LISTJE I N CVETJE Zakaj ? da se v globočini zeralje ne izpreminja dnevna _ temperatura, zelo cloboko (pri nas 23 m) pa 5. Zakaf so mnogi zelo razmišljeni tudi jetna ne_ jn tako so obvarovanc poaina. pri molitvi? Vzrokov je več; najnavadnejši 3 vzrok jc pa gotovo — lenoba. Zato so tako povrSni in razmiSljeni, kcr se resno ne tru- fllodrost V prcgOVOrih, domačih dijo za razlago, da bi prav razumeli vsebino . ^ ... molitve; ker se ne potrudijo, da bi že pred *n TUJIH. molitviio zbrali svoje misli in »se postavili v Govoriti. pričujočnost božjo<; ker si ne prizadevajo, R ... c ¦ k k ^i rožice sadi! da bi med moiitvijo odloCno odganjaii tuje *eK1" u°von:,.™kP* D' ™zice s?*1- . misli ter na molitev obračali vso svojo po- . . Ta.z"a 9?V ¦ . J 9a- ~ G°V°r'' 6. Zakaj nekatcre zivali prcspc zim- Govori, kakor mu je pri srcu. Ski Cas? Zato, ker takeživaližive veeinoma Ne govori iz praznega soda. (Je uteme- ob rastlinah in žuželkah ter so tako organi- ijeno ^ar pove.) zirane, da~ bi ne mogle potovati v gorkejše Govori, kakor mu je kliun zrastel. kraje, kjcr bi si poiskale potrebne hrane. To Govori po svojem razurau. zimsko spanje pa je neka otrpnelost, da lc Govori, kakor bi iz rokava stresal. pomalem in počasi dihajo ter porabijo tako (Lahkotno) le malo ogljika, nabranega v masti jesenske Govori, kakor raz konja. (Ostro, brzo.) debelosti, in jim zadostuje za vso zirao. Govori na vsa usta. (Odkrito.) 7. Zakaj si poiščejo te živali pod- Govori, kakor bi konce grizel. zemeljske globine za zimsko spanje? Govori, kakor bi otrobe vezal. Zato, kcr bi jih hipoma nastala izprememba Govori, kar mu pride na jezik (kar mu temperature uraorila. Izkušnja je namreč po- prinese slina na jezik). kazala, da je hitra izprememba toplote, na Govori tako, kakor bi itnel vrelo kašo gorko ali na rarzlo, zanje pogubna, ako jih v ustih. (Nerazumljivo.) zadene v zimskem spanju. To pa je znano, Govori, kakor veter piha. ¦ 32 Govori bolje ncgo mutec. Z cjrabljamT noter. "z vifamJVun. (tmafno Govori kakor mož brez glave. dohodke, pa tudi stroške.) Govori kakor vsi norci. Grablje in vile niso enako mile. (Med Govori, da psi in mačke beže. lakomnostjo in radodarnostjo je velik raz- Govori kot Salomon, le ne tako modro. loček.) Govori poleg pota, (Zastonj, ali: o drugi Grablje vsakemu zobe kažejo. (Grabeži reti.) so radi nevljudni in trdosrčni.) Govori o tem kot slepec o barvah (kot Beki: Imajo tudi vilc, ne le grabelj. gluhec o godbi). Ima grablje, vil pa ne. ffe vetik stiskač.) Jaz govorim o česnu in ti odgovarjaS o Tudi ta mi pride še pod grablje. čebuli. Za njegovimi grabljarni nimajo drugi kaj Govoriti in storiti ni pri njem iste barve. pobirati. _____ Veliko govori, a malo pove. Drugačc govori, drugaCe misli. Kratkočasnice. Zdaj govori tako, zdaj tako. »Zakaj vojaki, ki so pri bandi, ne nosijo Govorienie puSke? flli veš?« — »Ne!« — «Ti si pravi! ' ' ' _. ,. . flli ne veš, da se z orožiem ne sme igrati?« Iz govorjenja se spozna zivljenje. Sodnik reCe dekletu, ki prosi pomilo- Govorjenje je zrcalo vesti (srca). ščctlja. ,VaSe prošnje nič ne pOrnagaio. Saj Modro govorjcnjc izpričuje moža. vas ne obsod,ra ]az< ampak paragTaf^ J Po govorjenju se spozna norec, kot osel Dekle (jokaje): >Drug na drugega se izgo- po ušesih. varjajo. Kje pa stanuie ta gospod, da qa Nespatnetnemu (praznemu) govorjenju grem prosit?« gluha ušesa! Zgodnjifilozof. Učitcij: *Zdaj raz- Jutranje in vcčcrno govorjenje si m umete> otroci, v ccra se !od človek od živali. ^nakc. Človek ima samozavest, to se pravi, on ve, Z govorjenjem se marsikaj zaknje, z da je čiove|{| žival pa se ne zaveda, da ie molCanjem marsikaj razodene. žival. Kaj torej sledi \z tega, Tomažck?« — Lcpo govorjenjc jezika ne polorai. Tomažek Az tcga sledi, da ko bi žival Od mnogega govonenja glava boli. vedeJa, da ie žival, bi bila človek.« Presladko govorjenje je sumljivo. _____ Rek: Njegovo govorjenje ne gre domov. (Veliko blebeče.) Ecšitcv rebusa v št. 1. Gozd. Novo leto voščiti je naša navada. Kakor kričiš v gozd, tako se ti odziva Prav so rešili: Držečnik Maksimili- iz gozda. jan, uCenec IV. razr. v Ribnici na Pohorju; Tudi v najlepšem gozdu se dobi krev- Jug Zcfka in Svagan Francka, učenki III. r. Ijast les. v Studenicah; Kletnenčič Jozcfa, Kunčič Jo- Gozd je boljši ko cno samo drcvo. (Ve- zefa, Herzog Elica, Slekovec Matilda, Do- lja onemu, ki se rad peča z mnogimi rečmi.J majnko Terezija in Križan Terezija, učenke V vsakem gozdu ni jelk. VI. razr. 2. oddclka, pri Sv. Križu na Mur- V vsakem gozdu ni medvedov. skcm polju; Bischof Mimica, učenka III. razr. Kdor se boji vsakega grma, ne prideni- v Lichtenturnskem zavodu v Ljubljani; Bo- Ttoli v gozd. hanec Franc, Javševec Ludov., Skuhala Jakob Ko gozd gori. beže kaCe. (Ce preti ve- in Štrakl fllojz, uCcnci IV. razr. pri Sv. Križu lika nevarnost, upade pogum.) blizu Ljutomera; Ličan Marica, Prosen Ma- Lakota še volka iz gpzda prežene. rica, Gržina Verica, Kregar Marica, Brinšck Gozd nima dreves. (Če kdo očilno laže.) Vlasta, Vodnik Nada, uCenkc pri C. šolskih V gozdu dvakrat dežuje. (Vdrugič de- sestrah v Trnovem; Rakovec Slavko, ute-zuje, ko kaplja z dreves.) r nec IV. razr. c. kr. vadnice v LjubJjani; Rihar Beki: Grc v gozd brez sekire. (Ce hoče Iva v Ccrkljah. _____ kaj doseči brez potrebnih priprav.J V gozdu išče drcves. Odgovor na šaljlvo vprašanje v št. 1. M Zažgati svoj lastn. gozd. ^^ kef fim me(j ,ajanjem M odpade rep ¦ Grablje. Prav so odgovorili: Seško Ivan, po- I Vsi so grablje, a vile nobeden. (Ljudje sestnikov sin, Brdo pri Planini; Bohanec Fr., 9 rajši prejemajo nego dajejo.) Javševcc Ludovik, Skuhala Jakob in Štrakl 1 Ki iraa grablje, treba, daimaivile. (Kdor fllojz, učenci VI. razreda pri Sv. Križu blizu . ima tnnogo, naj tudi rad daje.) Ljutomera; Dolar Lidunka in Leskovar Ana, Vsake grablje k sebi grabijo. učenki pri č. solskih sestrah v Mariboru. nVrtecu izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5*20 K, zapol leta 2-6O K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani. | Izdaja drustvo ,,Prlpravniškl dom". - Urejuje flnt. Kriič. — Tiska Katoliška Tlskarna v Ljubljani.