126
O kopitnih mazilih.
Da se rog- obdrži voljen in vlažen, se maže kopito po stenah in pod nadkopitnem svitkom z mazili, katerih imamo na cente. Kakor vsak berač svojo rnavho hvali, tako hvali eden to, drug drugo mazilo. Prav za prav kopito, katero se drži do vel j na mokrem, ne potrebuje nobenega mazila; resnico tega nam dokazujejo kopita divjih konj, katerih tudi nihče ne maže in vendar imajo veliko boljši rog od naših domačih konj. Tudi se živi rog kupita, nad katerim in pod katerim je mnogo krvnih žilic, iz katerih se redi, ne sme primerjati z našimi čevlji ali škornjicami, katere so mrtvo usnje in ga mažemo za to, da se ne razpoka itd. Ce pa ravno ne branimo kopitnega roga z mazili mazati, moramo pa tudi vedeti, zakaj in kedaj ga mažemo, da bomo spoznali, katera mazila so dobi\ katera pa škodljiva.
Kopito se zato maže, da mast, katera rog pre-vleče, prvič zadržuje vlažnost, da posebno o suši in vročini ne more prenaglo iz kopita izpuhteti in tako roga usušiti; drugič pa se maže zato, da preobilna mokrota tacih konj, ki zelo po mokrem hodijo, ne more v rog. Znabiti, da po tankih luknjicah, ki jih ima rog, kakor vsaka stvar, se rožene nitke namazane masti nekoliko navzamejo; ali to ne sega daleč in ostane le bolj pri vrhu.
Iz tega se očitno razvidi, da le čista mast in čisto olje, ki ne sme biti nikdar žarkovo ali s kakimi druzimi i azjeclljivimi rečmi zmešano, more pripomoči k gori imenovanemu namenu. Vsa druga mazila, smolnata, dišeča, osoljena so škodljiva in so strup kopitu. Tudi mazilo, če žarkovo, razje lože in stori rog krhek in pršiv.
Sveže laško, laneno, konopno olje, sveža neoso-ljena mast, loj, maslo, surovo maslo so najboljša mazila ; vse pa presega tista mast. ki se dobiva v le-karnicah pod imeuom „Kakao-Butter4\ zato, ker ta mast ne postane lahko žarkova. Voska pridevati takim mazilom ni škodljivo, pa se mora porej med žrjavico raztopiti. Za izgled zapišemo tako mazilo. Vzemi rumenega voska (raztopljenega), prešičje masti in la-nenega olja — enega toliko, kolikor druzega, in napravi si kopitno mazilo, ki se hrani v dobro zamaše-nem loncu. Ako hočeš dati mazilu črnkasto barvo, kupi si v lekarnici ali štacuni žgane slonove kosti ali frankobrodskega črnila in primešaj tega toliko, kolikor je treba, da mazilo dobi črnkasto barvo. Jemljejo se v ta namen tudi saje, ki so pa uže bolj ojstre, kakor uni dve črnili. — Nekateri mislijo, da čebuljin ali če njev sok, zeleni volk (Gninspan) in druge enake mazarije kopitnemu mazilu dajo moč, da se bolj v rog vrine; ali taki ne vedo, kaj je rog, kaj je čebula, kaj je zelen volk! Umen in skušen človek se varuje tacih mazarij.
Po dvakrat v tednu naj se namaže kopito z na-svetovanimi mazili;  katero naj se izvoli, je vse eno.
127
Le pređno se namaže rog, naj se čisto izmije, da je snažen. Namaže naj se zvečer, da konj potem brž na pot ne gre, in se v mazilu preveč praha itd. ne zasede. Namaže naj se pa vselej zmerno, da se mazilo po nepotrebnem ne trati.