ŠTEVILKA LErOL.il. 15, MŽU2020 CENA 1.S0 EUR STRAN 8 Ponovno stekel javni potniški promet Na javna prevozna sredstva ob upoštevanju določenih ukrepov Mag. Franci Kotnik: »Vladni ukrepi v pravo smer, zbornica pripravila dodatne predloge« NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 9 STRAN 10 tel. 02 845 0126, 03 752 07 03 Direktorja Komunale Mozirje Pogovor z vodjem enote za Andreja Ermenta zamenjat forenzično psihiatrijo Andrej Kladnik mag. Miranom Pustoslemškom M)IH MARKET1HG d.Ofl iirnft;- BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJE5AVINJSKEGA ŽELODCA Rečica ob Savinji 35, 333: Reiica www.zgornjtjj gvinjiki-s lik; J z. i. i VABILO IZDELOVALCEM na 30. ocenjevanje želodca Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 23. maja 2020, v prostorih Modgeneriirijskcga centra «a trgu, Rtčitii oh Savinji 61, od 9, do 13. uri*. 22. maja 2020, Izdelovalci laliko žel od rt oddajo v pttek, ■tja naslednji li zbirnih mestih: - GORNJI GRAD: pred gostiščem Menina.od 9. do 10- ure - LUČ6: terasa gostilne Pr" lampi, od 1 do 12. ure - 1.1UUNO: pred okrepčevalnico Pri brezi na l:or!5tiiH ob 12.30 url ■ REČI (I A: v pjTostnnh Medgen centra, od 1H. do 20. ure. Strokovna km m i siju, sestavljena iz uglednih strokovnjakov, bo senzorifiio ocenila izdelke glede na Izgled, prerez, teksturo, vonj in okus. O rezultatih bodo izdelovalci prejeli uradni zapisnik, glede na doseienp točke pa tudi zlato, srebrno ali bronasto priznanje oz. poutfilo o kvaliteti. Ucenjevanje ho potekalo interno, h rez prisotnosti javnosti, Trije najbolje uvrščeni izdelovalci hudo prejeli male gospodinjske aparate, darilo pokrovitelja 13/S/H Nazarje. Razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev nagrad ho v pozneje m terminu, ko ho d o epidemiološke razmere to omogočale. Izdelovalci ste vabljeni, da s svojimi izdelki tudi uradno potrdite vase mojstrstvo v lidelavl želodca' Cenjene stranke obveščamo, da je TAJNIŠTVO Savinjskih novic za vas ponovno ODPRTO Po novem nas najdete na Šmihelski cesti 2, v Upravnem centru v Mozirju, prvo nadstropje - desno. Delovni čas: pon., tor., sre, od 8, do 1 S, ure, četrtek zaprto, petek od 8. do 12, ure. Telefonska številka: 03 83 90 790 Za oddajo kupončkov in malih oglasov je na voljo nabiralnik, levo od vhodnih vrat centra. Vabljeni. 2 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Iz vsebine: Pošto Slovenije Poslovalnice po dolini po ustaljenem delovnem času.................... Zdrovstvo Zobozdravniki ponovno delajo, v Nazarjah Nataša Zinovska.................. Zovod zo zoposlovonje, UD Mozirje V aprilu skokovit porast brezposelnosti Tretja stran ......6 .......7 Anjo Dobrove Pogovor z učiteljico dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Švici................14 Jure Prepodnik iz Nozorij Po težkih preizkušnjah mu je oblikovanje lesa hobi, ki ga sprošča in pomirja..................16 90 let Rozolije Brinovšek »Ko smo z godci igrali naokrog, je bilo najlepše«................................. ......20 Slovenija ni Švica, tudi v času epidemije ne Ste že slišali kdaj koga reči, da bi lahko bila Slovenija druga Švica, če bi jo vodili boljši politiki? Švico si namreč še vedno mnogo ljudi predstavlja kot obljubljeno deželo, kjer je vse tako, kot mora biti, in kot bi si želeli, da bi bilo tudi pri nas. Resnica seveda ni čisto takšna, kar lahko razberemo tudi iz spletnega dnevnika, ki ga piše nekdanji športni komentator Miran Ališič, ki zdaj že nekaj let živi in dela v Švici. Zanimiva je tudi njegova primerjava ukrepov v času epidemije novega koronavirusa v eni in drugi državi, ki jo v nadaljevanju na kratko povzemam. Do torka, 12. maja, so v Švici na testiranjih evidentirali 30.199 pozitivnih oseb, 1.542 je bilo na ta dan aktivno okuženih, skupno je umrlo 1.857 ljudi, ki so bili okuženi s koronavirusom, 26.800 jih je ozdravelo. Ista statistika, vir je John Hopkins University, pravi, da je bilo v Sloveniji do istega dne na testiranju 1.461 pozitivnih oseb, aktivno okuženih je bilo 1.100 ljudi, 102 človeka, okužena s koronaviru-som, sta umrla, 259 pa je ozdravljenih. Na vzorcih, ki so jih opravili s testiranjem protiteles, znanstveniki predvidevajo, da je v Švici z virusom okužena približno desetina prebivalstva, torej okrog 800 tisoč ljudi, v Sloveniji pa naj bi bila prekuženost le okrog tri odstotke, torej približno 60 tisoč ljudi. Če to drži, potem je smrtnost v povezavi s koronavirusom v obeh državah zelo podobna, v Sloveniji namreč nekaj manj kot 0,002 odstotka, v Švici pa nekaj več kot 0,002 odstotka. V Švici je zvezna vlada 16. marca razglasila izredne razmere, zaprli so šole, kulturne in športne ustanove, zabaviščne centre, trgovine in lokale. Zaprli so meje, prebivalcem pa je ostala popolna svoboda gibanja v državi. Ves čas je deloval javni promet, odprto je ostalo letališče, ves čas so delali vrtci, odprta so bila otroška igrišča, dovoljeno je bilo druženje v skupinah do pet ljudi, ves čas so bile odprte restavracije za prevzem hrane, lokali s sladoledom ... 27 aprila so v Švici odprli trgovine z gradbeno opremo in vrtnarije, dovolili delo frizerjem in fizio-terapevtom, v normalen ritem dela se je vrnilo celotno zdravstvo. Nato so 11. maja odprli vse trgovine in lokale, muzeje in galerije, dovoljene so športne aktivnosti posameznikov in skupin do pet ljudi, otroci spet hodijo v osnovno šolo. 8. junija se v šolo vračajo še srednješolci in študenti, zaživela bodo gledališča, kinodvorane, vse športne aktivnosti ... Kar pa Švico še posebej ločuje od drugih držav, je, da zaščitne maske nikjer, razen v zdravstvu in kjer je tesen človeški kontakt neizbežen, niso obvezne. Primerjava Švice in Slovenije kaže na to, da se je istega problema mogoče lotiti tako ali drugače, rezultat pa je - glede na rezultate - skoraj enak. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 6 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 20, 15. maj 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 20 15. maj 2020 3 Tema tedna, Anketa KAJ SMO DOŽIVELI IN PREŽIVELI V DVEH MESECIH OD RAZGLASITVE EPIDEMIJE Slovenija in večji del Evrope počasi rahljata ukrepe, I «v • V« I« «V I a običajnega življenja se ne bo Vlada Republike Slovenije od začetka izbruha epidemije novega koronavirusa sprejema številne ukrepe, tako omejevalne za zajezitev širjenja okužb kot tiste za omilitev posledic epidemije. V dveh mesecih od razglasitve epidemije co-vid-19 se je tako v svetu kot v Sloveniji in Zgornji Savinjski dolini zgodilo marsikaj novega. V zadnjih dneh smo priča delnemu sproščanju številnih ukrepov. PREPOVED GIBANJA MED OBČINAMI NAJBOLJ UDARILA V Sloveniji smo zabeležili prvi potrjeni primer okuženega 4. marca, že naslednji dan je sledila prepoved obiskov v domovih za ostarele. Slovenija je zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom 12. marca razglasila epidemijo. Takrat je bilo v Sloveniji 96 primerov okužbe. Ukrepe so spremljale polemike o smiselnosti nošenja rokavic in obraznih mask. (Foto: MŠ) V petek, 13. marca, je začela delovati nova vlada pod mandatar-stvom Janeza Janše. Glede na intenzivnost širjenje covid-19 je vlada takoj začela sprejemati in nato spreminjati ter prilagajati različne preventivne ukrepe. Ukinila je javne prevoze, sledilo je zaprtje javnih ustanov, lokalov, neživilskih trgovin, storitvenih dejavnosti. 20. mar- ca je med prebivalstvo prišla prepoved zbiranja na javnih mestih, 30. marca je »udaril« še ostrejši ukrep prepoved gibanja izven občin bivanja. In če je bil marec predvsem restriktiven, je začetek aprila pričel prinašati postopno sproščanje ukrepov. 30. aprila, dan pred prvomajskimi prazniki, je bilo ponovno dovoljeno gibanje izven meja domače občine, a še vedno ostaja prepoved zbiranja na javnih mestih. V MAJU SKORAJ VSAK DAN SPROŠČANJE UKREPOV V začetku tega tedna se je sprostil javni promet, šole bodo delno zagnale izobraževalni sistem z 18. majem. V šolo bodo odšli učenci prve triade in maturantje, teden dni kasneje, 25. maja, še devetošol- i> Naša anketa Do kakšnih zaključkov smo prišli v času epidemije? Epidemija novega koronavirusa se v Sloveniji, kot kaže, umirja. To smo dosegli z različnimi omejitvami in prepovedmi. Mednje sodijo zaprtje šol in vrtcev ter številnih javnih ustanov. Ustavljen je bil javni promet. Kako so te in mnoge druge omejitve doživljali naši sogovorniki? Branko Zakrajšek, Gornji Grad V času epidemije sem spoštoval navodila in omejitve. Sicer pa sem imel veliko dela okrog domače hiše. Ko sem si zaželel narave, sem jo mahnil v okoliške hribe. Ne vem, zakaj bi moral v kak turistični kraj, ko je naša okolica čudovita. Ker imam v Lačji vasi mamo, sem se do nje podal s kolesom. Na eni teh voženj so me ustavili policisti in prijazno povprašali o vzrokih za prestop občinske meje. Mislim, da nas je to obdobje epidemije opomnilo, da moramo biti bolj strpni. Katja Kokovnik, Brdo Zaposlena sem v trgovini in sem bila prve tri tedne doma in veliko delala v spletni trgovini. Imela sem tudi veliko časa za sprehode in sprostitev ter delo na osebni in duhovni rasti. Sedaj sem že četrti teden v službi, in sicer imam skrajšan delovnik. Stranke zelo spoštujejo vse omejitve, ki se jih morajo držati. Sama sem v začetku pogrešala družbo prijateljev. Rajko Krajnc, Nazarje Tako kot marsikdo sem tudi sam uspel izkoristiti čas za umiritev. Dokončal sem nekatera dela, ki sem jih dolgo odlašal. Ker imamo v gospodinjstvu člane, ki sodijo v rizično skupino, sem se držal bolj doma. Tu in tam sem spremljal mamo v trgovino. Špela Orešnik, Solčava Smo majhna občina, v kateri nimamo ne zdravnika in ne lekarne, tudi trgovina je z omejeno ponudbo. Tako je bila omejitev gibanja na občine zame osebno edini moteči faktor v tej epidemiji. Zato smo lahko veliko postorili okrog doma. Prav tako bo sedaj turistična sezona zelo slaba. Bojim se, da bo zaradi tega promet upadel tudi v najini prodajalni. Marjetka Vodovnik, Mozirje Delam v vrtcu in smo vsi na čakanju na delo. V tem času sem ugotovila, da je panika, ki so jo ljudje »zganjali«, velik nesmisel. Jaz namreč gledam na epidemijo kot na lekcijo, ki sem jo morala prejeti, da sem se umirila in prišla do nekaterih spoznanj, ki jim moram slediti. Sicer gradimo hišo in smo veliko časa posvetili delu na parceli in zidavi. Pripravila in fotografirala: Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Tema tedna ci. Ostali otroci šolanje predvidoma zaključijo na daljavo. 18. marca bodo tudi vrtci začeli sprejemati male varovance. V zdravstvu so spet dovoljeni vsi zdravstveni in zobozdravstveni pregledi ter posegi. Vse te ukrepe skozi oba meseca spremljajo polemike o smiselnosti nošenja rokavic in obraznih mask. V javne prostore brez maske na obrazu ni dovoljenega vstopa. kali rahljanje ukrepov. Odpirati so se začele storitvene dejavnosti in terase lokalov, vrata je lahko odprl tudi cvetoči Mozirski gaj. GOSPODARSTVO V DOLINI ŠE NE DELA S POLNO MOČJO Ukrepi za preprečitev širjenja okužbe so negativno vplivali na gospodarstvo. Številna podjetja in mali podjetniki so bili primorani prekiniti z delom. Na območju Sa- V Zgornji Savinjski dolini so bili do 10. maja uradno potrjeni primeri okužbe v treh od sedmih občin. V Mozirju jih je bilo šest (zadnji potrjen 4. aprila), eden v Nazarjah (potrjen 13. marca) in trije na Ljubnem, kjer je bil zadnji primer potrjen 16. aprila. Po podatkih sledilnika co-vid-19 je bilo 10. maja v Savinjski regiji potrjeno okuženih 305 oseb. Sproščajo se tudi ukrepi v turizmu. Slovenci lahko z 10. majem spet obiščejo svoje nepremičnine in plovila, ki jih imajo na Hrvaškem. Poštne poslovalnice so z 11. majem ponovno začele poslovati po običajnem delovnem času med tednom, ob sobotah bodo še naprej zaprte. Ukrepi in njihovo prilagajanje ter odpravljanje se spreminjajo še naprej. JAVNO ŽIVLJENJE V DOLINI JE VEDNO BOLJ ŽIVAHNO Čeprav smo Zgornjesavinjčani tako kot vsi ostali spremljali širjenje okužb, je v naši dolini napetost narastla 16. marca, ko sta bili potrjeni prvi dve okužbi v občini Mozirje. V vseh občinah so se v tednu, ki je sledil, zbrali štabi Civilne zaščite, občinske uprave so bile dosegljive po telefonu. Lekarne in pošte so ostale odprte po posebnem režimu, tako tudi bencinski servisi in banke. Na vhodu zdravstvenih po- tala doma na čakanju na delo. BSH Nazarje je po 14-dnevni prekinitvi proizvodnje pričel z delnim zagonom le-te. Za varnost zaposlenih so poskrbeli s številnimi zaščitnimi ukrepi, podobno tudi v drugih podjetjih. Se vedno pa gospodarstvo v dolini dela z zmanjšano močjo. Nekateri delavci so na čakanju, drugi so izkoristili kolektivne dopuste. ŠTEVILO BREZPOSELNIH V SAŠA REGIJI NARAŠČA Ukrepi ob razglasitvi epidemije so vplivali tudi na porast brezposelnosti. V prvem tromesečju se je na Uradu za delo Mozirje na novo prijavilo 186 oseb, kar je dobrih 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V februarju so gle- Številni prostovoljci so pomagali pomoči potrebnim. (Fotodokumentacija KORK Gornji Grad) ša regije je do konca marca z dejavnostjo prenehalo skoraj enkrat več podjetnikov kot v marcu lani, negativen trend se je nadaljeval tudi v aprilu. Tudi velika zgornjesavinjska podjetja so za nekaj časa ustavila ali zelo zmanjšala proizvodnjo. 21. aprila je NIJZ pričel izvajati nacionalno raziskavo, v kateri so vabilo za sodelovanje poslali 3.000 osebam. Raziskava je na podlagi odziva 1.368 oseb z 98-odstotno gotovostjo potrdila, da je prekuženost z virusom SARS-CoV-2 v slovenski populaciji med 2,1 in 4,4 ostotka. Po teh podatkih bi lahko bil z virusom okužen vsak 30. prebivalec Slovenije, torej skupaj okoli 63.000 ljudi. Največ umrlih je bilo v skupini nad 85 let, pri tem več žensk kot moških. En moški in ena ženska sta bila stara med 45 in 54 let. staj so bile postavljene triaže, vhod je bil dovoljen le predhodno naročenim pacientom. V Zgornjesa-vinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje je primanjkovalo zaščitne opreme. Kot povsod po državi smo tudi Zgornjesavinjčani doča- Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je proizvodnjo zaprlo že 16. marca za čas dveh tednov, delo so ustavili tudi v Cinkarni Celje, poslovni enoti Ljubija. V KLS je proizvodnja potekala v zelo okrnjeni obliki, v aprilu je več kot tretjina zaposlenih os- de na enako obdobje lani beležili upad brezposelnosti. Stanje se je v marcu bistveno poslabšalo. Konec marca je bilo v velenjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje skoraj osem odstotkov več registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani. Vodstvo podjetja Hisense Gorenje je napovedalo, da naj bi zaradi pandemije in posledičnega upada naročil brez dela ostalo okoli tisoč njihovih zaposlenih, kar so kasneje zmanjšali na okoli 800 zaposlenih. Izplačila delodajalcem za povračilo nadomestila plač delavcem, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo, so se pričela z 11. majem. ŠTEVILNI PROSTOVOLJSKO POMAGALI Solidarnost med Zgornjesavinjčani kljub omejitvi socialnih stikov v času karantene ni zamrla. Gasilci so pomagali, kjer je bilo potrebno. Po občinah so prostovoljke ši- Stanje Covid-19 v Sloveniji Po podatkih sledilnika covid-19 je bilo z novim koronavirusom na dan 10. maja v Sloveniji potrjeno okuženih 1.460 ljudi. 1.300 ljudi je bolezen prebolelo, 102 osebi sta umrli. V bolnišnicah ostaja 42 oseb, od tega 10 v intenzivnih enotah. vale obrazne maske, Civilna zaščita, občinske uprave in prostovoljci so povsod poskrbeli tudi za pomoč ostarelim ali bolnim sokraja-nom. V Lučah je Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline kljub izrednim razmeram izpeljalo uspešno krvodajalsko akcijo. Številna društva so se osamljenim ljudem poskušala približati virtu-alno, zgornjesavinjski glasbeniki so peli in igrali v živo na socialnih omrežjih. Donacij različnih potrebnih stvari so bile deležne številne ustanove po dolini. MAŠE PONOVNO DOVOLJENE, BIRME PRELOŽENE Javna bogoslužja z verniki se lahko z upoštevanjem varnostnih ukrepov znova obhajajo od 4. maja dalje, ni pa dovoljeno spovedo-vanje v spovednicah. Župnik lahko mašo organizira tudi zunaj, pri čemer se mora upoštevati varnostna razdalja. Dovoljeno je obha-janje krstov in porok, vendar pod pogojem, da je navzočih največ 15 vernikov in da nosijo maske. Vse birme pa so preložene na kasnejši čas. Pogrebom še vedno lahko prisostvujejo le ožji družinski člani ali člani skupnega gospodinjstva. Tatiana Golob Stanje Covid-19 v svetu Na svetovni ravni je bilo 10. maja z novim koronavirusom število potrjeno okuženih skupaj preko 4 milijone, od teh je bilo okoli milijon in pol pozdravljenih, 283.000 bolnikov je umrlo. Aktivno okuženih je bilo preko 2.400.000 oseb, od teh jih je bilo 47.000 na intenzivni negi. V Evropi je bilo 10. maja okuženih več kot milijon in pol ljudi, največ v Španiji, Italiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Rusiji. Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 5 Aktualno, Iz občin POSTA SLOVENIJE Poslovalnice po dolini po ustaljenem delovnem času Za Pošto Slovenije so s ponedeljkom pričeli sproščati ukrepe, ki veljajo v času epidemije novega koronavirusa. Tako so na običajen delovni čas prešle tudi poštne poslovalnice v naši dolini. PREMIČNA POŠTA ŠE NE OBRATUJE Od 8. do 18. uri sta odprti poslovalnici v Mozirju in Nazarjah. V Gornjem Gradu, Lučah in na Ljubnem ob Savinji so strankam na vo- ljo v dopoldanskem času med 8. in 10.30. V popoldanskem lahko uporabniki koristijo njihove storitve v ponedeljek, sredo in petek, med 14.30 in 17., torek in četrtek pa do 18. ure. V Smartnem ob Dreti so poštne storitve uporabnikom na voljo med 9. in 15. uro ter v Solčavi med 8. in 11. uro. V soboto vse poslovalnice po dolini ostajajo zaprte. Za pričetek ponovnega obrato- vanja premične poslovalnice na Rečici ob Savinji še ni določenega datuma. VROČANJE POŠTE ŠE NAPREJ NA PROSTEM V Pošti Slovenije sporočajo, da se vse vrste poštnih pošiljk ponovno vroča na običajen način, a brez fizičnega kontakta med pismono-šem in naslovnikom. Prav tako mora biti med vročitvijo pošiljke med njima varnostna razdalja najmanj 1,5 metra. Se vedno se pošiljke vročajo na prostem, pismonoše namreč ne vstopajo v večstanovanjske stavbe in do vrat naslovnika. Vsi sprejeti preventivni varnostni ukrepi s področja zagotavljanja preprečevanja možnosti okužb z novim koronavirusom se izvajajo še naprej. Tekst in foto: Marija Šukalo DELATI ZAČELI ZOBOZDRAVNIKI IN NEKATERI SPECIALISTI V nazorski zobni ambulanti dela Nataša Zinovska V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje vse dejavnosti izvajajo po posebnih predpisanih režimih, saj epidemija novega koronavirusa še traja. Pacienti dobijo vsa posebna navodila ob naročanju oziroma pri vstopu v zdravstvene postaje. Vse dejavnosti sprejemajo samo naročene paciente. Splošne ambulante kot doslej delajo in sprejemajo naročene paciente. ZOBOZDRAVNIKI ODPIRAJO AMBULANTE Delo so v ponedeljek začele tu- di zobne ambulante. To velja tudi za zobno ambulanto za odrasle v Nazarjah, ki jo vodi zobozdravnica Nataša Zinovska z zobno asistentko Sabino Vukosavljevič. Pacienti lahko za naročila v ordina-cijskem času po telefonu pokličejo svojega zobozdravnika in se dogovorijo za termin. To velja za vse štiri zobne ambulante pod okriljem nazarskega zdravstvenega doma -ambulanti za otroke in odrasle na Ljubnem, ambulanto v Nazarjah in otroško ambulanto v Mozirju. Zaradi strogih navodil za delo zobozdravniki trenutno sprejemajo samo naročene paciente. V kolikor bo potrebno oziroma bi se čakalne dobe začele podaljševati, bomo poskusili zagotoviti podaljšanje delovnega časa ordinacij, je sporočila v. d. direktorice nazarskega zdravstvenega doma Božena Herzog. VSE VEČ DEJAVNOSTI, KI DELAJO Delo se normalno odvija tudi na fizioterapiji, delati so v teh dneh začeli tudi v referenčnih ambulantah. Od specialistov je v nazar- skem zdravstvenem domu že mogoče obiskati ortodonta, diabeto-loga, psihologa in okulista. Ambulanta medicine dela deluje ob četrtkih in petkih. Se vedno pa mirujejo vse preventivne dejavnosti. Seveda se je za vsak obisk zdravnika, zobozdravnika ali specialista treba naročiti, saj v zdravstveni dom triažna sestra dovoli vstop samo naročenim pacientom. Pomembno je tudi, da so naročeni na preglede točni. Štefka Sem OBČINA RECICA OB SAVINJI INVESTIRALA V CESTNO INFRASTRUKTURO Dotrajan most čez potok Lučnik nadomestili z novim Lani jeseni so v občini Rečica ob Savinji pričeli z gradnjo novega mostu čez potok Lučnik. Z armiranim betonskim mostom so nadomestili prejšnjega, ki je bil dotrajan in ni več ustrezal prometni varnosti. V tednu po prvomajskih praznikih je bil zaradi popolne zapore mostu urejen obvoz, na projektu so bile odpravljene še zadnje pomanjkljivosti. DVOSMERNI PROMET IN OBMOČJE ZA PEŠCE Prejšnji most čez potok Lučnik je bil povsem dotrajan in ni ustrezal zahtevam prometne varnosti, slabo prevodna je bila tudi struga potoka. Most ni dopuščal dvosmernega prometa, bil je ozek, Nov most čez potok Lučnik omogoča dvosmerni promet, enostransko je urejeno območje za pešce in javna razsvetljava. tako da sta bili navezovalni ces- li armiran betonski most, ki omoti z leve in desne brežine širši kot goča običajni dvosmerni promet most sam. Z investicijo so pridobi- vozil. Preko mostu je enostransko urejeno območje za pešce in javna razsvetljava. V sklopu projekta so na območju mostu uredili tudi strugo potoka. INVESTICIJA V VIŠINI OKROG 190.000 EVROV Občina Rečica ob Savinji je lani jeseni pridobila državna sredstva za izgradnjo nadomestnega mostu čez potok Lučnik v višini dobrih 130.000 evrov. Celotna investicija s projektno dokumentacijo in nadzorom gradnje je znašala okrog 190.000 evrov. Dela je izvedlo gradbeno podjetje Nizke gradnje Kladnik, Anton Kladnik, s. p. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Gospodarstvo PO SKORAJ DVEH MESECIH PONOVNO STEKEL JAVNI POTNIŠKI PROMET Na javna prevozna sredstva ob upoštevanju določenih ukrepov Utrip na avtobusni postaji v Mozirju je po ponovni vzpostavitvi javnega potniškega prometa spet nekoliko bolj živahen. V ponedeljek, 11. maja, je v Sloveniji ponovno stekel javni potniški promet, ki je bil zaradi ukrepov za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom ukinjen 16. marca. Ob vnovičnem zagonu morajo potniki spoštovati več zaščitnih ukrepov, med drugim si morajo ob vstopu v vozilo razkužiti roke, nositi zaščitno masko, vstopajo pa lahko le pri zadnjih vratih. JAVNI POTNIŠKI PROMET PO OBIČAJNEM VOZNEM REDU Tako medkrajevni kot mestni javni potniški promet je ponovno stekel po običajnem voznem redu. Kot so zagotovili v družbi Noma-go in pri Avtoprevozništvu Samu--turs, ki pokrivata prevoze v Zgornji Savinjski dolini, so vsa vozila urejena v skladu z zahtevami Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ostalih pristojnih inšti-tucij. ČIM MANJ STIKA MED POTNIKI IN VOZNIKOM Vozila so urejena na način, ki čim bolj onemogoča stik med potniki in voznikom. Vstop in izstop potnikov je možen samo pri zadnjih vratih, ob vratih je nameščeno razkužilo za roke. Na postaji najprej potniki izstopijo in pri tem upoštevajo priporočeno medsebojno razdaljo. Nato potniki vstopijo, ves čas vožnje morajo uporabljati zaščitno masko, pred vstopom v vozilo si morajo razkužiti roke, na vozilu morajo vzdrževati zadostno medsebojno razdaljo do drugih potnikov. Po opravljeni vožnji je potrebno avtobuse razkužiti in pre- Jasna navodila za potnike so nameščena na vseh vozilih javnega potniškega prometa. zračiti. Navodila so nameščena na vseh vozilih. NEKATERI PREDPISI V PRAKSI TEŽKO IZVEDLJIVI Pri Avtoprevozništvu Samu-turs so povedali, da je bilo v začetku tedna po zagonu javnega potniškega prometa potnikov zelo malo in zato predpisane razdalje med njimi ni bilo težko vzdrževati. Z nekaj negotovosti več uporabnikov pričakujejo z 18. majem, ko bodo odšli v šolo zaključni letniki srednjih šol. Dodali so še, da so nekateri predpisi o vzdrževanju varnostne razdalje in omejevanju stikov z voznikom ne- življenjski in jih je v praksi zelo težko izvajati. NAKUP VOZOVNIC PREKO SPLETA V kolikor ni nujno, se poziva, da javnega prevoza ne uporabljamo, vsekakor pa naj se ga poslužujejo samo zdrave osebe, ki ne kažejo akutne okužbe dihal. V družbi Nomago sporočajo, da lahko potniki vozovnice kupijo na spletni strani ali prek mobilne aplikacije, ponovno so odprta tudi vsa njihova prodajna mesta. Nakup vozovnic na avtobusih zaradi omejevanja stikov ni mogoč. Terminskim vozovnicam, ki so jih potniki kupili pred zaustavitvijo javnega potniškega prometa, se je veljavnost podaljšala s sklepom vlade. Imetnikom mesečnih, polletnih in letnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa se bo njihova veljavnost podaljšala, in sicer najmanj za čas, ko javni linijski promet ni obratoval, imetnikom mesečnih vozovnic pa za najmanj število dni do konca veljavnosti marčevske vozovnice, ki je niso mogli koristiti. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE V aprilu skokovit porast brezposelnosti Zmanjšanje obsega gospodarske dejavnosti zaradi spopadanja z novim kronavirusom se je že v drugi polovici marca, posebej pa v aprilu odrazilo v povečanem obsegu brezposelnosti. V Sloveniji je bilo aprila brezposelnih 88.648 oseb ali 11.000 več kot mesec poprej. Na zgornjesavinjskem območju je brezposelnost v enem mesecu narasla za skoraj 14 odstotkov. V PRIMERJAVI Z LANI ČETRTINA VEČ BREZPOSELNIH V velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 5.719 oseb, glede na letošnji marec to pomeni povišanje za 624 oseb ali za dobrih 12 odstotkov, medtem ko se je v Slo- veniji zvišala za slabih 14 odstotkov. Če pogledamo še primerjavo z lanskim aprilom, je bilo v območni službi aprila 2020 brezposelnih 1.153 več ljudi, to pomeni 25,2-od-stotno povečanje brezposelnosti Na Uradu za delo Mozirje so bile konec letošnjega aprila v evidenci brezposelnih prijavljene 603 osebe ali 5,2 odstotka več kot v aprilu 2019. Glede na mesec marec 2020 se v aprilu že kaže večje povečanje brezposelnosti tudi na tem uradu, in sicer za 13,6 odstotka. Med tistimi, ki so se v letošnjih prvih treh mesecih registrirali v velenjski območni službi, je kar 50 takih, ki so bili samozaposleni in so prenehali z dejavnostjo ozi- roma opravljanjem samostojnega poklica. V PRVIH MESECIH TUDI POVPRAŠEVANJE PO DELAVCIH V obdobju od januarja do aprila 2020 so delodajalci Območni službi Velenje sporočili 1.667 prostih delovnih mest. Na Uradu za delo Mozirje so delodajalci prijavili 116 prostih delovnih mest. Podatki za vse štiri letošnje mesece kažejo, da so na mozirskem uradu delodajalci največ povpraševali po voznikih tovornjakov, poklicih v zdravstvu, gostinstvu in turizmu, predelovalnih dejavnostih in po gradbenikih. Pri tem velja izpostaviti, da gre za podatke za vse štiri letošnje mesece. ZAVOD NUDI STROKOVNO PODPORO Nekateri od na novo registriranih brezposelnih menijo, da se bodo po koncu sedanjih kriznih razmer lahko ponovno zaposlili pri dosedanjem delodajalcu. Na velenjski območni enoti priporočajo, da si brezposelne osebe čim prej začnejo iskati primerno zaposlitev. Poleg denarnega nadomestila jim na zavodu nudijo strokovno svetovanje in različne oblike aktivne politike zaposlovanja oziroma izobraževanj in usposabljanja za večanje kompe-tenc in boljšo konkurenčnost na trgu dela. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 30. april 2020 7 Intervju POGOVOR Z DIREKTORJEM SAVINJSKO-SALESKE GOSPODARSKE ZBORNICE MAG. FRANCIJEM KOTNIKOM Vladni ukrepi v pravo smer, zbornica pripravila dodatne predloge Mag. Franci Kotnik: »Podpiramo napoved vlade, da bo zagotovila finančno pomoč najbolj prizadetim panogam.« Širjenje pandemije koronavirusne bolezni je globoko poseglo v ustaljeni vsakdanji ritem in imelo močan vpliv na utrip gospodarstva. Kako vidijo ukrepe vlade za omilitev posledic in kakšno je stanje na našem območju, nam je pojasnil direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) mag. Franci Kotnik. Kot drugi direktorji regijskih in panož-nih zbornic je bil vpet v menjavo informacij s krovno zbornico - Gospodarsko zbornico Slovenije, kamor so posredovali tudi podatke o dogajanju na terenu, kar je omogočalo oblikovanje ustreznih predlogov vladi pri njenih odločitvah. - Gospodarska zbornica Slovenije, ki zastopa interese svojih članic, je skrbno spremljala pripravo in sprejetje tako imenovanega mega korona zakona. Je lahko pri kreiranju tega tudi uveljavila interese gospodarstva? Gospodarska zbornica Slovenije se je s svojimi strokovnimi službami in organizacijskimi enotami polno angažirala, da bi bili protik-rizni ukrepi države kar se da »pisani na kožo« dejanskim potrebam slovenskega gospodarstva. Prvi protikoronski paket zakonodaje je bil po naši oceni korak v pravo smer, vendar smo zaznali nekaj pomanjkljivosti in pripravili predloge za spremembe. Nekateri od teh predlogov so bili upoštevani v noveli prvega paketa, in sicer razširitev kroga upravičenih podjetij do koriščenja ukrepa čakanja na delo, aktivacija zaposlenih na čakanju za poljubnih sedem dni v mesecu in razbremenitev delodajalcev vseh pokojninskih prispevkov, žal pa ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža s strani proračuna od dneva razglasitve epidemije. - Koliko je bilo posluha pri drugem svežnju in kaj se kaže kot najbolj učinkovito? Iz drugega paketa ukrepov smo v gospodarski zbornici kot najbolj učinkovito ocenili poroštveno shemo, tako z vidika ročnosti posojil kot višine in obsega poroštev, menimo pa, da je sedanji obseg višine posojil, ki je omejen na deset odstotkov letnega prometa podjetja, prenizek. Predlagamo tudi, da se umakne določba, po kateri se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil. - Vlada pripravlja tretji sveženj ukrepov. Kaj na te predloge pravi GZS? Aktivnosti gospodarske zbornice v fazi priprave tretjega paketa ukrepov so usmerjene predvsem v subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Podpiramo napoved vlade, da bo zagotovila finančno pomoč najbolj prizadetim panogam, širitev pozavarovanja terjatev na slovenski trg in investicijski sklad za pospešitev investicij. »Če bo v Gorenju prišlo do zmanjševanja obsega proizvodnje, se bo to seveda negativno odražalo v poslovanju njegovih poslovnih partnerjev.« Turizem je gospodarska panoga, ki je v tem trenutku med vsemi najbolj prizadeta, negativne posledice pandemije novega koronavirusa pa bo čutila še več let. Najbrž ni nobeno pretiravanje, če rečemo, da turizem nikoli več ne bo tak, kot je bil. - Kako na SŠGZ zaznavate težave pri tukajšnjem turističnem gospodarstvu? Tudi v naši regiji je situacija v tej panogi zelo zaostrena, ocena je, da bo padec prihodkov v primerjavi z letom 2019 presegel petdeset odstotkov. Kot svetlo točko v vsej tej situaciji lahko prepoznamo napoved, da lahko vrnitev obiskovalcev po sprostitvi omejitvenih ukrepov prej pričakujejo destinacije z manj množičnim obiskom, kamor se uvršča večina naših turističnih ponudnikov. - V prvih dneh epidemije so bila na udaru tudi podjetja s področja predelovalne industrije, ki so morala začasno prenehati ali zmanjšati proizvodnjo, sedaj grozi še krčenje proizvodnje v Gorenju in občutno odpuščanje. Kako na to gledate v zbornici? Gorenje je za naše regijsko okolje gospodarski velikan, na katerega je vezana zelo razvejana mreža dobaviteljev iz segmenta malega gospodarstva. Če bo v Gorenju prišlo do zmanjševanja obsega proizvodnje, se bo to seveda negativno odražalo v poslovanju njegovih poslovnih partnerjev. Po drugi strani bo napovedano »Najbrž ni nobeno pretiravanje, če rečemo, da turizem nikoli več ne bo tak, kot je bil.« odpuščanje velikega števila zaposlenih bistveno spremenilo stanje na regijskem trgu dela. Tolikšnega števila alternativnih delovnih mest v kratkem času ne bo mogoče zagotoviti, saj z evropskimi sredstvi podprti ukrepi, ki naj bi zagotovili strateško prestrukturiranje premogovne regije SAŠA, ne bodo tako hitro na razpolago. Regijo torej ob prehodu v novo finančno perspektivo čaka zelo zahtevno obdobje. Regija je bila v preteklih desetletjih zaradi zagotavljanja energije celotni Sloveniji okoljsko zelo degradirana, zato sedaj pričakujemo, da bo država prisluhnila tukajšnjim potrebam, saj regija sama nima ustreznih virov. Res pa je, kot sem že omenil, da v naslednji finančni perspektivi 2021-2027 skupaj z Zasavjem računamo na evropska sredstva za prestrukturiranje premogovnih regij, a do takrat je še kar nekaj časa. - Prav v kriznih obdobjih se pokaže, kako pomembno je, da podjetja in podjetniki nenehno stremijo za novimi idejami in izboljšavami. SŠGZ je vsako leto objavila razpis za najboljše inovacije preteklega leta, rok za oddajo predlogov je bil običajno aprila, kako pa je letos? Program dela za leto 2020, ki smo ga sprejeli na februarski seji skupščine SŠGZ, se je vsaj za prvo polletje v pretežnem delu spremenil. Podaljšali smo rok za oddajo prijav na letošnji razpis za najboljše inovacije SAŠA regije, podelitev priznanj pa bomo namesto v pomladanskih mesecih, kot je bilo običajno do sedaj, izvedli v septembru. Marija Lebar, foto: Tina Brinar 8 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Gospodarstvo, Iz občin JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Andrej Ermenc po 16 letih zapustil vodilni zamenjal ga je Andrej Kladnik položaj, Skupščina mozirskega komunalnega podjetja je lani decembra na mesto direktorja imenovala Andreja Kladnika. Andrej Er- menc, ki je to mesto zasedal zadnjih 16 let, v podjetju ostaja in bo v pomoč novemu vodstvu, v kolikor bo to potrebno. Prihodnje leto bo izpolnil tudi pogoje za upokojitev. »NAJBOLJ ZELENO PODJETJE V DOLINI« Ermenc se je na komunali zaposlil leta 1986. Prva leta je skrbel za vzpostavitev in vodenje katastra komunalnih naprav. V nadaljevanju je prevzemal nove zadolžitve, na mesto direktorja bil imenovan pred 16 leti. V času vodenja v njem posebnih pretresov ni bilo. Podjetje je bilo pravno in kadrovsko organizirano za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja. Ob vprašanju, kakšen pomen ima komunalno podjetje za lokalno okolje, je odgovoril, da ima občutek, »da je Komunala najbolj zeleno podjetje v dolini. Nesrečni smo, če zaradi starosti in iztrošenosti kaka krajevna čistilna naprava slabo deluje, vse napore vlagamo, da bi bile izgube na vodovodih čim manjše, da bi bila poraba elektrike za prečr-pavanje manjša, da se odpadki zbirajo čim bolj skrbno in pravilno.« OBČINA REČICA OB SAVINJI Po 16 letih vodenja Komunale Mozirje je Andreja Ermenca (levo) zamenjal Andrej Kladnik. NAJPOMEMBNEJŠA SKRB JE KVALITETA STORITEV V času vodenja Komunale je bila njegova največja skrb, da je bila kvaliteta njihovih storitev ves čas ustrezna in varna za uporabnike. Po drugi strani mora biti delo zaposlenih ustrezno izvajano in varno. Ob tem je dodal, da je »terensko delo vedno nekje na meji varstva pri delu. Najbolj me je bilo strah, da bi se kateremu od sodelavcev na terenu kaj zgodilo, da bi se poškodoval. A ni nekaj najlepšega, ko se vsi na koncu službe vrnemo zdravi k svojim družinam? Kljub temu da je večina ko-munalcev terencev, smo bili pisarniški v stari leseni baraki res v sla- bem delovnem okolju. Pokazala se je priložnost in uspeli smo odkupiti in se preseliti v spodobne prostore, v katerih se tisti, ki tu delamo, in tudi tisti, ki pridejo k nam kaj urejat, dobro počutijo.« LASTNICE PODJETJA IN INFRASTRUKTURE SO OBČINE Občine so lastnice podjetja in infrastrukture. Komunalno podjetje je izvajalec javnih služb. Njihovo poslanstvo torej ni politika, ampak gospodarska javna služba. »Moja naloga je bila, da lastnice vedno znova opozarjam, da kot izvajalci službe vidimo pomanjkljivosti na terenu in na to lastnice opozorimo, da bodo dani pogoji za racionalno in ustrezno oskrbo prebivalcev z vsemi dobrinami, za katere smo zadolženi,« je povedal Ermenc. NOVI DIREKTOR JE ANDREJ KLADNIK Andrej Kladnik je na Komunali Mozirje zaposlen že dobrih pet let. V tem času je spoznal podjetje, lastnike, poslovne partnerje in vse dejavnosti, ki jih podjetje izvaja. Ob prenosu vodenja je Ermenc novemu direktorju položil na dušo, da je bil njegov moto, da je namen javnega podjetja zagotavljati čim boljše storitve za občane in podjetja na območju, kjer delujejo. »Imamo dobre sodelavce, brez njih in njihove požrtvovalnosti se dejavnost ne more odvijati. Podjetje ni namenjeno ustvarjanju dobička. To sem mu položil na dušo in vem, da bo po svojih najboljših močeh deloval v dobro podjetja in vseh naših uporabnikov,« je dejal Ermenc, ki ostaja zaposlen v podjetju. Odslej se bo lahko bolj posvetil opravilom, ki jih je doslej opravljal ob funkciji direktorja. Skrbel bo za kataster komunalnih naprav, se ukvarjal s projektnimi pogoji, izdajal mnenja in soglasja. Kolikor bo potrebno, bo tudi v pomoč novemu vodstvu, saj si je v času vodenja nabral ogromno izkušenj. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Namestili štiri polnilne postaje za električna vozila Ker število električnih avtomobilov narašča, je potrebno poskrbeti za ustrezno infrastrukturo. V občini Rečica ob Savinji so namestili štiri brezplačne javne polnilne postaje. Vsaka od njih omogočajo polnjenje dveh avtomobilov hkrati. Locirane so pri osnovni šoli, ob novemu objektu Brinovčevega mlina, v kamEna od štirih brezplačnih polnilnih postaj za električna vozila je nameščena ob Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Vrednost investicije znaša dobrih 14.000 evrov, od tega je občina pridobila skoraj 12.000 evrov nepovratnih sredstev Eko sklada. pu Menina in pri gostišču Atelšek. Postaje omogočajo celovito rešitev polnjenja električnih vozil na javnih površinah. Nepovratne finančne spodbude občinam so namenjene zagotavljanju dolgoročne trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 9 Intervju PSIHIATER MAG. MIRAN PUSTOSLEMSEK »Če kdo meni, da nima početi kaj konstruktivnega v teh okoliščinah, se lahko vpraša marsikaj o svojem jenjskem slogu« ziv - Kako velik odstotek Slovencev uživa katero od zdravil, kot so pomirjevala, antide-presivi in podobna zdravila? Pomirjevala so velik problem, podobno kot alkohol in druge psihoaktivne substance. Imamo podatke, koliko jih je predpisanih, ampak se jih dosti tudi kupuje na črnem trgu. Antidepresive je treba predpisovati kritično in precizno. Ni vsaka življenjska tegoba depresija, psihiatrizacija »težkega« življenja je napačna strategija. Znanje družinskih zdravnikov na tem področju je v zadnjih dvajsetih letih bistveno napredovalo in opažamo manj neustreznega predpisovanja pomirjeval. Ampak življenje je lahko zapleteno in marsikdo pristane na pomirjevalih. Ključni problem pri tem pa je, da ni urejeno področje psihoterapije in marsikdo nima dostopa do ustreznega psiho-terapevta. Ker država ne sprejme zakona o psihoterapiji, to delo izvaja dosti šarlatanov, izdanih pa je absolutno premalo koncesij za kvalificirane psihoterapevte in so čakalne dobe nesprejemljivo dolge. - Smo povprečni uporabniki teh zdravil v svetovnem merilu? Smo nad povprečjem, ravno zaradi navedenega problema glede psihoterapije. Sama stroka je pri tem neenotna, država, torej ministrstvo za zdravje pa ne zna rešiti problema. - Koliko ljudi pride do psihiatra, psihologa in koliko se zadovolji z receptom pri svojem zdravniku? Mag. Miran Pustoslemšek: »V tej fazi je nujnih pregledov in intervenc manj, bodo pa v kratkem v velikem porastu.« Mag. Miran Pustoslemšek je v družbi treh starejših sester odraščal v Gornjem Gradu, kjer je zaključil osnovno šolo. Po študiju medicine dela kot psihiater na psihiatričnem oddelku UKC Maribor, kjer vodi enoto za forenzično psihiatrijo. Magistri-ral je na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ima tudi diplomo izvajalca psihoterapije smeri transak-cijska analiza. Ukvarja se s preučevanjem vplivov tradicionalne kulture in postmodernizma na pojavnost duševnih motenj, njegova biografija pa je objavljena v biltenu Svetovne zveze za kulturno psihiatrijo (WACP). - Smo v času, ko moramo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa ostajati doma. Na nekatere ljudi izolacija vpliva bolj, na druge manj negativno. Kakšne posledice prinaša trenutno stanje za psihično zdravje ljudi? Negotovost glede posledic na zdravju pri večini ljudi povzroči tesnobo, seveda tudi v primeru ekonomske negotovosti. Depresivna stanja se običajno poslabšajo, tudi hipohondrija. V tem primeru se anksioznost pogosteje kaže v obliki telesnih občutkov, ki lahko imitirajo simptome respiratornega infekta. Paranoidno naravnane osebe imajo bolj izraženo preganjavico. Nekateri ljudje pa so se v času izolacije dejansko spočili ob siceršnji preobremenjenosti in izkoristili ta čas za kreativne dejavno- sti, vključno s kvalitetnim druženjem s svojimi bližnjimi. - Lahko osamljenost, strah pred boleznijo, izgubo službe, posla v tem obdobju povzroči psihične težave? Seveda lahko. Odvisno od človekovih kapacitet soočanja s stresnim stanjem, podpore, preteklih psihičnih obolenj ... - Kako pa je s tistimi, ki se že spopadajo z depresijo, anksioznostjo in podobnimi motnjami? Običajno se tovrstne motnje v teh okoliščinah seveda poslabšajo. Ne pa vedno. Obstaja, na primer, zanimiv zapis o težjih psihičnih bol- »Ker država ne sprejme zakona o psihoterapiji, to delo izvaja dosti šarlatanov, izdanih pa je absolutno premalo koncesij za kvalificirane psihoterapevte in so čakalne dobe nesprejemljivo dolge.« nikih v času bombardiranja Hamburga. Hospi-talizirani pacienti so bili v tej situaciji izjemno prisebni in funkcionalni pri reševanju v mestu. - Se v vaših ambulantah pogosteje srečujete z nujnimi primeri od izbruha bolezni pri nas? Ne, v tej fazi je nujnih pregledov in intervenc manj, bodo pa v kratkem v velikem porastu. Ljudje se ne izpostavljajo prihodu v psihiatrično ustanovo po nepotrebnem zaradi nevarnosti okužbe. Obravnavamo vse, sprejemamo pa le poskuse samomora, psihoze, delirije in resna depresivna stanja. - Kaj bi priporočali ljudem, kaj naj v tem času počnejo, da se bodo bolje počutili? Obstaja dosti dejavnosti, za katere sicer nimamo časa. Če kdo meni, da nima početi kaj konstruktivnega v teh okoliščinah, se lahko vpraša marsikaj o svojem življenjskem slogu. Razen v primerih objektivne oviranosti, seveda. Težje je v primeru karantene, ko človek ne sme zapustiti bivališča. Verjetno je marsikdo odkril kakšno novo dejavnost, ki mu bo v prihodnje obogatila življenje. Ljudje odkrivajo, da je v njihovih občinah marsikaj zanimivega in lepega. »Negotovost glede posledic na zdravju pri večini ljudi povzroči tesnobo, seveda tudi v primeru ekonomske negotovosti. Depresivna stanja se običajno poslabšajo, tudi hipohondrija.« Določena okolja, predvsem večja mesta, nudijo boljše možnosti glede dostopnosti servisov s področja duševnega zdravja. Ustanavljanje centrov duševnega zdravja po regijah je dobra strategija. Smo pa to vse nekoč že imeli v okvirih dispanzerjev. Po drugi strani država ustanavlja centre, ne razpiše pa, na primer, specializacij za klinične psihologe, kar je povsem nerazumljivo. Imamo jih najmanj v Evropi, specializacija pa traja pet let. 10 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Intervju, Organizacije i - Zasvojenost je svetovni problem, kako velik je ta problem v Sloveniji in katerih oblik je največ? Alkoholizem je tradicionalno znan problem pri nas, ilegalne droge so se v zadnjih tridesetih letih tudi dobro razširile. Možnosti zdravljenja so na tem področju v Sloveniji relativno dob- »V Veliki Britaniji so celo ustanovili ministrstvo za osamljenost, da se s tem problemom spopadejo čim bolj sistematično.« re, sploh pri alkoholizmu in odvisnosti od opioi-dov. Je pa večji problem odvisnost od kokaina in konoplje, ker je ta segment odvisnih oseb manj motiviran za obravnavo. - Vse več je med ljudmi tudi demence. Kaj botruje temu? Življenjska doba se daljša, številke v zvezi s tem so v perspektivi kar zaskrbljujoče. Velik problem predstavlja osamljenost dementnih oseb. V Veliki Britaniji so celo ustanovili ministrstvo za osamljenost, da se s tem problemom spopadejo čim bolj sistematično. V večjih mestih živi v enočlanskem gospodinjstvu 50-60 odstotkov populacije, kar s staranjem prinaša številne probleme. - Že leta ste vodja enote za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo UKC Maribor, opravka imate z »najhujšimi prestopniki«. Vam je to mesto in delo izziv in kakšen? Obravnavamo dve vrsti pacientov. Pacienti, ki zagrešijo težja kazniva dejanja neprištevni zaradi psihične motnje, imajo s strani sodišča izrečen ukrep obveznega zdravljenja in varovanja v bolnišnici, lahko tudi le ambulantno zdravljenje. Pri takšnem pacientu je potrebno sprejeti odločitev, ali se ga rehabilitira v skupnost ali pa je zaradi prevelike nevarnosti potrebna namestitev v posebni socialno varstveni zavod. Tiste, ki jih rehabilitiramo, je treba dobro ozdraviti, tudi glede pogoste sočasne odvisnosti od psihoak-tivnih substanc in zagotoviti dober nadzor, funkcionalnost in vključenost v skupnost. Druga skupina so zaprte osebe s psihično motnjo, ki jih je treba obravnavati v bolnišnici. Pokrivamo vse slovenske zapore. Običajno teče tovrstno zdravljenje znotraj zaporskih bolnišnic, kar je v varnostnem oziru enostavneje. Slovenija ima drugačen model, kar strokovnjaki iz tujine zelo cenijo. Zaprte osebe so obravnavane v okviru univerzitetnega kliničnega centra, kar je v strokovnem smislu zagotovo velika prednost, tudi glede stigmatizacije. - Magisterij ste opravili iz kulturne antropologije, ste tudi psihoterapevt, je to za ravnovesje vašemu osnovnemu delu psihiatra? Ja, antropološko znanje zagotovo obogati psihiatrično prakso, v svetu je to definirana dejavnost. Psihiatrija je kot medicinska veda v posebnem položaju. Po eni strani imamo opravka z obolenji, kot so shizofrenija, bipolarna motnja, demenca, po drugi pa z depresijami, anksiozni-mi, stresnimi motnjami, odvisnostmi, kar sicer imenujemo bolezni, ampak so lahko v veliki meri povezane z neugodnimi življenjskimi okoliščinami in travmatičnim otroštvom. Antropologija pa nudi širši pogled na življenjske okoliščine in razumevanje psihopatologije. - Dolgo časa ste imeli v časniku Večer svojo kolumno, izdali ste tudi knjigo. Ste v kolu-mnah izražali svoj pogled na svet in aktualno dogajanje? Pisal sem jih kakih šest let v sobotni prilogi, enkrat mesečno. Glede teme sem imel povsem prost izbor. Večina jih je izdanih v knjigi Počasi, počasi, s podnaslovom Zapisi za bodoče arheo- »Nekateri ljudje so se v času izolacije dejansko spočili ob siceršnji preobremenjenosti in izkoristili ta čas za kreativne dejavnosti, vključno s kvalitetnim druženjem s svojimi bližnjimi.« loge zdrave pameti. Je tudi v vseh knjižnicah. V kolumnah je dosti zgodovine, antropologije, psihologije, vezano na takratno aktualno dogajanje, z ambicijo izbora tem, ki so vedno aktualne. - Doma ste iz Gornjega Grada, že leta živite in delate v Mariboru. Kakšni ljudje smo Zgor-njesavinjčani, kakšne nas imate v spominu? Kot prisrčne, šegave, zanesljive, včasih malo posebne ljudi, ki še znamo živeti kot skupnost in ne nasedamo vsemu, kar se sveti. Pogovarjala se je Štefka Sem, foto: osebni arhiv TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE n v • • v • I *l***l i** v« i« • Druženja in srečanja so pomembne vezi, ki jim bogatijo življenje Epidemija kroji delo tudi v mozirskem turističnem društvu, ki ga vodi Andrej Klemenak. Tako niso uspeli izvesti občnega zbora in spomladanskega izleta v Severno Makedonijo. Odpovedati so morali tudi čistilno akcijo in pohod v okviru občinskega praznika. ORGANIZIRALI VSEDRUŠTVENO ČISTILNO AKCIJO Sicer je bilo preteklo leto za njih zelo uspešno. Januarja so predstavili domačo občino in dolino na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Spomladi so se pridružili pobudi Turistične zveze Slovenije glede urejanja in ohranjanja naravnega okolja ter v sodelovanju z domačo občino organizirali vsedruštveno čistilno akcijo. V društvu so prepričani, da se je projekt izkazal kot izjemno dober, saj so na ta način krajane še dodatno vzpodbudili k aktivnemu čiščenju okolja in skrbi za lepo in čisto Mozirje. NA IZLETIH SREČEVALI ZANIMIVE LJUDI V okviru programa Mozirjani potujemo so lani aprila obiskali Moravsko in Poljsko, jeseni pa pokrajino Zala na Madžarskem. V predbožičnem Predsednik društva Andrej Klemenak je dejal, da so pripomogli k nastanku TIC-a v Mozirju, ki zelo dobro in uspešno deluje. času so se podali v sosednjo Italijo, kjer so med drugim obiskali največjo zbirko jaslic na svetu. »Vse naše skupne poti, srečanja, druženja, razgovori so pomembne vezi, ki nam bogatijo življenje. Na izletih smo spoznavali nove države, dežele, srečevali zanimive ljudi,« je dejal Klemenak, ki je kot turistični vodnik obiskal Ugando in o svojih doživetjih pripravil potopisno predavanje ob svetovnem dnevu turizma. Dogodek so izkoristili za podelitev priznanj za najlepše urejene stanovanjske hiše in objekte v občini. PRIPRAVLJAJO ZLOŽENKO O TURISTIČNIH ZNAMENITOSTIH MOZIRJA S svojim znanjem so pripomogli tudi k nastanku TIC-a v Mozirju, ki zelo dobro in uspešno deluje. Ponosni so na priznanje za tretje mesto v kategoriji manjših krajev, ki ga je Mozirje prejelo v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Lansko leto so pričeli tudi s pripravo turistične zloženke z zemljevidom kulturnih in turističnih znamenitosti Mozirja. Ta naj bi bila natisnjena letos. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 11 p Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin ODKUP MLEKA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Malenkosten padec cen, težav pri odkupu ni Na območju naše doline tržne količine mleka odkupujejo štirje večji odkupovalci. Kot pravijo, težav s plasiranjem odkupljenih količin nimajo, je pa v aprilu za malenkost padla cena mleka. CENA ODVISNA TUDI OD KAKOVOSTI MLEKA Zadruga Dreta oddaja mleko združenju zadrug Mlekop, ki ga plasira na slovensko, hrvaško in italijansko tržišče. Kot je povedal predsednik zadruge Franci Zagožen, težav pri oddanih količinah mleka njihovi člani nimajo. Tako Mlekop kot drugi odkupovalci in posredniki, ki imajo z mlekarnami sklenjene pogodbe, mleko lahko prodajo. Težave imajo predvsem tisti slovenski prodajalci, ki so zaradi verjetnosti višjih odkupnih cen mleko Težave imajo predvsem tisti slovenski prodajalci, ki so zaradi verjetnosti višjih odkupnih cen mleko prodajali na borzah v Italiji. Tržne količine mleka na območju Zgornje Savinjske doline odkupujejo štirje večji odkupovalci. prodajali na borzah v Italiji. »Res žav, so pa tudi tukaj cene nekoliko je,« je dejal Zagožen, »da je cena v aprilu upadla za nekaj centov, odvisna pa je tudi od kakovosti mleka in vsebnosti beljakovin ter maščob. Vsebnost je pogojena med drugim s krmo in običajno v začetku pašne sezone nekoliko pade. Davidovemu hramu prodaja mleko okoli 140 pridelovalcev. V Ljubljanskih mlekarnah, kamor plasirajo mleko, s količino ni te- padle. Kakšno bo stanje v prihodnje, je težko napovedati, je povedal Ervin Goličnik, ki dela na tem področju. Ponovno odprtje turističnih tokov bi lahko pozitivno vplivalo na prodajo. POMEMBEN POŠTEN PARTNERSKI ODNOS Tudi Govedorejsko poslovno združenje (GPZ), kateremu oddaja mleko 13 zgornjesavinjskih rej- cev, redno odkupuje mleko. Prodajajo ga tudi preko meja v Italijo in na Hrvaško. David Prinčič, ki je zadolžen za trženje mleka, je povedal, da zaenkrat še vedno lahko prodajo vse mleko, pri plasiranju količin pa se morajo potruditi in sproti poiskati tržne niše. Kmetijska zadruga Šaleška dolina oddaja mleko svojih rejcev v Mlekarno Celeia v Arji vasi, kjer ima solastniški delež. Direktor zadruge Ivan Drev je dejal: »Odkup mleka poteka nemoteno. Trenutna cena za aprilsko mleko je 0,3571 evra z DDV za vsebnosti 3,7 maščobe in 3,15 beljakovine. Določeni odkupovalci pritiskajo na znižanje cen, in to tisti, ki so včeraj obljubljali gradove v oblakih. Sedaj prihaja do izraza, kaj pomeni pošten partnerski odnos. V mlekarni Celeia se dela dobro in je prav, da se tudi mleko plača korektno. S to prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje, predvsem tudi zato, da pokažemo lojalnost do slovenskih proizvajalcev,« je jasno povedal Drev. Tekst in foto: Marija Lebar DOPOLNITEV DOGOVORA ZA RAZVOJ SAVINJSKE RAZVOJNE REGIJE Iz tega naslova v Zgornjo Savinjsko dolino bolj malo denarja Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič sta podpisala drugo dopolnitev k Dogovoru za razvoj Savinjske razvojne regije. Gre za dvostranski izvedbeni akt, na podlagi katerega se izvaja regionalni razvojni program. Navajajo, da je njegov namen dati nov zagon regionalni politiki, predvsem pa zagotoviti financiranje za izvedbo projektov, ki so jih lokalne skupnosti in drugi udeleženci prepoznali kot pomembnejše razvojne projekte. PODJETNIŠTVO, MOBILNOST IN VODNI SEKTOR Dogovor vključuje 29 projektov s področja spodbujanja podje- tništva, urbane multimodalne mobilnosti, vlaganja v vodni sektor in izboljšanja regionalne mobilnosti. Skupna vrednost Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije znaša 86 milijonov evrov, od tega je približno 55 milijonov evrov kohe-zijskih sredstev. Direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Iva Zo-renč je povedala, da je bilo vloženega veliko dela in sklenjenih nekaj kompromisov, da so lahko občine oblikovale skupne projekte, ki ustrezajo pogojem regionalnega razvoja. Po besedah mag. Kidriča pa je podpis dopolnitve dogovora za razvoj regije pomemben, ker so v njem povzete nekatere spre- membe projektov, za katere se je pokazalo, da so v prvotni obliki neizvedljivi zaradi različnih vzrokov. SKUPNA ČISTILNA NAPRAVA IN KOLESARSKA POVEZAVA »Iz omenjenega Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije bo v našo dolino prišlo bolj malo denarja,« je dejal župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Med projekti, ki so jih želele občine naše doline umestiti v sofinanciranje iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, je bil umeščen le projekt Občine Mozirje (udeleženi sta tudi Občina Nazarje in Občina Rečica ob Savinji) za izgradnjo skupne čistilne naprave in njene nadgradnje (gradnja gnilišča). Občina Mozirje pozitiven sklep pričakuje v kratkem. Ta občina je soudeležena tudi pri projektu spodbujanju mul-timodalne urbane mobilnosti, kjer gre za izgradnjo regionalne kolesarske povezave Velenje-Soštanj-Smartno ob Paki-Mozirje za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti. Barbara Rozoničnik Med projekti, ki so jih želele občine naše doline umestiti v sofinanciranje, je bil umeščen le projekt za izgradnjo skupne čistilne naprave in njene nadgradnje. 12 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Organizacije DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Stanovalcem obiski omogočeni ob predhodni najavi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila ponovno omogočilo obiske v socialnovarstvenih zavodih in drugih izvajalcih institucionalnega varstva. V družbi DEOS in njihovem centru starejših v Gornjem Gradu pozdravljajo to odločitev, saj menijo, da je ključno ohraniti ravnovesje med varovanjem zdravja oskrbovancev ter pravico do socialnih stikov, ki so za mentalno zdravje človeka zelo pomembni. STANOVALCI VESELI OBISKOV »Seveda je na prvem mestu varnost in zdravje naših stanovalcev, zaradi česar bomo v družbi DEOS pri sproščanju obiskov previdni in ukrepe uvajali postopoma. Obiskovalce so začeli sprejemati 5. maja. Stanovalci so obiskov svojih najbližjih izredno veseli. Veseli so tudi svojci in mi, zaposleni Centra starejših Gornji Grad, saj lahko na ta način težke trenutke epidemije Za obiskovalce so uredili poseben prostor, kjer se lahko družijo. (Fotoarhiv DEOS) vsaj malo omilimo,« je povedala direktorica centra Barbara Virant. ZAŠČITNA OPREMA OBISKOVALCEV Obiskovalci se morajo držati navodil centra. Obiski so mogoči le ob predhodni najavi in le ob dogovorjeni uri. Ob prihodu si obiskovalec najprej razkuži roke, nadene za- ščitno masko in dezinficira obutev. Zaščitno opremo in razkužilo obiskovalec prejme s strani osebja. Obiski posameznih stanovalcev so omejeni na eno zdravo osebo naenkrat, največ enkrat na dan. Dovoljeni so le obiski ožjih družinskih članov, prostovoljcev, ki so že dalj časa obiskovali stanovalca ipd. ZA VARNOST DOBRO POSKRBLJENO Vsak obisk se izvede posamično, pri čemer lahko posamezen obisk traja največ 15 minut. Pred vstopom obiskovalec podpiše izjavo, s katero zagotovi, da je zdrav, da v zadnjih 14 dnevih ni bil v stiku z okuženo osebo in da soglaša z obdelavo osebnih podatkov iz tretje točke teh navodil. Pri obisku se v vsakem trenutku upošteva primerna razdalja, in sicer vsaj 1,5 metra. Prav tako niso dovoljeni telesni stiki (rokovanje, objemanje, dotikanje obraza ipd.). Zaposleni je v vsakem trenutku prisoten pri obisku, vendar na določeni razdalji, da zagotovi, da se ukrepi za preprečevanje okužb spoštujejo in hkrati omogoči čim večjo zasebnost. Po zaključku obiska osebje centra poskrbi za ustrezno prezračevanje in razkuževanje prostora, v katerem poteka obisk. Štefka Sem PROGRAM STAREJSI ZA STAREJSE Priznanja prejelo 62 prostovoljcev iz doline V času, ko se je zaradi pandemije ustavil svet, se je življenje prav vsem obrnilo na glavo. Omejitve so prizadele vse, še najbolj starejše osebe. Omejitve gibanja na svojo občino, nakupovanje ob določenih urah, onemogočen dostop do lekarne in banke in še česa, ostali so brez javnega prevoza. BREZ STIKOV, A AKTIVNI PO TELEFONU Za starejše, predvsem za tiste, ki živijo sami in nimajo v bližini svojcev, je bil to pravi šok. Prostovoljke in prostovoljci programa Starejši za starejše, ki tudi večinoma spadajo v rizično skupino starejših, so po priporočilu krovne organizacije Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) trenutno prenehali obiskovati starejše. So pa vzpostavili stike preko telefona. V sodelovanju z občinami in Rdečim križem, ki sta se v tej situaciji zelo izkazala, so prostovolj- ke pripravile sezname starejših, ki bi eventualno potrebovali pomoč. Sodelovanje med občinami, prostovoljci in Rdečim križem je dalo dobre rezultate, saj so v kar nekaj občinah organizirali dostavo toplih obrokov na dom in dostavo iz trgovine ter lekarne, je povedala ko-ordinatorka projekta za Savinjsko pokrajino Karlina Mermal. 62 PROSTOVOLJCEV PREJEMNIKOV PRIZNANJ Vodstvo projekta in programski svet ZDUS je sprejel sklep, da se prostovoljcem, ki v programu delajo več kot štiri oziroma pet let podeli priznanje. Vsa društva, ki so združena v Savinjsko pokrajino in so vključena v projekt, delajo že več kot pet let, nekatera tudi že več kot deset let. Po seznamu, ki so ga pripravili koordinatorji v društvih, je bilo v Zgornji Savinjski dolini v sedmih društvih podeljenih kar 62 priznanj. Kljub temu da je delo prostovoljcev mnogokrat prezrto, ga le-ti opravljajo z veseljem in srčno. Tekst in foto: Štefka Sem Prostovoljci Savinske pokrajine so lani obiskali Gornji Grad. Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 13 Intervju ANJA DOBROVC, UČITELJICA DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V ŠVICI »Pogosto sem presenečena, kako dobro naši učenci poznajo Slovenijo« Anja Dobrovc: »Po statistikah sodeč v Švici živi okoli 10 tisoč Slovencev, kar je pravzaprav veliko.« Nazarčanka Anja Dobrovc je pred dvanajstimi leti korenito spremenila svoje življenje. Službena priložnost in ljubezen sta jo popeljali v Švico, državo, ki jo je vzela za svojo, saj se tam počuti kot doma. Preko slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je v Švici nastopila delo učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine in kulture in tudi sama začela spoznavati deželo čudovitih jezer, gorskih vrhov in discipliniranost Švicarjev. - Anja, več kot desetletje že živiš in delaš v Švici. Razumeti je torej, da ti življenje tam ustreza? Res je, v Švico sem se preselila leta 2008 in še danes ostajam tu. Ko sem se odločala za delo v Švici, sem bila tudi v partnerskem razmerju s Švicarjem in zdelo se mi je, da so se stvari lepo poklopile. Življenje tu mi res ustreza, prav tako švicarska kultura, jezik, tudi klima je podobna slovenski. Po letih življenja tu lahko rečem, da se počutim domače, čeprav so Švicarji ljudje, ki znajo pokazati, da si tujec. Ampak z dobro voljo so takšne situacije hitro rešljive. - Prav tvoja služba pa je tista, ki te še vedno močno povezuje s Slovenijo. Kako poteka tvoje poučevanje slovenščine? »Šolsko leto se ne bo raztegnilo v poletje, prav tako bodo potekali vsi zaključni izpiti, matura, vajeniški izpiti tako, da šolsko leto ne bo ogroženo.« Delo je vsekakor zelo zanimivo, daje mi možnost izkusiti različne vidike življenja v tujini. Uradno sem sicer še vedno zaposlena na Osnovni šoli Nazarje, v Švico sem kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in kulture napotena s strani slovenskega ministrstva za izobraževanje. Poleg mene v tem sistemu poučujeta še dva učitelja slovenskega pouka. Delo imamo razdeljeno po kantonih, vendar pouk izvajamo le v določenih, saj povsod ni dovolj povpraševanja po udeležbi, poleg tega nas tudi ni dovolj za pokrivanje vseh 26-ih švicarskih kantonov. Po statistikah sodeč v Švici živi okoli 10 tisoč Slovencev, kar je pravzaprav veliko. Vendar pouka slovenščine seveda ne obiskujejo vsi slovenski otroci. Vsak izmed nas treh ima okoli 60 do 70 udeležencev. Delo z njimi je pestro, zanimivo, sodelujemo s švicarskimi šolskimi oblastmi, določenimi slovenskimi društvi in sledimo navodilom o poučevanju slovenskega ministrstva za izobraževanje. »Zanimivo in drugače kot v Sloveniji je predvsem to, da Švica ne prepoveduje, ampak podaja priporočila. Tako nismo omejeni pri gibanju, ne na kraj bivanja, niti na kantone, lahko tudi potujemo v druge države.« - Kdo so pravzaprav tvoji učenci? Samo otroci ali tudi odrasle osebe? Pouk obiskujejo različne generacije Slovencev. Pogoj je, da udeleženci dokažejo, da imajo slovenske korenine ali drugačno družinsko povezavo s Slovenci. Pouk obiskujejo Slovenci, ki so se pred kratkim preselili v Švico in želijo ohraniti nivo znanja svojega maternega jezika. Poleg tega so tukaj tudi Slovenci druge in tretje generacije, pri katerih je slovenščina še lahko materinščina, odvisno od tega, kako se je negovala v družini. Predvsem v družinah, kjer sta oba starša Slovenca, se je jezik dobro ohranil. Sicer bolj na pogovornemu nivoju, pri nekaterih tudi povsem v dialektu. Nekateri otroci dejansko govorijo slovenščino, ki je že nekoliko starinska, ampak se seveda razumemo, jim je pa tudi zanimivo prisluhniti. - Torej imajo vsi udeleženci že neko predznanje slovenskega jezika? Ne, k pouku pridejo tudi udeleženci, ki imajo slovenske korenine, ampak ne govorijo slo- vensko. Poleg teh tudi partnerji Slovencev, žene, možje ..., ki se želijo naučiti našega jezika. - Ne gre pa zgolj za pouk jezika, tudi poznavanje slovenske kulture je pomemben učni del za udeležencev pouka? Absolutno. Vsi udeleženci se tekom pouka na različne načine spoznavajo s slovensko kulturo. Tekom naših srečevanj se spoznavajo s slovensko glasbo, literaturo, spoznavajo aktualno dogajanje v Sloveniji. Predvsem skupaj z Zdru- »Pogosto sem presenečena, kako dobro naši učenci poznajo Slovenijo. Imajo dobro razvit patriotizem, poznajo slovensko glasbo, tudi mladi poslušajo slovenske glasbenike.« ženjem staršev Martin Krpan, ki ga sestavljajo starši naših udeležencev otrok, organiziramo številne velike dogodke. Nanje vabimo zanimive in prepoznavne slovenske ustvarjalce s področja glasbe, kulture in tudi drugih področij. Ti dogodki so zelo dobro obiskani, so med najpomembnejšimi v Švici in zelo dobro promovira-jo Slovenijo. - Lahko torej rečeš, da v učencih razvijate tudi slovensko narodno zavednost? Tako je, pogosto sem presenečena, kako dobro naši učenci poznajo Slovenijo. Imajo dobro razvit patriotizem, poznajo slovensko glasbo, tudi mladi poslušajo slovenske glasbenike. Naš pouk je močno usmerjen v podajanje naše slovenske kulture. - Z razglasitvijo pandemije se je tudi za vas v Švici življenje hitro spremenilo. Ko so se v Sloveniji iz danes na jutri začela zapirati podjetja in vse javne storitve, smo bili kar precej šokirani. V kakšnem spominu so tebi ostali prvi dnevi razglasitve epidemije v Švici? »Našlo se je zelo veliko prostovoljcev, ki so se ponudili za pomoč pri kmečkih opravilih in tako vsaj malce pomagali omejiti nastajanje velike škode.« Živim v neposredni bližini največjega švicarskega mesta, Züricha, v kantonu Zürich. Švica ima 26 kantonov, ki imajo status zveznih dežel federa- 14 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Intervju, Oglasi i cije, vsak kanton je popolnoma neodvisna dežela s svojimi mejami. 13. marca je Zvezna država Švica razglasila izredne razmere. Tako se je prvič po 2. svetovni vojni Švica znašla v situaciji, ko kantoni nimajo več neposredne demokracije. Poveljevanje vsem je prevzela zvezna vlada, ki je sestavljena iz sedmih članov, predsednika in šestih ministrov. Ti sedaj odločajo, kako bo dejansko potekalo življenje v Švici. Prva večja omejitev je bilo zaprtje vseh neprehrambnih trgovin, torej trgovin z gradbenim materialom, oblačili, elektroniko, zaprle so se tudi vrtnarije, frizerski in kozmetični saloni. Ves čas pa ostajajo odprte trgovine s hrano in lekarne. - Pri nas smo le nekaj dni kasneje doživeli precej drastičen ukrep prepoved gibanja izven matične občine. Seveda z nekaterimi izjemami, ampak glede na velikost oziroma majhnost naših občin je ta ukrep močno spremenil naš vsakdanjik. Ste tudi vi doživeli kaj podobnega? Glede omejitve gibanja Švica ni določila nobenih posebnih zahtev. Pristojni organi nas sicer ves čas opozarjajo, da je treba gibanje omejiti in pri tem vzdrževati dva metra medosebne razdalje, da ne more prihajati do okužb. Zanimivo in drugače kot v Sloveniji je predvsem to, da Švica ne prepoveduje, ampak podaja priporočila. Tako nismo omejeni pri gibanju, ne na kraj bivanja, niti na kantone, lahko tudi potujemo v druge države. Je pa Švica od razglasitve izrednih razmer zaprta za tujce. V državo lahko vsto- »Kmetje ostajajo brez prave delovne sile. Tako je na primer v zemlji ostalo in zgnilo ogromno špargljev.« pijo le ljudje s švicarskim potnim listom ali delovno vizo oziroma tisti, ki dokažejo, da so v tranzitu, torej, da skozi Švico potujejo v drugo državo. - Kaj pa nošenje mask? Tega smo se Slovenci kar težko navadili ... Pravzaprav ni bilo podane zahteve, da bi prebivalci nosili obrazne maske. To pa zato, ker naj bi bili prebivalci solidarnostni do zdravstvenih delavcev, ki kar nekaj časa niso prejeli zadostnega števila zaščitnih mask in oblek. Razmere so se sedaj izboljšale, mediji poročajo, da ni več primanjkljaja pri zaščitni opremi. - Ker si učiteljica, lahko poveš, kako poteka šolsko delo pri vas? Šole so se zaprle takoj po 13. marcu, delo se je preusmerilo na učenje na daljavo. To pomeni, da učencem na različne načine pripravljamo gradivo, z njimi komuniciramo s pomočjo spleta, telefona, odvisno od tega, kakšne možnosti ima otrok. Šolsko leto se ne bo raztegnilo v po- letje, prav tako bodo potekali vsi zaključni izpiti, matura, vajeniški izpiti tako, da šolsko leto ne bo ogroženo. Učenci imajo druge možnosti, kako priti do svojih znanj. Z 11. majem so se ponovno odprle vse osnov- »Okoli 40 milijard švicarskih frankov pomoči je namenjenih ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, torej tistim sektorjem, kjer bi bili delavci ogroženi, če bi bili v službah.« ne šole z obveznimi vrtci. Z 8. junijem bo sledilo odprtje vseh srednjih šol in fakultet. Seveda ob ugotovitvi vlade, da je to varno. - Ves svet trepeta, kakšne posledice bo nenadno »zaprtje sveta« prineslo gospodarstvu. Zagotovo je kakšne ukrepe pripravila tudi švicarska vlada? Posledice v gospodarstvu nedvomno bodo. Država seveda sprejema posebne ukrepe za omilitev posledic izrednih razmer. Okoli 40 milijard švicarskih frankov pomoči je namenjenih »Nekateri otroci dejansko govorijo slovenščino, ki je že nekoliko starinska, ampak se seveda razumemo, jim je pa tudi zanimivo prisluhniti.« ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, torej tistim sektorjem, kjer bi bili delavci ogroženi, če bi bili v službah. Težave se kažejo tudi tam, kjer so bili delavci zaposleni za določen čas, veliko jih je že ostalo brez dela. Najbolj ogrožena je panoga gostinstva, veliko ljudi v tej dejavnosti je že ostalo brez dela. Švica je sprejela različne ukrepe tudi za pomoč temu sektorju. eozrMflSTíí KMCTUSUW opplm _ _ ,. .. „ r_ 7 ¡i/m... ta ME ( .AlfC 30lee - Kaj pa kmetijstvo? V kmetijstvu že sedaj doživljajo veliko škodo. Ravno v tem času bi v Švico prispelo zelo veliko sezonskih delavcev iz tujine, ki opravljajo sezonska dela na poljih, pomagajo pobirati pridelke in še marsikaj. Teh sedaj ni, kmetje ostajajo brez prave delovne sile. Tako je na primer v zemlji ostalo in zgnilo ogromno špargljev. Veliko škodo so imele tudi vrtnarije, ki so zaradi zaprtja morale stran zmetati ogromne količine vzgojenega cvetja. Se je pa ravno v kmetijstvu izkazala velika solidarnost prebivalcev. Našlo se je »K pouku pridejo tudi udeleženci, ki imajo slovenske korenine, ampak ne govorijo slovensko. Poleg teh tudi partnerji Slovencev, žene, možje ..., ki se želijo naučiti našega jezika.« zelo veliko prostovoljcev, ki so se ponudili za pomoč pri kmečkih opravilih in tako vsaj malce pomagali omejiti nastajanje velike škode. - Prostovoljstvo v Švici torej še živi? Da, vsekakor. Ker so se starejše osebe zelo striktno držale ukrepov, so jim dijaki in študentje prostovoljsko pomagali pri nakupovanju hrane in pri ostalih opravkih. Pravzaprav je bilo prostovoljcev toliko, da vsi, ki so hoteli pomagati, sploh niso bili aktivirani. Država je namreč aktivirala tudi vojake, nabor-ništvo je v Švici obvezno. Aktiviranih je bilo 8 tisoč vojakov, ti so pomagali na mejah, v bolnišnicah, skratka, povsod, kjer so lahko pomagali. Aktivirala se je tudi civilna zaščita. Švica je dežela, kjer so ljudje sicer zelo disciplinirani, ampak tudi sočutni in solidarnostni do drugih. Pogovarjala se je Tatiana Golob, foto: osebni arhiv ■ ... ■esbb, fóferáp^aii sa® .(jKkáíEEí ■ et f-fiiii í ■o Za lepo in negovano trato. EfX . . as» v/i-muKi? v .... :Íí^Sišše www.melavc.com Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 15 Šport, Ljudje in dogodki JURE PREPADNIK IZ NAZARIJ Po težkih preizkušnjah mu je oblikovanje lesa hobi, ki ga sprošča in pomirja Prstani, zapestnice, obeski za verižice, sklede vseh oblik so le del ustvarjalnega opusa Jureta Pre-padnika iz Nazarij. Izpod njegovih rok nastajajo tudi drugi uporabni in okrasni predmeti. Tako se sinova Ian in Marcel lahko pohvalita z mizico za šah, žena Branka z različnimi podstavki za pecivo ali sadje. Mama Olga prisega na obesek metulja in umetelno izdelan prstan. Tudi drugi leseni predmeti iz različnih vrst lesa najdejo svojega lastnika, saj so primerni za priložnostna ali rojstnodnevna darila. LJUBEZEN DO LESA MU JE PRIVZGOJIL OČE Ljubezen do lesa mu je že v zgodnjem otroštvu privzgojil oče Alojz, ki je bil zelo znan stilski mizar. Izdeloval je pohištvo, ki je našlo domovanje po številnih krajih takratne Jugoslavije. Ljubezen do de- Jure Prepadnik ustvarja številne izdelke iz lesa. LES, OBLIKOVAN Z LJUBEZNIJO Tako so sedaj rezkanje, oblikovanje z dleto ali enostavno piljenje hobi, ki ustvarjalca sprošča in pomirja. Vsak kos lesa, ki pride pod njegove roke, dobi novo obliko, novo vrednost. Postane predmet, oblikovan z ljubeznijo in predanostjo. ja ob glasbi. Ta ga pomirja in navdihuje. Sicer pa tudi sam kdaj zaigra na orglice. SVOJE ZNANJE PRENAŠA NAPREJ NA SINA Svojega znanja ne skriva, temveč ga je pripravljen podajati. Razveseli se vsakega, ki ga zanimajo postopki obdelave. Ob tem je poudaril, da le tisti, ki zna narediti samo dve stvari, ne želi pokazati načina dela. »Oče mi je vedno govoril, da, če znaš izdelovati veliko stvari, ni razloga, da to ne bi pokazal, saj s tem Otroka pogosto zaigrata šah na mizici, ki ju je posebej za njiju naredil Jure. Ko ga začne brusiti, sledi naravnim svoje znanje in izkušnje prenašaš Žena Branka in mama Olga prisegata na obeske, ki jih je izdelal Jure. la z lesom je botrovala tudi Juretovi odločitvi o šolanju. V Skofji Loki se je izučil za mizarja. A še preden bi lahko stopil ob bok očetu, je ta umrl, Jure pa je doživel hudo prometno nesrečo, katere posledica je bila možganska krvavitev. Okrevanje po nesreči je bilo dolgotrajno, saj je zapadel v akutno psihozo in se zdravil v Vojniku. Pred nekaj leti si je ob padcu z motorja poškodoval tudi nogo in je sedaj invalidsko upokojen, štiri ure pa je zaposlen v enem od podjetij v Saleški dolini. zakonitostim lesa. »Iz vsakega kosa se da narediti nekaj, če le imaš pravo orodje. Slednjega ni nikoli preveč. Ko si nabavim nek pripomoček za delo, že razmišljam o drugem. A vsega si pač ne morem privoščiti,« je povedal Prepadnik, ki najraje ustvar- Srčki so oblikovani iz različnih vrst lesa. naprej,« je ob razkazovanju predmetov pripovedoval sogovornik. V pogovor sta se vključila sinova, ki sta ob očetovem oblikovanju lesa igrala šah in ga hrkati opazovala. Po njegovih stopinjah že počasi stopa starejši, ki poprime za dleto, sestavlja in lepi. Tako je nastala že prenekatera igrača, ki krasi polico v sobi. POGREŠA DELO, A TUDI ČAS Z OTROKOMA MU JE DRAGOCEN Sicer so Prepadnikovi trenutno doma. Oba z ženo sta zaradi epidemije na čakanju. A ju to ne moti, saj se tako Jure lahko več posveti mami, ki ji peša zdravje. »Zdi se mi, da se je svet malo ustavil, a me to ne skrbi. Sicer že malo pogrešam delo, ki mi je izredno všeč, in sodelavce ter klepet z njimi. A tudi čas z otrokoma je zame zelo dragocen.« Tekst in foto: Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Ljudje in dogodki JELKA TAJNSEK, MENTORICA VEZILJ SPOMINČICA Zo svojo ročno delo prejelo eertifikot umetnostne obrti Jelka Tajnšek iz Gornjega Grada je že 15 let mentorica sekcije vezilj Društva upokojencev Gornji Grad Spominčica. Ročna dela jo veselijo od malega. Mama jo je naučila plesti v otroštvu, kvačkanja jo je naučila starejša gospa z Ljubnega ob Savinji, ostalih ročnih del se je naučila sama. S »spominčicami« so organizirale deset razstav, vse ob prazniku občine Gornji Grad, v Galeriji Štekl pa je razstavljala samostojno. Zadnji dve leti vsak novorojenček v gornjegrajski občini in tudi kje drugje dobi njene kvač-kane copatke. 15 LET MENTORICA VEZILJAM Ko se je leta 2005 Tajnškova upokojila, je prevzela mentorstvo sekcije vezilj pri društvu upokojencev v Gornjem Gradu. Upokojenke Jelka Tajnšek je v Galeriji Štekl pripravila samostojno razstavo ročnih del. (Foto: osebni arhiv) prvo samostojno razstavo ročnih del izkoristila Tajnškova, pripravila jo je v Galeriji Štekl. Bogata paleta izdelkov, ki so pod Jelkinimi rokami nastajali skrbno in z veliko ljubeznijo do ročnih del, je bila kazalnik, ROCNA DELA SO SPROSTITEV Tajnškova se je različnih ročnih del naučila preko revij, ki sta jih ji iz Nemčije prinašala sestra Darinka in brat Slavko, ki sta tam živela. S pomočjo revij se je naučila izdelave številnih vzorcev, kar je kasneje rada delila z dru- siranih kril. Sedaj plete le še ročno, saj jo to delo zelo sprošča. Tudi šivala je rada, predvsem stvari za otroke ter krstne prtičke. COPATI ZA NOVOROJENČKE Zadnji dve leti je za vse novorojenčke v občini skvačkala copatke, le-te je potem razdelila patronažna sestra ob obisku otrok. Na ta način je zavzeta ustvarjalka ročnih del razveselila vsako družino, ki je dobila novega družinskega člana. Letos so izdelavo copatkov za novorojenčke prevzele članice gornje-grajskega Karitasa, s katerimi Tajnškova tudi sodeluje. Sama pa že načrtuje nova darila za najmlajše občane. Njeni izdelki so največkrat namenjeni za darila sorodnikom in prijateljem. V vsako ročno delo je vloženega veliko truda in znanja, zato jih je težko ovrednotiti za prodajo, meni Tajnškova. Med najljubšimi izdelki Tajnškove so otroški copatki. Pretekli dve leti jih je dobil vsak novorojenček v občini. (Foto: Štefka Sem) z veseljem do ročnih del so se dobivale enkrat tedensko. Od začetka jih je bilo v skupini dvanajst, sedaj jih redno hodi na srečanja osem. Prva leta so se predvsem učile in izpopolnjevale v rišelje tehniki vezenja. Kasneje, ko so to tehniko že vse dobro poznale, so začele delati, kar si je katera želela. Nekatere so pletle, druge kvačkale, vezle prtič-ke ali izdelovale uporabne izdelke, odvisno od sezone. BOGATA SAMOSTOJNA RAZSTAVA Od leta 2006 do 2016 so »spominčice« vsako leto pripravile razstavo ročnih del. Na razstave so povabile razstavljavke iz doline in prijateljice, vezilje iz Boršta pri Trstu. Po desetih letih so se odločile, da razstavo pripravijo na dve leti. Prekinitev rednih razstav je za kakšna mojstrica je. Galerijo so krasili vezeni prti, zavese v rišelje tehniki vezenja, pletenine, kvačka-ni izdelki ter unikatni nakit in torbice iz volne in bombaža. Za svoje izdelke je prejela certifikat umetnostne obrti. Nekaj posebnega je nakit iz volne ali bombaža. (Foto: Štefka Sem) gimi. Imela je tudi pletilni stroj, s pomočjo katerega je izdelala ogromno puloverjev, jopic in takrat zelo modernih in priljubljenih pli- Vsi kvačkani in pleteni izdelki za otroke so unikatni. (Foto: Štefka Sem) ŠE VEDNO JO SPRAŠUJEJO ZA NASVETE Tajnškova je mama treh otrok Tanje, Janje in Roka. Z možem Jo-žetom sta si dom ustvarila na Tlaki. Je diplomirana medicinska sestra in je sedem let delala kot pa-tronažna sestra, nato pa do upokojitve kot medicinska sestra v gornjegrajski splošni ambulanti. Aktivna je tudi pri Rdečem križu, predvsem pa jo ljudje v kraju še vedno poznajo kot dolgoletno medicinsko sestro v krajevni ambulanti in jo še vedno radi povprašajo za mnenje ob raznih težavah z zdravjem. Štefka Sem Savinjske novice št. 20, 15. maj 0202 17 Nasveti, Ljudje in dogodki 7|1 i Kaj bo krasilo letošnje balkone? DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo V mesecu maju se začnejo zasaditve balkonov in teras, zato je čas, da izberete rastline, ki bodo to poletje krasile okolico vašega doma. Kaj bi izbrali in kaj kombinirali? Poglejmo. RAZLIKE GLEDE NA LEGO Lahko imamo sončno, polsenčno, senčno lego. Izbira rastlin je velika, zato je težko izbrati najbolj primerno kombinacijo za našo zasaditev. Načeloma velja, da iste rastline uspevajo tako na soncu kot v senci. Res pa je, da bo manj cvetov, če bodo posajene v senci, prav tako bodo tudi manj rastle, poganjki bodo svetlejši, peclji med enim in drugim listom pa daljši. POSEBNA RAZPOREDITEV Pri balkonskih zasaditvah velja tudi posebna razporeditev. Viseče rastline naj gledajo naprej ali na stran, vodilne in višje rastline pa posadimo bolj zadaj. »VAŠKE« ZASADITVE Na podeželju želimo pri okenskih in balkonskih zasaditvah ohraniti »vaškost«. Verjetno občudujete kmečke hiše, kjer imajo posajene rdeče nageljne. Za »vaške« zasaditve velja, da načeloma zasajajo pelargonije, bršljanke, viseče nageljne, petunije, begonije, vodenke, fuksi- je itd. Nič ni narobe, če jim dodamo kakšno rastlino novejšega časa, na primer rumeno zajčjo deteljico, bakopo, brahikomo ali diascijo, ki z majhnimi cvetovi poživijo celoto. SONCNA LEGA Za sončno lego je izbira zelo pestra, saj je večina balkonskih rastlin namenjenih soncu. A pri izbiri za južni balkon, okna ali teraso je potrebno biti pozoren na intenzivnost sončnih žarkov. Če so rastline ves dan izpostavljene soncu, morajo resnično dobro prenašati sonce. Sem se štejejo ivanjščice, bidens, bršljanke, dalije itd. POLSENCNA LEGA Tudi za polsenčno lego se najdejo lepe ustrezne rastline. Med cvetočimi so najbolj primerne vodenke, ki pa pravzaprav ne marajo sonca, ker so listi zelo vodeni in jih sončna pripeka poškoduje. Poleg teh lepotičk so primerne tudi vse tiste rastline, ki imajo samo dekorativne pisane liste, na primer koprive. Nekaj ur jutranjega ali večernega sonca dobro prenašajo tudi begonije »zmajeva krila«. SENCNA LEGA V popolni senci uživajo vodenke, fuksije in gomoljaste begonije. BARVE BALKONSKIH RASTLIN Cvetje na oknih, balkonih in terasah bi naj bilo takšno, da bi se ujemalo z barvo fasade. Ni potrebno, da se bi balkoni šibili pod težo cvetja. Nasprotno, urejen vrt, na katerem naj ne bi manjkalo okrasnega drevja in grmovnic, tudi ne gredic s trajnicami, potrebuje le še malo cvetočih rastlinic. Pisane zasaditve na oknih, terasah in balkonih so le še »pika na i«. Ko izbirate barvne kombinacije, se ozrite okrog sebe na barvo fasade, kakšne barve rož imate posajene na gredicah in podobno. Glede mešanja odtenkov velja, da se barve, ki grejo skupaj v vsakdanjem življenju, ujemajo prav tako tudi na vrtu. Potrebno je slediti osnovnim zakonitostim narave. Malo je potrebno pogledati v gozd, travnik s travniškimi rastlinicami. Takšni primeri iz narave naj vam bodo vir inspiracije. OKONINA Snežne kepe bogato cvetijo V Okonini pri Zberki rastejo snežne kepe (Viburnum opulus 'Roseum') že več kot tri desetletja. Kako so se razbohotile ob hiši Antonije Go-vek, priča slika, ki nam jo je poslala in je bila posneta ravno v dneh najlepšega cvetenja. Listo-paden grm s košato krošnjo je velik več kot štiri metre in se je letos pokazal v vsej svoji lepoti. K temu je pripomoglo tudi vreme, ki je bilo zelo ugodno za rast, ali, kot je zapisala: »Snega res ni bilo veliko, snežne kepe pa bogato cvetijo«. Marija Šukalo, foto: arhiv Govek 18 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Gospodarstvo, Šolstvo OBČINA SOLČAVA Turisti dobrodošli ob upoštevanju spremenjenih razmer Pomlad se kaže v vsej svoji lepoti in odprava omejitve gibanja znotraj domače občine ponovno omogoča obisk naravnih znamenitosti, med drugimi tudi Logarske doline. Občina Solčava, ki preko svojega režijskega obrata upravlja s tem krajinskim parkom, je ob tem, ko vabi na Solčavsko, za obiskovalce pripravila nekaj priporočil. Poleg okoljsko osveščenega vedenja v naravi letos opominjajo na spoštovanje predpisov glede novega kronavirusa in s tem k skrbi za zdravje tako gostov kot domačinov, je povedala županja Katarina Prelesnik. VSTOPNINA ZAENKRAT OSTAJA »Obiskovalce krajinskega parka Logarska dolina tudi letos nagovarjamo, da s svojim prispevkom vstopnine kot družbeno in okolj-sko ozaveščeni posamezniki pomembno prispevajo pri uresničevanju široko in trajnostno zastavljenih ciljev, ki jim je zavezana občina in ki jih domačini v sožitju živi- Prispevki obiskovalcev se porabijo za varstvo in urejanje naravne in kulturne dediščine, za urejanje in vzdrževanje javne komunalne in turistične infrastrukture in drugo. jo že stoletja,« je ponovno poudarila županja. NAMENSKA PORABA DENARJA Prispevki obiskovalcev se v celoti porabijo za varstvo in urejanje naravne in kulturne dediščine, za urejanje in vzdrževanje javne komunalne in turistične infrastrukture, za delovanje informacijsko nadzorne službe. Prav tako iz tega vira sofinancira- jo izvajanje programov trajnostnega razvoja Solčavskega ter okolju prijaznega obiskovanja parka in širjenja okoljske zavesti, na kar so kot zelena destinacija še posebej pozorni. S pomočjo vstopnine bodo letos uredili pešpot po Logarski dolini, ki so jo dodobra načele minule vremenske ujme. Kljub omenjenemu je pot tudi sedaj v celoti prehodna. OB VSTOPNINI TUDI NEKATERE UGODNOSTI Vstopnino se, tako kot do sedaj, plača pri vstopu v krajinski park. Planinci, ki vstopajo do 8. ure zjutraj, udeleženci dogodkov pri ponudnikih znotraj parka in invalidi imajo brezplačen vstop. »Za obiskovalce, ki bodo dolino z avtom obiskali več kot dvakrat, smo pripravili ugodnost - nakup sezonske karte. Poleg tega so v načrt sezonskega pobiranja vstopnine vključene nekatere ugodnosti in popusti za domačine, društva z območja regije Saša in organizatorje izletov sosednjih občin,« je še pojasnila županja. Marija Lebar, foto: Igor Solar Vstopnino se, tako kot do sedaj, plača pri vstopu v krajinski park. Planinci, ki vstopajo do 8. ure zjutraj, udeleženci dogodkov pri ponudnikih znotraj parka in invalidi imajo brezplačen vstop. v Šolah in vrtcih priprave na ponovni začetek delovanja V šole se bodo s 25. majem vrnili tudi devetošolci V tem tednu se vrtci in šole pripravljajo za ponovni začetek delovanja, ki naj bi steklo v ponedeljek, 18. maja. Na zavodu za šolstvo poudarjajo, naj učitelji in vzgojitelji ne hitijo z izvajanjem kurikula in naj se prilagodijo otrokom. NAZAJ V VRTCE OTROCI, KI NIMAJO ZAGOTOVLJENEGA VARSTVA Delo v vrtcih naj bi potekalo v manjših skupinah: v prvem starostnem obdobju naj bi bilo v skupini osem otrok, v drugem starostnem Pouk se bo v ponedeljek začel tudi v glasbenih šolah, a v obliki individualnega dela, skupinsko delo bo še vedno potekalo na daljavo. obdobju pa deset. Starši naj v tej fazi v vrtce pripeljejo samo tiste otroke, za katere ne morejo zagotoviti varstva doma. Če otrok ne bodo vključili v vrtec, bodo do konca maja oproščeni plačil. STALNI VZGOJITELJI IN BREZ MEŠANJA SKUPIN Vzgojiteljica v skupini mora biti stalna, vzgojitelji morajo med sabo vzdrževati razdaljo. Otroški ležalniki morajo biti postavljeni na največji možni razdalji, otroci iz različnih skupin se med seboj ne smejo mešati, odsvetovana je uporaba skupnih zunanjih igral. Otroci naj v vrtec ne bi prinašali igrač ali knjig od doma, v skupinah pa so lahko na voljo le pralne igrače. Čim več dejavnosti naj bi potekalo v večjih prostorih in na prostem. V ŠOLSKE KLOPI ZNOVA UČENCI PRVE TRIADE IN DEVETOŠOLCI Za prvo starostno skupino osnovnošolcev je predviden začetek pouka v ponedeljek, 18. maja, za devetošolce pa teden dni kasneje - 25. maja. Pouk za učence od 4. do 8. razreda bo še naprej potekal na daljavo, razen za učence, ki so neocenjeni, negativno ocenjeni ali imajo težave pri izvajanju pouka na daljavo. Te lahko šola po 25. maju povabi v šolske prostore za individualni pouk. OSNOVNOŠOLCI GLEDE VRNITVE V ŠOLO NIMAJO IZBIRE Ker je v Sloveniji osnovna šola obvezna, se otroci prve triade morajo vrniti v šolo. Iz vsakega razreda naj bi se oblikovale manjše skupine, po možnosti do deset učen- cev, največ pa petnajst. Zaposlenim in devetošolcem se izven matične učilnice priporoča uporaba zaščitnih mask, enako velja za dijake. VNOVIČNI POUK TUDI V GLASBENIH ŠOLAH Pouk se bo v ponedeljek začel tudi v glasbenih šolah, a v obliki individualnega dela, skupinsko delo bo še vedno potekalo na daljavo. V šole se vračajo tudi dijaki zaključnih letnikov, ostali nadaljujejo z izobraževanjem na daljavo. Odpirajo se dijaški domovi, začelo se bo izobraževanje odraslih. Svoje predavalnice in laboratorije odpirajo tudi višje strokovne šole, ki študente lahko napotijo tudi na praktično izobraževanje. Tatiana Golob Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 19 Ljudje in dogodki, Organizacije ROZALIJA BRINOVSEK SLAVILA 90. ROJSTNI DAN LE V OŽJEM KROGU DRUŽINE »Ko smo z godci igrali naokrog, je bilo najlepše « V času epidemije covid-19, ko so v ospredju številne negativne stvari, različni veseli dogodki skoraj nevidno gredo mimo nas. Tako se je zgodilo tudi z okroglim jubilejem Rozalije Brinovšek iz Ljubije. Zala, kot jo kličejo domači, je slavila 90. rojstni dan, a le v ožjem krogu družine. »Zaradi nastale situacije nisem pripravljala nobenega praznovanja, bo pa zato bolj veselo, ko bo vse skupaj minilo. Če ne prej, pa prihodnje leto, ko bova z možem praznovala biserno poroko,« je bila skromna Brinovškova. Rozalija Brinovšek se je rodila v Ravnah pri Šoštanju v številčni družini Andrejc, deseta od enajstih otrok. Kaj hitro je morala poprijeti za delo, saj so v tistih časih trdo delali tudi otroci. Starejši so pazili mlajše, pozneje so pasli ovce in delali na polju. Do vojne je obiskovala osnovno šolo v Ravnah, sicer pa so se vsega za preživetje naučili doma. Deklice so se naučile gospodinjskih opravil in ročnih spretnosti. Tako se je tudi ona lotila predenja volne, pletenja, šivanja, izdelovanja masla, peke kruha, tudi kuhanja žganja je bila vešča. Bili so krščansko vzgojeni, zato so bili prazniki zanje nekaj zelo lepega. Kot otrok se je najbolj veselila velike noči. Slednja ji še danes veliko pomeni. Zakonca Zala in Alojz Brinovšek bosta prihodnje leto praznovala biserno poroko. PRI HIŠI STA BILI DVE HARMONIKI Za kratek čas so ob večerih veliko prepevali in igrali na harmoniko. Pri hiši sta bili kar dve harmoniki in kmalu je tudi sama poskusila zaigrati. Tu in tam ji je kakšen prijem pokazal brat, večinoma se je naučila sama. »Na otroštvo imam lepe spomine. Veliko smo delali, polovico leta smo hodili bosi, imeli eno obleko za doma, eno za k maši, bila je tudi vojna. Bilo je čisto drugače kot sedaj, a nam ni bilo težko,« je razmišljala o preteklosti Brinovškova. SRCE JI JE UKRADEL FALENTOV LOJZ Z GNEČA Leta 1956 se je poročila na Gneč k Falentu. Moža Alojza je spoznala, ko je prišla na Gneč obiskat sestro, ki si je tam ustvarila družino. Beseda je dala besedo in postavni Lojz ji je ukradel srce. Za leto in pol se je Rozalija zaposlila v tovarni Gorenje, nato je ostala doma in pomagala moževim staršem na kmetiji. Sčasoma je volovsko vprego zamenjal traktor. Z možem sta domačijo obnovila. Rodila sta se jima sin in hčerka, sedaj imata štiri odrasle vnuke, ki ju zelo radi obiščejo. Z MOŽEM USTANOVILA ANSAMBEL IN IZDALA ZGOŠČENKO Zaradi obilice dela je opustila igranje harmonike, a veselje do glasbe je ostalo. Po moževi upokojitvi sta zato ustanovila lasten ljudski ansambel - Ljudski godci družine Brinovšek. Pridružili sta se jima še sorodnici. Dobri dve desetletji so nastopali po prireditvah po Savinjski dolini in širše ter izdali lastno zgoščenko. »Vsak nastop je bil kaj posebnega, še posebej če je šlo kaj narobe. Mnogokrat se nam je mudilo. V eni takšnih naglic sem odšla na nastop kar v hišnih copatih. K sreči smo imeli špil blizu domačega kraja, da sem potem še pravočasno dobila čevlje,« se nasmeji Rozalija, ki je meh harmonike raztegovala vse do svojega osemdesetega leta. Nato ji je ta postala pretežka. DANES JO SPREMLJA GLASBA Z RADIA IN TELEVIZIJE Danes dneve še vedno preživlja ob narodnozabavni glasbi, a le z radija in televizije. Tu in tam kaj postori na vrtu ali pomaga hčerki pri gospodinjskih opravilih. Na vprašanje, kdaj ji je bilo v življenju najlepše, brez odlašanja odgovori: »Ko smo z godci igrali naokrog. Spomine na igranje po Sloveniji imam shranjene v albumih in jih zelo rada listam.« Tekst in foto: Marija Šukalo SPLETNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ POMLAD IN GORE Po mnenju glasovalcev najboljše Ptice na Raduhi Teje Ermenc Novi koronavirus je omejil gibanje tudi članom rečiškega planinskega društva. Zaradi tega so ukinili izlete v gore. Da ne bi ostalo le pri tem, so v društvu pripravili natečaj za naj fotografijo na temo Pomlad in gore. ZA NAZIV SE JE POTEGOVALO 182 DEL Na razpis, ki se je zaključil v torek, 5. maja, so se lahko prijavili vsi, ki radi fotografirajo in pohajkujejo po naravi. Edini pogoj je bil, da je fotografija iz preteklega leta ali starejša. Vsak avtor je lahko prispeval pet del v elektronski obliki. Tokrat so svoja dela objavili tako člani društva kot tudi ljubitelji fotografiranja iz drugih krajev doline in širše. Komisija v sestavi predsednika društva Janeza Janžeta, varuhinje gorske narave Irene Jakuš in člana upravnega odbora Jožeta Ivanoviča je pre- Zmagovalna fotografija Teje Ermenc jela 182 del ter izbrala nekaj več kot 40 fotografij. Te so objavili brez navedenih avtorjev v šestih sklopih na Facebook strani društva. Tako so obiskovalci tega socialnega omrežja lahko virtualno uživali v različnih motivih nara- ve in svojemu favoritu podelili pozitiven komentar in všeček. Zmagovalna fotografija je postala tista, ki je prejela največ všečkov. To je bila fotografija Ptice na Raduhi Teje Ermenc, drugo je zasedel 2an Kolar s Pomlad prihaja na Lepe-natko. Tretje in četrto mesto z enakim številom glasov si delita Kontrasti na Kamniškem sedlu Seada Curaka in Čemšeniška planina Veronike Strmšek. DELA BODO NA OGLED TUDI V MEDGEN BORZI Za organizatorja so zmagovalci vsi, ki so poslali svoja dela. Fotografije so bile namreč zelo izvirne. Vse objavljene fotografije bodo, ko bodo možnosti dopuščale, razstavljene tudi v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Organizacije, Šport PLANINSKE KOČE ZNOVA OBRATUJEJO, A Z OMEJITVAMI Zavetja pred slabim vremenom še ne morejo nuditi Številni ljubitelji planin so se razveselili novice, da je tudi njihova priljubljena planinska postojanka lahko pričela z obratovanjem. A številne omejitve zaradi preprečevanja širjenja epidemije so še vedno tu, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). OSTALO PRECEJ OMEJITEV S sprostitvijo opravljanja gostinske dejavnosti s 4. majem so tudi planinske koče lahko pričele s strežbo zunaj stavbe. Tako so zaživele številne koče v zgor-njesavinjskih planinah. Lepo vreme v minulem vikendu je k obisku privabilo številne pohodni-ke. Ti so ob obisku koče primorani upoštevati kar nekaj omejitev. Tako zadrževanje in prenočevanje v kočah še ni dovoljeno, upravljavci koč morajo zagotoviti posamič- no uporabo sanitarij. Tudi uporaba igral, ki so del ponudbe nekaterih koč, še ni dovoljena. PLANINCI NAJ UPOŠTEVAJO VREMENSKE RAZMERE Na PZS obiskovalce planin obveščajo, da o odprtosti koč in delovnem času odločajo skrbniki koč, zato je lahko delovni čas določeno obdobje še prilagojen. Pomembno je, da planinci delovni čas preveri- jo pred odhodom v planine in hkrati upoštevajo vremenske razmere. Ker zadrževanje v kočah ni dovoljeno, so lahko le-te po presoji skrbnika v primeru slabega vremena tudi zaprte. Pri načrtovanju zahtevnejših tur je torej odgovorno, da planinci in gorniki to še posebej vzamejo v obzir in tako poskrbijo za svojo varnost. Tekst in foto: Tatiana Golob SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC V klubu en članski in trije mladinski reprezentanti Številne planinske koče imajo urejeno teraso in strežbo zunaj, zato lahko z majem spet sprejemajo obiskovalce planin. Po predčasno končani skakalni sezoni zaradi izbruha novega koronavirusa so bile na seji odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo predlagane sestave reprezentanc za sezono 2020/2021. Le-te morajo biti še potrjene na seji zbora. Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) ostaja stalni član slovenske skakalne reprezentance. Predlagani so tudi trije skakalci ljubenskega kluba za mladinsko reprezentanco. To so Jernej Presečnik, Žak Mogel in Jan Bombek. ŠS VRTEC NAZARJE Strokovni delavci v pomoč staršem V mesecu marcu, ko je bila razglašena epidemija novega koronavirusa, so se zaprli tudi vrtci in starši so dobesedno čez noč ostali brez varstva za svoje otroke. »V času, ko smo doma zaradi vladnih ukrepov, nikakor ne počivamo, med drugim so naše sodelavke, ki so imele to možnost, prostovoljno šivale zaščitne maske, ki smo jih občani s strani občine dobili brezplačno na dom. Zato je kmalu po razglasitvi epidemije složno padla tudi ideja, da bi lahko strokovni delavci v pomoč staršem preko e-asistenta pošiljali dejavnosti in zaposlitve, ki bi se jih po želji lahko posluževali pri zaposlitvi svojih najmlajših,« je povedala ena od strokovnih delavk v vrtcu Nazarje Irena Budna. USTANOVILI FACEBOOK SKUPINO »Glede na to, da večina staršev uporablja družabna omrežja, smo se na družabnem omrežju Face- Tudi sami starši lahko dodajo kakšno svojo idejo, dejavnost, ki so jo izvedli doma. book odločili ustanoviti skupino z skupini pa poleg idej, pravljic, pe- naslovom Vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti, ki je namenjena strokovnim delavcem vrtca in staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Nazarje in podružnico Šmartno ob Dreti. Starši so tovrstno komunikacijo pozdravili, jo redno spremljajo, v smic in dejavnosti za zaposlitve najmlajših, ki jih objavljamo vzgojitelji, lahko tudi sami starši dodajo kakšno svojo idejo, dejavnost, ki so jo izvedli doma, lahko pa samo pozdravijo ali objavijo kakšno sliko, kako otroci preživljajo čas v sa- moizolaciji,« je pojasnila Budnova in dodala: VRTEC POGREŠAJO VSI -VZGOJITELJI, OTROCI IN STARŠI »Naše mnenje je, da je stik s starši potrebno vzdrževati tudi v nepredvidljivih situacijah, kot je ta, v kateri smo se znašli še pred začetkom pomladi. Verjamemo, da ne pogrešamo vrtca in dela z otroki samo vzgojitelji, temveč da le--tega pogrešajo tudi najmlajši in ne zgolj starši, ki nujno potrebujejo varstvo zaradi služb. Socialni stiki, druženje z vrstniki, urjenje vseh vrst spretnosti, učenje skozi igro in še veliko drugih dejavnikov močno vplivajo na razvoj otroka in zato je še kako pomembno, da otrokom ponovno odpremo svoja vrata in stopimo na novo pot raziskovanja sveta okrog sebe v okvirih, ki nam bodo po epidemiji omogočena.« Tatiana Golob, foto: Irena Budna Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 21 Oglasi SPREJEMNI PREIZKUS BO V TOREK, 9. JUNIJA 2020 OD 17, DO 19. URE DALJE V PROSTORIH GLASBENE SOLE NAZARJE 22 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Kronika, Zahvale, Oglasi i IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZASEGLI SO JI VOZILO Prihova: Policisti PP Mozirje so imeli 6. maja v postopku voznico osebnega vozila, ki je vozila v cestnem prometu osebno vozilo v času prepovedi vožnje. Pred nekaj dnevi so ji namreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozniško dovoljenje. Zasegli so ji vozilo in zoper njo podali obdolžilni predlog. • MED POSTOPKOM SE JE HOTEL ODPELJATI Ljubno ob Savinji: 7. maja so imeli policisti PP Mozirje zaradi prekoračitve hitrosti v postopku voznika osebnega vozila, ki so mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Le-ta je pokazal rezultat 0,78 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Med postopkom se je usedel nazaj v svoje vozilo in ga spravil v pogon z namenom, da bi se s kraja odpeljal. Policisti so voznika pridržali in bodo zaradi kršitev zoper njega podali obdolžilni predlog. • MOTORIST PADEL MED ZAVIJANJEM Radmirje: 8. maja ob 15.30 se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti Radmirje-Gornji Grad. 64-letni motorist je pri odcepu za Meliše zavil desno z regionalne na lokalno cesto. Zaradi neprilagojene hitrosti pri zavijanju je padel po vozišču in utrpel hudo telesno poškodbo. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Vozniku bo izdan plačilni nalog in zoper njega podano poročilo na pristojno državno tožilstvo. • VLOMILEC ODNESEL TELEFONE Mozirje: V noči na 9. maj ob 4.04 so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v poslovni prostor podjetja v Mozirju. Neznani storilec je vlomil skozi okno in vstopil v objekt, od koder je odnesel več mobilnih telefonov. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati in dedi Stanislav ŠPEH z Ljubnega ob Savinji 30. 12. 1965 - 4. 5. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki ste se v mislih poslovili od njega. Iskrena hvala patronažni sestri Poloni in dr. Blažičevi za vso skrb in nesebično pomoč v času bolezni. Žena Jožica, hči Saša, zet Toni in vnučki Nina in Klara ZAHVALA Od zemeljskega življenja se je poslovila naša mama Nina VRŠNIK iz Robanovega kota 34 2. 12. 1934 - 7. 5. 2020 Iskrena hvala zdravnikom, ki ste jo dolgo zdravili in ji lajšali trpljenje zadnjih dni. Hvala reševalcema, medicinskim sestram in še posebej patronažnim sestram za nego in nasvete. Hvala duhovnikom, ki ste ji na dom prinašali okrepčilo za dušo, dobrim dekletom in ženam, ki ste nam pomagale v skrbi zanjo; brez vas bi mamo le težko obdržali ob sebi do konca. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, zanjo in za nas molili, nas nadomeščali v času naših nujnih odsotnosti. Hvaležni smo tudi za lepo pogrebno slovesnost s sveto mašo; mamin spomin ste počastili s spodbudnima nagovoroma, nežno pesmijo, z molitvijo, tiho prisotnostjo, darovanjem svetih maš, cvetja in sveč. Številni niste mogli priti k slovesu, vseeno pa ste bili z njo, z nami. Hvala prav vsem za sočustvovanje in izrečeno sožalje. Hvala Bogu za tako mamo. Zdaj počiva v miru. Otroci Helena, Matej in Majda z družinami Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna ~ M ORAN A tU* m? ^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: Oil 672 115 amtirt.moranj.si t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji Aleksander Steljluv