Županski poučni tečaji. m. Tečaj v Rajhenburgu. Dne 2. januarja 1923 je bil poučni tečaj v Rajhenburgu za brežiški okraj, Nad 60 udeležencev je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja vlad. svetnika Sporna in občinskega revizorja adjunkta Kristana. Vodil je tečaj načelnik okrajne zveze, poslanec Škoberne. V debati se je govorilo zlasti o prekoračenju računov krajnih šolskih svetov. Razgovor je bil dalje o tlaki, in kako naj se rubijo iz tega naslova oni, ki tlake ne izvrše in bivajo v drugih občinah. Teh občina, ki je naložila tlako, ne more sama rubiti, marveč mora naprositi občino bivališča, da izvrši rubežen. — Ker se peča okraj v glavnem z vinarstvom, sc je zbor navzočih zastopnikov občin izjavil proti nalaganju obč. doklad na vino v višini, kakor jo zahteva delegat za finance. Vladni svetnik Šporn je v zvezi z do-movinstvom opisal razmerje občine do občanov in teh do občine, kakor tudi medsebojne pravice; dalje razliko med tujci in občani itd. Važen je popis občanov (obč. matica), ki ga mora imeti vsaka občina, kakor mora imeti kataster o svojem premoženju (inventar). Občina je nasproti svojim občanom dolžnik, Dolžna je zlasll skrbeti za vzgojo revnih otrok. Tajnik celjskega okrož. Marko Kranjc |e poudarjal, da je udeležba radostno presenetljiva. Udeleženci so čutili potrebo takega tečaja; niso prišli zastonj od daleč in gotovo ni nikomur žal za to, Izreka i zahvalo predavateljema, ki sta pokazala i tudi avtonomijo občine in pravice, ki uh j imajo braniti občinski zastopniki. Zato | imajo vsi interes na tem, da bo Županska zveza močna, in vsi naj pristopijo k njej kot člani, tudi vse občine. IV. i Tečaj v Konjicah. Četrti tečaj je bil v Konjicah dne 8. januarja 1923. Predsedoval mu je zvezin načelnik poslanec Stanovnik, ki je v uvod-dnem govoru poudarjal dolžnosti in pravice občin ter važnost pouka. Po predavanju adjunkta Kristana, kako naj se sklepajo proračuni in računi, in kako naj se krijejo občinske potrebščine tudi s konsumnimi davščinami, je priporočal še načelnik Stanovnik, da naj se sklepajo le-te v izdatni meri. Vladni svetnik Šporn je pojasnil predvsem, kaj je občinska avtonomija. Občinski zastop je takorekoč občinska vlada. Zato pa morajo ti zastopi vedeti in po- j znati svoje pravice, pa tudi zakone in j predpise. Glavni del občinske avtonomije j obstoji v tem, da sme občina sama svo-I bodno, prosto delovati v tem, da si sama ureja svoje premoženje in gospodari ž njim — seveda v okviru, ki ga predpisuje občinski zakon. Z ozirom na to, da se ljudje, zlasti tujci ne javljajo, se je pojasnilo na tozadevno vprašanje, da zakona o zglaševanju res nimamo, toda vsaka občina je policijska oblast za se in lahko izda sama tozadevne predpise. Na drugo vprašanje v zadevi domovinstva se je pojasnilo, da mali pregreški in sodne kazni vsled njih, še niso razlog za odklonitev sprejema v domovinsko zvezo, n, pr. če je bil kdo kaznovan radi pretepa, v katerega je slučajno zašel. Priporočajo se domovnice s fotografijami, ki jih občina lahko zahteva. Služijo lahko tudi kot legitimacije. Tajnik Kranjc je priporočal organizacijo, poudarjajoč, da morajo biti dobro poučeni oni, ki vodijo to malo državico — občino. V. Tečaj v Slovenjgradeu. Dne 15. januarja 1923 je priredila •/Županska zveza za Slovenijot. poučni tečaj v Slovenjgradcu. — Pred začetkom tečaja je pojasnil slučajno v mestu se mudeči nar. poslanec dr. Hohnjec zbranim občinskim zastopnikom, kako se sestavljajo in vlagajo kandidatne liste. — Pri tej priliki je povdarjal, da mi vsi .hočemo ostati v državi, ki naj nam bo dobra mati. Čisto nemogoča bi bila kaka samostojna slovenska republika. — Dasi govor poslanca dr. Hohnjeca ni bil na sporedu županskega tečaja, vendar je bil vsestransko dobrodošel in odobravan. Otvorivši oficielni del tečaja je pozdravil okrajni načelnik županske zveze Guzej v velikem številu zbrane občinske zastopnike, došle celo iz oddaljenih delov naše Koroške. Nato je pozdravil navzoče v imenu .osrednje županske zveze njen tajnik Fr. Kristan, povdarjajoč važnost organizacije v varstvo avtonomije. Vladni svetnik Šporn je potem pojasnil v uvodu s\ ';;ga predavanja pojm avtonomije, kaj občina more in kaj sme v okviru zakona in kako naj si uredi svoje gospodarstvo. Razdelitev moči mora biti v skladu z interesi občine. Naloga županske Kupuj »GAZELA - MILO«! Kupuj domače MILO, S Kupuj dobro MILO, ker je nafcenejel Kupuj »GAZELA-MILO«! zveze pa je, da tolmači, kakšne pravica imajo občine. Drugi predavatelj obč. revizor Kri« stan je tolmačil način občinskega gospod darstva, denarnega in splošnega poslovat nja, vire dohodkov 1. dr. — Medtem so sa. razvili razgovori in se stavila razna vpra« sanja, med drugimi glede lovskega zako« na. — Pri tem se je pojasnilo, da morfl vsak lovec poravnati škodo, ki jo komu na« pravi na polju ali travniku. — Od lovskeM zakupnika pa ni mogoče zahtevati pogoja (kakor je nekdo vprašal), da bi se zavoro* vale morebitne odškodnine za kokoši, $8 bi jih odnesle lisice. Pojasnilo se je nadalje na tozadevni vprašanja, da nimamo še novega lovskega in ne ribarskega zakona. Glede uradnih dopisov v cirilici so pritoževali zastopniki občin, da pravi okrajno glavarstvo, da morajo znati cirU lico. — Pojasni se teoretično pravna int praktična stran. Zakonito je stališče okraj* nega glavarstva, ker je občina javna insti« tucija, in zato mora sprejemati tudi dopisa in odloke v cirilici kot v pismu državnega jezika. Županska zveza pa naprosi pokrajinsko upravo, da ona preskrbi, prevode V, slovenščino, ker se danes od občin pač ša ne more zahtevati, da bi znale cirilico. Nato je sledilo predavanje vladnega svetnika Sporna o domovinskih zadevah in s tem v zvezi o ubožni oskrbi itd. Sledila so razna vprašanja z odgovori in pojasnili, med temi zlasti o konkubinatv in kaznovanju po občini radi prestopkov te vrste deliktov. V take namene in ia ozira zvrševanja krajevno policijskih kazni mora imeti vsaka občina svoj občinski zapor. — O konktibinatih in o javnosti i pohujševanja priobčimo poseben čla-j nek v eni prihodnjih številk. Izražena je bila končno še želja, da bi se vsi navzoči zavzeli za cestno zvezo Sele-Kotlje na Stari trg-Slovenigradec kot drugo zvezo z Mežiško dolino, ker je sedaj le ena zveza. Ondi mora biti nova vozna cesta, ki je tudi v vojaškem interesu. — Izrekla se je želja, naj se zavzame za to tudi Žu-! panska zveza. (Dalje prihodnjič.) Popis vojnikov (rekrutov). (Sklep okrajne županske zveze v Sloi-venjgradcu): >Kar se tiče popisa vojničarje* vseh letnikov, naj se ne postopa proti občinskim predstojnikom tako kot doslej, kajti župan ne more vedeti, kje da posamezni vojaški obvezcnci bivajo, če niso kje v blii žini. — Vtem oziru naj posreduje okraj« no glavarstvo dotičnega okraja, da se prti glase vsi tujci In navedejo svoje domovin-! Stvo, vojaška službene roka itd. Le tako txJ omogočena razvidnost iz občin odsotnih strank, -s K temu'pripominjamo: Že na drugem kraju (v jjoročilih o županskih tečajih) smo omenili, da zglaševalna dolžnost itak obstoji. žipan-fvom ni treba drugega, nego javno razglasiti (zgodi r to lahko večkrat med letom), ua se mora vsakdo, ki pride v občno, v 24 urah zsjlasiti pri županstvu, ker ga sicer zadane »'Mečissa globa odi: sno \ slučaju neizHrljivosti zaporna kazen. — Za to ni treba nikakoga po-redovanja okrajnega gla-vtu>;va, ker spada izdajanje zglaševalnih predpisov med posle krajevne policije, torej \ lastt n delokrog občin. Opozarjamo tudi na člen 1C6. pravilnika o rekrutovanju, po katerem mora voditi vsaka občinska oblast posebno knjigo — mvidnico, v k ter o se vpiau-ep vojaški obvezniki pri spremembi bivališč. — Za one. kojih bivališče je županstvu neznano, pa velja to-le: Vojaška oblastva zahtevajo, da morajo županstva dognati njihovo bivališče. Za to so vojaška oblastva po zakonu upravče-na, in dolžnost županstev je pač, da bivališča po možnosti doženejo. Ce jim tega storiti ni mogoče vkljub vsemu prizadevanju, potem jim tudi vojaška oblastva ne bodo delala krivice, če dokažejo, da so storili vse mogoče z uradnimi poizvedbami, a da ie ostal vzlic temu ves trud brezvspešen. Seveda morajo pa o tem pravočasno in točno poročati, ne pa — ničesar storiti! Popis konj in vozil (komore) Okrajna županska zveza v 8. G. je sklenila na svoji seji dne 15. aprila t. 1., da se delo splošnega popisovanja kon in komore o p usti, češ ker povzroča lo veliko razburjenost med našim ljudstvom, drugič povzroča ogromno delo, tretjič pa je rok za to de'o prekratek, ker so sedaj važna poljska tlela. Stališče županske zveze v tem slučaju n i pravilno. Ukaz za popis živine in vozil (komore) je izdala vojaška oblast in Županstva morajo ta ukaz izvršiti, če bi se županstva izvršitvi protivila ali upirala, jih lahko zadenejo razne posledice in župane občutne kazni. — So pa županstva itak dolžna izvršiti ta dela, ker spadajo med one posle izročenega področja, ki jih je država izročila občinam. Oa povzroča popis precej dela. radi priznamo, a če je čas prekratek in dela v določenem roku res ni mogoč j izvršiti, svetujemo, da se tista županstva, ki tega refri"no niso v stanu izvesti; obrnejo z vte-•neljeno vlogo na pristojno vojaško oblastvo (morda potom okrajnega glavarstva), da se jim rok primemo podaljša za nekaj dni. Ne uvidimo pa, da bi v manjših občinah delo ne bilo izvršljivo v par dneh. Saj si župan po obstoječih določilih občinskega reda lahko pritegne za posamezne kraje v občini tudi druge može, da mu pri popisovanju pomagajo. Nepotrebna je pa vsaka razburjenost, ker to popisovanje vendar ni nič novega, in je pač neko potrebno zlo, ki se mu ni mogoče izogniti. O opustitvi popisovanja sploh ne more biti govora. Take nevtemeljene in neizvršljive sklepe naj podružnice in okrajne županske zveze v prihodnje opuste. Državi je treba dati, 31 ji grel Župane in druge občinske zastopnike pa prosimo, da v tem oziru pomirjevalni vplivajo trn ljudstvo. Nehajte I (Zadnja beseda o medvojnem poslovanju županov, zlasti glede :; občinskih apro-vizacij«.) \ sok pameten čiovek ln pričakoval, da bo po Bi.no petih ielih britkega spomina na nesrečno \ojuo dobo vendar ž«1 vsakega srečala pamet, posebno tiste, ki so v prevratni doDi v povojni psihozi v vsakem županu hoteli videti sieparja, ničvredneža in takozvauega »avstrijakanta<, če je bil po-pred pa - vi jo službeno dolžnosk z . li j) i'i Mig i, ki so J položili prejšnji < i žiuiv Zato se nam zdi tem grše, če st ' danes najdejo ljudje, ki hočejo po petih letih — po ui..l>i spi< • z;- taranja delil; *»v — žigosati neljube ji.-: župane ali bivše župane — in to 'e vsled političnega nasprotstva. Saj ne zanikavamo napak, ki jih je tuintam storil Irak i upai), največkrat v dobri veri ali pa v preveliki gorečnosti. Kajti ju silnem pritisku c.,] zgoraj sc je p:..v' smatral vruk župan le za izvrševalca državne volje, ki je zadušila v njem vsako zavest volje ljudstva, ki ga je izvolilo. Bil je pač orodje v rokah civilnih in vojaških oblasti, ki so liki Da- moklejev meč visele nad njegovo glavo. — Toda kar se ne šteje sedaj v greh političnim uradnikom, sodnikom, orožnikom, celo političnim članom zbornic juristov, — je pa še vedno največji greh za — župane. Sem spada gonju radi žalostnega poglavja o ta-kozvanem »denuncijantstvu«. — Ali naj so smatra pod to besedo za brezčastneža vsakogar. ki je imel kdaj s tem opraviti in se je smatral po zakonu dolžnim poročati, ali pa — nikogar I Skajni čas jc pa, da se temu že enkrat stori konec. Tudi župani naj imajo že enkrat svoj mir, ki so ga v medvojni dobi vsekako obilno zaslužili, bodisi da so v človeški nepopolnosti tudi napravili kake napake. » Sedaj pa še enkrat nekaj besed v ta-kozvanih >občinsl ih aprovizaci jalu. —- Tudi to poglavje mora že enkrat končn<> zginiti s svetal Za pametne, razsodne ljudi je to vprašanje itak že davno rešeno. Vendar se najde tupatam vedno kak politično nestrpni nergač, ki mu prehuda kri ne da miru in se vedno išče goljufov in sleparjev tam, kjer jih ni. — Naj bo torej tukaj kon-statirano edino pravilno stališče, da so bile takozvane občinske aprovizacije od občin in občinskega gospodarstva pojiolnoma ločene ustanove, za katere določila občnskega reda glede upravljanja občinskega gospodarstva sploh niso prišla v poštev, iz česar sledi, da je bilo tudi čisto odveč, če se je občinski odbor kdaj bavil s temi stvarmi. — Za vse aprovizacijske posle so imeli dolžnost skrbeti takozvani aprovzacijski odbori« (odseki), ki so bili vzeti iz vrst občanov v obče. ne pa le iz občinskih odborov. — Čemu se zopet n zopet vleče na dan to vprašanje, res ne razumemo?! Če je kaka občina — dasi čisto po nepotrebnem — vodila apravizacijo na lasten račun,- je to stvar, ki se tiče le dotične občine Kjer pa se je izročila aprovizacija, to se pravi: razprodaja blaga in živil — trgovinam. je lo popolnoma v redu. A tedaj pa tudi javnost ni im^la in ima tem manj pravice sedaj zahtevali, da bi se j dali kaki obračuni. — To stališče je pravilno, je pa tudi postavno. Za vsako nasprotno trditev ni j podlage in ga ni določila v edino merodaj-| nih določbah občinskega reda. Vsem onim, ki jim še vedno ne da žilica miru. pa kličemo: nehajte! PepolH&ma mrftffi Rg^šiSe seaf dsiesr u t . z. X e. 2. Sec&af poleg nunske cerkve, paleti 1.1D23 v svoji lastne palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestu- £SOj brez odbitka rentnega in in-jejo po SLIS validskega davka Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 Va %• Hranilne vloge vezane nu dobo pol leta po & % %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. mfSi-potigane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moia nujboljif pr izkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk in hišnim mižim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke 50 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt. proti mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ek»p: M. JONKER, Petrfoislca ul. 3. ZAGREB 1. I kolesa Najboljše I in ves materijal Vam nudi sslceneje 3. Sorec, Ljubljana PBtafiB Ljeblj. Kred. banhe. PALMA in potplafe ^Rimtif f Cfnuiuti i'»»iniinj itiiiii »iui»iiiH»uiMimiiicnuiii!H: ii in f^ijjgjfTi^ ! t Prednostih Dober BRINJEVEC nudim na drobno pristni IIIIII1UI« * l»W ln debelo po najnižjih dnevnih cenah. — Naslov pove uprava .Domoljuba* pod šifro: »ŽGANJAR 2860«, Služkinja ki je vajena vseh hišnih opravil in ki zna vsaj nekoliko kuhati, se SPREJME TAKOJ. — Naslov Pove uprava lista pod šifro .SLUŽKINJA 2872.« Ila Deiiho iu malo! Poročne prstane veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamnika, na Šotni (nasproti farne oerkve). POZOR! proda se malo posestvo na zelo prometnem kraju tik ob glavni cesti v Irgu SEVNICA. Cena 45.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo .Domoljuba« pod šifro .LASTNIK«. Naprodaj Je posestvo sestoječe iz dobro ohranjene HIŠE z vsemi prl-tiklinami, VRTA, NJIVE in TRAVNIKA, v Lescah na Gorenjskem. Nahaja se v neposrednji bližini kolodvora in tovarne. V hiši je vodna ln električna napeljava. Cena 120,000 Din, — Več pove SIMON DEŽMAN, Hlepce, p. Lesce, Gorenjsko. 2830 Sprejmem učenca poštenih starišev, od 14—15 let starega, za sedlarsko obrt. Peter Fleško, sedlar, Šmartno ob Savi. Priporočamo za rodbinsko in obrtno rabo, potreb,5čine za Šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: ian. Sv. Petra nasip št. 1. ¥arčna gospodinja krije svoje potrebščine pri obče znani in zanesljivi trgovini (obstoječi nad DO let) RJikiaiic v Ljubljani Llngarjeua ulica, Medai, Jurlšlčeva 30 .........................................................................................................................................................................................um JOSIP %!DAR, Wilsonova (Dunajska) c. 31. « jri Miši". PolJsns""a ceste? r~f, 3 nasproti AlojzijeviSča. V zalogi Imuni raznovrstno inuuiifukturno blago. najnovejšo vzorce, rute, srnice, nogavice ter razne potrebščine. Priporočani c ter jamčim za dobro postrežbo. Pozor mlinarji! Pristno in svežo ŠVICARSKO SVILO prvovrstne znamke »Albert Wydler«, 24 in 32 cm široka volnena SITA. pocinjeno 21ČNO TKANINO, garantirano mlinsko KAMENJE za belo, zmesno in črno meljavo, gurte, peharčke, vijake itd. priporoča Specialna trgovina za mlinske potrebščine čadež & brcar Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. - ZAHTEVAJTE CENIKE IN PONUDBO 1 - PRIZNANO NAJBOLJŠE i' (HOLLENSENSEN) priporoča založnik in samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. 8. ŠKRABAR, VIŠNJA GORA. — Preprodajalcem ugodne cenel 1751 „$i»" najnovejša jlj iznajdba j| uamesto H klepania U !', j biuSenja Isi Kot najboljša svetovna ko°a jo „Gorer.;ska kom" zato zahtevajte in rabita samo to. Dobi se pri : IVAM SAVNIJK, Krani, Ooienjsko. KDOR HOČE svojo družino DOBRO OBUTI, na| kupi usnje na sejmu na Rakeku, v Metliki in škocijanu m stojnici Franc Perko. KUPUJE po dnevnih ce-nah V. K ROHRMANN, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis S vis hotela „Union"). Kapital in rezerve sikupino raad K 60,000.000- Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik, Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost s Sveopjo Zanatiljsko banko d. d. v Zagreb« in njeno podružnico v Knrlovcu ter z Gospodarsko banko~d. d. v Novem Sadg: Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pot' najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.