maksimalnih cen je najbolj prizadeto uradništvo III. draginjskega razreda Uradništvo v naši državi je po § 26. »Uradniškega Zakona« porazdcljeno po svojih islužbenih mestih, v I., II. in III. draginjski razred. V Sloveniji pride v I. draginjski razred lc Ljubljana, v II. draginjski razrcd nekaj desctin krajev, kjer jc scdež srcza, a vsi ostali kraji, bodisi vasi, trgi in hribovska ali dolinska naselja, pa pridejo v tretji, najnižji, draginjski razred. Tem draginjskim razredom pripadajo po prej citiranem zakonu tudi različno visoke draginjskc dokladc. Zadeva je do tu v redu. Saj nihče ni trdil, da so bili prej, ko so bili časi normalni, nepotrcbni ti draginjski razrcdi, kajti mesta z mnogoštevilnim uradniškim aparatom so vedno dvigala cene življcnjskim potrcbščinam. Saj je vsak uradnik iz mesta vcdno tarnal, da je življenje v mestu mnogo, mnogo dražje kot pa na deželi. Danels pa je položaj popolnoma drugačcn. Izredne razmere, v katerih živi ves svct, so tudi naše gospodarstvo kakor tudi vso prcskrbo s prehrano vrgle iz ravncga tira v ni;k(> krivino tako, da so se pri nas pojavilc silne težkoče. Kljub tcmu, da smo agrarna država in nam do danes še nikoli ni primanjkovalo osnovnih, za življenjc važnih in neobhodno potrebnih artiklov, se nam je to sedaj zgodilo in sicer izredno naglo tako, da nihčc ni tc spremembe pričakoval. Polcg izrednih svetovnih komplikacij, ki so tako rckoč gospodarski barometer današnje dobe, nas je lani doletcl drug udarec, namrcč sorazmeTno slabša lerina. Zaradi tega kakor tudi zaradi večjih potrcb države samc, zaradi varnostnih ukrcpov, smo morali tudi mi nastopiti pot racionalizacije z življenjskimi potrebščinami. Ta položaj so pa izrabili razni špekulanti, ki so pričeli kopičiti zalogc in navijati ccne v svojo veliko korist, a v škodo uradništva, ki se je nenadoma znašlo v kočljivcm položaju brez izhoda. Ko se je ta položaj na našem notranjcm trgu silno zaostril in so cene rastle že skoraj v nedogledno višino, je državna oblast poscgla vmes in maksimirala cene skoraj 80 % za življcnjc neobhodno potrebnim potrcbščinam. S tem maksimiranjem cen jc pa za uradništvo postal položaj popolnoma drugačen. Cene so maksimirane za vse enako, ne oziraje se na kateri koli draginjski razred. Moka, sladkor, milo, kava, podplati itd. itd. stanejo sedaj v Ljubljani ravno toliko kakor pa v katerem koli kraju drugega ali tretjega draginjskega razreda. Na ta način smo postali vsi |uradniki glede nakupovanja tako rekoč enaki, dočim je razlika glede kupne možnosti v posameznih draginjskih razredih različna. Zaradi tega, ker so cene maksimiranc v vseh draginjskih razredih cnako, bi se morala ta razlika tudi urediti v plačah. Odpraviti bi se morali vsi draginjski razrcdi, vse uradništvo bi moralo prejeti enake plače, to se pravi brez dosedanjih razlik po draginjskih razredih, kajti, če je življenje cnako drago povsod, naj sc tudi plače v tcm sinislu izcnačijo. Zaradi teh grupacij po draginjskih razredih je pa najbolj prizadet učiteljski stan. Vsi ostali uradniki so večinoma, visaj 80 %, v srczkih mestih, kjcr je navadno najvcč uradov koncentriranih, dočim je pri učiteljskcm stanu ta zadeva baš obratna. Največ šol in to okrog 90 % je na podeželju in tako živi tudi okrog 90 % učiteljstva v tretjem draginjskem razredu in je sedaj baš najbolj prikrajšano glede prejemkov. Šc bolj pa jc udarjeno tisto učiteljstvo, ki je več km oddaljeno od železnice ali cclo od večjega naselja in mora dobiti življcnjske potrebščine iz mesta. To učitcljstvo pa mora plačevati še prevoz, kar še bolj podraži že itak draga živila. Tako vidimo, da je maksimiranje cen s strani državne uprave sprožilo problem izenačenja draginjskih razredov, ker sedaj ni več one krilatice, da se na deželi ceneje živi kot pa v mestu. Učitelj na deželi, torej v tretjein draginjskem razrcdu, je prikrajšan še za eno ugodnost in sicer zaradi šolanja dece. Zelo je oddaljen od srednjih šol in ga stane šolajoča se mladina v mestu ogromne zneske, dočim jc uradnik v me'stu, kjer je šola, brez teh skrbi. Pole.g akcije za zvišanje naših prejemkov, moramo uvesti tudi akcijo za izcnačcnjc draginjskih razrcdov ali vsaj odpravo trctjcga draginjskcga razrcda. V tej akciji moramo biti složni, kajti lc v slogi bomo dosegli uspehc! V-ar.