Poitilna paTialirana. Uredništvo in upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št 12. Telefon 119. itev. 9. V Ljubljani, I. 1924. Posamezna številka po Din 1*28« Loto IV. Glasilo |,Združenj a slovenskih avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna *-*(R Inozemstvo celoletno 100. Posamezne številke se ra-čunljo po Dl 25 Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih ogrlasih beseda 50 p. 0+** Kal hnfDRin 7 lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slooen-I10| IIULCIIIU S skega ljudstva! Državna uprava južne železnice. Naša politična vzgoja. Slovenci smo živeli skoro 700 tet pod Avstrijo ali z drugo besedo: pod komando nemškega Dunaja. Dokler je vladalo v naših deželah plemstvo, se Slovenci kot narod nismo mogli in smeli niti ganiti. Le malo je bilo dogodkov, ki so pokazali, da živi ob jadranskem morju neko posebno ljudstvo, toda mogočna nemška plemenitaška pest je vsak tak pojav brzo in korenito udušila. Morala je priti šele doba nemškega narodnega preporoda in francoska revolucija, ki je tudi Slovence zdramila iz trdnega spanja. Začetki so bili jako skromni, toda zelo lepi. Neposrednega političnega pomena pa to gibanje ni imelo, pač pa je bila to lepa podlaga za poznejše delo. Leto 1848. je obetalo mnogo, izpolnilo pa nam je jako malo. To pa zato, ker je bila naša dotedanja in vsa poznejša politika uravnana na pokorščino do „presvitlega“ cesarja, na priznavanje nemške premoči, na priznavanje dunajske oblasti in na politiko drobtin in milosti in dunajske cesarske „gnade“. V takem duhu so nas vzgajali, odkar so se Slovenci začeli zavedati, da so narod, pa tja do „prevrata“ 1. 1918. in tudi še po „prevratu“. Mi nismo poznali in nismo smeli poznati nič drugega kakor „patrijotizem“ za Avstrijo, udanost do cesarja in pasjo ponižnost pred gospodujočimi Nemci. Ali se je kdaj našel med nami človek, ki bi se bil upal javno izreči misel, da zahtevamo Slovenci lastno državo? Ni ga bilo! Največ, kar se je kdo upal ziniti, je bila zahteva po neki skromni „narodni av-tonomiji“, kar se je ljudem zdelo že Večni hlapci? Ali naj vedno čakamo na milost in gnado in na drobtine? Ali naj nas še enkrat prehitijo dogodki tako kot so nas 1. 1918., da zopet ne bomo vedeli, kako in kaj in kam? To se ne sme več zgoditi! Ako pa hočemo, da nas čas zopet ne prehiti, moramo svojo politično vzgojo popolnoma nredrugačiti. Mi moramo vzgojiti ves slovenski rod ne v duhu ponižnosti in poslušnosti, ampak V duhu samozavesti, moštva, ponosa fin če hočete, tudi v duhu upornosti. Naše geslo bodi: Na svoji zemlji svoj gospod! Zato hočemo mi slovenski rod vzgojiti v smislu za lastno državnost, v smislu federacije in v republikanskem duhu. »Prefrigani Radič.“ silno ..prevratno" in „revolucijonar-no“! Seveda bi dobili tudi to „narod-no avtonomijo" (boljše rečeno .Jezikovno avtonomijo") kot milost in gnado s cesarskega Dunaja. Gospodarsko bi pa Dunaj in cesar vladala dalje... Taka politična vzgoja je naravno morala roditi strašne posledice in jih je tudi rodila 1. 1918. Tega leta je Avstrija razpadla in večni slovenski hlapec je ostal naenkrat brez gospodarja. Ker pa je bil slovenski hlapec vzgojen tako, kakor smo zgoraj povedali, se ni znal vsesti na svoj kos zemlje kot gospod, ampak se je v svoji pasji ponižnosti takoj začel ozirati, kje bi se našla kakšna nova „milost“ in kakšna nova „gnada“ lin kakšne nove „drobtlne“ in nov gospodar, ki bi m” vse to delil. Slovenski hlapec je ,.fnado“ tako dolgo iskal, dokler je ni našel v — Belgradu... Tam so mu spočetka res obetali nebroj milosti in gnad. Ko so pa bratje v Belgradu videli, da je slovenski hlapec silno ponižen in po pasje pokoren, so mu pokazali namesto gna-de in drobtin pošten bič in ga začeli obdelavati prav po turško. Danes slovenski hlapec zastonj prosi milosti in sc zastonj ozira po „drobti-nah“. Pa mu je popolnoma prav, ker I. 1918. ni znal postati gospod. Svet se pa dandanes naglo suče in naedo živi. Mi prav nič ne vemo, kdaj se bo Evropa zopet tresla. Gotovo pa je, da enkrat se bo že, ker je sedanje stanje nevzdržno. Tu pa stopa pred nas vprašanje: Ali naj ostanemo Slovenci še vedno tako politično vzgojeni kot smo bili pred vojno? Ali naj res ostanemo Pod tem naslovom je objavil »Slovenski Narod« dne 26. februarja vsebino pogovora, ki ga je imel Radič z dopisnikom švicarskega lista »Ziiricher Zeitung«. Kakor poroča Narod«, je švicarski časnikar zapisal sledeče: »Zunanji pojav Radiča nikakor ne odgovarja predstavi o ljudskem tribunu, ki tira za seboj stotisoče. Podstaven mož s prijaznim obrazom, mirnim obnašanjem in z omračenim, tihi mglasom napravlja vtis mirne odločnosti, njegov govor pa kaže obsežno znanje mednarodnih problemov. Pred več nego 20 leti se je vrnil iiz Francije, Anglije in Amerike v svojo domovino ter spoznal popolno brezvplivnost širokih mas svojega hrvatskega ljudstva, zlasti 90 odstotkov kmetskega “prebivalstvu napram inteligenci, katero so vodili stanovski interesi. On in njegov brat sta skufiala z neumorno in osebno agitacijo in z izdajanjem lista »Dom« vzgojevati in organizirati hrvatske kmete v varstvo njihovih interesov in v udeleževanje pri vodstvu deželnih zadev. L. 1905. so Sli trije, leta 1908. pa je šlo osem poslancev kmetske stranke v zagrebški sabor. Njihova temeljna misel je bila avtonomna organizacija vseh v avstro-ogrski monarhiji živečih narodov. Seveda je bila naperjena proti dualizmu in proti režimu, ki je vladal na Hrvatskem. \se druge stranke so se pri bodočih volitvah združile proti kmetski stranki. Njene voditelje so preganjali in tekom vojne je bil Radič zaprt. Ker je stranka zastopala državno idejo ,so jo njeni nasprotniki označili zn »cesarsko stranko«. Poleg splošnega odvračanja od Mad-žarstva ni bilo na Hrvatskem nika- kega sovraštva proti Nemštvu, čeprav je preplava dežele z avstrijskimi uradniki v 50 letih izzvala narodno reakcijo. Ko je v svetovni vojni Italija stopila na stran zaveznikov, se je spoznala obramba soške fronte za življenjsko vprašanje Jugosloven-stva in je ta v glavnem zasluga hr-vatskih polkov. Manjšo odporno si- lo so izkazovali ti proti Rusom. Slovanska solidarnost se je udejstvovala z delnim begom s fronte in s tem, da so se dali z lahkoto ujeti. Okoli 100.000 Hrvatov je bilo tako nekaj let izpostavljenih 'bol j še viškim vplivom, toda stroga organizacija hrvatske kmetske stranke jih je napravila immune proti boljševizmu in le redki so se vrnili v domovino kot komunisti, posrečilo pa se je prevesti tudi tok umerjenemu socijalnemu pojmovanju. Iz Amerike se je vrnilo okoli 20.000 Hrvatov, ki so se tam učili demokratskih razmer m niso bili pri volji, da bi se podvrgli gosposki oblasti, ki je pri nas vladala do konca vojne, ia prinesli so s seboj republikansko naziranje. Preobrat v oktobru 1918. je prinesel misel o hrvatski neodvisnosti, ki je ostala živa v vseh ljudskih vrstah tudi za časa dualističnega sistema, ta misel je dozorela in povzročila ločitev od Madžarske. Obenem se je uveljavila ideja enotnosti Jugoslovenstva in je silila na državno ujed in jen je s Srbijo. Stvo-rila se je brez vsakega mandata s strani prebivalstva hrvatska narodna skupščina, ki je odposlala v Belgrad deputacijo /Ja se pogaja o modalitetah priključitve. Deputaci-ja je dobila naj lepše obljube, zamudila pa je zagotoviti pogodbeno LISTEK. 38 Kmečki punt. HrvaSko napisal Avsrust Š e n o a. Bilo je že precej proti večeru. Dnevna svetloba je le še slabo sevala v veliko dvorano mokriškega grada, kjer se je za dolgo mizo posvetoval zbor hrvaških gospodov, starcev in zrelih mož. Med njimi so bili živahni, nagli ljudje, izkušeni junaki, včasih siloviti, toda dobrega srca. Na enem koncu mize je predsedoval na visoki stolici Ambrož, miren in pozoren. Njegova bela brada je bila kakor od kamena, pesti so počivale na mizi. Za njim je stal Stjep-ko, divji in nagel. Oči so mu nemirno blodile po dvorani. Bil je kakor napeta puška, ki se lahko vsak čas izproži. Nekoliko (A strani ie s sklonjeno glavo sanjaril njegov mlajši sin Baltažar; nezrel, bled, zaspan je malo mislil in malo govoril. Turopoljski gospod Vurnovič si je vihal brke in mirno gledal pred se. Ce je kdo kaj govoril, ga je samo ošinil s svojimi majhnimi, ostrimi očmi, ki so mu iz velike glave gledale kakor krtu; če pa je sam govoril, je s svojim ostrim umom sekal kakor s sabljo. Župnik pri Sv. Nedelji, človek z obilnim, rde- čim licem in črnimi lasmi, je stal v kotu in strigel z očmi kakor kak ris. Konjski se je prete-zal na svojem stolu in govoril hladno in mirno, spremljajoč svoje razloge s kazavcem, dočim je njegov svak gospod Kerečenj, Zagorec s štirioglato glavo in stisnjenim obrazom bliskal s svojimi mačjimi očmi in bolj s pestmi po mizi razbijal ko dopovedoval. Plešati starec Fran Munjavčič s kratkimi brki in dolgim nosom je pritrjeval ali zanikaval samo z gibanjem in stresanjem glave, dočim mu je čokati bradač Družkovič na dušek natresel deset saborskih sklepov. Najbolj sta se jezila krapinska brata Sekelja, oba temnokožna, huda risa, ki sta med govori z rokami sekala zrak. Vse te ljudi je obkrožal zbor ostalega plemstva, ki je postajalo, posedevalo, se razgrevalo, umovalo, molčalo in kričalo. Naposled sklene Ambrož burni razgovor in reče z mirnim zvonkim glasom: „Da plemeniti bratje in gospoda! Bogu se smili, če pogleda žalostne ostanke naših kraljevin. Kos za kosom nam trgajo iz živega te-*®sa. Kaj smo bili nekdaj, iri kaj smo danes? Ali ni največjemu junaku knezu Nikoli Zrinjskemu že vsega preveč, tako da se je že ponovno odpovedal raznim častem? In sedaj nam grozi novo zlo! Turek se giblje in krši mir. Proklete rane, ki nam jih je zadal ZapoIya, se še niso zacelile. Mi pa se koljemo med' seboj kakor volkovi. -Cernu? Iz same sebičnosti. O domovina, česa si dočakala! Peter Erdodi je junak, a ni ban; pravica se ne kroji s sabljo! In povrh se je prištulil še gospod Tahi. Ali Vara naj naštevam njegova razbojništva?" „Poznamo jih, poznamo!" so se oglasili razni glasovi. „Tahi hoče z banovo pomočjo," tako je nadaljeval podban Ambrož, v naši kraljevini gospodarita sedaj išče prijateljev in podkupuje slabiče. Ce pride Tahi s svojo stranko na vlado, bo odšla k vragu nostava, pravica in poštenje. Ali ni že davno pogazil zakona? Kmetje nam pronadajo in obupujejo. Recite, kar hočete, toda tudi kmetski človek je ustvarjen po božji podobi, ima dušo in srce. Reže ga turška sablja, bije ga gosposki bič, tare ga glad. Če se nam postavi po robu, kje bo potem naša vojska, naš plug, kje denar, kje naša lepa domovina? Kaj nas čaka? Turška sužnost! Tahija bi to ne motilo, postal bi beg kakor Bošnjaki, toda naj tudi mi zaradi koristi izdamo našo domovino?'* „Nikdar!“ so zagrmeli gostje, a Fran Mr-njavčič je odkimal z glavo. „Dobro! Pa začnimo! Zatecimo se pred najvišje sodišče, pred sabor. Idite vsak v svoj kraj, poučujte ljudi, recite jim, da so Zrinjski in Frankopani na naši strani, in ko nas bo ban hrvatsko samostojnost V-okvirju jugoslovenskega kraljestva. Republikanskega duha navzeta kmetska stranka je poslala nal to še pred mirovnim zaključkom v aprilu 1919 protestni manifest s 167.000 podpisi na Wilsona, toda mirovni diktati Antante so ignorirali zahtevo po samoodločbi hrvatskega ljudstva, ki se čuti ne kot sestavni del Srbstva in ne kot del meglenega Jugosloven-stva, marveč kot poseben zapadno-evropski orijentirani katoliški narod napram pravoslavno - balkanskemu Srbstvu. — Kmetska stranka in vsled nje vse Hrvatstvo odklanja sedanjo izgradbo jugoslo-venske državne misli, ki se razkriva bot nasilno gospodstvo Srbstva nad jugoslovenskimi brati, kakor tudi nad ostalimi narodnimi manjšinami. Zato ne gredo hrvatski poslanci v belgrajski parlament in ne priznavajo v njihovi odsotnosti z velikim pritiskom votirane ustave. Radič je prepričan, da prihodnje volitve pokažejo trden sklep Hrvatske, da se ne podvrže srbskemu centralizmu, in da bodo avtonomistično navdahnjeni Slovenci, Dalmatinci, Bošnjaki in Makedonci tvo- rili blok, ki vrže srbsko Pašičevo ministrstvo in omogoči revizijo ustave. Pod tem pogojem vstopijo Hrvati v belgrajsko skupščino. Radič priznava enakopravnost neslovanskih manjšin na kulturnem polju in smatra zlasti Nemce za dragocen element v državi, ki se ima izpremeniti v federacijo. Za njenega načelnika je pripravljena tudi republikansko orijentirana kmetska stranka pod prej omenjenimi predpogoji priznati kralja Aleksandra kot vladarja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V pacifističnem mišljenju si želi Radič prijaznega razmerja z vsemi državami, pri čemer pa na vsak način žigosa itali-jansko-srbsko pogodbo kot izdajstvo na Hrvatih in Slovencih. Naj večjo vrednost polaga zlasti na dober sporazum bodoče jugoslovenske zvezne države z Nemčijo ...« »Narod« dostavlja: »Prefrigan tič je Radič.«Mi pa pravimo, da jo mogoče tudi zelo pameten mož. Sicer pa naj naši bralci sodijo sami, ali ima Radič prav in v koliko ima prav in v koli mogoče nima prav. Navadite se misliti z lastnimi možgani, zato vam jih je Bog dal. Dnevne vesti. Iz naše organizacije. V nedeljo, dne 24. svečana tl., se je vršil sestanek naših zaupnikov iz Ljubljane, ki je sprejel sledečo resolucijo: »Zaupniki iz Ljubljane in okolice, ki so se zbrali na zaupen sestanek dne 24. svečana tl., odobravajo politične smernice in postopanje vodstva »Združenja slov. avtonomistov« ter mu nalagajo naj v dosedanji smeri nadaljuje svoje programatično in organizatorično delovanje.« Iz ptujskega in ormoškega okraja. Zaupniki organiziranih slov. republikancev iz teh dveh okrajev so se zbrali dne 24. svečana tl. v Ptuju na zaupen sestanek, na katerem so se določile politične in or-ganizatorične smernice za bližnjo bodočnost. Za izseljence. Za one, ki bi hoteli iti v Kanado, objavlja oddelek za izseljence v ministrstvu za socialno politiko, da bo kanadska vlada dovolila potovanj^ v Kanado okoli 1000 poljedelcem, katerim je delo na tamošnjiH farmah zagotovljeno. Izseljenci morajo zadostiti vsem predpisom kanadskega naseljeniškega zakona, to je: znati morajo brati in pisati, morajo biti zdravi, imeti morajo redne potne liste in dovolj denarja za prevoz do kraja, kjer bodo zaposleni. Oni, ki se že žele izseliti pod navedenimi pogoji, se morajo prijaviti kanadske mu izseljeniškemu komisarju v Ant-werpen-u, 9, Quai van Dyck, - od katerega dobe garancijsko pismo za vizum. Prijave posredujejo tu.li pa-robrodna društva, ki smejo voziti potnike v Kanado. Oblasti pa lahko sprejemajo prošnje za potne liste tudi brez garantnega pisma, ki sa je treba pokazati šele pri Izdaji potnega lista. Za izseljence, ki se nameravajo izseliti v Čile, objavlja čilenskl konzulat v Zagrebu, da morajo dati vi-dirati svoje potne liste samo pri či-lenskem konzulatu v Zagrebu. Za one, ki se nameravajo vrniti v Ameriko: Naj se ne obračajo naravnost na ministrstvo s prošnjo za odobrenje za vrnitev, ampak naj se obračajo na pristojne oblasti. Naročajte in širite „ AVTONOMISTA" »Politični kapital«. V 7. letošnji številki je zapisal »Domoljub« tole: »Tudi naš »Avtonomist«, v katerega pišejo nekateri iz &agrei>a podpirani ijuoijansKi socijaiisti, bo sedaj moral spremeniti svojo larizejaKO pisavo o taktiki naše stranke, seveda, ako ne bo dobil iz ibagreba dru-gin navodil.« V zadnji, 8. štev. »Avtonomista« sem javno zaprosil uredništvo »Domoljuba«, da pove, kaieri »ljubljanski socijaiisti«, ki pišejo v ta list, so »podpirani iz Magreba«. — Jaz, kakor vsak drug misleč človek razume v slovenščini besedo »podpora« v lej zvuzi — »ako ne bo dobil iz Zagreba drugih navodil« (torej mora ubogati!) — denar, denarno podporo, ivaj drugega pa naj pomeni beseda »podpora« v tej zveziI Hvala Bogu, zdrav sem še toliko, da bergelj vsaj danes še ne potrebujem. Ali pa naj beseda »podpora« v tem primeru pomeni morda — pameti Obračaj sem, obračaj tja, slovenski človek, ki je bral to »Domoljubovo« trditev, je moral misliti na denarno ali gmotno podporo. In je tudi v resnici tako misld, a nekateri so o tem tudi tako govorili, sklicujoč se naravnost na »Domoljuba«. V zadnji, 8. štev. »Domoljuba« pa sem našel sledeči odgovor na moj poziv: »O. A. Prepeluhu. V zadnjem »Avtonomistu« podtikate »Domoljubu«, da je' nekaj pisal, česar ni pisal, ker hočete menda iz tega kovati po litični kapital. Vprašamo: Kdaj L. kje je »Domoljub« pisal, da je »kdo iz kroga »Avtonomista« prejel kakšno denarno ali drugačno gmotno podporo iz Zagreba«, kakor V i »Domoljubu« podtikate, da je pisal, če se je taka vest razširila, se sami bojujete proti njej. Domoljub pa je ne bo dokazoval niti preklicaval, ker je nikdar trdil ni. — Zabret.« * V Ljubljani, 28. febr. 1924. A. Prepeluh. Na naslov kr. poštnega ravnateljstva za Slovenijo v Ljubljani. Slučajno mi je prišlo pod roke še iz ranjke Avstrije naslednje slovensko tiskano: Oznanilo. Št. 2829. Komisija dunajske vikši pošte je s skrbnim varjenjem skrivnosti pisem v letošnji seji pisma, ki so bile na Kranjskim v letu 1844. na pošto dane in se niso mogle oddati^ ne nazaj poslati, itd. itd. c. kr. ilirsko vikši poštno vredništvo. V Ljubljani, 29. listopada 1849. — Hofmann, s/r. — Ta original sem pokazal tudi načelniku poštnega urada 3. In glejte čudo! Danes 1924 leta ko smo se Slovenci ujedinili kot enakovredni bratje Srbov in Hrvatov, pa sem dobil nerazumljivo potrdilo v cirilici in srbščini na poštnem uradu 3 v Ljubljani! Naben protest v uradu ne pomaga nič — kajti te uboge uradne centralistične pare se zvijajo in izgovarjajo, da ne morejo ničesar pomoči, ker oni dobijo v uporabo take tiskovine! In vendar sem konštatiral, da se take samo srbske tiskovine fabricirajo v lastni tiskarni v Ljubljani! Kako dolgo nas hočete še izzivati in ignorirati? Svetujemo Vam, da pošljete te tiskovine v Srbijo — nam pa dajte slovenske, če hočete imeti mir in prijateljstvo. Posrbiti se ne damo, poskusite v Srbiji s slovenskimi tiskovinami, bomo videli, kaj Vam doli poreko1!! Pozivamo gospode poslance za Ljubljano g. Reisnerja in vse slovenske poslance vseh strank iz cele Slovenije, da naj že vendar enkrat skupno za čast slovenskega naroda in njegove pravice kot enakovreden član in brat države SHS. nastopijo v Belgradu, da ne bode ta režim ubijal vero v državo, kajti ne čudite se, ako Vas cel narod zapusti in postane revolucijonaren in krene na nova pota. Ne mislite, da se pod avtonomistično in republikansko zastavo zbirajo samo klerikalci — ne, nas je tudi naprednih elementov vedno več! Ali Vas niso zadn je volitve za svobodno Slovenijo res prav nič iztreznile? Vedite, da se slovenski narod posrbiti in na hlapčevsko mesto potlačiti ne bo nikdar dal!! — Ali se čuti srbski narod tako modnega, da si poleg dosedanjih sovražnikov Nemcev, Madjarov, Turkov, Albancev, Rumunov, Grkov, Italiianov še hoče na vsak način umetno vzgojiti še dva nova sovražnika Slovenca in Hrvata? Polovica resnice ni resnica. y »Kmotiiskem listu »beremo »Pismo«. k^or stoii med drugim- »če hočemo. da se bodo davki odmeriali tako, kakor bo nam prav —, Če ho-čpmo. da bodo naši sinovi služili pri voinkih tako. kakor bo nam prav —, Čo hočemo končno, da bomo sami ero-snodarili čez naše nrkielke ta^o. kakor bo nam nrav, notem se T>nl’tično ne morprno drugače onrpdeliti kakor v svo^i l"«tni stanovski kmpfski stranki. Kaziti: Davki se odmpriaio v skunščini. postave sp delaio v skupščini, trgovske nofodbe z drugimi državami potrjuje skupščina. pozval, pohitimo vsi skupaj v Zagreb strmoglavit Taha, ki se naj preseli na svojo šomod-sko puščavo. Ali vam je tako prav?“ .jet — Živio podban Ambrož!“ je zaklicalo plemstvo. „Dobro! Jaz bom---------------“ V tem trenotku so se vrata na mah odprla in v dvorano je skoro padel ves v znoju, prahu in brez sape plemič Itan Gušič. Vsi so se zdrznili. „Čujte, gospoda!“ je težko sopeč izjecljal prišlec. Danes zjutraj sem šel s Susjeda v Zagreb. imel sem opravke pri sodniji. Ko sem jih opravil, sem stopil v krčmo. Tam je bilo nenavadno mnogo oborožencev in skoro vsi so bili pijani. Niso me poznali in niso vedeli, da služim gospč Heningovi. Stisnem se v kot in poslušam, kako preklinjajo in kako se grozi. Napijem pijanemu sosedu in ga vprašam, kaj je. On pa: E, brate moj, najemniki smo. Crez dva dni nas bo ban peljal nad to staro beštijo na Susjedu. Vzeli bomo tudi velike puške. — Pobral sem se, skočil na konja in sedaj sem tu, da se lahko še o pravem času pripravite.44 „Ha! Izdajstvo!44 se je plemstvo razjarilo. Po dvorani je završalo kakor ob nevihti. „Gospoda!‘4 je drhteč zaklical podban, „še pred nekaj dnevi mi je rekel ban, da bo pustil mojo taščo pri miru, naj gre pravda svojo pot. To besedo je snedel. Na noge torej, da ga pozdravimo na sredi pota. „Na noge!44 je grmelo plemstvo in se začelo razhajati. 1 „Stjepko!44 reče Ambrož, „reci tašči, naj se pripravi, da pojdeva skupaj na Susjed, ti pa tukaj zberi moštvo; drugi bodo šli z nami. Sporoči Miliču, naj pride-------------“ Dvorana je bila skoro prazna. Vanjo je planila Marta, vsa bleda. „Kaj je za božjo voljo?14 je vprašala. „Boj, draga snaha!“ je odgovoril podban, „res, ali si vprašala mater zaradi Miliča?14 „Sem.44 „In?“ „Rekla je: ,Svojo hčer naj dam — bajtarju? Nikdar!441 Ambrož se je zdrznil. „Bomo videli!44 je rekel in poljubil snaho na čelo. ..Zbogom, draga hči! Jaz moram na delo. - X. V onem kotu, kjer se rečica Krapina, prihajajoč iz severa, izteka v Savo, se raztezajo skrajni zapadni izrastki zagrebške gore. Na kraju zadnjega obronka ob reki Savi stoji grad Susjed, ki ga je kralj Robert dal postaviti že okoli 1.1316 za obmejno stražo in večjo varnost vse okolice. Od Zagreba pa do Susjeda se širijo gorski izrastki od glavnega grebena proti ravnini v obliki plodnih bregov in gričkov, pokritih z vasmi, naselji, vinogradi in pašniki, dalje za njimi pa se dviga bolj temna gozdnata gora, čije mehki grebeni se v lahko zavitih črtah vidijo na modrem nebu. Med bregovjem hitijo hladni potočiči skozi male klance proti Savi. Na mestu pa, kjer sega gora do Save, so bregovi bolj strmi, klanci ožji, potoki manjši, šuma bolj gosta. Pred precej strmo zarezo med dvema bregoma stoji tik Save samoten breg, pokrit z nizkim hrastjem, gabrovjem, kopinjem, robidovjem, trnjem in praprotjo. Na severu deli ta breg od Save glavna cesta, ki gre iz Zagreba, na jugu teče Sava, tako da sega voda do robov nizke šume. Breg ni visok, toda dolg. Od vasi na vzhodni strani se vzdiga počasi kakor stopnjice, na zapadu pa se zložno niža k cesti, ki gre zopet ob vodi; na jugu in severu pa je strm in nepristopen. Na njegovem podogovatem hrbtu se na vzhodu nekoliko dvigne še posebna višina ih na njej stoji g ad Susjed, ki je samo zato varen, ker stoji na samem. Njega sredino tvori veliko štirikotno poslopje na dve nadstropji; v njem so stanovanja za gospodo, stara klet In podzemske ječe, male nizke sobice iz rezanega kamena, v katere solčni žarki nikdar ne pogledajo. To poslopje obdaja štirikoten zid, ki teče po višini in ima v vsakem kotu stolp, med katerimi je najmočnejši oni, ki se nahaja na južno-zapadni strani proti Savi. Na tem prostoru so nova klet, hlevi, poslopja za družino in oboro-žence; tukaj stoji tudi precejšnje število železnih topov in dvocevka. Proti vasi in cesti je bila na vzhodni, položni strani izkopana globoka grapa, zavarovana s plotom in ostrimi kolči. Na severu brega leži ozek klanec med dvema višinama. Obronki brega so strmi, pokriva jih temno zelena šuma, iz katere gleda ob cesti tu pa tam golo, sivo skalovje. Po klancu teče bister potoček pod grmovjem in preko z mahom porastlega kamenja; ob njem gre stezica. Tu in tam si sledijo kamenite, gole zareze in če greš po tej poti, kjer čuješ samo žuborenje vode in skrivnostno šumljanje listja, se ti odpre plodna dolinica, sredi katere se ob vodi lahno zibljejo srebrnolsite vrbe, po katere bregovih pa leže Raztresene kočice Dolja. Na vhodu V klanec klopota ne daleč od ceste par mlinov, in če pogledaš nekoliko dalje v hladno gorsko zarezo, boš videl, kako se je stara cerkvica sv. Martina med akacijami in biežami naselila na sivi, goli skali. ? • (Dalje prih.) Iz tega sledi: če bo kmetski stan izvolil take poslance, ki so z vsem srcem udani kmetskemu gibanju, se bo v skupščini tako delalo, kot je za nas prav in za vse dobro.« — To,> kar pove »pismo«, je pa samo prvam. Na postaji Pragersko sta trčila dva vlaka. — Razne take nesreče se :o-gajajo pri nas teden za tednom, večinoma zato, ker je materijal obrabljen in zanič. Mi plačujemo vozne cene in razne tarife v zlatu, kakor p>ei', denar pa se ne porabi za obnovo materi jala in za poštene plače uslužbencev, ampak navadno za — nove kanone! Nesreča v premogovniku. V premogovniku v Rajhenburgu so ponesrečili Blaž Lugarič, Natalij Oski in strojevodja Ivan Jazbec. Prepeljali so jih v bolnico v Krškem. Požar. Zadnjo nedeljo so pogor rela trem posestnikom v Oklukovi gori pri Brežicah hiše in vsa gospodarska poslopja. Ogenj je bil baje zaneten iz maščevanja. Od vojakov je pobegnil Janez Pavlin iz Nakla pri Kranju. Služil je v Bi tol ju. Nov sejm. Dne 8. marca bo nov sejm na Veliki Loki. Potovanje nekdaj in sedaj. Stare vozne cene iz Zagreba do Belgra-da: Brzovlad I. razred 43 kron, II. razred 27 kron, III. razred 12 kron. — Današnje cene: Brzovlak I. razred 2461 kron, II. razred 1844 kron, III. razred 617 kron. — Ker je 1 švicarski frank vreden okoli 50—60 kron in ker je cena vožnje danes 50 krat tako visoka kakor pred vojno, je iz tega razvidno, da plačujemo danes vožnjo v zlatu. Vprašati se moramo sedaj, zakaj tudi uslužbenci ne dobivajo svojih plač v zlatu? Ce je bilo to mogoče pred vojno, zakaj tudi ne danes? i Gospodarstvo. v Se enkrat: Južna železnica. Skoro vsaka številka Uradnega lista pomenja za Slovenijo poslabšanje njene uprave, njenega gospodarstva. Iz evropske višine, na kateri smo živeli pied vojno, so nas spravili naši bratje in domači odpadniki že čisto na klanec, po katerem drvi voz naše kulture in blagostanja naravnost v balkansko brezno. Tam se bo, kaj bi si še vedno prikrivali, razbil — razen, če se zavemo in ga z vso silo zavremo v stran. Z vso silo, pa magati da kaj poči na „edinstvenem“ narodu. Mislim, da ne bo nihče oporekal tej-le trditvi: če bi bil kdo ob prevratu povedal našim ljudem, kako bo izgledalo čez par let pri nas, ne bi bilo pomagalo deset Orjun in tisoč jugoslovenskih govornikov; vsi bi se bili kakof eden izjavili proti združitvi s Srbi, pa da imajo priti kamorkoli. Ljudje so sicer Spričo nerodovit-nosti vsakega odpora proti belgraj-skemu smradu, ki jih duši, postali precej brezčutni. Motil bi se pa, če bi kdo mislil, da je ta brezčutnost čisto pasivna. Narobe, na las je podobna oni tihi odpornosti koncem vojne in pred prevratom ko je vse pričakovalo vsega in bilo pripravljeno na vse. Južna železnica je najbolj sijajen primer srbskega gospodarstva v Sloveniji, Komaj par mesecev je, kar je podržavljena, in njena uprava je tako temeljito zavožena, da se .škoda sploh ne bo dala več popraviti. Pod pretvezo, da morajo zboljšati plače, so podvojili tarife. Toda železničarji še danes nimajo zboljšanih plač, trgovci in dobavitelji ne dobivajo plačanih svojih tirjatev, milijoni našega denarja pa gredo v Belgrad, v žepe radikalne družine. Toda danes hočemo povedati prav za prav nekaj drugega! Dne 15. februarja 1.1. je prinesel »Slovenski Narod“ sestavek o »Našem tranzitnem prometu". Njegova kratka vsebina je, da je srbska vlada takoj, ko je podržavila južno železnico, odpravila njen takozvani jadranski tarif. Namen tega tarifa je bil namreč ta, da je dovoljeval prevoznikom blaga iz Trsta v Avstrijo in na Češko precej ugodnosti. Tako je pritegnil promet, ki bi sicer šel po drugih progah, na južno železnico preko Slovenije. Bilo je to čisto zdravo kuDčijsko načelo, ki je prinašalo južni železnici seveda lepe dobičke, do 160 milijonov dinarjev na leto. ..Slovenski Narod", ta prislovični primer zabitosti, piše, da ne ve, kaj si misli železniški minister, ki navzlic jasnim in prepričevalnim dokazom železniškega strokovnjaka dr. Borka noče o tej tarifi nič slišati. „Narod“ tega ne ve, vemo pa mi. Teh 160 milijonov dinarjev bi zaslužila železnica, ki teče po slovenskih tleh. Prav iz istega „Naro-da“ smo slišali že večkrat, kako bel-grajski vladi ni všeč, da se nahaja v Sloveniji industrija, in da jo je treba prenesti v Srbijo. Noben Srb ni tako neumen, da bi na tak prenos resno verjel. Zato ne more nihče dvomiti, da jim ni za prenos naše industrije, ampak za njeno uničenje. Uničenje slovenskega gospodarskega in kul-nela iz hiše uršu-linskega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi c. poleg hotela Union. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu s1/,% vezane za dobo pol leta 6'/. 7. in više po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra. ker poseduje Vzaj. pos. relativno večino delnic stavbne delniške družbe hfitela »Union« v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah. Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur budilk svetovno znane tovarne BJunghaus“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnino, srebrnine in jedilnega pribOra. Nove lepe slovenske knjige! Ravnokar so izšle nove knjige : RealnaPovest °- KeI' lerja, poslovenil dr. Joža Olonar. Cena Din 5‘- Občinsko dete Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—. Zeleni kader Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14-— Poštnina Din V— Tiskali in založili J.BIasnilta nasl., Llubljana Breg it. 12. Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer te in zabavne. e^