r, ozdarstvo v času in I r 35. FORMEC 2001 v Brnu Ma1jan LIPOGLAVŠEK* V času od 3. do 7. septembra 2001 je gozdarska in lesarska fakulteta v Brnu oziroma njen inštitut za gozdno in lesno tehniko priredil že nekako jubilejno 35. znanstveno srečanje profcsmjcv tehničnih predmetov na evropskih gozdarskih fakultetah. Med ustanovitelji teh srečanj je bil tudi prof. dr. A. Krivec z ljubljanske gozdarske fakultete. Tokratnega srečanja se je poleg prirediteljev udele- žilo le 17 profesmjev (Lipoglavšek in Krč iz Slovenije) iz 8 držav pretežno vzhodne Evrope, kar je manj kot na dosedanjih srečanjih. Zato pa je bil opazen preskok v kakovosti znanstvenih referatov na dvodnevnem zase- danju. Ni bilo namreč več referatov, ki samo opisujejo razmere v posameznih državah, ampak so vsi prikazali rezultate raziskav. Referati, ki so jih prireditelji zbrali v zborniku že pred simpozijem, so se dotikali vseh področij gozdne tehnike: uspešnosti tehnoloških reši- tev, preučevanja in organizacije dela, priprave dela s pomočjo računalnika, plačila za delo, vplivov tehnike na okolje, ergonomije. Na ergonomskem področju je bilo govora o nevarnosti rakavih obolenj zaradi izpu- šnih plinov motornih žag (Avstrija), o obremenitvah pri razvlačevanju vrvi vi tla (Norveška) in o nezgodah v državnih gozdovih (Slovenija). Ekskurzije ob srečanju so bile priložnost za številne strokovne razprave pa tudi za druženje udeležencev iz različnih. pa vendar podobnih okolij. Najprej nas je prvi dan zasedanja pot vodila v nižinske poplavne hrastove gozdove ob reki Moravi južno od Brna, kjer so nam prikazali delo traktorskih priključkov za pripravo tal pri naravni ali umetni obnovi. Poleg pragozdnega rezervata smo si ogledali šc lovski dvorec (sedaj hotel) v Židlokovicah in fazanerijo. Popoldne po zasedanju drugega dne smo se odpe- Uali na tridnevno ekskurzijo proti severu, skoraj do poljske meje. V Kiti ni smo si najprej ogledali arboretum univerzi- tetnega gozdarskega podjetja, kjer stoji eden od mnogih spomenikov gozda~em in gozdu, ki so raztreseni po vsem območju med Brnom in Blanskim. Na sedežu podjetja so nam pokazali vitle s stolpom različnih veli- kosti in priključke traktmjev za pripravo tal, kijih pro- izvajajo in tudi uspešno izvažajo. PrirediteUi so nam pokazali tudi centralno mehanizirana skladišče in žago • prof. dr. M. L. univ. dipL inž. gozd., BF. Oddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pol 83, 1000 Ljubljana. SLO GozdV 59 (2001) 7-8 za predelavo okrog 20. dolg les le razžagajo i1 nika na tirih. Žagajo pretežno s tračnimi žag temu "rjave" sekance v Avstrijo. Med potjo veliko udorno vrtača IT ', b o .e v Karlov na področje go e. Tam ima Mendelova 1 e- acijski center. Nasled ej spravilo bukovega lesa navzdol z večbobensi