LETO XXXI ŠT. 18 Ptuj, 11. maja 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Agregat B prvič v omrežju (stran 2) Brez kadrov in obrti (stran 4) Pomembno za kmetovalce-sadjarje (stran 7) Na mladih vas stoji (stran 8) Pomoč koroškim Slovencem (stran 10) S prvomajske proslave v Ptuju „Smelo in ustvarjalno po svoji poti..." s številnimi priložnostnimi slo- vesnostmi smo v ptujski občini pro- slavili 1. maj — praznik dela. Osrednja proslava ob prvem maju je bila na prostoru Ptujskih toplic. Kljub mrzlemu vetru, ki je v nedeljo, 30. aprila neusmiljeno zavijal, se je na proslavi zbrala veli- ka množica ljudi. Slavnostni govornik je bil Franc Fistrovič, predsednik medobčinske- ga sveta ZS za podravsko regijo. Najprej je govoril o zgodovinski vlogi prvega maja. V zaključnem delu svojega govora pa je opozoril na vrsto nalog, v zvezi z uresniče- vanjem zakona o združenem delu. Ponovil je, da uresničevanje zakona ne sme biti enkratna akcija, saj vnaša v celotno naše življenje zares nove družbene prvine in samoupravne kvalitete za uresniči- tev resnične delavske oblasti nad sredstvi, pogoji in sadovi delavče- vega dela. Z dosedanjimi rezultati uresničevanja zakona o združenem delu ne moremo biti zadovoljni. Niso redki primeri ,,vsiljevanja" najrazličnejših kriterijev, meril in predlogov pri izpopolnjevanju in Franc Fistrovič govori na osrednji proslavi ob prvem maju Foto: M. Ozmec dograjevanju samoupravnih spo- razumov in drugih samoupravnih aktov glede ustvarjanja in delitve dohodka. Tov. Fistrovič je opozoril načelo vrsto nalog iz dokumentov 8. kon- gresa slovenskih komunistov. Pred sindikati je prav v tem trenutku po- membna naloga v okviru priprav na 9. kongres slovenskih sindika- tov. V sleherni sindikalni sredini je potrebno pregledati uresničevanja sklepov 8. kongresa slovenskih sin- dikatov, potrebno pa se je tudi izreči o bodoči organiziranosti sin- dikatov. Najti moramo takšno obliko in vsebino sindikalnega delovanja, ki bo pritegnila najširše množice sindikalnega članstva ozi- roma delovnih ljudi. Sindikat je in bo tudi v bodoče najodgovornejša družbeno-politična organizacija de- lavskega razreda. Janko Bezjak, predsednik občin- skega sveta ZS Ptuj je nato podelil 21 srebrnih znakov posameznikov Kljub hladnemu vremenu seje na proslavi zbralo veliko 'judi. Posnetek: M. Ozmec in sindikalnim organizacijam v znak priznanja za njihovo nesebič- no in požrtvovalno sindikalno aktivnost. V nagovoru, ki ga je imel ob tej priložnosti je še posebej poudaril, da mora biti sindikalni aktivist vzor vsem ostalim članom sindikata. V kulturnem programu so sode- lovali godba na pihala, moški komorni pevski zbor, učenci kovi- narske šole ,,Veljko Vlahovič" z recitalom in folklorna skupina osnovne organizacije sindikata splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, ki je zaplesala venček prek- murskih plesov. Pozdravno pismo tovarišu Titu, ki sta ga prinesla padalca ptujskega Aerokluba, Franc Kodela in Janez Petrovič, je prebrala Nada Ljubeč, delavka trgovskega podjetja Mercator — TOZD Panonija Ptuj. Po končani proslavi je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Toneta Kmetca. MG Od i 3. maju - dnevu varnosti Med pomembne mejnike naše bogate Zgodovine se pravgotovo -uvršča tudi 13. maj — dan varnosti. Na ta dan 1944. leta je vrhovni poveljnik tov. Tito ustanovil z odlokom OZNO {oddelek za ■ zaščito narodna), sluibo s specifičnimi nalogami. NOV in POJ se iz dneva v dan beležili nove zmage in širili osvobojena ozemlja, -pri čemer se je pokazala potreba po specializirani službi za obračun z različnimi sovražnimi skupinami, izdajalci _ in drugimi kolaboracionisti. Najpomembnejša naloga takratnih varnostnih služb pa je bila zgotovitev kontinuitete narodno osvobodilne^oblasti v vseh fazah bojevanja. Tako so se varnostni organi kalili v najhuj- ših in hkrati najsvetlejših trenutkih naše slavne preteklosti. V organe varnosti je kofnimistična partija kadrovala svoje najboljše kadr^, ki so se odlikovali po visoki moralnopolitični*zavesti in predanosti ljudstvu. Izkušnje, ki so jih pridobili na fronti in v zalednih akcijah, so pomenile visoke kvalitete te službe, ki soji omogočile, da je častno opravila svojo revolucionarno'nalogo med vojno in se razvila v službo,* sposobno varovati našo socialistično skupnost in naše državljane. Te lastnosti organov varnosti, globoka povezanost z ljudstvom in s komttnistično parti- jo, zavest o svojih obvezah do * ljudstva in socialistične skupnosti, so navdihnile njihove pripadnike z z ljudstvom in s komimistično partijo, zavest o svojih obvezah d& ljudstva in socialistične skupnosti, so navdihnile njihove pripadnike z odločnostjo, da bodo povsod in nq^ vsakem mestu varovali pridobitve naše revoluci- je in socialistične graditve pred razrednimi .sovražniki in vsemi, ki bi ogrožali razvoj samoupravne socialistične Jugoslavije. Medtem ko so jugoslovanski narodi v "zanosu revolu- cionarnega navdušenja odstranjevali pogorišča, gradili tovarne, naselja, proge*, ceste in mostove, je varnostna služba čistila našo državo vojnih ■ zločincev, diverzantov in ostankov izdajalskih organizacij. Izhajajoč iz globokega prepričanja, da varnostna služba ni sama sebi namen, da izhaja iz tega ljudstva za to ljudstvo, da je nastala v NOB kot komponenta- zaščite * ljudstva^ pred barbarskim divjanjem sovražnika in kvizlingov, in da ima razredni- značaj, se je ta nenehno prilagajala razvoju in spremembam naše družbe. Tako lahko danes zaključimo, da imamo do- bro organizirane in dobro opremljene organe varnosti, ki so porok za varno počutje delovne- ga človeka in občana, ki omogočajo pogoje za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe in socialistične preobrazbe. Tovariš Tito je ob 30. letnici namenil orga- nom za notranje zadeve naslednje besede: ,, Želel bi, da bi bili resnično na ravni pravnih zaščitnikov interesov države kot celote, narodov in vseh državljanov kot posameznikov. Bodite neusmiljeni do sovražnikov naše socialistične in samoupravne družbe, hkrati pa kar najbolj občutljivi za pravi odnos do vsakega človeka, do narodov, do družin itd. " Te besede tovariša Tita kažejo vsekakor zaupanje v organe za notranje zadeve, obenem pa iz njih izhajajo tudi njihove obveznosti. Prav v uresničevanju družbene samozaščite, ki je pravica in dolžnost delovnih ljudi in obča- nov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih ^ in drugih družbenih organizacijah, društvih Jer družbe- nopolitičnih skupnostih, se združujejo strokov- no znanje pripadnikov organov za notranje zadeve in akcijska enotnost ter pripravljenost delovnih ljudi in občanov varovati pridobitve NOV in socialistične samoupravne družbene odnose ter druge družbene vrednote, ki temelji- jo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi, v enotni varnostni sistem naše družbe. Nedvomno je potrebno na tetfi mestu tudi povdariti zgodovinsko vlogo organov za notra- nje zadeve v procesu razvoja samoupravne so- cialistične družbe, v katerem prispevajo k podružbljanju varnosti, to ■ je sodelujejo v procesu ponovnega vračanja varnostne funkcije na najširše delavske in ljudske množice po zgodovinski odtujenosti, ki ji nastopila z nastankom razredne družbe. Prav gotovo se organi za notranje zadeve v tem oziru kažejo v novi luči in v novem Odnosu do delovnega človeka in občana, kar nedvomno vodi k boljši povezanosti in za dosego dobrih varnostnih razmer. * Boris Žnidarič PomembriS in zahtevne naloge pred organizacijami ZKS Uresničevanje resoluciie VIH. kongresa ZKS Komite občinske konference ZKS Ptuj je na zadnji seji obravna- val naloge komunistov po osmem kongresu ZKS, povezano z gradi- vom za XI. kongres ZK Jugoslavi- je. Pri tem je sprejel konkretni ope- rativni program nalog, ki jih bo tre- ba opraviti v razmeroma kratkem času. Gre predvsem za dve skupini nalog: 1. V vseh osnovnih organizacijah ZKS celovito preučiti resolucijo, sprejeto na osmem kongresu ZKS, statut ZKS in referat Franceta Po- pita, predsednika CK ZKS, vse to povezano z dokumenti, ki so objav- ljeni za XI. kongres ZKJ. 2. Na območju občine pripraviti celovito oceno dela članov ZK, or- ganizirati seminar za vodstva orga- nizacij in organov ZK, pripraviti osnutek statutarnega sklepa občinske organizacije ZKS, organi- zacijsko in kadrovsko pripraviti novo organizacijsko shemo za delo nove občinske konference ZKS, ko- miteja in drugih organizacijskih oblik delovanja ZK v občini. Vse naloge so v operativnem pro- gramu podrobneje razčlenjene, s konkretno določenimi nosilci in roki izvršitve, ki so zelo kratki, saj jih bo večino treba opraviti že v maju in juniju. Kako konkretno začeti z izvaja- njem teh nalog, je tekla beseda na posvetu sekretarjev osnovnih orga- nizacij ZKS, ki so se sestali v pone- deljek popoldne. V naslednjih dneh pa se bodo že sestali komunisti v osnovnih organizacijah in začeli z neposrednim uresničevanjem skup- no dogovorjenih nalog. FF Ptuj organizator medrepubliške vaje enot civilne zaščite v počastitev XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije bo v Ptuju medrepubliška združena vaja enot civilne zaščite pod geslom ,,Bratstvo- enotnost-solidarnost-Ptuj 1978". Vaja bo na območju krajevne skupnosti dr. Jožeta Potrča Ptuj. Priprave so v polnem teku. V Ptuju so se že sestali na posvet poveljniki in načelniki občinskih štabov civilne zaščite, ki so že preučili načrt vaje in si ogledali objekte, na katerih bodo enote civilne zaščite izvajale ukrepe reševanja in zaščite prebivalstva. Na vaji bodo sodelovale enote civilne zaščite iz občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Varaždin, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož in Ptuj. Prva združena medrepubliška vaja enot civilne zaščite je bila leta 1977 v Čakovcu na pobudo skupščine in štaba civilne zaščite občine Cakovec. Na vaji so sodelovale občine Cakovec, Koprivnica, Varaždin. Lendava, Murska Sobota, Ormož in Ptuj. Ptuj je pred izredno odgovorno nalogo, medrepubliška združena vaja enot civilne zaščite pa bo najlepše darilo kongresu jugoslovanskih komunistov. F. B. Štafeta mladosti na poti skozi nase kraje NA TISOČE ŽELJA OB 86. ROJSTNEM DNEVU TOVARIŠA TITA Zvezno Še malo in kolona bo prečkala cesto Maribor—Ptuj pri Slovenji vasi. Pripadniki civilne zaščite so zvesti udeleženci pohoda in pripravljeni pomagati človeku Tovarištvo, dobra volja in strumen korak... SLOVENSKE GORICE NA POHODU PO POTEH REVOLUCIJE - V KIDRIČEVO Pod geslom „Slovenske gorice enotne v boju za samoupravni socializem se je 725 občanov z območja Slovenskih goric udeležilo pohoda „Po poteh revolucije - v Kidričevo 1978*'. Organizirani so biliv šestih četah: Četa Bratov Rešev Destrnik, Špindlerjeva četa Juršinci, Natašina četa Polenšak, Slovenskogoriška četa Rogoznica, Kostanjevčeva četa Vitomarci in Frasova četa Trnovska vas. V vseh četah so sodelovali pripadniki civilne zaščite, ki so bili zadolženi za nudenje prve medicinske pomoči. Za varnost na pohodu pa so skrbeli pripadniki narodne zaščite. Posebna skrb na pohodu je bila osredotočena pionirjem in starejšim udeležencem pohoda, ki jih je bilo kar lepo število. Ob pričetku pohoda je bila pred domom Slovenskogoriške čete na Rogoznici žalna slovesnost v počastitev padlih za svobodo, kjer so položili tudi venec k spominski plošči. Vsi udeleženci pohoda so nato obidcah domačgo predvojnega revolucionarja, komunista in borca Slovenskogoriške-Lackove čete, Franca Kram- bergega v Novi vasi pri Ptuju, kjer so pred spominsko ploščo položiU venec, družini pa izročili šopek rdečih nageljnov. Na pohodu je vladalo odlično razpoloženje, do polnega izraza pa je prišlo tudi tovarištvo. Slovenskogoriški štab pohoda se bo sestal jutri na Polenšaku in bo politično ocenil celotne priprave in sam potek pohoda. V ožjem štabu poudarjajo, da so s celotnimi pripravami in izvedbo pohoda zelo zadovoljni in da vse krajevne skupnosti na območju Slovenskih goric zaslužijo priznanje. Poudarjajo, da se je izkazala tudi TOZD Promet - Komunalno podjetje Ptuj, ki je uspešno opravila organizacijo prevoza. Skratka, udeleženci pohoda z območja Slovenskih goric so zadovoljni in se bodo prihodnje leto spet množično udeležili pohoda „Po poteh revolucije". Besedilo in posnetki: F.Bagar Pozabili ste na KS Leskovec Pohvaliti vas moram zaradi dobre urejenosti Tednika, posebej pa še radijskih oddaj. Zelo sem pa bila razočarana, da ste v zadnji številki Tednika, ko ste opisovaH pohod odredov ,^"0 poteh revolucije", pri naštevanju krajevnih skupnosti, ki so bile vključene v Kidričevem odredu, enostavno izpustili KS Leskovec. Prosim, da to napako popravite. Tovariško vas pozdravlja prizadeta soudeleženka pohoda v KMričevem odredu! Hvala za opozorilo. Nismo na pridne in delavne krajane Leskovca namerno pozabiU, pač pa nam jo je zagodel tiskarski Škrat, ki je KS Leskovec enostavno preskočil. Napako s tem popravljamo, vsem udeležencem pohoda iz KS Leskovec pa se opravičujemo. Uredništvo Praznik OF V Rogoznici Tudi deževni pomladanski dan, kakršen je bil 27. aprila se da prijetno in koristno preživeti. S tem geslom smo se mladinci KS Rogoznica v četrtek zjutraj z dežniki zbrah pred domom Slovenskogoriške čete in se napotili na že tradicionalno pot, Eo kateri smo več let nazaj orakali kot eni izmed mnogih udeležencev pohoda v Mostje. Ker so se letos tisočglave čete zbirale v Kidričevem in ker Mostje s Slovenskogori3co-Lackovo četo ne sme v pozabo, nam je bila skoraj dolžnost, da se oddolžimo njenim borcem. Pohod je bil zasnovan v okviru Krambergeijeve čete. Mi smo si to zamislili tako, da se ga udeleži kar največ mladine iz MA v KS Rogoznica, predstavniki njenih dniftienopolitičnih organizacij in vsaj 4-članska delegacija iz drugih KS na Slovenskogoriškem območ- ju. To so KS Juršinci, Polenšak, Vitomarci, Trnovska vas in Destrnik. Udeležba je bila dobra, saj nas je bilo ob odhodu iz Rogoznice okrog 60, ne računajoč na vse tiste, ki so se nam raje priključili l:ar med potjo. Dež je sicer marsikoga zadržal v topU postelji, predvsem so manjkaU tisti iz druge KS. Da se pot skozi Kicar in Pacinje ne bi preveč vlekla, smo si jo planirah tako, da smo se od časa do časa tudi ustavili. Tako je bila prva postojanka v Novi vasi na domačiji Jožeta Lacka, ki je bil eden glavnih tvorcev narodno osvobodilnega gibanja na našem območju. Tu smo si ogledah spominsko sobo. Pot smo nadaljevah proti Velo- vlaku in po mlakužah prispeli do drugega vmesnega cilja, posto- janke iz NOB v Velovlaku. Dež je vedno bolj preizkušal našo vztrajnost, zato smo se na tretji postaji okrepčali z vročim čajem. To je bilo že v srcu Kicaija, v kraju, kjer se je pred 82 leti rodil Jože Lacko. Na vseh treh krajih nas je o njihovem pomenu seznanjal naš krajan Feliks Bagar. Ob 11.30 smo prišli pred spomenik poslednjega bo[a Slo- venskogonskc-Lackove čete. Tu nas je pozdravila Štefka Lačnova, hčerka padlega revolucionarja m predvojnega komunista Franca Krambergerja. Predočila nam je nekaj utrinkov iz boja proti okupatorju v naših krajih in nam zagotovila, da so bratje Reši, Jože Lacko, Franc Osojnik, Franc Kramberger in vsi drugi zasadili plodna drevesa v parku enakosti in svobode. Sledil je še kratek kulturni program v izvedbi udeležencev pohoda. Skupaj smo se vrnili v Kicar pred gasilski dom, kajti škoda se |e bilo ločiti sredi dneva, pa se deževalo ni več. Tu je bila organizirana mahca. ki smo si jo tudi zaslužili. Srečah smo se z mladinci M A Kicar, ki se jih je veliko udeležilo pohoda, nekaj pa jih je zaradi organizacijskih zadržkov pričakalo našo četo kar Mladih tudi dež ni oviral na pohodu v Mostje Foto: M. Ozmec doma. Okrepčali smo se, tudi zaplesaU smo. Vendar sem opazila, da na poti zbliževanja m predvsem medsebojnega zaupanja niti eni, niti drugi še nismo na cilju. Dosegli ga bomo takrat, ko se bomo srečah z istuni mnenji, ki pa se mnogokrat še razhajajo. Naj bo ta pohod za pogum vsem tistim, ki oklevajo v organizaciji takšnih in podobnih dejanj pri uresničitvi in ohranitvi revolucio- narnih idej. Mi smo bUi prav tako 22. aprila v Kidričevem, pa smo prišh ob prazniku OF tudi do Mostja in nazaj. Človek zmore vse, samo če hoče. A. S. Praznovanja dneva OF in prvega maja Iz osrednje svečanosti na Boču, 27. aprila 1978. . Podelitev priznanj in nagrad v domu kulture Slov. Bistrica Letošnja osrednja občinska proslava ob 27. aprilu - dnevu ustanovitve OF je imela dva dela. Dopoldne se je vehko število občanov in to kljub slabemu vremenu, zbralo pred spomeni- kom NOB pri planinskem domu na Boču. O pomenu obletnice ustanovitve OF slovenskega naro- da je spregovoril Ladislav Cvahte, predsednik OK SZDL Slov. Bistrica. Svečanost so končah s kulturnim programom, ki so ga izvajah učenci OŠ Poljčane, godba na pihala, člani aktiva ZSMS, planinski oktet in mešani pevski zbor KUD Janko Živko iz Polj čan. Na večer, 27. aprila pa je bila v domu kulture Slovenska Bistrica še zaključna svečanost, na njej so podelili priznanja OF posameziu- kom in krajevnim skupnostim za dosežene delovne uspehe in v razvoju krajevne samouprave. Zvezno priznanje in knjižno nagrado je prejela KS Laporje, med posamezniki pa sta to priznanje prejela še Milan Jelen iz KS Slov, Bistrica in Leopold Rebemak b. KS Šmartno na Pohorju. Posebno zvezno prizna- nje je prejela tudi KS Oplotnica in pa Jože Kotnik. Občinska priznanja - srebrni znak OF za dosežene delovne uspehe so dobili: Janko Kidrič iz Studenic, Maks Peklar iz Prager- skega, Otilija Repnik iz Prager- skega, Gvido Smolar iz Slov. Bistrice in Stanko Videčnik iz Oplotnice. Med društvi pa je to priznanje prejela DPD Svoboda iz Sovenske Bistrice. Dramska skupina KUD , Preži- hov Voranc" iz Raven na K)roškem je v okviru proslave uprizorila še igro Judenburg. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Leskovec Pokal učencem osnovne šole Ftejšnji mesec je ptujsko društvo za varstvo ptic sklenOo skrb za zimsko prehrano ptic. Kristalni prehodni pokal so osvojih učenci osnovne sole iz Leskovca, plaketo pa učenci iz Destrnika. V to tekmovanje so se vključih dcoraj vsi učenci osnovnih šol v ptujski občini. Pri tehničnem pouku so izdelali krmilnice in skrbeh, da so čez zimo bile vedno založene s hrano za ptice. Prav gotovo je hrana iz krmilnic v letošnji hudi zimi rešila prenekatero ptičje življenje. Tudi v zimi 1978/79 bodo nadaljevali podobno tekmovaige in učenci bodo spet skrbeli za lačne ptičje trebuščke. Peter Ljubeč, predsednik društva za varstvo in vzgojo ptic, izroča prehodni pokal pionirjem osnovne šole Leskovec. Foto: zk OBVESTILO Klub ^tujskih študentov in Planinsko društvo Ptuj orga- nizirata v petek 19. maja 1978 planinsko predavanje ,,Hin- dukuš", k) ga izvaja udeleže- nec te zahtevne Himatojske odprave. Predavanje bo v Klubu mladih z začetkom ob 17. uri. Vstop je p-^ost, zato pričaku- jemo množičen obisk. Klub ptujskih študentov in Planinsko društvo Ptuj ; f EDNIK - "^aj 1978 IZ NAŠIH KRAJEV - 7 povsod na našem območju je letos sadno dre\je vseh vrst v enem samem cvetu Foto: R. POMEMBNO ZA KMETOVALCE SADJARJE! Služba za varstvo rastlin pri Kmetijskem zavodu v Mariboru nam je poslala poročilo o razvoju bolezni in škodljivcev v sadjarstvu, zaradi tega svetujemo sadjarjem, da opravijo škropljenje sadnega drevja. V zadnjih dneh aprila in v začetku maja je prišlo do množičnega izleganja Učink rdečega pajka iz zimskih jajčec. V teh dneh pa pričakujemo tudi razvoj prvih poletnih jajčec, kar pomeni v zelo kratkem času množično razmnožitev tega nevarnega škodljivca. Sočasno so dani tudi vsi pogoji za razvoj drugih sadnih škodljivcev. Sodeč po dobrem cvetnem nastavku in obilnem cvetenju lahko pričakujemo dobro sadno letino, zato sadjarjem svetujemo, da podvzamejo vse ukrepe, da bi lahko pridelaU za trg sposobno in zdravo sadje. Sadovnjake takoj poškropite z razpoložljivimi insekticidi: 0,125% olictranom ah 0,2% kelthanom, ali 0,1 % neoronom, 0,15 % parathionom, 0,2 % basudinom oziroma temu podobnim sredstvom. Ker so bili ugodni pogoji za razvoj škrlupa, beležimo letos že nekaj srednjemočnih izbruhov spor te nevarne ghvične bolezni. Sadjarjem priporočamo, da pri vsakem škropljenju dodajo ustrezne fungicide, to je sredstva za preprečevanje vdora bolezni za kar uporabljajte: 0,2 % dithane M 45, 0,25 % orthocide, 0,075 % delan, 0,35 % morestan in podobno. O izbiri ustreznih pesticidov in o načinu Jorabe se posvetujte s kmetijskimi strokovnjaki cmetijske pospeševalne službe obrata Kooperacija. Dosledno upoštevajte zaščitnim sredstvom priložena navodila, še posebej pa opozarjamo na strupenost nekaterih sredstev, ki z nepravilnim ravnanjem lahko povzročijo smrt človeka, živali pa tudi rastline. Posebej še opozarjamo na varstvo čebel. Vsa potrebna škropiva z ustreznimi strokovnimi nasveti dobite v poslovahiici „Zadružnik" obrata Kooperacija v Ptuju; prav tako pa tudi v vseh podeželskih poslovalnicah z reprodukcijskim materialom. Kmetijska pospeševalna služba obrata Kooperacija KK Ptuj ; Javne razprave o novih kmetijskih zakonih in organiziranju kmetijstva Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsed- stvu OK SZDL Ptuj je s sodelova- nji z obratom za kooperacijo no- silec javnih razprav o novih kmetij-, skih zakonih in predlogu organizi- ranja zasebnega kmetijstva v ptuj- ski občini, ki bodo to in prihodnjo nedeljo v posameznih krajevnih skupnostih. Na razpravah bodo kmetovalci obravnavali poročilo o poslovanju obrata za kooperacijo KK Ptuj, opredelitev območij bo- dočih temeljnih zadružnih organi- zacij, nove kmetijske zakone in sa- moupravne akte TZO in kmetijske zadruge. V teh razpravah izhajamo iz iz- kušenj, stanja z začetka srednjeroč- nega obdobja v katerem smo si v kmetijstvu zastaviU obsežne in zelo odgovorne naloge v proizvodnji hrane in spreminjanju družbeno- ekonomskih odnosov. Na prehodu v drugo polovico planskega obdo- bja ugotavljamo, da vseh nalog v celoti ne izpolnjujemo. Za to je vr- sta vzrokov, med katerimi tudi ne- ustrezna organiziranost. Družbeni sektor kmetijstva z uvajanjem sodobne tehnologije in novimi kon- cepti proizvodnje hitreje napreduje od zasebnega, ki ga pesti velika raz- drobljenost, neprimerna struktura površin in usposobljenost za večjo proizvodnjo. Skratka potrebni so ukrepi za bolj smotrno izrabo kme- tijskih površin. V razpravah želimo na osnovi dosedanjih usp)ehov pa tudi neuspehov narediti hitrejši korak pri posodabljanju kmetijske proizvodnje. Zato se bomo morali ustrezno organizirati. Poseben pov- darek moramo nameniti ustanavlja- nju različnih proizvodnih skupno- sti, kjer smo določene izkušnje že pridobiH, veliko pa še nam manjka, saj morajo biti v skupnostih uve- ljavljeni ekonomski in drugi intere- si. Sedanji obrat za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj se bo do konca leta preoblikoval v kme- tijsko zadrugo z več temeljnimi za- družbenimi organizacijami. Te bo- do razdeljene po teritorialnem na- čelu, na območju sedanjih proiz- vodnih okolišev. Predlog, o kate- rem bo tekla razprava, predvideva naslednje TZO: Ptuj, Juršinci, Ci- rkulane, Videm, Majšperk, Hajdi- na, Markovci in Gorišnica. Z ozi- rom na sedanje materialne, kadrov- ske in prostorske pogoje je ta pred- log trenutno najustreznejši. Vendar pa to ne pomeni, da z ozirom na organiziranost in proizvodnjo v bo- doče ne ustanovimo še več takšnih organizacij. O tem se bodo kme- tovalci sami odločali. Tako lahko štejemo sedanji predlog za prehod- no, začetno obliko. Na razpravah bo beseda tekla tudi o samoupravnih aktih, ki jih TZO in kmetijska zadruga potre- bujejo. Gre za samoupravna spora- zuma o združitvi v TZO in KZ, statuta obeh organizacij in pogod- bo o članstvu. Pri organiziranju v TZO in kmetijsko zadrugo gre za globoke vsebinske spremembe. To obliko dobimo takrat, ko zemljo, delo in sredstva združujejo kmetje med seboj v cilju zadovoljevanja svojih ekonomskih interesov, splošnega družbenega interesa in za večjo socialno varnost, saj se zdru- ženi kmetje izenačujejo z delavci v združenem delu. Kmetovalci bodo obravnavali tudi štiri pomembne nove kmetij- ske zakone, katerih predloge je sprejela skupščina SR Slovenije. Gre za novi zakon o združevanju kmetov, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, zakon o intervencijah in kompenzacijah v kmetijstvu in pri porabi hrane ter zakon o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov. Novi zakoni pomenijo praktično skoraj celoten sklop normativnega oblikovanja agrarne politike, kakor je bila sprejeta v javni razpravi v okviru SZDL v pretek- lem letu. Omenimo še, da so bili zakoni objavljeni kot posebna pri- loga Kmečkega glasa, 12. aprila le- Razprave bo vodil aktiv kmetij- skih strokovnjakov in družbenopo- htičnih delavcev, ki razmere v kme- tijstvu na tem in širšem območju dobro poznajo. Zato bo razprava odprta tudi za vsa ostala vprašanja kmetijstva. Razprave bodo potekale po naslednjem razporedu: — v nedeljo 14. maja: Dolenaob 14. uri v prostorih gostilne, Majš- perk ob 7.30 v osnovni šoli, Videm ob 7,30 v dvorani poslovne zgrad- be, Zetale ob 7. uri v prosvetni dvo- rani, Cirkulane ob 7.30 v osnovni šoli, Markovci ob 7.30 v zadruž- nem domu, Gorišnica ob 8. uri v zadružnem domu, Juršinci ob 7.30 v prosvetni dvorani, Vitomarci ob 7.30 v stari osnovni šoli, Rogoznica ob 9. uri v domu Slovenskogoriške čete in Hajdina ob 7.30 v gasilskem domu; — v nedeljo 21. maja: Stoperce ob 7.30 v osnovni šoli, Leskovec ob 7. uri v osnovni šoli, Podlehnik ob 7.30 v zadružnem domu, Zavrč ob 8. uri v gasilskem domu, Dornava ob 8. uri v novi osnovni šoli, Polen- šak ob 7.30 v prostorih gostilne. Grajena ob 15. uri v osnovni šoli. Trnovska vas ob 8. uri v osnovni šoli, Destrnik ob 8. uri v gasilskem domu in Hajdoše ob 7.30 v gasil- skem domu; Lovrenc ob 7,30 v za- družnem domu. Kmetovalci bodo prejeli tudi osebna pismena vabila. Vabimo vas, da se teh pomembnih razprav udeležite v čimvečjem številu! 1. kotar Dr. Fr^nBrumen Razmišljanja ob načrtovanju dopustniških dni Meseca junija, ob ugodnem vremenu nekatero leto tudi že prej, zaključujemo razmišljanje o dopustu, počitnicah in izletih v naravo. To so pravzaprav le pripomočki pri zdravljeiiju, oziroma okrepitvah in utrditvah odpornosti lastnega organizma. Zato so dopustniski dnevi namenjeni predvsem za v.sesplošno telesno in duševno - psihosomatsko rekreiranje - torej obnavljanje iztrošenih moči. ŠE NIKDAR DOSLEJ V ČLOVEKOVI ZGODOVINI OBNAVLJANJE ŽIVLJENJSKIH MOČI NI BILO TAKO POTREBNO, KAKOR JE V DANAŠNJI DOBI INDUSTRIJAIIZACIJE. Dokler smo pešačili, tovorih z živinsko vprego in potrpežljivo jezdili še bolj potrpežljivega oslička, takoimenovanih neurotičnih obolenj, ki dandanes najbolj tarejo človeški rod, skoroda niso poznali. Vsako opravilo in vsakka pot je takrat pomenila obenem pridobitno delo in rekreacijo istočasno. Tedaj so še vzporedno z delom nastajale lepe in globoko romantične narodne pesrni, ki pa so v ihti današnjega časa, ob hlastanju za materialnimi dobrinami, najbrže za vedno zamrle. ČLOVEK JE PREVEČ ODLOČNO POTISNIL V OSPREDJE MATERUALNI SVET IN ZANEMARIL DUHODVNO ŽIVLJENJE. Pri osemurnem delavniTcu smo celo tretjino svojega aktivnega življenja sužnji stroja v tovarni, ki je najhujši valpet, kar jih pozna človekova zgodovina. Moža tari;jo skrbi, kako bo zmogel delo, ki ga čaka še doma, mater srbijo zapuščeni otroci, oba pa se obenem treseta, kako bi čimbolje dosegla normo, ki so jo pomagali izračunati računalniki. VSE TO POMENI PREVELIKO NAPETOST ŽIVČEVJA in obremenjuje voljo, ki stremi zgolj za pridobivanjem osebnih materijalnih dobrin. Razumljiva in upravičena so stremljenja, ki se trudijo zadovoljiti primernemu preživetju posameznika in družine. Taka stremljenja pa ^ejo biti dodatno obremenjena le toliko, da ne porušijo telesnega in živčno duševnega ravnovesja in s tem zdravja. I*rav je, da človek stremi in celo mora stremeti za stalnim napredkom in izboljševanjem svojega materijalnega položaja, in standarda, toda vse mora potekati bolj umirjeno, v pravilni usklajenosti, ■^i se mora nujno ravnati po trenutnili zmogljivostih na materijahtem, predvsem pa na zdravstvenem področju. NIKAKOR NI UPRAVIČENO ..VODILO LACNIH OCl". Ces to in to ima sosed, zakaj tudi sam ne bi %a takoj imel. In potem skušati v nekakem nezdravem tekmovanju doseči naenkrat, prenaglo, preveč! Tako hlastanje po materijalnih dobrinah nekaj časa navidezno iKpeva, sčasoma pa marsikje zataji in OBTlCl V ŽIVČNI IN TELESNI IZČRPANOSTI. Zdravniki današniega časa ugotavljamo, da naglo naraščata >redvsem DVE SKUPlNI OBOLENJ: ŽIVČNA PRENAPETOST IN ZCRPANOSf Z VSEMI SVOJIMI ŠTEVILNIMI POSLEDICAMI IN BOLEZENSKE POSLEDICE NAJRAZLIČNEJŠIH NEZGOD. . V ZDRAVNIŠKIH ČAKALNICAH SE TARE ČEDALJE VECJE ^EVILO LJUDI, ki so .se priznah in zapisali med bolnike. To število le jjeprimemo vehko. Verjetno se ne motim, če domnevam, da je celo PESETKRAT VECJE, kot pa je bUo pred zadnjo vojno. Takrat smo Jnicli po čakalnicah okrog 90 odstotkov takoimenovanih „pravih", 9bjektivnili telesno ugotovljivih bolnikov in le slabih 10 odstotkov tako ■^enovanih neurotikov. Dandanes pa je dcorajda obratno. Gotovo je OKROG 70% OBOLENJ, KI IMAJO BOLJ ALI MANJ VIDNE VZROKE V ZIVCNI PRENAPETOSTI', V NEKAKŠNI NEGOTOVOSTI, OZIROMA ^CRPANOSTI, ki je mnogokrat posledica prenaprezanja, včasih pa tudi Pretirane bojazni za lastno zdravje. Taka prenaprezanja povzročata predvsem dve komponenti. Ena je '^pjektivnega značaja, ki ponekod izhaja iz službenih obremenitev in iz IJi.enih stisk ter skrbi, druga pa je osebnega privatnega značaja doseči čim *^^eje in čimveč uspehov na osebnem področju. Konec prihodnjič Jubilejna značka slovenske prosvetne zveze v Celovcu Ob svoji 70. obletnici delovanja je slovenska prosvetna zveza v Celovcu pripravila razhčno propa- gandno gradivo, ki naj spominja na ta jubilej. Tu mislimo predvsem na jubilejno značko. Značka namreč po svoji vsebinski zasnovi ne spominja samo na jubilej slovenske prosvetne zveze, temveč opozarja na širšo problematiko narodnostnega boja Slovencev na Koroškem. Aprila letos je minilo 36 let od tistega strašnega dogodka, ko so nacistični rablji izseljevali Sloven- ce iz Podjune, Roža in ZUje. Značka simbolizira prav te tri toroške doline - Ziljo, Rož in Podjuno. Te doline so na znački predstavljene figurativno s tremi ženskimi liki, ki simbolizirajo lepoto, umetnost in kulturo. Na znački je zapisana tudi letnica ustanovitve Slovenske prosvetne zveze in letnica letošnjega jubileja 1908 - 1978. Kratica SPZ pomeni slovensko prosvetno zvezo, na spodnjem robu značke pa je zapisano Celovec, Značka je torej simboUč- no zasnovana, pri tem pa so uporabljena sodobna hkovna izrazila in ji lahko poleg vsebinskih vrednost pripišemo tudi tehnično dognano izvedbo. Značka je vsestransko celovita, lepa po obliki in estetskem izgledu, do izraza prihaja tudi njena umetniška vrednost, zato ima značka tudi velik pomen, opozarja na zgodovinske dogodke, simboUzira boj Slovencev za obstanek na zemlji, ki so jo raseUli njihovi pradedje pred 1400 leti in ima elemente zgodovinske- ga pomena in muzejske vrednosti. (O uspešni akciji prodaje značk v ptujski občini preberite na 10, strani). Hazir Turtuli Akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in postelj Rdeči križ Slovenije organizira v četrtek 18. maja 1978, enajsto zaporedno akcijo zbiranja uporabnih oblačil obutve, postaljnine in postelj. Akcija bo potekala sočasno od 17. do 19. ure po vsej Sloveniji. Smotri te akcije so predvsem naslednji: - razvijati solidarnost med občani, vsak občan v SR SLoveniji ima rožnost, da prek organizacije RKS posreduje blago, ki ga sam ne potrebuje ter daruje tistim, ki jim je tako oblika pomoči še potrebna ali pa na kak drug način pomaga pri akciji: pri sortiranju blaga, pri zbiranju in pri prevažanju itd. - zagotavljanje možnosti sprotnega reševanja socialnih potreb po tovTStni pomoči. - zagotavljanje možnosti sohdamostne pomoči med posameznimi organizacijami Rdečega križa Slovenije; tiste organizacije RKS, ki zberejo več blaga kot ga potrebujejo za pokritje svojih potreb, lahko ta višek dogovorno odstopijo tistim organizacgam RKS, ki na svojem področju zberejo premalo blaga za pokritje svojih potreb. - Zagotavljanje skladiščenja odvečnih kohčin blaga za potrebe nudenja pomoči ob naravnih in dnagih nesrečah v SR Sloveniji, bratskih republikah in tujini. - razvijati soUdarnost varčnost in prostovoljno delo, vzgajati z vključevanjem v akcijo čimvečje število otrok in mladine. - prispevati k splošnemu varčevargu in stabilizaciji gospodarstva. Darovalci! Cista in uporabna oblačila zvežite v svežnje in oddajte mladim članom RK oz. postavite pred vezna vrata. Ce nameravate oddati postelje, vas prosimo, da to poprej sporočite občinskemu odboru Rdečega križa Ptuj - telefon 77542. Akcija bo izvedena v KORKS Ptuj, KORKS Rogoznica, KORKS Kidričevo in KORKS Hajdina. OBČINSKI ODBOR RDECEGA križa PTUJ Jablane 40 let GD V nedeljo bodo gasilci iz Jablan praznovali 40-letnico obstoja. Gasilsko društvo je bilo v KS Cirkovce ustanova- Ijeno že 1876 leta, vendar so 1938 leta vse tedanje gasilsko orodje prenesli v Jablane, kjer je še danes sedež gasilskega društva. V tistih letih sta poveljstvo prevzela aktivna gasilca Anton in Štefan Ekart. 14. maja, na sam praznik gasilskega društva . Jablane bo pred gasilskim domom para- da; domačini bodo pozdravili goste sosednjih gasilskih društev, podelili bodo prizna- nje ter se ob koncu proslave skupaj z občani razvedrili ob zvokih godbe na pihala iz Polskave in ansambla domače zabavne glasbe. z. k. Bor« Kašman-magister veterine v mesecu februarju letos je na Veterinarski fakulteti v Zagrebu ubranil magistrsko delo diplo- miran veterinar Boris Kašman, vodja veterinarske službe v TOZD Farma prašičev. Naslov magistr- skega dela je „Promet natrija in kahja v kolostrumu in v mleku doječih svinj". Boris Kašman se je odločil za študij na tretji stopnji fakultete zlasti zato, da bi bU v stalnem kontaktu z razvojem in tehno- logijo ter z raziskavami in novostmi, s katerimi se veterinarji srečujejo pri svojem delu. S to raziskavo je hotel doseči, da bi tako za industrijsko prakso natančneje spoznal promet natrija in kalija v kolostrumu in v mleku doječih svinj in to v razdobju ratabohčne prenapetosti. Zato je prvih 28 dni laktacije (nastajanje in izločanje mleka) zasledoval pri doječih svinjah promet natrija in kahja, ki sta pomembna za nadaljnji razvoj sesnih pujskov. Promet natrija in kahja je zlasti pomemben pri svinjah na farmi, kjerprasi svinja več kot dvakrat letno in s tem izgubi na svoji kondiciji, ki je tudi maksimalno izkoriščena. v prehrani prašičev ima zlasti pomembno vrednost mleko do- ječih svinj. Pri nekaterih manjših proizvajalcih svinj pa je mleko doječih svinj danes edini vir hranljivih snovi v celotnem laktacijskem obdobju. Kolostrum (mleko, ki ga da doječa svinja prvih sedem dni) ima v prvih dneh življenja svinje še večjo vrednost od mleka in |e bil nezamenljiva hrana v uspešni vzgoji prašičev nasploh. Pomanjkanje natrija v mleku vpliva na manjši prirast prašičev, pomanjkanje kahja pa vpUva na manjšo proizvodnjo mleka. Vse navedene ugotovitve in raziskave so Borisa Kašmana privedle do tega, da je več let skupno s sodelavci raziskoval te spremembe in pojave, ki jih je koristno uporabil pri svojem magistrskem delu, obenem pa bodo koristile pri delu na farmi. Magistrsko delo Bori.sa Kašmana pa ne pomeni konec njegovega znanstvenga dela in raziskovanja, saj je zlasti na področju svinjereje, ki se neprestano spreminja, potrebno stalno izpopolnjevanje. Razvoj tehnologije na tem področju zatheva od veterinarjev na farmi nadaljnji študij, stalne raziskave in spremljanje novosti. Doseči tako pomemben u.speh kot ga je dosegel Boris Kašman ni lahko, zato mu vsi ob tem uspehu čestitamo in mu pri nadaljnjem delu žehmo čimveč uspehov. M. Pišek 8-IZ NAŠIH KRAJEV 11. maj 1978 - TEimiH Domačija v nevarnosti v eni od ozkih dolinic hribovitih Haloz, ki so ji naši predniki dali naziv Radni dol, že desetletja stoji Polajžerjeva domačija, Nadole 34 pri Žetalah. Tu je nekoč gospoda- ril Jakob Polajžer, nadaljeval Ja- nez, ki je pred leti umrl, v tem do- mu pa še živi njegova žena Kristi- na, s hčerko in vnukinjo. Življenje bi jim verjetno bilo teklo normalno, tako kot številnim drugim družinam na tem območju, ki si ustvarjajo pogoje za življenje z nenehnim spopadanjem s trdo ilovico in laporjem, če ne bi bila vmes posegla naravna stihija. O tem je Kristina Polajžerjeva pove- dala: ,,Po nekajdnevnem deževju in snegu, ki je zapadel sredi aprila, je živina v hlevu postajala vse bolj nemirna, mukala je tudi ko je bila nakrmljena in napojena, kure so Zadaj nad domačijo je zazijala globoka razpoka, ogromna plast ilovice že pritiska na zidove sredi dneva pobegnile od doma, nekatere k sosedom, druge so si poiskale zavetje v gozdu. Sele te- daj sem postala pozorna na škri- panje v ostrešju, na rahle razpoke v zidu. Prej gladek breg za hišo, kletjo in gospodarskim poslopjem je postajal čudno gubast, sadno drevje se je za malenkost začelo nagibati navzdol. Pregledali smo strmino in visoko za hišo opazili pod travno rušo razpoko, kar 5 m dolgo lato si lahko potisnil v njo..." Se je pripovedovala o tem, kako je ponoči s strahom prisluškovala pokanju v stropu, o tem, da je pri- mer prijavila na občini, takoj je prišla komisija od občinskega šta- ba za civilno zaščito, prepovedali so ji stanovati v ogroženi hiši, kajti hiša je butana in bi se ob najmanj- šem zemeljskem premiku lahko sesula, nekoliko manj nevarnosti je za klet in hlev, kjer so stene betonirane oz. zidane. Začasno se je Kristina z družino preselila v malo sobico k bližnjemu sosedu, toda le začasno, morala si bo zgraditi drugi dom, toda odkod denar, brez širše družbene pomoči ne bo šlo. Vprašanje je tudi nove lokacije stanovanjske hiše, na sedanjem mestu ali v bližini ne pri- de v poštev, ker bi bila vedno ogrožena od zemeljskih plazov, poiskati bo treba lokacijo drugje, toda kje? Vse te skrbi tarejo Kristino, s trpko bolečino v srcu pa se ozira na svoj dom, ki se ji zdi kot bolnik z neozdravljivo bolezni- jo, veš, da bo moral umreti, pa mu ne moreš pomagati... Besedilo in posnetka: FP Dober den, te ali, drgoč po dugen cajti. Tak se ie dugo nesmo v Tedniki srečali, ke mi je že dugi cajt grota. \forti ste me tudi vi kaj pogrešali. Če me ste, sen veseli, če pa me neste pogrešali, pa mo si glih tak dale naprej dobri prijoteli. Za snegon, ki nas je to pred prozpiki dt)j zasipa, so zaj naše bregače drgoč bele. Tak nan sodno drevje cvete, ke ga je veselje pogledati. Tudi gorice zaenkrat lepo kožejo. Seveda pa je do jesenske moče v polovjukih še zlodaleč. Moj sosid ma gorico na en kol (tak kak vsi moški) pa se mi je to ovokrot potoža, da se mu kolek s trson vred k materi žemljici priklanja no, da več ne pričakuvle rodovitne letine. To pa ne velo za mojo hčer Julo, ki je drgoč nekšna okrogla grotala no se mi obeta, da mp dedek grota. Moja Mica je na to vsa ponosna,' ke sma tak rodovitno deco zredla... Pa še ena Micika se me je drgoč v pismi spunila. Saj vete, tista, kije pred krotkin s Švice pisala' no sen ji -naroča, naj mi švicarski sir brez lukenj krez mejo prišverca. Poslušajte, kaj mi je napisala: Drogi Lujz! Vrnola sen se s Švice — brez sira. Toga si son kriv, zakaj pa si zahteva tistega brez lukenj. S tokin so na carini še posebne težove, saj bi cariniki mislili, da v siri brez lukenj kokšni hašiš ali pa municijo švercan. Če bi naroča tistega z lukjami, bi ga še s popuston doba, saj bi cariniki lukje odšteli, tebi pa bi 'sir os ta. Se ti kar vidi, da si že malo v letah, da se za lukje več ne zanimleš. Pa še nekaj. Ovokrot si pisa, da si bija na volitvah drgoč zja delegata zvoljeni. Čestitan ti k tomi, tvoja delegatska baza že ve, da je treba zvoliti toke, ki nemajo dlake na jeziki._ Pozdrav i rni tudi tvojo Mico no drugič kaj več. Pozdrovla te prleška MICIKA. Zdravo Micika! Veseli me, da si -drgoč duma. Si v Švici kaj švicala za švicarskimi Frančeki no franki? Si si ^ogledala Tajflov stolp, Pigalle no druge zanimivosti. Jaz sen si v mlodih letih to ogleda no sen ,,tajflovo" Mico doba. Psst, ke me nede cula: Srečno — Vaš Lujzek. Markovci Gradnja nove šole uspešno napreduje Markovški šolarji in učitelji, pa tudi krajani sami že nestrpno pričakujejo, kdaj bo dograjena nova osnovna šola, za katero zbiramo sredstva iz samoprispevka vsi občani ptujske občine. Novo poslopje markovške osnovne šole počasi že dobiva svojo obliko Foto: M. Ozmec Nekaj deset metrov od stare šole, katere učilnice so že podprte s tramovi vidno raste novo poslopje. Delavci Gradisa TOZD Gradnje Ptuj trdijo, da so z delom že malce naprej, saj končujejo s temelji za telovadnico in kabinetni pouk. Predvidevajo, da bodo že ta mesec začeli z montažo posameznih delov. Vsekakor je že samo dejstvo, da dela tečejo po programu dovolj zgovorno in vredno veselja Markovčanov. Ravnatelj šole Karel Krivec pa nam je še zaupal, da predvidevajo zaključek vseh glavnih gradbenih del te faze spomladi 1979. Vsekakor pa so prepričani, da bodo prihodnjo jesen mladi Markovčani že stopili čez prag nove šole novim uspehom naproti. —OM Stoperce^ vHalozalii „Na mladih vas stoji!" Ni slučaj, da sem izbral tale na- slov za članek, ki govori o živahnem in razgibanem delu mladih v haloški vasi Stoperce, do- brih 7 km od Majšperka. Saj ste že slišali za tisti pregovor: ,,na mladih svet stoji". Večkrat se ob njega spotikamo, kajti včasih je ravno obratno. V Stopercah pa ni tako. Zagotovo ne, vsaj tako je bilo raz- brati iz razgovora s tremi dekleti iz te vasi, ki aktivno delujejo v mladinski organizaciji. Ce ste se tale trenutek morda na- smehnili, češ kaj bodo le . . . po- tem vas naj v ilustracijo za začetek vprašam: ali imate v vašem kraju svoj Klub mladih, svojo glasilo in ali ste vedno prisotni v vseh družbe- nopolitičnih in delovnih akcijah pri vas? Prepričan sem, da ste si v večini odgovorili z NE! Pa poglejmo kako stojijo te stva- ri pri mladih v Stopercah. Adela Ferlež iz Stoperc, sicer di- jakinja ekonomske srednje šole v Ptuju: ,,Pred kratkim smo se mladi iz Stoperc sestali na letni volilni kon- ferenci, kjer smo najprej pregledali svoje dosedanje delo. Mislim, da smo lahko z njim zadovoljni. No, med drugim smo izvolili tudi novo vodstvo in zadovoljna bom, če bomo tudi v naprej tako aktivni. Do sedaj smo precej pomagali pri delu v krajevni skupnosti. Urejali smo okolico, predvsem zunanjost našega Kluba mladih in okolico po- kopališča." Kaj pa povezava z ostalimi druž- benopolitičnimi organizacijami, društvi in podobno? ,,Da, pravzaprav smo najbolje zastopani v gasilskem društvu, dru- gje manj. Sicer pa tudi ostale druž- benopolitične organizacije niso kaj prida aktivne! Kaj pa vaš Klub mladih, kako ste pravzaprav prišli do njega? ,,Po daljšem prizadevanju smo leta 1975 le dobili prostore v najem. Lastnik Vrabič se je raje odločil za tak korak, kot pa da bi odprl gostil- no. No z veseljem smo to prevzeli in ti prostori so sedaj naš Klub. Se- veda smo jih precej uredili, preple- skali, delno opremili in podobno." In kaj se dogaja v tem Klubu? ,,Vsako soboto smo skupaj, ima- mo sestanke, tudi plese, če je čas za to, pa razne športne dejavnosti, kot namizni tenis in šah. No, vseh sku- paj nas je kljub rastepenosti doma- čij po hribih aktivnih kakih 50. In to je dovolj." Problem, ki vse bolj spreminja podobe naših vasi je odhajanje mladih v šolo ali na delo v mesto. V Stopercah jih je precej takole od- sotnih in veliko jih celo stanuje iz- ven krajevne skupnosti, pa si s tem ne belijo glave. Irena Jus je doma iz Dobrine, sicer pa je član OO ZSMS Stoperce in obiskuje pedagoško gimnazijo v Ptuju: ,,Kljub temu, da je čez teden zaradi odsotnosti večine v naši vasi precej pusto, zaživi delo mladih ob prostih dnevih, v soboto ali nede- ljo. Mladi delujemo v dramski sek- ciji, kjer vsako leto pripravimo kakšno novo odrsko delo. Tako potem nastopamo po raznih krajih, kjer širimo prijateljstvo. Nastopali smo že tudi na Reki." Kako to, da ravno na Reki? ,,Da, Reka je z nami v Stopercah povezana predvsem po našem roja- ku Ignacu Vrabiču, ki nam je odstopil prostore za naš Klub mladih in je tudi predsednik sloven- skega kulturnega društva KUD Bazovica na Reki. Lani smo sklenili pobratenje in od takrat redno sode- lujemo." Kaj pa druge aktivnosti? ,,Pred kratkim smo bili precej aktivni pri izvedbi volitev. Vključe- ni smo bili v razne odbore, kot akti- visti pa smo hodili po hišah in obis- Naše sogovornice v klubu mladih v Stopercah Foto: M. Ozmec kovali starejše ljudi. No razen tega pa delujejo še druge sekcije. Zelo aktivna in uspešna je nogometna sekcija." Tudi Marija Lorber je aktivna mladinka, čeprav imajo doma kme- tijo obiskuje izredno visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, razen tega pa honorarno opravlja delo tajnika KS Stoperce: ,,Mladi v Stopercah smo precej dobro zastopani v družbenopolitič- nih organizacijah. Od temeljne de- legacije, do samoupravne interesne skupnsoti, SZDL, sveta KS in dru- god. Ob raznih akcijah se mladi ra- di vključujemo. Seveda je želja vseh nas čim prej dobiti asfalt in modernizirati električno napeljavo. Pri tem bomo mladi prispevali svoj delež." Kaj pa ti osebno, kako lahko zmoreš toliko odgovornega naen- krat? ,,Ja, že od mladega serr( navaje- na delati. Pri hiši nas je 9. Veliko kmetijo imamo in zgodaj je bilo treba razmišljati o kruhu z okusom po tujem. Kljub temu rada delam doma in v krajevni skupnosti, doma je pač najprijetneje in čutiš, da si dolžan nekomu tiste nepozab- ne prijetne dneve otroštva, materi in očetu mislim pa kraju kot ta- kem ..." Pri vsem delu mladih iz Stoperc ne moremo mimo glasila mladih Ledina. Z njim so Stoperčani zares zorali ledino leta 1976. V Ledini objavljajo svoja dela, prozo in poe- zijo, pa članke ostalih krajanov, skratka v njej poskušajo narediti zbirek vsega zanimivega iz svojega kraja. Kot povsod, pa je tudi tukaj vmes denar, ki ga je bore malo. Kljub temu pa so mladi Stoperc srečni in polni aktivnosti, prepričan sem, da bi lahko med nji" mi našli veliko svojih vzornikov. Le poskusiti je treba. M. Ozmec Pojasnilo k sestavku: vasi manj vredni!" v Tedniku z dne 26. aprila 1978 sem zasledila sestavek ,,Smo po- trošniki na vasi manj vredni." Kot vodja gostinstva in trgovin pri SLOVIN, Skupnost TOZD, „Je- ruzaiem" Ormož se čutim odgo- vorno, da pojasnim zakaj je prišlo do zmafijšanja števila zaposlenih v naši poslovni enoti v Sodincih. V želji, da se približamo po- trošnikom v Sodincih in okolici ter da zadovoljimo vsaj delno njihove potrebe, smo odprli trgovino z mešanim blagom. Ze pred pričet- kom poslovanja te trgovine smo vedeli, da gremo v rizik glede ren- tabilnosti te trgovine, v kolikor tu- kaj zaposlimo dva prodajalca. Trgovina v Sodincih ni v letu 1977 dala pričakovanih rezultatov, am- pak je zaključila s poslovno izgubo v višini 73.868.- din. Ker kolektiv Gostinstva in trgo- vin čuti odgovornost do celotnega kolektiva Skupnosti TOZD ,,Je- ruzalem" 3rmož in do družbe, je 7.bor delavcev ob razpravi o za- ključnem računu za leto 1977 spre- jel sklep, da število zaposlenih v trgovini v Sodincih takoj zmanjša, s tem da se pomočnik premesti v trgovino Sadje-zelenjava v Or- mož. S tem ukrepom bi se stroški poslovanja zmanjšali in trgovina bi lahko rentabilno poslovala. Ker je poslovodkinja ic trgovine trdila, da se stanje v prvih mesecih tega po- slovnega leta izboljšuje, smo rok premestitve pomočnika iz trgovine v Sodincih premaknili do 1. aprila 1978. Zaradi mani/eja prometa, kot v enakem obdoh'.i lani in vse večjih stroškov poslovanja trgovi- ne v Sodincih smo 1. aprila letos izvedli sklep zbora delavcev Gos- tinstva in trgovin in delavskega sveta TOZD Kmetijstvo, ter pomočnika premestili v trgovino Sadje—zelenjava v Ormož. Povdariti moram, da to ni bila samovoljna odločitev nekaterih uslužbencev, kot je to omenjeno v sestavku, ampak odločitev kolekti- va Gostinstva in trgovin in to z namenom, da se omogoči renta- bilno poslovanje trgovine v Sodin- cih in se s tem zadovolji potrošnike na eni ter odgovornost do celotne- ga kolektiva in družbe na drugi strani. Omenim naj še, da imamo podobno trgovino tudi na Jeruza- lemu, ki ima samo eno prodajalko in ob mnogo večjem prometu rentabilno posluje, da pa zaradi eno- do dveurne jutranje ,,špice" tudi ni vzdržno imeti v trgovini s tako izbiro blaga in takim prome- tom dveh zaposlenih. Na koncu naj še poudarim, da podatki v sestavku z dne 26. aprila 1978 niso točni in sicer: — trgovina v Sodincih v letu 1977 ni ustvarila povprečno 160.000.- din celotnega prihodka ampak le 143.000.- din. — v trgovini Sadje—zelenjava v Ormožu je skupaj s pomočnikom ki je bil premeščen iz Sodinec zaposlenih 6 prodajalcev vključno s poslovodjo trgovine, in ne 8 kot je navedeno v sestavku. Promet na zaposlenega v tej trgovini pa znaša povprečno 110.000.- din mesečno na zaposlenega. Majda Herga KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK Slovesno ob krajevnem prazniku z vrsto prireditev so krajani Majšperka proslavili svoj krajevni praznik — 9. maj. Vse prireditve so se zvrstile v tednu od 30. aprila do 6. maja. V tem času so zboro- vali lovci LD ,,Dravinja", planinci PD skupaj s planinci iz Kidričeve- ga, Poljčan, Rogaške Slatine, Ro- gatca in Ptuja ter športniki. Učenci osnovne šole Majšperk so pripravili razstavo izdelkov, pevski zbori in ansambli pa so sodelovali na reviji, ki je bila 5. maja zvečer v domu ,,Svobode" Majšperk. Pevski zbor Svobode" Majšperk je ob tej priložnosti praznoval svoj 30. jubilej. Pevci so dobili Galuso- ve značke in priznanje za plodno kulturno poslanstvo. Ob otvoritvi ribnika ribiške družine Majšperk, ki jc bila 6. ma- ja, je več ribičev prejelo priznanja ribiške družine. Istega dne se je velika množica ljudi zbrala na otvoritvi regionalne ceste Ptuj—Majšperk. O pomenu nove delovne zmage je na otvoritvi govorila Milena Kralj, vrvico pa je prerezala Ivanka Golob. Na slavnostni seji skupščine kra- jevne skupnosti in družbeno-poli- Pred slavnostnim zasedanjem skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Majšperk Foto: M. Ozmec tičnih oreanizacij, ki ie bila prav tako 6. maja. so podelili 6 priznanj OF — bronastih značk OF. Pri- znanja so prejeli Ivanka Golob, 0§ Majšperk, Ludvik Medved, kmetovalec iz Sesterž, Maks Boto- len, kmetovalec iz Planjskega, moški pevski zbor ,,Svoboaa Majšperk, PD Majšperk in RD Majšperk. Na slavnostni seji sta govorila Milena Bac nekdanja bor- ka in Ivan Smolej iz 0§ Majšperk. MG TEDNIK - 11- "'aj 1878 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Pevski zbor ptujskega društva upokojencev, prvi z desne vodja zbora Rudolf Kreutz, četrti z leve pok. Mihael Guček, predsednik društva, kije pred kratkim umrl. Upokojenci radi moško zapojejo Moški pevski zbor Društva upokojencev Ptiy sodi med naše najstarejše zbore. V samem začetku, ko ga je še vodil Franc Petek, je bil mešani zbor, ker so v njem sodelovale tudi žene pevcev - upokojencev. S tem pa se nekateri moški člani niso povsem strinjali češ, da to ni „čisti" zbor ipokojencev. Zaman so žene povzdigovale svoj glas. Obveljila je..... moška in iz mešanega je nastal moški zbor, ki deluje še danes. Ob nastanku so vadili v nekdanji Svobodini dvorani v Prešernovi ulici, nato pa so se preselili v svoj Klub. Zbor, ki ga danes vodi Rudolf Kreutz, goji ljudsko pesem in tiste pesmi slovendcih avtorjev vokalne glasbe, ki so pri poslušalstvu še zlasti priljubljene. Posnetke tega priljubljenega zbora je Radio Ptuj uvrstil v svoj spored in lahko ga bomo slišali v nedeljo 14. maja ob 12.15. ._____ ^ ..____________B^ilp m I, C. Ciril Šatej, (prvi z leve) je v imenu krajevnih skupnosti odprl razstavo Foto: S. Kosi Slovenske pisateljice od Zofke Kvedrove do danes (Ob razstavi v Ljudski in študjjski knjižnici) 22. aprila letos je bila stoletnica rojstva Zofke Kvedrove. Ob tem se nam zbude misli o vlogi in pomenu žene - umetnice. Ce govorimo danes o neenakoprav- nosti spolov, se nam zdi ta naslov in razstava o ženskah pisateljicah malce nasilna delitev literature oziroma umetnosti na moško in žensko, ali kot so bile včasih svojevoljne in neutemeljene delit- ve na buržoazno, malomeščansko, social-reahstično itd. Vendar pa velja kljub vedno večjemu števUu žensk - besednih umetnic, ta ,. ženska" literatura za manj vredno, premalo umetniško. Ti zagovorniki moškega „genija" priznavajo sicer ženskam repro- duktivno sposobnost, jih imajo za izvrstne medije, dobre igralke, čudovite pianistke..., toda kakor hitro se omenja znana pisateljica, npr. Madame de Stael, govorijo pri njih o moških lastnostih ipd. Skratka, ženske so veljale za izvrstne družabnice, pripove- dovalke, toda brez umetniškega genija. Tako so tudi pri nas objavljah dela domačih pesnic in pisateljic, kritika je bila do njih prizanesljiva, vendar z velikimi niansami, odvisno pač, če je bil kritik moški ali ženska. Razstavo smo pričeh z Zofko Kvedrovo, ki je bila prva zavestna in emancipirana ženska pisateljica pri nas. Vso njeno literarno delovanje je posvečeno ženski problematiki in če je vladala doba realizma in naturalizma, je za njo še toliko bolj značilno prikazo- vanje nepravične dužbene ure- ditve, teptanje osnovnih pravic žene in matere, skratka v črticah Misterij žene (1900), Iz naših krajev (1903), povesti Njeno življenje (1914), romanu v pismih Hanka (1917) in drugje se je pokazala kot neizprosna borka za boljšo prihodnost, družbene spre- membe, uveljavitev pravic žene. V slovenski slovstveni zgodovini XX. stoletja zasledimo čedalje več ženskih zastopnic. Ce pogledamo samo glavna imena, vidimo vedno večji prodor ženske v Mteraturo. Naj se omejimo le na prozaistke, pripovednice in v slovstvu bi lahko našteli čez 40 vidnejših ženskih zastopnic. Ustavimo se pri psihološki reaUstki Mariji Kme- tovi, pri liki Vaštetovi, ki zajema v svojih romanih kulturno in zgodovinsko problematiko, njen Prešeren je že izšel v 4 izdajah, Nadi Kreigherjevi z modernejšimi problemi, Miri Miheličevi, ki hoče biti nekak slovenski Balzac in poleg aktualne problematike napisati slovensko meščansko kroniko, ob najplodovitejši Mimi Malenškovi z njenimi povestmi o gorenjskem narodnoosvobodilnem gibanju in povojni sociaUstični graditvi, zgodovinskih in biograf- skih romanih o Trubarju, Hrenu, Ketteju, Murnu itd., Nadi Gaborovič, ki obravnava v glavnem partizansko problematiko in še in še. Tudi v bhžnji ptujski okolici, če ne upoštevamo Maribora, imamo več pripovednic. Spomnimo se Slave Rakove in njenih treh biografskih romanov, Slovenje- goričanke Mance Lobnikove z romani, ki so zasidrani v ptujskem okohšu med partizani, Milene Mhoričeve. ki je doma iz Ormoža, Kaioline Kolmanič z novejšo problematiko. Ne poza- bimo „ljudskih" pisateljic Joži Munihove, Podpečanove, Stra- žiščarjeve idr. Med ženskami naletimo zlasti na mladinske pisateljice in so znane Ljudmila Prunkova, Manica Komanova, Sonja Severjeva, Ela Peroci, plodovitejša Branka Jurca, priljub- ljena Svetlana Makarovičeva, Kristina Brenkova, Jana Milčinski, Polonca Kovač idr. Omenimo še nekaj žensk pesnic, čeprav niso njihova dela razstav- ljena: Milena Batič, Anica Cernej, Marija Gorše, Milka Hartman, Bogdana Herman, Vida Jeraj,Mila Kačič, Mara Lamut, Svetlana Makarovič, Marija Mijot, Jolka Milic, Milena Mohoričeva, LUi Novy, Lujiza Pesjakova, Bruna Pertot, Ljudmila Poljanec, Marica Strnad-Cizerlj, Ada Skerl, Katja Špur, Ančka Šumenjak, Vida Taufer, Saša Vegri, Ifigenga Zagoričnik, Aca Znidarčič, Marič- kaŽnidaršič idr. Ce se sedaj povrnemo na izhodišče spraševanja o ženski in moški hteraturi, imamo odgovor na dlani. Od umetniške moči posameznikov je odvisno kohko ostane avtor na nivoju svojega spola, koliko ga prevlada. Na vsak način bi bila taka delitev šarlatanska in neznanstvena, kot bi bil enak nesmisel vrednotiti literaturo in sploh vsako umetnost glede na spol. Naj za konec še zapišemo, da bo razstava odprta v prostorih študijskega oddelka vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto do 12. ure, vse do 31. maja 1978. D. E. J. Slovenska Bistrica Enajsto srečanje mladinskih pevskih zborov V soboto 11. maja popoldne se je v avli osnovne šole Pohorski odred v Slov. Bistrici zbralo prek 500 mladih pevcev iz vseh krajev občine na že 11. tradicionalnem srečanju mladinskih pevskih zborov—otroški, mlajši mladinski zbori in tudi instrumentahie skupine osnovnih šol. Skupno je nastopilo 12 pevskih zborov, ki so izvedU predk 30 skladb in pesmi. Za zaključek je sledil skupni nastop vseh pevcev letošnjega srečanja, zapeh so pesmi Maksa Pirnika Smrt v Brdih in Pozdrav Titu. Vsi udeleženi zbori so sprejeli priznanja za udeležbo. Posebno doživetje je vsakoletni skupni nastop mladih pevcev bistriške občine Organizatorja letošnjega srečanja sta bili kulturna skupnost in izobraževalna skupnost občine Slov. Bistrica, ki sta ob tej priložnosti podelili še posebne knjižne nagrade zborovodjem za dosedanje nastope. Tako sta na vseh dosedanjih srečanjih nastopila dirigenta Dušan Pečnik, ki vodi aktiv glasbenikov in je organizator revije ter Majda Stepanič iz Poljčan. Med dirigenti z večkratnim nastopom pa so še Milena Korošec in Lidija Kiupljan iz Oplotnice, Jožica Debeljak iz Slovenske Bistrice, Olga Kangler iz Crešnjevca in Štefka Contalo iz Makol. Besedilo in slika: Viktor Horvat Likovni amaterji Ptuja v okviru prireditev devetega krajevnega praznika Ptuja, je bila v četrtek, 4. maja v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju odprta razstava LIKOVNI AMA- TERJI PTUJA. V imenu enajstih krajevnih skupnosti Ptuja je raz- stavo odprl Ciril Satej, predsednik skupščine KS Dušana Kvedra, za uvod pa je moški pevski zbor ,,Alojz Arnuš", pod vodstvom Rudija Mohorka, zapel nekaj ljud- skih pesmi. Na razstavi se je s svojimi deU predstavilo deset likovnih amater- jev Ptuja s skupno nekaj nad 50 deli. Zanimiva je tudi poklicna se- stava razstavljavcev: 5 učiteljev, vendar niso vsi učitelji likovnega pouka, dva upokojenca, en dipl. politolog, en programer in ena me- dicinska sestra, to so: Jože Foltin, Branko Gorjup, Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Janez Korošec, Julij Ošlovnik, Franc Simonič, Rozina Sebetič, Rudolf Turkuš in Irena Tušek. Številni obiskovalci, tako ob odprtju razstave kot tudi pozneje, so nad deli likovnikov —o. amater- jev navdušeni, izrečenih je mnogo pohvalnih besed. Obiskovalci imajo tudi na voljo ličen prospekt, uvod zanj pa je napisala dr. Štefka Cobelj. Razstavo je organizirala DPD Svoboda Ptuj ob 33. obletnici osvoboditve Ptuja in bo odprta do 25. maja, dnevno d 11. do 16. ure. Velja si jo ogledati! FF Foto: S. Kosi VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE 46. nadaljevanje Važana slovenskogoriška postojanka je bila v tem času Kerenčičeva domačija v Pesnici. Od tu je tekla zveza OF v Gradec, Ptuj Haloze in Maribor ter na Pohorje. Starši gostilničarji so sprejemali ilegalce in materialno podpirah OF, pet otrok: Slavko, Pepček, Romana, Zvonko in Marica pa so delovali v OF kot aktivisti. Marica je bila kurirka, ki je vodila tudi skupine prostovoljcev na Gorenjsko. Jožek-Pepček je odšel leta 1943 na Gorenjsko, kjer je padel. Slavka pa so aretirah junija 1941 v Ljubljani Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane. Romana je bila povezana z aktivisti v Mariboru. Franc Osojnik, junak Sloven- skih goric, padel je 29. decembra 1942 v Krčevini pri Vurberku Mima Kovač - Barčka, ptujska okrožna sekretarka KP od marca do avgusta 1942 Osojnikov dom v Desenciii, kraj ustanovitve Slovenskogori^ce čete, aprila 1942 BARCKA - NOVA SEKRETARKA KP PTUJSKEGA OKROŽJA Jože Lacko, ilegalecxOF od novembra in Franc Krambergcr, od decembra 1941, sta se zadrževala največ pri Osojniku v Desencih v Slovenskih goricah. Vsi trije: Lacko, Osojnik in Kramberger so obiskovali svoje znance po Slovenskih goricah tja do ljutomerskega okrožja in pri njih skhcevali manjše sestanke OF. S seboj so prinašali glasilo OF Sovenski Poročevalec. Februaria 1942 je prispel Lacko v Novo vas skupaj s Krambergerjem.Oglasil se je ponoči pri domačih, prej pa obiskal Franca Fuksa, v Zg. Velovlaku. Pri njem se je zbralo na sestanku OF nekaj dsmačinov. Lacko je nato sklical sestanek tudi v svoji rojstni hiši na Kicarju, kjer je živela njegova mati. Takrat je prespal pri prijatelju Ludviku Svržnjaku, kjer se je tudi zbralo nekaj domačinov na sestanek. Lacko in Kramberger sta jim pojasnjevala pomen OF in uspehe partizanskega boja po Jugoslaviji, povedala o pristopu ZDA v vojno na strani zaveznikov in govorila o nalogaJi OF v ptujskem okrožju. Sredi marca 1942 se je odpravil Franc Oso' ik v Št. Vid pri Rogaški Slatini, na sedež PK KP za ŠTAJERSKO ■ se vrnil z Mimo Kovačevo-Barčko, ki jo je poslal pokrajinski ko e za novo sekretarko ptujskega okrožnega komiteja. Kakor nam je nano, je prišel bivši sekretar, dr. Jože Potrč že aprila 1941 v vojm, .Jetništvo. Mima je bila okupatorju v ptujskem okrožju neznana, za* .; laže vzdrževala stike z vodilnimi sodelavci OF po raznih predeUh p .:ristno uporabiti za prizadcvaiija, Z i bodo gasilska društva v občini izK.-.lnje- vala vsa pričakovanja. Besedilo in slika: J. Vrab! Novi gasilski častniki — ob koncu te^Jaja še skupni posnetek TEDNIK - 11- maj 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 11 Štirje nastopi MOTOKROS v zadnjem času so bile štiri dirke v motokrosu, 23. aprila 1978 je bila v Tinjanu pri Kopru RP do 50 ccm in DP do 125 ccm. V kategoriji do 50 ccm je zmagal Dovžan iz Tržiča, Ptujčani pa so se uvrstili takole: 8. Damir Prstec, 13. Darjan Vesenjak, 18. Miran Šegula in 19. Zoran Kranjc. V kategoriji do 125 ccm je zmagal Mežnar - Tržič jjred Predanom Orehova vas in Cušem iz Ptuja. Četrti je bil Štrafela, Simon Habjanič in Marjan Frangeš pa sta se uvrstila na deveto oziroma na trinajsto mesto. Republiško prvenstvo do 50 ccm in mednarodna dirka do 125 ccm je bila v Črnomlju 30. aprila 1978. Rezultati /nednarodne dirke: 1. Nystroem Crister - Švedska, 7. Drago Predan - Orehova vas, 9. Andrej Majer - Velenje, 12. Marjan Frangeš — Ptuj itd. Frangežova uvrstitev je v močni mednarodni konkurenci zelo dobra. Od Ptujčanov je tekmoval tudi Rajko Čuš, ki pa je zaradi okvare motorja odstopil. Do 50 ccm je zmagal Henigsaman - Čmomlj, drugi pa je bil Dovžan. Ptujčani so bih to pot žal slabši Damir Prstec je bil sedemnajsti, 19. Darjan Vesenjak, 20. Miran Šegula in 23. Zoran Kranjc. 30. aprila 1978 so se v ZELINI pomerili n^boljši motokrosisti v Kategoriji do 250 ccm I. in II. lige za državno prvenstvo. Na zelo slabi progi je zmagal Beno Šoštaric, drugi Marjan Samec, tretji pa je bil Marjan Avbelj. Ptujčani Silvin Vesenjak in Peter Šegula sta se uvrstila na deseto in trinajsto mesto. Šegula je imel težave z motorjem, zato prve Mladi tekmovalci AMD Ptuj Z dirke v Garešnici: 8. Fras, 10 Vesenjak vožnje ni vozil. V drugi hgi je bil Adoif Jerič iz Ptuja, osmi. Zmagal je Ivan Ivanek. Naslednji dan 1. maja 1978 je bila zopet dirka v kategoriji do 250 ccm I. in II. Uge v Garešnici - Podgorič. Zmagal je Marjan Samec, - Zabok, drugi pa Željko Živoder. Z dobro drugo vožnjo, Vodstvi in igralci obeh moštev pred srečanjem Foto: M. Ozmec kjer je bil prvi, je Ptujčan Boris Fras - Orehova vas, osvojil tretje mesto, peti je bil Silvin Vesenjak, deseti Peter Šegula. Zaradi okvare motorja in mogoče slabše kondicijske pripravljenosti, ptujski tekmovalci v kategoriji do 250 ccm, 'etos še niso dosegli vsega kar zmorejo, zato upamo, da bo v prihodnje boljše. Besedilo in posnetek; Bojan Rode V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi | z nasveti, pojasnili In odgovori na najrazličnejša] vprašanja s tega področja. * vam pomaga s posojilom do stanovanja Čemu tako? z reorganizacijo sistema v celotnem športu so nastale v naši republiki številne težave. Pojavlja- jo se v vseh oblikah. Tako je čutiti pomanjkanje objektov, strokov- njakov in ne nazadnje tudi samih vrhunskih športnikov. Odsev tega vsega so problemi, ki so se nakopičili v zadnjem času v nogometu. V ptujski občini imamo precej rekreacijskih ekip, ki nastopajo v treh občinskih ligah. V teku pa je tudi tekmovanje za Titov pokal. Do sedaj smo bili priča številnim nemilim scenam, ki ne sodijo na športna igrišča. Vsem je znano, da so to pretepi med igralci, napadi na sodnika, da o nedisciplini gledalcev na nekaterih igriščih sploh ne govorimo. V Kidričevem sem bil priča nemilim scenani okrog sodnikov, U jih je povzročila ekipa Skorbe. Igralci Skorbe so ves čas tekme igrali ostro, le nekateri starti so presegali meje dovoljenega, vendar pa poraza na koncu niso mogli prenesti in so žalili oba sodnika, ki sta sodila pošteno in tako kot to predpisujejo pravila, seveda pa sodnika ne smeta zatresti mreže. O pravičnosti sojenja bi povedal le to, da sta bila v roku treh minut izključena kar dva igralca Aluminija in bi lahko igralci Scorbe realizirali številčno pre- moč. To jim ni uspelo, iz nasprotnega napada so clobili gol in seveda tekmo izgubili. Nato pa nad sodnika. Nekateri igralci so hoteli kar na igrišču obračunati s sodnikoma. Vmes so padale žaljive besede, bUo je izzivanje itd. Mislim, da je bilo to le preveč. Takšnih scen si ne želimo gledati Igralci so grozeče obkolili oba sodnika. po televiziji, še manj pa v naši rekreacijski ligi. Opozorilo, ko so bili Skorbljani in tudi drugi kaznovani zaradi neredov, izglecfa ni rodilo_ sadov. Potrebno bo reagirati še bolj ostro in tudi katero^ od ekip zaradi tega izključiti iz tekmovanja, kajti le tako se bodo zavedali tega kar so storili. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Drava-Dinamo 4:8(2:5) Skoraj 3000 gledalcev Preteklo sredo so prišli na svoj račun ljubitelji nogometa v ptujski občini. Vodstvo selekcije je v sodelovanju z JLA in Telesnokul- turno skupnostjo v počastitev letošnjega praznika Ptuja in 70-letnice organizirane telesno- vzgojne dejavnosti na tem območju pripravilo prijateljsko nogometno srečanje z Dinamom iz Zagreba. Goste in gostitelje je sprejel tudi predsednik skupščine občine Ptuj CVetko Doplihar. Po spre- jemu so si ogledali ptujski grad z muzejem. Srečanje med Dinamom in domačo okrepljeno selekcijo se je pričelo popoldan ob 16. uri. Ptujski stadion že dolgo ni ponujal tako veličastnega prizora. Lju- bitelji nogometa so prišli iz bližnje in daljnje okohce. Srečanje se je pričelo po kratki izmenjavi ^minskih daril. V obeh ekipah so nastopih naslednji igralci: Dinamo: Ivkovič, Devčič, Jovi- čevič, Tukša, Kuže, Poljak, Bonič, Kranjčar, Cerin, Bručič, Senzen, Padovan, Janjanin, Mikac, Miladi- novič. Drava: Simonič, Tement, Ogri- zek, Bek, Verdenik, Murat, Trlep, Ceh, Janjanin R., Hvaleč, Mesaric, ULaga, Vinkler, Emeršič, Kmetec, Spehai in Žitko. Gledalci, do začetka srečanja se jih je zbralo kar okrog 3000, so že v prvih petnajstih minutah videh pet zadetkov. Povedh so gostje že v drugi minuti z zadetkom Bručiča. Minuto kasneje je z lepim strelom izenačil Hvaleč. Za tem so Zagrebčani dosegli še tri zadetke. Strelci so bih Bonič, Bručič in Cerin. Dinamo je igral hitro, učinkovito in so gledalci prišli na svoj račun. Na 5:1 je povišal Cerin, deset minut kasneje pa je po lepi kombinaciji domačih zadetek dosegel Bek. To je bil tudi izid ob polčasu. V drugem delu je bila igra bolj enakovredna, saj so domači igralci puščali gostom manj prostora za izvedbo akcij. Kljub temu so gostje z zadetki Manj carja in Cerina vodili že s 7:2. Igralci Drave so nato zaigrali bolj podjetno ter dosegh dva zadetka. Obakrat je bU strelec Vinkler. V zadnji minuti je Kranjčar iz prostega strela dosegel končni izid 8:4 za Dinamo. Gledalci so tako videli kar 12 zadetkov. Lahko so bili zadovoljni tako z zadetki kot igro gostov in domačih, ki so tokrat pokazali, da znajo igrati nogomet. Srečanje je bilo kvalitetno, brez grobosti in s primernim obnašanjem, kar je na naših nogometnih stadionih bolj redkost. Domača sodniška trojka Ščurič, Vogrinčič in Milošič je srečanje vodila zelo dobro 1. kotar Pogovor z udeleženci spomladanskega krosa Pred kratkim je bil v Gorišnici kros za dbčinsko prvenstvo. Sodelovalo je skoraj 700 udeležencev v vseh starostnih kategorijah. Največ je bilo seve- da pionirk in pionirjev. Tekmovanje je pokazalo, da med mladimi in sta- rejšimi je veselje do teka v naravi, vendar jih moramo pravočasno usmeriti in jim takšne prireditve pripravi tj. Seda/ se vse prevečkrat primeri, da je nastop na takšnih tekmovanjih za^ mlade obvezen, del njihovih učnih obveznosti. Zato moramo v bodoče več poZX>rnosti posvetiti tekmovanjem v krajevnih skupnostih. Lep primer je bit kros v Cirkovcih, kjer ga je pripravilo domače telovadno društvo. Menim, da je ta primer vreden posnemanja. V Gorišnici sem se pogovarjal z nekaterimi udeleženci krosa. Stanislav Kolednik, učenec 8. razreda OŠ Maks Bračič iz Cirku- lan: ,,Na krosu za občinsko prven- stvo sodelujem že šestič. Štirikrat sem bil prvi in se udeležil tudi republiškega krosa. Tekmovati in pripravljati sem se pričel v šoli, kjer sem sedaj tudi predsednik šolskega športnega društva. Od športnih panog imam najrajši atletiko, rokomet in nogomet. Kondicijo pridobivam na poti domov, stanu- jem namreč v Pohorju pri Cirkula- nah. Na današnjem tekmovanju sem enakomerno porazdelil moči in Stanislav Kolednik Sonja Keienc to mi je prineslo zmago med starej- šimi pionirji. Kam bom šel po kon- čani osnovni šoli? Pred mano so sprejemni izpiti na kadetski šoli v Tacnu." Milan Cvetkovski, vojak, doma iz Skopja: ,,Kot vojak sem se v Ptuju dobro privadil. Pred odho- dom v JLA sem že tekmoval na krosih in tek v naravi me izredno veseli, saj se bolje počutim in pridobivam telesno pripravljenost. Drugače igram nogomet, blizu sta tni tudi odbojka in košarka. Mesto v naši ekipi sem si izboril na tekmo- vanju v okviru garnizona. Konku- renca je bila zelo močna. Takšna Milan Cvetkovski tekmovanja, kot je današnje, so izredno dobrodošla in rad se jih udeležujem in se jih bom tudi v bo- doče." Sonja Keienc, učenka 6. razreda OŠ Franc Belšak iz Gorišnice: „V ekipo naše šole sem se uvrstila na šolskem izbirnem tekmovanju. Rada tečem, najrajši pa igram rokomet. Ali bom nadaljevala s tekmovanji? Bom, seveda pa bo to odvisno tudi od uspeha. V šoli mi gre zelo dobro, sem odličnjakinja, sodelujem pa tudi v literarnem krožku." Stanko Bratuša, učenec 3. letnika Kovinarske šole Veljko Vla- hovič: ,,Doma sem iz Zamušanov, v šoli pa se pripravljam za strojne- ga ključavničarja. Danes sem tekmoval med mladinci in sem bil drugi. Na krosu sodelujem vsako leto, lani sem bil četrti. Sem tudi Stanko Bratuša član TVD Partizan Gorišnica kjer igram nogomet. Rad igram nogomet, košarko in tečem, poseb- no na krosu. Kondicijo pridobivam v šoli, na treningih nogometa in doma." 1. Kotar fotografije: M. Ozmec 12-NAŠI DOPISNIKI 11. maj 1978 TEDNIK o klrirCkovi pošti so zapisali: Prišel sem v šolo ob treh. Na glavi sem imel kapo. Kapa je mod- ra. Bilo je veliko ljudi. Stal sem na stopnicah. Dva kurirčka sta prines- la pošto. Tito bo slavil svojo oblet- nico. Kurirčki so prišh iz Ptujske gore. Torbica je bila rdeča in rjava. Dani Kores Včeraj so prinesli kurirčkovo tor- bico. Prišli smo popoldne v šolo in modre kapice smo imeli. Bila sta dva stražarja s puškami in z mod- rimi "kapicami. Na proslavi jih je bilo veliko. Nemcev Zvonko je igral na harmoniko. Četrti razred je nastopal Titovo kolo. Na proslavi je bilo lepo. Beno Krobat Proslava je bila v šoli. Imeli smo rdeče rutice in modre kapice. Na proslavi smo videh zastavo. Bilo je vehko, veliko ljudi. Kurirčki so pri- nesli torbico in rekli: ,,ŠTAJER- SKA". Naši pionirji so jim odgovorili: ,,SARH". Torbica je bila majhna. Torbica je bila lepa. Učenci 4. razreda so nosili pošto. Pošta je namenjena tovarišu Titu. Tovariš Tito je v Beogradu. Darja Petrovič Včeraj je prispela kurirčkova po- šta. Sprejeli so jo učenci 4. razreda. Zvonko je zaigral 4 pesmi. Bilo je mnogo ljudi na proslavi. Videl nisem nič. Pošta je še odpotovala naprej. Torbico bodo nosili po goz- dovih. Kurirji so bili poleg partiza- nov. Milan Trol Včeraj je prispela kurirčkova tor- bica. V njej je bilo pismo. Nosih so jo učenci 4. razreda. Nastopali so učenci 3. razreda. Torbica bo prispela do Beograda 25. maja. Tito je bil doma v Kumrovcu. Nje- govo rojstno hišo smo si ogledali. Tam je bil tudi kip. Okoli hiše je rasla trava. Miran Kolar V šolo sva se vrnila z Danijem. Imeli smo modre kapice in rdeče rutice. Stražila sta dva pionirja z zračnima puškama. Na proslavi je bilo mnogo otrok in starejših ljudi. Stali smo na hodniku. Kurirji iz Ptujske gore so prinesli torbico in so rekh: ,,Štajerska" in naši kurirji so odgovorili: ,,Sarh". Peli so lepe pesmice. Nastopal je 3. razred. Zraven je bil moj brat. Domov sem prišla ob šestih. Milena Novak V šolo smo prišli ob štirih popol- dan. Geslo je bilo: Štajerska — Sarh. Stražila sta dva z zračno puško. Pripravili so zasedo. Torbi- co so nosili učenci 4. razreda. Pri- nesli so jo iz Ptujske gore. Torbica je bila rdeča in rjava. Pri hranilnici so nastopali. Mi smo pa bili zadaj. Zvonko Nemec je igral na harmo- niko. Do 25. maja bo prispela kurirčkova pošta v Beograd. Boštjan Mlakar Danes zjutraj sem zgodaj vstal. Odprl sem okno. Gledal sem ven. Sonce je že vstalo. Iz gozda sem za- slišal: Kuku! Bila je kukavica. Sli- šal sem jo letos prvič. Bil sem vesel. Boštjan Mlakar Vsi učenci 1. razreda OS Majšperk! moja domovina Naša ožja domovina je Sloveni- ja. Slovenija je majhna republika. Ima velika mesta, lepe planine z rudo, tovarne... V Sloveniji živimo Slovenci. Govorimo slovenski jezik. Ponosen sem, da sem Slovenec. V Sloveniji živijo tudi ljudje iz dru- gih bratskih republik. Dobro se razumemo. Hvaležni smo partiza- nom, ki so nam priborili svobodo. Priborih so jo pod vodstvom Josi- pa Broza Tita. Zelo smo veseli, da lahko govorimo materin jezik. Svo- bodno domovino imamo vsi radi. Vsi Slovenci pa ne smejo govoriti slovenskega jezika. Koroški Slo- venci se še danes borijo za svoje pravice. Božo Cernila, 3/b, OS Videm pri Ptuju o naši tovarišici Hodim v 1. d razred. Uči me to- varišica Anica Čuš. Ima rada učen- ce, mi pa njo. Včasih se jezi, ker je ne ubogamo. Telovadbo imamo vsaki ponedeljek in četrtek. Skoraj bo konec šolskega leta in zelo mi bo hudo, ker bom izgubila m.ojo tova- rišico. Karmen Makovec, l/d, OS Toneta Znidariča, Ptuj moj oče Moj oče je v Nemčiji. Zaposlen je v tovarni. Je močan, visoke po- stave, ima sive oči. Ime mu je Franc. Ko pride domov, mi veliko- krat kaj prinese. Ko sem šla v Nemčijo na počitni- ce, se mi je vožnja zdela zelo dolga. Ko smo bili komaj v Šentilju, sem že vprašala, ali smo že tam. Opazo- vala sem očeta, kako je previdno vozil. Ves čas je imel odprto okno, da mu je skozi okno pihalo. Čez nekaj dni je moral k zdravniku, ker ga je bolelo uho. Dobil je tri tedne bolniškega dopusta. Očeta imam zelo rada. Nada Horvat, OS Vitomarci med „zračnim napadom" sem bila ranjena Sirom naše domovine večkrat organiziramo obrambne dneve. Njihov namen je, da ob lažnem napadu preverimo obrambno spo- sobnost posameznih ekip in širših ljudskih množic. Tudi naša šola je v soboto pripravila ob- rambni dan, sodelovali smo vsi učenci, učitelji, učiteljske ekipe pr- ve pomoči, gasilci in milica. Zjutraj smo se zbrali v svojih razredih in na znak sirene se je šo- la spremenila v pravo mravljišče. Vsak je hotel po najkrajši poti pri- ti do zaklonišča in prej, kot v eni minuti je bila šola izpraznjena. Ostali smo le ,,ranjenci", ki si sa- mi nismo mogli nič pomagati. Tu- di jaz sem bila med zračnim napa- dom ,.ranjena" in to v nogo. Ko je bilo konec napada in so se letala začela oddaljevati, so prihitele k nam — ranjencem — reševalne enote in nam nudile prvo pomoč. Mojo nogo so previdno obvezali s trikotnimi rutami. Nogo sem imela v negibnem položaju — ob vsaki strani sem imela po eno deščico. Položili so me na nosila in tovariša učitelja sta me odnesla v zdravstveni dom. Sošolci so mi kar zavidaH, ko sem se jim naskrivaj muzala z nosil. Zdelo se mi je zelo zabavno, ko sem kar udobno leža- la na platnu, ki se je pod mojo te- žo prijetno pozibavalo. Tovarišica Planinškova in tovariš Gorše pa sta z vso resnostjo hitela z mano kot s pravim ranjencem proti zdravstvenemu domu. V zdravstvenem domu me je zdravni- ca dr. Zlata Ivetič pregledala in povedala, da so me tovariši dobro obvezali. Potem so me osvobodili obvez, prenehala sem biti ranjenec in z obema tovarišema sem se vrnila v šolo, takrat peš. Za šolo pa nas je čakal okusen vojaški golaž. Ugotovili smo, da je obrambni dan zelo uspel in upamo, da bomo v primeru, ko bi prišlo do res- ničnega napada prav tako štorih vse, kar je v naših močeh in na ta način zagotovili čim manj žrtev. Martina Medved, 7/b OS „Boris Kidrič", Kidričevo intervju S stricem rudijem V šoh smo se pogovarjali o in- tervjuju. Za to besedo smo še slišaH, a kaj pomeni, nismo vedeU. Tovarišica nam je besedo razložila in dala nalogo, naj vsak napiše kak intervju. Jaz bom napisala in- tervju s stricem Rudijem, ki je zborovodja pevskega zbora v Ro- goznici. Rudi Mohorko je doma v Ptuju in poučuje glasbeni pouk v osn. šoli v Juršincih. On in njegova žena sta pred nedavnim prišla k nam na obisk. Nekaj so se pogovarjali o zborih, pa sem se tudi jaz vključila v pogovor. — Ali ste res imeli takšno veselje do petja?" sem ga najprej vpraša- la. ,,Seveda, že ko sem bil majhen, sem si ob vsakem delu prepeval. Mama se je tega naveličala in je re- kla: ,,Ti boš menda kdaj pravi glas- benik." ,,Tega še ne vem, samo pri pev- skem zboru bom pel, to pa ja," sem ji dejal." — Koliko let glasbenega šolanja pa imate? ,,Sedem let šolanja. Mama mi je pokHc sicer branila, a je nisem ho- tel ubogati. Mama še živi in je name ponosna." — Koliko večjih nastopov pa ste že imeli? ,,Z zborom sem imel že 9 nasto- pov in tudi ob mnogih praznikih smo radi zapeli." — Zakaj bi se odločili, če bi bih sedaj učenec v osnovni šoli? ,,Ponovno bi se odločU za ta poklic in šel v glasbeno šolo, da bi postal učitelj glasbe!" — Le malo je takih, ki se odlo- čijo samo iz ljubezni za poklic. In vi ste eden tistih, ki ljubite svoje delo. Kakšen pokUc bi priporočali svojima otrokoma? ,,Da postaneta glasbenika!" Nisem ga več vpraševala, ker sta se s teto odpravljala že domov. ,,Hvala!" sem zaklicala še skozi vrata za njim. Brigita Cigula, 7/a. OS Markovci kukavica se je vrnila Pred enim tednom sem letos prvič slišala kukavico. Sestri Marici sem povedala, da se je kukavica vrnila. StekU sva ven, da bi jo sli- šali. Ze sva jo zagledali na žici. Oglasila se je: ku—ku. Ko je zaku- kala, se je globoko priklonila. Sestra je zakričala: ,,Oj kukavica bo padla z žice!" Nekaj časa sva jo še gledali, po- tem je odletela v gozd. Dragica Žižek, . OS Vitomarci Slovenska Bistrica Knjiga - prijatelj in vzgojitelj Letos mineva deset let odkar so v občini Slov. Bistrica naredili prve korake v smeri organiziranega prib- liževanja knjige najmlajšim, isto- časno pa tudi starejšim občanom. Da bi kar najbolj vzbudili zani- manje za domačo knjigo tudi med najmlajšimi so v bistriški občini, pred desetimi leti, sklenili organi- zirati posebno tekmovanje za IngoUčevo bralno značko. Ze prvo šolsko leto 1967/68 se je v tekmo- vanje vključilo prek 400 spiskih otrok. To število pa se je iz leta v leto povečevalo. Danes v občini tekmuje za Ingoličevo bralno znač- ko že prek 2400 učencev osnovnih šol in učencev poklicne kovinarske in lesne stroke v Slovenski Bistrici. Pobudnik in kasneje tudi orga- nizator tega tekmovanja, ki ga vodi še danes, je komisija za bralno značko pri občinski zvezi prijate- ljev mladine Slovenska Bistrica. Posebno pomembno je tudi to, da vsako leto v njem sodeluje širši krog staršev čeprav ti niso neposredno vezani na tekmovanje, ampak samo sodelujejo z otroki. Vse več je učencev, ki v tem tek- movanju sodelujejo že vseh osem let obiskovanja osemletke. Čeprav bi si želeli takšno aktivnost nada- ljevati ob prehodu na srednje in druge šole. kamor se odločajo po končani osemletki pa tega ne more- jo, ker takšne obhke dopolnilnega izobraževanja še niso prodrle v srednje in pokhcne šole. Razen širokega obzorja novih znanj, ki si ga mladi v tekmovanjih za bralno značko pridobivajo, pomenijo ta veliko doživetje tudi ob srečanjih in razgovorih mladih bralcev s pisatelji, ki jih ob poseb- nih priložnostih, predvsem pa ob zaključkih vsakoletnih tekmovanj, obiščejo na šolah in se z njimi pogovarjajo o nastanku knjižnih del in tudi z dogodki iz lastnega živ- ljenja. O uspehu desetletnega tekmova- nja za Ingoličevo bralno značko govori tudi podatek, da je sedaj vključeno v to obhko dopobiilnega izobraževanja že prek 50 odstotkov vseh učencev osnovnih šol in mla- dine poklicne šole na območju občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat Praznovanje dneva OF inl.majavMarkovcih Ze ves teden pred 27. aprilom in pred 1. majem so se po mnogih vaseh naše KS odvijale svečanosti posvečene tema praznikoma. V petek, 28. aprila, je bila osrednja proslava v Markovcih. Kulturni program so pripravili in izvedli učenci ons. šole Markovci. Recital je obsegal odlomke iz del K. D. Kajuha, Cankarja, Zupančiča in letošnje jubilantke Zofke Kveder. Ti so obiskovalce proslave spomnili na dni iz naše preteklosti, obenem pa so jih ,,popeljali" v še lepši jutrišnji dan. K še slovesnejšemu vzdušju so pripomogle pesmi, ki so jih iz instrumentov ,,izvabih" člani godbe na pihala iz Bukovec pod vodstvom tov. Bezjaka. Predsednik SZDL Markovci Jože Petrovič je podelil priznanja zaslužnim družbenim delavcem KS Markovci. Naslednji dan, 29. aprila, pa smo mladi OO ZSM Zabovci pripravili v naši vasi kresovanje. Ob prepevanju znanih ljudskih in partizanskih pesmi je čas hitro mineval, pa tudi taborni ogenj je postajal vse manjši. Veselo razpoloženi smo se vračali na svoje domove. Se v mnogih krajih so mladi prepevaU in marsikje tudi zaplesali okrog kresov. Naj omenim le prireditev, ki jo je pripravilo prosvetno društvo Prvenci — Strelci v nedeljo 30. aprila. V počastitev praznika dela so pripravUi in izvedli igro: Dve nevesti in z njo ,,krstili" novo dvorano prosvetnega društva. Po tem je sledilo kresovanje in družabna prireditev. Povsod pa so vsaj na simboličen način, z okrasitvijo vasi, pričakah praznik dela — prvi maj. Slavica Pičerko ZAHVALA tovarišu dr. Tošu za uspelo operacijo, kakor tudi ostalemu zdravstvenemu in strežnemu osebju Splošne bolnice dr. Jožeta Potrča Ptuj IZREKA ZAHVALO hvaležna pacientka Elizabeta Meško, Ptuj - Mlinska c. 7. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ OBRAT KOOPERACIJA razpisuje javno prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA „IFA", leto izdelave 1972 Javna prodaja bo v torek 16. maja 1978 ob 8. uri na dvorišču KK Ptuj, TOZD Tehnoservis, Ormoška cesta. Interesenti morajo pred pričetkom prodaje položiti varščino v višini 10% od izklicne vrednosti. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD TEHNOSERVIS Obvešča cenjene stranke, lastnike kmetijskih strojev, tovornih in osebnih avtomobilov, da smo pričeli 3. maja 1978 z novim delovnim časom in sicer vsak dan do 6. do 18. ure — razen ob sobotah. Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila na kmetijskih strojih, tovornih in osebnih avtomobilih. Nudimo rezervne dele v naši prodajalni. Prepričajte se o veliki izbiri in konkurenčnih cenah. Za obisk se priporoča kolektiv TEHNOSERVISA! Kmetijski kombinat Ptuj TOZD TEHNOSERVIS PTUJ Svet za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja de- lovna opravila in naloge: 1. delavec za opravljanje del planiranja in lansiranja proiz- vodnje — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj 2. pet delavcev za opravljanje ključavničarskih del v biro- tehniki — poklicna šola ključavničarske stroke, 3 leta delov- nih izkušenj, poznavanje tehnike avtogenega in elektro varjenja. 3. delovodja predsestave birotehničnih aparatov — delovodska šola in 5 let delovnih izkušenj. Pismene vloge sprejema Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Teh- noservis, Ormoška 29 vključno do 19. maja 1978. KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI objavlja prosta dela in naloge tajnika krajevne skupnosti. Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in tri leta delov- nih izkušenj na enakih ali podobnih delih, kandidat pa mora imeti tudi moralno politične kvalitete. Vloge z dokazili pošljite na KS Ivanjkovci najkasnje v 30 dneh od dneva objave. OPEKARNA PTUJ Opekarniško podjetje MAP MARIBOR Opekarna Ptuj proda na javni dražbi osebno vozilo LADA, v nevoznem stanju po generalki. Prodaja bo 15. maja 1978 ob 8. uri v Opekarni Ptuj. Izklicna cena je 8.000 din. V spomin FRANCETU ANŽELU Ce ljubi sin bi vedel ti, kaj tvoja mati zdaj trpi, iz groba vstal bi ti. Leto dni je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe niso prebudile. Pa v duhu vedno si pri meni, in jaz pri tebi sin ljubljeni, dokler bo moje srce bilo ne bo na tebe pozabilo. tvoja mati in vsi tvoji globoko žalujoči. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl BORIS KORENJAK predmetni učitelj Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Delovni kolektiv in učenci gimnazije Dušan Kveder ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 NOGOMET SRL - super liga: Drava-Velenje 12:11 (5:6) Razburljivo srečanje Stadion RK Drava, gledalcev 300, vreme deževno, igrišče mokro in spolzko, sodnika Jeglič in Šetinc (Ljubljana); Drava:Sicenfraj, Sajber, Ivančič 4, Krivec, Cuš 4, Novak, Halužan 3, Kranjc 1, Pišek, Luketa, Žuran; Velenje: Kmetic M., Kmetic C, Djordjevič, Planine, Podbregar 3, Pocajt 2, Bolha 1. Hudobreznik, Jan 1, Kropivšek, Spoljar 4, Krofi; Gostje so že v prvem napadu dosegle zadetek, igralke Drave so izenačile, igralke Velenja ponovno ?3vedle, domačinke izenačile, ako nekako je potekala igra v prvem delu. Domačinke nikakor niso uspele preiti v vodstvo, saj se jim je zelo poznala odsotnost Cernejeve. Igralke obeh ekip so igrale bolj ostro v obrambi in sta sodnika dosodila v tem delu igre pet sedem me trovk. V drugem delu so domačinke z boljšo igro od rezultata 6:7 prešle v vodstvo z 9:7. Pri rezultatu 12:9 igralke Drave niso izkoristile priložnosti za višjo razliko, zato je bilo srečanje do zaključnega žvižga zelo razburljivo, saj so igralke Velenja znižale na zadietck razlike, zadnji napad pa jim je ustavil konec srečanja. Ves čas srečanja je deževalo in pogoji za igro so biU zato slabi ter so zlasti domače naredile veliko napak v napadu. Kljub temu pa je bilo vehko število gledalcev z razburljivim srečanjem zadovolj- ruJi, prav tako pa z dvema novima točkama v super ligi tudi igralke Drave. l.kotar SNLDrava-Ceije 4:1(1:0) Z lahkoto do novih točk Stadion NK Drava, gledalcev okrog 100, vreme in igrišče idealni za igro, sodnik Ceh (Maribor), ocena igre: 6 Strelci: 1:0 (16) - Hvaleč, 2:0 (52) - Hvaleč, 3:0 (75) - Trlep, 3:1 - 11 m (84) - Juračič, 4:1 (90) - HvrJec; Drava: Simonič, Tement (Kmetec), Ogrizek, Murat, Verdenik, Bek, Trlep, Ceh, Vinkler (Emeršič), Hvaleč, Mesaric; Celje: Tasič, Naprodnik, Plevel, Jurkovnik, Juračič,, Gmajner, CemiavičjKroflič, Hrkič, Savič, Stojanovič; Maloštevilni gledalci kljub izdatni zmagi Drave niso bili navdušeni s prikazano igro. Domači se niso posebej trudili, saj so bih gostje za razred slabši nasprotniki. Z bolj zavzeto igro bi lahko izdatno napolnili mrežo gostov. Kljub temu pa smo z zmago lahko zadovoljni. Pri Dravi so izstopali Hvaleč, Trlep in Murat. Sojenje je bilo dobro. l.kotar OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ tonjci izgobiii na domačem igrišču Moštva v vseh treh skupinah občinske nogometne lige so v soboto in nedeljo odigrala srečanja tretjega oziroma četrtega kola. Presenečenje je zmaga Slovenje vasi v Stonjcih in Leskovca v Markovcih. Rezultati: Skupina A (4. kolo ): Videm -Skorba 1:1, Markovci-Drava 1:1, Ptuj-Aluminij 2:7, Kidri- čevo-Gorišnica 1:7 in Grajena -Hajdina 1:4. Vodi Aluminij 26 pred Hajdino 21 Dravo 14 točk. Skupina B: Apače-(}erečja vas 0:2, Stoivjci-Slovenja vas 2:3. S srečanja Kungota-Lovrenc nima- mo poročila. V vodstvu je ekipa Stonjc (15) pred Sloveriio vasjo (15) in Lovrencom (12). Skumna C: Sela-Tržec 2:6, Zavrč-Dra- ženci 6:1, Birkovci-Leskovec 1:3 in Mladinec-Varnica 3:2. Vodi Mladinec (17) pred Zavrčem (12) in Varnico. Pari naslednjega kola (v soboto 13. in nedeljo 14. maja): Skupina A: SIorba-Grajena, Hajdina —Kidričevo, Gorišnica-Ptuj, Alu- rinij-Markovci in Drava-Videm; Skupina B: Stonjci-Kungota, Slovenja vas-Apače in Gerečja vas-Dornava; Skupina C: Mladi- nec-Sela, Varnica-Bukovci, Les- kovec-Zavrč in Diaženci-Tržec; 1. kotar ROKOMET REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA MLADINCI - VZHOD Velika Nedelja-Drava 17:14(10:7) V tekmi 13. kola nadaljevanja mladinske rokometne lige — vzJiod sta se v Veliki Nedelji srečali ekipi Velika Nedelja in ptujske Drave. Ze v prvem polčasu so domačini zaigrali zelo dobro in polčas dobili s tremi goli razlike. V drugem so prav tako igrali dobro in na koncu zasluženo zmagali. Tudi rokometaši Drave so pokazali dokaj dobro igro, vendar niso bili kos domačinom. Pri domačinih velja pohvaliti celo ekipo, prav tako tudi ekipo gostov za dobro in ,,fair" igro. Tekmo sta sodila mariborska sodnika Albert in Lah. Vehka Nedelja: Lah, Vukan 2, Roškar 2, Cvetko F. 1, Hebar 3, Kočičnik 1, Rajšp 2, Hrga4, Cvetko D. 2, Bratuša in Frlih. Drava: Bolcer, Muhič, Peklar, Matjašič 3, Kumer 1, Kelenc 5, Repec 2, Kodela 1, Sluga, Gregorin 2 in Baklan. Dušan Cvetko OBČINSKO PRVENSTVO ORMOŽA v četrtek in petek, 4. in 5. maja 1978, so rokometni delavci v ormoški občini pripravili občinsko rokometno prvenstvo za pionirje in pionirke. Na obeh prvenstvih v Ormožu, kjer so nastopale pionirke, in v Veliki Nedelji, kjer so igrali pionirji, so se zbrali vsi najboljši mladi rokometaši in rokometašice iz vseh centrov šol v občini Ormož. Prikazani rokomet je bil na zadovoljivi ravni, kar dokazuje, da je rokomet najbolj priljubljena in zanimiva športna panoga v občini Ormož. Rezultati turnirja pionirk v Ormožu: Tomaž—Velika Nedelja 6:5; Središče—Miklavž 18:4, Ormož—Tomaž 3:12; Ormož—Miklavž 6:3; Središče—Tomaž 12:7; LESTVICA: 1. OS Središče, 2. Tomaž, 3. Ormož, 4. Miklavž in 5. Velika Nedelja. Rezultati turnirja pionirjev v Veliki Nedelji: Miklavž—Središče 13:17; Velika Nedelja—Tomaž, 18:15; Ormož—Središče 16:9; Središče—Tomaž 24:16; Velika Nedelja—Ormož 9:18. Končni vrstni red: 1. Ormož, 2. Velika Nedelja, 3. Središče, 4. Tomaž in 5. Miklavž. Zmagovalci na dveh turnirjih so dobili v trajno last pokale TTKS Ormož. Preostane še samo, da rokometni delavci izberejo selekcije, ki bodo zastopale občino Ormož v nadaljnjih tekmovanjih. Du5an Cvetko Oh prazniku Ptup Tek po ptujskih ulicah Letošnjega tradicionalnega teka po ptujsjcih ulicah se je udeležilo manj tekmovalcev in tekmovalk kot smo pričakovah. Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke so se pomerili v štafeti zmage, člani in članice pa v pouličnem teku. Rezultati: Pionirke - 3 x 600 m: 1. OS Franc Orojnik A, 2. OŠ Tone Žnidarič A, 3. OS Franc Osojnik Bitd. Pionirii - 3x 1000 m: 1. OŠ Tone Žnidarič 1, 2. OŠ Franc Osojnik B, 3. OŠ Franc Osojnik A itd. Mladinke - 3 x 600 m: 1. Gimnazija A, 2. ŠSGU A, 3. Gimnazija B itd. Mladinci - 3 x 1000 m: 1. Gimnazija, 2. SŠD Veljko Vlahovič A, 3. SŠD Veljko Vlahovič B. Članice - 1000 m: 1. Tanja Skuk (AK Ravne), 2. .Andreja Bari (AK Ravne), 3. Marija Tili (Partizan Ptuj) itd. Člani: 1. Stanko Lisec (AD Kladivar), 2. Milan Balck (AK Velenje), 3. Gabrijel Krofi (AD Kladivar), 4. Alojz Lebar (Partizan Ptuj) itd. Ncyzanimivej§i je bil vsekakor tek članov na 30(50 metrov. Dobil ga je državni reprezentant Lisec pred lanskim zmagovalcem teka po ptujskili ulicah Balekom. 1. kotar OŠ pionirsko košarkarsko prvenstvo REZULTATI 7. IN 8. KOLA PIONIRKE: Podlehnik-F. Osojnik 20:31, Maj šperk-T. Žnidarič 22:23, Dornava - prosta. T. Žnidarič-Franc Osoj- lik 17:23, Dornava-Podlehnik 30:22, Majšperk - prost. V vodstvu so še vedno pionirke osnovne šole F. Osojnik z 12 točk, druge so pionirke Dornave z 10 točk, tretje T. Žridariča z 8 točk, četrte Podlehnik z 2 točkama in ^ete pionirke Majšperka z nič točk. PIONIRJI: Podlehnik-F. Osoj- nik 30:15, Majšperk-T. Žnidarič 56:45. Kidričevo-Dornava 49:22, T. Žnidarič-F. Osojnik 53:18, Dornava-Podlehnik 46:14, Maj- šperk-Kidiičevo - zmaga Maj- šperka Pionirji Kidričevega vodijo na lestvici. Do-lej so zbrali 14 točk, drugouvrščeni Majšperk 12 točk, tretji T. Žnidarič 10 točk, na četrtem mestu so pionirji Dornave z 8 točk, peti Podlehnika s 4 točkami in šesti pionirji F. Osojnika z nič točk. Do konca tekmovanja sta še dve koh. MG NAMIZNI TENIS Uspeh za NTK Petovia Igralci in igralke v repubUški namiznoteniški ligi so končah s tekmovanjem Moška in ženska ekipa NTK Petovia iz Ptuja sta nastopili v prvi repubhški ligi. Njun nastop lahko ocenimo kot uspešen. To še posebej velja za dekleta, ki so osvojile tretje mesto in s tem doscri.ij največji uspeh. Ta je toliko večji, ker so vse igralke še pionirke, pa vendai- sc v članski konkurenci dobro držijo. Moški so osvojili sicer predzadnje mesto in se bodo v kvalifikacijah borili za obstoj, vendar več od njih zaradi mladosti in neizkuše- nosti nismo pričakovah. Njihov čas šele prihaja. Igralke so si tretje mesto zagotovile v predzadnjem kolu. V soboto so namreč v Ptuju premagale neposredne tekmice za tretje mesto ekipo Ljubljana-Ih- rija s 6:3. Pred tem so premagale še Gorenjsko s 6:2 in v zadnjem kola brez težav Soboto s 6:0. Igralci NTK Petovia so v zadnjem kolu v gosteh izgubili s Koroško-Fužinarjem s 5:j in z drugouvrščenim Mariborom s 5:2. Barve Ptuja so branili Samojlenko, Maras, Svilan in Šomen pri moških ter Krsnik, Džankič in 'Majnik pri ženskiiii. Republiška naslova sta osvojila Sobota in Koroška-Fužinar. 1. kotar svetovno prvenstvo Gornja Radgona bo v nedeljo prizorišče pomembnega športnega dogodka - četrtlinala svetovnega prvenstva v specdwaju na dolgi stezi. Nastopilo bo 16 tekmoval- cev iz Zvezne republike Nemčije, VneddfijoU. 5. v Gornji Radgoni Nizozemske, Češkoslovaške, Itali- je, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. V polfinale se bo uvrstilo osem tekmovalcev, zato bodo boji za ta mesta zelo zanimivi. Od Jugoslovanov bodo mstopili Vlado Kocuvan, Štefan Kkec in Ivan Vrbnjak. Tekmo- vanje se bo pričelo ob 14.30. Organizator, AMD Gornja Rad- gona, vas vabi na to zanimivo in atraktivno prireditev! ČASTNA VSTOPNICA SPEEDWAY NA PEŠČENI STEZI - GORNJA RADGONA NEOELJA 14. MAJA 1978 Skrb za vrhunsko atletiko Pred nedavnim smo na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ustanovili novo strokovno športno zvezo. Ustanovne skupšči- lE se je udeležilo bolj malo delegatov iz občin Ormož in Ptuj, manjkali so predstavniki Sloven- ske Bistrice. Na tem območju bo zveza skrbeli za razvoj vrhunske atletike. Njene osnovne naloge so selekcioniranje na tem območju, izvajanje treninga usmerjeiuli perspektivnih atletov in tekmoval- nega sistema za vadbene skupine izbranih atletov. Seveda pa bo delo zelo oteženo zaradi slabih prostorskih, kadrovskih in finan- čnih pogojev. Dejstvo, da imamo v vseh treh občinah le en stadion z atletsko stezo, je dovolj zgovorno. Zato borno morali v prihodnje rtameniti Več pozornosti, organizacijskega dela in sredstev z gradnjo Večnamenskih igrišč, tekoimeno- vanih mini stadionov. Šele takrat bo iclo s selekcijami lahko zaživelo in dalo željene rezultate. Prav tako pa bo potrebno spremeniti odnos do atletike tako šolah kot v telesnokulturni skupnosti. Osnova dela bo na šolah, kjer pa tarejo kadrovske težave. Tam, kjer bodo pripravljeni delati s selekcijami, bo delo zaživelo in ta ^Iska športna društva ter osnovne telcsnovzgojne organizacije se bodo vključile v območno ^tletsko zvezo. To je dejstvo. Želimo pa, da bi teh bilo več, kot Pa je bilo predstavnikov na 'istanovni skupščini. 1. kotar Športne igre delavcev IMP Preteklo soboto so se delavci Industrijskepa montažnega podje- tja Ljubljana v okviru svojih športnih iger pomerili v malem nogometu. Srečanja so potekala v Ptuju. Sodelovalo je 15 ekip TOZO iz cele Slovenije. Najprej so bila predtekmovanja v štirih skupinah. V zaključni del so se uvrstili Panonija iz Murske Sobote, PMI iz Maribora, PM iz Kopra in ISO iz Slovenskih K)njic. Končni zmagovalec je ekipa Panonije. ki je v finalu premagala preustavnike koprske TOZD s 4: .3 po enajstmetrovkah. Tretji ie PMI, kije premagal ISO z 2:0. Gostitelji, tekmovalci ptuj- skega Elektrokoviaarja, so v svoji predtekmovalni skupini zasedli tretje mesto. 1. kotar Gimnazija-Poklicna kovinska šola 24:21 V prijateljskem rokometnem srečanju sta se pomerili ekipi Omnazije in poklicne kovinske šole Veljko Vlahovič. V prvem polčasu je bila boljša ekipa poklicne kov. šole in je tudi vodila s tremi zadetki razlike. V drugem polčasu pa so popustili in ekipa gimnazijcev je obrnila rezultat sebi v prid za tri zadetke. Najboljši posamezniki pn poklicni kovinski šoli so bili Matijašec 9 zadetki, Pernek in Kolarič pa sta dosegla po tri zadetke. Pri zmagovalni ekipi pa je bil najboljši strelec Hebar s 5 zadetki, sledita mu Cvetko 4 in Roškar s 3 zadetki. Obema ekipama je tekma služila kot preverjanje trenutne forme pred občinskim prvenstvom. Danilo Klainšek (Zgodovinski pregled planinstva na Slovenskem) 25 let planinskega društva Ptuj 4. nadaljevanje Na občnem zboru ob koncu leta 1969 seje spet močno sprentenUa sestava v vodstvu drušwa. Člani novega vodstva so v delovni program postavih na prvo mesto organizacijo novih planinskih skupin na šolah. Tokrat je akcga bila kronana z uspehom. V letu 1970 so mladi planinci iz Dornave pripravili tekmovanje pod naslovom: ,,Kaj veš o naših gorah". Odgovarjali so na temi: ,.Po Zasavskih planinah" in ,,0d Maribora do Savinje". To leto se je tudi izredno razmahnilo kombinirano izletništ- vo z avtobusi. Poleg starejših planincev so se teh radi posluževali tudi mladi. Organizirani sta bili dve novi šolski planinski skupini in sicer na osnovni šoli v Hajdini,.ki jo je prevzela mentorica Marjana Podgorškova in na osnovni šoli Toneta Znidariča v Ptuju. To skupino je organiziral mentor Boris Klemenčič. V 1970. letu je bila uvedena akcija ,,pionir — planinec" v katero se je vključilo večje število mladih. Istočasno pa so mladi planinci tekmovali za najboljšo risbo s planinskimi motivi. Na občnem zboru društva, ki je bil v novembru, je že prejelo prvih 6 pionirjev iz Dornave bronaste značke ,,pionir planinec". Knjižne nagrade pa je prejelo 5 avtorjev najboljših planinskih risb, ki so bile izbrane izmed 24 razstavljenih. Z ustanavljanjem novih skupin je sicer število mladih članov raslo, vendar je prišlo do neslutnega porasta v letu 1971, ko sta inštruk- tor Simon Petrovič in propagandist Lojze Cajnko združila lastne zbirke diapozitivov in začela organizirano predavati. Število mladih članov se jc potroji- lo, tako je društvo štelo kar 857 članov. Organizirana predavanja pa so tudi pospešila ustanavljanje novih skupin na Šolah. Ustanovlje- ne so skupine na osnovnih šolah Ivana Spolenjaka in Franca Osojnika v Ptuju ter Franca Belša- ka v Gorišnici in v Žetalah. Poleg teh pa na šolskem centru za kovin- sko stroko v Ptuju. Ob tej množici mladih planincev je postal najbolj pereč problem pomanjkanje vodniškega kadra. Ukrepati je bilo potrebno hitro. Najprej so v tem ,,mladinskem planinskem društvu" organizirali planinsko šolo, kjer je precej mla- dih članov pridobilo osnovno planinsko znanje. V tej šoli so predavali: inštruktor Simon Petro- vič, vodnik Tone Purg in člana Lojze Cajnko in Janja Vogrinec. Na pomoč pa so povabili Lojzeta Krajgerja in Mirka Soštariča iz Maribora ter Jožeta Melanška iz Velenja. V poletnih mesecih so prizadev- no iskali kandidate za vodniški ka- der. Tako so opravili tečaj in izpit za mentorje planinskih skupin: Janez Horvat iz Dornave, Anica Kvas iz Ptuja, Franc Kekec iz Gorišnice in Marjana Podgoršek iz Ptuja. Tečaj in izpit za mladinske vodnike pa: Mirko Bezjak, Lojze Cajnko, Slavko Cimerman in Dorica Dolenc. Novi vodniki so se hitro vključili v delo in tako je aktivnost vsestransko hitro porasla. V jesen- skem času so organizirali celo srečanje s planinci Trstenika iz SR Srbije. Tudi v naslednjem letu je veljala posebna pozornost kadrom. Tako so opravili izpite trije mladinski vodniki za zimske razmere, štirje za letne razmere, trije vodniki pa so opravili izpite za inštruktorje planinske vzgoje. S temi kadri je postajalo delo vse bolj kvalitetno, dejavnost pa se je širila. V zimskem času je bil organizi- ran zimski planinski tabor na Pun- gartu na Pohorju. Začeli so z orientacijskimi pohodi in tekmovanji. Sodelovali so na vseh republiških orientacijskih tekmovanjih s pionirskimi, mladinskimi in člansko ekipo, ter osvojili od 19. do 3. mesta v republiki. Sodelovali so na vseh posvetovanjih in izpolnjevalnih seminarjih, ki jih je organizirala Planinska zveza Slovenije. Odzvali pa so se tudi vabilu planincev iz Trstenika in jim vrnili srečanje. Med ostalimi akcijami je vseka- kor najpomembnejša proslava dneva mladosti, ki je bila na Donački gori in se je vključevala v državno proslavo ,,80 vrhov za 80 let" predsednika Tita. Te svečano- sti se je udeležilo preko sto ptuj- skih planincev, v glavnem mladih. In tako so se člani PD Ptuj znašli na pragu jubilejnega leta 1973, ko so slavili 20. obletnico obstoja in delovanja. V vodstvu društva so sprejeli sklep, da bodo v 20. letu obstoja razvili društveni prapor. Imenovali so organizacij- ski odbor, ki je takoj začel s pripravami. Priprave so potekale po akcij- skem načrtu, zato so lahko ob razvitju prapora na Donački gori pripravili veliko slavje, ki se je začelo s kresovanjem 16. junija 1973. Naslednje jutro so izvedli meddruštveno orientacijsko tekmovanje, temu pa je sledil kulturni program, v katerem je sodelovalo kar 92 planincev šol- skih planinskih skupin, ki so bile vključene v Planinsko društvo Ptuj. S tem slavjem so se ptujski planinci vključili tudi v praznova- nje 80. obletnice Planinske zveze Slovenije. V tem letu so organizirali še planinsko skupino pri sindikalni podružnici skupščine občine Ptuj. L. C. ! ' . .1 planinske šole t.--. ' 5 leti 14 - ZA RAZVEDRILO 11. maj 1978 - TEOHflK TEDNIK - "^^i ''^^^ OGLASI IN OBJAVE - 15 Prvič je zvezna štafeta mladosti prispela na območje ptujske občine v nedeljo, 7. maja zjutraj, ko so jo v Lešju mladi iz Majšperka in okolice sprejeli od vrstnikov iz slovenskobistriške Dbčine. Pot je štafeta nadaljevala skozi Lovrenc v Kidričevo, kjer so jo svečano sprejeli in pripravili bogat kulturni spored. Skozi Ptuj so jo prenesli do Rogoznice, kjer e sledil krajši postanek s c\iltumim programom. Za tem pa je štafeta nadaljevala pot proti Trnovski vasi, v Bišu pa so jo mladi iz ptujske občine predaU mladim iz občine Lenart. Drugič, še boli svečano pa je zvezna štafeta mladosti prispela v ptujsko občino v ponedeljek 8, maja dopoldne, ko so jo v Forminu sprejeli od mladih iz ormoške občine. Pot je štafeta nadaljevala skozi Domavo do Ptuja, kjer je bila osrednja slovesnost ob sprejemu vseh lokalnili in zvezne štafete mladosti. Trg mladinskih delovnih brigad je bil napolnjen do zadnjega kotička. Pionirji, mladinci, pripad- niki JLA, enota teritorialne obrambe, družbenih organizacij in društev ter ostah občani ptujske občine so nestrpno pričakovah prihod štafet s pozdravi maršalu TITU. , Milan Cučej je ob tej priložnosti govoril o pomenu „pošte" mladih, ki vsako leto potuje skozi vse jugoslovanske republike in pokrajine in združuje na tisoče želja ljubljenemu predsedniku SFRJ tovarišu TITU. Za tem so na slavnostni oder prihajale druga za drugo lokalne štafete: štafeta mladih v izobra- ževanju, nosilka je bila Dragica Lovrenčič, štafeta mladih delav- :ev občine Ptuj, nosilka Ema Vilfan, delavka ptujske bolnišnice, štafeta mladih iz KS ptujske občine, nosilka Vladka Krajnik, štafeta mladih iz družbenih organizacij in društev, nosilka Nataša Plohi in lokalna štafeta oboroženih sil ptujske občine, katere nosilec je oil vojak Dragan Nikohč. , Po krajšem kulturnem sporedu, ki so ga izvajali dekliški pevski zbor iz Majšperka, ki ga vodi Ivan Volmajer, učenci osnovnih šol dr. Ljudevita Povka, Borisa Kidriča in rnladi folkloristi iz Markovec je številna množica z zastavami in transparenti z navdušenjem in ploskanjem pozdravila prihod zvezne štafete mkdosti, ki jo je s Trg MDB v Ptuju je napolnila okrog 5 tisoč ^ava množica mladih in odraslih občanov, ki so prisrčno sprejeli zvezno štafeto mladosti Foto: M. Ozmec ponosom prinesel na slavnostni oder Rajko Matijevič, delavec, mladi komunist iz TGA Kidri- čevo. Za tem je prebral vsebino pozdravnega j)isma v katerem je ob koncu zapisano: „Nič nas ne more odvrniti tvoje revolucionarne poti, dragi nas TITO, poti, ki je bila v boju začrtana s krvjo in ki jo z delovnimi napori začrtujejo vsi naši ljudje!" Ob zvokih ptujske godbe na pihala je štafeta rnladosti nadalje- vala pot proti Bregu, do Podlehriika in Žetal, kjer so jo mladi iz ptujske občine predali vrstnikom iz občine Šmarje pri Jelšah. M. Ozmec Ekipno tekmovanje organizacijskih enot U JV Maribor PTUJČANI PRVI, ORMOŽANI TRETJI! V počastitev 13. majaš- dneva varnosti je v nedeljo 7. maja potekalo tekmovanje organiza- cijskih enot organov javne varnosti mariborske regije. Sodelovalo je vseh 19 tričlanskih ekip. V Slovenski Bistrici je zjutraj najprej potekalo testiranje vseh ekip v znanju iz cestnoprometnih predpisov, za tem so se pomerili v streljanju s pištolo. Vsak posamez- nik je izstreUl 10 nabojev v razdalji 25 metrov. Sledil je orientacijski pohod s pomočjo zemljevida, kjer so tekmovalci pokazali tudi veliko znanja iz topografije. Pot pohoda je bila 4 km. Ekipe so se za tem pomerile v ocenjevalni vožnji od Slovenske Bistrice do Ptuja. Ta vožnja je bila izredno naporna saj je bilo med potjo vse polno nalog, ki so jih morah reševati člani ekip. Tudi kontrola hitrosti (radar) je beležila njihovo vožnjo, Na vmesnih točkah pa so bih postavljeni sodniki, ki so kontrolirah pravilno smer vožnje in čas. Pri zadnjem sodniku so dobili tekmovalci še pismeni test, ki so ga morali rešiti db cilja, to pa je bil kartodrom v Hajdošah pri Ptuju. Tu je tekmovalce čakala najtežja preizkušnja in hkrati zadnja disciphna tekmovanja - spretnostna vožnja po karto- dromu. Vse polno težkih nalog je bilo treba opraviti, natančno in ob pravem času. Tako so delavci UJV pokazah precej znanja v vožnji z avtomobilom med keglji (slalom), pa v zvratni vožnji in vožnji preko desk in podobno. In kakšni so bili rezultati? Od največ 400 možnih točk, ki so jih dfipe lahko zbrale v vseh disciphnah skupaj je največ točk zbrala ekipa postaje milice Ptuj s 304 točkami in tako prejela prehodni pokal ter posebno priznanje. Drugo mesto je osvojila ekipa postaje mihce Dravograd z 294 točkami, tretje mesto pa postaja milice iz Ormoža z 289 točkami. Vse zmagovalne ekipe so pejele še posebna priznanja in diplome. Tone Bele, inšpektor UJV Maribor pa nam je ob koncu še zaupal, da so ves teden pred dnevom varnosti namenili števil- nim prireditvam in športnim tekmovanjem, na katerih dokazu- jejo delavci organov javne varnosti svoje veščine in pripravljenost. Finale teh tekmovanj bo v soboto 13. maja, na sam prazničen dan, osrednja in zaključna prireditev ob dnevu varnosti pa bo isti dan v športni dvorani Mladika v Ptuju, kjer bo slavnostni govornik Alojz Gojčič, sekretar medobčinskega sveta ZK Maribor. M. Ozmec Službeni avtomobil z zmagovalno ekipo postaje milice Ptuj ob prihodu na CILJ. Foto: M. Ozmec osehna hroniha RODILE SO: Marija Berghaus, Ziherlova nloščad 1 - Matjaža; Doroteja Emeršič, Volkmerjeva 5 - Jurija; Terezjja Krajnc, Gajevci 28/a - dečka; Kristina Krajnc, Svetinci 28 - Mirana; Terezija Cvetko, Rucmanci 15 - Roberta; Marija Gregorec, Aškerčeva 14 — deklico; Dragica Vek, Stogovci n.h. - Roberta; Angela Kociper, Vičanci 13 - dekhco; Stanka Hvaleč, Ormoška 21 - Aleša; Katarina Petrič,^ Jiršovci 1 - Janeza; Slavica Zibrat, Podgradje 9/b, Ljutomer - Darjo; Marija Kramberger, Kvedrova 2 - Marka; Mirjana Jankovič, Gregorčičev drevored 6 - dečka; Anica Kolar, Drbetinci 10 - Matejo; Elizabeta Murko, Bratislavci 64 - deklico; Otihja Lepoša, Markovci 70 — dečka; Silva Kramberger, Apače 43 - dečka; Frančiška Zelko, Zg. Hajdina 201 - Aleksandra; Terezija Lainšček, Pobrežje 57 - Milana; Pavla Medved, Podlože 69 - Lidijo; Slavica Prša, Drakovci 90, Ljutomer - dečka; Marija Rožmarin, Muretinci 53 - dečka; Marija Muzek, Majski vrh 21 - dekhco; Jožefa Cafuta, Gruškovje 33 - deklico; Jožefa Rojht, Rucmanci 25 - dečka; Slava Petrovič, Zg. Pristava 25 - Boštjana; Darinka Bratec, Podvin- ci 130 - Vladimira; Marija Petek, Sp. Ključarovci 15 - Sonjo; Kristina Goričan, Potrčeva 40 - Simono; Marta Varga, CurU-Me- todov dr. 8 - Cirilo; Marija Kokol, Osluševci 12 - Rudga; Ida Horvat, Srbski trg 2 - dekhco; Majda Dogša, Vodranci 34 - Bojana; Dragica Petrovič, Kidri- čevo 13/a - Niveso; Marija Rotar, Obrez 29 - Marjano; Marija Sakelšek, Selška cesta 23 - dečka; Ana Peršuh, Lešje '40 - Valerijo; Ana Vedernjak, Pacinje 30 - Milico; Terezija Hergula, Zamu- šani 19 - Roberta; Sofija Vuzem, Belski vrh 57 - dekhco; Ljudmila Plohi, Zamušani 8 - deklico; Marija Lozinšek, Grajena 34 - Mojco; Slavica Njivar, Crmlja 18 - Sandija; SUva Rakuš, Medribnik 15/a - Roberta; Anica Hrga, Šturmovec 20 - dečka; Angela Langerholc, Prešernova 2 - deklico; Danica Pišek, Lackova 2 - dečka; Marta Sok, Zamušani 55 - Leona; Marjeta Levanič, Zamušani 44 - Zeljka; Zdenka Emeršič, Cirkulane 84 - Sabino; Anica Vaupotič, Podlehnik 105 - (tčka; Daniela Peršuh, Mostečno 9 - dečka; Anica Lazar, Turški vrh 106 - Bojano,. POROKE: 29. APRILA 1978 Rudolf Arnuš, Podvinci 43 in Angela Popošek, Podvinci 1; Roman Topolovec, Podlože 82 in Zofija Brumec, Podlože 62; Anton Stuhec, Runeč 20 in Cecilija Hvaleč, Trdobojci 80; Zlatko Grame, Ormoška 11 in Sonja Krajnc, Cirii Metodov dr. 16; Dušan Grame, Ziherlova ploščad 6 in Vera Malek, Ziherlova ploščad 6; Slavko Kokot, Turški vrh 70 in Boža Klec, Goricak 39; Franc Ropič, Šturmovci 27/a in Julijana Simonič, Pobrežje 87; Franc Kokot, Hrastovec 4 in Ana Tikvič, Mestni vrh 38; Ivan Vidovič, Selška cesta 52 in Terezija Šegula, Zagrebška 54; Jožef Levenjak, Vintarovci 78 in Danica Črnko, Janžovski vrh 47; Dušan Pod- padec, Ziherlova ploščad 8 in Ida Shovnik, Ziherlova ploščad 8; Janez Kovačič, Kupčinji vrh 5 in Marija Kidrič, Cermožiše 26; Franc Petrovič, Bukovci 2/a in Marija Bombek, Hotinja vas 130; Anton Fartek, Ciril Metodov dr. 7 in Silva Cestnik, Ciril Metodov dr. 7; Boris Žajdfila, Vošnjakova 10 in Viktorija Petrovič, Zamušani 106; Franc Cuš, Zgornja Hajdina 158 in Marica Bednjički, Zgornja Hajdina 158; Milan Muršič, Zagojiči 19 in Marica Ceh, Pacinje 33; Marjan Hebar, Zg. Pristava 33 in Cvetka Širovnik, Ljubljana, Pod gozdom 3; Miran Kusar, Sikole 13 in Cvetka Ornik, Hajdoše 51; Milan Drevenšek, Podvinci 45 in Silva Rep, Dornava 24/a; Danijel Kekec, Bukovci 69 in Majda Kekec, Bukovci 157/a; Franc Tement, Loka 2 in Marija Bigec, Gruškovje 19. Konrad Sabeder, Kicar 136/a in Marija Kramberger, Žabjak 33; Janko Grdiša, Cesta Olge MegMč 3 m Vida Lačen, Meglovapot4; Štefan Verdenik, Majšperk 91 in Dragica Murko, Majšperk 40; Franc Toš, Vitomarci 84 m Slavica Krajnc, Trnovska vas 10; Ivan Gaj št, Podlože 43 in Matilda Novak, Grdma 5; Milan Šegula, Cunkovci 3 in Justina Mere, Dornava 127/a; Rudolf Drevenšek, Gradišča 149 in Verica Šmintič, Cvethn 93; Janez Čuček, Podvinci 62 in Terezija Ber, Podvinci 107/a; Stanislav Meznarič, Stojnci 87 in Marija Zelenik, Stojnci 59; Jožef Bezjak, Bukovci 37 in Slavica ftrlak, Bukovci 109; Branko Novak, Breg 16 in Silva Planine, Breg 26; Franc Cimerman, Markovci 74 in Marija Bezjak, Mala vas 39; Zdravko Vajdič, Jadranska 17 in Marjana Horvat, Kajuhova 3; Ivan Muhič, Prerad 3 in Marija Rojht, Bratislavci 47; Janez Vidovič, Skorišnjak 34 in Justina Drevenšek, Trdobojci 69; Franc Majcenovič, Na gradu 3 in Juhjana Kolarič, Potrčeva 13; Alojz Geiser, Skrblje 7 in Magdalena Leskovar, Skrblje 3: Maksimiljan Mikohč, Maribor, Pobreška 38/9 in Kristina Kunstek, Kočice 19. POROKE 6. MAJA 1978. Janko Repič, Peršonova 5 in Sil- va Crešnik, Ormoška 2; Branko Kovše, Krempljeva 1 in Ema Viher, Vošnjakova 1; Drago Kokol, Krče- vina pri Vurberku 101 in Danica Mihelič, Grajenščak 51; Vinko Žemljic, Ahacljeva 12 in Katarina Kokol, Krčevina pri Vurberku 101; Marko Bregar, Bojanji vrh 3 in Marta Rižnar, Trzin, Prešernova 54; Slavko Ranfi, Bresnica 45 in Danica Hercog, Paradiž 10; Anton Farič, Rabeljčja vas 23 in Ana Suž- nik, Krčevina pri Vurberku 71; Sla- vomir Bedenik, Plajnsko 10 in Mi- lica Zakelšek, Nadole 41; Petja Grom, Prosek 341, Trst in Ljudmi- la Selevšek, Žalec, Ul. Savinjske čete 16; Anton Kožar, Hlaponci 35 in Liza Segula, Hlaponci 35; Alojz Perša, Gaberc 3 in Terezija Raušl, Zagorci 63. POROKE APRILA V ORMOŽU: Peter Lesjak, Ormož m Ljerka HanzUn-Hanže, Ormož; Franc Vaš, Vrbje 22 in Angela Krajnc, Šentjur, Tratna 1; Branko Kekec, Moškanjci 44 in Albina Krabonja, Podgorci 42; Stanko Kuzma, Pavlovski vrh 26 in Alojzija Vočanec PavL vrh 60; Ivan lipovec, Kučan Donji 94 in Avgusta Lah, Hardek 40; Jože Gec, Sejanci 26 in Marija Marin, Senik 8; Ivan Erjavec, Tmovci 54 in Terezija Raušl, Trnovci 54; Vinko Zavee, Na Krasu 18 in Ehzabeta Novak, Rucmanci 16; Vadimir Gale, Ljublj. Staretova 18 in Ivanka Hojnik, Tmovci 16; Jožef Šalamija, Vičanci 76 in Ana Horvat, Gor. Ključarovci 3; Drago Petek, Prerad 35 in Magdalena Cajnko, Savci 54; Zvonko Majcen, Bresnica 28 in Ivanka Bezjak, Preclava 17; Branko Ozmec, Vel. Nedela l/a in Mira Marin, Marb. Groharjeva 11; Štefan Kolbl, MRB.Grčaneva 17/a in Al