Malo Berilo.
Malo Berilo
za
slovensko ■ nemške šole.
Velja zvezano v usnjatem herbtu 35 novih kraje.
Na Dunaju.
V. ces. kralj, založbi šolskih bukev. 1860.
IleiiteS Sefebud)
fur
ftoticnifti) - Deutfitjc jgdjulfit.
-(K^JCJ-^-CCOOC--
^nii , in fieininanbrucfen, 35 Keufreujer
SBien.
3m f. f. ®4uI6ii^ec = aSttJnge. 1860.
I. Perva skerb *).
1.	V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok V šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živijo. Radi so otroci doma ostali; pa tudi niso nič znali.
2.	Marko je bil siromak. Za otroke je imel veliko skerb. Pridno jih v šolo pošilja. Kupice vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi deco za šolo obnje.
3.	Ljuba deca! je Marko večkrat djal, blaga vam nimam dati. Dote za menoj ne bote imeli. Le skerbno se učite, in pridni bodite. Bog bo za vas skerbel. Ce bote pametni, bote tudi srečni. Taka je tudi bila.
4.	Tatje so Jurja okradli, in ves denar so mu vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel, in od žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali
*) Potreba je deci slovenščino besedama po nemški reči, po tem pa nemško ravnomerno posloveniti, razloček ob-dvojih jezikov razjasniti, in zerno jezika razkriti. Vaje nikolj preveč ne bo.
I. ©ie crfie SSotge *).
1.	3n einem Drte maren jtoet 33auern. ©ie fiatten biele tfinber. ©eorg mar reidj unb. molite feine Slinbet nidjt in bte ©d>ule fc^irfen. dr fagte, baf« fte autf) ofyne ©$ute molji leben fonnten. ©em blieben bie SČinber ju £aufe; aber fte blieben aucf> unmiffenb.
2.	SDlatfuž mar arm. gut bie flinber fjatte er grofe ©orge. (Sr fdjidte fte fleifig in bie ©cf>ule.
ein ®la$ 2Betn gonnte er ftcb, um nur ba$ ©$ulgelb far bie Jtinber bejafjlen ju fonnen. 93ar-fufj gteng er trn ©ommer, um bie tfinber im SBinter fur bie ©djule befc^u^en ju fonnen.
3.	Siebe $inber! fagte SttarfuS iiffer,' 93ermogen f)abe i d) eu$ fetnc« ju geben. drbf^aft merbet t^r na$ mir feine ^aben. Seritet nur flcifttg unb feib brao. ©ott toirb ffir eu$ forgen. SBerbet i&t brat), fo merbet if)t au$ gtMlid) fein. ©o gcfc^af* ti au$.
4.	2)tebe ^aben ben ©eorg bejtolen, unb t^m fein gonje« ©el& genommen. 3»ei 3^re barnad) brannte ©eorg ab, unb ftarb toor Srauer. ©eorgč
•J ®ie nofjjtoenbigen @pradj= unb Senfu6itngen mit bem Slnftfjauung«« unterri^fe roerben bem Scf)ul(cS)ter ubetlaffett unb btingenb an* empfofjltn.
sirote. Gole roke so imeli in pa prazne glave.
5.	Poglejte, reče Marko, kako slabo se je na blago zanašati! Le kar človek zna, mu nihče ne vzame. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo so naj boljše blago. Za dober nauk nam bodi perva skerb!
6.	Ko je Marko umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Šimon ročen kovač, Gregor dober kmet, Anica je bila pridna dekla, Neža pa šivilja. Veim se je dobro godilo, in oni so Jurjevim dosti krat kraha dali.
II. Kako se v šolo hodi.
1. Šola je velik božji dar. Vsak dober nauk je zlat denar. Naj bi cesar ali kralj v šoli zlate delil, bi stariši otroke v šolo go-
tfinbet biieben SSatfen. ©te l)atten leere £anbe unb teere tfopfe.
5.	©efjet, fagte SRatfu«, toie tomtg ntan {t$ <mf$ SDermogen ju berlaffen t;at! 9iut, toa« bet
fann, nimmt niemanb. (šin gefdjidter $toj>f, fleijjige £anbe unb ein gefunbet ftorpet ftnb ber bejie 9teid)tf>um. (Sin gifter Unterridjt fei unfete »onteljnijie ©orgel
6.	511« SKatfuž gejiotben toat, ^atten bie fei-nigen aUe 23rot. gilt^ »ar 2Bagner, ©imoit ein btatoet ©$mieb, ©eorg eiit braber 23auer, 3lnna toar eine flei&ige 2)tagb unb 2lgne$ eine 5Ra^erin. Me ^atten ein gutež 9Iučfommen, unb gaben ben Jftnbern be$ ©eorg oftmal« SBrot.
II. W\e man i« £d)ule gfljt.
nili. Otroci se ne bi mudili zlatov pobirati. Sveti Duh pa pravi: Modrost je boljša • ko zlato in srebro. Čemu je bogastvo hudobnežu? Ne more si modrosti ne čednosti kupiti za-nj.
2. Otrok, ki šolo rad opušča, in ga vsak dan v šoli ni, se tudi slabo uči. Kar pervi dan sliši, drugi dan doma pozabi. Hitro zaostane, in do nauka veselje zgubi. Mlad za-nič bo tudi star za-nič.
J V. STr SV/] " /Z *-" /
^i^f/ v-1	^^rf ^j/^- ^Otsjp'/
/	j </
y v	J ^ y
' //f* -	/f * ' //^f* /rt-
s ki /rfti	i«-*- -^-t^-tt t- /r/-*-*^
j *** ■	'/-/rft- /-'/
G?
3. Ce hočeš priden učenec, pridna učenka biti\ moraš vsak dan prav skerbno v šolo hoditi.
III. Pridna Rozika.
1.	Pridno Roži ko so hoteli mati doma imeti, naj bi jim pomagala. Roziko žalost obide. Jokaje materi pravi: Dragi otroci se bodo učili, jaz pa bom zaostala. Dragi bodo veliko znali, jaz pa ne. Na to mater za roko prime, rekoč: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, najte da v šolo grem. Bom iz šole hitro dom o prišla, in bom toliko pridnejša.
2.	Mati prijazno rečejo: Moje dete, le idil Ker se tako rada učiš, mi boš potem veliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli veliko več naučiš, kakor mi doma hasniš *).
3.	Tako pridni otroci v šolo prosijo, radi v šolo hodijo, in lepo doma bogajo. Takošni otroci se ljabi Boga in ljadem.
*) Hasniti ali h pridu bili.
\
III. SDrtS flcifngc 9to«d)cn.
1.	$ie 2ttutter molite ba« fletfctge ftoSdjfti ju #aufe bebalten, bamit ti ifyr Ijelfe. 9to3cben toitb itaurig. SBeinenb fagt ti jur 2Jtutter: 2lnbere
bet merbett lertten, id) akt merbe jurudbleibeu. Anbere merben bul toiffett, tdj aber ni4)t. 2luf ba« faft ti bte 2)iuttet bet ber $anb unb fptid)t: 2Mne liebc 9Mtet! id) bitte ©te re^t f^on, letffen ©te mid) in bie ©djule ge^en. 3d) toiU aui ber ©djule. nad) #aufe eilen, unb merbe um (o fleifjtger fein.
2.	£ie 2)iutter fngt freunblid): SKein tfinb, gelje rtut! SBeil bu fo gern lernft, mitji bu mit betnadj »tel me^r fyelfen fonnen. 3d> fet>e, bafs bu iti ber ule me^r erletnjt, al« bu mir ju £aufe nujjeft.
3.	©o bilten brabe ttnber, bie ©d;ufe befudjeit ju bflrfen, unb folgen fc^on ju #aufe. ©olefje Stnbet ftnb ©ott unb ben 9Jfenfd)en Ueb.
IV. Dva slaba šolorja.
<^//ne/pefceA ye fiopoj/o fiezno tt jo/o /ipe/cya/ J^eput nau/ye de/ ze veye c/e/c/o/oncan, /o ye /?e/eze/ ffipe na uda	/uc/ene zna/
//oye /a zamuda ve//o znej/a.
z.	/c/ na /oncee d/a o ct/na
d/udna,	je ^nc/e/e/ d/a/ zna/
poj/iec/ <fo//e <y/c/a t* za/tcj/u
c/a je ^tftte/re/e/ /te/c/eje/Ara/ v enem /e/u ^re/iozn& v /&/ Jve/c/ J>/le// jo	čuda, c/a o/>c/( ma/
ve- J%tc/ /ezaA na Jo^u / ma/ o/trave, A/e^eja o /tra vem caju na c/e/o ni. X/ Je c/iv/e muc/.
IV. Zwei schlechte Schiiler.
1.	Der k 1 e i n e Andre kam oft zu spat in die Schule. Der erste Unterricht war schon grofiten Theils beendet , als er herbei schlich. Er horte den Unterricht nicht ganz; er wusste aber auch nichts. Das ganze Jahr hindurch betrug ein solches Ver-saumnis viel.
2.	Als am Ende des Jahres die offentliche Prufung war, wusste der kleine Andre gar wenig. Der Herr Schul - Visitator fand in dem Fleifi-verzeichnisse, dass der kleine Andre funfzig Mal im Jahre zu spat in die Schule kam. Er sagte: Es ist kein Wunder, dass das Kind wenig kann. Auch der Taglohner richtet auf dem Felde^ wenig, der nicht zur rechten Zeit zur Arbeit kommt. Ein solcher hindert noch andere.
* UM W	ce/ c/ne tz Jote ojfeya/	c/oma e/e/ varovati, ztvmo fiaj/e	a/ ma/ejta c/e/a/e. rj^c/a* j*	^ /0/0
/koj/e/, Je ne v /o/ f^/ £/ofya/ Je ^e, e/o//y ^e Jo/ /e/, fio/em ^e Je/c/oma. ^oma ne^fec/a za/^e/ en v Ja/ ne /y ved/ %>>ajfe/ye neve-c/en, razvajen /iofyce/. Jo/ay'ev mec/ name ne c/a/ c/$o>
V. Kako se pred šoloj vesti.
1« Otroci! če hočete pridni učenci in učenke biti, svoje reči imejte v lepem redu. Ne mažite in ne kvarite žolskih stvari. Šolska priprava je draga.
2. Ne jemljite več orodja v /šolo, kakor je treba. Nožev, meril in druge nepotrebne ropotije v šolo ne jemljite, če vam ne reko.
3. Veit blieb ofter ganze Tage aus der Schule. Ep mufite zu Hause das Kind hiiten, das Vieh weiden, oder andere Kleinigkeiten verrichten. Wenn man ihn wieder in die Schule schickte, getraute er sich nicht dahin. Er strich herum, so lange als die Schule dauerte, hernach gieng er nach Hause. Zu Hause that er nichts, und in der Schule erlernte er nichts. Er wuchs als ein unwissender, verw5hn-ter Herumstreicher auf. Vor solchen Schiilern behute uns Gott!
V. £)as SJcrfjalten oor bet <2>djule.
1.	Jlinbet! tooHet itjr Brabe ©djiiler unb ©djit-letinnen fein, fo tjaBet eute <5djulfa$en in fdjflnet Drbnung. Sefdjmufcet unb berbetBet mč^t bie 6djul-getat^e. SDie ©djulgetatfjfdjaften finb iijeuer.
2.	9teljmet nidjt mtijt ©djufjeug in bie ©djule mit, al« cž notfjfoenbtg ift. SDteffer, Sineai unb an= bete« unnot^ige 3««g follet tljt nidjt in bie ©djule miinef>men, trenn man cg eucfj nidjt fagt. Sringet
Igrač v šolo ne nosite. Šola je za naak, ne za igro.
3.	Poprej, kot iz doma v šolo greste, poglejte , če je obleka čedna. Obraz in roke si vmijte, tudi noge, kadar bosi hodite. Nohte čedno porežite, lase poravnajte. Dečki morajo biti počesani, dekleta čedno opletene. Potrebo opravljajte doma, ne na poti.
4.	Ce ktero zboli, ali ga doma kaj zamudi , naj prosi tovarša ali tovaršice, da to v šoli pove. Ce pa nikogar nima, naj se v prihodno lepo izgovori. Učitelji morajo vediti. kde so jim učenci.
5.	O pravem časa pojdite od doma. Po poti se ne mudite, da ne zamudite. Ojstra je prepoved, se med ljudi vtikati. Tiho in pametno hodite. Pozdravljajte ljudi, ktere srečate, Ne delajte škode, da bi po setvi ali po travi hodili. Drevja ne lomite, ne dražite živine. Dečki naj hodijo posebej, dekleta le s dekleti.
6.	Pred šolo blato otrebite, in otresite sneg, pozdravite sošolarje. Pred šolo se ne mudite, v šoli klobuke, kape, strehe in kernirje denite na svoje mesto. Priklonite se
feine 6}rielfa$en in bie©d>ute. $ie<Scf>ule ift jum Semen unb ni$t jum ©pielen.
3.	S3cbor oora £aufe in bie ©$ute gefyet, fe^et na<fe, ob bie tfleibung teinli^ ift. 2Baf$et ®e-fiit unb£anbe, au$ bie gufce, raenn batfufc geljet. SDie IRagel bef^neibet faubet, unb bringet bie 6aate tn Drbnung. $>ie Snaben mufjen gefammt, bie £aare bet SDtab^cn faubet gef!očt)ten fein. SSetri^tet bie 9toty ju £aufe, nid)t untertoeg«.
4.	SBenn etne« erttanft, obet ju #aufe butd> cttoaž toer&inbett toitb, fo foll ti ben ©c|ulgefpan obet bie ©c^ulgefpanin bitten, e$ in bet <5c|ute ju melben. £at man aber niemanben, fo foll man baž nad^emal arttg entfd)utt>tS«n. ®ie Segret raiifeen rnffen, rao it>rc ©tplet ftnb.
5.	©efyet jut tehten 3ett toom£aufe. 2lufbem 28ege ^altet eud) ni$t auf, bamit if)t ni$t« betfau-met. 6« ift flrenge »etboten, untet bie Seute ju men g en. ©eljettuijtg unb bef$eiben. ®ru§etbie Seute, roelčfoen iljt begegnet. 23eturfad)et leinen ©djaben, tnbera iibet bie <5aat obet im ©tafe tytum ttetet. ©efdjabiget ni$t 93aume unb teijet ni$t bas
2)ie ftnaben follen abgefonbett, unb bie 3Jiabd)en nut rait SUlab^en getjen.
6.	93ot bet 6d>ule faubett bie ©djufje bom fc&fittclt ben ©$nee ab, unb grii&et bie SKtt-
l^iilet. 23or bem @$utyaufe Ijaltet eu$ ni$t auf, in bet ©«$ule leget bie £iite, Stalen, 2R5ntel, 9te-
Malo Berilo (f(o». beutf^ auger Srditi).	2
gospodu učitelju, ter jim povejte, če kaj imate.
7.	Po zimi k peči ne hodite, po letu ne k oknu, ampak na ravnost na svoje mesto.
8.	Ne bodite zavidni tistim, ki na prednjem mestu sedijo. Skerbite, da naprej pridete. Tiho in mirno uka čakajte. Berite iz bukvic, ali pa mislite, kaj bi vas vtegnili prašati.
VI. Nolska priprava.
i. Janezek je bil nov abecednik dobil. Lepe pisane knižice so bile. Bil jih je vesel, in se je prav rad iž njih učil. Varoval se je, da jih ni oslinil, ne zamazal. Pred šoloj si je vselej roke vrnil. Listov ni vihal, ne gerbančil; košček papirja je vtaknil med liste na tisto stran, kjer se je učil. Bukvice drugih otrok so že bile raztergane, njegove pa še kakor nove, čedno v papir povite. Učenik so lepe knižice pri skušnji vsem pokazali. Janezek je bil pohvaljen.
2. Kadar pa Janezek pisati začne, mokro pero v knižice dene, in jih okablja. Ko čer-
genfd)irme unb 23u$ertafdjen auf itjrcn SKadjet bem #errn Sester eine 33erbeugung, unb melbet tl>m, frenn il»r ettoaž ju fagen ^aiet.
7.	3m SBinter geljet ntd;t jum Ofcit, im ©omrner ni$t ju ben ^enjlern, fonbern imrner fogIeic§ auf euern
8.	Seneibet ntd)t btcjcnigcn, bie auf bcn 33or= jugžplafcen ftjjen. ©orget, bafč if>r bortoart« fomraet. SSartet rul)is unb frieblid) auf ben Unterrid)t. Sefet au« bem 33u$lein, ober benfet na$, tooruber it>r beftagt merben fonntet.
VI. ©as (»djulgeratlj.
1.	&an$d)en befam cin neuež $lbecebucfyteitt. »« ein fct,6n gefarbtež (Sr ttar frofy ba-
riiber, unb lernte barin fe$t getu. (Er ptete bafi er e* ni$t mit ©peidjel bene^te ober bef$mufete. Jior ber ©d;ute tomfd) et ftd) immer bie £anbe. (Sr bog unb jerfriimmte bie Slatter nid>t, fonbern legte ein ©tfitf ^a^tct auf ber ©eite fyinetn, »o er letnic. 2>ie 33ud)lein anberer ^inber toaren f$on jcrfefct, ba« feinige aber nod) mte neu, faubet in ein $apter eingetoidelt. &er Sester jeigte baž retn* li$e 23ud)iein bei ber ^ritfung aUen. £ančd)en ttrnrbe belobt.
2.	911« aber £an«$ett ju fdjreiben anfteng, tyat er bie naffe geber in ba« IBuc^Icin, unb be-
nega mačka vgleda, se razjoče. Žal mu je lepih bukvic. Gospod učenik za to Šolarje podučijo, kako se šolska priprava rabi, in čedno varuje.
3.	Otroci! (so gospod učenik djali) šolsko orodje morate prav poznati, čemu je, in ve-diti, kako naj se v roke jemlje. Kakor se mladi navadite, tako bote stari znali.
4.	Bukve se morajo skerbno varovati, in ne pomazati. Lepo jih v terden papir povijte. Poprej si roke onoijte, kot bukve primete. Perstov ne slinite, kadar liste obračate. Pod palec listek papirja vložite, da se bukre ne vmažejo. Listov ne vihajte; rajši kos papirja ali pa podobico vložite, če kako čedno imate. Lepe bukvice so nam dober prijatelj lepo jih ohranimo.
5.	Blagor tistemu, kdor brati zna; kdor pa tudi piše, še več velja. Blaže je šest let pridno v šolo hodil. Gladko je bral, pa tudi lično pisal. Ko se je izšolal, ga dajo v dalno mesto se kolarije učit. Blažetu se je tako hudo godilo, da ma ni bilo preterpeti. Kolar-jevi trije sini so s Blažetom toliko gerdo delali, da se je pogosto jokal. Rad bi bil spet
fd^mufcte a. 5113 er ben fc&marjen gled erblicfte, brad) er in SBetnen au«. dč toar if)m leib um bo« fdč>onc 93iid)tein. $et £err Seljrer beleljrte baturn bie tfinber, mie man ba« <Sd>ul3ctdtt> braudjen unb reinfjalten fonne.
3.	itinber! fagte tet &ert Sester, bic geratf)fd)aftin mufct if)r redjt fennen, if)r miifiet nriffen, mo^u fte ftnb, unb ttrie man ftc tn bie $anb nimmt. SZBtc if>r eud) jung angcVco^ivt, fo tocrbet if>r ež im 3Uter fonnen.
4.	®'te SMdjer mufj man tein 1)alten, unb jie nid?t beftmu^en. SBicfelt fte [$on in einbideS ^apier ein. 2Bafd)et euc^ frizer bie £anbe, als if>r ein Sud) angreifet. S3ene^et bie gitiger nid)t mit ©peicfjel, um tie Slatter umjufdjlagen. Seget unter ben £aumen ein 3Mattd)en	bamit ba« ®ud> nic^t befdjmufct trnbe. 33ieget bie 93laiter nid,t; leget lieber ein Stucf $apier, ober ein SUbdjen fyinein?, foenn i^t ein netteS fjabet. Gin f^onež 93ii$tein i|i un$ ein guter greunb; betoaren mir ež fauber.
5.	SBo^l bem, ber lefen fann; toer abet aud> fdjrctfct, btr ftitt nod) meljr. 33laftuS gieng fedjž 3af)re fleifjig in bie <5d;ule. (šr laž gctauftg unb fdjrieb attcf) fauber. er aužgeletnt f>aite, gab man if>n in eine entfernte <5tabt, baž SBagnet^anbmetf ju erlernen. t m 23laftu« gieng ež fo faled)*, bafš er ež nid)t rae^i auž^alten fonnte. 2Me brei <S6f>ne beš SBagnet« mju^ren mit 331aftu$ fo fd)maf)lid>, bafž er oft
10.	Pero se izreze, izrez poojstri in ost gladko priseka. Ost se tenko vcepi, da po cepi tinta gre. Če je pero topo, ne spat poojstri.
11.	Pero pomakamo v černilo, ki mn je tinta ime. Pregloboko pomakati nikar, da se nam ne polije in gerdih mačkov ne stori. Po tleh s tinto kapljati ne smemo; izprati se ne da. Rahlo v tintnik odternimo, če j9 pero prepolno.
12.	Pismo le mokro se s peskom potrosi, kteremn je sviseč ali sipa ime, in ki se v sipniku ima. V pisavno knižico se piven papir položi, da mokroto popije, in kniga snažna ostane, Tndi pero v pivni papir obriši, potem pa varno shrani ali v pisavno knižico ali pa v peresnico,
13.	Mokro pero oblizati ni zdravo, iz-bercati ga je nevarno; lahko sebe ali soseda ali pa tla oškropiš, kar bi bilo gerdo in pa škoda. Tako je Primej delal. Za Filipom je sedel, pero pregloboko namakal, in namesto v tintnik je Filipu po suknji škropil. Filipov oče doma čerae mačke ugledajo, in se hudo kregajo. Primej se je močno zameril. Zamere se je varovati!
10.	£te gebet mitb au«gefc|Mtten, bet ©dpnttt iugefpi^t unb He ©pifce fauber abgejtufct. SDte ©pifce ttitb feirt gefpalten, bamit nad) bem ©palte bie Sinte fliefje. bte geber flumpf, fo toirb fte toieber jugefpifst.
11.	3Me gfbet tunfen toit in eine glitfftgfeit, , toelc^e i in te fyeifjt. 3u tief eintunfen foE man nid)t,
bamit feine IjafSlidjen Sintenflccfe gemadjt toerben. 21uf ben 93oben batf man mit ber Jinte nt^t betumfpri&en; fte lafft ftd> nidjt aužrciben. ©priden »it bie $eber fadtjte in ba« Stntenfaf« ab, toenn fte ju »oll ift.
12.3Me nod> naffe ©djtift beflteuet man mit ©anb, ber ©treufanb genannt toitb, unb metdjen man tn ber ©treufanbtuc&fe §alt. 3n ba« ©^reibbudjletn tegt man baž gliefjpapier, bamit e« ba« S^affe etn= fauge, unb bie Jbefe rein bleibe. SBifdje audj bie getet mit bem £ofd)» obet gliejšpapiet ab, unb betoate fte bann be^utfam in bet £f)efe obet in ber gfbetbudjfe auf.
13. 2)ie naffe geber ablecfen, tff nid)t gefunb, — fte abfptifcen ift gefafjtltd); bu btfubelft leic^t btd> felbfl, ben Dtadjbat obet ben 93oben, toa« fyaf«ltd) unb aud) fdjabe mate. ©o ftellte e« $rimu« an. (St fa§ bintet $f)ilipp, tunltc bie gebet ju tief rin, unb fptifcte fte, anflatt in ba« Sintenfaf«, auf ?$ppp« SftocE ab. $ppp« 2ktet etblicfte ju £aufe bie f^marjett Sintenflecfe unb gteinte fef)t. SPrimu« jog ft$ bafcutd) eine grofje Unannebmlid)feit ju. 23er» btie§ltd)feiten foH man meiben.
14. Kdor pisati veselje ima, se tudi hitro pisati nauči. Doma po belih stenah pisati, križe po poti počerkati ni prav. Svoje ime na vsak zid načerkati se ne spodobi. Svoje ime v časti imejmo.
VII. Kako se v šoli vesti.
1.	Šola se ima z Bogom začeti. Pred nankom k molitvi vstaoite, povzdignite roke in pobožno molite, ali lepo zapojte. Molite ne preglasno, ne pretiho, marveč sredno in počasno. Oči naj bodo v podobo božjo obernje-ne, k Boga povzdignjeno pa serce.
2.	Za nauk se v roke vzame, česar je potreba. Nepotrebnih reči med nankom v roke ne jemljite. Lepo ravno sedite, roke na klop, oči in ušesa pa na učenika!
3.	Storite radi in pa zvesto, kar vam velijo. Pokorni bodite: tako Bog hoče. Če komu brati rečejo, ali odgovoriti velijo, naj vstane in stoje pove. Kdor na vprašanje odgovoriti vž, ali kaj storiti želi, naj v znamenje roko vzdigne.
4.	Kogar k mizi ali k tabli pokličejo, naj iz klopi tako lepo gre, da dragim nadlege ne stori. Mirno se naj poverne spet na
14. Bet gtcube l?at ju fdjreiben, bet toitb eS auct) balb etlernen. 3« auf bie met§cn JBanbe fdjreiben, bie gelbfteuje am SBcge befiifceln, iji ni^t etlaubt. ©einen 9tamen auf eine jebe 2Jiauet berjeid^nen, f^icft ftc^ nid)t. £alten mit unfete žilam en in (š^ten1.
VII. ©as SJcdjaltcn in bet @č)ult.
1.	2)ie 6d;ule foH man mit ©ott anfanjcn. 93ot bem Untenic^te jtc^ct auf jum ©ebete, erljebet bie £anbe, unb betet antadjticj, otet finget. 33etet nid)t ju laut, ni$t ju jiiU, melme^t mafjig laut unb langfam. 2)ie 2lugen fotien auf ein f)eilige« 93ilb, ba$ £erj aber ju ©ott erijoben fein.
2.	3um Setnen nimmt man in bie £anb, it>a$ notljtoenbig ijt Itnnottjige ©adjen nekmet n>afyrenb bež Untenid)te3 nid)t in bie £anbe. ©ifcet fcf)on &C» tabe, bie £anbe auf bet 93anf, bie 2lugen unb bie Dt)ten abet auf ben 9ct>tct geridjtet!
3.	Jfjuit getu unb getteu, toač man cuc^ be* fic^lt. <Seib geljotfam; fo mili eč ©ott. SBitb jemanb jum fiefen obet 9lnttt>otten aufgetufen, fo fod er attig aufftefyen, unb jie^cnb auffagen. 2Bet bie Srage ju bcantnwten h>ei§, obet etmaž ju tfjun miinfct;t, foll jum fine £>'anb auft)cben.
4.	2Ber jum 6d)ultifd)e obet jut Safel gerufen toitb, foll fo attig au$ tet 33anf treten, bafč et anbere nic^t belaftigei. grietlidj, cfyne alle ©totung foll er auf
svoje mesto brez vsega nepokoja. Sosedje in sosede naj se mu vmaknejo.
5.	Nagajati si ne smete, nobeden nobenemu nič poškodovati, med naukom ne govoriti, ne šepetati, se ne ozirati. Ne smete se s rokami igrati, ne s nogami cepetati ali mahati. Prepovedano je po klopih hoditi, po svojej volji zdaj stati, zdaj vsedati se, ali mesto svojvoljno premenjati.
6.	Pri nauku se ne je, ne pije, tudi se drugim ne kaže, kaj so komu mati dali. Kosilo ali mala južina naj se lepo shrani, in po šoli in hvaležno povžije; pa tudi vbo-gim da*
7.	Brez sile na stran hoditi se ne sme; pa tudi ne vun prositi, dokler nazaj ne pride, komur je bilo poprej dovoljeno. Jevžel se ne sme vmazati, ne stena počerkati. Če ger-dega najdeš, precej povej. Zvunej se ne sme nihče dalje muditi, kot mu je treba, ne potrebe v kakem drugem kotu opravljati.
8.	Nobene še tako male stvari ne smete skrivaj vzeti, brez dovoljenja si nič ne na posodo jemati, ne prodajati, ne kupovati, ne menjavati, ne v dar davati. Niste še pametni za to.
9.	Iz golega sovražtva, brez sile maj nihče nikogar ne toži; povedati se pa mora,
feinen toieber juriicffe^ren. ©te Stavbam unb Dkdpbatittnen follen if>m madjen.
5.	bitrfet einanber nictjt beunruf)igen, nidjt bef<$abigen, tt>al)tenb bei Unterti^tež nicfyt f$n>a£en, nid)t flijiern, nidjt umfe^en. 3f)t biitfet mit ben &anben nic^t fpielen, mit ben gii^en nidjt fiampfen obet fdjlenfern. Scrboten ift ež, iiber bie 93an!e ju jieigen, nad) SBillČur balt> ju fte^en, balb ju jlfceti, obe: toillfutltcf) ben ju tocd;feln.
6.	SBa^renb beš Untetric^tes barf man toeber ejfen nod) trinfen, nod) anbern jeigen, toač cinem bie ajlntter gab. Sftorgen* obet Saufenbtot foU man fc^on aufbetoaten, unb nad) ber ©$ule banf-fcat geniejjen; aber aud> beti 9irmen babon gebfn.
7.	3f)t biirfet of>ne 9iotf) ni$t auf bie ©eite ge^en, unb ni^jt ef>er IjinauS bitten, al« bi« ber-jenige jutudgefommen i ji, bem ti botljer etlaubt nwben »ar. ©en SIbtritt batf man nict)t befdjmu&en, bie SBanbe ni$t befri^eln. ginbeji bu Ujn Befc&mufct, fo jeige ti fog!ei$ an. Jfeiner |at ftdj bafelbji iatiger aufju^alten, alg e$ notljig iji, unb in feinem anbetn SBinfet feine 9totf>burft ju toetridjten.
S. 3I)t biitfet ni$t baž gettngjie enttoenben, ofjne drlaubniS nid)t« lei^en, toerlaufen, faufen, tauf^en, t>erf$enfett. 3u bem feib nod> ni^t »erjianbig genug.
9. Jflage feinen anbetn au« blojjer fteinbf^aft an; fagen mufi man aber, foa$ in ber ©$ule, auf
kar se v šoli ali po poti ali doma hudega zgodi. Vsak naj povš po resnici in pravici j legati Bog ne daj! Kar se vam v šoli v roke da, brez pripušenja domu ne jemljite, ne bukev, ne pisem, ne številskih tablic, ne meril; pa tudi v šoli ne potreti ali spriditi jih. Bila bi nehvaležnost, in ta je greh.
10.	Varujte okna, da kake šipe ne raztrupite, da stolov ne sterete; klopi ne režite; dveri prenaglo ne zapirajte. Kdor škodo stori, naj poverne; če pa nima, naj odpušenja prosi.
11.	Koscev papirja ali sprideoih peres ne mečite pod klop; šola naj snažna bo.
12.	če kak gospod duhovski ali deželski, ali gospod fajmošter, gospod kaplan, oče župan ali šolski ogleda v šolo pridejo, prijazno vstanite, jn na opomin se pristojno priklonite. Pozdravite gospoda, kakor je navada, in stojte mirno, dokler se vam ne reče: Vsedite se!
13.	Lepo se med sebo imejte, mirni in prijazni bodite; radi si prestrezite. Odljnden otrok, ki druge draži in nepokoj dela, naj na samem sedi. Bratovska ljubezen je med šolarji lepa, nevošljivost pa je gerda.
bem SBege obet $u £aufe bofe« gefd)ief>t. Sebct foll fagen nad) 2Baf>r$eit unb 9ted)t; lugen burft tfyt niemal«! 2Ba« man eud) in bet ©djute in bie £anbe gibi, nekmet o^te drlaubni« mit nad) £aufe, al« Sudjer, <Sd)tiften, 9ted)entafet$en unb Sineale; befdjabtget unb Detberbet akt aud) in ber @d)ule' nid)tS batan. d« točite ttnbanf, unb biefet i j! ©tinbe.
10.	#fitet cud), bafž ifyt ni$t ettoa eine genfletfdjeibe jerbre^et, bafž ii>r bte ©tu^Ie ni$t befc^abiget; f^neibet nid)t bte 23anfe, mad)et- bie £fyut ni$t ju gab ju. 2Ber einen <5d)aben ami($tet, mu{j ifm etfe^en; toenn er e« aber nid)t bermag, fo f>at er um 23ergebung ju bilten.
11.	^apierjtMe obet unbraudjbare $ebern ttterfet nid)t untet bie 93anf; ba« <Sd)ul$tmmet foll reinlid) bleiben.
12.	ftommt ein geijtli^er obet toeltlidjer £etr, cbet ber £ert $fatrer, ber £ert Saj>lan, ber Siirger-meijter'ober bet ©cfyulauffef>er in bie <5d)ule, {le^et freunblid) auf, unb ma^et auf (štinnetung eine an» ftanbige 93etbeugung. 23egru§et ben #ettn, ttrie e« ©itte ifi, unb fie^et tufytg, bi« man eud) fagi: <5c£et eud)!
13.	23eitraget eud) gegenfeittg gut, feib ftieblid) unb freunblid); feib bienftfertig untereinanber. (Sin unartige« $inb, n>eld)e3 anbete netft unb Unru^e fHftet, foU abgefonbert ftfcen. 2)ie bruberli^e Siebe unter ben <&d)uletn ift fdEjon; bet Dletb iji $af«lidj.
VIII. Kako šolo dokončati in se po šoli vesti?
1.	Ko se nauk konča, orodje lepo pospravite, in pred se na klep položite. Tiho čakajte konc a.	.
2.	Kadar se imenik Šolarjev bere, odgovarjajte glasno na svoje ime: Tnkaj sim! Prešerno vpiti ne!
3.	Molite tako pobožno, ko pred šoloj, ali pa zapojte hvalno pčsem tako, da bo veselje.
4.	Po molitvi vzemite svoje orodje, in po versti pojdite iz klopi. Vzemite svoje plajše, kape in kloboke, in po redu iz šole idite, kakor se vam ukaže. Šolskemu gospoda se spodobno priklanjajte.
5.	Po Stengah in črez prag varno hodite, da ktero ne pade. Zvunaj šole ne vpijte, Truš in hruš ne pristoji šolarjem, marveč divjim ljudem.
6.	Če kdo kaj gospodu učeniku ima povedati, se jim potožiti ali jih česa prositi, naj stori prej, ko iz šole gre.
VIII, ©ie 23entbjgwig bet <2>djule unb bas JBerljaltett twd) bet @djule.
U 2Benn ber Untettic^t beenbet tjl, nekmet ba$ €d;i%ratf), unb leget a bor eit$ auf bte S3anf. SBattei auf baš Gube.
2.	SBenn bet gteifctfatalog bet ©iplet abge* lefen tmtb, anttoortet bei beirt Utufrufe cuer« Sramen« mit betne^mlidjet <5timme: £iet! 2lu$gelaffen fd)teien barf man nidjt.
3.	93etet eben [o anbac|ttg, toie Dot bet @<$ule, cbet finget baš £>anflieb fo, bof« eg einc greube fei.
4.	bem (Mete nekmet euet <8<$ulgetatf>, unb getjet banftoetfe ^etau«. 9?ef)met eute SHfintel, SDlu^n unb £iite, unb gef>et pattoeife auš bet ©djule, toie ei eucf) befotjlen toirb. 2)em £etrn @($ullej>rer madjet eine anftanbige 23erbeugung.
5.	Uber bte ©tiege unb ©djteelle gef)et »ox= ft^tig, baf« niemanb faCe. 2(u{jet bet ©<$ute Iat= met nt$t. Satm unb ©eraufct) getgt md)t attige <šd;iiler an, melmeljr auSgelaffene Seute,
6.	£at jemanb bem £etrn Seštet etne 2lnjeige ju madjen, etne Sef^metbe an&ubtingen, ober if)n um ctoaž ju bitten, fo foll et ti fttifjet tfjun, al« et auž bet ©djule getjt.
Malo Berilo (f(o». beutfdj augfr Jfrain).	3
7	Pred šolo se ne smete mnditi, zvaoaj šole ali krog drugih hramov ali na očitnem kraju svoje potrebe ne opravljati.
8	Po potu spodobno hodite, mladenči naprej, deklice ža njimi. Grede ne postajajte, se ne suvajte in ne poskušajte se, temoč mirno in hitro hodite. Kadar vsaksebi greste, recite: Bog te ovarji! ali pa: srečno, zdravo!
9.	Ne očitajte eden dragemu, če je bilo ktero v šoli kregano, posvarjeno ali kaznovano; tega tadi drugim ne pravite. Gerdih priimkov si ne dajajte, in ne posmehujte se vbogim, kteri so slabo oblečeni ali slabšo glavo imajo. S kakoršnoj meroj merite, s takoj se bode vam nazaj merilo.
10.	Grede ne bodite nikomur nadležni, ne poškodujete plotov, drevja, ne polja, ne seno-žetov. Varite se izmikati ptajega sadja, naj bo na njivi, u vertu ali u vinogradu. Kar ne želite, da bi vam dragi storili, tudi vi jim ne storite.
11.	Doma rqdi povejte, česar ste se u šoli učili. Kdor tega povedati ne ve, tudi igrati ne smš, in ni vreden, da se mu južina da.
12.	Doma zvesto in pridno storite, kar se vam naroči, naj bo pisati, računiti ali
7. 93ot bem <5$ulf)aufe burfet il)t eudj nidjt auf« balten. 9leben bem ©c^ulbaufe ober bet anbern #<iu= fem Ijerum, ober auf einem offentlidjen Drte, burfet eure ^otbburft ntd)t berridjten.
S. 5tuf bem 2Bege ge^et ftttfam, bie tnaben geljen boran, bie Sftabdjen folgen nad). SBIeibet unter« toeg« nidjt fieben, jio§et einanber nid)t, raufei nid)t, fonbetn geljet tubtg unb burtig euern SDBeg fort. SBenn il)t aučeinanber getjet, fo faget: 93ept bid) @ott! obet: lebe mobl! bleib' gefunb!
9.	SBetfet einanber ni($t bor, menn eine« in ber 6d)ute getabelt, ermabnet obet gejiraft mutbe; audj erjablet e« anbern nid)t. ©ebet einanber feine ©pi^nameri unb berfpottet nidjt bie 2lrmen, ireldEje f$lcdjt gefleibei ftnb ober ein fd)toadjere« talent baben. 9Jtit meldjem SJtafie ifyt aužmeffet, mit eben bem tbirb cud) mieber gemeffen metben.
10.	©etb untertoeg« niemanbem laftig, befdjiibiget ni^t 3aune, Saume, gelbet, SBiefen. £utet eud), frembe $riicl)te ju entmenben, fei e« auf bem $<fer, im ©arten obetim SBeinberge. 2Ba« nidE)t miinfdjet, bafi anbere eud) tfiun, baž tbu* flnd)	nid)t.
11.	(Erjablet ju #aufe getn, toaž i^t in ber ©cbule gelernt babet. SBer nidjt« aufjufagen meifj, foU aud) nid)t fbtelen, unb ift ni<$t toett, baf« man i^m eine 3aufe gebe.
12.	J^uet ju #aufe genau unb fleijjig, toa« man eud) aufgibt, fei ti eine <&d)tift, eine 9te<bnung
ee na pamet učiti. Kdor dela ne doverši, si kratek čas delati ne smž. Le po storjenem delu je dobro igrati ali pa počivati.
13. Radi drugim pokažite, in nevedne podučite; to je zlato dobro delo.
IX. Lepoglasje v branja.
1.	Otroci! kaj izgovarjamo, kadar govorimo ali beremo? — Kadar beremo ali govorimo, izgovarjamo zloge, besede in cele stavke.
2.	Iz česa so zlogi zloženi? Zloženi so zlogi iz p i s m e n k , ktere se tudi čerke imenujejo. Vsak zlog ima po eno, dve, tri ali še več pismenk, glasnic in soglasnic. Kolikor glasnic, toliko je zlogov. Kakor so glasnice ali dolge (a, 6, i, o. u), ali pa kratke (a, e, i, o, u), se tudi zlogi primerno izgovarjajo.
3.	Iz česa so besede? Besede na-rejamo iz pismenk in iz zlogov. Vsaka beseda ali reč (ki se reče) ima po eden, po dva, po tri in tudi več zlogov. Vsaka beseda nekaj pomeni, kar se vidi ali ne
ober ettoač jum 9lu«wenbtgletnen. SBer bie Slrbeit nid)i bolllmngt, batf au$ nidjt unterfjalten. 9lur nad) getfjaner 2lt&eit ift gut fptelen obet ruljen.
13. 3eiget getn anberen, unb bele^ret bie lin-nriffenben; baž ift ein iibetauž gute« JBerf,
IX. Wohlklaug im Lesen.
1.	Kinder! was sprechen wir ans, wenn wir reden oder lesen? Wenn wir sprechen oder lesen, so sprechen wir Silbea, Worter und ganze Satze ans.
2.	Woraus sind die S i 1 b e n znsammen-gesetzt? — Die Silben sind ans Buchstaben zusammengesetzt. Jede Silbe enthalt einen, z\vei, drei oder noch mehr Buchstaben, nnd zwar Selbstlante nnd Mitlante. Wie viel Selbst-laute (und Doppellaute) — so viel sind Silben^ Wie die Selbstlaute lan g; (aa. ee. ie, oh, uh) oder k u r z (ali, ell, ill, oll, ull) , h o h e r (a, e, 6, ti) oder tiefer (a, o, u) bezeichnet, gelatltet werden, diesem gem&6 werden auch die Silben ausgesprochen.
3. Woraus bestehen die Worter? Die Worter bildea wir aus Buchstaben und Silben. Jedes Wort besteht aus einer, zwei, drei oder auch aus mehr Silben. Jedes Wort bedeutet etwas bestimmtes, was man sieht, oder nichfc sieht.
vidi, p. brat, čast, učenec, učenik; dolžnost, pobožnost.
4.	Kako se zlogi v besedah ločijo? Zlogi so korenine, iz kterih besede tako rekoč rastejo, ali pa rastlike, ktere iz korenin prirastejo; p. uk je korenina, iz katere so besede učenec, učenik, učenost izrastle.
5.	Iz česa so pa stavki? Stavki so iz dveh, treh ali iz več besed sostavljeni. s kterimi se nam kaj pove. Več stavkov po redu složenih se imenuje govor; p. Mlade leta so našega življenja žlahtni cvet. Koristne vednosti in pa lepe čednosti so mladenčev in inladenčic drago cvetje, ki na starost dober sad obeta. Vsak greh je hud mraz, in vsaka strast ali grešna razvada je huda slana, ki žlahtno cvetje pomori, da po tem prida sadja ni. Oh mladenči! varujte se greha, varujte se razujzdanosti!
6.	Kako se besede v stavku razločijo? — Imenitnejše, ki so jedro ali zerno stavka, bolj na glas izrekujemo, in te dobivajo stavski naglas. Besede, ki
Z. B. der Brader, die Ehre, der Scluiler, der Lehrer, die Pflicht, die Frommigkeit.
4.	AVie unterscheiden sich die Silben in dea Wortern? Die Silben sind Wurzel-silben, aus welchen Worter entstehen, oder B i 1 d n n g s s i 1 b e n, die aus den Wurzelsilben gebildet werden. Z. B. Lehre ist die Wnrzel, aus welcher die "VVorter Lehrling, Lehrer, Ge-lehrsamkeit abgeleitet wurden.
5.	Worau3 bestehen die S a t z e ? — Die Satze sind aus zwei, drei oder aus mehrerea "VVortern zusammengesetzt, mit welchen uns etwas gesagt wird. Mehrere in einer Ordnuag schicklich zusammengesetzte Satze heiften eine Rede. Z. B. Die Jugendjahre sind die Bliite unseres Lebens. Niitzliche Kenntnisse and Tugenden sind fur Jiinglinge nad Maichea kostbare Bltiten, welche kostlicbe Fruchte fur das Alter versprechen. Jede Sunde ist eiaer strengen K&lte gleich, uad jede Leidenschaft oder siindhafte Gewohnheit einem verderbli-chen Froste, der die zarten Bltiten vernichtet, daas sie dann keine gaten Fruchte bringen. O Jiinglinge! meidet die Sunde , htitet euch vor Ausgelassenheit!
6. Wie werden die Worter im Satze tmterochieden ? Die vorziiglicheren, welche der Kern des Satzea sind, werden mit einem
pe imajo s naglasom izgovoriti, so od drugih bolj na debelo ali pa bolj redko stavljene, v pisariju pa podčertane; p. Bereme dobro, pišemo še slabo. Ali je to res? V nekoliko tednih bomo tudi lepo pisali; le pridni bodimo! Bodimo skerbni; kdor nima prave skerbi, se malo nauči, naj si ravno v šolo hodi.
7. Kako se razločijo stavki u velikem govoru? Tudi posamezni stavki so v dolgem govora eni od dragih imeni-nejši, in imajo svoj naglas; p. Otroci, kteri erečni biti hočejo, morajo od mladih nog pridni biti, Bogu lepo služiti, in stariše radi slušati, to jim bo prineslo božji blagoslov in stanovitno srečo za više žive dni.
Veliko velja, kdor čedno brati in primerno govoriti zna. Ce hočemo lepoglasno brati, se moramo po sledečih pravilih ravnati:
1.	Vsako pismenko razločno in jasno izrekujmo, po njenem navadnem glasu. Kdor pismenke požira, besede vpira, gladko ne govori, in se težko razumi.
2.	Različne glasnike se privadimo tudi različno izgovarjati; p. Dete mleko rado je.
starkeren Tone ausgesprochen, das heifit, sie bekommen den Rede t on. Die betontea Worter siad dicker gedruckt als andere, im. Schreiben aber werden sie unteratrichen. Z. B. Wir lesen gnt, aber wir schreiben noch schlecht. Ist das wahr? In einigen Wochen werden wir atich schon schreiben; wir wollen nur fleifiig sein. Seien wir sorgsam; wer keioe Sorge hat, erlernt wenig, obgleich er die Schule besucht.
7. Wie unteracheidet man die Satze in einer zusammenhangenden Rede? Auch ein-zelne Satze siad in einer langen Rede erheb-licher als die ubrigea, nnd haben ihre BetonuDg. Z. B. Kinder, welche gliicklich sein wollen, muften von Jugend an brav sein, Gott gchon dienen und den Altern gehorchen; das verschafft ihnen Gottes Segen und blei-bende9 Gltick fiir die ganze Lebenszeit.
Derjenige gilt viel, welcher schoa lesen und richtig sprechen kann. Wollen wir wohl-klingend lesen, so baben wir uns nach folgen-den Regeln zu richten:
1.	Sprechen wir jeden Bachstaben deutlich und klar nach seinem natiirlichen Laute aus. Wer die Buchstaben verschluckt oder stammelt, spricht nicht got, nnd -vvird schvver verstanden.
2.	Verachiedene Selbstlaute uad Doppel-lante sollen wir auch verschieden aossp:echeu.
dokler je še mlado. Miško je otrokom vino, vino pa starim ljudem mleko.
3.	Kerhko in kratko izgovorjamo sa-moglasnico e, kadar pred r in drngoj so-glasnicoj stoji, tako kakor da bi e zamolčali. Nekteri v takih zlogih e ne pišejo, ker se ne izgovarja; p. Smert = smrt; vert je od-pert = vrt je odprt.
4.	Pazimo na zlog, kteri ima v besedi naglas, da ga na dolgo potegnemo, ali pa na kratko odsekamo, kakor modra navada ali raba uči; p. Učeniki nas uče, učenci se učimo; le skerbno pazimo, da jih oveselimo.
5.	Povzdignimo glas pri betedi, kfera ima v stavku naglas, ali ktero hočemo, da bi jo ljudje naj bolje zapomnili, ker je naj imenitnejša; p. Smo ubogi, pa bodimo pošteni; naj boljše blago je poštenje. „Ne spravljajte si zakladov na zemlji (pravi Kristus), kjer jih erja in molj konča, in kjer jih tatje izkoplejo in vkradejo. Zbirajte si zaklade v nebesih." „Kder je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje s e r c e."
6.	Cel stavek, kteri je v govoru od drugih imenitnejši, svoj naglas dobi, in se glasneje izgovori, naj bi ga poslnšavci
z. B. Der Lowe lebt in heifJen Landern. Die Sfinde ist das groBte libel. Manche Kranter sind eehr heilsam.
3.	Die Unterscheidutigszeichen miifien genau beobachtet werden.
4.	Wir sollen auf jene Silbe, welche im "VVorte betont wird, Acht geben, damit wir sie dehnen oder scbarfen. — Im Deut-schen bat die Wurzel6ilbe den Ton; z. B. Der Lehier lehret uns, wir Schttler lernen; wir sollen recht achtsam sein, dass wir ihn erfreuen.
5.	Dasjenige Worfc, welches im Sat.ze den Ton hat, worauf die Lente vorzuglich aufmerksam gemacht werdea sollen, was etwa am Avichtigsten sei, muli mit einer lauteren Stimme herausgehoben werden; z. B. Wir sind ar m, aber wir wollen ehrlich s sin; ehrlich wahrt am langsten. »Sammelt euch nicht Sch&tze auf der Erde (sagt Christus), wo sie der Rost nnd die Motten zerstorea, und wo sie die Diebe aasgraben und stelen. Sammelt euch Schatze im Himmel." „Wo dein Schatz ist, dort ist auch dein Herz."
6.	Ein ganzer Satz, welcher in einer Rede wichtigerist als die anderen.bekommt seine Betonung und wird mit einer lauterea Stimme <rhoben, damit ihn die Zuhorer aufmerksamer
pazneje eprijeli in ohranili. Taki stavki so za to bolj tolsto natisnjeni.
7. Potrebno je lepoglasje v branju, pa ee težko dopovš, lahko privadi. Kdor dobro posluša, pa pridno poskuša, bo hitro lepoglasno bral. Bog nam daj!
X. Mladosti naj lepši izgled,
/dcy fia /o m o jfrtf /fre ym-fac/ez en ^ta^ad/ce v /o/ee /me/? fia/irada aru/a ma/er , /e do na A/fie dec/&' firec// & /o ze c u; defe mye, ma/t oc/pottove^o. cTe/e /e ^aj/ce c/o/iac/yo f
(/%anei/a. &$e/^o//e dtm vac/a^i/c/a/i, //epe do de^10 /famee en^io/ci ze/a/ eny'ia z//e ore/e/ do^10 ze/ne/ uya/ ttede/ /t/ Se d/oye yie/ /ozec/
Je//uz fuc/e ved', m<ya jtfpane/a, /<y /e/ie ^\a?ac/ez* pomene? //e ze d/ja/t, 4(y na trt ma/
vernehmen nnd behalten sollen. Solche Satze sind deshalb mit grofieren Buchstaben gedruckt.
7. Der Wohlklang im Lesen ist noth-"vvendig, wird aber schwer (mit Worten) be-zeichnet, jedoch leicht angewohnt. Wer anf-merksam zuhort, und es fleifiig versuchet, wird bald schon lesen. Gott gebe es!
X. Der Jngend schdnstes Beispiel.
Mutter! wann iverden wir denn ivieder den schonen Christbaum und das Kripplein im Win-kel haben? fragte Annchen die Mutter, tvelche auf der Bank saB und spann. Zu W ei lina cht en, mein Kind, eriviederte die Mutter. Gefallt dir das Kripplein ?
Annchen. Die rveilien Taubchen schaute ich so gerne, die sich auf den Asten und auf der Wandleiste tviegten, und die goldenen Nusse, die auf griinen Asten hiengen. Wenn nur bald ivieder Weihnachten wdre!
Mutter. \VeiSt du aber auch, mein Annchen, was der se/tone Christbaum
ra
^ad/ece A arzena? ^ede de X mene na /t ifom fioi/eJa/a. ^afadez" a/rty, de^a & /ozecu V /ede narec/tmo, notm daze /td/e jyece tterf, /tferemee/e rfe/o rez/' a/t'flavadz trne, v /i/e-*em d/a i^dcim, nad/terve' oce, enfia nadafieptta ma/e, zene/a. Srečna d/a jfe/a en dorffa de^emay<r jpade/o; eme/a d/a vdepi
3^acaJ /eededet^e (Sv v zafte^a/a, Sva ^s/c/ama, da d/a /ifeflovechne dae//ec//a. d/a jfeia ne/todorna;^trede/a d/a en z^et/id: /^M/tavac/fz", dfecrte raf. JTeede mene-
v	.
mamo- dfecne^a nya na tem dvefu, tt t^epoit d^amen a ifozecu /eft/taradez na/irav^amo.
<=>$0^ de nad^e vdmeffl	eenem
dve/ee namye de ^de paradiž, dve/e ^rt/iravt/.
bedeutet? Hast du es schon gehdrt, was uns das niedliche Kr ippl ein zeig et? Setze dich zu mir auf die Bank; ich werde es dir erzahlen.
Der schSne Christbaum, welchen wir zu Weihnachten im Zimmer aufrichten, zeigt uns denselben gliicklichen Garten, ivelcher Paradies hiefi, in loelchem Adam, . unser Stammvater, und Eva, unser e Stammutter, lebten. Sie k aren glucklich, und es gieng ihnen wohl; sie hatten an allem Uberfluss.
Die Schlange, der bdse Geist, verfilhrte die Eva, Eva aber den Adam, dass sie die verbotene Frucht ali en. Sie wurden Gott ungehorsam; sie haben gesiindiget und verloren das schone Paradies, die Gliickseligkeit. Auch wir haben kein Paradies melir auf dieser Welt; zur Erinnerung an dasselbe erriehten wir zu Weihnachten den sc/idnen Christbaum.
Gott erbarmte sich unser. In der andern Welt hat er uns ein noch schoneres Paradies,
- - -	t /r.
od/af^e d ti	d ena A nam, nty ve
namv due/e ra//ioAaza^ en /ta nam tir a/a v ne/feda oc^ter/f Afere nam^e /lerverf d/aredeu za/i/em/
Sfin c^ezud de^e ma/o eA/e ro J/ /lotit/a en v ma/e^adrfce/10-/oze^e. ^o- nam rfcne^ad/fce /azyo. '/%e/io-Aorna d/a /ft/a <• /Zc/am en Č?ita; d /em d/a ttam drecne ra/ zj?u/fe/a. <£PoAoren^e jfef v j mecene c^ezeed/ d /em nam/e d/ie/ dve// ra/ vad^ez/f ff/roce//i o A o- rne rfoc/e/e /ac/eve ce /oce/e drecne jfefe, /jee/fecš$o^iet en^efdem, AaAor ^a/fezneve m&c/enec (^ezud, ti ma/em med/ecu &$e//:/emee rryen, v Z/oacare/a/ux ezryen.
3%ac/arye c^ezeej c/v ana^ad/ d/ar, d/a<ytftoarea en cToze^v cTeraza-/em uze/a «/ /em/ie/e na /foz/e /i&/. c^L>a
e/ne Zioc/ee do emerf ti c^eraza/emdAe /em/ie^
den Himmel bereitet. Er schickte s ein en So h n zu uns, damit er uns den Weg zum Himmel zeige, und uns die Himmelspforte offne, welche die Siinde der ersten Altern verschlossen hatte.
Der Gottes-Sohn, Jesus, icurde als ein kleines Kind geboren. Maria hat ihn in Windeln eingewickelt, und in ein Kripplein gelegt. Das zeigt uns das niedliche Kripplein an. Adam und Eva varen ung e hor s a m; dadurch haben sie uns dasParadies verloren. Der erbarmungs-volle Jesus v ar g ehor s a m : dadurch hat er uns uneder den Himmel verdient. Kinder! seid auch ihr g ehor s a m, toenn ihr gliicklich, G ott und den Mensehen lieb sein ivollet, tvie der liebensiviirdige Knabe Jesus, in dem kleinen Stadtchen Bethlehem geboren und zu Nazaretk erzogen.
Als Jesus 12 Jahre uit war, na/men ihn Maria und Josef auf die Reise nach Jerusalem in den Tempel mit. Gegen zwei Tagereisen hatten sie in den Tempel von Jerusalem, weil es keine andere
Malo Berilo (f(ot>. bfutfrf) aufjer fitain).	4
/ef e/teae cey/ve ne rft/o. /Tezad, rfoz/e m/a-c/enecjje eme/c/o veze /fozjie ve^/o vejete. J/fefia fg tno/e/mfiod/eeJafrfozjo /fejec/o, /erye v /em/ie^nu od/a/ /to d/ade<y$Oarea m cToze^ e/vmee^/tavefne/a. !~/3an /ioc/afinc/e/a,
(rt ne
ncyt/e/a cTezeeja mec//ovarjyo. ^f/sade/a de, en de tte/fo u^Jereeza/etnfieverne/a. /^c/ed/a ^/ezeeda nyd/a? <_s$Oec/iucent/eye dec/e^^im /eflo odgovarja/?m jt/i/iraja//orf/o moc/o, c/a do de mce ttje ctec/e/c, /t dn^a d/eJa/e.
ye	c^ezeedce fe//a?
„S*n> za/ay de nama /o d/optt?
za/od/npfa devca dva /e ed/a/a." c^ezeed oc/jovore :	c/a d/a me edt/a/a?
t^/^/e ned/a vec/^t	c/a moram v
/
/em rfe /f, /ar	mojega oce/a?
rfede ./fozje, /ire	/fov/em naa/ti f^
Kirche gab. Jesus, der gottliche Knabe, hatte an dem Tempel Gottes eine grofie Freude. Andachtig betete er, horte das Wort Gottes an, und blieb im Tempel zurilck, als Maria und Josef tvieder nach Hause zuriickkehrten.
Sie kamen eine Tagreise iceit,, und fanden Jesum nicht, unter den Reisegefahrten. Sie er-schraken, und kehrten eilends nach Jerusalem zuriick. Wo fanden sie Jesum? Er sati unter den Lehrern, wo er ihnen flefflig antwortete, und sie befragte, so weise, dass sich alle icunderten, vcelche ihn horten.
*
Was sagte Maria zu Jesu? Solin! tu ar um hast du uns das g ethan? Sieh mit betrilb-fem Herzen haben wir dich gesucht. Jesus ant-ivortete: Warum habet ihr mich gesucht? Wuss-tet ihr denn nicht, dass ich in dem sein m u H, ic as m eine s Vat er s i s t ? (im Hause Gosttes, bem gottlichen Unterrichte.) Jesus gieng mit ihnen nach Nazareth, und war s ein en Altern unterthan. Er nahm zu nicht nur
J7ezadye Je/z *yema v (%>azare/, enye /e/ dvojem d/aftdem JioAo-ren.
J>fy>ad/e/te ne /e na d/afod/t\ am/ia/i /etc/t na moc/pod/e in ^ujfezMooj/t /tft
enJife ^ade/. /t/i&^e /o f-
jfe vdt o/croe fo/Ao fifedn/ rfe/e <1* cer/ve en c/oma, Aa/ot*je tfif i^ezuJ,
tntaaeenc voz/e/
II. Kako se v cerkvi vedi.
1.	Otroci! cerkev je veža božja. Pred živim Bogom stojimo, kadar smo v cerkvi. Z Bogom govorimo, kadar molimo. Kadar poslušamo božje nauke, Bog z nami govori. Kako čedno se imamo toraj v cerkvi včsti, da Boga ne žalimo!
2.	Če pred šolo v cerkvo hodite, šolske reči tičas v šoli puščajte. Kadar po šoli v cerkvo greste, orodje sebo vzemite.
3.	Po dva in dva, dekleta pa po dve in dve v cerkvo hodite, fantje naprej, dekleta pa za njimi, lepo tiho in miro.
4.	V cerkvi naj vsak na svoj odkazani kraj stopi, naj stoji ali kleči, lepo poje
an Alter, sondern auch an Weisheit und Liebens-ivurdigkeit bei Gott und bei den Menschen. Wie schon ist dieli! — Alle Kinder sollen in der Kirehe und zu Hause so brav sein, urie Jesus„ der gottliche Knabe.
XI. £>as SJetljalten in ber ftitdje.
1.	tfinber! bieSittcf>e ift ba« $auft ©oiteS. 2Btr fiei)eit bor bem lebenbigen ©oit, menn mir un$ in ber fltrdje befinben. 2Bit reben mit ©oit, menn mir beten. SBcnn mir ba« SBort ©otteS anljoten, tebet ©ott ju mi. SBte ftttfam follctt mir un$ in ber tfitdje bet^alten, bamit mir ©ott nt$t beleibigent
2.	SBenn »or ber <5<$ule in bie SHrc^e ge^ct, [o laffet tnbefien eure ©d)ulfad)en in ber ©d)ule.®el)et il>t aber nadj bet <5$ule in bie
fo nekmet euet <5$ulgetatf) mit.
3.	®ef>et pattoeife, bie SČnaben juerft unb-bann bie 9Habcf)en, ftill unb tu^ig in bie Sfirdje.
4.3n ber $ir<| e^at jebet fcinen angetoiefenen^Iafc emjune^men, unb er foll fie^en obet fruen, f<f)8n jingen
ali.moli, kakor se vam ukaže. Po opravilu spet v tem redu iz cerkve odidite.
5.	Ob nedeljah in svetkih o pravem času v cerkvo prihajajte, le na vam odmerjen kraj hodite, božje nauke zvesto poslušajte, in pobožno molite.
6.	Kadar pojete ali na glas molite, ne kričite preveč, temoč molite gladko in složno. V procesijah ali obhodih lepo po versti hodite, molite ali pejte, kakor se vam naroči. To tudi storite pri pogrebih.
7.	Kadar ob nedeljah ali praznikih po poldan k službi božji pridete, se tudi v šolisni-dite, in iz šole po dva in dva v cerkvo pojdite, ako je šega taka. V cerkvi na svojem mesta keršanski nauk zvesto poslušajte.
8.	Ce ob odmenjenih dnevih k spovedi in k svetemu obhajilu greste, zberite se, če je mogoče, v šoli. Iz šole pojdite po dva in dva v cerkev. Lepo pobožno se nosite, in po svetem obhajilu mirno doma hodite.
9.	V cerkvi in na vsih svetih krajih se spodobno in pobožno obnašajte, ter ne pozabite, da ste vpričo Boga. Ne ogledujte se v cerkvi, ne smejajte se, igrač v cerkev ne nosite, ne letajte po cerkvi.
obet Men, toie man eu$ befiefjlt. 9la<$) ber 5tnbad)t gefjt man ttieber in berfelben Drbnung au« bet Rtrdje.
5.	5In <5onn» unb geiertagen foUet jut tehten 3eit auf bie eu d) angettriefenen	fommen, bie Sef)te ©otteS aufmerffam an^Sten, unb anbad)tig beten.
6.	SBenn finget, obet taut betet, fo fd)teiet nidjt ju biel, fonbern betet fliefjenb unb einfHmmig. SBei ben ^rojefftonen unb Umgčingen gefyet [d)on nad) bet SReifje, betet obet finget, tete man e« eud) auftragt. ®ben bašfelbe fottct t^r au$ bet ben Seid)enbegatigntffen tf)Utt.
7.	ffienn i^r an ©otin- unb geiettagen jum nadjmittagigen ©ottečbienfle erfd)einet, follet i^r cud> aud) in ber 6d)ule oerfammeln, unb auS bet €d)ule »attoeife in bie fiirdje geben, falls ber 93raud> fo ijl 3n bet ftitc^e follet if>r auf euern $ta£en bie (5f)nftenlel)te aufmerffam an^oren.
8.	SZBenn if)t an ben beftimmten Sagen jur 23eicfyt unb jur beiligen ftomntunion gefjct, fo oerfammett eud?, toenn ti moglid) ift, aud) in bet ©djute. ©efyet )>af »eife au« bet ©$ule in bie flird>e. 23ene^met eud> anbad)tig unb gefjet nad) ber Ijeiligen Stommunion ru|ig nad) £aufe.
9.	SBerbattet eud) in ber flit^e unb an allen f>eiligen Drten anpnbig unb anbacf)tig, unb cer* geffet nt d) t, baf« iljr »ot ©ott ftefjet. 6ef>et eu$ nic|t um, lad)ct nid)t, traget feine ©jmlereien in bie tfitd)e, laufet in ber $ird)e nid)t tjerum.
10.	Molitvene knižice imejte, in pobožno molite ali pejte iz njih. Ne hodite v stisko, in po dokončani službi božji pojdite iz cerkve v lepem redu, dečki naprej, dekleta za njimi domn.
11.	Po potu v cerkvo, kakor iz cerkve •domu, spodobno hodite. Pozdravljajte tiste, kteri vas srečujejo, in imenitnim osebam se odkrivajte in priklanjajte, kakor se spodobi.
12.	Pred cerkvoj se ne mudite, en igrajte krog cerkve, ne hodite brez dovoljenja v turen, ne lazite po zidovju, in po stenah ne čerkajte. Le hitro v cerkvo stopite, in na službo božjo še pripravite. Po vedenju v cerkvi se pozna, kaj otrok velja, in kaj bo iz njega.
Mali E e m b e r t, naj mlajši zmed šolarjev, se je naj čednejša obnašal. V cerkvi je pred oltarjem pokleknil, se je polagoma pokrižal, in se je mirno na svoje mesto podal. Ko so po potu drugi šolarji in šo-larice trosili, je Rembert mirno svoj pot hodil. Sv. škof Anžgar ga vgleda, spozna modrega mladenča, pokliče njegove stariše, in jim reče, naj jemu Remberta za više šole dajo. Veseli izročijo dobri stariši svojega sina svetemu škofu. Priden Rembert zra-
10.	3f»r follct ein ©ebetbud) Ijaben unb an> bad)itg beienober barauč fingen. ©efyetnid;t tn'č ®e-brange, unb begebet eud) nadj beenbigtem ®otte?» bienjte tn fc^onct Drbnung auž ber Sftrdje, jucrft bie ftnaben, bann bie 9Rabd)en nad) #aufe.
11.	©ef>et gejietnenb fotooljl auf bemffiegejur fttrd)e al« aud) au« bet Sttcfoe nadj #aufe. Segriifjet biejenigen, bie cud) begegnen; »ot angefe^enen ^erfonen nekmet ben£ut ab, unb madjet if>nen eine anftanbige SPerbeugung.
12.	£attet eud) Dot ber $ird)e nid)t auf, fpietet nid)t um bieftirdje Ijerum, gel)etnid)t of>ne (MaubniS in ben Surm, ficiget ni$t auf ben 2)fauern Ijerum, unb befrifcelt bie 'ffianbe utdjt. Sreiet fegteid) in bie Štirje unb bereitet eud) auf ben ©ottešbienjl bor. 9ln bem 93er^alten in bet $ird)e erfennt man, >»a$ ein Slinb toert fei, unb Sva« nod) auš itjm ftetfcen ftntb.
2)er fleine Oiembert, ber jitugjle unter ben €d)iiletn, beirug ficf) am ftttfamften. 3n ber fttrdje fniete er bor bem kitare nieber, madjte langfam bač $teu$, unb gieng rut)ig auf feinen Spiafc, 2Benn auf bem SBege anbete <5cfyuler unb 6d)ulerinnen larmten, gieng 9tembert ru^ig feinen 2Beg fort. $et f). ©ifdjof 9ln$gar beobad;tete ben ftttfamen tnaben, rief feine fcn unb fagtc, jte follten ben Otembcrt fur bietoeitere 5(užbilbung in ben ©tubien uberlajfen. 3Me guten^ltern iibergaben freutig t^ren 6ol>n bem fyeiit» gen $tfd)ofe. £er brabe žftembert toudj« ju cinem
ste učen mož, imeniten škof, in je ziaj svetnik v nebesih.
XII. Spoštuj očeta in mater.
1.	Kaj je delal Jezos v Nazareta pri svojih starših? — Sv. pismo pravi, da jim je bil pokoren. Jezus je vbogal Mario, svojo božjo mater, in ji v domačih poslih*) veselo stregel. Pomagal je svetemu Jožefu, svojemu redniku, delati stole, mize in orala; ker je bil sv. Jožef tesar.**) Pač je bilo lepo gledati božjega mladenča, kako je tesal, žagal in vertal, da bi si kruha prislužil!
Je bilo pa Jezasu treba delati? Ne, njemu so angeli stregli. Pokazati je hotel otrokom, kako naj stariše radi vbogajo, in jim delati pomagajo po svoji moči. Kar oče ukažejo ali mati rečejo, imajo otroci hitro in pa veselo storiti. Se obotavljati***), kislo deržati ali pa prašati: kaj mi bote dali? je gerdo. Starišem ukljubovati je hudobno, jim jezljati ali odrekati pa greh.
2.	Jarnejček! so rekli oče, idi k kovača, in mu povej, da ga lepo parzdravim,
*) Posel ali opravilo. ") Tesar ali cimperman.
• •_) Obotavljati se ali muditi.
gelefjrten SKanne, ju einem beriiljmten 93ifcf)ofe f)eran, unb ift jefet ein #eiliger im ^immcl.
XIF. ©fjrc SJater unb 3Kutter.
ffiai tljat 3efuč in SRajaietl) bei feinen litem? SDie Ijeilige ©djrift fagt, bafž er iljnen geljorfam mar. 3efuž gefiordjte fetner gotttidjcn SMutter, unb biente i^t bet ben IjaužU^en ©efd)af= ten. @t Ijalf bem fjeiligen Sofef, feinem 5Rd^tt>atetr 6tiif)Ie, £ifd)e unb ^fliige »etfertigen; benn ber ^eilige 3ofef mar ein 3immetmann. 2DBot>X mar e£ fdjon, ben gottli^en Sungling jimmern, fdgen unb bo^ren ju fef)en, um ftd> fein 33rot ju »er-bienen!
2Bat d 3efuž tiotfjmenbig ju arbeiten? 9tein, iljm bienten bie dngel. (št toollteben Einbem jeigen, toie fte i^ren Slltern gerne folgen unb ifynen nad) tl>ten Shdf-ien bei ber 2Itbeit Ijelfen follen. 2Baž ber 23ater Be» fieljltobet bie 2Mter fagt, Ijaben bie $inbet augen« bli dlid) unb freubig ju tfyun. Baubern, ein fauteč ©efic^t madjen obet fragen: maž metben fte mit geben ? ijt abfd)eutid). ®en 9iltetn trojen ift bdfe, toibet fie rnutren obet ifjnen jutudreben, ift ©iinbe.
2. 23 a t ti) e I! fagteber SSatcr, gefje jum ©^miebe unb fage i^m, bafd id) if)n fd)im gtiifje unb fragen laffe, ob-et 3eit fjdfte unfete $fetbe ju befdjlag<n? #ernad) Iaufe in bie	unb froge, ob mir etiua« jum
in da sem ga rekel poprašati, jeli bi vtegnil naše konje podkovati? Potem teci v mlin, in poprašaj, ali smemo kaj mlet poslati!" Jarnejček se je gerdo deržal, kakor bi nerad šel.
Berž njegov mlajši brat Markec skoči rekoč: Ljubi oče! naj jaz grem; vse bom prav lepo opravil. Markec vzame svojo kapico in veselo dirja. V kratkem nazaj pride in pove, kako je svoje naročila opravil, kaj je kovač rekel, in kaj je v mlinu zvedel. Oče ga lepo pohvalijo rekoč: Ti si vse dobro opravil. To je bilo Markecu veselje!
3.	Ljudmili c a je bila ravno tako berzna. če so ji mati rekli : „Idi, in stori to ali tisto" je hitro storila. Če so jo mati po kaj poslali, je urno prinesla. Le odkimnili so, če ni bilo kaj prav, in Ljndmilica je precej pustila. Kar je starišem le na očih vidi-
la, je veselo storila.
4.	M ar t in ek pa je bil ves drugačen. Ce so mu oče kaj prepovedali, mu je za-merzelo. Če so mu mati kaj rekli storiti, se je jezno deržal, je počasi lezel, in ga dolgo ni bilo. Kaj mislite koga so stariši rajši imeli, Ljudmilico ali Martineka? — Kaj je Martinek pogosto dobil, če ni hotel vbo-gati? — Komu hočete biti pa vi podobni, da vas bodo stariši prav radi imeli?
m\)Un fcf>icfen biitfen? 93artyel ma$te cm ©cft^t, al« ob er nidjt getn gienge.
6ogIei$ fpringt fein jungfier Sruber 9ftar£už fyerbei, unb fagt: SiebetSkter! laffe midj getjcn; id> toerbe aQc3 fd)on beriic^ten. SKartučf nimmt fcin djen unb lauft ftcubig fort. 3n futjer 3cit fommt cr toieber juriicf unb erjaljlt, trne er [eine 9Iuftrage au$* geridjtet, toaS ber ©d^mieb gefagt, unb toa« er in ber 2Jtiif)Ie etfal;ren I>abe. £>er 33ater belobt it)n unb fagt: £>u baft alleS gut aučgerid)tet. 2)aS mat fur 9Jtarfu3 eine greube!
#
3.	S u b m i II $ e n frar eben fo ^urtig. ©agte tl>r bie 2)iutter: ©elje, unb *f>ue n"1 biefeS ober jene«, fo tt>at fte ti gefdjtoinb. ©dt)icfte fie bie SDtutter um etomS, fo bracf)te fte ti fc^nell. 5)ie SKutter toinfte nur, tttenn eitt>a$ ntdt>t rec^t foar, unb SubmiUd)en Uejj ti bleiben. 2Ba« fte ben #ttern an ben Olugen anfal), tfyat fte freubig.
4.	Martin toar ganj anberi. 23etbot ifjm ber 23ater ettoa«, fo »erbtofč ti il)n. £ie§ iljn bie SDtutter ettoač tbun, fo madjtc er ein ftnfterež ©eftd)t, gteng langfam unb fam fpat ttrieber. Sie urt^eilet t^t, men batten bie $Itetn Itebet, Subrnillcben obet ben 3flatitn ? — 2Ba$ befam Martin l)auftg, toenn et ntcfjt folgen toollte? — 2Bem mollet ibr gletdjen, bamit eu<fy eute 5iltern red)t lieb fyaben?
5.	Vrtoglavi otroci, ki vse kote obletajo, po izbi dirjajo, vse preveržejo, s vratmi treskajo, da okna klepečejo, so ljubim stari-šem velika nadloga. Male otroke iz spanja budijo, ali jih dražijo, da se derejo, in delajo vsi hiši nepokoj. Takih otrok Bog nima rad; Bog je oče mira, pa ne nepokoja.
6.	Paulek je bil živ nepokoj, zdaj je na dvorišu na sve gerlo kričal in pokal, zdaj po stopnicah ropotal, zdaj po hiši skakaje stole prevračal, ali kaj na tla spustil, ali s dvermi treskal noter in vnn grede. Tako je dete izdramil, da se je začelo jokati. Mati so morali vse popustiti, in iti deteta tolažit. Ali ni to materi merzelo? Kaj so mati Pauleku storili?
7.	Terezika je rada svojega malega brata dražila. Ce je hotel fant kaj imeti, mu ni dala, zdaj mu je kako igračo po sili vzela in zgubila. Če se je jokal, mu je še huje nkljubovala. Vselej je bila nevoljna, kadar so ji rekli ga varovati. Za to pa tudi fantič ni hotel biti pri Tereziki. Jeze se je od nje privadil, se je gostokrat iz vsega gerla deri, in je ves hudovoljen, prepirljiv fant prihajal. Vse hudo je sestri povernil, kar mu je žalega storila. Kdo pa je bil temu kriv? — Kdo je
5.	tlngefiume fttnbet, toeldje alle SBinfel auž= laufen, imSimmer Ijerumrennen, alleš untereinanbec iucrfen, unb bie £f)iire jufd)Iagen, bafž bie Senfter flirren, ftnb ben $ltern ein grofje« ttngemad). ©ie meden bie fletnen Slinber auf, obet neden fte, bafž fte meitttn unb mad)en bem ganjen -^aufe Untutje. 6oId)e tinber f>at ©ott nid)t gern; ©ott ift bet Satet be$ $rteben3 unb ntdjt ber tlntu^e.
6.	$auld)en mar ber lebenbige ©torefcieb. ©alb fd^rie unb fnallte er im ^>ofc fo laut et fonnte, balb trakte er laut bie <Stiege t)inauf; je&t ftrang er tn ber ©tube Ijetum, matf einen ©tuljl um, ober Iie§ etmaš fallen, unb fd)Iug bei bem 2lu3* unb dinge^en bie £f)itt Ijart ju. SDa medte er baž fleine tinb auf, bafS ež ju f<|reien anfteng. 2)ie iOiutter mufte allež im 6tid)e laffen, unb ge^eit, um baž $inb ju fiillen. ©ollte baS bie SJiutter nid)t Derbrie^en? 28aš tl)at aber bann bie 2Jiutter bem $auld)en ?
7.	£fyere$d)en reijte i^r 23ruberd)en gern. Solite bet $nabe etmač Ijaben, fo gab fte cš iljtn nid)t; je^t nal)m fte tf)m ein ©pieljeug getoaltfam meg unb »etlot ež. SBenn er meinte, iro£te fte il>m nod) mef)r. <5ie mar immer unmillig, menn fte iljn [)iiten mu^te. 2)atum aber toollte ber ftnabe aučf) nid)t bei S^ere^en fein. SBon iljr gemo^nte er ftd) au$ bažSiimen an; et fcfytie oft auž bollent £alfe, unb marb nad) unb na$ ein red)t muttjrnilligcr, janl-
otroka hudobe naučil? — Otroci! prijazni imate biti do svojih bratcev in sestric, da vas bodo tudi radi imeli.
8.	Lizika je malo dčte prav rada imela. Kakor se je zbudilo in jelo jokati, ga je hitro pozibala, pa mu zapela. Dostikrat ga je iz postljice vzela, ga na svoje krilo posadila, mu košček kruhove skorjice žvekati dala, ali mu s čim drugim poigrala. Dete je bilo prav rado pri nji, In mati so labko tičas svoje dela opravljali. Lizika pa je tudi pri materi veliko veljala. In kaj bi ne? Polevne otroke tudi angeli božji radi imajo.
9.	Deca, ki si jedi izbirajo, ki jim je kosec kruha premajhen, močnik preslabo za-beljen *), so nehvaležni otroci.
Otrok, ki se kuja, če mu ne dajo ali ne storijo, kar poželi, je šibe potreben, in kteri z jokom kaj posiliti hoče, (emu se dovoliti ne sme. Za svojovoljo je šiba naj boljše zdravilo. Sveto pismo pravi: „Nenmnost je terdo vsajena v fantovo serce, pa šiba jo bo izpodila. Česar navadiš fantiča, tega se tudi starče ne bo odvadil,
") Zabeliti ali začiniti.
fudj tiger 3unge. (Et »ergalt ber ©djtoejter atlež, mač fie fieibež get^att tyatte. SBer mar baran fcf>ulbig? — SBer fyat bemfinbe bie 23o3f)eit angeleljrt? — finbet! ifit follet gegen eure ©efcf)totjier freunblid) fetn, bamtt aud) fte eud) gern f>aben.
8.	Sieždjen Ijatte ba$ fteine finb tedjt gent. ©ofealb e« ertea^te, unb ju meinen anfteng, miegte fte eč, unb fang Ujm bor. Dft na^nt fte e$ aut bem Sette, fe£te ež auf iljten <Sd)oj?, gab iljm ein ©tud» djen Srotrinbe jum fauen, ober fpteltc ifym mit etmaž anberem »ot. 2)aS finb mar red)t gern bet if>r, unb bie SMter fonnte tnbeffen ifjre ®efd)afte »errid)ten. Ste«5 djen galt aber aud) »tel bei ber 3)iuiier. Unb matum fott fte ti nidjt? ©Utfame finber Ijaben aud) bie (Sngel ©otteS gern.
9.	finber, bie in bet SJia^rung aužflauben, benen Dač ©tuddjen 23rot ju flein, benen baž 9Jtuž ju menig gefdjmaljen ift, finb unbanfbate finber.
©n finb, meldječ f^moHt, toenn man it;m ntd)t gibt ober tf)ut, maš eč berlangt, bebarf ber 9iutf)e,unb t»eld)eš mit SBeinen etmaž eriro^en trnO, bem batf eč nid)t bemilliget metben. gut ben ©genftnn ift bie 9M;e bas befle ^eilmtttel 2)te fjeiltge ©$tift fagt: ©te I^or^eit ift in beš ftnaben #erj ttef getourjelt, aber bie 9tutf)e totrb fte ^erauitreiben. 3itng gemoljnt, alt gettjan.
Malo Berilo (Jlott bfutfdj aupec firoitt).	5
10.	Jakec je hotel zdaj to, zdaj uno reč od svoje matere imeti. Če ma niso hitro dali, ali če so mu celo odrekli, se je čeme-riti začel. Je pa zdaj hitro dobil, kar je po-želel? Nikar. Mati so rekli: „Ravno zato, ker tako hočeš posiliti, ne boš dobil." Jakec vidi, da s hudim nič ne opravi, in se po malem svoje gerde navade odvadi.
11.	Mati so trem otrokom vsakemu eno jabelko dali. Francek je mermral, da je naj manjšo dobil. Mati so mu berž jabelko vzeli rekoč: , Ali bi rad večje jabelko imel, France? Kdo če ž njim menjati?'' — ,,Jaz" manjša sestra Jerica odgovori. Mati velijo: „Jeriea le obderži, kar imaš! Tvoj brat tega ni vreden. Kdor malega ne časti, tudi večega ne dobi. Bom Francetu jabelko za jutro hranila in vidila, ali bo ž njim zadovoljnejši ?" Drugi dan je bilo Francetu jabelko dobro.
12.	P etre k ječmenove kaše ni rad jedel. Ce so jo na mizo prinesli, je taki žlico položil in pisano gledal. Mati ga pogledajo: „Petrek! kaj ti ta jed ne diši? Nisi delal, kakor mi; za to ti ne diši jesti. Saj malo zajmi! Veliko jesti ne bi bilo zdravo za-te, ker se ti kaša merzi. Da pa ti ne bi škodilo, danes nič drngega jesti ne boš
10.	2>er fleine 3afob begefjtte bon feiner SNutter balb btefj, tatb jene«. ©ab fie ti iljm ni^t gletd), obet fdjlug fie ti i$m ab, [o fteng er an ju fc^mollen. (M)ielt er nun e^er, mačet berlangte? 3teitt. SMe 9Jiuttet fagte: dben meit bu ti fo mit llngefium toittjl, befommft bu ti md?t. SDer fleine Safob ftebt, bafSer mit <S<pmmem ni<$tž au$rid)tet unb gemiiljnt ftd) bie bafšli^e ©emo^nbett nad) unb nad) ab.
11.	dine 3Mter gab jebem i^rer brci Sinber einen 2tyfel. giranj<ben murrte, bajž er ben fleinjien befommen babe. 2)te SJtuttcr na^m ibm gleid) ben 9tyfel unb fagte: „$u moc|teji gern einen gro^eren ^felbaben^ranjdjen? 2Ber mili mit i^m iaufdjen?" „3d>,'' antmoitete bie fleinere @d)toefter ©ertrub. 2)ie 2Kutter fpradj: „Srubd)en, bedite nur, mi bu ^afi! 2)ein Sruber berbient ti ntd)t. 2Bet ba$ ftleinete nid;t ebit, ift be$ ©ro^eren nid)t mert. 3d) h>itl ftranjd)en ben 9tyfel fur morgen aufbeben; unb mili bann feben, ob et jufriebener bamit fein metbe." ®en anbern Sag mat ber 2tyfel $ranjd)en millfommcn.
12.	£et fleine $eter a§ bie ©eifte in bet 9KUd) uid)t gern. 9llž er foldje auf ben $ifcb bringen fab, legte et gleid) ben Soffel meg, unb mačete ein ftnfiere« ©efic^t. 2>ie SMuttet fab i^n an, unb fttadj: peteri f$mecft bir biefe ©peife ntc&t? ®u baji nid)t gearbeitet, mie mir, batum fc&mecft bir ba$ Gfien nid)t. 516er ifi bocb ein toenig! 23iel effen, točite ni$t gefunb fur bic^, toetl bu bie ©erfte nic^t magff.
dobil- Bom pa v prihodao ječmenovo kaže večkrat skuhala, da se je po času privadiš. Škoda bi bilo, da ti tako zdrave in dobra hrane ne bi jedel."
Jeli so mati prav imeli? — Kaj bo iz izbirljivega otroka? — Ali bode Bog takemu srečo dal? Petrek je hitro žlico pobral, in je prav rad ječmenovo kašo jedel.
XIII. Hvaležni sin, Egiptoski Joief.
2)amit fte bii abet nidjt fdjabe, fo belommft bu Ijeute fonft nic&tž."
„3d) t»iH @erfien*©ru£e funftig oftei fo$en, bamit bu bid) nad) unb nad) batan getoofjnefl. mate fdjabe, foenn bu eine fo gefunbe unb gute ©peife nid)t effen tmitbeft!" &attebie SJiuttet 9ted;t? 23a« mitb aul einem f>eiHid)en tfinbc? SBirb einent foldjen ©ott ©liitf geben? $eter nafym gefd)totnb ben Siiffel unb afj bie ©erfien'©ru^e redjt getn.
XIII. $tv afltjptifdK ^ofef, ritt fcattk-
/7o*ze^ je trne/ t/o/neja ooe/it //a/ojia, Jia z/a /u t/o/ne /vaZe. &at/ je /oja/ očeta, Zn Jwau vat/Z oa za/e= ja Z/oZe^a ime/t'. /ZoZejf a vaztyzr/anZ=
oo
za Žeja	</e/
- /■/' 5 cevttfe,	tn
r SjjieZ,	u
e/aZjna e/eZe/o.
//oze^je ti JiZijem /veja J%foyte zveoZ oofa/, <n je otttyeya pc-jiat/aja J>o>)/ena o/uZt/. c^vau nat/ ya je ime/, en mu uae zatjia/. 'Z&eavamna Žena /oce net/o/Zneya Jo ze^tt ti jye/ za-jie/fa/Z, a/t' Z/oZejf oe je Z%Jt>ya /a/, Zn z/eZa/, ve/oc: ,,/va/o ZZZ Zo/Z=


4U
t t-'!^',.• ^UD i j k o it n t e td) nroaa fu bčfes tljun unfo gett mttttm <®i>tt funirigett!"
/o /a t/o/tj o o/ont/, /n z o Ji e* a vajena	jv-e/t'//"
c£> o nitrioftnt zent Antoo naložen, ^e /t/ ner/o/znt /Tozejf«ztrjitv/.
•>e m rt je ^oc/t/ct / Ji rt naj o t je -uae Jive/rtvt/, /a/on t/tt /t oe ^orj
a zrtnievtt, J^jo/j oe je /a/ ///oj /a/on /juir/t.	Jia /ut/t //oze^/a
nt zajiui/t'/.
m ft te /o/t'/o mo= t/noo/t, t/rt je /na/ftt car/ne »•anje Jivau naz/ozt/, tn /va/f ja /z je/e na ovoje me.t/o Ji»vzr/tjtie, /en yct zre nia/eyrt /vrt/^a ^.iuojeja name,>/n//rrj jioo/ftvt,
c/?oy/y/f, /a/o Ž/joj za outje j/ev/t
rt
^/a.o-v-*-'	-^^//r**--
V /> O)/ * *-	• /V-
otaveat*
//itednt //(azejf <wcyeya o/te odeta nt yioza/it{.	te/t je a/ctfce/tt
Jiova/t/, nty /it ae ode/tt na o/are mnt t/o/no yot/t'/o. //o/e^f, /t /e /t'/ yie*vt za /*a/fem, oe nt anamova/
ooe/a, ofavetpa jia>i/tya. — ./a/oyiu na= jina/t /ede, ya o/fame, /jfu/ezmtvo /uzty'e, tn vedela oe y'ode.	ye
ode fte nty /o^dt /rty za yweudt/e/, yt'A ye z v,>t'm yto fve/mtm oo/e* /oua f tn /e/ia trne/ t/o omen/t.
amen/nt yioa/e^'t l/odejf ouoye-ya ode/tt nt zayiua/t/. j£yio yt'wi ye a/*eyef. /<?o <>a umev/t, /('/n /ua/ezno
'i^rfitv srmfi*-	čftv^t^t^J'*^,
-I*,	'»v
r »
oče tU fone, en jiA yiod/etto Jio/oJta ao mte /t///' nanctceft'.
(Pfvoce / .yia.>/<yYe oce/a te mate* ; t/a /o/e f/o/yo ziue/e, % en t/a oe vtem do
XIV. Kdo so naši stariši!
1.	Naša naj bližja rodbina so nam dobri oče in naša ljuba mati, kteri go nas redili. Mala deca jim pravijo atej in mama; odrašeni jih imenujejo stariše. Za Bogom bo nam stariši pervi dobrotniki.
2.	Našega očeta brat so nam stric, in jih žena so nam stri na. Brat naše matere so nam ujec, in jih žena so nam ujna ali ujkinja. Stričevi in tndi ujčevi gini so nam bratrani ali bratranci; jih hčere pa br a t r a n e ali bratranke.
3.	Očeta našega in naše matere sestra so nam teta, in jim pravimo Ijaba te tka ali
XIV SBcr finb unfere $ltern?
1.	Unfere nacftfe SSertoanbtfebaft i ji unfer guter 35 a ter unb unfere iiebe 3Ruttet, »on meteor toir geboren tootben ftnb. &ie fletnen Stinbet nen* nen fte unb 9JUma; bi e (štfoa<bfenen nennen fie 11tem. 9ta$ @ott ftnb un$ bie
tltern bie etflen SBobltbater.
2.	©et SStuber unferež SSaterž ift unfet D^eim (Dnfel), unb fein SBeib ift unfere Sante (SUlut^me, Saje). ®er Stuber unfetet SKutter ift and) unfet Dbeim, unb fein SBeib ift unfere Sante (SJlu^me). Die ©bbne be« DbeintS finb unfere »ettetn unb feine 2od)ter unfere 501 ubm en.
3.	SDic ©cbtoejiet unfete« SSaterS unb unfeter 9Jlutter t jI unfere 33afe, ju ber »it unfere Iiebe Sante, ju if)tetn 2Jtanne abet Dnfel fagen. 3«
tetica, njihovemu možu pa tetec. S sini našo tete smo si sest ran i ali sestrici; tetine hčere so pa sestra ne ali sestranke.
4.	Ljubega strica in strino, njca in njno, pa tudi teto in tetca (tetinega moža), ki jih za strica imamo, spodobno spoštujmo. Radi nas imajo in bodo skerbeli za nas, če nam Bog stariše vzame, in bomo sirote brez očeta in matere. Bratrane in sestrane ljubimo, in jim radi kaj dobrega storimo.
5.	Poštnjmo tudi svojega botra in botro, ki jim tudi k um in kumja, gofej in gota ali gotejca pravijo. Oni so nas k svetemu kerstu nesli, in so za nas poroki bili, da bomo pridni, pravični kristiani. Naša duhovska žlahta so, in bodo na sodbi za nas odgovor dajali.
Ako starišev in druge vsmiljene žlahte ne bi imeli, bi naši botri za nas skerbeli. Veliko hvale smo jim dolžni.
v
6.	Oe nam nemila smert očeta vzame in se naša mati, zapušena vdova, spet orno-žijo, dobimo očuha ali očima. Ako nam pa mati umerjejo, in se naš oče, vdovec, oženijo, dobimo mačeho za mater.
7.	Po mačehi in očimu dobimo po poli brate in po poli sestre. Očim in mačeha nas za p aster k e in pasterkinje
ten ©ofjnen unferet Sante ftnb mit audj aScttctn, bie Stoter unferet Sante finb unfere ®lu^men.
4.	2>en Iteben Dfjeim unb feine gtau, aber aud) bie Sante unb iljren 2Kamt, ben mir aud) al$ unfern Dnfel betra^tcn, follen mir gejiemenb efjren. ©ie Ijaben unž gern, unb toerben fiir un« forgen, foenn unž ©oti bie $ttern nimmt, uub mir SBaifen o^ne 23ater unb SRuttei bleiben. ®ie ©efd^mijterfinber fctlen mir Ueben unb i^nen gern guteS tf>un.
5.	6f)ten mir aud) unferen ®et> atter unb unfere ®e»atterin, bie mir aud) $ate unb $atin ncnnen. ©ie irugen unč pr f)eitigen Saufe, unb ftanben al« 93iirgen fiir un$, baf« l»ir brat)?, red/t« faafftne (šfjriften fein merben. ©ie ftnb unfere geijl» iid)e 23ermanbtfcfyaft, unb merben am @ericf)te fiir unž 9ted)enfd)aft geben.
SBenn mit feine $Itern unb au$ feine anbere batm^etjige SOermanbtf^aft tiatten, fo miirbcn unfere $aten fiir unž forgen. 2Bir ftnb iljneti gtofen £anf fdjulbig.
6.	9timmt unč bet bittere Sob ben ffiater, unb bie Met ^etratet a(* berlaffene 2B it trne mieber, fo befommen mit einen ©tiefoater. ©tirbt m aber bie SRutter, unb unfer 23ater fjeiratet a\$ ©ittmer mieber, jo befommen mir eine ©tief-mutter, fiatt ber TOntter.
7.	9ta$ bet ©tiefmutter unb bem ©tieffcater befommen mir ©tief« ober £albbrtiber unb ©tief-
imajo; mi pa očuha in mačeho moramo lepo imeti; saj so tudi naši stariši — ljubiti po poli brate in po poli sestre naše; saj smo vsi božji otroci.
8.	Naši predstariši so naš ljubi dedek in babica, ki jim tudi pravimo stari oče in stara mati. Oni so oče in mati naših starišev, so nas zibali in lepo peatovali, pa prav radi so nas imeli; tudi jih spoštujmo!
9.	Stariši našega dedeka in naše babice se imenujejo naš preddedec in naša predbabica. Oni, preddedje naši, bo že davno pomerli; mi jih nismo poznali, tudi oni nas ne, pa so vendar za nas skerbeli, kakor slišimo od Djih praviti; hvaležno smo jih pomniti dolžni.
10.	Vsi naši spredniki se imenujejo naša stara žlahta ali naša prednja rodbina. Bili so naši dobrotniki, so nam zapustili drago domovino in pa pravo sveto vero. V časti svoje starodavne sorodnike imejmo, pa ohranimo skerbno svojim naslednikom, kar so nam oni izročili. Tako bomo dobrih starišev hvaležni otroci.
obet #albfdjh>eftern. ®er ©ttefoater unb bie ©tiefmutter Ijalten unč fut ©tieffoljne unb ©tieftiSdjter; toir aber miifjen ben ©tiefbater unb bie ©tiefmutter Iteb Ijaben; benn fie finb ja audj unfere 3iltern — lieben mufjen tott unfere ©tiefbruber unb ©tteffd)toeflent; benn t»ir alle ftnb 5£inber ©ottež.
8.	Unfete 2Joraltern finb unfer lieber ©rofjbater unb bie ®ro§mutter, ju toeldjen h>it audj 3111 ba tet unb 3lltmutter fagen. ©ie finb Sater unb SKutter unferet 3Utem, fie toiegten unb locften un« fteunbltdj, unb Ijatten unž re<|t getn; au$ fie follen mir e^rett.
9.	SDte 3Utern unferež ©rofjbater« unb unferer ©rofjmutter toerben unfer Urgrofjbatet unb unfere Urgrojjmutter genannt. ©ie, unfere 3lfjnen, ftnb fdjon langfl gefiorben; toir fannten fie nidjt, fie un$ auč(j nidjt; unb bodj forgten fte fut unč, toie toir bon ifjnen erja^Ien tjoren; toir ftnb fc^ulbig, unž itjter banfbar ju erinnern.
10.	31Ue unfete SBorfaljren fjeifjen unfer 3tljncngefdjledjt. ©ie toaten unfete SBoijIttjater, fte ^interliefjen un« bie tijeute £eimat unb ben toafjten Ijeiligen ©lauben. 2Bit follen unfere 31 f> n e n in (šfjren ^alten, unb toa« fte un« iiberliejjen, unfeten 9ladj!ommen forgfaltig uberliefetn. ©o toetben mit guten 3iftern banfbare flinber fein.
Malo Berilo (ffott. beutfdj aujset tfrain).
6
XV. Kdo je naša rodbina ali žiahta.
1.	Oče Martin in mati Ana sta pet sinov oženila in tri hčere omožila. Teh osem Martinovih otrok se imenujejo med seboj bratje in sestre, in so si v pervem rodu. Njih sini so dedeku Martinu in babici Ani vnuki, njih hčera pa vnuške. Med seboj se imenujejo bratrani in brat-ranke, sestriči in sestrične, ter so si v drugem postranskem rodu.
2.	Otroci vnukov in vnnšk so prededeju Martinu in predbabici Ani prevnučeti in pre vnuške, se tudi bratrani in sestrani navadno zovejo, in so si v tretjem postranskem rodu,
3.	Petero sinovih žen so Martinu in Ani sinahe ali neveste. Zakonski možje treh hčer so Martinu in Ani zet je. Sina-ham in zetom so Martin tast (test), Ana pa taša. Bratov žene so si svakinje, sester možje pa svaki ali de ver i. Svaki so tudi možje ženam ostalih bratov, žene pa drugim bratom svojih možev svakinje,
XV. 2Ber ift unfere $ernmnbtfd)aft ober ®cfreunbfd)aft?
1.	23 a te r Martin unb Sftutter «nna batten funf ©obne unb bret Socbter »erbeiratet SDicfe ad)t ^inber 2?iarttnž b^en unter ficb $ tubet unb ©(bmejlem, unb finb mit einanber im erjten ©rabe bertoanbt. ©oljne ftnb jum ©rofjoater Martin unb jur ©rofcmutter 9lnna dnfel, ibre £o$ter aber dnfelinnen. Unter ftd) b«§«n fie 23ritber» unb ©d? me fie r fi>b n e, 23riiber=unb ©^mefiertoditer, unb ftnb mit einanber im jtoeiten ©rabe in ber ©eitenltnie fcetmanbt.
2.	SDie $inber ber (Snfelunb (Meltnnen (JtinbeS« finber) ftnb jum Ur grofbater Martin unb jut Urgrof mutter 2inna (Uraltern) ti r e n f e I unb Urenfelinnen, benennen fteb gegenfetttg aud? ©e» fd)ttnjicr, unb ftnb mit einanber im britten ©eiten* grabe »ermanbt.
3.£>ie	funf ©attinnen ber ©obne ftnb bem SJtartin unb bet 2lnna © <b m i e g e r t b d? t e r. £>te (Sbemanner ber brei Joc^ter finb ibnen ©cbtuieg erfb b n e. 2)en ©(btotegertoc^tern unb ©d)ft>tegerf(>bnen ift Martin bet ©^ miegerb a t er unb Olnna bie ©<broieger= mutter. 2>ie ©atttnnenber 93rut>er finb ftd)©<bma-8 e r t n n e n, bte ©atten ber ©^mejiern aber © d) m (i g e r.
med seboj ravno v tem členku v svažčini, kakor so si oni ali one v roda.
4.	Kadar Be kaka ženitnina, svatba ali gojstija obhaja, se tudi uekterim svatom posebno častito opravilo da. Glava vse svatbe so oče starašina, koji imajo za ženinom in nevestoj pervo besedo in pervo mesto za mizoj. Za njimi so mati vodila ali arjuš-niča, neveste svetvavka. Ženin ima svojega deverja, neveste pa svojo družico. Po mnogih krajih se tndi mnogotero imenujejo; ali naj jim ba ime kakor rado, da so le pošteni svatje.
5.	Lepo ni, ako se žlahta čerti, za doto ali delšino cnka in tožaje; tako rodbino rada sreča zapusti. Bog svoj blagoslov le taki žlahti da, ktera se med seboj rada ima, in si ljubeznivo pomaga.
6.	Svoje dni je moder oče svoje tri sine na smertni posteli k sebi poklical. Da jim snopič terdno zvezanih paličic, rekoč, naj jih prelomijo. Poskušajo; ali ne starejši, ne srednji, ne malajši sinov jih zvezanih zlomiti ne premore. Oče vzeme snopič, palice razveže, ter edno za dragoj polomi, in siaom
©d)tt>dger ftnb aud) bie d^emanner ben fficibetn ber iibrigen ©riiber, bie ($f>etoettet aber ben anbern ®rii» bein iljrer 2)tdnner ©djtoagerinnen, mit einanbet tn eben bem ©rabe berfcf)toageTt, a(3 bte anbern toermanbt ftnb.
4.	fficnn eine #o$jeit ober 23etmal)fung gefeiett totrb, fo gibt man etntgen #od)jeit$gdfien ein befon« berež d^renamt. ®a$ ^au^t ber ganjen |>od)jettč= gefeHfdjaft ijt ber Sate t &odj jeit«leiter, bem baž etfie SBort unb ber etjte am £ifd;e nad> bem 93rauttgam unb ber 93raut gebiirt 9tad) ifym fommt bte Šrautmutter, bie 9tatf)in ber 93taut. £>et 33rauttgam tyat feinen 23 r a u t»ober $ t a n j e 1 f ii f)* rer, bte S3raut aber tfyte f tanjeljungfrau. ?ln Detfdjtebenett Dtten irerben fte aud) berfct)ieben* artig genannt; mdgen fte aber mie immet Ijeifjen, trenn (te nur redjtfd)affene #od)jciter ftnb.
5.	(Es i ji nt<J>t f^dn, toenn ftd) 93ertoanbte befein« ben, um bie (Štbfdjaft ftreiten unb ftagen; eine folc^e SBertoanbtf^aft oerlafft bag ©IM aUjubalb. ©ott gtbt feinen ©egen nur jenen 93ermanbten, bie ftdj gerne t)aben, unb etnanber Itebretd) f>elfen.
6.	(šinft rtef ein metfet SSater am lobtenbette feine brei ©o|ne ju fidj. (št retc^te ifjnen ein 33unb fefigebunbener ©tabe, unb befa^t, btefelben ju jer* bremen, ©te berfudjten e«, alletn meber ber dltefte, nod> ber mitttere, nod> bet iungfte ber ©dfjne mar im ©tanbe, bte gebunbenen ©tabe ju jerbtec^en. ®er 23ater nafym ba$ 23unb, Idfie bte ©tate, jerbtad)
pred noge verže, rekoč: „G!ejte, tako se bo vam godila, ako ne bote v terdni zavezi prave ljubezni med seboj.'4
XVI. Kako za poštenje skerbimo.
Otroci! ktere cvetice so vam ljubše, dišeče ali smradljive ? — Zakaj so vam pisani klinčki *) in beloradeče vertnice **) ljubše od nedišečih sončnic? — Deca! kar je rožicam žlahtni duh, to je človeku poštenje. Poštenje nas Bogu in ljudem ljubeznive dela. Poštenje je na tem svetu naše naj drajše premoženje; od mladih dni se morate učiti za poštenje ekerbeti.
1. Kdor hoče posten biti, se ne sme potepati, ne v slabe tovaršije hoditi. Smola se roke prime, slaba tovaršija pa pridnega otroka. Hitro se pohajša in svoje poštenje zgubi. Lahko poštenje zgubimo, zgubljeno težko zadobimo.
Tomažek je rad k Videku u vas hodil. Mati so ga svarili: Tomažek! meni ni po volji, da se z Videkom tovaršiš. Janezek je pridnejši; k njemn hodi. Tomažek pa matere
*) Kliuček ali nagelj.
**) Vurtnica ali gartroža.
eincn nad) bem anbetn, unb toarf fte ben ©ofjncn ju ben ^ufien, tnbem er fprad): „<So mirb ti eudt> er» gel)en, menn il)t nic^t im fejien SBunbe ed)ter Siebe unter einanber »erbleibet."
XVI. 2Bie mir unč 3Kd)tung itnb Sljre ertoerkn.
tinber! meldje Slumen ftnb eud> lieber, riedjenbe obet iibelriedjenbe ? — 2Barum finb eud) bie buttten 5HeI!en unb bie met§rotyen ©artenrofen lieber als bie gerudjlofen ©onnenblumen? — $inbet! toač an ben Slumen ber 2Pol)Igetu$ ift, baž ift an ben aftenfdjen bie (šljre. 2>ie dfjre madjt unč ©ott unb ben 3Jienfd)en lieben^miirbig. 3Me (šf)te ift auf biefer SBelt unfer tfjeuerfteš ®ut; »on ber Sugenb an mufjet tf>r lernen, ftir (Hjte unb 2id)= tung forgen.
1. ffier gee^rt fein hrill, barfmeber I>er« um fir eidjen, nod) in fdjled^te ©efellf^af« ten getjen. 2)až $ed) befubelt bie #anb, biefdjled)te ®efellfd)aft aber ein untoerborbcneS tinb. (šsmitbbalb bofe unb »erliert feine (štjre. Seic^t mirb bie (štjre berloren, fdjmer bie »erlorne mieber ermorben.
2)er f I e i n e % t) o m a i befuctjte gern ben Stit. 2>ie SDJutter marnte if)n: Sljoma«! ti ift nid>t mein SBille, bafč bu mit 23eit umgel)eft. £aw?d)en ift bra»er; ge^e ju if)tn ! ©er fleine Sfjomač fotgte aber ber SRutter nidjt, gieng immertoafjrenb nur jum 23ett,
ni vbogal, in je vse skoz le k Videku hodil, in se je od njega veliko hudega naučil. Nekdaj ga Videk napelje, da v sosedov verfc zle zeta sadja krast. Obadva so na tatvini zgrabili. Kaj se vam zdi, kako se je jima potem godilo ? Ali nista po vsi vasi u veliko sramoto prišla? — Gospod fajmošter so šolskemu gospodu rekli: „Kaj takega ne bi bil od Tomažka mislil; poprej je bil prav priden! Pa je že taka. Slabe tovaršije so poštenja morije."
2. Kdor hoče pošten biti, se ne sme nigdar zlagati, marveč ima vsak čas resnico govoriti. Oče laži je hudi duh5 on se je pervi Evi zlagal. Potom so vsi lažnjivci in lažnjivke otroci hudega duha. Bog ne daj tega! Laž njive c drugače misli, kakor govori, zato, da bližnjega v zmoto spravi. Svetohlinec se pobožnega dela (hlini), kakor da bi sveto živel, v sercu pa je hudoben. Hinavec se nam prijazno prilizuje, in sladko govori, v sercu pa nas zaničuje, in nam hudo želi. Jezus pravi: „Gorje hinavcom! Pobeljenim stenam so podobni, ktere so lepe od zvnnaj , gerde od znotraj." Obrekovavec čez bližnjega laže, in pravi slabe reči, kar ni res, krade poštenje in dobro ime, lažnjivo
unb erlernte bon if)tn btel bofe«. (šinmal berleitete il>n 23eit, baf« fte in be« JKac^bat« ©atten jltegen, um Obft ju ftelen. 93eibe mutben beim ©iebftale etmifdjt. 2Ba« glaubet ifjr, mie e« iljtten Ijetnadj gieng? Sfamenfte nt(J>t im ganjen ©otfe in eine gto§e ©djanbe?©et #ett $fattet [agte ju bem £errn ©d)ullel>ret: „©o eima« Ijatte id) bon Sporna« nidjt gebadjt; er mar »orfjer fetjr Brat)! 9Ibet ež ift fdjon (o: 933fe ©e» fellfdjaften betbetben gute ©itten."
2. SBet gead)tet fein mili, batf nie liigen, bielmeljt foll et intmet bie 23 a^ ti) eit te ben. ©er 33 a tet ber 8uge i Ji bet bofe ©eift; et f>at juetfi bie ($ba belogen. 3luf Mefe 5ltt ftnb alle Sugnet unb fittgne-rinnen tfinbet be« bofen ©eifie«. ©ott bepte baoot! ©er Sugner benft anbet«, al« et ftmcfjt, bamit et feinen SKa^jten in 3rttf)um ffi&tet. ©et ©c^einljeilige ftellt jidj ftomm, al« ob et Ijeilig lebte, im Merjen abet ift et tofe. ©et •£> e u d) I e t fdjmeidjelt un« freunbltd), unb rebet fiifj, im £erjen abet berad)tet et unž, unb miuifdjt un« 39ofe«. Šefu« fagt: „2Bef)e ben #eud)Ietn! ©ie ftnb ubettiindjten SSanben a^nlid), meldje bon aufen f^on, con innen abet abfdjeulicf) ftnb." ©etSSerleumber liigt ubet ben S^adjfier, erja^lt bofe ©inge, bie nidjt tt)af)t finb, flielt if)m bie (Sljte unb ben guten Dtamen, llagt anbere falfcf) an, unb gibt ein falfdje« 3««gnt«. ©d)le(fytet ift bet ©ieb, bet ben guten Utamen raubt, al« \mx, bet ©elb fiielt. ©a« ©elb fanti jutiid^ gegeben methn, bie getaubte ($;l)re nidjt mef)t. 9ftan
druge toži, in krivo priča. Hujši je tat, ki jemle dobro ime, kakor tisti, ki denarje krade. Denar poverneš , vzetega poštenja pa ne. Laže se v sili, kadar se kdo šibe ali kake škode boji. Pa bolje je škodo in tudi šibo terpeti, kakor lagati. Sveto pismo uči, da lažnjivec dnšo vmori. Laže se v šali za smeh; ali za smehom pride jok. — Ali ste slišali praviti od lažnjivega pastirja.
Janezek, gerd lažnjivec, je pod ko-šatoj goroj ovce pasel. Enega dne si malopridno šalo vbere, in začne na ves glas kričati: „Volk gre! Volk gre!'' Na njegov krič prihitijo ljudje iz vasi s koli, z vilami in sekirami volka vbijat. Ker ne najdejo volka, se domu povernejo; Janezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek spet na vse gerlo kriči: „Volk! volk!" Pride ljudi nad volka, pa ne, kolikor poprešnji dan. Nevolj-ni gredo, glave otresaje, domu. Janezek pa sa smeja, in se veselja po kolenih tolče. Je li bilo to prav? — Tretji dan pa volk zares pridere. Janezek vpije: „Joj! pomagajte! volk, volk!" Pa ni bilo človeka na pomoč. Volk lažnjivca zgrabi in razterga. Taka se poslednič lažnjivcom godi.
3. Kdor hoče pošten biti, ne smč skrivaj jemati, temnč mora za
liigt in bet	menn man bie ©trafe obet
irgenb einen ©djaben fiird)tet 9lber e« ift beffer, ©$aben unb aud) ©trafe ju etleiben, al« eine Sitge ju begctyen. 2Me ^ctlf^c ©d)tift fagt, baf« ber Siigner bte ©eele iobtet. 2)kn liigt a u « © d) e r j unb Iad)t, abet nad) bem Sad)en fommt ba« SBeinen. — #abet it>r fdjen bon bem lugen^aften Jhtaben erjablen ge^ort?
#an«d)en, ein abfd)eultd)er Stigner, meibefe bte ©d)afe an einem bid)ten SBalbe. (line« Sage« erlaubte er ftd) ben unftnnigen ©djetj, unb fteng an beOIaut ju fd)teten: „£)et SBolf fommt! bet SBolf fommt!" 5luf fein ©efdjrei eilten bte ©orfbemobner mit ©tMen, ©abeln unb £atfen fjerbet, um ben SBolf ju erfdjlagen. SBeil fte aber ben SBolf nid)t fanben, fe^rten fte jututf nad) £aufe; £an«cben aber ladjte fte au«. 2)en jmeiten Sag tief #an«d)en Steber au« bollem- £alfe: „$er SBolf! ber SBolf!" 6« famen einige £>otfbemobner, aber nid)t fo biele, al« ben bbrbergebenben Sag. ©ie gieitgen unmiHig, bte Sbpfe fd)iiitelnb, nad) £aufe. £an«d;en aber lad)te, unb fd)Iug ftd) bor greuben auf bte tnie. fflar biej? red)t? — S)en brltten Sag fam ber SBolf tttitflid). £an«c|en f^reit: „£ilfe! £Ufe! bet SBolf' ber SBolf!" 9XUein fein 2)ienfd> fam ju £Ufe. 2>et SBolf ergrcift ben Sitgner unb jeueifjt ibn. ©o erge^t e« enblt<b ben Sitgnern.
3. SBer geadjiet fein mili, batf nid)t« b^im* Itd) nel)men, fonbern fo 11 bielmebr um
vse prositi, kar ni njegovo. Z malim sa začne, z velikim se neha.
Florianek je nekdaj ljndski sklepec *) domu prinesel. Oče ga vprašajo: „Kde si dobil nožič?" Jeoljaje Florianek odgovori, da ga je najšel. „Kde si ga najšel? Le taki **) povej!-4 Jokaje Florianek jeclja: „V Boštianovi hiši." Oče Florianeka za roko k Boštianu peljejo, in zvedo , kako je Florianek nožič skrivaj iz police zvel, ni ga v žep ***) vtaknil. Florianek je moral vkradeai sklepec na tisti kraj položiti, kder ga je vzel, soseda za odpnšenje prositi, in je bil doma za tatvino in laž ojstro tepen. Oče so rekli: „Nesrečen otrok! kaj bi iz tebe prirastlo, ko bi se krasti navadil!"
4. Kdor hoče pošten biti, mora najdeno stvar nazaj dati. Blago najdeno, pa ne nazaj dano, je vkradeno.
Matičku so v mladih letih stariši pomerli. Sosed ga za rejenca vzame, in prav bogaboje-če ga izreli. Ko Matiček ob cesti drobnico pase, jezdi memo njega imeniten gospod, kteremu nekaj sveti .-ga izpade. Matiček hiti gledat, in na! zlato žepno uro pobere. Urh , njegov tovarš
Sklepec ali mali nožie. *') Taki ali prec, koj, hitro. "•*) Z?p ali varžet.
alte« bitten, ma« ni$t fein iffc. ©lit fteinem ffingt man an ju jielen, mit grofjem l?ott man auf.
©er fteine glorian bra^te ein frembe« ©<$naWmeffer nad) £aufe. ©er 25ater fragte if)n: t,2Bo^er l;aft bu ba« Stteffcr ?" ©totternb antmortete ber fleine tflorian, baf« er e« gefunben fjabe. „23o baft bu e« gefunben? ©efieije e« nur glei$!" SBeinenb jiammelte glorian: „3n ©e — ©e — bajtian« ©tube." ©er 23ater fu^tte ben glorian bei ber £anb ju ©ebapian, unb erfut)t, mie glorian ba« ©leffet-cfyen bom ©efimfe Ijetabgenommen, unb e« in bie Xafd)e gejledt f>abe. glorian mufte ba« gejtolene SOteffet auf eben biefelbe ©telie l)inlegcn, ben bat um SBergebung bitten, unb ju £aufe befam er fur ben ©iebftal unb fur bie Siige einen berben ©djiGing. ©er Sater fagte: „©u unglMlidje« tftnb ! ma« fonnte au« bit merbcn, menn bu btr ba« ©telen angebo^ntejl
4. SBer redptfdpaffen fein mili, mufj ba« ©efunbene miebet juriicfgeben. ©a« gefun* bene ©ut ift geftolen, menn man e« ni^t jurMgibt.
©em fleinen 9Jiattf)ia« flarben bieŠUtern in feinen Sugenbja^ten. ©n 9tad)bar nal>m il)n al« ^flegefoljn an, unb erjcg fe^t gotte«furct)tig. 511« fDlatt^ia« nactfi bet ©trafje ©djafe meibete, ritt ein borneijmer £>err bei if)m ootbet, meld?em etma« glan= jenbe« fyerau«ftel. 9Mtl)ia« eilte fyin ju fe^en, unb er t>ob eine golbene ©acful;t auf! Ulticf), fein
pravi: ,,Uro bova prodala in denar med-se razdelila." „Bog obvari! reče Matiček. »Najdeno blago se mora gospoda odrajtati, ki ga je zgabil." Izgovori, in za gospodom dirja. V dobri uri do kerčme prisopi, pri kteri vidi odsedlanega konja privezanega. Matiček v kerčmo gre, in gospodu najdeno uro poda. Gospod mu lepo rešvo *) ponadi, ali Matiček se braui, rekoč, da ni toliko zaslužil, ia se mahoma na pašo poverne. Pošteno ravnanje gospoda dopade, ki je bil bogat tergovec. Hitro za Matičkom jase, izprosi ga od rednika , in ga da v šolo. Matiček se izuči, k tergovcu v službo stopi, in se tako verlo obnaša, da mu tergovec svojo hčer za ženo da, in po svoji smerti vse premoženje poroči. — Jeli Matiček prav storil , da ni Urha slašal? — Otroci! kadar kaj najdete, lastniku hitro odrajtajte. Ako ne veste, čigavo je, dajte na oznanilo.
5. Kdor hoče pošten biti, ne sme zdražbe delati, ne brez potrebe tožiti. Ljub mir Bog ljubi, gerd prepir pa sovraži. Le mirne otroke Bog rad ima.
*) Rešva ali dar za najdeno blago.
kamerah, fagte: (;2Me Ulit merben hnr berfaufen, unb ba« ©elb tijeilen." „®ott bc&fite!" ftracfot 2Jtattyia«. „$a« ©cfunbene mu§ man bem ©gen-it>umer jurMfieUen, bet c« »erloren l)at." faum au«gefpro$en, (o lief er bem #errn eilenb« nad). 3n einet guten ©tunbe fam er bei einem ©afi^aufe an, bei meldjeni er ba« gefaitelte $fetb angebunben ftebt. 2Rattyta« gieng in ba« 2Birt«^au«, unb iiber* gibt bie gefunbene tl^r bem &errn. £er £ert bietet if)m einen fd)onen gunbloljn an,aflein 2KatU)ia« tt>et» gert fij), tnbem er fagt, baf« er nicfyt fo »iel »erbient t)abe, unb febrt fogleid) auf bie SBeite jurud. din fo eble« 93enef>men gefiel bem #errn, toeld;et ein reid;er taufmann mar. (Sr ritt eilenb« bem 2Jiattbia« nacf>; erbut ftcb iljn oon beni 9tal)tt>ater, unb gab il;n in bie ©d)ule. 3Jiattf)ia« lernt au«, tritt bei bem flaufmanne in SMenft unb fiifjrt ftd) fo brao auf, baf« if>m ber ftaufmann feine So^ter jur fttau gibt, unb nad) bem Jobeba« ganje SBermogen »ermad)t. — £l>at SJiattbia« red)t, baf« er bem tllrid) nidjt folgte? tfinbet! menn iljr ehoa« finbet, fo fleHet e« foglettb bem digent^iimer jurud. SBenn it)t nid)t ttuffet, toern e« gefjoret, fo laffet e« »erfunbtgen.
*
5. 2Ber gead)tetfein toiU, bar f ni djt janfen, ni d) t oljne 9tot!j a ubere oerflagen. 35enlieben ^rieben liebt ®ott, ben 3anf aber bafft er. 9tur frteb» ltd)c Ktnber bat ©ott Ueb.
Matevžek je na večer po večni luči Nežici večernico kazal rekoč: ,,Le poglej, sestrica, kako lepo večernica na nebu miglja! Ni lepše zvezde." Nežica pravi: „Meni pa joternica bolj dopade; ona veliko lepše sveti*" ,,Ni res! se začne Matevžek prepirati, in se prav hudo s Nežico kara* Na to oče pridejo, in ko zaslišijo, zakaj se vjedata, pravijo: „0j, nevedna otroka! saj niste dve zvezdi; ravno tista zvezda tudi v jutru sveti, in jo imenujemo juternico ali danico; kadar pa na večer sveti, ji pravimo večernica.
Nacek je rad zdražbe delal. Hitro je k materi tekel in tožil, če je kdo kaj storil, ali kako posodo potrupil. Mati posvarijo Naceka rekoč: „Ti me neprenehoma jeziš, ker za vsako reč tožiš, kar ne bi bilo treba. Če vsakega karam , ki ga ti zatožiš, bodo tebe čertili, in te za žlabudravca imeli. Ali bo to tebi prav? Jeli si ti vesel, če se jaz nad drugimi jezim? Tudi ti pogosto kaj storiš, kar ni prav; jeli bi se tedi dobro zdelo, ko bi ti povračali, in te hitro zatože-vali? česar sam rad nimaš, tudi drugim ne delaj. Povedati si mi pa dolžen po resnici, kar te proprašam, ali če k&j hudega vid;š."
£)er fleine 2KattI)au« jeigte abenb« na$ ©onnenuntergang ber 9lgne« ben 2lbenbfiem, inbem et fpia<$: „©ief> bod), ©djmefter^en, tote fdjiin bet 3lbenbftern am ^tmmel fmtfelt! (š« gibt feinen fdjoneren ©tem." 3lgne« fagte: „9Jltr abet gefattt ber SMorgenftem beffet; er leud^tet totcl fdjoner." „Qje ift nid)t mal;r!" fteng 2Rattf)au« ju jireiten an, unb janfte redjt atg mit bet 2lgne«. 9tuf ba« fant bet SBater, unb al« er f;orte, me^alb fte Jjaberten, fprad) er:	unmiffenben ttnber! e« ftnb ja ni$t
jmei ©teme, fonbern ein unb betfelbe ©tetn leuiftet morgen«, unb mir nennen i^n 2Jlorgenfiern; menn et aber abenb« leudjtet, I)etf5en mir ifyn Slbenbftern."
£>er fletne Sgnaj ftiftete gern Smijtig* feiten. (št Kef eilenb« jut SOtutter unb flagte, menn eine« ein ®efd)irt jetbto^en obet fonft etma« ange-jteUt f>atte. 3)ie SOtutter betmie« e« bem 3 g naj unb ftradj: „&u madjjt mir bejtanbig 23etbtuf«, meil bu tcegen einet jeben ©acf)e flagft, ma« ni$t not^menbig »dre. SBenn id) einen jeben au«fd)elte, fobalb bu i^n »erflagft, merben bid) aUe ijaffen unb fiir einen ©djma^et ^alten. 2Bitb bit ba« rccfjt fein? §3ift bu ftol), menn id) anberen jiime? 5lud)bu jtetljt Jjauftg ettoa« an, ma« nicfyt red)t ift; mttb e« bir gefallen, »enn fte e« bir bergelten unb bid) fogteicf) betflagen ? 23a« bu felbft nidjt gern ^ajt, ttjue aud) anberen nic^t. SDu bift abet fd)ulbig, mir bie 2BafyrI)eit ju fagen, menn id) btdj frage, obet menn bu etma« red)t bofe« ftet)jt."
Malo Berilo (jlofc. beutfcl) aufjer Sraitf).	7

6.	Kdor hoče pošten biti, ne smž drugih ljudi dražiti, jih ne oponašati, ubogim ne nagajati, temuč vsakega pri miru pustiti. Prerok Elizej je bil star, častitljiv mož. Šel je nekdaj v malo mesto Betel, ktero je na hribu stalo. Ko je počasi navzgor stopal, pridejo malopridni fantje iz mesteca, in zasmehujejo starčeka, ker je imel malo las na glavi. Kričali so: „Plešec, ple-šec, pojdi gor!" Elizej je bil s tim zlo razžaljen, ter je povzdignil svoje oči k Bogu. In glejte! ko bi trenil, je prišla kazen *) božja nad hudobne otroke. Dva divja medveda pridereta iz hošte, planeta nad fantaline, in jih razterga^a dva in š tir deset. — Kaj bo pa Bog takim otrokom storil, ki berače dražijo, sirote oponašajo, popotnikom gerde priimke dajejo? — Oh, deca! varujte se zaničevati stare ali neznane ljudi! Bog za nje skerbi; njega žalite, če vbožčeke razžalite.
7.	Kdor hoče pošten biti, se ne smč hudovati, nikogar s nadevki ali gerdimi besedami pitati, marveč pohlevno, pametno govoriti. Lepa beseda lepo mesto najde, gerda se pa za-verne, in tistega zadene, ki jo izgovori.
*) Kazen, kaštiga ali strafa.
6.	2Bet gead)tct fetn n?tO, barf nt d) t an* bere Seute neefen, n t t ausfpotten, bie 91rnten nicf)t belafiigen, fonbern jeber* mann in ®tteben Iaffen. ©er $rofet (šli« faui toat ein alter e^tmiitbiger 3Wann. (št reifete einfi in bie lleine ©tabt 93etf)el, bie auf einern #itgel ftanb. 211« er langfam bie 2lnl)ofye Ijinauf ftieg, Jamen ni$t«mutbige $naben au« bem ©tabt* lein unb berfbotteten ben ©rei«, meil er menig £aate auf bem $opfe fyatte. ©ie fcfjtten: „$at)l* fobf, $al)lfo£f, !omm ^erauf!" dlifau« murbe baritbet fet>x betrubt unb etljob feinen 93licf ju ©ott. Unb fefyet! plofjlic^) fant bie ©ttafe ©otte« iiber bie bflfen tinber. Štoei milbe ©aren famen au« bem 2Balbe, fiiirjten auf bie Suben, unb jettiffm jmei unb t>tex= jig berfelben. 2Ba« mirb abet ©ott follen tfinbern tljun, mel^e bie 2Mlet nerfen, bie 5ltmen berfpot= tert, ben 9teifenben ©d^imbfnamen geben? — D
ber! ljutet eud), alte obet frembe Seute ju oerad;» ten! ©ott forgt fut fte; x\)t beleibiget if>n, menn il>r bie 21tmen betriibet.
7.	©et gea^tet fein mili, barf nidjt bo«» ^aft fein, nid)t ente^tenbe Sfteben fii^ren, et foll bielmeljt befdjeiben unb betnitnf* tig teb en. (štn gute« 2Bott finbet einen guten Drt, etn unfd)icfti<$e« abet fdUt auf ben jurfitf, ber e« aužfbti^t.
J ur če ni vedil za jek ali hostni glas. Ko si za logom žvižga in poje, ves židane volje v gojzd zavpije: „Hop, hop!" Taki se mu iz gojzda oglasi: *Hop, hop!" Kdo me oponaša? Jurče sam pri sebi misli, ia še enkrat glasneje zavpije. „Kdo si pa?" Tudi jek mu reče: „Kdo si pa?" Jurče se razjezi in zavre-ši: „Ti si bedak!" Tudi iz hoste mu odgovori: „Ti si bedak!" Jurče razkačen še ger-je besede daje, pa ravno tako gerde nazaj dobiva. Jurče misli, da je kak hudoben paglavec*) v gojzdu, kteri ga vkarja: po šumi**) leta, in iše ves serdit, pa nikogar ne najde.
Ves nevoljen in spehan pride Jurče domu, in materi toži, kako ga je hudoben fan-tin v gojzdu dražil. Mati pa pravijo: „Jarek! veš, da sam sebe tožiš! Nisi slišal drugega, kakor sam svoje besede. Ali ne včš, kako si večkrat svojo podobo v čisti vodi gledal? Tako si tudi svoj glas v gojzdu slišal! Če bi bil lepo besedo zaklical, bil bi tadi lepo besedo zaslišal. Temu glasu se pravi jek ali hostni glas. — Ravno tako se pa tudi ljudem na svetu godi. Kakor mi s dragimi ravnamo, tako veči del oni a
*) Paglavec ali malopridnež.
**) Šuma, hosta ali les.
£er fleine ©eotg fannte ba« (šd)o ober bte SBalbjltmme nid)t. 911« er fjtnter ber 9lue pfiff unb fang, tief et ganj fr5bttdjen 2flutbe« in ben SBalb btnein: „#0^! bobb!" 9lu« bent SBalbe melbelen bie gletd)en Saute: „£op|>! ^opp!" SBer tneiner etma ftottet? bad)te ©eotg bei ftcb felbft, unb ttef nod) etnntal lauter: „SBer bij! bu benn?" 9lud) b«« fagte il)tn: „SBer bij! bu benn?" ©eotg tourbe auf« gebracbt unb fc^tie ^eUauf: „£u biji ein £umm* fo^f!" Olucb bent SBalbe antiuortete e« i^nt: „£u bij! ein fcummfopf." (šrboftfd)impfte ©eorg nod) tnebr, aber er befommt biefelben <Sd)impfmotte ju-rud. ©eorg benft, baf« ein bož^aftcr ®ube im ffialbe fei, ber feiner fpottet; er lauft ganj erjutnt im SBalbe b«um, aber er finbet ntemanben.
©anj unmillig unb erfcbopft fommt ©eorg nad> #aufe unb flagte bet SNutter, mie t^n ein bo«f)after 33ubeim SBalbenccfte. $ie2Nuti«r abet fagt: „©eorg, tueifjt bu, baf« bu bid) W anflagjl! $u bajt nid)t« anter« gel)6rt, al« beine eigtnen SBorte. SBeifjt bu, tote bu mebrmal beine ©eftalt in teinem SBaf-fet betracbtet baft? ®ben fo f>ortejl: bu beine ©tim-me im SBalbe. ©enn bu ein freunbltd)e« SBort ge» mfen biitteft, fo miirbejt bu aud) etn fteunblidje« JBoit geljort l;aben. S)iefe ©tirnrne b«ipt (šd>o ober bie SBalbjtimme. — Gben fo gebt e« aucb un« SDien-fc^cn auf ber SBelt. SBie mit mit anbern »erfal;ren, fo betfabren meiflentfjeil« fte mit un«. SBenn mir
nami ravnajo. Naj mi drugi lepo imamo, bodo tudi drugi nas prijazno imeli. Ako smo pa mi gerdi in odljudni, tudi nas ne čaka nič boljšega. Kakor kdo drugim posojuje, tako se mn povračuje."
8. Kdor hoče dobro sloveti, mora prijazen in postrežljiv biti, ne iz dobič-karije, temuč iz keršanske ljubezni; ne za vsako stopinjo darov jemati. „Bog poverni!"*) je veliko vredno plačilo.
Feliks, ubožnih starišev sin, je v Laški deželi svinje paspl. Stariši so ga lepo učili, kako naj do vsih ljudi bo prijazen, in naj rad postreže, komur premore. Nekega dne častitljiv menih mimo pridejo, in pastirje prosijo, naj jim eden skoz dobravo pot pokaže. Nobeden noče iti, ker je bilo gerdo vreme. Feliks prijazno pristopi, se redovniku spodobno odkrije, in popotnika lepo spremi. Grede Feliksa vsaktere reči popra šujejo. Feliks jim na vse prav pametno odgovarja. To menihu toliko dopade, da Feliksa po dovoljenju starišev v svoj klošter vzamejo, in v šolo dajo, Feliks se je prav dobro učil, je postal mašnik, škof,
Bog poverni, Bog plati ali Bog lonaj!
anbere f^on beljanbeln, fo toerben aud) fie un« freuitbli^ be^anbeht. <§tnb mir aber unartig unb unljofltd), fo ettoartet unfer aud) ntd)i beffere«. 3Jtit toeldjem !iNa&e totr aužmeffm, mit bem toitb unč eingemeffen merben."
8. 2Ber tn gutern 3tufe fle^en totC, muf freunbtid) unb bienftfertig fein, nidjt au$ (šigennufc, fonbern oielmeljt au« <fyrifUidjer ŽRad) jlenlteb e; cr folf ni<3M fur einen jeben ©djrttt ®efd)enle an« neumen, ©a« „93ergelte e« ©ott!" tfi eine fofibare 2Jiunje.
gefij, ein <5oJ>n armer $(tern, toeibete bte 6d)toeine in 3talien (2BaIfd)lanb). SDtc $(tern un» tenid)teten i^n fleifjig, mte er gcgen alle Seute freunb« Itd) fein, unb i$nen gern einen Stenji leiften follte, rtenn er fonnte. Sine« £age$ fommt ein ef>Tttmrbi« gerSJlond) boriiber, unb bittet bie £irten, bafs ifym einer beri 2Beg burd) bie SBalbung jeigen mod)te. tfeiner toia gef>en, toeil ba$ SBetter fd)ted)t toar. gelij tritt freunblid) fjerbor, ttimmt 3Wemcnt) £ut oor bem DrbenSmamte ab, unb begleitet ben ŽReifenben. UntettoegS fragt biefer ben gelij um biefe« unb jene«. $elij anttoortete ibm auf aHes feljr oernunf-tig. Siefe« gefaHt bem 9Kond) fo, baf« er gelij auf bte 3uftimmung ber Slttern tn fein Sllofier aufnimmt, unb in bie ©c^ule gibt. ftelij lernte fe^r gut, er tourbe ^ttejier, »ifdjof, tfarbinal unb enblic^ $abft
kardinal, in slednič papež po imenu Sikst V. Njegovi odljudni verstniki pa so svinski pastirji ©stali. — Otroci! kako bote vi storili, kadar vas popotniki srečajo ? — Kaj bote storili, kadar vidite, de kak gospod k vam pride?
XVII. Kako se vpričo gospode obnašati.
1.	Kadar duhovnega ali dragega gospoda na poti srečaš, in se približaš, odkrij s e jim, in jih ob enem prijazno poglej. Posvečenemu mašniku roko poljubi. Dekleta se jim naj priklonijo, in jih po damači šegi pozdravijo.
2.	Ako hočeš h gospoda iti. si pred pragom obuvalo osnaži; po zimi stepi tndi sneg. Poprašaj, so li doma, in če smeš k njim. Rahlo na vrata poterkaj, in če nihče „n o t e r!" ali ,.p r o s t o" ne reče, se drugič in tretjič poterkaj, pa močneje. Ako se ne oglasijo, poterpi. Pred vratmi poslušati je gerdo, 6koz okna v izbo lukati še gerje. Kadar pa rečejo: , p r o s t o" ali „n o t e r", vraf a nah lahko, pa ne na stežaj odpri, in tudi na lahko zapri.
unter bem 9tameit ©ijtu« V. ©eine unaitigen ©e-fpielen akt blieben ©cbfoeinef)irten. — Sinber! tote toollet if)t e« an|Men, toenn eucf) Sfteifenbe begeg-nen? ffia« merbet it)t tf)un, menn il)t fef)et, baf« ein $ett ju eud) fontmt?
XVII. 2Bie ntan ftd) uor S)cttett ju beneljmen Ijabe.
1.	2Benn bu einem ©eifttidjen ober etnem anbern #eun auf bem 2Bege begegneft, unb nal)e ju tf)tn fommft, fo ntmnt ben£ut ab, unb bticfe ifytt jugletcb freunblicf) an. Mffe bem gemetl;ten ^riefter bie £anb. £>te Sttabdjeit fotlen i^m eine 23etbeu* gung m a d) en, unb ifyn nad) ber gefoo^nten ©ttte gruden.
2.	SBiEjl bu ju einem #ettn geljen, retntge bie ©čf)uf)e ober ©tiefel bor ber ©d)foelle; int ffiinter pujje aud) ben ©djnee ab. Srage, ob er ju #aufe fet, unb ob bu ju if>m butfeji. $(opfe leife an bie Ifjure, unb toenn niemanb „f)erein" fagt, fo flopfe ito.d) jum jmeiten unb jum britten 2Jlale, aber ettoaž fldrfer. SBenn er ftd) no$ nidjt metbet, fo gebulbe.
ber £(;>ut f)ord)ett ift unfdjtcfltd), burd) bie gen* fter in'« Sitnntet fpafyen nod) unfc^tc£Xtcf?er.. SBenn er aber fagt: 9tur Ijerein! fo madife bie £f>ure (angfam, aber nidjt angelmeit auf, unb mad)e fte aud) langfam ju.
3.	Postoj pri dverih, dokler te ne pogledajo, ne pozdravijo. Na to se jim prijazno prikloni, in zastopno povej, kaj hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči se ne smejo na mizo ali na stol devati, tudi se ne smeš vsesti, dokler ti ne rečejo. Sede se ne gugaj, na steno ne prislanjaj , stoje imej roke po strani, sede pa na krilu ali na mizi, nog pa križem ne devaj.
4.	Gospodu v oči gledaj, pa ne preblizo. Ne trebi si zobov ne nosa. Ce se ti zeha, ali če se ti hoče kihniti, usta s robcem *) zakrij. Po izbi se ozirati, kakor bi česa iskal, ni pristojno. Ce se komu kihne, reci: „Bog pomagaj!" pa se mu tudi prikloni, če je imenitnejši od tebe.
5.	Ne pljuvaj po tleh, ampak pljuvalnika poiši. S rokami se po tleh vsekovati, ali pa s rokavom brisati je gerdo. Cist robec za to imej.
6.	Pri gospodu se predolgo ne mudi, ne jemlji v roko ptujih reči. Kadar posel opraviš, se priporoči, vstani in stol v kraj postavi. Tudi svčtovnemu gospodu ali gospej se roka poljubi, kterim smo dolžni posebno hvalo in čast.
*) Robec ali ruta.
3.	Sleibe bet bet $f>ut fief>crt, fo lange et bidj nidjt anfte^t, begtfifst obet befragt. SDatauf t> e t n e i g e bi$ freunblief) »ot ifmt, unb erjatjle bet* ftanblidj, ma« bu mitnfdjefi. S)en £ut, ben 2WanteI ober fonft ma« bergleidjen barf man nidjt auf ben Sifcf) ober auf etnen ©tu^l nieberlegen, au$ ni$t niebetft^en, betmt er bit e« fagt. ©djaufle nidjt ft^enb, lefyne bidj> ni^t an bie 2Banb; Ijalte fie^enb bte £anbe na$ ber ©eite, ft^enb abet .auf bem ©djofje ober auf bem Sifdje, unb lege bie $ufje nid)t fteu$meife.
4.	©d)aue bem £errn in'« 2lngeft«H abet nidjt ju na§e. ©tonete toeber in ben Sa^nen no$ tn ber 9tafe. ©af>nfi bu, ober metnft bu ju ntefen, fo berplle ben 2Jiwtb mit einem £u$e. 3m 3immet Ijerum ju biicfen, al« ob man etma« fa$te, fdjidt ftd) ni$t. SBenn jemanb nieft, fo fage: #elf ©ott! madje if>m abet au<$ eine 23etbeugung, toenn et borne^met tft al« bu.
5.	©pude nidjt auf bem 93oben l>erum, fonbern fudje ben ©pudna^f auf. 2Jlit bet bloden £anb obet auf ben Soben l>etum ftdj> fdjnaujen, tft garfiig. #abe ein faubere« ©a<Jtucfy baju bei btt.
6.	23ermeile bet bem #erm nidjt ju tange, unb greife frernbe ©adjen nidjt an. ©obalb bu bein ©e-fd^aft berridjtet f>aji, cmpftc^t btd), fie!) auf unb fteUe ben ©tufyl auf bie ©eite. ben toeltli^en Jbertrn ober St«uen, mel^en mit befonbeten $>anf unb (šfyre fdjulbtg ftnb, fufft man bie #anb.
7.	Kadar gospod k hiši pridejo, stopi jim naproti. Reci jim, da se veseliš jih v svojem domu viditi. Odpri jim dveri, in le za njimi v izbo stopi. Ce se odkrijejo primi jim klobuk, ter ga na čeden kraj položi. Ponudi jim sedež za mizoj, sam pa pred njimi stoj, dokler ne rečejo, da se vsedeš.
8.	Ce se začnejo odpravljati, jim klobuk podaj, in jih zahvali, da so te obiskali. Posprejmi jih; in vikši ko so gospod, dalje pojdi ž njimi.
9.	Ce greš s kakim gospodom, daj jim desno stran, ti pa na levi hodi. Herbta jim ne obračaj, pa tudi pred njih ne stopaj.
10.	Ce govoriš s imenitnim gospodom, ne pokrij se, dokler ti ne rečejo. Vikši ko so gospod, nižje se jim prikloni. Se gospodu skrivati, je po divjaško, se vtajevati in lagati, da te ni doma, je greh. Bog ima svoje namestnike na svetu, dubovske in deželske. Kdor jih zaničuje, Boga zaničuje.
XVIII. Kako se imamo obnašati vpričo ljudi svoje ver ste.
1. Pametno in pošteno hodi svoj pot, ne
7.	2Benn ein £ett in '« £au« fommt, fo gef>e ifjm entgegen. ©age baf« e« bic| freue,
in beinem £aufe ju fet)en. £>ffne bie 3$fite, unb tritt nut f)inter in ba« Stntmet* ffienn et ftd) abbecft, fo nimm feinen £ut unb lege if>n auf einen faubetn Dri. Srage einen $1afc am £if<$e an, bu felbfi abet jiefye bor t$m, bi« et fagt, baf« bu fefceft.
8.	SBenn er im Segtiffe ifi, fottjuge^en, fo rei^e itjm ben £ut, unb banfe iljm fur ben 93efudj. »egleite unb je gtofiet ber £etr t ji, bejio meiter gel>e bu mit iljrn.
9.	©el)efi bu mit einem #errn, fo iajfe ifym bie ted)te ©eite, bu abet ge^e auf ber Unfen. tfeljre ifjm ben 9tMen nt$t, unb gelje i^m aud) nid)t bor.
10.	©pridjft bu mit einem botneljmen &erm, fo bebetfe nid)t, bi« er e« bit fagt. Se grofjet ber £ert ift, befio tiefet neige bid) bor, tf>m. SBot einem £errn ftd) berfiecfen, ifi 9iol)eit; laug-ti en unb liigen, baf« bu nicf)t ju &aufe feift, ifi ©unbe. ©ott Ijat feine getjiltdjen unb meItHd)en ©tellbeiiteiet auf biefet SBelt; met fte bera$tet, betad)tet ©ott.
XVIII. SBic man fuf) oor Seuten feines ©leid)en ju bencfjmen Ijabe.
1. ©el)e befd)eiben unb fittfam bet-nen SBeg, fc^Iage meber mtt ben #anben fyin unb
krili s rokami, ne govori sam sebo. Ogiblji se pijancev ia pa prepirljivcev.
2. Ako te kdo kaj popraša, prijazno povej, če smeš j ako ne smčš molči, pa ne laži nikoli! Ne vprašaj vsakega, kdo je, kamo gre. To pravico le župani in žandarmi majo.
3 Kadar srečaš znanca, prijazno mu roko podaj,rekoč:Bo g daj srečo! Bog daj zdravje! — Poprašaj, kako se mu kaj godi i. t. d.
4.	Kadar prideš v ptujo hišo, le klobuk iz glave, ker pod strehoj ne deži. Pozdravi damače rekoč: Hvalen bodi Jezus Kristus! Dobro jutro! Dober dan! Dober večer vam Bog daj! i. t. d.
5.	Povej razumno, po kaj prideš, po tem se vsedi, če ti rečejo. Tako dolgo čakaje posedati, da bi te prašali, kaj bi rad, ni lepo in potrata časa.
6.	Odhajaj e reci priljudno: z Bo,gom! ali: z Bogom ostanite! Nič ne zamerite!
7.	Ce ravno na obed naletiš (kar ni lepo), reci jim: Bog blagoslovi! Dobro slo! Zobe prodejati ali pa žlice šteti se ne sprodo-bi; če te pa povabijo, ne brani se pjdolgo.
ber, nod) tebe mU bit felbji. 2Beid)e ben Stunfen-bolben unb ben ©treitfud)tigen au«.
2.	ffienn bi<$ jemanb um ettoai fragt, fo fage e« ibm freunbltcb, menn bu ti batfft; barfft bu e« nid)t, fo fd)toeige, abet luge nte. grage ni<bt einen jeben, met et fei, toobin er gebe. £)iefe« 9ted)t ba-ben nur 5lmtleute unb bie ©en«barmen.
3.	93egegnejt bu einem 93efannten, fo reid)e ibm fteunbltd) bie £anb unb fage: ®tu§ bid) ©ott! ffiitlfommen! grage ibn, mte ti ibm gebe u. f. h) •
4.	tfommjt bu in ein anbere« £au«, fo nimm gleid) ben #ut betab, benn unter bem $)ad)t regnet e« nid)t. ©rufje bie #au«Ieute unb fage: ©elobt fei 3efu« Sbriftu«! ®uten 2Jtorgen! ®u-ten Sag! ®uten SIbenb! u. f. h).
5.	©age berftanblid), marum bu fommft, bann fe£e bicf> nieber, menn "fte bir'« beifen. ©o lange ftfcenb marten, bi« fte bid) fta-<jen tourben, ma« bu begebrfi, ift unartig unb 3ctt-»erfd^menbung.
6.	Eeim gortgeben fage ^>oftt<^: Sebute @ ott! ober: ®ctt fei mit eud)! Stebmet mir nidi)t« fur ungut.
7.	SBenn bu gerabe jum 9Kittageffen cintriffft (tra« aber nid)t fd)id(id) tji), fo fage: ©ott fegne! ©uten 5ibpetit! 5luf bie (šinlabung marten, ober bie ?offel jablen, f<bicft ftd) nid)t; laben fte bid) abet ein, fo fhčiube bid) nid)t lange, mit ifjnen ju effenJ
8.	Rad govori, pa drugim v besedo ne segaj, in pomisli pred, kot zineš. Molči, dokler drugi govorijo.
9.	Ne obrekuj, ne govori od bližnjega slabih reči, pa tudi sam sebe ne hvali. Kadar dobrega govoriti ne veš, molči; tudi beseda človeka vbije.
10.	Gerdo, nesramno kvasiti, pa tudi poslušati klafanje, ali se nečistim rečem smejati, je velik greh. Jezus pravi, da bi takim bolje bilo, naj bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, in v globočino morja se potopili taki ger-di ljudje.
11.	Kleti in rotiti se je velik greh; druge pikati in zamero delati je zoper keršan-sko ljubezen. Ako pa tebi kaj zamerzi, le tiho deset naštej, predenj kaj rečeš; naj se ti jeza ohladi, po tem bo prav.
12.	Brez potrebe ne prašaj, kako se drugi obnašajo; kdor za drugimi preveč izveduje, rad sebe pozabi.
13.	Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak dobro razloči, kaj je povedati, kaj zamolčati. Skrivnost se razodeti ne sme, ako ni višja dolžnost ; kdor vse drugim pove, temu se nič ne zaupa, in vse se ga zade ogiblje.
8.	©pridj gern, falle aber anbern nid)t in'3 SBort, unb uberbenfe e^er, alž bu ben SDtunb offneji, toaž bu fagen toillji.- ©$meige, fo lange anbere reben.
9.	iftebe bon bem £ftad)fien nidjtč b o» fe.3, lobe aber aud) bid> felbji nidjt. SBenn bu nidjt« gute« ju reben meifjt, fo fdjtoeige; aud) e t n SBort fann ben 2)lenfd)en tobten.
10.	£>a« unfaubere fdjanblid>e Oteben, toie aud) bačOInljoren argetlidjer ©efpradje, ober ba« Sadjen iiber unlautere Dinge iji eine gto£e ©unbe. Šefu« fagt, baf« e« fur foldje beffer mdre, baf« iljnen ein SMljIjtetn an ben #al« gefjangt, unb foldje garjitge Seute in bie £iefe be« Sfteere« berfenft miirben.
11.	$>a« glud)en unb ©djtooren ift eine grof e ©unbe; anbere neden unb iljnen Serbruf«
/madjen, ift gegen bie djtiitltd)e fitebe. SBenn btdj aber ettoa« berbtiefi, fo jaf)Ie nur in ber ©tille jeljn, el)e bu fprid)ft; laffe ben 3orn fxd^> abfiifjlen; bann toitb e« redjt fein.
12.	gtage nidjt o^ne 9totf>, mie ftdj anbere auf-fiiljren; mer anbern ju biel nadjforfdjt, bergifft fic^ felbfi nur ju gerne.
13.	(šrjaljle nidjtalle«, ma« bu Ijorft, fonbern un» teifdjeibe moI)I, ma« ju erja^len unb ma« ju berfd)»et< gen fet. ©e^eimniffe barf man nid)t entbeden, menn nidjt eine Ijoljere $fltd>t e« forbert; iber anbern alle« fagt, bem traut man ntdjt, unb jeber meidjt iljm au«.
Malo Berilo (flot). feeuffii ciupet Jlraitt). -	8
14.	Preveč zijati ali se preglasno smejati nikar! Tudi kašelj z ruticoj zastavljaj, da koga ne okašljaž.
15.	Ravnaj se po pametnih, onikanih ljudeh, robastih ne posnemaj. Cesar pervič pralne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi.
Otroci! lepo pošteno in pravično se obnašajte, in rastite ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh, kakor vsmileni Jezus, vaš božji prijatel.
XIX. Poduk lepo pisati.
fezfia rana vtefat, /ta/ier da iu derva de/a^ m vender dfa jfc/a- ajfac/va #att-
m
'va ran-
14.	Bufeiel fdjteiert ober laut tadjen foll man ntt&t. Set^alte ben £uften mit bem ©a<ftu$e, bamit bu nidjt jemanb an^ufteft.
15.	ftidjte bidj nad) ben artigen, gebilbeten Seuten, unb aljme ben rofjen nidjt nadj. 2Ba$ bu einmal feljljl, betbeffere ein anbereS 9M, unb ge= miSIjne bir eljrfame ©itten an.
tfinber! feib fjiibfci) artig, efjtfam unb redjt* fdjaffen, unb nekmet ni$t nut an 2Uter, fonbetn audj an SBeiSljeit unb Siebetismurbigleit bor ©ott unb ben SJtenfdjen ju, fo mie ber liebe Šefu«, euer gottlidjer Steunb.
XIX. Unterricht im Schonschreiben.
Simons Peter schrieb reeht schdn; das Schreiben gieng ihm reeht gut von statten. Andreas Paulchen aber zog die Hand beim Schreiben so langsam und schvuer, als ivenn er Hofa hacken wurde, und doch fiengen beide am gleichen Tage und zu derselben Stunde an zu schreiben. Woher kommt das? — Wer gut und gelaufig schreiben
oe/ Aya vac/e/e /uro / pav	c/pza/c
en na /a/i4o /iomt/a/e, /tero ne	e/erv-neca, en ceftec.
s. c^edavno 4nez"eco /jfio /ipec/ de fio/oz/ na me//o /toc/opo/ na /erc/	de ne c/a A o /tedetfe.
Jzjp/ec/ne d/ud c/ene /ren Anezeco, c/a de /a/i/o na-ty ozerad, ce nt na cevne /a$e na/iedan.
z. £?e r o , fir/iravno vrezano, /treme d /a/em, d /azavcem en d dvec/ne/om-, ne /ipevcdo/o, ne /ipenezAo, en /ta ra/f/o, ne ferc/o. <3%dor /itro fipe/epc/o c/pze, /ezi4o ro/o c/o/fc.
Jzpezo /epeda A de/te o/ep ne, en /tepa povezne.
will, mu/3 gleich im Anfange sich gewohnen, die Feder recht zu halten und leicht zu bewegen, und mit der Feder nicht wie mit einer Holzhacke oder mit einem Dresch-flegel umzugehen.
1.	Lege die Išchreibthek e auf eine weiche Unterlage vor dich hin; auf der blotien harten Bank lasst sich nicht gut schreiben. Die Vorschrift lege vor die fšchreib-theke, damit du bequem dar auf sehest, wenn solclie nicht an einer schivarzen Tafel geschrieben ware.
2.	Die zurecht geschnittene Feder fasse mit dem Daumen, demZeige- und dem Mittelfinger, nicht zu hoch, nicht zu tief. leicht9 und nicht zu fest. Wer die Feder zu fest hali, bekommt eine schwere Hand. Der Federausschnill seidir zugekehrt, und die Feder gesenkL
3.	a v- a * o/a Jieja/e na mezencu	Jioceva, c/a de /a/do- ^e/f^e. Jfa//a	ne nad^(tyey nedatnov.
4.	'tjfa tt a de ne dme
(o na JiaJii* oveda/e, c/a de oce ne Jto/azjo; feec/ Jta dfoanc jf/ec/a/e ne/a?, c/z de Jiye/atya ne Jim vac//. Jeze/ fMdaje ez/eja'/t, a/t Jia /ece jtepjfance/e ye jterdo
S.	e * rfe / de Xfe'tuYt ne dme*
c/a ne de Ji/% tna/^m d/o/e arf dreve JiVipad/u;	de d Judatya najne,
Jia ne Ji venec.	ep d/e dve vode
de na Jtafiev	Jio/o-zjjo, neye
zdtzna tz/et/ne/a; drezema c/ita/e fe/ niActp'
3.	Die rechte Hand soli beim Sclireiben am kleinen Finger ruhen, damit sie sich leicht bewege. Mit dem Ellbogen darf man sich nicht anlehnen.
4.	Das Haupt darf sich nicht zu tiefaufdas Papier senken,damit man die Augen nicht ver der be; auch auf die Seiten darfst du nicht blin-%eln, damit du dir das Schielen nicht angeicohnest. Im Schreiben die Zunge heraus %u strecken, oder das Gesicht zu verziehen, ist unschicklich.
5.	Der Rucken sei nicht ge-krummt,damit i lir nicht auswachset; derKdrper neige sich beimSclirei-ben, doch nicht zu viel„ Die F i ng er der linkenHand legemanleicht auf das Papier, strecke die Fu/3e bequem aus, lege sie jedoch nicht ubereinander.
c^e f e d a fi r ey fo A o Ao tt cevne/o ne omaAy'/et c/a de vam fierd/e ne ^loce/in^o, a/e c/a vam .z fivena/ie/^a yieyeda ne Aanef en je nam maceA ne nafec/i. A^c/f /f&ce /e/10 yuda/eJ mara fitdatjna Anezeco varavafe, en ne dme d kane cefcAa/e, AaAoj' c/a /fe Aufe/iradAaA.
/Sov-ence emcyo ^tedaune Anezece na d/iife /enee cev/ane / mec/ A/eremt cefAe ftedefo. (/&eA/eye cevAe a/t /i(d-menAe de yiedyo mec/ d*ec/ye c/ce /entc; emeneyemo ye/f d P ec/ny ef
Ara /Ae c e f A e. A peeye ^ttdmenAe de yio/ezyo c/a	Ame/ veda Ae
c e p A e tem ye eme. Sfief cAujff deycyo. jjtA/oAo c/> d/iocA^e /enee; /o ifo Ae cevAe de zovyo.
6.	Tauchet die Feder nicht %u ti ef ein in die Tinte, damit ihr ench die Finger nicht beschmufeet? oder euch nicht die Tinte aus der ubervollen Feder auf das Papier traufle und Flecke mache. Wer rein s c h reib en w i ll.halt e dielšchreib-theke sauber, und bekritzle nicht nach Huhnerart den Rand.
7.	Die Anfanger erhalten Schreibtheken auf vier Linien, auf melche siedieBuchstaben schreiben. EinigeBuchstabenwerdenzwischen die %wei Mittellinien geschrieben; man nennt sie kurze? Mittelb u ch-staben. Andere Buchstaben wer-den bis %\ir Oberlinie gezogen, und bekommen von ihr den Namen. Wieder andere erstrecken sich her-abbis%ur Lnterlinie undicerden nach ihr benannt.
%2er/e ti arenam o ez raz/ectud cer/. <yd/ro reyo /tereda c/e/amo •er/e Ao/ /a d, z der o/o
%e ct
reyo fia c/ejfe/e /a/or Vidova den /a. ^>a vezane cer/e de e/e-/ajo d fieredno	m dcro/ofey.
j, Jž^oy /a v t / n e eer/e emenee-yemo /td/e, tz Afere/ de J\cdmen4e dod/av-cffit nad de /ude oc/leve na c/edno po^o, za/o /etc/e fiedmen/e ma/o na c/edno Wdyo, en ^itjauna /nezeca oc/ teve na viyoP yiovzc/cyyena ^ze.
so-. 'tzer/e morejo rfe/e vde y /a c// e, ne /odma/e; /ocye /e/io zavedam, dfe/wt ravne, odroc/e fia o/royrf /a/or 4o/ac. ^&avzyor de J\o-
Wir bilden die Buchstaben aus verschiedenenStrichen. Mit der Schneide der Feder machen wir diinne Haarstriche, mit der Breite aber dickeSchattenstri-che. Gebog eneStricliewerden theils mit der Schneide, tlieils mit der Breite der Feder gemacht.
9. Grundstriche nennenwir solche? aus icelchen die Buchstaben msammengeselzt sind. Bei uns schreibt man von der Linken %ur Rechten; darum neigen sich auch die Buchstaben ein icenig %ur Rech~ ten, und die Schreibtheke kommt von der Linken nach oben %u liegen.
10. Alte Buchstaben sollen rein, nicht rauh sein, die Bogen sauber gekrummt, die Schattenstriche ge-rade, die Ringelstriche aber rundy gleich einem Ringe sein. Nach oben wird die Feder nach der Schneide
/ejne Jiero- Jo reze, c/a de /enda cer/a na/t^ave; nauc/od de Jio/ejne /epo /10 define, c/a de cey/a /od/a d/ore, ncy de do d/ede'y ad dcen.
Jciaindane cer/e de /endo Jto/ejne/o, en djio dddnjo , da/ar de tzrad/d. c/cdmen/e ne dtnjo de/t ne /fec/ded, ne /re/ende, ati/iad /ade, c/a de /fedze/o. f&efi/e ne /cdmende ne em<yo c/efza/e; /a /ude /udmende de de d m/o- /etya/e, c/a do dadof ez ced/a d/ojene.	Jedmende eneja Jidmena
nej do ena/o ved ode tn jddode, Jirjioj/jene oc/ dve na c/edno.
s z. Jc>a v d a do dejec/o de Jifod/ofa Jieed/e /oddo, c/a de c/odef ti vmed za-
gezogen, um feine Striche %u ma-chen; nach unten mit der Breite, um dicke, gerade Schatten- oder Bogenstriche %u bilden.
11.	Bogenstriche iverden fein gezogen und gut gebunden, als waren siegewaclisen. Die Buchsta-ben dur fen nicht zu dick noch zu diinn sein,sondern gerade so,wie siepas-sen. Die Striche eines jeden Buch-štaben sollen zusammenhangen: aber auch die Buchstaben sollen nicht abgebrochen, sondern viel-mehr wie aus einem Gusse sein, Alle Buchstaben einer Gattung sollen gleich hoch und gleich tief\ dann gleich zur Recliten geneigt sein.
12.	Ztcischen jedem Worte las s t man so viel Raum, um ein star-kesikdazicischenzuschreiben.Auch nach einemBeistrichewirdfur ein
nach den iibrigen Unterschei-
/uda/ J%ec/e/& vefece de /eda/e za n /rodtora /leed/e, /o- c/reyc/ /ocneca/ ne-
Ao/Ao vec, /o /itA /ta za 1R na c/o^o.
v3. <3%c/or de /iida/t navac/e/ ne /ude na dVere /nte, fetc/c ne na tre, ne na c/ve. J$oj/(/nec no/ene ne
/refrene. <%edate de mora ravno Aor /o ne/e, ne navze/o/, ne na vzp&tV en /aAo ye tre/a znate. J/^e AeA>r raz/cno en /efro /tede, ^e c/o-/ro va/en /itdavec; Ac/or /a tu cA /fio /ude, on Aradno/iedec d/o ve. ^/dc/je en /ta /rec/na veya ude ta/Ao dfore.
XX. Vaja pravopisa in naglopisa.
%menAe do ma/ en tte/Ae. Vefefie de /lede/o :
dungs%eichen etwas mehr, nach dem Schlusspunkte aber fur ein m Platz gelassen.
i 3. Wer sich in das fšchreiben eingeiibthat,schreibtweder aufvier, noch auf drei, noch auf-z wei lAmen. Zuletzt brauchl er k eine Linie. Schreiben aber soli man schnur-gerade, nicht nach oben, noch nach unten; und so soli man sich ange-wohnen.Nur der deutlichundschnell schreibt, ist ein geubter Schreiberj wer aber auch %ierlich schreibt, hat denEhrennameneinesSchdnschrei-ber s. LustundfleiGige IJbunguber-mnden leiclit alle $ ch w ier i g ke i len.
XX. Ubung im Recht- und Schon-schreiben.
1. Es gibt grof3e und kleine Buchstaben. Grofie Buchstaben schreibt man:
a.	JieceMet vda/e d/ave;
/f. Vda/e Jie/e/ Ae* de jrovor
,v	v
ti m o wc začne/
na-
c.	c/tisjiejetj /ec/af jfedec/6
d/ojtjo, A/ere /c/a c/feejie Jiove; J. iS. J/ati/*tte/t: „ <3%c/ap ne c//a/ noj l'tec/e ne ye."
c/ Jied m e/f de vda/a tiefd/a z ve-/f/o Jiedmen/o Jiftcne.
e. /Jmena ^etc/ Jio /čPdfet, Jto foc/et, Jio domet j /ude emena c/ze/f /vcjeti, navoc/ov tn /pa^ed/ev de Jte-de^o z ve/t/o JiedmenAo; Ji. Jter, <?&eza,
%-itence e. Z. c/.
a.	Im Anfange eines jeden Satzes;
b.	nach jedem Schlusspunkte, wenn die Rede von neuem beginnt;
c.	nach einem Doppelpunkte, ifle/m die Worle eines andern ange-fiihrt werden; /I der heit. Pau-/ms : ~ PFer nicht arbeiten will, so// auch nicht essen,u
</. //i Liedern fdngt gemohnlich jeder Vers mit einem groften Buchstaben an.
e. Die TaufGeschlechts- und Hausnamen, auch die Namen der Lander, der rfčr Volker und Reiche werden mit einem grofien Buchstaben geschrieben; B. Georg, Agnes, Villach,Steinbacher, Osterreich, Slovene, k. d. m. Im Deutschen schreibt man auch die Hauptwortergro/3, dami in Briefen jene Fiirworter, die sich auf Per-
Malo Berilo (f(o6. beulfc§ aufifr tfrain),	9
^ J&afuJe vdaAo dedec/o faAo, Aa-Aor je jfereJ, ne AaAor de d/atfo
eyovoya; /t.	ne	yfauat
ne yuava/ veno ne ven; t. t. a.
a. 3%aAor /udmenAe v zAyatyee /octd, ravno faAo yen fiejaje na /onea ver d te c/ete, Aac/ar mora J ffejec/o fire-feraafe.
z. ^ZaAo jedrno, Afero Acy /ireca, mora na Aoncee navac/no Aoncatto irnefe, c/a de ve ', /c/, Ac/y en J'ia Ac/oje fieda/ 3%rcd/cane' d'fyemo /efa fio 3%re-dtadovem rojdfva. ffizavac/io fefo ema s/s, /iredfo/no /ia 3// c/ne. ^sA&edcov ema m o Vda/o teto	Afere cmajo /to 3o,
3s, ec/en /ia zš c/ne.
soneti beziehen, denen wir Achtung schuldig sind.
f.	Schreibe jedes Wort so, ime du es reclit liesest, nicht aber so, wie du es schlecht anssprichst; z. B. Gott nicht Got; der Solin nicht Sunh; der Kiirbis nicht der Kir-bissen, u. s. w.
g.	Wie du die Silben beim Sil-labieren trennst, eben so theile sie im Schreiben am Ende einer Zeile ab, icenn du ein Wort abzutheilen hast.
2. Jede Schrift, die etwas beur-kundet, mufi zu Ende die gemohn-liche Fertigung haben, damit man weil3t wo, wann undwer gesclirieben habe. Wir Christen zahlen die Jahre nach der Geburt Christi. Ein gewohnliches Jahr hat 365, ein Schaltjahr aber 366 Tage. Wir haben jedes Jahr 12 Monate, wel-che zu 30,31 oder 28 Tage haben.
<J$POe medec/a na ar a/jpodenec de začne d novim /e/om, ema 3s c/ne. ^//etjt mejecye^e/fpeeap a/edvecan; začne je o dvccnece, en ima v nauac/nem V /ped/c/inem fia zj? c/ne. Jpe^e medec Jr m a r c a/e deedec, v /tepe m ve/re Pac/e ju Je; ema 3v c/ne. S/fir/e meječ Je a/tPe f a/ m a/e /pa ven, v 4/epe m ze /pava /i i m a/e m raj/e; ema 3o c/nt. J//e/e meječ je m a/ a/ ve-/eA( /paven, v A/epe m je ven/o /pave; ema 3/ c/ne. j/jed/e meječ je y u n e a/e PozneA\ v A/epem Poze ncy /fidt cite/y&; ema 3o c/ne. S/ec/me medic Je /e* /e a/e ma/e de/Jan, v A/epetn ze fio ma/em depj pa/jo; tma 3/ c/ne. /s/dme je aajud/, a/e ve-
Der ersteMonat, Janner oder Eismonat, fangt mit dem Neujahre an; er hat SI Tage, Der ziveite Monatist der Februar oder Mor-nung; er hatineinemgemeinenJahre 28, in einem Schaltjahre aber 29 Tage. Der dritte Monat ist der Mar z oder Knospenmonat; er hat S1 Tage. Der vierte Monat ist der April oder Oslermonat; er zahll SO Tage. Der fun fte Monatist der Mai oder Wonnemonat; erhat SI Tage. Der sechste Monat ist der Ju ni oder der Rosenmonat, in dem die Rosen am schonsten bliihen; er hat SO Tage. Der siebente Monat heifit Juli oder Heumonat, in dem man Heu macht; er hat SI Tage. Der achte Monat wirdAu g ust oder Arntemonat genannt; er hat SI Tage. Der neunte Monat ist der September oder Herbstmonat;
/eAe derjian, v Afere m ze c/ozaryemo/ ema S/ c/ne. devete deji/em /fer a/e Aemo-vec, ema 3o c/ne. ^Jede/e ye aA/o/fer, AozoJierdA a/e veno/oA/ etna 3/ e/m. (£>c/enafd/tye november a/e /edfo/iac/, /e ema 3a c/te. !~/3vana/'j/e medec c/ecem-{fer a/ejruc/en etna 3/ c/ne.
3. (%aAo /e/t> ema -4- Ava/re a/e cefer/e, S'z /e c/not* a/e nec/A (%ZaA /ec/n ema y o/ne, Ae de eme-neyjo: Jionc/e/eA, /oreAf drec/a, ce/cr-/eA, Jte/eA, do/fo/a en nec/e/a. UaA e/an en t/daAa nac dAu/i ema/a s>-4 ur. (Sna ura J/je 4 ce/er/enAe a/e /o- mena/. Aa je c/an, ArafJaje noc; Arjje Aa je e/an, c/a^Ji je noc. /Pc/ Vozeča c/o Areda raj/e c/an
\a
er hat 30 Tage. Der zehnte Monat ist der Oktober oder Wein-monat, in den die Weinlesefallt, und hat 31 Tage. Der eilfte Monat heiftt November oder Winter-monat und hat 30 Tage. Der zwolfte Monat hei/3t Dezember oder Chr ist monat und hat 31 Tage.
3. Jedes Jahrhat 4 Q u a t e m-berzeiten, 62 Wochen und Sonntage. Jede Woche hat 7 Tage; siehei/3en; Montag, Dienstag,Mitt~ woch9 Donnerstag, Freitag, Sams-tag und Sonntag. Jeder T a g mit der Nach t zusammen hat 24 Htunden. Eine Stunde hat 4 Vier-tel oder 60 Minuten. Je langer der Tag, desto kiirzer ist die Naclit; je kiirzer der Tag, um so langer ist dieNacht. Von IVeihnachtenbiszur Sonnenicende nimmt der Tag, von
oc/ Apeja c/a vozita /ta pad/e noč, Aap nam hpa/eAa a/t A o/:c/a p Aaze.
%>a Aoncee Judama de na/ude Apa^f dan, meječ en /e/o, Jiod/ec/yec Jia JieJavca *a/e /tfdat/Ae ime Aepd/no, poc/no en vcadt /ttc/c c/omaze n. /ip.
v. navem/(pa sš/o. &$penAo, <š$fc//oPdAe. )/ic/cJ J/openova.
eza
XXI. Kako se s koristjo bere.
Mca/ zna/e	ze /Zac/Ao en
/adn& /fpa/e.	vam vedele Anezece
v PoAe jema/e en	Acy /efreja za Ara-
/eA cad rfpa/t.	^Jec/e/e /ta /e /tec/e
o/poAam /e/pe/a,	AaAo de d Aoped^a
der Sonnenivende bis auf Weih-nachten aber nimmt die Nacht zu, wie es uns der Kalender anzeigt.
Am Ende einer Schrift bezeich-net man den Tag, den Monat und das J a lir, zuletzt aber den Tauf-, Familien- und zuweilen auch den Hausnamen des Schreibenden z. B.
/ŠČff.
^^	M-tHS.
XXI. Wie man mit Nutzen lesen soli.
Kinder! ihr konnet schon gelaufig und deutlich lesen. Es wird eine Freude fiir euch sein, ein Buch in die Iland zu nehmen, und etwas schones zu lesen. Es ist aber auch den Kindern nothig zu wissen, wie man mit Nutzen
/fere; /uc/t /ffatye dAoc/e, aAo de /trav
ne vere.
de ne dtne na doncu,
v. cffira/e
ate v /aAem Ara/ee, Afer de A/cdf/ oc/ /oja rac/e oce /fo^o. &$ra/c de ne dme u mraAee, Aac/etr de doAro ne v te/; /fe/ro tfe oce o/emnete en fiojf/ec/ odAe-/feA J//re A/ec/e /cene a/e fire medcu Ar a/e	o/fvarey/ Jffle Aratya mora
dve//o Ae/e, en fia /etc oc/ /eve d/rane fireA^a/e, ce ye mogoče. ///reAAzo Anejo c/erza/e na/eraite Ara/eA ftoj/ec/
\eveAcAo /i a ftrec/o/yo Ara/e ne Aored/no, t* ftid/e^e en c/re-ma/e Ara/e ye z/o nevarno. je /tre.
Čitaj učencom pri mer, in reči jim snemati.
vsakem vodilu na priče dno či ta je tebe po-
lese,- auch das Lesen schadet, wenn man nicht recht liest.
1. Man darf nicht an der Sonne lesen, oder an einem Orte, wo ein zu grelles Licht ist; davon schmerzen leicht die Augen. Lesen soli man fer-ner nicht in der Dammerung, wenn man nicht mehr deutlich sieht, denn man vviirde bald blode Augen und ein schwaches Gesicht bekommen. Gott beware? dass ihr beim bleichen Mon-desschimmer leset! Zum Lesen muft es licht sein, und wo moglich das Licht von der linken Seite einfallen. Das Buch zu nahe halten, verursachet ein kurzes Gesicht.
2. Zuviel und zu lange lesen from-met nicht; im Bette und halb schlum-mernd lesen ist sehr gefahrlich. Ist die Schrift zu klein, oder der Druck zu bleich, bekommt man vom Lesen bald Augenweh. Auch die Augen miiflen
cAo/no fiejano, a/ Jire//c/o na/ejjeno, naj /e/ro oc/ /raja oce /o/jo. ,Jade oce je morja Joce/e. -3%ac/r na j/j deremo, je ne Jmemo e/re/e a/e Areca/e e/a ne onemoremo, en nam daje Ja /eec/j/ja ne zmatjAa. -9/ac/arj/dno /eremo, je Jojoj/o oc/a/nemo en Jiacjmo.
3. je /raje rac/o /e/ee dAoc/^evo, c/ee/a Je /o/f JAoc/e, ce jeJioJame/ene /fere. cffiere rej Je Jo maje, AaAor Jrevec na en Ar a/. <=/$edec/a /rana je c/etde /rana, ce /a Jre/e/ro a/Jrevec na enAra/ Jjed* /e/Ao z/o/d; ce Jirenaj/ en Jrevec /ereJ* Je //Ao /omo/ed, en na zac/je ne veV, Aaj je oc/Ar j /ra/ a/ /ra/.
■4. c/omej/ J?e vdaAem oc/ j/avAee, Acj je /ra/ /er Je zajemne,
ausruhen. Lesen wir laut, so durfen wir nicht aus vollein Halse schreien, damit uns nicht der Athem ausgeht und die Stimme bricht. Wenn wir laut lesen, so sollen wir ofter Athem holen und ausruhen.
3.	Ist das Lesen zuweilen schon dem Korper nachtheilig, so ist es noch weit verderblicher fur den Geist, wenn man nicht mit Vorsicht liest. Lies lieber vi eniger, als zu viel auf ein-mal, Das gelesene Wort ist eine Speise der Seele; wenn du aber zu schnell oder zuviel auf einmal ge-nieftest, so kannst du leicht erkran-ken; wenn du zu geschvvind und zu-viei liesest, so wirst du leicht verwirrt, so dass du am Ende selbst nicht weifit, was du im Anfange gelesen bast.
4.	Bedenke nach einem jeden Abschnitte, was du gelesen, was dir niilzen kann. Was nicht geniefibar ist,
Aa* /e Awejfneya.	c/oA*o ne] de feec/e
ez ztfce u d/ran vepze, en ne	-2e Ac/or
c/o&o/tomed/e, Aar/e jffa/^je cAtjfra eece]en mocA>e/c /ive/a/a.	ma/o, /a /o cAAro.
S.	nevarne^/e dfe m/acAd/e
c/tte rece: d/a/e /ovta?dye ti pciAe /refe, en /ta d/alfe Aneye ti poXe e/o/eA S^iacene da/tve a/e za/ie^tve d/ude do /fe/iovec/an dac/ Afere/a dam /teA^n-daA ^ /ta ez/tric/ene//tdatue//toeerAa/
M A"*	/tt>tteya, /aAr
Sne' v d rečnem reve*, na/ /e de dmepf-*tyta d/ree/ta Areve/ naeeAon na/ecAa. Sba/ie^eve Anpee da mecna /tejane, d/ac/Ae Aaf mec/; Ac/f /a /aAe AeeAve {feye, /efra zmofe/o, AaAof /tyanAa retfe
') Peklenšak ali peklenski sovražnik.
das beseitiget man auch im Speisen. Nur der lernt vortrefflich, der das gut verdauet, was er gelesen hat, und wird immer weiser. Besser wenig, aber das gut.
5. Zwei Dinge sind die gefahr-lichsten fur die Jugend: in schiechte Gesellschaften gerathen , und s c h 1 e ch t e Biicher in die Hande bekommen. Verderbliche Bucher und verfiihrerische Schriften gleichen jener verbotenen Frucht, welche der Fiirst der Holle durch verderbliche Schrift-steller erzeugt, und der noch unver-dorbenen Jugend anbietet, auf dass sie geniefot vom todlichen Gifte fal-scher Lehren. Hinreifiend sind oft solche verderbliche Bucher geschrie-ben, und scheinen siifi und lieblich wie Honig zu sein; allein wer sie liest, dem wird es bald ergehen wie einem Fische, der von einem vergif-teten Koder genossen. Wer sein Gluck
v /o/odee. ■3fdc/or doce drecen de/t, nm de d/a ded dne/ vart/e, en dttdev ne dere,
d/ered ne /ozna, tn zad/ran d/ered d«pa
/ -m o are/a ne /o/rada.
3dored/no /e /a c/odre, /ranteno
en rednecno /edane da/me draft; one dO c/odrt /r/afed, de nad ctce <£@o/ce d/o ddezcYt tn mocdo z"tue/t. £povee/o' nam mno/overj/nedrect;' d/ere nam /e tfecd/i /o/redno en doredfno.
/. %a med/u c/d /a ne dmemo dr a/t; d od /razntdtd /e dra/e cad. emad c/odre deedve, d vecdra/ /a /o madm en /az^evo /ed dere c/ado dod raj/cd na mondod/t, /a /uc/t na ^etdeznivojfe' /rt c£$/te en /re tsjed /ravicned^tec/d.
will, der vermeide schlechte Biicher; und lese kein Buch, das er nicht kennt, oder vvegen dessen er nicht einen mehr Erfahrnen befragte.
6.	Von grofiem Nutzen ist es da-gegen gute, redlich und der Wahr-heit gelreu verfasste Biicher zu lesen; sie sind gute Freunde, die uns anwei-sen, Gott zu dienen und weise zu leben. Sie machen uns mit verschiedenartigen Gegenstanden bekannt, die uns zu wissen nothvvendig und niitzlich sind.
7.	Statt zu arbeiten, diirfen wir aber nicht lesen; nur die freie Zeit ist zum Lesen. Hast du ein gutes Buch, so lies ofter , aber kleinvveise und aufmerksam. So wirst du zuneh-men an Weisheit, aber auch an Lie-benswurdigkeit vor Gott und allen rechtschaiFenen Menschen.
Malo Berilo (flot), beutfdj aujjer Stoin).	dO
XXII. Kaj bo iz šolarjev.
1.	„Jaz bom vertnar," je djal Filipe k, ko se je izšolal in v nauk podal. „Pač je lepo med zelenjen, med dišečimi rožicami delo imeti." Dali so ga vertnarstva se učiti; ali kmalo Filipek domu pride, in toži, da mora neprenehoma kučati, čepe pleti in po zemlji plaziti, tako da ga križ in kolena bolijo.
2.	„Kaj pa češ biti?" vprašajo oče Filipa. „Lovec*) bom; po zelenih logih hoditi, to je veselo." Dajo ga lovcu za učenca, ali kmalo Filipek domu pritoži rekoč, da mu juterna sapa že pred svitom dobro ne dene, da se ne more na-spati, da mu je megla premokra, rosa prehladna in zrak preojster, i. t. d.
3.	„Kaj pa boš? ga oče opet poprašajo, „Riba r *) bom" je djal. „Kraj bistrega potoka hoditi, se po ribniku v lahkem čolniču voziti, brez vsega truda polne mreže rib iz vode zajemati, to bo veselje!" Pa tudi tega
*) Lovec ali jajer. **) Ribic.
XXII. Was soli aiis den Schiilern werden ?
1.	„ Ich wer<le Gartner," sag te Philipp, als er die Schule verlieR, und in die Lehre gieng. „Es ist doch so schon, im Griinen zwi-schen wohlriechenden BI umen zu arbeiten." Man lie/3 ihn die Gdrtnerkunst lernen; aber bald kam Philipp nach Hause, und klagte, dass er forttvahrend hocken, gebiickt jaten und auf dem Erdboden herum kriechen milih, so dass er Kreuz- und Knieschmerzen habe.
2.	„ Was willst du also werden ?" fragte der Vater den Philipp. „Jager iver de ich; es ist eine Freude, durch grilne Auen zu wandeln." Man gab ihn zu einem Jager als Lehrjungen; allein bald kam Philipp klagend nach Hause, und sagte, dass ihm die Morgenluft vor Sonnen-aufgang nicht gut thue, dass er nicht genug schlafen kiinne, es sei ihm der Nebel zu nass und die Luft zu scharf u. d. g.
3.	„Was unrst da denn?" fragte ihn aber-mals der Vater. „Fischer werde ich," sagte er. „Am Ufer des klaren Baches zu ivandeln, aru \Veiher im leichten Kaline herum zu fahren, ohne Muhe die vollen Fichnetze aus dem Wasser zu ziehen, das wird eine Freude se in."
dela se Filipek hitro naveliča. *) „Za me .je to premokro delo; voda me ne terpi" je djal, ter ribarijo popustil.
4.	Po slednjič se Filipek kuhar ije loti. Mislil je: k u h ar ju mora vertnar, lovec in ribar nositi; tudi in kuhar nikoli brez dobrih grižljejev. Ali spet domu pritoži, rekoč; „Za vse drugo bi bilo kuharju dobro, naj le ognja ne bi bilo. Kadar moram pri gorečem ognjišu stati, se bojim, da se ne bi vročine raztopil."
5.	Zdaj oče Filipka prav ojstro okre-gajo, rekoč: „Za te tedaj nobena služba ni? Kar ti danes dopade, tega se jutre že na-dovoljiš. Ce ni za te ne zemlja, ne zrak, ne voda, ne ogenj, boš moral iti na uni svet službe iskat. Ali ne veš, da ima vak stan svoje veselje, pa tudi svoje terpljenje? Srečno in veselo le tisti živi, kteri delo svojega stana dobro razumi, svoje dolžnosti zvesto dopolnuje, in kteri je zadovoljen s tem, kar mu Bog da.
6.	Kaj pa bomo mi šolarji, kadar šolo dokončamo? Kmetje bodo zemljo obdelovali, rokodelci orodje, oblačila in
"J Naveličati se ali nadovoljili se.
Aber auch an dieser Beschaftigung findet Philipp bal d einen Ekel. „Filr mie h ist diese Arbeit zu nass; ich kann das Wasser nicht vertragen," sprach er, und vertie/3 das Fischen.
4.	Zuletzt entsehloss sich Philipp zur Koch-kunst. Er dachte bei sich:, „Dem Koche muli der Gdrtner, der Jdger und der Fischer zu-tragen, auch ist der Koch nie ohne guten Bissen." Allein er kommt wieder klagend nach Hause, und sprach: „In allem ubrigen hdtte es: der Koch gut, wenn nur das Feuer nicht ware. Wenn ich am brennenden Herde stehe, so fiirchte ich vor Hitze zu vergehen."
5.	Nun verwies der Vater dem Philipp' seine Unbestdndigkeit sehr šeharf, und sprach: „Fur dich taugt demnach kein Dienst ? Was dir heute gefallt, das ekelt dich schon mor gen an. Wenn dir weder die Erde, noch die Luftr weder das Wasser, noch das Feuer taugt, so wirst du genbthiget sein, dir in der andern Well einen Dienst zu suehen. Wei(it du dem nicht, dass ein jeder Stand seine Freuden, aber auch seine Leiden habe ? Nur der lebt gliicklich md froh, der die Arbeit seines Standes irohl versteht, seine Pflichten treu erfiillt, und der mit dem zufrieden ist, was ihm Gott gibt."
6.	2Ba3 tt)ttl) benn au« un« ©djulein toerben, irenn toir ben €$ulunteuid)t »ollenbjt fjaben? 35ie
mnogoverstne reči napravljali, kupčevavci pa kupovali in prodajali, kar ljudje pridelujejo. Za kupčijo in obertnije, pa tudi za kmetijo nam je denarja potreba.
7 Kujejo denarje *) sploh iz dra-gih, žlahnih rud; pa tudi papirnate denarje imamo. Iz zlata so krone po 13 gl. 50 nkr., pol krone po 6 gl. 75 nkr. zlati ali cekini, navadni po 4 gl. in 72% nkr., dvojnati pa po 9 gl. 45 nkr. avstrijske veljave. S r e b e r n i denarji so tolarji po 3 gl., po 1 gl. in % P° 2 gl-5 goldinar, nove petice (% gl.); i. t. d. Bakreni denar je drobiž po 3 nkr., po krajcarju i. t. d. Papirnati denarji so mnogoverstne veljave, koje radi premenjajo. — Goldinar ima po 100 nkr., petka po 5 nkr.; novi krajcar pa po dva polovičarja.
8.	Mčra in vaga v nebesa pomaga, če je pravična in dobra. Potreba nam je vago in mero dobro poznati, da se ne damo goljufati krivičnim ljudem. Tehtamo na cente, funte, lote i. t. d. Cent (Ct.) ima 100 funtov, funt (#) ima 4 četerti ali 32 lotov, lot (Lt.) 4 drahme ali kvintelce.
9.	M e r o imamo suho, mokro in dol-gotno. Suha m č r a po Austrianskem je
*) Denarji ali penezi.
29a uern toerben bie (Srbe bauen, bie #an btt>etfcr SBerfjeuge, &leibung«ftucfe unb bielerlei ©egenftčinbe berfertigen, bie tfaufleute merben Jaufenunbbetfau* fen, ma« bie Seute erjeugen. giir ben #anbel, fur bie toerbe, ttue aud) fiir ben Sanbbau, Ijaben mit ®elb notljig.
7.	©a« ©elbmirb gemeiniglid) au«ebeln 5Mal« len gepragt (Bitnje); aber mirljaben aud) ^apiergelb. ©olbmiinjen finb bie ftronen ju 13 fl 50 9lft., bie Ijalben ftronen p 6 fl. 75 9ift., bie ©ufaten ober 3ed)incn, bie einfad)en ju 4 fl. 72% 9lfr., bie bo^elten ju 9 fl. 45 9lft. ofietr. 2«afyrung. ©ilbetne SIMnjen ftnb bie 3wi'$etetn«tf)alet.<5tucfe ju 3 fl., bie (Sin=!lkreinčt&aler.©tucfe ju 1 fl. 50 9tfr., bie 3mei-©ulben-<8tucfe, bie (£in'©ulben-<Stu(fe, bie 23iertelgulben u. f. tt). ftupfergelb ifi bie @d)eibe» irfiinje ju 3 91fr., ju 1 9icufreujer u. f. lo. ©a« ^apiergelb l>at einen mannigfaltigen 2Bett, unb toitb gern gemed)felt. — (šin®ulfcen bat 100 SJlfr., einftiinf* freujet'©tiicf 5 9tfr., ein 91eufreujet abet 2 l)albe D^fr,
8.	9Ti a p unb ®emid)t jieljen ben&immelju, trenn fte gered)t unb gut ftnb. (S« tbut noti), ba« 3Jla§ unb ©emid)t n>ot>I ju fennen, bamit mit bon unteblU djen 2Jtenfd)en nid)t betrogen metben. SBit magen aber nad) 3entner, ^funb, Sotf> u. f. m. Sin3cntnet (3t.) l;at 100 $funb; ein $funb (<U) l)at 4 33iettel obet 32 Sotl); ba« 2otf> 4 ®rad)men obet Quentd)en u. f. m.
9.	SBit l>aben ein ©eiraibe', ein ftluffigfeit«* unb ein Sangenmafj. ©a« ©etraibemaf ifi in Dfierreid)
po navadi vagan. Vagan derži 32 velikih bokalov *). Pol vagana ali mšmik ali celšjek je 16 malih bokalov. Po kranjskem mčrijo zernje na mšrnik; po koroškem na bem; po nekih krajih za Dravoj na korce **), škafe, lonce, skledi i. t. d.
10.	Mokra mčra za vodo, vino i. t. d. je po Austrianskem vedro po 40 bokalov; bokal ima 2 poliča ali 4 maslice. Celjsko vedro ima le po 20 bokalov. Sode merimo po navadi z veziro. Sodje derže, po 1, 2, 5, 10 do 100 veder in tudi več. Štertinjak derži po 10, polovjak po 5 veder. Petaček ima pa 5 celjskih veder.
11.	Dolgotna mčra nam pove, kako dolgo, široko, visoko ali globoko je kaj. Vue to mčrimo po sežnih in čevljih in palcih. Sežen (°) mčri 6 čevljev, čevelj (') mžri 12 palcev ali col, palec ali cola (") ima 12 linij ("'). Rokodelci, zidarji, tesarji i. t. d. merijo na sežen in pošet ali colštab; kramarji pa na laket; tkavci merijo platno na palice.
12.	Zemlja se meri na štirjaške ali kvadratne sežne in orala ali pluge. Oralo ali plug obseže 1600 štirjaških sežnov, štir-
*) Bokal, firtelj ali pint.
**) Ivorec ima 44 pintov.
getoo^nliclj bet OKe^en. Sin SDtefcen cnttjaU 32 grofe 3JlafjeI, ein £albme£en aber lt> 2Ka§ei. 3n fttain mifft man nad) fjalben	in ftatnten nad)
2Uetlingen; an einigen Diten an bet Dtau nad) ®i>rj, ©c^aff, ©d)iiffetn u. b. g.
10.	Da« gliiffigfeit«ma§ fut 2Baffer, 2Bein u. b. g. ifl in Djlerretd) ber dimet ju 40 2Jta|j; bie SRajj $at 2 £albmafj obet 4 ©eibeL Det3iUier.dimerf)atnur 20 SRajj. Die gaffer meffen mit gemoljnlid) mit bet SBificre. Die gfiffct I;atten mit gemo^nlid) ju 1,2, 5, 10 bi« 100 dimer obet nod> meljr. din ©tartin fafft ju 10, ein $albjtattin ju 5 dimer. din SSiettlaf t)at 5 3iUtefdimer.
11.	Da« Sangenmajj fcgt un«, tirie lang, toie breit, mie 1)0$ ober toie tief eima« fei. 2Wc« biefe« meffen mit nad) fllafter, ©d)uf) unb 3oH. Die Slafter (w) mifft 6 ©$uf)e, ein ©c^ul) (') f)«t 12 3olIe, ein 3ott (") f>at 12 Sinien ('")• Die £anb-toetfet, SRauter, 3immerlcute u. b. g. meffen nad) bet fllaftet unb mit bem 3oUjtabe; bie framet aber mit bet (Sile; bie 2Bebet meffen bie Seinmanb mit bem ©tabe.
12.	Die dtbe mirb na$ Duabratflaftern unb jodjfoeife gemeffen. din umfafft 1600 Dua» bratflaftet, bie Duabratflafter (□«) f)at 36 Dua-hatfd)ufye, ber Quabratfd)ut) (□') umfafft 144 Dua« bratjoll, ein DuabratjoH (□") W 144 Duabrat*
jaški sežen (D0) ima 36 štirjaških čevljev) štirjaški čevelj (□') obseže 144 štirjaških palcev, stirjaški palec (□") ima 144 štirjaških linij (□'")• — Droge reči, p. kamenje, merimo s kočnisko mero.
13. Po pravici moramo mčriti, naj bo suho ali mokro, na dolgo ali na debelo. Krivično blago dobrega prineslo ne bo. Krivičen krajcar deset pravičnih požre. Torej je pregovor: Mera in vaga v nebesa pomaga, ako je pravična in dobra, ne pa pičla in krivična.
XXIII. Dobro jutro za otroke.
Priden otrok zjutraj zgodaj vstane, da ga sonce na postelji ne najde. Predolgo poležanati ni zdravo; se premagati in hitro vstati, je zdravo in koristno. Rana ura zlata ura.
Pervo juterno delo je pokrižati se in zahvaliti Boga, da nas je preteklo noč hudega obvaroval; prositi pa tudi Boga, naj nas še nazočni *) dan obvaruje vsega hudega na duši in na telesu. Vsak dan naj se z Bogom začne, in z Bogom dokonča.
*') Naročen ali le-ta.
linten (□'")• Anbere ©adjen j. 93. 6teine meffen ttrit mit bem tfubtfmafje.
13. Unfer 2Nafj foll gered)t fein, fei ti ein Sangen-, ein $iad)en* obet ^orpernia^ (šin unge* red)te$ ©ut btingt feinen ©egen. (Sin ungeredjter Stcujer nimmt 10 geted)te. SDarum fagt bas Sjmc^mort: aJtajj unb ©efoicbt Ijelfen jum £immet, toenn fte gered)t unb gut unb ntd)t ju gering, nod> gefalfd)t ftnb.
XXIII. 2)a« bratoc $tnb am ^forgen.
din fleifjtgeS Slinb flef)t morgen« ftiif) auf, bamit bie €onne e« niffot int 93ette trcffe. $a$ lange Stegen ift nidjt gefunb;bie ©elbftubetminbung, fd)nell aufjufteben btingt ®efunl>I>eit unb 9tu£en. ©ie florgenpunbe fyat ©olt> im 2Hunbe.
2)a$ erfle 3Jtorgengefd)aft ift, bai beilige ^teuj ju madjen, unb ©ott ju banfen, bafs et un« bie bet' gangene 9ta$t bor bem 93ofen bef$ii£t t)at; aber aud) ©ott ju bitten, baf« er unš aud) ben gegentočit* tigen Sag bor allem Ubel am Setbe unb an ber ©eele betoaten moge. Sebet Sag foll mit ©ott angefan* gen unb mit ©ott boenbet toerben.
Otroka drugo juterno delo je, si lepo umiti roke, usta, ves obraz, posebno pa ušesa in zafilaik. Dobro je tadi si po letu vso glavo večkrat oprati.
Otroka tretje juterno delo je, si lase poravnati, obleko izčistiti ia se spodobno obleči. — Kadar se to trojno zgodi, kosilica prosi. Potem se uči, ali na delo idi, kakor ti ljubi oče ali pa mati ukažejo.
Lepo jasno jutro je bilo, ko je Filip drobnico svojega očeta na pašo gnal. Sonce iz za gor sije, in ovčice po trati rade der-zajo. Filip tenko na uho vleče in posluša kako škerjauček pod nebom žvergoli, ger-lica v logu gorli, slaviček pa v germu fika. Tudi zvoniti sliši, in ssrce mladenča pobožnega veselja kipi. Filip se odkrije, na štor poklekne, roke vzdigne, in začne moliti, rekoč: ,,0 moj Bog! zahvalim te za ptičice, ki mi tako veselo pojejo, — za pisane rožice, ktere tako lepo cvetejo, — za zeleno travico, na kteri se moje ovce tako rade pasejo, — za ljubo sonce, ktero me greje, — za drago mater, ki mi kroha dajejo, — za očeta, kteri mi suknjico kupijo. — Oh ljubi Oče, obvaruj me, da se
$(* fttnbe« jmeite« 2)tptgengef$aft ift, ftd) bte #anbe, ben SDiunb, ba« ganje ©eftc^t, befonbet« aber bie Dfjren unb ba« ©entcf tetnlic| ju .mafd)en. S« ift au$ gut, ben ganjen tfopf im ©ommer ofter« ju mafdjen.
©e« tfinbe« britte« 3Korgengefd)aft ift, bte #aare ju fammen, bte Sleibung aučjubiiiften, unb ftdj reinlidj anjujiefjen. — 3ft btefel gefd)et)cn, bann erft bitte um ba« gri^flM, letne barnad), ober gef>e an bte 91rfceit, mie e« bit ber liebe Sater ober bie SDtutter beftel)U.
mat ein fdjotter ^eitcrcr SMorgen, al« bte ©djafljetbe feineS 23ater« auf bte SBeibe trteb. $te ©onne fc^einet l)inter ben S3ergen l)eroor, unb bte ©d>aflein toeiben fleifitg auf bem Diafen. $(}UtW Ijordjet unb laufc^et, mie bte Ser^e im $reien ftngt, bie lutteltaube tn bem SBatbe girret, unb bie 5Jtad)' tigall im ©ebitfdje f^ldgt. ©r l;ort au$ Ičiuten, unb baž £erj fd>millt bem Siinglinge t>ot innerer ftreube.
nimmt ben £ut ab, fniet auf ben ©tod eine« gefadten 23aume« nieber, faltet bte £anbe unb fangt an ju beten, fptedjenb: „0 mein. ©ott td> banfe btr fur bie 236geletn, bte mit fo fro^lid) ftngen, — fut bte bunten 93lumen, bte fo niebltd) blu^en, — fut baž gtune ©ta«, auf bem ftdj metne ©cf)afe fo gerne toetben, — fut bie liebe ©onne, bie mtd) marrnt — fttt/bie tfjeure SRutter, mei$e mit 23rot jibt — fur ben SBater, ber mit Hleibung fd>afft. -^Dlieber 23ater,
danes ne zbodem, da me kača ali kak kušar ne pikne, da mi drobnica v škodo ne uide, naj jo prav do sitega napasem, in srečno domu priženem."
,,Marljivo hočem škode varovati; ljube živince tepel ne bom, tudi ne klel. Učil se bom, kar so mi gospod učenik naložili, da bom v šoli dobro znal, kar bodo pra-šali." Tako je Filip zjutraj molil, se po-križal, in je svojim ovčicam lepo pčsem zapel, ktere so se mirno prednjim pasle.
Jnterna pesem.
/. Glej, tiha noč minila, in jutro se rodi; lepo cvetijo roze, in drevje zeleni.
2.	Slavičeki slovijo v germovju pesmice, škorjanci zergolijo v nebo vzdigaje se.
3.	Tud' /čukov'ca v zelenju se s cize-kom glasi, otrokom dobro jutro po ku-kovsko zeli.
XXIV. Dober večer za otroke.
Priden otrok vsak dan pobožno konča, kakor ga z Bogom začne. Pervo ve-
befd)u£e baf« id) mid) f>eute nidjt bermunbe, baf« mid) feine ©djlange ober (šibedjfe betfje, baf« bie #erbe feinen ©djaben betuifadje, ftdj redjt fatt an-meibe unb gliicfltd) nad) £aufe fomme."
„3d) miU mid) fleifitg bor ©djaben pten; id) metbe bie lieben £!)iere nidjt fdjlagen, aud) nid)t fludjen. 3d) mili letnen, ma« ber #etr Seljrer aufgegeben I)at, bamit id) in ber ©d)ule gut Jonnen merbe, ma« er ftagen mirb." ©o betete $l)iti}>P in ber $tul>e, « madjteba« Kreuj, unb fang feinen ©d)afletn, meldje fo frieblid) bor il)tn meibeten, ein fdjone« Sieb bor.
Morgenlied.
1.	Die Nach t ist nun vergangen, der Mor-gen steht so herrlich da, und alle Blumen pran-gen, und alle Baume fern und nah.
2.	Die frohen Nachtigallen, die singen laut im Freudenklang, die Lerchen hoch vor allen, zum Himmel bringen sie Gesang.
3.	Der Kukuk aof den Zweigen, und auch der Zeisig klein, sie wollen sich dankbar zeigen, will keiner der letzte sein.
XXIV. ©as btam Sinb am Slknb.
(Ein btabe« ftinb beenbet jeben Sag mit ©ott, toie e« iljn mit ©ott beginnt. 2>e«$linbe« eifte« 21benb-
č e rn o delo otroka je vse svoje reči lepo spraviti, da so drugi dan k reda. Obuvalo se mora osnažiti, in na pravi kraj postaviti, da se zjatraj lahko najde. — Drugo delo otroka je, večerno mo-litvo zvesto opraviti, Boga zahvaliti za vse prijete dobrote, pa tndi Boga za odpošanje grehov prositi in se pripročiti Bogu in angelu varhu, naj nas prihodnjo noč varuje.
Tretje delo pridnega otroka je, na večer očeta in mater za blagoslov prositi, po tem se sleči in spat iti. —
Neka brata se nista pogajala: Paulek,
v
sedem let star, je bil opekljiv, Simej pri petih letih pa še ves otrok. Nekega dnč je bil Simej Paaleka hudo razžalil, in nista se spravila, predenj zaspita. Oče to vedo, k posteljci stopijo, in Simeju rečejo, Daj te besede za njimi moli, prej ko zaspi: preljubi moj Bog, zahvalim te za ljabo sonce, ktero mi je sijalo, — za ptičice, ktere so mi pčle, — za travo, po kteri sim skakal, — za rožice, ktere sim tergal,' — za živež, kterega si mi dal, — za čisto vodo, ktero sim pil, — za zdravo sapo, ktero sim dihal, in za vse, kar sim dobrega vžil. Oče nebeški! ohrani mi nocoj očeta in
gcfdjaftifi, alle feine ©adjen in Drbnung ju bringen, bamtt ti fte ben anbern£ag bei ber £anb I>abe. 2>ie ©d)ul)c mufj ntan abpufcen, unb fte auf ben red)ten Drt fieHen, bamit man fte be« JDiorgenS leid)t ftnbet.
£>e«ftinbe$ jmeite« ©efd;aftifi, ba$ Slbenbgebet gctreu ju berrid)ten, ©ott fiit bie empfangenenSBofjltfja« ten ju banfen, unb ifm aud) um 23ergebung ber ©unben ju bitfen, ftd) ©ott unb bem I). ©djufcengel ju em-bfet>Ien, bafž erunč bie fommenbe 9tadj)t fd>u^cn moge.
2)aS britte ©efdjaft eine« braben tfinbeS tft, bem Sater unb bet SDiutter abenbs bie £anb ju fuffen, fte um ben ©egen ju bitten, ftd) bann aučjujiefjen unb fd)Iafen ju legen. — 3mei 23i«ber »ertrugen nid)t gut mit einanber; $auld;en, ficben alt, toar embftttbli(|, bet fitnfjafjtige ©imon aber nod) janj Sinb. Sine« 2ageS beleibigte ©imon Spauldjen arg, unb fte berfolmten ftcl) nicf)t fcot bem (šinfcf)lafen. $)er 93ater muffte biejj; er tutt ju bem 23ette unb fagt ju ©imon, er folle folgenbe SBorte mit ifym beten, e^e al« er einfd)Iafe: ^Siein lieber ©ott, id) banfe bit fiit bie licbe ©onne, bie mit fd)ien, — filr bie 93ogels c^en, bie mir fangen, — [ur baž ©ra$, auf bent id) Ijcrumfbrang, — fur bie 23lumen, meld)e id) ^fludte, — fiit bie *Ral)tung, mel$e bu mir gabft, — fur ba« teine ffiaffer, meldje« id) tranf, — fiit bie gefunbe Suft, treld>e id) atljmete, unb fur allež, ma« id) gute« genoffen Ijabe. £itnmlifd>er 23aier! er^alte mir biefe SJtadit ben 23ater unb bie atfutier gefunb unb frol), unb
Malo Berilo (flot), beutfdj aufier tfroin).	11
mater zdrave in vesele pa tadi mojega brata." Šimej je roke povzdignil, in vse besede lepo za očetom molil, ali pri za-dnih besedah se milo razjoče, rekoč: „Ne bom jutro svojega brata več žalil, ne. nikoli tega ne bom več storil." Hitro zdaj Šimej vstane, in gre Pauleka za odpušanje prosit. Ko sta se spravila, in mu bratec roko poda, se Šimej vesel ležat poverne, in sladko zaspi. — Sonce naj ne zajde čez načo zamčro.
Večerna pesem.
1.	Glejte! že sonce zahaja, skoraj za gore bo šlo; hladen počitek nam daja, pojdmo veselo damo! Čujte zovniti! Počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nicoj, sladko počivat zapoj!
2.	Čujte po drevju šumeti, glejte, kak veterc pilila; že se začenja mračiti, hitro da bomo doma. Cujte itd.
3.	Delo smo danes storili, naj se vsa ves veseli; bomo se tudi požvili, *) že se večerja hladi. Čujte itd.
') Poživili.
aud) metnen lieben 93ruber." ©imon faltete bie £anbe unbbetete ein jebeš SBort hm Sater nad); abet bet ben lefcten 2Borten brtdjt er in etn laute« SBetnen au«, unb fprad): „3dj merbe morgen meinen lieben SBruter nidjt mebr franfen, netn, nie meljr tuerbe teb ba«	©itnon fteljt jefct gleicf) auf, unb gefyt
^auldjen um 23ergebung bilten. 511« fte ftdj berfo^nt tjatten, unb i|m ba« 93tiiberd)en bie £anb reidjte, legte jid> ©imon frot)lid) ju Sette, unb fd)Iief fanft ein. — 2)ie ©onne fcll nid)t untergeljen itbet unfetem 3orne.
Slbenblieb.
1.	©ef)t, toie bie ©onne fdjon finfet binter bie SBetge ^inein, unb toie bie 9tu^e un« toinfet: jieljet nur frofjltd) nun beim! #oret tie ®Iode! fte lautet jut iRub; laute, o laute nur ju, laute jur etoigen
SRuV-
2.	£ort il)t ba« Slofen »on Sammern? feljt, foie bie fiiifte fd)on toeVn; mutf)ig! e« fangt an ju bflmmetn: tafft fd)neU jur #eimat un« ge^n.
3.	®oxfd)en, o fei un« toillfommen, l>eut iji bie ^HrBeit bollbra^t; freu' ftdj, mer l)ier aufgenommen, Ido utt« bie @aben gebradjt.
i. Sedmo za mizo, in jejmo s pametjo božje dari, serce hvaležno imejmo stvarniku, ki nas živi. Cujte itd.
5.	Vzemimo po jedi in pijmo sladkega vinca bokal, svojga Očeta hvalijmo, k' je *) nam tak' dobrega dal. Cujte itd.
6.	Zdaj si počijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škorjanček **) na polju jutervo pesem slovi. Cujte itd.
7.	Vsi bomo enkrat zaspali, v miru ***) počivali vsi, delo na vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo. Kličete k Očetu damo, klic te nas v sveto nebo.
XXV. Cesarska pesem.
1.	Bog1 ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo Mu krono dedno Zoper vse sovražnike;
S Habsbuiškim bo tronom vedno Sreča terdna Avstrije.
2.	Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj, Ce bo treba, pa desnico
S serčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni,
*) Ki je ")Golibar. ***) V zemlji.
4.	©efct cucf) ju Stfdje unb leeret bie Struge mit i)errltd)em SBein, banfet bem ©c^obfet unb c^ret Me ®aben; fte ftnb bo$ nid)t flein.
5.	<5cf>lummett bann in (ii§en Staumen, bi« -eud) ber £af)nentuf toedt, fyenlid) in bufd,td)ten SBaumen bie Setd?c if)t 2Jiorgenlieb fcbtagt. SDann, $utež ©locfdjen, laute nut ju, laute, o laute nur p, ruf unž jur etoigen 9lu'9!
XXV. ©as taiferlicb.
1.	©ott črnite, ©ott befif)u$e nnfern Saifer, unfer 2anb! SDiačfjtig burc(> tež ©lauben« 6tufce, fiif>r' @t unž mit foeifer £anb ! Safft un« feiner SDater trone fdjirmen foiber jcben geinb: Snnig bteibt mit £a6«burgž Stont Čfleneid)« ©efc§icf »ercint.
2.	gtomrn unb biebet, ttafjt unb offen, lafft fiir 9te$t unb q3ftid>t unS fie^n, lafft, trenn.ž gilt, mit frotjem £offen mut^bott in ben Sampf unž gd>'n! eingebenf bet Sotfceerteifer,
bie ba« £eer fo oft fid> reanb: — ©nt unb SBIut fiir unfetn ftaifet ©ut unb SBIut fut'« iBaterlanb!
Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri !
3.	Meč vojsaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi ; Bistri duh pak premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod' pri nas doma: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija !
4.	Terdno dajmo se skleniti : Zloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega; Živi Cesar, domovina: Večna bode Avstrija!
XXVI. Dvanajstero vgank ali zastavic.
1.	Od života se dobi, pa samo ne živi čeravno govoriti ne zna, vsakemu odgovor da. Kdo tako stvar ima?
2.	Je belo ko sneg, pa zeleno ko detel, pa rudečo ko kerv, in otrokom diši. Kako se veli?
3.	Vekše bo, ako oddaš, manjše bo, ako dodaš; ali tako stvar poznaš?
4.	Kdor naredi, on ne rabi; kdor jo kupi, on je noče; kdor jo ima, je ne pozna. Kaj je reč ta?
3.	ffiaž be« Siitgevž gleijj gefd^affcn, f^ufce treu bež Jhieger« ftaft; mit bež (Seiflež tjeitern SBaffen ftege tunft unb SBiffenf^aft! ©egen fct bem fianb Bef^ieben, unb fein Dtu^m bem ©egen gleid^: ©ottež ©cnne fltat* in grieben auf ein gtucflic^ Ojleireid?!
4.	Saflft unž fej* jufammenfjalten: in ber @intra$t liegt bie STtadjt; mit tereinter ftrafte ffialten
mitb baž <5d)tt>erjte lei^t »oHbrac^t. Safft unž, gin« burd? Sruberbanbe, gleidjem 3iel entgegengefy'n! £eil bem Saifer, £cil bem Sanbe: Dftetreid) ttirb eroig flct>*n!
XXVI. (šiu £>ufcenb Olat^fcl.
1.	(Ež !ommt bom Seben, f>at fein Seben, unb fantt bo$ jebem Slntmort geben.
2.	(Eijl toeijj totc ©djnee, bann gritn toie flee, batttt toty mie 23lut.; fdjmedt finbern gut. 2Ba« ijt baž?
3.	toitb grofet, menn man ba»ontt>ut; ti toitb fleiner, toemt man bajuttjut.
4.	SGBcr e* ma$t, ber braudjt e$ ni$t; toet ti fauft, ber mili ti ni$t; mer tž brauc&t, bet toetjj ti ntd)t.
5.	Kdo zlo okolj leta, pa dalje ne pride ?
6.	Oče ee še le rodi, in njegov sin se že nad streho vali. Kaj je to, kaj, se ti zdi?
7.	Mati v zemlji leži, oče zravno stoji,, sina se otroci vesele; in kedar se kersti, po sveta hodi in veliko Ijndi omoti. Kaj je to?
8.	Luknica pri luknici, pa le vodo derži. Si videl kaj takega ti?
9.	Kdo se solzi, kedar ga sonce obsije?
10.	Kdo gre k jedi sit, od jedi pa lačen ?
11.	Kdo kliče pa ne sliši — žalaje, pa ne občuti — drage v cerkvo zove, sam pa v cerkvo ne gre?
12.	Štiri sestre gredo vsako leto križem svet, vsaka daje darov božjih mnogored:
Perva sestra lahke nogice ima,
V zelen plajs zavita dosti cvetja da.
Druga prisopiha, vroča se poti,
Koso nam ponuja, tudi serp moli.
Tretja nam prinese sadja jerbase,
Brente polne grozdja, polni nam sode.
5.	2Ber lauft unflnntg berum, unb fommt bod) ni<bt toeiter ?
6.	£er93ater toirb erfi geboren,unb f^on tanj* ber ©o^n itbet bem 2>ad)e umber. 2Ber ijt bet?
7.	3>ie 3Jtutter rufjet in ber (štbe, bet SSater flt^t fefi tet i^r; bie 2od)t<t lieben bie tfinber,unb ber 2Wann bon ibr berriidt bieten&uten ben tfopf.
8.	(SinSocblein bet bem anbern, unb f>altbodj bai SBaffet auf.
9.	2Ba« bergiefjt Sbl®nen, fo oft c« bie©omte bef^eirt?
10.	2Bet mirb jum lifdje fatt, bom Sifc^e <tbet ^ungtig getragen?
11.	2Ber ruft, obne ti ju b^n — trauert, oljne ti ju fubten — labet anbere jut ffit$e ein,
abet bo<b ni$t felbft ^tnein ? •
12.	93tet 93ruber get>'n jaf)tau« jabrein in oQe SBelt foajieren; bod) jebet fommt fur ftd) oHein, un« ©aben jujufubren.
£et c* fie fommt mit letdjtem ©inn, tn teine« <Btau gebuUet, jheut tfno«}>en, »latter, 93liiten t>tn. Me er mit 25uft etfiillet.
2)er jmeite tritt fc^on ernfiet auf mit ©onnen-f$ein unb SRegen, jheut ©arben au« in feinem Sauf, ber $rnte retdjen ©egen.
2>et britte na^t mit Uberfluf«, unb fuUet unb ©c^eune, brirgt un« jum fu^cftcu. ©enuf« biet flpfel, SnOff unb ŽBeine,
V kožah šterta sestra je ogernjena,
Ima rokovice, v peč zaljubljena.
Kdo ve vganiti tih ime?
Kdor jih ne vgane, naj rakom žvižgat gre.
XXVII. Prislovice ali prigovori. *)
1 Začetek modrosti je strah božji.	2. Kar
želiš, da bi tebi drugi storili, stori jim	tudi ti.
3. Kakor se posojuje, tako se povračuje.	4. Danes meni, jutre tebi.
1. Kar danes lahko storiš, na zjutro ne odlagaj. 2. Pridnemu edno danes več velja, ko le-nuhu jutra dva. 3. Juter na ura zlata ura. 4. Cesar se Janezek ne uči, tudi Janže znal ne bode. 5. Stara navada, železna podkova. 6. Lenoba je vsih gerdob gerdoba.
1. Po storjenem delu se sladko počiva.
2.	Trinajst rokodelcev je štirnajst stradovcev.
3.	Serčno delo bo speh imelo. 4. Pomalem konju trava raste. 5. Kdor nima v glavi, mora pa v petah imeti.
*)Prisloyioe naj se otrokom razjasnijo,
1 u p i n a .o 1 u š i i n jedro pokaže, deca po-prasaje: kaj, zakaj, kako, itd.
2tabrtefltdj btauft ber biette 1>er, in unb @rau« gepUet, ftefjt gelb unb SBalb unb SBiefen leer, bie er mit ©djnee erfiillet.
2Ber fagt mir, toer bie 23ruber ftnb, bie fo eittanber jagen ? Seidjt ratfy fte tooljl ein jebe« Jfinb, brum brau^' i$'« nic^t ju fagen.
XXVII. 8j>rid)Worter.
1. Ser Slnfang bet 2Bei«f>eit ift bie gurdjt be« $errn. 2. 2Ba« bu ttrifljt, baf« bit anbere tfyun, ttiue bu i^nen au$! 3. 9Wit bem 2Kaf?e, al« man aužmifft, toitb au«b eingemeffen toerben. 4. ^cule mir, morgen bir.
1. 2Ba« bu l>eute tf)un fannfl, betf^iebe ni($t auf morgen. 2. 2)em ftletfjtgen tfi ein #eute mebt, al« bem gaulen jn>ci 90torgen. 3. SDlorgenfiunbe ^at @olb im 2Jlunbe. 4. 2Ba« £an«d)en ntc^t lernet, toitb aucf) #att« ni4>t Jonnen. 5. 3ung getooljnt, alt getfjan. 6. 2M£tggang ift aller Safter Slnfang.
1. 9ta$ getf>aner Sirbett ifl gut ju tu^en. 2. 2Bet 13 £anbtoerfe treibt, batf ba« »ierje^nte jii^t me^r lernen. 3. gttfd) sctt>agt, ift $alb ge= toonnen. 4. (lile mit SBeile! 5. 2Bet e« nt$t tm Sopfe — tragt e« tn ben gufjen.
i. Poterpežljivost želene vrata prebije. 2. Ce dolgo sekaš, mora past\ tudi na bolj tolsti hrast. 3. Kdor rad poterpi, se rože sadi. 4. Za dežem sonce sije. 5. Lepa beseda lepo mesto najde.
1. Poštenje naj več velja. 2. Kdor je v malem zvest, njemu se da veliko v pest. 3. Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. 4. Bolje vina po pravici, ko goldinar po krivici. 5. Kakor se dobi, tako se razgubi.
1. Edna garjeva ovca vso čedo pokvari. 2. Kdor za smolo prime, se osmoli. 3. Kakoršno drevje, tako je sadje. 4. Beseda zapelivca je sladka ko sterd, kdor jo pa posluša, mu bo pekel odpert. 5. Le pervega greha se varuj; za pervoj stopin-joj se druga lahko stori.
1. Kdor laže, tudi hitro krade. 2. Mlad berač, star brez hlač. 3. Kdor enkrat krade, ne opusti vse žive dni svoje navade. 4. Laž ima kratke noge. 5. Naj se še tako skerbno skrije, prej ali slej jo sonce obsije.
1. ©ebuib iibetminbet alle«. 2. 5luf einen 6trei(fy faUt fein 23aum. 3. ©ebulb bringt Otofen. 4. 9tad> 9tegen fommt ©onnenfdjetn. 5. Sin gute« ffiort finbet einen guten D:t.
1. <S$rii$ »raf>tt am latigtfen. 2. 2Ber im fteinen treu ift bem mitb grofje« anbertrauet. 3. ffler ba« flleine nidjt etjtt, ift be« ©rojjen ni$t toett. 4. Seffer ein $fennig mit Oledjt, al« ein ©utben mit Unredjt. 5. SBie gemonnen, fo jerronnen.
1. (Sin raubige« ©djaf ftedt eine ganje £erbe an. 2. SBer mit $ed) umgeljt, miib bom be« fubelt. 3. SBie ber 93aum, fo ij* bie grudjt. 4. SHe SRebe be« SSerfu^rer« ift fjontgfiifj; ber fie aufnimmt, bem pefjt bie £ol!e offen. 5. &iite bid) bor bem njicn ©iinbenfcimite; mit bem etften ift f($on bet jtoeite Ijalb getljau.
1. 2)a« ©telen unb fiiigen gefjen auf einet ©tiege. 2. ©n junget 93ettler, ein altet $>ieb. 3. SBer ein 9M gefiolen, unterlafft e« fetn Seben lang nidjt. 4. 9Kit bet 2Ba^rt?eit beflefjt man fein janje« Seben, mit bet Siige faum eine ©tunbe. 5. 9ti$t« ift fo fein gefvonnen, e« fommt einfi an bie ©onnen.
1. Zvest prijatel je močen škit; kdor ga j£ najdel, je velik zaklad najšel. 2. Roka roko vmije, lice pa obevde. 3. Lepo se z mnogimi za-stopi, pa svetovavca si iz tisoč le ednega izvoli. 4. Bolje krivico terpeti, kakor storiti. 5. Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda.
1. Očeta blagoslov deci hrame podpera, matere kletva jih pa podera. 2. Kdor očeta do praga privleče, njega bodo otroci čez prag sunili. 3. Siba novo maša poje. 4. Kogar mati ali oče tepe, nj^ga ne bodo ptuje vrata po petah tolkle. S. Pred sivoj glavoj v stani!
1. Pred svojim pragom najprej pometaj. 2. Ptica, ki visoko leta, nizko obsedi. 3. Kdor se ponižuje, bo povišan; kdor se povišuje, bo ponižan. 4. Sama svoja hvala slabo slovi. S. Kakoršna setva, taka bo zetva.
1. Skopec veselo za grable — dobrotnik za vile derzi. 2. Moz beseda velja. 3. Kar obljubiš, glej, da ne pozabiš. 4. Sreča je opoteča; le delo je sreče veselo. 5. Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako na svoji duši škodo terpi!
1. din ttcucr gteunb ift ein ftatfer ©$itm; uti it>n gefurtben, $at einen <5ct>a& gefunben. 2. (Sine £anb toafdjt bie anbete. 3. Sebe in gutem (Sui&erne^men mit »telen, abet bein ftatljgebet fet einet an« taufenben. 4. »effet ift Untedjt letfeen, al« Unre$t tfcun. 5. »effrt ijt ein magetet SBergleid), al« ein fettei $te$ef«. _
1. ©et Sateifegen bauet ben fitnbetn £aufet auf; bet ajiuttetflu^ teifcet fie ntebet. 2. 2Ber feinen SBater bi« jut tyuxt fdjle^pt, ben toetben feine Stin-bet ubei bte Xl>urfd)tt)eUe tverfen. 3. tftnberjud)t btingt ©egen. 4. ©IMlid) jene« ftinb, ba« bte Nttern jirafen! 5. SSor einem gtauen £aupte folt man auffteben. ______
1. tfebte juerjt m bein e t £f)ur. 2. ©ie fcoffait getjt oet bem galle. 3. ffiet ftcb felbft et< metriget, toitb cr^o^ct; met ftd) felbft etiket, toitb etmebtiget. 4. Da« eigene Sob t) a t einen fd)ted)ten 8tuf. 5. SBte bie €aat, fo bie #tnte.
1. ©er ©eijige $at ftieube beim £aben; bet ffioljltpige fto^lodet beim ©eben. 2. din 3Jiann, einJBott! 3. ©a« 33etfoted)en foll man nid)t bremen. 4. £a« ©litcf tj* nnjtat; bte SUbettfamfeU ift bie ®twttex be« ©liicfe«. 5. 2Ba« t>ilft e« bem 2Kenf<$en, tcenn et bie gonje 2Belt getoinnt, aber an fetnet <Seele €$aben leibet!
I. Vaja
slovensko in nemško besedo prav govoriti in pisati.
I. i\avo<i.
§. 1. Besede imajo svoje slovke, vsaka slovka pa pismenke ali čerke; p. mož, gospa, dete. Slovke so ali korenine, iz kojih druge izrastejo, p. Bog. človek ; one pa, ki izrastejo so r a s 11 i k e , p. božji, človeštvo, i. t. d. Rastlike so prednice in končnice.
§. 2. Slovenski jezik ima devetero plemen besed, namreč: 1. ime samostavno; 2. ime pridavno ali prilog; 3. ime številno ali številniea; 4. zaime; 5. glagol; 6. narečje; 7. predlog; 8. vez; 9. medmet.
*J Za S t o v e n c i
koliko manj plemen besed imajo od Nemcev? Kterega plemena nimajo?
I. $tnleitun&,
bie flobentfdje unb beutfdje Sprane rec^t ju fptedjen unb ju fdjteiben.
I. ©inleitung.
§. 1. pit SBortcr befte^cn au« <Si(ben, bie ©ilben abet au« 8u4fta6en, j. 95. ber 33lonn, bit ®tou, ba« flinb. ®ie ©il&en finb entroeber ©tammfUben, j. SB. ©ott, SNenfd); obec »e ben f ilben (93Ubung«filben), j. 93. ©ott* | ti t, menfcf) l i d) u. f. ro. Se|tece finb SSor« ober jitbcn.
§. 2. ®ie beutfdje Sprane M 10 RebetjjeHe, ndmlitb: 1. ©a« §auptroort, 2. ba« ©e(c|lecbt«roort, 3. ba« SBeiroort, 4. ba« ^abtroort, 5. ba« Sursrort, 6. ba« ^eitroort, 7. ba« Siebenroort, 8. ba« SBorroort, 9. ba« SSinberoort, 10. ba« @mpftnbung«roort.
Malo Berilo (|lot>. fctutfrf) flu^ec .Rtain).	12
II. Ime samostavno.
§•3. Samostavne imena so besede, ktere zna-menujejo kako osebo, p. Martin; ali str ar, p. ptič; ali lastnost, p. lepota.
Samostavno ime se spozna, ako se mu teh besed edna pridi, p. toti, tota, toto ; ali pa: en, ena, eno; na pr. toti mož, tota žena, toto dete; ali pa : en dan, ena noč, eno vreme.
Imena osčb ali peršon, narodov, mest in dežela se imenujejo lastna imena, in jih pišemo s velikim pismenom; p. Jožef, Slovenci, Ljublana, Nemci, Austria.
Imena stvari in vlastistost se pišejo po nemško s velikim, po slovensko pa s malim pismenom, p. sneg, zima, življenje.
§. 4. Imena samostavna se ločijo 1) po spolu, 2) po številu ali broju, 3) po padežu in 4) po' sklanjanju ali sklonu.
Spol je mož ki, kteri pomeni možke osebe ali stvari, p. deček, vol, i. t. d. Možke imena se končajo večidel na soglasnike. Ženski spol pomeni ženske osebe ali reči, ktere se končajo na a, pa tudi na ast, ist, ust, azen, ezen, p. devica, cvetlica, krepost, i. t. d. Sredni spol pomeni druge stvari, ki se končajo na o in e, p. ljudstvo živin-če, zelje, i. t. d.
Broj ali število je v slovenjem: edino, p. sin: ali dvojno (dvobroj) p. sina; ali viši-broj, ako se od več osčb ali stvari govori, p. sini. V nemškem imajo le edinobroj in pa višibroj.
II. f)au|)ttt)ort.
§. 3. ®ie §auptroorter jeigen an eine ^erfon, j. 98. SDlartin; ober eine ©adje, j. 93. ber SSogel; ober eine (šigenfd>aft, j. 93. bie ©djonljeit.
$)a8 §auptnoort mirb erfannt, menn man bemfelben ein beftimmte« ©efdjtedjtSmort (2lrtife() t>orfe$en fann, j. 93. bet SKann, bie $rau, ba§ $inb; ober ein unbe* ftimmte«, j. 93. ein £ag, eine SRadit, ein SBefter.
®ie konten bet ^Serfonen, SBolfer, ©tabte unb Sanber fjeijjen (šigennamen unb merben mit einem gtofjen 2lnfangžbud)ftaben gefdjrieben, j. 93. 3ofef, ©Io= tenen, 2)eutfd)e, Saibad), ©fterreidj.
5lUe §au|)troorter merben im $>eutfdjen mit einem gtojjen, im ©fooenifdjen aber mit einem ffetnen Slnfangž* budjftaben gefdjrieben, g. 93. ber ©djnee, bie tfafte, bo8Seben.
§. 4. Sie §auf>troorter merben unterfdjieben: 1. nad) bem ®efd)fed)te, 2. nad) ber 3af)[, 3. nadj ber gnbung, 4. nad) ber Slbanberung (^atlmanb(ung).
2)a8 ® e f dj t e dj t ber ^auptmorter ift entmeber tndnnltdj unb mirb burd) ba$ SBortdjen bet ober ein bejeidjnet; j. 93. ber ^nabe, ber (ein) £>d)8; ober metb* lid), roetdje« biird) ba« šffiorfdjen, bie ober eine bejeidjnet mirb (bie 3ungfrau, eine 93Iume, bie £ugenb); obet f d d) l i d), roeldjeS man butd) bie 9Bortd)en ba$ ober ein anjeigt; j. 93. baž 9&o(f, ba§ Sfjier, ein Sraut jc.
®ie 3a§I ift im ®eutfd;en entmeber bie (šinjaljl, j.95. ber ©oljn; ober bie	j. 93. bie ©ofjne.
3m ©to&enifdjen (jat man aud) eine ^meija^i, j. SB. bit bei&cn ©oljne.
V slovenskem se imena vsakega števila na Sest padežev spremeni:
1. padež stoji na prašanje: kdo ali kaj?
2-	n n V n koga ali čega?
3-	n » n n komu ali čemu?
koga ali kaj? » n n n kde ali kje? n n n » s kom ali s čim? Nemci imajo le perve 4 padeže. Imena se sklanjajo v slovenjem na tri, in v nemškem na štiri razne načine ali sklone. Imena možkega in srednega spola grejo na
Per vi sklon.
Edinobroj.
1.	angel	motoyilo
2.	angela	motovila
3.	angel« (i)	motovilu
4.	angela	motovilo
5.	pri (per) angeto (i) pri motovilu
6.	s angelom (am)	s motovilom
Dvobroj.
1.	angela	motovila
2.	angelov	motovil
3.	angeloma (ama)	motoviloma
4.	angela	motovila
5.	pri (per) angeli pri motovilih
6.	s angeloma (ama( s motoviloma
Višibroj.
1.	angel«	motovila
2.	angelov	motovilov
3.	angelom	motovilom (am)
4.	engelč	motovila
5.	pri (per) angeli pri motovilih
6.	s angelm; (li)	s motovilmi (li)
3m ®eutfd}en fonnen bie $auptmdrler in jebet 3a$l in 4 ^dtfen ober (šnbungen gebraucf>t roerben.
®iel. gnb. (SBerfaU) ftef»t auf bie grage:	»er ober ma«?
r 2. , (SBeffenfall) „ „ „ ,	»effen?
, 3. , (SBemfaU) , , „ ,	»em?
, 4. „ (ffienfall) , „ , „	men ober« a S?
®ie ©lotenen Eiabcn and) eine 5. (šnbung auf bie grage: no? unb eine 6. auf bie Srage: mit mera?
ober mit maš?
$ie Jpauptroorter merben im $eutfcf)en auf eine
merfadje 2lrt abgeanbert.
9lUe mdnnlidjen unb fdcfjtidjen §auptroorter auf ti
er, en, lein, ge u. bgf. Ijaben bie
(Srrfte galltoanblung.
(Šinjaljt.
1.	ber Snget
2.	be« ®nge(§
3.	bem (Enget
4.	ben Sngel
ber §afpel bež §afpe(§ bem £afpel ben §afpet
gjle^r ja^l.
1.	bie ingel
2.	ber dngel
3.	ben (šngeln
4.	bie (šngel
bie §afpel ber §afpel ben §afpeln bie §afpel
Pazka. Imena možkega spola, ktere kaj neživega pomenijo, imajo, 1. in 4. padež enak. Imena ki se končajo na mehek soglasnik, se sklanjajo
Edinobroj.
kralj	nož
kralja	noža
kralju	nožu
kralja	nož pri (per) kralju (i) pri nožu
1. 2.
3.
4.
5.
6.	s kraljem
1.	kralja
2.	kraljev
3.	kraljem«
4.	kralja
5.	pri (per) kraljih
6.	s kralj ema
1.	kralji
2.	kralje«?
3.	kraljem
4.	kralje
5.	pri-(per) kraljih
6.	s kraljem? (mi, i)
s nožem D vobroj. noža nožev nožema noža
pri nožih s nožema
Viš ibroj.
noži (je) nožev nožem nože
pri nožih s nožmi (i)
polje polja polju polje pri polju s poljem
polji polj (ž) poljema polji
pri poljih s poljema
polja polj (d) poljem polja pri poljih s polji
Ženske in nektere možke imena na a imajo
1. opica 2- opice
3.	opic«
4.	opica
5.	pri (per) opic«
6.	s opicoj
Drugi sklon.
Edinobroj.
gospa gospe gospej gospd pri gospčj s gospdj
ginige §auptroorter neumen in ber erfien (šnbung ber SJieljrjafjt ein e ober er, in ber jroeiten (šnbutig ber @inja|f aber e8, in bet britten (šnbung ein e an, unb §aben bie
3»ctte gatUuanblimg.
Sinja^f.
1.	bet tfonig	ba« $e(b
2.	be« flonigeS	i>e§ Selbe«
3.	bem Sonige	bem ^etbe
4.	ben tfonig	ba« $elb
SKeljijaljl.
1.	bie tfonige	bie ^etbec
2.	ber tfonige	bet $elber
3.	ben tfonigen	ben Selbern
4.	bie «onige	bie gelbet
9tmf) bet jroeiten 2lbanberung$art CSalltDanbtung) geljen:
1.	$ie £au£troortet auf ing obet t in g, j. Jungling (mladenč) ;
2.	bie fadjtidjen §auptroorter auf ni«, j. 95. ba« §inbetniž (zaderžek);
D y obroj.
1.	opici
2.	opic (&)
3-	opicam«
4-	opic?
5.	pri (per) opicih
6.	s opicama
gospč gospd gospema gospa
pri gosp6h (gospema) s gospčma
Višibroj.
1.	opice
2.	opic (4)
3.	opicam
4.	opice
5- pri (per) opicah 6. s opicami (mi, i)
gospč
gospč (č)
gospem
gospč
pri gospeh
s gospami (emi)
Vse imena ženskega spola, koje izhajajo na soglasnike (tihnike) imajo
1.	noč
2.	noč?
3.	nočf
4.	noč
5.	pri (per) noč 6- s nočjo
Tretji skh
Edinobroj.
krepost kreposti kreposti krepost pri kreposti s krepostjo
mati matere materi mater pri materi s materjo
3.	jene fdcpcfien ^aupfroorter, bie mit © e anfnngen, menn fte nidjt auf e, el ober et aužgefjen, 3. 93. ba« SefdEienf (dar).
4.	9iod) ber jroeiten 2lbanberungčart geljen aud) folgenbe §auptroorter: ber Slmbož (naklo), ber §unb (pes), ber 93aum (drevo), ber ®ac6« (jazbec), ber ©rt (kraj), ber @cf)u{j (čevelj), ba$ <Ši (jajce), ba8 §af« (sod), ba6 ®c(D (dnar), u. f. tU.
§auptroorter, bie in bet 1. (šnbuug ber ©ieljrjafjl u ober en annebmen, forbern bie
Sritte gadttianbfitng.
Sinja!) 1.
1.	bet SKenfd)	ber Slffe
2.	beš SKeiifcfien	be« 2lffen
3.	bem Sterilen	bem SIffen
4.	ben SKenfctjen	ben Slffen
1.	bie 2Jienfcfcen	bie Slffen
2.	ber 93knfd)en	ber Slffen
3.	ben gjlenf^cu	ben SUffen
4.	bie 3Jienfd)Ctt	bie Slffett
9iad) biefer gollroanbtung (5lbanberung«art) ge^en:
1.	bie nuinnlitfien §aupttt>orter auf e, 3. 56. ber §afe zaje;
2.	einfitbige ^anptraorter, 3. 93. ber $urft knez ;
3.	^auptroorter frember ©pradjen, 3. 93. SJionard) samovlad ar ;
4.	93eiroorter, ftott ber Jgmuptroorter gebraudjt, 3. 93. bet SOSeife modri u. bg(.
ginige ^auptmorter befommtn in ber 2. (šnbung ber 6inja()I «8, 3. 58. be« ©laubenei; anbere e3 unb in ber 3. ©nbung e, 3. 58. ber ®orn tern; nod) anbere nefjmen in ber 2. @nbung fin § ati, 3. 93. bc§ Sluge«.
<Sie roeiblid)en ^auptroorter bteiben in ber (šmjafjt unoerdnbert, fjaben in ber 9Jlel)rja§l ein e ober en, ober teinen 3ufa|, unb forbern bie
Dvobroj.
kreposti krepostih krepostima kreposti
5.	pri (per) no čih pri kreposti
ima	ima
6.	s nočima
1.	noč?
2.	noč (i, ih)
3.	nočima
4.	noč?"
materi mater (tu) materama materi pri materi ima
s materama
s krepostima
Višibroj. kreposti krepost (ih) krepostim kreposti pri krepostih 6. s noč?m> (mi, i) s krepostimi
(mi, i)
So samostavne vkupne imena, ki množino stvari pomenijo, in le edinobroj imajo, p. brezje, verbje, germovje, i. t. d. Druge so le u višebroju znane, p. grable, vile, usta, gosle, i. t. d.
1.	noč?
2.	noči
3.	nočim
4.	noč?
5.	pri noč?^
matere mater materam matere
pri materah (ih) s materami
(mi, i).
t i
e d.
§. 5. Slovenci nimajo Členskega slova kakor Nemci, le včasi nemškovavci zaimek ti (te), ta, to, pred samostavne imena devajo, kjer je nemški odločivni člen, če ravno ni potreba; p. ti (ta, te) mož, ta žena, to delo.
$ierte gatttoau&luitg.
1.	bie	9iacf)t	bie £ugenb	bie Sftutter
2.	ber 9iacf)t	bet £ugenb	bet SMutter
3.	ber	S^ac^t	ber £ugenb	ber Sftutter
4.	bie	9tcd)t	bie £ugenb	bie SDiutter
2Reljt$al)(.
1.	bie 9idd)te bie Sugenbeit	bie SOluttec
2.	bet 9iadE)te ber £ugenben	ber SJMtter
3.	ben 9čdd)ten ben Sugenbeit	ben SKiittetu
4.	bie SMdjfe bie Sugenbeu	bie SKutter
1.	SBenn bie (štgennamen auf i, fcf), ft, J, J ober a aužgefjen, fo neumen fofcf)c in bet 2. (šnbung ber (šinjaljl ein en8, in bet 3. unb 4. (šnbung en an;
J. 93. 1.	granj (Franc)
2.	§ranjen8 (Franca)
3.	^ranjen (Francu)
4.	Sronjen (Franca).
2.	©efjt ber (šigenname auf e auž, fo nimmt et in bet 2. (šnbung nč, in ber 3. unb 4. H an; j. 93. Sffieijje (beli), 2Beifjen§, SBeijjen u. f. ro.
3.	Me jene, bie nid)t roie bie genannten aužgeljen, btfomraen in ber 2. (šnbung ein 8, in ber 3. unb 4. ©n» butig entroeber ein n, obet macfjen biefe(6en ber 1. Snbutig gteic^; j. 93. ^eter (Peter), ^etetS, ^Jetern ic. 2tbam, Slbam«, 3lbam ic.
§at bet eigene 9iame ein ©efd&tedjtSroort (5(rtife() Dot (idj, fo roirb nur btefeS abgednbert, j. 93. ber 3afob, be« 3afob ic.
®efd)led)t§toort (Hrtifel).
§. 5. gibt beftimmte SIrtifel: bet, bie, ba§, roeltfje beftimmte fperfonen ober ©adjen anjeigen; j. 93. ®ib mit ba« 93ud) unb bie geber (daj mi te knjige in to pero).
Še večkrat! čislo ali številno ime en, ena, eno, rabijo za nemški neodločivni člen; p. en mladenč, ena deklica, eno veselje i. t. d.
Kdor prav lepo slovenski govori, ne stavi tega člena, razun takrat, kadar bi se bilo pomote bati; p. en človek ali neki človek je bil tukaj, ne ta ali uni znani.
III. Prilog ali pridavno ime.
§.6. Prilogi ali pridavne imena samostavniin besedam prilagamo, da povemo, kakšna ali pa čigava je stvar; p. lep dnar, očetova hiša i. t. d.
Prilogi se poznajo po treh končavkah za tri spole: (i), a, o, (e) ; p. dober (ri) mož, dobra žena, lepo blago.
V slovenskem prilogi ali pred ali za imenom stojd, v nemškem pa vselej pred imenom; p. zelen travnik, travnik zeleni, bie flriine SGBiefe.
§. 7. Pri prilogih je treba paziti 1) na sklon, kako se sklanjajo, 2) na stopnjo pomere.
1. Sklanjanje prilogov. Edinobroj.
Možko.
1.	dober (n-) mož
2.	dobrega(iga)
3.	dobremn(imu)
4.	dobrega (iga) 5- pri dobrm (im) 6. s dobrm
Žensko, dobra žena dobre dobr? (ej) dobro
pri dobr« (ej) s dobro (j)
Srednje, dobro dete dobrega (iga) dobr emu (imu) dobro
pri dobrem (im) s dobrrn
@« gibt audj unbeftimmte Strtifet: ein, eine, ein, roefdje anjeigen, baf« mir »on einer nid)t befannten, un« beftimmten ^Serfon ober Sadje reben. ®iefe jjuben nut bie ginjaljf, unb roerben abgeanbert:
a. SBor	einem $au))ttt>orte. mannlid) meibltdj.	fadjlidj.
1.	ein (®mim) eine (Sfcuf«) ein (SBucfj)
2.	eine« (93aume«) einer (9iuf«) eine« (9Sucf)e«)
3.	einem (93aume) einer (9iuf«) einem (SBudje)
4.	einen (93aum) eine (9iuf«) ein (SSuc|)
b.Oljne §auptroort.
1. einer	eine«
4. einen	eine«
2l(Ie iibrtgen Snbungen finb mit ben obigen gfeidj.
III. »eiioort.
§. 6. 9Seiroorter roerben §auptroortern beigefiigt; um anjujeigen, mie etroa« befdjaffen ober roeffen e« fet, j. 93. ba« fcfcone ©elb, ba« t>dterticf)e §au« u. f. m.
SSot ba« 93eiroort fann man jebe« ber ©efcfjledjt«* ttorter (jeben Slrtifel): ber, bie, ba«, ein, eine, ein feftn, je nacf)bem ba« §auptroort, »ot bem ba« 93eiroott ftefjt, einen ober ben anbern 5ltfifel forbert; j. 93. ber gutc SDJann, bie gute $rau, ba« gute §erj.
§. 7. 93ci ben 93eiroortern ift ju bemerfen: 1. bie §all* iranblung obet5lbanberung unb 2. bie 93ergleid)ung«ftufe. ®ie 95eimorter roerben abgeanbert:
a. 2Rit bem	beftimmten SIrtifet. (šinjaljf.
raannltdj.	roeiblicb.	fadjlid).
1.	ber gute 2Kann	bie gute $rau	ba« gute ^tnb
2.	be« guten SKanne«	ber guten grau	be« guten $inbe«
3.	bem guten SKanne	bet guten $rau	bem guten ^inbe
4.	ben guten 9Jlann	bie gute $rau	ba« gute $inb.
		Dvobroj.	
1.	dobra	dobr« (e)	dobra (e)
2.	dobreA	dob rih	dobre A
3.	dobr ima	dobr ima	dobrem«
4.	dobra	dobre (e)	dobra (e)
5.	pri dobrih	pri dobreft	pri dobreft
6.	s dobr/m a	s dobrzma	s dobrema
		Višebroj.	
1.	dobre	dobre	dobra (e)
2.	dobreft	dobreA	dobrefe
3.	dobrem	dobrem	dobrem
4.	dobre	dobre	dobre
5.	pri dobnft	pri dobreA	pri dobnft
6.	s dobrmž	s dobr m«	s dobrem
	So, ki sklanjajo priloge, kteri		imajo pred kon-
eavkoj i, a, o, terd soglasnik, tako 1 e
Edinob roj.
Možko.	Žensko.	Srednje.
1.	star dob	stara reč	staro platno
2.	staroga	stare	staroga
3.	staromu	staroj	staromu
4.	staroga	staro	staro
5.	pri starom	pri staroj	pri starom
6.	s starim	s staroj	s starom
Dvobroj in višebroj sklanjajo po pervem primeru : dober.
Prilogi stojč vselej v tistem spolu, številu in padežu kakor ime, h kteremu slišijo; p. okrogla miza ber tunbe Sifcf), okrogle mize bež runbeS Sifcfjež; eine gute §eber, dobro pero i. t. d.
S&eijrjafjf.
1.	bte guten Sffianner,	^rauen,	^inber,
2.	ber guten SManner,	grauen,	^inber,
3.	ben guten SKannern,	grauen,	^inbern,
4.	bie guten 9ftanner,	$rauen,	^inber.
2luf gfeidje SSSeife merben 93etm6rter obgeanbert, tnenn giirmorter ober ^a^roorter t>or benfelben fteljen; j. 95. biefer, jener, jeber, manever gute 93iann jc.
b. 3Rit einem unbeftimmten Slrtifel. (šinjaljt.
mannlid).	roeiblidj.	fadjtidj.
1.	ein rottjer $rebž, eine rotlje SBirn, ein rotlje« £ud),
2.	einežrotben^rebfež, einerrot&enSirn, einečrotf)en£ucf)ee,
3.	einem rot^en $rebfe, einerrotljen «irn, einem rot^en £ucf)P,
4.	einen rotljen $reb$, eine rotfje 95irn, ein rot^ež £ud).
2Jžef)t$alK-
1.	rotlje	$rebfe,	93irnen,	£ud)er,
2.	rotfier	Srebfe,	93trnen,	£iid)er,
3.	rotijen	^rebfen,	23irnen,	Siidjern,
4.	rotile	^rebfe,	95irnen,	Sudjer.
gbenfo merben bie SSeiroorter obgeanbert, menn ifjnen bie galjtroorter jroei, brei k. oorfteljen.
c.	£>f>ne 2t r t i P c T.
®in jofjf.
mannlidj.	roeibtid).	facfifi«.
1.	fiijset Sffiein,	fu|e gruc^t,	fufeeš SBaffer,
2.	fu^cS ffieine?,	fit^er gruifct,	fu£e6 SSaffer«,
3.	fufeem 2Beine,	filter |rud)t,	fu&em SSSaffer,
4.	fujjen SeScin,	fuft ^rud)t,	fu|e8 SBaffer.
SJleljtjaljt.
1.	fiifee SBeine, ^ru^te, SBaffer,
2.	filter Sffieine, ^ruc^te, SEBdffer,
3.	jitfjen SSSetnen, grucfjten, SSBdffern,
4.	fu|c SBeine, ^ruc^te, 2Baffer.
V nemškem se prilogi sklanjajo: 1) s odlo-čivnim členom, p. ber gute SDJnnn, bie gute $rau, baš 0Ute $inb, i. t. d.; 2) s neodločivnim členom, p. ein rot&er MxM, rudeč rak; eine toifje 33itn, rudeča gruška; ein roff)e$ £udj, rudeeo sukno , i. t. d.: 3) brež člena, p. fujjer 2Bein, sladko vino; fu|je Srucfjf, sladek sad; fufje« SBaffer, sladka, voda i. t. d, Slovenci nimajo te raznosti.
2. Stopnje prilogov.
§. 8. Prilog ali pridavno ime stoji v pervej stopnji, ako ednostavno povč, kaka je oseba ali stvar, p. lep kraj, lepa dežela, lepo mesto.
§. 9. Prilog stoji v drugej stopnji, ako nekako vlastnost ednej osebi ali stvari po primeri bolj prilastimo, kakor drugej, p. lepši kraj, lepša paša, lepše zelenje, kakor pri vas.
Druga stopnja se naredi, ako se pervemu padežu ženskega spola edinobroja namesto a pristavi: ejši, ejša, ejše, ali pa okrajšano: eji, eJai e j e, ali pa ši, ša, še; p. širokejši, a, e; ali širokeji, a, e ; zelen, zelenši, a, e.
Prilogi izhajajoči na gi, hi, ki, premenijo v drugej stopnji g u ž, h u š, k u d; p. drag dražji. Končavke ak, ek, ok se v drugej stopnji izpustč, p. vozek, vožji, širok, širji.
§. 10. Prilog stoji v tretji stopnji, ako nekako lastnost ednej osebi ali stvari naj bolj med vsimi drugimi prilastimo; p. naj lepši kraj, naj lepša dežela, naj lepše mesto.
ffiMtb bo« SBeiroort o^ne ®efdj[?djt$ir>ort (Mrlifel) abgeanbert, fj ninmt t« in nllen (šnbungen ben Ie|ten 8nut be« beftimmten SIrtifel« an.
©feSjf ba« 93:iroort nadj bem	orte, fo roirb
ežim ®euffcf)en nic^t abgeanbert, mo^l abet im ©toDeaifrfjen; j. 93. bie ift furj - čas je' kratek, bi; Čšroigfeit ift lang - večnost je dolga.
2. ®ie 93ergleicbung«ftufen ber SB e i m o r 11 r.
§. 9. S)a« 93ei®ort ftefjt in ber erflen ©tufe, »enn e« einfac^ fagt, mie eine ^Serfon ober ©acf)e fei; j. S. ber fcf)6ne Ort, bo« fd^one 8anb, bie fdjone ©fabf.
§. 10. $>a« 93eiroort fteljt in ber jmetfen (geftei* pten) ©tufe, fobafb mir einer *Perfcn ober einrr ©cefye eine digenfcfjaft tn einem b^eren ©rabe beimeffen, nI« finet anbern; j. 93. ein f^onerer £>rt, eine fdjonerc 28eibe, ein fdjonere« ®cun ol« bet rud).
$ie gefteigerte (jroeite) SBergtei^ungSftufe mirb im S)eutfd;en gebilbet, menn man ber einfacfien (erften) ©tufe ein et, ober fall« fi$ bie einfatfje ©tufe auf e enbigt, ein blofje« r {jinjufugt; }. 93. meit=er, enger. 93eiroorter, bie auf el, en, er auSgeljen, merfen in ber gejkigerten ©tufe ba« e uor bem I, n, r toeg; j. 35. eitet, eitler.
§.11. ®a« 93eiroort fteljt in ber fjocfrften (britten) Stufe", menn mir einer ^Jerfon ober ©ai)e im SBergfeidje allec ben bodjfien ©rab einer digenfeljaft beimeffen; j. 93. ber f^onfte £>rt, ba« fe^onfle 8anb, bie f^oufte Stabt.
Malo Berilo ([los. btutf<§ oujjtr ^rain).	13
Tretj a stopnja se naredi, ako se drugej stopnji slovo naj ali nar predstavi; p. sladek, naj slajši, težek, nar težji. Tudi se tretja stopnja nadomesti, ako se pervej predstavi naj bolj; p. najbolj sladko, naj bolj staro. Tretjo stopnjo pomenijo prilogi sostavljeni s 'slovkoj pre, vse, ali vsega; p. prelep, vsemogočen.
Stopnjati se ne dajo prilogi, kteri že po svojem pomenu stopnje ne terpe; p. lesen, mertev.
Stopnje tudi nimajo, kteri pokažejo, čigavo je kaj; p. očetov, matern, slovenski i. t. d.
§. 11. Brezpravilno se stopnjajo prilogi: dober, bolji ali boljši; visok, viši; velik, večji; majhen, manji ali manjši; dolg, dalji in daljši; berhek, gorši.
Prilogi se sklanjajo u drugi in tretji stopnji ravno kakor u pervej.
i
IV. tisi« ali številnica.
§. 12. Številniee nam naznanijo, od koliko oseb ali stvari se govori. Pravimo jim odločivne, ktere na tanko odločijo, koliko je; p. dva konja. Neodločivne povedo le množno število; p. veliko ljudi, marskteri človek., i. t. d.
§.13. Poglavitne številnice so, s kterimi odgovorimo na prašanje: koliko ? p. eden, dva, tri. i. t. d.
Poglavitne številnice sklanjamo u slovenjem le perve štiri kakor priloge. Više od pet se ne sklanjajo, in imajo 2. padež števila; p. pet goldinarjev.
§. 14. Redovne številnice kažejo redovnost ali versto na prašanje koliko, a, o ? p. pervi, a, o;
®ie jjdcfjfte (britte) SSergteidjungSftufe roirb gebtfbet, roenn man bet einfacfjen (erften) ©tufe tin ft jufugt; j. 95. fdjon, ber fdjonfte. 9tad> ben SKitlauten b, t, fl, i, % ft, j roirb tfk gefe|t; j. 95. fu&, fufet, fufejt
®ie Setbfilaute a, o, u befommen in bet geftcigertcn unb Ijod)fien (2. unb 3.) ©tufe meiften« ben llmlaut a, o, u; j. 95. alt, dlter, alteft.
§. 12. fjtnige 95eirootter roetben unregetmajjig ge« fieigert; j. 95. gut, beffer, beft; tjod), IjdJjet, Ijddjft; oiet, mejjt, meifi; gern, lieber, liebft.
£)ft gefcf)ief)t bie Steigerung burc^ 9Sotfe|ung bet SBorfet: meljr, rocniger, feljt, toorjugltd), :c.
Slbgeanbert roetben bie 95eiroottet in ber gefteigerten unb tjod)ften ©tufe ebenfo, roie in bet einfac^en (crften).
IV. Dal 3a|lttiort.
§.13. ®ie,3a$lrodttet jeigen bie SRenge ber ^ttfonen obet ®inge an.
®ie beft imm enben ^^trodrter geben bie auf ba« genauefie an; j. 95. jroet <Pferbe. ®ie nid)t» b t ft imm en ben jeigen nur im aUgemeinen etne ©ienge an; j. 95. otele Seute, mandje SKenft^en jc.
§. 14. ®ie ©runb jat) t en beantroorten bie §tage: roie Diet? j. 95. jroei, bret, u. f. ro. SBon biefen roirfc nut ein, etne, ein roie ber nicf)tbeftimmenbe Slrtifef »bgednbett.
§. 15. ®ie £ r b n u n g 3 j a t) l e n bejeid)nen bie Drbnung obet 3lei|e, auf bie Srage: ber roie oielfte? j. S&. bet
(bie, baž) erjte, jroeite, k. ©ie roetben gtbilbet, rotnn
*
drugi, a, o; tretji, a, e, i. t. d. Ove sklanjamo kakor priloge.
§.15. Plemenske številnice nam povedo različnost stvari na pitaDje: kolik o ter i, a, o; k olik na t i, a, o; p. eni, dvoji, troji i. t. d. Naredijo se, ako poglavitnim više od trojke dostaviš erni, a, o; ali pa ernat, a, o. U slovenjem se sklanjajo kakor prilogi.
§. 16. P o n a v 1 javne številnice naznanijo, kolikokrat se kaj ponovi, in se store, ako poglavitnim številnikam slovko krat pristavimo; p. enkrat, desetkrat. Ove številnice se ne sklanjajo.
§. 17. M no živ ne številnice so, s kojimi odgovorimo na pranšanje: kolikojni, a, o ? Naredimo jih, poglavitnim štelvinicam više od pet dodaje slovko o j n i, a, o; p. edini ali enojni, dvojni, trojni, čveterni, petojni, i. t. d. ali pa pristavimo pred poglavitne številnice slovo po; p. po dva, tri, i. t. d.
V, Zaime.
§.18. Zaimena stavimo namesto imen; p. namesto reči: Bčela ima želo, da s želom pikne, rečemo lepše: Bčela ima želo, da s njim pikne. Tukaj je njim namesto želom.
§. 10. Osebne zaimena stoje namestooseb. Osebe razločimo trojne: perva oseba je, kdor govori, p. jaz ali jez; druga oseba je, komur se govori, p. ti; tretja oseba je, od kogar se govori, p! on, ona, ono. Zaime sebe za vse tri osebe velja.
man ben (Srunbja^len te ober fte jufugt; man anbert fte roie bie SSeiroorter ab..
$'e ©attungSjafjlen jetgen bie SBerfdjiebenart ber ®inge an, auf bie Srage: roie »teletiet? ©te entftelj.n, nenn man btn ©rutibjaijfen bas etlei bcifugt; j. 58. einertei jc. ©ie roerfcen im ®eutfd)en nid)t a&gednbert.
§. 16. ®ie 2B i e b e r [j o I u n g S j a 1 e n jeigen an, roie u i e t m a I etroaS roieberfjolt mirb. ©ie roerben butci; ben 3ufQl bc§ iraf gebilbet (einmal, >e§nmal), unb blcibcn unoerdnbert.
§. 17. $>ie SSeroie [ f al ti gu n g I j a Ij le n auf bit gtage: n>i e d t e l f a cf> ober roietnelfdlttg? jeigen an, roie oft rtroaS genommen roerben foll. ©ie enfftefjen, rotnn man ben ©runbjufjlen facl) ober f d 111 g ont)dngt:; j. 58. einfadj, jroeifadj :c.
SKan anbert fte ab, mie bie SStiroorter.
v. Daš prmort.
§.18. ®ie $urroorter roerben fur bie §aupt< roorter gefe^t; $. 3?. anftatt ju fagen: bie 58iene ^e;t einen ©tacfjet, bamit bie SStene mit bem ©tadjel ftidjt, fagen roir fdjoner: ®ie 95iene Ijat eitten ©tadjel, bamit fte mit b em fe l b en flidjt.
§.19. ®te perfonlidjen ^itrroorter bejeidjnen eine ^eifon. SJan unterfdieibet imšfteben: bie erfte ^ e r f o n, tretje fpridjt: idj; bie jroeite ^erfoit, ^u roeldjer man fpridji: b u; unb bie b r i 11 e ^ e t f o n, »on roetd)ec man fprirf)t: e t, f i e, e
§. 20. Zaimena se sklanjajo tako; E d i n o b r oj :
1.	jaz	ti	on,	ona, ono
2.	mene, (me) tebe, (te) njega (ga) njo, njega (ga)
3.	meni (mi) tebi (ti) njemu (mu) nji (ji) njemu (mu
4.	mene (me) tebe (te) njega (ga) njo (jo) njega (ga)
5.	pri meni pri tebi pri njem nji njem
6.	s mčnoj s teboj s njim njoj njim
D v o b roj. vidve (ve) onadva, e vaju (i) vama vaju
pri vama s vama
1.	midva (ma)
2.	naju (i)
3.	nama
4.	naju
5.	pri nama
6.	s nama
a
1.	mi
2.	nas
3.	nam
4.	nas
5.	pri nas
6.	s nami
§. 21.
vas vam vas
pri vas s vami
Povratno
nju (ju) njima (jima) nju (ju) pri njima s njima.
Visi broj. !	oni, e, ona
njih (jih) njim (jim) nje (je) pri njih s njimi, zaime se rabi, kadar se
govor povrača na osebo, od koje se govori: p dru»im in sebi. Povrativno
mo-ime
rem pomagati —&— — ----- ,	. .
nima 1. padeža, in se za vse tri osebe, broje in spole tako le sklanja:
2.	sebe (se)
3.	sebi (si)
4.	sebe (se)
5.	pri sebi
6.	s seboj.
§.22. Prisvojivne alilastivne zaimena povedo, kdo ima kaj svojega, in so: moj, tvoj, svoj, njegov, njen, najin, vajin, njun, nas,
§. 20. $ie Jjerfonltdjen $urroorter roerben auf fot= genbe 2(tt abgeanbert:
gin 3a^ t.
1. <Perfon. 2. sperfon. 3. ^etfon.
1.	tdj	bu	et fte e«
2.	meiner (mein) betner (betn) fetner tljret feinet
(fein) (ibt) (fein)
3.	mit	bit	ifjm t|t i^m
4.	mid)	bicf)	ifjn fie e«

1. mir	if»r	fie
2. unfer	euer	tfjter
3. un«	eudj	ifjnen
4. un«	eudj	fie
§. 21. Ste jut ucEf ufjten b en pcrfontit^en Siirroorter fitfjren bie §anbfung auf bie ^erfon fetbft, auf bie ©tunbenbung jutuif; j. 9$. idj fann anbeten §elfen, abet aud) mit fel6ft. ®a« jurutffufjrenbe gihroort ber britten ^erfon |at in ber 3. unb 4. gnbung f tr^.
§. 22. ^ueignenbe gutmorter jeigen an, roem, ober roeldjer ^etfon ba« @igent§um jugeljort, unb finb folgenbe: mein, bein, fein, ijjr, unfer, euer, iljr. Sie roerben tn ber ginjaf)! mie ber unbeftimmte SIrtifel abgeanbert, in bet SDiefjcjaljl neumen fie bie gnbfaute be« beftimmten Sirtifet« an.
vaš, njihov, a, o. Sklanjajo se kakor prilogi, in se po svojem imenu ravnajo; p. svojega očeta, svoji materi, itd.
§. 23. Kazavne zaimena pokažejo osebo ali stvar, in so: ti (ta, te), ta, to, t o t i, a, o; o vi, a, o; oni, a, e; taki, a, o. Sklanjajo se kakor prilogi.
§. 24. Oziravne ali nanašavne zaimena so; kteri, a, o; koji, a, o, ki. Perva dva se sklanjata kakor prilogi; ki se pa ne spremeni.
§. 25. Prašavne zaimena so: kteri, a, o? kaki, a, o? kakov, a, o? koliki, a, o? čigav, a, o ? Čiji, a, e ? Sklanjajo se kakor prilogi, razun sledečih:
1.	Kdo (kto)? -	kaj (što)?
2.	koga?	čega (česa) ?
3.	komu ?	čemu (čimu) ?
4.	koga?	kaj, (što)?
5.	pri kom (u) ?	pri čem (čemu) ?
G. s kom?	s čim (čim)?
Ako tim r pridaš, oziravne zaimena imaš ; p. kdor, kogar, komur, itd.
U kterem padežu se popraša, u tistem se mora odgovoriti; p. kdo je pis al ? Brat. Ciga je to pero? Mojega brata. Vendar se odgovarja tudi na vprašanje: čigavo, čije je te pero? prav po naše: mojega brata ali pa: bratovo.
VI. Glagol.
§. 26. Glagoli ali djanske besede povejo, da se kaj dela ali godi, in pa kdaj in kako se godi>
§. 23. 2In$etgenbe ^urmorter jeigen ober m»eifen cuf eine ^erfon obet ©ad)e genau ©te finb: bitefer, biefe, biefeč, jener, jene, jene?, foldjer, ftoldje, foidje«, berjenige, biejenige, baSjenige, b e t f e (b e jc. ® i e f e r unb j e n e t merben tete bet, bi e, bioS obgednbert. 33ti btn gufamtrcrgefc^ten: berjenige utnb berfefbe merben beibe SBorter obgednbert: 3. 25. btešjenigen, btmfttbfn ?c.
§. 24. 95ejieljenbe gurroorter finb: roefdjer, roietc^e, roeldje«, ber, bie, baž, mer,	fo.
©Sit fte^en tsnmer in ^(ftdjem ©efc^fe^fe unb in berfelben 3}ol)( mit bem §ouptroorte, auf boš fte fid) bejiefjen, afckt nicfjt immer tn gleidjer Snbung: j. 35. (Š8 ift ber Mnabe, mefdjen mir geflern faljen. 2Be(cf)er, roetcfce, tooett^ e § mirb mie ein Seiroort oljne 5lrtife( obgednbert; ntrar braucf)t man in ber jmeiten Snbung ber (šinjaljt fiiiebtr beffen, ber en, beffen.
§. 25. gragenbe gurmorter finb folgcnbe: muelc^er, roeldje, roefdje«? ber mieoiette? ma« fur etiin? mer? maš? ffiet gi(t fur ^erfonen, m a« ftritr Sacfjen. ©ie merben auf fofgenbe 2trt obgednbert:
3n mHdjer @nbung gefragt »ttb, ia bet muj? ge= oontroortet metben.
§. 26. Sie t ro ®rt er fa9en	man
t^ut uni in roetcfier 3eit elluoS Qefc^ie£>t; 3. 2$. icb aarbeife, id) ba&£ gefpeifct, id) merbe ruleti. 33m Selitven mirb ben ^eitraortern immer eine« ber
1.	mer ?
2.	roeffen?
3.	mem?
4.	men?
mo«? roeffen ? mem? rocS ?
VI. 3eitwort.
p. delam, sim jedil bom počival, U nemškem pred vsakim glagolom edno zaimen jaz, ti, on, a, o; mi, vi, oni, e, a, stoji; u slovenjem pa le takrat, kadar se beseda poteza, ali komu nasproti postavi; p. jaz govorim, ti poslušaj!
Glagoli so v slovenjem t. dokončavi, ki povedo, da se kaj edenkrat zgodi; p. vzdignem, stisniti. 2. Nedokončavni naznanijo, da se kaj zdaj dela; p. vzdigam, stiskam. 3. Ponavljavni pomenijo, da se kaj ponovlja in večkrat redoma zgoduje; p. vzdigujem, stiskujem. Nemški glagoli nimajo ove lastnosti.
§. 27. Pri glagolih se ima gledati 1) na naklon, 2) na čas, 3) na število ali broj, 4) na osebo in tudi na spol, 5) na pregib. Zaloge ($orm) glagoli u slovenjem prav za prav nimajo.
§. 28. Nak Ion ali način glagolov je 1) k a-zajoči ali znanivni, kadar se naravnost pove, da se kaj godi; p. deček piše, pridnega hvalijo; 2) pogoj ivni ali želivni pove, da bi se kaj zgodilo; p. hvalil bi ga, naj bi bil pridneji; oj, da bi dnarja imel! 3) v e 1 i v n i ali zapovedavni naklon zapovč, ah' veli komu kaj; p. piši! 4) n e o d 1 o-č i v n i naklon ne pove in ne odloči osebe, ne števila; p. delati. 5) D e I e ž j e glagolov se rabi kakor prilogi; p. pokajoč, a, o.
fcerfonlidjen giirmorter idj, bu, er, mir, i ^ r, fie, e§ »orgefeft; im ©[ooenifdjen ober nur imnti, menn e« ber Stadjftruč obet ein ©egenfa| forbert; 3. 33. idj rebe, bu Ijore ju!
®ie geitmorter finb 1. © tam m m ort er, bie Don feinem anbern ®orte gebilbet merben; j. 93. effen, gefjen; 2. abg efeitete 3eitmorter, mefdje burd) 2lnt)dngung geroiffer 9Sor» unb 9iai^jilbcn ober burd) SSerdnberung ber SOBurjellaute gebiibet merben; j. 93. fd)arfen bon fc^arf; entjroeien bon jroei; 3. jufammengefe|te ^eitmorter, mefdie mit anbern SBortern jufammenge* gefe|t merben; 3. 93. auSgeljen, fortfa^ren.
§. 27. 93et ben beutfc^en ^eitroortcrn Ijat man ju limfen: 1. bie gorm, 2. bie 2lrt, 3. bie ^eit, 4. bie ,,3aljf, 5- bie ^erfon, 6. bie 5lbmanblung.
S)ie gorm bež 3eifroorte3 'f* entmeber bie t|a» tige (menn bie §anblung, baž £f)un, bon tiner fJJerfon i ober oon einem perfontidj gebadjten ®inge (933erfaU) laučgefjt; 3. 93. idj fd)fage, bte ©onne ermarmet) obet i bie teibenbe (menn bie ^anbtung an bet ^erfon ober <€acbe, bon ber bie Sebe ift, (SBerfatf) gefd)iel)t; biefe tetleiben glei^fam bie Sfjatigfeit; 3. 93. id) merbe ge» 1ftf)Iagen; baž .gimmer murbe ermarmt).
§. 28. ®ie 21 rt, ober SRebemeife bet 3eitmorter iifi: 1. anjeigenb, menn eine Služfage beftimmt, gemifS JbargefteHt mirb (ber ^nabe fdjreibt, ber 93rabe mirb ge* Hobt); 2. oerbtnbenb, menn etroaš ungeroifS, nur be» bbingungžmeife aučgefagt mirb (man fagt, er babe ®elb; iddj ttmrbe ifjn loben. menn er brabet mate ;)*) 3. g e* bbietenb, menn man einem ober mefjreren befieljlt ober ggebietet, (fdjreibe!) 4. ®ie unbeftimmte 2lrt (9ienn= fform), menn bcS 3eitmort eine S^atifjPett opne 93e> Pimmung ber ^etfon unb nu^fagt, (arbeiten, ge= leernt 6aben, fdjreiben merben;) 5. S)a8 SKittetmort ((ffiittelf orm), menn ba» r3e,troort	0&et 93e=
fd(f)affenljeif$roort gebraudjt mirb (m e i n e n b bat ber $nabe).
*) ®itfe Beiben ŠRebetveifen obet 2(rten bitben bie 3(u8fagefotm.
§. 29. Čase imamo u slovenjem prav za prav same tri: sedajnega, preteklega in prihodnega; u nemškem imajo pa šest časov, kajti vsakega na pol razdele. Število je trojno kakor pri imenih, in osebe tudi tri, kakor jih zaimena imajo: jaz,
ti, on, a, o, itd.
§. 30. Glagole pregibati pomagajo p o m a-glivi ali pomožni glagoli: sim (sem, jcsem), bo-dem, biti, ki se tako pregibajo :
Sedajni čas.
E d i n ob r o j. Znanivni	pogojivni naklon
1. sim (sem)	hi
2.	si
3.	je
bi bi
D v o b r o j.
1. sva, sve
bi
3. sta, ste
bi
»
o
2. sta, ste	bi ( J»
<r>
§. 29. £>ie 3eit ift eigentli^ brcifac^: bie g e g e n it> a r 11 g e, (roenn bie Sljatigleit nodj uttoollen^et ift — ii) britige) bie t> etgan g en e, (roenn bte £t)dtigfeit »clienbet ift — icf) fjabe gebracfjf), bie jufunftige, (roenn bie S^dtigfeit nocf) be»orfte|t — id) roerbe brtngen). m fann jtcfj ober eine Sfjatigfeit audj auf eine anbere Sljdtigfeit bej:ef)en, unb fo unterfdjeiben mir feif)$ 3eitformen.
3>ie 3 a bi ift jTOžtfad^; entroeber g>fdjiel)t bie Služfage »on einer q$crfon (Stojalji), ob>t »on me^rerett (SJebrja^t).
®te <Perfon ($erfonen.bung) be: 3ii{l™r!er'f* in jeber 3aM breifadi; 1. ^erfon: (tpredjenbe) icf) letne,
2.	^erfon '(angeforodjene) bu lernft ober (erneft, 3. ^etfon (befprocbene) er — jte — e« lernt ober ternet. SKe^rjo§t: 1. <perfon: mir lerneu. 2. ^erfon: if)r iernet,
3.	^erfon: fte lerneu. S»ir boben im ®eutfcf)en nur n'ne regetmdfjige 2lbroanblung.
§. 30. 3ur 3lbroanblung !>er 3eitroorter braucfjeti mir bret #ilf«jeitroorter: boben, fein, merbeu.
I. 2>a$ fein roirb alfo abgemanbeft: Slnjeigenbe SSeife (2lrt). SSerbinb enbe Sffieifr.
©egenmart: f; 1. 3<f> bin	3d) fei
2.	bu bift	b» feift (feieji)
3.	tr (jte, e?, man) ift n (fie, e«, man) fet ffi.l. mir ftnb	mir feien
2.	iijr feib	i&r fetet
3.	fie finb	fte feien.
SKttoergangenbett:
<Š. 1. 3$ mar	3dj mare
2. bu marft	bu mareft
3; er (jie, e«,	man) mar er (fte, e«, man) mde
3R. 1. mir maren	mir maren
2.	i tir roatei	' % »dret
3.	fie maren	fie mdren
V i š i b r o j.
1.	smo	bi
2.	ste	bi
3.	so	bi
Pretekli čas. E d i n o b r o j.
JB P
1. sim
a*
D v ob roj.
i.	ara,,	sve	bila
2.	sta,	ste	i i®
3.	sta,	ste '	83
Visi broj.
w i
2.	si ^
3.	je ! o	o
* bi
JO
v
1.	smo \ a*	„ , ,
2.	ste
( -i6
3.	SO /83
J ~
S. 331.

1
2. 3. 1. 2. 3!
1. 2. 3. .1. 2. 3.
1.
2. 3. .1. 2. 3.
i. 2. 3. 1. 2. 3.
2. fti
34 M«
bu bift et (jc.) ift mir finb i|r feib pe ftnb
SSergangenljeit:
34 fet
CO
. B
bu feift er (jc.) fei mir feien iljr feiet pe feien
f9
S
SSortoerg an g enlj eit:
34 mar	\	34 • mate
bu marft	l^.	bu mdreft	1»
er (jc.) mar (s	er (jc.) mate	l i
mir maren	j—•	mir maren
ibr maret	I 3	i^t maret
pe maren	'	pe mdren
Bufunft: 34 merbe	34 merbe (murbe)
bu mirji	bu merbeft (mutbefl) ,
er (jc.)roirb -j? er (JC0 werJ)e mir merben	s" mir merben (mutben)
iljr merbet	iljr merbet (murbet)
pe merben 1 pe merben (mutben) SSo rjufunf t:
34 rocrbc (murbe) ^ bu merbeft (njurbeft) § er (jc.) roetbe (murbe) mit merben (mutben) iljr merbet (murbet) pe merben (mutben)
33 efeljf enbe SSBeife: fei (bu)	m. 3. feib (ifc)
er (pe, ež, man)	feien (pe)
9t ennform: egenmart: SBergangenljeit: 3"funft: fein	gemefen fein	fein merben
SJiittelform: gemefen.
34 roerbe
bu mirft et (jc.) mirb mit merben iljr merbet pe merben
CO
5
Pazka. Dalnopretekli čas, ako se rabi. E d i n o b r oj. 1.	, sim >	besim
	Si	1	—*		
2.		'si ( 1 i	p		besi
3.	o |	Ij. 1	O		bi
			D vo	broj.	
1.	g j	sva,	sve j	1 -	besva, e
2.	.. i	, sta,	ste	' J5	besta, e
	-	|		i-*	
3.	o i	sta,	ste J	' p	besta, e
i T i;,
V i š i b r o j.
1.	srni /	besmo
2.	" ste J "	beste
JD
3. j, ( se
I i®
^	beso ! p
Prihodnji cas.
Edinobroj. 1. bodem (bom)
2.	bodeš (bcš)
3.	bode (bo)
Dvobroj 1. bodeva (bova), e
2.	bodeta (bota),'e
3.	bodeta (bota), e
V is i broj. 1. bodemo (bomo)
2.	bodete (bote)
3.	bodejo (bojo, bodo)
Velirni naklon.
Edinobroj. 1. bodi (jaz)
2.	bodi (ti)
3.	bodi (on, a, o)
II. roetben Slnjeigenbe SBeife
d. 1. 2. 3. 3)f. j. 2. 3.
1.
2.
3.
2. 3.
8. 1. 2.
K.l! 2.
3.
34 roerbe bu roitft er (fte, eč, man) roirb roir roerben iljr roerbet fie roetben
roirb affo a6geroanbett: e. SSetbtitbenbe SBeife. egenroart: 34 roerbe bu rotrbeft
er (fie, e«, man) roerbe roir roerben iijr roerbet fte roerben
2Diitt)ergangenljeit:
34 rourbe (roarb)	34 roiirbe
burourbeft (roarbft)	bu rourbeft
er (jc.) rourbe (roorb)	er (jc.) rourbe
roir rourben	roir routbnt
iljr rourbet	iljr rourbet
fie rourben	jie rourben
!8erg angen^e it: 3$ bin geroorben 34 H i geroorben
bu bift geroorben er (jc.) ift geroorčen roir finb geroorben iljr fetb geroorben fie finb g-roorben
bu feift geroorben er (tc.) fei geroorben nic ftien geroorben if;r feiet geroorben fie ftien geroorben
8.
1.
2. 3. 9)1.1. 2.
2*ort> etg an ge n b et t: roar gerootben 34 rcdre geroorben bu roarft gtroorben et(jc.) trat gerootben roir rotren geroorben itjr roaret geroorben fte roaten gerootben
1.
2. 3. STO. 1. 2. 3.
bu rodreft geroorben er (tc.) rodre geroorben roir trdren geroorben itit rodret geroorben fie rodren geroorben 3 u f u n f t: 34 roerbe roerben 34 roerbe (rourbe) roerben bu roerbeft (roitrbeft) roerben et(jc.) roerbe (rourbe) roerben roir roetben (rourben) roetben i[jt merbet (rourbet) roerbet fte roerben (roitben) roerben
bu roirft trerfen et(jc.) roirb roerben roir roeiben roerben ifjr roetbet roerben fte roerben roetben
Malo Berilo (flot), beutfdj. aujjet tfrain).
14
2.	bodita, e
3.	bodita, e
Višibroj. 1. bodimo
2.	bodite
3.	naj bodejo (naj bojo)
Neodločivni naklon : biti Delezje.
Sedaj no. bodoč, a, e, itd.
Preteklo, bivši, a, e, itd.
Pregibno, bil, a, o, itd.
Ter piv no. bit, a, o, itd.
Samostavno ime: bitje.
§. 32. V slovenjem pregibamo glagole na tri primere: na delam, trese m, hvalim, kteri so si jako podobni. Po pervem primeru se ravnajo glagoli, kteri se na a m, po drugim na em, po tretjem na i m končajo v pervi osebi sedajnega časa. "V neodločivnem sklonu se po navadi premeni kon-čavka am u a ti, emu eti, im u iti. Iz kon-čavke a m, e m in i m se dela veljivni naklon in pa narečje sedajnega časa; vsi drugi se narede iz neodločivnih naklonov: ati, eti, iti.
I. Djavni zalog. Pervi pregib.
Znanivni naklon p o g o j i v n i n a k 1 o n
Sedajni čas.
Edinobr. 1. delam	bi |
2.	delaš
3.	dela
bi bi
p
o
Dvobroj. 1. delava, e
2.	delata, e
3.	delata, e
a.
bi g-
bi \ S" bi
Višibroj. 1. delamo
2.	delate
3.	delajo
bi bi bi
bi i 5"
SBorjuf unf t:
«. 1. 3$ merbe gero. fein 3dj merbe (murbc) gero. fein
2.	bu roirft geroorben fein bu roerbeft (rourbeft) gero. fein
3.	er (ic.) mirb gen>. fein er (ic.)roerbe (roiirbe) gem.fein STO. 1. mir merben gero. fein mir roerben (roiirben) gero. fein
2.	i§r merbet gero. fein i|r roerbet (rourbet) gero. fein
3.	fte merben gero. fein fie merben (ronrben) gero. fein
95 e f e § I e n b e	SBeife. @inja§r: 3Re$tja$l:
2.	merbe (bu)	merbet (if)r)
3.	merbe er (fie, e«, man) roerben (fie)
9i e n n f o r m :
©egenmart: 9S ergangenfjeit: gufunft: roerben	geroorben fein roerben roerben
3»ittelform: ©egenroart: SBergangenljett: roerbenb	geroorben.
§. 32. Ste 3eifroorter nod) ber fdjroadjen 3lbroanb* [ung roerben nadj fofgenbem 9Jlufter abgeroanbeft :
A. JJjiitigc ftorut. 21 n j e i g e n b e 2B e i f e. SBerbtnbenbe SSeife. © e g e n m art: 6. 1. 3$ lobe	3c§ lobe
2.	bu lobefl (tobft)	bu tobeft
3.	er (fie, ež, man) lobt er (fie, ež, man) (obe 5K.V1. roir foben	roir loben
2.	ijjr lobet	i§r fobet
3.	fie loben	fie loben
Pretekli čas.
E d i n o b r. i. sim
2.	si
3.	je
D v o br oj. 1, sva, e 2. sta, e
V i š i b r.
' ~ / -
3. sta, e
1.	smo
2.	ste
3.	so
besi m besi bi
besva, e besta, e besta, e
besmo
beste
biso
Dalno pretekli čas, ako se rabi.
besim bil delal i. t. d. besva bila delala i. t. d. besmo bili delali i. t. d.
Edinobr. 1. sim bil delal i. t. d.
Dvobroj. 1. sva bila delala i. t. d.
Vi s ib roj. 1. smo bili delali
* i. t. d.
Prihodni čas.
Edinobr. 1. bodem (bom)
2.	bodeš (boš)
3.	bode (bo) Dvobroj. 1. bodeva, e (bova, e)
2.	bodeta, e (bota e)
3.	bodeta, e (bota e) V i š i b r o j. 1. bodemo (bomo)
2.	bodete (bote)
3.	bodejo, (bojo, bodo)
SDiitoergangenijeit:
6. i. 3d) [obte	34 f obete
2.	bu fobtefi	bu (obeteft
3.	er (jc.) lobte	er (k.) (obete ®M.	roir lobten	roir lobeten
2.	i£)r lobtet	ifjr (obetet
3.	fie lobten	fie lobeten
SBergangenf)eit:
g. 1. 34) |obe
2.	bu (jaft
3.	er (jc.) bot 50i. 1. mir fjaben
2.	itjr babet
3.	fie f)aben
o nr
o
cn
34 ^abe bu bab efi
er (fie, ež, man) Ijabe mir fjaben itjr (jabet fie baben
SBoroergangenljeit:
8.
1.	^otte
2.	bu ijafteft
3.	er (ic.) Ijattel SK. 1. roirljatten
2.	ifjr fjatttt
3.	fie^atten
1.	3dj merbe
2.	bumirft
3.	er (jc.) mirb I SK. 1. roir merben
2.	ifjrroerbet
3.	fteroerben
o
3<f> batte bu bdtteft
er (fi?, eč, man) tjdtte roir batten if)r fjattet fie b«'ten
3uf unft:
3tf) roerbe (rourbe) bu merbeft (roirbeft) ec (k.) roerbe (rourbe) roir merben (rourben) igr roerbet (rourbet) pe roerben (rourben)
Velivni naklon.
Edinobroj. Dvobroj. V i šib roj.
1.	delaj (jaz)	delaj va, e	delajmo
2.	delaj (ti)	delajta, e	delajte
3.	delaj (on, a, o) delajta, e	naj delajo.
Neodločivni naklon : delati, delat. Narečaj: delaj e	Deležje.
Priložno: se daj no delajoči, a, e,
„ preteklo delavši a, e ali delav, a, o, „ pregibno delal, a, o „ terpivno delan, a, o Samostarno ime: delanje.
Tako se pregibajo glagoli, kteri se dokončajo u pervej osebi sedajnega časa na a m, in v neod-ločivnem sklonu na a ti; p. kalam-ati; pitam-ati; srečam-ati, itd.
Drugi pregib.
Znanivni naklon. Pogojivni naklon.
Se daj ni čas.
E d i n o b	r. 1. tresem	bi
	2. treseš	bi
	3. trese	bi
D v o b r.	1. treseva, e	bi
	2. treseta,e	bi
	3. treseta,e	bi
V i š i b r.	1. tresemo	bi
	2. tresete	bi
	3. tresejo	• bi
SBorjuf unft:
g. i. 3d) merbe \	3<f) merbe (tourbe)
2.	bu mirft I	bu merbcft (mitrbejl)
3.	er (jc.) roirb l f	et (:c.) merbe (nmrbe) gji. 1. mir merben	mir merben (mutben)
2.	i|r merbet ~ ifjr merbet (mnrbet)
3.	fie merben '	fie merben (rourben)
93ef elj 1 en b e SBeife:
(šinjalj t: 2. lobe (bu) ©ietjrsaljt: robct (ifjr) 3. tebe (er jc.)	Men (fie)
9čennform:
©egenmart: SBergangenljeit: ^ufunft: toben	gelobt |aben toben merben.
SDHttetf orm:
® egenmart:	SBergang enfeit:
lobenb	gelobet ober gelobt.
B. Seibeform.
Slnjeigeube SBeife. SSerbinbenbe SBeife. ©egenmart:
g. 1. 3dj merbe ^	3^werbe
2.	bu mirft §-	bu merbeft
3.	er(:c.) mirb o	er (fie, e«,man) merbe 5K. 1. mir merben 3	wir merben
2.	ifjr merbet	i&t merbet
3.	fie merben ' g: fie merben
Pretekli čas.
Edinobr. 1. sim tresel, a, o	besim tresel, a, o i i. t. d. i. t. d.
D v o b r. 1. sva, e tresla, e, a	bisva, e tresla, e, a i. t. d. i. t. d.
Višibr. 1. smo tresli, e, a	bismo tresli, e, a i. t. d. i. t. d.
Dalno pretekli čas: ako se rabi.
Edinobr. 1. sim bil, a, o bisim	bil,a, o
tresel, a, o	tresel, a, o
D v o b r. 1. sva, e' bila, e, a bisva, e,	bila, e, a
tresla, e, a	tresla, e. a
Višibr. 1. smo bili, e, a bismo	bili, e, a
tresli, e, a	tresli, e, a
Prihodni čas.
Edinobr. 1. bodem (bom) tresel, a, o
i. t. d.
Dvobroj. 1. bodeva. e (bova, e) tresla, e, a
i. t. d.
Višibroj. 1. bodemo (bomo) tresli, e, a
i. t. d. Velivni naklon. Edinobroj. Dvobroj. Višibroj.
1.	tresi (jaz)	tresiva, e	tresimo
2.	tresi (ti)	tresita, e	tresite
3.	tresi (on, a, o) tresita, e	naj tresejo.
Neodločivni naklon: tresti, trest. Deležeje. Narečaj: trese. Priložno narečje s e d a j n o : tresoči, a, e
„	„ preteklo: tresivši, a, e, tresav, a,o
„	„ pregibno: tresel, a, o
„	„ terpivno: tresen, a, o
Samostavno ime: tresenje Po drugem pregibu se ravnajo glagoli dokon-eavši se v pervej osebi sedaj nega časa na e m , in
9JI i 1t> c r g a n g e n f) c i t:
Sinjo M: 1. murbe (»atb)
2	bu nnirbefi (rcarbft)
3. er (:c.) rourbe (roarb)
SffieJjr j a i) l: 1. mir rourben
2.	if)r rourbet
3.	fie rourben
S i n j a J) l: 1. »iirbe 2. bu »urbefi 3/ er (fte, t«, man) »urbe
S&eljr j a t) 1: 1 mir rourben
2.	i§r rourbct
3,	fie murben
SBergangenljett:
@ i n j a b t: 1 • bin 2. ba bift
3	er (fie, e«, man) ift
9R e|r j a č) 1: 1. mir finb
2.	iljr feib
3.	fie finb
Si n j a b t: 1- 3<f> fei
2.	bu feieft
3.	ec (fie, c«, man) fei
S&ebrjafjl: 1. mir feien
2.	i&r feiet
3,	fie feien
v neodločivnem naklonu na ti, nem — noti ali niti; p. ležem, molzem, melem, minem itd.
Tretji pregib. Znanimi naklon. Pogojivni naklon.
Sedajni čas.
E dinobr.	i. hvalim	bi
	2. hvališ	bi
	3. hvali	bi
D v o b r.	1. hvaliva, e	bi
	2. hvalita, e	bi
	3. hvalita, e	bi
V i š i b r.	1. hvalimo	bi
	2. hvalite	bi
	3. hvalijo (6)	bi
Pretekli čas.
Edinobr. 1. sim hvalil, a, o	besimhvalil, a, o
i. t. d.	i. t. d.
D v o b r. 1. sva, e, hvalila, e, a	besva, e,hvalila,e,a
i. t. d.	i. t. d.
V i š i b r. 1. smo hvalili, e, a	besmo hvalili, e, a
i. d. t.	i. d. t.
Dalno pretekli čas: ako se rabi.
Edinobr. 1. sim bil, a, o	besim bil, a, o
hvalil, a, o	hvalil, a, o
Dvobroj. 1. sva, e bila, e, a	besva, e bila, e, a
hvalila, e, a	hvalila, e, a
Višibroj. 1. smo, bili, e. a	besmo bili, e, a
hvalili, e, a	hvalili, e, a.
SSorDergangenfjeit:
Sinja!) 1: 1. 3dj roar
2.	bu roarfi
3.	er (fte, e«, man) mar
2Jle(jraaI}l: 1. mir maren
2.	ifjr maret
3.	pe maren
ginjaljl: 1. 3$ mdre
2.	bu roareft
3.	er (fie, e«, man) mdre
SKe^rja^I: 1. roir rodren
2.	ifjr rodret
3.	fie rodren
Sinjaljt: 1. 34 roerbe
2.	bu roirft
3.	er (fie, e«, man) roirb
2Rel)rjafi f: 1. roir roerben
2.	iljr roerbet
3.	fie roerben
8injaljl: 1. 3$ roerbe (rourbe)
2.	bu roerbeft (rourbeft)
3.	er (jc.) roerbe (rourbe)
Ke$j}aljl:l. roir roerben (rourben)
2.	i§r roerbet (rourbet)
3.	fie roerben (rourben)
Prihodni čas.
E d i n o b r. i. bodem (bom) hvali!, a, o
Dvobroj. 1. bodeva, e, (bova, e) hvalila, e, a
V i š i b r o j. 1. bodemo (bomo) hvalili, e, a.
Veiivni naklon.
Edin ob roj. Dvobroj.	Višibroj.
1.	hvali (jaz)	hvaliva, e	hvalimo
2.	hvali (ti)	hvalita, e	hvalite
3.	hvali (on, a, o) hvalita, e	naj hvalijo.
Neodločivni naklon : hvaliti (noti), hvalit. Narečaj: hvale.
DeJežje.
Priložno s e d a j n o : hvaleč, a, e „ preteklo: hvalivši, a, e „ pregibno: hvalil, a, o (nol, a, o) „ terpivno: hvalen, a. o. Samostojno ime: hvalenje.
Po tretjem pregibu se ravnajo glagoli na im, iti, eti, p. govorim — iti, terpim — eti, no^im — iti itd.
O CP
ry
tv 3
95 o r j u hi n f t:
ginja^f: L 3aj roerbe
2.	bu inirft
3.	er (fte, e«, man) roirb
e^rjalj t: 1- mir merben
2.	iljr merbet
3.	fte merben
6in$af»f: 1. 34 merbe (murbe)
2.	bu merbeft (muvbeft)
3.	tr (jc.) roerbe (roittbe)
3Re§tja§f:l. roir roerben (roiirben)
2.	iljr merbet (murbet)
3.	fie roerben (roiirben)
Slnmerfung: SJo« „rooiben" fann ' au$ aučge* toffen roerben.
93ef efj f e n be SBeife:
@ t n 5 o ^ f: 2. bu follft ge(o6et roerben 3. er foll gelo6et roerben
Steljtjnljf: 2. iljr folfet gefo6et roerben 3. fte fotten sjetobct roerben e n n f o r m : ©egenmart:	95 e r g o n g e h § e i t:
gefo6et roerben	gefofcet roorben fein
3ufunft: roerben gefobet roetben.
2ftitt elf orm: SBergaugenljeit: gefobet ober gefobt. 5iacb bufen 3Jtuftern merben jene ^eitroorter ubge» »otibelf, roetetje in ber 93i!bung i^rer ^eiiformen ben
Terpivni zalog ali podoba.
Naj si ravno glagoli v slovenjem terpivne podobe ali zaloga nimajo kakor v nemškem, vendar njih pomčn tudi prav lehko rečemo na tri načine:
1.	Ako se pomnoženemu glagolu terpivno narečje — n, a, o, ali t, a, o priloži; p.
Sim hvalen, a, o, idj roerbe gelobt u. f. to.
Sim bil hvalen, a, o, id) btn gelobt roorben u. f. to.
Bom hvalen, a, o, id) roerbe gelobt merben u. f. m.
2.	Včasih se glagolu djavnemu povrativno se u vsih časih in načinih, naj bolj v 3. osebi edino-broja dodaja, če se ni zmote bati; p.
Se imenujem, id) merbe genannt u. f. m.
Sim se imenoval, id) murbe genannt u. f. m.
Se bom imenoval, id) merbe genannt merben u. f. m,
2. Bolj v navadi je terpivno podobo nemcev u pervi ali v tretji osebi višibroja povedati: p. idj merbe gelobt hvalijo me; er mirb gelobt hvalimo ga; er ift gefdjlagen roorben so ga tepli, itd.
§. 33. Mnogo glagolov preskoči iz ednega pregiba v drugega; p. berem, brati, kažem, kazati; pišem ; pisati. Pregibajo se po ravno tistem primeru, v kojega preskočijo, v časih in naklonih, ki iz preskoka izvirajo; p. klečim — iš — či itd.; sim klečal, bomo klečali, itd.
ffiurgelfaut unnerdnbert *) befjalten, in bet SMtoergangen. beit te ober ete annetjmen, unb ftd) in ber SKtttelform (oergangen) auf et ober t enbigen.
©ie merben fdjroadje 3eitmorter genannt.
§. 33. SBiefe 3eifmorter roeidjen in ber Slbmanb* iung con obtgen SKuftern ab, anbern ben ©efbftfout, b. t), fie befommen ben Slbfaut; man nennt fte ftarf e 3eit* roorfer. ®iefe geljcn nad) ber ftarfen Slbmanbfung (^onjugajion). 3. 93. id) b i 11 e — bat — tjabe gebe* ten; bu bleibft — bliebft — bift gebfieben; id) effe
—	a& — babe gegeffen; er mei& — muffte — bat geroufft; idj tljue — tjjat — fytbt get^an; fdjreibe
—	f^rieb — (jabe gefdjrteben ; u. f. m.
SDenn beiben jufammengefe|ten 3 eit mor tem ber £on auf ba« 93eftimmung«roort faUt (auSgeljen, m i t roirfen), fo tritt baSferbe in ben einfadien 3eit= formen meiften« ^inrer ba« 3eitroort (id) gefje auS, Ju roirfeft mit), bie SKtttefform (oergangen) nimmt ge unb bie 5?ennform (gegenroarttg) 511 in bie 2Ritte; 3. 93. idj bin aužgegangen, bu roiinfaeft mitjurnirfen.
(šinige 3eitmorter fonnen in bie Seibeform nidjt Dermanbelt merben; man nennt fte 2K i 11 e t 3 e i t m o r t e r • 5. 93. fterben, fi|en, fteijen, flec&fcn, btuljen :c. ®od) fann man fte in ber 3. ^erfon ber (šinsaf)! mit bem SBortdjen e« (metdjež immer fur etma« unbeftimmtež, ungemiffež ftejjt)Jn ber Seibeform gebraudjen; 3. S. e« mirb getac^t. ©emdjjnlid) bruift man biefež aber mit man auž: man lad)t, man ftricbt ma« im ©tooenifrfjen mit se aužgebriicft »irb; 3. 93. man fpridjt, govori se ; man §at gefprodjen, govorilo se je; u. f. m. §ingegen: man fad)t, smejemo se,smejejo se, unb nidjt: smeje se u. f. m., meil smejati se itn ©foDenifdjen ein gurucffubrenbe« 3eitmoit ift, unb al« foldje« ba« se of)nef)tn ftetg bei fid) Ijaben mu&, me« ba(b Unbeutfid)feit ber 0tebe entftetjen fdnnte.
*) ®od) ttmnbefn einigc bo8 e in a um, : ncnnen — nnnnte fennen — tonntt, brennen — 6tannte, rennen - rannfe, fen= ben — fanbte, ttenbett — monbte. ©tefc merben unregel« mafjige 3eitmorfet genannt.
Vil. Narečje.
§. 34. Narečja ali prislovi poved<5 kdaj, kje (kde) in kako se kaj godi ; p. sedaj je veselo; slavič poje milo; to je slišati lepo.
Vsi prilogi so v srednem spolu narečja, in se stopnjajo ; p. bolje pravično umreti, kakor krivi e n o živeti. Ako spadajo narečja h glagolu, se ne premeni; imajo pa svoje samostavno ime, se v slovenjem po njem ravnajo; p. zima je huda ber SEBinter ift fd)Iimm; leto je kratko bo« 3afyr ift farj; govoriti je lahko, e? ift lcid)t teben. — Navadne narečja so na prašanje :
Kadaj ali kdaj tcann? sedaj je|t, tedaj bcinn, nekdaj einft, nikoli nie, jutri margen, včeraj geftern, nicoj tjeute nadj!?, davi fjeute fruf), drevi t)eute nbenbž, vlači borigeS 3al)r, letos Ejeuer. itd.
Kje ali kde roo ? kamo rooljin ? Inde onfonft, nekde irgenbroo, povsodej uberall, ondi bort, nekam irgenbit)of)in, itd.
Mil. Predlog.
§. 35. Predlogi kažejo, kako se ima oseba ali stvar k drugej stvari. Predlogi se ne premene, pa terjajo svoj padež tiste besede, pri koji stoje ; p. ne stoj pred hišoj; pridi v sobo.
VII. $tt8 »ebcnioort.
§. 34. ®ie 9iebenroorter jeigen an, roann, Ido unb roie etroa« gefcf)ieljt obet ift; (bie Sftadjtigall fd)(dgt lieblicf) — ba« SBetter ift jefct f<f>on.)
2)ie 9hbenroorter roerben nicfjt abgeanbert; fie finb tntroeber
1.	S efcf)affen£eit«ro6rter unb fonnen burdj unmittelbare 3lnljdngung be« e in 93eiroorter oerroanbett roerben; j. 93. fd)on — fcfjone, frofj — frolje zc. SSicfe 53ef(f)affen^eit«roorter fonnen aucf) roie bie SSeiroorter gefteigert roerben. (SBergt. b. 93eiroort.)
2.	Umflanb«roorter. ®iefe jeigtn bfofje Um» (tanbe 3. 93. be« Črte«, ber 3eit jc. an, auf bie $rage »o? roann? rooljer? roofjin? roie? :c. (f)ier tukaj, fjeute danes, ja dro, nein ne).
®ie SBorter auf en«, im ©(ooenife^en auf ič, finb meiften« Siebenroorter; J. 93. pervič erfien«, drugič
jroeiten«, nacf)ftenž, beften« jc. jc.
>
TIH. Horumrt.
§. 35. ®ie SSorroorter (3Sedjd(tni«rodrter) jeigen an, roie jroei ®inge ju einanber fteljen, in roet» ifiem 3Berf)dltniffe fie ficf) beffnben. 2Bei[ fie geroofmlicf) »or bem §aupt* ober igutroorte fte^en, ^eipen fie 9Sor= roorter. <Sie roerben nidjt abgeanbert, regieren aber eine geroiffe @nbung jene« SBorte«, bei roe(c§em fie fteljen. 3. 93. @te§e nidjt oor bera §aufe, fomme in ba« ^immer.
Malo Berilo (ffot), bcutfcf) cuijšer ^Vcoin).	15
Drugi padež terjajo: brez oljne, do biž, iz au§, od Don, blizo nalje, memo Dorbet, okolj um, pokraj (angž, prek uber, sred mitten, verk ober.
Tretji padež hočejo: k (h) ju, proti gegen, entgegen.
Š ter t i p a d e ž terjajo : črez uber, raz au8, Don, skoz burdj.
Peti padež imajo: pri (per) bei, o um, JU.
Šesti padež hočejo: s (z) mit.
Na prašanje kam? terjajo 4. na prašanje k de ali k j e pa 5. padež; na auf, ob um, po auf, nad), entlang, u (v) in.
Na prašanje kam ? terjajo 4. na prašanje k d e ? pa 6. padež: med Jttrifd)en, pod unter, pred ttot, za fur, Ijinter.
II. Vernik.
§. 36. Ve z ni ki vežejo posamesne besede ali pa tudi cele stavke, da bolj kratko in razumno govorimo; p. Vidil sim očeta in mater, je lepše ko reči: Vidil sim očeta, vidil sim mater.
Naj navadneji vezniki so: in ali ino unb, tud aud). kakor roie, tako fo, ne samo nid)t nur, ampak fonbern, ako raenn, sicer (scer) groar, ko (kot) roie, kedar (ker) roeil, da (de) baf« (bamit), timveč temuč metmeljr, nego, niti, niti roeber, nod), itd.
2)ie 2. Cšnbung (ften SBeffenfalf) tegie« ren: onfiatt namesto, {jalben ober ^alber zavolj, ou|er^olb zunej , innerbalb znotrej, oberfjatb zgorej, unttrljalb spodej, tvegen zastran, u. f. ro.
®ie 3. gnbung (ben SBfmfolf} forbern i m $eutfd)en: au« iz, bei pri (per), enfgegen nasproti, gegfnuber, mit s, nad) po, »on od, ju k jc.
$ie 4. gnbung (ben SSenfalt) tegieren: burd) skoz, f u c za, gegen nad, oljne brez, um okolj jc.
®atb ben 2Beffen», balb ben ffiemfatl forbern: IdngS pokraj, trofe vkljub.
®en SBemfall auf bie grage to o? ben 2Ben« fal( auf bie grage roof»in? regieren:
an na (auf), Ijinter za, in u (v), neben poleg, iibtr krez, (črez) (čez); unter spod, uor pred, jmifdjen med.
IX. Dos Sinbemort.
§. 36. Sinberoorter eerbinben SBorter unb <Sd|e miteinanber, bamit roir furjer unb beuilidjtt fpre* tben; j. 35. 34 fjabe SBater unb SKutter gefejjen — ift furjer unb fd»oner gefagt, al«: id) fiabe i»en SBater, id) |abe bie SRulter gefe^en.
®ie geroot)nlid)en 5Mnberoorter ftnb: entroeber ali, ober ali, roeber ne, no d) ne, aber, allein ali (alj), bo$ vendar, benn kajti, alfo tedaj, roie kakti (kakor), ob li ? ob etroa ? jeli, ali j t.
X. Medmet.
§. 37. M e d m e t i so posebni glasi, ktere med govor dajamo, svoje občute veselja ali žalosti naznaniti; p. o! hoho! f)a! juhe Jjeifja! na ei! žalibože tetber! — So tudi slova take, ktere naravne glasove vkarjajo ; p. lop, pač, resk, itd.
XI. Pravopis.
§. 38. Ni dovolj samo prav brati in govoriti, potreba je tudi prav pisati. Pravila, ktere nam pravijo slovensko prav pisati, so:
1.	Samo tiste pismena (čerke) se imajo pisati, ktere se v pravilnem govora (guču) s 1 i § i j o, ne več, ne manj. V slovenjem se ne podvoje ne glasniki, ne tihniki, kakor v nemškem.
2.	Na koncu slovk se pismenka l včasih po domače izreka ko u (v), piše se pa le l; p. kotel, orel, bil, delal, itd. Ako se ne ve pisati l ali v, nategni slovko na e ali i, da se pokaže l ali v, kakor bo prav; p. orli, pravi, itd.
3.	Nekoliko slovk se izreka po domače na o v, pa se vendar pišejo ol; p. dolg, poln, volk, i. t. d.
§. 39. V slovenjem se pišejo velike pismena le
a) v početku govora, b) po piki, c) po pra-šaju, d) po klicaju, e) po dvopičju, ako lastne besede kogar drugega naslede; f) pri lastnih ime-
X. ©mpfinbmtgSiuort.
§. 37. Smpfinbun gžroorter finb etnjelne Saute unb SBorter, burd^ roefdje mit unfere (šmpftnbun« jjen ber $reube, be8 ©djmerjež, ber SBermunberung te. funb geben; j. S8. adjj! oh!, o mel)! joj!, pfui! fuj! ic.
Saju geljoren aud) bte SBorter, roeldje naturHdje Jone nadjajjmen: j. §8. piff, paff, puff, ptump, jc. it.
XI. $on ber 9tcc^tfd^rei6n«g.
§. 38. (ŠS tji nid)t genug, redjt ju fefen unb sierltdj ju foredjen, man tnufj aud) redjt fdjreiben. 3m S)eut= fdjen ridjte man fidj nad^ fofgenben ©ritnbfd|en obet Sfegefn:
1.	9ttan ftfjrci&c bie beutfdjen SSBorter fo, roie man fie rein unb ridjtig aužfpridit. (93aum, nidjt SBam; Mej), nid&t 2Midj.)
2.	2Ba§ au« ber guten 2lužfprad)e nidjt erfannt roirb, lafft fidj oft auž bet §erleitung etfennen.
t^en toon §auž, unmajng »on SKajj.)
§. 39. ®ie groben Slnfangšbudjftaben merben im Seutfdjen gebraudjt:
a) 3m Slnfange einer SRebe, b) nad) einem ©d&fufS* Jjutifte, c) nad) einem Sragt» Sufjeidjen, menn fte beti ©o| fdjliejšen; d) nad) etnem ®oppetyuafte, menn man bie SBorte einež anbern anfut)rt; e) bei aUen
ni h ljudi, narodov, gor, rek, gradov, itd. p. Anton, Neža, Slovenec, Triglav, Sava, g) v listih ali pismih prilogi tistih oseb, koje smo dolžni spoštovati; p. Vi, Vas, itd. h) Tudi v pesmih se po navadi vsaka versta s velikim pismenom začne.
§. 40. -Ločniki se imajo na pravem mestu postavljati, namreč:
1.	Pika (.) se stori, kadar se misel ali izreka dogovori; p. Kar danes lehko storiš, na jutri ne odlagaj. Tudi pri okrajšanih slovib, p. sv. i. t. d. in po številnicah 1. 2. 3. itd. piko postavimo, kadar se čita: pervi, drugi, tretji, i. t. d.; ali pa pervič, drugič, i. t. d.
2.	Prašaj (?) se postavi, kadar se prasa in na odgovor čaka; p. Kdo si ti ? Ako se pa le pra-šaje pripoveda, se pika naredi; p. Ne vem, kamo bi se od žalosti djal.
3.	Klicaj (!) se napiše, kadar se kdozakliče, ali kdo zavpije, ali kaj prav čversto pove; p. Marko! čuj ! Ljubi prijatelj ! Zivio svitli cesar!
4.	Dvopičje (:) zapiši, kadar lastne besede kogar navodiš, p. Sv. Joan veli: „Otročiči! ljubite se.a Začetek besedi drugih se naznani s („) konec pa s (").
5.	N a d p i č j e (;) se stavi, kadar se ima prednja poslednje izreke ločiti, in ponavadiio kteri vezni-kov: ali, samo da, zakaj, kajti, vendar itd. sledi; p. Vse dobro imamo od Boga; za vse mu torej hvalo dajmo. Tudi med dve sebi nasprotne
gennatnen, mit aud) (im ©eutfdjen) bei oUen §aupt* roortern unb bauptmortlid) gebraud)ten (šigenfd)afM* unb 3eitmottern; -f) in SBtiefen jene gurmorttr, bie fi«f> ouf ^etfonen bejie^en, benen mir eine befonbete Oldjtung fdjulben.
§. 40. Sie Unterfcf)eibung«jei^en finb am red)ten
Drte ju fe|en, unb jmar
1.	©er S dj l u f ž p unft (.) am ©d)tuffe eine« ooll* fommenen ©a$e3; j. 95. 2Ba3 bu (jeute t§un fannft, Derfdjiebe nic^t auf morgen. (Sludj mitb ein $mtt 8efe|t bei abgefurjten Sffiortern unb ©rbnungSjaljlen, mo et aber nicf)t ©d)luf^unft, fonbern Stbfurjgei^en ift; 5.98.
1. 2. 3. u. f. m.
2.	©aS gtagejeidjen (?) mirb gefe|t (jinter
$ragefafcen (SBer bift bu?). SGtrb bie grage nur er» jafjlungžmeife gebraudjt, fo mirb ein ^unft gefe^t. (3c£) meip oor fauter £tauet nidjt, mot)in id) mid) roenben foll.)
3.	©a« Sft uf jeidjen (!) mirb gefe|t nad) ®d|en, roeld)e einen Služruf, eine 93itte, einen 93efe§I, eine dt-ma^nung entljalten; oft auc§ bei einjetnen SBortetn. (Unfer ^aifer lebe §od)! ©eib fjoftid) gegen jebermann!
SKarfuž! §ore!)
4.	©et ©oppelpunft (:) fiefjt, menn bie SSorte
eine« anbern, fo mie er fie gefprodjert Ijat (in geraber Sebe), angefu&rt merben, beren Slnfang man aud) oft mit („) unb ba« <šnbe mit (") besnet. 3. ©et §ei(. 3oIjanneS fpridjt: „Sinb(ein! liebet euc^ unter einanber."
5.	©er ©trit^junft (;) mirb gefe|t, um ben 55oiber» unb 3tad)fa| ju unterfdjeiben, befonbei« menn
zreke se (:) postavi; p. Hvaležnost vsim dopade; nehvaležnos ves svet čerti.
6.	Klincek ali vejica (,) se napiše v sredi govora med besede in izreke, kder se kaj malega postoji, posebno, pred zaimki oseb, in pred vezniki da, ker, zakaj, itd.; p. Boljše je dajati, kakor jemati, govori Kristus , ki je večna resnica.
7.	Vezaj (-*) veže slovke in slova, ktere vkup slišijo, in se piše tudi na koncu redke, kadar ne moreš cele besede napisati; p. slovensko — nemški pravopis.
8.	Oklepe () rabimo, kadar meddjano besedo ali izreke oklenemo; p. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, kdor se ponuja), in pa star denar sta veliko vredna.
9.	P o m i š 1 e j (—) se napiše, kadar se beseda ali izreka zamolči, ali pa kaj tiho za pomisliti da ; p. Kaj je naj dražje blago na ovem svetu? — Pretekli čas se na poverne več.
P a z k a. Kadar se kaj nemškega posloveni, ali kaj slovenskega po nemško pove, se ima paziti na različnost tikati, vikati in onikati. Slovenci tikajo ljudi svoje enakosti; više osebe pa pričujoče vikajo, oddalne onikajo. Omikani Nemci nazoče onikajo,' neprišujoče pa sploh poenidrujejo ali tikajo; p' Mati! prosite vi očeta, naj me v šolo dajo; kar se po nemško tako pove: SDiutter! bitten (Sie ben ffiater, baf« er midj in bie ©djute fc^icfe; kakor bi rekel: Mati! prosite očeta, naj me v šolo da. So pa tudi Slovenci, ki druge jezike posnemaje ravno tak ponikujejo; p. Primorci.
§. 41. Slovke se v besedi ali potegnejo in na dolgo izrekajo, ali se na kratko denejo in prav
eine« bet Sinberodrter: aber, ali ein, benn, bafjer, b o d) k. bie beiben Sd|e »erbinbet. (5llle« gute §aben ro:'r ton ©ott; batum fotlen mir t^ra aud) fur atfe« banfen.)
©inb jmei <5a$e einanber enfgegengefeft, fo ftelje ein (;) bajmifdjen. (®ie Sanfbarfeit gefdlTt ollen: ben llnbanf »erabfdjeuet bie gonje SBelt.)
6.	®er SBeiftrid) (,) fieljt jmifdjen SBodern unb Safcen, mo man ein menig abfe|t, bor unb nad) einge* fdjalieten @d|en ; baljer Bor ben bejieljenben $urrodttern unb »telen 93inbemortern. (3$effer ift geben, al« neumen, ftridjt Sljriffu«, ber bie eroige SEBaljrljeit ift.)
7.	$a« £ijeilung«» ober SBinbun gžjeidjen (- ») braud)en mir, um bie ©ilben eine« Sffiorfe« (befon* ber« am (šnbe ber 3^0 i« trennen; audj mirb e« ge= braud)t, um getrennte ©ilben ober SBorter ju oerbinben, roeldje jufammengeljoren. 3. 23. $eutfd)«flo»enifd)e« Sefebudj.
8.	®a« (šinfdjl uf«jeidjen () mirb gebraucf)t, um SSSorter ober @a|e einjuflammetn, bie man jur @r» ftdrung bajmifcfjenfeft. 3. 95. din treuer greunb, (nidjt jeber ift $«unb. ber bir fdjmeidjelt) ift ein grofjer Sdjafc.
9.	®er ®e ban fenftridj (—) mirb gefe$t, menn ein SGBort ober ein @a| au«gelaffen mirb, ben ber Sefer felbft ienfen foll. 3. 9Ri«nanb mirb al« Sieifter ge-boren, fonbern — 3Ba« ift ba« tfjeuerfte @ut auf bie= fer 38e(t? — ®ie 3eit; — fie fe^rt nidjt mieber.
§. 41. SBir ftredjen eine ©ilbe gebe^nt (Same, ffiagen, Sdjeere) ober gefdjarft ($Sirt, §erj, 9tuf«, Sranb.) SBir bejeidjnen bie ®el) nun g ofter mit einem
kerhko izrečejo Dolge slovke se poznamujejo s dolgim naglaskom ('), kratke pa s kratkim ('); p. las, setva; sit, germ itd. Po navadi se predpo-sledne slovke nategajo; p. seja, sejanje oče, očeta. Naglaske je le potreba staviti, da se kada pomota ovarje; p. vojvoda, grede, gredo, odpert, itd. Nemci nategajo slovke po dveh glasnikih, ali pa skoz h, ki ga ustavljajo; kerhke in kratke slovke pa na-znamvajo dva tihnika postavljaje; kar pa Slovenci ne posnemajo.
§. 42. Kar ti pravila ne povedo, hoče te raba izučiti; le tenko poslušaj, pazno čitaj, pomni sker-bno, kar si bral, in pa pridno poskušaj govoriti, pa tudi pisati. Hitro in lahko boš znal; le Boga ne pozabi; zakaj prazno je delo ako blagoslov na-nj iz nebes ne rosi.
bo^eflen Selbftlaute, (ba« §aar, bie @aat, ber @ee, ber ^(ee, bie @ee(e.)
®a« gebeljnte i roirb gerooljnlicfj ie gefdjrieben. ($ie ®ie6e, ber Ctiel, bie 93iene, regieren, probieren.)
3n Dieten SSortern be$eief)nen roir bie ©e^nimg mit I) in betonten Sifben oor l, m, it, r. ($a« 9Jiof)f, ber 3a^n, bie SDtiiljfe, iljm, ifjn.)
£>ft roirb bie ©ejjnung jebocJ) gar nit§t bejeidjnet, (ba« @ut, fo«, lofen.)
®ie Sdjarfung be« Selbftfaute« roirb buref) ben barauf fotgenben boppeften SKitfaut bejeic&net. (®ie @onne, ber 9Kann, ber Sftitt, bie ©affe jc. Statt be« jj unb It gelten $ unb <f; ®rucE, £a$e.)
©^reibe nocf) einem gebeljnten unb jufammengefe|ten Selbftfaute einen einfaefjen, nadj einem gefcbarften Sefbfttnute einen boppetten 3Qlttfout.
§. 42. 2Bn« bir bie Stegefn nief)t fagen, roirft bu nu« bem ®ebraud)e lernen; fjordje nur fein, tie« auf* merffam, meife bir forgfam, roa« bu gelefen bajt, unb ube bi4 fleijjtg im Sefen, roie aud) im ©djreiben. — SSalb unb foietenb roirft bu e« temen; nur oergif« nie auf ©ott; benn oljne ®otte« Segen gebei^et bie Strbeit nid)t.
D vod.
I.	Perva skerb ....
II.	Kako se v šolo hodi . . .
III.	Pridna Rozika ....
IV.	Dva slaba šolarja
V.	Kako se prad šoloj vesti
VI. Šolska priprava ....
VII.	Kako se v šoli vesti
VIII.	Kako šolo dokoučati in se po šoli včsti
IX.	Lepoglasje v branju
X.	Mladosti naj lepši izgled . . *
XI.	Kako se v cerkvi vede
XII.	Spoštuj očeta in mater
XIII.	Hvaležni sin, Egiptovski Jožef
XIV.	Kdo so naši stariši
XV. Kdo je naša rodbina ali žlahta . > XVI. Kako za poštenje skerbimo XVII, Kako se vpričo gospode obnašati . XVIII. Kako se imamo obnašati vpričo Ijud svoje verste ....
XIX.	Poduk lepo pisati
XX.	Vaja pravopisa in naglopisa
^ n 1) fl 11.
I.	SDie etjle ©otge
II.	ffiie man in bie ®<f>ule ge^t .
III.	$až fleifjige Otežen
IV.	Breci fdjlet^te ©djiilet V. ®a« 2Jet^aIten »ot bet ©cfjule .
VI.	$až ©djulgeratfj .. .
VII.	£až 93ettjalten in bet ©d)ute
Vili. 35ie Seenbigung bet ©cfjule unb baž SBet^al teit nad) bet »Sesule IX. ffio^lflmig im Sefen
X.	®et Sugenb f^čnfle« Seifpiel .
XI.	Saž SBetfjalten in bet ffitč^e .
XII.	(šljte ®atct unl> 5W,lttcr •
XIII.	3>et agt^tifdie 3ofef, ein ban!6atet ©o^n
XIV.	ffiet ftnb unfete ŠJItern?
XV.	2Bet tji unfete $ewanbtfc|aft obet Sefteunb
f^aft?	.
XVI.	ffiie »it un« 2Id)tung unb Sfjte etaetben
XVII.	fflte man fičf> tot £enen ju Bene^men iiafce
XVIII.	Sffiie man fid) »ot Seuten feinež ©leicfien bene^men fabe ....
XIX.	Unteuidjt im ©djimfdjteiben
XX.	libung im SRec§t= unb ©djonfdjteiben .
©eite 5 7 11 13 15 19 27
33 37 45 53 59 69 77
83 87 105
109 115
127
Str.
XXI.	Kako se s koristjo bere .	.	,136
XXII.	Kaj bo iz šolarjev . .	.	.146
XXIII.	Dobro jutro za otroke .	.	.154
XXIV.	Dober večer za otroke .	.	.158
XXV.	Pesem narodov . . .	.	.164
XXVI,	Dvanajstero vgank ali zastavic	.	. 166
XXVII.	Prislovice ali prigovori .	.	.170
Taja slovensko in nemško besedo prav govoriti in pisati.
1. Navod
II. Ime samostavno .
III.	Prilog ali pridavno ime
IV.	Čislo ali številnica
V.	Zaimek
VI.	Glagol VII. Narečje
VIII. Predlog
IX.	Veznik
X.	Medmet
XI.	Pravopis
178 188 194 196 200 224
226 228
XXI.	ŽBic man mit fhifcen iefen fott
XXII.	2Bae fotl au« ben ®d>uletn »rerben'
XXIII.	$až bratje ffinb am aflorgen
XXIV.	5Daž braue Sinb am 5lbenbe
XXV.	JBoIlS^mne
XXVI.	(Sin ®u|eitb SRat^fel
XXVII.	<S^ri^TOortcx
Stnleitung, bie floocnifae unb bcutftfje Spradje tcd)t ju fprcdic« unb ju fdjreiben.
I.	(Sinlcitung
II.	3>až £au£tn>utt
III.	S5až 23ei»ort
IV.	2>aS Batjlmort
V.	©až gurroort
VI.	©a« 3eitrcort Vil. ©a« 9?eben»crt VIII. ©a« 2Jor»prt
IX.	©a« SBinbeacrt .
X.	©až @mpftnbung«n>ort
XI.	Sen ber SRe$tfd>reibung
2>rucf ron S e r p o I b ® run b.
3n ben i>ffentli$en Sluten finb, befonbete (štmdčjj« tigungen bež 9J/inifiertum3 be? Kultu ž unb Unterričfjtež auJgenommen, nur bie »orgefdmefcenett, mit bem Stdmfel be? (Sc^ulbuc^cr - Šerlagež fcerfetjenen 5Bu$er ju »emenben; aud) burfen biefe Siidjer nic^t gegen £i?l)erc ate bie auf bem Sttelblatte angegebe: neit ^Jteife »erfauft toerben.
V javnih šolali se je, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne dovoli, samo predpisanih, s štempelnom solsko-knižnega prodajo zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smeja višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena.