NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K Veseli december Vse občine – V vseh občinah Našega časopisa so se na december še posebno pripravili. Decembrski čas je nekaj posebnega, predvsem pa je to čas druženja in veselja. Zato je dogajanje v večini občin v tem času izjemno bogato, vrhunec pa doseže v času med božičem in novim letom. Nekaj posnetkov in vrstic iz začetka decembra, to Dobrova - Polhov Gradec Cesta je obnovljena Končno je regionalna cesta v Gabrjah dobila nov asfalt. Dober mesec trajajoča gradbena dela so bila končana 5. decembra; obnovili so dober kilometer regionalne ceste, za kar bo država morala odšteti 242 tisoč evrov. Župan Franc Setnikar je ob zaključku del opozoril investitorja še na pomankanje avtobusnega postajališča in prehoda za pešce, kar utegne biti težava zaradi boljšega cestišča in posledično večjih hitrosti. Naslednja obnova cestišča bo na odseku Srednja vas - Dolenja vas. --> Vrhnika Novi turistični simboli Izhajali bodo iz Ljubljanice in pisane črke ‘v’. Na natečaju Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika za celostno grafično podobo blagovne znamke Vrhnike je bil izbran izdelek komunikacijske agencije Yootree. Izbrana idejna rešitev predstavlja stilizirano obliko reke Ljubljanice in pisane črke 'v'. Rešitev je izbrala posebna komisija. --> so predvsem miklavževanja in z njimi povezani sejmi, smo že objavili v tej številki, še več pa bo napisanega v naslednji, ki bo izšla konec januarja. Ponekod prideta še preostala dobra decembrska moža, napovedani pa so tudi drugi programi. Log - Dragomer Novi središči? Na mizah osnutka krajevnih središč Loga in Dragomerja Pripravljena sta osnutka idejnih rešitev, ki naj bi upoštevale želje in potrebe občanov, mnenje stroke in finančne zmožnosti občine. Predlogi bodo podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Predstavitev osnutka za ureditev krajevnega središča naselja Dragomer bo 12. januarja ob 18.00 v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. --> Kakšen koledar dogodkov bo v vaši občini, si po­glejte na »svojih« straneh, kjer so navedena tudi silvestrovanja. Nekatera bodo še posebno zani­miva. Horjul Nova zobozdravnica Nuša Zadel, dr. dent. med., bo z delom začela januarja. Občina je z edino prijavljeno kandidatko na razpisu sklenila koncesijsko pogodbo za obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja še za dodatnih pet let. Koncesija obsega 0,6 tima za odrasle paciente in 0,4 za otroke in mladino. Nasledila bo dolgoletno koncesionarko Violando Lavrenčič, dr. dent. med. --> Toplina Že konec novembra, predvsem pa decembra so oglasi polni sporočil, ki temeljijo na toploti, obdarovanju, jemanju časa drug za drugega in podobnem. Lepo in prav, da so take vrednote, kot sta čas in ljubezen v ospredju. A po drugi strani se pojavi paradoks, kajti ravno trgovine so tiste, ki v tem prazničnem času najbolj zaživijo –strankam se približajo s podaljšanjem urnika do tako rekoč skrajnih okusnih mej na račun svojih zaposlenih. Na tak način tiste vrednote, ki jih oglašujejo za svoje stranke, brezsramno pohodijo pri svojih delavcih. Seveda so izjeme, da ne bo pomote. Toda po drugi strani smo si vsega tega nekoliko krivi tudi sami, pa čeprav smo se pred leti na referendumu izrekli proti prazničnim in nedeljskim trgovinskim urnikom. Grdo smo navajeni, da skočimo pozno zvečer ali celo v nedeljo v trgovino, pa čeprav potrebujemo nenujno živilo, dan zaprtja trgovin pa štejemo že za nacionalno katastrofo, zaradi česar si je treba narediti tedensko zalogo. Hja, eno so praznične vrednote, na katere radi opozarjamo, drugo pa solidarnost, na katero ob polni skledi priboljškov takoj pozabimo. Želimo vam vesele in blagoslovljenje božične praznike, v novem letu pa zdravja, povišico in čim več srčnih trenutkov. Gašper Tominc NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 2 www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | Velja od 1. 12. do 31. 12. 2016. izbrano iz kataloga ugodnosti 2017 POSODICA ZDRAVJA S POKROVČKOM LONČEK ZDRAVJA 250 ml redna cena: 14,90 € redna cena: 11,90 € cena s Kartico zvestobe cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: 15 8,94 € 40% 7,14 € 15 40% OTROŠKI TERMOFOR GRELNIK OVČKA ALI ZAJČEK ZA VRAT redna cena: 19,99 € redna cena: 19,99€ cena s Kartico zvestobe cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: 11,99 € 20 40% 11,99€ 20 40% HAPE KLOVN RAVENSBURGER Z OBROČI SESTAVLJANKA redna cena: 9,99 € redna cena: 3,99 € cena s Kartico zvestobe cena s Kartico zvestobe POPUST: POPUST: 6,99 € 5 30% 2,79 € 5 30% • NAGRADNA KRIŽANKA • NAGRADNA IGRA ZA OTROKE Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali pa nas pokličite na 080 71 17! Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolne. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 1. 12. do 31. 12. 2016 oziroma do prodaje zalog. KAMORKOLI Z ZAVAROVANJEM TUJINA. Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini in se izognite visokim stroškom zdravljenja. Počitnice ne gredo vselej po vašem načrtu. Zavarovanje vam zagotavlja dodatno varnost v primeru zdravstvenih težav ter krije morebitne stroške zdravstvenih storitev. * letnega zavarovanja Multitrip Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Naj bo Vzajemna vaš varuh zdravja tudi v prihajajočem letu. Srečno, uspešno, predvsem pa veliko zdravja v 2017! Lepe praznike in uspešno novo leto. Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica Obiščite nas v poslovalnici na Vrhniki, Ljubljanska cesta 16, 1360 Vrhnika, tel.: 01/ 757 39 10. Na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU. Nastopili bodo pevski zbori naše doline in gost IVAN OMAN. Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca, ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri. Turistično društvo Briše NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 3 3 Prve novice Horjulska občina pripravlja brezplačna izobraževanja To bosta dva sklopa, in sicer bo prvi na temo izzivov podeželja, na katerih se bodo udeleženci seznanili s temelji podjetništva, izvajanjem dopolnilne in osnovne dejavnosti na kmetiji, kako preiti od hobija do prodaje ter podobnim. Drugi sklop izobraževanja pa bo namenjen računalniškemu opismenjevanju, na katerem se boste naučili osnov interneta, uporabljati programa Word in Excel ter digitalna potrdila. --> Konec sanj o novem poslovnem centru na Dobrovi? Akt o javno-zasebnem partnerstvu za projekt izgradnje Poslovno-trgovinskega centra Dobrova, ki je bil v veljavi od 1. decembra 2012, je razveljavljen. Tako so skoraj soglasno odločili svetniki občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec. Župan Franc Setnikar je na seji dejal, da še vedno ni obupal, pač pa se tako odpirajo dodatne možnosti, kot je na primer odkup objekta, kmetijska zadruga lahko sama financira prenovo objekta ali pa bo treba za dejavnosti, ki jih občina mora zagotoviti svojim občanom, poiskati novo možnost. --> Pripravili so rezervne scenarije Vodstvo Občine Log - Dragomer je avgusta 2015 na Ministrstvo za okolje in prostor oddalo vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Od takrat je minilo že leto in pol, a na občini odgovora, ali bodo sredstva odobrena, še vedno niso dobili. Še več, še vedno ni jasno, koliko sredstev bo sploh na voljo. Na občini med tem časom niso sedeli križem rok, pripravljenih je več rešitev. --> 50 let košarke v Borovnici V okviru prireditev ob praznovanju 50 let košarke so v soboto, 19., in petek, 26. novembra, v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici odigrali tekme pripadniki različnih generacij: od pionirjev do članov ter veterank in veteranov. Razveseljivo je, da si je tekme ogledalo precej ljubiteljev košarke, tako da so bili organizatorji tekem zelo zadovoljni. Hkrati vse ljubitelje košarke vabimo, da si v galeriji HUD Karel Barjanski (stara pošta) ogledajo razstavo o zgodovini borovniške košarke vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure do vključno 5. 1. 2017. Na fotografiji: ekipi starejših veteranov. --> MNENJA Župan načrtuje dvomilijonsko investicijo, pa ne ve, zakaj V novembrski številki Našega časopisa ne direktorica občinske uprave, logije, pri katerem naj bi šlo po kot tudi nihče drug iz občinske skopih pojasnilih za prenesene smo lahko prebrali, sicer ne preveč posrečen, uprave ni znal odgovoriti na to, in v enega od bajerjev potoplje­ vsekakor pa všečen županov odziv, povezan z po naši oceni ne preveč zahtev-ne arheološke najdbe iz tako odhodom devetih občinskih svetnic in svetnikov no vprašanje. imenovanega mokrega lesa. Na z novembrske seje občinskega sveta. V zapisu je Prav tako nihče od prej nave-kakšen način si bodo morebitni izkazal zaskrbljenost predvsem zaradi stroškov, denih ni znal odgovoriti, ali ob-obiskovalci takega centra, če je ki jih za občinski proračun pomenijo sejnine staja izdelana študija, iz katere seveda temu namenjen, v enega izhaja potreba, da morajo biti, od bajerjev potopljene najdbe članov občinskega sveta in njegovih delovnih bodo ali naj bi bili na Vrhniki lahko ogledali oziroma komu teles ter občinske svetnice in svetnike pozval k trije muzeji, ko pa še za obstoje-ali čemu bo ta center služil, tvornemu in odgovornemu ravnanju v dobrobit čega, to je Doživljajsko razstavi-predvsem pa, koliko nas bo stal, Vrhničanov. šče Ljubljanice, v katerega je bilo ni jasno. po znanih podatkih vloženih Veseli bi bili na primer tudi Da je župan skrben in zaskr-nju, bi bili veliko bolj veseli, če 1.386.000 evrov, doslej pre-pojasnila, zakaj je načrtovana bljen zaradi stroškov, ki breme-bi župan na primer znal na no­težno iz občinskega proračuna, investicija Ureditev kolesarske nijo občinski proračun, je seve-vembrski seji občinskega sveta ni povsem jasno, kakšna bo nje-in šolske poti, ki naj bi pote­da prav, vendar je to, kar je storil pri obravnavi osnutka Odloka gova dejanska usoda. Govori-kala po vrhniškem klancu od s svojo izjavo, čista demagogija o proračunu Občine Vrhnika mo namreč o nameri občinske Kulturnega centra do križišča – prikazati občinske svetnike in za leto 2017 pojasniti, zakaj na­uprave, ki tudi na Kotnikovih Tržaške ceste z Voljčevo in naj svetnice zgolj kot breme občin-črtuje in kaj pravzaprav naj bi bajerjih načrtuje podobno inve-bi povezovala Kulturni center z skega proračuna. predstavljala investicija Uredi­sticijo drugih razsežnosti, to je naravno dediščino Močilnika Ko pa že pišemo o stroških tev izvirov Ljubljanice v pred-Ureditev predstavitvenega cen-in Retovja za pešce in kolesarje, občinskega proračuna ter o videni vrednosti 1.990.000 tra kulturne dediščine – arheo-ki naj bi bila po besedah pod­tvornem in odgovornem ravna-evrov, pa ne on, ne podžupan, Županov pogled na delo posameznih svetnikov Mnogo prahu je dvignila seja občinskega sveta ob pripravi proračuna za leto le v primeru, da odgovornim za 2016 predvideli možnost, da to zagotovimo potreben čas in 10. novembra, na kateri se je jasno pokazalo, bi ob zagotovitvi državnih ali pogoje, bo tudi celota zaživela v kdo si želi razvoja občine in kdo želi nabirati evropskih sredstev lahko kan-želenem obsegu. točke. Pa ne le na sejah, pač pa že pred njimi. didirali za izvedbo. Zato je Tudi sicer se pripombe sve­bilo to (ob vedenju celotnega tnikov, ki se s proračunom ne Da ne bi izgubljali časa na se-rih smo obravnavali v povpre-občinskega sveta) v proračun strinjajo, nanašajo predvsem jah, sem že v mandatu 2010 do čju 10,03 točke na sejo, seja pa tudi vneseno v poglavje Načrt na investicije iz NRP, to je na ti­2014 kot nestrankarski župan je trajala v povprečju 2 uri in 56 razvojnih programov 2016 – ste investicije, ki naj bi se izva­dva dni pred sejo povabil pred-minut. Nikoli se ni zgodilo, da 2019 (skrajšano NRP). Glede na jale v letih po letu 2017 (v letu stavnike strank (predsednike seje ne bi pripeljali do konca in to, da so razvojni cilji Slovenije 2018 in kasneje), in ki so vse in vodje svetniških skupin) na da bi jo bilo treba nadaljevati v in EU v tej finančni perspektivi vezane na evropska in držav­neformalni sestanek, na kate-novem terminu. usmerjeni pretežno v t. i. meh-na sredstva. Iz navedenega je rem bi se lahko razrešile marsi-Seveda bo kakšen svetnik iz-ke programe in ne v investicije, mogoče točno videti, koliko so katere nejasnosti. V prejšnjem javil, da pač svetniki tedaj niso je tudi ta postavka sedaj uma-ti svetniki razvojno naravnani. mandatu je to lepo teklo, kar je proučili materialov, zato na seji knjena iz proračuna. Poudar-Ob sočasnem podpiranju pri­razvidno tudi iz rezultatov, ki niso sodelovali, kot se skuša jam pa, da postavka ne vpliva dobivanja sredstev iz zunanjih jih je dosegla oziroma za kate-prikazati tudi dandanes. Pa neposredno na proračun, saj virov vsako investicijo, ki bi re projekte je pripravila Občina menim, da temu ni tako. Mar-je temeljila na sredstvih, ki ne Vrhniki pomagala do večje pre-Vrhnika. Naj navedem le najve-sikateri svetnik po proučitvi izhajajo neposredno iz prora-poznavnosti in s tem udeležbe čje: kanalizacijsko omrežje, či-materialov dejansko izkoristi čuna. Proračunska sredstva bi pri razrezu turističnega kolača, stilna naprava, nova knjižnica, možnost, da problematiko raz-aktivira lišele, ko bi bili prido-ki ga uspešno razvija Ljublja­energetsko obnovljen vrtec, čisti že pred sejo, saj kot dober bljeni drugi viri. na, označuje za nepotrebno in Cankarjev dom, Glasbena šola, svetnik ne želi krasti časa pre-Ocenjevanje, ali je Doži-zgrešeno. postavitev označevalnih tabel, ostalim 23 kolegom z vprašanji, vljajsko razstavišče Ljubljanice Verjamem, da ste edini pri­ureditev krožišč, izgradnja ki bi jih lahko razrešil pred tem. zgodba o uspehu ali ne, je zelo stojni razsodniki le občani novih prostorov za šolo, posta-Tudi konkretne težave, ki so zahtevno dejanje. Osebno si ne Vrhnike, ki boste povedali, kaj vitev Park & Ride na Vrhniki, se pojavile na seji 10. novembra, upam trditi, da je projekt slab, je prav in kaj ne. Verjamem obnova več kilometrov pode-so bile predstavljene tako, da saj laična in strokovna javnost tudi, da si potek seje občinske­želskih cest, vodovoda, zame-jih pripravljavci proračuna niso projekt hvalita. Menim, da so le ga sveta ogledate tudi na video­njava in postavitev javne raz-predhodno poznali in se nanje obiskovalci tisti, ki o tem lahko posnetkih na naši spletni strani svetljave in še bi lahko našteval. niso mogli pripraviti, saj je na presodijo. Smešno je tudi, da in si sami ustvarjate mnenja o V sedanjem mandatu pa se tak način lahko presenečenje so se tisti, ki najbolj kritizirajo strokovnosti in primernosti tovrstnega usklajevanja udele-popolno. Pri tem pa se svetnik, projekt, tudi najbolj prizade-odgovorov, ki jih podaja občin­žuje le nekaj strank in list, pre-ki je postavil vprašanje, na ka-vali, da upravljanje prevzame ska uprava. ostalih pa to ne zanima in raje terega v tistem trenutku dejan-naš Zavod Ivana Cankarja. Naj zaključim z mislijo enega nastopajo na občinskem svetu. sko ni dobil odgovora, ne zave-Torej ti isti kritiki dejansko ne najuspešnejših slovenskih me-To je razvidno tudi iz njihovih da, da je občinski svet postavko verjamejo, da je ZIC sposoben nedžerjev, ki je dejal: »Slovenci izvajanj na samih sejah, ko do že sprejel s proračunom za leto uspešno peljati projekt. Oseb-odpuščajo vse, le uspehov ne.« onemoglosti ponavljajo ista, že 2016. Dejstvo je, da je tu govora no nisem takega mnenja in v In kaže, da ravno to moti dolo­večkrat obrazložena vprašanja. o možni investiciji v ureditev celoti podpiram delo tistega čene kroge, ki ne želijo sodelo-To pa otežuje seje in po nepo-izvirov Ljubljanice, za katere-dela ZIC, ki je odgovoren za vati z gradnjo Vrhnike, pač pa trebnem krade čas za obravna-ga so se svetniki zavzemali že razstavo Moja Ljubljanica. Res se z diskreditiranjem pripra­vo drugih točk. Naj za primer tedaj, ko so županu predlagali pa je tudi, da tako zahteven vljajo na nove volitve. navedem le dejstvo, da je bilo nakup gostinskega obrata v projekt z dnevom odprtja še v prejšnjem mandatu trideset Močilniku (ki pa sploh ni šel ne more biti popoln, pač pa so Župan Občine Vrhnika,rednih in izrednih sej, na kate-v prodajo). In v letu 2015 smo potrebne dodatne dodelave. In Stojan Jakin župana zgolj prenesena iz leta ninah, ne pa zavzemanje za za­ 2016 v proračunsko leto 2017, iz konitost, pravičnost in poštenje. prvotnih 620.420 evrov če noč Na koncu je bil osnutek odlo­ in brez kakršnega koli pojasnila ka o proračunu Občine Vrhnika narasla na neverjetnih 936.341 za leto 2017, čeprav odgovorov evrov, kar za približno 460 me-na vsa prej navedena vprašanja trov dolg odsek pomeni okvir-ni bilo, z glasovi občinskih sve­ no 2.035 evrov za en tekoči me-tnic in svetnikov, ki o proraču­ ter pločnika in kolesarske steze. nu sploh niso razpravljali in jih In še bi lahko naštevali. Več očitno ni motilo, da ne vedo, kaj milijonske investicije, za katere sprejemajo, z zadostno večino nihče od odgovornih iz občin-sprejet. ske uprave nima ustreznega ali In naj za zaključek ponovno vsaj prepričljivega odgovora in citiramo znamenitega Alberta pojasnila, očitno niso težava. Einsteina: »Svet ni nevaren za-Težava so občinske svetnice in radi tistih, ki delajo slabo, am­svetniki ali vsaj tisti med njimi, pak zaradi tistih, ki to gledajo in ki so zadnjo sejo predvsem za-ničesar ne storijo.« radi arogance in poniževalnega Več o tem si lahko preberete odnosa župana in direktorice na spletni strani LRVP: občinske uprave, predvsem pa ht t p:// l i s t a-z a-r a z voj-v rh n i­podžupana, protestno zapustili, skega-podezelja.org in jih, vsaj po županovih naved-Lista za razvoj vrhniškega bah, k temu sili zgolj slo po sej-podeželja Nekatera pojasnila k proračunu za leto 2017 Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike skupaj s pešpotjo od Kulturnega centra Vrhnika – KCV do Voljčeve 27 oziroma do prvega odcepa za Raskovec pomeni odpravo že dalj časa trajajočih težav glede varnosti v cestnem prometu v tem delu Vrhnike. Gre za ureditev regionalne ceste Vrhnika–Logatec, ki mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki veljajo za take ceste. Na sicer kratkem odseku se bodo urejala štiri križišča, dostopanje do poko­ pališča in Močilnika, zavijalni pasovi, oporni zidovi, semaforizira­ nje križišča pri Volčevi 27 in drugi ukrepi za umirjanje prometa in izboljšanje varnosti. Projekt PZI je bil že recenziran, Direkcija RS za infrastrukturo je tudi že izdala soglasje k projektu. Cilj te ureditve je povezati dva dela Vrhnike med seboj tako, da se bo izboljšala varnost za najšibkejše udeležence v prometu, to je kolesarje, pešce, invalide in šoloobvezne otroke. Šolska pot z Ra­ skovca do OŠ Ivana Cankarja na Losci bo, po izvedeni ureditvi, lahko potekala po desni strani Tržaške ceste, gledano v smeri cen­ tra Vrhnike. Prečkanje regionalne ceste ne bo več potrebno. Za otroke in odrasle, ki bodo želeli po opravkih preko Tržaške ceste pri Voljčevi 27, bo po izvedbi projekta postavljen semafor z ukrepi za umirjanje prometa. Za tiste, ki bodo imeli pouk v šolskih prostorih Kulturnega centra Vrhnika ali želeli obiskati knjižnico oz. razstavišče Moja Ljubljanica iz smeri Raskovca, je predviden nov prehod za pešce čez Tržaško cesto na novo narejenem dostopu do KCV, z novim križiščem, na na meji med KCV in nekdanjo restavracijo Blagajana. Nova ureditev kolesarske poti in pešpoti bo omogočala urejeno dostopanje do pokopališča in do ceste proti Močilniku, s čimer bo omogočen varen potek programov razstavišča Moja Ljubljanica v kombinaciji z ogledi Močilnika. Veliko prahu po nepotrebnem dviga projekt Ureditev izvirov Lju­ bljanice. Le zakaj? Ali so res med nami še nekateri, ki mislijo, da je treba naravno vrednoto prepustiti ljudem, ki jim za to ni mar? >> NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 7 >> predstavljeni, in za zneske, ki so v gradivih in jih je treba samo postavke z vrednostmi, ki naj bi se realizirale v letu, za katerega vanja gotovo sodi tudi potreba po celoviti ureditvi območja razvojne ovire in uresničevali regijske razvojne specializacije. poiskati in prebrati. se sprejema proračun) kot tudi Močilnika in Retovja z ureditvi- Projekt je del dolgoročnega Reševali bi gostinski del, na na­ravno dediščino pa pozabili? Človek se vpraša, koliko ne­kateri svetniki sploh pogledajo gradivo in koliko se v resnici sprenevedajo, ko pišejo, kar pišejo. Zahtevajo pojasnila za projekte, ki so bili že večkrat Če Občina Vrhnika načrtuje projekt v dveh proračunskih letih, je zato treba gledati tako posebni del proračuna (tu so NRP (kjer je razvidna načrtova­na vrednost za projekt v celoti – v naslednjih letih). Na primer: projekt Uredit ve kolesarske in šolske poti je bil vključen v jo tematskih poti, predstavitve­nega centra naravne dediščine Vrhnike z okolico in širše za potrebe ozaveščanja in informi­ranja najširše javnosti ter uredi­ načrta revitalizacije naravne in kulturne dediščine Vrhnike in širšega območja, ki se bo izva­jal šele po pridobitvi ustreznega sofinanciranja. Že sedaj je bil proračun že za leto 2016 in ga tvijo dostopanja s kolesom in vk ljučen v Načrt razvojnih pro- Za Planinsko kočo je sedanji občinski svet potrje­val že lani decembra (2015). Za projekt pričakujemo pridobitev sredstev iz EU. Ker ni bilo ustre­ peš od KCV do Močilnika. Oba obravnavana projekta sta med seboj povezana in se dopolnjujeta. Še več. Ob načr­ gramov Občine Vrhnika – NRP zaradi boljših možnosti za pri­dobitev sredstev EU in države. V nasprotju s trditvami člana znega razpisa, projekt ni šel v iz­ tovanju investicij v letu 2015 za občinskega sveta lahko zapiše­ pač ni denarja vedbo v letih 2016 in 2017, am­pak je bil prenesen v leti 2017 in 2018 v enaki vrednosti, skupno v višini 936.341,00 evrov. Vsa vk ljučitev projektov v Regio­nalni razvojni program smo jih medsebojno povezali v projekt Ureditev izvirov Ljubljanice. mo, da je bila tudi na letošnji seji na kratko predstavljena vsebina projekta, kar je razvidno tudi iz videoposnetka seje. Priprava pojasnila za to investicijo, ki so Izmed več kot petsto projek­ celotne dokumentacije pa v tej Na novembrski seji Občinskega sveta občine Vrhnika smo v napetem ozračju sprejemali osnutek proračuna za leto 2017. Opozicijski svetniki smo postavljali enostavna vprašanja, svetu rečeno, da ne razumemo, lahko zagotovo pritrdim, da ta­kšnih, oprostite izrazu, norosti, resnično ne razumem. Za OO SDS Vrhnika jih zahtevali, so svetniki prejeli že v letu 2015. Enako velja za projekt Ureditve izvirov reke Ljubljanice. Kar je v Močilniku najvre­ tov, ki so jih predlagale občine iz osrednje slovenske regije, je bil omenjeni projekt uvrščen na seznam najpomembnejših projektov regije, za katere so fazi niti še ni smiselna, saj jo bo v vsakem primeru treba prila­goditi razpisom, njihovim po­gojem in določilom ter pri tem upoštevati tudi rezultate delo­ Sodu pa so izbili dno nejasni odgovori o predvidenem novem muzeju v Močilniku. Nihče ni znal odgovoriti na naše vpraša­nekaterih svetnikov so sedaj in­vesticijo umaknili iz načrta ra­zvojnih programov. Za koliko časa, ne vemo. vendar na večino ni bilo odgovorov. Daniel Cukjati dnejšega, je skozi tisočletja ustvarila narava sama. Naša naloga pa je, da to najvrednejše poskušamo očuvati za nasle­dnje rodove. Med taka prizade­ v obrazložitvi napisali, da bi z njihovo uresničit vijo omogočili izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in pred­nosti regije, odpravljali ključne vanja obstoječega razstavišča v Kulturnem centru Vrhnika. Janko Skodlar, podžupan nje, kaj bo v Močilniku stalo za Občina potrebuje nove šol­dva milijona. V luči tega bi me-ske prostore, novo športno nili, da je tiskarski škrat malo dvorano, športni park čaka na ponagajal in v tipkal napačno obnovo, občina nima avtokam­številko. Vendar ni tako. V gra-pa, kolesarskih poti itn. Vendar divu za decembrsko sejo je pri-za te investicije praviloma ni ložen osnutek dokumentacije sredstev. Še za novo planinsko za Center naravne dediščine in kočo na Planini, ki se bo gradila ureditev izvirov Ljubljanice. Da drugo leto, občina nima poslu- Blagoslovljen božič in je treba urediti izvire Ljubljani-ha. Za dobrih 400.000,00 evrov srečno novo leto 2017 ce, se vsi strinjamo. Glede smi-veliko investicijo ima v letu 2017 selnosti dodatnega muzeja, ki bi predvidenih 10.000 evrov. Za Vam želi Občinski odbor bil od muzeja Moja Ljubljanica pravljično pot na Malem placu Slovenske demokratske oddaljen nekaj sto metrov, pa se v Bevkah pa 80.000 evrov. Kot stranke. lahko vprašamo. Zaradi pritiska nam je bilo že na občinskem Vrhnika, 1., 2. in 3. december – Cankarjevo novo odštevanje prižgali še no­voletne lučke. mesto dobi značilno decembrsko podobo z V petek in soboto je dogaja­ lučkami, ki jih komunalni delavci razobesijo po nje popestril smučarski sejem v drogovih javnih svetilk in na javnih površinah. izvedbi lokalnega smučarskega Najbolj je okrašen Sodnijski či kulturni program v izvedbi društ va. Ogromno pancerjev, trg, kjer je v prazničnem de-domačih pevskih ali glasbenih smučk, palic, čelad in drugih cembru največ javnih priredi-zasedb. Skavti so za mimoido-pripomočkov je zamenjalo la­tev. Ena prvih je tako imenova-če pekli palačinke, taborniki pa stnika. Še vedno so bile ugodne ni Miklavžev sejem, ki je zopet delili topel čaj in piškote. Vrhu-cene in pestra ponudba tisti de­privabil ogromno stojničarjev nec dogajanja, ki se je začelo že javniki, zaradi česar se ljubitelji z večinoma ročno izdelanimi v petek, ko so vrtci krasili novo-belih strmin vsako leto vračajo izdelki, organizator – Zavod letno jelko, je bil v petek zvečer, na vrhniški smučarski sejem. Ivana Cankarja Vrhnika – pa ko je nastopil ognjeni mojster Gašper Tominc,je poskrbel še za spremljajo-Hatana, za njim pa so na župa- foto: GT Pripravili smo tri stojnice s smučmi in palicami, eno več kot lani. Smučarske čevlje so prodajali v Mali mestni galeriji. Zahvaljujemo se g. Bojanu Mavsarju, da nam je odstopil galerijske prostore in tako rešil eno izmed organizacijskih težav. Sejem je uspel, kar pomeni, da je veliko otrok in starejših dobilo nove kose smučarske opreme za prihajajoči sneg. Prav tako se je veliko ljudi na sejmu znebilo premajhne ali kako drugače neustrezne opreme, ki jim je bila doma v napoto. Se­veda je uspeh smučarskega sejma pogojen z udeležbo ljudi, ki je presegla vsa naša pričakovanja. Kljub temu se je naša ekipa odlično izkazala, upamo, da je bil vaš vtis enak. Zahvaljujemo se tudi podjetju Prosaf za tiskanje in Hotelu Mantova za popust pri kosilu. Pridobljeni denar bomo porabili za uresničevanje projektov, katerih namen je čim več ljudi, predvsem mladih in otrok, spraviti na smučarske proge po ugodni ceni. Prva tovrstna dejavnost bo novoletni tečaj, ki bo potekal od 26. do 30 decembra letos. Podrobnejši program, cene in preostale prihajajoče dejav­nosti si lahko ogledate na naši novopečeni spletni strani ww w.SD-VRHNIKA.si. Lep pozdrav in vesele praznike ter srečno v letu 2017! Jakob Kužnik NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 8 8 Glasbeniki podprli dobrodelnost Vrhnika, 26. november – Mineva 25 let od ustanovitve vrhniške Karitas, ki je bila kot taka ena prvih v Sloveniji, hkrati pa je dandanes v lokalnem okolju poleg Rdečega križa glavni promotor in akter dobrodelnosti. Eden od načinov zbiranja denarnih sredstev je tudi s pomočjo sedaj že tra­dicionalnega koncerta Dva novčiča, na katerem so tokrat od prodanih vsto­pnic in prostovoljnih prispevkov zbrali poldrugi tisočak evrov. Vabilu se je od­zvalo veliko glasbenikov in kulturnih ustvarjalcev iz domačih in sosednjih krajev, ki so soustvarili pol drugo uro dolg program. Malo, v primerjavi s če­trtstoletno zgodovino te dobrodelne organizacije, ki je že takoj po ustanovi­tvi morala zadihati s polno paro. Spo­mnimo se samo balkanskih vojn, ki so v prvi polovici devetdesetih let tudi na Vrhniko pripeljale veliko beguncev, pa kasneje propad vseh večjih delodajal­cev na vrhniškem koncu. Pri pomoči so pomagali starejši, pa tudi najmlajši – pa naj bo samo duda ali pa del žepni­ne. Pa ni samo materialna stiska tista, ki bremeni; včasih so duševne stiske lahko še večja bremena. Za te je vrhni­ška Karitas pred dvema letoma uvedla brezplačno pravno svetovanje in dru­žinske terapije. Zdaj v Karitas Vrhnika deluje štiriindvajset prostovoljcev, svo­je prostore pa ima v nekdanji dekaniji nasproti cerkve sv. Pavla. Oskrbuje 319 družin oziroma 841 posameznikov. Zadnji izredni dogodek za Karitas je bila lanska begunska kriza, ko so se ljudje dobro izkazali, a na splošno je mogoče opaziti, da je začela bledeti vsesplošna pripravljenost ljudi nuditi pomoč. Direktor vrhniške Karitas Blaž Gregorc je zato v svojem nagovoru spo­mnil na nujo src sočutja, brez katerih ni mogoče nuditi takšne ali drugačne pomoči. Podobno je menil tudi Marko Čižman, predsednik Škofijske Karitas Ljubljana, in opozoril, da je treba k so­čutju vzgajati predvsem mlade. Župan Stojan Jakin se je organizaciji zahvalil za vso njeno četrtstoletno pomoč in hkrati ravno tako potrkal na duše so­čutja s sloganom Ostanimo ljudje!. Program so oblikovali: pritrkovalci KD Raskovec, Plesni studio Peter Pan, Klemen Šiberl in Primož Malavašič, kantavtorica Simona Černetič, Ok­tet Raskovec, Ansambel Javor, godalni kvartet Quartissimo, glasbena skupina Ogenj in dim, Ansambel Presenečenje, Folklorna skupina Cepci in Pihalni or­kester Vrhnika. Povezovala sta Marja­na Debevec in Franci Bozavičar. Gašper Tominc, foto: GT Dan žrtev prometnih nesreč Zahvala Župnijska Karitas je ob 25-letnici organizirala dobrodelni koncer t DVA NOVČIČA. Denarna sredstva, ki so se nabrala od koncerta in prostovoljnih prispevkov, bodo porabili za družine, ki so v socialni stiski. Hvala vsem nastopajočim. Hvala vsem darovalcem, ki so bili: Špan, d. o. o., Siliko, d. o. o., For trade, d. o. o., Dvig, d. o. o., Dvig, d. o. o., B3servisd. o. o. Hvala vsem sponzorjem: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, gostilnama Kranjc in Popatek, slaščičarnama Berzo in Breza, kmetijam Zdešar, Horjul; Vehar, Podlipa, in Jožeta Habeta. Hvala Radiu Ognjišče za oglaševanje, Andreju Černetiču za ozvočenje in napovedovalki Marjani Debevec ter napovedovalcu Franciju Bozavičarju. Da župnijska Karitas lahko deluje vse leto in lahko pomaga številnim družinam, ki so v stiski, z denarno in materialno pomočjo, se zahvaljujem vsem darovalcem, ki nas podpirajo vse leto. Hvala avtoprevozništvu Storitve Jež, DG-zelenjava, skupini Žarek dobrote, škofijski Karitas, trgovinama Mercator in Lidl ter hvala vsem prostovoljcem, ki pomagajo redno in občasno. HVALA VAM! Marica Štirn Ob odprtju kašče Prav je, da zapišemo tudi izvajalce programa ter vse tiste »skrite pomagače«, ki so pripomogli, da je bilo odprtje Lukacove kašče na Stari Vrhniki nepozabno. Prihajajoče na otvoritev so pozdra­vljali Povžarski pritrkovalci. V programa v domu KS je sodeloval Otroški pevski zborček pod vodstvom Nine Dolinar, Anita Garafolj in Petra Fefer sta poskrbeli za njihovo lepo podobo, Matic Ogrin za osvetlitev odra. Joži Krvina je z videoprojekcijo prikazala potek obnove kašče. Špela Dolinar, Neli Dolinar, Ajda Osredkar in Eva Ogrin so pomagale pri prerezu traku. Ida Grom je povezovala kultur­ni program. Mojca Gutnik je vse ujela v kamero. Franci Petkovšek je skrbel za varen prihod obiskovalcev, Robert Grom in Andrej Dolinar za prijetno počutje po zaključku programa, go­spodinje pa so spekle dobrote za dan priredit ve. (NČ) Vrhnika, Gabrče, 18. november – Tretja nedelja v novembru je namenjena svetovnemu dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, kar je Zavod Varna pot, ki je koordinator aktivnosti v Sloveniji, letos obeležil že deseto leto zapored. Njihovim aktivnostim se vsa leta pridružuje tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. Vrhniško združenje je dan (slogan »Hvala, ker me spoštu­ješ«) pripravil ob Tržaški cesti Vrhnika–Logatec ob naselju Gabrče na mestu tragičnega dogodka, ki se je zgodil v juliju letos. Čeprav je bilo slabo, de­ževno vreme, se je zbralo kar veliko občanov, informiranih članov ZŠAM Vrhnika, gasilcev PGD Verd, PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika ter predstavnikov občine, ZD Vrhnika in PP Vrh­nika. Zbrane je nagovoril pred­sednik združenja Franjo Čre­tnik, ki je med drugim povedal: »Danes smo se zbrali na mestu tragičnega dogodka, ki naj bo v spomin in opomin vsem nam, da imamo tudi na Vrhniki črne točke, kjer so se zapisale žalo­stne zgodbe mladih Vrhniča­nov in trpljenja njihovih dru­žin. Vsako leto se aktivnostim pridružimo tudi člani ZŠAM Vrhnika. S prižiganjem luči in komemoracijo v spomin vsem žrtvam se tako tudi Vrhnika pridružuje svetovnemu dne­vu. V preteklih letih smo tako prižgali sveče na mestih hujših prometnih nesreč, ki so se zgo­dile v naši občini. Z letošnjimi aktivnostmi tako vsi skupaj že­limo opozoriti in se krati zahva­liti za spoštovanje do različnih udeležencev cestnega prometa ter seveda spoštovanje do žrtev prometnih nesreč skozi celotno obravnavo po nezgodi ter spo­štljiv odnos do njihovih stisk in trpljenja! Del bolečine in spo­mine ob teh težkih trenutkih nosimo tudi posredovalci ob takih nesrečah. Gasilci, reševal­ci in policisti smo tisti, ki prvi prihitimo na kraj tragičnega dogodka in, verjemite, ni nam lahko, ko izgubimo bitko z naj­večjo vrednoto – življenjem. Dejstvo je, da smo mi tisti, ki lahko vplivamo na ravnanje v cestnem prometu in poskrbi­mo, da žrtev na cestah ne bi bilo. Ozaveščanje in skrb za varnost sta v naših rokah, čeprav se tega vsi premalo zavedamo. Varnost, pozornost, koncentracija nam morajo biti vodilo na cestah. Vzgajanje mladih, naših otrok, s svojim zgledom v prometu in pogovarjanje o posledicah je odgovornost tudi staršev, celo­tne javnosti in strokovnjakov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagajo.« Župan Vrhnike Stojan Jakin je spregovoril o prometni var­nosti na Vrhniki, ki se mora izboljšati, za kar smo odgovorni prav vsi. O tej problematiki je treba govoriti, se pogovarjati, saj se ob poškodbah in izgubah naših najbližjih spreminjajo na­čini življenja. Nevarne cestne odseke je treba reševati skupaj z občino in državo. Prav nevaren del ceste med Gabrčami bodo v najbližji prihodnosti sanirali tako, da bodo tablo z napisoma Vrhnika premaknili višje proti Logatcu in tako podaljšali hi­trost 50 km/h. Besedo je prevzel tudi po­ močnik Policijske postaje Vrh-nesreč pa s telesnimi poškod­nika Janez Vtič, ki je s številka-bami in 154 nesreč z materi­mi prometnih nesreč opozoril alno škodo. Vzrok za nastanek na problem prometne varnosti prometnih nesreč je bila nepri­na Vrhniki. »V desetih mesecih lagojena hitrost, v primeru huj­letošnjega leta je bilo na našem ših poškodb in smrtnih žrtev območju 199 prometnih nesreč, pa tudi nepravilno prehiteva­skoraj 10 % več kot v lanskem nje. Zato bo policija nadaljevala enakem obdobju. Dve nesreči s preventivnimi projekti kot s sta bili s smrtnim izidom, 43 postavitvami nadzorov cestne­ ga prometa.« Ob koncu smo v spomin vsem žrtvam prometnih nesreč prižgali svečko. Vsi prisotni so si lahko ogledali tehniko gasil­cev in reševalcev, s katero po­sredujejo v prometnih nesrečah. Seveda z mislijo, da bi jo upora­bili čim manjkrat. Simon Seljak NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 9 9 Izgradnja novih prostorov je nuja Izgradnja novih prostorov za osebe z demenco je neodložljiva zgodovinska naloga Doma upokojencev Vrhnika in Občine Vrhnika. V domu smo svoj del naloge opravili! Na vprašanje, kdaj bomo lahko odkupili ustrezno komunalno opremljena zemljišča, za katera imamo pripravljen denar, pa žal dandanes še ni mogoče odgovoriti. V septembru letos smo od Ministr­stva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pridobili pozitivno mnenje in zagotovilo o sofi­nancira nju izvedbe Pred investicijske zasnove za gradnjo medgeneracijskega središča (MGS), ki smo jo posredovali na ministrstvo konec avgusta. Izgra­dnjo MGS na zemljiščih, ki se razpro­stirajo zahodno od lokacije sedanjega doma, je v prostor umestil Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (OPN) že v letu 2014. Z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dom upokojencev Vrhnika (OPPN), ki je bil sprejet na seji občin­skega sveta v novembru in je začel veljati v teh dneh, pa naj bi bila dana dokončna pravna podlaga za pripravo vseh dokumentov za izvedbo projekta MGS z oddelkom za osebe z demenco, v kateri so predvidene v prvi fazi štiri bivalne enote s po dvanajstimi stano­valci v pritličju in pr vem nadstropju, prostori za MGS v drugem nadstropju, mogoča pa bi bila tudi kasnejša nadzi­dava prostorov še za dve dodatni bival­ni enoti v tretjem nadstropju. Za zain­teresiranega investitorja je predvidena tudi izgradnja tridesetih oskrbovanih stanovanj. Dom upokojencev Vrhnika si že skoraj celo desetletje prizadeva najti najprimernejšo lokacijo za izgradnjo Sedaj je na potezi občina! bivalnih prostorov za osebe z demenco, ki so trenutno nastanjene v dveh varo­vanih oddelkih v prostorih sedanjega doma. Prostori v teh oddelkih so, koli­kor statika sploh to dopušča, kar najbolj prilagojeni potrebam teh stanovalcev. Vendar pa nikakor ne ustrezajo zahte­vam pravilnika o kadrovskih, tehnič­nih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva. Skupaj v teh prostorih živi 36 stanoval­cev, kar ustreza trem bivalnim enotam po omenjenem pravilniku, najmanj za eno enoto z dvanajstimi stanovalci pa je teh oseb vključenih še v preostale oddelke doma. Aktualnih vlog za ta­kojšen sprejem na varovani oddelek je še vsaj petnajst. Zato si je dom postavil cilj, kolikor je mogoče hitro izgraditi dislocirano enoto za osebe z demenco s štirimi bivalnimi enotami s po dva­najstimi stanovalci. Pri izgradnji teh prostorov bo dom dosledno upošteval tehnične in prostorske pogoje, ki jih postavlja citirani pravilnik. Da bi pre­verili tudi možnost pridobit ve primer­nejših prostorov za osebe z demenco s temeljito predelavo sedanjih prostorov, smo na začetku leta 2013 naročili te­meljito analizo statike v novejšem delu doma (zgrajenem pred več kot tremi desetletji) in ekspertizo o primerno­sti poseganja v samo konstrukcijo zgradbe. Zaključki ekspertize so nas soočili s trdim dejstvom, da kljub zelo velikim vloženim sredst vom v morebi­tno temeljito rekonstrukcijo zgradbe ne bi pridobili niti vseh nujno potreb­nih, kaj šele najprimernejših in najbolj f unkciona lnih prostorov za primerno življenje v njih. Zato smo v nadaljnjih razmišljanjih vso energijo preusmerili v iskanje rešitev z gradnjo novih pro­storov na zemljiščih, ki so bila v pre­dlogih za sprejem novega občinskega prostorskega načrta predvidena prav za potrebe širitve kapacitet doma ter prostorov za medgeneracijsko središče. Prenovljena vizija in poslanstvo doma Na samem začetku evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, v letu 2012, smo le-to obe­ležili z odmevno okroglo mizo o za­metkih medgeneracijskega središča na Vrhniki. Tej okrogli mizi je samo me­sec za tem sledil izbor celostne grafič­ne podobe doma, ki je v polni meri za­živela še z aktiviranjem spletne strani doma. Tako je mogoče na spletni pove­zavi ww w.du-vrhnika.si že tako rekoč od začetka evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidar­nosti spremljati utrip varne in življenja polne starosti v Domu upokojencev Vrhnika. V tem okviru smo v domu zaposleni ponovno jasno definirali po­slanstvo Doma upokojencev Vrhnika. Poslanstvo doma smo razumeli tudi kot spodbujanje notranjega miru ter nudenje pomoči pri dostojanst venem človeškem zorenju do konca življenja kljub telesnemu pešanju, bolezni in drugim starostnim tegobam. Vodilo pri tem je: odprt in spoštljiv odnos do vseh stanovalcev ter v čim večji meri, v okviru danih možnosti, upoštevanje potreb slehernega posameznika; v prvi vrsti pa ohranitev dostojanstva sleher­nega ter zaščita njegovih pravic. Storit ve institucionalnega varst va starejših nudi dom predvsem domači­nom ter občanom bližnjih občin tako rekoč v njihovem življenjskem okolju, kar omogoča ohranjanje tesnih stikov z družino, sorodniki ter širšim social­nim okoljem, iz katerega prihajajo sta­novalci v dom. Še posebna pozornost pa velja kakovostnemu izvajanju sto­ritev za osebe z demenco. Tudi v pri­hodnje želimo biti pravi dom za kako­vostno preživljanje starosti ter pri tem izžarevati toplino domačega ognjišča, v katerem bosta prevladovala medseboj­no zaupanje in zadovoljstvo vseh. Dom bo še naprej namenjen v prvi vrsti ob­čanom občin: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ter bo tako omogočal optimalno povezanost stanovalcev doma z njihovimi svojci in domačim okoljem. V prizadevanjih za varno in življenja polno starost, kar je naš slo­gan, nam je v letu 2012 uspel še en lep projekt, ki je postal že kar tradiciona­len. V naših prostorih od takrat gosti­mo, praktično brez prekinitve, ljubi­teljske likovne ustvarjalce, katerih dela nas prijetno pozdravljajo vse od vhoda v avlo in po hodnikih tja do jedilnice. V našem jubilejnem letu, ob 40-letnici uspešnega delovanja doma v minulem letu, smo v domu gostili tudi prvo li­kovno kolonijo, ki se je je udeležilo 24 likovnih ustvarjalcev. Letos septembra pa je bila že druga z naslovom Likovna kolonija Vrhnika 2016 in vsi si želimo (umetniki in zaposleni ter stanovalci doma), da bi postala tradicionalna. To je še nadgradilo naša prizadeva­nja po medgeneracijskem sodelovanju, ki se odlično uresničujejo v različnih oblikah, kot so: gregorjevo, ko otroci s starši skupaj z našimi stanovalci izde­lujejo in spuščajo gregorčke po potoku Bela; evropska vas, kjer naša skupina stanovalcev sodeluje z OŠ Ivana Can­karja; sodelovanje z glasbeno šolo, Pihalnim orkestrom Vrhnika, kultur­nimi in zborovskimi društvi v občini in zunaj nje ter sodelovanje z otroki iz vrtca in njihovimi učiteljicami ter vzgojiteljicami. Na poti razvijanja lastne vizije razvoja smo, še posebno v jubilej­nem letu, ob 40-letnici delovanja doma, pretehtali vse variante, ki so se v posameznem obdobju sle­denja poslanstvu doma in dosle­dnemu uresničevanju slogana »Za varno in življenja polno starost« ter s tem kar najbolj prijazne­ga opravljanja poslanstva za vse uporabnike storitev doma v tistih trenutkih zdele izvedljive in ure­sničljive v prizadevanjih za nove prostore za osebe z demenco. Varianta, da bi ustanovitelj (MDD­SZ) samoiniciativno, brez temeljito pripravljene predinvesticijske zasnove s strani odgovornih v DU V, zagotovil sredstev za izgradnjo nujno potrebnih prostorov za osebe z demenco, ne bi imela nikakršne možnosti. Izvedba projekta po Projektni na­logi za izdelavo idejne zasnove, idej­nega projekta ter investicijskega pro­grama za izgradnjo dislocirane enote Doma upokojencev Vrhnika za osebe z demenco, ki jo je v letu 2012 sprejel Strokovni svet doma in z njo predvidel gradnjo deloma na južnem delu stavb­nega zemljišča sedanjega doma, veči­noma pa na takrat zazidalni sosednji parceli južno od doma, je bila pozneje ocenjena kot neuresničljiva. Prvič, ker z napovedanim razpisom evropskih sredstev ni bilo nič, in drugič, ker bi skoraj za gotovo imeli nepremostljive težave s pridobitvijo gradbenega dovo­ljenja za gradnjo na območju, ki je bilo opredeljeno kot poplavno. V ekspertizi o primernosti pose­ganja v samo konstrukcijo novejšega dela zgradbe z namenom pridobitve primernejših prostorov smo se soočili s trdim dejstvom, da kljub zelo veli­kim vloženim sredstvom v morebitno temeljito rekonstrukcijo zgradbe ne bi pridobili niti vseh nujno potrebnih prostorov za osebe z demenco, kaj šele najprimernejše in najbolj f unkcionalne prostore za kakovostno življenje v njih. Prepričani pa smo, da je tako za za­poslene in stanovalce Doma upokojen­cev Vrhnika kot za Občino Vrhnika in širšo jugozahodno obljubljansko regijo nesprejemljivo, da bi po letu 2021 dom, ker ne bi izpolnjeval po pravilniku zahtevanih pogojev za bivanje, vse stanova lce z demenco morali preseliti drugam in bi morali primerno name­stitev za svoje družinske člane občani Vrhnike v prihodnje iskati zunaj svoje regije. Ta možnost, ki bi se ob neugo­dnem spletu okoliščin lahko uresničila, prav gotovo ni sprejemljiva za nikogar. Med vsemi variantami, kako pridobiti nujno potrebne primer-ne prostore za osebe z demenco, se je izluščila le ena in edina, ki se zdi tudi uresničljiva: to je gradnja na sosednjih zemljiščih, ki jih je za to predvidel v letu 2014 spreje­ti OPN Vrhnika. Zato smo vložili vso svojo strokovnost in energi­jo, da bi k sodelovanju pritegnili Občino Vrhnika in v naslednjem koraku tudi ustanovitelja doma. >> >> V ta namen smo občini predlagali takojšen pristop k pripravi OPPN. Že v avgustu tega leta smo z občino podpisali dogovor in potem še pogod­bo o pripravi podrobnejšega prostor­skega načrta – OPPN za DU V. Ker je območje, ki ga je OPN predvidel za izgradnjo prepotrebnih novih pro­storov za DU V, poplavno, smo občini predlagali, da vzporedno s pripravo OPPN pripravlja projekte za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki jih je ob­čini naložil v letu 2014 sprejeti OPN. Znano je namreč bilo, da za izvedbo takšnih projektov EU in država po­nujata nepovratna sredstva. Nekatere občine, ki so take projekte že pripravile, imajo zdaj za njihovo izvedbo zagoto­vljena sredstva v celoti. Vendar so se na občini odločili, da se poplavna varnost zagotovi s protipoplavnimi ukrepi, ki bodo zavarovali zgolj novogradnjo in k njihov i izvedbi zaveže investitorja. V začetku maja letos (10. oktobra pa ponovno!) sem sam osebno po­sredoval županu Občine Vrhnika osnutek dogovora in ga tudi prosil, da bi še pred obravnavo na občin­skem svetu podpisala vsaj zavezo o podpisu dogovora, s katerim bi natančno opredelili obveznosti z ene in druge strani. Medtem smo sami uspeli pritegniti k sodelovanju tudi Nepremičninski sklad pokojninsko-invalidskega zava­rovanja, d. o. o. (NS PIZ), ki se je od­ločil, da za občane Vrhnike in bližnje okolice zgradi trideset oskrbovanih stanovanj. Direktor sklada je povedal, da so življenjsko zainteresirani investi­rati v to naložbo za občane Vrhnike, saj je Vrhnika edina upravna enota v Slo­veniji, kjer ta sklad nima še niti enega stanovanja. Dan pred sestankom z županom, ki je bil 11. oktobra v prostorih doma, sem županu še enkrat posredoval predlog dogovora in zapisal: »Dosedanje uspe­šno sodelovanje pri pripravi OPPN je realna osnova za podpis dogovora o vzajemnem sodelovanju pri uresniči­tvi potrjene predinvesticijske zasnove projekta, ki smo ga skupaj umestili v OPPN. V tem duhu predlagam, da nam po jutrišnjem sestanku sporočite svoje stališče do tako pripravljenega osnutka dogovora skupaj s svojimi predlogi za dopolnitev oziroma popravek predla­ganega besedila dogovora. Pomembno se mi zdi, da bi lahko že ob sprejemanju odloka na občinskem svetu odločeval­ce in javnost seznanili o podpisani sku­pni zavezi za uresničitev predlaganega OPPN.« 18. oktobra smo se z županom in direktorjem NS PIZ še enkrat sestali v domu, da bi si razjasnili pričakovanja in zahteve vseh strani glede finan­ciranja izvedbe predloga OPPN. 25. oktobra smo občini posredovali tudi predlog popravkov odloka, s katerimi bi se domu zagotovila povrnitev stro­škov, vloženih v komunalno opremo zemljišč ter protipoplavne ukrepe tako, da bi se ta vložek odštel pri plači­lu komunalnega prispevka. Zemljišče za sprehajalno pot ob potoku, ki bi jo dom moral odkupiti in urediti v skladu z zahtevami OPPN, pa bi potem odku­pila občina kot javno dobro. 28. okto­bra smo dobili od občine dopis, v kate­rem so naše predloge v celoti zavrnili. Z namenom, da bi lahko v tvornem dialogu poskušali še enkrat razmejiti obveznosti vseh udeleženih v projek­tu, smo v prostorih doma organizirali še sestanek s predstavniki MDDSZ in županom občine, za katerega je bila prisotnost župana in predstavnikov občine pred tem za ta sestanek do­govorjena. Žal nas je potem, ko so na ministrstvu določili datum sestanka, župan obvestil, da ni uspel zagotoviti prisotnosti nikogar, ki bi na sestanku lahko kompetentno sodeloval, sam pa, da je zaseden in se sestanka ne more udeležiti. Po tem sestanku, 7. novem­bra, torej tri dni pred sejo občinskega sveta, nam je ministrstvo posredovalo svoje stališče, ki smo ga takoj posre­dovali županu občine. Takole so za­pisali: »Zaradi nejasnega financiranja izvedbe OPPN DU V predlagamo, da se obravnava OPPN na občinskem svetu prestavi, dokler ne bo dosežen dogovor med Domom upokojencevVrhnika in Občino Vrhnika.« Žal obči­ na ni upoštevala stališča ministrstva in naše želje, da bi pred sprejemom OPPN poskušali doseči neki dogovor, po ka­terem bi tako potrebno investicijo bilo sploh mogoče realizirati. Že 28. oktobra pa je tudi NS PIZ na občino naslovil precej dolg dopis, v ka­terem na začetku poudari odločenost, da želijo tudi v UE Vrhnika zgraditi oskrbovana stanovanja. In sicer: »Cilj naše naložbene politike je, da doseže­mo čim bolj enakomerno razporeditev naših najemnih stanovanj na področju celotne države in s tem omogočimo upokojencem, da svojo starost pre­živijo v domačem okolju, kjer imajo razvito socialno mrežo. Zato si želimo zgraditi objekt z oskrbovanimi stano­vanji tudi v vaši občini.« Nato direktor sklada opozori še na odprta vprašanja in zapiše: »Predlagamo, da razmislite o tem, da bi občinski svet obravnaval OPPN šele potem, ko bi se dogovorili o odprtih vprašanjih.« Po zavrnilnem odgovoru občine je NS PIZ sporočil občini zgolj naslednje: »Sporočamo vam, da pod pogoji, ki jih zahtevate, Nepremičninski sk lad pokojninsko in­validskega zavarovanja, d.o.o. ne more sodelovati pri projektu gradnje oskrbo­vanih stanovanj pri Domu upokojen­cev Vrhnika.« S to odpovedjo sicer zelo zainteresiranega in za občane Vrhnike ter širšega območja tudi zelo dobro­došlega investitorja, je tudi za dom kot edinega investitorja na tako zahtev­nem območju, ki ga ureja OPPN s pro­tipoplavnimi ukrepi, postal dokončno neizvedljiv. Občinski svet Občine Vrhnika je torej navkljub prošnjam obeh investitorjev (zaradi katerih se je OPPN tudi pripravljal in smo zanj v domu na zahtevo občine morali sofinancirati polovico zelo velikihstroškov), da pred sprejemanjemOPPN razrešijo odprta vprašanja, omenjeni dokument sprejel. Morda bi bilo drugače, če bi mi na mojo prošnjo na Direkciji RS za vode uspelo doseči, da predstavnike občine z županom na čelu skupaj z zaintere­siranima investitorjema sprejmejo na sestanek še pred samo sejo občinskega sveta. Žal so na direkciji našli prosti termin šele 15. novembra, torej pet dni po sprejetju OPPN. Na tem sestanku, na katerem so sodelovali poleg direk­torja kar štirje strokovnjaki z direkcije, je postalo vsem prisotnim jasno, da je poplavno varnost tako za novogradnjo kot za obstoječe objekte Doma upo­kojencev Vrhnika nujno treba izvesti predvidene generalne protipoplavne ukrepe, kot jih je naložil v letu 2014 sprejeti OPN. Odgovorni na direkciji so namreč zavrnili financiranje par­cialnih protipoplavnih ukrepov, ki bi zaščitili le novogradnjo, vse preostalo območje pa bi ostalo še naprej poplav­no ogroženo, torej tudi objekt seda­njega doma; in to navkljub dejstvu, da bi v protipoplavne ukrepe dom moral vložiti sredstva v vrednosti kar dveh novozgrajenih velikih družinskih hiš. Zato so na direkciji občini predlagali »pristop k pripravi projektnih rešitev za celovito ureditev za povečanje po­plavne varnosti Vrhnike«, za izved­bo katerih bi bilo mogoče pridobiti finančna sredstva v celoti, če bi bili projekti pravočasno pripravljeni; torej pred izčrpanjem vseh evropskih sred­stev. Sprejeti OPPN, ki je objavljen prav na dan, ko tole pišem in bo začel ve­ljati sredi decembra, pa je po tem se­stanku postal tako neuporaben in žal brezpredmeten, saj ga bo po izvedbi omenjenih protipoplavnih ukrepov treba na novo pripraviti in poskusiti k sodelovanju pritegniti tudi investitorja v oskrbovana stanovanja. Kar nekaj la­stnikov zemljišč znotraj območja, ki ga ureja ta OPPN, pa bo, verjamem, upra­vičeno razočaranih, saj so pričakovali, da bodo lahko kaj kmalu po sprejetju tega akta odprodali svoja zemljišča in se tako tudi rešili plačila nadomestila za stavno zemljišče. Naj na koncu tega zapisa, ki bo imel nekoč arhivsko vrednost, še enkrat po­udarim, da imamo v domu pripravljen denar za ta zemljišča in bi pod pogoji, ki smo jih posredovali v predlogu do­govora občini, šli tudi takoj v odkup. Ker pa za ta odkup nimamo več pravne podlage in tudi niso izpolnjeni pogo­ji, ki jih je postavilo ministrstvo, zelo upamo, da obstaja pravna podlaga za to, da bodo sedaj, ko bo sicer neupora­ben odlok sredi decembra začel veljati, lastniki zemljišč znotraj uredit venega območja upravičeni do oprostitve pla­čila nadomestila za stavbna zemljišča, kot mi je zagotovil župan, ko smo se vračali s sestanka na direkciji za vode. V Domu upokojencev verjamemo, da bo občini uspelo čim prej pripraviti vso potrebno dokumentacijo za izvedbo protipoplavne zaščite za celotno ob­močje ob Idrijski cesti, kot je predvide­no z Občinskim prostorskim načrtom, ki velja od maja 2014 naprej (med dru­gim zadrževalnika na Beli ter Dolgih njivah). Šele po izvedbi ukrepov »za zmanjšanje poplavne nevarnosti«, kot jih navaja 70. člen tega akta, bo Dom upokojencev Vrhnika lahko ponovno zagnal aktivnosti za izgradnjo prepo­trebnih prostorov za osebe z demenco. Verjamem, da bodo na občini storili vse, da bo to čim prej. Štefan Kociper, direktor V soboto, 3. decembra 2016, je v Cukaletovi dvorani Župnije Vrhnika Jernej Vrtovec predstavil svojo knjigo z naslovom Vloga nadškofa Alojzija Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Dogodek sta organizirala Društvo in po njej. Predavatelj je obiskovalcem Nauportus viva in Župnija Vrhnika. povedal o Šuštarjevih izjemnih med-Po uvodnem pozdravu dekana in do-narodnih povezavah, ki so odločilno mačega župnika Blaža Gregorca ter vplivale na potek osamosvojit venih do­predsednice Društva Nauportus Viva godkov, ter opisal nadškofova močna Polone Kovačič je avtor prisotnim prizadevanja za spravo v slovenskem predstavil vlogo nadškofa Šuštarja v narodu. Vrtovec je nadškofa opisal kot času pred osamosvojit vijo Slovenije velikega človeka, pokončnega, strpnega, pogumnega, ponosnega in povezoval­nega. Dejal ja, da je bil Šuštar velik Slo­venec in demokrat, kar je bil v tistem obdobju za mnoge neznan pristop. A s svojo držo in karizmo je dosegel po­membne cilje za slovenski narod. Iz na­vedenih razlogov je Vrtovec nadškofa poimenoval pozabljeni osamosvojitelj. Po predavanju so si prisotni ogledali razstavo Nadškofijskega arhiva Ljublja­na o življenju in delu nadškofa Šuštarja. Besedilo in fotografija: Sebastian Kovačič Vabilo Čas je, da plačate dohodnino! Kulturno-umetniško društvo LIGOJNA, dramska sekcija SADIKA, vas vabi na ogled komedije DOHODNINA, ki bo predpremierno na silvestrski večer ob 21. uri v dvorani gasilskega doma Ligojna (cena vključuje: igro, pijačo, jedačo in ples (ogled zgolj igre ni mogoč!). Premiera komedije bo v soboto, 7. 1. 2017, ob 19. uri, ponovite bodo 8. 1. ob 17. uri, 14. 1. ob 19. uri in 21. 1. 2017 ob 19. uri v gasilskem domu Ligojna. Člani dramske sekcije SADIKA Vabljeni! Miklavževanje v Podlipi Tako kot vsako leto je tudi letos otroke iz Podlipe in Smrečja Miklavž se je mudil tudi v Siliku Vrhnika, 3. december – Prvi dobri decembrski mož je obiskal tudi eno največjih vrhniških podjetij, Siliko, kjer je zaposlenih okoli 130 ljudi, v proizvodnji v Sevnici pa še dodatnih 160. Pričakovanje obdarovanja je stopnje-štirideset evrov. Kot so pojasnili v pod­val otroški čarodej Jole Cole, dogajanje jetju, so bile večinoma igrače, name-pa je doseglo vrhunec s prihodom sv. njene športnim aktivnostim, ter bon za Miklavža. Darila so prejeli vsi otroci športno trgovino, da si bo lahko vsak do 15. leta, in sicer v vrednosti dobrih sam izbral najbolj želeno. Zbrane je V ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri smo se zbrali v gasilskem domu v Verdu, da bi skupaj pričakali sv. Miklavža. Ob kratki pravljici, ki jo je povedala g. Mirjam Suhadolnik, smo ga le doča­kali, dobrega moža, ki obdaruje pridne otroke. Miklavž s spremstvom angel­čkov in hudičkov je obdaril 180 otrok. Po Miklavževem obisku so se starši in otroci lahko pogreli s čajem, kuhanim vinom in posladkali s palačinkami. Da nam je uspelo obdariti toliko otrok, so nam pomagali KS Verd, gasilci iz PGD Verd, Irena Petrič, Bambus parket, Her­man Gabrovšek, s. p., Bar Krnica, Bar Tonka, Anže Stržinar, Plezalni center Verd, Mirjam Suhadolnik ter člani MŠKD-ja. Vsem se najlepše zahvaljuje­mo in ob tej priložnosti zaželimo lepe praznike in srečno novo leto. Se vidimo ... Mškd Verd Miklavževe delavnice Kot vsako leto smo tudi letos imeli poleg miklavževanja tudi Miklavževe delavnice, ki so potekale v soboto, 3. decembra. Delavnice je obiskalo tri­deset otrok. Vsak otrok si je vzel svoj kozarček in ga okrasil po njegovem okusu. Na koncu so vanj dali slastne nagovoril tudi direktor podjetja Janez Koprivec, ki se je veselil večanja nara­ščaja med zaposlenimi ter izrazil upa­nje, da bo med obdarjenimi otroki tudi kakšen nov potencial, ki bo našel svojo prihodnost v podjetju Siliko. Gašper Tominc,foto: Fotostudio Tim piškote, ki so jih tudi sami naredili na delavnicah. Nekaj staršev nam je po­magalo s prostovoljnimi prispevki, ki bodo omogočili, da bomo tudi nasle­dnje leto lahko imeli delavnice. Zahva­ljujem se vsem staršem, ki so pripeljali svoje najmlajše. Urška Žnidaršič obiskal sveti Miklavž. V ponedeljek, 5. decembra, na pred­večer svojega praznika, je v spremstvu angelčkov in parkljev prišel med otro­ke, ki so ga že nestrpno pričakovali. Vse zbrane je najprej nagovoril, nato pa so mu polni pričakovanj sledili v dvorano gasilskega doma. Tam so si ogledali predstavo, ki jo je pripravila mladina iz KS Podlipa -Smrečje pod vodstvom Johana Cankarja. Potem Vsega sami ne bi zmogli, zato smo izredno hvaležni Občini Vrhnika, ki nam je za naše potrebe že več let za­pored izredno naklonjena, Komu­nalnemu podjetju Vrhnika, ki budno spremlja razmere na naših cestah in izvaja ustrezna popravila in varnostne ukrepe, Elektro podjetju Ljubljana, Enota Vrhnika, vsem podizvajalcem in vam spoštovani krajani, ki ste s pro­ je sledilo obdarovanje. Letos je imel Miklavž v zlati knjigi zapisanih kar 68 pridnih otrok, starih od 2 do 6 let. Na koncu je vsem skupaj zaželel še vese­le božične praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2017. Otrokom je obljubil, da jih bo naslednje leto zopet obiskal in obdaril – a le, če bodo še naprej pridni. (Barbara Kuzmič) stovoljnim delom ogromno prispevali k napredku naše KS. Zato se ob koncu leta vsem skupaj iskreno zahvaljujemo za pomoč pri uresničevanju naših ci­ljev in želimo, da bi dobro sodelovali tudi v prihodnjem letu. Vsem voščimo srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2017! KS Podlipa-Smrečje NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 12 12 Srečanje folklornih skupin in ljudskih godcev Uspešno leto 2016zaPGD Zaplana Leto 2016 je bilo za PGD Zaplana precej uspešno leto na vseh področjih. Gasilska mladina in članice A so se udeležili kar nekaj tekmovanj in se s svojimi rezultati udeležili tudi državnega gasilskega tekmovanja, in sicer ekipa pionirjev in Vrhnika, 8. december – Leto je naokoli in Turistično društvo Blagajana Vrhnika je že tradicionalno pripravilo srečanje folklornih skupin in ljudskih pevcev ter godcev z Vrhnike in iz njene okolice. Prireditev je potekala v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, kjer je nastopilo devet skupin in posameznikov. Zbrane je nagovorila Anita Čretnik, ki je celotno prireditev tudi povezo­vala. Nato so se na odru zvrstili vsi povabljeni ljudski umetniki. Prva se je poslušalcem predstavila lutkovna sku­pina Blagajana z Ivanom Cankarjem in njegovo Moč besede. Poudarek je bil namenjen stanju v Močilniku, kar iz TD Vuhred z dvema skupinama Šaj­ke. Prav oni so napravili pravo vzdušje, saj so predstavili ljudske pesmi iz naše Koroške. Za njimi sta na oder prišli še folklorni skupini Grof Blagaj iz Polho­vega Gradca in iz Ligojne. Na koncu so na oder prišli člani Ansambla Prese­nečenje in na odru se je celo zavrtelo sta v svojih nagovorih izpostavila tudi nekaj parov. Veselo druženje se je nato predsednica društva Mirjam Suha-nadaljevalo v preddverju CD Vrhnika, dolnik in župan Stojan Jakin. Slednji kjer so za dobro jedačo in pijačo poskr­ je obljubil vso njegovo in občinsko beli prostovoljci TD Blagajana Vrhnika, pesmi in plesov, ki je vse manjkrat vidi­mo na naših odrih. Zato vsem iskrene čestitke, ki naj veljajo tudi v letu 2017. Simon Seljak Dragi člani Turističnega društva Blagajana, prostovoljci, sodelavci, ekipa članic A. Poleg uspešnih tekmovalnih ekip so bili aktivni tudi drugi člani društva na društvenih vajah in sestankih ter pri organizaciji občinskega tekmovanja v orientaciji za mladino. Vse moči in pridne roke vseh gasilcev in sokraja­nov pa so bile usmerjene predvsem v organizacijo tradicionalne gasilske ve­selice, kateri se je letos pr vič pridruži­lo dogajanje za otroke z Mravljico Ulo. Čeprav smo morali prvotni datum za­radi slabega vremena prestaviti, se je to pokazalo kot odlična odločitev, saj je bila veselica v novem datumu obiskana v polni meri. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali letos in bodo pri­pravljeni pomagali tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti bi vsem kra­janom, gasilcem in preostalim občanom zaželeli vesele božične praznike, v novem leto pa veliko dobrega, sreče, ljubezni in čim manj posredovanj gasilcev. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! PGD Zaplana Vsem občankam in občanom Vrhnike želimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo srečno novo leto 2017! Naj v prihajajočem letu življenje teče po mirni strugi. Srečno 2017! Občinska Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika podporniki, prijatelji društva, bralci Našega časopisa! Naj bo vsak dan v letu 2017 pomoč pri reševanju te problematike. ki nas gostijo v Starem Malnu. Kasneje so dvorano ogreli štirje člani Poudariti je treba, da so lutkarsko predstavo izvedli učenci OŠ Antona Okteta Raskovec, nato pa mladi har­ vreden lepega spomina! monikar Anže Zdešar. Ljudske pevke Martina Slomška – Erazem Jazbinšek, iz Ligojne Trl'ce so zopet zablestele in Jan Starman, Blaž Gutnik in Bor Me­ Srečno 2017! sec – ter učenci OŠ Ivana Cankarja – požele velik aplavz. Trio glasbenikov Tone Stanovnik – harmonika, Smiljan Ogorelec – klavir in Marjan Nikoleti – kitara so tudi lepo presenetili. Za njimi sta nastopili dve skupini z Ljubljanske­ga barja: Barjanski kvartet ter Trio Lili, Milka in Jože. Nastopili so tudi gostje Matic Žust Šprah. Avtor in režiser Moč besede pa je bil Boris Kononenko. Ob koncu samo to: bil je prelep če­trtkov večer, 8. decembra, vsi nasto­pajoči so se resnično izkazali in nam vsem predstavili nekaj naših ljudskih Cvetoče 2017! Cvetliearna Jana Irena Rupnik, s.p. | 031 554 121 | 01 755 27 14 Tržaška cesta 3 | Vrhnika | Slovenija cvetlicarnajana@siol.net | www.cvetlicarna-jana.si Upravni odbor TD Blagajana, predsednica Mirjam Suhadolnik Miren božič ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2017 voščim članicam, članom ZŠAM Vrhnika in vsem občanom. Naj bo prihajajoče leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volanom! »Naj bodo naše ceste varne!« To naj nam bo vodilo! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srečno vožnjo! Srečno 2017! Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po poteh življenja. Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Vesel božič in srečno v letu 2017! Lista za razvoj vrhniškega podeželja Vsem članicam in članom Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika ter drugim občankam in občanom voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2017! S ponosom vam voščimo tudi vse najlepše ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Srečno 2017! Predsedstvo ZB NOB Vrhnika Zbiranje starih fotografij V Muzejskem društvu Vrhnika intenzivno posameznikov, ki opravljajo lovanju vse občane. Zbiramo raziskovalne naloge ali pri nas najrazličnejše fotografije nadaljujemo z raziskovanjem našega kraja in okolice iščejo informacije o svojih pred-Vrhnike in okoliških krajev: v obliki publikacij v zborniku Vrhniški razgledi. nikih in domačijah. Ker želimo stavb, spomenikov, predmetov, S pripravo razstav, postavl-drugimi društvi in republiškimi dopolniti društveni foto-dogodkov, prireditev, šolskih janjem obeležij, sodelovanjem z institucijami, pa tudi s pomočjo grafski arhiv, vabimo k sode-fotografij, fotografij skupin in posameznih oseb. Prosimo, da na vseh nivojih. Lastno gostin­ sko in hotelsko poslopje z ime­ nom Alte Post, v kateri sta nas na začetku bogato pogostila, na­ menjata tudi predstavitvi starih ljudskih običajev Ziljske doline. Nato je sledil ogled skoraj Kljub slabemu jutranjemu kacijah opremljeno z izčrpnimi Ob predavanju gospe Pepce o petsto let stare hiše, ki sta jo vremenu smo se najprej zapelja-informacijskimi tablami. Tod se Ziljskih dialektih, tamkajšnjih skupaj z gospodarskim poslo­li na goro Dobrač v vzhodnem na strokoven in hkrati poljuden pesmih in načinu življenja smo pjem zakonca umetelno uredila delu Ziljskih Alp, ki je znana po način seznanimo z geologijo se seznanili z bogato etnološko v sodobno prostorno bivališče čudovitih razgledih v Ziljsko in gore, dogajanjem ob potresu in dediščino po eni strani in ne-in pri tem ohranila vse arhitek-Dravsko dolino, predvsem pa posledicah ter z geografskimi in zavidljivem položaju Slovencev turne elemente ziljske hiše: pro­po številnih podorih. Čeprav biološkimi značilnostmi širšega po drugi. Zelo zanimiva je bila storno vežo, črno kuhinjo, izbo so se najobsežnejša krušenja in območja. Nebo se je med naši-filmska predstavitev štehvanja, s pečjo, kamro in lesen gank. plazenja južnih pobočij dogaja-mi sprehodi zjasnilo le toliko, da starega slovenskega običaja, pri Od izrednih gostiteljev smo la že v prazgodovini, sodi med smo uspeli razločiti obrise se-katerem mladi fantje razbijajo s se poslovili s koroško pesmijo, najznamenitejše sk lop šestih verne stene Julijskih Alp. Kljub palico turškega sovražnika – na skupno fotografijo in srčno že­podorov, nastalih v času belja-temu je bilo vzdušje med nami kol poveznjen lesen sod. Tisti ljo po uspešnem nadaljevanju škega potresa leta 1348. Odkru-nadvse veselo. fant, ki ga dokončno razbije in njihovega poslanstva. šen material je prekril približno Pot smo nadaljevali v Ziljsko sklati na tla, si prisluži venček in Obisk Koroške je bil tako lep 6 km2 neposeljenega območja in dolino, v nekoč slovensko vas najlepšo mladenko v vasi. Sledi-in poučen, da bi ga v še večji hkrati zajezil Ziljo; novonastalo Bistrico na Zilji. Kot v celotnem tas petje in ples vse vasi. Žal se sestavi z veseljem ponovili. Si­jezero je zalilo dve vasi. Narav-zamejstvu je tudi tu slovenstvo kaže smer narodnostnih poča-cer pa v Muzejskem društvu na nesreča je burila domišljijo ogroženo. V vasi je le še pet snih, a vztrajnih sprememb tudi načrtujemo v pomladanskem zgodovinopiscev, ki so s prepi-družin, kjer govorijo slovensko, pri tej projekciji. Koroški dialekt času izlet, na katerega vas bomo sovanjem podatkov sčasoma preostalo prebivalst vo je po-starejših govorcev zamenjujejo povabili tudi v Našem časopisu. sooblikovali legendo o »zasutih nemčeno. Svetel zgled sta Pepca slovenski podnapisi pri nemško sedmnajstih vaseh, treh grado-in Ludwig Druml, ki se s svojo govorečih mlajših generacijah. Katarina Oblak Brown, vih in devetih cerkvah«. Zdaj je sedemčlansko družino borita za Pred dvema letoma so sloven-Muzejsko društvo Vrhnika območje zaščiteno in na več lo-ohranjanje slovenske tradicije skemu petju štehvanjske pesmi Kaj pa Kotnikov parnik? Med študijskimi krožki, ki jih je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je bil tudi študijski krožek, ki ga je na razpisu pridobil in organiziral CDI Univerzum z naslovom Ljubljanica skozi stoletja. Zbirali smo se vsak ponedeljek pred Cankarjevo knjižnico Vrhnika ali pa v njej. Na prvem srečanju smo se spoznali in naredili načrt našega raziskovanja Ljubljanice. Naredili smo miselni vzorec in ga vsak teden dopolnjevali. Brskali smo po knjigah, tudi striček Google nam je pomagal do nekaterih informacij. Ogledali smo si raz­stavo o koliščarjih na Ljubljanskem barju v Narodnem muzeju v Ljubljani, po kateri nas je vodil arheolog Dejan Veranič, ki je razstavo tudi pripravil. Precej informacij smo dobili na odlični razstavi Moja Ljubljanica v muzeju na Vrhniki. Seveda ni šlo brez sprehoda ob Ljubljanici in ogleda njenih številnih izvirov. Predvsem izviri v Močilniku so precej zanemarjeni, kar nas žalosti, saj smo bili Vrhničani vedno ponosni na Močilnik in njegovo turistično prepoznavnost. Obiskal nas je rečni kapitan Tomo Zupančič, ki živi z Ljublja­nico in ima ogromno zamisli za oživitev naše reke in s tem tudi za obogatitev turistične ponudbe Vrhnike. Tudi Vrhničanom ne sme biti vseeno za našo Ljubljanico, ki bi nam lahko povedala mnogo zanimivih zgodb skozi stoletja. Gospod Tomo Zupančič nas je med pogovorom o plovbi po Ljubljanici opozoril na Kotnikov parnik, ki je plul do Ljubljane sredi 19. stoletja in je bil »parkiran« v Verdu. Njegovo krmilo je menda še nekaj časa po končani plovbi krasilo dvorišče na neki tamkajšnji domačiji. Ta informacija je v nas vzbudila zanimanje in raziskovali bi še naprej, vendar je bilo brezplačne delavnice konec. Udeleženci tega študijskega krožka upamo, da bo podobno dejavnost ministrstvo še razpisalo. Spomladi 2017 bi radi s sku­pnim raziskovanjem izvedeli kaj več o Kotnikovem parniku in s tem v povezavi s plovbo po reki. Pri tem računamo med dru­gim tudi na sodelovanje gospoda Zupančiča, ki nam je zanimivo plovbo z različnimi strokovnjaki že obljubil. Bi šli radi spomladi zraven? Pridite v krožek! Seveda pa je želja organizatorja CDI Univerzum in tudi nas udeležencev, da bi se nam pri raziskovanju pridružilo več Vrh­ničanov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo reko in življenjem v njej in ob njej. Jana Berginc Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in polno doživetij leto 2017 vam želi Občinski odbor Nove Slovenije Vrhnika. NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 14 14 Na obisku v Muzejski zbirki RT V Slovenija Zakorakali smo v adventni čas, predpraznični čas, ko je vse v pričakovanju veselih mož – Miklavža, Božička in Dedka mraza – vsi pa že nestrpno čakamo enega najlepših praznikov - božič. Člani Društva ljubiteljev narave in sto let deluje tudi muzejska zbirka, ki je običajev Notranjske smo se podali v bila ustanovljena leta 1983 z namenom, Ljubljano. Najprej smo obiskali RTV da ohrani tehnične predmete, ki so jih Slovenija in njihovo Muzejsko zbirko, v dolgoletni in bogati zgodovini RTV ki je velik ponos RTV-eja, zbirka pa Slovenija pri svojem delu uporabljale pomeni neprecenljivo kulturno dedi-generacije številnih ustvarjalcev pro-ščino. Na RTV-ju nas je prijazno sprejel grama, a jih je zaradi hitrega razvoja in izrekel dobrodošlico Zdravko Erja-tehnologije »povozil čas«, je v uvodu vec, urednik Muzejske zbirke. dejal Zdravko in nadaljeval: »Več kot »V okviru centralnega arhiva že vr-dvesto izvirnih eksponatov priča o delu in bogati zgodovini na RTV Slovenija, letos smo obeležili že 88 let Radia in 58 let Televizije. V muzejski zbirki so našli svoje mesto stari mikrofoni, sne­malne naprave, radijski in televizijski sprejemniki, kamere, mešalne mize, najrazličnejše elektronke, kamere za snemanje na terenu, prvi magneto­skop iz leta 1963 in številni drugi teh­nični predmeti. Gre torej za raznolike tehnične predmete iz najrazličnejših obdobij radia, televizije in oddajnikov in zvez, ki so del bogate zgodovine jav­nega zavoda RTV Slovenija.« V Muzejski zbirki smo si ogledali izjemno zanimiv eksponate – denimo Reissov mikrofon na oglejeni prah z marmornim ohišjem, ki so ga na Ra­diu Ljubljana uporabljali od leta 1928 do leta 1941. V zbirki je občudovanja vreden Philipsov mikrofon tipa 9589, ki so ga na RTV uporabljali do leta 1943. Ogledali smo si tudi številne snemal­ne naprave – ena starejših je snemalna naprava v lesenem ohišju, ki jo je v pet­desetih letih prejšnjega stoletja veliko uporabljal legendarni radijski novinar Silvo Matelič, tu je impozantna TV­-tehnika, prve kamere, prvi televizorji. Kot je povedal Zdravko, je v svojem dolgoletnem delovanju pripravil tudi več zunanjih razstav – še posebno odmevni sta bili razstavi RTV-ek­sponatov, ki ju je postavil leta 2004 v Merkurjevem centru v Ljubljani in leta 2005 v Narodni galeriji, prav tako v Ljubljani. Za Zdravka je bil izziv po­sebne vrste leto 2004, ko so se morali izseliti iz Dalmatinove 8. Začelo se je mučno iskanje novih prostorov – naj­zanimivejše radijske in TV-eksponate je Zdravko postavil v obe RTV-avli, preostanek eksponatov pa v prvo klet RTVS v prehod med obema hišama. Prvi del odprtja muzejske zbirke so na RTV-ju slovesno doživeli 20. junija 2005, drugega pa 24. maja 2006. Obe odprtji sta bili velik in slovesen dogo­dek za RTV, udeležili pa so se ju števil­ni še živeči ertevejevci (upokojenci), ki so na RTV ustvarjali in delali dolga leta, mnogi vso delovno dobo, odprtji pa so pospremili tudi številni uslužbenci, ki programe ustvarjajo še dandanes. 1. oktobra 2008 - ob 80. obletnici Radia in 50-letnici TV Slovenija se je Zdrav­ko Erjavec kot urednik podpisal še pod razstavo Tehnični pionirji RTV Slove­nija in tako dal Muzejski zbirki novo vrednost in jo še dodatno oplemenitil. Polni novih spoznanj in doživetij smo se odpravili po praznično odeti Ljubljani, kjer smo si ogledali Ljubljano in se po ogledu Ljubljane podali nazaj na Vrhniko. Marija Dolenc Kino Bevke V novem letu bomo v Kinu Bevke poskrbeli, da bodo naši najzvestejši in najštevilčnejši gledalci imeli veliko izbire in priložnosti za filmska doživetja. Januarska filma sta namenjena obiskovanju kina za vso družino ali v družbi prijateljev in prijateljic. Prav te se bodo najbolj za­bavale že ob prvi predstavi po novem letu, ki nas bo popeljala na zasneženo Švedsko in pripo­veduje, kakšna dogodivščina je prespati pri prijateljici. Tudi ta film je, podobno kot mnogi so­dobni biseri evropske otroške in mladinske kinematografije, posnet po knjižni uspešnici. Družinskemu pustolovskemu filmu bo januarja sledila še animirana komedija, potem pa se bomo počasi že pripravljali na obisk filmske ekipe ob novi slovenski mladinski pustolo­vščini. Pojdi z mano v Kino Bevke tudi ti! Nedelja, 8. januarja, ob 18. uri PRESPATI PRI PRIJA­TELJICI, družinski pustolo­vski film, C. Edfeldt, L. Hanno, Švedska, Nizozemska, 2016, 6+ s slovenskimi podnapisi. V začetku decembra je na severu Švedske je vse pobelje­no. Sedemletna Siv z jezikom lovi snežinke, ko zagleda ro­žnat plašč, ki se zelo razlikuje od drugih. To je Cerisia, nova sošolka, ki se drugače oblači in ima o vsaki stvari čisto svoje mnenje. Siv je presrečna, ko jo Cerisia povabi, da prespita v njenem domu. Tako bi postali prijateljici! Toda Cerisiin dom ni najbolj običajen, zlasti če se po njem sprehajaš ponoči. Go­voreča jazbeca z rdečimi škor­nji, sprehajajoča se zebra in je­len, pasji hrt s čudno kepico na glavi in starši, ki sredi noči jedo jagodno torto. Svet pa se lahko hitro pomanjša–- ali poveča … Nedelja, 22. januarja, ob 18. uri PERNATA BANDA, ani­mirana družinska komedija. Režija: R. Arnaiz, M. Kunkel, R. Garcia, ZDA, Mehika, 2016, sinhronizirano v slovenščino Mladi papagaj Cuco sanja, da bo nekoč postal podoben svojemu vzorniku, herojske­mu televizijskem zvezdniku El Americanu, ob tem pa vedno znova pozabi na svoje obve­znosti v družinskem cirkusu. Njegovo življenje na glavo obr­ne nasilni ptič, ki nekega dne ogrozi njegovo družino. Cuco se odloči, da bo s prijatelji od­potoval v Hollywood, kjer bo El Americana prosil za pomoč. Na zabavni pustolovščini, pol­ni neverjetnih dogodivščin, Cuco spoznava pravi pomen poguma, ki ga včasih najdemo tam, kjer najmanj pričakujemo. Vstopnina otroci dva evra, odrasli tri evre. Več na ww w. bevke.si ali na FB Kino Bevke Pojdi z mano v Kino Bevke tudi ti! Ekipa Kina Bevke Rajović o pasteh pri razvoju otroka Vrtec Preprostomontessori in Vrhniški vrtec sta gostila priznanega predavatelja, znanega dr. Ranka Rajovića, ki je spregovoril o nevarnostih sodobnega načina življenja za miselni razvoj otroka. Odgovornost staršev, vzgojiteljev in učiteljev je spodbuditi otroka, da bi v čim večji meri dosegel svoj biološki potencial, da se bo razvil v celostno, ustvarjalno, strastno osebnost. Za to moramo otroku omogočiti prave mo­žnosti. Te odgovornosti se dobro zavedata ravnateljica vrtcev Preprostomontes­sori Eda Šteblaj in ravnateljica vrhni­ških vrtcev Marta Samotorčan. Zato sta se povezali v dogodku, ki je bil 11. novembra in je bil v prvi vrsti name­njen vzgojiteljem in staršem omenje­nih vrtcev. V vrtcu montessori opazijo veliko podobnosti pri njihovi metodi dela in delu dr. Rajovića, v vrhniških vrtcih pa se tudi že nekaj časa spogle­dujejo z njegovo metodo NTC. Novosadčan dr. Ranko Rajović je dr. specialist interne medicine, ma­gister nevroendokrinologije. V svoji zdravniški praksi je raziskoval vpliv faze spanja REM na imunski sistem. Je ustanovitelj mednarodne organiza­cije Mensa v petih državah in od leta 2002 član njenega odbora za nadarjene otroke. Sodeluje z Unicefom in je do­bitnik mense za intelektualni prispe­vek k družbi. Pred nedavnim je postal predavatelj tudi na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru. Ranko Rajović je avtor Programa učenja NTC, ki temelji na prenosu zna­nja iz nevrofiziologije na področje izo­braževanja in katerega cilj je spodbujati biološki potencial predšolskih otrok in poudarja pomen funkcionalnega uče­nja. Program učenja NTC trenutno poteka v sedemnajstih evropskih dr­žavah. Tudi v Sloveniji. (NTC je okraj­šava za Nikola Tesla center – oddelek Mensa za nadarjene). Na deževni novembrski petek smo se z Rankom Rajovićem na delavnicah najprej sreča li vzgojitelji vrtcev Pre­prostomontessori in vrhniških vrtcev. Predavatelj je predstavil nove metode, s katerimi aktiviramo delo otrokovih in svojih možganov, sestavljamo uganke … Ivan in Skupaj smo spoznavali in naredili ne­kaj vaj iz sistema učenja NTC za spod­bujanje možganskega razvoja. Kasneje so se pridružili še starši in drugi poslušalci ter telovadnico v enoti Komarček zapolnili do zadnjega kotič­ka. Na predavanju, ki je sledilo, je dr. Rajović poskušal odgovoriti na vpra­šanja, kaj moramo storiti, da pripra­vimo otroke za XXI. stoletje ter ali se zavedamo, da naše »napake« pri vzgoji lahko poškodujejo otroke in zakaj je reproduktivno učenje (lahko) napačno. Odločno je poudaril, da napake na­čina poučevanja v šolah lahko koreni­to vplivajo na naše otroke in njihovo prihodnost. Vsi se namreč spominja­mo učenja na pamet, pa ne le pesmic in govornih nastopov pri slovenskem jeziku, ampak tudi pri drugih pred­metih. Rajović je dejal, da gre za vrsto učenja, ki je reproduktivno, a ni v no­beni povezavi z načinom razmišljanja možganov, ki nam omogoča preživetje, torej s funkcionalnim učenjem. Če je primer reproduktivnega vprašanja precej enoznačen, npr. kako se ime­nuje glavno mesto Slovenije, je treba pri funkcionalnem vprašanju vk ljučiti nekaj več možganske sile (npr. Kako se imenuje glavno mesto države, ki je v obliki kokoške?). Gre za operiranje z asociacijami. To je vrsta učenja, ki se začne pomembneje razvijati s tretjim letom otrokove starosti. Funkcionalna vprašanja terjajo oz. omogočajo precej več ustvarjalnega mišljenja, kjer pa se ne moremo izogniti napakam. Prav te so bile v šolskem sistemu, kot smo ga poznali mi in ki verjetno traja še dan­danes, precej nezaželene. Rajović je trdil, da odgovor sploh ni pomemben, pomembnejša je pot do njega. Pot, ki naj bi bila čim bolj igriva in s tem otro­ku v veselje. Takrat se namreč »znaj­de« v fazi REM, ko začne »operirati« z miselnimi operacijami in z njimi upra­vljati z možgani kot s sredstvom za pre­živetje, kar naj bi naš najpomembnejši organ tudi bil. Zanimiva vaja je tudi risanje slik po branju otroških pesmic oziroma obratno. Kljub temu doktor ostaja glede ra­zvoja našega šolskega sistema opti­mističen. Verjame, da se lahko spre­membe s pomočjo skupinskega duha začnejo pojavljati že kmalu. Drugo stališče, ki ga je profesor od­ločno zagovarjal, pa je bilo gibanje in kako zelo pomembno je za otrokov razvoj. Še posebno gibanje v pred­šolskem obdobju. Informacije iz čutil gredo namreč v asociativne centre možganov, ki so pomembni za funk­cionalno znanje. Mamicam je tako v šali priporočal, naj malo bolj zaupajo očetom in njihovemu »načinu vzgoje«. Prav metanje v zrak, vrtenje, ravsanje, kobacanje in številne druge gibalne možnosti, ki omogočajo otroku, da se premika po mili volji, naj bi spodbudno delovalo za otrokovo število možgan­skih sinaps/povezav med nevroni in posledično intelekt. Možgani se raz­vijajo do 12. leta (50 % do 5.leta, 75 % do 7. leta ter 95 % do 12. leta). Pa naj bi bil intelekt podedovan? Tudi o tem je imel Rajović svoje mnenje. Menil je, da je vpliv dednosti potenciran, pre­tiran. Resda je število nevronov tisto, kar dobimo od svojih staršev, a to ne vpliva na naše možganske sposobnosti. Pomembnejše je število možganskih povezav med njimi, kar spodbudimo s primernim okoljem. Dogodek tistega deževnega novem­bra je bil res zelo pomemben za naše malo mesto. Saj, kot je poudaril dr. Rajović, je pomemben skupinski duh, da se začnejo pojavljati spremembe. In tega je bilo zagotovo čutiti. Razveseljivo je bilo število prijavlje­nih in zainteresiranih za to srečanje. Številni se ga zaradi zapolnjenih mest žal niso mogli udeležiti, zato si želimo, da bi ga lahko ponovili, če bo le mo­goče. Morda je bil profesor do šolske­ga sistema le nekoliko preveč kritičen; znotraj njega se namreč pojavljajo po­samezne šole, tudi učitelji ali vzgojitelji, ki si upajo misliti s svojo glavo. Tudi oni so v besedah Ranka Rajovića morda le dobili kakšno potrditev in nov zagon za svoje nadaljnje delo z otroki. (PP in V V) Luč miru iz Betlehema Vrhniški skavti bomo tudi letos na Vrhniko prinesli luč miru iz Betlehema (LMB). Uradni sprejem lučke na Vrhniki bo v soboto, 17. 12. 2016, pri večerni sveti maši v cerkvi svetega Pavla ob 18. uri. Uradni sprejemi bodo tudi pri vseh drugih svetih mašah v nedeljo, 18. decembra. Plamen bo nato na voljo v župnijski cerkvi od petka, 23. decembra, pa vse do božiča. Lučko boste lahko prevzeli tudi na Sodnijskem trgu v petek, 23. 12., od 14. do 19. ure. Letošnja nabirka LMB-ja bo namenjena slovenskim družinam, ki so se za­radi nepredvidljivih in nesrečnih dogodkov znašle v stiski. Argonavti – skavti z Vrhnike Plamen bo nato na voljo v župnijski cerkvi od pet­ka, 23. decembra, pa vse do božiča. Lučko boste lahko prevzeli tudi na Sodnijskem trgu v petek, 23. 12., od 14. do 19. ure. Občinski odbor stranke DUSUS vošči vsem občankam in občanom vrhniške občine vesele in mirne božične praznike ter zdravo in zadovoljno leto 2017. Hkrati vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Srečno 2017! OO DESUS Vrhnika zlato runo Ivan Cankar se je še zadnjič letos podal na veliki oder Cankarjevega doma na Vrhniki. Tokrat skozi notranji dialog o dogajanju v Močilniku. Animi­rali so ga vrhniški osnovnošol­ci; besnega Ivana sta uprozorila Erazem in Matic, pomirjujoče­ga pa Blaž in Jan. Nastopil je še en osnovnošolec, Bor, v vlogi fanta, ki najde »zlato runo« v Močilniku. Vsem pa sta poma­gali Mirjam kot Ivanova mati in Simona kot Božanska mati. Uprozoritev je bila kratka, kar pa občinstva ni zmotilo, saj je nastopajoče nagradilo z gla­snim in dolgim aplavzom. Naj končam z napovedjo, da bodo isti fantje v letu 2017 uprozorili lutkovno predstavo z naslovom Pavliha na Vrhniki. Boris Kononenko Odlični rezultati ritmičark Družno nastopili V nedeljo, 9. 10. 2016, smo se udeležili binšek. Kanček poguma so našim Odprtega deželnega prvenstva v ritmični tekmovalkam vsekakor vlili tudi gimnastiki avstrijskega Gradiščanskega, in sicer najbolj zvesti navijači – starši, v mestu Eisenstadt (Železno). saj smo se tekmovanja udeležili kot prava slovenska delegacija. Dekleta so na tekmovanju na-Treven, Mašo Plantan, Sonjo stopila s tremi skupinskimi se-Saro Margon in Živo Mezeg, Strokovni štab Gimnastičnega društva Vrhnika vsem tekmo­ stavami ter eno sestavo v trojici. – skupinska sestava kadetinj s valkam iskreno čestita in jim Svojo nalogo so opravile odlič-Piko Grušovnik, Ajdo Gar­želi podobnih rezultatov tudi v no in z vsemi štirimi sestavami bajs, Mašo Gabršček in Uršo prihodnje. Vljudno ste vabljeni, posegle po zlatih medaljah. Z Troha, da nas obiščete na naši spletni doseženimi rezultati so dekleta – trojica kadetinje z Ano Baretič, strani, kjer si lahko ogledate še še enkrat več dokazala, da po-Stašo Bojanović in Lučko Pa­preostale utrinke s tekmovanja: letni treningi niso bili zaman. tačko Koderman, http://5k.amadeus.si/gd/. Dobitnice zlatih medalj so bile: – skupinska sestava članic z – skupinska sestava mlajših de- Nino Žižmond, Nežo Čuk, Urša Cvetko Rebov klic s Klaro Martinčič, Ano Meto Mramor in Ano Jaz-(GD Vrhnika) Čas čarobnosti v župnijskem vrtcu Vzgojiteljice vsak trenutek, ki ga otroci preživijo v našem vrtcu, poskrbimo, da je vzdušje prijetno, zabavno, varno in poučno. V decembru pa je naše poslanstvo vzgojitelja še globlje. in nas iskreno nagovoril ter prinesel skromna darila za vsako skupino. V ta namen vsako leto vzgojiteljice pripra­vimo tudi predstavo za otroke, ki jo zaigramo pred prihodom gospoda z angeli. V najmlajši skupini Angelčki hladne dni preživljamo zelo pestro. V novembru smo pre­izkušali svoje motorične spo­sobnosti. Veliko smo sestavljali, nizali, vstavljali, se plazili, ple­zali in tako poskrbeli, da smo vsak dan gibalno napredovali. V adventnem času se vsako ju­tro zberemo na blazini, prižge­mo svečko, pozdravimo Jezusa in Marijo, zapojemo več pesmi in preberemo zgodbo. Nato sledijo predvsem dejavnosti s področja umetnosti. Vsak torek nas obišče duhovnik in nam v Beli dvorani predstavi adventno zgodbo za tisti dan. Z decembrom smo naredili tudi velik korak k samostojno­sti otrok: vsi otroci so sprejeli kahlico kot del dnevne rutine, kar je za nas vzgojiteljice velik uspeh. Samostojnost pri hra­njenju in pitju pa je že od sep­tembra naša vrlina. Tako nam dnevi v decem­bru čisto prehitro minevajo. Upamo, da nas bo razveselila kakšna snežinka, pa tudi, če je ne bo, ne bomo žalostni, saj je december čas, ki nas s svojo čarobnostjo in vero v srcu po­pelje do neba! Meta Žitko kar trije zbori Vrhnika, 3. december – Vrhniško društvo Jesenovec, ki dela tudi glasbeno uskladi, marsikatero pesem pa invalidov tradicionalno obeleži mednarodni dan tudi napiše. invalidov s celovečernim koncertom svojega V prvem delu koncerta je na­ mešanega pevskega zbora. Letos so se pevkam stopil samo Mešani pevski zbor in pevcem na odru pridružili še Ženski pevski društva invalidov, kasneje pa se zbor Upanje iz doma upokojencev in Mešani mu je na odru pridružil Ženski pevski zbor društva upokojencev. pevski zbor iz Doma upokojen­cev Vrhnika in čisto na koncu Skupen nastop treh zborov, štva Invalidov Vrhnika Namreč še Mešani pevski zbor Društva ki je bil v sklepni fazi koncerta premore kar nekaj ustvarjalcev, upokojencev Vrhnika. Večer v Cankarjevem domu, ni bil na-ki vsak na sebi lasten način bo­ so obogatili solisti: Aleš Kovač, k ljučen, kajti skupni imenova-gatijo pevsko kulturo. To so Lučka Štebal in Zoran Habe ter lec jim je isti zborovodja – Jože pevka Lučka Štebal, ki besedilu harmonikar Jože Gostiša. Kot Jesenovec. Druga posebnost dodaja osnovno melodijo, pa vse dosedanje koncerte je tudi večera pa je bila, da je bil sko-pevec in harmonikar Jože Go­tega vodila Mirjam Suhadolnik. raj ves av torski, kar se ne zgodi stiša, ki dodaja melodije in be- Gašper Tominc, foto: GT velikokrat. Pevski zbor Dru-sedila, ter omenjeni zborovodja Ta mesec je prežet z rado­stjo, ljubeznijo, blaženostjo, upanjem, čarobnostjo in zau­panjem drug drugemu, zato se trudimo, da v otrocih vzbudi­mo močno željo po občutenju teh vrednot. November je zelo hitro mi-nil. Osrednji dogodek meseca je bil zagotovo tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo si ga pripravile vse skupine, vsaka na svoj prazničen način. Teme po skupinah so bile: mleko, kruh, maslo, med in jabolko. Proti koncu meseca pa so se že začele priprave na advent. Ce­loten vrtec ima osrednji naslov predprazničnega obdobja z naslovom Čas čarobnosti. Vse skupine prebiramo adventno zgodbo, v kateri letos spre­mljamo kravo, oslička, ovco in petelina, ki so se vsak iz svojega konca sveta odpravili iskat Jezusa. Izpolnjujemo tudi adventne naloge, otroci s starši dopolnjujejo sliko jaslic v avli, obiskujemo cerkev, spoznava­mo Jezusov prihod na svet in se posvečamo drug drugemu. Skupina Sončki in Kapljice so imeli adventne delavnice izde­lovanja venčkov, skupina Zvez­dice pa praznično delavnico s starši. V začetku decembra nas je seveda pozdravil sv. Miklavž Spominjamo se Koline Na podeželju mineva jesen v znamenju priprav na dolgi zimski čas. Tisti, ki so čez leto pridno delali imajo pod streho drva, skedenj poln sena , v shrambah diši po jabolkih in moštu, kleti so napolnjene s poljskimi pridelki, v čebrih se kisa zelje in repa, v svinjakih pa se debelijo prašiči. Novembra, ko se ozračje že dodobra ohladi in se na nebu izriše zadnji krajec se začne čas kolin. Tudi v našem okolišu na dnevi mi je o njih takole pripo­področju Smrečja, Lavrovca, vedoval. Ko se je z gospodarjem urezov so okrog leta 1960 zanjo nastlali s suho steljo, da prašič mesnin v shrambah že pošle. dan so cvrli zabelo in klobase Podlipe,Šentjošta ni nič druga-domačije dogovoril za dan, ko iztržili toliko, da so lahko kupili ni bil umazan. Tudi večernega Za gospodinjo so bili ti dnevi obesili v dimnico, ki jo je bilo če. Franc Trček, doma iz Smre-se bodo delale koline, je že večer majhnega prašička. Po 70. letu obroka mu pred usodnim ju-naporni, poleg rednega dela je treba zelo previdno kuriti, da čja že vrsto let skrbno obdeluje prej napolnil nahrbtnik z vsem pa je cena začela padati in koža trom niso dali, zato ga ni bilo bila nepogrešljiva pri »mavža-dim ni bil prevroč. Omamno domačo zemljo, poleg dela potrebnim orodjem; za delo je je postala popolnoma brez vre­ težko spraviti na dvorišče. Ta-nju » glave, nog, repa… a obe-dišeče klobase so po nekaj dneh na kmetiji pa v zimskem času potreboval vsaj štiri ostre nože, dnosti. Zato jo je marsikdo od­ krat so bile cenjene sorte z ve-nem skrbela, da se je kuhal obesili na zrak in jih več dni zo­ že dobrih 50 let opravlja delo brusilni kamen, mesoreznico in vrgel v bližnji gozd, kjer so se jo liko »špeha«, da so bile potem ješprenj, kaša, pljuča, in vse, kar rili. klavca. V to delo ga je spod-več priključkov za izdelavo klo-lotili mrhovinarji. jedi dobro beljene čez vse leto. je sodilo k krvavicam. Medtem Sedaj je bil čas, do so soro­ budila mati, češ, da menda le ni bas, krvavic, salam… France se je v dolgih letih v Še predno so pričeli z delom, so ko sta mesar in gospodar odšla dnikom in držačem razdeli­ taka reva, da tega ne bi mogel Na domačijo se je odpravil vlogi klavca dodobra namrazil. nekaj malega prigriznili, nato k bližnjemu potoku oprati čreva, li koline, nekateri so jih nesli opraviti. In tako se je pred več peš, ki je bila oddaljena lahko Še posebno takrat, ko je šel isti pa je gospodar šel po izbranega je ona zanju pripravila pražena tudi župniku. Običajno so dali desetletji začelo. Ko je napočil tudi uro ali več hoda. Na hrbet dan na dve domačiji in delal od prašiča in ga prignal na dvori-jetrca, ki so bila vedno in pov-kr vavice, kakšno meseno klo­ čas stare lune so iz hleva po-si je nadel z orodjem napolnjen jutra do poznih večernih ur. V šče do stola. Potem se je zgodilo. sod na ta dan. Zrak v kuhinji je baso, nekaterim še kos mesa, tegnili prašiča, najeti držači so nahrbtnik in še v trdi temi od-zadnjih letih se na to delo od­ Držači so ga čvrsto zagrabili za bil nasičen z vonjavami začimb izbranim celo zavitega v mreno. ga dobro prijeli in zavihteli na šel z doma, da je tja prišel dovolj pravi le še približno 20 krat na noge in dvignili na stol. Fran-in kuhanih jedi, omare in stekla Razkosano meso so dali v »sa­ stol. On pa je storil, kar se je od zgodaj zjutraj. Prišli so tudi tri-sezono, saj na domačijah ne ce ga je zadrgnil z vrvjo in za-oken pa so se rosila od sopare. lomurje«, ki je bilo tako slano, njega pričakovalo in delo opra-je ali štirje krepki držači, to so redijo več toliko prašičev kot mahnil z nožem; razleglo se je Po malici so začeli delati kr-da jajce v njem ni potonilo. Čez vil tako dobro, da se je sam sebi bili sorodniki ali sosedje. Za tak včasih. Nekateri jih kupijo šele glasno kruljenje, ki je čez čas vavice. Z rokami so zajemali dva tedna so meso pobrali ven, čudil. O njegovem uspehu se je dogodek je bilo na domačiji ve-jeseni in potem krmijo z doma pojenjalo. Gospodinja je v po-mešanico krvi, ješprenja, kaše, ga splaknili z vodo, osušili in v domačem kraju hitro izvedelo dno že vse pripravljeno. Na dvo-pridelano hrano, da izboljšajo sodo lovila kri in jo mešala do-kuhanih zmletih mesnih delov obesili v dimnico. To prekajeno in za tovrstno delo so ga začeli rišču je stal stol, v kuhinji so bile okus in kakovost mesa. Pogoji kler se ni ohladila. Medtem so in vrsto dišečih začimb ter pol-meso so hranili do naslednje­ naprošati kmetje, ki so redili po pomite večje posode, na štedil-za delo so sedaj boljši, ne hodi si možakarji nazdravili s šilcem nili čreva. Zašpilili so jih in že ga leta in ga jedli še ob košnji. več prašičev, bajtarji, ki so ime-niku se je grela voda, v kotu peči več peš, črev skorajda ne pere­ domačega. Mesar in gospodar jih je gospodinja zlagala v velik Ker ni bilo hladilnikov so meso li v svinjaku le enega, pa tudi pa so se sušile vrbove šibe, ki so jo, še zlasti ne v mrzlih potokih, sta z delom nadaljevala, ostali lonec ter previdno kuhala, da zavarovali pred nadležnimi daljni sorodniki iz Štajerske in jih nabrali že jeseni. Skuhali so povsod je obilo tople vode in pa so odšli domov. se niso razkuhale. Potem so se muhami tako, da so ga zavili v Kočevja. jih v kotlu med prašičjo kuho, še večina dela poteka v ogrevanih Dan kolin v teh krajih ni ve-lotili izdelave mesenih klobas, časopisni papir, zložili v lesen Francu so spomini na njegov vroče olupili in na trikot »ošpi-prostorih . ljal za prazničen dan, bil pa je ponekod tudi jetrnic. Te so bile zaboj in prekrili s presejanim začetek še povsem živi in pred čili«. Svinjak so že par dni prej Francu Trčku, ki je s svojo pri­ težko pričakovan, saj so zaloge za delovnike, mesene pa za ne-pepelom. V času poletja, ko povedjo osvežil dogodke in na­delje in praznične dni. Dišale so se krušna peč ni kurila, so ga vade preteklih časov, se iskreno po česnu in popru in brž ko so hranili v pepelu pod pečjo ali v zahvaljujem. bile narejene so jih natikali na žitu, klobase pa pogosto v lon- Sonja Malovrh palice, da so se odtekle. Drugi cih prelite z čisto mastjo. Da pa Otroci za otroke December je čas obdarovanj in veselja. zato je tudi tako dobro uspela. Za sodelovanje se je odločilo A žal je vse več staršev, ki ta nimajo. Še isti dan smo naredili zelo veliko otrok in res so se čas pričakujejo s strahom, saj plakat in tako se je zbiralna ak-potrudili po svojih najboljših zaradi finančne stiske otrokom cija začela. Od doma so začeli močeh. Odrekli so se svoji igra­težko kupijo darila. V sklopu prinašati najrazličnejše igrače či ter jo nekomu podarili. To Unicefovega projekta smo v ter jih s ponosom predstavili in je res velik korak. Prav je, da si novembru prebrali zgodbo o pokazali drugim. Na koncu te-otroci že sedaj pridobijo soču­medsebojni pomoči. Ko smo se dna se je naša škatla napolnila tje do drugih in da se odločijo pogovarjali, da lahko vsak iz-in morali smo poiskati večjo. V za pomoč sočloveku. In lepo je, med nas pomaga nekomu, so se začetku decembra smo igrače da smo lahko v teh prazničnih otroci domislili super ideje: od-odpeljali Zvezi prijateljev mla-dneh tudi mi nekomu pomagali. ločili so se, da bodo svoje igrače dine, ki jih bo razdelila med Otroci iz skupine Zajčki z podarili tistim otrokom, ki jih otroke. Akcija je prišla iz otrok, Lidijo in Jano Povabljeni starši so s seboj prinesli sladke do-»Začetno taktiziranje je pripomoglo k uspešne­mače dobrote, v vrtcu pa je dišalo po kavi in čaju. mu hitremu prečkanju. Dobra spoznavna igra!« Po uvodnem pozdravu so se starši razdelili v tri »Naša ljubezen in »velike skale«, čvrste skale so skupine. Povedale smo navodila, nato pa so se po premaga le prijazne krokodile. Super!« skupinah igrali različne socialne in komunikacij-»Hitro smo se domenili in uspešno prestali in ske igre. Da so starši naloge vzeli resno, je bilo se nahodili.« slišati po vsem vrtcu! Smeh, vrisk, včasih tišina Igra kdo sem je prinesla veliko vprašanj, ki so si so pričali o njihovi zavzetosti igranja. jih starši postavljali med seboj, na podlagi nanje Igra lego komunikacija je imela namen pozor-nalepljenih listkov z imeni. Predstavljali so različ­nega poslušanja in posredovanja navodil. Starši ne pravljične junake, lokalne in svetovne politike so ob evalvaciji igre takole zaključili: ter znane osebnosti. Tudi ob tej igri so se zabavali: »Zelo prijetna igra, za katero je nujno posluša-»Igra se nam je zdela zelo zanimiva in zabavna, nje in definiranje ter koordiniranje.« saj smo spoznali tudi nekaj novih oseb.« »Zelo zanimiva igra za spodbujanje komunika-»Z rumenim tiskom nismo imeli težav, lokalni cije in smeha v enem.« politiki in ljudske pravljice pa moramo obnoviti.« »Ko smo se enkrat dogovorili, kaj je kaj, je šlo »Zelo zabavno, preveč politike in premalo pra­hitro do konca.« vljic. Zato sebi priporočamo več branja pravljic.« Igra čez reko je starše popeljala s petimi kocka-Kavarna je spet dosegla svoj namen spoznava­mi čez hodnik. Navodilo je bilo, da so morali priti nja in prijetnega druženja med starši. Se vidimo vsi varno čez, sicer jih požrejo krokodili. Igra je drugo leto! bila videti težja, kot so jo starši izvedli v smehu: Vzgojiteljice iz Bevk Praznični program v OŠ AMS Zunaj stiska mraz, v telovadnici naše šole diši po sveže pečenem kruhu in čokoladi, sliši se praznična glasba, pozdravlja nas prelestna praznična scena. December je tu in z njim pra­znična jelka! »Ob praznični jelki veselo je« je povabilo, ki se je izkazalo za resnično. V telovadnici šole je 1. 12. potekalo veselo druženje, ki smo ga vsak na svoj način po­pestrili in naredili še bolj pra­zničnega. Za praznični program so poskrbeli: mažorete v treh skupinah, šolski pevski zbori z mentoricami ter solistko Lauro Caserman, orkestra klarinetov in flavt s solo točkama, ritmič­no-gimnastična skupina deklet, plesalca Lara in Tian, folklorna skupina šole, skupina Plesne šole Urška Vrhnika in dram­ska skupina, ki nas je z veznim bededilom popeljala skozi pra­vljični večer. Z lepimi željami za prihodnje leto nas je posula go-spa ravnateljica Darja Guzelj, s sklepnimi besedami sta zak lju­čila učenca Neža in Aljaž. Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Zakorakali smo v tako imenovani veseli december. Toda za marsikoga je čisto tak, kot so drugi: malo je sicer hladneje, skrbi, ki so se kopičile prej, so ostale, denarja je vedno manj za navadne Zemljane, še posebno za množico upokojencev. Ker pa smo navajeni biti skromni, bo za nas či­sto navaden december. Celo pravijo, da odhodi starega leta in prihodi novega ne pomenijo prav veliko, ali pa nič, a zdaj je komercializacija nare- Potopisno predavanje o Durmitorju Načrtovan pohod na Veliko Planino dru­gi torek v oktobru ni bil mogoč zaradi slabega vremena. Zato sta se vodnika odločila, da bomo imeli potopisno predavanje o Durmitorju, ki ga je pripravila Sonja Zalar Bizjak iz svoje bogate arhivske zbirke. Predstavila je del Črne gore, ki Marjanca Leskovec, Smrečje, Vrhnika (1923) Marija Metljak, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Barbara Jeraj, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Francka Koprivec, Lesno Brdo, Vrhnika (1926) Marija Osredkar, Stara Vrhnika, (1931) Viktorija Buh, Gradišče, Vrhnika (1936) Andrej Krvina, Stara Vrhnika, (1936) Slavko Pantić, Cesta Krim. Odreda, Verd, Vrhnika (1936) Helena Tušar, Lošca, Vrhnika (1936) Ivanka Luštrek, Lošca, Vrhnika (1936) Darinka Obradović, Krpanova ul., Vrhnika (1936) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali decembra rojstni dan. Prijetno vzdušje je zopet pričarala gora stojnic našega bazarja, kjer smo prodajali naj­različnejše izdelke učencev. Za vsak dom se je našlo kaj. Izkupi­ček od prodanih izdelkov bomo namenili učencem iz socia lno šibkejših družin. Hvala vsem za obisk in vsa sredstva, ki ste jih namenili. Zahvaljujemo se tudi g. Dejanu Mescu in Akustiki Bahun za pomoč pri ozvočenju. Obenem prav vsem želimo lepe praznike in vse dobro v letu 2017. Učenci in zaposleni OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika UPOKOJENSKI KOTIČEK dila svoje. Pa vendar je tudi za nas priložnost za skromno praznovanje, za to, da se na koga spo­mnimo in mu podarimo nasmeh ali pokloni­mo prijazno besedo in topel pogled. Vse to lahko prinaša srečo drugim ljudem in osrečuje tudi nas. Namesto vsakomesečnih poročilc o našem de­lovanju naj zapišem le naslednje: Odpri oči, neznano novo leto 2017. Odpri oči, prijazno nas poglej. Postani naš prijatelj, novo leto, daj nam roko in vodi nas naprej. Popelji nas po najbolj varni poti in daj nam UPANJA in daj MOČI, da skupaj pridemo v srečnejše čase, miru, dobrote, sprave med ljudmi. (Svetlana Makarovič) Mirne in zadovoljne praznike ter srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2017! Za Društvo upokojencev Vrhnika:Elica Brelih ga je obiskala trikrat, prvič že daljnega leta 1968. Durmitor je največji gorski masiv na severoza­hodu Črne gore, ki je bil leta 1952 razglašen za narodni park. Gorovje se dviga nad planoto z vi­šino okoli 1400 m in je obdano petimi globokimi kanjoni rek, od katerih je najbolj znan kanjon reke Tare. Gorska pokrajina je podobna naši alpski, krasi jo osemnajst ledeniških jezer. Res veliko lepot ima naša nekdanja država. Morda se bo kdo opogumil in odšel planinarit v Durmitor. Svizci okoli Godoviča Na oblačen, a topel poznojesenski dan so se Svizci podali v bližnjo okolico Godoviča, ki skri­va veliko zgodovinskih in naravoslovnih zani­mivosti. Mednje sodi tako imenovana kačasta smreka, ki raste ob robu gozda in je dobila ime po »kačasto« zvitih vejah, nepravilno rastočih v vse smeri. Smreka je naravni mutant in je zava­rovana kot naravni spomenik. V okolici je veliko vojaških objektov alpskega zidu, ki je bil zgrajen vzdolž rapalske meje. Na ovinku ceste proti Čr­nemu Vrhu so si ogledali notranjost dobro ohra­njenega bunkerja. Sprehodili so se tudi skozi 400 metrov dolg nedokončan predor, ki ga je začela graditi Avstro-Ogrska leta 1916 in je bil namenjen normalnotirni železnici iz Logatca v Črni Vrh, ki pa ni bila nikoli zgrajena. Ob ogledu predora so lahko videli vse gradbene faze gradnje predora. Na koncu predora so izstopili na svetlo skozi ita­lijanski bunker, zgrajen pred drugo svetovno voj­no. Zanimiv je bil tudi ogled prave črne kuhinje v domačiji Cesnik. Domov so se vrnili bogatejši še za eno, tokrat zgodovinsko raziskovanje. Logaški Svizci, Foto: Sonja Zalar Bizjak Sončki na Galetovcu Na naši poti na Galetovec, neizrazit vrh, ki ga imenujejo tudi vzhodni balkon Pok ljuke, nas je spremljalo sonce. Upra­vičeno – kar naenkrat smo bili na vrhu z razglediščem nad 500 m visoko prepadno steno, od koder smo se zazrli v obsijane Karavanke od Kepe do Košute, občudo­vali Kamniške Alpe do Krvavca, Jelovico, Bohinjsko Belo in Blejsko jezero. Med spustom smo občudovali Spodnje Bo­hinjske gore, Planino za Jamo in pečino Babji zob, ki naj bi bil po legendi zaradi zobobola izpuljeni zmajev zob. Na poti proti domu smo se ustavili in se spreho­dili še skozi Bohinjsko Belo, kjer smo si pod previsno skalnato Iglico ogledali slap Iglico, plezališče in začetek ene od poti na Galetovec, ki se začne po lestvah v skalni razpoki stene. (Foto Tatjana Rodošek) UPOKOJENSKI KOTIČEK Vandrovke osvojile Čelkov vrh Lep sončen torek je našo pohodniško skupino nagradil s čudovitim vremenom in pohodom na Čelkov vrh nad Črnim Vrhom. Do izhodiščne lokacije smo se zapeljali z avtobusom. Naš vodnik Milan nas je vodil po široki makadamski poti proti cilju in vedeli smo, da je to pot prehodil že večkrat. Veliko nam je sproti pripovedoval. Pot se je začela rahlo vzpenjati in bolj in bolj ko smo lezli proti vrhu, več snega je bilo. Drevesa so bila pobeljena od ivja, smrekove veje so se upogi­bale pod težo snega, ponekod je bila pot že malo ledena. Burja je podila oblake in modra jasnina je preplavila nebo. Bilo je kar nekaj stopinj pod ničlo. Zimska idila kot v pravljici! Na polno smo srkale lepoto. Poslikala sem vse, kar se je ponujalo, da bo še dolgo za spomin. Čelkov vrh je na višini 1106 m in se dviga južno od kraja Črni Vrh. Na vrhu sta vpisna skrinjica in žig. Od tam je lep razgled proti Julijcem, Ka­ravankam, Kamniško-Savinjskim Alpam ter bli­žnjim hribom. Ena od pohodnic je dejala, da je bil to njen najlepši pohod do zdaj, pa smo že veliko lepega videle in doživele, ampak tokratna zim­ska pravljica se nam je najbolj vtisnila v spomin. Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili ta pohod, hvala vodniku Milanu in upamo, da se bomo še kdaj povzpeli na Čelkov vrh pa ne glede na letni čas. Vsak letni čas ima namreč svoje čare. Hvala in priporočamo ogled. Zapisala: Fani Šurca Foto: Fani Šurca in Milan Jerman Zimzeleni po Polhograjskem hribovju »Pa kakšen listopad je to, saj kar naprej dežuje, že četrti vikend zapored?« smo se spraševali in gledali v jutranje nebo v torek, 22. novembra, ko smo se zbirali pred šolo. Iz turobne in meglene Vrhnike smo se odpeljali proti Polhovemu Grad­cu, kjer nas je pričakalo sonce. Izstopili smo pri graščini, kjer nam je vodnica povedala nekaj o grofu Blagaju in graščini. Zelo zanimivo je, da je bil Ursini Blagaj zelo priljubljen med kmeti, pod­piral je razvoj naprednega kmetijstva, se ukvarjal Pohod Barjanov po Steklasovi poti Steklasova pot se imenuje po domačinu zgodo­vinarju Ivanu Steklasi, ki je napisal knjigo Zgodo­vina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Pot je dolga 22 kilometrov, mi smo prehodili pr vo polo­vico: od Šentruperta preko Vesele gore do Drage. V Šentrupertu, kjer je bilo naše izhodišče, smo si najprej ogledali gotsko cerkev svetega Ruperta, ki je lepo obnovljena, potem smo se odpravili proti Veseli gori. Tam smo si ogledali Barbovo graščino iz leta 1768; služila je kot romarska hiša za viteze. Pot smo nadaljevali proti vasici Ravnik, kjer smo z botaniko in se zavzemal za uradno rabo slo­venščine. »To je bil gospod z rožo,« saj je zaslužen, da se je strokovna botanična javnost ukvarjala z igalko, blagajko ali blagajevim volčinom – bla­go dišečo, a strupeno cvetko. Pot smo nadaljevali proti vasici Praproče in do Malega vrha (708 m), kjer so se odpirali čudoviti razgledi na okoliške vasice in cerkve. Spustili smo se do vasice Briše in se po dolini Male vode odpeljali zadovoljni in pol­ni novih vtisov proti domu. Ugotavljali smo, da ni treba nekam zelo daleč, saj tudi bližnje okolice ne poznamo prav dobro, ker je bil za marsikoga ta delček sosednje občine čista neznanka. Zapis: Francka in Janko Plestenjak malicali in občudovali razgled po okoliških gričih, ki so porasli z urejenimi vinogradi. Mimo turi­stične kmetije Pri Vidi na Okrogu smo se povzpe­li do cerkve sv. Barbare. Od tam se, kadar je dobra vidljivost, vidijo Gorjanci, Mirna gora pa vse do Snežnika na jugu in Triglava na zahodu. Spustili smo se mimo vinogradov in po z li­stjem posuti gozdni poti do potoka Bistrica v Dragi, kjer smo se na izletniški kmetiji Možina okrepčali z odličnim ričetom in kozarčkom do­brega cvička. Spet je za nami lep izlet. Hvala vodniku Milanu, da nas je spet varno vodil, tokrat po zanimivi in lepi Dolenjski. Slavljencu Andreju pa vse dobro vnaprej in hvala za odlično sladico. Mira Lavrič Zimzeleni po dolini Ravenske Kočne Namesto deževnega četrtega torka smo se na pohod odpravili zadnji torek v novembru. Jutro je bilo mrzlo, a jasno in obetal se je lep sončen dan. Od umetnega Planšarskega jezera, ki ima obliko srčka – spomin na ledeniško jezero, ki je začelo odtekati po letu 1348, ko je tamkajšnje predele stresel močan potres – smo mimo Anceljnove domačije zavili proti krnici Na Prodih. Mraz smo vedno bolj čutili tudi mi, še posebno, ko smo se povzpeli Na Prode več kot 1100 m visoko, prav pod ostenje, kjer stoji znamenita Češka koča na Spodnjih Ravneh. Tam smo se seznanili z zanimi­vimi rastlinami in živalmi, ki jih lahko srečujemo v različnih letnih časih. Vračali smo se mimo al­pinističnega centra, naprej ob potoku Jezernica do Planšarskega jezera. Pogled nam je ušel na Zgornje Jezersko, kjer stoji Šenkova domačija, ki je ohranila prvobitnost, in na Jenkovo kasarno, v kateri je muzej … Misli pa so bile na s soncem obsijanem Pristovškem Storžiču, kjer smo uživali pred nekaj tedni. V tamkajšnji samosvoji in od­maknjeni pokrajini smo doživljali bližino visokih gora, prihajajočo zimo in povezanost ljudi z na­ravo. Jezerjani pravijo, da je Jezersko najlepši kraj in mnogi jim pritrjujemo, zato ga bomo obiskali še velikokrat. E. Brelih Razstava likovnih del Jesen V Društvu upokojencev Vrhnika vsako leto pripravimo dve do tri likovne razstave. Največ­krat razstavljajo upokojeni amaterski razstavljav­ci iz domačega okolja. Tokrat se je javnosti prvič predstavila Majda Žirovnik, ki še ni upokojenka. Pavle Mrak je zapisal, »da Majda že več kot tri leta likovno ustvarja z naravnimi zemeljskimi pigmenti; pripravi si naravne barvne pigmente, katere s pomočjo lepila PVC nanaša na slikarsko podlogo …« Tako nastajajo »podobe izsekov iz domačega Barja«. »Majda si je s svojimi začetnimi slikami odprla zelo veliko možnosti za razvoj svoje likovnosti. Vsaka nova slika prikliče nove upodobitve, nove variante, tako kot so občutenja pokrajine vedno drugačna, pa tudi pokrajina se menja. Pokrajina Barja je tudi v stalnem stiku z robom Barja v stiku z gričevjem ob horizontali in osamelci v ravnini Barja. Začeto bo Majda lahko nadaljevala v vedno novih upodobitvah svojih vtisov iz nam ljubega domačega prostora Barja in njegovega zgodovin­ skega časa.« (Pavel Mrak, Zloženka, 24. november 2016). V kulturnem programu sta nastopila Smiljan Ogorelec s harmoniko in Matjaž Žirovnik z ume­tniško besedo. Zapis: E. BrelihFoto: Leon Novak Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005­UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vr tcu, ki opra­vljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra­ževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 396/2012-UPB2) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel S K L E P v zadevi: Predlog uskladit ve cen programov v vrtcu Občinsk i svet Občine Vrhni ka potrjuje pre-d log usk laditve cen programov v V IZ Antonije Kucler Vrhnika. Od 1. 1. 2017 znašajo cene: - za I. starostno skupino 423,64 EU R, - za II. sta rostno skupino 321,96 EUR, - za razvojni oddelek 697,11 EUR. Dodatna sredst va Občine Vrhni ka za izva­janje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokov no pomočjo za otroka s poseb­nimi potrebami, vk ljučenega v redni oddelek vrtca, znašajo od 1. 1. 2017 naprej: - za I. sta rostno skupino 1.012,47 EUR, - za II. starostno skupino 809,11 EUR. Vrtec Vrhnika zniža ceno programa za stro­ške neporabljenih živi l s tistim dnem, ko starši do 9:00 obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti. Štev i l ka: 410 -72/2012 (3 -01) Datum: 15. 12. 2016 Župan Stojan Ja kin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini, parc. št. 2669/5 k.o. Vrhni­ka (2002), se ukine status jav nega dobra, k i je v zemljišk i knjigi zaznamovan pod ID omejit ve 16311610. II. Pri nepremičnini, pa rc. št. 2860/18 k.o. Vrh­nika (2002), se uk ine status javnega dobra, ki je v zemljišk i knjigi zaznamovan pod ID omejit ve 12037094 . III. Sk lep prične veljati osmi dan po objavi v ob­ činskem glasilu Naš časopis.Številka: 371-14/20 08 Datum: 15. 12. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Ja kin l.r. Na podlagi drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15 z dne 28.09.2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. dopisni seji, ki je potekala od 15. 11. 2016 do 18. 11. 2016 in 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel S K L E P A Predčasno prenehanje mandata članici Občinskega sveta Občine Vrhnika in potrditev nadomestnega mandata članu Občinskega sveta Občine Vrhnika 1. Občinsk i svet Občine Vrhnika ugotavlja, da A lenki Džafič dne 19. 10. 2016 preneha mandat članice Občinskega sveta Občine Vrhnika. 2. Potrdi se nadomestni mandat za člana Občinskega sveta Občine Vrhnika Andreju Podbregarju, Robova cesta 7a, 1360 Vrhnika, za preostanek mandatne dobe 2014-2018. Štev ilka: 041-5/2014 (2-02) Datum: 15. 12. 2016 Župan Stoja n Ja kin l.r. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 1/90, Ur. list RS št. 13/90 in 47/92, Naš časopis št. 297/03, 309/04, 323/06 in 324/06) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 15. redni seji, dne 15. 12. 2016 sprejel S K L E P o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Vrhnika za leto 2017 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2017 znaša 0,003546 EUR. 2. člen Sk lep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem uradnem glasilu Naš časopis in se uporablja od 1.1.2017 dalje. Števi lka: 410- 53/2016 (4 -03) Vrhnika, dne 15. 12. 2016 Župan Stojan Jakin l.r.. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINIT VI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini, parc. št. 2001/2 k.o. Zapla­na (2000), se uk ine status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 2001/2 k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni ka, matična št. 5883407000. III. Sk lep prične veljati osmi da n po objavi v ob­činskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-33/2016 Datum: 15. 12. 2016 Župan Občine Vrh n i ka Stojan Ja kin l.r. Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načr tovanju (ZPNačrt, Uradni list RS,št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP­-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člen Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 UNICHEM v Sinji Gorici I. U VODN E DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem od lokom se sprejmejo spremembe in dopolnit ve Odloka o spremembah in dopol­nit vah odloka o zazida lnem načr tu za del ob­močja urejanja V3P/3 Unichem v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 66/07), v nada ljevanju Spre­membe in dopolnit ve OLN Unichem. II. SPR EMEMBE IN DOPOLNITVE 2. člen V besedilu 1. člena se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Spremembe in dopolnit ve OLN so izde­lane ob upoštevanju pr vega in drugega odstav­ka tega člena, občinskega prostorskega načr ta občine Vrhnika (Url. RS, št. 27/14, 50/14 -popr., 71/14 - popr., 92/14 - popr., 53/14 - popr., 75/15- popr.) ter poplavne študije za območje Vrhnika (št. 18/2010, april 2011) oz. Hidrološko-hidra­vlične študije. « 3. člen V besedilu 2. člena se drugi odstavek črta. 4. člen Besedilo 3. člena se spremeni ta ko, da se g lasi: »I. Besedilo od loka II. Kartografsk i del, k i obsega naslednje gra­fične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora 1.1. Izsek iz prostorskih sestavin plana Občine Vrhnika – list V 27 M 1: 50 00 1.2. Izsek iz PUP za plansko celoto V1 M 1: 250 0 2. Načrt uredit venega območja z načrtom par­celacije 2.1. Geodetski načrt s prikazom območja občinskega lokacijskega načr ta M 1: 500 2.1/D1 Geodetski načr t s prikazom obmo­čja sprememb in dopolnitev M 1: 500 2.2 Načr t uredit venega območja in morfoloških enot M 1: 500 2.3 Vplivi na urbane in krajinske strukture v širšem območju M 1: 500 2.4 Načr t parcelacije in zakoličbe objektov M 1: 50 0 2.4.1 Načrt gradbenih parcel M 1: 50 0 2.4.2 Za količbeni elementi gradbenih parcel in predvidenih objektov M 1: 500 3. Načrt umestit ve načrtovane uredit ve v pro­stor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji 3.1 Arhitektonsko zazida lna situacija in zunanja ureditev M 1: 500 3.1/ D1A rhitektonsko zazidalna situacija in zu­nanja ureditev območja sprememb in dopolni­tev M 1: 500 3.2.1 Prerezi in fasade M 1: 500 3.2.2 Tridimenzionalni pri kaz objektov 3.3 Lega v širšem prostoru in povezave s sose­dnjimi območji M 1: 5000 3.4.1 a Prometno tehnična situacija in načrt inter vencijsk ih poti – končna M 1: 500 3.4.1b Prometno tehnična situacija in načrt in­ter vencijsk ih poti – začasna M 1: 500 3.4.2 Idejna višinska regu lacija M 1: 500 3.5 Zasnova komuna lne uredit ve M 1: 500 3.6 Prikaz etapnosti izvedbe M 1: 500 3.7 Prikaz rušitev M 1: 500« 5. člen Besedilo 6. člena se spremeni ta ko, da se glasi: »Z občinskim lokacijsk im načr tom se znotraj uredit venega območja predvidi gradnja sk la­diščno proizvodne stavbe, objekta za sk ladi­ščenje nevarnih snovi, silosov za sipke materiale, dvig strehe na obstoječem proizvodnem objek­tu ter ureditev zunanjih površin in komunalne, energetske ter prometne infrastrukture.« 6. člen Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Površine, k i so potrebne za nemoteno rabo načr tovanih objektov in ureditev, so na­menjene ureditvi komuna lno energetske i n fra­strukture na naslednjih parcela h, vse k.o. Blatna Brezovica: - na delu parcel 3065/15 in 3065/16 se izvedeta jaška ter SN in NN razvod od nadomestne TP do porabnikov in obstoječega SN voda, na delu parcel 3063/5 in 3063/6 pa prevezava obstoječega SN in NN voda v novi jašek; - na delu parcele 3078/1 se obstoječa feka lna kanalizacija obnovi; - na delu pa rcel 3063/5 in 3063/6 se po iz­gradnji javne infrastrukture v industrijski coni uredi priključek na telekomuni kacijsko omrežje; - na delih parcel 3078/1, 3061/10, 3061/9 in 3061/8 se po izgradnji javne infrastru kture v industrijski coni izvede pri ključek na plino­vod; - preko dela parcele 3115, kjer je že obstoječi izpust meteorne vode, se vodi tudi nov izpust meteornih voda v vodotok. (2) Začasna ureditev je prometna navezava območja OLN, k i poteka do izvedbe OLN za jav no prometno, energetsko, vodovodno, komu­na lno, vodno in drugo gospodarsko infrastruk­turo v Industrijsk i coni Sinja Gorica na Vrhnik i po delu parcel 3065/16 in 3078/1, obe k.o. Bla­tna Brezov ica. Razvidna je iz kartogra fskega dela občinskega lokacijskega načrta - Prometno tehnična situacija in načrt inter vencijskih poti -začasna« (list 3.4.1.b).« 7. člen Besedilo drugega odstavka 10. člena se spre­meni tako, da se glasi: » (2) Predvidena distribucijsko sk ladiščna stavba je sestavljena iz naslednjih objektov D1, D2, D3, D4, D5 in D6. Skupaj z obstoječimi objekti - proizvodnim (A), poslovnim (B) in sta­novanjsk im objektom (C) tvori zak ljučeno celo­to. Med obstoječo in novo pozidavo se vzpostav i manjši odpr t atrij, ki se ozeleni. Tlorisna zasnova distribucijsko sk ladiščne stavbe je v oblik i črke L. Večji del stavbe pred­stavlja objekt D1 - sk ladiščno proizvodno objekt pravokotne tlorisne zasnove. Z vmesnimi pove­zova lnimi objekti (D2, D3 in D5) je omogočena povezava z obstoječima objektoma (A in B). Na južni fasadi sta postavljeni nadstrešnici za na­k ladanje in razk ladanje tovornih vozil (D4 in D 6). Silosi za sipke surovine (D7) so umeščeni v območje med obstoječim proizvodnim objek­tom (A), obstoječo stanovanjsko stavbo (C) in predvidenim objektom D1. Postavijo se ob se­verno fasado proizvodnega objekta (A). Sk ladiščni objekt za nevarne snovi (D8) je postavljen ločeno v območje zunanjih sk ladišč­nih platojev in ozelenjenih površin. Skupaj z za­bojnik i za emba lažo in ekološkim otokom t vori ser visno – pomožno cono. Slednja je od osnov­nih objektov ločena z interno vozno površino.« 8. člen Tretji in četrti odstavek 10. člena se spreme­nita ta ko, da se glasita: » (3) Dostop je predviden s ceste D v indu­strijski coni Sinja Gorica, upoštevajoč OLN za jav no prometno, energetsko, vodovodno, komu­na lno, vodno in drugo gospodarsko in frastru k­turo v Industrijsk i coni Sinja Gorica na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 75/05). Za zagotov itev optima lne prometne dostopnosti s prik lopniki je predvi­den enosmerni k rožni promet, k i se ob izhodu iz kompleksa Unichem ponovno prik ljuči na cesto D. Zasnova celotne prostorske ured itve zagota­vlja zadostno število pa rk irnih mest za zapo­slene in obiskova lce, zelene površine z visoko vegetacijo, drevoredno zasaditev ob parkiriščih in ob obodu pozidave, dovoz in izvoz iz območja OLN, poža rne oziroma inter ventne dostope ter ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Parkirne površine se zasadijo z drevoredi, zunanja vrsta dreves sooblikuje javni odpr ti prostor dosto­pne ceste D. Površine pred upravnim objektom se hortiku lturno uredi v parkovno ureditev. Posebno pozornost se posveti uredit vi atrija. Proste površine na jugu območja se ozelenijo s travo, z nizk imi grmovnicami in visokim drev­jem. Zunanja ureditev ob objektih in zasnova objektov mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri projektira­nju je potrebno upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda SIST ISO TR 9527. (4) Zazida lna zasnova in ureditev zunanjih površin je razvidna iz kar togra fskega dela ob­činskega lokacijskega načrta - »Arhitektonsko zazidalna situacija in zunanja ureditev« (l i st št. 3.1.) ter A rhitektonsko zazida lna situacija in zunanja ureditev območja sprememb in dopol­nitev (list 3.1/D1).« 9. člen Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na u red itvenem območju občinskega loka­cijskega načr ta so dovoljeni naslednji posegi: (1) V morfološki enoti M E1: -sanacija in priprava stavbnega zemljišča, -odstranitev obstoječih objektov, -gradnja novih objektov, -gradnja enostavnih objektov iz 12. člena tega odloka, -urejanje zelenih in utrjenih površin, -urejanje prometne in komunalno energetske in frastruktu re, -vzdrževanje objektov, naprav in površin, -rekonstrukcija objektov. (2) V morfološki enoti ME2: -vzdrževanje objekta, naprav in površin, -urejanje zelenih in utrjenih površin, -urejanje prometne in komunalno energetske in frastruktu re, -rekonstrukcija objektov. (3) V morfološki enoti ME3 do pričetka upora­ be železniškega koridorja za primarni namen: -urejanje zelenih in utrjenih površin, -urejanje prometne in komunalno energetske in frastruktu re, -vzdrževanje naprav in površin, -rekonstrukcija objektov.« 10. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Dovoljena je postav itev naslednjih eno­stavnih objektov: -k ip, -sku lptu ra a li druga prostorska inšta lacija, -vodnjak oz. okrasni bazen, -ograja (varovalna), -oporni zid, -zbiralnica ločenih fra kcij (ekološki otok).« 11.člen Besedilo 13. člena se spremeni ta ko, da se glasi: »(1) Skladiščno proizvodna stavba (D1) je v prostor postavljena vzporedno z industrijsko cesto D in zahodno mejo uredit venega obmo­čja OLN. Na severni strani je z obodnim zidom postavljena v ravnino fasade obstoječega stano­va njskega objekta (C). Od slednjega je odma­knjena 11,48 m. Na vzhodni stra ni se preko po­vezovalnih objektov (D2, D3 in D5) navezuje na proizvodni (A) in poslovni objekt (B), na način da se med objekti vzpostavi ma njši atrij. Na juž­ni strani je obodni zid skladiščno proizvodnega objekta porav nana z ravnino fasade poslovnega objekta (B), nadstrešnici (D4 in D6) pa segata preko ravnine fasade obstoječega objekta (B). (2) Tipska transformatorska postaja je v pro­stor umeščena ta ko, da leži celotna pripadajoča pa rcela na zemljišču pa rc. št. 3065/1 k.o. Blatna Brezovica. (3) Drevored ob industrijski cesti D predsta­vlja vizua lno in protihrupno ter protiprašno ba­riero med regiona lno cesto in območjem OLN. (4) Obli kovanje objektov mora biti sodobno, fasade objektov naj bodo izdela ne iz trajnih in k va litetnih materia lov. (5) Dopustna je zasaditev s popenja l kami ob žični mejni ograji, k i sme biti visoka do 2,2m. (6) Ob zahodnem in vzhodnem prik ljučku na industrijsko cesto D je dopustna izvedba ramp ter urejenih kontrol. (7) V območju med skladiščno proizvodno stavbo (D1) in obstoječim stanovanjsk im objek­tom (C) se uredi dovoz (za urgentna vozi la ter do parkirišč). Območje je dopustno zapreti z ograjo z vrati (lokacija slednje je razvidna v na­čr tu »A rhitektonsko zazidalna situacija in zuna­nja ureditev območja sprememb in dopolnitev ( l i s t 3.1/D1)). (8) Posegi v prostor se morajo skladati z ele­menti, prikazanimi na listu št. 3.1. Arhitekton­sko zazida lna situacija in zunanja ureditev ter Arhitektonsko zazida lna situacija in zunanja u reditev območja sprememb in dopolnitev (list 3.1/D1). » 12. člen Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Gabariti objektov: (1)Objekt D1: Sk ladiščno proizvodni objekt - 1. faza Montažna konstrukcija Horizonta lni gabarit: 52,10 x 35,90 m Vertika lni gabarit: P, delno P+1 Streha: položna dvokapnica ali rav na streha Maksimalna višina fasade: 14,50 m (2)Objekt D2: Stopniščni raster Montažna konstru kcija Horizonta lni gabarit: 8,70 x 10, 50 m Verti ka lni gabarit: P+3 Streha : položna dvokapnica a li ravna streha Maksimalna višina fasade: 14, 50 m (3)Objekt D3: Povezova lni element Montažna konstru kcija Horizonta lni gabarit: 8,70 x 10,00 m Verti ka lni gabarit: P+1 Streha : položna dvokapnica ali ravna streha Maksimalna višina: 12,00 m (4)Objek t D4: Nadstrešnica za na k ladanje in razk ladanje to­vorn i h vozi l Montažna konstru kcija Horizonta lni gabarit: 44,60 x 5,0 0 m Verti ka lni gabarit: P Streha : ravna streha Svetla višina: 5,50 m (5) Objekt D5: Skladiščno proizvodni objekt -2. faza Montažna konstru kcija Horizonta lni gabarit: 17, 05 x 13,25 m Verti ka lni gabarit: P+1 Streha: položna dvokapnica ali ravna streha Maksimalna višina fasade: 14,50 m (6)Objekt D6: Nadstrešnica za na k ladanje in razk ladanje to­vornih vozil - 2. faza Montažna konstru kcija Horizonta lni gabarit: 17,05 x 5,0 0 m Verti kalni gabarit: P Streha: ravna streha Svetla višina: 5,50 m (7)Objekt D7: Silosi za sipke surovine Obloga silosov: silosi so lahko zaščiteni z mon­t a ž no kon str u kcijo Streha zaščitne konstru kcije: ravna streha ali položna dvokapnica Horizonta lni gabarit: 14,70 x 4,50 m Verti ka lni gabarit: P Maksimalna višina: 7, 50 –11,50 m (odvisno od izvedbe si losov) (8)Objekt D8: Objekt za sk ladiščenje nevarnih snovi Montažna konstru kcija a li kontejnerska izvedba Horizonta lni gaba rit: 16,00 x 10,0 0 m + nadstre­šnica 6,00 x 10,00 m Vertika lni gabarit: P Streha: položna dvokapnica ali ravna streha Maksimalna višina: 4,0 0 m (9)Objek t D9: Dvig strehe obstoječega proizvodnega objek­ta (A) in rekonstrukcija prostorov v obstoječi mansardi Horizonta lni gabarit: gabariti obstoječega proi­zvodnega objekta Vertika lni gabarit: P+1+M ali P+2 z neizkorišče­no podstreho Streha : dvokapnica z nak lonom 25° Maksimalna višina slemena: 14,50 m Dopustna je tudi rekonstrukcija prostorov v obstoječi mansardi brez dviga strehe z možno­stjo izvedbe strešnih oken ali frčad. (10)Objek t D10: Transformatorska postaja Tipska kontejnerska TP Horizonta lni gabarit: 2, 40 x 3,10 m Verti ka lni gabarit: P Streha: ravna streha Maksimalna višina: 3,00 m (11)Višinske kote terena in vhodov: Višinska ureditev je pogojena z minimalno višino platoja na osnovi elaborata hidrotehnične osnove za tovarno Unichem. Območje komple­ksa leži med profi li 57 do 61 vodotoka Lahovka. Minima lna višina platoja je določena na koti 292,05 m v profilu 57 na koti 291,90 m v profilu 61 za 100 letne vode. Ureditev platoja je v profilu 57 predvidena na koti 292,20 m, v profilu 61 pa na koti 292,0 0 m. Ničelna kota pritličja sk ladišč­no proizvodne stavbe se zaradi f unkciona lnih povezav z obstoječim proizvodnim objektom pri lagodi njegovi višini ničelne kote. (12)Kapacitete območja: Površina uredit venega območja OLN: 13. 389 m2 Bruto etažna površina nad nivojem terena: 7.379 m 2 (13)Dimenzije objektov in odmiki so razvidni v kar tografskem delu občinskega lokacijskega načr ta –Arhitektonsko zazidalna situacija in zunanja ureditev (list št. 3.1) ter Arhitektonsko zazidalna situacija in zunanja ureditev območja sprememb in dopolnitev (list 3.1./D1).« 13. člen Naslov 15. člena se spremeni v: »(rušit ve objektov)«. 14. člen Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Načrtovane so rušit ve: -shrambe v starem gospodarskem poslopju, -lope ob shrambi, -polnilnice nevarnih kemika lij, -dveh nadstrešnic ob polnilnici, -transformatorske postaje, - pritličnega prizidka poslovno upravne stavbe. (2) Po končani izvedbi javne infrastrukture v industrijsk i coni Sinja Gorica bo odstranjen: -plato s plinskima kontejnerjema.« 15. člen Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vse prometne površine se utrdi za vožnjo tovornih vozi l s priklopnik i. Dimenzioniranje zgornjega ustroja se izvede na osnovi geoteh­ničnega poročila. Vse utrjene površine se izve­de v asfa ltni izvedbi, pretakališče pa v vodotesni betonski izvedbi z lovilno posodo. (2) Glavni dostopi do objektov, prima rne peš površine in parkirni prostori morajo biti urejeni ta ko, da omogočajo nemoteno uporabo tudi za f un kciona lno ovirane ljudi. (3) Ob izvedbi OLN je potrebna začasna pre­stavitev trase obstoječe loka lne ceste v obstoje­či širini (do realizacije industrijske ceste D). Pri tem se ne sme ovirati dostopa do zemljišč, ki se napajajo s te ceste. Ob prestavit vi trase obstoje­če ceste izbere Občina Vrhni ka v sk ladu s pravi li javnega naročanja supernadzor. (4) Odvodnjavanje iz objektov in utrjenih po­vršin je potrebno urediti tako, da ne bodo prite­kale na občinsko cesto oziroma mora ustrezati pogojem veljavne področne za konodaje. (5) Prometna ureditev je razvidna iz načr ta Prometno tehnična situacija in načrt inter ven­cijsk ih poti – končna (list št. 3.4.1.a). Začasna prometna ureditev do izvedbe OLN za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v Industrijski coni Sinja Gorica na Vrhni ki pa je razvidna iz načrta Prometno tehnična situacija in načrt inter vencijsk ih poti – začasna (list št. 3.4.1.b).« 16. člen Besedi lo 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Dovoz in dostop do kompleksa Unichem je z industrijske ceste D, ki se priključuje na obstoječe k rižišče ceste Ljubljana–Vrhnika R II–409, odsek 0300 Brezovica–Vrhni ka v km 11.790. Do izvedbe industrijske ceste D je za­časen dovoz in dostop orga niziran iz loka lne ceste razvidne iz načr ta »Prometno tehnična situacija in načrt intervencijsk ih poti – začasna (list 3.4.1b). (2) Za prik lopnike se zagotovi krožno pot z vstopom v kompleks na zahodnem priključku in izstopom na vzhodnem prik ljučku kompleksa. (3) Dovozna cesta kompleksa je širine 6,0 0 m s hodnikom za pešce v širini 1,50 m. (4) Vozišče in parkirni platoji so omejeni z dvignjenimi robni k i, hodnik za pešce pa je za­k ljučen s kocko. (5) Za varno vodenje prometa se predvidi ustrezna ver ti ka lna in horizonta lna cestno pro­metna signalizacija. Načrtovana vegetacija ne sme ovirati preglednostnega trikotnika.« 17. člen Besedi lo 18. člena se spremeni ta ko, da se glasi: »(1) Mirujoči promet se organizira na zu­nanjih f unkciona lnih površina h, ob obstoječi stanovanjski stavbi, ob vstopni ploščadi ter na parkirnem platoju vzporedno z industrijsko cesto D. (2) Za potrebe podjetja se zagotovi najmanj 96 PM, za stanovanjski objekt pa 6 PM. (3) Ob sprostitvi koridorja za potrebe prime­stne železnice ob vzhodnem priključku se 27 PM prestavi. (4) Za vsako posamezno gradnjo je potrebno zagotoviti zadostno števi lo parkirnih mest.« 18 . člen Besedi lu 21. člena se doda novi, sedmi odsta­vek, k i se glasi: »(7) Odpadne vode morajo za prik ljučitev na javno kana lizacijo ustrezati pogojem veljavne zakonodaje.« 19. člen Besedilu 24. člena se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se g lasijo: » (6) Potek vodov je razviden iz grafičnega dela. (7) Za prik ljučitev stavb na električno omrež­je je potrebno pridobiti soglasje upravlja lca na projektno dokumentacijo (PDG). (8)Vso elektroenergetsko infrastrukturo ozi­roma vsa dela v zvezi z zaščito, prestavit vami, preuredit vami a li nadomeščanji tangiranih vo­dov se izvede sk ladno z veljav nimi tehničnimi predpisi in standardi pod nadzorom upravlja lca elektroenegetske infrastrukture.« 20. člen Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 101/2013 in 96/2015-ZIPRS1617) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 15. seji dne 15. 12. 2016 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem od lokom se za Občino Vrhni ka za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže­vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. V IŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČ U NA IN STRUKTU RA POSEBNEGA DELA PRORAČU NA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejem ki in izdatk i po ekonomsk i k lasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih znesk ih: A. BILA NCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 I SK UPAJ PR IHODK I (70+71+72+73+74+78) 15.766.130,47 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.597.722,94 70 DAVČNI PRIHODKI (70 0+703+704+706) 10.379.541,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.588.221,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.448.070,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 157.500,00 706 DRUGI DAV KI 185.750,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.218.181,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 2.210.931,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 293.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 10.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 689.250,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 324.500,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 322.500,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 200,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 200,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.843.707,53 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.370.584,53 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PROR AČU NA EV ROPSKE U NIJE 473.123,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 19.517.495,69 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.049.056,41 Besedilu 25. člena se doda nov i, sedmi odsta­vek, ki se glasi: »(7) Vso telekomunikacijsko infrastrukturo oziroma vsa dela v zvezi z zaščito, prestavit va­mi, preuredit vami ali nadomeščanji tangiranih vodov se izvede sk ladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi pod nadzorom upravlja lca telekomu nikacijske infrastruktu re.« 21. člen Besedilu 28. člena se doda novi, tretji odsta­vek, ki se glasi: »(3) Vse stavbe morajo biti načrtovane v sk la-du s prepisi o mehanski odpornosti in stabilno­sti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljav no za konodajo.« 22. člen V besedilu 29. člena se spremeni dvanajsti odstavek tako, da se glasi: »(12) Upoštevajo se uk repi za zmanjšanje poplav ne nevarnosti, k i se povzamejo po Po­plavni študija za območje Vrhnika št. 18/2010, apri l 2011 oz. Hidrološko-hidravlični študiji s pred logom ukrepov.« 23. člen Pr vi odstavek 31. člena se spremeni ta ko, da se glasi: »(1) V območju urejanja ni predvidenih de­javnosti, k i bi povzročale večje obremenit ve s hrupom kot je dovoljeno v Uredbi o mejnih vre­dnostih kaza lcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/2009, 62/2010). Pri gradnji naj se glede na Pravilni k o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur.l. RS 10/12) upošteva u krepe ozi­roma rešit ve, k i jih določa tehnična smernica TSG-0 05:2012 Zaščita pred hrupom v stavba h.« 24. člen Drugi odstavek 35. člena se spremeni ta ko, da se glasi: »(2) Pri gradnji se v celoti upošteva gradbene ukrepe oziroma rešit ve, ki jih glede požarnovar­nostne problematike določa tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavba h. Za objekte je potrebno pri pripravi projektne doku­mentacije PGD opredeliti način va rovanja pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo.« 25. člen Tretji odstavek 36. člena se spremeni tako, da se g lasi: »(3) Tehnični elementi parcelacije in zakolič­be objektov so razvidni iz kar tografskega dela.« 26. člen Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Predv ideni posegi se lahko izvajajo v eni ali več etapah/ faza h. Predvidene etape (razv i­ dne iz načrta 3.6 Pri kaz etapnosti izvedbe): - etapa 1: gradnja transformatorske postaje in pripadajočih srednjenapetostnih in nizkona­petostnih elektro vodov ter rušitev objektov, navedenih v 1. odstavku 15. člena; - etapa 2: gradnja 1. faze objekta D1 (sk ladišč­no proizvodni objekt), D2 (stopniščni raster), D3 (povezova lni element) in 1. faze objekta D4 (nadstrešnice); - etapa 3: ureditev zunanjih površin (hortikul­turna ureditev, mirujoči promet) ter infra­strukturna ureditev ob proizvodnem objek­tu; - etapa 4: gradnja objekta D8 (objekta za sk la­diščenje nevarnih snovi); - etapa 5: ureditev zunanjih površin (hor tiku l­turna ureditev, mirujoči promet) v severoza­hodnem delu območja; - etapa 6: gradnja 2. faze objekta D1 in D4 ozi­roma gradnja objekta D5 in D6 (nadstrešnic); - etapa 7: gradnja objekta D7 (silosov za sipke su rov i ne); - etapa 8: izvedba posega D9 – dvig strehe nad obstoječim proizvodnim objektom, rekon­strukcija prostorov v mansardi; - etapa 9: ureditev zelenih površin na jugoza­hodnem robu območja OLN. (2) Ne glede na predvidene etape/faze iz pr­vega odstavka tega člena, je etape/faze možno izvajati po drugačnem vrstnem redu, možno jih je združevati (celotne a li del) a li jih delno izvajati. V koli kor se etapo/fazo izvaja le delno (zgolj posamezne objekte/uredit ve ali le v del­nem obsegu) se mora zagotoviti f unkcionalnost objekta/uredit ve. Etape/faze med seboj niso časovno soodvisne razen pogoja da se najprej izgradi nova TP. (3)Po izgradnji industrijske ceste D se komu­nalne, telekomunikacijske in energetske uredi­t ve prik ljučijo na nove komuna lne vode. (4) Po izvedbi industrijske ceste D se zača­sne prometne uredit ve u kinejo in se območje uredi sk ladno z načrtom Arhitektonsko zazi­da lna situacija in zunanja ureditev (list št. 3.1) ter Arhitektonsko zazida lna situacija in zunanja ureditev območja sprememb in dopolnitev (list 3.1/D1).« 27. člen Besedi lo 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »Investitor mora pred pridobit vijo gradbe­nega dovoljenja plačati komuna lni prispevek. Pod laga za odmero komuna lnega prispevka je veljavni občinski odlok.« 28. člen Besedi lo drugega odstavka 46. člena spreme­ni ta ko, da se glasi: »(2) Začasna prometna navezava se uredi sk ladno s pri kazom v načrtu Prometno tehnič­na situacija in načrt intervencijsk ih poti – zača­sna (list št. 3.4.1.b). « 29. člen Besedi lo 47. člena se spremeni tako, da se glasi: »Po izvedbi z občinskim lokacijskim načrtom predvidene prostorske uredit ve so dopustna investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcija objektov in postav itev enostavnih objektov, sle­dnje skladno z 12. členom tega odloka.« III. KONČN E ODLOČBE 30. člen (v pogled OLN) Od lok o spremembah in dopolnit vah Od lo­ka o sprememba h in dopolnit va h odloka o za­zidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 UNICHEM v Sinji Gorici je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku pristojnem za ure­janje prostora in Upravni enoti Vrhnika. 31. člen (veljav nost od loka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Števi lka: 3505-19/2015 Vrhnika, dne 15. 12. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.042.728,83 4 01 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 165.533, 56 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.720.937,4 4 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 48.356,58 409 R EZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TR A NSFER I (410+411+412+413) 5.948.696,82 410 SU BVENCIJE 158.600,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.272.103,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 604.898,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.913.095,32 42 IN V ESTICIJSK I ODHODKI (420) 9.414.742,46 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 9.414.742,46 43 IN VESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 105.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 85.000,00 III PRORAČU NSKI PRESEŽEK (PRORAČU NSKI PRIMA NJKLJAJ) (I-II) -3.751.365,22 B. R AČU N FINA NČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 4 41 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. R AČU N FINA NCIR A N JA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 VII ZA DOLŽEVAN JE (50) 2.200.000,00 50 ZA DOLŽEVAN JE 2.200.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.200.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 501.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 501.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 501.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.052.365,22 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 1.699.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.751.365,22 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.052.365,22 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načr ti neposrednih uporabnikov, k i so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, g lavne programe in podprograme, predpisane s programsko k lasifikacijo izdatkov občinsk ih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s pred­pisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu od loku in se objavita skupaj s splošnim delom proračuna na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZV RŠEVANJA PROR AČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namensk i prihodk i in odhod ki proračuna) Namenski prihod ki proračuna so poleg prihod kov, določenih v 43. členu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: . drugi prihodki krajev nih skupnosti, k i jih k rajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje na log k rajevne skupnosti, v kateri so bi li ust varjeni, . namensko zbrani prispevki občanov za izvaja nje tekočih in investicijsk ih na log, . prihod ki požarne takse po 59. členu Zakona o varst vu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, . prihod ki od republiške ta kse za obremenjevanje voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kana lizacijska omrežja, . prihod ki od okoljsk ih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabljajo za financiranje investicij v kana lizacijska omrežja, • prihod ki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihod ki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z div jadjo, k i se porabljajo za namene, določene v sprejetem občinskem odloku, • prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest, • drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna a li rebalans proračuna. O prerazporedit vah pravic porabe v posebnem delu proračuna (fina nčnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavni­mi programi v okviru področja proračunske porabe od loča na pred log neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s poroči lom o izvrševanju proračuna v obdobju janua r – junij 2017 in z zak ljučnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi rea lizaciji. 6. člen (pooblasti la župa na) Župan je pooblaščen, da: • razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, k i jih ob sprejemanju pro­računa ni bilo mogoče predvideti a li zanje ni bi lo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredst va splošne pro­računske rezer vacije se razporedijo v finančni načr t proračunskega porabnika. • od loča o uporabi sredstev proračunske rezer ve za namene iz 49. člena Za kona o javnih financah v višini v proračunu načrtova ne proračunske rezerve. • od loča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. • od loča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega pro­računa, k i mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali od lok, na pod lagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vk ljuči župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v ok viru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžit ve, ki je določen s proračunom, a li s prerazporedit vijo sredstev v ok viru možnih prihrankov sredstev. • od loča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga do 1.400 EU R, če bi bili strošk i postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjat ve a li če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjat ve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. • od loča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunsk imi postavkami. • samostojno sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do skupne letne vrednosti 10 0.000 EUR brez davka. O izvršenih transa kcijah polletno poroča občinskemu svetu. • izvršuje sprejeti načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. . odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Medna rodno sodelovanje o 14001 Strošk i promocije občine, o 18055 Za ložništ vo • od loča o porabi sredstev na proračunsk i postavk i 080 02 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na pred log Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih li kv idnostnih proračunsk ih sredstev za radi ohranit ve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče lik vidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredst va proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2017 se iz občinskega proračuna za redno delovanje KS zagotovijo sredst va v višini 80.980,62 EUR, za izvajanje programov in investicij k rajevnih skupnosti – sk lad, pa sredst va v višini 161.961,24 EUR. Posamezni program oz. investicija se bo sofinancirala v sk ladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. člen (izvaja nje investicij po 2. a členu Od loka o financiranju krajev nih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2017 se določi odstotek sofinanciranja za izvajanje posameznih investicij, k i so jih pripravile krajev ne skupnosti: - investicije v ceste v višini 30 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 25%. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno v išino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicijo določi župan s sklepom. Izjemoma la h ko župa n s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2017 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavka h: - 13173 KS Drenov Grič-Lesno Brdo-javna razsvetljava - 13215 KS Vrhnika center – JR - 13216 KS Verd –JR - 13111 Ceste - KS Zaplana - 13142 Ceste – KS Ligojna - 1314 4 Ceste – KS Verd - 1324 4 Ceste KS Vrhnika Breg - 13168 Ceste – KS Vrhnika vas - 13116 JR KS Sinja Gorica - 13138 JR KS Vrhnika vas - 13260 Ceste KS Sinja Gorica - 13262 JR KS Vrhnika Breg. 9. člen (proračunsk i skladi) Proračunska sklada v letu 2017 sta: 1. račun proračunske rezer ve, oblikova n na podlagi 49. člena ZJF, 2. račun sk lada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v v išini 10.0 0 0 EUR. Na predlog za fina nce pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezer ve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredst va dodeljujejo mesečno ob upoštevanju lik vidnostnega položaja občine. Javnim zavo­dom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredst va za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredst va za pok rivanje materia lnih stroškov pa največ dva krat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v pretek lem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izv rševanju proračuna Republike Slove­nije. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, k i se sk lene s posameznim zavodom. Sredst va članom občinskega sveta ter komisij in odborov se na kazujejo skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje f unkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinsk ih organov ter o povračilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje na loge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredst va dodeljena. Uporabniki proračuna morajo na kup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z Za ko­nom o javnem naročanju in Za konom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, k i bi presega le odobrena sredst va. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o rea lizaciji na log najmanj dvak rat letno in sicer ob polletju in ob za k ljučku leta oziroma po potrebi. 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabni k lahko v tekočem letu razpiše javno na ročilo za celotno vrednost projekta, ki je vk ljučen v načr t razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunsk ih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, k i bodo zapadle v plači lo v prihodnjih letih za investicijske od hodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upo­rabnika, od tega: 1. v letu 2018 do 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 30 % navedenih prav ic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plači lo v prihodnjih letih za blago in storit ve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem finančnem načr tu neposrednega uporabni ka. Omejit ve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na pod lagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodaja lca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načr tujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojni k neposrednega uporabnika lah ko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plači l v tekoče leto, za k ljuček financiranja prestav i iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljav it vi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločit ve občinskega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijsk ih programov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifi kacije investi­cijskih projektov in osta lo investicijsko dokumentacijo sk ladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obrav navo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrst va za finance (junij 2011) sprejema župan. 14. člen (pridobivanje st varnega premoženja) St va rno premoženje se la h ko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih za log. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno sog lasje občinskega sveta, če bi ta kšna pridobitev povzroča la večje stroške ali če je lastništ vo povezano s pogoji, k i bi povzroči li nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobit ve. V primeru brezplačne pridobit ve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zem ljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavit ve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2017. Nabava osnovnega sredst va, naročilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrževanja se lahko prične: • če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2017, • ko župan izda sk lep o pričetku realizacije posamezne postavke iz načrta na podlagi preverit ve li k vidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhni ka zajema osnovna sredst va ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje li k vidnosti proračuna) Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje lik vidnost proračuna za posamezno pol letje tekočega leta z napovedjo dena rnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je preg led načrtovanih prihodkov, povečanih za sredst va od prodaje kapita lskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapita lskih naložb in odplačil glav nic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhod kov, poveča n nakup kapita lskih naložb in odplačila dolga, v skladu z li k vidnostni­ Na podlagi četr tega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 15. redni seji dne 15. 12. 2016 sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2017 Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnega premoženja, k i so finančno podprti v proračunu Občine Vrhnika za leto 2017. Sredst va, pridobljena s prodajo st varnega premoženja, se la h ko uporabljajo samo za vzdrževanje a li nakup st varnega premoženja. Zemljišča, navedena v letnem na­črtu, se bodo prodaja la oziroma odkupova la upoštevajoč izhodiščno vrednost, določeno s cenit vijo ocenjevalca vrednosti nepremičnin oz. ocenjeno vrednost. Način in postopek prodaje ter pridobit ve st varnega premoženja določa Za kon o st varnem premoženju države in samo­upravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZU U JFO in 76/15) in Uredba o st varnem premoženju države in samouprav nih loka lnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14). zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NA LOGE NA DZORNEGA ODBOR A 21. člen (na loge NO) Nadzorni odbor izvaja na loge samostojno, sk ladno s pro­gramom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Občinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun­skih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporab­nikih ugotovi, da sredst va niso bila uporabljena za namene, za katere so bi la dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zah­tevati, da se ta sredst va vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjk ljivosti, k i so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materia lnega knjigovodskega stanja. mi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni orga n predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVA N JA IN POROŠTEV OBČIN E I N JAV N EGA SEK TORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhod kov nad prihodk i v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplači la dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do v išine 2.200.0 0 0,0 0 EUR. Občina se la h ko lik vidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi ne­ena komernega pritekanja prejem kov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2017. O zadolžit vi odloča župan. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanov iteljica je Obči­na Vrhnika, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 EUR. 18 . člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob­čina, se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 100.000 EU R pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. So­glasje o zadolžit vi daje občinski svet. 19. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč v pliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima občina od ločujoč v pliv na upravljanje, se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 40 0.000 EU R pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovite­lja. Soglasje o zadolžit vi do višine 100.0 0 0 EUR daje občinsk i s vet. 20. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom ob­činskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financira nja Občine Vrhnika v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sk lep o določit vi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev od loka) Ta od lok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem g lasi lu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih stra neh Občine Vrhnika, w w w.vrhnika.si. Številka: 410-46/2016 (4-01) Vrhni ka, dne 15. 12. 2016 Občina Vrhni ka Župan Stojan Jakin l.r. vse z dostopom. P16 del parc. št. 1864/2 k.o. Verd (2003) 3000 zemljišče 9.000,00 neposredna pogodba Zem ljišče se uporabalja kot funkciona lno zemljišče k stavbi - dvorišče. P17 parc. št. 1898/5 k.o. Velika Ligojna (1998) 111 zemljišče 4.500,00 neposredna pogodba Zem ljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja funkciona lno zemljišče k stanovanjsk i hiši. P18 ID 20 02-1026-1 in 2002-1026-2, k.o. Vrhnika 671,72 poslovna stavba 170.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Prostori se ne uporabljajo, polovica prostorov se nameni odprodaji. P19 2524/16, k.o. Vrhnika (20 02) 201,6 del poslovne stavbe -ma n sa rda 100.000,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Stavba je v večinski lasti in uporabi Okrajnega sodišča na Vrhni ki. P20 199 0/1, 19 9 0/2 , 1987/50 k.o. Log 1210, *26/1 k.o. Blatna Brezovica 1721/15 k.o. Velika Ligojna 66.412 kmet. zemljišče, objekt zgrajen 1820 gozd. zemljišče 6 4 .703,0 0 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P21 1485, 1718/3, 1718/4 k.o. Blatna Brezovica 4.491 kmetijsko zem ljišče 2.996,0 0 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske osk rbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P22 *53/4, 654/5, 801 k.o. Blatna Brezov ica 4.363 st avba, stavb. zem ljišče, kmet. zem ljišče 28.088,0 0 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb Občina je pridobila nepremičnino v last v postopku dedovanja, za radi nezmožnosti pokojnega za plačilo domske osk rbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. (Jerina) P23 2729/16 in del 2729/28, obe k.o. vrhni ka (2002) 136 zem ljišče 9. 52 0, 0 0 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot f unkcionalno zem ljišče k poslovnemu objektu - parkirišče. P24 2675/2 in 2675/56, obe k.o. Vrhnika (20 02) 1542 zem ljišče 107.94 0,0 0 neposredna pogodba, javna dražba Zemljišče se proda kot f unkcionalno k posameznim objektom a li v celoti. P25 del 2001/0 k.o. Zaplana (2000) 10 0 zem ljišče 400,00 neposredna pogpodna Zemljišče se prodaja kot f un kcionalno zem ljišče k objektu. P26 parc. št. 2700/6, k.o. Vrhni ka (2002) 947 zem ljišče 75.760,00 neposredna pogodba, javno zbiranje ponudb, javna dražba Zemljišče se bo po uredit vi parkirnih mest proda lo lastnikom ga raž in posamezna parkirna mesta, NAČRT R AZPOLAGANJA Z NEPR EMIČNIM PR EMOŽENJEM Z A P. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2 ) VRSTA NEPREMIČNINE ORIENTACIJSK AVREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA R AZPOLAGA NJA EKONOMSK A UTEMELJENOST P1 parc. št. 2246/10, 224 6/11, 2246/12 , 224 6/13, 224 6/14, 224 6/15, 2246/16, vse k.o. Vrhnika (20 02) 97 zemljišče 9.700,00 neposredna pogodba Zem ljišča, na katerih se nahajajo shrambe, se prodajo v ok v iru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhni ke (del Tržaška cesta - Cankarjev trg). P2 parc. št. 2011/19 in 2011/20, obe k.o. Vrhnika (2002) 53 zemljišče 3.800,00 neposredna pogodba Na zem ljiščih stojijo garaže na Cesti 6. maja. P3 parc. št. 3057/2 in 3253/7, obe k.o. Borovnica (2004) 263 zemljišče 9.600,00 neposredna pogodba Zem ljišče se uporablja kot funkciona lno zemljišče k stanovanjskemu objektu. P4 parc. št. 2586/6, k.o. Blatna Brezovica (1997) 268 zemljišče 16.080,00 neposredna pogodba Zem lljišče - se uporablja kot f unkciona lno zemljišče k stavbi - dostopna pot in dvorišče. P5 parc. št. 2658/107 in 2658/110, obe k.o. Vrhnika (20 02) 132 zemljišče 10. 56 0,0 0 neposredna pogodba Zem ljišče se uporablja kot f unkciona lno zemljišče k stanovanjskemu objektu - vrt, dostopna pot in parkirišče. P6 del parc. št. 2699/234, k.o. Vrhnika (20 02) 200 zemljišče 14.000,00 neposredna pogodba Zem ljišče se uporablja kot f unkciona lno zemljišče k stanovanjskemu objektu. P7 parc. št. 1485/5, k.o. Velika Ligojna (1998) 567 zemljišče 36.000,00 jav na dražba Zem ljišče se proda kot stavbno zem ljišče. P8 parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003) 808 zemljišče 38.000,00 javna dražba Zem ljišče se proda kot stavbno zem ljišče. P9 parc. št. 1676/21, k.o. Verd (2003) 451 zemljišče 18.49 0, 0 0 neposredna pogodba Zem ljišče se uporablja kot f unkciona lno zemljišče k stanovanjski stavbi. P10 parc. št. 671/25, k.o. Verd (20 03) 22 zemljišče 1.100,00 neposredna pogodba Na zemljišču se nahaja del poslovnega objekta. P11 parc. št. 1210/0, k.o. Log (1996) 9884 zemljišče 9.884,0 0 jav no zbiranje ponudb Gozdno zem ljišče Občina je pridobi la nepremičnino v last v postopku dedovanja, zaradi nezmožnosti pokojnega za plači lo domske oskrbe. Nepremičnina se nameni za prodajo. P12 parc. št. 872/3, k.o. Log (1996) skup.povr. zemljišča 24 4, občina v solasti do 1/4 zemljišče 3.050,00 neposredna pogodba Zem ljišče se uporablja kot f unkciona lno zemljišče k stanovanjski stavbi. P13 del parc. št. 2854/64, 2868/20 in 2858/2, vse k.o. Vrhnika (20 02) 600 zem ljišče 25.000,00 neposredna pogodba Po investiciji Kana lizacija Notranjska-Gabrče se je izvedla odmera. Zemljišč, ki jih za občinsko infranstrukturo ne potrebujemo prodajamo fizičnim osebam, k i zemljišča že zasedajo. P14 del parc. št. 2862/18 k.o. Vrhnika (20 02) 10 0 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se uporablja kot f un kcionalno zem ljišče k stanovanjski stavbi P15 parc. št. 2868/22 in 2868/23, k.o. Vrhni ka (2002) 225 zem ljišče 13.500,00 neposredna pogodba Zemljišče je opredeljeno kot pot, dejansko pa predstavlja f un kcionalno zem ljišče k stanovanjski hiši. P27 pa rc. št. 2246/17, k.o. Vrhnkika (2002) 12 zem ljišče 1.110,0 0 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja f unkcionalno zem ljišče k stanovanjski hiši P28 del parc. št. 1587/1, ko.o. Vrh nika (20 02) 55 zem ljišče 4.400,00 neposredna pogodba Zemljišče predstavlja f un kcionalno zem ljišče k stanovanjski hiši SKUPAJ 795.181,0 0 NAČRT R AZPOLAGA N JA Z N EPREMIČNIM PREMOŽENJEM Z NADOMESTILOM V OBLIKI NEPR EMIČNINE ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNAVELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA (v EUR) PREDVIDENA METODAR AZPOLAGANJA EKONOMSK A UTEMELJENOST M1 del 1874/1, k.o. Velika Ligojna (1998) 120 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Zemljišče, ki se dejansko ne uporablja kot pot, se predvideva za menjavo z zemljišči, po katerih poteka kategorizirana javna pot. Pridobi se zemljišča, parc. št. 1021/11 in 1021/2, obe k.o. Velika Ligojna (1998) M2 1076/4 , 1076/5, 1076/6, 1076/7, 1076/8, 1076/3 in 1023/10, vse k.o. Smrečje (2692) 190 0 zemljišče 9.500,00 neposredna pogodba Ureditev LC468031, menjava zemljišča katastrske ceste z zemljiščem, kjer poteka cesta v naravi, pridobi se parc. št. 487/2, 489/9, 489/12, 489/7, 489/6, 489/5, 489/4 in 489/11, vse k.o. Smrečje M3 18 09/2 , 1810/3, ob e k.o. Verd (2003) 286 zemljišče 7.000,00 neposredna pogodba Odmerila se je cesta v narav i, Občina Vrhni ka pridobi parc. št. 221/6, 221/4, 223/2, vse k.o. Verd (2003) M4 del 692/1, k.o. Podlipa (1999) 18 0 zemljišče 6.000,00 neposredna pogodba Pridobijo se cestna zem ljišča in zemljišče za ekološki otok- parc. št. del 383/4, 383/3, 395/6, 246/0 in 701/12, vse k.o. Pod lipa (1999) M5 1942/8 , 1941/6, 1941/5, 194 2/6, 1942/5, 1941/8, 1941/10, 1942/9 in 1942/11, vse k.o. Zaplana (2000) 70 6 zemljišče 7.0 6 0, 0 0 neposredna pogodba Pridobi se cestno zemljišče, parc. št. 921/12, 905/14, 9 05/16, 4/12 , 4/15, 9 05/8, 905/6, 605/12, 905/9 in 917/18, vse k.o. Zaplana (2000) M6 del 1010/7 in 1024/0, obe k.o. Smrečje (2692) 1000 zemljišče 3.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče po katerem dejansko potekata kategorizirani cesti z oznakama JP567931 in JP726521- del pa rc. št. 690/0, 676/0, 672/0, 615/0, 616/2, vse k.o. Smrečje (2692), z delnim nadomestilom v naravi (dela parc. št. 1024/0 1010/7, obe k.o. Smrečje (2692) cca. 100 0 m2) ter doplačilom občine za razliko v vrednosti zem ljišč cca. 10.000,00 EUR M7 del 877/4 k.o. Verd (20 03) 300 zemljišče 8.000,00 neposredna pogodba Pot se zamenja za pot, pridobi se parc. št. 1234/6, del 1234/1 in del 1242/5, vse k.o. Verd (2003) M8 del 1811/3 in 1811/4, obe k.o. Verd (2003) 743 zem ljišče 22.000,00 neposredna pogodba Zemljišče se ne uporablja kot pot, pridobi se zemljišča, kjer se bi uredilo parkririšče za Retovje in za od lagališče ločenih odpad kov z doplačilom razlike v površini. Pridobi se del parc. št. 99/1 k.o. Verd. M9 parc. št. 2240/2 in 2238/14, obe k.o. Vrhnika (20 02) 75 zem ljišče 10.935, 0 0 neposredna pogodba Na zemljišču se nahaja del poslovnega objekta. Pridobi se pa rc. št. 2238/13, k.o. Vrhnika (20 02), na katerem se nahaja del pločnika z doplačilom razlike v površini. M10 2837/7 in 2837/8, obe k.o. Vrhnika (20 02) 129 zem ljišče 1.032 ,0 0 neposredna pogodba Zem ljišče predstavlja manjšo obvodno površino. Pridobi se zem ljišča parc. št. 1797/30, 1800/8 in 1805/5, vse k.o. Vrhni ka, na katerem se nahaja del pločnika na Idrijski cesti M11 1076/16, 1076/17, 1076/18 , 1076/19, 1076/21, 076/22 , 1076/24 , 1076/29, 1076/3 0, 1076/32 , 1076/33, 1023/5 in del 1023/11, vse k.o. Smrečje (2692) 4000 zem ljišče 20.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zem ljišča, parc. št.4 48/4, 4 42/7, 438/19, 439/14, 442/15, 4 42/11, 4 42/6, 4 42/10, 438/14, 438/7, 439/11, 4 42/9, 438/18, 438/16, 438/10, 438/16, 438/9, 4 43/2, vse k.o. Smrečje (2692), ki v naravi predstavljajo kategorizirano cesto z ozna ko LC468031, odsvoji pa zem ljišča stare katastrske ceste M12 1933/2 in 1935/13, obe k.o. Zaplana (2000) 90 0 zem ljišče 3.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zem l ljišča kategoriziranih občinsk ih cest z ozna kama JP966151 in JP966161, deli pa rc. št. 616/4, 612, 589/9, 608, 589/11, 606/1 in 599, vse k.o. Zaplana (2000) M13 del pa rc. št. 2885/2, k.o. Vrhnika (2002) 90 0 zem ljišče 6.613, 50 neposredna pogodba Pridobi se del zemljišča za vodohran Storžev grič parc. št. 1287/0, k.o. Vrnika (2002) z doplačilom razlike v vrednosti nepremičnin. M14 parc. št. 2869/11 k.o. Vrhnika (2002) 18 zem ljišče 1.300,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane občinske ceste z oznako JP966452 parc. št. 689/10, k.o. Vrhnika (20 02) M15 parc. št. 1178/259 k.o. Vrhnika (2002) 2971 zem ljišče 6.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane občinske ceste z oznako JP966361, parc. št. 952/4 in 941/2, obe k.o. Vrhni ka (2002) M16 del parc. št. 1010/5 k.o. Smrečje (2692) 50 0 zemljišče 1.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče kategorizirane javne ceste z oznako JP966572, parc. št. 562/4 k.o. Smrečje (2692) M17 del 24 4 4/9, k.o. Sta ra Vrhnika (20 01) 10 zem ljišče 570,0 0 neposredna pogodba Pridobi se del zem ljišča parc. št. 1889/3, k.o. Stara Vrhnika (2002) za cesto z oznako JP966343. M18 1864/10 in 1864/14, obe k.o. Verd (20 03) 4 62 zem ljišče 1.400,00 neposredna pogodba Pridobi se parc. št. 529/6 k.o. Verd (20 03), ki v naravi predstavlja vodovodni objekt. M19 del pa rc. št. 1851/0 in 1852/0, obe k.o. Velika Ligojna (1998) 5029 zem ljišče 10.000,00 neposredne pogodbe Pridobi de zemljišča kategoriziranih občinsk ih cest z oznakama JP 966805 in JP 966804, del parc. št. 1459/1, 1463/0, 1449/0, 14 4 8/0, 174 4/0, 14 43/1, 14 43/2, vse k.o. Velika Ligojna (1998) M20 del parc. št. 2246/32, 2246/33, 224 6/2 6, 2249/18, vse k.o. Vrhni ka (20 02) 1000 zemljišče 100.000,00 neposredna pogodba Pridobi se zemljišče za u reditev trga pred Mantovo v ok viru sprememb OPPN za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Ca nkarjev trg) in zemljišča za pločnik - parc. št. 2249/20, 2250/1, 2250/3, del 2249/5, 2250/8, vse k.o. Vrhni ka (2002) SK U PAJ 230.410, 50 NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2 ) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSK A UTEMELJENOST O1 k.o. Velika Ligojna (1998) 110 0 zemljišče 25.000,00 Širitev ceste Drenov Grič-Za k lanec LC468072 2.del O2 del 30 09/2 k.o. Blatna Brezovica (1997) 10 0 zemljišče 5.000,00 od kup za pločnik- Sinja Gorica O3 2099/787 k.o. Blatna Brezovica (1997) 45 zemljišče 200,00 ureditev cest v Bevka h O4 54 4/9 k.o. Smrečje (2692) 23 zemljišče 200,00 Pridobitev zem ljišča po katerem poteka kategorizirana javna cesta JP966572 O5 1039/8 in 1040/11, obe k.o. Verd (20 03) 950 zemljišče 8.000,00 Od kup zem ljišča LK466831 O6 k.o. Sta ra Vrhnika (20 01), k.o. Vrhni ka (2002) zem ljišče 10.000,00 Od kup zemljiišč za ureditev kategoriziranih jav nih cest JP966361 in JP966362 O7 del parc. št. 2282, 2283/1, 2284/2, 2284/1 in 2283/2, vse k.o. Blatna Brezov ica (1997) 1000 zem ljišče 3.000,00 Od kup zemljišč za ureditev kolesarske poti O8 del parc. št. 688/0, 684/1, 684/4, 576/2, 576/0, 573/1, vse k.o. Smrečje (2692) 650 0 zem ljišče 28.000,00 Zemljišče predstavlja del katagorizira ne ceste z ozna ko LC10 0181 O9 del parc. št. 806/3, 605/2, 578/1, 684/5, 576/0, 576/3, 573/2, *74/2, vse k.o. Smrečje (2692) 2000 zem ljišče 8.000,00 Odkup dela katagorizirane ceste z oznako LC468031 O10 del parc. št. 815/2, 815/3 in 1002/3, vse k.o. Velika Ligojna (1998) 120 zem ljišče 1.000,00 Zemljišče predstavlja del loka lne ceste O11 zem ljišče 50.000,00 Območje Občine Vrhnika O12 del parc. št. 221/1 in 279/1, obe k.o. Zaplana (2000) 3000 zem ljišče 15.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama JP966141 in LC468022 O13 k.o. Vrhnika (2002) 600 zem ljišče 40.000,00 Ureditev kategoriziranih cest z oznakama LZ466011 in LK466501, po investiciji kanalizacija Notranjska cesta, Gabrče O14 pa rc. št. 1874/1 k.o. Vrhnika (20 02) 1561 zem ljišče 31. 220,0 0 Odkup zemljišča na pokopališču na Vrhni ki O15 2825/12, k.o. Vrhnika (2002) skup.povr. objekta 977,93 sol. delež občine 50% del poslovne stavbe 120.000,00 od kup dela stavbe O16 parc. št. 2740/2 k.o. Vrhni ka (20 02) 400 zem ljišče 20.000,00 Odkup zemljišča za povezovalni most Tojnice in del kategorizirane javne vne ceste z oznako LC468063 O17 del parc. št. 1695/2 k.o. Vrhnika (20 02) 450 zem ljišče 8.000,00 Odkup zemljišča sk ladno z OPPN Cesta dolge njive O18 del parc. št. 1767/0, 1768/1, 1770/0 in 1776/0, vse k.o. Zaplana (2000) 650 zem ljišče 3.000,00 Odkup zemljišča za u reditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468021 O19 del parc. št. *93/0, 1348/1, 1358/0, 1333/0, 13 47/0, 1336/0, 1339/0, 1360/0, 2628/1, 1331/0 in 1359/0, vse k.o. Sta ra Vrhnika (20 01) 2000 zem ljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468031 O20 del parc. št. 1885/16 k.o. Zaplana (20 0 0) in del parc. št. 1154/64, 1176, 115 4/59, 115 4/62 , 1154/60, 1177/0, 784/0, 1154/65, 1154/57 in 1154/58, vse k.o. Vrhni ka (2002) 2400 zem ljišče 10.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966071 O21 del parc. št. 686/1, 689/2, 690/6, 691/0, 692/0, 694/0, 693/0, 690/7, 690/1, 689/1, 681/11, 681/12 , 681/13, 681/14, 681/15, 681/16, 681/17, 681/18 in 681/28, vse k.o. Stara Vrhnika (20 01) 7000 zemljišče 30.000,00 Od kup zem ljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako JP966091 O22 del parc. št. 1695/0, 1704/1, 1804/0, 1620/0, 1706/3, 1619/1, 1698/1, 1703/4, 1706/4, 1702/0, 1697/0, 1704/2, 1706/1, 1806/2, vse k.o. 3500 zemljišče 15.000,00 Od kup zem ljišč za ureditev kategorizirane javne ceste z oznako LC468022 del parc. št. 761/1, 761/2, 452/14, 763/2, 825/2, 822/1, 826/0, *143, 822/3, 822/5, 818/1, 148/1, 818/2, 819/1, 860/0, *146, 862/1, 864/5, O23 801/1, 864/2, 793/0, 854/4, 791/0, *228, 867/3, 790/0, 788/0, 786/0, 867/11, 873/1, 783/0, 778/1, 778/3, 2828 zem ljišče 40.000,00 Odkup zemljišč za pločnik Verd ob državni cesti 781/6, 778/2, 873/3, 873/4, 876/1, *178, *152, 779/0, 780/0, 877/11, 877/10 in 529/4, vse k.o. Verd (20 03) O24 del parc. št. 1530/2, 1586/2, 1586/1, 1593, 1582 in 1583, vse k.o. Zaplana (2000) 1000 zem ljišče 5.000,00 Odkup zemljišč za ureditev kategorizirane jav ne ceste z ozna ko LC468012 del parc. št. 2742/6, 2740/8, 2719/7, vse k.o. Vrhni ka (2002) in 536/1, 536/2, 551/1, 539/0, 929/2, 932/1, 720/0, 1550/6, 514/2, 1071/3, 967/5, O25 1073/1, 547/1, 514/3, 519/0, 1073/2, 975/0, 547/2, 10 02/1, 950/0, 934/0, 978/0, 537/0, 513/3, 550/1, 967/8, 4000 zem ljišče 200.000,00 Odkup zemljišč za južno obvoznico, sedaj JP966601 967/1, 974/0, 929/1, 936/0, 551/2, 947/0, 967/2, 1071/2, 2028/0, 967/6, 550/3, 718/1 in 718/2, vse k.o. Verd (20 03) O26 del 1736/17 k.o. Verd (20 03) 120 zem ljišče 6.000,00 Odkup dela nekategorizirane ceste, k i se uporablja kot javna pot. O27 del parc. št. *111/7, 253/4, 256/1, 250/2, 250/1, 245/1, 2954, vse k.o. Blatna Brezov ica (1997) 150 0 zem ljišče 6.000,00 Odkup zemljišč kategorizirane javne ceste z oznako JP966682 O28 del 640/8 in 638/0, obe k.o. Zaplana (2000) 300 zem ljišče 1.000,00 Odkup kategorizirane ceste z ozna ko LC226111. O29 1217/4 in 1695/2, obe k.o. Vrhnika (20 02) 102 , 451 zem ljišče 1.10 6,0 0 Na zem ljiščih se nahajata cesta in prečrpa lišče. O30 1342/4 k.o. Velika Ligojna (1998) 336 zem ljišče 10.000,00 Odkup kategorizirane ceste z ozna ko JP966792 O31 parc. št. 1118/0 k.o. Verd (2003) 176 07 zem ljišče 25.000,00 Odkup zemljišča za poglobitev bajerja, v povezavi z izgradnjo mostu Verd SK U PAJ 734.726,0 0 NAČRT R AZPOLAGANJA Z NEPR EMIČNIM PR EMOŽENJEM KR AJEV NIH SK UPNOSTI ZAP. ŠTEV. PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (v m2) VRSTA NEPREMIČNINE OR IENTACIJSK AVREDNOST (v EUR) PREDVIDENA METODA R AZPOLAGAN JA P1 2/2, k.o. Blatna Brezovica 542 zem ljišče 50.000,00 javna dražba SK U PAJ 50.000,00 NAČRT PRIDOBIVANJA N EPREMIČNEGA PREMOŽENJA KR AJEV NIH SKUPNOSTI ZAP. ŠTEV. PA RCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POV RŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA SR EDST VA EKONOMSKA UTEMELJENOST O1 delež 186/0, delež 187/0 obe k.o. Blatna Brezov ica in 2282, 2283/1, 2283/2, 2284/1 in 2284/2 vse k.o. Blatna Brezovica površina bo znana po odmeri zem ljišče 49.000,00 Odkup zemljišč za možno u reditev komunalne infrastru kture in parkirišč ter kolesa rske poti v KS Blatna Brezovica O2 del 1259/0 in del 1189/0 obe k.o. Velika Ligojna 6645 zem ljišče 1.000,00 Odkup zemljišča za športno igrišče v KS Ligojna O3 zemljišče 10.000,00 Možen nakup zemljišča za otroško igrišče v KS Vrhnika Vas (Lokacija ni znana) SK U PAJ 60.000,00 V letu 2017 je načrtovana prodaja nekaterih stavbnih zem ljišč za gradnjo. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, k i se že ali se bodo uporablja le kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičnina h s statusom javnega dobra, se pogosto pojavlja problematika neusk lajenosti deja nskega stanja poteka občinske ceste in stanja, k i ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z menjavo, prodajo a li od kupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zem ljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Sk ladno z 12. členom ZSPDSLS so v proračunu rezer virana tudi sredst va za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim pre­moženjem na celotnem območju Občine Vrhni ka pod določeno vrednostjo, k i je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopku izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 50.000,00 EU R. Občina namerava v letu 2017 pridobiti lastništ vo nad celotnim objektom Dom obr tnikov, ki je trenutno do deleža 1 v lastništ v u Primis nepremičnine. Kupnina za objekt se bo izplača la z menjavo s stavbno parcelo št. 1485/5, k. o. Velika Ligojna, preosta nek se bo izplačal v denarju. Krajevna skupnost Blatna Brezovica namerava prodati zemljišče parcelna št. 2/2, k.o. Blatna Brezovica. Prav tako namerava kupiti zemljišče parcelna številka 187/0 k.o. Blatna Brezovica ter del zemljišča parcelna številka 186/0 k.o. Blatna Brezovica. Skupaj z Občino Vrhnika bo Krajevna skupnost Ligojna planira nakup zemljišč pa rcelna številka 1259/0 in 1189/0, obe k.o. Velika Ligojna. Načrt rav nanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhni ka za leto 2017 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2017. Načr t začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Števil ka: 410-46/2016(4 -01) Vrhnika, 15. 12. 21016 Župan Občine Vrhni ka Stojan Jak in l.r. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. 430 -32/2016-1 (3/02), z dne 6. 12. 2016 o začetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2017 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni ka 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRA­NJA: a) s področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kakovossti življenja občanov Občine Vrhnika: • sofinancira nje programov humanitarnih organi­zacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socia lnega varst va in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varst va in invalidska društ va, • sofinancira nje letovanja in zimovanja socia lno in zdravst veno ogroženih otrok • sofinanciranje programov za a ktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostni kov med poletnimi počitni­cami, • sofinancira nje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinancira nje predavanj za širše okolje, • sofinancira nje izdaje glasi la ali bi ltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinancira nje dodatnega izobraževanja, pri lago­jenega specia lnim potrebam inva lidov ali razvidni skupini socia lno ogroženega prebiva lst va, • sofinancira nje rehabilitacijskih programov. b) s področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v Občini Vrhnika: • sofinanciranje programov neprofitnih prosto­voljskih društev in organizacij, k i pri mladih spodbujajo av tonomijo, ust varja lnost in inovativnost, prostovoljst vo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in prepreče­vanje različnih oblik odvisnosti, neforma lno učenje in uspo­sabljanje ter veča nje kompetenc m ladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do ku lturnih dobrin in do trga delovne si le, razv ijajo podjetnost m ladih, skrbijo za m lade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelo­vanja na tekmovanjih oziroma priredit vah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predava­nja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, bil­tena oz. internetne strani. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Pravico do sofina nciranja imajo: • društ va in organizacije, namenjene skrbi za in­va lide, reševanju socialne stiske prebivalcev a li članov, do­brodelnosti in samopomoči, k i izvajajo programe za f un kci­ona lno, socia lno in zdravst veno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, • mladinske skupine, klubi, društ va in druge orga­nizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ci ljno usmerjena obli ka delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na pod lagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vk lju­čevanju v družbo, k repijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, • stanovske organizacije in društ va, ki izvajajo pro­grame tehnične ku lture. a) Na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Vrhni­ka lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in ne­profitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševa le so­cialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, a li verske skupnosti; • organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v sk ladu z za konom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševa li soci­alne potrebe svojih občanov; • inva lidske organizacije kot prostovoljne in nepro­fitne organizacije, ki jih ustanovijo inva lidi ali drugi posame­znik i v sk ladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socia lne programe in storit ve, utemeljene na znači lnostih inva lidno­sti po posameznih funkciona lnih ok vara h, ki ogrožajo soci­alni položaj inva lidov, občanov Občine Vrhnika, • humanita rna društva, ki izvajajo občinske pro­grame na področju socia le a li občinske programe za izbolj­šanje ka kovosti življenja za občane Občine Vrhni ka. b) Na področju m ladinskih dejavnosti ter dejavnosti teh­nične kulture in stanovsk ih organizacij lahko sodelujejo na­slednji izvajalci neprofitnih organizacij: • mladinske skupine, klubi, društ va in druge orga­ nizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke, • stanovske organizacije in društ va, k i izvajajo pro­ grame tehnične kulture. Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvaja lci iz­polnjevati tudi naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrh­ni ke, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhni ka, • društ va na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, ven­dar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društ va na področju m ladinskih dejavnosti ima­jo la h ko sedež tudi zunaj območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhnik i podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstv u, plačano članarino in drugo dokumentacijo v sk ladu z za konom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, ka­drovske in organizacijske možnosti za u resničitev načrtova­nih aktivnosti, • da imajo poravna ne vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo neposredno iz drugih po­stavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna orga­nizacija. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA R AZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejav nosti v Občini Vrhnika 21.959 EUR, b) za programe mladinskih dejav nosti 4.905 EUR, c) za dejavnosti tehnične kultu re in stanovskih or­ganizacij 8.640 EUR. Višina sredstev, predvidena za posamezna področja, je odvisna od sprejetega proračuna občine za leto 2017 in se lahko spremeni. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in določila sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinsk ih dejav nosti ter dejavnosti tehnične ku lture in sta novsk ih or­ganizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvaja lcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2017. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2017. Sredstva niso preno­sljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLO­GOV Ponudnik i morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Ob­čina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 23. 1. 2017 a li osebno na Oddel ku za družbene dejavnosti in gospodarst vo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni ka, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahteva ne priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2017 - NE ODPIR AJ – ter navedba področja za katero se kandi­dira: – »HUM ANITAR NA DEJAV NOST«, »MLADINSK A DEJAV NOST«, »DEJAV NOST TEHNIČN E K ULTURE / STA NOVSKIH ORGANIZACIJ«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije glede razpisa so na voljo na sede­žu občine, po elektronski pošti sabina.a hcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54 -20 – konta ktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpi­ranje bo opravi la ocenjeva lna komisija, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih pri­jav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudnik i pozvani, naj v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik v danem roku ne bo dopolnil prijave, bo ponudba izločena kot nepo­polna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Za interesirani lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarst vo (Sabina Ahča n), v času uradnih ur – ponedeljek od 8.0 0 do 12.00 in od 13.00 do 15.0 0 ure, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.0 0 ure ter petek od 8.00 do 13.00 ure od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani w w w.vrhnika.si. Mogoče jo je dobiti tudi po elektronski pošti (stik: sabina.ahcan@vrhnika.si ). 11. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa ob­veščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je proračun sprejet. Številka: 430-32/2016-2 (3-02) Datum: 6. 12. 2016 OBČI NA V R HNIK A Župan Stojan JAK IN, univ. dipl. inž. gr. NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 26 Voščilo župana Decembrski dnevi so vedno polni voščil, lepih misli, objemov in stiskov toplih dlani. Lesk okrasja in daril, žar luči in drobne pozornosti lepšajo dneve in nas vabijo na pot uresničevanja želja in iskanja sreče v novem letu. Pogosto pa pozabljamo, da srečo soustvarjamo predvsem sami. Svetloba in sence, veselje in razočaranja so del naših življenj in največkrat pravo vrednost vrlin in dobrin spoznamo šele takrat, ko ostanejo le še spomin. Imeti vse, še ne pomeni biti srečen. Prijaznost, naklonjenost, mir, razumevanje in pomoč sočloveka, zadovoljstvo in hvaležnost za danosti so vrednote, ki dajejo moč in delajo svet svetlejši tudi v trenutkih, ko je naš pogled vanj mračen in žalosten. Ohranjajmo, spoštujmo in nadgrajujmo jih še naprej! Preživite mirne in prijetne praznične dni! V prihajajočem letu vam želim veliko zdravja in mnogo tistih sreč, ki bogatijo naša življenja in prinašajo vanje pravo vrednost. Župan občine Borovnica Bojan Čebela 25 let župnijske karitas V objemu dobrote Župnijska karitas Borovnica letos obeležuje jih skromno obdarujejo. Karitas smo znamenje Božje prisotno­ klorna skupina Šumnik. Večera velikimi darovi in takrat bo pa Triumf dobrote »Objem in dobroto vsak dan lahko delimo vsi, ne stane veli­ko, a obogati vsakogar. Z dobro­to je namreč tako kot z ljubezni­terialno pomoč. A dela imajo sodelavke tudi izven uradnega časa toliko, da bi težko prešteli vse njihove v dobrobit krajanov podarjene ure. Naj spregovorijo četrt stoletja neprekinjenega delovanja. Jubilej so proslavili z velikim dobrodelnim koncertom številnih glasbenikov, ansamblov in pevskih zborov. Vrhunec dogodka je bil poklon humanitarnim delavkam, ki so z dolgimi leti neumornega dela organizacijo trdno umestile v borovniški prostor. ne le zbira in razdeljuje obleko, veliko obsežnejše je področje dela med ljudmi, ki materialne pomoči ne potrebujejo. »Po­trebni so pozornosti, obiska, to­lažbe, razumevanja,« je povedal predsednik Župnijske karitas Borovnica župnik Janez Šilar in dodal, »včasih ne veš, kdo je imel od tega korist. Starejši, ki so bili veseli obiska in še bolj po­zornosti, ali mi, ki smo odhajali domov veseli, da smo nekaj le­pega naredili za naše župljane.« sti in znamenje plemenitosti in dobrote, bližine vsakemu človeku, ki ga srečamo. Čutiti v svoji notranjosti usmiljenje, spremeni vse. Svet postaja manj mrzel in bolj pravičen. Ljubezen odkrije ljubečemu skrb zanje, rane se celijo hitreje, upanje postaja nova možnost. Naj tudi naša župnijska karitas nadalju­je delo, da bi bila v svetu vsaj kapljica manj pomanjkanja in osamljenosti in vsaj kapljica več dobrote in milosti.« dobre glasbe in dobrodelnosti se je udeležil tudi generalni tajnik Slovenske karitas Jože Kern, ki se je zahvalil borov­niškim prostovoljkam: »8. de­cembra letos bomo zaključili v cerkvi leto usmiljenja. To, kar dela karitas, je, da deli usmi­ljenje. Usmiljenje, to človeško, naše usmiljenje, sočutje, po­moč, poslušanje, to je naše delo. Mislim, da je majhen čudež, da večina naših župnij premore prostovoljsko skupino, ki vse to vsak lahko dosegel tisto srečo, ki jo potrebuje, ki jo živi in več kot to.« S pohvalami ni skoparil niti prisotni župan Bojan Če­bela: »Občina Borovnica na­menja 5 % vseh svojih prihod­kov za socialno pomoč. To je v slovenskem prostoru unikum. Ampak niti za en evro nam ni žal. Sploh pa za tisti evro, ki gre župnijski karitas. Verjamem, da je ta denar porabljen racional­no, sicer skromno, ampak da pride v prave roke ob pravem dela. Tako kot tudi v vaši župni­ času.« Vrhunec večera je bila se­ ji. In naši ljudje so, kot tudi mi na karitas, večinoma nagnjeni k temu, da bi radi več pomagali, kot lahko, vendar nas sredstva omejujejo. Zato delimo pomoč v tistih zneskih, ki so mogoči, ki se nam izidejo, in iz dneva v dan prosimo našo javnost, da več prispeva. Je pa to veliko in pomembno delo, čeprav ne tako veliko, kot bi si želeli, predvsem ne tako veliko, kot bi ljudje po­trebovali, je pa to pričevanje za veda javna zahvala dolgoletnim sodelavkam Župnijske karitas Borovnica: Slavki Kržič, Mil­ki Pečlin, Ivanki Pelko, Zo­f ki Kikelj, Dragi Žarn, Jožici Kanc, Tonci Grmek, Mariji Zorc, Rozaliji Lušina, Ivan­ki Švigelj, Marici Štrumelj, Frančiški Modrijan, Edini Pošeta, Silvi Pirman, Mariji Gerdina, Anki Gantar, Met­ki Zalar in Mileni Zupančič. Priznanja sta ob gromkih ovaci­ božje usmiljenje. To lahko na­ jah prisotne množice obiskoval­ redimo na tem svetu in v tem življenju. In s tem pričujemo za Boga, ki bo vsem tem ljudem in tudi vsem drugim in vsem nam v večnem življenju povrnil z cev podelila g. župnik in tajnica karitas Damjana Košir. Damjan Debevec, Zahvala jo. Več je razdeliš, več je imaš,« gola dejstva. V letu 2015 je ka-Starejših se spomnijo s čestit-Klicu so se odzvali mnogiŽK Borovnica se ob 1. dobrodelnem koncertu zahvaljuje vsem nastopajočim, ki  so sodelovali na koncertu in so svoj honorar namenili je na prvem dobrodelnem ritas razdelila 570 kg ozimnice, kami dvakrat letno, na največje Večer dobrote in zahvale za v dobrodelni namen, to so: Slavčki iz Kužnce, Jože Oblak – operni pevec, koncertu borovniške župnij-ki je bila zbrana v akciji zbiranja cerkvene praznike, za binkošti 25-letno preteklo delo borov­ske karitas za uvod povedala ozimnice in poljskih pridelkov, pa je v župnišču tudi srečanje. niškega karitasa je imel v prvi folklorna skupina Šumnik, MPZ Štinglci, Trio dolce, ŽPZ Tonja, ansambel povezova lka Slavi Košir. Ne-Krimski lisjaki, ansambel Livada, ansambel Namig, Urška Lužar in pa 5500 kg hrane in higienskih Sodelavci karitas delajo zastonj, vrsti noto dobrodelnosti, zbirali cerkveni mešani pevski zbor. Hvala govornikom g. župniku Janezu izmerna dobrota je v daljnem pripomočkov, veliko količino a za svoje delo ne dobijo le po-so se prostovoljni prispevki za letu 1991 spodbudila nastanek oblačil, obutve, posteljnine, hval, prepogosto so deležni celo pomoči potrebne, ki jih v naši Šilarju, generalnemu tajniku ŠK Ljubljana g. Jožetu Kernu, županu občine humanitarne organizacije, ki Borovnica g. Bojanu Čebeli. Zahvala je namenjena tudi povezovalki gospodinjskih pripomočkov in kritik in nehvaležnosti. A po občini ne manjka. Klicu k so­ programa Slavici Košir, Anji Pirc za grafično pripravo plakata in programa, jo je tedaj pokonci držala ekipa igrač. Med drugim sodelujejo besedah g. Šilarja bo na koncu delovanju so se odzvali števil- Janezu Strnadu za tisk, OŠ dr. Ivana Korošca, trgovini TUŠ market Jurček, zgolj štirih sodelavk, a se je z leti z osnovno šolo, kjer učenci in Bog vprašal zgolj, koliko ljube-ni glasbeniki, pevci in plesalci: močno okrepila, na triindvaj-otroci zbirajo higienske potreb-zni si imel: »Božja beseda nas operni pevec Jože Oblak, pia-Občini Borovnica za finančno pomoč in vsem donatorjem (Romana Urh, set, kot jih šteje danes. Karitas AD-linija Andrej Drašler, Jure Grimšič, s. p., Marko Hrovatin) ter vsem ščine in dobrote za svoje sovr-spodbuja, da zavihamo rokave nist Robert Brezovar, glasbeni darovalcem, ki ste svoj dar prispevali v nabiralnik karitasa, ki je v cerkvi ima svoje prostore na Paplerjevi stnike, ki jim jih karitas nato in ne ostanemo pasivni pred trio Nekaj sladkega, ansambli pod korom. ulici, nasproti občine, in pravi-razdeli. V postnem in adven-trpljenjem množic. Nam, ki Krimski lisjaki, Livada, Namig z loma uraduje vsak prvi torek v tnem času sodelavke obiskujejo sledimo Jezusu, in vsem, ki sle-Urško Lužar, Slavčki iz Kužnice, Še enkrat H V A L A. Damjana KOŠIR mesecu, ko se tam lahko zglasi-starejše v domovih in domovih dijo, sledite notranjemu vzgibu Ženski pevski zbor Tonja, Mo­jo vsi občani, ki potrebujejo ma-za starejše po vsej Sloveniji ter ljubezni in dobrote, je jasno, da ški pevski zbor Štinglc ter Fol­ Veličine njihove dobrote ni moč izmeriti. (Foto: Rok Mihevc) NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 27 Občinski svet zavrnil NUSZ 8. 12. 2017 je Občinski svet Občine Borovnica obravnaval tudi problematiko obračuna nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) in kljub burni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki civilne iniciative, ni uspel ustrezno dopolniti in sprejeti predloga novega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. V nasprotju z namerami občinske uprave bodo tako sedanji zavezanci plačevali več, prebivalci nekaterih naselij pa še vedno nič. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je edini izvorni prihodek občine, ki ga mora le ta po zakonu na­meniti izključno za upravljanje, vzdr­ževanje in razvoj občinske komunal­ne infrastrukture. Kot je znano je pri letošnjem informativnem izračunu za plačilo NUSZ za leto 2016 pri številnih zavezancih prišlo do znatnega poveča­nja prispevkov iz dveh razlogov. Prvi je ta, da izračun temelji na posodobljenih evidencah Geodetske uprave Republi­ke Slovenije (GURS), ki upoštevajo tako spremembe na samih pozidanih parcelah (upoštevane dejanske po­vršine celotne stavbe oz. stanovanja, prizidke, nadgradnje, itd.) kot tudi pri komunalni opremljenosti okolice oz. naselja. Drugi razlog pa je v tem, da je, skladno z vedno večjimi zahtevami, med drugim tudi občinskih svetnikov, po spoštovanju zakonitosti in pri tem v prvi vrsti lastnih odlokov, izračun letos prvič temeljil na Odloku o nado­mestilu za gradnjo stavbnega zemljišča (Odlok), kot je bil dejansko sprejet. Ta pravi, da se prispevek obračuna tudi ob upoštevanju komunalne opremljenosti nepozidanih stavbnih zemljišč. Ob­činski prostorski načrt (OPN) pa jasno opredeljuje vsa zemljišča v strnjenem naselju kot zazidljive parcele, ne glede na njihovo dejansko stanje in rabo ter interes lastnikov. To je osnova urbani­zacije in ekonomike pri zagotavljanju primerne komuna lne infrastrukture, ki ustreza zahtevam časa. Občina Borovnica se je po prvih re­akcijah na informativni izračun NUSZ za leto 2016 odločila, da ublaži šok, ki so ga številni zavezanci doživeli, ker je hkrati prišlo tako do polne uveljavitve Odloka kot do upoštevanja posodo­bljenih evidenc. Obenem smo želeli odpraviti tudi, po našem mnenju z današnjega vidika gledano, neupravi­čeno izvzetje lastnikov stavbnih par­cel v naseljih, ki niso priključena na občinski vodovod, iz obveznosti pla­čevanja NUSZ. Res je sicer, da naselja v Kotih še vedno nimajo vodovoda, res pa je tudi, da se je tudi v tem delu občine od časa sprejetja Odloka v letu 1990, komuna lna opremljenost precej izboljšala (asfalt, javna razsvetljava, otoki za zbiranje komunalnih odpad­kov itd.) Predlog novega Odloka je bil zato zasnovan tako, da zmanjša finanč­ne obremenitve na obračunsko enoto (neto stanovanjsko površino) ter urav­ noteženo obveže tudi lastnike stavbnih zemljišč v Kotih. Tako bi kljub temu, da se je v zadnjih dveh letih vrednost komunalne infrastrukture, ki je v lasti občine, povečala za tretjino, zavezanci na enoto stanovanjske površine plačali četrtino manj. Številni lastniki, ki imajo velike po­vršine zazidljivih zemljišč, predvsem tisti, ki imajo veliko nepozidanih stavbnih parcel, pa se niso uprli le upoštevanju po zakonitem načinu ob­računa NUSZ, ki upošteva tako veljav­ni Odlok kot tudi aktualne evidence GURS. Za njih je bil nesprejemljiv tudi predlog novega odloka, po katerem bi se npr. za neto stanovanjsko površino 180 m2 v centru Borovnice zaračunalo 74,88 EUR namesto dosedanjih 98,04 EUR, se pravi predlog, ki dejansko bi­stveno zmanjšuje finančni prispevek na obračunsko enoto. Nekateri so ob­čini očitali nezakonito ravnanje oz. ne­ustrezno zakonsko osnovo za določitev enote obdavčitve. Kar ne drži. Pri tem pa so šli nekateri celo tako daleč, da so predlagali, da občina zavestno krši la­stni veljavni Odlok in tudi v letu 2017 pri obračunu prispevka za nepozidana stavbna zemljišča ne upošteva njiho­ve komuna lne opremljenosti oziroma odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča niti ne izvede. Takšno stališče, ki pomeni krši­tev zakonodaje in izpostavlja občino sankcijam Računskega sodišča, so na seji Občinskega sveta, ki je bila 8. 12. 2017, presenetljivo zagovarjali tudi tisti svetniki, ki so sicer prvoborci za zako­nitost postopkov in poslovanja občine. Očitno so popustili pod pritiski dobro organizirane skupine občanov, ki sicer upravičeno brani svoj interes in opo­zarja na marsikatere, za zdravo pamet težko sprejemljive, situacije, do katerih prihaja v praksi. Toda tudi pri uvelja- O napovedanem NUSZ Septembra so nekateri občani Borovnice prejeli sicer javno razgrnjene podatke za odmero nadomestila za uporabo stavb­nega zemljišča (NUSZ) z izračunom za leto 2016. Največje presenečenje je bilo spoznanje, da v naseljih Dražica, Zabo­čevo, Niževec, Brezovica ... ne plačujejo NUSZ in da tudi sedaj niso prejeli nobe­nih podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) z izračunom za leto 2016. Razgrnitev po­datkov naj bi služila temu, da občani preverijo podatke o lastništvu, velikosti zemljišča in neto k vadraturo. Rok za pritožbe je bil 28. 10. 2016. Tisti, ki teh podatkov torej niso prejeli, so zamudili rok za pritožbo. Ti podatki bodo še kako pomembni pri uveljavitvi zakona o dav­ku na nepremičnine. Ta zakon namreč uvaja vpis hipoteke za neplačane davke, kar je lahko usodno za občane. Iz podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) z izračunom za leto 2016 lahko raz­beremo, da je šlo za površno, na hitro roko narejeno, nedodelano in s tem ne­pravično razgrnitev le teh. Da je to res, priča podatek od samega pripravljalca odloka in podatkov g. Gvida Modrija­na iz družbe Structura, d. o. o., ki je na zboru vaščanov Dol - Laze 15. 11. 2016 povedal, da so prejeli kar 280 pritožb. Občani so se pritoževali tudi nad aro­ganco predstavnikov družbe Structura, d. o. o., ko so izražali svoje nestrinjanje. Prav bi bilo, da bi občani prejeli zapi­snik o svojih pripombah, vendar so bili neuslišani. Pri odmeri NUSZ se pojavita podatka za stavbo in zemljišče. Pri ze­mljiščih operiramo z izrazi pozidano in vljanju svojega prav se ne sme rušiti pravne države. Res je, da Odlok temelji še na zakonu iz drugih časov in možno je tudi, da ne bi zdržal presoje Ustav­nega sodišča. In celo v primeru, da mu to ne bi oporekalo, bi se lahko zgodilo, da bi se zadeva izkazala za neskladno s pravnim redom EU. Toda to so domne­ve in tisti, ki jih podpirajo naj začnejo ustrezne postopke za varstvo zakoni­tosti, če menijo, da je ta ogrožena. Ob tem ima vsak tudi možnost, da v zvezi z izračunom plačila NUSZ na Finančni urad Republike Slovenije poda ugovor, v katerem utemeljuje neskladnost izra­čuna z dejstvi o dejanskem stanju svoje nepremičnine, in/ali parcele in/ali ko­munalne opremljenosti. Večina svetnikov je žal naredila na­pako in podlegla takšnim in drugač­nim pritiskom, ne da bi podala boljši predlog ali ustrezno dopolnila predlog novega Odloka. Nekateri so mnenja, da bi bilo bolje počakati, da Državni zbor sprejme dolgo napovedani novi Zakon srca ljudi. Dragi občani in občanke, motoristke in motoristi, Bura Ridersi vam želimo vesele praznike ter srečno novo leto 2017 z veliko lepimi in nepozabnimi kilometri! Srečno 2017! Bura Ridersi PREJELI SMO nepozidano stavbno zemljišče. Pozidano stavbno zemljišče nič ne vpliva na odme­ro. Nepozidano stavbno zemljišče, veliko na primer 1.200 m2 , pomeni pri odmeri kar 204 evre. Tako visoka odmera je ob­čane zelo vznemirila. Dva različna kriterija sta pripeljala do nesorazmernih višin nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Gre za kr­šitev načela pravne države (2. člen Usta­ve RS) in kršitev načela enakosti pred za­konom (14. člen Ustave RS). Zbrala se je skupina občanov, ki ji je mar za občino in občane. Vsi občani so pripravljeni prispe­vati za skupne projekte, vendar pravično in po enakih kriterijih za vse. Oblikovani sta bili dve zahtevi, in sicer: 1. V celotni občini Borovnica se nado­mestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 odmeri samo za površino zemljišča, na katerem stoji objekt. o obdavčitvi nepremičnin. S tem bo breme odgovornosti padlo na »drža­vo«. V negotovih časih je kljub večji politični stabilnosti v Sloveniji težko karkoli napovedati. Je pa jasno, da si stranke oz. koalicije strank na oblasti, v drugi polovici predvidnega mandata težko privoščijo sprejem nepriljublje­nih ukrepov. In da bo tudi vlada po naslednjih volitvah že zaradi tega, ker skoraj ne bo mogla biti drugačna kot koalicijska, potrebovala kar nekaj časa, da bo v obravnavo spravila svoj pre­dlog zakona, ki bo potem spet potre­bova l precej časa preden ga bo sprejel Državni zbor. Tako je zelo verjetno, da bo obdav­čitev nepremičnega premoženja še več let potekala tako kot sedaj, se pravi na osnovi NUSZ. Zato je bolje, da čim prej dobimo nov Odlok, ki bo skladen z ekonomiko zagotavljanja komunalne infrastrukture, bolj pravičen ter bo na enoto stanovanjske površine manj obremenjeval zavezance, ob tem pa bo omogočil obnovo desetletja zanemar­jene cestne in vodovodne infrastruk­ture ter nekaj sredstev nameni tudi v njeno nujno širitev in nadgradnjo. Prizadevanja civilnih iniciativ in ne­katerih svetniških skupin do sedaj žal večinoma niso šla v tej smeri. Ker ne želimo kršiti sedanjega Odloka bodo tako zneski za NUSZ za leto 2017 pri številnih zavezancih precej večji, kot bi če bil sprejet predlog novega. Bojan Čebelažupan Občine Borovnica Vabilo na tečaj domače nege Kar pošteno smo zakorakali v mrzli zimski čas in veliko časa imamo zdaj za različna izobraževanja. Borovniška župnijska karitas bo prvič letos organizirala zelo kakovosten in strokoven tečaj domače nege. Tečaj bo izvajala ga. Anica Sečnik, nekdanja predavateljica na Srednji me­dicinski šoli v Ljubljani. Tečaj bo trajal petkrat po 4 šolske ure, potekal pa bo v župnišču, v veroučni učilnici. Tečaj je namenjen tistim, ki že koga negujejo ali se nahajajo v situaciji, kjer bo to slej ko prej potrebno – predvsem v domači družini, tistim, ki so pripravljeni občasno prevzeti nego pomoči potrebnih v okviru župnijske karitas, pa tudi tistim, ki jih to delo zanima in imajo veselje, da bi pomagali. Če se želite prijaviti na tečaj in za dodatne informacije pokličite Damjano na tel. št. 031 455 668. Damjana Košir 2 . V celotni občini Borovnica se za ne­zazidano stavbno zemljišče ne odmeri nadomestila. Zahtevi je 27. 10. 2016 obravnaval va­ški odbor Borovnica in zavzel pozitivno stališče. Zbor občanov Dol - Laze je na svoji seji 15. 11. 2016 sprejel zahtevi in ju posredoval občinskemu svetu . Kar 500 občanov, tudi iz naselij, ki do sedaj še niso plačevali NUSZ, je pisno izrazi­lo svoje strinjanje, kar kaže na željo in voljo za pošteno sodelovanje. Na obči­no je bil s povratnico že poslan sveženj podpisov. Želi se doseči, da bodo člani občinskega sveta predstavljali voljo ljudi. Člani občinskega sveta so predlagani s strani političnih st rank in odgovorni strankam. Pri delovanju občinskega sveta pa gre za veliko anomalijo pri predstavljanju mnenja . Občina je zara­di pritiska ponovno pregledala obračun. Cenimo njeno pripravljenost za sodelo­vanje. Citat iz prejšnje številke Našega časopisa: “Občina je ugotovila , da je višina odmere nadomestila enostavno prevelika, zato zavezancem NUSZ ne bo obračunala komunalne opremljenosti za leto 2016 …” Kakšen strokoven pristop!? Kakšni poizkusi? Kaj vse so dobro plača­ni strokovnjaki in dobro plačani občinski uslužbenci priredili občanom? Od občin­skega sveta pričakujemo, da od izvajalca Structura, d. o. o., dobi pisno zagotovilo, da je zadeva zakonita in da materialno odgovarjajo za svoje morebitne napake. Pravna praksa je namreč pokazala, da temu ni tako. Nenci Stevanovski Jubilej Vide in Toneta V Borovnici sta 17. novembra 2016 praznovala 65 let skupnega življenja Vida in Tone Rahne. Vida se je rodila v Borovnici, Tone pa v Orešju pri Šmarjeti. Oba se spominjata težkih časov med vojno, Tone je bil tudi in­terniran v Nemčijo. Oba sta bila zaposlena v Liko Borovnica, kjer sta dočakala tudi upokojitev. V zakonu so se jima rodili 3 otroci. Imata 5 vnukov in 4 pravnuke. Še vedno opravljata različna dela, Tonetu pa so v največje veselje njegove čebele. (mo) Srečanje generacij 50 let košarke v Borovnici V okviru prireditev ob praznovanju 50 let na igrišču Jože Petrovčič – 68 (Polona Debevec, Aco Šuštar in let, Franjo Modrijan – 66 let Kristina Trček). Tekme so so­ košarke so bile v soboto, 19., in petek, 26. in Mitja Nikolavčič – 65 let, ob dili: Roman Centa (Borovnica), novembra 2016, v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v igrišču pa Pavle Bajec in Boris Gregor Narobe (Dobrova) in Borovnici odigrane tekme različnih generacij od Stražišar. V odličnem športnem Karel Nikolavčič (Ohonica). pionirjev do članov ter veterank in veteranov. vzdušju je na parketu svoje ko­ šarkarske veščine pokazalo bli-Rezu ltati: Razveseljivo je, da si je tek-bili organizatorji tekem zelo zu 70 igralk in igralcev, žal pa Osnovnošolcime ogledalo precejšnje število zadovoljni. Od igralcev prve je to terjalo tudi nekaj poškodb ORANŽNI : ČRNI, 28 : 25 ljubiteljev košarke, tako da so članske ekipe iz leta 1966 so bili (10 : 8; 8 : 10; 10 : 7) Oranžni: Dino Zukić 6, Rok Španer, Tilen Hribar 2 (2 : 0), David Pečlin 1 (2 : 1), Nace Mi­kuž 1 (2 : 1), Gašper Guštin, Ma-tic Mikuž 18 (4 : 2) Črni: Jan Remec 2 (4 : 2), Jaka Cerk, Patrik Peršin 2, Luka Čr­nilogar, Tomaž Dobrovoljc 6, Srđan Kuzmić 9, Matic Trček 6 Mlajši člani MODRI : ZELENI, 50 : 35 (17 : 14; 14 : 10; 19 : 11) Modri: Blaž Bolarič 6, Blaž Kovač 9 (6 : 1), Blaž Bunič 12, 2 x 3 (2 : 0), Jernej Vidovič 8, Luka Mesec 13 (2 : 1), Matic Dobro­voljc Zeleni: Peter Urh 4, Tilen Žit­ko 11, 1 x 3, Matej Urh 2, Rok Kržič, Jure Verbič 18, 1 x 3 (3 : 1) Člani – mlajši veterani VIJOLIČNI : ORANŽNI, 50 : 35 (11 : 6; 4 : 20; 20 : 5, 15 : 4) Vijolični: Aleš Požar 13, 2 x 3 (2 : 1), Klemen Stojanovič 1 (2 : 1), Miro Turšič 2, Martin Gu­štin 6, 1 x 3, (2 : 1) Oranžni: Peter Weixler 11 (3 : 1), Miro Gabrovšek 18 (2 : 2), Dušan Kržan, Milan Jev­šek, Matej Turšič 6 Starejši veterani BELI : RDEČI, 24 : 18 (2 : 6; 10 : 6; 12 : 6) Beli: Aco Šuštar 2, Aleš Zajc, Mitja Nikolavčič, Janez Doljšak 5 (2 : 1), Sašo Suhadolnik, Fra­njo Modrijan 9 (8 : 5), Jože Me­kinda (2 : 0), Niko Svete 8 (2 : 0), Miro Šuštar Rdeči: Roman Cerk 2, Mar­ko Brlogar 2, Dare Hrkič (2 : 0), Jože Pirc 2, Donald Beguš 2, Sebastjan Poglajen 2, Marko Dobrovoljc 4 (2 : 0), Primož Zu­pančič 2, Jože Petrovčič 2 Ženske veteranke RDEČE : MODRE, 32 : 14 (6 : 2; 18 : 2; 8: 2; 10 : 8) Rdeče: Vesna (Makovec) Čr­nilogar 7 (4 : 1), Urša Debevec 6, 1 x 3, (2 : 1), Marjana Prosen – Žerjav 10, Branka (Brož) Pre­skar 5 (2 : 1), Andreja (Pelko) Klančar 4, Modre: Alenka (Žerjav) Dro­le 2, Saša (Srnel) Pelko, Mateja (Škrbec) Kocjan 2, Valerija (Tor­tič) Kobal 8, Tina Trček, Teja Nikolavčič 2 Zadnje dejanje praznovanja je bila predstavitev zbornika v soboto, 3. 12. 2016. Reportaža o tem dogodku bo objavljena v januarski številki Našega časo­pisa. Vse ljubitelje košarke vabi­mo, da si v galeriji HUD Ka­rel Barjanski (stara pošta) ogledajo razstavo o zgodo­vini borovniške košarke vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure do vključno 5. 1. 2017. Vabljeni! NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 30 30 Vabilo Miren in blagoslovljen božič, preživet v družinskem in prijateljskem krogu, ponosen dan samostojnosti in enotnosti ter Kulturno društvo Borovnica srečno in nadvse uspešno novo leto 2017, Ženski pevski zbor BARJANKE prežeto z obilico zdravja in veselja, vabi na želi občankam in občanom Borovnice letni koncert z gosti v nedeljo, 22. 1. 2017 ob 16. uri v Osnovni šoli Borovnica. (Da ne boste pozabili na prireditev, glejte plakate, spletno stran občine … in povejte naprej!) občinski odbor slovenskih demokratov! Pridite, ne bo vam žal. Vabljeni! Vabilo Ženski pevski zbor TONJA vas vabi na BOŽIČNI KONCERT ki bo v ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 17.00 v cerkvi Sv. Marjete v Borovnici. Prekrasno jesenskoda nam je umrl Janez.jutro. Sonce je vzha-Brez besede sem pre- V slovo jalo izza Srebotnikakinil zvezo, se okrenil in Krimsko-Mokriške-in zakoračil protiga pogorja . Vzpenjaldomu. Noge so sledi­sem se po strmini nale mislim: »Janez je Janezu Trebelnik, pod nogamiumrl, Janez je umrl,bledo rumeno, rume-Janez je umrl …« Po­no-rjavo in rdeče listje.čutil sem se kot šolar, Gabrovšku P reču dovit a je sen-ki obvlada besedilo, ska preproga. Sončnivsebine pa ne razu­žarki so se odbijali od me. Prišla je noč sko­megle mokrih listov in raj brez sna. Ves časustvarjali prečudovito jesensko bleščavo.ena sam misel: »Janeza ni več.« Pa vendar Imelo me je, da bi zavriskal ob tej podarjeninisem dojel vsebine. Dojel sem, ko so njegovelepoti, imelo me je, da bi v ta lepi svet zakri-posmrtne ostanke položili v družinski grob čal: »Jaz sem kralj!« Pa je moje romantične poleg mame. Te dni bom odšel na Planino, sanje prekinil mobilnik. Na ekranu neznanapa ne sam. Z menoj bo spomin na Janeza, številka in glas na drugi strani: »Našega atakaterega smrt je v meni prelep jesenski dan ni več.« Obnemel sem v nevednosti in šele ko spremenila v žalostno sivino.je na drugi strani dejalo, Uroš, se se zavedel, Roman Gabrovšek, Laze, 27. oktober Obnova nagrobnika Večer bo popestril pevski trio: Emilija Erbežnik, Lilijana Stepic in Jože Jesenovec. Kar nekaj časa je bilo Zborovodkinja: Eva Mori potrebnega, da je prišlo Pianistka: Tina Frank do obnove nagrobnega Vabljeni! spomenika naše razredničarke, učiteljice, gospe Marije Chladek, ki bi bil sicer že vržen na smetišče. Spomenik je obnovil znani kamno­sek iz Jezera, stroške pa so pokrile prija- Vabilo teljice spoštovane, in sicer gospe Slavka, Zofi, Helca, Saša in Majda, predvsem tiste, ki so poznale in spoštovale znano učiteljico. Obnovljeni nagrobnik je se­daj pred staro vežico na borovniškem pokopališču. Gledališka skupina ŠOTA KD Borovnica Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da vabi na predstavo spomenik ni bil zavržen in je sedaj lepo SILVESTRSKA KOMEDIJA 2016 obnovljen, se najlepše zahvaljujemo. FKB DEDIŠČINA sobota, 31. december 2016, ob 20.30, Osnovna šola Borovnica Vstopnice bodo v prodaji od srede, 21. decembra 2016, naprej v trgovini KOCKA v Borovnici in na Vrhniki. »Imam odločbo, moje je, bomo dobro služili, imam načr te … Tudi jaz bi imel-a … In kdo je to, ki …?” SREČNO 2017! Vabljeni! OBČINSKE NOVICE Brezplačna izobraževanja Mednarodni center za prenos znanj in Občina udeleženci, od katerih ima vsak v popoldanskem času. Na de- Darilo za občanke in občane na voljo svoj delovni prostor in lavnico vabljeni zainteresirani Horjul pripravljata dva sklopa brezplačnih Na začetku decembra je z darili otroke razveselil Miklavž, računalnik. Točen razpored tudi iz drugih občin. vsako gospodinjstvo pa se bo v teh dneh lahko razveselilo še izobraževanj na naslednji na temo podeželja in predavanj in vaj boste prejeli Udeležba v programih je setvenega koledarja Občine Horjul, ki ga tokrat krasi fotogra-računalniških kompetenc. ob začetku izobraževanja. Ude-za vse udeležence BREZ­fija Horjula av torice Alenke Trogrlič, uradne fotografinje An-1. Izzivi podeželja(kako poiskati informacije, leženci bodo pridobili znanja z PLAČNA, saj operacijo so­sambla Saša Avsenika, ki je bila posneta na njihovem nastopu naslednjih področij: financirata Evropska unija Organizirane bodo delav-določiti ceno izdelku, storitvi v Horju lu. nice, ki bodo potekale enkrat …), - osnovna uporaba interneta in iz Evropskega socialnegatedensko od januarja do mar-• kako črpati sredstva na javnih elektronske pošte, sklada ter Ministrstvo za Praznično okrašena Občina Horjul ca, skupno 120 ur. Udeleženci razpisih, - varnost na internetu, izobraževanje znanost in bodo z usposabljanjem prido-• pravo za vsakdanje življenje, - izdelava in oblikovanje besedil šport. Več informacij o pro- Tudi v letošnjem letu je Občina Horjul poskrbela za praznično bili temeljna znanja za izboljša-dedovanje.(word), jektu in terminskem planu iz­okrasitev Horjula in okoliških krajev. Izbrani izvajalec, Matjaž nje ekonomskega in socialnega 2. Usposabljanje za raču-- izdelava in oblikovanje tabel obraževanj si lahko preberete Nagode, s. p., iz Podolnice je poskrbel za montažo okraskov na položaja na podeželju. Seznanili nalniške in digitalne kom-(excel), na spletni stani Občine Horjul drogove javne razsvetljave, okrasitev občinskega trga ter jelke se bodo z naslednjimi temami: petence za potrebe poklic-- digitalna potrdila in e-komuni-w w w.horjul.si. na njem in namestil transparente z voščilom. Sedaj je na potezi • temelji podjetništva, nega dela in vsakdanjega kacija z državno upravo. še vreme, da nam pričara pravo praznično idilo. • izvajanje osnovne ali dopol-življenja Projekta sta namenjena zapo­ nilne dejavnosti na kmetiji na Tečaj poteka praviloma tri slenim osebam, ki imajo zaklju-Javna razsvetljava podeželju, tedne in skupaj traja 60 peda-čeno največ štiriletno srednjo • pot od hobija do prodaje goških ur v skupini z največ 15 šolo. Izobraževanje bo potekalo V preteklem mesecu smo prejemali obvestila občanov, da ne deluje večje število javnih svetilk v občini Horjul. Po urgentnem posredovanju smo nove module naročili, a ker je rok dobave nekoliko daljši, prosimo vse občane za potrpljenje in hkrati spo­ročamo, da bomo zadevo uredili v najkrajšem možnem času. Uspešna akcija sterilizacije mačk Pregled sofinanciranja družbenega dogajanja v Občini Horjul v letu 2016 Občina Horjul se je v začetku septembra težav in stroškov, ki velikokrat ko ceno pripomoglo k uspešno zaradi nevestnega ravnanja izvedeni akciji ter ureditvi raz- V preteklem letu je Občina Horjul preko javnega razpisa pod-odločila za akcijo sofinanciranja sterilizacije lastnikov bremenijo celotno mer na tem področju. Veseli pa prla izvedbo kar 21 prireditev in izobraževanj, ki so se odvijali in kastracije lastniških mačk, pri čemer je skupnost. V akciji, ki je trajala smo tudi, da ste se občani tako na območju občine, in za to namenila kar 2.790 evrov. Preko v Zavodu Mačja Hiša v Ljubljani uspela izjemno od septembra do sredine no-množično odzvali na vabilo in razpisa smo podprli kulturne, turistične, športne, izobraževal­ znižati ceno posega. vembra 2016 je bilo sterilizira-s tem prispevali k zmanjšanju ne, kmetijske in humanitarne dejavnosti, ki so se odvijale na ob­nih kar 15 mačk in kastriranih števila zapuščenih živali. močju celotne občine in niso bile sofinancirane iz drugih virov Ker je občina za vsak po-ka. S prvo tovrstno akcijo smo 5 mačkov iz naše občine. Naj Urška Marolt, oddelek za občinskega proračuna. Ta sredstva so namenjena, da se podpre seg tudi prispevala 25 evrov, prispevali k zmanjšanju ne­ob tem tudi pohvalimo osebje družbene dejavnosti Občine aktivnosti, ki zadovoljujejo interes večjega števila občanov, zato so lastniki mačk plačali le 24 kontroliranega razmnoževanja iz Zavoda Mačja Hiša Ljubljana, Horjul bo tudi v prihodnje obseg teh prireditev in izobraževanj glavno evrov za sterilizacijo mačke in rojstev nezaželenih mačjih ki je s svojo prijaznostjo in niz­ vodilo komisije pri razdelitvi sredstev. oziroma 12 za kastracijo mač-mladičev ter s tem povezanih Občina podelila koncesijo za zobozdravstvo Junija smo bili seznanjeni z namero po Koncesija obsega 0,6 tima za odločbo in sklenili koncesijsko Lavrenčič, dr. dent. med., za odrasle paciente in 0,4 tima za pogodbo za opravljanje zoboz-dolgoletno zobozdravst veno upokojitvi dosedanje dolgoletne koncesionarke otroke in mladino. Na razpis se dravstvenega varstva z go. Nušo oskrbo na našem območju. na področju polivalentnega zobozdravstva, je prijavila ena kandidatka, ga. Zadel, dr. dent. med., za 5 let z ge. Violande Lavrenčič, dr. dent. med, zato Nuša Zadel, dr. dent. med., za možnostjo podaljšanja za doda-Občina Horjul, Urška smo oktobra objavili javni razpis za podelitev katero je občina pridobila vsa tnih 5 let. Koncesionarka bo z Marolt, svetovalka za koncesije za opravljanje javne zdravstvene potrebna pozitivna mnenja in delom začela s 1. 1. 2017. Obe-družbene dejavnosti službe na področju zobozdravstvenega varstva v soglasje ministrstva za zdrav-nem se zahvaljujemo tudi do­je. Tako smo novembra izdali sedanji koncesionarki Violandi Občini Horjul. NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K 32 Miklavževanje v Horjulu Horjul, 4. december – V nedeljo popoldne je tne lučke so ožji center Horju­la in okoliške kraje razsvetlile bila dvorana Prosvetnega doma Horjul polna že v soboto, v nedeljo pa je v otrok in staršev, ki so se zbrali, da srečajo sv. kraj priromal pr vi decembr- Miklavža. Ta jim je namenil nekaj prijaznih besed ski dobri mož, ki je sicer do­ter jih obdaril z vrečko presenečenja. move obiskoval na predvečer svojega zavetnika. Tudi letos Pred tem so bili deležni igralcev. Letošnje praznično so ga spremljali prijazni an­ kratke poučne dramske vzdušje je v občino Horjul gelci in glasni parkeljni, ki so predstave v izvedbi domačih prinesel sv. Miklavž. Novole­ Športno društvo gato obloženo mizo domačih okusno darilo, pohodniki so dobrot. Hvala Miklavžu za obljubili, da se bodo tudi pri­ Žažar je tudi letos, že devetič zapored, organiziralo tradicionalni nedeljski Miklavžev pohod. Na 21 kilometrov dolgo pot, ki je vodila od Žažarja preko Korene in Polhovega Gradca do najvišje točke, Grmade, nato pa še do zaključne točke v Topolu pri Medvodah se je letos podalo 13 pohodnikov. Vremenske razmere, sonce in nekaj stopinj nad ničlo so bili idealni za pohod, za še boljše počutje pa niso manjkali niti domači priboljški. Za vztrajne in hitre pohodnike je Miklavž na kmetiji pri Dobnikarjevih na Topolu pustil darilo – bo­že na vhodu v dvorano pre­strašili ali pa celo spravili v jok kar nekaj mlajših otrok. A ta je bil kaj hitro pozabljen, saj so prikupni igralci na horjul­skem odru pritegnili pozor­nost večine otrok. V zgodbi povprečnega osnovnošolca, ki je pogosto za sabo puščal nepospravljene igrače, se je lahko našel marsikdo. Prazen pehar na Miklavževo jutro bo pri opominjanju otrok zato prav prišel mnogim staršem. Igra se je zaključila s priho­dom težko pričakovanega sv. Miklavža. Pri razdeljevanju daril, pri katerih je imela po­membno vlogo Občina Hor­jul, so mu na pomoč prisko­čili angelski pomočniki, vmes pa so ga z uganjanjem norčij in neumnosti v slabo voljo spravljali nagajivi parkeljni. Z vrečko v roki, nasmejanih in nekoliko prestrašenih obra­zov so otroci skupaj s starši zapuščali dvorano in se že ve­selili naslednjega dobrotnika. Nadja Prosen Verbič hodnje leto podali na pohod. ŠD Žažar, Mj Jaslice v ZOO parku Rožman Pred nami so kratki zimski dnevi in dolge mrzle noči. Prihaja čas, ko narava miruje in počiva, to je čas miru. V miru pa pri­ haja tudi božič, ki nas vedno znova opomni na rojstvo in začetek v pre­ teklosti ter na trenutek, ki nam je dan in ga živimo zdaj. V ZOO parku Rožman bomo tudi letos v lepem ambientu precej šte­ vilčni skupaj z našimi živalmi obudili božično zgodbo, ki bo lepa in malo drugačna. Vljudno vabljeni25., 26. in 27. 12. med 17. in 19. uro. Tradicionalni slovenski zajtrk Letos smo že petič obeležili tradicionalni zdravega prehranjevanja, zlasti pri otrocih in mladih, ko se obli­ slovenski zajtrk. Učencem smo za zajtrk ponudili kuje dobra navada zajtrkovanja. biološke kruh, maslo in mleko, domač med in Izvajanje projekta Tradicionalni integrirano pridelana jabolka. slovenski zajtrk je odlična prilo­žnost, da mlade spodbudimo k Vseslovenski projekt Tradici-ni in zdravi prehrani. Posebno onalni slovenski zajtrk izvajamo pozornost pa namenjamo tudi rednemu zajtrkovanju. z namenom, da bi izboljšali za-gibanju in ohranjanju čistega Petkovo jutro, 18. novem­vedanje o namenu in razlogih okolja. bra, smo tako začeli z ome­ njenim zajtrkom. Učenci so lokalne samooskrbe, domače Letošnji tradicionalni zajtrk pridelave in predelave hrane, in obeleženje dneva slovenske bili nato zaposleni z različnimi pridelane v lokalnem okolju. S hrane smo želeli povezati s dejavnostmi in so tako obeležili tudi dan slovenske hrane. Učen­ projektom želimo spodbuditi slovensko pobudo za razglasi­ci 1. in 2. razreda so si na ta dan k pridelovanju in kupovanju tev svetovnega dneva čebel in lokalne hrane in ozaveščamo usmeritvami nove, nedavno sami pripravili še zdravo mali­ co. Izdelali so plakate na temo o pomenu živilsko-predeloval-objavljene Resolucije o nacio­ ne industrije. Želimo poudariti nalnem programu o prehrani zdrava prehrana in naredili čebelnjake iz slanega testa. Po­ pomen kmetijstva in čebelar-in telesni dejavnosti za zdravje, stva ter spodbujamo k pravil-ki poudarja pomen rednega in vabili smo tudi naše dobavitelje, Viki Grošelj v Horjulu ga zanimajo vsa področja, ki Horjul, 20. oktober – Knjižnica Horjul je tokrat so malo odmaknjena od nor­ gostila Vikija Grošlja, vrhunskega slovenskega malnega, doseženega. Tam je alpinista, planinskega vodnika, gorskega prav vsak vrh, kamor so sple­reševalca, športnega pedagoga in pisatelja. zali, bil njihov, saj so bili na Zbranim je predstavil svoje zadnje delo, knjigo njem prvi. To je bila čudovita 40 let mojih soočanj s Himalajo ter jim tudi s izkušnja, saj si prvi, kamorkoli splezaš. Proti koncu predava­ pomočjo čudovitih fotografij opisal izkušnje s nja se je dotaknil še reševalne svojo veliko ljubeznijo – alpinizmom. akcije Tomaža Humarja, ko je Slovenec z največ prepleza-nov odprav, prijateljev. Vsa ta iz hiše koordiniral in urejal ce­nimi osemtisočaki in prvi Slo-doživljanja so zbrana tudi v loten potek in reševanje, ki se venec, ki se je povzpel na vse predstavit veni knjigi, pred tem je takrat za Humarja končalo najvišje vrhove kontinentov, je pa so bila zapisana v prilogi srečno. Viki Grošelj je večer zbranim v prostorih horjul-enega od slovenskih dnevnih zaključil z mislijo in vpraša­ske knjižnice spr va predstavil časopisov. V njih se najde tudi njem, ki si ga pogosto zastavlja svoje prve plezalne korake, ki zapis, ki ga je z zbranimi delil sam oziroma mu ga zastavijo jih je naredil kot najstnik, star tokrat, in sicer, da tisto, kar ga drugi in to je, kaj je tisto, kar petnajst let, in to na plezališču vedno znova vleče v gore in ga kljub mnogim žalostnim Turnc, ob vznožju domače Šmarne Gore. Kot mladenič je izredno rad prebiral gorsko literaturo in že takrat se mu je porajala drzna želja, da bi po Himalaji plezal tudi sam. Po nekaj plezalnih vzponih in opravljenih manj zahtevnejših odpravah se mu je ponudi­la priložnost, da je himalaj­sko znanje zajel s polno žlico. Predavatelj je opisoval poteke odprav, ki se jim je kar tride­setkrat pridružil, svoja doži­vljanja ob vzponih in sestopih, ki niso bila vselej lepa, pač pa mnogokrat težka, posebej ko je šlo za soočanje s samim se­boj ali za smrti in izgube čla­fascinira, so nosači oziroma šerpi, otroci domorodcev, ter neverjetna pestrost zemeljskih pasov. Prav zato kljub nekaj neuspešnim vzponom nikoli ni obupal, ampak vztrajal ter 10. maja 1989 šel preko sebe in svojih zmožnosti ter dosegel točko na Zemlji, ki sega najviš­je v vesolje – Mount Everest. S to najvišjo goro sveta se je Gro­šelj srečaj še nekajkrat, saj je tja vodil tudi več različnih odprav. Njegova pripovedovanja so bila še toliko zanimivejša, saj so jih ves čas spremljale fanta­stične fotografije, prav poseb­ne so bile tiste z Antarktike. Tja se je namreč odpravil, ker zgodbam in strahovom, da se z gore sploh ne vrne, vedno zno­ va vleče tja gor? Njegov odgo­ vor je bil preprost, a za mnoge, ki imamo radi trdna tla pod nogami, nerazumljiv. Dejal je: “Tam gor ves človeški napuh zbledi in človek se zelo dobro zave svoje majhnosti; tamkaj­šnji ljudje, domorodci, so tako skromni in preprosti, srečanja z njimi so zares pristna; najbolj od vsega pa me vleče čudo na­rave, ki je neverjetni umetnik, saj nam slika nepozabne po­dobe.” Nadja Prosen Verbič Vabilo ŠD Vrzdenec Dan horjulske odbojke V soboto, 28. 1.2017, v dvorano OŠ Horjul ponovno vabimo vse odbojkarje in odbojkarice, da se zberejo v ekipe, za­stopajo svojo vas ali kako drugače sodelujejo v spremljevalnih igrah, ki jih bomo organizirali v sklopu prireditve Dan horjulske odbojke. Tudi tokrat imajo pravico nastopa občani Horjula in tisti, ki so z našo občino tesno pove­zani. Seveda ste poleg tekmovalcev vabljeni tudi ostali ljubitelji in navijači, da svojim ekipam pomagate do boljšega uspeha in skupaj preživimo še en špor tni dogodek v naši občini.  Informacije in prijave: 051 661 952 (Uroš) Vabljeni! ki so predstavili svoje izdelke. Hiša medu Božnar nam je na stojnici predstavila različne vr­ste medu in čokolade z medom in cvetnim prahom. Učenci so ob tem izdelali še svojo sveč­ko iz čebeljega voska. Biološka pekarna B-forma nam je pred­stavila različne vrste bio kruha. Bio mlečne izdelke pa smo si ogledali na stojnici, ki jo je pri­pravilo podjetje BIO dobrote. Vsi omenjeni izdelki so bili na voljo učencem, da jih poizkusijo in se z njimi posladkajo. Učenci 7., 8. in 9. razreda so si ogledali predstavo Iluzija v izvedbi The­ atra Šentjošt. Vsem, ki so nam omogočili, da smo tega dne popestrili do­gajanje v šoli, se najlepše zahva­ljujemo. Mirica Založnik Simončič, vodja šolske prehrane V vrtcu Marjetica so zadnje oktobrske dni osvetljenih izdelkov iz buč. V vrtcu se zahvalju­ praznovali jesen z dejavnostmi, ki potekajo v jejo staršem, ki so prispevali buče in tako omo­okviru bučijade. Otroci so jih ponosno prinašali gočili Bučijado. v vrtec, vsak svojo. Spoznali so jih na vse možne načine, tudi preko pravljic in jedi. V četrtek so v Povzeto po članku Bučijada, večernih urah pred vrtec povabili starše, sestri-avtorice Tjaše Janša, ce, bratce in ostale ter si skupaj ogledali razstavo objavljen na mojaobcina.si/horjul Občina Dobrova-Polhov Gradec Prihajajo dnevi za najlepše stvari, ki nam, ne da bi vedeli, uhajajo iz rok: dnevi za družino, za spomine, zase in za prijatelje! Prinašajo luč, ljubezen, mir in upanje. Ne zamudite jih! Preživite jih lepo, lepše kot vse druge dni v letu, doma v družinskem krogu, s prijatelji, … Povsod! Naj Vas veselje, sreča in zdravje spremljajo  vse dni v novem letu 2017. Občina Dobrova ­ Polhov Gradec O bnova ces te zaključena Gabrje – Rekonstrukcija državne ceste skozi naselje dodatno pa so očistili še jarek vrednost gradbenih del vredna težave, s katerimi se sicer soo-prometa in s tem več nevarno-Gabrje, ki je potekala od 26. 10. do 5. 12. 2016, je izven območja ceste, vertikalno 242.841,23 evra (z DDV), bo čajo krajani Gabrja, predvsem sti za pešce. Postavljen merilec praktično zaključena, obeta pa se že nova, in sicer in horizontalno so obnovili pro-bremenil državni proračun ozi-gre za manjkajoče avtobusno hitrosti sicer na eni strani opo­metno signalizacijo ter opravili roma vse davkoplačevalce. Ob postajališče z izogibališčem na zarja na doslednost voznikov, na odseku Srednja vas–Dolenja vas. še nekaj manjših del po usklaje-zaključku del so se v petek, 2. 12. strani proti Polhovemu Gradcu župan pa ob koncu prosi vse Izvajalec gradbenih del, pod-signalizacije, izris sredinske vanju z lokalno skupnostjo, so 2016, na gradbišču srečali župan in manjkajoči prehod za pešce z uporabnike državne ceste, da jetje CVP, d. o. o., s podizvajal-ločilne črte, na območju avto-nam povedali predstavniki Di-Franc Setnikar, Pavle Hevka iz urejenimi pločniki do Športno-se kljub izboljšani cestni infra­cem GGD, d. d., je na odseku busnih postajališč se je pod ce-rekcije Republike Slovenije za DRSI in predstavniki izvajalca -rekreacijskega centra Gabrje. S strukturi držijo cestnoprome­1369 obnovil 1.165 metrov re-sto namestilo plastično cev za infrastrukturo (v nadaljevanju podjetja CVP. Vsi prisotni so se predstavnikom DRSI sta se za-tnih predpisov in hitrostnih gionalne ceste R3-641. Dela so kasnejšo napeljavo električnih DRSI), ki je upravljalec omenje-strinjali, da so bila dela izvedena vzela za čim hitrejšo rešitev na-omejitev ter vožnjo prilagodijo zajemala preplastitev vozišča, kablov za urejanje prehodov ne ceste in je zato projekt tudi kakovostno, hitro in z malo mo-štetih težav, saj se lahko zaradi vsem potencialno vk ljučenim v čiščenje jarkov in prepustov, za pešce, uredili so 450 metrov vodila. Strošek celotne investi-tnjami za lokalno prebivalstvo. obnovljene ceste povsem upra-promet. Pa srečno pot. dvig in prestavitev vertikalne bankine, široke 1–1,2 metra, cije, ki je glede na pogodbeno Župan je izpostavil nekatere vičeno pričakuje višje hitrosti Nadja Prosen Verbič Zimska služba v se zoni 2016/2017 Približuje se obdobje snežnih razmer in poledice zdravje in varnost. ca zimske službe (KS Polhov vnaprej zahvaljujemo in želimo, Občina Dobrova - Polhov Na občini smo vsem obča-Gradec in KS Črni Vrh: An-da bi prihajajoča zima minila na cestah, ki marsikomu povzroča preglavice in Gradec se skupaj z izvajalci nom na voljo na telefonski drej Trobec, s. p., tel.: 041 brez neljubih dogodkov, saj je nevšečnosti. Glede na konfiguracijo terena je občina trudi kar najbolje poskrbeti za številki 01 36 01 800 za mo-735 767; KS Dobrova in KS ne moremo prilagoditi svojim Dobrova - Polhov Gradec izrazito hribovsko obmo­ prevoznost vseh cest tudi v naj-rebitna dodatna pojasnila Šentjošt: KE-Sabina Kreft, s. potrebam, ampak je slednje po­čje in temu primerna je tudi zahtevnost zimskega zahtevnejših razmerah. Kljub ter predloge glede spre-p., Jani Bartolj, tel.: 040 163 trebno prilagoditi zimi. vzdrževanja razvejanega cestnega omrežja, ki ob-navedenemu pa občane obve-membe izvajanja zimske 534). sega skoraj 260 kilometrov cest. Delo zimske službe ščamo, da so vsi izvajalci zim-službe. Prav tako se občani Mojca Sečnik, skega vzdrževanja cest dolžni glede izvajanja zimske služ-Za razumevanje navedenih občinska uprava je še zlasti zahtevno na višje ležečih cestah, kjer se upoštevati predstavljeni kriterij be lahko obrnejo na izvajal-okoliščin se vsem občanom pojavljajo izrazitejše snežne padavine. za začetek pluženja med sneže­njem, ki je v veljavi tudi po tre­ Uporabnike cest zato prosi-verigami ter prilagoditi hitrost nutno veljavnem operativnem Vabilo mo, da svoja vozila pripravijo vožnje razmeram na cesti. Prav programu zimskega vzdrževa­na zimske razmere, poskrbijo ustrezno zmanjšana oziroma nja cest, prav tako pa morajo za kakovostne zimske pnev-zimskim razmeram prilagojena upoštevati tudi določen priori- Spoštovani, matike in v avto pravočasno hitrost vožnje je temeljni dejav-tetni vrstni red pluženja glede ob dnevu samostojnosti in enotnosti shranijo snežne verige ter jih še nik za preprečitve zdrsov vozil na kategorizacijo posamezne vas vljudno vabimo na pred zimsko sezono poizkusijo in drugih nesreč v času sneženja ceste. V občini se prednostno testno namestiti na pogonske ali poledice, ki jih izvajalci zim-izvaja zimska služba na vseh pnevmatike vozila. ske službe poskušajo pravoča-lokalnih cestah in cestah, kjer Zimska služba se bo izvajala sno preprečiti ali vsaj omiliti s potekajo prevozi šolskih otrok. PROSLAVO, vestno in skrbno, saj imata izva-posipanjem cestišč. Pomembno Prepričani smo, da bodo vsi jalca večletne izkušnje s pluže-je tudi, da se v primeru napove-uporabniki cest z razumeva­ ki bo v petek, 23. decembra 2016, ob 18. uri v športni njem, posipanjem in čiščenjem di izrednih zimskih razmer vo-njem sprejeli zahtevno delo iz­ dvorani Dobrova. cest, pločnikov in ostalih javnih zniki že vnaprej temu dogodku vajalcev zimske službe in nave­površin v občini. Pluženje cest primerno prilagodijo s pravoča-dene organizacijske omejitve, ki Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. se v primeru sneženja lahko snim odhodom od doma, saj se so jih pri delu dolžni upoštevati. Kulturni program bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. začne, ko zapade 10 centimetrov potovalni čas zaradi razmer na Prav tako smo prepričani, da Po prireditvi bo potekal novoletni sprejem s pogostitvijo. snega. V vmesnem času, ko sne-cesti ustrezno podaljša. Pri tem bodo vsi udeleženci v prometu ži in cesta še ni očiščena, pa mo-je vredno razmisliti, ali s svo-v zimskih razmerah prioritetno Občina Dobrova - Polhov Gradec rajo vozniki upoštevati izredne jim odhodom v nevarnih zim-in odgovorno skrbeli za svojo Vabljeni! razmere in voziti s snežnimi skih razmerah tvegamo lastno varno udeležbo v prometu. NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 35 Občina Dobrova-Polhov Gradec Čistilna naprava Polhov Gradec – V začetku novembra je podjetje Godina, d. o. o., začelo z dolgo obetajočo se obnovo in povečavo čistilne naprave Polhov Gradec. Z namenom pregleda začrtanega plana so se v začetku decembra na območju poteka del srečali župan, direktor izvajalskega podjetja ter vodja gradbišča. Razlog za načrtovan projekt je preve­lika obremenjenost obstoječe čistilne naprave Polhov Gradec, kar zmanjšu­je njeno učinkovitost, njena zastarela tehnologija pa niti ne omogoča dosega­nja zakonsko predpisanih standardov čiščenja odpadne vode. Na razpisu je bilo izbrano gradbeno podjetje Godi­na, ki je podpisalo z Javnim podjetjem Vodovod – Kanalizacija (upravljavec čistilne naprave) pogodbo v vredno­sti 2,1 mio evrov. Podjetje je v začet­ku decembra že začelo z zemeljskimi deli. Ob tej priliki sta se na gradbišču srečala župan Občine Dobrova - Pol­hov Gradec Franc Setnikar in direktor podjetja Godina Maks Godina. Skupaj z vodjo gradbišča Rafaelom Rebcem so se strinjali, da morajo dela potekati po projektni dokumentaciji, kakovostno in temu primerno hitro. Župan je po­sebej opozoril na nujnost nemotenega poteka del. Rekonstrukcija namreč poleg gradbenih del obsega tudi večjo količino strojnih del in opreme, ki jo je potrebno naročiti dovolj zgodaj, da bo gradbišče lahko obratovalo brez nepo­trebnih zastojev. Župan se ob tej priliki zahvaljuje lastnikom okoliških zemljišč za sodelovanje, obenem pa jih prosi za veliko mero potrpežljivosti, saj bodo dela predvidoma potekala kar 300 ko­ledarskih dni. Nadja Prosen Verbič sodelovanje in podporo v letu 2016, in vam želimo, da bi tudi v novo leto 2017 vstopili z zanosom in zaupanjem, da skupaj zmoremo veliko več. Srečno 2017! Javni zavod Polhograjska graščina Je skupna pot zaključena? Dobrova, 16. november – Akt o javno-zasebnem partnerstvu za projekt Poslovno-trgovinski center Dobrova je razveljavljen. Tako so skoraj soglasno odločili svetniki občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec. Gre za akt o javno-zasebnem par­tnerst vu za projekt Poslovno-trgovin­ski center Dobrova, ki je bil v veljavi vse veliko božičnega miru, sreče, zdravja in polno uspehov. Srečno 2017! Svet krajevne skupnosti Dobrova in predsednik Marjan Pograjc Vabilo od 1. decembra 2012. Po štirih letih ne­dorečenih zgodb, ki se sicer vlečejo že vse od 80. let, pa je na pobudo delovne skupine za izgradnjo poslovno-trgo­vskega centra na Dobrovi bil ponov­no obravnavan na 16. seji občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec. Na njej so soočili različna mnenja in iz­kušnje občinski svetniki in župan, toč­ka pa se je zaključila s sklepom o pre­nehanju veljavnosti akta. Obrazložitev, ki je bila podana s strani občine, se je glasila: “Občina si je prizadevala, da skupaj s Kmetijsko zadrugo Dolomiti, ki je prvotno izkazala interes za rea­lizacijo projekta, vzpostavi pogoje za realizacijo projekta izgradnje Poslov­no-trgovinskega centra Dobrova po modelu javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega bi se zagotovili tudi prostori za izvajanje naslednjih javnih dejavnosti: kulturna dvorana, knjižni­ca, zdravstvena in lekarniška dejavnost, delovanje občinske uprave. Kljub več­kratnim poskusom s strani občine, po opredelitvi skupnih izhodišč projek­ta, ni bil dosežen noben napredek pri usklajevanju s Kmetijsko zadrugo Do­lomiti, zato bi bilo vztrajanje na reali­zaciji projekta v obliki javno-zasebnega Na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU. Ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri Pevski zbori naše doline in gost IVAN OMAN Prvi božič v samostojni Sloveniji Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca Turistično društvo Briše Vabljeni! partnerstva nesmotrno, saj je eviden­tno, da s strani potencialnega partnerja ne obstaja realen interes za realizacijo projekta v obliki javno-zasebnega par­tnerstva. Občina zato ocenjuje, da je najbolj smotrno, da se predmeten akt razveljavi, s čimer bodo vzpostavljeni pogoji za realizacijo projekta v javnem delu po alternativnem modelu.” Ob obrazložitvi je župan dejal, da s tem še vedno ni obupal, pač pa se tako odpi­rajo še dodatne možnosti, kot je na pri­mer odkup objekta, kmetijska zadruga lahko sama financira prenovo objekta ali pa se bo za dejavnosti, ki jih obči- Vabilo MePZ KUD DOLOMITI DOBROVA vas vabi na 21. BOŽIČNI KONCERT Torek, 27. decembra ob 19. uri, v župnijski cerkvi na Dobrovi. Nastopajo: MePZ KUD DOLOMITI DOBROVA z gosti: Godba Dobrova-Polhov Gradec, Ženski zbor Svetlice, Glasbena šola Emil Adamič. na mora zagotoviti svojim občanom, poiskalo novo možnost. Povedal je, da si sam nadvse želi, da bi objekt stal na Dobrovi, če temu ne bi bilo tako, bi objekt najverjetneje že stal, vendar pa je pogajalec, glede na to, da je lastnik in potemtakem nosi škarje in platno, izredno neodziven, nezanesljiv in te­kom dogovorov vseskozi spreminja mnenja. Nekateri svetniki so se javili in predstavili svoje izkušnje s sodelo­vanjem z vodstvom Kmetijske zadruge Dobrova. Izraženi so bili tudi nekateri pomisleki in predstavljene težave, ki bi lahko v primeru zadnje možnosti na- Vabljeni! stale. Predvsem je bila izražena skrb, da bi zunanja podoba centra na Dobrovi ostala neprimerna, saj je zaželjeno ure­jeno jedro, kjer bi se na kulturno ureje­nem kraju lahko zbirali ljudje. Svetniki so sklep o razveljavitvi akta sicer spre­jeli, in to le z dvema vzdržanima, ob bok temu pa postavili sklep, ki občino zavezuje, da na eno od prihodnjih sej povabi predstavnike kmetijske zadru­ge, da položijo karte na mizo in rečejo bobu bob. Nadja Prosen Verbič Gasilci prejeli nosila Dobrova, 1. december – Župan je skupaj s poveljnikom civilne zaščite trem prostovoljnim gasilskim društvom – Brezje, Črni Vrh in Zalog – predal zložljiva zajemalna nosila Ultramedic X-ray s stabilizatorjem glave in priloženo transportno ter zaščitno torbo. Organiziranost in delovanje sistema zaščite in reševanja za območje obči­ne Dobrova - Polhov Gradec sta med drugim zasnovana tako, da se določe­ne naloge zaščite, reševanja in pomoči enot in služb civilne zaščite opravljajo tudi v dogovoru z gasilskimi enotami v okviru Gasilske zveze Dolomiti. Tako so se na predstavnike civilne zaščite in občino glede na pretekle izkušnje na terenu s prošnjo po nakupu nosil obrnila nekatera prostovoljna gasilska društva. V želji po čim pogostejši upo­rabi v preventivne namene, za trening in urjenje, in da bi ta čim redkeje slu­žila za resnično reševanje, sta župan Franc Setnikar in poveljnik CZ Franc Koprivec predstavnikom PGD Brezje, PGD Črni Vrh in PGD Zalog predala nove pridobitve za občino in občane. Ob tem je Koprivec dejal, da je poleg dobre opreme za reševanje nujno po­trebna tudi usposobljenost uporab­nikov, torej kar nekaj treningov, da se ponesrečenca tudi pravilno oskrbi. Žu-pan je nadaljeval v smislu, da je nova oprema kakovostna, prav tako pa tudi v usposobljenost gasilcev ne dvomi. Ob koncu se je vsem prisotnim zahvalil za dobro opravljanje gasilske službe v ob­čini. Sledila sta le še prikaz uporabe zaje­malnih nosil, ki jo je izvedel predstav­nik Gasilske brigade Ljubljana, in pre-nos znanja oziroma širjenje koristnih informacij, ki ne bodo ostale le za vrati občine, kjer je predaja potekala, pač pa jih bodo prisotni predstavniki društev ponesli v gasilske domove in med ga­silce. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 36 Občina Dobrova-Polhov Gradec Miklavžev sejem v Polhograjski graščini Vonj po praznikih Polhov Gradec, 3. in 4. december – Javni zavod Polhograjska graščina je skupaj z Osnovno šolo Polhov Gradec in lokalnimi društvi tudi letos pripravil Miklavžev sejem ter tako čudovit uvod v praznični mesec december. Tradicionalni dogodek, Mik lavžev sejem, se je letos začel s prižiganjem novoletnih luči v grajskem parku. Pa­viljon in grajsko obzidje sta zažarela, pisani lampijoni pa so dodali svoj pra­vljični pridih. Zbrani ob tem dogodku niso skoparili s pohvalami lepe pra­znične okrasitve Polhograjske grašči­ne. Ker so se temperature že pošteno spustile, je organizator, Javni zavod Polhograjska graščina, poskrbel tudi za toplo okrepčilo in veselo druženje s spremljevalnim programom. Sobotni in nedeljski dan sta bila, kot smo že več let zapored vajeni, namenjena sejem­ ski dejavnosti. V grajskih prostorih se je odvijal Miklavžev sejem, namenjen vsem generacijam. Za otroke so v do­poldanskem času potekale različne spretnostne in ustvarjalne delavnice, ki so jih izvajali predstavniki Osnovne šole Polhov Gradec, popoldne pa sta na obisk prišli dramska oziroma gle­dališka skupina, ki sta za otroke, ki so do zadnjega kotička napolnili grajsko sobano, pripravili prijetni predstavi in otrokom na ta način obogatili dan. Oba dneva so na stojnicah vse obisko­valce prijazno nagovarjali razstavljavci in ponudniki od blizu in daleč. Pred­stavljali so svoje mojstrstvo v različnih obrteh ter ponujali ali vsaj na ogled postavljali svoje izdelke in pridelke. Moška populacija se je težko uprla ti­stim izdelkom in pridelkom, ki so bili mamljivi za njihov vonj in okus, ženske pa so se dlje časa zadrževale pri stojni­ cah, kamor jih je zvabilo oko. Dejavni valne vrečke. Po napornem obhodu so bili tudi šolarji, ki so s svojimi izdel-pa se je še kako prilegla malica. Priku­ki napolnili kar nekaj stojnic in tako v pen in prostoru primeren ambient pri razredni proračun prispevali kar nekaj grajski lipi je ponujal prav to – toplo in denarja za zaključni izlet. Skratka, pe-hladno pijačo, kostanj, sladkorno peno, stra ponudba za vsak okus je poskrbela, palačinke in še kaj bi se našlo. da skoraj nihče ni ostal brez nakupo-Nadja Prosen Verbič Več tisoč cvetov na Vranskem Vransko, 19. in 20. november – V športni dvorani na poleg teh pa še 32 božičnih zvezd, ki so krasile tudi osrednji del dvorane. Za Vranskem je društvo Rož’ca pripravilo 4. razstavo rož iz svoje izdelke, ki so narejeni z vso na­ krep papirja, na kateri so se s svojimi čudovitimi cvetovi tančnostjo, predvsem pa so oblikovno predstavile tudi predstavnice Društva upokojencev in barvno povsem usklajeni z naravni- Dobrova. Športna dvorana na Vranskem se je tistikrat spremenila v cvetlični vrt. S svojimi izdelki iz krep papirja se je predstavilo kar 120 razstavljavk in razstavljavcev iz vse Slovenije. Uvodni govor ob sobotnem odprtju razstave je pripravila predsednica združenja Martina Felicijan in poudarila, da vse, ki ohranjajo to staro obrt, družita ve­selje in ljubezen do ljudskega izročila, s tem pa prispevajo kanček k ohranja­nju kulturne dediščine, ki so jo gojile že njihove mame, babice in prababice. Ob odprtju so pripravili program, ki ga je povezovala Kristina Bogataj, soobli­kovale pa številne gostje: ljudske pevke Korenina iz Tolmina, folklorna skupi­na Sožitje iz Šentjurja, etno skupina Sončnice iz Ostržnega in ljudske pevke Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka mi cvetovi, so prejele nešteto pohval. iz Huma pri Ormožu. Razstavo je ura­dno odprla direktorica Etnografskega muzeja Ljubljana Tatjana Roženbergar. V pozdravnem nagovoru je poudarila, da papirnato cvetje ohranja znanje prejšnjih generacij, to pa se nadgrajuje z inovativnostjo in zahtevami sodob­ nega tržišča. Tudi letos so bile na razstavi priso­tne štiri predstavnice Društva upoko­jencev Dobrova, ki pa jim je vseskozi družbo delal predsednik Tone Tomšič. Vodja štiriperesne deteljice dobrovskih razstavljavk Anica Tomšič je pojasnila, da so se na razstavo začele pripravljati že zelo zgodaj. Rože za adventne sveče so začele izdelovati že konec avgusta, tako je delo trajalo dobre tri mesece, je povedala in pojasnila, da so v tem času izdelale 860 cvetov v treh barvah, Ni kaj, človek pač ne more ostati brez besed, ko zagleda čudovit aranžma ali pa na pogled popolnoma pravo bo­žično zvezdo. V nedeljo si je razstavo ogledal tudi župan Franc Setnikar ter pohvalil prizadevanja ženskega cveta dobrovskega društva upokojencev. V obeh dnevih si je razstavo ogledalo veliko število ljubiteljev te stare ljudske obrti iz vse Slovenije, kar nekaj tudi iz občine Dobrova - Polhov Gradec in njene okolice, predvsem znancev in prijateljev dobrovskih razstavljavk, ki so jih tudi na ta način prišli podpret ter jim vlit spodbude za nadaljnja ustvar­janja. Nadja Prosen Verbič Vabilo Občina Dobrova - Polhov Gradec vabi vse otroke v Športno dvorano Dobrova k ogledu gledališke predstave Božična pravljica brez očal Ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 16. uri. Živahna zgodba je postavljena v medvedovo kopalnico, kjer nam na poti med kopalno kadjo in straniščno školjko medo in Maša pričarata pravo dogodivščino. Mašenjka si želi pravljico za lahko noč, medo pa ima pred spanjem še veliko pomembnih opravil. Ko si končno ukrade trenutek, da bi ji prebral pravljico, padejo Mašenjki njegova očala v straniščno školjko. Brez očal pa ji ne more prebrati pravljice, zato zvedava in zelo »budna« punčka vzame stvari v svoje majhne roke. Vzporedno z vsemi drobnimi skrivnostmi, ki se ponavadi dogajajo za vrati naših kopalnic in otroke neverjetno navdušujejo, skozi Mašine pripovedke in kopico pravljičnih likov spoznamo tudi tiste velike skrivnosti o pogumu, prijateljstvu, sodelovanju in tem, kako stojijo stvari na tem svetu. Vstop je prost. Najprimernejša za predšolske otroke in osnovnošolce iz prvih dveh triad. Trajanje: približno 35 minut. Vabljeni! NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 37 Občina Dobrova-Polhov Gradec 20 let KD Črni Vrh Črni Vrh, 27. november – Kulturno društvo Črni vrh je v pomladnih mesecih letošnjega leta dopolnilo 20 let. Tako kot so praznovanja rojstnih dni nekaj posebnega, prijetnega in neponovljivega, smo se odločili, da skupaj z ostalimi praznujemo 20. rojstni dan našega društva. V ta namen smo pripravili kulturno prireditev. Medse smo povabili domače nasto­pajoče in nekaj gostov. Za uvod je pod­predsednica društva na kratko poz­dravila vse zbrane in jih povabila, naj se prepustijo in uživajo v pestrem in živem kulturno-glasbenem programu. S posebnim veseljem ga pričakuje­jo otroci, ko na večer pred svojim go­dom hodi okrog in jim prinaša darila. Ko smo zakorakali še v zadnji – tre­tji del programa, je bilo za naša ušesa malo bolj glasno. Na oder se je po­stavilo kar veliko število članov »pleh muske«, kot sta jo poimenovali naši prikupni napovedovalki – prislihnili programa v nabito polni dvorani smo za piko na i še enkrat odstopili oder članom godbe, ki so skupaj z učenci POŠ Črni Vrh zapeli in zaigrali. Praznovanje »rojstnega dne« je bilo res nepozabno, saj smo že takoj po končani prireditvi začeli prejemati pohvale in zahvale za uspeh in pester program. Ko opazuješ zadovoljne in nasmejane obraze, prebiraš zahvale in pohvale v e-pošti, SMS-sporočilih ali pa kar na štiri oči, se za trenutek za­misliš. Zmaga je naša – gremo novim izzivom naproti. In to je naš moto za stavili z ljudskimi plesi, Nina in Tanja sta izvedli priredbo rock skupine AC/ DC in skladbo Adija Smolarja, ogla­sili sta se dve harmoniki izpod prstov Florjana in Raf ka, na koncu pa je Ana na klavirju izvrstno odigrala Beethov­novo Sonato v F-duru. Drugi del programa je začela Nastja s svojim žametnim glasom in pesmi­jo Halleluja. Da pa smo glasbeni del še malo popestrili, nam je Taja poka­zala, kakšne vragolije vse se da poče­ti na »čudežni rolki«. Ker je bila prva aktivnost v društva delovanje moškega pevskega zbora, ki se mu je nato pri­družila še ženska skupina, smo naprej imeli mešani pevski zbor. Naša želja in ideja je bila, da se ponovno snidemo in skupaj zapojemo. Žal nam to ni uspelo, tako se je v zadnjem hipu sestala pri­ložnostna ženska skupina in se pred­stavila z dvema skorajda zimzelenima melodijama – Mini in maxi ter Dober dan še zaspan. Za konec drugega dela pa nam je zaplesala folklorna skupina iz Škofje Loke. zabavata z mačjo družinico. Na oder smo povabili še prvega predsedni­ka društva Marka, ki je poleg drugih besed z vsem spoštovanjem prebral pesem z naslovom Najlepši vrh – Črni Vrh. Pesem je prav za to prireditev na­pisal najstarejši član društva Milan Košir, kateremu velja posebna zahvala za njegovo aktivno delovanje kljub nje­ govim letom. Od vsega začetka delovanja društva se hranijo slike, vabila, obvestila, zapisi, članki in podobno. Iz vsega tega je Mi­haela skrbno oblikovala kroniko dru­štva za vseh 20 let in jo sama v vsakem delu programa tudi delček predstavila. Vmes smo si na platnu ogledovali stare fotografije in celo poslušali star posne­tek nastopa mešanega pevskega zbora. Sledile so še zahvale in tako smo prire­ditev pripeljali do konca. Ker pa se je na naše vabilo odzval tudi župan občine g. Setnikar, smo iz njegovih rok prejeli priznanje za 20 let delovanja društva. Občini se ob tej priložnosti za prizna­nje lepo zahvaljujemo. Po dveh urah Pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkelj­nov. Miklavž, dobri mož, ki otrokom prinaša darilca, je seveda prišel tudi na Črni Vrh. Spremljali so ga angeli in parkeljni. Letos je obiskal sto na- Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan. Novo leto naj zaživi brez solza in skrbi. Vse, kar upate, Srečno 2017! Člani PGD ČRNI VRH Vabilo ših otrok po domovih, vsem ostalim otrokom pa je razdelil darila v nasta­vljene peharje ponoči, ko so otroci že sladko spa li. Miklavž je vsem otrokom obljubil, da jih obišče tudi prihodnje leto, se­veda, če bodo pridni. Blažka Trobec, foto: Anja Kržišnik Vabljeni na 26. nočni pohod na Grmado Pohod bo v petek, 13. januarja 2017. Vpis in začetek pohoda bosta pri gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 18. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informacije: Stane Dvanajščak (041 514 397) Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Vabljeni! NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 38 Občina Dobrova-Polhov Gradec Novo gasilsko vozilo za PGD Dobrova Dobrova, 12. november – Prostovoljno gasilsko društvo Dobrova je pripravilo uraden prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/15 ter ob tej priložnosti za domače gasilce, sosednja društva in povabljene goste pripravilo kratek program in druženje. Želja po zamenjavi starega in dotra-društvu čestital za novo pridobitev. janega vozila GVC 16/25 TAM 150 je Povedal je, da so novo vozilo kupi­bila med dobrovskimi gasilci prisotna li premišljeno in bo služilo mnogim že kar nekaj časa, je v pozdravnem na-naslednjim generacijam, zato tudi na govoru povedal poveljnik PGD Dobro-vlaganje v izobraževanje mladih ne va Peter Otorepec. Tehtanje različnih smejo pozabiti. Prisotne je nagovoril prednosti in slabosti se je prevesilo v tudi župan Franc Setnikar ter gasilcem korist gasilskega vozila MAN z nadgra-PGD Dobrova čestital za novo vozilo dnjo Pušnik, kar je bila najboljša rešitev ter jim zaželel, naj jim čim pogosteje glede na želje in potrebe društva. Novo služi na vajah in izobraževanjih ter vse gasilsko vozilo GVC 16/15 MAN TGM redkeje na intervencijah. Ob koncu se 13.290 4x4 razpolaga s 1500 litri vode, je vsem gasilcem zahvalil za delo, ki opremo za gašenje vseh vrst požarov, ga na področju gasilske službe v obči­opremo za tehnično reševanje, vključ-ni opravljajo. Sledil je še protokolarni no s hidravličnim orodjem, opremo del – uradna predaja ključa šoferju no­za nevarne snovi in izvajanje notra-vega gasilskega vozila ter prerez traku, njih napadov, lestvami, termovizijsko ki sta ga slovesno prerezala župan in kamero ter detektorjem za merjenje poveljnik PGD Dobrova. Da bodo poti plinov. Poveljnik društva se je ob kon-in prevoženi kilometri zares varni, je cu zahvalil vsem, ki so nakup novega gasilcem zaželel tudi dobrovski župnik vozila omogočili s finančnimi sredstvi.Alojzij Golob, ki je vozilo še blagoslovil. Poveljnik Gasilske zveze Dolomi­ti Filip Božnar je pozdravil zbrane in Nadja Prosen Verbič KOGOVŠEK – inženiring, proizvo­dnja, storitve, d. o. o., Dobrova, BIZ­JAN ORODJARSTVO, proizvodnja in storitve, d. o. o., Šujica, ROTAR, d. o. o., Podsmreka, GRAFIK INVEST, d. o. Miklavževanje na Dobrovi polno toplih trenutkov. Srečno 2017! PGD Polhov Gradec Vabilo nagajivih parkeljnov. Vabljeni na Pred Miklavževim prihodom so si otroci skupaj s starši ogledali lutkovno predstavo, ki jo je pripravila lutkovna skupina Kulturnega društva Dolomiti. literarni večer Nato je otroke s prihodom razveselil še Miklavž, jim razdelil darila, najbolj nagajive pa so prestrašili parkeljni. Četrtek, 19. 1. 2017, ob 18. uri Seveda so se otroci najbolj razveselili v knjižnico Polhov gradec v Polhograjski graščini. zvrhanega koša daril. Miklavž je nato hitro odhitel naprej, saj ga je čakalo še Predstavili si bomo mnenja in vtise, ki smo jih doživeli ob branju knjige veliko pridnih otrok. dr. Alberta Berusteina Kdo je tu nor? Najlepša hvala vsem sponzorjem: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Pridružite se nam, skupaj bomo ugotovili, kako preživeti v okolju sodobnega časa, da ne Krajevna skupnost Dobrova, SILIKO izgubimo pameti, ko se znajdemo v brezupni situaciji in iščemo praktične rešitve. – proizvodno podjetje, storitve in trgo­vina, d. o. o., CITROEN SERVIS, Bo- Društvo Lep je dan štjan Dovjak, s. p., Razori, PLEVNIK, Vabljeni! d. o. o., Podsmreka, KONSTRUKCIJE Občina Dobrova-Polhov Gradec Tržnica poklicev Dobrova, 22. november – V prostorih Osnovne šole Dobrova je potekala tržnica poklicev, na kateri se je predstavilo 34 srednjih šol, na stojnicah pa so se oglašali in spraševali devetošolci iz Dobrove, Horjula, Polhovega Gradca, Brezovice, Preserja in z Loga ter iz Dragomerja. Odločitev o nadaljevanju šo-valne delavke omenjenih šol so lanja in izbiri poklicne poti je se povezale tudi letos in si po­ena najpomembnejših v mla-magale pri organizaciji tržnice, dostniških letih in pogosto tudi kamor vselej povabijo srednje težka. Ker se šolski vodstveni šole, za katere njihovi učenci iz­kadri tega zavedajo, prav tako kazujejo največ interesa. pa vejo, da rok za oddajo vlog o Odzvalo se je 34 šol, tako gi­vpisu za učence 9. razreda vsako mnazij kot srednjih strokovnih leto prehitro pride, iščejo nači-in poklicnih šol ter Slovenska formacije, ki jih osmošolci, de- ne, ki bi njihovim mladim omo-vojska in Policija. Prireditev gočili premišljene odločitve, je potekala v sejemski obliki. stih, ekskurzijah, tujih jezikih, stvu, frizerstvu, gostinstvu in so možnosti nadaljnjega izo-vetošolci in njihovi starši lahko sprejemnih izpitih … zanimali podobnem. Veliko zanimanja braževanja in iz prve roke do-na neposreden način dobijo na podprte z dovolj informacija-Na stojnicah so predstavniki mi. Za eno izmed odličnih do-srednjih šol, profesorji in dija-pa so jih tudi strogost profesor-so obiskovalci pokazali tudi za bijo vse informacije glede vpisa tržnici poklicev, olajšajo marsi­brih praks se je izkazala poklic-ki, predstavljali značilnosti in jev in odnosi med dijaki in pro-poklica vojaka in policista, fante in programa konkretne srednje katero odločitev o nadaljevanju na tržnica, ki je pred štirimi leti posebnosti šol ter bili na voljo fesorji. Petra Prevec, svetovalna pa posebej zadnja leta zelo pri-šole. Pozitiven pa je bil tudi od-šolanja po končani osnovni šoli. prvič potekala v Osnovni šoli za natančnejše informacije in delavka OŠ Dobrova in letošnja vlači pomorstvo. ziv profesorjev srednjih šol, ki Nenazadnje pa gre za pomem-Horjul, zatem v Osnovni šoli nasvete. Posredovali so naslo-koordinatorica, je povedala, da Koordinatorica letošnje tr-so posebej pohvalili ravno tim ben in hkrati prijeten dogodek, Polhov Gradec, leto kasneje v ve spletnih strani in razdelili je bil dobrovskim devetošolcem žnice poklicev v Dobrovi Pe-svetovalnih delavk različnih šol, ko se srečajo učenci višjih ra-Osnovni šoli Brezovica in letos gradivo, ki so ga zainteresirani dogodek zelo všeč, predvsem tra Prevec je med prednostmi ki med seboj dobro sodeluje in zredov različnih osnovnih šol v Osnovni šoli Dobrova. Dober lahko prelistali tudi po tržni-pogovori z dijaki, različne pred-takšnega načina izmenjave tako igra pomembno vlogo na in izmenjajo mnenja ter more­glas o dogodku se je namreč hi-ci. Prisluhnili smo nekaterim stavitve praktičnih delavnic, v mnenj in izkušenj poudarila, da področju karierne orientaci-biti navežejo tudi poznanstva, tro razširil, zato sta se naštetim pogovorom in izvedeli, da so katerih so se lahko preizkusili je za njihove učence pomemb-je, je povedala Prevčeva. To so ki jim bodo morda prav prišla pridružili še osnovni šoli Log osmošolci in devetošolci najpo-tudi sami, kot na primer pri-no predvsem to, da lahko na tudi ključni razlogi, da ostajajo že jeseni. - Dragomer in Preserje. Sveto-gosteje spraševali o posebno-kaz praktičnega dela v lesar-enem mestu spoznajo, kakšne zvesti začrtani sejemski obliki, Nadja Prosen Verbič OŠ Polhov Gradec Na sejmu s Primožem Suhadolčanom in Tino Maze Tudi letos smo se z učenci izbirnega predmeta Skrivnost pekarne Mišmaš, otroški pevski zbor pa je s pe- Literarni klub sedaj že tradicionalno udeležili smijo Kolački poskrbel, da so se Ljubljanskega knjižnega sejma, tokrat 32. po nam še bolj cedile sline. Čeprav vrsti. Takoj ko smo odprli vrata Cankarjevega doma, se je nad nami dvigala meglica, nas je živžav sejma popolnoma prevzel in posrkal v je vokalna skupina Svetlice pod knjižno dogajanje. vodstvom Martine Kavčnik pri­čarala zvezde. Temu je sledila Udeležili smo se različnih prepustili tudi resnično bogate­zgodba o svetem Miklavžu v iz­zanimivih dogodkov. Najbolj mu knjižnemu naboru različ­vedbi 2. b-razreda in mentorice smo se razveselili pogovora s nih knjižnih založb. Učenci so s Jane Prebil. In ravno Miklavžu pisateljem Primožem Suhodol-pomočjo pripravljenih zanimi­so osnovnošolski učenci zaupali čanom in ilustratorjem njego-vih nalog raziskovali sejem, pri svoje želje v družbi gospoda žu­vih knjig Urošem Horvatom ter čemer so bili zelo uspešni. Pre­pana Franca Setnikarja ter v. d. našo smučarsko junakinjo Tino živeli smo poseben, nadvse za­ravnateljice gospe Ilinke Kucler. Maze, o kateri je avtor številnih nimiv in z različnimi dogodki Želje, ki jih ne moremo kupiti, mladinskih knjižnih uspešnic napolnjen dan. so prižgale prave iskrice v očeh. Primož Suhodolčan napisal, kot Zapisala Urška Žagar, Ob pesmi otroškega pevskega pravi Tina Maze, resnično pra-učiteljica izbirnegavali največji londonski trg Tra-kra ljest v u, London Eye, Big Ben, kjer smo vstopili v svet dinoza­ zbora ter vokalne skupine Sve­ vljico o njenem smučanju z na-predmeta Literarni klub falgar Square in si v Narodni The Houses of Parliament, Sha-vrov, človeško telo in preizkusi­ tlice pa je rdeči gumb poskr­ slovom Tina in medvedja moč. galeriji ogledali neprecenljive kespearjevo gledališče The Glo-li sile potresa. Popoldne pa nas bel, da so se prižgale še lučke v Prisluhnili smo glavni junakinji Prižig lučk v Polhovem Van Goghove sončnice. be Theatre in še številne druge je čakala poslastica, saj smo se parku. V soju decembrskih lučk knjige, ki nam je prebrala odlo-Gradcu Drugi dan smo se odpelja-londonske znamenitosti. Zve-odpravili do produkcijske hiše so lampijoni še bolj zažareli ter mek iz omenjene slikanice. Na V petek, 2. decembra, smo se li do Canary Islanda, kjer so čer smo za poslastico obiskali Warner Bros, kjer nas je v svet poskrbeli za čaroben začetek sejmu smo poslušali tudi inter-kljub mrzlemu vremenu zbrali svoj prostor pod soncem našle še umetniški predel mesta The čarovnikov in čarovnic pope- Miklavževega sejma. vju z literarnim ustvarjalcem v parku pred Polhograjsko gra-poslovne stavbe sodobnega Covent Garden. ljal Harry Potter. Nekaj navdu- Neža Kralj Vinkom Möderndorferjem, se ščino. Takoj ob vhodu v park so finančnega, zavarovalniškega Tretji dan smo uživali v raz-šencev iz skupine je malodane udeležili debatne kavarne s nas pričakali lampijoni, ki so jih Čarobni Londonin medijskega sveta. Zelo ver-gledu, ki ga ponuja London pozabilo dihati. Čarobnost prevajalko in voditeljico Blažko namestili osnovnošolski učen- Sedem učencev 9. razreda jetno smo hodili po stopinjah Eye. To je nekaj, kar obiskovalec prostora, v katerem se odvija Müller Pograjc in različnimi ci. Ko je odbila 17. ura, so nam OŠ Polhov Gradec je komaj do-kakšnega milijonarja. Po tunelu Londona mora vsaj enkrat doži-sedem nadaljevanj priljubljene jezikoslovci ter profesorji knji-učenci 2. a-razreda in mento-čakalo konec novembra. Starši pod Temzo smo se sprehodili veti. Ta dan smo posvetili tudi fantazijske pripovedi, je skoraj ževnosti. Z zanimanjem smo se rica Simona Mihalic razkrili so jim izpolnili veliko željo in na levi breg, kjer nas je priča-kraljevi družini, brez katere na oprijemljiva. Filmski fantastič­ jim omogočili potovanje v Lon-kala prelepa Cutty Sark – naj-Britanskem otočju ne gre. Pre-ni triki in neomejena domišljija don. Ana, Saša, Aleš, Andreas, hitrejša jadrnica svojega časa. senetila sta nas mirnost kraljeve so prisotni čisto na vsakem ko-Urban, Anej in Žan so se z ve-Skoraj smo lahko zaznali vonj straže in mogočnost Bucking-raku. Smo se mar znašli sredi likimi pričakovanji vkrcali na po čaju in začimbah, ki jih je hamske palače. Kraljice ta dan filma Harry Potter? letalo. Za nekatere je bil to prvi pripeljala iz daljne Azije. Nato žal ni bilo doma, sicer bi nas go-Taka potovanja za odrašča­polet in zato še toliko večje do-smo se povzpeli do astronom-tovo povabila na čaj. Popoldne joče mladostnike niso zgolj živetje. skega observatorija in stali z eno smo navdušeno zapravljali na zabava. So pomembna izkušnja Prvi dan smo uživali v družbi nogo na vzhodni in z drugo na slikoviti tržnici Camden Mar-na poti k zrelosti, samostojno­priljubljene glasbene skupine zahodni polobli. Lahko verja-ket. Zvečer smo se sprehodili po sti, iznajdljivosti in zavedanju One Direction, hitrega Usei-mete? Stali smo na črti, kjer se sobotno spokojnem poslovnem širšega sveta okoli sebe. Verje­na Bolta in častitljive angleške čas začne! Popoldne smo se s delu mesta ter spotoma obču-mite, vrnili smo se neopisljivo kraljice Elizabete II. Vsi so bili turistično ladjo po Temzi odpe-dovali mojstrovino angleškega zadovoljni in polni energije ter sicer voščeni, vendar nič manj ljali v center Londona. Na poti baroka – katedralo svetega Pa-načrtov za prihodnost. fotogenični. Muzej voščenih smo občudovali Tower of Lon-vla. lutk Madame Tussaud nas je don, Tower Bridge, The Shard Zadnji dan smo začeli z obi-Maja Šajn,navdušil. Zvečer smo občudo-– najvišjo stavbo v Združenem skom prirodoslovnega muzeja, učiteljica angleščine Občina Log-Dragomer Proračun skozi prvo svetniško sito Občinski svetniki so na novembrski redni seji obravnavali predlog proračuna za prihodnje leto ter ga dali v desetdnevno javno razpravo. Na mizah so tokrat imeli še finančne projekcije proračunov do leta 2035, analize ter med drugim tudi izvedbeni načrt za strategijo razvoja občine. V predlogu proračuna za leto 2017 je načrtovanih 5,4 milijona evrov prihodkov ter 6 milijonov evrov odhodkov, razliko pa naj bi pokrili s sredstvi, ki so na računu občine ostala v letošnjem letu. Na odhodkovni strani so investicijski odhodki načrtovani v višini 4,3 milijona evrov. Dobršen del teh sredstev je predvi­den za gradnjo kanalizacije s pomočjo kohezijskih sredstev, v proračunu pa so na podlagi arbitražne odločbe zagotovljena tudi sredstva za povrnitev vlaganj zasebnega partnerja v špor­tni objekt v dragomerskem športnem parku. Prihodnje leto naj bi med drugim celovito rekonstruirali del Rimske ceste, ure­dili križišče pri loški trgovini, načrtovana pa so še sredstva za pripravo dokumentacije za stavbo nekdanjega loškega vrtca, ki bo podlaga za nadaljnje aktivnosti in morebitno sofinanciranje obnove. Pri glasovanju so bili svetniki usklajeni ter proračunu sogla­sno dali zeleno luč, potrdili so tudi letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, kadrovski načrt ter predlog sk lepa, da ni predvidena prodaja finančnega premo­ženja in predlog proračuna dali v desetdnevno javno razpravo, ki se je zaključila 28. novembra. Ob obravnavi izvedbenega na­črta za strategijo razvoja občine so bili enotni, da je skupina, ki je pripravljala dokument vložila veliko truda in opravila veliko dela. Večino razprave na to temo so opravili že v odborih, na seji pa so se posvetili oblikovanju sklepa. Na koncu so potrdili izvedbeni načrt, priložene časovne in finančne projekcije za iz­vedbo aktivnosti v obdobju od leta 2017 do 2030 pa so sprejeli le kot informativne in neobvezujoče za nadaljnje delo. Svet je še sklenil, da bo strategija razvoja Občine Log - Dragomer osnova za sprejemanje prihodnjih občinskih proračunov. Skupina je načrt pripravila tako, da je strategijo mogoče ure­sničiti v celoti, in sicer s 146 ukrepi. Pripravili so tudi nekaj pro­jekcij s časovno in finančno shemo, ki so neobvezujoče in so bile pripravljene zato, da bi pokazali, da je strategijo možno realizi­rati tako s finančnega vidika, kot tudi v zastavljenem časovnem okviru. Vseh petnajst strateških aktivnosti, ki jih je bilo predvi­denih s strategijo razvoja občine, je v načrtu ocenjenih na 16,6 milijona evrov. Največ sredstev je predvidenih za gradnjo kana­lizacijskega sistema s čistilno napravo, izboljšanje komunalnih storitev ter zmanjšanje onesnaženosti, ta strateška aktivnost je vredna 10 milijonov, prostorska ureditev središč naselij Drago­mer in Log ter ureditev občinskega centra pri osnovni šoli pa so ocenjene na skoraj 5 milijonov evrov. Ostalih trinajst strateških aktivnosti je finančno manj zahtevnih, vse skupaj so ocenjene na 1,6 milijona evrov, med njimi so vzpostavitev občinskih zdra­vstvenih storitev, zagotovitev varnih peš in kolesarskih poti ter prehodov čez cesto, vzpostavitev sistema loka lne prehranske samooskrbe, priprava predloga za dodatni avtobusni postaji ter med drugim tudi vzpostavitev sistema energetske samooskrbe na osnovi učinkovite in rabe obnovljivih virov energije. Na dnevnem redu tokratne seje je bil tudi predlog pravilnika o uporabi športnih objektov, ki ga je župan Stanovnik na začetku seje umaknil z dnevnega reda. Na njem pa je ostala potrditev cen najema šolskih prostorov, ki bodo prihodnje leto enake kot letos, svetniki pa so se seznanili še s predstavitvijo možnosti financiranja obveznih gospodarskih javnih služb varstva oko­lja z javno-zasebnim partnerstvom, analizo stanja in oceno fi­nančnih posledic predvidenih investicij s tega področja ter se seznanili s projekcijo finančne konstrukcije proračunov Občine Log - Dragomer v obdobju od 2017 do 2035. Več o tej tematiki si lahko preberete v samostojnem članku. V. L. »Kdor poje, zlo ne misli!« Verjamem, da bi lahko nekaj podobnega rekli tudi za literate in sploh za kulturnike, ki so pomemben temelj za ohranjanje slovenstva in domoljubja nasploh. Pri tem ne želim ciljati na to, da moramo biti ozko usmerjeni … ravno nasprotno, v pravo smer nas lahko žene le naše širše do­jemanje okolice in različnosti, ki se ob tem pojavljajo. Kot žu­pan in občan sem se v zadnjih tednih udeležil koncertov štirih pevskih zborov in nekaj izvr­stnih kulturnih prireditev. Med gleda lci sem pogrešal mladino. Ko sem poskušal najti odgovor, zakaj na kulturne prireditve ne prihaja mlada generacija, sem med razgovori z različnimi ak­terji naletel na dejstvo, da na tem področju delujemo nekako nepovezano ali celo razdro­bljeno. Kljub temu da v našem okolju na tem področju delujejo zelo marljivi, srčni in strokovno močni posamezniki se njihova prodornost žal slabo odraža, ker sistemsko zadeva ni na dovolj visoki ravni. Skupna ugotovitev je, da se moramo bolj povezati, ker bomo le tako močnejši. Ne želim, da sem razumljen tako, da hočem, da se vsi združuje­mo, le malo povezanosti nam manjka. Srčnosti in strokovno­sti je potrebno dodati tudi ka­der, ki se bo ukvarjal z nujnim zlom, kot je birokracija. S takim pristopom bomo močnejši tudi pri pridobivanju sredstev, ki so nujna. V preteklosti se je na­mreč zgodilo, da se sredstva, ki so bila namenjena kulturi, niso porabila le zaradi administra­tivnih ovir, ki jih nismo zmogli prestopiti. Osebno vem, kako pomemb­no je pravilno pristopati h kandidiranju za nepovratna sredstva, saj se s tem dnevno srečujemo tudi na naši občini. Ravno zato sem izpostavil biro­kracijo, ki je potrebna, vendar še ni garancija za končni uspeh. V teh dneh na Lukovici odpiramo in namenu predajamo objekt, ki bo izboljšal preskrbo s pitno vodo na tem območju. Zanj smo podpisali z ministrstvom za okolje in prostor pogodbo za dobrih štiristo tisoč evrskih tisočakov, kar je približno pet­inosemdeset odstotkov celotne investicije. V teh dneh tudi za­ključujemo igrišče z umetno travo, za katerega smo uspeli pridobiti sofinancerska sred­stva s strani Fundacije za šport. V tem obdobju se borimo še za pridobitev nepovratnih sred­stev za del rekonstrukcije stare šole na Logu in tudi v boju za sofinanciranje kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo ni­smo rekli zadnje besede. Z vsem današnjim pisanjem želim le spomniti na to, da je povezanost nujno potrebna za obstanek. Lahko začnemo s povezanostjo v družini, so­seski, kraju, občini, regiji in še bi lahko našteval. Naša širša povezanost nam je prinesla že skoraj dokončano pokritost celotrne občine z optičnim omrežjem in verjamem, da smo kot občina prepoznani po tem, da se znamo povezovati tudi v okoljih, kjer se nas več bori za peščico nepovratnih sredstev. Povezali smo se tudi pri vzpo­stavitvi ambulante, ki smo si jo občani tako želeli. Zdaj lahko z veseljem povemo, da jo imamo, od septembra dalje deluje v di­aliznem centru, in verjamem, da si bomo občani tudi na tem področju podali roke, se opre­delili in tako naredili vse, da bo zdravnik ostal v občini, še posebej zato, ker v našo občino prihaja tudi lekarna. Prepričan sem, da bodo dobre izkušnje pomenile še več vetra v naša jadra na poti skupnega priza­devanja za boljše počutje vseh občanov. Ne pozabimo, da smo le trdno povezani, pa čeprav z morda različnimi pogledi, do­volj močni, da premagamo ovi­re na poti izvrševanja usmeritev naše skupne razvojne strategije. Miran Stanovnik, župan NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K 41 Ambulanta splošne medicine Log - Dragomer ANA ŠVIGELJ, dr. med. spec. druž. med. Anja ZAPUŠEK, zdravstveni tehnik PONEDELJEK: 9.00–12.00 SREDA: 15.00–18.00 PETEK: 9.00–12.00h  Naročanje je možno v času delovanja ambulante na 08 205 88 00 ali po elektronski pošti na naslov: narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si. Vabljeni! Občina Log-Dragomer Intervju z zdravnico dr. Ano Švigelj Od septembra dalje lahko splošnega zdravnika obiščete tudi v občini Log - Dragomer. Ambulanta deluje v prvem nadstropju dializnega centra, kjer pod okriljem ZD Vrhnika skupaj z medicinsko sestro Anjo Zapušek dela zdravnica Ana Švigelj. Ta pravi, da je delo v ambulanti, ki je bila vzpostavljena popolnoma na novo, izziv, da je vsak začetek težak in hkrati tudi lep. Delo z ljudmi je privilegij, še pravi zdravnica, ki dodaja, da ji njen poklic in poslanstvo prinašata veliko zadovoljstva. Ana Švigelj, dr. med. spec. družinske medicine, kala poklic, ki bi združeval tako naravoslovje se je po končani fakulteti zaposlila v Kliničnem kot družboslovje, ker me je oboje zelo zanimalo. centru Ljubljana, pred štirinajstimi leti pa v vrh-Zdelo se mi je, da bi s študijem medicine združila niškem zdravst venem domu. Najprej je delala v oboje, pa še ljudem bi pomagala. Splošna zdrav­splošni ambulanti, nato pa v ambulanti Doma nica pa sem postala čisto po naključju. Povabili so upokojencev Vrhnika, kjer dela še danes. Septem-me, da bi prevzela bivšo ambulanto dr. Cukjatija bra je prevzela ambulanto v občini Log - Drago-in rekla sem si, zakaj pa ne. mer, ki je odprta trikrat na teden, v ponedeljek Kje ste delali do sedaj? in petek dopoldan med 9. in 12. uro ter v sredo popoldan od 15.00 do 18.00. Njeno delo je zelo Moja prva zaposlitev je bila v Kliničnem cen­pestro in raznoliko, pogosto naporno in stresno, tru Ljubljana leta 2000, tam sem opravljala tako seveda pa tudi lepo. Prijetna zdravnica nas je imenovani sekundarijat kot pripravo na strokovni presenetila s svojo odkritostjo in pripravljenostjo in licenčni izpit. Obsegal je pol leta dela na različ­pomagati ljudem. Naj se v naslednjih odgovorih nih oddelkih na urgenci, leto in pol pa sem »kro­nekoliko razkrije tudi vam. žila« po različnih klinikah. Izbrala sem tiste, ki so bile bolj zanimive za splošno ambulanto, ker sem takrat že vedela, da bom opravljala to delo. Ste si že od nekdaj želeli biti zdravnica? Leta 2002 sem se zaposlila v Zdravstvenem domu Ko sem se po uspešno opravljeni mednarodni Vrhnika, kjer so mi hitro ponudili specializacijo iz maturi odločala za nadaljevanje študija, sem is­ družinske medicine. Tako sem lahko dokončala Odpiralni čas: ponedeljek in petek: 8.00-16.00; torek, sreda in četrtek: 12.00-16.00; sobota, nedelja in prazniki zaprto Vabljeni na odprtje v četrtek, tudi ta del usposabljanja. Kot specialist sem nada­ljevala delo v splošni ambulanti v zdravstvenem domu, nato pa v Domu upokojencev Vrhnika. To je bila precejšna sprememba. Splošno ambulanto v domu obiskujejo oskrbovanci, ki so praviloma bolj bolni kot starejše osebe, ki še lahko živijo doma. Način dela je tu drugačen, bolj podoben delu v bolnišnici. Obravnava pacienta je daljša, poudarek je na timskem delu, sodelujemo med seboj, kar mi je zelo všeč. Z letošnjim letom sem začela delati tudi v ambulanti Log - Dragomer, to je še en nov izziv. Vse, kar je novo, je na začetku težko, stresno, pa tudi sveže, zanimivo. Kaj vam je pri delu pomembno? Najprej mi je pomembno to, da se človek tu dobro in varno počuti. Da sem natančna in od­govorna pri svojem delu, da pri prvem pregledu natančno pregledam celotno kartoteko, preverim terapijo in po potrebi kaj dopolnim, spremenim. V domu sem se naučila, da človek ni samo pacient, da poleg vseh svojih bolezni in terapij nosi svojo življenjsko zgodbo in kadar me spusti vanjo, sem še posebej počaščena. Če pacienta poznam tudi kot osebo, lažje vodim zdravljenje, vendar v ljudi praviloma ne drezam. Kako se počutite v novi ordinaciji? Zdi se mi super, da je ambulanta v mojem do-mačem kraju. Moram pa priznati, da sem na za­četku potrebovala nekaj časa, da sem se privadila, predvsem na to, da ambulanta ne bo takoj polna. Ko sem prišla sem, sem mislila, da bom delala s polno paro. Opredeljevanje pa rabi svoj čas, je po­stopno, približno deset ljudi se opredeli na teden in tako se ambulanta počasi polni. Rada delam in zato sem bolj umirjen ritem na začetku težko sprejela. Zdaj pa v tem vidim velik plus, saj imam trenutno nekoliko več časa in se posamezniku lahko bolj posvetim. Bolj podrobno lahko pregle­dam njegovo kartoteko, ga malo spoznam, kar si v ambulanti, ki ima izpolnjen normativ oprede­litev, vedno ne moreš privoščiti. Redko imaš na voljo pol ure za pacienta, tu pa si to za enkrat še lahko privoščimo. Menim, da je treba za začetek vsako situacijo sprejeti takšno, kot je, in poiskati njene prednosti. Hvaležna sem za sestro Anjo, ki potrpežljivo rešuje vse logistične zaplete s tele­foni, kartoni, ki potujejo od vsepovsod … Vesela sem, da smo z nekaterimi novimi pacienti, ki so v ambulanto prišli že večkrat, vzpostavili osnovno zaupanje in to je tisto, kar mi daje zadovoljstvo pri mojem delu. Poleg stroke, ki je nedvomno zanimiva, odnosi z ljudmi prinašajo tisti pravi okus, globino. Ob tem se čutim v svojem poklicu izpolnjena. Koliko pacientov se je že opredelilo? Nekaj čez sto, približno toliko pa je tudi ti­stih, ki so še izpred let opredeljeni na moje ime in so pripravljeni prihajati v ambulanto v občini Log - Dragomer. Najprej so se opredelili tisti, ki stanujejo najbližje, sedaj pa že prihajajo tudi iz okoliških krajev. Struktura pacientov je zelo raz­lična, opredelile so se npr. razširjene družine, pa podjetniki, ki nimajo veliko časa in jim je všeč, da v ambulanti ni treba čakati. Potem tisti, ki so se upokojili in so imeli zdravnika v Ljubljani, sedaj pa jim je bolj udobno, da je storitev bližje domu. Prišli so tudi priseljenci, ki so imeli zdravnika v prejšnjem kraju bivanja, ter posamezniki, ki me poznajo že od prej. Kakšni so odzivi? Ljudem je všeč predvsem, da je ambulanta bli­zu, da lahko k zdravniku pridejo peš ali pa se usta­vijo, ko se peljejo mimo, da je dostopna. Odzivi so pozitivni. Kakšen je vaš življenjski moto? Nikoli ne obupaj. V življenju je vedno kaj nove­ ga, vse se spreminja. Če pogledam nazaj, sem se v življenju največ naučila prav iz trpljenja, ko so se mi stvari obrnile na glavo, s tem sem na dolgi rok največ pridobila. Zaradi težkih življenjskih preizkušenj sedaj lažje sočustvujem s pacienti in vedno bolj cenim trpeče. Kaj vse je nekaterim naloženo! Včasih sem mislila, da se da vse popre­dalčkati, da je pomembno, da vedno vse zmoreš … Danes pa cenim predvsem iskrenost, sočutje in da si znamo odpustiti in iti naprej. Zame kot zdravnico je pomembno, da bolnika v stiski po­slušam, podprem, da lahko gre naprej. Prepričana sem, da trenutna stiska ni vse, da iz navidezno sla­bega lahko pridobimo celo več, kot smo imeli prej in zato velja – nikoli ne obupaj! V. L. NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K 43 Občina Log-Dragomer Tržnica vsak torek tudi pozimi Na stojnicah v športnem parku na Logu lahko vsak pridelke oziroma izdelke.« Na torek med 15. in 18. uro izbirate med ponudbo tržnici lahko v teh mesecih ku­pujete različne sezonske solate, lokalno pridelane sezonske zelenjave in sadja, krompir, kolerabo, korenje, zelje domačimi kokošjimi jajci, mlekom in mlečnimi in repo, zeleno, čebulo, česen in izdelki, medenimi, suhomesnatimi ter pekovskimi drugo sezonsko zelenjavo, na izdelki. stojnicah pa ponujajo tudi raz­redno, vrača pa se zato, ker pri stacijo ter pester program za Razlogov, zakaj prebivalci dra­ lične vrste jabolk, sveže ekolo- Kljub mrzlemu zimskemu ponudniki na lično urejenih ško mleko, sadne in navadne vedno dobrovoljnih prodajalcih otroke. gomerske tržnice niso prepo­ vremenu je ponudba pestra in stojnicah ponujajo loka lno pri­ jogurte, sire, skuto in druge lahko kupi kakovostno in zdra-Sicer pa je na začetku prej-znali kot dobrodošle pridobitve, raznolika. Kot so nam povedali delano in predelano zelenjavo mlečne izdelke. Razvajali se vo h rano. šnjega meseca nehala delovati ne poznajo, ponudniki pa so ponudniki, se je tržnica prijela, ter ostale domače izdelke. Tako boste z okusnimi hrenovkami Zadnji torek v mesecu bo na tržnica v Dragomerju. Kot so ugibali, da bi bil lahko razlog veseli pa bodo vsake dodatne bo tudi v prihodnjih mesecih. in suhimi klobasami, sladkim tržnici še posebej pestro, po-nam zaupali ponudniki, je bilo za slab obisk ta, da je tržnica nove stranke. Tržnica v Dra-Kot nam je povedal Tadej Do­ medom in medenimi izdelki ter nudba pa bo še bolj bogata kot povpraševanje zelo slabo, kup-delovala le dvakrat na teden, ter gomerju, ki je potekala dvakrat lenc, ki na tržnici prodaja se­ cvetnim prahom, domačimi ko-običajno. 27. decembra med 15. cev praktično ni bilo, čeprav morda tudi, da je naslednji dan na mesec, pa se je poslovila, za-zonsko zelenjavo, med in cvetni košjimi jajci, moko, rezanci ter in 18. uro bosta v športnem par-so pričakovali, da se bo glede tržnica na Brezovici. Kot so prta bo najmanj čez zimo, nato prah ter domača kokošja jajca, ostalimi lokalno pridelanimi in ku na Logu potekala praznična na velikost kraja tržnica bolje nam še povedali, bo tržnica za­ pa se bodo prodajalci odločili, jih tudi mrzlo in slabo zimsko predelanimi izdelki in pridelki. tržnica in bazar, poleg stalne obnesla. Zaupali so nam, da prta najmanj čez zimo, nato pa ali bodo svoje izdelke znova vreme ne bo ustavilo: »Na Logu S pestrostjo ponudbe so zado-ponudbe pa bodo na stojnicah tržnice niso obiskovali niti tisti se bodo odločili, ali bodo svoje poskusili prodajati tudi v tem smo prav vsak torek in občani voljni tudi kupci, ki smo jih sre-na voljo tudi rokodelski izdelki domačini, ki so jim zagotovili, izdelke znova poskusili prodaja­ naselju. Stalna tržnica v loškem lahko tudi sredi zimskega me­ čali na tržnici. Ana z Loga nam ter izdelki domače in umetno-da bodo na tržnico prišli, če bo ti tudi v Dragomerju. športnem parku obratuje že kar teža dobijo lokalno pridelano je povedala, da tržnico obiskuje stne obrti, pripravljajo degu-ta organizirana v Dragomerju. V. L. Foto: V. L. osem mesecev. Prav vsak torek in zdravo zelenjavo in druge Pripravljeni rezervni scenariji Vodstvo občine je avgusta 2015 na ministrstvo za okolje in evra. V tem primeru je občina zaseb­niku dala izključno pravico do razlike, prostor oddalo vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih ki jo ta ustvarja z zniževanjem porabe sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda. električne energije, zasebnik pa je ob­ Od takrat je minilo že leto in pol, a financiranje z nepovratnimi sredstvi novil vso javno razsvetljavo, da je skla­ na občini odgovora, ali bodo sredstva Evropske unije v okviru kohezijskih dna z uredbo. Primer uspešnega JZP je odobrena, še vedno niso dobili. Še skladov ter z zasebnim kapitalom kon- tudi ljubljanski Bicikelj, ki že nekaj let več, še vedno ni jasno, koliko sredstev cesionarja v okviru koncepta javno-za- uspešno deluje, pa čistilna naprava v bo sploh na voljo. Na občini med tem sebnega partnerst va. Kot smo izvedeli, Mariboru in dom upokojencev v Idriji. časom niso sedeli križem rok, pripra-bi bilo za uporabnika najbolj ugodno Rezultati analize, ki so jo naredili na vljenih je več rešitev. Osredotočili so se financiranje z lastnimi sredstvi ali ne- inštitutu so pokazali, da naj bi se cena na tiste, s katerimi bi lahko realizirali povratnimi sredstvi EU, prvih občina položnice za povprečno gospodinjst vo, vse projekte, ki so predvideni v stra-nima ali bo dobila slednja pa še ne v primeru, da bi se to infrastrukturo Izteklo se je drugo leto sedanjega mandata, zato je čas za tegiji razvoja občine Log - Dragomer ve. V primeru zadolževanja in vstopa zgradilo s pomočjo koncepta javno­bežen pregled delovanja članov Neodvisne liste za razvoj in izvedbenih načrtih ter so finančno zasebnika pa bi bilo breme za uporab--zasebnega partnerstva, povišala za občine – NLRO v organih upravljanja občine in izven njih v vzdržni. Pripravili so več finančno nika višje in, kot nam je pojasnil prof. okoli 8 evrov na mesec. Če bi občina vzdržnih projekcij proračunov do leta dr. Oplotnik, bi bila sprememba cene v investicije izvedla s pomočjo nepovra- Pogled na iztekajoče se leto iztekajočem se letu. 2035, z možnostjo izvedbe investicij obeh primerih podobna. tnih evropskih kohezijskih sredstev Denar je pri realizaciji ciljev zelo električno energijo. Marsikdo pa pri-z uporabo koncepta javno-zasebnega Razložil je še, da je ob tehtanju, ali ali pa z lastnimi sredstvi, brez zadol­pomemben, zato smo se tako pri de pred svetnike s svojimi osebnimi partnerstva oziroma kohezijo. Položni-naj pri vključevanju zunanjih virov ževanja, bi bila cena položnice višja sprejemanju letošnjega proračuna kot problemi in težavami, ki se nanašajo ce se naj bi po izgradnji infrastrukture, financiranja prevladuje zadolževanje za okoli 5,5 evra na mesec. Sicer pa pri njegovih dveh rebalansih še pose-direktno ali posredno na delovanje če občina cen ne bo subvencionirala, ali javno-zasebno partnerstvo (JZP), so na občini pripravili tudi projekcijo bej trudili in skušali uveljaviti načelo občine in njenih organov. Trenutno po ocenah ob financiranju z lastnimi potrebno pretehtati prednosti obeh proračunov do leta 2035, s katero so skrbnega in gospodarnega ravnanja sta aktualni predvsem dve stvari, in sredstvi ali sredstvi Evropske unije in možnosti. Prednost slednjega je raz-želeli preveriti vzdržnost proračuna s proračunskimi sredstvi. Ob spreje-sicer konec arbitražnega postopka države zvišali za okoli 5,5 evra, če pa bremenitev javnofinančnih sredstev pri uporabi različnih modelov financi­manju zgoraj navedenih aktov smo z med občino in zasebnim partnerjem bi infrastrukturo zgradil koncesionar oziroma kreditni potencial občine, ki ranja. Kot je pojasnil Martin Martin­amandmaji predlagali črtanje nepo-v zvezi s TC centrom ter priprave na bi bile cene višje za 8 evrov. ga ta lahko izkoristi za uresničevanje čič, ki je v občinski upravi zadolžen za trebnih stroškov, zmanjševanje stro-financiranje infrastrukture preko Občina je pri Inštitutu za raziskave, drugih projektov. »Prednosti JZP so v finance, bistvene razlike za proračun škov poslovanja občine, racionalnost koncesionarja, kar bi bistveno bolj izobraževanje in svetovanje Maribor tem, da občina izvede zgolj javni razpis pri financiranju investicij s kohezijski­pri zaposlovanju in sklepanju pogodb povečalo zneske na položnicah za naročila analizo stanja in oceno fi-in postavi pogoje, po katerih se izvaja mi sredstvi ali sredstvi koncesionarja z zunanjimi izvajalci in zmanjševanje komunalne storitve kot v primeru nančnih posledic predvidenih inve-investicija ali pa javna služba. Ope-v okviru javno-zasebnega partnerstva tekočih izdatkov, kjer je to le mogo-gradnje z lastnimi sredstvi ter sred-sticij v infrastrukturo na področju iz-rativna, finančna, tržna in kreditna ni. Slišali smo lahko še, da so projekcije če. Glede na dejstvo, da finančna stvi EU in države. V pogovorih z ob-vajanja obveznih gospodarskih javnih t veganja pa ostanejo koncesionarju. proračunov pripravili tako, da so pro­konstrukcija največjega projekta v čani večinoma sodelujemo samo trije služb varstva okolja. Tam so preverili, Občina ima v procesu izvajanja JZP računi vzdržni ter vsebujejo izvedbo zgodovini samostojne občine, čišče-svetniki. Žal se tisti, ki bi lahko dali kakšne bi bile finančne posledice iz-zgolj nalogo nadzora in v kolikor je vse vseh projektov, ki so bili predvideni s nje in odvajanje odpadnih voda, ni konkretne odgovore na zastavljena vedbe razvojnih investicij, ki vključu-pripravljeno kot mora biti, potem je to strategijo razvoja občine in izvedbeni­zaprta, smo prihranku iz preteklega vprašanja, teh srečanj ne udeležuje-jejo gradnjo vodovoda, kanalizacije, sicer malo dražji, vendar zelo dober mi načrti. Gradivo so svetniki in od­leta želeli dodati še nekaj rezervnih jo. Občani želijo jasne odgovore, več čiščenja odpadnih voda in gradnjo način izvajanja javne službe in investi-borniki obravnavali večkrat, najprej na investicijskih sredstev, kar nam je le komunikacije z občinsko upravo na cest, za uporabnike in proračun obči-cije,« je povedal profesor in poudaril, delovnem sestanku, ki je bil sklican v deloma uspelo. Pri predlogu proraču-zborih občanov, javnih predstavi-ne. Preverili so nekaj različnih možnih da je pogoj za dobro javno-zasebno ta namen, nato v odborih ter na kon­na za prihodnje leto 2017 se namreč tvah, delavnicah ipd., kar bi povečalo modelov financiranja ter se osredo-partnerstvo dobro pripravljena inve-cu še na seji. Pripravljavcema gradiva predvideva več odhodkov kot pri-zaupanje v občinske funkcionarje in točili predvsem na možnost izvedbe sticijska dokumentacija in pogodba, ki prof. dr. Žanu Janu Oplotniku ter prof. hodkov, kar bo načelo težko pridela-uradnike. Občina je pred pomembni-investicij v okviru koncepta javno-za-jasno razmeji pristojnosti obeh strani. dr. Boštjanu Brezovniku so postavili no investicijsko rezervo, ki bi jo lahko mi odločitvami, ki bodo dolgoročno sebnega partnerstva. Pripravljavci so V Sloveniji je področje javno-zasebnega vrsto vprašanj, z odgovori na katere so namenili za sofinanciranje velikega vplivale na življenje občanov, zato je v analizi ocenili, da bi bilo investicije partnerstva razmeroma novo, saj je z iskali prednosti in slabosti posameznih infrastrukturnega projekta. temeljito in redno obveščanje nujno s področja oskrbe s pitno vodo in od-zakonom urejeno šele od leta 2007. Na modelov financiranja. Dobro pozna-V začetku maja smo začeli mesečne potrebno. Upamo in želimo si, da bi vajanja ter čiščenja odpadnih voda po tem področju najdemo tako primere vanje in razumevanje te tematike naj pogovore svetnikov z občani, kar se je se v prihajajočem letu pričakovanja preliminarnih grobih ocenah primer-slabih praks, ki so med drugim vodila bi svetnikom, v primeru, da bi občina izkazalo za pozitivno. Občane zani-občanov v čim večji meri uresničila. no in realno realizirati v vrednosti do do izboljšave modelov, kot v zadnjem dobila negativen odgovor ministrstva, ma delovanje organov občine, kakšna okoli 10 milijonov evrov. Financirati bi času tudi primerov dobrih in uspešnih pomagalo pri odločitvi, kateri model je uspešnost njihovega dela kot servi-Neodvisna Lista za Razvoj Občine jih bilo možno z lastnimi viri občine, ki praks pri zagotavljanju javnih služb financiranja bi bilo najbolj smiselno sa občanov, poraba proračunskega vk ljučujejo presežke proračuna, odpro-in vzpostavljanju ali posodobitvi jav-uporabiti za financiranje načrtovanih denarja ter izvajanje nujno potrebnih Ivan Klenovšek, dajo premoženja ... ali z zadolževanjem ne infrastrukture. Eden izmed njih je investicij s področja izvajanja obveznih infrastrukturnih projektov: kanaliza-občinski svetnik občine, ena izmed možnih različic, na obnova javne razsvetljave v Občini Pi-gospodarskih služb varstva okolja. cija, vodovod, obnove cest, oskrba z katero še vedno upajo na občini, je ran, kjer občina v obnovo ni vložila niti V. L. NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K 44 Občina Log-Dragomer 44 Vabilo Vabilo k sodelovanju na sejmu Občina Log - Dragomer vabi mojstre domače in umetnostne obrti k sodelovanju na Praznični tržnici in bazarju, ki bosta 27. 12. med 15. in 18. uro potekala v Športnem parku na Logu. Zaradi omejenega števila stojnic priporočamo, da se prijavite čim prej. Prednost imajo lokalni ponudniki. Prijave sprejemamo do 23. 12. na telefonski številki 041 691 789. Loonshine: ko les ponovno zaživi Med nami so različni ustvarjalci, enega ste lahko spoznali v pretekli številki, tokrat pa vam predstavljamo Anjo Armič iz Jordanovega kota, ki ustvarja z lesom pod blagovno znamko Loonshine. Ustvarjalnost spremlja Anjo že od nekdaj: zaključila je srednjo šolo za industrijsko oblikovanje, preskušala se je kot fotografinja, pred časom tudi kot izdelovalka miniatur iz fimo mase. »Oče Slavc se je večkrat lotil izdelova­nja drobnih predmetov iz lesa, torej mi je bilo to poznano. Potem pa sem se nekega dne odločila, da svoji hčer­ki Luni izdelam leseno žlico in tedaj me je obdelava lesa povsem prevzela,« o svojih začetkih pripoveduje Anja. Njen predmet obdelave je les, večino­ma avtohton slovenski, največkrat celo iz lokalnega okolja: »Izkoriščam tako barve kot oblike, ki jih je lesu namenila narava. Grče ali korenine so lahko pri klasični obdelavi lesa moteče, a če jih znate izkoristiti, lahko nastanejo zani­mive oblike. Veliko izdelkov nastane iz Na delavnici o vodni problematiki Občina Log - Dragomer bo prihodnji mesec pripravila delavnico Kaj lahko skupaj storimo za vodo in njen prostor v Občini Log - Dragomer. Ta bo v četrtek, 19. januarja, ob 18.00 v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Dragomer - Lukovica, Na Grivi 5. Na delavnici naj bi k skupnemu de­lovanju in prizadevanju za celovito ravnanje z vodo in vodnim prostorom pritegnili različne akterje ter izboljšali življenje v Občini Log - Dragomer. De­lavnica je namenjena zgodnjemu vk lju­čevanju javnosti v oblikovanje izhodišč Vabljeni! v zvezi z upravljanjem voda. K udeležbi raznih orehov, hrušk ali drugih dreves, ki so desetletja bila priča neki zgodo­vini. Jaz pravim, da tak les v sebi nosi zgodbe, ki pa se ne končajo s smrtjo drevesa, če lahko tako rečem, ampak so priča novim zgodbam, le da tokrat v drugačni obliki.« Tako izpod njene­ga dleta – velikokrat ji je v pomoč tudi oče Slavko – prihajajo različni svečni­ki, servirne deske, grizala za dojenčke, deske za rezanje, obeski, stojala, okvirji … »Včasih tudi reciklirava določen del lesa. Na primer, Slavko je pred časom v strugi Soče našel del balkonske dešči­ce, ki jo je voda že popolnoma zlizala. Kaj vse bi lahko povedala ta deska, če bi bila živa … No, z nekaj tehničnimi posegi, podkrepljenimi z dobro mero ustvarjalnosti, sva jo spremenila v od­pirače za pijačo,« pripoveduje Anja o tem, kako lahko ustvarjalcem pride prav tako rekoč vsaka stvar. Anja ustvarja pod blagovno znamko Loonshine, ki je skovanka iz angleške besede »moonshine«, ki pomeni sij lune. Ko je bilo namreč treba izdelke poimenovati, je kar nekaj časa modro­vala o primernem imenu: »Nato pa, ko sem nekega večera o tem razmišljala, je močno sijala luna in ker imam hčerko Luno, sem oboje nekako pokombi­nirala v Loonshine.« Z očetom Slav­kom sta prisotna na številnih sejmih po Sloveniji in ljudje radi posežejo po njunih izdelkih: »Upam, da se mi bo nekoč izplačalo in bi lahko od tega tudi živela. Je pa ustvarjanje kar nale­zljivo, kajti tudi mami se je navdušila in izdeluje različne izdelke v servietni tehniki, ki jih prav tako ponuja na naši stojnici.« Anja se je pred časom lotila nekoliko večjega projekta, orehove mi­zice, načrtuje pa tudi izdelavo lesenih skled – kot pravi, je potrebno samo še postaviti stružnico: »V mislih mi zori še ena ideja, ki se bo poklonila našim družinskim koreninam, in sicer izde­lava Napoleonove deske. Armiči naj bi namreč izhajali iz, poenostavljeno rečeno, ostankov njegove vojske. To bo dolga servirna deska, ki verjetno ne bo nikogar pustila ravnodušnega.« Mlado ustvarjalko Anjo lahko spre­mljate na Facebooku pod imenom nje­ne blagovne znamke Loonshine. Gašper Tominc, foto: AA ste tako vabljeni vsi, ki se želite vključiti v reševanje problematike upravljanja z vodo v občini Log - Dragomer, posebej lastniki zemljišč ob vodotokih in na poplavnih območjih. Delavnico bodo prioravili izdelovalci programa, LUZ, d. d., v sodelovanju s TC VODE, d. o. o. (V L) Vesele božične praznike, obilo zdravja in sreče, mnogo lepih doživetij na planinskih poteh ter varen korak vam v prihajajočem letu 2017 želi Srečno! Planinsko društvo Rega Log! Občina Log-Dragomer Bogatejši za dva javna defibrilatorja Občina Log - Dragomer je ob garažnih vratih gasilskega doma v Dragomerju ter na steno Poštne enote Log pri Brezovici namestila javno dostopna avtomatska defibrilatorja – AED, namenjena prvi laični pomoči ob zastoju srca. Oba sta občankam in obča-defibrilatorjem oziroma tečaj nom dostopna 24 ur na dan. temeljnih postopkov oživlja-Uporaba naprave je varna in nja, ki je potekal pod budnim enostavna, uporablja pa jo lah-očesom Blaženke Jakopič in ko prav vsak. Ker pa naprava gasilcev reševalcev. V Sloveniji sama ni rešila še nobenega ži-imamo več kot 1200 avtomat­vljenja, je decembra v gasilskem skih defibrilatorjev, dva od njih domu v Dragomerju potekalo sta od decembra dalje javno izobraževanje za rokovanje z dostopna tudi na območju Ob­ čine Log - Dragomer. Prvega najdete v središču Dragomerja na pročelju, poleg garažnih vrat, gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društ va Dragomer -Lukovica, drugi pa je nameščen na steni poštne enote na Logu pri Brezovici. Lokaciji sta bili skrbno izbrani, namestili so ju na mesti, kjer se giblje veliko ljudi. Oba sta postavljena v sre­dišču naselja, v bližini športnih parkov, vrtca, občinske uprave, gasilskega doma, pošte, trgovi­ne in drugih točk množičnega zbiranja. Av tomatski zunanji defibrilator je namenjen prvi pomoči ob zastoju srca. S po­močjo naprave lahko bolniku pomagajo tudi posamezniki brez medicinskega znanja in mu v usodnih minutah, do pri­hoda strokovne pomoči, rešijo življenje. Izvedeli smo, da bo Občina Log - Dragomer s pomočjo Ob­močnega združenja Rdečega križa Vrhnika, Zdravstvenega doma Vrhnika in dobavitelja javnih AED-jev v prihodnjih mesecih večkrat organizirala tečaje temeljnih postopkov oži­vljanja v prostorih Prostovolj­nega gasilskega društva Log pri Brezovici, osnovni šoli in pro­storih Prostovoljnega gasilskega društva Dragomer - Lukovica. Obveščanje o terminih tečajev bo potekalo preko javnih občil (občinske spletne strani, kra­jevne table, obvestila v Našem časopisu in preko drugih javnih medijev). Pravilno postopanje ob nenadnem zastoju srca vam bodo, kot že nekaj let, na občin­skih prireditvah predstavljali tudi lokalni prostovoljni gasilci reševalci. Kako postopati? Pri človeku, ki se zgrudi ali leži na tleh, najprej preverimo, ali se odziva. Nežno ga strese­mo za ramena in glasno vpra­šamo: »Kako se počutite?« Če se ne odzove, zakličemo, na pomoč, obrnemo bolnika na hrbet in sprostimo dihalno pot. To storimo tako, da roko položi­mo na čelo in pritisnemo nazaj, obenem pa z dvema prstoma dvignemo brado. Prislonimo uho k ustom ter poslušamo, ali slišimo dihanje, in gledamo, ali se premika prsni koš. Če oseba ne diha normalno, pokličemo 112 in povemo, da je prišlo do zastoja srca. Nekoga medtem pošljemo po defibrilator, sami pa pričnemo z masažo srca. Po­ložimo roko čez roko, ju posta­vimo na sredino med bradavici ter pritiskamo na prsnico, ki se ugreza pet do šest centimetrov. Tridesetim pritiskom sledita dva vpiha ter nato postopek pona­vljamo do prihoda reševalcev oziroma dok ler ni priklopljen avtomatski defibrilator. Ko do­bimo defibrilator, ga prižgemo in sledimo navodilom. Ko člo­vek začne odpirati oči in se bo­riti za zrak, ga obrnemo na bok v položaj za nezavestnega ter ga mirimo. V. L. Foto: V. L., Domen Rozman Občina Log - Dragomer se za uspešno izveden projekt namestitve javno dosto­pnih defibrilatorjev zahvaljuje Pošti Slovenije, Poštni enoti Log pri Brezovici in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dragomer - Lukovica, ki sta dala soglasje za namestitev AED-jev, ter podizvajalcema, podjetju TDI, d. o. o., z Vrhnike, ki je tehnično izvedlo priklop in montažo zunanje omarice v Dragomerju, in Janezu Gabrovšku, s. p., iz Ljubljane, ki je tehnično izvedel priklop in montažo zunanje omarice na Logu pri Brezovici. Požar pri Požarjevih, a le za vajo Gašenje požarov na kmetijah in v drugih večjih pogašen, tako da kmetija ni utr-je bila tudi vrhniška lestev, ki je Mirana Stanovnika, ki je bil pela večje škode. skrbela za to, da se požar ne bi izredno zadovoljen s hitrim in gospodarskih objektih ter delavnicah je zelo Redna letna občinska vaja razširil na stanovanjski del. uspešnim posredovanjem ga­ zahtevno. Zato gasilci svoje znanje na rednih letnih »Gori na kmetiji Požar« je bila Pri vaji so sodelovali oce- silcev. Kot nam je povedal po­ vajah nadgrajujejo ravno v tovrstnih objektih. izvedena po dopolnjenem načr-njevalci, ki so nadzirali vodjo veljnik gasilske enote občine Tokrat je vaja potekala na regijski center za obveščanje. tu aktivacije gasilskih enot, ki je intervencije in oba sektorja, ki Log - Dragomer Pavel Remškar, kmetiji Požar na Lukovici, so-Kmalu zatem so na kraj požara prilagojen dejanskim situacijam sta jima poveljevala poveljnika gasilci za gašenje tako velike delovalo je kar 91 gasilcev iz do-prihitela gasilska vozila iz obeh in pripravljen na podlagi spre-obeh prostovoljnih gasilskih kmetije povprečno porabijo 120 mače in sosednje gasilske zveze. domačih prostovoljnih društev mljanja intervencij iz preteklih društev iz občine Log -Drago-do 150 kubikov vode. Vodovo-Gasilci so zaradi hitrega posre-ter nato še gasilska vozila gasil-let. To je že četrta velika vaja, ki mer. Vaja je potekala tudi pod dno omrežje občine Log - Dra­dovanja požar uspešno omejili skih zvez Vrhnika in Brezovica. so jo gasilci v zadnjih letih izve-budnim očesom poveljnika gomer tako velike količine vode ter ga pogasili, zato večje škode Po prihodu na kraj dogodka so dli na kmetijah oziroma večjih štaba civilne zaščite in župana ne more zagotavljati, zato bi za ni bilo. gasilci začeli s takojšnim gaše-gospodarskih objektih. Ena iz- Zaradi kratkega stika je zago-njem in obrambo stanovanjske-med najzahtevnejših operacij relo v hlevu na kmetiji Požar na ga dela ter sočasno evakuacijo pri gašenju požara na kmeti-Lukovici. K sreči sta bila doma živine in poškodovancev. Zara-jah je evakuacija, zato je zelo gospodar in njegov sin, ki sta o di hitrega posredovanja gasilcev pomembno, da so tudi kmetje dogodku nemudoma obvestila je bil požar uspešno omejen in sami v kateremkoli trenutku pripravljeni začeti z evakuacijo živine na dogovorjeno mesto. Na klic na pomoč se je na Zahvala vaji odzvalo sedem društev s Za nesebično pomoč pri izvedbi vaje se zahvaljujem PGD Dragomer - Luko-petnajstimi vozili, sodelova lo vica, PGD Log, PGD Brezovica, PGD Notranje Gorice - Plešivica, PGD Bevke, pa je 91 operativnih gasilcev iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in PGD Vrhnika. Za nadzor nad gasilskim delom, prostovoljnih gasilskih društev ocenjevanje in konstruktivne pripombe se zahvaljujem poveljniku GZ Vrhnika Dragomer - Lukovica, Log, Bre-Benjaminu Svenšku, namestniku poveljnika GZ Vrhnika Aleksandru Remškar-zovica, Notranje Gorice - Pleši­ju, poveljniku poveljstva Občine Vrhnika Boštjanu Turku. Hvala kmetiji Požar vica, Bevke, Drenov Grič - Lesno za razumevanje in dobro sodelovanje, prebivalcem Poti na Tičnico in V Dolini Brdo in Vrhnika. Za nudenje pa se zahvaljujem za potrpežljivost. pr ve pomoči poškodovancem Pavel Remškar, poveljnik GE Občine Log - Dragomer je poskrbela gasilsko-reševalna enota naše občine. Aktivirana gašenja tako obsežnega poža­ra potrebovali podporo štirih do petih av tocistern. Trenutno hidrantno omrežje zagotavlja okoli 700 litrov vode na minu­to, pri takem požaru bi za hitro posredovanje potrebovali okoli petkrat toliko vode na minuto. V. L. Foto: V. L. Občina Log-Dragomer Prvi od treh dobrih mož se je tudi letos s svojim darila. Po izročilu se namreč na predvečer godovanja sv. peklenskim in angelskim spremstvom ustavil v Nikolaja na okensko polico ali gasilskem doma na Logu, kjer je nanj čakala polna mizo nastavi pehar ali krožnik dvorana otrok in njihovih staršev. za darila. Ta tradicionalno se­stavljajo orehi, sladkarije, ja- Na odru so obiskovalce naj-dobrotnik, ki so ga nestrpno prej sprejele Žabice in jih nav-pričakovali ter jih obdaril s bolka in tudi igrače, otroci na dušile s plesnimi točkami, nato sladkimi dobrotami. Miklavža Logu pa so dobili pomaranče pa so prednje stopili Miklavže-je po obisku gasilskega doma in sladke Miklavže. Dogodek vi angelski spremljevalci ter čakala še naporna noč, saj je je organiziral KUD Kosec v peklenščki. Po glasnih vzklikih moral pridnim otrokom tudi sodelovanju z Žabicami iz ŠŠD otrok je prednje vendarle stopil na njihovih domovih izročiti Log in župnijo Brezovica. V. L. Vabilo Novembra smo Januarja vas vabimo V bralni krožek v sobi DU Dragomer Lukovica Nadaljevali z našimi dejavnostmi, a si želimo Društvo DVIG. Posvet je bil namenjen seznanjanju članov kakovost in raznolikost našega dela še povečati. 4. januarja 2017: mreže s pomenom širjenja Že utečene dejavnosti (pomoč učencem osnovne Ivan Sivec: Bog na dopustu (1994) in Dopust s taščo (2005), lahko pa tudi knjige o grofih Celjskih: Vitezi prostovoljskega gibanja Učenje šole, bralni krožek, tečaj angleščine, ustvarjanje jutranje zarje, Bleščeče celjske zvezde, Kraljica s tremi kronami in Samotna divja roža (vse 2016) v parih. Dogodka sva se ude­revije Pogovori z občani) so ponovno zaživele. Z ležili Olga Drofenik in Nika mesečnimi vabili, objavljenimi v Našem časopisu in Gams. Predstavili sva Društvo 18. januarja 2017: na spletni strani iold.si, vabimo k sodelovanju nove DVIG in ostale člane seznanili Miroslav Košuta: Dnevnik o lastovičjem gnezdu (2015). z našim delom, ki je obsežno in člane in v novih dejavnostih. smo nanj ponosni. Udeležba na Na tečaj Vsaka dejavnost zahteva fi-za udeležbo na tej delavnici. posvetu pomeni popularizacijo španščine in angleščine nančna sredstva, članarine ne Naše društvo je za ti dve mesti in predstavitev našega društva Informacije o španščini in francoščini dobite v sredo, 4. januarja ob 17.00 v Toscani, po telefonu 041 775 zadostujejo. Zato si prizade-kandidiralo z dobro utemeljeno slovenski javnosti. Na srečanjih 771 ali elektronski pošti dvig@iold.si. Še vedno je nekaj prostih mest na tečaju angleščine. vamo pridobiti tudi sredstva prošnjo in pridobilo brezplačno navežemo stike s sorodnimi sponzorjev in donatorjev. Naše udeležbo. Sklopa delavnic ABC društvi, se z njimi povežemo in V študijski krožek društvo je vključeno v CNVOS Fundraising za NVO, ki so po-si pomagamo pri izvajanju de­ (Center nevladnih organizacij tekale 8., 15. in 22. 11. 2016, sem javnosti. Babice in dedki Slovenije), ki nudi različne vrste se udeležila predsednica dru-Želimo vam lepe praznike, Na srečanjih bomo govorili o temah, ki bodo babicam in dedkom v pomoč pri sobivanju z vnuki in podpore nevladnim organizaci-št va. njihovimi starši. Sestajali se bomo enkrat mesečno in skupaj delili znanje in izkušnje o tem, zakaj je srečo v novem letu in vas vabi­jam. Razpisali so izobraževanje 29. novembra 2016 sta v Treb-bivanje pod isto streho dobro za vse tri generacije: vnuke, starše in stare starše in kako izboljšati odnose mo, da se vključite v naše dejav­ o načinih pridobivanja sred-njem potekala posvet in seja nosti. v večgeneracijskih družinah. ŠK bo vodila gospa Andreja Trček Kotnik. Prijavite se lahko na tel. 031 643 stev za delovanje organizacij sveta mreže slovenske UTŽO Nika Gams, predsednica 228 (Nika Gams) ali preko e-naslova nika.gams@iold.si. (“ fundraising”), razpisani sta (Univerze za tretje življenjsko Društva DVIG bili tudi dve brezplačni mesti obdobje), katere član je tudi V delavnico Od pravljice do lutke Starši, rezer virajte si čas in pripeljite svoje predšolske otroke v četr tek, 5. januarja, od 17.15 do 18.15h v Toscano v Dragomerju. Spoznali bodo novo slovensko pravljico. Prijavite se na e-naslov: vesna.kucan9@ gmail.com ali po telefonu 031 638 787. Vabljeni! Na Miklavža čakala množica otrok Izlet v neznano V hladnem sobotnem jutru, 12. novembra, smo se člani da nam pot malo skrajšajo, zato nas je avtobus peljal del poti. Ustavil je Planinskega društva Rega odpravili na tradicionalni v bližini dveh cerkva, ki sta posta­ pohod v neznano. Avtobus ni nadaljeval poti proti Vrhniki, vljeni ena proti drugi in sta poseb­ zato smo takoj vedeli, da naš pohod v neznano ne bo na nost tovrstne gradnje pri nas. Sneg Primorskem, Krasu ali Goriškem. Ko smo po krajši vožnji in veter sta nam bičala lica, ko smo po ljubljanski obvoznici nadaljevali pot proti vzhodni se napotili proti stolpu ljubezni na Sloveniji, je bilo že malo bolj jasno, da bo naša končna Žusmu. Po polurni hoji smo zagle­dali stolp, ki stoji na severovzho­ destinacija verjetno Štajerska. dnem vrhu Velikega Špička (669 V Šentjurju smo si ogledali Muzej za odhod na naslednjo točko. Pot m), najvišje točke Žusma, ki pred­južne železnice, ki nam ga je pred-smo nadaljevali po Kozjanskem in stavlja severni rob Kozjanskega. V stavil njegov ustanovitelj gospod se mimo Slivniškega jezera popelja-Planinskem društvu Žusem se je že Bučar, ki je tudi sam služboval na li do naslednjega postanka, kmetije pred časom rodila ideja o postavitvi tej železnici. Lepo urejeni muzejski Žusem. Domač narezek in topel 25,90 metra visokega razglednega prostori in besede gospoda Bučarja kruh iz kmečke peči, skupaj z do-stolpa iz macesnovega lesa, ki velja so nam pojasnili pomen železnice mačo kapljico, sta nas kljub dežju za najvišjega tovrstnega v Sloveniji. za kraj in tudi vso Slovenijo, saj je in mrazu dobro podprla. Tonček je Tako imenovani Stolp ljubezni sto­povezovala Dunaj s Trstom. Po prijel v roko frajtonarico in noge so ji na hribu poleg cerkve, ki je prav ogledu muzeja smo se usedli na kar same od sebe zaplesale. tako posvečena sv. Valentinu, zave­avtobus, s seboj pa smo imeli vsak Treba pa je bilo naprej, na pohod. tniku zaljubljencev. svojo enodnevno železniško karto Mraz, veter, dež in posamezne sne-Sneg je počasi prenehal, padale in gospod Bučar se je tokrat izkazal žinke so nam kar jemali voljo do so le še posamezne dežne kaplje, kot odpremnik vlakov (čeprav smo vzpona. Zaradi resnično slabega ko smo se spustili nazaj proti na­bili na avtobusu) in nam dal znak vremena so se organizatorji odločili, šemu izhodišču. Po dobri uri hitre Požar na kmetiji in ženska vaja Oktober je mesec požarne varnosti in letos ga je družil Marko Tomazin z Gasilske brigade Ljubljana. Povedal nam je zaznamovala vaja na kmetiji Požar na Lukovici, o čemer si nekaj več o posredovanju na pro­ lahko preberete v posebnem članku. metnih nesrečah. Pogovarjali smo Četrtkov večer, 17. oktobra, je znanje o oskrbi poškodb, ki so naj-se tudi o GEŠP-u (gasilska enota bil posvečen operativi. PGD Log pogostejše pri takih intervencijah, širšega pomen) in njegovem delo­je organiziral predstavitev črpalke testirale svoje gibalne sposobnosti vanju. NH25, ki jo izdeluje podjetje Ro-v skoraj ničelni vidljivosti in izvedle Del naše gasilske mladine se je v senbauer. V večernih urah smo se notranji napad s hitrim iznosom soboto 26. novembra podal na izlet. v domačem gasilskem domu sezna-ponesrečenca iz povsem zadimlje-Obiskali so kolege gasilce iz PGD nili s spremembami v sistemu pozi-nega prostora. Isti dan v poznih Kandrše, se podali na grad Bogen­vanja na intervencije in vaje. večernih urah smo prejeli poziv na šperk, se ustavili pri PGD Žužem- V soboto, 19. novembra, je bila ga-intervencijo- zagorel je plastični za-berk ter dan zaključili v Dolenjskih silska vaja operativnih gasilk v do-bojnik ob Dragomerški cesti. Požar toplicah. mačem gasilskem domu, tema pa je smo uspešno pogasili. V soboto, 3. decembra, se je v bila požar v stanovanjskem objektu. Občinska gasilska vaja je bila v našem gasilskem domu odvijal te-Sodelovalo je 28 operativnih gasilk četrtek, 24. novembra, v prostorih čaj temeljnih postopkov oživljanja iz petih društev. Preverile so svoje PGD Log. Na njej se nam je pri-(krajše TPO). V prihodnjem letu bo hoje smo prispeli nazaj na kmetijo Žusem, ki se imenuje tudi Ječovo. Vodita jo mladi gospodar Franc in njegova žena Mojca. Ko smo čakali kosilo, nam je gospodar Franc po­vedal kar nekaj legend o Žusemskih knezih in njihovi kmetiji, ki je bila včasih ječarna in se zato imenuje Ječovo, tu so imeli tudi psarno, ki jo imajo sedaj ponovno urejeno in skrbijo za nova legla psov. Med kosilom sta nas gospodar in nje­gov oče zabavala z igranjem na frajtonarici. Tudi po kosilu se je igranje nadaljevalo, pomagal je tudi naš Tonček. Veselo smo se za­vrteli in zapeli. V poznih večernih urah smo se odpravili proti domu, vsi veselo razpoloženi in hvaležni našemu Lenartu, ki je izbral tokra­tno pot našega pohoda v neznano. Miša še nekaj tečajev TPO. O tem boste obveščeni naknadno. Zahvalili bi se družini Požar, ki nam je omogočila izvedbo vaje, ter vsem vsem sodelujočim na vaji. Brez vseh vas vaja ne bi potekala tako kot je. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli sodelova li na ženski gasil­ski vaji. Upamo,da bo v prihodnje še več takih in podobnih vaj. Hvala kolegom gasilcem iz PGD Kandrše in PGD Žužemberk za čas, ki so ga posvetili naši mladini. Z gasilskim pozdravom »Na po­moč!« PGD Dragomer – Lukovica Bralni krožek nadaljuje z delom Pri branju novih knjig še vedno vztrajamo pri domačih avtorjih, ki nas vedno znova presenečajo. Preseneča nas število novih avtorjev, ki se pojavljajo, število na novo izdanih del, predvsem pa različne zvrsti pisanja, ki jih literati predstavljajo, in seveda kakovost pisanja, ki pogosto močno presega naša pričakovanja. Letos smo skupno branje začeli z Jančarjevim romanom To noč sem jo videl. Pretresljivo pri­poved o dogodkih na gradu Strmol med drugo svetovno vojno smo spremljali že preko sredstev obveščanja in medijev, a avtorjev prepričljiv za­pis iz nekega kraja in s tragičnimi junaki nekega časa so vsakega med nami globoko pretresli. Pri­družujemo se mnenju in oceni kritikov, da gre za verjetno najboljši avtorjev tekst, objavljen do tega časa. Nadaljevali smo z Miho Mazzinijem in romanom Otroštvo, ki je prejel letošnjega Kresnika. Avtor opisuje sebe v prvih petih letih svojega otroštva, ki ga preživlja z ostarelo in psi-hično moteno ter versko blazno babico in mater­jo, ki ni sposobna opravljati materinske funkcije. Knjiga je svojevrsten preplet stvarnega in fiktiv­nega, pretresljiva zgodba o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega in zapostavljenega otroka. Zgodba bralca pritegne, predvsem pa mu odpre nov, drugačen svet in ga prisili k razmišljanju o tem, kako brezbrižni smo do drugih, ki bivajo v naši sredini. Primer zagotovo ni osamljen in na­ravnost kliče k pravočasnemu ukrepanju. Letos je minilo petindvajset let od podelitve pr­vega Kresnika, priznanja, ki ga za najboljši roman vsako leto podeli časopisno podjetje Delo. Med vsemi petindvajsetimi podeljenimi nagradami je bil izbran kot najboljši tega četrt stoletja roman Kristalni čas avtorja Lojzeta Kovačiča, ki je Kre­snika prejel leta 1991. Seveda smo se lotili tudi branja tega romana. Knjiga izhaja kot podlistek tudi v časopisu Delo in je dostopna širšemu kro­gu bralcev. Avtor v knjigi opisuje svoje življenje, ustvarjanje, svojo pot umetnika, boema, življenj­skega sopotnika, ljubimca, očeta, zaposlenega kulturnega ustvarjalca in še kaj, precizno, brez slepomišenja, odkrito in realistično. Razgali sebe kot avtorja in ustvarjalca ter človeka, ki se znajde v različnih okoliščinah, zato pa je pripoved včasih težje berljiva, a bralca neprisiljeno vodi do opisa­nih zaključkov. Bralna jesen je bila za nas, bralce precej zah­tevna in obsežna, zato se je Alenka odločila, da med novoletnim direndajem posežemo po manj zahtevnih, a vseeno zelo berljivih tekstih Ivana Sivca. O av torju in njegovih delih pa malo več naslednjič. Še enkrat vabljeni v naš krog vsi, ki vas zanima literatura, prebirate slovenske avtorje, imate radi lepo slovensko besedo in želite kaj več o svojih vtisih povedati še drugim. Veseli bomo vaše družbe. Ker smo pred zaključkom leta, naj vsem zaželim: »Zdravo, srečno in mirno leto vsem bralcem časopisa in veliko bralnih užitkov – s katerimkoli avtorjem in katerokoli knjigo, ki jo boste vzeli v roke.« Dragica Krašovec št.05 Kolo z osjo, ki je razstavljeno v posebni mikro­klimatski komori, sta z uvodnim nagovorom sprejela župan Vrhnike Stojan Jakin in pred­sednik KS Verd Tomaž Gorišek, odkritje in pomen te izjemne najdbe je predstavila Irena Šinkovec, avtorica razstave in kustosinja MGML, z glasbeno­vizualno predstavo pa ga je pospremil Lado Jakša. Kolo z osjo je na ogled samo do konca februarja 2017. Slovensko konservatorsko društvo je letošnje letno srečanje organiziralo na Vrhniki. Po do­poldanskih predavanjih in skupščini v Cankar­jevem domu, so konservatorji obiskali še nekaj vrhniških zanimivosti ter obisk zaključili z ogle­dom razstave Moja Ljubljanica. Z obiskom so nas razveselili tudi predstavniki Ministrstva za kulturo. Predstavili smo jim re­zultate raziskav in zaščito rimske ladje v strugi Ljubljanice ter rezultate petletnih monitoringov v državnem depozitoriju za moker les v enem od ribnikov v Verdu. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi novo razstavišče. Avtorica: Petra Garin V doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica se je 15. 11. 2016 odvijala t.i. Proaktivna kavarna, skupinski proces sodelovalnega razmišljanja, ki je bila organizirana s pomočjo moderatorjev Društva moderatorjev Slovenije v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Petnajst udeležencev različnih generacij se je zbralo z namenom, da poiščejo in razvijejo ideje, ki lah­ko izboljšajo kakovost življenja na Vrhniki. Ideje so razvijali s podporo zanimivega, kreativnega moderiranega procesa. Izmed udeležencev so nosilci pobud predlagali 4 ideje: mostiščarsko vas, idejo lesenih hišk na Barju je pobudnik Robert Grom z udeleženci razvijal v smer, kako uresničiti pobudo, uporabno tudi za t.i. glam­ping turizem. Idejo prenove športnega parka, na lokaciji trenutnega stadiona, ki bi pokrit in urejen lahko omogočal izvedbo celoletnih športno pedagoških programov šol, vrtcev in športnih društev ter športnega turizma, je raz­vijal Polde Torkar, ki je bil usmerjen predvsem v iskanje načinov za realizacijo že zasnovanega projekta, saj je celoten načrt že narejen in pri­pravljen. Start­up, podjetniški center je ideja, ki se je skozi proces pobudnici Anji Sluga glede na odziv ostalih udeležencev pokazala kot zelo zaželena in toplo pozdravljena. Skozi proces so ji udeleženci pomagali jasneje orisati poti za realizacijo. Tadeja Potrebuješ je predlagala idejo, da se znane turistične točke na Vrhniki poveže tudi v obliki povezav za rekreacijo, da bi bilo možno do točk bodisi teči ali kolesariti. Na samih turističnih točkah bi bili na postankih s turističnimi informacijami zaželeni tudi zu­nanji pripomočki za rekreacijo in telovadbo za vse generacije. Razvoj idej je potekal v kon­struktivnem, sodelovalnem, sproščenem in produktivnem vzdušju. Pokazalo se je, da je med Vrhničani precej dobrih idej in dobre volje za njihovo uresničitev. Nekateri vtisi, ki so jih delili udeleženci po triurnem procesu, ki so ga moderirali dr. Peter Tancig, Magdalena Fabčič in Petra Garin, so bili: »presenetilo me je, da je bilo toliko dobrih idej, ki pokrivajo veliko področij življenja na Vrhniki«, »minilo je strašno hitro«, »namen je bil dosežen, zbrane so bile dobre in zanimive pobude, »morali bi ponoviti tako srečanje, bil je odličen občutek sodelovanja in skupinskega razmišljanja«. Želja vseh je, da bi se ideje čimprej realizirale. Izvedba bo odvisna tudi od sodelovanja z zavodi in občinskimi or­gani, razvojnimi agencijami in drugimi deležniki. Pobudniki idej so iz prve proaktivne kavarne odšli polni optimizma. Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica je bilo navdihujoče okolje skupinskega kreativnega snovanja. Razstavišče je poleg izobraževanja o zgodovinskem in svetovnem arheološkem pomenu reke Ljubljanice, namenjeno tudi pove­zovanju, dialogu in snovanju proaktivnega delo­vanja med Vrhničani. Udeležence in pobudo je s svojo soudeležbo podprl tudi župan Vrhnike g. Stojan Jakin. Za uspešno premierno izvedbo gre zahvala vsem udeležencem, ki so pokazali, da Vrhničanom ni vseeno in da imajo veliko dobrih idej. Foto: Petra Garin www.mojaljubljanica.si Informacije: ljubljanica@zavod­cankar.si, tel.: 041 354 203 Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 49 49 Družba TAM-TAM: »Petarde? Ne,hvala!« Vsako leto se veselimo prazničnega decembra in z njim obdarovanja, čudovito okrašenih ulic, božičnega drevesa in okusnega kuhanega vina. Žal pa ima praznično vzduš­je še drugo stran, proti kateri se borijo ljubitelji živali. Nepo­trebna pirotehnika, ki je zaba­va za ljudi, je strahota vsake ži­vali, še posebno prostoživeče. Zato bo družba TAM-TAM v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana tudi letos izvedla plakatno akcijo, s katero na mestnih plakatih opozarja, da je uporaba pe­tard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna živalim. Ak­cija Petarde? Ne, hvala! bo že četrto leto zapored potekala v Če je to peti pohod, je to polovička od okrogle obletnice. središčih dvaindvajsetih slo-Torej smo se že petič zapored zbrali na zadnjo nedeljo venskih mest in krajev. v novembru (27. 11. ) pri Osnovni šoli Dragomer, da bi obeležili spomin na našega Tilna. Tokrat se nas je zbralo okoli sedem-poligona za t.i. kolesarjenje downhill. deset pohodnikov iz Dragomerja, Loga, Za topel zaključek lepega in predvsem Centra Janeza Levca, kamor je Tilen množičnega pohoda so poskrbeli v hodil v šolo, društva Sožitje Ljubljana gasilskemu domu v Dragomerju, kjer in Vrhnika in drugi prijatelji. smo se ob toplih napitkih ter prigriz- Kar dolga kača z nekaj štirinožni-kih tudi pogreli. mi prijatelji se je začela vzpenjati ob Tilnovi najbližji se zahvaljujejo vsem vznožju Strmca proti Ferjanki. Pot udeležencem, obenem pa vsem želijo nas je naprej vodila po pobočju De-uspešno, predvsem pa zdravo leto, ki belega hriba, kjer so nas smerokazi prihaja. žab usmerjali proti 540 m visokemu Vrhu, ki ga označuje obeležje s podobo Zapisala Irena Vidic žabe. V dolino smo se spustili mimo O nižjih dajat vah za vozila za velike družine Nižja letna dajatev v višini 20 % letne dajatve za posamezne – oseb, ki so popolnoma izgubile vid za usmerjanje otrok s posebnimi po­ kategorije oziroma podkategorije motornih in priklopnih vozil se plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila. na obeh očesih, – oseb z zmerno, težjo ali težko te­lesno ali duševno prizadetostjo, ki jim trebami. Oprostitev plačila letne dajatve po četrti alineji prvega odstavka se Nižja letna dajatev v višini 50 % letne ccm, osebna vozila z avtomatskim je priznana invalidnost po predpisih o uveljavlja s potrdilom, ki ne sme biti dajatve za osebne avtomobile se plaču­ menjalnikom z delovno prostornino družbenem varst vu telesno in dušev­ starejše od šestih mesecev, zdravstve­ je za eno vozilo, ki je v lasti družine, ki bencinskega motorja do vključno 2000 no prizadetih oseb in nega doma oziroma pravne ali fizične ima štiri ali več otrok, pri čemer mo­ ccm in dizelskega motorja do vključno – otrok z motnjami v telesnem in osebe s koncesijo za opravljanje speci­ rajo biti izpolnjeni pogoji iz 70. člena 2200 ccm ter za osebna vozila, prireje­ duševnem razvoju, ki jih zdravstveni alistične pediatrične dejavnosti ali na Zakona o starševskem varstvu in dru­ na za prevoz invalidke oziroma invali­ zavodi spremljajo kot rizične podlagi odločbe pristojnega centra za žinskih prejemkih (Uradni list RS, št. da (v nadaljnjem besedilu: invalid) na v razvoju. socialno delo o priznanju dodatka za 110/06 – uradno prečiščeno besedilo invalidskem vozičku, pod pogojem, da Oprostitev plačila letne dajatve po nego otroka. in 10/08). se vozila iz tega odstavka uporabljajo prvi in drugi alineji prejšnjega odstav- Oprostitev plačila letne dajatve lah- Oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidovOprostitev plačila letne dajatve se za prevoz: – oseb, pri katerih je ugotovljena naj­manj 80 % telesna okvara ali 80 % vojna invalidnost ter oseb, ka se uveljavlja na podlagi odločbe, iz­dane na podlagi mnenja izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in inva­lidsko zavarovanje Slovenije oziroma ko polnoletni upravičenec uveljavlja za eno vozilo, registrirano na svoje ime. Za poslovno nesposobne polnoletne upravičence iz tega člena lahko opro­ lahko uveljavi za osebna vozila z mo­ pri katerih je zaradi izgube, okvare odločbe, izdane na podlagi predpisov stitev plačila letne dajatve za eno vozi­ torjem delovne prostornine bencin­ ali paraliziranosti spodnjih okončin ali o vojnih invalidih, upoštevajoč izvid in skega motorja do vključno 1800 ccm in medenice ugotovljena najmanj 60 % te-mnenje pristojne zdravniške komisije. dizelskega motorja do vključno 1900 lesna okvara ali 60 % vojna invalidnost, Oprostitev plačila letne dajatve po tretji alineji prvega odstavka se za polnoletne upravičenke oziroma upravičence (v nadaljnjem besedilu: PREJELI SMO upravičenec) uveljavlja na podlagi od­ločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi o družbenem varstvu Oddana vloga na ustavno sodišče ščam prizadete vojne veterane, da sem telesno in duševno prizadetih oseb, za to tudi storil (izvirnik vloge je v uredni-mladoletne upravičence pa na podlagi Pri objavi članka v zadnji številki Našega štvu Našega časopisa in na spletni strani odločbe pristojnega centra za socialno časopisa z naslovom »Odprto pismo voj-www.mojaobcina/si/vrhnika). S tem sem delo, izdane na podlagi izvedenskega nim veteranom«, sem obljubil, da bom izpolnil moralno obvezo in dolžnost, ka-mnenja o razvrščanju otrok in mla­krivice, ki so nastale s sprejetjem nove-tero sem obljubil vojnim veteranom pri dostnikov v telesnem in duševnem ga zakona o vojnih veteranih (ZV V-D) našem prizadevanju za odpravo krivič-razvoju ali odločbe o usmeritvi, ki jo skušal popraviti s podporo somišljenikov nega zakona. izda območna enota Zavoda Repu­in ga vložiti na Ustavno sodišče RS. Ker Peter Kavčič, vojni veteran blike Slovenije za šolstvo, izdane na sem podpornik transparentnosti, obve­ podlagi strokovnega mnenja Komisije lo, registrirano na svoje ime, uveljavlja upravičenčev skrbnik, pri katerem upravičenec živi. Za mladoletne upra­vičence iz tega člena lahko oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, re­gistrirano na svoje ime, uveljavljajo upravičenčevi starši, kadar otrok ne živi pri obeh starših, pa tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma druga oseba, ki dokaže, da otrok živi pri njej. Upravna enota Vrhnika ZELENO Odvoz organskih odpadkov Obveščamo vas, da bomo od 19. decembra 2016 do vključno 3. marca 2017 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 19. 12., do petka 23. 12. 2016, torej ne bo odvoza organskih odpadkov. Odvoz organskih odpadkov vsakih 14 dni bo potekal po naslednjih terminih: od ponedeljka, 26*. 12., do petka, 30. 12. 2016, odvoz organskih odpadkov je; *Ne spreglejte, v ponedeljek, 26. 12. 2016, odvoz organskih odpadkov je. od ponedeljka, 9. 1., do petka, 13. 1. 2017, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 23. 1., do petka, 27. 1. 2017, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 6. 2., do sobote, 11. 2. 2017, odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (8. februar 2017) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, 20. 2., do petka, 24. 2. 2017, odvoz organskih odpadkov je. V tednu od ponedeljka, 6. 3. 2017, naprej bomo organske odpadke spet od­važali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Izšel je priročnik Barjanski mozaik Na pragu glavnega mesta leži močvirna ravnica, posejana s preprogrami travnikov, mejic, vodotokov in gozdičev. Domačini in obiskovalci iz drugih krajev lahko na sprehodu po Ljubljanskem barju opazujemo številne živalske in rastlinske vrste. Nekatere prepoznamo, o nekaterih, se nam zdi, smo že nekaj slišali, tretje pa so popolna neznanka. Priročnik za opazovanje vrstnega bogastva Ljubljanske­ga barja je namenjen vsem nam, da bi postali pozorni na bogastvo različnih barv, ki jih pestuje barjanski mozaik. V priročniku je zajetih skupno 115 živalskih in rastlinskih vrst. Da bi se bralci med vsemi opisanimi vrstami laže zna­šli, so razvrščene v štiri glavne življenjske prostore na Bar­ju: vode, travnike in barja, mejice in grmovja ter v gozdne predele. Vsaka vrsta je predstavljena s krajšim opisom in vsaj eno fotografijo, ki bo pomagala prepoznati posamezno vrsto v naravi. Poleg vrst, ki jih bomo na Ljubljanskem barju zlahka opa­zili, so zajete tudi tiste manj vidne, a zato nič manj zanimive in pomembne. Plahega kosca, ki se skriva v mokrotnih po­zno košenih travnikih, bomo najlaže prepoznali po nena­vadnem oglašanju, ki prej kot na ptičje petje spominja na brušenje kose. Izredno hitro zmanjševanje števila koscev na Barju priča o izsuševanju, zgodnejši košnji travnikov in spreminjanju travnikov v njive. Podobno bomo na Barju zelo težko opazili drobno okroglolistno rosiko, saj uspeva le na visokem barju. Zaradi dolgoletnega izsuševanja in izkopavanja šote na Ljubljanskem barju ni več živega viso­kega barja; so le še drobni ostanki prehodnega barja, kjer med šotnimi mahovi uspeva mesojeda rosika. Tako kosec kot okroglolistna rosika spadata med ogrožene in zato tudi zavarovane vrste. Kljub številnim ukrepom na državni in mednarodni ravni bo le čas tisti, ki bo pokazal, ali bosta obe vrsti na Barju obstali. Na drugi strani pa na Ljubljanskem barju vse pogosteje Cena priročnika je 9,90 EUR. Kupitega ga lahko: opazujemo številne vrste, ki jih pred nekaj leti ne tod ne v drugih predelih Slovenije ali celo Evrope ni bilo. To so tako imenovane invazivne tujerodne vrste, med katerimi na Bar­ju še posebno izstopata kanadska in orjaška zlata rozga, ki v poletnem času zlatita robove njiv in travnikov ter opuščenih njiv ali nasutnih območij. Med živalskimi vrstami na Barju vse pogosteje srečamo nutrijo, ki bi jo marsikdo zamenjal z bobrom, če ne bi opazil njenega repa. Nenazadnje barjanski mozaik ni le navaden priročnik o živalskih in rastlinskih vrstah. Pozoren bralec bo v njem našel tudi zgodbo o pokrajini, katere podobo soustvarjata človek in narava. Maša Bratina, KP Ljubljansko barje – na sedežu krajinskega parka v Notranjih Goricah, Podpeška cesta 380, med delovnikom od 8.00 do 14.00 – tako, da nam sporočite na info@ljubljanskobarje.si ali po telefonu 08 2052 350 želeno število izvodov in vaš naslov, mi pa vam bomo publikacijo/e poslali po pošti (plačilo po povzetju). NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 51 51 ZELENO VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E Kalčki, tovarna vitaminov Za vsa nakaljena semena velja, da vsebujejo je uporaba kar na z namazom kalčke lahko gojimo v pižami obogatenim polnozrnatem kru-na okenski polici ali na kuhinj­ tudi do 10-krat več vitaminov in mineralov hu ali primešanih v solati. skem pultu. kot sveža zelenjava in sadje. Porcija nakaljene Seznanimo se, kako nastane­ leče na primer zagotovi 45 odstotkov dnevnih Katera semena so jo kalčki alfa alfa. V semenarni potreb po vitaminu C, medtem ko porcija ali biotrgovini kupimo seme najprimernejša za solate le devet odstotkov. lucerne (nemške detelje); treba kaljenje? je le pogledati, da je namenjeno Zato je pozimi še posebno lahko iz navadnih semen, ki Užitni so kalčki večine upo­ tudi kaljenju. zaželeno zaužiti čim več različ-jih posejemo zelo na gosto in rabnih rastlin, vendar so neka­Če nimamo pravega kalilni­nih kalčkov. Posamezna seme-počakamo, da zrastejo par cen­teri grenki ali pa kalijo prepo­ka, za kaljenje lahko uporabimo na vsebujejo veliko magnezija, timetrov visoko ter dobijo par časi. Največkrat nakaljujemo tudi velik kozarec za vlaganje. kalcija, kalija, soja tudi veliko pravih listov, v nekaj tednih za stročnice: fižol mungo (zelena Posebno pri manjših semenih, železa. S kalčki vnesemo v or-drobiž pridelamo mlade rastli­ soja), fižol azuki (rdečo sojo), kot sta na primer lucerna ali ganizem tudi veliko encimov, nice rdečega zelja, rdeče pese, lečo, čičeriko in navadno vrtno kreša, je pravilo glede količine ki so v veliki količini v sveži ze-bazilike, rukole, radiča, špinače, sojo. Med manjšimi semeni, iz semen, ki jih nameravamo ka­lenjavi. Rudninske snovi, ki so v motovilca ipd. Ko jih porežemo katerih se razvijejo nežnejši liti: manj je več. Razlog je, da semenu, se med kaljenjem akti-in z njimi okrasimo pripravlje­ kalčki, izbiramo med lucerno morajo v času kaljenja vsa se­ virajo v oblike, sprejemljivejše no jed, presenetijo in poživijo (kalčki alfa-alfa), vsemi vrsta-mena priti do zraka, da se lahko za organizem, in tudi vlaknine s hrustljavim, svežim okusom, mi kapusnic, gorčico, krešo, nemoteno razvijajo. Upoštevati v kalčkih niso nepomembne. polnim arome odraslih rastlin. redkvico, pa tudi repo, čebulo, je namreč treba, da se med na- Za kalčke lucerne, stročnic, red­ sončnicami, bučnimi seme-nakanjem volumen semen po­ kve ipd. pa ne potrebujemo niti Kaljenje je aktivacija ni. Prav tako so primerne za veča tudi do trikrat. Preveč se­ zemlje in jih pridelujemo v na­ nakaljevanje mnoge vrste žit, men na kupu povzroči moteno življenja! vadnem steklenem kozarcu za posebno pšenica, ječmen in rž, kroženje zraka, zato se določena Darja Fišer, pionirka že skoraj vlaganje, pokritem z gazo. Na­ medtem, ko kalčke ajde, lanu, količina semen ne bo razvila v vsakomur znane izmenjeval-vlaženi vzklijejo v nekaj dneh, triplata in sezama gojimo red-kalčke. Pri velikih semenih, kot nice semen, sadik in zelenja-pojemo pa jih, še preden raz­ keje. fižol mungo ali grah ta težava ve - Zelemenjave, že dlje časa vijejo prave liste. Dodamo jih ni tako očitna, saj so semena sodeluje z našo revijo. Takole lahko solatam, rižotam, juham, dovolj velika, da zrak pride tudi Kako se lotimo razmišlja: »Mikro zelenjava se pa tudi v müsli za zajtrk.« do tistih, ki so na dnu kalilnika. zadnja leta iz prestižnih resta-Pa tudi narastkom, sadnim nakaljevanja? Gremo naprej … vracij vse bolj seli na doma-solatam, kot priloga pršutu, Postopek je preprost, po- Na dno kozarca damo pribli­če okenske police, na katerih omletam. Najenostavnejša pa membna prednost pa je tudi, da žno eno žlico semen lucerne, jih prelijemo z vodo in pustimo čez noč. Zjutraj vodo odlijemo, kozarec pa pokrijemo s kosom gaze (tkanina, ki zelo diha), spnemo z elastiko in položimo vodoravno, da se semena razpo­redijo po večji površini kozarca. Vse, kar je treba narediti – in da vsa voda odteče, nato pa dobijo neprijeten vonj, kar je prav to je zelo pomembno – je, ga spet položimo v vodoraven vsekakor znamenje, da imajo da vsako jutro in vsak večer se-položaj in potresemo, da se se-premalo zraka. mena splaknemo z vodo kar mena, ki morda že kalijo, lepše Če bomo vsaj približno upo­skozi gazo. Če pijemo filtrirano razporedijo. števali naštete nasvete, se bo po vodo, jo uporabljajmo tudi za Svetloba za samo kaljenje ni treh ali štirih dneh kozarec na­namakanje semen in spiranje nujno pomembna, če pa kalimo polnil z lepimi svežimi poganjki. kalčkov. Seme vodo absorbira zelene poganjke, je za tvorbo Najboljši so, ko so dolgi kakšen za aktiviranje iz stanja mirova-k lorofila nujno potrebna. Osve-centimeter. nja in za razvoj. Brez kakovo-tljenost in zatemnjenost vpli-Sicer pa je uporaba kalčkov stne vode ni kakovostnih kalč-vata tudi na okus kalčkov. Na resnično vsestranska. Nekaj na­kov. Voda za splakovanje naj splošno pa se kalčki razvijajo činov uporabe smo že omenili, bo hladna oz. nekje do sobne najbolje, če so izpostavljeni po-za vse druge načine pa … Do-temperature. sredni svetlobi. Posoda, kjer ka-mišljija in okus ne poznata meja. Po spiranju sprva kozarec limo, mora biti zračna, sicer se obrnemo z odprtino navzdol, bo kalilnik rosil, kalčki pa lahko Dober in zdrav tek! Vgradnja senzorjev prisotnosti CO Zastrupitev s CO je najpogostejša smrtna od zraka v prostoru, namestiti senzorje za preverjanje priso­ zastrupitev v razvitih industrijskih državah. V tnosti ogljikovega monoksida v Sloveniji umre zaradi nenamerne zastrupitve prostoru. Senzorji bodo morali s CO okoli pet ljudi na leto, vsaj petdeset pa biti skladni s standardom SIST se jih zdravi zaradi zastrupitve. EN 50291-1. Pravilnik tudi do­loča, da se lahko v primeru na Ogljikov monoksid je zelo veljati konec leta 2013, od 1. novo vgrajenih kurilnih naprav strupen plin brez barve, vonja januarja 2017 pa bo treba v vse na tekoča ali plinasta goriva in okusa, zato ga ne moremo prostore z obstoječimi kuril­v bivalne prostore vgradijo le zaznati brez ustrezne opreme. nimi napravami, ki so odvisne Pravilnik o zahtevah za vgra­dnjo kurilnih naprav je začel >> NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 52 52 prisotnost CO opozarja z zvoč-bi inšpektorjev, ki bi nadzorova-ki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, stavb. Delovni čas pisarne je >> nimi signali. li izvajanje pravilnika v praksi. mala sejna soba v kleti ob-vsako drugo sredo od 16.00 Omenjeni Pravilnik for-Vsekakor pa je z vidika lastnega činske stavbe. V energet-do 20.00, prijave za svetova­malno ne določa nadzora in zdravja in skrbi za življenje vseh sko svetovalni pisarni vam nje pa sprejemajo na Občini kurilne naprave, ki delujejo ne-zavesti, krči in lahko tudi smrt. sankcij, ker je to, kot rečeno, v bivajočih v hiši priporočljiv raz-bomo poleg informacij o ne-Vrhnika na tel. št. 01/75-55­odvisno od zraka v prostoru, saj Omenjeni Pravilnik ne dolo­dobro vsakega posameznika in mislek o čimprejšnjem nakupu povratnih spodbudah in po-419 pri ge. Marjanci Toma­zako prispevamo k varni upora-ča posebno usposobljene osebe njegova odgovornost. Bodo pa in pravilni vgradnji senzorja! sojilih, ki jih Ekosklad nudi žin. bi kurilne naprave. za namestitev senzorja, saj po na namestitev opozarjali tudi občanom, nudili neodvisne Ogljikov monoksid nastaja mnenju ministrstva za okolje in dimnikarji ob rednih pregledih Za podrobnejše informa-strokovne nasvete o rabi ob-Mag. Peter Petrovčič, pri nepopolnem gorenju drv, prostor »ne zahteva posebnega malih kurilnih naprav. Tudi na cije se lahko obrnete tudi novljivih virov energije in o energetski svetovalec premoga, nafte, kurilnega olja, tehničnega znanja«, navodila pa ministrstvu za okolje in prostor na energetsko svetovalno doseganju večje energijske ENSVET bencina, propana, butana itn. so priložena vsakemu senzorju zaenkrat ne razmišljajo o uved-pisarno ENSVET na Vrhni-učinkovitosti stanovanjskih Običajni izvori ogljikovega v prodaji. Vsekakor mora biti monoksida so peči na drva in namestitev senzorja izvedena premog, kamini, plinski goril-na strokovno primeren način niki za gretje vode v kopalnicah po navodilih proizvajalca na­in ogrevanje prostorov, plin-prave. ski žari, avtomobilski motorji, Pravilen položaj senzorja je agregati za proizvodnjo elektri-glede na namembnost prostora ke ter motorne žage, kosilnice, naslednji: ventilatorji in črpalke. Ogljikov – v prostoru, kjer je kurilna monoksid nastaja tudi v poža-naprava, je najprimernejše me­rih. Po vdihu se ogljikov mono-sto vgradnje senzorja na stropu ksid v telesu zelo veže na hemo-1 do 3 metre od kurilne napra­globin v rdečih krvnih celicah ve, če to ni mogoče, pa na steni in onemogoči prenos kisika (najmanj 15 cm pod stropom in po krvi ter zavre celično diha-ne pod višino podboja vrat ali nje. Zastrupljenci z ogljikovim oken). Naprave ne smemo na­monoksidom imajo številne in mestiti v predelu mrtvega zrač­neznačilne težave, zato pogosto nega žepa, kjer zrak ne kroži (30 spregledamo blage zastrupitve cm od stene in 15 cm od stropa), z ogljikovim monoksidom. Na – v spalnici je najprimernejše začetku zastrupitve z ogljiko-mesto vgradnje ob postelji v vi-vim monoksidom zastrupljenci šini glave ob spanju, čutijo glavobol, slabost, bruhajo, – v drugih prosto­so utrujeni, omotični, oslabeli, rih, kjer ni kurilne naprave, je poslabšajo se jim osnovne bo-vgradnja priporočljiva v višini lezni (npr. kronični bronhitis glave: Če jo nameščamo v ali angina pektoris). Pri hujši in dnevni sobi, je to višina glave dalj časa trajajoči zastrupitvi z ob sedenju. Če imamo otroke, ogljikovim monoksidom posta-javljalnik nameščamo v višini ne glavobol vse močnejši, za-otroške glave. strupljenci postopno postanejo zaspani, zmedeni, imajo težave Senzor za zanavo prisotnosti Salkon d.o.o. Smrečje 38a 1360 VRHNIKA www.salkon.si pri mišljenju, motnje vida, srce CO je majhen in nemoteč, de-GSM: 041 619 801; Tel.: 01 750 22 67 jim hitro bije. Sledijo še izguba luje pa na vgrajene baterije. Na NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 53 53 NAŠE ZDRAVJE RDEČI KRIŽ VRHNIKA Posvetovalnice v lokalni skupnosti: januar 2017 KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) Patronažna sestra Biljana Petković (051/390­921) Tretja sreda v mesecu, 18. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Patronažna sestra Biljana Petković (051/390­921) Tretji torek v mesecu, 17. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Patronažna sestra Petra Šest Pleško (051/390­922) Drugi torek v mesecu, 10. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) Patronažna sestra Monika Trček (051/652­811) Druga sreda v mesecu, 11. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Sinja Gorica (gasilski dom) Patronažna sestra Maja Srećković (051/390­926) Drugi torek v mesecu, 10. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Breg - Pako (gasilski dom Breg - Pako – prizidek) Patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929) Druga sreda v mesecu, 11. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Borovnica (gasilski dom Borovnica) Patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929) Drugi torek v mesecu, 10. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom) Patronažna sestra Veronika Logar (051/390­925) Tretji četrtek v mesecu, 19. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Log (gasilski dom) Patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923) Prva sreda v mesecu, 4. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) Patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923) Prvi torek v mesecu, 3. 1. 2017, od 9.00 do Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika Krvodajalska akcija Jesenske krvodajalske akcije, ki je bila na Vrh­niki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja v četrtek, 17., in v petek, 18. novembra 2017, se je udeležilo 398 krvodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo in lepo vabljeni na nasle­dnjo, ki bo v ponedeljek, 20., in v torek, 21. marca 2017. Z vašo pomočjo »življenje teče naprej«! 10.00 KS Verd (gasilski dom) Patronažna sestra Mojca Černelč (051/390­927) Drugi torek v mesecu, 10. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Pokojišče (ŠTD Medved) Patronažna sestra Mojca Černelč (051/390­927) Drugi četrtek v mesecu, 12. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 KS Zaplana (gasilski dom) Patronažna sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Drugi torek v mesecu, 10. 1. 2017, od 9.00 do 10.00 Vljudno vabljeni mlajši in starejši! Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske. Še vedno sprejemamo nove pacientke v dis­panzerju za ženske v Zdravst venem domu Vrh­nika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Za več informacij nam lahko pišete po elek­tronski pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrh­nika.si ali nas pokličete na telefonsko številko 01 7555 140 v času: ponedeljek: od 8.00 do 14.00, torek: od 14.00 do 19.30, četrtek: od 8.00 do 14.00. Vidimo se tudi v letu 2017 Vse leto smo Vam v Centru za krepitev zdrav­ja predstavljali novosti in skušali poskrbeti za nemoteno ozaveščanje o vsebinah, ki Vam jih ponujamo z namenom, da bi svoje zdravje okre­pili, ohranili in obvarovali. V želji, da bi se Vam približali in Vam na razumljiv način predali vsebine, prilagojene Vašim trenutnim potrebam, se bomo trudili in izboljševali tudi v prihajajo­čem letu. December je mesec čarovnije, mesec pričakovanj, upov. Prepustite se veselju, ne po­zabite se sprostiti ter uživajte v radostih, ki jih prinaša zadnji mesec poslavljajočega se leta. V Center za krepitev zdravja Vas ponovno vabimo v letu 2017, za vse informacije pa lahko obiščete spletno stran w w w.zd-vrhnika.si. Krepite svoje zdravje z nami tudi v prihodnje, Center za krepitev zdravja Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Kako? Redno si merimo krvni tlak, krvni slad­kor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdeče­ga križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30, VSAK PRVI TOREK V MESECU: popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih večsta­novanjske hiše na Poštni ulici 7A. Območno združenje Rdečega križa Vrh­nika želi vsem krvodajalcem, prostovoljcem, članom in občanom Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja ter preostalim bralcem vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2017. Sekretarka: Mojca Marolt Gostilna in kavarnica Toscana vabi, da hladne zimske in praznične dni preživite v prijetnem in toplem ambientu. Nudimo vam domače in italijanske jedi, sladke dobrote in domači kruh. Prepustite se kulinaričnim užitkom. Vljudno vabljeni! Odpiralni čas ponedeljek – četrtek: 8.00h – 22.00h petek: 8.00h – 23.00h sobota: 9.00h – 23.00h nedelja: 10.00h – 18.00h Malice Kosila Pizze Sladice Praznovanja KING TEAM d.o.o., PE TOSCANA Na Grivi 3a, Dragomer, 1351 Brezovica tc.toscana@gmail.com, 040 433 455 Lepote Vrhnike in Barja dejavnosti, Območna enota Vrhnika, in Zavod Ivana Cankarja razstavi si je mogoče ogledati dela avtorjev: sta pripravila odprtje likovne razstave skupine Akvarelisti z Petra Lazarevića, Božidarja Heringa, Zvez­ naslovom Lepote Vrhnike in lepote Barja. dane Zatler, Janeza Ovsca, Janeza Dragoliča, Skupina akvarelistov deluje že skoraj de-skupin in akvarelistov že več let. Za kultur-Marinke Mohar, Ivanke Krasnik, Marije Ma­setletje pod mentorstvom slikarja Petra La-ni program sta poskrbeli učenki solo petja lovrh, Olge Petrovčič, Martine Starc, Tonč­zarevića. Dobivajo se vsak petek v OŠ Ivana Glasbene šole Vrhnika Nejka Mazi in Petra ke Madon, Marije Franinović, Vere Banić Cankarja, kjer več ur ustvarjajo svoje prave Nagode, na klavirju pa ju je spremljala Do-Vukadin, Ljubice Krivec, Lojzeta Drašlerja, umetnine – akvarele. V Galeriji Cankarjeve-minika Naveršnik. Na koncu sta nastopila še Ljudmile Dolenc, Tee Širca, Marije Strnad, ga doma na Vrhniki se je ob odprtju razstave solopevka flavtistka Rebeka Hren Dragolič in Anke Pazin, Helene Umek in Cilke Žmohar. zbralo veliko ljudi, ki spremljajo delovanje kitarist Tone Rot. Avtorje in njihove akvarele Simon Seljak Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 3. februar 2017, ob 19.30 uri Iztok Mlakar: PAŠJON Satirična komedija, krstna uprizoritev GLEDALIŠČE KOPER in SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Režija: Vito Taufer Igrajo: ,Hudič: Iztok Mlakar, Jezus : Žiga Udir, Boltežar, Jožef, Janez Krstnik, Ivana, Revež, Poncij Pilat: Radoš Bolčina, Gašpar, Farizej, Bogataš: Igor Štamulak, Miha, Saducej, Hrom: Gorazd Žilavec, Angel, Mati, Slep, Suzana: Rok Matek, Marija, Magdalena: Tjaša Hrovat, Oče, Juda, Vojak: Matija Rupel / Nejc Cijan Garlatti Instrumentalni trio: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal Čeprav naslov Pašjon neposredno aludira na formo srednjeveške duhovne drame, ki je lahko vsebovala tudi komične elemente, Iztok Mlakar izpisuje Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem izvirnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi. V trinajstih prizorih in prologu svobodno interpretira legendo o Kristusu, le da tokrat z besedami nekoga, ki mu pri pripovedovanju evangelija do zdaj niso dali priložnosti, da bi spregovoril. Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima odmor. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2016/17 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 14. januar 2017, ob 11. uri Peter Kus, Ajda Rooss (po motivih basni Sergeja Kozlova) GOZD RAJA Lutkovno glasbena predstava GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA in DEČJE KAZALIŠTE DUBRAVA ZAGREB, ZAVOD FEDERACIJA LJUBLJANA Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus Osrednja nit uprizoritve so basni o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku ruskega pisatelja za otroke Sergeja Kozlova (1940-2010). Živita v gozdu, ga skupaj raziskujeta, srečujeta druge živali, opazujeta naravo, gozdne pojave in sledita spremembam letnih časov. Skozi njun odnos in odzivanje na okolico, basni razkrivajo teme kot so prijateljstvo in zaupanje, samota, strpnost, občutljivost, čudenje nad svetom in veselje do življenja. Po poteh ježka in medvedka se otroci odpravijo na »pustolovščino življenja«, njegovih tegob, lepot in skrivnosti. Predstava traja 50 minut, 3 +. Kino Vrhnika v mreži Europa Cinemas Filmsko gledališče Idrija, Kinogledališče Tolmin in Kino Vrhnika stopajo v letošnji december z velikim zagonom. Poleg pestrega programa v zadnjem mesecu leta se lahko pohvalijo z novo znamko kot člani mednarodne mreže Europa Cinemas. Tolminsko-idrijsko-vrhniška kinonaveza je vlogo za članstvo oddala jeseni, oblikovana kot mikromreža, saj je pogoj za članstvo med drugim tudi 15.000 in več obiskovalcev kina na leto. Namen mreže Europa Cinemas je spodbujati in povečati prikazovanje evropskih filmov – predvsem tujih – in dejavnosti, povezanih z njimi: izboljšati razširjanje nenacionalnih evropskih filmov na evropskem in mednarodnem trgu s spodbujanjem izvoza, dis­tribucije prek različnih medijev in predvajanja v kinematografih pa tudi spodbuditi predvajanje nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu, in sicer s podporo usklajevanja kinemato­grafske mreže. Evropska komisija vsaki dve leti objavlja razpis za zbiranje predlogov, ki je namenjen evropskim kinematografom, združenim v mreže, prek katerih prispevajo k doseganju ciljev. S Tolminom, Idrijo in Vrhniko je slovenskih članov te evropske filmske mreže odslej 19. Poleg evropskih sredstev, do katerih so upravičeni člani mreže Europa Cinemas, evropski prikazovalci uživajo tudi številne druge ugodnosti, vključno z možnostjo re­dnih sestajanj in reševanj skupnih vprašanj na letnih konferencah. Mreža veliko prispeva k promociji evropskih filmov, med dru­gim s podeljevanjem oznake Europa Cinemas Label kakovostnim evropskim filmom v sklopu pomembnejših evropskih festivalov (Cannes, Berlin, Benetke, Karlov y Vari). Vsi trije novo sprejeti člani v mrežo Europa Cinemas iz Slovenije so sicer tudi člani Art kino mreže Slovenije, ki združuje 27 slovenskih kinematografov, prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma na nacionalni ravni. Za vse tri prikazovalce tudi velja, da so v zadnjem letu doživeli večje programske in tehnične spremembe ter večino projekcij izvajajo ob koncu tedna. Špela Mrak, Kinogledališče Tolmin Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2016/17 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 20. januar 2017, ob 19.30 uri Nina Šorak, Urša Adamič, Marinka Štern, Iztok Drabik Jug KJE SEM OSTALA Drama KUD TRANSFORMATOR, Zavod BOB, Plesni teater Ljubljana, Narodni dom Maribor, SNG Nova Gorica, Kazalište KNAP, Kulturno društvo galerija GT; predstavo sofinancira Ministrstvo za kulturo Režija: Nina Šorak Igrata: Marinka Štern in Iztok Drabik Jug Predstava Kje sem ostala preko odra raziskuje razvoj demence skozi dve perspektivi - osebno in družbeno. Interpretira intimni svet starejše gospe, ki se počasi izgublja v svojih spominih in se vedno manj zaveda sedanjosti. Svet okoli nje začne počasi razpadati na koščke, ki jih sestavlja v nove slike (svoje) resničnosti. Predstava izhaja iz resničnih dogodkov in poglobljene raziskave o demenci, kar ustvarjalci soočajo z medicinskim znanjem o bolezni in zgodbo, umeščajo v širši družbeni kontekst naraščajočega števila starejših. Predstava razvije celoten spekter čustvovanj osebe z demenco in ponuja možno pot za razumevanje s strani svojcev. Pripoveduje se zgodbo o odnosu, ki ostaja, in spominu, ki odhaja. Predstava traja 1 uro in 20 minut, brez odmora. CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev december in januar Do 15. 1. 2017 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZALOŽBA UNSU ZIMSKA PRAVLJICA Razstava slikarjev, ki slikajo z usti in nogami Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDEL JEK, 19. 12. 2016, ob 19.30 uri. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER JONAS Režija: Lado Bizovičar Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 21. 12. 2016, ob 17. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČ KRATKIH FILMOV Kratki animirani filmi za otroke Art filmi; Slovenija, 6+ SREDA, 21. 12. 2016, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČ KRATKIH FILMOV Izbrani kratki filmi 19. slovenskega filmskega festivala Art filmi; Slovenija ČETRTEK, 22. 12. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT ORKESTROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDEL JEK, 26. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TONI ERDMANN Liffe 2016, art film; komična drama, Nemčija, Avstrija TOREK, 27. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA Animirana komedija, sinhro, ZDA, 6+ TOREK, 27. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POJDI Z MANO Liffe 2016, Art film; mladinski triler, Slovenija SREDA, 28. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ 3D Animirana glasbena komedija, sinhro; ZDA, 6+ SREDA, 28. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD 3D Akcijski domišljijski spektakel; ZDA ČETRTEK, 29. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI Animirana glasbena komedija, sinhro, ZDA, 6+ ČETRTEK, 29. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASASINOV NADZOR Akcijska domišljijska pustolovščina, VB, ZDA, Francija, Hong Kong PETEK, 30. 12. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DALEČ NA SEVER Art film; animirana avantura, Francija, Danska, 8+ PETEK, 30. 12. 2016, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo 2€ ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASASINOV NADZOR 3D Akcijska domišljijska pustolovščina, VB, ZDA, Francija, Hong Kong SREDA, 4. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD Akcijski domišljijski spektakel; ZDA ČETRTEK, 5. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PATERSON Liffe 2016; Art film; komična drama, ZDA, Francija, Nemčija SOBOTA, 7. 1. 2017. Prvi koncert ob 17. uri, Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €.Drugi koncert ob 20. uri.Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE S ČRNEGA VRHA NAD IDRIJO 29. NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Marko Fabiani Zborovodkinji: Darinka Fabiani, Katja Bajec Felc Gost: violina Manca Rupnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 8. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BALERINA IN VIKTOR Animirana družinska avantura, sinhro, Francija, Kanada, 6+ NEDEL JA, 8. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Art film; komedija, Slovenija SREDA, 11. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ASASINOV NADZOR Akcijska domišljijska pustolovščina, VB, ZDA, Francija, Hong Kong SOBOTA, 14. 1. 2017, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA OTROŠKI ABONMA in IZVEN Peter Kus, Ajda Rooss (po motivih basni Sergeja Kozlova) GOZD RAJA Lutkovno glasbena predstava Režija: Peter Kus SOBOTA, 14. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POŠAST MOLI Liffe 2016; Art film; animirana avantura, sinhro, Nemčija, Švica, Švedska, 4+. SOBOTA, 14. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROGUE ONE; ZGODBA VOJNE ZVEZD 3D Akcijski domišljijski spektakel; ZDA NEDEL JA, 15. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BALERINA IN VIKTOR Animirana družinska avantura, sinhro, Francija, Kanada, 6+ NEDEL JA, 15. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DEŽELA LA LA Romantična glasbena drama, ZDA PONEDELJEK 16. 1. 2017, ob uri. Vstop prost. JSKD, OI VRHNIKA NAJ TE NOSI VODA Razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 17. 1. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2016 Skupinska razstava bo odprta do 12. februarja 2017. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČREDA Art film, komedija, Srbija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20. 1. 2017, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN KUD TRANSFORMATOR Nina Šorak, Urša Adamič, Marinka Štern, Iztok Drabik Jug Drama: KJE SEM OSTALA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POŠAST MOLI Liffe 2016, Art film; animirana avantura, sinhro, Nemčija, Švica, Švedska, 4+. NEDELJA, 22. 1. 2017, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €; očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ 3D Animirana glasbena komedija, sinhro; ZDA, 6+ NEDELJA, 22. 1. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRITA LEPOTA Drama, ZDA Kino Vrhnika V januarju vam ponujamo kar nekaj filmskih novosti, v ponudbi pa ostajajo še nekatere uspešnice prejšnjega meseca. Najbolj obiskani med njimi so bili spektakelRogue One: Zgodba vojne zvezd, a kcijska pustolovščina Asasinov nazor, slovenska ko­medija Pr’ Hostar, animirane uspešnice Zapoj, Vaiana in Troli. Med novostmi v januarju ponu­jamo dolgo pričakovane: romantično glasbeno dramo Dežela Lala (Ryan Gosling, Emma Stone), pustolovščino Kitajski zid (Matt Damon), akcij­sko grozljivko Nevidno zlo: Zadnje poglavje(Resident Evil), dramo Skrita lepota (Will Smith) NEDELJA, 22. 1. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KITAJSKI ZID Domišljijska akcijska pustolovščina, Kitajska, ZDA ČETRTEK, 26. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RDEČA ŽELVA Liffe 2016; Art film; animirani celovečerec, Francija, Belgija, Japonska. PETEK, 27. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DEŽELA LA LA Romantična glasbena drama, ZDA SOBOTA, 28. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAIANA: ISKANJE BAJESLOVNEGA OTOKA Animirana komedija, sinhro, ZDA, 6+ SOBOTA, 28. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVIDNO ZLO; ZADNJE POGLAVJE Akcijska znanstvenofantastična grozljivka, Nemčija, Avstralija, Kanada, Francija NEDELJA, 29. 1. 2017, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI Animirana glasbena komedija, sinhro, ZDA, 6 + NEDELJA, 29. 1. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA THE BEATLES; OSEM DNI NA TEDEN Art film; glasbeni dokumentarec, Velika Britanija, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve : Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod­cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. in glasbeni dokumentarec The Beatles: Osem dni na teden. V sekciji art kakovostni filmi smo za vas tokrat pripravili komično dramo Paterson (Liffe 2016), srbsko komedijo Čreda ter animirani film Pošast Moli in Balerino. V prodaji so še vedno KINO BONI, ki jih lah­ko najbližjim poklonite za novoletne praznike. Že z decembrom pa smo spremenili čas prikazovanja na zimskega, in sicer so animirani filmi in filmi za najmlajše na sporedu ob 17.00, ob 19.00 pa so na sporedu filmi za malo starejše. Vse informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino­-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika Za Kino Vrhnika, Žiga Novak C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blaga­jana vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Mo­čilnik k branju Cankarjevih besedil. Pridružite se nam in obogatite svoj vsakdanjik z branjem in poslušanjem lepe slovenske besede. Povabite tudi svoje prijatelje, družino in znance. Dogodek bo v vsakem vremenu. Individualno učenje računalništva V Cankarjevi knjižnici Vrhn ika nudimo brezplačno individualno izobraževanje računalni­štva za upokojence in brezposelne. Mentor Nejc Pokec vam je na voljo vsak torek med 9. in 14. uro, potrebna pa je predhodna prijava na ucimose@ drugi-korak.si ali po telefonu 031/400-936 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni. Tečaj kitajske kulture in kitajskega jezika Vabljeni na tečaj kitajskega jezika in kulture, ki poteka vsak torek ob 17.00 v Cankarjevi knji­žnici Vrhnika. Prijave in več informacij: katarina. Predavanje o kani Na potopisnem predavanju boste izvedeli, zakaj je kana ena najbolj etično spornih rastlin na svetu in kaj vse dodajajo kani v procesu njene predela­ve. Predavanje bo vodila gospa Sonja Velikanja, lastnica podjetja Etnobotanika, ki je lani oktobra ponovno obiskala Indijo. Spoznali boste, kakšne so etične dileme pri nakupu poceni barv za lase in drugih izdelkov na tržišču. Vljudno vabljeniv sredo, 11. 1. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Iskanje po cobissu/opacu Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo sis­tema Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici vam predstavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. Vljudno vabljeni v računal­niško učilnico Kemis. Termina: četrtek, 12. 1. 2017, 17.00 – 18.00, in sreda, 18. 1. 2017, 9.00–10.00 Predavanje KVŠ: Atacama–Boli-vija–Peru Naše potovanje bomo začeli v enem najbolj su­hih kotičkov sveta – puščavi Atacama. Poleg odkri­vanja slanih jezer, gejzirjev, vulkanov in eksotičnih peščenih skulptur bomo nekaj besed namenili tudi surovim razmeram na žgočem soncu in visoki nadmorski višini. Prek Atacame bomo vstopili v birtic@hotmail.com ali po telefonu 041 955 708. Tečaj bo vodila Katarina Birtič, univ. dipl. sino­loginja in sociologinja kulture, https://biinkaa. wordpress.com. Plesi za dušo Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20-le­tne izkušnje z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vabljeni vsak četrtek od 9.15 do 10.45 v Gra­beljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Informacije in prijave na tel. št.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230, Darja Bažec. Društvo Kneipp: pilates Vabljeni na vadbo za duha in telo, ki je zelo učinkovita in omogoča oblikovanje in sproščanje telesa. Vadbo bomo organizirali v sodelovanju z Društvom Kneipp Vrhnika in Bredo Štupica. Več informacij in prijave: 040 559 991, Breda Štupica. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetova­nje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini v januarju: sreda, 4. januar: 8.00 – 11.00 ponedeljek, 9. januar: 15.00 – 18.00 sreda, 18. januar: 8.00 – 11.00 ponedeljek, 23. januar: 15.00 – 18.00 Bolivijo, eno najrevnejših držav Latinske Ameri­ke. Najprej se bomo v Potosiju spustili globoko v največji rudnik srebra na svetu, kjer je v brutalnih razmerah umrlo že več kot osem milijonov lju­di. Od tam se bomo napotili prek ''belega mesta'' Sucre, La paza in Copacabane do jezera Titikaka, na katerem indijansko pleme Uros še vedno živi na plavajočih otočkih iz trstičja. Obiskali bomo mistični Machu Picchu, si ogledali skrivnostne gigantske risbe plemena Nazca in raziskovali pe­ščene umetnine v Paracasu … Vabljeni v četrtek, 12. 1. 2017, ob 18.00, v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Začetni računalniški tečaj Ponovno organiziramo začetni računalniški tečaj, ki bo od 16. do 20. januarja 2017 od 10. do 12. ure v računalniški učilnici Kemis. Učni program obsega osnove računalnika, interneta, elektronske pošte, urejanja besedil. Predznanje ni potrebno. Namenjen je upokojencem in brezpo­selnim in je brezplačen. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 755 31 14 do zapolnitve mest. Vabljeni! DAO v kuhinji To ni čisto običajna kuharska knjiga. Tanja Bu­kovec in Marša Jović sta napisali zbirko kuhar­skih idej, ki nežno povabijo v umirjeno kuhanje, k ustvarjanju obroka zase in svoje najbližje, z ljubeznijo. Um se spočije ob prebranem citatu iz Daodejing, ki nagovori vsako kuharsko idejo, ki mu sledi. Ilustaracije Tjaše Rebolj – Alice Pan pa knjigo prava na porod, spremstvo na porod, poporodna pomoč). Vodi pa tudi šolo čustvene priprave na porod. Po osnovni izobrazbi je univ. dipl. politolo­ginja, za doulo pa se je izobrazila pri mednarodni organizaciji Childbirth International. Vabljeni v sredo, 25. 1. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev KS Vrhnika center Prijazno vabljeni na ogled razstave, s katero se bo v januarju in februarju 2017 predstavila Krajevna skupnost VRHNIKA CENTER. Razstava maket sosesk v leseni gradnji Mlada ekipa arhitektov je pripravila razstavo maket svojih projektov, ki pokažejo drugačen na­čin gradnje, kot ga poznamo za večje stanovanjske soseske. Lesena gradnja, ki se širi tudi pri nas, je bogatijo in ji dodajo pridih pravljičnosti, ki bralca odnese v svet domišlije, v katerem jedi postanejo fantazija ... Vljudno vabljeni na predstavitev v sre­do, 18. 1. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Predavanje: Kam s strahom na porodu? Simone Kindermann je mama petih otrok in porodna spremljevalka – doula (individualna pri- Kaj bodo vaši otroci in mladostniki počeli med počitnicami? Bi si sami ustvarili svojo igračo, sliko, kip? Vabljeni na: Ustvarjalnice za Genije Likovno ustvarjanje za genije in za vse, ki še ne vedo, da to so. Kaj:risanje, slikanje, modeliranje z glino, mavčni odlitki, oblikovanje NAMEN:preko igrivega ustvarjanja do zdravega samozavedanja. Pridobivanje ročnih spretnosti, koncentracije, vztrajnosti, sprostitev, notranje zadovoljstvo. Razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalno izražanje, bogatenje estetskih kvalitet. Individualni pristop, ki omogoča podporo posamezniku pri prebujanju ustvarjalnih potencialov v skladu s starostjo predznanjem in nadarjenostjo. Kdaj:Novoletne počitnice, Od torka 27. do petka 30. decembra 2016, od 10.00 do 13.00. Možna udeležba tudi le na posamezen dan. Kje:Osnovna šola Ivana Cankarja, Lošca 1, Vrhnika Organizacija in mentorstvo: Milena Oblak Erznožnik, prof. lik. umet. Informacije in prijave: T: 031 683 022, E: milena.erznoznik@gmail.com Fotografije so posnete na likovnih delavnicah “Ustvarjalnice za genije”. Vsi izdelki so last ustvarjalcev. (foto: MOE). Divković postal prvi slovenski mladinski svetovni prvak Patrik Divković je osvojil zlato medaljo v da imamo svetovnega pr-na seznamu uspešnosti držav vaka. Še vedno sem pod vti-svetovnega mladinskega pr­ taekwondoju na svetovnem mladinskem som finalnega dvoboja in je venstva v skupnem seštevku prvenstvu v Burnabyju v Kanadi in tako postal težko kar koli opisati razen dvignila na visoko deseto prvi mladinski svetovni prvak iz Slovenije v izliva sreče. Do danes sem mesto. V deški konkurenci zgodovini tega športa. upal, da bomo dobili meda-celo na peto! Na njej so pred ljo kakršne koli barve. Zdaj Slovenijo le štiri velesile ta- Patrik Divkovič, občan v dodatku, v finalu proti Tur-imamo tisto najlepše barve,« ekwondoja – Južna Koreja, Vrhnike, je z umirjenim pri-ku Hasanu Canu Lazogluju je za portal nacionalne televi-Rusija, Iran in Turčija. stopom in osredotočenostjo pa je v drugem delu dvoboja zije povedal selektor mladin-Patrik trenira v Športnem zmagoval iz borbe v borbo. zaostanek spremenil v zla-ske izbrane vrste Zoran Zarić. društ vu taekwondo Tempo V treh dvobojih, proti Rusu to vodstvo. Zadnje sekunde Svetovno mladinsko pr-v Logatcu pod vodstvom tre-Kamilu Karimovu, Kazah-dvoboja je suvereno nadzo-venstvo je potekalo od 16. 11. nerja Gorana Divkoviča od stancu Nartaju Urazbajevu in roval in osvojil zlato medaljo. do 20. 11. 2016. Zlata medalja šestega leta naprej. (gt) Kitajcu Yanu Baiu, je zmagal »Trenutno se še ne zavedam, Patrika Divkovića je Slovenijo Zavas Siliko, največ gledalcev je na Vrhniki V družbi desetih klubov, ki igrajo v 1. slovenski Almira Begiča zasedajo sed-kar je po dveh naslovih pod­mo mesto. Cilj članske ekipe pr vakov Sloven ije povsem futsal ligi, si po podatkih Nogometne zveze v prvem letu tekmovanja je pošteno. Slovenije, tekme naše članske zasedbe v domači namreč obstati v eliti, ki jo Naša nova in hkrati naj­ dvorani ogleda največ navijačev, kljub temu, da v bo zapustil deseto uvrščeni mlajša selekcija kadetov na 1SFL nastopa kar nekaj klubov iz večjih krajev kot klub, medtem ko bo deveti zahodnem delu lestvice U17 je Vrhnika. igral kvalifikacije z zmago-zaseda tretje mesto in cilja na valcem 2.SFL . Odlično tek-končnico, kar bi bil za ekipo, To je še enkrat več dokaz, ki do zdaj še niste utegnili v mujejo tudi naši mladinci, ki obstaja vsega tri mesece, da imajo naši občani zelo radi živo pogledati edino člansko ki so na zahodu tekmovanja lep uspeh. Fantje se futsala šport, še posebej tam, kjer si prvoligaško ekipo na Vrhniki. U19 trdno na drugem mestu. dobesedno še učijo, pri če­športniki s svojim pristopom Naslednja članska tekma bo Trenerski dvojec Gašper in mer sta jim v veliko pomoč to tudi zaslužijo. No, v dvora-20. januarja. Trenutno varo-Tomaž Končan odkrito cilja trenerja Elvis Behrič in Rok ni je še nekaj prostora za tiste, vanci Mileta Simeunoviča in na lovoriko državnega prvaka, Železnik. Tudi dekleta so vse bolj konkurenčna v ženski f utsal ligi in so precej zmanjšale raz­korak v kvaliteti med sabo in najboljšim igralkam nogome­ta v Sloveniji. Andreja Prek in Tadej Špicar, ki vodita ekipo v kratkem pričakujeta pr ve toč­ke. Turnir deklet si boste lah­ko ogledali tudi v živo in sicer 28. januarja v domači dvorani. Tudi v naslednjem letu vas vabimo v Slomška, kjer je ve­dno zelo napeto. Čim manj napetosti pa vam želimo v letu, ki prihaja. Srečno, zdravo in aktiv­no novo leto vam želi vod­stvo Futsal kluba Zavas. Zlato za Taekwondo klub Pantar V soboto, 19. 11. 2016, se je Taekwondo klub Pantar Vrhnika pomeril na prvi Odprti Adidas otroški ligi v Slovenskih Konjicah. Klub je zastopalo enajst tekmovalcev v borbah in en tekmovalec vzporedno tudi v kiku. Aljaž Miklavčič je ponovno osvojil zlato v kiku in tudi v borbah! Zlato so osvojili še Tian Kranjec, Leon Lenart Dra­škovič in Nikolaj Bulatović. Prav v slednji kategoriji smo imeli srebrnega Miha Bradača in bronastega Jaka Voljča ter tako prvič zapolnili vse zmagovalne stopničke! Srebrni sta bili poleg Žana Gabrščka tudi tek­movalki Nika Rudolf in Leja Kovačič. Tijan Dević in Gabriel Kopi sta bila bronasta in tako tudi uspešno pripomogla, da je Taekwondo klub Pantar Vrhnika zasedel skupno prvo mesto. Novice iz ŠD Dren Večina mlajših selekcij je s tekmami za nekaj časa zaključila, naše starejše selekcije pa nadaljujejo v zgoščenem tekmovalnem ritmu. Selekciji U12 in U13 igrata zimsko ligo v Radomljah, ob tem pa sta odigrali nekaj prijateljskih tekem. Pomerili so se z vrstniki iz Ivančne Gorice, Celja in ekipo NK Svoboda. Naš cilj je fante čim bolje pripraviti na velik preskok iz igre 9:9 na igro 11:11, ki jih čaka pri U15, zato smo dve od omenjenih prijateljskih tekem odigrali kar 11:11 in bili na obeh tekmah rezultatsko uspešni. V vikendu, ki prihaja, se ekipi odpravljata še na prijateljsko tekmo v Piran. Selekcija U15 prav tako igra zimsko ligo v Radomljah, kjer svoje zna­nje merijo z ekipami iz prve državne lige. Tudi oni so odigrali prijatelj­sko tekmo, in sicer v Celju proti Šampionu. V soboto, 19. novembra, smo v dvorani Antona Martina Slomška or­ganizirali turnir vseh interesnih dejavnosti, ki jih v okviru naše nogo­metne šole vodimo. Tem fantom smo priključili še fante naših selekcij. Fantje so se na turnirju med seboj pomešali v različne ekipe, nato pa med seboj odigrali veliko tekem. Turnir je bil namenjen druženju in zabavi ob igranju nogometa in mislimo, da smo svoj namen dosegli. Z udeležbo in odzivom smo bili zelo zadovoljni. Zelo ponosni smo, da nam je uspelo izpeljati nov velik projekt za našo šolo – postaviti igrišče z umetno travo. To je nov korak naprej k ustvar­janju kar najboljših pogojev za kvaliteten razvoj naših nogometašev. Ekipe na igrišču že trenirajo, njihovi prvi odzivi pa so odlični. Ekipa nogometne šole Dren vam želi lepe, tople in mirne bo­žične praznike in vse dobro v novem letu! Tretji del: Je pa davi snegec pal December je tu. Praznično vzdušje se bliža francoski, ameriški in nenaza­dnje tudi slovenski raziskovalci. vrhuncu, spremlja pa ga živahen ples snežink, Ugotovili so, da je vsaj v polovici ki pokrajino odene v čudovito belo lepotico. vseh primerov nesreč na smuči- Svoja kolesja so zdaj za tiste najbolj neučakane šču kriv smučar sam in ne zgolj smučarje končno zagnale tudi smučarske žičnice. njegove smuči. Sneg naj le pada, vreme naj služi in smuka bo Na progi se včasih ne more­odlična. Pa je to dovolj? mo dovolj hitro odzvati na ne­predvidljive okoliščine in pravo-V začetku tega meseca smo se kot včasih; da se število nesreč časno upočasniti. Odgovor na nekateri smučarsk i navdušenci in posledično poškodb zato dra­ vprašanje, zakaj bi bilo pame­odpravili na vrhniški smučar-stično povečuje. Pa smo danda­ tneje, da stisnemo »bremzo«, je ski sejem, ki je tradicionalno na nes resnično tako zelo ranljivi prav tu. Poskrbeti moramo, da Sodnijskem trgu. Tam smo zase zgolj zaradi novih smuči? v dolino prismučamo raje ka­in za svojo družino lahko kupi-Na smučišču smo svobodni kšno minuto kasneje, kot pa da li rabljeno smučarsko opremo. in kot umetniki snujemo svojo doline zaradi nespametnosti v Naprodaj so bile med drugim podobo čudovitih, po Valvasor­ najhujšem primeru ne vidimo tako znane karving smuči, ki jevo rečeno, vijugastih kljuk. Ker nikoli več. (kot smo omenili v prejšnjem pa nismo sami, se le-te vsake Dejstvu, da smo za nesre­delu) med smučarskimi stro-toliko križajo z drugimi, takrat če večinoma krivi sami, se ne kovnjaki vztrajno kopljejo glo-pa je trčenje z drugim smučar­moremo izogniti. Tu pa se naša bok graben. Le-ta jih ločuje na jem neizogibno. Res je tudi, da smučarsko obarvana zgodba še tiste, ki nove smuči sprejemajo z lahko smučarji od pojava novih ne konča. Nadaljevali jo bomo odprtimi rokami, in tiste, ki nad smuči po hribu navzdol hitreje v prvem mesecu novega leta. njihovo senzacionalnostjo niso švigamo kot včasih. A če sami Morda bo to ravno pravšnji čas, prav iskreno navdušeni. nespametno precenimo svoje da odgovorneje podmažemo Slednji menijo, da so zdajšnje sposobnosti in preveč spustimo naše smučarske »bremze« ter smuči nevarne: da omogočajo zavore, to še ne pomeni, da so za jih začnemo pametneje upora­večje hitrosti kot predhodne nevarnost morebitnih poškodb bljati. klasične smuči; da je smučanje krive smuči. To dejstvo doda- Lea Grom zaradi njih veliko bolj tvegano tno podpirajo avstrijski, nemški, Tudi na Vrhniki šola zdravja Na Vrhniki je od 7. 11. 2016na novo organizirana 130 skupin, kar pomeni, da vsa­ko jutro telovadi cca.3.000 oseb. skupina Društva šole zdravja. Skupina deluje Cilji, ki jih poskušamo doseči za trgovino Depo pri bazenu v centru Vrhnike. pri vsakodnevni jutranji dejav- Ljubljana je v nedeljo, 4. decembra 2016 v ke. Neža Čuk in Nina Žižmond Srečujemo se vsak dan (razen sobote, nedelje in nosti: krepitev zdravja, prijetno sta tekmovali v kategoriji čla­ organizaciji Kluba za ritmično gimnastiko praznikov) ob 7.30, v slabem vremenu pa pod druženje, nova prijateljstva, iz­ nic in se obe zavihteli na naj- Moste gostila mednarodno smetano ritmične nadstreškom na isti lokaciji. menjava mnenj, osvoboditev višjo stopničko; Neža Čuk v gimnastike. Tekmovanja so se udeležile tudi osebnih stisk, odpravljanje sa­ sestavi z žogo, Nina Žižmond Glavna aktivnost društva je pri podplatih. Tako dosežemo mote, vsestransko izboljšanje vrhniške ritmičarke. pa v sestavi s trakom. Obe sta jutranja telovadba na prostem. največjo gibljivost in okretnost kakovosti življenja (predvsem V novem gimnastičnem cen-tekmovalkami 2. skupine. Pri si zlati medalji zaslužili, saj sta Izvajamo vaje, ki jih imenuje-telesa ter zmanjšamo bolečine. starejših občanov). sestavi opravili brez napake. tru na Viču v Ljubljani je pote-članicah 1. skupine je v mno- mo tisoč gibov, stoje, po svojih Vaje vodijo usposobljeni prosto-Informacije so javno dosto­kal že XXVII. mednarodni no-goboju zmagala slovenka Iza Ajda Garbajs je v starostni sku-zmožnostih. Vaje so primerne voljci. Enoletna članarina v dru­pne na strani. w ww.srce-me­ voletni pokal Moste v ritmični Zorec, pri mladinkah pa rusi-pini kadetinj nastopila solidno za vsakogar. V tridesetih minu-štvu znaša dvajset eur. Vabljeni, -povezuje.si/solazdravja gimnastiki. Svoje znanje so nja Lots Ekaterina. V 1. skupini in osvojila 4. Mesto s svojo se-tah razgibamo vse sklepe telesa: da se nam pridružite. Trenutno stavo z žogo. Teja Žučko (vodja skupine) prikazale tekmova lke iz Nem-sta premierno tekmovali tudi začnemo na zapestju, končamo deluje po celi Sloveniji več kot Dek leta 20. decembra nestr­ čije, Rusije, Hr vaške, Srbije, dve vrhničanki. V starostni pno pričakujejo še novoletni Bosne in Hercegovine, Italije, kategoriji 2009 in mlajše je društveni nastop, kjer bodo Švedske, Madžarske, Avstrije, sestavo odlično izvedla Hana predstavile svoje preostale se-San Marina, Slovaške, Črne Poropat in zasedla 4. mesto, v stave. Za marljivo delo v letu gore in Slovenije. Še enkrat več kategoriji 2007 pa je nastopila 2016 bodo vsekakor nagrajene, se je izkazalo, da razvoj ritmi-Živa Mezeg in zasedla 6. me­saj jih bo na nastopu najverje­ke v svetu krojijo tekmovalke sto. V strokovnem štabu Gi­tneje obiskal Božiček. V koli­vzhodnega bloka, vse ostale mnastičnega društva Vrhnika kor si nastop želite ogledati, ste delegacije pa jim počasi sledijo. smo na obe deklici neizmerno vljudno vabljeni. Vstop prost. Tekmovanje je postreglo z ponosni, saj sta svoji sestavi dvema nivojema tekmovalk in opravili z odliko. Urša Cvetko Rebov sicer z najboljšimi tekmovalka-V tekmovanju 2. skupine pa (GD Vrhnika) mi 1. skupine in rekreativnimi so se predstavile tri vrhničan- Akrobatske novice z Vrhnike Poročali smo že, da so se tekmovalci kjer je pokopan Josip Broz Tito, ga preživeli v odlični družbi v malce nervozni, a navsezadnje stovanja v Beogradu zelo uživa­ter veličastno pravoslavno cer-mestu na sotočju Save in Dona-smo z nasmeški na obrazih in li, tako na tekmi, kot izven nje. Gimnastičnega društva Vrhnika v novembru kev.« ve. Smeh in zabava sta nas spre-medaljami okoli vratu zapustili Prepričani smo, da se bo ekipni udeležili odprtega prvenstva Srbije v skokih z »Všeč mi je bilo, ko smo šli na mljala prav na vsakem koraku. dvorano.« duh v prihodnje samo še utrje­ male prožne ponjave. Dodati moramo, da so lep sprehod po mestu in ker smo Na dan tekmovanja smo bili Nedvomno so udeleženci go-val. Akrobati tekmovalci so v športni uspeh in druženje na poti domov strnili v skoraj v čisto vsaki kategoriji telovadnici vsak torek in četr­nekaj izjav. dobili medaljo.« tek. Skupaj z ostalimi člani se »V Beograd smo šli zaradi pripravljajo na tekme nove se-Naša posebna poročevalka kateremu se je pridružil: »Všeč tekme, a smo si bolj kot uspeh zone in na zaključni nastop, ki z avtobusa je svoj prvi zapis v mi je bila vožnja in wifi seveda.« želeli dober vikend. Dobili pa bo 20. decembra v telovadnici beležnico začela takole: »V Be-Izjave so se zvrstile v niz: smo kar oboje.« OŠ AM Slomška. Vsem želimo ogradu mi je bilo najbolj všeč, »Kljub deževnemu vremenu, »Zabavno mi je bilo skakati in čimveč športnih uspehov.ko smo dobili pokal«, sledil je smo se imeli super, saj smo se bil sem zelo vesel, ker sem osvo­ Športni pozdrav, komentar: »V Beogradu mi je drsali po spolzkih beograjskih jil zlato medaljo.« bilo najbolj všeč, ko smo stali na ulicah. Všeč mi je bilo tudi, da »Za nami je nedvomno naj- GD Vrhnika / SM stopničkah in dobili medaljo«, smo si šli ogledat Hišo cvetja, lepši podaljšan vikend, ki smo NAS CASOPIS 444/19.12.2016 C M Y K 59 59 PLANINSKI KOTIČEK 12. 11. - Martinov pohod po Prekmurju Namesto za tradicionalni Martinov pohod Li­tija – Čatež smo se Veseli Triglavci odločili za Martinov pohod Moravske Toplice. Začeli smo pred Terme Vivat v Moravskih Toplicah, kjer so že bili zbrani pohodniki iz različnih koncev Slo­venije. Vmes, ko smo se ogrevali s čajem, kuha­nim vinom ter njihovimi domačimi dobrotami, nas je pozdravil župan, nato pa smo se v dežju, snegu in vetru odpravili na pot po prekmurskih vasicah. Po asfaltni poti so nas koraki vodili do postojanke, kjer nas je ekipa domačinov pričakala z igranjem harmonike, postrežbo toplih napitkov in sladko slanih dobrot. Nato smo pot nadaljevali po makadamski, vremenu primerno blatni poti do cilja pod šotorom, kjer nas je pričakala topla malica – »bujta« repa ter zabavni program. Or­ganizator je pozdravil vse udeležence pohoda, pri čemer se je izkazalo, da je bila naša skupina najštevilčnejša. Ker nas je veter prepihal do kosti, smo se zato v ritmu domačih pesmi zavrteli na plesišču. Sledilo je žrebanje nagrad, katere so v ve­čjem številu, vključno z glavno nagrado, romale v roke naših pohodnikov. Prav tako smo bili priso­tni krstu novega vina, pri katerem je sodeloval naš vodič Boris Rigler. Ob 14.30 uri smo se odpravili v gostilno – vi­noteko »Pri Lujzi«, ki se nahaja v Dobrovniku na okušanje raznih sort vina in domačega bezgove­ga soka ter prekmurske gibanice. Kar dvakrat pa smo bili deležni pogostitve s strani naših poho­dnikov, in sicer nam je vodja tokratnega pohoda Boris Rigler ob grižljajih najboljše sladice zaupal, da odhaja v zasluženi pokoj; pohodniku Martinu Gutniku pa smo ob godu nazdravili s kozarcem dobrega vina. Ekipa Veselih Triglavcev Borisu želi v novi vlogi še veliko zdravja in prijetnih korakov, Martinu pa čestitamo za god in prihajajoči rojstni dan. Branka Gutnik 16. 11. - Na Planini se dogaja ... Na svojem Facebook -u je naš Mitja objavil, kaj se je včeraj in danes, 15. in 16. novembra 2016, dogajalo na Planini. Zapisal je: »Dvig d.o.o je da­nes pripeljal še drugi zabojnik, ki sta ga posodila Primož in Marko Tešar, gradbena mehanizacija. Iz decembrskega koledarčka V zabojnikih bomo uredili začasno kuhinjo in prostor za obiskovalce za čas gradnje nove koče. Tako, končno lahko tudi vidite, da se nekaj dogaja okoli nove koče.« 16. 11. - Z Branetom po Madeiri in Azorih Brane Pahor nas je popeljal po slikovitih krajih biserov Atlantika, kot jih je poimenoval in nas se­znanil z lepotami teh otokov, življenjem na njih, turistični in kulinarični ponudbi, vpletel vmes predstavitev rastlinskega sveta. Ni pa se mogel upreti, da ne bi osvojil kar nekaj vrhov ter si na­slednji trenutek, skupaj z Ines, privoščil kopeli, opazovanje kitov, ki jih ni bilo in še in še. Hvala ti Brane za vse lepote, s katerimi si nas obogatil in nas postavil pred izziv, da se podamo v te prele­pe kraje. S svojim predavanjem si napolnil Malo dvorano Cankarjevega doma in tvoji zvesti obi­skovalci so te podprli pri tvojem predlogu, da vse prostovoljno zbrane prispevke nameniš izgradnji nove Planinske koče na Planini nad Vrhniko. Žal smo te tako zvesto poslušali in gledali čudovite posnetke, ki si nam jih namenil iz tvoje bogate zakladnice posnetkov, da smo pozabili kaj tudi fotografirati. Skupaj zmoremo, kajne Brane? Milan Jerman 27. 11. - Milijon-ti obiskovalec našega spleta Niti ni tako daleč marec 2007, ko smo zagnali našo spletno stran in že nas je te dni obiskal mili­jon-ti obiskovalec, trenutno število vseh obiskov je že: 1, 002.545. Seveda v letošnjem letu dviguje obiskanost strani predvsem izgradnja nove pla­ninske koče na Planini nad Vrhniko in pa razgi­bano delovanje planinskih skupin, ki pridno iz­polnjujejo svoje načrtovane pohode. Hvala vam, da nas tako pridno spremljate, ostajamo še naprej z vami, vaši administratorji. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upoko­jenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogleda­te še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: w ww.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 23. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK Medtem, ko berete te novice, je že pošlo več kot 2100 koledarjev, ki smo jih namenili za zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo nove planinske koče na Planini. Odločitev Gospodarskega odseka, da gremo v tisk kole­darja je bila več kot upravičena. Seveda pa ne bi bilo tega rezultata, če ne bi bilo vas, naših zvestih podpornikov, posameznikov, javnih zavodov in podjetij, ki so prispevali do dneva oddaje tega članka preko 20.000,00 €. Seveda pa zbiranje denarnih, sponzorskih in donatorskih sredstev še zda­leč ni zaključeno, saj nam bosta priključka koče na vodovodno omrežje in elektro omrežje krepko poveča la vrednost načrtovane investicije. Seznam vseh vplačnikov prostovoljnih prispevkov v akciji Koledar 2017 bodo ob­javljeni v naslednji številki Našega časopisa, ko se bo akcija zaključila po krajevnih skupnostih. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 1 Sponzor 2 Sponzor3 Donator 1 Donator 2 Donator 2 Donator 3 Od 12. novembra do vključno 6. decembra 2016 smo prejeli prostovoljne prispevke od nasle­dnjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: anonimni darovalci, Alič Borut, Anzelc Nuša, Baričič Brane, Buček Marko, Černe Silva in Ivan, Debevec Polda, Leskovec – družina, Gabrovšek Ivanka, Grm Jurij, Hren Friderik Istenič Nada in Nace, Juranec Kaja, Justin Betka, Kavčič Mojca, Kogovšek Sašo, Marinč Vinko, Markelj Sašo, Miklavčič Darja in Lado, Novak Vida, Petkovšek Lojze, Petrič Helena in Janez, Predavanje Braneta Pahorja, Prosen Janko in Dani, Saje Sašo, Sladič Viktor, Stržinar Cvetka, Štrakl Breda, Šušteršič Jože, Treven Silva, Vidmar Irena, Vidrih Igor, Vodeb Marija, Zalar Bizjak Sonja, Žerjav Andrej in Žilavec Minka. •sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/ avgust) in •na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Od naših projektantov – P&A TORKAR Projektiranje in inženiring d. o. o., Vrh­nika smo prejeli projekte za izvedbo za odstranitev starega objekta in novogra­dnjo ter bomo začeli naše izbrane izvajalce in njihove podizvajalce seznanjati podrobno z našim projektom. Nadaljevali pa bomo z iskanjem dodatnih sredstev, predvsem pokrovitelje, sponzorje in donatorje v denarnih sredstvih, ne bomo pa se branili tudi ponujenih storitev ali materiala. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek NAS CASOPIS 444/19.12. 2016 C M Y K 60 60 MALI OGLASI fizične in pravne osebe. Infor- za izpust. Cena 100,00 EUR za z nizko, srednje in visokoton- Na Vrhniki menjam prijetno, Prodam otroški voziček Storitve macije na tel. št.: 031 350-076. kos. Vse preostale informacije cem ter bas refleksnim siste­ 32 m2 veliko stanovanje v znamke Quinny Speedi, na št. 040 25 88 99. mom, moči 100W, nizko in sre­ bližini zdravstvenega doma in malo rabljen, brezhiben, rjave Inštruiram angleščino in dnjetonski zvočnik brez ohišja, avtobusne postaje. Stanovanje barve. Rabljen za enega otro­ slovenščino za osnovno in Na hribovski ekološki kmetiji moči, 40W ter glasbeni stolp Če imate poln urnik in je v mirnem bloku v visokem ka. Cena 50 evrov. srednjo šolo; sem profesorica vam nudimo kokošja jajca. Korting-300, z radijem, kaseto­ vam čez dan zmanjka časa za pritličju in je vpisano v zemlji- Gsm 041 617 151, (Nataša). z večletnimi izkušnjami pri Mogoča dostava po dogovoru. fonom in ojačevalcem, ugodno hišna opravila, vam nudim ško knjigo. Obsega kuhinjo z inštruiranju. Informacije na Tel.: 031 526 543 (Marija). prodam. Cena po dogovoru.Tel.: čiščenje (sesanje, pomiva- jedilnico, sobo z balkonom ter Prodam digitalni TV tel. št.: 031 350-076. 031/844-575. nje tal, prah ...) stanovanja kopalnico z WC-jem. Ker sta-sprejemnik in anteno Big Kupim motorno žago znamke ali hiše. Cena po dogovoru. novanje presega potrebe naše Star. Cena po dogovoru. Tel.: Nudim učno pomoč šo- Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-Zaradi zaprtja obrti proda- Kontaktna št. 040 744 502. družine, iščemo zamenjavo za 041 549 280 loobveznim otrokom za njeno, malo rabljeno, novejšo, jam lepo ohranjene delovne večje stanovanje (na Vrhniki) z matematiko, angleščino in in motorno kosilnico, in pisalne mize, stole, omare, Naučim vas oblikovati iz dogovorom ob našem doplačilu. Prodam kvačkane prtičke slovenščino. Po izobrazbi sem bočno na nitko, takoj kupim za skladiščno omaro s tridesetimi gline. Več informacij na tel. št. univ. dipl. pedagoginja. Imam Ponudbe na gsm 041-962-888. iz belega garna ter gobeline gotovino. Tel.: 041/541-858. predali za droben material, sten­051 346 179. oziroma slike v okvirju. Pro­večletne izkušnje na podro­ske predalčnike z električnimi Na Dolu pri Borovnici prodam dam tudi električni pekač čju poučevanja. Pri svojem Odkupujemo krave, telice in komponentami, stek leno vitrino Katering za dogodke kot zazidljivo parcelo v izmeri premera 50 cm. Telefon: 031 delu sem uspešna. Lokacije bike za zakol. s kovinskim ogrodjem, osci­ so: sv. krst, sv. birma, valete, 1100 m2. Cena po dogovoru. 439 994. poučevanja: Vrhnika, Log Tel.: 031/387 922. loskop in še kaj. Mogoč ogled poroke, maturanski plesi, roj- Telefon: 041 439 499. - Dragomer, Horjul in Borov­po predhodnem dogovoru na stnodnevne zabave, pikniki … Prodam elektromotor z nica. Več informacij: 041 878 Motokultivator, koso, mul-telefonsko številko: 031 619 322 Pijača po nabavnih cenah za V Horjulu oddam prostor v vodno črpa lko, strešnik 661. Lepo povabljeni. čar, frezo, traktor, priko-(Vrhnika). bralce Našega časopisa. Tel.: velikosti 40 m2, primeren za Tondach: norma – 50 kosov, lico in drugi stroj, tudi v 051/684-975, Zavod Jeterbenk. skladišče ali mirno poslovno zareznik – 100 kosov. Pro- Samskim pomagamo najti okvari kupim (041 407 130). Prodamo mizo za namizni dejavnost. Možnost najema dam tudi voz gumar. Tel.: 031 novo ljubezen - življenjskega tenis, popolnoma novo, skupaj Nudim strokovno pomoč dodatnega prostora za pisarno. 255 648. partnerja. Organiziramo Suha drva, več vrst (bukova, s priborom. Miza je zložljiva. pri težavah s partnerskim Cena po dogovoru. Kontakt: zmenke z ujemanjem – ena hrastova, sadna ...), prodam. Cena je 150 evrov. Informacije odnosom in pri vzgoji otrok. 041-692-666. Prodam tri starejše lesten­ na ena, izlete ter butične spo-031 277512. na tel. št. 041 675 943. Tel.: 041 239 769 ali w ww.src­ ce (lustre) in starejši kotel za znavne dogodke za samske. na-moc.si. Prodam manjšo samostojno Sprejmem stare deske, ore-žganjekuho. Tel.: 031 627 959. Več informacij lahko dobite stanovanjsko hišo na Bloški hove, češnjeve, jesenove... Tel.: na gsm: 041 564 939, w ww. Vedežujem in rešujem vse Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, Za primerno ceno iščem 031 643 602. planetzmenkov.si & planetz- Delo vaše težave, večinoma zakon-adaptirana l. 1975. Priključki: vo- prostor (okolica Vrhnike, menkov@gmail.com. ske. Zato, če jih imate, pokličite, dovod, elektrika, telefon, poleg Iščem primeren travnik Dobrova, Horjul ali Polhov rešila bom vašo težavo po zelo hiše stoji gospodarsko poslopje, za postavitev čebeljih panjev. Gradec) za postavitev jajco-Iščem delo na območju Poučujem klavir in elek­ hitrem postopku. Tel.: 051 251 hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s Dostopno z osebnim avtomo-mata. Telefon: 031 550914 Vrhnike: proizvodnja, razvoz, trične klaviature. Ponujam 489. pripadajočim zemljiščem (970 bilom. Lokacija okolica Drago-pomagam lahko tudi pri sečnji možnost učenja pri meni na m2) je bremen prosta in vpisana merja ter relacija Dobrova–Pol-lesa. 031-616-031 Vrhniki ali pri vas doma. Več Prodam glasbeni stolp Nudim energijske tret- v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi hov Gradec. Sporočite na gsm: informacij: 041 878 661. »Sharp« (radio, kasete, CD) z maje in svetovanje za prostor za parkiranje. Hiša je 040/470-222, Matjaž V svoj kolektiv sprejmemo de­ zvočniki. Cena po dogovoru. osebno in duhovno rast. potrebna adaptacije. Energijska kle za delo v strežbi v Horjulu. Telefon: 031 643 212. Telefon: 051 346 179. Sem družinska mediatorka. oznaka stavbe: G. Cena po dogo-Prodam kranjsko podolgovato Tel.: 041 537 844. Nudim pomoč pri reševanju voru. Za več informacij prosim repo. Kosmato ali olupljeno. Dva zvočnika v lesenem Nudim učno pomoč šoloob- sporov. Mediacija je oblika pokličite: 041 502 870. 031 683 050. ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, veznim otrokom. Po izobrazbi alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh sem pedagoginja in imam V Srednji vasi pri Polhovem Prodam bukova drva, suha, veliko izkušenj ter zagotavljam vpletenih, brez posredovanja Gradcu (na lepi lokaciji) pro­žagana na dolžino 0,5 m. Tel: odlične rezultate. Več informa-sodišča. Povabljeni. Kontakt: dam zazidljivo komunalno 041 807 941 cij: 051 346 179 041 878 661 opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do Prodam mešana suha drva Računovodske storitve in parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: (mešana: bukev, hrast). Telefon: davčno svetovanje že od leta 041 653 155 ali 01 75 40 636. Nepremičnine, 031 852 871. 1999, Andreja Piskač s. p., Hor­julska cesta 116, 1356 Dobrova. gradnja Kupujeva hišo z vrtom na ob­041 581 584 ali 040 904 859. močju Vrhnike in okolice. Cena Prodam leglo terierjev jack Starejšim osebam nudim vso Oddam sobo s kopalnicodo 150.000 evrov. Tel. št.: 040 russell z rodovnikom, brez oskrbo na domu, tudi nepo-211 54 4. in sanitarijami v stanovanjski papirjev. V pasji družinici je kretnim. Ozdravim levkemijo, hiši v horjulski dolini. Kon­šest samčkov in ena samička. sladkorno bolezen, nekatere Zamenjamo lastniško dvosob­takt na št. 051 318 052. Kužki so bele barve, glava in vrste raka. Preprečim osteopo- no stanovanje, 62 m2, letnik lise na hrbtu pa so rjave in Prodam zazidljivo parcelo rozo. Zeliščar, 031 006 155. 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za črne barve. Datum kotitve – 1. v izmeri 530 m2 za gradnjo cca 45 m2 veliko v pritličju ali z november. Kužki so zdravi, stanovanjske hiše na Lukovici Sestavimo različne po­ dvigalom v centru Vrhnike. Tel: živahni in igrivi. Cena: 250 pri Brezovici. Vsa infrastruk­godbe, uredimo zemljiško­051 355 143. evrov in stroški cepljenja (pri­tura, na katero se objekt pri­knjižno stanje, svetujemo pri bližno 50 evrov). Informacije: ključuje, je ob parceli. Dostop dedovanju in delovnopravnih Prodam 2 nova ALU okna, 90 040 546 385. urejen po asfaltirani cesti razmerjih. Pokličite na tel. št: x 90 cm, z ruletami in zunanjimi doparcele. Za dodatne infor­ 051-318-052. policami. Prodam tudi elektro macije pokličite po telefonu gradbeno omarico oziroma Starine na: 030 931 750. Inštruiram matematiko za ploščo. osnovno in srednjo šolo, tudi Telefon: 041 751 421. Star mizarski ponk, skrinje, Dobrova z okolico: iščemo v na vašem domu. Informacije omare, voziček ciza, kripa ali najem garažo, velikosti 20 m2. na telefonsko številko: 031 lojtrnik in druge stare predme-Tel.: 041 832570. Turizem te kupim. Tel.: 031 878 351. Izvajamo najrazličnejša Poceni prodam PVC okna, Podarite odvečne knjige, zaključna dela (k rovsko- 1 kom – 180 x 140 cm, 2 Lep apartma za do 4 osebe, priročnike …? Pokličite, z -k leparska, izdelava podstreh, kom – 80 x 140 cm. Tel.: 031 Červar – Porat (do Poreča 5 veseljem pridem, jih odpeljem vgradnja in dobava oken, bar- 627 959 km), blizu morja, infrastruktura in ohranim. Tel.: 030 996 225. vanje napuščev in fasad, knauf kolesarske in sprehajalne poti, suhomontaža, izvajamo adap- Izdelujem razne leseneoddajam po ugodni ceni. Tel.- Prodam kamnit portal vrat tacije...). Imamo svoje stroje in konstrukcije (nadstreški, 041 828 455. in rešetke za okna (gavtre). orodje, s katerimi zagotavljamo ostrešja, zamenjava kritine, Telefon: 031 730 552. visoko kvaliteto in zaključek izoliranje podstrehe, vsa kle­ projekta v dogovorjenem roku. parska dela – žlebovi). Opra- Smo z Vrhnike. LesnaMont vim ogled, svetujem, izdelam Kmetijstvo d.o.o. : 041 792 742 predračun. Možnost dobave Ostalo vsega potrebnega materiala Lektoriram vse vrste besedil in odvoz odpadnega. Telefon: Prodamo dve PVC-cisterni, Imam več ženskih oblačil, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s v slovenščini, tudi diplomske 041 653 428. lepo ohranjenih. Pokličite na kovinsko armaturo in ventilom naloge in strokovna besedila za številko: 01 755 10 18. NAS CASOPIS 444/19.12. 2016 CMYK 61 61 OGLASI Vesele praznike vam želi trgovina ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE Roman Jesenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si NAS CASOPIS 444/19.12. 2016 C M Y K 62 ZAHVALE IN OGLASI 62 NAS CASOPIS 444/19.12.2016 C M Y K 63 63 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica, se je glasilo: »Raz­stava Moja Ljubljanica«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim:Filipu Rupniku iz Dragomerja, Andreju Končanu iz Horjula in Bogomirju Trohi iz Borovnice.Nagrajenci bodo nagrade – družinske karte za ogled muzeja - prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. januarja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanjaZavod Ivana Cankarja Vrhnika. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Reši me! TELEFON: • HA, HA! GLISTE SO TAKO NEUMNE! TAM ZUNAJ JE ENA IN SI JE GLAVOGREVA POMAGATI? POTREBUJEŠ POMOČ? ZATAKNILA V LUKNJO. PRIJATELJ GA ZAKAJ TAKOPOSKUŠA ŽE CELO JUTRO REŠITI. PRAVIŠ? OLI IN KRIŠTOF PRAV. KAKO OTROCI PIJEJO VODO DROBNE RESNICE VSAKDANA... Brian Gordon MED IGRANJEM MED ŠPORTOM VODA? NA, PIJ! NE. NE, HVALA. VEČERJA ko pa so že v postelji A BOŠ KAJ PIL? ne! jaz bi pil!! PIERS BAKER Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 444/19. 12.2016 C M Y K 64 64 24X 2,50€* 60 €** * Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. ** Ob enkratnem plačilu ob vezavi 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net