Urednikov kotiček 
Pozdravljeni! Odštevanje kaotičnega in stresnega leta 2013se je pričelo. Še nekaj dni pa bomo stopili v novo 2014. leto, za katero pa ne vemo, kaj nam bo prineslo. Če bi verjeli tistemu, s čimer nas »pita« Vlada Alenke Bratušek, se nam ni bati ničesar, vendar pa so opozorila in napovedi evropskih in drugih mednarodnih revizorskih in finančnih inštitucij vse prej kot spodbudne. Da bomo v družini EU držav prihodnje leto in tudi še v letu 2015 žal edini, ki bomo imeli pred gospodarsko rastjo negativni predznak, vse druge države naj bi se bolj ali manj že izvlekle iz recesije. Pa bodi o državnih in mednarodnih zadevah dovolj, svoj pogled usmerimo v našo občino, ki sicer tudi deli usodo ostalih lokalnih skupnosti, kar se tiče uresničevanja začrtanih razvojnih nalog. O tem več v prednovoletnem razmišljanju župana Alojza Glavača. Sicer pa v zadnji letošnji  in 119. po vrsti številki Lipnice ponujamo obilo zanimivega branja. Kar pestra vsebina, od martinovanjskih prireditev, pa vse do dogodkov in prireditev v decembrskem adventnem času. Seveda šport ni pozabljen, celovita analiza sklepa jesenskega dela v ligah, v katerih sodelujejo ekipe iz naše občine, pa vse do uspešne jeseni naših hokejistk na travi. Nekaj malega vam v branje ponujamo tudi o zdravi prehrani, je že tako, da se po navadi v zadnjem,  praznično obarvanem mesecu leta, vse preveč krat ogrešimo pri konzumiranju hrane in pijače. Sicer pa naj vam ob koncu  spoštovane in spoštovani bralci Lipnice v svojem imenu in v imenu članov uredništva zaželim vesele božične praznike in srečno 2014. leto! 
Vaš urednik Boris Cipot 

Svetniki potrdili rebalans letošnjega proračuna 
Svetniki občine Moravske Toplice so na svoji novembrski seji, 26. v tekočem mandatu, obravnavali in na koncu tudi sprejeli predlog rebalansa proračuna za leto 2013, s katerim so uskladili načrtovane proračunske prihodke in odhodke. Letošnji proračun je na prihodkovni strani načrtoval za dobrih 8,8 milijona evrov, ki pa niso bili uresničeni tudi zaradi izpada v letošnjem letu načrtovane prodaje stvarnega občinskega premoženja. Izpad prihodkov pri prodaji občinskega stvarnega premoženja dosega približno 700 tisoč evrov, pri drugih postavkah proračunskega prihodka pa ni bilo večjih izpadov. Tako se je po predlogu občinske uprave v rebalansu prihodkovna stran znižala za en milijon evrov, na 7,8 milijona. Sicer pa je občina Moravske Toplice dosegla načrtovane prihodke iz davčnih in nedavčnih virov: pri prvem je to dobrih 5 milijonov evrov, pri drugem pa dober milijon.  Za uresničitev vseh, v proračunu za letošnje leto zapisanih naložbenih ciljev, se je Občina nameravala zadolžiti za milijon evrov, kar pa ni bilo potrebno zaradi  tega, ker se kar nekaj investicijskih projektov seli v naslednje proračunsko leto 2014. O tem bodo sicer svetniki spregovorili na decembrski seji, ko se bodo soočili z osnutkom proračuna za leto 2014. Sicer pa je je bilo v letošnjem proračunskem obdobju izvedenih kar nekaj pomembnih naložb. Prav gotovo je najpomembnejša izgradnja novega otroškega vrtca v Moravskih Toplicah. Uresničeni so tudi trije projekti, ki so bili financirani s pomočjo evropskega in državnega denarja, in sicer ratkovsko Kulinarično podeželsko jedro, večnamenska dvorana v Ivancih in pa vaško jedro v Sebeborcih. Poleg tega je s sredstvi občinskega proračuna bilo veliko narejenega pri urejanju avtobusnih postajališč in parkirišč (Vučja Gomila), most v Noršincih, kolesarska počivališča in ekološki otoki, za kar je bilo porabljenih kakih 180 tisoč evrov. Občino Moravske Toplice čaka velik naložbeni zalogaj, izgradnja vodovodnega omrežja v okviru projekta B krak, kar za občino pomeni med 7 in 8 milijoni evrov. Sicer pa so svetniki namenili posebno točko dnevnega reda obravnavi problema zapiranja poštnih uradov v naši občini. Gre za urada v Fokovcih in Prosenjakovcih. Čeprav je bilo na Vlado poslano protestno pismo s podpisi vseh županov pomurskih občin, na problem zapiranja so opozorili tudi pomurski poslanci v Državnem zboru, pa tudi župan Alojz Glavač je kot državni svetnik s problemom seznanil Državni svet, so svetniki sklenili, da se mora dialog s Pošto Slovenije nadaljevati. 


LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik,  2013, naklada 2200 izvodov.Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini,drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice,Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: lipnica.casopis@gmail.com – internet: www.moravske-toplice.si. 
2 : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 





Leto velikih premikov je bilo zelo uspešno za občino Moravske Toplice 

V teh predprazničnih dneh, ki so natrpani z mnogimi dogodki inprireditvami, snujemo načrteza naslednje leto. Za to, da bidobro načrtovali dejavnostiobčine je prav, da se ozremo naiztekajoče se leto in naredimooceno narejenega. Rad bi posebej izpostavil dve prelomniokoliščini, ki bosta dolgoročnopomembni za našo lokalnoskupnost.
Prva je dokončanje izgradnje otroškega vrtca v Moravskih Toplicah, ki je letos septembra začel z obratovanjem. To velikoin prepotrebno pridobitev za kraj in širšo okolico smo ustvarili praktično v enem letu.  Lahko rečem, da je izgradnja tegavrtca največja posamična investicija v tem štiriletnem mandatu. Sam projekt in vse okoliščine ter srečna naključja  za ta dosežek bom bolj podrobno opisal spomladi prihodnje leto, kobo tudi svečana in uradna otvoritev vrtca. Za zdaj lahko samopovem, da so otroci, njihovi starši, prav tako pa tudi vsi zaposleni izjemno navdušeni in zadovoljni v novih prostorih. Sam ssodelavci sem prav tako vesel in ponosen na ta velik dosežek.Drugi veliki premik, ki je z vidika občine Moravske Toplicenajvečji po obsegu, je začetek gradnje pomurskega vodovoda,ki bo trajala dve leti. S skrajnimi napori povezani s projektiranjem, pridobivanjem ustreznih soglasij in dovoljenj, smose uspeli skupaj z ostalimi občinami kraka B kvalificirati še vzadnjem možnem roku sedanje evropske finančne perspektive 2007-2013. Potrebno je povedati, da smo se v tem procesuusklajevanj z ostalimi občinami morali odpovedati izgradnjivodovoda v nekaterih naseljih, saj celotnega omrežja zaradiomejenih sredstev ni možno zgraditi v nobeni občini. Ta jepredvidena v drugi fazi. Mi smo v projekt uvrstili naselja, kjerso problemi z vodo največji. Obseg te velike investicije v našiobčini je okrog osem milijonov evrov. Zaradi zagotavljanja potrebnih likvidnostnih sredstev za naš delež financiranja vodovoda se v proračunski porabi obnašamo zelo skrbno.Morda je včasih pri posameznih željah po drugih investicijahv posameznih krajih naše občine nezadovoljstvo.Vendar semdolžan zagotavljati finančno stabilnost in ravnotežje ne gledena morebitne kritike. Samo tako bomo dolgoročno lahko zagotavljali vse z zakonom predpisane obvezne naloge občine.Kljub temu v vsakem našem kraju potekajo večje ali manjše investicije. Na tem mestu se moram zahvaliti tudi  vsem članom vodstev KS in VO, saj brez njihovega  požrtvovalnega dela ne biuspeli vedno znova polepšati in urejati podobe naših naselij.V letošnjem letu se gospodarske in finančne razmere v našidomovini še vedno slabšajo.Vlada RS je letos uvedla kar nekajnovih davkov, ki dušijo gospodarsko dejavnost in hkrati stiskajo denarnice nas državljanov. DDV se je povišal iz 20% na 22%.Vlada je povišala sodne takse za 15%, dvignila za 10% davek naigre na srečo, kazni za prometne prekrške, trošarine za različnevrste blaga. Minister Virant je ob polletju napovedal ukinitevvsaj 80 občin. Verjetno je predlog  ukinjanja manjših občinbil le slepilni manever. Bil pa je uvod v spremembo Zakona
o financiranju občin, ki večini podeželskih občin zmanjšujefinančna sredstva razen Ljubljani in nekaterim velikim mestom. Nov velik pretres med politiko in državljani  je pomenilsprejem Zakona o davku na nepremičnine, ki bo začel veljatipo novem letu. Nepremičninski davek bo zadel skoraj vse kategorije nepremičnega premoženja tako v javni in zasebnilasti. V zadnjem hipu so bili zaradi hudih protestov  izvzeti sakralni objekti, objekti humanitarnih organizacij in gasilskidomovi. Tudi občina bo morala plačevati ta davek za javnezgradbe, šole, vrtce športne in kulturne ter druge objekte.Ocenjujem, da bo za nas občane v povprečju v naši občinita davek višji za 2-5 kratnik dosedanjega NUSZ. Zagotovo bonekaterim prebivalcem naše občine ta davek izjemno otežilživljenje. Da slabih novic ne bi bilo že letos dovolj, je poskrbelaproti koncu leta Pošta Slovenije z napovedjo ukinitve poštnihuradov Kobilje, Bodonci, Prosenjakovci in Mala Nedelja tersedeža območne enote v Murski Soboti. Sam sem  se temu početju uprl s peticijo, ki so jo podprli župani vseh pomurskihobčin. Do danes odgovora Pošte Slovenije nanjo še nismoprejeli. Želimo, da Pošta Slovenija zadrži izvajanje reorganizacije, saj taki koraki vodijo v nadaljnjo centralizacijo tudi natem področju, kjer že itak ni dovolj tovrstnih delovnih mest.Upam in srčno si želim, da bo  luknja v bankah v Sloveniji, čimprej uspešno sanirana, saj je že skrajni čas, da se gospodarskiin finančni kazalci v Sloveniji začnejo pomikati iz padanja vrast. Tako bomo tudi v naši občini  lažje uresničevali svoje poslanstvo.Spoštovane občanke in občani, spoštovani poslovni partnerji,dragi prijatelji. V vseh obdobjih človeške zgodovine, tako tudinaše, so se izmenjavala obdobja blaginje in obdobja krize.Takrat so najpomembnejše  lastnosti vsakega posameznikana preizkušnji in takrat se izkažejo najboljše lastnosti dobrih ljudi. Požrtvovalnost, solidarnost, ljubezen,odpuščanje,srčnost, zdravje,sreča,veselje... Vsega tega vam in vašimnajdražjim ob prihajajočih praznikih Božiču, Dnevu samostojnosti in v novem letu 2014 iz srca voščim. 
Vaš župan Alojz Glavač. 





Evangeličanska škofija se po 18. letih seli iz Moravskih Toplic 
Geza Erniša odslej z nazivom častni škof
Na prvo adventno nedeljo je bila v soboški evangeličanski cerkvi Martina Luthra svečana inštalacija novega škofa Evangeličanske cerkve na Slovenskem.
Slovesni umestitvi novega škofa Geze Fila in novega inšpektorja Johanna Laca, obred inštalacije je opravil dosedanji škofGeza Erniša, so poleg predsednika Republike Boruta Pahorjaprisostvovali člani cerkvena zbora Slovenske evangeličanskecerkve ter tudi drugi vidni predstavniki slovenske verske in laične javnosti, prisotni pa so bili tudi predstavniki Svetovneluteranske zveze, evangeličanskih cerkva in društev sosednjih držav.Novi škof Geza Filo, sicer duhovnik ljubljanske evangeličanske gmajne, je pred dosedanjim škofom Ernišo prisegel stremi prsti levice, dvignjene v zrak in z desnico na Svetempismu, na kar je od Geze Erniše prejel ogrlico s križem, edineinsignije škofovskega položaja. 

V pridigi je novi škof Geza Filo med drugim dejal, da si bo prizadeval povezati slovenske evangeličane od Hodoša do Pirana in da bo v svojem delovanju posebno pozornost namenilmladim in pa humanitarnemu poslanstvu. Sam je namrečvse do imenovanja za škofa vodil Podpornico, humanitarno organizacijo Evangeličanske cerkve na Slovenskem. V svojemšestletnem mandatu si bo prizadeval za čim bolj vsebinsko sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. Z inštalacijo Geze Fila za škofa se sedež Evangeličanske cerkve na Slovenskem seli v Ljubljano. Gre za kar zgodovinski korak,kajti vse od Primoža Trubarja, ki je vodil slovenske evangeličane iz Ljubljane, je bil njen sedež kar 450 let v Prekmurju. »Vselitvi sedeža sicer ne vidim nikakršne tragedije, lahko pa  bo ob vrsti prednosti prišla na plan tudi kakšna pomanjkljivost,«je dejal dosedanji škof Geza Erniša. Ta je sicer v zahvali poopravljenem obredu inštalacije dejal, da upa da se bo vsoposlanstvo Evangeličanske cerkve nadaljevalo tudi pod no-vim škofom, in to s strpnostjo in dialogom.  Kot rečeno, oba dosedanja prva moža Evangeličanske cerkve na Slovenskem,škof Geza Erniša in inšpektor  Aleksander Kerčmar sta bila na njenem čelu kar 18 let, sta postala častni škof in častniinšpektor Evangeličanske cerkve v Sloveniji. bc 


Pedro Opeka, misijonar in bojevnik upanja ljudi s smetišč na Madagaskarju, obiskal tudi našo občino 
S prostovoljnimi prispevki zbrali za tri tone riža donacij 

Sobota 16. novembra je Prekmurje zaznamovala z obiskompatra Pedra Opeke,  misijonarja na Madagaskarju, ki je v trehdesetletjih bivanja med najrevnejšimi na obrobju malgaškega glavnega mesta Antananarive, s pomočjo združenja Akamasoa (dobri prijatelji) ljudem s smetišča vrnil upanje na človeku vredno življenje.
Po srečanju z nekaj sto občani v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici, kjer je skoraj v dve urnem pogovoru živoopisoval stiske prebivalcev Madagaskarja, kako je s svojoekipo uspel zgraditi številne vrtce, šole, bolnišnice. Opekaje pomagal več kot 15.000 brezdomcem, ki živijo na smetehv Antananarivu, glavnem mestu Madagaskarja. Naučil jihje gradnje, njegov oče je bil namreč zidar, in tako je počasi nastalo mesto revnih. Da bi lahko v njem uspešno živeli, so sprejeli 20 zakonov, nekakšno ustavo, v kateri je prvi člen'ne kradi', med drugim pa zajema tudi, da mora vsak otrok obvezno obiskovati šolo in da mora vsak odrasel tudi delati. Med pogovorom s Pedrom Opeko so prisotni darovali skoraj1500 evrov donacij za nakup riža. Med enotedenskim obiskom Slovenije Pedro Opeka zbira prostovoljne prispevkeza projekt Riž za otroke smetišč, soboški dar bo dovolj zatri tone riža. 

4 : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 





Po srečanju z občani v Murski Soboti ga je pot vodila še vBogojino, kjer se je v tamkajšnji Plečnikovi cerkvi srečal sfarani in župnikom dr. Stanislavom Zverom, s katerim stabila sošolca na ljubljanski Teološki fakulteti. Pedro Opeka  jeBogojino obiskal po  skoraj 44. Letih. Še kot študent teologijeje bil Opeka prisoten na posvetitvi Janeza Puhana v duhovnika, ki je po tem kar nekaj let svoje misijonarsko poslanstvoopravljal na Madagaskarju.  O takratnem dogajanju v Bogojini, predvsem pa o misijonarskem delu na Madagaskarju,sta si imela veliko povedati z županom Alojzom Glavačem,misijonar Janez Puhan je namreč njegov stric.  Po tednu dni bivanja v Sloveniji in številnih javnih prireditvah, na katerihje zbiral sredstva za projekt Riž za otroke s smetišč , se jePedro Opeka odpravil v Argentino in nato na Madagaskar.bc 


Mednarodna raziskava v Ratkovcih in Prosenjakovcih 
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Prekmurje je 10. oktobra 2013 v Petanjcih organizirala mednarodni simpozij z nazivom »Prekmurje – podoba panonske pokrajine«.
Na njem je 21 slovenskih in tujih znanstvenikov razpravljalo o kulturnem, družbenem in naravnem okolju Prekmurja.Z vidika estetskih elementov kulturne krajine, lokalne tra-dicije (dediščine) ter prepletanja naravnega habitata in človekovega delovanja sta si posebno pozornost mednarodne raziskovalne ekipe pridobili tudi naselji Ratkovci/Rátkalak in Prosenjakovci/Pártosfalva. Dr. Julia Ellis Burnetiz Avstralije, ki je tudi gostujoča profesorica na Univerzi v Novi Gorici, je tako predstavila izsledke terenske raziskave,pri kateri so sodelovali še Daniela Ribeiro iz Portugalske,dr. Gregor Torkar iz Nove Gorice in Allen Wei Liu iz Kitajske,

o kulturnih ostalinah kmečkega načina življenja na primeru dveh opuščenih kmetij v vasi Ratkovci v primerjavi z ostanki aristokratskega dvorca Matzenau v Prosenjakovcih ter njihovem sooblikovanju kulturne krajine (podobe) tega predela Goričkega. Raziskava je bila del mednarodnega projekta TransEcoNet (2009-2012), v katerem je sodelovalo 15 projektnih partnerjev iz 6 držav (Slovenija, Madžarska,Avstrija, Slovaška, Češka, Poljska, Nemčija). Gradivo projekta je dostopno na www.transeconet.eu.
Tatjana Vokić Vojkovičglavna urednica Glasnika Slovenskega etnološkega društva , 

Na Goričkem dogaja – spletni portal za dogodke nevladnih organizacij 

Vabljeni, da si ogledate spletniportal »Na Goričkem dogaja«
(www.nagorickem.si), ki ga je
Lokalna razvojna fundacija za
Pomurje ustvarila v sklopu pro
grama Lokalne akcijske skupineGoričko (LAS Goričko), financiran je iz sredstev LEADER.Na njem bosta našli dogodke, ki se odvijajo na območju Goričkega, in sicer v občinah, ki so del LAS Goričko. Nevladneorganizacije, ki organizirajo dogodke ali prireditve na temobmočju tako po novem lahko na eni spletni strani objavljajosvoje kulturne, turistične, športne, izobraževalne, zabavne indruge dogodke. Spletna stran www.nagorickem.si omogočanevladnim organizacijam brezplačno dodajanje dogodkov, kijih organizirajo skozi celo leto. Postopek dodajanja je uporabniku prijazen in poenostavljen, zato bo dodajanje dogodkovhitro in preprosto. 
LRF za Pomurje 

Református karácsonyi köszöntő 
Jézus szavai: „ezeket azért mondom nektek, hogy az én örömöm legyen bennetek, és örömötök teljessé legyen” (Jn 15,11). 
Decemberben gyakrabban mondunk egymásnak jókívánságokat, üdvözöljük távolabbi barátainkat és rokonainkat, szívesebben adunk egymásnak kisebb nagyobb ajándékokat, örömmel látjuk a vendégeket. Tudjuk, érezzük, hogy különleges idő ez, hiszen közeledünk karácsonyhoz és az év végéhez. Szeretnénk, ha pozitív lenne életünk mérlege. Szeretnénk, ha legalább egy lépéssel közelebb kerülnénk a boldog, teljes élethez. És nagyon jól érezzük, hogy ezt öröm nélkül nem lehet elérni. Hiszen örömmel derűssé válnak a nehéz percek, elviselhetővé válnak a kíméletlen hétköznapok. Egy kedves mosoly, egy nekünk örvendező szempár pedig, rengeteg feszültséget képes levenni a vállunkról. Ezért igyekszünk ezeket ilyenkor 


  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : : 5 




mi is bőven osztogatni, hogy egy-egy komorabb pillanatában lévő embertársunk is ráébredjen, van minek örülni. Mennyei Atyánk is azt szeretné, ha örömmel élnénk az életünket. Méghozzá teljes örömmel. Azért született meg Szent Fia, hogy a mi örömünket összekapcsolja az övével, és így benne a menny és a föld is összekapcsolódjon. Mert örömünk akkor lesz teljes, ha az öröm nem csak decemberre, nem csak egy évre, nem csak föl

di életünk néhány évére korlátozódik, hanem egész életünkre. 
Mennyei titok ez, de még sincs elrejtve. Mindenki megtalálhatja, aki felismeri Jézusban Isten Fiát. 
Ezekkel a gondolatokkal kívánok a muravidéki reformátusok 
nevében áldott, békés és örömteli karácsonyt és 2014-es évet 
a Lipnica olvasóinak és munkatársainak! 

Bódis Tamás, református lelkipásztor 

Turizem naše novo delovno mesto 
Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura) je v torek, 12.novembra 2013, na vinotoču Passero v Suhem Vrhu, pričelaniz delavnic na temo, Turizem kot razvojna priložnost. 

Kje so resnične priložnosti za napredek Pomurskega turizma? Kaj je pravi recept, da bomo z našo turistično ponudbo ustvarjali zgodbe o uspehu? V luči teh pozitivnihmislih je RRA Mura začela serijo brezplačnih strokovnihdelavnic, na katerih imajo udeleženci možnost predstaviti svojo idejo in jo s pomočjo strokovnjakov približatikončnemu turističnemu produktu. Prva delavnica, z naslovom »ZAštart« v turizmu. Si upaš?,  je bila odlično obiskana,saj je svoje ideje predstavilo več kot 50 udeležencev. 
Prekmurje, raznovrstnost ponudbe, destinacija
Delavnice na temu turizma potekajo v okviru mednarodnega projekta Regio Vitalis, pod okriljem RRA Mura. Vodjaomenjenega projekta, Romeo Varga, je poudaril, da morajo majhni turistični ponudniki delati na mreženju in povezovanju med seboj. S sodelovanjem bodo lahko izboljšali in razširili svojo ponudbo, in bodo tako enotno konkurenčninapram večjim turističnim igralcem.Na prvi delavnici je nastopil Dejan Podgoršek, strokovnjak s področja razvoja turističnih produktov. Obiskovalcem delavnice je predstavil, kako se kreira privlačen in za obiskovalca zanimiv turistični produkt. »Gostu moramo ponuditi edinstveno doživetje, zaradi katerega se bo vračal nazaj knam in v naš kraj. Le to pa bomo dosegli s sodelovanjemin povezovanjem z ostalimi turističnimi ponudniki nanaši lokalni in regionalni ravni,« je še poudaril predavatelj turističnega menedžmenta Dejan Podgoršek. Na prvi delavnici sta svoje začetne korake v turizmu predstavila Jasmina Passero Sotošek, prevzemnica vinotoča Passero v SuhemVrhu in Štefan Martinec, lastnik kmetije mali Raj v Dolencih. 


Nove perspektive čezmejnega turizma
Čezmejni projekt Regio Vitalis, ki poteka na območjuavstrijske vzhodne Štajerske ter Podravja in Pomurja v Sloveniji, je nastal na osnovi ideje razvoja novih, v prihodnostusmerjenih pristopov v turizmu. Projekt upošteva regionalne prednosti in posebnosti, ki bodo po meri oblikovaleturistično ponudbo.Vsi, ki se vidite v turizmu in bi radi, da vaši hobiji postanejo vaše novo delovno mesto, se v prihodnje lahko udeležite novih brezplačnih delavnic. Naslednja v naši bližini bo potekala 11. decembra 2013, na Turistični kmetiji Tremel v Bokračih.Več informacij najdete na spletni strani RRA Mura. 


Martinov pohod v Ivanovce 
Letošnji tradicionalni Martinov pohod občine Moravske Toplice se je začel v Martjancih, do hotela Vivat v MoravskeToplice in nadaljeval v majhno goričko vas Ivanovci. 

6 : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 





Ivanovci so kraj, kje so griči posajeni z vinsko trto, ki jeseniobrodi žlahtno grozdje in naši vinogradniki znajo z dobrimkletarjenjem pridelati odlično vino. V sami vasi stoji tudi Vinogradniški center Goričko. Ko so se pohodniki po postojankipri stari Sepovi gostilni podali v samo vas jih je kljub slabemu vremenu presenetil pogled vse do radgonskih obronkovin še dlje. Spustili smo se v Ivanovski dol mimo rojstne hišedr. Ivanocya, ki je bil pobudnik in buditelj prekmurske besedeprav v času, ko so naše kraje hoteli pomadžariti. Letošnjeleto obeležujemo 100-letnico njegove smrti. Pohodniki sobili presenečeni ob pogledu na maketo traktorja iz slame inprikazom figur ob dogodkih martinovanja. Dežne kaplje, kiso nas začele spremljati in hladen veter so nam pospešili korak. Na sredini same vasi Ivanovci, pri Vaško-gasilskem domunas je pričakal šotor s toplo hrano, pijačo in zabavo. Bogata je bila tudi ponudba stojnic z domačimi dobrotami. Zunaj jelilo kot iz škafa, v šotoru pa je vladalo veselo in prijateljskovzdušje, ki smo ga vsi skupaj ustvarili in nikomur se ni mudilodomov. Z delom članov TKŠD Ivanovci in ostalimi vaščani smo poskusili dokazati, da se na obronkih naše občine da ustvaritiprav tako dobro in prijateljsko vzdušje, le zaviti je treba nagoričke obronke. 

TIC Moravske Toplice, Občinska športna zveza Moravske Toplice in Turistično društvo Martin Martjanci  so v vlogi organizatorjev zadovoljni z izvedbo pohoda. Soorganizator dogodka je tokrat bilo Kulturno-turističnodruštvo Ivanovci. Zahvaljujemo se tudi Prostovoljnogasilskemu društvu Ivanovci. 
TIC Moravske Toplice se zahvaljujemo vsem sponzor
jem prireditve:
• 
OBČINA MORAVSKE TOPLICE 

• 
TERME VIVAT 

• 
POMURSKE MLEKARNE 

• 
MLINOPEK d.d. 

• 
PANVITA 

• 
PREVOZI ŠINKO 

• 
VINOGRADNIŠTVO BERDEN 

• 
KMETIJA NOVAK IVANOVCI 


Zahvala naj izzveni še vsem, ki ste obogatili ponudbo 
na stojnicah:
• 
TD in VSD FILOVCI (langaš, vinska ponudba)

• 
TD Ivanovci (repnjače in jabolčne lepinje)

• 
KTD Tešanovci (pečeni kostanj, pajani kruh,
     pečena lalovka)


• 
KS Krnci (domače pogače) 

• 
Jožica Celec (medenjaki in lectova srca) 




Evropska kulturna pot Sveti Martin Tourski 
Od septembra 2013 poleg Župnijske cerkve sv. Martina vMartjancih, med starodavnimi kostanji in lipami, stoji predstavitvena tabla Evropske kulturne poti Sveti Martin Tourski.
Leta 2005 je Svet Evrope pot, ki vodi od Sombotela na Madžarskem do Toursa v Franciji, razglasil za Evropsko kulturnopot Sveti Martin Tourski, da bi tako predstavili spominskamesta povezana z življenjem in delovanjem enega najboljpriljubljenih svetnikov Evrope, sv. Martina. Sv. Martin je bilrojen v Sombotelu, v nekdanjem rimskem naselju Savaria.Med rimskimi vojaki je izstopal ne le s pogumom, temvečtudi z dobroto ter sočustvovanjem z bolniki in revnimi. Predmestnimi vrati Amiensa (Francija) je prezeblemu beraču pre-dal pol svojega ogrinjala. V sanjah se mu je pojavil Jezus in mu povedal, da je on bil berač, ki mu je storil dobro. Po tem dogodku je postal kristjan, zapustil vojaško pot in začel kveri pridobivati tudi druge. 


  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : : 7 




Pot sv. Martina se začne na Madžarskem v Sombotelu, Martinovem rojstnem kraju. Nadaljuje se v Sloveniji in obiščeštevilne kraje povezane s sv. Martinom, od Domanjševcev,Martjancev, preko Maribora in Ljubljane do Italije. V Italijivodi preko Pavie do vasice Candes-Saint-Martin v Franciji,kjer je sv. Martin umrl, ter preko Toursa, kjer je bil sv. Martinimenovan za škofa in kjer je v baziliki sv. Martina Tourskegatudi pokopan. Pot je namenjena romarjem, pohodnikom,športnikom in tistim, ki imajo radi naravo in kulturno dediščino. Skupna razdalja med Sombotelom in Candes-Saint-Martin preko Toursa je 2500 km, pot pa simbolno označujeMartinova stopinja.Romarjem, popotnikom in drugim zainteresiranim je narazpolago tudi »Vodnik po kulturni poti svetega MartinaTourskega od Szombathelya do Zreč«, v slovenskem, madžarskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. V vodniku so, poleg cerkva, posvečenih sv. Martinu, predstavljenetudi druge sakralne, kulturne in naravne znamenitosti obpoti. Z območja Občine Moravske Toplice so, poleg Župnijskecerkve sv. Martina v Martjancih, vključeni še opisi znamenitosti v naseljih Moravske Toplice, Vučja Gomila, Bogojina,Filovci, Motvarjevci (Szécsiszentlászló), Pordašinci (Kisfalu),Prosenjakovci (Pártosfalva), Selo in Središče (Szerdahely).Predstavitvena tabla in vodnik sta del aktivnosti projekta»Martinova središča in evropska kulturna pot Sv. Martina – Via Savaria«, ki ga v okviru Operativnega programačezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Vodilni partnerprojekta je Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Večinformacij o projektu je dosegljivih na http://viasanctimartini.eu ter na spletni strani RRA Mura d.o.o., pod zavihkom Mednarodno sodelovanje – projekt Via Savaria (http://web.rra-mura.com). Tu so objavljeni tudi strokovni referati z mednarodnega simpozija o poti sv. Martina, ki je potekal 26. 10. 2011, v Lenartu v Slovenskih goricah, in katereganamen je bil prikazati velik potencial naravne in kulturnedediščine povezane s sv. Martinom (razvoj romarskega inkulturnega turizma) ter osvetliti možnosti vključitve potisv. Martina v turistično ponudbo v širši regiji. 
Tatjana Vokić Vojkovič 


Decembrski možje  
Božiček je mitološka osebnost, nastala predvsem v novejšem času, ki obdaruje otroke v noči pred božičem. V angleščini se imenuje Santa Claus (ali na kratko kar Santa), v nemščini Weihnachtsmann, v francoščini Père Noël, v italijanščini pa Babbo Natale. 

Božiček je »nastal« v Ameriki, kjer so Nizozemski priseljencipraznovali svetega Miklavža na način, kot ga poznamo tudipri nas. Praznovanju so se z leti pridružile še druge kulture (predvsem iz Skandinavije) in sčasoma je nastala pesnitev,ki je bila prvič objavljena leta 1823 z naslovom The Nightbefore Christmas (Noč pred božičem). V tej pesmi se Božičekprevaža na saneh, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Omenjena so celo imena severnih jelenov – vendar v pesnitvini bilo jelena Rudolfa (ki je verjetno najbolj znan bralcem).Le-ta se je prvič pojavil šele leta 1939 v pesmi Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom), kijo je napisal R. L. May.Govori se, da si je Božička izmislila propagandna veja Coca-Cole. To v celoti ni res. Res pa je, da je v reklamni akcijiomenjenega podjetja risar Haddon Sundblom leta 1931 narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Božiček v taki podobi je kmalu zatem postal svetovni standard in povsod so ga začeli tako tudi uprizarjati. Podjetje Coca-Cola je s temdobila neplačanega oglaševalca njenih proizvodov. Mit o Božičku se je iz Amerike razširil tudi v druge dežele sveta, zlastipreko ameriških filmov in glasbe. Ljudje se tako ne zavedajo,da je Božiček dejansko poamerikanizirana podoba »našega«svetega Miklavža in da gre v bistvu za eno in isto osebo.V Sloveniji v preteklosti Božiček v zgoraj predstavljeni obliki sploh ni bi znan – na božič so Slovenci praznovali danJezusovega rojstva (kar seveda počnemo še dandanes). Leponekod se je med Slovenci prijel nemški običaj, da na božičotroke obdaruje Kristkindl (nemško: Christkind – Dete Kristus), ki so ga včasih poslovenjeno imenovali tudi Božiček (tj.Mali Bog oziroma Dete-Bog). Pesem v reviji Ciciban iz leta1949 (št. 4, str. 56-57) omeni tovrstnega Božička: »A nekdanjije Božiček ves drugačen bil možiček.« Božiček torej stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije in obdaruje otroke na božično jutro
(25. decembra). Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, spremljajo ga škrati. Pripelje se s sanmi, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Prvi v vpregi je jelenček Rudolf. 
8 : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 




Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso biladovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edinimitološki dobrotnik, ki ga je takratna komunistična oblastdovoljevala, je bil iz Sovjetske zveze uvoženi Dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Vzadnjih letih je Božiček razširjen zlasti med neverujočimi, sveti Miklavž pa med verujočimi Slovenci. Kljub pojavu Božičkaje Dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih,pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih)in na javnih prireditvah za otroke (predvsem) v mestih. 

Dedek Mraz je mitološki dobrotnik, ki obdaruje otroke v tednu pred novim letom, ali v noči iz 31. decembra na 1. januar.V slovenski kulturi se je utrdil v času Jugoslavije. Temelji naruskih legendah okoli leta 1930, kjer se imenuje Дед Мороз (Ded Moroz) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима-старуха (Zima-staruha). Leta 1999 so v ruskemmestu Veliki Ustjug (Великий Устюг) začeli tržiti turističniprojekt »Domovina dedka Mraza«, vendar to ni edino mesto,ki se poteguje za tak naziv.V Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom,slikar Maksim Gaspari pa je tisti, ki je poskrbel za njegovozunanjo podobo v slovenskem prostoru. Sprva je bil oblečenv modro-belo kombinacijo, kasneje pa so mu različne kulturedodajale svoje simbole. Gaspari je tako dedka Mraza oblekelv kožuh z ornamenti, na glavo mu je poveznil kučmo (ali šebolj značilno polhovko), za njo mu je zataknil zeleno vejico,ter na hrbet poveznil koš. Naslonil se je na podobo takratnihkmečkih očancev z Gorenjskega in tako se je »rodil« dedekizpod Triglava. Dedek Mraz ima rad vse otroke in ne delanobenih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnihpesmic, še najbolj znana je seveda Siva kučma, bela brada,ki jo je napisal Janez Bitenc. Lik dedka mraza se pojavlja vnekaterih podjetjih, ko v mesecu decembru obdaruje otrokezaposlenih, ter na različnih javnih prireditvah v mestih, tervrtcih in osnovnih šolah.V Sloveniji je najbolj poznan sprevoddedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se dedekMraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, odkoder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričakaspremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvusnežakov, medvedov, zajcev, ljubljanskih zmajčkov (ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic) popelje po mestnihulicah, mimo mestne hiše do Prešernovega trga in dalje pomestnih ulicah, kjer pozdravlja otroke in jim deli bombone.Glavne lastnosti, po katerih se Dedek Mraz v Sloveniji loči odBožička in svetega Miklavža so: Živi pod Triglavom v Kekčevi deželi in otroke obdaruje prednovim letom ali na novoletno jutro v domačem krogu. Oblečen je v ovčji krznen plašč s slovensko ornamentaliko, v rokiima sprehajalno palico, na glavi pa polhovko. Največkrat nimaspremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki, živali in snežinke. Pripelje se s sanmi s konjsko vprego.Sveti Nikolaj (v grščininjegovo ime pomenizmaga ljudstva), tudisveti Nikolaj iz Mire ali sveti Miklavž, je krščanski svetnik, ki se je rodilmed letoma 270 in 286 v Patari (Mala Azija, današnja Turčija) in umrl


6. decembra (to je tudinjegov godovni dan) nekje med letoma 326 in
351. Posebej je bil znanpo svoji darežljivosti. Vslovenščini ga imenuje

mo Nikolaj zlasti, kadar govorimo o njem kot o zgodovinskiosebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo onjem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetkudecembra. Nikolaju sta oče in mati umrla, ko je bil še precej mlad. Odtakrat naprej je zanj skrbel stric. Živela sta v mestu Mira, kjerga je stric seznanil s tamkajšnjim škofom.Ta je pomagal mlademu Nikolaju, da se je popolnoma posvetil krščanstvu in gaje tudi posvetil v duhovnika. Nikolaj je v Miri dolga leta delovalkot škof. Dolgo po njegovi smrti so leta 1086 italijanski trgovciprenesli njegove posmrtne ostanke v italijansko mesto Bari,zato je ponekod znan tudi kot Nikolaj iz Barija. Sveti Nikolajvelja za zaščitnika mornarjev in ribičev, verjetno zato, ker seje njegova družina ukvarjala z ribolovom.Cerkve svetega Nikolaja pogosto najdemo ob pomembnihpomorskih (pa tudi rečnih) plovnih poteh. Stolnica v Ljubljanije posvečena svetemu Nikolaju, saj je bila reka Ljubljanica včasih pomembna plovna reka. Tudi v Murski Soboti je katoliškacerkev posvečena temu svetniku. Pravijo, da je bil Nikolaj sinpremožnih staršev, vendar naj bi vse podedovano bogastvorazdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnegasvetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je svetiNikolaj tisti, ki obdaruje (pridne) otroke. To se zgodi v noči s 5.na 6. december, ki je Nikolajev godovni dan. Otroci ga poznajo predvsem kot svetega Miklavža. Njegova darila (mobilni telefoni, različne tehnične igrače, …) seveda nimajo ničesar opraviti z dobrotljivostjo. Prava Miklavževa darila so bili vedno orehi, fige, kakšna pest bombonov, jabolka, ali različno južno sadje. Dokler je bilo treba vsak dan skrbeti za fizično preživetje. Priznati moramo, da danes ni več tako. In se zavedati, da se jutri morda to spet vrne. Od Božička in Dedka Mraza se sveti Miklavž loči zlasti po naslednjih lastnostih:Miklavž je svetnik in je zato v nebesih, od koder prihaja knam. Goduje 6. decembra in na ta dan zjutraj (ali pa že 5.decembra zvečer) po ustaljenem običaju obdaruje otroke.Ker je bil škof, je torej oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko mitro, v roki pa škofovsko palico.Spremljajo ga angeli in parklji (hudiči, demoni). Kako sveti 

  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : : 9 



Miklavž prihaja k nam je ovito v skrivnost, saj svetniki nepotrebujejo zemeljskih potrebščin za njihovo delovanje. Nekateri sicer menijo, da prihaja peš ali tudi na saneh (ki pa jihne vlečejo severni jeleni, ampak konjska vprega).Trije decembrski dobri možje so na zunaj prijatelji, a vsekakor med sabo tekmujejo. V oglasih na televiziji in v tiskovinah kraljujejo Božički, a to zgolj zato, ker so oglaševaniizdelki večinoma iz zahodnih držav. V reklamah slovenskih podjetij se pa veliko pogosteje pojavlja dedek Mraz. Kakšnabo prihodnost dobrih zimskih mož? Božiček se je od svojih začetkov do danes že v marsičem spremenil, zato lahko sčasoma pričakujemo njihovo preoblikovanje – tako po videzu, kot po funkciji. Morda bo kateri celo izginil, ali pa se bo čez leta pojavil nov lik s podobno funkcijo in podobnim videzom …  (B.L.) 
(Viri: Wikipedia, Dnevnik, Delo, ptičica) 



Večni krog, ki temo vrača v svetlobo 


Vsaka hiša bo v začetku decembra že imela doma adventni venček. Pa smo se kdaj vprašali, od kod izvira sploh ideja
o venčku? 
Izvor simbolike adventnega venčka sicer še dan danes, ninatančno pojasnjen, znano pa je, da smo ta običaj prevzeli od predkrščanskih germanskih plemen. Pri nas so se prvivenčki pojavili šele v 80-tih letih prejšnjega stoletja.Venček je dobil okroglo obliko in svečke od poganskihprednikov, sicer pa je povezoval obrede več starih keltskihljudstev, vsi obredi pa so bili povezani z ritmom letnih časov;najpomembnejše mesto pa je zavzemalo Sonce. Pozimi, koso bili dnevi krajši, so Kelti do zimskega solsticija prosili Sonce, da jim vrne svetlobo in toploto, da se vrne pomlad. Zelene vejice so predstavljale življenje, ki je kljub pomanjkanju svetlobe preživelo, hkrati pa zelene vejice predstavljajo tudirešitev legend, da naj bi na severu Evrope v najhujših innajbolj mrzlih zimah bilo moč slišati duhove in zle demo-ne, vejice obešene na vhodna vrata, pa naj bi ljudi varovale pred zlom. Na venčkih opazimo tudi zimsko jagodičje, ki v krščanskem svetu simbolizira trnovo krono s koničastimi listi, ter z rdečimi jagodami Kristusovo kri. Pojavljajo setudi semena, smrekovi storži in drugi plodovi narave, ki so jim Pogani dodelili pomen, da v temi zime predstavljajoživljenje. Svečke, ki jih prižigamo vsako nedeljo eno zraven pa predstavljajo v poganskem svetu štiri mejnike oziroma štiri strani neba: sever, jug, zahod in vzhod, kar ponazarja štiri letne čase in nenazadnje tudi človeško življenje,saj kakor prižgemo svečko, ki predstavlja rojstvo življenja,sveča sčasoma izgori, in tako s etudi življenje iz minute vminuto krajša. Venček v celoti pa ima sicer naslednji pomen;brezčasno povezanost z zemljo in vesoljem, preživetje tervečni krog, ki temo zopet vrača v svetlobo.Pomen venčka, ki ga danes predstavlja krščanski svet, se je uvedel šele v začetku 19. stoletja, s simboli teme, svetlobein ponovnega rojstva Sonca so tako le prenesli vse skupaj v krščansko filozofijo in s tem razložili prihod božjega sina, ki prinese svetlobo na Zemljo. Večni krog iz teme v svetlobo paponazarja v krščanskem svetu tudi krog življenja, svečke pa reprezentirajo ena rožnata - upanje ter prihajajoče veselje,ostale tri vijolične (ali modre) pa predstavljajo pokoro, žalostin željo, hkrati pa tudi veselje, pripravo in ljubezen. 

Tekst in foto: Marina Benkovič 

Čisto poseben dan 
V petek, 15. novembra 2013, smo v našem zavodu že tretjičizvedli projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Namen projektaje spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano izlokalnega okolja.
V enoti Moravske Toplice je bil letos to čisto poseben dan. Vnovem vrtcu je dogajanje polepšal obisk župana in članovobčinske uprave. Pri zajtrku so se pridružili otrokom po oddelkih oz. v jedilnici. Tem gostom se je pridružil še čebelar g.Franc Forjan iz Sebeborcev, ki pa v vrtec ni prišel praznih rok.Otroci so se obiskovalcev zelo razveseli. Najpogumnejši mednjimi, so se z gosti tudi pogovarjali. V pogovorih so se dotaknili najrazličnejših tem in s svojimi odgovori presenetili vseprisotne. Prav vsi smo se strinjali, da je delo z otroki zanimivo,a tudi naporno. 

Ta dan so bile mize pri zajtrku polne dobrot. Na njih je bildomač ržen kruh iz krušne peči, med, ki so ga podarili okoliškičebelarji, sveže mleko iz okoliških kmetij in jabolka iz bližnjegasadjarstva. Otroci oddelka 2-5 let so se potrudili in prejšnji dannaredili dekoracijo za mize v jedilnici-majhne ikebanice, zamanjše otroke pa so pogrinjke izdelale vzgojiteljice.Po zajtrku so se otroci zbrali ob mizi, ki jo je napolnil čebelarForjan. Polna je bila pripomočkov, fotografij in medenjakov.Otroci so si lahko nadeli čebelarske kape ali pokušali medenjake. Čebelar je otrokom pokazal še satnice. Otroci so lahkopoizkusili med iz satnic in pri tem zelo uživali. Ob tem je čebelar povedal veliko zanimivega o življenju čebel  in o delu z njimi. Videlo se je, da je čebelar »z dušo in telesom«. 



Polni vtisov so otroci nadaljevali z delom po oddelkih. Vsak
oddelek je pripravil različne aktivnosti:
Najmlajši otroci, otroci I. starostnega obdobja,  so si po zajtrku,
ki so ga imeli pri posebej pogrnjenih mizah, ogledali pripomočke čebelarja Forjana. Nekateri otroci so bili zelo radovedni
in jih ni bilo prav nič sram. Pri sadni malici so natrli orehov,
tako kot so to počeli nekoč. Otroci so navdušeno opazovali
dogajanje, ki se je za nekatere otroke spremenilo v velik užitek,
saj so prvič poskusili orehe. Pojedli so veliko orehov, Čeprav so
bili orehi za nekatere otroke pretrdi, so jih vsi poskusili. 


Otroci iz oddelka 2-5 let so z vzgojiteljicama  ta dan želeli preživeti na domačiji prijateljice Eme, a je slabo vreme pretehtaloodločitev in so otroci ostali v vrtcu. Ati Lujzek je zato s škatlo,polno koruze, prišel v vrtec. Gospodinje pri hiši so seveda pričakovale obisk otrok, zato so spekle tudi »kukurčne pogačez džabokami«. Tudi te dobrote, je ati Lujzek prinesel v vrtec.Uh, kako je zadišalo iz škatle! Preden pa smo se lahko prepustili uživanju ob dobrotah, so se otroci z »vlakom« odpeljali vživljenje nekoč. Pričakala jih je koruza na storžih, ki je  otroke vabila k tipanju, ugotavljanju in na koncu k najlepšemu opravilu – luščenju koruze, kot so to počeli naši dedki in babice.Otroci so po navadi veseli vsakega izziva in tudi tokrat je bilotako. Luščenja so se lotili zelo resno in navdušujoče. Bili sotako prevzeti, da niso čutili ničesar – tudi bolečine, ki je povzročila žulj ne. Šele, ko je bilo opravilo končano,  so ugotovili,da jih nekaj čudno peče in boli. Bili so žulji, takšni, kot so jihvčasih imeli naši predniki, pa ne od lenobe, marveč od trdegadela. Tako kot nekoč, so tudi naši otroci ta dan dobili pravokmečko malico. Ponudili smo jim domače koruzne pogače.Tudi najstarejši otroci so po malici postali pri mizi čebelarjaForjana in si nadeli zaščitnih klobukov ter opazovali svet izpod mreže. Zanimali so se tudi za pokušanje medenjakov, kijih je prinesel čebelar s sabo. Vse kar je bilo razstavljeno, je votrocih zbudilo veliko zanimanje. Dejavnosti so nadaljevaliv oddelku, kjer so otroci ustvarjali na temo čebela, med inčebelnjak. Nastale so prave umetnine.Pri kosilu smo spoznali še eno tradicionalno jed – po vsemvrtcu je zadišalo po mlečni repi, matevžu in pečenicah, namesto sladice pa smo se posladkali s suhim sadjem. Jed, ki jodanes pripravlja le malokdo.
 Sledil je počitek. Po napornem dnevu se vsak kmet rad spočije in tudi naši otroci so bili utrujeni, zato so sladko zaspali.Po počitku pa jih je spet čakala dobra prekmurska malica –»posolanka«. 


Otroci se bodo gotovo še dolgo spominjali tega dneva. Spominjali se bodo odlične domače hrane, gostov, pa tudi trdegadela in žuljev. Nekoč je bilo vse to del vsakdana preprostegačloveka – radi so se družili ob kmečkih opravilih, ob tem patudi kaj dobrega pojedli.Hvala vsem, ki ste bili del tega ČISTO POSEBNEGA DNE!
  Zapisala in s fotografijami opremila
vzgojiteljica Katja Hozjan 


Egy teljesen különleges nap 
2013. november 15-én, pénteken, harmadszor rendeztük meg intézetünkben a Hagyományos szlovén reggeli napját. A rendezvény célja a helyi forrásokból származó minőségi élelmiszerek felhasználásának ösztönzése. 
Moravske Toplice-i egységünkben ez a nap teljesen különlegesre sikerült. Az új óvodában tartott rendezvény rangját emelte a polgármester és az önkormányzat vezetőinek látogatása is. Együtt reggeliztek a gyerekekkel a foglalkozási termekben, illetve az étkezőben. A vendégekhez csatlakozott a Sebeborciban lakó Franc Forjan méhészmester is, aki nem jött üres kézzel. A gyerekek nagyon örültek a látogatóknak. A legbátrabb gyerekek beszélgetésbe is elegyedtek velük. Sokféle témát érintettek, és válaszaikkal mindenkit megleptek. Mindnyájan egyetértettünk abban, hogy gyerekekkel dolgozni nagyon érdekes, de fárasztó is. Ezen a napon a reggeliző asztalok roskadoztak a finomságoktól. Volt ott kemencében sült rozskenyér, a helyi méhészektől kapott méz, a helyi parasztgazdaságokból származó friss tej, és alma a szomszédos gyümölcsösből. A 2-5 éves gyerekek előző nap díszeket, például kisebb ikebanákat készítettek az ebédlőasztalokra, a kisebb gyerekek asztalait pedig a nevelők terítették meg. 

Reggeli után a gyerekek Forjan méhészmester asztala köré gyűltek. Az asztal méhészeszközökkel, fényképekkel és mézeskalácsokkal volt kirakva. A gyerekek felpróbálhatták a méhészkalapot és megkóstolhatták a mézeskalácsokat. A méhészmester a lépet is megmutatta, amelybe a méhek a mézet gyűjtik. A gyerekeknek nagyon ízlett a lépes méz. A méhészmester sok érdekes dolgot mesélt a méhekről és a méhészkedésről. Látható volt, hogy „szívvel-lélekkel” műveli mesterségét. A sok újdonságtól fellelkesült gyerekek a foglalkozási termekben folytatták tevékenységeiket. Minden teremben más tevékenység folyt: 
  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : :   11 


Az I. korcsoporthoz tartozó legfiatalabbak a külön számukra feldíszített asztaloknál elfogyasztott reggeli után megszemlélték Forjan méhészmester eszközeit. Egyes gyerekek szégyenlősségét teljesen legyőzte a kíváncsiság. A gyümölcs résznél a gyerekek diót törtek, mint egykor nagypapáik. A gyerekek lelkesen és nagy örömmel figyelték az eseményeket, például azért, mert többen most kóstoltak életükben először diót. Sok dió fogyott. Bár néhány kemény diót nem tudtak feltörni, a dióbélből mindenki kapott. 

A 2-5 éves gyerekek eredetileg Emma néni portáján töltötték volna ezt a nevezetes napot, de a rossz idő miatt végül az óvodában maradtak. Kárpótlásként Lujzek papa teli kosár kukoricával állított be az óvodába. Felesége természetesen készült a gyerekek látogatására, többek között almás kukoricamáléval. Lujzek papa ezt a finomságot is elhozta az oviba. Milyen fenségesen illatozott! Mielőtt teljesen belemerültünk volna az ínyencségek élvezetébe, a gyerekek „idővonattal” a múltba utaztak. Az állomáson száron álló kukoricacsövek várták a gyerekeket, hogy letörjék őket, és gyakorolják rajtuk öregszüleik mesterségét, a kukoricafosztást. A gyerekek szeretik a kihívásokat, és ez sem volt kivétel. Nagyon szorgosan és lelkesen fosztották a kukoricát. Annyira belemerültek, hogy még a horzsolások miatti fájdalmat sem érezték. Csak a munka végeztével csodálkoztak, hogy jé, itt is fáj, meg ott is. Elmondtuk nekik, hogy öregszüleik is ugyanilyen horzsolásokat és vízhólyagokat szereztek amikor kicsik voltak, és nem a lazsálástól, hanem a kemény munkától. Nagyszüleikhez hasonlóan ők is igazi paraszti ebédet kaptak aznap. Ízletes házi kukoricagánicával laktak aznap jól. Ebéd után a legnagyobb gyerekek is Forjan bácsi asztalához siettek, ahol felpróbálhatták a méhészkalapot és megvizsgálhatták a világot a méhészháló mögül. Falatoztak a mézeskalácsokból is, amelyeket a méhészmester hozott nekik. A gyerekeket minden kiállított tárgy nagyon érdekelte. Utána a foglalkozási termekben dolgozták fel méhekkel, mézzel és kaptárokkal kapcsolatos témákat. Igazi műalkotásokat hoztak létre. Az ebédnél további hagyományos ételekkel is megismerkedtünk – az egész óvoda tejfölös répafőzeléktől, áttört burgonyából és babból készült matevžtől és sült kolbásztól illatozott, sütemény helyett pedig aszalt gyümölcsöt ettünk. Kevés helyen foglalkoznak ezekkel a régi ételekkel. Ez után a délutáni pihenő következett. A nehéz munkával töltött nap után a parasztgazdák is pihennek, s mivel a gyerekek szintén elfáradtak, pihenni tértek. Ébredés után muravidéki uzsonna, a poszolánka várta őket. A gyerekek még sokáig fogják emlegetni ezt a szép napot. 
Nem fogják elfelejteni az ízletes házi ételeket, a vendégeket, 
és persze a kemény munkában szerzett horzsolásokat sem. 
Egykor mindez az egyszerű emberek hétköznapjaihoz tartozott – összefogtak a teendők elvégzéséhez, majd jót ettek a 
jól elvégzett munkára. 
Köszönet e TELJESEN KÜLÖNLEGES NAP minden közreműködőjének!

 Szöveg és fotók Katja Hozjan 


Zimsko vzdrževanje kategoriziranih cest v občini Moravske Toplice 
Zimske razmere na cestah terjajo od nas prilagajanje razme
ram. Pravočasna oprema vozil, prava obutev, predčasniodhodi od doma, prilagajanje hitrosti razmeram in še velikodrugih dejavnikov nam v zimskih razmerah lahko zagrenijoali polepšajo zimsko idilo na prometnih površinah.Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil potrebnihza omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah. Vse prevečkrat pozabimo, da je zimska služba namenjenazgolj zagotavljanju prehodnosti in prevoznosti, ne pa zagotavljanju nadstandardnega pluženja in posipanja.Na celotnem območju Občine Moravske Toplice, zimskoslužbo, ki traja praviloma od 15. Novembra do 15. marca naslednjega leta, izvaja ČISTA NARAVA d.o.o. Tešanovci. V temčasu se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programomzimske službe, ki z usposobljenimi posadkami in mehanizacijo, poteka po določenem prednostnem redu.  Delitev po posameznih prioritetah je izdelana glede na kategorijo ceste, gostoto prometa,   geografsko-klimatske in krajevne potrebe.Predmet zimske službe so vse kategorizirane ceste, skladnoz Odlokom o kategorizaciji občinskih cest. 
Pluženje snega je organizirano po pravilniku tako, da jeomogočena prevoznost cest:
1.
  lokalne ceste (večinoma ceste med naselji) -  v času od 07. do 20. ure 

2. 
javne poti, pločniki, avtobusne postaje in ostale javnepovršine, ki so večjega pomena se očistijo v 24 urah pokončanem sneženju, oziroma v najkrajšem možnem času. 


Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega nepresega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.  Ceste se štejejo za prevozne tudi tedaj, če je pro-met oviran zaradi ostanka snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. V obdobju močnega sneženja, ob močnih zametih insnežnih plazovih prevoznosti ni nujno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni možno odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. 
Zimske razmere so pogosto nepredvidljive, zato  pozivamo občane, da spremljajo vremenske napovedi, se na pot odpravijo pravočasno, z ustrezno zimsko opremo,upoštevajo prometno signalizacijo ter  hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cestišču. 
Čista narava d.o.o. 
12   : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 





Martinovanje v Prosenjakovcih 
Martinovanje ali martinovo je praznik, posvečen novemuvinu ali povedano z drugimi besedami, to je obdobje, ko semošt spremeni v vino. Gre za star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina. 
Da ta star ljudski praznik ne bi šel v pozabo, je sekcija vinogradnikov, ki deluje v okviru KTD »Ady Endre« Prosenjakovci, v soboto 16.11.2013 organizirala 4. tradicionalnomartinovanje. V kulturnem programu, ki ga je povezovalDenis Malačič, so sodelovali: ženski pevski zbor KTD »AdyEndre« Prosenjakovci, učenki DOŠ Prosenjakovci z recitaliin Turistično društvo Dobrovnik, ki je opravilo krst mošta.Za zabavo je poskrbela glasbena etno skupina Gorički klantoš, za jedačo in pijačo pa vinogradniki in pridne gospodinje,ki so spekle domače pogače in pecivo.Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu in vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi prireditve!
Ladislav Vöröš, 
predsednik KTD »Ady Endre« Prosenjakovci 


Márton napi rendezvény Pártosfalván 
Márton napja a bor ünnepe, pontosabban ebben az időszakban válik borrá a must. Régi népszokáshoz kapcsolódik az ünnep, hiszen ilyenkor befejeződnek a mezei munkák és jöhet az újbor keresztelése. 
Hogy a régi népszokás ne merüljön feledésbe, a pártosfalvi Ady Endre Művelődési- és Turista Egyesület borászati szekciója 2013. november 16-án, szombaton, immár negyedik alkalommal Márton napi ünnepséget szervezett. A Malačič Denis által vezetett kultúrműsorban fellépetek a Pártosfalvi KÁI szavalói, a Pártosfalvi Ady Endre MTE női énekkara és a Dobronaki Turisztikai Egyesület, amelynek tagjai vállalták a must megkeresztelését. A jó hangulatról a Gorički klantoš etno-együttes, az ételekről és italról pedig a borászok, illetve a szorgalmas háziasszonyok gondoskodtak, az utóbbiak finom rétessel és süteményekkel. Köszönjük mindenkinek, aki elfogadta meghívásunkat, és azoknak is, akik segítettek a rendezvény megszervezésében és lebonyolításában. 
Vöröš Ladislav, a Pártosfalvi Ady Endre MTE elnöke 

Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov 
Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in neogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje inobčutek nevarnosti! 
Leta 2008 je  začel veljati Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost je na področju pirotehničnih izdelkov in se nanaša na 
prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkovkategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogostejeso to petarde najrazličnejših oblik in moči). 

• 
Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajatimlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivoraven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih,vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih.Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki zacigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. 

• 
Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od16 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhnonevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. 

• 
Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000g neto mase eksplozivnih snovi in fontankategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. 


Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavniučinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihovauporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. 
Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana in s tem jih ni dovoljenouporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbahin vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznihsredstvih za potniški promet in na površinah, na katerihpotekajo javni shodi in javne prireditve.Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. 
Prepovedana je predelava pirotehničnih izdelkov zaradipovečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. 
14   : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 




Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov,ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa.Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnihizdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili do-ločbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike jepredvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh,zato prosimo starše, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo nanevarnosti in možne posledice. 


Čaroben jesenski čas

» Bil je čaroben jesenski čas. Gozdna drevesa so obarvalasvoje liste v jesenske barve. To je bil čas, ko je v zraku dišala posebna čarovnija. Pri visokem hrastu so veselo klepetalegobe. Jurček in črna trobenta sta zbijala šale in si vihalasvoje dolge brke. Lisičke so se navihano mrmrale ter si želelebiti še lepše. Zelenkasta golobica in orjaški dežnik sta merilasvoje klobuke. Gobe so res so uživale v jesenskem dnevu.« (Veliki nemarni škornji, Aleksandra Pinterič) 

Na prav tak čaroben dan, smo se z otroki in njihovimi starši odpravili na popoldanski potep okrog Bukovniškega jezera.Na začetku, preden smo se odpravili na pohod, je vzgojiteljica Gordana staršem predstavila program Veliki nemarniškornji, v katerega smo letos vključeni.Namen programa VELIKI NEMARNI ŠKORNJI je spodbujanjeinovativnosti, ustvarjalnosti in razvoj kritičnega mišljenapri otrocih, ki predstavljajo gibalo razvoja in izgradnja višje moralnih vrednot. Sledila je predstavitev prvega dela zgodbe. Otroci so obposlušanju zgodbe zelo uživali, kar so pokazali izrazi nanjihovih obrazih. Med samo potjo so skrbno opazovali stvariokrog sebe, posebej pozorni pa so bili na gobe. Nemalokrat,ko smo zagledali poteptane ali izruvane gobe, smo lahko iz ust naših malih nadobudnežev zaslišali: »Tu so pa bili veliki nemarni škornji!«Naš pohod je bil tudi dovolj, da smo opravili tudi enegaizmed naših pohodov za program Mali sonček. Njegov namen je obogatiti program na področju gibanja v vrtcu s sodobnimi gibalnimi/športnimi 
Celotnemu druženju je sledilo še presenečenje. Na koncupoti, nas je že čakal naš hišnik Roman, ki je poskrbel za našožejo in lačne želodčke. Otrokom in staršem smo ponudili čajin »pajani krüj«. Po potešeni lakoti in žeji, smo v prijetnem vzdušju in ambientu še malo pokramljali med seboj in se poprijetnih dveh urah druženja odpravili domov… Prepričana sem, da ta naš čarobni jesenski dan ni bil kar tako pozabljen… V marsikateri otroški glavici je prav gotovo še dolgo v noč odmevala zgodba o VELIKIH NEMARNIH ŠKORNJIH… Zapisala: vzgojiteljica Martina LipajFotografirala:  vzgojiteljica Gordana Počič 
ZIMA JE IN PADA SNEG, 
ZUNAJ LED IN MRAZ, 
V NAŠEM VRTCU JE TOPLO, 
PRIDI, DEDEK MRAZ. 
(prirejeno po J. Bitenc) 

Spoštovani starši,
tudi letos smo v naše vrtce povabili dedka Mraza, ki bo obdaril vse otroke iz naše občine, vključene v vrtec in tudi tiste, ki v vrtec še niso vključeni.Sporočil nam je, da bo enote Vrtcev občine Moravske Toplice obiskal po naslednjem razporedu: 
• 
v sredo 18. 12. 2013 ob 10.00 uri vrtec 
v Moravskih Toplicah,


• 
v četrtek 19. 12. 2013 ob 9.00 uri vrtec v Bogojini in ob 10.00 uri vrtec v Filovcih, 

• 
v petek 20. 12. 2013 ob 9.30 uri vrtec v Martjancih,

• 
v ponedeljek 23. 12. 2013 ob 9.00 uri vrtec v Prosenjakovcih in ob 10.00 uri vrtec v Fokovcih. 


Otrokom, ki v vrtec še niste vključeni, bo dedek Mraz poslal vabilo na dom in vas obvestil, v kateri enoti vrtca vas bo pričakal z darilom. Hkrati vse otroke, ki še niste vključeni v vrtec, vabimo na dneve odprtih vrat v naše enote vrtca, ki bodo v enotah Fokovci in Prosenjakovci 19., 20. in 23. decembra, v vseh ostalih enotah pa 18., 19. in 20. decembra. 
Vabimo vas, da se nam pridružite,strokovne delavke vrtca in dedek Mraz. 


Še bolj vidni in varni v prometu
Promet je tema, ki jo obravnavamo vsako šolsko leto, sajželimo naše otroke čim bolj osvestiti o tem, kako pomembno je, da smo vidni, s tem pa tudi varni v cestnem prometu.
Z otroki gremo tudi v teh turobnih jesenskih dneh velikokratna sprehod po glavni in stranskih cestah. Pred odhodom sevedno opremimo z rumenimi ruticami, odsevnimi brezrokavniki in kapami, kolikor jih pač imamo na razpolago. Ker vsi otroci niso imeli odsevnih brezrokavnikov in kap, smobile strokovne delavke mnenja, da bi jih bilo potrebno čim prej priskrbeti. 


  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : :   15 




Tako smo že naslednji dan stopile v akcijo. Na spletni straniAgencije RS za varnost prometa (ARSVP) smo našli njihovelektronski naslov. Napisale smo jim prijazno pisemce,kjer smo izrazile željo, da bi rabili nekaj odsevnih brezrokavnikov za naše otroke. Na prošnjo so takoj odgovorili innam sporočili, da nam bodo z veseljem priskočili na pomočter nam poslali odsevne brezrokavnike.Za odsevne kapice smo poklicali zastopnico zavarovalniceAdriatic – Slovenica gospo Zsuzsi Vugrinec, ki nam je pravtako z veseljem priskočila na pomoč.Kot naročeno, smo brezrokavnike in kapice dobili na isti dan.Gospa Vugrinec nam je kape pripeljala osebno, brezrokavnike pa smo dobili po pošti. Ko smo odprli velik paket, smo ugotovili, da na ARSVP niso poskrbeli samo za naše otroke,ampak tudi za strokovne delavke, saj so nam poleg malihposlali tudi tri velike odsevne brezrokavnike.Z otroki smo se že isti dan odpravili na sprehod, a pred tem smo se opremili z odsevnimi kapicami in brezrokavniki –tokrat prav vsi!Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo gospe ZsuzsiVugrinec in Agenciji RS za varnost prometa za njuno pomoč.Z njihovo pomočjo bomo še bolj vidni in varni v prometu,kot smo bili do sedaj.
Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović 


PROJEKT Veliki nemarni škornji
Učenci DOŠ Prosenjakovci  smo se z novim šolskim letom že drugič vključili v projekt Veliki nemarni škornji, katerega ambasador je letos postal predsednik države, gospod Borut Pahor. Namen projekta je spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in razvoj kritičnega mišljena pri otrocih.
Preko aktivnosti, ki jih bomo izvajali skozi celo šolsko leto, bomo pri učencih razvijali višje moralne vrednote in poskušali dvigniti ekološko zavest. Poseben poudarek bomo dajali  ohranjanju narave in varovanju okolja,osveščanju o zdravem življenjskem slogu in  kakovostnemu preživljanju prostega časa.Preko razpisa Javne agencije Spirit Slovenija smo pridobili denarna sredstva, s katerimi smo nabavili slikanice in ostali material, potreben  za izvajanje projekta.Tako je vsak učenec prejel slikanico, ki pa je, kot so hitro ugotovili, »prazna«. V njej je zapisana zgodba, vsak posameznik pa je postal ilustrator svoje slikanice. Zgodba se začne, ko se v gozdu zgodi gobja katastrofa. Škornji namreč zbrcajo nekaj gob in besede odmevajo po gozdu ter pripovedujejo zgodbo o velikih nemarnih škornjih. K visokemu hrastu prihajajo gozdne živali in škrati s svojimi zgodbami. Še večji problem nastane, ko se v gozdu pojavijo razni odpadki. Pojavi se vprašanje, kaj narediti, kam odpeljati te odpadke?Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, smo se povezali s komunalnim podjetjem CERO Puconci, kjer so nas z veseljem sprejeli in na učencem primerni stopnji razložili in pokazali, kaj vse pri njih počnejo. Učenci so imeli možnostvideti, kako poteka ločevanje odpadkov in predelava le teh.Povedali so nam tudi, da se ločevanje mora začeti že doma,saj bomo le s skupnimi močmi uspeli ohraniti naše okolje.
 Zapisala: Lilijana Gal 


A nagy hanyag csizmák – PROJEKTMUNKA 
A pártosfalvi KÁI tanulói az idei tanév kezdetével már másodszor bekapcsolódtak »A nagy hanyag csizmák« című projektmunkába, amelynek az idén nagykövete országunk elnöke, Borut Pahor úr lett. A projektmunka célja az innoválás, alkotóképesség és a kritikus gondolkodás fejlesztésének kezdeményezése a gyerekeknél. 
A tevékenységeken keresztül, amelyeket a tanév folyamán fogunk megvalósítani, fejleszteni fogjuk a gyerekekben a magasabb szellemi értékeket valamint megpróbáljuk magasabb szintre emelni ökológiai tudatosságukat.  Különös hangsúlyt fektetünk a természet megőrzésére és a környezet védelmére, az egészséges emberi összhang felocsúdására és a szabadidő minőséges eltöltésére. A Spirit Szlovénia nyilvános ügynökség pályázatán keresztül anyagi támogatásban részesültünk. Általuk beszereztük a képeskönyveket és egyéb szükséges segédeszközöket a projektmunka kivitelezésére. Így minden tanuló képeskönyvet kapott, de amint gyorsan megállapították, »üres«. A könyvben a mese szövege található, míg az illusztrátorok majd a tanulók maguk lesznek. A mese azzal kezdődik, mikor az erdőben valóságos gomba katasztrófa keletkezik. A csizmák rugdosnak valamennyi gombát, a szavak csakhamar terjednek az erdőben és mesélik a nagy hanyag csizmák történetét. A magas tölgy alatt gyülekeznek az erdei állatok és manók saját történetükkel. Még nagyobb probléma keletkezik, amikor az erdőben különböző hulladékok jelennek meg. Kérdés merül fel, mit tenni, hova szállítani a hulladékokat? 
16  : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 




Hogy feleleteket kapjunk a kérdésekre, kapcsolatot teremtettünk a CERO Puconci kommunális vállalattal, ahol örömmel fogadtak bennünket és a gyerekeknek megfelelő szinten elmagyarázták és megmutatták, mi mindent csinálnak. A tanulóknak alkalmuk volt látni, hogyan folyik a hulladékok szétválasztása és ezek feldolgozása. A csoportvezető elmondta azt is, hogy a hulladékok szétválasztása már kell, hogy otthon kezdődjön. Környezetünk megmaradását csak közös erővel fogjuk elérni. 
Fordította: Kovač Suzana 


Martinova nedelja v Gaju 
Martinovanje ali Martinovo je praznik, posvečen novemuvinu in času, ko se mošt spremeni v vino.
Društvo Gaj vinogradniško turistično društvo Filovci je organiziralo Martinovo nedeljo v Gaju, enajsto po vrsti, v Filovcihpri kapelici Marije kraljice družine.  Praznik začnejo z blagoslovitvijo mošta, ki ga je opravil domači župnik dr. StanislavZver. Po opravljeni blagoslovitvi vsako leto podelijo vrtnico članu društva Gaj, ki je najbolj zaslužen za delovanje društvav letu. Letos je po izboru Franca Berdena, vrtnico podelilaAmanda Verban, prejel jo je najstarejši član društva, to je g.Jože Gutman, starejši. Po zaključenem blagoslovu je slediloprijetno druženje ob poskušanju mladega vina vinogradaVitis Vita-e ter mladih vin vinogradnikov Gaja in pokušanjudrugih dobrot gospodinj iz Gaja. 


Juha z našega korenčka 
V okviru projekta »Sejemo avtohtona slovenska semena« smo v vrtcu Fokovci v šolskem letu 2012/13 posejali dveavtohtoni sorti vrtnin. Otroci so imeli možnost spremljanjarasti ljubljanskega rumenega korenja in zelja.
V mesecu maju smo korenje posejali na gredico, seme zeljapa smo vzgajali v lončku. Delo na vrtu otrokom ni bilo tuje.Večina od njih doma pomaga pri delu na vrtu, vendar o podrobnostih še niso bili seznanjeni. Otroci so spoznavali, da rastline za svojo rast potrebujejo vodo, svetlobo in toploto.Ob tem so spoznali tudi posledice neodgovornega ravnanja,saj so se nekatere sadike zelja posušile. Naučili so se, dalahko rastline, ko zrastejo in dozorijo, takoj uporabimo. Takosmo skupaj z otroki pobrali korenček z naše gredice in iz njega skuhali juho. Za ljubljansko rumeno korenje je značilno,da zraste tudi do 30 cm. V to se lahko prepričate sami, če si ogledate priložene fotografije. 


Drugo kulturno srečanje na Goričkem
V nedeljo, 17.11.2013 je v prostorih vaškega doma vDomanjševcih potekalo drugo kulturno srečanje na Goričkem.Organizator srečanja je bila Madžarska narodna samoupravna skupnost občin Šalovci, Hodoš in Moravske Toplice.
Na srečanju so pod vodstvom zborovodkinje Mojce Györek Karas in ob spremljavi Ladislava Györeka nastopile tudipevke KTD »Ady Endre« iz Prosenjakovcev. Zapele so nekaj slovenskih in madžarskih pesmi, pa tudi pesem v angleškemjeziku je bilo slišati. Za svoj več kot odličen nastop so poželenavdušen aplavz občinstva.Ob nastopih vseh kulturnih društev iz Goričkega smopreživeli prijetno nedeljsko popoldne, saj smo poleg petjauživali še v plesu, deklamiranju in igranju na citre. Tako seže veselimo tretjega kulturnega srečanja, ki bo naslednjeleto na Hodošu. 
Zapisala in fotografiralaBernarda Koroša Pantović 


II. Őrségi Kulturális Találkozó 
Šalovci, Hodos és Moravske Toplice községek magyar nemzeti önkormányzati közösségének szervezésében, 2013. november 17-én, vasárnap, a domonkosfai faluotthonban szervezték meg a II. Őrségi Kulturális Találkozót. 
A találkozón Mojca Györek Karas kórusvezető és Ladislav Györek kíséretében fellépett a pártosfalvi Ady Endre Műve


  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : :   17 



lődési-idegenforgalmi Egyesület énekkara. Néhány szlovén és magyar, majd egy angol nyelvű dalt is előadtak. Kitűnő szereplésüket lelkes tapssal jutalmazta a közönség. Kellemes vasárnap délutánt töltöttünk el a goričkói művelődési egyesületek műsora mellett. A résztvevők énekeltek, táncoltak, szavaltak és citerazenét is játszottak. Mi pedig már most örülünk a harmadik kulturális találkozónak, amelyet jövőre, Hodoson szerveznek meg. 
Szöveg és fotó Koroša Pantović Bernarda 


Jubilej folklorne skupine iz Bogojine 
Letošnje leto se počasi končuje in marsikje se pripravljajo zaključki in srečanja, z mislijo na dogajanja v iztekajočem se letu. Folkloristi iz Bogojine pa pripravljamo srečanje, kjerse bomo spomnili našega delovanja od začetka do danes,obdobja 15-ih let. 





na veliki oder Mednarodnega folklornega festivala v Beltince. Že naslednje leto smo naštudirali nov sklop porabskihplesov, ki je bil po mnenju mnogih najbolj bogat. Takratnas je na harmoniki spremljal Dejan Kerec. Leta 2002 smo bili folkloristi iz Bogojine tudi prejemniki nagrade občineMoravske Toplice. Na svojih nastopih smo tkali vezi s prijatelji iz Porabja in hrvaškega Zagorja, kjer imamo vsakoleto več nastopov. Nastopili smo tudi na Soboških dnevih,v hrvaškem Vidovcu na Zeljarijadi, v Varaždinu, na mnogih prireditvah Košičevih dnevov kulture, na občinskih proslavahter leta 2008 še enkrat ponovili nastop v Beltincih, ko smo bili gostje Etno večera skupaj s folklorno skupino Pozvačin iz Bistrice, na harmoniki nas je takrat spremljal Aleksander Cifer. Pred kratkim pa smo začeli predstavljati Prekmurje in Slovenijo tujim gostom, skupaj z Židano marelo.Folkloristi pa niso vsa ta leta samo plesali, organizirali smo razne prireditve. Folklorni večer je najbolj znana, kjer vsako leto nastopi več skupin iz domovine in tujine. Hodili smona ekskurzije po Sloveniji in obiskovali Evropske prestolnice.Lansko leto se je folklorna skupina okrepila z mladimi pari in glasbeniki, danes nas pleše kar 11 parov, na harmoniki pa nas spremljata Tamara Prelič in Drago Matjašec. Pripravilismo tudi prvo celovečerno folklorno predstavo »Ge mi odišlübi dragi«, ki je doživela dober sprejem med publiko. Folkloristi smo začeli tudi postavljati temelje za otroško folklornoskupino, ki se bo predstavila na naši proslavi ob 15-i obletnicidelovanja naše skupine.Poskrbeli smo tudi za samopromocijo, imamo Facebook profil, začeli smo z objavami na spletni strani bogojina.info in ob tej obletnici izdali spominsko razglednico in koledarček.Po novem nas boste spoznali tudi po novem logotipu –spominčici, ki jo imajo plesalke izvezeno na belih rutah. 


Naznanilo prihoda adventa v Martjancih
V Martjancih že tradicionalno zadnji vikend pred prvo adventno nedeljo organiziramo razstavo adventnih izdelkov.Tako smo v soboto, 23. novembra, v dvorani Vaškega doma v Martjancih na ogled postavili našo adventno razstavo, ki je bila letos prvič medgeneracijsko obarvana.
Na razstavi je bilo možno videti adventne venčke tradicionalne okrogle oblike in nekoliko drugačne  adventne aranžmaje sodobnih oblik. Vsi venčki in aranžmaji so biliizdelani ročno, za kar so poskrbele udeleženke ustvarjalno rokodelskih delavnic Turističnega društva Martin Martjanci. Tudi za okrasitev samih venčkov in aranžmajev smo senagibali k uporabi naravnih materialov in ostale materiale uporabili v zelo majhni meri, le za dodatek prazničnega blišča. Razstavljene so bile tudi ročno izdelane voščilnice s prazničnimi motivi. 



Ker smo v mesecu novembru v sklopu turističnega društvapričeli tudi z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, smo del razstave posvetili tudi izdelkom, ki so nastali na otroških delavnicah. Razstavili smo voščilnice, pogrinjke, okraskeiz Hama perlic in ostale izdelke, ki jih ni bilo tako malo inso jih otroške ročice izdelale zvelikim veseljem.Razstava je vsako leto dobro obiskana, vsekakor pa si želimo še več obiskovalcev,saj menimo, da so tovrstne razstave namenjene predvsem izmenjavi dobrih idej in druženju. Vsak tovrsten izdelek jeunikaten in na vsakem je spretna človeška roka oziromaročica pustil svoj pečat in prav vsak izžareva svojo lepoto in odseva vložen trud. Jasmina Papić 


Razstava adventnih venčkov 
Članice rokodelskega društva Vrtnica Prosenjakovci so drugo leto zapored pripravile delavnico adventnih venčkov, ki so jih obiskovalci razstave, ki je potekala zadnjo novembrsko nedeljo, lahko tudi kupili in odnesli domov.
Več kot 50 venčkov od katerih je bil prav vsak unikatno deloje svoj dom našlo pri številnih družinah, v tem prazničnem času pa se nahajajo prav po vseh koncih države, kakšen pa tudi izven Slovenije. Večino materiala so članice nabrale karv naravi (gozdni mah, trsi, posušeno sadje …) in s kombiniranjem  materiala, ki ga najdemo v vsakodnevni uporabi,dokazale, da kreativnost resnično ne pozna meja. Razstava je naletela na odličen odziv obiskovalcev, za prihodnje leto pa bo nedvomno potrebno še večje število pisane ponudbeadventnih venčkov. Če ste letošnjo razstavo zamudili, si vkoledarju naredite opomin, da ne zamudite naslednje.Članice rokodelskega društva Vrtnica Prosenjakovci vamželijo mirne in blagoslovljene praznike. Naj minejo v radosti, toplini in preprosti ljubezni do sočloveka.
Denis Malačič 

Adventi koszorúk kiállítása 
A pártosfalvi Rózsa kézműves egyesület tagjai az idén is megszervezték az adventi koszorúk kiállítását. 
A november utolsó vasárnapjára szervezett eseményen a látogatók meg is vásárolhatták az adventi díszeket, így most már Szlovénia szerte és az országon kívül is, több mint 50 egyedi termék talált otthonra, ahol az ünnep hangulatát árasztja. Az anyagok többségét (erdei moha, szőlőtőke, aszalt gyümölcs, stb.) az egyesületi tagok maguk gyűjtötték be, majd a mindennapos használatú anyagok használatával bebizonyították, hogy a kreativitás határtalan. A kiállítás igencsak kedvező visszhangra lelt a látogatók között, és már most egyértelmű, hogy jövőre még nagyobb kínálatot kell biztosítani az adventi díszekből. Azok, akik az idei kiállítást lekésték, jövő évi naptárukban már bejelölhetik az időpontot, hogy biztosan ott lehessenek. A pártosfalvi Rózsa kézműves egyesület tagjai mindenkinek békés és áldásos ünnepeket kívánnak. Kísérje az ünnepet az öröm, a meghittség és az embertársaink iránti szeretet. 
Malačič Denis 

Razstava slik Romana Štrublja
Dvorana vaško – gasilskega doma v Središču se je v soboto,
23. novembra 2013 spremenila v pravo galerijo. Razstavljeneso bile slike Romana Štrublja, amaterskega slikarja iz Lavrice. Organizator razstave je bil KD Antal Ferenc iz Središča,skupaj z družino Štrubelj.
Roman je leta 2004 v Središču kupil domačijo z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Po poklicu je mizar, zaposlen je kot voznik mestnega avtobusa v Ljubljani. Zanimanjeza slikarstvo je kazal že v otroštvu. Med njegovimi deli sorazlični motivi: ljudski običaji, mlini, tihožitja, domačije,pokrajine, portreti… Njegova zasebna zbirka šteje več kot 170slik. Poleg risanja je Roman strastni zbiratelj starih predmetov, ukvarja pa se tudi s čebelarstvom.Na otvoritev razstave je prišlo veliko ljudi. Romana ter ostalezbrane je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan ObčineMoravske Toplice, gospod Alojz Glavač. Večer so organizatorji popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopili pevci KD Petőfi Sándor iz Domanjševec in domači recitatorji. Simon Šanca je s svojo lastno pesmijopresenetil vse prisotne, še posebej pa Romana. Umetnik je umetniku posvetil naslednjo pesem: 


  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : :   19 



Kako spoznamo umetnika?
Umetnika spoznamo po tem, da zmeraj hodi, ko drugi tečejo
in zmeraj ohranja pogled, ko mu drugi kaj rečejo.
Težko mu je ohraniti sebe, ko zagreto ustvarja,
ker je naenkrat drug človek, kot kotomer mizarja,
ki se neprestano vrti v roki, kot čopič slikarja.
Brez njega ne bi bilo lepih slik,
ne prekrasnih vse vrstnih oblik;
kipov, opek, slik in družine,
in kaj je najpomembnejše; človeške bližine. 

Težko je verjeti, da umetnik ustvarja zato, da bi videl svet,
medtem ko drugi vidijo le neomejen okamnel travniški cvet.
In prav takšen je umetnik, ko ustvarja:
miren, svoboden, srečen in večen, 
včasih tudi malce tečen, 
ko izgubi navdih, ki ga zmeraj znova najde nekje na dnu oceana
in potem postane znova srečen in večen, tako kot naš Roman,
ki rajši poslika silos, kot da bi ga porušil,
iz železa naredi štorkljo, ki se ne seli,
on se pa prav zato veseli,
hlev napolni s starinami,
dela fasade čebelam in še mnoge nam neznane reči,
zato da bi bil srečen in da bi bilo vse lepše,
večno trajajoče še in še, za naslednje generacije najlepše. «
(© Simon Šanca, 22. 11. 2013) 

Zapisala: Leonida ŠancaFotografiral: Dejan Rocner 


Kiállítás Roman Štrubelj alkotásaiból 
Szombaton, 2013. november 23-án a szerdahelyi tűzoltó- és faluotthon közösségi terme valódi galériává változott, amelyben Roman Štrubelj, lavricai amatőr festő képeit csodálhatta meg a közönség. 
A kiállítás szervezője, a Štrubelj családdal karöltve, a szerdahelyi Antal Ferenc művelődési egyesület volt. Roman, aki foglalkozása szerint asztalos, és ljubljanai városi buszvezetőként dolgozik, 2004-ben, a kulturális örökség ápolása céljából vásárolta meg a szerdahelyi portát. Már gyerekkorában érdeklődést tanúsított a festészet iránt. Festményein különböző motívumok, köztük népszokások, malmok, csendélet, porták, tájak, portrék, stb. szerepelnek. Magángyűjteményében mintegy 170 kép található. A rajzolás mellett Roman másik kedvtelése a régi tárgyak gyűjtése, ugyanakkor méhészettel is foglalkozik. 
A kiállításra nagyon sokan jöttek, a kiállító Romant és a résztvevőket jelenlétével Alojz Glavač, Moravske Toplice község polgármestere is megtisztelt. A szervezők az eseményt alkalmi műsorral köszöntötték, amelyben a domonkosfai Petőfi Sándor művelődési egyesület népdalköre és a helyi versmondók szerepeltek. Šanca Simon saját szerzeményű versével lepte meg a jelenlévőket, különösen pedig az alkotót, Romant.  
Lejegyezte: Šanca Leonida Fotó: Dejan Rocner 

Skrb za domače živali pozimi in v času praznikov
V hladnih zimskih dneh je potrebnoposvetiti posebno pozornost zaščiti domačih živali pred vplivi mraza. Za pse ki preživijo zimo na prostem, jepotrebno urediti primerno hiško, kinaj bo dobro toplotno izolirana, imanaj zastor na vhodu, ki preprečuje direkten vdor hladnega zraka, na tleh naj bo ležišče (podlaga)iz materiala, ki bo psa grel (odeja ali podobno). Hiška najbo nekoliko dvignejena od tal, da se prepreči vdor vode invlage.Še posebej je potrebno v hladnih dneh poskrbeti za zdravoin kalorično prehrano psa, najbolje je uporabljati brikete,ker ti ne zmrzejo, večkrat dnevno pa mu je potrebno ponuditi vodo, ker ta v posodi na prostem pozimi hitro zmrzne.Pse je potrebno tudi pozimi dnevno voditi na sprehode,najlažje jih ogrejemo z intenzivnim gibanjem (metanježogice, palice), pazimo pa na zaledeneli površini, kjer selahko pripetijo tudi poškodbe okončin zaradi zdrsa. Prisprehodih hišnih psičkov pazimo na soljene površine, kilahko povzročijo razjede blazinic na tačkah, zato takoj poprihodu domov, psičkom z mlačno vodo temeljito očistimo noge.Mačke, ki preživljajo zimo na prostem, prav tako potrebujejo toplo zavetje pred mrazom. Tako jim lahko uredimoležišče s toplo podlogo v delu hiše, kjer se rade zadržujejo(drvarnice, lope, ute...). Prav tako jim ponudimo  primernohrano in zadostno količino vode. Kakor psi in mačke, tudi ostale vrste domačih živali (konji,krave, prašiči in druge živali) težko prenašajo nizke zimsketemperature, zato jih je potrebno namestiti v topel, svetel,očiščen in suh hlev. 

20 : : : : : : : : : : Lipnica - 17. december 2013 




Posebno pozornost v prazničnih dneh namenimo zaščiti naših ljubljenčkov predvplivi delovanja pirotehničnih sredstev. Pokanje petard povzroča pri živalih hudstres, jih plaši, nemalokrat pa živali tudifizično poškoduje (raztrganine, povoženjezaradi strahu in pobega od hiše, i.t.d.).Da preprečimo posledice pokanja petard,spuščanja raket in podobno, se z živalmi v teh prazničnih dneh izogibamo mest, kjerse vrši pokanje. Najbolje je, živali namestiti v notranje prostore, kjer bodo zaščitenepred zvočnim in svetlobnim delovanjemeksplozivnih sredstev, kot tudi na ta način preprečimo možnost pobega živali od hišezaradi strahu in stresa, katerega doživljakot posledico negativnega vpliva delovanjapirotehničnih sredstev. Kadar živali ne nudimo zadostne pozornosti in zaščite v tehprimerih so posledice lahko še veliko hujše,kot si lahko mislimo, saj se živali lahko izgubijo, lahko jih povozi avto ali se jim zgodikakšna podobna nesreča. Živalim se torej vteh prazničnih dneh še bolj posvečamo, kotostale dni v letu, poskušamo jih zamotiti zigro, nežno glasbo, v nobenem primeru pajih ne puščamo same.
ŠE POSEBEJ PA NAPROŠAMO VSE LJUDI, NAJ SE V TEH PRAZNIČNIH DNEH, ODPOVEDO UPORABI EKSPLOZIVNIH SREDSTEV. PRAZNUJMO V MIRU IN SPOKOJNOSTI – TEMU SO NAMREČ TI PRAZNIKI NAMENJENI. 
Veseli nas, da boste naše nasvete upoštevaliin živali vam bodo hvaležne! 
Društvo za zaščito živali Pomurja 


ZAHVALA 
Za kletjona klopi sedimpod brajdami se hladimna križ pred seboj strmin… 
Zahvaljen naš Odrešenikza vse dari narave: za sad vinogradaza žitna polja, ki zoriza vsako cvetlico,ki cveti za travnik vsak, ki zeleni. 
Zahvaljen naš Odrešenikza krasno pesem ptic,zahvaljen za prijateljeza smeh, krič in jok otrok.Najlepša zahvalaza zvesto sopotnicoskozi življenje. 
Horvat Martin, Ivanci 


Bodoči zdravnik Nino Cmor uspešno šahira 

Med mladimi šahisti v soboškem klubu Radenska Pomgrad imajo precej nadarjenihšahistov, ki niso zgolj dobri šahisti ampaktudi pridni pri učenju. Eden takih je tudi Nino Cmor,  študent prvega letnika Medicinske fakultete v  Mariboru, doma iz Moravskih Toplic.  Bodoči zdravnik  je letos vVeržeju s šahisti Radenske Pomgrada medmladinci osvojil ekipno  drugo mesto sam jek uspehu ekipe dodal 4,5 točke iz šestih dvobojev. Še pred tem je  na konec tedenskem šahovskem turnirju med nižje kategornikizasedel prvo mesto, na osmih od devetihturnirjev je zbral 341 točk. V Mariboru  jeob koncu novembra pomagal  III. ekipi Radenske Pomgrada v tekmovanju  2. članske lige,vzhod kjer so bili soboški šahisti tretji,Nino Cmor pa je v treh nastopih zbral točko in pol. Na vprašanje ali bosta šlaskupaj medicina in šah pa je odgovoril: » Upam, da mi bo uspelo obveznostirazporediti tako,da bo nekaj časa ostalo tudi za šah,ki  mi veliko pomeni.« 
Tonček Gider 

Sanjska jesen članic Moravskih Toplic

Hokejistke Moravskih Toplicso letos brez pretirane skromnosti hokejski hit tega delaEvrope. Ekipa, ki se je poleti povrnitvi s tekem evropskega pokala na Portugalskem soočalaz precejšnjim osipom igralk, jev novi sezoni vklopila v igro nekaj zelo nadarjene mladeži, karse je pokazalo ob izkušenosti inmladostnem zagonu kot pravakombinacija.
V ekipi so ostale hokejistke po duši, ki so z vzornim pristopom postale magnetza delo mladih deklet. Temu je bila dodana zmagovalna miselnost in resnostna treningih, tako, da rezultat ni mogel izostati. Članska ekipa namreč igraves jesenski del ter uvod v dvoransko  prvenstvo kot prerojena in že skoraj tri mesece ne pozna poraza.
Uvod v jesenski del sicer ni obetal takih rezultatov, saj so naše igralke obauvodna dvoboja v novo ustanovljeni hrvaško-slovenski ligi, kljub boljši igri izgubile, od tu naprej pa nizale zgolj zmage.Prva trofejna zmaga je bila dosežena na močnem turnirju v avstrijskem Grazu,kjer so v finalu turnirja osmih ekip povsem ponižale  zagrebško Mladost, kije v jesenskem delu vodilna hrvaška ekipa in je med drugim premagala tudiudeleženca evropskega pokala, ekipo Zrinjevca.Le dva tedna pozneje je HK Zelina organiziral močan turnir z osmimi klubi iz treh držav, kjer je igralo še eno moštvo, ki bo v februarja sodelovalo natekmah evropskega pokala - HC Budimpešta. Želji članic, da premagajo še tegaevroligaša se je kaj kmalu pridružila še ena: dokazati, da so boljše od Mladostiin da zmaga v Grazu ni bila naključna. Članice Moravskih Toplic so se namrečspet uvrstile v finale, kjer je spet nasproti stala ranjena ekipa Mladosti. Finalnovzdušje v dvorani, kjer je okrog 300 glasnih gledalcev (in tudi odličnih poznovalcev hokeja) želelo slavje svojih ljubljenk sta podkrepila dva zadetka domačink,ki so po sredini igre imele navidezno neulovljivo prednost. Polčas pa je prineselpopoln preobrat v igri. Izrazita premoč, domiselnost in hiter tempo sta že ponekaj uvodnih minutah  zmanjšala prednost domačink, ki so dokončno pok
  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : :   21 


leknile z dvema zadetkoma naših igralk v zadnjih osmih minutah igre. Da so gledalci res videli odlično hokejsko predstavonajlepše potrjuje izjava enega ob bivših hokejski igralcev, ki jetekmo komentiral z:‘’končno ena vrhunska hokejska predstavaženskega hokeja na Hrvaškem’’.  Ob koncu je po izboru organizatorja bila izbrana za najboljšo igralko turnirja naša PetraDervarič. Z tem pa še ni konec uspehov. Medtem se je začelo dvoranskoprvenstvo v hrvaško-slovenski ligi in prva dva kroga sta prinesladve novi zmagi Moravskih Toplic. Če bo potekalo vse po načrtihbomo tako v začetku februarja videli finale nekje v Pomurju. Žalse klub srečuje z velikimi težavami glede uporabe telovadnic.V občini Moravske Toplice ni take, ki bi imela rokometne dimenzije in posledično bo dvoboj v Puconcih ali v Murski Soboti.Upamo da vsaj pred številnimi gledalci iz naše občine. jč 

Srečanje z organizatorji prireditev iz občine Moravske Toplice in koledar prireditev 2014 
TIC Moravske Toplice in Občina Moravske Toplice sta v začetku decembra priredila srečanje z organizatorji prireditev oziroma predstavniki društev.
Namen srečanja je bil organizatorjem dogodkov predstaviti njihove dolžnosti in jih opozoriti na nedoslednost pri oddaji terminov dogodkov za leto 2014 ter jih pozvati k boljši komunikaciji (po elektronski pošti) s TIC-em.Na srečanju so v okviru LRF Pomurja predstavili portal http://www.nagorickem.si, vsebino katerega lahko soustvarjate tudi člani društev. 
TIC Moravske Toplice 





NAGRADNA KRIŽANKA: ZVEZDA TURIZEM D.O.O. 

Pokrovitelj nagradne križanke je Zvezda Hotel – Restavracija – Pivnica – Turistična agencija, Murska Sobota – Hiša bogate kulinarične ponudbe. 
Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 
21. januarja 2014 na naslov:  Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom nagradna križanka. 
AVTOR: JANEZ DONŠA  PROFESORICA (ŽARG.)  LAIČNI VERNIKI, BRATJE IN SESTRE  NEMŠKI FILOLOG IN FILOZOF (GEORG)  NICOLO PAGANINI  NAŠA PEVKA (JADRANKA)  PERGAMONSKI KRALJ  PREBIVALEC VINCARIJ  ZADNJI JUGO PREMIER MARKOVIĆ  
VEČJI RAVEN SVET BREZ DREVJA  
 
 
 
 
 
 
 
 
RUSKI PUSTOLOVSKI MENIH  
 
 
 
 
 
 
 
 
VRHUNSKA TELESNA FORMA  
 
 
 STROJNIK (ZORAN)  
 
 
 
 
MEDIJSKI VODITELJ (ČRT)  
OLIVER KAHN  
 
 KRAJ PRI LOGATCU  
 
 
 
 
 
NAŠA SMUČARKA (TINA)  
RUSKA ZADRUGA  

 
 
 
 
 
 
 VRSTA BOLJŠEGA PIVA  

 LASTNOST, ZNAČILNOST PARTIJNEGA  DEL OROŽJA, KI AKTIVIRA NABOJ  MESTO V SEVERNI OSETIJI (TRAGEDIJA S TALCI)  BRITANSKI PEVEC JOHN  RAFAEL AJLEC  NAKIT NA PRSTU  
 
 
 
 
 ORODJE ŽANJICE  
 
 
 
STOŽČAST INDIJANSKI ŠOTOR  GLASBENIK RODOŠEK  
ČAS MOZOLJEV  
 
 
 
 
 
 
 
 
 TRD IZRASTEK V USTIH  
 
 
 4. IN 10. ČRKA  
 
 
SLIKAR (VINCENT VAN)  
FOND  
GLAVNO MESTO JUŽNE AVSTRALIJE  
 
 
 
 
 
 
 
 DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI  
 
 
 
 
 
 
 
JAZ (LAT.)  
VEČANJE ŽIVIH BITIJ  
 
 
 
 PREBIVALEC OKOLICE LJUTOMERA  
 
 
 
 
 ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY)  
 
 
 
 
 
SODARSKO ORODJE  
 
 
 
 IGOR OZIM  
 
 GOJMIR LEŠNJAK  
 
 TONE GOGALA  
 
 DODATEK K JEDEM, PRIKUHA  IGRA S 54 KARTAMI  
LUKA V JUŽNI ITALIJI  PEVKA STAVEC; TUDI BIZETOVA OPERA  
RADIKAL NH4  
SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI  
 
 
 
 
 PIHALO Z DVOJNIM JEZIČKOM  
 
 
 
 DON ... (CERVANTES) 
 
 
 
 
 
ŽENA V ČRNEM 
ALUMINIJ  
REŽISER CVITKOVIČ  
 
 
 OVOJ ZA HRAMBO SPISOV  
 
 
 
 EN, ?, TRI  
 
 
 KOST PODLAHTNICA  MIRAN ALIŠIČ  
 
 
GLAVNO MESTO NORVEŠKE  
HOMOSEKSUALEC  
KUHAR VOLČIČ  
NIKELJ  
 
 STAR ŠPANSKI PLES  
 
 
 
 
 
 DRUGOŠOLEC  
 
 
 
 
 
 
MET ŽOGE PREKO IGRALCA  
KRVNA ŽLAHTA  
NAŠ ROCK BASIST (JADRAN)  
 
 
 
 
 POSIRJENO MLEKO  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
KALCIJ  
SLONJA SAMICA  
 
 
 
 
 
 
 GOSTILNA V POLANI  
 
 
 
 
ŽVEPLO  
MISS TERNAR  
 
 
 
 
 VELIKA GRAJSKA SOBA  
 ATALOS - kralj v Pergamonu ARTEL - zadruga v carski Rusiji OGRIN - slovenski glasbenik IRONS - angleški igralec  

PRAVILNA REŠITEV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE 118. ŠTEVILKE LIPNICE: DELO NA POLJU SETEV OZIMIN 
Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo vrednostne bone pokrovitelja,Gostilna Marič Sebeborci:  1 . ELIZABETA KOCET, PROSENJAKOVCI 33, 9207 PROSENJAKOVCI, 2. SOČIČ ANDREJ, SEBEBORCI 103, 9221 MARTJANCI, 3.  IZIDOR KOROŠA, PROSENJAKOVCI 59, 9207 PROSENJAKOVCI
  Lipnica - 17. december 2013  : : : : : : : : : : 23 



KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE 

DECEMBER 2013 
Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com 

Naziv prireditve  Opis prireditve  Kraj izvajanja  Datum  Organizator  Informacije  
3. ADVENTNI POHOD  Pot bo vodila do Bukovniškega jezera in nazaj, postanek pri Voglerjevi koči.Startnine ni.  Motvarjevci, startpred kulturnim domom  14. 12.  2013, 8.00  KUD József Attila Motvarjevci  Geza Dora 041 210 005  
BOŽIČNO-NOVOLETNA VOŠČILNICA – MUZIKAL PEPELKA  Muzikal Pepelka v izvedbi osnovnošolcev.  Bogojina,osnovna šola  14. 12. 2013,17.00  OŠ Bogojina  02 547 90 81  
BOŽIČNI KONCERT ZBORA CANTATE  Koncert bo potekal po božji službi, nekaj pesmi pa bodo člani zbora zapeli že med bogoslužjem.  M. Toplice,evangeličanska cerkev  15. 12. 2013,10.00  TIC Moravske Toplice  02 538 15 20  
VESELI DECEMBER  V vseh enotah bo program ob dnevu odprtih vrat. V tem času otroke obišče tudi dedek Mraz. Vključi se tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca.  V vseh enotah vrtcev  Med 16.  12. in 20. 12. 2013  Zavod Vrtci občine Moravske Toplice  www.mojvrtec.com  
KONCERT SKUPINE TABU  Vstopnice 12 EUR v predprodaji, 15 EUR na dan koncerta dobite na recepciji hotela Ajda, BTC-TA Klas in prodajna mesta Eventim.  M. Toplice,Terme 3000,restavracija hotela Termal  19. 12. 2014,20.00  Terme 3000  gabriela.feher@terme3000.si  
POHOD Z BAKLAMI K POLNOČNICI  Ne zamudite pohoda k polnočnici v Bogojino.  Ivanci-Bogojina  24. 12. 2013, 22.00  Društvo Selenca  Marko Horvat, 070 738 597  
KAKO SMO POSTALI SAMOSTOJNI – proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti  Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se bomo spomnili decembrskih dogodkov iz leta 1990.  Fokovci,osnovna šola  24. 12. 2013,11.30  Osnovna šola Fokovci  Suzana Deutsch 02 544 90 20 ali 041 798 722, www.osfokovci.si  
BOŽIČNO-NOVOLETNA TRŽNICA V MORAVSKIH TOPLICAH  Praznični izdelki domačih obrti.  M. Toplice  26. 12. – 30. 12. 2013,14.00-17.00 31. 12. 2013,9.00-13.00  TIC Moravske Toplice  www.moravsketoplice.com  
ŠTEFANOV PLES V TERMAH 3000  Zavrtite se ob zvokih odlične glasbe.  M. Toplice, Terme 3000  26. 12. 2013  Terme 3000  Gabriela Feher 02 512 23 69, gabriela.feher@terme3000.si  
8. ŠTEFANOV POHOD  Pohodna pot je dolga okrog 8 km. Startnina: odrasli (7 EUR),otroci (4 EUR), vključuje okrepčilo na začetku, med potjo in toplo malico na koncu ter spominek.  Vučja Gomila,start pred vaškogasilskim domom  28. 12. 2013,10.00  KUD AvgustGašparič  041 276 337, stojan.horvat@gmail.com  
SILVESTRSKI POHOD  Ne zamudite pohoda k polnočnici ob soju bakel.Brezplačna pogostitev in napitki.  Sebeborci  31. 12. 2013 22.00 start,zbiranje od 21.30 dalje  KS in KTD Sebeborci  Majda Andrejek, 031 555 474  
TINČEK IN PETELINČEK  Ob 50-letnici Term 3000 vabimo vse otroke na brezplačni predstavi otroške igrice v izvedbi Nine Ivanič in Jerneja Kuntnerja. Vstop je prost!  M. Toplice,Terme 3000,restavracija hotela Termal  28. 12. 2013 in 30. 12. 2013,14.00  Terme 3000  Gabriela Feher 051 677 780 gabriela.feher@terme3000.si  
SILVESTROVANJE V TERMAH 3000  Preživite silvestrovanje v Termah 3000!  M. Toplice, Terme 3000  31. 12. 2013  Terme 3000  Gabriela Feher 02 512 23 69, gabriela.feher@terme3000.si  
SILVESTROVANJE V TERMAH VIVAT  Silvestrovanje v Restavraciji Vivat.  M. Toplice,Terme Vivat  31. 12. 2013  Terme Vivat  Lidija Lajh,02 538 21 07,www.vivat.si