Angleške vlada pred težavnimi nalogami Ta teden s'e začne v Londo-du konferenca britanske Skupnosti narodov, v Blacknoolu pa letno posvetovanje delavskih unij. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je prišel s počitnic na Scilly otokih in se lotil priprav na konferenco Skupnosti narodov, ki se začne tu prihodnjo soboto, in na konferenco britanskih delavskih unij, pred katero bo v petek moral braniti svojo politiko zamrznitve cen in plač. Pogajanja med Veliko Britanijo in Rodezijo, ki so bila pretekli teden prekinjena, bodo predstavljala glavno sporno točko na konferenci Skupnosti narodov. Ta bi se morala vršiti že v preteklem juniju in juliju, pa je bila na Wilsonov predlog odložena, češ da potrebuje britanska vlada več časa za rešitev rodezijskega vprašanja. Wilson je vse do lanske jeseni obljubljal, da bo mogoče vprašanje Rodezije rešiti z gospodarskimi in političnimi sredstvi. Zavračal je a-friške zahteve po uporabi sile proti beli Smithovi vladi. Afriške države, pred vsemi Zambija, bodo zahtevale znova uporabo sile, Wilson jih bo skušal znova pomiriti in jih prepričati, da je boljše, da prepuste vprašanje reševanju Veliki Britaniji, namesto da bi ga predložili Združenim narodom. Delavske unije so pristale na zamrznitev cen in plač, vendar je v tem pogledu v njihovih vrstah močan odpor. Njihova glavna letna konferenca lahko spremeni stališče in spravi delavsko vlado v neroden položaj, •ledro britanskih gospodarskih težav je namreč premajhna pro-°ukcija delavstva. To zvišuje cene britanskih izdelkov doma m na svetovnih tržiščih in ovira britanski izvoz, brez katerega eni sedaj $16. S tem ne more Živeti, njegova žena pa povrhu oleha na raku. Njegovi prija-e li so sedaj začeli akcijo, da pomagajo iz revščine. Mož je bil do skrajnosti ve-en tudi takrat, ko je bil pred-Sednik. Lahko bi porabil dispo-*lcijski fond po svoji volji, pa §a ni hotel. Le nekaj denarja iz P^ga je porabil za podpiranje Par bolnikov. Glas o njegovih težavnih gospodarskih razmerah Je prišel tudi do ušes sedanje vojaške diktature. Morda bo to kaj Pomagalo. MEAT WAVS V remenski prerok pravi: Sončno in soparno. Najvišja temperatura 88. V Južnem Vietnamu na prave votivne borbe SAIGON, J. Viet. — V političnem življenju vlada popolno mrtvilo, dasiravno manjka do volitev le dobrih 13 dni. Ni ne shodov, ne političnih manifestacij in demonstracij, ni časnikarskih poročil o volivni dobi. Deloma je to zakrivil tudi režim generala Kyja, ki zahteva od kandidatov, da se na shodih in sestankih skupaj predstavljajo volivcem. Tako je bilo na nekem shodu v gornjem delu dežele na sestanku kar 15 kandidatov, zato pa samo 78 volivcev. Rdeči terenci in partizani napadajo in morijo svoje nasprotnike, kakor hitro začutijo, da se ti zanimajo za volitve. V nekaterih krajih so pobili že celo vrsto uglednih domačinov, ki so o njih mislili, da na tihem agitirajo za volitve. Zdi se tudi, da komunisti nameravajo na dan volitev zaustaviti ves osebni promet; že sedaj se množijo atentati na osebne vlake, avtobuse in avtomobile z več potniki. Dan pred volitvami in na volivni dan bodo pa še razglasili c e 1 o d n evno policijsko uro, da se nihče ne bo upal pokazati iz svoje hiše. Seveda bo to obveljalo le za vasi in odmaknjena mesta. -----o----- Lleras hoče res vladati v Kolumbiji BOGOTA, Kolumbija. Novi kolumbijski predsednik Lleras, voditelj liberalne stranke, hoče biti res pravi predsednik. Komaj par tednov je na vladi, pa je že napovedal sledeče reforme; nov devizni tečaj, redukcijo državnega uradništva za 20,000 uslužbencev, več davkov, da ne bo več primanjkljaja v državnepi proračunu, novo socijalno politiko itd. Ker ve, da tega programa ne bi mogel spraviti skozi reden zakonodajni postopek v Kongresu, zahteva sedaj od njega pooblastilo, da sme do prihodnjega julija vladati z dekreti. Zdi se, da bi bil začasno rad nekaj takega, kot je diktator Branco v Braziliji. Kongres se naravno u-pira Llerasovi politiki, kar bo rodilo politično krizo, ki je pravzaprav ne bi smelo biti. Obe naj-večji stranki, liberalna in konservativna imata namreč političen kompromis, ki traja že nekaj let; dežela ima torej koalicijsko vlado, ki ne bi smela poznati politične krize. Sovjetska zveza vežba pilote za Sev. Vietnam Sovjetska zveza je koncem tedna razkrila, da vežba pilote iz Severnega Vietnama v letu in rabi jet letal MIG-21. MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Sovjetske Komunistične partije “Pravda”, glasilo sovjetskih oboroženih sil “Krasnaja zvezda” in glasilo komunistične mladine “Komsomolskaja Pravda” so prinesli fotografije sever-no-vietnamskih letalcev, ki se vežba j o na sovjetskih vojaških letališčih v rabi najmodernejšega sovjetskega lovskega letala MIG-21.X Poročila v listih povedo, da je najmanj ena skupina z okoli 40 Severnimi Vietnamci končala svoje vežbanje in je na poti domov. Sovjetsko jet letalo MIG-21 je enakovredno najboljšim ameriškim lovskim letalom v Severnem Vietnamu. Ta letala so se pojavila le nekajkrat! pred ameriškimi letali med njihovimi napadi na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Eno od njih so ameriška letala sestrelila. Češča se bila srečanja z letali MIG-19, ki pa so počasnejša in niso kos ameriškim. Fotografije, ki so jih objavili omenjeni sovjetski listi preteklo nedeljo, bi mogle biti znak, da se je Sovjeska zveza odločila poslati v Severni Vietnam večje število letal MIG-21, da se poskusijo v boju z modernimi ameriškimi nadzvočnimi lovskimi letali, kot so to storili v Koreji leta 1950 in 1951 z letali MIG-15. Letalska vojna bo s tem postala o-strejša in izgube se bodo povečale na obeh straneh. Tak sovjetski korak bo pomenil tudi globlji zaplet Sovjetske zveze v vietnamski vojni spopad. — --o—----- Gverilski napadi v Adenu ADEN, Arab. — Britanski o-blasti sovražna plemena vodijo gverilsko vojno v sodelovanju z nacionalisti v Adenu samemu in s podporo Jemena, ki izjavlja, da pripada področje Adena njemu. Preteklo soboto so ti gverilci napadli dve britanski vozili na področju Radfan, pri čemer sta bila dva Angleža ranjena, eden pa mrtev. Hajle Selasije odklonil prijateljsko pogodbo, ki jo je ponudil De Gaulle ADIS ABEBA, Abes. — Predsednika De Gaulla so sprejeli tu z vsemi častmi, vendar cesar Hajle Salesije ni bil voljan podpisati pogodbe o prijateljstvu s Francijo, o čemur so se razgo-varjali že več tednov pred De-Gaullovim obiskom. Cesar nima nič proti De Gaullu in Franciji, smatra le, da bi utegnil svet tako pogodbo v sedanjem trenutku napačno razumeti. Demonstracije v Džibutiju so pokazale, da Francoska Somalija zahteva neodvisnost. De Gaulle o čem takem trenutno noče slišati. Selasijev podpis na pogodbi bi lahko v Afriki označili za podpiranje francoskega “kolonializma”. De Gaulle je priletel sem iz Džibutija v soboto in bo danes odletel od tod v Kambodžo. Severnovietnamci se menili z vlado Sevjetije? MOSKVA. ZSSR. — Po vesteh, ki so jih dobili tu zahodni diplomati, je prišlo pretekli teden do razgovorov med predsednikom vlade in obrambnim ministrom Severnega Vietnama s predsednikom vlade Sovjetske zveze in glavnim tajnikom Sovjetske komunistične partije v Sočiju ob Črnem morju. Na poti v Sovietsko zvezo sta se predsednik vlade Van Dong in obrambni minister gen. Giap iz Hanoia ustavila dva dni v Pei-pingu. Kaj sta dosegla v razgovorih; z Rusoma Kosyginom in Brežnjevim, za sedaj še hi prišlo v javnost. Trdijo pa, da dela Sovjetska zveza vtis, kot bi nameravala poseči globlje v vietnamski boj; ------o------ Sovjeti ii se obeta lepa letina pšenice MOSKVA, ZSSR. _ Večji del letošnje pšenice je že posprav-lien in je pp sodbi zahodnih strokovnjakov kar bopat. Sodijo, da bo zadostoval za domače potrebe in za obveznosti Moskve v prijateljskih državah. Nekateri cenijo pridelek na 70 nov ton. V zvezi s tem pridelkom in daljnje demonstracije 3.8 miliionami ton pšenice, ki jo odpovedane, je Sovjetska zveza kupila letos v Kanadi in Franciji, ji bo mogoče ustvariti najpotrebnejše re- KITAJCI ZAVRLI IZGREDE PRED POSLANIŠTVOM ZSSR Včeraj je demonstriralo pred sovjetskim poslaništvom v Peipingu okoli 200,000 mladih podpornikov kitajskega komunizma, nove demonstracije pa so bile odpovedane. Vse kaže, da rdeča Kitajska ne mara biti odgovorna za prekinitev diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo. TOKIO, Jap. — Včeraj se je zbralo pred sovjetskim poslaništvom v glavnem mestu rdeče Kitajske okoli 200,000 mladih Kitajcev, ki so kričali proti Sovjetski zvezi in slavili Mao-Tsetunga. Celotna demonstracija je Dotekala mirno. ker je vojaštvo zadrževalo množico kakih 150 yardov daleč od zgradbe poslaništva. Ta je imela zaprta vrata in okna zakrita. Demonstracije ored sovjetskim poslaništvom so bile napovedade za tri dni zapored, pa vse kaže, da so jih za danes odpovedali. Sodelavec lista Yomiuri je sporočil iz Peipinga, da rdeče kitajsko vojaštvo še vedno čuva sovjetsko poslaništvo. Izgredi in demonstracije pred njim pretekli teden so povzročili tolikšno napetost med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, da so nekateri kar naravnost napovedovali prelom diplomatskih odnosov. Včerajšnji mirni nastop demonstrantov in izostanek izgredov sta spor nekoliko ohladila. Sovjetska zveza je pretekli pe- zgrešila svojega cilja. V Pei- tek v ostri noti zahtevala od,pingu so se Kitajske, da napravi vse potreb-' ne korake za “učinkovito varstvo sovjetskih diplomatov” pred “huligani”, kot je sovjetska nota označila Rdečo gardo. ‘ Ko dobivajo protisovjetski nastopi tako obliko, bodo razdražili naše ljudstvo in mogoče sprožili protikitajske demonstracije v Sovjetski zvezi,” je dejal neki Rus v Peipingu japonskemu časnikarju. Demonstracije Rdeče garde, glavne nosilke sedanje kitajske “kulturne revolucije” pred sovjetskim poslaništvom so bile dobro pripravljene in vodene. Rdeča garda je potrgala stare cestne napise in namestila nove “Cesta antirevizionizma”, kar naj bi že samo po sebi pomenilo demonstracijo proti Sovjetski zvezi, ki jo Peping označuje kot središče komunističnega “revizionizma”, oziroma odpadništva od pravovernega marksizma-leninizma. Demonstracije pred sovjetskim poslaništvom so bile napovedane za tri dni zapored. Včerajšnje so bile sorazmerno umirjene in demonstrantov niso pustili blizu poslopja sovjetskega poslani-milijo- šhra. Japonski časnikarji iz Peipinga poročajo, da so bile na- verjetno Kitajski poslanik v Moskvi je prvo sovjetsko protestno noto zavrnil, druga ostrejša je bila zerve, s katerimi bo zagotovlje- objavljena v glavnih sovjetskih na redna domača oskrba. časopisih in po vsem sodeč ni odločili za omejitev napadov na Sovjetsko zvezo, ker bi sicer Moskva lahko kazala na nje kot krivce preloma diplomatskih zvez, pa tudi dokončnega razkola v komunističnem bloku. Iz Clevelanda in okolice Kake cilje ima Luna II? LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska zveza je včeraj objavila, da je njeno vesoljsko vozilo Luna 11 v nedeljo srečno začelo krožiti okoli Lune, niso pa povedali, kaj naj bi bila njegova točna naloga. Luno 11 so pognali proti Luni preteklo sredo. Ker obsega Luna 11 3,608 funtov, med tem ko jih je njena prednica Luna 10 le 540, je jasno, da ima veliko več in veliko obsežnejših nalog. , Posnela naj bi vrsto fotografij Lunine površine, podobno kot je storil to ameriški Lunar Orbi-ter 1. Te fotografije naj bi omogočile izbiro pristajališča za bodoče potnike na Luno. Sir Bernard Lovell z znanega opazovališča v Jodrell Bank je prepričan, da bo Luna 11 ne le fotografirala L u n i no površino, ampak izvedla vrsto manevrov in na Luni verjetno tudi pristala ter se od tam vrnila. Sedem križev dočakala— Dolgoletna naročnica Ameriške Domovine ga. Antonia Debelak s 3533 E. 82 St. je preteklo nedeljo dopolnila 70 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja n zadovoljstva! Iz bolnice— Mrs. Anna Bavec se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Na Delavski dan ne bo pošte— Glavna pošta sporoča, da na Delavski dan, 5. septembra, ne bodo dostavljali pošte. Vsi poštni uradi bodo zaprti. Pogreb— Pogreb pok. Barbare Draz bo v četrtek ob 8.15 zjutraj iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Pok. Mary P. Kristavcnik bodo odpeljali iz Zakrajškovega pogreb, zavoda danes ob enih popoldne k večnemu počitku na All Souls pokopališče. V bolnici— Rojak Frank Humar z 826 E. 140 St. je v Woman’s bolnici na 1940 E. 101 St. Obiski so dovo-'ijeni. j Pevska vaja— ! Pevski zbor Ilirija ima jutri v sredo, ob 7.30 zvečer pevsko vajo v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeli. Bnnolnilo— V “Zahvali” za pok. Josephino Kovačič je bila pomotoma izpuščena zahvala č. sestram frančiškanskega reda-učiteljicam šole pri Sv. Kristini: s. M. Adolorati, s. M. Catherini, s. M. Christini in s. M. Immaculati. Zadnje vesti WAUKEGAN, 111. — Policija je prijela 30 oseb, ki so sinoči kršile policijsko uro. To je žu- Prošnja— Revna družina bi rada dobila v dar rabljen otroški voziček. Kličite UT 1-3955. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj , ob osmih v Grdinov pogrebni I zavod na Lake Shore k molitvi za pok. Merle Supanicka. Članstvo Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Merle Supanicka. Naše investicije v Vietnamu bodo predelane Ohajski demokrafje zaceli votivno kampanjo CLEVELAND, O. — Nekoli-1 program, bodo rabili veliko, ve- ko preje, kot je navada, so začeli letos ohajski demokratje svojo volivno kampanjo s svojo konvencijo, ki se je vršila preteklo soboto v Columbusu. Glavni predmet konvencije je bila naravno volivna platforma. So jo srečno sestavili, niso se pa ravno potrudili, da bi vanjo vnesli nove ideje. Ker so v naši državi v manjšini vsaj v legislaturi, so naperili svoje glavne napade na republikansko večino, posebno na guvernerja Rhodesa, ki ni našel v njihovih očeh prav nobene milosti. V svojem programu so dokazovali, kaj vse je napak v republikanski politiki. Zato bo seveda demokratska večina z demokratskim guvernerjem, ako bo prišla na oblast, pokazala, kako je treba delati ljudsko politiko v prosveti, zdravstvu, gospodarstvu itd. Odkod bodo pa vzeli denar, tega pa niso omenili. Ako bodo hoteli izvršiti svoj liko novih državnih dohodkov, temu vsaj nihče med demokrat-skmi veljaki ni oporekal. Zato so navzoči časnikarji več govorili o novih davkih, ki nas čakajo v naši državi. Vse kaže, da bo morala najpreje federacija predpisati nove davke. Johnson je seveda proti, toda njegova vnema proti novim davkom pojema od tedna do tedna, po volitvah bo najbrže skopnela. Le redki so, ki dvomijo, da bo morala tudi država uzakoniti nove državne davke. Naš mestni župan Locher je pa že davno za mestno dohodnino. Ne bomo torej presenečeni, ako nas prihodnje leto doleti sreča, da bomo imeli kar tri dohodnine, federalno, državno in mestno. Napovedujejb nam pa tudi večje trošarine, predvsem za alkoholne pijače, cigarete in bencin. Res je, da imajo v naši deželi pivci, kadilci in avtomobili- sti večino med volivci, toda niso mokratsko organizaciio”. Joh son se je temu darilu gotovo : tihem nasmehnil, saj ve, koli: je vredno. Seveda je poslal ohc skim demokratom topel pozdra zahvalo in obljubo, da jih bo biskal proti koncu oktobra. organizirani, zato bodo morali prenesti nova davčna bremena, tolažbo bodo morali pa iskati v običajnem godrnjanju. Nova demokratska volivna platforma je torej volivcem v tolažbo samo tako dolgo, dokler ne mislijo na nove davke. Na konvenciji je naravno letelo največ puščic na guvernerja Rhodesa. Streljanje nanj je vodil njegov demokratski tekmec pri volitvah demokrat Reams, ki je postal že nekaj tednov izredno agilen demokratski politik. Obiskal je že vse velike ohajske okraje in pravi, da bo agitiral prav v vseh. Rhodes mu še ne odgovarja na njegove napade; drži se svoje taktike, da udarja po nasprotnikih in tekmecih šele proti koncu volivne kampanje. Na konvenciji so tudi čestitali predsedniku Johnsonu za rojstni dan in mu kot darilo nudili ■ - i Ne bo pa edini vidni dem krat, ki bo prišel agitirat v na državo. Humphrey bo tudi pri: kar v Cleveland, manjkalo ne tudi obeh Kennedyjev. Robe bo prišel 8. oktobra v Columbi pozneje enkrat pa v Cincinna Edward pa še ni napovedal dr va. Med tem so začeli agitaci posamezni demokratski kan« datje. Ne zamudijo nobene p like, da se prikupijo vsem, p sebno narodnim manjšinam unijam. Pa to je stara pese ki se ponavlja vsaki dve leti. Kar tihi so pa še republikan Morda varčujejo s svojimi po tičnimi siljeni za zadnje v _ . ----------------- močno in zedinjeno ohajsko de- volivne kampanje. pan nastavil na 7.30 zaradi rasnih izgredov zadnje tri večere. Župan R. Saboniian je zagrozil, da bodo vsi, ki bi bili zasačeni pri metanju Moloto-vljevih bomb in podobnih nastopih izgubili javno podporo, če jo prejemajo, in bodo pognani iz javnih stanovanj. NEW YORK, N.Y. — Vrednostni papirji na borzi so padli včeraj za 13.53 in dosegli naj-nižio točko v zadnjih dveh letih in nol. WASHINGTON, D.C.— Vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield je včeraj svetoval, naj bi se predsednk Johnson sestal s predsednikom De Gaullom na otoku Gvadalune v Srednji Ameriki, kjer se bo De Gaulle ustavil na svoji poti iz Kambodže in Pacifika domov. Bela hiša k temu pred-loru ni zavzela nobenega sta- 1« v v lisca. OTTAWA, Kan. — Včeraj se je sestal parlament k izrednemu zasedanju, da konča železniški štrajk, ki se je začel pretekli petek. Železničarske unije so v civilne namene WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je na zadnji tiskovni konferenci povedal časnikarjem, da naša dežela ne misli na nobene vojaške postojanke v Vietnamu, kakor hitro bo tam nastopil mir. Vse naše investicije v takih postojankah bodo predelane za civilne potrebe. Tabo bo na primer vojaška luka v Camranh zalivu postala trgovsko pristanišče in obenem industrijsko središče. Podoben cilj bodo dobile tudi naše vojaške postojanke v drugih azijskih deželah. Predsednik je že naročil državnemu tajništvu, naj mu sestavi program, za kaj vse bi se dale te investicije porabiti. Seveda bo pa naša admnistracija vpoštevala tudi želje takratnih tajskih in vietnamskih oblasti. zahtevale 30% povišanje plač, kar pa so železniške družbe odklonile. Posredovalna državna komisija je predložila 18%, med tem ko so železniške družbe voljne dati le 13%. .... Ameriška Pquommi JJ » ■« / If ■ < % Ilf > XU. 6117 St. Clair Ave. — HUnderjon 1-062« — Cleveland, Ohio 44103 National and Internationa) Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 166 Tues., Aug. 30, 1966 Tito je preveč prebrisan, da ne bi porabil še marsika tero drugo podobno priliko, da kadi Srbom in jih potolaži. Ali pa jih bo, je vprašanje. Velja namreč še pregovor: Z jedjo pride apetit. Noben narod ni tako vzoren, da bi se temu pregovora upiral, tudi Srbi niso taki. Zakaj naj bi neki bili? j . j jf %I-Mf Če se bodo pa Srbi ravnali po tem pregovoru, kako jih bo pa potem Tito miril? Oboževanje Srbije v francoskem ogledalu ima pa lahko tudi druge posledice, ki se jih Tito ne bo mogel veseliti. Zunaj srbskih krajev rodi namreč lahko podobne želje, toda z drugimi cilji. Kaj, ko bi se na primer v Zagrebu postavili na stališče, da znajo tudi to, kar znajo v Beogradu. Predmet oboževanja bi bila seveda Hrvatska, primerna o-gledala bi se pa dobila na primer v Rimu, Bonnu ali celo v Washingtonu. Ali ni to vse skupaj idealen vzgled Titove “aktivne nevtralnosti”, se bodo pa spraševali hudomušneži. I I | BESEDA IZ NARODA Tito in Srbi Tito ni nikoli pozabil, da leži Beograd sredi Srbije in da so Srbi največji narod v Jugoslaviji. Zato jih je pri vseh svojih političnih potezah vpošteval, toda ne tako daleč, da bi jim dal “vodilno vlogo”. To je hotel imeti zase in za svojo stranko. Naravno je, da je zaradi tega odbil od sebe vse, kar je srbsko in ni komunistično, naj živi, kjer hoče. Vendar srbski protikomunisti, posebno tisti doma, niso bili slepi Titovi nasprotniki. So zmeraj gledali, kakšno vlogo igrajo srbski komunisti v jugoslovanski tovarišiji. Čeprav jim ni bilo všeč, da ne igrajo sedaj take vloge, kot so jo srbski politiki igrali v predvojni Jugoslaviji, so vendarle prenašali komunistični režim v upanju, da bo že enkrat boljše. Da upanje ni bilo brez podlage, so sklepali iz opazovanja, kako plava Titova barka in kako se na njej zmeraj bolj vžigajo nacijonalne strasti. Ker že tleče nacijonalne strasti niso koristile komunizmu, — tako so mislili — toliko manj bodo koristile, ko se enkrat razgorijo. Takrat bo prišel čas, da pride srbski narod do tiste pozicije, ki je nima več že od spomladi 1. 1941. Ognju nacijonalnih strasti se je sedaj pridružila še gospodarska kriza, ki je dala strastem novo gorivo. Začela sta se boj za dolarje in lov za dinarje na nacijonalni podlagi, ki sta se kot rak zagrizla v jugoslovansko gospodarsko edinost. Ta trenutek je hotela izrabiti Rankovičeva struja, ki je hotela ubiti dve muhi z enim udarcem: priboriti Srbom stare pozicije v vladi, stranki, gospodarstvu iild., pa tudi zdrobiti novo “liberalno strujo” v gospodarstvu in postaviti ideje o samoupravi in direktni demokraciji tja, kamor po Rankovičevem mnenju spadajo. Rankoviču je načrt spodletel in zato se srbski komunisti in njihovi nasprotniki jezijo na Tita. Z njihovega stališča imajo prav, saj bodo morali iskati novo metodo, kako doseči tiste cilje, ki jih je na svoj način hotel doseči Ran-kovič. Tito je predober politik, da te nevarnosti ne bi opazil že pred 1. julijem, ko je bila na Brionih usodna seja glavnega odbora KPJ. Zato je le odstranil Rankoviča, ni pa hotel ponižati ne njega ne njegove struje. Očital jim je samo nasprotovanje njegovi politiki in nič drugega. Ko so se strasti razgorele, so pa začeli padati tudi drugi očitki, po našem mnenju precej slabo utemeljeni. Ta Titova taktika ni torej zaprla vsa pota tovarišu Rankoviču, ako bi se hotel spokoriti. Tito je vedel, da bo taka taktika razumljiva samo srbskim politikom, ne pa srbski javnosti. To javnost je hotel in hoče pomiriti po drugih potih. Kdor si je na primer ogledal končno besedilo sedanjega petletnega gospodarskega načrta, ni mogel prezreti, kako dobro so v njem odrezali ravno srbski kraji. Petletka bi morala seveda izražati duh nove politike, ki pravi, da se upravna birokracija ne sme mešati v gospodarske posle. Pri tistih poglavjih, ki govorijo o srbskih krajih, pa, na to načelo pozabi. Za te kraje odreja namreč za nove železnice, kanale, elektrarne, železarne, melijorizacije itd. skoraj bilijon dolarjev, ki naj jih federacija da tem krajem v dobrih petih letih. Kako velika je ta vsota, se vidi po tem, da bodo v istem času vse investicije v republiki Hrvatski znašale komaj 2 bilijona dolarjev. Ta in podobne primere bodo seveda zopet razvnele nacijonalne strasti. Tako širokogrudno podpiranje samo nekaterih izbranih jugoslovanskih krajev bo rodilo burjo negodovanja, kakor hitro bo postalo očitno, da je petletka neizvedljiva in da bo izvršena samo tam, kjer bodo to zahtevali politični interesi ne pa gospodarske potrebe, odnosno njihova nujnost. Tito se je sedaj tudi spomnil, da je Francija med Srbi posebno dobro zapisana. Zato je začel greti stike s Parizom. Prav v kratkem bo prišel v Beograd francoski zunanji minister Couve de Murville. Sprejet bo s častmi, ki so jih bili deležni le Hruščev in podobne politične zvezde. Francoski gost bo seveda obujal spomine na slavno preteklost srbsko-francoskih stikov. Vsa Srbija se bo tega veselila in se komunistom škodoželjno nasmehovala. Bo namreč mislila na to, česar francoski gost ne ve: da je namreč komunistični režim zelo nejevoljen, kadar posamezni jugoslovanski narodi slavijo dneve in dogodke svoje slavne preteklosti. Sedaj pa naenkrat taka sprememba in ravno na čast Srbiji in Franciji! Tito bi rad spravil v Beograd na obisk tudi samega De Gaulla. Kaj general misli o komunizmu, o komunistih in o komunističnih režimih, je že velikokrat povedal. Seveda teh misli ne bo ponovil, ko bo prišel v Beograd, ako bo prišel. Če bo prišel, bo to zopet mednarodni dogodek prvega razreda, ki bo porinil v ospredje Srbijo in Francijo. Kdo med Srbi se tega ne bi veselil? Tito pa ve, da bo tako veselje pomenilo tudi curek hladne vode na tiste srbske nergače, ki kritizirajo njegov režim. Rjj PRAVI TONB S Joliet, 111. — Naš “sosed” Veliki Chicago je imel v letošnjih vročih julijskih dneh veliko ra-buko. Take sitnosti so imeli, kakor berem, tudi v Clevelandu in še marsikje drugje. Žalostne in sitne so take rabuke. Tisti, ki jih podžigajo in pri tem “šmrca-jo” zdaj z juga na sever in zopet nazaj na jug, itd., bi se morali zavedati, če bi imeli kaj poštene pameti, koliko škode s tem povzročajo in kako sejejo nadaljno sovraštvo med ljudmi raznih barv in plemen, kateri tega ne bodo kmalu pozabili. Kdor hoče, ta vidi, da ni res takega zapostavljanja, kakor se o njem vpije, radi barv ljudi. Če bi to bilo, kar se tako rado pred-baciva, bi ne uživali udobja črnopolti, kakor ga. Zadnja leta prihajajo v vedno večjem številu z juga. Za mehanična dela in obratovanja strojev niso. Saj še metel ne znajo dobro sukati. Prihajajo pa dan za dnem v velikem številu z obilnimi družinami. Tu so kmalu na javni podpori in mnogo družin prejema lepo javno podporo, za katero niso nikdar nič prispevali. Drugopolt-ni stari državljani pa moramo biti zadovoljni s skromno socialno pokojnino, v kateri sklad smo plačevali, dokler smo mogli delati. Zraven tega moramo skrbeti, da so naša domovanja v dobrem stanju, plačevati davke in zavarovalnine in vse. Kdor pa dela in je zaposlen, pa od tistega plačuje v visokih odmerkih. Pa vendar beli ne povzročajo ra-buk! Zakaj jih le črnopolti? Zakaj naši javni predstavniki tem večnim nezadovoljnežem tega v obraz ne povedo in jim ne svetujejo, da naj te okoliščine prouče? In potem, da naj se ravnajo, kakor je pošteno in pravično! , Zahteve za civilne pravice gredo vse predaleč! Po Chicagu! volie> kakm~ je bil moj stric, ko že napovedujejo, kake barve bo so mu v starem kraju neki ta-prihodnji župan. Jutri bodo zah- tovi pokradli kokoši. Stric se je tevali zase že Belo hišo in pred- kudo raztogotil in menda tatove Ker je dosti dela, je tudi dosti zaslužka, kruha in jela ... * POVIŠEVANJE PLAČ IN DRAGINJA. — Prav je imel zadnjič naš stari prijatelj in znanec Jure, ko smo govorili o raznih stavkah. Pa je pripomnil: “Življenje je dvotirna cesta. Delaš, da moreš živeti. Brez dela ni jela. Ampak v našem gospodarskem dirindaju ima vsak velika ušesa. Kakor hitro trgovci in prekupčevalci in vsi, ki se trgovinstvom bavijo, čujejo kje, da so delavcem plače primaknili za par centov na uro, drugi dan je že vse dražje, kar rabimo za življenje ... Pri štruci kruha cent, pri mleku cent, tu cent. tam “nickel”, tam “dime” in ko pride delavec iz trgovine domov, se zopet po glavi praska: “Vraga, saj nisem nič na boljšem, tu so mi par centov dali, pri drugih vratih mi jih pa vzamejo. Naj jih koklja brcne! Tako gre. Jutri bomo zopet štrajkali. Kako dolgo bomo take cirkuse igrali? * TUDI TO JE POSEBNA NOVICA! — Kaj pa? Pri nas imamo ne daleč od našega mesta ob velecesti št. 66, ki vodi v Joliet državno kaznilnico, ki nosi ime “Stateville”. Sem pošiljajo kaznjence, ki so obsojeni na daljši zapor. Zanimivo v tej novici tem je to, da so pred nedolgim takozvani “governors”, ki tvorijo odbor, kateri upravlja in gospodari nad državnimi kolegiji in univerzami, sklenili po takih kaznilnicah, v katere pošiljajo razne obsojene malopridneže na “počitnice” za več let, naj se u-stanovi in otvori visokošolske tečaje in “4-Year College Course”, v katerih se bodo razni “počitnikarji” v takih “grajščinah’ kakor je “Stateville", lahko pridobili doktoratske naslove, ali za kar že bodo hoteli študirati. Well, namen je dober, bi rekel. Če bodo taki tečaji tudi naravo takih “počitnikarjev” poboljšali in predrugačili, bo to nekaj sijajnega, kar za pozdravljati. Le našemu znancu Nicku to ne gre v glavo. Ko sem mu zadnjič to omenil, je zmajeval z glavo in nazadnje zamomljal: “Bogme, to pa ne vem, kako bo šlo. Pri tem sem pa nekake take sedništvo! Vse, kar je prav, a ne zahtevati nekaj, k čemur dosti in marsikje nič ne doprineso —, a zahtevajo pa vse. Tako je moje mnenje o tem. * ZAPOSLITEV SE JE V JO-LIETU ZVIŠALA in njegovi o-kolici. Tozadevni pregled izkazuje, da je od meseca januarja pa do 1. julija t. 1. skoro nad 1,500 ljudi dobilo zaposlitev v Jolietu in okolici. V Jolietu samem je okrog 163 raznih tvrdk, raznih strok, ki zaposlujejo o-krog 34,000 ljudi v vseh raznih službah in položajih. Tako poroča Illinoiški državni urad za zaposlitev. Za bodoče obetajo še večjo zaposlitev, ker vedno več in več novih industrijskih delavnic se gradi naprej in naprej po tej okolici. Z gospodarskega stališča je to veselo poročilo. pošiljal na najnižji prostor v pekel. Ko je to omenil dekanu, ga je ta tolažil, da naj stric potrpi, odpusti in za tiste tatove pa moli, da se bodo poboljšali. Stricu je šel nauk dekana nekoliko v glavo, le to pa ne, da bi za tiste tatove molil, ki so mu kure pokradli. To primero je omenil Nick, zraven rekoč: “Torej za kaznilnico in vse moramo tako vzdržke plačevati po gotovih virih in odmerkih z davki, zdaj jim pa še kolegije in univerze zidati, da se bodo še bolj naučili vsega, saj že zdaj znajo vse preveč. Nak, nak, s tem se pa ne strinjam.” Tako vsak sodi in ocenjuje vse po svoje. * ninske družbe, kakor tudi politične oblasti pogostoma objavljajo javnosti, posebno vozačem avtomobilov, da naj nikar ne u-stavljajo na velecestah ali kjerkoli, kjer jim razni pešci dajejo znamenja, proseč, če bi jih pobrali in vzeli v avto. Je res, da je nekaj takih med njimi, ki so morda upoštevanja vredni. A je tudi veliko takih, ki niso. Kdor nima sredstev in denarja za potovanja, naj ne potuje. Drugič pa na stotine in stotine, če ne na tisoče je bilo že takih slučajev, i ^anjem uirjenem normanskem da je kak voznik ustavil, se u-smilil pešca in ga sprejel v avto. Tisti potnik-pešec pa je pozneje napadel voznika, ga oropal za denar in mu vzel tudi avto in se z njim odpeljal naprej, voznika pa vrgel pobitega v obcestni jarek. Najboljše priporočilo za take slučaje je: Neznancev nikdar ne jemaj v avto. Prej ali slej boš imel težave. Čemu sprejemati sitnosti, če ni treba. To priporočajo in svetujejo zavarovaninske družbe in oblasti. Poslušajmo svarila, dokler je čas. Po toči bo prepozno zvoniti! — Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj. Dobrim Sloven cem pa tu in po vsem svetu iskren slovenski pozdrav! Tone s hriba Biziljev sie se mill SPRINGFIELD, Mass. — Dne 23. avg. je tukaj umrl 81-letni Karol Bizilj, doma iz Tuhinja. Bil je železničar in je živel na Galjevici v Ljubljani. Leta 1945 je odšel z begunci na Koroško, od tam pa v Italijo, kjer je živel sin Drago. Ker takrat za starejše begunce ni bilo emigracije, se je odločil za vrnitev v domovi' no. , Komunisti so mu obljubili, da bo doma dobival železničarsko pokojnino, pa mu je niso dali. Pred 11 leti je prišel sem k sinu ing. Dragotu, kjer je v miru preživljal stara ' leta in lepo pripravljen zatisnil oči. Ker tukaj ni Slovencev, je družina nameravala truplo poslati v domovino, da bi počivalo v domači zenr Iji, pa so Titove oblasti, kljub koeksistenci, s katero se široko-ustijo, delale sto in sto težav, da zamisel ni bila izvedljiva. Pogrebne svečanosti je vodil Father Alojzij Hribšek iz Green-wicha, Conn., ob asistenci Fa-thra Blatnika, SDB., iz Paterso-na, N.J., in krajevnega g. kaplana. Pokojni je zapustil tukaj sina ing. Dragota in hčer Nuško, doma pa ženo Francko in sina Marijana. Pokojnik naj počiva v miru božjem, sorodnikom pa ob izgubi naše sožalje! F. S. Avtocesta čez Ture Avstrija namerava v prihodnjih štirih letih zelo izpopolniti in modernizirati svoje cestno o-mrežje, predvsem pa naj bi bili v tem času dograjeni vsi odseki avtomobilskih cest, ki so jih že začeli graditi. To je v nedavni izjavi zagotovil minister za gradnjo dr. Vinzenz Kotzina. V tej zvezi je še posebno zanimiv projekt nove avtomobilske ceste Salzburg- Beljak, ki bi jo naj začeli graditi že letos ali najkasneje spomladi prihodnjega leta. Novo avtomobilsko cesto bi gradila posebna delniška družba, podobno kot brennersko avtomobilsko cesto, velik del potrebnih finančnih sredstev pa bi kri-z cestninami za posamezne gorske odseke. Z novo cesto bi bila zagotovljena hitra in nemotena cestna povezava z zahodno Evropo pozimi, s tem pa bi se na Koroškem lahko zelo povečal zimski turizem. V mednarodnem pogledu bi postala nova avtomobilska cesta čez Visoke Ture pomemben del transkontinetalne povezave med zahodnoevropskimi gradu St. Donat mednarodna šola za fante, stare 17 in 18 let. O-krog gnadu, ki stoji na griču tik ob morju, so še druga sodobna poslopja: predavalnice, sanato- rij, stanovanja za profesorje in dijake, športna igrišča (posestvo meri 60 hektarov), plavalni bazen in postaja za reševanje ljudi na morju. Atlantski college je prva večja mednarodna šola, ki sprejema dijake raznih narodnosti za dve leti pred vstopom na univerzo. Večina dijakov prejema štipendijo bodisi od svoje države ali od raznih prosvetnih ustanov. Osnovno načelo šole je, da sprejema vse dijake ne glede na deželo, raso, politično prepričanje in vero. Ko sem vprašal, kakšnih političnih nazorov so fantje, so mi povedali, da bom med njimi našel take, ki se ogrevajo za Goldwaterjeve poglede, do takih, ki dobro poznajo Marxov komunistični manifest. Posebne zasluge za to šolo ima stari nemški pedagog dr. Kurt Hahn, ki je že pred nacizmom poskušal uveljavljati svoje ideje v Nemčiji, a je po prihodu nacistov na oblast zbežal v Švico in se potem odselil na škotsko. Šola je dobila naziv atlantski college, ker se v njej učijo predvsem fantje — in pozneje se bodo tudi dekleta — iz dežel ob Atlantiku. Toda šola ne zapira svojih vrat nikomur in bi rada sprejela tudi dijake iz vzhodne Evrope. Tako je predstavnik šole za stike s tujino obiskal med drugimi mesti tudi Beograd, Zagreb in Ljubljano, predstavnica komisije za stike s tujino SFRJ Budisavljevičeva je obiskala šolo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev doslej še noben jugoslovanski študent ni prišel v to šolo, ki jo financirajo razne vladne in javne ustanove. V šoli upajo, da bo mogoče tudi to vprašanje nekako rešiti. Ali ti fantje iz raznih dežel — Britanije, Francije, Nemčije, Skandinavije, ZDA, Kanade in afriških dežel ne tvegajo, ko dve leti pred vstopom na univerzo doma, obiskujejo mednarodno šolo? Ali ni nevarnost, da ne bodo tako pripravljeni na akademsko življenje, kakor bi bili, če bi doma končali zadnji dve leti višje šole? Odgovorili so mi, da si je šola — podobne šole bodo ustanovili tudi v ZDA, Kanadi, Grčiji in drugod — zastavila dve glavni nalogi. Prva je, zbrati mlade ljudi iz raznih dežel in jim omogočiti, da se med seboj zbližajo in se bolje seznanijo. To so poudarjali tudi dijaki kot glavno prednost, ki jo nudi šola. Tega medsebojnega spoznavanja, ne podpira samo učni načrt, ampak tudi razprave za okroglo mizo, ki jih organizirajo sami dijaki. Nedavno so obravnavali Rodezijo: na eni strani mize sta sedela sinova belih naseljencev v Rodeziji, na drugi pa sin ganskega veleposlanika in Senegalec. (Lah- Atlantic College, mednarodna šola v Veliki Britaniji, že dosega postavijene dlje ----------- j Kakih 10 milj zahodno od Cardiffa leži na najbolj južnem koncu Walesa ob vhodu v Bristolski zaliv eno izmed najstarejših naselij v Walesu — Llantwit Major. Tukaj je bila nekoč stara univerza in pravijo, da so v njej prvič zapisali zgodbe o kralju Arturju in vitezih okrogle mize, ljubezni med Launceletom in Guinevero, Tristramom in Izoldo. Danes v naselju ni več uni- ko si mislite, da je bila razpra-verze, pač pa je v bližini v nek- va živahna!) Drugi osnovni namen šole je, podirati ograje med posameznimi učnimi sistemi po svetu. V šoli so povedali, da bi moralo šolstvo povezovati posamezne dežele, ne pa jih razdvajati. Povsod je čutiti željo po gospodarskem združevanju in menjavi izkustev. V gospodarskem pogledu postaja svet čedalje bolj enoten, V šolstvu je še vedno zaprt vase. Otroci družin, ki delajo v tujini, imajo velike težave, ko se hočejo po vrnitvi domov vpisati na univerzo. Kako odstraniti to težavo? Mednarodne šole ne bodo imele enotnega učnega načrta. Prilagodile ga bodo osnovnemu učnemu načrtu dežele, v kateri bodo ustanovljene. Dodatki k učnemu načrtu bodo pomagali dijakom do pravice vpisa na domači univerzi. Tako se že zdaj lahko nemški dijaki, ki študirajo v atlantskem college-u, vpišejo na nemške univerze, če so opravili v Britaniji izpite na tako imenovani ravni “A” in še nekaj dodatnih izpitov. Tudi te lahko o-pravijo v college-u. Kolikšnega pomena sta dve leti učenja tujega jezika v naravnem okolju, ni potrebno posebej poudarjati, končni cilj je, da bi se lahko dijak katere koli narodnosti, bodisi, da je študiral na klasični gimnaziji v Britaniji ali francoskem liceju, ali nemški gimnaziji ali kateri koli srednji šoli v Evropi in Ameriki, vpisal na katero koli univerzo. Zato se je college tesno povezal z mednarodno šolo v Ženevi in mednarodnim sindikatom za šolske iz-nite, da bi skupno prišli do mednarodnega maturitetnega izpita in spričevala in jima tudi pridobili mednarodno priznanje. Poglejmo, kaj si izbere tipičen britanski študent, ki se uči v atlantskem college-u (britanski dijaki se morajo poleg angleščine učiti še dveh tujih jezikov). V prvem letu se uči poleg angleščine še ruščino in francoščino ter matematiko, fiziko in kemijo. V drugem letu ruščino, ekonomiko, matematiko, fiziko, kemijo in glasbo. Tipičen nemški dijak v prvem letu poleg nemščine (vsakdo, če je le mogoče, mora obvezno vpisati svoj jezik) — angleščino in latinščino, zgodovino, matematiko in biologijo. V drugem letu: nemščino, angleščino, španščino, zgodovino, matematiko, umetnost. Fantje s ponosom pokažejo stari grad, športna igrišča, plavalni bazen in čudovito okolico. Toda najbolj ponosni so na svojo reševalno postajo. Strokovnjaki morske reševalne službe jih učijo, kako je treba reševati ljudi. Dobili so gumijaste čolne z motorjem, poleg opazovalnice pa stoji na sanišču pripravljena reševalna ladjica. Rešili so že 5 ljudi iz valov, nekaj pa s pečin, kamor so zlezli, ko jih je presenetila plima in jim zaprla pot. Vprašal sem mladega Norvežana, kaj se je doslej največ naučil v šoli. “Strpnosti, razumevanja in spoštovanja do drugih narodov,” mi je odgovoril. B.P. n e k a t e r imi organizacijskimi vprašanji, kajti še letos bi bilo treba ustanoviti delniško družbo in sprejeti ustrezni zvezni zakon. Načrt tega zakona je sicer že pripravljen, vendar ne kaže, da bi lahko prišel na dnevni red parlamenta pred jesenjo. Zanimivi pa so tudi gradbeni načrti sami. V visokogorskih in Jadranskim mor- predelih bi bila cesta na določenih odsekih zgrajena v dveh državami jem. Kaže, da glede sredstev za no- ’ nadstropjih. Pozimi bi bil dovo-MNOGI, KI PREZIRAJO 0-,vo avtomobilsko cesto čez Viso- Ijen promet samo po spodnjem POMINE, se prej ali slej kesajo, ke Ture ne bo prevelikih težav, cestišču, medtem ko bi služilo ko občutijo posledice neprevid-(ker so dobre možnosti tudi za zgornje cestišče za zaščito pred nosti na lastni koži. Zavaroval- mednarodne kredite. Težje bo z plazovi. Kača namesto psa Trgoyci z živalmi v Sydneyju sklepajo lepe kupčije. Kupci povprašujejo zlasti po kačah, ker je čedalje več avtomobilistov prepričanih, da ti plazilci izvrstno nadomeščajo pse čuvaje. “Ni žive stvari,” je izjavil trgovec Morgan, “ki bi se je vlomilec v avtomobile ustrašil bolj, kot se kače, ki sedi zvita na sedežu in mu šine nasproti.” KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta ‘‘Izneveri se svojemu ljudstvu in povsod boš tujec do smrti” današnji Slovenski dan je ^arnenjen spominu 75-letnice o-rožnice “Rerum novarum” papeža Leona XIII. v zaščito dednih množic. Zavzel se je za Judi, ki so bili povsod, nihče pa h ni opazil in ne upošteval. Ne v0ni ° tem govoril. Isto misel pa Zeljm povezati, da bomo na da-hašnjem dnevu povzdignili zgled Uaših tihih, skromnih narodnih veličin, ki jih zato nismo opa-zdi in ne upoštevali, ker so se rodile v vsaki slovenski hiši. -Povedal bom resnično zgodbo, 1 sem jo doživel med zadnjo ^°jno. Vsem bo obudila enake sPomine, ki pa so zaradi vsakdanjosti šli preveč v pozabo, tujega prijatelja in mene so fasacili Nemci. Moj prijatelj je 1 sin zelo siromašne viničarske ružine. pri tem spopadu z vemci Je ta moj prijatelj — slo-enski vojak — padel. Jaz sam ^ena vse prebil in ko sem čez ne-aJ časa sporočil stari, izgarani g^0Inašni viničarki smrt edine-a sina, se je v prvem trenutku cevito skrušila, potem me je lrno in trdno pogledala in še-e aje iztisnila: Bolje je, da je sf ni0D ^ boste lahko več °riH za slovenski narod. Nobelu očitka ni bilo eduj samozavestna trdnost Je odražala z žalostnega obra- Drat prijatelju, z odpuščanjem bomo pri svojem bližnjem odkrili ljubezen in v medsebojnem spoštovanju in ljubezni bomo dosegli slovensko narodno slogo. Prav v tem času nam more pomagati samo pamet in sloga, zato naj ob zaključku tega Slovenskega dne privre iz nas vroča prošnja: da bi Bog obilo požeg-nal našo pamet in slogo ter pamet in slogo slovenskega naroda v nesvobodni domovini. (Drugi del slavnostnega govora g. J. Melaherja na VIL slov. dnevu.) kdo? Odgovornost za to, da v organizacijo stalno priteka novo življenje, imajo vsi in je pravzaprav enaka za vsakega, zlasti tam, kjer odborniki delajo zastonj. Če bi vsak član in vsak odbornik imel stalno pred očmi misel, da je soodgovoren za obnavljanje organizacije, in če bi k temu obnavljanju doprinesel in doprinašal svoj delež, bi imela naša društva lepega in živahnega življenja na pretek, v izobilju. (Po Christophers.) Im ge Slovenke in Slovenci! tji^am veliko zadoščenje in ču-cb ^u®evno olajšanje, da sem. današnjem Slovenskem dne-Sei .1,rrieI priliko se pokloniti ne-ho r*1* .sIovensbi narodni zaved-čast'1-^ n^0H In nikjer ne išče sl, 1 Pohvale za žrtve in za-s m nam je vedno vzor in °ra’ kadar omahujemo. Preprostih slovenskih k* jim je domača zemlja ty j* 3 Saino prostor na tem sve-jim '*6r S° moraIe irdo delati in Žrtvg8 I3ravIC0 nalagala težke V*' Heke vzglede imamo v ^iŠah S^0Venski vasi, v velikih bioia m b0rnih kočah- Tvoja in Ocj in naše babice, ki so bi 2e ov_ ostale zveste svoji rod- ^arm^1’ 1iubile sv°j rod. ga d0 iih ’ Ugajale in branile. Nik-Vest n/.U^’ kaj je narodna za-Šaie’ ni ier se z njo niso pona-zavprfa brez pikove narodne 5ke„an°Sti bilo več sloven-N Jezika in ne slovenskega a’ 2 njih je klilo seme na- Prebuditeljev, iz njih ust naučili melodije V ^kliLnaroi£h pesmi. S^0venskem ljudstvu na-za ia Zavest ni zunanji okrasek ^hava10 P°naaanle> ta zavest ni be j2 .’ drugim nadležna in b°sti /Va,.V nezahtevni skrom-Veličin n;ien0 b°gastvo, moč in I^d a" ^ to v zagnanosti presko-stog-j- °steno slovensko prepro- V gostp11^3 nar°dno zavednost ^zličnih18^6 PrePire’ v sporih bovigu, mnenj svojo zavednost §alja ln.druge ponižuje, raz- ^ TakZnin° svoieSa prepriča-Iv^j. ^ pojavom ie nicntol-i ka.!,Zalueal resnico: Kdor raz- jVah Ca T" P°iavom je pisatelj Vaz 7aTkar že Pred 50 leti V o-Vzujp UcaI resnico: Kdor raz-vme v. SV10jo ljubezen do domo-7 križpotih, ta ne Kdo ga bo vzdrževal? Kaj pravijo poznavalci glede gospodarske plati duhovniškega zavoda v Rimu? , Vsakdo ve, da je ustanovo treba najprej pravno priklicati v življenje, ji nato dati streho, to je potrebno stavbo in nato vse skupaj vzdrževati iz leta v leto. Ob rojstvu morajo torej biti znani tudi že viri vzdrževanja. Če teh ni, ali so beraški, potem bo propad ustanove bolj žalosten kot stanje brez nje. Sedanji rimski zavodi imajo velika posestva, oddajajo lokale ali prejemajo državne podpore. Nobenega ni, ki bi slonel finančno samo na beračenju. Slovenikum nima posestev, nima lokalov, saj še strehe nima. Vdrževati fs bo moral s prispevki. Od kod bodo prihajali? Cerkev v domovini ni svobodna in je oropana vseh posestev ter mora po izjavi lastnega nadškofa najprej skrbeti za ljubljansko semenišče. Od tam torej prispevkov ne bo. Ali jih bo dajala slovenska emigracija v ZDA in Kanadi? Ali more emigracija v teh dveh državah, to je slovensko narodno in versko zavedni ljudje, ki so emigrirali 1. 1945, prevzeti v stalno vzdrževanje u-stanovo, katere nujnost je problematična? Ali ni to preveč, ko ima ta emigracija nalogo ohraniti žive in aktivne ustanove, ki so izraz njene biti: fare, cerkve, domove, liste, revije, knjige, hranilnice in posojilnice! Bo mogoče dal ali dajal zavodu podporo režim, rdeči režim? Za kakšno ceno? Za ceno manj ali bolj popolne odvisnosti? Je pa svoboda in neodvisnost že več vredna kot tak zavod! Pred kratkim sem govoril o tem duhovniškem zavodu s štirimi duhovniki. Dva sta idejo zagovarjala, dva sta bila proti. Navajala sta prav iste razloge proti, kot se zdijo važni laikom: Cerkev doma ni svobodna pri pošiljanju kandidatov v rimski zavod; kdo bo zavod vzdrževal; večja je korist študirajočih duhovnikov, če so v zavodih večjih narodov, okušajo svobodni ambi-jent, prosti komunistične kontrole. Eden od tistih, ki idejo o zavodu zagovarjajo, je pa dejal: Roma locuta, causa finita, kar po naše pomeni: Rom je spregovoril, zadeva je končana. Po II. vatikanskem koncilu ta stavek tudi v latinščini ne zveni več moderno. Por. “Ljudje pod bičem” Zadnjič nismo navedli cene za tretji del K. Mauserjeve knjige Ljudje pod bičem. Ker je sedaj izšla že celotna trilogija, naj tukaj navedemo cene vsem trem delom: I. del broš. $4, v platno vez. ,$5 II. del br. $3.50, v platno v. $4.50 III. del broš. $5, v platno vez. $6 Vsakdo razume, da je za poštnino in ovojnino po' pošti tudi treba nekaj priložiti. Kdor želi naročiti omenjene knjige, naj pošlje P.M.O. na: Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toron to 4, Ont. , Uprava Voj 0J® domovine! ljubi ski° tuk*\ Slovenskem dnevu ni-h/L!! VSak sam Poglobi č M J V . v LA JLli da druše Poučujemo, Vas& cla \ ne N-^caci zatohle misli. e ^ On ° uslišal naših prošenj Ho našu goreče za sebe pro-' ' Odpusti nam naše dol-° misli na neljubega H cjgj ka trPko zamre v duši 2-. kelmr tudi mi od-. S s v sv°jim dolžnikom ... iaka'Slo!tOVaniem našega soro-enca bomo odprli vrata Zakaj peša življenje? Brezštevilni se sprašujejo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi v društva začelo teči novo življenje. Skupine in društva neprestano potrebujejo, da se od znotraj obnavljajo. To velja za vsako organizano skupnost: versko, svetno, kulturno, politično, gospodarsko, delavsko, dobrodelno ali katero koli drugo. Slovenski zavod v neii mestiii - SfevenigM WILLOWDALE, Ont. — Že dolga desetletja so slovenski škofje sanjali o slovenskem zavodu v Rimu, ki naj bi bil lastni dom tistim slovenskim duhovnikom v Rimu, ki so poslani tja od svojih škofov, da nadaljujejo teološke študije na raznih rimskih univerzah. Ker slovenski katoličani nismo imeli svojega lastnega zavoda, zato so bili naši škofje prisiljeni iskati prazna mesta po drugih zavodih, ter je bilo velikokrat sploh nemogoče dobiti dovolj odprtih mest za število duhovnikov, ki naj bi nadaljevali teološke študije v Rimu, ter se tako pripravili za bodoče delo na znanstvenem polju teoloških ved. Ko se je teološka znanost v zadnjem desetletju še toliko bolj razmahnila, je vprašanje lastnega slovenskega zavoda postalo še toliko bolj pereče. Zavodi drugih narodnosti so postali premajhni za njihove lastne potrebe ter je bilo vedno težje dobiti odprta mesta za slovenske duhovnike. Tako slovenskim škofom ni kazalo drugega, kot pričeti resno misliti na lastni slovenski zavod v Rimu, ki bi bil dovolj velik za potrebe treh slovenskih škofij v domovini ter tudi za slovenske duhovnike izven domovine. Glavna nosilca te izredno važne zadeve sta bila sedaj že pokojna: prevzv. nadškof Vovk in generalni asistent za slovanske province jezuitskega reda, pater Prešern. Če kdo, sta ta dva velika Slovenca ponos in čast našega slovenskega naroda, dobro poznala razmere, v katerih se slovenski narod nahaja, poznala potrebo Cerkve, ki lahko uspešno vrši svoje apostolsko delo emigrantje, begunci izpod rdečega raja veseliti ustanovitve slovenskega zavoda v Rimu ter ga z največjim navdušenjem pozdraviti in z vsemi zmožnimi žrtvami podpreti. Če je naša borba za vero proti brezbožnemu komunizmu bila resnično iskrena, potem nam ne more biti vseeno, ali je zavod ustanovljen ali ne. Tudi ne moremo stati ob strani križem rok, še manj pa, da bi ustanovitvi in dejanski podpori zavoda nasprotovali. Le tisti, ki so imeli v tej borbi dru gačne namene, bodo tej nadvse važni in za slovenski narod in katoliško Cerkev v Sloveniji tako pomembni ustanovi nasprotovali. V osebnem razgovoru s sedanjim ljubljanskim nadškofom Pogačnikom, kateri se bo prihodnji mesec mudil med nami, sem se še bolj prepričal o veliki pomembnosti svojega lastnega slovenskega zavoda v Rimu. Slo venski škofje se dobro zavedajo, da zaradi razmer v domovini slo venski katoličani v domovini rie bodo mogli gmotno veliko prispevati pri gradnji slovenskega kolegija v Rimu. Zato pač upajo na naše krščansko razumevanje ter našo velikodušno pomoč. O-sebno sem prepričan, kakor je tudi prepričan ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, da z nobeno drugo zadevo ne bi mogli bolj koristno pomagati domovini in razvoju ter utrjevanju katoliške vere v domovini, kakor ravno z vsestransko pomočjo pri gradnji in vzdrževanju slovenskega zavoda v Rimu. Ko sem se zadnje dneve junija mudil na kratkem obisku v Rimu, sem imel srečo, da sem cot prvi slovenski rojak izven Rima imel priliko si osebno o-gledati prostor, na katerem bo zgrajen slovenski zavod. Zemljišče, za katero so že podpisali izredno ugodno kupno pogodbo, leži v severozahodnem predmestju Rima. Ima izredno lepo lego ter je poleg nove krožne avtomobilske ekspresne ceste, po rateri se bo prišlo v središče mesta v desetih minutah. Tako bo zavod užival lepoto predmestnega življenja in svežega zraka, kakor tudi izredno dobro prometno zvezo s središčem mesta. V septembru bo kupna pogodba zaključena ter bo potrebna prva večja vsota denarja. Če bomo vsi slovenski izseljenci posnemali slovenske rojake, ki živijo v Rimu, zlasti slovenske služkinje, ki so že darovale izredno veliko vsoto denarja, v primeru z njihovim položajem, potem pač ne do velikih težav zbrati prvo vsoto za odplačilo zemljišča, kakor tudi za prvi gradbeni material. Po njih delih jih boste spozna-■b je bilo svarilo Kristusovo, o tistih, ki se hočejo le na zunaj kazati kot plemeniti in zavedni kristjani. To naj bi bilo tudi nam svarilo proti vsem tistim, ki tej tako važni in pomembni zadevi v okviru slovenskega božjega ljudstva odprto nasprotujejo z neutemeljenimi razlogi. Prepričan sem, da bo velika večina slo- L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG IV. v dvajsetem stoletju, le če ima do- v • v v , . owiix, na uu veima večina slo- bro izobražene duhovnike, kate- venskih rojakov v Severni Ame_ n znajo brati m razumeti prob-' riki in Kanadi z velikim vese_ leme sodobnega človeka ter mu skušajo kot Dobri Samaritan pomagati v njegovih ranah in bo- lečinah vsakdanjega življenja. Po smrti nadškofa Vovka so vso zadevo prevzeli na svoja ramena vsi trije slovenski škofje v domovini. Sveta stolica, posebno še kongregacija za univerze in semenišča, je razumela pereči položaj slovenskih škofov ter ni dala samo uradnega pristanka za ustanovitev slovenskega zavoda v Rimu, marveč je vso zadevo z veliko dobrodušnostjo ! riki Ijem in ljubeznijo do drage domovine ter katoliške vere doprinesla svojo žrtev v denarju iz hvaležnosti do Vsemogočnega Boga, kateri nam je dal tolikšno možnost materialnega blagostanja. Vsekakor pa se zavedajmo, da vsaka vredna zadeva zahteva žrtve in napor. Rev. France Turk In kdo je v organizaciji odgo- podprla pri italijanskih obla-voren za to stalno obnavljanje? steh, tako da je slovenski zavod Predsednik, člani odbora, odbor-;že dobil uradno ' priznanje od nik, ki ima na skrbi članstvo in cerkvenih in svetnih oblastev. članske imenike, občni zbor, ali j Če kdo, bi se morali slovenski Več vode, več mleka MADISON, Wis. — Krave, ki imajo ves čas na paši na razpolago cpitno vodo, dajo od 2.8 do 4% več mleka na dan kot one, ki jih le dvakrat na dan redno napoje. Nekoč mi je pravila neka 17-letna viničarska deklica v Poljčanah, da pečejo kruh morda trikrat ali štirikrat na leto. Rekla mi je, da dostikrat v zgodnji pomladi niso imeli cel dan drugega v ustih, kot kuhano repo. Vse drugo je pošlo, le nekaj repe je še ostalo v kleti. Le ob tej so se obdržali do prvega regrata, ki so ga včasih že kar izpod snega nabirali in ga zabelili samo s kisom. Tega so pripravili iz tropin grozdja, ki jim jih je v jeseni ob prešanju odstopil gospodar. Danes si naši mlajši komaj mo-1 rejo kaj takega predstavljati in težko verjamejo, da se da jesti solata, kaj šele regrat brez olja ali kake druga zabele. Skoraj isto, morda le malo bolje, se je godilo našim bajtarjem v splošnem. Vendar je bilo pri tej bajti, iz katere je bila naša varovalka — Bajtna mati nekoliko drugače. Ta bajta je stala na velikem Žirovnikovem posestvu. Ta posestnik je pa bi ob času grofovske tlake in dese tine — svobodnjak. Ob neki voj' ni je ta svobodnjak spravil skupaj večje število krepkih fantov, jim dal konje ter jih popeljal cesarju na pomoč. Po cesarjevi zmagi je cesar svobodnjaka Žirovnika povišal v plemenitaša s pridevkom “Plemeniti kostanje dvorski”. Pred hišo na dvorišču je namreč rastel večstoletni divji kostanj, ki so ga štirje možje komaj obsegli. Posušil in razpadel je šele tiste čase, ko sem jaz doraščal. In radi tega ogromnega drevesa so mu prid j ali k Žirovnik plemeniti še ... Kostanj e-dvorski. Dobil je pa tudi obenem več okoliških posesti s tlako in desetino. Tako je bilo pod njego-v močjo tudi tudi naše posestvo. Ob ukinitvi tlake in desetine mu plemenitost ni nič več koristila, le zemlje mu je precej ostalo. Tudi kri se je pordečila (plemenitaši imajo, — vsaj včasih so tako rekli — plavo kri), kar sem opazil, ko sva se z Žirovnikovim Johanom tepla in metala, pa sem bil vedno jaz spodaj in sem ga zato za kazen precej opraskal, pa sem videl, da mu je pritekla rdeča kri. še doma sem potem pravil, da vem zagotovo, da pri Žirovniku nimajo več plave krvi, ampak rdečo kot drugi ljudje. Vsi fantje, strici tega Johana, so se poženili proč od doma. Doma je ostala in dobila posestvo dekle Neža, krstna botra vseh nas starejših Ambrožičev. Predno povem, kako je prišla — bajtna mati — v Žirovnikovo bajto, naj povem še tole o naši botrici, Žirovnikovi materi. Ker so bili še pred desetletji plemenitaši in se prištevali k veliki gospodi, saj so se najstarejši ljudje še spominjali, kako so prijezdile graščinske gospice iz Polhovega gradca na obisk k Žirovniku in kako so s stopnic pred hišo stopale na konje v sedla in zopet odjezdile, je ostalo kar v tradiciji, da so nekoliko nad povprečjem njihove okolice. Imeli so prej dve mali tovarni. Ob Gradaščici je bila tovarnica za barvo, pozneje je ta prenehalo in so napravili mlin in žago na istem prostoru. V šmešku, kjer je bila pozneje tudi žaga, je pa bila tvornica za kostno moko. Po vsej okolici so ljudje hranili in sušili vse kosti in jih vozili prodajat v šmešk v Žirovnikovo tovarno. Seveda je počasi vse prenehalo, ker ni bilo več tlačanov, da bi zastonj garali. Vendar se ni noben fant upal priti k Nežki ženit, ker se je vsakemu zdelo, da ga bodo nagnali kot — bajtarja — in ga vprašali, koliko ima dote. Sicer tisti čas že ni bilo pri Žirovniku nobene bogati- je več, a neko spoštovanje je še vedno ostalo nad hišo. Tudi so se starši Nežke držali nekoliko višje nad okolico in se še vedno šteli med “plave”. Tako je bila Nežka usmiljenja, vredna. Za vsemi dekleti so se fantje poganjali, njo so pa komaj upali ogovarjati. Pa je bila pridna in naravnost garaška, pa tudi preprosta in ponižna dovolj. A radi starih se ni nihče upal blizu. Zelo rada je videla Klnačevega Luko. Če je le bila prilika, ga je nagovarjala, naj pride vprašat, pa ni upal. Potem sta se zmenila, da bo prišel zvečer pod okno. Čakala je in čakala, a ni ga bilo. Kaj storiti? Vstala je, se opravila, ogrnila kožuh in jo mahnila preko senožeti po bližnjici h Klnaču pod Lukovo okno. Ni ga omajala, da bi on prihajal pod njeno okno, pač pa je morala sama še ponovno iti in mu prigovarjat, naj pride vprašat očeta in mater za njo. Končno ga je le omajala in prišel je zaželjeni dan. Z Lukom je prišel oče in še sosed Boštjan kot mešetar. Taka je bila navada tiste čase, da je moral biti tudi mešetar poleg pri ženitvi. Ker je pa že prej Nežka vse pripravila doma, pri očetu in pri materi, je bil mešetar popolnoma nepotreben. Kar lahko so se vse domenili in uredili in kmalu je bila ohcet. To so mi povedali moj oče, ker jih je Žirovnikov oče dal poklicati, da so podpisali kot priča. Ni pa bila posrečena ta poroka. Luka je zelo rad pil in malo delal. Misli! je, da je posestvo toliko, da se ne da pognati po grlu. Pa se je zmotil. Skoraj vsega je pognal, le malo ga je ostalo ob njegovi smrti. Potem se je pa botrica Nežka sama mučila, da je obdržala, kar je ostalo in prerodila otroke. Bila je dobra žena. Pa se povrnimo k bajtni materi: Vanjo se je zagledal Žirovnikov Matiček, Nežkin brat. Ker je bila iz bajtarske družine, jd stara Žirovnika nista hotela zai ta mlado, zato so dali sinu Matičku bajto in nekoliko zemlje ob hiši. (Dalje sledi) ---- o--------- Indija in Pakistan premikata čete proti kaš« mirski meji NEW DELHI, Ind. — Pakistan dolži Indijo, da premika čete proti demarkacijski meji v Kašmirju, Indija pa trdi, da dela Pakistan prav isti greh. Verjetno je, da se premiki res vršijo, da pa število čet ni ravno veliko. Na indijski strani pride menda vpoštev samo par oklopnih divizij, pa še te niso dobro oborožene, Imajo namreč tanke od vseh strani, celo kakih 100 jugoslovanskih je med njimi. Zato ne predstavljajo resne nevarnosti za mir ne pakistanske ne indijske oborožene sile. To pa ravno daje povod za ugibanje, kaj tiči za novimi napetimi odnosi med obema republikama. Tega si niti diplomat je v indijski prestolici ne morejo zanesljivo raztolmačiti. Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PKEUMATIC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of pneumo-dynamics Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (167) Nemški antisemitizem še ni mrtev LUEBECK, Nem. — V Lue-Decku je posebno judovsko pokopališče, kjer so pokopane žrtve iz raznih koncentracijskih taborišč. Na grobovih je bilo postavljenih 70 spomenikov. Pretekli teden so pa nemški divjaki vdrli ponoči v pokopališče in o-skrunili ali uničili 60 spomenikov. Policija išče zločince, pa jih še ni našla. Ali jih bo? Mnogi Nemci se namreč bojijo, da je divjanje proti judovskim pokopališčem delo nekega tajnega načrta, ki se hoče po tej poti maščevati nad Judi. Ker živih ne dobi v roke, se znaša nad mrtvimi. V Nemčiji živi namreč samo nekaj tisoč Judov, od zunaj se pa tja noče noben Jud več priseliti. Ženske dobijo delo Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. also WAITRESS SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414. (x) Naprodaj Skoraj nova dvodružinska duplex hiša blizu E. 260 St., 6-6, $36,900. Čista, dobro ohranjena dvodružinska, 5-7, blizu Lake Shore Blvd. $24,500. Velika zidana Colonial hiša na London Rd., blizu St. Clair Ave., okraj določen za male trgovine. Pripravno za beauty shop, itd. $21,500. UPSON REALTY 439 E. 260 St. RE 1-1070 (170) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer. (170) ZULICH j! INSURANCE | AGENCY > 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio V najem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, na 1081 E. 76 St. Nedavno na novo dekorirano. Odrasli imajo prednost. Za pojasnila kličite 391-4729. dX^lXxxxxm x J ixxxxiixx^ixxYTTTTT »TTTt HTTTT TRYGVE GULBRANSSEN L DEDIŠČINA GOZDA “Tu lahko malo posediva,” je rekel oče Dag, potem ko je bil prižgal ogenj in postavil h kaminu dva stola. Adelajda je obrnila svoj stol tako, da je lahko pregledala sobo. Vedno se ji je zdelo, da daje orožje pod stropom in na steni sobi neko posebno, strogo resnobo. Zdelo se j: je, da ji pripoveduje o dobi, ko je bilo življenje še divje in trdo in neusmiljeno. V spominih na zadnja leta in zlasti po doživetjih v zadnjem času, pa se ji stara izba ni več zdela tako neskončno oddaljena. Življenje je bilo trdo, tudi zdaj, trdo in divje in neusmiljeno. Glas očeta Daga jo je zbudil iz. zasanjanih spominov. Gotovo je menil, da misli na svojega očeta. “Da, človek se marsičesa spomni — kadar se eden naj-bližjih poslovi, da se nikoli več ne povrne,” je rekel. “Cesto se mi zdi, kot bi bili mi ljudje le neposredno po takšni izgubi taki, kot bi morali biti.” Pri teh besedah Dag ni misli' le nase, marveč tudi na Adelajdo — saj ni mogel slutiti, kako boleče jo bo s tem zadel — in tako jo je začudeno pogledal ko je nenadoma slišal, da ihti. Ali potem se je zagledal v ogenj medtem ko je ona brez glasu jo kala, kakor jo je bil videl jokati le ob smrti njenih dveh otrok. Adelajda se je pomirila. Ogenj v kaminu se je prasketaj e sesul okoli ostankov polen so se poigravali majhni plamenčki in oče Dag je z licem oprtim ob dlan tiho strmel v žerjavico. “Da, da,” je rekel tiho, “če človek pregleda njegovo živi j el nje, vidi toliko gorja, da bi se lahko zgrudil pod njim ... Toda ...” Dvignil je glavo in kakor vedno v odločilnih urah, je tudi tokrat govorila v njegovih potezah neka moč. “Dokler žil vimo, nas zahteva življenje, Adelajda. Naj pride kar koli moramo se vzravnati in iti na- CHICAGO, ILL. MALE HELP PRODUCTION WORKERS Hiring now for male production workers on all shifts. Gooc salary and working conditions. Benefits. Apply Personnel Department RAND KeXALLY & GO. j ^ , w ^ j 601 Conkey ; T ' T Hammond, Ind. (167). RAILWELD UNIT No Experience Necessary We Will Train — Ages 20-60 Now forming crew to handle all operations on continuous welds of R.R.' tracks. Men with ability ast CRANE OPERATORS, CICANE HELPERS, GRINDERS, LABORERS. Call Ray Pierce 54f7-7087 or report to Butt Weld Plant. C.&N.W. R.R., Proviso- Yard, Mannheim-rd. nr. St. Charles-rd. Enter thru piggy back on Lake St. (168) FEMALE HELP \ & \ GIRLS! i \ I ZENITH HAS OPENINGS FOR \ WIRERS SOLDERERS ASSEMBLERS •i • 1 'J Enjoy The Following Advantages By Working At Zenith 1 i • HIGHEST WAGES • BONUS EARNINGS • STEADY EMPLOYMENT • PROFIT SHARING | • OUTSTANDING BENEFITS INTERVIEWING HOURS Monday thru Friday 8 A.M. to 8 P.M. - Saturday ’till Noon ZENITH RADIO CORP. Personnel Office 1500 N Kostner or 1900 N. Austin An Equal Opportunity Employer prej, moramo stremeti po tem da vzamemo v naše vsakdanje življenje nekaj tega, kar nas je naučila bolečina.” Oče Dag je dolgo molčal — bodisi da se je zatopil v misli ali pa je le hotel dati Adelajdi časa, da se poglobi v njegove besede. Zdelo se je, da razmišlja o tem, kar ji je hotel povedati. “Že večkrat sem hotel govoriti s tabo o najinih takratnih razgovorih — veš, onih v jeseni in zimi pred dvema letoma. Vedno znova sem odprl biblijo tvojega starega očeta — postala mi je izhodišče resnih razmišljanj. Prišel sem do spoznanja in po njem sem poslej živel. Toda doslej nisem našel pravih besed, da bi ti to pojasnil... Danes zvečer pa lah ko poizkusim s tem: vse, kar je tam napisanega o molitvi in bo žji milosti, je po svoje pravilno — toda kaj komu koristi, če se temu preda in nad tem zaspi. Moje zadrege z odpustkom so bile takrat upravičene. Toda naša dobra dela in naše misli niso le poizkus, da bi se poceni rešili v večnost — isto je tudi našo molitvijo. Naše misli so vse pregloboko zakoreninjene v nas in ne moremo se jih iznebiti. — Mislil sem na to, kar si mi pravila o Dagovih prividih po njegovi nesreči na Mrtvaški gori, kako duše kot gibljive zeli v potoku plavajo in plavajo, pa vendarle ne pridejo z mesta, ker — so trdno zakoreninjene. Tako CHICAGO, ILL. MALE HELP CRANE OPERATORS 3-5 years experience. Scrap metal yard. Operate Ohio crane. 200 W. 87th St. VI 6-7050 (167) PRINTER Letter Press. Small specialty shop. Hand comp, must know Gordon & Kluge Prdss. Man. iwith car pref. liv. on West side or suburbs. Phone JU 8-5366 (167) Interested Man. H.S. Graduate to train as Drapery worker. Attractive hourly rate plus over-time. IR 8-7666 (167) PORTER WANTED Light duties for drive-in restaurant. Gd. Salary. Steady work. MC DONALD’S DRIVE-IN 6900 Ogdon Avenue, Berwyn (168) WAREHOUSE MAN Printing (Paper Merchant.' Good Salary and benefits. Call MR. WARD SE 8-3570 1 ' (167) FEMALE HELP PRESSER—Woman wanted for 40 hr. wk. in, Arlington Hts. Dry Clnr. to oper. coat former & part-time wool press. Very good earning poss. Exp. pref. but not nec. An Equal Oppty. Empl. Phone CL 5-3855 Ask for Mr. Fry. (169) R.N. and L.P.N. For a new Nursing Home. Call 545-8700 (167) REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE BY OWNER 6 Ige. bright rooms. Corner house, 1% baths, 3 bdrms, 2 car gar. Plus bsmt, income. AR 6-5509 (167) GLENVIEW BY OWNER 6 rm. brk. bi-level, gar. fin bsmt. s&s, w-w crptg, lovely residential area. Nr. schls. & trans., Mid. 20’s. 724-7872 (168) HELP WANTED — COUPLES CARETAKERS For Dog Kennels and Grounds. 741-1182 (166) je pač tudi z nami, dokler živimo na zemlji. Kakor daleč tudi predremo z našimi mislimi, so te vendarle v nas zakoreninjene in ne moremo se rešiti korenin naše človečnosti. Vedno iščemo le naše lastno dobro, pa najsi bo za to ali enostransko življenje. — Kadar pa to- jasno spoznamo, tedaj šele razumemo, da nas šele naš Bog lahko pripravi za večnost. Njegovo milost si pridobimo, če storimo, kar največ dobrega — in to moremo storiti edinole na zemlji, edinole v tem življenju. Nič ne koristi, če skušaš priti v večnost z razmišljanji ali z molitvijo. Kajti le nase in na odpustek mislimo, če molimo ali pa poizkušamo storiti dobro delo. Vse je le sebičnost.” Dag sam s seboj ni bil zadovoljen. Ni se mogel izražati tako jasno, kot je čutil. In imel je tudi vtis, da ga Adelajda ne posluša. Počenil je pred kamin in naložil vanj lesa, tako da je ogenj spet zaplapolal. Zdelo se je, da so z ognjem nanovo vzplapolale tudi njegove misli; naslonil se je v stolu nazaj in spet nadaljeval: “Če naše misli niso kos drugemu življenju, potem jih moramo pač izrabiti v tem. Ne smemo se izgu bljati v knjigah in govoricah in ne v tožbah, češ da naše1 zmožnosti niso dovolj velike. Moramo se zadovoljiti s tem, da smo samo ljudje. Prav nič ne dam na molitve, ki jih na pol v spanju govoriš zjutraj ali zvečer. Dovolj je, če moliš očenaš — to je delal tudi moj oče. V očenašu je mnogo pomembnih besed, zato ga moramo pazljivo moliti. To zahteva od nas življenje.” Oče Dag se je obrnil k Adelajdi. “Zdaj razumeš, zakaj sem spet pričel hoditi po deželi, zakaj sem spet obiskoval pristave. Dela je veliko. In potem tam gori v gozdovih zaživim, v gozdu, vetru in v menjavi letnih časov naj- CHICAGO, ILL. MALE HELP JANITOR — NIGHTS Exp. helpful. 5 nts. per wk. in office. Edison Park loc. Call Mr. Sykora at SP 4-3300, bet. 8:30 a.m. and 5 p.m. MESSENGER AND GENERAL OFFICE Alert & capable man to hand] deliveries & other gen. office deta for ad agency. 5 day wk. Benf. N: No. side. Car desirable but not e: sential. See Mr. Heilig. SCOTT & SCOTT ADVERTISINC INC. 740 N. Rush st., 7th fl. WH 4-6881 TRACK LABORERS 82.55 per hour. NORFOLK and WESTERN RAILWAY. Call Division Engineers Office. SA 1-8600 Ext. 8, (Chicago) (1(37) Experienced CAKE BAKER & DECORATOR CO 7-2120 (168) Too! and Die lakers Work on beautiful Eastern Shore, Sportsman’s paradise. New modern facilities and equipment. Excellent employee benefits. Pay commensurate with experience and ability. For information call or write Personnel Manager. Airpax Elesirsnks Woods Road, Cambridge, Maryland 21613 301-228-4600 (167) HOUSEHOLD HELP ELDERLY WOMAN to care for children 15 & 10 yrs. Live in. Ow: Sunday work. SP 4-284 (168 CHILD CARE — 1, 2 yr. old girl fo day wk. 8:10 a.m. - 5:15 p.m Come and go. Ref. $110 per mo Old Town Area. Call Fri. aft. 5 p.m or all day Sat. & Sun. 281-3709 (167; dem prav tako Boga kot v knjigah in izrekih. Če se s fantoma potepam po hribih, potem delam tO' zato, ker se s tem jaz, stari možak, spet osvežim, malčka pa si bosta tako ohranila spomin name. Kajti morda bosta pozneje našla kako oporo v besedah svojega deda. Kajti četudi se počutimo še tako močne — vendarle potrebujemo opore, ki nam jo nudi cerkev, rodbina, dobri prijatelji. Če bi ne bil imel te opore, bi ne bilo zame na svetu drugega razen denarja v nesrečo vsem — tu v naselbini in zunaj v dolini.” Ko je Dag končno dvignil glavo, je Adelajda naglo povesila oči. Še ji je zvenel njegov prepričljivi glas v ušesih. Prinašal ji je miru v njen obup. Šla je po stopnicah navzgor kot bi jo tlačila neka teža. Oče Dag se je — brez njene pomoči — sam rešil teme, ki ga je obdajala. Zdaj je spet stal sredi življenja, mirnejši kot kdaj koli. Nikoli več ne bo razpravljal z njo o takih vprašanjih. Vse, kar je rekel, je bilo res, toda — to zanjo ni prihajalo v poštev. Kako naj daje, kako naj najde pot do Boga? V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ PREDRAGI SOPROG IN OČE Frank Bogovich Izdihnil je svojo plemenito dušo 'dne SO. avgusta 1960. Šest je že minilo let, odkar zapustil si ta svet, a vsak se dan spomin budi, molitev -k' Bogu pohiti, da zate -prosi milosti! Žalujoči: soproga MARY, sin FRANK, hči . FRANCES in OSTALI SORODNIKI ' v Ameriki in v Sloveniji. \ Cleveland, 30. avgusta 1966. ! Revnejša kot kdaj koli poprej je stopila v svojo sobo. (Dalje prihodnjič) — Švicarska industrija ur z8' posluje okoli 50,000 strokovnih delavcev. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino; • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $4.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. Premoženje_______________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. I AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K. S. K. J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. (ME ............................................. NASLOV .......................................... MESTO ........................................... DRŽAVA ........................... CODE ......... ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ________________________ Moj novi nasiov: ................. MOJE IME: ....____________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO LAME NE MOTIJO MIRU — V ospredju razvalin starodavnega mesta Inka Indijancev v Peruju Machu Picchu se pasejo lame, kamelji družini pripadajoče živali Andskega področja v Južni Ameriki. V to mesto so se zatekli Inkas, ko so Španci zavzeli glavni del njihove države pred več kot 4 stoletji. Mesto je izginilo v pozabo, dokler niso leta 1911 odkrili njegovih razvalin.