Raznc novicc * KatoliŠki Slovencl! Prazniujmo v letogajih izvanredriTTi odnošajih rojstni daa a;a!še,ga 6astitljiv©ga, preljablo©aega vladlarja) z gonečo mOl?tv4JQ!, Prepričanje, da je usoda posajne^zniitiov, držav ia aarčdov Vi rokah Vsc^iogočnegai, j© rodlo miseH aa^ vieliito) a a rodno roma-nje kl ftf¦ a n | lj i P o nj a <jgj; a ] n, a 'Breaje. To romanje 3e vipšl d n& 16. i n ,dne 17. a y g u s t a t. 1. v prA>slavoi rojsteega dtie .našega prešvitlega oesarja Franca Jožela. Ob vzaožju nebegke Kraljic© ia pred razpositavlijenim NiajsvetfejšiA fto5eaio moliti' za aaSega; oesarja Ja celo prejiasrjo cesa^ko higio, ž« 'Afvsttr^o, z^ srečea koaec vojske, za aaže junaške vojake ia za sre6ao bodofeaost aašega aarojla,. Pribiitjte vfli, ki količkaij nKonejte! Žrtvujmo enq noč, združi. mo ae z 0vharisti-6ai!m IzvieJiSarjpmi iii izprosimo z gore6o molitvijo pomo<5i tam, tod kOdeir, ediao aam zamore priti: od vsegamogočaegši Gospoda nebes ia ziemlje! V Ljubljani, dne 31, julLja, 1915. Di\ Ivarv Sasteršič, dež«lni giavar, kot predisednik odibora. Dr. Ar.ton Korošeo, državpi ia deželai poslaaeo; Dr. Evgea Lampe, stolai kanonilk ia dežela| odbornik; Dr. Frančišeki PavMič, odive,tnik v, Gorici; Ka. rol PollaK, yielei,adu.strijaleo; Ivaa Štefie), ufednik, kot člani odbora. — Vspored aarodniega roVnanja dn« 16. in, dne 17. avgtisfia t. 1.: PoT5.ožnosti se otvoHjo da© 16. avjgusda), zve^er okoli deveite une s proc©sijo ob prepeva'^11 goreoih prošeaj do nebieške Kralijicie. Potem cfilo nog moUtev pnefl ipiposta^jieafai, pnesv. Rešnjim Telesom. Ob polaofii slloveipna slažba božja. Pričenši na vse zigodaj dre 17. aivg|isla, svete mage pri vseh altarjih svgtigfea ia splogao prejemaaje sveteg^. obhajila, ki se daruje v aameae aarodaega romanja., Dlopoldne ob 10.>urid)nel7 avgasta pontifikalna sv.. m,a:?(a, ki jo daraje; prevzvišeni, gosppd vladika dr. Aatoa Boaaveatara jeglič. Pred sv. mago propoved. Govori kaaoaik monsignore 'dr. Evgea Lampe. Takoj po bončani svefi mašt slovesaa molitev, celokupnega zbraaega naroda do najsvetejšega Srca Jezusovega in preblaž0aie Dievfpe Marije. Koaec: Oesarska pesem. . * Novl kaplanl. Kot k&plani <go nastavljenL še» sledefii gg. siemieni&ki dahoviniki: Jožef Petrovič v Šo-. štainju, Fj-ideifik Sternad v St. Pdtru pni Riadgorti ia Franc Jazb.nšiek v Ritbniol. fC. g, lqaplaa Fr. Casl pride iz Ormoža aazaj k sv. Mil|>.ayžu pri Ormožu; * Matl naščga generallslma umrla. Mati na&eL nika avstrijskega, generalnegai glajba "Barbara Koaparl-Hecienidorf je "v 90. letu s^je starosti umrla aa 'Dti.naju. ¦,. ¦ • - i . *• Oponiin neniški mladini. Bavarski aaučai miajister je aa aCne zaJode izdal okrožnico, v kateri o- ^pbzarja aa slabo aavadfo in \sarov na6ia, kako se vi mnogih krajih z besedo ia pisavo. bqri zjoper sovraž>iitk.a. V miništPSki okrožnioi se odloCao nasitopa zoper ta na<Mn bojevanja zoper sovnažaika. ,,Nemška mladL na", tako s© glasi y okrožnios.i, «se mora vzgajati me da bi so hujskala k srdu in aovraštvu m !s«) moira vzgtedov-ati nad častnimi čiai aemšk&gia aaroda," * Po smrtl odllkovan. Cesar je podeijil V( Galiciji padlemu siotnika 47. p^gpolka Ferdinanda Omik, vojaški zaslužai krdzec III, ra3|reda z volnim oMraskom. *• Odllkovanl slovenskl vojakl. Srebrai zjaslužni kr!žec ii'a traku hrabipstne svetinje go doUi^i: računeka podčastnik 7. lovskega bataillona (Nikolaj Mum!č, ognjičar 23. topničarskiega; poik:^ Aatoa Girkva«, ognjičar 9. topni&arskega poiKla Ivan Mo3rič, podkovijki mojster Jakob Dimeo in ^iražmojster Josip Sancijn, oba od 5. dragonskega polka, pdžtai poduradnik vojne pošte gt. 79 Karol Lukaveo in mojstra aa vojaški železiiici Baajaluka-piobflrlia Stelaa Plentaj ia Npha Robar. Srebrao hraibrjostao svfttinjo 2. raareda so dobili: pioairji Iviaa Perdtevšek, Anton Serbieo in Matija Kanič, vsi od 3, pionirskega bfntiali.,ona; pohvalno priznaaje višjega armaidnega; poveljstva j« dobil nadlbvec 2. polka, ces. lovaejVi ',J,o9. Bedeak. Srebrno hrabrostnpv ^vetiiijo 2. razreda sq dobili: Cuvar štabrtiih strojtev Luka) Lipič in pned aoviraižnikiotii padlla sprožilca t0rped"ov Adolf Puš )in Gustav Dobovišek; narednik 26,domobransk>ega pegpo^ka Jcsip Klobasa; nanednik Andrej Ražič ter inlanv|erista Konrad Kralj in Martin Cvetefc 27. domobranskega pešpolka; padli narednik Ivan Osterc. narednik Frano Gril, 6etovodja Miha Pogačnik, korporalpi P«,ter ^Ovirn, Anton Bohinc, Jakob Cerar, des#iikii Josfy Sems,, Vi^r Režun in Fr. Jeke, infanterista Anton Osojaik ia Rudolf Gašparič, vsl od 27. domobranskega pqSpolka; četovodja 26. domobiransikiegaii pešpolkaj Ivaa Amtolič. — Bronftistcif hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja 26. domobranskiega pešpolka iAn',ton Pinifi: četovodji Josip Smešnik ia Ivan Kogov^šek, Korporali Ivaa Jamnik, Jos. Vaniček, Vladimir Ravnikar in Jos, Janc, inlantefiišti Fraao Gof«no, •. Frano Bergino, Mfartia Vozelj, Leopold Batlč, Ivan Komel- Jakob Gerbenec, Josip Peršič, Ivan Vertov«c, Franc Strajna in Aloj_ zij Srb6ič, vsi od 27* domobran^kie^a, pešpolk^; re- zervai. praporšfiak 22. topničarskega polka Josip Dolenc, kanonir 2. dojaobransike havbičrae divizije1 Karol Sterle ia čraovojaik pri 47. peštpotku Karol Vračko. <— Srebrno hrabrostmo sve((4njo druge vrste so dobili: stražmoster Avuust šoSterič od drago-.ttkegt,. polka gt. 5, div:izij9ki "trobfei^ač Klarl Kiošir iu nadtopničar Jernej lježaac ojd gorskiega topn|harsk)ega polka št. 3 ter četavodji Jož«f Kaadoll in Jožef Gregorec ocl 3 pionirsfcega Ibataljona.,, * Junaške smrti 5e padel dne 26. r=ožnik!a> t. 1. na severnem bojišiča 6rnovo,;nik Florijjaa Rajh, brat gg. oclvetnikov d'r. Jakoba ia dr, Stefana Rajh, ki sta tucii oba pod orožjem. Slava padlerau junaku! * General kavalerije Emil vitez Ziegler, korni poveljnšk, je 1. avgusita umrl za kolero. Tako pri njegovem štabu kakor pri njegovem koru se iri zgodil ne en slučaj kolere, vzlite lijomu, da se je primerilo med civil;»im preblv.alsitvoin dot čnega ozemlja več slučajev kdere. Gen,eral 'Ziegl^r je bil edini časftuuk celega svojega štaba, ki se ai, dal oepiti proti ktfleri. * Zakopan in zopet izkopan. TJčitelja pri Sv. Barbari v Halozah, g. Al. S©Xnšeka(, Je zakopala ioalijanska granata živega. A rešlli' so ga iu posila»i v ljubljanskQ bolnišnicot, kjer bo 'kinalu ozdiravel. * Cvetke-planinke z južnegavbojišča nam je poslal v pozdrav uiaš prijaieflj Josi.p Holc, ki je prideljen gorskim topničarjem na fronti ob Sofii. * Brezverce na bojno črtol Valeatia Debelak, doma od Sv. Jurija. ob Tab0ru, piše z južnega bojiščai: Že deseti dan se nahajam v ljutem artilerijskiem ogaju. NaitisoCe šrapaelov ia gramat je paidlo aa aašo stran. To je igrmelo in zemlja se je tresla, kot bi bil sodni daa; ven'3'ar Ifalijaaii niso prišli ne en korak naprej. Ta sem ntifi pridejo brezverci, tu bodo se učili Boga spozaavati! Domai aa ^iarnem in v razkošju je latiko brezverec biti; pa tufcaj v trpljenju, v pomaajkifinju ia v vedaem smrtnem strahu, tukaj je drugače. To se naj takim ljudem na vsa usta pove. Že koj prvi dan, ko smo prišli ysi premočeni iv naše postojanke, smo prejeli ognjeni fcrst. Dal Bog, da bi bilo kmalu te vojske konec. Ja« sem zdrav, hvala Bogu! Ljudje so kljub vsem neprilik^am dobro razpoloženi. * Dvanajst slnov padlo. List ,.|Meraner Zeit." poroča o aeki tirolskii dnvžini, kaitera je izgubila svojih dvanajstero sinov, v bojih za domovino. Vseh 12 sinov, ki so bili stari 18 dtn 40 let, lie bilo uvrščenih med tirolske cesarske strelca Dva S|ta padla že na Poljskem, trije v Galiciji, dv-aj na itaii,iai)skem bojišču, druga dva v Besarabi.ji, in trije ob Stryju. Materi je hoteli žalosti srce p,očiti, ko se ji je poročalo o usodi njeiiih 12 sinov. Veraa !T)iroTloa je vsklikiiila: i,,|Gospo'd Jezus Kristus, ITi veš, da sem pripravljena dati še ostalih šest, samo da bi bila zmaga na naši Btrani!" * Pogrešajo se: Henrik Repina je služil pri 13. poljski stotniji 47. pešpolka, vojna pošta štev. 73. Že od 17. avgusta 1914 ni nobenega glasa od njega. 0če n.je,go\r, Andrej Repina v Krčevini pri Mariboru, prosi njegore vojne tovarige, dai mu sporoCiio o njiegovi usodi.. — Alojzij J.esih (Essig) od frnovojniškega margiba.tal.joaa štev. 29, 2. poljske stofnije, se je jeseni boril na srbgkem bojišču. Deset mescev že ni nobenegai glasu od njega. 'Ojdgovor prosi Franc Gorengeks, čevljar, Vignja ves, poštfi^ VojnUc pri Celju. * Pojasnlla o vojnili ujetnlklh. Na ponovna •vprašaaja, kam se je trebai, obrniti za pojasnila o nagili vojaih ujetnikih, odgova,rjamo, da poročila o avslr^jskih vojakih, ki se naha,.ja;}o w kaki sovražni drž*ajvi' v ujeitn.'Jft:".vu, dajo ledino: .jlV^^J.Iedovo/.ni^ urad za vojne uVjiike" na Danaju L, JasomlrgottsStrasse si; 6. * Vojnopoinožno podjctie nagega o. kr. nanvestnika pod geslom ,.V znamenju zlatega klasa" je izdalo ta-le aafirt: Prireditve v zahvalo dobre žetve, v prid Rudečemu križu ter za pospeš^vanje štajerskoga kmetijstva se bcdo vrgile sredi septembra. ; Prodajal se bo tudi znaik pšeničaega klasa s s 1 o v e a s kim napisom: ,.jZlati klas, regi nas!" zaak stane 24 via. in se mora naroCiti 100 komadov skupaj. Piše se aa: Poizvedo\'alno mesto ,,V znamenja zKatega kiasa"i Prolesor Klemens. Fromel, Grajdec, Grad, polaadstr. *— Slovenci! Ker je to prvi uradni znak g slovenskim napisom pri dosedanjili vojnoifcmožaih pod.iet.iih, za to sezimo po njeia! Naj pri nobenem ne manjka! * Strežniška pisarna deželnega ln gospejinega pomožnega društva Iludečega kriza. Patr^ijotifiio dežc'.no in gnspojno pnmožno drugtvoRiidečega križa za. Štajersko ?ta jx)leg drugih svo^ili naprav priredili tudi s nežniSkn ))isarno, kateri lifld^ z ene strani skrbeti in v razvTtinosti imali vse stnežnioe po poklioa in pomožne stTežnjice, z drugie stra^ii pa tudi posredovati pri priskrbi stPCfžnic v na^t.a.iajočt:h potrebnih sluČajih. P:if?arna je nastanjena v Gractoa v poslopja staregia vstfu6iljiš6a, Biirg.erstraRe 2, II. nadatrople, kamor se na]i obftine v sluPaju potrebo obrnčiaio. * Dosedanje žrtve svctovae vojske. Neki nizo zemski voia&ki strokovniaik je izraCunal, da jo, bilo v svetovni vojs-ki dcsedaj uamrftenih zavsem 5 nillijonov oseb, 7 miliionov pa je bilo ranjenili. * Najvlšilh cen za žlvlno ne bo. Kakor porofia ,,D. 'Agrarblait", je poUedelald nii.iister dr. Zenkcr izjavil za.stopuikti lista JZeit", da je \4lada zopet opustla inis(»:, npeljati najvi^p (fir.e za žirino. ker So radi volike raziike v /ivini to cla težko izvesti. * Pazlte na ogrsko kornzo! Mariboi-sku okra.ino glavarstvo je na podrdjene oWine izdnlo sledečl razglas: 1. ,0; vsaki iz Ogrskega direktno (bnez posredo.vanja koruzne centrale) dpšli koruzai pošiljatvi mora prejemaik (mlin) aemudoma obvestiti občiasko predstojiiištvo namembiaega kraia; obvestiti sc m,ora najkraišini potcun. 2, Občinski preds'toj"a.ik mora, sam ali po poailovuikili trži;:e policije od \'sa;kiegni. vagona (žeiezniškega voza^ odvzeti vzoneo in ga aemuTloina. po. sisiti c. kr. preskuševališčii; za; živila Vi Gradcu, 3k l'Jreiskovanje na števme odstct?,ie pokvarjenih zrn ia na mokrotot (Arlažnost) je izvršiti -po doloeilih zakoni. ka ,.Codex, alimeiitanus aus'fcnacus". 4. Koruza, koje vseb-iaa glede pokvarienih zrn presega dopustno najvisjo mero 9%, 93 progiasi za. pokvarjeno in aa človeSki užitek neporaibno; takšno koruzo se mora denaturirati i'n,apraviti neužitno), če je ni mogooe ocldati v Jii(lupi(,r'Jsko uporabo 'KliTemu obraitu, ki daje popolno jamstvo zoper zlorabno uporabo. & Denaturizaeija se mora izvršiti pod ohlastvenim aadz-orstvom. Denaturizaeija se mora iz^r^Šiti all ¦ s škroprventem raz)ioj>niii,e ka,kega kaftranovega (strf»lnat.ega) barv,!la s preineš;;:v,anjein (vrsta barviiiai se iloloci od slu.čaja do slučaja) alt pa aa ti. način, da ise razdrobljeai kor ruzi primeša. železai okis v potrebiu množiini!. 6. Od prostega. pronieta. \e izkljnčiti koruzo, imai-očo več kot 15'% vo.lae priniesl, Odveza v zmletje se aeda aaprej, dokler se ne dokaže, da se je vodna piHniiOs znižala najmanje za .15%. To ]e ugotoviti z,.r.!ovo prefSkavo, ki se inia sanioobi&ebi umevno tudi razj|ezati na, zopetno ugofovltev množine pokvarijenjih zra. 7, Koruzna moka ne siiie več lieao 13% mokrote (vlažnosti) ijneti. Okus iz n;e napravUene pdlienta^kaSe niora dokazati, da je nesiimae kakovositi, Razvrea tega je inoko preskus ti, se-ii r.fi nuLaja. v, vjiei.plesen. Mioka mora biti rrez otrobov. 8, Pri i-zdielaaik nilijiskih izdelkili*. se — če je dokazana nesum:ia kakovost — ne ozira na to, iz krjlere koruzae vrste da ®o se napravili. 9. Vzo^ce konizne ali konizne niokie- je spraviti v suhe gteklene posode s atekleuira ali pobkrovim zaraa,šicom ali v plo(>evi.:ate škutije z dobro prifežuivi pokrovcem in jih brez odlagauja viiosuiti. Za slu,6a]no odvzetje nasproliieLfi vzoroa inora prlzadetnik (lntentjse t) prlskrbcti potrebne posotle, 10. Ml:ne\ ki nieljejo koruzo, morajo iiradni zdrai-niki 0 1 easa clo časa pr;yg.edati in je pri tcni vzeti vzorce koruao, ki jo je nileti^ ia pa ml nske Izdelke, 11. Tudi v pekarijah ]e izvršev-ati zdravstveno-jx).\i ijska, preiskovanja, jeraati vzorce in jili pošiljati pr-eski';sevaiiš(!u. 12. rO izidu pr-eiskovauja obvest t j« pr.stoji.o 0'eh.sko pred&tjjništvo, katero je po\zroč lo preiskovaaje. * Ilineli. V liineljsikem okjrožju Žatca je vsled dolgotrajae sirše sianje limeljskih nasi^dov zelo različno. Dočim je stanje hmeljskih na,sa'lov v nižjih legah precej povoljr.o, so limeljski iiasi;p|: v višijih lega.li v razvoju zelo zaostali. Dogna.no je, dai so izginili vsi upi na dobro limei;sko letino ;v limeljskem 0krožju Žatea in bo letošnja hmeljska letina v imenovanem okrožjn. mnogo sUibša, kalkor je< bila v lanski dobi. •Txi] hmelj se je prodajal,' oziroma ki\"oval, po 30 dO 59 K ii.'i 50 kg. Pop-ra?fiY.-a;.ije pp njeni1 je bilo malenkostno. — Stan.ie laneliisk.ili nasdov v Sa.vin.jski dolini je v obče dobro, | o;iek.od cielo prav dobro. Nasadi so zdravi in brez g,kodljivega mrčesa. Hmeljslca trgatev se bo letos pričela vobče nekoliko prej, kakor druga leta. * Kako ic v vinogradlh? Vir.ograjlniik. iz Slov. goric nam poro6a: Letos se je na ,grozdju zelo močno po.?;^vila peronos. ora,. Po nekaterih lega^i je'skoro polovioo grozdja — črnega, Kdor je premalo pogkropil, a.li je vzel premajhno mero galice ali perocida, sedav to bridko obžaluje. 'Mnogokje je trsno listj.e zdVa.vo, r\ grozdje je po strupeni rosi močno napadeno. Grozdnla plesnoba pe.- letos ni taiko močno nastOi.ila, kakor druga. leta. Kdor še &fropi, naj da le grozdje moSno pošikjropiti. Za dn^o leto pa si zapomnimo: Ne pozabi v prvi vrsti grozdje že j)ri prvem škropljenju močno pogkfropiti, * Nakupovanje letošnjega žlta. C^sirska jianie&t išjfi iiaziianja: Spldšno je razSirjeno imienje, da se namerava \"so letošn'jo žeiiev Tieposnot:lno po. mlačvi po!:;apiti iu jo v JHMndišMh'. v velikih mriožf.nali nakopičti. 0 lem ljudskem mmeniu se jo na, c.<;sarsko nann?-.st!ii:'o poshiivi \eč vi^rašanj. V teh vlogah; se je 0petno izražala bojazoii, da se bo zri!|.;e, ako se sveže zmlače,,o ia ne po,xl:ioiim posušeno. sjmmIvi v skladi,gea, na ia nacin laliko pok-\!arro. Niaznacijai se, da &e žUa nikakor 1 e bo nakupovn^o v ta.kemi obsegu, da l;i sc i-sto potem pokvarllo. Za sedaj bo nakupovanje žta. sajno proatovoljr.o. Z nakupovainjiem se bo i)odvizaki ratdi tega, da ).x)do kmetje vsled tmkojšnjie prodaje dob:li doi';':ade k žit ^im reaam, k>,kor se je uradno {lokj^il«. Da se tudi v tem oziru vsi dvomi odstranljo. se je okrajiiim in drugim odHor-om, ki se ji-ni je zaupal<o nadzorovluiFe žetve in mla&ve, naiiočilo, naj.4>aizijo na to, da se zmlati saiao dovolj siflio snop,;©. Glede kol.ftin, ki se bodo po vojno^iltiiem promtt ,em zavodu nakuj)i'le, je treba omeiviljli1, da, v inli.iiih sedaj pi-ima,n.iku.ie žitnih zalog in da tudi vojno-ižitMO ])rometiii zavod ter iijiogovc podnižiKce zn krit.;e; vojnH potr-ebgfin ra.bijo več^e množiiie. razpoložlfiviii; koiičin z h. * Koniu smcš prodati novo žito? Urnjdi 0 ae rr,zgliiša: Izvedelo se je, da kmetje žito lctoSnjo žetvo, kljub c-j.sarski na,re<i'M z dne 21. julija. 1915, (ki ddofa-, da se sme žito prodajati samo vojno-žituo pronirt -011111 zavodu, ozipoimn- ilegovihi i.*co'farivieiic(Mii) pro.|j:ja.io zasebnikom. PonoVto se še opozarja, da je erfti leto.šiiija žetev zasožena na korist države. 'Vsi dnigi nakupi so neveK.avni in zanadejo strogi kazni. ki io dolor-a gorej oimonjena cesarsflva iiairedl:«.. Tuidi nakup in prodaja žet\ie na stebMi, (x klasjiij) je pre],yvodana in kaznjiva. Polit'6niiu oblast m prveiiiBiaa. ce (okrajna glaviarstva,) se je naroeilo, da naj s vso strogiostjo aa&topaijo zoper nedovoljSeno prodiaio aove žetve. * Tržne cene v Gradcu. Defoeli voli 264 do 284 K, srednje debeli 240 do 260 K, sulii 212 do 23.6 K* debele krave 192 do 232 K, srednje debele 128 do 188 K, suhe 100 do 124 K; biki 180 do 25(6 K<, mlada živina 176 do 260 K; teteta 260 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; ralade svinje 410 do 420 K, debele svinje 390 do 400 K, srednje debele — do —_K, mes ;e svinie 390 do 406 K; ovoe 220 do 260 K. (Pri goveji žlvini veljajo oene za 100 kg žive teže, pri teletih. svlajaii ta ovoaa ra 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: slaidto 9 do 10.50 K. klslo 8.- do 9.-. slama 5.- do 7.50 K; pgenioa 41.50, rž 33J50, ječmea 30.80, koruza 40, proso 50 K, ov.es 27.30 K, ajda 60 K, liftol 90 do 100 K, gragica 180 K do 200 K, leča 200 K, proseao pgeao 120 do 144 K, pgeni&ai zdrob 120 K, korazai zdrob 76 do 80 KB ržena mo|:a .... K, pižeaična moka 8t. 0 do K, 8t, 4 ... do ... K, gt. 6 (6ma) ... do .... K (100 kg). Jajca komad 13 do 16 v, krompir 20 do 40 v 1 kg; mleko 32 do 34 v liter. * Cene živinl na danajskem; ^ejma so dne 2. avguEita zopet poskočile in sicer, za 4 do 10 K pri; 100 kg žive teže. * Izvoz jajc v Nemeijo. Ja|ca, ki so namenjena za iizvoz v Nemči-jo, nakupuje v, TAvstriji berol)inska osrednja nakupovalna družba. Ta družba tudi razdeluje nakupljiena jajoa med nemška vielika ia grednja mesta. Vsak mesec se bo izA^ozilo 150 vagOaov jajc v Nemeijo,. Na 1 vvgon gne lfnO.000 jajc. Leta 1912 se ie na niesec poslalo v 'Niemčijo 1670 inilijancjv, vi rletu 1913 pa 1344 milijonov jajo, Naijveč jajo se ]e posfalo iz Gvlicije.. Nemčija ima v mirnem času sama 80 m.^ l;]onov kokoši:, ki znesejo na leto 2,000,000 meterskih stotov (=» 5 mil\jard komadov). jajc. Izi tujine se je uvozilo v letih 1912 in 1913 povprječno 1,657«o00 meterskih stotov jajo (3 in ena tne^jina milliiard komadov). Od teh odpade na 'Avstri ia 699.000, Riusiijo 667.000, Nizozemsko 78.500, Italijo" a3.000r Bolgarivjo 51.2001 Rumiinijo 46.500, Tiarčijo 19.900, Srbi]o 19.400, Dansko 11.400 nueterskih stotov1, 'PoLeg tega se je avozilo dosedaj v. Nemafjo iz Kitajske aa le{fo .iajčjih ramenu jakov za 51,000 mietv stotovi. 'Na leto potrebujei, torej Nemčija 8% mili.arde ja"'c, Sadni kis. Nemlo sidje, ki pada z dre7Ja, se mora pobrati. Paj^ki ga radi hrnstajo. Še bolje se pa porabi za sadni kis. Po tleh g-i pi zato ne ^meš paititi ležati, kerse v Djem rade zan.de gosenice in drugi mrčesi in glive, kar pozneje štodnje dreresn. Tadi nagnito eadje je dobro is. paini kis. Sadje vsak dan poberi, zmečkaj, ppravi v posodo in zalij, da nad sadjem stoji voda. Vsak dan ssdje premtšaj, da so ne napravi na vihn pleenoba in posodo zopet zakrij. Dobro je, če stoji f osoda na gorkcm. Sadai kia je mnogo boljši, kakor oni, katerega pcnajajo Čiči po hišah, ali ki se dobira v prodajalnicah. Iz lesnik in drobnic so dela sadni kis lako-le: Sadje zdrob<, sok iztisni in ga pasti stati, da se «sa nesnaga vleže. Potem ta sok nalij v sod, v katerem je bilo poprej vino, ram ali špirit. Na 20 1 trov t>oka deni 7 g belega vinskega kamna. Napolnjeni 3od naj stoji v kraja, v katerem je 20 do 25° C gorkote. Sok vre in se per.i in veha mora biti tedaj odprta, da gre vsa nesnaga vun Da je s d poln, 66 včasih soku malo dolije. Ko je sok iz« rel, se veha pripre. Sok naj ostane, ko se čisii, ša nekaj tednov na gorkem v sodn, predno ae rabi. * Tatvine v Gradcu. "Giviiški listi poročajo: Mestna vaniostna straža je dae 2. avgustaj zaprla osem u^uižbeneev južne železnioe in jih izročila dieŽ!e'lp<i: sodniji. Vseli osem jei osnaitljenili, da sa iz skladišS južne že(lezniee odnašali v velikdh množiaah vino. * Marlbor. V, zapore uiikajšaje^a okrožnega so^ dišča so Ziaprli 35letno lofteno ftrgovčmo soprogo Maivo Hiolzier, ki je stanovdla v Kamaici. Osumlje-na je, kakor poroča ,,'G. V.", da je poisies-jtnioi Mariji Heger odnosla 1400 K denarja. * Marlbor. V vorek dn«>\3. avgusta se je obesil bivši poliei.iski straržnik in-do&edanj,i uradnik okrajn© tolni&ke blagajne F, Magierl, * Marlbor. V Mozartovi ulici v Maribora sie i0 po.iavilc vieč slu.ftajev. nalezljive bolieeni škrlat te. Starišo otrok se svari, da po niož.nof.t|"l ne pugfiajo svojib otrok v omenjeno ulico, * Sv. Krlž pri Mariboru. Zopet nam ]e stragna vojska. dne 4. junija t I. na severnem boj^ča pobrala slovenskoga ml»|H>eniča Janez,a Sabati, gitabnega narednika v c. in kr. p«gpolka St. 47. Rojen 1. 1886 kot sin svečinskega oerkvenega yiničarja na Jedlonika, Simona, Sabat,', je v 9. ietiv svoje atarosti prigel v sveftinakjo zi.ipiitišče, ktlep jie bil v spodbiido vseh vzgledno pobožen ministrant in pozneie vestea oerkovnik. Lcta 1905 se je udeliežil m. Burgwaldu vinifiarskega tečaja. Po dokon)6ani vojaški slažbi, kjer je vs'ed pridnosti napredoval do aaredni^ka, je 1. deoembra 1910 stopil k c. kr. linančni straži ter služil pri oddelkih v Sevnioi, Podčetrtka, Ormoža in na zadnje pri Sv. Jnriju. ob Sftavnioi. Njegov oče je zadnja svoja leta preživel pri Sv. Križa nad 'Mariborom, kjeT je umrl rlno 31, januarja 1913. Rajni Janez mu ie kot dobcr, hvaležen otrok oskrbel dostojen pogreb. V tej \-ojski, je bij dvakrat odlikovan, 26. marca t. 1. s srer brno, 2. ju-nija — par dni prod častno smrtjo za domovino — pa z zlato hrabrostno svetinjo. Svetila vrlemu slovenškema janaku večna luč! SveCina. S severnega bojišča je doš!o nradco poroČilo, da je ine 4. fchrnarja padel, zadet od sovražne krog'e mlad veleposestnik Franc Wres8ner. Padli je bil pošten in zelo priljnbljen v celi okolici. Naj mu bo tnja ^einlja lahka! * Kaniža prl Pesnlci. Tiiikajšiiji irgovoc Reiterer že od jeseni ni dal nobemega glasu ocl selj«. Pred