8
Znanost razkriva	3 5
Gabi Oguliti, univ. dipl. ped. Razvojno izobraževalni center Novo mesto
IZOBRAŽEVANJE MENEDZERJEV
Globalno poslovanje - medkulturno izobraževanje
POVZETEK
V prispevku je predstavljen pomen mednarodnega menedžerskega izobraževanja in vloga piuralizacije Študentov iz različnih kulturnih okolij. Zaradi razvijajoče se internacionalizacije gospodarstva se povečuje vloga mednarodnega izobraževanja menedžerjev, obenem pa postaja najpomembnejša razsežnost izobraževanja na tujih poslovnih šolah možnost ustvarjanja mreže poznanstev. Ta je v današnjem poslovnem svetu Še posebej pomembna za majhne drŽave. Le kombinacija znanja, tehnologije in stimulativnega okolja ter hitre reakcije na tržne spremembe (dostopnost in hitrost informacij) danes predstavljajo glavni vir konkurenčnosti. Torej mora imeli pošiljanje kandidatov na podiplomski študij v tujino v večini tranzicijskih držav dosti večjo težo kot izobraževanje takšnih kadrov v na novo ustanovljenih domačih Šolah, ki sicer poskušajo sodelovati s tujimi tovrstnimi ustanovami, vendar to ni primerljivo s poznanstvi in izkušnjami, pridobljenimi v tujini.
Ključne besede: menedžersko izobraževanje, internacionalizacija, medkulturno izobraŽevanje
T,
rend internacionalizacije gospodarstva ¿ahteva tudi spremenjeno vlogo m ene dime rita, ki poudarja globalizacijo mišljenja in delovanja. Internacionalizacija gospodarstva tako ni mogoča brez internacionalizacije menedžmenta, saj mora biti ta zmožen ravnanja tako z različnimi kulturami posameznih dežel kot tudi Z različnimi podjetniškimi kulturami. Uspešnost menedžmenta je danes predvsem odvisna od geografske in miselne mobilnosti kadrov. Ti so pogosto največja težava tudi slovenskih podjetij, ki kapitalsko vstopajo na tuje trge.
Manjše ekonomije morajo biti tako veliko bolj internacionalizirane, potrebujejo ljudi z interdisciplinarnim znanjem in mednarodnimi izkušnjami, ki znajo obvladovati podjetja v tujini in so obenem fleksibilni in mobilni.
Tako globalizacija postavlja pred menedž-
ment zahtevo po ustreznih interkullurnih sposobnostih in znanjih: znanju tujih jezikov, poznavanju različnih kultur in razumevanju različnosti sveta (tako prednosti kot slabosti), kar omogoča ustrezno mednarodno sodelovanje in pomembno povečuje konkurenčnost poslovanja.
S tem se je zelo povečal tudi pomen mene-džerskega izobraževanja, ki je v preteklosti veljalo predvsem kot modno izobraževanje vodstvenih elit. Če želimo menedžersko izobraževanje postaviti v dimenzijo prihodnosti, potem je vsekakor potrebno upoštevati dimenzijo globalnosti tega izobraževanja, zato si Še posebno pozornost zaslužijo mednarodni poslovni programi, ki lahko pripeljejo do razumevanja globalne konkurence, različnih kultur in seveda poslovnega povezovanja v globalni vasici.
Znanost razkriva
3 5
V skladu s tem ho najprej predstavljena zgodovina izobraževanja menedžerjev in značilni tipi menedžerskega izobraževanja. V nadaljevanju bomo poskušali odgovorili na vprašanje, ali se menedžer rodi ali izuči, in v povezavi s tem, kakšen pomen ima izobraževanje menedžerjev. Sledila bo analiza vloge mednarodnih poslovnih šol in pomena pluralizacije študentov iz različnih kulturnih okolij.
ZGODOVINA MENEDŽERSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Stari ekonomisti, na primer A. Smith, D. Ricardo, J. S. Mili in K. Marx, niso poznali menedžmenla. Zanje je bila ekonomija objektivna in brezosebna. Ukvarjala se je z obnašanjem dobrin in ne z. obnašanjem ljudi (Bernot, 1990, str. 4).
Menedžerskemu izobraževanju tako lahko pripišemo borih sto let. Pojavilo se je v Ameriki. Harvardska poslovna šola (Harvard Business Schoo!), ki obstaja že od leta 1905, je bila tretja, ki je začela izobraževali menedžerje, in prva, ki je podelila diplomo podiplomskega študija menedžmenta MBA (Master of Business Administration).
Evropa je tovrsten način izobraževanja spoznala nekoliko pozneje. Zgodnje začetke menedžerskega izobraževanja najdemo v Nemčiji in na Norveškem. Norveška šola ekonomije in poslovanja je bila ustanovljena v Bergnu leta 1936, menedžerska Šola leta 1941, magistrski študij menedžmenta pa je bil uveden šele leta 1988 (Oslo Business School). Sprva so se norveške Šole v glavnem zgledovale po nemškem modelu menedžerskega izobraževanja, ki seje naslanjal bolj na specialiste različnih področij in ne na me-rtedžerske general i ste, kar je tipično za ameriško menedžersko izobraževanje (Amdam, 1996, str. 21-22). Vendar pa se je v zadnjem desetletju tudi norveški sistem menedžer-
skega izobraževanja začel zgledovati po ameriških izkušnjah.
Konec petdesetih in v začetku Šestdesetih let je bila v Zahodni Evropi že vrsta mene-džerskih šol, ki so jih ustanovile predvsem multinacionalke za svoj ti rabo, sčasoma pa so prerasle v mednarodne šole. Na ta način je švicarski Nestlč ustanovil šolo 1MEDE, sedanja 1MD, v Lausannu.
Zaradi kulturne pogojenosti so bile po ameriškem vzorcu dokaj pozno ustanovljene angleške poslovne šole (Manehester Business School leta 1965), V Evropi ima danes najrazvitejše menedžersko izobraževanje (preko 110 MBA šol) Velika Britanija. Kar nekaj MBA šol v Veliki Britaniji uživa izredno velik sloves tudi izven evropskih meja, na primer London Business School ali Cranfield Business School, ki slovi po izobraževanju na področju proizvodnega menedžmenla (Radonjič, 2003, str. 20).
Zanimivo je, da je Nemčija sorazmerno pozno sprejela menedžerski sistem izobraževanja tipa MBA. Še leta 1998 se je od 280.000 podiplomskih študentov v programe MBA vpisalo le 3000 Študentov, Da je bilo v tej deželi izobraževanje IViBA res odrinjeno, kaže podatek, da je v letih med 1997 in 2002 izvajalo programe MBA le 35 nemških univerz, pri čemer je zanimivo, da so večino teh programov izvajali v angleščini (prav tam, str. 20). Po drugi strani pa je potrebno poudariti uspešnost in gospodarski razcvet v Nemčiji in na Japonskem, ki sta dolgo časa prisegali na tradicionalen tip menedžerskega izobraževanja - bolj specialistično usmerjen in interno obarvan. V praksi se je izkazal kot
Globalno okolje poslovanja zahteva od menedžmenta interkultiirna znanja.
Menedžersko izobraževanje se je najprej pojavilo v ZDA. "
BE
10
Znanost razkriva	3 5
													
													
													
													
													
													
												1_	
													
										£ ^ ©O O			
									£c/		vv		(
													
m
zelo uspešen, saj na primer Japonci in Ncmei velikokrat svojo poklicno kariero začnejo kot vajenci, nadaljujejo kot tehniki, inženirji in nato zasedejo vodilni položaj. Taka znana primera sta Ferdinand Piech v podjetju Volkswagen in Juergen E. Schrempp v Daimlerju. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da so Japonci pridobiti prednost pred Američani zato, ker so imeli med poslovneži več strokovnjakov iz določene gospodarske veje, ki so jih nato opremili z dodatnimi znanji iz menedžmenta (Purg v Vagaja, 1999, str. 2). Ameriški model menedžerskega izobraževanja je bil v zadnjem desetletju deležen precejšnjih kritik in naj bi bi! nekako tudi soodgovoren za ekonomsko nazadovanje in upad ameriäke konkurenčnosti. Po statističnih podatkih naj bi v letih 1963-1987 število absolventov MBA v ZDA naraslo letno s 5.787 na 67.496. Tako je sedaj v ZDA več kot milijon absolventov MBA. Eksplozija MBA
se je torej časovno pokrila z razkrojem v gospodarstvu (Jelovac, 1995, str. 60). Težko je reči, kateri tip menedžerskega izobraževanja je boljši, saj ima vsaka praksa svoje prednosti. Toda kot pravi Purgova: »Kolikor bolj smo v visoki tehnologiji, tem več strokovnega znanja moramo imeti, saj si težko predstavljamo, da bi Microsoft lahko vodil kdo, ki bi bil prej menedžer v tovarni sladkorja aH menedžer na kakem ministrstvu.« (Purg v Vagaja, 1999, str. 2)
V Vzhodni in Srednji Evropi so se tipične menedžerske šole pojavile šele pred nekaj leti, odvisno od tega, kdaj so začeli uvajati gospodarske in družbene spremembe v določeni državi in podjetjih. Gospodarski in družbeni razvoj je namreč predvsem vprašanje menedžmenta in ne varčevanja in kapitalskih naložb, kot je bilo tradicionalno prepričanje, Tako ni čudno, daje Slovenija, ki je bila med netržno naravnanimi državami
Znanost razkriva
3 5
najbolj tržno naravnana, prva začutila potrebo po tovrstni ustanovi in jo leta 1986 tudi ustanovila: Center Brdo, današnjo IECD -Poslovno šolo Bled. Druga najstarejša tipična menedžerska šola v tem delit Evrope pa je mednarodni menedžerski center v Budimpešti. Res je tudi, da gre pri poplavi novo nastajajočih poslovnih šol v nekaterih bivših socialističnih državah predvsem za »uvožene« programe MBA in to pretežno iz ZDA. Vendar je potrebno poudariti, da je v leh deželah Še vedno izjemno velika kadrovska menedžerska vrzel, ki je ne bo mogoče tako hitro zapolniti.
V Sloveniji so sc torej programi MBA pojavili precej pozno, in sicer Šele konec 80-ih in na začetku 90-ih let. Dejstvo pa je, da v Sloveniji Število magistrov iz leta v leto narašča (glej preglednico 1). Pri nas se izvajajo naslednji podiplomski programi menedžmenta: magistrski program po-slDvorjenja in organizacije ter redni podiplomski MBA program na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, program poslovodenjc in organiziranje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, mednarodni MBA program na IECD - Poslovni šoli Bled. Aktiva UBS -Inštitut za mednarodno poslovno izobraževanje izvaja podiplomski študij menedžmenta, MBA program poteka na ICPE - Mednarodnem centru za podjetja v javni lasti, magistrski študij menedžment neprofitnih organizacij in menedžment kadrov in delovna razmerja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani ...
Raziskave pa kažejo, da v Sloveniji potrebujemo nove mcnedžerske šole in novo vrsto kadrov, ki bo za slovenska podjetja obvladala internacionalizacijo, drugače lahko nastane polom (Svetiiči2 v Novkovič, 2002, str. 27). Ekonomske fakultete so bile prve v svetu, ki so začele z izobraževanjem menedžerjev. To je bilo značilno za ZDA, nato Zahodno Evropo, danes pa je tako tudi povsod tam, kjer menedžment vse do nedavnega ni bil priznan kot poklic, temveč kot funkcija: v Srednji in Vzhodni Evropi. Zaradi prevelike akademskosti teh programov, premajhne usmerjenosti v prakso in premajhnega vključevanja drugih disciplin (organizacija, strategija, spretnost vodenja, delo z ljudmi) so v svetu kmalu ugotovili, da je izobraževanje za menedžment interdisciplinarno, zato so začeli ustanavljali posamezne fakultete za menedžmertt, Še bolj razširjeni pa so neodvisni inštituti (pogosto jih imenujejo centri). Ti se največkrat ukvarjajo z izobraževanjem menedžerjev in ne študentov (Purg, 1995, str. 25).
POMEN IZOBRAZBE ZA MENEDŽERJE
Po neki nemški raziskavi ima danes 70 odstotkov vseh menedžerjev na vodstveni ravni dokončan visokošolski Študij. Dvajset let poprej je bila ta številka prepolovi)ena.
Prva menedžerska šola v Vzhodni in Srednji Evropi se je razvila v Sloveniji
Preglednica I: Število magistrov po letih in po področju znanosti: ekonomija in menedžment
letu	1962-1994	1995	1996	1997	1998
Skupaj	6608	548	595	703	733
moški	4457	278	299	374	375
/linske	2151	27	296	329	358
ekonomija in nien<afŽW«tit	796	93	85	Iti	125
Vir: Statistični letopis RS 1999, sir. 129.
12
Znanost razkriva	3 5
Za imenedžerje je zelo pomembna vizija, ki omogoča dolgoročneje ostali na oblasti. Za uresničevanje svojih dolgoročnih vizij morajo biti menedžerji pripravljeni tvegati. Le inovacije so liste, ki krepijo konkurenčnost podjetij na dolgi rok. Vendar pa nam »heroičnega« menedžmcnta, ki ga odlikuje kombinacija znanj, vizkmarstva, podjetniškega inovacijskega duha in nagnjenosti k tveganju, ne more zagotoviti nobeno izobraževanje (Sveltičič, 1994, str. 357). Vse to govori v prid tistim, ki trdijo, da se menedžerskega poklica ni možno naučiti, ampak da se menedžer preprosto rodi.
Teoretično izobraževanje pospešuje ~ekswilnost in mobilnost pósame;
fl
Podobna britanska študija kaže, da ima le 24 odstotkov vseh angleških vrhunskih mene-džerjev univerzitetno izobrazbo. Na Japonskem je takih odstotkov. Mnogi menijo, da obstoji povezava med razmeroma nizko izobrazbeno ravnjo britanskih menedžerjev in razmeroma nizko tekmovalno sposobnostjo mnogih podjetij v britanski industriji, zaradi Česar je njihova uspešnost manjša. Iz tega bi lahko sledilo, da je ravno izobraževanje pogoj celotnega družbenega razvoja. Vendar pa je pri vlogi menedžerskega izobraževanja v pospeševanju gospodarskega razvoja in krepitvi konkurenčnih sposobnosti podjetja potrebno biti realen. Zgolj uvajanje izobraženih menedžerjev v podjetja samo po sebi ne more prinesti gospodarskega razcveta. Sposoben mcnedžment podjetja je le eden od predpogojev krepitve konkurenčne sposobnosti.
Raziskave ameriškega Centra za kreativno vodenje, v katerem so več kot dvajset let preučevali obnašanje in lastnosti vrhunskih menedžerjev s celega sveta, so pokazale, da sta kakovostna izobrazba oz. strokovna usposobljenost predvsem nujna temeljna pogoja. Ah bo nekdo posta) vrhunski menedžer ali ne, je namreč samo v 10 odstotkih odvisno od njegove izobrazbe, v 20 odstotkih od ljudi, s katerimi dela, in kar v 70 odstotkih iz izkušenj, ki jih je pridobil (Nosan, 1999, str. II).
Domet vzgajanja menedžerja je torej omejen. Štiriletno šolanje na univerzi ali dveletno na podiplomskem izobraževanju oziroma nekaj krajših tečajev ni dovolj, da se dober menedžer 'priuči1. Potrebne so določene pre-dispozicije (zasnova DNA), še bolj pa pridobljene izkušnje.
Potemtakem se zastavlja vprašanje, ali kljub temu izobraževati menedžerje. Kakšne koristi imajo od tega? Prednosti sta na primer večja fleksibilnost in mobilnost, ki nikakor nista več le prazni gesli v današnjem hitro spreminjajočem se svetu. Študija je pokazala, da dobro in dolgotrajno teoretično izobraževanje pospešuje zmožnost za fleksibilnost in mobilnost (Goerg, 1991, str. 141-143). Poleg tega nam mora postati jasno, da bodo mene-džerske kariere, ki se ne opirajo na dokončano visoko šoki, poslale redkejše. Izobrazba sama ne odloča o dejanski karieri, pač pa o tem, aH imaš možnost zanjo. Ker vedno več ljudi obiskuje in tudi konča univerze in poslovne šole, tisti brez akademske izobrazbe težko dobijo priložnost.
In zakaj najboljši Študentje s Harvarda in drugih najbolj znanih poslovnih univerz praviloma ne postanejo vrhunski menedžeiji?
MEDNARODNOST POSLOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
Mednarodna razsežnost postaja ena najpomembnejših komponent v menedžerskem izobraževanju, Prav gotovo zato, ker postaja svet vedno manjši in ker izdelke, ki so jih včasih poznali samo v ZDA, prodajamo in izdelujemo po vsem svetu in smo torej vedno bolj povezani in medsebojno odvisni. Tako morajo imeti uspešni menedžeiji čedalje več občutka za kulturno prožnost in senzi-bilnost, ki je ne morejo doseči zgolj s prebiranjem knjig (čeprav je tudi to pomembno), temveč z učenjem od drugih iz različnih mednarodnih okolij (npr. kakšne so navade
Znanost razkriva
3 5
drugod po svetu; na kaj so na kakšnem koncu sveta občutljivi, kako se odzivajo ipd.). V mednarodni šoli se torej menedžerji učijo načel delovanja, ki veljajo v različnih mednarodnih okoljih, in jih lahko z manjšimi zakonskimi in drugimi veljavnimi predpisi in pravili v drugem okolju dopolnijo (Purg v Vagaja, 1999, sir. 6).
Prav gotovo je najpomembnejša lastnost mednarodnega študija v tujini razsežnost, da vsebuje resnično bogastvo pogledov in je imenitna podlaga za prihodnje sodelovanje. Če izberemo ugledno mednarodno Šolo, na katero pridejo študentje iz dvajsetih, tridesetih držav, lahko rečemo, daje 'v enem razredu zbran eel svet'. Prednosti mednarodnega menedžerskega izobraževanja navajajo različni avtorji, in sicer Bernhard Goerg (1991, str. 141-143), Marjan Svetličic (1994, str. 356-357). Danica Purg (v Vagaja, 1999, str. 14-17), Sonja Treven (2001. str. 52-53) in drugi. Čeprav sc prednosti mednarodnega menedžerskega izobraževanja in plurali-zacija študentov, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij, med seboj prepletajo, sem jih na podlagi navedb razvrstila v naslednje glavne skupine:
1. Mednarodnost predavateljev in študentov.
Odločilna prednost in ena bistvenih vrednot šolanja na mednarodnih poslovnih šolah je mednarodna sestava predavateljev in Študentov, ki prihajajo s celega sveta. To je idealna možnost, da študentje razvijejo zares mednarodno in globalno mišljenje. Tuji predavatelji z mednarodnimi izkušnjami prinašajo različno znanje in tudi različen osebni pogled na menedžment. Na ta način lahko študentje spoznavajo tuje izkušnje, ki jih lahko 7- modificirani em in oplajanjem na nacionalni ali regionalni ravni ustvarjalno prenašajo v domače okolje oz. v okolje, v katerem poslujejo.
2. Mreže poznanstev (socialni kapital).
Prav gotovo je najpomembnejša razsežnost izobraževanja v tujini priložnost za srečevanje, sklepanje poslov in za dolgoročno prijateljevanje. Pri tem je potrebno poudariti, da se veliko koristnih poznanstev oblikuje ne samo preko formalnega, ampak tudi preko neformalnega mrežnega povezovanja (igranja golfa, tenisa ipd,), ki je v poslovnem svetu še kako pomembno, Veliko laže in povsem drugače je, če lahko pokličeš po telefonu koga, ki si ga spoznal in bil nekaj časa z njim v šoli, v Estonijo ali Nemčijo, kot pa če je potrebno iskati zveze za vstop na trg preko gospodarskih zbornic, vlad, ministrstev ali drugih organizacij in združenj.
Socialni kapital je razmeroma nov konceptualni pogled na bogastvo odnosov, zato ga različno opredeljujejo. Pnlnam (1993, 2000) pravi, da se socialni kapital nanaša na vidike socialne organizacije, kot so zaupanje, norma in omrežja, ki lahko izboljšajo učinkovitost družbe s spodbujanjem koordiniranega sodelovanja. Bourdieu (l9S5)je opredelil socialni kapital kot gosloio in pogostost ter pomembnost socialnih stikov, ki jih lahko posameznik »mobilizira«, ko jih potrebuje, in se nanje zanese, Če želi i/boljšali svoj položaj (Ličen, 2001, str. 15). Za majhne države in uspešnost njenih podjetij, kaierih poslovanje je vse bolj odvisno od sodelovanja s tujimi partnerji, imajo mreže poznanstev še posebej pomembno vlogo. Slovenija je tako po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije v letu 2001 realizirala 120 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda v menjavi s tujino (BDP je znašal 19 milijard ameriških dolarjev, izvoz in uvoz blaga ter
l IspeŠii i menedžerji so dojemljivi m druga kulturna okolja.
Socialni kapital je morda celo najpo-mebnjša osebna konkurenčna prednost menedžerja.
14
Znanost razkriva	3 5
S sporazumevanjem v naravnem okolju osvojimo povprečno 13 tujih besed na dan, v šoli le do 200 na leto.
storitev pa sla znašala 22,7 milijarde ameriških dolarjev).
3. Jezikovno znanje.
Najočilnejša, četudi še zdaleč ne največja vrednota izobraževanja na mednarodnih poslovnih šolah je vcčjezičnost. Če od Šolanja na kakšni mednarodni poslovni šoli ne ostane nič drugega, ostane vsaj dobro obvladovanje angleščine oz. v Fontainebleauju in v šolah francoske Švice še znanje francoščine. Vrednost takšnega jezikovnega znanja je pomembna zaradi Čedalje večje internacionalizacije gospodarstva. Miller in Gildea (1987) sta proučevala učenje angleščine v vsakdanji komunikaciji in to učenje primerjala s šolskim učenjem. Ugotovila sta, da se posameznik v sporazumevanju v naravnem okolju nauči povprečno 13 besed na dan, medtem ko jih v šoli pridobi le 100 do 200 na leto (Mijoč, 1995, str. 90).
Vendar je za besedni zaklad pomemben tudi način učenja, saj so besede in stavki vedno prepleteni s kontekstom, situacijo in celo s
kulturo, v kateri jezik nastaja. Tako se ob pomenu besede vedno poglobimo v kontekst, v katerega je beseda vključena, medtem ko je za Šolsko učenje značilno, da ob uporabi slovarja pogosto prihaja do neuporabnih in nesmiselnih prevodov.
Torej na pridobivanje in uporabnost novih znanj sovplivajo tudi situacije, v katerih poteka učenje in dejavnosti, ob katerih prihaja do učenja.
4. Življenje v tujini - izkustveno učenje.
Tudi druga znanja podobno kot jezikovno nastajajo preko aktivnosti v posebnih situacijah. Tako ima velik pomen tudi življenje v tujini in istočasno še deio v kakšnem mednarodnem podjetju. Le tako lahko posameznik dodobra spozna in razume okolje, v katerem biva. Za izkustveno učenje je torej pomemben proces vraŠČanja v kulturo, kar pomeni, da posameznik skozi opazovanje delovanja določene skupnosti počasi začne posnemati obnašanje določene skupine, uporabljati žargon in delovati skladno z normami te skupnosti (Mijoč, 1995, str. 91-92).
Po Kolbovi definiciji gre pri izkustvenem učenju za simbiotično povezanost izkušenj, učenja in znanja (Malinen, 2000, str. 08). Z
Razlike v kulturi in motivaciji zaposlenih.
Kullura države močno vpliva tudi na način motiviran j a zaposlenih, V kolektivno zasnovanih kulturah je na primer zaposleni neprijetno presenečen, če mu bodo v podjetju ponudili individualno nagrado za njegove dosežke in uspešno delo. V teh kulturah imajo pogosto oblikovane norme o vedenju v določenih okoliščinah. Ce skušajo zaposlenemu dati individualno nagrado, je to v nasprotju s skupinskimi normami, zato je malo verjetno, da bo to pozitivno učinkovalo na njegovo motivacijo.
Način motiviranja zaposlenih se razlikuje tudi v moško- in ženskoulemeljenih kulturah. V prvi zaposleni cenijo denarne nagrade, nagrade v obliki nazivov in druge statusne ali materialne, nagrade. V žensko utemeljeni kulturi pa so pomembnejše nagrade prosti čas, večje ugodnosti pri delu in simbolične nagrade, ki izražajo pozornost do zaposlenih.
Dejavniki, ki motivirajo zaposlene v organizacijah, niso odvisni samo od posamezne kulture, temveč so pogosto različni tudi v okviru različne kulture. Vrste nagrad, ki jih na primer cenijo zaposleni v Sloveniji ali v Italiji, tako niso samo odsev kulture Slovencev in Italijanov, temveč tudi drugih dejavnikov, na primer starosti, spola, izobrazbe zaposlenih in organizacijske ravni, na kateri ti opravljajo svoje delo.
Znanost razkriva
3 5
izkušnjami pridobljeno znanje je celovito, nepredalčasto, predvsem pa uporabno, saj gre za aktivno vpletenost posameznika v izkušnjo in obenem razmišljanje (refleksijo) o njej.
5. Spoznavanje različnih kultur: - Povezanost kulture z organizacijskim vedenjem.
Spoznavanje kulture, običajev, tradicije in vedenjskih vzorcev različnih narodov lahko
menedžerju koristi pri razumevanju razlik v družbenem vedenju, obenem pa lahko tako bolje razume mcnedžment in organizacijsko vedenje v različnih predelih sveta. Še posebej je to potrebno za službovanje na tujem, saj sc bo menedžer le s seznanjenostjo s kulturo, zgodovino, geografijo, ekonomijo, politiko in drugimi splošnimi informacijami države gostiteljice v njej ustrezno vedel in uspešno deloval.
* Vpliv kulture na način komuniciranja.
Diagram 1: Analiza prednosti in slabosti vloge mednarodne poslovne šole
PREDNOSTI:
■	internacional nosi predavateljev in Študentov;
■	priložnost za mednarodno srečevanje, sklepanje poslov, dolgoročno prijateljevanje => mreže poznanstev;
■	jezikovno znanje => večjezičnost;
■	spoznavanje kultur različnih držav => običaji, tradicija, /.godovina, geografija ipd.;
• spoznavanje različnih podjetniških kultur => razmere v poslovnem okolju, motivacija, komuniciranje, delovni tirni;
■	izkusiVBno učenje preko Življenja v tujini;
■	razvoj mednarodnega in globalnega mišljenja;
■	interdisciplinarno razmišljanje:
■	fleksibilnost in mobilnost;
- višja stopnja tolerantnosti.
SLABOSTI:
■	vstopni pogoji => niso pogojeni s potencialno vodstveno zmožnostjo, ampak z ocenami izpitov oz. diplome;
■	izbor predavateljev => npr. nimajo pedagoških sposobnosti ali menedžerskih izkuScnj;
■	aaiganca, vzvišenost študentov;
•	razlike v kvaliteti, trajanju in ceni Studijskih programov;
•	»piratstvo« => posnemanje.
MEDNARODNA ŠOLA
MOŽNOSTI:
■	razumevanje globalne konkurence in bolj konkurenčno prilagajanje izdelkov in storitev potrošniku oz. uporabniku => hitrosl odzivanja in sposobnost predvidevanja:
*	več možnosti za zaposlitev v tujini;
*	viSja izhodiščna plača na začetku profesionalne kariere oz. viSji odstotek rasti plače;
■	posnemanje strategij tehnološkega voditelja;
' Usmerjenost na iskanje novih aplikacij že obstoječega znanja ali strategij iskanja in ustvaijanja tržnih niš.
NEVARNOSTI:
■ časovna in prostorska dimenzija => aktualnost dogajanja v različnih kulturah in poslovnem okolju;
• tradicionalne ovire med regijami => politične, socialne, ekonomske ovire ipd.
16
Znanost razkriva	3 5
V različnih kulturah posamezniki tudi med seboj različno komunicirajo. Razlike v načinu komuniciranja lahko povežemo predvsem z uporabo jezika, v katerem se izražajo, l verbalnim stilom, ki ga pri tem uporabljajo, in z neverbalnim delom komunikacije. ■ Delovni timi v različnih kulturah. Kulture zelo vplivajo na oblikovanje in delovanje delovnih timov v organizacijah. Na Japonskem odsevajo na primer timi njihove kolektivne kulturne vrednote. Koreja je primer azijske kulture, v kateri ne namenjajo veliko pozornosti vlogi timov v organizacijah, v Izraelu pa demokratične delovne skupine delujejo kot timi in v svoje delo prenašajo pomembne družbene vrednote.
INTERAKCIJA MED INTERNACIONALIZACIJO IN MEDNARODNIMI POSLOVNIMI ŠOLAMI
Tezo, da se zaradi razvijajoče internacionalizacije gospodarstva povečuje vloga mednarodnega menedžerskega izobraževanja, lahko
potrdimo na podlagi zgoraj predstavljene analize prednosti in slabosti mednarodne poslovne Šole ter na podlagi analize inter-akcijskih učinkov med internacionalizacijo gospodarstva ter mednarodnimi poslovnimi šolami (glej diagram 2).
Kot je razvidno iz diagrama 2, je najpomembnejša razsežnost izobraževanja na tujih poslovnih šolah prav gotovo možnost za ustvarjanje mreže poznanstev, ki so v današnjem poslovnem svetu še posebej pomembne za majhne države. Kajti le kombinacija znanja, tehnologije in stimulativnega okolja ter hitre reakcije na tržne spremembe (dostopnost in hitrost informacij) danes predstavlja glavni vir konkurenčnosti Torej mora imeti pošiljanje kandidatov na podiplomski Študij v tujino v večini tranzicijskih držav dosti večjo težo kot izobraževanje takšnih kadrov v na novo ustanovljenih doma lociranih šolah. Te sicer poskušajo sodelovati s tujimi tovrstnimi ustanovami, vendar to ni primerljivo z možnostjo pridobivanja poznanstev in izkušenj v tujini.
Diagram 2: Interakcija med internacionalizacijo in mednarodnimi poslovnimi šolami
Znanost razkriva
3 5
SKLEPNE MISLI
Ce želimo meneclžersko izobraževanje postavili v dimenzijo prihodnosti, potem je potrebno upoštevati dimenzijo globalnosti tega izobraževanja in bo zato v prihodnosti pri izobraževanju menedžerjev potrebno:
•	pričeti postopoma odpravljati tradicionalne ovire med regijami in to na način, da bomo definirali izhodiščni politični, socialni m ekonomski kontekst men ed žerskega izobraževanja;
•	odpravljati osebne ovire tako z uporabo sodobnih tehnologij izobraževanja kot tudi z ocenjevanjem in samoocenjevanjem medkulturnih razlik:
•	definirati minimum specifičnih znanj, potrebnih za obvladovanje menedžmenta na ravni določene regije kot dela globalnega prostora.
Zbrani podatki nakazujejo ključne značilnosti izobraževanja menedžerjev v mednarodnem okolju in so lahko spodbuda za nadaljnje raziskovanje ler predvsem aktivno globalno delovanje.
LITERATURA
Amdarti, R. P. (1596). Management, education and competitiveness. London in New York: Rout ledge.
Bernol, N. (1990). Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetWSkega vodenja. Ljubljana: Gospodarski vestnik-Goerg, 15S. (1991). Prihodnost menedžerjev, menedžerji prihodnosti, Ljnbljanai Državna založba Slovenije.
Jelovac, D. (1995). Diplomanti MBA na kratkih npgah. Stranpoti v usposabljanju menedžerjev. Manager, 5, str. 60-62.
Ličen, N. (2001). Socialni kapital in izobraževalne potrebe v obdobju spreminjanja dela in tiienja. Afldragoška spoznanja, 4, str. 14-16. Malitien, A. (2000). Towards (lie essence of adult experiential learning. .Sophi: University of Jy vasty la. Mijoč, N. (1995). Izkustveno učenje odraslih in soeiokul turni sloj. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska faidllteta.
NosSB, M, (1999). Kako postati vrhunski manager. Manager, 5, str. 11-19,
Novkovič, G. (2002). Kako postati mililinaeionalka1.' Gospodarski vestnik, 49, str. 21-27. Purg, D. (1995). Menedžeiske šnle AjldragOŠka spoznanja, 1-2, str. 25-26.
Radonjič, D. (2003). Managersko izobraževanje r;t jutriSnji čas in prostor (1). Odločilen pomen časovne dimenzije. Večer, IS. 2. 2003, str, 20. Statistični letopis Republike Slovenije 1999. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. SvetliSi5. M. (1994). Njegovo veličanstvo nianagerfsko izobraževanje)! Slovenska ekonomska revija, letnik 45, 4, str. 350-360.
Treven, S. (2001). Izobraževanje menedžerjev za delo v tujini, Anctragoška spoznanja, 4, str. 51-54. Vagaja, A. (1999). Izobraževanje: Poslovnež mora obvladovati spremembe. Finance. Priloga, 42, sir. 10—IS.