Katolišk cerkven Ust.
Danica izhaja t., 10. in 20. dne vnaciga mesca na eeli poli, in velji po pošti xa celo leto 3 gld., ita pol leta 1 gld. 60 kr., v litkarnici •prejeman it na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
i—m—	- -i	■	>
Tetfi) XVIII.	V Ljubljani 10. rožnika 1865.	Ust 17.
Masnanito bratovščine presv. Miesn. Tetesa v LJubljani leta 1804 5.
0 veliki noči je spet preteklo družbino leto bratovščini Ka vedno č e š č e n j c p r e * v e t e g a H e š-njega Telesa in lepšanje ubožnih cerkva. Bilo je že pelo leto, odkar sc je vstanovila v naši ljubljanski škofii ta bratovščina. Zopet ima tedaj odgovor dati, s kakim vspehom je rešila svojo nalogo v preteklem letu.
J»Te z di se nam nepristojno očitno reči, da sc, hvala Bogu! ni ohladila tudi v družhinem letu 1864 5 gorečnost bratovskih udov, temveč da sc je šc bolj uterdila.
V zmirej obilniši meri se kaže blagi sad naše bratovščine, kteremu ne prištevamo le podpore, ki se deli ubožnim cerkvam, ampak pred vsim drugim, da se bolj in bolj izbuja, okrepčuje in povišuje pobožnost do presvetega Zakramenta, skerb /.a lepoto in zaljšanje hiše Božje, spoznanje dotičnili cerkvenih postav in njih pomenljivosti in sploh udeležba cerkvenega življenja.
Posebno znamenito in veselo je, da naša bratovščina zlasti v višjih stanovih zopet oživlja večo vnemo, ki po izgledu blagih devic in gospa prejšnjih vekov trud in čas v to obrača, da se preskcrbi, česar je treba za vredno obhajanje službe Božje in lepšanje veže Gospodove in Njegovih altarjev.
Naj bi ta gorečnost, ktera se je do sedaj tako veselti razodevala pri naši bratovščini, čedalje bolj se razširjala, da hi sc Hogii in Zveličar ju našemu, v presv. Kesnjem Telesu skrivnostno sicer, ali vender resnično in bistveno pričujočemu, darovala povsod in brez prenehanja daritev hvale, iu da bi polagoma vse cerkve postale vredne prebivališča Najvišcmu.
Od velike noči 1864 do velike noči 1*65 jih je 1251 na novo pristopilo k bratovščini, ktera zdaj šteje 9347 pravih udov in 98 deležnikov} ki sicer ne opravljajo molit vinih ur, vender pa družbine dela podpirajo s svojo miloščnjo.
Dohodki bratovščine v preteklem letu znašajo 2,410 gl. 21 kr. Hvala neprecenljivi marljivosti nekterih ženskih udov in pridnih šolaric nunske delavne (industrijalne) šole, ki so, kakor vsako leto, tudi letos nevtrudljivo delale brez vsega plačila Ic presvetemu Rcšnjcmu Telesu v čast, — »atnoglo se je s tem denarum napraviti obilno število cerkvenih, bogoslužbenih oblačil, za ktere sc ni porabilo nič nepr.tvega, slabega blaga, ampak le postavna roba. Svilna tkanina je vsa iz slavnuznane fabrike Karola
Giani-ta na Dunaju (Carl Gianfs Kunstanstalt fiir \Ycberei und Stickrrei in \Vien, Dreilaufergasse Xr. 3), ktera edina na A vstrijanskem izdeluje cerkveno blago po pravilih kerščanske umetnosti. Napravilo se ie pa : 20 mašnih plaščev (7 belih, 6 rudečih, 3 višnjevi, 3 zeleni, 1 čem), izmed kterih je 5 z zlatom in svilo, 8 samo s svilo vezenih; 4 beli pluvijali, 11 belili s svilo in zlatom vezenih velov ali ogrinjal; 14 s svilo in volno vezenih burz in 12 štoi za obhajila, 9 pridgarskih štol. izmed kterih je 5 z zlatim in svilo bogato vezenih; 2 s svilo in zlatom vezeni ban-tlcrei preti presv. Rešnje Telo; 52.z volno vezenih altarnih blazinic; 3 z volno vezene majala za zvonec ob zakristii; 2 altarna pcrla s širokimi špicami; 20 mašnih srajc za praznike; 20 belili pertenih prepasov; 40 humeralov ali poramnic; 75 korporalov ali tcles-nic: 76 pal ali pokrivalic za ua kelih; 216 purifika-torijev ali rutic za kelih; 120 pertičev za pri umivanji rok.
Vse te reči so bile po družbenih pravilih očitno razstavljene od 30. malega- do 7. velicega travna, potem pa razdeljene med naslednje cerkve škofije naše. Dobila je namreč fara
1.	Ter no v s k a v Ljubljani 1 višnjev mašni plašč;
2.	v Šentvidu uud Ljubljano 2 altarni blazinici;
3.	v Štiri I višnjev inušui plašč;
4.	v Sinu r Inu pod Šmarno goro 1 bel mašni plašč;
5.	v Želimljah 2 alturni blazinici; t>. v Poljanah 3 burze zu obhajila;
7.	ua Trati 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 4 korporale, 4 pale, 11 purifikalorijcv, 5 ročnih pertičev;
8.	v stari Oslici 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, 9 purifikatorijev, 5 ročnih pertičev;
0. v So l ici 1 čerit mašni plašč; Iti. v novi Oslici I bel mašili plašč;
11.	na Zalem Logu 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 6 ročnih pertičev;
12.	v tlukovšici 1 pluvijal;
13.	v L a ho viča h 2 alturni blazinici;
14.	v Sen tj u rji pii Kruiiji 2 altarni blaziuici;
15.	v Teržiču 1 zelen mašni plašč; IG. v Smartnu pred Kranjem 1 veium;
17.	v Smledniku 1 bel mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici;
18.	v Predani jih 1 pluvijal;
19.	v Podbrezjah 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 korp.,
3 pale, 9 purif., 5 ročnih pertičev;
20.	v Ko volj i 2 alturni blazinici;
21.	v Mavčičah 1 burzo iu 1 štolo za obhajila, 3 korp-3 pale, 9 purif., 5 ročnih pertičev;
22.	v Hudo lici 1 velum, 1 majulo;
23.	v Gorjah 1 višnjev mašili plašč;
24.	v Kranjski gori 2 altarni blazinici;
25.	v boh i n n k i Bistrici 1 altarni pert, 1 velum;
26.	v M o h n a h t bel mašni plašč;
27.	na Moljem I selen mašni plašč;
2S. ua Fužinah pri Beli peči I pride, štolo. 1 mino
srajco. I prepas, 3 poramnici: 2'.). v Kamni gorici 1 rudae mašai plašč:
30.	v L ena h 2 altarni blazinici;
31.	v Mengša I burzo in I štote ma 4h.. I pridg. štolo;
32.	v Komendi 1 velum;
33.	v V o d i c a h I banderce pred sv. Res. Telo;
31. v D o b« I mašuo srajco, I prepas. 2 poramnici.
4	kor p.. 4 pale. 11 purif.. 6 ročnih pert.. .15. na Rerdu I štolo za obh., I pridg. štolo: 3«. v T u h i u j i I bel mašni plašč;
37. v S p i t a I i č u I rudeč ma~ni plašč: 39. v Tajnicah 2 »liarni blazinici: VI. h* Zlatem polji 2 altarni blazinici: 40 v Rovi 2 altarni blazinici: tt. v Moravčah 2 altarni blazinici:
42.	ua V e r h p o I j i t radec mašni pla*c:
43.	na Vačah I zelen masni plašč:
44.	pri sv. Heleni 2 altarni bluz.. 3 korp., 3 pale. 9 purif.,
5	ročnih peitičev;
15.	v II o t i č u 1 inašno srajco, t prepas. 2 poramnici. 3 korp. 3 pale. 9 purif.. 5 ročn. pert.;
16.	v Šentvidu pri Zatičiui 2 altarni blazinici:
47.	na I. i p o g I a v e iii 2 altarni blazinici:
48.	v Zaliti i I rudeč mašni plašč;
19. v Zagradcu 1 mašno srajco, 1 prepas. 2 poramn..
3	korp., 3 pale. 9 purif.. 5 ročn. pert.;
50.	na Javoru 1 mašn. srajco, 1 prepas, 2 poramn..
4	korp., 4 pale, 11 purif.. 0 ročn. pert;
51.	v H v i b n u 1 mašno srajco. 1 prepas, 2 poramnici, t korp.. 4 pale, 11 purif., 6 ročn. pert.;
52.	v Še litju rji pri Svibncm 1 burzo in 1 štolo za obhajila. 3 korp., 3 pale. 9 purif., 5 ročn. pertičev;
53.	v Kresnicah 1 mašn. srajco, 1 prepas. 2 poramn.;
54.	na Prežganji 1 burzo iu 1 štolo za obhajila;
55.	na I) o b o v c u 1 velum ;
56.	v T r e b e I n e m 1 pluvijal ali večerniški plašč.
57.	v II i n a h 1 mašno srajco, 1 prepas, 2 poramnici,
1 korp., 1 pale, 11 purif., 6 ročn. pert.; 5H. v Še n t-Jan žu 1 burzo in 1 štolo za obhajili;
59.	pri sv. Križu pri Kostanjevici 1 bel mašni plašč;
60.	pri sv. II u h u 2 altarni blazinici;
61.	v Cerkljah 3 korp.. 3 pale. 9 purif.. 5 ročn. pert.;
62.	v Soteski 1 mašn. srajco. 1 prepas, 2 poraiun., 3 korp., 3 pale. 9 purif., 5 ročn. pert.;
«3. v 1» o I j a n i c i 2 altarni blazinici;
64.	v S e m i c u 1 pridg. štolo. 1 potezaj:
65.	v t' c r n o m I j i 1 velum ;
66.	na Vinici 2 altarni blazinici;
67.	v Dragotušu 1 bel mašni plašč;
6*. v S u h o r i 1 štolo za obhaj.. 1 polezaj;
69.	na Verhu 1 vel.. 1 mašn. srajco, I prep.. 2 poramn ,
70.	v I* r e I o k i 1 mašn. srajco, 1 prepas, 2 poramnici, 3 korp.. 3 pale. 9 purif.. .'» ročn. pertičev;
71.	v R a d o v i c i 2 altarni blazinici:
72.	v K o e e v j i 1 velum ;
73.	uri Kari v K«»sielu I velum. 1 masii. srajco. I prepas. 2 poramnici;
7 I. v II .. h r e p o I j * h 2 alUiiii blazinici • 7"?. v S k<» titanu pii Turiaku I banderce pred presv Rešnje Trb»;
76.	v I. ašicah 2 ahaitii blazinici;
77.	v I. Mgafcu 2 altarni blazinici; 7*» % H .» r »• v u i c i 2 altarni blazinici.
7'» v K m t a h I mašo.* -raico. 1 prepas, 2 poramnici. I koip.. | pale. II purif . 5 ročn. peri.
80.	pri sv. J o š t u 1 pridg. štolo, 3 korporale. 3 pale. 9 purif., 5 ročn. pert.
81.	v Ualaderšici 1 velum;
82.	a Rakitni 1 mašuo srajco, 1 prepas, 2 poramnici. 3 karp.. 3 pale, 9 parif., 5 ročn. perL;
83.	v Idriji 2 altarni blazinici;
84.	pri Fari v spodnji Idriji 1 pluvijal ali plaac za večeru.;
85.	v Gadovi č a 1 mašno srajco. 1 prepas, 2 poramn., 3 korp., 3 pale, 9 purif., 5 ročn. pert.;
86.	v Planini 1 mašno srajco. I prepas, 2 poramnici. 3 korp., 3 pale, 9 parif.. 5 ročn. pert.;
87.	na Uniči 1 rudeč mašni plašč;
88.	v T e r n o v e in pri Bistrici 2 altarni blazinici;
89.	v S e u t v i d a pri Vipavi I mašno srajco, I prepas, 2 poramn., 4 korp., 4 pale, II parif., 6 roču. pert.;
90.	v Star i j i 2 alt. blaz.. 1 burzo in fl štola za obh.;
91.	v Pod k raj i I velum;
92.	frančiškanska cerkev v Novem mesta I rudeč mašni plašč.
Misij o n o m apostolskega misijonarja p r e c. gosp. Fr. Pirc-a je bilo podeljeno: I burza za obhajila. 4 pridigarske štola, 1 altarni pert. 2 mašni srajci, 2 prepasa, 4 poramnice. 9 korporalov. 10 pal, 18 purifikatorijev, 10 ročnih pertiče\.
Hvaljeno, cešeno in moljeno bodi pres?. Rešnje Telo*
V Ljubljani saboto pred Rinkoštmi 1865.
D' Henrik žl. Pavker,
špiritval ljubljanske duhovščnicc iu vodja bratovščine.
Snifte»\Je r JMarlje - Ceiju.
Pripovcst iz zadnje šlczvik - holštajnskc vojske. (Konec.)
Cutij, ktere je to pismo prežalostni materi zbudilo, ui z besedami izreči in ne popisati; kakor na dvoje brušeni irteč zadela jo jc ta novica sredi serca. Slednjemu, ki je poznal ubogo Suzano, se je v dno duše smilila. Vse ji jc omahnilo. Ni mogla ne delati, ue jesti, ne piti, ne spati; — še celo naj slajša tolažba: vroče solzice, so se je ogjbale. Živino so mogli verdevati sosedje, da iii gladu poginila, — v hiši in po dvoru je ležalo vse križem, uboga vdova pa je tavala zamišljena po poljih sem ter tje, brez namena, brez delu, globoko zamišljena v edino drago svoje, v svojega ubitega Jurčeta. Sosedje so sc bali celo za njeno življenje; toraj sporoče njenemu bratu, ki jc imel svoje domovje dve uri od ondod, naj pride, iu se on gospodarstva poloti, če ne, ho vse razpadlo. Bral pride, dela. vreduje, tolaži; ali nič ui zdalo. Globoka žalost jc ubogi materi razglodavala serce tako, da se jc bilo bati-kmalo bo tudi ona šla za sinom v večnost. Misleč, da b«. Suzana v tujem kraji ložcj žalost pozabila, sklene brat iti zopet na svoj dom in vzeti sestro saboj. Zgodi se; ali tudi tam jc malo drugač. Teden zgine za tednom. Suzana pa jc vedno bolj otožna, zmiraj bolj hira (udi njeno zdravje. V ti nemili okolišini sklene brat romati s Suzano v Marijo-Celje. Tam v posvečenih hramih milosti poluc Božje porodnice. kjer jih je že toliko našlo tolažilo in poinoč % svojih nadlogah iu revah. uadjal se jc doseči tudi pravo zdravilo za svojo ubogo sestro, ktere um se je bil jel očitno mračiti. Ta sklep poterdili so tudi domači gospod duhoven, iu Suzana sc kar nič ni ustavljala.
Bilo je prijazno nedeljsko jutro mesca septembra lanskega leta. ko sc Suzana in njen bral ua romanje odpravila. Štiri dni hoda sta imela do sloveče lložje-poti. Silna moč je prevzemala otožno dušo uboge, od serčnih bolečin polertc vdove, ko je stopila v bogato ozaljšani. častitljivi tempelj nebeške gospe. V pervič, odkar je ranilo njeno serce prezalostno naznanilo, da sin umira, sc ji viijo tu spet solze iz oči. iu dozdevalo se ji je, kakor da bi se
lam angclj mini opuščal doli od rajskih višav, ter vlijal tolažbo v njeno bolno dušo. Na kolenih kleče molila je z ginljivo pobožnostjo in iskrenimi /.dihi za večni dušni mir svojega tak« zgodaj umerlega sina; »aj h tem mu je hotla pomagati, ker ji ni bila sreča dana , da bi mu bila mogla o smerti zalisniti zastano oko in jokati na grobu svojega ljubljenca. Postala je bila »Suzana tukaj hipoma kukor vsa prerojeua; rajnki mir je prevzemal na podslombah Marij nega altarja njeno dušo, in s Petrom je klicala: Gospod: dobro mi je tukaj biti! —
Dva dni ostaneta Suzana in njen brat v Marija-Celji. V cerkvi ho bile vedno nazoče velike množice ljudstva; kaiti obilne romarske trume raznih stanov se shajale iz bližnjih in daljnih krajev. Odhodnji dan zapazi Suzana v cerkvi med diugimi romarji tudi liopo vojuikov. ki so v eni bližnjih kapel pregledovali krasno altaruo sliko. Posebno pa je bil eden med njimi, od kterega ni mogla od-vernili očesa naša pobožna romanca.
..ko bi moj J ur če ne bil ubit," zašepta Suzana tiho bratu na ulio. „l»i bil ravno ta-le vojnik; le poglej ga. ali mu i.i do čistega enak?" V tem trenutku pa sc je bil mladi žolnir tako zasuknil. da ga ni bilo moč viditi v oblici. kmalo zatein odidejo vojuiki iz cerkve.
.,kuj ti je Suzana?" jo vpraša brat tiho, ko vidi, kako jo je zopet vznemiril pogled mladih vojakov.
„Ne morem slcipeti več tukaj." reče; ,.jest moram ven, moram govoriti z vojaki, ktere sem ravnokar vidila, iu če prav mojega Jurčeta ni med njimi, so oni vender od polka „llessenovega." morebiti mi bodo saj kaj vedili povedati o zadnjih trenutkih nesrečnega mojega sina.4' in meti temi besedami zgrabi biatu za roko ter ga šiloma vleče za saboj. — Da bi je tii v svetišu ne žalil, stopa brat zamišljeno za-njo. —
Zelo sta sc mogla gnjesti preden sta prerila, ter do-scglu prag cerkvenih vrut. Nu prostornem tergu pred cerkvijo gleda Suzana na vse struni, ali vojakov ni bilo nikjer nobenega več. Opraševala je okrog stoječe po mladih junakih, ali nihče ni vedil kuj; — se ve, kdo bi pri toliki gnječi tudi glrdal posamezne ljudi v obraz? Daljno opraševanje po obširnem Marije-Celji bi bilo naši siroti šc manj hasnilo; tudi tega ni utegnila, zakaj poldan je bilo ravnokar odzvonilo z visucih lin samostanskega zvonika. in čas je priganjal zopet nazaj proti domu.
Akoravno ni bila priromala Suzana v Murijno Celje, du bi našla tu svojega sina, jo je vender pogled ravno omenjenih vnovič popolnoma vznemiril in poterl. Solze jo zopet pulijo, vnovič se ji sili tarnanje ua jezik; toraj, du bi pot« žila še enkrat svoje scrčiic težuve Mariji, tolažnici žalostnih, se zopet verne v cerkev nazaj. Tukaj se vnovič verze pred altarjem nebeške Kraljice na kolena, zahvaljuj sc v iskreni molitvi za vse milosti, ktere je o poprejšnjih in tudi sedanjem romanju nu tem svetem mestu dobila, iu slednjič med potokom solz šc enkrat milo zdilinc k Mariji za mirni dušni pokoj svojega rajnega siuaJuiccta.
Kmalo potem odrineta Suzana in brat iz slovečcga Marije-Celja. —
Dobro uro hotla zunaj ličnega teržiča sc vsedeta naša romarja pod košato drevo ob cesti, da bi v hladivni senci malo opočila ter povžila za malico zadnji kruhek. Kake pol ure sta se tu opotavljala iu ravno hotla odriniti naprej, kar vgledata od dalječ dva popotnika , ki sta jo urnih korakov primahala po ravno tej poti, ktero sta ravnokar premerila naša dva romarja. Kmali ju spozna Suzana po opravi, da sta vojnika, nehote se toraj vzdigne, ter meri prihajoča od glave do nog. Ali v tein hipu ji sapa začne zastajati; sercc |i tolče, da se skor.i sliši, zakaj v enem dohajočih vojuikov spozna ravno onega, v katerem je v Celjski cerkvi mislila viditi svojega Jurčeta. V tem se vojaka približata našema romarjema, mlajši izmed nju kakor okainnjen hipoma obstane, sterme gleda Suzano, ter
poslednjič začudeno zavpije: ..Za Božjo voljo! ljuba mati: kaj ste vi tukaj?" —
Ce je bil poprej po upadenih licih mladi vojak Jur-četu le enak, je zdaj njegov glas Suzano prepričal, da se ni motila, teinuč da on je resnično pravi njen, za ubitega objokovaui sin. Samega veselja zavoljo nepričakovanega snidenja je skoro noge ne derže, in z besedami: ..Moj ljubi .lurčc resnično šc živi!" se oklene sinu krog vratu. Redko kdaj se primerijo v življenji taki slovesni trenutki, kakor ravno popihani: kajti mali je našla zopet sina. kterega je ko merlvega objokovala, sin pa tudi mater tam kjer se jih ni uikakor vidili nadjal; ui bdo toraj čudo. da sta oba točila solze veselja o nepričakovani sreči.
Juree zdaj materi razjasni, kako je od *v«je -mertne bolezni po dolgem tcrp!)ciiji in mokah vender sreeoo okreva': — da je dobil sedaj za vec mescev odpust, naj bi si doiua zdravje zopet vterdil io okrepčal: da je o p>*potvanji proti domovini nalaš okreml mimo Marije-Celja. da bi tukaj zahvalil Marijo za njeno očitno pomoč v nevarni smerlui bolezni itd. Lahko si mislimo, kako vse dmgaciio jr bilo poputvanje srci ne Su/ane iz Marije - Celja. kakor pa tje grede . iu kako vesela sta prestopila mali iu sin zopet prag domače hišice, od kater«? sta se bila obadva ločila v tako žalostnih okoli>inah. Ce se* je ludi v tem morebiti že približal za Jurčeta čas. da je mogel odriniti zopet k svojemu polku, gotovo Suzane ue taie zalo-i več lako silno, ker je sedaj lahko popolnoma prepričana, da se njen sin razveseljuje malernega varstva liste premogočne Gospe, ki jo slednji katolik s sladkim čutom imenuje: Matija, t o I a ž ii i e a žalostnih i u pomoč k r i s t j a u o v !
Po V. K. posnel Hodoljub Podratitorski.
ilesviltt o heroin i h imenih.
Spit-al I1. Ilittinpor.
(Kunec.)
Za II c rin i n o imajo god nu 24. dcc., pa Ic sv. Iler-min pušavnik sc nahaja v cerkvenih koledarjih 2. uovemb. Henrik o ali II e n r i c t o devajo na t«"». marca, pa brez kacegu spričevanja, ker se to ime ravna Ic po nemškem sv, Henriku; cnuka jc s K a r u I i u o uli S a i I o i o , ki jo pišejo 14. juniju, ko jc imč vendar posneto Ic po moškem sv. Karolu. Za Kristino velja sv. Kristina devica iii mučeuku na Italijanskem 24. juliju. iu druga enaka še na Pcrzijaiiskcm 13. marcu. Ido ali I to pišejo na 4. sept. ali nov.; sv. Ida pobožna kneginju \ severni Nemčii spada uu 4. sept., in Ita kueginja Togeiiburška na 'i. nov. I za bela ima svojo priporočnico sv. Izabelo. sv. I.udovika francoskega kralja sestro 31. avgusta, iu sv. Izabelo nuno v Sevili na Španskem 3. novembra. Za Julijo imajo koledarji sv. Julijo devico iu mučenko na Korziki 22. maja; rimski martirologi pa ima še več sv. Julij, mučenic in devic, kot 21. juliju, 7. okt. iu It), dec., in še drugih; za Julijano pa je sv. Julijana devica in mučenka 1«. febr. v Nikoinedii, iu sv. Julijana falkoucrska devica 19. junija, dalje še več svetih mučenk tega imena. Za Kunigundo je zuaua sv. Kunigunda cesarica 3. marca; pa so znane še druge sv. Kunigunde G. marca, 16. junija in 24. julija, ene device, ene vidovc. Luizo koledarji stavijo ua 7. apr. iu 9. junija, pa ondi cerkveni koledarji ne kažejo nc svet nika ne svetnice enake: rimski martirologi ima sv. I.ulo-viko vidovo v Rimu. klen. ime ravno toliko pomenja. •<! januarja, drugod se nahaja še sv. I.udovika vidova 1. okt.: tliugač se ime Luiziiio ravna po s v. Alojzi i iu po sv. I.u-doviku. L j u d o m i I a je slovanskem« narodu znano ime. posneto po sv. Ljudomili, ceski vojvodinji in murcnki. I«, sept. Matilda ima za svojo priporočnico *v. Matildo cesarico 14. marca, zraven se »vel. Matildo knegu.jo 21 maja: Melanija pa ima sv. Melanijo vidovo. ki je I. 43»«
umerla v Jeruzalemu 31. dec. Natalija ima piiporočnico h v. Natalijo mučenko v Kordovi 27. jul.. in sv. Natalijo vdovo f. dec. v Carigradu. Olga ne je na Slovenskem začela zelo jemati /.a kerstno ime; bila je pa sv. Olga ruska vojvodinja v Kijevu, kcršena za Heleno, in umerla 1. 952 ondi 21. julija; takrat je bila rusovska cerkev se soedinjeua z rimsko, in tctlaj ta god velja tudi za nas. Za Pavlino je bil že spredaj govor; za Filip i no pa veljati orne sv. Filipa mučenka v mali Azii 20. sept. II o za se obrača na sv. Rožo Limansko devico v Ameriki 30. avg, in na hv. Rozo Viterbskn devico 4. sept.; Rozalija ima za znaminje znano sveto devico sicilijansko 4. sept. Ali Rožam und a ima kaj lastne priporočnice, se nc da razjasniti. čc ravno jo koledarji stavijo nu 2. aprila; pred ko ne je le sv. Roza njeno zgledalo. Za Sera fin o imajo koledarji 3. sept., pa rimski martirologi zna sv. Seralino vdovo 29. jul.; dalje je se zvel. Scrafina devica iu opatica 27. maja, vdova in opatica 9. sept.. obe ua Italijanskem. S i d o u i j o pišejo ua 23. jul., ali svetnica tegu imenu jc neznana; ali hv. Sidoni Apoliuar škof v Klaromonii na francoskem spada na 23. avg.. in sv. Sidoni opat nu 14. nov. Za Sofijo ali Zofijo slavijo 15. maja, v tisti dan spada sv. Sofna devica iu mučenka; pa rimski martirologi ima še sv. Sofijo devico iu mučenko 30. aprila, sv. Solijo inučenko 18. sept., iu še sv. Solijo vdovo v Rimu 30. sept. Suzano išejo 12. avg.; ondi ima rimski mirtirologi sv. Suzano devico iu mučenko v llimu, dalje pa šc sv. Suzano mučenko 24. maja in 20. sept.; S i b i I o stavijo na 29. aprila, gotova je vender Ic zvel. Sibila nuna v llelgii 9. oktr. Za Teklo znajo koledarji Ic sv. Teklo opatico ua Nemcih 15. okt.; pa razuu tiste imu rimski martirologi sv. Teklo, znano učenko sv. Pavla, devico in mučenko za cesarja Nerona 23. sept., sv. Teklo devico iu mučenko v Akvileji 3. sept., in še drugih svetih mučeuk tega imena. Za Teodoro je sv. Teodora devica iu mučenka v Aleksandrii aprila, poleg rimsk. martirologija še sv. Teodora devica iu mučenka na Rimskem 7. maja. iu še diuge svete mučeiike tega imena. Za Viktorijo po rimskem martirologii ni samo sv. Viktorija dcvicu iu mučenka v Rimu 23. decembra, ampak tudi sv. Viktoiija mueenku na Španskem 17. nov., dalje še je mnogo druzih uiučeiik tegu imena. n. pr. 17. jan., 2. febr.. 1. jun. iu dalje. Vi I eliti i n o pišejo na 25. okt. pu sveluicu tuka ui zuuuu; ime je posneto le po moškem sv. Vilelmu.
Iu lako bi se dalo še o iiiarsiklerem imenu govoriti, kterega ljudje posnemajo po kterem koledarji si bodi, če tudi ni katoliški, ali po kteri drugi osebi si bodi, čc ravno ga ti-ta sama zase ui s preinislikom izbrala. Prav hi hilo, da bi obširuiši katoliški koledarji se bolj ozirali nu cerkvene izvirne spričevanja, iu da hi popisovavci življenja svetnikov pred drugimi se deržali ua liste svetnice iu svetnice, kterih imena se rade rabijo za kerstne imena.
10yte<i po SioreMMkcBDi hi :§opi*L
Iz Ljubljane. Binkoštni ponedeljek nas je obiskal stajarski duhovnik, v. č. g. Anton Maj še k. pridši dvema duhovnima in več neduhovnimi rojaki iz Jeruzalemu skoz i .»rigrad iu gredoč v svojo domovino. Romarji so se vsi zdravi in srečni povernili. potem ko so veliko lepega vidili. Priljudni gospod nam je obljubil, du hoče v ..Danici" oznauovati, kur je imenitnega vidil iu slišul. Tako je prav! Taki popisi so olikovavni. min.i in na vse strani koristni, kakor se vidi iz izverstn.h popis.,v dr. Pogačarja.
Z liotlcšiča pod Škofjo Loko, J. II. — Draga Danica ! I oda, svojim braveem i/, našega kraju to-|e žalostno novico. Ker nam letos huda sušu pritiska, smo prosili, du bi Bog nam zemljo napojil s pohlevnim iu rodovitnim d-/jein t slišani smo bili. zgodila se jc pa tudi huda nesreča;
25. vel. trav. zvečer ob sedmih vstane strašen vihar, veter, blisk in trcskaujc. Trešilo je v hlev posestnika g. M. Ka-lana, ki jc bil v inalo minutah ves v plamenu, in kinali tudi hiša. Nevarnost je bila silo velika tudi za druge, ker cerkev sv. Miklavža stoji zraven hiše in naj bližnji sosed je bil le 7 — 8 čevljev od gorečega hleva. Vender pa nas je obvaroval Bog in sv. Florijan. Delali so na vso moč naši pridni vaščani, veliko ljudstva iz bližnjih vasi in Lo-čanje, ki so bili dve gasilnici pripeljali, ter nam se veči nesrečo odvernili. Bodi torej serčna zahvala vsim, kteri so se pridno pri ognji obnašali. Prav goreče smo se zahvalili sv. Florijanu ter se mu priporočevali, da bi nam tudi zanaprej sprosil pri Bogu varnost pred časnim ognjem, nas pa tudi zlasti obvaroval večnega ognja. z Bogom!
Z Dolenskega. 2. rožn. — Dvojno slovesnost je obhajala letos duhovnija sv. Križa poleg Kostanjevice. Perva jc bila 19. sveč. zlata svatovščina dveh zakonskih, ktera sklepa vez sv. zakramenta v kerščanski edinosti in ljubezni žc nad 50 let. Spremljala ju je lepa versta mož iu žen, pa poštenih deklic — domoroduih družic, in silo ljudstva se je bilo sošlo. Gosp. duhovni oče, tolikanj vneti za blagor svojim ovčicam, so tudi o tej priliki mladim in starim kaj ginljivo uu serce govorili, zlasti čč. ženinu in nevesti naročili, naj tudi o večernem hladu nc opustila zvesto Bogu služiti, kakor doslej, da moreta reči s sv. Ililarijem na poslednje: „Cemu se bojiš iti iz tega sveta, moja duša, sej si nad 70 let llogii služila?" Po ogovoril sta bila med sv. mašo zlatovavca obhajana in poslednjič sta po cerkvenem obredniku poterdila svojo 51letno zakonsko vez, ter bila vsa ginjenu blagoslovljena. Pri naslednjem veselem piro-vanji, kteremu so bili radodarni gosp. oče vverstili okusno obed, veči del ua svoje stroške, se je mnogo gospode vdeležilo. Ločili smo se bili z domorodnim ,,šentjanževcem" iu kerščunskim „z Bogom."
Druga slovesnost se je obhajala v vuebohod našega Zveličana. Kakor Slovenci sploh, tuko so tudi svetokriški verniki vneti za lepoto Božje hiše. Radi bi si novo farno ccrkev zidali, ker sedanja je vse pretesna za tako množico, pu kaj ko jih uboštvo iu siroščina tare! Kdo ve, kdiko vode bode še preteklo, preden se jim njih želje spolnijo? Vender pa darujejo, kolikor premorejo, da je vsaj ta snažna, kar se da. Že lansko leto so na prizadevanje preč. gosp. očeta napravili šotorišče pri darilniku Matere Božje, omrežje pred velikim durilnikoni in dosti diuzih reči. to leto pa so sc bili poprijeti druzih ultarjev. leee iu kerstnega kamna. Znani podobar in pozlačevavec Jož. K uši jau (iz Cirknice sedaj v lleršlinu pri Novo-meslu l je svojo umetnost v tem poslu kaj dobro skazal. Novi podobi sv. Florijana iu sv. Antona puščavnika, oba darilniku, svitla leča iu ker-dui kamen jc zares umetno, snažno iu stanovitno izdelano ter se sveti in leskeče v zlatu, srebru iu vkusnih barvah, da je gledavec lahko vesel. Ni se zastonj njegova hvala razglasovala po časnikih. — Veliki praznik vnebohoda našega Gospoda je cerkvenovanje v križevski duhovnii, ter sc ohhaju veliko godisče nar svetejšega znamenja; zove sc zbog tega ta •lan tukaj ..Križe v o, o K riževem." Vgodna je bila torej prilika za blagoslov novih naprav v cerkvi. Silne množice pobožnega ljudstva so bile priromalc na praznik iu slovesnost, pričujočuost mnogo spoštovanega iu ljubljenega gosp. dekanu Leskovškcga, ki so blagoslovljanje opravljali. je dala pa vsi svetičnosti višjo znamenitost! Vnemali so sereu z naj svetcjšiiui občutki govornik domači gospod oce po besedah Davidovih: ,,Lj u b i m lepoto hiše tvoje, o Gospod! i n kraj k j e r prebiva tvoja sla v a." (Ps. 25. 8. > Pač kaj do živega je bilo vsako verno serce ginjeno, ko so sklepaje svoj govor rekli, kako se bode to znaminje sv. Križu kdej zopet prikazalo — pravim kristjanom v večno srečo in nespokorjcuiui grešnikom pa v obsodbo iu pogubo vekovito. Kako sludko veselje, kaka
sreča Jezusovim služabnikom, ki bode pod to inaminje se zbirali z vso druščino izvoljenih trum in praznovali zmagoslavni obhod v nebeški Jeruzalem! Kaka strahovita nezgoda pa nezvestim, ki bodo pričali zoper njih angelji in svetniki, kakoršnih podobe tukaj vidijo, pa niso posnemali njih zgledov itd. Slovesna daritev nove zaveze, pri kteri so stregli (udi obče ljubljeni č. o. Filip Flies iz Brežic, je končala cerkveno slovesnost. — Retribuere dignare, Domine, omnibus domui Tuae bona facieutibu* propter nomen Tuum vitam aeternam. Amen.
Z Grada. (Konec.) Se jih prav goreče priporoče Marii preč. D., pred ktere oltarjem se znajdejo, ter jo prosijo, da naj jih ona za zmiraj v svoje varstvo vzame, ker tudi oni so njeni otroci, kterim naj bo vedno skerbna mati, ki naj jih varuje pred vsim zalezovanjem hudobnega duha, njih dušice ohrani vedno čiste in nedolžne, ker le tako bo tudi njen božji Sin vselej z veseljem v njih serca priti zamogel.
Ves govor prečast. gospoda je bil kaj giuljiv iu tudi sposoben, še tako terdo in zaguljeno serce omečiti iu za dobro vneti. Mnogim izmed pričujočih so rosile na lica solze veselja. — lles, giuljivi trenutek! l»o pridigi so se med male svate delile bele prižgane sveče v znamnje žive vere, goreče ljubezni in čiste nedolžnosti, ki so jih do konca svetega opravila goreče v rokah deržali. Po inaš-nikovem obhajilu se duhovni oče zopet oberuejo k malim, in z njimi vred glasno odmolijo primerno molitev pred sv. Obhajilom; potem se odpre vir nebeških zakladov za novo-povabljcue svate nebeške ženitnine. Z vidno in ginljivo pobožuostjo otročiči prejemajo Najsvetejšega. Po obhajilu malih prejme sveto Kešnje Telo se precej velika versta odrašenih. — Mali se pa podajo z gorečimi svečami ua odločeni kraj, kjer klečijo v molitvi zamaknjeni do konca svete maše. Po dokončani službi Božji gredo še s prižganimi svečami krog oltarja v znamnje, da se hočejo svojemu Jezusu popolnoma darovati, in mu v dar prinesti celo serce, polno žive vere in goreče ljubezni do njega. Pri tej priliki sc jim tudi sveče poberejo in ugasnejo; sami se pa zopet podajo vsak na svoje mesto iu na glas odmolijo molitev po sv. Obhajilu s svojim duhovnim očetom, ter obnove tri božje čednosti, kerstuo obljubo iu dobre sklepe, da hočejo Jezusu zmiraj zvesti ostati. Vsim pričujočim je to prelepo opravilo globoko v serce segalo. Nikoli nam nc bo ta dan iz spomina zginil. Bog daj, da bi tudi sklepi, ki jih je pri tej priliki marsikdo naredil, prav krepko poganjali in obilno sadu obrodili!
Dansi so se pa mali v šoli zbrali in kakor je navada tukaj, je vsaki prejel od v. č. gosp. fajmoštra v spomin svojega naj srečnišega dne podobico iu primerne bukvice. — Sc to naj dostavim, da se tudi v naši farni cerkvi prav ginljivo obhaja majnikova pobožnost, ktere se ljudje sc precej obilo vdeležujejo posebuo ob nedeljah. Z Bogom. II.
Iz Maribora, -i* V nedeljo 21. maja so obhajali tukajšnji protestanti p o sveče vanje svoje ce r k v e. Cerkev je bila picd 100 leti postavljena za nune sv. Klare. Ko je pa cesar Jožef nunski red sv. Klare odpravil, sc jc tudi cerkev s hišo vred prodala, in služila je od nekaj let v tovarno ali fabriko za namestilo (surogatuo) kavo; posestnik pa jo jc prepustil luteranom. ki so si jo v kratkem popravili za službo Božjo. V cerkev, ki je lepo zidana iu precej prostorna, gre lahko kakih 400 ljudi, in v dau posvečevanja, kakor piše niarborški ..Korrespondcnt^ ves ži-dune volje pri tej priložnosti, je bila vsa polna, ker ste sc z večega bile zbrale marib. iu ptujska protest, srenja, in je še verh tega uar menj polovica zbranih bila iz mar-borškega, katoliškega, gosposkega sveta. Počastili so svečanost pervaki mesta: okrožni poglavar, vojaški major, in mestni župan. Kazun domačega pastorja, ki je imel pridigo „za svetek,4* bila sta pričujoča tudi: starešina protest, teižaški, g. Med icus, ki je opravljal ..posvečenje" cerkve. in pastor grački dr. I.cidcnfrost, ki jo svečanost pri-
čel z govorom. Tudi tukajšnje „pevsko društvo4' (pa ne čitavničino) pod začasnim vodstvom g. Ruhrvta, je s svojim „izverstnim pevanjem'4 svečanost vzviševalo. Iu tako. kakor pravi ponosno utarb. „Korresp.,u je bil ta dan „po-menljiv prigodek za Maribor.44 — Zakaj da bi posvečenje luteranske cerkve za katoliško mesto, ki je postalo v naj novejšem času sedež kat. škofa, za ktero čast se jc z dvema mestoma toliko potegovalo, za mesto, ki se je, ni še dolgo lega, z novim škofom toliko ponašalo, zakaj bi, pravimo, posvečenje lut. ccrkve za Maribor ..pomenljiv prigodek44 bil, tega pogoditi ne moremo. Ko bi bili Mar-boržani zapuščeno cerkev, postavim, za šolske sestre, ki se pečajo z odrejo ubozih deklet iu sedaj imajo le majhno sobico za kapelico, v kteri prebiva pravi, živi Bog v pre-svetem zakramentu, ko bi bili eerkev s primernim poslopjem, v kterem so sedaj pisaruice, pridobili in sestram izročili: to bi bil zares ,.imeniten prigodek,4' čigar bi sc po vsi pravici smelo veseliti vse mesto, kajti zapuščene dekleta, ki jih šolske sestro odgojevajo, stopijo pozneje v službo, in kolika sreča za hišo. mesto in srenjo, poštenih, keršan-skih poslov imeti! Ali kaj, ko se jc sedanji ..omikani'4 svet tako izmodrd, da sc dostikrat katoliških naprav narav noč sramuje! Da se jc tedaj drugoveruim izročila nekdaj kat. cerkev, ni ravno ča*t za katoličane, naj si tudi kdo reče, da je boljše, da *e ondi po luteraickem obredu Bog časti, kakor da sc kavini uamestek vari. Čudno se nam pa zdi. da se je pevsko društvo, kterega udje so večidel katoliške vere, protestantovske božje službe vdeležilo, ter jo s petjem vzviševalo! Ali vedo ti možje, da je vdcležcvatije drugoverske službe božje greli zoper vero iu po krivovcii diši, ali pa je vclikansk iiidiferentizcin, uc dosti manj pregrešen od gladke nevere? Kako po tem takem šc more pevsko društvo k pristopu in na svoje ..venčke" vabili celo duhovne? —
Procesije mestne fare križev teden, posebno glede ua to. da je bilo pri „posvečevanju" protestanške cerkve nedeljo poprej vse na nogah, so bde slabo obiskovane, in marib. ..Korcspoudeutu" se je naravnost laž izmuznila, ko pravi, da ,,veliko pobožnih mož iu žen vsaeega sianu" se je procesij vdeležilo. Moških je bilo vsakrat komaj kakih 20, in razun mestnega župana enkrat, nismo vidili nikogar od uiestnjanov, ki sc štejejo k pervakom mesta Tudi gospa je bilo veliko manj memo prejšnjih let, celii gospe iz kat. društva, ki so ga pokojni Anton Martin vsta-liovili. bi bil lahko na perste prcštel. --
II. maja jc umeri ravnatelj glavirh šol iu kateket g. Andr. Žoher: v enem tednu je bil zbolel in tudi umeri. Naj že bo naslednik oh enem kateket in ravnatelj, kakoi se namerava, ali pa samo kateket: jako želeti je, da si pred vsim dobro pregleda učence, ali ne In silo potiehuo bito, da sc terdo slovenskim otrokom, kterih j«- precej veliko, keršanski nauk razlaga slovensko, česar do sedaj ui bilo. Mnogo kmečkih staršev pošilia svoje otroke že s početka v glavno mestno šolo, da se bolje nemščine naučijo. Dokler tedaj taki otroci nem-kega dobro ne umejo. na| se jim vendar katekizem razlaga v maternem jeziku, sej ni kateketički poduk zato, da bi jezikoslovje pospeševal Ce bo, kakor je upati, kateket ob enem ravnalel|. ne bo tieba zavolj tc prernembe velike diplomulieke razprave.
Mašnik o v o p o s v e č e v a n j e bode letos pri na- ze v praznik ss. apostolov Petra iu Pavla, ker je veliko pu/.-nih mest. ki dalj časa brez kaplanov ne m •rejo bili.
V Gorici ima skorej v natis piiii ..l.iber proveibio-rum4' (bukve pregovorov) v sedmerih lezikih. V- more se tajiti, da Slovenci veliko delajo v jezikoslovnem oziru Jož. Vukov besednjak v sedmerih iczikih in s fur-lanščiuo povethi jc dogotovljen že lansko leto. namreč „Tec h n isc h e s p o ly g I o 11 - o n o mas I i < u m	zv
v vel. Ser k i na 429 straneh, zvezek po .">«1 nkr. Ali b-ne bilo tudi to delo dobro dijakom za premije v
Izmed laških Slovencev, 6. majnika. Pri na* ne <>Lh»jamo Smarnic majnika mesca, ker naše ljudstvu je v veliki *kerbi z rejo sviloprejk; vender pa se bom poslužil vaših Smarnic mesca grudna, ker ta čas sem napravil zoruice, pri kterih se vsaki dan premišljuje kaka večna resnica. Pri nas Smarnic ni mogoče opravljati, vender se priporočava pogostna spoved iu sv. Obhajilo v čast Marije Dev., kar (udi opravljajo. V naši fari imamo vse praznike do jeseni pobožnosti zdaj v eni cerkvi, zdaj v drugi, iuo pri farni cerk\i sva le samo gosp. fajmošter in jaz. Fara ima 29 cerkva, IG kaplauij ino kakih 8000 duš. Od fare morava eden ali drugi iti zdaj v eno, zdaj v drugo cerkev sv. mašo brat ali piidigat, in pa dalječ od fare, do tri ure; ino mnogokrat ludi po brežinah.
V lianski Bistrici jc iz Kima pnterjen za stolnega pr«>ta preč. gosp. T o m. C e r v e n, začetnik matice slovenske na Ogerskem. (C'yr. a Meth.)
Iz Amerike.
Plutovo pismo do g. Trobca. Predragi prijatel! Jako me je razveselilo Tvoje mi drago pismo. Opominjaš me. tla bi slovesnost svoje nove maše v ,,Danico4* nekoliko popisal; ali verjemi, tla nimam četerti ure časa pisemce za Kvropo napisali, ker dela in truda imam (oliko, da ko bi mi Ilog takorekoč vidno ne pomagal, bi bil opešal že v tem kratkem času svoje delavnosti. Polnoči me skoraj vsaki dan zateče pri učenji in mišljenji, kako bom jutcrni dan obernil v večjo čast Božjo in v prid meni izročenih ovcic. Precej drugi dau svojega dohoda v ,,Slill\vater*' sem se potil, akoravno je bil hu*i mraz. Po nevarnih ledenih stezah sem lako lahko šel, kakor po široki cesti, imel sem namreč na per.-ih v burzi Boga skritega, ki sem ga bolniku nesel za popotnico. Solze so mi v očeh igrale, ko sem bolnika opominjal, kaka priča ga je poiskala, sam živi Bog ga je obiskal, ker snm ne more priti v Njegov tempelj. S tako pobožnostjo šc niseiu vidil bolnika popotnice prejeti, kakor ta. ki m-m ga pervič obiskal, vsi v hiši mi hili motno giujtni. — V-ak teden pridigujeni trikrat; otioke podučujrm v kcršaiiskem nauku po 4 ure na dan. 1'iijalel, tega Ti ne moiem popisati, kaka žalost me obide, ko otroci od lloga še skoiaj nič slišali niso. Kaj čudno se jim zdi. ko jih poprašujem od lloga, in ko jim razkladam, kako dobrega Oeeta imajo. V šoli imam celo šestnajstletne dekleta rn\uo tako nevedne v verskih zadevah. Tri dui sem hodil od hiše do hise, ter sem zgubljenih ovčic iskal. O žalibog! celo trumo nciii našel šc nekeršenih otrok, ki jih bom drugi pot kerstil. Dušni stan mojih podložnikov je sktiraj bolj žalosten kakor med divjaki! Eni so grozuo terdovratui; ena družina noče kar nič slišati od vere; v hiši je petero odrašenih otrok. Vzrok je temu, ker nimajo duhovnov. Vsako leto je enkrat seiu prišel duhoven za malo dui. pa kaj to pomaga. Zdaj jc uaj bolj vgodni čas, jih spreoberniti. ker nekoliko jih vojska tlači, nekoliko njih žalostni, ze lako dolgo zapuščeni dušni slan. Kni so neizrečeno veseli, da imajo svojega duhovna, ki jim podaja zopet dušni živež, ki dušo zopet okrepča, kajti dolgo je že mcdlcla v spanji pregreh brez vse hrane. Veliko imam dušnega veselja, pa kaj hočem? nevedni revež, naj bolj nevreden med svojimi brati, — o ako bi mi Bog vidno ne pomagal, kako bi izhajal? Tako pa On stoii ves moj trud .■»ladek iu prijeten. Spoznal sein, da kdor Boga nc zapusti. tudi On njega ne pozabi.	Vckoslar Plut.
12. Trobec piše: U. Spath (g. Pirčeve družbe) je prejel v Milvvaukee v sahoto preti belo nedeljo mašuikovo posvečanje in belo nedeljo je pel novo mašo. (>. Kriah v kratkem odrine k svojemu škofu v Nabrasko in bo posvečen morebiti -e preden la list pride. (Li*t od 28. mal. trav.)
Ca J niča za siorenske jagode in robidnice.
(Poslano.)
Doživeli smo z Božjo pomočjo konec Marijnega mesca, in srečno prebrali četerti letnik ,,Smarnic,*4 pa kakor (e verstice spričujejo, jih še nismo iz rok tljali in toliko manj še, ker smo na tem, jih nekoliko pretresati. Torej pa. brez zamere, rečemo, de preljube letošnje ,.Smarnice" skoz iu skoz popolnoma niso, in to zato ne, ker ni na svetu nič popolnoma. — Tako najdemo na str. 121 francoskega kralja Karola X iu pa pesnika Taso-ta, kar jc gotovo pomota, dc je številka X uamest IX postavljena. — Zraven tega fC nam je pa ludi hvala, ki jo ,,Smarnice*4 na str. 124 našemu staremu prijatlu dajejo, nekoliko sumljiva zdela; mi smo mu toraj poveličevavne pridevke pied dušne oči postavili iu ga pri vesti zalotili, naj nam odkritoserčno pove, kaj de o tem misli? Odgovor je bil: Pomilovano dete Božje Matere imenovan biti, nisem vreden*), zakaj če jo lutli prav iz serca ljubiti želim, vender le vse pri — želji ostane, in zatorej zmiroin k njej zdihujem: ,.0 usmiljena Devica, oberni k meni svoje milostljive oči!44 ,,lrčeu nisem, kajti enak sem jesenskemu drevesu brez sadu.*4 (Juti. 12.) — ,,lu ponižen nisem, kajti nesrečni duh sebičnosti prebiva v mojem sercu.** Tako sklene s solznimi očmi naš ubogi prijatel. ki pa druzega nič tako serčno nc želi, kot de bi sc gospod spisavcc letošnjih ,,Smarnic" iu pa njih pobožni bravci njega v svojih molitvah spomnili.
Ali če pa pogledamo „šmaruično svetlo strau, iskreno rečemo, de so te blažene bukvice za vsako kristjansko pravoverno hišo neprecenljiv zaklad , v kterega slehern nc le samo mesca majnika, temuč od letu do leta v svoj dušni prid segati zamore, kar smo se mi sami lastno prepričali. Brali smo namreč nekega dne na str. 190 sledeče besede: ,,Nikomur tedaj, kdor po nedolžno kako škodo ali zgubo terpi, nc hotli britko pri sercu, naj zalo v jezi iu sovraštvu ne živi s svojim bližnjim, naj ne opravlja, ue kolne ; — ob kratkem, naj ne podira miru zavolj tega. zakaj Bog ho njegov čezobilno bogati povračevavcc." — Iu d\e uri potem dobimo pismo, ki nam sicer ne obilne, pu za nas vender nc premalo zgubo naznani. - ('e ne bi bili mulo prej omenjenih besed brali, gotovo nas bi bila vsaj kaka nevolja spreletcla, tako se pa, če prav nekoliko pobiti, obernemo k slikama Jezusa in Marije in v sercu rečemo: ,,<*ospod! zgodi se tvoja volja!44 — Zato pa hvala vam ,,Smarnice** in Bog daj , tle bi še mnoge serca v grenkih urah potolažile in pomirile!
Prijatel izmed laških Slovencev nam piše: ..Danica" mi po redu dohaja: le škoda, tla pri nas jc malo znana, ker samo trije listi med laške Slovence dohajajo, kar vem Pri nas čitajo Ic laške časnike. V št. Petru jc kacih 500 duš in imamo sledeče lisic: Gazclta tli Vcnezia. II Tempo di Tricste, I/ Unita Cattolica di Torino, la Civilta Catto-lica da Roma, II Messagere da Rovereto (^preklican, vender framasoni ali „liberalci" ga le čitajo), La Rivista da LMine (tudi preklican od vsih škofov beneških), I/ Indu-stria da Udiuo, Zgodnja Danica, Novice, Slovenec. Vidite tadaj, koliko časnikov v eni sami vasi! Veste pa, da vas št. Peter je kakor Atene vsih vasi slovenskih na Laškem. Dasiravno so taki časniki, dasiravno šole vse laške, vratl-ii i K i laški; vender pa ljudstvo govori slovensko, iu Božja služba \ cerkvi je vsa slovenska. Vstal pa je med nami modrozuanec, kteri lertli, da naše narečje je dalmatinsko (da Ragusi); ali mi vsi terdimo, tla nismo iz tega kolena,
*) ..Pomilovano dete po Vlarii" je v našem pomenu tisti, ki je po Marii kako milost dosegel; ergo? Vr.
ampak da »mo Slovenci, in mnogokrat se o tem pričkamo. Vi dragi gospod, ki ste bolj v slovenskih vedah ukoreninjeni, povejte nam kaj o tem; drago bi mi bilo zvediti.*)
JHaJ Je hej novega po široHetn svetu ?
Binkoštni dan „Unila" tako-Ie nagovarja sv. Očeta: ,,Devetnajst stoletij je bilo, leta mesta Rima 783, deset dni po vnebohodu, ko je bil sv. Duh prišel nad aposteljne. Peter, pervi papež., je pričel svojo pridigo, in z ogovorom, ki se pač sme imenovati perva „papeška enei klika,u je razglasil „si I lati us" velikih zmot in strahovitih sinagoginih pregreh. Judje pa so na te besede in na te obsoje nekaj verovali in se. spreobernili, nekaj pa preklinjali, obre-kovali in pijane imenovali nje, ki jih je sv. Duh napolnil/4 Kako izverstni list obrača to na sedanji čas in na poslednjo okrožnico Pija IX, si zamore dobri bravec po nekoliko sam misliti, mi povemo samo šc sklep, namreč: „Danes, sv. Oče, gre iz Torina v Rim znesek devetdeset in več tisuč lir, zbranih za denar sv. Petra v pervih mescih 1865, in pa zaboj dražčic . . . Italijani vas ljubijo, sv. Oče, tega imamo vsak dan novih in slovesnih spričevanj44 itd. — Tudi Slovenci ljubimo sv. Očeta: in če ne ravno 90,000 lir, pa vender lep znesek ima pripravljen tudi ,,Danica" iz preblagih slovenskih ročic, od čisto pšeničnih sere, ki bo gledala o priliki z zapisnikom vred v drugo jih izročiti v apostoljske roke našega Očeta devetega Pija.
Iz glavnih cvropejskih mest se napravlja splošnje romanje v glavno mesto katoličaustva. Angleži, Nemci, Spanjoli, Francozi, Belgijaui so si zbrali dve mesti za skupni odhod, Masilijo in Lion. Pojutrišnjem, t. j. 12. rožn. odrinejo iz Liona proti Rimu, kjer se bodo mudili osem dni, od 14 — 22, ter bodo pri slovesnih obletnicah povzdiguj enja in kronanja Pija IX. sv. Rešnjcga Telesa itd. Od ondod odrinejo v Neapelj in potlej nazaj domii. To bo neko vesoljno katoliško skazovanje zoper nezdušne sovražnike katoliške Cerkve. — Nikjer drugej se katoliška vera po peivih stoletjih tako silno naglo ni razširjala, kakor v republiki zveznih amerikanskih deržav, pravi „Unita.4* Mon-talembert piše tole: L. 1774 je bilo po vsih angleških nasclbah. iz kterih so bile potlej zvezne deržave. samo 11» duhovnov. I.. 1790 jc bil ondi pervi škof. L. 1839 je imela Cerkev ondi 1 provincijo, 16 školij, 18 škofov, 478 duhovnov, 118 cerkev. L. 1840 žc 3 provincijc. 30 škofij. 26 škofov, 1000 mašnikov, 066 cerkev. L. 1850 zopet 7 provincij, -13 škofij, 2 škofji namestniji, 45 škofov, 2108 mašnikov, 2334 cerkev. To je dober dokaz, da svoboda tudi katoliški Cerkvi ne škoduje, zakaj resnica povsod premaga. — V IJruselu je neki podobar undan tisti trenutek oslepel, ko je po noči stopil iz pivnice iu oči vperl na tisto stran, od koder se je zabliskalo iu zagermclo. Učenost dosihmal slepoti ni mogla kaj. (J ledu nje proti blisku in tresku je bilo vselej za nevarno šteto, le malo se pa na to misli, ker ta nesreča sc dogodi prav po redkem.
Iz Florencije tiazuanujejo, da je 27. majnika prišel v Riin vitez d' \rrigo z lastnoročnim pismom Viktor Kman-velovim do sv. Očeta. Kralj neki želi oseben snid s sv. Oi etom, da bi svoje namene obširno razodel. Nekaj sc vender res čuti, da bi se utegnil kralj ua boljši oberniti. Tega ne freimav rarji tudi pri Napoleonu boje. Torej strašno počenjajo. Ce ni vse to komedija, se bo vidilo. liinkoštui dan je imela torinska dcihal snid v kazališu Viktor-Kman-velovcm pod rimskim pleineuituiki.nl Cesarinom. Ta snid
•) Ako Uko govorite, kakor pišete, je pravila dognana. govorite pravo slovenščino in ne ilirščine \ r
je imel biti skazovanje zoper obravnave laške vlade s Pijem IX. Kakor jatiičarji, tako so udeiovali freimavrarji v tem sklepu delavcev in dijakov zoper sv. Sedež. Profesor Oddo je kričal, naj se Garibaldu naznani, česar so zdaj vsi prepričani: da edinost se domovini ne more doveršiti, razun le z rovarstvom, pa da se snid ozira s svojimi prošnjami do viteza na Kozjeku (Caprera) itd. — Tem mavtarjem nasproti pa o ravno tej priliki „Unita'4 razglasuje pismo zveste vdanosti, ki ga je rimsko plemstvo v novo podalo sv. Očetu in ima 136 podpisov.
Iz Rusovskcga tiazuanujejo strašne požare; v mestu Kozlovu je undan pogorelo 1500 hiš, 4 cerkve in čez 30 ljudi je konec vzelo.
Pri poblaževanji mladenča Janeza Berhmans-a undan v Rimu je posebno znamenito to, da je bil pričujoč tudi neki jezuiški novinec, ki po materi izhaja iz deržine Beth-mansov. Sv. Oče so posebno veseli tega novega blaženca. ker imajo upanje, tla od tod bo izvirala veči pobožnost v mladosti, kteri bo bi. Janez Berhuians pomočnik s svetim Alojzijem vred, iti ker jc bil poseben častivec Marije Device, brez madeža spočete.
Obravnave zastran škofij so srečno doguane in Vegezzi se je blczo že v Torin povernil.
Iz Aiuerikaiiskih listov. Po več mestih zveznih deržav so napravljene nabiravuice za Mehiko, kjer se ljudje sicer ne sprejemajo za „novake4' (vojaške), ampak za ,.iz-selnike44 v Mehiko, se z denarom oskerbujejo itd. Celo v Vašington-u vlatli pred očmi je več tacih nabiravnic. Na čelu tega počeujanja jc Juarezov general Ortega. ki je imel zaslišanje tudi pri predsedniku Johnson-u ( Džons n-u ). Ti ljudje naj berže namerjajo na mehikauski zemlji dobiti vojaško opravo iu orožje, cesarja iu Francoza pregnati, pa tudi bogate cerkve in samostane obiskati. -- Sem ter tje zopet Indijani rogovilijo; 6 tacih rogovilcžev je umorilo 4 osebe, pišejo v „Auroro*( iz št. Pavla. Iz s. Frančiška pa naznanujejo, da so Indijani ob potu v Idalio prav nadležni in nevarni. Knako v severni Kalifornii in Nevadi. kjer je več ljudi zapertih, ki so sc veselili, tla je Linkoln umorjen. — v s. Frančišku zbirajo denar l.inkolnu za spominek in njegovi ženi za častni dar. — Vsi zakletve obdol-ženi, so izročeni vojaški sodnii. Mislijo, da osnova zakletve se je godila z vednostjo Davis-ovo; torej je .lohtisoti obljubil 100,000 dolarjev, kdor ga vjamc. — Osvobodeiii zamorci so zavezani k delu, smejo si pa opravilo sami izvoliti. — V okrajini Kansas gospodarijo gojzdni tolovaji strahovito; vsega bo konec, ako prebivavcem nc bo kmali pomoči od vlade. — V Pensilvanii se je prikazalo uni mesec novo jezero, ki je zalilo že čez loO oralov zemlje iu se še razširja; globoko je ze 20 30 čevljev. — liinkoštui ponedeljek so imele vse katoliške družbe zbor v mesiu Milvvaukec. Namen jc kil. tla bi se katoliške diužbe bolj zedioilc. - V listopadu lanskega leta je umeri v Tovvnu l.inkoln-u na Viskonsinskcm indijanski glavar Pakora v 133. letu svojega življenja. Poslednjih ti let jc bil slep in nezmožen, njegov narod Viuebog« je zanj skerbel >n 2 Indijaua sta ga na vozu okrog vozila. — Predsednika judovskega Jeflerson - Davis-a so neki v pervi polovici ma|-nika na polji zasačili iu vjeli z ženo iu spremlja vstvo« vred (Nevv-Vork. Ktzg.) I Po poslednjih nazn. ptide Daviš nred civilno sodbo.)
JMefl in petin•
X ar avoslorer in materialist
Xararoslorer. Danes sem premišljeval puika. mot ljubi tvarinomolče! in snovale so se mi čudne, čisto zvm.e misli, ktere utegnejo odpreti novo doli • naši reč;
Materialist. Me jako mika. kai boste povedali
\araroslorer. V pervo misliti. da je pa»»»k rib.c ker zna tako umetne mreže plesti, kaj piavite '
Matcrialist. Prav imate; pajek je ribič.
\araroslorec. Mreža se pa ne more plesti brez glave, in glava se ne more misliti brez možgan, iu možgani ne brez človeške pameti: pajek tedaj mora h pametjo obdarovana stvar biti, on je kakor človek „in alia specie," ali ne?
.11 aterialist. Po pravici vam povem, dobro ste jo izpeljal; vi ste mož po moji glavi!
\araroslorcc. Jaz pa terdim tudi. da je pajek poet.
Matcrialist. To rne pa še bolj mika, zakaj ravno k temu sem dokaza še pogrešal in to bo za moj uk in sostav kakor nalaš.
\araroslorec. Poet svoje besede vse ravnomerno veže, pajek pa ravno tako svoje mreže; k tenki ravnomer-nosti je treba pa tenkih misel, jasnega urna in bistrega spomina, in kdo bo tajil, da kolikor pajčeviu, toliko je poezij; ergo: pajek je poet.
Materialni. De-te bes pri tleh! to so res nove misli. Res je pajek poet, ali vi ste še nad poeta!
\araroslorcc. Ne greva še h koncu, naj mičniši materije nasledvajo. Jaz terdiin, da je pajek človek.
Matcrialist. Te misli sem jaz že davno, vender dokazi se mi še malo opotekajo. Kako ste jo vi izsnoval?
\araroslnrec. To je prav naravna reč, iu le čudim se. da niso ljudje že poprej na to prišli. Znano jc, da so ljudje sem ter tje šc tako neolikani, da se sami med seboj vjedajo iu žrejo, zato jih imenujejo človekožirce; tudi vam jc znano, da so pajki silo požrešne stvari, ki si celo med seboj ne prizanašajo ter sc včasi jedo eden druzega; tedaj pajkožirci ipsissimi človckožirci — ergo: so pajki še neolikani ljudje, nad kterimi pa ui obupati.
Mafrrialisf. (juod restabat demonstrandurn. Izverstno! prekrasno! čisto naravno!
\araroslorcc. l.e še en roček dokazov, pa sva pri koncu.
Materialist. Vse žive dni Li poslušal vašo nebeš . . oh joj! kmali bi se bil zarekel, hočem reči: vašo prebistro učenost!
\araroslorec. Jaz terdim šc k vsemu temu, da je pajek kristjan!
Matcrialist {-c za glavo prime in strahu poskoči): Kaj. kaj!? To ni mogoče! molčite, ne norčujte, poderl boste ves svoj lepi sistem!!
\araroslorcc. Jaz ostanem pri tem, kar sem rekel: Pajek je kristjan; kajti veliko pajkov nosi križ na herbtu...
Matcrialist še Ic zdaj spiegltda, da ga je keršauski naravoslovec le za nos vodil iu hotel prepričati, kako neumen in bre/možgaiisk je materialistiški nauk. Ves poparjen in •sramoten torej odide mermraje po poti, da sam ne ve prav, kaj.
Misli o poslednji suši.
(Igra v 1 djanju in 4 nastopih.)
(Izročeno.)
Vremenski prerok profesor Š o f k a (modruje): ..Ker se je v srednji Evropi posušilo toliko bajerjev in posekalo toliko gozdov, je suša zdaj kazen tega početja..."
Profesor Umetnik (v petek potem na to razlago vremenskega preroka opomni): ,.l.ani smo imeli mokrote — deževja — dokaj, ali je bilo tudi to vsled tega, ker se je posušilo toliko bajerjev in posekalo toliko gozdov v srednji Evropi?" . . .
Stari Kranjec (s hribov v saboto nato milo toži): ..Vse se nam bo posušilo po hribih; prav smili se mi uboga živina, ker ne bo imela kaj jesti; to je pač kazen za u a š c grehe; pa jc tudi svet hudoben, vsak po svoje, da je groza!" . . .
Pošt eno vič: l.ani toliko dežja, letos toliko suše; ker v enem letu niso mogli posušiti toliko bajerjev, in ne posekati toliko gozdov, torej ima menda res bolj prav
kmetič, da jc suša kazen za naše grehe, kakor pa vremenski prerok, kterega je letos celo sušeč prevaril, češ, da ima rep zavit!"
Hošice , iii fe vsaka ceiiiaa vredna. Marija kokarje in pripovedka od snega.
(Koncc.)
V spomin te čudne dogodbe je še zdaj vsak kvaterni petek v postu pri Materi Iložji v Kokarjah velik in imeniten shod. Od vsih krajev, tudi od sosedniega Kranjskega, pride takrat dosti romarjev Boga hvalit in častit Marijo Kokarsko. In sploh imajo ziniruin oudotni Slovenci veliko ljubezen in zaupanje do Marije v Kokarjah; v vsaki sili in potrebi pribežijo k Nji in pri Nji išejo pomoči in jo tudi najdejo. O nekterih časih ni skorej dneva, da bi v tej cerkvi ne bilo branih tudi po več sv. maš, kajti duhovni sosedje radi to cerkev obiskujejo in Marijo častijo.
Je pa Marija Kokarje podružnica Kečiške fare v slavni gornjograjski dekanii. Svoje ime berž ko ne ima od žlahtne rodovine Kagarjev, ktera — kakor je znano — je sozidala v Gornjem gradu 1.1140 samostan benediktinarski in skoraj gotovo tudi postavila cerkvico, ki se je imenovala Marija Kagarska ali Kokarska. /notranje lepote cerkev nima, kar ni veselo, pa bolj vesela in lepa jc njena zunanja okolica. Stoji na prijaznem liomcu in zadovoljno gleda v lepo dolino zadreško, kjer se vije voda Dreta ured zelenimi travniki in rodovitnimi njivami, ki blagi ljudje po njih prebivajo. Temna gosta hosta jo loči od farne cerkve Kečiške, da ne more gledali lepote svoje stare matere in njenega dragega lišpa; zato se pa (oliko raji ozira v krasno lice sestrice svoje Marije Nazarske, ki ji je bližnja dobra soseda. Pod seboj na vodi Dreti pa vidi ob posebnih časih cele trope povodnjih tičev, to je: plavežev ali flosarjev, ki se memo peljaje radi na njo ozirajo ter se ji šc enkrat priporočajo za srečen pot v daljno Slavonijo iu Serbijo, uaj bi jim bila svetla zvezda voditeljica ua nevarni vožnji po nestanovitni vodi. Vsak pošten plavež se spoštljivo odkrije, kadar jadra memo cerkvc Matere Božje Kokarskc iu ob vsaki nevarnosti koderkoli plaveži kličejo: Oh Marija Kokarska, pomagaj! —
J. M.
Iz Ljubljane. Biukoštuo nedeljo in ponedeljek so mil. škof v šenklavški cerkvi birmali 1209 otrok.
Iz Cioriee. Mil. vikši knez iu škof bodo birmali: 19. in 20. rožn. v Komnu, 21. v št. Dauielu, 22. v Keifeubergu in Dorubergu. 18. rožn. bodo novo cerkcv v Skerbiui posvetili in popoldne v nji birmali. Druga pot: 25. rožn. v Duinu. 2f>. v Zgoniku, 27. v Opočjcm selu. — Umeri je 25. maj. g. Jak. Paciente, duh. v pokoju v Teržiču.
Svitli cesar so G. t. m. prišli na Ogersko. Povsod so bili sprcjemaui z veli s iini slovesnostmi in obilno prida pričakujejo od tega cesarskega popotvanja. Od vsih krajev so hodile poslanstva v Buda-Pešt poklanjat se Njih veličanstvu. Obljubili so Ogrom, da jim bodo kmali deželni zbor sklicali, da njih obravnave za poedinovauje z vlado nc bodo begaue, pa da z veseljem pričakujejo dneva, ko se bodo dali za ogerskega kralja slovesno kronati.
Svetla cesarica Marija Ana je darovala 1000 gl za uboge postojnskega okroga.
MPuhovshe spremembe.
V Ljubljanski škofii. Faro Cerklje v leskovški dekanii je dobil Martin Rant, duh. pom. v Leskovcu.— Umeri je g. A. Mila vec, vik. v pok., 8.1. m. na Kureščku.
Pogovori: (». —f— Preveč obširni vvod. potreben vravnave.
je bil spis zaderžal. — (» P. v U.: Odg. po pošti. — (J. S.: Bomo prevdarili; ne mara. bo bolje molčati. --- (i. F. Z.: Ravnokar dospelo.