oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIK! LETO XXXVII. advertise in the best slovene newspaper Commerical Printing of All Kinds atw CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 1, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 167 Joseph sadar bolnišnici je snoči stan . Sadar, star 63 let, deho na 1103 E. 63 St. V ne-ба je zadel mrtvoud, kate- podlegel. Doma je bil iz fara Šmihelj, kjer ^PUŠP. Г"' sminei], Kjer V д ^^&ta in več sorodnikov. !ђ jg ве je nahajal 48 let št. 1 o i ^^an društva Slovenec društva Dvor Ba-Deiai ^ Kat. borštnarjev. J® PH Pisher Body Co. Tukai ~ sephj^i zapušča tri sinove: Jo-Mrg Д ■' ^^"ank in Albert, sestro kov iu Mervar, sedem vnu-Vrši v sorodnikov. Pogreb se ga zav^^^^ zjutraj iz pogrebne-6502 Joseph Žele in sinovi, Clair Ave. kdaj labor day 28. ,-^.^®sWesetimi leti na dan ^6ta 1894 je ameriški reiii se^ sp^'ejel zakon, po kate-Uiesepf prvi ponedeljek v dela in ^^P^^n^ibru kot Praznik ^ot narodni praznik. — K«/' objavilo ministrstvo je prvih " ^?'^atke o produkciji v V mesecih leta 1954. р1-0(Јц1 z lanskim letom je ta I^eloijj padla za tri odstotke, "iukci-ja JG popravila pro- devet 7 rudnikih. Ta je šla za "(Odstotkov navzgor. ^°foka septembra se po-Kozan, hčerka ^ozan '• in Mrs. Rudolph G6 St., in Mr. Anton Mr. in Mrs. Ave. рд iz 19601 Locherie se vrši ob 9. uri do-^а slavJ sv. Vida, poroč- ^ОЈђц ^ pa zvečer v Slov. nar. Clair Ave. Po poroki poda z avtom na ^Vauj ^^^0 ženitovanjsko po-Orleans. Ženin je ^®to ijj pri vojakih, od teh ^Posl° ^ ^Gmčiji, nevesta je ^itch У pisarni Paterson ponv. °oče pa vodi zna- < povijata ROOSEVELT IN TRUMAN NISTA BILA NIČ PROTI EISENHOWERJU! WASHINGTON, 31. avgusta—Republikanska stranka, tudi sam predsednik Eisenhower se z vsemi sredstvi pripravljata na letošnje volitve. Poslanec Richard Simpson iz Pennsy Ivani je je načelnik kongresnega odbora republikanske stranke za volitve. Najavil je, da bo Eisenhower posnemal taktiko obeh bivših predsednikov Trumana in Roosevelta, da bo šel na propagando s posebnim vlakom in se med potoma ustavljal in govoril, oziroma se bo po-služil radija in televizije. V zadnjih 30 letih se po zatrdilu Simpsona noben ameriški predsednik pri volitvah še ni tako aktivno udejstvoval, kot se bo letos Eisenehower. Proti Eisenhower ju in republi-* ^ico čevljev na St. ^ovoporočencema če-'oljSe v želimo vse naj- h, ^^onskem življenju! Odprta b °2lana _ ^^ki^g p Pekarija Collinwood rt '■ kate ° 16006 Waterloo Zar^f^ bHa zaprta mesec J&hj, je ^ popravil in prenav-^Ptta. danes naprej zopet 1^7°^ doslej, boste tudi ^^kovfgi^ o dobili fin kruh in ft 2a'^° Pecivo, naročila za pa tudi že v^" q ® Slov. št. 3 Prog. Slo- Prav kancem so začeli kampanjo, ta ko demokratje, kakor organizirani delavci. Stevenson bere levite V Chicagu se vrši letni občni zbor delavcev, zaposlenih v električni stroki, organiziranih v uniji AFL. Na tem občnem zboru je nastopil tudi Adlai Stevenson, ki je Eisenhower ju predo-čil, da zna snesti besedo. Pri zadnjih predsedniških volitvah leta 1952 je Eisenhower obljubil, da bo ustvaril dobro razmerje med delom in kapitalom, da bo spremenil zloglasni Taft-Hartleyev zakon. Dana obljuba se ni spolnila. Edini pravi zastopnik dela v federalni vladi Martin Durkin je v znak protesta zoper Belo hišo, ki je tudi snedla dane obljube, odstopil. Pet milijonov Tig jzposelnihi Važna je bila trditev Adlaia Stevensona, da federalna vlada ne objavlja resničnih številk o stanju brezposelnosti v Ameriki. Uradno se trdi, da je brezposelnih nekaj nad tri milijone. Stevenson pa je iznesel, da je sedaj v Ameriki pet milijonov brezposelnih. Onemogočiti Barkleya! V državi Kentucky kandidirata za položaj senatorja Alben Barkley na demokratski in John Cooper na republikanski listi. Alben Barkley je bil za časa Harry j a Trumana ameriški podpredsednik. V politiki stoji že 50 let. Do sedaj ga ni premagal še noben republikanec. John Cooper je v tistih vrstah republikanske stranke, ki je za Eisenhower j a, pa proti McCar-thyu. Eisenhower se bo z republikansko stranko osebno zavzel za Cooper j a. Na agitacijo v Kentucky bodo šli poleg Eisen-howerja tudi podpredsednik Richard Nixon, dalje predsednik spodnje zbornice Martin, trgovinski tajnik Weeks ter mnogo republikanskih senatorjev in poslancev. Eisenhower ju gre za svoj da pridejo nocoj 1. Be, Sotovo na redno me-—^ ^Rieriško jugoslo-na Recher Ave. i ob 7.30 uri. Na se vrf »klepanje o pikni 8.N P T • • Bei- ^0 va. m ]e važno, da bo šS'pVSf Vse A, vazno, da propadel, bo on osebno udarjen, publikansko časopisje javlja, da bo priporočilo Barkleya. Eisenhower in TV A Gre za TVA (Tennessee Valley Author ly), velikansko električno in vodno omrežje, ki je pod federalno kontrolo. Eisenhower je leta 1952 obljubil, da bo to omrežje še pojačil. Leta 1953 je o TVA že dejal, da se vanj plazi socializem. Leta 1954 pa je podpisal zakon, ki je začetek "plazenja" privatnega kapitala v to javno podjetje. Za varnost Attleea HANGHOV, Kitajska, 31. avgusta—Britanska delavska delegacija, ki se mudi na Kitajskem, se nahaja trenotno v mestu Cantonu. Med celinsko Kitajsko in Čiang Kajšekom na Formozi vlada velika politična napetost. Kitajci so napadli nekaj ott>kov, ki so pod oblastjo Čiang Kajšeka. Morda se bo Čiang Kajšek maščeval. Radi tega so kitajska letala, k iso imela na krovu britansko delegacijo in zastopnike tujega tiska, spremenila redno zračno smer na stotine milj v notranjost, torej letela v Canton po velikanskih krivuljah, da bi se Angležem, četudi "pomotoma," kaj ne zgodilo. Dodatek Dodatno k poročilu o smrti Margarete Gorjanc, rojena Cič, se poroča, da je bila doma iz vasi Rakulik pri Postojni (ne pri Trstu). Poleg drugih ostalih žalujočih zapušča v Južni Ameriki tudi brata Antona . Redna seja Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva St. Clair Grove št. 98 W. C. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Volilo se bo uradnice za prihodnje leto in prosi se vse članice, da se gotovo udeležijo. Krožek št. 1 P. S. ______________^ Članice krožka št. 1 Prog. Slo- osebni prestiž. Če bo Cooper venk so vabljene, da pridejo n& redno sejo v četrtek zvečer ob Če bo Cooper zmagal bo to hud 7. uri v navadnih prostorih Slov. udarec za demokratsko stranko, del. doma na Waterloo Rd. Seja ker gre pač za Barkleya. Borba se prične točno ob 7. uri ker bo bo huda. V Kentuckyu je velika po seji Mr. Joe Dovgan kazal nezaposlenost. Rudniki so opuščeni. Kmetje niso zadovoljni s politiko Eisenhowerja. Celo re- slike. Vabi se tudi nečlanice in prijatelje, da pridejo pogledat slike. "štirje veliki/' namreč v petroleju Besede "trije veliki," ali "štirje veliki" so v današnjem času udomq,čenp. Pomenijo tri oziroma štiri velesile aH njih glavne predstavnike. V Texasu imamo "štiri velike" petrolejske magnate. Vsi so republikanci, pa tudi vsi so za McCarthya. Demokratska stranka zbira volilni fond, ki naj znese —en milijon dolarjev. Republikanska stranka ima že zbranega nad tri in pol milijona dolarjev. Pa tudi zadnja vsota ne pomeni ničesar, kadar se dvignejo "štirje veliki" iz Texasa. Prvi je H. L. Hunt, star 65 let, katerega premoženje se ceni na 500 milijonov dolarjev. Drugi je H. R. Cullen, star 72 let, ki je naložil v 23 državah $175,000,000 v dobička-nosne in politične namene. Tretji je Clint Murchison, star 58 let, katerega cenijo na $300,000,000. Četrti je Sid Richardson, star 53 let, vreden 500 milijonov dolarjev samo v petroleju. Vsem "štirim velikim" je skupno, da trosijo milijone, če je treba za volilno propagando. Vsi štirje imajo "štiri točke programa," da so proti delavstvu in socialni zakonodaji, da so za to, da vse naravne zaklade izkorišča privatni kapital, da označujejo New Deal in Fair Deal za Izdajstvo, da se igrajo s komunizmom. Če pride med nje senator McCarthy, Ima na razpolago njihova privatna letala; da pa se McCarthy lahko postavi tudi doma, so mu kupili avtomobil Cadillac za $6,000! Pa pravijo, da gre v volilni borbi za poštenost! MESTO SPLOŠNE KORUPCIJE PHENIX CITY, Ala., 31 avgusta—Dne 28. junija je bil umorjen A. L. Patterson, ki se je na demokratski listi potegoval za državnega pravnika. Za svoj program je najavil, da bo mesto očistil "Sodome in Gomore." Mesto je znano kot tako, ki se na splošno bavi z nečednimi posli vseh vrst in kategorij. Prepovedane igralnice so bile v vsaki hiši. Smrt Pattersona ni bila in še ni pojasnjena. Dala pa je povod, da se je začela splošna preiskava, da so se odstavili v masah občinski nameščenci, ker so sami sodelovali pri korupciji. Preiskava je uspela tako daleč, da je 545 kriminalcev zrelih za obtožbo in l azpravo. Zanimivo je tudi, da je večina imen obtoženih za enkrat se tajna, nahaja pa se ali v zaporu, ali v prostosti, ker je položila zahtevano varščino. Tudi morilci so v teh vrstah. Pozdravi Pozdrave vsem prijateljem in čitateljem Enakopravnosti pošilja družina Jack Tomšič, ki se nahaja na oddihu v Victoria, B. C., Canada. Iz Pariza pozdravljata vse prijatelje Mr. in Mrs. Matt in Mary Beros, ki vodita Beros Studio na 6116 St. Clair Ave. Podala sta se na obisk svoje rojstne domovine. Pišeta, da je bila vožnja na ladji izvrstna. 50-letnica zakona Mr. in Mrs. Frank in Frances Clements iz 1594 E. 41 St. bosta v soboto, 4. septembra obhajala 50-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji izrekajo slavljencema svoje iskrene čestitke k zlatemu jubileju in jima kličejo; Živela še na mnoga leta! Pev. zbor Jadran Nocoj ob osmih se vrši redna seja pevskega zbora Jadran v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ker je seja zelo važna, se prosi vse pevce in pevke ter podporne člane, da se je udeleže. V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Werlich iz 17809 Groveowod Ave. Upamo, da se ji zdravje kmalu popolnoma povrne! # V St. Alexis bolnišnico je bil nagloma odpeljan Louis Pierce, sin Mr. in Mrs. John Pire iz 539 E. 123 St. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. Popoln polom ameriške zmiaiije politike do zapadiie Evrope FRANCIJA NOČE V SKUPNI ZAPADNO-EVROPSKI BLOK Francija je torej odklonila svojo soudeležbo v skupni zapadnoevropski obrambi. Hoče ostati samostojna in nikomur podrediti svoje državne suverenosti. Ko je v ponedeljek zvečer bila ta vest prenašana po radiju in televiziji, so se ameriški delavci z zanimanjem razgovarjali o tej odločitvi. Tem razgovorom smo bili sami priča. Znak in dokaz, da je ameriško delavstvo razgibano, ko gre za zunanjepolitična vprašanja. Kakor uradni krogi, se je delavstvo spraševalo—kaj pa sedaj? Pariška spodnja zbornica je* presenetila svet, ko je z neverjetno naglico sklenila glasovanje in tudi glasovala o tem ali gre z Nemci skupaj v enotni vojaški blok. S 319 proti 264 glasovi je sklenila, da ne gre. V francoski zbornici so se odigrali prizori, ki kažejo na to, kako močno je Francija politično razdvojena. Komunisti, ki so bili proti temu bloku so zapeli francosko nacionalno himno 'Marsejezo." Socialisti, ki so bili po večini za ta vojaški blok, so peli svojo delavsko himno. Med pristaši in nasprotniki bloka so se odigrali osebni obračuni. Glavno ■ pa je politično vprašanje—kam in kaj sedaj? Francoska zbornica odgodena Predsednik vlade Mendes France je po tem glasovanju od-godil zbornico, opozoril pa jo je. da bo najbrže v kratkem zopet sklicana. Na vrsti je namreč vprašanje suverenosti Zapadne Nemčije in njene oborožitve. Zdi se, da je Mendes France pripravljen priznati Zapadni Nemčiji suverenost, delal pa ji bo težave, ko bo šlo za njeno oborožitev. Zapadna Nemčija bi se oborožila z ameriško pomočjo. Toda Franciji je samostojno oborožena Nemčija bolj nevarna, kot pa Nemčija v skupni zapadnoevropski fronti. Če je MendeS* France nasprotoval taki zadnji Nemčiji, ali naj jo podpira v prvi samostojni Nemčiji? Porazno mnenje v Ameriki Predsednik Eisenhower je izjavil, da je sklep francoski spodnje zbornice hud udarec za ameriško zunanjo politiko, kakor tudi za ves svobodoljubni svet. Pri tej priliki je tudi podčrtal, da se vsak. Amerikanec mora zanimati za ameriške zunanje odnose do sveta! Očividno je hotel Eisenhower ublažiti moro, ki je padla nad Ameriko spričo vesti iz Pariza, pa je poveličeval Združene države, Amerikanca v njegovom življenju! Toda življenje je praktično. Eisenhower zakaj je v zadnjem času njego- svetu toliko ameriških neuspehov, predvsem ohega v Ženev in sedaj tega v Parizu! Demokratski senatorji so opozarjali na to, da je vsa zadeva resnejša, kot se pa misli. Če kdo trdi, da je razočaran, rabi pre-milo besedo. Poraz je tragičen, ne samo za Ameriko, marveč za ves svobodoljubni svet. Kaj pravijo Nemci Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer se nahaja na dopustu v bližini Bonna. Njegovi glavni sodelavci in politični svetovalci so takoj po vesti iz Pariza odšli k njemu na posvetovanje. Eden od nemških predlogov je ta, da naj se nemudoma sestane j o ameriški državni tajnik John Foster Dulles, predsednik britanske vlade Winston Churchill, Konrad Adenauer in Francoz Mendes France. Konkretno je padel predlog, da naj se sedaj Zapadna Nemčija pripusti kot članica v Severno atlantsko zvezo. Politični komentatorji javljajo, da bo sklep v Parižu močno vplival na splošne odnošaje med Nemci in Francozi. V Zapadni Nemčiji se pojavlja nacistično gibanje, ki je seveda proti Francozom in nad katerimi se hoče znova maščevati. Njihov cilj je, da iztrga Francozom nazaj obe provinci Alzacijo in Loteringijo. pa tudi Posarje. Če že nacisti, vstajajo tisti nacionalni Nemci, ki nastopajo zoper politiko Adenauer j a. Nemčija, Nemčija, ne pa Nemčija v kaki medna rodni podrejenosti! Glasovanje v Parizu— ruska zmaga V Belgiji na primer so nad sklepom Pariza sicer razočarani. Francijo pa opozarjajo na to, da ne gre za zmago ene ali druge struje v francoskem parlamentu, marveč za zmago sovjetskega zunanjega ministra Molotova, katerega politika je šla stalno in dosledno za tem, da prepreči skupni zapadnoevropski oboroženi blok, v katerem bi sodelovali tako Nemci, kakor Francozi. (Včeraj smo poročali, da je sovjetski poveljnik vzhodnega Kriza francoske vlade Bilo je le logično, da so ministri vlade Mendes Francea, ki so bili za skupno zapadnoevrop-sko obrambo s svojimi strankami vred, po porazu v skupščini odstopili. Mendes France v tem vprašanju ni stavil problema ali gre za zaupnico vladi. Zato tudi od svoje strani ne bo podal ostavke. se je izognil povedati razloge dela Berlina nemudoma pohitel k ameriškemu vojaškemu po- vega vladanja bilo v zunanjem veljstvu v zapadni del Berlina na prijateljski obisk. Tak obisk i se je pripetil prvič, odkar je Berlin razdeljen na dve'zoni!) SODELOVALA STA S KOMUNISTI FORT SHERIDAN, 111., 31. av-gusta—Pred posebnim vojaškim sodiščem se mora zagovarjati polkovnik Harry Fleming iz Racine, Wis. Fleming je bil na Koreji po komunistih ujet in, tako trdi obtožba, v ujetništvu sodeloval s komunisti. Kot priči sta nastopila dva oficirja, ki sta potrdila, da je Fleming v resnici sodeloval s komunisti. Na Koreji je tudi izjavljal, da napada dne 25. junija 1950 niso izvršili komunisti, marveč južni Korejci. Dalje je izjavljal, da sta Tru- man in MacArthur vojna hujskača, odvisna od ameriških bank. Komunisti so lahko rabili njegovo ime, ko so vršili propagando, namenjeno zavezniškim četam, da se te uda j o. i V San Antonio, Texas, se za govarja kaprol Batchelor, tudi radi sodelovanja s komunisti na Koreji. Njegov zagovor je zelo enostaven. Batchelor se sklicuje na obljubo, ki mu jo je dalo ame riško vojaško poveljstvo, da ne bo kaznovan, če se iz ujetništva vrne nazaj v domovino. ZADNJE VESTI Lepo, hladno vreme se bo danes in jutri nadaljevalo. Najvišja temperatura dneva bo 78 stopinj, najnižja pa 60 stopinj. Pač pa imajo, oziroma so imeli, slabo vreme, da rabimo ta izraz, vsi kraji New Englanda, torej atlantska obala. Divjal je orkan. Najhujše so bili prizadeti kraji Rhode Islanda. Razdejane hiše, potopljeni čolni in ladje, poplave, prekinjene prometne naprave, 48 mrtvih, 300 do 500 milijonov škode—to je zunanja slika tega pojava. Orkan se danes pomika proti Kanadi. Iz Floride javljajo, da opazujejo nastanek novega orkana. Na Rhode Island je položaj tako hud, da je governer oklical obsedno stanje. Poklical je civilne straže na obrambo, ker se boj!, da bi roparji in tatovi skoristili nesrečo. Danes bo clevelandski občinski svet sklepal o predlogu, da se tako n.jemu kakor županu Cle-velanda podaljša službena doba od dveh na štiri leta. Konečno bodo imeli zadnjo besedo volilci pri novemberskih volitvah. Podjetje Fisher Bros. je v dveh tednih že drugič znižalo ceno kavi za deset centov. Kava iz pražarn tt^ga podjetja se dobi od danes naprej za funt pod $1.00. Državni tajnik John F. Dulles je odpotoval iz Washington« na Filipine v mesto Manila. Tam bo skušal zvariti južno-azijsko obrambeni blok. Britanski zunanji minister Anthony Eden osebno na tej konferenci ne bo prisoten. V Washingtonu je bilo objavljeno javnosti poročilo senatnega pododbora o razpravi McCarthy-Stevens. Republikanci, člani tega pododbora, pravijo, da McCarthy ni skušal na nepošten način vplivati na poveljstvo ameriške kopne vojske, da pa ni znal izvajati discipline nad nameščenci svojega pododbora. Demokratski člani pa pravijo, da je tako senator McCarthy kakor tudi njegov svetovalec Cohn zagrešil poseg v oblast, ki se ga ne tiče, in je neodpustljivo to ravnanje. Toda v glavni točki kdo je lagal pri zasliševanju, se nobena stran ne izjavi, marveč pravi, da o tem vprašanju odloči pravosodno tajništvo. Danes zjutraj je nenadoma umrl senator Južne Caroline Maybank, star 55 let. Zadela ga je srčna kap. Ker je Južna Carolina v demokratskih rokah, bo za njegovega naslednika v senatu imenovan demokrat, torej na razmerje v senatu, smrt May-banka ne bo vplivala. stran 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po i'aznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven musta): Fur One Year—(Za eno leto) _________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) ___________________,_____________ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)________________________$12.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__________________7.00 Fur Tliree Months—(Za tri mesece)-------------------------------- 4.50 Ejilered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DELO IN DELAVSKE UNIJE Labor Day ni samo praznik delavstva kot takega, marveč praznik dela kot dela. Tu ne gre za razliko med "belim ovratnikom" in običajno delavsko srajco, med delodajalcem in delojemalcem, med industrijo in farmarji, marveč Amerika ima svoj tradicionalni dan za vse delo in odtod tudi izraz Labor Day. Če se ozremo na industrijsko delavstvo in to je v Ameriki v večini, moramo na Praznik dela govoriti tudi o delavskih unijah. Nam ne gre za to, da bi ponavljali zgodovino. Mi, v kratkem povedamo, vemo, da je bilo že v prejšnjem stoletju, več kot stoletje nazaj, nekaj poskusov, da se delavstvo strokovno organizira. Današnje moderno ameriško unijsko gibanje, ki je staro nekaj nad 60 let, je v svojem razvoju životarilo in se dvigalo. Toda do časa Delana Franklina Roosevelta, ki je dal tem unijam moč in zakonito podlago, o velikem pomenu ameriških delavskih unijah ni bilo govora, ker ga ni moglo biti. Ameriške delavske unije imajo svoje zasluge. Pod njihovim pritiskom se je znižal delovni čas, zvišale so se plače, v tovarne so se vpeljale Čisto drugačne razmere kot v časih pred Rooseveltom. Tudi število članstva se je pomnožilo. Delavske unije marširajo sicer ločeno, večkrat pa le skupaj udarijo. Povdarek je tudi na tem, da so pri-poznan politični faktor, katerega noben trezni ameriški politik ne upa kratkomalo odpraviti. Ko gre za Praznik dela, ne gre samo za proslavo tega kar je, kritiko tega kar je bilo, marveč tudi za kritiko, kako naj se v bližnji bodočnosti delavske unije preusmerijo. Mi s svoje strani priznamo, da so delavske unije pravzaprav edino torišče za ameriškega delavca, kjer se kdo kot delavec lahko uveljavlja. Razlog za to trditev pa je ta, ker pač nimamo posebne delavske politične stranke. Kritika pa naj izvira iz vrst tistih, ki se na tem polju strokovno spoznajo. Problemov je itak veliko! Zopet moramo priznati, da je opaziti tudi v delavskih unijah, predvsem pa v vodstvu teh unij neko mrtvilo, v delu samem pa neka birokracija. Zanimiva je ugotovitev ameriških socialnih pedagogov, recimo zgodovinarjev, ki na primer trdijo, da so vzrok precejšnjemu mrtvilu v delavskih unijah njihovi voditelji, katoliki, predvsem Irci, ki združujejo svojo katoliško pripadnost s cilji, ki naj bi jih imele delavske unije. Pri tem pa pravijo; Katoliška cerkev uči, da "ni je oblasti razen one od Boga; ker pa je ta oblast od Boga, se ji je treba pokoravati." Ti krogi zaključujejo, da ti voditelji delavskih unij že po svojem splošnem gledanju na sebe in okrog sebe ne morejo biti revolucionarni. Povdarjajo tudi dejstvo, da ni izšlo nobeno revolucionarno gibanje modernega človeka prav iz vrst katoliške cerkve. Z nastalim stanjem se cerkev končno sprijazni in skuša znajti "modus vi-vendi," to je način življenja, da se pač živeti da. V ameriških delavskih unijah vlada birokracija; o tem ni nobenega dvoma. So pa tipično ameriške tudi v tem smislu, da naj dotičnim, ki te unije predstavljajo, nosijo gotove maternialne koristi, dobre plače. Smo pač v Ameriki! Toda kritika je možna. Morda pade v oči, da so plače raznih uradnikov in predstavnikov teh unij z delavskega stališča vzeto naravnost bajeslovno visoke. Morda pade v oči, da se gradijo uradniški prostori in palače, kar vse skupaj stane težke milijone dolarjev, ti dolarji pa se zbirajo iz članarin. Vsi ti uradni prostori so luksuzno opremljeni. V ideološkem smisli v zadnjem času ne najdemo niti pravih zagonov, niti kakih originalnih idej, ki bi karakterizirale unije kot take, da nekaj same zapopadejo, započnejo, pa pridejo na dan s konkretnimi aktualnimi predlogi. Lepo polje za tiste, ki se pripravljajo na Praznik dela in ga hočejo v resnici doživeti! L. C. Urednikova pošta Vabilo na prvo plesno veselico v sezoni CLEVELAND, Ohio—Slovenska narodna čitalnica bo skupno z odborom in čitalničarji priredila prvo plesno veselico v letošnji jesenski sezoni v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ta veselica se vrši v soboto, 4. -septembra in namen je, da bo v prid čitalniški blagajni. Prijazno se vabi cenjeno občinstvo, da pride na to otvoritveno plesno zabavo, ki je v korist kulturne ustanove, katera je danes toliko potrebna. Starejši se bomo medsebojno pogovarjali o pionirjih, ki so započeli z delom v čitalnici pred 48 leti. Njih delo je bilo dobro izvršeno, tako da je še danes v obstoju ta prepotrebna ustanova. Mladina se bo lahko zabavala ob zvokih priljubljene godbe Johnny Vadnala. Torej, vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, ki čutite potrebo za ohranitev naših kulturnih ustanov, kot tudi tisti, ki se radi zabavate v veselem krogu prijateljev in znancev, da pridete na-plesno veselico čitalnice v soboto, 4. septembra v avditorij Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Frank Zoricli, predsednik. Zadnji piknik krožka št. 3 Prog. Slov. v sezoni EUCLID, Ohio—Že dolgo časa ni bilo glasu o krožku št. 3 Prog. Slovenk. Ni pa treba misliti, da članice spe ali, da jih je premagala vročina! Ne—vedno smo pridno na delu za različne stvari. Sedaj je pač največ govorjenja in priprav za piknik, ki se vrši v nedeljo, 5. s^pt. na prostorih S.N.P.J., Chardon in Heath Rd. Za ples igi a John Grabnar s svojimi tovariši. Ni mi treba povdar-jati, da so dobri godci in pevci, to je že vsem znano. Članice se bodo potrudile, da boste vsi navzoči postreženi z vsemi dobrotami in najboljše. Sezona piknikov se bliža koncu. Za slovo prav vljudno vabim cenjene rojake in rojakinje, da nas posetite v obilnem številu. Za vaš poset in naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo vse članice krožka št. 3 iz Eucli-da. Ne pozabite dan—nedelja, 5. sept.—prostor: S.N.P.J. farma. Članica. Nadaljni prispevki za Adamičev spomenik v Sloveniji CLEVELAND, Ohio — Naš znani pridni podpiratelj Vene Palcich iz Greensburga, Pa., mi je že tretjič poslal lepo vsoto, katero so prispevali sledeči: Mary Kochivar, Eietroit, Mich., $10; Vene Paleich mesto cvetja za pokojno Frances Kebe v Moon Run, Pa., $5; Matt Kranc, Musc, Pa., $5; Louis Bartol, Strabanc, Pa., $2. ter Joseph Kaus, Cuddy, Pa., $2. Iz Inglewood, Cal., pa je poslal $25 Mr. Anton Kuhi. To vsoto je izročil Mr. Anton Wavpo-tich. V imenu dramskega zbora Anton Verovšek vsem darovalcem iskrena hvala! Mary Bozich, tajnica. Novice pri pevskem zboru "Triglav" CLEVELAND, Ohio — Sedaj je že čas, da se nekoliko oglasim, je pa tudi moja dolžnost, da pišem, ko se gre v korist našega pevskega zbora ."Triglav." Kot boste iz tega dopisa lahko razvideli, bomo precej zaposleni z nastopi to sezono. Prejeli smo povabilo od Slov. nar, doma na E. 80 St., kateri bo obhajal 35-letnieo svojega obstoja na 10. oktobra, da nastopimo ob 7. uri zvečer. Odobrili smo vabilo west-morelandske federacije S.N.P.J. da podamo koncert in scenični prizor "Črni graben" v nedeljo, 17. oktobra v Yukon, Pa. Ker je bil naš zadnji nastop tamkaj rojakom v zadovoljstvo, upamo, da bomo tudi sedaj ugajali z našim nastopom, že vnaprej opozarjam, da pridite na to prireditev od blizu in daleč, ne bo vam žal. Prizor je izza časov ko so st klatili rokovnjači po Gorenjskem. Naš dirigent Anton Schubel vedno pripravi dober vspored in tako je tudi za naš letni koncert prihodnjega leta v maju priredil prizor "Deseti brat vasuje pri predicah," kar bo zopet nekaj novega in zabavnega. Pred vsem tem pa bo naš zbor priredil vrtno zabavo, ki se vrši v nedeljo, 12. sept. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. To bo domača zabava za vse prijatel je in članstvo Triglava. Vsak bo dobrodošel in vsak se bo prijetno zabaval. Naš pevovodja Mr. Schubel je poznan, da je tudi dober kuh in je obljubil pripraviti okusen golaž in polento. Vstopnina bo prosta, na večerjo pa le pridite zgodaj. Prijazno vabimo vse od blizu in če boste hoteli biti postreženi. daleč, da se nam pridružite. V korist zbora bo pa še nekaj posebnega—nekdo bo tudi srečen. Pri zboru je vedno dosti stroškov in treba se je pobrigati za prispevke in dohodke, če se hoče gojiti petje še za naprej. Torej, ne pozabite, pomagajte nam s tem, da se udeležite našega piknika, sami boste imeli pa obilo zabave. Odkar sem se zadnjič oglasila, smo imeli tudi nekaj novic pri zboru, oziroma naših pevcih in pevkah. Naša poznana Mr. in Mrs. Carl Samanich sta obhajala 25-letnico poroke. Želimo jima še na mnoga leta zadovoljnega skupnega življenja, ter da bi bila pri našemu zboru tudi še mnogo let. Mr. in Mrs. Mike Bi-zaj sta pa obhajala 40-letnico zakona. Mr. Bizaj redno prihaja na vaje, žena Tinca pa rada pomaga v kuhinji ob naših priredbah. Še veliko zdravih let skupaj! Ann Zabnikar ima še štiri sestre. Prva v družini se poroči 9. oktobra. Želimo ji veliko sreče. Pravijo, da če pravi par dobiš, pa v zakon vstopiš. To bo storila naša mlada pevka, ki je pri zboru že od začetka—Ruth M. Jesenko. Poročila se bo 20. novembra. Vso srečo in zdravja v bodočnosti ji želimo. Vsem našim bolnim članom pa želimo, da se kmalu pozdravijo in da jih zopet vidimo vesele v našem krogu. Mr. Pusnarju pa lepa hvala za dva dolarja, ki jih je daroval v našo blagajno. Torej, do prihodnjič, bodite vsi skupaj lepo pozdravljeni! Ann Jesenko. ARE WE HEIPIE$S? NOT A BIT WHEN WE'VE GOT OUR RRST-AID KITI YOU# DRUO COUNTIR HAS OrriCIAl DI5ASTIR FIRST-AID SUFPlllf Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE V Ameriki postajamo zmiraj bolj lahki. In kaj bi ne bili, ko je toliko že naših odšlo v večna lovišča. Vrste se rdečijo, naročniki na naše liste padajo, naše bratske organizacije vodijo silno borbo za nove člane, posebno za mlade. Ni pa to samo usoda našega naroda. Vse izginja v ti veliki in bogati deželi, najprej mali ali slabo organizirani, potem večji in večji—nazadnje, bi rekel, da kar vsi skupaj. Kdo je vzrok vsega tega? Čas, napredek, stroj—kdo bi mogel našteti vse. Vsako nekaj pomaga. Eno izgine tako, drugo zopet malo drugače, loči se po obliki, ne pa po končnem rezultatu. Pred meseci sem začel z akcijo, daje treba naše časopisje združiti in podkrepiti, če hočemo, da ga bomo imeli še nekaj časa med nami. - Moja misel je bila, da bi se združila najprej Enakopravnost in Prosveta, in sicer tako, da bi ostal list, ki izhaja v Clevelandu. Zakaj edino clevelandska naselbina je ta, ko močna, da bi vzdržala dnevnik za precejšno vrsto let ali mogoče za vso našo bodočnost, če bi prišlo tako na svetu, da bi dobili mi nekaj naše sveže krvi iz stare domovine. Rabili bi naročnike, trgovce in obrtnike, pa tudi urednike, kar bi vse skupaj dokaj oživelo naše stanje. Danes so sicer razmere take, da nam nič ne kaže ,ampak to ne bo trajalo večno. Če bodo hoteli narodi—mislim veliki, srednji in mali—še kaj časa ostati pri življenju, bodo morali najti nekak modus viven-di — način življenja — da bomo shajali drug z drugim, ne da bi se žrli med sabo. Naš znanstveni napredek je tak, da stojimo kar pred vprašanji: ali—ali. Naši javnosti sem predložil več načrtov s sledečimi rezultati. List Enakopravnost je za združitev, kakor se je izrazil odvetnik Vatro J. Grill, ki je zaeno tudi urednik tega lista. Meni ni dal nikdo kakega pooblastila, da naj zastopam združitev. Imam torej proste roke, da rešujem vse zadeve, kakor jih vem in znam. Torej Enakopravnost bi bila en list. Drugi bi bil Glas Naroda, kakor se je izrazil njegov urednik. In tretja bi morala biti Prosveta, ki je dokaj hladna za vsako združitev. Ni pa s tem rečeno, da ji gre kaj boljše, kakor drugim listom. Se več, kot to. Noben drugi dnevnik ne pobira podpor, s katerimi krati prostor v uradni številki Prosve-te, ki nam jo tako krčijo, da bo kmalu po nji. Predvsem so nam vzeli polovico sredašnje izdaje, katera je angleška. Potem je bil sklenjen dnevnik, katerega naroča samo vsak šesti član ali skupno okoli šest tisoč ljudi. Kaj pravi ostalih 24 tisoč, to je baje vseeno. V vse bi se človek ne vtikal, ko bi ne bilo sledečega dejstva; Po izjavi upravnika je tako, kakor pravi sam, da ima pod sabo 17 oseb, med katerimi je on najslabše plačan. To bi bilo skupno 18 oseb, ki spadajo vse pod skupno glavo: investicija publikacij S.N.P.J. Semkaj spada predvsem teh 18 oseb, ki zaslužijo letno okroglo sto tisoč dolarjev. To je primeroma več, kakor znese uradni prispevek članstva in pa vsa naročnina z oglasi in vsem, kar nosi dohodek. Potem pridejo pa razni izdatki za blago in ves potreben material, kar bi zneslo vsaj 50 tisoč. Morate misliti, da stroji ne prinašajo nobenega dobička, ampak samo porabo. Ves v nje vložen kapital je pasiven. Zdaj se bova pa srečala z urednikom Frank Zaitzem, ki piše v eni zadnjih izdaj tako: "Brat Kerže je to v napačnem (namreč v trditvi, da dela Prosveta same izgube) ... To je s številkami potrdil brat Filip Go-dina po svoji resignaciji iz izvršnega odbora in povedali so drugi . . Kaj naj rečem na to? Kar je povedal brat Godina, je pač njegovo mnenje, do katerega ima pravico. Želel pa bi, da bi kaj enakega povedali strokovnjaki —aktuarji, ki jih ima Jednota stalno najete in ki ji delajo vse račune. Naj odbor stori uslugo članom in naj naroči svojim ak-tuarjem, naj napravijo za leto 1953 bilanco jednotinih publikacij, pa bo mirna Bosna. Jaz bom drage volje vse preklical in popravil, če bi bil slučajno napravil kako škodo s svojimi članki. Ne pišem teh člankov z namenom, da bi komu kaj škodil, pač pa, da opozorim člane Slovenske narodne podporne jednote, da stoje pred velikim in važnim vprašanjem, katerega se ne bo mogoče ogniti. Zato bi pa človek pričakoval, da nas bodo podpirali vsi odbori SNPJ in vsak posamezni odbornik. Zakaj SNPJ je prav tako "naša zadeva," ker pokrivamo izgube z denarjem iz skladov, ki so nas vseh. Priznam, da je urednik Frank Zaitz dostojno pisal svoje članke, ne da bi žalil ali napadal osebe, ki se žrtvujejo za dobrobit vseh, pa ne dobivajo drugih priznanj kakor s pestjo po glavi. Tak je bil ves čas, kot urednik Proletarča, ki je bil vsa leta vzgledno urejevan. To so bile neizmerne žrtve od njegove strani in zato mu je narod hvaležen. Kako se bo torej rešilo zadevo dnevnika SNPJ? Naj se ne izku-ša vlačiti v javnost stvari, ki ne preneso resnice. Da so bile jed-notine publikacije svoječasno dobre za razvoj SNPJ in njenega članstva, tega nikdo ne zanika. Toda na svetu vse mine, vse se postara in vse premeni, človek najde vsak dan nekaj novejšega in drugačnega kakor je bilo včeraj. Pa mora nekaj opustiti, nekaj izpremeniti—pa je boljše, •" Pri SNPJ je vprašanje publikacij dokaj težavno za dobro in v vsem ustrezaj očo ureditev. Če se gre za to, da se Jednoti prihrani plačevanje kakih poldrugi sto tisoč, je treba rešiti vprašanje vseh treh publikacij. Urednik Zaitz rešuje to točko v svojem članku, koder razpravlja, na kak način naj bi se združitev izvršila. Sam naleti na težave, kamorkoli se ozre. Rad verjamem, da so težave in zraven tega dokaj neprijetno delo. Urednik Glas Naroda meni, da bi sredašnja izdaja ostala Jednoti in bi izhajala brez dnevnika. Ne vem, če misli s tem tudi na mladinski list. Da "bi ta dva ostala, bi ne bilo praktično, kakor tudi ne, da ostane samo članska izdaja vsak teden. S tem bi se ne pomagalo dosti Jednoti, to pa pred vsem zato ne, ker je tiskarska unija ena izmed najbolj strogih, kar jih je. Ti ne moreš začeti unijske tiskarne brez gotovega števila tehničnega osobja. Gotovo bi se ne izplačalo držati tiskarno samo za uradno sre-dašnjo številko. Dosti cenejše bi bilo, če bi bil list tiskan odzu-naj. Nastaja vprašanje, ali je list sploh še potreben za organizacijo. Glede dnevnika bi rekel, da je povedal Fred Malgaj iz La Salle, 111. v številki Prosvete od 19. maja nekaj, kar se bo dalo dokaj težko izpodbiti. Piše namreč: "Nekateri dopisniki omenjajo, da je dnevnik najboljša agitacija za našo organizacijo. Jaz bi se strinjal s tem izvajanjem, če bi imeli še vedno dotok novih priseljencev. Ker pa tega sedaj ni in tudi ne izgleda, da se bo dotok novih naseljencev v bodoče odprl, zato ne verujem, da dobimo enega novega člana na račun dnevnika. Danes nove člane kupujemo z denarjem raznim agitatorjem. Dnevnik se bi moral sam vzdrževati. Odgovorni fun-cijonarji se bi morali potruditi, da dobijo dovolj zunanjih ogla- sov, ne pa subvencij ali plačani oglasov iz upravnega sklada. Naša obligatna izdaja, za katero sedaj plačujemo 10 centov, po" polnoma zadostuje in ni potrebe zvišati zato, da bo krila primanj-klaj dnevnika... Kakor sem zapisal, težko je izpodbijati te jasne besede i" človek bi pričakoval, da bodo tisti, ki pišejo ali odgovarjajo, malo bolj previdni. Ni dovolj, da človek samo v splošnem vori o zaslugah. Če so bile nekdaj, je resnica, da jih danes ni. " tega ni vzrok ne Peter ne Pave —so pač v naših državah nastale razmere, kakoršnih ni bilo preJ-Minilo je že trideset let, kar je bil vsprejet zakon proti naselje vanju in od tedaj gremo kar samo nazaj mi in z nami vred vsi tisti, ki spadajo pod tuje naro nosti. Toliko bi bilo dovolj, kar se tiče dnevnika. Pisal sem že pre več leti o teh zadevah, pa nisen^ našel nobenega zanimanja. Sem pa rekel sam pri sebi,:—"Dobro» če vi molčite, bom pa še jaz-Seveda nismo rešili nič in goče tudi zdaj ne bomo. se pa enega. In to bi bila—toz a-Imeli smo jih že pri SNPJ ^ le so dokaj drage. Vlekle so se in dosegli smo primeroma tis na sodni j ah, kar naša Ameri a v Koreji ali v vzhodni Aziji- Kako je pa zadeva z mladi" skim listom, ki se imenuj^ well, naj se imenuje kakor hoc^ eno je gotovo; da se ne da kazati njegova potreba. Ce učil otroke slovenskih starise materin jezik, potem bi bil^ T ber. Da jih pa urijo v angleščini' to se mi zdi odveč. Naši otroc^ ki ne znajo več našega jezika, Američani, Angleži ali kar hočete, samo Slovenci ne. Mis sem dolgo, da bomo imeli tez ve z otroci, ker ne bodo ta gladko govorili, kakor v ang , ščini. Pa je prišlo narobe. stari naseljeniki smo tisti, ki lovimo s teškim angleškim J® ko^, naši otroci se nam smehujejo in popravljajo, pogrešimo mi. Zopet bo kdo P ^ šel in začel govoriti v naspi'" nem smislu. Zakaj? Menda ker ga peče vest, ker se ni toliko 6" i'V.V.V. ------^ g trudil, da bi bil naučil s otroke vsaj za silo tistega ka, katerega govorita mati oče. Sploh pa živimo v prevladuje geslo:—če kaj r pa si kupi. Mislim tako, da glavna in najvažnejša da podporne organizacije svoje obligacije in izplaeW točno, kar je treba. Društve^^^ seje so bile včasih res koder je kar vrelo življenje-nes je pa vse tako prazno, ne izplača več hoditi h seja Vse to pišem—ne z namen^^^ da vzbudim odpor, pac pomagam, koder morena. SeV ne iščem za to nobene place- si hočemo pomagati, si bomo___ di pomagali po princip_^ ^ where there is a will, there way—koder je volja, tam J® tud' pot. Ni treba, da bi po ^ zdihovali, kako bomo паг^ ali ono. Vse se lahko doseže, c hoče. Brez dobre volje pa^. %ј bene zmage. Nismo samo ' _ združevati. se moramo j-gZ" glejte angleške liste po starejših naselbinah, pa našli skoro pri vsakem listu po dva imena. To je na nekdanja dva lista, od rih ni enega več. Z drugi"^^ sedami bi se to reklo, da ® ^ge-list pripravili za hrano mu, ki je postal vsled ji, močnejši in bolj preskr Jaz dobro vem, da ni to s katero bi se komu kaj P pil. Ta in oni mi pravi, ^^^ggel neumen, ker ne bom ® drugega, kakor slabo voljo-goče tudi odpor. Do^ro^ jg sem že navajen. Ne pa v bi vse hvalil in lagal .^gjo obraz, četudi se mi zdi, da to eni najrajši. 1 - na boiT^ Torej: z dobro voljo-—F vsaj vse rešili, če že ne vseg segli. enakopravnost Regent' Slovenske izseljenske BTRAK 2 novi predsednik ma+Ice je ^°koto, 7. avgusta 1954 se ^ Ljubljani izredni ob-niaf^ Slovenske izseljenske občni zbor je bil sednil"V^®^ dosedanji pred-Đrfvi J Seliškar odstopil s ie „f'^^iškega mesta. Seliškar le d=t "" kS». ker ga V Matici preveč oviralo to osnovnem poklicu, ®tiČn literarnem in publici-udejstovanju. Tako kovfif^/j?® Seliškar ju nare-Saj • zdravstveni razlogi, Obč stop sprejel zbor je razloge za od dosed anjega predsednika fiada^ ^ da bi Seliškar še Vetisk v odboru Slo- епегђ^ ^^®®4enske matice, ob-Za izrekel zahvalo Matice^j^® od ustanovitve ° prispeval stikov poglabljanje Vo v.„-, izseljenci in njiho-^'ojstno domovino. delegati so nato so- novega pred- itatice . yiovenske izseljenske člana 7 ^^^dskega poslanca in ^^i