Ustava zaključna faza
Dopustniški čas je za nami, pa kJjub temu nekaleri nismo pozabiii na pomembno in odgovomo delo, ki so ga morali nekateri v tem času opravljati. V mislih imamo obliko-vanje predloga uslavnih dopolnil, ki naj bi jih sprejeli še v tem mesecu. Prav je. da vas preko našega glasila seznanimo, kako je javna razpra>a prispevaia oziroma bo prispt\ula k oblikovanju dokončnih rešitev. Moramo namreč posebej poudariti, da ustavna komisija te dni intenziv-no deia, zato se bomo v lem pri-spevku omejili predvsem na tiste re-šitve, ki izhajajo iz delovnega bese-dila predloga amandmajev k uslavi SR Stovenije. Po tem, ko bodo amandmaji v skupščini sprejeti, pa bomo, če bo (o seveda potrebno, o njih ponovno spregovorili.
Brez pretiravanja lahko rečemo, če primerjamo nove uslavne rešitve z osnutkom amandmajev, da je storjen kvaliteten premik, še zlasti z vidika upoštevanja kritične in us-tvarjalne javne razprave o posame-znih rešitvah. Ustavna komisija je upoštevala predvsem tiste predloge, ki so dali večinsko podporo variant-nim rešitvam oz. vztrajali pri tem, naj bi bila ustava čimbolj jedrnata, jasna in ne obravnavala vprašanj, ki bi jih bilo možno resiti z zakonom. Tokrat bomo morali priznati, da smo prav storili, ko smo se vključili v javno razpravo in tako dali svoj prispevek k ustavnim amandma-jem.
Le na kratko vas bomo opozorili na nekatere bLstvene spremembe in novosti v primerjavi z osnutkom amandmajev.
Nedvomno se še spominjate, da je bila zelo živahna razprava o te-meljnih načelih ustave in da so mnogi predlagali njihovo črtanje oziroma bistveno skrajšanje ali celo nadomestitev s kratko preambolo. Komisija je tem predlogom prisluh-nila, zato so predlagane določene spremembe ludi v tem delu sloven-ske ustave. Posebej naj Dpozorimo na načelo, ki poudarja enakoprav-nost vseh oblik družbene lastnine, torej odpravlja izključujočo vlogo produkcijskih sredstev v družbeni lastnini. Nič manj ni pomembno načelo, da so poleg dela tudi sreds-tva podlaga za prilaščanje rezulta-tov dela in za upravljanje družbenih sredstev. V enakopravni položaj so postavljene vse organizacije in giba-nja, ki se zavzemajo za humane od-nose med ljudmi, zato ZK ni več opredeljena kot vodilna idejno-politična sila.
Ne le v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem prostoru so bile mnoge rešitve, ki jih je vseboval osnutek amandmajev in delovno besedilo predloga, deležne posebne pozornosti. To še posebej velja za tiste rešitve, ki krepijo državnost re-publike Slovenije, temeljne svobo-ščine in pravice človeka, demokraci-jo ter pravno državo. Kljub nekate-rim kritikam, izračenim v drugih re-publikah in AP, se vztraja pri tistih ustavnih dopolnilih, ki poudarjajo pravico sloveiiskega naroda do sa-moodločbe ter njegovo pravico, da svobodno odloča o svojem delu in rezultatih dela ter prosto razpolaga z naravnimi bogastvi in naravnimi viri.
Nadaljevanje na 3. strani
Amandmaji, ki obravnavajo družbeno-ekonomsko ureditev, so v primerjavi z osnutkom bistveno boljši. Omejujejo se le na temeljne rešitve, s tem, da bo zakonodaja podrobneje razdelala tista vpraša-nja, ki niso predmet ustavne materi-je. To še posebej velja za organizi-ranje iri samoupravljanje združene-ga dela. Ustava namreč vsebuje te-meljni princip o svobodnem usta-navljanju, organiziranju ter povezo-vanju podjetij in drugih organlzacij ter subjektov, ki opravljajo gospo darske in družbene dejavnosti. Naj posebej povemo, da je upoštevana tudi nova terminologija, kolikor je to bilo mogoče. Tako je pojem OZD nadomeščen s pojmom ,,po-djetje" oz. ,,druge organizacije". Ustavna dopolnila govorijo tudi o dobičku ter delnicah.
V javni razpravi so se kresala ko-pja okoli nadaljnje usode samou-pravnih interesnih skupnosti. Mne-nja o tem niso bila enotna in še ved-no niso povsem usklajena. Zato so predlagane rešitve pomembno razli-kujejo od tistih, ki jih je vseboval osnutek ustavnih dopolnil. V javni razpravi je prevladalo stališče, da je treba uveljaviti načelo, da je obliko-vanje SIS oz. drugih oblik samou-pravne organiziranosti samouprav-na pravica, ne pa dolžnost delavcev in drugih delovnih ljudi. To naeelo upošteva predlagano besedilo, ki to-rej izhaja iz svobode in prostovolj-nosti in ne določa, na katerih po-dročjih je obvezno konstituiranje SIS ali drugih oblik samoupravnega organiziranja. Tako so vsa področja družbenih dejavnosti postavljena v
ter statutov občin. Ohranjena je predlagana rešitev, da lahko delovni ljudje in občani v podjetjih oz. KS s statutom določijo, da funkcijo dele-gacije opravlja delavski svet oz. us-trezni organ upravljanja.
Izrecn •> je poudarjena v povsem novem amandmaju pravica do združevanja v politične organizaci-je. Posebej je tudi poudarjeno nače-lo, da morajo organi federacije na ozemlju naše republike pri poslova-nju s pripadniki drugih narodov in narodnosti upoštevati ustavno pra-vico enakopravnosti jezikov naro-dov in narodnosti. Če dejanja in ak-ti teh organov tega načela ne bi upo-števali, ne bi imeli pravne veljave.
Prevladalo je stališče, da se v naši republiki smrtna kazen . ne sme predpisati.
Povsem na novo je, upoštevajoč določila mednarodnega pakta o dr-žavljanstvu in političnih pravicah, opiedeljeno, da nihče ne sme biti podvržen mučenju ali krutemu, ne-človeškemu ali ponižujočemu ka-znovanju ali ravnanju. Prav tako je posebej prepovedano delati na kom brez njegove privolitve medicinske ali znanstvene poskuse.
Z novimi amandmaji naj bi bila občanom še v večji meri zajamčena svoboda gibanja in nastanitve ter pravica stanovanjske nedotakljivo-sti. Za vslop ali preiskavo stanova-nja bo potrebna odločba sodišča ali organa za prekrške, ne pa več odločba organov za notranje zadeve ali celo vojaških organov, kar omo-goča sedanja zakonodaja.
Prav tako so prišle v posebnem amandmaju do izraza zahteve za
enak položaj. izjema velja le za po-dročje pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja.
Ustavna komisija je tudi prisluh-nila zahievi kmetov in zato predla-gala povsem nov amandma. s kate-rim opredeljuje odnos družbe do kmetije.
Do veljave je prišel tudi glas ti-stih, ki so opozarjali, da je treba še jasneje in bolj celovito rešiti vpraša-nje varstva okolja. Zato je zadevni amandma doživel bistvene dopolni-tve.
Največ novosti je predlaganih na področju družbenopoloiičnega si-stema. Predlagani so povsem novi amandmaji, ki jih osnutek ustavnih dopolnil ni vseboval. Tako so doži-veli pomembne spremembe amand-maji, ki zadevajo volilni oz. skup-ščinski sistem. Dosledno je uveljav-Ijen princip neposrednih in tajnih volitev.
V kandidacijskem postopku ima-jo odločujočo viogo delovni Ijudje in občani ter njihove organizacije, pri čeer se SZDL ne zagotavlja več takšna vloga, kot jo je imela doslej. V primerjavi z osnutkom amand-majev je treba posebej opozoriti, da so delegati zborov skupščin na vseh nivojih stalni, ustava pa več posebej ne opredeljuje vseh okolij, v katerih se izvolijo lemeljne delegacije. Mnoga vprašanja, ki so jih doslej urejevale ustavne rešitve, bodo v bodoče predmet volilnega sistema oz. zakona, ki bo urejal ta sistem,
večjo ustavno zaščito pravic otrok.
Zaradi zagotovitve večje pravne varnosti občanov nov amandma uveljavlja prepoved veljave predpi-sov za nazaj in to brez izjem. Po se-danji ustavni ureditvi so lahko posa-mezne določbe zakona, če je bil ta-ko določeno z zakonom in če je to zahteval splošni interes, imele uči-nek za nazaj.
Mnogi se bodo razveselili tudi ti-stega ustavnega dopolnila, ki pome-ni zagotovitev upravnega spora v vseh upravnih stvareh, v katerih se odloča o človekovih pravicah in obveznostih.
Zelo pomembno je novo dopol-nilo, ki zadeva vprašanje razglasiive izrednih razmer in uporabe oboro-ženih sil v miru za preprečitev ali odpravo izrednih razmer. V naši re-publiki naj bi imela o tem odločilno besedo republiška skupščina.
Spremembe so doživeli tudi tisti amandmaji, ki zadevajo pristojnost republiške skupščine oz. njenih zbo rov. Stališča o teh vprašanjih niso bila povsem poenotena, še zlasti gle-de vprašanja, kateri zbor naj bi po-stopno prerasel v splošno-politični zbor — ali zbor občin ali družbeno-politični zbor v republiki. Spre-membe v pristojnosti skupščine so bile potrebne ludi zaradi sprememb o pristojnosti predsedstva, ki se voli na podlagi neposrednih in tajnih vo-ii:ev. Upoštevane so bile pripombe, da se ta organ številčno zmanjša. Predsedstvo republike naj bi tako
sestavljal predsednik in štirje člani, v razširjeni sestavi pa bi sodeloval tudi predsednik republLške skupščine, predsednik IS in predsednik repu-bliške konference SZDL. Pomemb-no je, da se uvaja tudi institut odpo-klica predsednika in članov pred-sedstva.
Končno naj opozorimo tudi na nov amandma, ki odpira možnost uvedbe tako imenovanega politične-ga referenduma. Tako kot osnutek amandmajev pa tudi predlog ureja vprašanje referenduma v zvezi s sprejemanjem ustavnih sprememb.
Aktiviste v KS bo nedvomno za-nimalo, kaj je z ustavnim dopolni-lom, ki obravnava krajevne skup-
nosti. Lahko povemo, da predlaga-no besedilo pomeni kvaliteto v pri-merjavi z osnutkom, Še zlasti, kar zadeva zagotavljanja sredstev za opravljanje z ustavo in zakonom določenih nalog in za organizirano udeležbo pri upravljanju družbenih zadev. Sredstva za te namene bodo morali zagotavljati proračuni občin. Še naprej pa bodo lahko KS za za-dovoljevanje in uresničevanje skup-nih potreb in interesov pridobivale sredstva s prostovoljnimi prispevki podjetij in drugih organizacij ter skupnosti kot tudi s samoprispev-kom.
¦'¦!!'i- -¦•¦¦        Anka Tominšek