Občinska kultura na sejmu
Sredi preteklega meseca je bil v Ljubljani v Cankarjevem , domu slovenski knjižni sejem, na katerem so slovenski založ-niki pokazali svojo knjižno proizvodnjo zadnjih dveh let. Med kakimi 2000 naslovi jihje bilo več kot dvajset povezanih s področjem naše občine.
Grosupeljska založba Mon-dena je izdala štiri knjige: zbir-ko črtic Iva Frbežarja Kdo me je videl. prozo Gorana Gluvi-ča Navadna pripoved o jeznem Janeszu, pesniško zbnko Želj-ka Kozinca Pot podob in pro-zo Tuga Zaletela Umri stoje ali zgodovina ti bo hvaležna. Vsekakor od navedenih knjig bi zaslužila posebno oceno tu-di v Naši skupnosti.
V zbirki Emonica. ki jo izda-j_a Dušan Cunjak. sta izšla tudi Željka Kozinca roman Živ. raz-vit iz filmskega scenarija, in njegova  pesniška zbirka  Ja-strebja zibel. pri Pomurski za-ložbi pa je izšel Gluvičev ro-man Vsakomur poučno branje izpovedi   jahalca   dvajsetega stoletja.
Francetu Lokarju, rojaku iz Polja pn Višnji Gori. je letos celovška Mohprjeva založba iz-dala enajsto pesniško zbirko Osmrtnice, Jožetu Kastelicu, klasičnemu filolojju in arhe-ologu. doma iz Sentvida pri Stični. pa je novomeška Do-lenjska založba izdala drugo pesniško zbirko z naslovom Barve.
V      antologijo     slovenske zdomske poezije To drevo na tujem raste, ki jo je zbral in uredil Ciril Bergles, so uvršče-ne tudi tri pesmi grosupeljsKe-ga rojaka Vinka Zitnika. Sme-mo kdaj upati na izdajo njego-vih izbranih pesmi v samostoj-ni knjigi? V Družinski pratiki za prestopno leto 1992. ki ,jo je začela zalagati celjska Mohor-jeva. je objavljena  bivanjsko zanimiva pesem Hrastov list. ki joje napisal nekdanji grosu-peljski dekan Tone Bohinc.
Mihael Glavan, zdaj Stičan. je napisal življenjepis Ane Pra-ček Krasne v njeni knjigi Ne-wyorški razglednik. Knjigo je letos izdala Prešernova druž-ba. Kar precej podatkov o na-ših občanih je tudi v Enciklo-pediji   Slovenije   5,   vendar
bom o tem napisal poseben članek.
Zelo bogata založniška de-javnost je povezana z našim znamenitim samoslanom Stič-na. Založba Družina je izdala Govore o Visoki pesmi, ki jih je imel ustanovitelj cistercijan-skega reda sv. Bernard. Uvod-no besedo v knjigo je napisal dr. Anton Nadrah, stiški opat. Vojan Tihomir Arhar je pri Družini lzdal mladini name-njeno biografijo Bernard, Ma-rijin pevec z gradu Fontaines. Obsežna in lepo opremljena je umetnostnozgodovinska knji-ga Stična avtoija dr. Marijana Zadnikarja, ki je pri isti založ-bi izdal tudi Slovenska zname-nja, kjer je med kvalitetr.imi kapelicami, razpeli in drugimi verskimi znamenji navedenih kar 16 znamenj s področja naše občine. 6 med njimi pa je pred-stavljeni tudi s celostransko barvno fotografijo. V zvezi s Stično je treba omeniti tudi v latinščini napisan rokopis Isidorusa Hispalensisa iz 12. stoletja z naslovom Origines si-ve etymologiae (Začetki ali eti-mologije), ki stoji, kot kaže po-sebna razstavica na knjižnem sejmu. na samem začetku enci-klopedistike na Slovenskem. Za krono vsega »stiškega« pa je na sejmu poseben pano na-povedal v letu 1992 izdajo zna-menitega Stiskega rokopisa iz 14. stoletja, pri čemer bodo so-delovali najboljši slovenski zgodovinarji, strokovnjaki za leposlovje, jezikoslovci. teolo-gi, muzikologi in kaj vem kdo še. Kot faksimilirana izdaja je letos izšel tudi Catechismus Petra Kanizija iz leta 1615, ki ga je prevedel Višnjan Janez Candik. Knjiga, odkrita šele leta 1958 v munchenski uni-verzitetni knjižnici. je bila do zdaj ohranjena v enem samem izvodu.
Zadnje dve leti so pri založbi Mihelač. eni naših najmočnej-ših m najkakovostne.iših za-ložb, izšla dela treh naših klasi-kov: Ivana Zorca, doma iz Ma-lega Gabra. roman o stiškem samostanu v štirih samostoj-nih knjigah. in sicer Beli meni-hi, Stiški svobodnjak. Stiški tlačan in Izgnani menihi; Mi-roslava Malovrha protikleri-
kalni zgodovinski roman Opa-tov praporščak ter povest Sre-ča v nesreči, ki jo je spisal viš-njegorski župnik Janez Cigler. Upajmo, da bo kdaj izšla tudi Gospa s Pristave našega rojaka Ivana Janežiča.
In še en kulturni domoznan-ski drobec: na zavihkih knjige R. Dextreita Glina zdravi stoji-jo tudi priporočilne besede p. Simona Ašiča. našega sloveče-ga in uspešnega zdravilarja. V knjižici Arheološka najdišča avtorjev T. Knifica in D. Svolj-šaka jc obravnavana tudi že-leznodobna naselbina nad Vi-rom pri Stični. v Stoparjevi knjižici Gradovi pa sta pred-stavljena čušperški in višnje-gorski grad.
Velimir Kraševec-Igor je pri reviji Obramba izdal izčrpno zgodovino Devete (Kočevske) brigade, katere vojaško ob-močje je bilo tudi ozemlje naše občine. Brigada je imela vsega skupaj 2290 ljudi, obstajala je 620 dni, 92 dni pa se je bojevala na Dolenjskem. Veliko žrtev so njeni partizani imeli na Se-lih pri Šumberku, na Lučarje-vem Kalu, na Hudi Polici in pri Ponovi vasi.
Tu naj omenim še ponatis ro-mana Karla Mauserja Ljudje pod bičem, katerega osrednji del se godi v Dobrepoljski do-lini, opisan pa je tudi poboj 36 zajetih ranjencev iz vrst branil-cev turjaškega gradu leta 1943.
Andreju Kranjcu je Dolenj-ska založba izdala knjigo Do-lenjski kraški svet. kjer je v re-gistru navedenih nekaj sto kra-ških jam v naši občini. Dr. France Adatnič pa v knjigi Sa-dje in sadjarstvo v Sloveniji navaja branjarstvo in trgovino Marjane Malovrh iz Šmarja ter veležganjarno Franca in Ivana Zaletela v Šentvidu. O plantaž-nih nasadih na Zg. Slivnici, Blečjem Vrhu in na Peči knji-ga ne ve nič.
Gotovo nisem opazil vseh z našo občino povezanih knjig na sejmu, a že odkrita dela do-voljujejo ugotovitev, da je tudi naša ožja domovina kulturno plodna in ustvarjalno bogata. Morda bi Knjižnica kdaj pri-pravila tudi razstavo naše do-moznanske literature?
JAKOB MULLER