, 
~Tilan ši fr e r 
Kvartarne terase in nekateri 
problemi našega 
drugi morfogenetski 
reliefa 
obenega dvoma 111i. da so \',elike klimatske 
spremembe, do katerih je prišlo ob koncu plio-
cena in ob pr:!hodu v pieis Locen, vplivale tudi na 
spr emembe samih geomor ro'.oških procerov, kar 
se je moralo prav razločno oJraziti tudi v samih 
makrooblikah rnašcga ,,clfofa. Iskanj v Lej smeri 
pa je bilo doslej pri 111as še prav malo. Davi,sov 
treomorfo1oško-gie,ološko-lektonski kon cept j e v 
~aši literaturi tako v ve ljavi, da so oelo najno-
,·cjše !!1COmorfo!o;lrn ?;:.iuclije a1apisane .na te j osno-
,i. f'.e
0 
danes tolmačimo široke p !ano:e in nižje 
terase, l-i se ob prehodu v pobočja hil r-0 ožajo in 
so na,·zdol samo še fragmoo:arno ohranje ne, sko-
r aj izključno samo s tektonjko. Nivoje in terase 
pa si razlagam o z doLami mirovanja, erozijske 
faze pa z ojaoenimi tektonskimi d vig i, ko so reke 
pono,no posp ešeno ,erodirale. 
Celo za ~iajmlajše p1eisLocensko o bdobje je vse 
do zadnje"a pr<!, !ado va 'o P,i,t1c-ko,·o na zira nje, da 
je prišlo tudi do fluvio~lacialn•ega rnasipanja i.n 
sledečih erozijskih faz v malini meri zaradi sode-
lo,·anja tek"toinik,e (1). Po tem tolmačenju maj .bi 
se bile v polede nitvenih oddelkih ledenih dob 
Alpe inekoliko 111gnemile, s tem naj bi se zm~j-
š.al tudi strmec dolin i n bi nastali ugodni pogoji 
za aklUmulacijo. V to plejših oddelkih pleistocena 
pa naj bi bilo, zaradi ,umika ledeniko v in s tem 
zveza'nega dviga Alp, prišlo do erozije. 
šele v 111ove jši do bi so na osnovi bogatega do-
kaznega gradiva, ki ga je zbra l Carl Troll (2), 
spr,ej eli rnasprot1110 stališče, da je !llamreč prišlo do 
nasipanja v območju lecf.eillil.:ov zaradi proobre~e~ 
njenosti potokov s pro clJOm, medtem ko illil] b1 
povzročilo erozijo !Umikanje licdeniki0v s tem, da 
so se sprostile velike vodne m:nožine ill1 se je. prod 
izpod ru:mikajočih ledenikov povečini odlagal že v 
velikih jereri.h , ki so nastala za čelnimi morenami. 
Jovanovic opozarja tudi na povečane padavine, ki 
so spr,emljale nastop top!ejkrra podnebja in tako 
urrodno vplivale 111a e r ozijo (3). To je še podčrtalo 
kiimatsko pogojenost nasipanja in e rozije v ob-
močju pleistooenskih po ledenitev. Podprlo pa je 
tudi osno,1no shemo Penckovih štirih t e rasni11 
sistemov, po katerih j e prod v vsaki te rasi rezul-
tat samostojnega Iedenodobne&a nasipanja (nizka 
terasa, visoka terasa, spodnji 1,row:ii prod, zgor-
nji krovni prod). 
Pri nas je Pienckova gledišča apliciral Bri.ick-
ner (1), ki pa jih j e kasne je Ampferer moč.no 
kritiziral. Ampfe11cr loči rnamreč v Ljubljaillski 
kotlini le dva zasipa in ju ille _povezu}e s polede-
nitvami. Zaomje tri Bri.icknerje,·,e terase naj bi 
bile vr ezan~ po tem tolmačenju v že kompaktno 
zlepljen konglomerat starej šega zasipa! ki h_i iz-
dral iz predglacialne dob-c (-i), po drttgih oomtvah 
pa iz .mi.ndelsko-r išfoe medledme dobe (5). Mlajši 
49 
zasip, ki ltlstreza Bri.icknerjevi wi.irmski nizki te-
rasi, pa bi se odložil po tieh pogledih v riško-
wi.irmski me dled,eni dobi. Pri tem se sklicuje 
Ampf-ere r predvsem na to, da je našel wi.irmske 
morene 1110 SYe žem il!1 delno sprijetem prodru mlaj-
šega zasipa, starejše morene pa 111,a kompakmo 
zlepljenem konglomeratru starejšega zasipa. 
Ti pogledi so imeli velik vpliv na vse ka~ejše 
raziskave (6) in so jih omajala šele najnovejša 
proučevanja v BJ.ejsko-radovljis1ci kotlini, ki so 
pokazala, da proda, ki se nahaja pod moreno, 
nikakor 111e moremo uvrstiti v me<lledeno dobo, 
saj j e pri nasipanju, ki spremlja s tagniranje le-
denika v oelni kotanji in sledečem napredovanju 
ledenika logičino, da 1eze ledenik preko proda, ki 
ga j e Lil prej,e odložil pred seboj (7). Ob vsako-
krat.ne m napredovanju se je moral torej povzpeli 
ledenik rna debelejše plasti proda, na katerem 
odlaga ob zaustavljanju tudi morenske nasipe. 
Z Ampfererjevimi pogledi bi težko razložili 
trudi dejs tvo, da se nahaja konglomerat zgornjih 
tre h terasnih sistemov na samostojnih živoskalnih 
policah. Tega stanja si namreč skoraj 1ne moremo 
tolmačiti drugače, ko t da je prod oziroma kon-
o-Jomerat posameznih teras rezultat samostojnega 
fluvioglacialnega nasipanja, ki ga je spremljala 
moč;na bočna erozija. V prid tem po~ledom pa bi 
govorilo morda še to, da ima prod v zgornjih 
treh terasah podobno zaobljienost kot v nizki 
Lcrasi in kot fluvioglacialni prod drugod v peri-
alpskem svetu. V podkrepitev še navajamo, da je 
zaobljenost tega proda veliko manjša kot zaoblje-
nost reOQlltmega proda ali toplodobne prodne na-
S'Utine v ddtastih plasteh,, s katerimi se je zasulo 
še čez 70 m globoko jerero v Blejsko-radovljiški 
kotlini (7). 
Vse te.111goLoviLv,e so imočno omajale ,Ampferer-
je ve poglede in nas pon.0V1110 približale Penckovi.m 
oziroma Bri.icknerje vim ugotovitvam, z vsemi 
omenjenimi dopolinitvami. 
S širšega geomorfološlrega vidika se mi zdi tu 
posebno va~ tio-otovitev, da sta bili akumulacija 
in e rozija v ob~očju pleistooonske poledenitve 
čisto klimatsko pogojeni in da so rezultat teh kli-
matskih sprememb tudi živoskalne pqlioe, na ka-
tere se je v območju Dobrav, pa tudi drugod, 
odlagal fluvioglacialni prod. 
Zanimivo je, da je na zgornji nesporno ple-
istocenski terasi v območj_u Dobrav proda oziro-
ma konglomerata še prav malo in 111as terasa po 
vsem vid~zu moano spqm.inja na še višje živo-
skalne pofioe, ki smo jih tolmačili doslej kratko-
trullo z igro tektonike, oeprav so najbrže podobno 
kot pravkar opisane rezultat še vedno 'lle dovolj 
razloženih klimatskih sprememb v zgomjem plio-
oen'u :in v V5eln "dolgem preh.oonem ob'dobju iz 
pl!ocena v pleistoOflll. 
· Iz čisto klimatskih vzrokov pa je prišlo do 
podob,ie ;i:n istočasne izmenjave bočnega in glo-
binskega v11ezovanja tudi v dolinah izvien območ­
ja :pleistooensk,e poledenitve, v tako imenovanem 
per1glacialnem sV1e1Ju. Pri tem so nastale Je_pe, tudi 
po več sto metrov širokie, v živo skaLo vrezane in 
s prodom pr,ekrite terase. Prav šolske primere 
takih teras smo našli v Dravinjskih goricah (8). 
Ugotovili pa smo jih tudi v Halozah (9), v šaleški 
'dolini (10), v porečj1u Ka.mniškie Bistrioe (11), v 
Reški dolini (12), pa tudi v brkinskih dolinah, 
ob zgornjem toku RiiiaJne inad Dekani in ob 
Dragonji (13). 
Raziskave so pokazale, 'da so te terase posebno 
široke oh izstopu visokogorskih potokov iz hribo-
vitega sveta, ki ga sestavljajo apnenci in druge 
odpornejše ka~e v nižji svet iz slabo odpor-
nih kamenin. predvsem najramovrstnejših pešče­
njakov, skrilavcev itd. 
Najboljši vpogled v genezo teh teras 111am je 
dala prav podrobna raziskava 111.ajnižje med njimi, 
ki je tesno povezain,a s klimo in rustrezn.imi pro-
cesi v zadnji ledeii1i dobi in po 111jej . .2e večkrat 
je bilo v literatmi podčrtano, kako je prišlo v 
wiirmski lede.ni dobi do matnega 1ll1ižanja gozdne 
meje in kako je prevladalo meha.nič.no razpadanje 
kamenin. Zaradi hitrega dotoka tega gradiva po 
pobočjih v doline je prišlo tudi do akumulacije 
(11; 14). Omenili pa smo tudi že, kako je bilo 
podnebje v tej dobi veliko bolj SU5IIO, kot pa je 
clanes. To mam najbolj,e izpričujejo debele plasti 
puhlic, ki segajo iz osrednjega dela Panonske 
lootline t!udi 111a obrobj,e v sam SVlet terciarnih 
goric; podobni sedimeinti pa so ugotovljeni tudi v 
Istri in drugod v Primorju (15). 
Očitno bo pi:,av s to &1~-ostjo in tudi delno z 
matno debelino in m:nožiino drobirja, ki j~ prišel 
v tej dobi v alru:mulacijski material, treba tolma-
čiti dejstvo, da so se posebno zgornji deli dolin 
na debelo zapoljnili s prodom, ob prihodu potokov 
v nižji grioeV111at ali ravninski sviet pa so se odla-
gali ohsefuri vršaji :i:n se je tako debelina prodne 
11;A5Utine 111avzdol po dolinah povsod prav hitr,o 
zmanjšala. 
Pri rekonstt.ukciji živoskaliniega dna se je pod 
tem akumulacijskim gradivom pokazalo, da za-
polnjiuje prod v zgomjih cLelih dolin globoka 
erozijska korita, ob prihodu v nižji sv,et pa pre-
kriva 11.1.rav111jene površine, katerih širina se po-
sebno poveča 111ekako tam, kjer je plast proda že 
prav tanka (0.5 do 1 m). Nobeinega dvoma ni, da 
je bila prav tu v dobi tega nasipanja boana ero-
zija najizdatnejša. Tanka plast proda, ki prekriva 
tJu živoskalno podlago, pa nas opozarja tudi na 
istočasno ploskoVJ(1o gLobinsk.o erozijo, saj smemo 
domnevati, da se je ta prod oh v.i,soki poplaVJ11i: 
vodi, ki je prestopila bregove in tekla p;o vsem 
dolinskem dnu, še v-es premikal. 
Iz dosedanjega ma:nja viemo, da so bili v 
hladnih in sušnejših oddelkih pleistocena za vse 
te prooese posebno ugodni pogoji spomladi, ko 
50 
se je ob oo1j kontinentalnem podnebj1u, s/neg zelo 
hitro talil in so vode silno :narasle. 
Z ltlastopom toplejšega podnebja pa se je 
gozdna meja spet zviša!a, dotok grob.ega gradiva 
po pobočjih v doline je ponehal, obenem pa se je 
z izdatnejšimi padav:inami povečal pretok, kar je 
vse iugoclino vplivalo 111a začetek nov,ega procesa, 
lineame glob:inske erozije. 
Potoki so do danes po večini že prerezali 
wiirmsko prodno odejo in se zagrizli v žiY,oskalno 
podlago. Pri tem je nastala obravtnava;na wiirmska 
terasa, ki je v srednjih m spodnjih delih dolin 
vrezana v živo skalo ller jo prekriva le tanjša plast 
proda. Najbolj pogosto se illahaja ta terasa okrog 
5 m rnad dainjo ravmco, v območju vršajev in v 
zgornjih delih dolin pa je pogosto tudi po 15 in 
celo 20 m nad 111jo, kar razločno ka1Je, kako 111a 
debelo so bili zgorinji deli Jolin zasuti s pood,om. 
Okrog 10 do 20 m nad to teraso smo našli še 
eno, ki je v vsem moano podob:na nižji ter jo 
,erav tako prekriva Le tanjša plast proda .in i lovic. 
Fragme:ntamo ohranjen~ krpe proda pa smo našli 
tJUdi na naslednji višji terasi, ki se 111ahaja okrog 
40 do 50 !m nad dol.iinami in je po vsem videzu 
kot zgornji rezultiat istih klimatskih sprememb. 
Bočna in globinska erozija s ta lonej čisto kli-
matsko pogoj~. V hladnih oddelkih ledenih d-ob 
sta podobllo, kot v območju fluvioglaciahiega na-
sipanja, prevladovali boana i11 plosk-ovna globjn-
ska ero.zija z izjemo zgornjih clelov dol.in v višjem 
svetu, kjer je pl'išlo v isti dobi do enornme .aku-
m'ulacije. Ob lllastopu topbjooga pod111ebja pa je 
prišlo do lineame glob:iinske erozij,e :iJn to vzdolž 
V6eh dolin. Izjema so le spodillji deli dol.in ob 
Jadranu, kjer so :rieke prav tako kot danes 111asipale. 
Zanimivo se bo s prav podrobnimi študijami 
lotili tudi vprašanj,11 višjih teras in ravnikov Ler 
prite~niti v diskusijo poleg tektonike tucli rezul-
tate klimatske geomorfologije. Pri pliocenskih 
rav;nikih bo očitino treba 1Upošrevati tip urav11j,enih 
po, ršin iz tropskih predelov Afrik>e :iin Amerike, 
kjer vladajo podobne klimatskie razmere, kot so 
bile pri ,nas skoraj skozi vsa dolga terciama -ob-
dobja. To bo gotorn izpopol;nilo !llaŠO dosedanjo 
predstavo. Na zanimivost te diskusije nas opozar-
jajo že dosedanji opisi ~načiLnih potez tropskega 
reliefa, ki kažejo, da svet ru po večini ~rikakor a1i 
tako razrezan kot pri lllas, :i;n da se lahko povzpne-
mo tudi 1000 m visoko in še čez, 111e da bi nale-
teli na .globlja ,erozijska korita. SV1et je zaradi 
tega zelo masiven in tudi pri vzponu v višji svet 
ne po1neha slika rahlo vegastega r•eliefa iz nižjih 
nadmorskih višin. To enolil·nostt oblik &e po,·e -
fuje dejstvo, da v t"!j klimi zaradi debelih _plasti 
prepereline tudi petrografske razlike ne pridejo 
v reliefiu toliko do izraza (16). · 
Ob vsem tem se nehote poj.avi vprašanjc, ki 
ga še bolj ostro zastavi sama vegasta in k:opasta 
razgibanost 111aš.ih · visokih planot: ali ni bil v 
zgornjem plioOQnu tudi pri a1as podob.en relief ? 
Ali naj gledamo v 7111ačilnem m:iževanju pla:not od 
Triglava in Dinaridov proti Panonski kotlini i,n 
morju v 1vefil.-em realno sliko plio~skega reliefa 
in ne, kot smo menili dosLej, enoten ravnik, ki bi 
nastajal prav malo nad morsko gladino, razkosan 
in dvigtnjen ;ere kasneje s pomočjo tektonike v 
ra zliane višine 7 
Raziskave te h vprašanj so zielo pomembfne, saj 
z.1visi od njih tudi tolmaoonje sledeče erozije. Po 
doseda111jcm tolmačie.:njru bi bilo ustvarilo relief1110 
onergijo šele raziskova111je in dviganje enotnega 
ravillika v razliČine višine. Pri novo nakazanih 
moinostih pa bi bila reliefna ,energija. v glavnem 
re v samem pliocenskem relieiiu. Tekom plristo-
cena bi se bila ta energija povečala še za okrog 
200 do 250 m , za kolikor se je v tej dobi znižala 
morska g ladina. Do sledeče erozije, ki je tako 
temeljito razrezala pliocenski relief, bi prišlo v 
tem primel"iu v glavnem zarain same spremembe 
klime v zgornjem pliooon u ter v vsem prehodnem 
obdobju iz pliocena v pleistooejn. 
Drug pogk1vit.ni problem, 1..-i. mu moramo po-
s,·e titi v okvi11u teh ,proučevanj vso pozomost, pa 
j,e Yprašanje selektfr111e erozije, Id je spremljala 
razrezova11je širokih rav111ikov in se je v zgornjem 
pliocenu in v prehodnem obdobju iz pliocena v 
pleistoce,11 zielo spr-cm~La. Medtem ko lahko po 
:rnalogiji s 1ro pskimi področji <lorrl!lle\'amo, da je 
bila selektivna <.'roz~ja v pliooenu pri 111as prav 
ne:matina, pa se je v pr,eho'dnem sušnejšem ob-
dobju iz pliocena v plcistooon, poscb110 pa še v 
sami pleistocenski dobi, mo&to okrepila (11). 
V tej dobi je bilo odnešenih posebno veliko 
najramovrstnejših terciarnih kameni!ll: pro"da, 
peska, s labše sprije tih peščenjakov ilJ1 laporjev, 
medrem ko so se izk.azali apnenci ter nekatere 
kristalinske kiam<.'~1u1e kot veliko odpornejši. To 
je 111e dvomno m oono spremenilo petrogr.afsko kar-
to in obe111em vieliko prispevalo k današnji sliki 
rdiefa, ki kare tako razloone znake selektivne 
erozije ; splošno je ~t1ano, kako so najvišje rura,·-
nave skoraj izkljuooo le v odpomejših kamninah·, 
nižje tu.ase so nezane v 10<lpo1111ejših in delno nudi 
manj o'dpomih kamninah, v še g lobljih delih do-
lin pa 111ajcLemo v trših kamninah samo še tesni, v 
manj odpor,nih pa razširjene dele dolin z nespor-
no pleistocenskimi t,crasami. 
številna znamenja, in za ne katera področja že 
prav podrobno zbra!n material, kažejo, da se je 
šele v Jobi razrew, anja pliocenskih raV111ikov raz-
krila po večini že fosibrn tektonska zgradba re-
liefa. S selektirnim odstranjernnjem s labo odpor-
nih kamnin so prihajale čedalje bolj do. veljave 
odpomejše k.amnin1e fo s ltiem 11udi markanu1e pre-
lomne čr're. S 1Jem v zvezi pa se odpirajo tudi h1ovi 
pogledi na raz,·oj kotli!ll. Viendar bodo lahko šele 
prav podrobne tovrstne štJudije odločile, k"ako 
51 
naj eri genezi posameZlllih kotlin iupoštev.amo še 
ves cas delujooo tektoniko, oziroma v koliko so 
001e v glav111em . Le rezultat selektiV111e erozije, ki 
je razkrila sledove pliocenskega in še starejšega 
tektonskega delovanja. 
Videti je, da bo šele po zadovoljivi rešitvi. 
vseh teh vprašanj mogooe poseči v tehtno raz-
pravo o :tuna!llji podobi pliocernskega reliefa in 
vprašanjih reliefne energije, ki j e bi.la potrebna 
tJU.di ob čisto klimatskem poteku bočnega in glo-
binskega vrezovanja. 
LITERATURA 
l. A. Penck u . E. Briickner, Die Alpen im Eiszeitalter. 
&l. J, 11, JIT, Leipzig 1901- 1909. 
2. C. Troll, Die jungglazialen Schotterfluren in Umkreis 
d. deu tsch. Alpen. Forsch. z. deutsch. Landes und 
Volkskunde XXIV Bd., H. 4, Stuttgart 1926. 
3. P. S. Jova,1ovic, Ulicaj kolebanja pleistocene klime na 
proces rečne erwjjc. Zbornik radova. Knj. XLVI. 
Beograd 1955. 
4. O. Ampferer, Ober die SaYeterassen in OberkraID. 
Jb. geol. R. A., 67, Wien 1917. 
5. l. Rakovec, Razvoj plcistooona na Slo,·cnskem. Prvi 
jugoslovanski geološki kongres. Ljubljana 1956. 
6. D. Kuščer, Prispevek h glaeialni geologiji Radovljiške 
kotline. Geologija, 3. knjiga , Ljubljana 1955. 
7. J\1. Šjfrcr, Prod in nekareri drugi sedimenti v Blejsko-
radovljiški kotlini. Elaborat zn Sklad Borisa Kidriča ; 
v arhh'u Inštituta zn geografijo SAZU. 
8. M. šifrer, Kvartarni razvlOj Dravinjskih goric. Elaborat 
za Sklad Borisa Kidriča ; v arhivu Inštituta za geo-
grafijo SAZU. 
9. J\I. šifrer, Kvartarni razvoj Haloz. Elaborat za Sklad 
Borisa Kidriča. ; v arhivu Inštituta zn geografijo SAZU. 
10. D. Meze, Kvartarni sedimenti in njih izraba v porečju 
Pake nad Gorenjem. Elaborat za Sklad Borisa Kidriča; 
v arhivu Inštilluta za geografijo SAZU. 
11. M. šifrer, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. 
foštitut za googralijo IV. razreda SAZU. Dela 6. 
Ljubija.na 1961. 
12. M. šifre r , Prod v okoHei lljrske Bistrice. Elaborat za 
Sklad Borisa Kidriča; v arhivu Inštituta za geografijo 
SAZU. 
13. J\1. šifrer, Nova geomorfološka dognanja v Koprskem 
Primorju. Geografski zbornik IX. Ljubljana 1964. 
14. A. Melik, Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Inštitut 
za geografijo IV. razr. · SAZU. Dela 7. Ljubljana 1955. 
15. A. Grund, Die Entstehung und Geschichte <les Adria-
tischcn J\Iccres. Geographischer Jahresbericht aus Ostcr-
reich \ l., Wien J 907. 
16. F. Machatschek, Geomorphologie. VI izdaja. Stuttgart 
1954,