GLASNIK URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LJUBLJANA, 9. JANUARJA 1962 LETO IX., ŠTEV. 2 MESTNI SVET 16. SEJA MESTNEGA SVETA, DNE 27. DECEMBRA 1961 Poročilo predsednika Mestnega sveta o delu v letu 1961 Na seji Mestnega sveta so bila Podana poročila strokovnih služb okrajnega ljudskega odbora, ki zadevajo območje mestu Ljubljane, ln sicer s področja gospodarstva in družbenih služb. Poročilo o delu Mestnega sveta v letu 1961 pa je podal predsednik Mestnega sveta ing. Marijan Tepina. To poročilo v celoti objavljamo v današnji številki »Glasnika« z namenom, da bralce seznanimo z aktualnimi problemi mesta in z delom Mestnega sveta. Dejstvo, da se na dnevnem redu današnje seje Mestnega svetu nahaja najprej predsednikovo delovno poročilo, potem pa poročilo strokovnih služb OLO o problematiki n» teritoriju mesta, ima svoje razumljive razloge. Značaj in način dela Mestnega svcta, kot gu predvidevata Zakon 0 ureditvi občin in okrajev in statut OLO, navajata predsednika Mestnega sveta v položaj, da mora mnogokrat sam ali po krajših posvetih s predsedniki mestnih občin odgovarjati na vprašanja, naslovljena pravzaprav na Mestni svet. Zato sc mi zdi prav in potrebno, da vam vsaj polletno podajam pomočilo o svojem delu, ki bo v nekaterih primerih hkrati poročilo o raznih posvetih, zlasti o posvetih s predsedniki mestnih, občin. Drug razlog za tako poročilo in poročila strokovnih služb OLO Je v tem, da je za vsakršno sistematično in uspešno delo, posebno im za sistematično delo kolektivnih *elcs, neobhodno potrebno, da od e®sa da časa, vsaj ob polletjih, oce-1,1 svoje delo in dogajanja na področju svojega dela, z namenom, da b' sc lahko pripravila za naloge Medečega obdobja. Zato sc mi zdi potrebno, da sc naJpiej ozremo na delo Mestnega sveta v letu, ki se končuje. . Z današnjo sejo vred je imel Mestni svet v tem letu osem sej. Najvažnejši posli, ki jih je letos °P_ravil Mestni svet na svojih osmih sejah, so bili: . — razprava in sklepanje o do- mčitvi in načinu finansiranja skup-n,h nalog mestnih občin v letu 1961; . — obravnava družbenega plana °kraja za leto 1961; — obravnava poročila o pripra-v?n za izdelavo generalnega urba-n'stičnega plana Ljubljane; I ~ določitev vplivnega mestnega .— razprava o razvoju industrije v Ljubljani; . — določanje o višini družbenih vez nos ti komunalnih gospodar-skdi organizacij; — razprava o programu per-spektivnega razvoja okraja Ljub-'J«na v letih 1961-65; — razprava o problemih delovanja sistema družbenega upravljanja v komuni; — razprava in sklepanje o ureditvi prometa v Ljubljani in po-dobno. Kljub bogati vsebini dela Mestnega sveta, vendarle ne moremo biti povsem zadovoljni z njegovim delom. Posameznih sej sc je od 72, oziroma 74 članov Mestnega sveta, udeleževalo le 37 do 48 članov, tako da so bile večkrat seje komaj sklepčne. Kakor vidite. Mestni svet niti nima polne sestave, to je 80 odbornikov, ker ObLO Center še vedno ni izvolil šest odbornikov Zbora proizvajalcev v Mestni svet. Zapisniki sej Mestnega sveta nas opozarjajo na nezadostno diskusijo o nekaterih za razvoj Ljubljane izredno važnih vprašanjih. Tako na primer o tako važnih vprašanjih, kot je določitev vplivnega mestnega področja, kot so problemi delovanja sistema družbenega upravljanja v komuni, kot jih predstavljata razvoj industrije v Ljubljani in perspektivni razvoj okraja Ljubljana, ni diskutiral nihče ali samo nekaj odbornikov, in to o manj važnih aspektih obravnavanih predmetov. V času diskusij o ustavni reformi in v času, ko na nekaterih področjih razvoja mesta Ljubljane ponovno ugotavljamo večje ali manjše zaostajanje, bi zaslužile obravnavane teme vsekakor večjo pozornost. Dovoljujem si pripomniti, da je vzrok za to, da Ljubljana na nekaterih področjih svojega razvoja zaostaja, tudi v tem, da se njeno predstavništvo premalo zavzema za interese in cilje njegovega razvoja. Predvidene reforme nam nudiio izredno priliko za to, da v pogledu statutarnega položaja in vloge Mestnega sveta nadoknadimo ono, kar je morebiti v preteklosti nedostaja-lo, da bi močneje in uspešneje zastopal interese in s tem bolje mobiliziral njegove potencialne možnosti za svoj razvoj in za svoj prispevek občemu razvoju. V okviru Komisije za ustavno reformo, ki dela pri OLO, dela tudi posebna podkomisija, ki pripravlja teze o statutarnem položaju in vlogi Mestnega sveta z gledišča posebnega položaja mesta Ljubljane v našem sedanjem in bodočem ustavnem sistemu. Potem ko se je Skopje odločilo za mestni ljudski odbor na ravni okraja, je vedno manj mest s podobno ureditvijo, kot jo ima Ljubljana v odnosih občina-mesto-okraj. Vendar okolnosti in razvoj diskusij govore o tem, da tu bistvene spremembe niso potrebne, pač. pa je potrebno razviti in določiti značaj in vlogo mestnega sveta, upošteva- joč načelu, ki jih vsebujejo zakoni o ureditvi občin in okrajev, dosedanje izkušnje v uporabljanju teh načel, kakor seveda tudi obče tendence v razvoju našega komunalnega sistema. Pri tein je potrebno težiti k temu, da opravlja Mestni svet le naloge mestnim občinam eminentno skupnega značaja, torej tiste, ki mu pripadajo kot skupnemu predstavniškemu organu mestnih občin, dalje, da ne privzema nobenih pristojnostnih upravnih funkcij, ki pripadajo občini in okraju, da pa zaradi družbeno-ekonomskih specifičnosti mestnega življenja in razvoja privzema del tistih druž-bcno-političnih funkcij, ki jih v drugih primerih in odnosih opravlja Okrajni ljudski odbor. Dosedanja praksa je incd drugim pokazala, da se sveti OLO zaradi šiiinc in heterogenosti problematike, ki jo nudi razsežnost ljubljanskega okraja (ca. 400.000 prebivalcev) nc morejo zadostno in dovolj odgovorno posvečati specifičnostim mestne probolematike. Zato bi, v odnosu do mesta, njihovo vlogo, vsaj vlogo delovnih teles predstavniškega organa, verjetno bolje opravljale odborniške komisije Mestnega sveta, sestavljene pretežno iz. odbornikov — delno pa iz drugih javnih delavcev. Ze zdaj se kuže posebna potreba po komisijah zu pripravo dnevnega reda sej Mestnega sveta, za vprašanja urbanističnega planiranja in regulative, za fiannčna vprašanja, vprašanja komunalnih dejavnosti, vprašanja telesne kulture in komisiji za sestavo statuta Mestnega sveta. V pogledu administracijo in profesionalnosti voljenih članov naj veljajo ista načela, kot so v navadi zu druga parlamentarna telesa, predsednik, podpredsednik in sekretar sveta s potrebno administracijo za spremljanje dela sveta in odbor-niškili komisij. Pri tem bo položaj sekretarja verjetno trajnejši, ker bo nekoč profesionalnega predsednika lahko zamenjal predsedujoči odbornik, izbran zn vsako sejo posebej. Prej ko slej sc bo Mestni svet posluževal upravnih in strokovnih služb OLO. Zu Mestni svet do zdaj ni bil predviden statut, marveč le poslovnik, vendar nuj bi po mnenju imenovane podkomisije v cilju stabilizacije značaja in vloge Mestni svet imel poleg poslovnika vendarle tudi statut. Mestni svet naj ima tudi v bodoče svoj hud žet kot aneks budžeta OLO. Budžct Mestnega sveta naj se kot doslej formira prek ustrezne participacije budžetov občinskih ijudskili odborov na področju mesta. Sedanja zakonodaja sicer predvideva ustanavljanje fondov mest- nega značaja, vendar praksa kaže, da znafcaju Mestnega sveta, kot predstavnika skupnosti mestnih komun, bolj ustreza oblika skupnih finančnih programov. Ti nuj v osnovi vsebujejo sredstva za finansiranje negospodarskih investicij in javnih prireditev (razstave, proslave, praznovanja) nedvomno mestnega značaja, vlaganja v ekonomsko osnovo družbenih, zlasti kulturnih in tclcsno-kulturnih organizacij in ustanov, sredstva za generalni urbanistični plan ter študije in projekte v zvezi s planiranjem mestnega razvoja, sredstva za vlaganje v začetne poslovne fonde podjetij in ustanov mestnega značaja, kolikor bi jih ustanavljal Mestni svet. Sedanja praksa kaže, da je nesmiselno, če bi izrazito normativne funkcije, ki izvirajo iz enovitosti komunalno - tehničnega organizmu mesta (urbanistične regulative, sani-tarno-tchnični in prometni predpisi in podobno) opravljale posamezne občine. Nedvomno je, da morajo biti take norme enotne za vse mesto, zato se morajo odrejati na ravni mesta. Ce bi jih po določevanju na ravni mestu naknadno predpisovale občine, hi bila to gola tehnika in podaljševanje procedure. Razumljivo na je, da Mestni svet ne more predpisovati nobenih norm, ki bi imele za posledico individualne materialne obveznosti občin. Na področju normiranja odnosov med ljudmi in stvarmi, ki izvirajo iz enovitosti komunalno-tch-ničnega organizma mesta, naj izdaja Mestni svet odloke. Za uravnavanje dela samega Mestnega sveta in njegovih organov naj sprejema sklepe, za delo občinskih ljudskih odborov pa priporočila. Vloga Mestnega sveta kot organa usmerjanja, koordinacije in sinhronizacije družbeno-ekonomskega razvoja mesta naj se uveljavi v obliki resolucij, urbanističnih planov, planov razvoja posameznih dejavnosti in delovnih programov mestnih javnih služb, ki zahtevajo enotno obravnavo. Približno take so začetne teze, iz katerih naj bi se razvili predlogi za določitev statutarne fiziognomije Mestnega sveta, ki naj jo predvidi osnutek republiške ustave. Nadaljnja diskusija bi pokazala, ali se take teze ustrezno vključujejo v parametre predvidenega razvoja našega komunalnega sistema. O teh tezah bo seveda še dosti diskusije in bodo seveda nanje vplivali elementi nove ustave in komunalnega sistema, ki nam danes še niso znani. No, lahko pa smo prepričani o tem, da bo ena izmed prvenstvenih in trajnih nalog Mestnega sveta, ker tako narekuje enovitost mestnega komunalno - tehničnega organizma, usmerjanje urbanistične rekonstrukcije in izgradnje mesta. Ta naloga je na prvem mestu tudi v vsej sedanji zakondaji, ki obravnava upravljanje mestnega življenja, o tej nalogi želim zato spregovoriti tudi v svojem današnjem poročilu. ________ Urbanistični plan Ljubljana nima generalnega urbanističnega načrta, tedaj nima usvojene koncepcije o svojem razvoju. To dejstvo govori o kratkovidnem podcenjevanju planiranja mestnega razvoju in planiranja nasploh, ki gotovo zmanjšuje sistematičnost in uspešnost rekonstrukcije in izgradnje mesta in se nam že maščuje, na primer tako, da ob priliki rekonstrukcije ljubljanskega prometnega vozlišča že rušimo nekatere objekte, ki so bili zgrajeni po vojni, ali se vsiljuje potreba, da bi jih rušili. V sedanji zakonodaji tudi ni predvideno, da bi imelo mesto ali mestne občine svoj skupen plan. Vendar mislim, da je v bodoče treba predvideti v tej ali oni obliki, tudi ustrezne instrumente za integracijo planov mestnih občin in planiranje razvoja mesta kot celote. Pri tem ne mislim na plan kot zakonodajni ali upravni akt, marveč na sddobne oblike ekonometričnega ocenjevanja preteklega obdobja in planiranja ali programiranja sledečega. Ker predstavlja mesto tehnološko povezan organizem, sc pred organizacije, ki nosijo realizacijo planov v mestnem prostoru, na primer za gradbeništvo, promet in komunalno gospodarstvo, vsi plani in programi, čeprav sicer republiškega, okrajnega ali občinskega pomena, zlivajo v en plan. Sele tak integralen plan pomeni za njih koordinacijo in sinhronizacijo investicijskih^ in njihovih proizvodnih planov. Šele tak plan je lahko osnova za racionalizacijo izgradnje in življenja tehnološkega organizma, ki ga predstavlja mesto, hkrati pa vseh planov, ki se realizirajo v njegovem prostoru. Danes vas lahko obvestim o tem, da je okrajni zavod za urbanizem izdelal osnovno dokumentacijo za generalni urbanistični načrt mesta. Čeprav bo za izdelavo ustreznih grafičnih dokumentov generalnega plana potrebno še precej jlcla, vendarle lahko rečemo, da že sedanji elementi predstavljajo koncepcijo, ki lahko služi kot vodilo za posamezne aktualne urbanistične intervencije. Predvsem so ti dokumenti pomembni zato, ker določajo osnovno prometno omrežje mesta in, na osnovi analize o uporabnosti zemljišč, odrejajo površine, ki jih je treba zaradi njihovih, za gradnjo ugodnih tal, zaradi njihove lege glede na druge mestne dele. zaradi njihove komunalne opremljenosti, njihovih možnosti za priključke na železniške in cestne prometne zveze, energetske vire in vire industrijske vode, rezervirati za razvoj industrije. Na tak način bo Ljubljana postala bolj privlačna za industrijske investicije, posebno po izgradnji Toplarne. Zato je potrebno ob tej priliki in na tem mestu ponovno poudariti važnost tega energetskega objekta, brez katerega si ne moremo zamisliti večji razvoj industrije v Ljubljani in same Ljubljane. Okrajni ljudski odbor in Mestni svet sta v zadniem času dala iniciativo za nekoliko posvetov o tem, kako in v katerih smereh pospešiti razvoj industrije v Ljubljani. Na teh posvetih je bila tako s strani okraja kot mesta ponovno poudarjena važnost občin komunalno-teh-ničnili pogojev za uspešno rekonstrukcijo in izgradnjo industrije, ki niso zanjo nič manj odločilni kot prepričevalnost koncencij za razvoj posameznih industrijskih panog. Prvi dokumenti za generalni urbanistični plan mesta so ookazali, da ima Ljubljana mnoge neizkoriščene rezerve v ugodnostih, ki jih razvoju industrije nudijo zlasti zemljišča na severovzhodnem in severozahodnem robu mesta. Seveda je mnogo odvisno od tega, kako bodo občinski ljudski odbori razumeli važnost občih pogojev, potrebnih za uspešen razvoj industrije, in kako bodo storili prosta zemljišča in komunalno-tehnično sredino, v kateri leže, še bolj' privlačna za industrijske investicije. Čeprav vse komponente generalnega urbanističnega plana Ljubljane še niso dobile svojega izraza v ustrezni dokumentaciji, so sc v mnogih posvetih, ki šo spremljali in še spremljajo delo na generalnem planu, izoblikovale osnovne ideje o koncepciji urbanističnega razvoja Ljubljane. Predvsem je treba poudariti, da so površine na področju Ljubljane, čeprav zajemamo v ta pojem tudi ves predel med Celovško cesto ter železnico Ljubljana—Zalog na jugu in Savo na severu, relativno majhne, in da bo treba zavesti največjo disciplino v razpolaganju z gradebnimi zejn-ljišči. Najstrože bo treba čuvati in izpopolnjevati prometno - tehnično sposobnost glavnih cest, ki vodijo v in skozi mesto. Smotri gospodarskega izkoriščanja gradbenih in s komunalnimi instalacijami opremljenih zemljišč terjajo tudi določene omejitve v dovoljevanju individualne stanovanjske graditve s tem, da bomo smeli take gradnje dovoljevati samo v nekaterih predelih, da bomo morali velikost individualnih parcel zelo omejiti, da bodo morali večstroške za izgradnjo cest in komunalnih instalacij plačevati sami graditelji, da bomo morali prepovedati ograje pred in med parcelami in podobno. V osnutkih generalnega plana upoštevani smotri razvoja Ljubljane opozarjajo, da v bodoče ne bomo smeli tretirati mestnega središča (kot kvaliteto komunalno-tehničnega organizma) samo v mejah današnjega prostora med Gradom in Rožnikom. Zakaj? Prej ko slej bo skozi tn prostor vodilo več tranzitnih cest skozi mesto; vsak večji objekt bo kljub temu, da bomo največkrat gradili v višino, zahteval vse večje površine za parkiranje avtomobilov itd. Zato nam bo postal ta prostor reozek. Današnji okvir mesta so o z zgraditvijo podvozov na Celovški in Titovi cesti odprl v smereh teh cest. Zato je treba ob njih, kakor tudi ob Tržaški cesti, rezervirati vse proste površine izključno za izgradnjo večjih javnih objektov, a ob Dolenjski cesti, ki je nikdar ne bo mogoče premakniti s svoje današnje trase, pa vsakršno gradnjo opustiti. , Vzporedno s razpravami o generalnem planu sc je potrebno odločiti za koncepcije o značaju in razvoju nekaterih mestnih objektov. kot so: aerodrom, pokopališče, zoološki vrt, športni park v Tivoliju in ob Savi, zdravstveni center in ki zavzemajo tako v mestnem komunalnem organizmu kot v mestni ovršini precejšen prostor. Tudi o oncepciji teh objektov je bilo v preteklem polletju več posvetov. Mestni finančni program V času, ko polagamo račun o svojem delu v preteklem letu in ko bomo morali brez odlašanja pripraviti plane, programe in proračune zn prihodnje leto, je bilo potrebno opraviti tudi več posvetovanj o tem, ali naj tudi v bodoče obstoje namenska sredstva za skupne naloge mestnih občin. Prevladuje mnenje, da naj taka namenska sredstva obstoje tudi v bodoče, in to v približnem okviru, kot gu danes predstavljata plan skupnih mestnih potreb in sklad za preprečevanje alkoholizma. V smislu naših mnenj, izrečenih v uvodu, o sredstvih mestnega značaja naj hi ta sredstva dobila svoj izraz v skupnem finančnem programu mestnih občin. Ce pogledamo v letošnji plan skupnih mestnih potreb in v finančni program sklada za preprečevanje alkoholizma, vidimo, da vsebujejo precej tako strukturo uporabe, kot smo jo zagovarjali v uvodu. Nepravilno je le, da se v planu pojavljajo vlaganja v nekatere objekte gospodarskega značaja, katerih investitorje je v bodoče absolutno treba napotiti na namenske kreditne fonde in bančna sredstva. Mislim pa, da je možno tudi sicer ta sredstva boljex koristiti zu pospeševanje rekonstrukcije in izgradnje mesta v njegovih najbolj specifičnih funkcijah, zlasti pa tedaj, ko gre za negospodarske investicije v objekte, ki niso in ne bodo nikdar občinskega značaja, čeprav bi bile posamezne občine še tako bogate. Z okrajnim odborom SZDL smo se sporazumeli, da bo Mestni svet. sistematično skrbel za okrasitve mesta ob priliki proslav državnih praznikov ter nekaterih drugih tradicionalnih prireditev, ki jili narekujejo n. pr. dan vstaje, novoletna jelka in podobno. Isti razgovori so opozorili, da se bo moral Mestni svet angažirati kot kooordinator graditve in eksploatacije večjih tclesno-kul turnih objektov, ker sfe je pokazalo, da neusoglušene iniciative občin, društev in klubov vodijo v negospodarsko vlaganje sredstev v ponavljanje programov za graditev objektov, ki zahtevajo velika sredstva, a sc le nekajkrat na leto koristijo, v realizacijo nedozorelih in nepreverjenih investicijskih programov in podobno. Težiti moramo k temu, da sc tudi izgradnja in reprodukcija gospodarske osnove telesne kulture podvrže občim principom gospodarjenja, posebno pa principu kontinuiranega izkoriščanja in dobrega vzdrževanja. Prek vrste posvetov sc je izoblikoval prvi seznani objektov mestnega značaja, ki naj bi omogočil vsaj sistematično pripravo investicijskih preddel, kolikor objekti v prihodnjih letih še ne pridejo v poštev za gradnjo. Saj programski pristop k investicijskim preddelom pomeni najvažnejši pogoj za gospodarnost investicijskega vlaganja. Ker pomenijo že investicijska pred-dcla večjo ali manjšo finančno obveznost, sc bomo s tem seznamom srečali ob priliki sprejemanja proračuna skupnih mestnih potreb m finančnega programa sklada za preprečevanje alkoholizma, nato pa spet od sprejemanja investicijskih programov, ki jih po novem zakonu o investicijski izgradnji usvajajo samoupravni organi investitorjev. Ce sc posamezni objekti pojavljajo v mestnih delovnih programih, s tem ni rečeno, da sc bodo ti programi opirali le na sredstva mestnih občin marveč sc to predvsem pravi, da 'zaslužijo vso pozornost in skrb Mostnega sveta. Mislim, da bo prav, če za zdaj obravnavamo kot objekte skupnega programa mestnih občin sledeče: Mestni avditorij. Ljubljanski grad. Magistrat. Rekreacijski park ob Savi, Športni park ing. Stanka Bloudku z umetnim drsališčem in bodočim zimskim bazenom. Krematorij, Glavni in Avtobusni kolodvor, tranzitno cestno mrežo, zbirni kanal in podobno. Novi po- sveti in samo praksa bodo najbrž j pokazali, du bi bilo koristno v seznam uvrstiti še kak objekt. Tu so upoštevani predvsem objekti, ki predstavljajo malo večje investicijske programe, ne pa oni, ki so tudi mestnega značaja, n so vam poznani že od prej, na primer; Zoo- : loški vrt, Ljubljanski festival, Ja- j kopieev paviljon in podobno. Ob priliki sprejemanja proračuna in finančnih programov se bo- j mo morali odločiti tudi za primerno j tehniko poslovanju, že danes pa bomo sklepali o imenovanju poseb- j ne odborniške komisije za finančno vprašanja. Stanovanjska izgradnja Pri vsem tem se seveda ne mo- j remo izogniti problematiki stano- j vunjske izgradnje, ki vselej predstavlja bistveni element rekonstrukcije in izgradnje mesta. Tudi se pri tem ne moremo omejiti na komunalni in urbanistični aspekt problematike, marveč je predvsem tieba opozoriti na zaskrbljujoče pojavu v njeni ekonomiki. V tem letu so . Mestni svet ni posebej ukvarjal s j politiko stanovanjske izgradnje 'V 1 mestu. Tudi danes ni moi namen, < da bi zagovarjal potrebo, da se sta- j novanjsku izgradnja planira na ravni mesta. Pokazati hočem le na ne- ; katere izvore slabosti, ki nas danes : kar naprej vznemirjajo, predvsem pa na slabosti, ki izvirajo iz prakse 1 naturalnega planiranja na višjih upravno-teritorialnih nivojih, iz prakticističnih* razlag stanovanjske ekonomike in iz upiranja načelu, da je stanovanjska izgradnja kot samostojna dejavnost eminentno stvar komune. Mislim, da je po-trebno smelo pogledati resnici v oči, vse drugo bi nam samo še zaostrovalo nastala nasprotja, predvsem pa nasprotje med naturalno in finančno sliko planirane in realizirane stanovanjske izgradnje. Dosedanje metode planiranja stanovanjske izgradnje so šolski primer za to, kam vodi praksa naturalnega planiranja. Naturalno planiranje na nivojih višjih upravno- ; teritorialnih enot povzroča občutna ekonomska nesorazmerja s stalnim i odpiranjem Škarij med naturalnim j izrazom planov in resničnim nivojem cen, doseženih v gradbeni proizvodnji, ki podhranjujejo inflacijsko gibanja v gospodarstvu. Ob tem, du smo sc bili zavedali teh spiralnih gibanj v gradbenem j gospodarstvu, smo v merilu federacije planirali zn tekoče petletno razdobje izgradnjo 500.000 stanovanj, pri tedanji realizaciji okoli 75.000 stanovanj letno. Ker je stanovanjska izgradnja prišla v plan v takem izrazu, je njen plan postal resorska zadeva, zadeva samega gradbeništva in industrije mineral- j nega gradbenega mateirala. V takih pogojih so sc mobilizirale le kapaciteto gradbeništva in industrije mineralnega gradbenega materiala, odprla se je široka fronto graditve, ki je z vso težo pritisnila na oni, zaradi pomanjkanja materiala ip kapacitet zn dovršitvena dela bistveno manjši del stanovanj, ki so se na koncu leta dajala v eksploatacijo. Poznani so pojavi nelikvidnosti v gradbenem gospodarstvu. Občutno so se dvignilč in se še dvi- , gajo cene, tako da so danes mnogo- • kje dosegle najemnine višji nivo kot je nivo anuitet za stanovanja, zgrajena pred leti. Tako se prvo leto petletnega plana letni plan stanovanjske graditve ne izpolnjuje, pri tem pa je gradbeništvo, ki planira naturalno, svoje uspehe pa meri s finančnimi pokazatelji, izvede- uili iz bistveno višjih cen, vedno visoko nud planom. Rekel bo kdo, vse to je res, toda to vendar ni problematika stanovanjske izgradnje v mestu. In vendarle jel Dopustili smo, da so sc take metode planiranja prenesle navzdol, da se je tudi naše planiranje stanovanjske izgradnje odtrgalo od interesov komune in bodočih koristnikov stanovanj in se celo odvijalo na nekem eksteritorialnem nivoju. Vse prej povedane slabosti se točno zrcalijo v situaciji, ki smo ji priča tudi v Ljubljani. V letu 1960 smo dogradili 1692, a leto 1961 začeli s 4080 nedograjenimi stanovanjskimi enotami. Cenimo, da bo letos zgrajenih 1850 enot, a leto 1962 začenjamo s 5800 nedograjenimi stanovanjskimi enotami. Pri tem smo za leto 1959 ugotovili 4990 milijonov dinarjev, za leto 1960 6500 milijonov dinarjev, a za leto 1961 6970 milijonov razpoložljivih sredstev. Ker okrajni planski organi ne obravnavajo stanovanjske izgradnje niti kot samostojno dejavnost niti kot del občih ekonomskih razmerij, se lahko teli številk z gotovostjo poslužujemo le za globalne ocene situacije, a to nam za našo potrebo zadošča. Dosegli smo tedaj nivo izgradnje 1800 stanovanjskih enot letno, povprečno ceno po m2 stanovanjske površine od ca. 65.000 dinarjev in povprečno površino ca. 60 ni2 po stanovanjski puoti. V najboljšem primeru, to se pravi, da imamo na koncu leta vselej enako Število dograjenih stanovanj kot nedograjenih, a pripravljenih za dograditev v prihodnjem letu, da nam stanovanjske fonde ne obremenjujejo nikakc obveznosti iz preteklih let, da namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo izključno koristimo za njen namen, nam je pri doseženih cenah in doseženem nivoju' obsega stanovanjske graditve Potrebno ca. 6 in pol milijarde letno, kar šele v takih teoretsko idealnih pogojih tedaj, ko bi bil odnos med dovršeno in nedovršeno proiz-yodnjo 1:1, zadošča za finančno kritje doseženega letnega obsega izgradnje. Za boljše spoznavanje situacije in za predlaganje najboljših ukrepov za njeno ozdravitev je potrebna bolj temeljita analiza. Vendar pa se lahko reče, da vse to vodi v zaključke, da je dopustno naturalno Planirati stanovanjsko izgradnjo le na nivoju komuno, na višjih nivojih Pa le kot del občili ekonomskih odnosov, da se mora povsod stanovanjska politika otresti prakticizmn *n spoštovati objektivne ekonomske odnose, ki veljajo za vsa področja Proizvodnje, potrošnje in menjave m da se mora vskladiti čimprej z občimi parametri blagovno-denar-nih bilanc. Vsi sc bomo strinjali s tem, da ne smemo odstopiti od doseženega letnega obsega izgradnje, to je 1800 stanovanj letno, pa karkoli bi pokazala analiza njenega finančnega izrpza. To se pa pravi, da bodo za to potrebni v vseh elementih stanovanjske graditve nnjvečji napori in disciplina v izpolnjevanju obveznosti, sprejetih med faktorji, ki sodelujejo v procesu graditve. Komunalno gospodarstvo Zadovoljni lahko ugotovimo, da se je naše komunalno gospodarstvo toliko približalo splošnim odnosom v gospodarstvu, da poleg ugodnosti, ki jih uživajo v družbenih obveznostih kot posebna veja gospodarstva. ne bodo potrebni direktni regresi na cene komunalnih uslug, kolikor se pogoji gospodarjenja, s katerimi vstopamo v novo leto, ne bodo bistveno spremenili. Le plinarna, ki po svoji rekonstrukciji daje plin večje kalorične vrednosti, predlaga, da se cena prilagodi novi kvaliteti plina. Zato se nam zdi še bolj nelogično določilo Zveznega družbenega plana, da Zvezni izvršni svet lahko omeji nivo cen in tarif v komunalnem gospodarstvu, taks in davkov na promet, ki jih predpisujejo politično-teritorialne enote in ki vplivajo na stroške poslovanja gospodarskih organizacij ali na življenjski standard delavcev in uslužbencev. Zvezna ljudska skupščina je s posebno resolucijo že leta 1957 začela odločen kurz na to, da se komunalno gospodarstvo v vsem izenači z občimi odnosi v gospodarstvu in da bi se tudi v komunalnem gospodarstvu uveljavila vsa načela objektivnega gospodarjenja, delitve dohodka in delavskega samoupravljanja. Logičen del take politike je istočasna obveznost, da mora vsak organ, ki predpisuje cene komunalnih uslug, pokriti iz svojih fondov primanjkljaje, ki zaradi tega nastajajo v gospodarskem računu komunalnih podjetij. Ne moremo si zamisliti, da lahko zvezni organi prevzemajo tako obveznost za komunalno gospodarstvo vseh jugoslovanskih mest, kakor se na drugi strani ne moremo strinjati s tem, da sc v tej ali oni obliki iz zveznih fondov pomaga komunalnemu gospodarstvu samo nekaterih velikih jugoslovanskih mest. Ker so pred nami zaključni računi, sestavljanje in sprejemanje proračunov za leto 1962, se mi je zdelo potrebno ponovno podčrtati ta načela. S tem ni rečeno, da so načelu o samofinansiranju komunalnih, kulturnih, telesno-kultumih in podobnih organizacij pri nas že zadostno prodrla v vse organizacije, ki opravljajo te dejavnosti. Sc vedno sc mnogim zdi najbolj prirodno, da morajo njihove finančne primanjkljaje direktno reševati proračuni in da je predstavniško telo zaradi družbene vloge teh dejavnosti dolžno plačevati njihove račune, tudi kadar o tem ni bilo pogodbe ali dogovora. Komunalna podjetja in zavodi, kulturne in telesno-kulturne ustanove se bodo morale sprijazniti s tem, da ljudski odbor ali Mestni svet, takrat, ko v imenu skupnosti finansira njihovo dejavnost, gospodari s proračunskimi sredstvi kot s svojim dohodkom in da morata i ljudski odbor in komunalna ali kulturna organizacija spoštovati vsa načela in objektivne predpise, ki veljajo za vsakršne pravno-gospo-darske odnose. Zato tudi ni pričakovati, da se bo predstavniško telo omejevalo na vlogo blagajnika, marveč se je vselej dolžno temeljito zanimati, kam se dajejo sredstva in biti pripravljeno, da vsaki-krat odgovarja pred skupnostjo ne le za točnost finančnega poslovanja, marveč tudi zn to, ali je bil ob finansiranju posameznih dejavnosti vedno polno zagotovljen družbeni interes. Ker Mestni svet sodeluje s svojimi sredstvi v novoletni kampanji s tem, da vsako leto planira sredstva za otroške Novoletne jelke in ker v novoletni kampanji igra trgo- vina najvažnejšo vlogo, naj spregovorim tudi o tem te nekaj besedi. V posvetih, ki smo jih imeli z Okrajno trgovinsko zbornico in Zvezo prijateljev mladine, smo poudarjali gledišče, da je novoletna kampanja le z vsebinske plati stvar družbenopolitičnih organizacij, da pa naj za novoletno sliko in razvedrilo v mestu poskrbe predvsem trgovina in gostinstvo ter tiste kulturne ustanove, ki morajo po svoji prirodi skrbeti za kulturno razvedrilo občanov in zato prejemajo redne proračunske dotacije. Koliko smo v tem uspeli, se lahko prepričate sami. Gotovo pa je, da trgovina še ni izkoristila vseli možnosti, ki jih ji nudi novoletna kampanja, da ni posredovala iz proizvodnje polnega asortimenta, lahko se celo reče, da naša industrija in trgovina nudita drugim mestom v državi boljši asortiment potrošnega blaga kot Ljubljani. Ker so na drugi strani znpa-žene tendence, ki omejujejo prihajanje blaga iz drugih republik na ljubljansko tržišče, je Ljubljana dvakrat prizadeta. Ko bomo v bodoče govorili o problemih trgovine, sc ne bomo smeli izogniti takim pojavom, ki zmanjšujejo, vlogo Ljubljane kot regionalnega trgovinskega središču. Tovariši odborniki! Prosim vas, da smatrate to poročilo kot dopolnilo poročil, ki so jih podale strokovne službe OLO o problematiki na območju mesta, vsa potočila pa kot pripravo za sestavljanje iu prejemanje proračunov in delovnih programov za leto 1962, s katerimi se bomo srečali kmalu po novem letu. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 8. Na podlagi 12. in 16. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 9-88/52) ter na podlagi 77. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59) izdaja Občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. decembra 1961 ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Domžale od 1. januarja do 31. marca 1962 1. člen Potrebe organov občine Domžale in njenih proračunskih ustanov in zavodov sc finansirajo v I. tromesečju 1962 do sprejetja občinskega proračunu na podlagi proračuna za leto 1961. 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v tem času največ do višine 25% izdatkov občinskega proračuna za leto 1961. 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine zn leto 1962 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1962. 4. člen Ta odlok začne veljati od 1. januarja 1962. Št. 06/3-31-93/1-61. Domžale, 20. decembra 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1. r. OBČINA HRASTNIK za leto 1962 iu se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1962. 4. člen Odlok začne veljati od 1. januarja 1962. številka: 03/8-01. Hrastnik, dne 23. decembra 1961. Predsednik ObLO: Stanko Brečko 1. r. Na podlagi 12. in 16. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) v zvezi s 77. členom temeljnega zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1961 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Hrastnik za čas od 1. januarja do 31. marca 1962. 1. člen Potrebe organov občine Hrastnik in njenih proračunskih zavodov se v 1. tromesečju 1962 do sprejetja proračuna občine Hrastnik finansirajo na podlagi proračuna za leto 1961. 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v tem času največ do višine 20% izdatkov občinskega proračuna za leto 1961. 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Hrastnik Razpis Komisija za uslužbenske zadevo pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Moste-Polje razpisuje mesto ekonoma in arhivarja ter več strojepisk — administratork. Prošnje z življenjepisom je treba poslati do 24. januarja 1962 na občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste-Polje, telefonske informacije na tel. 30-590. Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljaua-Mostc-Polje VSEBINA: Poročilo predsednika Mestnega sveta o delu v 1. 1961. 8. Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb od 1. januarja do 31. marca 1962 občine Domžale. 9. Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb za čas od 1. januarja do 31. marca 1962 občine Hrastnik. Razpis delovnih mest v upravi občine Ljubljana-Moste-Polje. Zaključni računi gospodarskih organizacij. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Ribnica na Dolenjskem 1 AKTIVA BILANCA na dan SI. decembra 1960 RASIVA Z^p Naziv postavke Znesek v 000 din Z<^p Naziv postavke Znesek v 001) din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva L Denarna sredstva oenov- 23.477 L Sklad osnovnih sredstev L Drugi vtrl osnovnih sredstev 30.344 6:252 nlh sredstev 8.400 B. Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 70.082 1. Sklad skupne porab« L Drugi viri sredstev 71.802 S. Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne skupne porabe 3.979 porabe 717 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 11.431 C. Obratna sredstva t- Drugi viri obratnih $. Skupna obratna sredstva 6G.989 sredstev 34.107 D. Rezervni sklad O Izločena sredstva to drugi skladi t Denarna sredstva rezerv- i. Rezervni sklad to drug) 9.851 nega sklada to drugih 10.281 skladi s vtrl nerazporejenih i Denarna sredstva oeras- sredstev — oorelenlh sredstev 3.067 B. Viri sredstev v obračunu to druga pasiva e. sredstva e obračune « Kratkoročni krediti to druga aktiva ta obratna sredstva 27.420 S. Kupci In druge terjatve 25.987 is. Dobavitelji to druge 13.873 8. Druga aktive 817 obveznosti n Druga oeslve 758 Skopa«. 209.817 8 K o pa ji 209.817 Računovodja Predsednik UO> Direktoi Marija Maležič Matija Lesar Jože Benčina > ' Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Srednja vas AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1960 PASIVA Za p §t Naziv postavke Znesek v 000 din Za p Naziv postavke Znesek v 400 din A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 23.310 1. Sklad osnovnih sredstev 14.053 1. Denarna eredstva osnovnih sredstev 585 1. Drugi viri osnovnih sredstev 10.266 8. Viri sredstev skupne B. eredstva skupne porabe porabe S Sklad skupne porabe \ g. Sredstva skupne porabe i. Denarna sredstva skupne — l Drugi viri sredstev skupne porabe 87 porabe » C. viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva i Sklad obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih 2.218 1. Skupne obratna sredstva 2.163 sredstev 99 O Izločeni sredstva O. Rezervni sklad In drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- i Rezervni sklad In drugi nega sklada to drugih skladi 919 skladov 1.212 4 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva nerai- sredstev 8 porejenih sredstev 2 B. viri sredstev B. sredstva v obračano e obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva 4.20« / B. Kupci to druge terjatve 4.248 to Dobavitelji tn druge 1. Druga aktiva 1.895 obveznosti 1.619 n Druga oaslva Skopaj 33.449 stopah 33.449 Računovodja Predsednik UO Direktor Edvard Cevce Ivan Merčun Ivan Mali Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Dolenja vas pri Ribnici Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Šmartno v Tuhinju AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1900 PASIVA Naziv postavke Znesek v ooo din Na/, v posla v k e Znesek » ooo din A Osnovna sredstve A. Viri osnovnih sredstev i Osnovna eredstva 23.645 l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih 27.336 t Denarna sredstva osnov 2.318 sredstev 2.673 nlh sredstev a Viri sredstev skupni B. sredstva skupne porabe porabe i. Sklad skupne porabe t. Drugi viri sredstev 1.216 4. Sredstve skupne porabe t. Denarne sredstve skupni skupne porabe — porabe 65 C. viri obratnih iredstev i Sklad obratnih sredstev 5.449 C. Obratna sredstve t. Drugi viri obratnih i. Skupna obratne sredstvi — sredstev D Rezervni sklad O izločena sredstva to drugi skladi i Denarna sredstva rezerv- i Rezervni sklad to drug' 2.713 nega sklada to drugih skladov 2.865 « Viri nerazporejenih i Denarna sredstva nerai sredstev oorelenlh sredstev 3.232 B Viri sredstev « obračunu to druga paslv* R. sredstva e obračano i Kratkoročni krediti to druga aktiva ta obratna sredstva 3.200 1. Kupci to druge terjate« 4 Druge aktive 12.630 14.546 i« Dobavitelji to druge obveznosti 'i Drug* no sl v» 13.465 3.249 Uopll 59.301 4 k O o ■ 1 59.301 Računovodje Predsednik UO o lektm Francka Bojc Franc Trdan Alojz ZbaSnilt j AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1960 PASIVA It Naziv postavke A. Osnovna sredstvi l. Osnovna sredstva I. Denarna sredstva oenov nlh sredstev B. Sredstva skupne porabe S Sredstva skupne porabe I. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva o Izločena sredstva S. Denarna sredstva rezerv nega sklada to drugih skladov I. Denarna sredstva nerai porejenih sredstev B Sredstva t obračunu to druga aktiva S Kupci in druge terjatve S Druga aktiva Skopali Znesek V 000 din £ap gt. Naziv postavke Znesek v 900 din 18.255 A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 11.224 1.499 t. Drugi viri osnovnih sredstev 9.442 B. Viri iredstev skupne porabe i Sklad skupne porabe t Drugi viri sredstev skupne porabe - 136 136 C. Viri obratnih' sredstev S. Sklad obratnih sredstev 3 857 2.401 4 Drugi viri obratnih sredstev 3.791 D. Rezervni sklad In drugi skladi i Rezervni sklad to drugi skladi 1.204 1.220 4 Viri nerazborejenlb sredstev — B Vtrl iredstev i obračunu ln druga pasiva e Kratkoročni krediti za obratna sredstva 6.420 to Dobavitelji to druge 780 obveznosti 1 057 il Druga pasiva 30.711 'kopeli 30.711 Računovodja Predsednik UO Dlrekioi Ivanka Cevec Jernej Razpotnik Alojz Pibernik Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Kamnik r Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Laze v Tuhinju AKTIVA BILANCA na dan II. decembra 1960 PASIVA £a p Znesek Oip Naziv postavke v oon dir 6f Na/H Dostavke v fion din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih iredstev t Osnovna sredstva 22.991 L Sklad osnovnih sredstev 38 766 l Denarna sredstve oenov nlb sredstev 17.491 1- Drugi vtrl osnovnih sredstev 5.690 e Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe l Sklad skupne porabe > Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupni - L Drugi vtrl sredstev skupne porabe - porabe C. Vtrl obratnih sredstev $ Sklad obratnih sredstev 9.781 O. Obratna sredstva 4. Drugi vtrl obratnih s Skupna obratna sredstvi 24.247 sredstev 3.246 D Rezervni »klad D izločena sredstva In drugi skladi i. Denarna sredstva rezerv i. Rezervni sklad to drug) 3.783 nega sklada to drugih skladi skladov 4.177 « Viri nerazporejenih i Denarna sredstva nerai sredstev 156 oorelenlh sredstev B VU1 iredstev v obračuna ln druga pasiva 8 Sredstva s obračano 1 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna eredstva 7.756 » Kupci ln druge terlatvi 20.658 is. Dobavitelj! to druge 20.392 » Druga aktive obveznosti H Druga oastva a k o p a 11 89.564 e k o p a | • 89.564 AKTIVA BILANCA na dan II decembra 1960 PASIVA 'St' Naziv ooAiavkr Znesek m 000 din »t Na/ uustavke ZllCNC. v 000 din A Osnovna sredam L Osnovne sredstvi fc Denarna sredstva osnovnih sredstev n. sredstva skupne porabe i g. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne porabe O. Obratna sredstva L Skupna obratne sredstvu 17.262 11.627 476 5.171 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev I. Drugi viri osnovnih sredstev B- Viri sredstev skupne porabe I Sklad skupne porabe I Drugi vtrl sredstev skupne porabe C- Viti obratnih sredstev l. Sklad obratnih sredstev I Drugi viri obratnih sredstev 23.667 6 186 476 3.086 O izločena sredstva g. Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov f. Denarna sredstva oeras-porejenlh sredstev 8. sredstva e obračune to druga aktiva g. Kupci in druge terjatve 11 Druga pasiva Skupaj 1.308 O Rezervni sklad to drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi Vtrl nerazoorejemb sredstev 1.304 585 5.342 4.848 2.142 48.176 s obračunu In druga pasli • Kratkoročni krediti E? obratna sredstva •• Dobavitelji (n druge obveznosti *• Druga nas!ve e k o pa j• 896 7.976 48.176 Ručun ivodia Predsednik UO Direktor Anica Suklje Janez Vrhovnik Franjo MačkovSek Računovodja. Slavko 2aubl Predsednik uo. Franc Drolc Direktor Jože Hribar