PRILOGA MA&IJINOGA LISTA.
LETO lit.

MARIJIKIN OGRAČEK
VERSKO-VZGOJNI LIST ZA NAŠO MLADINO.
A 1
December 8
1934
Štev. 12.
Tiikarna Balkänyl - D. Lendava
MARIJIKIN OGRAČEK
VERSKO-VZGOJNI LIST ZA NAŠO MLADINO.
Izhaja vsaki mesec 8. Vrejüje ga na čast Deteti in Mladenki Marijiki: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih. Cena: 4 Din letno. Pošila se samo z Marijinom listom skiipno in je za inozemstvo brezplačen.
Rešitev vgank.
I.
Rešitev vganke oktoberske številke se glasi:
Za rešitev naie mladine je potrebna molitev.
Te vganke toti nišče ne rešo pravilno, ali zato dobi mladina na god Prečiste Device Marije, 8. dee. edno sveto mešo, naj jo čuva v čistosti najčistejša Mladenka Marijika.
II.
Rešitev vgank novemberskoga snopiča je eta:
1.)	Sveto leto, sveti bodi.
2.)	Urednik naj oprosi naročnike, da vsaki eUe ednoga no-voga pridobi.
Pravilno nišče ne rešo, samo približno Litrop Stefan, Ren-kovci 82. pa Hajdinjak Alojz i Martin z Odranec. Obečan ka-lendar njim zato damo, naj si pridejo samo po njega.
Zdaj pa te na delo naročniki!
Vsaki ešče ednoga novoga naročnika naj pridobi, pa nas bo takši šereg, ka se nas te roglati hiidobec tak zboji, ka na dno pekla odleti.
Stric zdaj čakajo jako potrplivo, a z velikim vüpanjom, ka njim bodete naročniki pisali; — kaj pisali? Ka njim bodete naznanili: Stati stric, ne ednoga, dva noviva naročnika sam dobo. Pa ka te mi vsi tak pisali. Če to bo, te do Stric ešče ednok mlajši, kak so zdaj.
Pošta.
Jerebic Jožef. Beltinci 161. Najlepša hvala tebi, Jožek, i vsem številnim naročnikom za srčne pozdrave ob mojoj 60 letnici. Bog vam naj bo plačnik za liibezen, Marijin plašč naj vas čuva, ka ostanete vsikdar na pra-voj poti. Zavolo slaboga vremena ste te ne mogli priti. Ti pridi ednok esi, ka si tisto reč pogučimo. — Litrop Štefan. Renkovci 82. Stariše mora mladina prositi, ka njoj voščijo mladinski list, ka bar teliko spoznajo, ka je duša dece vredna 4 Din. na leto. Vnogi stariš niti toga ne zastopi. — Po sveti-njlco lejko prideš gdakoli.
MARIJIKIN OGRAÖEK
j Namen Marijikinoga Ogračeka je: 1. po zgledi Marijikine mia- \ S dosti vzgojiti našo mladino na tolažbo Srcijezušovomi i 2. z či- j
S stimi dohodki podpirati sirotišnico Deteta-Marijike v Turnišči. \ ■___________________________________________________________
Moja zahvala.
Predraga mladina! V novemberskom snopiči si štela reči preč. g. dekana, Jerič Ivana, z šterimi so se spomnili moje 60 letnice. V tom spomini trdijo, da sem nazliik svoje starosti mladi postao, i začeo z Marijikinim Ogračekom zbirati okoli sebe mladino.
Draga dečica! Dragi mladenci ! Drage mladenke! Cvet i vüpanje našega naroda, odkrito priznam, da sem z božov po-močjov vam ednaki, mladi sem postao. Ločimo se samo v teli ; moje je starejše od vašega. Stric so vsikdar starejši, kak njihovi mlajši, a diiša njim je pa tak mlada, kak je vaša. To dobroto je najmre Bog dao vsem, ki ga lübijo, da so v diiši vsikdar mladi i vsikdar mlajši, če ga lübijo. Lübezen do Boga je mladost diiše. Bog pa da to lübezen, če jo što žele, jo prosi i se bori proti smrti. Smrt je smrtni greh. Ki v njega privoli, postane v diiši stari mrtvec, čeravno ma v teli komaj par let.
Naj sam vam spodoben dečica i vi meni, naj lübimo vsi Boga, to je naj nemarno na diiši smrtnoga greha, ne kak deca, ne kak mladenci i mladenke i ne kak odrašeni moški i ženske, zato sam začeo, ar sam vido predosta mrtvih dtiš pri mladom teli, zato sam začeo izdavati list za mladino, list za dečico i odraščeno mladino. Za dečico, da ostane vsikdar nedužna i v nedužnosti prežive svoj najlepši stan v mladosti kak dečko i dekla, za odraščeno mladino, da je vodi i vtrdjava na poti viherov, ka jih strast ne podere, nego ostane nevražena ; — če bi jo pa že podrla, da stane na novo živlenje, popravi zablode i se znova pomladi v diiši, kak njej je telo mlado.
V te namen sem začeo izdajati Marijikin Ograček i gà še izdajam. Marijina mladost nam je plašč, ki nas vse čuva pri tom deli, draga mladina, šteroj je list namenjen. Marijin^ mladost je tak lepa, tak čista, tak lüblena, tak bogata, tak vesela, da niedno dete, nieden dečko, niedna dekla ne more mimo nje, ne da bi se pri njej ne bi olepšali v diiši. Zato se drage vole
thüdim pri tebi, draga mladina, naj ti samo pomagam do zmage po Mariji. Delo, štero sem na sebe vzeo, naj diči Marijo mladenko, tebe, mladina, pa reši. To je moja hvala za srčen pozdrav g. dekana i vse mladine, štera se me je pri 60 letnici spominala. Vsem povrni Marijika to lübezen z veseljom nad čistostjov i pobožnostjov, šterivi jakosti naj v punoj meri preplavita našo mladino.
Mladenci, mladenke Stric stari je že, pa vendar na vganke ma misli te le : „Vgoniti bi mogli gda dUša živč? gda v sivoj starosti li mladost cveté ? Vgoniti pa morte
na sebi to reč . . .
*
* *
Pa gda jo vgonite, — te Strica ne več.
Klekl Jožef, diihovnik, vrednik.
Ne pij.
So narodje, šteri lejko z veseljom razglašajo med svet: mamo trezno mladino. Naš mali slovenski narod te dobre lastnosti nema. Slovenski narod je vdan pijači i njegova mladina tüdi ne trezna. To se samo poprek pravi. Tüdi mi mamo trezne lüdi i trezno mladino, a poprek povedano je naš narod z svo-jov mladinov vred vdan pijači, vdan opojnim pijačam. Z drugimi rečmi povedano, mamo dosta pijancov i mamo tüdi pijano mladino. Istina, ka je v Slov. krajini v tom pogledi preci bolše, kak prek Müre. A gornja trditev se pa nje tüdi tiče v popolnoj meri. Mamo pijance i mamo pijano mladino.
Naj to sramotno znamenje zbrišemo z našega čela, bomo v mladinskom listi razplavlali od škodlivosti alkoholnih ali opojnih pijač. TI pa draga mladina boš naše vrstice sprevajala z resnim obrazom i z odločnov volov: v mladosti se ne teknem alkoholnih pijač.
Škodi zdravji.
Nega zdravnika na sveti, šteri ne bi jasno povedao, da mladini tečas, dokeč je v rasti, to je do 24-25 leta alkohol
škodi. To vsi pripoznavajo. Škodi iivcom i moiganom. Živci sö žlebovje, po šterih ide zdravje i živlenje po čelom teli. Če je te žleb betežasti, je zdravje, je živlenje betežasto. Možgani oprav-lajo diihovno delo premišlavanja, prevdarjanja, odločitve. Če so betežni, je noro ka mislim, na koj se odločim i ka doprinesem. Kraja, bitje, nečistost, morija, sovraštvo i sto driigih temnih djanj so povzročili od alkohola, od vina, piva, žganice napadeni možgani. Najhiijši čemer je žganica, štero Indijanci zovejo za „ognjeno vodo". Moj Bog, kak bridko se zajočejo ängelje čuvarje, gda vidijo, kak ponüjejo starišje, botrina ali drugi sovražniki mladine toj v gingavih letaj alkohol!
Naši kopi v goricaj, naše trgatve i bratve, naša gostiivanja, naša proščenja i driiga spodobna zbirališča naroda so ne driigo kak smrtna postela za treznost i poštenost mladine. Gde najdete liibitele mladine, ki bi njej branili piti, ki bi jo čuvali od vraj-žih škramplov, od alkohola? Vrag po alkoholi dobi v svoje škrample največ mladine. I gda jo dobi, dela ž njov ka šče, napela je na grehe, na štere je šče. Zato pa mamo tak strašno pokvarjeno mladino, ka jočemo nad njov. Zato njej je pa Bog zadnji i greh prvi. Zato se njej mrzi molitev i zliibi grdi guč pa nočna tepešija. Moj Bog, moj dober Bog, kak preveč te žali naša mladina zavolo pila opojnih pijač. Stavi jo na toj poti. Blagoslovi naše vrstice, ka njej postane alkohol odiiren, treznost pa vabliva, liiblena. Dobro detece Marijika, prosi za našo mladino, da bo trezna po tvojem zgledi.
Ka daš Jezušeki mlado srce?
Božič je svetek mladine. Večni Bog je prišo na svet v bo-žičnoj polnoči kak dete i zraseo v mladenca pod skrbnov rokov D. Marije i sv. Jožefa. Dete v jaslicaj je tvoja pot, mladina, je tvoja zvezda, je tvoja plača. Neskončno je čisti Jezušek. Samo z čistim srcom ga lejko naslediiješ v celoj mladosti do zrele človeče dobe. Jezušek je zvezda, štera vsikdar migla, vsikdar bleskeče, štera se v najvekšoj oblačini i nevihti tiidi smeje na mlado srce. Viipaj se mladina, mladenček i deklica, viipaj se v Jezušek-i, gda te napadnejo viherje skiišnjav, gda de se ti bur-kalo nebo na valovaj strasti i de te pekeo ogenj poželivosti. En, samo en pogled na to zvezdo, na Jezušeka, i vtišan je viher skiišnjav, priveslao je v tvojo diišo mir srca.
Delaj za Jezušeka, bogaj za Jezušeka, vojskiij se za Jezušeka, trpi za Jezušeka, veseli se njemi, razjoči se pred njim, čakaj samo njega, on je najvekša plača. Vekše nega. On je ve-
čen i neskončna blaženost te čaka pri njem, če boš drago dete, dragi dečko, draga dekla, če boš mila nam mladina samo za Jezušeka živela. Za Jezušeka pa samo tisti žive, ki ga pri sv. prečiščavanji gostokrat k sebi jemle samo za to, naj de njegova diiša vsikdar svetejša. Pridi mladina gostokrat k Jezušeki.
Jezušek golobčke hrani . . . Kak so njemi vsi prijazni ! Čistosti sO krasna pelda, Zato je tak milo gleda . . , — Tebe vidi v njih mladina, I žele, da b' čista bila.
Mladini.
Istinska vrednost človekova.
Se šče spominjaš, Toni, gda sem ti pravo, da bi ti dosta srečnejši i zadovolnejši bio, če bi meo bole živo vero. Te si mi zatrjavao, da verješ v Boga, Vsemogočnoga, neskončnoga. Tüdi verješ, da diiša po smrti naprej živi i to ali v nebesaj ali v pekli. Verješ tüdi, da smo pred Bogom vsi lüdje vednaki. Tü nega razlike med bogatim ali siromaškim, med vučenim ali ne-vučenim, Vsakši človek je bože dete i Bog je vsakšemi Oča,
Samo v tom je razlika, da so edni zaistino bole pobožni, Boga bole liibijo, se greha bole ogiblejo, drügi si pa ne delajo dosta skrbi z Bogom. Živijo pač tak, kak prilike nanesejo i kak jim bole dopadne. V tom smo pred Bogom ne vsi vednaki. Ti prvi so bliže Bogi. So Njemi bole spodobni. Drügi pa blodijo daleč vkraj v tmici. Tej so pred Bogom menje vredni.
Da bomo pred Bogom več vredni, to i edino to je bogastvo, za štero se je vredno trüditi. Drüge reči, štere mi lüdje držimo za drage, za vredne, so bole postranskoga pomena. I denok se lüdje največ živlenja trüdijo zato, da dosegnejo te postranske vrednote. Samo poglej, Toni. Kelko se dnesden mlade-nci pa tüdi mladenke trüdijo, da bi postanoli svetovno znani. Razni bežci se med sebov vganjajo, šteri bi hitrej bežao, šteri bi bio najhitrejši bežeč na sveti. Sto i sto takših mladencov i mladenk se leta i leta vadijo, mantrajo, lečejo tak, da jim malo srce ne zastane — zato, da bi časopisi po čelom sveti pisali od njih, da so najbolši bežci. I denok samo eden od njih je prvi. Dva nikdar ne. Tri drügi so pozableni gda tekma mine. Ves njihov trüd ne jim prineso drügoga, kak da so si mogoče srce pokvarili pri velkom vganjanji.
I vnogo drügih tekem bi ti lehko našteo, iz šterih se vidi, ka lüdje vse ne delajo, da bi dosegnoli čast, prvo mesto. Vej nikaj ne, če bi se poleg toga vganjali ešče na drügom mesti : za čast i slavo, štero dobijo dUše na drügom sveti. Človek bi mislo, da bodo tej častiželni lüdje tüdi na drügom sveti šteli biti prvi. Tam njihova čast več ne prejde. Tam bodo vso večnost nosili korono, venec zmage. Kakšega si pač zaslužijo. Ali čUdno ; za čast i slavo drügoga sveta se vnogi takši malo ali nikaj ne brigajo. Za zemelsko slavno ime se trüdijo, da tüdi svoje živienje v nevarnost postavijo. Za večnost nikaj. Oh, de-nešnji svet, kam si zablodo ! V kakšoj kmici hodimo, tüdi mi katoličani zvani.
Pokažimo na tom mesti na drügo vganjanje, štero je zaistino vredno najvekšega trüda. Vredno, da človek vse svoje duševne i telovne sile napne, da kem lepši venec dosegne. To vganjanje ne bo gde na velkom plači, pred jezero gledalci, nego skrivoma, vsakši sam za sebe tekmüje. To tekmovanje je v tom, da svojo dUšo na telko sklešeš, da kem bole dobi tisto formo, štero njoj je dao njeni stvoriteo, Bog. Tomi vganjanji bi lehko pravili borba za popolnost ali bogispodobnost. Ta borba je edino pametna, istinsko vredna svojega trüda. Nikdar ne včinimo preveč, če bi vse svoje živienje samo zato živeli. To vganjanje nas zdigne do istinske vrednosti. Iii človek sam postane več vreden, plemenitejši, popolnejši, svetejši, srečnejši. To popolnost doseg-
noti je končni ciò vsakšega človeka, čeravno malo mislimo na to.
Kak Bog misli.
Prie kàk je Bog svet stvoro, je dobro premislo, po člo-veče povedano — kak ga naj stvori, da bo vreden njegove neskončnosti. Gda ga je stvoro, je vido, da je svet bio lepi. Zaistino ! Poglej samo protolešnje cvetje, naša pola i loge, brege i dole. Zdigni se nad oblake i gledaj na zemlo, — da li ne čiidovito lepa? I zamisli se v neskončen prostor nad oblaki, posejan z neštetimi zvezdami — ali ne to čiidovita lepota? Bog kaj nelepoga niti ne mogeo stvoriti, vej je sam neskončno lepi.
Pa denok so sveta stvorjene reči samo medlovna tenja Boga samoga. Bogi je vse to premalo bilo. Niedna stvar Njemi ne mogla hvale dati, da jo je stvoro. Rožica je toti cvela i skrivoma Boga dičila, ali če je tüdi ešče tak lepo cvela i prijetno dišala, sama za to nikaj ne znala. — Divjačina se veselila lepoga sunca i se vganjala se pa ta po poli i po šumaj, ali niedna ne mogla Bogi dati ni najmenše časti, ki bi Bogi šla. Niti niedna ftička pod nebom, pa če šče tak lepo spevle, ne ve, da bi Boga dičila.
Bog je iskao ešče nekaj drügoga, v šterom bi najšeo nekaj bole svojega, sebi spodobnoga. Zato je stvoro človeka — po svojoj podobi.
Oh človek — boža podoba si ! Da bi se ti zavedao te neizmerne dike ! Neskončno dober te je stvoro po svojoj podobi, da bi tüdi ti bio dober, neskončno lübezniv, da bi tüdi ti bio lübezniv, neskončno pravičen, da bi tüdi ti bio pravičen, neskončno sveti, da bi tüdi ti bio sveti, neskončno lepi, da bi tüdi ti bio lepi, srečen.
Oh človek — podoba boža! Si? Zato si stvorjeni. Po svojoj podobi te je stvoro Vsemogočni. Ali se zavedaš, kelko si ti več kak vse driige reči ? Ti edini se nazivleš dete bože ! Ali potrebüjeS vekše časti? Vekše slave? Bole plemenitoga roda ne moreš biti. Tüdi če si kralevske krvi, si ne bole dete bože kak pocestni siromak.
To je dika človeka, da je dete bože. Na zemli smo včasi nevoščeni drügomi, če je te iz bole bogate, hirešne driižine. Sina velkoga gospoda, generala ali ministra nekam inači gledamo kak sebi vednakoga. Ti si pa sin neizmerno vekšega gospoda, krala vseh kralov, sin vsemogočnoga Boga samoga. Ti sam nosiš s svojojfdUši pečat toga najplemenitejšega bitja. — Teto nikaj ne veseli?
»t
B:	Božična noe.
Polnočni zvonovi čez polja zvonijo, čez .njive in bele gozdove božični zvonovi. Nad mizo bela luč gori, in božično drevo se vse blešči.
—	Oj, dedek, pa kdo nam je smreko prinesel, in svečke in vse to, kako to vse lepo žari? —
—	To bil je lep angelček božji. —
—	In kdo je vse drobne svečke prižgal ?
In kdo je vse zlate in srebrne nitke stkal? —
—	To vse je storil angelček božji. —
—	Pa kdo nam je Jezuščka dal, pastirčke in ovčke in Betlehem? —
—	Čuj, dete, ta čudež se je zgodil nocoj. Jezušček sam je prišel iz nebes
v Bethlehem, mestece malo, da bi se vsako srce radovalo, da bi Boga za odrešenje hvalilo. In angelčki molijo Jezusa vsi. —
—	Oj, dedek, kaj ko bil bi jaz angelček in vi z menoj in bi molila Jezusa, a bi ne bilo lepo nocoj ?
—	Oj, dete, pa moliva ! Ti angelček in jaz s teboj, naj Jezus vsem trpečim blagoslov deli
in milost onemu, ki v grehu spi! — Zvonijo čez belo polnoč zvonovi in molijo vernih kristjanov domovi.
ir
Zivlenjepis svete Zite, sliižečke dekle patrone
služkinj.
Zitina čistost.
„O kak lepi je čisti rod v svetlobi, ar je nemrtelen njegov spomin, pred Bogom i pred lüdmi je poznan." (Modr. 4—1), pravi sv. Pismo. Vsaki čiiti i zna, kak dragocena je čistost i tiidi kak teška jakost. Zato pa napadajo nečistosti vdani liidje z rečmi, djanjom i pisanjom najbole ravno to jakost. Niti pobožni liidje ne dajo toj jakosti tistoga priznanja, kak njej ide, da če bi dali, bi nikdar ne grešili niti z seneov greha proti njej!
Vsakši stariš si prizadeva, da hčerko kim bolše oženi — Bog vari, da bi se štera odločila, da bi ostala ledična. —
„Kaj ? Stara dekla ščeš ostati ?" se glasi odgovor, kak da bi bio ledičen stan, šteroga si izvoli što na lastno volo, kaj sra-motnoga. Ali pravzaprav je to ne čiidno, če toga ne razmijo, ar
kak sv. Pavel pravi : „Meseni človek ne razmi, ka je od Božega diiha" (Kor. I. 2, 14.) Posvetni lüdje nemorejo razumeti, kakša sreča je biti izvoljenec Kristuša Gospoda in v jakosti nadkrilja-vati še angele, kak pravi sv. Janoš Zlatoviistni : „Devištvo je dobro, to jaz priznam, še bolše kak zakon, to tüdi priznam i če ščete, je telko višje od hižnoga zakona, kelko je više nebo od zemle i angelje od lüdi ; i če morem šče kaj dodjasti, te pravim, da so device popolnejše od angelov. Če se angeli ne oženijo i ne omožijo, je to ne čOdo, ar nemajo tela z mesa i krvi, zvün toga ne živejo na zemli, ne so podvrženi nikšim čUtiim razdraženostim, ne potrebujejo hrane, ne pijače i so ne takši, ka bi mogli s svojim mehkim glasom i lepim obrazom koga v svoje mreže dobiti. Človeča narava, če tüdi stoji na nižjoj stopnji, si prizadeva, da bi bila njim spodobna. Poglednimo kak? Angeli se ne omožijo, ledični tüdi ne. Tej so okoli božega prestola, vsikdar Bogi sliižijo, ravnotak dela tüdi devica. Kak dugo so ledični podvrženi teli, nemrejo priti v nebesa, kak angelje ; zato majo svoje najvekše veselje v tom, da si ohranijo kim čistejše telo i düSo, ka bi lehko prišli v nebeško kralestvo. Vidiš zdaj, gde je vrednost devištva?" Tisti,ki so iz mesa in krvi, bodo spodobni düho-vom. Ka more biti lepše od čistosti, ki je z človeka stvorila angela? pita sv. Bernard; istina je, ka se razliküjejo, ar je človek slabejši od angelov, a se razliküjejo samo v okolščinah, ne pa v jakosti. Če je angelska čistost srečnejša, je pa človeča bole možata. Čistost je edina jakost, štera naznanja mesto smrti nemrtelnost. Čistost, pravi sv. Ambrozij, te stvori za angela, ki se v njej vadi, bo angeo.
Sv. Zita je že od rane mladosti čiltila nagnjenost k angel-skomi živlenji i si je prizadevala, da ostane do smrti ledična, ne zavolo toga, ka bi bila primorana, liki iz notrašnjih nagibov. Da bi si ohranila lilijo čistosti, je čuvala svoje srce, da je ne bi omamila zemelska lübezen ; da ne bi niti mislila na možkoga, se je ogibala vsakšega poznanstva, ar je nikoga drügoga ne štela poznati, zvün našega Gospoda Jezuša. Prizadevala si je, ka bi pridobila za to angelsko živlenje skem več tovarišic.
Dostakrat njim je pravila: „Devištvo nam je najlepši kinč, dUšni biser, šteroga blesk obrne na nas oči Gospoda Jezuša Kristuša. Ka se brigam jaz za človečo lübezen i prijatelstvo, če se dopadnem Bogi? Čemi je meni driiga lübezen, če me zado-voli Jezušova lübezen? Ta mi vala več od vse drüge lübezni. On ne gleda telovne lepote, ne išče bogastva, ne zaničava siromakov, liki zahteva dUšno lepoto i čistost. Ar lübim Njega, imam vse, ar je On Gospodar sveta i Ravniteo, Voditeo človeče usode. Ar lübim Njega, je v mojoj dtiši blaženstvo, v bodoč-
nosti pa me zove nebo po palmovo veko zveličanja. Da si ohranimo lübezen našega Gospoda Jezuša Kristuša, si prizadevajmo, drage, ka dosegnemo najvekšo duševno čistost i plemenitost. Vsakša dekla mora biti devica v dUši, teli, misli, guči, pogledi, ar je naš Gospod Jezuš Kristuš prijateo čistih dUš. Tista dekla, štera ne varje svojih oči, vüh i jezika v skušnjavah, si nemore ohraniti dugo nedužnosti. Štera liibi svet, išče zabave, veselice i plese, tista ne pozna svoje vrednosti, ar odava svoje mladostno devištvo kak fai blago i prie ali sledi je tüdi zgübi. Tista mladenka, štera liibi i išče moško driižbo, pa večinoma z velkim veseljom brez haska si z moški zagučavle i više ceni zemelsko prijatelstvo od bože lübezni, ta je dvakratno nesrečna. — Kaj bo, če jo Gospod Jezuš Kristuš zavrže — pogüblenje je blüzi i je zagvišno. Zgüba devištva pomeni to, ka je vse zgü-bleno, duša, nebesa, Bog. Včinjeni greh lehko obžaluješ, se lehko bojUieš proti njemi i stem odptiščenje dobiš. A zgüble-noga devištva ti ne povrnejo skuze, niedno bojüvanje ali molitev, če to zgiibiš, je zgiibleno na vekomaj."
O, kak nas pretresejo i prestrašijo takše reči i kak moremo paziti, da toga kinča, šteroga nosimo kak v ilovnatoj posodi, ne zgübimo. ČUječe i pazlivo moramo čuvati nad vsakšim občutkom dUše; poleg nam naj bo orožje i sabla proti vsemi slabotni, prvo orožje je deviška ponižnost, drügo pa notrašnje vroče molitvi, predvsem k Materi Mariji. Ta navodila bi mogla meti vsaka krščanska dekla pred očmi.
Kak hvaležne i mogočne so bile reči sv. Zite. — Ne kak skažlivi lüdje, ki gučijo tak, a delajo drUgač, liki kak Jezuš Kristuš, ki je prie z dejanjom osvedočo lUdi od tistoga, ka je včio. Sv. Zita je tüdi tak delala, zato je lejko pitala: „Što me kara zavolo greha? Lehko me obsodite, a dokazati mi nemrete z ničim."
Što pozna veliko mestno živlenje, zna, z kak velikimi boji obdrži slUžečka dekla svojo deviško nedužnost. Zita je bila 48 let v velkom italjanskom mesti, pa šče v ednoj gospodskoj hiši, pa si je nazlük lepote i mladosti ohranila deviško čistost. Kak velka dela lehko človek spela do konca z božov miloščov. Ne mislimo si, da je bila Zita rešena vseh skušnjav i napadov. Na nieden drügi greh ne napelava šatan bole dekline, kak na zgübo nedužnosti, ar zna, če zgübijo te dragoceni biser, je] ešče leži pridobi za nadalnjö i ešče težjo gnüsobo, da je te lehko v pe-keo vrže. Šatan je tüdi Zito skUšavao na nečistost. Pri Fatine-lovih je slUžo poleg drügih slaboga oponašanja, pokvarjen hlapec. Napadno je Zito zavolo lepote jo je šteo na vsakši način
prisiliti, samo da bi zadostio svojim strastem. Z lepimi rečmi, zaliiblenimi pogledi, z darili je poskiiso, a Zita se je napravila, kak da bi bila slepa i nema, sezna je tiidi daril ne sprejela. Na to je grdoba dečko etak mislo : Če neščeš biti z dobrim moja, te bom pa prisilo i na to je iskao prilike, da bi bio s Zitov sam. Naskori nato se njemi je tiidi to posrečilo. Vsi člani drii-žine so odišli z doma i tiidi vso držino so odposlali zvün Zite i toga dečka zavolo naküpiivanja. Zita je bila tak zamišlena v svoje delo, ka je niti ne zapazila, s kakšim šatanskin smehon se njoj je približavao te nesramnjak i jo potegno v svoje na-roče. Razburjena je siinola mladenca od sebe i njemi je grozila z božov sodbov. Gda je vidla, da se on zato ne briga i da šče svoj namen doprinesti, je Zita Boga prosila pomoči, i je nesra-mnjaka tak plüsnola, da njemi je začno obraz krvaveti. Zavolo toga, ka je bio tak osramočen, je močno zasovražo Zito. Deklica je mislila, ka bode od zdaj naprej mela mer, zato je od toga dogodka nikomi nikaj ne pravila. Gda je zatem prišeo g. Fatinelli domo i je vido hlapcov otečen obraz, je s pitavao po vzroki i cela stvar je prišla na svetlo. Hlapca so odposlali, Zito je pa driižine po tom ešče bole občiidiivala i častila, da je zmagala nad grehom i gniisobov.
Pod Marijinim varstvom.
S Teboj jaz mlado pot življenja sem začela, dosegla s tabo srečo, vseh največjih sreč.
V	varstvu tvojem sem, o Mati mila, od tebe se ne ločim nikdar več.
Ko v tihi bòli duša je po tebi hrepenela, ter koprneče iskal te je moj pogled, v ljubezni materinski si me ti objela, v krog sprejela si me svojih hčerk.
Pred mano pot se je odprla, po kteri nekdaj si hodila ti, z limbarji se ona je zastrla, s cvetjem, ki nikoli ne veni.
Ti vodiš pota moja, o ljubezni Mati, ljubeč pogled Tvoj spremlja me povsod.
V	trpljenju si pripravi ena mi pomagati, varuješ vedno me vseh svetnih zmot.
Ko bode v dolgo večnost mi življenje zatonilo, pred mano bo nastala temna noč, Takrat ne pozabi me o Mati mila, podaj še zadnjo meni Ti pomoč!
Da bom ob Tvoji strani materinski podala se na dolgo večno pot, le to usliši me presladka Mati,
da enkrat večno srečen bode tvoj otrok ! Viktorija Razlagova.
V svetišče.
Jaz pa vem, da tu biva Gospod! Zunaj buči vihar strasti, tu pa večna luč gori, tu je v nebesa vhod. —
Samo še žarek medel je v srcu brlel, pa sem v svetišče prišel : »Ali nisi vedel?« —
Gospod je govoril, poveličani Človek — Bog, bil sem rešen nadlog — Bom še blodil?
Iz svetišča.
Zopet so odprta vrata v nemirni svet, že trojno poželjenje čaka, kdo bo otet?
Kdor je od Gospodove večerje vredni delež vzel, ta ne bo gazil v močvirje, po trdni bo cesti šel.
S Troedinim Bogom v srcu, v besedi, bo sipal svetlost v nedogled, del dobrih močni vzgledi bo njegova večna sled!
Sveta Terezija Deteta Jezusa.
6. Slika male poti.
Nekateri svetniki so po dolgi in težki duhovni borbi spoznali svojo bedo in onemoglost in se zaupno izročili Gospodu.
Sveti Tereziki je Bog to milost položil v zibelko. Komaj je pogledala v življenje, že je usmerila prve otroške korake k Bogu, kateremu od tretjega leta ni ničesar odrekla. — Opirajoč se na Zveličarjevo besedo: „Ako ne postanete kakor otroci",— ni hotela rasti, zato, da bi jo Gospod dvignil v naročje.
Kdo ji je pokazal to evangelsko mesto ? — Sveti Duh, ki je Tereziko izbral, da nam s svojim življenjem pokaže pozabljeno, malo uvaževano pot duhovnega detinstva.
V spoznanju svoje ničnosti je vsa Terizikina veličina. Veliki svetniki so se oddaljili od te preproste resnice, h kateri so se po težkih mukah in bojih zopet vrnili. Mala Terezija se ni oddaljila nikoli. Z Gospodovih usten je razbrala besedo : „Pustite male k meni, ker njihovo je nebeško kraljestvo".
Siromašna mati vesla proti obrežju, da bi na obali nabrala drv. Preseneti jo vihar. — Valovi se besneče zaganjajo v mali čoln. Sirota se bori z viharjem. Njeno dete pa v čolnu mirno spi.
To je slika male poti, božjega otroštva in popolne izročitve.
Kako krasno govori o njej Mala Terezija: „Ker sem bila majhna in slabotna, se je Jezus sklonil k meni in mi razodel skrivnosti vsoje ljubezni. Pokazal mi je bližnjico v višave: pot ljubezni in zaupanja". —
Vživimo se vsaj za hip v svoje otroške dni. Kakšni smo bili napram dragim staršem? — Kako smo jih ljubili! — O sreča, če nas je mati vzela s seboj ! — V njenem naročju smo mirno zaspali, ko je zunaj bliskalo in grmelo. Morebtti so nas iz sladkega spanja zbudili in nas iz udobnosti odvedli v bedo in siromaštvo ... Ali smo vprašali : kam in zakaj ? . . .
Težko se zamislimo v otroško dobo. — Sveti Tereziki pa je bil ta spomin vedno svež. Prav takšen otrok je bila napram Bogu ... Iz njegove roke je vse hvaležno sprejela, kakor prejema dete od dragih staršev.
Dete očetu in materi popolnoma zaupa. Ali se pritožuje: „Mamica, zakaj me neseš tja? Tam ni solnca, tam je mraz!"
--Nikakor! Tudi v senci se brezskrbno igra, kakor se je
igralo na solncu. —
Dete staršem sveto veruje. Kako ponosno brani očetove izjave: „Tako je rekel moj oče!" . . .'v
Dete je preprosto in ponižno. Če hoče, da bi ga starši iskali, se skrije za materino krilo in zamiži . . .
Sveta Terezija je želela, da bi bila pozabljena, kakor je pozabljeno dete, ki se v kotu igra. Malemu otroku zadostuje, da ga mati od časa do časa pogleda in pohvali. Drugega ne želi.
Starši pričakujejo od malega deteta samo ljubezen.
Tudi dete rabi samo ljubezen in edino kar more dati je — ljubezen.
Kako dobro je to vedela naša Mala svetnica! . . .
Ljubezen v vsakem pogledu, ljubezen v vsakem smehljaju, ljubezen pri vsakem koraku . . .
Tudi nebeški Oče pričakuje od svojih otrok samo ljubezen.
Starši otroku radi odpuščajo male in velike napake. Mnogokrat jih dete zelo užali. Toda kako hitro mu mati odpusti, kadar jo mali porednež s solzami v očeh pogleda in se ji ljubeče nasmehne.
Kateri starši ne bi otroku izpolnili malih želja? —--
Saj so najbolj srečni, če mu morejo ugoditi . . .
Tako dela nebeški Oče s svojimi dobrimi otroki . . .
Sveta Terezika pravi: „Gospod mi je izpolnil vse želje. Vedno me je navdihoval, da sem hrepenela po tem, kar mi je hotel dati."---
Otroci radi plezajo na stole in se ponašajo, kdo je večji. Najmanjše dete pa na tleh ploska in se veseli, da so bratci in sestrice tako zrastli. Ko pride oče, — vzame svojo najmanjšo v naročje, — jo dvigne tako visoko, da je vsi drugi ne morejo doseči, — in pravi :
„Glejte, zdaj je naša mala največja!"
Vsi se radujejo nad veseljem sestrice, ki jim z višine maha v pozdrav —
Tako je nebeški Oče povišal svoje najmanjše dete, sveto Tereziko, ki se nam z višav smehlja in nam trosi nebeških rož...
7. Rože sv. Male Terezike.
Število zabeleženih in natančno popisanih uslišanj in čudežev, ki so se dogodili na priprošnjo Čudodelke 20. stoletja, je tako veliko, da šteje 6 nad 200 strani obsežnih knjig.
Iz divnega šopka le nekaj cvetov.
Sveta Terezika ustavi vlak.
(V bližini Manizales, Columbia.)
Dnevnik „El Voto nazional" prinaša sledeče poročilo: „Goreče duše, ki se žrtvujejo za rešenje bližnjega, so obkolile umirajočega, kateri je odklonil svete zakramente. Vse prošnje in solze so bile zaman.
Po mnogih molitvah in žrtvah je bolnik končno obljubil, da se spove, a samo o. Jaramillu, župniku oddaljenega kraja Villamaria (Columbia). — Hiteli so k telefonu: „Prosim, pridite takoj! — Umirajoči vas želi!" — Župnik ni pomišljal. Za zveli-čanje ene same duše ni nobena žrtev pretežka. — Takoj je hitel na postajo. Pospešil je korake. — Že se je približal cilju, — pa oh! — vlak je zapiskal in odbrzel . . . Neizrekljiva bol je objela pastirja, ki je trepetal za izgubljeno ovco. Bolnikovo dušo je zaupno izročil sv. Mali Tereziji.
Komaj se je vlak pomaknil iz kolodvora, se je začulo neusmiljeno piskanje lokomotive in signalov. — Vlak je obstal. — O- Jaramillo je letel, ga dohitel in nepopisno vesel vstopil. — Kaj se je zgodilo, da se je brzec ustavil? — „Pomislite", pravi strojevodja, — „neka redovnica se je z razprostrtimi rokami postavila pred lokomotivo, in se na vse signale ni hotela umakniti". — Strojevodja je menil, da je zblaznela ali ubegla iz samostana ... Po opisu je o. Jaramilo ganjen spoznal, da je bila sv. Mala Terezija.
Misijonarka božje ljubezni je kmalu nato v Jagnjetovi krvi oprano dušo spremila v nebesa.
Rešena strašnih muk.
Monsignor Khouzam, škof v Tebah, je pisal lizješkemu Karmelu v oktobru leta 1927, kako je po Terezikini priprošnji hipno ozdravela šestnajstletna Anica Salip, koptično razkolne vere iz Maralija.
ko so dali ubogi deklici v njenem obupnem stanju podobo sv. Terezije Deteta Jezusa, je iz njenih ust govoril satan sledeče besede: „Odnesite iz sobe ta ogenj! Ti si me uklenila! Sveta Terezija, pusti me v miru! Čemu me mučiš? — Rajši bi bil v peklu vso večnost kakor v svetlobi, ki žari iz tebe. — Dobro, saj grem! — Pokličite duhovnika! Pred njim se obvežem, da grem in se več ne vrnem ! — Jaz nisem človeško bitje, ne prenesem molitve. Ne mučije me ! Čakajte, da grem ! Ne pridem več v to dekle, ne tukaj, ne v Maraliji, ne drugod. Kajti veliko sovraštvo je med menoj in sveto Terezijo. Deklica, ki jo imam v oblasti, je dobra. Vse slabo, ker je storila, sem delal jaz!---
Po teh satanovih besedah je Anica navzoče ljubeznivo pogledala. Na mah je bila ozdravljena, kakor svetopisemski reveži, ki tih je Jezus oprostil hudobnega duha in njegove strašne oblasti.
Anglikanski pastor postane katoličan.
Anglikanski redovnik Vernon Johnson je po dolgoletnih duševnih bojih našel mir v katoliški cerkvi. Vodila ga je sv. Terezija Deteta Jezusa. Sam opisuje pot izpreobrnenja.
Jeseni leta 1924 se je mudil po opravkih v nekem anglikanskem ženskem samostanu. Prednica mu je ponudila „Povest duše". O. Vernon se je branil, češ, da ne mara takih knjig, ki so kvečjemu za katoliške samostanske gojenke. Prednica pa ni popustila. Tedaj je vzel knjigo in jo z očito nezaupnostjo odprl.
O. Vernon ni čutil nikakih simpatij do katoliške cerkve. Ni je sicer zaničeval, a tudi spoštoval je ni. Ljubil je svojo anglikansko cerkev, v kateri je bil krščen.
Nedvomno je v anglikanski cerkvi mnogo takih, ki imajo notranje težave. Toda oče Vernon ni bil med njimi. Živel je v popolni gotovosti. Čutil je, da ne bi bil nikdar mogel ljubiti druge vere. Življenjepis sv. Terezije Liziješke je čital brez posebnega zanimanja. Pozneje pa ga je prevzelo v najglobji notranjosti. Razmišljal je : „Kako preprosto je življenje te preproste duše! Še nikoli ni nobeno srce Boga tako ljubilo, kakor ona. Njena ljubezen je mučeniško dobra in hkrati otroško nežna. Terezija daje trpljenju solnčen in tolažljiv smisel : trpljenje je dar božji". — O. Vernon knjige ni več zaprl; bila mu je vir božjega razsvetljenja in moči.
Šest mesecev nato je odpotoval v Lisieux, oborožen s par francoskimi besedami, ki so mu še ostale iz šole.
Ko je dospel v Lisieux, je vkljub vsemu, kar se je upiralo njegovim običajem, začutil pričujočnost milosti in nadnaravnega.
fu se mu je pripetil majhen dogodljaj. Na vnebohod je srečal na Martinovem vrtu „Les Buissonets" nekega belgijskega duhovnika, s katerim sta se tako goreče pogovarjala, da sta pozabila na uro in našla v mraku, ko sta hotela oditi, — vrata zaklenjena. „Sedaj sva jetnika male Terezije", je dejal Belgijec smeje se. Njun položaj ni bil baš prijeten ! Na vrtu nista mogla ostati. Našla sta lestev in splezala na zid. Toda kako priti po drugi strani doli? Belgijec je šel po grebenu dalje, našel staro pločevinasto škatljo in s kamenom tolkel po njej, da so prišli sosedje in jima omogočili svobodo. —
P. Vernon je dobil od m. Agneze dovoljenje, da se je smel dotakniti predmetov, ki so nekoč služili svetnici. Preživel je tri dni najglobljih vtisov v nadnaravnem ozračju svetniške duše, ki je Boga tako iskreno ljubila. Odpotoval je prevzet od gorečega hrepeneja, da bi se ves posvetil apostolskemu delu v svoji cekvi.
Prihodnje leto se je povrnil v Lisieux. Tedaj ni bila več Mala svetnica, ki bi ga predvsem zanimala, ampak vprašanje, kako izredno mogočna je pač vera, ki je mogla Tereziji navdihniti tako gorečo božjo ljubezen. Njegova mehka anglikanska vera se mu je zdela nesposobna, da bi povzročila tak čudež. Terezija, — tako si je dejal, — je otrok katoliške cerkve, njena neprimerljiva cvetka, ki je vznikla pod žarki milosti. Rimska edinost ni posledica zunanjega pritiska, marveč uspeh notranje zveze duš po veri, kakor je hotel Gospod, da bi bili vsi eno.
O. Vernon je šel, odprl evangelij in ga čital z novimi očmi. V njem je našel nauk o avtoriteti cerkve. Vendar je preteklo še troje bolestnih let prizadevanja in boja s predsodki in zmotami. Kaj krat je hotel ubežati, a ni mogel. — Bil je „jetnik sv. male Terezije". Slednjič je v njem dozorela jasnost in gotovost. — Zapustil je anglikanizem in postal ud sv. katoliške cerkve.
8. Naš slovenski Lisieux.
Sveta Terezija Deteta Jezusa je tudi med Slovenci zelo priljubljena. To izpričuje številna udeležba pri slovesnostih v čast Mali Cvetki, širjenje njenih kipov in slik in lepo število slovenskega Terezikinega slovstva, pesmi in skladb. Vsi tekmujemo, da bi Malo Cvetko razveselili. — V zadnji bolezni je rekla rodni sestri Pavlini : „Kako vesela bom v nebesih, če sestavite zame kako ljubko pesmico. Mislim, da svetnike veseli, če jih častimo, zakaj proslava svetnikov je češčenje dobrega Boga".
Kako vesela mora biti ljubke kapelice, ki so jo njeni vdani častilci zgradili v Karmelu na Selu pri Ljubljani, — če pravi, da bo že skromne pesmice tako vesela ?--— Vsak kamenček je mozaik naše hvaležnosti za prejete rože Male Čudodelke.
kdo našteje milosti, ki jih v Terezikinem karmeìskem šve-išču na Selu dan dan danfprejemamo ?
Koliko prošenj je že hitelo pred ljubki aitar, ki ga je nebeški Vodnici postavila navdušena četa malih duš!
Koliko rož je zadehtelo ob kipu mučenice ljubezni, kateri se v desnici smehlja zlata roža! —
Koliko solzä je Terezika v tej kapelici posušila in vlila v naša srca nove nade, novo moč! . . .
O, ko bi mramornate stene spregovorile! — Kako bi strmeli ob Terezikinih čudovitih rožah, ki so tajno zadehtele v naši globini . . . Da, dež obljubljenih duhovnih in časnih rož nas neprestano blagoslavlja. — Zakaj je sveta Terezika v našem slovenskem Lizijeju posebno radodarna?
Zato, ker je hvaležna, da smo ji postavili kapelico, — nebeško celico na zemlji, kjer jo častimo z molitvijo in presveto daritvijo. Terezika ve, da bi radi poromali na njen grob v Lizijeju, — pa mnogi ne moremo. Zato je prišla k nam in je srečna, da ima slovensko podružnico, ki je liziješki zelo slična. Tudi v karmelski kapelici imamo dragocene ostanke Terezikinih koščic, s katerimi je mati Agneza, rodna sestra Male svetnice, osrečila Karmel na Selu.
Zavedajoč se svoje obljube : „V nebesih izprosim mnogo milosti njim, ki so mi kaj dobrega storili", — se Terezika v svojem slovenskem svetišču na Selu prav posebno oddolži vsem, ki jo na ta ali oni način razveseljujejo. Predvsem dobrotnikom kapelice, katerih imena je z zlatom zapisala v knjigo življenja.
V slovenskem Lizijeju Terezika posebno rada pomaga, ker je na Selu doma. Tam žive njene redovne sosestre, ki imajo isto sveto pravilo, kateremu je sledila sama. Iste molitve kakor v Lizijeju se z dneva v dan dvigajo v višave tudi v edinem slovenskem Karmelu. Isto življenje, isti poklic, iste žrtve za rešenje neumrjočih duš. Na Selu napolnjujejo Terezikine sestre njene svetniške roke z molitvami in malimi žrtvami, da jih kot dež nebeških rož trosi na nas, — prav posebno na duše, ki prihajajo v njeno kapelico. Molitev Terezikinih redovnih sester se združuje z našimi nameni in vročimi prošnjami. '
Kako iskreno je Terezika ljubila sosestre! Ni čakala, da bi jo prosile. Pozorno je njihove želje prehitela. — Tudi v nebesih udejstvuje sestrinsko ljubezen. Zato sosestram na zemlji ne more ničesar odreči.
Kapelica na Selu pri Ljubljani je in ostane Terezikino najljubše svetišče na slovenskih tleh, — kraj milosti, kjer sprejema vse naše prošnje in želje in nam v odgovor pošilja zaželenih rož.
(Konec.)
Krščanska vojska za rešitev naše mladine.
Meseca decembra opravimo sledeča dobra dela za rešitev slovenske mladine:
1.	Vsaki den edno Zdravo Marijo zmolimo na čast Nevte-penoj, Brezmadeinoj Devici Mariji za čistost mladine.
2.	V boiičnoj osmini, to je od Boliča do novoga leta vsaki den damo edno zatajüvanje malomi /ezušeki za treznost mladine.
3.	Adventsko spoved i sv. obhajilo darujemo za dobro oponašanje mladine v cerkvi.
Včini to mladina! Včini to dečica! Včinite to dečki i dekle! Liibite svoj mladostni stan i ga rešite zamazkov!
Nove vganke.
L
Jezušek je ležao v jaslaj na slami. Je ne to trdosrčnost od strani Marije, ka njemi je ne spravila vankiša i blazine?
II.
Kak bi mladina najležej preskrbela sirotišnici „Deteta Ma-rijike", ka se reši dugov i se razvija?
Ki obe vganki reši do novoga leta, dobi lepi notes za dar.
Predrago) mladini, dečkom, deklam i vsoj dečici iz celoga srca žele
VESELE BOŽIČNE SVETKE i BLAŽENO NOVO LETO
VREDNIŠTVO i UPRAVA MARIJIKINOGA OGRAČEKA.
J. M. J.
Predraga slovenska mladina !
Naj rešim tvojo diišo, naj si liiblena pred Bogom i liidmi, naj si srečna na tom i ovom sveti, sam se ti ponüdo za vodnika. Voditi samo tisti more, ki pozna pot, jezušov sluga sam i ž njegosrov pomočjov sam srečno prehodo pot življenja, pot detinstva i mladosti i se včakao častitlive starosti. Zato z božov po.nočjov te lejko vodim i po njegovoj svetoj voli iz lübezni do Njega i tvoje diiše te ščem voditi. Roka moja je mladinski list
„Marijikin Ograček".
Primi za to mojo roko, za svoj mladinski list. Marija dobra boža mati i tvoja mati te bo včila v njem, štere detinstvi, mladosti je te list posvečen. Zatäji se z lübezni do Marije i Jezuša v pili, kajenji, cukri, cifri i prišparaš, drago dete, dragi mlade-nec, draga mladenka na leto štiri dinare, keliko koš ta Marijikin Ograček. Meseca decembra se piata en dinar, ovi trije pa v no-vom leti do 1. julija, to je februar a en dinar, aprila en dinar i junija en dinar. To v najvekšem siromaštvi zmorete.
Črensovci, 1934. 21. novembra, na god Marijinoga darüva-nja v cerkvi.
K L E K L JOŽEF,
vrednik.
Detece Marijika, reši našo dečico !
Mladenka Marijika, reši našo mladino, naše dečke i naše dekle.