67. številka. V Trstu, v srado 20. avgusta 1890. Tečaj -——— m, -"... X'', A vi C £ D | N O S T*' flDHHI fli^B^^ flEB HS^A kil Oglasi oznanila »<> r«funn po 8 \ ^^^^^^^ H ^^^H BB ^^H^^k vrs.icu t naslove stane ■ ■ ■ ^U ■ ■ li V v ho teto leta , ^^^^ ^^H He t uro- ^H ^M mm *pre- mbrtkrt Trite ^m H ^^m ^m »okop.*, M« „« po ^^^^ ^m ^^m ,,re. apravniitvo ne ■BBHHB IHH^B^^ MH Hi ^HIV M Odprt« reklamno ho prosto Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V rdiinit je m d . __> kmečkih občin političnima okraja Volosko iti mestne skupine Kastav-Volosko-Lovran-MoŠČenice! Pred letom dni vršile so se volitve v deželni zbor Isterski. Vspeh volitve v kmečkih občinah volilnega okraja Volosko bil je sijajen: priporočena narodna kandidata bila sta jednoglasno izvoljena. In tudi v mestnej skupini Kastav-V olosko-Lo vran-Moščenice bila je zmaga naša: voljenje bil po hudej borbi naš kandidat. Izid volitev je močno poparil naše protivnike, kajti ta izid bil je svečan protest proti njihovim trditvam, češ, da je Istra italijanska zemlja; osobito je bil to glasen protest proti trditvi, da imajo vsa Isterska mesta izključljivo italijanski značaj. Razburjenost mej nasprotniki našimi bila je silna in hoteč jej dati duška, storili so se krive nezaslišanega nasilstva: vničili so v glasovitoj seji Isterskega deželnega zbora izvolitev gosp. Mate MandiĆa za kmečke občine političnega okraja Volosko, dočim so izvolitev druzega poslanca istega okraja, gospoda Slavoja Jenka — dasi je bil izvoljen pri istih odnošajih in od istih volilcev — milostno odobrili. Ali ta poslednji je višje cenil narodno čast in poštenje, nego licemcrski mu podeljeno nasprotniško milost ter jim vrgel mandat pod noge. Posledica tem dogodkom je, da morate zopet stopiti na volišče: razpisane so dopolnilne volitve. Kmečke občine političnega okraja Volosko volijo dne 25. avgusta dva poslanca in mestna skupina Kastav-Volosko-Lovran-Moščenice dne 30. avgusta jednega poslanca. Volilci! Podpisana sta tega menenja, da bi bilo Vašemu narodnemu ponosu, Vaše j značajnosti in Vašemu poštenju najlepše zadoščenje, ako bi zopet jednoglasno volili iste poslance, katere so politiško demoralizovani Vaši protivniki po potu nasilja i/tirali iz deželnega zbora. Zato priporočamo volileem kmečkih občin političnega okraja Voloskoga, da volijo za svoja poslanca sledeča gospoda: Mate Mandića, urednika „Naše Sloge" in Slavoja Jenka, trgovca in župana v Podgradu. Volileem mestne skupine Kastav-Volosko-Lovran-MoŠČenice pa priporočamo, da volijo dne 30. t. m. gospoda dr. Andreja Stangerja, odvetnika v Voloskem. Volilci! Predstoječe volitve so velepomembne, kajti dokažejo naj našim nasprotnikom, da ne vklonemo stoječi na potu postave in pravice — svojega tilnika niti pred njihovem nasilstvom. Pridite torej vsi na volišče in vršite svojo domovinsko dolžnost! Uredništvo „Naše Sloge". Odbor pol. družtva „Edinost". 0 našej narodnoj organizaciji. Pod tem naslovom prinesel jo pred nekaterimi dnevi Ljubljanski „Slovenec" članek, kojega misii so preresnične in prevažne, da bi smeli o njem molčati; treba je temveč, da se prav resno bavimo z dotičnimi premišljevanji in nasveti. Delati je treba, to je glavna ideja, ki navdaja pisatelja recenega članka, delati povsod v malih in oskih, na videz malenkostnih delokrogih, delati po navodilih enotnega vrhovnega vodstva, katero poučeno o potrebah posameznih krajev in okrajov in poučeno tedaj tudi o potrebah celega slov. naroda, — vsakemu odkazuje njegov delokrog in cilj, ter ob enem daje zaslombo in pomoč posamezniku pri njegovem narodnem delu. V tem smislu stavi pisatelj tudi jako konkretne predlog«-. V v .mike j vasi, v vsakej se tako malej občini naj se oanuia odbor zaupnih mož ; ti prvotni odbori noj se v vsakem okraji združijo v zaupni zbor celega okraja, ter naj sestavijo svoj stalen odbor, ki v rednih sejali razpravlja in ukrepu o narodnostnih vprašanjih, važnih zi dotični ekraj. Vsi ti okrajni zbori pa naj imajo svoje središče in sicer v Ljubljani, kjer naj veliki osrednji odbor vodi vse njihovo delovanje. Ti nasveti dali bi se se razviti in dopolniti. Določiti bi se moralo, kaj se ima smatrati za „okraj* v tej narodnej organizaciji : ali naj se ista osnuje po sodnijskih ali političnih ali volilnih okrajih, ali naj se osnujejo skupine po drugih specijelnih načelih. Vprašalo bi se potem tudi, ali bi ne bilo dobro, da bi vsi okrajni zbori vsake dežele stali v zvezi najprej mej seboj in potem še le v zvezi z osrednjim odborom, kajti dokler Še velja sedanja ustava naše države, dokler j-mo Slovenci razdeljeni po deželah, moramo se tudi še boriti po deželah. Vedno moramo sicer delati na to, da zgine ta razdelitev, vsak trenutek moramo si hiti svesti, da •doveinki narod ni varen svoje eksistence dokb-r ni združen v eno upravno celoto z enim deželnim zborom, — a dokler ne dosežemo tega svojega glavnega cilja, toliko rasa treba je delati na to, du se kolikor mogoče zavarujemo proti raznaro-denju v vseh posameznih deželah, da v vsakej posameznej deželi svojemu narodu in njegovemu jeziku priborimo kar največ moči in upliva, da se mu ne bodo vedno in povsod mogle kratiti pravice, zagotovljene mu v temeljnih postavah. Kavno ta pot nas pripelje do združenja: čem več bomo dosegli v posameznih deželah, tem lože dosežemo potem tudi konečno /druženje v eno upravno celoto. A to so posameznosti in žalibog, da nesmo še tako daleč, da bi se bilo treba takoj odločiti o teh in podobnih vprnšanjih nase narodne organizacije. In vendar je zadnji čas, da si jo začnemo snovati! Res je: s podvojeno silo pritiskati so jeli na nas naši nasprotniki, na vseh poljih delajo, da bi naB pogubili. Slovenske otroke tujčijo slovenskemu narodu po šolah vsake vrste, — in česar v tem smislu ne Btore njihovi deželni zbori in odbori, to store njihova šolska društva, — javno moralo slovenskega priprostoga ljudstva kvarijo s svojimi volilnimi sredstvi: s podkuplje-vanjem in strahovanjem volileov, in ker pri vsem tem le še prepočasi napredujejo, hočejo nas uničiti s tem, da naše zemlje kur sistematično preplave se svojimi kolonijami, kakor sovražniki osvojeno zemljo* katero hočejo za vedno spojiti s svojo. Mi pa zdihujemo in mirno gledamo, kako »o leto /.a letom jezikovna meja na Sta-jarskem, na Koroškem in na Goriškem pomiče proti jugu in proti vshodu. Da, večina Slovencev tega niti ne vo, tako izborna je naša sedanja organizacija! Kranjski Slovomii videč, kako si slovenski jezik po Kranjskem venderle počasi pridobiva nekoliko več veljave, kako venderle počasi stopa v javnost in izpodriva nemški jezik, vesele sc tega napredka in mi-slijo, da se Slovencem nič več ni bati; tega pa ne vidijo, kako ob mejah tuji u a r o d i izpodrivajo naš slovenski narod. Zidajo in zaljšajo poslopje narodnoga napredka in glasno se vesele, da se čedalje bolj vidno vzdiguje, tega pa ne vedo, kako se ob mejah tiho ruši kos za kosom naše zemlje, in ako kmalu ne spregledajo, spodkopana jim bodo tla, predno se zavedo in T hipu zruši se vse, kar ao si počasi sezidali. Zadnji čas je tedaj, a prepozno še ni! Naš narod je narod zdrav in zadovoljno obdeluje slovenski kmet avojo, navadno ne posebno rodovitno zemljo, odgaja svoje mnogoštevilne in zdrave otroke, željan poduka pridno prebira dobre knjige, svoje otroke pa radovoljno pošilja v šolo, da se oni nauče, kar se on naučiti ni mogel, ker ni imel priložnosti. In ako mu Zviti Bismarck je vedel domačo obrt pospeševati s tem, da je izločil čeloma iz dežele nekatere tuje pridelke, deloma pa z ustanovljenjem premij za izvaževalce in 8 podporami zasebnih prevoznih podjetij. Gledal je, da domačih pridelkov prevažanje iz nemškega rajha v tujezemstvo čem manje stane. In res se je izvoz v Avstrijo, navzlic visokim uhodnim carinam povišal, obrt na Nemškem je cvetela in nemškim trgovcem in obrtnikom je bilo kmalu lehko vspešno konkurirati v tuje-zemstvu in doma. Bismarck je Sel, ali narodnogospodarska njegova načela so ostala in sedanja nemška vlada storila je še večji korak naprej. Samovoljno je prestopila in po- je le mogoče, preskrbi kateremu svojih i teptala sp^razumljenje z Avstrijo glede otrok manj trudapolno življenje; da ga v višje šole, ter vedno odtrguje potem sebi in svojim, da temu pomaga do onega cilja, ki si ga je izbral. In tako se vidno obnavlja slovensko razumništvo in vedno ostaja v tesnej zvezi in dotiki z vsemi krogi celega ljudstva. Tak narod gotovo ni namenjen poginu! Ako se vzbude naravne moči, ki še spijo v njem, ako se vse te moči obrnejo na državnih železnic, po katerem sporazum-1 ljenju bi obe državi ne smeli znižati niti! zvišati železniških tarif, ne da bi se predno j bili pogovorili. , Kakor blisk seje nedavno raznesla vest,' da se je v Nemčiji ustanovil« velikanska' zveza parobrodnih društev in železnic z i imenom „Deutsche Levantlinie", čije namen j je pospeševati izvoz domačih pridelkov, z I druge strani pa spraviti nase ves izvoz iz pravo pot, gotovo pride do svojega cilja: Avstrije na vstok, določivši za prevažanje do sreče in pravega vsestranskega blago-' sramotno nizke cene. Ta prevozna črta stanja, in vsi napori njegovih nasprotnikov ue bodejo mu mogli škodovati; še koristili mu bodo, ker mu dajo priložnost, da se ukrepi in razvij.- v hudem boji. —č. Avstrija in Nemška. Sedaj tako mogočna Nemčija bila je nekdaj del avstrijskega cesarstva, dokler se ni rešila avstrijskega gospodstva ter se oklicala za samostojno. Njena usoda pa je bila vedno navezana na Avstrijo, koja jej je skazala velicih dobrot ter jej pomagala do mogočnega obstoja. V zahvalo je nekdaj tako ponosni a sedaj čeloma potrti Bismarck sklenil z Avstrijo in Italijo zvezo, takozvano tripelalijanco, ki že toliko let dela toliko hrupa po zbornicah in časopisih, katera pa no sloni na Bolidnej podlagi in na čutstvovanju ljudstev. Razven politiške zveze sklenila je Avstrija z Nemčijo tudi colno pogodbo in se pogovorila o raznih tarifah iu pospeševanju narodnega gospodarstva. Od dobe prijateljstva s Bosednjo Nemško datuje peša n jo avstrijskih financ. Bismarck je v avojej mogočnosti marsikaj ukrenil, kar je v državi bilo v korist; osobito je gledal, da povzdigno trgovino in ž njo razvije domačo obrt. Sklenil je carinske zvezo ne samo z Avstrijo, temveč tudi z drugimi državami, pri tem je pa dobro pazil, da je Nemčija dobila pogačo, a zaveznici je ponudil — kamen. Čolna pogodba Avstrije z NemSko je tako uravnana, da uživa zadnja od nje znatnih koristi, v tem ko nemška carinska tarifa zabranjuje našim pridelkom pot na Nemško, Z visoko uhodno carino je nemška zabranila našim pridelkom pot v deželo, z druge strani je Nemška država gledala, da olehkoči izvažanje svojih pridelkov v inozemstvo. Kakor navadno pustila se je Avstrija zvabiti na led ter svojo škodo še-Ie pozno sprevidela; krivdo je hotela popraviti posnemajoč Nemčijo : vpeljala je takozvano zaščitno carino, koja jej pa ni dosti pomagala, razven da je konsumente čez mero obtežila. Nemčijo so naši državniki posnemali po opičje in to uvidevajo stoprav v sedanjem času. Nemška je „na videz" popolnoma korektno postopala : vsakdo ima pravico do samoobrambe, enako tudi države. Vpeljala je varstveno carino z navideznim namenom pospeševati domačo obrtnijo. Nikdo jej tega ni zameril; na Dunaju so koj posnemali ter uvedli višjo uhodno carino na inostransko blago. Ali za zvišanimi coinimi davki tičalo je na Nemškem nekaj druzega, pametnejšega. ima namen uničiti avstrijski promet v Ori-jentu ter nadomestiti avstrijsko izvozno | blago z nemškim. Trst bode izvestno na tem veliko trpel, ako se mu ne bode ob pravem času pomagalo. Glavni predmet izvažanja iz Avstrijo j v Orijent je sladkor. Da lehko vsaki raz- i sodi, kako bode trpel ta predmet na nem- j škej konkurenci, povemo samo, da prevažanje enega stota sladkorja iz Magdeburga i v Carigrad skozi Hamburg stane 1 gl, 55' kr., v tem ko plača en stot sladkorja iz Prage po južnej železnici v Trst in dalje z Lloydovim parnikom 2 gl. 20 kr. torej 65 kr. več. Neka druga zveza „Ilambur-, ger Orientlinie" prevaža stot v Carigrad za gl. 142, torej za 78 kr. manj kot skozi j Trst. Razlika je tedaj gorostasna. 1 Omenimo naj de, da je avstrijska vlada o teh nevarnih Bpletkah zvedela sto*, prav, kadar ni bilo več pomoči. Postavila se je koj v bran ter začela dogovore z južno in državnimi železnicami in z Lloy-dom, kateri dogovori so pa bili dosedaj jalovi. „Chi ha tempo non aspetti tempo* — zadnji je čas, da se avstrijska vlada resnejše pokaže napram svojim navideznim zaveznikom, ki jej neso k drugej hasni, nego da jej delajo ovire. { Trgovsko minister.stvo je povabilo južno železnico, da se z obema parobrodarskima drustvama, Lloydom in po Donavi sporazume, da se vozne tarife v Trst iu vstok znatno znižajo ter se postavi jez proti nemškemu tekmovanju. Južna železnica je od nekdaj znana po svojih skupih voznih cenah. Deloma jej ni niti zamere, kajti ona je privatno podjetje, ki mora tudi nekoliko se ozirati na svoje delničarje. Vendar je občna tožba, da bo nje tarife previsoke in voziti se po tej železnici postalo je že nekak luksus ; kdor le more, se tej vožnji rad izogne. | Češko izvozno blago gre navadno po Labi skozi Hamburg in Češka sama vdo-biva svoje kolonijalno blago skozi Hamburg in ne skozi Trst. Minolo leto so državne železnice vozno ceno za sladkor znižale za 10 kr. na kilometer in tono, ali južna železnica jo svojo tarifo trdovratno obdržala in znižanje državnih železnic ni imelo vspeha. Sedaj je južna železnica nekako prisiljena svoje tarife znižati, sicer bi jej Hamburška črta vzela ves izvoz in promet. Rešitev uvidi menda le v ogromnosti izvaženega blaga. Ako bode pa uvidela, da ima kako drugo pot, po katerej bi lažje shajala, se je gotovo oprime ter pusti, da trgovina v Trstu celotna propade. Se more li Avstrija vspešno zoperstaviti konkurenci nemške vstočne črte ? Pri Dunajskih dogovorih mej južno železnico, podonavskim parohrodnim druš- tvom in Lloydom, hotela sta prva znižati svoje tarife za 40% ali Lloyd se je temu uprl ter hotel znižati je za 10°/o« Povedati moram, da vdobiva Lloyd od vlade 1.300.000 gld. letne podpore, njega stanje je pa slabše nego vsacega druzega parobrodarskoga društva. In kaj bi pomagalo to znižanje proti tarifam v Nemčiji ? Na nemških drž. železnicah so se cene znižale za pfenigov, kot enotna cena za kilometer in tono. Do tacega znižanja se ne bode niti Lloyd, niti kaka zasebna železnica v Avstriji drznila. Lloyd se nahaja na jako slabih nogah; od njega ni niti upati, da bi pri sedanjem položaju še cene znižal. Pri obstoječih slabih okoliščinah voznih podjetij v Avstriji, zadnja skoraj no tnore vzdržati avstrijsko črto na vstok, katera bi se po robu postavila nemškej ter prevzela prehodno blago (transito) Nemčije v svojo oskrb. Prepozno uvideva Avstrija svoj kritični položaj, katerega so. jej vstvarili ljubi nemški zavezniki. Vendar , pa noče še uvideti svoje prave poti ter začeti resnejše skrbeti za lastne interese. | Na vspešno konkurenco ni niti misliti, J kajti pred vsem nam manjka potrebnih sredstev in samostojne politiške vednosti in premetenosti. Obe avstrijski podjetji ne povzdigniti tržaškega prometa na stopinjo nekdanje sreče. Iz tega je razvidno, kakšne prijatelje ima lojalna Avstrija v svojih nemških sosedih. Prosit! I nagovoril je častno stažo v ruskem jeziku. V Narvi ho nemškega cesarja pričakovali: car, carević, nemški in avstrijski poslanik in drugi dostojanstveniki. Vladarja pozdravila sta se najprisrčnejše. Tudi tu je Viljem pozdravil častno stražo v ruskem jeziku. Pri obedu nazdravil je car nemškemu cssarju in cesarju Francu Jožefu povodom njega rojstvenega dne. Nemški cesar o d g o v o r i l j e ruski, nazdravljajoč caru. Srbskega poslanika Simiča bodo iz Beča premestili. Uzrok je neki ta. ker ni mogel izposlovati, da bi Ogerska vlada preklicala naredbo o uvažanju prašičev. — Bolgarski knez vrnil se je v Sofijo. Pri banketu izrekel je neko zdravico — mož posnemlje druge mogočne vladarje — in slavil svojega ministra-predsednika. Nemške in madjarske novine so se požurile, da nam sporoče modrosti Ferdinanda velicega. No mi smo uverjeni, da bode nekega dne kakor kafra izginila ta fenomenalna modrost raz evropsko pozorišče. Politični pregled. Notranje dežel«. Kakor javljajo „Politiki", odpovedal se je dež. maršalek v Galiciji grof T a r-n o v s k i svojemu mestu in je to javil v posebnem pismu namestniku grofu B a d e* n i j u in zajedno prosil, da bi se imenovanje novega maršaleka kolikor moči hitro izvršilo. 1 O nemškej pevskej slavno-s t i na Dunaju nam se je izjaviti prav na kratko : bila jo v pravem pomenu besede pangermanistiška demonstracija. To priznava tudi glavno glasilo nemških liberalcev „Nbue Fr. Presse", pišoč : „Ne more Be reči, dajeta slavnost nepolitička, kajti uprav čut vzajemnosti mej avstrijskimi Nemci in Nemci v rajhu, kateri čut je pritisnil slavnosti svoj znak na čelo, je gotovo element politike. Simpatije Nemških gostov do Dunaja in Avstrije neso manjše od simpatij Dunajčenov do Nemčije". Pri slavnostnem koncertu dno 17. t. m. rekel je predsednik nemške pevske zveze, B e k h : „Ludstva Nemčije in Av-vstrije veže jedna bratska vez. Nemški duh ne pozna mejnikov v nemških zemljah. Niti ped nemške zemlje v Avstriji ne smemo izgubiti, to je prrisega Dunajske pevske slavnosti!" Ne smemo za-molčati, da se je tega koncerta udeležilo več naših ministrov. Ako primerjamo postopanje proti našej okromnej slavnosti, namerovanej v Devinu, s sodelovanjem vladnih dostojanstveuikov pri Dunajskih nemških slavnostih, se nam pač jasno pokaže dvojna mera. Morda pa je čudno postopanje dostojanstvenikov odsev dogodkov na Češkom. O dogodkih na Češkem piše „Gazzeta Polska": Taaffo namerava, predno se odloči gledč uvedenja češčine kot notranjega poslovnega jezika, stopiti v dogovore z historiškim plemstvom in drom. G r e g r o m. Za kulisami storili so se koraki, da bi so doseglo sporazumljenje mej Staro- in Mlad o Čehi. Znamenja kažejo, da se bodo duli Mladočehi pridobiti, ako Staročehi nekoliko prijenjajo. Vnanje države. Nemši cesar je teh dni gost Ruskega cara. Vdeležil se bode tam velikih vojaških vaj. Cesar Viljem se na vso moč trudi, da bi se piikupil caru. V Revalu DOPISI. Iz Gorice, 15. avgusta 1890. Če jd plemenit vzrok, plemeniti uo tudi vspehi; kdor seje veter, žel bo nevihto in če pritisnejo k plemenitim ustanovom vsled hudobijo človeške tudi kakove neugodne okoljšine ; dobra stvar stoji trdno, baš ker je dobra in „fortuna non uiuttat genus". Tako se različno smatrajo tudi veteranska društva, zvečine zbok nevednosti. A kdor enkrat izpozna, da goje in dejanski izvr-ševajo prelepo gaslo: „za vero, dom in cesarja", gotovo bo dal vsakej dvojbi sioto in bo pravičen pri njihovem ocenjevanji. Kdor ni mrzlega srca ali duševno slep na obe oči, mora se kot očigled uve-riti, da veteransko društvo ni le v medsebojno podporo, mariveč, da je njegov obzor širji in v blagih smotrih dalek važneji. Ono sijajno gaslo mu ne stoji mrtvo na papirji ono prehaja v Čila dejanja, spodbudo in krušne izjave državljanske zvestobe in hu-maunih čutov. S posebnim veseljem pozdravljamo krepki razvoj našega II. primorskega veteranskega društva pod vodstvom njega predsednika, g. A. Jakobi-ja, kojemu bije srce za dobro in krasnor Njegovi programi in njih izvršitve svedo-čijo o njegovem posebnem taktu. Pa tudi ganljivo je videti odslužene vojake tako navdušene v slogi in obelodanjevanji njihovih lojalnih čutov. Red, morala, lepi čut so stvari vseh vekov, izobraženih narodov in društev in ona blagodejno odjekavajo iz vseh odnošajev in smotrov našili veteranov. Naj služi v lep vzgled našemu ob-občinstvu glede pozora proti društvu hvale-vredno postopauje našega c. kr. namest* nika, gospoda vit. Rinaldinija. Slišimo namreč, da seje a posebnim pismom zahvalil društv. predsedniku zato, ker ga je zadnjič v Ajdovščini iznenadit .-e svojim in veteranov prihodom. Izrazi omenjenega pisma pa neso izjave birokratične formalitete, ampak udostojanju in hvalež-nostnih čutov. liilo je zadnjič povedano, da bo omenjeno vet. društvo 24. avgusta popol. v Podgori, na prostorih g. grofa Attemsa, pred lepitn gradom divne lege in okolice, na historičnih tleh, kjer so bili nekdaj Benečani tepeni, praznovali imendan presv. cesarja Frana Josipa I. s tombolo (100 for. tomb. 50 for. oinkv.) z javnim plesom, govori, dekoracijami, sviranjem in umetnimi ognji. Te sijajne velike veselice udeleže se — soditi po analogiji prejšnjih dokazov — vsa Goriška aristokracija in ljudstvo na tisoče. Kar bo to izven redno svečanost še eminentno p o v i k š a 1 o j e to, da jo po-časti tudi g. namestnik, vit. Ri-naldini se svojo navzočnostjo Predsednik g. Jakobi bo govoril v tem redu: I. v nemškem, II. v slovenskom in III. v italijanskem jeziku. Ker je v tem društvu prav veliko Slovencev in ker je čisti dobiček iz tombole namenjen v zalog naših vrlih veteranov; ker bo veselica torej zelo prijetna neobičajna in zajedno koristna, ne bodo se kesali tudi naši bratje v Trstu in okolici, pa tudi iz drugih krajev, ako pridejo ta dan v Gorico in v lastno Podgoro, poleg 9maragdnozelene Soče pod gosto obrastenim kalvarskim hribom, sred plodovih poljan in blizu Bvetovno znanih Ritter-jevih tvornic in ne daleč od kolodvora. Srdačno ! Popis pride svoječasno. Domače vesti. Cesarja rojstveni dan praznoval se je posebno slovesno. V nedeljo na večer bil jo najpoprej vojaški mirozov, potem pa mirozov društva veteranov, kateremu se je pridružilo „Del. podporno društvo* z zastavo in nekaj udov „Unione Ope-raia*, isto tako z zastave. Društvi sta se razvrstili pred namestniško palačo. Na trgu pa je bilo nu tisuće in tisuče občinstva. Ko je godba odigrala cesarsko pesem govoril je najpoprej podpredsednik veteranov v italijanskem ježiku, potem pa tajnik v imenu predscdništva „Del. podpornega društva* v slovenskem jeziku, kateremu govoru se je odzvalo naše občinstvo z daleč tja po trgih in ulicah razlcgajočimi živijo-klici. Od namestništva pomikal se jo sprevod mimo „Vila Necker" zopet na trg pred mestno palačo. Slovenskega občinstva je bilo toliko, da je po vsej poti prav odločno prevladalo se svojimi živijo-klici. „Živel Fran Josip* „živela Avstrija*, „živela domovina* razlegalo ae je neprestano. Ko amo dospeli do uredniških prostorov našega „Piccolo" bili so pa vzklici toli siloviti, da se ti je videlo kot elementarno silo naraščajoč vihar, provzročen po lojalnem čutstvovanju našega občinstva. Pojav ta bil je lekho umeven protest proti pisavi rečenega lista in bil je irredentovskej gospodi glasen memento, da slovanski živelj v Trstu še ni zamrl. Takega pozdrava slavni „Piccolo* še ni doživel. Sprevod pomikal se je potem po ulici Via Caserma na trg pred vojašnico, kjer se je razšel. Dne 18. t. m. zjutraj čuli amo z grada 24 strelov. V luki zasidrane ladje in javna poslopja bila so okrašena zastavami. Ob 0. uri je bila v »tolnej cerkvi slovesna služba božja, katere se je udeležil g. namestnik vitez Rinaldini s predstojniki vseh tukajšnjih oblastvi. Popoiudne je bil pri g. namestniku velik obed, katerega so ae udeležili prevzviieni vladika Tržaški, stacijski poveljnik, lin. ladije kapitan. p I. S e m s e y, državni poslanci N a-bergoj, Burgataller i. dr. Na večer je bila sijajna veselica v društvu „Austria*, k katerej je tudi došel g. namestnik. Osupnilo nas je, d<* vladni list niti omenil ni, da se je „Del. podp. društvo" vdeležilo sprevoda in da je to društvo največ pripomoglo do sijaja patrijoti&ke te manifestacije. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so prijatelji v Skofijloki gold. 2'10. — V veselem krogu častilcev državnega poslanca, g. dr. Ferjančiču nabralo se je v Ilirakej Bistrici gl. 17*14. Ta došli nam dar prejeli smo posebnim veseljem. Slava vrlim rodoljubom ! Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah je slavilo na jako slovesen način predvečer rojatvenega dne N j e g. V e I i č. cesarja. Ob 8. uri zvečer so Be zbrali društveni pevci pred pevsko šolo, kjer se je že pripravilo 20 lampijonov, katere ao nosili dečki. Zdaj so se tu uvrstili povci, 20 dečkov je pa nosilo lampijone. Prižigali ao ae bengalični ognji v narodnih barvah. Pred stanovanjem, kjer je pevaka šola, zapeli so „Adrijaši" „Za dom*, potem pa se je pomikal sprevod do prostora pred Bar kovljauako luko, kjer svita nrvadno znana mestna godba. Pred raznimi gostilnami je bilo zbrano vse polno mestne gospode, posebno pa „rudeče". Korakajoči mimo glavnih gostiln peli so Adrijaši „Primorski stopaj". Rudeča mestna gospoda si tega v Barkovljah npso pričakovali. Prizor pa je bil res veličasten : mnogobrojni pevski zbor v svitu bengaličnih ognjev in lampijonov. Ko so prikorakali „Adrijaši" na prostor pred Barkovljansko luko, čakala jih je tam velika množica domačinov in mestne gospode. Na prostoru — med samim vejevjem dreves — pa ao bili prižgani viseči baloni. Tu so so postavili pevci v kolobar, kjer so v svitu bengaličnih ognjev zapeli „Cesarko pesem" s Hribarjevo kantato. Društveni predsednik, g. Drag. Marto lano zaklicalje nato trikratni „živjo" Njeg, Vel. cesarju — in iz mnogo stotin grl navzočih je zagromel trikratni „živio*. Zatem so zapeli Adrijaši še „Himno Adrije* ter več druzih narod-nih zborov, med odobravanjem navzočega občinstva. Zatem so se zopet uvrstili ter korakali pevajoč proti krčmi „Obrtnijskega društva". Celi vrt imenovane krčme je bil razsvitljen z mnogovrstnimi baloni, a v sredi, nad prostorom, katerega so zaseli „Adrijaši", visel je jako lep transparent, katerega je napravil društv. predsednik. V sredi transparenta je bila upodobljena lira — društv. znamenje —, ter zgoraj in spodaj napisa v narodnih barvah: Živio Fran Josip I. — Pevsko društvo „Adrija". V imenovanoj krčmi se je vršil zatem pevski večer, kateri je trajal do jednajsto ure. Pevci so tu zopet zapeli stojč in razoglavi „cesarsko pesen*-s Hribarjevo kantato, na kar so zagromeli dolgotrajni „živio"-klici. V malej ladiji na morji — uprav spodaj pred krčmo — pa so izpuščavali „Adrijaši* rakete, ter prižigali bengalične ognje v nar. barvah. — „Adrija" je pokazala pri tej priliki zopet, da predstavlja tu jako potrebno stražo ob „Adriji". To se je pokazalo uprav tega večera. Ko smo „Adrijaši" namreč začoli peti „cesarsko", na prostoru pred luko, počila je — petarda morda le kakih 300 korakov od imenovanega mesta. Domačini so mislili v prvem hipu, da jo počila kuka močna raketa, izpuščena po „Adrijaših* samih, a koj zatem in drugo jutro prepičali smo se, da je bila pe-petarda — zločin irredeute. Isto jutro je našlo več udov „Adrije* koščeke papirja, podobne poštnim znamkam, z napisi: "W Trieste h Trento redente — „Italia fata m a n o n u n i t a" ! — razven tega se je našlo še nekaj papirjev na kojih jo bil narisan avstrijski orel, davljen po „Italiji" in „Tridentu", Trst pa zaeaja svoj meč uprav skozi prsi Orla! Pod orlom je bil napis: Circolo Garibaldi — Trieste 1890. Tukaj se vidi očitno namen irredente. V mestu so ae bali policijo in prišli so ven v Bar-kovlje, kjer mislijo pripravljati teren avo-jemu delovanju. Aii motijo ae zelo: V Barkovljah so si ti ljudje slabo izbrali, kajti ravno tu so naleteli na najjačjo narodno slovansko tvrdnjavo ! Iz Trsta se nam piše: Obžalujemo v obče, da „Adria* noče poznati nas Slovencev. Opisala je vso slavnost, vršivšo bo povodom cesarjevega rojstnega dne, a naj-zvestejše ljudstvo, zastopano po „Del. podporno društvo", jo čisto prezrla. Ali se sramujete tega elementa, ki je po v»ej reB-nici avstrijski stražar ob obalih Adrije P! Ali znabiti se vam jo to kadilo, ker so naši ljudje „živio* klicali P Čudno je to: onim, ki neprestano delajo vladi preglavice, gredo vladni listi vedno na roko — nas, ki smo jej verno vdani, pa prezirajo. Tudi mi smo sinovi mogočnega plemena, ali drzni nesmo, kajti nam so bombe in petarde nepoznana stvar in mi smatramo za prvo svojo dolžnost biti zvesti podaniki svojemu vladarju. Ali jodnakopraviiost bo-demo tako dolgo zuhtevali, dokler je no dobimo — dokler no preneha tisto preziranje, katero je prav netaktno zagrešila gospa „Adria*. J—č. Kje 80 Lahi? Člankar uradnega lista j avetlo-tenonastc; 3 kr. zelene; 5 kr. rr-„L Adria" v številki od minole nedelje deče; 10 kr. modre; 12 kr. temno-rudeče; kaj krepko pobija „Indipendenteja" ve-likolaške nazore: Ta list je namreč zapisal v nekej svojej številki stavek „kdor se rodi Italijan, ne more nikdar postati Nemec, če bi prav sain hotel". Člankar mu razvidno dokazuje, da je mnogo Lahov delovalo mej Nemci in Francozi ter so se smatrali za prave Nemce in Francoze. Ako se Lahi ne morejo raznaroditi, tem manj drugi narodi, kakor Nemci in Slovani. Kako je, da se Francoz Cambon sam zove Itatijana ter je mej prvaki v ultralaškem krogu? Ako izločimo iz vrst tržaških Lahov vse one, kojih imena se končajo na ich, az, er, el, itz, itd., po-glejmo kaj ostane ! Pač v neznatno število bi se nakrat spremenili mnogoštevilni bataljoni ! bodra krdela, ki marširajo na osvoboditev prihodnjosti, spremene so se pred našim očmi v zrak. Čemu torej toliko hrupa in krika radi „Pro patrie«, ako iz Laha nikdar ne more postati Nemec P Isti nito, „Indipendentc" ni mogel boljše samega sebe obsoditi in one, ki ropočejo za zopetno vstajenje razpuščenega društva. Do tukaj člankar. Ako bi načelo, ki jo 15 kr. karminasto-rudeče; 20 kr. oljnasto-zelene; 24 kr. Mvn-viinjas'e; 30 temno-črnkaste; 50 kr. višnjaste; 1 temno- modre; 2 f. temno-rudeče. C. kr. poštno ravnateljstvo olijavlja v dv> h jesicili (nera-ško-laškem navod glede rabe teh tu.irk in frankovanja pim-m. Statistika dima. Od kar se je cena smodka, znižala peSa njih poraba. V I. četrtletju t. I. so pokladili v Avstriji 0 milijonov smodek „Britannica" torej 326.700 komadnv manj nego lani. „Kuba", kojih se je prej pokadilo do 20 milijonov, ae jih je letos popušilo samo 4 milijone. Dolgih cigar, ki so se nekdaj prodajali po l i/i kr. sekaj pa po dva kr. se je nekdaj pokadilo po 80 milijonov, letos pa samo 4 mil.; tudi viržink se je manj razprodalo. Tem bolj pa rase poraba cigaret, katerih so je v prvem četrtletju leta 1890. poka lil 220 milijonov, torej 32 mil. več kot lani v istem času. Pri vsem tem pa se Avstriji še preveč denarja spremeni v dim. Poziv k vojaškej službi. Deželne vlade so zavkazale okr. glavarstvom, da opo-zore mladeniče, podvržene vojaškej dolž- je izrazil „Indipendente", bilo niemu res' , . . . ». , ' . 1 i nosti, da so smatra po postavi z dne 28. sveto, moral bi pred vsem izbacniti iz :lln;5tt .uoa l f ,, l f „„»••u i j i j« *, . ... 'Jun,Ja lHS"> zločinstvo, oziroma pre- svojih krdel nefitevilne svoie pr staše, ka- t ■ , , j . , , J v ' stopek, ako se kdo ne odzove — bodisi teri so slovenskega pokolenja, a sedaj so Slovanom najhujši sovražniki. Tudi Slovan bi ne smol nikdar postati ni Lah ni Nemec. Tedaj bi so pa o italijanstvu v Trstu niti no smelo ziniti, kajti Lahi bi v Trstu bili bele vrane. — iz Jelšan se nam piše : Kakor je bilo v „Slogi" že objavljeno, imeli bodemo v Jelšanskej občini dno 21. t. m. volitev fidu v času miru ali v času vojne — pozivu k vojaškej službi. Zločinstvo s;> kaznuje s tremi meseci do petih let težke ječe ali pa z zaporom od enega do treh mesecev. Občine naj vsakoletno ob prikladnoj priliki občinstvu prijavijo te stroge določbe postave. Znižana voznina na južnoj železnici vpelje se dne 1. prih. m. ; ista tarifa se ... J . . ... ' '("••M" •• K«"'" J I"«™ INI III. RB oijarjev. Izvoljen, bodo v«, prejšnji, razun de t|ldj flft ogorrtkih .)rogHh ter 8e otipra?i g. župana Pip., ki je v toplicah in se ,,atft dokladn> vrne se-le koncem meseca. Ljudje so silno . .... , . „ „ , _ ,a,io!. • . x ■ • i . . , i Izpustih so Iz ječe grofa A. Coron n, razžaljeni in poprašujejo, kako je mogoče, . . r . . .. J ,.b , . , , , ' A* „„ni,,., „„„i . . . .. ' kojega so žandani zaprli, ker ie dela eem da so volitve poslednje zavržone. Ko sem . , n . , ,J jim te dni razlagal, kaj so storili Italijani | littHj*vat vodo >z dveh v,rov nje- v Poreškem dež. zboru, bili so vsi enega I1^^ ' m**im V°d°V°d g°niki' mnenja, da ni treba pošiljati v Poreč več | Izpuščen tifcek. Minoli petek so i»-poslancev, teinuč da bi bilo najbolje, da bi!*)U3,ili 12 koP(M8ko kIo,ko nekdanjega kon-sami ei iskali pravice. Še bolj pa so bili trolor> Pri tržaškem magistratu A I f on ta razdraženi, ko so slišali, da so kaso okradli, i E bt* r 1''» ktttm'6a Je t»k".i»»j° l><-rotno v katero se stekajo njih krvavi žulji. Mi1 P0r0tI10 1886 obsodilo na 5 let stojimo vsi kakor en mož za svojo stare ^ rttlii ,atviln' l'ri me8tRej blagajnici, poslance, katere so brezobzirno Italijani 1>ru*vitli ,5,!HHl mu Je kto iz sabora izgnali. Če jih stokrat zavržejo, jih bodemu atokrat zopet volili. Živeli naši vrli zagovorniki in neustrašljivi prvohori-telji za narodna prava ! Za iesto župno cerkev v Trstu se je nabralo doaedaj gl. 15.575*31. Darove sprejema odbor, škofijska pisarna in vsi gg. župniki naše škofije. Razpisano jo mesto okrajnega zdravnika za Verdelski okraj (okrajna blagajnica za bolne). Letna plača 750 gld., prošnjo do 25. t. m. Štipendiji. Razpisan je natečaj za tri stipendije, dva za slušatelje poljedelstva in jeden za slušatelje gozdarstva na višjej poljedelakej šoli na Dunaju; prošnje na ravnateljstvo akademije do 25. septembra. — Razpisan jo tudi natečaj za podporo in stipendije iz ustanove Konstantina barona pl. Reyer; za to podpore in ustanovo je odločenih 4200 gld. na leto; podporo od 100 do 400 gld. in stipendiji v znesku 150 do 300 gld. Do podpor imajo pravico osebe, ponesrečene v trgovini; do stipendijev ubožni dijaki rojeni v Trstu ali okolici, pridni in avstrijskega mišljenja, ki so so posvetili trgovinskim študijam. Prošnje do 30. septembra borznej deputaciji. — Razpisanih je sedem stipendijev iz ut-tdnove „Ananiem" za srednješolce v letnem znesku 200 gld.; prošnje v teku prih. meseca na magistrat. — Dalje je razpisan štipendij Jakoba Manusai letnih 252 gld. za učence leknrničarstva prošnje do 20. septembra odboru lekarničarjev v Trstu odpu -lil. Zločinec A. Job, ki je dopriuuael grozodajstvo v ulici Bclvcdore, pride, kakor slišimo, pred prihodnjo poroto. Preiskava bode koncem t. m. neki že dovršena. — — Radi tatvine pri urarju Caveaso na Korzu zaprli so že enajst sumnih oeob. „Ljubljanski Zvon' prinaša v 8. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Firdiiai in derviš. Romanca. 2. y.: Resnične sanje. 3. Josip State: Zadruga. Povest. (Dalje.) 4. Jož. Vesel : Na Crni prsti. 5. Fran Orožen : Iienry Moroton Stanley. (Konec.) C. L. A.: Pevčevo slovo. 7. I. Kenda: Mrtvi godec. Temljinska pravljica. 8. A. Funtek: Luči, XIII, XIV. 9. Andrej FČ-konja : Reformacija v Slovencih. 10. Gašpar Križnik : Narodne pripovedke iz Motnika. I. O zlatem ptiči. 11. Književna poročila : VII. Fr. Livadič : Letopis Matico Slovenske. 12. Josip Apih : Statistična črtica di-jaštva avstrijskih visokih šol. — 13. Jožef Cimperman : V spomin slovesne poroke. 14. Listek. „Učiteljskega Tovariša" 15. in 16. številka ima naslednjo vsebino: Vesel dogodek v Najvišji cesarski obitelji. — Me-lonija Sittigova, Smlednik: Estetika v ljudskoj šoli — „SI. N.": Obrtno nadaljevalne šole in njih nadzorstvo — Fran Stegnar, Ljubljana : O dobavi učil. — Ivan Kruleč, Ljubljana: Občevanje z učenci-početniki: — I. Mani: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Dopisi: 1/, krškega okraja, iz kranjskega okraja, S Krasa, Iz Ljubljane, i -----J ° ' ' J J ' Nove poštne znamke uvedejo so v J Dobrova, k Dunaja, z Goriškega. — Vest- proinet z 1. dnem septembra; imela bodo | nik. — Uradni razpisi učiteljskih elužeb — te-ie barve: 1 kr. temuo-rjave; 2 kr. Listnica uredništva. »Kmetovalca" 15. številka ima naslednjo vsebino: Zakaj bi udje kmetijske družbe skupnih poučnih izletov ne na-pravlja!'. — Kako semenski krompir ohraniti dobor. — Vmorjonjo mlade matice po prašenji. — O brejih kobilah — Razne reči. — Vprašanje i ti odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. k. kmetijske druzbr kranjske. PoSilja blago doVro spravljeno in poštnino prosto ! TRŽAŠKA HRANILNICA Dunajslca borsa 19. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gl0 i/, jako line jtRT~ 13.IO i* niijliiu-jsrt Nadalje -o v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna. blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvieiino ill tosking zn salonsko obleke, prepisana sultna za g«, nradn'.ke. blngo iz sukanca za moške in dečke, ki se ume prati, pristna piqut''-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno do^ošiljatov ae jamči. Uzcroi zastonj i franko. Teodor Slabanja srebrar v (*oriii, ulica Morelli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. i Id. pO na jnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 45—33 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Živic in družb, v Trstu imajo v svojoj zalogi, ulica Zonta it. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vno za stroje potrebno. Posebno priporočajo a e s a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnico in čistilnice za žito, mrvil-nice za koruzo, slanioreznice, stiskalnico in mastilnice za grozdjo itd. Prodajajo le iskušenn izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. ' 0 Za zdaj posebno omenjamo mlatilnice in Čistilnice za žito, z opazko, da stroje, pri nas kupljene tudi popravljamo, kadar je potreba. Scliivitz & Comp. Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vnacega z neuka vsak dun v tednu razun praznikov, in lo od 9— 12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10 - I v- ure dop. Obresti na knjižice..............3°' Plačnjt vsak dan od 9—12 ureopoiudne. Zneske do 10:) u I d. precej, zneske preko 100 do 1000 . Id mora se odpovedali 3 dni, zn ske preko KiOO gld. pa 5 dnij prej Eskomptujo m njire domiciiirano na tržaškem trgu po..........3l/t°'o Posojuje na državne papirja uvstro-ogr».ke d ■ luno gl i. po........ 5°/o višje zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po......^V«0/«, Več,« svoto po dogovoru. Daje denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 15. februvarja 1890 16-24 Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000 - Reservni fond ot. dooičkov • 536 .622 0-J Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.(MH)' — Rezervni fond m podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1.500 — Prernijna reserva vseli oddelkov • 7.342.7M0'3o Reserva za Škode . 267 601 — 24—1« V portfelju: Premije, ki «e imajo potirjati v prihodnjih letih • 16.954.118 57 Skupni znesek v: h ikod plačanih od I. 1,-^H do 1«83 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, šl.2 (v lastn^j biSi.) Juliu« pl. Trnkoozy, VJII , Josefstadrerst-i.sso 30. V Trnkoczy V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczl. P. tem !• d n »poda nnvedena ztraviln Lexarna TrnU^czv I_.e| |arna Trnkiczy. zraven rotovža ** * v LJubljani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljia 1 t svela zdravila. Ni ga dneva, da hi ne prijeli pi menih zahval o naših izborno skušenih domaČih zdravilih-Lekarn Trnk6'zy-jeve tvrdne je i»et., iu sicer: Na l>unaji Viktor pl. TrnkoCzy, V., HundstliurmRtrassc i 13 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkoczy. 111, Radec.kypl.tz 7 in O r h d c i {na Štajerskem) Vendelin pi. n. občinstvo Ne prosi, ako mu ju na s prvo po&io dobi, da imsl v tako le napravi: poleg rotov2a v Ljubljani. Gotoi zaslužek. Vsak priden mož nmre si na jako dostojen način na dnn prislužiti 5 do 10 goldinarjev, ako prevzame lukrativno zastopstvo zn nek povsodi vd omačen artikel. A/fentje nastavljajo se po vseli mostili monarhije in ako so Vabljivi, dobe tudi stalno plačo. Ponudbo je pofiiljati: Jo-10—3 J. Lowy, Rudapest, Hatvanergauso. La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Hanca e Cambio - Valute. a) Accefta rernameuti in Conto cnrrettte, nbhnnando PElt NAPOLEONI: PEK 11ANCONOTE: 3° 0 c. preav di 5 g ni ql; 01 lo 0 4 /O 11 »t _ '1 1 6 »» 3S g „ n 4 mesi finso n a « • '' I II 11 ® >1 11 2V4°/0e.preav.di 2i) g.n 3 m 1» .» -i „ 3'/« n « « n ^ 'nesi 3'/, ni * fl ® n Marijacsljske kapljice (Cvet proti troanju ^fMI^^. 9» Valartan tru».ipi I U *l Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „REL> STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo konnesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na- vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zantop 26—42 Ludvvig Wielich na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. ta Želodec, katerim se ima r.a tisoč- ljudi zahvaliti z i zdravje, imajo izvrsten vspeh "ri vseh bo-1 znih v želodcu in so ne-i>reUosIiivo sredstvo »oper inanka^ije slasti pri jedi, slab {ftlodso, urak, vetrova, koliko, tiatenioo, bljuvanje glavobći. krč v želodcu, bitje sroa, zaba-»anje, y I iste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper llatoZUo.Stekleniea velja 20 kr , 1 tucat 2 plrl., 5 (Gloht , je odločno tmjb djSe zdravim zoper protin, ter revma-Lizem, trganj« po udih bolečine v križi ter živejn, oteklino, otrp-nele ude iu kito itd., malo časa če se rahl, t»a ini ne popolnem trganje, kar dokazuje obilno zuhval,Zahteva nnj se samo "ovel zoper ti-Kanjo po dr. Mallou« z zraven 1 ' stoječim znamenjem 1 stekleniee 5t> kr , tue.at 4 gld. 50 kr. 'VB Ć- ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi .-.vet iri ga precej vrnite. tui'iiiov šatro 8 gld, Wv« a*i loj Opoznrjiuno, da se tist ■ istinite MARIJACEL1SKE kapljice dobivajo samo v L kami TRNK0CZY ja. zraven rotovža n i velikem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasie in otroke, le najboljši zoper kuSelj, hripuvost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : 1 stekleni.-a a« kr , 1 tu.-at £» gl. Samo ta sirop la S« kr je pravi. Kr-ioistilne Vtr-ocflj ice, ne smele bi se v njednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisočkrat sijajno osve-d« čile pri zabasanji člov. škega tel-sa, gl ivo olu, otrpnehh udih, skaženem želodcu, etrniii m oi istinh boleznih, v škatljah A '21 kr. ; jeden zavoj s 6 Skatljami 1 gld. 5 k-. Razpošiljava se s |*)$to najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. * Stupa za živino. Ta prav debru Rtupa po-nuj bolje pri vi»h liolf/nih krnv, konj in praBiluv. Konje v:iruj« U ftupH trtrHi\)a po frevlh , li-iiirtvk, vh«Ii nulozljlvih kulnlh bole%alJ, k»flljii. p'ućnih In vratnih bolemij. trr edpnirlja vse K isi^. tudi rzdr Jtij« kniij.> d.'lie H. okro^ln i irtkrnue (tvat Irnnio Najboljše mazilo za koi>Je -Vt-l /<» poniHK.i pri protegu «11, ote- kanji kol«n, kopitnih bolezni, otrp-iiei.Ji v boku, kri* Itd. otekanji n >jr nviiurjih na tio Kah. izvijonji t>» (atiji Hitila,opravu »uftiui itd.,s kratka rrl vseh vnanjih bole/nln In liibnh. Hu-klonica / r*bll-nim n:ivodoin vred stane le 1 (fld., S Htekl z rabil i