Poštnino plačana v gotovini. Sped. in abb. pos'. 2. Gr. iDVEHie^iiaoBK £*«NiftTVO in UPRAVA v Gorici v ulici nlČ?1! ev- 38 — Cena oglasom po dogovoru. — prt0 vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK ZID E VSAK ČETRTEK PoStni čekovni račun it. U/509Z Ul. štev. 5 GORICA DNE 30. JANUARJA 1947. Dvojna it«vilka — L. 10 trojni tip človeka obrj katoličani so dobri domo-x. i- Tudi slovenski katoličani že-“m° delati za napredek svojo do-^°vine. Prepričani pa smo, da bo-v, n*°&Ii svoji domovini in vsemu ^°vešt\Tj služiti le tedaj, ako .nam l°w Ua možnost, upodobiti v sebi ^canski tip človeka. Naslednji f&led naj utemelji to našo pre- pricanje. p°9anski člow«k »sta- V. .Z kojif Nove Zaveze, ki so tudi 6Zfii kulturni dokumenti, se jasno tali tip poganskega človeka, ki a 'sv- Pavel imenuje v nasprotju z vim krščanskim človekom re|a človeka.« zeoiimo konkreten zgled takega °veka v Ponciju Pilatu. Kot Rim-flik' Ponci-i dober prav- ’ sa.i se je obotavljal izreči sinrt- 0 obsodbo nad nedolžnim Jezu-°n?’ *ie njegova svetla poteza. *®da Pilat je imel v svtojem znanju tudi temne poteze. Bil je sla ker se je vdal pritisku nahuj-, ane množice. Bil je bojazljivec, j1'1’ s« je bal zamere pri Judih v -^Uzalen.u in pri cesarju v Rimu. " .iR krivičen sodnik, ker je proti 'V(Jjemu boljšemu prepričanju ne-°lžnega obsodil na smrt. To Pilatove temne poteze so v _Csni zvezi z njegovim svetovnim zakaj bi! je skeptik, ^'»djivec. Njegovo vprašanj:' '>^a.l je resnica?« nam odpira po-*lfcd v njegovo od dvomov razdejo in temno dušo. Biil je mož bre/ poznanja resnice, brez orientacije, rez luči v duši. Nihal je kakor ni-.lu'o na uri sem in tja med dobrir-.i hudim, toda končno se je odlo-«a hudo. , Pilat je izrazit tip poganskega y°Veka. Imel je v svojih časih brez 8tevila sebi podobnih, ima jih tu-■ danes. ^aki ljudje niso mogli in ne mo-biti ustvarjalni. Prej ali slej Popadejo. ^ičanski človek ■J® nasprotje staremu poganskemu iloveku. Sv. Pavel ga imenuje *>ftovi človek«. Kristjan živi iz Kristusa, ki je buč sveta. Zato je v njegovi duši Vro svetlo. On ima jasno orienta-(=;io o vseh življenjskih vprašanjih. •'Jegov korak je gotov. On ne o-^ahuje. Pripravljen je, za svoje Izpričan je dati vse, tudi življenja *ato kristjan trpi in umira muče-®*&ke smrti. Ne samo nekoč, tudi 'Wes . pota krščanskega človeka J^ldje bogato luč nova zapoved lju-^;>ni. Ljubezen žene kristjana, da 1‘Oinaga, da odpušča, da ustvarja, •* se za svoje visoke vzore žrtvu ^ do konca. Ta novi človek je ustvaril novo ^Hčansko kulturo. Evropska ali ‘aPadna kultura ima v sebi nekake prvine krščanske kulture, ven-ar celotna krščanska kultura je K{>rno v Cerkvi, v njenih verskih, '•'-brodelmh, pravnih, vzgojnih, z,ianstvenih in umetnostnih usta-:'tvah. Krščanska kultura ima slavno ^oteklost. Kljub mnogim krizam ni odpovedala. Še vedno kaže življenjsko moč. Pripravlja !le *a novo delo, za nove boje in ^agfe. Pred njo je še slavnejša br>- ^Čnost. ^°»nunistični človek v ^ naši dobi je spet na vidiku nov Cvek, nasprotje krščanskega c k« ■ t. j. komunistični človek. Ta človek je kakor stari pogan- 1 človek brez spoznanja božjega. Boga spoznati mu brani njegovo materialistično mišljenje. V njego- vi duši biii le rdeča luč materialističnega sveitovnega naziranja. Priznati je treba na komunistu svetlo potezo, ki je vera v družbo, ki ima priti in ki v njej ne bo izkoriščanja. 'Pa vera sliči veri . v pravico. Toda to svetlo potezo zelo motijo druge temne poteze, ki jih imajo komunisti na svojem značaju. Komunist je človek množice (mase), iz množice je izšel, za množico živi, v imenu množice se bori. On nima osebnih ciljev in je brez osebne odgovornosti. (Znani no neodgovorni- elementi!) Komunist jo nasilen. Razredni boj ga. vzgaja k nasilju. Komunist no pozna ljubezni. Njegova gonilna sila je sovraštvo. O tem se vsakdo lahko prepriča, kdor zajde v omrežje rdeče propagande. Celo nagrobni govori rdečih dihajo sitrupeuo sovraštvo. V času prizadevanja za mir širijo komunisti el > v jo sovraštvo proti vsem, ki ne mislijo tako kot oni. Ne trdimo, da so vsi komunisti taki, sr.j tudi vsi kristjani niso taki, kot bi morali biti. Vendar komunist, ki živi po naukih komunizma, mora biti nasilnež in mora strastno sovražiti, kakor mora kristjan izpolnjevati zapoved ljubezni, če hoče biti in ostati kristjan. Ali so komunisti že ustvarili kako kulturo? Izven Rusije so le rušili. Kar pa so ustvarili v Rusiji, .-e bo šele videlo, če bo vzdržalo, kakor hitro bo komunizem doživel svojo prvo veliko krizo, kakor jih je krščanstvo že več doživelo v svoji dvatisočletni zgodovini. Zaključek Po vsem tem je .naše prepričanje utemeljeno, da z delom za krščanski tip slovenskega človeka svojemu narodu koristimo. Poganski tip človeka --.e ni obnesel. Propadel je. Komunistični tip še ni šel skozi ogenj preskušnje. Krščanski človek pa je tudi danes poln življenjskih sil. Še vedno je zmožen velikih podvigov na vsakem polju človeškega udejstvovanja. Ničesar se ne boji. Ne boji se tudi zdrave tekme z novim komunističnim človekom Potrebna mu je le svoboda, da razvije svoje sile. In samo resnično svobodo zahtevamo katoliški Slovenci v novi Jugoslaviji, kajti le v svobodi bomo mogli služiti svoji domovini. ALI CERKEV RES SKRR1 samo za bogatine ? Ta očitek je med mnogimi, ki j>ii vsak dan slišimo in se vedno pojavljajo, najbolj neumen in lažniv. Kdor zgodovino kaj pozna, ve, da je Cerkev vedno skrbela za revne in uboge. S ponosom in velikim zadoščenjem lahko trdimo, da je bila Cerkev sploh prva, ki se je a vso močjo lotila skrbi za ubogo in sploh socialnega skrbstva. Že v prvi, jeruzalemski, krščanski občini so tisti, ki so vero spr* jeli, prodajali posestva in premoženje, izkupiček pa razdeljevali med vse. kolikor je kdo potreboval, tako, da ni bilo reveža med ujimii. Tudi krščanske občine v Grčiji in Mali Aziji so veliko darovale za jeruzalemske kristjane. Red diakonov so apostoli ustanovili prav zato, da bi oskrbovali uboge. To ni bil noben komunizem, ampak kvečjemu »komunizem ljubezni«. Globoko pojmovanje o ljubezni do bližnjega, nauk Kristusov o bogastvu, samoodpovedi in ponižnosti, njegov žgled, zlasti pa milost božja: vse to je nagibalo vernike, da so izvrševali tako junaška dela ljubezni do bližnjega, da ubogega ni bilo med njimi. V srednjem veku je krščanska dobrodelnost zaradi splošne verske vneme dosegla svoj višek. Marsikdo ne ve, ali noče vedeti, da je prve bolnišnice, zavetišča, hiralnice zgradila Cerkev. Cerkev je bila tedaj bogata, je pa od svojega bo gastva darežljivo dajala. Saj so nekateri samostani nasičevali dnevno na tisoče ubogih (samostan v Clunyju n. pr. 12.000). Srednji vek je doba sv. Frančiška Asiškega. Koliko so njegovi bratje, frančiškani, in zlasti njegov tretji rei dobrega naredili najsiromašnejšim slojem, m mogoče dovolj poudariti. Iz te dobe imajo romanski narodi besede za bolnišnice, ki jih imenujejo naravnost hiše božje, n. pr. Francozi »Hotels-Dieu« ali pa »Maison-Dieu«. Iz te dobe se dvigajo v sneženih alpskih višavah zavetišča Sv. Bernarda in Sv. Golthar-da, ki jih še danes tudi največji sovražniki Cerkve občudujejo. V moderni dohi Cerkev dobrodelnosti ni opustila, marveč jo je še pomnožila. Omenimo sv. Vincencija Pavelskega, ki je za vse, ki so živeli v bedi, našel uteho. Iz najnovejšo dobe pa vsi dobro poznamo Ozauama in njegove Vinoencijeve konference, Elizabetine konference L’i druge moderne socialne ustanove in dobrodelna društva. Da bi pomagale revnim in bolnim, je bilo ustanovljenih v zadnjih desetletjih nad deset novih redovnih družb, moških in ženskih. Res je pa, da so nekatere države Cerkvi vzele in prepovedale vse karitativno delo, n. pr. Nemčija. Kdor torej očita Cerkvi, da skrbi samo za bogatine, jo bedak in lažni k. Papeška podporna komisija Sv. oče je ustanovil posebno komisijo, kaiteri je poveril organizacijo pomoči raznim narodom v Evropi in Aziji, ki jih je prizadela vojna. Pod imenom komi ni ja pa si ne smemo misliti le par oseb, katerim je bila zaupana ta ali ona naloga. Pri p a) ješ ki podporni komisiji (Poutifiicia commissione di as-fiistenza) gre za ustanovo, ki zaposluje veliko ljudi in ima obilo posla. Papeška podporna komisija je kakor majhna armada ljudi, mobiliziranih zato, da dele pomoč in skušajo popravljati tisto, kar so druge armade pokončale. Njeno delo je zelo mnogovrstno in se ravna po papeževem izreku: »Delajte dobro do konca«. Skrbe za mladino in zapuščene otroke s šolami, zavetišči, poletnimi kolonijami, podporami itd. Pomagajo beguncem in brezdomcem z ljudskimi kuhinjami, razdeljevanjem oblačil in hrane, bolnišnicami, hiralnicami itd. Tudi vojnim ujetnikom in zaprtim po ječah so priskočili na pomoč na različne načine. Pomagajo povratnikom in jim nudijo prvo pomoč. Skratka, delo pai>eževe pod-perne komisije je široko, kakor so široke potrebe sedanjega časa in kakor je široka krščanska ljube-ben. Prva začasna bilanca ujenega dela od marca 1944 do novembra 15)46 pravi, da je PPK razdelila podpor v raznih oblikah za dve milijardi in 900 milijonov lir predvojne vrednosti. Svoje organizacije ima komisija skoro po vseh škofijah, ki so bila prizadete od vojne, tudi v goriški in tržaški škofiji. Denarne fonde pa ji nudijo prostovoljni prispevki katoličanov po vsem svetu, posebna v Ameriki. Tudi drugoverci radi prispevajo zu papeško dobrodel nosi. Le dva režima sta bila, ki nista pustil j, da bi sv. oče vršil dela krščanske ljubezni na njiju področjih; nacisti in sovjeti. Še enkrat: gliha vkup štriha. Sedaj pravijo, da tudi maršal Tito ne pusti papa-ški komisijii, da bi delovala na juge slovanskem ozemlju. V nekaterih brošurah, ki so izšle v slovenski 1 restolnici, smo na račun papeške podpore slovenskim beguncem po taboriščih brali najostudnejšo klevete. Osebe, ki so prihajalo v taboreča delit podporo in prinaša pozdrave in blagoslov skupnega <>-četa vseh kristjanov, se opisujejo tako, kakor jih more opisati le najbolj prostaška in v sovraštvu dt> vsega dobrega zagrizena duša. Pri teh izpadih zoper nesebično dobro-to, ki so je bili deležni prav tako tisti, ki danes sveto Cerkev blatijo, kakor dobri verniki, moremo le ponoviti slov. pregovor: »Dobrota je sirota*. To pa ne pomeni, da Cerkev ne bo še naprej delila dobrot, kakor jih je do sedaj; če telesnih ne bo mogla, bo delila pa duhovne — kar je njena prva in glavna milega in kar od nje vsi pošteni ljudje v prvi vrsti pričakujejo. Učenje bogoslovja v sovjetski Rusiji Iz lista »Gore srca« posnemamo: Dne 1. okt. preteklega leta sa je začel pcuk v pravoslavnem bogo slovnem zavodu v Moskvi. Zavoi ima tri oddelke. Prvi oddelek po-sečajo tisti, ki se pripravljajo, da bi pri maši služili kot pevci, kar je važna služba pri pravoslavni maši. V ta oddelek smejo stopiti tisti, ki so že dopolnili 18 let in znajo glavne resnie-e in molitve ter zi-ajo citati rusko in staroslovensko, ker so obredne knjige pisane . v staroslovenskem jeziku. V drugem oddelku se učijo zgodovino starega zakona, katekizem, cerkveni zakonik, kratko zgodovi no sv. Cerkve, staroslovenski in ruski jezik. V tretjem oddeku, ki se imenuje višja bogoslovna šola, se sprejemajo dijaki, ki so dovršili kako višjo državno šolo. Tu so uče sv. pismo, dogmatiko, fundamentalko, moralko, cerkveno govorništvo pa ludi ustavo sovjetske države. Dijaki dobivajo državno podporo od pi-vega meseca i>o vstopu v šolo. Iz tega se vidi, da do sedaj n'so imeli bogoslovnih šol v Rusiji. Vidi pa se tudi, da nastaja med pravoslavno cerkvijo in državo tisti odnos, ki smo ga bili vajeni videti med rusko cerkvijo in carji. Stalin stopa po potih svojih prednikov, carjev, ne samo v zunanji politiki, nego tudi v notranji cerkveni politiki, tako da vprega V državni voz pravoslavno cerkev, preganja pa katoliško in zlasti uniatsko cerkev v Ukrajini. Prejeli , smo in objavljamo: OBVESTILO Iz verodostojnega vira in kakor je pravno samo ob sebi u-mevno smo zvedeli, da se s podpisom mirovne pogodbe med 1-talijo in Jugoslavijo dne, JU. februarja t. 1. upravni in politični položaj v coni A v ničemer ne* spremeni, dokler mirovna pogodba ne bo ratificirana od parlamentov štirih velesil. Obveščamo torej naše ljudstvo o tej zadevi in opozarjamo, da je m< /r.a ratifikacija tekom meseca februarja. Vsakdo naj to obvestilo vzame v vednost in ravnanje in naj ne dela prenagljenih odločb glede svoje bodočnosti. SDZ. Ljubljana Na novo leto so v cerkvah ljubljanske škofije prebrali prvo pa-sursko pismo novega pomožnega škofa Vovka. Škof priporoča vernikom versko izobrazbo, prejemanje sv. zakramentov in ljubezen do bližnjega. Zidarjem novega reda Po prvi svetovni vojni so elr-žavniki stavili temelj novi Evropi, pa so zavrgli vogelni kameri, ki je Jezus Kristus (I. Pet. 2, 7), zidali so, a brez ozira na Boga (Ps. 12tj, 1). Kaj je nastalo iz te evropske stavbe? Pokazala je to druga svetovna vojna, ki je Evropo razbila, da je danes duhovno in materialno ena sama velika razvalina. Ta (temeljni pogrešek bivših zidarjev — državnikov je pod vislicami javno priznal dr. Ley, eden od nacističnih kolovodij). ..Spričo smrti, ki ga je crez par 'minut čakala, je izrekel zadnje besede na tem svetu: »^li (Nemci) smo zapustili Boga in Bog jo zapustil nas, ker smo zamenjali božje zapovedi z našimi zakoni.« Zidarji nove Evrope, pomnite, da se človek nikdar nekaznovano ne postavi nad Boga in ustoliči na njegov prestol. Obračun pride gotovo ob svojem času. Stroške tega računa plačujejo pa uboga, zapeljana ljudstva. Delavci v Cottolengovem zavodu Komunistični list »lTidta» je ua podlagi izpovedi neke nesrečne nune, ki so jo odpustili iz »Male hiše božje Previdnosti« v Turinu zaradi umobolnosti, prav grdo obrekel Cottolengovo ustanovo. Vodstvo je postavilo na laž trditve kom, lisia tako, tla je povabilo vse delavce iz Turina, naj si sami ogledajo stanje v bolnici na lastne oči. V bolnici je sedaj okrog osem tisoč bolnikov in strežnikov. Delavcev je prišlo na tisoče. Tako so lahko videli, kaj premore krščanska ljubezen in kaj premore komunistična laž. Kaj piše sv. Peter o krivovercih ? (2/1-11) Tudi med vami bodo lažni učitelji, kateri bodo uvajali pogubne loči ce: celo Gospoda bodo tajili in si nakopavali naglo pogubo. Oprijeli se bodo njih razbrzdanosti mnogi, po katerih se bo sramotila pot resnice; in v lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami... Sramote, česar ne poznajo, in bodo v svoji izprijenosti tudi poginili ter prejeli plačilo za krivico. Za veselje štejejo dnevno (=:krat-ko trajajočo) nasladnost, ... oči i-majo polna riešuštva in za greh nenasitne; mamijo neutrjeno duše; ..otroci prekletstva! Ti so studenci brez vode in po viharju gnani oblaki, ki jih čaka črna tema. Kajti govore šopirae ne-, rede nijemurnosti in s; razuzdanostjo nami jo v meseno poželenje tiste, ki t« kemaj odmikajo v zmotah živečim; svobodo jim obetajo, ko so vendar sami sužnji pogube. Besede, besede, besede ... Shakespeanejev Hamlet nasto]>a v nekem prizoru sam z debelo knjigo v roki in govori sam sebi: »Besede, besede, besede...« Žal, da to ne velja samo za toliko knjig, ampak velja tudi za marsikatero državno ustavo. Tudi glede teh bi mogli ponoviti: Besede, besede. X. i>r. el. 24 osnutka nove ustave Ljudske republike Slovenije se glasi: »Državljanom LRS je za- jamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. Cerkev je ločena od države. Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevah m pri izvrševanju verskih obredov. Verske šole. ki pripravljajo .duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države. Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane. Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim«. Lepe besede, kot vsakdo lahko vidi. Toda kaj pomenijo? »Svoboda vesti in izvrševanja verskih o-bredov« je stara liberalna fraza, katero je obsodil že papež Gregor XIV. in za njim Pij IX. v encikliki «Quauta eura». Oba je imenujeta »blodnjo«, kajti z njo so li.be ralci mislili popolno neodvisnost človeka od kakršne koli cerkvene ali črnino oblasti, tako da lahko nemoteno in javno izrazi svoje mnenje v verskih zadevah v govoru, tisku in na kakršen koli drugi način. Pij IX. imenuje to izražanje »svobodo pogubljenja«. Po tem nauku sme vsakdo nekaznovano napadati in smešiti vernike, duhovnike, škofe, papeža, zakramente, skrivnosti sv. vere itd. Takoga »vernika« niti Cerkev ne sme kaznovati, n. pr. z izobčenjem, ker bi to bilo nasilje proti svobodi vesti. In nihče r,e sme braniti ter zagovarjati svoje vere in njenih predstavnikov, ker ni nikjer zajamčena svoboda verske propagande. Njegov nastop bi se kaj lahko tolmačil kot »zloraba vere v politične namene« ali kot »razširjanje verskega sovraštva in razdora«, ki ga prepoveduje čl. 20. Torej kdor koli bi hotel svojo vero zagovarjati, bi se kaj lahko ujel v eno afi drugo mrežo pretkanih členov svobodoljubne ustave; ali ker bi uganjal »politiko«, ali ker bi netil »razdor in sovraštvo«. V duhu in moči člena 20. se je n. pr. zgodilo v Sovjetiji, da so dovolili vse oblike brezbožne propagande. niso pa dovolili verske obrambe, apologetike, da bi se ne netilo versko sovraštvo v narodu. »Cerkev je ločena od države«. To je zopet dvoumno govorjenje, Cerkev je ločena od države n. pr. v Združenih državah Amerike in v sovjetski Rusiji. Razlika pa je vendar neizmerna. V ZDA se Cerkev čuti res svobodno, v SSZR pa je sužnja, kakor ni bila še nikjer. V ZDA pusti namreč država, naj se Cerkev organizira, kakor se ji bolje zdi. V SSZR pa o kaki organizaciji katoliške Cerkve ne more biti niti govora, ne prej ne sedaj. Saj ni dolgo,, odkar je .sv. oče opozoril svet na težko preganjanje, kateremu so izročeni ukrajinski verniki v Galiciji. Po komunistični terminologiji pomeni namreč ločitev cerkve od države' to, da država cerkvi nič ne pomaga, potem ko jo je izropala; zahteva pa od cerkve lojanost, pomoč, uslužnost povsod in v vsem, kakor gospodinja od svoje sužnje. In v zahvalo naj cerkev še slavi Stalina, Tita in druge manjšo bogove komunističnega Olimpa. Poleg lega pa država Cerkev še kontrolira po svojih funkcionarjih in funkcionarkah, da bi ne »zlorabljala vere v politične namene«; nadzoruje tudi vso njene verske organizacije (tretji red, Mar. dr., apostolstvo molitve, razno bratovščine), da bi ne postale »politične organizacije na verski podlagi«, ker te so prepovedane. Ljudska država je ljubosumna na svojo oblast. Lahko bi se zgodilo, da bi jo kak bogoslovec ali profesor utegnil ogrožati. Zato pra- vi 24. čl.: »Verske šole, ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne: toda pod splošnim držav- nim nadzorstvom«. S tem se na novo uvaja ukaz Jožefa II., ki je tudi hotel imeti pod državnim nadzorstvom semenišča. Na koncu pa stoji še nekaj važnega: »Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim.« Kaj to pomeni? To pomeni, da bo država podpirala iz državne blagajne tiste verske skupine in ločine, ki bodo njej služile. To je vaba za slabiče in odpadnike: če boste pridni, dobite bombonček. — Ta člen je pripravljen za narodno cerkev ali kaj podobnega, če se bo dalo ustanoviti. Je tudi lahko napoved na-giade za »ljudske duhovnike«. Kaj ostane torej od toliko opevane versko svobode? Hamlet bi ponovil: »Besede, besede, besede...«. Mi bi rekli: zvijača, zvijača, zvijača. čen. Pa kedo naj ga ureja še v klan cu? Pod Prevalom sem so odirgal od sprevoda, kT>je stopal aa levo po cesti, in sem šel po bližnjici. V začetku decembra je hitro noč. Po pogrebu se ni kazalo muditi na Gori, treba misliti na domov. Torej nazaj preti mestu. .Noga je sluša-la, a misel mi je ostala le gori. Koj so misli jele premlevati dogodke, ki so tako pospešili nadškofovo smrt. Nekaj sem jih videl pri pogrebu, ki so vneto pomagali. Naj povem, da mi ue ugaja, če vidim koga, ki prav pokonci hodi. Tisti rutarji bi bili celo lahko izostali. Doli pol Prevalom je bila že noč, a toliko svetla, da sva se lahko spoznala s Cirilom Lisjakom, ki jo prihitel za menoj. Prvikrat sva še videla za sv. leto 1925. v Ri mu. Takrat je na grobovih mrčen-cev molil, da bi srečno prijadral v zakonski stan, ki mu je bil že pravi blizu. Sedaj je bil že poročen. Živalski priimek je imel, pa je prišel v kraj z živalskim imenom. In na oni svet ga je spravil človek z živalsko, t. j. zverinsko dušo, ponoči pred domačo hišo. — Tvoja duša, o Ciril, je pa bila vsa lepa, res krščanska. Večna luč naj ji sveti! Blagoslovitev nove cerkve Dne 26. avgusta 1928. je bila nova cerkev na Sv. gori blagoslovljena ir. bogoslužju izročena. S telesom vem da nisem bil pričujoč, z duhom pa mislim da. Pontificiral je mons. Lenart Sion, goriški kanonik in generalni vikar. Gotovo prav z velikim veseljem. Bil je zelo dober ituhovnik, torej častavec Marijin. Vesel je bil pač tudi zato, ker je zastopal svojega škofa, kateremu jo bil iz srca vdan. Takrat so pisali, da je bila blagoslovljena »nova bazilika«. Tega imena pa ne morem potrditi. Privilegij in čast manjše bazilike .ie imela prejšnja cerkev. Od kedaj? Od 20. aprila 1906., ko je bilo izdam apostolsko pismo. Do kedaj? Pač do porušenja. Da bi nova cerkev to ime kar podedovala? Prejšnja cerkev je dobila to ime kot starodavna imenitna božjepotna cerkev s temi i:i temi prednostmi. Ali vse to velja pri novem zidanju? Sodim in trdim, da ne kar tako. Posvečenje nove cerkve in prenos rajnega nadškofa L. 1932.. sta bili na Sv. gori dve veliki slovesnosti: posvečenje nove cerkve in prenos r. nadškofa s pokopališča v novo izkopano grobnici zr.. velikim oltarjem. Posvečenje cerkve je bilo naznanjeno za II. nedeljo po biukoštih dne 29. maja. Pa so prišli zadržki vmes. Naznanili so, da bo posvečenje 25. junija, 27. junija jia prenos r. nadškofa. Prvo je sed ij obveljalo. Res je 25. junija cerkev posvetil videmski nadškof mons. Jožef Nogara. Jaz se nisem mogel .ideležiti. Pač pa sem se udeležil prenosa. + nadškofa. To so preložili na 28. novembra, na obletnico smrti. To se mi je zdelo prav primerno, da se je oboje opravilo isti dan. Vreme je pa nagajalo. Udeležba je bila vendar velika. Če bi moral več imen imenovati, bi bil v zadregi. Najbolj pomnim prefekta Tienga, ki ga ima v spominu tudi bivši tržaški škof Fogar. Na novem g-robu sem videl malo nezgodo. En mož je zdrknil v grobnico, pa se mu ni nič zgodilo. OKNO V SVET SVETOGORSKI SPOMINI Moja tretja sramota Kam naj stopim, da bom v sredi"? Pisati moram že o tretji svoji sramoti, ki je v tem, da od 20. julija 1P23. do 3. decembra 1931. nisem bil na Sv. gori, to je nad osem let. To je hitro povedano. Zakaj pa ne? To se pa težko pove in razloži. Selitev na Sv. gori, neprijetne novice, ki so potem prihajale s Sv. gore, razne splošne težave v deželi in moja občutljivost, da je vse to čutila. Vzrok selitve je bila na eni strani državna premogočnost. Kaj to pomeni, ni treba razlagati v času, v katerem živimo. — Tiste novice bi kazale, da tudi druga stran ni bila čisto čista. — Težav ne bom pravil: kedor jih je preživel, je takrat dosti trpel. Kedor jih ni, bodi vesel, da jih ni; kaj bi ga dražil sedaj! Moja takratna 'občutljivost sedaj, ko je vse nervozno, pač ni manjša, pa ne kaže, da bi jo preiskoval in razlagal. Ali veste, da mi je prišlo na misel, kaj bi neki bilo 1. 1924, če bi p. Kapistran ne bil rojen v Zagradcu na Dolenjskem, ampak n. pr. v Solkanu, ali v Cervignano, ali v Capodistria. Ali bi bilo prišlo do selitve v vsakem teh slučajev? S tem bi bilo načeto vprašanje o poklicih (za duhovnike, za redovnike, za redovnice, za misijone) v naši deželi. Nova cerkev Za časa moje nad osemletne odsotnosti so na Sv. gori tudi cerkev z;dali. O tem so veliko govorili, veliko sodili. Če se prav spominjam, jaz ne veliko. Kaj se bom vtikal v tuje stvari? Z vojno odškodnino sem imel sam preveč o-pravka. Da bi presojal umetnostno stran, sem premalo strokovnjak. In kaj bi koristilo? Ko je tisti oni pisal o «chiesone», ali se je e na. Urejena in neprestana prop®' ganda z besedo iu tiskom (med dr3 gim naj omenimo misijonski sečnik »Odmev iz Afrike« v razh® ni h .evropskih jezikih), ki naj vz£8 v vseh katoličanih globokega mi*1' jenskega duha, vzbudi inisijonsKe poklice in nagne vernike, da m°h jo za misijone ter jim pomagal0 milodari. Nekaj njenih naprav. Mašna / katero je poslala Vaša Družba Petra Klaverja za vzdrževanje ve® katehistov. Iz srca se Vam dan1’* zahvalim za ta dragoceni dar. Va*1 novi varovanci in jaz Vam obljub' ijamc, da bemo z gorečo molitvi!0 skušali povrniti velikodušnost dr®' gih dobrotnikov. V teh težkih časi®' ko moramo število katehistov vedno manjšati — vsled pomanjkanj® denarja — je neprecenljiva dobi-0' ta, da smo vsaj za vzdrževanje n®' katerih zagotovljeni. V našem obsežnem in gosto naseljenem mi®1' jenskem okraju, kjer se je doslej’ žal, še tako malo storilo za širj^ nje božjega kraljestva, bi mor®11 imeti 200 in še več katehistov, d® bi jih nastavili vsaj po vseh večji® krajih. Mesto tega pa smo bili P3"1' morani od naših 50 katehistov odsloviti 25 — ker nismo imeli sredstev za njih vzdrževanje. Uspešno delo zamorskih katehistov P. Ivan Bora, misijonar v Wa«®’ Vzh. Afrika, piše Družbi sv. Petr® Klaverja: Vaši pomoči se imam zahvalit1’ da sem mogel to leto skozi 5 mesecev vzdrževati naših 28 zamorskih katehistov. S pravo apostolsko 8° iečnostjo so delovali v oddaljenih krščanskih srenjah ter za bodoč® leto vse lepo uredili, tako da b° misijonsko delo Šlo dalje kot doslej. Brez teh zvestih pomočnikov bi naš lepi misijon utrpel veliko škodo, zgubili bi mnogo duš, P°' sebno otroških. Njih dobra volja 1,1 gorečnost jo odstranila vse nevarnosti in dala našemu apostolat® nov procvit Ge bi naši dobrotniki vedel1* kakšno pomoč nudijo ti ponii®1 zamorski katehisti, večkrat celo z® ceno velikih žrtev, bi jih goto®0 velikodušno podpirali. S tateh,-*t1 gre misijonsko delo, da je vešeBe* brez njih ni napredka . Oprostite* ker spet in spet prosim za te ruoJe sodelavce. Res zaslužijo! Pij. XI. ° komunizmu Iz Okrožnice Pija XI. »Qua 'iragesinio anno» 15. maja 1831. komunizem uči in hoče dvo-*I • m sicer ne na skrivnem ali jo °nlom, temveč javno, odkri-' 'f vsemi, tudi najnasilnejšimi iprl u’ ,nanil'e^ naj ost rej Si raz-, 'J0.i in popolno odpravo ,-asebne lastnine. - a.t° doseže, se ničesar ne pla-. * ničesar ne boji; ko to doseže, .1« neverjetno in grozno krut in nečloveški. P tem priča strašno razdeja-•\° JP° silnih pokrajinih vzhod ,;.^rope in Azije. Kako na-is\ .° 01^ 0tntno sovražen je pa to«1 Cerkvi in samemu Bogu, (li .•Te> nji, le preveč dokazal z '\l‘uiji in je vsem dobro znano, tr 1 * tore-i smatramo za nepo- e|mo, dobre in verne sinove l'\-^0l'kve šele opozarjati na ,re^božno in zločesto naravo ^ninizma, ne moremo brez f, oboke bolesti gledati vnemar-‘°5l čistili, ki se zdi, da to gro-c’(,° nevarnost prezirajo in z leno brezbrižnostjo puste, l']'Ke vsepovsod širijo nauki, ki "'Uo prinesli družbi filo, klanje ^Pokončanje. ________________ Našim tam preko... Mr mok pišete in govorite o de-i*ueiji. Primorci vam hočemo l i bil odstavljen od svoje funkcije ali celo likvidiran. Take zločinski s l vari jo uprizarjal diktator Mussolini (na pr. z. Mattoorttijem in drugimi), zato so ga demokratično čuteči obsojali in se norčevali iz njegove zbornice, kjer je 500 poslanikih glav le prikimavalo temu. kar je prej sklenil fašist ovski direk-torij. Primorci smo že dobro okusili diktaturo in vemo, da za »demos« — ljudstvo nikakor ne sme veljati le tistih par sto ljudi, ki trobijo v rog vladnega despota, ampak da je »demos« celokupnost državljanov, ki vedno le težko prenaša vsako nasilje, naj si bo že fašistično ali partijsko. Ko dobijo vsi državljani »kratos«, to je »oblast« ali svobodno besedo pri vladanju države, tedaj se »dernos« in »kratos« pošteno združita in tako nastane demokratična oblika države. To imenujemo mi Primorci demokracijo. Pojdite in tudi vi tam preko storite enako, pa bomo tudi vas imenovali demokrate. n[ iz opice. temveč iz piščanca ^veduti, kaj mi razumemo pod flm imenom. To vam pojasnijo naj-a*uoje zgledi. Evo vam enega. * Bologni je ital. republikanska j^anka imela 17. I. svoj narodni So,igres. Na predsedniškem odru zavzeli častna mesta poleg vod-‘ va stranke: Dozza, župan mesta °l°gne, Simonini, tajnik novousta-. tvUene socialistične stranke de-avt-ev, Tolley, član vodstva stare s,,'>alistične stranke, Betti iz komunistične stranke. — Republikan-|BIn so prinesli pozdrave svojih V . nk *udi zastopniki akcijske, '^iinsko-ljudske in demolabuni-v stranke. Istotako zastopnika *Jll,'tizai:oy .in garibaldincev. “Utri se bodo zastopniki teh s,fank pri kakem določilu ustavne ^ načrta v konstituanti morda Cl^'pko sporekli in različno glaso- vi Po svojem političnem prepri-a jih n; oviralo, da bi .z fžnvljanske vljudnosti zbrane re-kansko stranke ne počastili s s'°io ndoležbo pri otvoritvi. imenujemo mi Primorci civi-'zncijo. ^ihče izmed teh ljudi ni zaradi HVf‘jega različnega političnega m ' e,nkega nazora v nevarnosti, da Ko se je tov. Janez prepričal, da že vsak frkolin v napredni coni B ve za znanstveno dejstvo, da je človek nastal iz opice* je tudi on hc tel slediti sodobni znanosti ter se napotil k dr. X-u, ki je diplomiral na evolucionistični fakulteti v Trnovskem gozdu in slovel daleč naokoli za strokovnjaka v teh vprašanjih. Dr. X. ga je prav prijazno in tovariško sprejel. Ko pa je slišal za njegove želje, se je hudomušno zasmejal. — »Morda te bom nekoliko presenetil — je dej il —> toda povedati ti moram, da je nauk o razvoju človeka iz opice med nami progresivnimi znanstveniki že nekaj mesecev sem prav hudo zastarel, približno tako kot med vami trgovanje'z goldinarji. Najnovejša znanstvena preiskovanja, ki so mogoča samo v krajih ros niču, neomejene svobode, kažejo. da se je človek razvil iz petelina in kokoši« »Vi se norčujete!« ga je prekinil. »Ne norčujem se ne iz tebe, še manj pa iz znanosti,« — mu je zagotovil znanstvenik. »Iznašam samo dejstva: znanost mora sloneti le na dejstvih. Navedel ti bom le nekaj teh laže pristopnih dokazov, da je človek iz piščanca, ne pa iz pice. 1.) Poglej najprej naše priimke! Ali si že kedaj slišal, da bi se kdo pisal »Opica, Oraugutanovič, Gorila itd.!« Razširjeni pa so priimki: »Piščanec, Petelin, Kokošar, Koka-r.ovič itd.« Že tu zapaziš sledove naših praroditeljev. 2.) Še močnejši dokaz. Kadar si dva zaljubljenca izražata medsebojno ljubezen, ali si že kedaj slišal, da bi se pitala z izrazi: »Gorila moj! Opičica moja?« Pač pa se kar najbolj naravno nazivata: »Pit-ka, golobica moja!...« in podobno. Zlasti v srbohrvaščini so najbolj pogostni izrazi ljubezni: »Kokane moj! Kokice moja! Pilenee sladko!« in podobno. 3.) In tretjič, da boš imel še posebno krepak dokaz, pomisli: ali ni res, da vsak človek, ki kaj doseže, ponosno dviga svojo glavo in naduto stopa kot njegov praoče petelin? In ali ne skuša vsako svojo de- lo takoj razkokodakati, kakor njegova pramati kokoš, ki znese jajce? Torej že iz teh treh skromnih dokazov menda tudi ti že u videvaš, ('a je med piščancem in človekom več zveze in podobnosti, kakor med opico in človekom. Navdušeno je hotel Janez priobčiti najnovejše znanstvene izsledke svoji družbi, ki se je sprva čudila še bolj kot on, toda je kmalu spoznala, da so dokazi temeljiti in neovrgljivi. Še trmoglavi Ivo se je vdal in priznal, da se prava znanost res lahko svobodno razvija samo lam, kjer vlada resnična demokracija in kjer ni znanost vklenjena v verske dogme in druge reakcionarne okove. Navdušeno je družba kikirikala in kokodakala do poznega jutra, vsa srečno, da so naposled najdeni pravi praroditelji slavnega človeškega rodu. Znanstvenike, ki se niso šolali v Trnovskom gozdu in še više, so pa proglasili za belogardiste in reakcionarje, ki jih bo treba likvidirati. Nageljčki V vseh slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu se dobi ta lepa zbirka pravljic in pripovedk, ki jo je izdala mlada nadarjena pisateljica Zora Saksida. S slikami jo je o-premil Vilko Čekuta. Naši otroci se bodo z veseljem sprehajali po tem svetu bujne domišljije. LJUBEZEN - SAD VERE Po dolgem času sem zopot obiskal svoj rojstni kraj. Ob prvem lepšem dnevu sem napravil daljši sprehod v okolico. Pot me je vodila tudi na župnijsko pokopališče. Ob grobu z letnico 1922 sem videl moža, ki je stal in molil. Poznan mi je bil grob po svoji posebni obliki, a obiskovalec mi je bil povsem neznan. Počakal sem nanj ob železnih vratih. Dovolite! Kdo ste, verni moj neznanec? »To je sedaj vseeno; za materin god sem obiskal njen grob.« Ste od daleč? »Pet ur sem potreboval z železnico.« Pet ur? Dolga pot! >.Ko bi ne bilo vlaka, bi šel tudi peš.« Tudi peš? Radi ste imeli svojo mater! »Da! Še veduo slišim njeno besedo, še vedno vidim njen zgled, šo vedno okušam njen dar.« Kakšen dar? »Vero!« Spoznal sem, da je hotel biti zbran v spominu no svojo mater, zato ga nisem več nadlegoval z vprašanji. Nadaljeval sem svoj sprehod v božjo naravo. K° sem se vračal mimo pokapališča, sem stopil h grobu, pred katerim je še pred dobro uro stal neznanec. Na grobu je dehtel šopek svežega cvetja z belim trakom in zlatim napisom: »Ob petindvajsetletnici — Posinovlje-nec.« Mojo začudenje nad neznanim o-hiskovaleem je bilo še večje. Še čez pet in dvajset let? Samo posinovlje-nec? in od tako daleč? In za god? Odšel sem proti domu. V občinski pisarni sem mimogrede poizvedel, kdo je obiskovalec na grobu z obnovljeno letnico 1922. Pokojna kočariea K. A. je pred mnogimi leti sprejela rejenca S. F. Ljubila ga je in vzgajala kakor mati svojega sina: z vero iu ljubez-r.ijo. Pri Jezusu v Najsvetejšem Zakramentu Tako se imenuje popolnoma nova ura češčenja, ki je izšla te dni ir. se dobi v stolnem župnišču v Gorici in pri Fortunatu v Trstu. Na razpolago so tudi v Kat. knjigarni v Corici. Namen nove ure češčenja je ta, da bi se med našim ljudstvom poživila vera v resnično pričujočnost Jezusovo na naših oltarjih. Obenem ž- ii učiti vernike, kako naj molijo za vso važne zadeve Cerkve, naroda in duš. Stane L 15, pri večjem številu primeren popust. N S S s 6ogoljubni duši \ .s ^GOSPOD GOVORI Kličem vam: žejen sem duš, rešujte mi duše, ki so cena moje krvi. Z val sem vas, a vi se niste odzvali, poživljam vas, a se ne odlivate, zval vas bom še. In vi? Mnogi, ki so bili pozvani k svetosti, so v peklu. Zapomnite si! Pri izbiranju apostolov sem predvideval, kdo mi bo zvest do konca, a vendar sem pozval Judežu, da svet viidi, koliko zlo je prejemati moje milosti, a z njimi ne sodelovati. Ako ne marate za svojo zveličanje vi, kio bo maral zanj? LEGENDA O GUTTENBERGU Neke noči leta 1436. je bil iznajditelj tiska Guttenberg sam v svoji delavnici in sestavljal črke za natis prve knjige. Nenadoma stopi predenj satan, ponudi mu roko in reče: »Bodiva prijatelja vse življenje«. Ti sam ne veš, kakšno uslugo si mi storil. Vidiš, doslej nisem imel drugega vojaštva v svoji armadi, kakor sedem glavnih grehov: napuh, lakomnost, nečistost^,. To so sicer izborni vojaki, a le za boj iz zasede in za dvoboj, ne pa za boj na odprtem polju. Odslej pa poj-demo na plan. Tiskarna bo moj glavni stan. Sovražnik nas bo obmetaval z okrožnicami z izobčenji, s katekizmi, mi pa mu vrnemo s krivoverskimi knjigami, grdimi romani, s časopisi, z lažnivimi letaki in listi. V njih bo polno strupa. Toda prikrit bo in v mamljivi obliki. Razkrajal bo pblagoma vse nadnaravno življenje, dokler vse ne razpade. Smeti pa bom pobral jaz « Satan se je zakrohotal in izginil. Guttenberg je obstal in prestrašen premišljeval o svoji iznajdbi. » Ali naj torej tisk povzroči toliko zla?« Ko je v strahu tako premišljeval, se razsvetli delavnica in predenj stopi angel in mu takole govori: »No boj se, premnogo do- brega bo storil tisk. Razsvetljeval bo nevedne in razganjal temo. Res, da bodo ljudje zlorabljali tisk, toda katere stvari ne zlorabijo? Zlorabljajo tudi ogenj, ki jim sveti in greje, pa zato je ogenj še vedno blagodejen in koristen človeštvu. Govorjena beseda je bila kmalu po- Hlapec Ferjan HI. hozka, ki jo imela zveze na razne ^ani, je res dosegla, da je bil Fer-sprejet med vodnike hribolaz-°°v- Ko se je o svečnici poslovil ^ Bregavjev-h, jo delal najprej J*1 mesece kot dninar pri nekem ^ttem trgovcu in je zaslužil nekaj e,iarja, potem je moral napraviti '^tedenski tečaj za hribolaskega '°dnike. in j 3 dobil nato brez na-Sinjih ovir vodniško izkaznico. ^ Pogumnega plezalca brez omo-je veljal že od nekdaj in ravno-‘ako so ga priporočale njegove krep-e mišice in gibčni udi. Tako se je *Mo, da se mu obetajo najsijaj-zaslužki. Pojavila se je pa vrsta raznih okoliščin, ob ka-jerih so se mu podrli upi, da bi si ^np0 jQ na lahko prislužil denar ' aiprej je bil komaj novinec, ki še !!!bil znan in ni imel ugleda; po-je bilo to leto veliko manj ,^ev kot prejšnja leta, česar je , !|° krivo slabo vreme. Poletje je 0 namreč izredno deževno, le Ie(3kokdaj je bilo dva, tri dni sonč-?° in jasno, da bi bilo ugodno za iz-“o v visoke planine. Največ pa je .1)0ral Ferjan trpeti zaradi zavisti nenaklonjenosti nekaterih sta--l^ih vodnikov. Pred tujci so ga ^evali v nič, ko so ga označevali inezanesljivega, mladega člove-**> kateremu se ni zaupati brez ne-'' ^osti. Poleg vsega tega so pre-^.;irijale Ferjana še nezgode. Nekoč v Jc zlomila neka gospa, katero je ^ nogo, ne da bi sam pri tem zakrivil. Dvignila je velik ^P in vrgla vso krivdo na vodni- ka. Drugič sla ga obremenila dva skopuška in sitna hribolazca z izredno težko prtljago iu ko ni mogel iti dovolj urno pred njima, mu lista samo utrgala pri plačilu, ampak sta še nesramno zabavljala čezenj v gostilni. Vse te okoliščine so pripomogle, *da je spremljal Ferjan od junija do konca avgusta komaj kakih šestkrat tujce na pla-ni:oe. Po v so m tem ni imel nikake-ga bogatega zaslužka, ampak očitno zgubo, tako da je moral ubogi siromak tu in tam pokrivati primanjkljaj s svojimi prejšnjimi prihranki. Ze sama oprema za planinskega vodnika ga je stala petdeset goldinarjev, za stanovanje je plačeval pri nekem krojaškem mojstru na Poljanah po deset goldinarjev na mesec, na hrani je moral biti v gostilni in ko je po cele dneve prežal po krčmah na izletnike, tudi ni mogel vedno sedeti pri prazni mizi, ampak je moral tu pa tam naročiti kaj pijače. Vse to je pa črpalo njegovo prihranke in čez tri mesece je bil skoraj popolnoma na suhem. Ferjanu je bilo bridko pri srcu in sto in stokrat je preklinjal uro, ko se je odločil za službo gorskega vodnika. Rozka, natakarica v gostilni pri Grozdu, na katero je bil šo vedno navezan z vso ljubeznijo in kateri je večkrat potožil svojo stisko, ga je tolažila s plehkimi ša-ltmi, kakor: ena sama lastavica še ne napravi poletja in v mokrem poletju ne bo utonil pogumen mlad človek, potem se mu je malo priliznila in naglo zopet odšla, izgovarjajoč se z mnogim delom. V prvih dneh septembra je za-melo globoko navzdol v planino iu večina tujcev je odšla. Doba za iz- lete je bila kot končana in Ferjan je ostal s praznini mošnjičkom in bolnim srcem. O svoji izvoljenki Rozki je slišal slabe stvari, da ima zveze tudi z nekim drugim fantom, z zanikarnim, delomrznim Kosmačevim Drejeem, in da je bila že mati. Sicer ni verjel tem govoricam, toda sumničenja in dvoma se le ni mogel znebiti. Poleg tega so se zrušili tudi njegovi zlati gradovi v oblakih, ko so mu njegovi prihranki skoraj popolnoma skopneli. To vse je bridko težilo njegovo srce. Slaba volja je tudi neugodno vpli vala na njegovo zdravje. Tu je prišel nekega večera mlad gospod iz Maribora, ki jo hotel po vsi sili preplezati najnevarnejši gorski greben tamkajšnjih planin, »Kozlov rog« imenovan. Nobenega vodnika pa ni bilo mogoče pridobiti, da bi v teh vremenskih okoliščinah — v planinah jo ležal še vedno sneg — prevzel to pot s tujcem. Mariborčan je ponujal petdeset god dinarjev, osemdeset, sto, a vsi vodniki so izjavili, da jim jo ljubše življenje kot denar. Toda tuji giospod je hotel na vsak način na Kozlov rog. V nedeljo zvečer je položil dve sto goldinarjev na mizo v gostilni in rekel, da je ta vsota za tistega, ki ga pripelje zdra vega na vrh Kozlovega roga tin .20 pet nazaj. Noben vodnik se ni ganil. Ferjana ja srbelo po vseh ud'h. Tukaj bi mogel na hiter način zopet priti vsaj do izgubljenih prihrankov. Kot vročica ga je prijalo, da »a mu zobje šklepetali. Večkrat je Ze na pol vstal in hotel 4eči tujcu v roko, pa vedno ga je neki nedoločen občutek potisnil nazaj na klop. Gospod je mogel to opa- riti, kajti sedaj je položil še dva uesetaka na mizo. Tedaj je pa šinil tudi Ferjan pokonci in zaklical: »Juzjrrem z vami!« Drugo jutro navsezgodaj sta se podala gospod in vodnik na pot. Ob deset'h sta bila že aa peščeni griža pod Kozlovim rogom, kjer se ie pričela nevarna pot navkreber. Mariborčan se je začel nenadoma nekam čudno, skoraj skrivnostno obnašati. Za vsa Viimostna pravila, na katera ga je Far jan opozarjal, se je zdelo, da se na zmeni, tudi se je dolgo upiral temu, da bi ga vod nik privezal z vrvjo nase; slednjič pa^se je le vdal. Med strmo hojo jo večkrat rekal, kako bi bilo prav za prav lepo umreti tu gori v planinah in da ne ve za noben prostorček, kjer bi se hotel raje ločiti od vsiega sveta kot tukaj v veličastni naravi, saino da bi ga morali pusti- li večno tukaj ležati, kajti silne goro bi bilo najkrasnejši nagrobni spomenik. Ferjana je oblil pri lom govorjenju mrzel pot po hrbtu. Z vsakim korakom mu je postajalo bolj tesno pri srcu in ni si vedel drugače pomagati, kot da je spodbujal tujca k pogumu in ga zagotavljal, da ni take nevarnosti, samo če se pazi in se drži varnostnih predpisov. Gospod je izjavil, da se niti najmanj ne boji. Nato je hipno vprašal Ferjana: »Ali ste neporočeni?« »Da, prost sem še«, je odvrn'1 vodnik. »Ali imate bližnje sorodnike!« »Nobenih. Starši, bratje in sestr? so že davp.o pomrli.« »In vi se morate v trdem boju za obstanek boriti skozi to neumno življenje? Ali bi ne bilo tudi za vas bolje s tem končati?« »O jaz živim prav rad!« je zagotovil Ferjan. »Hahaha!« se je zasmejal tuje-! tsko čudno, da se jo Ferjan zgrozil. Dospela sta medtem pač kakih dve sto metrov visoko po zelo strmem skalnatem pobočju. Tedaj sto prišla na kake tri sežnje dolg iu komaj za ped širok prehod čez pečino, koder sta morala priti na drugo stran hriba. Ferjan je priporočil skrajno previduost, potom je ukazal tujcu, naj se ustavi, dokler sam ne prekorači tega nevarnega mesta in dobi onstran trdno oporo. Omotal si je nekaj zavojev vrvi okrog roke, kolikor j0 bil ravno dolg prehod čez strmino, in začel prčvidno lezti čez pečino. Žo je dosegel skalno ploščo na drugi strani, ko jo zslišal za seboj šum. Bliskovito naglo se ja ozrl nazaj in zagledal, kako gre tujec sam od sebe za njim in se sklanja čez pr^ pad. Da bi ga nenadno 110 prestrašil, mu je Ferjan le polglasno zaklical: »Če se v trenutku ne ustavite, prerežem vrv!« Tujec se je rezko zasmejal in s klicem: »Hoj, sedaj gremo s tega sveta v nič!« je skočil čez pedino v prepad. »Jezus, Marija in Jožef!« je še zavpil Ferjan, ko je tudi njeg;a nekaj s strašno silo potegnilo in zagnalo v grozovito globino. — Grozno smrtno vihranje — navzdol, navzdol — tako dolgo, tako neskončno dolgo — sedaj strašen sunek in po- tem vse tiho. Tj> (Nadaljevanje) . zabljena, odslej pa bo prikovana na papir in bo živela večno.« Angel je izginil, Guttenberg pa se je potolažil. Spoznal je, kako velikega pomena bo tisk za človeštvo. Toda človeštvo V resnici v svojo pogubo zlorablja tako imenitno sredstvo, ki bi mu lahko služilo le k časni in večni blaginji. Poleg sončne mora biti seveda vedno tudi senčna stran; kjer je luč, tam je tudi senca. »Slučaj" ni sveta ustvaril Beseda »slučaj« je bila že od nekdaj »asylum ignorantiae« — »pribežališče nevednosti«. V predkrščanski dobi je že Aristoteles dejal, da je slučaj prazna beseda za ljudi, ki vzroka ne poznajo. Materialisti pa so iz strahu, da bi morali sicer priznati Boga, razglasili, da je »slučaj« ustvaril svet in tako tudi ves čudoviti red, ki vlada v njem. Stari hamburški profesor Jacob Johann Uexkuell je materialistično poveličanje »slučaja« ostro zavračal. Na področju biologije je dokazal, da »slučaj« ni in da nam torej beseda »slučaj« ne more ničesar razložiti, ampak da je to le zastor, ki se za njim skrivajo le tisti, ki nočejo priznati nadsvetnih vplivov in Boga. Da »slučaj« ne more ustvariti nobenega sveta, dokazuje Uexkuell tako, da bitja v naravi in delovanje narave primerja s tem, kar more človek storiti z najintenzivnej-šim študijem in delom. Bitja v naravi so dovršeno lepa, tako v anorganskem kakor v organskem svetu. Že če eno samo tako bitje na sebi motrimo, je zdravi pameti jasno, da tega ne zmore zgolj »slučaj«. A kaj naj rečemo o stvariteljski moči »slučaja« šele, če hočemo razložiti zakone, ki vsa ta bitja silijo, da se vedno na isti določeni način razvijajo in delujejo in nikdar ne drugače! Tu je slučaj nesmisel. Nič se »slučaju« tako ue prelivi kakor to, da bi nekaj živelo in delovalo po trajnem, nespremenljivem zakonu. O slučaju bi govorili, ako bi bilo nekaj izvzeto iz splošnega zakona: če bi tisto bitje od strani, nepoklicano, mepreraču uano ir> nepredvideno mešalo in motilo redni tok življenja. A tega ni! Po vsem svetu, v vseh časih in v nepreglednih milijardah stvari imamo le bitja, ki nastajajo, bivajo in so razvijajo po nekih nujnih, stalnih in nespremenljivih zakonih, po nekem določenem načrtu, ki ljubosumno čuva vsako posamezno živalsko in rastlinsko vrsto in jo izroča poznejšim dobam. Za slepi »slučaj«, ki bi mogel ustvariti tv at, tu ni nobenega mesta!... RAZPOROKA pogubnih naukov in razmer strupeni sad —— -- Poleg drugih aktualnih problemov je danes povsod na dnevnem redu tudi razporoka. Kaj uči sedanji Berlin o razporoki? Ameriška agencija U. P. poroča: »Glavno mesto razporok je danes Berlin. V šestih mesecih je bilo tam 24.465 razporok. Razporok je več kakor porok. V šestih mesecih, ki smo jih vzeli v poštev, je bilo 3429 več razporok kakor porok. To je število, ki ga niso še nikoli dosegli niti po prvi svetovni vojni. Sodniki ne morejo sproti reševati vseh slučajev, čeprav so jih vzeli na pomoč še 50. Vzrokov za to je dosti: premalo moških godnih za možitev; pomanjkanje stanovanj, veliko porok je bilo sklenjenih s preveliko naglico med vojno, gospodarski in moralni propad nemških družin, povečana neodvisnost nemške žene, nezvestoba žen med vojno.« Kaj torej uči Berlin? Razporoka ni sredstvo zoper nesrečne zakone, temveč posledica propadanja v narodu. Dokler je narod zdrav, so raz-poroko redke ali jih sploh ni; ko se začne v narodu propad iz tega ali onega vzroka, tedaj se razporoka množijo in tako še večajo narodovo propadanje. Ali pomeni torej napredek uvedba razporoke v jugoslovansko u-sravo? Kako prav je imel Kri stus, ko je rekel: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« IIJ V 43. številki 1946 našega lista smo objavili objavo slovenske Misijonsko mašne družbe, ki je že nad 25 let razširjena zelo tudi na Prim jr-skem in ki ima zdaj za Italijo oziroma Primorsko, kolikor je pod Iitlijo, svoj sedež v Rimu, via Pom-pen Magao 21, kamor naj bi se obrnil vsak, ki bi hotel vpisati nove čl me v to, na duhovnih dobrotah in misijonskih koristih tako bogato družbo. Nekateri sprašujejo, če je mogoče člana prijaviti in članarino poslati kar po položnici Ephemori-des Liturgične, Via Pompeo Maguo 21, Roma, c/e. ,1-14467. Odgovarjamo: Seveda je mogoče, vendar pa bo niše poslovanje mnogo hitrejše, če nam bodo prihajale prijave in članarina na položnico lista »Ritomo«> ki tudi izhaja na Via Pompeo Majino 21, Roma in ima številko < /e 1/8834; položnice so dane (s posebno oznako BKM) na razpolago tudi čl i-sijonski mašni družbi, podružnici v Rimu. To položnico z oznako BKM na hrbtni strani nameravamo poslati vsem. ki želo prijaviti člane .MMD.Tega novega čekovnega računa smo se poslužili radi točnejšega ir. hitrejšega poslovanja. Dopise pošiljati na: Collcgio LeouUitto, Misijonska mašna - družba, Via Porn-pen Magno 21, Roma. , VERSKEGA DUHA v šole J Londonski liberalni list »Times« je prinesel sledeči članek. »Ali :ii čudno, da država, ki se ima za krščansko, ne pozna krščanske vzgoje? Kakor v Franciji tako je tudi v Angliji državna šola nevtralna, kar pomeni versko indiferentna. Sicer ima angleška mladina res dovolj priliko, da posluša krščanske pridige in nauk v cerkvi, toda kaj Domače vse to pomaga, ko pa pouk v raznih predmetih v državnih šolah ni prežet z verskim duhom?« Razvidno je, da se omenjeni list zavzema za to. da se v državnih šo-lah spet uvede verouk, kakor je bilo to pr-'j v starih časih. V tem članku pravi dobesedno: »Samo vera je lahko resnična podlaga vsake vzgoje, ki zasluši naziv krščanske vzgoje. Pogubne posledice versko indiferentnega pouka poznajo v Angliji ravnotako kakor v Franciji in v drugih deželah. Vemo, da je moralno življenje v Angliji že dolgo časa izpodkopano v življenju poedinca in tudi v socialnem življenju. Da so anglikanske cerkve že dolgo časa prazne in da se še kar naprej vedno bolj in bolj praznijo, to tudi ni nikomur neznano.« novice Iz Istre Istrsko duhovščino je zadel težek udarec s tragično smrtjo mladega duhovnika Ratimirja Beletiča. Imel je šele 27 let. Bilo ga je samo zuravje in ljubezen do dela. Učen jo tudi bil, saj se je šele pred malo leti vrnil iz Rima, kjer je študiral na Gregorijanski univerzi. Škof mu je zaupal dušno skrb med rudarji v Raši. Pa se je neki večer vračal z motorjem v Pulj, zadel v temi ob zapornico na angleškem bloku in na posledicah padca umrl naslednji dan. Zelo veliko število ljudi m duhovnikov se je udeležilo njegovega pogreba. Izguba mladega Beletiča je toliko bolj občutna ker je bilo v Istri zmeraj veliko pomanjkanje duhovnikov, sedaj bo pa še večje, ker se mnogi italijanski duhovniki pripravljajo, da odidejo iz Istre v Italijo. V pazinskem. Malem semenišču so imeli duh, vaje o božičnih počitnicah, ko so bili dijaki doma, in sicer za fante in dekleta. Fantov je bilo 35, deklet pa 64. To je gotovo razveseljivo dejstvo, da čuti mladina potrebo po duhovnem življenju. Torej le ne mislijo vsi, da so iz opice, čeprav jih tako uče. Nekaj poguma pa tudi morajo imeti ti fantje in dekleta, da si upajo na duhovna vaje, ko si nekateri niti k maši ne upajo več, češ potem porečejo, da sem bela garda. Naj rečejo, če je bil Kristus belogardist, smo mi vsi tudi. Pa še nekaj lepega se sliši iz Istre. Po nekaterih vaseh se pripravljajo na misijon. Ali bi bilo kaj takega možno pri nas v coni B, kjer so duhovniki dobili globe, ker so imeli shod Mar. dr. v cerkvi? Kolika globa bi jih zadela, če bi naznanili misijon? Zdi 'se, da tudi tam niso oblasti povsod enako sovražne in da izvajajo svoj program postopoma po razmerah različnih krajev. Slovenska demokratska zveza V soboto 18. januarja so so v Gorici zbrali na ustanovni občni zbor Slov. dem. zveze odposlanci obeh predvojnih demokratskih strank. Potrdili so ustanovitev Slovenske demokratske zveze (SDZ) in so izvolili njeno vodstvo. Glavna naloga SDZ v tem trenutku je bdeti nad koristmi slovenskega demokratičnega ljudstva v Julijski Krajini v zvezi z mirovno pogodbo in po r jeni izvedbi. Voščimo novi politični ustanovi, da bi se ji pridružili vsi Slovenci. Naj jo vera v Boga in zaupanje v novo, boljše in pravičnejše človečanstvo vodijo po demokratični poti v srečnejše in mirnejše čase! CERKVENA OZNANILA: SLOVESNA ZADUŠNICA V torek 4. II. ob 8. uri bo pri Sv. Ignaciju v Gorici slovesna zadušnica za rajnega kaplana L. Piščanca in ostale tovariše — žrtve iz Cerkna. 1. II. V stolnici ob 6. uri zjutraj običajna pobožnost prve sobote. Zvečer ob 6. uri pri Sv. Antonu duhovna obnova za može in fante. 5. II. Pri Sv. Antonu ob 4. uri pop. duhovna obnova za žene. 7. II. Običajne pobožnosti prvega petka. Zvečer ob 8. uri v stolnici slovesna ura češčenja. Molili bomo novo uro «Pri Jezusu v Najsvetejšem Zakramentu.« 12. II. Duhovni dan za žene odpade ta mesec. Zato pridite v tem večjem številu 12. marca. ZA DUHOVNIKE Na Ordinariatu je na razpok' go liturgični koledar za 1. 1^' — V7 soboto 1. II. bo oficij D0^' IV. p. Epiph. antic. — v nedtr Ijo prva predpostna, pred mašo blagoslovitev sveč ~ v P0-nedeljek sv. maša in oficij l)a' ruvanja Gospodovega. Listnica U red n ištva Vojko! Vi st« nadarjen in P®* gumen kmečki fant V svojem dolgem članku želite polemizirati ? nekim učenim gospodom, ki h0®1 im deželi predavat. Veseli nas, da kot preprost h*11 tako jasno vidite razliko med k°" inunizmam 111 krščanstvom. Pravilno pravite, da so resnic3’ pravičnost in ljubezen mogoče ie pri svobodnih ljudeh. Berite dobre knjige, opazujte življenje in neskladnost besed in dejanj pri ljudeh, ki bi bil radi kristjani, narodnjaki in komunisti obe nem. Mislite s svojo glavo. Poleg tega molite in si z mi’0 stjo utrjujte značaj. Tako bost« dozorel v moža, ki bo mnogim šibkim v oporo. Poslali ste nam tudi pesem ' spomin padlemu župniku Zavadlavu. Tudi tu veliko lepih misli 1,1 občudovanja vredna dobra volj®-Takih vzornih fantov je narod In*1" ko vesel. Teda 110 članek ne pesejfl nista oblikovno taka, da bi Ju mogli priobčiti. Vztrajajte na dobri poti in priliki se zglasite na uredništvu- ob Katoličani ! Več poguma v boji1 za sveto stvar Darovi Iz Šempetra 50+100; družbenih® iz cone It, kjer preganjajo družb* 100; iz Kobljeglave 200; za UrhoV® zdravje ob novem letu iz CezsoV 410; Jože Hvalič 100; da bi ostali v miru in svobodi 100;. nekdo iz Opčin za naš list 300; gospodična ':l Trsta 200; od sv. Vincenca v Trst® 100+100; štirje možje iz Števerja®0 v čast Sv. Duhu 510; iz Solkan11 preplačila 120; N. N. s Krasa, da nas B »g vodil po Marijini P011’ 200; iz Šempetra -100; N. N. Urh0, da bi se večkrat oglasil, L 300. Bog povrni! Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S- B r Okrog svečnice se je zglasila pri Žefu neka oseba, ki je prišla iz Jugoslavije, in mu izročila precej debelo pismo. Spoznal je Urhovo pisavo, a pisma ni takoj odprl, ampak si je to veselje prihranil za po večerji, ko ga bo Slavica lahko nemoteno brala vsej hiši. Da bo presenečenje tem večje, je Žef o pismu molčal. Pri večerji je bil izredno dobre volje, tako da to se vsi v hiši spogledovali in spraševali, kaj bi to pomenilo. Ko je bil odmaknil krožnik, si je natočil kozarček in prižgal cigaro, nato pa je potegnil iz žepa pismo in ga dal Slavici: »Slavica, beri, nune piše. Prav radoveden sem, kako se mu v Trstu godi.« Slavica je poskočila, kakor da bi ji pisal sam ženin, in je brala: »Predragi prijatelj Žef in vsi dragi moji prijatelji in dobrotniki v Slovenskem Primorju! Gotovo se boste čudili, ko dobite to moje pisanje iz Zagreba. Ko smo se poslavljali ob mojem odhodu v Trst, si še jaz nisem niti od daleč predstavljal, da Vam bom tako kmalu pisal iz Jugoslavije. Kako sem prišel sem? V Trstu sem Ni dobil soho na nekem podstrešju. V isti hiši prebiva neki jugoslovanski funkcionar, ki ima v partiji precej veljave. V nekaj dneh sem spoznal, da je mož na mestu. Tudi med rdečimi jo veliko prav dobrih ljudi, ki so bolj idealisti kot materialisti in včasih sami ne vedo, kako so zašli v družbo komunistov. Ta človek je zelo razočaran nad sedanjim režimom in vedno ponavlja kot rajni poslanec Obljubek: »Iz te moke ne bo kruha, iz te moke ne bo kruha!« Postala sva si prav dobra prijatelja, tako da se lahko z njim pomenim, kakor s katerim izmed Vas. Ne še A’sega, a marsikaj sem mu že zaupal. Med drugim sem mu povedal, da sem od neke dobre osebe dobil denar za pot v Bošnjace v Slavoniji, a da bom težko dobil dovoljenje za tja. Izrazil sem tudi bojazen, da bi utegnil priti na tej peli kakim sovražnikom v roko. In glejte, ta blagi človek mi je preskrbel potni list z drugim imenom in me povrhu še napotil k svojim sorodnikom v Zagrebu, kjer da bom lahko kot dobrodošel gost za nekaj dni. Peljal sem se iz Trsta preko Reke v Zagreb. Na progi od Šempetra na Krasu do Reko sem izvedel, kaj so je zgodilo z nunami v Trnovem. O tem Vam bom morda še pisal ah govoril. Zaenkrat se moram omejiti na kratko poročilo o mojem obisku v Bošnjacih. Poročilo imejte za resno, ker vse, kar Vam pravim, je resno in ne morda šala, kakor si kaki ljudje predstavljajo. Jaz govorim resno celo ko se šalim. Bošnjaci so vas pri Vinkoveih v Slavoniji. Pri tej vasi je velik travnik, na katerem pa danes ni več trave, ampak izgleda kakor velik trg ali igrišče, kjer se zbirajo desettisoči ljudi. Na tem travniku so ljudje postavili dve kapelici, eno v čast sv. Ante nu in eno v čast sv. Martinu, ki je tamkajšnji farni patron. Tu in tam po travniku so razpostavljene in ozaljšane tudi podobe drugih svetnikov. Spominjam se sledečih: sv. Ane, sv. Juriju, sv. Janeza Krstnika, sv. Jožefa z lilijo v roki, sv. Rozalije, sv. Katarine, sv. Magdalene, sv. Terezija Deteta Jezusa in njene sestre Celine. In tam blizu kažejo slivo, na kateri ce je meseca maja začela prikazovati Mati božja petim deklicam različne starosti — najstarejša ima 17 let —-ni dvema malima dečkoma. Vsak večer se jim je prikazovala prelepa mlada, Devica in jim naročala molitev in pokoro za spreobrnjenje grešnikov. Večkrat jim je pokazala odprto nebo in enkrat tudi pekel. Otroci sami so mi pakazali, kje so videli »velik ogenj« in črne ljudi v njem. Videli so tudi ogrommet-za zmaja, ki je pogoltnil človeka. Slišali so škripanje kosti tega človeka, kar jih je tako prestrašilo, da so začeli kričati in so jih lju- dje, ki »o tam molili, slišali. Nekoč so videli tudi Mater božjo z dvema angeloma in zvezanim človekom. Marija je ukazala angeloma, naj tega člc veka razvežeta. Prikazali pa so se jim tudi svetrn-ki, katerih podobe so ljudje razpostavili po travniku. Marijo vidijo \ časih tudi drugi ljudje. 15. avgusta je prišlo tja 46 procesij in med številnimi tisoči romarjev je tisti dr.n videlo Marijo 81 oseb. Govoril sem z otroki, a videl seui tudi pobožnost tega ljudstva na travniku prikazovanj. Brici in Kraševci in vsi drugi Primorci, ki smo popolnoma pozabili, kaj se pravi moliti in Boga resnično častiti, v Bošnjace pojdimo se učit! Vsa vas tam vsak večer na kolenih moli tri režne vence s prošnjo za spreobrnjenje grešnikov, ki jo je ukazala Marija: »O draga Gospa, prosimo te, spreobrni grešnike!« Pred in po rožnem vencu se sklonijo trikrat do tal in molijo molitev, ki jo jo molil angel v Fatiimi: »Moj Bog, verujem v te, molim te, zaupam v te in te ljubim...« Tamkašnji župnik in vsi verniki so globoko prepričani, da so prikazovanja pristna, čeprav to visokim ljudem ni všeč. Govorijo že tudi o velikih čudežih — n. pr. neko slepo dete je spregledalo — in o številnih spreobrnjenjih. Tako se je spreobrnil neki izobražen brezbožnež iz Zagreba. Veliko sem videl in slišal, pa vsega 110 morem napisati. To vari bodli dovolj, da se prepričate, d® imata Bog in Marija pravico tud1 izven Cerkve govoriti, in da iniaj° verniki pravico, tudi izven cerkf® Boga častiti in moliti. — Zdaj si®0 1 udi izvedeli, da niso le v Francij* 111 na Portugalskem grešniki, 20 katere je treba veliko moliti, da 00 spreobrnejo, ker drugače se pog®' bijo sami in v pogubo še ves narod potegnejo, — ampak da so tako 11L“ srečni ljudje tudi v Jugoslaviji-Jaz sem molil v Bošnjacih S® vse in tudi za Ceneta, ki ima g 1®U 110 zaslugo, da sem prišel na ta kr M milosti. Le povejte mu to, da ne bo mislil, da ga sovražim. Povejte ni®> koliko dobrega bo lahko storil, so spreobrne in kot Savel postan® velik apostol Pavel. To mu povej*® šele čez osem dni. Še to vam zaupam, da sem vedU® 70I0 ljubil tudi sovražnike, a d® bcm odslej le še bolj ljubil vse nesrečne ljudi, ki trpijo, ko sovražJ' jo, bolj kot tisti, ki so sovraženi-Prijatelje in sovražnike prosil®1 naj nimajo mojih besed nikdar 20 zafrkacijo, ampak vedno le za sladko mano ljubezni. Prav prisrčno pozdravljam vse' posebno tiste velike dobrotnike, ^1 so mi dali denar za to potovanje-Vaš zvesti Urh. V Zagrebu dne 25. I., na praz®1^ spreobrnjenja sv. Pavla. Duh pobožnosti se je razlil vso Žefovo družino. Celo oče si ? brisal solze ganotja.