L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST.f TORONTO, ONT.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otlawa.
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA..............„........... 3.00
•	•	v . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 2. No. 35.			Priče 5.	TORONTO, ONTARIO ČETRTEK 21 OKTOBRA 1943	Cena 5c.	Leto 2. Štev. 35.
Slovenski narod je izpregovoril
---—-- «-... -
NOVA DEMOKRATIČNA VLADA
V SLOVENIJI
IZVOLIENIH JE 572 NARODNIH POSLANCEV V DRŽAVNO ZBORNICO SLOVENIJE. PRVI SEII NARODNIH POSLANCEV PRISOSTOVAL JE PREDSTAVNIK BRITSKE MILITARNE MISIJE MAJOR JOYCE. PREDSEDNIK ANTI- FAŠISTIČNEGA SVETA JUGOSLAVIJE DR. IVAN RIBAR IN "NAD 80 DELEGATOV OD RAZNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI.
Berne — Glasom tukajŠnega poročila posneto po radio postaji "Slobodna Jugoslavija", so se v Sloveniji v septembru vršile državne volitve po celem osvobojenem teritoriju za demokratično vlado, na kar se je vršila kmalu potem oziroma v pričetku oktobra prva seja narodnih poslancev.
Značilno je, da je seji narodne zbornice prisostoval Major Joyce, predstavnik britske Militarne misije pri vrhovni komandi Narodne Oslobodilne in Partizanske armade v Sloveniji. Major Joyce, je prišel v spremstvu Dr. Ivana Ribar in drugih predstavnikov centralnega Anti-faŠističnega Sveta v Jugoslaviji, kateri je organiziran pred enim letom v Bihaču, Bosna.
Tudi značilno je, da so imeli pravico do volitev vsi moški in ženske iznad 17 let starosti. In 80 odstotkov upravičenih volilcev na osvobojenem teritoriju, se je vdeležilo volitev prvikrat v povesti Slovenije navzlic temu, da se vodi krvava borba v deloma Še oku pirani Sloveniji proti nacističnih okupatorjev.
Prvi seji narodne zbornice je prisostovalo 572 izvoljenih narodnih poslancev, kakor tudi nad 80 delegatov od različnih organizacij v Sloveniji. Iz opravičenih razlogov radio postaja "Slobodna Jugosla-
vija", zaenkrat ne omenja kje se je vršila prva seja državne zbornice Slovenije. Toda spominjamo se brutalnega nacističnega bombardiranja Novega Mesta, in vsi znaki kažejo, da se je vršila v tem mestu. Nedvomno da si so nacistične sile prizadevale vničiti mesto in z tem tudi sprečiti zborovanje novo izvoljenih narodnih poslancev. Kakor pa razvidno, zborovanje se je vršilo navzlic barbarskih nacističnih vničevalcev, ki so z vso brutalnostjo izvršili napad na Novo Mesto.
Izvoljeno je vodstvo Narodne Osvobodilne armade od 20 članov, katero bo izvolilo medseboj centralni odbor in predsedništvo. Štirideset zastopnikov narodne demokratične vlade v Sloveniji, je imenovano kot predstavništvo Slovenije v centralni odbor Anti-fašisti-čnega Sveta Jugoslavije. Sprejeti so značilni sklepi, ki se na našajo na bodočo Slovenijo in Jugoslavijo, kakor tudi poslanica slovenskemu narodu o čem zaenkrat radio postaja "Slobodna Jugoslavija" neome-nja v podrobnosti. Pričakujemo pa da bo vse to v kratkem naznanjeno.
Gornje vesti vsekakor ena od najbolj pričakujočih in rzaveselji-vih za Slovence in ljubitelje demokracije in svobode v splošnem, potrjuje, da je Slovenski narod kot celota spregovoril med regetanjem
ZAVEZNIŠKA ARMADA PREKORAČILA REKO VOLTARNO
V zadnjih par dni so se vršili boji posebno ob prekoračenju reke Voltarno po zavezniški armadi, katera je ob tej priložnosti poleg tega zajela večje Število vojnih vjet-nikov. Kar pomeni, da si so nacistične sile skušale na vsak način obdržati ta položaj, kjer so vrgle v borbo večjo rezervo proti prodiranju zavezniške armade zlasti potem, ko je prekoračila reko.
Tudi na drugih krajih zadnje dneve vidnejši so večji uspehi Ameriških oddelkov, ki operirajo na severni strani ozemlja, ter pete britske armade, katera pritiska ob poti v Rim, na močne nacistične utrdbe.
Ravno tako večja aktivnost je nasledila po zavezniški armadi ob Burma poti. Poročilo iz New Del-hi, zavezniški stan v Indiji, pravi, da so britski oddelki izvedli močen napad na mesto Maungdaw, nekih 60 milj odaljeno od važnega pristanišča za Burma pot, Akuah.
Pri vseh teh vojnih operacijah je zelo aktivna zavezniška zračna sila. Krdelo za krdelom bombnikov, ponavlja svoj zračni napad na sovražnikove postojanke in rezervno zaledje. Ne manj aktivnosti istih je bombardiranje mest in vojnih objektov v Italiji in Nemčiji.
Dopisnik Švedskega lista "Sven-ska Dagbladet" med drugim o razmerah v severni Jtaliji poroča, da bi lahko zaradi želenih nacističnih ukrepov prišlo do civilne vojne. Kajti severna Italija, je prva dvignila revolt proti Musolinijevega režima, kateri se pa ni potolažil z nacistično okupacijo, temveč zna-
tno poostril.
V istem poročilo je naznanjeno da je Count Carlo Sforza, bivši italijanski zunaj ni minister na potu v Italijo. Tej vesti posvečajo nekateri krogi precejšno važnost, češ kakor "voditelju" proti-fašisti-čnih Italijanov. Dočim resnica pa je, da je Sforza svoje vrste "proti-fašist" v precejšni razliki od onih zahtev, ki jih je narod izgovarjal ob času strmoglavljenja Musolinijevega režima.
ZAVEZNIŠKA KONFE-RENCA V MOSKVI
strojnic, bobnenju topov, sikanju granat, Šrapnelov in bomb ter odločni borbi za narodno osvobojenje z tem, ko je vstanovil novo demokratično vlado in jo spojil z centralno narodno skupštino v Jugoslaviji. Zato zakličimo z eno besedo Slovenci vseposvod kjer se nahajamo: "Naj živi narodna demokratična vlada Slovenije, njeno vodstvo in njena junaška Narodna Osvobodilna armada"! Delujmo z podvojeno aktivnostjo pri obstoječih organizacijah, društvih in vsepovsod v njeno prid!
Verska svobodščina v Sovjetski Uniji
London — Prednedavnim se je povrnil Archibishop of York iz obiska cerkvenih dostojanstvenikov v Sovjetski Uniji, kjer so bile prirejene večje svečanosti ob priložnosti imenovanja vrhovnega predstavnika pravoslavne vere, patriarha Metropolitan Sergij.
Ob svoji povrnitvi v Anglijo, Archibishop of York, je imel več sestankov z cerkvenimi dostojanstveniki, kjer je med drugim dejal, da, verska svobodščina ni bila ukinjena v Sovjetski Uniji. Kot za dokaz navaja da je danes v Sovjetski Uniji okrog 40 milijonov vernikov pravoslavne cerkve. Zdaj pa od začetka vojne podpirajo z vso vnemo vojne napore Sovjetske U-nije.
Kaj naj porečejo oni, ki so leta in leta trobili proti Sovjetske Unije, češ da je tam zatirana vera?
NARODNA OSVOBODILNA ARMA DA V ODLOČNI BORBI
OBDRŠUJOČ SVOJ POLOŽAJ OSVOBODILA JE NADALJNA MESTA IN VASI. PORAŽENI ROMMEL PREVZEL POVELJSTVO NACISTIČNIH SIL V JUGOSLAVIJI. SEDEM DIVIZIJ POSLANO Z POJAČANJE NACISTOM. CAIRO OŽIVLJA MIHAJLOVIČA.
V zadnjih desetih dnevih Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, ne le da je obdržala prejšni položaj, temveč osvobodila na več krajih nadaljna mesta in vasi v Jugoslaviji. Najbolj krvave bitke so bile v teku pri Gorici ob železniški progi Ljubljana-Gorica-Trst. Na tem kraju poleg večjih izgub sovražnika na bojni črti, partizani so iztirili tovorni vlak natovorjen z vojaštvom in vojnim materijalom, kjer je bilo preko 400 mrtvih in nad 250 ranjenih nacističnih vojakov in častnikov.
Pregled bojevitih crt proti fašizmu
RDEČA ARMADA NAPRAVILA NA VEČ KRAIH PRELAZ ČEZ REKO DNJEPER. NAD 15 TISOČ POBITIH NACISTOV V KRVAVI LORBAH V MELITOPOL. IZHOD NACISTIČNIH SIL IZ KRIMEJE PRESEKAN. STRAŠNA NACISTIČNA ZLOČINSTVA NAD CIVILNIM
PREBIVALSTVOM V KIJEVU.
Moskva — Tukaj sta prispela zunajna ministra Vel. Britanije Mr. Eden in Združenih držav, Cordel Hull, na konferenco zavezniških predstavnikov, katera je zvrnila pozornost v svetu v splošnem.
Oba ministra sta bila sprejeta na zrakoplovnem pristanišču po Veče-slavu Molotov, komisarju za zunajne zadeve Sovjetske Unije, ter drugimi državnimi uslužbenci.
Iz prejŠnih vesti razvidno je, da je glavno vprašanje z strani Sovjetske Unije, ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi in koordinacija zavezniških ofenziv za čim-prejšno zmago nad sovražnikom. To zahtevo je naglasila "Izvestija" glasilo sovjetske vlade. Nobenega dvoma pa ni, da se od konference pričakuje marsikaj o raznih vprašanjih, ki so nastala ali pa izvirajo na površje kot vzrok nesoglasja itd. Verjetno je, da bodo taka vprašanja raspravljana precej objektivno, bolj
V zadnjih desetih dneh Rdeča Armada je poleg prejšnega preko-račanja reke Dnjeper, napravila več drugih prelazov severno in južno ob prestolici Ukrajine, Kijevu. Kakor je razvidno iz dosedaj-nih poročil nacistične sile so proti vedno bolj in bolj stiskaj očega jeklenega pasu Rdeče Armade z severne in južne strani tega mesta, izvršile nad civilnim prebivalstvom strašna zločinstva, računajoč obdržati ta položaj pod vsako ceno. Računa se da je ne manj kakor 25 tisoč mož, žena in otrok pomor jenih na najbolj brutalen način, preostali del prebivalstva pa izgnan Nemčijo.
S zavzetjem Zaporožno in Mel-tipol, železniški spoj z Krimejo ob Azovskem marju, so nacistične sile na Krimeji zaenkrat odsekane za hitrejšo evakuacijo. Krvave borbe ki so se vršile za Melitopol, kjer se računa da je okrog 15 tisoč nacističnih sil pobito, potrjujo, da nacistične sile si prizadevale obdržati ta železniški spoj za izhod. Kajti s zavzetjem Zaporožno in Melitopol ob reki Dnjeper, postavlja Rdečo Armado na prodor vse skozi ob reki proti Odesi. Neke druge vesti pravijo, da so ■nacisti že pričeli z evakuacijo Kri-meje. Toda Sovjetska mornarica an Črnem morju, ogroža njihov izhod po morju, oddelki Rdeče Armade pa na kopnem.
Na severni strani bojne črte od Kijeva proti Gomelu in Vi-tesbecku, Rdeča Armada je v zadnjih nekoliko dni osvobodila nadaljnih mest in vasi. Toda najbolj odločna bitka se vodi zdaj severno in južno ob Kijevu.
Razni "strokovnjaki" napovedovalci o uspehu Rdeče Armade, dozdevanju dokler naj doseže nje-
na poletna ofenziva, so zdaj v neugodnem položaju. Napovedovali so številne zapreke ob reki Dnjeper, Pripetsko močvirje, dež, meglo in sneg. Toda če bi taki "strokovnjaki zaenkrat si prizadevali rešiti zapreke na drugih bojnih črtah ter skušali pospešiti njihov napredek, bi storili več koristi občim stvarem, kakor pa sanjati doklej naj pride Rdeča Armada v poletni ofenzivi. Drugi so pa dozdevali, češ zna se dogoditi da bo Sovjetska Unija podpisala se-peraten mir z Nemčijo.
Sovjetska Unija je prvim in drugim ponovila zahtevo za ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Nadalje pravi, Sovjetska Unija si ne lasti prednost katera armada
Stavkarji protestirajo na vlado
kakor pa jih je raspravljala katera koli dosedaj na konferenca.
Težko je vnaprej napovedati njene sklepe. Toda dejstvo je, da vsekakor bi ne mogla prezreti nujnih zadev v proti-fašističnem zavezništvu, to je, založiti vse potrebno za čimprejŠno zmago nad1 larbarskim fašizmom.
Halifax — Tukajšni pristaniŠčni delavci ki so pred nedavnim zasta-vkali s zahtevo za zvišanje plač, so naslovili protest na federalno vlado nato, ko je "delavsko sodišče" zavrglo njihove zahteve in ko se so kompanije poslužile vojaških oddelkov, ki so natovorili parnike v pristanišču.
Akcija "delavskega sodišča", kakor tudi neodločnost federalne vlade, je izzvala močne proteste z strani unijskega pokreta v deželi. Unijski lokali gozdnih delavcev iz Port Arthurja in tudi od drugod, naslovili so proteste na federalno vlado s zahtevom da se poravnajo zahteve pristaniščnih delavcev.
DELAVCI ZMAGALI V ORILI
Orila, Ont. — V tukajšni tovarni železnih izdelkov, delavci organizirani v United lEektrical, Radio and Machine Workers Union of America, lokal 511, so zmagali pri volitvah, ki se so vršile zadnjega tedna v svrho daljnih pregovorov in posredovanja med delavci in kompanijo.
Za unijsko predstavništvo je oda-lo 96 delavcev svoj glas, dočim 11 je volilo proti uniji.
naj prva vkoraka v Berlin, ampak da vkoraka ena ali pa druga čimprej, toda brez podpisa z seperat-nim mirom z Hitlerjevo Nemčijo.
Angleški Dekan KarteburŠki, je ravno tako naslovil apel za ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Izvedeni nacistični "blitz" proti Angliji, njenim mestim in drugod, niti senca ni kar je storjeno na ozemlju Sovjetske Unije. Z našim zrnjem bi lahko primerjali Število žrtev ki jih je položila Sovjetska Unija vprid narodim in človeštvu, pravi Dekan. Torej zaradi človekoljubij a, je potrebno ustanoviti drugo fronto v zapadni Evropi, da se zmanŠajo človeške in materij alne žrtve. To je potrebno storiti z naše strani, dokler Rdeča Armada je dala svoj delež v tej krvavi vojni, katerega svet ne bo mogel nikdar poplačati.
"DRUGI STALINGRAD"
Moskva. — Vesti z dne 20 oktobra prinašajo porazno sliko nacističnih sil na Krimu. Računa se da je bilo na Krimu 250.000 nacističnih ranjencev, kakor tudi ogromna zaloga vojnega orožja, hrane, municije in več regularnih nacističnih divizij, katerim je presekan izhod za evakuacijo ali pa podvržen zelo rezičnemu uspehu.
Kajti kakor je prej omenjeno, Rdeča Armada s zavzetjem Zaporožne in Melitopola, je presekala izhod po železniški progi iz Krima z ene in z druge strane pa na drugi strani reke Dnjeper, Dnje-propetrovsk. Z tem je pa evakuacija nacističnih sil na Kremiji v pasti, kar je približno nekaj za času pri Stalingradu.
Nacistični krogi priznavajo, da so to zelo črni dnevi odkar je vojna. Ali ni nekaj čudnega ko nacistični krogi govore o črnih dnevih, ko vemo, da so napovedovali pred celim svetom svojo "nepremagljivost" in vse je Šlo po načrtu. Toda kakor je razvidno ne gre po načrtu! Ni šlo pri Stalingradu, tudi ne ob reki Dnjeper, zdaj pa tisoči in tisoči na Kremiji, tudi pričakujejo načrt, ampak po načrtu Rdeče Armade.
Zaeno srdite borbe se nadaljujo ob železniški progi Ljubljana-Zag-reb. Nacistične sile si prizadevajo pod vsako ceno obdržati kontrolni spoj železniške proge tako med Ljubljana-Zagreb, kakor tudi Ljub-Ijana-Gorica-Trst. Partizanski oddelki so pa močno utrjeni ob južni strani Save v Sloveniji in na več krajih deloma kontrolirajo železniški spoj. Zato je poslano nadaljnih sedem nacističnih divizij za pojačanje, kakor tudi zamenitev vrhovnega poveljnika z poraženim Rommelom v Afriki.
Močni oddelki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade prodirajo ob Črnogorskih hribih in so komaj nekih pet milj odaljeni od Albanske meje, kjer so tudi osvobodili mesta Kolasin, Berane in Andrijevica. Zatem isto poročilo pove, da so drugi njeni oddelki evakuirali Zenico, industrijsko središče v Jugoslaviji, znano z Kru-povimi tovarnami, ki so izdelovale orožje za nacistično Nemačijo. Toda to mesto so evakuirali potem ko so posebni oddelki dinamitirali tovarne in vse druge električne centrale za obrat ter tudi železniški promet. Ob Jadranskem morju posebno ob pristaniščih Split, Reka, se vodijo krvave bitke, kjer si nacistične sile skušajo prodreti in okupirati ta pristanišča. Toda oddelki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, so močno utrjeni ob bližnjih hribih in z tem kontrolirajo tudi pristanišča.
Dokler radio postaja "Slobodna Jugoslavija" redno podaja poročila
o razvoju borbe v Jugoslaviji in uspešnem odporu Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, čita-mo druga poročila iz Caira, katera si prizadevajo oživeti Mihajloviča in njegove "zmage". Enkrat jih čitamo da se Mihajlovič noče boriti dokler zavezniška armada ne vkoraka na jugoslovansko tla, drugič pa, kako je zavzel to ali pa ono mesto o katerem je že davno prej javila radio postaja "Slobodna Jugoslavija", Zadostuje nam pa zvedeti celo resnico po ponovljenem protestu z strani generala Jo-, sipa Brozovič in predsednika narodnega anti-fašističnega sveta v Jugoslaviji, Dr. Ivan Ribar, ki ga sta naslovila na Ameriško vlado zaradi poslanih Štirih bombnikov, Mihajloviču. Obtožnica vnovič dokazuje, da Mihajlovič sodeluje s sovražnikom v borbi proti Narodne Osvobodilne in Partizanske armade.
Sedaj na bojna črta ki se razteza od Albanske meje vse skozi proti severni Italiji, je Črta Narodne Osvobodilne- in Partizanske armade. Njeno Število računajo zdaj nad 125.000 dobro oboroženih mož, toda znano je da je njeno Število dvakrat toliko. Neke vesti trdijo, da Sovjetski bombniki dovažajo orožje, kakor tudi da so organizirani posebni oddelki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v to svrho. Hkrati povedano Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, je osvobodila eno tretino Jugoslavije!
OPOKLICANA ZARRANA PROTI DELAVSKIH DVARAN
Ottawa — Na podlagi pritiska javnega mnenja ministerski predsednik Mr. King, je zadnjega tedna naznanil, da je dvignjena zabrana proti Ukrajinskih delavskih dvoran. Zabrana je nasledila takoj v pričetku ko je Kanada napovedala vojno proti komunistični stranki Kanade, ter število drugih delavskih organizacij, klubov, časopisov, novo-vercev, vključujoč tudi proti nad sto Ukrajinskih Delavskih dvoran.
Pred enim letom posebni parlamentarni odbor ki je preiskoval celo zadevo proti prepovedanih organizacij, je sestavil priporočilo vladi, da se dvigne omenjeno za-
KAZNJENI ZARADI ZVIŠA-ANJA CEN.
Toronto — Odbor za regulacijo cen je naznanil da je bilo zadnje dni. kažnjenih skupno 108 oseb, katere so prekršile regulacije cen.
V Montrealu je bila kažnjena trgovina z perutnino za $1000.00, v Ottawi trgovec govejega mesa $500.00 in tri meseca ječe v Vancouverju pa lastnih hiše, ki jo je odal v najem pod zvišano ceno.
Prednedavnim je ravno tako bila kažnjena trgovina manifekture v Montrealu, katera je prodajala obleke pod zvišano ceno, dočim je dotično blago bilo slabše kvalitete.
brano proti teh organizacij, povrne lastnina, katera je bila konfiscirana. Toda vzelo je leto dni predno se je vlada odločila opoklicati zabrano proti Ukrajinskih delavskih dvoran, kakor tudi proti Finske delavske organizacije in novo-vercev.
Nekoliko Ukrajinskih dvoran je medtem prodanih izpod cene stav binske vrednosti. Naprimer v Toronto stavbinska vrednost dvorane je znašala okrog 100.000 dolarjev, prodana je bila pa komaj za 32.000 dolarjev. Zaradi tega Ukrajinska delavska organizacija je naslovila odločno zahtevo za povrnitev vseh dvoran vred z odškodnino. Kajti dvorane so bile prodane Ukrajinskim nacionalistom, oziroma fašistično naklonjenim elementom, kateri so vničili knjižnice in je celo dokazano, da so jih sežgali kar je približno po pzorcu Hitlerja v Nem čiji. Z tem so pa dvorane prizadete za več tisočakov vrednosti knjig in drugega Šolskega materijala za otroke, igre, ter športne priprave.
Zadnjo nedeljo se je vršila javna demonstracija na Bathurst St. pred Ukrajinsko dvorano s zahtevo da se izžene fašistične elemente in povrne dvorano resničnim lastnikom. Kot navadno policija je posredovala ne proti Ukrajinskih nacionalistov, ampak proti Ukrajinskih delavcev. Toda potom javnega mnenja ki je na strani Ukrajinskih delavcev, bo uspelo izgnati fašistične skupine iz teh delavskih dvoran.
n
EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the Oity «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
"Kakšna sreča se obeta za narode v Jugoslaviji"
Prednedavnim smo čitali ves ki pravi: "Jugoslovanska ubežna vlada se je preselila v Cairo", namreč bližje domačega praga, ki ga je zapustila pred dve leti v času najbolj črnih in nikdar pozabljenih dni za narode v Jugoslaviji. Zdaj po preteku dve leti v svoji odsotnosti v inostranstvu, našla je za potrebno primakniti se bliže ognjenim in krvavečim poljanama jugoslovanskega ozemlja. Ali ni res pohitela'— da dobi čimprej mogoče bolj direktno stike z tamkajšnim narodom, kateri že dve leti se vojskuje proti fašističnih okupatorjev; domačih kvizlingov in izdajalcev.
Kakor narod v starem kraju tako tudi izseljenci na tem kontinentu, bi res ne mogli pozabiti na njeno delo v zadnji dve leti. Kako močno si je prizadevala za zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov? Kako se je aktivno vdeleževala kongresnih zborovanj, poslušala priporočila in nasvete o raznih zadevah s ozirom na razmere in stanje v Jugoslaviji? Kako je ob vsaki priložnosti izkoristila pota in sredstva, da naš narod dobi čimprej pomoč in podporo v osvobodilni borbi. Kako je na slikovit način pojasnjevala enakopravnost za narode v Jugoslaviji, socijalni program in demokratične svo-bodščine itd.
Da! O vsem tem seveda nismo slišali z njene strani v zadnji dve leti. Verjetno je, da ni bila toliko zaposlena z ministrskimi položaji, prometom in trgovino. Saj se je nahajala v Londonu! Toda nasprotno poslušali pa smo kupe obtožb proti narodnih voditeljev in Narodni Osvobodilni in Partizanski Armadi. V tem oziru vsekakor ni tratila tako času, kakor tudi denarja ne. Za take stvari je bilo času, tudi denar na razpolago!
Torej v zadnji dve leti nismo slišali nekaj konkretnega z njene strani v niti enem oziru. Dokler je obtoževala Narodno Osvobodilno in Partizansko Armado, je njene zmage pripisovala Mihajloviču, kljub temu da sam je izjavil, da ne vodi neko borbo vse dokler ne pristane zavezniška armada na jugoslovanska tla. Ni se zmenila za številne' obtožbe proti Mihajloviču z strani naroda v Jugoslaviji, takor tudi ni našla za shodno podvzeti kakoršnih koli korakov da izsledi celo zadevo in jo skuša rešiti vprid narodnim interesom. Tudi zdaj ko vemo da so bile izjave o Mihajlovičevih zmagah lažnjive, dobimo vesti, da se bori zadnje dni proti okupatorjem.
Daleč od zamisli podceniti udarec proti fašističnih razbojnikov, ne glede z strani kakšne skupine in njenega političkega prepričanja. Toda sumljive so take vesti na podlagi preteklosti, ki jih je nekajkrat ne le potrdila da so lažnjive, ampak da kot tak Mihajlovič, sodeluje z sovražniki in kvizlingi v borbi proti narodni osvobodilni in partizanski armadi. Logč-no vprašanje na vse to je: da je Mihajlovič brez kakšnega nadzorstva, ampak dela po svoji volji. Do tega zaključka pridemo ,ko je pred nedavnim kralj v intervju omenil, da se ne zadovoljuje z "delom Mihajloviča". Torej če neizvršuje dela, zakaj potem ga držati na položaju vojnega ministra?
Odgovor na vse to je kratek in jasen: Izkušnje od delu jugoslovanske ubežne vlade v zadnji dve leti, so najboljše merilo, kakšna sreča se obeta za narode v Jugoslaviji.
SVET JE ZVEDEL RESNICOJueo^ trrriura
Razbita je reakcionarna koprena o razmerah in o osvobodilni borbi Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade.
Sovjetska vlada je odgovorila kratko in jasno
Potom časopisja se je širila govorica najbolj priljubljena onim elementom, kateri so zemljevid Evrope že stokrat pre-risali in ga z občudovanjem svojih načrtov v svojih notrajnih mislih podtikali v razlagi teh govoric. Nikjer bi ne mogla biti ovira po njihovem računu, razen vzhodnih meja ob Sovjetski Uniji. Vse druge meje bi šle na gladko, le tukaj kakor narekovala tako tudi eksperti risb, so zamislili in celo zamišljajo argument na vzhodnih mejah.
Tem pridružili so se seveda tudi oni, ki napovedujejo se-peraten mir Sovjetske Unije z Nemčijo. Kakor razvidno trpijo strah "katera" armada bo prva vkorakala v Berlin z ene in druge strani pa, imajo nešteto izgovorov proti ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi. Skušajo na en ali pa drugi način vpe-lajti argument za notrajni spor proti* Sovjetski Uniji in z tem podžgati ji nezaupanje.
Cela zadeva se je kar čez noč izpremenila. Razpršene so razne take domišljije, toda niso pa izključene, da bi jih na eden ali pa drugi način skušali spet ponoviti in podžgati navzlic resnih vprašanj v borbi proti fašističnih vničevalcev, ki zahteva odločnost in neizgubljanje času.
Taki krogi smatrali so zapotrebno da bi bodoča konferenca o kateri se je napovedalo da se bo vršila v Moskvi, se morala baviti zdaj z problemi povojne Evrope, zlasti pa meja. Očitno iz vsaj nekaterih virov se da sklepati, češ, da je to glavna ovira proti ustanovitvi druge fronte in tudi zavezniške invazije vred z Narodno Osvobodilno in Partizansko Armado na Balkanu, proti nacističnih okupatorjev.
Zadnje dni je "Pravda" glasilo komunistične stranke Sovjetske Unije, odgovorila takim sanjačem kratko in jasno, da ni namen bodoče konference raspravljati o mejah, ampak enotni nalogi za pobiti in premagati sovražnika čimprej. To in edino to naj bila osnova konference zavezniških zastopnikov v posvetovanju, kar pomeni med prvorednim vprašanjem ustanoviti drugo fronto. V kolikor se pa tiče vzhodnih meja, "Pravda" je opozorila take kroge rekoč: "Kdo si naj lasti pravico več o razlagi meja Sovjetske Unije, kakor naprimer Združenih držav in statuta Californije."
Kakor je omenjeno razni eksperti so najbrž za risbe zemljevida Evrope zaposleni z nadurnim delom in' skušajo dognati: Kam naj spada ta ali pa oni del, kdo naj ima večji
Tekoča vojna ki ji po svoji brutalnosti, zločinstvih in strahotah, ljudskih in materijalnih žrtvah ni primeru, odkriva zraven tega stotero stvari v svojem razvoju o katerih ni vedela javnost v takem obsegu med ljudstvom, kot danes. Vidno dejstvo je iz ene strani ogromna porast narodne zavesti utirajoč si pot k obsežnejšemu sporazumu za svoj obstoj med raznimi narodi tako v oboroženem zavezništvu, kakor tudi v povojnih vprašanjih. Na drugi strani izločuje proti-narodne, proti-demokratične in skrajno reakcionarne sile, ki si na vse kremplje in pretveze prizadevajo polastiti se oblasti nad narodnimi interesi in proti narodni volji.
V	tem oziru nikjer bi ne dobili boljšega in bolj karakterističnega primera, kakor delo in gonja jugoslovanske reakcije, katera je leta in leta izžemala narod; privedla ga na beraško palico; podvrgla narodne in socijalne pravice svoji sebični in skrajno reakcionarni volji.
V	zadnji dve leti ta karakteristič-nost je dosegla svoj višek s ozirom na razmere in osvobodilno borbo v-Jugoslaviji. V bistvu nobenega dvoma ni več med ogromno večino Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se gre edino le za oblast po zmagi nad osvražnikom. Reakcionarna skupina vred s zamejno vlado, ki je zadnji dve leti, dokler je narod krvavel in prelival svojo narodno kri, za narodno čast in osvobojenje, je ne le tratila težko zasu-ženi narodni denar, ampak si potom raznih oficijelnih izjav prizadevala obdržati prestiž v javnosti, na račun takozvanega Mihajloviča in njegovih četnikov.
Dve leta j,e bila javnost manj ali pa več v razdvojenih misli. Dve leta se je vodila očitna sabotaža z strani reakcije proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Dve leti, smo čitali nič drugega v ofici-jalnih komunikejih strašnih "zločinih" partizanov, katere je imenovala z "banditi", "vlomilci" itd. Toda od cela spoznati doslednost,
vemo da je Jugoslavija okupirana po nemškem in italijanskem fašizmu. Vemo da so izvršena strašna zločinstva z strani fašističnih vničevalcev in da je edini odgovor na vse to: "Odločna borba proti okupatorjev do popolnega poraza".
Toda reakcionarne misli in načrti, se utemeljevale na takem odgovoru, tembolj nasprotno. Dokler je Narodna Osvobodilna in Partizanska Armada oboroževala se na račun pobitega sovražnika ter vodila neizprosno borbo proti fašističnih zločincev, reakcija je pošiljala poslanice jugoslovanskemu narodu, da "potrpežlivo" čaka in se uda usodi. Take izjave smo čitali z strani Mihajloviča, ter njegovih privržencev, kateri so smatrali odporno borbo v Jugoslaviji nemogočo proti močno oboroženega sovražnika, kot propagandno delo vrid Sovjetski Uniji, ter evanturistično. Zdaj pa čitamo iz istih izjav, češ Mihajloviču je glavni problem "orožje". Ali ni čudna in celo smešna taka izjava, ko vemo, da je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada že nad dve leti v krvavi borbi proti okupatorjev. Torej logično vprašanje je: "Odkod ji orožje"? Mar se ni res zgodil čudež, da ji je padlo nz nebes! če je. tedaj je res preklet Mihajlovič, kateri je čakal v soteski nad dve leti, dokler je narod polagal neizmerne žrtve na oltar narodnega osvoboje-nja in narodne časti.
ZBOR REAKCIJE GRE ZATEM DA ZASEDE OBLAST
Reakcionarna gonja zadnjih dveh leti je imela za cilj: Prvič podceniti vlogo in borbo Narodne Osvobodilne in Partizanske armade in drugič paradirati z Mihajlo-vičem v javnosti, na katerega račun bi bilo pomogoč£ povrniti re-žimstko kliko na vladajoči položaj. Torej D. Mihajlovič in paradiranje znjim, ni sporna zadeva zgolj na podlagi izdajalske vloge sodelovanja z okupatorji proti narodnega osvobijenja, ampak tudi vezano z povrnitvijo reakcionarnih krogov na vladajoči položaj. Zato niso
vpoŠtevane obtožbe o izdajalski vlogi Mihajloviča z strani jugoslovanske reakcije, ker razen njega v Jugoslaviji nima drugega oporišča. On je v bistvu njen predstavnik, zato je Še dandanes kljub dokazom o izdajstvu na položaju vojnega ministra in se skuša tudi pod ceno največje umazanosti v proti-narod-nih interesih, ga obdržati na tem položaju.
Toda reakcionarna koprena o razmerah in o osvobodilni borbi Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, je razbita. Junaška vztrajnost in odločna borba Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, katero občuduje cel svet in kateri demokratični in rodoljubni izseljenci polagajo vred z narodi Jugoslavije največje zaupanje, je podrla in razpršila obtoževalno reakcionarno skupino pred svetovno javnostjo.
Svet je kljub reakcionarnemu prizadevanju da prikrije resnico o notrajnem sporu in osvobodilni borbi, končno zvedel resnico. Sto in sto ljudi se zdaj vprašuje, ali je mogoče kaj takega pričakovati od onih, ki se proglakajo iz vladnih položajev za narodne predstavnike in branitelje demokracije, da so za zadnji dve leti se drznili sabotirati resnico, ter pripisovati zasluge izbojevane po narodu in njegovi armadi, izdajalcu narodnih interesov. Dokaz pa je tako očiten, da ne potrebuje komentarja, da delo reakcije ne more biti drugačno, kakor da je njeno delo bilo in ostane proti narodnih interesov, ne glede na žrtve, ne glede na sramoto in ne glede na doslednost resnice in poštenosti.
Ob tem času vse kar je važno je to, da sta zadnji dve leti dali dovolj pouka posebno jugoslovanskim izseljencem na tem kontinentu, da s podvojeno aktivnostjo pomnožijo enotne vrste vprid resničnim bojevnikom za narodno osvobojenje; narodno enakopravnost, demokracijo in svobodo; vprid Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi.
M. f
Dnjeper in druga fronta v zapadni Evropi
Ze več kot leto dni govori se o drugi fronti v zapadni Evropi. Razlaga o njej očitno pojasnjuje kot ključ za skorajšno zmago nad sovražnikom, da ne potrebuje ka-koršnega koli komentarja. V bistvu pa druga fronta je postala mesto realnosti bilj politična zavozlanost; vojna Špekulacija, mesto odločnih vojnih obveznosti.
Ob svečanosti druge obletnice zločinskega napada na Sovjetsko Unijo, človek, si ni mogel verjeti očem, ki so gledale ogromne nad-pise po dvoranah in obtičale na slikovitih izjavah v časopisju rekoč; "V oboroženem zavezništvu korakamo k zmagi — ohraniti pa ga hočemo tudi po zmagi"!
Temu sledili so Številni pozdravi vodjam, generalom, častnikom, Rde či Armadi in narodu Sovjetske Unije. Na ta dan vstanovljeno je Število odborov v svrho prijateljstva med Sovjetsko Unijo in drugimi državami zaveznikov, ki naj bi obdelovali eno od najbolj važnih polj v mednarodnih ozirih za trajen mir, napredak in progres sveta v splošnem.
Vpričo vsega tega .človek, je kar strmel in si istočasno ni mogel
verjeti, ali naj vse to razen želja delovnega ljustva in resnično demokratičnih elementov pomeni zunaj no olepšanost napram milijonov ljudskih in ogromnih materij alnih žrtev na vzhodni bojni črti vprid narodov in človeštva. Resnica pa fronto v zapadni Evropi, pomeni je, da posebno s ozirom na drugo olepšanost marsikaterih vodilnih krogov.
Če vržemo ob tem času le delno pregled poletne ofenzive Rdeče Armade, vidimo da je ta od 12 julija do danes napredovala toliko in več, kakor pa če bi zračunali vse ostale bojne črte skupaj. Vemo pa, da je na vzhodni bojni črti nad 240 nacističnih in salitetnih divizij, dočim jih s ve ostale ne zaposlujejo do sto. Vsled tega logično je vprašanje: Kako je mogoče da Rdeča Armada napreduje z takim uspehom proti 240, dočim na ostalih frontah se ne napreduje sorazmerno proti sto nacističnih divizij. Zatem pa ali bo vstanovljena druga fronta čez angleški kanal, kateri meri med Doverjem v Angliji in Calais Franciji, komaj nekih 22 milj.
To je vprašanje, ki zanima res-
vpliv nad njim, kdo naj ima sever, jug, zapad in vzhod, pozabljajo pa na očitno dejstvo, da so še milijoni ljudstva Evrope pri življenju in da bi bilo le v skladu demokracije in svobode, da ti milijoni spregovore po svobodnih načelih o svojih zadevah, enkrat potem, ko je premagan sovražnik in vničena njegova moč.
Če so demokratične svoboštine resnično načelo protifašistične koalicije, oziroma Zedinjenih Narodov, tedaj je glavni problem konference zavezniških sil, podvzeti vsa potrebna sredstva, vojne zaloge in fizične moči, za čimprejšno zmago,- za osvobojenje zasužnjenih narodov. Ko bo Evropa rešena fašizma in njegovih privržencev, tedaj pridejo na vrsto vprašanja narodnih meja, kakor tudi po narodu reševanje notrajnih vprašanj po načelih demokratičnih svobodščin.
ne proti-fašiste in tudi ljudstvo v splošnem. O njem se pogovarjajo delavci na ulici, tovarni, vojaki na vežbališčih; ponavlja se na zborovanjih in tudi. potom progresivnega proti-fašističnega tiska.
POLITIČNA ZAVOZLANOST
IN APIZERSKI ELEMENTI
Toda nasprotno proti ustanovitvi druge fronte v zapadni Evropi, vidimo večjo aktivnost izolacionis-tov, apizerjev in protinarodnih e-lementov, ki so prilagodili sVoje delovanje pod novimi razmerami in okolŠčinami. Odlašajo ustanovitev druge fronte in mesto odločnih akcij v tem pravcu, beremo v časo-pissju cele kolone rasprav in komentiranja na sledeč način: "Kdo naj bi imel večji vpliv v Evropi? Ali Sovjetska Unija ali pa zapadna demokracija? Koliko naj dobi oblasti Sovjetska Unija in koliko pa ostali zavezniki ? Povrh tega ustvarjajo sumničenje proti Sovjetski Uniji, češ ona bo zahtevala več, kakor so predvideli zavezniki itd.
Torej vidno dejstvo je, da raznovrstni izolacionisti in apizerski elementi skušajo zavozlati vprašanje druge fronte v zadeve povojne Evrope, kar je v nasprotju Atlans-tkega Povelja. Vsled tega nastane vprašanje: Ali je tekoča vojna proti fašizmu, rešiti zasužnjene narode in prepustiti jim, da svoje državne posle urede po demokratični določbi, ali pa je v smislu kdo bo imel večje oblasti in vpliv po končani vojni. Ako je zadnje pravilno, tedaj je obsodbe vredno in upati je, da bodo evropski narodi obsodili kaj takega, ker to ni v skladu tako tekoče vojne kakor tudi ne želja ljudstva v splošnem.
Skrbi nas tudi drugo dejstvo, ki
Pod gornjim naslovom je izšel članek v London Tribune dne 27 avgusta tg. 1., in ponatisnjen po Združenem odboru ameriških južnih Slovanov, "Buletin" Št. 2 z dne 1 oktobra, katerega zaradi njegove važnosti v prevodu ponatiskujemo. Članek se glasi:
"Dne 23 marca leta 1941, sta, ministerski predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič in minister za zunajne zadeve Cincar Markovič, potpisala na Dunaju izdajalski pakt z fašistično trozvezo. Ko sta se vračala ta dva popotnika v Belgrad, ju je spremljala grobna tišina, kakor tudi pozdravila na domačih tleh. Ni pa za dolgo časa. Nastala je revolta! Delavci, državni uslužbenci, duhovniki, komunisti, študenti in celo strežniki na postajah, ko so zvedeli za novico, vdrli so na ulice.
Mr. L. S. Amery, prav dobro znan v Jugoslaviji, naslovil je apel na jugoslovansko ljudstvo, naj strmoglavi izdajalski režim. Njegove besede se so globoko zarezale v srca Jugoslovanov, vedoč da prihajajo iz mislih britskega naroda. Sledečega dne je govoril ministerski predsednik Churchill v državni zbornici, kjer je med drugim dejal: 'Jugoslovani so našli svojo zemljo'!
V tem kritičnem trenotku, Božidar Purič (sedajni ministerski predsednik vlade) vdani ambasador Princa Pavla, se je nahajal v Parizu. Drugi njegov verni ambasador Svetozar Raščič v Budimpešti in Vladeta Miličevič na položaju policajskega inšpektorja z večjimi zaslugami v aktivnosti tajne policije, ki se je izražala v gonji proti kominterne. Zapomnimo si dobro imena omenjenih, ker bomo v poznejši razlagi se z njimi srečali v Londonu.
Vsekakor *dne 6 aprila leta 1941, razvozlal se je fašistični teror in napad preko glav izzivalcev v Jugoslaviji. Nešteto mest in vasi, je razdjano in porušeno, ter tisoči in tisoči najboljših sinov in hčera Jugoslavije pobito. Dokler je razvozlani teror nacistične vojne mašine porazil organizirani odpor Jugosla-
vije, peščica njenih političarjev v specijalista v aktivnosti tajne poli
spremstvu kralja, je prispela v London . Prepirajoč se medseboj, obtožujoč drug drugega; tratila je težko in krvavo zasluženi denar jugoslovanskega naroda. Za cel čas svojega bivanja izven Jugoslavije, ni rešila niti enega problema, ki so nastajali vsled komplicirane notraj-ne situacije. Vidno je tudi, da si niso prizadevali rešiti kakoršno koli stvar. Do cela zanemarili so svojo misijo.
Proti kraju julija leta 1943, situacija se je poostrila in dosegla višek svoje nerešenosti. Le nekoliko jugoslovanskih demokratov se je znašlo v stiski, ter so z posebno vnesmo zasledovali nastalo situacijo. Razen njev vsa druga predstavništva starega osovraženega in nepo-polarnega režima, se so zbrala vred z svojimi plačanci, kateri so na raz-
izraža nezdravo razpoloženje med narodom s ozirom na takozvani AMG (Allied Millitary Goverment Izgovor za to je, češ dokler traja vojna. Nihče si ne more zamisliti, da se prepusti vse stvari v osvobojenih krajih brez kakoršnega koli nadzorstva. Toda formiranje kaj takega bodisi izven narodnega odobren j a ali pa z fašistično kliko po vzorcu Badoglija v Italiji, ali pa Mihajloviča v Jugoslaviji, izraža politično Špekulacijo na račun ogromnih narodnih žrtev za demokracijo in osvobojenje.
Atlantsko Povelje v tem oziru pravi: Nevmešavanje v notrajne zadeve narodov! Na svobodni podlagi naj sami določijo o obliko dr-Amgotov bodisi z strani zaveznikov ali pa Sovjetske Unije.
Oni, ki trpijo strah pred vplivom Sovjetske Unije,bi morali najprej se otresti krivičnih domišlij in sprijazniti z njenimi izjavami, da Sovjetska Unija si ne lasti kakoršno koli oblast nad drugimi narodi, ampak azhteva odločne militarne akcije za pobiti fašizem, vključujoč ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Sovjetska Unija ne zahteva formiranje kakoršnih koli Amgo-tov, ter tudi ne vsiliti svojo oblast nad drugimi narodi. Dosledna svo-(Nadaljevanje na 3 str.)
nih službah jugoslovanskih legacij in ambasad v inostranstvo razkošno živeli, na račun visokih plač. Le z redko izjemo, vživali so ne malo privilegije v Jugoslaviji pred narodno revolucijo, za svojo vernost režimski oblasti. V bistvu karakteristična skupina vladajoče klike. Vzlic tako resni situaciji, demokratični Jugoslovani si niso mogli verjeti, da bi se moglo v razvoju že četrtega leta vojne za demokracijo zgoditi nekaj po vzorcu iz onih dni, ko je vladala vojna diktatura. Toda zgodilo se je! Formirana je nova diktatura od raznih uslužbencev in topot v Londonu.
Torej zanima nas gosp. Purič, kakor smo omenli. Kot bivši ambasador izdajalskih smernic Princa Pavla, je danes ministerski predsednik "nove" jugoslovanske vlade kralja Petra. Za času Jeftičevega režima, bil je jugoslovanski ambasador v Parizu, kjer se je posluževal raznih intrig in celo zoper stavil svojemu gospodarju Jertiču, ter je tako pripravljal podlago za pro-osično vlado Stojadinoviča. Ko so tudi med njima odnoŠaji ohladili, se je ta prislonil z Pavlom. Zdaj pa kakor razvidno je prišlo spet do soglasja med njim in Jeftičem, kateri je nameščen kot ambasador v Londonu.
Da! Tudi gosp. Raščič je dobil ministerski položaj v "novi" vladi, katera v svoji desperatnosti izgleda na lik one, katero je strmoglavilo jugoslovansko ljudstvo v marcu leta 1941. Ko se je Stojadinoviča pehal pri volitvah za oblast v letu 1938, Raščič je bil jugoslovanski ambasador v Budimpešti. Da pokaže svojo lojalnost "jugoslovanskemu firerju" z vsimi uslužbenci ambasade, je prišel v Belgrad, da glasuje za fašističnega izdajalca. Ali bi ne bil eden ali pa drugi res radoveden, kaj bi recimo Brit-ski narod rekel svojemu ambasadorju, ki bi bil v Parizu in prišel v Anglijo, da glasuje za Sir Oswald Mosley (vodja britskih fašistov) ?
Tako dobimo tudi gosp. Miliče-viča, nameščenega v "novi" vladi, kateri se je pokazal izbornega
cije v pobijanju komunistov. Radoveden pa sem, kakšen utis bo napravil tak človek, na borbeno Jugoslavijo. Kajti tisoči njenih najboljših borcev je Šlo skozi roke takih mučiteljev, kot se pokazal izbornega v tem delu Miličevič. Dalje radoveden sam, kaj poreče jugoslovansko ljudstvo, ko zve o njemu in o drugih, ki so nameščani na položaj v vladi, da mu prinese "osvobojenje".
Zaeno ali se ne bodo Jugoslovani vprašali o metodah po kateri je prišla taka vlada na oblast? Vse kar pride oficijelnega z njene strani, izraža tudi britsko mišlenje. Zato bo težko dobiti Jugoslovana, kateri bi ne mislil, da je za vse to odgovorna Vel. Britanija, ker dopusti svobodno kretanje taki fašistični kliki v Londonu.
Ta misel bo opirala se na sestav vlade, kjer sta general Živko-vič in pa Bogoljub Jeftič, kot znana terorista in sta zopet prišla na odgovorna mesta v vladi. Posebno Zivkovič je znan iz krvavečih let vojne diktature kralja Aleksandra v letu 1929 in tudi pozneje. Svojo karijero si je pridobil ne na bojni poljani, ampak v političnih intrigah in teroristični vernosti diktatorskega režima. Danes pa je skoraj poglavar jugoslovanske armade, poleg kralja, kateri je vrhovni poveljnik.
Kdo pa je Bogoljub Jeftič? On je član ravno iste fašistične diktatorske skupine, katere je general Živkovič predsednik in katera je prizadela težke rine narodom Jugoslavije. On je bil jugoslovanski diktator, katerega ime je znano za času volitev v maju leta 1935. Slutnje so da dobi važno mesto v "novi" vladi, za tesnejše Anglo-Jugoslovanske odnošaje (Po uradu za zunajne zadeve Vel. Britanije, imenovan je, kot jugoslovanski minister St. James dvora). Nihče dragi kakor Jeftič minister predsednik leta 1933', izdal je ukaz bel-grajski policiji, za napad na Študente na belgrajski Univerzi, ki so protestirali proti diktaturi, pri čem je ubit eden od najboljših mladi-(Nadaljevanje na 4 str.)
IZ ONE STRANI OCEANA
Draga Mati!
Kar nekam najrajši vprašam: Kako je kaj doma? Upam ste zdravi in da vam je premerno dobro! Jaz sem pa ponavadi, namreč tudi dobro. Ravno zdaj ko vam pišem to pismo, sem v bolnici. Naj vas pa ta vest ne iznenadi, ker ni nič hudega. Tukaj ostanem k večjemu dva tedna in potem bom Šel nazaj, kjer me čaka nadaljevanje Šolskega kursa.
Najbrž da se spominjate, da sta mi nohta na nožnih palcih zaraščala v živo. Že precej času sem trpel bolečine posebno za času vežb. Odlašal sem od dne do dne, nisem pa jnogel dlje prenašati. Zato se sem napotil zadnjič k zdravniku in ta mi je takoj svetoval, da grem v bolnico kjer mi bodo izvršili operacijo. Temu nasvetu se sem udal in takoj napotil v bolnico.
Že naslednjega dne sem bil operiran. Ta malenkostna operacija je trpela nekih dvojset minut, na kar so mi povili noge in obvarovali z pripravnimi košarami, da se ne dotaknem drugo ob drugi. Ležim na lepi in čedno pregrnjeni postelji. Bele in čedne rjuhe, kakor tudi blazina pod glavo! Le za dve postelji od mene, je pa radio. Ta je pa zaposlen skoraj 24 ur na dan. Poslušamo štirikrat čez dan novice iz raznih strani bojnih črt, kakor tudi delov sveta. Tudi časopisov nam ne manjka ! Navadno prečitam po dva tri časopisa ter na ta način zasledujem podrobnejše razne stvari v svetu. Poleg tega pa ne smem pozabiti, da so tukaj zelo uljudna in lepa dekleta, oziroma bolničarke. Kako so postrežljive! Vsak čas se ena ali pa dru^ znajde v sobi in poizveduje če je kateremu kaj potrebno. Tudi zdravniki so uljud-ni in postrežljivi. Po večini vsaj v tej bolnici, so Francozi, tako bolničarke kakor tudi zdravniki. Večkrat sem žnjim v pogovoru o raznih stvareh današnje dobe.
Včeraj proti večeru, se sem pripravil napisati dopis za Edinosti. Pričel sem, nisem pa skončal. Najbrž bom moral odložiti, dokler se ne povrnem v barake, na kar me vleče osobita želja. Prvič, zaradi nadaljevanja kursa, če tudi smo bili skoraj že pri kraju in drugič, pa človek je le najrajši med svojimi tovariši, kadar je zdrav.
Jutri in v nedeljo me bodo kot navadno obiskali prijatellji iz barak. Ker ni daleč od bolnice, me kar pogostoma obiskujejo. Z tem je pa seveda krajši čas in vesel pogovor žnjimi.
Kar se tiče hrane je dobra. Tudi v barakah je primerna, le da med nami vlada neka nestrpljivost, da se čimprej podamo na bojno črto. V tem pravcu je skoraj največkrat tudi naš pogovor, posebno Ttadar čitamo novice iz bojne črte.
Zaeno naj omenim nekaj, kar je navadno dostikrat napačno obsojano To je humanitarna ustanova Rdečega Križa. Tukaj v bolnici obiskujejo vojake brez izjeme odkod so in kateri jezik govore. Vsim dajajo razna darila, kot cigarete, tobak, vžigalice, brivne potrebščine, zobno pasto, milo in cela vrsta takih reči, ki navadno prav dobro pridejo vojakom. Vsi niso recimo ravno lačni takih daril. Eni so recimo bolj Varčni in tudi bolj skrbeči za take stvari na svoj račun. Toda vsak pa le občuti nekaj ob taki priložnosti, kar sega marsikateremu v srce in ga tudi solze polijejo po obrazu. Navadno so to oni vojaki ,ki recimo malo kdaj dobe pisma ali pa kakšen zaboj od svojih znancev, prijateljev itd. Celo pa taki, ki recimo nimajo svojcev. Za take je ustanova Rdečega križa, skoraj neke vrste mati!
Torej kadar vas obiščejo v kampanji za pomoč Rdečega križa, dajte svoj dar s zavestjo, da ga bo eden ali pa drugi s hvaležnostjo sprejel, posebno ranjenci iz bojnih poljan. Mnogi so brez roke, noge, par centi ob kampanji Rdečega križa. Vedite da je sto in sto pcha-gredo še večje zasluge kakor pa ali pa drugače poškodovani! Njim bljencev v svrho sreče in zavetja vas, tisoče in milijone drugih ljudi, tam kjer ni dosegel krvavi fašističen teror. Medtem pa lahko se zanesemo, da bo Rdeči Križ pomagal tudi našim bratom in sestram v Sloveniji, ko se odpre pot in bo priložnost ža taka darila jim izročiti.
Zaenkrat naj zadostuje draga Mati! Napisal sem obširno o raznih stvareh tako kakor čutim in sem prepričan. Lepo pozdravljan vse skupaj, ter moje znance in prijatelje!
Vas Še enkrat srčno pozdravlja vaš udani sin, Johny Kosmrl.
SVETI OČE SE SO RES ZAGROZILI London — Kakor je znano prednedavnim so Nemci okupirali Rim in z tem sprečili spoj z zunajnim svetom, razen skozi nemško cenzuro -in nadzorstvo. Kdor ni imel posebnega dovoljenja, ni mogel priti v mesto, kakor ga tudi zapustiti.
Zdaj pa je Papež naslovil odgovor nacističnim okupatorjem, "Češ z topi ali pa brez topov, ne zapustim tega mesta". Razvidno je, da si nemške in italijanske fašistične oblasti prizadevajo pri evaguaciji Rima, preseliti tudi Papeža. On pa kakor je omenjeno to odločno odklanja in se ne zmeni za grožnje zaradi topovskih strelov, itd. ako pride mesto pod resno vojno zono.
Morda se pa predomisli pozneje!
Obelodanjenje v kakšnem položaju se nahaja V. P. Z. "Bled"
Da se je vršila izvenredna konvencija V. P. Z. "Bled", 9 in 10 maja t. 1, je splošno znano članstvu in čitateljem tega lista. Sklicana je bila na zahtevo dve tretjins-ke večine osekov že potem, ko so vsi isti odseki poprej poslali na glavni urad protecte, da takratni gl. predsednik. M. Špehar takoj odstopi radi nekolegijalnega prestopka; ko je ponaredil svojega društvenega brata Alojzija Zdravjeta podpis v namenu da z tem dejanjem postavi istega v slabo luč, ter da napravi med tukaj šnimi rodbinami razdor in prepir. In tudi z tem, ko je dal pod Zdravjetovim imenom priobčiti poročno sliko žene, člana V. P. Z. "Bled" z namenom, da dotično ženo in njeno družino obenem osmeši pred Slovensko javnostjo in ker ni "."o-Števal protestov in ne zahtev da odstapi ter da njegovo mesto prevzame podpredsednik A. Novak. Nasprotno temu sta s takratnim tajnikom Grebencem, vse proteste in sploh ves obtožlni materijal kateri je pričal proti njima enostavno zatajila in zamolčala, misleč, da bosta na ta način članstvu in odsekom zavezala oči in zamašila usta. Odseki pa, ko so videli da ni odgovora na vse proteste, so se okrenili za ta slučaj direktno na podpredsednika Zveze in zahtevali, da on prevzame mesto perdsedni-ka, ter da skliče izredno konvencijo, katera naj bi razčistila vso zadevo, ker sumili so, da mora biti precej gnjilobe v gl. upravi, ker ni bilo nikakoršne iskrenosti napram odsekom in članstvu. Vse poslovanje se je vršilo po nekakšnem nasilnem vplivu par ljudi, kateri so imeli vsak svoje ambicije in cilje pri vsem tem delu. Ti ljudje, niso imeli nikakoršnih demokratičnih ciljev, ni se upoštevala večina članstva, kakor tudi ne zvezina pravila. Članstvo je nastopilo proti in jim povedalo v obraz, da kršijo pravila in da po takem početju Zveza mesto da napreduje, propada; da je Zveza last članstva, ne pa privatna lastnina par nasilnih sebičnežev, katerih načrti so samo to, kako bi ostali pri koritih in držali člansvo v svojih rokah.
Kdor izmed članstva je imei toliko vpogleda v poslovanje in tudi poguma, da^jim je ob prvi priliki stopil na pot ter jim povedal resnico v obraz, ta je bil pri tej priči takoj na črni listi in ob prvi priliki se ga je skušalo izobčiti iz Zveze. Nekaj takega se je dogodilo meni samemu! Pa Še več, pokazali so še večje nasilje.
Ko sem lansko leto na Mladinskega oddelka pikniku glasno protestiral proti početju takratnega gl. predsednika M. Špehar, ko je dejansko napadel člana gl. nadzor-
Dnjeper in druga fronta v zapadni Evropi
(Iz 2 strani) jih obligacij in pogodb v proti-fa-šističnem zavezništvu, tudi po svojem državnem ustavu, ni prekršila do danes in tudi ne bo v bodoče iz pohlepnosti za dominacijo ali pa izkoriščanje imovine drugih narodov za svoje sebične svrhe. V tem oziru se drži svojih obligacij napram Atlanstkemu Pocelju in programa zavezniške koalicije.
PREIDIMO NA POLOŽAJ RDEČE ARMADE PRED ŠIROKO REKO DNJEPER
Sem od 12 julija težko dobimo dan, kateri ni prinesel poročil^ o ogromnem uspehu Rdeče Armade navshodni bojni črti, katera je raztegnjena nad dva tisoč milj na daleč. Nacistični strategi niso le enkrat napovedali trdnjave kot ne-prodorne, Orel, Harkov, Smolensk in zdaj poslednja baza, kjer je nemški firer računal in ustvarjal (svoje sanje nad bogato Ukrajino, obdražati položaj. Tudi razni drugi vojni "strokovnjaki" dozdevali so, da se bo zaustavila ob reki Dnjeper. Pri obloženi mizi se lahko dozdeva marsikaj posebno z
onimi elementi, ki napovedujejo konec vojne v letu 1945, ne glede na to, da vsak dan izginja na tisoče in milijone ljudstva. Ne glede na to, da vsak dan za tisoče v zasužnjeni Evropi, pomeni smrt — pomeni na živem v lakoti, mrazu in pto strašnimi torturami umiranje. Pogled na vse to z strani voditeljev in poveljnikov Rdeče Armade, je povsem drugačen. Na prvem mestu je gnati sovražnika iz njegovega poloažja in mu ne dopustiti priložnosti da se še bolj utrdi na podlagi večjih izkušenj in tudi priložnosti časa. Le zaradi primera recimo da je bila ustanovljena druga fronta v zapadni Evropi pred enim letom. Ali bi bil položaj Nemčije isti? Gotovo je da bi ne bil. Tisoči in tisoči delavcev ki so prisilno odgnani na delo v Nemčijo, bi danes bili v vrstah mednarodne armade na Evropskih tleh. Nemčija bi pa bila ako ne popolnoma v poslednjih vzdihljajih nacističnega odpora.
Torej ob reki Dnjeper, voditelji Rdeče Armade vedoč da bodo žrtve za eno leto celo toliko večje, zato so pripravili vse potrebno in udarili sovraŠnika z vsih strani. Ka-
ko imenitno vlogo so odigrali sovjetski partizani v zaledju sovražnikove črte. Ali bi kaj takega ne bilo mogoče recimo v Franciji? Da. To bi bilo mogoče, ampak bi bilo potrebno mesto napovedi čakanja — napoved mobilizacija vsega z ene in druge strani kanala in sigurno je, da je ni sile, ki bi mogla to sprečiti.
Zdi se da nekateri krogi računajo na ogromne žrtve. Torej, ali niso bile žrtve prekoračiti reko Dnjeper. Toda prekoračena je! Rdeča Armada jo je prekoračila! Ni se zaustavila ob reki iz razloga žrtev, ne deževja in tudi ne zaradi odlašanja.
Kakšna razlika izmed vzhodne in ostalih bojnih črt. Zato gredo precej zasluge izolacionistom, api-zerjem in protinarodnim proti-de mokratičnim elementom, ki skušajo izkoristiti vprašanje druge gron-te v razna politična vprašanja povojne Evrope, mesto ustanoviti jo in z tem odstraniti sovražnika iz evropskih tleh, ter napraviti dejansko priložnost za rešitev povojnih problemov.
M.
nega odbora A. Zdravjeta rekoč, da je to sramotno za vso Zvezo, kar počenja gl. predsednik, je iz-nenada stopil k meni član društva in Špehar j ev gl. oproda, mi v obraz zabrusil: "Ti molii ako pa ne, bom jaz škodil tebi in tvoji družini". Že iz teh besed grožnje se da sklepati, kdo so ti ljudje! Po pravici povedano, po moji in po miŠle-nju vsakega poštenega človeka, bi taki izvržki spadali v "Caponijevo bando", ne pa v eno tako imenovano bratsko podporno društvo, kjer bi morala vladati doslednost kljub morebitnim recimo političnih razlik, ali pa kakoršnih koli zapleti j ajev.
Da bo take zzlikovce težko napraviti neškodljive in jih mirnim potom spraviti od glavnega odbora, se je že vnaprej slutilo. Da so pa tako nizkega karakterja kakor se so pokazali zadnje čase, si pa nikakor nebi mogel človek predstavljati.
Konvencija je bila kot omenjeno sklicana po vsih pravilih. Udeležilo se je iste večina odsekov, oziroma 8 od 11, ter je z tem bilo zastopano 85 pošto celokupnega članstva. Po pregledu in pretresa-nju obtožilnega materijala proti predsednika, tajniku in par njihovim zaslepljenim zvestim oprodam, se je konvencija izrekla, da se jih razreši časti pri glavni upravi. Ko je bila delegacija poslana iz konvencije k njim, da jih obvesti o sklepu konvencije ter jim predložila pismeno zahtevo, da izročijo zvezni inventar knjige in drugo, kot nov-izvoljenim odbornikom, so se oni odločno uprli zahtevi. V načrtu pa so že takrat imeli njihove umazane cilje.
Po Ontarijskih državnih postavah mora, namreč zavarovalni urad v Toronti, potrditi nove uradnike in zaključke vsake konvencije. Tako smo tudi storili. Poslali smo takoj zapisnik izredne konvencije in vse važne sklepe v naznanje zavarovalnemu uredu. Čakalo se je odgovora od imenovanega urada! Odgovora pa ni bilo. Končne je bila poslana delegacija od treh odbornikov naravnost na zavarovalni urad, da se na licu mesta prepriča, kaj in kakšen je zadržek pri zavarovalnem uradu, da ne prizna konvencije in novo-izvoljenih odbornikov.
Delegacija je bila sprejeta pri omenjenem uradu, precej hladno, kar nam je vzbudilo sumnjo, da je bil že prej nekdo pri teh gospodih in opravil svoje podlo delo. Po eno-urnem razgovoru nalahko priznali nam so, da smo toženi pri tem uradu kot skupina "komunistov". Takoj se nam je posvetilo v glavi, da so to opravki junakov iz za plota! In kmalu smo prišli celi stvari do dna.
Napravila je to junaško dejanje Špehar-Grebenčeva grupa in celo morda potom svojega advokata Bruce Williams K. C. Ko se je vprašalo dotičnega, kako je mogel kaj takega napraviti in kje ima dokaze zato, je flegmatično odgovoril: "Well, vi ste poslali iz konvencije 9 maja etlegraficni brzo-jav v Koskvo." Ni pa hotel vedeti, da je pozdrav poslan Vse Slovanskem u kongresu, ki se je istega dne vršil v Moskvi, ne pa komunistični stranki. Dokaz temu je odgovor iz Moskve, katerega smo prejeli.
Če je kje kaj bolj smešnega kakor to, tedaj bi taki trdilci vsaj toliko se sprijaznili z doslednjos-tjo, da je poslano sto in sto brzo-javov v Moskvo, celo z strani naših državnikov ter primerja Kanade, Mr Kinga. Ali ga naj zato obtožimo da je "komunist", ker je poslal brzojavni pozdrav Stalinu? Toda to ni slučaj!
V današnjih dni kdo ožigosa pri državnih oblasti, češ da je "rdeči", to je kot pribito in bolj drži, kot pa da bi' ga črno prebarval. Ker dandanes se Še vedno mnogo ljudi in uradov da preplašiti z rudečim strašilom. Z takim trikom tudi še danes kar-mahoma izgubiš vsako veljavo, kar brez vsakega procesa in preiskave. Kot v času dipresije, ko je cvetek ~o tukajšnih rudarskih revirjih privat-
na kompanijska spijonaža, po par izrodkih, katere so kompanije najele v svrho, da vohunijo med svojimi rodnimi trpini rudarji. Gorje ti je bilo, ako si se takim pro-palicam vedoma ali pa nevedoma zameril! Danes te je zaznamoval da si "boljševik", jutri si bil že z vso družino brez milosti in brez da ti so povedali vzrok, postavljen na belo cesto.
Na to umazano idejo, so tudi ti ptiči prišli, da se izkopljejo iz blata, a da nasprotno svojega bližnjega postavijo in potlačijo vanj. Skoro isti slučaj, kot se je primeril Louisu Adamiču in H. B. Z. Priznaj ali pa zagovarjaj resnico takoj si zaznamovan. Sumi se, da ti ljudje niso tega napravili prvič. Ljudjem v tukajšni naselbini, je znana njihova preteklost zadnjih 10-15 let. V izseljpniŠtvu se delajo pred ljudmi narodnjake, a v resnici se vrši samo zahrbtnost. Govore o slogi in o bratstvu, tudi se piše v novine o tem geslu v zlorabi tujega podpisa. Dokaz kako si razlagajo brattsvo je še to, ko te gre član istega društva javiti na pristojno oblast, da si nekaj za kar nima ne dokaza in tudi podlage. A v obraz se ti pa hinavsko potvar-ja: BRAT, SOBRAT, SOSESTRA itd! Trezno misleči človek bo v takem slučaju priznal, da je to podlost ki ji ni primeru.
Da se prikrivajo pod geslom sloge,je tudi dokaz, da so ljudje iste grupe kateri so pripadali odseku št. 1 V. P. Z. "Bled", po lanjskem občem zboru po izvolitvi novega odbora za leto 1943, samo zaradi tega, ker so ostali v manjšini, zahtevali odcepitev in delali za razkroj odseka Št. 1. Vse skozi do danes in tudi se odcepili pod parolo "Slo ge", da z tem pokažejo kako si oni tolmačijo druŠt. pravila, katera govore v vsih zadevah, da je večina merodajna in vsi sklepi se pri Zvezi zaključujejo po glasu večine.
Star slovenski pregovor pravi: "da gliha vkup Štriha". In to je resnica. Zanimivo je tudi to, da oni isti ljudje, so tudi mene obtožili pri zavarovalnem uradu, da jaz delam razdor med slovensko mladino. Resnica je da sem delal med slovensko mladino, kolikor mi je čas dopuščal. Kaj sem delal, to ve splošna slovenska javnost tukaj. Jaz tega ne tem mestu ne bom razlagal. Prav lahkega srca rečem, da razdora nisem delal med njimi, še manj pa Špeharjevo in med tisto, katerih stariši se pri vsaki priliki bijejo na prsi, češ kako zavedni narodnjaki da so, a v resnici so pa v tem pogledu tako zanikrni, da se jim ni zdelo vredno, da bi svoje otroke poslali v slovenska društva. To je pribit dokaz!
Kar malo se ozrimo po tej lu-Škani skupini katera Še vedno sanja, kako bi prišla v posest okovanega Škornja, pa bomo takoj imeli rezoltat na dlani.
Lažna propaganda jih je držala na višku do danes, kot Gobelsa v Nemčiji, dasi vsej spretnosti njegovega jezika, se že nagiblje Hitler in Nemčija z njim k sramotnemu zatonu. Tako bodo tudi ti ljudje sramotno pokopali svojo ble-dolično zvezdo, katera je tako kla-verno sijala na obronko Kleka že več let v nedoglednost.
Kakšne vrste je to klika, naj bo še naslednji dokaz: Takoj po konvenciji, je ta grupa poslala svojega pripadnika v sosedno naselbino No-rando, kjer obstoji eden najmočnejših odsekov V. P. Z. "Bled". In po navodilih teh "velikih" mož trosil taž med ondotnimi člani, češ, da telegram sploh ni bil poslan iz konvencije v Moskvo na Vse-Slo-vannski kongres, ampak da je denar ki je bil zbran v prostovoljnih prespevkih od delegatov v ta namen, takratni konvenčni predsednik br. MaruŠič, spravil v svoj žep. Dotični razsoden mož je bil toliko zalutkan, da je to v resnici govoril ljudjem, kateri osebno poznajo br. F. Marušiča, kot enega najuglednejših rojakov v Kirkland Lake. Ne čislajo njega in njegove družine samo Slovenci! SpoŠtujo ga tudi druge narodnosti z katerimi pride * stik, ter je spoštovan in pošten pekarski podjetnik, kjer je isto ta-
Odgovor Mono< - kovcem
Včasih smo okuženemu mestu v kakšnem grmičevju, ali pa robanten in zvit na vse strani kamen, imenovali "kačja zalega". Otroci smo ob pogovori starejših napeto poslušali in si na vsak način hoteli zabiti v glavao, dotično mesto da ga bi ne pozabili. Ob priložnosti če je slučajno pot nanesla z starejšimi recimo v senožet, gozd ali pa po nasteljo, so nam pakazali s podu-darcem: "Glej tam je kačja zalega" !
In res včasih se je pripetila nesreča, da je strupenka prilezla izpod kamena in ugrizla žival, ki se je naivno pasla okrog. Ponekod so verovali v križanje, drugi so pa zavrgli to in se podali bolj znanstvenim sredstvim proti strupa. Če je slučajno pes naletel na tako nesrečo, bi ostal čez noč in tudi včasih čez dan, kjer v luži, potoku ali je enostavano izlizoval rano zintem izsesal strup.
V praktičnem smislu le v drugačnem obliku v današnjem času vidimo, da ni vselej ravno edino v kakšnem grmičju in bo robatem ka-menu kačja zalega. Dobimo jo zlasti med onimi, ki še dandenes se poslužujo s obtožbami "rdečega strašila", bodisi proti posameznikom ali pa proti kakoršnega koli gibanja. Taka skupina kakor je omenjeno ne more biti nič drugačna, kakor kačja zalega med poštenimi in dobromislečim ljudstvom, katera sika z strupenim obrekova njem in odvračanjem posameznikov ali pa skupin od poštene in vrednostne poti.
Takim navadno je vsaka kretnja "komunistična". Pred leti obtoževali so milijone brezposelnih delavcev, ko so zahtevali relifno podporo ali pa delo, da je to "komunistična" propaganda. V času agresije proti Ehtiopije, Madžurije, Španije in Albanije, povsod je bi
la proti onim rodoljubnim in demokratičnim elementom, ki so skušali voditi borbo proti fašistični agresiji, taka akcija žigosana, kot "komunistična" propaganda. Če je kdo drugi si Štel vse to v zadoščenje, si je Hitler in njegova zločinska skupina. Kajti nihče drugi ni mogel bolj uspešno vršiti ta posel vprid njegovim zločinskim namenom, kakor oni, ki so med ljudstvom vestno ali pa nezavestno širili strup lažnjive, zlikovne in zahrbtne propagande, proti narodnim in človeškim interesom.
Ti taki elementi se služijo tudi danes vpričo očitnega dejstva, da je taka strupena propaganda direktno izvor fašizma ter odgovorna za morja prelite ljudske krvi in igromnih materij alnih šrtev v svetu. Ta resničnost nevznemirja take elemente! Ne zato, ker niso v duši nikdar gojili poštenega sočutja naprem narodnim ali pa delavskim interesom. Torej znanost je dognala sredstva proti strupu. Odstranil se je tudi pri otrocih strah proti kačji zalegi. Vtem oziru tudi mi imamo sredstva proti takih strupenk po naselbinah ali pa kjer koli jih dobimo v takem ogabnem poslu.
Prvotna naloga je, da varujemo naše ustanove pred tako zalego. Zatem je naloga slehernega člana, da postane ne le član ustanove, plačati svoje mesečne prispevke, ampak kot delničar in varuh svoje ustanove ob vsaki priložnosti odločno nastopiti proti taki zalegi in jo ukazati drugim, kje je in kjer se nahaja, da jo spozna okolica, da jo spozna javnost, da jo spoznajo tudi otroci. To je dolžnost slehernega roroljuba v teh napornih in resnih časih, da se zavarujejo veliki cilji in plemenita načela narodov in človeštva !
Poudarimo složno vsi: "Glej tam je kačja zalega"!
PRETRESLJIVO PISMO IZ STAREGA KRAJA
Noranda — Cenjeno uredništvo Edinosti! Prosim vas da uvrstite to moje pismo, ki sem ga dobil pred par dni iz starega kraja. Pismo se dobesedno glasi:
"ZRAVI SMO IN ŽIVI! HIŠE IN POHIŠTVA NIMAMO! ŽIVIMO NA HRIBU PRI MATEV-ŠKOVIH. POZDRAV OD CELE DRUŽINE.
Podpisani prosim vse vaščane iz Travnika in Loškega Potoka, ako je kateri dobil kaj sličnega od doma, da sporočijo bodisi potom Edinosti, ali pa na moj naslov, za kar se vnaprej zahvaljujem.
Jakob Modič Box 239 Noranda, Que.
Zgoraj omejenim vrstam pisma iz starega kraja, katero je prišlo potom Rdečega Križa in oddano dne 29 maja tg. 1., ni potrebno nobenega okmentarja. Kratke besede prodirajo skozi srce čitatelja, ter so le resničen izraz strahot in
ko cenjen in marljiv delavec pri kompaniji, zadnjih 15 let. Medtem je tudi eden najboljših članov Zveze od njene vstanovitve, brez da bi pri njej iskal osebne koristi. Delaven in velik podpornik vseh Slovenskih društev in .društvenega gibanja v Kirkland Lake. Le slučaj je bil, da je dotični človek bil puščen iz omenjene naselbine s zdravo kožo, ker je članstvo dotičnega odseka bilo toliko razjarjeno, nad tako gorostasnim podtikanjem. A ravno v istem času je ista grupa javila nas na zavarovalni ured, da smo "KOMUNISTI" in za dokaz je navedla da je bil poslan telegram v Moskvo iz oknvencije, kakor je omenjeno.
Zdaj dragi čitatelji, sodite sami logiko teh ljudi! Vtapljajo se v mlakuži njihove lastne brozge. Toda kljub temu je Še vedno nekaj članov, kateri jim na slepo sledijo po njihovi vijugasti poti. Pač vpliva moč propagande! To pa le pri nerazsodnih.
Vsa zadeva je prišla že tako daleč, da bo na zahtevo večine članstva, Zavarovalni urad prisiljen (Nadaljevanje na 4 str.)
muk, skozi katere je šel naš ubogi narod.
Nimamo ne hiše in ne pohištva, živimo na hribih pri Matevškovih, se glasi njihov klic. Toda to ni osamljen slučaj družine Modič v Travniku. Sto in sto družin živi na ta način v Sloveniji. O njihovem življenju, strašnih mukah ki so jih prestali v zadnji dve leti, bomo zvedeli šele enkrat po osvobojenju. Zato nam zadostuje tudi teh par besed z katerimi se so oglasili iz starega kraja, da do cela spoznamo, kaj se godi tam in kako bi morali biti pripravni priskočiti v pomoč našemu narodu.
Kakor sem omenil vsak komentar gornjim bčSedam bi bil odveč. Celo bi bila škododelnost dozdevati nekaj drugega, ker njihov pomen govori sam za sebe. Kljub temu pa dobimo vpričo takih pre-tersljivih pisem ljudi, ki se mrzlo ponašajo napram pokretu v borbi proti fašističnih zverin.
Bratje in sestre! Nastopil je čas za spoznanje! Ni dovolj se zanašati le drug na drugega, ampak složno in enotno pristopiti k delu. Zapomnimo si enkrat za vselej, da ko bi ne bila Narodna Osvobodilna in Partizanska armada organizirani, bi je že zdavnaj zmanjkalo in bi ne mogla voditi borbo proti fašističnih okupatorjev. Tudi mi tukaj, če hočemo nekaj doseči moramo biti organizirani in z organizacijo si pomagati ustvariti dober napredek v kulturnih in narodnih ozirih. Posebno pa če hočemo doseči dober uspeh za pomoč našemu narodu v moralni in materij alni podpori, moramo biti organizirani. Torej ni boljše priložnosti ter obenem lepših načel v narodnih in mednarodnih ozirih tekočega času, kakor je vstanoviti podružnico Zveze Kanadskih Slovencev, tukaj v Norandi. Pripravimo se k temu složno in bodite preprčiani vnaprej, da bomo potom organizacije res dosegli ne le dober vzgled narodne zavesti, kulturnosti in vdanosti najlepšim idealom tekočega času v svetu, ampak istočasno bo naša pomoč uspešna in obilna v-prid splošnih stvari.
Josip Cesič.
«
PA SE NEKAJ
Smešno, a vendar le resnično! Pred nekaj dnevi smo čitali takole vest: "Za Mihajloviča je glavni problem orožje. Če bi dobil orožje, lahko postavi nad 300.00 armado na bojno črto. Ogromno Število kaj ne?
Nobenega dvoma da so njegoyi eksperti kakor navadno prekuhali to vest nekajkrat ji dali začimbo z ogormnim Številom armade. Prej so pumpali javno mnenje, češ "modri" vojskovodja čaka v soteski na priložnost. Zakaj butati z glavom v zid! Zdaj pa kar naenkrat je orožje problem, namreč da ogromna njegova armada, ki čaka le mig, nima orožja! jj
Javnost postavlja vprašanje: Od kod orožje Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, ki se že dve leti junaško bori proti okupatorjev? Kdo je modrijanu Mihajlovi-ču in njegovim sopotnikom branil pobijati sovražnika in se na račun mrtvih fašistov oborožati?
Nihče drugi kakor izdajalska
vloga!
* * *
Večjo pozornost je zvrnila v javnem mnenju bodoča konferenca zavezniških pretstavniŠtev v Moskvi. Napovedovalo se je, kako bo rešila stotera vprašanja posebno da se bo bavila s mejami Baltiških republik, odnosno Sovjetske Unije, kakor tudi o vprašanjih na Sredozemlju.
Zdaj pa kakor strela iz neba, "Pravda" je ožigosala take napovedi nič manj in ne več, kakor da prihajajo iz odvratnih vj>w podpihovalcev nezaupanja Sovjetski Uniji in iščejo intrige na račun starih meja.
Kaj navadno "Pravda" udari z kratkimi toda za podkopovalce protifašistične koalicije, bolečimi udarci. "Kdo si naj lasti raspravi jati o mejah Sovjetske Unije več, kakor pa recimo Združenih držav, posebno recimo države Californije!
Ta odgovor je zaenkrat zavozlal odvratne domišljije apizerskih elementov!
Slava Partizanom
Obelodanjenje v kakšnem položaju se naehja V.P.Z. 'Bled'
(Iz 3 strani.) sklicati izredno konvencijo. In to se pričakuje v bližni bodočnosti. Konvencija se bo vršila pod nadzorstvom zavarovalnega urada in takrat se bodo na licu mesta prepričali tudi oni, pred katerimi nas so obtožili, kakšni "komunisti" da smo.
Ta konvencija ne bo takšna kot je bila ona z dne 2 avgusta, katero je sklicova! samopasni bivši gl. tajnik F. Grebene, po nalogu zavarovalnega urada. O čem pa zavaro-
JAVNI SHOD V NORANDI
Dne 24 oktobra ob drugi uri popoldne v Community Hali, se bo tukaj vršil javni shod.
Glavni govornik na shodo bo kakor je bilo že poročano brat Radovan Dimovič, prednedavnim sem prispeli partizanski borec. Ker je z svojim govorom vzbudil precejšno pozornost v Schumacherj,u Kirkland Lake in drugod, kot očividec razmer in borbe v Jugoslaviji, se tudi tukaj pričakuje obilna vde-ležba Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih Slovanov.
Poleg Radovana Dimoviča, bosta govorila Martin Bayuk, glavni organizator Zveze Kanadskih Slovencev in Bogoljub Stevanov, uprav-ink Srbskega Glasnika.
Vsled tega uljucjno vabimo tukaj Šne Slovence, Hrvate in Srbe, kakor tudi druge Slovane, da se vdeleže omenjena shoda, kjer bodo slišali resnico o borbi Narodne O-svobodilne in Partizanske armade v Jugoslaviji. Slišali boste tudi, kdo je Mihajlovič in njegovi četniki!
ODBOR.
valni urad ni vedel ničesar. Zato je moral Grebene takoj po nalogu Inšpektorja, je preklicati. Zakaj? Zato, ker je v imenu zavarovalnega urada, zabranjeno javno lagati poštenemu članstvu. Koliko je bivšemu tajniku za napredek in dobrobit Zveze, tukaj so nepobitni dokazi. Kaj je treba toliko stroškov? Koliko je Zveza in njeno članstvo z tem prizadeta ? Koliko bi Zveza v tem času lahko napredovala v vsih ozirih, dočim po zaslugi samopašnežev nazaduje. A, Še se ponašajo češ, tako malo nas je, pa jih držimo v pesti, mesto, da bi se od sramote poskrili v tmino, da jih ne obsije svetloba belega dne. Človek kateri ima le količkaj značaja in čuta poštenosti, bi ne počel take pečkarije, kot jo ti ljudje uganjajo med članstvom in pri Zvezi. V deželah svobode in demokracije, je dolžnost moža, ako je mož; da odstopi iz položaja kakor hitro je dobil nezaupnico od večine. Le v deželah črne kulture in kjer vlada bič nad ljudstvom je hijensko zavijanje in teror nad večino. Ljudje solnca in svobode, se protivijo takim principom! Za demokratične ideale se protivijo takim principom. Za demokratične ideale se danes borijo vsi svobodoljubeči narodi. Zato se je tudi večina našega članstva ogorčeno dvignila proti par ducatov venrednih samopašnežev in sebič-nežev. Da se bo vsa zadeva rešila brez dvomno v kratkem času kakor zahteva in želi večina članstva V. P. Z. "Bled", to je sedaj več kot sigurno.
V tej iskreni nadi tudi pozdravljam vse članstvo pod njenim okriljem !
Uo volji večine tajnik Zveze "Bled."
MATIJA OTONIČAR^l. r. V Kirkland Lake dne 15 okt. 1943.
Spisal: FRANC KOVAČIČ
V "Njivi" Št. 12 šesti letnik, je bil priobčen članek pod naslovom: "Slava partizanom"! Članek je vreden vse pohvale, kajti branil je naše partizane, ki se danes bijejo za svobodo naše domovine.
Že iz davnih časov nas je Slovence spremljala nesreča, da smo imeli v domačinih zmiraj dovolj izdajalcev in drugovrstnih klečepla-zcev, ki so se vedeli tako kakor se vedejo danes oni, ki na sve mogoče načine blatijo naše hrabre partizane. Ako pogledamo malo v preteklost, so nas ti elementi; ki danes tako vneto udrihajo po partizanih, slepili s svojevrsti narodnjaštvom, ki naj bi bilo pravo hlapčestvo, kajti sami so bili in so ostali hlapčevskega duha. Zaubljubljajli in prodajali so slovenski narod Rimu, Berlinu in drugod in danes so vsi iz sebe, ker je slovenski narod dvignil pest proti zatiralcem domovine; dvignil pest brez "dovoljenja" onih, ki mirni čepijo v zaledju na gorkem. Videlo se je ko so se jele zbirati partizanske čete, kako so ti prodajalci domovine nagovarjali prostovoljce naj se ne bijejo, da je brezsmiselna vsaka borba, da se je boljše pokoriti itd. Ali naši bratje in sestre, očetje in sinovi so prijeli za orožje iz čiste želje in ljubezni, braniti svoje družine in domovino.
Ubogi narod, težko se mu je izogniti brezdnu, ko ima takšne voditelje, ki hočejo, da bi živel zaslepljen, da bi ga lažje vodili po strani poteh. Namesto, da bi se postavili na čelo naroda ter ga branili, nas samo ponižujejo in pridigajo, češ, da nas je malo, da je siromašna naša domovina in da se vsled tega moramo pokoriti močnejšim narodom. Ali nikdar pa niso iskali zaslombo pri naših večjih bratih.
Več stoletna klerikalna politika nas je popolnoma zaslepila; tako da da smo bili versko odvisni od rimskih meŠetarjev, kamor je naš narod pošiljal težko azsluženi denar; politično pa od dunajskih in drugih izkoriščevalcev. A, ne samo mi, ista usoda je doletela naše brate Hrvate, Čehe, Slovake in Poljake; med tem, ko so Srbi in Bolgari, ki so sprejeli isto vero kot Rusi, so se vedno bojevali kot levi za svoje narodne pravice, dokler jim ni leta 1978 Rusija pomagala popolnoma se osvoboditi. Bi li to napravila katera druga država? Ne, ni mogoče pričakovati, dovolj nam je priča kako se je ravno v tistem času Avstrija s silo polastila Bosne
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ...................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ..........................................................
Mesto: ..............................................Prov................... Drž.......................
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...........................................................................-...........
Ulica, hš. št. ali poštni predal.....-....................................................
Mesto: ...............................-...........Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 20« Adelaide St. W. Toronto, Ont.
GRŠKA VLADA PODALA POSTAVKO
London — Glasom tukaj šnih poročil se trdi, da je Grška ubežna vlada podala odstavko iz protesta, ker je Italija dobila po zavezniškem odobrenju priznanje Sobojevnice z Zedinjenimi Narodi. Kar pomeni da se jo ne smatra kot sovražnico.
Približno nekaj podobnega se sluti pri jugoslovanskih krogih obežne vlade, ki niso kakor razvidno najbolj zadovoljni z tem, da je Italija z Bodolijem na čelu, priznana kot ena od Zedinjenih Narodov, katera je napovedala vojno zadnje dni Nemčiji. Toda jugoslovanski krogi si pa ne prizadevajo dognati v sklad kam zaprav spada Mihajlovič in njegova skupina?
Zdi se da je bolj skrbeče vprašanje tako grških kakor tudi jugoslovanskih krogov, razvoj na domačih tleh. Kakor v Jugoslaviji porast Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, tako tudi v Grčiji,, partizani vodijo odločno borbo proti nacističnih okupatorjev. Združen narod v Grčiji, po vzorcu svojih sosedov v Jugoslaviji, bo najbrž vzrok za nemir v reakcionarnih krogih, kateri v svojem obupnem stanju iz bojazni pred izgubljenim položajem, dozdevajo marsikaj v svrho opravičenja svojih notrajnih čutov in nemirov.
Največjo nadejo in zaupanje pa lahko oslonimo na narod! Narod je in ostane upravičen rešiti svoje zadeve!
in Hercegovine in namočila zemljo s slovansko krvjo ter pričela gojiti sovraštvo proti naodvisnim državam.
Tudi tukaj v Argentini imamo precej rojakov, katerim ni mar kakšna bo bodoča Jugoslavija in od katerih držav bo odvisna. Oni bi radi videli samo Jugoslavijo; to se pravi, imeli bi radi primerno drža-svno službo. To naj bi bila- njih "svobodna" domovina. Kaj njih mar delavstvo, tudi Če bo stradalo. In ako tem ljudem govoriš o potrebi prijateljskih stikov z Rusijo, ker edino odtam lahko naš narod pričakuje nesebično oporo, se
Narodni bojevniki potrebujejo našo pomoč
London — Radio postaja "Slo-bodna Jugoslavija", je naslovila apel na izseljence v Kanadi, Združenih državah, Avstraliji in drugod, za takojšno pomoč tisočem ranjencev Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, kateri vsled pomanjkanja zdravil umirajo. Isti apel med drugim omenja: "PRIČAKUJEMO POMOČ V OROŽJU IN MUNICIJI OD NAŠIH A-MERIŠKIH I IN BRITSKIH ZAVEZNIKOV".
Ob tem bi bila kakoršna koli obširna razlaga zaradi pomoči narodnim bojevnikom, kateri že dve leti vodijo krvavo borbo proti fašističnih vničevalcev, domačih kvi-zlingov in izdajalcev, preveč. Predobro nam so poznani kraji kje se vodi krvava bitka, kakor tudi možnosti posebno za zdravilna sretstva, katerih se potrebuje v vojni vsak trenotek. Vemo, da se taka sredstva v kolikor bi celo bilo mogoče, niso izdelovala v Jugoslaviji prej, toliko pa je ta možnost zdaj v vojni bolj omenjena. Vse kar je potrebno je to, posredovati pri odgovornih oblasti, oziroma pri Rdečem križu in kjer koli mogoče, da se čimprej pošalje primerno količino zdravilnih sredstev ranjencem v Jugoslavijo. Poleg tega pa bo največ odvisno od nas zaradi denarnih sredstev, da se kupi zdravilna sredstva.
Upati je da bodo glavni odbori treh bratskih Zvez, kakor tudi drugih organizacij in društev se o tem zelo nujnemu vprašanju čimprej posvetovali in izdelali do cela načrt za zbiranje prostovoljnih prispevkov v ta namen, kakor tudi vse potrebno z strani oblasti za dovoljenje in prevoz potrebnih sredstev za narodne bojevnike v Jugoslaviji, takoj začnejo opravičevati, da je
Rusija predaleč, da je to nesmiselno itd.
Jaz bi vprašal dotične ljudi, če poznajo dobro zemljepisje, so li kdaj videli zemljevid na katerem bi lahko primerjali razdaljo? Ali je znano tem osebam, da je naša Primorska bliže Moskvi nego Azer-bajam; ki se nahaja ob obali Kas-piŠkega morja; potem Uralska mesta in končno daljni Vladivostok. Otok Sahalin, Kamčatka, ter CjuŠki poluotok, ki je komaj 35 kml. oda-ljen od Alaske, vsled Berinske ožine. In na tej zemlji, ki je Šesti del zemeljske površine, imajo ljudi enake pravice, ako ravno so Številnih in različnih narodnosti. Pa li ne živijo zapadni in vzhodni Slovani skupaj ob Črnem morju? Posebno v severni Dobrudži živijo skupno Ukrajinci in Bolgari. Temo dokaz so celo tamkaj Šna imena mest, n. pr., na levem bregu Donave; Belgrad, Volkov, Ciljev; »a desnem lsregu pa: Cernovada, Bal-čič, Božarič in Dobrič, dočim so ostala porumunili.
Ker ravno govorimo o imenih, hočem reči, da ni vselej ime pomembno, posebno pri ljudjeh. Ime ali pa priimemek to ni nič manj ali pa več kot osebni znak ali razloček. Vredno pa je kaj je človek in kakšno je njegovo delovanje. Ali ne bomo radi imena spoštovali slavnega vodje partizanov "Tita", ko či-tamo vsak' dan o junaških bojih med partizani in nacifaŠisti. Ali ni napravil Tito s svojim "ne-slovanskim" imenom več za naš narod kakor pa Nedič, PaveliČ in drugi s pristnimi jugoslovanskimi priimki ?!
Še nikjer na svetu pri pametnih ljudeh ni bil človek izobčen radi priimka ali imena in niti ne radi narodnosti, nego lepo sprejet, če se ga je le potrebovalo. KrŠtof Kolumb ni bil Španec, Napoleon ni bil narodno Francoz, Bering ni bil Rus. In tako najdemo tisoče primerov po celem svetu.
Torej vsa Čast Titu in vsem njegovim partizanom ter priznajmo, da svobode so vredni le oni narodi, ki se bijejo in prelivajo kri za rešitev in osvoboditev iz pod tujega jarma in ki se niso za nobeno ceno pridružili onim, ki so pohlevno pri-pognili glavo pod tujim jarmom in poljubili bič:
Priznajmo to in zakličimo skupno: Slava Partizanom!
IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
RESOLUCIJA PODRUŠNICE ŽTEV. 2 SANS
Članstvo podružnice štev. 2 SA NS v Chicagu je na svoji seji dne 25 septembra vzelo v pretres pisanje Rt. Rev. J. J. Dmana in Rev. A. Uranakarja, ki stav njem zahtevala kot člana našega izvrševalnega odbora, naj SANS pretrga vse stike z Adamičevim odborom za jugoslo vansko edinost, mu odpove vso podporo, vzame Adamiču častno predsedstvo v Slovenskem ameriškem narodnem svetu ter se vrne k nalogam, ki jih je prejel od Slovenskega narodnega kongresa v Clevelandu, se potem dodobra seznanilo s Kristanovim odgovorom na tisto pisanje ter soglasno sprejelo sledečo resolucijo:
Ker smo uverjeni, da so prizadevanja Združenega odbora juž-noslovanskih Amekirancev v popolnem soglasju s cilji in smotri
našega gibanja za rešitev, osvoboditev in združitev nesrečnega slovenskega naroda v stari domovini, ker nadalje vemo, da zasluži Louis Adamič v svojih koristnih stremljenjih vse priznanje, ker vidimo, da je vodstvo našega narodnega sveta v veščih in zanesljivih rokah, in ker sta omenjena duhovnika s svojim izzivanjem jasno pokazala, da jima ni nič do iskrenega sodelovanja z ostalimi člani našega izvrševalnega odbora, ostro obsojamo njun rfesrečni poskus, da bi zaseja-la v naših vrstah razdor in tako onemogočila naše vzajemno delo in odločno zahtevamo, naj se od-tranita iz našega gibanja ter raje izpolnjujeta dolžnost, ki jih jima nalaga njun stan.
Ta resolucija naj se objavi v vseh slovenskih listih.
Louis Skerbinek, predsednik, John Morsi, tajnik, Jonh Turk, blagajnik.
Resolucija Združ. slov. društev v New Yorku
Dvanajst milijonov delavcev v Nemčiji
Madrid — Glasom tukajŠnih poročil je naznanjeno zadnjega tedna, da je v Nemčiji 12 milijonov ino-stranskih delavcev, ki so zaposleni v raznih tovarnah za vojne izdelke. Med temi da so "dobrovoljci", kakor tudi oni ki so odgnani z silo iz raznih evropskih držav.
Iz bojazni pred proŠirjevanjem vpliva o porazu nacističnih sil na bojnih črtah, padcu Musolinijeve-ga režima in napovedi vojne proti Nemčiji z strani Italije, nacistične oblasti so podvojile stražo naokrog taborišč kjer so inostranski delavci nameščeni. Medtem v nacist:/Vih krogih narašča očitna bojazen in nezaupljivost napram inostranskim delavcev. Zato so do gotove meje poostrene regulacije napram delavcev v taboriščih, kakor pravi poročilo.
Toda znano je, da v teh taboriščih ni vladala kakoršna koli sočut-nost ali pa poštenost, tembolj vladala je roka nacističnega gestapa. Če so v tem oziru poostrene regulacije, tedaj to prekaša že vsako doslednost, ampak bez dvoma da bo poostrilo tudi nepomirljivo mržnjo proti nacističnih razbojnikov. Kadar pa pride čas, bodi ti, vsaj večina njih, zelo ostri sodniki marsikateremu gestapovcu ne glede na njegovo narodnost.
JUGOSLOVANSKA DIKTATURA V LONDONU
(Iz 2 strani) ncev Jugoslavije (Mirko Srzentič, op. prev.) PrejŠni minister vlade Jeftičevega režima Markovič, je pa imenovan ministrom kraljevskega dvora.
Božidar Purič, "novi" ministers-ki predsednik; pro-Paulist; pro-Stojadinovič in pro-vse drugo kakor pro-Jugoslovaskega naroda, si drzne napovedovati jugoslovanskemu narodu, kateri s orožjem v roki brani svojo domovino in krvavi v borbi proti fašističnih okupatorjev že nad dve leti, kako naj pomisli o svojem domu in bodočnosti domovine. Kaj pa ko se povrne v Jugoslavijo? Le naj pride gospodariti narodu Jugoslavije? Bržkone, da dobi zelo vroč sprejem!
Jugoslovanski narod je pokazal svojo politično zrelost, če ne v ničemer drugem, tedaj v odporni borbi proti Hitlerju. Tudi ve bolj kot kdo drugi, v kakšnih razmerah je in prav lahko se zanesemo, da jih bo vedel tudi rešiti zase in za svoje ter svojih prijateljev interese. Kaj zmore narediti in kar bo sprejel, verjetno je, da ne bo prisiljen sprejeti vlado in način živlenja nasprotno močni zavezniški intervenciji. Jugoslovanski narod ima nadejo, da bo Britski narod in njegovi voditelji, mu pomagali urediti državo in zemljo, katero je našel v času revolta proti raznih: Puričev, Zivkovičev, RaŠčičev, Sto-jadinovičev, Cvetkovičev; srpske hrvaške in slovenske reakcije, katere verno sopotniŠtvo je najti v Londonu med nenavadno veliko množico.
To nadejo pa ne smemo izdati!
SVET JE ZVEDEL RESNICU
Na redni mesečni seji Združenih slovenskih društev v New Yorku, katere so se udeležili tudi predstavniki petih Sansovih podružnic v našem okrožju, je bilo sklenjeno, naj se pošlje v Sansov urad resolucija, ki jo naj ta urad objavi v naših listih.
S to resolucijo se delegat je vklju čenih društev in skupin izrečejo za Sansov sklep, v čigar smislu je bilo iročenih tisoč dolarjev v Cle-velendu saustanOvljeni organizaciji Združenja južno-slovanskih Amerikancev (United Committe of So-uth-Slavic Americans), katera ima svoj urad v New Yorku.
Zastopnik Sansovih podružnic in zbrani delegatje obenem priporočajo, naj se v bodoče finančno in moralno Še podpre Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, če bo tako zahtevala potreba.
Omenjeni odbor deluje kar na-jagilnijše in uspešno za zbližanje ameriških južnih Slovanov Bolgarov, Hrvatov, Macedoncev, Slovencev in Srbov — in za združenje in osvobojenje južnoslovanskih narodov na Balkanu, katerim želimo vsi, ki pripadamo tej ali oni južno-slovanski narodnosti, po svoji moči in možnosti pomagati do boljše bodočnosti in trajnega mira po tej vojni.
Na podlagi tako začetega delovanja Združenega odbora izjavljajo delegatje, da je finančna in moralna podpora Slovenskega ameriškega narodnega sveta za to orga nizacijo potrebna in naši stvari v korist.
Za slovenska združena društva v New Yorku
Ludwig Mutz, predsednik, Anna P. Krasna, tajnica.
KRIZA V TEKSTILNI INDUSTRIJI
Montreal — Kakor smo prej poročili o stavki tekstilnih delavcev v Montrealu, zdaj preti skoraj splošna stavka tekstilnih delavcev v Quebec provinciji, kjer je vpos-leno okrog 26 tisoč moških delavcev in 29 tisoč delavk. V glavnem so zahteve zvišanje plače in skrčenje urnega delovnika.
Urni delovnik znaša okrog 60 do 70 ur na teden, dokler je zaslužek delavcev toliko nezadosten, da povzroča ne le mizerno živlenje de-laskih družin, zvišuje odstotek u-mrljivosti njihovih otrok, ampak istočasno povzroča različno epidemijo zaradi pretiranega dela in nezadostne hrane med delavci.
Delavska mezda v Quebec provinciji je toliko različna, da je težko dognati v sklad povprečno mezdno lestvico. Ponekod se računa plača delavcem na uro, ponekzf je akordno delo itd. Povprečno računa se 25 centov na uro plača delavcev, delavk je pa tudi nižja in napram statističnim podatkom, ponekad je povprečni zaslužek tako nizek da je neverjetno.
Vrednostna produkcija v tej industriji znaša okrog 207 milijonov dolarjev, kar vključuje vse iz-
datke, kapital tekstilnih magnatov znaša istočasno 160 milijonov dolarjev. Iz tega sklepati pe, da je kapital tekstilnih magnatov več kot polovica od splošnih izdatkov za proizvodnjo. Tedaj ni težko dognati kakšen je položaj tekstilnih delavcev, kakor tudi zakaj se tekstilni magnati na vse kremplje bore proti priznaju zvišanja plače delavcem.
Kot posledica tega ni le naraščajo ča kriza in nezadovoljstvo tekstilnih delavcev v tekstilni industriji, ampak je občutna pri delavskih družinah, kjer odstotek umrljivosti otrok narašča in se zajeda razna bolezen med delavci, kateri vsled nezadostnega zaslužka si ne morejo privoščiti tako stanovanja ki bi odgovarjalo zdrastvenim rt-ham„ kakor tudi zadostne hrane za sebe in za svojo družino.
Toda kljub temu očitnemu dejstvu v splošnem razmer tekstilnih delavcev, takozvano delavsko sodišče je pokazalo svojo pest J uti zahtevam za zvišanje plače. Delavci so zahtevali zvišanje 10 centov na uro, toda ker bi z tem bili prizadeti interesi tekstilnih magnatov, je sodišče odlonilo priznati to zahtevo.
TEROR PROTI ŽIDOV V ARGENTINI
Montevideo — Iz tukajŠnih virov vesti potrjujo, da so argentinske oblasti zaprle urade vsih židovskih listov v Buenos Arics in tudi po drugih mestih.
Odkar je prišel na krmilo general Ramirez, so poostreni ukrepi proti židovskih organizacij, časopisov in
98 PARNIKOV POTOPLJENO
Washington — Ameriške podmornice so zadnje dni potopile 98 japonskih parnikov na Pacifiku. Skupno Število potopljenih japonskih parnikov znaša do danes 460 od pričetku vojne, kar vključuje razne vojaške in transportne parni-ke.
Šol. Računa se da je okrog 350.000 Židov v Argentini. Taki ukrepi so vpeljani seveda pod obtožbom, češ da so Židi, njihovo časopisje komunističnega prepričanja, ter naklonjeni in pod vplivom "ruskih, brit-skih in ameriških imperij alistov", ki ogrožavajo suverenost Argentine.
To ni izvenredni pojav argentinskih vladajočih krogov, ko vemo, da so bili naklonjeni fašistični propagandi in dajali največje oporišče na zapadni hemesfiri. Dočim so pa izvajali teroristične ukrepe proti pokretom, časopisom in demokratičnim skupinam, kateri so zahtevale prekinitev odnošajev osiščem. Torej general Ramirez, n more biti drugačen od svojih prednikov.