LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
labod
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 11
NOVO MESTO, 4. FEBRUARJA 1985
ŠTEVILKA 2
samo ena pot pelje k uspehu -100% plan
Od našega položaja na tržišču je odvisen naš celotni položaj. Zato ni čudno, da smo z letošnjimi plani podrobno opredelili minutne kapacitete in kose izdelkov za domači trg in za izvoz za vsak mesec posebej. Sprejeto dinamiko dela in obveznosti bomo morali v celoti spoštovati, saj bi vsako odstopanje močno vplivalo na naše rezultate in s tem tudi na naše osebne dohodke.
Med nalogami, ki jih moramo nadvse dosledno izvajati je upoštevanje dinamike za izvoz in domači trg. Vsakršno zamikanje in premeščanje bi znalo tako močno podreti plan dela, da bi bile posledice zelo boleče.
Letošnji plan neto fakturirane realizacije smo — glede na lansko leto — povečali za 43 odstotkov, od 279 milijard na 400 milijard dinarjev, stoodstotno doseganje plana nam bo omogočalo tudi predvideno rast osebnih dohodkov, odstopanje pa bi se seveda poznalo. Vsak tozd, ki ne bo dosegal planskih obveznosti, bo moral razliko nositi sam. Samo taka poslovna politika bo omogočala Labodu tudi v bodoče primerno oz. začrtano življenje, delo in standard.
Za letošnje leto predvidevamo 1.200.000 srajc, 550.000 bluz in 247.000 vrhnjih oblačil za domači trg. Vemo, da bo kupna moč še padala in realno je pričakovati, da bo trgovina
prodajala cca 20% manj blaga. Toda pričakujemo, da bomo tudi v letošnjem letu uspeli prodati približno enake količine kot smo uspeli to doseči lani. Da pa bi v močni konkurenci in zmanjšanih nakupih uresničili naše cilje — prodati toliko kot lani — se bomo morali izredno potruditi. Uspelo nam bo, če bomo dosledno vztrajali na najvišji kvaliteti naših izdelkov, doslednem spoštovanju rokov odpreme ter barvnem in modnem asortimentu. Nikakor pa si ne smemo dovoliti zamenjav ali celo kasnitev. Vsako odstopanje bi pomenilo manjši osebni dohodek in zato ni odveč dvakrat ponoviti, da bo moral vsak tozd spoštovati svoje obveze in napeti vse sile za lOOodstotno izpolnjevanje plana.
Ne bo pa tudi odveč, če ob tako strogo zastavljenih nalogah poudarimo, da moramo poenotiti tudi naše poglede na delo za izvoz in za domači trg.
Še vedno veljajo strožja merila za izvozne naloge, pri domačem trgu pa smo še včasih prehitro zadovoljni s kvaliteto in z rokom izdelave.
Torej naša pot je podrobno začrtana. Če jo bomo dosledno izpolnjevali, se nam ni treba bati prihodnosti. Vsako še tako majhno odstopanje zna to postaviti pod vprašaj. Vprašaj zato, ker nam ni vseeno, kako delamo in kako preživimo. Hočemo dosegati predvidene rezultate, moramo doseči planirano rast osebnih dohodkov in zato moramo izpolnjevati planske obveznosti.
Iz pogovora z vodjo prodaje
ob
slovenskem
kulturnem
prazniku
KULTURA NI LE
USTVARJANJE
V večini delovnih organizacij ostajajo prizadevanja za kulturo dela zunaj planskih in splošnih samoupravnih listin in tudi na dnevnih redih samoupravnih in drugih organov v delovnih organizacijah so tovrstna vprašanja redka. Tudi vodstva delovnih in družbenopolitičnih organizacij pogosto zanemarjajo ta prizadevanja, jih podcenjujejo ali celo zavračajo.
Tako je zapisano v gradivu za razpravo za sejo CK ZKS o kulturi, ki so ga pred dnevi objavili v prilogi Komunista in ki bo izhodišče štirimesečne razprave — seja CK ZKS o tej temi naj bi bila predvidoma maja in bo potekala ne samo v organizacijah ZK, marveč tudi v drugih delovnih okoljih, družbenopolitičnih organizacijah in združenjih.
Nismo po naključju izbrali navedka iz poglavja o kulturi dela, ki ji gradivo namenja precejšnjo pozornost. Gradivo izpričuje širok pristop k pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nastop v delovnih prostorih ob našem prazniku. Toda kultura ni le ustvarjanje in poustvarjanje, je širok pojem, ki zajema medsebojne odnose, odnos do jezika, do dela, okolja... Je pogoj vsake demokracije, pogoj tehnološkega in gospodarskega napredka. (Posnetek je iz Temenice)
(Nadaljevanje s 1. strani)
blematiki kulture in ne govori le o kulturni dejavnosti v tradicionalnem pomenu besede, o poklicni in ljubiteljski umetniški ustvarjalnosti, marveč ima pred očmi kulturo v najširšem pomenu besede. Ob kulturi dela, vloga estetskega doživljanja in ustvarjanja v neposredni proizvodnji kot enega od vse pomembnejših dejavnikov produktivnosti dela opozarja tudi na odnos do dela sploh, posebno še ustvarjalnega, inovator-skega dela, na kulturo odnosov v družini, na cesti, v šoli, pri; delu. Gre tudi za kulturo govora, in jezika, za naš odnos do okolja, do varstva narave, do kulturnih spomenikov naše preteklosti in do-kulturne dediščine sploh, za stopnjo naše politične kulture.
Vse jasneje postaja, da je višja kulturna raven, kulturna zavest ljudi, temeljni pogoj vsake demokracije, še posebej samoupravne socialistične, s tem tudi vsakega, tudi gospodarskega in tehnološkega napredka. V tem smislu postaja danes tudi kultura z umetnostjo vse bolj proizvajalna sila, je poudarjeno v gradivu za sejo centralnega komiteja.
Zato je danes vse bolj neupravičeno gledati na kulturo in kulturne dejavnosti zgolj kot na porabo. Ustvarjalnost in inovativnost, ki ju zahteva od delavca sodobna tehnologija, v veliki meri ni odvisna le od njegovega strokovnega znanja, temveč tudi od njegove splošne kulture.
Kultura je bila v dosedanjem narodnoosvobodilnem in razredno revolucionarnem boju vselej osrednje moralno in mobilizacijsko gibalo. Zveza komunistov jo je vedno imela za takšno in za enega temeljnih ciljev in dejavnikov v programu, vsebini in načinu svojega dela.
(Iz DE)
osnova
za
razumevanje
Da bi bolje razumeli in s tem tudi dosledneje spoštovali dva ključna akta, ki sta ta čas v obravnavi, je komisija za SSA s tov. Peričem na čelu pripravila poglobljeno pojasnilo, ki bi moralo biti »obvezno čtivo« za vsakega člana Laboda.
Osnovna izhodišča samoupravnih splošnih aktov, ki so v obravnavi:
1.	Osnutek samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka ter razporejanju čistega dohodka.
2.	Osnutek samoupravnega sporazuma o usmerjanju stroškov poslovanja in o povračilih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del oziroma nalog.
I. Osnovna izhodišča osnutka samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka ter razporejanju čistega dohodka. Pravno osnovo za urejanje nekaterih vprašanj, ki jih obravnava prvi sporazum dajeta zakon o združenem delu ter zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Dejanska osnova (potreba) po urejanju vprašanj s področja delitve dohodka izhaja iz dejstva, da mora vsaka organizacija smotrno razporejati dohodek in čisti dohodek in sicer tako, da razporejanje zagotavlja nadaljnji razvoj organizacije ter ustrezni standard delavcev, kar pomeni, da 'mora stimulativno vplivati na delo delavcev pri ustvarjanju dohodka v nadaljevanju procesa proizvodnje.
V tem smislu samoupravni sporazum ureja:
1.	Planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka
2.	Razporejanje čistega dohodka
Najbolj enostavna opredelitev pojmov dohodka in čistega dohodka nam pove, da je dohodek tisti del celotnega dohodka TOZD v obračunskem obdobju, ki ostane tozdu potem, ko smo pokrili vse stroške poslovanja. Čisti dohodek je del dohodka, ki ostane tozdu, ko pokrije obveznosti iz dohodka do družbe in družbenih dejavnosti.
Planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka izhaja iz potrebe, da ugotovimo naše kapacitete proizvodnje, naš
položaj na tržišču ter naše obveznosti do družbe in da na tej osnovi planiramo proizvodnjo (pridobivanje dohodka) in razporejanje dohodka. Brez takšnega pristopa k organizaciji dela in poslovanja, ki bo zagotovilo najamnjše stroške poslovanja pri doseganju določenega planiranega dohodka, ni mogoče ugotoviti večjih poslovnih rezultatov. V tem verjetno imamo še precejšnje rezerve. Kar se tiče razporejanja dohodka na del, s katerim pokrivamo naše obveznosti do družbe in družbenih dejavnosti (svobodna menjava dela), in na del, ki mu rečemo čisti dohodek, je naša vloga dvojna.
Naš vpliv na velikost dela dohodka, s katerim pokrivamo obveznosti ni velik, vendar moramo prispevati svoj delež k opredelitvi realnih in normalnih potreb splošne in skupne porabe v okviru razpoložljivega dohodka, ne pa v okviru želja. To bomo dosegli tako, da naše delegacije in delegati na vseh ravneh aktivno sodelujejo pri kreiranju teh potreb oziroma obveznosti. Velikost tega dela dohodka vpliva na velikost čistega dohodka (obveznost), tem manjši je del dohodka — čisti dohodek in obratno. Pri tem se moramo zavedati, da podobne obveznosti obstajajo v vsaki družbi, vendar naj bi te obveznosti bile čimbolj stvarne glede na naše razmere.
Razporejanje čistega dohodka je merilo naše sposobnosti za uspešno poslovanje (gospodarjenje). Na ta del dohodka, ki smo ga dobili potem, ko smo pokrili naše obveznosti, imamo delavci odločujoči vpliv.
Pri razporejanju čistega dohodka moramo torej določiti naslednje razmerje:
1. razmerje med osebno porabo delavcev tozd in akumu-
lacijo (skladi). Izhodiščno razmerje, ki smo ga opredelili v tem samoupravnem sporazumu, znaša 70 : 30 odstotkov. To pomeni, da 70 odstotne vrednosti sredstev čistega dohodka namenjamo osebni porabi in 30 odstotkov za sklade (za razširjanje materialne osnove poslovanja tozd). Obenem to pomeni, da smo ocenili, da takšno razmerje zagotavlja medsebojno optimalnost in torej približno enako možnost za ustvarjanje ustreznega obsega standarda delavcev in za nadaljnji razvoj tozd. Razmerje med sredstvi za rezervo in sredstvi, ki so namenjena za razširjanje materialne osnove poslovanja tozd, izhaja iz predpisov in sta oba dela nujno potrebna.
2.	razmerje med sredstvi namenjenimi za osebne dohodke in skupno porabo (osebna poraba). Izhodiščno razmerje znaša 80 : 20 odstotkov. To pomeni, da 80 odstotkov teh sredstev namenjamo za brutto osebni dohodek in 20 odstotkov za skupno porabo vključno s sredstvi za stanovanjsko gradnjo. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da sta oba dela nujna in da nam takšno razmerje zagotavlja rast osebnega in družbenega standarda, ki sta v tesni medsebojni zvezi.
3.	razmerje med sredstvi za osebni dohodek in osebni dohodek iz minulega dela znaša 85 : 15 odstotkov. To pomeni, da vsa sredstva, ki so namenjena za osebni dohodek, delimo na dva dela in sicer na osebni dohodek iz živega dela, ki temelji na neposrednem uspehu delavca, upoštevajoč osnovna merila kot so: količina dela, kvaliteta in gospodarnost, izkoriščanje delovnega časa. Upoštevati je treba še osebni dohodek iz minulega dela, ki je rezultat prejšnjih vlaganj in upravljanja z družbenimi sredstvi.
Bistvena novost je v tem, da opredelitev velikosti sredstev za osebne dohodke ne temelji le na občasnem razmerju, ampak da mora naša odločitev o tem temeljiti na oceni uspešnosti poslovanja tozd, torej na opredelitvi tega, v kakšni meri smo delavci prispevali k ustvarjanju dohodka. V ta namen smo določili kazalce (elemente, kriterije), na osnovi katerih bomo ocenjevali naš prispevek in uspešnost poslovanja.
Ti kazalci so:
—	produktivnost,
—	rentabilnost,
—	ekonomičnost,
—	dohodek na delavca in
—	izvoz.
Učenci so pogosto v naših proizvodnjah. Na dan prosvetnih delavcev so tozd Ločna obiskali tudi profesorji ekonomske šole iz Novega mesta in osnovne šole Prevolje. Zanimali so se za sistem nagrajevanja, za doseg norme in plana, za izvoz in še za številna vprašanja iz Labodovega življenja.
Raznašalka v brigadi 4100 tozda Tip-top.
Pojmi so opredeljeni v samoupravne sporazume, pomenijo pa, da čim več naredimo, čim bolje gospodarimo in če optimalno izvozimo, tem večji bo naš poslovni uspeh in potem bomo upravičeni do večjih sredstev za osebno porabo. In seveda obratno.
Bistvena novost pri določitvi višine sredstev za osebne dohodke iz minulega delaje v tem, da niso več odvisni le od postavljenega odstotka (razmerja) in golih dejstev, delovne dobe in starosti, temveč tudi od gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Cim bolje gospodarimo s sredstvi, ki jih uporabljamo, in čim večji je učinek, tem bolj lahko povečujemo delež osebnih dohodkov. To obenem pomeni, da so ta sredstva lahko večja ali manjša — odvisno torej od upravljanja in ravnanja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Opredelili smo tudi spodnjo mejo gospodarjenja, tako da bomo izgubili pravico do osebnega dohodka iz minulega dela, če bo rentabilnost (gospodarjenje) našega poslovanja za polovico slabše kot je v naši dejavnosti. Pri tem določamo osnovna merila, ki vplivajo na višino teh osebnih dohodkov. Poleg rentabilnosti vplivajo še merila: dohodkov-nost, ki predstavlja dohodek napram poprečno uporabljena sredstva, gospodarnost, ki izraža celotni prihodek napram porabljenim sredstvom, in aku-mulativnost, ki izraža akumulacijo napram poslovnemu skladu ter ustvarjalnost, ki se določa po posebnih merilih. V besedilu so pojmi in način uporabe bolj konkretno opredeljeni. Za ugotavljanje naše uspešnosti poslovanja bomo uporabljali metodologijo (način), ki bo določena s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
Poleg omenjenih razmerij smo na področju osebnega dohodka iz minulega dela določili, da 10 odstotkov teh sredstev namenjamo za uveljavljanje pravic in invalidnosti in zmanjšanja delovne zmožnosti, 50 odstotkov na osnovi gospodarjenja z družbenimi sredstvi in 40 odstotkov na osnovi akumulativnosti — torej povečanja naših skladov. Individualna merila, ki vplivajo na velikost osebnih dohodkov iz minulega dela, določamo s splošnimi akti s področja osebnih dohodkov.
I.	Osnovna izhodišča osnutka samoupravnega sporazuma o usmerjanju stroškov poslovanja in o povračilih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Pravna osnova za urejanje vprašanj stroškov sta predvsem zakon o celotnem prihodku ter družbeni dogovor o povračilih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del oziroma nalog. Dejanska potreba po urejanju teh vpršanj izhaja iz dejstva, da mora vsak dober gospodar — vsaka organizacija — skrbeti, da ima čimmanjše stroške poslovanja v primerjavi z velikostjo dohodka, oziroma da na enoto stroškov ustvari čimvečji dohodek. Iz tega izhaja, da je velikost dohodka in čistega dohodka oziroma osebnega dohodka pogojena z velikostjo stroškov poslovanja. To obenem pomeni, da delavci imamo odločilen vpliv na stroške poslovanja in da lahko v veliki meri prispevamo k uresničevanju načela dobrega gospodarjenja in da moramo planirati stroške poslovanja. Ta samoupravni sporazum prav tako vsebuje dva dela (poglavij je več).
Prvi del zajema našo obveznost, da bomo planirali stroške poslovanja in določili vrsto stroškov, ki nastajajo v proizvodnji konfekcijskih izdelkov. V tem smislu smo opredelili vrsto stroškov in način ravnanja delavcev v posameznih primerih stroškov oziroma s posamezno vrsto materiala, naprav ali stroškov. Na ta način smo opredelili:
—	ravnanje z materialom in surovinami,
—	amortizacijo kot element gospodarjenja,
—	redno in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev,
—	pojem posrednih stroškov in njihov obseg kot so stroški za reklamo in propagando, udeležbo na sejmih in razstavah, reprezentančne stro-
ške ter vodenje evidence in pooblastila ter odgovornosti pri uporabi sredstev oziroma odločanju o posameznih stroškov. Skupno vsem tem stroškom je, da v povprečju morajo rasti počasneje od celotnega dohodka, da bi bil dohodek čimvečji.
Drugi del zajema primere povračila stroškov delavcev, ki so jih imeli pri svojem delu. Ti stroški so predvsem:
—	povračila stroškov za službena potovanja v državi in v tujino,
—	povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela,
—	povračilo stroškov za ločeno življenje ter selitvenih stroškov
V	vseh primerih smo opredelili pojem stroškov, način uveljavljanja pravice do povračila stroškov ter merila, ki vplivajo na presojo, če obstaja potreba po opravilih, ki povzročajo omenjene stroške oziroma na velikost posameznih vrst stroškov.Osnovno načelo pri opredelitvi teh stroškov je, da povračila ne morejo biti večja kot so dejanski stroški, da je stroške treba dokazovati z ustreznimi listinami in da imajo delavci pravico do povračila v vseh primerih, ko so imeli določene izdatke pri svojem delu. Ta načela navaja samoupravni sporazum. To pomeni, da tozd prizna stroške le takrat, če so nastali v skladu z opravki, ki jih obravnava samoupravni sporazum, ne pa stroškov, ki bi jih delavec povzročil po nepotrebnem ali zaradi malomarnosti.
V	tem samoupravnem sporazumu smo v osnovi opredelili pojem izgube v blagovnem prometu ter evidenco materiala in stroškov poslovanja, kakor tudi nekatera pooblasti-
la pri odločanju o uporabi posameznih vrst stroškov.
SKLEP
Poleg ostalih samoupravnih splošnih aktov predstavljata ta dva samoupravna sporazuma osnovno normativne opredelitve stroškov poslovanja in pridobivanje ter razporejanje dohodka oziroma čistega dohodka. Takšna delitev prispeva k povečanju odgovornosti posameznega delavca do ravnanja s sredstvi v delovnem procesu in s tem tudi zmanjševanju stroškov poslovanja na eni strani ter k povečanju dohodka na drugi strani. To ob enem pomeni povečanje osebnega dohodka delavca. Z optimalno (ustrezno) opredelitvijo razmerij pri razporejanju čistega dohodka zagotavljamo nadaljni obstoj in razvoj tozda ter na ta način vsem delavcem ustrezno delo in osebni dohodek.
Šele potem, ko uredimo ta področja, in ko se bomo tudi primerno ravnali, lahko urejamo področje delitve sredstev za osebne dohodke in skupne porabe, zavedajoč se, da bodo sredstva za osebni dohodek večja, če je naše ravnanje z materialom in sredstvi bolj gospodarno, če so naše odločitve o posrednih stroških upravičene, če so naše odločitve o razmerjih med skladi in osebno porabo optimalne oziroma če so naše odločitve o investicijah čim bolj temeljite in upravičene. V nasprotnem primeru ostaja manj sredstev za osebni dohodek in skupno porabo oziroma obstaja manjša možnost za nadaljnji uspešen obstoj in razvoj tozd. To pa je osnovni pogoj za naše delo in za naš standard.
KOMISIJJA za SSA
Razumno
z
elektriko
Raba električne energije ob pravem času je razumno ravnanje!
Če gospodinjskih aparatov ne vključujemo ob urah velike porabe, veliko prispevamo k enakomernejšemu odjemu električne energije. Takšno ravnanje pa se tudi splača. Ob enakomernejšem odjemu električne energije je namreč tudi dobava bolj zanesljiva, manjši pa so tudi proizvodni in prenosni stroški za električno energijo.
Kolikor večje so pričakovane končne obremenitve elektroenergetskega sistema, toliko večje morajo biti dimenzije elektrarn, daljnovoda, transformatorskih postaj in drugih naprav. To pa pomeni da bodo prevelike konične obremenitve (pa čeprav trajajo samo po 4 do 6 ur na dan) zahtevale tudi večje investicijske stroške, ki povečajo tudi ceno kilovatne ure.
Za primerno usmeritev — dnevni diagram!
V elektrogospodarstvu proizvodnjo električne energije nenehno prilagajamo potrebam, saj energije ne moremo skladiščiti na zalogo. Zato moramo vedeti, kakšne so potrebe, predvsem pa, koliko električne energije potrebujejo
uporabniki in kakšen je časovni potek porabe električne energije.
Krivulja, ki jo dobimo pri opazovanju porabe električne energije na določen dan, se v enaki obliki ne ponovi več. Vendar je ta potek za vse delovne dni zelo podoben. Ta podobnost izvira iz ponavljajoče se dejavnosti uporabnikov in s tem ponavljajoče se potrebe po energiji čez dan. Dnevni diagram je torej odraz porabe, kar pomeni, da so njegove vrednosti in oblika odvisne od ravnanja uporabnikov.
Kaj svetujemo?
V	tabeli so točkovani električni gospodinjski aparati po velikosti njihovih priključnih moči. Večje število točk pomeni, da ima aparat večjo električno moč ter tako ob vklopu bolj obremeni električno omrežje.
Električnih aparatov večjih moči ne smemo uporabljati v kritičnih urah, ko je elektroenergetski sistem najbolj obremenjen. Ponavadi je to v zimskem času med 7. in 10. uro in 18. in 21. uro ob delavnikih, ter med 10. in 13. uro ob nedeljah. V poletnem času pa se konice porabe premaknejo na poznejšo uro (približno za eno uro).
V	tem času posebej odsvetujemo vklop termoakumulacijskih porabnikov, kot so bojler, termoakumulacijska peč pa tudi pralni stroj in pomival-nik. Premaknitev vklopa teh apratov v čas nižje obremenitve sploh ne zmanjšuje udobja uporabnikov.
Ravno tako moramo gospodarno ravnati z električnimi porabniki, ki sicer nimajo velikih priključnih moči (imajo majhno število točk), šopa kljub temu zaradi hkratne uporabe pomembnih povzročitelji konic. Tako je na primer razsveltljava porabnik, ki se pri vseh odjemalcih zanesljivo pojavlja v približno istem delu dneva. Zato prižgimo luči le v prostorih, kjer svetlobo zares potrebujemo.
Aparati št. točk Dnevni diagram porabe električne energije
^ Mi	
S®5i	mmrn wmm $
krjšntooekBi	s
likalnik	o
»nrzovsips sfcnnis	3
hladilnik	2
ijtepainispiepDa	3
aužnifttkzstese	2
sokovnik	2
•fcjhinjsksnsps	2
razsvetliva	2
televizor	1
mtkaef	1
•t s nr ur iy i4' is- ir ztžvz? 24'

Na letošnjem ljubljanskem sejmu mode je prejel Labod diplomo za svilene komplete.
S
skupščine
Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije je na 3. seji skupščine poudarilo nekaj najbolj perečih vprašanj naše panoge in opozorilo na bistvene in nujne poti razvoja. Na začetku je bila podelitev priznanj »Inovator tekstilne industrije za leto 1984«. Dr. Janez Cerkovnik, predsednik komisije, je izročil najvišje priznanje Polzeli, naslednje tri pa Tosami.
Inovacije se v tekstilni industriji sicer nekoliko težje uveljavljajo, vendar je le prevladalo spoznanje, da moramo graditi prihodnost na lastnem znanju.
Stane Dolenc, direktor poslovne skupnosti tekstilne industrije, je prisotnim pojasnil projekt izvoza in potrebno modernizacijo osnovnih sredstev do leta 1990.
Opozoril je, da so vlaganja za posodabljanje opreme znatno pod potrebami in ustvarje-
nimi finančnimi možnostmi, ker smo v veliki večini vezani na uvoz. Ob tem velja gora predpisov, ki proceduro zelo zapletajo. Izvoz in poslovni rezultati tekstilne industrije Slovenije bodo ogroženi, če ne bomo takoj začeli izvajati nujno potrebne modernizacije osnovnih sredstev. Ob 94 odstotno odpis,ni vrednosti opreme slovenske tekstilne industrije si pač težko predstavljamo pot naprej.
Posledice bi bile zelo hude.
Franc Kragelj je podal poročilo o gospodarskem položaju naše branže in ob tem ponovno opozoril na nekatere kazalce, ki jih je navedel tudi tov. Dolenc ter na delitev dohodka v delovnih organizacijah tekstilne industrije. Opozoril je na nekatera vidnejša odstopanja v osebnih dohodkih, ki v posameznih skupinah varirajo tudi do (to je skrajni primer) 50 odstotkov.
V konfekcijski skupini je bil v lanskih 9 mesecih povprečni osebni dohodek 22.584 din. Najvišji osebni dohodek je znašal v konfekciji 26.632 din, najnižji pa 16.996 din (V Labodu smo imeli v lanskih 9 mesecih povprečje 23.819 din).
—
nekaj
podatkov
Tekstilna industrija Slovenije zaposluje 55.000 delavcev. Od tega je 42.700 žensk ali 78 odstotkov. Pokrivanje uvoza z izvozom je vtekstilni industriji (letos v 1. polletju) 146%, za primerjavo pa naj na-
vedemo, da je še leta 1979 bilo le 73%. Delež prihodka na tujih trgih znaša, glede na skupen dohodek, 18% ter je s tem znatno nad povprečjem Slovenije.
Dohodek na delavca znaša v slovenski tekstilni industriji 543.263 din, v slovenski industriji in rudarstvu pa 508.293 din. Mesečni osebni dohodek delavca v naši branži znaša 20.937 din, v industriji in rudarstvu pa 22.973 din.
predstavljamo
vam
S 1. januarjem je Marija Kr-ničar prevzela dela in naloge direktorice tozda DELTA. V kaj težkem času seje spoprijela z veliko odgovornostjo, v olajšavo pa ji bodo dosedanje izkušnje, saj je v Delti že od leta 1955 in je ves ta čas delala v tesni povezavi s Dragico Novak, dosedanjo direktorico tozda.
Tov. Krničarjeva je rojena 21. novembra 1937. Po končani ekonomski srednji šoli se je zaposlila in nato ob delu leta 1967 končala tudi prvo stopnjo VEKŠ. V Delti je vsa ta leta opravljala vrsto odgovornih nalog, zadnja leta pa je bila računovodja. Je aktivna družbenopolitična delavka, njeno prisotnost pa je močno čutiti ne le v tozdu ampak tudi širše. Njene aktivnosti pa močno čuti tudi družina. Obe hčerki sta sicer že precej samostojni, toda mamina prisotnost doma je kljub temu še vedno najbolj pričakovana. »Včasih, ko sem se vrsto let vozila na delo in to s kar dveh strani, je bilo še težje. Sedaj, ko pa stanujemo
na Ptuju, je vse mnogo lažje....« pripoveduje direktorica.
Ko razmišlja, katere naloge bi se najprej lotila, mimogrede nanese beseda na tov. Novakovo, dolgoletno direktorico Delte. V težkem času seje spoprijela z delom in dosegala tudi izredne uspehe. Delti je posvetila svoja najbolj ustvarjalna dela in bila vedno s svojim osebnim zgledom kažipot k delavnosti, samodisciplini, k uspehom. Toda težave, ki so se poiavile zadnje mesece njenega dela, sojo na žalost pospremile do njene upokojitve. Zaslužila si je vse kaj drugega. Toda mnoga njena dela ostajajo in na doseženih rezultatih skozi leta, bo danes lažje delati.« pravi tov. Krničarjeva. »Za naš kolektiv pa ostajajo dogodki zadnjih mesecev velika šola.«
V Delti imajo 40 odstotkov delavk, ki so v Delti manj kot pet let. Ta podatek je zgovoren, zato meni tov. Krničarjeva, da je intenzivno delo z mladimi med večjimi nalogami. »Sicer pa bo vse o naših nalogah povedano, če rečem, da je naša in moja največja naloga bitka za doseg 100-odstotnega plana.«
Za doseganje lepih poslovnih rezultatov so harmonični medsebojni odnosi velikega pomena. Kako je Delti uspevalo zadržati tako homogenost, negovati zdrave medsebojne odnose... »Veliko smo dali vedno na pogovore z delavkami, na pravočasno in razumljivo neposredno obveščanje, na dograjevanje delegatskega sistema... S tem smo dosegali tovariške odnose. Sicer se vedno najde kdo, ki bi jih hotel načeti, zato jih je potrebno tudi v prihodnje negovati.«
In želje ter načrti za naprej? »Se naprej bi si želeli sodelovati na ravni delovne organizacije tako kot doslej, saj je zastavljena pot gotovo najbolj ustrezna. Kar pa zadeva naš tozd, imamo v načrtu organizacijo lastne kuhinje, za daljšo prihodnost pa morda tudi dograditev upravne stavbe. To nam bi omogočilo bolj organizirano delo. Toda, kot rečeno, so to zaenkrat še bolj želje kot pa uresničljivi načrti. Do sedaj smo gradili predvsem na posameznih strokovnjakih, misliti pa bomo morali tudi za naprej in si zagotoviti več strokovnjakov.«
Tov. Krničarjevi želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri delu!
Srečanje
naših
zastopnikov
Sredi januarja je bila v Novem mestu konferenca naših trgovskih zastopnikov. Potekala je v dveh delih, v prvem ločeno po programih, v drugem pa skupno. Konferenca naših delavcev, ki delajo izključno na terenu je tudi priložnost, da slišimo, kako je Labod sprejet na tržišču, da se seznanimo z odmevi na naše delo.
Po besedah zastopnikov postajajo razmere na tržišču vse težje, saj je bilo v preteklem letu že občutiti padec kupne moči. Na to smo bili v Labodu sicer pripravljeni, nepredvideno pa so nas doleteli zamiki v proizvodnji in s tem kasnitve odpreme. Vse to so skušali naši zastopniki na terenu oblažiti, kar jim je v precejšnji meri uspelo, kljub vsemu pa le ostajajo omenjene kasnitve za nas težka šola.
Pripombe, ki jih je bilo slišati nas spodbujajo, da bomo morali še bolj skrbeti za kakovost in spoštovanje rokov. To smo opredelili tudi v naših
Marija Krničar med sodelavci.
planskih aktih. Kljub pripombam je bila enotna ocena prisotnih, da ima Labod na jugoslovanskem tržišču dober položaj. Boriti se bomo morali, da ga bomo obdržali in zato si še ene take sezone, kakršna je bila letošnja jesen — zima, vsekakor ne smemo privoščiti.
Trgovski zastopniki so poudarili, da bi morali priti večkrat na teren, ki ga pokrivajo samo zastopniki, tudi referenti iz nabave in prodaje. Informacije iz tržišča, ki nam jih sporočajo trgovski zastopniki, so pač le posredne, na terenu pa bi se odgovorni delavci neposredno seznanili z razmerami.
Gibanja na trgu prinašajo taka in drugačna nihanja. Zaradi poplave trikotaže je prodaja bluz v nekoliko težjem položaju, zato bi si tako trgovski zastopniki kot tudi vsi ostali želeli več zahtevnejših uvoženih tkanin za naš program. To pa je seveda povezano z našimi možnostmi uvoza in možnostmi domačih metražerjev, ki v nekaterih materialih še ne dosegajo pričakovane in željene kakovosti.
Nemalo težav ima tudi trgovina in to predvsem s finansiranjem. Prav zato je pričakovati, da bo le-ta vse manj kupovala na zaključevanjih, kar nam narekuje več dodatnih kolekcij, več prometne prodaje. To prinaša več dela zastopnikom na terenu, pred tem pa seveda več dela vsem, ki so v verigi nastjanja kolekcij — od nabave, preko kreacije do prodaje.
Vendar bi se v tem sestavku ustavili le ob deležu, ki zajema trgovske zastopnike. Menili so, da Labod prepočasi spreminja višine nadomesstil za vožnje z osebnimi avtomobili in so zato predlagali, da se pri tem uvede avtomatizem. Vsaka nova podražitev goriva, naj bi avtomatsko upoštevali tudi pri obračunih nadomestil.
V drugem delu je prevladalo prisrčno tovariško vzdušje. Tu se je trgovskim zastopnikom pridružil tudi generalni direktor Laboda, referentje iz komerciale ter del sodelavcev kreator-ske službe. Beseda je tekla o poslovanju Laboda, o naših planih, nalogah.... To pa je bila tudi priložnost, da se kolegi poslove od svojega dolgoletnega sodelavca MUSTAFE KAJ-TAZA, ki seje po 22 letih dela v Labodu in 46 letih skupne delovne dobe upokojil. Veliko ganljivih besed je bilo izrečenih, veliko spominov je bilo obujenih. Želimo mu predvsem zdravja, da bi si umiril življenje in užival pokojnino. Nadomestil ga bo sin, ki je sedaj pri nas še pripravnik.
Modno
in
prodajno
Kakšna je letošnja kolekcija za jesen — zimo? Po novih usmeritvah so kreatorji tokrat pripravili nekoliko manj modelov, vendar pa so tem posvetili vso pozornost. Po besedah Jelke in Petre je bilo letos precej lažje najti skupen jezik ustvarjalcev in vseh, ki kolekcijo pripravljajo. Tako se v programu VO lahko pohvalimo z zelo prodajnimi izdelki, ki vključujejo letošnje modne smernice, vendar so še vedno povsem »naši«, sprejemljivi in vabljivi za domačega kupca. Taki so vtisi prvih kupcev in pripričani smo, da se bodo potrdila tudi kasneje.
V	programu VO je izdelanih 150 različnih modelov (ti pa so v petih kolekcijah). Kreatorki sta zadovoljni z letošnjo ponudbo materialov — tako osnovnih kot tudi dodatkov. Več je uvoza, z lastno iznajdljivostjo in prizadevnostjo pa se da uspešno zapolniti tudi ostale vrzeli. Novost v tokratni Labodovi kolekciji so nove, nekoliko daljše dolžine, široki zgornji deli s poudarjenimi
ameni ter modni dodatki, kot o to veliki gumbi in podobno. Skratka, kolekcija je modna in prodajna hkrati.
V	kolekciji kril je kreatorka Cvetka Bogolin pripravila 75 modelov. Nekaj tkanin je iz uvoza, nekaj iz domačega trga, nekaj pa je bilo treba porabiti tudi blaga iz zaloge. V živahnih modelih, ki imajo spremenjeno dolžino kril, take in drugačne pasove, je precej modnih dodatkov, ki dajejo modelom poseben čar. Cvetka pravi, da bi bila zelo vesela, če jih bo moč zagotovitj tudi za redno proizvodnjo. Živahnejša, širša in ohlapnejša moda pri krilih se zelo rada in zelo uspešno okiti tudi s takim posebnim pasom, sponko, izrazitim gumbom itd.
Bluz je 90 modelov. Še bomo nosile široke rokave, ohlapne širine, zapenjale jih bomo spredaj ali zadaj... Včasih gre za kombinacijo različnih tkanih, med temi pa so od čistega bombaža do sintetike. Ne bi zadostili mnogim okusom in mnogim priložnostim se je trudila Irena.
Pripravljanje kolekcije srajc — na posnetku kreator Stane Vesel.
Srajce so naš najstarejši artikel. V kolekciji za jesen-zimo je kreator Stane Vesel pripravil 160 modelov. Ker gre za srajce za hladnejše dni, je med temi precej tlanele, kroji pa so seveda modni — široki.
znanje za lepše odnose
Na pobudo Delavske univerze »Cene Stupar« so se tudi v tozdu Libni odločili za vrsto predavanj, ki so namenjena brigadirjem, njihovim pomočnikom, vodjem služb idr. Predavanja so organizirana ob sobotah, kar je sprva sprožilo plaz nezadovoljstev. Toda že prvo predavanje, ki gaje imela pedagoginja prof. Vida Varga je pritegnilo vse slušatelje in jih prepričalo, da so se prav odločili. Pravijo, da ob vsebinsko in življenjsko tako polnih predavanjih ne bi hoteli manjkati niti ene ure. Poslušali so teme: odnosi med ljudmi, motivacija za delo, informatika in vodenje sestankov. Dr. Bogomil Bergant je predaval o organizaciji delovnega procesa. Zadnjo soboto, 26. januarja, so poslušali dipl. psihologa Vladimirja Hočevarja, ki je predaval o uvajanju delavca na delo in o konfliktih zaradi devialnih nih oblik obnašanja. Sledila bodo še predavanja o tekstilni tehnologiji, s poudarkom na izdelavi moške srajce in ženske bluze in obdelavi tkanin.
Pohval je veliko slišati. Dragica Vahčič, vodja računovdske
službe v Libni, pravi, da so teme izredno zanimive, le čas je nekoliko ponesrečen. »Vendar ob vsem kar smo slišali, ni težko žrtvovati sobotno dopoldne«. pripoveduje tov. Va-hčičeva. Milena Hribar, brigadirka, prav tako pohvali vsebino izobraževanja, še posebno navdušena pa je bila nad prvo temo. »S predavanji smo si osvežili znanja, ki smo jih nekoč že sprejemali, pa jih zaradi vsakodnevne naglice, nismo znali uporabljati ob delu. Tokratna predavanja so nas obogatila.«
In kaj pravi poslovna sekretarka Marija Štampfelj, ki je skupaj z direktorjem tozda in v vednosti naše kadrovsko-soci-alne službe, organizirala izobraževanje: »Manjkalo nam je takih znanj. V vse težjem času smo tudi ljudje vse bolj občutljivi in ranljivi. Menim, da smo predavanje organizirali ob pravem času in da smo pri izboru imeli zares srečno roko. Razmišljamo, da bi podobne teme omogočili za vse zaposlene v kolektivu, saj ugotavljamo, da kultura v naših medsebojnih odnosih šepa.«
Marija Štampfelj: »Z vsebino izobraževanja za vodilne in vodstvene kadre smo v Libni zelo zadovoljni.«
zapis
za kasnejše rodove
Na pobudo Zveze sindikatov Slovenije je odbor za tradicije delavskega gibanja organiziral enodnevne seminarje za pisce kronik. Seminarji so bili v Ljubljani, Celju in Novem mestu, predavatelji pa prof. dr. France Kresal, prof. dr. Miroslav Stipovšek, prof. dr. Slavko Kremenšek in Zdravko Troha, ki se že vrsto let ukvarja z zgodovino delavskega gibanja, pri RS ZSS pa je vodil tudi politične šole.
Seminarje opozoril na premajhno skrb za trajnejše obel-ežitve današnjih dogajanj, pa tudi dogajanj od vojne naprej. Skokovita pot, ki smo jo prehodili od revolucije pa do danes ter številna sprecifična dogajanja, so premalo obeležena. Zato je nujno, da vsako delovno okolje skrbi za svoje zapise, za kroniko, ki bi navajala poleg poslovnega življenja tudi spremljajoče dejavnosti, ki pa vendarle tvorijo naše delo in življenje. Glasila in časopisi so eden temeljitejših virov, vendar pa ne zmorejo objaviti vsega, kar bi znalo biti zanimivo čez leta ali desetletja. Zato je tej publicistični obliki zbiranja gradiva nujno dodati tudi znanstveno in spominsko obliko. Z znanstveno se ukvarjajo posebne inštitucije, še posebno pa zgodovinski arhivi, ki pa se pritožujejo, da marsikateri dokument, ki ima veliko skupno težo, nekatere delovne organizacije ljubosumno skrivajo samo zase. Nujno bi bilo treba poceniti zbiranje in hranjenje določenih zgodovinskih dokumentov.
Za marsikaj v naši polpreteklosti pa na žalost ostaja danes edini vir le še spomin. Marsikaj nismo zabeležili, marsikaj se je porazgubilo. Zato je nujno zabeležiti na magnetofonski trak pripovedi udeležencev bodisi prvih mladinskih delovnih brigad, prvih delavskih svetov, udarniških akcij, sindikalnega delovanja itd. Pričevanja posameznikov bodo dala sliko, ki je že danes dragocena, še bolj pa bo čez čas.
Uvodničarji so vsi po vrsti opozarjali na zanemarjeno vzgojo zgodovinskega mišljenja in razmišljanja. Ne moremo živeti samo za danes, zato moramo današnja prizadevanja zabeležiti in osvetliti tudi za kasnejše rodove.
V ptujski prodajalni je že pomladno cvetje.
novice iz ptujske prodajalne
Lanski plan je ptujska prodajalna presegla za 20 odstotkov, letošnji pa znaša 37 milijonov din. Za doseg tega bodo morale 4 prodajalke kar krepko poprijeti za delo. Tega pa so tudi že vajene.
Prodaja je v letošnjem prvem mesecu kar lepo tekla, pravijo pa, da pogrešajo več črnine in klasičnih kril. Ob letošnjih spemembah davkov za izdelke iz sintetičnih vlaken so v Delti spremenili cene sicer le šestim artiklom bluzic in srajc, skupen znesek pa je znesel 77.000 din.
K tem podatkom pa dodajmo še enega in sicer, da so v lanskih desetih mesecih v tej naši prodajalni dosegli najvišji promet na zaposlenega.
v__________________________________ ________________________________________J
Tudi v Labodu smo pisanju kronik namenili premalo prostora in časa. Pravzaprav ima zabeležena leta dogajanja samo Delta, zato smo sklenili, da odslej vsi beležimo dogodke v posameznih okoljih, jih obogatimo s časopisnimi izrezki, fotografijami in podobnim. Tudi mnenja, intervjuji in podobno bi sodilo poleg. Kot pa priporočajo predavatelji na seminarju, bi morala ta »poročila« obsegati tudi podatke o splošnem razpoloženju, vremenskih pogojih, načinu obeleževanj, kar imamo Slovenci do sedaj le za kmečko področje, ne pa tudi za delavsko.
Skrbi za pisanje kronike ne gre naložiti le eni osebi. To mora biti skupna skrb vseh, ki so odgovorni za tozd. Tudi DPO imajo ob tem velike naloge. S skupnimi močmi se lotimo pisanja kronike.
medicina dela v boju za
humanizacijo
dela
V decembru lani je bil posvet o aktivnem zdravstvenem varstvu delavcev (zdravstvena preventiva) in službi medicine dela v Sloveniji. Slišali smo oceno sedanjega stanja, usmeritve, prioritetne naloge in načrtovanja za naslednje srednjeročno (1986— 1990) in dolgoročno (1991 — 2000) obdobje.
Poleg zdravstvenih delavcev večjih enot medicine dela v Sloveniji so bili prisotni še predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, gospodarske zbornice, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, raziskovalne skupnosti, republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo in republiškega komiteja za delo.
Razvoj službe medicine dela, prometa in športa, kljub prioriteti, zaostaja za razvojem v jugoslovanskem prostoru.
Upoštevajoč obremenitve in škodljivosti pri delu se kot pereči zdravstveni problemi, ki jih bomo morali reševati in ob-
vladati v naslednjem planskem obdobju, pojavljajo:
—	poškodbe pri delu in izven dela
—	obolenja srca in ožilja
—	obolenja gibal
—	duševne motnje
—	obolenja dihal
—	novotvorbe
Glede na zdravstveno stanje aktivne populacije Slovenije smo sprejeli prednostne naloge službe medicine dela, prometa in športa.
1.	Analiza zdravstvenega stanja skupina delavcev na osnovi preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter na osnovi analize, strukture, ravni in dinamike kazalcev negativnega in pozitivnega zdravja.
2.	Priprava programov, izvedba in preverjanje akcije za obvladovanje bolniškega stal-eža, poškodb in invalidnosti.
3.	Priprava predpisov s področja aktivnega zdravstvenega varstva.
4.	Izdelava medicinskih meril za ocenjevanje delovne zmožnosti ter za ocenjevanje začasne in trajne delovne nezmožnosti.
5.	Razviti zmogljivosti za biološki in epidemiološki mo-nitoring.
6.	Izdelava priročnika za izvajanje aktivnega zdravstvenega varstva delavcev, udeležencev prometa in športnikov.
7.	Priprava enotne medicinske dokumentacije za kompleksno zdravstveno varstvo delavcev, udeležencev prometa in športnikov.
8.	Priprava standardov preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo na zdravstveno ogroženih delovnih mestih.
9.	Verifikacija vseh enot medicine dela, prometa in športa.
Poročilu referentov je sledila živahna razprava z nekaterimi tehtnimi pripombami o nadaljnjem razvoju službe medicine dela ter naslednja tema seminarja. »Spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja delavcev.«
V uradnem predavanju so nas seznanili z različnimi pristopi in metodami proučevanja zdravstvenega stanja delavcev na osnovi preventivnih zdravstvenih pregledov (pozitivno in negativno zdravje) in kazalcev negativnega zdravja.
Invalidnost je poleg smrtnosti najhujša posledica bolezni
ali poškodbe in je eden najbolj tehtnih kazalcev negativnega zdravja delavcev.
Prikazana je bila raven, dinamika in povezanost med bolniškim staležem in novimi invalidi po panogah industrije Slovenije od 1978—1982.
Slišali smo tudi oceno zdravstvenega stanja delavcev zaposlenih v treh rudnikih v Sloveniji na osnovi aktivnih zdravstvenih pregledov, in podatke iz premerjalne analize olniškega staleža in invalidnosti v SOZD MTT in v Svili v letu 1981 s prikazanimi razlikami in vzroki v omenjeni tekstilni tovarni.
Seminar je bil zaključen s prikazom in analizo aktivnega odmora v PIK Maribor (obrat šivilja nogavic).
Referenti različnih predelov Slovenije so kritično spregovorili o stanju medicine dela, tako glede kadrov, prostora, opreme in kvalitete opravljenih storitev. Veliko truda je bilo že vloženega še dolga in trnjeva pot pa nas vodi do humanizacije dela.
Dr. TATJANA GAZVODA spec. med. dela v Novem mestu

Kratke modne revije na Labodovem razstavnem prostoru je popestrila s svojim nastopom pevka izdua Denis & Denis, (foto: Radovič)
rojevajo uspehe in tako je na Dolenjskem lani prvič darovalo kri kar 807 krvodajalcev. Odvzemi so bili v novomeški transfuzijski postaji organizirani dvakrat na teden, ena izredna akcija pa je bila organizirana na Dobu. In kakšna je struktura tistih, ki so lani darovali kri: kmetov je 25, gospodinj 54, dijakov 104, upokojencev 13 in 5474 zaposlenih. Po dolenjskih občinah pa je bila udeležba pri odvzemih krvi kaj različna:
občina	število prijav	število odklonov	število odvzemov	zbrana kri litrov	konzervirana kri — litr.
Novo mesto	5202	195	5007	1.597.45	1.855,75
Metlika	63	4	59	19,00	23
Črnomelj	217	11	206	65.50	75
Trebnje	107	8	99	33	38
Krško	81	4	77	23	26
skupaj:	5670	221	5448	1.738	2.018
labodovi
krvodajalci
presegli
plan
Novomeški Rdeči križ posveča veliko pozornosti krvodajalstvu. Velika prizadevanja
Med uspehe preteklega leta pa novomeški Rdeči križ šteje tudi ažurno vodenje krvodajalskih kartic, s tem pa je dan pregled krvodajalcev v akcijah po delovnih organizacijah ter znana količina zbrane in porabljene krvi po mesecih. Na žalost pa še ni v celoti uspela pobuda, da bi v vseh delovnih organizacijah uvedli kartoteko krvodajalcev, kar bi bilo v veliko pomoč ob posameznih urgentnih primerih.
Med podatki, ki jih je poslal Rdeči križ, vidimo, da je novomeški del Laboda uresničil svoj plan krvodajalstva oziroma, da smo ga dosegli kar 160—odstotno (planiranih je bilo 124 odvzemov, dosegli pa smo jih 198).
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne
Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v enajpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Skrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdejalai še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. prešernova družba
Libna je namesto novoletne čestitke svojim poslovnim partnerjem prispevala določeno vsoto v korist boja proti raku na naslov Onkološkega inštituta — sklad za gradnjo in opremo. Čestitka je skupaj z naslovi darovalcev objavljena v 2. številki Delavske enotnosti.