LISTEK. Soterija. (Po nemakem izvirnika. — Poveat iz časov pregaujaoja kristjanov). (DalJo.J Toda dasi je žrjavica pe'znosno žgala v meso, je Soterija roko držala mirno. Ko so kristjanora, stojecim med množico, stopale solze v oči, je oko dekličino vendar ostalo suho kljub temu-, da so ji neizrečene boleciue gnale vso kri k srcu in ji smrtne sra-ge stopale na oblicje. Na ustnicaih se ji je bralo, da moli, a zdaj pa zdaj je obrnila ofei proti nebu. Sliši se cvrSanje, ker kri že kaplja iz vžgane rane v žrjavioo. A kakor da bi še mucenja ne bilo dovolj, podpihuje zaraorec ogemj, sedaj kristjanko zasmebujoe, sedaj zopet govorec nerazumljive garovne zagovore, da bi se moč ognja pomnožila. Vsi okoli stoje&i so se cudili stanovitnosti, s katero je nežna deklica prenašala slrašne bolečine, in že je bilo slišati mrmranje v znamenje, da se ljudstvo zgraza nad necloveško neusmiljenostjo. Zdajci zapove mestni preiekt, da se neha z mučenjem. * ,,Vprašam te zadnjikrat", pravi osorno, ,,ali slu. šas cesarska povelja?" ,,lzrocila sera se popotaoma svojemu Bogu v žgalno daritev", odgovori Soterija, ,,kak:o morem tvojim krivim bogovom darovati?" Nato se po'da prelekt z drugimi sodniki za za¦stor, da sklenejo razsodbo. A kmalu se zopet vrnejo, in trobentac naznani z močnim glasom razsodbo: ,,Ker se Florencija Soterija trdovratno brani, zapovedi nebeškega cesarja izpolniti in pesmrtnim. bogovom darovati, se jo obglavi. In v svarilno znamenje se izvrši smrtna obsodba na Apijski cesti pri kristjanskili grobovib1." - ,,,Zahvaljujem se Ti, sladld Jezus!" pravi Soterija in veselja nebeške sreCe ji smehljajo ustnice. Amb.rozij se je mudil pri dijakonu Severu do poldneva, poslušajoc njegove nauke, nato je pa hodil po katakombah', kjer mu je starcek razkazoval grobove mnogih mučenikov, da bi mu tako vero utrdil. Zelel si je sedaj, brž priti v Rim, da si izprosi vhod v jeeo k Soteriji ter ji naznani, da je sedaj popolnoma preprican o resnioi kršcanske cerkve in da že z nestrpnostjo priSaKuije onega dneva, ko ga sprejmejo v vrsto katehumenov (ki se pripravljajo na sveti krst). Kako srečno je stopal po cesti proti mestu! Zopet in zopet je postal, da je y zahivalo pogledal proti nebji in da se ]e na celu pokrižal, Šepetajoc: ,,Kristjan sem!" Apijska cesta se vije v svojem sijaju med krasnjrai in razlicnimi nagrobnimi spomeniki, ki klažejo bogastvo v krasnih stebrih, kipih iz mramorja in kovin, iji prijeten vonj se vzdiga iz akoli ležeeih cvetličnih nasadov. Na nobeni cesti, ki vodi proti mestu Rirn, ni tako živalien promet Kalcor ravno tuA Ambroziju niso bili mar mimo idoci; kaj ga je še mogel zanimati svet, ko je našel uebesa! ,»Nebesa — da, ko b"i sedaj, ko sem pripravljen postati kristjan, Soterija bila solnce na tem nebai! Kakor sem prej deklico visoko spoštoval radi njenih Cednosti., 6lix koliko velifiastnej&a stoji se'daj njena podoba pred mojo dušo! Toda 5im dalje to podobo v duhu gledam, tem bolj se mi dozdeva, da se1 mi oddaljuje, kakor bi mi skušala odbežati, Ne — to sroe je prevzVišeno nad zemeljsko ljubezen; to si je veSni Bog sam izbral za vedno, in jaz ubogi berag ne smem ve6 pogledovati za ono, ki si jo je nebeSki krali izbral za SA-ojo nevesto. Toda sveti mi naj, Kajkor svetla zvezda, ki mi kaže pot, po katerem mi je hoditi. 0, kako cuctovito veliSastna je ta vera, ki v svojem vrtu vzgaja tak'e cvetlioe! ,,A kakšen j« neki izid obravnave?" To vpraša. nje mu vznemiri srce. ,,Prav gotovo Soterija ne zataji svoj&ga Boga tudi v največjih muTcah. 0 Bog, jaz sem vzrok njene smrti! Toda", tolaži se zopet, ,,ona rai odpusti, &e danes jo ho6em prositi, kar najiskxeneie le morem. Ni li Boga zahvaljevala, da je mogla s švojimi bolečinaani, ki so ji je prizadjali neusmiljeneži pred sodniki, odkupiti mojo dušo?" TaŁo zamišljen pride Ambrozij pred mestnavrata. Tukaj ga sreča tolpa ljudi, ki drvi iz mesta, na čelu ji oddelek vojakov. Kakor ocl mrtvouda zadet omahne Ambrozij, ko zagleda sredi vojakov in rabljev — Soterijo. V tistem trenotku ga pogleda deklica in mu da milo in smehljajoSe znamenje, na-] ji sledi. Mrtvo bled, s solzami v o6eh, zbere mladi tribun vse svoje mofii in se pridru^ži množici, ki spremlja mučenico ali radi radovednosti ali radi sofiutja. V bližini nagrobnega spomeiiika Kornelije, katerega r.azvaline se Š.e dandanes vidijo, zaaije množica z glavne ceste in krene jia stransko pot, ki jih kmalu dovede do mesta, kjer se naj izvrši obsodba. Soterija je bila vso pct skozi raesto in po Apijski oesti zatopljena v molitev. Šteje si v najvecjo milost, da sme umreti za svojega Boga in svojo vero. In. cini bolj se bližajo pokopali&cu, tem bolj ji igra srce veselja, ker zdi se ji, da ji priliajalo vsi svetniki nasproti, ki ležijo tukaj pokopaiii, da jo spremijo v svoje vrste. Kako pogosto jo Soteriia na teh groboviU molila in se priporogala kot otrok, kot nadebudria deklioa in kot dorasla mladenka! In sedaj se ji prikažejo umrli oblečeni v b«la objacila ter jo z ve&eljem sprejmejo kot novo tovarišico: sy. Cecilija z zborom mladenk, sv. Sikst s castitljivo mjiožico škofov in duhovnikov, vsi slavne priče krvavih razsodb, in tisofti blazenih, ki so bili že od začetka kristjaiistvaj v teh katakombah pokopani. Tam, kjer se še danes poznajo ostanki stare fcapele, posveSeni sveti mucenici Soteriji, izvotijo rab^ lji prostor za moriŠ5et In ravno tu na svojemi.-osestvu je Soterija pri slovesu od svojega oskrbnika tcmu^-le zaznamovala mesto svojega pogreba. Daleč na okoli se razprostira Kampanija pred ofimi, tedaj §e nikakor pusta in zapuščena kakor danes, teinvec velik in kVasen cvetliSni vrt, poseian z vilami dalee tja do Albanskega gorovja. Prijeten zimski popoldan je bdl. K zatonu se nagibajoce solnce je razsvetljevalo oelo planjavo s čarobno svettobo. Niti najmanjSe sapice ni bilo, Veličastno so se razlegali lahko donefti glasovi pastirskih pišcalk in zvonenje ter meketanje ovac, ki so se pasle po rebru gore. Soterija je porabila Kratek cas, ko &o pripravljali rablji morišže, da se je poslovila od vernikov, ki so bili navzoci. Lucina, je bila prevzeta od bolesti, ko je zadnjikrat objela svojo prijateljico iz mladih let: KaJco naglo se uresnigi domnevanje, o fcaterem je pred dvema d.nevoma govorila v kata-kbmbah! Soterija pa jo je gledala z nasmehom, rekoč: ,,Ti jokaš, sladka Lucina, ko že angeli odpirajo nebeška vrata, da me pripeljejo do mojega Ženina? Poglej, kako dober je moj božji Gospod! Izvolila sem si grob na svojem posestvu v bližini mufeenoev, ki ležijo na tem pokopališču, in sedaj lalijco celo tukaj umrjem. Ne verjameš li, da vsi nevidno stojijo pri meni, da spremijo mojo dušo v nebeške višave?" Ambrozji dolgo ni mogel izgovoriti besede, kle6e5 pred mučenico in ji kakor drugi verniki od ognja opečeno roko poljubljajoč, ,,Upal sem", je dejal slednjife, Ko se je ojunacil, ,.te dobiti za nevesto, in, postala si moja dušna mati. Toda to te stane, oh, po moji krivdi, življenje. O, Soterija, odpusti mi, kar sem storil \- svoji slepi strasti" ,5iOdpustiti ti", odgovori deklica, ,,inimam ni6esar, moj brat, <ne; pac pa veliko več zahvaliti. Postal si moj drug, ki me popelje k moji večni ljubezni. Ker si postal kristjan, si mi dal s tem gostijo za mojega nebeSkega Zenina. Vzemi v zahvalo to škatljico, v njej najdeŠ gobo s krvjo sv. Neže. Namoci pa to gobo tudi z mojo Krvjo v poroštvo, da bom v nebesili vedno molila za-te in za tvojega ošeta, — In povej tudi kedaj svojim otrokom, da molim za-nje in da sem njiliova dušna ma^ti,^O!" povzdigne mladenkat ,,kako bodo ppvelicevali c^rlcev Gospodovo in tvoje ime, Ambrozij, in ti zapustili neminljivo ime v cast božjo/' Rablji so dovrgili priprave, Z meSem v roki ki golili prs se je pripravil zamorec, da izvrši razsodbo, Ko si je Soterija sama odgrnila pajčolan, je Lu. cina razgrnila bel, platnen prt na tla, Mu&enica je pokleknila na njega, razpustila kodraste^lase cez ra_ rae, odkrila tilpik, sklenila roki navzkriž na prsa in upognila glavo, rekoe: ,,Sedaj pridi, moj Jezus!" . . . Bilo je dne 6. svecana L 304, Cista kot bel golobček je vzletela duša mlade mucenice v svetle višave nebeškega raja.. — S pomočjo nekaterili krščansTdh ^žen je ogrnila Lucina sveto truplo v prst, verniki pa so se trudili, da naberejo v gobe njeno kri. Sednao poglavje. V katakombah. Ko je bil senator Avrelij Sempronij po posKusu, pregovoriti spoznavalko, zapuŠSal ječo, bi ga bil marsikdo sraatral za človeka, ki ima rti pred sodni stol. Nemirna vest mu je ocitala, da je zakrivil neizogibno smrt devojke; zastonj se je sklušal preprifeati, da je Soterijina trdovratnost kriva tega, usodnega izida. Cim veckrat je namreS ž njo govoril, 6im večkrat je videl v tisti strašni samoti nežno mlado. deklico, njen blaženi mir in brezprimerno odlocnost, s katero je bila pripravljena, umreti za svoje prepri6anje, tem lx>lj se je čudil. Lepota, mladost, plemenitost, vse, kar more storiti mlado srce sreeno in zadovoljno, je bilo usojeno mladenki, ki ni niti žalostno vzdihniln, ko se je vsemu temu odpovedala. Nikdar ni življenje slaj§e ko v oni mladostai dobi, ko se mu smehlja nasproti jutranje solnce lepe prihodniosti — in Soterija je dala smeliljajoc to mlado življenje, da bi umrla kot zločinka krvave smrti pod rabljevo rokb. Sempronij je vsled svoje plemenite narave moral to nenavadno odpoved pri tako nežni starosti ie občudovati. Kajti to ni bila pretiranost, ne, to je bilo nekaj višjega, nadfiloveškega, liaftna,ravnega, kar edino ji je raoglo dati srcnost in veselo navdušenje za take žrtve. Pa ravno to, z vsafa) uro naraSSajoce zaSudenje je bilo za Sempronija želo, ki ga je vedno izpodbadalo, naj vse poskusi, da reši SoteTijo. Ali mu je poleg vsega tega, kar je že storil, odprt še nov pot, na katerega naj krene, da reši Soterijo ? Zasvetil se mu je Še eden, Setudi slab žarek upanja; Sempronij bi se moral obrniti na samega cesarja Maksimina in od njega izprositi vsaj odlog sodnijskega postopanja. Ce doseže to, potem je, kakor je menil, vsaj od sebe zvalil odgovornost, ako bi Sotefijo sodnik. pozneje zopet poldical, ona pa ostala pri s^ji izjavi. Res je bila senatorju znana barbarska brezcutnost cesarjeva, in pot k njemu je bil najtežavnejši njegovega življenja; vendar je smatral za svojo dolžnost, da poskusi &e zadnje. Sempronij je moral dolgp, dolgo cakati v predsobi, ker je bil vladar pri mali južini, ki je trajala pri Maksimimn vedno dolgo, dostikrat cele ure. Nazadnje je bil pripuščen; na sreco najde c^sarja pri dobri volji. Previdni in prebrisani senator omeni najprej zasluge njenih prednikov, kakor tudi obeh. bratov, ki sta častno umrla y vojski z barbari. Soterija — tako nadaljuje — je zadnja potoraka stare plemenitaške rodovine, ki n« zasluži takega krvavega konca. Proti ljudenij ki so še v nerazsodnih letih, "kakor ta-le deklica, se ne more proti kristjanom naperjena postava v vsej strogosti izvajati. Naj zato cesar v svoii blagovoljnosti in milosti ustavi za nekaj mesecev sodnijsko preistavo in izpusti Soterijo. Upa, da se bo skoro omožila z njegovim sinom in prišla na druge misli, (Dalje prihodnjic.)