Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 13 Rogaška Slatina Januar 1985 Po uspešnem letu 1984... Storiti vse, da bo takšno tudi prelomno 1985! V gospodarskem načrtu za leto 1984 smo si zadali nalogo, da moramo ustvariti za 1.840 milijonov dinarjev celotnega prihodka, začeti z investicijo, katere red velikosti je bil takrat enak načrtovanemu celotnemu prihodku, izvoziti blaga v vrednosti najmanj za 7,5 milijona ameriških dolarjev, rekonstruirati V. in VI. peči s prehodom na plin in kontinuirano taljenje steklene mase. Zadali smo si tudi nalogo, da povečamo povprečne čiste osebne dohodke v steklarni na republiško povprečje. Zraven obilice vsakdanjih opravil smo vse sprejete prednostne naloge opravili v zadanih okvirih ah pa jih celo presegli. Kazalci še niso dokončni, ocenjujemo pa, da smo planirani celotni prihodek presegli za približno --------------------N Preberite! Bomo zmogli zbrusiti 550.000 kosov? 3 Koristni pogovori in ogledi steklarn 5 »Ne bo izšel z zamudo...« 6 Lani 235 kršitev delovnih obveznosti 7 Varstvo pri delu se izboljšuje 8 Zapozneli refleks in dinarjev monolog 10 Ni bilo vse dobro! 11 Ko bi človek ravnal prav 11 Kdaj uradujejo? 13 V decembru lani 1773 delavcev 13 Poverjeniki Prešernove družbe 14 Če bi bilo več denarja... 15 Visoke obresti 15 Nagradna križanka št. 123 16 V. Dobra volja je tudi pomembna za uspešno delo! - foto Z. Novak J 13%, dohodek in akumulacijo oziroma sredstva za reprodukcijo pa smo presegli še za nekaj odstotnih točk več. Izvoz v vrednosti okrog 8,1 milijona $ je bil dejansko celo nekoliko večji, ker smo iz naslova sproti ustvarjenih deviz takoj financirali raziskavo zahodnih tržišč, kar je bilo nujno,za občutno povečan obseg proizvodnje po končni investiciji. Ta izvoz je skoraj za 30% večji od izvoza v letu 1983, je pa tudi za 8% večji od načrtovanega izvoza za leto 1984. Investicija po terminskem načrtu Investicijska dela na novih objektih so se začela v začetku junija preteklega leta. Vsa dela so potekala doslej nemoteno in so bila tudi po ocenah zunanjih opazovalcev opravljena v rekordnem času. Če bomo nadaljevali s takšnim tempom, ki je zapisan v terminskem planu in za katerega moram reči, da je bil zastavljen optimistično, potem začetek poizkusne proizvodnje konec maja ali v začetku junija ne bi smel biti vprašljiv. To zlasti ne zaradi tega, ker gre za eno med največjimi naložbami na Slovenskem v preteklem letu. S tem bomo predvsem dokazali, da se da po skrbnih in temeljitih pripravah v tako kratkem času uresničiti tudi tako zahteven projekt. Na področju nagrajevanja smo z občutno rastjo povprečnih čistih osebnih dohodkov lahko zadovoljni. Če pa bi jih primerjali z rastjo življenjskih stroškov, bi morali naši osebni dohodki rasti še hitreje. Več podatkov o poslovanju in gospodarjenju v lanskem letu bomo obravnavali na zborih delavcev z zaključnim računom, ko bodo temeljiteje prikazane posebnosti poslovanja ter nekatere slabosti. Na splošno lahko preteklo poslovno leto ocenimo za uspešno; še posebej, če upoštevamo vse opravljene naloge! Načrt za leto 1985: podvojitev celotnega prihodka Prav je, da predstavimo še nekaj okvirnih podatkov iz načrta Steklarne za leto 1985, ki je še v nastajanju...! Po moji oceni gre za prelomno leto... Aktiviranje nove investicije in osvajanje nove tehnologije bo zahtevna naloga - tako na področju proizvodnje kot tudi na področju prodaje. Zraven tega moramo skrbeti tudi za to, da bo nemoteno potekala obstoječa proizvodnja. Ocena pričakovanega celotnega prihodka je zaradi prepletanja stare in nove proizvodnje precej težavna. Manj kot podvojena številka iz letg 1984 bi bila že prenizka; tako načrtujemo, da bo naš letošnji celotni prihodek dose- TRSU STEKLAR gel znesek okrog 4,2 milijarde novih dinarjev. Najpomembnejša kategorija gospodarskega načrta je izvoz, ki ga načrtujemo v vrednosti 11 milijonov $ iz obstoječih zmogljivosti in iz aktivirane ali pognane nove proizvodnje. Menim, da so to res tiste minimalne ali najmanjše številke, o katerih se moramo pogovarjati. Z delom v nekaterih mesecih preteklega leta (maj, junij, julij in oktober), smo že dokazali, da je mesečna vrednost izvoženih izdelkov za Več kot 800.000 $ dosegljiva z dobro načrtovanim in discipliniranim delom. Le, če bosta uspevala proizvodnja in izvoz v skladu z načrti, lahko pričakujemo zadovoljivo rast dohodka. To pa je nujnost; še posebej v sedanjih negotovih gospodarskih razmerah in ob sedanji visoki inflacijski stopnji! Za imenom mora stati kvaliteta Še vedno velja ugotovitev, da je intenzivnost dela v Steklarni na izredno visoki ravni. Tej delovni vnemi pa nujno moramo pridati več kvalitetnih ali kakovostnih dejavnikov. V zadnji decembrski številki »Steklarja« je vodja komerciale Franci Jankovič optimistično pisal o naših prodajnih načrtih na tujih trgih, predvsem v ZDA, o bodočih prodajnih akcijah in o »gradnji« imena in pojma Rogaške... Pra\ je, da je tako pisal, vendar se tovrstna aktivnost končuje in vedno potrjuje le z ustrezno kvalitet to končnega izdelka na prodajnem mestu. Brez te kvalitete, ki se mora nenehno potrjevati, ni nič dokončnega in gotovega. Druga polovica lanskega decembra in štart v letošnjem letu ne zagotavljata tovrstnega razmišljanja. Dobri gospodarski rezultati zadnjih nekaj let, ki so tudi posledica sprotne ekonomske politike - ki podpira izvoz, so bili za nas prav gotovo stimulativni ali spodbudni. Bili so nagrada oziroma neka vrsta minulega dela tudi za obdobje, ko izvoz sploh ni bil stimuliran. Zaradi tega so se nam mogoče nekoliko preveč razbohotile določene slabosti v proizvodnji in poslovanju. V zadnjem času namreč opaža-® mo, da ne spoštujemo dovolj do-_ bavnih rokov, da smo prevečkrat v dilemi glede kvalitetnega nivoja posameznih vrst izdelkov, da prepočasi reagiramo pri odkrivanju napak v naši fazni proizvodnji, posledica česar je prevelik izmet in preveč izdelkov II. in III. vrste. Vse to nam potrjujejo podatki! Samo delno je lahko vse to opravičljivo z uvajanjem novih proizvodov, medtem ko so vse ostale slabosti povsem subjektivne narave. Menim, da gre za premajhno zainteresiranost in za prepočasen pretok vseh oblik informacij, ki so potrebne za uspešno vodenje tovrstne ■ proizvodnje. Izboljšati tehnološko disciplino in odgovornost Zato bomo morali zaostriti osebno odgovornost, tehnološko disciplino, doseči dosledno spoštovanje delovnih navodil in predvsem preveriti, koliko Tozd Dekor lani in letos... je sistem nagrajevanja sploh še zadosti stimulativen za kvalitetnejše delo. Pri tem mislim na vse temeljne organizacije in oddelke v Steklarni! V bodoče bi morali izplačila mesečnih osebnih dohodkov bolj vezati na odvisnost od izpolnjevanja mesečnih planov. Prvi pogoj za to pa je pravočasna informacija in obveščenost o ciljih, kajti nesprejemljivo je, da še 8. januarja nismo imeli sestavljenega proizvodnega načrta za letošnji januar...! Naslednji srednjeročni plan — plan kvalitete Morda zveni nekoliko demagoško, vendar bi tudi mi lahko za naslednje srednjeročno obdobje, začenši že sedaj. izbrali geslo, kije veljalo za sovjet- sko gospodarstvo v poprejšnji petletki - petletka kačevstva (petletka kvalitete). Ne vem sicer, kakšne uspehe so pri tem dosegli in kakšna je bila tam raven kvalitete pred tem. Za nas pa drži, da vseskozi govorimo o kvaliteti. In z zagonom naše nove naložbe ter s še nekaterimi posodobitvami bodo omogočeni vsi pogoji za kvalitetnejšo delo. Zato bo naša osnovna naloga, da postavimo takšno organizacijo in v sistem vgradimo takšne regulatorje, ki bodo nenehno dvigovali kakovost na višjo raven... ■ Za nas bi moral veljati sedaj I poziv: Ne več, ampak bolj preudarno, | boljše in z manj truda! Ocenjujemo namreč, da nam le ■ višja kakovostna raven lahko pri- ■ naša več dohodka, večjo socialno I varnost in možnosti za nemoten ® razvoj v naslednjih letih! JOŽE PELKO Bomo zmogli zbrusiti 550.000 kosov? Za nami je leto 1984 in še dobro se nismo obrnili, pa že obravnavamo rezultate prve dvanajstine leta 1985...! Kot običajno je v prvih mesecih leta veliko dela zlasti za planerje, finančnike, ekonomiste, saj je treba potegniti črto pod preteklim letom in oceniti možnosti novega poslovnega leta. Težavnost te naloge je toliko večja, kolikor bolj se menjajo delovni pogoji in poslovni pogoji. No, nekaj pa je le dokaj gotovo: število dobro izdelanih kosov, izkoristek delovnega časa, fizična poraba materialov, odpadek in skupna produktivnost, merjena fizično. Splet okoliščin - od konkurence na trgu, sposobnosti komercialistov, plasmaja sredstev in sposobnosti finančnikov do izplena v proizvodnji določajo takšen ali drugačen poslovni rezultat. Tudi proizvodnja je odvisna od kombinacije več dejavnikov, kot so usposobljenost, motiviranost, zavest, potreba itn. V tozdu Dekor smo proizvodno leto sklenili, bi rekel, nekako tako. kot smo načrtovali. Vendar smo prepričani, da bi bil lahko naš uspeh še boljši, če... Najprej nekaj podatkov Nekaj proizvodnih podatkov pove tole: • Sprejetih kosov v delo 498.740. kar je za 5,6% več od leta 1983. • Odpadek v kosih 23 838. kar je za 16,3% več kot leta 1983. • Za izvoz je bilo narejenega v strukturi proizvodnje 52.3% ah za 31,8% več kot leta 1983. • Normativnih ur smo dosegli za 7,9% več kot v letu 1983. • Vložili smo za 6,0% več efektivnega delovnega časa kot leto prej. • Izdelkov 1. vrste smo imeli za 10,9% več, II. vrste za 21,6% manj in III. vrste za 2,4% več kot v letu 1983. Če bi komentirali te rezultate, bi rekli, da smo sicer izboljšali storilnost za 1,9 indeksnih točk, vendar hkrati tudi povečali odpadek (gre za presežek 2.208 kosov). V opravičilo navajamo povečan delež kelihov, ki sodijo v višji težavnostni razred in povečan izvoz. Raven doseganja povprečnega normativa v vseh oddelkih tozda'j e bila 108,9%. Bistven kazalec storilnosti je tudi izkoristek razpoložljivega sklada delovnega časa... Vse kaže, da smo v tozdu dosegli pomemben napredek, s EU podatki kažejo, da je bilo bolniške za okrog 7%, kar je v odnosu na leto 1983 (8,2%) napredek za polnih 15%. Vendar je treba pripomniti, da ta rezultat le ni tako dober, če vemo, da smo načrtovali skupno bolniško (do 30 dni in nad 30 dni) 6,7%. Kaj vse nam je delalo težave? V ozadju doseženih rezultatov pa je vsekakor tudi vsebina, ki vpliva nanje... Za našo temeljno organizacijo je J značilna dokaj velika dinamika no-j vega zaposlovanja, ki je povezana s I dokončano naložbo leta 1982. Kon- ■ čno število zaposlenih se ni bistve- ■ no povečalo (za okrog 10%), vendEir ■ ta podatek ne pove vsega, če vemo, | da smo imeli precej odhodov delavcev v JLA, pa to pomeni, da je pri- I liv novih delavcev le precejšen, g Vsekakor pa smo si položaj že učvr- ■ stili, saj je velika večina zaposlenih J s precejšnjimi delovnimi in poklic-— nimi izkušnjami. V drugem delu leta smo kot dislociran ali prostorsko izločen tozd imeli velike težave z gladkim steklom zaradi objektivnega vzroka - remonta peči. V tem delu smo imeli* v proizvodnji poprečno le nekaj več kot 15.000 kosov, kar je znatno premalo za siceršnjo mesečno proizvodnjo okrog 42.000 kosov. Ogromno smo delali na izredno malih serijah, kar bistveno otežkoča organizacijo dela. Še je bilo objektivnih razlogov, ki dokazujejo, da bi bil lahko izplen večji! Dovolj pa je tudi osebnih, naših vzrokov. Biti moramo samokritični! Večkrat smo delali napake tudi zaradi nezadosti resnega dela in se premalo zavedali znane resnice, da je za kom-pletnost brusilca in poklica potrebno veliko izkušenj, vztrajnosti, nenehnega izpopolnjevanja. Včasih kar težko razumemo, da je kasnejša streznitev lahko že prepozna, saj je trg neusmiljen, profesionalnost dela pa je nujnost in potreba za obstoj in nujen razvoj. I Velika večina sodelavcev v tozdu j sicer dojema to resnico. In to doka-g zuje s svojim odnosom do dela in z I doseženimi rezultati. Odločitve, da H je potrebno tu in tam delati tudi ob ■ sobotah ali nedeljah, so bile več ali ■ manj vedno uresničene. Seveda pa * so tudi izjeme, ki niso za zgled! V letu, ko so skokovito rastli življenjski stroški, smo si še posebej prizadevali, da bi z več proizvedenimi in prodanimi kosi lažje blažili socialne tegobe v kolektivu. Izvršni odbor sindikata je redno preverjal, kako osebni dohodki delavcev vplivajo na njihov socialni položaj in tu in tam - sicer s skromnimi denarnimi pomočmi - pomagal prizadetim. Te težave so zlasti vidne pri tistih delavcih, ki so odvisni samo od osebnega dohodka in ki so bili v bolniškem staležu. Verjetno lahko ugotovimo, da so postala nadomestila spričo hude inflacije vse prej kot zavezovanje minimalnega standarda. V komisiji za družbeni standard smo ugotavljali težave in stanovanjske stiske ter na različne načine poskušamo urejati te probleme. Upamo, da bomo s preureditvijo dveh stanovanj v bloku rešili težav dva izmed šestih sodelavcev. Zdi se, da smo nekgj le storili tudi za izboljšanje delovnih pogojev, ko smo obložili strop v bruslnici s ploščami, da je ropot bisteveno zmanjšan. Še vedno deluje »gimnastika«, ki jo redno gojijo v eni izmeni odlično, v drugi pa skrbijo zanjo le še zadostno in bojirn se, da je bo konec. Res škoda je, da eni izmeni delavcev ta aktivnost ni segla v zavest, čeprav je to za lastno zdravje. Naš pogled v letošnje leto... Leto 1985 bi naj pomenilo za naš kolektiv še večjo proizvodno stabilnost. Velik priliv brusilcev - pripravnikov skrajšanega programa srednjega izobraževanja bo sicer pomladil kolektiv, vendar praksa kaže, da šola daje v povprečju dobre bodoče strokovnjake. To dokazuje tudi skupina lanskih absolventov IV. stopnje. Smatramo, da je naša nadaljnja razvojna pot v zaposlovanju šolanih kadrov, perspektivne delavce, ki sice nimajo formalne izobrazbe, pa velja zainteresirati za šolanje ob delu. Ravno tako je nujno, da v našem izobraževalnem procesu ustvarimo tudi pogoje za tehnike, kijih bomo usmerili po preverjanju v praksi. V okviru naše obveznosti za razširitev turistične ponudbe bomo razvili oddelek za najzahtevnejše brusilske in graverske veščine. Prvi kosi s tako obdelavo so vzbudili zanimanje še zlasti inozemskih gostov. In ker je jasno, da na tem področju ni možnosti za množi- čno proizvodnjo, bomo uvedli v tozdu krožek za umetnostno vzgojo, za delovanje katerega želimo pridobiti pomoč znanih umetnikov - domačinov, ki naj bi s svojimi izkušnjami in znanji vnesli med naše kandidate novo kreativnost. Takšen iddelek, ki naj bi v prvi fazi zaposloval le štiri brusilce ali pet brusilcev - graverjev s potrebno »žilico«, mora imeti dohodkovno kritje z lastnim učinkom, zraven tega pa mora služiti tudi razvojni funkciji osnovne proizvodnje. Tozd Dekor bo imel po letošnjem planu na koncu leta 200 zaposlenih, za tozd pa bo delalo ali se še pripravljalo za delo 220 ljudi (gre za zaposlene v delovni skupnosti skupnih služb, v delavski restavraciji in za učence). Ta steklarska druščina se bo ubadala v tem letu tudi s stanovanjskim problemom mladih družin. Gre za šest prosilcev, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, lahko pa pričakujemo še kak nov zakon. Zaradi tega se bomo morali v kraju in v okviru stanovanjske skupnosti resno lotiti nove gradnje stanovanj. Učenci iz Steklarske šole se uspešno vključujejo v proizvodnjo - foto Z. Novak Sodelovanje s krajem bo še nadaljnja prednostna naloga, saj v Kozjem naši delavci uveljavljajo svoje osnovne potrebe. Sodelovanje s šolami bo zlasti na področju dogovorjenih skupnih nalog. Te so: proizvodno delo, pomoč pri fakultativnih dejavnostih, poklicno usmerjanje, prireditve, razstave. Imamo idejo o organizaciji likovne kolonije forma viva, ki naj bi bila v bodočem parku pred tozdom Dekor. V krajevni skupnosti Kozje naj bi podpirali prizadevanja za pridobitev rekreacijskih objektov, smučišč, kopališča na Bistrici, teniškega igrišča in nogometnega igrišča. Takšni objekti so nujni za kraj, ki vse bolj dobiva videz malega industrijskega centra. Naša prizadevanja pa bodo tudi na strani sodelavcev iz Veternika in Zagorja, da pridejo do boljših prometnih zvez. Velik cilj - 550.000 kristalnih brušenih kosov Kljub temu, da v tem zapisu ni moč napisati vseh snovanj, ki smo si jih tako ali drugače zadali, naj na koncu sklenem, da je naša planska naloga -550.000 kristalnih brušenih kosov -velika odgovornost. S toliko zbrušenimi kosi bomo bistveno pomagali razrešiti težave, ki se bodo pojavljale z uvajanjem nove proizvodnje v matični organizaciji. Za konec naj dodam še misel, da I imamo na ravni celovite organizacije dela v Steklarni veliko storiti! — Ni dovolj le imeti delo! Delo mora I biti tudi kar najboljše organizirano, ■ koordinirano. Nit povezave mora ■ biti čvrsta - od vhodnih informacij I komerciale prek vseh delov pripra-J ve, proizvodnje do skladišča in po-J novno nazaj do prodaje! Zahtevo I po optimalni organizaciji pa lahko g izpeljemo le, če bomo imeli za čvr- ■ sto pripravo dela in planirarye do- ■ bro vodeno proizvodnjo, če bo J vsakdo stoodstotno opravil svojo 5 nalogo in če bo vse oprto na znanje — in ne le na srečo! JOŽE BOŽIČEK Obisk pri sindikatih FILCEA-EGII, mestu v italijanskem Venetu Koristni pogovori in ogledi steklarn... Na povabilo Federacije sindikata kemijskih delavcev pokrajine Venecija je bila od 19. do 21. novembra lani v Italiji delegacija republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije. Delegacijo je vodil sekretar odbora Franček Ribič, v njej pa je bil tudi pisec tega zapisa Franc Županič. Tudi menije bila dana priložnost, da sem se udeležil tega delovnega obiska, katerega program je bil že predhodno usklajen. Njegov cilj je bil, predvsem izmenjati mnenje o sedanjem družbenoekonomskem in političnem položaju ter razvoju kemične in steklarske industrije Slovenije in Venecije ter o uvajanju novih tehnologij v tej panogi. Pogovori o tem so trajali dva dni. Našo delegacijo sta sprejela generalni sekretar federacije Ivano Perini ter njen sekretar Antonio Zett, kije zadolžen za kemično industrijo. Po sprejemu in prisrčnem Perinijevem pozdravu, ki je razložil nadrobni program obiska in posebej poudaril, da so šele po nekajletnih prizadevanjih uspeli vzpostaviti stik z našo sindikalno organizacijo, so gostitelji govorili o težki poti jugoslovanskih narodov pod Titovim vodstvom, da so vzdržali številne pritiske ter ohranili neodvisnost in Jugoslaviji zagotovili socialistični samoupravni razvoj. Nadalje je Ivano Perini dejal, da sindikalni delavci FILCEA-EGIL zelo cenijo in spoštujejo naše narode. Povedal je, da pozorno spremljajo vsa dogajanja v Jugoslaviji in Sloveniji in so o razmerah pri nas dobro obveščeni. V drugem delu pogovorov je Anton Zett predstavil sindikalno organizira- nost v pokrajini Veneto in razmere v sindikalnem gibanju'nasploh. Dejal je, da je sindikalno gibanje postalo najmočnejše v letu 1969, da pa je po Cra-xijevem prihodu v mnogo težjem položaju. Tudi njihovi sindikati se borijo proti inflaciji, ki spravlja delavce v težji socialni položaj. Borijo se, da bi plačevali davke tudi tisti, ki razpolagajo z velikimi sredstvi, ne pa, da davčno breme nosijo samo delavci. Generalne stavke so usmerjene predvsem v boj proti nepotrebnemu zapravljanju, za povečanje investicij, za odpiranje novih delovnih mest za mladino, za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Večji poudarek so sindikati namenili tudi boju proti terorizmu ter vprašanju nočnega dela žensk, saj nekaj žensk v njihovi industriji še dela v nočnih izmenah. Skrbijo tudi za zdravje delavcev, za delovno okolje in delovne pogoje. Ubadajo se z ekološkimi problemi Benetk, zaradi onesnaževanja morja in zraka. Trdijo, da je to zelo .važna sindikalna naloga, saj dela na tem območju kakšnih 30.000 delavcev in tam živi 20.000 družin. Naša delegacija je obiskala tudi tovarne, Steklarno Murano, rafinerijo in petrokemično proizvodnjo MONTE-DISON. Žal se vsega ne da opisati, vendar mi je obisk na otoku Murano in ogled proizvodnje stekla ostal v naj lepšem spominu. Obiskali smo vrsto izložb steklenih izdelkov različnih proizvajalcev, saj se na Muranu neposredno ukvarja s proizvodnjo 3.000 delavcev - steklarjev. V večji zasebni tovarni Vincenzo Na-son, ki proizvaja steklene izdelke, smo si ogledali celotni proizvodni proces. Izdelujejo izdelke povsem na drug način, kakor jih izdelujemo pri nas v Steklarni. Delajo prostoročne oblike, nekaj pa pihajo tudi v modele kot pri nas v Rogaški. Z enim stavkom bi rekel, da so pravi mojstri oziroma umetniki svojega poklica. Moram pa dodati, da bi bil tudi marsikateri steklar v naši tovarni, če bi imel enake pogoje kot v steklarni v Muranu, sposoben narediti to, kar izdelujejo steklarji na otoku Murano. Ogled tovarne stekla je trajal zelo ! dolgo. Vodil nas je sin lastnika, na I koncu pa sprejel še sam lastnik, g Dejal je, da pozna Jugoslavijo, še ■ posebej steklarne v Puli in Sloveni- ■ ji. Tudi sam je izrazil pripravlje- ■ nost, da pride v Slovenijo in pokaže J steklarjem svoje umetniške spo-J sobnosti. Obisk je bil koristen, kar smo g ugotovili mi in gostitelji. Njihova ■ sindikalna organizacija bo obiskala ■ Slovenijo od 20. do 23. maja letos in * J takrat bo med ostalim obiskala tudi ■ našo steklarno. Upam, da bomo dobri gostitelji!.? FRANC ŽUPANIČ Če ste v zagati, kaj in kako napisati za »Steklarja« »Ne bo izšel z zamudo...« Ko se je urednik vašega »Steklarja« pred dnevi odpravljal na svoj načrtovani zimski dopust, mi je v telefonskem pogovoru potarnal: »Bojim se, da gradiva za letošnjo prvo izdajo do oddajnega roka ne bo dovolj...!« In naprosil me je: »Če morete kako pomagati, naredite to, saj nočem, da bo že prva letošnja izdaja izšla z zamudo...!« »Ne! Ne bo izšel z zamudo...;« sem ga pomiril... In tako sem po svojih močeh pomagal iz zagate njemu. Pomagam pa iz zagate tudi vam, cenjeni steklarji, z nekaj nasveti, da bi se ojunačili in v bodoče kdajpakdaj kaj zanimivega napisäli v svojega »Steklarja«! Prva zagata, ki to ni... Prva zagata, o kateri mi pripovedujejo delavci, kadar se pogovarjamo o dopisovanju in poročanju v svoje glasilo, je vprašanje: KAJ NAPISATI ali O ČEM PISATI. Menim, da te zagate sploh ni. Upoštevati je treba le, da marsičesa, kar sami vemo, poznamo in obvladamo, sodelavci ne vedo, ne poznajo in ne obvladajo, četudi bi jim to koristilo pri njihovem vsakdanjem delu, samoupravljanju in družbenem udejstvovanju ... Pomislite le, o čem ste se v zadnjem času pogovarjali s sodelavci, kaj so zlasti v vaši pripovedi z zanimanjem poslušali in zakaj, pa ocenite še. ali bi utegnilo biti tisto zanimivo tudi širšemu krogu bralcev »Steklarja«! Kaj bi vse to moglo biti? Na primer: v kakšnih okoliščinah prihajate na delo; kako pripravljeno, pospravljeno ali opremljeno je vaše delovno mesto, ko pričnete delati v svoji izmeni: koliko časa potrebujete, da vam delo normalno »steče«, in zakaj kdaj pa kdaj noče in noče »steči«; zakaj precej nestrpno pričakujete odmor, kaj vam le-ta pomeni, kako ga izkoristite in kako bi ga radi izkoristili; kaj vas pri delu spodbuja, kaj zavira vašo delovno vnemo; kako in s čem bi se vaše delo dalo pospešiti, narediti lažje in bolj učinkovito, bolj gospodarno...? Ali pa na primer: po katerih proizvodnih kazalcih (kosih, normativnih urah, it.) primerjate svoje delovne učinke in dosežke z dosežki sodelavcev v delovni skupini, v svojem tozdu? Ah jih dobivate oziroma zveste, kadar to hočete? Ah tudi primerjate svoj osebni dohodek z osebnim dohodkom primerjanih sodelavcev? Ah znate objektivno razsoditi, če v delovni učinkovitosti ter v osebnem dohodku zaostajate, koliko in zakaj ste si sami krivi, koliko pa so za to krivi tako imenovani objektivni dejavniki? Lahko bi to bili odgovori na vprašanja: kako se povezujem s svojim delegatom v delav- skem svetu tozda ter v izvršnem odboru sindikata? Ah mu omogočam, da zares ustvarjalno sodeluje v teh organih in zastopa tudi moje poglede, pričakovanja. zahteve? Še bi lahko našteval, pa je najbrž že to dovolj! Nakazal sem le nekaj tako imenovanih »temeljnih delovnih, po- slovnih in gospodarstvenikih vsebin«. ki so tako zelo pomembne, če naj delavec uresničuje svojo ustavno pravico: delati z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in jih gospodarno uporabljati ter zagotavljati njihovo neproduk-cijo in nadaljnje izpopolnjevanje. Prav res ne bi smeh biti v zagati z vprašanjem, o čem pisati...! Kaj pa druga zagata? Tudi druge zagate ni! Mislim namreč na pogosto slišani očitek, češ. saj bi kaj napisal, pa ne znam. oziroma ne vem. kako! Na prvi pogled bo kdo tej trditvi odločno ugovarjal. Trdil bo. da je potrebno za pisanje določeno znanje, določena ubesedovalna veščina... In v Drago Stančin posnema notranji rob skodelice... foto Z. Novak določenem smislu bi mu tudi pritrdil. Vendar samo delno. Le toliko, da tudi za pisanje velja stara modrost: »Brez muje se še čevelj ne obuje!« In če dodam še drugo, tudi modrost, ki ima že brado - da »vaja dela mojstra«, potem šem nakazal smer svojega ugovora in tudi njegovo vsebino. Točno! Malo se moramo potruditi, pisanje kdajpakdaj tudi popraviti, pokazati komu, ki bo ocenil in svetoval, pa bo šlo! Sicer pa velja predvsem vedeti, KAJ bi radi povedali, sporočili - torej zapisali? Pa tudi, KOMU to namenjate in ZAKAJ? Če znate odgovoriti na ta tri vprašanja, je skoraj že mogoče tudi '--tovoriti na edino še ne potešeno vprašanje - KAKO? Pisati je treba o tistem, kar bi utegnilo biti splošno pomembno, zanimivo, koristno in uporabno bralcem »Steklarja«, pa naj bodo to delavci v Steklarni, v Steklarski šoli ali krajani Rogaške in okolice! V tem pa je že tudi odgovor, komu informacije v svojem časopisu namenjate; in svita se še odgovor, kako svoje misli ubesediti in napisati! Predvsem tako, da bodo njim umljive, zanimive, koristne, uporabne. Če bi radi, na primer, bralcem povedali, kako bi se dalo pri vašem delu zmanjšati porabo materiala ali energije, potem ne napišite: »... za racionalizacijo eksploatacije produkcijskih sredstev svetujem maksimalno izrabljati vse proizvodne resurse in prompt-rio reagirati, če se pojavljajo defekti...«! Bralec bo vaše pisanje ocenil, kot da se precenjujete, da njega ne priznavate za partnerja v sporočeval-nem razmeiju. Zato bo takšno branje kaj kmalu odložil, pa bo zato ostalo vaše sporočilo brez učinka. Rajši napišite, kakor bi to povedal sodelavcem na delovnem sestanku; na primer: » ... Da bi boljše izrabljali stroje, do skrajnosti izkoriščajmo razpoložljivi delovni čas, stroje, s katerimi delamo, pa tudi surovine ali polizdelke...«! Ali pa še bolj določno, kar naravnost: »... Delajmo, kot da delamo doma in zase!«...! No, upam, da tega dvojnega zgleda - kako ne bi smeli in kako naj bi - ne boste vzeli preveč dobesedno!? Z njim sem hotel samo povedati, da kaže pri pisanju uporabljati vsakdanjo, pristno, neposredno pripovedno govorico, brez kakršne koli želje po vtisih. Pripovedujmo, ko pišemo, drugim tako, kakor si želimo, da pripovedujejo drugi nam. Ko si želimo jasnih, enopomenskih, razumljivih misli, brez nepotrebnih tujk in zamotanih miselnih kolobocij! Pet ali šest »K-ajev«. Kaj je to? Da bi se zavarovali pred morebitno nepopolnostjo svojega sporočila, ki ga pišete in naslavljate v »Steklarju« sodelavcem in njegovim bralcem, si pomagajte z že tisočkrat izrabljenim pravilom novinarskega poročanja: Poskušajte odgovoriti v logičnem zaporedju na pet ali šest Kaje v! To je na vprašanja: KAJ sporočiti, o KOM ali ČEM, ZAKAJ in KAKO ter KDAJ in KJE. To napotilo imenujemo tudi pravilo petih ali šestih »K«, s katerim se svetuje, naj sporočevalec odgovori v svojem sporočilu na vprašanja: KAJ, KDO, ZAKAJ, KAKO, KDAJ in KJE. Z zaporedjem odgovorov na ta vpraša- nja pa naj poudarja ali tudi zapostavlja posamezne pomembne in manj pomembne prvine v njem! Zakaj ta nasvet? Zato, ker vas zavaruje, da bi ostalo vaše sporočilo nepopolno, necelovito... Če, namreč, pozabite odgovoriti na kakšno izmed naštetih vprašanj, se bo bralec vprašal po njem in zaznal, da v vsebini sporočila nekaj manjka... Če mu na to ne odgovorite, si bo moral odgovor poiskati sam... Morda mu bo to uspelo - seveda, če vas bo lahko o tem vprašal? Če ne, mu utegne to povedati kdo drug. In tak dopolnilni odgovor bo morebiti ustrezen, nujno pa to ni. Lahko naleti tudi na koga, ki mu pove napačen odgovor, pa s tem vaše sporočilo popači, spremeni, izrodi! No, še bi bilo mogoče nizati nasvete; bolj koristno pa bi bilo, nizati zglede, kako je prav, in kako je napak! Pa bodi dovolj! Naj bo to pisanje prva spodbuda tistim, ki bi radi prijeli za pero ali svinčnik! Napišite, kar bi radi sporočili »Steklarjevim« bralcem. A, prej, ko pisanje izročite ali pošljete uredniku, še enkrat preberite odstavke in stavke v temle pisanju. Če boste to storili, potem bo piščevo prizadevanje, ko je oblikoval te misli, ne samo pomoč uredniku »Steklarja« iz zagate, marveč tudi korak naprej v prizadevanjih, da bi ta vaš časopis sčasoma imel toliko sodelavcev - dopisnikov, da prispevkov vseh sploh ne bi zmogel objaviti! Preverite tudi te misli, ali odgovarjajo na vse omenjene »K-aje«; ali sem vas prepričal, da ni ne prve zagate, pa tudi druge ni!? Vaš vdani urednikov »pomočnik« DUŠAN REBOLJ Delo disciplinske komisije v preteklem letu Lani 235 kršitev delovnih obveznosti Čeprav še nimamo vseh podatkov, na podlagi katerih bomo podrobneje razčlenili naše lanskoletno poslovanje v celoti, je vendarle moč oceniti, da je bilo uspešno. Vsaj, kar zadeva finančne kazalce! Neoziraje se na to pa lahko trdimo, da bi ob večji zavzetosti slehernega med nami na svojem delovnem področju bilo možno doseči še boljše delovne rezultate. Brez dvoma je, da med ostalim delovna disciplina prispeva velik delež k doseganju dobrih delovnih uspehov. Prav zaradi tega je prav, da smo seznanjeni s kršitvami delovnih obveznosti in kako smo ukrepali! V preteklem letu je imela disciplinska komisija 13 sej. Na teh sejah je obravnavala 235 kršilcev delovnih obveznosti in jim izrekla naslednje disci- plinske ukrepe: opomin 146 primerov, javni opomin 52, prenehanje delovnega razmerja 18, prenehanje delovnega razmerja - pogojno preloženo 16 in denarna kazen 3 primeri. Ti ukrepi so bili izrečeni zaradi naslednjih kršitev delovnih obveznosti: neopravičeni izostanki 139, malomarno opravljenje dela 11, fizični obračun 5, vinjenost 12, samovoljno prenehanje delovnega razmerja 16, odklonitev dela 9, predčasno zapuščanje dela ali zamujanje na delo 16 in ostalo 27. Ostale kršitve so bile še: ponarejanje listin, odtujevanje, nepravilen odnos do sodelavcev, povzročanje nereda. Kršilcev pa je, seveda, še dosti več, vendar zaradi nedoslednosti niso bili predlagani v disciplinski postopek. * 4 t Iz pregleda je razvidno, da je bilo največ ukrepov izrečenih zaradi neopravičenih izostankov, dosti manj pa zaradi malomarnega opravljanja dela, prihajanja na delo v vinjenem stanju, uživanja alkohola med delom. Te kršitve so dokaj pogoste in imajo težje posledice (materialno škodo, zmanjšan ugled). Iz tega sledi, da se takšno ravnanje v naši delovni organizaciji tolerira ... Največkrat se kršilcem pogleda I skozi prste ali vse konča pri tova-j riški kritiki v ožjem krogu ali pa še g to ne. In če upoštevamo kvalifika-g cijsko sestavo, so med temi kršilci ■ pretežno delavci, ki delajo na manj ■ oviednotenih delih. Vendar to ne ■ pomeni, da drugi ne kršijo delov-’ | nih obveznosti. Proti ostalim le ni E bil izveden disciplinski postopek! Zavedati se moramo, kako nam kršitve delovnih dolžnosti škodujejo in si prizadevati, da bi jih bilo čim manj! LJUBA TIŠMA Letno poročilo službe za varstvo pri delu Varstvo pri delu se izboljšuje! Namen varstva pri delu je predvsem, da varuje vse člane kolek- ■ v preteklem letuje bilo organizi-tiva pred nezaželenimi dogodki, kot so poškodbe oziroma nesreče ~ ranih šest seminarjev iz varstva pri pri delu, ter pred poklicnimi In drugimi boleznimi v zvezo z delom, ■ delu. katerih seje udeležilo 384 de- V naši delovni organizaciji ugotavljamo določene premike oziroma izboljšave v tehnološkem procesu in produktivnosti z uvajanjem sodobnih tehničnih ukrepov, vendar pa se premalo upošteva oziroma uvaja organizacijske in druge ukrepe, s katerimi se prav tako lahko doseže vidne rezultate. Obdobni zdravstveni pregledi delavcev so namenjeni predvsem tistim delavcem, ki opravljajo dela in naloge s povečano nevarnostjo za poškodbe oziroma zdravstvene okvare. Glede na roke za obdobne zdravniške preglede, ki so določeni v pravilniku o varstvu pri delu v steklarni »BK«, je bilo v letu 1984 napotenih na take preglede 233 delavcev. Večina pregledanih delavcev je sposobna za nadaljnje opravljanje svojega dela, nekateri imajo predpisane določene omejitve oziroma veljajo zanja opozorila (uporaba Osebnih zaščitnih sredstev in podobno), bilo je pa tudi določenih nekaj omejitev za opravljanje dotedanjega dela. Na obdobnih zdravstvenih pregledih 214 delavcev Na obdobnih zdravstvenih pregledih je bilo iz posameznih tozdov 214 delavcev, od tega: iz tozda Osnovna izdelava 89, iz tozda Dodelava 10, iz tozda Kristal 47, iz tozda Dekor 20, iz tozd Servisne dejavnosti 1, iz tozda Delavska restavracija 19 in iz delovne skupnosti skupnih služb 28 delavcev. Poučevanje in vzgajanje delavca pri njegovem delu ima velik pomen za preprečevanje delovnih nezgod oziro-" ma poškodb pri delu in obolenj. Namen poučevanja je, da vsak delavec na delu spozna nevarnosti, ki jim pretijo pri delu ter pravice in obveznosti, ki jih ima na delu. Unikatni izdelek naših steklarjev - foto T. Tomšič t lavcev. Kar 367 jih je uspešno opravilo preizkus znanja. Meritve mikroklime in ostalih ekoloških dejavnikov se opravlja, da se ugotovi, ali izmerjene vrednosti prekoračujejo naj višje dovoljene meje po predpisih oziroma standardih. Obenem pa takšni podatki pomagajo za zaščito delavcev, oziroma preureditev delovnih mest, če na njih določeni parametri presegajo dovoljene meje. Tilko smo v letu 1984 opravili meritve na delovnih mestih steklobrusil-cev v tozdu Dekor Kozje, kjer smo že uspeli delno odpraviti ropot v desen-ski brusilnici. Opravljene so bile tudi meritve pri kadni peči, da bodo dale usmeritve za izboljšanje delovnih pogojev na teh delovnih mestih. Preglede in preizkušanje priprav in naprav organiziramo, da bi zajamčili njihovo varnost. Še zlasti, če po svoji konstrukciji ali po svojem delovanju predstavljajo povečano nevarnost za upravljalca oziroma posluževalca. Lansko leto pregledane priprave in naprave so ponekod pokazale pomanjkljivosti, ki pa v celoti še niso odpravljene. Lani 173 delovnih poškodb Evidenca poškodb pri delu, na poti na delo ter na poti z dela za leto 1984 kaže, daje bilo 173 delovnih poškodb, zaradi katerih je bil potreben bolniški stalež. Od tega je bilo 150 poškodb na delu in 23 poškodb na poti na delo in z dela. Kolilco poškodb je bilo lani v posa- meznih tozdih na delu, na poti na delo in z dela, kaže tabela 1! Glede na težo poškodb pri delu in na poti na delo oziroma z dela je večina lažjega značaja. Predvsem pa prevladujejo: vreznine, ubodline, padci, opekline in podobno. Vreznin je bilo 63, vbodnin 55, padcev 23, izvinov 9, opeklin 7, udarcev 5, stisnin 4, udarnin 3, izpahov 3 in en zlom. Vzroki za poškodbe pri delu so pred-sem: lom stekla 50 primerov, nesmotrn način oziroma nezanesljiv način dela 47, delo brez uporabe osebnih zaščitnih sredstev 43, pot na delo in z dela 23, pomanjkanje delovnih izkušenj 4, neurejene transportne poti 3, pokvarjeno orodje 2 in enkrat zaradi bolezni. Po delih telesa so prevladovale poškodbe takole: prsti na roki 68 primerov, oči 51, stopalo-gleženj 18, roka do zapestja 12, noga do kolena 8, več delov telesa 5, roka do ramena 4, glava 4 in notranji organi 3 primeri. Iz zapisanega je razvidno, da je “ največ poškodb na prstih na roki in I to zaradi loma stekla ter poškodb g oči pri brušenju zaradi dela brez ■ uporabe zaščitnih očal. Tabela 1: Število poškodb na delu in na poti na delo oziroma z dela po tozdih v letu 1984 Tozdi Število poškodb Na delu Na poti Skupaj Osnovna izdelava 38 10 48 Dodelava 24 4 28 Kristal 60 7 67 Dekor 17 2 19 Servisne dejavnosti 5 - 5 Delavska restavracija 1 - 1 Delovna skupnost 5 . “ 5 Skupaj 150 23 173 ir * ► P P Pogostnost nesreč oziroma poškodb pri delu in na poti kaže, da seje na 100 zaposlenih poškodovalo 11 delavcev. Sklep Varstvo pri delu v naši delovni organizaciji se sicer nenehno izboljšuje, toda na nekaterih delovnih mestih še nismo dosegli ustreznih delovnih pogojev. Največkrat zaradi mnogo nedorečenih in manj zaradi materialnih možnosti! Prav tako pa je jasno, da varstvu pri delu kot kompleksnemu pojmu vsi ne posvečamo dovolj velikega pomena, saj ga vsi ne vključujemo v proces dela tako, da bo resnično nje-E3 gov sestavni del! BRUNO ŠVERKO Široki brus daje izdelku eleganco... - foto T. Tomšič Zapozneli refleks in dinarjev monolog... Nekateri se 'res dosledno držijo napovedi vrlih strokovnjakov, ki so napovedali, da se bo inflacija razbohotila v začetku 1985. leta. dočim bo proti koncu leta upadla. Zaradi plitkih žepov nas. potrošnikov, se razume! Zgodovina se pač ponavlja. Če bi sodili po 1984. letu. bo vsako prihodnje leto očitno bolje in bo inflacija - vsaj tista statistična - naraščala vse počasneje. Vsi, ki ste v letu 1984. že vezali v banki svoje dinarje za daljšo dobo, devize sploh niso več aktualne, ste proti stopnji inflacije pridobili. Postali ste bogatejši. Torej se po dolgih letih V naši deželi spet izplača, biti varčen. Ne verjamete? No res. da to pravilo ne velja prav za vse: za večino pa vendarle. Izjeme pač potrjujejo pravila. Naši vrli finančni strokovnjaki so ocenili, da prometni davki le še nimajo svoje prave ekonomske in. seveda, tudi ne socialne teže. Tako bomo poslej ceneje pili škotski viski in ostale podobne pijače, ceneje pomivali posodo v pomivalnih strojih, se vozili s cenejšimi uvoženimi avtomobili (kdor se pač bo) in kupovali med drugim tudi cenejše uvožen kristal. Da se ne bomo napak razumeli, gre seveda le za relativne pocenitve oziroma, znižal se bo delež prometnega davka v maloprodajni ceni. Nekoliko daljši pa je seznam dražjih izdelkov zaradi višjih prometnih davkov, ki naj bi imeli - razen prvenstveno že omenjene ekonomske in socialne vloge - še vlogo nekoliko hitreje polniti proračunske sklade. Če bo torej inflacija močnejša ob začetku leta. je to potrebno takoj izkoristiti, pa kaj potem, če v novo leto niti prav stopili nismo. Saj vse te podražitve sploh niso nič proti ukinjenemu pologu in ukinjenim bencinskim bonom! Torej ne obupajte, se ne izplača! Pa poglejte, zakaj!? Kadite? Se vozite z avtomobilom? Oblačite sintetična oblačila in obutev? Jeste pomaranče in grenivke? Pijete žgane pijače? ... Pomislite tovariši, če vam je to vse sploh potrebno. Ne zastrupljajte si pljuč: vozite se raje z avtobusom in hodite peš; oblačite oblačila in obutev iz naravnih materialov; kislo zelje in jabolka zelo dobro nadomeste pomaranče in grenivke, da vam o škodljivosti žganih pijač sploh ne govorimo! Torej, če želite živeti bolj zdravo življenje in bolj spoštovati naravne -domače izdelke in proizvode, vas naštete podražitve sploh ne bodo prizadele. Tako si boste lahko prihranili toliko dinarjev, da si boste lahko privoščili izlet v tujino. In če k temu prištejemo še to. da ste takorekoč prihranili prejšnji polog - se računica izide. Odprta meja pa kljub obubožanemu dinarju nekaj pomeni - mar ge!? Ko sem se pred leti sprehajal po naših tržnicah - sedem, osem let je tega, so bile pomaranče v povprečju tudi do 20% cenejše od domačih jabolk. Takrat se torej še ni pokazala potreba po uvedbi davka na južno sadje. Sedaj, ko so že trikrat dražje od jabolk, smo to le storili!? Temu lahko rečemo zapozneli refleks, ali ne! Dinarjev monolog »Sedaj, ko sem vaš ubogi dinar hudo bolan, se rad spominjam lepih časov, ko sem bil zdrav, čvrst in zaželen in se postavljal ob rob tudi nekaterim res odličnim vrstnikom. Žal mi moji gospodarji niste uspeli podaljšati lepega brezskrbnega življenja. A čakajte, za vsakim dežjem posije sonce! Sedaj sem že tako poceni za moje nekdanje odlične vrstnike, da zopet postajam zanimiv zanje. Torej, glavo pokonci! Obetajo se mi (vam) lepši časi. A glejte, da bo takrat moje zdravje na čvrstejših temeljih in ne pustite me dolgo več bolnega in nebogljenega!« B. N. t « i Zapis s sestanka akcijskega odbora MDB »Steklarji YU« Ni bilo vse dobro! Konec oktobra, točneje - 26. preteklega meseca, je bil v Steklarni sestanek akcijskega odbora MDB »Steklarji YU«. Sestanka so se udeležili predstavniki desetih jugoslovanskih steklarn, in sicer iz: Hrastnika, Huma na Sutli, Lipnika, Pančeva, Paračina, Pule, Rogaške Slatine, Samobora, Skopja in Zaječarja. Bogata razprava je stekla že po prvi točki dnevnega reda, to je po poročilu o delu MDB »Staklarji YU«. Brigada je bila v polnem sestavu šele 9. junija letos namesto 7. julija zaradi udeležbe premajhnega števila brigadirjev iz posameznih delovnih organizacij. Na zvezno mladinsko delovno akcijo je brigada odšla s 14 brigadirji manj, kot so načrtovali, vendar so primanjkljaj nadoknadili v treh dneh in bili sprejeti na MDA »Jasenovac«. Prav nepravočasnost pa je bila glavni vzrok, da brigada ni sprejela nobenega zveznega ali republiškega priznanja... No, poleg zamude je bilo med 46 brigadirji na akciji 10 deklet in dva pionirja, kar tudi kaže na neustrezno sestavo brigade. Vsi dobro vemo in občutimo; da Varovanje pred požarom... ekonomska stabilizacija pušča sledi na slehernem področju življenja, s^j se v delovnih organizaicjah trudimo za višjo produktivnost dela in za čim večji izkoristek delovnega časa. Čeprav se za odhod na mladinske delovne akcije prijavljajo mladi delavci, mladinske organizacije r^jši pošiljajo v brigade tudi kakšnega učenca, štipendista. In v tem je že prva napaka! S tem je MDB »Steklarji YU« izgubila svoj pravi smisel. Postaja brigada mladih študentov in učencev, ne pa brigada najboljših, najaktivnejših in najvzomejših mladih delavcev jugoslovanskih steklarn. Prepričani smo, da bomo osnovne organizacije ZSMS skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata in ZK ter ostalimi družbenopolitičnimi organi- zacijami našli skupno rešitev, ki bo ustrezala tako delovnim organizacijam kakor tudi stališčem, ki jih zastopamo mladi. Seveda pa si tudi ne smemo dovoliti spodrsljaja, kakršen se nam je pripetil letos...! Brigada je osvojila kolektivna priznanja in sicer: uredništvo prve dekade, izredno udamištvo prve dekade in listino družbenih aktivnosti za prvo dekado. Za drugo dekado je osvojila: udamištvo dmge dekade, udamištvo udarnega dne in listino družbenih aktivnosti. Brigada je dobila tudi trak akcije »Svetu mir« Jasenovac 1984, pravico do zveznih in republiških priznanj pa je izgubila zaradi nepravočasne izpopolnitve brigade. Med posameznimi jih je 13 dobilo udarniške značke in 13 pohval ter eno udarniško priznanje štaba akcije komandantu brigade. Za pokrovitelja MDB »Steklarji YU« 1985 je kandidirala steklarna »Kristal« iz Sombora. BLAŽENKA ČOH Ko bi človek ravnal prav Že v decembrski številki »Steklarja« smo pisali o požarni varnosti v steklarni in nasploh. V tej številki pa objavljamo še nekaj nasvetov z željo, da si jih dobro zapomnite. Naj ne pride do požarov! Še posebej ne letos, ko tako neusmiljeno pritiska mraz in kurimo, kjer se le da, da bi nam bilo toplo! Varnost pred požarom naj bo skrb slehernega Požari so vsakdanji pojav v vseh panogah dela in življenja. Nenehno uničujejo družbeno in zasebno premoženje. Ljudje so izpostavljeni življenjskim nevarnostim in včasih le za las uidejo smrti, ostanejo pa težke opekline in poškodbe. Požari prizadenejo vsako leto marsikoga izmed nas, zelo pogosto cele družine, posebno pa delovne organizacije. Naša skrb za preprečevanje teh nevarnosti mora postati vsakdanja in trajna dolžnost slehernega občana, postati mora del človekove kulture. Vsa prizadevanja za preprečevanje požarnih nevarnosti mora zajeti ljudi vseh starosti, s prepričevanjem, da je varnost pred požarom in pravočasno strokovno ukrepanje tista človekova vrednota, ki pomembno prispeva h krepitvi družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe! Gasilska organizacija vam je vedno pripravljena pomagati s strokovnimi nasveti, posebno pa v nesreči. Ogenj je tudi sovražnik človeka, če ga ne znamo pravočasno preprečiti in obvladati Vedite, da požar lahko nastane zaradi: • neprevidnega in nestrokovnega ravnanja pri upravljanju s plinskimi Z N ko bi človek ravnat prav • kajenja na požarno nevarnih mestih. kjer so gorljive snovi vseh nevarnostnih stopenj in zaradi odmetavanja še žarečih cigaretnih ogorkov po tleh in v posode, kjer je odvržen odpadni material, kajenja v postelji itd.: • varjenja na ogroženih in nezavarovanih mestih: • požiganja suhe trave brez izdanih dovoljenj in brez nadzorstva, ne upoštevaje vremenskih razmer, zaradi katerih pogostokrat zajame požar velike gozdne površine: • tega, ker smo opustili nadzor nad napravami, ki lahko povzročijo požar, pa smo vse skupaj prepustili naključju in odšli po svojih opravkih, ne da bi izključili elemente, ki lahko povzročijo požar. Kako morate gasiti in reševati? in električnimi napravami ter pripomočki pri kuhi in ogrevanju: • nepravilne hrambe kurilnega olja in pliriskih jeklenk. Mešanica hlapov ene ali druge mešanice z zrakom lahko povzroči ob ekspoziji strašno razdejanje. Zato moramo te posode hraniti v požarno varnih prostorih, kjer ni drugega toplotnega vira. in v zračnih prostorih; • nepravilno postavljenih in pokvarjenih kurilnih naprav, električnih kablov, varovalk, kar vedno povzroči kratek stik: 2. Trde snovi pogasite tudi z ročnim gasilnim aparatom na prah. toda s kratkimi in ostrimi prašnimi curki. 3. Vnetljive tekočine in gorljive pline pogasite s polnim neprekinjenim prašnim curkom. 4. Previdnost! Plamen se lahko ponovi. Pripravite pravočasno rezervni aparat. 5. Pri razširjenem požaru gasite z več aparati iz z najmanj dveh strani hkrati. 6.Če se vam je vnela obleka ne tekajte sem in tja: povaljajte se po tleh. da na ta način zadušite plamen. Če pomagate drugim, vzemite odejo ah del obleke in dušite plamen! • Preizkusite svoje znanje in ocenite požarno ogroženost v svojem okolju 1. Ali ste v svojem bivalnem okolju zagotovili minimum življenjske varnosti sebi. svojim najbližjim in sosedom ter delovni okolici, ki vam nudi življenjsko eksistenco? 2. Ali ste svoje najmlajše podučili o nevarnostih, ki jih lahko povzroči vžigalica. vžigalnik, igra z ognjem v stanovanju. na skritih mestih, v gozdu in s kakšnimi posledicami se taka igra lahko konča? 3. Ali veste, kako je treba ravnati z vnetljivimi tekočinami, gorljivimi laki in plinskimi trošili in kdaj lahko te povzročijo požar ali eksplozijo? 4. Ali veste, zaradi česa nastane kratek stik in katere naprave, kijih imate, so temu podvržene? 5. Ali imate kaj pri roki za primer nastanka požara in ali znate rokovati z ročnim gasilnim aparatom oz. z drugimi priročnimi sredstvi? 6. Predno zapustiš stanovanje ali deloyno mesto, se prepričaj, če je zagotovljena varnost pred požarom! / " Iz krajevne skupnosti Rogaška Slatina sporočajo... Kdaj uradujejo? Iz krajevne skupnosti Rogaška Slatina so naslovili na naslov našega uredništva priporočilo, v katerem prosijo, naj objavimo, kdaj so v tej skupnosti uradne ure za krajane in druge stranke. Sprejel ga je svet te krajevne skupnosti. ' Uradne ure krajevne skupnosti Rogaška Slatina so: • v ponedeljek od 8. do 12. ure • v sredah od 11. do 16. ure • v petkih od 8. do 12. ure. Vse krajevne in druge stranke prosijo, naj prihajajo na krajevno skupnost po svojih opravkih navedene dni in ob navedenem času! UREDNIŠTVO - V________________________________________ J Kadrovske zanimivosti V decembru lani 1773 delavcev V lanskem decembru je bilo zaposlenih v naši steklarni 1773 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 477, v tozdu Dodelava 187, v tozdu Kristal 428, v tozdu Dekor 185, v tozdu Servisne dejavnosti 82, v tozdu Delavska restavracija, v tozdu Naše staklo 12, v tozdu Dalmacijakristal 106, v tozdu Tehnokristal 83 in v Delovni skupnosti skupnih služb 189. V decembru je prišlo med nas 12 novih delavcev, 8 pa nas jih je zapustilo! Prišli V decembru lani so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za krogličarja Josip Šafranko. za nabiralca dna Mo-ma Nikolovski. za odnašalce Franc Pe-klič, Nenad Špiljak in Vinko Žolek. za vodjo cizelerske delavnice Andrej Kranjec, iz delovne skupnosti pa je prišel za vodjo izmene avtomatske in ročne izdelave stekla Bogdan Lepan; v tozd Dodelava: za brisalki stekla Danica Koražija in Sonja Močnik ter za iz- delovalca kartonažne embalaže Vlado Cesarec; v tozd Kristal za čistilko Slavica Štampf; v tozd Servisne dejavnosti iz delovne skupnosti za kovinostrugarja II Mirko Jablanovič; v tozd Delavska restavracija za pomožni kuharici Marija Jeršečič in Vera Sigi ter v Delovno skupnost skupnih služb iz tozda Dodelava za prevzemno kontro-lorko II Marija Sekirnik. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovih uspehov in da bi se dobro počlutili v našem kolektivu! Odšli V decembru so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava: krogličarja Dra-ženko Petrak, ki je bil izključen, in Stanko Tepeš, ki je umrl, odnašalec Viktor Korez zaradi izključitve, pomočnik Mirko Žumer po starostni upokojitvi in pripravnik IV. stopnje zaradi odhoda v JLA; iz tozda Dodelava: brisalki stekla Cvetka Janžek, ki je bila izključena, in Marija Sekirnik, ki je bila premeščena v delovno skupnost; iz Delovne skupnosti skupnih služb: referent za gradnjo Branko Stojsavlje-vič, ki seje starostno upokojil, skladiščni delavec Anton Mikša zaradi invalidske upokojitve, tehnolog-elektrikar Bogdan Lepan zaradi premestitve v tozd Osnovna izdelava in vratar Mirko Jablanovič zaradi premestitve v tozd Servisne dejavnosti. Zahvala Rodili so se V decembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Suzana Balon - Zvonkova hči, Anja Buzina - Marijina hči, Irena Führer - Aničina hči, Peter Ranogajec - Ivičin in Cvetkov sin - ter Martin Tepeš - Antunov sin. Vsem novorojenčkom želimo mnogo lepega in srečo v življenju, staršem pa čestitamo za veseli dogodek! Poročile so se V decembru so se poročile: Vidica Drenški - poročena Klavžar, Marjetica Drofenik - poročena Antolin, in Bariča Zagorščak - poročena Jug. Vsem mladoporočenkam iskreno čestitamo in želimo na novi življenjski poti veliko lepega! ZDENKA GORENC V globoki bolečini, ki nas je prizadela s prerano smrtjo našega moža, očeta, sina, brata in svaka Stanka Tepeša, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, sočustvovali z nami ter darovali cvetje in vence. Še posebej hvala godbi na pihala Steklarne »Boris Kidrič« ter govornikoma za tople in ganljive besede, s katerimi so se poslovili od pokojnika v imenu Steklarne »Boris Kidrič«! Žalujoči žena Jožica, sinova Darko in Zdravko, mati in oče ter sestra in brat z družino Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami. Ste že razmišljali o tem? Poverjeniki Prešernove družbe V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa gre zasluga poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša, kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in, ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na ugodno vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah. Pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig. Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in z barvami reprodukcijami; na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Skrinjaijeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zmaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju. To je knjižni dar za predplačnike! Skupaj z zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajah še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ah pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. ■ Za začetek je treba Prešernovi ■ družbi sporočiti le naslov novega ® poverjenika in oznako območja, 5 na katerem je pripravljen delo-g vati. > ■ Pozneje mu pošljemo navodila za * delo, pooblastilo, knjižni program, J cenike in ostalo informativno-pro-j pagandno gradivo, ki ga potrebuje l pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovah v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. PREŠERNOVA DRUŽBA Ce bi bilo več denarja... Oblike rekreacije in aktivnega oddiha v letu 1985 Tokrat nekaj besed o aktivnem počitku delavcev med delom, o športni' rekreacijski dejavnosti, o letovanjih in oddihu in še o nečem..! Aktivni počitek med delom Polurni odmor med delom je namenjen za malico, poskušamo pa tudi z. uvajanjem krajših rekreacijskih dejavnosti. Vendar so te možnosti zaradi kratkega časa. zaradi pomanjkanja športnih objektov - igrišč pa tudi zaradi nezadosti razvite športne kulture med delavci za uspešnejšo rekreacijo med delom omejene. Zaradi omejenih zmogljivosti kuhinje traja čas za malico skupaj uro in pol in je za posamezne delavce po opravljenih treh in pol oziroma štirih urah dela. Edina zvrst rekreacije. ki je zaživela med delavci med delovnim časom, je pikado. Za rekreacijo med delovnim časom smo v sodelovanju z dr. Ratkajcem in direktorjem Jožetom Pelkom pripravili program kratkega aktivnega oddiha z določenimi razgibalnimi vajami, ki je namenjen brusilcem. Zaradi stalne in toge drže telesa in rok prihaja med brusilci često do poškodb, ki so tipične zanje. Izbor teh vaj je takšen. da imajo preventivni značaj. Vendar sojih dobro sprejeli le v Kozjem, medtem ko v brusilnici v Rogaški, kljub vzpodbudnim začetkom, z njimi niso nadaljevali... Upamo, da bo v novih brusilnih prostorih, ki ne bodo več utesnjeni, boljše!? Športno-rekreacijske dejavnosti... Med tozdi potekajo skoraj vse leto tekmovanja v različnih športnih zvrsteh kot so: pikado, namizni tenis, ribolov. mali nogomet, šah, kegljanje in streljanje. V nekaterih zvrsteh tekmujejo tudi ženske. Kot delovna organizacija sodelujejo naši sodelavci na občinskih sindikalnih delavskih športnih igrah v vseh športnih zvrsteh, v katerih so tekmovanja. Pogosto imamo športna srečanja tudi z drugimi delovnimi organizacijami (ŽTO Celje, steklarni Straža in Hrastnik. Steklarska šola). Občasno organiziramo množične trimske akcije ali sodelujemo na njih. ^ Tako v velikem številu plavamo, kolesarimo, smučamo, tečemo (Cooperjev test) itn., vendar bi prav na tem področju množičnega rekreacijskega udejstvovanja, morali storiti še kaj več. V hladnejših mesecih najamemo športno dvorano enkrat ali dvakrat tedensko za nekaj ur, da imamo delavci tudi v zimskih mesecih možnost za rekreacijo. Letovanje in oddih Steklarna ima 18 stanovanjskih leto-valnih enot ob morju, v katerih delavci v polletnih mesecih preživijo del svojih dopustov. Razen plavanja in sprehajanja ter možnosti za športno rekreacijo na objektih v okolici bomo poskušali povsod postaviti ruska kegljišča ter tudi čolne. Med delavci je tudi zanimanje za nakup stanovanjskih letovalnih enot v gorskih krajih (na Pohorju, v Kranjski gori itn.). Menimo, da bi kazalo tudi ob Vonar-skem jezeru postaviti manjšo hišico, kjer bi se lahko shajali naši ribiči, ki jih je veliko. Tam bi lahko imeli tudi več čolnov (kanujev) in bi na ta način našim delavcem v neposredni bližini Rogaške omogočili možnost za res kvalitetno rekreacijo. Ko se bo dokončno urejala zunanjost Steklarne po dokončanju investicije, verjetno ne bi bilo težko na asfaltiranih površinah urediti tudi kakšno igrišče? Denar, denar, denar... Pri tako zastavljenem programu rekreacije in aktivnega oddiha delavcev pa se nenehno ubadamo s problemom, kako do denarja. Že leta ugotavljamo, da nam delavski svet iz sklada skupne porabe namenja premalo sredstev. Zato komisija, ki vodi to dejavnost, išče tudi druge oblike za zbiranje sredstev, kot je to — na primer - srečolov. V veliki meri pomaga tudi sindikat, čeprav se tudi že ubada s finančnimi problemi. Menimo, da bi bilo prav, če bi stroške za srečanja z drugimi steklarnami ali delovnimi organizacijami prevzela steklarna, saj pri tem predstavljamo delovno organizacijo v celoti. Upamo, da bo v letošnjem letu več posluha za rekreacijsko dejavnost!? ( ^ Ljubljanska banka sporoča... Visoke obresti Iz Ljubljanske banke sporočajo, da veljajo od 1. januarja letos višje obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge, medtem ko ostajajo obrestne mere za hranilne vloge nespremenjene. Kakšne so obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge? Za vloge na vpogled so obresti nespremenjene in sicer 7,6%. Za vloge, vezane nad 3 mesece, so obresti 54%; za vloge, vezane nad 12 mesecev, so obresti 59%, medtem ko so za vloge, vezane nad 24 mesecev, obresti 62%. Nespremenjene ostajajo obrestne mere za devizne hranilne vloge, ki so: za vloge na vpogled 7,5%, za vloge, vezane nad 12 mesecev, so obresti 9%; za vloge, vezane nad 24 mesecev, so obresti 11%; za vloge, vezane nad 36 mesecev, pa so obresti 12,5%! Ljubljanska banka tudi sporoča, da so obresti od sredstev na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne bivajo na tujem, po določilih zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ št. 70/83) od 1. januarja 1984 v dinarjih. Da bi koristno naložili razpoložljiva dinarska in devizna sredstva, Ljubljanska banka svetuje, vezati jih za tisti čas, v katerem bi jih sicer imeli doma, ne da bi jih uporabljali! X__________________________________________________________ STIPE PEŠIČ Nagradna križanka št. 123 Med reševalce nagradne križanke št. 123 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer: prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, ngj vsakdo odda le po eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico s križanko: »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 123«. Rešitve je treba oddati do 15. februarja. Žreb je takole razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 122: prvo nagrado 200 dinaijev prejme Franc Komerički, drugo nagrado 160 dinarjev prejme Angela Božiček, tretjo nagrado 130 dinaijev prejme Anita Mlinar. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 122 - vodoravno: SREČNO IN USP, Američanke, Nenad, marš, KR, vila, in, S, tos, oje, Ivo, tema, OPS, teran, Epir, Nil, omelo, kokot, jor, Acev, LL, Krjavelj, Co, AE, Senegal, L, Rtanj, CC, perje, VAM ŽELI, cer, 0t . UREDNIŠTVO STEPLAP JUŽ/JO- AHEPlŠZA /ČA/tELA J/EPAP- j/osr /6P Al ZA EZÖEP6 C£V/,PO MXre&nt je PRETAKA KR/ PAzueu/ ČAP/ TAPSE/J A/rpefi STEPJAR ŽEfJSZO ///e - 4 l/ /Z*Z/V/ dP/rr/- ČA, PEZ J JO ETAPO OP OZ /E Pl/ŠČ/cD 6 OP A j Š//C/ Ac/Š/P etapo /ae za ste/z-LAP/JO MA6!P> ZAJEST AO/stu/ MAJ opoja PPOOPSKt. V/jjo 1/sr/jA- ro Mejo z Rob/do TRE RASE L s/E J" sneo- EPŠPJ M/JAK - srenu /ZbELEK /VAPŽ4R- JKA STOT SRKA 3/AbKO-/Ob*/A R/&A ///CA y ZAp/se/c SOZ JEZ-PJE /ČPAHJ ERČKA U7&Z//A E KOTA PPEJOZ- SPEÖSTVO S7AAO- Ž/J>OJSH/ MAJ J /PbUSTR. PAsri/HA i/ei/ka veza MEJ/C/fJ. PP/PPAJA /lOtHATl 2 J/TEK rnr/A/4 PT/ČEK PEVEC fPAPEEV/ J/ATEP/AL Jois/JA 38BSH O El J/JA i. /He/JA Tret/ZeA) 3/i/s/ j. /Ml/ A/ 'i/A£