NO. 95 Aaierišk/i Do '/W/VI' E it IQlvIH— HOiWF AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 14, 1953 LETO Lili —VOL. t.ttt Prvi javni nasiop bivšega predsednika izza njegovega odhoda iz Bele hiše v Washington!! Mr. Truman, ki je govoril pred zakonodajo svoje domače države Missouri, je pozval ameriško ljudstvo, naj se strne za svojim predsednikom in ga podpre v njegovi zunanje politiki. ' JEFFERSON CITY, Mo. — Bivši predsednik Harry Truman ie pozval ameiriško ljudstvo:, naj Se strne za predsednikom Eisenhower jem v njegovem prizade-Vanju za ohranitev svetovnega Fiiru. Predsednik, je rekel Mr. Truman, odloča zunanjo politiko najmočnejšega naroda na svetu. — Zato je na državljanih ležeče, ha se strnejo za svojim predsednikom ter ga podpro v njegovem prizadevanju po ohranitvi svetovnega miru.” Te izjave jo podal Truman v ^kiomodaji države Missouri; to ie bil njegov prvi javni govor, lchkar je odšel iiz Bele hiše. Truman je govoril z velikim spoštovanjem o položaju vodiva naj večjega naroda na svetu. samo, da je predsednik vrh. Poveljnik vseh oboriolženih sil, temveč je on tudi glavar svoje franke, “to je položaj, na kate-noga sem bil jaz zelo ponosen.” Je pa še druga stvar, ki je nestrankarska, je nadajeval Mr. i rum an. To je predsednikova odgovornost za zunanjo politiko Združenih držav. To politiko odločuje predsednik, izvršuje pa Jo njegov zunanji tajnik. Mr. Truman, ki je zdrav in o-S°rel oc} vročega havajskega KAPITAN PRIPOVEDUJE 0 STRAHOTI Poveljnik pogreznjenega parnika je povedal, kako se je parnik v visokem valovju potopil. ALBERT STIGLIN, kapitan parnika, ki. se je v ponedeljek . v . - pogreznil na viharnem Superior pred časnikarji ki so ga izpra- jezerU) je izjavil) da so vsi mož. sonca, pod čigar žarki je bil mesec dni, je bil oib nastopu pred zakonodajo svoje domače države prav dobra razpoložen. Speciano o poitiki ni hote 1 Specialno o politiki ni hotel govoriti ne pred zakonodaja ne ševali o njegovih političnih vidikih. Toda omenil pa je svoje whistle stops” v zadnji kampanji ter pripomnil, da ima pred seboj še dovolj let življenja (pretekli teden je bil star 69 let), “da bo lahko še v korist demokratski stranki v bodočnosti”. “Jaz sem eden onih, ki so šli skozi najhujše politične bitke, pa teh bitk še ni konca”, je rekel. Zadnje čase se spet slišijo govorice, da bi se Truman rad vrnil v senat kot senator države Missouri, kar je že bil in kateri položaj mu je med vsemi najbolj ugajal. Toda o tem ni komentiral. Dejal je, da ho preživel ostale dni svojega živjenja v prizadevanju, da prepriča mlado generacijo, da bi se zavedla, v kako veličastni deželi živi. Rekel je, da je zelo važno, da izidejo iz mlade generacije voditelji, katerih vloga in dolžnost bo — vodstvo sveta. francoski parlamenf zahteva konferenco ftrih sil Churchillov nasvet za to kon ferenco utegne povzročiti zzesporazum med Združe-zurui državami in Veliko “Htanijo. ^ BARIz. — Zunanjepolitična 0 rnisi j a francoskega parlamenta pozvala francosko vlado, naj k Me konferenco petih sil, na vateira naj bi prišli njihovi naj-lsji predstavniki. Istočasno je komisija defini-š^° odložila posvet o paktu sdh evropskih držav, kateri Me imel namen vključitev hc> ^ v evropsko obramb-sij' arrnad0 proti sovjetski agre- ci^°Z*V komisije je sladil ini-Winstona Churchilla, ki e dni svetoval neformalno in jo ra tajno sejo najvišjih zastop-£,°v Petih sil, in sicer: Francije, .o r' Jržav, Velike Britanije in jetije. ^hington je ostal značilno rir C6C °k Churchillovem sugie-ariJu te konference. Nenavadna zračna nesreča nad Ontario jezerom V trupu težkega bombnika je eksplodiralo majhno eksperimentalno letalo. ' , NIAGARA FALLS, N. Y. — Na jezeru Lake Ontario in nad njim iščejo ladje in letala dva letalca, ki sta padla iz višine 30 tisoč čevljev iz težkega bombnika, v čigar “trebuhu” je eksplodiralo malo eksperimentalno letalo. V eksploziji je bil ranjen najmanj še en član bombnikove posadke. To je bil Robert Walters, 27-letni letalski inženir doma iz Buffala, N. Y. Opečen je bil na levem račesu in po rokah. Kakor hitra je bombnik pristal na letališču v Niagara Falls, šli nemudoma .reševalci oziroma iskalci na delo da najdejo pogrešana letalca. je na krovu storili svojo dolžnost, da bi rešili parnik. Rekel je dalje, da ni bilo na parniku najmanjše panike. Vse izgube je pripisati silnemu viharju in visokemu valovju. “Tekom viharja sem bil na po'-veljniškem mostiču nepretrgoma, brez oddiha in spanja, 19 ur. — Vihar in valovi so silno premetavali parnk sem in tja. Na detlu smo imeli vse črpalke, da bi izčrpali vodo in lobdržali parnik na povržju, pa je bil ves trud zaman. Ko se je pričel parnik potapljati sem ukazal posadki, naj ga zapusti. Na krovu je bilo dovolj rešilnih pasov, splavov in čolnov za vse. Bil je zadnji čas, da smo zapustili parnik, ki se je 5 minut zatem potopil. Na splavu sem bil s petimi drugimi možmi štiri ure in pol, dokler nas ni rešil parnik Joseph Thompson. En mož naše posadke, prvi mat, je na splavu umrl. Živil nismo imeli nikakih, vode pa več kot dovolj, saj je bila vse okoli nas. Kapitan in posadka parnika Joseph Thompsona je dokazala veliko sposobnost v brodarstvu, da nas je ob takem valovju mogla vzeti na svoj krov. Tem ljudem moramo biti v resnici hvaležni. Jaz sem izčrpan in tako so vsi moji možje, ki so zdaj razkropljeni po jezeru na raznih parni- Novi grobovi Franz Bohinc Včeraj opoldne je umrl v Huron Rd. bolnišnici Franz Bohinc, rojen v Svečah na Koroškem in stanujoč na 669 E. 159 St. Iz Evrope je prišel semkaj v avgustu 1950. Zaposlen je bil pri Taylor Boggis Co. Zapušča ženo Lud-milo, rojeno Andolšek in štiri otroke:: Marijo, Antona, Ano in Cirila. Bil je član SMZ št. 6. Njegovo truplo leži v Grdino-vem pogrebnem zavodu na E. 62. St. Picgreb bo v soboto ob 9:45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., ob 10:30 in od tam na pokopališče Kalvarija. Johanna Škufca Po daljšem bolehanju je umr. la na svojem domu na R.D. 1 Chardon Rd., Willoughby, O. dobro poznana Johanna Škufca, roj. Turk, stara 80 let. Soprog ji je umrl leta 1930. Tukaj zapušča sedem otrok: Anne Peru- sek, John, James, Albert, Alma Fiotroswicz, Lillian Gent, William, 22 vnukov in 8 pravnukov ter več sorodnikov. Dve hčeri sta že prej umrli. Rojena je bila v Hinjah pri Žužemberku, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 56 let. Bila je članica Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda ob uri, ki še ni določena. ---—o_------ STRAH0TNEP0SLEDICE VIHARJA V TEXASU Papež upa na sporazum velesil VATIKAN. — Papež Pij XII. je izrazil upanje, da se bodo sestali voditelji velesil in se iških kateri sia jih rešili. Upamo,'kreno posvetovali glede dosege da bodo vsi pogrešani rešeni.” Iz raznih naselbin Westmont, 111. — V sobota 16. maja ob 4. pop. se bosta v cetr-'cvi sv. Trojice poročila gdč. Rosemarie Ann, hčerka Mr. in Mrs. Louis Majcen, in Edward B. Barus, Jr. Bilo srečno! Kajzerja so hoteli ugrabiti FRANKLIN, Tenn.-----Tu- kaj je umrl 11. maja eden izmed kolovodij fantastičnega načrta ugrabljenja nemškega kajzerja Viljema v prvi svetovni vojni. To je bil Dan Reilly, star 64 let in voznik avtomobila, s katerim so hoteli zarotniki odpeljati pobeglega nemškega cesarja iz Doorna na Holandskem. Reilly je bil takrat saržent pri ameriški 114. artileriji. Sneg v Montani BILINGS, Mont. — Dne 12. maja je padlo tukaj tri palce snega. svetovnega miru. Papež, ki je govoril 150 inozemskim časnikarjem, je izjavil, da za zdaj izrazimo lahko samo upanje za tak sestanek, na katerem bi se res iskreno razpravljalo o miru. ------o------ Rdeči Kitajci v Angliji CLACTON, Anglija. — Semkaj so prispeli iz Kitajske trije delegat j e strokovnega delavstva, ki se bodo udeležili konference Electrical Trades unije. V obe mesti je prispelo vojaštvo stražit in pomagat. Izpod razvalin izkopavajo nadaljne mrtvece, mnogo pa je še neizkopanih. - Da bo nesreča polna, grozi še poplava po deževju narasle reke opoldne, naznanjajo, da s Cleveland, O. — Preserski farani bodo gotovo veseli novice, da bo imel letos naš rojak Francelj Susman, Anškov iz vasi Prevalje, novio mašo. Imenovani študira v slovenskem semenišču v Argentini. Njegova mati je bila krstna botra vse naše (Slugove) družine. Anškovi so bili v vsej okolici znani kolt pošteni in gospodarski ljudje. Kot mi je nedavno sam sporočil, upa, da bo koncem julija ali v začetku avgusta prišel srečni dan, ko bo daroval svojo prvo' daritev na oltarju in zapel kot! novc.mašnik Bogu slavo. Mislim, da bi bilo lepo, če bi mu vsi olžji rojaki čestitlai. Njegov naslov je: France Susman c. Vanj, da vrne naši. domovini o. Slov. misijonska pisarna Calle svobodo, da bo v njej zavladal spet mir in pravičnost. Prerodimo in prečistimo pa se tudi mi sami. Konec tega meseca biqdo duhovne vaje za slovenske fante in može. Vodil jih bo prevz. škof dr. Greglcirij Rožman. Kot skrbimo za zdravje svojega telesa, moramo skrbeti tudi za zdravje svoje duše. Poskrbeti za to zadnje je namen duhovnih vaj. Oproščeni svetnih skrbi se borna dva dni posvetili samo svojim duhovnim potrebam. Osveženi in notranje pomirjeni se bo-mic: vrnili v vsakdanje težave življenja. Kdor le more, naj se vabilu odzove in se duhovnih vaj udeleži! Janez Mihelič. Vabilo na sejo Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imamo v nedeljo popoldne’ob 2. uri važno dejo. Vse ste vabljene, da se te seje v čim večjem številu udeležite, ker bomo razpravljale o važnih stvareh. Nekaterim članicam je že znano, da bomo imele dne 31. maja večerja. Da bi bil uspeh čimlep-ši, naj bi pomagale vse članice, saj bo to v prid naši cerkvi. Vabimo tudi vse dobre, žene in dekleta, da bi pristopila v to naše društvo. Gre res za dobro stvar. Naše društvo ne daje posmrtnin, daje pa duhovno bogastvo, katero ostane. Ob smrti vsake dobre službi, v Jugoslavijo, kjer so jih delno pobili, delno so še danes v ječi. Daši je Tito in njegov režim dobro vedel, kaj vse so ti komunisti počenjali v taboriščih, so jih ob^ prevratu in še nekaj let nato slavili kot junake. Vsi so prišli na vodilna mesta, postali celo ministri v Titovi vladi. Zakaj pa jih je nato leta 1948 dal Tito pobiti, bomo povedali prihodnjič. M. Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Več o tej novi maši bom poročal, ko dobim podrobnejše sporočilo. Mi se novega novomašni-ka, svojega rojaka, veselimo in mu želimo, naj mu da Bog zdravja in milosti, da bo: mogel svojo težko nalogo uspešno vršiti. Ko bi bili doma v stari domovini, bi na dan njegove nove maše gotovo peli vsi zvonovi na ža^ lostni gori. Tako bomo pa mogli na ta dan tja le v mislih, le naš duh bo lahko! pohitel tja. Lami sem se razgovarjal z no-vomašnikovim očetom v domovini. Kako hudo mu je bilo, da je vojska družino razklali. No, sedaj se gotovo vsa družina veseli, da bo France dosegel vzvišeni cilj. Anton Grdina, st. Kako je Columbiis postal prestolnica države Ohio Mnogo prebivalcev države Ohio misli, da je bil Columbus od vsega začetka glavno mesto' naše države, to je pa seveda zmota. Prvi sedež naše vlade je bil v Chillicoithe, nato pa kratek čas v Zanesville. Zgodovina borbe med naselbinami za sedež vlade bo razložena v ponedeljek 18. maja ob,6:30 na radijskem sporedu v “The Ohio Story” pod pokroviteljstvom The Ohio Bel Telephone Co. Radio poslušalci v clevelandski okolici lahko slišijo to oddajo v ponedeljek zvečer na postaji WGAR ali pa na WERE ob 8. uri zvečer v torek. L. 1800 je kdngres imenoval Chillicothe za prestolnico Se-vernozabodnega iczemlja, osem let kasneje so prebivalci Zanes-villa zvabili zakicnodavce v. svojo naselbino, kjer so pa ostali samo štiri leta. V ta spor so se Franc S. Finžgar: “Razvalina življenja” Odbor za Katoliški goriški dom, ki skuša, da bi primorski Slovenci dobili v Gorici svoj narodni dom, nam je za preteklo nedeljo posredoval lepo narodno igro “Razvalino življenja.” Kakor je naslov sam morda malce površen, v nekem oziru morda celo pregrob, je vendar vsebina igre izsek iz življenja komaj pretekle dobe, ko so gruntarji, gruntarski očetje 'sklepali zakone brez privoljenja otrok. Posledica tega je bila, da je bilo mnogo zakonov nesrečnih, spoznanja prepozna, konec pa marsikdaj usoden. Pisatelj Finžgar ni velik dramatik, znal pa je vedno v igro položiti nekaj, kar človeka zgrabi. In kar ima še posebno vrednost: Finžgarjev jezik je lep in naraven. Podana je bila igra odlično. Ne ljubim superlativov, ker nikoli ni vse tako, kakor si želi •gledalec, marsikdaj celo igralec ni zadovoljen s samim seboj. Ob tej igri bi vendarle mogel zapisati, da je Urh Kante tako visoko prerasel vse druge, da bi tudi pod drobnogledom težko našel napako. Igralec, ki je bil res odličen v maski, je tudi v igranje položil takšno dograjenost, da so ostali igralci ostajali marsikdaj za njim v boleči razdalji. V jeziku naravnost vzoren, v gestah naraven, v podajanju čustev neprisiljen in neafektiran, je postavil na oder človeka, ki ni igral, temveč podoživljal pravega Urha Kanteta. Koj za Urhovo vlogo bi mogel imenovati Tono. Tudi v njeno igro je bilo vložene toliko naravnosti, da je bila Kantetu tesno ob strani. Njena maska je bila nekaj posebnega in reči moram, da je bila res dobra. Njena gorenjščina vzorna, geste zelo dobre. Z Urhom je ustvarila hrbtenico celi igri. Tudi Lenčki ni kaj posebnega očitati. Vendar sem začutil ob čudovito naravni govorici Urho-vi in Tonini, da je bilo v njenem jeziku vendar že nekaj meščanskega, manj kmečkega. Tudi v obleki je bila preveč moderna, bolje rečeno bogata. Tako čedne opravljene žene si tudi trden gruntar ni mogel privoščiti. Ni pa bila afektirana, vseskozi je •svoja čustva znala podati naravno in neprisiljeno. Dober kmet je bil Sirk. Morda je bil včasih malce pretiran, dober je bil vendarle. Kakor vsi, je tudi ta igralec skrbno pazil na izgovarjavo. Pijanost je včasih preveč poudarjal, v igri je vendar pokazal res lepo mero umetniškega oblikovanja. Tudi Martin ni bil slab. Vendar je med njim kakor tudi med Ferjanom zijala neka boleča praznina, ki jo je z odlično igro ustvaril Kante. Preveč močno je bilo opaziti, da je Kantetova igra življenje samo, Martinova in Ferjanova igra pa sta dobro poskušanje resničnemu življenju se približati čim bolj. To me je najbolj motilo. Martin in Ferjan, oba sta dobra igralca, vendar Martin ni mogel do kraja utelesiti tistega, kar resnično življenje ustvarja v ljudeh. Ferjan pa je še posebej grešil, ker včasih zaide v a-fektiranost, ki se, zlasti v ljudski igri, vselej pokaže kot minus. Tudi v maski sta bila oba igralca manj posrečena. Pri Ferjanu mi zlasti niso ugajali lasje. Za vlogo napoleonskega tipa bi bili nemara dobri, za vlogo čednega kmetskega fanta mi niso bili všeč. Jer j an bi moral v vlogo kmečkega fanta vložiti več naravnosti. V tem je bil Martin boljši. Potovka Mica je bila tokrat izvrstna. Maska in njen nastop sta bila lepo zlita in kljub neve-liki vlogi je tudi ona doprinesla lep del k igri, ki je bila gotovo ena naj lepše podanih iger, kar sem jih doslej videl v Clevelandu. Obisk bi bil lahko boljši. Gotovo je, da je lepo vreme zvabilo mnoge, ki bi sicer prišli, v naravo. Gotovo je tudi, da je bil materinski dan malo ineposre-čen. Družine so ta dan praznovale svoj dan, ostajale doma ali kje v hladu preživele družinsko slavje. Mnogi so odšli na pokopališče v vas k mrtvim materam. Tako se je to v dvorani poznalo. Kljub temu pa bi bilo gledalcev lahko več. Gospod Tone Grdina je imel za uvod govor, kjer se je dotaknil vprašanja Goriškega doma, obenem pa se spomnil tudi materinskega dneva. Kronika umetniškega udejstvovanja je za eno prireditev bogatejša. Gledalci pa za spoznanje, da je življenje v vseh od tenkih še vedno precej enako, kakor v komaj pretekli dobi-Prav z:ato napravlja igra še vedno močan vtis, še vedno privablja. Prav, da smo po dolgem času videli spet Finžgarja. Jaz sem si ga zaželel. Karel Mauser. * * * Novi svet Družinski list “Novi Svet,” izdaja za maj 1953, prinaša sledeče vsebino: “Mati,” pesem za Materinski dan, . C. Pfeifer, “Materinski dan,” uvodnik, " Ciril Pfeifer; “Med resjem,” črkica za Spominski dan, Ciril Pfeifer; “Spomini,” pesem, Limbarski; “Vnebohod,” pesem, Limbarski; “Ovčar Marko,” povest, Janez Jalen; “Mrak,” pesem, Ciril Pfeifer; “Ni, da bi šli kar takole ni-mo . . .,” C. Pfeifer; “Koncert ‘Korotana’ v Clevelandu,” dr. R-Ložar; “Iz slovenskih naselbin,” novice; “Od srca do srca,” pogovor urednika z naročniki; “Glasovi naročnikov”; “Velika ljubezen,” roman, T. Brdar; “Pustolovščine Tom-a Sawyer a, Mark Twain-Milena Mohoriče-va; “Kaj sem doživel v Sovjetski Zvezi,” doživljaji ujetnika; “Slovensko-angleški besednjak- Novi Svet, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. vmešale tudi druge naselbine. Istega leta je neka zemljiška tvrdka v Frankin okraju — Go lumbus tedaj še ni niti ,obstojal — ponudila zemljišče in .obljubila zgraditi potrebne stavbe za prestolnico. Vlada Ohio je to ponudbo sprejela .in mesto. Columbus je bilo ustanovljeno. S tem pa borba za sedež državne vlade še ni bila končana. Vse to in še marsikaj drugega zanimivega boste slišali na radio, če boste poslušali “The Ohio Straw” nrihodnii nonedeliek. ROJAKU IZ PUEBLA, GOLO. Škoda treh centov za znamko ter ovitka in papirja, ki ste ga porabili. Vse laži in pollaži, ki ste jih pobrali po raznih slovenskih “naprednih” časopisih, s° nam že davno znane. Svojo “modrost” le kar mirno za se ohra-nte, verjetno jo boste še hudo potrebovali. Sodimo, da spadat6 med ljudi, ki so podobni radio aparatu, — ta namreč poje in pripoveduje le to, kar ujame v ozračju, svoje glave pa nima-Ker se .niste podpisali, Vas moramo upravičeno prišteti med ‘ ju' nake.” Če bi 'imeli pri Titu kaj besede, bi mu predlagali, naJ Vas imenuje za “nanednega heroja,” tem ste namreč hudo P0' ^ awnmiyA domovina may m, 1953 Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF 1LIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Comnmnicstiong to OBZOR PUBLISHING COMPANY Frank R. Staut, 830 So. 5th SL Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4375 Publisher llIiiaturm model stavbe jVega Bakteriološkega j^delka wise onsinške J^Verze v Madisomi, *s*> — delo Slovenca kteve Hojnika ml. v Milwaukee Edisonu, Wisconsin, sede-Ve ^'isconsinšk.e državne uni-Vo 2e’ Jesen začelo rasti no Bakteriološkega od-ka ^a^or §a kaže gornja sli-h jVre^nost stavbe je cenjena to ■ Va mikjona dolarjev. Načr-Jjj,.''6 ^vršila arhitektna družba ^ftieyer Grellinger & Rose v ,bet]Wau^ee’ Pri kateri je usluž-kot pomožni (junior) arhi- ^ladi mihvauški Slovenec tekt he It IJoynik> sin znane druži-r- in Mrs. Steve in Amalije j^ynik na 1009 So. 38th Street. i2 i Je padla naloga, da izvrši j^^in lepenke po arhitekt- skih načrtih gornji model, ki je sedaj razstavljen v poslopju u-niverže. “Stevie”—tako ga kličejo doma — je delal na tem modelu (pomagal mu je tudi oče) v svojem prostem času, ob večerih, sobotah in nedeljah štiri mesece ter je dobil zanj la- «»»nnnn»»»n»nnnn»»»»»»t»ma IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPfing 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St, tel.: GReenfield 6-3620. CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. • Bruce St.; tel. MA 8-1152. tlir Radostaut ktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. KOCH RUDOLPH W. National Ave. R., Jeweler, 1116 tel.: MI 5-6653. 'ITY LIQUOR DISTR., (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—TeL: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) Pi-Vq ^di Poslušajte j. najstarejšo slovensko ko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško- ^ Slovensko ^ADIO URO v Milwaukee oddajano M2 nedeIio dopoldne od 11. do j *llre centralni čas (od 12. °Poldne poletni, odn. 0 nt čas) preko postaj Wrjn (l400k •c.) WRJN-FM (100.7 m.c.) §ram vodita in napove-Ma v slovenščini in . angieščini '0Cy''r^MrS' Rad° StaUt GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča skavo priznanje od univerze in od svojih predstojnikov ter posebno denarno nagrado. Pred dvema letoma je izvršil tudi model za novo univerzitetno knjižnico Marquette univerze v Milwaukee, ki stane 1 milijon dolarjev ter dokončujejo na njej zdaj zadnja notranja dela. MJa di, nadarjeni Slovenec je star 28 let in je še neoženjen ter živi pri svojih starših. Za risanje se je vačel zanimati že kot majhen deček. Ko je dosegel vojaško starost je bil poklican v vojake in je od leta 1943 pa do leta 1947 služil pri obrežni straži ameriške vojne mornarice. Udeležil se je tudi bojev na pacifiškem otočju. Po častni odslovitvi iz vojne službe se je vrnil domov in takoj posvetil študijam arhitekture v Dayton School of Art in pri Allan Wallsworth družbi v Milwaukee. Za nadarjenega Slovenca se je kmalu začela za-/nimati prominentna Brimeyer Grellinger & Rose arhitektna družba, ki specializira izključno v izdelavi načrtov za večja javna poslopja ter ga uposlila kot “junior” arhitekta. Za to družbo dela zdaj že tri leta. — Oče mladega “Stevie”-ja je doma iz okolice Poljčan ter gre prihodnji mesec prvič po 45. letih na obisk v staro domovino. Mati A-malija, ki je doma iz Libušenj pri Kobaridu, je bila na obisku v domovini predlanskim. Oba istariša, sta aktivna pri cerkvi Sv. Janeza Ev. v Milwaukee in naj starejša — po aktivnem sodelovanja člana pri cerkvenem ■zboru. Mr. Hoynik je eden vodilnih slovenskih katoliških la-jikov v naselbini ter soustanovitelj te fare pod pok. Rev. Pakižem ih je bil do'lanskfega leta, ko so se starejši člani fare borili za ohranitev slovenskega duha v fari, kakor sta ga gojila pokojna narodna duhovnika Rev. Schiffrer in Msgr. Gabrovšek, ves čas tudi njen cerkveni odbornik. Staršem nadarjenega mladega moža, kakor tudi njemu samemu, naše čestitke na odličnem priznanju, ki ga je bil deležen za svoje delo. “Pričarani ženin” pride v Milwaukee Prejeli smo:—Slovenski oder društva “Triglav” v Milwaukee, priredi v soboto, 16. maja zvečer v dvorani Sv. Janeza Ev., na 9. in Mineral, komedijo v treh dejanjih “Pričarani ženin.” — Vabimo vse Slovence, da si ogledate to prijetno komedijo. Videli boste brhko ciganko Ro-zamundo, ki obrača srečo in pričara ženina kar iz daljne Ame-rike. Nadalje čevljarjfa Urha, Dr. Josip Gruden: ŽENSKE, KI VEDO KUHAJO ELEKTRIČNO! BODI “ŽENSKA, KI VE” — Kupi električni štedilnik ZDAJ, ko dobiš ceneno ZAJAMČENO napeljavo Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci *35®° Lahko je manj— Ne more biti več Če je zadostna elektrika že napeljana v vaši hiši, tedaj vas dodatna napeljava za električni štedilnik ali sušilnik ne bo stala več kot S35.00. *75®° Lahko je manj— Ne more biti več Ako vaša hiša še nima zadostne električne napeljave, tedaj stroški take napeljave za električni štedilnik ali sušilnik ne bodo večji kot $75.00. Ta ponudba našim odjemalcem je samo za kratko dobo. Govorite z vašim trgovcem ali se oglasite pri nas THE ELECTRIC COMPANY WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY Metropolitan System _ epp-ie-i Vsled turške sile je propadlo mnogo cerkvenih ustanov, beneficijev, župnijskih in mestnih šol, bolnišnic. Pri drugih so se dohodki zmanjšali ali pa se je z njimi okoristila svetna gospoda. Vrhy tega so še avstrijski vladarji s hudimi vojnimi davki obremenjevali cerkvena posestva in dohodke. L. 1523. je zahteval kralj Ferdinand od duhovnikov za vojne namene tre-, tji del letnih dohodkov. L. 1525 so popisali vse cerkvene dragocenosti v zlatu, srebru in biserih in jih porabili za obrambo dežele. Turški davki so znašali leta 1526. eno tretjino, dve leti pozneje pa že polovico letnih dohodkov duhovnikov. L. 1529. je zahteval Ferdinand od cerkvenih prelatov in samo-’ stanov, naj prodajo alf zastavijo četrti del vseh nepremakljivih cerkvenih posestev, ker potrebuje denar. L. 1532. je dovolil papež novo naklado' v znesku polovice letnih cerkvenih dohodkov. Kjer naloženih davkov niso hoteli vplačevati, so cerkveno posest kratkomalo zaplenili in prodali ali pa zastavili. Taka gospodarska kriza je silno vplivala na ves cerkveni sestav. Mnoge.župnije so bile prazne. Duhovniki od svojih beneficijev niso toliko dobivali, da bi mogli svojemu stanu primerno živeti. Prisiljeni so bili se pečati s krčmarstvom in kupčijo, kar je zelo škodovalo njihovemu ugledu in kršilo cerkveno disciplino. Polagoma je začelo tudi duhovnikov primanjkovati. Škof Ravbar je tožil 1. 1525, da jih je v osmih letih komaj 17 posvetil v mašnike in da je sila veliko župnij brez pastirjev. Razmere, ki jih slika dunajski škof ki mora radi ženina zapustiti svoj, po očetu podedovani čevljarski posel. Nad vse zanimivo pa je, kako zdravnik dr. Ska-za kar preko noči ozdravi na umu bolne ljudi Razodeli bi vam še nadalje skrivnosti te ve-lezabavne komedije, toda vas nočemo prikrajšati na užitku. Bolje je, da pridete in sami vidite in slišite njadaljni potek. Garantiramo vam ,da boste dobre volje in veselega obraza šli po končani predstavi zopet domov. Na svidenje torej v soboto, 16. maja v cerkveni dvorani na deveti in Mineral v Milwaukee. — Odbor “Triglava.” Mother ^ B aby doing fine CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 Janez Faber v Spodnji Avstriji, so vladale tudi po naših deželah. L. 1533. piše namreč kralju Ferdinandu: “Zaradi pomanjkanja dobrih duhovnikov propada vse: župnije, cerkve in župnišča, vse je od Turkov razdejano, župniki ubiti. Jaz sem škof brez duhovnikov.” Ob istem času toži jezuit Kanizij: “Župnije so ali prazne ali pa v rokah odpadlih in ničvrednih ljudi. Ako ne pošlje Bog v kratkem mnogo delavcev v Avstrijo, bodo 'ljudje, ne rečem krivoverci, temveč kakor neumna živina postali. In zares se je čuditi, da dobro misleči že niso morali pretrpeti mučeniške smrti.” Ker so z dunajskim vseučiliščem vred propadle tudi naše domače šole, novega naraščaja ni bilo pričakovati. V deželo so prišli tuji ljudje, ki so bili nevedni in na slabem glasu, skrivni ali očitni odpadniki in dobli razne cerkvene službe. Tako se je med duhovstvom vedno bolj širila nevednost in razbrzdanost. Pod vplivom protestantskega gibanja se je to zlo še povečalo. (Dalje prihodnjič.) Moikl dobilo delo INŠPEKTORJI za nadziranje in izdelkov in oddelkov, ki znajo citati mikrometer in tisk dobe službo. Plača od ure. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64th St. (96) POZOR! Iščemo mladega moškega, ki zasluži trenutno najmanj $75 na teden pa nima zgledov za napredovanja. Mora govoriti angleško in slovensko ter biti podjeten in imeti svoj avto.— Kličite EN 1-7770. Moikl dobijo delo MALI OGLASI Slovenske Plošče ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri NOVAK’S FURNITURE 5505 St Clair Avenue Cleveland 3, Ohio VAS MUCI REVMATIZEM? Mi proti nas. imamo nekaj revmatizmu. posebnega Vprašajte MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA John Hiti ki je umrl 15. maja 1951 Dve leti je že minilo, da Tebe več med nami ni. Kako je prazno to življenje, odkar si nas zapustil Ti. Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa zdaj raj uživa, se pri Bogu veseli. žalujoči ostali: FRANCES, soproga; RAYMOND, sin; MRS. FRANCES ZALLER, MRS. JOHANNA VOVK iz Lorain, O. sestre; in sestra MARY v stari domovini in drugi sorodniki. Cleveland, O. 14. maja 1953. Pohištvo naprodaj Magic Chef peč, pralni stroj, piano, omara, ledenica, kombinacijski radio, in radio. Na 1000 E. 64 St. zdolej odzadaj. EN 1-0767. (95) POZOR NOVONASELJENCI! Na E. 77 in St. Clair je naprodaj zelo snažna hiša z 7 sobami, polno podkletena, garaža, za $10,500. PAT PATTERSON REALTY 2539 Noble Rd. EV 1-0550 (96) Naprodaj 6 sobna hiša se proda po jako zmerni ceni blizu E. 185 St. Kličite IV 1-3069. —(96) Hiša naprodaj Moderna hiša, 6 lepih sob, kopalnica, 3 zaprte verande, plinski furnez, 2 garaži, v dobrem stanju, na Dupont Ave., blizu Glenview Park. Kličite GL 1-3001. (95) Hiša na E. 61 naprodaj Hiša 9 sob, dvojno zidana garaža s ploščami, zimska okna, mreže, lep vrt, blizu šole in cerkve. Kličite od 6 do 7 zv. EN 1-3949. —(97) Hiša naprodaj 8 sob, 4 in 4, zaprta veranda. Na 700 E. 160 St. —(95) Išče sobo s hrano Opremljena soba s hrano se išče za moškega med E 50 do E. 70 ceste. Naslov naj se pusti v uredništvu. —(95) Naprodaj hiša Za 1 družino, 6 sob, na novo dekorirana, kuhinja obita s ploščami, plinska kurjava, dovršeno tretje, dvojna garaža. $12,800 na 474 E. 120 St. UL 1-2123. (May 12-14) Hiša naprodaj Na 3166 Richmond Rd., 5 sob “Ranch” hiša, prizidana garaža, 3 akrov, pol milje od trgovin, dobra slovenska okolica, blizu cerkve in šole. Cena $14,500. KE 1-5106. (97) Hiša naprodaj Stanovanje in dohodki. Za 2 družini, 4 in 4, blizu Grove-wood Ave. Res dober začetek za novega lastnika. Cena $11,-900. Za, sestanek vprašajte za Mr. Kramer pri E. A. Baraga Realty 985 E. 185 Street IV 1-9999 (96) Naprodaj “Landis” stroji za popravljanje čevljev, v dobrem stanju in po zmerni ceni, na 11437 St. Clair Ave., ali pa pišite na M. Desich, 1868 E. 29 St., Lorain, O., telefon: Lorain 77811. (97) ARC WELDERS drugi šift Spodbudna plača od začetka; dodatek za življenske stroške; plačane počitnice in prazniki; skupna zavarovalnina in načrt za pokojnino. THE OLIVER C0RP. 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 _____________________^97) Machine Operators AND 0 • Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo ogiasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. FORD MOTOR GO. 17601 Brookpark Rd. (100) THE MILLS 00. 965 Wayside Rd. (med Euclid in St. Clair) potrebuje MATERIAL HANDLERS SPOT WELDERS GENERAL SHOP HELP Stalno delo, plača od ure, dobri delovni pogoji, delavske koristi (95) Delavci za tovarno Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina. FERRO GORP. 4150 E. 56 St. (južno od Harvard) rf't j t (95) Vajenci Mladi moški z malo mehaničnega znanja, za vežbanje na avtomatičnih “Screw Machines” in za preglednike. Morajot biti pripravljeni delati prvo ali drugo izmeno, veterani imajo prednost. Dobra plača od ure, stalno delo, prosto življenske zavarovanje in deloma plačano bolniško zavarovanje (Blue Cross). Oglasite se v Employment uradu. The Gabriel Oo. 14500 Darley Ave. UL 1-1000 (97) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. T TTTTTTTT-. Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street Mesar Izučen mesar dobi delo. Začetna plača $100 na teden. Kličite GL 1-2836. (95) STEEL CASTER za malo precizno livarno. Dnevno delo; 48 ur na teden Kličite IV 1-8900, Ext. 23 (96) FISHER FOODS BAKERY Išče delavce za v skladišče in za v pekarijo; zanimivo delo, stalna zapo* slilev, dobre začetne plače, nekaj nadur, plačane počitnice in druge ugodnosti. Za nadaljne informacije se obrnite na “Personnel” oddelek FISHER FOODS 2323 Lakeside Ave. Vzemite SL Olair uličn? (96) a AMERIŠKA DOMOVINA MAY 14, 1953 rmn J. S. BAAR Golobček : - J;j "JM ® “Da, za veliko zlo.” “Nasproti tem pa kure, race, golobe, gosi, jerebice, zajce, ptiče pevce in druge koristne živali za dobro?” “Gotovo in po pravici. In tu sem tudi opazil, da ima zlo kremplje, ostre zdbe, dober vid in sluh, nagel korak in hiter let, dobro pa da je neumno, prostodušno, da bi zlahka podleglo, ko bi mu ne pomagal s puško, strupom, s škripci, pastmi, zankami, in zato sem se odločil postaviti se na stran dobrega, v njegovo službo, da ga branim.” “Nobena stvar na svetu ni ob-solutno zlo razen greha, pa tudi nobena stvar absolutno dobro,” je naglo in resno izjavil župnik, “vse je relativno, življenje ni boj, ampak kompromis, ali če hočete vrsta kompromisov, kdor tega noče priznati, bo težko živel. Podlasice ubij ajd ptiče v gnezdih, toda uničujejo miši, kure ste sami preganjali z vrta kot veliko zlo. Kukec, likar, Smolnikar, rilčkar, hrošč, smrekov prelec, borov prelec, njih bube in ličinke — vse to uničuje les, drevje, listje in cvetje, toda hrani pa naše najžlahtnejše pevce.” “Prav vrt me je v mojem prepričanju utrdil,” je že zopet ognjevito razlagal Holoubek, “posejal in nasadil sem polno dobrih, koristnih rastlin, toda brez moje pomoči in varstva bi vse shiralo, nič od tega ne bi doraslo. Nasprotno pa raznega plevela, kopriv, pirnice in osata nisem sejal, ne zalival, ne gojil, pa koliko ■ tega je naraslo! Komaj sem dohajal uničevati in trebiti ga. Če ne bi varoval vrta, bi ptiči in kure vse razkopali, gosenice in mrčeš bi vse požrli — da, dobro moramo varovati, zlo pa zatirati, vsepovsod kakor v naravi tako v nravnem življenju.” “To so znane reči; kar zdaj razlagate, učimo vendar sebe in druge, da je to posledica izvirnega greha.” “Da, učil sem se, toda če naj govorim resnico, stvar mi ni bila jasna, tega nisem dobro razumel, šele tu se mi je vse razjasnilo in posvetilo sonce. Kakor je s stvarmi v naravi, tako je tudi v človeški družbi. Povsod polno škodljivcev, polno plevela, lakomnosti, sebičnosti, sovraštva, umorov, odsodb in zato tudi polno skobcev, pasti, kri-minalov, kazni, glob, vešal. Dobro zgolj životari in, da ne bi poginilo, ga moramo varovati z ograjami, z božjimi in človeškimi postavami, umetno ga moramo gojiti v cerkvah in šolah, odlikovati ga s častmi in redovi. In kakor je s tem v družbi, tako je tudi v posameznikovi duši Slaba nagnjenja, nagoni, nezva-ne in neklicane strasti priletijo v glavo kakor ptice roparice, medtem ko k delu, molitvi, učenju, k obisku cerkva moramo siliti sebe in druge. “V resnici je tako,” je pritegnil župnik. “Zato mi je od tega trenutka For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 jasno, da sem kot duhovnik v prvi vrsti poklican zatirati zlo, uničevati ga; iskati ga je treba in se bojevati proti njemu z vsem orožjem in povsod, v živi in neživi naravi, v gozdu, na polju, na vrtu, v živalskem in rastlinskem kraljestvu, v svetu, v župniji, v vasi, v prvi vrsti pa in predvsem v svoji lastni duši. Ne iztrebim ga, toda omejim in čim več ga zatrem, potlačim, tem več koristim in pomorem dobremu.” “To ni tako preprosto, kakor pravite,” se je zamislil župnik, “življenje je zelo zapleteno in vas bo o tem poučilo; tej šoli se pravi skušnja in želel bi vam, da vam te skušnje ne bi bilo treba predrago in pregrenko plačati, niti s preveč bolestnimi porazi in prevarami. — Dolgo sva danes posedela in se lepo pogovorila,’ ’se je zdajci ozrl gospod župnik na uro in vstal. “Jutri se vršemo na senožet, da bi le vreme držalo; ura gre na deset, ob štirih pa bo treba biti že pokonci.” “Lahko noč želim,” se je priklonil Holoubek. “Tak, dobro se naspite in pustite vse te povsem nepotrebne vrtoglavosti iz glave in laglje boste živeli ter delali dobro, ne da bi mislili na to; zatirali boste zlo, pa ne toliko z razumom, marveč bolj s srcem. Tak! Tak!” je mahal z roko kaplanu še med vrati; nato je opravil molitve, se razpravi!, ugasnil luč in čez trenutek mirno zaspal. Holoubek pa še dolgo ni mo- gel zatisniti oči. “Župnik me ne razume, ne pozna me, toda meni je jasno. Vem, kaj hočem. Ne bpm se ukvarjal z nikakršno politiko, z nikakršno učenostjo, ne bom se podil za dobičkom, ne hlastal po bogastvu in slavi, ne po oblasti in časti, v življenju ne bom iskal udobnosti ne hvale in priljubljenosti, temveč zlu bom stopil povsod na vrat in če ne bom mogel naravnost za vrat pa vsaj za rep.” Po tem sklepu je sen zatisnil tudi njegove veke. Holoubek pa je še v spanju razpletal svoje načrte V. Holoubek se začne bojevati Stara Trousilka se je bala ka- plana kot ognja. “Rajši bi srečala ■— Bog nas obvari — rogača, kakor tega nunca,” je premišljevala, kadar koli se je kam odpravljala. Toda česar se najbolj bojimo, to se najčešče zgodi. Prav danes je povsem brezskrbno racala iz Bučin, misli pa se ji begale čisto nekje drugod, na kaplana se niti spomhila ni. Oprtiv v košu je nesla težki nahrbtnik, ki ga ji je naprtila Marenka iz mlina zato, da odnese gospodu adjunktu v Markov drobceno, dišeče pisemce. “In sami, Trousilka, mu med pogovorom lahko omenite, da je mlin brez dolga, brat pa mora priženiti vsaj deset tisoč, ki mi jih oče da za doto in še celo kaj navrže, saj sem edina hči: svoje balo sem vam pokazala; da sem bila v samostanski šoli, pa tako veste,” je ganljivo spominjala Marenka in sipala v vrečico ješprenj ček. “Toda Bogec moj, le brez skrbi, zlata gospodična, zanesite se name, gospod adjunkt je izobražen gospod, noče takoj povpraševati po doti kakor žid, on govori o ljubezni, o lepoti, vendar pa išče bogato nevesto, to je gotovo, rekel je, ko bi mu ne dovolili oženiti se, da bi službo tu pustil in morda vzel kje v najem kako graščino, zato sem se drznila povprašati, da bi vedela, kaj in kako,” se je starka naravnost raztajala, in si že Poskusite! Boste se strinjali— "HaiboW^ deieW ERIN BREW Je Standard! Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno. Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! zdaj potoma v glavi sestavljala, | drugo. Po globoki tesni globeli kako bo žlahtnemu gospodu vse to razložila. To je sicer težka naloga, u-speh in neuspeh vsega podjetja je na njenih ramah. Marenka mu je sicer všeč, seznanila ju je že o pustu, na veselici je z njo plesal, toda roka še ni v rokavu. Adjunkt je zvit lisjak, zavlačuje in zavlačuje, ne .reče nič določnega, praga v mlinu ne prestopi, očeta in matere ne prosi dovoljenja za obiske ,samo preži in kroži okoli mlina kakor jastreb. Marenko vabi na sestanke in sprehode, tako da se je oče rajezil in razkričal: “Kaj si ti kakšna služkinja, da stoji s tabo pred vrati? Ali ne ve, kaj se spodobi? Ali naj pride noter ali pa nehaš z njim občevati.” Marenko so te besede v srce zbodle in sama je poslala po Trousilko, ki gre sedaj, da stvar uredi in konča. To ni lahka naloga. Zato leze Trousilka v dve gubi ne le pod težkim košem, ampak tudi zaradi teže odgovorne naloge. Na to misli in pozablja na vse počasi škrablja od Bučin proti gozdu, izpodjedena pot se naglo dviga, na obeh straneh jo kakor zid obdajata strmi, z brinjem in šipkovcem zarasli rebri, starka — sključena in k zemlji upognjena — se je pravkar izgubila med nju kakor hro-šček, zdajci pa se nenadoma u-stavi, dvigne glavo in posluša. Razločno sliši korake, nekdo se obut bliža, ker čevlji škrip-Ijejo v drobnem kamenju. Kdo neki bo to? — Pa ni imela časa pomisliti! Komaj pet korakov pred njo se je prikazal izza skale, ki je na ovinku molela v pot — gospod Holoubek. Za hip sta oba presenečeno in v zadregi drug v drugega strmela. (Dalje prihodnjič.) ------o------- —Indija je v zadnjem času razvila precejšnjo in tudi upoštevano filmsko industrijo. Naravne lepote in posebnosti te dežele s staro kulturo bodo lahko dajale lep naravni okvir pre-nekateremu filmu, da ga ho svet z veseljem gledal. n CZfS > : l&l'"' '"-"-"'Z ' ‘ ’ ■ t ! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT MAY BELA RAZPRODAJA jp|' SEDAJ v polnem razmahu! Prekrasna (ranžasta CORDURETTE CHENILLE Posteljna Pregrinjala Ameriško-slevenski radio Chicago oddaja vsako soboto ob 3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke s postaj WHFC--1450 KG in WEHS--FM-97.9 MG POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi naj-’ lepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa— RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: DElaware 7-8515 Chicago 11, Illinois Pregrinjala za ozko ali široko posteljo. Iz težkega cordurette chenille. Lahkotno pranje. Nič likanja. Zaželeli si boste eno za vsako spalnico. Če eno pregrinjalo prerežete na dvoje, dobite enake dra-perije. Bela Rumena Črešnjevo rdeča Roza Zelena • Lovsko zelena • Modra Chartreuse 3.9.8 Pisane Cotton prevleke za odeje Lepe pisane cotton pre- a QQ vleke za vaše navadne ■JiOO ali prešite posteljne ode-je. Zapenjajo se z gum-bi zaponci. Pralne. 72x 81 inč velikosti. 39c “Stevens” kuhinjske brisače čisto platnena tkanina in zelo vpojljiva kvali teta. Vzorci barvnih prog. The May Co.s Basement Domestics Department 2-stpanske 7.98-9.88 prešite odeje Druge od prvovrstne as AA kakovosti, obojestran-ske, v barvnih vzorcih. Tj 80x84 inč velikosti. 29' 3.98 Indijanska odeja v zapad. stilu Barvna indijanska odeja v zaipadnem stilu iz mehkega bombaža, ki vam bo vsestransko služila. 2 .98 Naznanilo in Zahvala Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da se je Vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati k sebi našo predrago mamo, staro mamo in sestro Vido Zakrajšek-Bajc ROJENA MALENŠEK Svoje mile oči je za vedno zatisnila dne 11. aprila 1953 po tridnevni bolezni v bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 14. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi ter po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. smo njeno truplo izročili v naročje matere zemlje na pokopališče Calvary. Blagopokojnioa je bila rojena 16. junija 1892 v Ljubljani. Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so ozaljšali krsto drage mame s krasnimi cvetlicami in venci. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnico spoštovali. Enako naša prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Iskrena hvala vsem, ki so prišli blago mamo pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Srčna hvala Rev. Ruparju od cerkve Marije Vnebovzete za molitve ob krsti in za spremstvo na pokopališče ter njenemu svaku Rev. Casimir Zakrajšku iz Lemonta, 111., za cerkvene pogrebne obrede. Najlepšo zahvalo' naj sprejme članstvo društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in podružnice št. 18 SŽZ za izkazano zadnjo čast in spremstvo na pokopališče, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo naše tete, strici, bratranci, sestrične in sosedje ter vsi, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način v dneh naše žalosti ob izgubi drage mame. Tebi, nepozabna naša mama, pa kličemo: Počivaj v miru v božji njivi. Prestala si trnjevo pot tega življenja in sedaj se raduješ tam gori nad zvezdami, kjer prosimo, da moliš za nas, da se enkrat vsi skupno zopet snidemo za večno! Žalujoči ostali: ANGELA NEWLAND, ROSE PAPES, ANN FRIEDLANDER in MARY CROSBY, hčere LOUIS ZA KS in ERNEST BAJC, sinovi QSCAR NEWLAND, JOHN PAPEŠ, JAY FRIEDLANDER in HOWARD CROSBY, zetje VIRGINIA ZAKS in MARY BAJC, snahi OSEM VNUKOV in več drugih SORODNIKOV Cleveland, Ohio, dne 14. maja 1953.