2 Didakta februar-marec 2016 LJUDSKI OBIČAJ GREGORJEVO – TEHNIŠKI DAN V 1. RAZREDU / Anamarija Cvek / OŠ Križe UVOD V preteklosti je v Tržiču cvetela »šu- štarska« obrt. Sredi meseca marca je bil dan že tako dolg, da mojstri ob delu niso več rabili luči, zato so jo na simbolen način vrgli v vodo. Vajenci so že nekaj dni prej izdelovali hišice, ki so jih na predvečer gregorjevega razsvetljene spustili po vodi. Če pa vajenci niso imeli časa za izdelovanje hišice, so napolnili kakšno staro košaro z oblanci, pomešanimi s čevljarskim lepilom. Košare so postavili na vodno gladino, vsebino košare zažgali in spu- stili po vodi. Zaradi lepila je vsebina dobro gorela in razsvetljevala nabrežje reke, kjer se je običajno trlo ljudi, ki so običaj opazovali. Na OŠ Križe že vrsto let izdelujemo hišice za gregorjevo in tako prispe- vamo k ohranjanju starega tržiškega običaja, ko so tržiški »šuštarji vrgli vuč u vodo«. Sklenila sem, da k obujanju starega običaja prispevamo tudi z naj- mlajšimi – prvošolci. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ Učenci so najprej dobili nalogo, da doma vprašajo, kaj pomeni praznik gregorjevo. Postregli so nam z razno- likimi odgovori. Gregorjevo - je praznik, ki naznanja prihod pomladi; - je praznik zaljubljencev – takrat se ptički ženijo; - je star ljudski običaj. Nato sem učence podrobno seznanila s starim ljudskim običajem. Spoznali so besede, ki so jih v našem kraju upo- rabljali včasih: - vuč – luč; - oblanci – ostanki pri obdelavi lesa; - šuštar – čevljar; - vajenec – učenec pri čevljarju. Odločila sem se, da bomo pripravili izdelek, ki bi predstavljal vse našteto. Naredili bomo plavajoče gnezdo s ptič- kom. Gnezdo s ptičkom bo predstavljal novo življenje – prihajajočo pomlad in praznik zaljubljencev. Gnezdo bo narejeno iz lahkih, naravnih materi- alov, zato ga bomo lahko spustili po vodi kot hišico. Cilji - Učenci se seznanijo s preteklostjo domačega kraja. - Spoznajo pomen lokalnega prazni- ka, ljudski običaj. - Odkrivajo, spoznajo in uporabljajo nove materiale za ustvarjanje. - Urijo ročne spretnosti. - Sodelujejo in si pomagajo. - Spoznavamo neodkrita znanja posameznikov. - Sodelujejo z vrstniki drugih šol v občini. - Sodelujejo s širšo lokalno sku - pnostjo (muzejem, turističnim društvom). Materiali Gnezdo naj bi bilo narejeno iz narav- nih materialov. Didakta februar-marec 2016 3 Tudi zgodaj spomladi se v gozdu najde veliko primernega materiala in prav v gozdu sem poiskala stvari, ki smo jih lahko uporabili pri izdelavi našega gnezdeca: - Srobot – osnova za izdelavo gnezda. - Bršljan – prepleten z osnovo poži- vi gnezdo in mu doda pomladni izgled. - Volna – povezava, utrditev osnove. - Papirnata vrečka – iz nje je izdelan ptiček. - Barvni papir – razni okraski. Potek izdelave 1. korak: Osnovo za gnezdo iz močne- ga in prožnega srobota sem pripravila sama. Vsak učenec je tako dobil že pri- pravljen obod gnezda. Obod smo pre- pletli z volnenimi nitmi. Učenci so mo- rali dobro preplesti volnene niti, saj smo s prepletom volne ustvarili dno gnezda. Bolje so bile niti prepletene, boljše dno je imelo gnezdo. Med volnene niti in vejice oboda so učenci prepletli še veji- ce bršljana. Bršljan je gnezdo polepšal, obogatil in mu dodal pomladni videz. 2. korak: Naša druga naloga je bila izdelava ptička. Za ptička smo potre- bovali papirnato vrečko. Vrečko smo razpolovili, jo zvili in prepognili tako, da sta bila oba končna dela poravnana. Kjer smo vrečko prepognili, smo manj- ši del (3 cm) prevezali z volneno nitko. Na tem delu je kasneje nastala glavica. Srednji del je bil najdaljši, končni del pa je bil dolg okrog 5 cm. Vse tri dele smo ločili s prevezo volnene niti. Telo ptičk je bilo sestavljeno iz treh osnov- nih delov: glava, trup in rep. Otroci so imeli kar veliko dela z vozlanjem nitk, njihovi drobni prstki so bili pri delu pogosto nespretni. Z medsebojno pomočjo pa jim je uspelo. Ob delu so se navajali na medsebojno pomoč in sodelovanje. Spretnejši učenci so z veseljem priskočili na pomoč sošolcem. 3. korak: Na ptičkovo glavico so pri- lepili kljunček iz barvnega papirja in narisali oči. Ptičkovo telo so oblikovali, da je zgledalo nekoliko polnejše. Na levo in desno stran trupa so pritrdi- li krilca, ki so jih, tako kot kljunček, oblikovali iz barvnega papirja. 4. korak: Na koncu so na gnezdo nale- pili še iz barvnega papirja oblikovane rožice, metuljčke, srčke – oblike, za katere se jim je zdelo, da ponazarjajo pomlad. RAZSTAVA Svoje izdelke so učenci pokazali na dveh razstavah. Prva razstava je bil postavljena v avli naše OŠ. Otroci so z veseljem pokazali svoje izdelke star- šem, ko so prišli ponje v šolo. Nekaj primerkov pa smo oddali na razstavo v Kurnikovo hišo. Tam so bila naša gnez- deca razstavljena skupaj z »gregorčki«, ki jih starejši učenci na predvečer gre- gorjevega spustijo po Tržiški Bistrici. DRUŽENJE Z UČENCI SOSEDNJIH OSNOVNIH ŠOL Turistično društvo je dan pred gre- gorjevim že v dopoldanskem času povabilo mlajše učence tržiških šol na spuščanje »gregorčkov« po Tržiški Bistrici. Zbrali smo se na obrežju reke. Drug drugemu smo predstavili izdelke in si povedali, kako smo jih pripravili, nato pa smo se odpravili na preizkus plovnosti naših izdelkov. Ker so se nekateri učenci bali, da jim bo tok odnesel izdelek, so gnezdeca privezali na vrvico in jih tako spuščali po vodi. Ker so bila naša gnezdeca narejena iz naravnih, lahkih materialov, so lepo plavala po reki. ZAKLJUČEK Učenci so pri tem tehniškem dnevu zelo uživali. Veliko otrok je že poznalo ljudski običaj gregorjevo, a niso dobro poznali ali razumeli njegovega pome- na. Z zgodbami iz starih časov mi je uspelo vzbuditi dovolj pozornosti za nadaljnje delo. Z oblikovanjem naravnih materialov so učenci urili ročne spretnosti in spozna- vali, da nam narava ponuja neizmerno veliko možnosti za ustvarjanje. Navduševalo me je povezovanje otrok med delom, saj so s tem spoznavali, da skupaj zmoremo več. Ne le meni, tudi učencem je bilo všeč, ko smo se srečali z vrstniki dru- gih osnovnih šol in drug drugemu ponosno predstavili svoje izdelke. Na razredni stopnji se le redko ponudi priložnost, da se srečajo učenci raz- ličnih šol za uresničitev nekega sku- pnega cilja, zato menim, da je vsako tako priložnost treba zgrabiti z obema rokama. Nam je tokrat uspelo in sku- paj smo ustvarili nepozaben zaključek tehniškega dne. Literatura Kragl Viktor (1936) Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župnijski urad. 4 Didakta februar-marec 2016