V Maribora, cfn« 2& KL t$ 2 7 . M ariborski V d C fc K N I h Ju iia. . l < ± li % X £ & & & * % £ £ n s £ c £ s r z £ t e t , y f r r i g G t e i f i č e o i § £ „W IM PA SSIN G m M PAS S ING Naš vsakdanji kruh, gibance in drugo ČUDNI KRUŠNI OBIČAJI NA POHOR JU. — KAKO PEČEJO KRUH. — Gl- BAN’ CE _ NARODNA JED. SVET OVNOZNANE PRLEŠKE POGANCE. — »PRLEŠKI VEČERI« S POGANCAML — MARIBORSKI JEDILNI LISTI. — M a r i b o r, 26. novembra. Pohorske žitnice ali »kaste« so letos dobro napolnjene in skrb za vsakdanji kruh ne bo težka. Kruh ima na Pohorju, kakor tudi v Slovenskih goricah posebno veljavo, kar je le malokomu znano. Zanimivi so nekateri krušni običaji v •Jaših krajih. V Slovenskih goricah kru- aa z načetim krajem ne obračajo proti Vratom, ker lahko — odide, v hišo pa Pride lakota. — Ako stopiš v pošteno slovensko hišo, dobiš kmalu kruha, ki Se ga ne smeš braniti, ker kruh je — dar božji. Ta navada je razširjena daleč Po Slovenskem in priča o znani slovan­ ski gostoljubnosti. Žal je tudi v tem oziru vojna in povojna mizerija hudo vpliva­ la; dandanes velja ta običaj le za došle Prijatelje in znance, napram neznancem •e pa previdnost popolnoma umestna, ko •e Po cestah brezštevilno »potnikov«. — Veliko spoštovanje ima ljudstvo do kru­ hovih drobtin, ki nikdar ne smejo padati O a tla, — »sicer bomo morali toliko let v vicah trpeti, kolikor drobtin je na zem- Ijo padlo«. Zato se morajo drobtine po­ brati in poljubiti. Tudi na Pohorju pra­ vijo, da se duše v vicah jočejo in je si­ len greh, če kdo po drobtinah hodi. P ri­ poveduje se, da je nekdo stopil na drob­ tino kruha iz ošabnosti; drobtina je pa tako zakriknila, da je ta človek oglušil fe je ostal gluh do smrti. Drobtine se morajo vedno spravljati in kuretini dati ali pa sežgati. Prava pohorska gospodi­ nja si vedno razdeli »peko« tako, da hi­ ša ni nikdar brez kruha. Največja sramo­ ta je, če v hiši zmanjka kruha. Kadar se v kmečki hiši peče kruh, je to veliko veselje otrok, katerim je name­ njen poseben delež. Gospodinja vstane že Ob 2. url, zakuri veliko krušno peč, za­ mesi kruh, ki že mora biti ob svitu zore Pečen. Velikost hlebov je odvisna od pe­ č i Največje hlebe »producira« Prlekija, kjer se včasih lahko primerjajo z — mlin­ skimi kolesi. Pri Sv. Bolfenku so pri pe­ ki kruha sploh čudni običaji, ki jih sicer malokje najdemo. Kadar se peče kruh, ne sme nihče »ljudskih« (tujih) priti k hiši, ker testo se noče nikakor vzdigniti in tudi na sredini ne bo kruh pečen. Dokler ni kruh pečen, se ne sme Šteti, koliko kolačev ga je, ker se sicer ne speče lepo. Kadar se peče, se vsikdar napravi mali kolaček iz tistega testa, ki se iz korita postrže; pečen kolaček se razlomi na šti­ ri kose in se dene na okno. Štirje kosi pa morajo biti, ker so štirje vetrovi, da tako na vsakega en kos pride, da pre­ več ne »pušejo«. Otrokom se navadno tudi napravi poseben hlebček, še celo ko­ nji dobe svoj poseben košček, »ker so tak težko pridelati pomagali«. Posebno vlogo igra kruh o božiču in za veliko noč, nič manj slaven ni ob go­ tovih cerkvenih in domačih praznikih, čudno je, da marsikje shranijo nekaj od onega kruha, ki ga je mati po vpeljeva­ nju jedla, da bo otrok bolj — skop. Vzor pozemeljske sreče v Slovenskih goricah so giban’ce, ki so prava narodna jed tudi v Prlekiji. Znane so tudi kot pogance ali pogače, namazane s sirom in vrhnjem. Pravilno jih znajo speči le Slo- venjgoričanke in se po receptu ta močna­ ta jed ne da pripraviti. P rav taka na­ rodna umetnost so hajdinski krapci, kva- senice. petkovice, presnjača ali jerpica in razni kolači. Na Pohorju posebne naro­ dne močnate jedi razen splošno znanih potic, ni. Najnavadnejša jed je močnik iz koruzne, pšenične ali ajdove moke, se­ veda tudi žganci, ob posebnih prilikah pa mlinci, ki so znani tudi drugod po Slovenskem. Prleške pogance so svetovno znane, saj jih najdeš v vsaki večji kuharski knji­ gi kot »windische Poganzen« in so jih svojčas pekli kot špecijalitete v Grad­ cu in na Dunaju. Dandanes bi jih tam menda zaman iskal po jedilnih listih, saj jih niti v Mariboru (razen na Glavnem trgu) ne dobiš v nobenem lokalu. Prijetno presenečen sem pa bil nekoč v Slovenjgradcu, kjer tamkaj Živeči P r­ leki (okoli 15) prirejajo stalne »prleške večere« s — pogancami. To je bilo ve­ selo, prav »prleško« razpoloženje! Mariborski gurmani se pa zadovolje s tirolskimi cmoki, salcburškimi žličniki, — »Linzer« tortami itd. M n le naših Špeharjev (Na naslov mestne občine.) P t u j s k o p o 1 j e, 25. nov, Ker vemo, da se »Večernik« kot resni­ čno demokratski list, zavzema za vse ljudske težnje, ki so pravične, se obra­ čamo na Vas, da priobčite naslednje: Mi »Špeharji« smo zgodovinsko privi­ legiran stan (o tozadevnem dekretu Ma­ rije Terezije in drugih zgodvinskih pri­ vilegijih bomo poročali v posebnem spi­ su! Op. poroč.) ter je napačno, če nas kdo istoveti z navadnimi mesarji, ki ima­ jo povsem drug obrtni statut (pravila). Naši vozovi so dali in daje­ jo ob sobotah Mariboru tipično obelež­ i j Stali smo do nedavnega na Koroški Cesti, od koder so nas demontirali, ka- k °r znano, na — Vojašniški trg. Nimamo nič proti temu, če smo se z ozirom na visoko, razvit promet mesta M aribora morali umakniti s svojimi vo­ zovi s Koroške ceste, ki je itak zelo oz­ ka, ni pa nam in tudi ne občinstvu prav, da so nam odredili Vojašniški trg, ki ni nič kaj pripraven za naše vozove in stoj­ nice. Računajoč na uvidevnost merodajnih faktorjev, si usojamo predlagati sledeče: 1. Na Vojašniški trg naj se namestijo kmetje s krompirjem, zeljem, čebulo in drugimi deželnimi pridelki. 2. Za nas Špeharje pa bi bilo umestno, da se nam dodelijo vsaj dve vrsti na Vodnikovem trgu ob Koroški cesti, preo­ stali vozovi pa bi se naj razmestili po Strossmajerjevem drevoredu, kjer sploh ni nobenega vozovnega prometa ali pa vsaj tolikega ne, kakor na Vojašniškem trgu. 3. Merodajni činitelji naj imajo pred očmi, da tudi mi gledamo na čistost (in higijeno kakor pravite v mestu), zato je ravno Strossmajerjev drevored najpri­ mernejši za špeharske vozove; kajti po­ leti ni pod kostanji ogabnih muh in tudi je meso zaščiteno od vročine, pozimi pa je ta ulica za naše stojnice kakor na­ lašč pripravna. 4. Pred očmi pa imamo tudi dejstvo, da smo na Vojašniškem trgu odrezani od trgovin, medtem ko smo poprej svo­ je potrebščine kupovali v najbližnjih tr­ govinah, kjer smo postali dobri odje­ malci, sedaj pa moramo na škodo svoje obrti zapuščati stojnice in tavati nao­ krog. Pričakujemo, da bodo uvidevni krogi pri mestni občini res uvideli upravičenost naše nedolžne zahteve ter nas dirigirali na Vodnikov trg in v Strossmajerjev drevored; saj bo s to gesto mestne ob­ čine koza cela in volk sit, ker se ni treba b ati da bi se naša mesarska konkurenca zaradi tega razburila, četudi bi nas raje videli nekje na Pristanu, če že ne — v Dravi l Ptujskopoljski špeharii. Prosveta Novinarski koncert v Mariboru Po zgledu drugih krajev naše domovi­ ne priredi tudi Mariborski novinarski klub na praznik Narodnega ujedinjenja, v četrtek, 1. decembra zvečer v Union­ ski (Gotzovi) dvorani velik koncert, če- gar čisti dobiček je namenjen okrepitvi pokojninskega fonda, zopet kamenček k zgradbi starostne preskrbe novinarjev. Pri prireditvi, ki je zamišljena obenem kot dostojna proslava največjega držav­ nega praznika, sodelujejo vsi mariborski pevski zbori. Letošnji koncert se bo vršil v večjem obsegu in bo tudi spored pe­ strejši. Povabilu so se odzvali tudi neka­ teri solisti, kakor operni baritonist gosp. Fran Neralič, ki nastopi s prekrasno Caničevo balado za bariton »Majka« in ki ga spremlja na klavirju gdč. Minka Z a c h e r 1 o v a, ter klavirski virtuoz g. profesor Herman F r i s c h z dvema last­ nima skladbama. Oficijelnemu koncertu sledi družaben večer s plesom, pri katerem nastopi vo­ jaška godba pod osebnim vodstvom g. višjega kapelnika Josipa Č e r m a k a. — Prireditev se bo vršila v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih »Uniona«. Preskrbljeno bo, da bodo prostori primer­ no topli in zračni. Del postrežbe posetni- kov prireditve prevzamejo iz prijaznosti gojenke tukajšnje gospodinjske šole »Ve­ sna«. Za novinarski koncert se opaža že v vseh slojih prebivalstva ne samo v Ma­ riboru, ampak tudi v okolici veliko zani­ manje. Prihajajo že naročila za rezervi­ ranje miz pri družabnem večeru. Zal je na razpolago le omejeno število miz, tako da je v interesu slehernega, ki nam era­ va posetiti koncertno akademijo, da se pravočasno prijavi za mizo. ki se mu bo po možnosti rezervirala. Vendar se mo­ rejo upoštevati le naročila za popolna omizja, da ne ostanejo omizni sedeži ne­ zasedeni. Ustne, pismene ali telefonske prijave sprejema uredništvo »Marburger Zeitung«. Začela so se razpošiljati vabila na kon­ cert. Kdor ga po pomoti ne bi prejel, naj tega ne smatra za omalovaževanje, am­ pak naj oprosti, ker so novinarji preob­ loženi z delom. Vabljen je vsakdo! Vstop­ nice bodo najkasneje na razpolago v so­ boto, 26. t. m. v trgovinah gg. Zlate Brišnikove in Josipa H o f e r j a. — Tehnični del koncerta je iz prijaznosti prevzel Koncertni biro »Glasbene Mati­ ce«. V predprodaji in pri večerni blagaj­ ni, ki se otvori na dan koncerta ob 19. uri, se dobi tudi tiskano besedilo pesmi, ki se bodo izvajale na koncertu. Gg. pevovodje poediih nastopajočih zbo­ rov se vabijo, da se v nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne sestanejo h kratki konfe­ renci v prostorih Glasbene Matice, da se definitivno sestavi spored koncertnih točk. ICtftee za Miklavža In boilt Oton Župančič, »Pokoncu Izpod korenin«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena trdovezani večbarvni sli­ kanici s poštnino vred 35 Din. — Pod tem naslovom je izšla za Miklavža pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani krasna sli­ kanica, za katero je priredil slovensko besedilo Oton Župančič. Bujna fantazija povede mlade radovedneže pod rujavo zemljo, kje ždi in spi ob koreninah ne­ šteto žuželk, hroščev, bub in gosenic in kjer tičijo v zemlji koreninice, korenčki in gomolji tisočev bilk in cvetk. Vse ča­ ka klica matere, da jih pozove izpod ko­ renin v življenje. In ko ta klic zadoni, tedaj se prebudijo iz dolgega spanja za- spančki, si popravljajo in krojijo oblekce, jih barvajo in konečno vsi veseli, okra­ šeni z najrazličnejšimi cvetlicami zlezejo na ozelenelo trato. Vsa priroda jih je na mah polna. V nji se radujejo toplega soln- ca, dokler jih v pozni jeseni mrzel vetei zopet ne nažene nazaj pod korenine. — Lepše slikanice slovenska mladina za le­ tošnji božič ne bi mogla dobiti. Otroci jo bodo na mah vzljubili in vedno zno­ va in znova prebirali in gledali. Knjiga se dobi tudi v knjigarni Tiskovne za­ druge v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13. + Domače in tuj'e živali. Večbarvna slikanica. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 30 Din. — Nepregledna vrsta živali, izvrstno v večbarvnem tis­ ku reproduciranih, ki daleko nadkrilju- jejo slične proizvode. P rav toplo pri­ poročamo. Mariborsko gledališče R E PE R T O A R : Sobota, 26. novembra ob 20. uri »Eva«, ab. C. Kuponi. Nedelja, 27. novembra ob 15. uri »Čar- daška kneginja«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Rokovnjači«. Premijera. Pondeljek, 28. novembra. Gostovanje V Ptuju. (»Čardaška kneginja«). Kulturni filmi v Mariboru Z veza kulturnih d ru štev v M aribo­ ru je s tem šolskim letom pričela predvajati kulturne filme. Pom en ta ­ kih filmov je velik; v rednost k ultur­ nih film ov za m ladino in odrasle so spoznali v vseh kulturnih držav ah . V večjih državah, kjer je šolstvo in sk rb za narodno p ro sv eto m nogo bolj razv ita k akor pri nas, im ajo vpeljana redna predvajanja kulturnih film ov, v velikih m estih im ajo celo šole sv o ­ je lastne kinoaparate. P ri nas še nis­ mo tako daleč. Edino v Z agrebu im a­ jo redne kin o -p red stav e za šole. Na določeni dan v tednu se od 8. zjutraj do 6 . zv ečer ra zv rsti šola za šolo, da prisostvuje filmu, ki se tisti dan predvaja. Z nizko vstopnino se v z d r­ žujejo te p rired itv e in prisk rb e novi filmi. Z agrebška občina je tem p ri­ reditvam zelo naklonjena. V Ljubljani pred v aja kulturne filme Z veza kultur, d ru štev že drugo leto in so se te p ri­ red itv e m ed m ladino in odraslim i ze­ lo udom ačile. Z veza kultur, d ru štev v M ariboru se je letos odločila, da bo p red v ajala kulturne filme. Z veza stoji na stališ­ ču, da se je treb a danes poslužiti vseh sred stev , ki m orejo razširiti človeško obzorje. Ako p red av aš v šoli ali pred občinstvom o pokrajinah, narodih, živalstvu, industriji itd., je to zelo važno, zanim ivo in poučno. Ali velik korak dalje je storjen na polju narodne prosvete, ako m oreš besedo podpreti z živo sliko. K dor je videl dosedanje kulturne filme Zveze, n. pr. P ragozdovi ob reki Am aconki, M ehi­ ka, Z vezde na nebu in Življenje na avstralskem otočju, im a o teh krajih, o življenju in običajih dom ačinov in o zgodovinskem razvoju posam eznih zem elj in vsem irja popolnom a drug pojem, k akor ga im a človek, ki čita m rtvo knjigo. B rez dvom a je, da so tl filmi za vsakogar, zlasti pa za m ladi­ no, ki še poseča šolo, velike važno­ sti. Vstopnina za v zd ržev an je teh pri­ red itev je tako nizka, da jo zm ore vsak. Da je tem u tako, je najlepši do­ kaz dober obisk pri dosedanjih kul­ turnih filmih. Z veseljem je treb a po- vdariti, da so se kulturni filmi v Ma­ riboru udom ačili in bodo v zim skem času najboljše in najpriljubljenejše in najcenejše razvedrilo za m ladino in odrasle. Ako bo obisk lep. bo Z veza lahko nudila vedno lepše in dražje film e; pozabila pa ne bo tudi mladine, ki v največjem številu poseča te predsta­ ve. Spomnila se je Z veza m ladine že sedaj za M iklavža. O bdarovala bo 20 otrok z zimskimi oblekam i. In tu­ di v bodoče se je bo spom nila, ali v naprej noqe obljubovati, kako in s čim