GLASNIK Ljubljana, 9. septembra idgs URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE e HRASTNIK e LITIJA e LJUBLJANA — BEŽIGRAD • CENTER e moste-polje e Siska • vec-rudnik • LOGATEC e VRHNIKA • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LETO XII., ŠTEV. 41 a OSNUTEK PREDLOGA ZA SPREMEMBO PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA- CENTER Ukrepi gospodarske reforme ne Posegajo samo na področje gospodarstva, temveč imajo mnogo širši Pomen. Osnovni namen gospodarske reforme je predvsem v tem, da se yskladijo vse oblike potrošnje s proizvodnjo in da se ustvarijo pogoji za skladen družbeno-ekonomski razvoj. Reforma zahteva, da bo nadaljnja rast vseh oblik potrošnje tesneje Vezana na gospodarska gibanja, dvig Produktivnosti, vključevanje v mednarodno menjavo in mednarodno delitev dela, ter smotrnejše gospodarjenje in racionalno trošenje sredstev za splošno potrošnjo. Izvedba gospodarske reforme in * tem vzpostavitev solidne osnove ?? pospešeno rast proizvodnje, življenjskega standarda in splošne pojenje zahteva takšno globalno de-llt*v narodnega dohodka, da bodo Neposredno proizvajalci sami odlo-d v ° sredstvih za razširjeno repro-t^kcijo in o sredstvih za skupne po- , Premik cen v korist primarnega "deloma sekundarnega sektorja go-Podarstva ter prerazporeditev na-r°dnega dohodka v korist delovnih -^knizacij zagotavljata tem organizacijam znatno večja sredstva in tem boljše pogoje gospodarjenja. .."Nkretizacija te usmeritve pred-r>eni 3 smanjšanje prispevnih sto-„ "1 na osebne dohodka, kar omo-večje možnosti vključevanja v »ednarodno delitev dela ob so-V ^eurno višjih osebnih dohodkih. st pr*n°dnjih letih se bodo prispevne d lPnic °d osebnih dohodkov še nanj Jc zniževale, proračunska potroš-ZaliPa se vedno v večji meri ve-, v a na obseg široke potrošnje, pred-du„,,.,na obseg končne potrošnje in-v m i artiklov, kar se odraža aloProdajnem prometnem davku. njp^klajevanje proračunske potroš-skra,^ realnimi možnostmi narekuje vitp nP varčevanje, hitre in učinko-bcnoU$r?pe na vseh področjih druž-Kaniz ti??avn°sti tako v pogledu or-st0nvaci , dela, poenostavitve po-trneii°V’ kakor tudi v pogledu smo-hosti 6 uporat:,e sredstev za dejav-Posel dru^en'h služb. To nalaga služh>n,> °d8ovornost strokovnim kakoram' k! Pvipmvljajo materiale, nprivii lUdi or8anom družbenega ditvi «larVa’ ki odločajo o razpore- 1 sredstev. L PRORAČUNSKA POTROŠNJA V PRVIH SEDMIH MESECIH Predvidevanja proračunskih dohodkov v letu 1965 so bila postavljena ob upoštevanju gospodarskih gibanj v preteklih letih, predvsem gibanj osebnih dohodkov, kupne moči občanov in gibanja cen. V letošnjem letu pa so na gospodarska gibanja vplivali določeni momenti, ki so deloma korigirali dosedanje tendence. Na poslovne uspehe gospodarskih organizacij so vplivali nekateri re-strikcijski ukrepi, predvsem ukrepi kreditne politike, zamrznjene cene, kakor tudi težkoče pri oskrbovanju z reprodukcijskim materialom, zlasti iz uvoza. Vsi ti činitelji vplivajo na nominalno rast osebnih dohodkov in na kupno moč prebivalstva. V neposredni odvisnosti od prikazane situacije v gospodarstvu so tudi proračunski dohodki, predvsem prispevek od delovnega razmerja in vse vrste prometnih davkov, ki so v znatnem zaostajanju za planskimi predvidevanji. Povečano število gospodarskih, sporov, kot rezultat zaostrenih pogojev gospodarjehja, je znatno vplivalo na večji dotok sodnih taks, s čimer je bil izpad proračunskih dohodkov iz drugih virov v celoti pokrit. Letni plan dohodkov v prvih mesecih je bil izpolnjen z 62 %. Ob sorazmerno ugodni dinamiki dotoka proračunskih dohodkov se je realizacija izdatkov gibala v okviru planskih predvidevanj. Občinska skupščina je ob sprejemu družbenega plana in proračuna sprejela sklep, da se tekoče koriščenje skladov in sredstev ožjega proračuna omeji za 10 %. Skladno s tem sklepom, ki je bil sprejet z ozirom na ugodno oceno predvidenih dohodkov, so organi družbenega upravljanja v okviru razpoložljivih sredstev prvenstveno zagotavljali sredstva za osnovno dejavnost, tj. za osebne dohodke in materialne izdatke. Pregled realizacije po posameznih dejavnostih je razviden iz naslednjega prikaza: Naziv sklad za šolstvo sklad za kulturo sklad za tel. kul. sklad za soc. skrb. sklad za zdravstvo sklad za borce cestni sklad rezervni sklad mestni svet ožji proračun Plan Realiz. dohodkov dohodkov 3,103.555 1,738.244 423.305 269.589 114.513 73.742 485.045 315.926 256.464 164.833 169.276 129.826 322.228 236.427 70.000 166.909 803.200 505.174 Na različno realizacijo posameznih skladov vpliva struktura dohodkov in struktura izdatkov (delež investicij nasproti deležu osnovne dejavnosti). Poseben problem predstavlja realizacija prispevka delovnih organizacij za strokovno šolstvo. Ob sprejemu družbenega plana za leto 1965 so se zbori volivcev v pretežni večini izrekli za nižjo stopnjo prispevka od delovnega razmerja s tem, da delovne organizacije zagotove iz poslovnih stroškov sredstva za strokovno šolstvo v višini 1 % bruto v 000 Plan Realiz. v % izdatkov izdatkov v % 56 3,100.555 1,760.892 56,8 63.7 423.305 234.119 55,3 64,4 114,513 41.438 36,2 65,1 485.645 "235.625 48,5 64.8 254.464 85.317 33,5 77 169.276 64.324 38 73,3 322.228 110.220 33,8 239 — — 62.9 — — \ 147.000 919.069 42,8 osebnih dohodkov. Doslej je komaj tretjina delovnih organizacij izpolnila svoje obveznosti do strokovnega šolstva. Zato je nujno, da zbori volivcev ponovno zavzamejo stališča do financiranja strokovnega šolstva. II. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA OSNOVNE NALOGE OBČINE Za izvrševartje svojih nalog predpisuje občinska skupščina v okviru zakonskih predpisov prispevke, davke in takse. Ob sprejemu družbenega plana in proračuna so se zbori volivcev in občinska skupščina odločili za občinsko stopnjo prispevka od delovnega razmerja v višini 6,8 % od bruto osnove. Na osnovi dosedanjih gospodarskih gibanj in predvidenih ukrepov za valorizacijo osebnih dohodkov predvidevamo, da bodo delovne organizacije v gospodarstvu povečale maso osebnih dohodkov za 25 %, v negospodarstvu pa največ za 20 %. Ta predvidevanja pa ne pomenijo povprečnega povečanja osebnih dohodkov na zaposlenega. Sredstva za višje osebne dohodke bo potrebno poiskati predvsem v povečani produktivnosti dela, v racionalnejšem zaposlovanju delovne sile in z boljšo organizacijo dela. Z zveznim zakonom so določene gornje meje za določitev prispevka od delovnega razmerja. Predlagamo, da bi se prispevek od delovnega razmerja plačeval za občino po maksimalno' dovoljeni stopnji, ki znaša 5 %. V primerjavi s planskimi predvidevanji bi se zmanjšala proračunska sredstva občine iz tega vira za ca. 500 milijonov dinarjev. Stopnje prispevka od kmetijstva, obrti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic naj bi ostale nespremenjene, prav tako pa tudi stopnje vseh davkov. Eden izmed temeljnih elementov gospodarske reforme je prenos prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo. Zveza je na novo uvedla na večino industrijskih izdelkov 12 % zvezno stopnjo prometnega davka, ki skoraj v celoti pripada federaciji, republike dobijo samo 20 %. Od prometnega davka, ki ga je zveza odstopila republikam, naj bi občine dobile 10 %. Za občine in republiko ostanejo do konca leta v veljavi dosedanji predpisi, ki predvidevajo za občino 4 % stopnjo prometnega davka na malo prodajo, za republiko 2 %, in dodatni 2 % davek na maloprodajo, ki ga je republika uvedla za poplavljena območja. Svet za družbeni plan in finance predlaga, da naj ostane v veljavi sedanja stopnja prometnega davka. Glede višine proračunskih dohodkov iz tega naslova pa ugotavljamo naslednje: Občina Ljubljana-Center že nekaj let smotrno in po določenem programu razvija trgovsko in gostin- 228 GLASNIK sko mrežo. V prodajalnah na območju občine se opra\. -a. petina celotnega maloprodajnega prometa z industrijskimi izdelki v republiki. Odraz takšne usmeritve in gospodarske strukture je v ugotovitvi, da predstavlja davek od prometa v trgovini na drobno 30,6 % vseh proračunskih dohodkov občine. Takšen delež prometnega davka omogoča občini, da financira institucije in dejavnosti, ki niso samo občinskega, temveč širšega, mestnega, pa celo republiškega pomena. Kljub veliki konjunkturi maloprodajni promet industrijskih artiklov v pogojih zamrznjenih cen v Naziv Prvotni plan —- prispevki 2.778,3 —- davki 3.568,5 — takse 630,0 — ostali dohodki — 30,0 Skupaj 7.006,8 od tega obvez. rez. 70 Razpoložljiva sredstva 6.936,8 prvih sedmih mesecih ni dosegel predvidene ravni. Glede na spremembe v strukturi dolžinskih proračunov predvidevamo, da bo v začetnem obdobju maloprodajni promet industrijskih artiklov nižji, tako količinsko kakor tudi vrednostno. V letu 1965 je republika odstopila občini dohodke od republiških sodnih taks. S prvim avgustom 1965 je republiška skupščina spremenila predpis in zadržala te takse za republiški proračun. Za financiranje temeljnih nalog bo občina po osnutku predloga za spremembo proračuna v letu 1965 razpolagala z naslednjimi sredstvi: v milijonih Realiz. Predvideno Novi plan do 31/7-65 od 1/8—31/12 1965 1.516,7 943,9 2.460,6 1.704,0 1.940,6 3.204,6 1.178,0 203,8 1.381,8 52,7 6,6 59,3 4.541,4 2.564,9 7,106,3 171 6.937,3 sanje materialnega položaja šolstva. Sredstva za šole so bila v letu 1965 povečana v odnosu na leto 1964 za 25%, v skupnem znesku 3,103 milijone dinarjev. S temi sredstvi se zagotavlja: a) osnovnim šolam redno izvajanje učnega programa in programa celodnevnega bivanja, smučarskih tečajev, pouka v naravi, brezplačno mleko ter ureditev prehrane učencev v šoli; b) gimnazijam kritje potreb v zvezi s povečanimi kapacitetami in ustvaritev pogojev za verifikacijo; c) vzgojno-varstvenim ustanovam potrebna sredstva za kritje stroškov poslovanja. Investicijski program je predvideval dokončanje že začetih del, nujne adaptacije starejših zgradb, /dopolnitev opreme inTzdelavo načrtov predvidenih investicijskih del v prihodnjem letu. Osnovna dejavnost šol je potekala v skladu s programom. Vsa začeta investicijska dela (nadzidava osnovne šole Ledina, počitniška baza Savudrija) so v glavnem končana. Glede na pomembnost osnovne dejavnosti naj se višina sredstev za šolstvo ne zmanjšuje, sicer bi to pomenilo korak nazaj v primerjavi z doseženim razvojem. V skladu z že sprejetimi smernicami o razvoju otroškega varstva je treba nujno nadaljevati z razširitvijo celodnevnega bivanja na vseh osnovnih šolah. Prav tako je treba nadaljevati z organizacijo mlečnih malic in kosil, to pa predvsem iz zdravstvenih razlogov. V okviru možnosti je potrebno tudi šolam zagotoviti sredstva za osebne dohodke in povečane materialne izdatke. V okviru vseh sredstev, namenjenih za šolstvo, bo 'potrebno izvršiti prerazporeditev teh v korist osnovne dejavnosti. Nominalni plan naj bi ostal nespremenjen. Dovršiti je potrebno vse začete investicije (počitniška baza Savudrija, Osnovna šola Ledina;- VVZ dr. Fr. Prešeren). Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov. Predlagana povečana sredstva za osnovno dejavnost pa bi se krila iz doslej nerazporejenih sredstev. V naslednjem pregledu prikazujemo plan sredstev za osnovno dejavnost šolstva: III. RAZPOREDITEV SREDSTEV ZA IZVRŠEVANJE NALOG OBČINE Usklajevanje proračunske potrošnje z realnimi možnostmi zahteva od organov samoupravljanja, občinske skupščine in zborov volivcev neneh- no ocenjevanje objektivizacije posameznih potreb. Samo takšna praksa lahko zagotovi, da bofio družbena sredstva smotrno uporabljena. Organi občinske skupščine dajejo v javno razpravo naslednji predlog porazdelitve sredstev za posamezne dejavnosti. Plan za Dejavnost 1.1965 Šolstvo 2,380.000 Kultura 408.500 Telesna kultura 84.600 Družbeno varstvo 460.000 Varstvo borcev NOB 112.800 Zdravstveno varstvo 243.500 Urejanje mest. zemlj. 117.000 Komunalna dejavnost 323.750 Občinska uprava 501.800 Občinsko sodišče 70.100 Občinsko javno tožilstvo 8.869 Za posebne namene 118.597 Mestni svet 803.200 Krajevne skupnosti 48.000 Druž. polit, organ, in dr. 68.500 Negospodarske investicije 404.434 Cestni sklad 180.000 Gospodarski posegi 148.850 1 % odvod v rezervni sklad 70.000 5 % obv. rez. od 1. 4. do 30.7.1965 Obvezn. pror. iz prejš. leta 149.800 Anuitete - 94.000 Pror. rez. za nepredv. in premalo pred v. izdatke 210.500 Rezerv, sred. za financiranje sodišč Skupaj 7,006.800 V naslednjem podajamo obrazložitev osnovnih postavk v občinskem proračunu po posameznih vrstah dejavnosti. A. DRUŽBENE SLUŽBE Težišče dejavnosti občine se. vedno bolj usmerja na področje družbenih služb. Na teh področjih mora v 000 Realizacija Novi Več ali 1/1—31/7 plan manj 1,497.952 2,560.000 +180.000 254.784 408.500 52.714 55.100 — 29.500 289.926 465.620 + 5.620 70.285 114.800 + 2.000 153.749 187.000 — 56.500 74.678 107.000 — 10.000 143.776 315.250 — 8.500 297.317 465.100 — 36.700 41.636 70.100 5.257 8.869 41.870 103.924 — 14.673 505.174 950.000 + 146.800 21.886 38.000 — 10.000 30.826 63.500 — 5.000 101.595 258.084 —146.350 114.212 180.000 82.869 147.850 — 1.000 43.958 71.000 + 1.000 122.951 100.000 + 100.000 149.781 149.800 57.510 87.300 6.700 94.977 150.000 — 60.500 49.500 + 49.500 4,249.683 7,106.297 + 99.497 občina zagotavljati sredstva za osnovno dejavnost in skrbeti za skladen razvoj teh služb. Spremembe v občinskem proračunu za posamezne vrste dejavnosti so naslednje: — Šolstvo Na področju šolstva je družbeni plan predvideval nadaljnje izbolj- Naziv ' Plan za 1.1965 Realizac. do 31. 7. Se potrebna sredstva Novi plan DOHODKI: Dohodki iz proračuna 2,380.000 1,497.952 1,062.047 (v 000) 2,560.000 Doh. od gosp. organizacij 500.000 76.695 243.304 320.000 Ostali dohodki 223.555 187.596 35.958 223.555 Skupaj 3,103.555 1,762.243 1,341.309 3,103.555 IZDATKI: Za osnovno dejavnost Osnovno šolstvo 971.564 589.836 408.772 998.609 Glasbena šola 85.000 54.145 30.856 85.000 Gimnazije 292.126 180.535 137.400 317.936 Predšolske ustanove 166.362 92.574 81.104 173.677 45.323 Ostale vzg. izobr. ustanove 45.123 30.991 14.332 Strokovno šolstvo 713.000 444.922 268.078 713.000 Skupaj osnovna dejavnost 2,273.175 1,393.003 940.542 2,333.545 Investicije 669.477 347.903 321.574 669.477 Odplačilo kreditov 35.000 16.471 18.529 35.000 Ostali izdatki 125.903 3.515 59.018 65.533 3,103.555 Skupaj izdatki 3,103.555 1,760.892 1,339.662 — Kultura Trenutna situacija na področju kulture narekuje, da ne zmanjšujemo sredstev za tovrstno dejavnost, temveč da z notranjo prerazdelitvijo sredstev in boljšo organizacijo dela ustvarimo pogoje za nemoteno delovanje delovnih organizacij na tem področju. V okviru teh možnosti je potrebno najti tudi sredstva za valorizacijo osebnih dohodkov. Poudariti pa je treba, da so te možnosti v delovnih organizacijah s področja kulture majhne in po vsej verjetnosti ne bodo zadostovale za uspešno /. . - :,.-i opravljanje nalog. V zvezi s tem bo potrebno revidirati nekatere investicijske programe ifi izvršiti notranje premike v razdelitvi sredstev. Nujno bo potrebno preskrbeti sredstva za zaščito javnih spomenikov pred zimo (Robbov vodnjak, vodnjak na Krekovem trgu, NarcisoV vodnjak, vodnjak na Novem trgu). Nadalje bo potrebno izvršiti popravilo strehe na Križevniški cerkvi, da se tako prepreči še večja škoda. V naslednjem podajamo pregled finančnih sredstev, določenih za kulturno dejavnost: Plan Realizacija Potreb, sred. Dohodki za 1.1965 do 31/7-1965 do 31/12 Iz proračuna 408,500.000 254,783.632 153,716.368 Ostali dohodki 14,805.076 14,805.076 Skupaj 423,305.076 269,588.708 153,716.368 Izdatki 423,305.076 234,110.402 180,185.664 Višina sredstev, določenih za bijo za razvoj kulturne Novi plan 408,500.000 14,805.076 423.305.076 423.305.076 osnovno dejavnost kulture, je ostala da stalno proučujejo, kako izbolJ-nespremenjena. Ob tem se pa na- Sati materialni položaj teh delovnih laga vsem delovnim organizacijam, organizacij, kot tudi organom skupščine, ki skr- — Telesna kultura Sredstva za telesno vzgojno dejavnost so se razdeljevala na posamezne koristnike na podlagi delovnih dogovorov in po merilih, ki jih ie sprejel svet za vzgojo in izobraževanje. Sporedno s financiranjem lizkulture in rekreativne dejavnosti Po programih posameznih društev 80 bila dana določena sredstva tudi za množične prireditve: Dan mladosti, Jugoslovanske športne igre in dr. • te namene je bilo predvidenih 10 milijonov dinarjev, porabljenih Pa je bilo 800 tisoč dinarjev. Investicijska sredstva so bila namenjena za vzdrževanje športnih objektov ter za postopno izgradnjo telesnokulturnih in otroških igrišč pri krajevni skupnosti Poljane, Ajdovščina in Stara Ljubljana. V ta namen je bilo predvidenih 50 milijonov, potrošenih pa 19,5 milijona dinarjev. Gradnja športnega objekta KS Poljane je v zaključni fazi, medtem ko bo potrebno gradnjo igrišč pri KS Stara Ljubljana in Ajdovščina odložiti za poznejši čas. Izvršena so bila tudi tekoča vzdrževalna dela na letnem telovadišču in v telovadnici TVD Partizan Narodni dom, ter na letnem kopališču Ilirija. Sredstva za financiranje fizkui-turne in rekreativne dejavnosti se stekajo v sklad za telesno kulturo iz proračuna, športne stave in lota. V proračunu telesne kulture so predvidene naslednje spremembe: Plan Realizac. Se predv. do Novi Naziv Dohodki: za 1.1965 31/7-65 31.12. plan Udeležba na pror. 84,600.000 52,713.856 2,386.144 55,100.000 Športna stava LOTO 25,000 16,294.600 8,705.400 25,000.000 Ustali dohodki 4,913.400 4,733.400 180.000 4,913.400 Skupaj Izdatki: Fin. prog. društ. 114,513.400 73,741.856 11,261.544 85,513.400 teles. kult. organ. 59,000.000 21,762.988 28,237.012 50,000.000 Vzdrževanje objektov 10,000.000 4,519.130 8,020.870 12,540.000 Invest. pri KS 40,000.000 15,000.000 4,000.000 20,000.000 Drugi izdatki 5,513.400 155.639 817.761 2,973.400 Skupaj 114,513.400 41,437.757 41,075.643 85,513.400 — Družbeno varstvo . Z družbenim planom so bila za izvajanje nalog družbenega varstva Zagotovljena sredstva v taki višini, ki omogočajo vsklajevanje družbene Pomoči z minimalnimi življenjskimi stroški ter za najnujnejše investicije ha tem področju. V skladu s tem so se v letošnjem letu postopno zviše-ale rejnine in redne mesečne de-arne pomoči in sicer povprečne rej-,!ne so se zvišale od 15.000 na 18.000 inarjev, povprečne denarne po-Pa od 9200 na 13.000 dinarjev. ?.ru’ s čimer bodo zvišane dom-e kapacitete za 120 postelj, hi nn,et za socialno politiko in uprav-°dbor sklada za družbeno varstvo Soj Podt'°bno analizirala in proučila tipi nje stanje sredstev za osnovno sJ"°st družbenega varstva in ter nU^X za investicijsko dejavnost PfMlagata naslednje ukrepe: .ojniško službo kot naj pritok v- obliko družbenega varstva druži’ ki So P°d posebnim varstvom De, je potrebno še nadalje raz- vijati v tej smeri, da se zmanjša število otrok v raznih domovih. Podan je predlog, da bi se rejnine zvišale za 23 %. b) Družbena pomoč naj se zviša od sedanjih 15.000 din na 25.000 dinarjev, in sicer le tistim ostarelim občanom, ki nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati. c) Najpotrebnejšim socialno ogroženim otrokom, ki so vključeni v celodnevno bivanje v šoli, je potrebno še nadalje zagotoviti brezplačna kosila. d) Nujno je, da se dokonča gradnja doma upokojencev na Taboru. Zaradi podražitve gradbenih del je potrebnih dodatnih 100 milijonov dinarjev. Ker pa sklad za družbeno varstvo nima teh sredstev, bo potrebno najeti posojilo. e) Adaptacija doma počitka, ki je predviden v družbenem planu, \z objektivnih razlogov ni bila izvršena. Po oceni strokovnjakov je stavba doma v takem stanju, da bi bila adaptacija nesmotrna, zato je potrebno, da se prouči izgradnja novega objekta. Na podlagi gornjih ugotovitev so predlagane naslednje spremembe v proračunu družbenega varstva: Nazi D°hodki !^ea pr, d° skupaj Izdatki *>ru*b. d, 0skrbnir, ^dfavstv, ,Deiav. s< tn druge ^vesti^ krugi iz, bahČni s pri8Pevki Skupaj Plan za 1.1965 Realizacija 31/7-1965 460,000.000 25.645.181 485.645.181 289,926.203 26,000.788 315,926.991 116,200.000 59,210.513 117,000.000 64,249.905 78,095.181 168,500.000 29,270.233 81,183.474 5,850.000 485,645.181 1,711.630 238,625.755 Se predvid. Novi do 31/12 plan 175,693.797 465.620.000 26,000.788 175,603.797 491,620.788 65,044.487 124,255.000 62,200.095 126,450.000 27,189.767 56,460.000 97,074.986 178,258.460 4,485.698 6,197.328 255,995.033 491,620.788 — Varstvo borcev NOB Glede na porast življenjskih stroškov predlaga komisija za zadeve borcev, da naj dohodki borcev NOB ne bodo manjši kot 25.000 dinarjev na družinskega člana. V zvezi s tem sklepom bo izvršena revizija priznavalnin in pregled dohodkov tudi pri borcih, ki dosedaj še niso prejemali Dohodki Plan za 1.1965 Iz proračuna 112,800.000 Ostali dohodki 56,475.723 Skupaj 169,275.723 Izdatki Priznavalnine * 25,000.000 Enkratne pomoči 4,756.000 Zdravljenje 4,000.000 Nakup stanovanj 128,750.000 Ostali izdatki 6,769.723 Skupaj 169,275.723 priznavalnine, pa jim je ta zaradi prenizkih prejemkov potrebna. Glede na to predlagamo, da se sredstva za varstvo borcev NOB povečajo za 2 milijona. V naslednjem podajamo pregled sredstev, predvidenih borcev NOB: za varstvo Realizacija Se predvid. Novi 31/7-1965 do 31/12 plan 70,285.140 x 44,514.860 114,800.000 21,540.800 39,954.923 61,495.723 91,825.940 84,469.783 176.295.723 9,429.000 15,571.000 25,000.000 1,496.560 8,203.440 9,700.000 1,078.820 2,421.180 3,500.000 14,943.825 120,801.175 135,745.000 76.500 2,274.223 2,350.723 27,024.705 149,271.018 176,295.723 — Zdravstveno varstvo Družbeni plan predvideva na področju zdravstvenega varstva financiranje nekaterih dejavnosti preventivnega zdravstvenega varstva. Iz sredstev sklada se financira medobčinski zdravstveni center oz. njegov program, dalje sanitarna inšpekcijska služba in higiensko-epidemio-loška služba. Za zdravstveno letovanje otrok je bilo predvidenih in porabljenih 14,000.000 dinarjev. Iz sredstev sklada se financirajo še druge dejavnosti. Dohodki Udeležba na pror. Drugi dohodki Skupaj Izdatki Osnovna dejavnost Investicije Drugi izdatki Skupaj Pri investicijah se je sklad omejil na nakup stanovanj za TBC bolnike ter na odplačevanje obveznosti, kijih ima občina do gradnje ljubljanske bolnišnice. Za poravnavo obveznosti do NLB je bilo predvidenih 135 milijonov dinarjev, zaradi spremenjenih pogojev kreditiranja pa bo možno to obveznost znižati za 30 milijonov dinarjev. V proračunu zdravstvenega varstva se predlagajo naslednje spre- membe: Plan za Realizacija Se predvid. Novi 1.1965 31/7-1965 do 31/12 plan 243,500.000 153,748.746 33,251.254 187^)00.000 10,964.411 10,783.931 179.864 10,964.411 254,464.411 164,532.677 33,431.118 197,964.411 62,873.287 26,903.536 29,249.751 56,573.287 180,334.095 58,166.610 81,436.009 139,602.555 11,257.029 346.562 1,440.527 1,788.569 254,464.411 85,416.708 112,126.287 197,964.411 S sredstvi v predvideni višini je organom upravljanja dana možnost, da z njihovo smotrno porazdelitvijo zagotove izvrševanje osnovnih nalog na področju zdravstvenega varstva. B. KOMUNALNA DEJAVNOST Iz predloga za spremembo občinskega prorhčuna izhaja, da so ostale obveznosti občine do vzdrževanja kolektivne komunalne potrošnje nespremenjene, cene skoraj vseh storitev pa so porasle, predvsem zaradi povečanja materialnih stroškov. Pri izdelavi predloga za spremembo proračuna so bile ponovno podrobno proučene vse postavke, ki so financirane iz občinskega proračuna. Na osnovi dosedaj porabljenih sredstev in predvidenega obsega del do konca leta je izdelan predlog za posamezne postavke za vzdrževanje komunalnih dejavnosti. Zaradi znatno povečane tarife za električno energijo je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za vzdrževanje javne razsvetljave. Dodatna sredstva so predvidena še za gasilsko brigado, za vzdrževanje cestnoprometne signalizacije in pa prispevek za vodno skupnost. Predvidena sredstva se zmanjšajo za čiščenje mestnih ulic, za vzdrževanje parkov in nasadov, vtem ko sofinanciranje zasavske ceste v višini 100 milijonov dinarjev lahko v celoti odpade. Za ostale postavke predlagamo, da se sredstva zagotovijo v višini, kot je bilo predvideno v planu za leto 1965. Predlog v glavnem zagotavlja sredstva za vzdrževanje kolektivne komunalne potrošnje brez bistvenejšega zmanjšanja kvalitete cziroma obsega storitev. Skupno predlagamo zmanjšanje potrebnih sredstev za 102,5 milijona dinarjev. Iz sredstev cestnega sklada bi bile financirane naslednje rekonstrukcije cest: — Grablovičeva ulica ocf Zaloške do Sketove ulice z ureditvijo javne razsvetljave; — Petkovškovo nabrežje od Zmajskega mosta do Sentpetrskega mosta in ureditev javne razsvetljave v celotni dolžini od Tromostovja do Sentpetrskega mosta; — ureditev javne razsvetljave v parku »Ilegalec« in v Puharjevi ulici; — asfaltiranje Snežniške ulice; — sanacija grajskih škarp; — podhod pod Titovo cesto b ureditev parka »Zvezde«; 230 GLASNIK X — asfaltiranje Zarnikove ulice; — ureditev pločnikov v Janežičevi u^ici; — participacija za izgradnjo ko-lektorja od Pošte do Ajdovščine. Razen omenjenih rekonstrukcij bi bili iz sredstev testnega sklada financirani še projekti za rekonstrukcijo cest v prihodnjih letih. Skupno bi bilo po predlogu za ta dela porabljenih 382 milijonov dinarjev. Zaradi omejenih finančnih gredstev, deloma pa tudi zaradi nerešenih vprašanj,, ki so zadržala pripravo definitivnih projektov, naj bi se odložila naslednja dela, ki so bila predvidena v letošnjem družbenem planu: — ureditev Hribarjevega nabrežja In Dvornega trga; — ureditev pred Narodnim domom; — ureditev Levstikove ulice; — ureditev postajališč mestnega prometa na Karlovški cesti in — asfaltiranje Koblarjeve ulice. C. OŽJI PRORAČUN V predlaganem osnutku proračuna se zmanjšujejo sredstva za občinsko upravo za 49,350.000 dinarjev, istočasno pa se zmanjšuje tudi število uslužbencev najmanj za 10 %. Zaradi varčevanja se zmanjšujejo sredstva za stroške sej družbenih organov, za tisk, za volitve, zniža se tudi prispevek za. sofinanciranje medobčinskega veterinarskega centra. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti se znižajo za 10 milijonov s tem, da so zagotovljena sredstva za osnovno dejavnost v dosedanjem obsegu. Sredstva za dotacije družbeno političnim organizacijam se zmanjšajo za 5 milijonov dinarjev. Za odplačilo anuitet predvidena sredstva bo mogoče znižati za ca. 40 milijonov s tem, da se plačilo teh anuitet izvrši v prihodnjem letu. Na področju negospodarskih investicij so že porabljena sredstva za nakup stanovanj za pričakovalce po prioritetni listi in za potrebe milice, sredstva za dograditev doma obrambne vzgoje na Igu in sredstva za stanovanje službencev občinskega sodišča. Kot gospodarske posege štejemo sredstva za vzdrževanje in popravilo ulic, vzdrževanje cestno prometne signalizacije, dotacijo Ljubljanskemu dnevniku in listu Občan ter regres za mleko. Vsa za to namenjena sredstva so v celoti uporabljena oz. angažirana. D. PRISPEVEK MESTNEMU SVETU Po predlogu mestnega sveta naj bi se prispevek občine Ljubljana-Center za skupne mestne potrebe povečal od dosedanjih 803,2 milijona na 950 milijonov, tj. za 146,8 milijona dinarjev. Za skupne mestne potrebe so prispevale občine doslej 11,5 % od svojih proračunskih dohodkov na območju mesta. Z ukrepi reforme se proračunska sredstva ostalih mestnih občin znatno zmanj- šujejo, zato ne morejo izpolniti svojih obveznosti do mestnega sveta. Po prvih osnutkih predlogov za spremembo proračuna mestnega sveta je predvideno znižanje finančnega načrta za približno 80 do 100 milijonov dinarjev, tilede na to, da ostale občine ne morejo izpolniti svojih obvez, preide glavna obveznost financiranja skupnih mestnih potreb na občino Ljubljana-Center, ki po novem predlogu pokriva 55 % proračuna mestnega sveta. ZAKLJUČEK Ukrepi gospodarske reforme zahtevajo od vseh koristnikov družbenih sredstev skrajno štednjo, iskanje notranjih rezerv, zboljšanje organizacijskih oblik in vsebine dela. V smislu teh ukrepov naj občani obravnavajo predloženi osnutek ponovne porazdelitve sredstev za posamezne dejavnosti oz. za posamezne in družbene potrebe.