Leto VL, štev. 39 (»Jotro* xm, st. 2243) Ljubljana, ponedeljek 26. septembra 1932
Cena 2 Din
Upravnifttvo; Ljubljana, Kupljen mbea 5. — Telefoa it U22, 8128,
tm 8128, siaa.
arami *dde)efc: Ljubljana, Bei<*»> bnrgova »L — Tel 8492 ia 2492.
PhArubiitm Maribor: Aleksandrovi emta it 18 — Telefon «t 24»
Podružnica Cel]«: Kocenova o lica Ul- Telefoa it 190.
PodrT>faiec Jamice: pri kolodrar. it JoO.
Podruiniea Hvrm aeeto: Ljnbl}ai*ka eeeta it 42.
Podružnic« TrUMJo: v hift dr. pinMija.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska iadaja »Jutra« izhaja _ ponedeljek »JutraJ. _ Naroča •• posebej te velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznjtšaleili stavljena 5 Din mlečna,
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 8 Telefoa it 8122, 812S. 8124, 8126 te 8128.
Maribor: Aleksandrova eeeta 18 TV feton it 2440 (ponoči 2WC)
Celje: Kocenova oL 8 Telefon M. 190
BokopM m
mm vraSajo. — Oglasi tarifa.
HERRIOT 0 NEMŠKI NEVARNOSTI
Velik govor francoskega ministrskega predsednika — Za nemškimi zahtevami se skriva nemški militaristični duh
Pariz, 25. septembra. AA. Ministrski predsednik Herriot je imel v Gramatu v departmanu Lot velik in pomemben političen govor, posvečen v velikem delu zunanjepolitičnemu položaju.
V uvodu je francoski premijer omeni uspeh konverzije francoskih rent ter podčrtal trdno voljo vlade, da doseže ravnotežje v proračunu.
Nato je prešel na polie zunanje politike. Francija ni bila edina država, je izjavil Herriot, ki je naglasila, da bi zopetna oborožitev Nemčije pomenila povratek k prošlim blaznostim. Zakaj dokazov imamo več ko preveč, da pomenijo nemške zahteve zopetno oborožitev. Tako med drugim zahteva po uvedbi nemške milice, ki jo Nemčija zahteva. Herriot je dalje omenil ustanovitev nemškega urada za militari-zacijo nemške mladine; v tem aktu nemške vlade vidi eno izmed najžalost-nejših znamenj sedanjega časa, ko se cela generacija spet začenja vzgajati v duhu, ki je vse prej ko naklonjen misli moralne razorožitve in miru. Če hočemo resno razpravljati o težkem mirovnem problemu, se pravi drug drugega voditi za nos, če imamo neprestano na jeziku stvarno razorožitev ln
ničesar ne storimo za moralno razorožitev, in če direktno aH indirektno, odkrito ali na skrivaj vpregamo najdragocenejše življenjske sile pred ideale, ki pomenijo ubijanje in smrt. Toli obre-kovana Francija lahko ves svet pokliče za pričo, da se okužbe ni nalezla, zakaj ona usmerja svojio nacijonalno vzgojo k drugim idealom.
Toda še drugi vznemirljivi momenti so, ki nas prepričujejo, da hrepeni Nemčija po modemi vojski, namenjeni ne samo obrambi, nego tudi agresivnim smotrom: to je predvsem istočas-nost nemških zahtev in lansiranja člankov o čisto vojaško-tehničnih vprašanjih. ki jih prinašajo listi onstran Rena.
Herriot je dalje navedel, da so zavezniki odkrito obljubili, da znižajo svoje oboroževalne izdatke in vnovič potrdil, da hoče Francija lojalno izpolnjevati svoje obveznosti iz pakta DN o razorožitvi. Pri tej priliki je naštel vojaške redukcije, ki jih je Francija izvršila od leta 1921. Tako je znižala vojaški rok s treh let na eno leto, v letošnjem proračunu je dalje za 10 odstotkov reducirala svoj kader, to je za 43.000 mož in šteje francoska armada
danes samo 20 pehotnih divizij iz ožje domovine, s divizij iz prekomorskih koSonij in 5 konjeniških divizij, med tem ko je leta 1921 štela 51 pehotnih in 10 konjiških divizij. Toda nikoli se ne bomo utrudili izjavljati, da hočemo v skladu z duhom in črko pakta DN razorožitev v varnosti. Naša doktrina je ista, kakor jo je proglasil »ocijalistični manifest leta 1917. v Stockholmu: gotovost, varnost in medsebojno jamstvo za mir. Treba je napraviti ustavo miru, ki naj zagotavlja varnost vseh evropskih narodov in Nemčiji jamči po-pioltlo brezskrbni ?n mir.
Kakršen je današnji položaj, hoče Francija postaviti svojo doktrino in svoje ravnanje na brezpogojno spoštovanje versajske mirovne pogodbe in pakta Društva narodov. Francija nikogar ne izziva in nikogar ne kliče na boj. Nasproti krikom mržnje in sovraštva postavlja Francija dvoje: samozataje-vanje in blagonaklonjenost. Francija je mirna in vedra, čiste vesti in pripravljena k vsakemu lojalnemu sporazumu, ki bo spoštoval teritorijalno in politično neodvisnost vseh narodov; Francija ima samo eno voljo: vzgajati otroke, ki so .ji ostali, k delu v časti in miru!
Pričetek zasedanja Društva narodov
Danes se prične 13. zasedanje skupščine Društva narodov — V svet DN bo namesto Jugoslavije izvoljena Češkoslovaška
Ženeva. 25. sept. AA. Generalna skupščina Društva narcdov se jutri sestane na svcje trinajsto zasedanje v teku 12 let.
Na seji se bo najprej konstituiralo predsedstvo. Za predsednika bo bržkone izvoljen grški delegat Politis, nakar se bo začela razprava o delovanju DN v 1. 19S2-H3.
Večje število delegatov želi, da se kolikor mogoče skrajša ta debata, zaradi česar je verjetno, da se bodo še pred koncem prihodnjega tedna začela dela v petih odborih, ki zasedajo vsako leto. Ti odbori so: pravni, gospodarski, finančni, upravni in proračunski. Na dnevnem redu je obilo vprašanj, med drugimi tudi vprašanje o dodatku k paktu DN, da bo v skladu s pariškim paktom, o organizaciji tajništva banke za mednarodna plačila, težavni problem o najvišjem vodstvu tajništva, ki ga je ostavka sira Drummonda še komplicirala, itd.
Med otvoritvijo bo v DN vstopila nova država Irak. prva. ki je b'la pod protekto-j ratom in je postala samostojna po volji mandatorja in s pristankom sveta DN.
Na otvoritveni seji bo treba, kakor vsako leto. tudi izvršiti delno obnovo sveta DN, ker trije člani (Poljska. Jugoslavija in Peni) izmed 14 izstooijo. Poljska bo na podlagi jasne izjave Zaleskega vnovič kandidirala; ta pravica ji je bila nedavno priznana in ji nihče ne oporeka. Jugoslavija bo na podlagi uradnega sporazuma m^d članicami Malp antante prepustila svoje mesto Češkoslovaški, južnoameriške države pa
se bodo najbrž sporazumele, da postavijo na mesto Peruia v svet DN Mehiko, ki je pred kfatkim vstopila v DN.
Zanimanje za prihodnje ženevske razprave bo odvisno, ker problemi, ki so na dnevnem redu, niso preveč novi, naiveč od tega, kako bodo posegle v debate Nemčija in njej naklonjene države.
Sod ijo, da bo letošnje zasedanje skupščine DN trajalo kakih 14 dni.
Bolgarska delegacija
Sofija, 25. septembra. AA. Bolgarska delegacija za skupš&lno DN tvorijo: šef delegacije, predsednik vlade im zunanji minister Mušanov, člana finančni minister Štefanov jn bolgarski! poslanik v Parizu Bata-lov. namestnika generalni tajnik direkcre državnih dolgov jn državnih kreditov Sto-janov, m bolgarski odpravnik poslov v Bernu Mlikov. Finančni minister Štefanov in poslanik Ba.talov, ki se te dnj mudi v Sofiji, odpotujeta danes, ministrski predsednik Mušanov pa kasneje.
Grški delegat za DN
Atene, 25. sept. AA. V daljšem razgovoru sta predsednik ministrskega sveta Venize-los in zunanji minister Mihalakopulos sklenila, da bo zunanji minister Mihalako-pulos jutri odpotoval v Ženevo na skupščino društva narodov. To sta sklenila, ker bo sedanja vlada ostala do sestanka novega parlamenta, ne glede na izid današnjih volitev.
Sestanki evropskih državnikov
Angleško posredovanje doslej še ni rodilo uspeha — Važna seja francoske vlade — Tajni dokumenti o nemškem oboroževanju
Ženeva. 25. sept. d. Razgovori o razoro-žitvenih vprašanjih, ki so se vršili včeraj popoldne med francosko in angleško garijo ter delegacijami držav, ki so v ožjih stikih s Francijo, pa tudi med francosko m italijansko dplegacijo, položaja niso mnogo razčistili. Do razgovora med francoskim glavnim delegatom Paulom Boncourjem in nemškim zunanjim ministrom Neurathom še ni prišlo. Domnevajo, da si je pogajanja z nemškim zunanjim ministrom Neurathom pridržal zase Herriot. ki se bo vrnil jutri v Ženevo-
Poset nemškega zunanjega ministra pri predsedniku razorožitvene komisije Hen-dersonu. do katerega je prišlo včerai popoldne, se mnogo tolmači, ker je baje Henderson pri tej priliki izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi stališča nemške vlade, k? na njegov dobro mišljeni poziv k povratku na razorožitveno konfprer.ro doslej še ni odgovorila niti pismeno, niti ustno.
O tem sestanku je bil sporazumno izdan komunike, ki pravi, da je nemški zunanji minister Neurath razpravljal s predsednikom razorožitvene konference Herdersonom o položaju na razorožitveni konferenci in sedanjem stanju razorožitvenega vprašanja. Po komunikeju je bil razgovor povsem prijateljski, obadva pa nista mogla glede na obstoječe razmere priti do nobenih sklepov. V krogih nemške delegacije poudarjajo, da je do tega sestanka prišlo na Hendersonovo pobudo.
V predsedstvu razorožitvene konference so včeraj popoldne sklenili, da se bo razprava o političnih vprašanjih vršila samo v primeru, če bo izrečena glede tega izrecna žHja. kar se pravi, če se bodo delegati Francije in Anglije na eni stran5 ter Nemčije na drugi strani sprazumeli v glavnem račelnem vprašanju, o enakopravnosti Nemčije
Zasedanje skupščine Društva narodov, ki se sestane jutri dopoldne, bo baje kratko. Računajo, da bo trajalo dva do tri tedne in da bo splošna razprava trajala le dva ali tri dni. Že v sredo ali najkasneje v četrtek naj bi se pričela posvetovanja odborov, ki jih bo sedaj le pet namesto šest, keT bodo posvetovanja tretjega odbora za raz-crožitvena vprašanja odpadla, ako ne bo kaka članica Društva narodov smatrala za primerno, da se razorožitvena vprašanja obravnavajo bas na zasedanju skupščine Društva narodov.
Ženeva, 25. sept. d- V krogih angleške delegacije izjavljajo, da je določen sestanek Johna Simona. Herriota in nemškega zuna-mega ministra Neuratha šele za torek. Angleški zunanji minister pripisuje temu sestanku tem večji pomen, ker hoče v sredo odpotovati iz Ženeve, da se bo lahko udeležil seje angleške vlade, na kateri se ima odločiti vprašanie ostavke dveh ali treh liberalnih ministrov.
Pariz, 25. septembra, d. V francoskih političnih krogih in francoski javnosti je zbudila veliko pozornost včerajšnja seja ministrskega sveta. V političnih krogih namreč zatrjujejo, da je ministrski predsednik Herriot na tej seji zaprosil za pooblastila, da bi smel v primernem trenutku objaviti francoske dokumente o tajnem nemškem oboroževanju. Uradno poročilo o tej seji ministrskega sveta, ki se je vršila v poletnem bivališču predsednika republike, v Rambouilletu, ni o tej stvari ničesar omenjenega. Domnevajo, da Herriot za sedaj teh dokumentov še noče objaviti, ker hoče nuditi na ta način nov dokaz francoske spravijivosti. Kakor zatrjujejo, so ti dokumenti zelo tehtni. V političnih krogih tudi trdijo, da je francoska vlada v zadnjih dneh sporočila angleški vladi zaradi informiranja angleškega vojnega mornariškega ministrstva vsebino nekaterih francoskih dokumentov o tajnem nemškem oboroževanju, Ti dokumenti naj bi služili kot izpopolnilo in potrdilo angleške informacijske službe ter se baje v angleških uradnih krogih napravili precejšen vtis. Prvi odmev tega vtisa v angleških oficijelnih krogih je bila angleška spomenica na nemško noto, ki zahteva enakopravnost v oboroževanju. Tudi v ameriškem javnem mnenju in ameriških vladnih krogih je po poročilu posebnega dopisnika »Matina« iz Neyorka zbudila precejšnje vznemirjenje vest, da ima francoska vlada podrobne in točne dokumente o tajnem nemškem oboroževanju.
Berlin. 25. sept. AA. Na sestanku centru-maške stranke je izjavil profesor Schreiber, da se vlada Papena v zunanji politiki pre več zanaša na vojaški duh generala Schleicherja. Ni bilo prav, da se je tako hitro napravil križ čez anglosaško politiko dr. Briininga. Nemčiia, je zaključil govornik, svoja izvajanja, mora paziti, da ne ostane v zunanji politiki popolnoma osamljena.
Za boljšo bodočnost naroda
Lep shod JRKD v Krapini — Izjave ministra Matice o nalogah prihodnjega zasedanja Narodnega predstavništva
Kraplna, 25. septembra, n. Danes se je vršilo v hotelu »Central« veliko zborovanje JRKD. Na shodu je govoril minister Pavle Matica, ki je bil burno pozdravljen in ki je v svojem govoru poudarjal, da zahteva nova doba nove ljudi in nove metode. Treba je izgraditi narodno in jugoslovensko državo Govornik je naglašal, da bo v najkrajšem času izdan zakon o čim širši izvedbi samouprave. Drugi važni zakon v bodočem zasedanju parlamenta bo zakon o razdol-žitvi kmetov. Omenjal je tudi razne predloge, ki so bili izdelani, da bi se pomagalo kmetskemu prebivalstvu. S svoje strani je priporočal ustanovitev zadrug za izvoz živine po zgledu zadruge v Zlatarju, ki je že v kratkem času dosegla popoln uspeh. Z direktnim izvozom na dunajski trg je zadruga v Zlatarju dosegla zvišanje cen živine za 4 do 5 Din pri kg žive teže. Tretji važni zakon, ki pride sedaj na vrsto, je zakon o občinah. Pri tem se bo poskrbelo, da se prenesejo na občine ne samo dolžnosti in bremena, marveč da se zagotovijo
občinam tudi primerni dohodki. Vprašanje občin je sploh zelo pereče, ker obstojajo sedaj na eni strani občine, ki imajo 400 do 500 odstotne doklade, dočim imajo druge večje in bogatejše občine le 50 do 100 odstotkov doklad. Vse to je treba primerno izenačiti in omogočiti samoupravam čim boljši in kar najbolj uspešnejši razvoj. Naposled je govornik opozarjal na neresnost in lažnjivost agitatorjev, ki zavajajo ljudstvo, ter pozval prisotne ,naj slede pozivu svojega narodnega kralja. Z vzklikom kralju in Jugoslaviji je zaključil svoj govor, kar so sprejeli številni zborovale! z navdušenimi in dolgotrajnimi ovacijainl.
Redna letalsika zveza z Ameriko
London, 25. septembra. AA. Po raznih vesteh se je ustanovila posebna družba, ki bo v kratkem uvedla reden letalski promet med Anglijo in Zednnjennni državami čez Azore in Bermude. Vožnja čez Atlantik bi trajala 65 ur.
Proslava 100-Ietnice G jura Jakšiča
Beograd. 25. sept. p. Iz Velikega Becke-reka poročajo, da je Matica Srbska svečan« proslavila lOOletnico rojstva velikega jugo-slovenskega pesnika G jure Jakšiča. Na sv? čanosti je kralja zastopal polkovnik Voja Radisavljevič, navzoč' pa so bili tudi zastopniki vseh nacionalnih udruženj iz Beograda. Slavnostno akademijo je otvoril predsednik pripravljalnega odbora za to proslavo prosvetni i»v"»ektor Milan Vandro-vič, nakar sta govoirila predsednik Matice Srbske Radivoje Vrhovac in znani književnik Branislav Nušič. po slavnostnih govorih je sledil koncert- Matica Srbska je ob tej priliki izdala svoj lepo opremljeni letopis z izbranimi prispevki o življenju in pomenu Gjure Jakšiča.
Na laž postavljeni
Beograd, 25. sept. S kak:mi lažnivimi vestmi poizkušajo niašri znani naprijatelji v inozemstvu škodovati našemu tujskemu prometu, priča najbolje naslednji dogodek: Sredi julija letošnjega leta je organiziral tujskoprometm urad na Danskem večjo ekskurzijo danskih izletnikov v Jugoslavijo. Malo pred njihovim odhodom pa so se v danskih listih pojavile vesti o velikih nemirih in neredih v Jugoslaviji s pristav-kom, da v tako državo pač ni varno potovati. Vodja ekskurzije, g. Vanderlukt, se je res preplašil velike odgovornosti, ki bi si jo naprtil, če bi povedel izletnike v deželo krvavih bojev in nemirov ter se Je obrnil na naše poslaništvo, kjer pa so seveda te vesti odločno zanikali. Nekateri izletniki so kljub temu opustili potovanje, 17 gospodov in dam pa je vendarle šlo na pot ter so skori tri tedne ostali v Jugo-cslaviji. Prepotovali so vso Dalmacijo, ftrno (goro, Bosno in Hercegovino, a na svoje presenečenje nikjer niso mogli najti niti 6ledov kakih nemirov, o katerih so jim doma gotovi ljudje toliko pripovedovali.
Ko so se nedavno vrnili domov, je vodja ekskurzije poslal našemu poslaniku pismo, v katerem pravi: Čast mi je obvestiti vas, da sem bil s 17 gospodi in damami slkoro tri tedne v Jugoslaviji (našteva vse kraje, ki so jih posetili), pa mi je posebno drago, da se vam morem še enkrat zahvaliti za vaše pomirljive informacije. Vso državo smo našli v največjem miru in redu ter nam je bilo to potovanje v nepozaben užitek. Vsi, ki so ostali doma. obžalujejo, da »o nasedli lažnivim vestem. Lahko vas zagotovim, da nas bo prihodnje leto desetkrat toliko, kakor nas je bilo na
Roparski napad
Beograd, 25. sept. p. Iz Unke poročajo, da sta v pretekli noči dva razbojnika na^ padla hišo svečenika Magazinoviča, ubila njegovega sina, njega pa hudo ranila ter odnesla vse, kar je bilo kaj vrednega.
Krvava volilna borba v Sofiji
Sofija, 25. septembra n. Volilna borba v Sofiji povodom občinskih volitev se razvija zelo krvavo. Spopadi med pristaši Narodnega bloka in Demokratičeskega zgovo-ra so na dnevnem redu. Snoči je prišlo na več krajih mesta do krvavih spopadov, v katerih je bilo več ranjenih in mrtvih. V ulici Tatarlaj je prišlo do spopada med dvema skupinama omladincev. Pristaši Demokratičeskega zgovora so bili v večini in so navalili na nasprotnike z orožjem. Vmešala se je tudi policija in je nastala prava poulična bitka, ki je trajala skoraj celo uro. Na bojišču je ostalo 16 hudo ranjenih in eden mrtev, dočim jih je izmed ranjencev v bolnišnici podleglo še pet zadobljenim poškodbam. Policija je izvršila več aretacij.
Parlamentarne volitve
/"1 V* M
v brciji
Venizelos hoče vztrajati do skrajnosti — Volilni izidi bodo znani .šel"
čez par dni
Atene, 25. septembra, g. Danes so se vršile, volitve v poslansko zbornico in tretjine senatorjev. Po dosedanjih vesteh so volitve ob močni udeležbi mirno potekale. Venizelos. ki je včeraj v letalu odpotoval v Janino in se tudi že včeraj vrnil v Atene kjer je imel volilne shode v begunskem okraju, je prispel danes v Pirej, da odda svoj glas Končnoveljavni volilni rezultati bodo znani šele po ugotovitvi mandatov, ki se bodo dodelili po ostankih glasov.
Vlada je za današnje volitve v parlament odredila obšrirne varnostne ukrepe, da bi preprečila vsako kršitev reda in miru. Policija in vojaštvo sta v strogi pripravljenosti. Ministrs-ki predsednik Venizelos je v enem svojih zadnjih volilnih govorov ponovno poudarjal, da je brezpogojno odločen, da ne odstopi od oblasti, če bi roja-listi dobili večino z republikanskimi pristaši Kafandarisa in Papana«tasija. ki sta vodila proti mrmu ostro vol"'1 no borbo. Ve« nizelos je ukrenil vse, da obdrži oblast do
sestanka parlamenta in prepovedano je tudi objavljanje volilnih izidov po listih ali političnih strankah. Prefektom je bilo ukazano, da naj izide volitev sporoče v Atene šele po zaključku štetja glasov. Za današnji volilni dan je bil prepovedan promet zasebnih avtomobilov. Od te prepovedi so bili izvzeti le zdravniški in ambulančni vozovi. mlekarski vozovi, vozi'a diplomatov, avtobusi in motorna vozila, ki so bila v ofi-cijclni službi strank.
Venizelos računa, da bo dobil 110 mandatov izmed 250. dočim je opozicija napovedovala. da bo dobil samo 90 mandatov. Vsekakor je neverjetno, da bi ro j aferi sami dobili absolutno večino. Splošno smatra k>, da bodo dobili večino republikanci, vendar pa se zdi njihovo sodelovanje komaj mogoče. Vojaške oblasti so izjavile, da bodo red vzdržale v vsakršnih okoliščinah. Vojaštvo ic pripravljeno, da posreduje v najmanjših izgredih.
Reševanje madžarske vladne krize
Pri sestavi vlade bo po izjavah grofa Bethlena odločevala enotna stranka, ker je vsaka druga kombinacija nemogoča
Budimpešta, 25. septembra, d. V petek je imela enotna stranka konferenco, na kateri je grof Bethlen poročal o svoji avdijenci pri državnem upravniku Horthyju in o razvoju vladne krize. Stranka se je soglasno izrekla za to. da se vodstvo vladnih poslov poveri grofu dr. Bethlenu. Po konferenci je izjavil Bethlen na vprašanie, ali bo glede na razpoloženje v enolni stranki prevzel misijo za sestavo nove vlade, da ne more niti pritrditi niti zanikati. Na konferenci enotne stranke je napovedal grof Bethlen, da bo v četrtek ali petek sprejet pri državnem upravniku ponovno v avdijenci. Pri rešitvi vladne krize bodo v polni meri upoštevane želje enotne stranke, kar je mogoča samo z njenim sodelovanjem. Vsaka druga kombinacija je nemogoča, priti pa mora seveda med novo vlado in enotno stranko do popolnega soglasja. Ali bo krščansko-socijalna gospodarska stranka, ki je bila doslej v vladni koaliciji, še v naprej ostaia v njej. je po izjavi grofa Bethlena vprašanje postranskega pomena, ki je bo moral rešiti designirani ministrski predsednik. Kar se tiče prevzema mandata za sestavo nove vlade po grofu Bethlenu, obstojajo gotove notranje in zunanje - politične težkoče. Notranji politični pomisleki so sicer kljub odporu opozicijskih strank proti morebitni vladi pod vodstvom grofa Bethlena stopili v ozadje, v zunanjepolitičnem pogledu pa obstojaio večje ovire. Grof Bethlen namre? ne smatra za oportuno, da bi zastopal Madžarsko na konferenci za vzhodne reparacije in na londonski svetovni eospodarski konferenci, pa tudi nezadovoljivi izid konference v Stresi predstavlja zanj oviro, ker se je v Debreczinu izrekel za enostransko znižanje obresti inozemskih dolgov, dočim zahtevajo sklepi konference v Stresi, naj plačajo dolžniki do skrajne možnosti. Vsekakor pa je gotovo, da bo rešitev vladne krize v mnogem odvisna od mnenja grofa Bethlena.
ja hivšega prosvetnega ministra grofa Kle. belsberga ter poslanca Karla WoLfa, Gast«> na Galla in Karla Raszaya.
V okolici bivšega ministrskega predsednika grofa Bethlena trdijo, da bo nova vlada, sestavljena takole:
ministrski predsednik: dosedanji pravosodni minister TJbor Szitvay ali pa grof Bethlen sam; notranji minister Keresztez-Fischer; minister za kmetijstvo Frane Maršali; minister za trgovino Nikolaj Kal-lay; mimster za iprosveto JuLij Kornisch; mimister za vojsko Jurij Gombos; minister za finance Ernest Visnyak, predsednik zveze podeželskih hranilnic in član senata.
Ali bo zunanje ministrstvo zopet prevzel Valko, še ni gotovo, ker naj bi zavzela nova vlada agrarno-demokratlčno smer ter nastopila proti kartelom.
Sovjetski petrolej za Japonsko
Tokio, 25. septembra. AA. Doznava se, da je Japonska sklenila z Rusijo dogovor izmenjavi sto tisoč ton petroleja proti dobavi ribiških in raznih japenskih predmetov.
Državni upravnik je sprejel razen grofa Bethlena v avdijenci tudi predsednika enot. ne stranke Pavla Pe«tyja, bivšega ministra za kmetijstvo in voditelja skupine malih kmetov Janoša Maierja, bivšega no hranjega ministra grofa Gede*>na Raday». ki zastopa konservativno strujo v enotni stranici, grofa A. Apponviia. grofa Jai°-ša Ztichyja kot predsednika krščansko-«o cialne gosnodarske stranke ter pred&ednl ka in podpredsednika zbornice in sjenata. Avdijence se bodo nadaljevale v ponedeljek, ko bo Horthy srorajei tudi druge vplivne osebnosti, tako nadškofa prhn^tsa Szeredy-
Obsodba hitlerjevcev na Češkoslovaškem
Brno, 25. sept- h. Včeraj je bila objavljena obsodba v znanem procesu proti sedmo-rici hakenkreuzlerjev iz Češkoslovaške. Obsojeni so biLi dijak Aleksander Pe<ter-michl na 18 mesecev ječe ln 1100 Kč globe, asistent tehnične visoke šole v Pragi Ra dolf Haider na dve leti ječe in 3000 Kč, dijak Paliega na 17 mesecev ječe in 1200 Kč učitelj Peter Donmhauser na dve leti ječo in 2000 Kč, dijak Anton Schwab na eno le-to ječe in 1000 Kč, uradnik Pavel Illinger na tri leta ječe in 3000 Kč in Rudolf Metz-ner na tri leta ječe in 3000 Kč globe Obsojenci morajo tudi plačatn vse stroške ka» zensikega postopanja. Preiskovalni zapor se jim vračuna v kazen. Obsojenci so bili. kakor znano, obtoženi dejanj proti remi b!:. k J ln nelegalnih zvez s hitlerjevci v Nemčiji
Gandhi peša
Poona, 25. sept. A A. Gandhi še zmerom lezi na zelezni postelji v senci manga na dvorišču ječe v Yeravdi. Zdravnik, ki ga ie preiskal, je izjavil, da Mahatmovo stanje -i-cer Se ni nevarno, vendar pa dolgo ne bo več mogel jamčiti zanj, če 6e ne preneha postiti.
»Leteča družina« na povratku v Ameriko
Plymouth, 25. sept A A. Hutchinsono-va »leteča družina«, kj je preletela Atlantik do Grenlandije in so jo potem prepeljali z ladjo v London se je na parniku »Champlain« vkrcala za Newyork.
Narodno delavstvo
za svoje pravice
Dobro obisKano zborovanje Narodne strokovne zveze
v Mariboru
Maribor. 25. septembra.
Danes dopoldne se je zbralo v prostorni verandi pivovarne Cniona okrog tisoč delavcev, zasebnih in javnih nameščencev iz Maribora in okolice na prvo veliko javno zborovanje Narodne strokovne zveze, da čuje 'z ust svojih voditeljev poročila o sedanjem socialnem položaju našega malega človeka in smernnce za izboljšanje njegovega življenja. Zbor je otvoril ob 10. v imenu mariborske podružnice NSZ g. Anton Baje. ki ie po pozdravu vseh navzočnih poudarjal, da je bilo današnje zborovanje sklicano zaradi nevzdržnih razmer, v katerih živi naš ročni in duševni proletari-j a t, brez katerega in preko katerega ni mogoče reševati sedanje gospodarske krize.
Nato je povzel kot prvi poročevalec besedo predsednik NSZ v Ljubljani g. Rudolf Juvan, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. V svojem govoru je najprej očrta! hudo svetovno kriz-o. ki ie v raznih drugih državah še mnogo večja kakor pri nas, kljub temu pa jo zelo hudo občutimo in prenašamo. Pri ublaževaniu te krize morajo sodelovati najširše plasti našega naroda, da bo dosežen pravičen in uspešen učinek. Računov te krize ne sme p!ačevati delovno ljudstvo, temveč v prvi vrsti oni. ki so si z delom in trudom delavstva omogočili lepe dobičke in zaslužke, v času ugodne konjunkture večje, v kri-z pa nekoliko manjše.
V	zadnjem času se mnogo govori in piše o 40-urnem delovnem tedniku in spričo velikega števila brezposelnih se naše delavstvo z zahtevo po uvedbi tega delovnega časa soMarizira, toda ne v izgubo že itak skromnega življenjskega minima.
V	naši državi imamo nad 200.000 brezposelni. ki nikakor ne morejo dobiti zaposlitve. To vprašanje je treba temeljito rešiti, ;n S'cer z jugoslovenskega državnega stališča. Politična vihra, ki je objemala vso državo do 6. januarja, ie po zaslugi našega vladarja srečno končana. Sicer po-iožai ni prav rožnat, vendar pa gre vse na (boljše. Najdejo se še vedno skrivne sile, ki ne morejo opustiti svojega škodljivega razdiralnega dela. Z njimi bodo obračunale legalne strokovne organizacije, ki bodo obenem tudi znale v legalni borbi ohraniti pravice, katere jim daje kraljevi manifest od 6. januarja. Delavci in javni ■nameščenci se bodo strnili v enotno mogočno ironto pod znakom peresa in kladiva, zakaj vse potrebuje medsebojne podpore, če hočemo doseči izboljšanje svojega položaja. Tudi država mora priskočit, na pomoč. Ce je znala najti mnogokrat izdatna sredstva za manj važne reči, bo morala poiskati tudi zdaj potrebna sredstva za velika investicijska dela. da bo stotiso-če brezposelnih prišlo do poštenega kruha in človeku dostojnega življenja. Proti brezvestnim špekulantom, ki iztihotapljajo naš denar v ino-zemstvo in s tem slabijo njegovo vrednost, mora državna vlada nastopni z vso ostrostjo. Naloga vlade in parlamenta je v reševanju krize res huda. Potrebni so veliki davki, toda brez njih pač ne gre. Mnogo slabše v tem pogledu je še v drugih evropskih državah. Treba pa je davke primerno razdeliti, ker nikakor ni pravično, da plačuje ubogo delovno ljudstvo, ki komai životari, enaka bremena kakor kapital, ki ima še vedno zelo ugodno ž; vlienie. Zelo nesimpatična sta bila nova davka na sladkor in električni tok, ki sta z'asti hudo prizadela našo banovino. Mnogo simpatičnejši bi bil ponovni davek na alkoholne pijače.
Ce pa delovno ljudstvo že plačuje huda davčna bremena, naj se mu v kompenzaci-io tudi nekaj da. Potreben je stanovanjski zaščitni zakon proti previsokim najemninam, ki v pogostih primerih presegajo delavčevo in nameščenčevo plačo. Ta zakon nai bi bi! okvirni zakon, ker so stanovanjske razmere tako v vseh mestih kakor po-kraiinah v držav,i drugačne. Potrebna je tudi pravilna in dobra socialna zakonodaja. V zakonu o bolniškem in nezgodnem zavarovanju ie potrebna temeljita remedura. Sociaflno skrbstvo ne sme biti centralizirano na škodo posameznih pokrajin, kakor se ie žal pokazalo pri SUZOR, ker je v sedanji obliki nepotrebno drago iai škod-liivo. Liubloanski OUZD mora na primer zagrebškemu SUZOR plačevati na leto miliionsko najemnino za svoje lastno po-slopie v Ljubljani. Tudi je nesocialno m neumestno znižanje hranarine in podpor od 5? na 26 tednov. Treba je to dobo zopet zvišati na prvotno višino. V socialnem zavarovana mora priti do popolne avtono-tnije. Nujno je potrebno tudi zavarovance za primere starosti, onemoglosti in brezposelnosti. Državni in nekateri zasebni nameščenci prejemajo po odsluženi delovni dobi od države, odnosno Pokojninskega zavoda vsa i skromno pokojnino, dočim ostanejo delavci po 40 ali 50 letih trdega deja na cesti brez pare in morajo beračiti, če se hočejo preživeti.
Pri ublažitvi krize bi imela veliko vlogo tudi prepoved nadaljnjega importiranja inozemskih delavcev, ki so baje nenadomestljivi Izkušnja kaže, da lahko prav vsakega nadomestimo z dobrimi domačimi močmi. Preneha.« mora tudi praksa, da izvaža tu i i kapital v inozemstvo težke dobičke ki tih služi na naši zemlji. Internacionalne delavske organizacije so se pri nas že preživele in razna gesla Moskve in Amsterdama ne vlečejo več. Pokazalo se je. da so te organizacije ponemčevale naše delavstvo in da so dajale večjo prednost pri zaslužku i,n delu tujcem. Zato je bil že skrajmi čas, da je prisilo do mogočne-
ga pokreta našega nacionalnega delavstva, ki bo znalo ščititi svoie pravice iin svoje ljudi. Jugoslovensko narodno delavstvo, organizirano v Narodni strokovni zvezi, bo vedno zvesto domovini in bo vedno rado dalo vse za državo in kralja, je pa tudi odločno proti vsem, ki širijo defetistično politiko in separatizem. Tudi v nekdaj umetno ponemčenem Mariboru sta zavladala jugoslovensko zavedno delavstvo in nameščenstvo. Potrebno pa je. da stopijo v njegove vrste tudi vsi mnogoštevilni nacionalni intelektualci ter nudijo delavstvu ono znanje, ki so ga prejeli v šoli in življenju. V tesni fronti jugoslovenskega duševnega in ročnega proletariiata sta zmaga nad krizo in obramba domovine pred zunanjimi ;n notranjimi sovražniki. Ves strokovni pokret pa mora sloneti edino na jugoslovanski podlagi, ker sicer ne more imeti zaželenega uspeha. Nekateri »pri-vandranci« groze delavstvu, če se bo organiziralo v jugoslovenskih strokovnih organizacijah, z odpustom iz službe. Vlada mora proti takim ljudem nastopiti z vso odločnostjo in mora zaščititi lastne ljudi. Svoie izvajanje ie govornik zaključil z vzklikom: Pozdrav nacionalnim borcem!
Govor g. Juvana so navzoči sprejeli na znanje z glasnim odobravanjem, nakar jo izpregovoril o mariborskih razmerah še g. Rudolf Tumpej, ki ie poudarjal, da je v Mariboru mnogo industrijskih podjetij, v katerih zaslužijo delavci komaj za kruh. Znani so primeri, da dobe delavci za osem-urno delo na dan za ves teden le po 360 Din. Zato se naše delavstvo, organizirano v jugoslovenskih strokovnih organizacijah, odločno bori za uvedbo' eksistenčnega minima ter za zavarovanje proti brezposelnosti. Naša industrija nii navajena predvojnih časov in se ne zadovoljuje z majhnim dobičkom kakor prej. Pred vojno se le industrija zadovoljevala z dobičkom 2 do 5 odstotkov, sedaj pa jti komaj zadošča 100 odstotkov in še več. Seveda gre vse to na škodo delavstva in preko njega tudi kmetijskega prebivalstva. OdHočno je treba zahtevati, da se za vsakega delavca iin nameščenca najde delo, če pa tega ni, vsaj jelo. Davek za brezposelne naj plačujejo oni, ki.imajo denar in dobiček, ne pa oni. ki morajo stradati. Govornik je poziva, narodne poslance iz dravske banovine naj izkušaio čimprej izvesti izražene želje in zahteve delavstva. Zima je pred vratmi in je rešitev vseh teh zahtev zelo nujna. Rešujejo naj se enako nujino kakor kmečka vprašanja. Akcija za zgraditev delavskega azila v Mariboru ie propadlla ^n na<stalio ie velevažno vprašanje, kam spraviti brezposelno delavstvo, ki nima v dežiu, snegu im mrazu kje spati in kaj jesti. V Mariboru ni več nemško mislečega delavstva in je zato v njem tudi nepotreben nemški delavski list. Nadaljnje vzdrževanje nemškega delavskega lista bi pomenilo le ponemče-vanje našega delavstva pod geslom in-ternacionale. Potrebne so tudi čimprejšnje volitve v Delavsko zbornico, v katero morajo priti zastopniki narodnega delavstva, ki bodo znali gospodariti z denarjem, katerega plačajo delavci sami.
Naposled ie izpregovoril še predsednik shoda g. Baje, ki je pojasnil, zakaj se naše delavstvo in nameščenstvo organizira v nacionalnih organizacijah. Ko se je obširno bavil še z nekaterimi drugimi važnimi vprašanji, je prečital oprostilno pismo narodnega poslanca dr. Pivka, ki zaradi zadržanosti na velikem shodu pri Sv. Barbari ni mogel priti na zborovanje.
Nato ie bila soglasno sprejeta
naslednja resolucija:
Nacionalno delavstvo, organizirano v NSZ, naslavlja na kraljevsko vlado in vse odločilne oinitelje v kraljevini Jugoslaviji naslednjo resolucijo, ki obsega najnujnejša vprašanja, katera ie treba nemudno rešiti, če se hoče ublažiti nevzdržni gospodarski položaj, s katerim so najbolj prizadeti baš najšibkejši sloji našega naroda.
Nacionalno delavstvo, ki ob v s akti priliki in vsakem času izjavlja in neustrašeno izpoveduje svoj čisti iugoslovenski nacionalizem, ie za te ideale doprinašalo tudi žrtve, kakor jih hoče doprinašati tudi v bodoče, želi pa, da bodi iu geslo ven ski delavec enako vreden državljan te države, da se ta delavec povsod upošteva kot enako vreden z ostalimi sloji i,n da se zaščiti pred prekomernim izkoriščanjem. Kot najnujnejša delavska vprašanja smatra na shodu zbrano delavstvo nasledmije:
1.	V svrho takTršnje ublažitve težavnega položaja med delavnim ljudstvom naj se s posebnim zakonom zniža živfljenrsM indeks. Predvsem je nujno znižanje cen obleke, kurjave in najemnin. Regulira naj se obrestna mera.
2.	V času splošne krize naj se uvedeta skrajšanje delovnega časa in prepoved vsakega nadurnega dela, in sicer tudi pri sezonskih podjetjih, predvsem stavbinskih.
3.	S posebnim zakonom naj se določi minimalni delavski zaslužek. Zabrani naj se vsako znižanje mezd, ker se s tem jemlje kupna moč konzumentov, kar krizo le povečuje. Pri oddaji vseh javnih del naj se v razpisu določi minimalna plača zaposlenega delavstva.
4.	Izvede naj se stroga revizitja inozemskega delavstva in dovoli zaposlitev res le onim kvalificiranim močem, za katere v državi ni najti nadomestka. V dobi krize pa naj s© sploh ustavi izdaja novih dovoljenj za zaposlitev inozemcev.
5.	Socialnemu zavarovanju naj se posveti kar največja pažnja. Sedaj veljavni zakon o zavarovanju delavcev naj se modernizira. Dati jo treba posameznim
okrožnim uradom širšo avtonomijo. Izvedejo naj se volitve v delavske zbornice in čimprej naj se izvede zavarovanje za primer onemoglosti in starosti.
6. Tudi vprašanju brezposelnosti naj se posveti večja pozornost Omogoči naj se redno ter večje podpiranje brezposelnih in
uvede naj se obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti.
Položaj je nevzdržen. Misliti pa je treba že zdaj na zimo. ko bo trpljenje delavstva še hujše. Zato ie naloga vseh odločilnih činiteljev, da še pravočasno pomagajo in rešijo delovno ljudstvo obupa.
RICHARD TAUBER
poje najlepše Slagerje v »SIMFONIJI LJUBEZNI"
Mariborski nedeljski dogodki
V čast Antonu Martinu Slomšku — Lepo zborovanje pri Sv. Barbari — Zastrupljenje z gobami in druge nevšečnosti
Maribor, 25. septembra.
Nedelja je potekla v najilepšem jesenskem vremenu in tudi v znamenju večjih prireditev. Na prostorni verandi pivovarne Union se j& vršil sijajno obiskan shod jugoslovenskega nacionalnega delavstva, o katerem poročamo posebej. Na prav veličasten način je proslavil Maribor tudi 70-letnico smrti svojega nekdanjega škofa Antona Martina Slomška. V soboto zvečer se je vršila v Narodnem gledališču velika proslava, ki jo ie organiziralo pe-vsko društvo »Maribor« s sodelovanjem Ljudskega odra in katoliške omladine. Navzoča sta bila oba mariborska škofa dr. Karlin in dr. Tomažič. nadalje oba sreska načelni! a dr. Makar in dr. Ipavic, mestni župan dr. Lipold s soprogo in mnogoštevilno občinstvo. Ves spored je bil prav lepo izveden. Danes dopoldne je bila v navzočnosti predstavnikov oblastev in raznih kor-poraefi v stolnici svečana služba božja, ki jo ie opravil škof dr. Karlin. Nato je odšel velik sprevod na staro mestno pokopališče, kjer ie pomožni škof dr. Tomažič s primernim nagovorom odkril spominsko ploščo in io izročil v varstvo stolnemu župniku kanoniku Umeku. Zvečer se je vršila po mestu rimska procesen
Pri Sv. Barbari se ie vršil danes dopol-
dne zelo obiskan shod narodnega poslanca dr. Ljudevita Pivka, ki je prišel v spremstvu predsednika sreske organizaoije JRKD za šentlenartski okraj dr. Milana Goriška. Po govoru narodnega poslanca dr. Pivka rn dr. Goriška, ie bila ustanovljena nova krajevna organizacija za štiri tamošnje občine in so v odboru tudi vsi štirje župani.
Živahno življenje je vladalo ves dan v lepi mariborski okolici. Vimotoči so bili nabito polni. Policija je imela kljub temu ves dan blažen mir in je zabeležMa le nekaj manjših, običajnih prestopkov.
Reševalni oddelek je imel posla z neko družino, ki se je zastrupila z gobami. Vse štiri člane te družine so morali prepeljati v bo-lnico, kjer so jim nudili potrebno pomoč. Dva so morali obdržati v bClniški negi. Okrog 16. je bilo reševalno moštvo pozvano na pomoč v Kamnico, kjer je prišlo v neki tamošnji gostilni do pretepa med domačimi' fanti. Pri tem je M hudo ranjen neki 251etni delavec Ivan Moškon. Pr ©polj ali so ga v bolnico. Na Kralja Petra trgu pa ie prišel 75letni Anton Košar pod neki osebni avto. K sreči starček ni dobil hujših poškodb iti ga ie reševalni odefe^ek po prvi pomoči oddal v domačo oskrbo.
Skoro 37 milijonov dinarjev primanjkljaj** pri Osrednjem uradu za zavarovanje
delavcev
Zagreb, 25 .septembra.
Huda gospodarska kriza kaže svoje zle posledice tudi pri našem delavskem zavarovanju. Zaključni računi o poslovanju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu za poslovnp leto 1931 nam povedo, da se je zaključila panoga zavarovanja za primere bolezni s primanjkljajem 31,158.663 Din, a panoga za primer nesreče s primanjkljajem 5,461.599 Din. Skupaj znaša torej primanjkljaj nad 36,620.000 Din.
Na seji ravnateljstva 22. in 23. t. m. je uprava podala poročilo o rezultatih poslovanja v lanskem letu v podrobnostih in tudi očrtala težavno stanje Osrednjega urada Vzroki tega stanja so v zmanjšanem številu zavarovanih članov zaradi naraščanja brezposelnosti delavcev in nameščencev, v zmanjšanih prispevkih in v večjem številu bolnih delavcev, ker se je poslabšalo splošno zdravstveno in socijalno stanje našega delavstva v teh kritičnih časih. Brisane so bile vse državne podpore, ki jih določa zakon o zavarovanju, a razen tega se je povečal zaostanek na prispevkih, ker je zaradi gospodarskih težkoč naglo propadlo veliko število poslodajalcev, a tudi sicer se prispevki z vedno večjimi težavami izter-javajo. Dohodki so torej vedno manjši, a izdatki stalno večji.
V prisotnosti odposlanca ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje načelnika g. Dušana Jeremiča je na seji razpravljalo ravnateljstvo pod predsedstvom
predsednika g. Vilima Haramine obširno o potrebnih ukrepih za omiljenje težav v delavskem zavarovanju. Po daljši razpravi je ravnateljstvo odobrilo zaključne račune in obenem potrebne ukrepe za napredek delavskega zavarovanja in izboljšanje sedanjih nepriličnih finančnih razmer. Sklenilo se je , da se pozovejo ravnateljstva vseh krajevnih organov, da v času enega meseca vpošljejo svoje sklepe o predlogu osrednjega urada glede postavke prispevka pri zavarovanju za primer bolezni v naslednjem letu. Za sanacijo zavarovanja za primere nesreče je sklenilo ravnateljstvo povišanje prispevne tarife na 7 % pogojenega zaslužka za 100 % opasnosti posla.
Ker se je že večkrat čula iz vrst zani-mancev zahteva po oživljenju še tretje panoge zavarovanja, predpisane v zakonu za zavarovanje delavcev, to je zavarovanje za primere onemoglosti, starosti in smrti, je sklenilo ravnateljstvo, ker bi se na ta način znatno razbremenila panoga zavarovanja za primere bolezni, da se naprosi g. minister za socialno politiko in narodno zdravje, naj določi rok za uveljavljenje tega zavarovanja.
Poleg drugega je seja tudi sklenila, da se uveljavi varčevanje pri upravnih stroških do skrajnih mej možnosti in da se bo pri dajanju podpor zavarovanim delavcem postopalo točno po obstoječih predpisih, s čimer se bodo onemogočile vse zlorabe v tem pogledu.
Sirov napad na člana Sokola
Spodnja Polskava, 25. septemb.
Enega zadnjih večerov je bila v šoli na Spodnji Polskavi sokolska telovadba. Po telovadbi se je napotil 191etni telovadec škrabut v neko hišo, kamor so ga njegovi znanci povabili na kožuhanje turščice. V hiši je bilo več mladih fantov, ki so postrani gledali škrabuta zaradi njegovega članstva pri Sokolu, škrabut se je okrog 22. ure vračal proti domu in tedaj ga je napadlo več fantov in ga začelo pretepati. Ko se jim je škrabut strgal iz rok, je eden napadalcev oddal za njim pet strelov, ki ga pa k sreči niso zadeli. Z zadevo bodo imela opravka oblastva.
Utopljenec v Savi
Hrastnik, 25. septenjbra.
Popoldne okrog pol 14. je naplavila Sava pri Hrastniku utopljenca, ki je vseka. Ikor bil že delj časa v vodi. Truplo je že tako objedeno od rib, da ni mogeče ugotoviti približne starostu Pozna se le še to-1 ko, da je imel črne lase. Ima tudi nenavadno lepe bele zobe. Utopljenec je brez čevljev, pač pa ima na sebi črtaste nogavice. Oblečen je v ponošene sivkaste hlače, ki jih ima pripete z jermenom in navadnimi naramnicami. Oblečen je v rdečkast telovnik, a je brez suknjiča. Truplo so prepeljali v dolško mrtvašnico, kjer bo jutri izvršena obdukcija.
Huda nesreča na paši
Rakičan, 25. septembra.
V Rakičanu v Prekmurju je pasla krave 651etna posestnikova žena Ana Bencakova. Nenadno pa je ena živali zbesnela, se zagnala proti ženi in ji zabodla roge v prsi. Nevarno ranjeno ponesrečenko so prepeljail v mursko-soboško bolnišnico, kjer bo zdravljenje bolnice spričo njene starosti precej težavno.
Lutz peči, kopirane, a ne dosežene! Nemčija: Lutzofen iiber alles!
Jug o lutz, Ljubljana — Šiška
13-Ietna deklica je izginila na zagoneten način
Zagreb, 25. septembra.
Kakor je »Jutro«; že poročalo, je v sredo v Zagrebu na zagoneten način neznano kam izginila 13-letna učenka meščanske šole Zorica Sčuričeva, za svojo starost neobičajno mečno razvita deklica lepe postave, zaradi česar sodijo, da je prišla v roke trgovcev z ženskami. Po izpovedi staršev je deklica izginila na naslednji način:
V sredo popoldne okrog pol 14. ure je odšla Zorica, ki je stanovala pri svojih starših na željeznički cesti 10, od doma v šolo. Bila je v družbi neke součenke, stanujoče na isti cesti. Ko sta bili mali prijateljici v Klajičevi ulici na potu v šolo, ki se nahaja na Katarinskem trgu, je Zorica zdajci rekla svoji tovarišici, da se rnora vrniti demov, češ da je pozabila neko knjigo. Prišla je res domov in zapustila zopet stanovanje. Kam je potem šla, ni znano.
Zorica pa doma ni vzela knjige, nego telovadne solne. Zakaj je nalagala svojo to-varišico, je zagonetka, kakor je tudi nejasno, zakaj je potrebovala šolne. S seboj je imela 40 dinarjev, ki ji hje dobila od staršev, da si kupi neko knjigo. Dcma ni vzela razen šolnov ničesar drugega.
Starši so tudi ugotovili, da se je njihova hčerka sestala zvečer poprej z neko neznano damo, s katero se je dalje časa raz-govarjala. Deklico so videli v razgovoru z neznanko neki sosedje, ki stanujejo v bližini. Neznanka je bila elegantno oblečena v črno obleko, s črnimi lasmi, z dvema zlatima zoboma ter visoke postave. Sodi se, da je deklica namesto v šolo odšla k tej ženski, ki je morda kaka brezvestna zvodnica. V Zagrebu se o tem za g-netnem primeru sitno mnogo govori in so oblastva napela vse sile, da doženejo ime elegantne neznanke.__
To po vzoren ni reklam, vsak se naj prepriča sam, Daj — Dam mu še več bo dal, kakor je pričakoval
Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem
Murska Sob°ta, 25. septembra.
Bederajak Jožef iz Male Polacie .»e prišel pred kratkim domov iz Francije, kjer je bil na sezonskem delu. Ker je Ml tam lep zaslužek, si je nakup:' marsikaj potrebnega in nepotrebnega, tako tudi revolver. Z njim se je postavljal pred domačmi. »Da se pa nevsreča ne bi zgodila,« tako je razkladal radovednežem, »bcm vzel naboje iz samokresa.«
Vzel jih je res ven, a pri tem je pozabil na naboj, ki je bil že v cevi Nena« derna se je stre' sprožil in s krikom se je fant zgrudil. Orcžje ie tako nevarno vrtel, da se je zadel v trebuh. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer ga pa kljub takojšnji operaciji niso mogli rešiti.
Repertoarji
DRAMA Začetek ob 20. uri.
PonedelHv, 26.: Lopez. B. Torek, 27.: Zaprto.
Sreda, 28.: Celjski grofje, red za sredo, četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 30.: Roksi, C.
OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 29.: Hlapec Jenej in njegova pravica, premiera, izven.
Prva rep r i za izvirne drame »Lopez« bo drevi. Drama je velezanimiva in je imela na sobotni premieri zelo lep uspeh. Režija šestova. Zasedba kakor pri premijeri. Predstava za B.
Otvoritev operne sezone v Ljubljani bo v četrtek 29. t. m. Otvoritvena predstava bo obenem tudi spominska proslava aotvo-ritve sedanjega opernega, prejšnjega deželnega gledališča ljubljanskega, kajti prav 29. t. m. poteče 40 let, odkar se je vršila prva slovenska predstava v tem gledališču. — Opera študira za to priliko novost »Hlapec Jernej in njegova pravica«, delo skladatelja Mahovskega, napisno na Cankarjev tekst. V muzikalnem oziru študira delo kapelnik dr. švara, režija pa je poverjena g. Delaku.
Obiave
Nov grob. V celjski bolnici je umri v 53. letu starosti vladni kar>celist v pokoju g. Fric Presinger. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in je služboval pri sreskem načelstvu v Celju. Pogreb bo jutri, v torek, iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
1. oktobra izide prvi slovenski fotograf-sld list »Foto amater«. Urednika profesorja Hrovat Bogomil in Mušič Rudolf. Izdajatelj drogist Benon Gregorič, Ljubljana. Uredništvo: Fotografska posvetovalnica, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Zahtevajte, da se Vam pošlje prva številka brezplačno na ogled!
Halo! Lepše zremo čase! Kje? Kar k Slamiču hitimo! S kruhom maslo, sir, klobase — vse po dinarjih dobimo.
Letna skupščina Saveza srbskih zemljoradniških zadrug
Beograd, 25. sept. p. Iz Skoplja poročajo, da je bila dopoldne v dvorani Oficirskega doma otvorjerui 30. ^tdna letna skupščina Saveza srbskih zemijoradniških zadrag. — Otvoritvi sta prisostvovala zastopnik Nj. Vel. kralja in ministra za kmetijstvo, kakor tudi mnogoštevilne druge ugledne osebnosti. Kongres je otvoril in pozdravil predsednik Jeremija Protič. nakar 6ta bili odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in ministru za kmetijstvo. Po poročilih uprave, ki so bila razdeljena udeležencem natisnjena, se je takoj pričela razprava. Skupščina je trajala ves dan.
Vajeniški dom v Beogradu
Beograd, 25. sept. p. Na zelo svečan način je bil danes otvorjen vajeniški dom »Privrednika«. Obenem se je tudi vršila letna skupščina »Privrednika«. Na svečanosti je zastopal Nj. Vel. kralja polkovnik Leko. Kralj je odlikoval ob tej priliki »Privrednika« z redom Sv. Save I. razreda.
Kongres zdravnikov
Beograd, 25. sept. p. Iz Vrnjačke Banje poročajo, da je bil na svečan način otvorjen v selu Soldatoviču kongres jugoslovenskih zdravnikov pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. Alojzija Zalo-karja iz Ljubljane. Kongres bo jutri nadaljeval svoje delo z znanstvenimi razpravami.
Kongres vinogradnikov
Beograd, 25. sept. p. Danes je bil v Smederevu otvorjen kongres vinogradnikov istočasno z vinarsko in sadjarsko razstavo. Na kongresu so razpravljali o trtnih boleznih in možnostih prodaje grozdja na tujih tržiščih.
Tragična smrt dveh orožnikov
Beograd, 25. sept. p. Na Savi se je sno-či pripetila huda nesreča, katere žrtev sta postala dva orožnika, ki sta bila v službi pri komisarijatu parobrodne policije. Orožnika sta se prepeljala z motornim čolnom na leto stran Save, da bi posredovala pri nekem pretepu. Pri povratku se je čoln prevrnil in oba orožnika sta utonila, f i
Cionistični kongres v Sarajevu
Sarajevo, 25. septembra, n. Tu je bil danes otvorjen kongres cionistov, ki se ga udeležuje nad 500 delegatov iz vseh delov države. Predsednik udruženja dr. Popst je v svoje motvoritvenem govoru obširno orisal položaj Židov v Nemčiji. Poljski, Rusiji, Ameriki in raznih drugih državah ter naglasi], da se židje v Jugoslaviji ne morejo pritoževati. Povsod se smatrajo za docela enakopravne državljane in nikjer se ne dela nobena razlika. Pozval je zato vse zbo-rovalce, naj enodušno braniio Jugoslavijo, ki iim je postala enako dragocena domovina kakor vsem ostalim državlianom.
Ljubljana od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 25. septembra.
Prava jesenska nedelja Vreme nestalno, ves dan vzdušna soparica. Na nebu so se kopičili težki temni oblaki, ki jih je podil močan jug. Nevihte le ni bilo. Zaradi negotovega vremena ie pa vendar bilo manj romanja na deželo, kakor smo ga bili vajeni vse dosedanje nedelje.
Petkovi in sobotni nalivi so povzročili naglo naraščanje vod, Ljubljanica in Sava sta narasli znatno nad normalo in sta že grozili s poplavami. V sobcto ponoči je prenehalo deževati in do davi so vode upadle. Zemlja je bila sicer hudo izsušena, kljub temu pa ni mogla sprejeti ogromne množine vode, ki je padla v zadnjih 48 urah. Saj je samo v soboto zjutraj v eni uri padlo v Ljubljani 10 mm padavin, to se pravi, na območju ljubljanske občine približno okrog 40 milijonov litrov.
V	Ljubljani je bila nedelja še precej razgibana. Kronika beleži več nesreč in <*va napada z nožem, od katerega je zlasti obsojanja vreden oni na Glincah.
Divjaški napad na stražnika
V	soboto opolnoči je prišel višji stražnik Ivan Rutar na svojem nočnem kontrolnem obhodu pred gostilno »Amerika« na Glincah. Gostilna je bila že zaprta, pred gostilno je pa stal neki moški, razbijal s pestjo po vratih in kričal, naj mu odprejo. Stražnik je pristopil nič hudega Sluteč bliže in dejal neznancu, naj ne kriči in*ne razbija, saj vendar ve, da je policijska ura in da mu gostilne ne smejo odpreti.
V	tem hipu se je neznanec brez vsakega povoda zaletel v stražnika, v njegovi roki se je zasvetil nož. še preden se je utegnil stražnik braniti, ga je sirovež dvakrat sunil z nožem v trebuh in v hrbet. Stražnik Rutar se je nezavesten zgrudil.
O divjaškem napadu je bila obveščena stražnica na Viču, ki je poslala več stražnikov h gostilni in so nasilnega ponočnjaka še pravočasno zajeli ter odvedli na stražnico. Tudi tam se je vedel razgrajač prav divjaško in so imeli precej posla z njim, da so ga ukiotili. Davi je bil prepeljan v policijske zapore na Bleiweisovi cesti,, kjer so ga dopoldne zaslišali. Gre za nekega zidarja, doma nekje s štajerskega. Policija ga bo izročila sodišču in gotovo je, da mu za njegovo sirovo početje zaslužena kazen ne bo odšla.
Kakor nam poročajo iz bolnice, je stanje ranjenega stražnika Rutarja precej resno, vendar zdravniki upajo, da mu bodo reši M življenje. Rutar je oženjen in oče dveh otrok, v službi je znan kot miren in vesten stražnik, star pa je 39 let.
Nesreče
V	soboto in danes so pripeljali v bolnico več žrtev raznih nesreč. Zlasti huda nesreča, je doletela triletno Anico Poni-kvarjevo, delavčevo hčerko iz Livolda pri Kočevju, ki je v soboto dopoldne v Dolgi vasi padla pod voz in dobila hude notranje poškodbe. Danes popoldne je bila reševalna postaja pozvana na pomoč na Rakovnik, kjer se je ponesrečil prvošolec Ante Hipiko. doma iz Kaštela Novega pri Splitu. Deček je tekel čez njivo, pa je padel in si zlomil desnico. Josip Hiršek, delavec iz Male vasi št. 42. je v soboto nesrečno padel in si poškodoval desno nogo. — Da-res zjutraj so pripeljali v bolnico čevljarskega pomočnika Franceta Jagra z Rudnika pri Ljubljani, ki je bil med prepirom ranjen z nožem v desnico. Sunil ga je v gr stilni neki sopivec.
Popoldne ob 17. se je vršil iz hiše žalosti v* Gub če vi ulici 17 v šiški pogreb strojevodje Andreja Finca na pokopališče k Sv. Križu. Veličasten pogreb je pričal, koliko simpatij je užival pokojni v naši javnosti, udeležila se ga je izredno velika množica znancev in prijateljev, žalni spre-vcd je otvorila železničarja godba, ki je vso pet svirala turobne žalostinke, njej pa so sledili nosilci 9 krasnih vencev, ki so j'h poklonile razne stanovske organizacije in korporacije ter prijatelji. Za krsto in sorodniki se je vila dolga vrsta pcgrebcev, ki so sledili priljubljenemu možu prav do groba.
Funtov je bila zadosti • . •
Jesenska športna sezona je v razmahu: nogometaši, khkoatleti. kolesarji, motoci-klisti, vsi tekmujejo med seboj in kaiejo sebe in svoje sposobnosti gledalcem.
Ni pa reči, da je zapadni del Ljubljane brez razvitega športa. Res je, da športne rubrike naših dnevnikov ne prinašajo poročil o športu iz tega dela Ljubljane, niti naši listi v svojih »Beležnioah« ne za z nam u-
je(jo športnih prireditev, ki se tod vrše. Kako tudi, ko pa halincanje še ni sprejeto med eportne panoge ofioielniJi olimpijskih programov. Pa vse to naših balincarje v prav nič ne moti. Še zadovoljnejši so tako. vsaj niso odvisni od nobene mednarodne organizacije, pravila si pa tudi sami pišojo, kakor so jim prav.
Bal in carji v zapadnem predmestju eo organizirani v dveh klubih: »Bunka« ima svoj sedež v gostilni pri »Franceljnu«, »Lord Curzon« pa pri »Krčonu«, oba na Tržaška cesti. Prejšnjo nedeljo sta 6e oba kluba prvič poprijela v tej plemeniti in viteški borbi pri »Krčonu«.. Seveda ni šlo brez številnih kifoticev, od katerih je večina »drukala« za domače. Pa je bil kljub tej moralni podpori »Lord Curzon« poražen z razliko petih točk. Svest 6i svoje zmage je »Lord Curzon« pred tekmo pripravil črno zastavo za svojega rivala, a mu je namesto nje moral izročiti zmagovalno diplomo.
Danes pa so igrali revanž pri »Franceljnu«. Tekmovalni prostor je bil poln sodelujočih in ftmkcijonarjev. kajti red mora biti in stroga določila rabijo vestnih čuvarjev. Tudi pri baliincarski tekmi ne -gre •brez kapetanov moštva, sodnikov, rediteljev in voditeljev, ki morajo paziti ne le na igralce, temveč tud'. na množico gledalcev, ki se včasi segreje, kakor Španci pri
bikoboribah, kadar izražajo svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z glasnim ploskanjem, žvižganjem in kričanjem. Na igrišču, ki je vse v zastavah in lampijon« čkih, nista manjkala niti oficijelni fotograf in hanmoniker »Lord Curzon«, ki je prišel v povOrki s kibici in »drukarji« na igrišče, je podaril »Bunki« lepo 6vileno zastavico z zlato vezenim posvetilom.
Ob 14. se je tekma pričela in je bila zaključena komaj pred mrakom. »Lord Curzon« tudi danes ni bil v svoji običajni formi. Pravijo, da je preveč treniral v slabem vremenu zadnjih dn.i. Bil je poražen z več ko desetkratno razliko prve tekme.
Dvakratni zmagovalec je to not prejel diplomo, ki io je prav mojstrsko narisal gospod Skružnv z vsemi emblemi in simboli balincarskega športa: grb<-m s sedmimi kroglami, trto, Štefanom cvička in zelenim zmaiem. simbolom ljubljanskega mesta.
Torej ostane za vse letoenie leto. kolikor ga še je. balmcarsk? prvak SK »Bunka«. prihodnjo pomlad pa se prično nove prvenstvene tekme, če ne bodo obledele črke Da slavoloku nad vbodom k igrišču: »Dobrodošli mili gosti, lepih puntov bo zadosti«.
Mladina ploska
že zlepa ni kak film vzbudil takega navdušenja kakor film nedeljske matineje ZKD, film po romanu »Emil in detektivi«. Našel je pot v dušo naše mladine, ugajal pa je tudi vsem odraslim. Mladi .gralci.
nad 300 otrok, sami fantki in deklice v starosti okroglih 10 let, igrajo, da jih je veselje gledati. Predstavljajo nam lov za nevarnim žeparjem, ki je ukradel članu te mladinske organizacije ves denar. Z vso energijo in neverjetno drznostjo so se spravili mladi detektivi na delo, da izsledijo tatu in ga izročijo v roke pravice. Težko je bilo zasledovanje — z vso napetostjo so sledili mladi gledalci predstave ZKD borbi svojih prijateljev v filmu. Ko je bil uspeh dosežen ter je prišel zločinec v roke policije, je izbruhnil v kinu val navdušenja. Ploskalo je staro in mlado tako viharno, da se šum dolgo ni hotel poleči.
Zaradi tako velikega zanimanja za ta spored bo ZKD film predvajala še jutri, v ponedeljek, zadnjikrat ob pol 15. v kinu Matici. Staršem pa priporočamo najtople. je, da pokažejo ta film svoji deci, kajti večjega veselja ji kmalu ne bodo megli nuditi.
čenčanje o vodovodu
Naposled še besedo o zadnji senzaciji vseh ljubljanskih senzacij. O nekakšnem nameravanem (tako je!) zastrupi jenju vode.
čenč v Ljubljani nikoli ne zmanjka in če bi gorele, bi se naše dično mesto že na tem svetu cvrlo v večnem ognju. Kaj vse se je že pc .tuhtalo, kaj vse vam vedo od časa do časa povedati cvičkarji pri cvičku in ženice pri kofetku. čenčarije uplahnejo same po sebi in jih ni vredno beležiti. Ali ta je bila vendarle malo prehuda. Pletla se je ves teden in še ni kraja. Le zaradi apela na zdravo pamet in razsodnost Ljubljančanov, ki bi ju bilo škoda pevsem dds-kreditirati, naj izpregovorim besedo.
Začelo je sušljati, da sta se v Ljubljano priklatila dva nesrečnika iz rodu tistih dveh ki sta bila svojčas na gavge pe-ljana STed' Ljubljanskega polja. Smukala sta se tam doli po Klečah. se »informirala« o stanju vodovoda in se skratka obnašala tako sumljivo in narodno, da so ju aretirali. Razkritje je bilo pregrozno. V nahrbtniku sta imela — strup. Koliko? Ne, to pa ni dognano in ne ve nihče natanko povedati. Eni pravijo: pol kile, drugi tri, četrti pet, — nu, do sedem kilogramov so prilicitirali. In to — pravijo — naj bi zadostovalo za zastrupljenje vesoljne Ljubljane.
Presmešno, kaj ne? In vendar čenčanju po Ljubljani ni kraja. Povprašali smo na policiji, če so merda prijeli kakšnega navadnega potepuha, pa je potem ljubljanska fantazija povečala komarja v slona. Pa ne. Niti ni bilo kake take aretacije tam okrog Kleč, niti se ni noben sumlji-vec smukal okrog vodovoda niti ni nihče nič »nameravaj«.
Tako, povedali smo, da izvršimo svoje. Pomagalo itak ne bo. Zakaj brez čenča-nja v Ljubljani ni življenja.
Nova zadruga pletilcev za dravsko banovino
Včeraj se je ob lepi udeležbi vršila ustanovna skupščina
Ljubljana. 25. septembra Ob prav zadovoljivi udeležbi pletilcev se je danes dopoldne vršila v Trgovskem domu ustanovna skupščina združenja, od-nosno zadruge pletilcev za dravsko banovino. Pripravljalni oclbor pod vodstvom g. Henrika Franzla, lastnika renomiran^ga ljubljanskega pletilskega podjetva je izvrši! vse potrebno "n tako je skupščina potekla v najlepšem sogla6ju. G. Franzl je v uvodu pozdravil udeležence, med njimi tudi zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Koceta in zastopnika mestnega lačelstv* g. nadko-misarja Svetela. nakar je v na^ednjem tehtnem govoru izčrpno obeležil stanja pletilstva v naši banovini rn potrebo zadri ge: Na podlagi uradnih seznamov sreskih Dačelstev smo ugotovili, da se je bavilo z izvrševanjem pletilske obrti v dravski banovini 302 pletilcev in pletilk. To visoko število bi prav za prav moralo dokazovati, da je pletilstvo obrt katera nudi izvrševalcu dostojno in donosno eksistenco, žal, da vsi brez izjeme prav dobro vemo, da ta trditev nima stvarne podlage ter da je pletilstvo zašlo v tako težaven položaj, da ogroža obstoj tudi najbolj trdnih in reelnih pletilskih podjetij.
Kaj je temu vzrok? Seve čuti tudi pletilstvo, kakor vse ostale obrtne panoge, prav občutno gospodarsko krizo. Vendar
pa, to meram posebej poudariti, ni to edini vzrok. Neposreden povod, da smo prišli v tak položaj, je pomanjkanje lastne obvezne strokovne organizacije. Kdo naj ščiti interese pletilcev, kdo naj organizira skupne akcije, kdo naj intervenira v raznih eksistenčnih vprašanjih pri državnih in upravnih oblastvih, ako do danes nismo mogli spoznati prednosti in ugodnosti, ki nam jih more in mora nuditi taka organizacija.
Zato se ne smemo čuditi, da je poleg onih pletilcev in pletilk, ki izvršujejo obrt na podlagi oblastvenega dovolila, tudi najmanj še toliko število takih oseb, ki izvršujejo pletilstvo brez oblastvenega dovoljenja, katerim ni treba računati s plačevanjem davkov in drugih javnih dajatev. Potem je gotovo, da obstoja v naši obrti hiperprodukcija, da je konkurenčen boj neznosen, da se izdelujejo pletilski izdelki ponekod v tako slabi kvaliteti, da zaradi tega tudi reelna podjetja ne dose. zajo onih cen, ki bi njihovim izdelkom odgovarjala ter da se naši izdelki splošno smatrajo za manjvredne.
Kdo je mogel do sedaj preprečiti izkoriščanje šibkejših pletilskih podjetij od strani nekaterih veletrgovcev, katerim so delali tlako in prevzemali dela v izvršitev po smešno nizkih cenah? In ravno ti so
potem lahko uspešno konkurirali reelnim j pletilskiin podjetjem. Naravno, njihova kalkulacija je bazirala le na nabavni ceni blaga, ki ga je predstavljal največkrat
manjvreden, cenen materijal. Ni jim bilo treba amortizirati strojev, ne vračunavati davkov in ostalih dajatev, s katerimi je pletilstvo obremenjeno.
Naravna posledica tega je bila, da so gotovi pletilski obrati delali samo z neplačanimi učenkami. Vsi poznamo primere, ko je v enem obratu zaposlenih po več neplačanih učenk in niti ena plačana moč. Taka podjetja ne samo da so povzročala z nereelno konkurenco ostalim pletilcem občutno škodo, temveč so tudi neposredni vzrok, da je naš izdelek tako malo uvaže-van.
Glede izvrševanja pletilske obrti se nam do sedaj ni bilo treba ravnati po zakonskih predpisih. Obrt te izvrševal lahko vsakdo izmed nas, brez vsake potrebne predizobrazbe, brez dokazila usposobljenosti. E viden tno je, da pod takimi okoliščinami naša obrt ni mogla prosperirati. Mislim in mirno lahko trdim, da je to eden glavnih vzrokov, da je naša obrt postajala vedno manj donosna, da ie delazmož-nost skoro vseh pletilskih obratov padla na minimum ter da bi postalo stanje pletilcev obupno, ako bi šlo v tem pravcu naprej.
V interesu nas vseh je, da se izvrševanje naše cbrti omeji na zakonske predpise. katere predvideva novi" obrtni zakon. Dovolj nas ie in ne more nam biti vseeno, ako se število pletilcev še nadalie svojevoljno veča in ako bomo sprejemali v naše vrste izvrševalce naše obrti brez potrebnih drkazil usposobljenosti. Vsi navedeni kvarni momenti in pa želja, da se temu nevzdržnemu stanju odpomore ter da se pridobi pletilskemu stanu ona vrednost in upoštevanie v narodnem eosoodarstvu. katero zasluži, so nas privedli do prepričanja, da je mogoče doseči ta smrter le z ustanovitvijo svoje lastne strokovne organizacije — Obrtne zadruge pletilcev za vso dravsko banovino.
Oprijeli smo se dela in izposlovali ori kr. banski upravi odobritev. Naš namen je bil dosežen. Vsi prav dobro pojmujete veliko važnost ustarovitve naše organizacije. uverjen na sem tudi, da nam bo naša zadruga nudila vse one ugodnosti, katere od nje upravičeno pričakujemo. Naj le še omenim nekoliko prednosti in ugodnosti, katere bo mogel beležiti naš stan z ustanovitvijo zadruge. Zadruga bo vodila točno evidenco vseh pletilcev ki bodo v njej obvezno včlanjeni. Z uspehom bo mos-ia preprečiti ustanavljanje nevih podjetij
brez strokovne predizobrazbe in dokazila usposobljenosti, že samo to dejstvo nam more točno predočiti, kako velike koristi za nas vse bo ustanovitev naše zadruge. Vodili se bodo vajenslti registri, izdajale poslovne knjižice za pomočnike, vršile se bodo vajenske in pomočniške skušnje. Predpisana bo učna do ja za vajence, in tako bomo s časem dobili nove pletilce obrtnike, ki bodo imeli vso potrebno pred-izobrazbo in vse pogoje za redno izvrševanje svoje obrti. Nameščene bodo poslej v pletilstvu Izvežbane moči. kakovost pletilskih izdelkov bo napredovala, konkurenca z inozemskim! podjetji bo olajšana, kar pa je glavno — omejila se bo tudi nadoro-dukcija, ki danes še onemogoča povoljen uspeh že obstoječim podjetjem.
Deležni bomo z zakonom predvidenega zavarovanja članov zeper bolezen, onemoglost, starost in smrt. Vse potrebne akcije bo mogla izvesti zadruga kot priznana organizacija v skupnem interesu vseh pletilcev tako v pogledu davčnih in carinskih vprašanj, kakor tudi vse one intervencije pri državnih in upravnih oblastvih, ki bodo potrebne za ureditev spornih slučajev in ki se bodo obravnavali za vse pletilce skupno. Le kratko sem orisal vse težave, s katerimi smo se morali doslej boriti in le v glavnem sem črtal smernice onega dela, ki ga bo poslej izvrševala zadruga v našo korist. Uverjen sem. da smo si vsi edini v tem. da se bodo težavne razmere izboljšale, da moremo pričakovati boljše čase. preoričan pa sem in nadejam se, da enako sodite tudi vi vsi, namreč: da bodo šele z ustanovitvijo naše zadruge postavljeni temelji naše obrti, ki bo šele sedaj imela stvarno podlago za ra7-voj in prospeh.
Ta izčrpna izvajanja g. Franzla so bila z odobravanjem sprejeta, nakar je tajnik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Po-povič obširno poročal o ae'".i popravljalnega odbora in o prilagoditvi pravil obrtne zadruge predpisom novega obrtnega zakona. O^ vsem tem bodo člani eš podrobno poučeni od strani vodstva zadrage. Glede zas družnih prispevkov je bilo odobreno, da znaša inkorooracijska pristojbina za nove člane 1000 Din, vpisn;na za že obstoječa pletilska podjetja 100 Din, članarina za vse člane na je letno 60 Din. V nov? upravi s r»: predsednik Henrik Franzl. podpredsednik Franc Kos. tainik Kari Soss in blagain k dr. Hudovernik, vsi iz Ljubljane, dalje so v upravi ter v nadzorstvenem in častnem odboru zastopana mnoga znana p'etib-ki nodietja iz najrazličnejših kraiev dravska banovVie. da je tako zajamčeno novi stanovski organizaciji najboljše uspevanje.
Zbor slovenskih skavtov
Ljubljana, 25. septembra. ~po število skavtov in planink iz vse dravske banovine se je v soboto in danes pripeljalo v Ljubljano, da prisostvuje obia-čunu dela Dravske ž upe skavtov in planink na X. redni skupščini, ki se je vršila danes dopoldne v hotelu Union.
Po skavtski hirrni. po uvodnih formalnostih, pozdravu aktivnega skavta, narodnega poslanca Pavliča ter prečitanju pozdravne brzojavke Zvezne glavne uprave je skupščina na predlog župnega starešine, ravnatelja Pavla Kunaverja. odposlala med splošnim odobravanjem vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I., vrhovnemu pokrovitelju »Saveza skauta kraljevine Jugoslavije«, ter pozdravno brzojavko francoskemu delegatu na II. tabora jugoslovenskih skavtov v Zagrebu, k; v svojih pismih vedno znova poudarja, kako zelo prijetno in domače se je počutil baš med slovenskVni skavti.
Tiho in skromno, kakor je delo skavtov med letom, je potekla tudi desetletnica slovenskega skavtizma. »Brez pompa in hru« pa. re<nim časom primerno«, kakor te je izrazil starešina Sivi Volk. Fdina proslava. mala, a zato toliko bolj iskrena: .dine-mu prisotnemu ustanovitelju matičnega ste-ga v Ljubljani, inž. arh. Tvanu Pengovu je starešina čestital in izrekel željo, da bi slovenski skavfrizem v drugem desetletju našel več razumevanja nri merodajnih forumih. da bi odslej bili slovenski skavti tudi od strani javnosti in oblasti deležni tiste in tolike podnore. ki io skavtizem kot ena naivažn^iših ml"dinskih vzgOin;h organ i raci i zasluži — V svoiem naJ.a' >-njem poročilu ie starešina omenil še H. zvezni tabor skavtov kralizvine Jugoslavije v Zagrebu. kW i" slovenska župa bila ocenjena kot najboliša.
Sledi1* so poročil« posameznih fvrkc':o-nariev in edinic, od katerih je največ odobravanja želo poročilo tajnice s. Vere Knaf-
ličeve — Bele Rože, in bagajnika prof. Lj. Vazzaza. Župa šteje sedaj 700 članov v 14 stegih in 3 klubih; v Zagreb je šlo samo 150 članov; je pač kriza... O krizi se je pritožil tudi blagajnik: od nikoder nobene podpore, niti od tam ne, od koder je prihajala povsem redno:--ln še drugje m
še večkrat se je govorilo o krizi, /tasti o krizi v Ljubljani: niti ene odličnejše osebe ni bilo na skupščino, še celo vzgojitelji, ravnatelji, profesorji in učitelji se ne zan:= majo za skavtsko vzgojo, temveč jo smatrajo za navaden šport, ki je privilegij čisto mladih, 12 do 14 letnih. Hvala Bogu je to samo v Ljubljani; v Mariboru so najviš;e in naj odličnejše osebnosti naklonjene skavt-stvul
Med poročili je spregovoril par beccd še narodni poslanec Pavlič, ki je ofo^jubil svojo vsestransko pomoč, tako z intervencijami kot z gmotno podporo in pošiljanjem skavtski h listov.	>
Po poročilih in podelitvi absolutorija so se vršile v najlepšem redu volitve nove uprave, ki jo tvorijo: kot starešina ravnatelj Pavel Kunaver — Sivi Volk, kot njegov namestnik vladni svetnik v p. Josip Fran Knaflič — Samotni Skavt, kot načelnik ;nž. arh. Ivan Pengov — Bistro oko, kot načelnica dipl. paed Mara Pengov — Lastovka, kot tajnica s. Vera KnaHičeva —• Bela Roža, kot blagajnik prof. Vazzaz in drugi.
Za delegate za savezno skupščino so bili izvoljeni poleg starešine in načelnika še: ss. Mara Pengov in Nada Kladnik ter brata Rudi Berce in Zoran Mule j: dočim ostane nadzorni odbor isti kakor lani.
Pri slučajnostih je bilo sprejetih nar predlogov, nakar je br. starešina razloži! še nekaj podrobnosti o prihodnjem svetovnem Jamboreeju, ki bo 1. 1933 v Godni* loju pri Bud:mnešti. Nato je ob tri- četrt na 14. uro zaključil lepo uspelo skupščino.
Vjačeslav šiškov:
Telefon
Striček Filimon je stopil iz Nikolajev-ske postaje in namah odprl usta: kdo je pa ta, ki tako moško sedi na konju?
s,Hej, fantiček«, je vprašal prodajalca cigaret. »Kdo pa je tale? Ali je kak general ali tovariš?«
»Aleksander Tretji.«
»A-a ... tak tako ... Res ...« je dejal mužik, se odkril, da se je zablestela pleša in se spet pokril. »Pri nas na deželi, v glavnem mestu našega okraja, pa Karlo Markov tako-le stoji. In prav tako brado ima. Samo pešec je, temu bi segal kvečjemu do prsi. O njem tudi pravijo, da je živel, kakor se spodobi. Naše mestece pa je majhno, bedno, zanikrno, lahko rečem. Ali veš, fantiček, kako naj najdem Grunjko, hčerko? Pišem se Filimin Komar, iz vasi Bolotišče. Naš kraj je divji, ves porastel, izkratka, neudoben kraj.«
»Ulico morate povedati, stric.«
»Saj ne stanuje v ulici, marveč na liniji. Pisala mi je: očka, pojdi po liniji in štej. Ose mlinij pojdi, v osmi ne živim, pač pa zavij v deveto... V tisti hiši je pekarna, piše, zlat obroček visi nad vrati. Tam me poišči, pravi.«
Filimon se je dolgo potikal po mestu, slednjič pa je našel stanovanje in kar od zadaj stopil v kuhinjo. Prazno. Rjava mačka je tiščala glavo v stekleno skodelico in lokala mleko.
»Proč!« je kriknil Filimon, malce postal, nato pa pokašljevaje odšel po hodniku.
Odprl je ena, druga, tretja vrata — nikogar. Vrata v četrto sobo so bila odprta. Filimon je pogledal tjakaj in ostol-benel. V naslanjaču je sedela prijetna gospodična, mahala z roko, glasno kričala proti steni in se smejala. V sobi ni bilo nikogar drugega. Namah pa je gospodična namršila obrvi, drobno zacep-tala z nogami po tleh in še glasneje zakričala:
»Kdo? Jaz da sem znorela? Ha-ha! Morebiti. Ah, tako ? Nu, počakajte... Tako vam zagodem, da... Čisto enostavno ... Znorela sem in mir besedi... Kaj ?...« — Namah je pisnila, se za-hohotala in poskočila t naslanjaču.
Filimon je od strahu klecnil.
»Obsedena!« si je takoj domislil, pograbil nahrbtnik in ucvrl po hodniku.
Zadaj pa je bilo slišati lahne korake in zvonki glas je kričal:
»Kdo je ?Kdo hodi tod okrog?«
filimon se je obrnil, sapa mu je zastala, vrgel je nahrbtnik proč in tekel po stopnicah. Dva sta ga zgrabila: v naočnikih in brez naočnikov:
»Stoj! Kam?... H, vrag, kam bežiš?«
Zgoraj pa je obsedenka tekala sem ter tja:
»Držite ga, držite!... Tat!«
»Oh, dobri ljudje«, je ponižno poprosil Filimon. Izbuljil je oči in ves se je tresel. — »Obsedena!... Pri nas na vasi so čarovniki... Prav taki... Kvarijo ... O j ... Pusti! Ne drži! Ugriznila me bo!« — Oplazil je enega po naočnikih, drugega po ušesih, spodrsnilo mu je in po zadnjici je zdrčal po stopnicah nizdol.
Naproti pa mu pride — dekle s košarico.
»Očka, kaj si ti? Očka!«
»Grunjaša, beži!... Obsedena!« je ves iz sebe hropel Filimon.
Vsi trije so v kuhinji pili čaj. Filimon je še zmerom zdaj pa zdaj postrani pogledal gospodično in pripovedoval:
»Pri nas, v naši vasi, je čarovnikov kar na kupe. In tudi med babami se katera najde. Sosedu je ena tako naredila, da se mu je vse klasje na njivi pokvarilo ... Nu, in gospodinjo so mu tudi čarovniki izpridili. Kakor ovca meketa, sama s seboj govori, tako nekako, kakor ti...«
»Filimon Ivanyč«, se je zasmejala gospodična, »po Vašem sem torej jaz tudi obsedena? Saj sem vam že povedala, da je to — telefon.«
»Razumem«, je nejeverno dejal Filimon.
»Res je telefon, očka«, je potrdila Gru-nja. »Po vsem mestu je napeljan in povsod je moči govoriti. Taka žica je, veste.«
Filimon se je blagodušno zasmejal in požugal hčerki s prstom.
»Pojdimo, Grunjaša, se bomo vpričo njega kaj pomenili.«
Filimona so morali s silo vleči v sobo, kakor k Antikristu.
»Ne boj se vendar, očka, kako si praz-noveren... Le poglej. Vidiš, tale stvarca visi tu, na njej je rogljiček, na rog-Ijičku slušalka. Takoj bom koga poklicala... koga naj pokličem?... Da! Ali hočeš, Prokofija Kiseljova, tvojega kr-ščenca, v Pasažu služi... Ali naj ga?«
»Kam ga boš klicala? Kaj bi ga motila pri delu. Najbrže ima daleč do
sem ... Bomo rajši mi šli k njemu...«
»Čemu«, se je nasmehnila gospodična. Grunja pa je pričela zvoniti. »Govoril bo z vami s svojega mesta. Vrsto ali dve daleč od tod. Celo z Moskvo lahko govorimo.«
»Grunjka, pusti!« je zakričal Filimon. »Pusti to hudičevo stvar! Greh! Kako je mogoče, da bi vrsto daleč ... skozi stene. Saj ti ne bo nič sape ostalo.«
»Kdo je pri telefonu?« je nežno pričela Grunja, si popravila kodre in se z nasmehom priklonila proti steni. »Zdravstvu jte, Prokofij Pavlyč. (Filimon je prasnil v smeh). Nu, kako kaj živite? Ah, kakšen poklon. Kdo? Jaz? Ha-ha-ha! Nu, le smejte se, le... (Filimonova brada se je tresla od smeha, mežikal je gospodični in kazal na Grunjo). Ali veste, kdo bo zdajle govoril z vami? Moj očka, vaš boter. Da-da-da! Danes. Pravkar. Takoj mu dam slušalko. Očka, vzemi.«
Filimon je kimal in se hohotal:
»Nu, porednica! Malo je manjkalo, pa bi ti verjel. Lepo znaš igrati komedijo... A?«
»Na, na, sedi, očka«, posadila ga je v naslanjač. »Govori v slušalko. Govori: zdravstvu j, krščenec moj.«
»Kaj se norčuješ iz mene, koza. Nu, dobro, ti bom že še pokazal. Nu... Zdravstvu j, krščenec moj!«
Namah se mu je lice raztegnilo, leva peta je udarila po tleh in ramena so mu zadrhtela.
»Kaj?! je zakričal s tresočim se glasom in obračal oči.
»Proška. ti si? Odkod? Kaj lažeš. da bi te bes! Kako moreš zlezti v slušalko,
da bi te bes!?« — Pograbil je slušalko, zatisnil eno oko in pogledal vanjo. Roke so se mu tresle.
»Kaj delaš, očka, pusti! Govori, govori...« je med smehom dejala Grunja.
»Ne, ti nisi pravi!« je iznova zakričal Filimon v slušalko. »To ne more biti! Nu, reci: Hristos voskres ... Ah, da bi te bes! Nu, in kako pravijo tvoji botri? Tetka Agata, res je ...« Filimonovo lice se je mahoma zjasnilo, pleša se mu je pričela potiti in zmagoslavni krohot, ki je bruhnil iz njega, mu ni dal več govoriti. Samo zdaj pa zdaj je kriknil:
»Povej kaj, povej!... Ah, da bi te bes! A? Kaj?... Hi-hi! Tfej te bof ^ bi te bes!... Povej, kaj imam na levi nogi? Kurje oko, res je. Z Bogom, da bi te bes! Z Bogom, Prokofij Pavlyč! Ha-ha-ha, da bi te bes in besovka!«
Grunja, vsa rdeča od smeha, je obesila slušalko nazaj. Gospodična se je smejala in si zvila cigareto. Filimon je nekaj časa ves prevzet molče sedel.
»Da«, je naposled izpregovoril. »Da... Tako je, lepa muzika!«
Lice mu je sijalo, od začudenja. Pose-del je še minuto, nato pa globoko vzdih-nil, vstal, se na široko pokrižal in dejal: »Hvala. Lepo je bilo. Nu, gospodična, da bi te bes! Podari mi tole škatlo, do tal se ti priklonim. Vse bom naredil, kar boš hotela. Silno bi jo trebal, takole škatlo. Doma bi sedel v hiši in bi vpil v slušalko: na polje bi kričal babam, v les in po vsej srenji. In če bi hotel, bi se malce pomenil z Punio ali pa s teboj: ali si zdrava, gospodična, da bi te bes. . Ah, ah... Ko krote sedimo v luknji in ničesar ne vemo.« Iz ruščine B. Z.
J ar oslov Hašek
Korupcija saa mestnem magistratu
Praktikant Buhara z mestnega magistrata je bil neizkušen mlad mož, ki ni vedel, da na magistratu preže na ljudi njegovega'položaja vsakojake opasnosti in da mora biti praktikant sila stanovitnega značaja, če noče biti na mah zapleten v kako korupcij-»ko afero v družbi s svojimi predstojniki ali pa brez njih.
Magistratu i praktikant Bahura ni torej niti slutil, da preži nanj Mamonova hidra in bi rada požrla njegovo nežno praktikant-sko dušo, kakor je že pred njim požrla množico sivih glav njegovih starejših so-bratov.
Nobena_ izmed največjih korupcijsikih afer, kar jih je bilo kdaj na mestnem magistratu, ni javnega mnenja tako razburila, kakor korupcijska afera praktika«ta Ba-hure.
Korupcijonist Bahura se še zdaj ko večni žid potepa po svetu, zakaj omadeževal je čisti prapor mestnega magistrata ln ga poteptal v blatu.	s
Da bi nam pravi smisel vsega dogodka
E ostal jasen, moramo pričeti odvratno zgod-o iz Male Prage kar s kraja.
V Mali Pragi, sredi med majhnimi, krivimi ulicami, stoji kroma Šedive.
Gospod Sediva je bil eden od tistih dobrodušnih ljudi, ki ne posvečajo magi-6trat.skim zdravstvenim predpisom prav nobene pažnje in desetletja in desetletja napeljujejo ventilacijske cevi naravnost y stranišče.	- ' — -----
Gostje se proti temu dejstvu niso nikoli pritoževali, zakaj Sediva je imel iz-bormo pivo, v stranišču pa je itak po vse dneve carjevala tema.
To stranišče, ki je igralo taiko veliko vlogo v koruipcijski aferi praiktiikanta Ba-hure, ni imelo oken, — ne, niti ene same špranje ni bilo, skozi katero bi prihajala božja svetloba v ta vlažni in žalostni prostor. Niti en žarek ni obseval tega temnega prostora.
Toda tisti, kn so prihajali k Sedi vi pit pivo, so bili čisto zadovoljni. Konzervativno predmestje se v svoji okameneli ozkosrčno-sti ni proti temu prav nič pritoževalo.
Toda napočil je čas. ko je ritem sodobnega življenja proniknil tudi v stranišče gospoda Šedive.
Stavbna komisija je ugotovila dve strašni dejstvi: ventilacijske cevi, ki so bile napeljane naravnost v stranišče (o tem so takoj obvestili sanitarno komisijo) in ne-razsvetljeno stranišče brez vsakega pritoka svežega zraka.
In tako se je zgodilo, da se fe praktikant Bahura kot vodja stavbne komisije seznanil z gospodom Sediva
Z uničujočim pogledom je sledil vsem gospodarjevim kretnjam, ta pa je ves razburjen izzivajoče trdil, da slavne komisije se na svetu ni bilo, ko so postavljali njegovo stranišče, in da on prav to in prav itako stranišče uporablja že od p&mtivaka.
'Da bi človek opravil svoje naravne potrebe, mu ni treba prav nič svetlobe — samo da je odvodni žleb, — to je povsem dovolj. Kar pa se tiče pritoka svežega zraka, so tu vrata in ta so dovolj široka
»Pazite na svoje besede,« so ga opomnili, »sicer vam bomo naprtili še razžadje-nje uradne osebe. Ali mislite, da nas tako strašno veseli hoditi iz enega stranišča v druigo?«
Odredili so, da mora prebiti steno in napraviti v stranišču okno, ker pa ba to pomenilo prezidavo poslopja, namenjenega javnim potrebam, je bilo treba napraviti prošnjo za posebno dovoljenje, preden je bilo moči s prezidavo pričeti.
To se je zgodilo pred kosilom, po kosilu pa je prišla zdravstvena komisija. Odredila je, da mora krčmar odvesti ventilacijske cevi skozi nanovo prebito odprtino na dvorišče. Sediva bi bil zaradi vseh teh predpisov in posetov skoraj ob pamet.
Odredili so, da mora prebiti steno, preden pa jo prebije, mora vložiti prošnjo, brez katere nima pravice prebijati stene niti odvajati ventilacijske cevi na dvorišče.
Vso noč ni zatisnil očesa, zjutraj pa se je odprava k polirju in zahteval, naj mu napravi načrt za prezidavo stranišča. Potem je s pomočjo poklicnega sestavljalca prošenj sestavil in vložil na mestni magistrat prošnjo, naj mu dovolijo prebiti steno. in ...
Minili »o trije tedni, odgovora na prošnjo pa še ni bito
Tedaj se je kromar Sediva odpravil n« mestnega magistrata. Zdaj pa je bilo okoli kako in kaj in. če bo kmalu teeeaa.
j V stavbnem oddelku je našel Bahuro, zakaj vsii drugi magistratni uradniki so ob devetih zajtrkovali v restavraciji nasproti mestnega magistrata. Zdj pa je bita okoli poldneva.
»Kaj želite?« je praktikant Bahura dostojanstveno povprašal posetnika.
»Zastran mojega stranišča prihajam k vam, mladi mf>ž, zastran Šedivinega stranišča v Mali Pragi. Saj se še prav gotovo spominjate0«
»Da, spominjam se,« je zmagoslavno dejal Bahura, »zdi se mi, da se spominjam, toda kaj pa prav za prav želite?«
»Veste, že tri tedne čakam in menim, da ne bi bilo napak, če bi se malce požu-rili. Moji gostje se vesele tega malega okenca, ki ga bomo napravili, kakor majhni otroci, zakaj v naši tihi okolici se ni? ne zigodi in bo zato okno pravi pravcati dogodek.«
Bahura se je spomnil, da prošnja z vsemf potrebnimi podatki leži v predalu pisalne mize in da bi jo laltko takoj odposlali Še-divi. Predstojnik pa mu je dejal: »Nič naj se vam ne mudi. Naj krčmar kar leipo počaka. Mestni magistrat mora podobne ljudi prijemati z ježevimi rokavicami.«
Bahura je za minuto pomolčal, potem pa dejal:
»Nu, pogledali bomo, kaj je tu moči storiti.«
Teden dni po Sedivinem posetu je šel Bahura po Francevskem nabrežju Sestanek je imel z dekletom, ki je bilo silno veselo, da se bo vendarle seznanilo z mladim gospodom z magistrata
Bil je prelep, solnčen dan. Bahura se Je •stavil pred timonadnim kioskom in izpil
| najprej kozarec limonade, nato pa koza-' rec malin ovca. Potem se je odpravil dalje, svojemu dekletu naproti, poln sanj in hrepenenja.
Na obzorju se je ves v zelenju in kostanjevem cvetju razprostiral Strelski otok. Toda sredi vseh teh prelepih barv je na-•mah začutil ščipanje v želodcu. Preden jo bil šel na izprehod, je izpil kozarec jogurta, nacionalne pijače premaganih Bolga« rov. Limonada in ma!.novec sta dovršila neizprosni proces v črevesnem labirintu magistratskega praktikanta.
Blizu Hradčan, prav na obrežju, stoji sredi parka majhna hišica. Z nabrežja je moči prečitati tablico, pribito na hišico, »Za gospode«, z otroškega igrišča v parku pa je videti manj značilno tablico z napisom »Za dame«.
Kakor lev. kakor od žeje izmučen Arabec, ki plane k izviru v oazi, kakor naborna komisija na rekrute, tako je skočil Bahura k mali hišici. »Prvi ali drugi razred?« »Drugi,« je skromno, toda s poudarkom deial Bahura Starka ga je pogledala in dejala: »Zdi se mi, da vas poznam, mladi mož.« Odtrgala mu je listek. Bahura je zgrabil denarnico in ves prestrašen vzkliknil:
»To ie nemogoče. Mislil sem. da imam še petico.«
Starka ga je iznova premerila in potem počasi izpregovorila:
»Ali veste, odkod vas poznam? Krčmar Sediva v Mali Pragi je moj brat. Ravno sem bila doma, ko ste prišli s komisiio zastran tistega stranišča. Kar vizemite listek, 06tame naj med nama*
Kako lepo skrbijo za pohabljeno deco po svetu! V Berlinu imajo bolnico, kjer se lečijo in vzgajajo mladi pohabljenci. Otroci prirejajo tudi gledališke igre, da je njihovim sotrpinom krajši čas
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Začetek razorožitvene konference v ženevi
V sredi predsednik konference Henderson (X), desno frane. delegat Boncour
Četrta piramida v Egiptu
Tri piramide pri Gizeh v Afriki so svetovno znane. Kakor pa zdaj poroča strokovni časopis »Wissen und Fortschritt«, ki Izhaja v Augsburgu, so odkrili še četrto piramido, ki zavzema nad 5000 kvadratnih metrov površine. Odkopalj so jo šele pred nedavnim časom in sodijo o njej, da so jo zgradili faraoni 1. 2800 pr. Kr.
V piramidi so našli grob faraonke iz IV. dinastije. Ker piramide še niso popolnoma preiskali in ker doslej še nihče ni vdrl vanjo, domnevajo, da so v njej še prav drage reči, mogoče celo senzacionalne jše najdbe kakor v Tutankamnovem grobu. Vrh piramide je okrašen, ampak to je pri piramidah nekaj čisto navadnega, ker 60 z vseh piramid odnašali opeko in kamenje drug-am v gradbene svrhe. Celo Keopsovo piramido so tako oropali in znosili njen gradbeni material v Carigrad, kjer so potem iz njega sezidali neko mo-šejo.
Slatin paša umira
Začetek jeseni
Kakor vsako vroče poletje, je brk) tudi letošnje poletje dolgo. September letošnjega leta je v tem pogledu na las podoben septembru 1. 1929. ko je bilo poletje kakor letos vroče in dolgo. Ravno v vročih poletjih pa se rado dogaja, da se vročina potem, ko že mirne. še parkrat ponovi kljub temu. da je že nastopila sprememba vremena. Tako je bilo v letih 1921 in 1929. V skladu s tem smemo še pričakovati, da me bo letošnja zima rana zima. Mogoče bo traja'o suho vreme še do polovice oktobra in se bo šele potem obrnila na jesenski hlad. Spremembe in presenečenja pa so seveda kijub temu mogoča.
Slatin paša
je eden najslovitejših afriških pustolovcev in poznavalcev črnega kontinenta. 2e v 17. letu starosti je raziskoval Sudan in je pozneje postal njegov guverner, kar je tudi dalo povod, da so ga domačini ujeli in ga imeli 11 let zaprtega. Mož živi zdaj na Dunaju in je star 75 let
Zaroka druge Mac Donaldove hčere
Druga hči angleškega ministrskega predsednika dr. Jo-ana Mac Donald se je te dni zaročila z zdravnikom dr. Mac Kinnom. Zaroka ki se jo je bil udeležil tudi oče zaročenke. je bila v mali cerkvici vasice Ven-dover v Buckinghamski grofiji.
Parada angleških bojevnikov
V Londonu je bila nedavno parada najstarejših angleških bojevnikov. 10.000 udeležencev borb v Sudanu, burske vojne in bojev v svetovni vojni je defiliralo pred angleškim šefom generalnega štaba in londonskim županom
Nova odkritja starodavnih kultur v Afriki
Znani arheolog m raziskovalec Afrike prof. Leo Froberaius se je vrnil pravkar s svoje zadnje ekspedicije v Rim. Ekspedici-jo Je vodil v italijansko Libijo, oziroma ▼ Fezan, Uspehi so v znanstvenem pogledu ogromni, a tudi v praktičnem pogledu se morajo Italijani nemššemu učenjaku za marsikaj zahvaliti.
Odšel je, da bi zasledil v Fezanu cwtan>. ke starih kultur, čeprav so mu cd vseh strani odsvetovali, češ: v tej črni, izgoreli puščavi ne boš našel ničesar. Toda Fro-benius je odkril strugo stare reke in je ugotovil, da teče ta še vedno pod talmi, kar je za te izsušene kraje izredne važnosti Na pečinah pa je odkril kakšnih 2500 skal-nih slik, eno največjih slikovnih krendk prazgodovinske dobe. Te slike izvirajo iz let 12.000 do 3000. pred našim štetjem. Fezan je postal mahoma prastara kulturna dežela in eno najvažnejših križišč mnogih prazgodovinskih kultur. Te kulture so morale biti nekaj ogromnega, o tem govori vsebina in tehnika odkritih skalnih slikarij. Tehnika je povsem naturalistična. Prvič je tu prof. Frobenius našel tudi prave reliefe iz tistih pradavnih časov, dočim so bile doslej odkrite skalne slike samo vrezane v skalo ali barvane. Objekti se predstavlja^ jo dobršen del v naravni velikosti — do 12 ni. Ti cbjekti so predvsem domače živali, govedo, ovni, a tudi sloni, levi. žira-fe, krokodili. Ljudje se upodobljeni kot lovci, junaki,. polbogovi z maskami, celo kot ljudje, ki se smejejo. Včasi so te slike že silno podobne delom zgodnje egiptske dobe in Frobenius se samo vprašuje, da-li je bila egiptska kultura prej' nego ta fe-zanska, ki se predstavlja v tolikšni samo. niklosti in dovršenosti.
Oče interpunkcije
Odkar ljudje pišemo, čutimo potrebo govoriti v stavkih, ki jih ločujemo z raznimi ločili. V starih časih so delali to drugače kakor dandanašnji. Interpunkcija, ki je v rabi danes, datira šele iz zadnjih 25 let 15. stoletja. Stari Grki so ločevali stavke z ravno črto s pikami ali pa s prostim vmesnim prostorom. Rimljani so poenostavili rabo lečil s tem, da so postavljali pike, ampak ne na koncu stavka pač pa na konec vsake besede. Stavek se je pri njih končaval brez pike s praznim prostorom.
šele v srednjem veku so začeli rabiti ločilo — (minus) in iz tega je nastala današnja vejica. Pomikali so ločilo vedno nižje, dokler ni zlezla pod črto." Vendar pa se določna raba vejice dolgo ni dala fiksirati. Menjavali so to ločilo še vedno s piko. Renečanski tiskar Altus Manutius je bil tisti, ki je prinesel v to stroko začetek reda. Bil je iz evropsko znane tiskarske rodbine in temu se je najbrž treba zahvaliti, da so si njegova načela glede ločilnih znakov v pismenkah pridobila splošno veljavo. Manutius je umrl 1. 1515. Njegova ločila je prevzelo tudi pisemstvo novejše dobe. Tudi danes se kažejo v pogledu poenostavljenja ločil gotova stremljenja, ki jih danes smatramo za neobhodno potrebna v pismenem občevanju med izobraženci. To so: pika, vejica pomišljaj, naved-nice, vprašaj in klicaj.
Rekorderstvo na vodi
Objavili smo že sliko Američana Gara Wooda, ki je z dirkalno motorko »America X« dosegel najnovejši 6vetovni rekord na vodi, nekaj čez 200 km brzine na uro. Dosedanji rekord v tej 6troki je imel Kave Don, ki je dosegel s svoj;m dirkalnim čolnom »Miss England III« II9.8I km na uro.
Za brznnsiki rekord na vodi se že več let borita Amerika in Anglija, ki skušata druga drugi iztrgati prvenstvo. Na čelu sedanjih ameriških rekorderjev je \V00d. za Anglijo pa sta se doslej z uspehom borila Kave Don ti sir Segrave. Po smrti slednjega je prevzel to poslanstvo Kave Don. ki se bo s°tovo potrudil, da resi čast Anglije in zopet iztrga Ameriki po Woodu pridobljeno zmaffo najhitrejšega motornega čolna na svetu.
Napoleonova razstava v Mafmaisonu
Pariška »Liberte« opisuje Napoleonovo razstavo v Malmaisonu in omenja s posebnim poudarkom knjige, ki jih je posodil za prireditev bivši avstrijski nadvojvoda Franc Salvator. Po sodbi pariškega lista ne sme Francija dopustiti, da bi te knjige romale nazaj na Dunaj, ampak se mOra storiti vse. da preidejo v francosko državno aH zasebno last. če ne gre drugače, velja razpisati javno subskripcijo. Lastnik knjig je že izjavil, da jiih bo prodal, 5e se najde primeren kupec.
Skrivnost države Majev
Henry de Variguy se bavi v nekem francoskem listu z nerazrešljivim problemom države Majev, kd je cvetela pred 2000 leti v današnji divjini Jukatana in Gvatemale.
Tu je živelo pleme, ki je imelo ze svojo lastno arhitekturo, svoje kiparstvo in svoje hieroglife in je bilo za Ameriko istega pomena kakor stari Grki za Evropo. Njihova država pa je kmalu izginila in jo je nadomestila nova. ki je imela že svetišča, knjižnice in observatorije. Ljudstva Majev je štelo baje mihjone duš — a čudno "je, kako je naravnost izginilo z zemeljskega površja. Nihče ne more povedati pravega vzroka. Neka teorija veli, da se to vedno bolj naraščajoče ljudstvo ni moglo več pre-hraniti na rodnih tleh in se je moralo zato izseliti v druga ozemlja.
Druga verzija trdi, da je duhovniška kasta, ki je imela odločilen vpliv, iz neznanih razlogov zapovedala izselitev. Tretji navajajo kot vzrok epidemijo, četrti nenadno iz-premembo podnebja v teh krajih približno v 7. stol. našega štetja. Suša je pregnala poljedelstvo in moskiti ter malarija so storili ostalo. Dokazana pa ni še nobena teh domnev.
Tudi on igra tenis
londonski sovjetski podanik Sokolnikov Moskovska vlada mu je pripravila vodilno mesto v komisarijatu za vnanje zadeve
Pohabljena deca
Mandžurski cesar Pn-Yi, bivši kitajski cesar, velik prijatelj angleških navad, noče niti kot športnik zaostati aa svojimi evropskimi vzorniki in pridno bije teniške žoge z loparjem
Umor In samomor newyorškega draguljarja
V stanovanja newvorskega javelirja Charlesa Duboisa so našli detektivi umetno zazidano truplo njegove štiridesetletne žene, ki izginila brez sledu letos 10. avgusta. Prislcava je odkrila, da jo je moral nekdo zadaviti. Ko je videl DuboAs, da je razkrinkan, se je še 6&m usmrtil s svinčenko v glavo,	_______
igra za sotrpine
Rumunski prestolonaslednik v Parizu
Princ Mihael je odšel na potovanje po zapadni Evropi, koder potuje v spremstvu svoje matere, princese Helene. Najprej se je ustavil v francoski prestolnici
»Obžalujem vse, kar sem storila«
V Hollywoodu je zbudil veliko senzacijo samomor mlade filmske igralke Peg Entwbisfcle. članioe Guild Theatra. Dekle je menilo, da si bo sčasoma utrlo p°t do najlepše filmske kariere, naposled pa je spoznalo, da ne bo nikdar prišlo iz nepomembnih stranskih vlog. Zato je Peg skočila s 15 m visokega reklamnega transparenta na u'1'ioo, kjer je obležala miriva s strtimi udi. V njeni ostalini se je našlo pismo z besedami: »Obžalujem vse. kar sem doslej storilk in če bi bila vedela, kaj me čaka, bi pospešila že davno svoj konec.«
Domov se vrača
B&if&a za točke med klubi LNP se je pričela
Primorje si fe kot prvo priborilo dve točki proti SK Čakovcu. Zmaga je nekoliko previsoka — Nesimpatičen začetek prvenstva v Mariboru — Tudi v Zagrebu je prišlo do kravalov — Gradfanski in BASK izpadeta iz državnega prvenstva
ki se bodo seveda še obravnavali pri zeleni mizi. Tudi delegiranje g. sodnika Dolnnar-ja je bilo pogrešno. zlasti, ako pomislim a, imamo v Mariboru nekaj prav dobrih sodnikov. Dolinar je namreč n<a vsej črti razočaral. Tel jim tekmam še nd dorastei.
V predtekmd je rezerva Maribora .pora« žila rezervo Rapida z 2 : 1 (1 : 0), dopoldne pa je tekma med mladino Svobode in mladino Rapida z 1 : 1 ostala neodločena.
Uvod v jesensko prvenstveno sezono sta priredili v Ljubljani moštvi Primorja in CakoveSkega SK. V rek! ami se je pouda-rilo znanje tega zanimivega novinca v le-tošn.em podsa veznem prvem razredu, in kdor še ni povsem obupal nad usodo ljubljanskega nogometa in se potrudil na igrišče, se je lahko prepričal, da ie moštvo v resnici — po našem merilu — prav dobro. Kljub precej občutnemu porazu, ki pa niti od daleč ne ustreza potekal igre in po-kazanemu znanju, lahiko brez vsakega rizika ugotovimo, da je podlsa/vezno prvenstvo s tem moštvom pridobilo, tudi lahko brez bojazni vnaprej trdiiimo, d.a simpatični Čakovčani še dolgo niso izrekli poslednje besede v tem tekmovanju.
Primorje : Ča'-vec
4:1 (2:1)
Ob razmeroma prav dobrem nogometnem vremenu in pred ne preveč številnim občinstvom sta nastopili moštvi v postavah:
Primorje: Mika-Hassl, Jug Il.-Zem-liak. Slamič, Pišek II.-Mičo, Jug I., dr. Bu-Ijevič, Terček, Petelin.
C a k o v e c: Krznarič-Jovič, Vamplin-Vass, Janič, Mekovec-Beboinik, Tičar, Ga-lovič, Hrebak, Bavčevič.
S predvedeno igro so brli gledalci lahko v splošnem zadovoliini, vsai če niso uporabljali pretiranega merila. Po nesrečnih in navsezadnje malo zanimivih ligaških igrah se bodo naša moštva vrnila v konkurenco," ki ie sicer na nekoliko nižjem nivoju, zato pa jim bodo te tekme bolij ležale in bodo igre gotovo boli zanimive. S tega stališča torej .ie bila igra vse do zadnjih faz dobra, zanimiva, in zlasti po zaslugi gostov tudi lepa.
Črro-be!i so igrali brez nekaterih ljudi, ki so sicer stalno v prvi garnituri. Gotovo ni ta postava dokončna, preveč ie neenakosti v nji. Uspešno — in to bollj kot dobro — ie rešila svojo nalogo ožja obramba, ki ie absolivirala mnogo podrobnega <ie!a n preprečila nasprotne nakane. Mika je bil. sicer malo zaposlen, včasih nezanesljiv, toda še mnogo boljši od svojega tovariša v nasprotnem golu. Hassl naj se odvadi precej nevarnih skokov. V srednji liniji sta bila oba stranska krilca sko-ro do konca prav dobra, v zadnjih trenutkih .ie Zemlja k malo popustil Slamič se po dolgi p-avzi dolgo ni mogei uveljaviti, šele ko je padla vzdržljivost izdatneje na tehtnico, je prihajal tudi do prve besede. Napad je bil najbolj pester, po sestavi in po sposobnostih. Dobra je bila desna stran v postavi Jug-Mičo, sicer pa je začela in končala v obratnem položaju — ne na korist igri. Doktor je kot vodja napada še nekam, čeprav ne odlično, zadovoljil v prvem polčasu. čim dalje pa je šla igra proti koncu, tembolj so ga zapuščale moči in je ostalo samo hotenje brez moči. Bil pa je zelo priden. Leva plat napada pa je bila ves čas povsem pasivna. Petelin še dolgo ne spada v prvo moštvo, ker je prepočasen in preboj eč. Tudi Trček ni nikaka pridobitev v levi zvezi. V celoti napravlja moštvo vtis velike raztrganosti in se še vedno ne more povzpeti do smiselnejše igre, ki bi iz nje odsevala neka preudarnost ali smot-renost. Tehničnega znanja, kolikor ga moštvo ima, ne zna izkoristiti, pač pa so mu tehnični pripomočki cesto cilj, ne svrha, sredstvo za dosego cilja. Ugajala pa je odločnost moštva, ki je izkoristilo nekaj zrelih prilik, marsikatero pa vseeno v zaključnih potezah po zlem naključju opustilo.
O gostih se da marsikaj ugodinega povedati. Predvsem so mnogo enotnejši, tehnično prav dobri. Pokazali so prav lep in koristen start, posebno v obrambnih formacijah, so zelo borbeni, ostri, a ne surovi v igri: dokler je bilo kaj nad. so se ži-
Bahura je planil v malo izbico in ko je ves srečen in z lahkim srcem odšel, je starka kriknila za njim:
»In ne pozabite poslati mojemu bratu rešitve tiste njegove prošnje, mladi mož!«
In ne da bi vprašal svojega predstojnika, je Bahura še tisti dan odposlal gospodu Šedivi rešitev, skuipaj s potrjenimi načrti, ter je z zadoščenjem vzdihnil.
Vsako jufro se je magistratni svetnik Stanek nekoliko minut pred deveto ustavil v mali hišici na Francevskem nabrežju, v kateri je bil praktikant Bahura zagrešil tako strašen zločin. Svetnik je klepetal s starko, da bi se informiral, kako kaj javnost misli o mestnem magistratu. Za svetnika je bil glas starke, čuvarice javnega stranišča glas naroda.
»Da, vaša milost, korupcija se je dandanes prijela celo najmanjših ljudi,« je pripovedovala starka, »takšni so ti gospodje z mestnega magistrata. Samo dovoli jim brezplačno... pa ti napravijo vse, kar zahtevaš od njih, prav kakor se je to zgodilo z mojim bratom ...«
I,n povedala je gospodu svetniku do vseh podrobnosti odvratno zgodbo o korupciji praktikanta Bahure.
Zdaj sedi na Bahurinem mestu drug praktikant. Baburo so po končani disciplinami preiskavi zaradi jemanja podkupnine od krčmarja Šedive odpustili.
Še dandanes se potepa po Evropi ko vej ni Žid. Zadnjikrat so ga videli v Hamburgu, kako je sumljivo postajal in zrl v ir.ntno kanalsko vodo.
Nekdo je poslušal njegov .pogovor s sa-m m seboj:
»Če bi bil vsaj vzel abonma za vse leto naprej... Toda tako... Enkrat sam-krat... Kaj hočeš! Tatiče obešajo ...«
lavo borili za zmago. V svojo veliko nesrečo ne razpolagajo z vratarjem, ki bi ustrezal kvalitetam ostalega moštva, tako so prejeli vsaj drva, če ne tri gole samo po vratarjevi krivdi. Dali so v poljn boljšo in lepšo igro nego domačini, pri vsem tem pa si ni napad, k& ie pred golom kar se da neodločen, niti ustvaril toliko diobrh pozicij. Ln kar iih je bilo, jih je sproti spridil. A obramba, v njej je zlasti Jovič prav dober, kakor je z druge strani vratar prav slab, lahko govori še o sreči, da n,i bilo hujšega. Še ena slaba točka je v mioštvu: levo krilo. Dober pa je notranji trio, le srednji napadalec ni bil povsem dorastei svoji nalogi. Prav dober je bil v prvem polčasu srednji krilec, pa ni izdržal do konca. Stranska halfa sta bila predvsem ofenzivna, tako sta nasprotni krili mnogokrat ubežali in je odtod prišla skoro vsa nesreča na moštvo. Moštvo si je na mah osvojilo simpatije prisotnega občinstva zaradi lepe igre in v prvi vrsti zaradi svoje discipliniranosti tudi v kočljivih sodnikovih odločbah; mnogo ie ljubljanskih igralcev, ki bi se v t&m pogledu mogli od! tega moštva marsikaj naučiti.
Malo poteka: Začeli so gostje proti solmcu in v začetku ima P. igro v rokah. Izsili dva kota, ki ju ne izkoristi, potem se začne č. uveljavljati s kombinacijsko igro. V 13. min. levo krilo lepo centrira, Mika slabo starta, žogo prestreže Tičar in io pošlje' v prazno mrežo, 1:0 za C. V protinapadu prenese Jug žogo lepo na sredo, Buljevič jo viame in izenači; ta gol ne bi bil smel biti problem za dobrega vratarja. Igra je lepa in odprta, č. ima lahko premoč v polvu. V 22. min. pošlje Buljevič Juga naprej, ta odda lepo Mičo-tu, ki povzame v naletu in z lepim strelom doseže vodstvo, 2:1 za P. Borba ie živahna in zanimiva, gostie so komibina torno in tehnično nekaj močnejši, kljub temu doseže P. dva kota. Koncem polčasa je na igrišču zelo živabmo, tempo je močan. Rezultat pa ostane neizpremertjen.
V drugem polčasu je igra že kar od začetka manj zanimiva; moštvi sta postali žrtvi preveč forsiranega tempa. V polju so gostje še vedno močnejši, mestoma že zelo, toda P. uspeva kljub slabeisi taisti ki in igri. Sprva doseže kot, potem v 19. min. najde nedolžen Jugov strel kot zaključek sicer lepe kombinacije pot mimo vratarja, 3:1 za P. Po tem vratarjevenr malerju klonejo belo-rdeči, minila iih je prava borbenost. Igro sodnik cesto po nepotrebnem trga. Protf koncu se ponovi situacija, iz katere ie rezultiral tretji gol. vratar je zoper vsako pričakovanje sioustil prav nenevaren Bulj e vide v strel, 4:1 za P. V naslednjem trenutku očitna Jugova roka v kaz. prostoru, toda sodnik ne posreduje. Zato s& »revanšira« s par ofsidi v škodo P., ki v resnici niso bili in z eno roko Č. v bližini kazenskega prostora. G. Lukežič je bil gotovo objektiven, toda zelo šibek sodm iik.
Grafika : Primorje II. 1:1 (1:0)
Predtekma h glavni tekmi. Sodil g. Šeti-na.
Atletik SK : SK Šoštanj 4:0 (2:0)
Celje. 25. septembra. Danes je bila v Celju otvorjena jesenska sezona v nogometnem prevenstvu celjskega okrožja v drugem razredu. Ob 10. dopoldne se je rvšila na igrišču pri Skalnati kleti prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Šoštanjem. Atletiki so bili v stalni premoči in v nezanimivi igri zmagali z rezultatom 4 : 0 (2:0).
Sodnik g. Svetek zadovoljiv. Publike okrog 150.
Svoboda : Rapid 1:1 (1:0)
Maribor, 25. septembra. Jesensko nogometno prvenstveno tekmovanje sta danes o tvoril a na igrišču Rapida ljubljanska Svoboda in domači Rapid, ki po enem letu zopet sodeluje v I. razredu. Takoj uvodoma moramo podčrtati dejstvo, da so že pri otvoritvi prišli do izraza vsi oni nedostatki domačega nogometa, ki ubijajo vsak napredek in ki zlasti kvarno vplivajo na finančno stanje tekmovanja. Že v prvem polčasu je prišlo večkrat do nepotrebnega razračunavanja med igralci.
Ljubljanska Svoboda razpolaga s fizično močnim in kondicijsko dobro streniranim moštvom. Prvi polčas je imela tudi nekoliko več od igre in je rezultat prvega polčasa 1 : 0 realen. Rapid se je znašel šele po odmoru, kar je treba pripisati spremenjenemu načinu igre nizkih pasov. Pri obeli moštvih sta prevladovali obrambi, enako« vredni so bili tudi krilci, dočim je napad Rapida zaradi pomanjkanja potrebnega fi-nisha daleč zaostajal. Izenačenje je dosegel Rapid po desnem krilu Pischofu. Razumljivo je, da se je sedaj tempo vedno bolj stopnjeval. Vedno bolj pa se je tudi opažalo pomanjkanje močne roke, ker s°dnik miti ni več mogel 6lediti naglo se razvijajočim dogodikom. Publika je vedno bolj aktivno posegala v igro ter s tem še bolj razburila itak nesigurnega sodnika. V taki atmosferi je bil incident skoraj neizogiben. V 28. minuti drugega polčasa je igTalec Svobode Potehal trčil z desnim krilom Rapida, ki je obležal. V tem hipu je vdirlo občinstvo na igrišče. Dogodkov, ki so sedaj slediai, ni mogoče opisati. Igrači Svobode so bili v pravem pomenu besede t ep eni, med njima tudii neki funkcijonar. Svobodaši so odšli v garderobo, odkoder se niso več vrnili, ker je sodnik odklonil nadalnje vodstvo tekme, češ da ni zajamčena njegova varnost in varnost igrače v.
Žalibog moramo naglas iti, da MO ni zadostno preskbel za red in mir, zaradi česar je tudi došlo do teh neljubih dogodkov,
Državno - prvenstveni tekmi •
Včeraj sta se vršili dve važni državnO-prvenstveni tekmi, ki sta odločili, kateri klub bo prišel v semifinale. V Zagrebu sta igrala revanžno tekmo splitski Hajduk in zagrebški Gradjanski. Tekma je z 2 : 2 ostala neodločena. Z ©žirom na to, da je Hajduk zmagal v prvi tekmi s 3 : 0, izpade Gradnjanski iz nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo. Pri tej tekmi je prišlo do hudih kravalov.
V	Beogradu je BSK zmagal tudi v svoji drugi tekmi proti BASK. BASK. izpade toroj iz nadaljnjega tekmovanja.
V	naslednjem poročili:
Hajduk : Gradjanski 2:2 (2:1)
Zagreb, 25. septembra.
Na današnji tekmi, ki jo je sodili dunajski sodnik Frankenstein je prišlo do velikih kravalov, kakršnih tudi v Zagrebu skoraj niso vajeni. Za tekmo je vladalo veli« kansko zanimanje in je bilo med mnogo-brojnim občinstvom tudi zelo veliko pristašev Hajduka.
O poteku igre bi bilo omeniti naslednje: V 18. minuti preigra Viličič. odda Bakotri-ču, Id strelja nizko v gol Gradjanskega. Petrovič ne more obraniti in z 1 : 0 vodi Hajduk. V 21. minuti strelja zopet Viličič na gol. žoga pade Petroviču iz rok, a levo krilo Hajduka Lin postavi na 2 : 0 za Haiduka. Veselje eplntskih drukarjev je velikansko. Zd" se, da je usoda Gradjanskega že zapečatena i,n da se ne bo več
mogefl opomoči. A prillo je drugače. Od tega časa igra Gradjanski vedno bolje. V predzadnji minuti prvega polčasa zakrivi Matošič komer, ki ga Urbanke lepo strelja. a srednji napadalec Gradjanskega ga pretvori z glavo v goL 2 : 1 za Hajduka.
V drugem polčasu igra Gradjanski sko« raj neprestano na polovici Hajduka. Večkrat pride do zelo nevarnih situacij pred golom Hajduka. V 28 minuti ruši Kopriv« njak Viličiča, nakar priteče nekdo na igrišče ter napade Koprivnjaka. Takoj se raz-vije pretep med igrači in tudi med občinstvom. Pričelo je padati kamenje na Haj-dukove igTače. ki so kamenje pobirali ter ga metali nazaj med publiko, tako da je bilo več gledalcev ranjenih. Policija je udrla na igrišče ter napravila red. di se je mogla igra vendarle nadaljevati. V 35. minuti zagreši levi krilec Hajduka Radovni« kovič roko. Sodnik diktira 11-metrovko. s katero Gaver izenači na 2 : 2. Gradjanski je do konca v premoči. Vse se oddahne, ko sodnik odžvižga tekmo.
BSK : BASK 3:1 (0:1)
Beograd, 25. sept.
Popoldne se je vršila nogometna tekma med BSK in BASK. Tekma je bila elimi-natornega značaja ter je zmagal BSK. zaradi česar pride v polfinale. Za tekmo je obstojalo veliko zanimanje in ji je prisostvovalo okoli 4000 ljudi Rezultat je 3 : 1 za BSK. polčas 0:1 BASK je uspelo, da je do 15. minut pred koncem igre vodil z enim golom razlike. do?;m se je BSK v zadnjih 15 minutah posrečilo. da jc zabil tri gole in s tem izvojeval lepo zmago. Na ta način izpade BASK iz nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo.
Ostale nogometne tekme
MURSKA SOBOTA: SK Mura : Pustako-večki SK 4:1 f2:l). Prvenstvo II. razr. SARAJEVO: Slavi ja : Sašk 1:0 (1:0). Prva prijateljska tekma po sklenitvi mira dolgo sprtih nasprotnikov. DUNAJ: Prvenstvo. V sobeto: Libertas Nicholson 1:1, Admira : BAC 4:1 (3:1). V nedeljo: Rapid : Wacker 4:1 (0:1), Austria : Sportiklub 6:2 (2:2), WAC FAC 1:0 (1:0). Vienna : Hakoah 2:1 (1:1).
MIL.ANO: Italijansko prvenstvo: Pro Ver-celli : Torino 2:3, Bologna : Bari 3:0, Lazio : Palenno 1:1, Triestina : Napoli 2:2, Firenze : Alessandria 3:1, Juven-tus : Padova 3:1, Milano : Roma 2:1, Casale : Ambrosiana 2:1, Pro Patria Genova 93 1:1. BERLIN: DFC (Praga) : Hertha 4:3, Slavia (Praga) : Minerva 3:3 (0:3).
NtTRNBERG: Nemčija : Švedska 4:3 (3:1)
JUTRI PREMIJERA!
RICHARD TAUBER
nastopi kot Cavaradossi v „TOSCI"
Olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane
Prvak Slamič Herman (ASK Primorje) — Propagandni miting Pri-
~	morja
Včeraj je ASK Primorje priredilo olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane za 1. 1932, ki ga je izpolnilo z nekaterimi drugimi disciplinami. Močni nalivi zadnjih dni so preprečili vršitev petoboja v soboto.
Akoravno je včeraj dopoldne bilo lepo vreme, je stalno, večdnevno deževje, ki se je končalo šele včeraj v zgodnjih jutranjih urah, zaradi česar so vse tekmovalne naprave,' kakor te>kališče, odmetišča in skakalnica bile zelo omehčane An so stavljale na tekmovalce ne samo vel ikiLh zahtev, temveč lih zelo ovirale v borbi za boljše rezultate, prcej vplivalo na potek prireditve. Tudi precejšnji veter je zlasti tekače na 1500 metrov in 5000 metrov oviral in so rezultati doseženi v teh disciplinah zelo dobni.
Spolzki teren jo tudi na metalce znatno vplival, da niso dosegli svodih ohičaj-nih rezultatov; kljub temu pa so doseženi rezultati dokaz, da se večina atletov nahaja v zelo dobri formi. Krevs, Slapar, Zupan ln Lejka so se izkazali v svojih specialnih disciplinah: ali - round atleti Slamič, Putnija in Stepišnik so tudi fit, tako da bi v normalnih okoliščinah v petoboju znatno prekoračili marko 3000 m.
Rezultati v petoboju (najboljši rezultat:
v poedinih disciplinah so debelo tiskani):
1.	Slamič Herman (ASK Primorje): skok v daljavo: 5.83 m; 566.35 točke; met kopja: 40.31 m, 430.775 t.; tek 200 m: 24.2, 714 točk; met diska: 35.72 m, 689.38 t.; tek 1600 m: 4 : 59 in tri petine, 623.20 t., skupaj 2973.705 točke;
S tem je Slamič izboljšal slovenski rekord v olimpijskem petoboju, ki ga je do-sedaj imel N. Zupančič (I) z 2915.645 točke.
2.	Putinja Herman (ASK Primorje):
skok v daljavo: 6.00 m, 608 t, met kopja: 44.31 m, 541.025 t., tek 200 m: 24.3, 703 t.; met diska: 25.58 m, 254.06 t.; tek 1500 m: 4 : 48 tri petine, 689.20 t., skupaj 2795.285
točke;
3.	Stepišnik Milan (Ilirija): skok v daljavo: 6.0 m, 612.90 t; met khopija: 41-17 m 454.675 t.; tek 200 m: 25.2, 604 t.; met diska: 35.60 m, 634.82 t.; tek 1500 m: 5 : 27 1 petina 457.60 t; skupaj 2763.995 toSke;
4.	Lejka Franjo (Ilirija): skok v daljavo: 5.57 m, 502.65 t.; mest kopja: 39.70 m, 414.25 t.; teik 200 m: 25.9, 527 t.; met diska 26.90 m, 304.22 t.; tek 1500 m: 4 : 29 in dve petini, 804.40 t.; skupaj 2552.52 t.
Zupančič Lado (Ilirija) je odstopil po tefeu 200 m.
Rezultati propagandnega mitinga: tek 200 m (6 tekm.): 1. Slamič (P.), 24.2, 2. Putinja (P.) 24.3, 3. Peroviič (P.) 24.3; skok v daljavo z zaletom (6 tekm.): 1.
Outrata (I.) 6.06, 2. Stepišnik (I.) 6.02, 3-
Putinja (P.) 6.00;
met diska (7 tekm.): 1. Slamilč (P.) 35.72, 2. Stepišnik (I.) 35.60, 3. Banko (L> 32.24;
met kladiva (3 tekm.): 1. Zupan 36.27,
2.	Stepišnik 35.72, 3. Jeglič 34.51 (vsi trije Ilirija).
Tek 100 m (4 tekm): 1. Kovači? A. (P.) 11.4, Slapar (P.) 11.8, 3. Cerar E. (P,) 12.3. Slapar je bil slabo merjen, ker ije zaostal za Komčičem cca. 1.5 m, kar bi časovno odgovarjalo v najslabšem primeru 11.6 sek.
Met kopja (6 tekm.): 1. Slapar (P.) 48.22, 2. Putinja (Primorje) 44.31, 3. Stepišnik (I.) 41.17.
Rezultati so izid prekinjenega tekmovanja po tretjem metu, ker se je edino kopje, ki je brilo na razpolago, zlomilo.
Tek 5000 m (2 tekm.): 1. Krevs (P.) 16 : 30 in tri petine, 2. Spora (I.) 17 : 37 iln dve petini.
Krevs je v zelo dobri formi Postavil je dober rezultat brez konkurence v borbi s slabim, mehkim terenom in močnim vetrom, toi ga je oviral znatno na ravni progi. Krevs bi lahko rušil državni rekord, zaradi; česar pričakujemo, da bo Primorje. ko
JLAS ni dvolil Krevsu izbirnega mitinga za Atene, prijavil v najkrajšem času po Krevs« rušitev državnega rekorda na 5 kilometrov.
Tek 1500 m (7 tekm.):' 1. Krevs (P.) 4 : 29, 2. Lejka (I.) 4 : 29 in dve petini;
3.	Ogrin(P.) 4 : 32.
Plavalna sekcija S. K. Ilirije. Seja načel-stva danes ob 18.30 v Evropi. Zaradi važnosti je udeležba vseh odbornikov obvezna. Naproša se g. Franc Bradač ml., da seji prisostvuje ter prinese s seboj seznam članstva in kartoteko.
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po dolgi in mučni bolezni v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 3. zjutraj v celjski javni bolnici, v 53. letu starosti, naš dobri soprog, oče, brat, tast in stari oče, gospod
FRIC PRESINGER
vladni k&nclist v pokoja
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 27. t. m. ob pol 5. popoldne Iz mrtvašnice okoliškega pokopališča.
Priporočamo pokojnika v blag spomin!
V Beogradu ni - krize?!
Beograd, 23. septembra. Ko so na bivšem soicolskem zletišču za tehnično fakulteto ob ulici Kraljice Marije (nekdanji »Ratarski«) pred kakimi štirih najstimi dnevi začeli mestni delavci zrav-njevati zemlio in so ob ulici napravili lepo zravnano pobočje, se je dalo misliti, da se tu pripravlja nekaj posebnega, kar bo vsekako prineslo mestni občini kako večjo korist, ker bi se drugače ob sedanjih splošnih in tudi njenih denarnih -»tiskah ne izvrševala taka ne ravno nujno potrebna dela. Pa je potem kmalu prišlo obvestilo, da prihaja v Beograd cirkus, ki se bo nastanil na zletišču Pred njim pa se je preselil semkaj s Savinca tudi že »vašar«, ki ga je privabilo v Beograd za svoj »teden« beograjsko »Materinsko udruženje« in je bil prej menda v celoti na Ljubljanskem velesejmu. na veseličnem prostoru V sredo, 21. t. m., pa je prispel Gleichov cirkus m je še istega večera priredil svojo prvo predstavo.
V Beogradu se zelo zelo rado govori o neznosni gospodarski krizi, ki ljudstvu niti dihati ne da več; toda kdor je gledal naval občinstva na cirkus v sredo zvečer ln nato k vsem nadaljnjim predstavam, mora reči, da v Beogradu — ni krize! Avtomobili se kar razvrstiti niso mogli. Vse naokoli zletišča so stali, od vogla tehnične fakultete pa doli do »2agubice« in odtod zopet po vsej Ratarski. Tramvajski vozovi pa so prihajali po Aleksandrovi in Ratarski tako nabito polni, da so vikljub najstrožji odnosni prepovedi ljudje viseli na njih, na stopnicah in odbijačih. Cirkus razprodan do zadnjega prostorčka! In to pomeni ob cenah od 12 do 72 Din nič manj kot — pol milijona dinarjev na dan!
Beograd potemtakem v času največje gospodarske krize plava v takem izobilju, da more vsak dan vreči za zabavo v cti--kusu pol milijona. In cirkus, kakor je naznanjeno, ostane v Beogradu dvanajst dni, kar pomeni, da misli odnesti iz naše prestolnice celih šest milijonov! No. seveda, vseh ne bo odnesel, ker tako podjetje tudi porabi marsikaj in ostane ootrošek kraju, kjer se nahaja. Delec onih šestih milijonov torej vendarle ostane Beogradu, ki more zato s še tem večjim navdušenjem nositi svoj denar v blagajno tega Inozemskega, tujega podjetja.
In ni samo to. Ni dovolj, da se trosi tak ogromen denar za cirkuško zabavo, temveč je prihod cirkusa silno vplival na cene enega najvažnejših živil, na cene mesu. Meso, ki je še dan pred prihodom cirkusa stalo 8 do 10 Din kilogram, se prodaja danes po 14 do 16 Din. Ljudje iz cirkusa so šli po beograjski okolic? in so pokupili pri kmetih precej živine, sci bi bila drugače prišla v beograjsko klavnico za porabo meščanstvu. Plačevali so seveda kolikor le mogoče nizke cene, toda kmet prodaja dandanes po vsaki ceni. samo da pride do cvenka, a tu je prodaiail še rajši m še ce» nejše, ker so kupci prihajali sami in ni bilo treba njemu goniti živine v Beograd in tvegati, da bi se moral z neprodano živino vračati domov. Beograjski mesarji pa so hitro izrabili priliko in dvignili cene mesu skoraj za sto odstotkov. Tako so si na najlepši način »pocenili« obisk cirkusa, kjer se sedaj košatijo večer za večerom s svojimi boljšimi in slabšimi polovicami. Med ljudstvom pa se je že začelo oglašati mrmranje in vse glasnejše zabavljanje, češ tu se mečejo stotisočaki, milijoni; za to zverjad je mesa dovolj, mi pa nimamo niti suhega kruha itd. Toda kar je res, je vendarle res: za zabavo na sosednjem »vašar-ju«, na vrtiljakih in drugih takih zabavnrh napravah pa ima denarja tudi tisti, ki kol-ne pred cirkusom zaradi večjega razmetavanja drugih. Če bi le zmogel, pa bi tudi največji zabavljač sedel v cirkusu.
Pripoveduje se — če ni to samo za reklamo — da je Gleichov cirkus nameraval iti na Angleško, da je imel še vsa potrebna dovoljenja, da pa mu jih je v zadnjem trenutku angleška vlada preklicala in zato cirkus sedaj toži za stroške, ki jih je imel s svojimi pripravami za gostovanje na Angleškem. Ako je vse to res, je angleška vlada že imela svoje tehtne razloge, da je ukrenila tako, in za našo državo bi menda tudi ne bilo škode, če bi se takim tujim podjetjem ne dovoljevala gostovanja pri nas, ko nam na drugi strani naše prosvetne institucije, n. pr. naša narodna gledališča, skoraj samevajo v pajčevinah ta po vsej državi straši pošast brezposelnosti, zlasti na zimo! Menda se brez cirkusa vendarle da izhajati! Če se da na Angleškem, se da tudi pri nas!
Skrivnostna afera turškega oficirja
Pariz, 25. sept. AA. Današnji franooski listi pišejo na dolgo in široko o skrivnostnem izginotju bivšega turškega pomorskega oficirja Hikmet-beja, ki je že pred štirimi meseci brez sledu izginiL Hikmet-beju je 50 let in je oženjen z vdovo vrhovnega maršala na dvoru poslednjega turškega sultana. Spomladi je prišel iz Garigrada v Pariz, kjer bi bil imel prevzeti veliko dedšči-no. 19. maja je zapustil hotel, v katerem je stanoval, in izjavil, da potuje v Lausanne, kjer bi se moral sestati z nekim sorodnikom, da se pogovori glede dedščine. Ta njegov sorodnik je bil general Muktar paša. Naslednjega dne je bi! Hikmet-bej v La Rocheu, kjer se je nastanil v nekem hotelu, nato pa ga je nenadoma zmanjkalo. Njegovo prtljago je bil nekdo poslal iz La Rochea v Pariz \ hotel, kjer ie stanoval pred svojim odhodom iz Pariza. Do zdaj ni še nihče ukrenil, da bi se ugotovilo, kaj je s Hikmet-bejem. Šele pred nekaj dnevi je turški konzulat v Parizu zaprosil francosko policijo, naj bi začela poizvedovati kaj se je ž njim zgodilo.
Celje, dne 25. septembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Falzifikator desetdinarskih kovancev v Zagrebu
Zagreb, 25. sept. n V zadnjem času so se pojavili v Zagrebu ponarejeni lOdinarski bankovci. Tudi včeraj je na trgu skušala neka ženska spraviti v promet tak falzifikat. a je bila aretirana U-gotovili so. da je to neka Barica Rabadžija. žena čevljarja s Selške ceste v Zagrebu. Njen mož je na nepojasnjen način izvedel za aretacijo svoje žene. Kmalu nato so Sa videli zapuščuti svoje stanovanje z večjim zavojem. Ko so ga pozneje aretirali, fe nriznal. da je izdeloval falzifikate in da ie nesel vse nri-prave iz hiše ter jih zakopal na nekem polju. Izroovedal ie. da je napravil že okrog 100 falzifikatov. Policija jih je že zaplenila.
VSAK NAROČNIK JHTR4« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
TEDEN DNI FILMA
Tattber kot
„Toscfu
04 kar ae Je slavni tenorist Richand Tanker posvetil operete in flkim. so tjutotteijj opere opotovano izražali ŽeUo, da bi ie enkrat nastopil ▼ kaki operni vlogi. Tej želod im alarmi pevec ngodil ▼ svojem najnovejšem zvočnem fltam ^Simfonija tfofeezzžlc
Tu nastopa Taaber t operi >Tosci< v vloffl Cavaradossija. V Lessingovem gledališču v Berlinu so filmali prtaore za ta film. Polno gledališče vabljenih gostov, dalje kritikov itn novinarjev j« bilo deležno izrednega trži t« a. ko je Tauber s svojim prekrasnim temorjem zapel arijo iz tretjega dejanja: >Ko so zvezde sijale«. Spontan aplavz j« sledil odpeti ariji in Tamiber jo je moral ponoviti kSJub režiserjevem zagotovilu, da «e je filmski posnetek tzborno posrečil. Toda navdušenja še ni hotelo biti konec. Ljudje so obsipavali pevca z rožam; in tako de moral dodati še arijo ta najnovejše Sla-gerje . iz filmov, od katerih je naolepši >škoda, da je Vjnbežen le pravljica.«
O tej nenavadni operni predstavi se Je It mahi iavedelo v Berlinu v najštlrših kro-£ih ln zato ni prav nič čudnega, da je »a fcrstao predstavo, Cilma vladalo tako zanimanje, da se je morala premijera igrati v Berlinu hkrati v dveh bioskopih v > Atriju« in r palači »Titamija«. Pred premijero je Tauher vse pesmi in arije odpel še v radhi. Premijera filma samega je izzvala seveda nenavadno navdušenje jn burne ovaoije.
Kakor beremo, bo premiera filma Simfonija tjuibezni* tndi v Lijubljani v najkrajšem času in tako bomo imeli pr'15'ko poslušati Taiuberja v eni pri nas priljubljenih oper, ▼ >Tosci«.
kjer je '»delala nekaj filmov pod režijo Manfreda Noe. Kmalu pa je postal na mlado umetnico pozoren režiser L&mač. V letih 1928 do 1»30 so nastali ajetn furni >Prvi. poljub«, »Saksofon Suzi«, >Evu..>e hčerke«, »Grešna toda sladka«, >Dekle z bičem«, >Kaviarska princesa«, še r.anes se živo spominjamo njenega grotesRaeg* humorja ia 0at»č'>ofti. Tudi prehod > zvočnemn filmi ni ji delal velikih težav. Ima prijeten glas ln tako ji je ostala slava zvesta, dočim je romalo mnogo njenih slavnih kolegic r po-zatoljenje in zasluženi; pokoj.
Ani Orndra je letos zelo zaposlena. Komaj je dogotovila svoj fthn >Noč v raju« v družbi Hermana Thimlnga ln Ralpha Ar-torja Robertsa. že je pridno na delu « film-sko opereto >Kifki«. In poleg tega ikna že sedaj velike nadalnje osnutke. Igrala bo glavno vlogo v fflmani Donizettijevi opereti >Polkova hči«, v Cisto na novo Izdelanem filmu »Saksofon Suzi« in kakor pravijo, namerava odpotovati tudi čez veliko lužo, kamor jo baoe vabijo z dolartC.
Ani Ondra la njena pot k slavi
Rodil« se ie v Tarnovu kot hčerka aktivnega avstrijskega častnika. V šolo je hodila v Pulju. v samostan tamkajšnjih redovnic. Kasneje se je družina preselila v Pra-«Co. Tu se je v mladi deklici vzbudili želja po gledalhšču. že štirinajstletna j« nastopala na odru nekoga manjšaea aled«Mča. Od «leda!išča do filma pot ni bila več dolga in težka, zlasti za Igralko, k je <ma!n saslovela zaradi prav ljubke polave. temperamentne iere in prijetnega glasu. Leta 1920 je stala Ani prvič pred filmsko kamero r pragi. Pozneje je šla v Ber-rn k Ufi,
Kaj nam pripravljajo tvorci filma
BERLIN
Ufa Babelsberg: G. P. Film: »Friderika« Sokal fllim: >Orlov«, Pommer Ufa: >V postelji mlade vdove«, Majestic film: »Borba« Pommer-Ufa: »F. P. 1 ne odgovarja« Zei-sler-Ufa: >Lavorike rmage« Stapenhorst Ufa: »Kaj naj rečem svojemu možu?«
Staaken: Zelnik film: »Galapredatava Frattelinov«, D. L,. S.: »Preganjan*« in »Pravica otrokova.
Terra: Bidophonfilm: »Fantom Durmi-torja«.
Grunewald: Etonfihn: »Ljubezen v uniformi« (Harry Liedtke).
Jofa: H. M. film:»Cigan« (opereta Abrahama), Ultrafilm: »Smrt v šanghaju« Itv lafilm: »Kraljica Amaconk«.
MONAKOVO
Emefka Geiselgasteig: Emelka: »Južni ekspres«, »Kralj strelcev«, nadalje kratki kulturni filmi »Muha je padla v kozarec«, »Življenje žabe«, »V pragozdu«.
DUNAJ
Sascha atelje: Lothar Stark: »Scampo-lo« in film Elizabete Bergnerjeve »Na po-ročnem potovanju v troje«.
Filmska tehnika bodočnosti
Kakšen bo fllmakl atelje leta 1952
Franc Copra, eden najbolj znanih mlaj-9ih režiserjev v Holljnvoodu, nam priipove-diuje, navdan z inspiracijo Julesa Vernea, o {Rimskem delu čez 20 let takole:
Atelje i« leta 1962 bo hkrati prostor za fKAmanje, nato teater, v katerem bodo sodelujoči igrali za občinstvo in slednjič še oddajna postada za radio in daljooviid. Nastale bodo seveda velke lzprememtb« v pogledu razsvetljave, na polju filmslke ln zvočne kamere. Film se ne bo več delaJ prizor za prizorom, po komadth kakor se daj, temveč sikupno kakor celota Filmski aparat bodočnosti bo mnogo večji od sedanjega. Sprejemni aparat bo nameščen na konca dolgega mehaničnega vzvoda. V nJem Be bodo nahaoa-i; aparati za zvočno sprejemamo« ta kontrola ta luč. Ves aparat bo nameščen na stropu in sicer tako, da ga bo mogoče i največjo lahkoto dirigirati na poljubno mesto pozoraice. Seveda bo ta aparat povzroči;.! pravcato revolucijo v ate-Ijejskem delu. Treba bo izkušenj in vaj kakor danes v teatru _ in Sele, ko bodo vsi dialogi gladko tekli in 1k> ves ftlm prešel kakih 10 generalnih izkušenj, bo ves komad |
nv*j6no fotografiran, kar se bo lahko vso-dfilo tndi v teatru pred občinstvom. Ves film bo toreo gotov v teka dveh do treh ur.
Ako veste, da je Copra j ako resen človek, toi se je preden je šel k filmu, zelo bavil s kemijo in tehniko, lahko pričakujete, da se bodo njegova prerokovanja kolukor toliko izpolnila v doglednem času.
Drobiž z vsega sveta
Norveška ustvarja domačo filmsko produkcijo večjega stila. Najprej bodo fiUmall Bjornsonovega »Veselega moža«.
V	Grčijj grade svoj lastni Hollywood nedaleč od Aten. Vse filmsko delo bo financirala neka grško ameriška družba
V	Palestini se zvočni film zelo iirt. V židovskem mestu Tel Avivu igrajo večinoma nemške filme, ker razumejo vsi iz E*. rope došli židje nemški jezik. Zlasti priljubljeni so nemški pacifistični filmi »Tovarištvo«. »Zaipadna fronta« in »Med strelskimi jarfci«.
V	Rusiji bodo zgradili letos 87 velikih kinematografov od katerih bo vsak imel preko 1000 sedežev. Na velikih traktorskih postajah bodo zgradili že do konca teea leta 5 novilh kinematografov, število kinema tografov raste z veliko naglico. Leta 1931 so imeli rusloi kinematografi 1 milijardo posetniikov in to število, pt a vil jo. se bo letos podvojilo.
V	Franciji so v teku pretekle sezone cenzurirali 202 filma. Od teh sta bila 102 domače produkcije, v Franciji; napravljena, ostali so bili uvoženi iz inozemst-va.
V	Avstriji je doš|0 do silnih demonstracij ob priliki predavanja italijansko propagandnega zvož. filma »Nova Italija«. Na Dunaju so igrali nato film v neki veliki dvorani, ker ga ni hotel predvajati noben kino Sedaj pa so predvajanje filma sploh zabra-nili in nobena intervencija italijanskega konzula ni prav nič zalegla.
V	Pragi nameravajo kulturne Institucije s podporo ministrstva prosvete organizirati brezplačne predstave dobrih kulturnih filmov za brezposelne.
Nov Chapiinov film na vidiku. Cnjemo, da bo Chapiin v najkrajšem času začel delati nov film, ki se bo baje imenoval »Khib samomorilcev«.
Uspeh »Grofice Marice«. V Lipskem se ie vršila pretekli teden krstna predstava filmske operete »Grofica Marica«. Prisostvovali so ji tudi komponist Kalman in dunajski operetni tenor H. Marischka. k ie v filmu nosilec glavne moške vloge, režiser Richard Oswald in Dorothea Wieck. Pred komisijo strogih kritikov se je premiera razvila v velik uspeh za vse sodelujoče.
Iz akvaristove torbe
O uničevanju ribic in o močelki Costia necatrit
že zadnjič sem omenžl, da .je letošnja suša uničila dokaj ribic, ker so mali potookil in jarki popolnoma usahnili. Poleg tega žalostnega dejstva ravnajo pa večkrat tudi ljudje prav kruto z ribicami. Prav značilno je bilo vzKc suši postopanje nekega posestnika v Brezvici. Radna je potoček, ki priteka iz podnožja hribov severno Brezovice. Pri gasilnem domu v Brezovici križa Radna Tržaško cesto, se obrne malo proti vzhodu, potem lcnlža železniško progo, ln teče proti jugu v Ljubljanico. Suša je v potoku uničila mnogo zaroda in v lužicah sem opazil jate ribic, ki so zaradi pomanjkanja kisika molele gobček ia vode. Zelo Občutljivi; piškurji so ležali težko dihajoč tik robov lužic. Vse te ribice so bile zapisane smrti, čudeč se, da je Radna suha, sem šel navzgor proti železniški progi in 'tam sem videl, zakaj je voda popolnoma
| vsahnlla. Neki posestnik je prekopali nasip, ki je ločil Radno od njegovega travnika, spustil vodo na travnik in zajezil potoček Ko sem se drugič vrnil, sem videl, da Je nekdo jez dvignil. Gotovo je hotel nagajati dotičnemu posestniku, ali s tem činom je rešil tisočim in tisočim ribicam življenje Ko sem prišel po d<veh dnevih na me<to. kjer so bile ribice na poginu, sem opazil večjo kotanjo napolnjeno z vodo in ribice zdrave.
Na zapadnem delu Barja sem slišal, d* ribe streljajo, če bj stale ribe na samem, ne bi nastala nobena škoda. Navadno Da stoje nad večjo ribo tik gladine male rib-ce. Ker prileti krogla iz puške, zlasti iz vojaške, z veliko brzino in ker Dovzroči -a-ka brzina silen pritisk, jim poškoduje zrač ni mehur in ribice, v kolikor niso mrtve, odnlavajo ležeče na strani ali pa na hrbtu x brzico in slednjič poginejo. Napačno e mnenje onih, kil mislijo, da mora bitj ,-iba zadeta. Dovolj je če šdne krogla kakih 5 do 10 em mimo telesa Pritisk Je tako Jak. da je riba takoj mrtva ali omamljena la poškodovana na zračnem mehurju.
Zadnjič sem se kopal v gornji Gradašči-ci »n opazoval jeza. ki je plaval tik površine io fei sem ga potem v precej globoki vodi z rokami vjel in ga prenesel v mirno kotlioo Ko j potem je priplaval druiri jez. Tudi on je Imel poškodovan mehur. To vse kaže na streljanje!
Sedai nekaj o izvestnj ribji bolezni, ki jo povzročuje flagelat. to je močelka. il ima zadaj na telesu mikroskupske nitkaste bičke, s katerimi plava, vijugasto nihajoč z njimi po vodi. Ta nevaren flagelat je costia necatrix. Znaki bolezni so sivobelp maroge, ki nastanejo na koži. Od početka
se motnja na koži skoraj ne opazL Maroge tvorijo omenjeni neštevilni flagelati. Po dr. B. Hoferju nastanejo maroge po vnetju kože. ki ga povzročajo bički teh moče! k, ki se drže z njimi na njej. Pod mikroskopom od zgoraj pogledana je costia jajčaste oblike, od strani! pa je podobna klinu aJl stožou in ima dva krajša in dva daljša biča Razmnožuje se s cepljenjem ali pa po vrstah, t j. mehurčkih, kakor že opisana močelka Schtvophtirius Bolezen je zelo nevarna in ribe poginejo hitro, zlasti manjŠ3, pr. katerih okužj močelka škrsre tako da se ribe zaduše v teku nekaj dni. Obolele ribe vzamemo iz akvarija ter Jih denemo v vodo, kateri pridamo 2Ut% soli, kjer jih pustimo pol ure. Da uničimo tudi x-vste«, ki so na ribjem telesu, obnavljamo konelil z ribami vsak drugi dan. Pet kopeli zadostuje. Iz akvarija pa vzamemo vse zdrave ribe, polže in druge živali, potem vržemo vanj 2Vs% soli Na ta način uničimo v vodi plavajoče močelke in mladiče, ki zapuščajo »cyste«. v teku 4 do 5 dni. Potem izpraznimo akvarij, vlijemo svežo temperl-rano vodo v katero denemo zdrave ln iz-lečene ribe in ostale živalice, ki «no iih prej vzeli iz akvarija, še bolje pa je, urediti akvarij na novo.
V domači akvarij vsipam zmeraj po mar lem soli, četudi so ribe zdrave. Na ta način uničim razne parazite na dnu in navadim ribe na slane kopeljC, katere v Tvrimem .potrebe laiše prenašajo Tudi polže navadim na sol. dasi so zelo občutljivi glede soljenja. — V akvariju naj bo tudi dovolj polžev, par polzač, činkelij in golobčkov, kajti tudi onj pobirajo »cvste« na dnn (m — kakor sem on azil _ niso tako občutljivi za take parazite, kakor ostale ribe.	o. S.
7 •• V	■ Iv v*
Zvijače prob tolsci
MALI OGLASI
Znano je, da se Angleži kakor Američau ni na vso moč trudijo za vitko linijo in da si izmišljajo nešteto metod, ki naj bi jih obvarovalo nadležnega »trebuščka«.
Da pričnemo s princem Waleškim, angleškim prestolonaslednikom, ki je pač voditelj vseh svojih vrstnikov v borbi proti preveliki teži: princ David Edvard je pričel že kot mledenič izvajati pred zajtrkom tisto tekanje okoli velikih dvorišč kraljevih palač, ki so za mlade ljudi baje najboljše sredstvo. Pri tem je nosil poleti in pozimi debel volneni sweater, da bi se pošteno pre-potil. Nekoč, v vročem poletnem dnevu se je tako močno segrel, da bi ga kmalu zadela solnčarica in sluga ga je komaj obvaroval smrti. Od takrat teka princ samo v lahki obleki.
Sir Harry Preston, ki ga smatrajo za najčilejšega Angleža nad 70. letom, jaha mnogo, tu pa tam ne obeduje in pleše. Pije do nekih meja, kolikor se mu zljubi, a skrbi pri tem, da se pošteno poti.
Winston Churchill, bivši državni zakladnik, je hotel tolščavost pregnati z gradnjo lastne hišice iz opeke. Gradil je toliko, da so ga imenovali za častnega člana organizacije opekarskih delavcev. Ker se pa ni hotel preveč pripogibati, je ostala njegova teža neizpremenjena.
Edgar Wallace, pokojni pisatelj detektivskih romanov, se ni mogel znebiti niti funta svoje teže. Mož je preveč pisateljeva!, to se pravi sedel in neprenehoma srebal močno oslajen čaj.
Douglas Fairbanks, sloviti filmski igralec, se je zadnja leta zaman mučil z vsemi mogočimi športnimi umetnijami, kakršne poznamo iz njegovih filmov, da bi si ohranil vitko linijo. Njegove zadnje filmske skoke, plezalne in jezdne podvige so morali namesto njega izvajati že figuranti, ki so mu malo sličili. Pisatelj Arnold Ben-
net, lord Birkenhead in — Gene Tunney, nepremagani svetovni prvak v boksanju, trpijo zaradi slične usode. Odkar se je T\m-ney poročil, postaja od dne do dne debelejši.
Rudyard Kipling, Henry Fcrd, sir Basil Zaharov, skrivnostni »kralj municije« iz Levanta, pa ne postanejo in ne postanejo debeli, kakor ne Rockefeller starejši. Vsi ti pravijo, da jim koristi igranje golfa. Bržkone jim samo nič ne škodi — to je vse.
Eden izmed Američanov, ki je preizkusil vse mogeče metode zoper tolščo na sebi in je imel končno uspeh, je izdal naslednja navodila, po katerih se skušajo sedaj ravnati deset tisoči drugi Američanov:
Med štiridesetim in šestdesetim letom vstajaj bolj zgodaj nego bi rad, popij na tešče kozarec vroče vode, gibaj se mnogo na prostem, jej najprvo tretjino in potem polovico manj nego s: jedel nekoč in med obedom ne popij niti kaplje. Pod štiridesetim letem počenjaj isto, poleg tega goji telovadbo, zlasti pa vsakodnevni, sistematični sprehod in tek. Prve čase le hitro hodi, potem polagoma zvišaj svojo zmogljivost na 8 km vsak dan v poldrugi uri, in sicer izmenoma v hoji in v teku. Potem pa se vsak dan speti in ostani srečen.
Smrten padec iz višrne 3000 m
V bližini Chartresa na Francoskem se je primerila strahovita letalska katastrofa. Pri pristanku nekega vojaškega letala so oblasti ugotovile, da je med poletom izginil častnik, eden izmed četvorice potnikov. Sedel je pri strojni puški. Preiskava je dognala, da so se častniku v višini 3000 m nad zemljo udrla tla pod nogami. Zgrmel je v globočino in obležal mrtev na tleh. kjer so našli pozneje samo še brezoblično maso njegovega trupla.
Slu žbo dobi
Vmk«	60 pu:
M lito M 1 Dim. fl)
Pisarniško moč
• 5 do 10.000 D si k« vi* je sprejmem takoj. Pormlbe ■a <>£';. od<l. »Jntra« pod »Dobra moč«. 38751-1
Kinooperater
tanew.lj.TT in po možnosti n^o-žanjm, d^br sta!w> slo-Sbr> i mašeč/m) plač«, gfa-TKirvaojpm in brano. Pomu<l-bfi x M.ht«T»mi i*a oglam! ivid. »Jutra« pod »Zvočni kino«.	3OT3&-1
Gospodično
nenSfco gonnoreč«, nprejsiMsc k otir^ku r* dopoldne. — PmiKJbe s »lito. ki ne Trne, m n»Te*{bo plače n« «?'. wM. »Jutrat pod Šifro »Vzgona«.	83658-1
Dečka
M- opraT*ja.nje poseiricih sprojmfm. Obenem bi »« ir.oAii Sofiranja. Hraaia, »'■»»"vaBije in ototeka v hi-6". >Ta«i*»v t ogl. oddelku »Jutra*.	385*1-1
Ne obupaj
dokler	drl. ra«r«»di»»
loterij« priliko, d« pride* do Magoštanja. — Kopf erečko n a o ▼ o kolo pri
Zadružni hranilnici
T. *. t ». I. Ljubljana, 9r. Petra e. W
Samostojno
kuharico
t letnim* »pričevali, sprej-profl! dobri pjgči k 2 <w<4>sm. Naelnrr v iv^l. oddelku »Jutra*. 38-vB-1
Izprašan kurjač
doM s t. oktobrom službo Reffeitifra »e le na mUjfto moj. Pomw}be na odddefc »JiHra« pod 5;fro »Ve*toa	38281-1
Mlaf?o frizerko
dobro femrjero » ma^iiM-riajo. ta o*idia.!aAi«i. gprej. mm t ttaino sluSJ*). P"-
Biidfco M ople«ryf oddrfok »Jtrtr®« pod »Spo?obna».
38358-1
Trg. pomočnico
eprejmero takoj. Prepis spričevala s« pošlje na ocrl. odd. »Jutra« pod »Začetnica«	38886-1
Sirarla
i TpSf^no prakso sprejme tafcoj Ml-ekareka ledmga, Ribno pri Bleda. 38864-1
Postrežnico
> S S e m m 3 ure dmeivoo.
HesrbereteinoT« ulica 10/1 — prc Stadioan.	38998-1
Gospodično
aprejmfim re vodstvo del!-karte*«)" trgovina. Ponudbe r» osrla«. oddelek »Jutra* pod »Gotovina 15.000*.
38940-1
Natakarico
s kavcijo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	38956-1
m
Učenko
kS ima vesel jo do šivanja, 9prejm«n toikoj. Naslov v offlaeneni oddolku »Ju.fcra« 38704-44
Brivskega vajenca
sprejme KOcbei, Pol"anp.ka cesta 31.	38850-44
Šiviljsko vajenko
sprejmem v modni saion. Na«3«»v v ogila«nom oddelku »Jutra*.	37764-44
Učenko
lepe zunanjosti ln potrebno šolsko Izobrazbo sprejmem za parfume-rijsko stroko. Ponudbe na opl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna«.
38903-44
Vajenca
za dejflka+eso i® Spec.mfo sprejme Verbi«. Stritarjeva rfifa.	38950 44
Vajenca
ia misa-rsko obrt nprejme Jurij Pollak, »trojno "mi. r.arstvo v Kramju. 38931 44
Službe išče
V»k* beM<U fiO par; «• mjeoj« nabora afi »	pa S Din. (2)
Postreznica
srednjih let, pridna, poštena, išče zaposlitve za popoldanske ure. Gre tudi za hišnico. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
38894-3
20ietno dekle
Soe cieatio pon»očoie>e v km-hinj«. Pieoaene ponudbe na ojrla«. oddel«k »Jutra* pod »Kuhinja*.
Trgovski pomočnik
vešč mešane stroke, vojaščine prost. Išče na-meščenja. Ivan Žagar Trebeljno, Dolenjsko.
38963-2
Šivilja
samostojna, ®če namež&e-nje v modnem salonu za takoj afi počnejo. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra*.	38536-2
Mehanik
ki je bil delj časa v Nemčiji, vsestransko izvežban, izobražen, vajen finih del, gramofonov, avtomatov, urarskih del itd., želi zaposlenje pri dobrem podjetju, ki bi ga znalo prav dobro uporabiti. — Naslov tvrdke blagovolite poslati na oglasni oddelek >Ju-tra« pod šifro »Fein-mehaniker«. 38509-2
Službo postrežnice
za ves da«i ieče d*fcle. Naslov ▼ ogj. odd. »Jirtra*.
38745-2
Šofer
z veSIetao praksos vee-?!raiisko zanerfifcv, i <V> brimi spričevali, smože^i v«A pofiravn.1, vojaSčin« oroeit. ielS staloo elaSbo. Naslov v ogla«, oddelku >.Tirtr»*.	3Sf713-2
Čevljar, pomočnik
išče kakršooikoli zajposlenje Sprajm« tradi stačbo sJuge aH kaj alionega. Naslov: Šsntej Jakob, p. Jurklošter »4. 20.	38226-2
Nameščen je
za hišnika
aH poslBžitelj« mlad
zakonski par. Govori vei jezikov. Ponudbe na ogl. odid. »Jutra* pod značko »Delavna«.	38649-2
Deklica
s tremi razredi meščanske šole, iiziiSena šiviija kro-jačica, išče službo. NaeJov v ogl. o<M. »Jutra*.
38635-2
Prodajalka
(lačetiniea) izučena t trgovini mežama. blaga, išče službo — najraje na deželi. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra*. 38589-2
Zaslužek
Kdor t««e uoluika, plača m vaak« besedo 50 pm; sa aaaknr aH Iifro S Dia. — Kdor a ■ 41 attiM, pa aa vsako beaedo 1 Din, ta dajanje aaalora ali za Mira pa t Dia. (X)
Dobra šivilja
sprejme vsa	dela na dom.
Po-nudbe na	o^rlas. oddelek
»Jutra* pod	šifro »Solidne delo*. 38508-3
Postrežnlca
3če zapo^lemi« za doipol-danske a.li popoldanske ore. Naslov v ocl. odd. ».Ttitr«*.
38755-2
Proda ialka
zmoSna v modmi in paJan-terijski trgovini želi m a njaifc" službo. Ponudbe na o«rl odd. »Jutra* pod Šifro »Mlada moč*	38773-2
Prodajalka
•»aimoetojma ta dobro h-ve*b»na ▼ ma*rafakt»ri, Speceriil. lele»uin< in ga-lairteriji. ki govori več ieizikor. iSče kierrkoH na me4č«nj«. — Ponudbe na "Clas. oddelek »Jutra* pod »Prijavna*. 8SBŠ1-2
šivilja
moderna prlirojervalka, dobi damsko perilo 7 delo na dom. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožna«.	38887-3
Šivilja
gre Siva* na dom. Naslov v oglasnem odd«jku »Jutra*.
39001-3
beseda 1 Dia; aa dajanja naslova ati sa iifro S Dia. Dijaki, ki iS6ej* »atrakcije, pla-iajo vsaka besed« SO par; aa Utn aH ia da-Soj« aaeiova S Dta. (4)
a __ ______
Pouk v vijoiini
solopetju in teoriji daje glasbeni profesor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
38016-4
Prodam
Ogiarf Kg. *ea6aja aa
1 Dia beaeda; m da, jaaja aaalova aH aa fifr* f Dia. — Oglasi •ocialmega Mateja vaa ka beseda 80 paq aa dajanja aaslora mM aa Ktaa f« t Dia. (t)
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, prodam v TYbo<vlja.h. Naslov pri podružnici »Jutra* v Trbovljah.	38660-6
Razna oprava
postelje, omare, ogledala, šiv. stroj, pupo za krojače ln mnogo drugih predmetov ln še nekaj starinskih stvari poceni naprodaj. Ogleda se lahko vsak dan med 10. ln 12. uro dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Slegl, Resi Jeva c. 20/1., levo.
38854-6
Voigtlander Skopar
9 krat 12, s priborom, poceni prodam Aljaževa št. 12.	39006-6
Kupim
Oglasi tff. saateja pa 1 Dia beseda} sa lajanja aaakna ati aa Kfm S Da - OffUc •octetadg« saateja vaa ka beaeda so par; sa dajanja aaaiova ali sa IKra pa • Dta. (t)
Mizarsko orodje
rabljeno, kuipiim. Cenjene ponudbe na o$r'as. oddelek »Jutra* pod »Oiua.nJfTM><.
38874-7
Skladiščna poslopja
v bližini koindivora, z vpeljano elektriko xa pogon, oddam. N««lov pove oglas, odd. »Jutra«. 387B740
Specerij. trgovina
naprodaj na Jako prometni točki v Ljubljani Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	38848-19
Les
Vsaka beaeda 1 Din: ta dajanje naale** alt sa iifro pa B Dta. (16)
50.000 Din posojila
iščem ta takoj proti dobrimi obreetim in vknjižbi na prvo m-esoo. Naslov pove oglasni odded«k »Jutra« 38795-16
Lepo novo vilo
enonadetr., z vsem komfortom in 1350 m» vrta, v leipam in prometnem kraju zraven kolodvora prodam na knjižico Prve Hrvatske Stedionice. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Zelo ugodno«. 38812-20
Stanovanja
Hišo
vlsokoprltllčno, sadni vrt ln vrt za zelenjavo, pri kolodvoru in 4 stavbne parcele prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.
38928-20
Komfortno vilo
v elitnem centru LJubljane ln 4 parcele prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra« pod »Lep dom«. 38915-20
V najem
Motorno kolo
v dobrem etamju. 350 ecm ali 500 com. brez prikolice, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Dober«.
38785-10
Lokaj
m fcrgpoTiTio ali pisarno. Hi*u sodni.je oddam. Posebno primerna točka u povrtmino in sadje na debelo ta drobno. Naslov v ogiasoem oddelku »Jutra« 38461-.10
V najem dam takoj
eno veliko in dve majijši, popolnoma feuhi skladišči, pripravni za kako domačo industrijo; garažo aa dva avtomobila; hlev za osem konj; veliko šupo za seno »K
domače potrebščine in kozolec-dvojnik z 10 okni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38103-117
Gostilno
v Ljubljani aJi okolico W vzel v namero aii na račun Pomudlbe na o?la«. oddelek »Jutra« pod »Gostilna«.
38303-17
Posest
No vozi dano vilo
več stanovanjsko, v mestu prodam. Jaivrfli se je pod: »Brez posredovalca« na ogl. oddelek »Jutra«. 38281-20
Parcelo
krasno ležečo, v bližini centra po ugodni ceni takoj prodam. Dofiise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubljana I«. 38789-90
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 38981-30
Stanovanje
odda
Trisob. stanovanje
s pritnkliinami im vrtom oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	38963-31
Stanovanle
»obe, kabineta,	kuhinje lin pritiklin. v	pod^pritličju oddam za 400	Din v Baragovi ulici 8.	3857! -31
Stanovanje
sobe In ktrfvmje s pritUHi-nairm, oddam v Zg. šiški it. £03, Ko«>vo poli«1.
86777-31
Štirisob. stanovanje
s priitiiklinATnl in vrtom oddam v bližini kolodvora. Naslov v o^asnem oddel. »Jutra«.	38720-31
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. oktmbrom aV novembrom v Rnžni dol i nI Poizve «e na Glincah. ee-sta Xni/4.	38581-31
1 Vlaka bendi	k fiO par.
I >a da jaaja a	ari
	ta. (S^a)
Enosob. stanovanje
išče mlad zakonski par bre* otrok (državni nameščenec), takoj v mes.fcu ali v bližini. Ponudbe na oe*l. odd. »Jutra« pod značko »Z naivedbo cene«.
38770-31a
Stanovanje
eno- ali d.vo»obno s kuhinjo, iščem. Najraje v Šiški. Ponudbe z nat-edbo eeme na ogl odd. »Jutra« pod »Stanovanje c.
38781-Sla
Vse šolske knjige in potrebščine
ima
r zalogi knjigarna Tiskovne Zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Zakonca brez otrok
s čistim pohištvom, iščeta stanovanje sobe in kuhinje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do »50 Din«.
38836-21/a
Vsaka beseda 1 Din: aa dajanje naslova ali
aa Šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
k
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št S
Kuhinjo in sobo
oddam z« ?on Din. JarSe St. 58. blitzu Sv. Kri*«.
38730-31
Trisob. stanovanje
vtankoprit! ično. komfortno, po zmerni ceni oddam * 1. oktobrom T Mariborski nI. št. 21.	38827 31
Dvosob. stanovanje
za 350 Din oddam na Glin-eah. Tržaška cesta »t. IS.
38840 31
Cenj. občinstvu
naznanjamo, da smo nastavili špecijalista pedikerja v brivnici kopališča Okrožnega urada v Ljubljani.
38809-31
I
Trboveljski
premog
suha drva, angleški koks dobavlja na dom
Kurivo d.zo.L
Dunajska c. 33 Telef. 34—34
Zobje bolj beli za
tri nijanse v treh dneh
Nifeeear ni bolj Boproega ko« fm ao »obje grdi, rumenkasti, pokvarjeni. To stanje povzročajo mikrobi v ustih, zoper katere so brez moči ca^adne paste za zobe. »-Ko-iJTK»* ugooablj« vse mikrobe in beli zob« za 3 nijanse v 3 dneh. En centimeter Koiyi>o«a na suhi S&etkici m zobe. V trenotka »e pa«ta pretvori v aMii«eptič,m> peno in zaivrelo, ki ~>polnoma časti ta akine -mok ba-e.t»i. Uporabite la poetopek: Vaš «a«meh bo odkril Vaše veKčan-atv-eoe soba.
Aii tamptič.ua A IA BOBK
KOLYNOS
Urejuje Davorin Ravljen. izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskamarja Franc Jezertek. Za tnseratnl del je odgovoren Aiojja Novak. Val t Ljubljani.