LJUBLJANSKI DRUŽINSKI LIST. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din 6-— četrtletno. — Posa¬ mezna številka po 50 para. — Inserati sc računajo po ceniku. Leto 1. Ljubljana, 20. decembra 1924. Štev. 13. ŽNašim čitateljem i Obveščamo ‘Vas, da smo spremenili nadpis „3?rograma“, da boljše odgovarja njegovi vsebini in namenu, ZJstočasno opozarjamo, da se je uprava lista preselila na nov naslov, kamor je sedaj pošiljati vse dopise, tičoče se uprave in uredništva. jjba pa ustrežemo mnogim našim prijateljem, ki so že sedaj naši naročniki, kakor tudi onim, ki se zanimajo za „3jrogram“, smo nastavili naročnino, ki znaša četrtletno 3)in 6'— . Eo je prav toliko, kolikor je znašala dosedanja me¬ sečna pristojbina za razpošiljanje, čtoleg tega so bili merodajni razni tehnični oziri, oz. olajšanje evidence. „Trogram“ se bode tudi v bodoče do¬ stavljal na dom, tako, da bodo p. n. naročniki list prejemali redno, ostale razpoložljive številke pa se bodo razdelile brezplačno, dokler ne po¬ stane ,,3?rogram“ poznan in priljubljen list v vseh ljubljanskih rodbinah. C V bodoče se bode rogram" dobival tudi v trafikah za malen¬ kostnih 50 para. ZNaroča in reklamira se lahko osebno v upravi. ZJstočasno znova opozarjamo vse korporacije, da objavijo svoje prireditve v „ZProgramu“. Ec objave so brezplačne. nr Uprava. Gledališča. I) r a ni a. Začetek ob 8. uri zvečer. Soboto, 20. decembra: Magda. Premijera iz¬ virne drame. — Red 1). Nedelja, 21. ob 3.: »Pri Hrastovih«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 8.: »Danes bomo tiči«. Ljudska pred¬ stava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeijek, 22.: »Veronika Descniška«. — Red F. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 20. decembra: Rigoletto. — Red A. Nedelja, 21. decembra: Tosca. Gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. — Izven. — Puccinijeva proslava. Pondeijek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: »Pikova dama«. Gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. — Red B. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, dne 21. decembra »Revizor«. Gogoljeva kome¬ dija v petih dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5.—7. popoldan v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom, II. nadstropje. Kinoprogrami. 20. decembra: »Ideal«: Konigsmark, II. del. »Lj. dvor«: Arabella (Alfonz Fryland). »Matica«: Bartolomejska noč (Norma Talmagde). »Tivoli«: Eno noč v raju (Reinhold Schiinzel). 21. decembra: »Ideal«: Konigsmark, II. del. »Lj. dvor«: Bagdadski kalif. »Matica«: Ljubavna pisma baronice S... (Mia May). »Tivoli«: Eno noč v raju (Reinhold Schiinzel). 22. decembra: »Ideal«; šest strašnih dni. »Lj. dvor«: Bagdadski kalif. »Matica«: Ljubavna pisma baronice S... (Mia May). 23. decembra: »Ideal«: Šest strašnih dni. »Lj. dvor« : Bagdadski kalif. »Matica«; Ljubavna pisma baronice S... (Mia Mav). Plcfe. Društvo trgovskih in industrijskih nameščen¬ cev vabi na redne plesne vaje ob ne¬ deljah popoldne od 15. do 19. ure v areni Narodnega doma. Silvestrov večer Sokola Ljubljana, kakor vsako leto, v Narodnem domu. Splošno priljubljeni Silvestrov večer pev¬ skega društva »Ljubljanski Zvon« se bo vršil, kot vsako leto, v veliki dvorani in stranskih prostorih Narodnega doma. Predavanja. »Sokol« šiška. V soboto, 20. decembra, ob 8. uri zvečer predava v šoli dr. Travner »o zdravju«. »Orjuna« šiška. V soboto, 20. decembra, ob 8. uri zvečer pri Štepicu predavanje dr. Čadeža »o zemeljskih katastrofah«. Kavarna »Evropa«. V soboto, 20. decembra, ob 9. uri koncert vojaške godbe. Razno. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, 21. de¬ cembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v po¬ sebni sobi restavracije »Novi svet- na Gosposvetski cesti. Kaj je smola? Vsakdo se še spominja onih časov, ko je vse trgovalo, verižilo in tihotapilo, ko so cele karavane Ljubljančanov drvele na Du¬ naj, da se pustijo »ostriči« od dunajskih Ži¬ dov. Govorilo se je pač, osobito med žen¬ skim svetom, da gori na bivšem cesarskem Dunaju, dajejo blago skoraj — napol za¬ stonj, v resnici so se pa tisti krasni časi ob¬ nesli samo za poklicne engros tihotapce, ne¬ zveste zakonske ženice, prebrisane študente in dogodivščin željne gospodične. Splošna »napol zastonj« nakupovalna epi¬ demija je divjala povsod, zato ni čuda, da se je prijela tudi podjetne gospodične Rije (pri krstu je dobila ime Marija). Rija je bila precj fletkano, napol izkušeno dekle. Dasi- ravno so bile njene zmožnosti v matematiki skoro po vseh šolah cenjene povprečno — nezadostno, je vendar Rija znala že vnaprej izkaikulirati kako bo na račun svojih prija¬ teljic (mod njimi nekaj najboljših) profiti- rala lep kostum, če ne celo še en »žemper- ček« in nekaj parov nogavic. Za uspeh je govorilo vse — ne samo neznosne ljubljan¬ ske cene — o ne, Rija je znala tudi dobro nemško, da celo po »vijaneriš« je znala za¬ vijati. Za ta jezikovni .talent-, ki pri naku- Lya de Putti, katera je v filmu »Otok solz« (S. O. S.) pokazala toliko bogatega dramatskega ta¬ lenta, da je povsod dosegla največjo pozor¬ nost. Njeno igranje spominja na nekdaj slavno Doritt Weixler. Lya de Putti je zvezda bodočnosti! povanju na Dunaju baje precej pomaga, se ima zahvaliti nobel vzgoji — doma, kjer se je govorilo največ nemško, razven tega je bila pa Rija med vojsko tudi precej časa srečno zaročena s pravim pravcatim nem¬ škim oficirjem. Kakor rečeno, Rija se je odpeljala na Du¬ naj. Sreča za gotove ljudi ne počiva, tako je tudi Rija dobila že v Ljubljani sopotnika, elegantnega gospoda nekje iz rajha. Kako je bil ta kavalir prijazen se ne da povedati, kaj ljubljanske klade — pa kaj se hoče, gnezdo! Bonbončki, cigarete, laskavi poklo¬ ni, jedilni voz in nebroj drugih naskakoval- nih fines je vplivalo na našo popotnico tako, da je zaupanje rastlo od postaje do postaje. V Gradcu sta se že tikala. Tako nekako do Brucka je bila Rija že trdno prepričana, da je sopotnikovo pripo¬ vedovanje o strašni stanovanjski bedi na Dunaju resnično. Tudi draginja hotelskih sob se ji je zdela verjetna, kaj mislite ena noč požre en cel »žemperček«. V Dunajskem Novem mestu sta se z ga¬ lantnim sopotnikom takorekoč že pobotala, da bodeta ložirala v istem hotelu. Med vož¬ njo s kolodvora v hotel pa je ljubeznivi ka¬ valir dal celo svojo stalno najeto sobo na razpolago. Zakaj bi se- po nepotrebnem trošil denar, ko sta tam dve postelji na raz¬ polago, pa ne skupaj, vse popolnoma do¬ stojno — da celo španska stena je bila za vsak slučaj pri rokah. Rija se je sicer neko¬ liko časa upirala in smehljaje karala pored¬ nost gostitelja, vendar pa je ta znal vse tako urediti, da je bilo vsako upiranje nemogoče. Javil je pri portirju oba kot novoporočeni par, nekoliko poklonov, zvonec lifta in že sta se nahajala v skupni sobi... Stran 2. P R O (i R A M. Štev. 13. Tudi vi hočete svojega soproga presenetiti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj w Erika" za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke THE REX C O., Ljubljana, Gradišče 10 Snaženje okenj in stanovanj VIKTOR TRAPEČ AR LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! U NaJcenejie in najbolje kopite PREMOG • • pri D. ČEBIN, Ljubljana, Ufolfova ulica 1 II RES IZVRSTNA je naša prava domačo KOLINSKA CIKORIJA Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito T luksuzne čevlje Jf' \ IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavn : ca za precizna popravila ur in vsa v mojo široko spadajoča dela. I Popolnoma varno naložite denar v 1 Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker Ima že nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkasso fakture in cesije terjatev. Posojilo daje le proli polni varnosti proti vknjižbi in proti poroštvu 11/AN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — jZaloga mineralnih vodi Solidna in hitra postrežba Ker je bil še dan, se je Rija podala na oglede po bližnjih trgovinah s pripombo, da se čez pol ure vrne. Kdo pa popiše presene¬ čenje kavalirja, ko čaka eno, dve uri za¬ man. Njegove golobice ni nazaj — vse je bilo tako lepo urejeno in sedaj? Kaj če ni to kaka prebrisana tatica? Nemogoče, uro ima, listnico tudi, njena prtljaga je vsa v sobi. Hajdi za njo! Na hodniku sreča sobarico, ki pa o zginuli gospej ne ve nič povedati. Od tu hiti naravnost k portirju. Med potjo sreča slugo ter ga vpraša, ako je mogoče videl njegovo ženo. »Tak vendar! Torej vi ste njen soprog, revica sedi že nad dve uri pri portirju in joka,« pojasni sluga. »Kaj, ali je pozabila na številko sobe, da ni mogla najti nazaj?« vpraša smehljajoče se naš kavalir. »Hm, tudi — ampak kaj samo to — naj¬ hujše na celi stvari je to, da je pozabila kako se piše njen mož ..se hudomušno odreže sluga. Škec. Filmska revija zadnjih dni. Pretekle tedne smo imeli priliko videti v Ljubljani nekatere filme, ki so se pred¬ vajali po vsem kontinentu z velikanskim uspehom. V mislih imam »Nibelunge« in »Heleno . Oba filma 1 sta manj ali več zgo¬ dovinska, v velikanski režiji in neverjetni tehnični dovršenosti. Le žal, da sta se pred¬ vajala v dveh delih, ker občinstvo dostikrat vsled pomanjkanja časa ali vsled drugih zadržkov ne vidi obeh in s tem izgubi pravi vtis celotnega dela. Vendar je to vsled ob¬ sežne snovi in dolžine filma neobhodno. Prepričan sem pa, da je le malokdo izmed gledalcev pri vsem občudovanju vpošteval. s kolikim trudom in ljubeznijo ter ogrom¬ nimi stroški je bila zvezana vprizoritev ozir. filmovanje. Prvi. »Nibelungi«, je bil posnet od »Ufa- Decla Film« v režiji Fritz Langa. V Nibe- iungib je režiser poudarjal predvsem sliko¬ vitost ter je šel v tem tako daleč, da je de¬ janju samemu žrtvoval smisel in vso lepo pravljico. Predpostavlja, da je snov nibelunške pravljice znana ter podaja v filmu le ilu¬ stracijo. Ostal je v pravljičnem eposu ter se izogibal vsaki dramatiki in dosegel s tem triumf slikovitosti. Vendar pa je avtor ni- belunškega filma šel tu predaleč, ker ravno ni vpošteval dramatike, ki bi podala ne sa¬ mo pravljičnih oseb temveč ljudi in drama¬ tično dejanje, ki bi segalo tudi izven meja izmišljene pripovesti in čigar osebe bi bili nosilci dejanja. Tedaj bi našla snov Nibe- lungov odmev tudi v današnjem človeku, ki ne potrebuje toliko zunanje slikovitosti, ko¬ likor notranje vsebine. Režiser »Helene«, kateri film je bil po¬ snet tudi v Nemčiji v »Bavaria-Filmu- — Noa, je delal drugače. Njemu je zgodovinska povest v »Heleni le dobrodošlo sredstvo k pravemu cilju. Posrečilo se mu je z dobro dramatizacijo dvigniti preprosti epos lju¬ bezni v simbol, ki ima dandanes prav isto etično silo kot nekdaj in tudi v bodočnosti. Osebe, ki so tvorile glavno dejanje, so bile sicer le deloma posrečene, vendar jih je vzdržala na višku večnostna misel, čeprav so bili to grški in trojanski junaki. Dan¬ danes bi bili pač najbrže v fraku. Noa je iz¬ rabil vse dramatične možnosti ter stopnjeval dejanje do viška. V ostalem so bile slike precej drastične in učinkovite. V kolikor je Lang vplival v Nibelungih s slikovitostjo, — ki je bila zares prekrasna, je dejanje potekalo mirno v zadovoljivem uživanju posameznih scen, brez posebnega razburjanja, zlasti s svojo režijsko umet¬ nostjo, v toliko je Noa v »Lepi Heleni« dvig¬ nil dejanje do najvišje napetosti ter prisilil gledalca, da je z zadrževanjem sape priča¬ koval razpleta, ga zavzel za svojega junaka in njegovo usodo z neprestanim narašča¬ njem dejanja. »Lepa Helena« je pač — film. Nadalje smo videli med drugim tudi »tri mušketirje« — parodijo — ki je sicer iz¬ zvala obilo smeha, vendar mislim, da bi se ravno na Dumasov roman dala napraviti boljša — parodija. Najbrže je to eden izmed onih Linderjevih filmov, ki jih je moral prevzeti za tako nizek honorar. Precej bolj pa je učinkoval, »Harrold Lloyd«, kjer je re¬ žiser z mnogimi filmskimi« sredstvi pona¬ zoril priprosto, a še vedno veljavno pra¬ vilo: zaupanje v samega sebe. Scene z naf¬ talinom, dalje poboj generalov in preganja¬ nje vagabunda so bile zelo posrečene. Sploh je H. L. postal zelo priljubljen zvezdnik, ker že izraz njegovega obraza izziva k smehu. In kdo si pa dandanes po težavnem delu in dnevni tlaki ne želi nasmejati se od srca? Te vrste filmi so najbolj hvaležni in imajo gotovo še najmanj nasprotnikov. —us. Pat in Patachon. V inozemskih listih čitamo o novem filmu obeh priznanih šaljivcev Pata in Patachona. Premiera se je predvajala v Kopenhagenu. Film prikazuje, kako potujeta oba znanca po Rivieri in ima poleg drugih zapletljajev obilo Komičnih scen, tako da je vseskozi zanimiv iti vrlo zabaven. Sodelujejo znameniti danski umetniki, kakor Stina Berg, Philip Bech, Agnes Fetersen in drugi. Zanimivo je, da so premijeri filma prisostvovali člani dvora v ogromnem cirkusu, ki je bil natlačeno poln. Razpoloženje občinstva se je pa med pred¬ vajanjem stopnjevalo in od smeha je kar grmelo. Sta ra obleka postane nova ako jo izročite v kemično bar¬ vanje in čiščenje tovarni J0S. REICH - LJUBLJANA Poljanski nasip 4-6. Telefon 272 Podružnica: Šelenburgova ulica 3 Barva vsako blago, ke¬ mično čisti, pere in lika Krona kemične znanosti je milo „GAZELA“ Beli, čisti perilo ter ne ogroža njegove Irpežnosti STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN M. FRANZE & SINOVI Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz št. 10 Poštni predal 44 Telefon št. 425 USTANOVLJENA LETA 1888 Štev. 13. P R O G R A M. Stran 3. | UlT/f/ I KINO »MATICA" I l iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii | § (Vodeči kino v Ljubljani.) E | 21. 22. 23. | decembra | fMia Mayf E znana filmska diva, nastopi zo- 1 E pet v Ljubljani v najnovejšem = E svojem filmu E Prekrasna družabna drama, v E E kateri nas Mia May s svojo le- E E poto in krasno igro popolnoma = f§ očara. E E Film je poln napetih zanimivosti E od začetka do konca. 1 E Izvanredna režija v rokah zna- E E nega Joe Maya. 1 E Razkošno. E Elegantno. E Najnovejše toalete. E E Izven programa velezanimivi = GAUMONT-JOURNAL. g = n 1.111111111111 m ll 111111111111 m 1111111M n ■ 1111 ŽE = Predstave: ob /44., 5., 7. in 9. uri; = = ob nedeljah: ob 3., 145, 6., 148. in 9. = Katero življensko leto ima največ izgleda? Nedavno je bila objavljena zanimiva stati¬ stika, v katerem življenskem letu dosežejo zmožnosti človeka najvišjo stopnjo. Izračunali so na primer, da je povprečna starost, v ka¬ teri je bilo izumljenih dvajset največjih iz¬ najdb, dvaintrideseto leto. Izumitelja par¬ nega stroja in parne turbine sta bila stara 29 let. Brezžično telegrafijo, zračno zavoro sta iznašla 22 letna moža. Izumitelj stroja za sejanje je bil star 26 let, a iznajditelju eno¬ stavnega načina pridobivanja aluminija je bilo šele 23 let. Edison je bil star 30 let, ko je iznašel prvo žarnico. Wilbrer \Vright, pio¬ nir letalstva, je bil star 38, ko je osvojil zrač¬ ne višave. Rezultat teh preiskovanj kaže, da umetniki in muziki že v zelo zgodnji starosti razvijejo svoje talente. Pisatelji dosežejo vi¬ šek delavnosti v 22. letu. Finančniki in tr¬ govci dospejo običajno v svojem 33. letu na vrhunec. Državniki in vojskovodje kažejo najvišjo starostno mero v svojih uspehih. Mnoge najvažnejše diplomatične akcije do¬ vršijo možje v starosti med 70 in 80 leti. Zgodovina uči, da so bili znameniti vojsko¬ vodje po večini že dedje. Vsled tega ni po¬ treba, da umetnik, muzik ali iznajditelj, ka¬ teremu so mladostna leta potekla brez do- sebnih uspehov, obupa nad svojo zmožnostjo. Izjeme poirjujejo pravilo. Znani so n. pr. pisatelji, ki so si prvo slavo pridobili šele s sivimi lasmi. VESELI KOTIČEK. Razvajena hčerka: »Mladi profesor bi mi kot mož že ugajal, samo če bi ne imel tako drobnih oči kot prašiček.« Oče: »Le vzemi ga — boš že videla, kako debelo bo gledal, ko postaneš njegova žena.« A k kino um tr Telefon 730. Telefon 730. Velika orijentalska drama. 1 KINO »IDEAL* f l iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii = predvaja š samo še danes, v soboto in = § jutri, v nedeljo I II. del I •• = Tako v izvanredno lepih slikah, ka- = = kor tudi po vsebini, prekaša II. del = H gotovo predvajanje prvega dela in se = H z vso sigurnostjo lahko trdi, da bode = ^ vsakdo s tem filmom popolnoma za- = H dovoljen. = = iiiiimiiimiiiiimiiniimimimiiiiiiiiimiiuiuiiiuiiimm = 21. — 23. decembra: Krasno inscenirani umetniški film po glasoviti čarobni pri¬ povedki Viljema Hauffa. Razkošna bogata režija! Sijajno prikazani tipi mladega kalifa Chasida, velikega vezirja Mausera, čarovnika Kasnura, princezinje Luxe. Ta film odlikuje moderna teh¬ nika fotografske umetnosti, ka¬ tera omogoči še ne videne efekte v filmski dramatizaciji fantastič¬ nih sujetov iz carstva sanj in pripovedk. V sredo, 24. t. m. ostane kino zaprt. Predstave: ob delavnikih ob 4., 546., 548. in 9. uri; ob nedeljah in praz¬ nikih tudi ob 5411. uri dop. in 3. uri pop. — Pri večernih predstavah so¬ deluje najboljši in obče priljubljeni orkester v Ljubljani. _ ^ r § Od pondeljka, 22. do vštevši = četrtka, 25. decembra (24. december norma.) i =jj drugi film in najboljše produkcije = = »Goldwyn«, katera nam je znana izza = = filma »Tri tedne ljubavi«, = l|| Drama iz visokih krogov v 7 dejanjih. = = Lepi posnetki iz New Yorka, nad vse = E lepo dejanje pa se vrši v strelskih = = jarkih Reimsa, kjer so se vršili naj- = H hujši boji. Pretresljivo gledati je, = H kako sta dva človeka brez vsake po- = E moči šest dni živa zakopana v teh = strelskih jarkih. Prodajali so zapuščino znamenite igral¬ ke, ki je postala znamenita bolj vsled njenih ljubezenskih doživljajev, kot vsled umetnosti. Med kupci je bilo tudi nekaj starejših dam, katerim pa so se zdele cene previsoke. »Te dame,« reče prijatelj Ferdo, »bi hotele kupiti stvari najraje po lastni nabavni ceni.« * »Ti možiček, vesela novica zate, nadzornik je napravil naši liki napol ženitno ponudbo, hoče se le še o tebi nekoliko informirati.« »Zlodja vendar, to bi mi pa že morala preje povedati, ravno danes zjutraj sem ga napumpal.« Poseben slučaj. Pacijent: »Gospod doktor, vprašal bi vas za svet, ker v zadnjem času opazujem, da mi močno peša spomin.« Zdravnik: »Hm — v takih slučajih zvišam honorar že v naprej.« Stran 4. PROGRAM. Štev. 13. JBUDDHAt 5 1 ^ «> ^' • TRADE MARK Vsakomur, ki ljubi svoje zdravje, se priporočajo »ST«. »BUDDHA“ ... iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinii Priporočale za zjutraj in popoldne indijske, za zvečer pa kitajske mešanice ! DOBITE JIH V VSAKI TRGOVINI ! V vseh špecerijskih trgovinah se dobi yjH£J/y najboljši pridatek hrani ! D R OETKER-jem ZMES m KOLAČ 'Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR Ako hočeš biti in ostati srečen, bodi vedno zaljubljen, zaroči se le redkokdaj, poroči pa se nikoli. Otroška politika. Mali Ivanček je nahranil vsotico denarja. Ravno ko je prešteval svoj prihranek, vstopi v sobo mamica in ga vpraša: »Kaj boš pa kupil, Ivanček, svoji mamici za god?« »Trobento.« »Kaj pa bo mamici trobenta?« »Če je ne potrebuješ, jo boš pa kar meni dala.« * Ekspresionistični slikar Peterson — mor¬ narski slikar — je naslikal »parnik v ne¬ vihti« ter vpraša svojega profesorja: »Kako vam ugaja, gospod profesor?« »Da, da — dragi Peterson, krava je sicer prav dobro zadeta, samo trava na livadi se mi zdi presvetla in premalo sočna.« * Sodnik: .Poleg dragega ste si nadeli še napačno ime, ko vas je stražnik zalotil pri ugaševanju svetilk.« Študent: »Res je, gospod sodnik, toda vsled stražnikovega obnašanja sem bil tako izven sebe — da sam sebe nisem več poznal.« Mačka. Naša lepa mucika je danes ponoči pogi¬ nila,« pripoveduje kuharica mlekarici. »Oh, kako žalostno,« pravi ta s sočutjem. »Zakaj pa?« »Na vodenici; veste — siiioči je popila poln ione: vašega mleka.« V kopališču. »Tamle se koplje gospa ravnateljeva. Le poglejte, kako je suha. In na promenadi vam izgleda kot najbujnejša dama.« »Ta bi morala biti žurnalist; prav čudovito je, kako razume že pri svoji toileti iz nič napraviti dosti.« * Film »HeUogabal- se je posnemal in no¬ silec glavne vloge naj bi igral despota — iz¬ žetega in skoro brezumnega v uživanju. Vprizorili so sceno, kjer naj bi sodeloval cel zbor Bacchanalovih prijateljic, okrog ka¬ terih je skakal in se plazil njihov despot. Režiser prekine: »Gospod — vi poljubujete izključno samo ljubke deklice in dragih niti ne pogledate. To ni v vaši ulogi! Vi igrate blazneža — vi se pa obnašate popolnoma pametno! »Saperlot, si pa ujel lepega karfa! Ali ga boš sam pojedel?« »O ne — s krompirjem in majonezo.« Pravo SCHICHT- ovo milo z znamko „JELEN ‘ 6 prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat potegnete tam, kjer morate z navadnjm milom trikrat PECILNI PRAŠEK Originalne emajlirane Llltz -ove peči dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Siška )EUTE( Ljubljana = Inter. = tel. 51 D. Z O. Z. Inter. tel. 51 Konfekcijska trgovina za DUME, GOSPODE in DECO g Izdelovanje damske konfekcije § 5 En groš En detail = _ m Odtr. urednik Jan. Gračner. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.