j* "' '.. ■■■r-M. "m GLAtSILU SZDL Velenje, 3. februarja 1978 Številka 5 (415) Cena 4 din iridemtirano enkrat več možnih kandidatov kot leta 1974 kupno scejo občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference socialistične zveze smo tudi v občini Velenje pili v zalključno, najbolj intenzivno obdobje priprav na spomladanske skupščinske volitve — Priprave na volitve že tajajo seestavni del sleherne družbeno politične in samoupravne aktivnosti — Premiki v podružbljanju kadrovske itike — ;Z volitvami bomo potrdili in uresničili geslo „prave ljudi na prava mesta" in s tem še bolj utrdili zavest in pričanje;, da smo z delegacijami in delegatskimi skupščinami ter uresničevanjem pravic in odgovornosti v njih na pravi poti, na poti uveljavljanja resnične socialistične samoupravne demokracije bročali sumo že, da je bila januarja i v sejni dvorani pščine občine Velenje pna seja občinskega sveta k sindiksatov in občinske ference socialistične zveze, seji, ki jijo je vodil Marcel Ived, preddsednik občinskega a ZSS, jee podal poročilo o 5ku polititičnih in organiza-to kadroovskih priprav na tve v nnaši občini Jože ler, preddsednik občinske ference S2ZDL. skupno) sejo občinskega a ZSS irin občinske konfe-x SZDL , smo tudi v občini tnje vstoopili v zaključno, >otj intetenzhmo obdobje trav naia spomladanske pščinske volitve 1978. V travah na k bližnje volitve smo i v Šaleleški dolini dokaj robno ococenili uveljavljanje azvoj delelegatskih razmerij in sina. Ob t tem ob prenekateri osti in paomanikljivosti ugo-jamo, da a stopamo v novo idatno obbdobje z bogatimi lšnjami 1 tudi lastne dele-ike prakse«. 'ako v javavni razpravi kot na pni seji občinskih volitev ne sindikaiatov in socialistične ce je biMo poudarjeno, da irav na spcpondadanske volitve gre ocenenjevati točer.o od i drugih - za p< podpredsednika SO on RESN5NIK - za predstdsednika zbora zdru-sga dela M Marko PURNAT - za predsedsednika zbora kra-ih skupntpnosti Ivica KOZO-FC - za predredsednika družbeno-tičnega a zbora Edi HER-N - za predredsednika izvršnega a Anton \n VRHOVNIK. . ložni karkandidati za nosilce ilnih funkinkcij v skupščinah oupravnihnih interesnih skup-ti so: - občinskiska skupnost vzgoje rob raževar vanja: iredsedniknik skupščine Franc GLIC, pre predsednik IO Franc LTE, - občinsknska kulturna skupit iredsednikiik skupščine Anton MAN, prepredsednik IO Peter KO, občiniinska raziskovalna pnost: iredsednikiik skupščine Anton VOLOVŠI/ŠEK, predsednik IO e KORBEBER, občinčinska zdravstvena pnost: iredsednikiik skupščine Nikolaj RJANOV3VIČ, predsednik IO nc FIRŠTŠT, — občinska skupnost socialnega skrbstva: predsednik skupščine Franja SUHOREPEC, predsednik IO Zora BIDER, — občinska skupnost otroškega varstva: predsednik skupščine Jožica PEČOVNIK, predsednik IO Stane KRANJC, — skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja: predsednik skupščine Stanko PRODNIK, predsednik IO Pavlina JOŠT, — samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje: predsednik skupščine Fanika KRIŽNIK, predsednik IO Rado RAKUN, — samoupravna interesna skupnost za stanovanjsko problematiko: predsednik skupščine Rajko SELIŠNIK, predsednik IO Silvo JOŠT, — skupnost socialnega skrbstva: predsednik skupščine Anton KREFELJ, predsednik IO Marta ŽAGAR, — občinska telesnokulturna skupnost: predsednik skupščine Kristjan PLANOVŠEK, predsednik IO Janez ŽAGAR. REPUBLIŠKO PRVENSTVO ZA CICIBANE Smučarski skakalni klub Velenje bo organiziral jutri, 4. februarja prvenstvo SR Slovenije za cicibane. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, cicibani pa bodo skakali na 15-metrski skakalnici. Če bodo snežne razmere na skakalnici pri velenjskem gradu neugodne, bo tekma na skakalnici v Mislinji. Na skupni seji občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL Velenje so potrdili predlog, da naj bi imel občinski družbenopolitični zbor v prihodnje 35 delegatskih mest. Nadalje so potrdili predlog evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor ter predloge evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine ter skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih (o tem smo poročali v 3. številki NČ 20. januaija 1978). Delegati občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference socialistične zveze pa so na skupni seji 26. januaija 1978 podprli tudi predloge evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v Socialistični republiki Sloveniji, in sicer Sergeja Kraigheija znova kot možnega kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije, Milana Kučana kot možnega kandidata za predsednika Skupščine SR Slovenije in dr. Antona Vratušo za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. fožrni kandidati v Mozirju Zadnji torek, 31. januaija, je bil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje referendum, na katerem so se zaposleni odločali za sprejem več samoupravnih sporazumov. Velika večina delavcev se je po široki javni razpravi, ki je bila od 15. decembra 1977 do 15. januaija 1978, odločila za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gorenje, sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in drugih aktov. Pripombe, predloge in stališča iz javne razprave je uskladila posebna komisija, Ivan Vavpotič: Portret Otona ŽUPANČIČA, olje, platno i Kot vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku je tudi letos Kulturni center Velenje pripravil zanimivo in obsežno razstavo umetniških det starejše slovenske umetnosti. Tako bodo v okviru petkovega kulturnega večera 3. februarja 1978 odprli pregledno razstavo slik in ilustracij Ivana Vavpo-tiča, katerega 100 let rojstva bi morali lani proslaviti vsaj z veliko retrospektivno razstavo. Za to razstavo je zbranih 34 oljnih slik, od katerih jih je 12 posodila Narodna galerija v Ljubljani, ostala pa so predvsem zasebna lastnina. Med zanimivimi umetninami bo gotovo portret Otona Župančiča in Drago ti na Ketteja. Razstavljene bodo tudi originalne ilustracije iz pravljice Frana Milčinskega: TOLOVAJ MATAJ. Razstava bo odprta do 2. marca 1978. Izdajo barvnega kataloga je omogočil Zavod za urbanizem Velenje, ki je tudi pokrovitelj razstave. Ob otvoritvi pa bo spregovoril umetnostnozgodovinski kritik dr. Emilijan Cevc. Ob otvoritvi bo tudi krajši koncert znane slovenske pianistke Marine Horak. Horakova se je rodila leta 1944 v Ljubljani in nastopala že skoraj po vsej Evropi. Te dni se zopet mudi v domovini in se bo v Velenju predstavila s svojim popularnim programom: Mozart, Schumann, Debussy in Chopin. Po poteh XIV. divizije Tudi letos mladi naše občine po poteh legendarne XIV. divizije — Letošnji pohod že deseti — Trajal bo dva dni 18. in 19. februarja — Ob koncu pohoda bodo na Gori jurišev proslavili 34-letnico prihoda Štirinajste na Štajersko Tudi v naši občini je veliko občanov, ki kurijo s plinom. Podobno kot drugod so tudi v Starem Velenju pred skladiščem „Železnine" dolge vrste. Trgovina namreč zalaga s plinom občane Šoštanja, Pesja, Velenja; skratka vse Šaleške doline. Potrošniki se upravičeno hudujejo, ko čakajo na plin tudi po več dni, da o urah ne govorimo. In če se hočeš uvrstiti med tiste redke srečneže, ki se vračajo domov s polno plinsko bombo, je potrebno stopiti v vrsto že pred pol sedmo uro zjutraj, plin pa dobiš šele okoli 12. ure - seveda če imaš srečo. Ali se resnično ne da odpraviti čakanja v prazno? Uspel referendum IGO Gorenje Velika večina delavcev Gorenja se je odločila za sprejem več pomembnih sporazumov delavski svet TGO Gorenje Velenje pa je predlog dokumentov potrdil na seji 25. januaija letos. Na torkovem referendumu so se za združitev v delvno organizacijo Gorenje Velenje odločili delavci v naslednjih temeljnih organizacijah združenega dela: Pralna tehnika, Štedilniki, Kuhalni aparati, Hladilna tehnika, Elektronika, Pohištvo, Galvana, Plastika, Gostinska enota, Mali gospodinjski aparati Nazaije, Avtopark, Vzdrževanje, Embalažnica, ' Zamrzovalniki, Orodjarna in Konden-zatoiji Rogatec. Vrsto let že mladi iz naše občine hodimo po poteh slavne XIV. divizije, ki je v svojem junaškem pohodu na Štajersko, februarja 1944. leta še bolj podžgala in razširila ogenj revolucije na Štajerskem. V letošnjem letu je pred nami X. tradicionalni pohod „Po poteh XIV. divizije". Ta pohod organizira komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter ohranjevanje tradicij, skupaj z osnovnimi šolami, teritorialno obrambo, Zvezo združenj borcev, Zvezo rezervnih vojaških starešin in družbeno političnimi organizacijami občine Velenje. Letošnji pohod bodo pripravili 18. in 19. februaija, udeleženci pa bodo razdeljeni v dve pohodni enoti, ki se bosta drugi dan pohoda združili na Graški gori. Tu se jima bodo priključili tudi udeleženci množičnega pohoda na „goro jurišev". Prvo pohodno enoto bodo sestavljale mladinke in mladinci osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, v drugi enoti pa bodo mladinci prostovoljci in vsi tisti, ki so evidentirani kot možni kandidati za sprejem v enote teritorialne obrambe. Na pohodu bodo poleg mladih iz naše občine sodelovali tudi mladinci iz pobratenih občin, vojaki celjske garnizije, člani Zveze rezervnih vojaških starešin in Združenja zveze borcev, taborniki, planinci, člani najraz- ličnejših društev in organizacij ter vsi ostali delovni ljudje in občani naše občine, ki bodo to želeli. Vsi tisti, ki se dvodnevnega pohoda ne morejo udeležiti pa se bodo zbrali v nedeljo, 19. februaija ob 8. uri zjutraj na Titovem trgu v Velenju, od koder bodo kot tretja pohodna enota krenili preko Hrastovca, in Škalskih Cirkovc na Graško goro. Tu se bodo popoldne tega dne srečala vse tri enote in ekipa patruljnega pohoda „Graška gora 78", za katerega velja poseben razpis. Po vsem tem bo ob 12. uri na Graški gori proslava ob 34. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko. Prav je, da se čimveč mladih iz šol in osnovnih organizacij ZSMS udeleži tega množičnega pohoda in da tako resnično dokažemo, kako cenimo vrednote naše revolucije. Naše geslo naj bo: „Vsi člani osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine na množični pohod!" ir V drugi polovici tedna bo »blačno s padavinami, v no-ranjosti Slovenije deloma cot dež, deloma kot sneg, iz->oljšanje se pričakuje v ne- Idejnopolitično usposabljanje komunistov Na temelja ocene in sklepov pete seje CK ZKS je nastal dokument, ki opredeljuje sistem idejno političnega usposabljanja v Zvezi komunistov. Zagotovi naj bolj organizirano, povezano in usklajeno delovanje vseh, ki se ukvarjajo z usposabljanjem ter prispeva k hitrejši preobrazbi družbenih, gospodarskih in političnih odnosov. Gre torej za dokument, ki zajema vse dosedanje in tudi nekatere nove oblike idejno-političnega izobraževanja skupaj z napotki, zahtevami in priporočili za čim hitrejšo in uspešnejšo uveljavitev novega sistema usposabljanja v Zvezi komunistov. V skladu s tem bo komite OK ZKS Velenje tudi letos nadaljeval z- že ustaljenimi oblikami izobraževanja, kot so seminar za kandidate za sprejem v ZK, seminar za novo sprejete člane ZK ter politično šok) ZK v občini. Nekatere od teh oblik bodo vsak čas začele delo, kot na primer, seminar za novosprejete v Gorenju ter politična šola na REK, ostale pa še pripravljajo. Poleg tega uvajajo letos tudi dve mm obliki idejno političnega usposabljanja, to je dopisna šola marksizma in pa trimesečni seminar, ki bo potekal iz dela. Prva bo pričela delo med 6. in 10. februarjem in bo potekala tako, da bodo slušatelji povsem individualno predelovali teme, razdeljene na več področij. Tako pridobljeno znanje bodo sproti tedensko na skupnih sestankih preverjali in pod nadzorstvom mentorja dopolnjevali. Seja IS V ponedeljek in torek je bila seja izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Obravnavali so dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letošnjem letu. Ta dogovor podpišejo Izvršni sveti Skupščine SR Slovenije in Izvršni sveti Skupščin občin. Z njimi pa se podpisniki obvezujejo za dosledno izvajanje ključnih nalog iz Resolucije, kar bo omogočilo, da se na področju tržišča in cen postopno in selektivno odpravljajo najbolj izrazita nesorazmerja ter da bo rast cen in življenskih stroškov pod rastjo, doseženo v letu 1977. Celotni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 in njegova obrazložitev bo v celoti objavljena v delegatskem Našem času. Razpravljati so tudi o družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS in dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu. Tudi ta dva dogovora bosta v celoti z obrazložitvami objavljena v delegatskem Našem času. Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji sklenejo Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Skupščin občin v Sloveniji. Poleg tega pa je bil na dnevnem redu tudi Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževar in obnavljanje objektov sploš komunalne porabe v občini Veler za leto 1978, predlog odloka spremembi proračuna obči Velenje za leto 1977, predlog odi ka o proračunu občine Velenje leto 1978, predlog odloka o tržne redu za poslovanje trga na drobno, predlog odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Velenje, naloge in program dela kadrovske službe, ter predlog sklepa o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Rekreacijski center Trebeliško. Dopisna šola marksizma ima sedem tematskih področij, ki se vsebinsko dopolnjujejo in predstavljajo celovito spoznanje naše družbene stvarnosti v luči Marksove misli. Druga nova oblika idejno političnega usposabljanja bo pričela delo nekoliko kasneje in predstavlja že nekoliko višjo obliko izobraževanja v ZK. Slušatelji bodo vsakodnevno prisostovali predavanjem v dopoldanskem času, pri čemer jim bodo vse bonitete iz delovnega razmerja seveda ostale. Ta oblika izobraževanja je nedvomno zahtevnejša in bo ravno tako, kljub predavanjem, terjala še obilico samostojnega dela in študija. Pri vsem tem moramo imeti stalno pred očmi osnovni cilj idejno političnega usposabljanja v Zvezi komunistov, to je usposobiti komuniste za politično delovanje, s katerim se bodo zavzemali za cilje socialistične samoupravne družbe, znali pri tem potegniti za seboj množice in idejno razorožiti nosilce nasprotnih teženj. Uresničevanje vodilne idejno politične in akcijske vloge Zveze komunistov je mogoče le na podlagi ustvarjalne uporabe marksizma. Sodobna družba ne more biti zasnovana zgolj na spontanem, občasnem in pragmatičnem znanju. Komunist se mora stalno učiti, se seznanjati s klasičnimi in sodobnimi dosežki marksizma in se tako usposabljati za spoznavanje, razumevanje in razlaganje družbenih pojavov ter za odkrivanje perspektiv delavskega razreda in delavskega gibanja (sklepi 7. kongresa). Petrol je ali pa še bo škodo poravnal Julija letos je Petrol - tozd zemeljski plin pričel gradnjo plinovoda na območju naše občine. Trasa plinovoda poteka preko Šentilja, Bevč, Šeleka, Konovega, Skal in Ple-šivca. Lokacijsko tehnično dokumentacijo za območje naše občine je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, trasa pa poteka, kjer je le možno, ob daljnovodu, da bi se s tem izognili še dodatnim presekom skozi gozdove. Po strmih in kame-nitih področij ter travnikih in njivah. Predstavniki Petrola so z lastniki zemljišč podpisali pogodbe, s katerimi so le-ti dovolili uporabo zemljišč za izgradnjo plinovoda. Po projektu je bil predviden delovni pas trase v širini od 10 do 14 metrov. Ta pasje izvajalec izravnal in usposobil za premik mehanizacije, ki je potrebna za izkop jarka, dovoz in polaganje cevi. Pas pa je izvajalec precej razširil, in z izkopanim materialom uničil dodatne površine.' Tako je nastala škoda precej večja, kot so na začetku ocenili. To je povzročalo precejšnja negodovanja. Poleg tega so lastniki zemljišč tudi dvomili, da jim bodo škodo res poravnali. Zaradi tega je sklical oddelek za gospodarstvo sestanek s prizadetimi in investitorjem plinovoda. Investitorji so ponovno zagotovili, da bodo poravnali vso škodo, ki so jo povzročili z gradnjo plinovoda. Dogovorili so se tudi, da bodo najprej reševali tiste primere, ki so najbolj nujni, kot na primer vodovodi, ceste in podobno. Najbolj prizadetim so predstavniki francoske firme Spie Batignolles Nacap takoj poravnavali določeno škodo ali pravico uporabe njihovih cest in zemljišč na osnovi dogovora. Odškodnino so plačali v gotovini. Naj pa ob tem povemo, da bo vso odškodnino plačal Petrol, francoski predstavniki pa so jo izplačevali samo zato, da so dela lanko nemoteno nadaljevali, je pa tudi ta denar Petrolov. Nekateri prizadeti so namreč menili, da odškodnine ob odhodu izvajalcev ne bodo dobili. Na sestanku, ki je bil prejšnji teden so ponovno pregledali kako je izvajalec svoje obveznosti izvršiL Ugotovili so, da so z vsemi prizadetimi sklenjene pogodbe, vseh računov investitor sicer še ni poravnal, vendar lahko trdimo, da najnujnejše je. Tako so odplačali odškodnino za poškodovane vodovode, nekaj je sicer takih primerov, da vodo dova-žajo, ker je v zimskem času gradnja vodovoda nemogoča, prav tako so poravnali škodo povzročeno na cestah, dokončno pa bodo z lastniki poračunali po končani gradnji plinovoda, to je nekje maja ali junija letos. Predstavnik Petrola je na sestanku ponovno poudaril, da bo Petrol poravnal vso škodo, ki je bila pri gradnji plinovoda povzročena, vendar ne bodo dovolili, da posa- mezniki izkoriščajo priložnost in računajo tudi na odškodnino, ki je niso upravičeni dobiti. Gre namreč za družbeni denar, ki pa se ne more razmetavati. Škodo bodo ocenili sodni cenilci, da nihče ne bo oškodovan. MIRA TAMŠE Vrtec bo; kaj pa otroci? V Lesni je zaškripalo Uspel referendum ni zagotovilo za pravilno urejenost samoupravnih sporazumov — V temeljni orga. nizaciji združenega dela nihče razen delavcev ne; more odločati o njihovem delu in o rezultatih njihovega dela, se pravi o dohodku (E. Kardelj) Popolnoma razumljiva je naša skrb in želja zagotoviti predšolskim otrokom kar najboljše pogoje za zdrav razvoj in srečno otroštvo, iztrgati jih iz našega drvečega vsakdne in jim nuditi sodobne oblike vzgoje in varstva. V zadnjih letih se tudi pri nas vse bolj soočamo s potrebo po gradnji novih vzgojnovarstvenih zavodov, ki je povezana z velikim zaposlovanjem žena in s spoznanjem, da so otroci tako bolj pripravljeni za prve šolske korake in prihodnje samostojno življenje. Tudi v naši občini smo v tej smeri storili veliko, več kot smo pričakovali, več kot smo načrtovali. Še leta 1975, ko smo imeli v vrtce zajetih 873 otrok, je bila optimistična prognoza, da bomo do leta 1980 zajeli nadaljnih 640 otrok, ali 160 na leto. Sedaj pa načrtujemo, da bomo do konec letošnjega leta v vzgojno varstvenih zavodih v naši občini zajeli skupno 1.500 otrok in je tako prejšnja številka že prekoračena. Številni novi vrtci so zrasli v naši dolini v tem kratkem času. Ko smo delno zadostili najnujnejšim potrebam v mestnih krajevnih skupnostih, so se začeli bolj odločno oglašati tudi krajani posameznih večjih vaških krajevnih skupnosti in dokazovati potrebnost gradnje takšnih vzgojno varstvenih ustanov v teh krajevnih skupnostih. Zraslo je nekaj manjših vrtcev. Želje in zahteve krajanov pa so bile včasih tudi večje od potreb in tako se je zgodilo, da smo zgradili vrtec, ki je bil večji, kot je bilo za tisti kraj potrebno. Takrat je bilo izrečeno nekaj hudih besed. Obljubili smo si, da se to ne bo ponovilo. In vendar. Kot da sedaj stojimo pred enakim problemom. Problemom vrtca v Topolšici. Krajani te krajevne skupnosti so se že nekaj časa čutili zapostavljene - Ničesar ni pri nas. Nič se ne gradi. In toliko vsega potrebujemo. Najbolj pa šolo in vrtec. Sola je res v zelo slabem stanju, nujno kliče na popravilo. Vrtec je v šol Čeprav je prostor zanj preurejen, res ni najbolj primeren, otroci pa nimajo tudi igrišča. Potreba po novih, primernejših, sodobnejših, boljših prostorih, je nujna. Tako so opozarjali krajani in njihova opozorila so bila utemeljena, a žal, tako je videti, le do tu. V Topolšici naj bi po predlogu krajevne skupnosti zgradili vrtec s tremi oddelki (60 otrok), saj je število otrok dovolj veliko in bo vrtec skoraj poln. Kljub opozorilom strokovnih delavcev, da je v sedanjem vrtcu le 14 otrok in da bo v novem vrtcu skoraj gotovo odveč en oddelek, v krajevni skupnosti niso popustili. Zbrali so podpise staršev, ki so pripravljeni dati otroke v vrtec in tako prišli do številke, ki je segla preko 50. Sredstva za gradnjo so bila na seji Skupščine samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo odobrena. Investicijska vrednost objekta naj bi bila po predračunu 6 milijonov dinarjev. En milijon bo iz sredstev samoprispevka dala sama krajevna skupnost. Vrtec je pred gradnjo. Govorice pa se niso pomirile. Vse bolj je slišati trditve, da vrtec ne bo poln. Tudi v sami Topolšici so se očitno prestrašili odgovornosti, saj se je pojavilo mnenje, če vrtec ne bo poln, bodo prostore dobili taborniki ah kakšna druga organizacija! Je to prav? Bomo na tak način zapravljali sredstva združenega dela, ki so namenjena za otroško varstvo? Mar ne bi še enkrat preverili točnost podatkov, realno ocenili potrebe in zanemarili lokalistične težnje. Morda tudi ne bi bilo odveč, če bi ponovno razmislili o predlogu, da se zgradi vrtec z dvema oddelkoma v enem od načrtovanih novih blokov. Za delavce in organizacije združenega dela naj bi bil letošnji januar prelomen mesec, mesec, ko smo se sunkovito reševali spon, ki so nas utesnjevale pri delitvi osebnih dohodkov in odločno utirali revolucionarno obdobje k pravilnejšim družbenoekonomskim odnosom, tudi k pravilnejšemu nagrajevanju dela. Ovrednotenje dela in nalog ter izbor delavcev zanje je bilo gotovo trd oreh, ki je zahtevalo vestnost, pronicljivost in ki je bilo specifično od tozda do tozda, od delovne organizacije do delovne organizacije. Tako smo vsaj pisali, želeli, zahtevali. Ko je pred dnevi završalo v šoštanjski lesni, ni bil to prvi primer v Sloveniji, a prvi v naši občini. Lesna se že od nekdaj otepa s težavami, ki so tesno povezane s problemi vse slovenske lesne industrije in z lastnimi, že večkrat precenjenimi razvojnimi programi, slabšo tehnologijo, pomanjkanjem strokovnjakov, neprimernimi prostori in še in še. Kljub težkemu položaju, živo-taijenju na robu rentabilnosti ob nizkih, neustreznih osebnih dohodkih, je bila vera, optimizem delavca v boljši, bolj realen jutrišnji dan, z uspešnim plasmajem na tržišču, ve lika. Združitev z mnogo večjim, bogatejšim Vegradom, je prav gotovo prinesla nove razvojne možnosti, zagotovila večjo varnost in odprla še prej neznane in neraziskane poti nadaljnega razvoja. Uresničevanje zakona o združenem delu pa s tem še ni bilo končano. Pred delavci Lesne, tako kot pred vsemi drugimi delavci združenega dela, je bilo sprejetje številnih novih samoupravnih sporazumov. Potrdili so jih na referendumu v decembru. V januarju pa je završalo, najprej tiše, potem vse glasneje - osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke so vendar nesprejemljive. S takšnimi plačami ne moremo živeti. Razlike so prevelike. Smo se zato borili. Delavci Lesne so šele sedaj začeli računati, kakšne osebne dohodke bodo imeli po novem samoupravnem sporazumu. Revolt je bil najmočnejši med delavci - mizarji, saj so se ti začutili najbolj zapostavljene, dosti preslabo cenjene. Na referendumu z dokaj šnjo večino sprejeto vrednotenje nalog in opravil je visoko dvignilo temperaturo in razbrukalo strasti. Leta zatajevana nesoglasja in nasprotovanja so razgrnila paleto dodatnih problemov. Nezaupanje do vodilni kadrov se je pokazalo v zahteva po uravnilovki. Strokovnjal očitno niso opravili dela tal dobro, da bi jim delavci zaupal Slaba, premalo izdelana inforra ranost znotraj kolektiva, ki vse svoje slabosti pokazala sedanjem obdobju, obdobj uresničevanja zakona o združi nem delu, je prav gotovo nudi obilo možnosti za šiijenje dezii formacij, večje razburjenje i ustvarjanje nezdravih meds bojnih odnosov, kar vse je vpi valo tudi na produktivnost del In kaj so naredile v te kritičnih trenutkih družbeno politične organizacije (zvez komunistov in zveza sindikata v kolektivu. Brez natolcevan lahko rečemo, da je sindilc zatajil, tako nekako je men tudi predsednik izvršne? odbora osnovne organizacij sindikata na občnem zboi članov sindikata Lesne. To pa s opravičuje. To kvečjemu brem ni. Zatajili so tudi člani ZK sindikatu in najbrž tudi osnovi organizacija ZK ne more biti tem primeru povsem zadovolji z svojo samoupravno i politično aktivnostjo. In ob vsej tej zmedi, težava je skoraj neverjetno, nekolik grotestno slišati ob dodatnem, za vse tako pomembnem vpr šanju - kako uspešno je bil minulo leto - za spor mt dvema vodilnima delavce« Lesnem kar otežuje pridobili takšnih, nujno potrebnih info macij. Ni čudno torej, da so i morala s tem gordijskim vozloi spoprijeti občinske družbeni politične organizacije družbeni pravobranilec sam upravljanja. Sprejeti so bili pr ukrepi, ki naj v Lesni zagotovij kvalitetnejše samoupravi odnose. Tako je ustanovljei posebna petčlanska komisija,! bo ugotovila napake pri ovrei notenju dela in nalog ter prijavila program za odpravo nepi vilnosti, uvedeno pa je tu# mesečno informiranje po sani upravnih delovnih skupinah. [ Upamo, da bo življenje f delo v Lesni hitro dobili normalen tok in bo ta težava 1 svarilo, lekcija, za vse nadaljoj korake pri uresničevanju zakon o združenem delu. Problem pa je toliko bolj zan miv, ker delavci tudi v nekateri drugih organizacijah združene; dela, šele sedaj, po referendumi ugotavljajo, kakšen osebni dohodek bodo danes ali jutij pojutrišnjem ... prinesli domoij BORIS ZAKOŠEli V Celju je bila v ponedeljek novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Uprave javne varnosti Celje seznanili navzoče novinarje z varnostnimi pro- blemi na celjskem območju v preteklem letu. Ena izmed pomembnih ugotovitev je, da s stanjem v cestnem prometu ne moremo biti zadovoljni. PESTER PROGRAM DELA Osnovna organizacija sindikata prosvetnih delavcev Osnovne šole bratov Letonje i; Šmartnega ob Paki ocenila opravljeno delo in sprejela smernice za letošnje leto Prosvetni delavci Osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki so se pred dnevi sešli na rednem letnem občnem zboru osnovne organizacije njihovega sindikata. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, krajevne skupnosti in delovne organizacije „Vino", so kritično ocenili svoje delo v preteklem obdobju, izvolili nov odbor osnovne organizacije sindikata in sprejeli smernice za delo v letu 1978. Iz poročila o opravljenem delu je bilo razvidno, da so največ pozornosti posvetili uresničevanju Zakona o združenem delu in ostalim aktualnim nalogam sindikata kot so strokovno izobraževanje njegovih članov, oceni delovanja delegatskega sistema, stabilizacijskemu programu in ostalim nalogam, ki sodijo v pristojnosti sindikata, v zadnjem času pa so največ dela posvetili evidentiranju možnih kandidatov v delegacije m delegatske skupščine na vseh ravneh. V posebnih poročilih so pre- gledali tudi delo družbene samozaščite, stanje blagajne vzajemne pomoči, ki so jo ustanovili v lanskem letu in pa kulturno ter rekreativno udejstvovanje članov sindikata. V zvezi s tem so ugotovili, da se skoraj vsi člani sindikata, ki šteje 31 članov, aktivno vključujejo v delo družbenopolitičnih organizacij in drugih društev v kraju. Poleg tega pa so člani sindikata imeli možnost ogleda številnih kulturnih prireditev in redne rekreacijske vadbe. Na občnem zboru so prosvetni delavci Osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega poslušali tudi referat o izvajanju sklepov osmega kongresa Zveze sindikatov. Glavne smernice, ki naj bi bile vodilo njihovega dela v naslednjem obdobju pa so strnili v nekaj točkah: nadaljevali bodo z uresničevanjem sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, sodelovali pri uresničevanju in usklajevanju Zakona o združenem delu ter realno ovrednotili opravljeno delo. Skušali bodo izboljšati sistem informiranja tako, da bo le-ta zagotavljal osnove za samoupravno celovito odločanje delavcev. Ena izmed nadaljnjih temeljnih nalog bo tudi uveljavljanje dohodkovnih odnosov, dobro gospodarjenje, razporejanje sredstev dohodka in čistega dohodka ter nagrajevanje po delu. Skušali bodo kar najbolj sodelovati pri vrednotenju programa šole in se povezovati z delavci v neposredni proizvodnji. Poleg vseh omenjenih pa jih čaka veliko nalog tudi pri skrbi za delovne in življenske razmere delavcev, pri izvajanju dobre kadrovske politike, pri skrbi za kulturno in rekreativno udejstvovanje njihovih delavcev ter pri izvrševanju nalog družbene samozaščite in ljudske obrambe. Letos pa jih čak ajo pomembna opravila tudi v pripravah in izvedbi skupščinskih volitev ter v pripravah na kongrese Zveze komunistov in Zveze sindikatov. ' J. K Na cestah celjskega območja se je lanskem letu zgodilo 2916 prometnih nesreč. Od tega je v 123 nesrečah kar 134 oseb izgubilo življenje, in to 107 na kraju nesreče, 27 pa po njej. Te številke najbolj zgovorno kažejo, da je bil krvni davek na cestah celjskega območja v lanskem letu zelo velik. Prav zato bodo organi javne varnosti letos storili vse, da bi zlasti z raznimi preventivnimi akcijami čim bolj zmanjšali število nesreč na naših cestah. Če upoštevamo, da je na območju Uprave javne varnosti Celje približno 3300 km cest, od tega le 27,5 km varnih, smo imeli v preteklem letu na vsakih 24,5 km mrtvega udeleženca oziroma je vsak drugi dan ugasnilo življenje na naših cestah. Od 1862 prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo, hujšimi telesnimi poškodbami oziroma večjo materialno škodo so jih kar 1653 ali 88,9 odstotka povzročili domačini-vozniki s celjsko registracijo. Torej tisti, ki zelo dobro poznajo (ali vsaj morali bi) razmere na cestah. Na drugi strani pa se je promet v lanskem letu povečal le za 6 odstotkov, posledice pa za 23 odstotkov v primerjavi z letom 1976. Za posledicami prometnih nesreč je v preteklem letu umrlo 45 pešcev, 31 voznikov motornih vozil, 21 potnikov, 28 kolesarjev oziroma voznikov motorjev itd. Med povzročitelji najdemo na prvem mestu voznike osebnih voziL Sledijo jim pešci in kolesarji. Kar 273 promet- nih nesreč pa se je pripetilo zaradi uživanja alkohola. V preteklem letu so organi za notranje zadeve zabeležili tudi 65 pobegov s kraja nesreče, od katerih so jih uspešno raziskali 51 ali 78,5 odstotkov. Poleg tega so delavci milice lani izdali 14.696 predlogov sodniku za prekrške oziroma plačilnih nalogov in izrekli 18.618 mandatnih kazni ter 1580 osebam odvzeli vozniško dovoljenje. Vsega skupaj pa so izrekli 39.250 opozoril. Poslali so tudi 22 pismenih predlogov pristojnim organom v posameznih občinah za obnovo ali izobljšanje cestne signalizacije. Na konferenci so predstavniki uprave javne varnosti navedli tudi šest tako imenovanih črnih točk, ki so pod pristojnostjo posameznih občin. Mednje sodita tudi cestni odsek Črnova - Vinska gora ter neurejeno križišče v Pesju. Organi za notranje zadeve so si že v lanskem letu izredno prizadevali, da bi bili udeleženci v prometu čim bolj varni, da bi bilo čim manj nesreč na cestah. Veliko so opozarjali, svetovali, usmerjali promet, šele na koncu' pa ukrepali. Žal, niso dosegli željenega rezultata. Kot da jih udeleženci cestenga prometa niso dovolj razumeli oziroma, kot da bi jih skušali izigrati Toda izigrali so sebe, kar kažejo številke o nesrečah. Varnostne razmera lanskega leta in podatek, da je v prvih tridesetih dneh januaija letos izgubilo življenje na naših cestah že petnajst ljudi, silijo organe za notranje zadeve na celjskem območju, da bodo tudi letos sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali število promet- nih nesreč in žrtev na cestah, izmed njihovih pomembnih bo potekal pod geslom Več kov na cesti, ki bodo v prvi t raznimi preventivnimi ukrepi £ izboljšati stanje v prometu. Rr pa narekujejo, da bodo moi nadzoru prometa večkrat u| radar, civilna vozila, pa tudi ki bodo od časa do časa v oblekah nadzirali promet. K vanju bodo skušali pritegniti" druge dejavnike, kot so razni, za vzgojo in preventivo v ob£ krajevne skupnosti, temeljne (j ma druge organizacije, ki delovale na področju vzgoje m. ventive, kajti ne smemo pozabij je varnost zadeva vseh nas ne, organov za notranje zadeve. 0 za notranje zadeve bodo skušaj čimbolj vplivati na izpitne kr da bi bUi kandidati za motornih vozil čim bolj sez: „živim prometom", prizade' še bodo, da bi bili tudi prekrške v svojem delu elastični v središč pozornos Politične in organizacijsko kadrovske priprave na volitve 1978 referatta Jožeta Vebra, predsednika OK SZDL Velenje na zadnji skupni seji občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL Velenje Z današnjcjo skupno sejo občinske nference socialistične zveze lovnega ljljudstva in občinskega sta zvezee sindikatov Velenje shajamo vv končno, najbolj inten-■no, fazo priprav v nove skupš-lske volittve 1978. Le še slab ssec in pool nas loči do zaključka irega manddatnega obdobja in prve-obdobja i funkcioniranja novega legatskegaa in skupščinskega siste-i, ki smo j ga postavili in uresničili ' tjem i nove ustave 1974. jub vseej politični aktivnosti iko ugotoijvimo, da so bili pretekli sseci v popgledu priprav na skupš-lske volititve plodni, bogati in pešni. Pri t tem mislim predvsem na ielavo nekkaterih dokumentov, ki nanašajo : na funkcioniranja dele-tskega in s skupščinskega sistema in lilnih pos>stopkov in na osnovi sprave o > teh dokumentih smo iko izde klali nadaljnja izhodišča lkcionirannja delegatskega in lpščinskegga sistema v naši občini, velja posjsebej naglasiti analizo o ssničevanjnju in razvoju delegatskih :merij in c delegatskega sistema, iz tere smo n na osnovi razprave črpali to pobud d in usmeritev. Uresniče-lje stalnihih kadrovskih priprav na itve, ki s: smo jih sprejeli že pred steklim mmandatom, so aktivnost evidentiraranju pospešili in usmeri-tako, da a je s svojimi rezultati adna kljuhib nekaterim belim lisam, dalje, sprprejeta načela in merila Irovske p politike za kandidiranje volitve 1S1978, ki smo jih v jeseni ejeli na i republiški konferenci D L, so so pomenile enotne ižbene n norme za preverjanje adnosti evidentiranih možnih ididatov zi z družbenimi potrebami, potrebamimi naslednjega obdobja, ovanja di delegacij, delegatov in ipščin terer samoupravnih interes-i skupnostosti ter njihovih organov, ša ocena la delovanja delegatskega :ema je b bih narejena na osnovi sne delovaivanja skupščinskega siste-in stališč, šč, ki jih je sprejela občin-i skupščinama na dveh sejah v prejem manondatnem obdobju, ko je snjevala sv svoje delovanje na oceni v i Miranih 11026 kanndidatov Sroka h in odgovorna akcija identiranjanja možnih kandida-r v ve! velenjskem Rudarsko ktroeneriergetskem kombinatu shaja v v zaključno fazo. »ces evidvidentiranja so v večji •ri že po povsod zaključili, tako, je kandindidatna lista že dobila nčno oblobliko. V Rudarslarsko elektroenergetskem mbinatu s— nizacije združenega dela. r~ -aat ~> se morajo ubadati s ilnin i problemi pri odvozu lesa, ten pa seveda ne manjka tudi pri sečnji in spravilu. Imajo le 8,1 meter ceste na hektar gozdnih površin. To in neugodni tereni v veliki meri onemogoča strojno delo in se zato še srečujejo s primeri, ko je ročno delo cenejše od strojnega. V Zaloki, Šentvidu, Zavodnjah, na Paškem Kozja k u, Koželju in drugod se zato velikokrat še poslužujejo klasičnega načina spravila lesa po „rižah", kot jih imenujejo. Zaradi vseh omenjenih objektivnih vzrokov in zaradi omejene investicijske sposobnosti mehanizacije skoraj nimajo. Svojo pozornost so zato kar najbolj usmerili drugam, v zagotovitev dobre opreme in delovnih pripomočkov za vsakega delavca posebej. UspeK so tudi v tem, da obračunavajo vsakega posebej in tako lahko spremljajo tudi odnos posameznih delavcev do osnovnih sredstev. Varčno in skrbno obnašanje znajo tudi nagraditi. Problemov z delovno silo nimajo. Zaposleni ne odhajajo drugam. Delno vpliva na to verjetno izročilo, znaten vpliv pa ima tudi velika pozornost, ki so jo posvetili izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. Pristop k delu in odnos do njega je zato na visoki ravni, medsebojni odnosi so zelo dobri in delo je tako lažje. Skoraj se namreč ne zgodi, da bi se morali soočati s probk izvrševanju delovnih nato načinu dela in obsegu tega se in skupno dogovarjajo in o razrešujejo tudi vse ostale pro Razumevanje in sodelovanje cev je prav razveseljivo. Vsekal tak šni primeri še več ali redkost. Zato verjetno tu slučaj, da so lani finančni-presegli, količinskega dosegi pa dosegli načrtovanih strošku. Veliko pozornosti so poj tudi varstvu narave in seveda p, še posebej. Upravičeno menT industrija in drugi dejavniki t brezskrbno posegajo v gozd. ^ da je energetika več kot poni in da se trenutno na tem por ne da kaj prida storiti, res pajc da je peskolomov, ki gozd: smiljeno krčijo in onesnažuje) preveč. Seveda to niso vsi ptofl še več jih je in ob vsem premalo zavedamo kako bom nekoč še potrebovali. Pa ne lef lesa. I Vodja temeljne organizadf Šoštanj Anton Pirečnik je pti tudi to, da pri varstvu g02^ tudi sicer vzorno sodelujejo i tom gozdarske kooperacije < tanju in z vodjem obrata " Gorlovim. Ideja slednjega je so v sodelovanju z osnovnoi taborniki pred novim letom ziraB ,.zeleno stražo". Pioi pionirke so nadvse resno vali nedovoljeno sečnjo Tak šna oboka sodelovanji nedvomno številne dobre lar Mladi se navajajo na varstvo i spoznavajo življenje in na* gozdu, pomembno vlogo p tudi pri izbiri poklica, čef Šoštanju prav tako pos] znatno mero svojega dela. Šoštanjska temeljna organ je majhna, šteje le 29 zapoii dosega pa lepe delovne Dosedanji rezultati in skoraj^ medsebojni odnosi pa so r zagotovilo, da bo tako in šl tudi v bodoče. JANEZ Pli Gozdne ceste so tudi pogoj dobrega gospodarjenja NAS CAS St. 5 (415) - 3. februarja ieminar za mladinske funkcionarje Komisija za idejno politično lo pri prcedsedstvu Občinske nference Zveze socialistične adine Sltovenije je s sodelo-ajem kocordinacijskih svetov »renja, Vfegrada in Rudnika nita Veletnjej 28. januarja pri-ivila v villi Široko nad Sošta-sm enodmevni seminar o naj-tualnejšihn temah v tem času. ko so ucdeleženci seminarja, sdsedstvoj občinske konferen-ZSMS, predsedniki osnovnih janizacij i iz Vegrada, Gorenja, idnika liggnita, Termoelektrar-Šoštanj in nekaterih drugih ganizacij : združenega dela naj-sj razpravvljali o temi „Smeri svoja pollitičnega sistema so-ilističneg^a samoupravljanja" o letošnjijih skupščinskih vo-vah. V zvezi s s tem je sekretar obiske koniiference ZSDL Tone liga udebležence podrobneje manil s š študijo Edvarda Kar-lja, ki so j jo mladi prej preštu-rali, da jeje o tem lahko stekla ujma razpprava, tako kot tudi pripravahh na bližnje volitve, t sermnaarju je tekla beseda di o družbenogospodarskem črtu naiaše občine za leto '78 ozirooma o organizaciji in planih poosameznih organizacij roženega a dela. V razpravi so »udarili, d da bo v tem letu po-;bno posvsvetiti posebno pozor-•st izgradidnji stanovanj in vseh porednih h objektov, ki k njim dijo, da s se ne bi ponovil pri-srBevč. . Posebno o živahna razprava pa je vnela 4 ob preg'edu zunanje tUtičnih d dogodkov. Miha Ura- njek je zelo zanimivo orisal najprej razvoj neuvrščenosti, nato pa je spregovoril še o najaktualnejših premikih v svetu. Razprava je pokazala, da bodo v bodoče tej temi morali posvetiti več časa. Mladi delavci so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi Albinu Amonu, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki je govoril o tem, kako uresničujemo Zakon o združenem delu na področju dohodkovnih odnosov. Seznanil jih je z različnimi samoupravnimi akti, ki se prav sedaj uveljavljajo v vseh delovnih organizacijah. Zanimiva vprašanja, ki so bila postavljena v razpravi, so pokazala, da si tudi mladi prizadevajo za čimpopolnejše izvajanje Zakona o združenem delu. V zadnji temi sobotnega seminarja pa je bilo govora o aktualnih nalogah mladih v Zvezi socialistične mladine. Udeleženci so bili enotnega mišljenja, da se morajo vse naloge, ki so v tem trenutku najpomembnejše, v celoti izvesti do X. kongresa ZSMS. Za zaključek velja omeniti ugotovitev, da je seminar v celoti uspel, saj je bila udeležba na njem skoraj stoodstotna, teme o katerih so razpravljali pa nadvse aktualne za čas v katerem živimo. Vsi, ki so se seminarja udeležili so menili, da bo v prihodnje potrebno pripraviti več podobnih oblik izobraževanja, posameznim temam pa posvetiti še več časa. L. CIZEJ ) delu mladih na diesnem bregu w Mladinci ici 00 ZSMS KS Vele-; - desnisni breg, smo se pove-li z osi osnovno organizacijo »MS — 1- Integral. Dogovorili to se, da da bomo skupno izva-i določerčene akcije. Lahko se pohvalinlimo, saj so se naše bele sprememenile v dejanja. Mla-nci Integiegrala nam tiskajo pla-te, vabiloila za naše sestanke, lenem nanam vsak petek nudijo Icreacijskiiki prostor, ki ga kori-mo skupapaj z njimi. V zameno io jim pr pripravili šahovski ve-I, pohodod na Paški Kozjak int i večer dc domačega filma, ki so izvedli i naši mladinci, člani nokluba a Gorenje iz Velenja. Ime so n) nam vrteli 15. januar-. Povedalilali so nam tudi nekaj o istanku Ki Kinokluba Gorenje in egovem da delovanju. Klub so so ustanovili 2. septem-a 1971 v v Velenju. Prva preda-nja so sti stekla in že naslednje :o je kinkino klub debitiral na sdklubskeskem festivalu v Ra-imljah. Pi Prejeli so 3 zlate in 1 onasto m» medaljo. Tudi nagrada tblike je je pripadala njim. Od krat napnaprej so sodelovali na svilnih fea festivalih v Sloveniji in jstalih rej republikah. Leta la 1974 so postali naj-jljši kino ino klub v Sloveniji. Na eddržavnavnem festivalu v Trstu i so prejerejeli srebrno medaljo, a festivalivalih imajo vedno pre- Jubilejna konferenca cejšnje število filmov. Poleg lastnih filmov pa snemajo še filme iz obveznega programa. Lahko pa se pohvalijo tudi s tem, da uporabljajo njihove skripte po celi Sloveniji. Organizirajo tudi gostovanje različnih kinoklubov v Velenju. Največ sodelujejo s kinoamateiji Maribora in Celja. Že dve leti aktivno sodelujejo pri organizaciji tedna domačega filma v Celju. V sklopu s kulturno skupnostjo so predlani organizirali v Velenju premiera celovečernega filma (Salaš v malem Ritu) s predstavitvijo glavnih igralcev. Aktivno sodelujejo tudi na Petkovih kulturnih večerih, ki so zelo obiskani. Poleg tega predstavljajo v KS in šolah v občini Velenje. Ta predavanja so se jim lepo obrestovala, saj njihovi mlajši člani že pobirajo najboljša mesta jia festivalih. Največ uspeha imajo v animiranem oziroma risanem filmu. Lani oktobra so vnovič postali najboljši kinoklub v Sloveniji. Prejeli so 4 zlate in eno bronasto medaljo. V decembru lani so organizirali 4. klubski festival v knjižnici Velenje. S kvaliteto so prodrli tudi na profesionalno področje, saj pripravljajo številne reklamne filme za Slovenija les Brežice, RŠC, Ru Inik, Rdečo dvorano in AMP- V elenje. Čla; luba se redno sestajajo vsai, trtek v prostorih kulturnega ma, 3 krat v mesecu pa si tv < ajo filme iz kinoteke Zagreb, ledu filma vsakokrat sledi št i »govor. V Kino klub Gorenje se lahko včlani vsakdo Vsakemu so zastonj dostopne vse naprave, kakor tudi filmi za snemanje. L. C. Občni zbor DMS Velenje Konec lanskega leta je bil občni zbor društva medicinskih sester Velenje. Društvo se je pred dvema letoma odcepilo od društva medicinskih sester v Celju in ustanovilo svoje društvo. To je pogojevala oddaljenost od Celja in želja po stalnem strokovnem izpopolnjevanju. Občni zbor je sovpadal z letom, v katerem smo jugoslovanski narodi praznovali pomembne jubileje tovariša Tita in naše partije. Obenem pa smo praznovali tudi 50. letnico ustanovitve strokovnega društva. Danes lahko zadovoljni ugotavljamo in trdimo, da je strokovno društvo medicinskih sester dobilo svojo mesto v naši družbeni stvarnosti in to ne samo v naši ožji in širši domovini, temveč tudi v svetu med 88. nacionalnimi društvi sveta, ki vključujejo nad 12.000 medicinskih sester iz vseh kontinentov. Medicinske sestre postajamo v svojem poklicu vedno bolj tudi pobudnice sprememb tako v kvaliteti bolnikove nege, kakor tudi v osnovni zdravstveni službi. Ena izmed številnih dejavnosti medicinskih sester je bilo redno opazovanje bolnikove okolice in pogo-. jev, v katerih bolnik živi ter na podlagi zadevnih ugotovitev tudi ukrepanje v prid bolnika oziroma varovanca. Društvo medicinskih sester Velenje je imelo posebno srečo in čast, da je ravno v času teh pomembnih jubilejev lahko izročilo na občnem zboru glavni medicinski sestri SSZD Velenje Cilki ATEL-ŠEK odlikovanje „Red dela s srebrnim vencem", s katerim jo je odlikoval predsednik Tito. Visoko priznanje je prejela za dolgoletno delo v društvu medicinskih sester, kakor tudi zato, ker je s svojim zgledom pripomogla k uspešnemu razvoju sestrske službe. Odlikovanje ji je izročila podpredsednica občinske skupščine Velenje Herma Groznik, (na sliki) ki je ob tej priliki dejala, daje to priznanje v čast celi občini, ker je prvo te vrste. Sestre smo ponosne, da imamo v naši sredini sestro, ki si je upravičeno zaslužila to priznanje. ANICA SATLER Šele po štirih urah V nedeljo, 29. januarja se je na Šlandrovi 14 v Velenju zamašil kanal. Voda nem je začela zalivati balkon. Živimo namreč v kletnem stanovanju. Voda je bila umazana in nič kaj prijetno je ni bilo z vedri in v dežju odli-vati na travnik. Na pomoč so priskočili sosedi in nam pomagali rešiti stanovanje. O dogod- Tudi ni vseeno, kaj beremo Zrevoltiran si, ko bereš v časnikih različna sporočila, ki ne vplivajo vzgojno na bralca. Tako sem pred kakim tednom bral dopis o na cesti ležečem človeku, okoli katerega se je zbrala radovedna množica ljudi. Pisec navaja, da ga je le nekdo bolj natanko pogledal in poklical pomoč. Koliko takih in podobnih prizorov sem doživel. Skupina ljudi je čakala okoli ponesrečenca, kdo pa se je vendarle izluščil iz skupine in pomagal. Taki smo pač. Nekateri vzdrhtijo v nemi grozi, ko zagledajo krvav prizor in zato otopijo. Drugi si enostavno ne upajo poseči v akcijo, ker so nevešči in bi ga lahko polomili. Pisec pa plane nad skupino ljudi s psovko krdelo. To večkrat naglaša, ker pa enostavno ne more razumeti, da so ljudje čakali, življenje ponesrečenca pa bi lahko viselo na nitki Člani Gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so preteklo soboto pripravili 75. jubilejno letno delovno konferenco. Poleg številnih domačih gasilcev so se konference udeležili tudi zastopniki nekaterih drugih društev iz naše občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. V lanskem letu se jim je uresničila dolgoletna želja, ko so dobili v uporabo nov, sodobno opremljen dom. Zato je razumljivo, da so največ dela posvetili ravno izgradnji in ureditvi tega objekta, čigar otvoritev so proslavili s slavnostno manifestacijo. Poleg tega so njihove desetine sodelovale tudi na različnih tekmovanjih in proslavah, tako, da so delo, opravljeno v lanskem letu, označili kot zelo uspešno. Sprejeli so tudi smernice za delo v naslednjem obdobju, pri čemer so poudarili zlasti prizadevanja za nadaljnjo ureditev notranjosti in okolice novega gasilskega doma, nabave potrebne opreme, vključevanje mladih v njihove vrste ipd. Ob koncu so sprejeli v društvo nekaj novih članov ter podelili priznanja za desetletno delo Stanku Bizjaku in Jožetu Šusterju. Posebno plaketo za dolgoletno nesebično pomoč gasilskemu društvu pa so podarili domačinki Faniki Sališnik. J. K. Ivo Rakun je orisal delo druš. a v lanskem letu Na jubilejnem občnem zboru se je zbrrlo nekaj najstarejših in nekaj najmlajših članov društva Konovski zvon naj se sliši daleč ku smo sporočili tudi na Komunalno obrtni center Velenje in to ob 10. uri. Njihova cisterna je prispela šele po 14. uri, ko je voda že poplavila sanitarije, kopalnico in shrambo. Sprašujemo se, ali v mestu z več kot 20000 prebivalci res ni mogoče dobiti pomoči prej kot v štirih urah. STANKO KONEC Kakorkoli že je bilo — eno bi moral vsakdo vedeti, predvsem pa pišoči: ljudi ne obmetavamo s psovkami in jih tako tudi ne vzgajamo! Meni se je do konca uprla beseda krdelo ... Toda ta primer ni osamljen. Še več jih je in jih uporabljamo za člane naše družbene skupnosti. Vprašajmo se, kaj hočemo s pisanjem doseči. Prebuditi ljudi, da bodo hitreje ukrepali in pomagali ponesrečencu? Prav gotovo. Prebujajmo jih tako, da jih bomo tudi vzgajali, bodrili. Nikoli pa ne bodrimo ljudi s psovkami vseh vrst — od podgan do krdela. Sporočilo je le droben primer, ki pa v celoti vsakodnevnega sporočanja po svoje negativno vpliva na bralčevo zavest in tudi na njegovo ravnanje. Ne pozabljajmo tega!!! Malo je tako povezanih krajevnih skupnosti z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki kot je KS Konovo pri Velenju. Tam se je pred dnevi zbralo na redni letni konferenci a23, oviralo ipri delu pomanjkanje prostora. Doslej so se stiskali kar v gostoljubni Kulturno društvo Konovo in z obračunom dela dokazalo razveseljivo dejavnost. Tam delujejo sedaj kar tri skupine: mešani pevski zbor, tamburaški zbor in pionirski' pevski zbor. Več kot dvajset nastopov sta pripravila mešani pevski in tamburaški zbor, pionirski zbor pa so pravkar ustanovili. Konferenco sta pozdravila predstavnika Krajevne skupnosti in SZDL Na konferenci so sklenili, da bodo s svojim, dokaj pestrim programom gostovali v krajevnih skupnostih velenjske občine. Delo tega društva, ki šteje danes 47 aktivnih članov, je ovira- lo pri delu pomanjkanje prostora. Doslej so se stiskali kar gostoljubni Stropnikovi garaži. Že naslednje mesece pa bo tudi problem prostora krajevne skupnosti Konovo rešen. Tam bo že pomladi dobilo nove prostore otroško varstvo in dva oddelka. V montažni gradnji pa bo dovolj velik prostor, namenjen tudi za družbenopolitično delo, torej tudi za zelo aktivno delo Kulturnega društva Konovo. Morali bi biti na konferenci in občutili bi, kako zelo so Kc novčani povezani s tem društvom. Tudi kratka zabava pc konferenci je minila v petju in igranju. „ Konovski zvon naj se sliši daleč!" so šaljivo pripomnili člani KD. Res je! Prepučani smo, da bo njihovo nadaljnje delo v novih prostorih še bolj kvalitetno in množično. Glede enotnosti in povezanosti pi so Konovčani lahko vzgled marsikr -teremu društvu. V. V prostorih družbene prehrane Rek je bil januarja spet tradicionalni akademski ples v organizaciji Šaleškega študentskega kluba. Ceremonial ob sprejemanju brucov v študentske vrste je bil zelo dobro pripravljen tako da so mu razmeroma maloštevilni obiskovalci bučno ploskali. Tudi potem je bilo celo noč veselo, v blagajno Šaleškega študentskega kluba pa so se stekli dinarčki, ki bodo ob pomanjkanju drugih virov financiranja še kako koristni. Na sliki: Zeleno carstvo se je duhovito in hrabro spustilo v »pometanje" Doline Šaleške. it. 5 (411415) - 3. februarja 1978 NAŠ CAS 5 II. mednarodni tek ženi Dogovor o temeljih plana pospeševanja kmetijstva v občini Velenje za obdobje 1976 do 1980 so za letos podpisale vse tozd — Preusmeriti še več kmetij in doseči še boljšo proizvodnjo_ Izvršni svet Skupščine občine Velenje je poslal vsem podpisnicam družbenega dogovora o temeljih plana pospeševanja kmetijstva v občini Velenje za obdobje 1976 do 1980 poročilo o uspehih in problemih pospeševanja kmetijske proizvodnje v občini Velenje ter program dela za letošnje leto. Na osnovi družbenega dogovora o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva SRS za obdobje 1974 do 1980, sklepov druge konference "eze komunistov Slovenije iz len 1970 in plana razvoja občine Velenje od leta 1972 do 1°50 so za leto 1976 z razširitvijo podpisnic za lansko leto v občini podpisale vse tozd družbeni dogovor o temeljih plana pospeševanja kmetijstva v občini Velenje za obdobje 1976 do 1980. Pomembno pri tem je, da bomo čim več kmetijskih proizvodov pridelali v občini, saj so potrebe vedno večje. Zato moramo kmetijstvo, ki je slabo akumulativno predvsem zaradi tega, ker uravnavamo življenjski standard preko cen kmetijskih proizvodov, z eksploatacijo premoga pa izgubljamb najbolj rodovitna nižinska področja, hitro in uspešno razviti. Leta 1976 so ta dogovor podpisale le Skupščina občine Velenje, Kmetijska zemljiška skupnost in Rudarsko elektroenergetski kombinat. Tako je bilo v tem letu zbranih 1.168.067 dinarjev. V tem letu pa so ta sredstva porabili za regresiranje obrestne mere za kredite, sofinancirali so kmetijsko pospeševalno službo, izobraževali kmetijske proizvajalce, sofinancirali načrte za hleve, regresirali nabavo plemenjakov, sofinancirali nakup prostorov za Veterinarsko postajo, udeležbo na živinorejski razstavi v Gornjem Gradu, prevoz mleka iz Zavodenj, prispevali za izgradnjo biotehnične fakultete, regresirali nabavo umetnih gnojil in poročevalsko službo za rastlinske bolezni V tem letu pa so porabili 595.445 dinarjev več sredstev, kot je bilo zbranih. Posodila jih je kmetijska zemljiška skupnost, vendar bodo sredstva morah vrniti. Za lansko leto so družbeni dogovor podpisale vse TOZD v naši občini in se tako obvezale, da bodo obveznosti poravnale po zaključnem računu za leto 1977. Nekatere delovne organizacije kot so Galip, avto Celje, Veterinarska postaja, REK in Skupščina občine Velenje so že nakazale akontacije. Tudi v lanskem letu so bila sredstva družbenega dogovora porabljena v okviru začrtanih namenov. Regresirali so obrestne mere kmetijskih proizvajalcev, nabavo plemenjakov, sofinancirali kmetijsko pospeševalno službo, načrte za hleve, regresirali umetno osemenjevanje in izobraževali kmetijske proizvajalce. Vrnili pa so že tudi del posojila kmetijski zemlji ki skupnosti. Akcije, ki so jih izvajali v lanskem letu, so bile piecej okrnjene saj so izvršili le 40 odstotkov planiranih po družbeno gospodarskem načrtu občine. Med drugim je upadla tudi stimulacija za večjo tržno proizvodnjo kmetijskih proizvajalcev. Pospeševalno delo in načrtno usmerjanje proizvodnje v zasebnem sektorju se odvija že od leta 1970 v skladu z družbenim planom razvoja občine do leta 1980. V tem obdobju se je v preusmeritev proizvodnje vključilo od 600 kmetij 132, kar je 22 odstotkov. V SRS pa je vključenih v preusmeritev le 11 odstotkov kmetij. Zgrajenih oziroma adaptiranih je bUo 109 hle- vov za govejo živino in sedem za perutnino s skupno kapaciteto enega turnusa 75.000 piščancev. V tem času je bilo zgrajenih tudi 48 jam za gnojevko s poprečno kapaciteto 95 kubičnih metrov, 146 silosov in 23 dosuševalnih naprav za mrvo. V zadnjem času je bilo formiranih 23 strojnih skupnosti, ki imajo poleg ostalih strojev tudi 17 si-lokombanjev. Za vse naštete in še nekatere druge investicije je bilo v obdobju do leta 1972 vloženih 56.300.000 dinarjev, od tega je preko 60 odstotkov vloženih sredstev hranilno kreditne službe tozd Kmetijstvo, ostalo pa so bančna sredstva. Od leta 1975 so uredili 14 zbiralnic za mleko in jih opremili s 15. hladilnimi bazeni kapacitete od 300 do 600 litrov, predvidene pa so še tri nove zbiralnice in vključitev treh novih hladilnih bazenov z zmogljivostjo po 1.000 litrov. Pa poglejmo še, kako je porastla proizvodnja v zasebnem sektoiju. Leta 1971 smo pridelali v naši občini 410 tisoč litrov mleka, lansko leto pa že milijon 547 tisoč litrov. Tudi proizvodnja živine je močno narastla. Leta 1971 smo pride lah 421 ton živine in 54 ton piščancev, lansko leto pa 501 tono živine in 692 ton piščancev. Poleg tega smo pridelali leta 1971 le 26 odstotkov celotne količine mladega goveda, lansko leto pa kar 89 odstotkov. Takšna proizvodnja, vključno z družbenim sektorjem pomeni napram potrošnji v naši občini v letu 1977 pri konzum-nem mleku 92 odstotno samooskrbo, pri govejem mestu 56 odstotno, pri piščancih 115 odstotno, med tem ko moramo potrebe po svinjskem mesu in mesnih izdelkih v celoti kriti od drugod. Kljub temu, da se kmetijske površine zlasti v dolini zmanjšujejo in da izpadajo kmetije zaradi ostarelosti kmetov, se je sta-lež živine od leta 1971, ko je bil 3.600 glav do leta 1977 {»večal na 4.600 glav, čemur pripomore večja poraba umetnih gnojil in sploh pridobivanje kvalitet- nejše osnovne krme — silosu, dosuševalne naprave. Osnova vsakemu napredku pa je prav gotovo ustrezno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, zato je vsako leto organiziranih več strokovnih predavanj, ki so dobro obiskana, mlade bodoče gospodarje pa usmerjajo v kmetijske šole. Ce primerjamo lansko proizvodnjo s predvidevanji v družbenem dogovoru do leta 1980, lahko ugotovimo, da dosegajo v živinorejski proizvodnji, ki je glavna usmeritev v naši občini, dobre rezultate. Še indeks lanske proizvodnje nasproti planiranim leta 1980: proizvodnja mleka 103, živina 95, piščanci 138 in število kmetij v preusmeritvi 81. V tozd Kmetijstvo Šoštanj so pripravili tudi program dela za letos. Regresiranju obresti za kredite bodo namenili 600 tisoč dinarjev, sofinanciranju pospeševalne službe 240 tisoč, regresiranju nabave telet 600 tisoč, regresiranju za nabavo čisto pasemskih plemenic 64 tisoč dinarjev, vrnili bodo preostanek posojila kmetijski zemljiški skupnosti kar je blizu 60 tisoč dinaijev. V tem letu bodo precej pozornosti namenili tudi analizi krme, zemlje, regresirali pa bodo nabavo mineralnih gnojil. V ta namen so planirali 210 tisoč dinarjev, sofinancira- nju investicijsko tehnične dokumentacije za preusmeritve pa 40 tisoč dinaijev. Sofinancirali in razširili bodo osemenjevalne proge v Ravne, Skorno, Pleši-vec, Zavodnje in Veliki vrh. Za to bodo porabili kar 100 tisoč dinaijev. Tu je še vrsta drugih regresov ipd. Plan za leto 1978 ne obsega le nalog iz družbenega dogovora, pač pa so jih razširili, ker ima kmetijstvo zaradi proizvodnje hrane v srednjeročnem razvoju SRS kot panoga poseben družbeni pomen, katerega cilj je čim večja samooskrba Slovenije. Proizvodnja govejega mesa je manjša od planirane, kar povzroča neusklajenost cen, zato je tudi predvideno regresiranje nabave telet za pitanje. Glede na število krav v naši občini, bi moralo biti na našem področju dovolj telet za nadaljne pitanje, .vendar opažajo, da se teleta nekontrolirano koljejo za meso v skrinjo, s tem pa se seveda dela zelo velika škoda, saj se zakolje 100 kg tele namesto 500 kg pi-tanega goveda. Planirana kmetijska proizvodnja za letošnje leto pa bo seveda odvisna od možnosti financiranja planiranih pospeševalnih akcij, ki so za letos programirane v družbeno gospodarskem načrtu občine Velenje. MIRA TAMŠE V naši občini se dela precej velika škoda s tem, ko teleta nekontrolirano koljejo za meso v skrinje, telet za nadaljno rejo pa primanjkuje. Zaradi tega bodo letos regresirali nabavo telet za nadaljno rejo. TOZD Kmetijstvo pa je zgradil hlev v katerem bo redil okoli 150 pitancev Ustavili gradnjo stanovanjskih hiš) 2e leta 1975 je urbanistični inšpektor občine Velenje ugotovil nepravilnosti pri gradnji stanovanjskih hiš Terasa I v soseski Salek Goric* - Konec lanskega leta je republiška gradbena inšpekcija ustavila gradnjo osmim investitorjem Stanovanjske hiše Terasa I v krajevni skupnosti Šalek Gorica investitorji niso gradili po projektu, ki ga je izdelal Projektivni biro Velenje. Severna stena teh hiš naj bi bila slepa stena iz armiranega betona, nekateri investitorji pa so postavili to steno z oprtinami in iz opeke oziroma cementnih zidakov, kar pa onemogoča investitorjem v zgornji vrsti stanovanjskih hiš, da bi uredili svojo okolico. Poleg tega pa so investitorji podkletili celoten objekt in seže iz-kopna brežina praktično do zgornje vrste hiš. To pa predstavlja potencialno nevarnost za gornjo vrsto hiš, zlasti po dolgotrajnem obilnem deževju. Urbanistični inšpektor je ugotovil te nepravilnosti že leta 1975. Kmalu za tem je bil na Zavodu za urbanizem sestanek z namenom, da se za Svet za urbanistično politiko pripravijo ustrezni predlogi za sanacijo obstoječega stanja. Predlagali so, da se zgradi oporni zid, saj severnih sten ni bilo več moč popraviti. Svet za urbanistično planiranje je nato imenoval posebno komisijo, ki naj bi ponovno ocenila stanje. Komisija je opravila strokovni ogled in prav tako predlagala zgraditev opornega zidu. Zavod za urbanizem Velenje in Projektivni biro Velenje sta izdelala idejni osnutek s predračunom sanacije, katerega je nato inšpekcijska služba posredovala investitorjem na seji. Projektivni biro je nato izdelal projekt - statiko za oporni zid v dolžini 37,5 metra. Takšne projekte naj bi izdelal za vse objekte, ki so ogroženi od zemeljskih mas in niso izdelani po projektu Projektivnega biroja. Ker pa se je z izdelavo kompleksnega objekta zavlačevalo, je oddelek za gospodarstvo zaprosil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS za mnenje in izdelavo sanacijskega načrta za objekte Terasa I. Predstavniki tega zavoda so si ogledali teren v prisotnosti predstavnikov podjetja za urejanje voda ,,Nivo" Celje, kot možnega izvajalca del, predstavniki Projektivnega biroja, Zavoda za urbanizem ter upravnih organov Skupščine občine Velenje. Ugotovili so, da je projekt zidu, ki ga je izdelal Projektivni biro glede na konfiguracijo terena na določenih mestih predimenzioniran. Zavod za raziskavo je bil pripravljen izdelati le smernice in idejni osnutek na podlagi katerega se je potem lahko izdelal projekt za sanacijo, na njegovi osnovi pa je izdelalo ponudbo za izdelavo sanacijskega projekta podjetje Nivo Celje. Ugotovljeno je bilo, da so investitorji objektov Terasa I grobo odstopili od odobrenih projektov. Vzporedno s prizadevanji za izdelavo sanacijskega projekta je zoper investitorje objektov „Terasa I" potekal tudi upravni postopek in sicer najprej pri Urbanistični inšpekciji Skupščine občine Velenje, nato pa pri republiški gradbeni inšpekciji v Ljubljani Urbanistična inšpekcija Skupščine občine Velenje je v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju junija leta 1976 vsem investitorjem objektov Terasa I, ki objektov še niso dogradili izdala odločbe po katerih so bili dolžni v roku 90 dni zavarovati severno steno objektov s podpornim zidom po projektu, ki ga je izdelal Projektivni biro. Ta projekt pa ni bil uporaben. Zoper te odločbe so se investitorji pritožili na republiški urbanistični inšpektorat, vendar jih je ta 24. 2. 1977 kot neutemeljene zavrnil. Urbanistična inšpekcija lahko po zakonu o urbanističnem planiranju investitorjem ustavi gradnjo le če nimajo lokacijskega dovoljenja, v tej primeru torej niso mogli ustaviti gradnje, ker imajo investitorji tako gradbena kot lokacijska dovoljenja. K sodelovanju so v upravnem postopku poklicali republiško gradbeno inšpekcijo, ki je julija lansko leto izdala nekaterim investitorjem uskladitvene odločbe. Po teh odločbah so bili investitorji dolžni v 30 dneh uskladiti gradnjo objektov „Terasa I s projektom, ki ga je izdelal Projektivni biro, torej zgraditi severno steno objekta iz armiranega betona in brez odprtin. Avgusta in septembra lansko leto je občinska inšpekcijska služba urigi-rala pri Republiški gradbeni inšpekciji v Ljubljani, da izda investitorjem ustanovitvene odločbe, ker je 30 dnevni rok za uskladitev gradnje s projektom že potekel. Zakon o gradnji objektov in Zako n o tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva daje v primeru, ko investitor izdane odločbe ne izvrši inšpekciji, v našem primeru republiški, ker občinskega gradbenega inšpektorja nimamo, možnost izdaje ustavitvene odločbe s katerimi se nadaljnja gradnja ustavi Konec septembra lanskega leta je republiška gradbena inšpekcija ustavila gradnjo osmim investitorjem stanovanjskih hiš Terasa 1. . M. T. V Velenju so se že začele priprave na II. mednarodr žena, ki ga organizira atletski klub Velenje v počasi 8. marca - Udeležbo zagotovilo že šest držav -1 letos pokrovitelj TGO Gorenje Atletski klub Velenje bo tudi letos organiziral v počastitev mednarodnega praznika žena, 8. marca tekmovanje po velenjskih ulicah z osrednjo disciplino mednarodni tek žena. Čeprav nas do te prireditve loči še dober mesec, je organizator že začel priprave. Pretekli teden se je sešel na prvo sejo organizacijski odbor, ki ga vodi Martin Štajner in podrobno razdelil naloge posameznih članov, da bi ta mednarodna prireditev letos še bolj uspela kot lani in da bi nanjo pritegnili še večjo število tekmovalk. Doslej so udeležbo za nastop atletinj potrdile že Poljska (njihova tekmovalka Ludvikovvska je bila lanska zmagovalka, odlično pa je tekla tudi Andreja Šverc, ki je zasedla četrto mesto), Romunija, Bolgarija, Italija in Švedska. Podobno kot lani bodo tudi letos pred glavnim tekom nastopili pionirji - atleti naše občine. Ker pa je bil na prvem* narodnem pouličnem telj marca lani zelo zanimiv tu članov na 6000 metrov,; ni organizacijskega odbc nili, da bodo tudi letos ] v Velenje naše najboljše zavrnili pa ne bodo tudii bitnih prijav atletov iz držav. Mednarodni tek žena organizator obogatiti še sf narjem za atletske treneij njem naj bi predavali ron strokovnjaki na temo žen atletiki, saj so v tej drža( tem področju naredili Podobno kot nad lanskih tudi nad II. mednarodni kom žena prevzela pokrof" stvo Tovarna gospod: opreme Velenje. To medu no športno manifestaciji bodo finančno podprle-druge delovne organizacije roma krajevne skupnosti J ne. Športnica od nog do gla? Predstavljamo Franjo Kolenc, rokometašico iz Srna ob Paki 2 i Med športniki, ki so se potegovali za naslov najboljšega v naši občini za lansko leto, je bila tudi Franja Kolenc, članica rokometnega kluba iz Smartne-ga ob Paki. V obrazložitvi k Franja Kolenc - lani najboljša strelka republiške lige predlogu za njen izbor je v našem listu pisalo tole: Kolenčeva je od ustanovitve rokometnega kluba v Šmartnem ob Paki steber te ekipe in njena najboljša strelka. V pretekli tekmovalni sezoni ji je pripadel naslov najboljše strelke Slovenske rokometne lige za ženske. Z dobrimi igrami si je priborila tudi mesto v republiški reprezentanci. Tem skopim podatkom danes dodajamo nekaj novih. Franjo Kolenc, eno najboljših športnic naše doline, smo poiskali na njenem domu v Podgori v Šmartnem ob Paki. Štiriin-dvajsetletna prodajalka, ki rada tudi smuča in igra namizni tenis je z veseljem potešila našo zvedavost. Kdaj ste začutili, da vam šport veliko pomeni? „Ze v prvih razredih osnovne šole sem rada počela vse, kar je bilo v zvezi s športom. Najraje od vsega pa sem smučala in igrala rokomet, ki je takrat pri nas v šoli že bil precej priljubljen. Nastopala sem za šolsko reprezentanco, prav tako tudi pozneje na trgovski šoli. To igroj vzljubila in jo še danes z vej, veseljem igram. Aktivno s z rokometom začela uk jeseni leta 1973, ko je v i nem začela nastopati ekipa. Seveda mi ni bilo jx| no dvakrat reči naj se jn družim in kmalu mi je prig tudi čast, da nosim kapet -trak." h Kakšne uspehe ste doset ekipo v kateri nastopate? ji „Kot je znano smo s enoletnem igranju v medijski ligi uvrstili v republiški kjer po mojem mnenju hom nastopamo še dane« največji osebni uspeh paj-sem v lanski tekmovalni <(j uspela osvojiti naslov najbl strelke s 117 zadetki, x temu, da zaradi poškodbtsl srečanj nisem odigrala, je pogojilo še drugo veliki znanje. Poklicali so me i v republiško reprezen Dvakrat sem igrala v ft vrstah in sicer na turniiju c vem sadu, kjer sem sedem zadetkov ter v N mestu. Tu pa sem mrežo V sla šestkrat." u Kako dolgo boste še naio h kot aktivna igralka rokldan ŠL Z 25-048. »dam VWW 1300 z rezervni-leli. P. M Marinšek, Kajuhova Jštanj. petek d dne 27. 1. je bila bljena zli zlata zapestnica na škem ig igrišču. Poštenega itelja preprosimo, da jo vrne i nagradadi na naslov Miha sr, Prešeriernova 6, Velenje. SU 120 !0 C, registriran do smbra 1978, prodam, iov v uprapravi lista ali telefon -926 po po 19. uri. osestvo ) z gospodarskim opjem med Celjem in «m proorodam. Obdelovalne Ije 3,5 K ha, gozda 1,5 ha. (d moženžen vsak dan po 15. na naslonov Grobelnik Franc riša vas 5',s 57 d, Petrovče. AVICILCILO_ pisana Di Danica Pečovnik iz in se e opravičujem za »žbo, izreizrečeno dne 26. 12. 7 zoper Dr Danijelo Brvar in se thvaljujenjem, da je odstopila tožbe.--Danica Pečovnik, le. prebivalstva ŠOŠTANJ. Poroke: Martin Godec, rojen 1948, ključavničar iz Topolšice in Irena Miklavžina, rojena 1951, delavka iz Topolšice; Damijan Obreza, rojen 1956, električar iz Šoštanja in Marija Magdalena Štabuc, rojena 1959, vajenka iz Šoštanja; Stanislav Osojnik, rojen 1955 učitelj iz Šalek a in Romana Delopst. rojena 1956, ekenomski tehnik iz Šaleka. Smrti: Dominik Navršnik, upokojenec iz Plešivca 28, star 70 let; Alojzij Luskovc, upokojenec iz Velenja, star 75 let; Jakob Verhovnik, upokojenec iz Šoštanja, star 80 let, Terezija Krajnc, kmetovalka iz Slatine, stara 52 let. VELENJE: Poroke: Anto Lukinda, rojen 1953, rudar iz Šaleka in Bernar-dica Kovačevič, rojena 1960, gospodinja iz Bjelavičev; Petko Jankovič, rojen 1953, tesar iz Šaleka in Anka Radoševič, rojena 1959, natakarica iz Šaleka; Nenad Jačimovič, rojen 1950, železokrivec iz Velenja in Nada Vujnovič, rojena 1957, delavka iz Velenja; Smrti: Viktor Grudnik, upokojenec iz Hrastovca 51, star 59 let in Zvonimir Štem-berger, upokojenec iz Aškerčeve 28, star 82 let. tek ob 17.30 in U SO PONOČI - riška poliiolitična srhljivka. 2. - !- sobota ob 15.30, 10 in 19.19.30 - NA ZMAJE-•OTI — h- hongkonški avantu-5ni film. u Režija: Bruce Lee. predstavila z deli Mozarta, Schumanna, Debussyja in Chopina. Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje kulturni večer na katerem bodo odprli razstavo slik in ilustracij IVANA VAVPOTIČA ob 101. letnici njegovega rojstva. Uvodno besedo bo imel dr. Emilijan Cevc. Priložnostni koncert pa bo izvedla pianistka Marina HORAK. Pokrovitelj: Zavod za urbanizem Velenje. Konecert V domu kulture Velenje bo v četrtek 9. februarja 1978 ob 18. uri koncert Simfoničnega orkestra Gimnazije Theodor Heuss iz partnerskega mesta ESSLINGEN (ZRN). Na sporedu so dela Beethovena, Sta-mitza, Schuberta in Brahmsa. V sredo, 8. februarja na dan Slovenskega kulturnega praznika bodo vse muzejske zbirke na velenjskem gradu odprte neprekinjeno od 8. do 18. ure. Vstop prost! V Knjižnici Velenje pa bodo organizirana strokovna vodstva po knjižnici, razstavi slik Ivana Vavpotiča in razstavi knjižnih izdaj Otona ŽUPANČIČA ob 100. letnici njegovega rojstva. PRIREDITVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 1978 OBČINA VELENJE sreda 8. februar SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK; priložnost za brezplačen ogled vseh MUZEJSKIH ZBIRK na velenjskem gradu, ki bodo ta dan odprte neprekinjeno od 8. do 18. ure; v knjižnici Velenje bo v istem času odprta razstava slik in ilustriranih knjig IVANA VAVPOTIČA ter razstava knjižnih izdaj OTONA ŽUPANČIČA ob 100. letnici njegovega rojstva; za šolske skupine bodo pripravljena vodstva po knjižnici in razstavi. četrtek 9. februar dom kulture Velenje ob 18. uri koncert simfoničnega orkestra GIMNAZIJE THEODOR HEUSS iz partnerskega mesta Esslingen (ZRN) dirigent: Klaus Wolf spored: Beethoven, Stamitz, Schubert, Brahms petek 10. februar dom kulture Velenje ob 19.30 uri prvi samostojni koncert „Mešani pevski zbor GORENJE" dirigent: Ciril Vertačnik zborovska pesem ter narodna in umetna pesem jugoslovanskih in drugih narodov petek 10. februar dom kulture Šoštanj ob 19. uri koncert narodno zabavni ansambel VIKIJA AŠIČA iz Celja sobota 11. februar dom kulture Velenje ob 19.30 uri gledališče Aleksej Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA", SNG Ljubljana, igrata: Štefka Drolčeva (nagrada Staneta Severja) in Rudi Kosmač, režija: Miran Herzog nedelja 12. februar dom kulture Šmartno ob Paki ob 19. uri koncert KOROŠKI AKADEMSKI OKTET glasbeno vodstvo: Ciril Krpač slovenska zlasti koroška pesem ter pesem jugoslovanskih in drugih slovanskih narodov petek 17. februar preddverje doma kulture Šoštanj ob 18.30 uri otvoritev razstave slik STANETA PETROVIČA iz Celja, pokrovitelj: Trgovsko podjetje „MERX" Šoštanj, dom kulture Šoštanj ob 19. uri koncert „Mešani pevski zbor GORENJE" dirigent: Ciril Vertačnik sobota 18. februar dom kulture Šmartno ob Paki ob 19. uri „Mešani pevski zbor GORENJE" dirigent: Ciril Vertačnik petek 17. februar knjižnica Kulturnega centra Velenje petkov kulturni večer, Pia PLANINŠEC, klavir -učenka X. razreda Valerij DERMOL, klavir -učenec VI. razreda oba pri prof. Jožici Greben-šek, Glasbena šola Velenje petek 24. februar dom kulture Velenje ob 19.30 uri opera Georges Bizet: CARMEN, SNG Maribor, sodelujeta MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora in balet SNG Maribor. TOZD ZA PTTPROMET VELENJE OBVEŠČA krajane novega naselja Šalek — Gorica, da je urejena v novi stanovanjski stolpnici v ulici Veljka Vlahoviča 40 JAVNA AVTOMATSKA TELEFONSKA GOVORILNICA. Priporočamo njeno uporabo! TOZD za ptt promet Velenje =iaiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiifiiiiiiiiiici>iiii>aiiaiiiiiiit>ifi>i*a*>a*i»ii*iiiaai*iiiiii*i'"i>i***""»i>**>H> | Zbor delavcev | Centra za informiranje, propagando in založništvo | Velenje objavlja prosta dela oziroma naloge BLAGAJNIK - ADMINISTRATOR Pogoji: | — končana srednja šola (ekonomska ali komercialna smer), s — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah, — poskusno delo 90 dni. Zaposlitev je mogoča takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na: § Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 1 Velenje, Titov trg 2, p.p. 89. ElllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllHIINI PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p O »TOPLOVOD« VELENJE KOROŠKA CESTA 3a objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. IZOLATERJA ZAHTEVNIH DEL Pogoj: KV izolater 2. POMOŽNEGA SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: odslužen vojaški rok Poskusno delo je 90 dni. Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, komisiji za delovna razmerja, v roku 8 dni po objavi. Marina HORAK v Šoštanju Drevi ob 19. uri bo v preddverju doma kulture v Šoštanju kulturni večer. Gost večera bo slovenska pianistka Marina HORAK, ki se bo RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TOZD Rudarski praktični pouk Razpisna komisija pri DS TOZD RPP Po 41. členu statuta TOZD RPP - razpisna komisija TOZD RPP razpisuje OPRAVLJANJE DEL IN NALOG DIREKTORJA TOZD RPP«^k Pogoji: -- — da ima najmanj rudarsko tehniško šolo in da ima strokovni izpit za vodenje jamskih-metanskih obratov, — da ima najmanj 10 let izkušenj pri organizaciji praktičnega pouka — izobraževanje na področju rudarstva in pedagoški izpit za učitelja rudarske stroke, — da je moralno-politično neoporečen in da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja vzgojnega in proizvodnega procesa. Zaželjeno je, da kandidat predloži koncept svojega dela za uresničevanje ciljev in planov TOZD RPP. Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. Interesenti naj vložijo vloge na naslov: Rudarski šolski center Velenje, splošno-kadrovski sektor, Prežihova 3, pod oznako: za razpisno komisijo, v roku 15 dni od objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku enega meseca od zaključka razpisa. Vsi interesenti morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Sestava koncepta za uresničevanje ciljev in plenov TOZD RPP pa se lahko izvrši na podlagi predhodnih razgovorov s predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij RŠC — TOZD RPP. BRIVNICE IN CESALNICE VELENJE objavljajo delovne naloge in opravila CISTILKE FRIZERSKIH SALONOV Pogoj: popolna ali nepopolna osemletka. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, 4. ure dnevno. Poskusno delo traja 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pismene vloge naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Brivnice in česalnice Velenje, Cankarjeva ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice KATARINE PRAZNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani Se posebno se zahvaljujemo upravi in strežnemu osebju doma za varstvo ostarelih, zdraviliškemu osebju bolnice Topolšica, sindikalni organizaciji Lesna Šoštanj, TUŠ-Obrat avtopark in tehničnim delavcem in sindikatu RŠC tozd PD. Prisrčna hvala govorniku in duhovniku za poslovilne besede in opravljen pogreb. Sinova in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo 5 (415)15) - 3. februarja 1978 NAŠ CAS Na odru Kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so se preteklo soboto po daljšem premoru spet pojavili „Veseli berači". Igralska skupina Kultur-r 2ga društva iz Šmartnega s to komedijo, ki jo je i-žiral Bogomir Veras, že vse leto uspešno nastopa po vsej Sloveniji, uvrstili pa so se tudi na zaključno republiško revijo najboljših amaterskih skupin. PROMETNA GNEČA - Čeprav so v Starem Velenju pred časom uvedli enosmerni promet, se stanje na tem področju — kot kaže gornja slika — ni bistveno izboljšalo. Niso redki dnevi, ko je cesta skozi Staro Velenje tako zatrpana, da se le peš prebiješ tja, kamor si namenjen. Gotovo bo treba sprejeti še kakšen ukrep, pa tudi koga kaznovati zaradi nepravilnega parkiranja Era - TOZD Kmetijstvo je zgradila v Hrastovcu sodoben hlev, katerega investicijska vrednost presega 4 milijone dinarjev. Notranjost je že sodobno urejena, okolico pa bodo uredili spomladi. V hlevu je trenutno 120 pitancev b plemenskih telic, prostora pa imajo za 150 glav živine. ni Pust bo. Pust. Ha, ha ... ho, ho. Maske i barvne, šeme pisane, mustače in naočniki, [ črnci, kavbojci, pa krofi, mmmm, lušno bij bom kraljica in ti boš kralj. Ne, glej Sne zloben tolovaj. Pust naš dragi, okrogloo maskenbal se zberemo, jaz nisem jaz, ti i zapojemo, zaplešemo in dan norčav, poln \ prehitro mimo nas zbrzi. Z malim otrokom je veliko dela in mamam vzamejo tudi ves prosti čas. Že samo eden mah otrok! In kako je, če so pri hiši kar trije? Trije enaki, trije, ki so istočasno lačni, trije, ki istočasno zahtevajo, da se mati posveti samo njemu .,. Težko si je predstavljati. In kaj menita o tem Ina Podržavnik in Albina Prevalnik? To sta namreč materi, ki sta pred leti rodili trojčke. SAMO, DA BI BILI ZDRAVI Ine se spominjam že nekaj let. Pogosto sem jo srečevala v velenjskem parku. Takrat so bile njene deklice Sabina, Ingrid in Simona še zelo majhne. V park jih je vozila z vozičkom, ki se sicer uporablja za prevoz manjšega tovora, nato pa je tam ostajala z njimi vse popoldneve. Rada sem jih opazovala, saj so bile deklice, ki so bile zelo okusno in nikoli enako oblečene, zelo prikupne in živahne. Ini resnično ni bilo videti, da je njihova mati. Bila je drobcena, prikupna ženska, ki jee tehtala le 48 kilogramov. Podržavnikove sem obiskala v nedeljo. Presenečena sem bila, saj so troje ice že zelo zrastle. Oktobra lani so dopolnile že pet let in če bodo tako hitro rastle še naprej ne bo dolgo, ko bodo dohitele in prehitele mamico, ki pa se v tem času ni čisto nič spremenila. Prijazno so me povabili v hišo, vendar me Sabina, Ingrid in Simona najprej niso bile preveč vesele. Kako tudi? Zmotila sem jih prav gotovo med najljubšo stvaijo - gledanjem risanke. Tudi po risanki so me gledale nekaj časa negotovo, nato pa je začetna trema minila in kar težko sem si zabeležila vse, kar so mi deklice povedale. Hodijo v vrtec Vrtiljak. Gredo skupaj z mamico, ko gre ona v službo. Mamica je zaposlena na Rudarskem šolskem centru. V tem vrtcu jim je zelo všeč, pa tudi tovarišico Sonjo imajo zelo rade. Pogovarjale smo se o tem, kaj delajo v vrtcu. Vse jim je všeč. Rade se igrajo, rade pojejo, rišejo. Samo spijo ne rade. Zaradi tega pride stara mama ponje že ob dvanajstih. Zelo ponosno pa so mi povedale, da so zdaj že tako velike, da bodo šle v jeseni že v malo šolo, potem pa že v pravo šolo. Stara mama, ki živi v Ravnah, jim je že obljubila, da jim bo kupila lepe šolske torbice. Vse tri komaj čakajo na to. Mamica Ina je povedala, da je bilo najtežje, ko so punčke shodile in če ji pri vzgoji ne bi pomagala oče in mama, ne ve, kako bi šlo, saj jim eden sam rednično ne bi bil kos. Očka Ivo je zaposlen pri Monterju Dravograd in je skoraj vedno na terenu. Veliko so že razmišljali, da bi si poiskal službo v Velenju in da bi bil tako več pri družini, vendar jim pride vsak dinar prav. Terensko delo pa je seveda bolje plačano. Kadar pa le more, se pripelje k ženi in trem hčerkicam v Velenje. Ina in vsi njeni so bili zelo presenečeni, ko so se jim 2. oktobra leta 1972 rodile trojči-ce. Očka Ivo je delal takrat na Dunaju, ko so mu telefonirali v službo in so mu prijatelji sporočili veselo novico., je bil prepričan, da se šalijo. Šele, ko je prišel domov in našel poleg Ine tri hčerkice je verjel, daje res. Rudarski šolski center, kjer je Ina zaposlena je že nekaj dni po njenem porodu sklenil, da lahko ostane mlada mamica eno leto pri hčerkah, poleg tega pa so ji poklonili še pralni stroj in tehtnico, deklicam pa so prinesli tudi kup oblačil. Vse je prišlo mladi družini zelo prav, saj so morah pri treh dojenčkih gledati na vsak dinar. Mamica Ina pravi, da je morala vsa ta leta trdo delati in spet poudari, da sta ji v veliko pomoč njena mati in oče Anica in Adolf Oštir. Vendar pa kljub vsemu pravi, da večjih težav ni Podržavnikova družina je srečna. Očka Ivo in mamica Ina sta na svoje hčerke zelo ponosna bilo. Deklice so zdrave in če bo tako še naprej, bo že šlo. Stroški so seveda zelo veliki. Samo za vrtec mora odšteti 2500 dinarjev, kje pa je še vse ostalo. Vse je treba kupovati po troje hkrati. Vse tri deklice so enako velike in oblačil ne morejo nositi druga za drugo. Ina je povedala tudi, da so jo v trgovinah že večkrat čudno gledali, ko je kupila recimo tri pare čeveljčkov. Trgovke so ji pogosto pripovedovale, da se ne bo nič podražilo, ko pa jim je Ina povedala, da ima trojčke, seveda niso verjele. V trgovino spremlja mamico samo ena od deklic, pri tem pa je potrebno dobro paziti, da pride vsaka na vrsto. Ko pa ji mamica kaj kupi, je deklici takoj jasno, da bosta kupili troje. Nilcoli ne pozabi na sestrici, ki sta ostali doma. Mamica Ina pravi sicer, da svoje deklice precej trdo vzgaja, vendar pa je povedala, da nima prevelike avtoritete. Deklice veliko bolj slišijo, kadar jim kaj reče očka. On jih prav ponosno pelje v slaščičarno na sok in pravi, da mu ne delajo nobenih preglavic. Gredo namreč zelo rade in vedno komaj čakajo kdaj bodo spet šli. Mlada družinica pa gre tudi vsako leto na morje. Že sedaj načrtujejo, da bodo šli tudi letos. Zavedajo se, da morje deklicam koristi, pa tudi za mamico in očka je to precejšnja sprostitev. Običajno gresta z njimi še oče in mama in tako si varstvo porazdelijo. Ina pa je povedala, da so jo poleti ljudje na morju pogosto spraševali, če je vzgojiteljica. Sicer pa je res težko verjeti, da so vse tri deklice Inine hčerke. Omenila sem že, da bodo deklice kmalu šle v šolo. Na to se že tudi dobro pripravljajo. Posedejo se kot bi bile v šoli, mama pa prevzame vlogo učiteljice. Menim, da je kar dobra učiteljica, saj sem videla, da deklice že veliko znajo. Znajo se že podpisati, poznajo nekatere črke in sploh zelo spretno uporabljajo svinčnik. Do časa, ko bodo res šle v šolo pa bodo prav gotovo znale še veliko več. Mamici je zelo veliko do tega, da bi se v šoli dobro učile. Očka pa je dodal, da bosta morala še bolj varčevati, da bosta svoje tri hčerke lahko izšolala. Še in še smo klepetali. Z Ingrid, Sabino in Simono smo postale v tem času že prave prijateljice. Zdaj niso samo odgovarjale na moja vprašanja, ampak jih tudi same postavljale. Vse jih je zanimalo, kakšen avto imam, kje sem v službi, zakaj imam fotoaparat? Prosila sem jih če jih lahko fotografiram. Bile so navdušene, očka in mamica pa se sicer ne fotografirata rada, vendar mi je vseeno uspelo, da sta se posedla poleg deklic. Poslovila sem se. Ko sem odhajala sem premišljevala o mladi družini, o mladi mamici Ini. Ves čas, ko sem se pogovarjala z njo, skorajda ni omenila nikakršnih težav, kljub temu, da sploh ne dvomim da jih ima. Ponosna je na svojo družino in z optimizmom zre v prihodnost saj pravi: „Samo, da bi bili zdravi, pa bo že šlo. Pa, da bi se deklice v šoli dobro učile!" DRUŽINA SE JE POVEČALA Ustavila sem se tudi v soseski Šalek Gorica na Rimski cesti VI 12, pri Prevalnikovih. Takoj, ko sem vstopila sem spoznala, da se nisem zmotila. Andreja, Ne-venka in Stanko so sedeli za mizo. Res je, da je bratec nekoliko večji, vendar je sestricam, ki pa ju malo kdo loči, čisto podoben. Zdaj so Preval-nikovi trojčki že veliki, saj imajo letos prve počitnice. Obiskujejo prvi razred na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Imajo pa še starejšo sestro Darjo, ki hodi v drugi razred. Mlajši sestri druga brez druge ne moreta biti, zato pa sta starejša sestra in bratec vedno skupaj. Albina Prevalnik je 16. 7. 1970 rodila s sedmimi meseci trojčke. Vsi so bih zelo presenečeni, saj zdravniki niso pomislili niti na dvojčke, mamica pa je seveda pričakovala samo enega, dobila pa je kar tri. Kljub temu, da so bili rojeni s sedmimi meseci so bih kar krepki otročiči. Fantek, ki se je rodil prvi je tehtal kilogram in pol, deklici pa nekaj manj. Mamica je ostala nekaj časa z njimi v bolnici, saj so morah za dober mesec v inkubator, potem pa so bih potrebni skrbne nege. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje je za to mamici odobrila leto dni dopusta, poklonili pa so ji tudi pralni stroj in hladilnik. Dela je bilo zelo veliko, saj je bila takrat tudi Darja, imela je leto in pol, še dojenček. Albini sta bila v veliko pomoč oče in mati, seveda pa se je tudi očka Stanko, ki je bil enkratnega povečanja družine nad vse vesel, še v večji meri posvečal družini. Najtežje je bilo prvo leto, pa potem vse tja do tretjega. Vse štiri otroke sta Prevalriikova pazila večji del sama. Ona dela v dopoldanskem času, on pa dela na tri izmene na Rudniku lignita Velenje. Najhuje je bilo seveda takrat, Prevalnikovim se je družina povečala kar za enkrat. Mar in Darja so dobili kar tri dojenčke, ki pa so danes že veliki I je sestrici že močno prerasel, drugače pa jima je zelo pode' kadar sta delala oba dopoldne, nečesa loti zmore vse. Nil? Takrat je na otroke pazila mati, ki pa je že dolgo bolehna, in ji je delalo to precej velike težave. No, zdaj je to mimo. Otroci so že tako veliki, da jih ni treba več paziti. Sami si pripravijo stvari, ki jih potrebujejo v šoli, sami se odpravijo v šolo. V šolo hodijo zelo radi in takoj, ko se vrnejo domov napišejo domače naloge. Pri tem so zelo natančni in samostojni. Nikoli ne prepisujejo, če pa kdo kaj ne zna, mu druga dva rada priskočita na pomoč. In kako je Albina Prevalnik vse to zmogla? Delo, štirje otroci, poleg tega pa so v tem času tudi gradili. Dejala je: „Družina je precej velika, pa tudi že prej sva z možem računala na to, da si postavimo lastno hišo. Veliko lažje je tu in tudi za otroke je prijetneje. Imam tudi vrt in tako najnujnejše pridelam doma. Že samo to je veliko, če mi ni treba kupovati zelenjave. Ko se človek ni tako težko, da se ne bi^ narediti. Ko se je moja diP tako povečala, sem bila P presenečena, vendar pren? vati o tem ni bilo časa. Tal bilo potrebno prijeti zal" Včasih je bilo hudo, veni šlo. Zdaj, ko so otroci že pa lahko rečem, da nimanF jih težav. Prepričana pa se£ jih bom imela z leti še maf mi bodo pri delu ponf Lahko rečem, da smo sf družina." Povedali so tudi, da T« gospodinjske opreme G« ni pozabila nanje. Vsako jih povabi ob novem letu jih dedek Mraz obdari. S jim prav pride vsaka sti zelo veselijo se teh srečanj Andreja, Nevenka, St; Darja so srečni otroci, so veseli, seveda včasih tuL gajajo, vendar pravita mi in stara mama, da so kar MIRA TAMŠE t „NAS CAS", glasilo Soc stične zveze delovnega ljuds izdaja Center za informira propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, „NAŠ CAS" je bil ustanov 1. maja 1965; do 1. janiik] 1973 je izhajal kot štirim, dnevnik „ŠALEŠKI RUDC kot tednik pa izhaja JP CAS" od 1. januarja 1973 1 prej. | Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Str Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tau Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednifc Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni na* Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38481 f Grafična priprava CZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk ti: „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informaciji sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od t 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov, ije izvrši' 8. febna t.