos; vendar je njena kapaciteta mnogo večja. Slovenjgraške kose prodajajo največ v naši državi, del pa izvažajo v Romunijo, Poljsko in Turčijo. V kosarni je zaposlenih 34 delavcev, domačinov. Obratu daje pogonsko silo Mislinja. Kranjska industrijska družba Jesenice, sedež v Ljubljani, ravnateljstvo na Jesenicah, tovarniški obrati na Jesenicah in na Javorniku. Kranjska industrijska družba (KID) je največje in najmodernejše urejeno železarsko podjetje v Jugoslaviji in na Balkanu. Družba je bila ustanovljena 1. 1869. v Ljubljani kot delniška družba. V prvem času se je njeno delovanje omejevalo le na parni mlin, ki ga je družba imela v Ljubljani, ki pa je bil kasneje opuščen. V 1. 1870—1871 je družba svoje delovanje razširila na Gorenjsko, kjer je pridobila razne starejše, že dolgo obstoječe male železarske obrate. V teku dveh, treh desetletij je družba vse delo združila v obratih na Savi v jeseniški občini ter v obratih na Javorniku v obč. Koroška Bela. V obeli krajih dobivajo obrati polagoma značaj velikih tovarn. Fabrikacija se usmerja na proizvodnjo in predelavo kovnega železa; prejšnje visoke peči se opuščajo. L. 1895. je družba razširila svoj delokrog tudi na Skedenj pri Trstu. Tu je nastala tekom let ob dolgi obali, preurejeni v moderno pristanišče, velika železarna z visokimi pečmi, s pečmi za izdelovanje koksa, z martinarno in valjamo za izdelovanje ladijske pločevine. L. 1915. je ta železarna zaradi vojnih dogodkov morala ustaviti delo. Po vojni jo je najprej vzela v najem, nato pa kupila posebna italijanska delniška družba; sedaj je v posesti italijanske družbe »Ilva«. L. 1906. je družba pridobila žičarno na Bistrici v Rožu na Koroškem; delo v tej tovarni je bilo ustavljeno 1. 1934. L. 1917. je Kranjska industrijska družba zgradila tovarno za izdelovanje elektrod (za električne peči) na Blejski Dobravi, vendar je obrat le malo let uspeval in je bil 1. 1936. opuščen. Večino delnic Kranjske industrijske družbe, ki je bila poprej v nemških rokah, je po vojni kupila neka italijanska skupina. L. 1929. je celotna družba prišla v posest jugoslovanske skupine, katero predstavlja Avgust Westen iz Celja. V teku naslednjih let so bile izvršene velike investicije v svrlio racionalizacije, razširitve in modernizacije obrata. Pro- dukcija železarn se je polagoma razširila na razne nove izdelke, ki se dotlej v naši državi še niso proizvajali. Osnova in predpogoji za razvoj železarske industrije v okolici Jesenic so bili nekdaj železna in manganova ruda, ki se je pridobivala v okolici, prostrani gozdovi, v katerih se je kuhalo potrebno oglje, in pa vodna sila, ki je služila kot pogonska sila delavnicam za predelavo železa. Vendar so z razvojem industrije ti predpogoji izgubili svoj pomen. Železni in manganovi rudniki so se deloma izčrpali, deloma opustili, ker niso bili več rentabilni. Zato je družba ustanovila že omenjene velike plavže v Skednju pri Trstu, kamor so po morju iz Indije dovažali železno rudo, jo tam pretopili in pošiljali na Jesenice, kjer so jo predelavah. Svetovna vojna je to zvezo prekinila. Sedaj dobiva KID svoje surovine večinoma doma. Jeklo izdeluje izključno iz domačega surovega železa, ki ga nabavlja v državnih železarnah v Varešu. Uvaža se le staro železo, ker ga Jugoslavija kot industrijsko mlada, agrarna država nima v dovoljni količini. Letno porabi okoli 80.000 ton surovin. Za proizvodnjo jekla se uporablja rjavi premog iz domačih premogovnikov, in sicer letno nad 60.000 ton. Tvornice Kranjske industrijske družbe, katerih letna kapaciteta znaša ca 150.000 ton, zaradi premajhne uporabe in prevelike konkurence v uvozu tujih železnih proizvodov niso polno zaposlene in producira jo letno le do 75.000 ton. Podjetje je tehnično najmoderneje urejeno in ima obrate na Jesenicah in na Javorniku, in sicer: na Jesenicah martinarno s 4 Martinovimi pečmi, valjamo, žično valjamo, žičarno, žebljamo, cevarno, pocinkovalnico za žice in cevi, mehanično delavnico, livarno in električno centralo, ki ima svoje hidrocentrale v Gorjah, Vintgarju, Zasipu in Javorniškem Rovtu; na Javorniku pa ima podjetje valjamo za težke, srednje in male profile ter pločevino in pa pocinkovalnico za pločevino. Vsa produkcija železarn KID je razdeljena na polfabrikate in na končne izdelke. V največji meri se producira pali-často železo in razno fazonsko železo, ki se uporablja v železarski obrti v najrazličnejše svrhe. Znaten proizvod tvori groba valjana žica in fina vlečena žica ter nad 1000 vrst žičnikov, vzmeti za pohištvo, itd. Žica se stavi na trg pocinkana, po-bakrena, pokositrena ali posvinčena. Izdelke trakastega železa, , hladno valjanega ali vlečenega, se za specialne svrhe pocinka. Poleg teh proizvodov izdelujejo jeseniške železarne kvalitetno, grobo, srednjo in fino pločevino od 0,25 mm dalje do jakih ladijskih plošč. Novejša proizvodnja cevi (tudi pohištvenih) omeni novo veliko pridobitev, ravno tako tudi novi izdelki etonskega železa. V prejšnjih časih so izvažali nekatere izdelke v inozemstvo, zlasti hladno valjano trakasto železo v Italijo, Češkoslovaško, Avstrijo itd. Ta izvoz je skoraj popolnoma prenehal. Podjetje zaposluje momentano 185 nameščencev in 2361 delavcev, skupaj 2546 oseb, ki so večinoma iz radovljiškega okraja. Vse delavstvo je visoko kvalificirano, kar omogoča podjetju v veliki meri, da izpopolnjuje svoje obrate dp one mere, ki zagotavlja izborno kvaliteto železnih proizvodov, tako da stoji tvornica glede kvalitete svojih proizvodov vzporedno z velikimi železarskimi tvornicami v drugih državah. Gospodarsko-socialni pomen podjetja pa je najbolje označen z dejstvom, da znaša zaslužek zaposlenega osobja letno okoli 50,000.000 Din, ki ostanejo v sicer pasivnem delu naše Gorenjske. Lajovic M., družba z o. z., tovarna kovinskih izdelkov', Ljubljana VII. Izdeluje vsakovrstno pločevinasto robo. Lazar Ivan, žebljarska industrija, Kamna gorica. Podjetje, katerega lastnik je Mirko Lazar, je bilo ustanovljeno 1872. Izdeluje kovane in strojno prešane žeblje za ozkotirne in normalne železniške proge, žeblje za gorske čevlje, večje zakovice, spone za železniške prage in splave ter druge toplo prešane izdelke. Železo v palicah kupuje pri Kranjski industrijski družbi in to 150 do 250 tisoč kg letno, koks dobiva iz Moravske Ostrave, kovaški premog pa iz Porurja. Večino izdelkov plasira v Jugoslaviji, nekaj jih izvaža v Avstrijo. Podjetje zaposluje do 20 delavcev. Mariborska afinerija zlata, družba z o. z., Maribor. Mariborska livarna in tvornica kovin, Joh. Pengg, Maribor. Lastnik podjetja je ing. Joh. Pengg. Prvotno je izdelovalo podjetje, ki je bilo ustanovljeno že 1. 1800., samo zvonove. Tekom let pa se je obrat povečal in razširil. Sedaj ima podjetje sledeče oddelke: livarno in čistilnico, oddelek za izdelovanje _ Berginanovih cevi, stiskalnico (izdelovanje medenih palic in žice) ter kovinsko delavnico in kovačnico. Podjetje izdeluje poleg zvonov tudi vsakovrstne odlitke iz medenine, aluminija, bakra, bronca in drugih specialnih zlitin, kakor tudi težke ležaje za valjke, medene šipke vseh formatov in žice, armature za vodovod in plin, razne druge kovinske predmete, kakor uteži, skodelice, itd. Izdelke plasira po vsej državi. Obrat zaposluje 6 uradnikov in okoli 50 delavcev. Pakiž in tov., Ribnica na Dolenjskem. Podjetje izdeluje razne žične pletenine za ograje in vsakovrstne žične tkanine.' Pfeiffer J., tovarna svtrojev in livarna železa, Hoče pri Mariboru. Pire Simon, tovarna žice in žičnikov, Kropa, p. Podnart. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1865. V tem kraju se je ustanovilo radi bližine železa, ki se je pridobivalo v kroparskih plavžih in pa zaradi stalne vodne sile. Danes je podjetje lastnina Vinka Pirca; izdeluje vse vrste žic in žičnikov. Danes dobiva surovine iz jeseniških železarn. Letna poraba surovin 150 ton. Obrat je opremljen z vodno turbino ter stroji za vlečenje žice in izdelovanje žičnikov. Produkti se plasirajo v dravski banovini. Radi krize zaposluje podjetje sedaj samo še 6 oseb. Pogačnik A., železarna in livarna, Ruše. Podjetje je ustanovil 1. 1902. Alojz Pogačnik. V lastništvu ga nasleduje danes njegov sin Hinko Pogačnik, ki je ves obrat moderno preuredil; pogonsko silo dajejo 3 vodne turbine (skupno 140 IIP) in rezervni plinski motor (40 HP). Jeklarna je opremljena z 9 stroj, kladivi, 1 prešo s 350 ton. pritiska, plinskimi pečmi, stružnicami in vrtalnimi stroji. Surovine so vse domačega izvora. Obrat zaposluje 3 uslužbence in 50—60 delavcev, kovačev in pomočnikov. Prva jugoslovanska žična industrija, družba z o. z., Celje-Gaberje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1921. Izdeluje vse vrste žičnih pletenin, železne postelje in razne železne konstrukcije. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, registr. zadr. z omej. zavezo. Že sredi 14. stol. se je v teh krajih razvila železarska obrt. Pred ca 50 leti pa so fužine in plavži tod propadli, pa tudi žebljarstvu je razvoj tehnike zadajal smrtne udarce. Zato se je 1. 1894. zbralo 20 domačinov in rešilo zadnje ostanke nekdaj cvetoče obrti z ustanovitvijo zadruge. V začetku je bilo delo v zadrugi ročno, postopoma pa so zgradili tovarno za strojno izdelovanje žebljev, vijakov in okovja. Sedaj je ohranjenih samo še nekaj starih ročnih delavnic »vigenc«, ki izdelujejo slovite »Rex« žeblje za gorske čevlje. Vsi člani zadruge, ki jih je sedaj okrog 150, so istočasno tudi delavci v tovarni, torej zadruga, kjer so člani lastniki in istočasno tudi delojemalci. Obrat porabi letno do 1000 ton železa, ki ga nabavlja pri KID na Jesenicah. Produkte plasira v Jugoslaviji, deloma v Avstriji in ostalih alpskih deželah. Rafinerija dragih kovin, družba z o. z., Ljubljana. Rebek Ivan, I. jugoslovanska tovarna tehtnic, ključavničarska dela in instalacija vodovodov, Celje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1894. Izdeluje razne vrste decimalnih tehtnic, razno železno blago ter specialne rešetke za zapiranje trgovin in bank. Obrat zaposluje okoli 40 delavcev. »Ruda«, izdelovanje kovinskih izlivkov in ponikljevanje, St. Kotoun, Maribor. Podjetje je bilo ustanov. 1. 1924. Obrat je tehnično moderno urejen in izdeluje razne elektr. lestence, svetiljke, medena okovja za vrata, okna in peči, razne predmete iz brona itd. Zaposluje večje število delavcev. Rudnik in železarna Štore. Podjetje sta ustanovila leta 1845. Kari Neufeldt, norveški konzul na Dunaju in industrijalec Weitzer iz Gradca. Prvotno je bilo podjetje ustanovljeno kot rudnik za pridobivanje visoko kaloričnega rujavega premoga. Že leta 1851. pa je podjetje ustanovilo železarno, ki se je iz prvotne primitivnosti tekom let razvila v današnjo popolnoma moderno in tehnično opremljeno železarsko industrijo z Martinovo pečjo in valjamo s kapaciteto 18.000 ton. Obrat obsega: martinarno s kapaciteto 15.000 ton (izdelovanje jeklenih litin in ingotov), valjamo za predelavo ingotov v trgovsko železo, železolivarno, kjer se izdelujejo sive litine za vsakovrstne stroje, posebno poljedelske. Litinski deli se uporabljajo v lesni, kemični, usnjarski, steklarski in rudokopni industriji. Izdeluje tudi specialne dele za Dieselmotorje, kovinske litine za vse vrste ležišč ter litine, odporne proti kislinam in ognju. V lastni modelni mizami je na razpolago velika izbira modelov (zaloga do 20.000 modelov). Podjetje ima tudi svojo mehanično delavnico, ki je opremljena z vsakovrstnimi, najmodernejšimi stroji za obdelavo železa. Delavnica omogoča popolno izdelavo raznih strojev in strojnih delov, plugov, vit-ljev, slamoreznic in mlatilnic na ročni in električni pogon. Tovarna ima svoj industrijski tir, lastno lokomobilo in mobilno parno dvigalo. Vsi izdelki se plasirajo izključno v naši državi. Tovarna more pri polnem obratu zaposliti do 600 delavcev; sedaj je zaposlenih v obratu okrog 300 delavcev in nameščencev iz okolice, katerim je delo v tovarni edini vir dohodkov. Podjetje skrbi vzorno za svoje delavce, kar dokazujejo velika stanovanjska poslopja z lepimi vrtovi in njivami. Vzdržuje tudi lastno osnovno šolo, otroški vrtec in bolnico. Podjetje ni važno samo za gospodarstvo bližnje okolice, ampak je pomembno tudi za gospodarstvo vse države, ker mu pripomore do osamosvojitve od neugodnega vpliva uvoza tovrstnih produktov iz inozemstva. »Saturnus«, d. d., tovarna pločevinastih izdelkov, Ljub-ljana-Moste. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1921. Pozneje se je večkrat povečalo tako, da krije danes v svoji stroki vso jugoslovansko potrebo in pri tem lahko še precejšnje količine izvaža. Podjetje je last delniške družbe, katere predsednik je Kari čeč, industrijalec v Ljubljani. Medtem ko so bile prej delnice deloma v tujih rokah je sedaj podjetje čisto nacionalizirano. Podjetje ima več kot 300 strojev, poleg tega ima moderno urejeno tiskarno in litografijo za pločevino, novo urejeno instalacijo za ponikljevanje in pokromanje. Stroji so urejeni za izdelovanje okroglih, štirioglatih in vsakovrstnih doz ter vseh vlečenih predmetov iz pločevine od 0.6 mm debeline. Za svojo potrebo izdeluje tovarna vse potrebno orodje. Tovarna ima tudi svoj industrijski tir. Glavni produkti, katere izdeluje obrat, so sledeči: vsakovrstna pločevinasta embalaža različne velikosti, škatlje za čistilo (kremo), škatlje za konzerve, kandite, škatljice za sardine, spojene in zgibane, doze za vazelin, za lak in barve, pločevinaste posode za razne tekočine, razna vedra, kante za olje, za bencin, med itd., brizgalke za uničevanje mrčesa, razne tiskane in utisnjene pločevinaste plakate, litografirane, ponikljane in pokromane tase, pumpe za kolesa in najrazličnejši pločevinasti izdelki za državne in vojaške potrebe. Glavna surovina je bela pločevina, katero uvaža podjetje iz Nemčije in Anglije, in to od 700 do 800 ton letno; predeluje pa tudi domačo pločevino v traku (črna pločevina). Barve in druge surovine nabavlja podjetje izključno iz tuzemstva. Izdelki se plasirajo deloma v Jugoslaviji, deloma pa se izvažajo v Turčijo, Egipt, Palestino, Bolgarijo, Albanijo itd. Podjetje ima svoja zastopstva v Istam-bulu, Kairu in Tel-Avivi. Medtem ko je ob ustanovitvi podjetje zaposlovalo samo 40 uslužbencev, hodi danes na delo v tovarno 30 uradnikov in 350 delavcev (med njimi 3A delavk). Gospodarski pomen te industrije lahko razberemo, če vemo, da izplača podjetje na mezdah letno do 4 milijone dinarjev in da znaša vrednost izdelanega blaga letno okoli 20 milijonov dinarjev. »Sava«, družba z o. z., kovinsko-galanterijska industrija, Jesenice. Ena od mnogih naših železnih industrij, ki je nastala pod vplivom bližine železarn na Jesenicah, je tudi industrija Sava. Podjetje je v 14 letih svojega obstoja pokazalo viden razvoj in napredek. Obrat je popolnoma elektrificiran in tehnično opremljen z najmodernejšimi motorji, prešami, stružnicami, vrtalnimi stroji, brusilnicami in najrazličnejšimi drugimi stroji. Tvornica izdeluje razne risalne žebljičke, kovinske gumbe, rinčice za čevlje, sponke, vlasnice, podkovice za čevlje itd. Podjetje, ki je last Antona Tršana iz Jesenic, zaposluje 4 uradnike in 55 delavcev in delavk. Sclineiter G. F., tovarna strojev, Škofja Loka. Podjetje je ustanovil 1. 1912. ing. Franc Sclineiter, ki je še danes njegov lastnik. Znane so vodne turbine, ki jih podjetje razpečava širom naše domovine. L. 1929. je zgradil podjetnik novo moderno tovarniško poslopje ter ga opremil z novodobnimi stroji. Zadnja leta je začelo podjetje proizvajati poleg že omenjenih turbin tudi avtomatične hladilne stroje za vse vrste živilske industrije, avtomatične regulatorje na oljni pritisk, razne vrste vodnih zatvornic, strojno opremo za mline in žage itd. Surovine za sestavljanje strojev dobiva večinoma v Jugoslaviji, deloma iz inozemstva: surove železne odlitke dobavlja »Rudnik in železarna v Štorah«, jeklo »Jeklarna grofa Jurija Thurnskega, Guštanj-Ravne«, specialno jeklo pa dobiva od inozemskih jeklarn. Izdelki se ne izvažajo, ampak se prodajajo izključno le doma. Obrat zaposluje 4 uradnike in 25 kvalificiranih delavcev. »Seta«, Scunig Ivan, tovarna kovinskih izdelkov in čevljarskih potrebščin, Tacen pri Ljubljani. Ugodna lega v bližini Ljubljane in pomanjkanje tovrstnih domačih proizvodov, sta bila povod, da je 1. 1918. ustanovil Ivan Seunig to industrijo v Tacnu. Podjetje, ki se je razvilo v specialno tovarno za čevlj. potrebščine, izdeluje vse vrste čevljarskih lesenih in železnih žebljičkov, razne podkvice za čevlje itd. Znani so »Seta« vložki za čevlje. Surovine, in sicer železo, les in tekstili je, nabavlja podjetje doma; pluto in filc pa uvaža iz inozemstva. Obrat je opremljen z najmodernejšimi stroji; pogon vrši lokomobila s 60 IIP in električni stroj s 40 HP. Seta zaposluje 5 uradnikov in 80 delavcev. S svojimi produkti lahko krije vso potrebo v naši državi, tako da potrošniki čevljarskih potrebščin niso več navezani na uvoz teh predmetov iz inozemstva. Kapaciteta obrata je tolikšna, da ne zalaga s svojimi produkti samo domačega trga, ampak izvaža tudi v inozemstvo, posebno v Albanijo, Bolgarijo, Italijo, Grčijo, Madjarsko in Turčijo. Splošna stavbna družba, d. d., Maribor-Tezno. Za gradnjo električne centrale na Fali je bilo treba namestiti velike železokonstrukcijske delavnice, kjer so se izvrševale težke železne konstrukcije. Po dograditvi električne centrale na Fali so ostale omenjene delavnice nezaposlene. To je bil tudi povod, da se je organizirala omenjena družba. Podjetje je v začetku gradilo visoke gradbe, železnice in mostove, železne konstrukcije za vodne električne centrale, razne podtalne gradbe in bagerske naprave. Podjetju je bila priključena lastna žaga na Fali. Toda dela take industrije so bila preveč odvisna od države, ki pa je take svoje potrebe v največji meri krila z obveznimi reparacijskimi dobavami, vsled česar se podjetje v tej obliki ni moglo več obdržati. Zato so 1. 1924. priključili podjetju tovarno vijakov in zakovic; obrate pa, ki so že delj časa počivali, so 1. 1926. prodali, tako da je danes podjetje omejeno samo na dva obrata, namreč tovarno za železne konstrukcije in mostove ter tovarno vijakov in zakovic, obe na Teznem pri Mariboru. Oba obrata sta z najnovejšimi stroji tehnično dobro opremljena. Surovine, kot na primer konstrukcijsko železo, okroglo železo, železna in medena žica itd., se nabavljajo pri domačih železarnah. Razni nosilci in U-železo, ki pa se v domačih tovarnah ne izdelujejo, se nabavljajo v inozemstvu, zlasti v Češkoslovaški. Letna poraba surovin se ravna po zaposlitvi obratov in znaša pri polni zaposlitvi ca 2500 ton konstrukcijskega železa in ca 1000 ton paličnega železa ter železne in medene žice. Dočim je bilo prejšnja leta podjetje angažirano tudi v inozemstvu, je danes omejeno le na zaposlitev doma, radi česar je že nekaj let kapaciteta podjetja izkoriščena le s ca 40%. Obrati zaposlujejo danes 24 uradnikov in 130 delavcev iz okolice Maribora. Ne samo delavstvo, temveč tudi inženjerji in tehniki so danes izključno naši ljudje. Podjetje je velikega pomena, ker lahko služi v slučaju vojne s svojimi težkimi stroji za obdelovanje železa potrebam vojske. Strojne tovarne in livarne, d. d., Ljubljana, so nastale 1. 1919. s tem, da se je združilo več podjetij (Tonnies, Samassa in Žabkar), ki so že prej obstojala kot samostojni obrati. Novo podjetje je v produkciji obdržalo isto smer, kot so jo imela prejšnja samostojna podjetja. Tovarna ima v glavnem 5 oddelkov in to: 1. oddelek, kjer se izdelujejo stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, stroji za izdelovanje klobukov, tobaka, kože itd., preše za vino, mlinske naprave, črpalke, ventilatorji in slično. 2. oddelek za transmisije in železne konstrukcije. 3. železolivarna, 4. tovarna kovinskih izdelkov za vodne in plinske armature in 5. zvonarna, ki je bila ustanovljena že 1873. Štajerska-železoindustrijska družba z o. z., Zreče pri Slov. Konjicah. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1920. Izdeluje vsakovrstno poljsko, gozdarsko in rudarsko orodje, kot motike, lopate, krampe, sekire, ter druge železne izdelke. Pogon 90 IIP. Obrati zaposlujejo večje število delavcev. Podjetje je lastnik železarne Mute, Muta ob Dravi. »Titan«, kranjska tvornica železnega in ključavničarskega blaga, livarna, Kamnik. Že starejše podjetje je 1. 1925. prevzela v svojo last in vodstvo Osiječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Tehnična oprema tovarne je deloma starejšega datuma, najmodernejša pa posebno v temper-livarni in pri oddelku za fitinge (spojni deli za cevi). Podjetje ima svoje moderno električno centralo. Glavni produkti so razni deli poljedelskih strojev, voz in konjske opreme, podkve, ključi, ključavnice itd. V modernih delavnicah pa izdelujejo razno okovje, patentne ključavnice, spojnice in dr. Surovine (teinper železo) nabavlja tvornica deloma v inozemstvu, posebno v Nemčiji. Letno porabi ca 1500—2000 ton surovin. Obrat zaposluje okoli 320 delavcev, večinoma domačinov. Tomaschitz F., tovarna finih nožev in škarij, Maribor. Podjetje je ustanovil 1. 1909. njegov sedanji lastnik F. Tomaschitz. V obratu, ki je moderno opremljen, izdelujejo vse vrste mesarskih nožev, nožev za cepljenje in za vrtnarje, opančarske nože, kuhinjske nože, razne krojaške in pisarniške škarje, žepne nože, secirne nože itd. iz rje prostega jekla. Ker naše jeklarne ne izdelujejo za to industrijo primernega jekla, (e firma navezana na uvoz, posebno iz Avstrije in Nemčije Tovarna zajjosluje 30—35 kvalificiranih delavcev. Tovarna blagajn, družba z o. z., Maribor. Tovarna je bila ustanovljena že 1. 1898. pod firmo Schell Vladimir. Po likvidaciji te firme 1. 1932. je celotno podjetje prevzela naslovna družba. Obrat, ki je strojno popolno opremljen, izdeluje razne blagajne m tresore, kakor tudi vse i>redmete, ki spadajo v to stroko. Izdelki se plasirajo le v naši državi. Obrat zaposluje 2 uradnika ter 20—30 delavcev, od teh 3—5 specialistov Tovarna verig, d. d., Lesce pri Bledu. Podjetje je ustanovila 1. 1922. grupa domačih gospodarstvenikov. V začetku so bili zainteresirani na podjetju tudi tujci, ki pa so bili tekom let popolnoma izključeni, tako da je danes tovarna popolnoma v domačih rokah. Obrat, ki izdeluje verige vseh vrst, je v začetku delal le za domači trg. Pozneje pa se je kapaciteta obrata stalno večala. L. 1926. so se vršile že prve večje pošiljke v inozemstvo. Naročila so postala v prihodnjih letih vedno večja, tako da dela tovarna danes z večjim delom svoje kapacitete le za eksport. Podjetje je 1. 1931. svoj obrat razširilo s tem, da je že obstoječemu oddelku za verige priključilo še oddelek za izdelovanje jeklenih plugov in bran ter njih nadomestnih delov. Ta oddelek se vidno razvija in pridobiva vedno večji pomen. Dočim kapaciteta tovarne verig presega potrebo verig v tuzemstvu, odgovarja oddelek za pluge in plužne potrebe samo domači potrebi. V tovarni je zaposlenih ca 150 delavcev, kar znači, da je na obstoju tovarne zainteresiranih najmanj okoli 500 ljudi. Za sicer pasivno leško okolico je tovarna verig velikega gospodarskega pomena. »Triglav«, mehanična delavnica in pilarna, Tržič. Podjetje, ki zaposluje radi neugodnih razmer začasno samo 6 delavcev, izdeluje razne iglaste pile, pilice in rašplje vseh oblik in velikosti. Letno porabi 8—10 ton jekla. »Unitas«, univerzalna tehnična služba, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1933. in opravlja vsa galvanizacijska dela in vse vrste kromanja. Obrat je opremljen z moderno galvanizacijsko napravo in potrebnimi pomožnimi stroji. L. 1936. so ustanovili lastno livarno kovin in mehanično delavnico za izdelavo razne pokromane opreme in okovja. Obrat zaposluje 3 uradnike in okoli 20 delavcev. Urabič A. in drug, ključavničarstvo in izdelovanje žičnih pletenin, Celje. »Utensilia«, tovarna za izdelovanje industrijskih potrebščin, družba z o. z., Maribor. Podjetje se bavi z izdelovanjem vsako-vrstnih_ strojev in potrebščin za opremo tekstilnih tovarn. Vojnovič & Cie., tvornica železnih vijakov in oksigena, Ljubljana. Podjetje, ki izdeluje vse vrste vijakov, je bilo osnovano 1. 1908. na Glincah pri Ljubljani. Westen A., d. d., Celje. Tovarna Westen v Gaberju pri Celju je največja tovarna za izdelovanje železne emajlirane posode v Jugoslaviji. Podjetje je ustanovil 1. 1894. Adolf We-sten sen. L. 1924. je bilo podjetje spremenjeno v delniško družbo. Tovarna je opremljena s sodobnimi modernimi stroji za predelovanje kovin. Obrati izdelujejo poleg emajlirane železne posode vsakovrstno pocinkano, pokositreno in brušeno hišno in kuhinjsko posodo; dalje izdeluje razne nebrušene kotle in posode za vodo. Tovarna fabricira tudi jeklene radiatorje, emajlirane reklamne table itd. Potrebne surovine nabavlja največ doma, deloma pa tudi v inozemstvu. Produkte le deloma plasira v Jugoslaviji; zelo veliko izvozi posebno v vzhodne države, kjer daleč naokoli ni podjetja, ki bi moglo konkurirati z "VVestnom. Podjetje ima tudi oddelek za izdelovanje zabojev; oddelek dela samo za lastno tovarniško potrebo. Obrati imajo pogon 700 IIP in lahko zaposlijo pri polnem obratu do 1500 delavcev. Momentano je zaposlenih ca 1000 delavcev in delavk. Podjetje je velikega pomena za Celje in okolico: poleg velikemu številu zaposlenega delavstva in njihovih družin, daje podjetje zaslužek tudi mnogim okoličanom, ki dobavljajo podjetju seno in slamo kot zavojni material ter les za izdelavo zabojev. Willmann R., strojno podjetje, Ljubljana. Podjetje, ki je last naslovljenega, je bilo ustanovljeno 1. 1916. Obrat je danes moderno opremljen z najrazličnejšimi stroji za obdelovanje železa in jekla na električni pogon. Izdelki, ki jih podjetje fabricira, so v glavnem sledeči: benečanski jarmeniki (veiieci-janke), cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji; dalje železni deli za pogon mlinskih kamnov, za-tvornice, transmisije, rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. V delavnicah se izdelujejo dalje tudi razna elektrotovorna in jamska dvigala, viti ji, transportne naprave, motovila in razni stroji za tekstilno industrijo, kakor tudi razni nadomestni deli za statve in drugo. Podjetje se bavi s projektiranjem in opremo žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Sprejema popravila strojev. »Zavora«, družba z o. z., prva jugoslovanska tvornica voznih zavor, tehničnih naprav in strojev, Celje. Zugmayer & Gruber, tvornica bakra in medi, d. d. za promet s kovinami, Slovenska Bistrica; sedež družbe in skladišče Zagreb, Svačičev trg. Današnja tovarna bakra in medi v Slov. Bistrici se je razvila na osnovi stare železne obrti, ki je že konec 18. stoletja obstajala na tem kraju kot fužina na vodni pogon, v kateri se je kovalo železno orodje. Vodna sila, pohorsko oglje in bližina železne rude so otnogočali fužini razvoj. L. 1825. je prešel obrat v posest rodbine Sternberger, ki je opustila železarno in začela izdelovati bakrene kotle. Firma, pozneje protokolirana kot »Bratje Sternberger«, je 1. 1870. postavila valjamo na parni pogon ter začela izdelovati ba- J kreno in medeno pločevino, šipke in žico. Ko je izumrla rodbina Sternberger, je podjetje dvakrat menjalo lastnika, dokler ni 1. 1924. dobro upeljan obrat prešel v last delniške družbe za promet s kovinami Zugmayer & Gruber, Zagreb. Nova firma je z velikimi investicijami, z novimi zgradbami, nabavo novih strojev in moderniziranjem obrata izredno povečala kapaciteto obrata in produkcijo skoraj podesetorila. Obrat je danes opremljen s pečmi za rafiniranje bakra, z valjamo za bakreno in medeno pločevino, valjamo za šipke in žice iz bakra in medenine, kovnico za izdelovanje kotlov in špecijalno delavnico za izdelovanje bakrenih delov za lokomotivske peči. Produkti obrata so sledeči: iz bakra razne plošče, pločevina, kovani kotli, šipke, elektrolitne žice, vrvi, zakovice itd.; iz medi razna pločevina, šipke in žice. Specijaliteta te tovarne pa je bakrena pločevina za ognjišča lokomotiv. Surovi baker nabavlja podjetje iz domačega rudnika bakra v Boru, elektroliti čni baker pa iz Amerike in Afrike. Svoje produkte oddaja podjetje v veliki meri državnim železnicam, raznim električnim podjetjem in podjetjem za napeljavo telefonskih in telegrafskih naprav, vse seveda le v tuzemstvu. Obrat zaposluje v Slovenski Bistrici 10 uradnikov in 150 delavcev ter 5 uslužbencev v Zagrebu. Zvonarna in livarna, družba z o. z., Št. Vid nad Ljubljano. Podjetje je bilo osnovano 1. 1919. Vliva zvonove in različne železne dele. Železarna Muta ob Dravi. Željezoprometno d. d., Zagreb, tvornica Bistrica pri Lim-bušu. Družba je bila osnovana 1. 1923, tovarna v Bistrici pa je bila postavljena 1. 1928. Lastniki firme so tu- in inozemski delničarji. Obrat izdeluje vse vrste stavbnega okovja, razno pločevinasto blago, štedilnike, cevi za dimnike, zakovice in različno ključavničarsko blago. Obrat je tehnično najmodernejše opremljen z raznimi stroji; stiskalnice in avtomati so vsi na električni pogon. Momentano je zaposlenih v podjetju 10 nameščencev in 80 delavcev. Lesna industrija Amann Alfred, tovarna pohištva in gradbeno mizarstvo, Tržič. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1928. Izdeluje vsakovrstno pohištvo za sobe, salone, hotele, restavracije in obdela velike količine raznega stavbnega lesa. »Arbor«, lesna industrija, Rakek. Attemsova lesna industrija, Slovenska Bistrica. Parna žaga s pogonsko silo 80 HP in ca 70 delavci. Izdeluje poleg vseh vrst rezanega lesa in žagarskih proizvodov še doge za sode in lesene ameriške klince za čevlje. Bernik Ivan, izdel. žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana. Bo gina Ivan, lesna industrija in žaga, Makole. Borlak Josip, lesna industrija, Sv. Jurij pri Celju. Podjetje ima veliko parno žago in izvaža rezan in tesan les v Italijo in druge sredozemske države. Boucon Andrej, tvornica stolov in drugih lesnih izdelkov, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1882., se je v zadnjem času moderniziralo z uvedbo strojev na električni pogon. Izdeluje predvsem vsakovrstne stole iz bukovega lesa in zaposluje do 20 delavcev. Izdelke prodaja po vsej državi in deloma izvaža v Avstrijo. Čater Ivo, lesna industrija, Sp. Hudinja pri Celju. L. 1918. ustanovljeno podjetje je imelo sprva le lesno trgovino, pozneje je postavilo parno žago z lokomobilo 60 IIP, 2 polnojar-menikoma, 2 krožnima žagama, stroji za izdelavo ladijskega poda, zabojev in stroji za struženje. Ima lasten industrijski tir in parilnico za les. Rezan in tesan les dobavlja državnim železnicam, zaboje celjski milarni. Letno porabi okrog 2000 m3 okroglega lesa. Černe Ivan, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Češarek & Lovšin, parna žaga, Goriča vas. Dolenc Franc, lesna industrija, Škofja Loka. Renomirano staro lesno podjetje, ustanovljeno že 1. 1863. Poseduje 2 parni žagi, in to v Preddvoru in Škofji Loki (pri kolodvoru). Ima lasten industrijski tir. Izdeluje vsakovrsten rezan les, pa tudi zaboje in doge za sode. Letna kapaciteta do 14.000 m3 raznega lesa in lesnih proizvodov. Izdelke proda deloma v naši državi, še več pa v tujino. Izvaža v Italijo, dežele ob Sredozemskem morju in tudi v severne države. Zaposluje sezonsko 160 do 200 delavcev. Domicelj Alojz, mariborska lesna industrija, Maribor. Podjetje ima parno žago in izdeluje poleg rezanega lesa tudi pohištvo, stole, zaboje, okvirje, palice za metle, itd. Precej lesa tudi izvaža, zlasti v Italijo. »Drava«, lesna industrijska d. d., Maribor. Dražba je bila ustanovljena 1. 1921. Pogonska sila 75 HP. Producira rezan in tesan les, impregnirane brzojavne drogove, pohištvo in zaboje. Večino izdelkov izvaža v inozemstvo. Erman & Arhar, tovarna pohištva, Št. Vid nad Ljubljano. Na osnovi stare domače mizarske obrti se je razvila močna industrija pohištva, ki producira kvalitetno, luksuzno, stanovanjsko opremo po najnovejši modi in načrtih arhitektov. Fajdiga Ivan, stolarna in strugama, Sodražica. Leta 1908. ustanovljeno stolarno so razširili s strugamo tako, da izdeluje sedaj navadne neupognjene stole, stavbno ter sobno pohištvo iz mehkega (bukovega in smrekovega) lesa. Izdelke prodaja večinoma v naši državi, nekaj pa jih izvaža, zlasti v Avstrijo. Zaposluje okrog 25 delavcev. Falter, tovarna lesnih izdelkov, Jurklošter pri Rimskih Toplicah. Tovarno je ustanovila 1. 1922. sedanja lastnica Irena Falter, ki je prevzela in preuredila dotedanjo tovarno pohištva, ki ni bila rentabilna. Obrat obsega parno žago s polno-jarmenikom in petimi krožnimi žagami za rezanje hlodov in desak. Tovarna ima montiranih nad 35 raznih najmodernejših strojev za obdelovanje lesa, poleg tega pa še lastno ključavničarsko delavnico za popravila strojev. Pogonsko silo in električno razsvetljavo ji daje spiralna turbina s 85 HP; v poletnih in zimskih mesecih, ko primanjkuje vode, pa ji je v pomoč lokomobila s 35 HP. Za pripravo lesa ima parilnico in 3 sušilnice. V letih 1928/30 so ves obrat popolnoma preuredili in s tem omogočili rentabilno poslovanje. Tovarna izdeluje in prodaja bukove, javorjeve, jesenove, hrastove, smrekove in jelove deske ter tudi zaboje in zabojčke vseh vrst. V glavnem pa je proizvodnja usmerjena na izdelavo lesnih izdelkov. Najvažnejši produkti so: ležalni stoli, lesene pralnice in pralnice s pločevino, obešalniki vseh vrst, ročaji za poljsko in drugo orodje, deske za meso vseh velikosti in oblik, valjarji, solnice, poljski stolčki, vrtni stoli in mize, sklopljivi fotelji, kotomeri, leseni podnožniki, itd. Prodajo produktov ima podjetje organizirano po svojih zastopnikih po vsej državi, izvaža jih pa tudi v Anglijo, Indijo, Egipt in Severno Afriko. Les dobiva tovarna iz obsežnih lastnih gozdov. Letno spravi v promet 2000 do 3000 m3 raznih izdelkov. V tovarni in na žagi zaposluje stalno 50 do 70 delavcev, ki stanujejo večinoma v poslopjih, ki so last tovarne. V gozdovih je pa zaposlenih še 30 do 60 delavcev in voznikov. Poleg tega daje tovarna zaslužek številnim voznikom, ki odvažajo izdelke na 14 km oddaljeno železniško postajo v Rimskih Toplicah. Ker je okolica hribovita in manj rodovitna, je podjetje vitalne važnosti za obstoj številnih družin, ki jim nudi zaslužek. Furlan Ivan, lesna industrija, Logatec. Podjetje obstoja že nad 50 let. V Logatcu ima parno žago z lokomobilo (2 pol-nojarmenika in 2 krožni žagi), sušilnico in veliko skladišče, v bližnji Zelenici pa vodno žago s turbino, ki goni polnojar-menik in krožno žago. Obdeluje vse vrste lesa. Gabrenja A., lesna industrija, žaga, Rakek. Glaser Viktor, lesna industrija, Ruše. Podjetje ima parno žago, žago na vodno turbino, žago na motorni pogon in 3 vodne žage z vsemi stroji za obdelovanje lesa. Les dobiva deloma iz lastnih gozdov, deloma od bližnjih gozdnih posestnikov. Producira deske, gradbeni les, zaboje za sadje, itd. Letno predela do 8000 m3 lesa. Izvaža v Italijo, Madjarsko, Palestino in Grčijo. Zaposluje stalno 50 delavcev, v sezoni pa 50 do 70 drvarjev in 30 do 40 delavcev za izdelovanje zabojev. Globočnik Anton, lesna industrija, Železniki. Globočnik Josip, lesna trgovina in žaga, Železniki. Žaga na vodni pogon (venecijanke). Izdeluje v glavnem le 4 m deske najobičajnejših debelin. Letno predela do 4000 m3 okroglega lesa (jelka, smreka). Produkte plasira deloma doma, večinoma pa jih proda v Italijo. Zaposluje 10 delavcev. Goli Herman, lesna industrija, žaga. Velenje. Goričar in drug, tovarna les. izdelkov, Ljubija-Mozirje. Gozdarski urad barona Borna, Tržič. Eksploatacija velikih gozdnih kompleksov veleposestva je dala temelj večji industriji, ki producira letno do 300 vagonov lesa ' in zaposluje sezonsko do 180 delavcev. Poleg obdelovanja vsakovrstnega lesa izdeluje tudi sode in zaboje. Podjetje obstoja že od 1. 1890. Gozdna uprava grofa Tliurna, lesna industrija, Ravne, p. Guštanj. Grajsko-kolovška lesna industrija, Stare Feliks, Kolovec, p. Radomlje. Podjetje, ustanovljeno 1. 1895., je prvotno izdelovalo le deske in deščice za zaboje, pozneje lesno volno in doge za sode, sedaj pa je obrat specializiran za izdelavo zabojev, lesenih jermenic, lesne moke in ležalnih stolov. Porabi letno ca 6000 m3 večinoma lastnega lesa. Lokomobila 100 HP in turbina 80 HP. Izdelke proda večinoma doma. do 20 vagonov pa jih eksportira letno v Italijo, Tunis, Južno Afriko in Iran. Zaposluje 50 do 90 delavcev. Hartner Geza in sin, žaga, paromlin, Murska Sobota. Hauke & Stroinigg, parna žaga in tovarna za sode, Šoštanj. Heinrihar Franc, lesna industrijska d. d., Škofja Loka. Podjetje je ustanovil 1. 1884. Frane Heinrihar, 1. 1930. jia se je spremenilo v d. d. V Škofji Loki ima žago z dvema polnojar-menikoma in venecijanko z vsemi pomožnimi stroji, tovarno parketov, sušilnico in parilnico. Pogon z lokomobilo 500 HP. V Kranju ima žago z dvema polnojarmenikoma in venecijanko s pomožnimi stroji. Pogon na lokomobilo 140 HP. V Kokri pa ima žago s polnojarmenikom in venecijanko. Pogon na vodno turbino s 65 HP. Okrogel les nabavlja podjetje iz okolice, deloma pa ga dobiva iz lastnih gozdov. Iz raznega trdega in mehkega lesa izdela letno do 30.000 m3 lesnih fabrikatov in polfabrikatov, od katerih gre v inozemstvo 70 do 80%. Največ izvaža v Grčijo in Italijo. V svojih obratih zaposluje podjetje 200 do 300 delavcev. Heinrihar Ivan, lesna industrija, Bohinjska Bistrica. Heinrihar Rafko, lesna trgovina, Bohinjska Bistrica. Hrastnik Franc, lesna industrija, Slovenske Konjice. Ustanovljeno 1. 1924. Parna žaga v Ločah z dvema polnojarmenikoma, venecijanko, vsemi pomožnimi stroji in tremi motorji za parni, električni in vodni pogon. Izdeluje trd in mehak rezan les in deske za zaboje. Izvaža v Italijo, Madjarsko, Nemčijo in Švico. Ima 20 do 30 uslužbencev. Hren Ignac, lesna industrija, Verd, p. Vrhnika. »Ilirija«, lesna industrija, Ljubljana. Izgoršek Franc, tovarna pohištva in stavbenih del ter elektrarna, Šmartno pri Litiji. Podjetje je ustanovil ded sedanjega lastnika 1. 1850. Iz primitivnega obrata se je razvilo tekom desetletij moderno opremljeno podjetje z lastno vodno in parno gonilno silo ter lastno elektrarno, ki daje tok vsej okolici. Izdeluje vsakovrstna stavbena dela in pohištvo, ki ga jirodaja po vsej državi, največ pa v dravski banovini. Letno porabi okrog 1000 m3 raznega domačega lesa. Zaposluje 35 do 45 delavcev iz okolice. Ivane Evgen, izdelovanje suhe robe, Sodražica. Janisch Franc, lesna industrija, Vuzenica. »Javor«, industrija pohištva, Dolenji Logatec. Javornik Josip, lesna industrija, Žalna, p. Višnja gora. Jelovšek Josip, parna žaga, Vrhnika. jeschounigg Ivan, ing., lesna industrija, Arja vas. Jonke Franc, lesna industrija, Oplotnica. jošt Martin, električna žaga, mlin, veleposestvo, GotOvlje-Žalec. »Jugoles«, družba z o. z., lesna industrija, Črnomelj. Ustanovljena 1. 1926. in je last Ljubljanske kreditne banke. Podjetje ima poleg dveh popolnoma opremljenih parnih žag (370 HP) še lastno, 27 km dolgo, industrijsko železniško jirogo, ki dovaža les v glavnem iz gozdov Začasne državne uprave, preje last Auersperga v Kočevju in bližnji okolici. Tzdelke prodaja večinoma v inozemstvo (Italija, Anglija, Belgija, francoske kolonije v Afriki), kamor gre letno ca 10.000 m3 rezanega lesa, 200 do 400 vagonov drv in 80 do 120 vagonov oglja. Zaposluje nad 100 uslužbencev. Kane Alojzij, tovarna parketov, Mengeš. Kerč Ivan, žaga furnirja, Podrečje pri Domžalah. Podjetje, ustanovljeno I. 1824.. je prevzel 1. 1925. sedanji lastnik. Žaga na vodni pogon ima dve venecijanki, krožno žago, paromlin in skobeljni stroj. Izdeluje furnir iz topolovega lesa. Klančnik Leopold, lesna industrija, Vojnik. Klun Ivan in tovariša, parna žaga, Ribnica. Kobal Peter, tvornica vseh vrst rolet in žaluzij, Kranj. Tvornico je ustanovil 1. 1924. sedanji lastnik. Večino surovin nabavlja v naši državi, deloma pa jih dobavlja iz Češkoslovaške in Nemčije. Produkte (najrazličnejše rolete in žaluzije vseh vrst) prodaja po vsej državi. Stalno je zaposlenih v tovarni 18 uslužbencev. Kobi Anton, tovarna upognjenega jiohištva, Borovnica. Kobi Anton, lesna industrija, Ljubljana. Kobi Srečko, družba z o. z., lesna industrija, Podpeč, p. Preserje. Parna žaga je bila ustanovljena j. 1934., a že 1. 1935. so poleg žage zgradili tovarno za izdelovanje raznih predmetov iz lesa. Podjetje ima lastno električno razsvetljavo in parni pogon. Letno predela okrog 8000 m3 mehkega in trdega lesa, ki ga dobavlja iz bližnje okolice. Izvaža do 1000 m3 rezanega lesa, največ v Afriko, in okrog 50 vagonov lesnih izdelkov (ležalni stoli, obešalniki itd.) v Anglijo. Zaposluje preko 120 delavcev in delavk. Kobi Vladimir, parna žaga, Kozje. »Kopitarna«, prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesnih izdelkov, družba z o. z., Loka pri Žusmu. Koter Štefan, umetno mizarsko podjetje, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1919. Ima najmodernejše opremljeno delavnico, ki zaposluje do 20 delavcev. Izdeluje po na- črtih arhitektov vsakovrstno pohištvo (spalnice, jedilnice, salone, klubske garniture, itd.). Za izdelavo uporablja domač les, furnirje pa dobavlja iz Zagreba. Kotnik Fran, lesna industrija in paketna tovarna, Verd, p. Vrhnika. Podjetje je ustanovil 1. 1870. Fran Kotnik. Glavni momenti, ki so odločali, da se je tvrdka tu naselila, so bili: dovoljna vodna sila, velike količine vsakovrstnega lesa v okolici in dobre prometne zveze s Trstom in Reko, ki sta bila tedaj najvažnejši izvozni luki za vse vrste lesnih izdelkov. Današnji lastnik, Josip Lenarčič, je obrat povečal in moderniziral tako, da je tovarna opremljena z vsemi potrebnimi stroji za obdelovanje mehkega in trdega lesa, za izdelovanje parketov, parketnih deščic in brodarskih podov ter za izdelovanje vsakovrstnih zabojev. Pogon se vrši z vodno turbino 100 HP in parno lokomobilo 150 HP. Mehak les, ki se ga porabi letno do 8000 m3, dobiva podjetje večinoma iz lastnih gozdov in okolice, hrastov les (letno okrog 2000 m3) pa deloma iz okolice, deloma iz Slavonije. Produkte prodaja tvrdka po vsej državi, v inozemstvo izvaža zadnje čase le različen rezan les in lesene zahojčke. Podjetje zaposluje stalno 30 uslužbencev, nudi pa zaslužek tudi drugemu okoliškemu prebivalstvu (drvarjem, voznikom, itd.). Kovač Karel, lesna trgovina in industrija, Stari trg pri Rakeku. Podjetje, ustanovljeno 1. 1915., ima sedež in parno žago (75 IIP) v Starem trgu, vodno žago v Čabru (savska banovina) in skladišče na Rakeku. Letno porabi in predela do 25.000 in3 okroglega lesa iz okoliških gozdov. Svoje proizvode izvaža v Italijo, Albanijo, Grčijo, Severno Afriko in na Malto. Zaposluje 10 uradnikov in do 100 delavcev, v sezoni pa še več. Kraje Alojz, lesna industrija, Grahovo pri Cerknici. Kregar Andrej in sinova, tovarna pohištva, Št. Vid nad Ljubljano. Križevska industrija, žaga, Križevci. Kukovec Vinko, električna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Električna žaga ima polnojarmenik, venecijanko, 3 krožne žage in kombiniran stružni stroj. Izdeluje mehak i u trd rezan les, večinoma za potrebe lastnega stavbnega podjetja in bližnje okolice. Kunstler Franc, parna žaga in mizarstvo, Litija. L. 1897. ustanovljeno podjetje ima parni pogon. Poleg mizarskih strojev ima žago s polnojarmenikom in venecijanko. Letno porabi do 2000 m3 lesa iz bližnje okolice in zaposluje okrog 15 delavcev. Lavrenčič & Co., parna žaga, lesna trgovina, parketi, Ljubljana. Lenarčič ing. Milan, lesna industrija, Josipdol pri Ribnici na Pohorju. Lenassi Franc, lesna industrija, Kamnik. Lesna industrija, družba z o. z., parna žaga, Kamnik. Lesna industrija, družba z o. z., Kočevje. Lesna industrija in tovarna stolov (lastnik Godec Blaž), Teharje pri Celju. Ustanovljeno 1. 1905. Podjetje se je razvilo iz jireprostega kmečkega mlina v današnjo moderno opremljeno žago in delavnico stolov. Ima vodno turbino za proizvajanje elektrike in parno lokomobilo. Zaenkrat je obrat omejen le na potrebe bližnje okolice, kamor prodaja vse svoje izdelke. Liischnigg Avgust, lesna industrija, Sv. Lovrenc na Pohorju. Že 1. 1898. je bila tu ustanovljena večja lesna trgovina, ki so jo pa 1. 1930. povečali s tem, da so zgradili tovarno zabojev. Podjetje razpolaga s pogonsko silo 120 HP (lokomobila in turbine), ima 2 žagi in zaposluje 80 do 100 raznih delavcev. Letno predela okrog 10.000 m3 okroglega lesa. Rezan in tesan les, zaboje, drva in jamski les izvaža v Italijo in na Madjarsko. Maček in Hren, lesna in mlinska industrija, Logatec. Magerl Peter, tovarna zabojev ter lesne volne, Poljčane in Viltuš. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1908. Za ustanovitev v teh krajih so odločali v glavnem obširni gozdovi, cenene delavne sile in pa razmeroma zelo ugodne prometne zveze, ker ležita kraja ob glavnih prometnih železniških progah Ljub-Ijana-Maribor in Maribor-Prevalje. Iz majhne, primitivne trgovine z lesom se je podjetje kmalu razširilo, moderniziralo in izpolnilo tako, da razpolaga danes s popolno opremo in vsemi najnovejšimi stroji za izdelovanje lesne volne in vsakovrstnih zabojev. Obrat ima parni pogon (140 HP). Letno porabi okrog 7000 m3 raznovrstnega lesa, ki ga dobiva z izkoriščanjem obsežnih gozdov bližnje okolice. Produkcija se ravna po potrebi, vendar izdela podjetje letno povprečno do 150 vagonov lesne volne in do 100 vagonov lesenih zabojev in zabojnih sestavin. Produkte razpečava jio vsej državi, mnogo pa tudi v inozemstvo, kjer so glavni odjemalci Italija, Palestina in ostale države in pokrajine ob Sredozemskem morju. Podjetje zaposluje stalno okrog 60 uslužbencev, sezonsko pa nudi zaslužek številnim gozdnim in obratnim delavcem ter voznikom iz okolice, poleg tega pa je dober in stalen odjemalec lesa, kar je velike važnosti za gospodarstvo okoliških gozdnih posestnikov. Majaron Joško, lesna trgovina in industrija, Borovnica. Podjetje, ustanovljeno 1. 1889., ima parno žago opremljeno s polnojarmenikom, venecijanko in tremi krožnimi žagami. Letno obdela do 5000 m3 jelovega in bukovega lesa, ki ga deloma dobi iz lastnih gozdov, deloma pa nakupi v okolici. Izvaža v Italijo, Grčijo in Levanto. Zaposluje 36 delavcev. »Mara«, tvornica lesenih peta, družba z o. z., Borovnica. V zvezi z lesno industrijo J. Majarona se je radi zastoja v lesni trgovini 1. 1934. ustanovila tovarna za izdelovanje lesenih peta. Tovarna je moderno opremljena in zaposluje 42 uslužbencev. Letno porabi okrog 600 m3 domačega bukovega lesa in ca 600 kg celuloida, ki ga uvaža. Svoje produkte plasira deloma doma, največ pa jih izvaža v inozemstvo (Anglija, Egipt, Indija, Ciper). Martinec Fran, lesna industrija, Škofljica pri Ljubljani. Podjetje, ustanovljeno 1. 1922., se je 1. 1924. razširilo in obsega parno žago z močno lokomobilo in moderno opremo (2 polno-jarmenika, krožne in nihalne žage, razni mizarski stroji, moderne sušilnice za les, poljska železnica). Letna kapaciteta okrog 10.000 in3 raznega žaganega lesa. Zaposluje do 25 delavcev. Matliian Ivan, tovarna in zaloga pohištva, Ljubljana. Meden A., V., lesna industrija, žaga, Begunje pri Cerknici. Mestna žaga, Ptuj. Ptujska mestna žaga je bila ustanovljena 1. 1898. Opremljena je s polnojarmenikom (gaterom), cirkularno žago in različnimi mizarskimi stroji za obdelavo lesa. Pripravna je za vse dimenzije lesa in služi v splošnem poglavitno okoliškim kmetom, ki si tu dajejo ceneno rezati les. Od 1. 1936. je žaga elektrificirana, med tem ko je bila preje na parni pogon. Meščanska korporacija Kamnik, lesna industrija, Kamnik. Za izkoriščanje svojih obsežnih gozdov v Kamniški Bistrici si je Meščanska korporacija, ki šteje 194 upravičenih solastnikov, zgradila moderno žago z lastno elektrarno (Francisova turbina 164HP). Žaga stoji ob Kamniški Bistrici v Stahovici in ima polnojarmenik, cepilni jarmenik, venecijanko, čelno žago in dve krožni žagi. Poleg žage je delavnica za zaboje vseh vrst s 3 krožnimi žagami, nihalno žago in skobelniin strojem. Izdeluje vse vrste lesnih proizvodov za lesno trgovino (deske, letve, skorete, itd.) in zaboje po naročilu. Zaposluje v gozdu in na žagi po potrebi povprečno 80 do 100 delavcev, poleg strokovnega osobja (ca 10). Miklič in Pospišil, parna žaga, Podpreska-L j ubijana. Mikolič Ivan, tovarna meril, šolskih potrebščin in lesenega galanterijskega blaga, Slovenj Gradec. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1904. in so ga 1. 1927. povečali tako, da sedaj izdeluje vsakovrstne lesene šolske potrebščine (ravnila, trikotnike), merila in leseno galanterijsko robo. Surovine dobavlja do % iz tuzemstva, K pa uvaža. Izdelke konsumira domači trg, le manjši del produkcije izvozi v inozemstvo (Belgija. Avstrija). Zaposluje 4 uradnike in 114 delavcev in delavk, poleg tega pa z nakupovanjem lesa gospodarsko pomaga okoliškim kmetom. Mravljak Peter, lesna industrija, Vuhred ob Dravi. Mulej Valentin, lesna industrija, Bled. Naglas J. J., tovarna pohištva, Ljubljana. L. 1847. ustanovljeno podjetje se je tekom svojega dolgega obstoja sukcesivno večalo in moderniziralo tako. da stoji danes med vodilnimi podjetji svoje vrste v Sloveniji. Izdeluje vsakovrstno pohištvo iz domačega lesa in ima okrog 65 uslužbencev. Našička tvornica tanina in parna žaga, Lendava. »Novobor«, splošna industrijska d. d., Ljubljana. Poleg kalorične električne centrale pri kolodvoru v Novem mestu ima tudi veliko žago z 2 polnojarmenikoma na električni pogon in električno hidrocentralo v Lukn ji pri Prečni. Ogorelec Ivan & Comp., žaga, furnir, Vrbje. Oražem Anton, Marko, parna žaga, Ribnica. Oskrbništvo Mislinje. Firma je protokolirana pod: Žaga in železarna Mislinje, dr. Artur Perger. (Glej tudi A. Perger pod papirno industrijo.) Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1724. po Jožefu Hanschutzu iz Št. Vida na Koroškem, in sicer kot železarna. L. 1899. je postal lastnik železarne ing. Artur Perger, ki jo je pa radi nerentabilnosti in pomanjkanja surovin opustil in osnoval sedanjo lesno industrijo. Že I. 1900. je dal zgraditi 8 km dolgo gozdno železnico na konjski pogon, ki pa so jo 1. 1913. elektrificirali in služi za dovoz lesa s pohorskih pobočij, kjer ima podjetje okrog 2900 ha obsegajoče posestvo, ki je v ogromni večini pod gozdom. Podjetje se je postopoma razširjevalo in moderniziralo, kar je pospeševalo zlasti obilje vodne sile in bližina železnice, ki je stekla 1. 1900. iz Celja v Dravograd in zvezala kraj z vsemi glavnimi progami in tako z zunanjim svetom. V letih 1900 do 1914 so podjetje elektrificirali, 1. 1903. je bila zgrajena tovarna za izdelovanje cementnih sodov, 1. 1914. pa tovarna lepenke. Danes spadajo k podjetju sledeči obrati: a) žaga s 3 polnojarmeniki in dvojno cepilnim jarmenikom; b) izdelovalnica zabojev; c) izdelo-valnica sodov iz mehkega lesa; d) tovarna rujave lepenke; e) električna pomožna centrala, drobilnica za čreslo, naprava za električno razsvetljavo in razne pomožne delavnice. Za svoje izdelke uporablja izključno les iz lastnih obsežnih gozdov, ki jih izkorišča strogo po predpisih vsakih 10 let obnovljenega gospodarskega načrta. Letno porabi okrog 10.000 m3 lesa za izdelavo vseh vrst rezanega lesa, raznih zabojev, sodov za suhe predmete, rujave lepenke, čresla, hmelovk, itd. Produkte proda večinoma v tuzemstvu, izvaža pa v Madjarsko, Nemčijo in Italijo letno ca 100 vagonov rezanega lesa. Podjetje ima velik socialni in gospodarski pomen za vso okolico, ker zaposluje okrog 200 nameščencev in delavcev z okrog 700 družinskimi člani. Osolin Josip, lesna industrija, žaga, Laško. Pahernik ing. Franjo, lesna industrija, Vuhred ob Dravi. Na osnovi stare lesne trgovine iz začetka 19. stol. se je razvilo podjetje po 1. 1910. do današnje višine. Popolno opremljena žaga na električni pogon iz lastne elektrarne predela letno okrog 3000 m3 lesa. Rezan in tesan les ter zaboje tudi izvaža (Italija, Madjarska). Zaposluje do 30 delavcev. Parna žaga, Gorje. Parna žaga, družba z o. z., Nazarje, p. Mozirje. Parna žaga v Sevnici, Sevnica ob Savi. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1916. Poseduje parno žago s 3 polnojarmeniki, 5 cirkularkami in dvema nihalnima žagama. Izkorišča predvsem gozdove iz posestva Rudolfa barona Hoschek Miilhaimba, ki je lastnik žage in ima svoj gozdarski urad v Planini pri Sevnici. Proizvaja vsake vrste rezan les ter mehka in trda drva. Velike množine lesa izvozi v Anglijo. Nemčijo, Italijo, itd. Podjetje zaposluje 3 uradnike in 30 delavcev. Paulin Leo, parna žaga, parketna tovarna in eksport lesa, Straža pri Novem mestu. L. 1928. ustanovljeno podjetje je obsegalo prvotno lei parno žago. pozneje pa se je obrat razširil tako, da izdeluje sedaj še parketne deščice in plošče, furnirje in zaboje. Letno porabi okrog 4000 m3 bukovega in 6000 m3 jelovega lesa iz okoliških gozdov. Večina izdelkov gre v inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija), le parkete konsumira domači trg. Podjetje zaposluje okrog 120 uradnikov, delavcev in voznikov, kar je za okolico, ki nima daleč naokoli večje industrije, velikega gospodarskega pomena. Perglcr Franc, tovarna vozov in avtokaroserij, Maribor. »Peta«, družba z o. z., tvornica lesenih pet in drugih lesenih izdelkov, Radeče pri Zidanem mostu. Tvornico je ustanovil 1. 1931. Karol Carotta. Prvotno je podjetje izdelovalo samo lesene pete, pozneje pa je začelo proizvajati tudi še druge lesene predmete, n. pr. podbočnike za čevlje. Pri razvoju obrata je odločevala bližina bogatih bukovih gozdov, iz katerih dobiva svojo glavno surovino in pa stalna vodna sila, ki žene turbino elektrificiranega podjetja. Tovarna ima vse potrebne, najnovejše stroje francoskega tipa. Vse proizvode je do sedaj konsumiral jugoslovanski trg. ki se je v tem pogledu osvobodil inozemskega uvoza. Bukov les ji dobavlja bližnja okolica, kemikalije in maziva domače tovarne, uvaža le celuloid. Tovarna zaposluje do 30 uslužbencev. Petrič Ivan, lesna industrija, Borovnica. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1903. in se je postopoma širilo z zgraditvijo parne žage v Borovnici 1. 1921. in nakupom parne žage v Preserju 1. 1929. Žagi sta dobro opremljeni in producirata ca 8000 m3 rezanega lesa, ki ga izvažajo v Italijo in deloma v Anglijo. Poleg sezonskih delavcev in voznikov zaposluje podjetje stalno okrog 25 delavcev. Pirich Josip, parna žaga, Sv. Lenart v Slov. goricah. Potočnik Ferdinand, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor. Potočnik Ivan, lesna industrija, Brezno. Premrov Franc & sin, lesna industrija, Martinjak, p. Cerknica. L. 1920. ustanovljeno podjetje ima parno žago in oddelka za izdelavo zabojev in končnih lesnih izdelkov. Vsakovrsten okrogel les, ki ga porabi letno do 10.000 m3, dobiva iz bližnjih gozdov in izvaža popolnoma obdelan les v Italijo, Grčijo, Anglijo in Severno Afriko. Zaposluje 4 uradnike in okrog 60 delavcev. Prva jugoslovanska tovarna podpetnikov in drugih lesenih izdelkov, družba z o. z., Rimske Toplice. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1921. Izdeluje lesene pete za čevlje vseh velikosti in oblik. Dobra j>olovica izdelkov je namenjena izvozu v Anglijo, Egipt in Indijo. Les dobavlja iz lastnih gozdov. Ravnikar Franc, lesna industrija in stavbeno mizarstvo, Ljubljana. Remec-Co., tovarna upognjenega pohištva, Kamnik-Dup-lica. Podjetje je ustanovil 1. 1908. Ivan Bahovee, ki je začel z izdelovanjem upognjenega pohištva. Svetovna vojna je prekinila dobro napredujoče podjetje v njegovem razvoju; ob sklepu vojne so ga prevzeli današnji lastniki. Stalna vodna sila in ugodna lega sta pospešili poslovni in notranji razvoj podjetja tako, da se je uveljavilo z velikim uspehom na domačem in svetovnem trgu. Opremilo se je z najmodernejšimi stroji, obrat se je racionaliziral tako, da je bilo podjetje na višku konkurenčne možnosti, ko ga je zajela svetovna gospodarska kriza. Obdržalo se je tudi sedaj in zaposluje stalno 200 do 300 ljudi. Tehnična oprema podjetja obstoji iz lastne vodne in parne električne centrale s tremi Francis turbinami in stabilnim parnim strojem, ki proizvajajo skupno do 400 HP. Pogon strojev je deloma z mehanično, deloma električno transmisijo. Tovarna razpolaga z modernimi parilnicami in sušilnicami za les. V tovarni teče nad 100 delavnih strojev za obdelavo lesa in pomožnih strojev za obdelavo kovin. Izdelujejo predvsem pohištvo iz upognjenega lesa, nadalje kot največja tovarna te stroke furnirske deščice za stole in pohištvo, hrastove in bukove parkete ter vsakovrsten rezan les. Dobavlja kompletne opreme za javne zgradbe, hotele, kavarne in restavracije, gledališča, kino dvorane, apoteke in trgovine, kakor tudi zasebna stanovanja. Svoje izdelke prodaja na domačem in inozemskem trgu, zlasti v angleških, francoskih in italijanskih kolonijah. Poslužuje se skoro izključno domačih surovin in polizdelkov, uvoz raznih potrebščin, ki se v naši državi ne izdelujejo, je malenkosten. Surovine dobavlja deloma iz bližnje okolice, deloma pa jih dovaža po železnici iz ostalih delov države. Kot največje podjetje te vrste je za svojo okolico velikega pomena, ker zaposluje izključno domače ljudi. Na njenem izvozu pa je zainteresirano zlasti državno gospodarstvo, ker se pri današnjih neurejenih izvoznih razmerah eks-portira domač materijal in efekt domačih delavnih sil. Remec F., tovarna lesnih izdelkov, Lancovo, p. Radovljica. Rojina A. & Komp., stavbeno in umetno mizarstvo, Ljubljana. Rudež ing. A. & M., lesna industrija in trgovina, Ribnica na Dolenjskem. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1906. in povečano 1. 1923;, ko so parno žago prestavili iz Jelenovega žleba v Ribnico, žaga ima parno lokomobilo, polnojarmenik, jarme-nik, dve amerikanski cirkularki, 7 cirkulark, parilnice, sušilnico in lastno elektriko. Predela letno do 15.000 m3 lesa iz lastnih in ostalih bližnjih okoliških gozdov. Skoro celotno produkcijo podjetja izvaža v razne evropske države in v Severno Afriko. Ima ca 70 stalnih uslužbencev in do 40 sezonskih delavcev in voznikov. Rus Franjo, parna žaga, Ljubljana. Rus Ivan, lesna industrija, Loški potok. Samsa Boris, parna žaga in lesna industrija, Litija. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1926. Ker je v okolici zelo veliko lepili gozdov in leži podjetje v prometno odlični legi ob glavni železnici, ima vse predpogoje za uspešen razvoj. Najmoderneje opremljena parna žaga predela letno do 4000 m3 okroglega lesa in izvozi letno okrog 2000 m3 različnega rezanega lesa v inozemstvo (Anglija, Italija, itd.). Zaposluje 45 do 55 delavcev iz bližnje okolice. »Sava«, družba z o. z., strojno mizarstvo, Ljubljana-Rožna dolina. Schiinburg-Waldenburg Herman, parna žaga in trgovina z lesom, Snežnik, p. Stari trg, žel. postaja Rakek. Parna žaga je bila ustanovljena 1. 1923. v svrho racionalnega izkoriščanja obsežnih lastnih gozdov pod Snežnikom. Žaga ima 2 lokomobili in 3 polnojarmenike in je bila pred kratkim modernizirana in povečana na dvojno kapaciteto. Predela letno 8000 do 10.000 m3 okroglega lesa in skoro vse proizvode, v glavnem rezan les, plasira na italijanski trg. Zaposluje stalno do 30 delavcev in nudi sezonski stranski zaslužek preko 50 družinam. Schrey Al. nasl., lesna industrija, Jesenice. Žaga na vodno turbino je bila ustanovljena 1. 1899. Podjetje je bilo prvotno v italijanskih rokah, po vojni je nacionalizirano. Izkorišča predvsem državne gozdove v okolici Bleda in Bohinjske Bistrice, kupuje j)a les tudi od malih posestnikov ter ga izvaža direktno v Italijo. Zaposluje do 15 delavcev. Sodin Blaž, parna žaga iu lesna industrija, Celje. Stampach Valentin & Co., veletrgovina in eksport lesa, Maribor. L. 1932. ustanovljeno podjetje nakupuje in prodaja raznovrsten rezan, tesan in okrogel trd in mehak les, ki ga večinoma proda v inozemstvo (Italija, Madjarska, Nemčija, Švica, Levanta). Stare Simon, lesna industrija in izvoz lesa, Bohinjska Bistrica. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1908. in modernizirano 1. 1928. Žaga na vodno turbino s polnojarmenikom in tremi cirkularkami porabi letno do 6000 m3 lesa. V Italijo in Nemčijo izvaža deske, trame, bukova drva, oglje, smrekovo celo in zdrobljeno lubje in žaganje za kurivo. Zaposluje poleg sezonskih delavcev in voznikov stalno 15 delavcev. Stilinovic Vladimir, parna žaga, Vransko. Stolarna in strugama, Sodražica. šiška Ivan, lesna industrija, Ljubljana. Parna žaga in tovarna parketov. Škrbine & Comp., izdelovanje pohištva na tovarniški način, Vižmarje pri Ljubljani. Šteh & Drobnič, lesna industrija, Videm-Dobrepolje. Šumska industrija Karla Adolfa Auersperga, Kočevje. Veliko moderno industrijsko podjetje je bilo "ustanovljeno 1. 1924. in racionalno izkorišča predvsem svoje lastne gozdove; precej okroglega lesa pa nakupi tudi od kmetov v okolici. Tri parne žage s petimi polnojarmeniki, jarmenikom za tanke deščice in dvema venecijanskima jarmenikoma. Letno predela podjetje preko 25.000 m3 jelovega in bukovega okroglega lesa v raznovrsten rezan les. Pretežno večino vseh izdelkov proda v inozemstvo (razne evropske države in Afriko). Zaposlenih je stalno 10 nastavljencev in sezonsko do 150 delavcev. Šumska uprava kraljevine Jugoslavije, Bohinjska Bistrica. Posestvo in podjetje je kupila 1. 1895. država od Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Gozdno veleposestvo, ki ga racionalno izkoriščajo, daje letno do 40.000 m3 okroglega lesa. Deloma ga obdelajo na dveh lastnih, dobro opremljenih žagah v razne polfabrikate. Rezan les, bukova drva in deloma neobdelan okrogel les pokupijo lesni trgovci za izvoz v inozemstvo. Podjetje zaposluje 6 strokovnih moči in do 200 delavcev iz okolice, ki pa so zaposleni največ le sezonsko. Uprava oskrbuje v Boh. Bistrici tudi ribogojni zavod, ki ima vališče (ust. 1921) za do 2 milijona iker in ribnik (ust. 1930), ki daje letno do 15.000 kg konsumnih postrvi. Švigelj Franjo, lesna industrija, parna žaga in tovarna zabojev na Bregu, p. Borovnica. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1886. Parna žaga ima lokomobilo s 50 HP in dva polnojarme-nika. Letno predela okrog 6000 m3 lesa. Rezan les in zaboje izvaža v Italijo, Anglijo ter v kolonije. Zaposluje do 50 delavcev. Tavčar Franjo, parna žaga, Vuzenica. Tischler Ernest, lesna trgovina, žaga, fužine, Vitanje. Tomšič Mihael, lesna trgovina in parna žaga, Vrhnika. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1. 1919., poseduje tudi usnjar-no. Žaga ima lokomobilo s 100 HP, polnojarmenik, dve veneci-janki, tri cirkularke ter nekaj manjših strojev za obdelovanje lesa. Lesne polfabrikate izvaža v Italijo. Začasno obrati stoje. Tovarna pohištva in lesna industrija, družba z o. z., Poljčane. Tršar Gregor, lesna industrija, Dol. Logatec. Tscliinkel Matija, lesna industrija, Kočevska Reka. Udružene tvornice štapova i bičalica, Filip Bumiller, D. Liibl naslj. i Slavko Tomljenović, Celje. Edino podjetje za izdelavo bičevnikov, otepačev, smučarskih palic, krpljic in bičev v Jugoslaviji. Porabi za preko pol milijona dinarjev surovin, ki jih uvaža iz Holandske Indije (les) in Češkoslovaške (okovi). Zaposluje preko 20 uslužbencev. Sedanji lastnik Anton Mengr. Tovarna je bila ustanovljena že 1. 1846. v Pragi, v letih 1926 do 1930 je bila v Zagrebu, od tam pa se je preselila v Celje. Uprava graščine Boštanj, Boštanj. Uprava Hervard Auerspergovega veleposestva »Turjak« v Namršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani. Uprava ima parni žagi v Rohu in Mokricu in več vodnih žag (v Iški, Podturjaku in Medvedici). Parni žagi sta bili ustanovljeni 1. 1907. (v Mokricu) in 1. 1923. (v Robu). Vsi obrati izdelujejo predvsem deske iz lesa, ki ga dajejo gozdovi lastnega veleposestva. Pri polnem obratu predelajo ietno do 5000 m3 okroglega lesa. Poleg 6 stalnih nameščencev daje sezonski zaslužek številnim malim posestnikom in delavcem iz okolice. Uprava Marijingrad, p. Mozirje. Veleposestvo ljubljanske škofije si je za rentabilnejše izkoriščanje lastnih gozdov v Zgornji Savinjski dolini 1. 1901. ustanovilo lesno industrijo, ki so jo 1. 1930. povečali in izpopolnili z novo tovarno zabojev. Na razvoj podjetja je močno vplivala 1. 1900. zgrajena železnica Celje-Dravograd, ki je omogočila eksport produktov. Žaga ima tri polnojarmenike, dve vodni turbini s 150 HP in kalorično centralo za 180 HP. Letno obdela okrog 20.000 m3 okroglega lesa. Polfabrikate in dokončne izdelke pokupijo skoro izključno inozemski odjemalci m to v glavnem iz Severne Afrike in Prednje Azije. Uprava zaposluje 20 uradnikov in okrog 300 delavcev, kar je za vso širšo okolico velikega socialno-gospodarskega jioinena. Uprava O. Koslerjeve graščine, Ortnek. Veber Josip, trg. z lesom in mešanim blagom, Škofja Loka, kolodvor. Trgovino z lesom je ustanovil današnji lastnik 1. 1922. Za nastoj in uspešen razvoj podjetja je bila odločilne važnosti ugodna prometna lega pri železniški postaji ob izhodišču Selške in Poljanske doline, katerih pobočja nudijo s svojimi obsežnimi gozdovi velike množine vsakovrstnega lesa. Obdelan les, zlasti jelov, in oglje prodaja v tuzemstvo, v veliki meri pa tudi izvaža v inozemstvo, v glavnem v Italijo. V letih konjunkture je podjetje izvozilo letno 500 do 600 vagonov raznega lesa. Zaposluje okrog 15 delavcev. Vehovar Franjo, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Celje. »Vintgar«, lesna industrija, družba z o. z., Gorje nad Bledom. Iz prvotnega mlina in žage, ki jo je ustanovil 1. 1888. Jakob Žumer, je prešlo 1. 1919. podjetje na stavbeno in pohištveno mizarstvo, pozneje pa na tovarniško izdelovanje okroglih lesenih škatljic za lekarne in kemične tovarne, dalje škatljic za kandite, sir, nočne lučke in kolomaz ter bukovih oblanc za kisarne. Poseben, izbran smrekov les, dobiva iz državnih gozdov na Pokljuki. Produkte deloma tudi izvaža. Zaposluje do 15 delavcev. Windischgratz Hugo, lesna industrija, veleposestvo, Oplotnica. Winkle, tovarna kopit in lesna industrija, Sevnica ob Savi. Obilica bogatih gozdov v bližini, stalna vodna sila in ugodne prometne prilike so ugodno vplivale na uspešen razvoj tovarne, ki izdeluje vsakovrstna kopita in lesene zaboje vseh vrst. Renomirano podjetje si je s svojimi prvovrstnimi izdelki pridobilo širok krog odjemalcev po vsej naši državi. Wrentscliur Kari in sin, lesna industrija, Marenberg. Zabret Ivan, lesna industrija, Bobovk pri Kranju. Zakotnik Ivan, parna ž.aga, tovarna furnirja, Ljubljana. »Zora«, lesna industrijska družba z o. z., Črnomelj. Podjetje, ustanovljeno 1. 1921., je prvotno izdelovalo lesene žebljičke za čevlje, kar pa je pozneje opustilo, povečalo žago in 1. 1931. napravilo še valjčni mlin. Žaga obdela letno do 3500 m3 lesa, mlin pa zmelje do 36 vagonov žita. Les izvaža v Italijo, 'Grčijo in druge evropske države, mlevske izdelke pa proda v okolici. Na žagi je zaposlenih okrog 40, v mlinu pa 6 delavcev. Zupane ing. Jernej, lesna trgovina in žaga, Lancovo-Ra-dovljica. Podjetje je zelo staro in je obstojalo že v začetku 19. stoletja. Polnojarmenik s krožnimi žagami na vodno turbino obdela letno ca 5000 m3 okroglega lesa, ki ga dobiva iz državnih in privatnih gozdov. Letno producira okrog 3000 m3 desak in ostalega rezanega lesa, 1500 in3 celuloznega lesa in 500 m3 jamskega lesa. Izvaža le rezan les v Nemčijo, Anglijo in Južno Italijo. Zaposluje stalno 10, sezonsko pa do 50 delavcev in voznikov. Zurl & Ko., parna žaga, družba z o. z., Borovec-Kočevje. Žagar Franjo, lesna industrija, Markovec, p. Stari trg pri Rakeku. Žuraj Ivan, lesna industrija, Slovenska Bistrica. Podjetje je bilo ustanovljeno I. 1926. Na nastanek in razvoj podjetja je odločilno vplivala bližnja in širša okolica s svojimi obsežnimi gozdovi in pa bližina železnice, ki omogoča hiter in direkten prevoz do pristanišč, kamor gre skoro vse eksportno blago. Moderno opremljena parna žaga ima: parni stroj, dva polno-jarmenika, 4 krožne žage, stroj za glajenje desk, itd. Izdeluje polfabrikate iz mehkega (smreka, bor, jelka) in vsakovrstnega trdega lesa. Letna produkcija znaša povprečno 5000 m3 raznega rezanega lesa, od katerega se izvozi letno ca 2000 m3 v Nemčijo, Italijo, Francijo, Švico in Levanto, ostalo pa se proda deloma v okolici, deloma pa v vzhodne, na gozdovih manj bogate panonske predele naše države. Podjetje zaposluje 2 uradnika in okrog 20 delavcev, katerih število se pa sezonsko še mnogo poveča. Papirna industrija Bencina in drug, družba z o. z., kartonaža in litografija, Maribor. Kartonažo je ustanovil 1. 1900. Edvard Slivica. L. 1921. je ta prešla v roke sedanjima lastnikoma Benčini Leonu in Nataši. Kartonaža je opremljena z 22 najmodernejšimi stroji. L. 1930. sta sedanja lastnika ustanovila še litografijo z enim litografskim strojem. Večinoma se surovine — v kolikor so iste doma na razpolago — nabavljajo v državi. Letna uporaba je sedem do osem vagonov. Izdelki se plasirajo izključno v naši državi. Podjetje zaposluje 56 oseb. Nagel razvoj mariborske industrije, ki je preje tovrstne potrebe nabavljala v inozemstvu, je nujno zahteval ustanovitev takega podjetja, ki je danes radi svoje tehnične dovršenosti in odličnih izdelkov na dobrem glasu. Bonač J. sin, ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija, Ljubljana. Podjetje sestoji iz dveh tovarn: karto-nažne tovarne v Ljubljani in tovarne papirja na Količevem pri Domžalah. Tvrdko, ki je imela sprva le knjigoveznico, je ustanovil 1. 1883. Ivan Bonač. L. 1906. je bila postavljena kartonažna tovarna. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji (ca 90) in izdeluje vse vrste kartone in škatlje v luksuzne in embalažne svrhe, razne doze za masti in olja, škatlje za jestvine, bonboniere, etikete, lekarniško embalažo, futerale najrazličnejše vrste, mape, registrator je, toaletni in servietni papir, itd. Tovarna zaposluje 14 uslužbencev in 107 delavcev. Ves papir in lepenko (ca 35 vagonov), ki ga obrat potrebuje, dobiva iz lastne tovarne papirja na Količevem. Tovarna papirja na Količevem je bila osnovana 1. 1920. Ima tri papirne stroje, na katerih lahko izdeluje vsakovrsten papir, 5 strojev za izdelovanje razne lepenke, preko 100 različnih strojev za mletje in drobljenje lesne mase ter lastno brusilno napravo za izdelovanje lesovine. Tovarna porabi na minuto ca 6 m3 vode, ki jo črpa deloma iz 25 m globokih vodnjakov, deloma iz struge Kamniške Bistrice. Ca 1100 IIP pogonske sile, ki jo potrebuje tovarna, proizvajajo do višine 500 HP 3 hidroelektrične naprave na Bistrici, ostalih 600IIP pa daje moderno urejena kalorična centrala, v kateri se tudi proizvaja za sušenje papirja potrebna para. Kalorična centrala porabi dnevno okoli 24.000 kg premoga. Tovarna potrebuje letno do 5300 ton surovin (70% domačih, 30% inozemskih) in to papirnih odpadkov, lesovine in celuloze. Izdelki se plasirajo po vsej državi. V tovarni je zaposlenih 11 uradnikov in 213 delavcev. Podjetje je važno, ker izdeluje vrsto finejših papirjev in kartonov, ki so se morali preje' uvažati iz inozemstva. Bratje Piatnik, tovarna za dokumentni in kartni papir, Radeče pri Zid. mostu. Papirnica bratov Piatnikov spada med najstarejše tovrstne tovarne na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Tovarna leži 3 km zapadno od mesta Radeče pri Zidanem mostu v ozki dolini Sopote. Sopota nudi dovolj vodne sile, da se je mogel razviti večji industrijski obrat v njeni bližini. Papirnica je stara preko 200 let. Ustanovitelj ni znan. Prvič se omenja papirnica v stari kroniki, ohranjeni v arhivu dekanije v Laškem. V deželnem arhivu v Gradcu so našli stare dokumente, pisane na papirju, izdelanem v tej tovarni. Prvotno, ko še ni bilo potrebnih strojev, so izdelovali papir ročno z zajemanjem in ga sušili na zraku. V prvi polovici 19. stol. se omenja kot prvi zapisani lastnik podjetja neki Tanzer, ki je imel tukaj svojo papirnico, v Gradcu pa svojo tiskarno. Pozneje je tovarna pogosto menjavala lastnike. Od Tanzerja je kupil podjetje Pothorn, ki ga pa sam tudi ni dolgo posedoval, ampak ga je prodal Prodniggu. ki je bil grajski oskrbnik v Pišecah. Prodnigg je podjetje dobro vodil, vendar je sin, ki ga je v lastništvu nasledil, podjetje kmalu skoraj uničil. Za tovarno ni kazal zanimanja in tako je podjetje propadalo dalje, dokler ni vse skupaj prišlo na dražbo, kjer je tovarno kupil Edmund Terpin, trgovec s papirjem v Ljubljani. Dokler še ni bilo železnice, je tovarna dobro uspevala. Daleč naokoli je bila to edina tovarna za papir in ga je zato lahko brez tež-koč razpečavala. Okoli 1850 so dozidali železnico in s tem zadali krepak udarec papirnici v Radečah. Z železnico je prišel v deželo cenejši konkurenčni papir. Terpin, ki sam ni bil strokovnjak. je zašel v velike težkoče in se zato pri trgovcu Mi-kužu v Ljubljani toliko zadolžil, da mu končno ni preostalo drugega, kot da je temu celo tovarno prodal. Toda tudi ta ni dolgo obdržal podjetja v svojih rokah. Od Mikuža je kupil podjetje Valentin Krisper, ki ie kot strokovnjak v papirni industriji in kot solastnik vevških papirnic takoj uvidel, da papirnica v Radečah v tej obliki ni zmožna konkurence na sedaj že tako razvitem papirnem trgu. Krisper je tovarno znova uredil in preustrojil v tovarno za izdelovanje najfinejšega papirja in posebnega papirja za izdelovanje igralnih kart. Tovarna je bila s tako rekonstrukcijo rešena in 1. 1907. se je Krisper dogovoril s svojimi glavnimi odjemalci Piatniki za odkup tovarne. Sedaj so "lastniki Adolf Piatnik in dediči Ferdinanda in Rudolfa Piatnika. Tovarna zaposluje 13 uradnikov in 140 delavcev iz bližnje okolice. Tehnično je najmodernejše opremljena. Električna pogonska sila znaša 600HP. Tovarna izdeluje: brezlesni, kartni, risalni, knjižni in fini tiskovni papir. Surovine, predvsem cunje in beljeno celulozo kupuje deloma doma, deloma pa uvaža iz Avstrije, Nemčije in ČSR. Letno porabi do 200 vagonov surovin in izdela 40—50 vagonov proizvodov. Izdelki se plasirajo večidel v Jugoslaviji. Glavni odjemalci v tujini so tovarne igralnih kart v Budimpešti, Krakovu. Pragi in na Dunaju, ki pokupijo letno do 20 vagonov. V zadn jih letih se mora papirnica boriti s hudo konkurenco avstrijskih in češkoslovaških papirnic, vendar je do-sedaj s svojimi kvalitetnimi izdelki uspela obdržati svoj trg. Čeršaška tovarna lesnih snovi in lepenke; preje Viljem Fiirth, družba z o. z.; Ceršak, p. Št. Ilj v Slov. goricah. Podjetje je ustanovil 1. 1880. Viljem Fiirth. Tovarna je v začetku izdelovala samo rujavo lepenko. Podjetje se ni moglo razmah- niti, ker je manjkalo osnovnih pogojev za tako industrijo, in pa urejena in stalna vodna sila. L. 1920. je kupila tovarno družba, ki je še sedaj njen lastnik. Šele ta družba je s svojim kapitalom mogla razširiti obrat. Poglavitno delo je bila zgraditev jeza na Muri. S tako urejenim rednim in stalnim dotokom vodne sile omogoča na novo urejena elektrarna s svojimi 660 HP poln obrat. Tovarna, ki izdeluje vse vrste lepenk, ima za izdelavo teh na razpolago 10 strojev z vsemi potrebnimi pomožnimi stroji. Vse glavne surovine, ki so za izdelavo lepenke potrebne, nudi domača zemlja. Glavna surovina je smrekov les (ca 4000 m3), ki ga skoraj vsega nudi dravska banovina. Potrebnih je tudi ca 150.000 kg papirnih odpadkov, celuloze in ca 3500 kg lakov, katere vse nabavlja podjetje v državi. Svoje produkte plasira tovarna večinoma v Jugoslaviji. Izvoz je znašal 1. 1929. še 50 vagonov, vendar je od leta do leta padal in je znašal 1. 1935. samo še dva vagona. Tovarna ima svoj industrijski tir in skladišče v Št. Ilju. Zaposluje 5 uradnikov in 110 delavcev in delavk. Za okolico je tovarna gospodarsko velikega pomena: delavstvo je iz okoliških krajev, les se nabavlja pri okoliških kmetih, veliko število voznikov živi od dela pri tovarni. Charles Moline, tovarna lesnih lepenk, Tržič. Charles Mo-line je 1. 1881. ustanovil to tovarno na Slapu pri Tržiču na mestu, kjer je na razpolago vodna sila in pa v industrijske svrhe potreben smrekov les. Sedaj je lastnik tovarne Ernest Scliallgruber. V obratu so 4 veliki brusilni stroji in 4 stroji za izdelavo lepenke z vsemi potrebnimi pomožnimi stroji. V prejšnjih časih je podjetje izvažalo do 70°/o celotne produkcije v inozemstvo. Današnje neurejene razmere pa so povzročile, da je izvoz popolnoma odpadel. Pri sedanjem skrčenem obratu zaposluje podjetje 2 uradnika in 64 delavcev in delavk. Letno predela do 7600 m3 lesa. Tovarna razpolaga z lastno električno energijo 500 HP. »Hergo«, tvornica kartonaže, Maribor. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1923. Njen ustanovitelj Franc Hergouth je še danes njen lastnik. Z modernimi stroji urejeno podjetje porabi letno do 40 vagonov lepenke. Kartonažni izdelki se razpošiljajo po vsej državi. Obrat zaposluje 3 uradnike in 45 delavcev in delavk, vsi iz Maribora in okolice. Janežič Anton, knjigoveznica in kartonaža, Ljubljana. Podjetje datira iz 1. 1907. Lastnik Janežič Anton je obrat opremil z novimi tehničnimi pridobitvami, stroji na električni pogon itd. Podjetje, ki ima na tem polju hudo konkurenco, je moglo uspeti in se razširiti le s svojimi precizno izdelanimi produkti. Obrat zaposluje 20 oseb. Papir in karton za izdelavo trgovskih knjig, šolskih zvezkov in drugih papirnih izdelkov nabavlja največ doma. deloma pa tudi v inozemstvu. Svoje izdelke razpcčava izkl jučno doma. »Karton«, družba z o. z., Bahovec Ivan, Ljubljana. Klančnik Leo, lesna industrija in tovarna ovojnega papirja, Višnja vas-Vojnik. Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (glej Jugoslovanska tiskarna pod papirno industrijo). Knjigoveznica, ki obstoja od 1. 1885., je bila prevzeta z nakupom od tedanje prodajalne H. Ničman, trgovine z devocionalijami, podobami ter pis. potrebščinami. Sedanji lastnik je Jugoslovanska tiskarna, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. V začetku obstoja je bila knjigoveznica neznaten obrat, zaposlovala je le malo osobja ter je bila pomanjkljivo opremljena. Ko se je preselila v sedanjo zgradbo Jugoslovanske tiskarne in dobila večji obratni prostor v II. nadstropju, se je pričela hitro razvijati. Nabavila si je razne novejše knjigoveške stroje, zlasti pa je dobil obrat večji razmah 1. 1923.. ko je bil nabavljen moderen črtalni stroj za rastriranje poslovnih knjig, zvezkov, kartotek, itd. V obratu so 3 zgibalni stroji, 1 stroj za rezanje papirja, 2 velika in 3 manjši obrezovalni stroji za knjige, 2 stroja za črtanje, 3 stroji za šivanje knjig z žico, 2 z nitjo, stroj za perforiranje, za luknjanje in obrobljanje, vsi na električni pogon, dalje 4 stroji za tisk platnic, železne stiskalnice ter razni manjši stroji in aparati. Izvršuje vse vrste vezav od preprostih do najfinejših, od leta 1934. dalje se bavi tudi z izdelovanjem finega usnjenega galanterijskega blaga, aktovk in zlasti damskih torbic. Veže za razna domača založništva, dobiva pa tudi naročila iz drugih banovin. Produkcija je bila v povojnem času do 1. 1931. ugodna, nato pa je radi splošne gospodarske depresije pojuistila. »Kuverta«, konfekcijska tvornica, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. V strojno^ opremljenem obratu izdelujejo papirne vrečice, kuverte, pisemski papir, vizitke, itd. Papir nabavljajo pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode, d. d., Ljubljana. Oskrbništvo Mislinje, Mislinja (glej pod istim naslovom v lesni industriji). Tvrdko je ustanovil 1. 1724. Jožef Hanschitz kot železarno. Njegov naslednik ing. Artur Perger je železarno opustil in ustanovil današnjo lesno industrijo. Obrat je tehnično izpopolnil, zgradil gozdno železnico in samostojno električno centralo s 400 HP, 1. 1914. pa še tovarno lepenke. Danes je lastnik njegov sin dr. Artur Perger. Veleposestvo, ki meri okoli 2900 ha, nudi skoraj vse surovine, ki so potrebne za razčlenjeno industrijo lesa v tem podjetju. Podliessnig A., veletrgovina s papirjem, Maribor. Podjetje, ki je last naslovljenca, je bilo ustanovljeno 1. 1919. v Mariboru. Letno kupijo do 100 vagonov papirja, deloma doma, deloma v inozemstvu. Obrat se peča s papirno konfekcijo in z izdelovanjem papirnih vrečic. Prodaja se vrši le en gros. Pogačnik E., tovarna lesovine in lepenke, Brezno nad Mariborom. Tvrdko je ustanovil E. Pogačnik 1. 1931. Smrekov les v okolici in bližnja vodna moč sta dala predpogoj za ustanovitev industrije v tem kraju. Obrat, ki je tehnično dobro opremljen, porabi letno 4000—5000 m3 lesa in 500 ton domačega ru-javega premoga. Izdeluje belo in sivo lepenko ter lesovino kot polfabrikat za tovarne papirja. Letno izdela ca 450 ton bele lesne lepenke in 700 ton bele lesovine. Lepenka se odda največ na domačem trgu, nekaj se izvozi tudi v Italijo. Lesovino pa prodajo izključno doma, največ v drinski in dravski banovini. Podjetje zaposluje okoli 90 delavcev, ki so vsi domačini iz bližnje okolice. Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok, r. z. z o. z., Ljubljana. Podjetje so ustanovili 1924 člani Saveza grafičnih radnika, podr. Ljubljana. Moderno opremljena knjigoveznica dobiva potrebne surovine od domačih tovarn in izvršuje vsa knjigoveška in sorodna dela, trguje s starim papirjem in njegovimi odpadki ter s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Obrat zaposluje več oseb. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, d. z o. z., sedež Maribor, tvornica Sladki vrh, p. Št. Ilj v Slov. goricah, komercialni urad Zagreb. Že 1. 1882. je ustanovil grof Luchesi Palli, ki je imel svoje veleposestvo na obeh bregovih Mure, na tem kraju brusilnico lesa. Prostrani gozdovi, izobilje pogonske vodne sile in le 2 km oddaljena žel. postaja Weitersfeld (sedaj v Avstriji) so bili osnova novoustanovljeni industriji. Podjetje pa je do danes svoje lastnike že večkrat menjalo. Kmalu je celoten obrat prešel v posest rodbine Feuerloscher, od katere ga je 1. 1920. odkupila družba domačih industrijcev. Sprva je bila to tovarna za izdelovanje lesovine in lepenke. L. 1922. pa so dozidali še tovarno za izdelovanje ovojnega papirja. Četudi je bila Sladkogorska tovarna razmeroma v povoljnem položaju, se kljub temu ni mogla uspešno boriti z ostro konkurenco inozemskih podjetij, ki so svoje fabrikate uvažala in nudila pod ugodnejšimi pogoji. Zato se je podjetje 1. 1926. pod takratnim lastnikom gospodom Mavro Sesslerjem odločilo za velikopotezno preureditev. Temeljito so popravili in obnovili jezovne naprave, postavili tri nove vodne turbine, nadomestili stare stroje z novimi modernimi, jiredvsem v brusilnici lesa in tovarni lepenke; zgradili so tudi žično železnico in industrijski tir, ki oba vežeta tovarno z žel. postajo v Št. Ilju, kjer so postavili tudi nova skladišča. L. 1931. so zgradili poslopje, v katerem so montirali stroj za izdelovanje specialnega papirja in pa stroj za izdelovanje strešne lepenke. L. 1936. je bila montirana naprava za izdelovanje dupleks lepenke. Radi vseh omenjenih renoviranj in investicij se je podjetje zadolžilo. Zato je ustanovitelj tega novega podjetja, Mavro Sessler, 1. 1934. predal sladkogorsko tovarno lepenke in papirja Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani v fiduciarno lastnino, kot jamstvo za popolno odplačilo dolga. Ta tvrdka vodi od 1934 naprej obrat sladkogorske tovarne tako v tehničnem kakor komercialnem oziru. Tehnična oprema obrata sestoji v glavnem iz treh turbin (skupaj 1200 IIP) z vsemi potrebnimi vodnimi napravami, iz treh parnih strojev (150 HP), ene loko-mobile (150 HP), dveh brusilnih strojev, 10 strojev za izdelovanje lepenke in filament papirja s pripadajočimi pomožnimi stroji, iz 1 stroja za izdelovanje ovojnega papirja vseh vrst, iz t stroja za izdelovanje surove strešne lepenke, 1 stroja za izdelavo sive lepenke, ter dveh generatorjev (skupaj 240 HP) in 30 električnih motorjev. Za svoje produkte porabi podjetje letno približno sledeče množine surovin: 8000 m3 brusnega lesa iz Dravske in Savinjske doline, 200 vagonov celuloze iz Jugoslavije, ČSR, Avstrije in Švedske, 150 vagonov lesovine, deloma lastnega proizvoda, deloma iz Avstrije in naših papirnic, 50 vagonov starega papirja, 70 vagonov krp in cunj, 6 vagonov žvepleno-kisle domače gline, 1500 kg anilinske barve iz Nemčije, 720 vagonov premoga iz savske in dravske banovine, 2 vagona mazila iz savske banovine,_ 6 vagonov kaolina iz Avstrije in 2 vagona kolofonije iz Francije in Španije. Tzdelki se plasirajo izključno v naši državi. Obrat zaposluje 18 uradnikov in 250 delavcev in delavk, ki so vsi domačini iz okolice. Obrat je za okolico gospodarsko velikega jiomena, ne samo zato, ker daje zaslužka omenjenemu številu delavcev in nji- hovim družinam, ampak tudi zato, ker kupuje podjetje v oko- ! lici les, ki je njegova glavna surovina. Tovarna papirja, Zreče pri Konjicah. Izdeluje samo ovojni papir, vendar le v manjšem obsegu. Tvornica lepenke in lesovine dr. Otona Thurn-Valsassina, Prevalje. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1906. Iz domačih gozdov dobiva tovarna les in izdela letno do 500 ton sive lepenke, ki se vsa odda v naši državi. Podjetje razpolaga z dvema strojema za struženje lesa in dvema strojema za izdelavo lepenke. Pogonska sila znaša 360 HP. Weixl Vilko, knjigoveznica in papirno-galanterijska industrija, Maribor. Trgovec Vilko Weixl je ustanovil podjetje 1. 1920. in ga opremil z modernimi stroji na električni pogon. Ustanovitelj je še danes lastnik podjetja. Surovine, lepenko in papir kupuje na domačem trgu, platno uvaža iz ČSR in Nemčije, usnje pa iz Anglije. Podjetje, ki se peča posebno s fino in luksuzno izdelavo, zaposluje 1 uradnika in 19 delavcev in delavk. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Združene papirnice so ne samo največje papir proizvajajoče podjetje, temveč tudi eno najstarejših podjetij te stroke v kraljevini Jugoslaviji. Njegov postanek je ozko povezan s postankom in razvojem papirne industrije v dravski banovini. Združene papirnice imajo svoje glavne obrate v Vevčah ob Ljubljanici, v Goričanah na Sori in'v Medvodah na Savi. V Vevčah je pričel s strojnim izdelovanjem papirja Fidelij Terpinc, graščak in veleposestnik na Fužinah že 1.1842. V zvezi z gradnjo papirne tovarne je ustanovil trgovsko družbo »Mehanična tovarna olja, papirja in barvastega lesa«, ki je leta 1850. zgradila v Vevčah še drugo papirno tovarno, nazvano »Janezija«. V Goričanah se je že leta 1763. ročno izdeloval papir, leta 1865. pa so prešli na strojno izdelovanje papirja. Leta 1868. je prešla tudi ta papirnica v last »Mehanične tovarne olja, papirja in barvastega lesa«. V letih 1868 do 1869 je navedena družba postavila v Medvodah brusilnici za les, porabivši vodni pad Save. L. 1861. je prišlo v trajni zakup družbe obratovališče Fužine v fužinski graščini na levem bregu Ljubljanice, ki je kot last Fidelija Terpinca že od 1. 1842. dobavljalo papirnicam v Vevčah polsnovi. Vsa ta podjetja je kupila 1. 1870. družba Leykam-Josefstlial A. G. fiir Papier und Druckindustrie na Dunaju, ki je zgradila 1. 1890. v Goričanah še novo tvornico celuloze. Po proklamaciji kraljevine SHS je bila že začetkom 1. 1920. odkupljena celotna v dravski banovini ležeča imovina družbe Leykam-Josefsthal. Istega leta je bila ustanovljena pod vodstvom Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani nova delniška družba »Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.«. Več nego štiri petine vseh delnic te družbe je danes v posesti Ljubljanske kreditne banke, ostanek je pa tudi v domačih slovenskih rokah. Nova družba je podjetja tekom let izpopolnila in preuredila. Predvsem so 1. 1922. popolnoma obnovili papirnico v Janeziji. V letih 1923 in 1924 sta bili zgrajeni dve povsem moderni hidroelektrični centrali na Fužinah z učinkom 2700 HP. L. 1923. so preuredili papirno tovarno v Goričanah, 1. 1924. pa zgradili novo vele-brusilnico v Vevčah. L. 1929. je bila razširjena celulozna tovarna v Goričanah, v letih 1929 do 1935 pa popolnoma obnovljena papirnica v Vevčah. Tehnična oprema v obratih Združenih papirnic je sodobna; v podjetjih izdelujejo celulozo in lesovino kot glavna polfabrikata za izdelavo papirja, in to s svojimi lastnimi napravami; glede teh snovi so družbina podjetja popolnoma neodvisna. Papirna tvornica v Vevčah je opremljena z dvema velikima modernima papirnima strojema, ki sta urejena za izdelovanje vseh vrst papirja, zlasti rotacijskega, tiskovnega, pisalnega, risalnega in ovojnega. Papirna tvornica Janezija je opremljena z enim papirnim strojem, ki je urejen za izdelovanje finih in najfinejših brezlesnih, pisalnih in knjižnih papirjev. V Vevčah samih posedujejo Združene papirnice nad 80 poslopij. V Goričanah ob Sori ima družba tvornico celuloze in tvornico papirja, opremljeno z enim papirnim strojem za izdelovanje vsakovrstnih strojnogladkih ali enostransko gladkih navadnih in specialnih ovojnih papirjev. V Medvodah ima družba svojo drugo tvornico lesovine, ki dobavlja svoje izdelke tvornici v Vevčah. Kapaciteta podjetja je sledeča: 4 papirni stroji z delazmožnostjo 50.000 kg papirja v 24 urah, 7 strojev za izdelovanje lesovine s kapaciteto 25.000 kg v 24 urah in 2 kuhalnika za celulozo s kapaciteto 25.000 kg v 24 urah. Obrati Združenih papirnic razpolagajo s 3900 HP vodne sile, 2500 HP parne sile in 4500 KW električne sile. Na surovinah porabijo obrati letno 40.000—50.000 m3 brusnega in celuloznega lesa za izdelovanje lesovine in celuloze, okoli 700 vagonov v lastnih obratih izdelane celuloze, 400 vagonov doma izdelane lesovine in 200 vagonov kaolina (75% domačega, 25% tujega). Produkcija je znašala 1. 1936.: 125 vagonov tiskovnega papirja, 264.7 vagona srednje finega papirja, 205.3 vagona brezlesnega papirja, 201.9 vagona ovojnega papirja in 26 vagonov rotacijskega papirja, skupaj 822.9 vagonov papirja. Produkcija celuloze je znašala 566.5 vagonov, lesovine 200.7 vag. Na svojih obratih je zaposlovala tvrdka koncem leta 1936. 54 uradnikov in mojstrov ter 669 delavcev; skupno število uslužbencev je znašalo torej 723. Sedež družbijie uprave in nakupovalnica za les (telefon 20-91 Ljubljana, brzojavke: Papirnica Ljubljana) se nahajata v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b/Il. Družbeni komercialni urad (telefon 20-38 Zagreb, brzojavke: Vevče, Zagreb) je v Zagrebu, Kralja Petra trg 4. Tvorniška centrala (telefon 20-92, 20-93 Ljubljana, brzojavke: Papirnice Vevče, Ljubljana) je v Vevčah, p. D. M. v Polju. Svoja zastopstva ima tvrdka v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Osijeku ter v mnogih inozemskih mestih. Družbina delniška glavnica znaša 25 milijonov dinarjev, bilančne rezerve pa nad 50% delniške glavnice. Zeschko A., tovarna papirnatih vrečic, Ljubljana. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1867. in ima danes tudi lastno veletrgovino s papirjem. S solidnim poslovanjem in z velikim strokovnim znanjem si je tvrdka kmalu pridobila najboljši sloves. Tvrdka, ki jo vodi dr. Erik Zeschko, je strojno opremljena in izdeluje najrazličnejše paj>irne vrečice. Obrat ima tudi svojo tiskarno, kjer se vrečice opremljajo z naj>isi in reklamami. V predvojnem času je podjetje ruzj)ečavalo svoje izdelke po velikem delu Avstro-Ogrske. Danes se izdelki oddajajo izključno v Jugoslaviji. Obrat zaposluje delavce i/, okolice in uporablja tuzemske surovine. Rudarstvo »Bakreni rudnik Slovenija«, A. Sušnik, Ljubljana. Rudnik je bil nekdaj sestavni del bivšega rudnika Škofje-Podpleče-Cerkno, ki je v letih 1848—1872 užival velik sloves in je po svetovni vojni večinoma pripadel Italiji. V teh letih se je v rudniku na več krajih kopal baker. Rudnik leži 1 km od italijanske drž. meje nad Škofjo Loko. Baker se javlja v obliki malahita. L. 1920. je rudnik »Slovenija« postal samostojna rudniška posest, katere lastnik je A. Sušnik. Radi pomanjkanja zadostnega kapitala pa rudnik do sedaj še ni prišel do zaželjenega obrata. Bela-Motnik, premogokopna združba, Celje. Premogovnik je ustanovil 1. 1902. Anton von Ilofer. Danes je last premogo-kopne združbe iz Celja. Koplje se rujav (svetel) premog z visoko kalorično vrednostjo 6000 kal. Obrat je tehnično dobro opremljen in to s kalorično električno centralo, kompresorjem in strojem za klasiranje premoga. Dnevno producira do 45 ton jsremoga. Skoraj vsega odda privatnim podjetjem v dravski banovini. Podjetje zaposluje 4 uradnike in 76 delavcev. Zaradi visoke kalorične vrednosti je ta premog pri nas zelo za-željen. Črna-kaolin, Črna pri Kamniku. Podjetje obstoja že več kot 70 let. Izkopavajo čisto, tkzv. kaolinsko glino, ki se uporablja v keramični, barvni in papirni industriji. Podjetje, ki je edino te vrste v Jugoslaviji, koplje glino v rovih, ki so razpredeni v dolžini več kot 3 km. Državni rudnik Velenje. V rudniku, ki je danes last državnega erarja, je začel s prvimi izkopavanji Daniel v. Lajip iz Monakovega 1. 1888. On je zgradil tudi še danes glavni, 158 m globoki, izvaževalni šaht. V premogovniku kopljejo močvirni rujavi premog z vložki lignita, pliocenske starosti, z 2200 do 2500 kal. Na separaciji razvrstijo premog v 6 vrst. Današnja produkcija je ca 400 do 450 ton dnevno, dočim je kapaciteta 1000 ton dnevno. Letna produkcija je ca 70.000 do 80.000 ton. L. 1927. je bila v Velenju dograjena nova kalorična elektrarna s kapaciteto 2000 KW, 1. 1934. pa je bil montiran nov agregat tako, da znaša danes kapaciteta centrale 7250 KAV. Ves obrat je danes strojno mehaniziran in elektrificiran. Glavni odjemalec vseh drobnih vrst premoga je električna centrala, ki porabi ca 50% celokupne produkcije, ostalo pa konsumira: Cinkarna v Celju, Rudnik Mežica, razni drž. zavodi, vojaške oblasti ter privatniki. Premogovnik zaposluje ca 320 delavcev domačinov. Državni rudnik Zabukovica. Prvi začetki premogovnika v Zabukovici segajo še v prejšnje stoletje, ko se okoli 1. 1852. javlja kot lastnik Anton Halm in Maks Schmid. L. 1875. je podjetje dobila družba »Gewerkschaft des Sannthaler Bergbau-Vereines«, ki je pozneje vse svoje jamske mere prodala industrijalcu Danielu v. Lappu. L. 1914. je prevzel rudnik od Lappa c. kr. erar, 1. 1918. pa od tega državni erar kraljevine Jugoslavije, ki je še danes njegov lastnik. Danes sta v obratu dve jami: »Stara jama« je jiovečini že odkopana; glavno odkopa-pavanje se vrši v »Barbara« jami. Rudnik ima svojo sepa-racijo in lastno rezervno elektrarno s kapaciteto 150 KW. Glavno električno energijo dobiva od velenjske elektrarne. Od separacije do 4.5 km oddaljene železniške postaje v Žalcu se vrši prevoz premoga po lastni ozkotirni železnici (60 cm). V rudniku se odkopavajo trije sloji rujavega premoga gornje oligocenske formacije s toplotnim efektom 5000—5600 kalorij. Dnevna produkcija znaša ca 200 ton. Rudnik proizvaja sledeče vrste: kosovec, kocke, oreliovec, dve vrsti zdroba iu, prah. Prah uporabljajo povečini opekarne, ostalo pa konsumirajo drž. železnice, drž. in samoupravne ustanove ter privatne industrije. V rudniku je zaposlenih 390 delavcev, ki so vsi poklicni rudarji, nastanjeni v mali rudniški koloniji. Gorenja vas, premogokopna družba z o. z., Mirna. Lastnik podjetja je družba, ustanovljena 1. 1929. Tehnični ustroj in oprema ne odgovarjata potrebam rudnika. Rudnik niina izgledov za razvoj, ker je povečini že izčrpan. Kopljejo rujav premog s samo 3500 kal. Rudnik zaposluje 20 delavcev. Premogokopna združba »Belokrajina«, Črnomelj, rudnik Dobliče-Kanižarica. Že od 1833 dalje se je premog primitivno kopal kar na površini (za plavže pri Gradacu). L. 1892. je rudnik prešel v last »Alpine Montan-Gesellschaft«, 1918 pa ga je prevzela novoustanovljena družba na kukse »Belokrajina« z našimi in češkimi delničarji. Začeli so s prvim primitivnim obratom. L. 1930. je prevzel celo podjetje šentjanški premogovnik, And. Jakil, d. d., ki je podjetje moderno uredil in raziskal ves premogovni teren. Obrat je danes opremljen s parno električno centralo s 100 HP, suho separacijo, dvigali, črpalkami in ventilatorji. Dnevna kapaciteta je danes 60 ton, letno ca 20.000 ton. Dober rujav premog se oddaja deloma drž. železnicam, največ pa bližnjim industrijam in privatnikom. Obrat zaposluje pet uradnikov in 56 rudarjev. Omeniti bi bilo, da vsebuje ta premog do 20% homogenih naftinih derivatov (predelava v bencin) in ima zato v tej smeri rudnik še veliko bodočnost. Letna produkcija znaša okrog 10.000 ton. Premogovnik GIoboko-Brežice, last Nova Nada, d. d., Zagreb. Kopljejo kalorično manj vreden lignit s 3200 kal. Premogovnik Jurovec, premogokopna družba Podlož-Hra-stovec na Pragerskem. Premogovnik Keramične industrije d. d., Petrovče pri Celju, premogovnik v Zabukovici. Kakor drž. rudnik v Zabukovici leži tudi ta v južnem robu Savinjske doline v oligo-censki tvorbi, ki se vleče od Savinjske doline do Libojske kotline. Rudnik datira že od 1. 1840. L. 1922. je prešel v last Keramične industrije d. d. v Zagreb in se je od tega časa dalje močno razvil. Ker sta se v zadnjem času odprli še dve novi jami sestoji premogovnik sedaj iz 3 aktivnih obratov. Tehnično je opremljen z modernimi električnimi izvaževalnimi stroji, sesaljkami za črpanje vode, ventilatorji za zračenje itd. Svetel rujav premog ima visoko kalorično vrednost 5500 do 5700 kal. Na rešetih se premog sortira v 6 vrst. Trenutna dnevna produkcija znaša 8—10 vagonov. Premog se plasira ves na domačem trgu. Podjetje zaposluje 6 uradnikov in 137 delavcev iz bližnje okolice. Premogovnik Liboje, družba z o. z., Ljubljana. Premogovnik, ki je v zakupu in eksploataciji omenjene družbe, je last TPD. TPD je pridobila rudnik 1. 1889., naslovno družbo pa je ustanovil »Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani« 1. 1927. Formacija libojske premogovne kadunje je oligocen-ska. Rujav premog ima kalorično vrednost 4400—5300 kalorij. Povprečna debelina premogovnega sloja znaša 2 m. Sloj je otvorjen z dvema šahtoma: »Jožef šaht« globok 20 m in »Novi šalit« 106 m. Smerne proge so v smeri v.-z. Letno producira do 30.000 ton. Lastna električna centrala ima 2 generatorja za vrtilni tok 130/50KW in 2 parni lokomobili 185 HP in 100 HP; v obratu je 40 trofaznih elektromotorjev, ki služijo za pogon dnevnih in jamskih instalacij. Premogovnik ima suho in mokro separacijo. Zaposluje 6 uradnikov in 250 jamskih in zunanjih delavcev. Premogovnik Mali dol, last premogokopne družbe Podlož-Ilrastovec, d. z o. z. v Pragerskem. Premogovnik Podgorci pri Veliki Nedelji. Premogovnik je last Grom Cecilije iz Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Leta 1936. je produciral 291 ton rujavega premoga. V premogovniku je zaposlenili 12 delavcev. Otvarjajo se novi rovi tako, da se produkcija lahko zviša na preko 300 ton. Premogovnik Presika pri Ljutomeru. Podjetje je mlajšega datuma in ga je 1. 1926. ustanovila njegova sedanja lastnica gospa Watzlawek Amalija. Pridobiva rujav premog s ca 4.800 do 5.000 kalorijami. Podjetje ni strojno urejeno, ker mu radi zadostne množine premoga v horicontalnih plasteh to za enkrat še ni nujno potrebno. V premogovniku je zaposlenih ca 25 delavcev iz okolice. Vsa produkcija se plasira momentano samo v najbližjo okolico. Premogovnik Sv. Križ, p. in žel. postaja Rogaška Slatina. Podjetje je ustanovil 1. 1922. Viljem Abel. On in njegovi dediči so še danes lastniki podjetja. V premogovniku kopljejo rujav premog kalorične vrednosti 5000 kal. Letno producirajo ca 300 vagonov premoga, ki se pa ves uporablja kot pogonska sila v lastnih tovarnah stekla. V podjetju je nameščenih 36 delavcev, vsi iz okolice. Premogovnik Trobili dol-Laško je last tvrdk Crvenska fabrika šećera, d. d. v Crvenki (Bačka) ter Srbsko-češka fabrika šećera in rafinerija, d. d. u Ćupriji. V premogovniku kopljejo odličen rujav premog s 6000 kal. Letno nakopljejo do 10.000 ton premoga. Rudnik zaposluje do 60 delavcev, a trenutno ni v obratu. Rudarska udružba »Stanovsko«, Poljčane. Premogovnik je od 1935 last delniške družbe iz Zagreba. Premog je pliocenske starosti s kalorično vrednostjo 5000 kalorij. V premogovniku je I. 1936. izkopalo 94 delavcev ca 5240 ton premoga, ki se do 70% proda v dravski, ostalo v savski banovini. Premogovnik ima svojo lastno lokomobilsko elektrarno. Premog se prevaža na 2 km oddaljeno žel. postajo Poljčane z avtomobili. »Rudarska zajednica« na Lešah. L. 1818. je uradnik Blaž Mayer slučajno odkril ležišče premoga v Lešah. L. 1822. so si bratje Rosthorn na Dunaju pridobili pravico eksploatacije rude. Včasih je bilo v premogovniku zaposlenih do 900 rudarjev in se je zato tu razvila prava rudarska naselbina. Premogovnik ima dva rova: Barbara in Frančiška (slednji iz 1849). Kopljejo dober rujav premog s 4900 kal. Rudnik je bil zadnji čas last Ilirske rudarske družbe s sedežem na Prevaljah. V zadnjih letih pa je produkcija silno nazadovala, ker je premogovnik večinoma že izčrpan (1933 samo še 7000 ton); od 1934 je bil rudnik v likvidaciji. L. 1935. je izdražila premogovnik z najvažnejšimi poslopji na Lešah »Rudarska zajednica« na Lešah. Ostala zemljišča in hiše na Prevaljah so 1936 razprodali na dražbi. Rudniška železnica, ki je držala od premogovnika na Prevalje, je razdrta. Rudarska združba »Wocheinit«, Ljubljana, rudnik boksita (AL O3) 11a Rudnici pri Bohinjski Bistrici. Rudnik je ustanovil I. 1914. Ivan Paumgarten. Med vojno je izvozila avstrijska vojaška uprava preko 14.000 ton boksita. Danes je lastnik podjetja dr. Mirko Chorche z Dunaja. Ruda se plasira največ v Avstriji in Nemčiji. L. 1936. se je izvozilo 503 tone v Avstrijo. Pri stalnem obratu bi bila letna kapaciteta do 360 vagonov. Rudnik v Rudnici je edino ležišče belosivega boksita v Jugoslaviji, vendar danes ne obratuje; pripravlja se jugoslovansko-neinška skupina, ki bo v rudniku zopet vzpostavila normalen obrat. Rudnik Pečovnik, rudarska združba Bohemija v Celju, poslovalnica Ljubljana (Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani). Tudi rudnik Pečovnik spada v vrsto savinjskih premogovnikov s slojišči oligocenske tvorbe, kakor Zabuko-vica, Liboje in drugi. Združba je bila ustanovljena 1. 1918. Rudnik je tehnično dobro opremljen in moderno urejen. Ves obrat se vrši s stroji na električni pogon. Rujavi premog ima kalorično vrednost 5000 kalorij. Letna produkcija znaša ca 3000 ton. Vsa produkcija se plasira v območju dravske banovine. Podjetje zaposluje 50 delavcev iz bližnje okolice; vendar je sedaj šele v razvoju in se bo pri primernem povečanju obrata njegova produkcija sigurno znatno povečala. Rudnik Stranice, L. Hasenbichel, SI. Konjice. Premogovnik je bil še leta 1904. v posesti »južne železnice«. Danes je last Lovrenca Viljema Hasenbichla. Obrat je opremljen z lokomobilo 50 HP, generatorjem za vrtilni tok, suho separacijo, izvoznim vitljem itd. Kopljejo izvrsten rujav premog s 6000 do 7000 kal. Letna produkcija znaša 1300—1500 ton. Premog se plasira v dravski in savski banovini, predvsem trgovcem, raznim tovarnam in kovačem, za katere je ta premog kot kovaški premog posebno uporaben. šentjanški premogovnik, And. Jakil d. d.; Krmelj pri Št. Janžu 11a Dolenjskem. Prvi avtentični podatki o začetku pre-mogokopa v okolici današnjega rudnika datirajo iz leta 1809. Tekom kasnejših let je postal premogovni okoliš Št. Janža špekulacijski objekt raznih zasebnikov in družb. Leta 1856. je bila ustanovljena ob premogovniku večja cinkarna, ki pa je bila že 1. 1886. opuščena. L. 1904. je bila ustanovljena družba »Johannisthaler Kohlengesellschaft« s sedežem v Trstu, ki je obrat vodila v večjem obsegu do 1. 1913. V 1. 1906.—1907. je bila zgrajena lokalna železnica Trebnje—Št. Janž (Krmelj) z industrijskim tirom k separaciji. Takratna družba je zgradila elektrarno s 185 KVA, kurilnico, suho separacijo, delavnice in delavsko kolonijo. Od 1. 1913,—1917. je obratoval rudnik v reduciranem obsegu pod prisilno upravo. L. 1917. je prešel premogovnik v last firme Jakil; 1. 1928. pa se je ustanovila rodbinska delniška družba »šentjanški premogovnik And. Jakil d. d., Krmelj«, ki je danes lastnik premogovnika in je obrat znatno razširila in povečala. Prvi predpogoj za razširjenje obrata je bilo povečanje električne centrale na parni pogon na 980 HP tako, da je bila iz te elektrane potoni KDE elektrificirana vsa šentjanška in Mirenska dolina. V obratu je elektrogenerator s 400 K\V. Obratuje danes v dveh šahtih. Terciarni rujav premog, kalorične vrednosti 4200 kalorij, se oddaja na trg v 6 vrstah debeline. Radi nemožnosti plasiranja je produkcija padla od 90.000 ton letno na 50.000 ton v letu 1935. Premog oddajajo deloma državnim železnicam, največ pa industrijam dravske, savske in dunavske banovine. Podjetje zaposluje 16 uradnikov in 219 delavcev in rudarjev. Z bližnjo otvoritvijo proge Št. Janž—Sevnica bo rudnik mnogo pridobil, ker se mu bodo odprla nova pota plasiranja. The Central European Mineš, Limited, Mežica. Po tradiciji se je v Mežici že za časa rimskega gospostva kopal svinec. Staro rimsko rudarstvo so zopet obnovili v srednjem veku. V dobi turških napadov je rudarstvo za nekaj časa prenehalo. V začetku 17. stol. se je ustanovila železarska industrija (premog in želeizna ruda v Lomu), ki pa se je pozneje opustila. Začetkom 19. stol. je bil ponovno otvorjen svinčen rudnik. Po 1809, ko je rabeljski rudnik prišel pod francosko oblast, so rudarstvo v Mežiški dolini pospeševale posebno državne oblasti. Svinčeni rudnik in tvornice jekla so imeli tu grofje Thurni. L. 1868. je uspelo Pavlu Miihlbacherju, da je mnogobrojne lastnike poedinih rovov združil v družbo »Bleibergcr Bergwerks-Union d. d.« (BBU)), ki je prevzela vse svinčene rudnike v Mežici, pod Dobračem in v Rablju. Ker se je z uvedbo strojev obratovanje racionaliziralo, se je rudarstvo in plavžarstvo kmalu razvilo v močno industrijo. L. 1921. je kupila rudnik v Mežici angleška družba The Central European Mineš, Limited, Mežica. Danes je ta rudnik eden najpomembnejših v naši državi; njegova produkcija znaša 1% celokupne svetovne produkcije svinca. Svinčeni rudnik v Mežici leži 10 km jugozapadno od železniške postaje Prevalje in pripada rudnemu ozemlju vzhodnih Karavank. Rudarske mere pokrivajo površino 8,530.993 m2. Ruda se nahaja v triadni formaciji in to v zgornjih partijah wettersteinskega apnenca, pod skri-Ijein karditskili plasti. Geneza rudišča je metasomatska in je ■v neposredni zvezi s tektonskim razvojem ozemlja. Ruda nastopa deloma v obliki nepravilnih ležišč, deloma pa v obliki žil in cevi zelo različnih dimenzij in kakovosti. Glavna ruda je svinčeni sijajnik (PbS), ki je tudi glavni predmet odko-pavanja; vendar se ta ne javlja samostojno, ampak v družbi z drugimi svinčenimi rudninami, ki pa se pridobivajo le kot rude podrejenega pomena. Podrejeno se pridobiva cinkova svetlica (ZNS) in draga kalamina (ZnCO3) ter omejeno tudi vulfenit (PbMoOi)). Ostale rudnine, kakor pirit, inarkazit, sadra, kalcit in drugi nimajo gospodarskega pomena. Odstotek svinca v rudnini je zelo ugoden: svinca vsebuje ca 15 %, cinka 5 %. Ruda se odkopava strojno, povečini od spodaj navzgor, v posameznih etažah, ali pa po načinu prečnih odkopov z zasipom. Odkopana ruda se spravlja po sipalnili drčah do glavne izvaževalne proge ter od tam v vlakih s pomočjo električnih lokomotiv na dan. Ves jamski obrat je racionaliziran ter mehaniziran v smislu najmodernejših ustrojev rudarskih industrij. Pogon celega podjetja znaša 2300 HP. L. 1913,—1914. sta bili zgrajeni v Žerjavu separacija in topilnica, ki spadata v vrsto najmodernejših evropskih topilnic te vrste (ena visoka peč, druga v projektu, 6 ameriških peči). Topilnice in rovi so povezani med seboj z ozkotirno železnico na parni in električni pogon. Vsa ruda se zbira v betonskih skladiščih v Žerjavu, odkoder se dvigne potom žične železnice na zgornje nadstropje velike separacije. Tu se ruda vodno prebere in strojno koncentrira; svinčeni koncentrat (75% Pb) se odvaža v topilnico, jalovina pa na odval nad Žerjavom. Vse pa je zvezano z žičnimi progami. V topilnici se pretopi ruda na mehanskih ognjiščih in na pražilnein stroju, kjer se izloči večina svinca. Ostanek se izloči v visoki peči (plavžu). Svinec se potem še rafinira in odvaža na postajo Prevalje. Enak proces se vrši s postranskim produktom separacije, cinkovo rudo, ki se prodaja topilnicam za cink. Naprave topilnice vsebujejo tudi električno napravo za zaustavljanje svinčenega prahu; ta prah se potem zopet pretopi v svinec. V Žerjavu obstoja tudi tovarna za svinčene izdelke. Podjetje izdeluje svinec v raznih formah in svinčene izdelke (svinčene cevi, pločevino, plombe, žico in šibre). V normalnih letih se pridobi 85.000—90.000 ton svinčene rude, ki se ysu predeluje v lastni izbiralnici ter se dobljeni koncentrati pretope v topilnici v Žerjavu. Normalna letna produkcija prodajnega svinca znaša ca 9—10.000 ton. Svinec se v ogromni večini izvaža; v državi sami se porabi le približno 20 %. Fabrikati pa se v glavnem plasirajo le na domačem trgu, ker imajo vse obmejne države radi lastne industrije, visoke zaščitne carine na svinčene izdelke. Obstoj podjetja je za Mežiško dolino velikega gospodarskega pomena; saj zaposluje podjetje približno 60 uradnikov in 750 delavcev. Pa tudi okoliški kmetje imajo od rudnika korist, ker najdejo tu trg za svoje pridelke, posebno za les (jamski les), katerega bi sicer radi neugodne lege le težko vnovčili. Izvoz svinca pa tvori tudi važno postavko v splošnem izvozu Jugoslavije. Trboveljska premogokopna družba (TPD). Centrala in generalno ravnateljstvo v Ljubljani. Velepodjetje ima rudnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Rajhenburgu, Libojah (premogovnik ima v zakupu družba »Premogovnik Liboje, družba z o. z., Ljubljana«), lludi jami, Kočevju in Krapini (v savski banovini). Poleg tega ima cementarno in kamenolom v Trbovljah, opekarni v Trbovljah in Rajhenburgu ter apnenice v Zagorju. Premogovnik Trbovlje. Premogovni sloj v Trbovljah je bil izsleden začetkom 19. stoletja. Prvi njegov lastnik Maurer Franc, advokat iz Dunajskega Novega mesta, je ustanovil majhno premogokopno družbo, ki si je pridobila že 1. 1804. osem dvojnih mer. Premog se je uporabljal za žganje apna iu opeke. Ker lastnik, radi pomanjkanja komunikacij, premoga ni mogel razpošiljati, je bil obrat do 1. 1823. ustavljen. Maurerjevi sinovi so začeli ponovno s kopanjem premoga, ki so ga uporabljali za žganje apna. Takrat so zgradili v Trbovljah steklarno z 2 pečmi, ki je obratovala od 1825—1873; izdelke so izvažali v Italijo in Orient. Kmalu potem so bile zgrajene tudi prve ceste v Zagorje in Savinjsko dolino. Za gradnjo železnice Dunaj—Trst se je oddajalo ogromne množine apna in opeke, 1. 1850. pa je že jemala železnica premog za kurjenje lokomotiv. Zaradi vsega tega se je produkcija premoga stalno dvigala in je znašala 1. 1866. že skoraj 40.000 ton. Poleg prvotnih podjetnikov Maurerjev, si je 1. 1847. pridobil tudi Montan-Erar večji kompleks na rudniku in je obratoval na več mestih do leta 1867., ko je prešla erarna posest na takrat ustanovljeno družbo »Vodestollner-Gevverk-schaft«. Obe družbi sta zgradili v 1. 1869,—1870. od rudnika do žel. postaje 2.8 km dolgo ozkotirno zvezno železnico (na konjsko vprego). L. 1874. je rudnik zaposloval že 600 delavcev in produciral skoraj 80.000 ton premoga. L. 1873. je prešla vsa rudniška posest na Wiencr Bankverein, ki je ustanovil Trboveljsko premogokopno družbo kot edino posestnico rudnika. Odslej se je začel rudnik vsestransko izpopolnjevati. Danes zavzema rudniška posest površino 740 ha. Premogovnik leži v terciarni kotlini (Trboveljsko-laška sinklinala), ki se razprostira od Zagorja preko Trbovelj in Hrastnika do Laškega in se odtod nadaljuje proti Hrvatskemu Zugorju. Premogovni sloj je radi tektonskih perturbacij neenakomerno razširjen. Normalna debelina znaša 24 m, ponekod pa doseže do 40 m; sloj se vleče od sv.—jz., naklon proti sz. Rudnik ima dva jamska obrata (zapadno in vzhodno okrožje), dnevni kop Dobrno, dnevni kop Nežo za pridobivanje zasipa, separacijo s Savskim rovom in šahtom 111, elektro-obrat, osrednjo delavnico in zunanji obrat. V globlje dele premogovnega sloja vodi 7 vodoravnih, 7 poševnih rovov in en šaht. Izkopavanje se vrši s pnevmatičnimi zasekovalnimi stroji, vrtalnimi kladivi ter elektr. vrtalnimi stroji. Sloj je razdeljen v osnovna obzorja in etaže. Izkopani prostori se zaplavljajo in zalivajo z najmodernejšimi napravami. Odvažanje premoga se vrši deloma s stresalkami, večidel z vozički (ročno in z dovlačilnimi, električnimi motovili ter lokomotivami); vozički se koncentrirajo v Savskem rovu, odkoder jih izvaža žičnica na separacijo ob Savi, ki sestoji iz suhe in mokre separacije. Premog se iz separacije s prenosnim trakom naklada direktno v vagone. Rudniška elektr. centrala ima 2 turbogeneratorja (11.250 KVA) in 4 parne kotle. Elektrarna služi le kot rezerva, ker jemlje rudnik od 1. 1923. tok falske elektrarne. Rudnik ima 100 transformatorjev s skupnim učinkom 5500 KVA, 407 trofaznih motorjev s skupnim učinkom 9500 KVA. Separirani premog se deli v kosovec, kockovec, orehovec, grahovec, zdrob in odpadke. Kalorična vrednost iz jame dostavljenega premoga znaša 4500—4800 kalorij, na zraku posušenega pa 5000—5350 kalorij. Produkcija v letu 1935 je znašala 583.000 ton premoga. Glavni odjemalci so državna železnica, industrija in mornarica. V Italijo in Avstrijo se je izvozilo okoli 10.000 ton. V dobi konjunkture 1. 1925. je rudnik zaposloval 5200—5400 ljudi. Z nastopom krize se pokaže občuten padec. L. 1935. je bilo zaposlenih 134 uradnikov in poduradnikov ter 2521 delavcev. Rudnik ima 302 rudniški stanovanjski hiši, kjer stanuje brezplačno okoli 2000 rudniških delavcev in njihovih družin. Leta 1925. je bila zgrajena nova moderna rudniška bolnica (adaptirana pa je tudi stara bolnica). Rudnik ima svojo rešilno postajo, gasilsko društvo, gospodinjsko šolo, otroški vrtec, kon-zumno društvo, osnovno šolo itd. Premogovnik Zagorje ob Savi. Začetek premogovnika sega v 1. 1804. Premog se je kopal za vitriolno tvornico in steklarno, pozneje pa za svinčarno in cinkarno. Razvoj premogovnika je naraščal z dograditvijo proge Trst—Dunaj v letih 1849,—1857. L. 1809. je prišel premogovnik s cinkarno vred pod francosko oblast, 1. 1813. pa nazaj pod Avstrijo. Do 1. 1849., ko se je otvoril promet na progi Celje—Ljubljana, so brodarji odvažali po Savi premog, steklo, les, oglje, cink in svinec Z otvoritvijo proge pa je pričela velika doba razcvita zagorskega premogovnika. L. 1842. je prešel rudnik od posameznih lastnikov v last družbe »Gewerkschaft am Savestrome zu bagor«. L. 1873. pa je odkupila vse rudniško imetje TPD 1 reinogovmk leži v že pri Trbovljah omenjenem oligocen-skem pasu in se deli v 2 revirja Kisovec in Kotredež. Med obema lezi v dolzmi 1.5 kin porušen premogovni pas, ki tvori naravno mejo za odkopavanje v obeli revirjih. Normalna debelina sloja je 20 m, v Kisovcu pa radi nagubanosti tudi do 100 m. Gorilna vrednost premoga znaša 4000—5000 kalorij V obeh revirjih se odkopava v 2 horicontih, odpira pa se že tretji. Zasekava, vrta in odkopava se strojno s stisnjenim zrakom, zasipava se z zdrobljenim dolomitom potoni splavi jan ia 1 reinog se izvaža slično kot v Trbovljah. Jamska voda se črpa s centrilugann. Zračenje se vrši s sesalnimi ventilatorji. Električno energijo za pogon vseh strojnih naprav daje elektrarna lata, v slučaju delekta pa centrala v Trbovljah; kot rezerva sluzi lastna centrala v Zagorju. Za pogon vseh mehaničnih naprav sluzi 118 električnih motorjev s 3871 HP. Separacija ima Kapaciteto 125 ton na uro. Oprani in razvrščeni premog se odvaža s parnimi lokomotivami po 3 km dolgi progi na postajo Zagorje. Tehnično najmodernejše opremljen rudnik je od produkcije 300.000 ton v 1. 1929. padel na 145.000 ton v 1. 1935 Odjemalci so isti kot pri premogovniku v Trbovljah. L 1935 je bilo zaposlenih 41 uradnikov in poduradnikov ter 555 de-, Podjetje je ustanovilo 84 rudniških hiš, konsumno skladisee, provizijsko in bolniško blagajno, 2 veliki moderni kopalnici itd. Premogovnik H r a s t n i k - O j s t r o je razdeljen na tlva obrata, in sicer na obrat v Hrastniku in obrat v Ojstrem ''ndosledne pravice v Hrastniku so bile podeljene v letih 1807,—1822. Lastniki teh pravic so se večkrat menjali, dokler ni i 1845. baron Bruck ust. delniško družbo »Triester Stein-kohlengewerkschaft zu Hrastnigg und Doli«. L. 1874. je prešel obrat v last družbe »Kohlenindustrie-Verein Wien« ki je 1. 1883 vse prodal TPD. Za obrat v Ojstrem pa je dobila prve rudarske pravice neka družba, katere zastopnik je bil Jurij Baufer. Pozneje se javlja kot lastnik Karel Sarg, ki ie v letih 1886.-1896. prodal vse pravice TPD. Premogovni sloj lezi ze v prej omenjenem predelu oligocenskih premogovnih tvorb, bloj je samo eden, jakost ca 24 m. Zunanje instalacije služijo obema obratoma. Električni tok dobiva od Fale preko 1 rbovelj. Za rezervo ima rudnik generator 125 KW. Za pogon raznih strojev je v obratu 42 električnih motorjev v skupni moči 650.KW. V 7 parnih kotlih se proizvaja para za pogon 2 salitmh prevoznih strojev (globina 90 in 120), jamskega ventilatorja itd. L. 1931. zgrajena separacija lahko očisti 125 ton premoga na uro. 3 km dolga normalnotirna železnica veže rudnik z državno zelezmco v Hrastniku. Premogovnik ima lastno delavnico. Zasekovanje, vrtanje in kopanje se vrši s stroji na komprimiran zrak. Premogovnik v Hrastniku je razdeljen na o obzorij, vsako na več etaž; isto v Ojstrem. Tudi ta premog spada v vrsto rujavega premoga s 4800—5200 kalorijami Produkcija je padla od 300.000 ton v 1. 1929. na 138.000 v 1 1935 Odjemalci so isti kot pri prejšnjih rudnikih TPD. Sedaj zaposluje premogovnik 49 uradnikov in 556 delavcev. Ima tudi lastno delavsko stanovanjsko kolonijo, lastno rešilno postajo in ambulatorij. Premogovnik Rajhenburg. Prvi začetki rajhen-burskega rudnika segajo v leto 1819. Delalo pa se je le na dnevnem kopu v Srabotni dolini, kasneje 1. 1859. pa tudi na sedanjem obratovališču na Reštanju. Vse delo, kakor tudi pre-lskavanje slojev, se je vršilo nesistematično, lastniki pa so se stalno menjavali. V nov stadij razvoja je stopil rudnik, ko ga je 1. 1904. prevzela TPD. Dnevni kop je obratoval do leta 1928. m je zaposloval preko 1000 delavcev. S parnimi bagri in lokomotivami odkriti premog se je odvažal po žičnici na ®f-P/?racii°- Jama> ki se Je do 1. 1928. omejevala le na eno polje (J'ilipi), je morala po tem letu prevzeti vso produkcijo. Zato se je jama primerno razširila in uredila; mesto ročnega zasi-jiavanja se je uvedlo pnevmatično. V zadnjem času se je otvori! nov rov Ravne, mesto žičnice do separacije pa ozkotirna zeleznica. bloj rujavega premoga v Rajhenburgu spada k terciarnim oligocenskim rujavim premogom, ki se razprostirajo v smeri v,—z. V svrlio odkopavanja je sloj razdeljen v horiconte v višini 30—40 m. Izvozne proge na horicontih so vezane na glavni, 106 m globok šalit, oziroma na zavorni šalit in po teh na glavni izvozni horicont. Delo je ročno, le vrta in zasekuje se s komprimiranim zrakom. Edino v tem rudniku so nameščene najmodernejše naprave za pnevmatično zasipavanje izrabljenih rovov. Rudnik producira sedaj z enim jamskim obratom 330 ton na dan. Ima lastno električno centralo z dvema generatorjema za vrtilni tok 3000 V po 600 HP, 4 parne kurilne kotle, suho in mokro destilacijo kapacitete' 1000 ton na dan, velike moderno opremljene delavnice, 16 velikih in 17 malih ^stanovanjskih hiš s 176 rudarskimi stanovanji, 7 hiš za nameščence, ambulanto bratovske skladnice itd. L. 1936. je znašala produkcija ca 40.000 ton rujavega premoga, ki ima kaloričen efekt 5000—5300 kalorij; zaposlenih je bilo 225 oseb. Kot vse ostale naše premogovnike zadeva tudi ta rudnik ista skupna usoda premajhnega odjema. Premogovnik Brez no-H uda jama (splošno imenovan »Rudnik Laško«), Pijonirji premogovnika so bili sprva domači podjetniki. Prve jamske mere so bile položene leta 1835., delno last domačinov, delno last montanskega erarja. Pravi ustanovitelj premogovnika Julius v. Drasclie je 1. 1878. zbrisal prejšnja jamska polja in položil temelj novim, še danes obstoječim jamskim meram. L. 1881. ga je nasledil v lastništvu lastnik graščine Jurklošter Eduard Geipel, tega pa 1. 1890. TPD. Ta je usmerila izvoz proti postaji Laško z 2400 m dolgo ozkotirno železnico. Družba je zgradila 3600 m dolg Glavni rov, ki veže današnjo Srednjo jamo s separacijo v Spodnji Becici. V letih 1903.—1919. v premogovniku, razen vzdrževalnih del, niso obratovali. Ponovno se je pričelo obratovati po prevratu. L. 1832. je bil predrt 180 m visok strojni izvaževalni jašek Terciarna kadunja s premogovnimi soteškimi skladi iz gor. oligocena je v območju rudnika Laško 4 km široka in se nadaljuje proti Trbovljam. Sloj je tektonsko zelo pretrt in pretrgan. Domnevna jakost hudojamskih premogovnih ležišč znaša 5,300.000 ton, od katerih je danes z jaški in rovi odprtih ca 1,000.000 ton. Premogovnik ima 3 glavne ukope: že omenjeni Glavni (Dedni) rov (3600 m dolg), Barbara rov z ustjem v Hudi jami ter 180 m globoki Liša jašek. Vsakih 26 m je en horicont, vsak po 8 etaž. Hidrocentrala Fala dostavlja električni tok 10.000 V, ki se v Hudi jami transformira na 3000 V. Hudojam-ski rujavi premog ima visoko kalorično vrednost 5500 kal. Sedanja dnevna kapaciteta znaša 20—25 vagonov. Stalnih rudniških nameščencev je 25, delavcev pa je zaposlenih 315. Premogovnik poseduje 69 družinskih stanovanj v stanovanjskih kolonijah v Breznem in Hudi jami. lina lastno bratovsko skladnico in ambulanto. Premogovnik Kočevje. Pri izkopavanju temeljev za nekdanjo steklarno so okoli 1. 1847. naleteli na sledi premoga. Prve jamske mere so bile podeljene 1. 1849. Preiska-vanja so dognala izdatna premogovna ležišča. L. 1890. je prešel premogovnik v last TPD. Največji procvit beležijo povojna leta; od 1. 1925. pa radi vedno manjših naročil s strani drž. železnic produkcija stalno pada. Mladoterciarno premogovno ležišče ima 6 slojev starejšega rujavega premoga, katerih skupna debelina znaša približno 30 m. Trije sloji se odkopavajo potom dnevnega kopa, spodnji trije pa na jamski način s prečnimi kopi potom 63 m globokega izvoznega šahta. Premog ima kalorično vrednost 3700—5100 kal. L. 1925. je bil obrat v jami ustavljen; obratuje le dnevni kop, ki producira skrajno skrčeno množino 24.000 ton letno. Premogovnik ima lastno električno centralo z dvema generatorjema (1155 KVA); ta poganjata dva parna stroja s 150 HP in 1300 HP. Obrat ima 25 trofaznih motorjev, mokro separacijo kapacitete 25 ton na uro, ozkotirno progo do žel. postaje v Kočevju, lastne delavnice itd. L. 1927. je zaposloval premogovnik 1200 delavcev, 1. 1935. pa samo še 82. Podjetje je zgradilo rudarsko stanovanjsko kolonijo za 158 družinskih in 465 samskih stanovanj. Rudnik ima rešilno postajo in bratovsko skladnico. Tekstilna industrija Adamič Ivan, prva kranjska vrvarna in trgovina s konop-nino, Ljubljana. Podjetje izdeluje vsakovrstne vrvarske izdelke. Podružnici ima tudi v Celju in Mariboru. Adamič Josip, vrvarna, Domžale. L. 1895. ustanovljeno podjetje izdeluje raznovrstne vrvarske izdelke za domačo, pomorsko in industrijsko uporabo ter potrebščine za gasilce. Surovine (letno ca 30.000 kg konoplje in lanu) dobiva iz Bačke, izdelke pa prodaja po vsej državi. Zaposluje do 10 delavcev. »Atama«, tkalnica svilenih izdelkov, družba z o. z., Mari-bor-Košaki. Podjetje je ustanovil 1. 1934. Kari Nasko. Tekstilna tkalnica je opremljena z brzotekočimi, modernimi švicarskimi stroji najnovejše konstrukcije. Izdeluje vsakovrstno damsko blago, kakor crepe de Chine, crepe marocain, crepe georgette, flamisol in razne podloge iz umetne svile za dame in gospode tudi p o lastnih željah. Surovine uvaža večinoma iz inozemstva izdelke pa proda na domačem trgu. Beer, Hribernik & Comp., družba z o. z., tekstilna tovarna, Št. Vid nad Ljubljano. Podjetje je ustanovil M. Hribernik v Mostah pri Ljubljani, kjer je obratovalo v letih 1928—1930. lladi premajhne kapacitete občinske elektrarne v Mostah, ki je dobavljala podjetju električni tok za pogon, in radi potrebe, da se ustanovi poleg tkalnice še lastna barvarna in apretura, so podjetje prenesli na sedanje mesto, kjer je našlo možnost kanalizacije in zadostne množine vode, ki jo črpa iz Save. Najvažnejši odločilni faktor za prenos podjetja pa je bila cenejša električna struja, ki jo dobavlja elektrarna Češenj. Ob prenosu se je podjetje močno razširilo in moderniziralo z uvedbo strojev z najnovejšimi izpopolnitvami. Predivo nabavlja podjetje v i>rvi vrsti pri domačih predilnicah, le v kolikor te ne morejo kriti vseh potreb pride v poštev inozemski trg, predvsem Češkoslovaška in Italija. Mesečno porabi tovarna povprečno 30.000 kg prediva, iz katerega izdeluje v glavnem hlačevino, sukno za športne obleke ter damsko modno blago. Vse izdelke konsumira domači jugoslovanski trg, izvoza ni. Podjetje zaposluje 20 uradnikov in obratnih nameščencev ter 240 delavcev, med katerimi prevladujejo ženske (180). So-cialno-gospodarski vpliv podjetja na okolico je viden že na zunaj v tem, da je v par letih obstoja tovarne zraslo v njeni bližini okrog 50 novih hiš, v katerih prebivajo skoro sami tovarniški uslužbenci. Bergmann in drug, celjska tekstilna tovarna, Celje. Moderno urejeno podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1930. Surovine, t. j. v glavnem bombažno predivo, nabavlja tovarna večinoma pri domačih predilnicah, deloma pa v Češkoslovaški. Izdeluje hlačevino, cefirje, flanele, barhente, polkamgarne in razne pestre tkanine. Vse izdelke razproda v naši državi. Podjetje zaposluje 8 uradnikov in okrog 150 delavcev. Blau i Bartoš, trikotaža, Lendava. Tvrdka je bila osnovana 1. 1904. kot trgovina z mešanim blagom in se je bavila s prodajo manufakturnega in modnega blaga. L. 1927. so pričeli izdelovati pletenine. Od enega stroja in treh delavk v 1. 1927. je podjetje do danes naraslo v industrijo z vsemi modernimi fdetilnimi in pomožnimi stroji. Zaposluje 160 delavk in delavcev. Izdeluje vsakovrstne pletenine za moške, ženske in otroke v vseh kvalitetah. Surovine kupuje tovarna večinoma doma, le deloma jih mora uvažati iz inozemstva (Češkoslovaška, Poljska, Italija, Francija). Produkte plasira izključno na domačem trgu v dravski, deloma še v savski banovini. Podjetje je za okolico velike važnosti, ker nudi večinoma siromašnemu prebivalstvu precej stalnih dohodkov. Bogataj & Jane, tovarna klobukov, Radovljica. Bole Slavko, tovarna sukna, Zapuže, p. Lesce. Renomirano domače podjetje, ki se je razvilo na osnovi stare pletiljske industrije. Podjetje je urejeno na električni pogon in opremljeno z modernimi tkalskimi stroji. Poleg tkalnice ima tudi čistilnico in predilnico volne, barvarno in sušilnico. Uporablja večinoma domače surovine, nekaj pa jih mora uvažati iz inozemstva. Izdeluje raznovrstno sukno, volneno blago in odeje. Kvalitetni izdelki uživajo velik sloves in jih večinoma proda doma. Podjetje vrši tudi impregnacijo blaga. Božič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj-Primskovo. Popolnoma domače jjodjetje, ki izdeluje vsakovrstne gradle za žimnice, namizne prte, brisače in oks-1'orde za srajce. Poleg tkalnice ima tudi lastno apreturo in barvarnico. L. 1933. ustanovljena tovarna zaposluje nad 40 delavcev. Braun Ivan, predilnica za bombažne odpadke in vigogne, Brezen pri Slov. Konjicah. Breh Stanko, mehanična tkalnica in barvarna, Studenci pri Mariboru. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1930. Za pogon barvarne služi lokomobila, za ostale obrate (tkalnica, priprav-Ijalnica in apretura) pa električni tok, ki ga dobavlja mestno električno podjetje. Barvarna zadostuje za lastne potrebe, dela pa tudi za tuja naročila. Surovine, ki jih potrebuje letno okrog 30.000 kg, dobiva večinoma od domačih predilnic. Poleg tega porabi letno 180 ton premoga in 40.000 K\Vh električnega toka. Izdeluje največ žensko blago (cefirje in tkanine za obleke). Letna kapaciteta obrata znaša ca 300.000 m raznega blaga. S svojimi izdelki zalaga vse banovine naše države, v glavnem pa gre blago v Ptuj, Zagreb in Ljubljano. Podjetje zaposluje 46 delavcev iz bližnje okolice Maribora. Brumen & Thaler, družba z o. z., tekstilna tovarna, Škofja Lokn. Podjetje je ustanovil 1. 1934. Rado Thaler kot tovarno za bombažne in mercerizirane tkanine. Pozneje se je tovarna izpopolnila zlasti glede obrata apreture. Tovarna se je naselila v okolico Škofje Loke radi tega, ker posedujejo njeni lastniki, družba z o. z., v tem okolišu še druge obrate in je s tem močno olajšana administracija. Nič manj važen moment za tukajšnjo namestitev pa je bilo domače strokovno izvež-bano delavstvo, ker je bila tu že pred vojno večja domača tekstilna industrija. Podjetje ima lastno mercerizaeijo, barvarno in apreturo. Tovarna je nova in najmodernejše urejena. Pogon je električen s separatnimi motorji za vsak stroj. Surovine dobavljajo do 50% domače predilnice, ostalo pa inozemstvo (Češkoslovaška, Poljska, Nemčija, Italija). Izdeluje vse vrste perilnega blaga: cefirje, popeline, flanele, barhente, cvirnato blago za damske obleke, itd. Izdelke konsumira domači trg po vsej državi. Podjetje zaposluje večje število uradnikov in delavcev iz okolice Škofje Loke in Kranja. Crobatli Franc, družba z o. z., industrija perila in splošne konfekcije, Kranj. Ustanovljeno 1885. L. 1933. se je obrat moderniziral na industrijski podlagi. Kupuje blago domačih tovarn in izdeluje vsakovrstno perilo in konfekcijo. Zaposluje okoli 20 delavcev, deloma pa daje delo tudi na dom. Cvetič Janez, industrija perila, Murska Sobota. Za industrijsko jako slabo razvito Prekmurje pomeni 1. 1925. ustanovljeno podjetje, ki je med največjimi te vrste v dravski banovini, velik napredek. Poleg krajevnih potreb je pri ustanovitvi odločevala tudi velika množina cenene delovne sile, ki je agrarna okolica s jjoljskim delom ne more popolnoma izrabiti in preživljati. Popolnoma elektrificiran obrat izdeluje vsakovrstno modno jjerilo, za katero dobiva blago deloma iz domačih, deloma iz inozemskih tovarn (Češkoslovaška, Nemčija, Anglija). Izdelke plasira po vsej državi. Velikost podjetja je razvidna iz števila zaposlencev, ki se rekrutirajo iz vsega Prekmurja. Stalno je zaposlenih okrog 140 delavk in 2 uradnici. Podjetje je popolnoma domače brez vsakega inozemskega vpliva in kapitala. »Delta«, r. z. z o. z., tovarna perila, Ptuj. Izdelovanje vsakovrstnega perila. Doctor in drug, mariborska mehanična tkalnica in apretura, Maribor. Po svetovni vojni, ki je izpremenila s političnimi mejami tudi gospodarsko strukturo posameznih novih političnih tvorb, so se morala stara industrijska podjetja hitro prilagoditi novemu stanju. Naša mlada država je ostala v veliki meri brez dovoljne industrije. Nove meje so postale velika zapreka tudi češki tekstilni industriji, ki je pred vojno zalagala s svojimi izdelki velik del današnjega jugoslovanskega tržišča. Razne carinske zaščitne mere, ki izvirajo iz težnje po čim večji gospodarski osamosvojitvi na polju industrije, so primorale češke industrijalce, da so prišli s svojo strokovno izobrazbo in tudi kapitalom v novo državo, ki jim je obetala s svojim obsežnim, še neizrabljenim trgom široko možnost udejstvovanja. Na ta način so nastala skoro vsa naša prva tekstilna podjetja, ki so se v letih gospodarske konjunkture razrasla v krepko industrijo. Prvotno tuje strokovno osobje so kmalu v veliki meri nadomestili domači kvalificirani delavci in nameščenci. Kmalu je tudi domači kapital uspešno posegel v ta podjetja in jih tako nacionaliziral. Med taka podjetja spada tudi Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Podjetje je ustanovil I. 1922. Edvard Doctor iz Nachoda v Češkoslovaški, sedanji lastnik pa je dr. Ernest Zucker. Popolnoma moderno opremljen obrat spada gotovo med največja podjetja tekstilne industrije v Sloveniji. Poleg mehanične tkalnice in apreture ima podjetje še veliko predilnico in barvarno. Predilnica predela letno preko 2 milijona kilogramov bombaža v bombažno predivo, ki je med glavnimi proizvodi in ga deloma porabi domača tkalnica, deloma pa ostale tkalnice v državi. V predilnici se nahaja 17.000 vreten, v tkalnici pa 500 statev. Glavno prodajno blago so bombažne tkanine vseh vrst, ki jih izdela letno par milijonov metrov. Podjetje ima velik gospodarski in socialni pomen za ves Maribor in njegovo širšo okolico, ker zaposluje okrog 1000 raznih nameščencev in delavcev, kar predstavlja siguren zaslužek in možnost obstoja za več sto družin. Pa tudi v narodno-gospo-darskem oziru je jiodjetje zelo važno kot faktor, ki nas je osvobodil odvisnosti od inozemskega uvoza za blago, ki je neobhodno potrebno. Ehrlich Avgust, predilnica, tkalnica in tvornica vate, Maribor. Tkalnico je ustanovil I. 1925. Ivan Braun. V I. 1931. se je poleg tkalnice osnovala še predilnica in tvornica vate jiod imenom Avgusta Ehrlicha, dotedanjega tihega družabnika. Vsa jiodjetja so se I. 1933. združila in prešla v izključno last Avgusta Ehrlicha. Obrat je priključen na tok elektrarne Fale ter znaša pogonska sila 600 IIP. Tehnični ustroj in oprema sta popolnoma moderna z vsemi predilniškimi in tkalniškimi stroji ter stroji za izdelovanje vate. Surovine (letno ca 1 milijon kg bombaža) dobiva podjetje iz Anglije, Indije, Amerike, Nemčije, Francije, Avstrije ter deloma iz Jugoslavije. V vigogne predilnici se izdeluje bela in barvana vigogne preja za tkanje in pletenje (1—14 mm), v tvornici vate odejna, konfekcijska in krojaška vata, v tkalnici pa hlačevina iz bombaža, blago za gornje obleke, itd. Letna produkcija znaša okrog 600.000 kg vigogne prediva, ca 300.000 kg razne vate in pri- bližno 1 milijon metrov različnega blaga. Obstoječa vigogne predilnica je, če ne edina, vsaj ena izmed redkih velikih predilnic v naši državi, ki izdeluje barvano vigogne in češljano prejo za prodajo. Najmodernejše urejena tvornica vate je največja te vrste v Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji. Celotna produkcija se plasira izključno v tuzemstvu. Podjetje ima s svojimi 25 uradniki in mojstri ter okrog 600 zaposlenimi delavci važno socialno-gospodarsko vlogo v gospodarstvu prebivalstva Maribora in okolice, od koder se rekrutira glavni kader zaposlencev. S svojimi polfabrikati in gotovimi izdelki pa pomeni podjetje važen korak naprej h gospodarski emancipaciji našega narodnega gospodarstva. , . Eifler Ferdinand, tekstilna tovarna za pliše in baržun, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno v drugi polovici I. 1929. ter je osnovano kot prvo te stroke v Jugoslaviji. Polagoma si je nabavilo vse potrebne stroje za uspešno obratovanje. Prvotni inozemski inštruktorji so izučili naše domače delavce, tako da so že zasedli domačini vsa njihova mesta. Kapaciteta se vsako leto sorazmerno z velikostjo trga in številom odjemalcev povečava. Podjetje proizvaja vse vrste pli-sev, krimerjev, baržuna za obleke, pliša za' tapeciranje pohištva, plišaste rute, baržun za ovratnike, žametne trakove, itd. Svoje proizvode prodaja po vsej Jugoslaviji, ker jih je tekom svojega razvoja popolnoma prilagodilo potrebam posameznih pokrajin in krajev. V izvozu do sedaj še ni moglo doseči pozitivnih rezultatov, ker ni uživalo olajšav, ki jih imajo producenti drugih držav v obliki izvoznih premij ' in zato ni moglo vzdržati konkurence. Surovine, v kolikor jih izdelujejo domače tovarne, nabavlja doma, ostalo, zlasti prvorazredno svilo in volno, dobiva iz inozemstva. Podjetje zapo-,sl"J? "V'Og 80 do 120 delavcev in delavk iz Ljubljane in najbližje okolice. Za narodno gospodarstvo je podjetje velikega pomena, ker krije s svojo produkcijo vse potrebe svoje stroke za vso državo in ni več treba uvažati dragega, kvalitativno me boljšega blaga iz inozemstva. »Elka«, Leo Kudiš, tekstilna tovarna, Celje. Erbežnik Franc, tovarna klobukov in slamnikov, Vir pri Domžalah. FranzI Henrik, tovarna pletenin, Ljubljana. Mehanična izdelava vseh vrst pletenin, predvsem nogavic. Podjetje je med našimi najstarejšimi pletilnicami in je bilo ustanovljeno ze 1. 1888. Glanzmann Edmund & Gassner Andrew, bombažna predilnica in tkalnica, Tržič. Podjetje, ki sta ga ustanovila 1.1884. Ldmund Glanzmann in Andrevv Gassner, je eno najstarejših in največjih tekstilne stroke v Sloveniji. Predilnica ima 22.000 vreten, tkalnica pa 644 statev, belilnico in barvarnico za prejo, kosovno belilnico, apreturo in razne pomožne delavnice. Podjetje ima tudi lastne vodne naprave (3 hidrocentrale), ki dajejo obratom električno pogonsko silo. Surovine uvaža iz inozemstva (Indija, Amerika, Mala Azija). Glavni proizvodi so bombažno predivo, beljene in surove tkanine in vata za odeje. 1 redivo izdeluje v štrenah in kopsih in to: surovo, beljeno, barvano, angleško (št. 4—24), Mule, Ilardvvater, Double in kmttmg predivo. Glavni proizvodi surovih tkanin so: Dome-stik Osnaburg, Vališ, Wassertuch, trikotbarlient, inlet, platno za brisače, itd. Dalje izdeluje tvornica še razne beljene tkanine, kakor: madopolen, creas, creton, šifon, gradi, atlas gradi in splošno znano Domače, Kmetsko, Slovensko platno, »Sava«, »Triglav« ter vsakovrstno platno za rjuhe, prte in prtičke! Vse svoje produkte proda podjetje v območju naše države, dočim je pred vojno imelo za svoje tržišče skoro ves Balkan. 1 ri polnem obratu znaša kapaciteta obrata letno okoli 2 milijona kg bombažnega prediva in okoli 6 milijonov metrov raz-!i1,!..tkalllIi-. Podjetje zaposluje redno okoli 1200 delavcev iz Irziča in širše okolice in je važen socialno-gospodarski faktor za ves okoliš, katerega pičla zemlja ne bi mogla preživljati sorazmerno zelo gosto naseljeno prebivalstvo. Poleg obratnih poslopij ie zgradilo podjetje v bližini 75 delavskih hiš, 5 dekliških domov, delavske kopalnice in še mnoge druge socialne naprave. Hribar Dragotin, prva kranjska tvornica pletenin in tka-iiin, Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1. 1899. pokojni Dragotin Hribar, ki je kupil tedanje nepremičnine ob Ljubljanici, ki je dajala po vodnem kolesu pogonsko silo takrat še maloštevilnim pletilnim avtomatom, dočim se je večinoma delalo še na ročnih strojih. Polagoma so moderni pletilni stroji na motorni pogon izpodrinili ročne in vzporedno s tem se je večal in razširjal ves obrat, že pred vojno se je moderniziralo podjetje z nabavo parnega stroja in zgraditvijo lastne barvarne in apreture, ki popolnoma zadostujeta za lastne potrebe Med vojno tovarna m obratovala, pač pa je takoj po vojni obrat oživel in se hitro razvijal. Izgubljeni predvojni trg v Primorju in Istri je nadomestilo obširnejše tržišče v Hrvatski in Vojvodini. V 1. 1920—1928 si je tovarna nabavila moderne jiletilne avtomate za izdelovanje vseh vrst »standard«, t. j. okroglo pletenih moških, ženskih in otroških nogavic ter posebne stroje za izdelavo pletenega perila. Od starih ročnih strojev so ostali le še široki pletilni stroji za izdelavo cenenih športnih jiredmetov (telovniki, puloverji, itd.). Moderna loko-mobila s 12011P in poseben generator oskrbujeta tovarno s pogonsko silo in tokom za razsvetljavo. Obrat je razdeljen na posamezne grupe, ki lahko samostojno obratujejo. Tovarna ima nad 200 raznih strojev in izdela letno do 100.000 ducatov nogavic in velike množine jiletenega perila. Surovine, v glavnem bombažno predivo, ki ga porabi letno ca 75.000 kg, nabavlja deloma doma (Litija), deloma v inozemstvu (Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija), od koder dobiva tudi manjše količine volnenega prediva in prediva iz umetne svile. Izdelke plasira po vsej Jugoslaviji. Podjetje zaposluje 12 uradnikov in okrog 140 delavcev. Ilutter J. in drug, prva domača tvornica klotov in silkov in tvornica hlačevine, Maribor. Podjetje zavzema tako po svojem obsegu kot po množini in kvaliteti izdelkov odlično mesto v naši tekstilni industriji. Razmeroma mlado podjetje, ki so ga ustanovili I. 1926. sedanji lastniki Josip in Betka Ilutter in Rihard Poclie, se je v kratkem času svojega obstanka razvilo v eno največjih tovrstnih tovarn v naši banovini. Tehnični ustroj in oprema sta urejena po najnovejših principih uspešnega in dovršenega obratovanja. Ves pogon je električen, paro daje lasten parni stroj s 36 atm. obratnega pritiska. Ob ustanovitvi 1. 1926. je imelo podjetje 100 mehaničnih statev za tkanje hlačevine, 1. 1929. je bila ustanovljena tvornica klotov in silkov in I. 1933. še predilnica. Sedaj obsega podjetje sledeče obrate: a) predilnico za lino prejo iz ameriškega in egiptovskega bombaža s ca 15.000 vreteni; b) tkalnico klotov in silkov, volnenih seržev, listrov in kamgarna s 500 mehaničnimi statvami in vsemi pripravljalnimi stroji za motanje, škrobljen je, snovanje, ter s požlahtnjevalnimi stroji za barvanje, inerceriziran je, razškrobljenje, smodenje, pranje in sušenje; c) tkalnico hlačevine s 100 mehaničnimi statvami z vsemi pomožnimi stroji za motanje, sukančanje, snovanje, barvanje in požlahtnjevanje. Podjetje uvaža surov egiptovski in amerikanski bombaž ter barve in kemikalije. Nekaj surovin nabavlja tudi v tuzemstvu, v kolikor jih imamo doma. Letno porabi predilnica okrog milijon kg bombaža. Tkalnica izdela letno okrog 5 milijonov metrov različnih tkanin v vrednosti ca 70 milijonov dinarjev. Vsi produkti se prodajo izključno v tuzemstvu. Vsi oblati zaposlujejo do 1100 delavcev, ki zaslužijo letno na mezdah okrog 15 milijonov dinarjev, kar je velike važnosti za gospodarski razvoj in obstoj številnih družin Maribora in okolice, ki bi v nasprotnem slučaju bile navezane na poljsko delo, ki bi jim nikakor ne moglo zasigurati osnovnih življenjskih pogojev. Podjetje pa je važno tudi za razvoj mesta Maribora samega, ki mu s par sličnimi podjetji daje pečat vedno bolj industrijskega naselja z značilnimi skupinami delavskih naselbin na periferiji. Podjetje tudi v socialnem pogledu skrbi za svoje delavce in nameščence, katerim je pomagalo zgraditi že lepo število lastnih stanovanjskih hiš in hišic. »ika«, mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, družba z o. z., Kranj. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1923. Njen soustanovitelj in sedanji samolastnik Anton Adamič, ki jo je od vsega početka vodil, je obrat lepo izpopolnil. Prvotno samo na izdelovanje pletenin omejena fabrikacija se je polagoma razširila na produkcijo nogavic, posebno otroških in na izgotavljanje trikotaže, za kar služi delno tudi obratovalnica v Strahinju pri Kranju. Tehnični ustroj tovarne odgovarja vsem sodobnim zahtevam modernega obrata, ki je opremljen z vsemi potrebnimi stroji zadnjih novosti. Tvrdka izdeluje poleg vsakovrstnih volnenih in bombažnih pletenin, od najcenejših do najmodernejših fabrikatov, še trikotažo (navadno, letno in zimsko ter najfinejše damsko svileno perilo), razne nogavice, kopalne obleke, itd. Surovine mora večinoma uvažati iz raznih držav srednje in zahodne Evrope. S svojimi kvalitetnimi izdelki in dalekosežno kulantnostjo si je podjetje pridobilo v kratkem času obširen krog odjemalcev po celi naši državi, kjer uspešno izpodriva dosedanje tujezemske fabrikate svoje stroke. Kot popolnoma domače podjetje, ki zaposluje redno nad 100 uslužbencev, je postalo važen činitelj v borbi za našo gospodarsko neodvisnost od inozemstva. Poleg stalnih nameščencev zaposluje tudi veliko število domačih pletilj, ki redno dobivajo delo na doiu. Industrija platnenih izdelkov d. d., Jarše, p. Domžale. Zadostna količina vodne sile, ki jo daje celi vrsti industrijskih podjetij Kamniška Bistrica, neposredna bližina železnice ter ceneno in sposobno delavstvo so napotili pokojnega Petra Majdiča, da je 1. 1923. ustanovil podjetje v Jaršah. Tovarna je z lastnim industrijskim tirom zvezana z železnico Ljubljana-Kamnik. V začetku je podjetje obratovalo s 140 tkalskimi stroji, pozneje pa so tkalnico povečali in dokupili še 40 strojev. V letu 1928 so zgradili objekte za impregnacijo in barvanje blaga in prediva. V istem letu je dobilo podjetje še novo kotlarno z modernim parnim strojem. L. 1935. so pričeli izdelovati gasilske cevi. Istočasno si je nabavilo podjetje vse potrebne stroje najnovejšega sistema. Za dosego boljše apreture blaga je na razpolago hidravlična munga, ki dela s pritiskom do 50.000 kg. K obstoječi tkalnici so s povečanjem obrata prirasli novi objekti. Pri dobavah raznega blaga se je pokazala potreba po dobavljanju že konfekcijoniranega blaga in zato se je kmalu uredil nov oddelek, ki poleg druge konfekcije izdeluje tudi ažurirane artikle. Za proizvajanje električne energije služi dvojna Francisova vodna turbina in parni stroj. V obratu je 180 tkalskih strojev, večje število žakardnih strojev in listovk, dalje pripravljalni stroji za osnovo in vo-tek, croping stroj, hidravlična munga, kalander ter naprave za impregniranje, barvanje in sušenje preje in blaga. Bombažno predivo dobiva iz večjih domačih predilnic; konopljo, laneno prejo in juto pa deloma nakupi doma, deloma uvaža iz inozemstva. Konopljo uvaža iz Italije in Avstrije, juto iz Avstrije, Poljske in Nemčije, laneno prejo pa iz ČSR in Anglije. Skupna množina porabljene preje znaša letno okrog 400.000 kg. Izdeluje prvovrstno laneno platno, in sicer surovo platno, beljeno platno, brisače, brisalke, namizno perilo iz damasta, gra-del za žintnice in zastore, cvilili, jadrovino, nepremočljivo platno, vozne in konjske plahte, gasilske cevi, itd. Izvršuje pa tudi blago z vtkanim besedilom po naročilu. Vse produkte konsumira domači trg širom cele države. V podjetju je zaposlenih okrog 230 delavcev iz Mengša, Jarš, Domžal in okolice. »Intex«, tekstilno-industrijalna družba z o. z., Kranj. Podjetje spada med največje in najstarejše kranjske tekstilne tovarne. Ustanovila ga je I. 1926. bivša Slovenska banka s sodelovanjem Petra Markgrafa in Gustava Horaka, ki sta še danes glavna družabnika skupno s Francem Indiharjem. Vodna ■feila, odn. električen tok, ugodne prometne zveze in strokovno izvežbano delavstvo so pripomogli, da je podjetje hitro in vsestransko raslo in se razvilo v popolnoma moderen veleobrat. Tovarna ima več oddelkov, tako predilnico, tkalnico, belilnico, barvarno in apreturo. Vsi oddelki so najmoderneje opremljeni in nad vse praktično urejeni. V predilnici se nahaja okrog 3000 vreten, v ostalih oddelkih pa ca 300 vsakovrstnih strojev. Podjetje pa svoje obrate od leta do leta še povečava, ker je pod izbornim strokovnim vodstvom doseglo kvaliteto, ki mu donaša vedno novih odjemalcev širom cele države. Velike množine surovin, ki jih porabi, dobavlja deloma v naši državi, deloma v tujini. Bombaž dobiva iz Amerike in Indije. Bombaževe odpadke nabavi skoro vse doma, predivo pa večinoma v tu-, manjši del pa v inozemstvu. Tovarna izdeluje vsakovrstne belo in pisano tkane bombažne tkanine ter vse vrste velvetona in hordbaržuna. Vse svoje proizvode proda v tuzemstvu. Podjetje zaposluje precej uradništva in nad 300 delavcev iz kranjskega in škofjeloškega sreza. Njegova socialno-gospodarska funkcija je razvidna iz dejstva, da izplača letno blizu 4 milijone dinarjev za mezde, kar prihaja v poštev pri izboljšanju življenjskega standarda okoliškega prebivalstva. Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, družba z o. z., Bled. »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., Kranj. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno 1. 1928. na Gorenji Savi, spada med naše največje tekstilne tovarne. Med že obstoječimi velikimi tekstilnimi podjetji Kranja in novo nastalim se je takoj ob ustanovitvi pričelo živahno tekmovanje za prvenstvo. Ustanovitelj podjetja, rodbina F. Bruna, ki razpolaga z velikimi tovrstnimi tovarnami v Plavy na Češkoslovaškem in drugod, je s širokopotezno akcijo' dala podjetju močno osnovo za ugoden razvoj. Že v prvih letih je podjetje skušalo doseči kapaciteto do tedaj največje kranjske tekstilne industrije »Jugočeške«. Najmodernejše urejeno in tehnično sijajno opremljeno podjetje se še vedno krepko razvija in od leta do leta povečava in dozidava svoje obrate. Tovarne izdelujejo vsakovrstne bombažne tkanine, svilo in svilnate izdelke. Najbolj znani proizvodi tovarne so: tiskanina »Jugo-slavija«^ svila »Cartnen« (enobarvna in v raznih desenih), ženski baržun raznih barv in vzorcev, Frenche za srajce, blago za podloge, poldeleni, kloti, serži in različno platno. Surovine dobavlja deloma iz tuzemstva, večinoma pa jih uvaža, ker jih doma nimamo. Produkcija se dnevno veča in zalaga s svojimi produkti ves jugoslovanski trg, ki je v zadnjih letih postal že skoro neodvisen od inozemskega uvoza tovrstnega blaga. Tovarne zaposlujejo skupno že nad 1200 delavcev in delavk, kar je velikega gospodarskega pomena za ves Kranj in bližnjo okolico, ki dajeta pretežno večino delavnih moči. »Jugočeška«, jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d., Kranj. »Jugočeška« je najstarejša tekstilna tovarna v Kranju, ki je kot sedež velikih in številnih tekstilnih tovaren dobil ime jugoslovanski Manchester, k čemer je vprav »Jugočeška« mnogo prispevala. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1922. in je v kratkem času postalo splošno znano kot največja jugoslovanska tovarna bombažnih tiskanin in umetne svile. Ima 20 milijonov dinarjev delniškega kapitala, njene investicije pa znašajo mnogo nad 60 milijonov dinarjev. Obširne tovarniške zgradbe, ki se nahajajo v Kranju na prostoru med kolodvorom in Savo, zavzemajo čez 25.000 m2 zazidane ploskve. Tvornica ima tkalnico, v kateri je v obratu okrog 1000 tkalskih strojev. Tiskarna je največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstoja iz prave tiskarne, ki ima 6 velikih tiskarniških strojev najnovejšega sistema za 8 barvni tisk, be-lilnice in barvarne. Obrat izpopolnjuje posebna tovarna za škrob, ki predela letno 300 do 500 vagonov krompirja. Lastna kalorična centrala ima 2200 HP. Surovine nabavlja deloma doma, deloma pa v inozemstvu. Letno producira nad 10 milijonov metrov vsakovrstnih tiskanin, dalje flanele, barhente, žamete in umetno svilo vseh vrst po najnovejših principih. Svoje proizvode prodaja in razpošilja ne le po vsej naši državi, ampak ji je uspelo plasirati jih tudi v inozemstvo. Njeni svileni izdelki znamk Dagmar, Emona, itd. uspešno konkurirajo v inozemstvu (Dunaj, Pariz, Amsterdam, Južna Afrika, Amerika) vsem enakim svetovnim izdelkom in je bila za svoje kvalitetne izdelke odlikovana na večjih mednarodnih razstavah. Najbolj znani in najznačilnejši izdelki so znani pod imeni: Sava, Tibet, Vardar flanel, Dagmar svila, Emona svila, Krep Sloven itd. Podjetje zaposluje okrog 1000 delavcev in je zgradilo za svoje uslužbence velike stanovanjske hiše in razne socialne naprave (delavska kuhinja, kopališče, itd.). »Jugoekta«, tovarna pletenin, komanditna družba, Maribor. Podjetje ima ca 60 strojev na električni pogon in zaposluje 30 do 60 delavcev. Izdeluje vsakovrstne pletenine za novorojenčke, otroke in šport. Poleg tega ima specialno tovarno pletenih rokavic in takozvanih Lastex pasov. Podjetje sta ustanovila 1. 1930. Franc in Romana Škof in se lepo razvija. »Jugopamuk«, mehanična tkalnica in tekstilna industrijska družba z o. z., Kamnik. »Jugosvila«, družba z o. z., tvornica svilene robe, Maribor-Melje; barvarna Tezno pri Mariboru. Podjetje spada v skupino številnih velikih mariborskih tekstilnih tovarn, ki jih je ustanovil v zvezi z drugimi družabniki Marko Rosner. Tovarna je bila ustanovljena i. 1932. in je s svojo precej veliko kapaciteto že takoj v začetku svojega obstoja stopila v krog naših največjih producentov različnih svilenih izdelkov, zlasti izdelkov iz umetne svile. Tehnično sodobno opremljeno podjetje na električni pogon ima pogonsko silo 120 HP. Letno producira okrog 400.000 m raznih svilenih tkanin. Surovine večinoma uvaža iz inozemstva, produkte pa plasira podjetje po vseh banovinah naše države, ki jo je v precejšnji meri osvobodilo od uvoza dragih inozemskih svilenih izdelkov. Tovarna ima nad 100 uradnikov in delavcev, ki skupno z delavci ostalih tekstilnih tovarn dajejo Mariboru značilno industrijsko obeležje. »Jugotekstil«, družba z o. z., mehanična tekstilna tvornica, Maribor-Melje. Moderno urejena tekstilna tovarna, ki se je prav dobro uveljavila med ostalimi velikimi mariborskimi tovrstnimi podjetji. Ima okrog 200 strojev in skupno s tekstilno tovarno M. Rosnerja 700 HP pogonske sile. Podjetje izdeluje vsakovrstne bombažne tkanine (flanele, barhente, šifon, ba-tist, gradi, popelin, itd.). Surovine deloma uvaža, deloma nabavlja doma. Produkte plasira po vsej državi. Zaposluje okrog 300 uradnikov in delavcev, ki so večinoma iz Maribora in bližnje okolice. Kocjančič in drug, tvornica vate in obvezilnega materijala, Domžale. L. 1923. ustanovljeno podjetje zaposluje nad 50 delavcev in delavk. Izdeluje vato, razne obveze in zavojni materijal. Izdelke prodaja po celi državi. Polovico bombaža dobiva iz Južne Srbije, ostalo uvaža iz Avstrije, Češke in Nemčije. Kokl M., industrija perila in konfekcije, Kranj. Kos Franc, pletilnu in trikotažna industrija, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1909., je izdelovalo prvotno le nogavice, sedaj pa proizvaja razne pletenine in trikotažne izdelke vseh vrst. Ima tudi modno konfekcijo pletenin in perila. Zaposluje 20 do 40 delavcev. Kresse Alojz & Comp., industrija perila, Kočevje. Kristan Lojze, tovarna sukna in pletenin, Zapuže, pošta Lesce. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1872. Izdeluje vsakovrstne pletenine, fine posteljne in konjske odeje iz volne ter razno volneno sukno in lodne. Kune Josip & Comp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. L. 1921. ustanovljeno podjetje izdeluje razne pletenine in trikotažo iz volne in bombaža. Tovarna, ki zaposluje nad 100 delavcev, ima veliko število strojev, večinoma na ročni pogon. Volneno in bombažno predivo dobavlja večinoma iz domačili predilnic, umetno svilo pa največ uvaža. Izdelke (razne jopice, nogavice, kopalne obleke, šale, ogrin jače, itd.) plasira v Jugoslaviji. Kunstek Pavel in drug, družba z o. z., tvornica perila in ovratnikov, Maribor. Lajovic Franc, pletenine in trikotaža, Litija. Podjetje, ustanovljeno 1. 1921., ima 25 različnih pletilnih strojev na ročni in električni pogon. Izdeluje pletenine iz volne in bombaža, ki ju porabi letno okrog 10.000 kg. Volno dobiva iz inozemstva, bombaž iz domačih predilnic. Izdelke (razne jopice, bluze, moške in otroške srajce, itd.) jilasira na domačem trgu. Zaposluje okrog 20 uslužbencev. »Lana«, tekstilna tovarna, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1. 1920. Ivan Šubelj, sedanja lastnika pa sta Kari čeč in Slavko Boh. Tovarna je uvedla pri nas izdelovanje finejšega trikotažnega blaga, ki smo ga do tedaj vsega uvažali. Oprema tovarne je popolnoma moderna, ker ima 9 okroglih pletilnih strojev najnovejšega sistema in okrog 40 različnih pomožnih strojev. Volno uvaža večinoma iz Anglije, Nemčije, Italije in Švice, deloma pa jo dobiva iz domačih predilnic. Najrazličnejše volnene pletenine in finejše trikotažne izdelke raz-jiošilja po vsej državi. Zaposluje 3 uradnike in okrog 30 strokovno izvežbanih delavk iz ljubljanske okolice. »Lava«, Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna, Laško. Še zelo mlado podjetje, ustanovljeno 1. 1933., je v kratkem času svojega obstoja pognalo močne korenine, se lepo uveljavilo v naši tekstilni industriji in kaže težnjo, da se bo v doglednem času še močno j)ovečalo. Tovarna ima tehnično sodobnim potrebam popolnoma odgovarjajoče opremljeno predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo. Letna poraba surovin znaša okrog 120.000 kg. Surovine dobavlja tovarna deloma iz tuzemstva, ostalo pa uvaža iz Avstrije, Avstralije in Holandije. Izdeluje vsakovrstno volneno blago in Hubertus loden. Vse proizvode proda doma. Zaposluje okrog 40 domačih delavcev. Lazar Metka, strojno pletenje, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1923., izdeluje vsakovrstne jdetenine iz volne, svile in bombaževine. Volno uvaža iz Češke in Nemčije, ostalo iz tuzemstva. Zaposluje okrog 15 delavcev. Lenart Fran Sal., izdelovalnica raznega perila, Ptuj. Majdič Peter, industrija volnenih izdelkov, Celje. Podjetje, čigar specialiteta je izdelovanje volnenih posteljnih odej in kocov ter sukna, je ustanovil veleindustrijalec Peter Majdič 1. 1926. s tem, da je prvotni mlin preuredil v večjo tekstilno tovarno. Sedanja lastnica obrata, ki se nahaja v Škofji vasi pri Celju, je hči ustanovitelja Deša Paljaga, roj. Majdič, ki je po 1. 1930. obratovanje precej povečala. Tovarna je opremljena z vsemi stroji, ki so potrebni za izdelavo blaga od surovine do popolnega izdelka, in obsega 2 kompletni predilnici, tkalnico, barvarno, apreturo in hrapalnico. Izdeluje volnene posteljne odeje do najfinejših kvalitet, koce za konje, potovalne odeje, razno sukno, predvsem lodne, dalje predivo za j)reproge in v zadnjem času tudi industrijsko klobučevino (filce). Izdelke plasira po vsej državi. Glavne dobave vrši za vojsko in mornarico, dalje raznim bolnicam, hotelom, zdraviliščem in kopališčem, sanatorijem, itd. Uvaža le barve in nekatere kemikalije ter nekaj volne (Anglija, Južna Amerika), dočim so ostale surovine izključno domačega izvora. Letno porabi okrog 40.000 kg surovin. V zadnjem času je tvrdka navezala trgovske zveze z Dansko, Grčijo, Albanijo in Turčijo, kar ji bo dalo možnost povečanja kapacitete obrata. Podjetje zaposluje izključno le domače delavce in delavke iz okoliških občin. Redno ima tovarna okrog 50 strokovno dobro izvežbanih uslužbencev. Mariborska industrija svile, d. d., Maribor. Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., Maribor. Veliko podjetje tekstilne stroke je bilo ustanovljeno 1. 1924. Sedanji lastniki so bratje Fritz, Pavel in Ernest Deutsch ter Franc Mautner. Podjetje ima centralo v Mariboru (Melje) in eno tkalnico v Varaždinu. Tovarna se je kmalu po ustanovitvi močno razširila in se je od leta do leta izpopolnjevala z zgraditvijo novih objektov in obratov najnovejših konstrukcij in opreme. L. 1930. je bila dozidana tiskarna za vsakovrstne tkanine, 1. 1934. nova moderna avtomatska tkalnica; 1. 1936. so zgradili novo predilnico z okrog 10.000 vreteni in najnovejšimi švicarskimi stroji. Z vsemi temi pridobitvami je podjetje napredovalo tako, da ga lahko smatramo za eno izmed tehnično najbolje opremljenih istovrstnih podjetij na področju kraljevine Jugoslavije. Poleg predilnic, tkalnic in tiskarne tkanin ima še svojo belilnico, apreturo, barvarno, pohrapalnico in vse ostale pomožne obrate. Bombaž in umetno svilo, ki predstavljata glavni surovini, nabavlja in uvaža iz inozemstva, največ iz Češkoslovaške, Italije in drugod. Kakor ostale naše tekstilne tovarne tudi ta krije s svojimi produkti le domače potrebe po vsakovrstnih bombažnih tkaninah in tiskaninah, ki jih prodaja po vseh banovinah naše države. V vseh svojih obratih zaposluje podjetje okrog 600 uradnikov in delavcev, od tega okrog 150 tkalnica v Varaždinu. Z zaposlitvijo domačih delavcev, ki jim nudi podjetje eksistenčno možnost, plačevanjem davkov in kupovanjem domačega premoga, električnega toka in ostalih pomožnih sredstev je podjetje mnogo pripomoglo k izboljšanju trgovske bilance napram inozemstvu. Mariborska tovarna svile, družba z o. z., Maribor. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1933. in je kmalu zavzela odlično mesto med tovrstnimi podjetji ne samo v dravski banovini, nego tudi v ostali državi. Za ustanovitev podjetja v Mariboru je bilo važno, da je v Mariboru in okolici veliko število že strokovno dobro izvežbanih delavcev in delavk, poleg tega pa je tu na razpolago stalna in dovoljna količina vodne sile in ugoden priključek na električno omrežje. Če upoštevamo še dobre prometne zveze in bližino meje z glavno carinarnico, nam je razumljiv razveseljiv porast številnih mariborskih tekstilnih podjetij. Tehnično sodobno opremljeno jiodjetje izdeluje vsakovrstne tkanine iz umetne svile, ki jih razpošilja po vsej državi. Predivo iz umetne svile v letnem iznosu okrog 20.000 kilogramov, uvaža iz inozemstva. Podjetje zaposluje 3 uradnike in okrog 80 delavcev, od teh je 70% žensk. Pomen podjetja je v tem, da je poleg zaposlitve domačega delavstva izjiodrinilo v precejšnji meri uvoz dragih inozemskih svilenih izdelkov in s tem razbremenilo našo trgovsko bilanco. Mautner, jugoslovenske tekstilne tvornice, d. d., predilnica, Litija. Predilnica je eno največjih tekstilnih podjetij v dravski banovini in spada v veliki koncem Mautnerjevih tekstilnih tovarn. Sedež jugoslovanskih tvornic je v Ljubljani, predilnica v Litiji, tkalnica in tiskarna tkanin v Št. Pavlu pri Preboldu, vodstvo v Zagrebu, podružnice pa v Beogradu, Zagrebu in Skoplju. Prvotni tovarniški objekt litijske predilnice je bil sezidan že 1. 1885., za kar je bila odločilna najbrž, ugodna prometna lega ob glavni železnici Dunaj-Trst. V poznejših letih so se izvršile različne prezidave in dozidave, dočim je bil novi del današnjega obratnega poslopja postavljen v letih 1909 do 1912. V novejšem času so prezidali kotlarno, izvršili novo turbinsko napravo, izpopolnili sukalnico in prizidali motalnico. Predilnica ima 37.000 finih vreten za bombaž, 2150 vreten za motalnico, dalje 2400 vreten za sukanec, parni kotel in parno turbino s 1500 IIP; poleg tega pa so s predilnico zvezani vsi potrebni stranski obrati in delavnice. Predilnica predela letno okrog 3 milijone kg bombaža, ki ga dobavlja deloma iz Amerike, deloma j>a iz Britanske Indije in Levante; v zadnjem času pa uporablja v veliki meri tudi domači bombaž iz Južne Srbije. Z bombažno prejo zalaga predvsem lastno predilnico v Št. Pavlu, v veliki meri pa tudi vse ostale večje in manjše tkalnice v vseh krajih naše države. Predilnica ima redno okrog 600 delavcev in ca 20 uradnikov, kar je za Litijo in njeno okolico, ki dajeta večino zaposlencev, velikega in gospodarskega pomena. V bližini obrata v Litiji je zgradila družba za svoje delavstvo velike stanovanjske hiše, ki že na zunaj kažejo vpliv podjetja na razvoj naselja. Mautner, jugoslovenske tekstilne tvornice, d. d., tkalnica, St. Pavel pri Preboldu. Prvotna predilnica bombaža je bila ustanovljena že 1. 1831. in je bila tako najstarejša tekstilna tovarna na ozemlju naše države. V 70. letih prejšnjega stoletja so jo po požaru obnovili in je obratovala do 1912, ko so dotedanjo predilnico odstranili in uredili moderno avtomatsko tkalnico, ki naj bi konsumirala del produkcije litijske predilnice in prevzela delokrog bivše ljubljanske tkalnice, ki so jo takrat opustili. L. 1922. sta tkalnica v Št. Pavlu in predilnica v Litiji prišli v sestav Mautnerjevega koncema, ki ima jireko 40 tovarn po vsej srednji Evropi in lastne tovarne za izdelovanje tekstilnih strojev. Moderno urejeni tkalnici so zgradili 1. 1930. novo kotlarno, 1. 1934. pa je bila ustanovljena še tiskarna za tkanine. Tkalnica ima 540 večinoma avtomatskih statev, tiskarna pa 3 roloje in vse pripadajoče stranske obrate. Gonilno silo dajeta vodna turbina s 60IIP in parni stroj s ca 500 HP. Prejo dobiva tkalnica iz litijske predilnice, tiskarna pa obdela tkanine lastne tkalnice. Prvotno je izdelovala tkalnica večinoma le surove tkanine, zadnje čase pa producira vedno več vrst najrazličnejših bombažnih tkanin, ki jih kon-sumira jugoslovanski trg. Tkalnica zaposluje okrog 320 delavcev in 25 uradnikov, tiskarna pa do 100 delavcev in 8 uradnikov. Nameščenci so večinoma domačini iz bližnje okolice. Mayer in drug, tvornica čipk, družba z o. z., Bled. Podjetje, ki se je do 1. 1936. imenovalo Jugo-Rhomberg & Co, so osnovali 1. 1929. J. Rhomberg, A. Vovk in ing. Rustja. Sedanji lastnik je ljubljanski veletrgovec Emerik Mayer. Moderno urejeno podjetje je opremljeno z najnovejšimi specialnimi stroji za izdelavo kleklanih čipk. Surovino (prejo) dobiva iz domačih in tujih predilnic. Izdeluje vsakovrstne čipke, imitacije ročnih čipk, razne motive, čipkaste zavese in odeje, itd. Izdelke razpošilja po vsej državi, v manjši meri pa tudi v inozemstvo. Zaposluje preko 30 domačinov, ki so zlasti pozimi, ko ni tujskega prometa, brez vsakega stalnega zaslužka. Medic Ivan, industrija perila, Novo mesto. L. 1922. ustanovljeno podjetje zaposluje okrog 60 nameščencev, večinoma šivilj, ki izdelujejo vsakovrstno moško perilo. Obrat ima najnovejše šivalne stroje na električni pogon. Medic & Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z., Ljubljana-Vič. Tovarno je ustanovil 1. 1934. Gustav Weilguny kot tkalnico bombažnega blaga. Začetkom 1. 1935. sta vstopila v podjetje kot družabnika Medić Franjo in Miklavc Žane. Tako se je podjetje spremenilo v družbo z o. z. in je s pritegnitvijo novega kapitala dobilo možnost večjega razmaha. Obrat se je kmalu razširil z napravami za barvarno, sušilnico in apreturo. ter je s tem postal sposoben za popolnoma samostojno produkcijo. Podjetju manjka samo lastna predilnica, katere ustanovitev pa je že na vidiku, ker čaka podjetje le še na oblastno dovoljenje za njeno zgraditev. V kratkem času svojega obstanka je pokazalo podjetje, ki ima svoj obrat opremljen z vsemi tehničnimi novostmi svoje stroke, toliko življenjske sile in sposobnosti, da se mu obeta lepa bodočnost in bo kmalu igralo važno vlogo med vodilnimi tvrdkami te stroke v državi. Surovine, in sicer prejo, za sedaj še večinoma uvaža iz inozemstva (Nemčija, Italija, Češkoslovaška), v manjši meri pa jih kupuje doma, v kolikor jih sami izdelujemo. Tvrdka izdeluje le blago prvovrstne kvalitete in specialno, predvsem damsko modno blago za obleke, kostime in komplete, dalje blago za moške srajce in ostalo moško blago. Prodajo svojih izdelkov ima organizirano po vseh večjih trgovskih centrih v državi, v zadnjem času pa je navezala kupčijske stike tudi z inozemstvom (Egipt). Podjetje zaposluje preko 100 uslužbencev, ki so vsi strokovno dobro izvežbani in zato tudi primerno visoko plačani. Zaposlene so samo domače moči iz Ljubljane in okolice. »Metka«, mehanična tkalnica, družba z o. z., Celje. Podjetje je ustanovil današnji lastnik in poslovodja Henrik Wein-berger iz Celja v letu 1929. Ugodne prometne prilike in veliko število cenenih delavnih moči so privabile podjetje v Celje, kjer je kaj hitro napredovalo in se razvilo v današnji velik obrat. Tehnično je podjetje zelo dobro opremljeno z vsemi modernimi napravami. Ima 150 mehaničnih tkalnili, listovnih in jaquard strojev, kompletno predpripravo, za barvanje preje in blaga, opremljeno barvarno in belilnico, apreturo, merce-rizacijo, kosmatilnico. Surovine, ki obstajajo v glavnem iz bombažne preje, dobiva od domačih predilnic, le deloma jih uvaža iz Švice, Češkoslovaške in Italije. Podjetje izdeluje surovo, beljeno in pisano blago srednje in boljše kvalitete iz bombažne preje. Najvažnejše vrste blaga, ki ga proizvaja so: oksfordi, pralni popelini, razni šifoni, batisti, damasti, podloge in flanele. Specialni izdelek pa so kvalitetni, gosti inleti. Vse svoje produkte plasira na domačem jugoslovanskem trgu. Število uradniških in delavskih uslužbencev znaša 160 do 170. Zaposlenci so iz Celja in okolice. Podjetje dobiva premog iz bližnjih, domačih rudnikov, električni tok pa iz velenjske elektrarne. Ker opravljajo tudi vsa druga dela domači obrtniki. ima podjetje velik gospodarski pomen za svojo okolico. Mikuš L., tovarna dežnikov, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno že 1. 1839. Izdeluje dežnike, sončnike in vrtne senčnike. Obrat ima motorni pogon. Celuloidne ročaje in bombažno blago večinoma uvaža, ostale potrebe krije doma. Močivnik & drug, tvornica ovratnikov in perila, družba z o. z., Maribor. Manjše podjetje za izdelovanje modnih ovratnikov na tovarniški način. Zaposluje okrog 10 nameščencev. »Motvoz in platno«, d. d., Grosuplje. Tovarno je ustanovil I. 1920. Anton Šinkovec, prišla pa je že 1. 1926. v likvidacijo. Prevzela jo je Ljubljanska kreditna banka, ki je 1. 1928. sanirala podjetje. L. 1933. je dvakrat požar uničil del tovarne, vendar so jo takoj pozidali na novo. Stroje so nadomestili z najnovejšimi modeli. V letih 1934 in 1935 so tovarno povečali in preuredili predilnico in tkalnico lanu. Sedaj ima tovarna pet oddelkov: 1. vrvarna predeluje konopljo, ki jo dobavlja večinoma iz Bučke, v razne vrvi, uzde, štrange, mreže in vsakovrstne druge vrvarske izdelke. Kvalitetni izdelki so znani pod varstveno znamko »Pajek v mreži«; 2. tovarna motvoza izdeluje raznovrstne motvoze iz konoplje. Je tehnično sijajno opremljena s predilnimi, stikalnimi, apreturnimi ali polirnimi ter klobčalnimi stroji; 3. terilnica lanu in konoplje predeluje laneno in konopljeno slamo (lanišče in konopljišče) v vlakno. Lanišče kupuje tovarna po celi Sloveniji, a največ v bližnji okolici, ki je pod vplivom in strokovnim vodstvom tovarne začela v veliki meri gojiti za naše kraje posebno primeren pomladni, jari lan. Podjetje samo nabavlja v inozemstvu seme in obvezno pokupi ves pridelek. Radi visokih cen lanišča je gojenje lanu zelo rentabilno; 4. predilnica lanu prede laneno vlakno v različne fine in bolj grobe preje, kakršne so potrebne za razne izdelke; 5. tkalnica lanu tke prejo v raznovrstna lanena platna. Izdelujejo se tu razni gradli za žimnice in zastore, brisače, prti, platno za obleke in rjuhe ter slično. Vsi izdelki se izdelujejo iz domačih surovin (97%) in z domačimi delavci in uradniki. Izdelki se prodajajo širom cele države, izvoz pa radi visokih zaščitnih carin v inozemstvu ni mogoč. Delavstva in uradništva ima tovarna nad 200. Predilnica lanu je zamašila veliko vrzel v naši domači industriji, ker smo morali preje skoro vso laneno prejo uvažati. Za okolico pa je tovarna važna radi delavskega zaslužka in vnovčenja lanišča. Novak Janko, tovarna pletenin, Radovljica. Med našimi velikimi gorenjskimi tekstilnimi tovarnami, ki so v mnogem izpremenile gospodarsko in socialno strukturo prebivalstva, so v velikem številu pričela rasti tudi manjša, čisto domača podjetja, ki so se specializirala na posamezne stroke obširne tekstilne industrije. Mnoga taka podjetja so ostala na stopnji večje obrti, nekaterim pa se je posrečilo z vztrajnim delom in kvalitetnimi izdelki plasirati svoje produkte na širši trg in s tem stvoriti bazo za svoj nadaljnji obstoj in razvoj. Na tak način je zrasla tudi tovarna pletenin v Radovljici, ki se je od svoje ustanovitve v 1. 1920 prav lepo razvijala pod strokovnim vodstvom svojega lastnika J. Novaka. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi pletilnimi stroji, kar ji daje možnost, da izdeluje res prvovrstno, vsem potrebam časa odgovarjajoče blago. Surovine, ki jih porabi letno za preko pol milijona dinarjev, v glavnem volno, dobavlja večinoma iz inozemstva (Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška). Izdeluje vsakovrstne pletenine (jopice, telovnike, puloverje, kopalne obleke. rokavice, nogavice, dokolenke za dame in gospode, itd.). Izdelke plasira po vsej državi. Tvrdka je postala radi svojih kvalitetnih izdelkov dvorni dobavitelj. Velike dobave vrši tudi za našo mornarico, katero zalaga z zimskimi in letnimi majami ter šali. Tovarna zaposluje momentano stalno okrog 40, v glavnem ženskih, delavnih moči iz Radovljice in okolice. Ogriseg & Themel, savinjska tkalnica, Št. Peter v Savinjski dolini. Še mlado podjetje sta ustanovila 1. 19.32. sedanja lastnika in zaposlila takoj okrog 60 delavcev. Obrat je opremljen s 100 tkalskimi stroji, dalje ima stroj za škrobi jen je, apreturne stroje, kalander in parno lokomobilo, ki pa služi le v sušilne svrhe, ker se pogon vrši potom vodne turbine. Surovine, ki sestoje v glavnem iz bombažnega prediva, dobavlja večinoma iz domačih predilnic, približno V.i jih pa uvaža, v glavnem iz Italije. Letna poraba surovin znaša okrog 200.000 kg. Tovarna izdeluje belo in rujavo platno v vseh širinah, namizne prte, brisače, oksforde in razne vrste blaga za podloge. Celokupno produkcijo plasira v domači državi. Sedaj zaposluje podjetje okrog 100 delavk in delavcev, ki so razen enega vsi domačini iz bližnje okolice. Ornik & Mitrović, mehanična tkalnica, barvarna in apretura, Otiški vrh, pošta Meža. L. 1933. ustanovljena tovarna raznovrstnih bombažnih tkanin v obstoječih barvah, ima tehnično jako dobro opremljeno tkalnico, barvarno in apreturo z nad 50 statvami in vsemi ostalimi pomožnimi stroji za navijanje, sukanje, osnovanje, kosmačenje, apretiranje, itd. Bombažno predivo dobavlja od naših predilnic, deloma pa iz Češkoslovaške, Avstrije in Poljske, svileno predivo iz Nemčije, barve in kemikalije pa iz Jugoslavije, Nemčije in Švice. Produkte prodaja po vsej državi. Zaposluje okrog 250 uradnikov in delavcev, kar je za povsem kmetsko okolico velikega gospodarskega pomena. Pihler F. in drug, ptujska mehanična tkalnica, Ptuj. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1936. Obrat ima moderno opremljeno tkalnico s stroji na električni pogon. Izdeluje vsakovrstno pisano blago, mlet, molino, oksford, itd. Zaposluje 24 uslužbencev. »Polzela«, tovarna pletenin, družba z o. z., Polzela. Podjetje je ustanovil 1. 1926. industrijalec Albert Reiser iz Češkoslovaške sam, pozneje pa ga je prevzela družba z o. z. Do 1. 1934. je izdelovalo le navadne nogavice na takozvanih »Standard« strojih, v tem letu pa se je podjetje razširilo z nabavo novih »Cotton« strojev in izdeluje sedaj tudi fine svilene nogavice vseh vrst. Obrat ima električen pogon na vodno turbino, priključen pa je tudi na električen vod velenjske elektrarne. V strojnem oddelku je okoli 200 »Standard« in 6 »Cotton« strojev. Surovine dobiva iz Češkoslovaške, Nemčije, Anglije, Švice in Avstrije. Izdelke prodaja le v naši državi. Podjetje zaposluje 5 uradnikov in okoli 220 delavcev, med katerimi prevladujejo ženske. Zaposlenci so skoro sami domačini. Povh Joško, tovarna perila, Novo mesto. L. 1920. ustanov-jena tovarna vsakovrstnega perila se je !. 1936. razširila z zgraditvijo predilnice za bombaž, ki ga dobiva iz Amerike in Indije. Bombažno prejo (št. 6 do 20) izdeluje preko lastne potrebe. Vse izdelke konsumira domači trg. Prah Adolf, tovarna volnenih in bombažnih tkanin, Kranj. Podjetje je ustanovil 1. 1929. sedanji lastnik v Kranju, pozneje pa je obrat prenesel v Primskovo pri Kranju. Moderno urejena, popolnoma domača tovarna ima tkalnico z okoli 60 statvami. barvarno, apreturo in škrobilnico za osnove. Električno energijo proizvaja lastna kalorična centrala (58 KW). Surovine nabavlja deloma v tuzemstvu, deloma pa, v kolikor jih doma nimamo, v inozemstvu. Producira v glavnem ceneno blago za moško perilo, cefirje, oksforde, molino, modri gradi, brisače, itd. Vse produkte proda v tuzemstvu, kjer ima po vsej državi močno razširjen krog stalnih odjemalcev. Zaposluje okrog 40 izključno domačih delavcev, med katerimi prevladujejo delavke. Prva mariborska tovarna pletenin, družba z o. z., Maribor. Ravnikar Matija, tovarna slamnikov, Domžale. Rojnik Ivan, tovarna perila, Slovenj Gradec. Rosner Marko, tekstilna tovarna, Maribor-Melje. Lastnik tovarne je družabnik mnogih družb, ki imajo v Mariboru svoje tekstilne tovarne. Moderen obrat na električen pogon (skupno s tovarno »Jugotekstil« 700 HP), ima preko 300 tkalnih strojev z vsemi pomožnimi oddelki. Tovarna izdeluje vsakovrstno bombažno blago in hlačevino. Izdelke razpošilja po vsej državi. Podjetje zaposluje 20 uradnikov in okrog 400 delavcev. Siegel & drug, tovarniška izdelava tekstilnega blaga vseh vrst, družba z o. z., Ljubljana-Zgornja Šiška. Podjetje je ustanovil 1. 1922. Ernest Siegel, sedaj pa je lastnik družba z o. z. Je to eno izmed mnogih sličnih manjših tekstilnih podjetij, ki so v prvih povojnih letih v dobi velike konjunkture rasla na vse koncih in krajih. Mnoge od njih je pozneje konkurenca velikih podjetij onemogočila, še več pa jih je uničila velika gospodarska kriza. Ostala so le ona, ki so imela dovolj življenjske sile. da so obdržala svoj krog odjemalcev. To se je popolnoma moderno opremljeni tkalnici v Zgornji Šiški lepo posrečilo. Surovine deloma uvaža, deloma jih nakupi doma. Svoje raznovrstne izdelke razpečava po vseh banovinah naše države. Zaposluje okoli 30 delavcev iz ljubljanske okolice. Sire Franjo, tekstilna tvornica. Stražišče pri Kranju. Pisarno in skladišče ima tovarna v Kranju. Podjetje je ustanovil 1. 1929. sedanji lastnik Franjo Sire, domačin iz Kranja. Lastnik je priznan tekstilni strokovnjak, ki ima velike zasluge za povojni gospodarski dvig Kranja, kajti bil je na vidnem mestu med onimi možmi, ki so pritegnili v Kranj veliko tekstilno industrijo, brez katere si današnjega Kranja ne moremo predstavljati. Sodeloval je pri ustanovitvi cele vrste tekstilnih tovarn v Kranju in bil poslovodja v tovarnah »Jugo-bruna«, »Intex«, »Tekstilindus«, itd. Končno si je postavil lastno tovarno, ki se jiod njegovim spretnim vodstvom krepko razvija in stalno napreduje. Z veliko naglico si je podjetje poleg prvotne tkalnice postavilo še apreturo, barvarno in belilnico. Vsi obrati so opremljeni s stroji najnovejših konstrukcij na električni pogon. Poleg tega ima podjetje tudi lastne parne naprave. Surovine kupuje deloma doma. deloma j)a jih uvaža iz Italije. Avstrije, Češkoslovaške, Švice, Poljske, Anglije, Španije, Grčije in Amerike. Izdeluje predvsem vse vrste mo-line. oksforde, flanelo, barhent, razne šifone, popeline, cefirje, gradle za zavese in žimnice ter drugo beljeno, barvasto in pisano bombažno blago. Vse to blago odlične^ kakovosti se prodaja ne le v Sloveniji, temveč širom vse naše države. Kapaciteta tvornice je prav znatna, saj je podjetje eno največjih čisto domačih tovrstnih tovarn v dravski banovini. Zaposluje do 150 uslužbencev. Ker je podjetje ustanovljeno izključno z domačim kapitalom in zaposlu je le domače moči. je za načelo naše gospodarske osamosvojitve na industrijskem polju velike važnosti in vredno vse pozornosti. Sire Ivan Ev., tkalnica jute, Kranj. Prvo tekstilno podjetje v dravski banovini, ki se bavi z izdelovanjem vsakovrstnih izdelkov iz jute. Glavni proizvodi so: razna embalaža, slamarice in vreče vseh vrst in kvalitet. Stermecki in drug, izdelovanje oblek in perila, Celje. Stern Hugo & Co., mehanična tkalnica, Maribor-Pohrežje. Podjetje, ustanovljeno 1. 1932., se je pred kratkim z. uvedbo novih strojev moderniziralo in povečalo. Surovine, ki jih porabi letno okrog 20.000 kg, večinoma uvaža. Zaposluje okrog 20 delavcev. »Štora«, tovarna zaves, d. d., Ljubljana, p. Št. Vid nad Ljubljano. Tovarna, ki ima tri obrate (Št. Vid, ozir. Ljubljana, Zgornje Gameljne pri Ljubljani in Tezno pri Mariboru), je bila ustanovljena L 1919. kot družba z o. z., 1. 1923. pa se je pretvorila v d. d., katere večinska delničarka je Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Predstavlja prvo in največje podjetje te vrste v Jugoslaviji. S specialnimi stroji popolnoma opremljena tovarna ima lastno apreturo, belilnico iu barvarno. Surovine dobiva iz tu- in inozemstva. Izdeluje tekače in odmerjene jireproge, blago za jooliištvo in garniture, tkanine za zavese, frotiraste tkanine za kopanje in brisače, čipke vseh vrst, posteljna pregrinjala, itd. Produkte plasira po vsej državi, je pa v trgovskih stikih tudi z Romunijo, Grčijo in Palestino. Zaposluje okrog 300 delavcev in uradnikov. »šešir«, d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1921. Razpolaga z vsemi jiotrebniini, najmodernejšimi stroji za izdelovanje tulcev iz zajčevine in moških klobukov. Doma nabavlja kože divjih zajcev, svilo, delno trakove za klobuke; uvaža pa zajčjo dlako, usnje in delno trakove za klobuke. Izdeluje gladke in velour moške klobuke, volnene klobuke ter damske in moške tulce različnih kvalitet. Produkte konsumira večinoma domači trg, le tulce za damske klobuke v velikih množinah izvaža v Švico, Francijo, Nizozemsko, Grčijo, Bolgarijo, Palestino, Ciper, Egipt in Turčijo. Zaposluje 13 uradnikov ter okoli 50 moških in 1 tO ženskih delavnih moči. Podjetje je edino svoje vrste v dravski banovini in vodilno v vsej državi. V narodnogospodarskem oziru je važno, ker je radi svojih kvalitetnih izdelkov močno zmanjšalo uvoz dragih inozemskih klobukov. Šiftar Ludvik, tvornica perila, Murska Sobota. Tvrdka je bila pod današnjim naslovom ustanovljena 1. 1932. in je že takoj v začetku zaposlila okrog 40 delavskih moči. Kmalu pa je podjetje moralo jjovečati svoj obrat, ker so njegovi izdelki osvojili širok krog odjemalcev. Danes je v obratu zaposlenih že okrog 150 delavk, večinoma šivilj. Izdeluje samo vsakovrstno moško jierilo, ki ga kot dobro znana in solidna firma razpošilja po vsej državi. Za poljedelsko okolico brez večje industrije in ki je poleg tega mnogo pregosto naseljena, da bi mogla vse prebivalce preživljati sama zemlja, je podjetje, ki nudi stalen zaslužek tolikemu številu delavcev, velikega gospodarskega pomena. škofjeloška predilnica, družba z o. z., Škofja Loka. Predilnica, ki je popolnoma moderno opremljena in ima okoli 7000 vreten, sta ustanovila 1. 1933. tekstilno-industrijska družba »Intex« in industrijalec Sire Franjo iz Kranja. Predeluje indijski in ameriški bombaž v i>rejo, ki jo porabijo razna gorenjska tekstilna podjetja. Redno zaposluje okrog 100 delavcev in mnogo prispeva k omejevanju uvoza bombažnega prediva iz inozemstva. Njen lokalno gospodarski pomen pa je v tem, da izplača letno okrog milijon dinarjev na račun delavskih mezd. šušteršič Slavko in Milka, tovarna nogavic, Lesce pri Bledu. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1926. Dobro opremljen obrat izdeluje vsakovrstne nogavice za otroke in odrasle. Zaposluje precejšnje število delavcev. »Teksta«, d. d. za tekstilno proizvodnjo, tovarna Tezno pri Mariboru, sedež Zagreb. Tovarno je ustanovila 1.1924. dunajska tvrdka Zerkovvitz A. G. s pomočjo domačih delničarjev. Ugodna jirometna lega, obilica cenenih delavnih moči, ugoden nakup že zgrajenih primernih objektov in pomanjkanje tovrstnih jiodjetij v Jugoslaviji so bili glavni vzroki ustanovitve in namestitve tovarne na tem mestu. Tehnično lepo opremljeno podjetje na električni pogon in parno ogrevanje izdeluje razne trakove, čij)ke in pozamenterijo. Gotovo bombažno, svileno in volneno jirejo uvaža večinoma iz Češkoslovaške, Nemčije, Anglije, itd. Izdelke proda doma. Zajiosluje 8 uradnikov, 50 moških in okrog 100 ženskih delavnih moči. »Tekstilana«, tovarna sukna, d. d., Kočevje. Podjetje, ustanovljeno 1. 1921., se je 1. 1923. pretvorilo v d. d. Industrija je zrasla na osnovi stare domače obrti. Podjetje ima kompletno predilnico z okrog 1900 vreteni, tkalnico s 40 statvami, barvarno in ajireturo. Izdeluje različno sukno. Zaposluje okrog 12 uradnikov in preko 200 delavcev. Uvaža letno 300 do 400 tisoč kg volne, največ iz Italije. Svoje izdelke proda na domačem trgu. »Tekstilindus«, kranjska tekstilna industrijska družba z o. z., Kranj-Stražišče. Tovarna je bila ustanovljena v 1. 1928. Sjjada med velika tekstilna podjetja, ki so v velikem številu po vojni zrasla v Kranju in njegovi okolici. Poseduje moderno opremljeno tkalnico z 250 statvami. Podjetje se je zelo hitro uveljavilo in se še vedno krepko razvija. Izdeluje različne bombažne izdelke, ki jih prodaja j)0 vsej državi. Surovine, bombažno predivo, nabavlja večinoma pri domačih predilnicah, deloma jih pa uvaža iz Italije in Češkoslovaške. V tovarni je zaposlenih okrog 250 delavcev. Tekstilna družba z o. z., Maribor-Košaki. Tovarna se je šele pred kratkim ustanovila in je še v razvoju. Tekstilna industrija, družba z o. z., Laško. Neposredna bližina železnice, premog v okolici, obilica vode in že obstoječe tovarniško poslopje so bili glavni momenti, ki so odločali, da so 1. 1936. ustanovili tu tovarno, ki razpolaga z vsemi potrebnimi stroji za tekstilno industrijo. Podjetje ima lastno predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo. Večino surovin nabavlja tovarna doma, volno pa uvaža iz angleških kolonij. Celot iu> produkcijo raznih bombažnih in volnenih tkanin plasira v Jugoslaviji. Kljub razvojnemu stadiju, v katerem se podjetje še momentano nahaja, zaposluje že sedaj okrog 80 delavcev in delavk. Tekstilna industrija, družba z o. z., Ribnica na Dolenjskem. Thaler R., industrija odej in vate, Škofja Loka. Podjetje je ustanovil sedanji lastnik Rado Thaler 1. 1928. in ga v letih 1934—1936 močno povečal. Obrat je mehaničen na električni pogon. Izkorišča predelan in nepredelan surov bombaž in vsakovrstne bombažne odpadke, ki jih dobiva iz domačih predilnic in predeluje v vato. Letno porabi okrog 20 do 30 tisoč kg surovin. Izdeluje razne vrste posteljnih odej in kardirane vate. Produkte prodaja po vseh banovinah naše države. Zaposluje večje število delavcev iz okolice Škofje Loke. Thoma Kari, mehanična tvornica svilenih izdelkov, Maribor. Podjetje ima svoje velike renomirane tovarne v Češkoslovaški. Radi deviznih in carinskih težkoč si je 1. 1928. ustanovilo samostojno tovarno v Mariboru. Njen lastnik je Kari Thoma iu družabniki. Tovarna je opremljena z najnovejšimi stroji, tako da more kvalitetno zadostiti vsem potrebam in povpraševanjem sodobnega trga. Podjetje ima tudi lastno barvarno, apreturo in tiskarno za tkanine ter mu je s tem omogočena popolnoma samostojna fabrikacija gotovih izdelkov. Surovine v pretežni meri uvaža, ker jih doma nimamo, v glavnem iz Italije, Nemčije, Nizozemske, Češkoslovaške, itd. Izdelke konsumira domači jugoslovanski trg. Glavni izdelki so: crepe de Chine, crepe satin, crepe monjrol, crepe marocain, crepe imprime, modna svila v različni izdelavi, svilene podloge za damske plašče in razne druge podloge, svileni bro--kati, brokat za odeje, satin za odeje, svilene rute, Jacquard svila, svila za ovratnice, itd. Ker je naša domača industrija v tej panogi tekstilne produkcije še zelo slabo razvita in moramo vsako leto poslati ogromne vsote v inozemstvo za potrebne svilene izdelke, predstavlja podjetje velik napredek in važen korak h gospodarski osamosvojitvi naše države na tem polju. Poleg tega pa nudi podjetje gospodarsko možnost obstoja številnim družinam domačih delavcev in uradnikov. Podjetje ima redno okrog 500 stalnih uslužbencev, od tega 50 uradnikov. »Totra«, družba z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. Podjetje ima tovarno v Hrušici pri Ljubljani. Izdeluje vsakovrstne pletene trakove. Zaposluje okrog 25 uslužbencev. Tovarna dežnikov, d. d., Lendava. Podjetje, ustanovljeno leta 1906., je opremljeno z vsemi potrebnimi stroji na električni pogon. Izdeluje vseh vrst sončnike in dežnike ter razne pletenine. Je med največjimi tovrstnimi podjetji v Sloveniji in za na industriji zelo revno okolico velikega socialno-go-spodarskega pomena. »Triglav«, industrija perila in obleke, J. Olup, Ljubljana. Renomirano domače podjetje sta ustanovila 1. 1920. prejšnja lastnika Genica Vojska in Oroslav čertalič, sedanji lastnik Olup Josip sen. pa ga je še močno izpopolnil. Tovarna je zrasla iz krajevnih potreb, ker do takrat Ljubljana še ni imela večjih sličnih podjetij. Opremljena je s šivalnimi stroji na električni pogon (motor s 31/, IIP). Surovine dobavlja iz tu- in inozemstva (Češkoslovaška, Nemčija. Avstrija, Anglija). Izdelke proda doma. Izdeluje vsakovrstno moško perilo in obleko tudi po meri. Zaposluje okrog 40 nameščencev, med katerimi prevladujejo šivilje in krojači. Popolnoma domače podjetje si je s svojimi izdelki priborilo obširno tržišče in velik krog odjemalcev. »Triglav«, prometna d. d., tekstilna tvornica, Kočevje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 19.34. in je prevzelo tovarniške prostore bivše tovarne »Kočevje«. Obrat sestoji iz predilnice s 436 statvami, kompletne barvarne, tiskarne, belilnice in va-tarne. Izdeluje v glavnem ceneno blago, ki ga konsumira največ Bosna in ostali južni deli naše države. Pri polni izrabi kapacitete more zaposliti okrog 750 delavcev in producirati do 800.000 in raznega blaga (kreton, barhent, flanela, oksford, platno, šifon, batist, umetna svila, itd.). »Trikotaža«, tovarna za izdelavo in predelavo pletenegn, vezanega in tkanega blaga, Ivan Savnik, Kranj. L. 1931. je ustanovil Ivan Savnik, lastnik največje trgovske hiše na Gorenjskem, lastno tovarno rokavic in trikotaže, ki si je hitro pridobila po vsej državi sloves. Tovarna zaposluje okrog 40 delavcev in nameščencev. Opremljena je z najnovejšimi stroji in izdeluje vse vrste bombažnih, svilenih in volnenih triko rokavic, ki po vzorcih in kvaliteti uspešno konkurirajo z inozemskimi. Zadnje čase izdeluje tudi svileno in bombažno triko perilo iz lastnega, doma izgotovljenega blaga. Izdelki so znani pod zaščitno znamko »Iska« in kvantitativno in kvalitativno lahko krijejo domače potrebe. »Universale«, tovarna klobukov in slamnikov, družba z o. z., Domžale. Staro podjetje, ki ga je ustanovil I. 1845.. Jakob Oberwalder star., združuje danes skoro vso, nekdaj zelo cvetočo industrijo slamnikov v Domžalah in okolici. Izdeluje vsakovrstne klobuke in slamnike, ki jih prodaja po vsej državi in izvaža tudi v Turčijo. Zaposluje okrog 120 delavcev in 12 uradnikov. Vidic Joško, tovarna pletenin, Radovljica. L. 1927. ustanovljeno podjetje izdeluje vsakovrstne pletenine, ki jih prodaja ])o vsej državi. Letno uvozi do 10.000 kg volne iz Avstrije, Češke in Nemčije. Zaposluje okrog 30 delavcev. Vidmar Josip, prva jugosl. tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana. Tovarni dežnikov, ustanovljeni 1. 1882., je sedanji lastnik Stane Vidmar priključil še tovarno nogavic in pletenega perila v Savijah pri Ljubljani. Podjetje ima najmodernejšo tehnično opremo za izdelovanje dežnikov, bombažnih in damskih nogavic iz naravne svile, svilenega in triko blaga ter stroje za izdelavo perila iz tega blaga. Izdelke plasira po vsej državi, kjer ima tudi lastne trgovine po večjih mestih. Zaposluje 100 delavcev in 20 ostalih nameščencev. Vlacli Fridolin, ruška tekstilna industrija, Ruše. L. 1933. ustanovljeno podjetje ima moderno tkalnico in barvarno s tkalskimi stoli in stroji za beljenje prediva ter barvanje blaga. K razvoju so mnogo pripomogle ugodne prometne prilike in vodna sila. Predivo nabavlja v tu- in inozemstvu, barve in kemikalije uvaža. Porabi letno do 60.000 kg prediva. Izdeluje razno blago za perilo, inlete, cenene barhente za obleke, žepne robce, rute, namizne prte, itd. Proizvode plasira v naši državi. Zaposluje do 100 uslužbencev iz okoliških, radi zastoja lesne trgovine, zelo prizadetih krajev. Vunateks, družba z o. z., industrija volnenih izdelkov, Majšperk pri Ptuju. Zelenka E. & Co., predilnica bombaža in mehanična tkalnica, Maribor. Podjetje sta ustanovila 1.1925. Ervin Zelenka in Bedrich Šonsky. Slednji je sedaj edini lastnik. Tvornica zavzema odlično mesto med številnimi, velikimi industrijskimi podjetji tekstilne stroke, ki so se kmalu po svetovni vojni v okviru novih državnih meja naselila v Mariboru z namenom, da zavzamejo čim večji del novega jugoslovanskega trga. Podjetje si je kmalu pridobilo potreben renome in s tem možnost lepega razvoja. Tovarna se je konsumu odgovarjajoče večala in izpopolnjevala z vsemi tehničnimi pridobitvami časa. Podjetje ima predilnico z 8000 vreteni, tkalnico z 250 statvami, lastno barvarno in apreturo. Tovarna izdeluje bombažno predivo in bombažne tkanine, ki jih prodaja trgovcem po vsej naši državi. Uslužbencev ima v celoti okrog 500 in so po veliki večini naši državljani iz Maribora in bližnje okolice. katerih življenjski obstoj je nujno vezan na obstoj podjetja. Številno delavstvo pa vpliva gospodarsko tudi na okolico, od katere kupuje življenjske potrebščine. »Zora«, družba z o. z., tvornica konfekcije, Maribor. Podjetje so ustanovili 1. 1928. Viljem Benger in sinovi iz Bregenza. Glavni vzroki, da se je podjetje ustanovilo v Mariboru, so bili: ugodna prometna zveza za dobavo surovin in razpošiljali je produktov, bližina glavne carinarnice, zelo ugodna dobava električne sile in obilica spretnih delavcev. Podjetje se je od ustanovitve dalje krepko razvijalo in z nabavo novih strojev primerno povečalo. Moderni tehnični ustroj in popolna oprema dajeta podjetju možnost, da izdeluje res prvovrstne izdelke, ki jih plasira po vsej državi. Letno porabi okrog 20.000 kg prediva iz bombaža, volne in umetne svile. Izdeluje vsakovrstno spodnje perilo iu športna oblačila iz trikoja. Zaposluje 10 uradnikov in okrog 80 delavcev, med katerimi je le par moških. Poleg stalnih delavcev zaposluje še številne druge obrtnike, ki jim oddaja razna dela. Podjetje je važno tudi za narodno gospodarstvo, ker s svojimi izdelki, katerih poraba se z vsakim letom veča, zmanjšuje uvoz dragih inozemskih izdelkov. Usnjarska industrija »Adrija«, družba z o. z., Celje. Podjetje se bavi z izdelovanjem in prodajo čevljev. »Alpha«, industrija čevljev, Slovenske Konjice; lastnik podjetja je L. Laurich (glej L. Laurich tovarna usnja, Slovenske Konjice). Izdeluje damske, troterske in hišne čevlje ter usnjene galanterijske predmete. Berg Herman, tovarna usnja, Maribor. Bogataj Anton (prej Krisper), tovarna čevljev, Ljubljana, Zgornja šiška. Čevljarsko-gospodarska zadruga, Žiri, r. z. z o. z. Ustanovljena 1. 1908; lasten obrat na Dobračevi pri Žireh. Delo v obratu je večinoma ročno, le deloma strojno. Letno predelajo 12.000 kg usnja. Izdelujejo večinoma težke delavske čevlje, katere razpošiljajo po vseh delih naše države. V zadnjih zimah so začeli z izdelovanjem jiosebno šivanih smučarskih čevljev in gojzeric. Izvoza danes ni več. Zadruga zaposluje 1 uradnika in 20 delavcev in delavk. Demšar Josip, usnjarna, Cešnjica pri Železnikih. Egger Henrik, izdelovanje usnjenih izdelkov, Maribor. Erjavec Franc, tovarna usnja, Slovenska Bistrica. »Fenix«, tvornica usnjatih izdelkov, d. z o. z., Celje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. Danes je njegov lastnik Anton Hofbauer iz Celja. Obrat je opremljen s šivalnimi in posebnimi stroji, vsi na električni pogon. Obrat zaposluje 1 uradnika in več delavcev . Freund Viljem, tovarna usnja, Maribor. Leta 1912. je kupil pok. Freund Viljem primitivno urejen obrat, katerega je tekom časa tako izpopolnil, da je bil ob njegovi smrti 1. 1926. že pomembna tovarna. Po njegovi smrti je prešla tovarna na njegovo soprogo Marto in sina Karla, ki jo danes vodita z enakim uspehom. Obrat je opremljen z najmodernejšimi električnimi stroji in napravami ter parnim strojem. Pri. normalnem, neomejenem obratu porabi tovarna letno 120.000 telečjih in 48.000 govejih kož in kipsov. ki jih (z izjemo kip-sov iz Indije) nabavlja vse doma. Izdelki so črni in barvani telečji boks, goveji in konjski boks znamke »Lisa«, navadni in jiosebni podplati, prsnjaki ter rjava in črna kravina. Večina produktov se plasira v tuzemstvu. Obrat zaposluje 7 uradnikov in 104 delavce in delavke. Gliha Ivan, usnjarna, Kostanjevica oh Krki. Hrastnik Anton, tovarna usnja, Polskava. »Indus«, tovarna usnja iu usnjenih izdelkov, d. z o. z., Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1.1875. Johann Janesch. Leta 1900. ga je kupil C. Pollak, ki je obrat povečal in moderniziral; f)oleg centrale v Ljubljani sta obratovali še podružnica na Vrhniki in v Kranju. Od 1. 1931. dalje je podružnica na Vrhniki izven obrata, podružnico v Kranju pa ima v zakupu »Standard«, d. z. o. z. L. 1932. je tovarna C. Pollak likvidirala, vendar pa obrat radi tega ni trpel in je deloval nemoteno dalje pod konkurzno upravo. L. 1933. je podjetje prevzela d. d. »Indus«, ki je tovarno moderno opremila in izpopolnila. Letno porabi ca 1,000.0000 do 1.500.000 kg kož, in to 75% domačih, 25% prekomorskih. Izdelke plasira delno doma, deloma pa izvaža v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Švico in Anglijo. Tovarna zaposluje 12 uradnikov in 105 delavcev. Jadransko-posavska čevljarna, družba z o. z., Kranj. Podjetje, ustanovljeno 1. 1924., je last Antona Štefeta iz Kranja. Moderno opremljena tovarna izdeluje vse vrste čevljev deloma strojno, jiosebne vrste pa ročno. Surovine se nabavljajo le v tuzemstvu, izdelki se oddajajo po vsej državi. Obrat zaposluje stalno 30 do 40 uslužbencev. »Karo«, Dragotin Roglič, industrija čevljev, Maribor. Podjetje, ustanovljeno 1. 1920., zaposluje okoli 56 oseb. Izdeluje strojno, deloma ročno vse vrste moških in damskih čevljev. Knaflič Pavel Franc, tovarna usnja, Šmartno pri Litiji. Podjetje je ustanovil I. 1841. Anton Knaflič. Vodna sila in krajevna potreba sta bili povod ustanovitvi industrije na tem kraju. Sedaj je lastnik Pavel Knaflič. Moderno urejen in opremljen obrat uporablja surovine iz tu- in inozemstva. Množina surovin se ravna po konjunkturi. Izdeluje usnje za jiod-plate, ki ga plasira v tu- in inozemstvo, posebno v Nemčijo, Italijo, Švico in Norveško. Podjetje zaposluje 40 uslužbencev in delavcev iz bližnje okolice. Knaflič T., usnjarna, Kamnik. Kohler Franc, izdelovanje usnjenih izdelkov, Ljubljana. L. Lauricli, tovarna usnja, Slovenske Konjice. Na mestu, kjer stoji danes tovarna, je stala že pred skoraj 200 leti usnjari ja, ki je bila od leta 1750. v poSesti rodbine Pressinger. Leta 1894. je kupil od Vil jema Pressinger ja celoten obrat Lorenz Lau-rich, ga povečal in izpopolnil ter s tem postavil temelj tvrdki L. Laurich. Tvrdka se je specializirala na proizvodnjo gornjega usnja in to iz indijskih kož. Že pred vojno je kapaciteta dosegla tako višino, da so se s produkti krile ne samo potrebe domačega trga, ampak so se renomirani izdelki pošiljali daleč preko mej ožje domovine. Lastniki so največjo pažnjo posvečali čim popolnejši in tehnično najmodernejši izpopolnitvi obrata. Ravno s tem pa so dosegli ono višino, da izdelki odgovarjajo zahtevam današnjega trga. Izdelovanje kromovega usnja, katerega začetek sega še v predvojno dobo, se je po vojni še izpopolnilo in razširilo. Danes izdeluje tvrdka vsakovrstno usnje za izdelovanje čevljev ter najrazličnejše tehnično usnje. Za pogon strojev so na razpolago tri lokomobile s skupno močjo 450 IIP. Obrat zaposluje okoli 150 delavcev. Markelj in sin, družba z o. z., industrija in trgovina z usnjem in čevljarskimi izdelki, Tržič. Firma je bila osnovana 1. 1910. Prvotno je bila samo trgovina s čevljarskimi izdelki; 1. 1931. pa je bila prevzeta iz neke konkurzne mase tudi tovarna čevljev. Letno predela obrat približno 20.000 kg usnja (izključno domačega) in zaposluje 18 delavcev in delavk. Martinušič in drug, družba z o. z., tovarna usnja, Ljubljana. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 1856., renovirana pa leta 1920. Izdeluje kromovo usnje; letno predela okoli 30.000 telečjih kož. Trenutno zaposluje 10 delavcev. Mergenthaler Adolf, tovarna usnja, Ljubljana-Moste. Eno izmed najstarejših kožarskih podjetij, ki po svoji solidnosti slovi po vsej Sloveniji, je 1. 1876. ustanovil Jurij Mergenthaler. To je bil eden znanih ljubljanskih strojarjev, ki se je med drugimi nastanil na Sv. Petra cesti (Mally, Pollak). Vendar pa nm ni bilo dano, da bi svoje velikopotezne načrte izpeljal do konca, ker mu mestna občina ni dovolila postaviti delavnice v Ljubljani (na prostoru, kjer je sedaj Reichova čistilnica). Zato se je odselil v Moste, kjer je postavil svojo kožarsko delavnico, ki jo je od leta do leta spopolnjeval in širil. Nov razmah je doživelo podjetje v povojnih letih, ko se je pod veščim vodstvom tedanjega lastnika dvakrat povečalo. Sedanja preureditev in izboljšana mehanizacija datirata iz 1. 1930. Povečanje obrata se kaže tudi v številu uslužbencev: prej 15, danes 40. Zaposleni so večinoma iz vzhodnih okoliških krajev (Vevče, Polje). Podjetje, ki dela izključno z domačim kapitalom, uporablja večinoma tuzemski materijal, od katerega odpade na Slovenijo dobrih 90%. Podjetje se bavi z vsakovrstnim prepariranjem usnja in izdelavo kromovega usnja. Izdelki se jdasirajo pretežno v Sloveniji. Mokronoška tovarna usnja, družba z o. z., Mokronog. Prvi j>očetki obrata segajo v leto 1828., ko je Fr. Penco ustanovil na tem kraju usnjarijo. Ta obrat, v začetku obrtniškega značaja. se je tekom desetletij večal in izpopolnjeval. L. 1900. je dobil vsled mehanizacije in razširitve že značaj tovarne. Pozneje je skupaj z večino mokronoških hiš uničil požar tudi tovarno; toda v kratkem času je bilo podjetje v povečanem obsegu nanovo sezidano. L. 1930. je bilo podjetje reorganizirano v delniško družbo z o. z. Danes je edini lastnik tovarne Savel Kalin. Za pogon služi lokomobila najmodernejše konstrukcije s 140 HP. Obrat je urejen predvsem na jamsko in takozvano kombinirano strojenje podplatnega usnja. Poleg spodnjega podplatnega usnja pa izdeluje tudi gornje usnje ter barvano usnje z umetno utisnjenim licem, ki se uporablja predvsem v galanterijski in torbarski obrti. Kapaciteta tovarne znaša dnevno 100 težkih kož za podplatno usnje, 50 kož za gornje usnje ter letno 8 do 10.000 kosov svinjskih kož za galanterijsko usnje. Vsi glavni kakor tudi stranski produkti in odpadki pri fabrikaciji usnja se plasirajo v tuzemstvu. Skoraj v vsa mesta širom Jugoslavije pošilja podjetje svoje izdelke. Podjetje ima tudi lastno parno žago. Obrat zaposluje 6 nameščencev in okoli 100 deloma kvalificiranih, deloma nekvalificiranih delavcev. Mušič Ivan, usnjarna, Makole pri Poljčanah. »Peko«, družba z o. z., fabrikacija in prodaja čevljev v Kovorju pri Tržiču. Kot skromen trgovski pomočnik je Peter Kozina organiziral I. 1903. eksport malih proizvodov kranjske domače obrti, kot zobotrebcev, slamnikov, glavnikov, ščetk in predvsem čevljev v bližnje in daljnje inozemstvo. Nagel in uspešen razvoj njegove trgovine ga je silil, da je sam pričel z izdelovanjem. Med 1907 in 1911 je v etapah zgradil v Tržiču najprej lastno konfekcijo čevljev, nato pa moderno urejeno tovarno čevljev z dnevno kapaciteto 400 parov. Za časa svetovne vojne je kot vojni dobavitelj dobro uspel in svoje podjetje znatno povečal. L. 1923. pa je po ponovni prezidavi in povečavi postavil današnjo impozantno tvorniško stavbo s perfektno tehnično opremo. Sedaj je podjetje last tvrdke I. Knez, veletrgovina v Ljubljani. Surovine nabavlja tovarna večinoma pri domačih usnjarskih poti jet j i h: le za najboljše in res prvovrstno usnje kakor ševro in lak-usnje je vezana na uvoz. Dnevna kapaciteta je 1000 parov čevljev. Svoje izdelke ]>ro-daja podjetje v lastnih prodajalnah, raztresenih širom države (točasno jih je 50). Kupčija z en gros odjemalci je malenkostna. Obrat zaposluje 38 tehničnih in komercijelnih uradnikov in 268 delavcev in delavk, doma iz bližnje okolice. »Petovia«, usnjarska industrija, d. d.. Breg pri Ptuju. Podjetje so ustanovili 1. 1920. Ljubljanska kreditna banka, bivša Mariborska eskomptna banka (sedaj Jugoslavenska udružena banka) in dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju. Tovarna je izdelovala prvotno usnjene čevlje navadnejših vrst in je po- stopoma dvigala svoje fabrikate na stopnjo najboljših inozemskih izdelkov. Uvedla je tudi fabrikacijo vseh vrst hišnih čevljev do najfinejših vrst, katere so se poprej vse uvažale. Tovarna je moderno urejena in ima mesečno kapaciteto 12.000 parov usnjenih čevljev in 12.000 parov hišnih čevljev, copat, sandal itd. Priznano dobri čevlji tega podjetja se prodajajo pod značkama »Pia« in »Ilumanik«. Večino surovin nabavlja tovarna doma, le najfinejše vrste usnja, ki se pri nas ne izdelujejo, uvaža iz inozemstva. Sedaj je podjetje last delniške družbe, v kateri sta glavna delničarja Ljubljanska kreditna banka in Jugoslavenska udružena banka v Zagrebu. Iz-gotovljeno blago prodaja podjetje en gros trgovinam s čevlji, en detail pa ga prodaja v lastnih prodajalnah, ki jih ima širom države momentano 24 s preko 50 uslužbenci. Tovarna sama zaposluje 15 uradnikov in mojstrov ter 62 delavcev in 79 delavk, skupno 156 oseb. Pirich Josip, tovarna usnja, Sv. Lenart v Slov. Goricah. Piricli Paul, tovarna usnja, Ptuj. Podjetje je ustanovil leta 1860. Ivan Pirich. Čisto lokalna potreba je zahtevala ustanovitev takega podjetja. Agrikulturna in živinorejska okolica je dobila mesto za plasiranje živalskih kož, čevljarska obrt pa je dobila surovine v neposredni bližini. Obrat se je iz začetne primitivnosti postopoma razvil v večjo industrijo, ki s svojimi produkti ne zalaga več samo domači in lokalni trg, ampak celo izvaža velik del preko posredovalcev v inozemstvo. Danes je lastnik podjetja Paul Pirich. Obrat izdeluje predvsem svinjsko usnje za torbice in druge usnjarske galanterijske izdelke. Surovine kupuje izključno samo domače. Zaposluje 110 delavcev in delavk. Prešern Ivan, tovarna čevljev, Kranj. Ustanovljena 1. 1918. Obr*t je opremljen s 60 električnimi čevljarskimi stroji. Letno producira do 60.000 parov čevljev. Surovine dobiva od domačih usnjarn. Zaposluje 5 uradnikov in okoli 100 delavcev. Razboršek L, tovarna čevljev, Tržič. Izdeluje renomirane čevlje znamke »Jara«. Šinigoj Ign., usnjarstvo in strojarstvo, Ljutomer. Standard, družba z o. z., industrija usnja (preje Pollak), Kranj. Podjetje je ustanovil 1. 1875. johann Janesch. Tj. 1900. ga je odkupil C. Pollak. Iz malega usnjarskega podjetja je postopoma zrasla velika renomirana tovarna. Obrati v Kranju so bili samo podružnica glavne tovarne v Ljubljani. L. 19.32. je tvrdka C. Pollak likvidirala, tovarno v Kranju pa je vzela v zakup družba z o. z. »Standard <, ki pa je sedaj v pogajanjih za odkup (glej »Indus«, družba z o. z.). Moderno urejen in elektrificiran obrat je opremljen z vsemi potrebnimi stroji; obrat se vrši na vodni pogon in ima lastno ekstrakcijo. Tovarna se specializira na izdelavo podplatnega usnja vseh vrst. 50% surovih kož nabavlja tvrdka doma, ostalo pa iz inozemstva, največ iz Avstrije in Italije. Pri polnem obratu znaša dnevna produkcija do 5000 kg predelanih kož. Iz splošno znanih vzrokov pa se je tovarna morala omejiti na dnevno produkcijo 1500—2000 kg kož. Sedaj zaposluje tovarna 9 uradniških moči in okoli -10, v seziji pa tudi do 80 delavcev. Strojarna in usnjarna, družba z o. z., žiri. Tovarna usnja, Franc VVoschnagg in sinovi, d. d. šoštanj, je največja tovarna usnja na ozemlju naše države. Podjetje se je do te višine povzpelo iz majhne usnjarske obrti, ki je bila osnovana že 1. 1788. Tovarna je last družbe, katere delničarji so člani rodbine Woschnagg. Plačana glavnica znaša 12 milijonov dinarjev, rezerva pa okoli 24 milijonov dinarjev. Obrati so opremljeni z vsemi potrebnimi specialnimi stroji najmodernejših modelov. Surovine kupuje podjetje po vsej državi, veliko pa uvaža tudi iz inozemstva, zlasti iz Južne Amerike, Indije in Avstralije. Letno porabi ca 100.000 kosov govejih kož, ca 30.000 kosov telečjih kož in približno ravno toliko kipsov. Izdeluje vse vrste gornjega in spodnjega usnja ter vse vrste sedlarskega in galanterijskega usnja. Izdelke razpošilja po vsej državi; v Beogradu ima lastno skladišče, svoja zastopstva pa ima v večini evropskih držav. Podjetje zaposluje 19 uradnikov, 274 delavcev in 54 delavk, skupno 347 oseb. Lahko trdimo, da je gospodarski procvit okolice Šoštanja v velikem delu odvisen od obstoja podjetja. Usnjarska in čevljarska zadruga »Runo«, r. z. z o. z., Tržič. V Tržiču je bilo nekdaj več manjših usnjarskih obrtnikov, katere pa je premočna konkurenca uničila. Da bi se ti ponovno zaposlili se je ustanovila I. 1925. zadruga Runo«. Njen duhovni ustanovitelj je dekan Matija Škerbec, župnik v Kranju, ki je ob času ustanovitve župnikoval v Tržiču. Tovarna je last ca 150 zadružnikov. V glavnem predeluje ovčje in kozje kože. ki jih nabavlja na domačem trgu in jih letno predela do 80.000 kosov. V zadnjem času so začeli tudi s predelavo telečjega boksa in juhtovine. Obrat zaposluje 4 uradnike in okoli 70 delavcev. Verbič brata, tovarna usnja, Tržič. Wrentschur Karel in sin, tovarna usnja, Marenberg. Prednik današnjih lastnikov Karla in Sigberta Wrentschurja je leta 1750. ustanovil majhen usnjarski obrat, kjer pa se je vse delo vršilo le manuelno. Postopoma pa se je obrat večal in izpopolnjeval; nabavljali so se stroji, ki so se v zadnji dobi zamenjali z najmodernejšimi. Obrat goni lokomobila s 100 HP. Letno potrebuje 10 do 15 vagonov surovih kož, ca 30 vagonov čresla, 10 vagonov ekstraktov, itd. Surove kože in kemikalije nabavljajo doma, deloma v inozemstvu. Izdelujejo podplate in kot specialiteto kips-notranjke. Izdelke plasirajo večinoma v Jugoslaviji. Obrat zaposluje 1 uradnika in 20 delavcev. Zagode Ivan, usnjarna, Brežice. Zorn Franc, družba z o. z., Ljubljana VII. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. in izdeluje nahrbtnike, razne turistovske in lovske potrebščine, aktovke, pasove, razno jermenje, kovčke vseh vrst iz usnja in imitacij, itd. Obratovanje se vrši s specialnimi stroji na električni pogon. Obrat zaposluje 5 uradnikov in 42 delavcev. Zsilavec Fric, tovarna usnja, Gornja Radgona. Žagar in drug, tovarna usnja, Tržič. Živilna (hranilna) industrija Adamovič Josip, tovarna čokolade, Hoče pri Mariboru. L. 1922. ustanovljena tovarna izdeluje vseh vrst čokolado za kuho, mlečno čokolado, čokolado v prahu in razne mešanice. Zaposluje okrog 20 delavcev. »Adria« Coloniale, Šibenik Filip, izdelovanje pecilnih praškov, Ljubljana-Rožna dolina. »Adria«, družba z o. z., tovarna hranil in pražarna, Ljub-ljana-Glince. »Alimenta«, družba z o. z., izdelovanje ekstraktov za juho, Ljubljana-Zgornja Šiška. »Alko«, družba z o. z., Ljubljana. L. 1920. ustanovljeno podjetje izdeluje malinovec in vsakovrstne brezalkoholne pijače, dalje vermut, rum in likerje. Destilacija žganja in veleprodaja rafiniranoga špirita. Malinov sukus izvaža tudi v Nemčijo. Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina, zdravilna mineralna voda, Rogaška Slatina. Podjetje za izkoriščanje zdravilne mineralne vode so ustanovili 1. 1803. Štajerski deželni stanovi, današnji lastnik pa je Kr. banska uprava dravske banovine. Obrat je opremljen z avtomatičnimi polnilnimi stroji na električni pogon. Podjetje razpolaga s tremi vrelci: Tempel, Stv-ria in Donat. Tempel daje tudi v inozemstvu dobro znano mineralno vodo, ki se uporablja kot osvežujoča in dietetična namizna voda za mešanje z vinom in sadnimi sokovi in služi za pospeševanje teka; priporoča se tudi slabokrvnim in onim, ki imajo želodčni ali črevesni katar v začetnem stadiju in slabo prebavo. Styria je zdravilna voda, ki se uporablja pri kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Vrelec Donat pa ima zdravilno vodo, ki je posebno učinkovita pri želodčnih kamnih, gihtu, sladkorni bolezni in trdi stolici. Zdravilišče razpošilja naravno zdravilno vodo po vsej naši državi, izvaža pa jo tudi v inozemstvo, predvsem v Avstrijo in Madjarsko. Podjetje zaposluje 19 uradnikov, 18 ostalih nastavljencev ter okrog 100 delavcev iu 50 delavk. Bauman Josip, veležganjarna, Št. Ilj pri Mariboru. L. 1888. ustanovljeno podjetje je izdelovalo prvotno le slivovko, v letih 1926/27 pa je bilo razširjeno in izdeluje iz domačih surovin, katerih porabi okrog 30 vagonov na leto, vse vrste žgan ja, rum, konjak, likerje in brezalkoholne sadne sokove. Poleg tega ima še trgovino z vinom na debelo. Benko Josip, tovarna mesnih izdelkov iu izvozna klavnica, Murska Sobota. Podjetje je ustanovil 1. 1922. Josip Benko ml. na osnovi stare trgovine z živo in zaklano živino. Popolnoma moderno opremljen obrat ima električni pogon, ki ga oskrbuje elektromotor z 90 HP. Obrat obsega moderno izvozno klavnico, velike hladilnice in oddelek za izdelavo umetnega ledu. Govejo živino, teleta in svinje za klanje nabavlja večinoma v dravski, deloma pa tudi v savski banovini. Izdeluje vsakovrstne mesne izdelke: klobase, salame, prekajeno meso na praški način, mesne konzerve, na angleški način prirejene bacone«, svinjsko mast, itd. Svoje izdelke plasira po skoro vseh banovinah naše države. V veliki meri pa izvaža podjetje goveda, teleta in svinje (v živem in zaklanem stanju), kakor tudi vse ostale mestne proizvode v inozemstvo. Glavne države, v katere izvaža so: Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Italija, Anglija, Belgija, Španija, itd. Podjetje, ki je med našimi največjimi tovrstnimi obrati, zaposluje precejšnje število delavnih moči in je za vso poljedelsko in živinorejsko okolico velikega gospodarskega pomena kot stalen kupec vsakovrstne živine. Bertoncelj Pavel, valjčni mlin, Domžale. Bezjak Ivan, tovarna bučnega olja, Fram. Izdeluje bučno olje, pogače in otrobe. Bolim Ivan, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Bouvier Clotar, tvornica sekta in vinske kleti, Gornja Radgona. Podjetje je ustanovil oče sedanjega lastnika Clotar Bouvier sen. 1. 1882. z namenom, da bi čim rentabilnejše izkoristil svoje obsežno vinogradniško veleposestvo. Velike količine kvalitetnih vin, ki so posebno prikladna za izdelovanje šampanjca, in dober glas, ki so ga že od nekdaj uživala ta vina tudi v inozemstvu, so vjilivali na ugoden razvoj jiod-jetja. Podjetje jiredeluje samo domača vina v šampanjec, ima j)a tudi trgovino z vinom v zaprtih steklenicah in trsničarski obrat. Prvovrstna vina in šampanjec prodaja po vsej državi, velike količine pa izvaža tudi v inozemstvo, zlasti v Avstrijo, Švico, Češkoslovaško, Poljsko in Egipt. V kletarskem, vinogradniškem in trsničarskem obratu zaposluje skupno 7 uradnikov, okrog 20 delavcev in nad 24 viničarskih družin z nad 100 družinskimi člani. Brata Pečnik, družba z o. z., tovarna kisa, Stožice pri Ljubljani. Brodar dr. Aribert, veletrgovina z vinom, Ormož. Cistercijanski samostan (Stiska mlekarna in Stiska mesna industrija), Stična. Stiški samostan je bil skozi stoletja kot versko, kulturno in gospodarsko središče bližnje in daljnje okolice tesno povezan s kmetskim ljudstvom. S svojim zgledom in delom so beli menihi moralno in gospodarsko dvigali ljudstvo, med katerim so živeli. Tako je bila Stična prava nazorna šola za vse gospodarske jianoge. Nova doba je ustvarila novo gospodarsko strukturo, katero je stiški samostan upošteval in postavil svojo tradicionalno socialno-gospodarsko akcijo na nov, moderen nivo, ki odgovarja sedanjim jiotrebam ljudstva. V težki krizi, ki jo preživlja kmetsko ljudstvo je nujno treba razviti in izrabiti vse gospodarske možnosti in zlasti poskrbeti za vnovčenje gospodarskih pridelkov. Tako sta nastali »Stiška mlekarna« in »Stiška mesna industrija« kot nujna zahteva gospodarskih razmer na Dolenjskem. Izboljšanje težkega gospodarskega položaja dolenjskega kmeta zavisi zlasti od izboljšanja njegove živinoreje in prašičereje, ki sta mu glavni vir dohodkov. Glavni pogoj za povzdigo živinoreje je možnost vnovčenja mleka v mlekarni, ki si s svojimi prvo-vrstnimi izdelki zasigura dovoljno število odjemalcev. Tako mlekarno si je zamislil stiški samostan in jo ustanovil 1. 1925. Svoje člane je poslal v šolo v najboljše holandske in druge inozemske mlekarne, da so dosegli potrebno strokovno izobrazbo. Izdelki njegove mlekarne: Stiški sir, Stiški gouda, Stiški salama-sir, Stiški turist, Stiško čajno maslo, itd., so po svoji dobri kvaliteti znani že po vsej domovini in se uveljavljajo med najboljšimi mlečnimi izdelki v Jugoslaviji. Vpliv Stiške mlekarne se kaže v splošnem gospodarstvu, zlasti pa v številčnem in kakovostnem dvigu živinoreje, v izboljšanju travništva ter usmerjenju gospodarstva v tem pravcu. Prva bodoča naloga stiške mlekarne bo tako možnost zboljšanja težkega gospodarskega položaja nuditi tudi pridnemu, a revnemu ljudstvu v Suhi Krajini. Tudi Stiška mesna industrija ni za podvig ljudskega gospodarstva nič manjšega pomena kot mlekarna. Na Dolenjskem je jiosebno prašičereja zelo razvita. Tudi najrevnejši sloji, ki sicer ne zmorejo živinoreje v večji meri. redijo vsaj nekaj prašičev, ki pa jih je večkrat težko vnovčiti. Zato si je samostanska ekonomija, ki ima banovinsko rejsko središče za dobro prašičjo jiasmo, stavila za svojo nalogo vpeljati ter razširiti dobro jiasmo in pomagati vnovčiti jo po mesni industriji, ki jo je v ta namen ustanovila 1. 1935., ker ni na vsem Dolenjskem podobnega industrijskega podjetja. S tem bo omogočeno živino izvažati v jirede-lanem stanju in tako pomagati našim živinorejcem. Podjetje ima vsem modernim higijeničnim predpisom odgovarjajoče prostore ter je opremljeno z najmodernejšimi stroji za izdelovanje in predelovanje vseh vrst mesnih izdelkov. Ima tudi veliko sodobno opremljeno hladilnico. Stiška mesna industrija je šele v svojem začetnem razvoju, uživa pa že zaupanje širokih slojev zaradi svoiih prvovrstnih, zanesljivo pristnih in higijeničnih izdelkov. Tako bo poleg mlekarne tudi Stiška mesna industrija blagodejno vplivala na gospodarski razvoj Dolenjske. Crippa Julij, tovarna klobas in salam, Maribor. Drobnič & Šteli, parni mlin, Videm-Dobrepolje. Drofenik Franc, valjčni mlin, Poljčane. Eppinger Samuel, parni mlin, Lendava. »Eta«, tovarna gorčice in konzerv, družba z o. z., Kamnik. Podjetje sta ustanovila 1. 1923. Stanko Žargi in Franc Kliam, trgovca v Ljubljani. Moderno opremljena tovarna izdeluje gorčico, marmelade in konzervira razne sadeže (brusnice, go- bice, kumarce, itd.). Surovine dobiva deloma iz Vojvodine, deloma iz inozemstva. Letno porabi okrog 200.000 kg surovin. Produkte prodaja po vsej državi, deloma jih izvaža v Levanto. Zaposluje okrog 10 delavcev. Franz Ludvik in sinovi, eksportni mlin in tovarna za testenine, Maribor. Podjetje se je naselilo v Mariboru 1. 1885. in je imelo prvotno le mlin, ki so mu pa 1. 1897. priključili še tovarno testenin. Od 1. 1932. dalje ima podjetje svojo podružno tovarno testenin tudi v Novem Sadu. Mlin in tovarna sta elektrificirana in porabita za jiogon okrog 250 HP. Surovine dobiva obrat iz Vojvodine, izdelke pa proda v tuzemstvu. Krmilno moko in otrobe izvaža tudi v Avstrijo. V vseh obratih zaposluje 20 uradnikov in okrog 110 delavcev. Fiirst Konrad sinovi, vinogradništvo in veletrgovina z vinom, Ptuj. Gerin C., prvi dolenjski umetni mlin na valjčke, Novo mesto. Goltschnig Karol, umetni in valjčni mlin, Fram. Gostilničarska pivovarna, d. d., Laško. L. 1931. se je ustanovil pripravljalni odbor za zgradbo pivovarne gostilničarjev dravske banovine. Pivovarna je sicer že dograjena, vendar pa začasno še ne obratuje. Poleg piva bo proizvajala tudi kvas in slad ter zaposlevala okrog 50 delavcev. Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1923. Poleg veležganjarne in avtomatične kisarne ima vse potrebne obrate za izdelovanje likerjev, sadnih sokov in desertnih vin. Gutenberger L. dediči, umetni mlin, Mežica. Valjčni mlin s tedensko kapaciteto 3 vagone raznih mlevskih izdelkov razen pšenične moke. Hartner Geza in sin, paromlin, žaga in opekarna, Murska Sobota. »Hmeljarna«, prvi jugoslovanski zavod za vkladanje in konzerviranje hmelja, r. z. z o. z., Žalec. Zadrugo so ustanovili savinjski hmeljarji I. 1902. ter je še danes njihova izključna last. Zavod se je tekom let razvil tako, da je danes med največjimi podjetji svoje stroke na kontinentu. Obratna naprava je najmodernejša, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 16 žveplaren z dnevno kaj)aciteto 400 q. Opremljena je s tremi dvigalniki, 10 stiskalnicami in modernimi rešetalnimi stroji na električni jiogon. Hoclimiiller Jerica, tovarna bučnega olja, Maribor. L. 1925. ustanovljena tovarna na električni pogon predela letno do 24 vagonov bučnih koščic v bučno olje. Jarc Viktor, izdelovanje hranil, Maribor-Košaki. Podjetje ima tovarno sladne kave in velepražarno. Javornik Ivan, mesar in prekajevalec, Ljubljana. Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov. Jelenič Jernej, kisarna pri »Majarončku«, Ljubljana. Stara kisarna je bila ustanovljena že 1. 1886. Pred par leti se je modernizirala in izdeluje vinski in špiritov kis, ki ga plasira v dravski banovini. Jeras E. in drug, veležganjarna in tovarna kisa, Ljubljana. Moderno opremljeno podjetje, ustanovljeno 1. 1925., izdeluje rafiniran špirit (96%). konjak, rum, desertna vina, likerje, vseh vrst žganje in sadnih sokov ter vinski in špiritni kis. Jošt M., paromlin, Medlog pri Celju. »Jugopražarna in tovarna hranil«, družba z o. z., Ljubljana. Izdeluje: sladno ječmenovo kavo »Sladinko«, sladno rženo kavo »Rženko«, ječmenovo kavo »Ječmenko«, mešanico sladne in prave kave »Kavinko«, pekovski slad »Jugomalt«, sladno moko za peke »Diaflour«, itd. Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr. Oetkerjevega pecilnega praška, družba z o. z., Maribor. Izum pecilnega praška je v osnovi izpremenil način pripravljanja in pečenja močnatih jedi ter se danes uporablja povsod in v vsaki moderni kuhinji. Za zadostitev vsem tozadevnim potrebam jugoslovanskega trga, se je I. 1927. ustanovila v Mariboru tovarna, ki izdeluje pecilni jirašek iu vanilijin sladkor za vkuhavanje. Podjetje se je lepo razvilo in njegova kapaciteta zadostuje konsumu cele naše države. Juvan Franc, valjčni mlin, Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. Kane Alojz, tovarna kvasa, Mengeš. Prav lepo se razvijajoče, mlado, 1. 1933. ustanovljeno, domače podjetje izdeluje prvovrstni špiritni kvas za vsakovrstno pecivo. Tovarna je moderno opremljena in zavzema prostore bivše Mengeške pivovarne. Podjetje si je v kratkem času svojega obstanka s svojimi prvovrstnimi izdelki pridobilo že širok krog odjemalcev in se še vedno izpopolnjuje. Kern Adolf, kranjska tvornica čajnega peciva, Kranj. Kirbiš Josip, celjska tovarna kvasa in slada, parna strojna pekarna, Celje. Pekarna, ki izdeluje vsakovrstno jiecivo in kekse, je bila ustanovljena že 1. 1905. in je največja v Celju ŽIVII, NA INDUSTRIJA 651 in okolici. Tovarna kvasa in slada, ki je med največjimi našimi podjetji te vrste, obratuje od 1. 1933. Poleg kvasa in pekarskega slada izdeluje še razna druga okrepčilna sredstva iz žitaric za slabokrvne in bolne na pljučih. Klemene Franc, izdelovanje salam in konzerv, Ljubi jana- Vič. Knez Ivan, valjčni mlin, Ljubljana. Tvrdka ima valjčni mlin na vodno turbino z 20—25 HP v Beričevem pri Ljubljani. Letna kapaciteta mlina znaša do 100 vagonov raznih mlevskih izdelkov. Kolinska tovarna hranil, d. d., Ljubljana. Splošno znana Kolinska tovarna hranil je bila ustanovljena 1. 1894. v Kolinu na Češkoslovaškem. Ustanovili so jo češki in moravski kolonialni trgovci v času. ko se je pričela borba za nastanek in razvoj češke nacionalne industrije. Dobri organizaciji in intenzivnemu delovanju se ima zahvaliti, da so se njeni proizvodi hitro razširili po vsej tedanji državi. Polagoma je tovarni uspelo, da je pokupila skoro vse važnejše starejše tovarne cikorije po severni Češki in na Moravskem. S tem se je tovarna uvrstila med velepodjetja svoje stroke in močno razširila svoje delovanje. Ker je centrala hotela pridobiti v krog svojih odjemalcev tudi slovenske dežele in balkanske pokrajine, se je odločila, da postavi nekje na jugu svojo podružno tovarno, ki bi imela večji kontakt in boljše prometne zveze s konsu-menti. Odločila se je za Ljubljano in v ta namen kupila že obstoječo ljubljansko tovarno cikorije Ivana Jelačina, ki je bila protokolirana pod naslovom Prva jugoslovanska tovarna za kavne primesi. L. 1909. si je zgradila novo, današnjo tovarno ter jo vpisala v trgovski register kot podružnico češke tovarne pod imenom: Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje, podružnica v Ljubljani. Po zlomu Avstrije in ustanovitvi Jugoslavije je koncem 1. 1925. prešla tovarna v roke domačih gospodarstvenikov in je sedaj protokolirana kot Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani. Tovarna ima popolnoma moderno opremljen obrat z vsemi potrebnimi stroji, parnim strojem in elektromotorji. Za svojo produkcijo uporablja skoro izključno domače surovine, ki jih predstavljajo ciko-rijske korenine, dalmatinske fige, ječmen in rž. Izdeluje poleg cikorije še razne sladne in žitne kave (Kneippova sladna kava, »Proja«), Svoje izdelke razpošilja in prodaja po vseli banovinah naše države, ki konsumira vso produkcijo. V podjetju je zaposlenih 10 uradnikov in 35 delavcev in delavk. Zaposlenci so domačini iz bližnje okolice. Kostrivniška Slatina, lastnik Franc Kupnik, p. Podplat. Izkorišča številne mineralne vrelce (Ignacijev, Kraljev vrelec) v Kostrivnici pod Bočem in razpošil ja naravno mineralno vodo po vsej državi. Trenutno jo izvaža le v Italijo, preje pa so jo pošiljali precej tudi na Madjarsko. v Romunijo in Avstrijo. Košir Jože, valjčni mlin, Škofja Loka. Mlin je bil zidan že v starih časih pod Loškimi gospodi in je star čez 400 let. Zgrajen je bil pred starimi mestnimi vrati in še danes izgleda kot kaka trdnjava. Prvotno je bil last nunskega samostana, po izgonu redovnic po cesarju Jožefu 11. je prišel v privatno last. Že tedaj je zalagal s svojimi proizvodi Škofjo Loko in vso njeno okolico. Pred 150 leti pa je prišel v roke stare škofjeloške rodbine Košir, ki ga je postopoma izpopolnjevala in modernizirala tako, da danes odgovarja vsem sodobnim potrebam. Iz prvotnega predmestnega mlina se je razvilo eno največjih mlinskih podjetij na Gorenjskem z letno kapaciteto do 100 vagonov najrazličnejših mlevskih izdelkov od navadne krušne do najfinejše moke za pecivo. Pogon in razsvetljavo mu daje lastna elektrarna. Opremljen je z najnovejšimi stroji za pogon, čiščenje, sejanje in mletje vsakovrstnega žita. Prideluje domače, sremsko in banatsko žito. s svojimi izdelki pa zalaga dobršen del Gorenjske tja do Ljubljane. Kuralt Ivan, valjčni mlin, Domžale. Lukas F. S., rastlinska destilacija, Celje. Izdeluje razne likerje. Luščilnica riža, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje se je ustanovilo 1. 1930. Do takrat je večina oluščenega riža prihajala k nam iz inozemstva, zlasti iz Italije. Da se tudi na tem polju gospodarsko osamosvojimo, je bila ustanovljena luščilnica v Ljubljani, ki na najmodernejši način predelava riž raznih kvalitet in izvora. Riž dobavlja podjetje iz Egipta. Indije, Japonske, Amerike, Italije, itd. Izdeluje oluščeni ali beli riž za človeško hrano ter riževo moko in otrobe za živalsko krmo. Vse izdelke konsumira domači trg. Za južne predele države si je podjetje zgradilo v Beogradu podružnico, ki zalaga s svojimi izdelki Srbijo, Vojvodino in Bosno. Majdič Franc, industrijski mlin, Vir pri Domžalah. Mlin je bil ustanovljen I. 1877. Popolnoma moderno opremljen industrijski mlin žene vodna turbina. Letna kapaciteta znaša okrog 150 vagonov raznih mlevskih izdelkov iz domačega žita. Izdelke plasira v dravski banovini. Majdič P., paromlin, Spodnja Hudinja. Majhen Franc, valjčni mlin, Podrečje, p. Dob pri Domžalah. »Malina«, družba z o. z., izdelovanje sadnih sokov in marmelade, Ljubljana VII. »Margo«, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o. z., Maribor. Sodobno opremljen obrat je bil ustanovljen 1. 1906. Letno porabi okoli 90.000 kg surovin. Izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov, sadne sokove, namizne gorčice, itd. Zaposluje 4 uradnike in okrog 10 delavcev. Meden Viktor, veležganjarna in izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Ljubljana. Mesesnel Edvard, valjčni mlin, Ljubljana-Vič. Mestna klavnica, Celje. Klavnica je pričela obratovati 1. 1899. Imela je že tedaj svoj parni stroj in ledarno. L. 1930. so podjetje popolnoma modernizirali. Parni pogon je nadomestila elektrika, povečali pa so zlasti hladilne naprave. Dnevna kapaciteta ledarne pri polnem obratu znaša 450 blokov po 15 kg higijenično neoporečnega ledu. Klavnica ima posebne oddelke za govedo, teleta in prašiče, dalje 32 velikih celic za skladiščenje svežega in 6 celic za skladiščenje soljenega mesa. Podjetje ima svojega živinozdravnika, aparaturo za pregledovanje mesa, moderno napravo za omotenje živine električnim potom, itd. Za izdelavo ledu služi poleg vode iz lastnega vodovoda še voda mestnega vodovoda. Mestna klavnica, Ljubljana. Podjetje je ustanovila mestna občina 1, 1881. V letih 1925/27 je bilo moderno preurejeno, izpopolnjeno s hladilnimi napravami, generatorjem za izdelavo umetnega ledu, industrijskim tirom in novimi hlevi. Za ustanovitev podjetja so v prvi vrsti odločali splošni sanitarni oziri in krajevna potreba. Z zadnjo ureditvijo se je mesni industriji dala možnost najvišjega razvoja za zadostitev potreb mesta in tudi za izvoz v inozemstvo. Dnevno se lahko v klavnici zakolje in shladi 100 komadov goveje živine, 300 komadov prašičev in 300 komadov telet. Klavnice se lahko poslužuje vsak, kdor ima obrtno dovoljenje za klanje in trgovanje z živo in zaklano živino. Zaklano živino in meso se proda deloma doma in v okolici, deloma pa ju trgovci in mesarji izvažajo v najrazličnejše kraje, kakor Avstrijo, Nemčijo, Italijo, itd. V obratu je zaposlenih: 2 veterinarja, 5 uradnikov, 5 strojnikov in kurjačev ter nad 20 ostalih uslužbencev in delavcev. Mestna klavnica, Maribor. Podjetje je ustanovila mestna občina 1. 1902. Vrši klanje, ogled, hlevljenje in krmljenje živine in pregled na trihnine. Moderno opremljena hladilnica daje v najem hladilne celice. Podjetje producira in prodaja led, ima lastno solilnico in tehtnico. Prireja redne sejme, vzdržuje stojnico za oporečno meso in izdaja živinske potne liste. Letno zakolje okrog 5.500 komadov goved, 4.500 komadov telet. 10.000 komadov svinj in 500 komadov drobnejše živine. Od I. 1930 dalje se je zaklalo okrog 130.000 glav razne živine. Produciralo se je 160.000 klad ledu. Dve hladilnici imata skupno 63 celic. Mestna klavnica, Ptuj. Ustanovljena je bila 1. 1898. Klavnica ima velik prostor za klanje goveje živine, kjer koljejo tudi teleta. V drugem prostoru koljejo svinje, ob tem prostoru so svinjaki. Ob goveji klavnici so hlevi za govedo in teleta. Na drugi strani je hladilnica, katere kapaciteta pa ne zadostuje popolnoma. Hladilnica ima še napravo za izdelovanje umetnega ledu, ki ga izdela dnevno okrog 120 kg. Nasproti goveje klavnice je v posebnem poslopju klavnica in hlev za konje, ki pa se ne uporablja. Zraven je vodovod. Pripravljen je že načrt za reorganizacijo klavnice. V glavnem služi klavnica le za krajevne potrebe. »Mirim«, družba z o. z., tovarna hranil, Maribor-Košaki. Tvoarno je ustanovil 1. 1923. Karel Zalokar, I. 1935. pa se je preosnovala v družbo z o. z. Moderno opremljeno podjetje izdeluje vse vrste izdelke svoje stroke od konzumnegn do najfinejšega blaga. Glavne surovine, t. j. kakavova zrna, dobavlja iz angleških in holandskih kolonij. Letno porabi okrog 12 vagonov kakavovih zrn, 18 vagonov domačega sladkorja in okrog 36.000 kg mlečnega prahu. Izdeluje vsakovrstno čokolado, kakao in bonbone. Svoje izdelke plasira po vsej državi. Podjetje zaposluje 18 uradnikov, 10 delavcev iu 180 do 250 delavk i/, bližnje okolice. Mlekarska in sirarska reg. zadruga z o. z., Dolenji Logatec. Ustanovljena I. 1898. Zadruga ima parno lokomobilo za pogon, hladilne naprave, naprave za izdelovanje ledu. stroje za pasteriziranje mleka in izdelovanje vsakovrstnega sira in masla. Za mlečne izdelke porabi letno 300 do 500.000 litrov mleka. Izdeluje emendolski in trapistovski sir ter čajno maslo. Izdelke plasira največ v dravski banovini, nekaj pa tudi v drugih delih države. Mlekarska nabavna in prodajna zadruga, r. z. z o. z., Naklo pri Kranju. Zadruga je bila ustanovljena 1. 1903. L. 1933. je postala nekaka centrala mlekarskih zadrug iz Šenčurja, Komende, Medvod, Žabnice, Gorič in Trstenika, katerih mleko predeluje. Te zadruge imajo tudi skupno skladišče v Ljubljani in so znane pod naslovom »Gorenjske mlekarske zadruge«. Obrat je tehnično dobro opremljen z napravami za pasterizacijo in hlajenje mleka ter stroji za izdelovanje masla in raznovrstnih sirov, od katerih je posebno znan topljen sit- s šunko, sardelo in drobnjakom pod imenom »Kranjski sir«. Predela letno okrog 2,000.000 litrov mleka. Zaposluje nad 20 uslužbencev. Mlekarska zadruga na Vrhniki, r. z. z o. z., Vrhnika. Zadrugo je ustanovil 1. 1904. župnik M. Sušnik. Ima lastno poslopje, opremljeno z najmodernejšimi stroji in napravami za topljenje sira. Mleko, ki ga dobavljajo zadružniki, predeluje v emendolski sir v hlebih po 50 do 90 kg in v surovo maslo znamke »Krim«. Izdeluje pa tudi topljeni sir v škatljicah, ki je splošno znan pod znamko »Jazon«. Nastran Ivan, industrijski mlin, Homec, p. Radomlje. Mlin je bil ustanovljen^ 1. 1918. V naslednjih letih je bil večkrat renoviran in povečan. Danes ima podjetje sijajno urejen avtomatičen mlin z dnevno kapaciteto 15.000 kg. Letno zmelje 400 do 500 vagonov domačega in vojvodinskega žita. Produkte razproda preko posredovalcev na ozemlju bivše Kranjske, le otrobe deloma izvaža v Avstrijo. Zaposluje okrog 20 uslužbencev. Ornig Josip, veletrgovina z vinom, vinsko kletarstvo, pekarna, specerijska trgovina, Ptuj. »Pekatete«, tovarna testenin, družba z o. z., Ljubl jana. Tovarno je ustanovil 1. 1925. Anton Žnideršič, ker je njegova prvotna tovarna v Ilirski Bistrici pripadla po vojni Italiji. Sedaj je last družbe z o. z. Moderno urejeno podjetje na električni pogon porabi letno okrog 6000 q moke in 200.000 komadov jajc. Izdeluje razne testenine in jih prodaja po vsej državi, deloma tudi izvaža v Češkoslovaško. Zaposluje okrog 30 delavcev in delavk ter nad 10 uradnikov in ostalih uslužbencev. Perliavec Jakob, tovarna za izdelovanje likerjev, deser-tov in sirupov, Maribor. Petanjska Slatina, zdravilna in namizna voda, Josip & Ivan Vogler. Petanjci, p. Slatina Radenci. Podjetje za črpanje in razpošiljanje naravne alkalične mineralne vode je bilo ustanovljeno 1. 1883. Mineralna voda je posebno bogata na hirlro-karbonatih, ogljikovi kislini, kaliju, litiju, jodu in kremenčevi kislini. Bila je odlikovana na številnih mednarodnih razstavah v Avstriji, Italiji, Madjarski, Belgiji in Franciji. Voda se uporablja zlasti proti kislinam v želodcu in tvor jen iu vodnega kamna ter pri vsakovrstnih katarnih obolenjih dihalnih organov. Precejšnje količine vode podjetje izvozi v Madjarsko in Avstrijo. Pfrimer J. & R., vinogradništvo, veletrgovina in izvoz vina, Maribor. Pivec Pavel, oljarna. Sele-Pragersko. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1907. Izdeluje bučno olje. Letna kapaciteta 70 do 80 vagonov: letno izdela 25 vagonov. Do 95% olia proda v tuzemstvu. odpadke pa izvaža večinoma v Avstrijo. Pocajt Fran, valjčni mlin in žaga, Celje. Polanc Anton, valjčni mlin. Radeče uri Zidanem mostu. Popović Evald, topilnica masti, Ljubljana. Potnik in drug, družba z o. z., tovarna sadnih sokov, parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov in etrov. Liubliann. Probst Ana, izvoz jaic in perutnine. Lutverci-Gornja Radgona. Podjetie. ustanovljeno 1. 1895.. izvaža sortirana in po predpisih pakovana jajca v Švico. Nemčijo in Anglijo. Za-jjosluie povprečno do 30 ljudi. »Produkta«, družba z o. z., tovarna za kis in kemične proizvode, Ljubljana. L. 1926. ustanovljena tovarna izdeluje po-leg kisa še razne kemične proizvode (kristalno sodo. ocetno kislino, Glauberjevo sol. sodo bicarbono, ledocet. itd.). Letno j>orabi za okrog milijon Din domačih surovin. Zaposluje 20 delavnih moči. Pr va jugoslovanska alkoholna industrijska družba, poprej Simon Ilutter sin, Hutter & EIsbacher, tovarna žganja in likerjev, Ptuj. L. 1873. ustanovljeno podjetje nakupuje po vsej širši okolici maline, slive in ostalo sadje, ki ga predela v razne sadne sokove. Pugel & Rossman, vinogradništvo in veletrgovina z vinom, Maribor. Rakusch in drug, prvi mestni mlin. Celje. Reinhard Josipina, trgovina z divjačino, perutnino, jajci in deželnimi pridelki, Ptuj. Podjetje je ustanovil Valentin Reinhard v letu 1905 kot podružnico svojega glavnega podjetja v Puntigamu pri Gradcu. Po njegovi smrti vodi posle njegova soproga, ki je obrat še povečala in razširila. Po vojni je postalo podjetje samostojna izvozna trgovina z zaklano perutnino in divjačino. Poleg tega se bavi tudi s pitanjem in valjenjem perutnine. Za konzerviranje zaklane perutnine ima tvrdka velike hladilnice z moderno opremljenimi hladilnimi stroji. Kolje in predeluje se najrazličnejše vrste perutnine, kakor: kokoši, piščance, purane, race, goske in kot posebnost šiloma pitane piščance, ki so znani kot »štajerski pulardi«. Ker ima domači trg premajhen konzum, je podjetje navezano skoraj izključno na izvoz in razpošilja svoje blago v glavnem v Avstrijo. Nemčijo, Italijo in Anglijo. Ptujska ožja in širša kmetska okolica se v veliki meri bavi s perutninarstvom, ki nudi kmetovalcem stalen stranski zaslužek. Zato je razumljivo, da je podjetje, ki je reden odjemalec vse perutninske prireje, velike gospodarske važnosti za vse okoličane. Resman Jožef, valjčni mlin, Lesce-Zapuže. Rosenberg Josip, trgovina s kožami, deželnimi pridelki in paromlin, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1906. in je dobavljalo moko v glavnem za vojsko in mornarico. Pogonsko silo daje elektromotor s 100 HP, za rezervo pa služi Diesel motor. Prvovrstno opremljen mlin zmelje letno okrog 40 vagonov žita. Zaposluje okrog 20 mlinarjev in delavcev ter pet uradnikov. Scherbaum Gustav, parna pekarna, Maribor. L. 1830. ustanovljena parna pekarna na elektromotorni pogon porabi letno do 30 vagonov moke domače proizvodnje. Izdeluje kruh in razno pecivo. Zaposluje do 40 delavcev. Schvvarz Arnold, paromlin, Lendava. Sirarska zadruga, r. z. z o. z., Stara Fužina v Bohinju. Zadrugo so ustanovili 1. 1887. vaščani iz Stare Fužine in Studora. Moderno opremljena mlekarna predela letno do 200.000 litrov mleka v čajno maslo in razne sire (Bohinjski, Triglavski in Trajjistovski sir). Slamič Franc, velemesarija, tvornica mesnih izdelkov ter sadnih in mesnih konzerv, Ljubljana. Središka oljarna, družba z o. z., Središče ob Dravi. Ustanovljena je bila 1. 1929. Bavi se z izdelovanjem bučnega olja. Pogače in tropine eksportira v Avstrijo, olje pa se porabi doma. Stiger Albert, tovarna bučnega olja, Slovenska Bistrica. Tovarna bučnega olja na motorni pogon je bila ustanovljena I. 1904. Bučne koščice dobiva iz dravske in savske banovine. Olje prodaja deloma doma, deloma v Avstrijo, bučne pogače in tropine pa večinoma izvaža v Avstrijo in Češkoslovaško. Zaposluje do 30 delavcev. Suppanz Ed., družba z o. z., Pristava. Tvrdko je ustanovil 1. 1850. Andrej Suppanz, stari oče današnjih lastnikov podjetja bratov Edvarda, Egona in Eriha, ki so prevzeli obrat po smrti njihovega očeta Edvarda 1. 1936. Tvrdka ima svoj sedež v Pristavi, v Poljčanah pa se nahaja podružnica podjetja. V obeh krajih ima tvrdka več obsežnih stavb, velikih skladišč in pisarn, lastno električno centralo in vodovod, veliko pra-žarno kave in mlin za dišave na električni pogon. Tvrdka se bavi z eksportom vseh deželnih pridelkov, posebno pa z izvozom jajc, fižola, vinskega kamna, orehov, itd. Uvaža kolonijalno in manufakturno blago, razna semena, itd. Trguje pa tudi na drobno in debelo z vsem špecerijskim blagom. Ustanovitelj se je naselil v Pristavi v prvi polovici prejšnjega stoletja. Začel je svoje delo z majhno trgovino z mešanim blagom, skromno gostilno in srednjim jiosestvom. Že 1. 1852. pa je pričel izvažati jajca v Anglijo in Švico kot prvi izvoznik jajc v staii Avstriji. Da bi povzdignil kvaliteto jajc, je ])re-skrbel okoliškim kmetom dobro pasmo kokoši in izbrana jajca za rejo kokoši štajerske pasme. S tem je močno vplival na preokret gospodarstva širše okolice in dosegel svetovni sloves štajerskih jajc. Istočasno z izvozom jajc je pričel tudi z izvozom puranov. Kmalu je postal svetovno znan izvoznik in z razširitvijo trga odprl domačemu kmetskemu prebivalstvu nove vire dohodkov. Pred svetovno vojno je bila glavna odjemalka Anglija, po vojni pa se je izvoz preusmeril v Švico, Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Do nedavna se je podjetje bavilo tudi s prevozništvom na progi Dunaj-Trst in z gradnjo cest. Po smrti ustanovitelja je prevzel vodstvo tvrdke najstarejši sin Andrej, ki je ustanovil prvo samostojno prodajno jiisarno v inozemstvu za eksport jajc in podružnico v Poljčanah za nakupovanje jajc. V letih 1899 do 1936 je vodil podjetje mlajši brat Edvard, ki je sodeloval pri gradnji železnice Grobelrio-Rogatec. Kmalu po prevzemu je prišel skoro ob vse premoženje radi nesreče pri izvozu puranov. Z odločnostjo in vztrajnostjo pa je znova povzdignil tvrdko do svetovnega slovesa. Ustanovil je tudi veliko stiskalnico za bučno olje v Framu. Po vojni je prilagodil podjetje novim razmeram in ga še močno povečal. Ustanovil in predsedoval je veliki izvozni d. d. »Ovex« v Zagrebu, ki je združila vse večje izvoznike naše države in dosegla lepe uspelie pri eksportu naših pridelkov v inozemstvo. iJo njegovi smrti vodijo podjetje njegovi trije sinovi. Podjetje je imelo ves čas velik gospodarski pomen za vso ožjo in širšo okolico in je tudi v socialnem pogledu mnogo koristilo domačemu prebivalstvu, zlasti šolski mladini. Šefman brata, valjčni mlin, Kranjska gora. Škerjanec Franc, valjčni mlin, Radomlje. Mlin z letno produkcijo 70 do 80 vagonov izdeluje najfinejšo pšenično in lže-no moko ter razne koruzne izdelke. Šumi Jos. nasl., D. & E. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana. Podjetje je ustanovil 1. 1876. F. Šumi. Iz prvotne primitivne obrtne izdelovalnice raznih kanditov se je v teku let razvila moderna tovarna. Ker ob času ustanovitve ni bilo niti v Ljubljani, niti na ostalem slovenskem ozemlju sličnoga podjetja, smemo to dejstvo smatrati kot vzrok nastanka. Današnja tovarna je opremljena za dnevno izdelavo ca 1500 kg raznih bonbonov, peciva, marmelade in malinovca. V načrtu pa je zgraditev novega objekta za izdelovanje čokolade in čokoladnih izdelkov. Večina surovin je domačega izvora, le nekatere arome se uvažajo iz inozemstva. Tovarna prodaja svoje izdelke največ v dravski banovini. Zaposluje 58 delavcev in ostalih nameščencev. Tavčar Anton, tvornica mesnih izdelkov in konzerv, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1910. v Sarajevu, med vojno je bilo v Gradcu, po vojni pa se je naselilo v Mariboru. Moderno in skrajno higijenično opremljeno podjetje razpošilja svoje izdelke po vsej državi, izvaža jih pa tudi v Avstrijo in Italijo. Tobačna tovarna v Ljubljani. Tovarno je ustanovila avstrijska tobačna režija 1. 1873., ker ni bilo tedaj nu vsem jugu države še nobene tobačne tovarne. Za ustanovitev v Ljubljani so bile največje važnosti dobre prometne zveze, bližina Trsta, kot uvozne luke za surovine iz Levante in izvozne luke za tobačne izdelke, krajevna potreba in pa cenene delavne sile. Prvotno je tovarna izdelovala le cigare, pozneje pa je postopoma začela s produkcijo vseh tobačnih izdelkov, cigaret, cigar, raznega tobaka, tobačnega ekstrakta, itd. Prvotne ročne stroje so polagoma nadomestili stroji na parni in električni pogon. Sedanji lastnik tovarne je drž. monopol kraljevine Jugoslavije. Danes je tovarna povsem sodobno opremljena za izdelovanje vseh tobačnih izdelkov. Surov tobak dobiva iz južnih delov države, uvaža pa tudi manjše količine iz Amerike. Produkte konsumira večinoma domači trg, deloma pa jih izvaža v Češkoslovaško, Nemčijo, Francijo in Poljsko. Tovarna zaposluje do 30 uradnikov in 700 do 900 delavcev in delavk iz Ljubljane in okolice. S tem ima podjetje velik vpliv na gospodarsko in socialno življenje svoje okolice, ker s stalnim zaslužkom nudi možnost obstoja številnim družinam. Toka Ludvik, valjčni mlin, Orešje, srez Lendava. Tovarna čokolade in likerjev, Rajhenburg. Tovarno za čokolado so ustanovili očetje trapisti I. 1896., tovarno za likerje pa dve leti pozneje. Obe tovarni sta dobro opremljeni in imata električni, odnosno bencinski pogon. Izdelujejo vsakovrstno čokolado, ki je znana pod imenom »Imperial« in razne likerje. Poleg tega imajo še druge obrate: tiskarno, mlin, žago in mizarstvo. Bavijo pa se tudi s poljedelstvom in živinorejo. Tovarna za špirit in drože d. d., Rače pri Mariboru. »Trata mlin«, družba z o. z., Škofja Loka-kolodvor. Podjetje sta ustanovila 1. 1923. industrijalca Heinrihar in Debelak, ki sta še danes njegova lastnika. Najmodernejše opremljen in tehnično sodobno urejen valjčni mlin na električni pogon spada med največja in najvažnejša podjetja svoje stroke v dravski banovini. Producira velike množine vsakovrstnih mlevskih izdelkov iz pšenice, rži in koruze, s katerimi zalaga vso širšo okolico Škofje Loke. Melje domače in vojvodinsko žito. Kmečkemu, okoliškemu prebivalstvu zamenjava moko za žito. Zaposluje večje število domačih delavcev, katerih število se ravna po naročilih in je odvisno od sezone. »Triglav«, d. d., tovarna marmelade in sudnili konzerv ter tovarna testenin (»Apetit«), Šmarca pri Kamniku. Tscheligi Josip, pivovarna, žganjarna in izdelovanje sadnih sokov, Maribor. Manjša, že 1. 1776. ustanovljena, moderno urejena pivovarna, ki po svojih izdelkih slovi tudi izven meja dravske banovine. Producira pivo in žganje. »Unio«, družbu z o. z., Maribor. Izdeluje šumečo limonado »Clio«. »Union«, d. d., pivovarna, tvornica kvasa in špirita, Ljub-ljana. Pivovarna »Union« je bila ustanovljena 1.1864. pod imenom »Pivovarna bratov Kosler«. L. 1909. se je spremenila pivovarna v delniško podjetje z osnovno glavnico 1 milijon K. Razvoj podjetja je bil zelo hiter in je po svetovni vojni produciralo letno okrog 90.000 hI piva. L. 1920. se je nacionalizirano podjetje popolnoma moderniziralo in ustanovilo novo tovarno za kvas in špirit. Danes ima tovarna letno kapaciteto 150.000 lil piva in more producirati dnevno 2500 kg kvasa in 15 lil špirita. Pivovarna izdeluje belo in črno pivo v sodih in steklenicah in ga razpošilja po vsej kraljevini. Podjetje zaposluje nad 20 uradnikov in do 350 delavnih moči in je največje podjetje svoje stroke v dravski banovini. Urbas Miroslav, izdelovanje pristnih kranjskih klobas, Ljubljana. Valjčni mlin in elektrarna, Bistra-Borovnica. Podjetje je ustanovil 1. 1918. Anton Kobi. Moderno opremljen mlin ima mesečno kapaciteto 20 vagonov, ki pa je le delno izrabljena. Vavpetič A. & Co., valjčni mlin, Šmarca-Kamnik. »Vinocet«, družba z o. z., tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana-Vič. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1921. Tovarna je sodobno in higijenično urejena. Izdeluje vinski in špiritni kis iz domačega v inu in špirita. Izdelke plasira po vsej državi, od časa do časa jih tudi izvaža. Znana je speciali-teta »vinocet«. »Vitamin«, družba z o. z., sadni soki, Ljubljana. Tvrdka je specialno podjetje za proizvajanje pristnega malinovca, sadnih sokov in marmelad. Izmed sadnih sokov so najvažnejši izdelki: malinovec, oranžada in citronada, od marmelad pa marelična in mešana marmelada. Vodnika jos. dediči, tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana VII. Ustanovljeno že 1. 1862. Letno porabi okrog 20.000 litrov špirita in vina. Izdelke produ v dravski, deloma tudi v savski banovini. Volk A., veletrgovina žita in moke, valjčni mlin, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno 1. 1920., nakupuje in prodaja razne poljske pridelke, žito, moko in druge mlevske proizvode ter umetna hranila za živino. Poleg veletrgovine poseduje avtomatični valjčni mlin »Danica« v Študi pri Domžalah. L. 1928. je bil mlin jiopolnoma preurejen in opremljen z najnovejšimi stroji. Poleg žita • predelava tudi sočivje. Kapaciteta dnevno 6000 kg. Podjetje je med največjimi svoje stroke v Sloveniji. Ima skupno okrog 20 uslužbencev. Weinberger Mirko, valjčni mlin, Zagorje ob Savi. Wogerer Herman, veleklavnica, tovarna klobas, mesnih izdelkov, masti in konzerv, Maribor. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1872., moderno tovarno pa so zgradili 1. 1911. Sodobno urejena eksportna klavnica ima lastne hladilnice in električno centralo, ki daje tok za pogon. Letno porabi okrog 10.000 svinj in do 600 glav goveje živine, ki jo nabavlja največ v Slovenskih goricah, Prekmurju in Medjimurju. Izdeluje vse vrste mesnih izdelkov, klobase, prekajeno meso, mast in vsakovrstne mesne konzerve. Svojo prodajalno ima v Mariboru, zastopnike po vseh večjih mestih države, odjemalce po vsej državi. Del proizvodov tudi izvaža, zlasti v Italijo in pokrajine ob Sredozemskem morju. Zaposluje 30 do 40 oseb. Zadravec J., parni in umetni mlin, Središče ob Dravi. Podjetje je bilo ustanovljeno 1.1892. kot prvi umetni mlin v Slovenskih goricah in Medjimurju. Sodobna tehnična oprema omogoča, da predela mlin letno 120 do 130 vagonov žita, pretežno pšenice. Električni tok dobavlja elektrarna Fala. Klajne izdelke izvaža v Avstrijo, ostalo konsumira domači trg. Zaposluje nad 10 oseb. Zaletel Franc, veležganjarna, Št. Vid nad Ljubljano. Izdelovanje vsakovrstnih žganih pijač in likerjev. Zaletel Ivan, domača žganjarna in destilacija »Jelen«, Sta-nežiče, p. Št. Vid nad Ljubljano. Izdeluje razno žganje in likerje. Zaloker Rudolf, prva jugoslovanska tovarna za diaslad, slad in kvas, Ljubljana-Glince. Zavrtanik Adolf, tvornica čokolade, Lesce-Bled. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1922. Dela na električni pogon. Kakao v zrnu dovaža direktno iz afriških in ameriških kolonij, deloma pa tudi iz Holandske. Izdeluje vse vrste čokoladne izdelke, ki jih plasira v dravski banovini. Zdravilišče Slatina Radenci, mineralna voda, Slatina Radenci. Podjetje za izkoriščanje mineralnih vrelcev je bilo ustanovljeno že 1. 1869., zdravilišče pa I. 1883. Od ustanovitve do danes se je podjetje lepo razvijalo z zajemanjem in ureditvijo novih vrelcev, ki jih je v kraju in okolici zelo veliko število. Sedaj je zajetih 17 močnih vrelcev, ki se odlikujejo po veliki količini ogljikove kisline in raznih mineralov. Za razpošiljanje se izkoriščajo predvsem Zdravilni, Kraljev in Gizela vrelec. Polnitev se vrši manuelno, da se varuje kvaliteto vode, ostali obrat je opremljen z avtomatičnimi stroji. Za embalažo porabi letno velike množine zabojev, okrog 400.000 novih steklenic in do 3 milijone zamaškov. Ves ta materijal nabavlja doma, le zamaške deloma uvaža. Mineralno vodo, ki je kvalitativno med najboljšimi namiznimi mineralnimi vodami v Jugoslaviji, plasira po vsej državi, izvoz pa se je v zadnjih letih radi carinskih zaprek in valutnih težkoč skrčil na minimum. Podjetje zaposluje 10 uradnikov in 110 delavcev in delavk, od tega obrat v Radencih 60 in obrat v bližnji, četrt ure oddaljeni Boračevi 50. Zelinka Emerik, izdelovanje žganja, ruma, špirita in ma-linovca, Ljubljana VII. »Žika«, družba z o. z., tovarna hranil, Ljubljana. Pražarna Žika je bila ustanovljena 1. 1923. z domačim kapitalom. V par letih je njen glavni produkt ržena kava »Žika« zaslovel po vsej dravski banovini, pa tudi izven meja naše ožje domovine. Žika je iz kaljene rži in vsebuje ržen slad, ki je odlično hra-nivo tudi za najobčutljivejše želodce. Posebno se je obnesla kot otroška hrana. Za svoje konzumente izdaja tovarna brezplačno mesečnik »Žika«. List je bil prvotno namenjen samo reklami, danes pa je dobil že obliko nekake revije, ker prinaša članke in sestavke raznih znanih domačih in tujih pisateljev. Tovarna zaposluje do 20 delavcev. Razno Industrija, obrt, trgovina in drugo »Alpina«, družba z o. z., športne in telovadne potrebščine, Ljubljana. Podjetje sta ustanovila 1. 1928. Stane Šporn in Stane Predalič, 1. 1932. pa ga je prevzel Saša Kovač, lovarniški obrat na električni pogon izdeluje vse športne in telovadne potrebščine. Letno porabi do 3 vagone jesenovega lesa, 1 vagon železa, 2000 kg usnja in nekaj jekla. Razen jekla so vse surovine domačega izvora. Izdelke razpošilja po vsej državi, smuči pa izvaža tudi v Nemčijo. Autoprometna zadruga z o. z., Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1933. s tem, da je prevzelo koncesijo in inventar prejšnje družbe »Bistra«. Lastniki podjetja so zadružniki. Razpolaga z 8 avtobusi in vzdržuje osebni avtobusni promet na progah Ljubljana-Celje, Ljubijana-Domžale-Moravče in Ljubijana-Kamnik-Gornji grad-Logarska dolina. Zaposluje dva uradnika in 7 šoferjev. Pomen podjetja leži v tem, da vzdržuje redno prometno zvezo s kraji, ki so navezani na gospodarske centre, kakor Ljubljana, Celje in Kamnik, ter pospešuje turistični promet s kraji, ki nimajo železniške zveze. Bat'a jugoslovenske tvornice gume i obuće d. d., Borovo. Največja industrija čevljev v Jugoslaviji je vezana z imenom Bate, češkega veleindustrijalca, ki je tako po ogromnosti proizvodnje kot po tehnični dovršenosti obratov in socialnih ukrepih za svoje delavce znan širom Evrope. Na zemljišču, ki obsega okrog 400 juter, v občini Borovo pri Vukovaru je sistematsko zgrajena ena najmodernejših industrij, ki je po svoji kapaciteti zmožna zadostiti celokupnim potrebam našega prebivalstva v obutvi. Podjetje ima več tvorniških poslopij z delavnicami, svoja skladišča in administrativna poslopja. Vsa ta poslopja so postavljena po gotovem načrtu, vmes pa so široke ceste z vrtovi in drevjem. Ob Donavi so postavljene stanovanjske hiše delavcev, ki so nad vse komfortno in ltigije-nično urejene. Gradi se novo naselje Jane Bate z narodno šolo in igrišči za otroke Batinih nameščencev. Podjetje ima velik aerodrom z najmodernejšim liangerjem. Aerodrom je že danes važno postajališče avionskega prometa na progi Zagreb-Beograd. V obratih izdelujejo vse vrste obutve iz usnja, platna in gumija, razne usnjene in gumijaste predmete, kot motorne in kolesne pnevmatike, igrače in razno gumijasto galanterijsko blago; tovarna ima tudi posebne obrate za izdelovanje kreme za čevlje, kopit, lepenke, itd. Usnje, tekstilije in kemikalije dobiva deloma v Jugoslaviji, deloma pa uvaža iz ČSR, Nemčije in USA. Gumi uvaža iz Ilolandske Indije in Amerike. Letno izgotovijo v tovarni do 5,200.000 parov vseh vrst obutve. Podjetje si je nadelo nalogo, da dobro in poceni obilje naše prebivalstvo, del produkcije pa plasira v sosednjih državah, največ v Orient. Ker so bili začetkoma fabrikati radi neorganizirane prodaje preveč dragi, je Bata organiziral lastne prodajalne. Na ta način je podjetje razpredlo mrežo svojih prodajaln širom sveta. Ker so pa bile uvozne carine prevelike in je cena produktov radi tega znatno narastla, je Bata zgradil v poedinih državah podružne tovarne. Na ta način je nastala tudi jugoslovanska Batina tovarna v Borovu, ki je posebno prikladen radi ugodnih prometnih zvez z vso državo in radi Donave kot prometne poti za dežele v Orientu. Samo v Jugoslaviji ima Bata 520 prodajaln, od teh 50 v dravski banovini. Prodajalne imajo največkrat tudi lastne popravljal-nice, kjer se za izredno nizke cene izvršujejo popravila vseh vrst gumijastih in usnjenih obutev. V Batinih tvornicah v Borovu je zaposlenih okrog 2800 delavcev in nameščencev, v njegovih prodajalnah pa preko 1000. Skoraj 4000 oseb vzdržuje Bata direktno v svojih tvornicah in prodajalnah. Število pa bi se znatno povečalo, če bi upoštevali še vse one, ki s surovinami, prevozništvom, itd. indirektno sodelujejo v tem ogromnem aparatu. Delavstvo v tovarnah je strogo klasificirano. Vsak izvršuje samo eno vrsto dela, ki pa ne zahteva velikega fizičnega napora, ker je ves obrat do skrajnosti mehaniziran. Podjetje gre svojim delavcem v vseh ozirih na roko. Tvornica ima lastno bolniško ambulanto, lastna stanovanjska poslopja, lastne kuhinje; v programu podjetja je tudi prosvetna in kulturna vzgoja njenega delavstva: lastna šola, društveni dom, gasilno društvo, športna društva in igrišča, itd. Podjetje predstavlja danes s svojim delavstvom in uradni-štvom vzorno urejeno zajednico, ki skrbi za dobrobit vseh svojih članov. Batistič Rafael, trgovina s kožami in topilnica loja, Stražišče pri Kranju. Podjetje je ustanovil sedanji lastnik 1. 1928. Kupuje vsakovrstne surove kože, ki jih konservira in potem eksportira po vsej državi, večinoma pa v inozemstvo. Kože dobavlja v glavnem dravska, deloma pa tudi savska banovina. Še mlado podjetje se rapidno širi in zavzema danes že vodilno mesto v svoji stroki v naši banovini. Tvrdka, ki je popolnoma v domačih rokah, ima tudi veliko topilnico loja. Bergman Josip, parna topilnica loja in industrija črcv, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1900. in povečano 1. 1912. Loj in tehniške masti kupuje v mestni klavnici, jih v parni topilnici pretopi in prečisti in prodaja raznim milar-nam in strojarnam. Istotam kupuje podjetje tudi vsakovrstna čreva, ki jih očisti, predela in prodaja deloma v državi, deloma pa izvaža v vse evropske države. Zaposluje 10 do 15 delavcev. Brata Mosković, veletrgovina usnja, Ljubljana. Podjetje je ustanovil oče sedanjega lastnika Julij Mosković 1. 1889. Po njegovi smrti sta I. 1900. obrat prevzela in izpopolnila njegova sinova Robert in Feliks. Ko je 1. 1927. Robert umrl, je ostal edini lastnik Feliks Mosković. Podjetje, ki je med največjimi trgovskimi tvrdkami te vrste v Sloveniji, prodaja vsakovrstno usnje na debelo, razne strojarske maščobe (ribje olje, degras), prekomorske kože, strojila (ekstrakte za strojenje kož) in usnjarske kemikalije. Usnje dobavlja iz domačih tovarn, fino usnje (lak, ševro) iz Nemčije, Amerike in Madjarske, ribje olje iz Norveške, prekomorske kože iz Prednje Indije in Južne Amerike, usnjarske kemikalije iz Nemčije, strojila pa iz Južne Afrike in Južne Amerike. Vse navedene artikle prodaja po vsej državi. Bratuž I. & II. Demšar, tovarna zamaškov in staniolnih kapic, Ljubljana VII. Podjetje, ustanovljeno 1. 1935., ima moderen obrat na električni pogon in zaposluje okrog 30 delavcev. Christofov učni zavod v Ljubljani. Ustanovil ga je 1. 1903. sedanji njegov ravnatelj Josip Christof. Tedaj je obstojalo v Ljubljani več nemških privatnih šol, občutilo pa se je pomanjkanje slovenskega trgovskega šolstva, kjer bi se mladina izobraževala za trgovsko in splošno pisarniško poslovanje v slovenskem jeziku. Kljub velikim težkočam se je ravnatelju J. Chri-stofu posrečilo dobiti dovoljenje za otvoritev svojega zavoda, ki je torej naš prvi privatni trgovski tečaj s slovenskem učnim jezikom. Zavod se je od leta do leta razvijal in napredoval tako, da ga je do danes obiskovalo že nad 4800 gojencev in gojenk. Zavod se je vzdržal tudi v težkih časih svetovne vojne, v osvobojeni domovini pa je dosegel svoj največji uspeh, ko se je preselil v svoje lastno poslopje na Domobranski cesti. Slovesna otvoritev novih šolskih prostorov je bila ob priliki proslave 30 letnice obstoja zavoda. Šolsko poslopje je najmodernejše urejeno. Pouk in izbira predmetov sta taka, da služita namenu: praktično in v kratkem času temeljito izobraziti slušatelje in slušateljiee za delovanje v trgovini in gospodarstvu sploh. Zavod ima več oddelkov: enoletni dnevni trgovski tečaj za redne dijake in dijakinje, večerni trgovski tečaj za starejše dame in gospode, ki si žele izpopolniti svoje strokovno znanje; prireja po potrebi še razne specialne tečaje (stenotipistovske, knjigovodske, strojepisne). Vsled svoje praktičnosti je zavod na najboljšem glasu in ga obiskujejo zlasti sinovi in hčere trgovcev, obrtnikov, tovarnarjev, odvetnikov itd. Zavod ima dovolj pisalnih strojev vseh modelov, vsa za praktični pouk potrebna učila in šolski kino. Tako se je zavod dvignil na visoko stopnjo v privatnem šolstvu in je splošno priznan kot ena naših najboljših tovrstnih šol. RAZNO 655 Cilenšek Ludvik, tovarna uniformskih potrebščin, Studenci pri Mariboru. Čopič Avgust, tovarna za izdelovanje trakov za pisalne stroje, Maribor. Poleg omenjenega izdeluje tudi karbon in indigo papir, voščeni papir, itd. »Danica«, Simon Klimanek, tvornica senčnikov, ovratnikov in drugih kožnih izdelkov, Ljubljana. L. 1932. ustanovljeno podjetje izdeluje vseh vrst senčnike za kape, pod-bradnike, znojnice, ovratnike iz celuloida, ter razne kožne predmete za uniforme. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. V skoraj 100 vaseh dravske banovine izdelujejo žene in dekleta kleklane čipke, kar dokazuje, da gre že za lepo razširjen domač obrt, ki ga goje žene od roda v rod že več 100 let. Državna uprava posveča temu domačemu obrtu mnogo pažnje, otvarja čipkarske šole in prireja tečaje, na katerih se dekleta lahko prav strokovnjaško izpopolnijo v tem lepem delu. Zato ni nič čudnega, če so si v zadnjih letih osvojile slovenske čipke dober glas po vsem svetu, odkoder zahajajo gostje k nam na oddih in zdravljenje. Za organizacijo pouka skrbi v Ljubljani Državni osrednji zavod za ženski domači obrt s svojimi šolami in tečaji. Ta zavod posreduje tudi delo in sprejema naročila, ki jih kar najbolj skrbno izvršuje, o čemer pričajo številna zahvalna pisma in dosežena najvišja inozemska odlikovanja. Vse kleklane čipke so narejene iz najboljšega lanenega sukanca in so zato zelo trpežne. Izdelujejo se čipke po vsakem načrtu in se zato lahko uporabljajo za najrazličnejše svrhe. Ker so večinoma vse delavke šolane, izdelujejo lahko čipke v vseh mogočih tehnikah in žanrih, n. pr. bruseljski, benečanski, itd. Največ čipk se izdeluje v Žireh in po vsej Poljanski dolini. Prav tako so zelo spretne čipkarice v Selški dolini, kjer je središče čipkarstva v Železnikih s čipkarsko šolo. Ljubljanska okolica producira precej čipk v Polhovem Gradcu, v Horjulu in okolici, pa tudi v kočevskem srezu se goji čipkarstvo v več vaseh. Gusel Leopold, veletrgovina, Maribor. Trgovina s spece-rijo, kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki na debelo in na drobno. Izvoz deželnih pridelkov. Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. Tovarno je ustanovil oče sedanjega lastnika 1. 1911. Sodobno opremljen obrat na električni pogon izdeluje: plutovinaste zamaške in izolacije, vložke za čevlje in klobuke, plavalne in rešilne pasove, plutovinaste plošče za kopalnice, lesene zamaške za sode, pipe s plutovino, staniolne izdelke, morske gobe, proizvode iz cementa in izolacijski materijal. Surovine dobiva iz Španije in Portugalske, izdelke plasira po vsej državi. Podjetje zaposluje 80 do 100 delavcev in uradnikov. Jenko Franc, izdelovanje orgelj in harmonijev, Gunclje-Št. Vid nad Ljubljano. L. 1922. ustanovljeni strojni obrat se je razvil na osnovi stare, renomirane obrti. Izdeluje vsakovrstne cerkvene orgije in harmonije. Uporablja domač les in svinec, cink pa uvaža iz Anglije. Zaposluje 12 delavcev. Ješe Franc, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Tvrdka je najstarejša te stroke v naši državi in med najstarejšimi v Evropi sploh. Prvi znani lastnik je bil 1. 1768. Jakob Rossman. Današnji lastnik Franc Ješe je podjetje spravil na sodobno višino z uvedbo strojev na električni pogon. Surovine (surovo konjsko žimo, goveje repe, kozje dlake in ščetine) kupuje doma, deloma pa jih uvaža iz Sovjetske Rusije, Poljske ter Severne in Južne Amerike. Izdeluje vsakovrstno spre-deno žimo za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko ter specialno žimnato juto »Jutapet« za tapeciranje raznega pohištva. Produkte razpošilja po vsej državi, deloma jih pa tudi izvaža, zlasti v Italijo in Francijo. Kmetijska družba, r. z. z o. z., Ljubljana. Ustanovljena je bila 1. 1767. kot društvo, ki se je pa 1. 1933. preosnovalo v zadrugo. L. 1920. se je združila v enotno organizacijo s sličnim društvom na bivši Štajerski. Kot zadruga je imela koncem 1. 1936. blizu 11.000 članov, ki so organizirani v 360 lokalnih podružnicah. Poleg skladišč in trgovin v Ljubljani ima še skladišča v Mariboru, Celju, Slov. Konjicah, Novem mestu in Brežicah. Lastnih nepremičnin in posestev, deloma v mestih, deloma v vaseh, ima v vrednosti čez 4,000.000 Din. Družba je velikega gospodarskega pomena za celo Slovenijo. Izdala je za časa svojega obstoja nebroj strokovnih knjig, njeno kmetijsko, strokovno glasilo »Kmetovalec« izhaja že 54 leto. Njena drevesnica, ki obratuje že čez 100 let, je dobavila sadjarjem nad 1,000.000 drevesc. Izredno visoka sadjereja Slovenije je plod njenega smotrenega dela. Zadruga zbira kmetijske pridelke in živino svojih članov ter iste vnovčuje na domačem in inozemskem trgu. V posebnem oddelku pripravlja za eksport v evropske in prekomorske države zdravilna zelišča ter je v vsej stroki med največjimi eksporterji v državi. Sesta- vila je iz domačih zelišč izvrsten konzumni čaj, ki je znan pod imenom »Naš čaj«. Za člane nabavlja gospodarske stroje, umetna gnojila, semena, rastlinska zaščitna sredstva in razne v to stroko spadajoče potrebščine. V podjetju je zaposlenih 18 uradnikov in večje število delavcev. S skupno nabavo kmetijskih potrebščin doseže zadruga za svoje člane najugodnejše nakupne cene, a z organizirano prodajo kmetijskih proizvodov regulira cene na domačem trgu. Od tega nimajo koristi samo člani, temveč celo kmetijstvo dravske banovine. Zeliščni oddelek ima poleg tega tudi velik socialni pomen, saj si ravno gospodarsko najšibkejši sloji z nabiranjem zelišč zaslužijo sredstva za najnujnejše življenjske potrebe. Knez & Pacchiaffo, tovarna zlatnine in srebrnine, Celje. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1925. na osnovi stare zlatarske obrti. Obrat ima popolno industrijsko opremo na električni pogon s 36 IIP, lastno topilnico in mehanično delavnico. Letno porabi za razne izdelke okrog 60 kg zlata in 500 kg srebra. Zlato in srebro je domačega izvora. Izdelke (uhane, zapestnice, verižice, jedilno orodje, itd.) prodaja po vsej državi. Zaposluje 6 uradnikov in okrog 100 delavcev in delavk. Knific J., tovarna za žimo, Stražišče pri Kranju. Ustanovitelj podjetja je bil Jošt Knific iz Stražišča, ki je že 1. 1829. pričel »cufati« na zelo primitiven način raznovrstno žimo na »brenkah« iz volčje strune. Po njegovi smrti je 1. 1857. prevzel podjetje njegov sin Jakob, ki je s podjetnostjo in pridnostjo razširil obrat in nabavil prvi moderni stroj za razpletanje konjske žime, katerega sta gonila dva konja. Iz konjske grive in repov, kozje dlake in svinjskih ščetin je izdelal dnevno že nad 100 kg žime raznih barv in kakovosti, ki so jo vozniki vozili v Trst in Gorico. L. 1895. je zapustil že dobro vpeljan obrat sinu Josipu, ki je sledil hitremu razvoju industrije v vseh panogah in je z racionalizacijo in elektrifikacijo podjetja dvignil dnevno produkcijo na 800 kg. Tovarna izdeluje 24 vrst žime za žimnice v beli, sivi in črni barvi. Kvalitetni izdelki so pridobili tvrdki mnogo odjemalcev v ožji iu širši domovini, njeni izdelki pa so znani tudi v inozemstvu. Sedanji lastnik Ciril Scliiffrer, zet prejšnjega lastnika, je tovarno I. 1930. opremil z najmodernejšimi belgijskimi stroji in je s tem postala največja domača tovarna te stroke v državi. Kolb & Predalič, trgovina s športnimi potrebščinami, Ljubljana. Tvrdko sta ustanovila 1. 1932. Albin Kolb, lastnik športne delavnice v Vižmarjih, p. Št. Vid nad Ljubljano, in Stane Predalič, trgovec v Ljubljani. Matično podjetje je športna delavnica v Vižmarjih, ki izdeluje vsakovrstne športne in telovadne potrebščine. V Ljubljani pa ima trvdka specialno trgovino z vsemi športnimi predmeti in potrebščinami, večinoma lastnega izdelka. Kvalitetni izdelki so pridobili podjetju stalen, širok krog odjemalcev širom domovine. Tvrdka je tudi stalen dobavitelj zimsko - športnih potrebščin naši vojski. Koren P., preje Šterk, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Črnomelj. Podjetje je ustanovil Jure j Šterk iz Vinice pri Črnomlju. Sedanja lastnika sta Peter in Katica (rojena Šterk) Koren iz Črnomlja. Vsled zgraditve mosta preko Dobličice, kateri spaja Loko pri Črnomlju z mestom Črnomljem in preko katerega vodi glavna cesta v sosednjo Hrvatsko, ki deloma gravitira v Črnomelj, je Jurej Šterk 1. 1907. zgradil trgovsko poslopje, kjer je 1. 1920. otvoril trgovino, ki je bila prva trgovina za prodajo na debelo v Beli Krajini. Trgovina je moderno opremljena z velikimi, zračnimi skladišči. Prodaja manufakturno, špecerijsko, kolonijalno in galanterijsko blago, konfekcijo, klobuke, dainsko in moško perilo, šivalne stroje, kolesa, železnino in železo, cement, strešno in zidno opeko, umetna gnojila, deželne pridelke, moko, petrolej, bencin (bencinska črpaljka), itd. Podjetje zaposluje okrog 10 oseb. Koru Teodor, prej Henrik Korn, krovstvo, kleparstvo, vodne instalacije in centralne kurjave, Ljubljana. Manjšo krovsko in kleparsko obrt je ustanovil že 1. 1852. Henrik Korn. Podjetje si je kmalu pridobilo velik sloves in se postoma povečavalo tako, da predstavlja danes veliko in splošno znano tvrdko, ki izvršuje vsakovrstna krovska in stavbna, galanterijska in okrasna kleparska dela, instalacije strelovodov, vodovodnih naprav, centralne kurjave, ventilacije, hladilnice ter kopališke in klosetne naprave. Uporablja vsakovrstno domače blago, nekatere izdelke, ki jih doma ne proizvajamo, pa uvaža iz Nemčiji, Češkoslovaške, itd. Renomirano podjetje zaposluje 15—30 strokovno izvežbanih delavcev iz okolice Ljubljane, Kranja in Kamnika. Legat Ivan, prva specialna popravljalnica in trgovina pisarniških strojev, Maribor-Ljubljana. L. 1919. je ustanovil Legat Ivan v Mariboru prvo specialno popravljalnico pisalnih strojev in trgovino s pisalnimi stroji. Tega leta je namreč dobil Ivan Legat kot prvi v Sloveniji obrtni list za to, do takrat malo poznano stroko. S svojo agilnostjo in strokovnim znanjem je svoj obrat hitro razširil. K temu je zlasti pripomogel njegov sin Edvard, ki je stopil leta 1920. v podjetje svojega očeta in je danes lastnik podjetja. S svojimi študijami v inozemskih tovarnah si je pridobil toliko strokovnega znanja, da je danes vpoštevan kot najboljši specijalist za pisarniške stroje. Kot dober poznavalec kvalitetnih strojev se je ves čas zavzemal za zastopstvo slovitih tvornic Wanderer-VVerke v Schonau-Chemnitzu, ki izdelujejo priznano najboljše pisalne in seštevalne stroje ter knjigovodske avtomate Continental in je isto zastopstvo tudi dobil ter ga ima še danes. Ker se je delokrog Legatove tvrdke vedno bolj širil tudi na Kranjsko, je I. 1930. otvoril podružnico v Ljubljani. Tudi v Ljubljani si je uredil prvovrstno mehanično delavnico, kjer popravlja stroje vseh sistemov in znamk. Da bi prodajo Continental strojev čim bolj razširil, je imel nekaj časa tudi podružnico v Zagrebu. Poleg že omenjenih Continental strojev je zastopnik tudi za računske stroje znamke Hamann. To so edini računski stroji, s katerimi se more tudi okrajšano množiti. Podjetje je opremilo skoro vse velike firme širom Slovenije s Continental in llamann stroji. Loefiler Friedrich, veletrgovina bižuterije, Celje. Podjetje razpošilja po vsej državi vsakovrstne bižuterijske predmete \ dubleju, alpaki, kromu in srebru, ki jih uvaža iz Nemčije. Ljubljanski velesejem. Ljubljanski velesejem je nastal kot nujna potreba v zvezi z razvojem naše industrije in trgovine. Ena največjih ovir razvoju naše mlade industrije je bila, poleg pomanjkanja kapitala, pomanjkanje dobre in zanesljive orientacije, na podlagi katere bi se dalo v novih povojnih razmerah sklepati in kalkulirati. Industrijcu in trgovcu je manjkala poslovna orientacija, manjkale so nove trgovske zveze, ker so bile stare deloma pretrgane, deloma pa so naletele na prevelike ovire. V teli razmerah je bila eminentne važnosti odločitev slovenskih gospodarstvenikov, da ustanove v Ljubljani velesejem. V jeseni 1921. je bil otvorjen »Prvi vzorčni velesejem«. To pa je bila le naprava za silo v časih razdejanja v gospodarstvu, da pripravi zbližanje in spoznanje med svetom, ki ponuja, in med mogočnim krogom onih, ki kupujejo. Tudi drugi in tretji velesejem sta bila le skromna glasnika potrebe in ponudbe ter plašna posrednika, ki sta tipala do boljših gospodarskih razmer. Četrtemu velesejmu v i. 1924. je bila dodana že razstava plemenskih konj, lovska in planinska razstava ter razstava zimskega sadja. V industrijskem delu imamo zastopano inozemstvo že v prav lepem številu. Odslej se je torišče velesejma naglo širilo. L. 1925. spomladi je velesejem podal razstavo vajeniških izdelkov, v jeseni pa V. vzorčni velesejem, ki so mu bile dodane še posebne razstave: higienska razstava, razstava slovenskega športa, razstava plemenskih konj in razstava plemenske goveje živine. L. 1926. je vodstvo velesejma v zvezi z lovsko zadrugo začelo prirejati redne dražbe kož divjih živali. VI. vzorčni velesejem je prinesel poleg bogato založenih industrijskih in obrtnih razstav še higiensko razstavo ter kulturno razstavo »Slovenska žena«. Prvič se pojavlja razstava male obrti in pa razstava avtomobilov. V tem letu se je uresničila vroča želja ve-lesejmske uprave, da odmeri kmetijskim krogom ter našim domačim potrebam še prav posebno mesto. Dobili smo v začetku septembra prvo »Ljubljana v jeseni«. Obsegala je veliko kmetijsko razstavo, industrijski oddelek, razstavo avtomobilov, radio razstavo, higiensko razstavo, vrtnarsko razstavo, umetnostno razstavo ter mednarodno razstavo plemenskih psov vseh pasem, jesenske prireditve pod geslom »Ljubljana v jeseni« so se hitro vživele in tako priljubile, da so postale svojevrstno privlačne za najširše sloje ljudstva. S temi svojimi prireditvami je Ljubljanski velesejem začel posegati tudi na različna kulturna torišča. V oktobru istega leta je bil prirejen tudi sadni sejem. L. 1927. sta bili dve dražbi kož divjadi. VII. vzorčni velesejem je prinesel: razstavo avtomobilov, male obrti, higiensko razstavo, umetnostno razstavo in razstavo kanarčkov; »Ljubljana v jeseni« pa: kmetijsko in vrtnarsko razstavo, industrijo, trgovino, radio, stavbarstvo, higieno, kulturno razstavo »Gledališče, ljudstvo, družba«, kmečko hišo, esperantsko razstavo, revijo slovenskih narodnih noš, razstavo plemenskih konj. Za Božič se je vršila prodajna razstava upodabljajočih umetnikov. L. 1928.: Dve dražbi kož divjadi. VIII. vzorčni velesejem s specialnimi razstavami: Avtomobilska razstava, razstava stanovanjske opreme in pohištva, razstava malega obrta, umetnostna razstava »Slovenska moderna umetnost 1918—1928«, razstava kanarčkov. Na jesen tretjič »Ljubljana v jeseni«. Tedaj smo slavili 160 letnico obstoja Kmetijske družbe za Slovenijo in je bila ob tej priliki prirejena kmetijska razstava v dotlej največjem obsegu. Vrtnarji so priredili lepo vrtnarsko razstavo. Prvič se je pojavila razstava društva »Zoo«. Iligenska razstava. Radio razstava. Indu-strijsko-trgovski oddelek. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. Revija slovenskih narodnih noš. Tega leta so se pričele pozneje tako priljubljene tekme slovenskih harmonikarjev. V oktobru je bila prirejena kulturna razstava »Slovenski tisk«, ki je doživela splošno pohvalo, praktičnim potrebam pa je v istem času služil sadni sejem. L. 1929.: VII. in VIII. dražba kož divjadi. Zanimanje za te dražbe od leta do leta raste. V maju razstava plemenskih psov vseh pasem. Začetkom junija IX. vzorčni velesejem. Specialne razstave, avtomobili, pohištvo, stanovanjska oprema. Mali obrt. Jubilejna razstava meščanskih šol v Sloveniji. Higienska razstava. Razstava perutnine in kuncev. »Ljubljana v jeseni« v začetku septembra je obsegala: splošno industrijsko-trgovsko razstavo, pohištvo in stanovanjsko opremo, razstavo hišne industrije in obrtov, kmetijski sejem (vino, sir, maslo, med), poljedelske stroje, vrtnarsko razstavo, zadružno razstavo, higiensko razstavo, razstavo društva »Zoo«, razstavo kanarčkov. Tekma slovenskih harmonikarjev. V oktobru sadni sejem. L. 1930.: IX. in X. dražba kož divjadi. X. jubilejni vzorčni velesejem s specialnimi razstavami: Razstava tekstilne industrije, razstava pohištva in stanovanjske opreme, razstava avtomobilov, razstava malega obrta, higienska razstava, razstava perutnine. »Ljubljana v jeseni« je prinesla: Šumarsko in lovsko razstavo, industrijsko-trgovsko razstavo, misijonsko-etnološko razstavo, higiensko razstavo, tekmo slovenskih harmonikarjev. L. 1931.: XI. in XII. dražba kož divjadi. XI. vzorčni velesejem s specialnimi razstavami: avtomobili, pohištvo, stanovanjska oprema, perutnina, kunci, higienska razstava, umetnostna razstava. »Ljubljana v jeseni«: Tujsko-pronietna razstava, razstava slovenskih mest, kmetijska razstava, higienska razstava, novodobno gospodinjstvo, ki je bilo začetek cele serije gospodinjskih razstav, razstava domače obrti, razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme. Industrijska in obrtna razstava. V oktobru sadni sejem. L. 1932.: XIII. in XIV. dražba kož divjadi. V aprilu: Prva razstava perutnine in kuncev društva »Živalca«. XII. vzorčni velesejem s posebnimi razstavami: razstava pohištva, oficijelna razstava poljske republike, higienska razstava, razstava perutnine in kuncev, razstava »Ljubitelji prirode \ stanovanju«, tujskoprometna razstava. »Ljubljana v jeseni«: kmetijska razstava, razstava goveje živine inontafonske pasme, razstava plemenskih konj. velika razstava poljedelskih strojev in orodja, razstava čistokrvnih psov vseh pasem, alpinska razstava, tujskoprometna razstava, razstava slovenske knjige, umetnostna razstava »Žena v slovenski umetnosti«, jugoslovan. amaterska razstava umetniških fotografij, razstava Domače ognjišče«, industrijski iu obrtni oddelek, revija slovanskih narodnih noš na vesele-sejmu, tekmovanje slovenskih harmonikarjev. V novembru sadni sejem. L. 1933.: XVI. in XVII. dražba kož divjadi. V aprilu razstava malih živali društva »Živalca«. Junija XIII. vzorčni velesejem s specialnimi razstavami: Pohištvo. »Živalca«. Tujsko-prometna razstava Dolenjske. Razstava »Prijatelji narave v stanovanju«. Obrtniška razstava. Umetniška razstava portretnih fotografov. Razstava tekstilne in usnjarske industrije. Ob priliki pokrajinskega sokolskoga zleta je bila v juniju in juliju prirejena sokolska razstava. Z VIII. »Ljubljana v jeseni« meseca septembra smo dobili veterinarsko razstavo. Razstavo »Slovenska cerkev«. Umetniško razstavo »Madone slovenskih umetnikov«. Misijonsko-etnološko razstavo. Kmetijsko razstavo. Razstavo dalij. Razstavo govedi inontafonske pasme. Razstavo koz in ovac. Gospodinjsko razstavo »Red in snaga zdravju pomaga«. Krojaško razstavo. Razstavo semenogojskih postaj. Skavtsko razstavo. Razstavo pohištva. Industrijsko in obrtno razstavo. Vršilo se je tudi tradicionalno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, medtem ko je bilo doslej tekmovanje omejeno le na slovenske harmonikarje. L. 1934.: XVII. in XVIII. dražba kož divjadi. XIV. vzorčni velesejem s specialnimi razstavami: Kartografska razstava. Razstava jugoslovanskih plakatov. Poučna razstava o reklami in propagandi. IV. gospodinjska razstava »Žena v poklicu«. Razstava ruske emigracije. Razstava malih živali društva »Živalca«. »Ljubljana v jeseni« je obsegala: Glasbeno razstavo. Umetniško razstavo »Slovenska pokrajina«. Higiensko razstavo »Mati in dete«. Izseljeniško razstavo. Ribarsko razstavo in razstavo akvarijev. Razstavo društva »Živalca«. Mednarodno razstavo psov vseh pasem. Razstavo ovac in koz. Razstavo arhitekture. Hranilniško razstavo. Razstavcr pohištva. Ljubljanska zbornica TOI je priredila obrtniško razstavo svojega zavoda za pospeševanje obrta. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev. L. 1935.: XIX. in XX. dražba kož divjadi. XV. vzorčni velesejem je imel priključene specialne razstave: Gasilsko razstavo. V. gospodinjsko razstavo »Žena in obrt«. Poučno raz- stavo o domači volni in njeni uporabi. Razstavo jadralcev z brezmotornimi letali in razstavo malili živali društva »Živalca«. »Ljubljana v jeseni« je kot deseta jesenska prireditev združila v svojem okviru poleg trgovine in industrije veliko pomorsko razstavo »Naš Jadran«. Umetnostno razstavo »Naše morje«. Razstavo sladkovodnih rib v podzemeljskem bazenu. Posebno razstavo morskih rib. Arhitektonsko razstavo. Espe-rantsko razstavo. Razstavo malih živali društva »Živalca«. Razstavo produktov iz volne angorskih kuncev. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev. L. 1936.: XXI. in XXII. dražba kož divjadi. XVI. vzorčni velesejem je imel priključene specialne razstave: Gostinska razstava. VI. gospodinjska razstava »Sodobna gospodinja«. Razstava malih živali društva »Živalca«. XI. »Ljubljana v jeseni« je podala vsedržavno propagandno razstavo »Za naš les«. Razstavo naš »Sodoben vrt«. Razstavo živali naših gozdov. Razstavo malih živali društva »Živalca« in razstavo »Domača preproga«. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev. — S tem je na kratko podana slika ogromnega dela, ki ga je izvršil Ljubljanski velesejem na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Na velesejinih v industrijskem in obrtnem oddelku je razstavilo tekom 16 let 11.667 tvrdk, od tega 8835 domačih in 2832 inozemskih. Vsako velesejmsko prireditev je obiskalo povprečno 100.000 oseb, torej si je prireditve ljubljanskega velesejma ogledalo okrog 2,700.000 ljudi, med katerimi je bilo povprečno 25% takih interesentov, ki so takoj na licu mesta sklenili večje kupčije z razstavljalci. Se v enem oziru so prireditve ljubljanskega velesejma vaine. Tu se sestajajo ljudje iz najrazličnejših krajev drzave. trgovski stiki pospešujejo medsebojno spoznavanje, navezujejo se nova poznanstva, skrajni jug se približa skrajnemu severu, razlike ginejo, prijateljstva pa stalno rastejo. Mariborska tovarna metel in ščetk, brata I. G. Zupančič, Maribor. Podjetje, ustanovljeno 1. 1912. sta prevzela sedanja lastnika 1. 1933. Poleg tovarne v Mariboru imata še manjši obrat v Ljubljani. Deloma ročno, deloma strojno izdelovanje metel iz sirkove slame in ščetk za ribanje iz sirkove slame riževih korenin, itd. Izdelke prodaja v naši državi, deloma pa jih izvaza v Avstrijo. Skupno zaposluje okrog 20 delavcev. Masterl Vilko, predilnica za žimo, Stražišče pri Kranju. Iz sitarske obrti, stare nad sto let, se je razvila z modernimi stroji na električni pogon opremljena žimarska industrija, ki predela letno 40 do 50.000 kg surovin (konjske grive govejih repov, svinjske in kozje dlake) v raznovrstno žimo. Izdelke plasira po vsej Jugoslaviji, zlasti pa v Beograd, Zagreb, Ljubljano, Maribor in Celje. Mayer J. C., manufakturna veletrgovina, Ljubljana. Tvrdko je ustanovil 1. 1834. Jakob C. Mayer, ki je kot dober trgovec m organizator kmalu dosegel, da je postala njegova trgovina ena izmed vodilnih in največjih tovrstnih podjetij v Ljubljani in Sloveniji, že on je prodajal blago na drobno in na debelo. Ustanovil je tudi manjšo menjalnico. Njegov sin je delo nadaljeval in organiziral trgovino v velikem stilu povečal menjalnico in osnoval v Gradcu banko pod imenom Ji. C. Mayer in Komp., ki je poslovala do 1. 1908. Po vzgledu drugih trgovcev, ki so posegli na industrijsko polje, je tudi Einerik Mayer osnoval 1. 1868. industrijo žičnikov, 1. 1907 pa tovarno za vreče. L. 1902. je stopil v tvrdko, katero vodi od 1. 1916. sam, sedanji lastnik Emerik Mayer mlajši ki je bil i-1931. dalje družabnik in je sedaj lastnik tovarne čipk na Bledu (glej Mayer in drug v tekstilni industriji). Tvrdka J. U Mayer predstavlja danes eno naših največjih manufakturnih trgovin in si je s svojo tradicionalno solidnostjo pridobila zaupanje vseh svojih odjemalcev širom cele države. V podjetju je zaposlenih 44 oseb. Mejač Andrej, trgovina z vinom, veleposestvo, trgovina z mešanim blagom in gostilna, Komenda pri Kamniku. Podjetje je ustanovil 1. 1850. pokojni Jernej Plevel, od katerega ga je prevzel oce današnjega lastnika. L. 1880. je bila ustanovljena se trgovina z vinom, ki jo je današnji lastnik še izpopoluil in povzdignil do sedanjega uglednegu položaja. K uspešnemu razvoju podjetja je mnogo pripomogla dobra in ugodna centralna prometna lega v sredini pokrajine, ki daleč naokoli nuna podobnega velikega podjetja. Pri vodstvu pomagata .sedanjemu lastniku njegova sinova Andrej in Lojze. Vino nabavlja tvrdka v vseh pokrajinah naše države, v glavnem pa lorsira domača, slovenska, kvalitetna vina vseh vrst. Z vinom zalaga podjetje skoro celo Gorenjsko, posebno pa kamniški in kranjski srez. V trgovini, kot tudi na veleposestvu, so zaposleni le domačim, kar je v socialnem oziru velike važnosti, ker v kraju m okolici ni nobene večje industrije ali drugega podjetja, kjer bi okoliško prebivalstvo imelo stalen zaslužek. 1 odjetje je bilo vedno v trdnih slovenskih rokah. Njegovi lastniki so radi odličnih trgovskih zvez igrali često veliko vlogo v našem narodnem in političnem življenju. Mestna podjetja, Celje. Celjska občina je imetnik sledečih lastnih podjetij: Mestna elektrarna (gl. elektrarne), Mestna plinarna gl kemična industrija), Mestna klavnica (gl. živilna industrija), Mestni vodovod, »Avtobus mesta Celje« in Mestni pogrebni zavod. Mestno avtobusno podjetje je bilo ustanovljeno 1 1929. Podjetje ima 11 vozov in obratuje na progah. Celje-Mozirje-Logarska dolina, Celje-Podsreda, Celje-Sv Peter pod Sv. gorami, Celje-Sv. Jurij-Rogaška Slatina in Celje-Uobrna. Mestni pogrebni zavod je vodil do 1. 1907. neki zasebnik. Tega leta pa ga je prevzela zopet mestna občina sama, ki lina od 1. 1925. dalje lastno zalogo krst s pripadajočo opremo. Zavod oskrbuje pogrebe, prevoze in ekshumacije. Mestna podjetja, Maribor. V delokrogu uprave mariborskih mestnih podjetij so zapopadena v glavnem sledeča podjetja: Mestna klavnica (gl. živilna industrija), Mestna plinarna (gl. kemična industrija), Mestno elektriško podjetje (gl. elektrarne), kopališče na Mariborskem otoku, Mestni po-grebm zavod, Mestni vodovod, Mestno avtobusno podjetje in 1 remoženjska uprava. Mestni pogrebni zavod je bil ustanovljen 1. 1869., občina pa ga je prevzela 1. 1911. Zavod opravlja vse pogrebne posle in izdeluje v lastni delavnici krste in druge potrebščine. Izvršuje ekshumacijo in prepeljavo mrli-čev, upravlja mestno pokopališče na Pobrežju. Mestni vodovod je bil zgrajen 1. 1901. Ima tri vodnjake, 65 km vodovodnega omrežja iu dva črpalna jaška z dvema črpaljkama. Pogon 120 HP. Letna kapaciteta 3,000.000 m3 vode, letna poraba 1,500.000 m3. Mestno avtobusno podjetje je bilo ustanovljeno I. 1926. Oskrbuje promet v mestu in v podeželju. Podjetje ima 20 avtobusov, ki prevozijo letno okrog pol milijona km. Ima 18 garaž, lastno delavnico in lastne bencinske črpaljke. Premoženjska uprava oskrbuje mestna poslopja, in to 235 mestnih hiš m 147 hišic delavske kolonije, v katerih stanuje 594 strank; upravlja tudi mestna posestva in ostala mestna zemljišča v obsegu 650.000 m2. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, r. z. z o. z., Ljubljana. Zadrugo so ustanovili uslužbenci direkcije drž. železnic v Ljubljani I. 1921. Od početnih 67 članov je porasla zadruga do konca I. 1936. na 8015 članov z enakim številom vplačanih deležev po 300 Din. Centrala je v Ljubljani; poleg tega pa ima zadruga še dve prodajalni v Ljubljani in dve v Mariboru. Namen zadruge je preskrbeti svoje člane z vsemi živilnimi, oblačilnimi in gospodarskimi potrebščinami. Nakupuje blago in ga oddaja članom za njih osebne m hišne potrebe. Poleg tega ustanavlja podjetja z gospodarskimi, prosvetnimi in humanitarnimi nameni v korist svojih članov in njihovih svojcev. Področje zadruge se razteza na kraje v območju direkcije drž. železnic v Ljubljani. Zadruga zaposluje v svojih obratih v Ljubljani 121 in v Mariboru 4S uslužbencev. Pečnikar Anton, avtopodjetnik, Ljubljana. Podjetje, ustanovljeno leta 1929., poseduje 5 avtobusov in oskrbuje z njimi osebni promet na progah: Ljubljana-Sv.Križ, Ljubljuna-Dol-sko, Ljubljana-Velike Lašče-Bloke-Stari trg ter Ljubljana-Kočevje-Delnice-Sušak. Pinter Anton, trgovina s tekstilnotehničnimi predmeti, Maribor in Beograd. Podjetju, ustanovljenemu I. 1928., je bila priključena tudi tovarna »Utensilia«, d. z o. z., na kateri je podjetje soudeleženo. Prodaja vse vrste tekstilnotehničnih potrebščin, ki so potrebne za ureditev kompletnih tekstilnih tovarn. Zaposluje 8 uradnikov. Podjetja mestne občine ptujske. Mesto Ptuj je lastnik štirih mestnih podjetij: Mestna žaga (gl. lesna industrija), Mestna klavnica (gl. živilna industrija), Mestno kopališče in Mestni pogrebni zuvod, ki obstaja že okoli 60 let in izvrši letno 70 do 90 pogrebov. Radio oddajna postaja, Ljubljana. Uprava in pisarna na I yrsevi cesti št. 29, postaja v Domžalah. Radiofonska oddajna postaja je bila zgrajena 1. 1928. Vse tehnične naprave je^ dobavila Nemčija na račun reparacij. Zgradbe in tehnične naprave so državna last. Koncesijo za eksploatacijo pa ima ze od začetka Prosvetna zveza v Ljubljani. Podjetje sestoji iz dveh obratov: iz oddajne postaje pri Domžalah, kjer jo po mnenju strokovnjakov za oddajnik najprimernejši kraj in iz studia in ojačevalnice v Ljubljani na Bleivveisovi cesti. Antenska nosilca v Domžalah sta visoka po 120 m, razpetina antene pa znaša 80 m. Električno energijo dobiva postaja iz električnega omrežja Kranjskih deželnih elektrarn. Za slučaj detekta v omrežju KDE pa ima postaja kot rezervo lastno električno centralo (Dieselov motor). Valovna dolžina radijskega vala je 527 Kc, oziroma 569.3 m. Postaja je začetkoma oddajala z energijo 2.5 KW, od 1.1931. dalje pa s 5 KW; v nacrtu je velikopotezna razširitev postaje. Po otvoritvi je bilo naročnikov le okrog 2000, njih število pa se je do danes dvignilo ze na okrog 14.500. Postaja zaposluje v Ljubljani 27 uslužbencev, v Domžalah pa 4. Prosvetna zveza si je zastavila cilj izobrazbe naroda v vseh panogah človeškega udej-stvovanja. V njenih programih so uvrščene produkcije vseh slovenskih kulturnih organizacij. Njeni programi so namenjeni vsem slojem naroda, intelektualcu, meščanu, kmetu, gospodarstveniku, mladini, itd. Vsakdo najde v njenem programu nekaj, kar ga bo zanimalo. Muzikalne produkcije, sodobna gospodarska, filozofska, finančna, politična in druga vprašanja, kmetijske ure, nacionalne ure, najnovejša dnevna poročila iz vsega sveta, vremenska poročila, športne vesti, prenosi najrazličnejših koncertov, gledaliških predstav, pevskih zborov, političnih govorov, posebne oddaje namenjene našim izseljencem, vse to izpolnjuje program naše oddajne postaje. Rakusch D., veletrgovina z železnino, Celje; podružnica v Mariboru. Firma Rakusch je ena prvih veletrgovin z železom in železnino v Sloveniji in ena najstarejših v vsej Jugoslaviji. Podjetje je ustanovil 1.1810. Josef Vital Rakusch. Sedaj sta lastnika ing. Viljem Rakusch in Danijel Rakusch. Iz prvih primitivnih začetkov se je podjetje pod umnim vodstvom Rakuschev skozi desetletja večalo ter pridobivalo vedno bolj na obsegu in pomenu tako, da je danes ena največjih veletrgovin z železnino v Jugoslaviji. Svoj delokrog je večala vedno bolj in bolj, posebno v zadnjih letih, ko je prevzela konkurenčne tvrdke »Delta« Zagreb, »Greinitz« Zagreb in Maribor ter Majdič »Merkur«, Celje. V Celju ima firma tri trgovine z železnino, in to na Kralja Petra cesti 6, v Cankarjevi ul. 1 in na Mariborski cesti 5; v Mariboru ima podjetje svojo podružnico (zalogo in skladišče) pri prejšnji firmi Kiihar & Zemljič (prej Greinitz) na Aleksandrovi c. 74. V glavnem se podjetje Rakusch peča s prodajo sledečih artiklov: palično, obročno in fazonsko železo, I in U nosilci, tra-verze, cevi, črna in pocinkana pločevina, pevi za vodovodne naprave iz kovanega železa, zvezni deli, žice in žičniki, stavbni okovi in okovi za pohištvo, železni štedilniki in peči, kuhinjski in gospodinjski predmeti, vsakovrstno orodje za vse stroke, obrtni stroji in še druga železnina vseh vrst. Podjetje ima tudi tovarniško zalogo Bohlerjevega jekla ter samo-prodajo svetovno znanih Eberhardtovih plugov. Vse te predmete nabavlja tvrdka večinoma v tuzemstvu, izvzemši onega materijala, ki ga doma ne proizvajamo. Prodaja se vrši širom cele Jugoslavije, izvoz pa je skoro brezpomemben. Danijel in ing. V. Rakusch sta tudi lastnika tvrdke Jul. Weinerja nasl., Celje, ki prodaja razno steklo in steklenino, porcelanasto posodo, svetiljke, okvirje za slike, ogledala, itd. V njuni lasti je prvi mestni mlin ing. Rakusch & Komp., Celje, ki sprejema v mletje pšenico, rž in koruzo. Obrati v Celju zaposlujejo 49 uradnikov in uradnic, 38 skladiščnikov in prodajalcev in 47 delavcev, v Mariboru pa so zaposleni 4 uradniki in 7 delavcev; celotno podjetje zaposluje skupaj 145 oseb, večinoma iz neposredne bližine obratov. »Revigal«, laboratorij in lekarna pri sv. Jerneju, Slovenska Bistrica. Stara lekarna pri sv. Jerneju, ki je najstarejša na Štajerskem, je bila ustanovljena že 1. 1614. Ustanovili so jo menihi, ki so bili njeni prvotni lastniki. Laboratorij »Revigal« pa je ustanovil sedanji lastnik lekarne mag. pharm. Branislav Mondini 1. 1934. Lekarna in laboratorij sta urejena po najnovejših principih. V laboratoriju se izdelujejo razni »Revigal« preparati, ki so edina jugoslovanska domača spe-cialiteta na polju dermatologije kot sredstvo proti raznim kožnim boleznim. »Revigal« preparati se uporabljajo v vseh slučajih mokrih in suhih lišajev, kakor psoriasis, lupus vulgaris, acna, ekcemov, itd. Pomagajo pa tudi pri raznih zobnih obolenjih. Glavni proizvodi so: »Revigal« mikstura, »Revigal« mazilo in »Revigal« milo. Vse preparate je treba čuvati na hladnem. Vsebujejo cinkove, žveplene in živosrebrne spojine, ki se že od nekdaj uporabljajo pri kožnih boleznih. Bistveno nova pa je pri teh preparatih snovna vezava živo-srebrnega klorida na organsko telo. Dočim vpliva »Revigal« mikstura predvsem izsuševalno, je pri »Revigal« mazilu na prvem mestu njegov selektivno jedkostni (pezalni) vpliv. Mikstura sama se uporablja pri akutnih in mokrih ekscemih ter vseh turih, mazilo samo pa pri kroničnih ekscemih in raznih glivičnih obolenjih. V splošnem se uporabljata mikstura in mazilo izmenoma v zvezi s kopeljmi kamilčnega čaja. V kratkem času si je »Revigal« priboril številna priznanja doma in v inozemstvu. Produkti se razpošiljajo po vsej naši državi, poleg tega pa jih izvaža laboratorij tudi v inozemstvo, zlasti Avstrijo in Romunijo. Savnik Vinko, manufaktura in galanterija, Radovljica. Centrala je v Radovljici, tvrdka pa ima tudi svoji podružnici na Bledu in na Jesenicah. Centralno trgovsko hišo v Radovljici je ustanovil današnji lastnik Vinko Savnik leta 1912. Leta 1929. ji je priključil podružnico na Bledu, leta 1931. pa še podružnico na Jesenicah. Podjetje je zraslo iz krajevne potrebe in je vkljub vsem razvojnim težkočam in zaprekam s solidnostjo in kreditom napredovalo tako, da predstavlja danes največje trgovsko podjetje v radovljiškem okraju. Velika trgovska hiša ima stalno v zalogi veliko izbiro vsakovrstnih manufakturnih, galanterijskih, konfekcijskih in modnih predmetov, zalogo »Tivar« oblek ter zalogo čevljev znamke »Peko«. Podjetje zaposluje 12 uslužbencev in je velikega gospodarskega pomeua za ves okraj. Skaberne A. & E., veletrgovina manufakturnega blaga, Ljubljana. Tvrdko sta ustanovila brata Avgust in Edvard Skaberne leta 1883. Sedanja lastnika sta Avgust in Milan Skaberne. Iz prvotne detajlne trgovine z manjšo trgovino na debelo se je podjetje razvilo v veliko trgovsko podjetje z manufakturnim blagom na debelo. V zadnjem času pa je firma trgovino na debelo zopet zmanjšala, preuredila lokale in ustanovila poleg prejšnje trgovine še nov oddelek za stanovanjsko opremo, linolej, blago za zavese, zavese, preproge, itd. Prodaja izdelke domačih tekstilnih tovarn,, veliko blaga pa uvaža iz raznih evropskih držav (Avstrije, Češkoslovaške, Švice, Anglije, Nemčije, Poljske, Madjarske, itd.). Stalno ima v zalogi vsakovrstno blago za moške in ženske obleke in perilo ter razne stanovanjske potrebščine. Zaposluje 15 uslužben-bencev in ima odjemalce po vsej državi, zlasti pa po vsej dravski banovini. »Slovenec« (gl. tudi Jugoslovanska tiskarna v grafični industriji). V jeseni 1. 1937. bo obhajal »Slovenec« 65 letnico, odkar izhaja. (V zadnjem času se mu je pridružil popol-dnevnik »Slovenski dom«.) Nastal je takrat, ko je naše slovenstvo vodilo najhujše borbe z nadmočnim kulturnim iU političnim vplivom nemštva, ki je kratilo slovenščini sleherne pravice. V teh okoliščinah se je porodila želja po slovenskem političnem glasilu. To željo je začel spreminjati v stvarnost že leta 1872. šenklavški vikar in kanonik, deželni in državno-zborski poslanec Karel Klun. Trije možje so, katere moramo smatrati za očete »Slovenca«, in to Karla Kluna, Luko Je-rana in Josipa Marna; slovenska duhovščina pa je bila tista, ki je z ljubljanskim škofom in poznejšim kardinalom dr. Mis-sio utirala »Slovencu« pot širom naše domovine. 14. oktobra 1873 je izšel »Slovenec« prvikrat. Tiskala ga je Blasnikova tiskarna v 1000 izvodih; izhajal je prvotno trikrat tedensko. Od svojega rojstva pa do danes se je nepretrgoma boril za pravice slovenstva in katoliške cerkve. Nov polet je dal »Slovencu« duhovnik Josip Jerič, ki je ustanovil »Katoliško bu-kvarno« in ga preselil v novo Katoliško tiskarno na Vodnikovem trgu. 11. julija 1883 je izšel prvič kot dnevnik. Med svetovno vojno je število naročnikov vidno naraslo. Ko se je preselil v lastno palačo Jugoslovanske tiskarne, si je s tem ustvaril siguren temelj svojemu obstoju, »Slovenec« berejo danes po vsej državi in tudi v inozemstvu. L. 1936. je izšla božična številka v 45.000 izvodih. Danes je »Slovenec« največji katoliški in slovenski dnevnik, tako po nakladi kot naročnikih. L. 1936. je pridobil ilustrirano prilogo, od 1. 1929. dalje pa izhaja njegovo dopolnilo »Ponedeljski Slovenec«, ki priobčuje važne nedeljske dogodke. Swaty Franc, prva jugoslovanska tvornica brusnih plošč in brusnih kamnov, Maribor. Podjetje je ustanovil 1. 1879. ing. Franc Swaty, sedanja lastnika pa sta Morocutti Anton in Thalmann Kurt. Obrat ima 5 različnih peči za žganje brusnih plošč, vse potrebne stroje za mešanje, drobljenje, stiskavanje, brušenje in struženje, tračno žago in štiri elektromotorje z 20 PIL Podjetje porabi letno za 90.000 Din domačega premoga, za 24.000 Din koksa, ves domač elektrokorund, ki ga mora še okrog 44.000 kg letno uvoziti iz Francije, Nemčije in USA. Dalje uvozi letno iz Amerike in Nemčije do 20.000 kg silicijevega karbida ter okrog 7000 kg raznih drugih surovin. Tovarna izdeluje brusne plošče vseh vrst, brusne kamne in vsa druga brusna sredstva, ki so potrebna raznim panogam industrije, obrti in poljedelstva. Izdelke plasira na domačem trgu, izvaža jih pa tudi v inozemstvo (Amerika, Avstralija, Nova Zelandija, Palestina in skoro vse evropske države). Podjetje zaposluje 8 uradnikov ter okrog 50 delavcev in delavk. Tekstilna industrija d. d., »Tivar«, Varaždin. L. 1921. ustanovljena delniška družba si je z namenom, da ustanovi veliko tovarno za volnene izdelke, kupila v Varaždinu objekte že obstoječega manjšega podjetja za tkanje platna. Delo se je pričelo že takoj v začetku v velikem stilu in tovarniški objekti so od leta do leta rasli tako, da predstavljajo danes največje in najmodernejše opremljene tekstilne tovarne v Jugoslaviji. Svoj uspeh in velikanski razvoj ima podjetje zahvaliti dejstvu, da je prineslo na jugoslovanski trg vsakovrstno volneno blago za moške in ženske obleke in plašče za neprimerno nižjo ceno, kakor jo imajo istovrstni inozemski izdelki, na katere smo bili navezani. Nizka cena in dobra kva- liteta blaga sta že od vsega početka pridobili podjetju mnogo odjemalcev, katerih število se je od dneva do dneva večalo. S tem se je delokrog podjetja kmalu razširil na vse pokrajine naše države. Vzporedno so se izpopolnjevali obrati z novi,1?*. oddelki in stroji najnovejših konstrukcij z vsemi tehničnimi pridobitvami zadnjih novosti. Podjetje ima lastno predilnico volne, tkalnice, apreturo, barvarno ter vse ostale pomožne obrate. Tako izdela od surove volne do gotovega blaga vse doma. Volno uvaža iz inozemstva (Avstralije, Anglije, itd.), ker naša domača volna ni uporabljiva. Lastna električna centrala služi podjetju le kot rezerva, odkar dobavlja podjetju električni tok za pogon elektrarna Fala. Tovarna izdeluje vsakovrstno volneno blago za ženske in moške obleke in plašče v vseh modnih vzorcih in raznih kvalitetah po češkem in angleškem sistemu. Tekom let je pri prodaji blaga, spričo velikega povpraševanja, prišlo podjetje na idejo, da poleg tovarne volnenih izdelkov zgradi še veliko tovarno za moško in damsko konfekcijo, ki bi predelala lastno blago v gotove izdelke. Ta ideja se je pričela uresničevati koncem J. 1926. V decembru 1. 1926. je začela z delom novoustanovljena tovarna oblek »Tivar«, ki je od skromnih začetkov v 10 letih zrasla v veliko tovarno konfekcije. Tovarna oblek »Tivar« spada med največja in najmodernejša opremljena podjetja te stroke v Evropi. Izdelke, ki so znani širom vse Jugoslavije, prodaja v lastnih, po vsej državi raztresenih trgovinah. Tovarna zaposluje nad 3000 delavcev in je s svojimi cenenimi izdelki mnogo pripomogla, da se morejo tudi revnejši sloji našega naroda poceni, dobro in lepo obleči. Tovarna smolnih proizvodov, družba z o. z., Rače pri Mariboru. »Tribuna«, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in njih delov, Ljubljana. Velika izbira raznih motorjev, dvokoles, šivalnih strojev, otroških vozičkov, itd. Turk Rajko, špedicija, Ljubljana. Špedicijo je ustanovil 1. 1895. Josip Turk. Lastnik tega starega in dobro vpeljanega podjetja je danes Rajko Turk. Špedicija prevzema prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, živil, razne selitve, itd. Prevaža v Ljubljani, kakor tudi izven Ljubljane, in to s konjsko vprego (20 voz), kakor tudi s štirimi modernimi tovornimi avtomobili. Kot carinski posrednik izvršuje ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih pošiljk. Prevzema ekspedicijo najrazličnejšega uvoznega, prevoznega in izvoznega blaga. Oddelek za ocarinjenje ima v lastnem poslopju na Vilharjevi cesti (nasproti nove carinarnice), prevozništvo pa se nahaja na Ma-sarykovi cesti (nasproti tovornega kolodvora.) Uprava veleposestva grofa Ilerbersteina, Ptuj. Veleposestvo grofa Herbersteina obsega daues štiri nekdanje graščine, in to Ptuj, Vurberg, Ilrastovec in Ravno polje. Njegova današnja posest, posebno graščina Ptuj, je igrala v zgodovini naših krajev vidno in zanimivo vlogo. Njegova preteklost je neločljivo zvezana z zgodovino mesta Ptuja, katerega kontinuiteto lahko zasledujemo od prvih časov rimske invazije na Balkan pa do najnovejše dobe. Šele moderna doba mu je s svojimi popolnoma spremenjenimi razmerami odvzela oni pomen, ki ga je dotlej užival. Ptujski grad, danes imenovan Herbersteinov grad, stoji na griču nad mestom. Njegov začetek je zavit v meglo negotovosti. Sigurno je že stalo na tem mestu utrjeno ilirsko gradišče in pozneje rimski kastel, grad pa je bil verjetno zgrajen že v 9. stoletju. L. 890. je kralj Arnulf podaril grad z mestom solnograškim nadškofom. Ker so prvotni grad Madjari razrušili, ga je dal v obrambo proti inadjarskim navalom solnograški nadškof Konrad med 1120 in 1147 obnoviti in utrditi. Od 12. stoletja dalje so postavljali solnograški nadškofje v gradu svoje ministeriale, Ptujske go-spode; Rod Ptujskih gospodov spada v tedanji dobi med najmogočnejše in najvplivnejše plemiške rodbine na slovenski zemlji. Primerjati jih moremo s Celjskimi grofi, s katerimi so bili v svaštvu. Najpomembnejši med njimi je bil Friderik III. (1256—1280), katerega je 1. 1258. oblegal v mestu ogrski kralj Bela in ki je 1. 1267. spremljal češkega kralja na križarsko vojno proti Prusom. Frideriku III. se je posrečilo dobiti 1.1280. od solnograških nadškofov grad in mesto z mitnino in carino vred v trajno uživanje. Vendar je že 1. 1438. izumrla ta slavna rodbina. Grad in mesto so tedaj naklonili solnograški nadškofje rodbini Stubenberg, vendar so jim že 1. 1481. oboje vzeli Ogri in izročili v fevd Jakobu Sekeliju. Ta je ostal grajski in mestni gospod tudi po I. 1490., ko so oboje zopet zavzeli Habsburžani. Grad je s tem postal deželnoknježja last. Dobivali so ga razni zakupniki: 1585 Ivan Kizelj grof Kalten-brunn, 1598 grof Ivan Thurn; 1622 je cesar Ferdinand II. v denarni stiski prodal grad rodbini Eggenberg pl. Ehrenhau-sen, ki je tu gospodovala do 1636, ko je prešel grad v roke rodbine Thanhausen, ki ga je 1642 podarila jezuitom iz Zagreba. L. 1656. je grad kupil baron Walter Leslie, ki ga je prezidal m mu prizidal severni trakt. Ko je po 1683 prenehala turska nevarnost, je grad izgubil pomen kot trdnjava in je postal sedež graščinske uprave. Pri gradu je bil še do 1850 sedež krvne deželske sodnije. Rodbina Leslie je gospodarila na gradu do 1802. Tedaj ga je prevzela sorodniška rodbina pl. Dietrichstein. L. 1858. je Therese grofica Herberstein, rojena grofica Dietrichstein, podedovala graščino llustenau, 1. 1873. pa je dokupila še graščino Ptuj. Leta 1907. je njen sin Josip, sedanji lastnik veleposestva, prikupil od Ferdinanda pl. Troll graščino Vurberg, 1. 1916. od Artura in Alojza Kottas pl. liel-denberg graščino Ilrastovec in leta 1918. še od Line Klammer graščino Ravno polje. Prej veliko veleposest je agrarna reforma znatno skrčila. Graščina Ptuj je imela pred agrarno reformo 341 ha, agrarna reforma pa jo je skrčila na 99 ha; graščina Ravno polje je imela pred agrarno reformo 514 ha, po reformi pa 261 ha; ravno tako sta bili tudi graščini Vurberg in Ilrastovec zmanjšani, prva od 822 na 658, druga pa od 289 na 207 ha. Tako je od veleposestva, ki je merilo preje 1966 ha, ostalo le še 1235 ha. Pred reformo je veleposestvo zaposlovalo skupno 12 uradnikov in 195 nameščencev, delavcev in dninarjev, danes pa ima le 3 uradnike in 53 nameščencev, delavcev in dninarjev. Vse produkte poljedelstva in živinoreje, ki jih daje veleposestvo, konsumira domači trg, večinoma v bližnji okolici. v Veleposestvo in grad Zavrč. Posestvo leži v občini Zavrč, srez Ptuj, in je last Maximiliana Ulma, posestnika, ki je širom vinorodne ptujske okolice dobro znan. Kraj Zavrč leži na desnem bregu Drave ob banovinski cesti Ptuj-Varaždin m ima preko dravskega mosta zvezo z železniško postajo Moškanjci. Raztreseno naselje ima 17 hiš, okoli 90 prebivalcev, je sedež občine, ima pošto, telefon, šolo in župnijo z dekanijo v neposredni bližini gradu. Prvi začetki in najstarejša zgodovina graščine Zavrč se ne dajo točno določiti. Lastniki prvotnega gradu so bili gospodje Piclil. Pozneje se omenjajo v zvezi z graščino Tattenbaehi in gospodje Fleischmanni. Okoli 1. 1626. so posedovali graščino in posestvo Zavrč gospodje Sekeliji, 1. 1717. pa je prešla s Franzom Aloisijem celokupna posest v last članov rodbine Quallandro, ki so bili po svojem poreklu Francozi. Franz Alois Quallandro je 1.1720. pridobil posestvu Zavrč še gospoščino Goričak, ki je bila dotlej last barona Washingtona. Rodbina Quallandro je posest znatno povečala in jo z dokupovanjem novih zemljišč mogočno zaokrožila. Do 1850 je bil v gradu sedež sodišča in političnega okraja. Tu je bila nekdaj važna postaja in mitnica za brodar je in splavarje po Dravi. Današnjo župnijsko cerkev in beneficij za vzdrževanje stalnega duhovnika je ustanovila najbrž graščina Zavrč. Ta izvršuje še danes patronatske pravice. Graščini iu posestvu so sledili lastniki: 1736 Aima Maria Quallandro, roj. Hollenstein, 1739 Joseph Anton von Kliess, 1792 Tliomas Ulm, 1803 njegova vdova Tliekla Ulm, roj. 116-benreich, 1823 njen siu Anton Ulm, 1855 Anton Ulm jun., po njegovi smrti pa je 1. 1892. prevzel gospodarstvo njegov sin in sedanji lastnik Maximilian Ulm. Današnji grad je po velikem požaru starega gradu sezidal 1. 1717. Franz von Quallandro; 1. 1817. ga je Tliekla Ulm znatno povečala, 1. 1857. pa mu je Anton Ulm dozidal nekaj novih zgradb in ga izpopolnil. Grad leži na oblein podaljšku znamenite in vinorodne završke Turske gore, ki meji na Haloze. Grad, ki leži nad Dravo, ima krasen razgled na Slovenske gorice in na hrvatsko stran, ne hrani pa nikakih zgodovinskih ali sicer zanimivih znamenitosti. Prejšnja veleposest je bila z agrarno reformo zmanjšana na 376 ha, od tega 36 ha vinogradov in 229 ha gozda. Gospodarstvo in kulture vodi graščina v lastni režiji. Prvenstveno se bavi graščina z vinogradništvom in sortiranjem specialnih vin, katerih direktne pošiljke so se oddajale celo v Berlin. V vinogradništvu je zaposlenih 18 viničarskili družin, poleg mnogo drugih delavnih moči in to z najboljšimi tehničnimi pripomočki in sredstvi. K posestvu spadajo tudi veliki kamnolomi, kjer so naleteli celo na sledi visokokaloričnega premoga. Posebna znamenitost gradu je 1. 1836. zgrajena »Dravska klet«, ki je zidana v hrib in ima izredno visok strop kot v kaki cerkvi. Volk A., veletrgovina z žitom in moko, Ljubljana. Veletrgovino, ki ima tudi lasten valjčni mlin »Danica« v Domžalah (glej živilna industrija), je ustanovil 1. 1920. Avguštin Volk. Podjetje se bavi s prodajo žita, moke in drugih mlev-skih proizvodov; kupuje in prodaja pa tudi druge poljske pridelke in umetna hranila za živino. Na osnovi bogatih izkušenj in vsled spretnega vodstva se je tvrdka hitro povzela in krepko uveljavila med vodilnimi podjetji svoje stroke v naši banovini. Posebno je omeniti, da dobavlja interesentom prvovrstna semenska žita, kakor tudi razna živalska hranila (ribje olje za živino, ribjo moko, mesno moko, kostni precipitat, itd.). »Volta«, družba z o. z., tovarna elektrotehničnega materijala, Celje. Leta 1935. ustanovljeno podjetje je opremljeno z vsemi potrebnimi napravami in stroji za izdelovanje raznega elektromaterijala in galanterijskega blaga. Zaposluje okrog 25 nameščencev. Warbinek A. Rudolf, tovarna klavirjev, Ljubljuna. Podjetje, ustanovljeno 1. 1895., je največja tovarna glasovirjev v Jugoslaviji. »Zmaj«, tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z., Ljubljana. Prva specialna tovarna za žepne baterije, anodne baterije, galvanske člene in elemente vseli vrst. Zaloga žepnih električnih svetiljk in žarnic. Žibert A., trgovina s čevlji in modnim blagom, Ljubljana, Firmo je ustanovil 1. 1897. Anton Žibert. V začetku je bila to le trgovina v malem obsegu, ki je imela v zalogi razno mešano blago in zlasti čevlje. Z veliko vztrajnostjo in skrajno solid-nostjo si je tvrdka kmalu pridobila zaupanje svojih odjemalcev, kar ji je pomagalo, da je svoj delokrog razširila. Sedaj ima tvrdka v Prešernovi ulici v Ljubljani dve trgovini. V prvi prodaja vsakovrstne čevlje domačih in tujih tovarn. Trgovina z modnim blagom pa ima v zalogi vseh vrst rokavice, nogavice, kravate, damsko in moško perilo ter galanterijske predmete. Prodaja večinoma blago domačega izvora, le nekatere predmete uvaža iz Nemčije in Češkoslovaške. Zaposluje okrog 10 uslužbencev. Denarni zavodi Hranilnica dravske banovine, Ljubljana. Človekoljubni ljubljanski meščani so po vzoru nekaterih drugih mest sklenili ustanoviti za nižje sloje zavod, v katerem bi mogli nalagati varno in koristonosno svoje prihranke ter z njimi razpolagati za slučaj potrebe, zlasti nesreče, bolezni in starosti. Zato so 1. 1820. ustanovili Ljubljansko hranilnico in začeli s poslovanjem v primitivno urejeni sobi enega svojih članov. L. 1828. je ilirsko gibanje prekrstilo Ljubljansko hranilnico v Ilirsko hranilnico, ki pa se je pozneje zopet preimenovala v Ljubljansko hranilnico. L. 1845. je dobila novo ime Kranjska hranilnica, katerega je obdržala tudi še potem, ko jo je z ak-tivo in pasivo prevzel 1. 1927. Ljubljanski oblastni odbor. Banovina ji je kot naslednica Ljubljanskega oblastnega odbora spremenila ime v »Hranilnico dravske banovine, Ljubljana«. Prvi predsednik hranilnice je bil ljubljanski župan Janez Hra-decky, njemu pa so sledili najuglednejši gospodarstveniki Ljubljane. Zavod se peča z vsemi posli, ki spadajo v področje samoupravnih hranilnic, zlasti pa sprejema vloge in daje posojila, in to na vknjižbo, poroštvo in proti zastavi vrednostnih papirjev. Obveznosti hranilnice so krite s hišami, ki jih ima hranilnica v Ljubljani 5, nu Dunaju 3 in v Gradcu 1, z jamstvom Dravske banovine, ki jamči zanjo z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica ni stopila pod zaščito, ampak je ves čas krize redno izplačevala vloge. Vlagatelji zato niso pokazali nasproti njej vznemirjenosti, ampak so ji nasprotno kmalu začeli zaupavati nove prihranke. Tako edino je bilo tudi mogoče, da je stanje vlog koncem 1. 1936. že skoraj doseglo najvišje stanje pred krizo v 1. 1931. Koncem 1. 1936. je imela hranilnica skupno 170,000.000 Din vlog, od tega 81 milijonov na hranilne knjižice in 89 milijonov na tekoči račun. Hranilnica dravske banovine, Maribor. Zavod je ustanovila 1. II. leta 1929. bivša mariborska oblast, ki je v 1.1929. prevzela južnoštajersko hranilnico v Celju. Južnoštajersko hranilnico je ustanovilo 1. 1883. pet slovenskih okrajnih zastopov kot pu-pilarno hranilnico, to pa zato, ker nemški zavodi niso dovoljevali posojila na posestva, ki so imela slovensko vknjižbo. Začetkoma je zavod lepo uspeval, pozneje pa je postal razvoj počasnejši. Po reorganizaciji notranje državne uprave je zavod postal Oblastna hranilnica, pozneje pa Hranilnica dravske banovine s centralo v Mariboru in podružnico v Celju. Oba zavoda poslujeta samostojno, imata posebne upravne odbore in izvršujeta vse posle, ki spadajo v denarno stroko. Hranilnici sprejemata vloge na knjižice in tekoči račun. Nadzor nad podjetjem vrši banska uprava, ker jamči banovina z vsem svojim imetjem in duvčno močjo za zavodove obveznosti, v prvi vrsti za vloge in njih obresti. Radi jamstva banovine so vloge popolnoma varne in beleži zavod v zadnjem času razveseljivo lep razvoj. Delokrog obeh hranilnic je omejen na teritorij dravske banovine, odkoder se stekajo vse hranilne vloge in kamor se dajejo ugodna posojila in vsakovrstni krediti. Zavod deluje izključno z domačim kapitalom in je za po-življenje gospodarstva vzhodnega dela naše banovine velikega pomena. V podjetju je zaposlenih okrog 20 uradniških in drugih delovnih moči. Hranilnica in posojilnica, Kamnik, r. z. z n. z. Ustanovljena je bila 1. 1906. Članov ima 1377. Bilančna postavka znaša preko 11 milijonov dinarjev. Delokrog zavoda je neomejen. »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za dravsko banovino je v Ljubljani. Centrala v Beogradu je bila ustanovljena 1. 1913. Zavarovalnica ima svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu in Petrovgradu. Delniška glavnica znaša 3 milijone, jamstvena sredstva pa 100 milijonov dinarjev. Izvršuje vsakovrstna za- varovanja proti požaru, vlomu, nezgodam, toči, dalje zavarovanja za življenje in jamstvo; zavaruje steklo, transporte, avtomobile, živino, itd. Zavarovalnica ima široko razpredeno organizacijo po svojih zastopnikih širom cele naše države. Kmetska posojilnica ljubljunske okolice, reg. z. z n. z., Ljubljana. Kmetska posojilnica spada med najstarejše in med največje čisto domače slovenske denarne zavode in je v dolgih letih svojega obstoja igrala važno vlogo v slovenskem narodnem gospodarstvu. Pri njeni ustanovitvi (1. 1881.) so sodelovali najrazličnejši slovenski rodoljubi, zlasti brata Vošnjaka, a njen glavni organizator je bil znani slovenski mecen Anton Knez. Rudi svoje priznane solidnosti si je zavod kljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel tako, da je postal eden največjih kreditnih zavodov na zadružni podlagi v naši državi. Ves čas svojega obstoja je zavod z dosledno vztrajnostjo služil vsem panogam našega narodnega gospodarstva in naši gospodarski osamosvojitvi, poleg tega pa žrtvoval velike vsote v korist vsenarodnih kulturnih ustanov. Posojilnica je last regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo, ki ima nad 6000 deležnikov. Iz majhnih začetkov so narasle vloge na preko 240 milijonov dinarjev in še danes ima kljub težki gospodarski krizi okrog 160 milijonov dinarjev vlog in 150 milijonov dinarjev posojil. Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1920. s tem, da je prevzelo ljubljansko podružnico avstrijskega »Creditanstalt f Lir Handel und Gewerbe«, ki je imel do 1. 1931. večino delnic. Po reorganizaciji v 1. 1931. je prevzel podjetje jugoslovanski konzorcij in ga s tem popolnoma nacionaliziral. Delniška glavnica znaša 12,500.000 dinarjev. Zavod se nahaja v lastnem poslopju v Prešernovi ulici. Nakupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, devize in valute, izvršuje borzna naročila, daje predujme in kredite vseh vrst, vrši eskompte in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvu, kakor tudi vse ostale bančne posle. Zaposluje 46 uradnikov in 12 ostalih uslužbencev. Ljubljanska kreditna banka, centrala v Ljubljani, podružnice: Celje, Kranj, Novi Sad, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenj Gradec, Split, Šibenik in Zagreb. Banko je ustanovil tedanji ljubljanski župan, minister v p. in senator Ivan Hribar s sodelovanjem slovenskih trgovcev in živnostenske banke v Pragi 1. 1900. Zavod je bil ustanovljen z delniško glavnico 500.000 K., ki pa se je vsled naraščajočih potreb slovenskega gospodarstva do vštevši 1. 1923. stalno zviševala. L. 1919. je znašala že 20 milijonov Kron; od 1923 do 1933 pa 50 milijonov dinarjev, vendar se je morala zato, da je mogla uspešno prebroditi krizo, znižati na 20 milijonov Din. Temu znižanju je v 1.1935. sledilo zopet zvišanje na 30 milijonov Din. Letni promet se je dvignil od prvotnih 32 milijonov Kron na 112 milijard Kron v 1. 1922, odnosno na 46 milijard dinarjev v 1. 1930. Vsled vladajoče gospodarske depresije je v naslednjih letih skupni promet razmeram primerno popuščal in je znašal 1.1935. okroglo 17 milijard dinarjev. Zavodu poverjena tuja sredstva so v 1. 1930. znašala 567 milijonov dinarjev, od katerih je bilo do konca leta 1935. izplačanih vlagateljem 303 milijone dinarjev. Vsa delniška glavnica je sedaj v domačih rokah. Važnost obstoja zavoda za nacionalno gospodarstvo leži v tem, ker fi-nansira nebroj trgovcev, industrij in obrtništva. V bankin koncem spadajo sledeča važnejša podjetja: »Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d., Ljubljana«, »Slavija«^ jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana, »šešir«, d. d. Škofja Loka, »Tovarna verig, d., d.«, Lesce, »Teksta«, d. d., Maribor, »Petovia«, d. d., Ptuj, »Sladkor«, d. z o. z., Ljubljana, »Motvoz in platno«, d. d., Grosuplje, »Splošna stavbna družba«, d. d., Maribor in »Strojne tovarne in livarne«, d. d., Ljubljana. Pri vseh teh podjetjih je banka udeležena z znatnim kapitalom. Banka zaposluje skupno s svojimi podružnicami 160 nameščencev. Ljudska samopomoč, reg. pomožna blagajna v Mariboru; poverjeništvo v Ljubljani. Ljudska samopomoč je bila ustanovljena 1. 1927. kot velikopotezna socialna ustanova za vse sloje našega naroda in to z namenom, dati svojcem prvo pomoč v slučaju smrti zavarovanega člana. Zavod zavaruje za pogrebnino vse zdrave osebe od 17—70 leta starosti in to od 1000 do največ 10.000 dinarjev. Na pogrebninah je doslej izplačala nad 29 milijonov dinarjev. Zavaruje pa zavod tudi za doto vse mladoletne osebe od 1—16 leta in to od 1000 do največ 25.000 dinarjev. Zavarovana vsota se izplača z dovršenim 21. letom. Polnoletnim izplačane podpore znašajo doslej 500.000 dinarjev. Na hipotekarnih posojilih je zavod izplačal nad 1 milijon dinarjev. Po svojih poverjenikih se je ustanova v razmeroma kratki dobi naglo razvila in preplavila vso Slovenijo, kar je zadosten dokaz, kako nujno potrebna je bila taka socialna ustanova, dostopna za vsakogar do najvišje starosti, brez razlike spola, narodnosti in vere. Ker pa je bila ta ustanova osnovana na podlagi dokladnega kritja, in ker je praksa mnogih sličnih ustanov v Avstriji, ČSR, Nemčiji in drugod pokazala, da se na ta način osnovane ustanove morejo ugodno razvijati le dotlej, dokler število članov raste, je bilo potrebno pravila po naročilu nadzorne oblasti spremeniti na kapitalno kritje, s katerim se je ustvarjal rezervni fond, ki je predpogoj za nadaljnji neogrožen obstoj ustanove. Ljudska samopomoč je kot prva domača zavarovalnica te vrste izplačala tekom svojega 10-letnega obstoja ca 30 milijonov na pogrebninah in podporah mladoletnim, ko so dovršili 21. leto. V svrho okrepitve rezervnega fonda so po sklepu občnega zbora v 1. 1936. znižali dajatev (zavarovalno vsoto) za slučaj smrti vsem članom, ki so pristopili po starih pravilih, torej pred 1. nov. 1933, začasno za 30%. Kdor je plačal po kapitalnem kritju polno zavarovalno vsoto, temu, kakor tudi vsem članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna zavarovalnina. Kljub splošni krizi in denarnemu pomanjkanju narašča število članov in šteje danes okroglo 10.000 članov, ki so skupno zavarovani za 68 milijonov dinarjev. Rezervni fond znaša preko 6 milijonov dinarjev. Mestna hranilnica, Kranj. Ustanovljena je bila 1. 1893. Za varnost hranilnih vlog jamči ne samo hranilnica z vsem svojim imetjem, ampak tudi mestna občina z vsem svojim premoženjem ter vso svojo davčno močjo tako. da je v hranilnici naložen denar popolnoma varen. Hranilnica spada med naše največje samoupravne hranilnice. Mestna hranilnica ljubljanska. Hranilnica spada med največje jugoslovanske samoupravne hranilnice in je največja med 29 slovenskimi samoupravnimi hranilnicami. Njen cilj je dobrobit mesta Ljubljane ter njene bližnje in daljnje okolice. Hranilnico je ustanovil 1. 1882. (poslovati je pričela 1. okt. 1889) ljubljanski občinski svet na pobudo poznejšega dolgoletnega ljubljanskega župana ministra v pok. in senatorja Ivana Hribarja, in to z namenom, da nudi vlagateljem sigurno in obrestonosno naložbo njihovih prihrankov ter da z ugodnimi posojili omogoči gospodarski napredek Ljubljani in ostali Sloveniji, zlasti onim krajem, kjer Slovenci niso imeli svojih denarnih zavodov in jim ni bilo mogoče dobiti posojil za svojo gospodarsko osamosvojitev. Ustanovljena je bila v spomin na zgodovinski dogodek, ko je prešla uprava mestne občine v slovenske roke. Njen razvoj je bil tako hiter, da si je po več selitvah že 1. 1904. zgradila lastno palačo v Prešernovi ulici, kjer ima danes svoje uradne prostore. Hranilnica je osnovana po načelih hranilničnega regulativa kot občinska ustanova. Na podlagi zakona iz 1886 je prevzela Mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo splošno jamstvo za hranilnico in še posebno jamstvo za vloge in njihovo pravilno obrestovan je. S tem je pridobila sirotinsko (pupilarno) varnost, vlagatelji pa jamstvo za varnost njihovih vlog. Denar, ki se steka v Mestno hranilnico se proti zadostni pupilarni varnosti posoja zasebnikom, korporacijam in občinam. S tem podpira poljedelstvo, obrt, trgovino ter zadružno in občinsko gospodarstvo. Največja opora pa je hranilnica mestu Ljubljani. Malo je hiš v Ljubljani, ki so bile po potresu 1. 1895. zgrajene brez pomoči Mestne hranilnice. Zlasti pa je ves čas podpirala z večjimi posojili mestno upravo pri izvedbi njenih gospodarskih, kulturnih in socialnih načrtov. Hranilnica šteje danes nad 43.500 vlagateljev, ki imajo več kot 400 milijonov vlog. Njena posojila so razdeljena med 3800 dolžnikov, od katerih odpade na Ljubljano 1800, na ostale kraje pa 2000. Posojila so razdeljena med vse stanove. Največ jih imajo kmetovalci, železničarji, obrtniki in delavci. Hranilnica je torej last vseh njenih članov in vsi morajo biti tudi zainteresirani na njenem obstoju in napredku. Mestna hranilnica v Ormožu. Ustanovljena 1. 1878. je pupilarno varna, ker jamči zanjo mestna občina ormoška z vsem svojim imetjem in davčno močjo. Je to največji kmečki denarni zavod v ormoškem okraju. Od svojega postanka je izdal ta zavod milijonska dolgoročna posojila gospodarsko šibkejšim slojem in jim proti odplačilu nizkih amortizacijskih in obrestnih obrokov omogočil krepak gospodarski napredek. Prav posebno živahen denarni promet, ki gre v milijarde, je postal v tem zavodu po prevratu, ko so upravo prevzeli naši gospodarstveniki. Po sanaciji vojnega posojila, ki ga je med vojno dovolila takratna uprava, je nova uprava med drugim preuredila in nadzidala svojo palačo, kjer se nahajajo poslovni prostori tako. da je danes moderno reprezentativno poslopje, ki je ponos Ormoža. Radi spretnega vodstva, znane ku-lantnosti in velikega udejstvovanja so vloge rapidno naraščale in z njimi tudi kmečki krediti. Napram svojim dolžnikom je hranilnica skrajno uvidevna, ne postopa rigorozno in je vsled tega njena popularnost splošno znana. Mestna hranilnica v Ormožu pa tudi krepko podpira različne gospodarske in prosvetne ustanove ter vrši s tem zelo važno gospodarsko in nacionalno delo. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Z uredbo Narodne vlade kraljevine SHS v Ljubljani z dne 13. januarja 1. 1919. je bil ustanovljen v Ljubljani »Začasni obči pokojninski zavod za nameščence« za območje Slovenije: dne 3. septembra 1919 pa je bilo njegovo območje že razširjeno na Dalmacijo. Z uredbo z dne 27. junija 1. 1921, ki jo je potrdil zakon z dne 12. maja 1. 1922, je bilo začasno urejeno pokojninsko zavarovanje nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji, nosilec tega zavarovanja pa je dobil naziv »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«. Zavod je danes nosilec obveznega zavarovanja vseh privatnih nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji, nadalje obveznega zavarovanja apotekarskih sotrud-nikov in nameščencev, pomorskih in parobrodarskih podjetij v vsej državi in neobveznega zavarovanja za vse ostale privatne nameščence v pokrajinah naše države izven Slovenije in Dalmacije. Obvezno kakor neobvezno zavarovanje obsega zavarovalne primere onemoglosti, starosti in smrti. Pokojninski zavod ima centralo v Ljubljani, administrativno poslovalnico v Splitu ter krajevne odbore samouprave v Mariboru, Celju. Splitu in Dubrovniku. Pri zavodu je sedaj zaposlenih 46 uradnikov in ostalih uslužbencev. Zavod je imel v prvem poslovnem letu svoje samostojnosti 3077 zavarovancev, koncem 1. 1935. pa 10.857, od katerih je odpadlo na Slovenijo 8393, na Dalmacijo 2192, na apotekarske in pomorske nameščence izven Slovenije in Dalmacije 311. Vseh službodajalcev, ki so imeli koncem 1. 1935. zaposlene zavarovalne nameščence, je bilo v Sloveniji 2166, od katerih je odpadlo na bivšo mariborsko oblast 864, na ljubljansko 1302. Letni predpis na zavarovalnih premijah je znašal v poslovnem letu 1935 28,175.653 Din. od tega odpade na Slovenijo 21,427.632 Din, in sicer na bivšo mariborsko oblast 6.986.508 Din. na ljubljansko 14,441.124 Din. Po stanju koncem leta 1935. je znašal celokupni zaostanek na neizterjanih predpisih napram enoletnemu predpisu v posameznih pokrajinah: 5.1% v bivši ljubljanski oblasti, 7.9% v bivši mariborski oblasti, 15.3% v primorski banovini in 28.6% v zetski banovini. Pokojninski zavod je imel koncem 1. 1935. 1988 rentnih upravičencev, katerim je v tem letu izplačal na pokojninah 12,241.932 Din. torej nad 1 milijon dinarjev mesečno. Številke o teh pokojninskih izdatkih rastejo iz leta v leto. Saj je bilo v prvem poslovnem letu 1919—1920 izplačanih le za 16.325 dinarjev rent. V 16. letih samostojnega poslovanja je ljubljanski pokojninski zavod izplačal zavarovancem na rentah nad 74 milijonov dinarjev, na povračilih premij nad 22 milijonov dinarjev, na odpravninah, brezposelnih podporah in stroških za zdravljenje rentnikov pa nad 3 milijone dinarjev, skupaj torej skoro 100 milijonov dinarjev, od katerih je odpadlo na Slovenijo nad 70 milijonov dinarjev. Ti izdatki so okrepili kupno moč onih privatnih nameščencev, ki so postali invalidi ali brezposelni ali so ostareli, odnosno njihovih svojcev po smrti njihov rednikov-nameščencev. V tem leži posredni gospodarsko-socialni pomen socialnega zavarovanja, ki ga opravlja Pokojninski zavod. Čista bilančna aktiva ljubljanskega Pokojninskega zavoda, ki se zbira iz presežkov na' pobranih zavarovalnih prepisih in iz dohodkov naložene imovine in ki so namenjena za kritje pričakovanih pravic zavarovancev ni pravic rentnikov, so znašala koncem 1. 1935., po odbitku pasivnih postavk, .302.364.492 Din. Naloženih je bilo v vlogah pri denarnih zavodih 27,735.824 Din, v vrednostnih papirjih 52,813.450 Din, v posojilih 160,420.557 Din, v nepremičninah 72,139.912 Din, v terjatvah 22,459.569 Din in v inventarju 664.585 Din. Pokojninski zavod je zgradil v Ljubljani blok Nebotičnik, rdečo palačo na Miklošičevi cesti in še več hiš, nadalje po eno večjo stanovanjsko hišo odnosno blok v Mariboru, Splitu in Celju. Pokojninski zavod vrača svoj kapital državi v obliki nakupovanja vrednostnih papirjev, narodnemu gospodarstvu svojega območja pa v obliki vlog pri denarnih zavodih, posojil zavarovancem in njihovim službodajalcem, zasebnikom, občinam, banovinam itd., ter v obliki lastnih investicij. V tem leži neposreden gospodarski pomen pokojninskega zavarovanja in njegove produktivne naložbene politike. To se je izkazalo zlasti v sedanji veliki gospodarski stiski, ko je bil Pokojninski zavod najvplivnejši činitelj na denarnem trgu v Sloveniji. Omenjene številke so tembolj tehtne, ako pomislimo, da je Pokojninski zavod v Ljubljani bil po prevratu brez sredstev in da je moral najeti posojilo celo za tekoče upravne stroške. Pokojninski zavod je pravna oseba javnega prava, osnovana na posebnem zakonu. Njegova organizacija temelji na načelu čiste samouprave, to je uprave interesentov pokojninskega zavarovanja, in sicer zavarovanih nameščencev in njihovih službodajalcev. Vsi organi zavoda so sestavljeni iz voljenih zastopnikov zavarovancev in službodajalcev v paritetnem razmerju. Le predsednika zavoda imenuje minister za socialno politiko za dobo 5 let. »Sfiva«, obča zavarovalna d. d. v Zagrebu, generalni za-stop v Ljubljani. Ustanovljena 1. 1921. Zaposluje 20 uradnikov in ima poverjenike v vseh krajih dravske banovine. »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Zavarovalnica je danes eden najuglednejših, gotovo pa tudi največjih zavarovalnih zavodov s čisto domačim kapitalom in popolnoma narodnim vodstvom. Ustanovljena je bila 5. julija 1. 1900. Spočetka je Vzajemna zavarovalnica gojila le zavarovanja proti požarom in zavarovanja zvonov proti razpočenju. Že koncem leta 1901. je imela 2418 zavarovanj proti požaru in 140 polic v oddelku zvonov. Mirovne pogodbe so prizadejale zavarovalnici težak udarec. Odpadla je Goriška s Primorjem in Koroška, kjer je Vzajemna zavarovalnica prav tako živahno delovala kakor pri nas. Zato pa se je po vojni usmerilo delovanje Vzajemne zavarovalnice na jug. Zavarovalnica ima danes podružnice v Beogradu, Sarajevu, Splitu, Zagrebu ter veliko število glavnih in na stotine krajevnih zastopstev. Vzajemna zavarovalnica goji sedaj vse za naše razmere potrebne in pomembne vrste zavarovanj. Zlasti velik je razmah njenega živ-Ijenskega oddelka, v katerem zavaruje življenja po vseh načinih in kombinacijah. V zadnjih letih se vedno bolj širi smisel za zavarovanja proti nezgodam, zavarovanja zakonite dolžnosti, jamstva, zavarovanja zoper vlomilske tatvine, zavarovanja avtomobilskega kaska ter zavarovanja stekla in steklenih plošč. Vzajemna zavarovalnica izdaja list »Naša moč«, kot glasilo svojih zavarovancev. Izhaja mesečno v nakladi 100.000 izvodov. Prinaša zanimiva obvestila in navodila iz zavarovalstva, pa tudi iz drugih gospodarskih in kulturnih panog. Koncem poslovnega leta 1935. je znašala zavarovalna vsota v elementarnem oddelku 4.504,268.000 Din, letna premija pa 10,431.977 Din. Samo na škodah je Vzajemna zavarovalnica v letu 1935. izplačala 5,161.855 Din. Jamstvena sredstva v elementarnem oddelku so 1. 1935. znašala 24,194.406 Din. V življenjskem oddelku je 1. 1935. znašala zavarovalna vsota že 159,300.000 Din, jamstvena sredstva v življenjskem oddelku so istočasno znašala 38,269.775 Din. Vseh članov je imela Vzajemna zavarovalnica po 35 letnem obstoju nad 103.000. To število zadnje čase rapidno raste. Vzajemna zavarovalnica je organizirala tudi poseben način ljudskih zavarovanj v svojem oddelku »Karitas«, ki je tekom 4 let organiziral nič manj kot 16.000 članov, ki so zavarovani za okroglo 55 milijonov dinarjev. Zavarovalnica zaposluje s podružnicami v Celju, Splitu, Zagrebu, Beogradu. Sarajevu in Mariboru okoli 80 uradnikov, 25 potnikov in 365 zastopnikov. Delo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je treba smatrati v narodno-gospo-darskem pogledu kot velik napredek domačega gospodarstva, ki kljub gospodarski krizi predstavlja stalno naraščajočo silo. Letovišča, zdravilišča in tujskoprometni obrati Čateške Toplice. Najtoplejše radiotermalno kopališče v dravski banovini leži v aluvialni nižini na desnem bregu Save, pod severnimi obronki Gorjancev, 142 m nad morjem, 1.5 km od drž. ceste Zagreb—Novo mesto—Ljubljana. Od železniške postaje Brežice je oddaljeno 6.5 km, od one v Dobovi 3 km. Blaga, subalpinska klima. V okolici je mnogo vinogradov. Tople vrelce so odkrili I. 1797., vendar jiii je že 1. 1824. ob povodnji Sava popolnoma zasula. Ponovno so jih odkrili 1. 1854. Kopališče je bilo dograjeno in modernizirano šele 1. 1924. Najstarejši je Ferdinandov vrelec, katerega temperatura se menja od 37—51° C. L. 1933. pa so uredili še dva vrelca, od katerih ima eden stalno temperaturo 54.5° C. Akratohiperterma je visoko radioaktivna in vsebuje zlasti kalcij in bikarbonat. Zelo uspešno zdravi sledeče bolezni: revmatizem, giht, neuralgično trganje, išias, neurastenijo, ženske bolezni, kronične eksudate v glavi, prsni in trebušni duplini, kronične katare, itd. Glavna sredstva za zdravljenje: redno kopanje v termalni vodi, pitje vode, dalje solne in ogljikove kopeli, termofori, masaža, galvaniziranje, faradizacija, diatermija, puščanje krvi, zračne in sončne kopeli, itd. V švicarskem slogu zgrajen Zdraviliški dom ima 18 bazenov in kabin ter preko 30 sob s 50 posteljami. V ostalih zgradbah pa je še 18 kabin in okrog 60 postelj. Električno razsvetljavo oskrbuje lastna elektrarna. Lepi izleti v okolico, izprehodi po parku in gozdovih, koncerti, igrišča, knjižnica in drugo služi za razvedrilo gostov. »Duj-Dam«, avtomatični buffet, družba z o. z., Ljubljana. Podjetje sta ustanovila veletrgovec Franc Oset iz. Sv. Petra v Savinjski dolini iu ljubljanski trgovec Julij Zupan leta 1931. Originalni naslov, moderna oprema in sijajna postrežba so takoj privabili številne goste, katerih število je stalno raslo. Buffet je zgrajen in opremljen po vzorcu podobnih velemestnih ustanov tako moderno, zlasti pa higienično, da daleč prekaša vse slične naprave v naši domovini. Arhitektski atelje Fatur-Kos-Platner je tudi s svoje strani mnogo pripomogel k udobnosti in praktični ureditvi prostorov. Razen aparature, ki se pri nas ne izdeluje, so vse ostale naprave delo domačih podjetij. Aparatura je sama na sebi čudovito praktična. Poleg avtomatov na levi strani, kjer so na razpolago najrazličnejša okrepčila, jestvine, slaščice in pijače, stoji na desni strani dolg marmornat pult. kjer se razvija pravo življenje ameriških barov. Tu dobiš od domačih mesenih klobas do najpikant-nejših delikatesnih specialitet vsa mogoča jedila in pijače. Poseben »mixer« postreže gostom s toplo kavo, čajem, pun-šem, grogom, coctaili in drugim. V lokalu je tudi trafika. Za prijatelje dobre kapljice je pripravljen poseben lokal, kjer se servirajo jedila in pijače tudi sedečim gostom. Obrat je zlasti za potujoče in poslovne ljudi neprecenljivega pomena, ker je tu vsak hitro, točno in vsestransko postrežen, kar je zlasti za one, ki se jim mudi, velike važnosti. Podjetje zaposluje 3 uradnike in po sezonskem jjrometu do 30 nameščencev iz najrazličnejših krajev Slovenije. Dolenjske Toplice, radioemanacijsko termalno kopališče v Toplicah pri Novem mestu. Dolenjske Toplice ležijo na desnem bregu potoka Sušice, v dolini reke Krke, približno 4 km od železniške postaje Straža-Toplice in 13 km od Novega mesta. Nadmorska višina 179 m. Kopališče ima subalpinsko klimo. Pred hudimi vetrovi je zavarovano z nizkimi griči, ki ga obdajajo z vseh strani. Zrak je čist in bogat na ozonu rudi prostranih okoliških gozdov. Megla in nihanje temperature stu redka pojava. Okolica Dolenjskih Toplic sestoji geološko iz različnih plasti zgornjetriadnega apnenca in krede; le posamič ležijo na teh plasteh tudi ostanki diluvialne ilovice. Termalni izvirki kopališča izvirajo iz zemeljske razpokline, katera gre več ali manj v smeri od severa proti jugu, od vasi Gradišče proti vasi Črmošnjice. Termalni izvirki se izlivajo iz skalnih razpoklin v bazene pod hidrostatičnim pritiskom. Terma ima 36,5 do 37.5° C stalne toplote, ki je enaka pozimi kakor poleti. Iz tega sledi, da toplota terme ne zavisi od me-tereoloških vplivov. Prihaja iz velikih globin, ker nima nobenih organičnih primesi in je tudi pri poplavah kristalno čista, kar dokazuje, da z zunanjo vodo, ki je pri poplavah radi vrhnje zemeljske plasti ilovice rujavo pobarvana, nima prav nobene zveze. Kapaciteta terme je 33 sekundnih litrov, torej ca 2,850.000 litrov dnevno in variira prav neznatno. Kopališke naprave sestojijo iz dveh velikih in štirih malih separatnih bazenov, ki se polnijo z lastnim hidrostatičnim pritiskom terme, ker ležijo neposredno nad izvirki. Iz izkopanih rimskih grobov na robu starega kopališkega parka in iz raznih drugih bogatih najdb lahko sklepamo, da je termalno kopališče služilo že več stoletij pred Kristom kot zdravilno kopališče. Prvič se omenja v neki daritveni listini mejnega grofa Henrika Istrskega cistercianskemu samostanu v Stični na Dolenjskem iz leta 1228. Leta 1385. so postali lastniki Toplic Auerspergi. RAZNO 663 V drugi polovici 17. stoletja je sezidal Johann Weikhart Auersperg knežjo kopel in s tem položil temelj sedanji kopališki zgradbi in sanatoriju. Knez Heinricli Josef Johann v. Auersperg je zgradil h kopališču ceste in v letih 1767 do 1776 tudi dvonadstropno kopališče v toskanskem slogu. Leta 1898. je bil zgrajen novi dvonadstropni zdraviliški doni z novim kopališkim parkom. Za časa svetovne vojne so bile Toplice vojaško kopališče s 300 posteljami. Kot tako je obratovalo 4 leta tudi pozimi. V tem času je bilo oskrbovano preko 16.000 bolnikov. V letih 1922/23 je bilo kopališče popolnoma renovirano. Stene, ki so bile preje ometane z malto, so bile obložene z umetnim kamnom; stare in lepe, prej zazidane galerije, so bile zopet odkrite. V velikem bazenu je bilo položeno novo beneško stop-njišče, instalirana je bila centralna kurjava po vseh sobah, hodnikih in oblačilnicah ter s tem omogočeno uspešno zdravljenje tudi v najhujši zimi. Z instalacijo lastne električne centrale, ki daje energijo vsem kopališkim objektom, ter z napeljavo mrzle in tople vode po sobah je bila renovacija kopališča zaključena. Kopališče razpolaga z okrog 100 posteljami, z lastno restavracijo in ima dva zdraviliška parka. Toplice so bile kmalu tudi znanstveno raziskane. Valvasor poroča, da se je dr. medicine in deželni fizik v Novem mestu Johannes Burchart pečal z raziskovanjem topliške terme skoro trideset let. Leta 1773. je novomeški zdravnik dr. Urbas napisal o topliški termi »Traktati«. Od tedaj so pošiljali v Dolenjske Toplice v zdravljenje tudi vojake. Leta 1775. je preiskal izvirke dr. Castellez in izdal rezultate svojega raziskovanja v latinski in nemški brošuri, ki je izšla na Dunaju leta 1777. Skoro istočasno je preiskal topliško termo profesor v. Krautz (1777), potem Ilaccjuet (1784), za njim pa dr. £raf (1829). Analiza, ki jo je izvršila c. kr. Josephs-Akademie na Dunaju leta 1842. je pokazala sledeče: kalij 0.050, natron 0.120, apnenec 0.774, magnezij 0.303, žveplena kislina 0.150, klor 0.079. krcmenica 0.20. Poleg teh sestavin je prof. E. Ludvvig dokazal še: stroncij, železo, aluminijev oksid, fosforno kislino, anhi-drid ogljikove kisline, sledove litija, barija in borove kisline. Na podlagi preiskave instituta za raziskovanje radija c. kr. Akademije na Dunaju leta 1912. je bila konstatirana srednje močna emanacija v termi in v termalnem plinu z 3.2, odnosno 13.6 Machejevih enot. Glavna indikacija terme Dolenjskih Toplic je revmatizem vseh vrst (sklepni, mišični), neuralgije in neuritide. Radi resorbirajočega učinka terme tvorijo nadaljnjo važno indikacijo: ženske bolezni iu različni eksudati, kronični katari bronhijev in mehurja, posledice zlomljenja kosti in velikih kontuzij. Radi vzpodbujajočega in korelativ-nega učinka terme na žleze z notranjo sekrecijo učinkuje zdravilno: pri motnjah menstruacije in pri infantilnem stanju spolnih žlez, posebno ženskih. Radi tega ima tudi izvrsten paliativen učinek pri ženskem in moškem klimakteriju, pri predčasnem in tudi pri senilnem marasmu, pri kronični ma: Iariji in njenih posledicah, pri dolgotrajni rekonvalescenci po težkih boleznih in operacijah. Nadaljnje indikacije so kožne bolezni, katerih vzrok je alergičnega ali živčnega značaja, pruritus, prurigo, kronična urtikarija in psoriasis. Toplice, ki jih upravlja Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, so velikega gospodarskega pomena ne samo za domačo občino, ampak tudi za vso njeno okolico. V 1. 1935. je obiskalo kopališče 2488, v sezoni 1. 1936. pa 2207 bolnikov in izletnikov, kar jasno kaže pomen te važne tujsko-prometne postojanke na Dolenjskem. Grand hotel Toplice, Bled. Največji in prvi hotel letovišča z najsodobnejšim komfortom in s prekrasno lego ob jezeru. Vse tujske sobe imajo tekočo hladno in toplo vodo. Na razpolago lift, telefon, svetlobni signali in centralna kurjava v vseh nadstropjih. Tretjina sob ima privatne kopalnice in skoro vse sobe so opremljene z ložami. Iz sob, lož, kakor tudi s teras se odpira gostom diven razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. Plesna kavarna, jazz orkester, vsak dan čajanke s plesom in večerne zabave s pestrim sporedom. Grand hotel Toplice ima edini na Bledu termalno kopališče, ki se nahaja v stavbi sami. Physio-, hvdro- in elektro-terapija, masaža, dietna kuhinja. Termalni vrelec z ogljikovo kislino ima 23° C stalne temperature. Uspešno učinkuje na nervozo, slabokrvnost in prekomerno želodčno kislino. Obširen bazen za plavanje v kurjenih prostorih stavbe nudi mnogo prilike za užitek tudi v zimskem času. Na razpolago so športni čolni za veslanje po jezeru. Poseben oddelek za masažo, tri terase za sončenje in prhe. Voda v jezerskem kopališču doseže v maju in oktobru 18° C toplote, v juniju in septembru 22° C, v juliju in avgustu pa celo 26 do 28° C. Uprava hotela nudi gostom najraznovrstnejše športne naprave, razpolaga z igriščem za tenis in ima lastne garaže. Cene pensiona so zmerne, hrana ustreza najrazličnejšim in rajrazvajenejšim okusom. Kosilo in večerja se po* želji servira na posebnih mizah na terasi, zajtrk pa v kavarni. Pri naročilu sob se gostje lahko poslužujejo načrtov, iz katerih je razvidna vrsta in cena posameznih sob. Ilotel je odprt in oskrbovan vse leto. Grand hotel »Union«, Ljubljana. Hotel je zgradila sedanja lastnica Hotelska in stavbinska d. d. »Union« v Ljubljani 1. 1903. Tekom let se je izvršila modernizacija vseh hotelskih obratov s potrebnimi razširitvami. Najmodernejše opremljen hotel, ki spada med najboljše hotele v Ljubljani, ima poleg številnih tujskih sob tudi restavracijo in kavarno, ki odgovarjata vsem sodobnim zahtevam. V poslopju je tudi največja kino-dvorana v Ljubljani, dalje brezalkoholna gostilna, trafika in garaže. Ilotel »Balkan«, Ljubljana. Bivši, dobro znani hotel »Tratnik« je prevzelo pred par leti Podporno društvo žel. uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, ter ga popolnoma preuredilo. Hotel razpolaga z 21 tujskimi sobami, ki imajo skupno 40 postelj. V sobah je centralna kurjava in tekoča mrzla in topla voda. Solidna postrežba privablja podjetju vedno nove goste. Ilotel Jckler, Bled. Leži v središču letovišča, dobro minuto od jezera. Ima idealno sončno lego s prekrasnim razgledom na jezero, Julijske Alpe in Karavanke, Hotel nudi tudi najbolj razvajenim gostom popolno udobnost. Ima 50 tujskih sob s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Poleg div-nega senčnatega vrta nudi hotel svojim gostom lepe sprehode v najbližjo okolico in ob jezeru ter razpolaga tudi z mnogimi športnimi napravami za plavanje, veslanje, kopanje v poslopju samem in v jezeru, skratka, ustreza vsem sodobnim pogojem za najmoderneje urejen hotel z vsem komfortom. Za zabavo so gostom na razpolago lepo urejene društvene sobe. Hotel je oskrbovan vse leto. Prvovrstna mednarodna kuhinja ustreza najrazvajenejšim okusom. Cene oskrbe so solidne, pri večdnevnem bivanju se znižajo, v predsezoni in po sezoni za 30%. 0ost]c> ki bivajo v hotelu najmanj 10 dni, imajo na povratku na jugoslovanskih železnicah brezplačno vozovnico. Ilotel ima garažo in avtomobilska postajališča. Ilotel »Metropol«, Ljubljana. Lastnik hotela, Franc Miklič, je poleg starega hotela nasproti glavnemu kolodvoru v zadnjih letih postopoma zgradil najmodernejše urejen hotel. Podjetje razpolaga s 150 tujskimi sobami, ki imajo tekočo toplo in hladno vodo. Ilotel ima veliko dvorano za prireditve in ples, dvorane za klube, garaže, dvigalo, centralno kurjavo, prvovrstno restavracijo in kavarno. Hotel-Pension Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu. Sv. Pavel pri Preboldu leži v priznano lepi Savinjski dolini. Lepi sprehodi v okolici, zdrava kliina in čist zrak so pripomogli, da od leta do leta narašča število letoviščarjev, ki potrebujejo oddiha in razvedrila. Dobra kuhinja, lepe sobe, vrt. prostor za tenis, kopalni bazeni, kopališče na Savinji, prostori za sončenje in razne družabne igre, radio, klavir, itd.: vse to je na razpolago hotelskim gostom. Do najbližje železniške postaje Sv. Peter v Savinjski dolini je 4 km in od tu do Celja 14 km. Avtobusne zveze z okolico in Logarsko dolino. Ilotel »Slon«, Ljubljana. Prvorazredni, renomirani hotel v strogem centru mesta spada med najuglednejša in najstarejša tovrstna podjetja v Ljubljani. Komfortno urejene sobe s centralno kurjavo. Velika kavarna je znana kot zbirališče poslovnega sveta. Restavracija ima priznano dobro kuhinjo in vsakovrstne pijače. V hiši je tudi javno kopališče za parne, pršne, kadne kopeli in kopeli v vročem zraku; tu so na razpolago tudi maser, brivec in pediker. Goste pričakuje pri vsakem vlaku lasten avtobus na glavnem kolodvoru. Lastnik podjetja Anton Koritnik namerava v najkrajšem času ves hotel popolnoma preurediti s tem, da bo na mestu sedanjega poslopja zgradil nov, najmodernejše urejen hotel, ki bo po svojem komfortu sedanjega še močno prekašal. Hotel Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru (523 m). Leži na najlepšem. zatišnem in sončnem prostoru sredi gozdnate južne obale Bohin jskega jezera. Sv. Duh je edina naselbina na 4.5 km dolgi obrežni strank ki jo spremlja senčnata cesta po valoviti jezerski terasi. Svečan mir vlada tu. saj je poleg hotela v zaselku le ljubka cerkvica sv. Duha, malo nad njo samotna cer-kovnikova domačija; obe stavbi sta bili dolga stoletja osamljeni: cerkvica je baje stala tu že v 13. stoletju, znana pa je od 1502.^ Ločeno od ostalih stojita še zasebna gozdna vila in na vzvišenem prostoru dijaški dom zavoda sv. Stanislava. Hotel je postavilo 1. 1909. Duhovsko podporno društvo ljubljanske škofije za okrevališče svojim članom. Na splošno željo ga je po vojni odprlo tudi za ostale goste. Kljub idilični samoti ima Sv. Duh izredno ugodno lego. Pokrajina sama s svojim čistim zrakom kaže tu vse prednosti planinskega sveta. Neposredno je odtod dostopen južni bohinjski gorski greben, tik nad hotelom stoji orlovsko gnezdo Dom na Voglu (1548 m) s krasnim razgledom. Tudi kraljestvo Zlatorogovo pod Bogatinom (2008 m), naravni park pri Triglavskih jezerih in divja planota Komna imajo odtod preko strmega jezerskega oboda najbližji dostop. Triglavska skupina z glavarjem jugoslovanskih planin (Triglav 2863 m) se nam odtod odpira po številnih potih. Kraj je primerno izhodišče ne le za visoke ture, ampak tudi za prijetne dolinske izlete po obeli Bohinjskih dolinah ali za obisk slikovitih senožeti in planin po prvih gorskih vzpetinah. Največja ugodnost pa ostaja neposredna bližina jezera, ki ga morejo gostje opazovati iz hotelske terase, se v njem kopati (poletna toplina jezera znaša 20—23° C) ali veslati. Hotel je moderno meščansko opremljen, oskrbljen z dobro dunajsko kuhinjo, s hladno kletjo s sortiranim! vinskimi vrstami, ima na razpolago klavir, radio, prvovrstno igrišče za tenis v gozdnem hladu. Za goste ima 27 sob. v katere sprejme hkrati 50 oseb; poleg velike verandne jedilnice verande tudi v nadstropju, dvorišče z garažo, ob jezeru lastno kopališče in shramba za čolne. Pozimi nudi okolica odličen prostor za vaje v smučanju in smuške lahke in težje ture, pa tudi za sankanje in drsanje. Izkušeni vodniki za gorska pota vselej na razpolago. Navodila in obvestila za goste tudi v nemškem, francoskem, angleškem, italijanskem in madjarskem jeziku. Dohod s postaje v Bohinjski Bistrici (8 km) z avtobusom od vsakega vlaka, prav tako je lahko dobiti avio-taksi, voz, pozimi sani. Jrot.el.>>Sv- Janez«, Bohinj. TTotel Sv. Janez je prvi hotel ob Bohinjskem jezeru s prikupljivo lego in z divnim razgledom na Triglav, Bogatin in Črno prst. V bližini hotela se nahaja prijazna stara cerkvica sv. Janeza. Hotel ima z ostalimi poslopji do 50 tujskih sob s ca 100 posteljami, kopališče, čolne za veslanje, igrišče za tenis, garažo, diven naravni park, posto m telefon. Prilika za ribolov v jezeru in gorski lov Izhodišče daljših in krajših tur: na Triglav (2863 m). Bogatin (2008 m - Črno prst (1854 m), Vogar (1094 m). Rudnico (946 m), itd. V bližini hotela krasni sprehodi po senčnih gajih. Pozimi so na razpolago kurjene hotelske sobe. umetno drsališče. Idealni tereni za smučanje in sankanje. Od železniške postaje Bohinjska Bistrica vozijo stalno avtobusi do jezera. Zaradi svoje romantike, nemotenega miru, čistega planinskega zraka nezdravega podnebja je Bohinjsko jezero priporočljivo letovišče in okrevališče za živčno bolne, slabokrvne in okrevajoče goste. Sploh pa nudi Bohinjsko jezero v vseh letnih časih. bodisi poleti, bodisi pozimi, vsem svojim obiskovalcem mnogo raznolične zabave in razvedrila. »Jalovec«, pension in restavracija, Rateče-Planica. Lastnik Lrlah Alojzij. Leži v lepi legi ob vhodu v vas, 5 minut od postaje. Moderno opremljeno podjetje razpolaga z lepimi sobami dobro restavracijo, kopalnico, vrtom in garažo. Sijajno izhodišče za izlete in jilaninske ture (izvir Save Dolinke Mangartska jezera, na tromejo na Peči, Talovec., Mojstrovka l once) Izvrstne snežne razmere (svetovni rekord v smuških skokih!) so pridobile Ratečam sloves naše najlepše zimsko-sportne postojanke. Kopališče nu Mariborskem otoku. V neposredni bližini Maribora tri in pol km od središča mesta, se nahaja v strugi • ,°.TJ'ave u,lll2en otok- zasajen z lepim gozdom. Otok. ki je bil se pred leti zapuščen in skoro nedostopen, je kupila mestna občina mariborska in zgradila na njem ' moderno ljudsko kopališče, ki more zadostiti vsem zahtevam prebivalcev Maribora. Ker je otok zelo razsežen — saj meri v dolžini blizu 800 m in je širok do 200 m — je mogoče povečati kopališče do takih dimenzij, da bi zadostovalo za mesto z več sto tisoč prebivalci. Kopališče na otoku je dostopno od glavne ceste, ki pelje iz Maribora na Koroško po asfaltirani dovozni ces*1 m velikem železnem mostu, zgrajenem posebej za kopališče. V kopališču se nahaja poslopje z upravnimi prostori, kabine in omarice za 2500 oseb, restavracijski prostori in tribune. odkoder je krasen razgled na kopališke naprave in zeleno Pohorje. Kopalcem so nu razpolago trije bazeni: veliki s skakalnim stolpom za plavalce in za športne prireditve, srednji za neplavalce in otroški bazen, kjer se morejo kopati m igrati tudi najmanjši otroci. Bazeni se polnijo s podtalno vodo, ki se črpa iz vodnjaka, izkopanega na otoku samem in daje dovolj vode za celo kopališko napravo. Za segrevanje vode služi pločevinasta strešna površina nad upravnim poslopjem. Za športnike je preskrbljeno s športnimi napravami in igrišči. Kopališče na Mariborskem otoku more služiti kot vzgled pravega ljudskega kopališča, odgovarjajoče vsem zahtevam sodobne higiene. Kopališče »Obla gorica«, Radovljica. Kopališče je last mestne hranilnice v Radovljici. Postavila ga je v svrlio večjega razvoja tujskega prometa v Radovljici in okolici. Kopališče »Obla gorica« je bilo otvorjeno 16. julija 1933. Leži tik mesta Radovljice ob vznožju lepega s smrekovim gozdom poraslega grička, ki ga varuje proti vetrovom. Kopališče je odprto proti jugozapadu. Diven razgled na Julijske Alpe in Karavanke. Razpolaga z velikim 50 m dolgim bazenom, malim otroškim bazenom ter modernim skakalnim stolpom. Kopališče ima 70 malih in 44 velikih kabin, skupno slačilnico s 162 omaricami, predeljeno za ženske, moške in deco. Izvirna voda priteče iz vasi Zgoše po 2 km dolgih ceveh, teče nato skozi filtre na bakreno streho, kjer se na soncu greje, ter se njena temperatura tako dvigne do okoli 24° C. Kopališče ima tudi prhe in to 4 gorke ter 8 mrzlih, angleška stranišča, posebni oddelek za izpiranje kopalnih oblek. Poleg tega imajo kopalci na razpolago lep tenis prostor, ping-pong mize, igrišče za odbojko, ležalne stole, itd. V kopališču je tudi prvovrstna restavracija. Radi pomanjkanja stanovanj v času velike se-zije je Mestna hranilnica v lastni palači »Mestni dom« uredila 13 sob s 25 posteljami nad vse komfortno. Sobe so opremljene s tekočo gorko in mrzlo vodo; gostje imajo na razpolago lepo restavracijo in kavarno, ki popolnoma ustrezata potrebam letoviškega kraja, za katerega je bila Radovljica uradno proglašena. Medijske Toplice, termalno kopališče in letovišče, Medija-Izlake. Toplice z izdatnimi toplimi vrelci leže v ljubki gorski dolini, 7 km od železniške postaje Zagorje ob Savi. Indiferentna akratoterma do 28° C. Nadmorska višina 377 in. Lepa sprehajališča in izleti na bližnje čez 1000 m visoke hribe (Sv. Planina, Sv. Gora, itd.). Izvrstni smučarski tereni v okolici. Toplice priporoča že Valvasor kot zelo zdravilne za ženske, živčne, kožne, očesne in druge bolezni. Okrevališče za slabotne otroke in odrasle, slabokrvne, itd. Dva odprta, 36 m dolga termalna bazena, tretji je zaprt, poleg teh pa so še posebne kadne kopeli. Terase za sončenje v gorskem zraku. Kopališčna poslopja z lepimi sobami in dobro restavracijo imajo električno razsvetljavo in izvrstno pitno vodo. Za razvedrilo in zabavo poskrbljeno. Letovišče posluje tudi pozimi. Park-liotel, Bled. Hotel je med največjimi hoteli na Bledu in razpolaga z vsem sodobnim komfortom. Lega tik nad jezerom je nad vse ugodna. Zaradi obilnega sonca nudi gostom mnogo prilike za kopanje, sončenje in vodni šjiort. Razpolaga z nad 300 lejio opremljenimi tujskimi sobami. Sobe so sončne in zračne s prekrasnim razgledom na jezero in j)la-nine. Športne naprave na razjiolago. Prvovrstna kuhinja. Pension »Muli«, Golnik. Gorsko klimatično letovišče je ustanovil leta 1910. sedanji lastnik Janko Dolžan. Leži 10 km od železniške postaje Kranj na progi Ljubijana-Jesenice in 5 km od postaje Kt iže-Golnik na progi Kranj-Tržič. Iz Kranja avtobusne zveze z vlaki. Po naročilu se pošlje voz. Letovišče je odprto celo leto. Glavna sezona traja od maja do oktobra. Leži 570 m nad morjem, v bližini znanega sanatorija Golnika. Od severozapadne strani je zavarovano s krasnimi gorami, katerim kraljuje po lepi flori znani Storžič (2+34 in). Čist planinski zrak, brez prahu, zmerno gorsko podnebje. V neposredni bližini mnogo smrekovih gozdov, krasni sprehodi, lepi izleti in ture na Storžič, Tolsti vrh (1800 m), Kriško goro (1600 m), itd. Letovišče je primerno zlasti za rekonvalescente in počitka potrebne osebe. Zdravnik v bližini. Možne so mrzle, gorke, zračne in sončne kopeli. Za zabavo je gostom na razpolago radio. Pošta, telegraf in telefon. Lepo opremljene sobe in dobra kuhinja privabljata vsako leto več gostov v zdravo in prijetno letovišče. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru. Podružnica je bila ustanovljena 6. IV. 1919. V letu 1936. je bilo članstva: dva častna, 15 ustanovnih, 932 rednih, 145 članov mladinskega odseka, skupaj 1094. V okviru podružnice delujejo naslednji odseki: gospodarski, zimskošjiortni, alpinistični, propagandni, markacijski, mladinski, veselični in Aljažev klub. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru oskrbuje sledeče postojanke: Mariborsko kočo na Pohorju (IO8O111), ki jo je podružnica kupila z vso posestjo leta 1921. Poleg planinske koče se nahaja tudi dependansa. Razpolaga s 27 udobno opremljenimi sobami iu z 62 posteljami. Vsled ugodne lege je priljubljeno višinsko letovišče in postojanka zimskega športa. Koča je odprta skozi vse leto. Avto-promet je možen prav do koče. Koča na Klopnem vrhu (1269 m), Pohorje. Koča je bila vzeta v najem leta 1921., otvorjena pa I. 1922. Razpolaga s 5 sobami, 25 posteljami in s skupnim ležiščem za 20 oseb. Važna in priljubljena izhodna točka zlasti smučarjem v srednje in zapadne predele Pohorja. Oskrbovana vse leto. Sen jorjev dom na Pohorju (1522 m). Zgra jen je bil v letih 1930 do i932 s sodelovanjem stavbne zadruge »Ribniška koča«. Udobno urejen planinski dom razpolaga z 20 sobami, 50 posteljami ter z dvema skupnima spalnicama (40 ležišč). Koča je oskrbovana skozi vse leto. Višinsko letovišče. Idealni smuški tereni. V zimski sezoni stalni brezplačni smuški tečaji. Zavetišče pri Sv. Pankracu na Kozjaku (900 m) je bilo vzeto v najem in otvorjeno v maju leta 1930. Oskrbovano je skozi vse leto. Pohorski dom. Najmodernejše opremljen planinski hotel na Pohorju leži v višini 1030 m nad morjem, oziroma 700 m nad Dravskim poljem. Najlažji dostop je iz Maribora ali iz železniške postaje Iloče, odkoder je do doma 3 ure peš. Večji del poti je dostopen tudi z avtom. Dom nudi svojim gostom najidealnejše pogoje za okrepitev živcev in telesa. Stoji sredi bukovih in smrekovih gozdov, katerih čisti in ozona polni zrak blagodejno vpliva na razpoloženje obiskovalcev. Gostom so na razpolago sončna ležišča na terasi z udobnimi ležalniki, prhe, kegljišče, ping-pong, itd. Lepi izprehodi po travnikih in gozdovih v bližini, ohilica krajših in daljših izletov: do Bol-fenka 30 min., do razglednega stolpa vrh Pohorja 20 min., do Mariborske koče 10 min., do Ruške koče 80 min., itd. Dom je zgradila 1. 1931. v alpskem (pohorskem) stilu stavbena zadruga »Pohorski dom« v Marihoru. Celo leto odprto letovišče in zimovišče ima 20 udobno opremljenih sob s 60 posteljami. Tekoča topla in mrzla voda, električna razsvetljava, kopalnica s prho in banjo, lasten vodovod z dobro pitno vodo, ledenica, posebno pa še prvovrstna prehrana skrbijo za najboljše razpoloženje še tako razvajenega gosta. Za razvedrilo gostov je v domu knjižnica, klavir, radio, razna godala, itd. Pozimi so vse sobe kurjene; na bližnjih travnikih pa se vršijo stalni smuški tečaji. Poleg doma je lepo sankališče. Glavna sezona je v juniju in v avgustu, posebno lepa pa je pohorska pomlad (maj, junij). Gostom, ki si žele čim več miru, je posebno priporočljiv čas pred glavno sezono. Radiotermalno kopališče in zdravilišče Laško. Radioterma v Laškem je pod vodstvom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani dosegla danes zopet ono višino in sijaj, katerega je uživala v predvojni dobi, ko je bila znana kot ena najbolj obiskovanih term v bivši Avstriji. Požrtvovalno upravo je stalo mnogo truda in ogromnih žrtev, da je kopališče izpopolnila do te višine, ko ima do njega dostop vsakdo, naj si je prišel iskat zdravja ali počitka in razvedrila. Kopališče obiskujejo danes bolniki OUZD, kakor tudi gosti z vseh strani države. Kopališče leži ob veliki prometni žili, ki vodi iz Trsta in Beograda proti Mariboru in Dunaju. Skozi kraj vodi železniška proga Trst-Dunaj in banovinska cesta. Kopališče, ki ima radi tega izredno ugodne prometne zveze na vse strani, leži v neposredni bližini Laškega (železniška postaja 3 min.), v prijazni dolinici, obkroženi od zelenih hribov, ki varujejo kraj mrzlih vetrov in ustvarjajo tako prijetno in milo podnebje. Radi okoliških gozdov je zrak vedno svež in čist. Kopališče s svojim svetovno znanim, 38.5° C gorkim, radiotermalnim vrelcem, leži tik nad Savinjo na prodni ravnici, ki je danes spremenjena v krasen park z lepimi sprehajališči. Da so vrelec poznali že Rimljani, bi se dalo sklepati iz raznih rimskih izkopin; vendar točnega dokaza o tem ni nobenega. Prva ohranjena listina je neka najemninska pogodba iz 1534, v kateri daje kartuzija v Jurkloštru vrelec v najem nekemu Pindarju. Prvo znanstveno raziskavanje pa je izvršil 1818 zdravnik dr. Riedl, ki je ugotovil zdravilno moč termalnih vrelcev. Domačini so na njegovo inicijativo zajezili vrelec in zgradili leseno lopo, katero pa so vsakoletne poplave Savinje redno zopet odnašale. Resnejše je postalo zanimanje za ta vrelec, ko so gradili v neposredni bližini progo Južne železnice. Ing. Leopoldu Rodlu, ki ima nevenljive zasluge za terme v Laškem, se je končno posrečilo najti glavni izvor tik ob Savinji. Začasno je zgradil leseno kopališče, med tem pa je že pričel s fundiranjem velikega zidanega bazena. Monumentalni bazen, kopališko poslopje nad njim in kopališki dom so bili otvorjeni prvega maja 1854. Kopališče je dobilo ime Kaiser Franz-Josefs-Bad. V njem se je zbirala elita dunajske in graške aristokracije. Elitni plesi in zabave so večali sijaj kopališča, posebno pod spretnim vodstvom njegovega drugega lastnika univ. prof. dr. Steina. L. 1882. je kupil na dražbi kopališče Teodor Gunkel, ki je kopališke naprave izpopolnil (elektrika) in dogradil več poslopij, tako da je postalo kopališče v Laškem eno prvih kopališč v bivši Avstriji. Za časa svetovne vojne in še po vojni so se lastniki, v veliko škodo kopališča, večkrat menjali, dokler ga ni leta 1930. kupil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in ga predal v upravo OUZD v Ljubljani, ki pošilja sedaj sem svoje bolnike. S temeljitim znanstvenim preiskovanjem vrelcev v Laškem sta se začela pečati nekako pred 32. leti vseuč. prof. dr. Henrik Neue in dr. Moric vitez pl. Schon-Perlasliof. Ugotovila sta klimatske in geološke razmere kraja ter svojstvo termalnega vrelca. Domnevala sta tudi, da je toliko učinkovitost pri zdravljenju pripisati neki drugi, njim doslej še nepoznani sili. Šele univ. prof. dr. Fran Bubanović in dr. Fran Tučan sta na podlagi modernih pripomočkov ugotovila, da so termalna voda in plini, ki izvirajo v laškem vrelcu, močno radioaktivni. S tem sta končno pojasnila vpliv te termalne vode. Ugotovila sta močno ionizacijo termalne vode in zraka v zdraviliškem prostoru. Radioaktivnost termalne vode in raznih plinov ima za posledico veliko zdravilno moč in prijetnost kopanja v termalni kopeli. To in še izredno mila južna klima dajo možnost zdravljenja pri sledečih indikacijah: reumatična obolenja vseh vrst (kronični in subkronični sklepni reumatizem), išias, lumbago, bolečine v mišičevju, gilit, itd; obolenja dihalnih in prsnih organov (kronični katari, pljučni emfisemi, astma, kronična vnetja porebrnice, itd.); obolenja živčevja in izčrpanost živčevja; rekonvalescenca po težkih poškodbah in drugih boleznih; obolenja srca in ožilja, zlasti arterioskleroza. Radiotermalne kopeli pa tudi izredno ugodno in učinkovito vplivajo na dietno zdravljenje, kjer prihajajo v poštev naslednje indikacije: sladkorne bolezni, uretične diateze, ledvične bolezni, tolščavost (razmastilne kure), anemija (ina-stilne kure), ter kronična obolenja črev, želodca in jeter. Moderno urejena kuhinja, ki je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, nudi vso garancijo za pravilno dietno prehrano. Radioterma Laško je zaradi svoje ugodne lege in milega podnebja priznana tudi kot priljubljeno klimatsko zdravilišče in kopališče. Krasna okolica s slikovitimi griči nudi gostom prijetne izlete. Sprehodi ob Savinji in po razsežnem in krasno urejenem zdraviliškem parku nudijo rekonvalescentom in iz-črpanim zaželjeni odmor. Sončne in zračne kopeli, najrazličnejše zabave in koncerti v glavni sezoni pa omogočajo vsakomur prijetno razvedrilo. Poleg svojih naravnih zdravilnih sredstev pa je radioterma v Laškem opremljena tudi z drugimi pripomočki, ki jih pozna in uspešno uporablja moderna medicina. OUZD je uvedel poleg balneoterapije še klimatično, električno in medikamentno zdravljenje, hydroterapijo, medi-cinalne kopeli in zdravljenje s svetlobnimi žarki. Vsi najmodernejši aparati so, pod nadzorstvom kopališkega zdravnika, gostom stalno na uporabo. Okrožni urad je zdravilišče v Laškem v zadnjih letih v velikem obsegu renoviral in moderniziral. Predvsem je renoviran kopališki del. Zelo priljubljeno je kopanje v bazenu (70 m2), kjer je radi njegove obsežnosti možno tudi plavanje. Termalna voda v bazenu stalno doteka in odteka. Na obeh straneh bazena so ločeno moške in ženske slačilnice, opremljene z mrzlimi in gorkimi prhami. Na razpolago so tri velike družinske kabine in sedem manjših. Tudi tukaj voda po uporabi stalno doteka sveža. Dve prostorni le-žalnici omogočata gostom po kopanju potreben počitek in ohlajenje. V istem traktu so poleg kopališča ordinacijski pro-stoii, kjer stalno ordinira zdraviliški zdravnik. Iz pritličnih prostorov kopališča in ordinacijskih prostorov ie direkten dohod v hotelske sobe Zdraviliškega doma. Hotelskih sob je 70 s 120—140 posteljami. Sobe so vse parketirane in komfortno opremljene. V Zdraviliškem domu so tudi obsežni restavracijski prostori, velika obednica, dve restavracijski sobi in s stekleno streho krita veranda. Idealno pa je združeno v zdravilišču kopanje v termalnih bazenih s kopanjem na prostem. Kakih 20 korakov od Zdraviliškega doma teče Savinja, ki s svojo ugodno temperirano vodo (25—29° C) in s svojo lepo okolico nudi svojevrsten užitek onim, ki si zažele te vrste kopeli. V svrho večje udobnosti in razvedrila je OUZD postavil ob bregu lesena ležišča in ležalne stole, v Savinji pa čolne za veslanje. Zdravilišče v Laškem je oskrbovano vse leto. Urejeno je vse za udobno bivanje tudi v zimskem času, posebno radi tega, ker se reumatična in druga slična obolenja najbolj občutijo v mrzlem in neugodnem deževnem zimskem in jesenskem času. Vsi kopališki prostori so zato v zimskem času stalno kurjeni. To ugodnost znajo gosti ceniti in je zato poset v zimskem času vedno večji. Kopališče je radi ugodnosti, ki jih nudi. dostopno vsem slojem, prav posebno pa ga cenijo ljudje, ki so radi svojega trgovskega ali sličnega udejstvova-nja vezani na stalno prometno, brzojavno ali telefonsko zvezo, kar jim je seveda vse tukaj na razpolago. Sloves, ki ga je nekdaj uživalo radiotermalno kopališče v Laškem, niso za-temnile niti razrvane razmere za časa svetovne vojne in po vojni, ampak se nasprotno njegova slava vedno veča, kar kaže tudi vedno večji poset gostov iz vseh strani države in tudi iz inozemstva. Rimske Toplice. Naravno ogljikovo-kislo topliško kopališče. Glavna sezona traja od 1. julija do 31. avgusta, odprto pa je od 1. maja do 15. oktobra. Vrelce so poznali ter jih rabili v zdravilne namene že v rimski dobi. To dokazujejo mnoge izkopine, ki so spravile na dan mnogo ostankov zgradb in novcev rimskega izvora. Toplice leže v prijazni Savinjski dolini, ob glavni progi Maribor-Rakek. Ker so zavarovane proti vetrom in prahu in jih obdajajo lepi gozdovi, nudijo tudi v vročini prijetno bivališče. Vrelci vsebujejo mnogo naravne ogljikove kisline in so zelo radioaktivni. Njihova toplota znaša 37.5° C. Gostom je na razpolago velik skupen bazen iu večje število moderno urejenih posebnih kabin. Vrelci služijo tudi kot zdravilna pijača. Dietna kuhinja je pod zdrav- niškim nadzorstvom, Novo topliško kopališče je prvo te vrste v Jugoslaviji. Toplice zdravijo: reumatizem, išias, živčne in ženske bolezni, arteriosklerozo, astmo, nespečnost, pomanjkanje teka, bolezni želodca, razne katare, slabokrvnost, utrujenost, oslabelost po bolezni, itd. Krasni izleti v okolico, kegljišče, tenis, godba, koncerti. Ugodno subalpinsko podnebje s stalnim vremenom in srednjo mesečno temperaturo poleti 18° C. Električna razsvetljava in lasten vodovod. Kopališče razpolaga z 200 vzorno opremljenimi sobami, deloma s toplo in mrzlo tekočo vodo. Rimski vrelec pri Guštanju. Znano letovišče in zdravilišče, katerega lastnica je Ana Nešič. Obširnejši opis gl. str. 151 (sr. Dravograd, vas Kotlje). Rogaška Slatina. Rogaška Slatina (nm 228 m) leži v majhni dolini potoka Rakovice južno od Boča (980 m), Plešivca (832 m) in Donačke gore (883 m), ob progi, ki se pri Grobelnem odcepi od glavne proge Ljubi jana-Maribor. Stranska proga vodi mimo Rogaške Slatine in Krapine v Hrvatsko Zagorje in dalje v Zagreb. Mimo vodi tudi banovinska cesta. Prometne zveze so zato, bodisi z železnico kot z avtomobili, na_ vse strani nad vse ugodne. Obrobno hribovje, poraslo pretežno z bukovimi gozdovi, varuje zdravilišče pred mrzlimi severnimi in vzhodnimi vetrovi. Podnebje je milo. Toplovlažni gozdni zrak je čist in zdrav. Okolni gozdovi in hribovje vplivajo tako, da je tudi v najbolj vročih poletnih mesecih temperatura prijetna. Zima pa je, v primeri z drugimi kraji, dosti blaga. Srednja letna temperatura je 8.7° C, povprečna temperatura sezonskih mesecev pa 14.3° C. Slatinski rudninski vrelci so morali biti znani že najmanj v prvem, ali vsaj v drugem stoletju po Kr. V slatinski rudninski vodi so se namreč našli srebrni keltski kovanci, katere so metali tamošnji prebivalci v vodo, kot priporočilo za srečno vrnitev. Listina solnograškega nadškofa Konrada iz 1141 omenja studenec, ki je bil »z marmornatim kamnom obdan«. L. 1672. je Pavel Sor-bait, telesni zdravnik cesarice Eleonore, žene cesarja Leopolda I., uvedel slatinsko vodo kot zdravilno sredstvo. Kot »Acidulae Roitschenses« so razpošiljali zdravilno slatinsko vodo po avstrijskih in nemških deželah, po Italiji in Poljskem. Blizu sedanje podružne cerkve sv. Marjete so zgradili tovarno za steklenice, nakar spominja krajevno ime »Glažuta«. S slovesom slatinske vode pa je nastal prepir med izkoriščevalci. Prvotno je bila voda dostopna vsakomur. Pozneje pa so si pravico do izkoriščanja slatinske vode lastile različne osebe. Pomen in razširjenost slatinske zdravilne vode pa je s tem padel. Šele Jožef I. je to nezdravo stanje popravil s tem, da je določil izključno pravico izrabe in razpošiljanja slatinske vode (Konrad Henckel do 1721, pozneje enajsteri dunajski lekarnarji). Prvo fizikalno-kemično preiskavo vode je napravil fizik dr. Jan. Ben. Griindel. Izsledke je objavil na Dunaju 1685 v latinskem in v Gradcu 1687 v nemškem jeziku. Z razvojem kemijske vede so bile tudi poznejše mnogoštevilne preiskave slatinske vode popolnejše. Preiskave so dognale, da spada voda slatinskih vrelcev v alkalično-salinsko skupino, ki ima največ podobnosti z vrelci v Karlovih Varih, le da so slatinski vrelci hladni, oni v Karlovih Varih pa topli; zato pa imajo slatinski mnogo več soli in v tem prednjačijo pred vsemi tovrstnimi vrelci. Magnezijev bikarbonat, natrijev sulfat, natrijev in kalcijev bikarbonat ter ogljikova kislina so poleg drugih glavne zdravilne sestavine slatinske vode. Tudi veliko število zdravnikov se je dolgo let pečalo z raziskovanjem zdravilnosti slatinske vode. Dolgoletne izkušnje in raziskovanja so pokazala, da so slatinski vrelci zdravilni v sledečih slučajih: bolezni želodca in črevesja (kronični želodčni in črevesni katari), bolezni na jetrih (žolčni kamni), bolezni presnavljanja (debelost, giht, sladkorna bolezen), bolezni v krvnem obtoku (srčne hibe, arterioskleroza, srčna nevroza), krvne bolezni (kloroza in anemija), bolezni ledvic in kroničnega vnetja mehurja in lahke živčne bolezni (nevraste-nija, histerija, nespečnost, nervoznost in glavobol). Okoli leta 1800. je Rogaška Slatina prišla v roke štajerskih deželnih stanov. Posebno tedanji deželni glavar grof Ferdinand Attems ima prav posebne zasluge, da se je Rogaška Slatina razvila v pravo zdravilišče. L. 1928. so mu na Tavčarjevem hribu postavili spominsko poprsje. Rogaška Slatina, kot urejeno zdravilišče, je bila od 1801—1919 deželna last, od 1919—1929 državna, sedaj pa je banovinska. Zmožnostim zdraviliških ravnateljev je tudi pripisati ves razvoj in napredek zdravilišča. Danes je ravnatelj Ivan Gračner, na katerega lahko kot spretnega gospodarstvenika in organizatorja stavimo največje nade. Kakšen pa je razvoj zdravilšča samega? L. 1818. so glavni vrelec obzidali in postavili nad njim hram v jonskih stebrih. Vrelec je dobil ime Tempel. Še leta 1823. zdravilišče ni imelo več kot 600—700 gostov letno. Med 1830—1840 so postavili hotel Pošto, Tržaški dom in Donački dom. Število gostov je na- raslo na 1000. Med 1840 in 1860 so zrastli novi domovi. Sty-ria I., Strossmayerjev dom, Uradniški dom, Zagrebški dom in Orožniški dom. Obisk gostov je zrastel na ca 2500 letno. V razdobju 30 let so nastali zopet novi domovi: Stritarjev dom, hotel Sonce, Slatinski dom, ki so z odkupom prešli v zdraviliško last. L. 1886. so zajeli vrelec Styria in mu uredili točilnico. Popolnoma novo lice pa je dobila Rogaška Slatina, ko so leta 1909. zajeli nov podzemeljski vrelec Donat. Vrelec so tehnično uredili, postavili so Aleksandrov dom, Ljubljanski dom, Glavno kopališče, Oficirski dom, Beograjski dom in nanovo preuredili Zdraviliški dom. Vrelce so opremili z avtomatičnimi polnilnimi stroji na električni pogon. L. 1901. je število gostov prvič preseglo število 3000. V letih 1916.—1917. je število gostov — radi velikega števila okrevajočih vojakov — doseglo višino 6800. Rekord pa je dosegla Rogaška Slatina leta 1936. s številom 7800 gostov. Prvotni Zdraviliški dom je bil zgrajen 1847 in otvorjen ob navzočnosti cesarske dvojice Ferdinanda in žene Marije Ane. »Ferdinandova dvorana« je bila po razkošju in sijaju nekaj edinstvenega. Sijajni plesi, koncerti (koncert pianista Liszta), opere, drame, itd., so se vršili neprestano v tej dvorani. V zdraviliških zapiskih najdemo kot obiskovalce poleg cesarja Ferdinanda in žene Ane Marije še nadvojvodo Ivana, Ludovika Bonaparte, princa Petra Kara-djordjeviča, njegovega sina princa Aleksandra, djakovskega škofa Strossmayerja, škofa Slomška, monsignora Franja don Bulica, zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja in Stritarja, ki je tu^ preživel svoja zadnja leta. Leto za letom so posečale zdravilišče velike ekipe zdravnikov iz tu- in inozemstva. Toda 1. 1908. je Zdraviliški dom vsled nesrečnega slučaja do tal pogorel. L. 1909. je bil sezidan nov, sicer visok in ponosen, vendar ne več tako dragocen in razsipen kot poprej. Kot že omenjeno, ima zdravilišče 3 vrelce (Tempel, Styria in Donat), katerih voda se radi različne sestavine, tudi različno uporablja. Voda vrelca Tempel je predvsem namizna voda, in to za vsakodnevno uporabo kot osvežujoča in dietna pijača. Uporablja se tudi za mešanje z vinom in sadnimi sokovi, ter pri slabem apetitu in slabi prebavi. Vrelec Styria ima medicinalno vodo, ki se uporablja pri kroničnem kataru želodca in črevesja. Voda vrelca Donat pa je zdravilna posebno pri trdi stolici, pri žolčnih kamnih, gihtu in sladkorni bolezni. Z obiskom zdraviliških gostov je rastel tudi izvoz zdravilne vode. V predvojnem času je Ogrska konsumirala dve tretjini vse izvožene rudninske vode, t. j. do 2 milijona steklenic. Po vojni so ta trg popolnoma zaprli in je zato prodaja rudninske vode stalno padala. Z ustanovitvijo Jugoslavije so se odprla nova pota plasiranja in 1. 1930. je bil zopet dosežen rekord z 2,650.000 steklenicami. Največ vode porabi Hrvatska, precej pa tudi inozemstvo, predvsem Avstrija, Romunija in Italija. Zdravilišče Rogaška Slatina ima tri glavna kopališka poslopja: Styria I., Styria II in Hydroterapia. Razen teh pa še novo plavalno in sončno-zračno kopališče. Styria I. in II. imata zdravilne kopeli v kopalnih kadeh; v poslopju za hydro-terapijo pa se vršijo razne zdravilne procedure z najmodernejšimi tehničnimi aparati pod stalnim zdravniškim vodstvom. Če omenimo še restavracije z dietnimi kuhinjami, kino, gledališko dvorano, knjižnico, razna zabavišča, predvsem pa zdraviliško godbo, vidimo, da nudi Rog. Slatina z vsem omenjenim in s krasnimi sprehodi po okolici vse, kar potrebuje gost za svoje zdravje in razvedrilo. Sanatorij dr. Majeriča, Ormož. Ormož (nm 220 m) leži na progi Maribor—Pragersko—Kotoriba. Slikovito mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo ima le približno 1200 prebivalcev. Zaradi bližine Slovenskih goric je mesto posebno važno kot vinski trg, od koder se izvaža vino v razne kraje in deloma tudi v inozemstvo. Ormož je važno krajevno središče za trgovino in obrt. V novejši dobi postaja Ormož pomembna tujsko-pro-metna postojanka. Lep razgled z mogočnega Ormoškega gradu, ki ga obkoljava velik park. Ob Dravi je javno kopališče. Izhodišče izletov v lepe vinske gorice, k razgledni točki Hajndl (lA ure) in na Hum (1 uro). V mestu je moderno urejen hotel in nekaj priznano dobrih gostiln. Na razvoj tujskega prometa v Ormožu je ugodno in odločilno vplivalo dejstvo, da je prav v tem mestecu postavil svoj priznani sanatorij dr. O. Majerič, ki daleč proč od velemestnega hrupa in brez reklame uspešno deluje že nekaj let za blagor in zdravje številnih pacijentov. Izbral si je za bivanje svoje rodno mesto, kjer je uredil sanatorij, v katerem zdravi po najnovejših metodah zdravljenja svoje bolnike. Pri zdravljenju uporablja uspešno visokofrekvenčni tok, kombiniran z radio-žarki, aparate s kratkimi valovi, električne kopeli, splošno elektro-in hydro-terapijo. Znan je njegov aparat s 450.000 volti napetosti, ki je izdelan po načrtih slavnega zdravilišča v Gallspa-cliu, kjer se je mudil in deloval dr. Majerič kot Zeileisov asistent. Tako urejeno in najnovejših metod zdravljenja se poslužujoče zdravilišče je težko najti v vsej državi. V tem sanatoriju so ozdraveli številni težki bolniki, ki so zaman iskali pomoči in uspeha drugod. Z neverjetnim uspehom se zdravijo v tej ustanovi z elektro-hidro-radium terapijo posebno kronična obolenja, išias, reuma, neuralgija, neurastenija, arterioskleroza, klimakterij, bolezni želodca in živcev, urejuje menstruacijo in vse ženske bolezni, odstranjuje glavobol, krepi kri in živce, itd. Specialna terapija za dame z električno masažo oblikuje telo in mišice, jih krepi ter utrjuje odpornost proti vsem boleznim. Sanatorij razpolaga stalno s približno 20 lepo urejenimi sobami, nudi posetnikoin izborno hrano ter cenen pension tako, da omogoča poset in zdravljenje tudi manj premožnim slojem. Nemalo so gostje iznenađeni, ko vidijo v tako majhnem mestecu tako dovršeno in moderno urejen sanatorij, ki ustreza vsem pogojem najsodobnejšega načina zdravljenja. Uspehi, ki jih je dosegel na tem polju dr. O. Majerič, so se brž razširili daleč naokrog. Priprosti ljudje imenujejo to mesto nekaki »Lurd«, ker je nekdaj na prostoru, kjer je zdaj sanatorij, stala frančiškanska cerkev. Leta 1935. je dobil Ormož novo kopališče na Dravi, ki ga je zgradil z velikimi stroški sam dr. Majerič. Za zgraditev tega kopališča je porabil nekaj vagonov cementa in drugega gradiva. Razen »Mariborskega otoka« ni sličnega kopališča na vsej Dravi. S tem kopališčem je zaslovel v tujsko-prometnem pogledu Ormož, ki je bil še pred nekoliko leti skoro nepoznan. Za gradnjo kopališča se je dr. Majerič odločil zaradi ogromnega navala ljudi iz vseh krajev naše države in tudi iz inozemstva, ki so se prišli zdravit v sanatorij z visokofrekvenčnim tokom. Kopališče ima 6 betoniranih bazenov s toplo vodo za plavače, neplavače in za otroke. Električne prhe, vrsta lepih kabin, ležišča za sončenje in vroč pesek za ležanje. Na razpolago so športni čolni za veslanje po Dravi. Kopališčni park, krasen drevored, hotel z vsem komfortom, bar, buffet, stalno koncerti, mnogo prilike za zabavo in razvedrilo. Sanatorij »Šlajmerjev dom«, Ljubljana. Radi vedne pre-napolnjenosti in neudobnosti v naših javnih bolnicah se je v Ljubljani že dolgo čutila potreba po ustanovitvi modernih, vsem sodobnim zahtevam odgovarjajočih, privatnih zdravstvenih institucij. Temu težkemu stanju je mnogo odpomoglo Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, ki je 1. 1932. zgradilo za svoje člane najmodernejše opremljen sanatorij »Šlajmerjev dom«, ki pa sprejema tudi druge bolnike. Sanatorij je opremljen zlasti za kirurgijo, poleg tega pa ima še vse druge za uspešno zdravljenje potrebne aparate in naprave (rontgen, diatermija, itd.). V kratkem času svojega obstoja si je sanatorij pridobil odličen sloves in je stalno polno zaseden. Radi vedno naraščajočega števila bolnikov se je pokazala potreba, da bi se sanatorij še močno povečal. Momen-tano je v ustanovi zaposlenih 5 zdravnikov, 1 ekonom, 16 sester in 3 ostali uslužbenci. Sanatorij »Vurberg« pri Ptuju. Sanatorij je ustanovil Ruski rdeči križ (stara organizacija) 1. 1923. in to v starem gradu Vurbergu pri Ptuju, ki je last grofa Ilerbersteina. Sedanji lastnik Ruski rdeči križ je grad popolnoma preuredil v moderno opremljen sanatorij za tuberkulozne bolnike. Sanatorij ima za pljučno bolne izredno ugodno lego, daleč od večjih naselij in industrij, v bližini prostranih gozdov in na višini, ki je nad vse ugodnega subalpinskega klimatskega značaja. Sanatorij, ki je nad vse komfortno urejen, sprejema bolnike iz cele Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Stalno zaposluje dva zdravnika, I stažista, 2 sestri in 20 drugega pomožnega osobja. šmarješke Toplice pri Novem mestu. Šmarješke Toplice leže 169 in nad morjem, izolirano od vasi v sončni dolini, obdane od gozdov, njiv in travnikov, v ozadju pa se dvigajo lepe dolenjske vinske gorice. Lepo urejeni nasadi in izpreha-jališča v popolnoma čistem zraku brez prahu. Kopališče ima lasten vodovod in električno centralo. Gostom je na razpolago lov in ribolov. Lepi izleti v okolico (spodnja dolina Krke, Gorjanci, Otočec, Klevevž). šmarješke Toplice so radioaktivna terma (32 do 34° C) s petimi bazeni direktno nad izviri, ki vsebujejo mnogo ogljikove kisline, radioemanacije in razne druge zdravilne snovi. Indikacije: ženske bolezni, arterioskleroza, hypertonija, nervoza, reumatizem, komplikacije pri srčnih boleznih, razširjenje aorte, bolezni črevesja, glavobol, slabokrvnost, rekonvalescenca. Bolniki bolni na pljučih in oni, ki imajo krvne in nalezljive bolezni, se ne sprejemajo. Zdravilišče ima restavracijo z odprtimi in zaprtimi prostori in razpolaga z 31 sobami s 40 posteljami za goste. Sezona od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V sezoni vozi dnevno iz Novega mesta (12.5 km) kopališki voz. Avtobusna zveza Novo mesto —Krško. Zdravilišče Golnik. Zdravilišče Golnik je bilo ustanovljeno \ leta 1919. prvotno kot invalidsko zdravilišče in to iz Fonda i za preskrbo vračajočih se vojakov v Ljubljani. Tekom let se je zavod razvil v eno največjih zdravilišč v Jugoslaviji in morda v jugovzhodni Evropi sploh. Izredno ugodna lega (500 m nad morjem) ob vznožju Karavank mu daje obeležje subalpinskega zdravilišča. Obdan od ogromnega kompleksa gozdov, daleč od industrijskih središč, ima Golnik prav veliko prednost pred drugimi sličnimi zavodi. Danes ima zdravilišče 210 postelj in sprejema bolnike s tuberkulozo pljuč in grla, v kolikor se nahajajo v še ozdravljivem stadiju. Jasno je, da niso sposobni za klimatsko zdravljenje prav nikjer in zato tudi ne na Golniku bolniki s težko, obojestransko tuberkulozo z visoko vročino ali s težko tuberkulozo črevesja in ledvic. Pač pa se sprejemajo bolniki, ki potrebujejo specialno dietno zdravljenje, za katero je v polni meri preskrbljeno. Zavod je opremljen z vsem, kar je za moderno zdravljenje tuberkuloze potrebno. Velika rontgenska naprava z vsemi sodobnimi pripomočki omogoča precizno diagnozo, za operativno zdravljenje je na razpolago operacijska dvorana. Za zdravljenje zob skrbi zobozdravnik, ki prihaja redno v zavod. V zdravilišču je stalno 5 zdravnikov, 6 uradnikov in 30 sester. Bolniki so nameščeni v treh razredih, razlika pa je edino v velikosti sob in v številu bolnikov, ki se nahajajo v eni sobi. Prav nobene razlike pa ni v pogledu hrane in zdravniške oskrbe. Zavod si je pridobil v zadnjih letih izreden sloves ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi izven njenih meja in je pričakovati, da se bo v doglednem času še izpopolnil in razširil. Zdravilišče Slatina Radenci. Zdravilišče je ustanovil 1. 1883. dr. Kari Henn, podjetje za izkoriščanje mineralne vode pa je bilo ustanovljeno že 1. 1869. Sedanja lastnika sta Vilma in dr. Ante Šarič. Leži tik ob železniški postaji Slatina Radenci, 5 km od avstrijske meje. Zdravilišče je oskrbovano od 1. maja do 1. novembra. Razpolaga s približno 250 tujskimi sobami v 9 zdraviliških poslopjih. L. 1936. pa je bila zgrajena še nova »Terapija«, ki ima 100 sob in 25 kabin. Zdravilišče ima lep, velik park, električno razsvetljavo, čitalnico, koncertno dvorano, igralnico, sploh nudi vse možnosti in prilike za razvedrilo. Krasna okolica daje dovolj prilike za skupne izlete v bližnje kraje in tudi v Avstrijo. Večina drugih kopališč razpolaga le z enim izvirom, medtem ko ima Slatina Radenci kar tri bistveno različne izvire: ogljikovo-kisli, mineralni in železni vrelec. S tem je dana možnost, da se gostu, ki trpi na srcu, lahko nudi zdravljenje v drugem vrelcu kot onemu, ki bolu je na živcih, in onemu, ki ma poapnenje žil, je zopet dana prilika, da se zdravi v posebnem izviru. Eden potrebuje več mineralnih snovi, drugi več ogljikove kisline, tretji zopet več joda in železa. Slatina Radenci nudi zato vsakemu bolniku njegovi bolezni primerno in po zdravniku predpisano zdravilno kuro. Tudi temperatura se more vsakemu poedincu prilagoditi. Znane so slatinske kopeli. Bolnik se mora kopati v vodi, ki pridrvi naravnost iz vrelca v banjo, ne izgubi pa pri tem na rudninskih in plinskih primesih. Zaradi močnega učinka te vode mora biti pri kopanju vedno navzoč zdravnik. Poleg vseh teh prednosti pa ima zdravilišče Slatina Radenci še to, da si more vsak gost postreči brezplačno s slatino iz več vrelcev v poljubni meri. Zajetih je vsega 17 močnih vrelcev, ki se vsi odlikujejo po obilni količini ogljikove kisline in raznih rudninskih snovi. Vsa okolica je polna slatinskih vrelcev, od katerih je bil ob priliki analize sedanji Zdravilni vrelec ugotovljen kot eden najjačjih in najdragocenejših sploh. Po zajetju tega vrelca se je delalo dalje na zajetju drugih, od katerih so se potem najboljši izbrali za eksploatacijo, oziroma za kopanje. Slatina se v glavnem razpečava v tuzemstvu. Vsega skupaj dela pri razpečavanju in polnitvi slatine nad 100 delavcev in delavk. Uradništva je ca 10. V zdravilišču se učinkovito zdravijo sledeče bolezni: bolezni srca in krvnega obtoka, bolezni ledvic, jeter in mehurja, živčne bolezni, motnje prebavil, ženske bolezni, sladkorna bolezen, giht, Basedovv, spolna oslabelost, žolčni kamni, splošna slabokrvnost in oslabelost; blagodejno vpliva na okrevajoče po operacijah in porodu, itd. V zdravilišču ordinirajo stalno 3 zdravniki. Zdravniška ordinacijska služba razpolaga z najmodernejšimi^ pripomočki (rontgen, diatermija, pantostat, ultravioletni žarki, višinsko sonce, tonizator, labor, itd.). Zdravilišče ima tri različne restavracije, ki se nahajajo v treh posebnih poslopjih, in sicer: hotelsko restavracijo, kjer se točijo alkoholne pijače, brezalkoholno restavracijo, kjer se postreže s hrano a la carte ali pa po naročilu in dietno restavracijo. ki nudi vsako po zdravniku predpisano dietno hrano. Zdravilišče Toplice Dobrna pri Celju. Zdravilišče leži v mali dolinici (397 m nad morjem). 18 km daleč od mesta Celja proti severu, na vznožju vinorodnih goric, ki se vzpenjajo vedno više in više čez šume in brda tja do gorovja Kozjak. Zaščiteno od treh strani in obdano s hladnimi smrekovimi gozdovi je odprto edino proti jugu, odkoder vozijo avtobusi od železniške postaje Celje številne goste, ki iščejo v Dobrni svoje zdravje. Zdravilni vrelci Dobrne so bili znani že 1. 1605. kot »divje kopeli v Novem gradu« in so bili od tedaj naprej v posesti najrazličnejših lastnikov. Prva hiša je bila zgrajena na kraju sedanjega Zdraviliškega doma po zaslugi neke baronice Rozine pl. Sayray, lastnice Novega gradu, že 1. 1612. Od nje je kupil leta 1613. posestvo neki Hans Gaitschnigg, katerega brat Matija je zgradil prvi bazen za kopanje in je s tem položil temelj bodočemu zdravilišču. Potem je šlo zdravilišče iz rok v roke, dokler ga ni leta 1858. kupila štajerska deželna vlada, ki je zgradila kopališča in hotele, kakor stoje še danes. Po svetovni vojni je prišlo zdravilišče v last jugoslovanske države in z novo ureditvijo države leta 1929. v last in upravo dravske banovine, ki mu posveča od tedaj naprej največjo pozornost. Zdravilni vrelci Dobrne so danes znani že daleč preko meja naše države kot odlično sredstvo proti boleznim srca, ledvic, mehurja in živcev, posebno pa proti raznim ženskim boleznim, kroničnim želodčnim in črevesnim katarom, oslabelosti in reumatizmu. Zdravilni pripomočki: kopeli v naravni ogljikovokisli radioaktivni akratotermi 37° C, kopeli v vročem zraku, sončne in zračne kopeli, termalni železnati pitni vrelec, diatermija, višinsko sonce, masaža, dietno zdravljenje, zdravljenje s kozjim mlekom in jugurtom in ležalne kure. Kopališče je povsem moderno urejeno. Poleg velikega bazena za goste in ljudske kopeli ima še 12 razkošnih kabin, katerih število se bo v najbližjem času pomnožilo, kar bo služilo večji udobnosti gostov. Gostom je na razpolago krasna zdraviliška dvorana, kjer se prirejajo koncerti in plesi ob zvokih zdraviliškega orkestra, dalje bogata knjižnica in čitalnica. V središču zdravilišča se nahajajo pošta, brzojav, lekarna, prvovrstne restavracije, trgovine, itd. Posebno pa slovi zdravilišče Dobrna po številnih izletnih točkah v okolici, dosegljivih z malim trudom peš ali z izletnimi avtobusi. V zdravilišču samem se pa vzdržujejo park in sprehajališča po bližnjih šumah in gričih v največji čistoči. Zdravilišče Dobrna ne služi samo zdravju tujcev, temveč je v gospodarskem in socialnem oziru velikega pomena tudi za okoliško prebivalstvo, ki prodaja svoje pridelke v zdraviliška živilska podjetja in je v veliki meri zaposleno v zdravilišču. Zdravilišče skrbi tudi za okrepitev zdravja najrevnejših naših državljanov, ker jim po skrajno nizkih cenah omogočuje zdravljenje v zdravilnih vrelcih. Zdraviliška komisija, Bled. Skoraj ga ni Slovenca, ki bi ne bil vsaj enkrat prišel na Bled. ta največji in najlepši biser slovenske zemlje, bodisi kot pobožen romar na božjo pot, ali pa bolan in utrujen na ozdravljenje, oddih in zabavo. Narava je obdarovala ta kraj z vsem najlepšim, soncem, vodo, zrakom in gozdom, in to v taki harmoniji, da človeška roka tega lepše ne bi mogla ustvariti. Vsemu temu pa je človek dodal še bivališča in jih opremil z vsem, kar je človeški razum doslej iznašel. Toda slava Bleda ni ostala samo v mejah slovenske zemlje, tudi ne samo širom naše države, ampak se je raznesla tudi preko njenih meja v Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Anglijo, Italijo, Francijo in še po drugih deželah našega kontinenta. Bled (510 m) leži v bližini važnega prometnega križišča Jesenic, kjer se cepijo proge v Avstrijo, Italijo in na jugovzhod proti Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Izstopni postaji za Bled sta na progi Ljubljana—Jesenice, žel. postaja Lesce-Bled, od koder je stalna avtobusna zveza do Bleda, in Bled-jezero na progi Jesenice—Bohinj. Središče in glavni moment razvoja Bleda v eno nazvečjili letovišč je Blejsko jezero, dolgo 2 km, v najširšem delu široko 1.3 km, z vodno površino 133 ha. Cloboko je povprečno 20—25 m, na zapadu 31 m. Temnozelena voda se segreje poleti do okrog 24° C in je topla do pozne jeseni; pozimi pa se zelo shladi in navadno pokrije z močnim ledom. Pomen Blejskega jezera, ki ga je narava oblikovala z največjo pokrajinsko lepoto, visoko dvigajo topli železnati vrelci: močan tak vrelec s stalno toplino 23° C je zajet pri hotelu Toplice. S svojo zdravilnostjo je pripomogel, da se je tukaj razvil ne samo kopališki, ampak v začetku predvsem zdraviliški kraj, ki ga je po 1860 zlasti povzdignil Švicar Arnold Rikli. Sredi jezera se ob največji globini dviga iz vodne površine majhen, 20 m visok Otok s cerkvijo, do katere vodi stopnišče. Cerkvica na Otoku, zgrajena pred 1004, je znana božja pot. Vsako leto pride veliko število romarjev, ki se prepevajoč vozijo v »blejskih« gondolah na otok. O cerkvi in prošnjem zvonu iz 1534 krožijo med ljudstvom najrazličnejše pravljice. Blejska kotanja je samo na jugu odprta proti radovljiški strani, sicer pa jo krog in krog obdaja gričevje in hribovje: na zapadu in severu Pokljuka (ca 1500 m), na jugu Jelovica (ca 1250 m) ter bližnji griči, kot Straža (646 m), Kozarca (558 m), Osojnica (754 m), Ravnice (729 m) in tik nad jezerom kot stolp odsekani Grad (614 m). Vsa ta okolica nudi letoviščarju nebroj bližnjih izletov po krasnih, senčnih gozdovih. Bled je pa tudi izhodišče za daljše alpske ture na Pokljuko, Komno, Triglav in sploh vse Julijske Alpe, ki se kot širen lok razprostirajo na njegovi zapadni strani. Mednarodno veljavo je dosegel Bled, ko je leta 1922. postal kraljeva poletna prestolica. Šele tedaj je mogel izkoristiti vso važnost in lepoto svoje lege. Do izraza so prišle vse ugodnosti njegovega zatišnega podgorskega toplega podnebja in bujnosti talnih oblik v njegovi okolici. Kot izrazita letoviška naselbina nudi poleg termalne kopeli, kopališč in ladjišč, celo vrsto velikih hotelov z najmodernejšo opremo, pensione, vile, zasebna stanovanja, športne in zabavne prostore, dobro negovane nasade, vrtove, prevozna sredstva, izletna in spre-hodna pota, zdravniško in lekarniško službo, potniško pisarno, telefonske naprave z avtomatično centralo, itd. Velika in Mala Zaka služita predvsem športu. Tu sta smuški skakalnici, san-kališče, prostor za konjske dirke, pravi športni stadion. Vso ogromno organizacijo tujskega prometa na Bledu vodi Zdraviliška komisija pod izredno spretno roko dolgoletnega ravnatelja barona Lettisa. Zanimivi so podatki o razvoju tujskega prometa na Bledu, katere točno vodi Zdraviliška komisija. Od 1000 gostov v letu 1887. se je njih število stalno večalo. Posebno povojna leta so pokazala rapidne skoke. Še leta 1919. je imel Bled samo okrog 1800 gostov, leta 1922. ca 7000, leta 1936. pa že 19.318 gostov. Od teh je bilo okoli 7000 Jugoslovanov, 4200 Nemcev, 2500 Čehoslovakov, 1670 Avstrijcev, 1100 Angležev, 350 Francozov. 340 Italijanov, poleg številnih drugih narodnosti. Razvoj Bleda kaže jasno pot navzgor in bo to tudi dalje lahko stopnjeval, saj ima za to vse predpogoje, svojo lepoto, popolno organizacijo in potrebno reklamo. Nevenljive zasluge za razvoj Bleda v svetovno znano letovišče ima poleg privatnikov predvsem Zdraviliška komisija, ki je z velikopotezno organizacijo, reklamo in podjetnostjo seznanila vso Evropo z lepotami našega Bleda, mu pridobila veliko število stalnih gostov, ki se navdušeni nad lepoto in zadovoljni s postrežbo leto za letom v spremstvu svojih znancev in prijateljev vračajo na Bled in tako večajo število njegovih obiskovalcev. Abecedni seznam in kazalo krajev > J '■-> ifei Kazalo krajev Abfalter, 314 Adamovo, 225 Adergas, 251 Adlešiči, 120, 611 Adrijanci, 455 Ajbelj, 212 Ajdernica, 596 Ajdinja, 540 Ajdovec, 467 Ajdovec Dolnji, 467 Ajdovec Gornji, 467 Ajdovski gradeč, 531 Ajdovščina (o Dol pri Ljublj.)," 343 Ajdovščina (o Ihan), 184 Ajmanov grad, 582 Aleluja, 513 Ambrus, 467 Amtshaus, 554 Anderburg, 98 Andol, 225 Andrejci, 458 Andrejče, 396 Andrenci (o Sv. Andraž v Slov. gor.), 511 Andrenci (o Sv. Anton v SI. goricah), 429 Anin dvor, 440 Anjeli, 124 Anovec, 84 Antoinettenhof, 504 Anže, 81 Apače (obč. in vas), 377 Apače (o Sv. Lovrenc na Drav. p.), 513 Apače (o Šmarje pri Jelšah), 605 Apence, 434 Apnenik Dolenji, 263, 612 Apnenik Gorenji, 263, 612 Apnenik (o Boštanj), 256 Apnenik (o Leskovec), 263, 612 Apnenik (o Št. Jernej), 277 Apnenik (o Št. Rupert), 280 Apno-Ravne, 235 Apno Staro, 360 Arclin, 101 Arčevca, 482 Ardro, 269 Arenberg, 493 Arja vas, 95 Armeško, 81 Armez (o Rajhenburg), 81 Armez (o Senovo), 82 Arnače, 555 Arniče, 279 Arnovo selo, 72 Artiče (občina in vas), 72, 611 Artiče (o Blanca), 74 Artiče (o Boštanj), 256 Artiče (o Globoko), 78 Artiče (o Pilštanj), 593 Artiče (o Podsreda), 80 Artiče (o Rajhenburg), 81 Artiče (o Sevnica), 83 Artiče (o Sv. Barbara v Halozah), 511 Artiče (o Zibika), 608 Artiče (o Zusem), 609 Artiža vas, 323 Artmanja vas, 472 Arto, 270 Arto Srednje, 265 Ašelice, 470 Ašental, 493 Atilov grad, 387 Attemsova graščina, 422 * Vas, h kateri spada ta zaselek, leži zdaj v drugi občini in je zato omenjena v Dodatku (str. 611—614). Auerspergov grad, 139 Avguštine, 259 Avžlje, 229 Aženski vrh, 380 Babčki dol, 84 Babina, 431 Babinci, 383 Babja dolina (o Senovo), 82 Babja dolina (o Št. Vid pri Stični), 324 Babna, 469 Babna brda, 604 Babna gora (o Polhov Gradec), 352 Babna gora (o Sela pri Sumberku), 483 Babna gora, (o Sv. Štefan), 604 Babna gorica, 355 Babna Loka, 415 Babna polica, 405 Babna reka, 604 Babni dol, 350 Babniki, 78 Babni vrt, 244, 612 Babno, 112 Babno polje, 405 Bačje, 265 Bačkova, 439 Bačne, 584 Bajda, 267 Bajer (o Leskovec) 264 Bajer (o Stari trg), 406 Bajhovec, 281, 282 Bajnof (o St. Janž), 276 Bajnof (o Št. Peter), 489 Bajs, 284 Bajšovna, 268 Bajzek, 504 Bakerc, 467 Bakovci, 459 Bakovci Mali, 459 Bakovci Veliki, 459 Bakovnik, 185 Balkovci, 140 Bane, 225 Banfje, 389 Banija (o Raka), 269 Banija (o Trebelno), 281 Banja Loka, 212 Banji vrh, 607 Ban Mali, 278 Banovce, 272 Banovci, 390 Banovec, 79 Banuta, 304 Ban Veliki, 279 Barislovci, 519, 614 Barje, 567 Baronbruck, 115 Bašelj, 244 Bavdki, 225 Bec, 298 Beč, 394 Bečaje, 394, 613 Beček, 74 Bedenj, 120 Bedenj Dolnji, 120 Bedenj Gornji, 120 Bednja, 613 Begunje (obč. in vas, srez Logatec), 394. 613 Begunje (obč. in vas, srez Radovljica), 528, 529 Bela, 199 Bela Bohinjska, 546 Bela cerkev, 468, 614 Bela gora, 93 Bela Koroška, 539 Bela peč, 201 Bela Spodnja, 245 Bela Srednja, 245 Bela voda, 219 Belavšek 504 Bela Zgornja, 246 Belca, 82 Belči vrh, 127 Bele Vode, 556 Beli breg, 263 Belica (o Dovje-Mojstrana), 535 Belica (o Polhov Gradec), 352 Beli kamen, 224 Beli potok (o Šmarje pri Jelšah), 606 Beli potok (o Vojnik-okol.), 107 Belnek, 196 Belo (o Kozje), 592 Belo (o Polhov Gradec), 352 Belo (o Senovo), 82 Belo (o Šmarje pri Jelšah), 605 Belo Spodnje, 605 Belovo, 292 Belo Zgornje, 605 Belski vrh (o Sv. Barbara v Hal.), 511 Belski vrh (o Zavrč), 521 Belšak (o Prevalje), 155 Belšak (o Solčava), 173 Belšinja vas, 492 Beltinci, 300 Benečija (o Sv. Lovrenc na Drav. polju), 513 Benečija (o Trebnje), 492 Benete, 396 Benetek (o Cezanjevci), 379 Benetek (o Stoperce), 602 Benica, 306 Benko, 208 Bereča vas, 131 Beričevo, 342 Berinjak, 504 Berinjek, 310 Berkovci (o Prosenjakovci), 460 Berkovci (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 3S7 Berkovci (o Voličina), 446 Berkovski Prelogi, 387 Berložnik, 271 Bernardovec, 320 Besnica (fara), 612 Besnica (občina), 234, 612 Besnica (o Dobrunje), 340 Besnica (o Trebeljevo), 325 Besnica Spodnja, 235 Besnica Zgornja, 235, 612 Betajnova, 364 Betežica, 341 Betlehem, 86 Betnava, 419 Betonovo, 222, 612 Bevče, 557 Bevčka vas, 557 Bevke, 363 Bevše (o Sv. Vid pri Grobelnem), 605 Bevšek (o Zagorje ob Savi), 333 Bevšeke, 98 Bevško, 295 Bezena, 419 Bezgavec, 481 Bezgovica, 608 Bezgovje, 292, 612 Bezgovnica Spodnja, 294 Bezgovnica Zgornja, 294 Bezina, 563 Beznica, 264 Beznovci Novi, 454 Beznovci Stari, 462 Bezovica, 92, 611 Bezovje (o Košaki), 434 Bezovje (o Sv. Jurij pri Celju, trg), 98 Bezovje (o Zreče), 569 Bezovljak, 178 Bezovnica, 579 Bezovnik, 94 Bezuljak, 394 Bežigrad (o Ljubljana), 369 Bežigrad (o Teharje), 104 Bič (o Šmartno pri Litiji), 320 Bič (o Veliki Gaber), 328 Bičevje (o Brezovica pri Ljubljani), 338 Bičevje (o Oreliovica), 481 Bičje, 359 Bilpa, 219 Binkelj, 581 Birčna vas, 485 Birna vas, 275 Biserjane, 387 Bistra (o Črna pri Prevaljah), 147 Bistra (o Vrhnika), 363 Bistrica (o Črnomelj-okoL), 123 Bistrica (o Dole pri Litiji), 310 Bistrica (o Kamu. Bistrica), 187 Bistrica (o Kovor), 238 Bistrica (o Limbuš), 413 Bistrica (o Naklo), 242 Bistrica (o Pilštanj), 592 Bistrica (o Ruše), 420 Bistrica (o Selnica ob Dravi), 436 Bistrica (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Bistrica (o St. Rupert), 279 Bistrica (o Vransko), 110 Bistrica Bohinjska, 531 Bistrica Dolnja, 302, 613 Bistrica Gornja, 303 Bistrica Srednja, 302 Bistričica, 187 Bistri graben, 591 Bistriški grad, 238 Biš, 512 Bišče, 184 Bišečki vrh, 512 Biška vas, 477 Bitiče, 313 Bitnja vas, 281 Bitnje, 531 Bitnje Spodnje, 249 Bitnje Srednje, 249 Bitnje Zgornje, 249 Bitovska gora, 281 dvakrat Bizele, 74 Bizelje, 85 Bizeljska vas, 73 Bizeljski grad, 73 Bizeljsko, 72, 611 Bizjakova dolina, 404 Bizovik, 340 Blagovica, 178, 612 Blagovna, 97 Blaguš, 388 Blanca (občina in vas), 74 Blanca (o Leskovec), 75 Blanški graben, 74 Blate, 211 Blatna Brezovica, 363 Blatnik (o Črmošnjice), 470 Blatnik (o Raka), 269 Blatnik (o Zidani most), 297 Blatniki, 487 Blatni vrh, 288, 612 Blatno, 78 Blato (o Grosuplje), 344 Blato (o Slov. Konjice, trg), 565 Blato (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Blato (o Trebnje), 492 Blato Gorenje, 356 Blazina* 109 Blaževa vas, 132 Blaževice, 470 Bleči vrh (o Šmartno pri Litiji), 320 Bleči vrh (o Višnja gora), 329 Blečji vrh, 282 Bled, 529, 530 Blejska Dobrava, 536 Blekova vas, 400 Blekovec, 74 Blokovske Zibrše, 401 Bliskovec, 85 Bločice, 401 Blodnik, 203 Bloke, 395, 396 Bloke Velike, 398 Bloška polica, 401 Bltiža, 338 Bobneči vrh, 280 i5obovce, 603 Bobovec (o Pilštanj), 592, 593 Bobovec (o Planina pri Sevnici), 593 Bobovek, 246 Bobovo (o Ponikva), 596 Bobovo (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Bobovo (o Šmarje pri Jelšah), 605 Bobovše, 82 Boč, 436 Boč Veliki, 436 Boeka, 130 Bočkovo, 396 Bočna, 164 Bodenščak, 516 Bodešče, 546 Bodislavci, 384 Bodkovci, 513 Bodonci, 453 Bodo vije, 586 Bodrež, 604, 614 Bodrež Spodnji, 604, 614 Bodrež Zgornji, 604, 614 Bodrišna vas, 604 Bodsval, 93 Boga vas, 323 Bogenina, 75 Bogenšperk, 320 Boginja vas, 128 Bogneča vas, 281 Bogojina, 301 Bogovo selo, 284 Boliarina, 569 Bohinjska Bela, 546 Bohinjska Bistrica, 531 Bohinjska Srednja vas, 532, 533 Bohor, 74 Bohova, 412 Bojanci, 120 Bojanci Dolnji, 120 Bojanci Gornji, 120 Bojanja vas, 131 Bojani vrh, 317 Bojanka, 280 Bojnik, 274 Bojni vrh, 603 Bojsno, 78 Bojsno Gornje, 78 Bojsno Spodnje, 78 Bojtina, 425 Bokalce, 340 Bokrači, 461 Boldraž, 131 Bolečka vas, 508 Bolehnečice, 388 Bolenšak, 516 Boletina, 596 Boltija, 327 Boračeva, 386 Boreči, 381 Boreča, 455 Borejci, 457 Boril, 569 Boriče (o Radeče), 267 Boriče (o Zetale), 608 Boričevo, 485 Boriše, 315 Borje (o Dole pri Litiji), 310 Borje (o Št. Lambert), 321 Borje (o Kolovrat-Mlinše), 326, 613 Bori, 511 Borna, 82 Borovak (o Polšnik), 315 Borovak (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Borovci, 515 Borovec (o Kočevska Reka), 216 Borovec (o Velike Lašče), 225 Borovina (o Podsreda), 80 Borovina (o Senovo), 82 Borovjače, 513 Borovje, 564 Borovnica, 337 Borovška ves, 540 Boršt (o Ajdovec), 467 Boršt (o Bizeljsko), 74 Boršt (o Cerklje ob Krki), 257 Boršt (o Gradac), 129 Boršt (o Moravče), 199 Boršt (o Poljane), 577 Boršt (o Prečna), 481 Boršt (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Boršt (o Šinikel-Stopiče), 487 Boršt (o Tuhinj), 207 Boršt (o Velenje), 557 Boršt (o Vojnik-okol.),* 108 Boršt (o Zabukovje), 85 Boršte, 281 Borštek, 130 Boršt Veliki, 317 Boštanj (občina), 256 Boštanj (o Slivnica-Žalna), 344, 613 Boštanj Dolenji, 256 Boštanj Gorenji, 256 Boštanjski grad, 256 Boštetje, 225 Botričnica, 97 Bovše, 101 Božakovo, 131 Božanovec, 60S Božični vrh, 80 Božič vrh, 131 Božje, 562 Božji vrli, 416 Božna, 102 Božne (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Božne (o Vojnik-trg), 110 Božne Spodnje, 102 Božne Zgornje, 102 Bračna vas, 73 Branek, 379 Branek Lendava, 518 Brankovo, 225 Branoslavci, 379 Bransko, 276 Braslovče, 89, 611 Braslovče Male, 90 Bratenje, 430 Bratislavci, 508 Bratnice, 328 Bratonci, 301 Bratonečice, 517 Bratonek, 518 Brce, 110 Brčiće, 130 Brda, 539 Brdarci, 127 Brdce (o Dobrna), 91 Brdce (o Hrastnik), 286 Brdce (o Mozirje-trg), 169 Brdce (o Slov. Konjice okol.), 563 Brde (o Sv. Jurij pri Celju okol.), 97 Brde (o Šmartno pri SI. Gradcu), 553 Brdine, 552 Brdinje, 150 Brdo (o Dole pri Litiji), 310 Brdo (o Ihan), 184 Brdo (o Kovor), 237 Brdo (o Ljubljana-mesto), 374 Brdo (o Lukovica), 192 Brdo (o Mozirje okol.), 168 Brdo (o Planina pri Sevnici), 593 Brdo (o Predoslje), 246 Brdo (o Rečica ob Savinji), 170 Brdo (o Rovte), 405 Brdo (o Slov. Konjice okol.), 564 Brd<5 (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Brdo Dolenje, 576 Brdo Gorenje, 576 Brdska graščina, 192 Breberno, 271 Brebovnica, 584 Brebrovnik, 515 Brebrovnik Mali, Brecelj* 109 »16 Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg Breg o Borovnica), 337 o Breznica), 534 o Celje-mesto), 112 o Kočevje-okol.), 215 o Komenda), 189 o Križe), 240 o Loče), 559 o Majšperk), 505 o Nevlje), 201 o Polzela), 96 o Preddvor), 244 o Ptuj), 522 o Ribnica), 220 Slov. Konjice-okol.), 564 o Stražišče), 248 o Šmartno pri Litiji), 319 o Št. Rupert), 281 o Št. Vid pri Stični), 323 Trebnje), 493 ...... ~ " 328 (o Veliki Gaber), (o Vinica), 142 (o Vrhnika), 364 (o Zagradec), 496 (o Zidani most), 296 Bregansko selo, 283 Brege, 263 Bregovje, 385 Breg Spodnji, 522 Breg Zgornji, 522 Brekovce, 407 Brengova, 429 Breslovski vrh, 168 Brest, 362 Bresternica, 433 Bresterniška graba, 433 Brestovec, 598 Breška gora, 270 Breška gorca, 608 Breška vas (o Radeče), 267 Breška vas (o Št. Jernej), 277 Breški vrh, 150 Breško, 276 Breza, 492 Breza Mala (o Marija Gradec), 291 Breza Mala (o Zidani most), 297 Breza Velika, 294 Breza Vesela, 560 Brezen, 568 Brezina (o Brežice-okol.), 76 Brezina (o Kozje), 591 Brezina (o Podsreda), 80 Brezinje, 97 Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje o Artiče), 72 o Begunje), 394 o Blanca), 75 o Brusnice), 469 o Črmošnjice), 470 o Dob), 179 o Dobrova), 339 o Dobrunje), 340 o Globoko), 78 dvakrat o Grosuplje), 344 o Kamn. Bistrica), 187 o Kostrivnica), 590 o Kovor), 238 o Leskovec), 263, 265 o Ljubno), 166 o Loče), 560 o Lukovica),* 194 o Mošnje), 542 o Mozirje okol.), 168 o Oplotnica), 562 o Pilštanj), 593 o Planina pri Sevnici), o Poljčane), 416 o Pragersko), 418 o Rajhenburg), 81 o Raka), 269 o Rogatec), 599 o Semič), 135 dvakrat o Senovo), 82 dvakrat 593 Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje Brezje o Sevnica), 82 o Sv. Jurij ob Ščavnici), 388 o Sv. Jurij pri Celju okol.), 97 o Sv. Križ pri Krškem), 272 o Sv. Križ pri Litiji), 318 o Sv. Štefan), 604 o Šmartno na Pohorju), 425 o Šmartno pri Litiji), 320 o Št. Janž), 275 o Št. Jernej), 277 o Št. Rupert), 279 o Trebelno), 281 o Trojane), 203 o Velika Dolina), 284 o Želimlje), 366 o Zetale), 609 o Žusem), 609 Brezje Staro, 218 Breznica (obč. in vas), 534 Breznica (o Osluševci), 506 Breznica (o Prevalje), 155 Breznica (o Zminec), 586 Breznik (o Dragatuš), 127 Breznik (o Škocjan), 275 Breznik (o Vače),* 327 Brezni vrh, 157 Brezno (obč. in vas), 146 Brezno (o Sv. Krištof), 292 Brezno Spodnje, 298 Brezno Zgornje, 298 Brezorano, 80 Brezova, 107, 611 Brezova gora, 507 Brezova ravan, 296 Brezova reber (o Ajdovec), 467 Brezova reber (o Semič), 134 Brezovar, 340 Brezova Spodnja,* 107 Brezova vas, 553 Brezova Zgornja,* 107 Brezovce, 552 Brezovci (o Polenšak), 508 Brezovci (o Puconci), 461 Brezov dol, 467 Brezovec (o Blanca), 75 Brezovec (o Fram), 412 Brezovec (o Jakobski dol), 431 Brezovec (o Rogatec), 599 Brezovec (o Sedlarjevo), 600 Brezovec (o Sv. Andraž pri Velenju), 552 Brezovec (o Sv. Barbara v Hal.) 511 Brezovec (o Sv. Štefan), 604 Brezovec Spodnji, 600 Brezovec Zgornji, 600 Brezovica pri Ljubljani (obč. in vas), 337, 338 Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica (o Sv. Križ pri Krškem), 27j Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica Brezovica (o Bizeljsko), 73 (o Borovnica), 337 (o Boštanj), 256 (o Dob), 180 (o Lukovica), 192 (o Medvode), 350 (o Metlika-okol.), 131 (o Mirna), 475 (o Mokronog), 267 (o Motnik), 200 (o Ovsiše), 543 (o Polana), 306 (o Radatoviči), 134 (o Stari trg), 138 (o Sv. Križ pri Krškem) (o Šmarjeta), 483 (o Šmihel-Stopiče), 485 (o Št. Lambert), 321 (o Št. Vid pri Stični), 323 (o Trebelno), 281 (o Tuhinj), 206 (o Želimlje), 366 Brezovica Blatna, 363 Brezovica Dolenja (o Preserje), 354 Brezovica Dolenja (o Št. Jernej), 277 Brezovica Gorenja (o Preserje), 354 Brezovica Gorenja (o Št. Jernej), 277 Brezovica Spodnja, 180 Brezovica Zgornja, 180 Brezovjak, 430 Brezovo (o Blanca), 74 Brezovo (o Studenec), 270 Brezovo (o Sv. Križ pri Litiji), 318 Brezovo (o Velika 1'irešica), 105 Brezovo Gorenje, 329 Brezovo Spodnje (o Blanca), 74 Brezovo Spodnje (o Višnja gora), 330 Brezovo Zgornje, 74 Brezovska gora, 263 Brezovščak, 504 Brezovška brda, 203 Brezula, 418 Brežane, 276 Breže, 220 Brežice (obč. in mesto), 75 Brežice (o Mošnje), 542 Brežice okolica (občina), 76 Brežiški grad, 76 Brežnica Spodnja, 417 Brežnica Zgornja, 417 Brežnik, 283 Brglez (o Blanca), 75 Brglez (o Mirna), 475 Bridkovšak, 518 Briga, 212 Briga Dolenja, 216 Briga Gorenja, 216 Brihova, 81 Brine, 281 Brinje (o Blanca), 74 Brinje (o Dol pri Ljubljani), 342 Brinje (o Grosuplje), 345 Brinje (o Javorje nad Škofjo Loko), 573 Brinje (o Ljubljana), 369 Brinje (o Mirna), 475 Brinje (o Moravče), 196 Brinje (o Planina pri Sevnici), 594 Brinje (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Brinje (o Št. Janž), 275 Brinje (o Št. Rupert), 279 Brinje (o Trojane), 203 Brinje (o Tržišče), 283 Brinje (o Zagradec), 497 Brinovec (o Blanca), 75 Brinovec (o Škocjan), 275 Brinovšica, 222 Briše (o Kolovrat-Mlinše), 326, 613 Briše (o Nevlje), 201 Briše (o Polhov Gradec), 352 Briše (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Briše (o Št. Rupert), 280 Briše (o Vransko), 110 Briše (o Zidani most), 298 Britno selo, 94 Britof (o Naklo), 242 Britof (o Predoslje), 246 Brlog (o Sv. Križ), 272 Brlog (o Velike Lašče), 225 Brnek, 492 Brnica, 287 Brnikov log, 405 Brnik Spodnji, 236 Brnik Zgornji, 237 Brniška reber, 287 Brod (o Boh. Bistrica), 531 Brod (o Boštanj), 256 Brod (o Dolenji Logatec), 400 Brod (o Dravograd), 148 Brod (o Dvor), 473 Brod (o Ježica), 348 Brod (o Radeče), 267 Brod (o Sevnica), 83 Brod (o Sv. Križ), 272 Brod (o Šmihel-Stopiče), 485 Brod (o Št. Rupert), 279 Brod (o Št. Vid nad Ljubljano), 361 Brode (o Moravče), 197 Brode (o Tepanje), 567 Brode (o Vransko), 110 Brode (o Zminec), 586 Brode (o Zusem), 609 Brodnice, 291 Brsnik, 212 Brstje, 522 Brstnik, 290 Brstovec, 134 Brstovnica, 291 Bršljin, 481 Bršljinovec, 178 Bršnjak, 595 Bruhanja vas, 229 Brumnovčak, 384 Bruna vas, 265, 612 Brune, 294 Brunik, 276 Brunk (o Blanca), 75 Brunk (o Radeče), 267 Brunka vas, 606 Brunov grad, 95 Brunška gora, 267 Brunšvig, 418 Bruse, 564 Brusnice, 469 Brusnice Male, 469 Brusnice Velike, 470 Brusov grič, 405 Brvace, 344 Brveno, 414 Brvi, 272 Buchenstein, 150 Buč, 206 Buče, 600 Bučečovci 381 Bučerca, 84 Buče Spodnje, 600 Buče Zgornje, 600 Bučka, 257 Bučka gora, 600 Bučka Stara, 275 Bučkovci, 384 Bučkovo, 381 Bučna vas Mala, 481 Bučna vas Velika, 482 Budana, 74 Budganja vas, 497 Budina (o Kog), 504 Budina (o Majšperk), 505 Budina (o Ptuj), 522 Budinci, 463 Budnar, 538 Budna vas, 275 Bukošak, 511 Bukošek (o Brežice-okol.), 76 Bukošek (o Senovo), 82 Bukova gora, 568 Bukova gora Gorenja, 217 Bukova gora Spodnja, 218 Bukova gora Srednja, 218 Bukovec (o Velike Lašče), 225 Bukovec (o Zg. Polskava), 426 Bukovec Spodnji, 412 Bukovec Zgornji, 412 Bukovci, 515 Bukovica (o Ribnica), 220 Bukovica (o Selca nad Škojo Loko), 578 Bukovica (o Stari trg), 405 Bukovica (o Sv. Krištof), 293 Bukovica (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Bukovica (o Šmartno pri Litiji), 319 Bukovica (o Št. Vid pri Stični), 323 Bukovica (o Vače), 327 Bukovica (o Vodice), 208 Bukovice, 225 Bukovina, 284 Bukovje (o Bizeljsko), 73 Bukovje (o Marija Gradec), 292 Bukovje (o Polana), 306 Bukovje (o Pristava), 597 Bukovje (o Slivnica pri Celju), 601 Bukovje (o Sv. Štefan), 604 Bukovje (o Vojnik-okol.), 107 Bukovje (o Zabukovje), 85 Bukovje (o Zagorje ob Savi), 332 Bukovje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Bukovje Veliko, 79 Bukovnica, 302 Bukovska vas, 549 Bukovščica, 578 Bukovški grad, 323 Bukov vrh, 576 Bukovžlak, 103 Bulići, 134 Bunčani, 390 Burenke, 488 Burgerjev grad, 612 Burgstall, 589 Businščak, 390 Bušeča vas, 272 Buševec, 280 Bušinec Dolenji, 490 Bušinec Gorenji, 490 Bušinja vas, 131 Butajnova (o Polhov Gradec), 352 Butajnova (o Št. Jošt), 359 Butoraj, 127 Butoraj Dolnji, 127 Butoraj Gornji, 127 Cajnarje, 394, 613 Cankova, 453 Cavern, 581 Cecinje, 596 Cegelnica (o Dobrunje), 341 Cegelnica (o Dvor), 473 Cegelnica (o Naklo), 242 Cegelnica (o Prečna), 481 Cegelnica (o Šmarje pri Jelšah), 356 Cegelniki, 284 Celaje, 405 Celestrina, 434 Celiue, 269 Celje, 112 Celje Gornje, 116 Celje Novo, 95 Celjski grad Dolnji, 114 Cenkova (o Sv. Anton v SI. g.), 429 Cenkova (o Voličina), 446 Centa, 225 Cerenja gorica, 79 dvakrat Ceriua (o Čatež), 258 Cerina (o Zdole), 86 Cerje (o Kozje), 591 Cerje (o Poljčane), 416 Cerje (o Slivnica pri Celju), 601 Cerje (o Zabukovje), 85 Cerje-Ravno, 600 Cerkevnjak, 385 Cerkljanska Dobrava, 190 Cerklje ob Krki, 257 Cerklje pri Kranju, 235 Cerknica, 398 Cerkno, 319 Cerkovska vas, 400 Cerkovšek, 80 Cerkvenjak (o Sv. Anton v SI. g.), 429 Cerkvišče, 129 Cerova gora, 602 Cerovce, 83 Cerovec (o Kozje), 591 Cerovec (o Rog. Slatina), 598 Cerovec (o Semič), 131, 611 Cerovec (o Sromlje), 84 Cerovec (o Studenec), 270 Cerovec (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Cerovec (o Svetinje), 516 Cerovec (o Šmarje pri Jelšah), 605 Cerovec (o Šmartno pri Litiji), 319 Cerovec (o Št. Janž), 275 Cerovec (o Toplice), 490 Cerovec (o Trebelno), 281 Cerovec Corenji, 319 Cerovec Mali (o Svetinje), 516 Cerovec Mali (o Šmihel-Stopiče), 486 Cerovec Pusti, 319 Cerovec Spodnji (o Sv. Jurij pri Celju okolica), 97 Cerovec Spodnji (o Šmarje pri Jelšah), 605 Cerovec Veliki (o Šmarjeta), 484 Cerovec Veliki (o Šmihel-Stopiče), 488 Cerovec Zgornji (o Sv. Jurij pri Celju okolica), 97 Cerovec Zgornji (o Šmarje pri Jelšah), 605 Cerovi log, 480 Cerovo, 359 Cerovšek, 495 Ceršak, 443 Cesta (o Krško), 261 Cesta (o Mirna peč), 478 Cesta (o Senovo), 82 Cesta (o Stari log), 224 Cesta (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Cesta (o Veliki Gaber), 328 Cesta (o Videm-Dobrepolje), 230 Ceste (o Rogatec), 598, 599 Ceste (o Rovte), 405 Cezanjevci, 379 Cezlak, 563 Cigane, 600 Ciglana, 80 Ciglence, 430 Ciglenški vrh, 430 Cigonca (o Bizeljsko), 73 Cigonca (o Slov. Bistrica-okol.), 422 Cikava (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Cikava (o Trebelno), 281 Cikava Mala, 486 Cikava Velika, 488 Cimper, 83 Cinkovci, 514 Cire, 604 Ciringa, 437 Cirje (o Blanca), 75 Cirje (o Raka), 269 Cirje (o Trebelno), 281 Cirkence, 282 Cirknica, 443 Cirkovce (obč. in vas), 501 Cirkovce (o Dobrna), 92 Cirkovce Škalske, 553 Cirkovce Šmartinske, 553 Cirkulane, 511 Cirkuše (o Pilštanj), 592 Cirkuše (o Tuhinj), 206 Cirkuše (o Vače), 326 Cirnik, 475 Cirnik Mali (o Čatež), 259 Cirnik Mali (o Št. Rupert), 279 Cirnik Veliki (o Št. Rupert), 281 Cirnik Veliki (o Velika Dolina), 284 Cizenj, 263 Cmerečka gorca, 597 Cmurek Zgornji, 445 Codellijeva graščina, 329 Cogetinci, 429 Coklovca, 134 Col, 601 Čolnarji, 212 Cov, 82 Crngrob, 581 Cuber, 383 Cundrovec, 77 Curnovec (o Artiče), 72, 611 Curnovec (o Sromlje), 84, 611 Curnovec (o Sv. Lenart), 294 Cvajerka, 81 Cven, 383 Cvetež (o Moravče), 196 Cvetež (o Št. Lambert), 321 Cvetiši, 134 Cvetkovci, 506 Cvetkovci Spodnji, 506 Cvetkovci Zgornji, 506 Cvetkovski vrh, 506 Cvibelj, 497 Cvible, 492 Cvikla, 280 Cvišlerji, 214 čabrače, 584 Cača vas, 590 Čadovlje (o Preddvor), 244, 612 ČadoVlje (o Sv. Katarina), 250 Čadram, 562 Čadramska vas, 416 Čadreže, 277 Čagona, 429 Čagona Spodnja, 429 Čagona Zgornja, 429 Cagošče-Videm, 323 Čajna sela, 601 Cakova, 388 Čampe, 223 Canje, 74 Čanjska gora, 74 Čanjski graben, 74 Cateška gora, 318 Cateške Toplice, 258 Čatež (obč. in vas), 258, 611 Čatež (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Čatež (o Velika Loka), 494 Čebeljnik, 315 Cebine, 331 Cedem, 258 Čebovec, 603 Cela (o Artiče), 72 Cela (o Zdole), 86 Čelevec, 483 Čelovnik, 296, 613 Cemše, 477 Čemšenik, 203 Čemšeniška brda, 204 Čentiba, 305 Čep, 257 Čepinci, 455 Čeplje (o Bočna), 164 Čeplje (o Dole pri Litiji), 310 Čeplje (o Lukovica), 192 Čeplje (o Stari trg), 138 Čeplje (o Vransko), 102, 611 Čepule, 581 Čepulje, 235 Čerenc, 81 dvakrat Cerenje, 79 Ceričje, 82 Čermljenšak, 434 Cermožiše (o Stoperce), 602 Cermožiše (o Zetale), 608 Černevc, 90 češča vas, 481 Češenik, 180 Češeniški grad, 180 Češenjce, 477 Češnjeva graba, 602 Češnjevec 281 Češnjevek (o Cerklje pri Kranju), 236 Češnjevek (o Trebnje), 492 Cešnjcvje, 271 Češnjica (o Bob. Srednja vas), 533 Češnjica (o Ovsiše), 543 Češnjica (o Železniki), 587 Cešnjice (o Blagovica), 178 Cešnjice (o Cerklje ob Krki), 258 Cešnjice (o Dobrunje), 340 Cešnjice (o Moravče), 196 Cešnjice (o Motnik), 199 Cešnjice (o Radeče), 268 Cešnjice (o Škocjan), 274 Cešnjice (o Št. Janž), 276 Cešnjice (o Št. Peter), 488 Cešnjice (o Št. Vid pri Stični), 323 Cešnjice (o Trebelno), 281 Cešnjice (o Zagradec), 496 Cešnjice Male, 323 Cešnjice Velike, 323 Četena ravan, 573 Četež (o Velike Lašče), 225 Cetež (o Videm-Dobrepolje), 230 Čevca, 82 Cevec, 81 Čevica, 400 Ciček, 433 Cikečka vas, 460 Čilpoh, 281 Čimerno, 268 Cinžat-Ruta, 424 Cirčiče, 247, 612 Čisti breg, 273 Cohovo, 394, 613 Čolnišče (o Bučka), 257 Čolnišče (o Št. Lambert), 321 čolnišče Spodnje, 321 čolnišče Zgornje, 321 Črensovci, 302 Črepjek,* 107 Čresnovec, 74 Čreškova, 107, 611 Črešnjevci, 380 Črešnjevec (o Dragatuš), 127 Črešnjevec (o Kostanjevica), 259 Črešnjevec (o Kozje), 591 Črešnjevec (o Pragersko), 418 Črešnjevec (o Rog. Slatina), 599 Črešnjevec (o Selnica ob Dravi), 436 Črešnjevec (o Semič), 131, 611 Črešnjevec (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 602 Crešnjice (o Leskovec), 263 Crešnjice (o Slov. Konjice-okol.), 564 Črešnjovec, 411 Črešnova, 569 Črešnovec, 107 Čret (o Loče), 560 Cret (o Majšperk), 505 Čret (o Sv. Barbara v Hal.), 511 Čret (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Čret (o Teharje), 104 Čreta (o Hoče), 413 Čreta (o Hrastnik), 288 Čreta (o Rečica ob Savinji), 170 Čreta (o Slivnica), 421 Čreta (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 515 Čreta (o Vransko), 102, 611 Črete, 82, 83 Črete Gornje, 83 Čreteški grad, 266 Cretež, 261 Čretnik Spodnji, 417 Črmlja, 512 Črmljenšak, 512 Črmošnjice (obč. in vas), 470 Črmošnjice (o Šmihel-Stopiče), 485 Črna (obč. in vus), 146, 147 Črna (o Selca), 579 Črna gora (o Ptujska gora), 508 Črna gora (o Škale), 552 Črna vas, 369 Črne, 77 Crnci, 378 Črnci Gornji, 454 Crnci Murski, 459 Črne, 446 Črnec, 225 črneča vas, 259 črneče, 148 Črneji vrh, 507 Crnelavci, 457 Crnelo, 181 Črnelo Malo, 317 Črnelo Veliko, 318 Črneška gora, 148 Črnetina, 439 Crni dol, 289 Črni graben (o Blagovica), 178 Črni graben (o Lukovica), 192 Črnile, 78 Crni log, 268 Crni potok (o Mozelj), 219 Crni potok (o Škale), 5^2 Črni potok (o Šmartno pri Litiji), 319 Črni potok (o Trebnje), 492 Črni potok (o Velike Lašče), 225 Črni potok (o Zidani most), 296 Črnivec, 542 Črni vrh (občina iu vas), 338 Črni vrh (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Crni vrh (o Tuhinj), 206 Črnolica, 97 Črnomelj-mesto, 122 Črnomelj-okol., 123 Črnova, 555 črnuče, 348 Cučja mlaka, 273 Čudno selo, 123 Čumer, 268 Curile, 131 Čušperk,* 345 Čušperški grad Stari, 231 Čužnja vas, 281, 612 Dacarji, 131 Dalce, 263 Dalečna gorca, 603 dvakrat Dalnja vas, 355 Dalnje njive, 140 Dalnji vrh, 481 Damelj, 140 Dane (o Ribnica), 220 Dane (o Stari trg), 405 Danje Spodnje, 580 Danje Zgornje, 580 Daukovci, 457 Dašnik, 311 Davča (o Oselica), 574 Davča (o Sorica), 580 Davča Leskovška, 574 Davovec, 237 Debeče, 317 Debejak, 92 Debeli hrib, 324 Debenec, 475 Debeni, 574 Debevec, 79 Debro, 292 Dečina, 138 Dečja vas (o Trebnje), 492 Dečja vas (o Zagradec), 496 Dečni dol, 601 Dečno selo, 72 Dedna gora, 270 Dedni dol, 329 Dednik (o Loški potok), 219 Dednik (o Velike Lašče), 225 Dedni vrh (o Leskovec), 263 Dedni vrh (o Vojnik-okol.), 107 Dednja vas, 78 Dejani, 140 Dekmanca, 603 Delač, 212 Delak (o Blanca), 75 Delak (o Sevnica), 83 Delce (o Bočna), 164 Delce (o Dobrunje), 340 Delce (o Podlehnik), 507 Deleči vrh, 470 Delnice, 576 Demšarjev grad, 581 Dence, 74 Depalja vas, 181 Desenci, 518 Desinc, 123 Deskova vas, 138 Desnjak, 379 Destrnik, 518 Dešeča vas, 495 Dešen, 196 Deševno, 250 Devica Marija na jezeru, 155 Devica Marija na Pesku, 595 Devica Marija v Polju, 353 Devina, 423 Dežno (o Jurklošter), 289 Dežno (o Makole), 414 Dežno (o Podlehnik), 507 Dime, 97 Divji potok, 470 Dob (obč. in vas), 179, 180 Dob (o Št. Vid pri Stični), 323 Dobe (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Dobe (o Kostanjevica), 259 Dobec (o Begunje), 394 Dobec (o Bučku), 257 Dobeno (o Čatež), 259 Dobeno (o Mengeš), 194 Doben o Spodnje, 194 Dobeno Srednje, 194 Dobeno Zgornje, 194 Doberce, 82 Doberteša vas, 100 Dobja vas, 155 Dobje (o Grosuplje), 345 Dobje (o Mirna peč), 477 Dobje (o Pilštanj), 592 Dobje (o Planina pri Sevnici), 593 Dobje (o Poljane nad Škofjo Loko), 576 Dobje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Dobje (o Sv. Lenart), 294 Dobje (o Št. Rupert), 280 Dobje (o Zabukovje), 85 Doblatina, 290 Dobletina, 170 Dobležiče, 592 Dobležiče Spodnje, 592 Dobležiee Zgornje, 592 Dobliče, 123 Dobliška gora, 123 Dobneteča, 98 Dobni dol, 490 Dobova, 77, 611 Dobovee, 85 Dobovec (o Hrastnik),* 288 Dobovec (o Ponikva), 596 Dobovec (o Rogatec), 599 Dobovec (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Dobovec (o Šmartno pri Litiji), 320, 613 Dobovec (o Št. Janž), 276 Dobovica (o Dole pri Litiji), 310 Dobovica (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Dobovo, 489 Dobračeva, 407 Dobrava (o Dobrnič), 472 Dobrava (o Ježica), 348 Dobrava (o Komenda), 190 Dobrava (o Kostanjevica), 259 Dobrava (o Križevci), 381 Dobrava (o Leskovec), 265 Dobrava (o Majšperk), 505 Dobrava (o Marenberg), 152 Dobrava (o Mirna), 475 Dobrava (o Moravče), 196 Dobrava (o Ormož), 506 Dobrava (o Osluševci), 506 Dobrava (o Prečna), 481 Dobrava (o Radeče), 267 Dobrava (o Raka), 269 Dobrava (o Sedlarjevo), 601 Dobrava (o Slov. Konjice-okol.), 564 Dobrava (o Stična), 317 Dobrava (o Sv. Križ), 272 Dobrava (o Škocjan), 273 Dobrava (o Šmartno pri Litiji), 320 Dobrava (o Zreče), 569 Dobrava Blejska, 536 Dobrava Cerkljanska, 190 Dobrava Dolenja (o Trata), 584 Dobrava Dolenja (o Trebnje), 492 Dobrava Gorenja (o Trata), 585 Dobrava Gorenja (o Trebnje), 492 Dobrava Komendska, 190 Dobrava Mala, 317 Dobrava Spodnja (o Moravče), 198 Dobrava Spodnja (o Ovsiše), 544 Dobrava Srednja, 544 Dobrava Velika, 330 Dobrava Zgornja (o Moravče), 199 Dobrava Zgornja (o Ovsiše), 544 Dobravica (o Bučka), 257 Dobravica (o Ig), 347 Dobravica (o Ovsiše), 543 Dobravica (o Št. Jernej), 277 Dobravica (o Trata), 584 Dobravica (o Veliki Gaber), 328 Dobravice Dolnje, 129 Dobravice Gornje, 129 Dobrenje (o Pesnica), 435 Dobrenje (o Št. Ilj v Slov. gor.), 443 Dobrenjski grad, 435 Dobrepolje, 229, 231 Dobrič, 552 Dobrije, 150 Dobrina (o Žetale), 608, 614 Dobrina (o Zusem), 609 Dobrinska gora, 608, 614 Dobriša vas, 95 Dobriška vas, 567 Dobrljevo (o Trojane), 204 Dobrljevo (o Vače), 326 Dobrljevska brda, 204 Dobrna (obč. in vas), 91, 611 Dobrna (o Trbovlje), 295 Dobrnež, 567 Dobrniča, 92 Dobrnič, 471, 472 Dobro polje, 542 Dobrova (obč. in vas), 339 Dobrova (o Blanca), 75 trikrat Dobrova (o Celje-mesto), 115 Dobrova (o Dravograd), 148 Dobrova (o Kozje), 591 Dobrova (o Podsreda), 80 dvakrat Dobrova (o Ptujska gora), 508 Dobrova (o Rajhenburg), 81 Dobrova (o Senovo), 82 Dobrova (o Sevnica), 83 Dobrova (o Sv. Andraž v Slov. gor.), 511 Dobrova (o Šmartno pri Slov. Gradcu), 553 Dobrova (o Št. Janž na Vinski gori), 555 Dobrova (o Tepanje), 567 Dobrova (o Zidani most), 297 Dobrovca, 93 Dobrovce, 421 Dobrovče, 82 Dobrovlje (o Braslovče), 89 Dobrovlje (o Mozirje-okol.), 168 Dobrovnik, 303 Dobrovo, 593 Dobrovšak, 516 Dobrovška vas, 274 Dobrunje, 340 Dobruša, 208 Doklece, 508 Dokležovje, 301 Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do Do (obč. in vas), 341, 342, 612 (o Borovnica), 337 (o Gornji grad-okol.), 166 dvakrat (o Hrastnik), 287 (o Jurklošter), 289 (o Marija Gradec), 291 (o Moravče), 196 (o Pilštanj), 592 (o Preddvor), 245 (o Pristava), 597 (o Rog. Slatina), 598 (o Senovo), 82 (o Stari trg), 138 (o Sv. Jurij ob Taboru) 102 (o Sv. Jurij pod Kuinoin), 271 (o Sv. Križ), 272 (o Sv. Štefan), 604 (o Šmarje pri Jelšah), 605 (o Šmarjeta), 483 (o Št. Rupert), 279 (o Trebnje), 492 (o Vojnik-okol.), 107 (o Zabukovje), 85 (o Zidani most), 298 (o Zminec), 586 ane, 511 ce, 209 e (obč. in vas), 310 e (o Blanca), 74 e (o Boštanj), 257 e (o Globoko), 78 e (o Grosuplje), 344 e (o Loče), 561 e (o Makole), 415 c (o Metlika-okol.), 132 e (o Mokronog), 266 e (o Moravče), 196 dvakrat e (o Pišece), 79 e (o Ponikva), 596 e (o Ribnica), 220 e (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 e (o Sv. Križ pri Litiji), 319 e (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 e (o Šmarje pri Ljubljani), 356 e (o Št. Vid pri Stični), 324 e (o Trebelno), 282 e (o Tržišče), 283 e (o Vače),* 326 e (o Veliki Gaber), 328 ec (o Leskovec), 263 ec (o Sv. Jurij pri Celju-trg), 98 e Dolenje, 274 Dole Gorenje (o Krško), 262 Dole Gorenje (o Škocjan), 274 Dole Male (o Vel. Gaber), 328 dvakrat Dole Male (o Vojnik-okol.), 108 Dolena, 508 Dolence (o Hrastnik),* 288 Dolence (o Podlehnik), 507 Dolenci, 507 Dolenci Mali, 463 Dolenci Veliki, 463 Dolenčiče, 573 Dolenja Brezovica (o Preserje), 354 Dolenja Brezovica (o Št. Jernej), 277 Dolenja Briga, 216 Dolenja Dobrava (o Trata), 584 Dolenja Dobrava (o Trebnje), 492 Dolenja Gomila, 277 Dolenja Lakonica, 485 Dolenja Lepa vas, 263 Dolenja Nemška vas, 492 Dolenja Paka, 123 Dolenja Pirošica, 272 Dolenja Planina, 403 Dolenja Počehova, 434 Dolenja Podgora, 138 Dolenja Prekopa, 260 Dolenja ravan, 573 Dolenja Reber, 490. Dolenja Stara vas (o Škocjan), 274 Dolenja Stara vas (o Št. Jernej), 277 Dolenja Straža, 481 Dolenja Suha, 170 Dolenja Težka voda, 485 Dolenja Topla reber, 224 Dolenja vas (obč. in vas), 211, 612 Dolenja vas (o Artiče), 72 Dolenja vas (o Cerknica), 399 Dolenja vas (o Črnomelj-okol.), 126 Dolenja vas (o Metlika-okol.), 132 Dolenja vas (o Mirna peč), 477 Dolenja vas (o Naklo), 242 Dolenja vas (o Polhov Gradec), 352 Dolenja vas (o Raka), 269 Dolenja vas (o Selca), 578 Dolenja vas (o Sv. Pavel pri Preb.), 99 Dolenja vas (o Šmarjeta), 483 Dolenja vas (o Šmihel-Stopiče), 485 Domenja vas (o Št. Vid pri Stični), 323 Dolenja vas (o Velika Loka), 495 Dolenja vas (o Višnja gora), 329 Dolenja vas (o Zagorje ob Savi), 332 Dolenja Žaga, 213 Dolenja Žetina, 573 Dolenjci (o Adlešiči), 121 Dolenjci (o Semič), 135 Dolenje (o Leskovec), 263 Dolenje (o Radomlje), 202 Dolenje (o Zidani most), 298 Dolenje Brdo, 576 Dolenje Dole, 274 Dolenje Golo, 347 Dolenje Gradišče (o Št. Jernej), 277 Dolenje Gradišče (o Toplice), 490 Dolenje Grčevje, 489 Dolenje Impolje, 270 Dolenje Jesenice, 279 Dolenje Jezero, 399, 613 Dolenje Kališče, 225 Dolenje Kamence, 481 Dolenje Kamenje (o Dobrnič), 471 Dolenje Kamenje (o Mirna peč), 477 Dolenje Karteljevo, 477 Dolenje Kronovo, 468 Dolenje Medvedje selo, 492 Dolenje Mokro polje, 480 Dolenje Mraševo, 485 Dolenje Otave, 394 Dolenje Orle, 270 Dolpnje Podpoljane, 225 Dolenje Poljane, 406 Dolenje Polje, 490 Dolenje Ponikve, 492 Dolenje Prapreče, 495 Dolenje Radulje, 257 Dolenje Retje, 225 Dolenje Selce, 472 Dolenje Skopice, 258 Dolenje Sušice, 490 Dolenje "Vrhovo, 477 Dolenje Vrhpolje, 277 Dolenji Apnenik, 263, 612 Dolenji Boštanj, 256 Dolenji Bušinec, 490 Dolenji Globodol, 477 Dolenji Lazi, 220 Dolenji Logatec, 399, 400 Dolenji Maharovec, 277 Dolenji Podboršt (o Mirna peč), 477 Dolenji Podboršt (o Trebnje), 492 Dolenji Podšumberk, 483 Dolenji Radenci, 138 Dolenji Suhadol, 469 Dolenji Sulior, 133 Dolenji vrh (o Dobrnič), 472 Dolenji vrli (o Primskovo), 316 Dolenji vrli (o Št. Peter), 489 Dolenjska vas, 139 Dolenjsko selo, 121 Dolenjski vrh, 507, 614 Dole Spodnje, 263 Dole Velike (o Veliki Gaber), 328 dva krat Dole Velike (o Vojnik-okol.), 108 Dolga dolina, 441 Dolga gora, 596 Dolga graha, 511 Dolga njiva (o Fram), 411 Dolga njiva (o Mirna), 475 Dolga njiva (o Trebnje), 492 Dolga njiva (o Velika Loka), 495 Dolga Raka, 269 Dolga vas (o Kočevje-okol.), 215 Dolga vas (o Lendava), 304 Dolge dole, 270 Dolge njive (o Bled), 530 Dolge njive (o Korena), 434 Dolge njive (o Senovo), 82 Dolge njive (o Sevnica), 83 Dolge njive (o Št. Jernej), 277 Dolge njive (o Trata), 584 Dolgi mrt, 276 Dolgi potok, 604 Dolgi rt (o Polšnik), 315 Dolgi rt (o Zabukovje), 85 Dolgi vrh, 416 Dolgi vrt, 82 Dolgo brdo (o Gorje), 536 Dolgo brdo (o Prevalje), 155 Dolgo brdo (o Trebeljevo), 325 Dolgo brdo (o Vače),* 327 Dolgo rebro, 108 Dolgoše, 415 Dolič (o Kog), 504 Dolič (o Sv. Urban), 518 Doliči, 455 Dolič Spodnji, 568 Dolič Zgornji, 549 Dolina (o Bela cerkev). 468 Dolina (o Blagovica), 178 Dolina (o Boštanj), 256 dvakrat Dolina (o Bučka), 257 Dolina (o Dol pri Ljubljani),* 343 Dolina (o Mirna), 476 Dolina (o Mokronog), 266 Dolina (o Moravče), 196 Dolina (o Motnik), 199 Dolina (o Orešje), 306 Dolina (o Podsreda), 79 Dolina (o Puconci), 461 Dolina (o Rajhenhurg), 81 Dolina (o Svibno), 268 Dolina (o Škocjan), 274 Dolina (o Šmarjeta), 483, 485 Dolina (o Št. Rupert), 281 Dolina (o Tržišče), 283 dvakrat, 612 Dolina (o Zabukovje), 85 Dolina Mala, 284 Dolina Velika, 284 Dolina Zgornja, 250 Doljani, 134 Dol Mah, 294 Dolna, 602 Dolnice, 361 Dolnja Bistrica, 302, 613 Dolnja Slaveča, 455 Dolnja vas, 98 Dolnje, 98 Dolnje Dobravice, 129 Dolnje Griblje* 121 Dolnje Ravne, 475 Dolnje selo, 121 Dolnje Stržišče, 85 Dolnje Zilje, 143 Dolnji Ajdovec, 467 Dolnji Bedenj, 120 Dolnji Bojanci, 120 Dolnji Butoraj, 127 Dolnji celjski grad, 114 Dolnji grad, 384 Dolnji Kot, 473 Dolnji Križ, 495 Dolnji Lakoš, 303 Dolnji Leskovec, 74 Dolnji Petanjci, 464 Dolnji Suhor, 140 Dolnji Šalovci, 510 Dolska gorca, 98 Dolsko (o in vas), 342, 613 Dolsko (o Senovo), 82 Dol Spodnji, 600 Dolšaki, 225 Dolšče, 260 Dol Veliki (o Majšperk), 505 Dol Veliki (o Podsreda), 80 Dol Veliki (o Sv. Lenart), 294 Dol Zgornji, 600 Dolž, 485 Domačevec, 256 Domajinci, 454 Domanjševci, 456 Domar jev hrib, 271 Dominič, 129 Domžale, 181, 612 Domžale Spodnje, 181 Domžale Zgornje, 181 Donačka gora, 599 Dor, 590 Dorfarje, 581 Dornava, 501 Dornavski grad, 502 Dornice, 247 Doropolje, 593 Doslovče, 534 Dosloviče, 534 Dovje, 535, 614 Dovšek, 416 Dovže, 548 Dovže Spodnje, 549 Dovže Zgornje, 549 Draboslovica, 588 Draga (o Begunje), 529 Draga (o Bela cerkev), 468 Draga (o Hrastnik), 287 Draga (o Ig), 347 Draga (o Kočevska Reka), 216 Draga (o Metlika-mesto), 130 Draga (o Preddvor), 245 Draga (o Škocjan), 274 Draga (o Št. Rupert), 279 Draga (o Vinica), 140 Draga (o Zabukovje), 85 Draga (o Zminec), 586 Draga Spodnja, 317 Draga Zgornja, 331 Draganičev dvorec, 258 Draganja, 599, 600 Dragatuš, 126, 127 Drage (o Oplotnica), 563 Drage (o Radatovići), 134 Dragobaček, 579 Dragočajna, 247 Dragomelj, 182 Dragomer, 349 Dragomlja vas, 132 Dragomiio, 605 Dragomirje, 593 Dragonja vas, 501 Dragopolje, 102 Dragoševci, 134 Dragoši, 121, 611 Dragotinci, 388 Dragotinski vrh, 388 Dragovanja vas, 127 Dragovič, 513 Dragovički vrh, 513 Dragovšek, 325 Dragučova, 442 Drakovci, 385 Drakšl, 520 Drama, 277 Drami ja, 73 Dramlje, 92, 611 Dramlje Spodnje, 93 Dramlje Zgornje, 93 Drankovec, 430 Drašča vas, 497 Drašiči, 132 Draškovec, 278 Draškovo selo, 607 Dravci, 519 Dravče, 159 dvakrat, 160 Dravinjski vrh, 519, 614 Dravlje, 374 Dravograd, 148 Dravograjski grad, 150 Dravski dvor (o Rače), 419 Dravski dvor (o Slivnica), 421 Draža vas, 560 Draženci (o Hajdina), 503 Draženci (o Ptuj), 522 Dražen vrh, 444 Draževnik, 339 Dražgoše, 578 Dražgoše Na pečeh, 578 Dražgoše Pri cerkvi, 578 Dražica, 337 Drbetinci, 511 Drbetinski vrh, 511 Drbogaj, 256 Drča (o Podsreda), 80 Drča (o Št. Jernej), 277 Drečji vrh, 282 Dren, 213 Drenik, 359 Drenje, 490 Drenova gorica, 363 Drenovce, 609 Drenovec (o Bizeljsko), 74 Drenovec (o Boštanj), 257 Drenovec (o Leskovec), 263 Drenovec (o Senovo), 82 Drenovec (o Sevnica), 82 Drenovec (o Vinica), 140 Drenovec (o Zabukovje), 85 Drenovec (o Zavrč), 521 Drenovec Gornji, 74 Drenov grič, 363 Drenovice, 610 Drenski grad, 592 Drensko rebro, 592 Drenošča, 600 Drešinja vas, 95 Drevenik, 590 Dreža, 561 Drežnik (o Fara), 213 Drežnik (o Vinica), 140 Drgače, 262 Drganija, 332 Drganja sela, 485 Drganj dol, 137 Drmožnik, 317 Drnča, 529 Drnovec (o Vače), 326 Drn ovec (o Zabukovje), 85 Drnovo, 263 Drobinsko (o Slivnica pri Celju), 601 Drobinsko (o Sv. Štefan), 604 Drobtinci, 378 Drozgomet, 608 Drožanje, 82 Drožanjska gora, 82 Drska, 486 Drstelja, 518 Drtija, 196 Drtno, 204 Drucevo, 552 Dručiči, 134 Drulovka, 248 Drumlažno, 418 Drušče, 274 Drušče Male, 274 Drušče Velike, 274 Družinska vas, 468 Družmirje, 554 Drvanja, 439 Drvišče, 594 Držnica, 332 Duga, 511 Duganci, 414 Dule (o Bučka), 257, 612 Dule (o Raka), 270 Dunaj (o Krško), 262 Dunaj (o Moravče), 196 Dunaj (o Radeče), 267 Dunaj (o Selca), 578 D unaj (o Zdole), 86 Dupeljne, 192 Duple, 80 Duplek, 430 Duplek Spodnji, 430 Duplek Zgornji, 430 Duplica, 184 Duplice Spodnje, 345 Duplice Zgornje, 346 Dupljanski grad, 241 Duplje Spodnje, 241 Duplje Zgornje, 241 Duplo, 591 Dvor (obč. in vas), 473 Dvor (o Besnica), 235 Dvor (o Kapele), 78 Dvor (o Marija Gradec), 292 Dvor (o Planina pri Sevnici), 593 Dvor (o Polhov Gradec), 352 Dvor (o Radatoviči), 134 Dvor (o Radeče), 267 Dvor (o Sv. Križ), 272 Dvor (o Šmarje pri Jelšah), 605 Dvor (o Šmartno pri Litiji), 320 Dvor (o Št. Vid nad Ljubljano), 361 Dvorec (o Boštanj), 256 Dvorec (o Rajhenburg), 82 Dvorica, 258 Dvorišče, 263 Dvorjane, 430 Dvorje (o Cerklje pri Kranju), 236 Dvorje (o Moravče), 196 Dvorska vas (o Begunje), 529 Dvorska vas (o Šmartno pri Slovenjem Gradcu), 553 Dvorska vas (o Velike Lašče), 225 f Ebensfeld, 510 Eggenstein, 557 Ehart, 153 Epihovec, 288 Erjavci, 511 Erjavček, 294 Erkenstein Spodnji, 257 Erkenstein Zgornji, 256 Ermanjščak, 384 Eržen, 356 Eržlina, 82 Fala, 424 Falska graščina, 421 Fara (obč. in vas), 212, 213 Fara (o Bloke), 396 Farjevec, 492 Farna vas, 155 Farovec, 418 Farški kal, 323 Favčenlaz, 292 Feldenhofen, 550 Ferderb, 219 Ferdreng, 219 Fikšinci, 460 Filovci, 302 Finki, 128 Finkovo, 225 Flekušek, 430 Flisov grad, 81 Florjanovo, 264 Fojke, 587 Fokovci, 460 Forchtenegg, 554 Forme, 581 Formin (o Podlehnik), 507 Formin (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 514 Foršt, 563 Fortuna, 537 Fošt, 423 Frajhajm, 425 Frajštajn (o Dramlje), 93 Frajštajn (o Sp. Polskava), 423 Fram, 411 Framski breg, 411 Framski grad, 411 Framsko Pohorje, 412 Frankolovo, 109 Frankovci, 503 Frauenhof (o Stara Loka), 582 Frauenhof (o Svečina), 438 Fremežna, 505 Frenga, 111 Freudenau, 378 Freudenberg, 570 Fridrichstein, 216 Frluga, 260 Frole, 438 Fuchsova graščina, 245 Fučkovci, 121 Fužina Stara, 533 Fužine (o Bloke), 396 Fužine (o Dobrunje), 340 Fužine (o Gorje), 537 Fužine (o Hrastnik), 287 Fužine (o Kamnik), 185 Fužine (o Mirna), 476 Fužine (o Mislinja), 549 Fužine (o Oplotnica), 563 Fužine (o Oselica), 574 Fužine (o Planina pri Sevnici), 594 Fužine (o Preddvor), 244 Fužine (o Senovo), 82 Fužine (o Št. Rupert), 279, 281 Fužine (o Zagradec), 496 Fužine Vitanjske, 568 Gabela, 82 Gaber, (o Črmošnjice), 470 Gaber (o Semič), 135 Gaberc, 388 Gaberje (obč. in vas), 303 Gaberje (o Blanca), 74 Gaberje (o Boštanj), 256 Gaberje (o Celje-mesto), 115 Gaberje (o Dobova), 77 Gaberk, 74 Gaberke, 554 Gaberk Mali, 328 Gabernik Spodnji, 591 Gabernik Zgornji, 591 Gaberno, 291 Gaberska gorica (o Globoko), 78 Gaberska gorica (o Pišece), 79 Gabersko, 295 Gabrce (o Rog. Slatina), 598 Gabrce (o Št. Janž), 276 Gabrče, 95 Gabrena dolina, 82 Gabrijele, 283 Gabrina (o Podsreda), 80 Gabrina (o Senovo), 82 Gabrje (o Blagovica), 178 Gabrje (o Brusnice), 469 Gabrje (o Dobrova), 339 Gabrje (o Moravče), 199 Gabrje (o Pilštanj), 593 Gabrje (p Rogatec), 599 Gabrje (o Stična), 317 Gabrje (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Gabrje (o Št. Janž), 276 Gabrje (o Toplice), 490 Gabrje (o Trebeljevo), 325 Gabrje Malo, 345, 613 Gabrk, 586 Gabrnik (o Boštanj), 257 Gabrnik (o Stoperce), 602 Gabrnik (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Gabrnik (o Škocjan), 274 Gabrnik (o Zg. Polskava), 426 Gabrniški vrh, 513 Gabrovce, 405 Gabrovčec, 312 Gabrovec (o Kostrivnica), 590 Gabrovec (o Vojnik-okolica), 92, 611 Gabrovica (o Tržišče), 283 Gabrovica (o Velika Dolina), 284 Gabrovka (o Sv. Križ pri Litiji), 318 Gabrovka (o Zagradec), 496 Gabrovlje, 564 Gabrovnica, 206 Gabrovnik, 564 Gabrovo, 586 Gabrska gora (o Brusnice), 469 Gabrska gora (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Gabrska gora (o Št. Janž), 276 Gabršek, 603 Gabrška gora, 576 Gače, 82 Gačnik, 431 Gadne, 613 Gadobol, 405 Gaj (o Dramlje), 92 Gaj (o Kamnica), 433 Gaj (o Majšperk), 505 Gaj (o Makole), 415 Gaj (o Podsreda), 79 Gaj (o Radatoviči), 134 Gaj (o Rajhenburg), 81 Gaj (o Senovo), 82 Gaj (o Sv. Križ nad Mariborom), 441 Gaj (o Šmarje pri Jelšah), 605 Gaj (o Št. Janž), 276 Gaj (o Velika Dolina), 284 Gaj (o Zdole), 86 Gajce, 600 Gaje (o Podlehnik), 507 Gaje (o Sv. Urban), 518 dvakrat Gaj Gornji 98 Gaji, 265 Gajovci, 514 Ga jšče, 517 Gajšek, 598 Gajševci, 381 Gajžla, 298 Galenek, 332 Galicija, 106 Gallenhofen, 553 Gallenstein, 319 Galletovu graščina (o Ljubljana), 375 Galletova graščina (o Tomišelj), 362 Gal o v,* 109 Galušak, 388 Gamberk (o Trojane), 204 Gamberk (o Zagorje ob Savi), 332 Gameljne Spodnje, 358 Gameljne Srednje, 358 Gameljne Zgornje, 358 Gančani, 301 Gangež, 98 Gašpinovo, 225 Gaštej, 249 Gašteraj Spodnji, 432 Gašteraj Srednji, 432 Gašteraj Zgornji, 433 Gatina, 344 Gavcp, 173 Gavge, 593 Gazice, 258 Gederovci, 464 Genterovci, 304 Gerečja vas (o Selnica ob Dravi), 436 Gerečja vas (o Slovenja vas), 509 Gerlinci, 460 Gibina (o Sv. Andraž v Slov. gor.), 511 Gibina (o Štrigova), 389 Gibinščak, 389 Gibinšek, 514 Gilde* 108 Giršiče, 129 Gladež, 332 Gladloka, 213 Gladomeš, 423 Glantz, 529 Glavica, 259 Glaviše, 276 Glažuta (o Kozje), 591 Glažuta (o Radeče), 268 Glažuta (o Rog. Slatina), 598 Glažuta (o Rogatec), 599 Glažuta (o Ruše), 420 Glažuta (o Teharje), 104 Glažuta (o Trbovlje), 295 Glažuta (o žužem), 610 Glažuta Stara, (o Rogatec), 600 Glažuta Stara (o Zusem), 609 Glažute, 93 Glažute Stare, 549 Glina (o Bloke), 396 Glina (o St. Janž), 276 Glinca, 602 Glince, 374 Gline jame (o Sevnica), 83 dvakrat Glinek (o Mirna), 475 Glinek (o Šmarje pri Ljubljani), 356 Glinica, 361 Glinik, 413 Glinja jama, 594 Glinje (o Braslovče), 89 Glinje (o Komenda), 190 Glinsko, 101 Glivno, 505 Globel (o Polšnik), 315 Globel (o Sodražica), 222 Globoče (o Šmarje pri Jelšah), 607 Globoče (o Vojnik-okol.), 107 Globočec Spodnji, 608 Globočec Zgornji, 608 Globočica, 198 Globočice (o Čatež), 259 Globočice (o Kostanjevica), 260 Globočji dol, 477 Globočki vrh, 390 Globodol, 327 Globodol Dolenji, 477 Globodol Gorenji, 477 Globodol Srednji, 478 Globoka, 390 Globoko (obč. in vas), 77, 78 Globoko (o Košaki), 435 Globoko (o Marija Gradec), 291 Globoko (o Mošnje), 542 Globoko (o Mozirje-okol.), 169 Globoko (o Podlehnik), 507 Globoko (o Poljčane), 416 Globoko (o Pristava), 597 Globoko (o Sedlarjevo), 600 Globoko (o Senovo), 82 Globoko (o Sv. Lenart), 294 Globoko (o Šmarje pri Jelšah), 605 Globoko Malo, 496 Globoko Veliko, 496 Glogov brod, 72 Glogovica, 323 Gloše, 592 Gluha peč, 591 Gmajna (o Blanca), 75 Gmajna (o Bled), 530 Gmajna (o Dobova), 77 Gmajna (o Dobrova), 339 Gmajna (o Ježica), 348 Gmajna (o Krka), 312 Gmajna (o Krško), 263 Gmajna (o Makole), 415 Gmajna (o Mirna), 476 dvakrat Gmajna (o Mokronog), 266 Gmajna (o Oplotnica), 563 Gmajna (o Podlehnik), 507 Gmajna (o Raka), 269 Gmajna (o Stari trg pri Slov. Gradcu), 551 Gmajna (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Gmajna (o Sv. Peter v Sav. dol.), 100 Gmajna (o Sv. Vid. pri Ptuju), 519 Gmajna (o St. Rupert), 281 Gmajna (o Trebelno), 281 Gmajna (o Vojnik-trg), 110 Gmajna (o Zg. Duplek), 430 Gmajna (o Zusem), 609 Gmajnica (o Komenda), 190 Gmajnica (o Oreliovica), 480 Gmajnica (o Vodice), 209 Gmajšna, 505 Goba, 310, 613 Goba Mala, 310 Goba Velika, 310 Gobnik 319 Gobovce, 83 Gobovšak, 518 Gočova, 437 Gočovski vrh, 437 Godemarci, 385 Godeminci, 503 Godešče, 581 Godešič, 581 Godič, 187 Godičevo, 396 Godule, 80 Gojka (o Slov. Konjice-okol.), 564 Gojka (o Vojnik-okol.), 107 Gojkova, 507 Gojniče, 356 Golava, 99 Golavabuka, 553 Golce, 613 Golčaj, 178 Golče, 321 Golek (o Adlešiči), 121 Golek (o Dragatuš), 127, 128 Golek (o Krško), 262 Golek (o Leskovec), 264 Golek (o St. Rupert), 279 Golek (o Vinica), 141 Golenberk, 281 Gole njive, 280 Goleši, 134 Golezen, 196 Goležev grad, 569 Golica, 578 Golica Spodnja, 578 Golica Zgornja, 578 Golice, 206 Golič grad, 567 Golišče. 311 Goliše (o Pišece), 79 Goliše (o Semič), 135 Goli vrh (o Boštanj), 256 Goli vrh (o Kalobje), 95 Goli vrh (o Loče), 561 Goli vrh (o Podlehnik), 507 Goli vrh (o Podsreda), 80 Goli vrh (o Prečna), 481 Goli vrh (o Raka), 269 Goli vrh (o St. Vid pri Stični), 324 Goli vrh (o Trata), 584 Goljek (o St. Janž), 276 Goljek (o Velika Loka), 495 Golnik, 241, 612 Golo (občina in vas), 347 Golo (o Vodice), 209 Golobinje (o Koprivnik), 217 Golobinjek (o Mirna peč), 477 Golobinjek (o Planina pri Sevnici), 593 Golobinjek (o Radeče), 268 Golobinjek (o Sedlarjevo), 601 Golo Brdo, 350 Golo Dolenje, 347 Golo Gorenje, 347 Golušnik, 489 Gombišče, 328 Gomila (o Boštanj), 257 Gomila (o Kog), 503 Gomila (o Mirna), 475 Gomila (o Mokronog), 266 Gomila (o Raka), 269 dvakrat Gomila (o Sv. Urban), 518 Gomila (o Šmarjeta), 484 Gomila (o Št. Janž), 275 Gomila Dolenja, 277 Gomila Gorenja, 277 Gomilce, 518 Gomile, 512 Gomilica, 306 Gomilsko, 93 Gomiljska graščina, 91 Gora (o Begunje), 394 Gora (o Dramlje), 93 Gora (o Komenda), 190 Gora (o Moravče), 196 Gora (o Podsreda), 80 Gora (o Sodražica), 223 Gora (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Gora (o Sv. Lenart), 294 Gora (o Zdole), 86 Gora sv. Lovrenca, 262 Gorca (o Podlehnik), 507 Gorca (o Pragersko), 418 Gorca (o Rače), 419 Gorca (o Voličina), 446 Gorče, 149 Gorče Gornje, 90 Gorče Spodnje, 90 Gore, 80 Gorelce, 267 Gorelice Male, 294 Gorelice Velike, 294 Goreljek, 533 Gorence, 507 Gorenja Brezovica (o Preserje), 354 Gorenja Brezovica (o Št. Jernej), 277 Gorenja Briga, 216 Gorenja Bukova gora. 217 Gorenja Dobrava (o Trata), 585 Gorenja Dobrava (o Trebnje), 492 Gorenja Gomila, 277 Gorenja Lakonica, 486 Gorenja Lepa vas, 264 Gorenja Loka, 217 Gorenja Nemška vas, 492 Gorenja Paka, 123 Gorenja Pirošica, 272 Gorenja Planina, 403 Gorenja Podgora, 138 Gorenja Prekopa, 260 Gorenja ravan, 573 Gorenja Sava, 239 Gorenja Stara vas, 274 Gorenja Straža, 481 Gorenja Težka voda, 486 Gorenja Topla reber, 224 Gorenja vas (o Dobrnič), 472 Gorenja vas (o Gor. Logatec), 400 Gorenja vas (o Leskovec), 264 Gorenja vas (o Metlika-okol.), '132 Gorenja vas (o Mirna), 475 Gorenja vas (o Mokronog), 265 Gorenja vas (o Nevlje), 201 Gorenja vas (o Ribnica), 220 Gorenja vas (o Stara Loka), 581 Gorenja vas (o Stari trg), 139 Gorenja vas (o Stična), 317 Gorenja vas (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Gorenja vas (o Šmarjeta), 484 Gorenja vas (o Trata), 585 Gorenja vas (o Velika Loka), 495 Gorenja vas (o Višnja gora), 329 Gorenja Zaga, 213 Gorenja Zetina, 573 Gorenjce, 295 Gorenjci, 121 Gorenje (o Blagovica), 178 Gorenje (o Kočevje-okoh), 215 Gorenje (o Lukovica), 192 Gorenje (o Kranj), 247, 612 Gorenje (o Šmartno oh Paki), 173 Gorenje (o Zreče), 570 Gorenje Blato, 356 Gorenje Brdo, 576 Gorenje Brezovo, 329 Gorenje Dole (o Krško), 262 Gorenje Dole (o Škocjan), 274 Gorenje Golo, 347 Gorenje Gradišče (o Št. Jernej), 277 Gorenje Gradišče (o Toplice), 490 Gorenje Grčevje, 489 Gorenje Impolje, 270 Gorenje Jesenice, 279 Gorenje Jezero, 405 Gorenje Kališče, 225 Gorenje Kamence, 481 Gorenje Kamenje (o Dobrnič), 472 Gorenje Kamenje (o Mirna peč), 477 Gorenje Karteljevo, 477 Gorenje Kronovo, 489 Gorenje Medvedje selo, 492 Gorenje Mokro polje, 480 Gorenje Mraševo, 486 Gorenje Orle, 270 Gorenje Otave, 394 Gorenje Pijavško, 262 Gorenje Podpoljane, 226 Gorenje Poljane, 406 Gorenje Polje, 490 Gorenje Ponikve, 493 Gorenje Prapreče, 495 Gorenje Radulje, 257 Gorenje Retje, 226 Gorenje Selce, 472 Gorenje Skopice, 258 Gorenje Sušice, 490 Gorenje Vodale, 283 Gorenje Vrhovo, 477 Gorenje Vrhpolje, 277 Gorenje Zabukovje, 282 Gorenji Apnenik, 263, 612 Gorenji Boštanj, 256 Gorenji Bušinec, 490 Gorenji Cerovec, 319 Gorenji Globodol, 477 Gorenji Ig, 347 Gorenji Kolovrat, 327 Gorenji Kremen, 256 Gorenji Lazi, 222, 612 Gorenji Log, 313 Gorenji Logatec, 400, 613 Gorenji Mačkovec, 217 Gorenji Maharovec, 277 Gorenji Mokronog. 282 Gorenji Podboršt (o Mirna peč), 477 Gorenji Podboršt (o Velika Loka), 495 Gorenji Podšumberk, 483 Gorenji Potok, 213 Gorenji Radenci, 138 Gorenji Suhadol, 469 Gorenji Vencenbah, 216 Goren ji vrh (o Dobrnič), 472 Gorenji vrh (o Kranj), 316, 612 Gorenji vrh (o Št. Peter), 489 Goren ji vrh (o Št. Vid pri Stični), 323 Gorenjska gora, 475 Gorenjski vrh, 521 Gorica (o Bučka). 257 dvakrat Gorica (o Črmošn jice). 471 Gorica (o Dobrna), 91 Gorica (Jurklošter), 288 Gorica (o Kalobje), 95 Gorica (Košaki), 434 Gorica (o Leskovec), 264 Gorica (o Moravče), 196 dvakrat Gorica (o Mošnje), 542 Gorica (o Onlotnica), 562 Gorica (o Pilštanj), 592 Gorica (o Planina pri Sevnici), 594 Gorica (o Podsreda), 79 Gorica (o Puconci), 461 Gorica (o Rače), 418 Gorica (o Rajhenburg), 81, 82 Gorica (o Rečica ob Savinji), 170 Gorica (o Slivnica pri Celju), 601. 602 Gorica (o Sv. Jurij pri Cel ju-okol.), 97 Gorica (o Sv. Krištof), 293 Gorica (o Sv. Lenart), 294 Gorica (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Gorica (o Šmarje pri Jelšah), 606 Gorica (o Teharje), 104 Gorica (o Vače), 326 Gorica (o Velenje), 557 dvakrat Gorica (o Šmartnd v Rožni dol.), 105, 611 Gorica (o Vinica), 141 Gorica (o Vojnik-okol.)*, 107, 109 Gorica Mala, 601 Gorica Velika, 601 Goričak, 521 Goričane (o Medvode), 350 Goričane (o Moravče), 197 Goričane (o Višnja gora), 330 Goriča vas, 220 Goriče, 244, 612 Goričica (o Domžale), 181, 182 Goričica (o Than), 184 Goričica (o Lož), 401 Goričica (o Moravče), 196 Goričica (o Preserje), 354 Goričica (o Stična), 317 Goričica (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Goričica (o Št. Jurij pri Grosuplju), 360 Goričice, 390 Gorička, 557 Gorinska, 561 Gorišče, 292 Goriška gora, 274 Goriška vas (o Mirna peč). 477 Goriška vas (o Škocjan), 274 Goriški vrh, 149 Goriškovo, 192 Gorišnica, 514 Gorjakovo (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 dvakrat Gor jakovo (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Gorjane, 79 Gorjanec, 485 Gorje, 536, 537 Gorje Spodnje, 537 Gorjevo, 79 Gorje Zgornje, 537 Gorjuše (o Boli. Srednja vas), 533 Gorjuše (o Dob), 180 Gorjuše Spodnje, 533 Gorjuše Zgornje, 533 Gornja Bistrica, 302 Gornja Lendava, 454 Gornja Ložnica, 111 Gornja Polianca, 84 Gornja Ponikva, 105 Gornja Radgona, 379, 380 Gornja Slaveča, 455 Gornja Sušica, 74 Gornja vas (o Bizeljsko), 74 Gornja vas (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Gornju vas (o Sv. Vid pri Grobelnem), 604 Gornja ves, 95 Gornja Vižinga, 152 Gornje Bojsno, 78 Gornje Celje, 116 Gornje Črete, 83 Gornje Dobravice, 129 Gornje Gorče, 90 Gornje Gradišče, 79 Gornjegrajski grad, 164 Gornje Griblje,* 121 Gornje Krapje, 390 Gornje Laze, 136 Gornje Ložine, 215 Gornjeradgonski grad, 380 Gornje Ravne, 475 Gornje Roje, 96 Gornje Selo, 121 Gornje Slogonsko, 78 Gornje Stržišče, 85 trikrat Gornji Ajdovec, 467 Gornji Bedenj, 120 Gornji Bojanci, 120 Gornji Butoraj, 127 Gornji Črnci, 454 Gornji Drenovec, 74 Gornji Gaj, 98 Gornji grad (obč. in mesto), 164 Gornji grad-okol. (občina), 165 Gornji Gris, 380 Gornji lvanjci, 385 Gornji Kamenščak, 379 Gornji Kocjan, 386 Gornji Konec (o Dobrunje), 340 Gornji Konec (o Železniki), 588 Gornji Kot, 474 Gorn ji Križ, 497 Gornji Lakoš, 303 Gornji Monsberg, 513 Gornji Obrež, 72 Gornji Petanjci, 464 Gornji Petrovci, 455, 456 Gornji Sovjak, 389 Gornji Suhor (o Metlika-okol.), 133 Gornji Suhor (o Vinica), 141 Goropeč, 184 Goropeke, 407 Gorše, 412 Gortina Spodnja, 155 Gortina Zgornja, 155 Gosinjak, 90 Gosinki, 257 Gospejin dvor, 438 Gosteče, 586 Gostenjek, 484 Gostinca, 595 Gostince,* 343 Gostinški vrh, 281 Gošič, 394, 613 Gotenc, 213 Gotenica, 216 Gotna vas, 486 Gotovlje, 94 Gotušak, 508 Govce, 294, 612 Govče, 111 Govejek, 350 Goveji dol, 276 Goveji potok, 295 Gozd (o Kranjska gora), 540 Gozd (o Križe), 241 Gozd (o Nevlje), 201 Gozd (o Trebeljevo), 325 Gozdec, 294 Grabče (o Gorje), 536 Grabče (o Medvode), 350 Grabe (o Apače), 378 Grabe (o Križevci), 381 Grabe (o Podlehnik), 507 Grabe (o Središče ob Dravi), 510 Graben (o Blanca), 75 Graben (o Kamnik), 185 Graben (o Podsreda), 80 dvakrat Graben (o Rajhenburg), 81 dvakrat, 82 Graben (o Sodražica), 222 Graben (o Šmihel-Stopiče), 487 Graben (o Vače),* 328 Grabenbrunn, 375 Graben Spodnji, 536 Graben Zgornji, 537 Grabne (o Hrastnik), 288 Grabne (o Planina pri Sevnici), 594 Grabne (o Rogatec), 600 Grabno, 98 Grabnovce, 260 Grabonoš, 388 Grabonoški vrh (o Sv. Anton v SI. g.), 429 Grabonoški vrh (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 388 Grabrovec, 132 Grabrovnik, 389 Grabšinci, 388 Gracarjev turn, 480 Gračič, 569 Gračkn gora, 74 Gračnica (o Planina pri Sevnici), 593 Gručnica (o Zidani most), 297 Grad (o Bled), 530 Grad (o Cerklje pri Kranju), 236 Grad (o Gornja Lendava), 454 Glad — Iliiije 681 Grad (o Gorenji Logatec), 400 Grad (o Oplotnica), 562 Grad (o Sevnica), 83 Gradac (občina in vas), 128, 129, 611 Gradac (o Sv. Križ), 272 Grad baronov Wittenbacliov, 110 Grad Dobrepoljskih gospodov, 230 Gradec (o Koprivnik), 217 Gradec (o Litija), 313 Gradec (o Pišeee), 79 Gradec (o Radeče), 268 Gradec (o Slovenj Gradec), 551 Gradec (o Stari trg pri Slovenjem Gradcu), 551 Gradec (o Šmarje pri Jelšah), 606 Gradec (o Št. Janž), 276 Gradenec, 474 Građenje, 468 Gradenšak, 445 Gradež, 226 Grad grofa Bubna, 438 Grad grofov Liclitenbergov, 507 Gradič (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Gradič (o Št. Ilj pri Velenju), 555 Gradič grofov Schaumburgov, 556 Gradiček, 312 Gradinje, 260 Gradišča, 511 Gradiščak Mali, 513 Gradiščar,* 244 Gradišče (o Bizeljsko), 74 dvakrat Gradišče (o Boštanj), 256 Gradišče (o Fram), 412 Gradišče (o Kranj), 316 Gradišče (o Leskovec), 504 Gradišče (o Loče), 561 Gradišče (o Lukovica), 192 Gradišče (o Mirna peč), 478 Gradišče (o Podsreda), 79 Gradišče (o Polje), 354 Gradišče (o Raka), 269 Gradišče (o Rovte), 405 Gradišče (o Selnica ob Dravi), 436 Gradišče (o Slivnica pri Celju), 601 Gradišče (o Stražišče), 249 Gradišče (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Gradišče (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 517 Gradišče (o Škofja vas), 101 Gradišče (o Šmartno pri Litiji), 320, 613 Gradišče (o Šmartno pri Slovenjem Gradcu), 553 Gradišče (o Št. Rupert), 280 Gradišče (o Št. Vid pri Stični), 323 Gradišče (o Tišina), 464 Gradišče (o Trebelno), 282 Gradišče (o Trebnje), 493 Gradišče (o Tuhinj), 206 Gradišče (o Velike Lašče), 226 Gradišče (o Velka), 444 Gradišče (o Višnja gora), 330 Gradišče (o Zidani most), 296 Gradišče (o Želimlje), 366 Gradišče Dolenje (o Št. Jernej), 277 Gradišče Dolenje (o Toplice), 490 Gradišče Gorenje (o Št. Jernej), 277 Gradišče Gorenje (o Toplice), 490 Gradišče Gornje, 79 Gradišče Spodnje (o Podsreda), 79 Gradišče Spodnje (o Rogatec), 600 Gradišče Zgornje, 600 Gradiše, 95, 611 Gradiška, 435 Gradiške Laze, 320 Gradiško, 396 Grad na Marofu, 487 Gradnik, 132, 611 Gradnji hrib, 271 Gradošak, 513 Gradovlje* 343 Grahovica, 256 Grahovo, 399 Grahovše, 250 Grahovše Male, 294 Grahovše Velike, 295 Grajena, 502 Grajenščak, 502 Grajska vas, 93 Gramci, 258 Grampovce, 405 Granjšak, 512 Grapa, 405 Graška gora, 550 Grbin, 313 Grčarevec, 403 Grčarevski vrh, 401 Grčarice, 212, 612 Grčarske Ravne, 212 Grče, 106 Grčevje Dolenje, 489 Grčevje Gorenje, 489 Grčevje Srednje, 489 Grč vrh, 477 Grdi dol, 223 Grdina, 602 Grduni, 141 Grdunska graščina, 141 Greben (o Slov. Konjice-okol.), 564 Greben (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Greben (o Zagorje ob Savi), 333 Grebence, 552 Grebenje, 226 Grebljenec, 270 Gredice, 283 Gregovce, 74 Grenc, 581 Gresovščak, 383 Griblje, 121, 611 Griblje Dolnje* 121 Griblje Gornje,* 121 Griblje Srednje,* 121 Grič (o Blanca), 75 Grič (o Črnomelj-mesto), 122 Grič (o Črnomelj-okol.), 123 Grič (o Kostanjevica), 260 Grič (o Loče), 561 Grič (o Mirna), 476 Grič (o Pišece), 79 Grič (o Senovo), 82 Grič (o Šmarjeta), 484 Grič (o Št. Janž), 276 Grič (o Št. Peter), 489 Grič (o Toplice), 491 Grič (o Trebnje), 493 Griči, 594 Gričice, 470 Grilov hrib, 280 Grilovka, 82 Grimščice, 530 Grintovec (o Stari log), 224, 612 Grintovec (o Zagradec), 496 Gris Gornji, 380 Gris Spodnji, 380 Griva, 588 Grivac, 213 Griže (obč. in vas), 94 Griže (o Št. Vid pri Stični), 323 Griže (o Vodice), 209 Griže Spodnje, 94 Griže Zgornje, 94 Grlava, 381 Grliče, 602 Grlinci, 513 Grm (o Gradac), 129 Grm (o Novo mesto), 478 Grm (o Podsreda), 80 Grm (o Št. Vid pri Stični), 323 Grm (o Trebnje), 493 Grm (o Velike Lašče), 226 Grmače (o Moravče), 196 Grmače (o Šmartno pri Litiji), 321 Grmače (o Vače),* 328 Grmada (o Dvor), 473 Grmada (o Sromlje), 84 Grmada (o Trebnje), 493 Grmada (o Žusem), 610 Grmdol, 82 Grmki, 134 Grmovje, 105 Grmovšek, 327 Grm ulje, 274 Grobelce (o Sv. Štefan), 604 Grobelce (o Šmarje pri Jelšah), 607 Grobelnik, 425 Grobelno (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Grobelno (o Sv. Vid pri Grobelnem), 604 Groblje (o Homec), 183 Groblje (o Kozje), 592 Groblje (o Moravče), 196 Groblje (o Prečna), 482 Groblje (o Sv. Pavel pri Preb.), 99 Groblje (o Št. Jernej), 277 Grofija, 114 Grombažan, 425 Gromberški grad, 426 Grosuplje, 344, 613 Gruča, 278 Gruče, 281 Griinberg, 426 Grundelj, 324 Griinfels, 151 Grušče, 92 Grušena, 440 Gruška, 591 Gruškovec, 512 Gruškovje (o Kog), 504 Gruškovje (o Podlehnik), 507 Gruškovje (o Rogatec), 600 Grušova, 443 Grušovjc (o Tepanje), 567 Grušovje Zgornje, 568 Grušovlje, 170 Grušovlje Spodnje, 100 Grušovlje Zgornje, 101 Gržeča vas, 264 Gubno, 592 Guča vas, 289 G udalji, 134 Guječ, 168 dvakrat Gumbreg, 469 Gumnišče, 356 Gunclje, 361 Gunte (o Boštanj), 256 Gunte (o Krško), 262 Guštanj, 150 Gutenberg (o Begunje), 529 Gutenberg (o Kovor), 238 Gutenbiichel, 554 Gutenhart, 555 Gutenstein, 151 Gutemvert, 274 Guttenegg, 92 Habah, 194 Hajdina, 502, 503 Hajdina Spodnja, 503 Hajdina Zgornja, 503 Hajdoše, 509 Hajndl, 520 Ilajnsko, 602 Hamre, 505 Handija (o Blanca), 75 dvakrat Handija (o Podsreda), 80 Handil, 95 Handlerji, 216 Hantina, 274 Hardek, 506 Harje, 292 Hartenstein (o Pilštanj), 592 Ilartenstein (o Šmartno pri Slovenjem Gradcu), 553 Hauptmanice, 369 Hausambaclier, 412 Havdej, 173 Ilcbenštrajt, 564 Heckenberg,* 103 Helfenberg, 106 Henina, 289 Ilercegovščak, 380 Herinja vas, 489 Hermanci, 515 Hermanovci, 516 Hernjakovčina, 390 Hinje (o in vas), 474 Hinje (o St. Janž), 276 Hinjice, 276 Hiteno, 396 Hladine, 259 Hlap je Spodnje, 431 Hlapje Zgornje, 431 Hlaponci (o Polenšak), 508 Hlaponci (o Sv. Lovrenc v SI. g.), 513 Hlavče njive, 585 Hlebce, 541 Hlebce, 226 Hleve, 197 Hleviše, 404 Hlevni vrh. 404 Hmeljčič, 477 Hmeljnik, 477 Hmelno* 328 Hobovše, 575 Hocjan, 387 Hoče, 412 Hoče Spodnje, 413 Hočevje, 230 Hočevo, 201 Hoče Zgornje, 413 Hodice, 578 Hodoš, 463 Hodoše, 508 Hodože, 509 Hohovica, 319 Hojče, 222 Hojke, 587 Holešji dol, 288 Hollenstein, 569 Holmec (o Prevalje), 155 Holmec (o Rečica ob Sav.), 170 Holmec (o Zabukovje), 85 Hom (o Ljubno), 166 Hom (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Hom (o Škocjan), 276 Hom (o Šmarjeta), 484 Hom (o Št. Rupert), 279 Hom (o Tuhinj), 206 Homce, 164 Homec (o in vas), 182 Homec (o Šmartno pri Slovenjem Gradcu), 553 Homec (o Nova cerkev), 107, 611 Hompoš, 412 Homska gora, 279 Horjul, 346 Hosita (o Vače), 327 Hosta (o Zminec), 586 Hoste (o Dobrna), 92 Hoste (o Kozje), 592 Hošnica, 416 Hotavlje, 585 Hotedcršica, 401 Hotemaže, 251 Hotemež, 267 Hotič. 314 Hotič Spodnji, 314 Hotič Zgornji, 314 Hotinja vas, 421 Hotiza, 303 Hotovlje, 576 Hotunje (o Gorje), 536 Hotunje (o Ponikvu), 596 Hramše, 105 Hranjigovci, 517 Hran jigovčak, 517 Hranjigovski vrh, 517 Hrast (o Metlika-okol.), 132 Hrast (o Vinica), 141 Hrastarija, 356 Hrastek, 272 Hrastenice, 352 Hrastje (o Bizeljsko), 74 Hrastje (o Blagovica), 179 Hrastje (o Cerklje ob Krki), 258 Hrastje (o Grosuplje), 344 Hrastje (o Limbuš), 414 Hrastje (o Mirna peč), 478 Hrastje (o Moravče), 199 Hrastje (o Orehovica), 480 Hrastje (o Polje), 353 Hrastje (o Slatina-Radenci), 386 Hrastje (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Hrastje (o Šenčur), 251 Hrastje (o Škocjan), 274 Hrastje (o Vače), 327 Hrastje (o Zabukovje), 85 Hrastje (o Zusem), 609 Hrastnik (o in vas), 286, 287, 612 Hrastnik (o Vojnik-okolica), 92, 611 Hrastnik (o Moravče), 196 Hrastnik (o Trojane), 204 Hrastnik ob Savi, 612 Hrastnik Stari, 612 Hrastno, 279, 612 Hrastov dol, 323 Hrastovec (o Poljčane), 416 Hrastovec (o Skale), 552 Hrastovec (o Voličina), 446 Hrastovec (o Zavrč), 521 Hrastovica, 279 Hrastulje, 274 Hrašan, 90 Hraše (o Lesce), 541 Hraše (o Preddvor), 244 Hraše (o Smlednik), 247 Hraše (o Vojnik-okol.),* 108 dvakrat Hrašenski vrh (o Slatina-Radenci), 386 Hrašenski vrh (o Sv. Jurij ob Ščav.), 388 Hrašica, 486 Hreljin, 138 Hrenca, 434 Hrenova, 107, 611 Hrenova gora, 389 Hrenovice, 267 Hrib (o Ajdovec), 467 Hrib (o Bela cerkev), 468 Hrib (o Blanca), 74, 75 Hrib (o Dol pri Ljubljani),* 342 Hrib (o Fara), 213 Hrib (o Koprivnik), 217 Hrib (o Kresnice), 311 Hrib (o Loški potok), 218 Hrib (o Lukovica), 192 Hrib (o Moravče), 199 Hrib (o Nevlje), 201 Hrib (o Preddvor), 245 Hrib (o Rajhenburg), 82 Hrib (o Selca), 578 Hrib (o Semič), 132, 135, 611 Hrib (o Šmihel-Stopiče), 486, 488 Hrib (o Št. Jernej), 278, 279 Hrib (o Toplice), 490 Hrib (o Trebelno), 282 Hrib (o Trebnje), 493 Hrib (o Tuhinj), 207 Hrib (o Vače), 327 Hrib (o Velika Loka), 495 Hrib (o Veliki Gaber), 328 Hrib (o Vinica), 142 Hrib (o Vrhnika), 364 Hrib (o Zagorje ob Savi), 332 Hribar, 108 Hribarjevo, 396 Hribce (o Moravče), 196 Hribce (o Rakek). 404 Hribe, 282 Hribi (o Mirna peč), 477 Hribi (o Trojane), 204 Hribi (o Velika Loka), 495 Hrib Konjski, 124 Hribi jane, 394, 613 Hrib Mali, 207 Hrib Spodnji. 201 Hrib Veliki, 207 Hrib Zgornji, 201 llromce, 415 Hrovate, 564 Hrastovo, 226 Hruševec (o Prečna), 482 Hruševec (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Hruševka, 207 Hruševo, 339 Hrušica (o Jesenice), 537 Ilrušica (o Medvode), 351 Hrušica (o Radeče), 268 Hrušica (o Šmihel-Stopiče), 486 Hrušica Spodnja, 341 Hrušica Zgornja, 341 Hrušice (o Motnik), 200 Hrušice (o Št. Janž), 275 Hruškarje, 394, 613 Hruške, 198 Hruškovec, 269 Hrušovje (o Blanca), 74, 75 Hrušovje (o Planina pri Sevnici), 593 Hrušovje (o Senovo), 82 Hrušovje (o Zabukovje), 85 Hrvača, 220 Hrvaški brod, 274 Hubajnica Mala, 270 Hubajnica Velika, 271 Hubar, 379 Huda jama, 292 Huda polica, 356 Hudej, 196 Hudeje, 493 Hudenje, 274 Hude ravne, 310 Hudičev turn, 491 Hudi dol, 83 Hudi grad, 238 Hudi Konec (o Rovte), 405 Hudi Konec (o Sodražica), 222 Hudi kot. 158 Hudi kraji, 268 Hudimarje, 103 Hudina,*' 108 Hudinja, 568 Hudinja Spodnja, 116 Hudinja Zgornja, 117 Hudi Rogatec, 366 Hudi vrh, 396 Hudo (o Kovor), 238 Hudo (o Prečna). 482 Hudo (o Radomlje), 202 Hudo (o Selca), 578 Hudo (o Stična), 317 Hudo Brezje (o Sevnica), 83 Hudo Brezje (o Studenec), 270 Hudo Novo, 270 Hujbar, 516 Huje, 247, 612 Hujevina, 281 Hum (občina in vas), 503 Hum (o Sv.Barbara v Halozah), 512 Hum (o Sv. Bolfenk v Slov. gor.), 512 Hum (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Hum (o Voličina), 446 Hum Srednji, 503 Hum Veliki, 503 Husarjev kal, 482 Ilušica, 238 Ilvaletinci, 511 Ig, 347 Iga vas, 405 Tg Gorenji, 347 Tglenik (o Šmihel-Stopiče), 486 Iglenik (o Trebnje), 493 Ihan, 183, 184 Ihova, 439 Iljaševci, 381 Ilova gora (o Račna). 344, 613 Ilova gora (o Videm-Dobrepolje), 230, 612 Ilova gora Mala (o Grosuplje),* 344 Ilova gora Mala (o Videm-Dobrepolje), 230 Ilova gora Velika (o Grosuplje),* 344 Ilova gora Velika (o Videm-Dobrepolje), 230 Ilovca (o Vojnik-okol.), 107 Ilovca (o Vransko), 110 Ilovci, 516 llovec, 81 Ilovica (o Ljubljana), 369 Ilovica (o Studenec), 271 Ilovka, 246 Imenje (o Moravče), 196 Imenje (o Št. Jernej), 277 Imeno, 595 Imeno Spodnje, 595 Imeno Zgornje, 595 Imenska gorca, 595 Imovica, 192 Impolje Dolenje, 270 Impolje Gorenje, 270 Inlauf, 216 Irča vas, 486 Iskrba, 216 Iška, 348 Iška Loka, 347 Iška vas, 348 Ivance, 302 Ivančna gorica, 317 Ivanja vas, 478 Ivanjci Gorenji, 385 Ivanjci Spodnji, 386 Ivanje selo (o Artiče), 72 Ivan je selo (o Rakek), 404 Ivanji dol, 264 Ivanjkovci, 516 Tvanjkovšak, 516 Ivanjski vrli (o Negova), 285 Ivanjski vrli (o Sv. Anton v SI. g.), 429 Ivanjše, 260 Ivanjševci (o Negova), 385 Ivanjševci (o Prosenjakovci), 460 Ivanovci, 460 Ivenca, 107 Ivje, 267 Izgorec, 584 Izgorje, 407 Izlake, 332, 613 Izvir, 272 Izvirk, 329 Ižakovci, 301 Ižanska cesta, 369 Ižanski grad, 347 Jablan, 478 Jablana, 321 Jablanca, 82 Jablance, 434 Jablane Spodnje, 501 Jablane Zgornje, 501 Jablanica, 256 Jablanica Spodnja, 320 Jablanica Zgornja, 321 Jablanice, 260 Jablaniške Laze, 320 Jablan iški Potok, 320 Jablenščak, 517 Jablje, 194 Jablovec, 507 Jablovec Mali, 507 Jablovec Veliki, 507 Jagnjenica, 268 Jagoče, 292 jagodec, 236 Jagodnik (o Loče), 560 Jagodnik (o Šmartno pri Litiji), 320 Jagodnik (o Trebelno), 282 Jagosci, 236 Jagote, 82 Jajce, 552 Jakičevo, 226 Jakobdol, 110 Jakobi, 291 Jakobski dol, 430 Jakobski dol Spodnji, 431 Jakobski dol Zgornji, 431 Jakobski dvor, 431 Jakovica, 403 Jakovini, 141 Jakšiči, 213 jalšovec, 389 Jama (o Dvor). 474 Jama (o Ljubijana-mesto), 375 Jama (o Mavčiče), 242 Jama (o Medvode), 350 Jama (o Šmihel-Stopiče), 486 Jame, 99 Janina, 388 Jamnica, 155 Jamnik (o Besnica), 234 Jamnik (o Vojnik-okol.), 108 Jamnik (o Zreče), 569 Jamrovec, 269 Jan, 202 Jančje, 325 Janeževa gorica, 74 Janeži, 222 Janežovci, 518 Janežovski vrh, 518 Janhova, 378 Janina, 598 Jankoti, 488 Jankova, 107, 611 Jankovec, 414 Jankoviči, 120 Janšiči, 488 Janški vrh, 508 Janževa gora, 436 Janževski vrh (o Podvelka), 416 Janževski vrh (o Ribnica na Poli.), 158 Janžev vrh Mali, 387 Janžev vrh Veliki, 387 Jarči vrh, 257 jarčja dolina, 407 Jarčje brdo, 573 Jarčje selo, 271 Jarčji potok, 339 Jarek (o Čatež), 259 Jarek (o Sv. Križ), 273 Jarenina, 431 Jareninski dol, 431 Jareninski dvor, 432 Jareninski vrh, 431 Jarki, 78 jarmovec, 92 Jarše (o Ježica), 349 Jarše (o Ljubi jana-mesto), 374 Jarše (o Št. Lambert), 321 Jarše Spodnje, 183 Jarše Srednje, 183 Jarše Zgornje, 183 Jasen (o Pilštanj), 592 Jasen (o Radomlje), 202 Jasternik, 415 Jastrebci, 504 Jastrebnik, 325 Jastroblje, 200 Tavnik (o Brezno), 146 Javnik (o Kalobje), 94 Tavnik (o Oplotnica), 562 Javor, 340 Javorje (občina in vas), 573 Javorje (o Blagovica), 178 Javorje (o Crna), 147 Javorje (o Hrastnik). 287 Javorje (o Nevlje), 201 Javorje (o Podsreda), 80 Javorje (o Slivnica pri Celju), 601 Javorje (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Javorje (o Šmartno pri Litiji), 320 Javorje (o Št. Rupert), 280 Javorje (o Vel. Lašče), 226 Javorje (o Zagorje ob Savi), 333 Javorjev dol, 407 Javornica, 533 javornik (o Besnica), 234 Javornik (o Guštanj), 151 javornik (o Koroška Bela), 539 Javornik (o Teharje), 104 Javorniški Rovt, 540 Javorovec, 84 javorovec Mali, 84 Javorovec Srednji, 84 favorovica, 278 Javorščica* 327 Javorščica Spodnja, 198 Javorščica Zgornja, 199 Javoršica, 610 Jazbcna, 594 Jazbina (o Crna), 147 Jazbina (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Jazbine (o Dramlje), 92 Jazbine (o Globoko), 78 Jazbine (o Javorje), 574 Jazbine (o Mozirje-okol.), 168, 169 jazbine (o Senovo), 82 Jazbine (o Šmarje pri Jelšah), 605 jazbine (o Voličina), 446 Jazbin vrh, 94 Jazme, 332 Ječkovec, 493, 614 Jedinščina, 486 Jedlovnik, 440 Jejše, 505, 614 Jekel, 147 Jelce. 601 Jelenče, 432 Jelendol (o Dolenja vas), 212 Jelendol (o Škocjan), 274 Jelenik, 269 Jelenja vas, 138 Jelenje Spodnje, 310 Jelenje Zgornje, 310 Jelenk, 204 jelenov žleb, 220 Jelenšče, 578 Jelnik Mali, 178 Jelnik Veliki, 179 Jelovec (o Boštanj), 256 Jelovec (o Kamnica), 433 Jelovec (o Majšperk), 505 jelovec (o Makole), 414 jelovec (o Sevnica), 83 Jelovec (o Sodražica), 222 Jelovec (o Zabukovje), 85 Jelovica, 574 jelša (o Šmartno pri Litiji), 320 Jelša (o Št. Jernej), 278 jelša (o Velika Loka), 495 jelše (o Blagovica), 178 jelše (o Leskovec), 264 Jelše (o Mirna peč), 478 Jelše (o Planina pri Sevnici), 594 jelše (o Radeče), 267, 268 Jelše (o Senovo), 82 jelše (o Šmarje pri Jelšah), 607 Jelše (o Št. Peter), 489 Jelše (o Trbovlje), 295 jelševa Loka, 568 jelševec (o Leskovec), 264 Jelševec (o Pragersko), 418 jelševec (o Šmarje pri Jelšah), 607 jelševec (o Št. Rupert), 280 Jelševec (o Trebelno), 282 jelševica, 204 jelševnik, 124 jelše Zgornje, 179 Jelšingrad, 607 Jemce,* 328 Jeperjek, 274 jeraj, 82 Jeranovo, 187 jerebinjek, 605 Jereka, 533 jerenga, 281 Jereslavci, 78 Jergli, 124 jeričdol, 81 Jerinov grič, 365 Jermanjc, 415 jerman vrh, 257 Jerneja vas, 124 Jerova vas, 345 Jerovec, 260 Jerovska vas, 606 Jeršanovo, 396 jeršiče, 394, 613 jcršovec, 598 Jeruzalem (o Podlehnik), 507 Jeruzalem (o Sv. Miklavž), 516 Jesenice (občina in mesto), 537, 614 jcsenice (o Tržišče), 283 Jesenice (o Velika Dolina), 284 Jesenice (o Zetale), 608 Jesenice Dolenje, 279 Jesenice Gorenje, 279 jesenik, 288 jesenje, 313 Jesenova ravan, 271 Jesenovec (o Pišece), 79 Jesenovec (o Železniki), 587 Jesenovo (o Hrastnik),* 288 dvakrat Jesenovo (o Zagorje ob Savi), 332 Jesenov vrt, 213 Ješenca, 412 Ješovec (o Kozje), 591 Ješovec (o Pilštanj), 592 Ješovec (o Šmarje pri jelšah), 605 Jeterno selo, 81 Jetrbenk, 351 Jevnica, 311 Jevnik, 207 Jevša (o Senovo), 82 Jevša (o Zidani most), 296 Jez, 594 jezerce (o Kalobje), 95 Jezerce (o Makole), 415 Jezerce (o Planina pri Sevnici), 594 jezerce (o Šmartno v Rožni d.), 107, 611 jezerišče, 97 Jezero (o Rovte), 404 Jezero (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 dvakrat Jezero (o Tomišelj), 362 Jezero (o Trebnje), 493 Jezero Dolenje, 399, 613 jezero Gorenje, 405 Jezerski vrh, 237 Jezersko, 237 jezersko Spodnje, 237 Jezersko Zgornje, 237 Ježa, 349 Ježce, 316 Ježica, 348, 349 Ježni vrh, 316 Jiršovci, 518 Jordan, 278 Jordankal, 478 Jordanov kot, 349 Josipdol, 158 Jngorje (o Brusnice), 469 Jugorje (o Metlika-okol.), 132 j unč je, 226 Jurgov prostor, 562 Jurišna vas, 423 Jurjevica, 220 Jurjevo selo, 508 Jurk, 599 Jurka vas, 486 Jurklošter, 288, 289, 612 Jurkole, 104 Jurna vas, 486 jurovci, 519 Jurovski dol (občina), 432 Jurovski dol (o Velka), 444 Jurovšak, 519 Jurski vrh, 440 Juršinci, 513 Juršinski vrh, 514 Juvanje, 166 Kacenck, 567 Kačja rid, 483 Kačji dol, 602 Kačji grad, 151 Kačji potok, 219 Kačnik, 91 Kadrenci, 429 Kajtna, 298 Kajžar, 516 Kal (o Ambrus), 468 Kal (o Dobrnič), 472 Kal (o Dole pri Litiji), 310 Kal (o Hrastnik), 287 Kal (o Semič), 135 Kal (o Št. Janž), 276 Kal (o Št. Lambert), 322 Kal (o Vače),* 326 Kalce (o Gorenji Logatec), 401 Kalce (o Leskovec), 264 Kalce (o Mirna), 476 Kalce (o Sv. Križ), 272 Kalce (o Št. Lambert), 322 Kalce (o Št. Vid pri Stični), 324 Kalce (o Višnja gora), 331 Kale (o Sv. Jurij ob Taboru), 103 Kale (o Velika Pirešica),* 105 Kališče (o Kamniška Bistrica), 187 Kališče (o Kozje), 591 Kališče Dolenje, 225 Kališče Gorenje, 225 Kališe, 578 Kališovec, 82 Kalobje, 94, 95 Kal Spodnji, 287 Kalše (o Šmartno na Pohorju), 425 Kalše (o Vojnik okol.),* 108 Kalšjak Zgornji, 425 Kal Veliki, 325 Kal Visoki,* 326 Kal Zgornji, 287 Kamen (o Begunje), 529 Kamen (o Novo mesto), 478 Kamen (o Podlehnik), 507 Kamen (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 389 Kamen (o Šenčur), 251 Kamenca (o Podlehnik), 507 Kamenca ( o Št. Janž), 276 Kamence, 259 Kamence Dolenje, 481 Kamence Gorenje, 481 Kamenci, 134, 611 Kamenče, 90 Kamenica, 132 Kamenik (o Loče), 561 Kamenik (o Makole), 415 Kamenik (o Šmarje pri Jelšah), 605 Kamenje Dolenje (o Dobrnič), 472 Kamenje Dolenje (o Mirna peč), 477 Kamenje Gorenje (o Dobrnič), 472 Kamenje Gorenje (o Mirna peč), 477 Kamen Mali, 82 Kameno, 97 Kameno Spodn je, 97 Kameno Zgornje, 97 Kamenski breg Spodnji, 78 Kamenski breg Zgornji, 78 Kamenski hrib, 75 Kamenšak, 508 Kamenščak (o Cezanjevci), 379 Kamenščak (o Mala Nedelja), 385 Kamenščak (o Sv. Ana v Slov. gor.), 439 Kamenščak (o Sv. Bolfenk v Slov. gor.), 512 Kamenščak (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Kamenščak Gornji, 379 Kamenščak Spodnji, 379 Kamenško, 276 Kamen Veliki, 82 Kamen vrh, 483 Kamna gora (o Slov. Konjice-okol.), 564 Kamna gora (o Trebnje), 493 Kamna gora (o Vače),* 328 Kamna gorca, 590 Kamna gorica (občina in vas), 538, 539 Kamna gorica (o Ljubljana-mesto), 374 Kamna gorica (o Št. Vid nad Ljub.), 361 Kamnica (občina in vas), 433 Kamnica (o Dol pri Ljubljani),* 343 Kamnik (občina in mesto), 184 Kamnik (o Preserje), 354 Kamnik (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Kamni potok, 493 Kamni vrh (o Ambrus), 468 Kamni vrh (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Kamni vrh (o Št. Peter), 498 Kamniška Bistrica, 187 Kamniška graha, 433 Kamnje (o Boh. Bistrica), 532 Kamnje (o Št. Rupert), 279 Kamnje (o Toplice), 491 Kamn jek, 244, 612 Kamno brdo, 329 Kamovci, 304 Kamše, 78 Kančevci, 456 Kančica* 109 Kandija, 479 Kandrše (o Moravče), 197 Kandrše (o Vače), 326 Kaniže (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Kaniža (o Št. Ilj v Slov. gor.), 443 Kaniža (o Vojnik-okol.),* 108 Kanižarica, 124 Kanjuce, 104 Kantalon, 81 Kapca, 304 Kapela, 386 Kapele, 78, 611 Kapelski vrh, 386 Kapla (o Brezno), 146 Kapla (o Šmartno ob Paki), 173 Kapla (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Kapla (o Vojnik-okol.), 109 Kaplanovo, 226 Kapla Spodnja, 146 Kapla vas, 283 Kapla Zgornja, 146 Kaplja, 219 Kaplja vas (o Komenda), 190 Kaplja vas (o Sv. Pavel pri Preb.), 99 Kapljišče, 129 Kaponhof, 562 Kaptol, 213 Karaman, 120 Karlče (o Kostanjevica), 260 Karlče (o Sv. Križ), 272 Karlovec (o Blanca), 75 Karlovec (o Planina pri Sevnici), 593 Karlovec (o Št. Peter), 489 Karlovica, 226 Karpati, 82 Karteljevo Dolenje, 477 Karteljevo Gorenje, 477 Kasaze, 95 Kastner, 519 Kašča, 135 Kašelj Spodnji, 353 Kašelj Zgornji, 354 Katari ja, 311 Katzenberg, 186 Katzenstein, 529 Kavče, 555 Kavran (o Nevlje), 201 dvakrat Kebelj, 562 Kebelj Spodnji, 562 Kebelj Zgornji, 562 Kersnikova graščina, 192 Keseri, 134 Kesovščak, 385 Kicar, 509 Kicar Mali, 509 Kicar Veliki, 509 Kidavnik, 271 Kienhofen, 154 Kieselstein, 240 Kij (o Št. Peter), 489 Kij (o Št. Janž), 276 Kinek Novi, 445 Kira, 480 Kisovec, 332 Kitni vrh, 312 Klačenca, 592 Klada, 366 Kladje (o Blanca), 74 Kladje (o Dobrna), 91 Kladje (o Marija Gradec), 291 Kladje (o Oselica), 575 Kladje (o Planina pri Sevnici), 593 Kladje (o Podsreda), 80 Kladje (o Radeče), 267 Kladje (o Senovo), 82 dvakrat Kladje (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Kladje (o St. Janž), 276 Kladje (o Zabukovje), 85 Kladnart, 107 Klake (o Kozje), 591 Klake (o Podlehnik), 507 Klakoce, 591 Klance, 400 Klanci (o Podlehnik), 507 Klanci (o Stari trg), 405 Klanec (o Blanca), 75 Klanec (o Dobrna), 91 Klanec (o Komenda), 190 Klanec (o Kranj), 247, 612 Klanec (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Klanec (o Šmarje pri Ljubljani), 356 Klanec (o Vače), 327 Klani, 327 Klanjec,51 103 Klaponci, 386 Klausenstein, 298 Kleč, 124 Kleče (o Dol pri Ljubljani), 342 Kleče (o Ježica), 349 Kleče (o Ljubljana-mesto), 374 Kleče (o Poljčane), 416 Kleče (o Stari log), 224 Kleče Spodnje, 416 Klečet, 497 Kleče Zgornje, 416 Klek, 295 Klemenca, 279 Klemenčevo, 188, 612 Klen, 196 Klenik, 326 Klenovik (o Polšnik), 315 Klenovik (o Škocjan), 274 Klenovo, 292 Klevevž, 484 Klevišča, 316, 613 Klevišče, 316 Klinja vas, 215 Ključ, 475 Ključarovci (o Križevci), 382 Ključarovci (o Sv.Tomaž pri Ormožu), 517 Ključarovci (o Velika Nedelja), 520 Ključevica, 271 Ključi, 484 Ključice, 84 Ključiče, 591 Klobno, 103 Klokočevec,* 103 Klokočovnik, 560 Klopce (o Dolsko), 342, 612 Klopce (o Hinje), 474 Klopce (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Klošter, 129 Klučarje, 560 Klunove Toplice, 272 Knape, 578 Knapovže, 351 Knej, 226 - Knez, 173 Knezdol, 295 Knežina, 127 Knežja lipa, 219 Knežja njiva, 406 Knežja vas (o Dobrnič), 472 Knežja vas (o Vinica), 142 Knežji vrh, 74 Kobile (o Leskovec), 264 Kobile (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Kobile laze, 85 Kobilina, 507 Kobilje (o Dobrovnik), 303 Kobilje (o Voličina), 446 Kobiljek (o Št. Lambert), 322 Kobiljek (o Zidani most), 296, 298 Koblarji, 215 Koblek, 101 Koblje, 560 Koblje Spodnje, 560 Koblje Zgornje, 560 Kobošak, 511 Kocjan, 388 Kocjan Gornji, 386 Kocjan Spodnji, 387 Kočarija, 260 Kočarji, 219 Koča vas, 406 Koče (o Bizeljsko), 74 Koče (o Kočevska Reka), 217 Koče (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Kočevje (občina in mesto), 214 Kočevje-okolica, 215 Kočevje (o Črnomelj-okol.), 124 Kočevska Reka, 216, 217 Kočice, 608 Kočki vrh, 388 Kočni dol, 79 Kočno (o Leskovec), 264 Kočno (o Poljčane), 416 kočno (o Zgornja Polskava), 426 Kodeljevo, 375 Kofce, 250 Kog, 503, 504 Kogel, 508 Koglo, 484 Kog Mali, 504 Kog Veliki, 504 Kojance, 73 Kokarje, 170 Kokolanjšak, 511 Kokolanjščak, 388 kokoriči, 382 Kokorički Prelogi, 382 Kokošnje, 196 Kokotinjek (o Bizeljsko), 73 Kokotinjek (o Zabukovje), 85 Kokotnik, 82 Kokra, 244 kokra Spodnja, 244 Kokra Zgornja, 244 Kokrica, 246 Kokrsko predmestje, 239 Kolačuo, 560 Kolaj no vče, 260 Kolarica, 272 Kolarija (o Podlehnik), 507 Kolarija (o Št. Janž), 276 Kolenča vas, 230 Kolenčeva dolina, 405 Kolešje, 75 Količevo, 180 Kolk, 322 Kolmanjšak, 385 Kolnica, 539 Kolnik, 122 Kolonija, 295 Kolovec, 203 Kolovrat (o Kolovrat-Mlinše), 326, 613 Kolovrat (o Mozirje-okol.), 168 Kolovrat Gorenji, 327 Kolovrat-Mlinše, 613 Koluderje, 276 Komaca, 276 Komanija, 339 Komama vas, 470 Komarnica, 429 Komen, 83 Komenda (občina in vas), 189, 190 Komenda (o Jezersko), 237 Komenda (o Košaki), 435 Komenda (o Polzela), 96 Komendska Dobrava, 190 Komisija, 568 Komolec, 224, 612 Komorivec, 85 Kompanija, 268 Kompolje (o Boštanj), 256 Kompolje (o Krašnja), 192, 612 Kompolje (o Videm-Dobrepolje), 230 Kompolje Malo, 317 Kompolje Veliko, 318 Konc, 291 Konec (o Boh. Srednja vas), 534 Konec (o Kočevje-okol.), 216 Konec (o Šmihel-Stopiče), 486 Konec (o Zagorje ob Savi), 333 Konec Gornji (o Dobrunje), 340 Konec Gornji (o Železniki), 588 Konec Hudi, 405 Konfin, 196 Konj, 327 Konjice Slovenske (občina in trg), 565 Konjice Slovenske-okol., 563 Konjišče, 378 dvakrat Konjiška vas, 564 Kon jiško, 83 Konjska glava, 83 Konjski hrib, 124 Konjski vrh, 167 Konjsko (o Boštanj), 256 Konjsko (o Šmartno v Rožni d.), 107, 611 Konjšica, 315, 613 Konovo, 557 Konuško, 605 Kopačnica, 575 Kopanj,* 345 Kopanka, 96 Kopince, 75 Kopinica, 93 Kopinja Loka, 601 Kopinovčak, 385 Kopivnik, 412 Kopivniški breg, 411 Kopriva, 390 Koprivna, 147 Koprivnica (o Marija Gradec), 292 Koprivnica (o Podsreda), 80 Koprivnica (o Slov. Konjice-okol.), 564 Koprivnik (občina in vas), 217 Koprivnik (o Boh. Srednja vas), 533 Koprivnik (o Kostanjevica), 260 Koprivnik (o Moravče), 197, 199 Koprivnik (o Oselica), 575 Koprivnik (o Polšnik), 315 Koprivnik (o Sv. Marjeta ob Pesnici), 443 Koprivniški graben, SO Koračiće, 517 Korački vrh, 517 Korant, 90 Korbelje* 109 Korejastec, 110 Koren, 364 Korena, 433 Korena Spodnja, 434 Korena Zgornja, 434 Korenitka, 495 Korenjak, 521 Koren Mali, 269 Koreno (o Horjul), 346 Koreno (o Krašnja), 192, 612 Korenov vrh, 168 Koren Veliki, 270 Koretno (o Sv. Krištof), 293 Koretno (o Šmarje pri Jelšah), 605 Korinj, 497 Korinj Mali, 496 Korinj Veliki, 496 Korita, 472 Koritnica, 269 Koritno (o Majšperk), 505, 614 Koritno (o Oplotnica), 562 Koritno (o Ribno), 546 Koritno (o Vel. Dolina), 284 Koritno (o Videm), 84 Korito, 333 Korošak, 505 Korošče, 394, 613 Korošica, 168 Koroška Bela, 539, 540 Koroška vas (o Šmihel-Stopiče), 486 Koroška vas (o Zreče), 569 Korovci, 454 Korpa gora, 507 Korpe, 178 Korplje, 567 Korpule, 605 Korunšek, 414 Koseze (o Ljubljana-mesto), 374 Koseze (o Vodice), 208 Koseze Spodnje, 194 Koseze Zgornje, 199 Kosimerjev dol, 75 Kosivnik, 204 Koslerjeva graščina, 221 Kosova gora, 75 Kostanj (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 518 Kostanj (o Tuhinj), 207 Kostanje, 83 Kostanjek, 85 Kostanjeva gorica, 85 Kostanjevec, 423 Kostanjevica (občina in mesto), 259, 260 Kostanjevica (o Št. Rupert), 279 Kostanjeviški grad, 260 Kostanjevo, 433 Kostanjski graben, 86 Kostel, 213 Kostrevnica,* 327 Kostrevnica Mala, 320 Kostrevnica Velika, 321 Kostrivnica (občina in vas), 590, 591 Kostrivnica (o Kalobje), 95 Kostrivnica Zgornja, 591 Košaki, 434 Košarjevci, 456 Košarovci, 456 Koščake, 394, 613 . Košenice, 203 Košeni vrh, 74, 75 Košiše, 185 Koške Poljane, 325 Košnica (o Celje-mesto), 115 Košnica (o Slivnica pri Celju), 601 Koštel, 592 Košučje, 282 Kot (o Dolenja vas), 212, 612 Kot (o Dovje-Mojstrana), 535 Kot (o Gaberje), 304 Kot (o Ig), 348 Kot (o Oplotnica), 562 Kot (o Podsreda), 79 Kot (o Prevalje), 156 Kot (o Ribnica), 220 Kot (o Semič), 135 Kot (o Stari trg), 139 Kot (o Šmartno pri Litiji), 320 Kot (o Št. Peter), 489 Kot (o Vel. Lašče), 226 Kot (o Vinica), 140 Kot (o Vodice), 208 Kot Dolnji, 473 Kote (o Planina pri Sevnici), 594 Kote (o Slivnica pri Celju), 602 Kote (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Kotel, 226 Kot Gornji, 474 Koti (o Radeče), 268 Koti (o Višnja gora),* 329 Kotlje, 151 Kotredež, 332 Kotunje, 552 Kot Veliki, 434 Kovača vas (o Slov. Bistrica-okol.), 422 Kovača vas (o Stari trg), 139 Kovaček, 202 Kovačevci, 454 Kovačev hrib (o Boštanj), 256 Kovačev hrib (o Št. Rupert), 279 Kovačije, 196 Kovačji grad, 143 Kovaški vrh, 563 Kovk, 287 Kovor, 238 Kovski vrh, 576 Kovšak (o Ljubno), 167 Kovšak (o Motnik), 200 Kozarica, 98 Kozarišče, 406 Kožarje, 339 Kozarski vrh, 437 Kozarščak, 379 Kozenburg, 93 Kozice, 219 Kozja gora, 82 Kozjak (o Dobrnič), 472 Kozjak (o Mislinja), 549 Kozjak (o Sevnica), 83 Kozjak (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Kozjak (o Sv. Kungota), 441 Kozjak (o Šmarjeta), 484 Kozjak (o Št. Ilj v Slov. gor.), 443 Kozjak (o Št. Janž na Vinski gori), 555 Kozjak (o Vojnik-okol.),* 109 Kozja peč, 74 Kozje (občina in trg), 591 Kozje (o Št. Rupert), 281 Kozje (o Zidani most), 298 Kozjek, 476 dvakrat, 612 Kozji hrbet, 200 Kozji vrh (o Dravograd), 149 Kozji vrh (o Remšnik), 157 Kozljevec, 329 Kozlova gora, 271 Kozlova sela, 82 Kozlovčak Mali, 390 Kozlovčak Veliki, 390 Kozlovec, 514 Kozminci, 507 Kozolec, 259 Kožarji, 223 Kožljek, 394 Kraberg, 560 Kračali, 222 Krače, 333 Kračice, 85 Kradnje, 256 Kraje (o Dole pri Litiji), 310 Kraje (o Polšnik), 315 Kraje (o Slov. Konjice-okol.), 565 Krajna, 464 Krajna brda, 74 Krajnčica, 97 Krajnčica Spodnja, 97 Krajnčica Zgornja, 97 Krajnice, 561 Krajni dol, 95 Krajno brdo, 192, 612 Krakovo (o Ljubljaua-mesto), 369 Krakovo (o Sevnica), 83 Kraljevci, 388 Kraljev vrh, 132 Kralji (o Črnoinelj-okol.), 124 Kralji (o Stari trg), 139 Kralovec, 72 Kramarovci, 462 Kramperje, 97 Kramplje, 396 Kranj, 239, 612 Kranjče, 395 Kranjče Spodnje, 395 Kranjčev vrli, 591 Kranjče Zgornje, 395 Kranjica, 600 Kranji vrh, 266 Kranjska gora, 540 Kranjšovčak, 385 Kranjšovščak, 517 Krapje Gornje, 390 Krapje Spodnje, 390 Krapna, 564 Kras, 578 Krasinec, 129 Krasno, 416 Krašce, 197 Krašči, 454 Kraše Spodnje, 171 Kraše Zgornje, 164 Krašica, 164 Kraška vas, 259 Krašnja, 192, 612 Krašnji vrh, 132 Kravja dolina (o Boštanj), 256 Kravja dolina (o Ljubljnna-mesto), 369 Kravjek (o Krka), 312 Krav jek (o Loče), 560 Krbulje, 322 Krč, 137 Krče (o Rogatec), 599 Krče (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Krče (o Štrigova), 390 Krčevina (o Grajena), 502 dvakrat Krčevina (o Korena), 434 Krčevina (o Košaki), 434 Krčevina (o Ptuj), 522 Krčevina (o Sv. Miklavž), 516 Krčevina (o Sv. Urban), 518 Krči, 284 Krčovina, 503 Krčovine, 411 Kregarjevo, 188 Kremberg, 438 Kremen (o Jurklošter), 289 Kremen (o Št. Rupert), 279 Kremen (o Trebelno), 282 Kremen (o Videm), 84 Kremenca, 395, 613 Kremen Gorenji, 256 Kremenica, 348 Kremenik, 487 Kremenjek, 613 Kremenk, 576 Krepeličnik, 263 Kresnice, 311, 613 Kresnike, 104 Kresniške Poljane, 311 Kresniški vrh, 311 Krhiče, 608 Krihenberg, 438 Kripsar, 269 Kristan dol, 287 Kristan vrli (o Podčetrtek), 595 Kristan vrh (o Sv. Peter na Medved jem ^ selu, 612 Kriška graščina, 198 Kriška reber, 493 Kriška vas, 329 Krištanci, 382 Krivčevo, 188 Krivica, 592 Krivo brdo, 574 Krivoglavice, 129 Križ (o Boštanj), 256 Križ (o Komenda), 190 Križ (o Planina pri Sevnici), 594 Križ (o Trebnje), 493 Križ (o Zid. most), 298 Križanice, 567 Križanke, 341 Križanšak, 516 Križan vrh, 603 Križate, 197 Križ Dolnji, 497 Križe (občina in vas), 240, 241, 612 Križe (o Bučku), 257 Križe (o Leskovec), 265 Križe (o Podsreda), 80 Križe (o Zagorje ob Savi), 332 Križeča vas, 416 Križevci (občina, vas, srez Ljutomer), 381, 382 Križevci (občina, vas, srez Murska Sobota), 456, 457 Križevec, 564 Križevje, 279 Križev pot, 279 Križevska vas (o Kresnice), 311 Križevska vas (o Metlika-mesto) 130 Križ Gornji, 497 Križišče, 476 Križka vas, 165 Križke gorice, 80 Križljev grad, 240 Križna gora (o Stara Loka), 581 Križna gora (o Lož), 402 Križnik, 110 Križni vrh, 265 Krka (občina in vas), 312, 313 Krka (o Krka), 312 Krka (o Pištanj), 592 Krka (o Šmihel-Stopiče), 486 Krkovo (o Fara), 213 Krkovo (o Velike Lašče), 226 Krma, 536 Krmačina, 132 Krmelj, 276 Krnci, 458 Krnče, 226 Krnica (o Gorje), 536 Krnica (o Luče), 167 Krnice (o Hrastnik), 288 Krnice (o Moziije-okol.), 168 Krn vrh, 601 Kroci, 141 Krog, 459 Kroharje, 476 Krokarje, 281 Kronovo Dolenje, 468 Kronovo Gorenje, 489 Kropa (občina in trg), 541 Kropa (o Bočna), 164 Kropa Spodnja, 541 Kropa Zgornja, 541 Kropnik, 279 Krošljev lirib, 364 Krošlji vrh, 608 Krpec, 390 Krplivnik, 463 Krsinji vrh, 274 Krsnica, 444 Kršivnik, 578 Krška vas (o Čatež), 259 Krška vas (o Krka), 312 Krški grad, 262 Krško, 261, 262 Kršlje, 351 Krštine, 122 Krtina (o Dob), 180 Krtina (o Velika Dolina), 495 Krtina loka, 283 Krtince, 606 Krtnik, 561 Kručine, 513 Krumberk, 347 Krumperk, 181 Krupa, 135 Kruplivnik, 454 Krušče, 395, 613 Krušni vrh, 472 Krvava peč, 226 Krvavčji vrh, 132, 611 Krvica, 82 Krvoški vrh, 132, 611 Kržajeva dolina, 405 Kržate, 197 Kržeti, 222, 612 Kržišče (o Begunje), 395 Kržišče (o Raka), 269 Kržišče (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Kržiše (o Boštanj), 256 Kržiše (o Kamniška Bistrica), 188 Ksaverij, 166 Kucelj, 359 Kugla, 90 Kuhlarji, 219 Kujert, 294 Kukava, 514 Kukeč, 457 Kukenberg (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Kukenberg (o Trebnje), 493 Kukenberg (o Velika Loka), 495 Kukmaka, 226 Kukov breg, 495 Kukovo, 224 Kuljali, 134 Kum, 271 Kum Mali, 271 Kumen, 424 Kumerca, 81 Kumerska graba, 384 Kumiio, 564 Kumuov dvor, 268 Kumpoljski grad, 475 Kumprej, 167 Kumrova vas, 217 Kunci, 405 Kunčani, 134 Kunče, 224 Kunova, 385 Kunšperk, 603 Kupce, 74 Kupča vas, 288 Kupčin vrh, 608 Kupec, 147 Kupetinci, 388 Kupljenik, 546 Kupšinci, 457 Kureč grad, 137 Kurešček, 366 Kurja vas (o llovte), 405 Kurja vas (o Senovo), 82 Kurja vas (o Stična), 317 Kurja vas (o Sv. Lovrenc na Poh.), 424 Kurja vas (o Vrhnika), 364 Kurščenšak, 385 Kuršinci, 385 Kušerca, 83 Kušernik, 430 Kušljanov grad, 338 Kušnja vas, 284 Kuštanovci, 457 Kutinci, 388 Kutna, 483 Kuzdoblaiije, 455 Kuzma, 455 Kuzmanka, 225 Kuzmina, 389 Kuželič, 213 Kuželj, 213 Kuželjevec, 496 Kvasice, 127 Lača vas, 504 Lačenberg, 276 Lačja vas, 170 Lačna gora (o Leskovec), 264 Lačna gora (o Oplotnica), 563 Lačna vas (o Oplotnica), 563 Lačna vas (o Vojnik-okol.), 108 Lačni vrh (o Dob), 180 Lačni vrh (o Veliki Gaber), 328 Ladja, 350 Ladna, 265 Ladua Raven, 293, 612 Lahinja, 124 Lahinja Mala, 127 Lahinja Velika, 128 Lahko, 282 Lahomno, 291 Lahomšek, 291, 612 Lahonci, 517 Lahončak, 517 Lahov graben, 288 Lahoviče, 191 Lahovna, 101 Lahovnik (o Sevnica), 83 Lahovnik (o Zabukovje), 85 Lahovo, 396 Lajba, 250 Lajše (o Selca), 578 Lajše (o Trata), 585 Laknice Spodnje, 266 Laknice Srednje, 266 Laknice Zgornje, 267 Lakonica Dolenja, 485 Lakonica Gorenja, 486 Lakoš Dolnji, 303 Lakoš Gornji, 303 Lakovšče, 266 Lambergov dvorec, 513 Lambergov grad (o Begunje), 529 Lambergov grad (o Kovor), 238 Lamovje, 310 Lamperče, 82 Lancova vas, 519 Lancovo, 539 Lančji dvor, 519 Landek, 107, 611 Langental, 441 Langeršek,* 108 Lanhof Spodnji, 115 Lanhof Zgornji, 115 Lanišče (o Dobrunje), 340 Lanišče (o Globoko), 78 Lanišče (o Šmarje pri Jelšah), 356 Laniše (o Komenda), 191 Laniše (o Oselica), 575, 614 Laniše (o Zidani most), 296 Lanovž Spodnji, 115 Lansperž, 282 Lanšprež, 493 Lapinje, 219 Lapor (o Sv. Barbara v Halozah), 511 Lapor (o St. Peter), 489 Laporje (o Slov. Bistrica-okol.), 422 Laporje (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Laporje (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Laporje (o Vel. Lašče), 226 Laporska gora, 422 Laporšica, 507 Lapušnik, 276 Laseno, 207 Lasigovci, 508 Lastina, 82 Lastine (o Kapćle), 78 Lastine (o Rajhenburg), 81 Lastine (o Sromlje), 84 dvakrat Lastine (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Lastinja vas, 425 Lastnič, 601 Lastnič Mali, 601 Lastnič Veliki, 601 Lastomerci, 380 Lastovci, 341 Lašče (o Borovnica), 337 Lašče (o Dvor), 474 Lašče (o Leskovec), 264 Lašče Male, 226 Lašče Velike, 229 Laščice, 265 Laše (o Sv. Peter ua Medvedjem selu), 602 Laše (o Zabukovje), 85 Lašek, 563 Laška vas (o Sv. Lenart nad Laškim), 294 Laška vas (o Teharje), 104 Laški grad, 290 Laški Rovt, 532 Laško (občina in mesto), 289, 612 Laško (o Selca), 578 Lašua Mala, 193 Lašna Velika, 202 Latkova vas, 99 Lava, 115 Lava Zgornja, 115 Laverca, 257 Lavrovec, 404 Lavtarski vrh, 581, 614 Lazarje, 602 Laze (o Borovnica), 337 Laze (o Boštanj), 256 Laze (o Bučka), 257 Laze (o Črmošnjice), 470 Laze (o Dob), 180 Laze (o Dobruič), 472 Laze (o Dolsko), 342, 613 Laze (o Dramlje), 92 Laze (o Fara), 213 Laze (o Koprivnik), 217 Laze (o Kozje), 591 Laze (o Krka), 312 Laze (o Mirna), 476 Laze (o Nevlje), 201 Laze (o Planina pri Sevnici), 594 Laze (o Planina), 403 Laze (o Rovte), 405 Laze (o Stari trg, srez Črnomelj), 139 Laze (o Stari trg, srez Logatec), 406 Laze (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Laze (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Laze (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Laze (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Laze (o Šmarje pri Jelšah), 606 Laze (o St. Ilj pri Velenju), 555 Laze (o St. Lambert), 322 Laze (o Trebeljevo), 325 Laze (o Trebelno), 282 Laze (o Trojane), 204 Laze (o Tuhinj), 207 Laze (o Vel. Dolina), 284 Laze (o Vel. Lašče), 226 Laze (o Zabukovje), 85 Lazi (o Podlehnik), 507 Lazi Dolenji, 220 Lazi Gorenji, 222, 612 Lazina, 474 Lazi Spodnji, 537 Lazi Zgornji, 537 Lazniea, 413 Laznik, 546 Lažanska gora, 561 Laže Spodnje, 561 Laže Zgornje, 561 Lažišče, 552 Lažiše (o jurklošter), 288 Lažiše (o Marija Gradec), 291 Lebenice, 204 Lebija, 168 Leboje, 83 Lečno, 415 Ledeča vas, 278 Ledgonje, 82 Lediče, 513 Ledina (o Bizeljsko), 74 Ledina (o Globoko), 78 Ledina (o Hoče), 412 Ledina (o Sevnica), 83 Ledinek, 438 Ledinica, 407 Legarje, 257 Legen, 553 Legenski grad, 553 Legvart, 107 Lehen, 416 Lehno, 599 Lekmarje, 604 Lekšetov grad, 171 Lemberg (o Nova cerkev), 107, 611 Lemberg (o Šmarje pri Jelšah), 605 Lemberg Novi,* 107 Lemberg-okolica, 606 Lemerje, 462 Lemovce, 204 Lemovce Spodnje, 204 Lemovce Zgornje, 204 Lendava, 304 Lendava Branek, 518 Lendava Gornja, 454 Lenta, 506 Lepa njiva, 168 Lepa ravan, 268 Lepa Trata, 102 Lepa vas, 553 Lepa vas Dolenja, 263 Lepa vas Gorenja, 264 Lepec, 81 Lepence, 532 Lepi dob, 257 Lepi hrib, 224 Lepi vrh, 396 Lep stan, 274 Les, 91 Lesce, 541 Lese Male, 312 Lese Velike, 313 Lesičje jame, 256 Lesičjek, 276 Lesičnik, 287 Lesično, 592 Lesjakov graben, 603 Leskove, 291, 612 Leskovca, 294 Leskovčec (o Štrigova), 389, 390 Leskovec (občina in vas, srez Krško), 263, 264 Leskovec (občina, srez Ptuj), 504 Leskovec (o Blanca), 75 Leskovec (o Brusnice), 469 Leskovec (o Podsreda), 80 Leskovec (o Pragersko), 418 Leskovec (o Škofja vas), 101 Leskovec (o Št. Janž), 276 Leskovec (o Štrigova), 389 Leskovec (o Višnja gora), 329 Leskovec Dolnji, 74 Leskovec Spodnji, 504 Leskovec Zgornji, 505 Leskovica (o Oselica), 575 Leskovica (o Šmartno pri Litiji), 320 Leskovica (o Zagorje ob Savi), 333 Leskovška Davča, 574 Lesniški vrh, 516 Lesno brdo (o Horjul), 346 Lesno brdo (Vrhnika), 363 Lešane, 378 Lešče, 287 Leščevje (o Krka), 312 Leščevje (o Radeče), 267 Leše (o Mošnje), 542 Leše (o Prevalje), 156 Leše (o Sv. Lenart), 295 Leše (o Št. Lambert), 322 Leše (o Teharje), 104 Leševje, 276 Lešje (o jurklošter), 288, 612 Lešje (o Majšperk), 505 Lešje (o Rečica ob Sav.), 170 Lešje (o Svetinje), 517 Lešje (o Škofja vas), 101 Lešje (o Šmarje pri Jelšah), 605 Lešnica (o Št. Peter), 489 Lešnica (o Velika Nedelja), 520 Lešnikovec, 513 Lešnjake, 395, 613 Letence, 244, 612 Letuš, 90 Levanjci, 518 Leveč, 95 Le vič, 423 Levstiki, 226 Ležene, 594 Libanja, 516 Libanja Mala, 516 Libanjski vrh, 516 Libanjski vrh Mali, 516 Libeliče, 149 Libeliška gora, 149 Libelj, 264 Liberga, 320 Libna, 84 Liboje, 95 Libuče Zgornje, 153 Lichtenberg, 320 Ličenca, 560 Ličenska gorca, 560 Liebenstein, 100 Ligojna Mala, 363 Ligojna Velika, 364 Liješče, 133 Likar, 584 Likov vrh, 74 Lilienberg (o Moravče), 198 Lilienberg (o Velenje), 557 Limbarska gora, 198 Limbarski grad (o Moravče), 198 Limbarski grad (o Velenje), 557 Limberg, 295 Limbuš, 413, 414 Limovec, 414 Lindek, 107 Lipa (o Blagovica), 178 Lipa (o Bočna), 164 Lipa (o Planina pri Sevnici), 594 Lipa (o Slovenske Konjice-okolica), 565 Lipa (o Teharje), 104 Lipa (o Turnišče), 306 Lipa (o Videm-Dobrepolje), 230 Lipa (o Vojnik-okol.), 108 Lipe, 362 Lipica, 581 Lipin vrh, 82 Lipje (o Št. Janž na Vinski gori), 555 Lipje Malo, 475 Lipje Veliko, 475 Lipi je (o Planina), 403 Lipi je (o Tuhinj), 207 Lipljene Male, 359 Lipljene Velike, 360 Lipnica, 543 Lipnica Spodnja, 539 Lipnica Zgornja, 539 Lipni dol, 294' Lipnik, 493 Lipno Spodnje, 508 Lipno Zgornje, 508 Lipoglav, 257 Lipoglav Mali (o Dobrunje), 340 Lipoglav Mali (o Loče), 561 Lipoglav Mali (o Ponikva), 596 Lipoglav Veliki (o Dobrunje), 341 Lipoglav Veliki (o Loče), 561 Lipovci, 301 Lipovčak, 385 Lipovec (o Bizeljsko), 74 Lipovec (o Boštanj), 257 Lipovec (o Dolenja vas), 212, 612 Lipovec (o Fara), 213 Lipovec (o Pišece), 79 Lipovec (o Semič), 136 Lipovec (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 514 Lipovec (o Sv. Vid pri Grobelnem), 604 Lipovec (o Škofja vas), 101 Lipovec (o Trebelno), 282 Lipovec Mali, 467 Lipovec Srednji, 467 Lipovec Veliki, 467 Lipovica,* 326 Lipovšica, 222 Lipsenj, 401 Lisca, 298 Lisce (o Celje-mesto), 115 Lisce (o Jurklošter), 289 Lisec, 472 Lisičje (o Lukovica),* 194 Lisičje (o Šmarje pri Ljubljani), 356 Litija, 313 Litijski grad, 314 Litmerk, 516 Litmerk Mali, 516 Litmerk Srednji, 516 Litmerk Zgornji, 516 Livkovo, 202 Livold, 216 Lizabon, 83 Ljubečna, 101 Ljubečno, 416 Ljubečno Spodnje, 416 Ljubečno Zgornje, 416 Ljubek, 327 Ljuben Novi, 485 Ljuben Stari, 492 Ljubgojna, 346 Ljubija, 168 Ljubljana (mestna občina), 267 Ljubljana (o Raka), 269 Ljubljanca,* 107 Ljubnica, 568 Ljubno (občina in trg), 166 Ljubno (o Mošnje), 542 Ljubstava, 519 Ljubstova, 507 Ljutomer (občinu in mesto), 382 Ljutomer-okolica, 383 Lobček, 331, 613 Lobič, 213 Lobnica, 420 Lobšek,* 346 Loče (občina in vas), 559, 560 Loče (o Dobova), 77 Loče (o Sv. Andraž pri Velenju), 552 Loče (o Šmartno v Rožni dolini), 108, 611 Ločica (o Polzela), 96 Ločica (o Vransko), 110 Ločič, 512 Ločki vrh (o Negova), 386 Ločki vrh (o Sv. Benedikt v Slov. gor.), 439 Ločki vrh (o Sv. Urban), 518 Ločna, 482 Ločnec, 605 Ločnica, 351 Ločnik, 570 Ločnik Mali, 226 Ločnik Veliki, 229 Log (občinu in vas), 349 Log (o Apače), 378 Log (o Besnica), 234 Log (o Blagovica), 178 Log (o Boh. Bistrica), 532 Log (o Boštanj), 256 Log (o Dobrova), 339 Log (o Hrastnik), 287 Log (o Kalobje), 95 Log (o Kog), 504 Log (o Kranjska gora), 540 I Log (o Mokronog), 265 Log — Mala Pirešica 689 Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log Log o Moravče), 196 o Pilštanj), 592 o Podlehnik), 507 o Polhov Gradec), 352 o Poljane nad Škofjo Loko), 576 o Radeče), 267 (o Ribno), 546 (o Rogatec), 599 dvakrat (o Rovte), 404 (o Ruše), 420 (o Sela pri Šumberku), 483 (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 (o Sv. Lenart nad Laškim), 294 (o Št. Rupert), 280 (o Vače),* 327 (o Vrhnika), 365 (o Zabukovje), 85 (o Zminec), 586 (o Železniki), 588 (o Ziri), 407 Logar, 584 Logarji, 226 Logarovci, 382 Logarska dolina, 173 Logarše, 404 Logatec Dolenji, 400 Logatec Gorenji, 400, 613 Log Gorenji, 313 Log Spodnji, 314 Log Zgornji, 600 Loka (o Črnomelj-okol.), 124, 611 Loka (o Dobrna), 91 Loka (o Fram), 412 Loka (o Kog), 504 Loka (o Kovor), 239 Loka (o Mengeš), 194 Loka (o Orehovica), 480 Loka (o Podsreda), 80 Loka (o Št. Janž na Drav. polju), 520 Loka (o Vojnik-okol.), 108 Loka (o Zidani most), 297 Loka (o Zusem), 609 Loka Babna, 415 Loka Gorenja, 217 Loka Jelševa, 568 Loka Kopinja, 601 Loka Mala (o Ihan), 184 Loka Mala (o Slivnica-Žalna), 329, 613 Loka Mala (o Velika Loka), 495 Lokanja, 562 Loka Ratova, 593 Lokarje, 97 Lokarje Spodnje, 97 Lokarje Zgornje, 97 Lokarji, 209 Loka Stara, 581, 582 Loka Škofja, 583 Lokavci (o Negova), 385 Lokavci (o Sv. Ana v Slov. gor.), 438 Lokavec, 297, 613 Loka Velika (občina in vas), 494, 496 Loka Velika (o Slivnica-Žalna), 330, 613 Lokavski vrli, 386 Loke (o Jurklošter), 289 Loke (o Leskovec), 264 Loke (o Krašnja), 193, 612 Loke (o Marija Gradec), 291 Loke (o Mozirje-okol.), 169 Loke (o Planina pri Sevnici), 593 Loke (o Podsreda), 80 Loke (o Prečna), 482 Loke (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Loke (o Sv. Lenart), 295 Loke (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 514 Loke (o Šmarje pri Jelšah), 607 Loke (o Trbovlje), 295 Loke (o Tuhinj), 207 Loke (o Velika Pirešica), 106 Loke (o Videm), 84 Loke (o Zabukovje), 85 Loke (o Zagorje ob Savi), 332 Loke Spodnje,* 193 Loke Zgornje, 179 Lokošak, 518 Lokovec (o Mozirje-okol.), 168 Lokovec (o Štrigova), 390 Lokovica (o Prevalje), 156 Lokovica (o šoštanj-okol.), 554 Lokovina, 91 Lokrovec, 115 Lokva, 569 Lokve (o Blanca), 75 Lokve (o Črnomelj-okol.), 124 Lokve (o Dobrnič), 473 Lokve (o Rajhenburg), 81 Lokvica, 132 Lom (o Mežica), 153 Lom (o Poljane nad Škofjo Loko), 576 Lom (o Rovte), 405 Lom (o Sv. Katarina), 250 Lom (o Topolšica), 556 Lomanoše, 380 Lome, 532 Lomno, 264 Lom Zgornji, 251 Lončarjevci, 457 Lončarjev dol, 75 Lontovž (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Lontovž (o Št. Rupert), 280 Lopaca, 592 Lopanka, 80 Lopata (o Celje-mesto), 115 Lopata (o Hinje), 475 Lopata (o Št. Rupert), 281 Lopate, 86 Lopatnik, 555 Loperšice, 503 Lormanje, 445 Lošca, 110 Lošce (o Blanca), 75 Lošce (o Senovo), 82 Lošce (o Vače), 327 Loška gora (o Radeče), 267 Loška gora (o Zreče), 569 Loška graščina, 584 Loška vas, 490 Loški grad, 402 Loški potok, 218 Loško, 399 Lošperg, 568 Lotmirce, 412 Lovnik, 416 Lovranovo, 396 Lovsko brdo, 576 Loze, 532 Lož, 401 Ložane, 443 Lože, 291, 612 Ložina, 507 Ložine Gornje, 215 Ložine Nove, 216 Ložine Spodnje, 216 Ložnica (o Celje-mesto), 115 Ložnica (o Makole), 414 Ložnica (o Št. Ilj pri Velenju), 555 Ložnica Gornja, 111 Ložnica Spodnja (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Ložnica Spodnja (o Žalec), 111 Ložnica Zgornja, 423 Lubas, 150 Lubež, 613 Lubično, 561 Lucijin breg, 433 Lucova, 456 Lučarjev Kal, 323 Luče (občina in vas), 167 Luče (o Slivnica-Žalna), 329, 613 Lučine, 585 Lučovec, 606 Ludranski vrli, 147 Lukačevci, 458 Lukanja vas, 418 Lukavci, 382 Lukmanov grad, 375 Luknja, 482 Lukovec (o Boštanj), 256 Lukovec (o Log), 349 Lukovec Mirna), 475 Lukovek, 493 Lukovica (občina in vas), 192, 193, 612 Lukovica (o Log), 349 Lukovica (o Zidani most), 298 Lunovec, 520 Lupinica, 320 Luša Spodnja, 579 Luša Zgornja, 579 Lušečka vas, 417 Lušperg, 569 Lutrje, 596 Lutrško selo, 489 Lutverci, 378 Luža (o Dobrnič), 473 Luža (o Metlika-okol.), 133 Lužarji, 226 Luže, 251 Macilovec, 602 Mače, 244 Maček, 280 Mačji dol, 495 Mačji hrib, 474 Mački, 226 Mačkin kot, 166 Mačkovce, 81, 82 Mačkovci (občina iu vas), 457 Mačkovci (o Polana), 306 Mačkovec (o Dvor), 474 Mačkovec (o Hrastnik), 288 Mačkovec (o Kočevje-okol.), 216 Mačkovec (o Metlika-okol.), 132 Mačkovec (o Sv. Lenart), 294 Mačkovec (o Škocjan), 274 Mačkovec (o Št. Peter), 489 Mačkovec (o Vače), 327 Mačkovec (o Velika Loka), 495 Mačkovec (o Zabukovje), 85 Mačkovec Gorenji, 217 Magdalenska gora, 357 Magdalenski okraj, 448 Magolnik, 310 Maharčka vas, 417 Maharovec Dolenji, 277 Maharovec Gorenji, 277 Mahence, 476 Mahneti, 399 Mahovci, 378 Mahovnik, 215 Majalo, 281 Majcenski vrh, 504 Majland (o Senovo), 82 Majland (o Zidani most), 298 Majski vrh, 519 Majšperk, 505 Makole, 414 Makole Stranske, 415 Makoše, 212 Makovce, 78 Mala Breza (o Marija Gradec), 291 Mala Breza (o Zidani most), 297 Mala Bučna vas, 482 Mala Cikava, 486 Mala Dolga uoga, 311 Mala Dobrava, 317 Mala Dolina, 284 Mala Goba, 310 Mala gora (o Kočevje-okol.), 216 Mala gora (o Slov. Konjice-okol.), 565 Mala Gorica, 601 Malahorna, 563 Mala Hubajnica, 270 Mala Ilova gora (o Grosuplje),* 344 Mala Ilova gora (o Videm-Dobrepolje), 230 Mala Kostrevnica, 320 Mala Lahinja, 127 Mala Lašna, 193 Mala Libanja, 516 Mala Ligojna, 363 Mala Loka (o Ihan), 184 Mala Loka (o Velika Loka), 495 Mala Loka (o Slivnica-Žalna), 329, 613 Mala Mislinja, 549 Mala Nedelja, 384, 385 Mala Pirešica, 95 Mala Podgorica, 359 Mala Polana, 306 Mala Prekopa,* 103 Mala Pristava, 606 Mala Račna, 345, 613 Mala ravan, 199 Mala Raven, 287 Mala Reka, 99 Malarija, 268 Mala Sela, 121 Mala Slevica, 226 Mala Stara vas, 345 Mala Strmca, 282 Mala Strmica, 484 Mala Sevnica, 493 Mala Štanga, 325 Mala Varnica, 504 Mala vas (o Brezovica pri Ljubljani), 338 Mala vas (o Dobrnič), 472 Mala vas (o Ig), 348 Mala vas (o Ježica), 349 Mala vas (o Poljčane), 417 Mala vas (o Ponikva), 597 Mala vas (o Stari trg), 139 Mala vas (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 514 Mala vas (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 517 Mala vas (o Šmartno pri Slov. Gradcu), 553 Mala vas (o Št. Jošt), 359 Mala vas (o Št. Jurij pri Grosuplju), 359 Mala vas (o Videm-Dobrepolje), 230 Malavina, 517 Mala Zaka, 530 Mala Zimica, 434 Mala Žalna,* 331 Malčanjsko, 595 Male Braslovče, 90 Male Brusnice, 469 Male Cešnjice, 323 Malečnik, 434 Male Dole (o Veliki Gaber), 328 dvakrat Male Dole (o Vojnik-okol.), 108, 611 Male Drušče, 274 Male Gorelice, 294 Male Grahovše, 294 Male Lašče, 226 Male Lese, 312 Male Lipljene, 359 Malenca, 293 Malence, 261 Malence Velike, 259 Malenče, 182 Malenska vas, 478 Malenski vrh (cerkev gl. Jazbine), 574 Male Pece, 323 Male Poljane, 274 Male Reberce, 496 Male Rodne, 599 Male Roje, 278 Maleše, 606 Male Škrjanče, 486 Male Vodenice, 261 Male Vrhe, 312 Mali Bakovci, 459 Mali Ban, 278 Mali Brebrovnik, 516 Mali Cerovec (o Šmihel-Stopiče), 486 Mali Cerovec (o Svetinje), 516 Mali Cirnik (o Čatež), 259 Mali Cirnik (o Št. Rupert), 279 Malič, 293 Maliči, 134 Mali dol (o Jakobski dol), 430 Mali dol (o Sv. Lenart), 294 Mali Dolenci, 463 Mali Gaber, 328 Mali grad (o Kamnik), Mali grad (o Planina), Mali Gradiščak, 513 Mali Hrib, 207 186 403 Mali Mali Mali Mali ablovec, 507 anžev vrh, 387 avorovec, 84 elnik, 178 Mali kal (o Mirna peč), 478 Mali kal (o Št. Vid pri Stični), 323 Mali Kamen, 82 Mali Kicar, 509 Mali Kog, 504 Mali konec, 329 Mali Koren, 269 Mali Korinj, 469 Mali Kozlovčak, 390 Mali Kum, 271 Mali Lastnič, 601 Mali Libanjski vrh, 516 Mali Lipoglav (o Dobrunje), 340 Mali Lipoglav (o Loče), 561 Mali Lipoglav (o Ponikva), 596 Mali Lipovec, 467 Mali Litmerk, 516 Mali Ločnik, 226 Mali log, 218 Mali Mengeš, 195 Mali Moravščak, 388 Malinci, 134 Maline, 136 Mali Nerajec, 128 Malin Pusti, 319 Mali Obrež, 77 Mali Okič, 512 Mali Orehek, 486 Mali Osek, 437 Mali Osolnik, 226 Mali Paradiž, 512 Mali Podljuben, 486 Mali Podlog, 264 Mali Porčički vrh, 441 Mali Rakitovec (o Slivnica pri Celju), 601 Mali Rakitovec (o Tuhinj), 207 Mali Razgor* 107 Mali Raztez, 81 Mali Rigelj, 470 Mali Rovt, 164 Mali Slatnik, 486 Mali Trn, 264 Mali User, 125 Mali Videm, 495 Mali vrh (o Crni vrh), 338 Mali vrh (o Globoko), 78 Mali vrh (o Mirna peč), 477, 478 Mali vrh (o Sv. Ana v Slov. gor.), 438 Mali vrh (o Šmarje pri Ljub.), 357 Mali vrh (o Šmartno ob Paki), 173 Mali vrh (o Trebeljevo), 325 Mali Zapotok, 223 Malkovec, 283 Malna, 432 Malne, 282 Malni, 397 Malo Črnelo, 317 Malo Gabrje, 345, 613 Malo Globoko, 496 Malo Kompolje, 317 Malo Lešče, 132 Malo Lipje, 475 Malo Mlačevo, 345, 613 Malo Mraševo, 272 Malo Naklo, 242 Malo Podgorje, 85 Malo Tinje, 423 Malo Trebeljevo, 325 Malovice, 610 Mamolj, 315 Manga, 593 Marčja vas, 597 Marenberg, 151, 152 Maribor (občina in mesto), 433 Mariborski grad, 449 Marija Brezje, 415 Marija Devica na Pesku, 595 Marija Dobje, 93 Marija Gradec, 290, 291, 612 Marija Nazaret, 172 Marija Reka, 99 Marija Snežna, 445 Marija Širje, 297, 613 Marijina vas, 288, 612 Marijin dvor, 267 Marijin grad, 172 Marijin hrib, 152 Marina vas, 608 Marinča vas, 496 Marinčki, 227 Marindol, 283 Marinki, 340 Marinko, 293 Marinščak, 285 Markečica, 563 Markišavci, 461 Markovci (o Sv. Marko na Pohorju), 515 Markovci (o Šalovci), 463 Markovec, 406 Markovo, 201 Marno, 287 Marof (o Cerknica), 399 Marof (o Jurklošter), 289 Marof (o Ljutomer-okol.), 384 Marof (o Pilštanj), 592 Marof (o Sedlarjevo), 601 Marof (o Senovo), 82 Marof (o Sevnica), 83 Marof (o Sv. Jurij ob Taboru), 103 Marof (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Marof (o Šmarjeta), 485 Marof (o Trebelno), 282 Marof (o Vel. Pirešica), 106 Marof (o Videm), 84 Marof (o Vojnik-okol.),* 108 Marof (o Vuženica), 160 Marof-Pince, 306 Marofski grad, 554 Marof Stari, 510 Marolče, 227 Marovče, 107 Marsko, 320 Maršiči, 226 Martinček, 539 Martinjak, 399 Martin ja vas (o Mokronog), 266 Martinja vas (o Velika Loka), 495 Martinje, 456 Martinj hrib, 400 Martin j vrh (o Železniki), 587 Martinj vrh (o Ziri), 407 Martinovski vrh, 390 Martinski vrh, 430 Martjanci, 458 Martuljek, 540 Maslarjev breg, 73 Mašelj, 470 Matanje, 415 Matena, 348 Matica, 271 Matjaševci, 455 Matke, 99 Matkov kot, 173 Matvoz, 213 Matzenau, 461 Mavčiče, 241, 242 Maverc, 212 Mavrlen, 124 Mavršnica, 435 Medgore (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Medgore (o Zetale), 608 Medič, 433 Medija (o Vače),* 326 Medija (o Zagorje ob Savi), 332 Medijska graščina, 332 Medlog, 116 Medno, 361 Medribnik, 512 Medvedce, 505 Medvedica, 360 Medvedje, 279 Medvedjek (o Tržišče), 283 Medved jek (o Vel. Lašče), 226 Medvedjek (o Vel. Gaber), 328 Medvedje selo, 492 dvakrat Medvednica, 591 Medveščak, 512 Medvode, 350 Medvodje, 250 Meglenik, 493 Mehovski grad, 487 Meja, 242 Mejač, 200 Meje (o Sv. Barbara v Halozah), 512 Meje (o Tuhinj), 207 Meje (o Vojnik-okol.), 109 Mekinje (o Kamniška Bistrica), 188 Mekinje (o Stična), 317 Mekinje Spodnje, 186 Mekote (o Sromlje), 84 Mekote (o Zidani most), 297 Mekotnjak, 379 Mele, 387 Melinci, 305 Meliša, 511 Meliše (o Podlehnik), 507 Meliše (o Rečica ob Savinji), 170 Meliše (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Meljski dvor, 435 Meljski hrib, 435 Melovje, 98 Mengeš, 194, 195, 612 Mengeški grad, 195 Mengeš Mali, 195 Mengeš Veliki, 195 Menguš, 316 Menik (o Makole), 414 Menik (o Zetale), 608 Meniška vas (o Rogozniea), 509 Meniška vas (o Toplice), 490 Meniški dvor, 414 Meniški vrh, 85 Meniško Podpečje, 289, 612 Meno, 416 Ment, 538 Merinca* 103 Mestinje, 606 Mestinje Spodnje, 597 Mestinjska vas, 597 Mestni vrh, 502 Metava, 435 Metavska vas, 435 Metavski vrh, 435 Metenca, 82 Metlika (občina in mesto), 130 Metlika-okolica, 131, 611 Metlje, 397 Metnaj, 317 Metni vrh, 83 Mevce, 312 Mevče, 310 Mevkuž, 536 Mezgovci (o Dornava), 502 Mezgovci (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 517 Mezgovski vrh, 517 Meža, 149 Mežica, 153 Migličevo selo, 78 Migojnice, 94 Migolica, 475 Migolska gora, 475 Migore, 85 Migovec, 84 Mihalovce, 77 Mihalovci, 517 Mihalovec, 77 Mihalovski vrh, 517 Mihelca, 613 Mihelja vas, 125 Mihev, 154 Mihovci (o Cirkovce), 501 Mihovci (o Velika Nedelja), 520 Mihovec, 486 Mihovica, 278 Mihovo, 278 Miklarje, 124 Miklavški hrib, 116 Mikote, 269 Milava, 395, 613 Milčinoviči, 134 Milje, 251 Mirje (o Kozje), 591 Mirje (o Ljubljana), 369 Mirke, 364 Mirna, 475, 476, 614 Mirna dolina, 282 Mirna peč, 476, 478 Mirna vas, 282 Mirni dol (o Blanca), 75 Mirni dol (o Zabukovje), 85 Mislinja, 548 Mislinja Mala, 549 Mislinja Velika, 549 Mislinjska graba, 549 Mišače, 543 Mišjek, 320 Mišji dol (o Jurklošter), 288, 612 Mišji dol (o Primskovo), 316, 613 Mišji dol (o Sv. Lenart), 294 Mizinc, 507 Mlače (o Loče), 560 Mlače (o Sv. Vid pri Grobelnem), 605 Mlačevo Malo, 345, 613 Mlačevo Veliko, 345, 613 Mlačine, 503 Mlada gora (o Studenec), 270 Mlada gora (o Šmarjeta), 484 Mladetiče Spodnje, 283 Mladetiče Zgornje, 283 Mladevina, 484 Mladevine, 262 Mladica, 136 Mladine (o Leskovec), 264 Mladine to Velika Dolina), 284 Mladje, 261 Mlajtinci, 463 Mlaka (o Begunje), 529 Mlaka (o Javorje nad Škofjo Loko), 574 Mlaka (o Kočevje-okol.), 216 Mlaka (o Kočevska Reka), 217 Mlaka (o Komenda), 191 Mlaka (o Predoslje), 246 Mlaka (o Sodražica), 223 Mlaka (o Višnja gora), 329 Mlaka Tunjiška, 191 Mlake (o Gradac), 129 Mlake (o Kalobje), 95 Mlake (o Mirna), 476 Mlake (o Muta), 154 Mlake (o Sodražica), 223 Mlake (o Št. Rupert), 280 Mlake (o Trzin), 206 Mleščevo, 317 Mlino, 530 Mlinše, 326, 613 Močila (o Vače), 327 Močila (o Vel. Lašče), 225 Močile (o Stari trg), 139 Močile (o Sv. Rupert), 279 dvakrat Močilno, 267 Močilo, 536 Močle, 607 Močna, 443 Močnik, 86 Močvirje, 257 Modraže, 417 Modrič (o Marija Gradec), 291 dvakrat Modrič (o Oplotnica), 563 Modruše, 485 Mogovnik, 268 Mohorje, 227 Mojstrana, 535 Mokrice, 284 Mokronog, 265, 266 Mokronog Gorenji, 282 Mokronoški grad, 266 Mokro polje Dolenje, 480 Mokro polje Gorenje, 480 Mokute, 492 Molavica, 609 Mole, 349 Monsberg, 505 Monsberg Gornji, 513 Monsberg Spodnji, 513 Morava (o Ajdovec), 467 Morava (o Kočevska Reka), 217 Moravci (o Mala Nedelja), 385 Moravci (o Tešanovci), 463 Moravče (občina in trg), 195, 197 Moravče na Dol. (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Moravski vrh, 385 Moravščak Mali, 388 Moravška gora, 319 Morje, 412 Moste (o Breznica), 534 Moste (o Komenda), 191 Moste (o Ljubljana-mesto), 374 Moste (o Št. Rupert), 280 Moste (o Teharje), 104 Mostec (o Dobova), 77 Mostcc (o Tržišče), 283 Mostečno, 415 Mostice, 94 Mostje (o Genterovci), 304 Mostje (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 514 Moščanci, 457 Moše, 247 Mošenik (o Črna), 147 Mošenik (o Moravče), 197 Mošenik (o Št. Lambert), 322 Moškanjci, 514 Moškanjci Spodnji, 514 Moškanjci Zgornji, 514 Moškrin, 581 Mošnja, 539 Mošnje, 542, 543 Mota (o Ljutomer-okol.), 384 Mota (o Slatina-Radenci), 386 Motnik, 199, 200 Motnik Zgornji, 200 Motovilci, 460 Motvarjevci, 302 Moverna vas, 136 Mozelj, 219 Mozirje (občina in trg), 169 Mozirje-okolica, 168 Mozzolov gradič, 541 Možjanca, 245 Mramorovo pri Lužarjih, 397 Mramorovo pri Pajkovem, 397 Mraševo Dolenje, 485 Mraševo Gorenje, 486 Mraševo Malo, 272 Mraševo Veliko, 258 Mrčna sela, 82 Mrežjek, 319 Mršeča vas, 274 Mršečka vas, 599 Mršive Lošce, 75 Mrtovec, 256 Mrtvice (o Cerklje ob Krki), 258 Mrtvice (o Leskovec), 264 Mrvi k,* 105 Mrzlak, 72 Mrzla luža, 493 Mrzla planina (o Teharje), 104 Mrzla planina (o Zabukovje), 85 Mrzla planina (o Zidani most), 298 Mrzlava vas, 259 Mrzlica, 99 Mrzli studenec, 536 Mrzli vrh, 575 Mrzlo polje (o Jurklošter), 289, 612 Mrzlo polje (o Stična), 317 Mrzlo polje (o Sv. Miklavž), 516 Mrzlo polje (o Zidani most), 298 Mrzovec, 198 Mrže, 608 Mucelj, 284 Muhaber, 482 Mulmvas, 219 Muhobran, 495 Mujliovec, 386 Mullie, 316 Muljava, 317 Murave, 574 Muretinci, 514 Muretinska graščina, 514 Murnce, 276 Murnov graben, 310 Murska Sobota (občina in kraj), 458 Murska Sobota-okol., 459 Murski Črnci, 459 Murski Petrovci, 464 Murščak, 387 Mušešnik, 607 Muta, 154 Muta Spodnja, 154 Muta Zgornja, 154 Mutenberg, 154 Muzga, 197 Mužje, 537 Na Bleku, 80 Na Brdu, 491 Na bregu (o Rajhenburg), 81 Na bregu (o Senovo), 82 Nabrežce, 120 Na Brodu, 287 Na cesti, 82 Nadbišec, 445 Nadbočna, 164 Nad Gačo, 347 Nadgorica, 349 Nadgrad, 562 Nadlesk, 406 Nadlišek, 396 Nadole (o Stoperce), 602 Nadole (o Zetale), 608 Nad Zalogom, 75 Na Fortici, 363 Na fužinah, 593 Na Gmajni (o Brezovica pri Lj.), 338 Na Gmajni (o Sv. Pavel pri Preb.), 100 Na Gradu, 179 Na hribu (o Blanca), 75 Na hribu (o Leskovec), 264 Na hribu (o Senovo), 82 Na hribu (o Trebelno), 281 Na Iglarjevem, 187 Najbrževo, 154 Na jezeh, 321 Na Kamnu (o Krško), 263 Na Kamnu (o Marenberg), 152 Naklo (občina in vas), 242, 243 Naklo (o Črnomelj-okol.), 125 Naklo (o Sv. Križ), 272 Naklo Malo, 242 Naklo Veliko, 243 Na Kopiščih, 187 Nakraj, 333 Na Kraljevem hribu, 187 Na kravskem pregledu,* 108 Na lokah, 168 Na Loki, 292 Na mlakah, 82 Na mostu, 511 Namršelj, 366 Na Muti, 154 Na pečeh, 546 Na Peči, 75 Napije, 282 Na perišču, 82 Na Pesku (o Blanca), 75 Na Pesku (o Trbovlje), 295 Na Polju, 280 Na Pušči* 110 Na Ranci, 435 Naraplje, 505 Naredi, 227 Na Rjavici, 194 Na Rojah, 312 Narpelj, 263 Na Sedlu, 222 Na skali, 546 Nasova, 378 Nasoviče, 191 Na Šoli* 330 Na Štuku, 282 Na Triblah, 415 Naverški vrh, 156 Na Volavčeh, 480 Na Vrhu, 200 Nazarje, 172 Na Zagi (o Blanca), 74 Na Zagi (o Senovo), 82 Na Žagi (o Zagorje ob Savi), 332 Nebova, 435 Nebovski vrh, 435 Nedela, 456 Nedelica, 306 Negastrn, 197 Negojnica, 171 Negonje, 598 Negova, 385, 386 Negovski grad, 386 Negovski vrli (o Negova), 386 Negovski vrh (o Sv. Benedikt v Slov. goricah), 439 Nemeavci, 458 Nemeč, 567 Nemil je, 234 Nemška gora, 264 Nemška Loka, 217 Nemška vas (o Bloke), 397 Nemška vas (o Leskovec), 264 Nemška vas (o Ribnica), 220 Nemška vas (o Št. Rupert), 280 Nemška vas Dolenja, 492 Nemška vas Gorenja, 492 Nemški graben, 288 Nemški Rovt, 532 Neradnovci, 456 Nerajec, 128 Nerajec Mali, 128 Nerajec Veliki, 128 Nestopljeva vas, 136 Nešovac, 142 Nevlje, 201 Nezbiše, 597 Nežnice, 256 Nimnik, 74 Nimno, 598 Nizka, 170 Niževec, 337 Njivce, 85 Njive (o Moravče), 196 Njive (o Podsreda), 80 Njiverce, 509 Njivica, 234 Njivice (o Marija Gradec), 292 Njivice (o Radeče), 267 Njivice (o Slivnica pri Celju), 602 Njivice (o Sodražica), 223 Njivice (o Št. Jernej), 279 Nomenj, 532 Norički vrh, 380 Noršinci (o Ljutomer-okol.), 384 Noršinci (o Martjanci), 458 Noše, 543 Nova cerkev, 108, 611 Nova gora (o Blanca), 74 dvakrat, 75 Nova gora (o Boštanj), 256 Nova gora (o Črmošnjice), 471 Nova gora (o Leskovec), 264 Nova gora (o Polšnik), 316 Nova gora (o Sevnica), 83 Nova gora (o Slov. Bistrica-mesto), 421 Nova gora (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Nova gora (o Škocjan), 274 Nova gora (o Šmihel-Stopiče), 487 Nova gora (o Št. Ilj v Slov. gor.), 444 Nova gora (o Št. Jernej), 279 Nova gora (o Št. Peter), 489 Nova gora (o Trebelno), 282 Nova gora (o Velika Loka), 495 Nova gora (o Zidani most), 297 Novake (o Križe), 241 Novake (o Poljčane), 417 Novake (o Nova cerkev), 108, 611 Novaki, 405 Nova Lipa, 141 Nova Oselica, 575, 614 Nova reber, 199 Nova Sela, 213 Nova Štifta (o Gornji grad-okol.), 166 Nova Štifta (o Sodražica), 222 Nova vas (o Bizeljsko), 74 Nova vas (o Bloke), 397 Nova vas (o Lesce), 542 Nova vas (o Preddvor), 245 Nova vas (o Ptuj), 522 dvakrat Nova vas (o Radvanje), 419 Nova vas (o Rakek), 404 Nova vas (o Rogoznica), 509 Nova vas (o Slov. Konjice-okol.), 564 Nova vas (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Nova vas (o Sv. Marko niže Ptuja), 515 Nova vas (o Šmarje pri Jelšah), 606 Nova vas (o Velenje), 557 Nova vas (o Velika Dolina), 284 Nova vas (o Višnja gora), 329 Nova vas (o Ziri), 407 Nova vas Spodnja, 423 Nova vas Stara, 382 Nova vas Zgornja, 426 Novčjak, 504 Nove Ložine, 216 Novi Beznovci, 454 Novi breg, 224 Novi dvor, 267 Novi grad (o Boštanj), 256 Novi grad (o Dobrna), 91 Novi grad (o Mengeš), 195 Novi grad (o Planina), 403 Novi grad (o Polhov Gradec), 353 Novi grad (o Preddvor), 245 Novi grad (o Radomlje), 203 Novi grad (o Vuzenica), 161 Novi Kinek, 445 Novi klošter (o Polzela), 97 Novi klošter (o Šmartno ob Paki), 174 Novi lazi, 217 Novi Lemberg,* 107 Novi Ljuben, 485 Novi log, 224 Novi pot, 227 Novi preh, 78 Novi pruh, 86 Novi Rakek, 404 Novi Tabor, 471 Novi trg (o Kamnik), 185 Novi trg (o Pilštanj), 592 Novi trg (o Podsreda), 80 Novi trg (o Stari trg), 139 Novi trg (o Škofja Loka), 583 Novi Vodmat, 375 Novi vrh (o Apače), 378 Novi vrh (o Korena), 434 Novi vrh (o Mala Nedelja), 385 Notranje gorice, 338 Novine (o Križe), 241 Novine (o Loče), 561 Novinje, 105 Novna, 85 Novo, 270 Novo Celje, 95 Novo mesto, 478 Novoseli. 140 Nožice, 183 Nunska gora, 561 Nunska graba, 384 Nunski log, 276 Nuskova, 462 Obadovo, 273 Občica, 471, 612 Občina (o Dobrnič), 473 Občina (o Sv. Katarina), 250 Oblaček, 514 Obla gorica, 316 Oblaki, 514 Oblak Zgornji, 514 Obolno, 317 Obramlje, 90 Obrat, 439 Obrezija, 332 Obrež (o Središče ob Dravi), 510 Obrež (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Obrež Gornji, 72 Obrežice, 257 Obrežje, 284 Obrež Mali, 77 Obrež Veliki, 77 Obrh (o Dragatuš), 128 Obrh (o Šmarjeta), 484 Obrh (o Toplice), 491 Obrje, 353 Obrše, 193 Obršnica, 604 Ocinje, 462 Očeslavci, 387 Očeslavski vrli, 387 Odranci, 305 Odrga, 493 Ogeče, 293 Ogorevc, 98 Ogljenšak, 426 Ograd, 504 Ograda (o Bloke), 397 Ograda (o Zabukovje), 85 Ograde, 85 Ogradec, 98 Ogradi, 430 Ograj, 82 Ograja (o Fara), 213 Ograja (o Kočevska Reka), 217 Ograja (o Sv. Lovrenc na Dr. p.), 513 Ograja (o Toplice), 492 Ograje, 257, 612 Ogrinjača, 414 Ogulin, 141 Ojstrica (o Dravograd), 149 Ojstrica (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Ojstriška vas, 102 Ojstriški grad, 102 Ojstri vrli, 588 Ojstro (o Hrastnik), 287 Ojstro (o Marija Gradec), 291 Ojstro (o Trbovlje), 295 Okič (o Boštanj), 257 Okič (o Bučka), 257 Okič (o Podsreda), 80 Okič (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Okič (o Zabukovje), 85 Okič Mali, 512 Okič Veliki (o Leskovec), 504 Okič Veliki (o Sv. Barbara v Hal.), 512, 614 Okljuka (o Črnomelj-okol.), 124 Okljuka (o Gradac), 129 Oklukova gora, 84 Okonica, 337 Okonina, 170 Okoslavci, 388 Okoška gora, 563 Okoška vas, 563 Okrog (o Bianca), 74 Okrog (o Motnik), 200 Okrog (o Pišece), 79 dvakrat Okrog (o Ponikva), 596 Okrog (o Senovo), 82 Okrog (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Okrog (o St. Rupert), 280 Okrogljice, 297 Okroglo (o Kamniška Bistrica), 188 Okroglo (o Naklo), 243 Okroz, 604 Okrožič, 606 Olešče, 292 Olimje, 595 Oljnik, 169 Olševek (o Nevlje), 202 Olševek (o Šenčur), 251 Omota, 136 Onek, 216 Onkraj Meže, 153 Opale,' 407 Opalkovo, 227 Opatice, 179 Opečnik, 591 Oplaz, 276 Oplotnica, 561, 563 Orehek (o Stražišče), 248 Orehek (o Šmarje), 606 Orehek Mali, 486 Orehek Veliki, 488 Orehova dolina, 80 Orehova vas, 421 Orehovci, 380 Orehovec (o Kostanjevica), 261 Orehovec (o Pišece), 79 Orehovec (o Zabukovje), 85 Oreliovica (obč. in vas), 480 Oreliovica (o Št. Janž), 276 Oreliovice,* 109 Orehovlje, 246 Orehovo, 83 Orehovski vrh, 381 Orehovščak, 390 Orešje (občina), 305 Oreš|e (o Bizeljsko), 74 Orešje (o Grajena), 502 Orešje (o Maribor-mesto), 448 Orešje (o Mirna), 476 Orešje (o Pišece), 79 Orešje (o Podčetrtek), 595 Orešje (o Rogatec), 600 Orešje (o Senovo), 82 Orešje (o Sevnica), 83 Orešje (o Sv. Križ pri Litiji), 318 Orešje (o Šmarjeta), 484 Orešje (o Zusem), 609 Oreški dvorec, 449 Orkljevec, 478 Orlaka, 483 Orla vas, 90 Orle, 356 Orle Dolenje, 270 Orle Gorenje, 270 Orlica, 158 Orlice, 159 Orlje, 356 Ormoški grad, 506 Ormož, 506 Ornuška vas, 282 Orova vas, 96 Ortenca, 591 Ortnek, 220 Osek, 437 Osek Mali, 437 Osek Veliki, 437 Oselica, 574 Oselica Nova, 575, 614 Oselica Stara, 575 Osenca, 104 Oskoršnica, 137 Oskrt, 213 Oslešica, 610 Oslica, 312 Oslov vrh, 556 Osluševci (obč. in vas), 506 Osluševci (o Polenšak), 508 Osoje, 405 Osojnik (o Pilštanj), 592 Osojnik (o Semič), 136 Osojnik (o Sorica), 580 Osolnica, 319 Osolnik Mali, 226 Osolnik Veliki, 229 Osrečje, 484 Osredek (o Sv. Vid nad Cerknico), 395, 613 Osredek (o Blanca), 75 Osredek (o Dobrova), 339 Osredek (o Dobrunje), 341 Osredek (o Kalobje), 95 Osredek (o Krško). 263 Osredek (o Nevlje), 201 Osredek (o Podsreda), 80 Osredek (o Rovte). 405 Osredek (o Slov. Konjice-okol.), 564 Osredek (o Stična), 317 Osredek (o Studenec), 270 Osredek (o Sv. Jurij pod Kuinom), 271 Osredek (o Šmarjeta), 484 Osredek (o Št. Janž), 276 Osredek (o Št. Vid pri Stični), 324 Osredek (o Vače),* 326, 327 Osredek (o Velika Pirešica), 106 Osredek (o Velike Lašče), 227 Osredek (o Vransko), 110 Osredki,* 342 Ostenek, 295 Ostenstein, 221 Osterberg,* 343 Ostrešje, 83 Ostrež, 280 Ostri vrh (o Dobrnič), 472 Ostri vrh (o Dol pri Ljubljani),* 343 Ostri vrh (o Kalobje), 95 Ostrog, 278 Ostroga, 511 Ostrovec, 493 Ostrožnik (o Mokronog), 266 Ostrožnik (o Zabukovje), 85 Ostrožno (o Celje-mesto), 116 Ostrožno (o Ponikva), 596 Ostrožno (o Sevnica), 83 Ostrvec, 282 Ošelj, 425 Oštat, 199 Ošterc (o Kostanjevica), 261 Ošterc (o Orehovica), 480 Otave Dolenje, 394 Otave Gorenje, 394 Otavice, 221 Otavnik, 274 Otemna, 108, 611 Oten, 507 Otiški vrh, 150 Otoče, 543 Otočec, 489 Otok (o Bled), 530 Otok (o Bočna), 164 Otok (o Gradac), 129 Otok (o Osluševci), 506 Otok (o Stari trg), 406 Otok (o Št. Jernej), 278 Otok (o Vinica), 143 Otok Spodnji, 543 Otok Zgornji, 543 Otonica, 399 Otovci, 457 Otovec, 125 Otresk, 274 Ovčjak (o Koprivnik), 218 Ovčjak (o Trojane), 264 Ovčji hrib, 327 Ovseno, 276 Ovsiše (o in vas), 543, 544 Ovsiše (o Št. Lambert), 323 Ozidje, 279 Pachtov grad, 441 Pacinje, 502 Pacinski vrh, 509 Padenik, 425 Padeški vrh, 569 Padež (o Borovnica), 337 Padež (o Marija Gradec), 291 Padež (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Padež (o Trebelno), 282 Padež (o Zabukovje), 85 Padežnik, 80 Padovo, 213 Pajkelc, 206 Pajkež, 471 Pajkovo, 396 Paka (o Stari trg), 139 Paka (o Št. Peter), 489 Paka (o Velenje), 557 Paka (o Videm-Dobrepolje), 230 Paka (o Vitanje), 568 Paka Dolenja, 123 Paka Gorenja, 123 Pako, 337 Palčič, 168 Palovec, 600 Paloviče, 543 Paloviče Spodnje, 202 Paloviče Zgornje, 202 Pameče, 549, 550 Pance, 341 Paneče, 289 Pangeršica, 245, 612 Pangrč grm, 486 Panovci, 457 Papirnica, 582 Paradišče, 357 Paradiž, 512 Paradiž Mali, 512 Paradiž Veliki, 512 Paričjak, 387 Paridol, 601 Parižlje, 90 Parovž, 92 Partinje, 432 Partinje Spodnje, 432 Partinje Srednje, 432 Partinje Zgornje, 432 Partovec, 563 Pasja dolina, 297 Pasjek (o Polšnik), 316 Pasjek (o St. Janž), 276 Pasji vrh, 310 Paška vas, 173 Paški grad, 174 Pavičiči, 126 Pavla vas, 283 Pavlici, 271 Pavlini, 140 Pavlova vas. 79 Pavlovci (o llum), 503 Pavlovci (o Podlehnik), 507 Pavlovski vrh, 517 Pavlovski vrh Spodnji, 517 Pavlovski vrh Zgornji, 517 Pazna, 496 Pece, 360 Pecelj (o Podčetrtek), 595 Pecelj (o Sevnica), 83 Pece Male, 323 Pece Velike, 325 Peč (o Senovo), 82 Peč (o Višnja gora), 329 Pečana, 532 Pečarovci, 457 Peče, 197 Pečenac, 203 Pečice (o Mirna), 476 Pečice (o Podsreda), 80 Pečice (o Ponikva), 597 Pečice (o Slov. Konjice-okoh), 564 Pečice (o Sv. Jurij oh Taboru),* 103 Pečice (o Škocjan), 274 Pečjak, 519 Pečje (o Blanca), 75 Pečje (o Sevnica), 83 Pečke, 415 Pečke Spodnje, 415 Pečke Zgornje, 415 Pečki, 227 Pečmanovo, 207 Pečnik* 343 Pečovje, 104 Pečovnik (o Celje-mesto), 116 Pečovnik (o Sv. Jurij ob Taboru),* 103 Pekel (o Globoko), 78 dvakrat Pekel (o Košaki), 435 Pekel (o Mala Nedelja), 385 Pekel (o Poljčane), 417 Pekel (o Senovo), 82 Pekel (o Sevnica), 83 dvakrat Pekel (o Trebnje), 493 Peklača, 508 Peklače, 609 Peklenčev breg, 80 Peklo (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Peklo (o Vojnik-okol.),* 108 Pekre, 414 Pekrska gora, 414 Penkovo selo, 592 Penoje, 560 Pepelno, 108, 611 Peračica, 543 Perdislovce, 79 Perinja vas, 131 Perišče, 284 Perkinče, 604 Perkov dol, 411 Pernek, 598 Pernica, 443 Pernice, 154 Pernike, 537 Pernjak, 390 Pernov, 105 Perovee, 567 Perovo (o Grosuplje), 345 Perovo (o Kamnik), 185, 186 Perovo (o Velike Lašče), 227 Perovo Zgornje, 186 Pertoča, 459, 460 Perudina, 141 Pervinje, 179 Peržanj, 361 Pesek, 389 Pesjak (o Globoko), 78 Pesjak (o Sv. Bolfenk v Slov. gor.), 512 Pesjak (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Pesja ves, 433 Pes je (o Velenje), 557 Pes je (o Videm), 84 Peskovci, 463 Pesnica (občina), 435 Pesnica (o Sv. Jurij ob Pesnici), 440 Pesnički dvor, 432 Pestike (o Podlehnik), 507 Pestike (o Zavrč), 521 Pešata (o Cerklje pri Kranju), 236 Pešata (o Podgorica), 343, 613 Peščak, 265 Peščenca, 98 Peščenik, 329 Peščeni vrh. 429 Petanje, 486 Petanjci, 464 Petanjci Dolnji, 464 Petanjci Gornji, 464 Petanjci Srednji, 464 Petelin, 425 Petelinec, 351 Petelinje, 343, 613 Petelinjek (o Blagovica), 179 Petelinjek (o Blanca), 75 Petelinjek (o Loče), 560 Petelinjek (o Tržišče), 283, 612 Petelinjek (o Vojnik-trg), 110 Petelink, 75 Petišovci, 306 Petkovec, 404 Petrina, 213 Petrinci, 223 Petrova vas, 125 Petrovci Gornji, 455, 456 Petrovci Murski, 464 Petrovče, 95, 96 Petroviča, 95 Petrovo selo, 292 Petrušnja vas, 323 Petrživec, 200 Pevno, 582 Pi jana gora (o Leskovec), 264 Pijana gora (o Škocjan), 274 Pijava gorica, 366 Pijavci, 260 Pi javica, 283 Pijavice, 269 Pijavško Gorenje, 262 Pijavško Spodnje, 263 Pijavško Srednje, 263 Pijovce (o Sedlarjevo), 601 Pijovce (o Šmarje pri Jelšah), 606 Pikovnik, 395 Pilatovci, 134 Pilštanj (o in trg), 592 Pilštanj (o Pišece), 79 Pilštanjski grad, 592 Pince, '306 Pince Marof, 306 Pipanje, 423 Pipanov grad, 544 Piramida, 434 Pirče, 213 Pirešica (o Št. Janž na Vinski gori), 555 Pirešica (o Vel. Pirešica), 106 Pirešica Mala, 95 Pirešica Velika, 105, 611 Pirmane, 395, 613 Pirne Loke, 97 Pirniče, 271 Pirniče Spodnje, 358 Pirničev dol, 75 Pirniče Zgornje, 358 Pirošica Dolenja, 272 Pirošica Gorenja, 272 Piršenbreg, 78 Pirševo, 207 Pistače, 77 Piskance, 508 Pistike, 385 Pišajnovica, 207 Pišece, 78, 79 Pišečki grad, 79 Pišovski vrh, 386 Pivka, 243 Pivola, 412 Placar, 518 Placarovci, 515 Plač, 437 Planica (o Fram), 412 Planica (o Marija Gradec), 291 Planica (o Rateče), 545 Planica (o Stara Loka), 582 Planina pri Rakeku (o in trg), 402, 403, 613 Planina pri Sevnici (o in trg), 593 Planina (o Boštanj), 256 Planina (o Črni vrh), 338 Planina (o Črnomelj-okol.), 125 Planina (o Fara), 214 Planina (o Jesenice), 538 Planina (o Ljubno), 166 Planina (o Moravče), 198 Planina (o Raka), 269 Planina (o Rovte), 405 Planina (o Slov. Bistrica-okol.), 422 Planina (o Sromlje), 84 Planina (o Stična), 317 Planina (o Sv. Križ), 272 Planina (o Št. Jošt), 359 Planina (o Vuhred), 611 Planina (o Zreče), 569 Planina Dolenja, 403 Planina Gorenja, 403 Planinca (o Kalobje), 95 Planinca (o Sv. Jurij ob Taboru),* 103 Planine, 271 Planinica (o Tomišelj), 362 Planinica (o Zibika), 608 Planine, 517 Planinska vas (o Planina pri Sevn.), 594 Planinska vas (o Trbovlje), 295 Planjava (o Moravče), 196 Planje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Planjsko, 505 Plankarica, 280 Piano, 467 Plat (o Blanca), 75 Plat (o Mežica), 153 Plat (o Rogaška Slatina), 598 Plate (o Dobrna), 92 Plate (o Majšperk), 505 Plate (o Makole), 414 Plate (o Vojnik-okol.),* 107 Plate (o Vojnik-okol.), 108 Platinovec, 614 Plavčak, 516 Plavne, 256 Plavški Rovt, 538 Plavž (o Jesenice), 538 Plavž (o Vuzenica), 160 Plaz, 250 Plaze, 292 Plazovje, 292 Pleček, 257 Plemberg, 486 Ples (o Moravče), 199 Ples (o Sv. Peter pod Svetimi gor.), 603 Pleselce, 82 Plesko, 287 Pleš*(o Črmošnjice), 471 Pleš (o Hinje), 475 Pleš (o Kočevska Reka), 217 Pleš (o Makole), 414 Pleš (o Zidani most), 296, 613 Plešči vrh, 133 Pleše (o Šmarje pri Jelšah), 357 Pleše (o Želimlje), 366 Plešice, 430 Plešivec (o Senovo), 82 Plešivec (o Sromlje), 84 Plešivec (o Skale), 552 Plešivec (o Zusem), 609 Plešivica (o Brezovica pri Ljublj.), 338 Plešivica (o Mirna peč), 477 Plešivica (o Sv. Miklavž p. Ormožu), 516 Plešivica (o Slivnica-Žalna), 329, 613 Plešivica (o Žužemberk), 497 Pleterje (o Bučka), 257 Pleterje (o Sv. Lovrenc na Drav. p.), 513 Pleterje (o Škale), 552 Pleterje (o Zdole), 86 Pleterje Spodnje, 513 Pleterje Zgornje, 513 Pletovarje, 93 Plevna, 94 Plibiči, 385 Plintovec, 441 Plitvica, 378 Plitvički vrh, 381 Plitvički vrh Ščavnički, 381 Pljuska, 323 Ploderšnica, 444 Plosovo, 227 Ploštanj, 98 Ploštanjski grad, 98 Plotinc, 82 Plumbergov grad, 95 Pluska, 493 Po Bregu, 510 Pobrež, 567 Pobreže Spodnje, 171 Pobreže Zgornje, 172 Pobrežje (o'in vas), 415 Pobrežje (o Adlešiči), 121 Pobrežje (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Pocerje, 85 Počakovo, 268 Počehova, 435 Počehova Dolenja, 434 Počenik, 430 Počerenje, 289 Podblica, 234 Podboč, 417 Podboršt (o Ježica), 349 Podboršt (o Komenda), 191 Podboršt (o Radeče), 268 Podboršt (o Studenec), 270 Podboršt (o Št. Janž), 276 Podboršt (o Št. Vid pri Stični), 323 Podboršt Dolenji (o Mirna peč), 477 Podboršt Dolenji (o Trebnje), 492 Podboršt Gorenji (o Mirna peč), 477 Podboršt Gorenji (o Velika Loka), 495 Podbransko, 276 Podbrdo (o Hrastnik), 287 Podbrdo (o Moravče), 196 dvakrat Podbreg (o Duplek), 430 Podbreg (o Moravče), 197 Podbreg (o Tuhinj), 207 Podbrege, 604 Podbrezje, 242, 243 Podbukovje (o Krka), 312 Podbukovje (o Sela pri Šumberku), 483 Podbukovje (o Senovo), 82 Podbukovje (o Št. Lambert), 322 Podbukovje (o Zabukovje), 85 Podcerkev, 406 Podcerovec, 276 Podčelo, 364 Podčetrtek, 594 Poddobrava, 481 Poden, 214 Podgaber, 328 Pod Gajem, 82 Podgora (o Bočna), 164 Podgora (o Dol pri Ljubljani), 343 Podgora (o Guštanj), 151 Podgora (o Lukovica), 193 Podgora (o Oselica), 575 Podgora (o Planina), 403 Podgora (o Prečna), 482 Podgora (o Senovo), 82 Podgora (o Sodražica), 223 Podgora (o Stari trg), 406 Podgora (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 514 Podgora (o Šmartno ob Paki), 173 Podgora (o Št. Vid nad Ljubljano), 361 Podgora (o Trebelno), 283 Podgora (o Velika Pirešica), 106 Podgora (o Videm-Dobrepolje), 230, 612 Podgora (o Vrhnika), 364 Podgora (o Žetale), 609 Podgora Dolenja, 138 Podgora Gorenja, 138 Podgorci, 506 Podgore, 80 Podgorica (obč. in vas), 343, 613 Podgorica (o Moravče), 197 Podgorica (o Planina pri Sevnici), 593 Podgorica (o Sv. Lenart), 294 Podgorica (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Podgorica (o Št. Rupert), 279 Podgorica (o Videm-Dobrepolje), 230 Podgorica (o Zabukovje), 85 Podgorica Mala, 359 Podgorje (o in župnija), 550 Podgorje (o Apače), 378 Podgorje (o Braslovče), 90 Podgorje (o Komenda), 191 Podgorje (o Pišece), 79 Podgorje (o Senovo), 82 Podgorje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Podgorje (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Podgorje (o Velenje), 557 Podgorje (o Zabukovje), 85 Podgorje Malo, 85 Podgorje Spodnje, 550 Podgorje Veliko, 85 Podgorje Zgornje, 550 Pod goro, 529 Podgorski vrli, 506 Podgozd (o Dvor), 474 Podgozd (o Ig), 347 Podgrac, 438 Podgračeno, 284 Podgrad (o Braslovče), 90 Podgrad (o Gor. Radgona), 381 Podgrad (o Oplotnica), 562 Podgrad (o Polje), 343, 613 Podgrad (o Sv. Jurij ob Taboru),* 103 Podgrad (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Podgrad (o Šmihel-Stopiče), 486 Podgradec, 85 Podgradje, 384 Pod gradom (o Bizeljsko), 73 Pod gradom (o Radeče), 268 Podgrajski grad, 98 Podgunte, 262 Podhojni hrib, 227 Podhom, 536 Podhosta, 491 Podhrib, 288 Pod hribom, 208 Podhruška, 201 Podli um (o Hum), 503 Podhum (o Marija Gradec), 291 Pod jama (o Leskovec), 265 Pod jama (o Zid. most), 298 Pod jasen, 594 Podjelje, 533 Podjelje Spodnje, 533 Podjelje Zgornje, 533 Pod jelovo brdo, 575 Podjelše, 188 Podjez, 92 Pod Ježo, 340 Podkamen, 268 Pod Kamnom, 338 Podklanec (o Dravograd), 148 Podklanec (o Rovte), 404 Podklanec (o Sodražica), 223 Podklanec (o Vinica), 141 Podklanec (o Ziri), 407 Podkogelj, 227 .Podkolk, 287 Pod Kopalom, 340 Podkoren, 540 Pod koritom, 532 Podkostanjevlja, 484 Podkot, 281 Podkraj (o Moravče), 199 Podkraj (o Prevalje), 156 Podkraj (o Radeče), 267 Podkraj (o Tomišelj), 363 Podkraj (o Vače),* 327 Podkraj (o Velenje), 557 Podkraj (o Velika Pirešica), 106 Podkraj (o Velike Lašče), 227 Podkraj (o Zagorje ob Savi), 332 Podlaze, 271 Podlehnik, 507, 614 Podlesec, 407 Podlesk, 81 Podlešje, 95 Podlipa (o Ajdovec), 467 Podlipa (o Raka), 269 Podlipa (o Vrhnika), 364 Podlipoglav, 341 Podlipovica, 332 Podlisec, 473 Podljuben Mali, 486 Podljuben Veliki, 488 Podlog (o Dragatuš), 128 Podlog (o Mirna), 476 Podlog (o Mokronog), 266 Podlog (o Planina pri Sevnici), 594 Podlog (o Podčetrtek), 595 Podlog (o Radeče), 268 Podlog (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 Podlog (o Sv. Peter v Sav. dol.), 100 Podlog (o Velike Lašče), 227 Podlog (o Zetale), 608, 609 Podlog Mali, 264 Podlog Veliki, 265 Podlom, 188 Podlonk, 588 Podlož (o Lož), 402 Podlož (o Ptujska gora), 508 Podlož Spodnji, 508 Podlož Zgornji, 509 Podmahovec, 281 Pod mejo, 295 Podmelje, 95 Podmežaklja, 538 Podmilj (o Blagovica), 179 Podmilj (o Polšnik), 315 Podmoinik, 341 Pod mostom, 122 Podnart, 544 Podob, 560 Podobeno, 577 Podolnica, 346 Podolnice, 533 Podom, 164 Podoreh, 197 Podorešje, 417 Podova, 419 Podpeca, 154 Podpeč (o Bloke), 397 Podpeč (o Jurklošter), 289, 612 Podpeč (o Loče), 560 Podpeč (o Lukovica), 193 Podpeč (o Marija Gradec), 291 Podpeč (o Planina pri Sevnici), 594 Podpeč (o Preserje), 354 Podpeč (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Podpeč (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Podpeč (o Videm-Dobrepolje), 230 Podpesek, 405 Podplat (o Kostrivnica), 591 Podplat (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Podpoljane Dolenje, 225 Podpoljane Gorenje, 225 Podporezen, 580 Pod prevalom, 576 Podpršak, 519 Podpulferca, 583 Podradež, 297 Podreber (o Kozje), 591 Podreber (o Polhov Gradec), 352 Podreber (o Semič), 136 Podreber (o Želimlje), 366 Podreča, 242 Področje, 180 Podroje, 320 Podrošt, 580 Pod Roviščem, 257 Podrovnik, 235 Podršnikov vrh, 237 Podrudo, 298 Pod rupa, 276 Podsekalje, 599 Podsela, 80 Podsitarjevec, 314 Podskalica. 85 Podskrajnik, 399 Podslatna, 287 Podslivnica, 399 Pod Slomom, 82 Podsmrečje (o Blagovica), 179 Podsmrečje (o Gornji grad-mesto), 164 Podsmreka (o Dobrova), 339 Podsmreka (o Velike Lašče), 227 Podsmreka (o Višnja gora), 330 Podsreda, 79, 80 Podsredski grad, 80 Podstene (o Fara), 214 Podstene (o Koprivnik), 218 Podstene (o Ribnica), 220 Podstenice, 471 Podstoržič, 237 Podstran, 197 Podstraža, 265 Podstrm, 261 Podstrmec (o Gorenji Logatec), 400 Podstrmec (o St. Rupert), 280 Podstrmec (o Velike Lašče), 227 Podstudenec, 188 Pod Svibnom, 268 Podškala, 287 Podšteberk, 401 Pod Strašberkom, 280 Podšumberk, 180 Podšumberk Dolenji, 483 Podšumberk Gorenji, 483 Podtabor (o Naklo), 243 Podtabor (o Videm-Dobrepolje), 230 Podturen* 109 Podturn (o Dragatuš), 127 Podturn (o Kostrivnica), 591 Podturn (o Semič), 137 Podturn (o Toplice), 491 Podturn (o Trebelno), 282 Podulaka, 227 Podnice, 269 Podutik, 361 Podvelka, 416 Podveniše, 265 Podvez, 90 Podveža, 168 Pod Vihrom, 279 Podvin (o Griže), 94 Podvin (o Marija Gradec), 292 Podvin (o Polzela), 96 Podvinci, 509 Podvine, 297 Podvinj, 94 Podvinje (o Kapele), 78 Podvinje (o Planina pri Sevnici), 594 Pod vinski gradič, 543 Podvinski vrh, 509 Podvin Spodnji, 96 Podvin Zgornji, 96 Pod vo j, 74 Podvolovljek, 168 Pod vrba, 595 Pod vrbica, 98 Podvrh (o Braslovče), 90 Podvrh (o javorje nad Šk. Loko), 574 Podvrh (o Raka), 269 Podvrh (o Zabukovje), 85 Podvrh (o Zusem), 609 Podzavrh. 256 Podzemelj, 129 Podzid, 204 Pod zidom, 204 Podžaga, 227 Podžumovec (o Mirna), 476 Podžumovec (o Št. Rupert), 281 Podžunovec, 476 Pogance, 486 Poganek, 314 Poganka, 256 Pogled (o Apače), 378 Pogled (o Loče), 560 Pogled (o Moravče), 197 Pogled (o Stari log), 224 Pogled (o Velike Lašče), 227 Pogorelec, 471 Pogorišče, 379 Pogrenja, 519 Pohanca Gornja, 84 Pohanca Spodnja, 72 Poliarnica, 97 Pohorje (o Hoče), 412 Pohorje (o Sevnica), 83 Pohorje (o Sv. Barbara v Halozah), 512 Pohorje Framsko, 412 Pohorje Slivniško, 412 Pojerje, 288 Pokle, 269 Poklek (o Blanca), 75 Poklek (o Podsreda), 80 Poklek (o Trebelno), 282 Poklek (o Tržišče), 283 Pokleka, 173 Pokljuka, 536 Poklon. 74 Pokojišče, 337 Pokojnica, 323 Pokojnik, 85 Pokojni vrh, 85 Pokonjek, 591 Pokorna vas, 592 Pokoše. 423 Pokštajn Spodnji, 219 Pokštajn Zgornji, 220 Polana (občina), 306 Polana (o Fram). 412 Polana (o Jurklošter), 289 Polana (o Puconci), 461 Polana Mala, 306 Polana Velika, 306 Polanci, 508 Pole, 98 Polena (o Slov. Konjice-okol.), 564 Polena (o Zibika), 608 Polenšak, 508 Polica (o Naklo), 243 Polica (o Višnja gora), 330 Police, 381 Polička vas, 432 Polički vrh, 432 Polhograjski grad, 353 Polhov Gradec, 351, 352, 613 Polhovica, 481 Poljana (o Leskovec), 264 Poljana (o Prevalje), 156 Poljana (o Zabukovje), 85 Poljana (o Zidani most), 297 Poljana (o Želimlje), 366 Pol jane (občina in vas), 576, 577 Poljane (o Blagovica), 179 Poljane (o Črmošnjice), 471 Poljane (o Mirna peč), 478 Poljane (o Moravče), 196 Poljane (o Nevlje), 201 Poljane (o Pilštanj), 592 Pol jane (o Primskovo), 316, 613 Poljane (o Rečica ob Savinji), 171 Poljane (o Stari trg), 406 Poljane (o Stična), 317 Poljane (o Št. Vid nad Ljub.), 361 Poljane (o Zagorje ob Savi), 332 Poljane (o Žužemberk), 497 Poljane Dolenje, 406 ' Poljane Gorenje, 406 Poljane Kresniške, 311 Poljane Male, 274 Poljane Spodnje, 369 Poljane Štangarske, 326 Poljane Velike (o Ribnica), 222 Poljane Velike (o Škocjan), 275 Poljane Zgornje, 369 Poljanski grad, 139 Poljčane, 416, 417 Poljčane Spodnje, 417 Poljčane Zgornje, 417 Poljče (o Begunje), 529 Poljče (o Braslovče), 90 Polje (občina), 353 Polje (o Boh. Bistrica), 532 Polje (o Jurklošter), 289 Polje (o Pilštanj), 592 Polje (o Sedlarjevo), 601 Polje (o Senovo), 82 Polje (o Stična), 317 Polje (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Polje (o Šmartno j>ri Slov. Gradcu), 553 Polje (o Trebelno), 282 Polje (o Tržišče), 283 Polje (o Višnja gora), 330 Polje (o Vodice), 208 Polje Dolenje, 490 Polje Gorenje, 490 Poljščica (o Ovsiše), 544 Poljščica (o Videm), 84 Poljšica, 536 Polom, 224, 612 Polskava Spodnja, 423 Polskava Zgornja, 426 Polšeče, 397 Polšina, 204 Polšje, 565 Polšnik (občina in žup.), 315 Polšnik (o Sv. Jurij ob Taboru),* 103 Polule, 116 Polutke, 430 Poluže, 505 Polzela, 96 Polzelo, 227 Polzelski grad, 96 Polžanska gorica, 606 Polžanska vas, 606 Polžanšek, 606 Polžarija, 357 Polže, 108, 611 Pondor, 102 Ponevnik, 561 Pongerci, 501 Ponikva (občina in vas), 596 Ponikva (o Rajhenburg), 81 Ponikva (o Videm), 84 Ponikva Gornja, 105 Ponikva Spodnja, 105, 106 Ponikve (o Črnomelj-okol.), 125 Ponikve (o Studenec), 270 Ponikve (o Sv. Vid nad Cerknico), 395, 613 Ponikve (o Velika Dolina), 284 Ponikve (o Videm-Dobrepolje), 230 Ponikve Dolenje, 492 Ponikve Gorenje, 493 Ponikvica (o Ponikva), 596 Ponikvica (o Sv. Vid pri Grobelnem), 605 Ponova vas, 360 Ponoviče, 314 Popotnica, 489 Popovci, 509 Popoviči, 134 Popovo, 239 Popovšek, 507 Porčička vas, 441 Porčički vrh Mali, 441 Porčič Spodnji, 441 Porčič Zgornji. 437 Pordašinci, 460 Poreber (o Jurklošter), 289 dvakrat Poreber (o Nevlje), 201 Poreber (o Senovo), 82 Porence, 94 Posavec (o Mošnje), 543 Posavec (o Sv. Jurij pri Celju okol.), 97 Poslavje, 591 Postate, 593 Postojna (o Gorje), 536 Postojna (o Rajhenburg), 81 Postanje, 280 Poštela, 419 Poštena vas. 272 Potarje, 250 Potarska vas, 250 Potiskavec, 230 Potni vrh, 609 Potočarska vas, 482 Potoče (o Preddvor), 245 Potoče (o Videm), 84 Potočin, 298 Potok (o Boh. Srednja vas), 533 Potok (o Dramlje), 93 Potok (o Fara), 214 Potok (o Hrastnik),* 288 Potok (o Kamniška Bistrica), 188 Potok (o Komenda), 191 Potok (o Krka), 312 Potok (o Podsreda), 80 Potok (o Rečica ob Savinji), 171 Potok (o Sodražica), 223 Potok (o Sorica), 580 Potok (o Stična), 317 dvakrat Potok (o Šmarje pri Lj.), 357 Potok (o Smihel-Stopiče), 487 Potok (o St. Janž), 276 Potok (o St. Vid pri Stični), 323 Potok (o Tržišče), 283 Potok (o Tuhinj), 207 Potok (o Vače), 327 Potok (o Velika Loka), 495 Potoki (o Koroška Bela), 540 Potoki (o Semič), 136 Potok Jablaniški, 320 Potok Spodnji, 209 Potok Zgornji, 209 Potoška graba, 549 Potoška vas, 332 Potovec, 256 Potov vrh, 487 Povčeno, 292 Povije, 245, 612 Povodje, 208, 613 Površje, 269 Površnica (o Rajhenburg), 81 Površnica (o St. Rupert), 279 Povšetova graščina, 343 Povšija, 360 Pozabljeno, 531 Pozirno, 578 Poznanovci, 458 Poznikovo, 227 Pozovec, 92 Požarče, 276 Požarje, 322 Požarnica (o Bela cerkev), 468 Požarnica (o Moravče), 196 Požega, 412 Poženik, 236 Poženiški grad, 236 Požerina, 435 Požgance, 82 Požnica, 104 Pragerska graščina, 418 Pragersko, 418 Pragwald, 100 Pralie, 98 Prapreče (o Grosuplje), 344 Prapreče (o Lukovica), 193 Prapreče (o Oreliovica), 481 Prapreče (o Polhov Gradec), 353 Prapreče (o Sv. Jurij ob Taboru),* 103 Prapreče (o Smihel-Stopiče), 487 Prapreče (o St. Peter), 489 Prapreče (o St. Rupert), 280 Prapreče (o Trebnje), 493 Prapreče (o Tuhinj), 207 Prapreče (o Zagorje ob Savi), 332 Prapreče (o Žužemberk), 497 Prapreče Dolenje, 495 Prapreče Gorenje, 495 Prapreče Spodnje, 193 Prapreče Zgornje, 193 Prapretnica, 476 Prapretno (o Hrastnik), 287 Prapretno (o Jurklošter), 289 Prapretno (o Radeče), 267 Praproče (o Mošnje), 543 Praproče (o Semič), 132, 611 Praproče (o Št. Vid pri Stični), 323 Praproče (o Velike Lašče), 227 Praprot, 136 Praprotišče, 553 Praprotna polica, 251 Praprotno (o Blanca), 75 Praprotno (o Kamniška Bistrica), 188 dvakrat Praprotno (o Selca), 578 Praprotno brdo, 404 Praše, 242 Prašence* 108 Prašnik, 197 Prašnjak, 602 Prazniki, 227 Prebačevo, 251 Prebold, 100 Prebukovje, 425 Prebukovje Spodnje, 425 Prebukovje Zgornje, 425 Precetinci, 385 Precetinščak, 385 Predava, 506 Prečna (občina in vas), 481. 482 Prečna (o Št. Lambert), 322 Prečna (o Trbovlje), 295 Prečno, 168 Predale, 281 Predanovci, 461 Preddvor, 243, 245, 612 Predel, 606 Predence, 606 Predgrad, 139 Pred Konjsko. 187 Predmestje, 75 Predmost, 577 Pred mostom, 185 Predole (o Primskovo),* 247 Predole (o Račna), 345, 613 Predoslje, 246 Predstruge, 230 Predtrg, 544 Prekar Spodnji, 311 Prekar Zgornji, 312 Prekopa (o Štrigova), 390 Prekopa (o Vransko), 102, 611 Prekopa Dolenja, 260 Prekopa Gorenja, 260 Prekopa Mala* 103 Prekope, 269 Prekopna, 86 Prekorje, 101 Prekorje Spodnje, 608 Prekorje Zgornje, 608 Prekošnica, 73 Prekože (o Pišece), 79 Prekože (o Šmarje pri Jelšah), 607 Prekrnica, 197 Prelasko (o Podsreda), 79, 80 Prelasko (o Sedlarjevo), 601 Prelesje (o Stari trg), 139 Prelesje (o Št. Rupert), 280 Prelesje (o Velike Lašče), 227 Prelesje (o Trata), 585 Prelog, 184 Preloge (o Dramlje), 93 Preloge (o Mokronog), 266 Preloge (o Polzela), 97 Preloge (o Semič), 136 Preloge (o Slov. Konjice-okol.), 564 Preloge (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Preloge (o Šmarje pri Jelšah), 606 Preloge (o Tepanje), 567 Preloge (o Velenje), 557 Prelogi, 483 Prelogi Berkovski, 387 Prelogi Veliki, 513 Preloka, 141 Prelovšek, 606 Prelož, 561 Prelska, 555 Premagovce, 272 Premrle, 271 Prenuš, 561 Prepolje, 419 Prepuže, 567 Prerad (o Osluševci), 566 Prerad (o Polenšak), 508 Prerad (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 515 Prerigelj, 216 Presečno, 594 Preseka, 168 Preserje (občina in vas), 354, 355 Preserje (o Braslovče), 90 Preserje (o Homec), 183 Preserje (o Lukovica), 193 dvakrat Preserje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Presika, 384 Presjak, 446 Preska (o Boštanj), 256 Preska (o Dobrnič), 473 Preska (o Medvode), 350 Preska (o Pilštanj), 593 Preska (o Podgorje), 550 Preska (o Podsreda), 80 Preska (o Polšnik), 315 Preska (o Primskovo), 613 Preska (o Sodražica), 223 Preska (o Vače), 327 Preska gora, 446 Preske, 85 Preskočina, 97 Presladol, 75 Prestonik, 511 Preša (o Majšperk), 505 Preša (o Št. Rupert), 279 Preše, 319 Preška gora (o Sevnica), 83 Preška gora (o Zabukovje), 85 Prešna Loka, 85 Prešnik,* 105 Pretle, 126 Pretrež, 418 Pretrž, 198 Pretržje, 318 Preval,* 331 Prevale, 271 Prevalje (občina in vas), 155, 156 Prevalje (o Dole pri Litiji), 310 Prevalje (o Lukovica), 193 Prevalje (o Preserje), 355 Prevalje (o Primskovo),* 247 Prevalje (o Vače),* 326 Preveg, 315 Prevoje (o Blagovica), 179 Prevoje (o Lukovica), 193 Prevole (o Hinje), 475 Prevole (o Jurklošter), 288 Prevole (o Loče), 561 Prevole (o Podsreda), 80 Prevole (o Poljčane), 416 Prevole (o Zetale), 609 Prevolje, 271 Prevorje, 592 Prevrat, 565 Prezrenje, 544 Preža, 217 Prežek, 480 Preženjske njive, 310 Prežganje, 325 Prežigal, 564 Prežin, 104 Prežulja, 217 Prhajevo, 227 Prhovec, 332 Pribinci, 121 Pribišje, 136 Pri Borlu, 511 Pricerkev, 231 Pri cerkvi (o Besnica), 235 Pri cerkvi ( Videm-Dobrepolje), 231 Priča, 267 Pridna vas, 609 Prigorica, 212 Prihova (o Planina ,pri Sevnici), 593 Prihova (o Rečica ob Savinji), 171 dvakrat Prihova (o Tepanje), 567 Prihova (o Velenje), 557 Pri Japetu, 492 Prikrance, 75 Prilep, 80 Prilesje, 179 Prilipe, 259 Pri Ljubljanici, 338 Prilozje, 130 Primča vas, 468 Primostek (o Gradac), 130 Primostek (o Metlika-mesto), 131 Primoževa gora, 264 Priinožno, 610 Primska gora, 613 Primskovo (ohčina in vas), 316, 613 Primskovo (o Kranj), 247, 612 Primštal (o St. Janž), 276 Primštal (o Trebnje), 493 Pri Ogradarju, 207 Pripeče, 204 Pri Plavžu, 532 Pri Seljanu, 222 Pristački vrh, 507 Pristava (občina in vas), 597 Pristava (o Borovnica), 337 Pristava (o Križe), 241 Pristava (o Leskovec), 264 Pristava (o Ljutomer-okoh), 384 Pristava (o Makole), 415 Pristava (o Mengeš), 195 Pristava (o Mirna peč), 477 Pristava (o Moravče), 198 Pristava (o Oreliovica), 481 r'ris tava (o Pilštanj), 593 Pristava (o Polhov Gradec), 353 Pristava (o Radeče), 268 Pristava (o Raka), 269 Pristava (o Semič), 135 Pristava (o Sv. Barbara v Halozah), 512 Pristava (o Sv. Križ), 273 dvakrat Prisava (o Smihel-Stopiče), 487 Pristava (o Št. Janž), 276 Pristava (o St. Vid pri Stični), 324 Pristava (o Trebnje), 493 dvakrat Pristava (o Višnja gora), 330 Pristava Mala, 606 Pristava Spodnja (o Slov. Konjice-okol.) 564 Pristava Spodnja (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Pristava Zgornja (o Slov. Konjice-trg), 566 Pristava Zgornja (o Sv. Vid pri Ptuju), 520 Pristavica (o Št. Jernej), 278 Pristavica (o Veliki Gaber), 328 Pristavlja vas, 324 Pristova (o Celje-mesto), 116 Pristova (o Črna), 147 Pristova (o Dobrna), 92 Pristova (o Senovo), 82 Pristova (o Škofja vas), 101 Pristova (o Vojnik-okol.),* 108 Pristovnik, 425 Prišenca, 604 Pri Štuletu, 478 Pritenska, 508 Pritiska, 364 Pritrga, 389 Pri Varuhu, 405 Pri žagi, 580 Prižev dol, 74 Prodni vrh, 434 Prosečka vas, 458 Proseniško, 98 Prosenjakovci, 460 Prosivnik* 103 Prošek, 433 Prožin, 104 Pršetinci, 517 Prtovč, 588 Prudof, 493 Prunkarjev grad, 121 Prunšvig, 418 Prusnik, 271 Prušnja vas, 261 Prvenci, 515 Prvine, 179 Psarje, 294 Psina, 476 Pšenična polica, 236 Pšenka vas, 507 Pšetna graba, 609 Pševo, 234 Ptičnica, 73 Ptuj, 522 Ptujska cesta, 381 Ptujska gora, 508 Ptu jski grad, 523 Puc, 214 Puconci, 461 Pučenca, 434 Pudob, 406 Pugled (o Mokronog), 266 Pugled (o Semič), 136 Puglej, 256 Puhovo, 229 Pukljenik, 546 Pukštajn, 150 Pungart (o Stična), 317 Pungart (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Pungert (o Pilštanj), 592 Pungert (o Podlehnik), 507, 614 Pungert (o Trebelno), 281 . Pungert (o Trebnje), 492 Pungert (o Veliki Gaber), 328 Pungert (o Zminec), 587 Pungrt, 332 Purga (o Adlešiči), 121 Purga (o Stari trg), 139 Purgari ja, 271 Purkarče, 227 Puršenca, 289, 612 Pusta gora, 552 Puste iošce, 82 Pusti Cerovec, 319 Pusti graben, 85 Pusti grad (o Kamna gorica), 539 Pusti grad (o Soštanj-mesto), 554 Pusti gradeč, 128 Pusti hrib, 227 Pusti Javor, 324 Pustike (o Pilštanj), 592 Pustike (o Ponikva), 596 Pustike (o Zibika), 608 Pusti laz, 318 Pusti les* 395 Pusti Malin, 319 Pustince, 209 Pusti vrh (o Podsreda), 80 Pusti vrh (o Zabukovje), 85 Pustol, 85 Pusto polje, 171 Puščaki, 90 Puščava (o Sv. Lovrenc na Poli.), 424 Puščava (Št. Rupert), 279 Pušče (o Šmihel-Stopiče), 487 Pušče (o Velike Lašče), 227 Puše (o Boštanj), 256 Puše (o Globoko), 78 Pušenci, 503 Puštal, 586 Puterhof, 250 Pužavci, 462 Pužmanice, 281 Rabelčja vas (o Grajena), 502 Rabelčja vas (o Ptuj), 524 Rabensberg (o Moravče), 197 llabensberg (o Vojnik-okol.), 108 Racovnik, 588 Rača, 180 Rače (obč. in vas), 418, 419 Rače (o Dobrna), 92 Rače Spodnje, 419 Račeva, 407 Rače Zgornje, 419 Račica (o Trebeljevo), 325 Račica (o Zidani most), 297, 613 Račja vas, 258 Račje selo, 493 Račji dvor, 433 Rački potok, 214 Rački vrh (o Slatina Radenci), 387 Rački vrh (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 388 Račna, 613 Račna Mala, 345, 613 Račna Velika, 345, 613 Radana vas, 569 Rađanja vas, 324 Radatovići, 133, 134 Radeče, 267 Radegunda, 169 Radehova, 445 Radelca (o Bučka), 257 Radelca (o Remšnik), 157 Radelštajn, 257 Radenci, 387 Radenci Dolenji, 138 Radenci Gorenji, 138 Radenci Srednji, 139 Raden dol, 608 Radenski vrli, 387 Radeški grad, 268 Radež (o Šmarjeta), 484 Radež (o Zidani most), 297 Radgona, 507 Radgona Gornja, 380 Radgonica, 310 Radizel, 421 Radljek, 397 Radmirje, 166 Radmožanci, 304 Radna (o Boštanj, 256 Radna (o Brezovica pri Lj.), 338 Radna (o Radeče), 267 Radna vas, 282 Radoblje, 291 Radohova vas, 324 Radomerje, 384 Radomerščak, 384 Radomlje, 202, 203 Radoslavci, 385 Radoši, 132 Radovci, 453 Radovica, 132 Radoviči, 133 Radovina, 536 Radovina Spodnja, 537 Radovina Srednja, 537 Radovina Zgornja (o Dovje-Mojstrana), 536 Radovina Zgornja (o Gorje), 536 Radovlja, 484 Radovlje, 257 Radovljica, 544 Radovljiška graščina, 545 Radulia, 168 Radulja, 282 Radulje Dolenje, 257 Radulje Gorenje, 257 Raduše, 551 Radvanje (občina), 419 Radvanje (o Muta), 154 Radvanje Spodnje, 419 Radvanje Zgornje, 419 Rad venci, 386 Radvenski vrh, 386 Rafolče, 193 Ragovo, 487 Rajakoviči, 134 Rajec (o Trebelno), 282 Rajec (o Velika Dolina), 284 Rajhenau, 218 Rajhenburg, 80, 81 Rajhenburški grad, 81 Rajndol, 219 Rajnkovec, 598 Rajnovšče, 487 Rajšele, 214 Rajžihar, 379 Raka, 268, 269, 612 Raka Dolga, 269 Rake, 214 Rakek, 404, 613 Rakek Novi, 404 llakek Stari, 404 Rakičan, 459 Rakitna, 355 Rakitnica, 212 Rakitovec, 601 Rakitovec Mali (o Slivnica pri Celju), 601 Rakitovec Mali (o Tuhinj), 207 Rakitovec Veliki (o Slivnica pri Celju), 601 Rakitovec Veliki (o Tuhinj), 208 Rakonca, 80 Rakošak, 508 Rakoše, 82 Rakotnica, 604 Rakova steza, 108 Rakovci, 517 Rakovec (o Hrastnik), 287 Rakovec (o Kapele), 78 Rakovec (o Metlika-okol.), 133 Rakovec (o Sv. Vid pri Crobelnem), 605 Rakovec (o Vitanje), 568 Rakovica, 234 Rakovke, 280 Rakovlje, 90 Rakovnik (o Gornji građ-okol.), 165 Rakovnik (o Medvode), 350 Rakovnik (o Šmihel-Stopiče), 487 Rakovnik (o Št. Jernej), 278 Rakovnik (o Št. Rupert), 280 Rakovniški grad, 280 Rakovnjak, 516 Rakovski vrh, 517 Rakuše, 94 Rampolia, 471 Ramsrigelj, 219 Ranče, 412 Randol, 313 Rankovci, 464 Ranšberg,* 108 Rantovec, 264 Ra,pljevo, 231 Rapovce, 79 Raskeše, 75 Raskovec (o Tepanje), 567 Raskovec (o Vrhnika), 364 Rasovec, 505 Rasperk, 268 Rašica (o Šmartno pod Šmarno goro), 205, 613 Rašica (o Velike Lašče), 227 Raški vrh, 269, 270 Ratanska vas, 598 Rateče, 545 Ratež, 469 Ratje, 475 Ratkovci, 461 Ratkoviči, 134 Ratova Loka, 593 Raučni dol, 564 Ravbarjev grad, 195 Raven, 295 Raven Mala, 287 Raven Velka, 109 Ravine, 276 Ravnace, 133 Ravne (o Bloke), 397 Ravne (o Boh. Bistrica), 532 Ravne (o Boštanj), 257 Ravne (o Cerklje pri Kranju), 235 Ravne (o Dolenja vas), 212 Ravne (o Guštanj), 150 Ravne (o Hrastnik), 287 Ravne (o Kalobje), 95 Ravne (o Kapele), 78 dvakrat Ravne (o Kočevska Reka), 217 Ravne (o Litija), 313 Ravne (o Moravče), 198 Ravne (o Pišece), 79 Ravne (o Podsreda), 80 Ravne (o Polšnik), 315 Ravne (o Radeče), 267 Ravne (o Selca nad Škofjo Loko), 579 Ravne (o Senovo), 82 Ravne (o Sorica), 580 Ravne (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Ravne (o Sv. Vid nad Cerknico), 595, 613 Ravne (o šoštanj-okol.), 554 Ravne (o Št. Rupert), 280 Ravne (o Tuhinj), 207 Ravne (o Vransko), 110 Ravne (o Zdole), 86 Ravne (o Ziri), 407 Ravne Dolnje, 475 Ravne Gornje, 475 Ravni, 264, 612 Ravni boršt, 280 Ravni breg* 108 Ravnica (o Bloke), 398 Ravnica (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 515 Ravnice, 280 Ravni dol (o Krka), 313 Ravnifdol (o Sodražica), 223, 612 Ravnik (o Bloke), 397 Ravnik (o Dobrova), 339 Ravnik (o Hotedršica), 401 Ravnik (o Št. Rupert), 280 Ravni laz, 287 Ravni log, 82 Ravnine, 104 Ravni Osredek, 321 Ravno (o Tezersko), 237 Ravno (o Kolovrat-Mlinše), 327, 613 Ravno (o Planina pri Sevnici), 593 Ravno (o Raka), 270 Ravno brdo, 325 Ravno Cerje, 600 Ravno polje, 510 Ravno Spodnje, 608 Ravno Zgornje, 608 Razbor (občina), 550 Razbor (o Dramlje), 93 Razbor (o Ljubno), 166 Razbor (o Siov. Konjice-okol.), 563 Razbor (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Razbor (o Sv. Lenart), 294 Razbor (o Trojane), 204 Razbor (o Zidani most), 297 Razbore, 298 Razbore (o Litija), 316 Razbore (o Velika Loka), 495 Razbori, 488 Razborica, 549 Razbor Spodnji, 550 Razbor Zgornji, 550 Razdelj, 108, 611 Razdrto (o Sv. Marjeta niže Ptuja), 515 Razdrto (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Razdrto (o Št. Jernej), 278 Razgor (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Razgor (o Škofja vas), 101 Razgor (o Vojnik-okol.), 107 Razgorce, 108, 611 Razgor Mali.* 107 Razgor Veliki,* 107 Razkorže, 98 Razkriška graba, 289 Razkriški breg, 389 Razkrižje (o Sv. Križ), 273 Razkrižje (o Štrigova), 389 Razlake, 332 Razlikovo, 415 Razore, 364 dvakrat Razori (o Dobrova), 339 Razori (o Dobrunje), 341 Razorski grad, 347 Razpotje,* 326, 327 Raztez, 81 Raztez Mali, 81 Raztez Veliki, 81 Raztoke, 508 Razvanje, 412 Razvojnik, 505 Rdeči breg (o Podvelka), 416 Rdeči breg (o Sv. Lovrenc na Poh.), 424 Rdeči Kal, 324 Rdeči kamen, 224, 612 Rebenburg, 83 Reber (o Boštanj), 256 dvakrat Reber (o Fara), 213 Reber (o Leskovec), 265 Reber (o Mirna), 476 Reber (o Moravče), 197, 199 Reber (o Motnik), 200 Reber (o Rajhenburg), 81 Reber (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Reber (o Sv. Lenart), 294 Reber (o Šmarje pri Lj.), 357 Reber (o Šmarjeta), 484 Reber (o Šmartno pri Litiji), 320 Reber (o Šmihel-Stopiče), 485 Reber (o Št. Rupert), 279 Reber (o Trebelno, 281 Reber (o Tuhinj), 207 Reber (o Videm), 84 Reber (o Zabukovje), 85 Reber (o Žužemberk), 497 Reberca, 601 Reberce Male, 496 Reberce Velike, 496 Reber Dolenja, 490 Rebre (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Rebre (o Šmarje pri Jelšah), 607 Rebro, 85 trikrat Rečen jak, 424 Rečica ob Savinji (obč. in kraj), 170, 171 Rečica (o Bled), 530 Rečica (o Sv. Krištof), 293 Rečica ob Paki, 174 Rečica Spodnja (o Rečica ob Savinji), 171 Rečica Spodnja (o Sv. Krištof), 293 Rečica Zgornja, 293 Rečice, 136 Redna, 256 Regerča vas, 487 Reichenberg, 538 Reittlstein, 209 Reka (o Gorenji Logatec), 400 Reka (o Hoče), 412 Reka (o Makole), 415 Reka (o Marija Gradec), 292 dvakrat Reka (o Moravče), 197 Reka (o Trebeljevo), 325 Reka (o Vuzenica), 159, 160 Reka Mala, 99 Reka Velika, 99 Rekelnica, 81 Rekštanj, 256 Remergrund, 219 Remšnik, 157 Renke, 315 Renkovci, 306 Rep, 423 Reparje, 395 Repče (o Dobrunje), 341 Repče (o Trebnje), 493 ltepiše, 504 Replje, 483 Repnje, 208 Repno, 98 Repno Spodnje, 98 Repno Zgornje, 98 Repovž, 333 Repuš, 594 Resa (o Črmošnjice), 471 Resa (o Sevnica), 83 Resa (o Škocjan), 274 Resa (o Videm), 84 Resana, 93 Ilesnik, 569 Reštanj, 82 Reteče, 582 Retje (o Loški potok), 218 Retje (o Trbovlje), 295 Retje Dolenje, 225 Retje Gorenje, 226 Retnje, 241 Reutenberg, 266 Reva, 473 Revenjak, 513 Režeče, 82 Ribče (o Kresnice), 311 Ribče (o Litija), 313 Ribičev laz, 532 Ribičje, 155 Ribjek, 266 Ribnica (obč. in trg), 220, 221, 612 Ribnica (o Velika Loka), 495 Ribnica na Pohorju, 158 Ribnica Spodnja, 284 Ribnica Zgornja, 284 Ribnik (o Črmošnjice), 471 Ribnik (o Zagorje ob Savi), 332 Ribniški grad, 221 Ribno, 546 Ricinje, 518 Rifengozd, 292 Rifnik, 98 Rigel, 224 Rigelj (o Moravče), 196 Rigel j (o Pišece), 79 Rigelj (o Velika Dolina), 284 Rigelj (o Velike Lašče), 228 Rigelj Mali, 470 Rigelj Veliki, 492 Rigli, 93 Rigonce, 77 Riharjevec, 320 Rihpovec, 493 Rihtarovci, 387 Rim, 121 Rimske Toplice, 293 Rimski Kastel, 148 Rimski vrelec, 151 Rinčetova graba, 384 Rink (o Škocjan), 275 Rink (o Šmarjeta), 485 Rinkovci, 388 Ristovec, 522 Ritiše, 431 Ritmerk, 517 Ritoznoj, 423 Rižnarija, 268 Rjaveč, 82 Rjaveč Spodnji, 598 Rjaveč Zgornji, 598 Rjavi hrib, 74 Rob, 228 Robadje, 390 Robalia, 268 Robanov kot, 173 Robež, 350 Ročen, 358 Ročica (o Jakobski dol), 430 Ročica (o Voličina), 446 Ročica Spodnja, 439 Ročica Zgornja, 439 Rodež, 315 Rodežev grad, 111 Rodica, 183 Rodine (o Breznica), 535 Rodine (o Črnomelj-okol.), 125 Rodine (o Trebnje), 494 Rodne Male, 599 Rodne Velike, 598 Rodni vrh (o Podlehnik), 507. 614 Rodni vrh (o Šmartno pri Litiji), 320 Rog, 471 Rogačice, 274 Rogaševci, 462 Rogaška Slatina, 597, 598 Rogaški grad, 413 Rogatec (občina in trg), 599 Rogatec (o Slivnica pri Celju), 602 Rogatec (o Št. Jurij pri Grosuplju), 360 Rogati hrib, 217 Rogatnica, 609 Roginče, 597 Roginska gorca, 597 Rogovila (o Bloke), 397 Rogovila (o Želimlje), 366 Rogovile, 310 Rogoza, 413 Rogozniea (občina), 509 Rogozniea (o Korena), 434 Rogozniea (o Ptuj), 524 Roje (o Dobrunje), 340 Roje (o Polzela), 96 Roje (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Roje (o Šmarjeta), 483 Roje (o Šmartno pri Litiji), 321 Roje (o Št. Jernej), 278 Roje (o Trebelno), 282 Roje (o Velika Loka), 495 Roje Gornje, 96 Roje Male, 278 Roje Spodnje, 100 Roje Velike, 278 Roje Zgornje, 101 Rojnica, 609 Romanja vas, 487 Ropasija,* 103 Ropoča, 460 Ropreče, 557 Rore. 164 Rosalnice, 133 Rošnja, 520 Rošpoh, 433 Rotenturn, 380 Rothenturn, 552 Rotman, 514 Rova, 203 Rovci, 507 Rove (o Makole), 415 Rove (o Slivnica pri Celju), 602 Rove (o Vače). 327 Rove (o Vojnik-okol.), 108, 611 Rove (o Zagorje ob Savi), 332 Rovišče (o Artiče), 72 Rovišče (o Globoko), 78 Rovišče (o Studenec), 270 Rovišče (o Št. Lambert), 322 Rovt, 578 Rovte (o in vas), 404 Rovte (o Besnica), 235 Rovte (o Ovsiše), 544 Ilovte (o Trbovlje), 295 Rovt Javorniški, 540 Rovt Mali, 164 Rovt Nemški, 532 Rovt Plavški, 538 Rovt Veliki, 164 Roztake, 269 Rožanče, 397 Rožanec, 125 Rožce, 80 Rožek (o Moravče), 198 Rožek (o Toplice), 491 Rožempelj, 473 Roženberk, 280 Rožengrund, 438 Rožički vrh, 389 Rožično, 201 Rožič vrh, 125 Rožlin, 82 Rožna dolina, 375 Rožna gora, 271 Rožni dol (o Planina pri Sevnici), 593 Rožni dol (o Semič), 136 Rožnik (o Mozirje-okol.), 168 Rožnik (o Št. Jurij pri Grosuplju), 360 Rožni vrh (o Šmartno v Rožni d.), 108, 611 Rožni vrli (o Trebnje), 494 Rožno, 75 Rtiče (o Podsreda), 80 Rtiče (o Polšnik), 315 Rucmanci, 518 Rucmanov vrh, 84 Ručetna vas, 126 Ruda (o Radeče), 267 Ruda (o Zidani most), 298 Rudenca, 595, 614 Rudenek, 171 Rudevljak, 519 Rudežev grad, 480 Iludnica (o Podčetrtek), 595 Rudnica (o Žusem), 610 Rudnik (o in vas), 355, 356 Rudnik (o Globoko), 78 Rudnik (o Jurklošter), 289 Rudnik (o Moravče), 198 Rudnik (o Radomlje), 203 Rudnik (o Rovte), 405 Rudnik (o Sromlje), 84 Rudno, 588 Rudolfovo, 395, 613 Ruhethal, 90 Ruhtna vas, 468 Rujavi hrib, 75 Rukenštajn, 256 Ilunarsko, 397 Runčec, 489 Runeč, 517 Iluntole, 101 Rupa (o Kranj), 247, 612 Rupa (o Št. Janž), 276 Rupan,* 108 Rupe (o Bizeljsko), 74 Rupe (o Podsreda), 79, 80 dvakrat Rupe (o Rajhenburg), 81 Rupe (o Stična), 318 Rupe (o Sv. Jurij pri Celju-trg), 98 Rupe (o Šmartno v Rožni d.), 108, 611 Rupe (o Velike Lašče), 228 Ruperče, 443 Ruperč vrli (o Šmihel-Stopiče), 487 dvakrat Rupna loka, 82 Rus, 267 Ruše (o in vas), 419, 420 Ruše (o Petrovče), 96 Rušno, 80 Ruta, 424 Rute (o Kranjska gora), 540 Rute (o Zreče), 569 Rutke, 412 Rzenec, 271 Rženo selo, 597 Ržišče (o Kostanjevica), 261 Ržišče (o Šmarje pri Jelšah), 606 Ržišče (o Vače), 327 Ržišče (o Zagorje ob Savi), 332 Ržiše (o Ljubno), 166 llžiše (o Mozirje-okol.), 168 Ržiše (o Nevlje), 201 Sabočevo, 337 Sachsenwart, 99 Sad, 324 Sadeže (o Šmihel-Stopiče), 488 Sadeže (o Št. Peter), 488 Sadinja vas (o Dobrnič), 341 Sadinja vas (o Dvor), 474 Sajenice, 269 Sajevce, 261 Sajevec (o Ribnica), 221 Sajevec (o Sv. Križ), 272 Sakušak, 514 Samoglav, 179 Samostan trapistov, 81 Samotorica, 346 Sangrad, 236 Sap, 357 Sapiček, 82 Sapnik, 214 Sarsko, 366 Satahovci, 459 Sava (o Jesenice), 537 Sava (o Litija), 314 Sava (o Radeče), 267 Sava (o Št. Lambert), 322 Sava Gorenja, 239 Savci, 518 Savica, 532 Savina, 167 Savinjsko (o Makole), 415 Savinjsko (o Ptujska gora), 509 Savinsko, 505 Savije (o Ježica), 349 Savije (o Ljubljana-mesto), 375 Savnik (o Raka), 270 Savske jame, 538 Savski vrh, 518 Savsko predmestje, 239 Savodenj, 575 Schachenturn, 380 Schlangenburg (o Braslovče), 91 Schlangenburg (o Guštanj), 151 Schonbiclil, 100 Schrottenthurn, 249 Sehwarzenstein, 555 Sebeborci, 458 Sebenje (o Gorje), 536 Sebenje (o Križe), 241 Sebeščan, 458 Seč (o Črmošnjice), 471 Seč (o Stari log), 224 Seče, 598 Sečja vas, 95 Sečje selo, 141 Sečovo Spodnje, 598 Sedeše, 280 Sedlarjevo, 600, 601 Sedlašek, 507 Sedlo, 75 Sedraž, 293 Sedučnik, 535 Segonje, 275 Segovci, 378 Sejanci, 518 Sejenice (o Mirna), 476 Sejenice (o Št. Janž), 276 trikrat Sekirišče, 228 Sekožen, 160 Sekuliči, 134 Sekulje, 507 Sela (o Adlešiči), 121 Sela (o Ajdovec), 467 Sela (o Bela cerkev), 468 Sela (o Bočna), 164 Sela (o Boštanj), 257 Sela (o Črnomelj-okol.), 126 Sela (o Dobova), 77 Sela (o Dobrunje), 341 Sela (o Dragatuš), 128 Sela (o Hinje), 475 Sela (o Hrastnik), 287 Sela (o Kog), 504 Sela (o Metlika-okol.), 133 Sela (o Mirna peč), 478 Sela (o Moravče), 199 Sela (o Nevlje), 201 Sela (o Pišece), 79 Sela (o Podsreda), 80 Sela (o Prečna), 482 Sela (o Radeče), 268 Sela (o Raka), 270 Sela (o Rudnik), 356 Sela (o Semič), 136 dvakrat Sela (o Sevnica), 83 Sela (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Sela (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Sela (o Šmarjeta), 484 Sela (o Šmihel-Stopiče), 487 dvakrat Sela (o Št. Jernej), 278 Sela (o Št. Peter), 489 Sela (o Št. Rupert), 279 Sela (o Toplice), 491 Sela (o Trebelno), 281, 282 dvakrat Sela (o Tuhinj), 207 Sela (o Velike Lašče), 229 Sela (o Višnja gora), 330 Sela Mala, 121 Sela Nova, 213 Sela pri Sumberku (obč. in vas), 482, 483 Sela Velika, 121 Selca (o Šmihel-Stopiče), 488 Selca nad Škof|o Loko, 577, 578, 614 Selce (o Blagovica), 179 Selce (o Blanca), 75 Selce (o Dole), 310 Selce (o Kamna gorica), 539 Selce (o Korena), 434 Selce (o Leskovec), 265 Selce (o Moravče), 199 Selce (o Nova cerkev), 109, 611 Selce (o Št. Lambert), 322 Selce (o Vinica), 142 Selce Dolenje, 472 Selce Gorenje, 472 Selce Spodnje, 605 Selce Zgornje, 597 Sele (o Gornji grad), 168 Sele (o Jurklošter), 289 Sele (o Loče), 561 Sele (o Planina pri Sevnici), 594 Sele (o Podčetrtek), 595 Sele (o Slivnica pri Celju), 601 Sele (o Stari trg pri Slov. Gradcu), 551 Sele (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Sele (o Zgornja Polskava), 426 Selišča, 530 Selišče (o Moravče), 196 Selišče (o Polhov Gradec), 352 Selišče (o Št. Lambert), 322 Selišče (o Toplice), 491 Selišči, 389 Seljan, 340 Selnica ob Dravi, 436 Selnica ob Muri, 444 Selnik, 366 Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo Selo o Breznica), 535 o Črni vrh), 338 o Dobrova), 339 o Fara), 213 o Gomilsko), 93 o Ihan), 184 o Ljubljana-mesto), 375 o Lukovica), 193 o Marija Gradec), 292 o Mirna), 476 o Moravče), 198 o Prosenjakovci), 461 o Radeče), 268 o Ribno), 546 o Sv. Jurij pod Kumom), 271 o Sv. Križ), 273 o Št. Janž na Vinski gori), 555 o Št. Vid pri Stični), 323, 324 dvakrat Selo (o Vače), 327 Selo (o Velike Lašče), 228 Selo (o Vodice), 209 Selo (o Vojnik-okol.),* 109 Selo (o Velenje), 557 Selo (o Vransko), 103, 611 Selo (o Zagorje ob Savi), 332 Selo (o Žiri), 407 Selo Dolnje, 121 Selo Gornje, 121 Selovec (o Guštanj), 151 Selovec (o Pameče), 550 Selska gora (o Leskovec), 265 Selska gora (o Mirna), 476 Selščak, 390 Selšček, 395 Selšek (o Dobrunje), 340 Selšek (o Šmartno pri Litiji), 320 Seme, 98 Semenič, 135 Semič, 134, 136, 611 Senarska, 437 Senarska Spodnja, 437 Senarska Zgornja, 437 Senčak (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 514 Senčak (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 518 Senena dolina, 207 Senešci, 520 Seneški vrh, 520 Senica, 271 Senica Spodnja, 351 Senica Zgornja, 351 Senice (o Radeče), 267 Senice (o Raka), 269 Seničica, 351 Senično, 241 Senik, 518 Senjska gora, 567 Senovica, 606 Senovo, 82 Senožet (o Cerklje pri Kranju), 236 Senožet (o Sv. Krištof), 293 Senožet (o Št. Lambert), 322 Senožete, 263 Senožeti, 343, 613 Senuše, 265 Serdica, 462 Sestranska vas, 585 Sestreže, 505 Setnica, 338 Setnik, 338, 613 Sevca, 297 Sevce, 293 Sevčnik, 552 Sevec, 567 Sevna, 613 Sevne, 434 Sevnica (obč. iu trg), 82, 83 Sevnica (o Mirna), 476 Sevnična, 83 Sevniški grad, 83 Sevno, 489 Sicherstein, 277 Siebenegg, 268 Sidol, 207 Sidraž, 236 Sikovec, 80 Silova, 555 Silovec, 84 Simone, 104 Simonina, 80 Sinčna gora, 271 Sinja gorica, 364 Sinji vrh, 141 Sinovica, 223 Sirovce, 81 Sitarovci, 385 Sitež (o Majšperk), 505 Sitež (o Stoperce), 602 Sitni kal, 271 Sitrovec, 84 Skakovci, 454 Skalarje, 294 Skalovje, 81 Skaručina, 209, 613 Skednje, 122 Skoke, 421 Skomarje, 569 Skomarje Spodnje, 570 Skomarje Zgornje, 570 Skopačnik, 366 Skopačno, 84 Skopečno (o Pilštanj), 592 Skopečno (o Sv. Peter pod Sv. gor.), 603 Skopice, 474 Skopice Dolenje, 258 Skopice Gorenje, 258 Skopiče, 83 Skopno, 288 Skorba, 509 Skorišnjak, 504 Skorno (o Šmartno ob Paki), 174 Skorno (o Topolšica), 556 Skrabnik, 598 Skrblje, 505 Skrilj, 126 Skrinjarje, 512 Skrinjarjeva dolina, 271 Skrinjaršček, 512 Skrote, 602 Skrovnik, 283 Slaba gorica, 218 Slab mrt, 268 Slačjek,* 109 Sladka gora, 606 Sladki vrh, 444 Slajkar, 585 Slake, 595 Slamna vas, 133 Slamnik, 567 Slamniki, 546 Slamnjak (o Ljutomer-okol.), 384 Slainnjak (o Sv. Miklavž), 516 Slance, 104 Slančja vas, 516 Slančji vrh, 274 Slap (o Sv. Katarina), 250 Slap (o Zidani most), 296, 298 Slapče, 414 Slape (o Polje), 353 Slape (o Ptujska gora), 509 Slape (o Šmarjeta), 484 Slape (o Št. Rupert), 279 Slapečnik, 505 Slapnica,* 342 Slaptinci, 389 Slatina (o Bočna), 164 Slatina (o Dramlje), 93 Slatina (o Hrastnik), 287 Slatina (o Kamn. Bistrica), 612 Slatina (o Marija Gradec), 291 Slatina (o Pilštanj), 592 Slatina (o Ponikva), 596 Slatina (o Sv. Barbara v Halozah), 512 Slatina (o Svečina), 438 Slatina (o Šmartno v Rožni d.), 109, 611 Slatina (o Teharje), 104 Slatina Radenci, 386, 387 Slatina Rogaška, 597, 598 Slatine (o Braslovče), 90 Slatine (o Šmartno ob Paki), 173 Slatinek, 430 Slatinska gora, 488 Slatinski dol, 438 Slatna (o Begunje), 529 Slatna (o Blanca), 75 Slatna (o Planina pri Sevnici), 594 Slatna (o Podsreda), 79, 80 Slatna (o Šmartno pri Litiji), 320 Slatnik, 221 Slatnik Mali, 486 Slatnik Veliki, 488 Slatno, 82 Slatrek, 414 Slaveča Dolnja, 455 Slaveča Gornja, 455 Slavina, 310 Slavisja vas, 288, 612 Slavski laz, 214 Slavšina, 511 Sleme (o Bloke), 397 Sleme (o Bučka), 257 Sleme (o Gornji grad-okol.), 165 Slemen (o Selnica), 436 Slemen (o Sv. Križ nad Maribor.), 440 Slemene Spodnje, 93 Slemene Stare, 564 Slemene Zgornje, 93 Slepšek, 266 Slevec, 279 Slevica Mala, 226 Slevica Velika, 229 Slevo, 189 Slinovce, 261 Slinovec, 269 Slinovke, 284 Slivce, 404 Slivje (o Podčetrtek), 595 Slivje (o Senovo), 82 Slivje (o Sv. Križ), 273 Slivna, 327 Slivna Spodnja, 327 Slivna Zgornja, 327 Slivnica (o in vas, srez Maribor desni breg), 421 Slivnica (o Grosuplje),* 345 Slivnica pri Celju (o in vas), 601 Slivnica Spodnja, 345, 613 Slivnica Zgornja, 357 Slivnica-Žalna, 613 Slivniška graščina, 421 Slivniško Pohorje, 412 Slivno, 293, 612 Slogonsko, 78 Slogonsko Gornje, 78 Slogonsko Spodnje, 78 Sloka gora, 228 Slom (o Ponikva), 597 Slom (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Slom (o Videm), 84 Slomi, 508 Slope, 199 Slopnik, 199 Slopno, 78 dvakrat Slovenja vas, 509 Slovenj Gradec, 550 Slovenska Bistrica-mesto (o in mesto), 421 Slovenska Bistrica-okol., 422 Slovenska Kalvarija, 414 Slovenska vas, 216 Slovenske Konjice, 565 Slovenske Konjice-okol., 563 Slugovo, 395, 613 Smečice, 265 Smednik, 270 Smeškovec, 315, 613 Smlednik (o in vas), 247 Smledniški grad, 248 Smokuč, 535 Smolčeva graščina, 186 Smoldno, 577 Smolenja vas, 487 Smoletov gradič, 186 Smolinci (o Sv. Anton v Slov. g.), 429 Smolinci (o Sv. Andraž v Slov. gor.), 511 Smoline, 265 Smolinski vrh, 429 Smoljeva, 588 Smoljevska grapa, 588 Smolnik (o Črni vrh), 339 Smolnik (o Nevlje), 202 Smolnik (o Ruše), 420 Smrečje (o Kamniška Bistrica), 189 Smrečje (o Št. Jošt), 359 Smrečnik, 471 Smrečno, 425 Smrjene, 366 Smuči dol,* 327 Smuk, 135, 137 Smuka, 224 Snakovo, 241 Snebrje, 353 Sneči, 124 Snežnik, 406 Snovik, 207 Sobenja vas, 259 Sobetinci, 515, 614 Sobnik, 82 Socka, 109, 611 Socko, 80 Sočnik, 269 Sodevci, 139 Sodinci (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Sodinci (o Velika Nedelja)., 520 Sodinja vas, 137 Sodišinci, 464 Sodji vrh, 133, 611 Sodna vas, 597 Sodonje, 603 Sodražica, 222, 223 Sodrež, 423 Sojek, 564 Solčava, 172 Solina, 434 Sončnik (o Boštanj), 256 Sončnik (o Tržišče), 283, 612 Sonnegg (o Črna pri Prevaljah), 147 Sonnegg (o Ig), 347 Sopot, 606 Sopote (o Podčetrtek), 595 Sopote (o Sromlje), 84 Sopotnica, 587 Sora, 587 Sorica, 579, 580 Sorica Spodnja, 580 Sorica Zgornja, 580 Soseska, 520 Sostro (o Dobrunje), 341 Sostro (o Dol pri Ljubljani),* 343 Sotansko, 561 Sotelsko, 84 Sotensko (o Kalobje), 95 Sotensko (o Šmarje pri Jelšah), 606 Soteska (o Boh. Bistrica), 532 Soteska (o Koroška Bela), 540 Soteska (o Moravče), 198 dvakrat 281, 612 v Slov. gor.), 512 Ščavnici), 389 Soteska (o Mozirje-okol.), 168 Soteska (o Podgorica), 343, 613 Soteska (o Toplice), 491 Soteska Stara, 491 Soteški grad, 106 Sotina, 462 Sotla (o Mirna), 476 Sotla (o Št. Rupert), Soviče, 519 So vin j a peč, 202 Sovjak (o Sv. Bolfenk Sovjak (o Sv. Jurij ob Sovjak Gornji, 389 Sovjak Spodnji, 389 Sovodenj, 575 Sovra (o Rovte), 405 Sovra (o Ziri), 407 Spečno, 267 Spičnik, 438 Spodnja Bela, 245 Spodnja Besnica, 235 Spodnja Bezgovnica, 294 Spodnja Brezova,* 107 Spodnja Brezovica, 180 Spodnja Brežnica, 417 Spodnja Bukova gora, 218 Spodnja Čagona, 429 Spodnja Dohrava (o Moravče), 198 Spodnja Dobrava (o Ovsiše), 544 Spodnja Draga, 317 Spodnja Golica, 578 Spodnja Gortina, 155 Spodnja Hajdina, 503 Spodnja Hrušica, 341 Spodnja Hudinja, 116 Spodnja Jablanica, 320 Spodnja javoršica, 198 Spodnja Kapla, 146 Spodnja Kokra, 244 Spodnja Korena, 434 Spodnja Kostrivnica, 591 Spodnja Krajnčica, 97 Spodnja Kropa, 541 Spodnja Lipnica, 539 Spodnja Ložnica (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Spodnja Ložnica (o Žalec), 111 Spodnja Luša, 579 Spodnja Muta, 154 Spodnja Nova vas, 423 Spodnja Pohanca, 72 Spodnja Polskava, 423 Spodnja Ponikva, 105, 106 Spodnja Pristava (o SI. Konjice-okol.), 564 Spodnja Pristava (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Spodnja Radovica, 537 Spodnja Rečica (o Rečica ob Savinji), 171 Spodil Spodn Spodn Spodil Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodn Spodil Spodn Spodn Spodn Spodn a Rečica (o Sv. Krištof), 293 a Ribnica, 284 a Ročica, 439 a Senarska, 437 a Senica, 351 a Slivna, 327 a Slivnica, 345, 613 a Sorica, 580 a Sušica, 74, 611 a Sv. Kungota, 435 a šiška, 369 a Štefan j a gora, 237 a vas (o Podgorje), 550 a vas (o Ribno), 546 a Velka, 445 a Vižinga, 153 a Voličina, 446 Zadobrova, 353 Belo, 605 Bitnje, 249 Bojsno, 78 Božne, 102 Brezno, 298 Brezovo (o Blanca), 74 Brezovo (o Višnja gora), 330 Spodnje Buče, 600 Spodnje čolnišče, 321 Spodnje Danje, 580 Spodnje Dobeno, 194 Spodnje Dobležiče, 592 Spodnje Dole, 263 Spodnje Domžale, 181 Spodnje Dovže, 549 Spodnje Dramlje, 93 Spodnje Duplice, 345 Spodnje Duplje, 241 Spodnje Gameljne, 358 Spodnje Gorče, 90 Spodnje Gorje, 537 Spodnje Gorjuše, 533 Spodnje Gradišče (o Podsreda), 79 Spodnje Gradišče (o Rogatec), 600 Spodnje Griže, 94 Spodnje Grušovje, 567 Spodnje Grušovlje, 100 Spodnje Hlapje, 431 Spodnje Hoče, 413 Spodnje Imeno, 595 Spodnje Jablane, 501 Spodnje Jarše, 183 Spodnje Jelenje, 310 Spodnje Jezersko, 237 Spodnje Kameno, 97 Spodnje Kleče, 416 Spodnje Koblje, 560 Spodnje Koseze, 194 Spodnje Kranjče, 395 Spodnje Krapje, 390 Spodnje Kraše, 171 Spodnje Laknice, 266 Spodnje Laže, 561 Spodnje Lipno, 508 Spodnje Ljubečno, 416 Spodnje Lokarje, 97 Spodnje Loke,* 193 Spodnje Lemovce, 204 Spodnje Ložine, 216 Spodnje Mekinje, 186 Spodnje Mestinje, 597 Spodnje Mladetiče, 283 Spodnje Paloviče, 202 Spodnje Partinje, 432 Spodnje Pečke, 415 Spodnje Pijavško, 263 Spodnje Pirniče, 358 Spodnje Pleterje, 513 Spodnje Pobreže, 171 Spodnje Podgorje, 550 Spodnje Podjelje, 533 Spodnje Poljane, 369 Spodnje Poljčane, 417 Spodnje Prapreče, 193 Spodnje Prebukovje, 425 Spodnje Prekorje, 608 Spodnje Rače, 419 Spodnje Radvanje, 419 Spodnje Ravno, 608 Spodnje Repno, 98 Spodnje Roje, 100 Spodnje Sečovo, 598 Spodnje Selce, 605 Spodnje Skomarje, 570 Spodnje Slemene, 93 Spodnje Slogonsko, 78 Spodnje Stranje (o Kamn. Bistr.), 189 Spodnje Stranje (o Šmurje p. Jelš.), 606 Spodnje Svinje, 295 Spodnje Svino, 600 Spodnje Tenetiše, 245, 612 Spodnje Tinsko, 608 Spodnje Trebče, 603 Spodnje Večje brdo, 594 Spodnje Verjane, 437 Spodnje Veterno, 241 Spodnje Vine,* 109 Spodnje Vodale, 283 Spodnje Vrtače,* 326 Spodnje Zabukovje (o Besnica), 235 Spodnje Zabukovje (o Trebelno), 282 Spodnje Završe, 549 Spodnje Zdole, 592 Spodnje Zreče, 570 Spodnji Bodrež, 604, 614 Spodnji Breg, 522 Spodnji Brezovec, 600 Spodnji Brnik, 236 Spodnji Bukovec, 412 Spodnji Cerovec (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Spodnji Cerovec (o Šmarje pri Jelšah), 605 Spodnji Cvetkovci, 506 Spodnji Čretnik, 417 Spodnji Dol, 600 Spodnji Dolič, 568 Spodnji Duplek, 430 Spodnji Erkenstein, 257 Spodnji Gabernik, 591 Spodnji Gašteraj, 432 Spodnji Globočec, 608 Spodnji Graben, 536 Spodnji grad (o Rajhenburg), 81 Spodnji grad (o Velike Lašče), 228 Spodnji Gris, 380 Spodnji Hotič, 314 Spodnji Hrib, 201 Spodnji lvanjci, 386 Spodnji Jakobski dol, 431 Spodnji Jakobski grad, 431 Spodnji Kal, 287 Spodnji Kamenski breg, 78 Spodnji Kamenščak, 379 Spodnji Kašelj, 353 Spodnji Kebelj,, 562 Spodnji Kocjan, 387 Spodnji konec, 556 Spodnji kraj, 237 Spodnji Lanovž, 115 Spodnji Lazi, 537 Spodnji Leskovec, 504 Spodnji log (o Litija), 314 Spodnji log (o Mozelj), 219 Spodnji Monsberg, 513 Spodnji Moškanjci, 514 Spodnji Otok, 543 Spodnji Pavlovski vrh, 517 Spodnji Podlož, 508 Spodnji Podvin, 96 Spodnji Pokštajn, 219 Spodnji Porčič, 441 Spodnji Potok, 209 Spodnji Prekar, 311 Spodnji Razbor, 550 Spodnji Rjaveč, 598 Spodnji Sovjak, 389 Spodnji Stirpnik, 579 Spodnji Studenec, 202, 612 Spodnji Sv. Tomaž, 607 Spodnji Šalek, 557 Spodnji Trdobojci, 507 Spodnji trg (o Škofja Loka), 583 Spodnji trg (o Vuzenica), 160 Spodnji Tuštanj, 198 Spodnji Vencenbak, 217 Spodnji Velovlek, 502 Spodnji Voluš, 288 Spodnji Vrh, 97 Spodnji Zalog, 192 Spodnji Zavrh, 106 Spodnji Zegar, 594 Spodnji Železniki, 588 Spodnji Zerjavci, 446 Spuhlja, 509 Sračjek, 73 Srakovlje, 246 Srebrniče, 487 Srebrnik, 603 Srebrniška graščina, 487 Srebotnica, 483 Srebotnik, 471 Srebotno, 91 Sredgora, 126 Središče (o in trg), 510 Središče (o Prosenjakovci), 461 Središče (o Stari trg pri Črnomlju), 139 Sredne, 550 Srednik (o Stara Loka), 581 Srednik (o Št. Janž), 276 Srednik (o Št. Rupert), 279 Srednja Bela, 245 Srednja Bistrica, 302 Srednja Bukovu gora, 218 Srednja Dobrava, 544 Srednja Radovina, 537 Srednja vas (o Begunje), 529 Srednja vas (o Besnica), 235 Srednja vas (o Črmošnjice), 471 Srednja vas (o Golnik), 245, 612 Srednja vas (o Loški potok), 218 Srednja vas (o Naklo), 243 Srednja vas (o Podgorje), 550 Srednja vas (o Polhov Gradec), 353 Srednja vas (o Poljane), 577 Srednja vas (o Rudnik), 356 Srednja vas (o Šenčur), 252 Srednja vas (o Tuhinj), 207 Srednja vas Bohinjska, 533 Srednja vas v Bohinju, 533 Srednje, 433 Srednje Arto, 265 Srednje Bitnje, 249 Srednje brdo, 585 Srednje Dobeno, 194 Srednje Gameljne, 358 Srednje Grčevje, 489 Srednje Griblje,* 121 Srednje Jarše, 183 Srednjek, 178 Srednje Laknice, 266 Srednje Partinje, 432 Srednje Pijavško, 263 Srednje Zilje, 143 Srednji Gašteraj, 432 Srednji Globodol, 478 Srednji Hum, 503 Srednji Javorovec, 84 Srednji Lipovec, 467 Srednji Litmerk, 516 Srednji Petanjci, 464 Srednji Radenci, 139 Srednji vrh, 540 Srednji Zalog, 192 Srednji Železniki, 588 Sremič (o Leskovec), 265 Sremič (o Videni), 84 Srenjski grad, 80 Srjuče, 199 Srnjak, 228 Srnjakovec, 508 Srobotje (o Jarenina), 432 Srobotje (o Rovte), 405 Srobotje (o Št. Ilj v Slov. gor.), 144 Srobotje (o Tepanje), 567 Srobotnica, 282 Srobotnik, 228 Srobotno (o Blanca), 75 Srobotno (o Senovo), 82 Srobotno (o Zabukovje), 85 Sroml je, 84, 611 Srpasti, 104 Srževica, 596 Stagonce, 74, 75 dvakrat Stahovica, 189 Staje, 348 Stan (o Hrastnik), 287 Stan (o Mirna), 476 Stan (o Vodice), 209 Stanečka vas, 505 Stanetina, 91 Stanetinci (o Sv. Anton v Slov. g.), 429 Stanetinci (o Sv. Jurij ob Ščavn.), 389 Stanetinec, 390 Stanetinski breg, 390 Stanetinski vrh, 389 Stanežiče, 361 Staniše, 587 Stanjevci, 456 Stanjski grad, 256 Stankovo, 259 Stanošina, 507 Stanovno, 517 Stanovsko, 417 Stara Bučka, 275 Stara cerkev, 216 Stara cesta, 379 Stara Fužina, 533 Stara Glažuta (o Jurklošter), 288 Stara Glažuta (o Rogatec), 600 Stara Glažuta (o Zusem), 609 Stara gora (o Fram), 412 Stara gora (o Hinje), 475 Stara gora (o Mirna), 476 Stara gora (o Mokronog), 266 Stara gora (o Podsreda), 79 Stara gora (o Primskovo), 613 Stara gora (o Studenec), 270 Stara gora (o Sv. Benedikt), 439 Stara gora (o Sv. Miklavž), 515 Stara gora (o St. Ilj v Slov. gor.), 444 Stara gora (o Tepanje), 567 Stara gora (o Trebnje), 494 Stara gora (o Velika Loka), 495 Stara graba, 602 Stara Lipa, 142 Stara Loka, 581, 582 Stara Nova vas, 382 Stara Oselica, 575 Stara Soteska, 491 Stara Sranga, 363 Stara vas (o Bizeljsko), 74 Stara vas (o Orehovica), 481 Stara vas (o Poljčane), 417 Stara vas (o Šmartno na Pohorju), 425 Stara vas (o Velenje), 557 Stara vas (o Videm), 84 Stara vas (o Žiri), 407 Stara vas Dolenja (o Skocjan), 274 Stara vas Dolenja (o Št. Jernej), 277 Stara vas Gorenja, 274 Stara vas Mala, 345 Stara vas Velika, 345 Stara Vrhnika, 364 Stara žaga, 471 Stare Glažute, 549 Stare Slemene, 564 Stare vine, 274 Star Star Star Star Star Star Star Star Sta Sta Star Star Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Sta Beznovci, 462 boršt, 319 breg, 224 čušperški grad, 231 dom, 73 dvor (o Radeče), 268 dvor (o Stara Loka), 582 gaj, 411 grad (o Celje-mesto), 116 grad (o Dobrna), 91 grad (o Dravograd), 150 grad (o Gornji grad), 164 grad (o Kamnik), 186 grad (o Krško), 262 grad (o Laško), 290 grad (o Majšperk), 505 grad (o Marenberg), 152 grad (o Moravče), 197 grad (o Planina pri Rakeku), 403 grad (o Planina pri Sevnici), 5<'4 grad (o Podčetrtek), 595 grad (o Polhov Gradec), 353 grad (o Poljčane), 417 grad (o Ptujska gora), 508 grad (o Radomlje), 203 grad (o Rakek), 404 grad (o Sela pri Šumberku), 4S3 grad (o Stražišče), 249 grad (o Sv. Jurij ob Taboru), 102 grad (o Sv. Križ), 272, 273 grad (o Št. Peter), 490 grad (o Tuhinj), 207 grad (o Veliki Gaber), 328 grad (o Videm), 84 grad (o Višnja gora), 331 grad (o Vuzenica), 161 grad (o Zidani most), 298 hov vrh, 137 Hrastnik, 612 Stari Ljube" 492 Stari log (o in vas), 223, 224 Stari log (o Pragersko), 418 btari Marof, 510 Stari mozirski grad, 169 Starinšak, 018 Stari rH^oV, ,r>o& Star: ItakuK, 404 Stari faoor, 471 Stari trg (o in kraj, srez Črnomelj), 138, 139 Stari trg (o in kraj, srez Logatec), 405, 406 Stari trg (o Pilštanj), 592 Stari trg (o Podsreda), 80 Stari trg (o Trebnje), 494 Stari trg (o Višnja gora), 330 St.iri trg pri SI. Gradcu (o in trg), 551 Stari Vodmat, 375 Staro Apno, 360 Staro Brezje, 218 Staro dobje, 256 Staro gradišče, 80 Staro kladivo, 541 Starošinci, 501 Staro Velenje, 557 Starše, 520 Stavča vas, 474 Stavešinci, 386 Stavešinski vrh, 386 Stebljevek, 207 Stebonik, 106 Stegne (o Moravče), 198 Stegne (o Radomlje), 202 Stegnjek, 319 Stehanja vas, 328 Steinhof, 381 Steklarna, 287 Stekli vrh, 507 Stelnik, 214 Stenica (o Slov. Konjice-okol.), 565 Stenica (o Vitanje), 568 Stepance, 606 Sterjanci, 506 Sterjanski vrh, 507 Sternstein, 109 Sterntal, 513 Stežice, 351 Stična, 316, 317 Stirpnik, 579 Stiška vas, 236 Stob, 181 Stobiov dvorec, 115 Stogovci (o Apače), 378 Stogovci (o Ptujska gora), 509 Stojana vas, 508 Stojanski vrh, 273 Stoje, 202 Stojnci, 614 Stojno selo, 600 Stolnik, 189 Stolovnik, 82 Stopa, 602 Stopce, 292, 612 Stopče, 98 Stope (o Velike Lašče), 228 Stope (o Zabukovje), 85 Stoperce, 602, 614 Stopiče, 487 Stopnice, 609 Stopnik (o Hrastnik), 287 Stopnik (o Vransko), 103, 611 Stopniški grad,* 103 Stopno (o Makole), 415 Stopno (o Škocjan), 275 Storžev grič, 364 Stožice (o Ježica), 349 Stožice (o Ljubljana-mesto), 375 Strahinj, 243 Strahlov grad, 582 Strahomer, 362 Strahovlje, 333 Strajna, 507 Stranice, 565 Stranje (o Bela cerkev), 46S Stranje (o Blanca), 75 Stranje (o Dobrnič), 473 Stranje (o Šmarje pri Jelšah), 606 Stranje (o Št. Jernej), 278 Stranje (o Veliki Gaber), 328 Stranje Spodnje (o Kamn. Bistr.), 1S9 Stranje Spodnje (o Šmarje pri Jel.), 606 Stranje Zgornje (o Kamn. Bistr.), 189 Stranje Zgornje (o Šmarje pri Jel.), 606 Stranska vas (o Dobrova), 339 Stranska vas (o Grosuplje), 345 Stranska vas (o Semič), 137 Stranska vas (o Stična), 318 Stranska vas (o Šmihel-Stopiče), 487 Stranska vas (o Žužemberk), 497 Stranske Makole, 415 Stranski vrh, 315 Stransko, 561 Straška gorca, 593 Straški hrib, 257 Strašperk, 283 Straussenegg, 91 Straža (o Bela cerkev), 469 Straža (o Dramlje), 93 Straža (o Korena), 434 Straža (o Krško), 263 Straža (o Leskovec), 265 Straža (o Lukovica), 194 Straža (o Moravče), 196 Straža (o Nova cerkev), 109, 611 Straža (o Oplotnica), 563 Straža (o Stražišče), 249 Straža (o Studenec), 270 Straža (o Št. Rupert), 280 Straža (o Teharje), 104 Straža (o Zidani most), 298 Straža Dolenja, 481 Straža Gorenja, 481 Stražberg, 276 Straže (o Dramlje), 93 Straže (o Hrastnik), 288 Straže (o Mislinja), 549 Straže (o Pilštanj), 593 Straže (o Rog. Slatina), 598 Stražgojnci, 501 Stražica, 109 Stražišče (obč. in kraj), 248, 249 Stražišče (o Begunje), 395 Stražišče (o Korena), 434 Stražišče (o Prevalje), 156 Stražki vrh, 265 Stražnik, 279 Stražni vrh (o Črnomelj-okol.), 126 Stražni vrh (o Moravče), 199 Strehovci, 303 Strelac, 484 Strelci, 515 Streljanci, 508 Strcnsko, 291 Strezetina, 517 Strgarija, 271 Strgojnca, 501 Strgovec, 267 Strjak, 284 Strlec, 446 Strletje, 228 Strma gora, 446 Strma njiva,* 326 Strma reber, 81 Strmca (o Bloke), 397 Strmca (o Trebelno), 282 Strmca (o Vače), 327 Strmca Mala, 282 Strmca Velika, 282 Strmce, 293 Strmec (o Bela cerkev), 469 Strmec (o Cezanjevci), 379 Strmec (o Črnomelj-okol.), 125 dvakrat Strmec (o Leskovec), 504 Strmec (o Luče), 168 Strmec (o Motnik), 200 Strmec (o Podsreda), 80. Strmec (o Polenšak), 508 Strmec (o Poljčane), 416 Strmec (o Rogatec), 600 Strine" — Sv. Jurij ob Taboru 705 Strmec (o Sv. Rurbara v Halozah), Ml Strmec (o Sv. Bolfenk v Slov. gor.I, 5l2 Strmec (o Sv. Miklavž), 515 Strmec (o Sv. Urban), 518 Strmec (o Škocjan), 274 Strmec (o Šmarje pri Jelšah), ^06 Strmec (o Šmarjeta), 484 Strmec (o Št. Rupert), 280 Strmec (o Velika Nedelja), 521 Strmec (o Velike Lašče), 228 Strmec (o Vojnik-okol.),* 108 Strmec (o Vrhnika), 365 Strmec (o Zetale), 608 Strmica, 579 Strmica Mala, 484 Strmne, 532 Strmol (o Cerklje), 236 Strmol (o Rogatec), 600 Strmo rebro, 263 Strnišče (o Metlika-mesto), 130 Strnišče (o Sv. Lovrenc na Drav. polju), 513 Stročja vas, 384 Strojna, 156 Strojnik, 164 Strožnik, 469 Strtenek, 565 Strtenica, 608 Strug, 415 Struga, 469 Struge, 231 Strukovci, 462 Strušce, 267 Struževo, 243 Stružnica, 214 Strževo, 243 Stržišče, 85 Stržišče Dolnje, 85 Stržišče Gornje, 85 trikrat Studa, 181 Studence (o Hrastnik), 287 Studence (o Radeče), 268 Studence (o Trebnje), 492 Studence (o Velika Pirešica), 106 Studenci, 424 Studenčice (o Lesce), 542 Studenčice (o Medvode), 351 Studenčne, 82 Studenec (občina in vas), 270 Studenec (o Bloke), 397 Studenec (o Dob), 180 Studenec (o Ig), 347 Studenec (o Nevlje), 202, 612 Studenec (o Polje), 353 Studenec (o Stična), 318 Studenec Spodnji, 202, 612 Studenec Zgornji, 202, 612 Studenice, 417 Studeno (o Bloke), 397 Studeno (o Koprivnik), 218 Studeno (o Železniki), 588 Studor (o Boh. Srednja vas), 534 Studor (o Oselica), 576 Stujica, 346 Stušeče, 561 Subrače, 324 Suha (o Predoslje), 246 Suha (o Stara Loka), 582 Suhadol (o Globoko), 78 Suhadol (o Loče), 561 Suhudol (o Zidani most), 297, 298 Suhadol Dolenji, 469 Suhadole (o Dole pri Litiji), 310 Suhadole (o Komenda), 191 Suha Dolenja, 170 Suhadol Gorenji, 469 Suhadolski grad, 561 Suha gora, 280 Suhe plate, 490 Suhi dol, 584 Suhi potok (o Mozelj), 219 Suhi potok (o Vače),* 326 Suhi vrh, 157 Suho (o Blanca), 74 Suho (o Planina pri Sevnici), 594 Suho brezje, 282 Suho Dobje, 92 Suliodol, 592 Suhor (o Fara), 214 Suhor (o Metlika-okol.), 133 Suhoi Preči-a), 482 Suhor (o Toplice), 491 Suhor Dolnji, 133 Suhor Gornji (o Metlika-okol.), 133 Suhor Gornji (o Vinica), 141 Suh Polič, 82 Sujek, 563 Suša (o Blagovica), 179 Suša (o Trata), 585 Suša (o Zminec), 586 Suše, 350 Sušica (o Bizeljsko), 74 Sušica (o Kozje), 591 Sušica (o Krka), 313 Sušica (o Podsreda), 79 Sušica Gornja, 74 Sušica Spodnja, 74, 611 Sušice, 84 Sušice Dolenje, 490 Sušice Gorenje, 490 Sušje (o Dole pri Litiji), 310 Sušje (o Polšnik), 315 Sušje (o Ribnica), 221 Suvobor, 530 Sv. Ahac, 98 Sv. Ambrož, 236 Sv. Ana (občina, srez Kranj), 249, 250 Sv. Ana (o Makole), 415 Sv. Ana (o Teharje), 105 Sv. Ana (o Tomišelj), 362 Sv. Ana na Prevorju (o Pilštanj), 592 Sv. Ana v Slov. gor. (občina in vas, srez Maribor-levi breg), 438, 439 Sv. Andraž pri Velenju (občina in kraj, srez Slov. Gradec), 552 Sv. Andraž v Dolini (o Podčetrtek), 595 Sv. Andraž v Hal. -(o Leskovec), 505 Sv. Andraž v Slov. gor. (občina in kraj, srez Ptuj), 510, 511 Sv. Andrej (o Jezersko), 237 Sv. Andrej (o Moravče), 198 Sv. Andrej (o Zminec), 587 Sv. Anton (o Blanca), 75 Sv. Anton v Slov. gor. (o in fara), 429, 613 Sv. Anton (o Vitanje), 568 Sv. Anton na Pohorju (o Vulired), 158, 611 Sv. Areli (o Pristava), 597 Sv.Areh (o Ruše), 420 Svarije,* 246 Sv. Barbara (o Globoko), 78 Sv. Barbara (o Šmarje pri Jelšah), 607 Sv. Barbara (o Zminec), 587 Sv. Barbara v Halozah (občina in župnija), 511 Sv. Barbara v Slov. gor. (o Korena), 434 Sv. Benedikt (o Križevci), 456 Sv. Benedikt (o Šmarje pri Jelšah), 606 Sv. Benedikt v Slov. gor. (o in vas), 439 Sv. Bolfenk na Kogu (o Kog), 504 Sv. Bolfenk na Pohorju (o Limbuš), 414 Sv. Bolfenk v Halozah (o Majšperk), 505 Sv. Bolfenk v Slov. gor. (občina in župnija), 512 Sv. Boštjan (o Dravograd), 150 Sv. Boštjan (o Zetale), 609 Sv.Bric, 552 Sv. Danijel, 159 Sv. Donat, 599 Sv. Duh (o Bizeljsko), 73 Sv. Duh (o Bloke), 397 Sv. Duh (o Boh. Bistrica), 532 Sv. Duh (o Boh. Srednja vas), 534 Sv. Duh (o Dravograd), 150 iSv. Duh (o Leskovec), 265 Sv. Duh (o Podlehnik), 507 Sv. Duh (o Solčava), 173 Sv. Duh (o Stara Loka), 582 Sv. Duh na Ostrem vrhu (o Selnica), 437 Sv. Duh na Stari gori (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 389 Sveča (o Majšperk), 505 Sveča (o Stoperce), 602 Svečane, 445 Svečina, 437, 438 Sveči.iski grad, 438 Sv.Ema, 597 Svetelka, 93 Svetina. 104 Svetinci, 518 Svetinje (občina in kraj), 516, 517 Svetinje (o Blanca), 74 Svetinje (o Dobrnič), 473 Svetje (o Medvode), 351 Svetje (o Teharje), 104 Svetlika, 609 Svetli potok, 218 Sv. Florijan (o Gornji grad-okol.), 165 Sv. Florijan (o Mislinja), 549 Sv. Florijan (o Mokronog), 266 Sv. Florijan (o Rogatec), 600 Sv. Florijan (o Topolšica), 556 Sv. Florijan (o Zminec), 587 Sv. Frančišek Ksaverij, 166 Sv. Gora, 322 Sv. gore, 603 Sv. Gregor, 228 Sv. Helena (o Dol),* 343 Sv. Helena (o Mežica), 154 Sv. Helena (o Mirna), 476 Sv.Helena (o Slivnica pri Celju), 601 Svibenski grad, 268 Svibnik, 126 Svibno, 268 Svibovec, 561 Sv. Ilj, 93 Svinje, 198 Svinje Spodnje, 295 Svinje Zgornje, 295 Svinjska vas, 318 Svinjsko, 280 Svino Spodnje, 600 Svino Zgornje, 600 Svit, 271 Sv. Jakob (o Kalobje), 95 Sv. Jakob (o Senovo), 82 Sv. Jakob ob Savi (o Podgorica), 343, 613 Sv. Jakob v Galiciji (o Velika Pirešica), 106 Sv. Jakob v Slov. gor. (o Jakobski dol), 431 Sv. Janez (o Boh. Bistrica), 532 Sv. Janez (o Boh. Srednja vas), 534 Sv. Janez (o Slivnica pri Celju), 601 Sv. Janez (o Sromlje), 84 Sv. Janez na Humu (o Ilum), 503 Sv. Janž (o Marenberg), 153 Sv. Janž (o Rečica ob Savinji), 171 Sv. Janž (o Vuzenica), 159 Sv. Jedert (o Gotovlje), 94 Sv. jedert (o Pumeče), 550 Sv. Jedert (o Pišece), 79 Sv. Jedert (o Sv. Krištof), 293 Sv. Jernej (o Loče), 561 Sv. Jernej (o Muta), 154 Sv. Jernej (o Zibika), 608 Sv. Jeronim, 103, 611 Sv. Jošt (o Besnica), 234, 235 Sv. Jošt (o Bočna), 164 Sv. Jošt (o Senovo), 82 Sv. Jošt na Kozjaku (o Dobrna), 92 Sv. Jožef (o Celje-mesto), 117 Sv. Jožef (o Slov. Bistrica-mesto), 421 Sv. Jungert, 106, 611 Sv. Jurij (o Hrastnik), 287 Sv. Jurij (o Rogaševci), 462 Sv. Jurij (o Rogatec), 600 Sv. Jurij (o Sv. Kungotn), 441 Sv. Jurij (o Zidani most), 298 dvakrat Sv. Jurij ob Pesnici (občina in kraj), 440 Sv. Jurij ob Ščavnici (občina), 387 Sv. Jurij ob Taboru, 611 Sv. Jurij pod Kumom (obč. in kraj), 271 Sv. Jurij pod Taborom (o Sv. Jurij ob Taboru), 103 Sv. Jurij pri Celju (občina in trg), 98 Sv. Jurij pri Celju-okol. (občina), 97 Sv. Jurij v Slov. gor. (o Jurovski dol), 432 Sv. Katarina (o Medvode), 351 Sv. Katarina (o Rog. Slatina), 598 Sv. Katarina (o Trbovlje), 288, 612 Sv. Koloman, 297 Sv. Krištof, 292, 293 Sv. Križ (občina, kraj, srez Krško), 271, 273 Sv. Križ (občina, kraj, srez Litija), 318 Sv. Križ (občina in kraj, srez Maribor 1. br.), 440 Sv. Križ (o Dolsko), 311, 613 Sv. Križ (o Jesenice), 538 Sv. Križ (o Mokronog), 266 Sv. Križ (o Petrovče), 96 Sv. Križ (o Pišece), 79 Sv. Križ (o Rajhenburg), 81 Sv. Križ (o Rog. Slatina), 598 Sv. Križ (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Sv. Križ (o Topolšica), 556 Sv. Kungota (občina), 441 Sv. Kungota (o Slovenja vas), 509 Sv. Kungota Zgornja, 441 Sv. Kunigunda (o Velika Pirešica), 106 Sv. Kunigunda (o Zreče), 570 Sv. Lenart (obč. in kraj, srez Laško), 294 Sv.Lenart (o Cerklje pri Kranju), 236 Sv. Lenart (o Gornji grad-okol.), 165 Sv. Lenart (o Hrastnik), 287 Sv. Lenart (o Kostrivnica), 590 Sv. Lenart (o Mislinja), 549 Sv. Lenart (o Osluševci), 506 Sv. Lenart (o Ribnica na Poh.), 158 Sv. Lenart (o Selca), 579 Sv. Lenart (o Sv. Jurij ob Taboru), 103 Sv. Lenart (o Zabukovje), 85 Sv. Lenart v Slov. gor., 441 Sv. Lovrenc (o Bizeljsko), 73 Sv. Lovrenc (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Sv. Lovrenc (o Šmarje pri Jelšah), 607 Sv. Lovrenc (o Teharje), 104 Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 512, 513 Sv.Lovrenc na Pohorju, 424 Sv. Lovrenc v Slov. gor., 513, 514 Sv. Lovrencij, 297 Sv. Lucija, 529 Sv. Magdalena (o Sv. Pavel pri Preboldu), 99 Sv. Magdalena (o Zibika), 608 Sv. Marija na Črni (Ptujski) gori, 509 Sv. Marija v Puščavi, 424 Sv. Marjeta (o Slovenska Bistrica-okol.), 423 Sv. Marjeta (o Sv. Krištof), 293 Sv. Marjeta (o Žužemberk), 497 Sv. Marjeta na Dravskem polju, 419 Sv. Marjeta niže Ptuja, 514 Sv. Marjeta ob Pesnici, 442, 443 Sv. Marko (o Ptuj), 515 Sv. Marko (o Trbovlje), 295 Sv. Martin pri Vurbergu, 430 Sv. Matevž, 90 Sv. Mihael (o Šmarje pri Jelšah), 607 Sv. Mihael pri Šoštanju, 554 Sv. Miklavž (občina in kraj), 515, 516 Sv. Miklavž (o Gornji grad-okol.), 166 Sv. Miklavž (o Hoče), 413 Sv. Miklavž (o Planina pri Sevnici), 594 Sv. Miklavž (o Šmarje pri Jelšah), 607 Sv. Miklavž (o Sv. Jurij ob Taboru), 103, 611 Sv. Miklavž nad Laškim, 291 Sv. Miklavž na Gori, 206 Sv. Miklavž na Goropeči, 184 Sv. Miklavž v Beli, 199 Sv. Mohor (o Moravče), 198 Sv. Mohor (o Rajhenburg), 81 Sv. Mohor (o Rog. Slatina), 599 Sv. Mohor (o Selca), 579 Sv. Mohor (o Zetale), 608 Sv. Neža, 74 Sv. Ožbalt (o Brezno), 146 Sv. Ožbalt (o Ponikva), 597 Sv. Ožbolt (o Jezersko), 237 Sv. Ožbolt (o Zminec), 587 Sv. Pankrac, 94 Sv. Pankracij, 157 Sv. Pavel pri Preboldu, 99, 100 Sv. Peter (o Begunje), 529 Sv. Peter (o Košaki), 435 Sv.Peter (o Marija Gradec), 292, 612 Sv. Peter (o Muta), 155 Sv. Peter (o Zidani most), 298 Sv. Peter nad Kamnikom, 188 Sv. Peter na Kronski gori, 150 Sv. Peter na Medvedjem selu, 602 Sv. Peter pod Sv. gorami, 602, 603 Sv. Peter v Savinjski dolini, 100 Sv. Peter v Zavodnjem, 556 Sv. Petra hrib, 587 Sv. Planina, 332 Sv. Primož (o Besnica), 234 Sv. Primož (o Kamniška Bistrica), 188 Sv. Primož (o Ljubno), 167 Sv. Primož (o Muta), 154 Sv. Primož (o Studenec), 270 Sv. Primož (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Sv. Primož (o Trojane), 204 Sv. Primož pod Kamnikom, 188 Sv. Primož na Pohorju 159 Sv. Radegunda, 169 Sv. Rok (o Sevnica), 82 Sv. Rok (o Šmarje pri Jelšah), 607 Sv. Rok (o Št. Rupert), 279 Sv. Rok (o Št. Vid pri Stični), 324 Sv. Rok ob Sotli, 599 Sv. Rozalija, 98 Sv. Rupert (o Sv. Lenart), 294 Sv. Rupert v Slov. goricah, 446 Svržaki, 133 Svrževo, 276 Sv. Štefan (občina in kraj), 604 Sv. Štefan (o Cerklje), 237 Sv. Štefan (o Hrastnik), 288 Sv. Štefan (o Lož), 401 Sv. Štefan (o Trebnje), 494 Sv. Tomaž Spodnji, 607 Sv. Tomaž Zgornji, 607 Sv.Trije kralji (o Marenberg), 153 Sv. Trije kralji (o Rovte), 405 Sv. Trije kralji (o SI. Bistrica-okol), 423 Sv. Trije kralji (o Sv. Benedikt v Slov. gor.), 440 Sv.Trojica (o Bloke), 397 Sv.Trojica (o Jurklošter), 288 Sv.Trojica (o Rog. Slatina), 598 Sv.Trojica v Halozah, 507 Sv.Trojica v Slov. goricah, 442 Sv.Trojica v Tržišču, 283 Sv. Urban (občina in kraj), 518 Sv. Urban (o Pristava), 597 Sv. Urban (o Slivnica pri Celju), 602 Sv. Urh (o Globoko), 78 Sv. Urh (o Zagorje ob Savi), 333 Sv. Uršula, 93 Sv. Valburga, 248 Sv. Valentin (o Javorje), 573 Sv. Valentin (o Moravče), 198 Sv. Večer, 320 Sv. Venčesl, 423 Sv. Vid (o Bizeljsko), 74 Sv. Vid (o Planina pri Sevnici), 594 Sv. Vid (o Pristava), 597 Sv. Vid (o Topolšica), 556 Sv. Vid (o Vuhred), 159 Sv. Vid (o Vuzenica), 160 Sv. Vid nad Cerknico, 395, 613 Sv. Vid pri Grobelnem, 604, 605 Sv. Vid pri Ptuju, 519 Sv. Vrban (o Kamnica), 433 Sv. Vrban (o Sv. Križ nad Mariborom), 441 Sv. Vrban (o Štrigova), 390 Sv. Vrh, 267 Šafarsko, 390 šafarščak, 389 Šahovec, 473 Šalamenci, 461 Šalek, 557 Šalek Spodnji, 557 Šalek Zgornji, 557 šaleški grad, 557 Šalinci, 382 Šalka vas, 216 Šalovci, 462, 463 Šalovci Dolnji, 510 Šalovci Zgornji, 503 Šamota, 445 Šantovec, 390 Šapolc (o Podsreda), 80 Šapole (o Zdole), 86 Šardinje (o Velika Nedelja), 521 Šardinje (o Zetale), 609 Savna peč, 298 Sčavnica (o Gor. Radgona), 381 Sčavnica (o Sv. Ana v Slov. gor.), 439 ščavniški Plitvički vrh, 381 Ščit, 326 Ščurki, 228 Ščurkovo, 395, 613 Sedem, 82 Šedina, 93 Šedne, 561 Šefert, 587 Šega, 414 Segova vas, 218 Šelemberg, 151 Šemnik, 333 Šemerga, 493 Šenberk, 224 Šenčur, 251, 252 šeneški grad, 96 Senkov turn, 209 Šentjur, 332 Šentjurje, 328 Šentjurske gore, 478 Šentjurski hrib, 283 Šentomperga, 248 Šentovec, 423 Sentpeter (o Ljubljana), 369 Šentpeter (o Stražišče), 249 Šentpcterski grad, 249 šenturška gora, 236 Šerov, 516 Šerovo, 607 Sešče, 100 Šetarova, 446 Setenje, 82 Ševce, 74 Ševlje, 579 Sevnica Mala, 493 Sevnica Velika, 494 Šezdobje, 412 Šibenik, 98 Sibeniški grad, 98 Sija, 198 Sikole, 501 Šikonijsko selo, 121 Šiljki, 134 Sipek. 128 Širboke, 411 Širje Veliko, 298 Širmanski hrib, 326 Široka set, 322 Sirski grad, 297 šiška Spodnja, 369 šiška Zgornja, 375 Sitni dol, 75 ŠiVerk, 204 Škrabče, 320 Škalce, 565 Skale, 552 Škalske Cirkovce, 553 Škamevec, 228 Škarnice — Tehovec 707 Škarnice, 594 Škarpa, 266 Škavrini, 142 Škebelj, 81 Skedenj, 565 Škemljevec, 133 Šklendrovec, 315 Škocijan (o Dob), 179 Škocijan (o St. Rupert), 279 Škocjan (občina in vas), 273, 275 Škocjan (o Blanca), 75 Škocjan pri Turjaku, 360 Skofce, 292 Škofija (o Polhov Gradec), 352 Škofija (o Zibika), 608 Škofja gora, 595 Škofja Loka, 583 Škofja riža, 271 Škofja vas, 101 Škofije, 324 Škofljica, 356 Škofov križ, 82 Škovc, 83 Škovec (o Št. Rupert), 279 Škovec (o Trebnje), 494 Škovec (o Tržišče), 283, 612 Skovine, 588 Škrabče, 398 Škrajnek, 222 Škrapne, 79 Škrilj, 219 Škrilje (o Gradac), 130 Skril je (o Ig), 348 Škrilje (o Stari trg), 405 Škrjan, 341 Škrjanče (o Mirna), 476 Škrjanče (o Radomlje), 203 Škrjanče (o Stična), 318 Škrjanče Male, 486 Škrjanče Velike, 486 Škrjanec, 236 Škrljevo, 280 Škrlovica, 228 Škufče, 398 Šmalčja vas, 278 Šmarata, 406 Šmarca, 183 Šmarčna, 257 Šmarje (o Sevnica), 83 Šmarje (o Št. Jernej, 278 Šmarje pri Jelšah, 605, 607 Šmarje pri Ljubljani, 356, 357 šmarješke Toplice, 468 Šmarjeta (občina in kraj), 483, 484 Šmarjeta (o Sv. Krištof), 293 Šmarjeta (o Škofja vas), 101 Šmarjetna gora, 249 Šmarna gora, 358 Šmartin (o Cerklje pri Kranju), 237 Šmartin (o Stražišče), 249 Šmartin ob Savi, 354 Šmartin pod Šmarno goro, 358 Šmartinskc Cirkovce, 553 Šmartin v Tuhinju, 207 Šmartno (o Braslovče), 90 Šmartno (o Cerklje pri Kranju), 237 Šmartno (o Dobrova), 339 Šmartno na Pohorju, 425 Šmartno ob Dreti, 164 Šmartno ob Paki, 173, 174 Šmartno ob Savi, 354 Šmartno pod Šmarno goro, 357, 358, 613 Šmartno pri Litiji, 319, 320 Šmartno pri Slovenjem Gradcu, 553 Šmartno pri Šaleku, 557 Šmartno v Rožni dolini, 109, 611 Šmartno v Tuhinju, 207 Šmavcr, 473 Smeje, 282 Šmihel (o Mozirje-okol.), 169 Šmihel (o Sv. Krištof), 293 Šmihel (o Žužemberk), 497 Šmihel pri Novem mestu, 488 Šmihel-Stopiče, 485 Šmiklavž (o Podgorje), 550 Šmiklavž (o Škofja vas), 101 Šmilk, 310 Šmohor, 294 Šneberk, 406 Šober (o Kamnica), 433 Sober (o Sv. Križ nad Mariborom), 441 šobršak, 509 Šohta, 97 Sokat, 164 Šonovo, 591 šoštanj (občina in mesto), 554 Soštan j-okolica, 554 šoštanjski grad, 554 Soštariči, 120 Špeharji, 142 Spital. 322 Špitalič (o Motnik), 200 Špitalič (o Slov. Konjice-okol.), 564, 565 Šprinc, 390 Šrajberski turn, 264 Šranga, 130 Šranga Stara, 363 Šratovci, 387 Šrotenek, 151 Štagin, 265 Štajer, 214 Stajngrab, 276 Štajngrob, 166 Štajngrova, 440 Štalcerji (o Črnomelj-okol.), 125 Štalcerji (o Kočevska Reka), 217 Stale, 471 Štaleker, 154 Štamberg (o Duplek). 430 Štamberg (o Vojnik,okol.), 109 Štamprha, 494 Stance laze, 196 Štanga, 326 Štanga Mala, 325 Štangarske Poljane, 326 Štanga Velika, 326 Štangrab (o Sevnica), 83 Štangrab (o Zabukovje), 85 Stangrabe, 592 Štangrob (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Štangrob (o Šmarje pri Jelšah), 606 Štanof. 381 Štatenberg (o Makole), 415 Štatenberg (o Trebelno), 282 Št. Danijel, 157 Štebalija, 196 Štefanja gora, 237 Štefanja gora Spodnja, 237 Štefanja gora Zgornja, 237 Štekolec, 605 Štenge, 532 Štepan j a vas, 375 Št. Gotard, 204 Štiblan, 435 Štiftar, 173 Stihe, 273 Št. Ilj (Mislinjski), 549 St. Il j pod Turjakom, 549 Št. II j pri Velenju, 555 St. Ilj v Slov. gor.. 443, 444 St. Jakob (o Dol), 343 Št. Jakob (o Št. Jernej), 278 Št. Janž (obč. in kraj), 275, 276 Št. Janž (o Teharje), 104 Št. Janž (o Zibika), 608 Št. Janž na Dravskem polju, 520 St. Janž na Peči. 555 Št. Janž na Vinski gori, 555 Št. Janž pri Dravogradu, 550 Št. Janž liri Zibiki, 608 Št. Janž pri Zusmu, 604 Št. Jernej, 276, 278 Št. Jošt (občina in kraj), 358, 359 Št. Jošt (o Šmihel-Stopiče), 488 Št. Jurij (o Litija), 314 Št. Jurij (o Mirna peč), 478 Št. Jurij pod Kumom, 271 Št. Jurij pri Grosuplju, 359, 360 Št. Jurjeva gora, 319 Št. Lambert, 321, 322 Št. Lenart, 77 Št. Lovrenc (o Št. Rupert), 280 Št. Lovrenc (o Velika Loka), 495 Stok, 161 Štokarija, 415 Štor, 207 Štore, 104 Štorovje (o Moravče), 196 Štorovje (o Stična), 318 Štorovje (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Štorovje (o Trebnje), 493 Štorovo, 398 Št. Ožbalt, 179 Št. Pavel (o Dobrunje), 341 Št. Pavel (o Domžale), 182 St. Pavel (o Št. Vid pri Stični), 324 Št. Peter, 488, 489 Štralek, 446 Stravberk, 489 Streklje, 477 Štrekljevec, 137 Štreuerjeva graščina, 553 Strigova, 389, 390 Štrihovec, 444 Štrit, 257 Strlek, 484 Štrovsenek, 91 Štrueljevo gradišče, 168 Štrukljeva vas, 395, 613 Št. Rupert (o in kraj), 279, 280, 612 Št. Rupert (o Braslovče), 91, 611 Štuki (o Grajena), 502 Štuki (o Ptuj), 524 Šturmovec, 519 St. Vid nad Ljubljano, 361 Št. Vid nad Valdekom, 549 Št. Vid pri Lukovici, 194 Št. Vid pri Stični, 323, 324 Šujica, 339 Šulinci, 456 šumberški grad, 483 Šumnik, 316 Šuta, 484 Šutina (o Kamnik), 185 Šutina (o Stara Loka), 582 Šutna (o Rajhenburg), 81 Šutna (o Stara Loka), 582 Šutna (o Sv. Križ), 273 Švajc, 338 Svarč, 82 Tabor (o in kraj), 102, 103 Tabor (o Dobrunje), 340 Tabor (o Ihan), 184 Tabor (o Loški potok), 218 Tabor (o Podlehnik), 507 Tabor (o Sv. Jurij ob Taboru). 103, 611 Tabor (o Št. Jurij pri Grosuplju), 359 Tabor (o Vojnik-okol.), 109 Tabor Novi, 471 Tabor Stari, 471 Tacen, 358 Tajhte, 594 Tajna (o Fram), 412 Tajna (o Gornji grud-mesto), 164 Ta jna (o Sv. Andraž pri Velenju), 552 Tajna (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Tajna (o Tepanje), 567 Tajna (o Velenje), 557 Takraj Meže, 154 Talči vrh, 126 Tanča gora, 128 TanCi vrh, 218 Tanja, 562 Tanje, 506 Tašče, 294 Taterno, 270 Tatinec, 246 Tattenbachov grad, 566 Tavčarjev dvor, 171 Tavžlje, 395, 613 Tečni dol, 603 Teharje, 103, 104 Tehovec, 351 Tekačevo, 599 Telče, 275 Telčice, 275 Teleb, 90 Temenica, 324 Temnar, 516 Tenetiše, 321 Tenetiše Spodnje, 245, 612 Tenetiše Zgornje, 246, 612 Tepanje (občina), 566, 567 Tepanjski vrh, 567 Tepe, 316, 613 Ter, 167 Teriški grad, 256 Terjc, 82 Tesnič, 565 Tešanovci, 463 Tešova, 103, 611 Tevče, 292, 612 Tezno, 415 Težka voda Dolenja, 485 Težka voda Gorenja, 486 Tibolci, 515 Tičevo, 596 Tičnica (o Dobrunje), 340 Tičnica (o Leskovec), 264 Tičnica (o Sv. Jurij pri Celju-trg), 98 Tiergarten, 354 Tiliaboj, 476 Tinje, 423 Tinje Malo, 423 Tinje Veliko, 423 Tinjska gora, 423 Tinsko (o Zibika), 608 Tinsko Spodnje, 608 Tinsko Zgornje, 608 Tirberg, 287 Tire, 293 Tirna, 322 Tirosek, 166 Tiršek. 168 Tišje, 320 Tisovec, 231 Tišenpolj, 214 Tišina, 464 Tkalec, 390 Tkavec (Tkauc), 609 Tlačnica, 198 Tlaka, 319 Tlake (o Rogatec), 600 Tlake (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Todraž, 585 Tolčane, 496 Tolsti vrh (o Guštanj), 151 Tolsti vrh (o Mislinja), 549 Tolsti vrh (o Oreliovica), 481 Tolsti vrh (o Slov. Konjice-okol.), 565 Tolsti vrh (o Vače), 327 Tolsto, 292 Tolstovršnik, 173 Tomačevo (o Ježica), 349 Tomačevo (o Ljubljana-mesto), 375 Toman, 166 T omaška vas, 553 Tomažini, 228 Tomažja vas, 468 Tomišelj, 362 Tonik, 97 Topla, 148 Topla jama, 84 Topla reber, 224 Topla reber Dolen ja, 224 Topla reber Gorenja, 224 Toplice (o in kraj), 490, 491 Toplice (o Kozje), 591 Toplice (o Senovo), 82 Toplice (o šmarjeta), 484 Toplice (o Trata), 585 Toplice (o Zagorje), 333 Topličice, 126 Topli vrh (o Črmošnjice). 471 Topli vrh (o Koprivnik), 218 Topol (o Begunje). 395 Topol (o Bloke), 398 Topol (o Medvode), 351 Topole (o Mengeš), 195 Topole (o Moravče), 198 Topole (o Planina pri Sevnici), 594 Topole (o Rog. Slatina), 599 Topole (o Selca), 579 Topolje, 74 Topolova draga, 273 Topolovci, 454 Topolovec (o Boštanj), 257 Topolovec (o Senovo), 82 Topolovec (o Sv. Andraž p. Velenju), 552 Topolovo, 593 Topolšica, 556 Topovlje, 91 Topovsko, 79 Torka, 580 Tornanje, 608 Torog, 295 Tor ovo, 248 Toško čelo, 362 Totenpas,* 109 Tovornik, 297 Tovorov grad (o Dol),* 343 Tovorov grad (o Moravče), 197 Tranegg, 519 Tranberk, 519, 614 Trapeče, 99 Trapistovski samostan, 81 Trata (o in kraj), 584, 585 Trata (o Gorje), 536 Trata (o Podčetrtek), 595 Trata (o Semič), 137 Trata (o Spodnja Besnica), 235 Trata (o Stara Loka), 582 Trata (o Šenčur), 252 Trata (o Št. Vid nad Ljubljano), 362 Trata (o Tržišče), 283 Trata (o Vače), 326 Trate (o Blanca), 75 dvakrat Trate (o Globoko), 78 Trate (o Hrastnik), 287 Trate (o Pišece), 79 Trate (o Rovte), 405 Trate (o Sv. Lenart), 295 Trate (o Velka), 445 Tratna (o Senovo), 82 Tratna (o Slivnica pri Celju), 602 Tratna (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Travni dol, 471 Travnik (o Blanca), 75 Travnik (o Črmošnjice), 471 Travnik (o Loški potok), 218 Travnik (o Senovo), 82 Travnik (o Sv. Vid pri Ptuju), 519 Travni laz, 82 Travni potok, 608 Travni vrh, 404 Trbegovci, 389 Trbinec, 476 Trboje, 248 Trbonje, 160 Trbovlje, 295, 612 Trčova, 435 Trdiče, 595 Trdkova, 455 Trdnjava, 340 Trdobojci, 504 Trdobojci Spodnji, 507 Trdobojci Zgornji, 507 Trebanjski grad, 494 Trebanjski vrli, 495 Trebaška vas, 553 Trebča vas, 474 Trebče, 603 Trebče Spodnje, 603 Trebče Zgornje, 603 Trebeljevo, 325 Trebeljevo Malo, 325 Trebeljevo Veliko, 326 Trebelnik, 273 Trebelno (o in kraj). 281, 282 Trebelno (o Št. Janž), 276 Trebelno pri Palovičali, 202 Trebelska vas, 282 Trebež (o Artiče), 72 Trebež (o Globoko), 78 Trebež (o Krka), 313 Trebež (o Krško), 262 Trebež (o Planina pri Sevnici), 594 Trebež (o Ptujska gora), 508 Trebež (o Rajhenburg), 81 dvakrat Trebež (o Tržišče), 283 Trebeže to Pilštanj), 592 Trebeže (o Podčetrtek), 595 Trebeže (o Zabukovje), 85 Trebežni graben, 267 Trebička gora, 603 Trebija, 576 Trcbinjšček, 90 Trebinski grad, 190 Trebkovje, 82 Trebnja gorica, 313 Trebnje (o in kraj), 492, 494 Trebnje (o Slov. Konjice-okol.), 565 Trebniški dvorec, 566 Trebnji vrh, 137 Trebuhinja, 568 Tremerje, 294 Trepošek, 514 Trg (o Kamnik), 185 Trg (o Podsreda), 80 Trg (o Rakek), 404 Trgovič, 521 Tribuče, 121 Tri mlini, 304 Trlično, 600 Trnava, 93 Trnavče, 169 Trniče, 419 Trnjava, 194, 612 Trnje (o Bizeljsko), 74 Trnje (o Brežice-okol.), 77 Trnje (o Črensovci), 302 Trnje (o Stara Loka), 582 Trnje (o Velika Loka), 495 Trnje (o Železniki), 588 Trnje (o Želimlje), 366 Trn Mali, 264 Trno (o Slivnica pri Celju), 602 Trno (o Sv. Vid pri Grobelnem), 605 Trnovce, 519 Trnovci, 518 Trnovčak, 390 Trnovče, 194 Trnovec (o Črmošnjice), 471 Trnovec (o Marija Gradec), 291 Trnovec (o Medvode), 351 Trnovec (o Metlika-okol.), 133 Trnovec (o Pragersko), 418 Trnovec (o Rečica ob Savinji), 171 Trnovec (o Stari log), 224 Trnovec (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 9'S Trnovec (o Zabukovje), 85 Trnov hrib, 294, 612 Trnovica, 324 Trnovi je (o Cerklje), 235 Trnovi je (o Nova cerkev), 109, 611 Trnovlje (o Škof ja vas), 102 Trnovo (o Ljubljana). 369 Trnovo (o Sv. Križ), 293 Trnovska vas, 512 Trnovski vrli, 512 Trn Veliki, 265 Trobelno pri Selah, 202 Troblje, 553 Trobni dol, 294 Trobovnik, 79 Trojane, 203, 204 Trojar, 580 Trojno, 291 Tropovci, 464 Troščine, 330 Trotkova, 440 Trotkovki vrh, 437 Trska gorca, 602 Trstenik (o Mirna), 476 Trstenik (o Preddvor), 245 Trstenik (o Sv. Benedikt v Slov. gor.), 440 Trstenik (o Svetinje), 517 Trstenik (o Št. Rupert), 281 Trščina, 283 Trška gora (o Krško), 263 Trška gora (o Pilštanj), 592 Trška gora (o Št. Peter), 490 Trška gorca, 599 Tršljavec, 264 Trupoglav, 83 dvakrat Tržen, 196 Trzin (o in vas), 205, 206, 612 Trzin (o Trojane), 205 Tržca, 110 Tržeč, 519 Tržič (o in mesto), 252 Tržič (o Stari trg), 139 Tržič (o Videin-Dobrepolje), 231 Tržišče (o in kraj), 282, 283 Tržišče (o Rog. Slatina), 599 Tučna, 202 Tuhinj, 206 Tuhinj Zgornji, 208 Tuji grm, 326 Tunjice, 191 Tunjiška Mlaka, 191 Tupaliče, 245 Turen, 219 Turiška vas, 553 Turja glava, 549 Turjak (o Mislinja), 549 Turjak (o Velike Lašče), 228 Turjanci, 387 Turjanski vrh, 387 Turje (o Hrastnik), 288 Turje (o Zidani most), 298 Turkova draga, 219 Turn (o Dragatuš), 127 Turn (o Ig), 347 Turn (o Preddvor), 245 Turn (o Semič), 137 dvakrat Turn (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Turn (o Škale), 553 Turn (o Teharje), 104 Turn (o Višnja gora), 331 Turnerski grad, 326 Turnišče (o in vas), 306 Turnišče (o Dob), 181 Turnišče (o Majšperk), 505 Turnišče (o Ptuj), 522 Turniše, 422 Turn na Vrhu, 264 Turno, 602 Turnovec, 598 Turnska graščina, 264 Turnški grad, 329 Turski les, 288 Turski vrh, 521 Tušev dol, 126 Tuštanj Spodnji, 198 Tuštanj Zgornji, 199 Tutovna, 507 Učak, 205 Učakovci, 142 Udje, 360 Udmat, 293 Udnja vas, 282 Ukanca, 534 Ukanec, 534 Ukenbcrg, 279 Ulaka (o Bloke), 398 Ulaka (o Horjul), 346 Ulaka (o Velike Lašče), 229 Ulčice, 80 Unarjev graben, 80 Unec, 404 Unično, 288 Unišče (o Loče), 561 Unišče (o Velika Loka), 495 Uniše, 597 Uršič, 187 Urška gora, 157 Uršna sela, 492 User Mali, 125 Uskovnica, 533 Ustje (o Ig), 348 Ustje (o Šmartno pri Litiji), 321 Ušenišče, 196 Uševk, 202 Ušte (o Moravče), 196 Ušte (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Utik, 209 Uzmani, 229, 612 Vače, 326, 327, 613 Vadarci, 453 Vadiče, 239 Vajdovec, 511 Vajdov grad, 137 Vajgen, 4.32 Valdek, 549 Valeti, 140 Valična vas, 497 Valtarski vrh, 587 Valta vas, 488 Vanča vas, 464 Vaneča, 461 Vanetina, 429 Vanjek, 282 Varda (o Jurovski dol), 433 Varda (o Voličina), 446 Vareja, 519 Vareš, 507 Variša vas, 415 Varnica Mala, 504 Varnica Velika, 504 Varoš, 415 Varpolje, 172 Varta, 411 Vartenliajm, 421 Vas (o Fara), 214 Vas (o Remšnik), 157 Vas (o Vrhnika), 364 Vasca, 237 Vaseno, 208 Vaše, 351 Vasice, 179 Vauknov grič, 405 Vavpča vas, 137 Vavpčja vs, 473 Vavta vas, 488 Vazenberg, 280 V Blatih, 287 V Brveh, 75 V Celi, 486 V Doleh, 75 V Dolini, 340 Večeslavci, 460 Večje brdo, 594 Večje brdo Spodnje, 594 Večje brdo Zgornje, 594 Vedrina, 279 Vejerje, 282 Veiam, 168 Velenje, 556, 557 Velenje Staro, 557 Velesovo, 251, 252 Veličane, 517 Veličanšak, 516 Velika Breza, 294 Velika Bučna vas, 4S2 Velika cesta, 340 Velika Cikava, 488 Velika Dobrava, 330 Velika Dolina (o in vas), 283, 2S4 Velika Dolina (o Blanca), 74 Velika Goba, 310 Velika Gorica, 601 Velika Hubajnica, 271 Velika Ilova gora (o Grosuplje),* 314 Velika Ilova gora (o Videm-Dobrepolje), 230 Velika Kostrevnica, 321 Velika Lahinja, 128 Velika Lašna, 202 Velika Ligojna, 364 Velika Loka (o in kraj), 494, 496 Velika Loka (o Slivnica-Žalna), 330, 613 Velika Mislinja, 549 Velika Nedelja, 520 Velika Pirešica, 105, 611 Velika Polana, 306 Velika Račna, 345, 613 Velika ravan (o Boštanj), 256 Velika ravan (o Trojane), 205 Velika Reka, 99 Velika Sela, 121 Velika Slevica, 229 Velika Stara vas, 345 Velika Strmca, 282 Velika Sevnica, 494 Velika Štanga, 326 Velika Varnica, 504 Velika vas (o Kresnice), 311 Velika vas (o Leskovec), 265 Velika vas (o Podlehnik), 507 Velika Zaka, 530 Velika Zimica, 434 Velika Žalna,* 331 Velike Bloke, 398 Velike Brusnice, 470 Velike Cešnjice, 323 Velike Dole (o Vel. Gaber), 328 dvakrat Velike Dole (o Vojnik-okol.), 108 Velike Drušče, 274 Velike Gorelce, 294 Velike Grahovše, 295 Velike Lašče, 225, 229 Velike Lese, 313 Velike Lipljene, 360 Velike Malence, 259 Velike Pece, 325 Velike Pol jane (o Ribnica), 222 Velike Poljane (o Škocjan), 275 Velike Reberce, 496 Velike Rodne, 598 Velike Roje, 278 Velike Škrjanče, 488 Velike Vodenice, 261 Velike Vrhe, 313 Veliki Bakovci, 459 Veliki Ban, 279 Veliki Boč, 436 Veliki Boršt, 317 Veliki Cerovec (o Šmarjeta), 484 Veliki Cerovec (o Šmihel-Stopiče), 488 Veliki Cirnik (o Št. Rupert), 281 Veliki Cirnik (o Velika Dolina), 284 Veliki Dol (o Majšperk), 505 Veliki Dol (o Podsreda), 80 Veliki Dol (o Sv. Lenart), 294 Veliki Dolenci, 463 Veliki Gaber, 328 Veliki Hrib, 207 Veliki Hum, 503 Veliki Jablovec, 507 Veliki Janžev vrh, 387 Veliki Jelnik, 179 Veliki Kal (o Mirna peč), 478 Veliki Kal (o Št. Vid pri Stični), 325 Veliki Kamen (o Senovo), 82 Veliki Kamen (o Trebelno), 282 Veliki Kicar, 509 Veliki Kog, 504 Veliki Koren, 270 Veliki Korinj. 496 Veliki Kot, 434 Veliki Kozlovčak, 390 Veliki Lastnič, 601 Veliki Lipoglav (o Dobrunje), 341 Veliki Lipoglav (o Loče), 561 Veliki Lipovec, 467 Veliki Ločnik, 229, 612 Veliki marof, 264 Veliki Mengeš, 195 Veliki Nerajec, 128 Veliki Obrež, 77 Veliki Okič (o Leskovec), 504 Veliki Okič (o Sv. Barbara v Hal.), 512, 614 Veliki Oreliek, 488 Veliki Osek, 437 Veliki Osolnik, 229 Veliki Paradiž, 512 Veliki Podljuben, 488 Veliki Podlog, 265 Veliki Prelogi, 513 Veliki Rakitovec (o Slivnica pri Celju), 601 Veliki Rakitovec (o Tuhinj), 208 Veliki Raztez, 81 Veliki Razgor,* 107 Veliki Rigelj, 492 Veliki Rovt, 164 Veliki Slatnik, 488 Veliki Trn, 265 Veliki Videm, 496 Veliki vrh (o Bloke), 398 Veliki vrh (o Boštanj), 256 Veliki vrh (o Crni vrh), 338 Veliki vrh (o Litija), 314 Veliki vrh (o Sv. Barbara v Hal.), 512 Veliki Vrh (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 513 Veliki vrh (o Šmarje pri Ljublj.), 357 Veliki vrh (o Šmartno ob Paki), 174 Veliki vrh (o Št. Janž), 276 Veliki vrh (o Št. Peter), 489 Veliki vrh (o Teharje), 104 Veliki vrli (o Zabukovje), 85 dvakrat Veliki vrh (o Zetale), 608 Veliki Zapotok, 223 Veliko, 75 Veliko Bukovje, 79 Veliko Črnelo, 318 Veliko Globoko, 496 Veliko Kompolje, 318 Veliko Lipje, 475 Veliko Mlačevo, 345, 613 Veliko Mraševo, 258 Veliko Naklo, 243 Veliko Podgorje, 85 Veliko Širje, 298 Veliko Tinje, 423 Veliko Trebeljevo, 326 Velka (o in kraj), 444, 445 Velka (o Dravograd), 150 Velka (o Sv. Ana v Slov. gor.), 439 Velka Raven, 109, 611 Velka Spodnja, 445 Velka Zgornja, 445 Velki vrh, 75 Velo polje. 533 Velovlek Zgornji, 519 Velunja, 550 Vencenbah Gorenji, 216 Vencenbah Spodnji, 217 Veniše (o Lekovec), 265 Veniše (o Podsreda), 80 Verače, 595 Verd, 364 Verderb, 219 Verdreng, 219 Verdun (o Šmihel-Stopiče), 488 Verdun (o Toplice), 492 Verjane Spodnje, 437 Verjane Zgornje, 437 Vernek, 314 Verneški grad, 314 Verpete, 109 Veržej, 390 Vesca, 209 Vesela Breza, 560 Vesela gora, 279, 280 Veseli vrh, 79 Veska, 281 Veščica (o Kupšinci), 457 Veščica (o Štrigova), 390 Veščički breg, 389 Vešenik, 567 Vešter, 583 Veternik (o Boštanj), 256 Veternik (o Kozje), 591 Veterni vrh, 268' Veterno Spodnje, 241 Veterno Zgornje, 241 Vetrinjski dvorec, 449 Vevče, 354 Vezovje, 602 Vežnica, 322 V Gmajni, 179 V Gošči, 404 V grabi, 505 V grabnu (o Bizeljsko), 73, 74 V grabnu (o Polšnik), 316 V hribih, 587 Vice, 78 Vič (o Dravograd), 150 Vič (o Ljubljana-mesto), 375 Vičanci, 521 Vičanski vrh, 521 Vičava (o Grajena), 502 Vičava (o Ptuj), 524 Vičja vas, 600 Vidanovci, 379 Videm (o in kraj, srez Brežice), 84 Videm' (o Besnica), 235 Videm (o Dol), 343 Videm (o Krka), 313 Videm (o Lukovica), 194 Videm (o Raka), 270 Videm (o Sv. Jurij ob Ščavnici), 389 Videm (o Št. Janž), 275 Videm (o Št. Vid pri Stični), 323 Videm (o Videm-Dobrepolje), 231 Videm (o Vransko), 110 Videm-Dobrepolje (občina), 229 Videm Mali, 495 Videm Veliki, 496 Viderga, 326 Videršk, 81 Videž (o Ponikva), 596 Videž (o Slov. Bistrica-okol.), 422 Videže, 603 Vidina, 600 Vidine, 140 Vidno, 93 Vidonci. 455 Vidoši, 123 Vidošiči, 133 Viher, 279 Vihre (o Blanca), 74 Vihre (o Čatež), 259 Vihre (o Leskovec), 265 Vihre (o Mirna peč), 478 Vikerče, 358 Vildon, 609 Viltuš, 436 Vimele. 603 Vimol, 214 Vimolj (o Črmošnjice), 471 Vimolj (o Stari trg), 140 Vimpasle, 171 Vimpole, 84 Vina gorica, 493 Vinare,* 109 Vinarje (o Kamnica), 433 Vinarje (o Majšperk), 505 Vinarje (o Slivnica pri Celju), 601 Vinarje (o Tepanje), 567 Vinarje (o Zetale), 609 Vincarjc, 584 Vince, 434 Vindija, 264, 612 Vine (o Nova cerkev), 109, 611 Vine (o Zagorje ob Savi), 332 Vine Spodnje,* 109 Vinec, 598 Vinograd,* 107 Vingrad, 83 Vinliarje, 577 Vinica (o in kraj), 140, 142 Vinica (o Kalobje), 95 Vinica (o Šmarjeta), 484 Vinice, 223 Vinička vas, 434 Vinišje, 602, 614 Viniški grad, 142 Vinja gora, 592 Vinja vas, 488 Vin je, 343, 613 Vinji dol, 592 Vinji vrh (o Bela cerkev), 469 Vinji vrh (o Primskovo), 316 Vinji vrh (o Raka), 269 Vinji vrh (o Semič), 137 Vinji vrh (o Sv. Križ), 273 Vinji vrh (o Šmarjeta), 484 Vinji vrh (o Št. Rupert), 281 Vinji vršič, 282 Vinkov vrh, 474 Vino, 360 Vinograd, 317 Vinomer, 132 Vinreber, 485 Vinski vrh (o Dobrna), 91 Vinski vrh (o Komenda), 191 Vinski vrh (o Sv. Miklavž), 516 Vinski vrh (o Trebelno), 281 Vinšaki, 514 Vinščak, 384 Vinšek, 412 Vintarjevec, 321 Vintarji, 229 Vintarovci, 519 Vintarovski vrh, 519 Vinterca, 273 Vintgar, 536 Vipova, 423 Vir (o Dob), 181 Vir (o Nevlje), 202 Vir (o Stična), 318 Vir je, 358 Virlog. 583, 614 Virmaše, 583 Virovce, 597 Virštanj, 595 Virt, 80 Visejec, 475 Visela, 269 Vislana, 288 Visoče (o Kovor), 239 Visoče (o Planina pri Sevnici), 954 Visočki vrh, 556 Visoki Kal.* 326 Visoko (o Goto vi je), 94 Visoko (o Poljane), 577 Visoko (o Šenčur), 252 Visoko (o Želimlje), 366 Visole, 423 Visolski grad, 423 Višelnica, 537 Višenjski grad, 329 Viševca, 237 Viševek (o Cerknica), 399 Viševek (o Moravče), 198 Viševek (o Stari trg), 406 Višnja gora, 329, 330, 613 Višnja vas, 109 Višnje, 468 Višnjegorski grad, 331 Višnjevec, 270 Višnji grm, 316 Vitan, 504 Vitanje, 568, 569 Vitanjske Fužine, 568 Vitna vas, 74 Vitomarci, 511 Vitomarski vrh, 511 Vitovec, 256 Vivoda, 102 Vizore, 109, 611 Vižgarje. 333 Vižinga Zgornja, 152 Vižinga Spodnja, 153 Vižmarje, 362 Vižničan, 236 V Jasnah, 178 V Jezerih, 75 V Kački,- 326 V klopcah, 75 Vlaščansko selo, 121 Vnanjarje, 326 Vnanje gorice, 338 Vobovše, 207 Vočivje, 83 Voda (o Oplotnica), 562 Voda (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Vodale (Spodnje), 283, 612 Vodale Gorenje, 283 Vode, 295 Vodelj, 95 Vodenice Male, 261 Vodenice Velike, 261 Vodenič, 93 Vodenovo, 607 Vodice (občina in vas), 208, 209, 612 Vodice (o Kalobje), 95 Vodice (o Kamniška Bistrica), 189 Vodice (o Moravče), 198 Vodice (o Slivnica pri Celju), 602 Vodice (o Sv. Križ pri Litiji), 319 Vodice (o Št. Janž), 276 Vodice (o Št. Lambert), 323 Vodice (o Videm-Dobrepolje), 231 Vodičnik, 125 Vodiško, 292 Vodlan, 199 Vodmat, 375 Vodmat Novi, 375 Vodmat Stari, 375 Vodole (o Dramlje), 93 Vodole (o Košaki), 435 Vodole (o Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 514 Vodole (o Sv. Štefan), 604 Vodole (o Zetale), 609 Vodranci, 504 Vodranski vrli, 504 Vodriž, 550 Vodruž, 95, 611 Voduce, 602 Vodule (o Slov. Konjice-okol.), 564 Vodule (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Vodulec, 512 Voglajna, 602 dvakrat Voglje, 252 Vogonce, 78 Vogričevci, 379 Voje, 533 Vojna vas, 126 Vojni dol, 198 Vojnik-okol. (občina), 106 Vojnik-okolica, 110 Vojnik-trg (občina in trg), 110 Vojniški grad (o Škofja vas), 101 Vojniški grad (o Vojnik-trg), 110 Vojsko (o Podsreda), 80 Vojsko (o Šmartno pod Šmarno goro). 209, 613 Vojvodov grad. 241 Vokarje, 549 Voklo, 252 Volavec, 82 Volavlje. 326 Volča, 577 Volčja jama (o Blanca). 75 Volčja jama (o Boštanj), 257 Volčja jama (o Šmartno pri Litiji). 321 Volčja jama (o Vojnik-okol.),* 107 Volčja miza, 82 Volčja vas (o Majšperk), 505 Volčja vas (o Vinica), 142 Volčje (o Artiče), 72, 611 Volčje (o Bloke), 398 Volčje (o Sromljc), 84 Volčje jame, 483 Volčje njive, 476 Volčji dol, 268 Volčji potok. 203 Volčji svet, 268 Volčkova vas, 279 Volenjak, 281 Voličina, 445 Voličina Spodnja. 446 Voličina Zgornja, 446 Volinjak, 157 Voljaka, 585 Volog, 164 Vologa, 103, 611 Volovlek Spodnji, 502 Volovnik, 265 Voluš Spodnji, 288 Voluš Zgornji, 288 Vonarje, 597 Vopočnica, 515 Vopolje, 192, 612 Vosek, 443 Vošce, 179 Vošče, 539 Vošni dol, 79 dvakrat Vošnjakova graščina, 554 Vovčevje, 82 Vovše, 323 Vozovnik, 256 V Peklu, 204 V Prelogali,*109 Vrablovšak, 516 Vranja peč, 202 Vranje (o Blanca), 74 Vranje (o Zabukovje), 85 Vranjek, 259 Vranji vrh, 445 Vranke, 179 Vranoviči, 130 Vransko (občina in trg), 110, 611 Vranušek, 507 Vrata (o Dovje-Mojstrana), 535 Vrata (o Muta), 155 Vrata (o Šmartno pri Litiji), 321 Vratja vas, 378 Vratji vrh, 378 Vratno, 279 Vrba (o Breznica), 535 Vrba (o Dobrna), 92 Vrba (o Lukovica), 194 Vrbec, 81 Vrbičje, 360 Vrbinska vas, 265 Vrbljene, 363 Vrbje (o Gotovlje), 94 Vrb je (o Kostanjevica), 261 Vrbje (o Št. Rupert), 279 Vrbnje, 543 Vrbno, 98 Vrbon, 292, 612 Vrbovce, 279 Vrbovec (o Dobrnič), 473 Vrbovec (o Rečica ob Savinji), 172 Vrbovec (o Sevnica), 83 Vrbovec (o Stari log), 224 Vrbovec (o Zibika), 608 Vrbovica (o Šmarje pri Jelšah), 606 Vrbovica (o Štrigova), 390 Vrčice, 136 Vrenska gorca, 601 Vreši 74 Vrh (o Boštanj), 257 Vrh (o Dolsko), 311, 613 Vrh (o Fara), 214 Vrh (o Hinje), 475 Vrh (o Krašnja), 194, 612 Vrh (o Loče), 561 Vrh (o Moravče), 198 Vrli (o Planina pri Sevnici), 594 Vrh (o Raka), 270 Vrh (o Ribnica), 222 Vrh (o Rovte), 405 Vrh (o Semič), 135 Vrh (o Senovo), 82 dvakrat Vrli (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Vrh (o Stari trg), 407 Vrh (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 dva-krat Vrh (o Sv. Lenart), 294 Vrh (o Škocjan), 275 Vrh (o Šmihel-Stopiče), 488 dvakrat Vrh (o Šmarje pri Jelšah), 607 Vrh (o Št. Jernej), 279 Vrh (o Št. Rupert), 281 Vrh (o Št. Vid pri Stični), 323, 325 Vrh (o Trebelno), 282 Vrh (o Vače),* 328 Vrh (o Velike Lašče), 229, 612 Vrh (o Višnja gora), 331 Vrh (o Zagorje ob Savi), 332 Vrh (o Zdole), 86 Vrh (o Želimlje), 366 Vrh (o Žužemberk), 497 Vrhač, 207 Vrh Dolenji, 316 Vrhe (o Kapele), 78 Vrhe (o Kozje), 592 Vrhe (o Lukovica), 193 Vrhe (o Marija Gradec), 292 Vrhe (o Moravče), 198 Vrhe (o Pilštanj), 592 Vrhe (o Stari trg), 552 Vrhe (o Št. Rupert), 280 Vrhe (o Teharje), 105 Vrhe (o Velika Pirešica), 106 Vrhek (o Loče), 560 Vrliek (o Slivnica pri Celju), 601 Vrhek (o Tržišče), 283, 612 Vrhe Male, 312 Vrhe Velike, 313 Vrh Gorenji, 316 Vrhi (o Bočna), 164 Vrhi (o Senovo), 82 Vrhi (o Tepanje), 567 Vrlije, 78 Vrlik. 74 Vrhkrka, 312 Vrhloga, 418 Vrhloški marof, 418 Vrh Mali, 338 Vrhnika (občina in trg), 363 Vrhnika (o Stari trg), 407 Vrhnika Stara, 364 Vrhole (o Makole), 414 Vrliole (o Poljčane), 417 Vrholje, 567 Vrhovci (o Adlešiči), 121 Vrhovci (o Dobrova), 340 Vrhov dol, 414 Vrbovec, 224 Vrhovečka sela, 611 Vrbovje, 237 Vrhovlje (o Lukovica), 194 Vrhovlje (o Slov. Konjice-okol.), 564 Vrhovnica (o Bizeljsko), 74 Vrhovnica (o Rog. Slatina), 598 Vrhovnica (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Vrhovnjak, 385 Vrliovo (o Orehovica), 481 Vrbovo (o Radeče), 268 Vrliovo (o Trebnje), 494 Vrliovo (o Velika Loka), 496 Vrliovo (o Žužemberk), 497 Vrliovo Dolenje, 477 Vrliovo Gorenje, 477 Vrbovska vas, 273 Vrhovšek Zgornji, 607 Vrhpeč, 478 Vrhpolje (o Moravče), 199 Vrhpolje (o Nevlje), 202 Vrhpolje (o Stična), 318 Vrhpolje (o Št. Vid pri Stični), 325 Vrhpolje Dolenje, 277 Vrhpolje Gorenje, 277 Vrh Spodnji, 97 Vrh Sv. Miklavža, 311 Vrhtrebnje, 494 Vrhulje, 265 Vrhunca, 610 Vrli Veliki (o Crni vrh), 338 Vrh Veliki (o Sv. Lovrenc v SI. gor.), 513 Vrh Zgornji, 97 V rovih, 82 Vršu, 270 Vršče, 536 Vršelec, 80 Vršič, 506 Vršna vas, 608 Vršnik, 440 Vrt, 140 Vrtača (o Kostanjevica), 261 Vrtača (o Semič), 137 Vrtača (o Senovo), 82 Vrtača (o Sevnica), 83 Vrtače (o Komenda), 190 Vrtače (o Rajhenburg), 81 Vrtače (o Sela pri Sumberku), 483 Vrtače (o Vače), 327 Vrtače (o Velika Loka), 494 Vrtače Spodnje,* 326 Vrtače Zgornje,* 326 Vrtačnica, 85 Vrteče, 597 Vrtiče (o Svečina), 438 Vrtiče (o Sv. Kungota), 441 Vrtički, 284 Vrtoglav, 90 Vrvoselo, 609 V selah, 75 Vsi Sveti, 75 V Štorih, 82 Vučake, 82 Vučja gomila, 463 Vučja vas, 382 Vučperk, 99 Vuhred, 158, 159 Vukobrati, 122 Vukomarje, 516 Vukovci, 143 Vukovje, 443 Vukovski dol, 432 Vukovski vrh, 432 Vukšiči, 134 Vumpah, 502 Vurberk, 502 Vurmat, 437 Vušivčak, 389 Vrzdenec, 346 Vuzenica, 159, 160 Vuzeniški grad, 160 Vuzmetinci, 516 V Vrteh, 338 V Zideh, 205 Wallenburg, 539 Weichselbergov dvorec, 290 \Veinhof, 489 Widerschneck, 606 Wildenrainerjev dvorec, 421 Wildhaus, 436 Wilsonia, 530 Za bajerji, 82 Zabava (o Motnik), 200 Zabava (o Kolovrat-Mlinše), 327, 613 Zabočevo, 337 Zaborg, 565 Zaborovec, 595 Zaboršt (o Bučka), 257 Zaboršt (o Dob), 181 Zaboršt (o Dol), 343 Zaboršt (o Kostanjevica), 261 Zaboršt (o Lukovica), 193 Zaboršt (o Šmarjeta), 484 Zaboršt (o Šmihel-Stopiče), 487 Zaboršt (o Št. Vid pri Stični), 325 Zabovci, 515 Zabrdje, 476 Zabrdo (o Sorica), 580 Zabrdo (o Velenje), 557 Zabrege, 435 Zabrekve, 579 Zabreza, 270 Zabrezje (o Metlika-okol.),* 132 Zabrczje (o Nevlje), 201 Zabreznica, 535 Zabreznik, 333 Zabrezno, 536 Zabrezovec, 279 Zabrež, 292 Zabrežnik, 408 Zabuče, 269 Zabukovec, 237 Zabukovica, 94 Zabukovje (občina in kraj), 85 Zabukovje (o Besnica), 235 Zabukovje (o Lukovica),* 192 Zabukovje (o Mirna), 476 Zabukovje (o Ponikva), 597 Zabukovje (o Raka), 270 Zabukovje (o Št. Jurij pri Grosup.), 360 Zabukovje (o Št. Rupert), 281 Zabukovje (o Vojnik-okol.), 109 Zabukovje Gorenje, 282 Zabukovje Spodnje (o Besnica), 235 Zabukovje Spodnje (o Trebelno), 282 Zabukovje Zgornje, 235 Za cesto, 295 Začret, 102 Zadniki, 229 Zadnje selo, 75 Zadnji vogel, 268 Zadobje (o Trata), 585 Zadobje (o Trbovlje), 295 Zadobrova (o Škoija vas), 102 Zadobrova Spodnja, 353 Zadobrova Zgornja, 354 Zadolje, 222, 612 Zadovinek, 265 Zadraga (o Hrastnik), 287 Zadraga (o Križe), 241 Zadre, 140 Zadrže, 607 Zadvor, 341 Zafara, 498 Zafošt (o Loče), 560 Zafošt (o Slov. Bistrica-mesto), 422 Zafošt (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Zagaber, 104 Žagaj (o Kostrivnica), 591 Žagaj (o Ponikva), 597 Žagaj (o Sv. Peter pod Sv. gorami), 603 Zagajca, 79 Zagaje, 518 Zagajski vrh, 381 Zaglink, 103 Zagojiči, 515 Zagorci, 514 Zagorica (o Bled), 530 Zagorica (o Dobrnič), 473 Zagorica (o Dolsko), 311, 613 Zagorica (o Horjul), 346 Zagorica (o Hrastnik), 288 Zagorica (o Kamn. Bistrica), 189 Zagorica (o Mirna), 476 Zagorica (o Mirna peč), 478 Zagorica (o Radomlje), 203 Zagorica (o Šmarjeta), 484 Zagorica (o Šmartno pri Litiji), 319 Zagorica (o Velika Loka), 496 Zagorica (o Veliki Gaber), 328 Zagorica (o Videm-Dobrepolje), 231 Zagorice, 530 Zagorje (občina in kraj), 331, 333 Zagorje (o Pilštanj), 593 Zagorje (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 518 Zagorski vrh, 514 Zagozd, 310 Zagozdac, 140 Za grabnom, 75 Zagrad (o Celje-mesto), 116 Zagrad (o Škocjan), 275 Zagrad (o Št. Peter), 490 Zagrad (o Št. Rupert), 279 Zagradec (občina in kraj), 496, 497 Zagradec (o Blanca), 74 Zagradec (o Grosuplje),* 344 Zagradec (o Slivnica-Žalna), 345, 612 Zagradec (o Zidani most), 296 Zagradi, 157 Zagradišče, 341 Zagradiše, 596 Za gradom, 268 Zagradska gora, 274 Zagreben, 294 Zagrebnik, 287 Za Grmi, 82 Zahomce, 110 Zahrib (o Hrastnik), 287 Zahrib (o Radeče), 267 Zahrib (o Sv. Vid pri Cerknici), 395, 613 Zahrib (o Vače),* 326 dvakrat Zahom, 94 Zalium, 292 Zajamniki, 533 Zajasovnik, 200 Zaje, 488 Zajčev grad, 562 Zajčja gora, 83 Zajčje polje, 220 Zajčji kot, 82 Zajčji vrh (o Črnomelj-okol.), 126 Zajčji vrh (o Šmihel-Stopiče), 488 Zajčki, 265 Zajela, 405 Zajelše, 344 Za Jovsom, 78 Zakal, 188 Za Kalom, 188 Zaka Mala, 530 Zaka Velika, 530 Zakel, 94 Zakelj (o Planina pri Sevnici), 594 Zakelj (o Podlehnik), 507 Zakelj (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 97 Zakl, 82 Zaklanec, 346 Zaklen, 74 Zaklošter, 97 Zakobiljek, 577 Zakostanj, 287 Zakot, 77 Zakotec, 74 Zakotje, 283 Zakotkar, 355 Zakotnik, 78 Zakozolec, 79 Zakozičje, 298 Zakraj, 398 Zala (o Sorica), 580 Zala (o Sv. Vid pri Cerknici), 395, 613 Zales (o Bloke), 398 Zales (o Ponikva), 596 Zalešče, 287 Zali log, 580 Zalipno, 298 Zalisec, 498 Zalmanci, 508 Zalog (o Blanca), 75 Zalog (o Crni vrh), 338 Zalog (o Dramlje), 93 Zalog (o Golnik), 246, 612 Zalog (o Gotovlje), 94 Zalog (o Jurklošter), 288 Zalog (o Komenda), 192 Zalog (o Kresnice), 312 Zalog (o Moravče), 198, 199 Zalog (o Petrovče), 96 Zalog (o Polhov Gradec), 353 Zalog (o Polje), 354 Zalog (o Prečna), 482 Zalog (o Sv. Peter v Sav. dolini), 101 Zalog (o Šmarje pri Ljubljani), 357 Zalog (o Šmarjeta), 484 Zalog (o Tuhinj), 206 Zaloge, 594 Za logom, 78 Zalog Spodnji, 192 Zalog Srednji, 192 Zalog Zgornji, 192 Zaloka (o Podsreda), 80 Zaloka (o Št. Rupert), 281 Zaloka (o Trebelno), 281 Zaloke (o Raka), 270 Zaloke (o Šmihel-Stopiče), 486 Zaloke (o Trojane), 204 Zaloše, 544 Zaloška gorica, 96 Zaloški grad, 199 Založe, 97 Zamalč, 293 Zamarkova, 446 Za Medvedico, 338 Zameško, 275 Zamirno, 256 Zamostec, 223 Zamošak, 515 Zamošani, 515 Zamošanski vrh, 515 Zapadež, 281 Zapeče, 324 Zapečje (o Planina pri Sevnici), 594 Zapečje (o Senovo), 82 dvakrat Zaplana, 365 Zaplanina (o Trojane), 205 Zaplanina (o Vransko), 110 Zaplanina Zgornja, 205 Zaplaz, 495 Zajplečje, 207 Zapleš (o Jurklošter), 289 Zapleš (o Trojane), 205 Za plešjo, 205 Zapodje, 314 Zapoge, 248 Zapotok (o Marija Gradec), 292 Zapotok (o Sodražica), 223 Zapotok (o Želimlje), 366 Zapotok Mali, 223 Zapotok Veliki, 223 Zapreval, 574 Zaprice (o Kamnik), 185, 186 Zaprice (o Vodice), 209 Zapudje, 128 Zapuže (o Begunje), 529 Zapuže (o Boštanj), 256 Zapuže (o Fara), 214 Zapuže (o Ljubljana-mesto), 375 Zapuže (o Mirna), 476 Zapuže (o Orehovica), 481 Zapuže (o Ribnica), 222 Zaravno, 79 Žarke, 85 Za robom, 574 Zaroviše, 104 Zaržišče, 103, 611 Zasadi (o Križevci), 382 Zasadi (o Polenšak), 508 Zasadi (o Sv. Urban), 519 Zasap, 258 Zasavci, 504 Za Savo (o Blanca), 74 Za Savo (o Trbovlje), 295 Za Savo (o Zagorje), 333 Zasede, 417 Zaselje, 75 Zasip, 537 Zastava, 126 Zastopje, 271 Zastranje, 607 Zatopole, 563 Za Trato, 536 Zatreb, 297 Zatrnik, 536 Zavine (o Boštanj), 256 Zavine (o Zagorje), 333 Zavinek (o Sv. Križ), 273 Zavinek (o Škocjan), 274 Zavinje, 507 Zavinjek, 608 Zavlar, 550 Zavoda, 246 Zavode (o Kostanjevica), 260 Zavode (o Sv. Križ), 273 Zavodice, 172 Zavodna, 117 Zavodnje, 556 Za vodo, 246 Zavoglje, 341 Zavoje, 291 Zavorje, 596 Zavrata (o Sodražica), 223 Zavrata (o Zidani most), 297 Zavrate (o Hrastnik), 288 Zavrate (o Senovo), 82 Zavratec, 271 Zavratje, 75 Zavrče, 521 Zavrčka vas, 430 Zavrečnica, 610 Zavrli (o Bloke), 398 Zavrli (o Borovnica), 3.37 Zavrli (o Dobrna), 92 Zavrh (o Dole), 310 Zavrh (o Grosuplje),* 345 Zavrh (o Kamniška Bistrica), 189 Zavrh (o Motnik), 200 Zavrh (o Polhov Gradec), 352 Zavrh (o Sela pri Šumberku), 483 Zavrh (o Studenec), 271 Zavrh (o Šmartno pod Šmarno goro), 358 Zavrh (o Šmartno v Rožni dol.), 106, 611 Zavrh (o Trebnje), 493 Zavrh (o Trojane), 205 Zavrh (o Voličina), 446 Zavihe, 74 Za Vrhlogom, 415 Za vrhom, 205 Zavrh Spodnji, 106 Zavrh Zgornji, 106 Zavrharji, 340 Zavrstnik, 321 Završe (o Majšperk), 505 Završe (o Mislinja), 549 Završe (o Mozirje-okol.), 168 Završe (o Senovo), 82 Završe (o Slivnica pri Celju), 602 Završe (o Sv. Vid pri Grobelnem), 605 Završe (o Zabukovje), 85 Završe (o Zetale), 609 Završe Spodnje, 549 Završe Zgornje, 549 Završje (o Majšperk), 505 Završje (o Planina pri Sevnici), 594 Završje (o Sv. Jurij pod Kumom), 271 Zavrtače, 331 Zavšenik, 323 Zazer, 530 Zbegov grad, 562 Zbelovo, 561 Zbelovska graščina, 561 Zbelovski grad, 561 Zbelovška gora, 561 Zbigovci, 381 Zbilje, 351 Zbure, 485 Zdenica, 98 Zdeno, 275 Zdenska vas, 231 Zdihovo, 220 Zdol, 93 Zdole (občina in kraj), 85, 86 Zdole (o Blanca), 75 trikrat Zdole (o Kozje), 592 Zdole (o Zabukovje), 85 Zdole Spodnje, 592 Zdole Zgornje, 592 Zdolovje, 385 Zdrhost, 591 Zduša, 189 Zduše, 189 Zeče, 592 Zelena jama, 369 Zelena trata, 333 Zelenbreg. 151 Zelenec, 320 Zeleni breg, 516 Zelše. 399 Zemelj. 130 Zenkovci, 453 Zevtar. 533 Zglavnica, 315 Zgončc, 229 Zgorn ja Bela, 246 Zgornja Besnica, 235, 612 Zgornja Bezgovnica. 294 Zgornja Brezova,* 107 Zgornja Brezovica, 180 Zgornja Brežnica, 417 Zgornja Čagona, 429 Zgornja Dobrava (o Moravče), 199 Zgornja Dobrava (o Ovsiše), 544 Zgornja Dolina, 250 Zgornja Draga, 331 Zgornja Golica, 578 Zgornja Gortina, 155 Zgornja Hajdina, 503 Zgornja Hrušica, 341 Zgornja Hudinja, 117 Zgornja Jablanica, 321 Zgornja javoršica, 199 Zgornja Kapla, 146 Zgornja Kokra, 244 Zgornja Korena, 434 Zgornja Kostrivnica, 591 Zgornja Krajnčica, 97 Zgornja Kropa, 541 Zgornja Lava, 115 Zgornja Lipnica, 539 Zgornja Ložnica, 423 Zgornja Luša, 579 Zgornja Muta, 154 Zgornja Nova vas, 426 Zgornja Polskava, 426 Zgornja Pristava (o Slov. Konjice-trg), 566 Zgornja Pristava (o Sv. Vid pri Ptuju), 520 Zgornja Radovina (o Dovje), 536 Zgornja Radovina (o Gorje), 536 Zgornja Rečica, 293 Zgornja Ribnica, 284 Zgornja Ročica, 439 Zgornja Senarska, 437 Zgornja Senica, 351 Zgornja Slivna, 327 Zgornja Slivnica, 357 Zgornja Sorica, 580 Zgornja Sv. Kungota, 441 Zgornja Šiška, 375 Zgornja Štefanja gora, 237 Zgornja vas (o Podgorje), 550 Zgornja vas (o Ribno), 546 Zgornja vas (o Rogatec), 599 Zgornja vas (o Slov. Konjice-okol.), 565 Zgornja Velka, 445 Zgornja Voličina, 446 Zgornja Zadobrova, 354 Zgornja Zaplanina, 205 Zgornje Belo, 605 Zgornje Bitnje, 249 Zgornje Božne, 102 Zgornje Brezno, 298 Zgornje Brezovo, 74 Zgorn je Buče, 600 Zgornje čolnišče, 321 Zgornje Danje, 580 Zgornje Dobeno, 194 Zgornje Dobležiče, 592 Zgornje Domžale, 181 Zgornje Dovže, 549 Zgornje Dramlje, 93 Zgornje Duplice, 346 Zgornje Duplje, 241 Zgornje Gameljne, 358 Zgornje Gorje, 357 Zgornje Gorjuše, 533 Zgornje Gradišče, 600 Zgornje Griže, 94 Zgornje Grušovje, 568 Zgornje Grušovlje, 101 Zgornje Hlap je, 431 Zgornje Hoče, 413 Zgornje Imeno, 595 Zgornje Jablance, 501 Zgornje Jarše, 183 Zgornje Jelenje, 310 Zgornje jelše, 178 Zgorn je Jezersko, 237 Zgornje Kameno, 97 Zgornje Kleče, 416 Zgornje Koseze, 199 Zgornje Kranjče, 395 Zgornje Kraše, 164 Zgornje Laknice, 267 Zgornje Laže, 561 Zgornje Libuče, 153 Zgornje Lipno, 508 Zgornje Lemovce, 204 Zgornje Ljubečno, 416 Zgornje Lokarje, 97 Zgorn je Loke, 179 Zgornje Mladetiče, 283 Zgornje Paloviče, 202 Zgornje Partinje, 432 Zgornje Pečke, 415 Zgornje Perovo, 186 Zgornje Pirniče, 358 Zgornje Pleterje, 513 Zgornje Pobreže, 172 Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn oko Zgorn 605 Zgorn. Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn Zgorn e Prapreče, 193 e Prebukovje, 425 e Prekorje, 608 e Rače, 419 e Radvanje, 419 e Ravno, 608 e Repno, 98 e Roje, 101 e Selce, 597 e Skomarje, 570 e Slemene, 93 e Stranje (o Kamn. Bistrica), 189 e Stranje (o Šmarje pri Jelš.), 606 e Svinje, 295 e Svino, 600 e Tenetiše, 246, 612 e Tinsko, 608 e Trebče. 603 e Več je brdo, 594 e Verjane, 437 e Veterno, 241 e Vrtače,* 326 e Završe, 549 e Zdole, 592 e Zilje, 143 e Zreče, 570 i Bodrež, 604, 614 i Breg, 522 i bregi, 514 i Brezovec, 600 i Brnik, 237 i Bukovec, 412 i Cerovec (o Sv. Jurij pri Celju-' 97 i Cerovec (o Šmarje pri Jelšah), Cmurek, 445 Cvetkovci, 506 Dol, 600 Dolič. 549 Duplek, 430 Erkenstein, 256 Gabernik, 591 Gašteraj, 433 Globočec, 608 Graben, 537 grad (o Kamnik), 186 grad (o Mengeš), 195 Hotič, 314 Hrib, 201 Takobski dol, 431 Kal, 287 Kal š jak. 425 Kamenski breg, 78 Kašelj, 354 Kebelj, 562 e Koblje, 560 konec, 556 Lanhof, 115 Lazi, 537 Leskovec, 505 Litmerk, 516 Log, 600 Lom, 251 Moškanjci, 514 Motnik, 200 Oblak, 514 Otok, 543 Pavlovski vrh, 517 Podlož, 509 Podvin, 96 Pokštajn, 220 Porčič, 437 Potok, 209 Prekar, 312 Razbor, 550 Rjaveč, 598 Studenec, 202, 612 Sv. Tomaž, 607 Šalek, 557 Zgornji Šalovci, 503 Zgornji Tuštanj, 199 Zgornji Voluš, 288 Zgornji Vrh, 97 Zgornji Trdobojci, 507 Zgornji trg (o Škofja Loka), 583 Zgornji trg (o Vuzenica), 160 Zgornji Velovlek, 519 Zgornji Vrhovšek, 607 Zgornji Tuhinj, 208 Zgornje Zabukovje, 235 Zgornji Zalog, 192 Zgornji Zavrli, 106 Zgornji Žagar, 594 Zgornji Žerjavci, 446 Zgoša, 529 Zgoše, 529 Zibika, 607 Zibiška vas, 608 Zibot, 79 Zibovnik, 395 Zid, 423 Zidanca, 82 Zidani most (obč. in kraj), 296, 298, 613 Zidani most (o Trebnje), 494 Zide, 205 Zilje, 143 Zilje Dolnje, 143 Zilje Gornje, 143 Zilje Srednje, 143 Zillovez, 229 Zimica, 434 Zimica Mala, 434 Zimica Velika, 434 Zimnica, 495 Zlački mlin, 85 Zlaka* 109 dvakrat Zlake, 85 Zlakova, 563 Zlance, 287 Zlata luknja, 298 Zlateče (o Marija Gradec), 291 Zlateče (o Nova cerkev), 110, 611 Zlateče (o Ponikva), 596 Zlateče (o Sevnica), 83 Zlateče (o Sv. Jurij pri Celju-okol.), 98 Zlatenik, 179 Zlati rep, 229 Zlatoličje, 520 Zlato polje, 194 Zlatorog, 381 Zloderžnik, 560 Zloganje, 274 Zloganjska gora, 275 Zlogona gora, 653 Zlogona vas. 563 Zlokarje (o Trojane), 205 Zlokarje (o Vače),* 328 Zma j selo, 595 Zminec, 586, 587 Zmrzlek, 432 Znanovce, 273 Znojile (o Krka), 313 Znojile (o Lukovica), 194 Znojile (o Nevlje), 202 Znojile (o Škocjan), 274 Znojile (o Zagorje ob Savi). 333 Znojile (o Zidani most), 297 Zopla, 434 Zore (o Sv. Jurij ob Taboru). 103 Zore (o Zidani most), 298 Zorence, 128 Zrasle (o Mirna), 476 Zrasle (o Št. Rupert), 281 Zreče, 569 Zreški dvorec, 570 Zreče Spodnje, 570 Zrkovci, 415 Zučica, 82 Zvale, 493 Zverinjak (o Artiče), 72 Zverin jak (o Brežice-okoL), 77 Zvirče, 239 Zvirkov vrli, 131 Zvodno, 105 Zabjak (o Gor. Radgona), 381 Žab jak (o Rogozniea), 509 Žabjak (o Sv. Tomaž pri Ormožu), 517 Žabja vas (o Brezovica pri Ljublj.), 338 Žabja vas (o Dol pri Ljubljani),* 343 Žabja vas (o Poljane), 577 Žabja vas (o Šmartno pri Slov. Gradcu), 553 Žabja vas (o Šmihel-Stopiče), 488 Žabja vas (o Velenje), 557 Zabjek (o Raka), 270 Zabjek (o Sevnica), 83 Zabjek (o Sv. Križ), 273 Zabjek (o Tržišče), 283 Zabjek (o Velika Loka), 496 Žablje, 246, 612 Žabi jek (o Ponikva), 596 Žabi jek (o Slov. Bistrica-okol.), 423 Žabnica (o Stara Loka), 583 Žabnica (o Št. Vid pri Stični), 324 Zabnik, 600 Zabše (o Vače), 326 Zaga (o Blanca), 74 Zaga (o Kamna gorica), 539 Žaga (o Kamniška Bistrica), 189 Zaga (o Velike Lašče), 229 Žaga Dolenja, 213 Zaga Gorenja, 213 Žagarji (o Črnomelj-okol.), 126 Žagarji (o Dobrunje), 340 Zihenberg, 600 Žakelj, 507 Zalce, 73 Zale (o Bled), 530 Zale (o Boh. Srednja vas), 533 Žale (o Kamnik), 185 Zale (o Radovljica), 544 Zale (o Rogatec), 599 Žalec (občina in trg), 111 Žalna, 331, 613 Žalna Mala* 331 Žalna Velika,* 331 Žalostna gora, 266 Zaloviče, 485 Žamark, 610 Zamboh, 316 Zapuže, 529 Zažar, 347 Zdinja vas, 490 Zebnik, 268 Zebniški grad, 268 Zeče, 565 Zegar, 594 Zegar Spodn ji, 594 Zegar Zgornji, 594 Žeje (o Dobrova), 339 Žeje (o Komenda), 192 Žeje (o Medvode), 351 Žeje (o Naklo), 243 Žeje (o Rovte), 405 Zejnik, 495 Žejno, 259 Zekovec, 169 Zelče, 102 Zelebej, 133 Zeleče, 530 Železna gora, 390 Železne dveri, 384 Železnica, 361 Zeleznik, 560 Železniki (o in trg), 587, 588 Železniki (o Metlika-okol.), 133 Železniki Spodnji, 588 Železniki Srednji, 588 Železno (o Dobrnič), 473 Železno (o Podsreda), 79 Železno (o Velika Pirešica), 106 Želimlje, 365, 366 Zelje, 181 Zeljne, 216 Zelodnik, 181 Zenavlje, 456 Zenčaj, 600 Zenik, 389 Zenjak, 440 Ženje, 265 Zepina, 102 Zepovci, 378 Zerenik, 196 Žerjav, 148 Zerjavci Spodnji, 446 Zerjavci Zgornji, 446 Zerjavin, 470 Zerjavka, 248 Žerjavov grad,* 343 Zerovinci, 517 Zerovinslca graba, 517 Zerovinski vrh, 517 Zetale, 608, 609 Zetina Dolenja, 573 Zetina Gorenja, 573 Zganjarji, 225 Žiben, 225 Ziberci, 379 Zibrše (o Gorenji Logatec), 401 Zibrše (o Hotedršica), 401 Zibrše (o Rovte), 405 Žice, 439 Ziče (o Loče), 561 Ziče (o Radomlje), 203 Zička gora, 564 Zička gorca, 561 Zički samostan, 564 Ziganja vas, 241 Zigonj 294 Zigrski vrh, 75 Zihlava, 389 Zihovo selo, 488 Zikarci, 434 Žilče* 395 Zimarice, 223 Zinek, 147 Ziri, 407, 408 Žirovnica (o Breznica), 535 Žirovnica (o Cerknica), 399 Žirovnica (o Zidani most), 298 Zirovnik, 269 Zirovski vrh (o Trata), 585, 586 Zirovski vrh (o Ziri), 408 Zirovše, 194 Žitečka vas, 430 Zitence, 433 Zitkovci, 303 Zitkovica, 291 Živa gora, 256 Žižki, 302 Zlabor, 172 Zlaka, 98 Žlan, 532 Žlebe (o Medvode), 351 Žlebe (o Mozelj), 219 Zlebič, 222 Zlebine, 476 Žlebinje, 287 Žlemski grad, 436 Zovnek, 90 Zubejevo, 202 Zubna, 328 Zukovo, 222 Zuniči (o Adlešiči), 122 Zuniči (o Črnomelj-okol.), 126 Žunkov vrh, 441 Zunovec, 476 Župa, 271 Županje njive, 189 Zupe, 512 Župečja vas (o Cerklje ob Krki), 258 Zupečja vas (o Sv. Lovrenc na Drav- slem polju), 513 Zupelevce, 78 Župelevec, 78 Župelevška sela, 611 Zupeno, 395 Zupetinci (o Sv. Andraž v Slovenskih goricah), 511 Župetinci (o Sv. Anton v Slov. gor.), 430 Zupjek, 74 Žurkov dol, 83 Zusem, 609, 610 Žužemberk (o in trg), 497, 498 Žužemberk (o Leskovec), 264 žužemberški grad, 498 Zvab, 518 Zvabovo, 273 Žvarovlje, 327, 613 Žvenglovec, 475 Zvirče, 475 PRERAZPOREJENO v VC__ PRERAZPOREJENO v C ___ 55001232