Kdaj osnovna šola v Rožni dolini?
V skupščini krajevne skupnosti Rožna dolina so delegati 26. februarja 1985 med drugim razprav-Ijali o obveznem osnovnem šolanju otrok tega pre-dela Ljubljane. Rožna dulina nima osnovne šole. Nekaj nad dvesto otrok iz te krajevne skupnosti obiskuje zdaj osnovno šolo Marjan Novak-Jovo na Viču in nekaj manj osnovno šolo Majda Vrhovnik v Centru.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Rožna do-lina Zvone Jerman je poročal, da je bil osnutek srednjeročnega plana KS poslan občinski izobra-ževalni skupnosti s prošnjo, naj posreduje pristoj-nim organom v obravnavo in realizacijo gradnjo osnovne šole v Rožni dolini, ki je predlagana in upoštevana tudi v osnutku samoupravnega spora-
zuma o temeljih planov Izobraževalne skupnosti Ljubljane za obdobje 1986-1990. Za gradnjo šole je že rezerviran prostor na Habjanovem bajerju.
Iz delegatskega gradiva je razvidno, da se pred-videva v občini Vič-Rudnik v naslednjem srednje-ročnem obdobju povečanje števila otrok in sicer za petsto, kar pomeni za osnovno šolo Marjan Novak-Jovo 45 šoloobveznih otrok več. Na tej šoli že zdaj poteka pouk v 39 oddelkih. Zaradi po-večanja števila otrok bi šola potrebovala prizidek s šestimi učilnicami, ker bi morala sicer do konca srednjeročnega obdobja uvesti dveizmenski pouk. Tudi osnovna šola Majda Vrhovnik predvideva porast števila učencev in predlaga gradnjo pri-zidka.
Gradnjo obeh prizidkov je treba obravnavati skupaj s predlogom krajevne skupnosti Rožna dolina, da naj se na njenem območju zgradi nova šola, ki bi razbremenila obe navedeni osnovni šoli in ne bi potrebovali prizidkov.
Da v Rožni dolini šolo potrebujemo, smo zapi-sali v samoupravnih aktih, v srednjeročnem planu razvoja, zanjo je rezerviran prostor. In kaj bi pomenila šola v Rožni dolini otrokom, kaj sta-ršem in krajevni skupnosti? Osnovna šola z okoli štiristo učenci ne bi bila le izobraževalna in vzgoj-na organizacija, ampak kulturno središče celotne krajevne skupnosti in središče življenja za otroke, mladino in odrasle. Za mnoge otroke ne bi pome-nila le varnejše in krajše poti v šolo (zdaj hodijo čez železniške tire in ceste z živahnim prometom), marveč pristnejšo povezanost z okoljem, v kate-rem živijo. Na šoli in v krajevni skupnosti bi zaživela pionirska organizacija z vsemi svojimi pestrimi oblikami delovanja, še bolj bi oživeli raladinskaorganizacija in društva, ki povezujejo otroke in mladino. Otroci bi se združevali na kulturnoumetniškem področju, kot taborniki, planinci, mladi člani Rdečega križa, delovali bi kot mladi tehniki, športniki in v najrazličnejših krožkih. In še bi lahko naštevali, kje in kako bi lahko šolarji koristno preživljali svoj prosti čas in si hkrati, poleg učenja v šoli, nabirali znanja in izkušnje za življenje. K pestrosti življenja v šoli bi lahko veliko pripomogli tudi starejši, kot mentorji najrazličnejših dejavnosti, šola pa bi pomenila tudi kraj za izobraževanje staršev. V Soii bi lahko načrtovali prostor za knjižnico, za razstave otrok in odraslih, za prkeditve. Vse to bi prispevalo k živahnemu kulturnemu življenju krajevne skup-nosti.
Šolo v naši krajevrii skupnosti predvideva tudi zazidalni načrt Rožne doline. Krajani Rožne doli-ne, še posebej starši šoloobveznih otrok in bo-dočih šolarjev pričakujejo, da se bo gradnja šole začela v začetku novega planskega obdobja.
PAVLE