SLOVENSKI
UČITELJ,
Mašilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi ||| Zh oznanila se plačuje od navadne ver-poli In velja za celo leto 3 tfld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 1. V Mariboru 5. januarja 1877. Letnik V.
,.SLOVENSKI UČITELJ11
nastopi s tem brojem svoj 5. tečaj in se podaja med slovenski svet, k svojim prijateljem, slovenskim učiteljem in sploh slovenskim šolskim prijateljem v tej prijetni nadi, da ga bodo tudi v 5. letu podpirali, ako ne bolj, pa vsaj toliko, kolikor do sedaj. „ Slovenski učitelj “ skazal seje v dovcr-šenih letnikih koristen slovenski šoli in potreben slovenskemu učiteljstvu; dokaz temu je. da dohajal v roke precejšnjemu številu čitatcljev, ki so ga radi sprijemali in čitali, radi razširjevali, radi pri njem sodelovali in razen nekaterih izjem radi materijalno podpirali. „ Slovenski učitelj “, t. j. njegovi izdajatelji in sodelovalci trudili se pa bodo, da bode tudi v 5. tečaju po volji slovenskim učiteljem in koristen slovenski šoli. Donašal bode razne šolske spise, pedagogio-nega, didaktičnega in znanstvenega zaderžaja. Kolikor bodo okoliščine (tiskovno-svobodovne razmere) dovolile, razpravljal bode kritičnim peresom sedanje šolske odnašaje, ki postajajo — kakor znano vedno bolj zamotane — in to ne na korist pravega šolskega napredka. V tej zadevi hoče o priložnosti odkrito razpravljati ne samo pomote šolskih gosposk, ampak tudi občinstva in celo učiteljstva, ako je v katerem slučaju krivo nenapredovanju našega šolstva. Zagovarjati hočemo naše šolstvo osohito z n a r o d n e g a stališča, kajti naše pervo in zadnje načelo, alfa in omega našega delovanja je in bode: Delati z a n a p r e d e k slovenskega šolstva n a narodni podlagi.
l
Nas list sc jo dosedaj v tem odlikoval, da jc imel sodelovalee po vseli slovenskih pokrajinah, da je prinašal dopise, novice, premem h e učiteljstva in razpise učiteljskih služeb iz vseh slovenskih dežel. Te prednosti bode imel tudi v bodočem tečaju, ker upamo, da nam bodo naši prijatelji tudi v bodoče zvesti podporniki, za kar jih lepo prosimo. O zaderžaju 5. tečaja moramo že naprej toliko povedati, da bode prinašal razen drugih mnogoverstnih spisov slovenski prevod Koce novega „Zemljepisa za narodne šole“. Zakaj pa tvarino šolske knjige? Za slovenske narodne šole nimamo še zemljepisne knjižice („ Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja", od Lapajna je menda že skoro pošel), dasiravno je živo potrebujemo. Z priobčevanjem v našem listu in ponatisnjevanjem Kocenovega zemljepisa pa dobimo tako prekoristno in eeno knjižico, v kateri bodo pa slovenske pokrajine precej obširno opisane, kakor je to ravno za slovenske šole treba. Radi priobčevanja tega šolskega gradiva pa hočemo dajati listu sem ter tje doklado. Pozneje hočemo tudi o slovenski literaturi obširnejšo razpravo priobčevati.
Naj še to opomnimo, da bodemo tudi letos v oddelku „slovstvo“ prav skerbno spominjali se novih književnih izdelkov, zlasti slovenskih, in gg. učiteljem le dobre knjige in učila priporočali. Naročnina znaša za vse leto 3 gld., za pol leta I gld. 60 kr.; za gg. učiteljske kandidate velja znižana cena od 2 gld. Pošiljati naj sc izvoli blagajniku »Učiteljskega društva za slovenski Stajer", gosp. Štet'. Kovačiču, nadučitelju v Središči (Polstrau).
Dostavek. Ker nam je mnogo ljubše, ako se nam naročnina naprej pošlje, odločili smo se, one gg. naročnike, ki nam celo letno naročnino naprej pošljejo (ob enem pa tudi zaostanek poplačajo), nagraditi s kako primerno knjižico, ako to željo pri pošiljatvi izrazijo. Z%i nagrado smo odločili eno izmed sledečih knjig:
„Nctolička-Lapajne: Občna zgodovina"; „Tfetolička-Lapajne: Mala lizika; »Lapajne: Geometrija ali merstvo"; „ Slovenski učiteljski koledar za leto 1877.“
Ali naše slovenske šole kaj napredujejo?
i.
O posebnih prilikah, o važnih časih je treba spregovoriti tehtnejšo besedo. Taki časi so sklep in pričetek enoletne dobe, in taka imenituejša beseda bi bila pogovor o napredku ali neua-predku naših slovenskih narodnih šol, za kateic se zanimamo v pervi versti mi učitelji, a v drugi vso slovensko občinstvo, ki mora šoli svojo mladino izničevati. Na navedeno prašanje se ne more s kratkim „da“ ali pa „ne“ odgovoriti; kajti terditev kakor tudi zanikanje bi bilo težko zagovarjati in še bi se navedenim dokazom morda verjeti ne hotelo, zlasti tedaj ne, ako bi kar optimistično »da11 rekli. — Napredovale bi naše slovenske šole tedaj, ako bi se vedno bolj in bolj trudile, da vstrezajo svojemu namenu; namen njih pa ne more drug biti, nego ta, pripravljati slovensko mladino na njen poznejši poklic in stan — to je večinoma stan slovenskega kmeta. Prejšnje šole so se na zadeve in potrebščine slovenskega kmeta malo ozirale; glavne šole po Slovenskem tega gotovo s svojo edino nemščino niso storile. Kako so pa sedanje šole osnovane? Po sedanjih učnih uačertih sc ima pa narodna šola na vse človeku koristne znanosti ozirati; po njih ni več eden edin predmet previligiran nauk narodne šole; se ve, da nemščina ima pod nekaterimi vladnimi pedagogi in nedomoljubuimi učitelji, ki zaslužijo naslov „afterpedagogu‘‘ veliko prednost, posebno po Koroškem, nekoliko po Štajerskem in po kranjskih čveterorazrednicah. Drugim predmetom se je vsaj enakopravnost dati hotela — a dala se ni. To je vzrok, da naše šole tako ne napredujejo, kakor hi bilo želeti. Naše šole niso osnovane na čisto narodni podlagi, kakor so nemške, francoske in šole drugih narodov. Po Slovenskem je samo nekoliko enorazrednic, in to skoro le na Kranjskem čisto oproščenih tujega predmeta, t. j. nemščine. To je po naših mislih pervi kamen, nad katerim se napredek naših šol spotika. Nepristranski nadzorniki bi pri dveh enako urejenih šolah pod enakimi okoliščinami opazili v oni šoli, kjer nič nemščine ni, sigurno večji splošni napredek, nego pa v šoli, kjer potrati (ne porabi) učitelj z nemščino po kake 3 do 4 ure na teden. Toda to narodostno vprašanje naše bilo je že večkrat prerešetano; zato se nočemo pri tem dalje muditi. Domoljubnemu slovenskemu učitelju nemščina itak še nikoli ni bila smoter slovenske šole. — Že popred smo mimo grede opomnili, da se vsem koristnim naukom narodne šole ni odmerilo enako prostora in časa. To velja 1. gledč slovenščine, kar smo negativno dokazali pri pogovoru o nemščini, 2. pa glede prirodoznanstva.
Temu predmetu, ki bi moral imeti pervo mesto v vseh naših šolali, ki so skoro izključijivo namenjene le kmetski mladini, odločeno je po vseh načertih primeroma najmanj časa.
Naj č. Citate!ji izvolijo pogledati — pa vsaj to vsak učitelj, zlasti za svoj razred dobro vč — v učue načcrte, pa so bodo prepričali o naši terditvi; kajti več, nego 2 uri na teden niste v nobeni naših dežel, v nobeni šoli in nobenem razredu temu preimenitnem nauku odločeni. Zdaj pa Vas vprašam, koliko je mogoče učitelju v 2 urah na teden naučiti? Ali naj obravnava živalstvo, rastlinstvo ali ruduiustvo? Ali pa naj »e ozira na fiziko ali kemijo? Ali pa naj vzame samo nekoliko iz raznih oddelkov kmetijstva, iz živinoreje, poljedelstva, sadjereje itd.?
Lehko je prevideti, da morejo naše šole le tedaj veliko koristiti, torej napredovati, ako se mladina kaj o kmetijstvu nauči, ali boljše, ako se v onih naukih dobro izuri, ki so podlaga umnemu gospodarstvu in kmetijstvu. Toda dokler ste pri-rodoznanskim predmetom odločeni samo po 2 uri na teden ali še manj, tako dolgo ne moremo govoriti o zadostni koristi ali o zadostnem napredku naših.
Po našem mnenju naj bi bila pri prihodnjih deželnih učiteljskih konferencah perva skcrb za pravi napredek vnetih učiteljev ta, da na to delajo, da se prirodoznanskemu nauku odloči dosta večje število ur, nego po sedanjih načertih. V ta namen naj se odterga drugim predmetom nekoliko ur; po štajerskih načertih bodo menda risanju najložje nekaj ur odtegniti. Utegne nam morda kdo ugovarjati s tem, da sc za prirodozuauske predmete imajo brigati kmetijski nadaljevalni tečaji. Res je; pitam toda, koliko takih tečajev imamo po Slovenskem in koliko časa bodo ti tečaji trajali, ako se samo prostovoljno osnujejo. Na Goriškem	se o	njih ustanovitvi posvetujejo	še	le. Ako se
vpeljejo tako,	da bodo obligatni za učitelje	in	za učence;
in ako bode	učitelj	zato nekoliko odškodovan,	da	bode imel
večje veselje;	potem	utegnejo imeti nekoliko vspeha.	Na Kranj-
skem se bodo težko vpeljati dali, kajti poleg vsakdanje in nedeljske (ali ponavljcvalue) šole bodo kranjski učitelji komaj dosta časa in volje imeli, skerbeti še za kmetijske tečaje — in to morda brezplačno še. Na Štajerskem so zelo pripoi očevali take tečaje in predno so jih učitelji prav vpeljali, dajali so jim nagrade. A potem, ko so bili nekateri tečaji v življenje obujeni, brigal se nihče več za nje ni. Od tod menda pride, da sedaj na Štajerskem teh tečajev zopet več ni. Torej v tej zadevi n e moremo o n a p r e d k u govoriti.
Naglaševanj e.
(Ton« lirezovnik.)
Pri vsakej konferenci, bodi si okrajni, bodi si lokalni, slišali smo nadzornike in učitelje tožiti o slabem naglaševanj u učencev pri čitauji ali govorjenji.
Čc sc iz načina, kako sc čita ali prednasa, na stopinjo njegove olike sklepa, mora se na drugej strani pritrditi, da pravilno naglaševanje preduašajočega tudi omikovalno na naš duh vpljiva. Kako naj bi otrok prav razumel, kako bi se pri njem čuti vzbujali, sklepi vtrjevali, čc ono n. pr. pobožno pesem monotono blebeta.
Dobro naglaševanje uvesti, mora ena glavnih zadač vsake učilnice biti, kajti ne pripada to samo k „dobremu tonu“ zadnje, nego ima še veliko drugih nasledkov.
Dobro naglaševanje se mora vežbati, in ž njim že v prvem razredu začeti. Tukaj se mora vsaj temelj položiti.
Ti misliš, ka je to za prvi razred prerano? Veseli moramo biti, če se otroci tukaj sploh govoriti nauče? Na to imamo za odgovor samo staro prislovico: „Cesar se Anžek ne nauči11 — nadaljevanje poznaš.
Ti misliš, to je za male pretežko? O, ne. Baš sedaj je njih glas uajgibljejši, najkretnejši. Le pametno in pogumno na delo in videl boš, da reč nij tako strašansko težka. Da nekaj poguma in potrebno veselje dobiš, opazuj enkrat elementarni razred, vodjeni od v tem obziru marljivega in pridnega učitelja.
Kako pa se naj spomenuta reč začne?
Misli mo tako: Mi povemo najpred stavek, obstoječ iz dveh besedij (če mogoče enozložnic) in uaglašujemo naj prvo drugo besedo. N. pr. pes je. — Potem naglasimo pa prvo besedo. Pes je. Da to otrokom jasneje postane, povemo jim n. pr. to-le priliko: Igralo se je več otrok. Miciki prinesti mati kruha. Ta uijma časa ga jesti, nego ga položi na stran. Tu ga zapazi nek pes ter ga vzame. Kmalo zapazi Mieika, da kruha nij več tam, kamor ga je djala. Vsi otroci ga iščejo. Naenkrat eden ugleda psa, kako ga jč ter zakriči: Pes (ga) jč. — Blizo tako dela se tudi z drugimi takimi stavki in otroci kmalo razloček v naglaševanju zapazijo.
K tretjemu naredimo vprašanje: Pes jč? Tu se lehko o oni pripovedki nadaljuje. Reče sc morebiti, da se je nekdo zelo čudil, da je pes kruh jedel. „Pes jč kruh?“ uprašal je ovi.
I.	Začetkom teh vaj povemo samo stavke iz dveh besedij in naglašuje sc lehko na pet načinov, in sicer na zgoraj omenjene tri načine in pa še kot ukaz in kot želja. In baš ta dva načina izgovarjajo otroci, z vprašanjem vred, najrajše. To obudi pri njih nekako posebno veselje.
Da se pravo naglaševanje otrokom zlahča in da pri govorjenji za učiteljem vselej pravo besedo naglašujejo, posluži se učitelj lehko malih pomočkov. Ce naglaševaua beseda pride, morajo pokimati, ali rahlo rokami ploskniti, ali pa tudi prstom
Tvarina.
Pes je. — Pes je. — Pes je? — Pes jej ! — Pes jej vsaj! — Mož gre. (Pojasnenje: On ne stoji ali leti) — Mož gre (Ne žena). — Mož gre? — Mož, idi! — Mož idi vsaj!
Gad spi. — Les tli. — Top nož. — Volk žre. — 'Pat krade. — Rak ščipljc. — Gos plava. — Klop stoji. — Miš gloda. — Luč berli. — Voz derdra. — Dren cvete. — Cerv lazi. — Jež bode. — Kmet seje. — Konj vleče. — Kos žvižga. — Vas gori. — Zvon poje. — Bič poka. — liči šiva. — Nož reže. — Vol muka. — Fant piše. — Pes laja. —
2. Mesar kolje. — Lovec lovi. — Ura bije. — Dekla kuba. — Muha piči. — Sestra pero. — Pero piše. — Roža diši.
- Mati spijo. — Morje buči. — Trava raste. — Drevo cvete.
— Potok šumi. — Mesec sveti. — Veter buči. — Kozel torka.
— Žaba skače. — Hlapec orje. — Mleko vreje. — Pa dir piska. Soluce sije. — Leto mine. — Ogenj peče. — Koklja vali. — Kača lazi. — Pajek prede. — Kovač kuje. — Ječmen zori. — Voda teče. —
3. Kmet gre na njivo. — Kmet gre na njivo. — Kmet gre na njivo. — Kmet gre na njivo. — Kmet gre na njivo? -
Kmet, idi na njivo! — Kmet, idi vsaj na njivo! —
*
*	* v
Lovec strelja zajce. — Pek peče preste. — Krojač dela suknjo. — Voznik polja skrinje. — Deček žene vole. — Krava je slamo. — Vertuar sadi rože. — Ribič lovi ščuke. — Sestra piše pismo. — Kača žre žabe. — Mačka lovi miši. — Mlinar melje žito. — Dekla kulia rake. — Voda nosi ladje. — Otrok stavi liiše. — Zajec pije vodo. — Oko vidi knjigo. — Vcbljod je osat. — Uho sliši glase. — Deklo nese slive. — Jelen ima roge. — Ovca daja volno. — Lipa lopo cveti. — Celje je mesto.
— Golob zoblje zorno. — Mačka ni j zvesta. — Ti si nov nož kupil. —
4. Gerd pes spi na vozu. — Gerd pes spi na vozu. — Gerd pes spi na vozu. — Gerd pes spi na vozu. — Gerd pes spi na vozu. — Gerd pes spi na vozu? — Gerd pes, spij na
vozu! — Gerd pes, spij vsaj na vozu!
*
=!■•	*
Bič je na steni. — Brat gre pod streho. — Naš pav žre zcruo. —- Bel pert je na mizi. — Cerv je pod zemljoj. — Jež spi v luknji. — Moj brat je bolan. — Les tli pri zidu. — Karl zna do sto šteti. — Ccz most je šla koza. —
5. Naš oče stavijo veliko hišo. (Ne most.) — Naš oče stavijo veliko hišo. (Ne malo.) — Naš oče stavijo veliko hišo. (Ne kupuje jo.) — Naš oče stavijo veliko hišo. (Ne stric.) -Naš oče stavijo veliko hišo. (Ne vaš.) — (Mali Mirko tega ni,j razumil ter vpraša): Naš oče stavijo veliko hišo? — (Nekdo ukazal je očetu rekoč): Oče, stavite veliko hišo ! — (Milan je
želel, da bi tudi njegov oče hišo stavili ter pravi): Oče, stavite vsaj veliko hišo!
*
* *
Lovec strelja le stare zajce. — Deček zmiraj lepo piše. — Vir daje vedno svežo vodo. — Sestra često lepa pisma piše. — Mati bodo juter meso pekli. — Mačka jo včeraj pišče suedla. — 'Lica išče mehka zorna._ — Konj vleče često težak voz. — ltaca plava po mlaki. — Ccrni kos nam lepo poje. — Krojač dela samo uove hlače. — Drevo rodi zmiraj sladke hruške. — Krava ima danes dobro mleko. — Torta žene zelena peresa. — Teta jedo včasi male ribe. — Zajec rad zeleno deteljo muli. — Ura visi na steni. — Jajce leži v gnjezdu. — Deček dobi juter novo suknjo. —
Tako, dragi prijatelj, naj bo zdaj tvarine zadosti. Če se je to temeljito preučilo — in to nij da bi se moralo v pervih štirih tednih zgoditi, bila bi tudi zadnja tvarina za ovi čas pretežka, — imel boš gotovo veselje nad tem, kako ti mali otročaji, posamič in skupno, lepo govore; videl boš, kako temi vajami otroci neko, če tudi omejeno, jezikoslovno čut dobč; prepričal se boš, kako polagoma tako daleč dospejo, Tvoje „na-rekovanje“ takoj čisto prav kopirati. Ti kot original, moraš se ve da prav strog pri Svojem izgovarjanju in pri Svojem uzor-nem naglaševauju biti. Boljše je uaglaševanje nekoliko pretirati, da prav na ušesa doni. Smeš tudi, kot pomoček in boljše posnemanje, glavni naglas kakim kretanjem ali znamenjem vidno markirati.
Tako je mogoče, da otroci potem, ko vže dovolj čitati znajo in sc jim včasi kaj na pamet učiti da, pravo naglaševanje, tako rekoč, skoro sami zadenejo.
O nravni odgoji.
(Po Herbert Spencer-u ') Nedeljko.)
Mnogo in povsod se skerbi, da bf sc razni čerteži odgoje, po katerih bi bilo mogoče mladost popolnejše izobraziti, čem bolje popravili, in mladino čem sposobnejšo storili za bodoče življenje v deržavi in družbi. Ali, tlasi sc je mnogo storilo, itak se za uajveči nedostatek odgoje uikedo niti ne zmeni. Razni predmeti sc uče, potrebni in nepotrebni. Temu ali tej treba malo fraucozščine, ali tipanja po glasovirju — vse za večerne
') V Ameriki in Angležki jo sedaj Herbert. Spencer najimenitnejši filozof. Njeg va knjiga: „nank o odgoji" se po vsem pravil sme imenovati „ knjiga roditeljev" tako, kakor je Pestalozzi spisal „knjigo za matere." Ponemčena jo po Krit/. Sehnltzo-ju (Jena, v založbi „Jlauko“vi). V 4 poglavjih razpravlja v l.: katero znanje jo največe vrednosti, v 2 odgojo razuma, v ti. nravno odgojo, in v zadnjem poglavju odgojo tela. — Ta knjiga naj bi v nobenej okrajne) knjižnici ne manjkala! —	P,
zabave. „Prcdmot, ki pa vse druge obsega, in ki bi radi tega uioral biti verh odgoje, namreč teorija in praktika odgojeu, ta se popolnem zanemarja, dasi ga bode izmej deset osob izvestno jih devet potrebovalo. So-li roditeljske dolžnosti tako lahke, da jih se more vsak ali vsaka brez tujega sveta in pomoči naučiti ? Izvcstno ne, in vsakdanja skušnja nas dovolj uči, kako narobe ravnajo mnogi očetje, in (skoro vse) matere sč svojimi otroki. Razni nauki se dajo otrokom; sedaj jim se veleva: „tako delaj, tako vidiš očeta ali mater", in v pol uri uže: „tega ne smeš, mali še si, to je samo za odrastle ljudi, itd.
Vsi nedostatki se na mali seveda ne dado odstraniti. Kakor se deržavne ustave počasi razvijajo, baš tako sistemi odgoje le sčasoma napredujč. Mi ne verujemo uiti, da bi vsi otroci uže od narave bili dobri, pa tudi nismo mnenja tistih, da bi se s pametno odgojo moglo pri otrokih vse doseči, kar treba; marveč naše je prepričanje, da se naravni nedostatki s pametnim ravnanjem dado zmanjšati, a nikakor po vsem odstraniti.
Navdušenost je mnogim koristna, celo neobhodno potrebna. Ako bi tudi kateri sistem zamogel otroke v nravnem oziru popolnem v željeno podobo prestvoriti, in če bi tudi roditelji po tem sistemu bili podučevani, vendar še bi daleč bili od namišljenega cilja. Največi pregrešek je, da vsi, ki razpravljajo o domačej nravnosti večinoma pri otrokih iščejo nedostatkov, kakor da bi istih pri roditeljih ne bilo. Priznava se, da so ljudje, s katerimi vsakdan občimo, v mnogih rečeh celo nedoveršeni stvori in vendar se navadno misli, da so za odgojo otrok sposobni, brez nravnih zmot. Zato upamo terditi, da so roditelji največkrat vzrok raznih nedostatkov pri otrokih. Kake nravne odgoje se more pričakovati od one matere, ki svojega otroka zato, ker noče piti, stresa in se nad njim jezi V Ali pametno ravna oče, če otroka z osornim glasom opominja, naj mirno sedi, kakor — štor, ter ne pomisli, da je to otroški živi naravi celo nemogoče (tudi slabo znamenje) posebno dolže časa?
Izvcstno je, da so ovire nravne odgoje dvoje, in sicer roditeljev ali odgojiteljev in otrok. Poprck imajo roditelji pri otrokih (po naravnem zakonu podedovanja) svoje lastne napake, ki so jih v sebi navidezno morti zadušili, odstranjevati. Idealen sistem tedaj ni mogoč, ker roditelji sami niso dovolj dobri. Da, ako bi bilo tudi takih učav, po katerih bi se željeni konec na enkrat zamogel dosegati, in ko bi bili roditelji tudi dovolj pametni, vendar še bi ne bilo shoduo domače odgoje hitreje pre-narediti, kakor to biva v drugih rečeh. Naloga odgoje je pri praviti otroka za razna opravila v življenju. Otrok tedaj idealno odgojen, bode-li tudi sposoben za zdajni svot, kakoršen v resnici je? Nikakor ne!
Idealen sistem odgoje je tedaj v sedajnem času radi ue-doveršeuosti roditeljev, otrok in društva nemogoč, a itak ga treba
počasno dosegati, in sicer brez vsake bojazni slabili nasledkov, ker človeštvo svojih starih navad itak prehitro ne opusti, in zato tudi prenagle spremembe niso mogoče.
Oglejmo si tedaj pravi cilj in prave učave nravne odgoje pobliže. Najprej nam je kratko omeniti občnih pravil, in za tem primere navesti, po katerih naj se roditelji ravnajo v raznih težavah, ki jim imajo v upravi družine.
Ako se otrok z nožem ureže, občuti bolečino, in spominjajoč se iste, bode za naprej previdnejši, čem večkrat mu se to isto dogodi, tem bolje bode pazil, da si zopet neprijetnih občutkov ne vzbudi. In slično je v raznih drugih slučajih, po katerih nas narava uči pravo teorijo in praktike nravne odgoje.
Vse nravne teorije so v tem edine, da djanje, katerega neposredni ali oddaljeni konec je dobrotljiv, imenuje dobrim, ter nasprotno vsako djanje slabim, ki nam neposredno ali še le sčasoma škoduje. Sreča ali nesreča je tedaj merilo, po katerem ljudje vsako djanje presojajo. Ako bi n. pr. tatvina bila ugodna i tatu i onemu, kateremu je kaj ukradeno, to bi ne bilo greli, in ljudje bi si samih tatov želeli.
A kake so kazni (dasl to ni pravo ime), ki prečijo telu, da ne prekorači svojih mej? Kazni (ne umetne) so dobrotljive ovire telesnej sreči čisto nasprotnih djanj, katere bi s telesnim poškodovanjem življenje naglo uničile. Kazni so neodstran-ljivi nasledki predidočili djanj, one so neogibne reakcije, proizišlc iz otročjih dejanj.
Neugodne reakcije so pa tudi v pravem razmerju s prestopki. Malemu prestopku sledi manjša, a večernu veča bolečina. Take naravne zapreke	krivih	dejanj otroka	so naposled
tudi stalno, neposredne, brez	odvlake in gotove.	Otrok	bode
sčasoma prepričan o tej strogej in dobrotljivej odgoji, ter bode v bodoče pazljivo se varoval	sličnih	prestopkov.
To pravilo pa ne velja	samo	v otročjem življenju,	nego
tudi pozneje.	Vsakdanja skušnja	nas uči,	da le naravni	nasledki ovirajo	slaba dejanja ljudij;	človek,	ki	svojih dolžnosti)
ne spolnjuje točno, izgubi službo, in naravna kazen je: veče ali manjc siromaštvo. Vidimo tedaj, da se družabna ali socijalna odgoja popolnem strinja s naravno pri otrokih, in tudi smo prepričani, da je	ta odgoja zelo zdatua.
Naravna	reakcija pa ni samo	najzdatnija	kazen, nego	nje
tudi ne more nobena človeška kazen nadomestiti, llazui načini kazenske ali kriminalno izreje nam kažejo, da so umetne kazni večinoma brezvspešue, in zločinstva še se le množc. Edino vspešni so samo tisti načini poboljšanja, ki se približujo naravnemu ravnanju, po katerem je zločinec svoboden (seveda v koliko ni nevaren društvu), ter primoran, da si sam skerbi za živež.
Naravna odgoja tedaj, katera i otroka i večino odraslih ljudij v njih dejanjih vodi in ravna, ter tudi zločinca poboljšuje,
— to —
nas uči pravila, katero nas naj vodi v nravni od goji. In ako to pravilo velja v nežnem detinstvu, kakor i pri odraslih, zakaj bi ne veljalo tudi v c vctočej mladosti?
Sedaj nam je razjasniti, kaka je naravna kazen, ki je tudi edino zdatna, in kake so umetno kazni? Največ jih misli, da je naravna reakcija proti slabemu djauju otroka uže tudi to, ako oče ali mati otroka fizično ali moralno kazni. Vendar to ni popolnem resnično. Znano nam je, da so sistemi odgoje, (kakor politične in druge uredbe) poprek toliko dobri, kolikor je to poleg stauja človeške narave mogoče. Divjaki sc v ravnanju svojih otrok poslužuje barbaričnih učav. Pri izobražencih so navadna nežnija sredstva, dasi za njih otroke dovolj ostra.
Tukaj nam je posebno omeniti, pervič: da so v zdajnih časih, ko vse hitro naprej hiti, učavc, po katerih se ravna, precej različne od časa; nekateri rabijo kazni, jim samim ostudne, a drugi, ki preveliko upajo, nasprotno grešijo. Drugič moramo reči, da resnično podučljivi in lekoviti nasledki niso prouzročeni od roditeljev, temveč oni, ki so naravno nastali. A kaka je razlika moj obojimi? — Marsikatera mati, namesto da bi razne igrače, ki jih je otrok po vseh kotih sobe raztepel, zaukazala mu, naj jih sam v red spravi, sama pobira, a otroka s raznimi nedostojnimi psovkami; tepce, gerdoba itd. kermi, ter včasi ga tudi z leskovim oljem seznani. To ni naravna kazen. Otrok treba, da sam nered popravi, ki ga je prouzročil. Še le takrat, ako tega nikakor noče storiti, treba ga kazuiti umetno, bodisi fizično, ali da mu se odvzamč igrače.
Taka kazen je naravna, katero bode otrok tudi za pravično spoznal, in poleg tega sc prepričal, da ni veselja brez dela. — Ali če otrok nožič izgubi, naravna je za nj kazen, če mu drugega ne kupimo. To ga nauči pazljivim hiti. ševeda otrok mora uže razločiti vedeti, kakih koristi j mu skerbnost prinaša, in zopet kakih slabih nasledkov jo brezskerlmost. Pameten oče tedaj, uamesto da bi mu novega kupil, bode rekel: glej, nožič velja novcev, novcev se prisluži z delom, ti jih po nepotrebnem gubiš, zato bodeš za naprej brez noža. — Toliko o razliki mej naravnimi in umetnimi kaznimi.
Naravne kazni nauče otroka poznavati vzrok in učinek, in z večkratno izkušnjo pride do stalnih in popolnih razumkov. Izkušnje so pa veliko več vredne za pametno življenje, nego enostavna vera v kako veljavnost. Naravno kazen pa otrok tudi za pravično ima, mej tem ko umetno kažnjon morebiti misli, da mu se je krivica godila. Roditelji, ki po naravnem sistemu svoje otroke odgojajo, se laglje izognejo mnogim neprijetnostim, katere niso samo otrokom, nego i njim mnogokrat škodljive.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz teržaške okolice. (Tukajšnje ljudsko šole.) V pervi vorsti naj imenujem šolo, ki so sledečo: Rojanska trirazrednica ima 2 trota razreda, laški in slovenski, Vordelska (Sv. Ivanska) trirazrednica, Skedenjska trirazrednica, Kontovol-Proseška trirazrednica, Opčinska trirazrednica, Bazoviška enorazrcdnica, Trebičanska onorazrodnica, Katinarska onorazrodnica, Križanska onorazrodnica in St. Jernejska dvorazrodnica. Kar zvunajnosti poslopij zadeva, jo sploli vso zadovoljno in lepo — lo dve sti jako slabi: Št. Jernejska in Katinarska. V nekaterih jo stanovanje mokro, v drugih so po kuhinjah kadi, da bi so človek lehko zadušil, ko bi ne bil voč kot previden, zopet v drugih so vrata, okna, poči in sploh, kar je k stanovanju potrebnega, nepopisljivo starosti. Šo žalostnojše so pa nekatero šolsko sobo: Priprava v njih jo prav tako Noovo starosti. Klopi, tablo, i. d. škartirajo iz mostno šolo, pa jih okoličnim pošljejo. Vseh učiteljev in učiteljic jo skupaj 25, 10 definitivnih in 0 provizoričnih. 5 jih po-dučtije tretjo razrede (ti bi bili na Štajerskem nadučitelji) ali v Terstu se imenujejo „maestri della torza o quarta“ t. j. učitelji 3. in 4. razreda, ter imajo po 100 tl. letne plačo več nego njih verstniki. Glede šole, narodnosti in možatosti odlikujeta so učitelja g. čenčur in Valentič. Veliko sta uže prestala pa nijsta so vstrašila, marveč terilno sc postavila in značajno narodnost obtloržala. Dva sta pa imenitna Lahona. Večina drugih pa plajšč po votru obrača. V šoli pa, moram roči, vsi svojo dolžnosti spolnujejo, — lo od jezika nezmožnih italijanizatorjev tega ne morem in ne smem reči, kor ti so kuga šoli okoličanov. Ti gospodje vsi še le po starem po-dttčujojo, namreč: brati, pisati, računiti, laški jezik in kmetijstvo, deklico pa mesto kmetijstva po 2 uri nu dan ženska ročna dela. Plačo imajo 550 gld. G. nadzornik Klodič je učne načerto izdelal, kakor pred leti na Štajers kem.')
Slovstvo.
(Stat istik der offentlichen und Pri vat-Volksschulen) in den im Rcichsrathe vertrotonon Konigroichcn und Landorn. Naoh den von don Bezirksschulbohdrdcn fiir das Schuljahr 1875 vorgolegton Erho-bungen bearboitet von Gustav Ad. Schimmcr, herausgegeben von der k. k. statistischon Central-Commission. Z 3 zemljevidi. Tako so imenuje obširna knjiga z še obširnejšim statističnem matorijalom o avstrijskem (reete cislajtanskem) ljudskem šolstvu. Ako bi prostor našega lista dovolil, navedli bi iz to ki\jigo več zanimivih dat in hoteli bi vsaj nekoliko pre-tresovati razno razmerje števil, zadevajočih avstrijsko šolstvo, a šo posebno razmerje onih dat, ki zadevajo narodno šole po slovenskih pokrajinah. Toda radi pičlega prostora skerčiti moramo naše poročilo kolikor le mogočo. 'l'a štatistika sestavila se jo na podlagi onih dat, katere so učitelji šolskim nadzornikom lota 1875. izročili. Ti so poslali nabrano dato deželnim šolskim svetom, a poslednji pa c. kr. štatistični komisiji, ki je vso tvarino zbrala in sestavila v prav hvalevredno delo. Po tej knjigi jo bilo na vsem Avstrij-
') Dopis smo morali radi obširnosti dosta skrajšati. Ured.
skem ljudskih in meščanskih šol, javnih in zasebnih 15.166, za 397 več, nego v letu 1871. Na Štajerskem pa 735, na Koroškem 325, na Kranjskem 261, v Torstu in okolici 48, na Goriškom 221, v Istri 145. Na Štajerskem jih je od leta 1871. prirastlo 45, na Koroškem 7, na Kranjskem 27, na Goriškem 47, V Terstu in okolici pa se je 75. lota štelo 23 šol manje nego 71. leta in v Istri pa 6 šol, kar pa naj so no smatra za neugodno znamenje — tako pravi poročilo — kajti število razredov in učiteljev so jo pa pomnožilo. Napredek pri pomnoževanjo ljudskih šol v zadnjih 25 letih je bil tak-le: Štelo so je
Dežela			■i e	t a			
	1850	1855	1860	1865	1870	1875	
Na Štajerskem ....	554	703	699	689	690	735	šol
Na Koroškem ....	305	328	335	317	318	325	
Na Kranjskem ....	105	240	238	234	234	261	
V Terstu in okolici . .	30	31	37	43	71	48	
Na Goriškem ....	128	145	156	144	174	221	
V Istri 		102	121	126	147	151	145	n
Na vsem Avstrijskem:	12784	13598	14006	14494	14769	15166	šol
Po učnem jeziku se jo leta 1875 štelo 6864 nemških šol, 3820 čeških šol, 1141 poljskih, 1008 rnsinskih, 483 slovenskih, 222 serbsko-hervat.-skih, 677 italijanskih, 13 ladinskih, 13 romanskih, 4 magyarsko; potem šole z dvoma učnima jezikoma, n. pr. 74 nemško-českih, 43 nemško-polj-skih in 192 n om š k o-sl o v on s k i h; na dalje je nekaj šol s tremi učnimi jeziki in 3 šole (menda v Bukovini) so celo navedene s 4 učnimi jeziki (nemški, poljski, rusinski in romanski). — Iz navedenega se vidi, da je največ slovenskih šol, ki figurirajo kot nemško-sl o v anske. Kdor bore to statistiko, bode mislil, da je v resnici 192 šol po Slovenskem, v katerih je poleg slovenskega tudi nemščina učni jezik. Kdor pa naše šolo pozna, dobro ve, da so v toh 192 šolah nemščina k večjemu kakor predmot uči, nikakor pa no rabi in rabiti no moro kot učni jezik. Torej so te 192 šoli tudi lo slovonsko šole pravilno imenovati imajo. Ta nepravilnost, ki našo slovenske razmero pred občinstvom nikakor no pojasnjuje, izhaja od tod, ker nekateri stareji učitelji, zlasti po Koroškem in Štajerskem v svojih izkazih poročajo, da jo njih šola nemško-slovonska, da si v nemščini morebiti samo „buhštabirati“ ttčč. Šolo z dvema, tremi učnimi jeziki so v krajih, kjer je ljudstvo različno narodnosti; Slovenci pa s anujojo v kompaktnih celotah, torej zamorejo z malimi izjemami in naravski samo slovenske šolo imeti. Toda pri nas so pač različne nepravilnosti, zato pa kerste tudi slovenski učitelji večkrat nepravilno svoje šole, pa s tem menda jako vstrezajo.	(Daljo	prih.)
(Poziv). Da bi dobili boljši slovenski Abecednik in boljšo slovensko čitanko, za to so delajo pripravo in upanje (toda samo upanje) imamo, da postane iz to „moko tudi kaj kruha“. G. Miklošič io predložil rokopis „Početnico“, i g Praprotnik rokopis /Tretjega berila" ministerstvu, celjsko učiteljsko društvo pa predeluje (menda po naročilu dež. š. nadzornika, g. Rožokaj „Drugo borilo". — Kdo pa bi bil pripravljen izdati
boljše „Pervo borilo11 ? Podpisani, ako mu v to slovenski učitelji podpore obljubijo. Nabranega ima za to šolsko knjigo mnogo gradiva, katerega namerava dati pregledati po kacem boljšem slovenskem pedagogu in pisatelju, potem nabaviti si slik in potem založiti knjigo. Znano pa jo, da so brez vladinega odobrenja ne sme v šoli rabiti. Tako odobrcnjo pa jo iz raznih razlogov težko dobiti. Zato bi rad podpisani svoje nameravano podzvotje pred zgubo varoval in bodo „Pervo borilo" še le potem založil, ako se oglasi naročnikov za kacih 1000 iztisov, kar jo leliko, mogočo, ako so n. pr. le oglasi 200 učiteljev oglasi, ki bi vzeli po 5 iztisov, katero pa v slučaju neodobrenja za šolarsk o b u kam i c e vporabiti mo-rojo.	Cona knjigi bodo od 30—40	kr. Premislite, gg.	učitelji, ki ste	vneti
za naš napredek, in pišite mi pri	priliki!
V Ljutomeru ‘20. decembra	1876.	Ivan Lapajne.
(Hervatska literatura.) V Zagrebu,	zalogi Hartmanovi jo	iz-
išla knjiga, kakoršne bi tudi slovenskim učiteljem živo trobalo, namreč Teorija pedagogije ili nauk ob uzgoju", spisal Stj. Basariček, učitelj proparandijo v Zagrobu. Priporočajemo jo tudi slovenskim učiteljem, cena jej 80 kr.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V seji 7. dec. so so obranovalo zadevo srednjih šol; v seji 14. decembra so je posvetovalo o naredbah (o kakožnih; ne vemo, Ur.), kako bi se ravnalo s šolskim zamudami in dovolile starostno doklade, menda (po dotičnih imenih sodeč) samo nomško-štajerskim učiteljem.
(Iz deržavnega zbora). Pri proračunu za naučno ministerstvo so se čule različne pritožbe. Dunajski poslanec Suess jo menil, da se preveč terja pri učiteljskih skusnjah, goriški poslanec grof Coronini se je pritoževal o premeščen ji deželnih šolskih svetov v Terst,, gališki poslanec, dr. Čerkavski o nepotrjenji deželnih solskih postav za Galicijo, moravski poslanci Kusy in dr. Pražak in Webor o ponemčevanje čeških šol, dr. Vošnjak o germaniziranji slovenskih, dr. Vitežič in Monti isterskih in dalmatinskih šol. Minister Stremayr je tim tožbam ugovarjal in posebno to poudarjal, da vlada noče (?Ur.) slovanskih šol poneračovati. — V seji učnega odbora je dr. Holter povedal ta slučaj, da je dolenje-avstrijski deželni šolski svet moral prepovedati neko knjigo, ki je bila od vlade izdana, da se radi moralo ne vpelje v šolarske bukvarnico.
(V okrajni šolski svet) litijski sta voljena gg. Adamič in Škerbinec, v kamniški gg. Gol maj or in Cerar. Tudi deželni odbor jo že imenoval svojo zastopnike, odlične narodno može v posamezne okrajne šolske svoto na Kranjskem. Tudi škofijstvo jo prejšnje cerkvene zastopnike še enkrat v to volilo ali imenovalo.
(Novo šolsko poslopje) imajo v Lombahu pri Mariboru in v Makolah. Dovršili in blagoslovili so ju proti koncu minulega leta. — V Ribnici pri Marnbergu pa jo 15. decembra vsled nastalega požara v soseščini šoli streha pogo ela. — V Ljutomeru pa, kjer se 4 leta o zidanji nove šole pogovarja, splavalo jo upanje na novo poslopje po vodi, in to vsled predloga necoga kmeta v zadnji seji krajnega šolskega sveta in zlasti vsled priterjonja — nemčttrjev temu nazadnjaškemu nasvetu. To so ljudje, vneti za napredek!
(Za okrajnega šolskega nadzornika) v ptujskem, rogačkom, ormužkem, ljutomerskem in g. radgonskem okraj u bode baje imenovan g. Kaner, nadučitelj v Laškem trgu. — Za kranjski okraj na Kranjskem
pa bodo, kakor so „Nar.“ poroča, g. prof. Pirkor (brat dež. šol nadzornika), namesto nezmožnega Kustra.') (Glej prcmonibo.)
(Za učiteljico), namreč za nemške, izhajal bodo v Golovcu nov časopis pod imenom »Allgemcino Zeitung fiir Lehrerinen“ v zalogi Bert-scldngerja, vrednik pa mu bodo nek dr. VVendl v — daljni Op a vi. Vso to podvzotjo od strani moškega, ki žonstvo, sicor tudi na šolskem polji koristno, previsoko v nebo povzdiguje, je menda le dobičkarija.
(»Slovenske čitanke11. — »Celjsko učiteljsko društvo1,— »Slovenski učitelj"). Mnogi učitelji, mnoga učiteljska društva se trudijo, da bi boljše slovenske čitanko na dan spravili. (Se ve, da je njih trud brez vladne podporo — prazno delo.) Med temi t.rudoljubivimi so v poslednjem času posebno odlikuje „ccljsko učiteljsko društvo", ki hoče no samo »Drugo borilo", ampak tudi »Pervo borilo" in »Abecodnik" popraviti in še „Tretje berilo" izdati, česar se vsi učitelji vesele! Da bi tako delo so dobro dovršiti moglo, da bi čitanke ugajalo vsem slovenskim šolam, no samo »spodnje-štajorskim", nasvetoval je urednik „Slovonskega dčitelja" v opazki k dopisu o »drugem berilu", daje treba k tej reči »vladne podpore" in sporazumljonja z drugimi slovenskimi učitelji, osobito z ljubljanskimi. Kadi tega nasveta padel jo »Slovenski učitelj" v nemilost pri nekem udu »celjskega učitelj, društvu", ki sevv »Piid. Zeitschrift" od 20. dec. zelč po nepotrebnem nad njim huduje Comu jo tega treba? Kdo Vam nasvete vsilujo? Pa vsaj ni »moraš" ravnati se po naših nasvetih? Ako zamoreto sami kaj vspešnega izvesti, tim boljo. Sicer so pa časniki ravno za to, da se o njih to in ono razpravlja in posvetuje. Le ne tako mogočno postopati, kjer treba ni in tudi vzroka ni.
(G. Tomšiča, vredni ka »Vortca"), kateri list vsem slovenskim učiteljem živo priporočujemo, zadela je v zadnjem mesecu minulega leta velika družinska nesreča; umerla mu jo blaga mlada sopruga in desetletna hčerka, učenka 4. razreda. Izrekamo mu svojo živo sočutje.
(Lanskim p. n. naročnikom) poslali bodemo 1. in 2. letošnjo številko še; ako pa do 1. februarja vsaj lanske naročnine ne plačajo; bodemo jim daljno pošiljanje vstavili, kajti našega podvzetja ne moremo na nezanesljivo podlogo staviti.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučitoljska služba v Ljutomeru (4r. š.) s 560 (420) gld. do II. fobr. na kr. š. sv.
Na Kranjskem: 2. učiteljska služba v Srnarji pod Ljubljano s 500 gold. do 20. j. na kr. š. sv.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Novi okrajni šolski nadzorniki so: Za ljubljansko mesto I.eop. vit. Gariboldi, glavni učitelj; za ljubljansko okolico Anton Wissiak, vadniški učitelj; za kamniški okraj Ivan Sima, vadniški učitelj; za logaški okraj Iv. Eppih, vadniški učit..; za kočevski okraj Vilj. Linhart, glavni učitelj, za kranjski okraj Henrik Pirkor, gimn. prof. v Kranji; za radeljski okraj Silv. Kescho, fajmoster v Begunjah; za postojnski okraj Iv. Tli uma učitelj v Vipavi, za litijski okraj baron Tatife-rer v Višnjigori; za kerški okraj Mih. Wurnor, prof. v Ljubljani; za novomeški okraj Kar. Legat, korar v Rudolfovem; za černomoljski okraj Anton Jo rš in o v ec, nadučitelj v Cernomlji. G. Fr. Koncilj j a (iz Kočevja) nadučitelj v Žužemberku; g. A. Kačič, nadučitelj v St Vidu pri Zatičini.
‘) Tega gospoda smo bili lani tudi mi v nekem dopisu prerešetali, pa smo bili kontiscirani in toženi (pravda še ni dognana), zdaj mu je pa vlada sama slovo dala. —	Urod.
“ Učiteljska služba 3~3
na enorazredni ljudski šoli pri Sent, Janžu na Peči, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem prcdstavlenje okrajne šolske gosposke najdalje do 5. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Sent Janž na Peči (Post Wolian).
Okrajni šolski svet v Šoštajnu, dne 17. novembra 187G.
Pcrvosednik: Strobach m. p.
N' * Učiteljska služba ~
na enorazredni ljudski šoli pri sv. Janžu pri spodnjem Drau-burgu z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem v šolskem poslopji se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke do 1. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v sv. Janžu pri spodnjem Drauburgu (Pošt Windischgratz).
Okrajni šolski svet v Slovenjem Gradcu, dne 8. novembra 1876.
Pcrvosednik: Strobach m. p.
Podučiteljska služba
na dvorazredui ljudski šoli pri sv. Ilu pri Turjaku z dohodki tretjega reda in prostim stanovanjem (ena soba v šolskem poslopju) se razpisuje.
Prosilci in prosilke, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. februarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Šent-Ilu pri Turjaku (Post Missling).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 8. decembra 1876.
2—15	Pcrvosednik: Strobach.
OBČNA ZGODOVINA1
zh lisn-oiluo in inešfiaiiako sole.
(Poslovenil Ivan Lapajne.)
Dobiva se po 25 kr. (kedor vzame 10 istisov po 20 kr.(_ v Ljutomeru pri „Učitcljskem društvu za slovenski Stajor“ in v Ljubljani pri M. Gerber-ju.	t—4
^   —
3
J
\
v Ijjutomei-u (T-iiittenbevgf)
ima v zalogi razno
slovenske! šolske knjige “TSKL
posebno pa sledeče:
Lapajne: Geometrija ali merstvo, cona 24 kr.
Netolička-Lapajne: Mala fizika v pogovorili, cona 25 kr. Netolička-Lapajne: Mali prirodopis v podobah, cena 60 kr. Decker-Lapajne: Fizika in Kemija, cona 70 kr.
Krones-Lapajne: Pri povesti iz zgodovine Štajerske, cena 8 kr. Netolička-Lapajne: Občna zgodovina za narodne šole, cena 25 kr. Praprotnik: Slovenska slovnica, cona 30 kr.
Praprotnik: Spisje, cena 32 kr.
Slovenski učiteljski koledar za leto 1877 z imenikom slovenskih šol in učiteljev po 10, 15, 20, 25, 30 in 40 kr.
Dr. Razlag: Slovenska pesmarica, cena 60 kr.
Lapajne: Kranjsko ljudsko šolstvo, cona 20 kr.
Tempsky: Kazalni nauk v podobah s slovenskim in nemškim tekstom;
cona 6 gld. 66 kr. (v knjigi) ali 14 gld. (na debelem papirji). Prausek-Praprotnik: Tablice s čerkami (bralni stroj), cona 1 gld. 80 kr. Žnidaršič: Nauk o docima lih in novi meri, cona 60 kr.
Žnidaršič: Abccednica, cena 20	kr.
Barbika Hochtl: Stari vojak in	njegova	rejenka,	(otroška gled. igra),
cena 20 kr.
Ustrahovalna pravila ljutomerske šolo, cena 1 kr.
Slomšekove pesmi, cona I gld.,	oziroma	90 kr. (nevezane).
Felkl-nove risanke, št. 1 (pike	1 cm. narazen),	št. 2 (pike	2	cm.),
št. 3 (pike	4	cm.),	št. 4 (brez pik);	cena enemu	kosu 6 kr.;
100 iztisov	4	gld. 70 kr., 50 iztisov	2 gld. 40 kr.	(Felkl-nove
risanke so najboljše risanke.)	«
Knapek-ove risanke	(tudi	s slovenskimi napisi), št. 1 (pike 1 cm.).	C
št. 2 (pike	2	cin.);	cena 3 kr.; 100	kosov 2 gld.	85 kr., 50	P
kosov 1 gld. 45 kr.	h
Winiker-jeve pisanke, cena 2 kr,; 240 kosov 2 gld. 90 kr.; 120 kosov [
1 gld. 50 kr., GO kosov 80 kr.	9
Kazen teli naštetih artikeljnov post.rez.alo se bodo še z drti- ■ gimi rečmi, katerih bodo p. n. naročovaloi zahtevali. — Naročila se & bodo urno po pošti izverševala. Pri majhnih naročilih naj J se izvoli denar naprej poslati (po poštni nakaznici; dodit naj se p tudi donesek za poštne marke, 5 ali 10 kr.) in pošjljatov se bodo k radi manjših stroškov pod križnim ovitkom oddala pošti; pri večjih f naročilih se bode znesek na pošti povzel. Samo znanim p in zanesljivim naročevalccm se bode blago na vero poslalo.
Naš namen ni, dobička iskati, ampak na to delati, da sc bodo r naše domačo blago bolj razširjovalo, in da bodo slovenski uči- 9 tel ji po hitri poti in po nizki ceni v roke dobili slovenske ^ šoiske potrebščine. Prosimo torej zaupanja in podporo 1	4—4 C
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Štajor.“
Za uredil, odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.