št. 8/2019, let. XXV Ekonomsko ogledalo št. 8, letnik XXV, 2019 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: mag. Lenart Milan Lah Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 130 izvodov ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................ 3 Tekoča gospodarska gibanja .............................................................................................................. 5 Mednarodno okolje .....................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji .............................................................................................................8 Trg dela ......................................................................................................................................................... 13 Cene ............................................................................................................................................................... 15 Plačilna bilanca ........................................................................................................................................... 16 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 17 Javne finance .............................................................................................................................................. 18 Statistična priloga ..................................................................................................................................19 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. decembra 2019. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Medletna rast BDP v prvih treh četrtletjih je bila 2,7-odstotna, kar je precejšnja upočasnitev glede na lani in blizu Jesenski napovedi UMAR za celotno letošnje leto (2,8 %). Sicer podatki o rasti BDP v tretjem četrtletju kažejo predvsem na hitrejše umirjanje rasti investicij, kot smo pričakovali. Rast izvoza se umirja v okviru pričakovanj, na drugi strani je spodbudna krepitev rasti zasebne potrošnje. Če ne pride do večjih negativnih presenečenj iz mednarodnega okolja, bo rast BDP v letošnjem letu blizu napovedane v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2019. Negotovost v mednarodnem okolju ostaja povečana, kazalniki razpoloženja kažejo nadaljnjo šibko rast. Povečana negotovost v evrskem območju traja že dalj časa in je povezana predvsem z izstopom Združenega kraljestva iz EU, protekcionističnimi ukrepi, globalno upočasnitvijo gospodarske rasti in geopolitičnimi napetostmi. To negativno vpliva na vrednosti kazalnikov razpoloženja, ki so bili nazadnje tako nizki leta 2012. Ob upočasnitvi rasti aktivnosti v prvi polovici leta so mednarodne institucije tako od poleti znižale napovedi gospodarske rasti evrskega območja za letos in prihodnje leto. Mednarodne institucije (EK, OECD in IMF) evrskemu območju za prihodnji dve leti v okviru osrednjega in s tem najbolj verjetnega scenarija napovedujejo stabilno gospodarsko rast, za svetovno gospodarstvo pa rahlo krepitev rasti. Tveganja slabšega izida pa ostajajo povečana, na kar smo opozorili v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2019. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju aktivnost nadalje okrepila v večini storitvenih dejavnosti, po ugodnem začetku leta pa se je gradbena aktivnost zmanjšala. Nadalje se je povečal prihodek v trgovini in večini tržnih storitev. Še naprej se je okrepila tudi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnosti, v srednje tehnološko zahtevnih panogah pa se je pod vplivom umirjanja rasti tujega povpraševanja rast zaustavila. Z zniževanjem gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah povezujemo tudi precejšnjo upočasnitev rasti izvoza blaga (poleg izvoza vozil) v segmentu proizvodov za vmesno uporabo. Aktivnost v gradbeništvu se je po ugodnem začetku leta, dodatno spodbujenim z ugodnimi vremenskimi razmerami, postopno zniževala. Najbolj intenzivno je bilo znižanje v gradnji nestanovanjskih stavb, kar je povezano s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. Spodbuden pa je podatek, da se vrednosti kazalnikov zaloge pogodb in novih pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, letos krepijo. Ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka se povečuje tudi trošenje gospodinjstev. Razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Število delovno aktivnih dosega rekordno visoke vrednosti, padanje števila registrirano brezposelnih se počasi umirja. V prvih treh četrtletjih je rast plač, predvsem zaradi visoke rasti v sektorju država, presegla rast izpred leta. Skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev ter na novo odobrenimi potrošniškimi krediti se je rast trošenja gospodinjstev v tretjem četrtletju nadaljevala. Okrepili so se predvsem nakupi netrajnih proizvodov in storitev, rast nakupov trajnih dobrin pa se je letos umirila. Potrošniki so namreč vse manj optimistični glede obetov v gospodarstvu, kar se med drugim odraža v nadaljnji rasti varčevanja gospodinjstev. Medletna rast cen je novembra ostala umirjena. Rast cen blaga se je nadalje nekoliko upočasnila. Solidno trošenje gospodinjstev vpliva na medletno višje cene storitev, povečale so se predvsem cene storitev povezane s stanovanjem in gostinstvom. Višje so tudi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Presežek konsolidirane bilance je bil v prvih desetih mesecih nižji kot lani, rast prihodkov letos zaostaja za rastjo izdatkov. Nižja rast prihodkov je predvsem posledica medletno nižjih nedavčnih prihodkov in prihodkov iz EU. Nekoliko nižja je tudi rast davčnih prihodkov, kot posledica sprememb pri obdavčitvi regresa in nižje rasti domače potrošnje. Okrepljena rast odhodkov pa je povezana predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti v javnem sektorju ter ukrepi na področju socialnih transferjev. Višja je tudi rast vplačil v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom znižala nekoliko bolj kot je bilo načrtovano. Desezoniran indeks 2010=100 Še naprej se povečuje prihodek v večini storitvenih Ob negotovih gospodarskih razmerah se v večini dejavnosti in trgovini. dejavnosti obeti poslabšujejo, znižuje se tudi zaupanje potrošnikov. Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. Trgovina (realno) Tržne storitve (nominalno) Gradbeništvo Potrošniki 30 Poslabšanje pričakovanj poslovnega sektorja in njegova Pričakovano se letos umirja rast izvoza, predvsem blaga investicijska aktivnost negativno vplivata na aktivnost v – izvoz vozil je nižji, rast izvoza proizvodov za vmesno gradbeništvu, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. porabo pa se je močno umirila. Stanovanjske stavbe jan-avg 2018 jan-avg 2019 Nestanovanjske stavbe 25 Gradbeni inženirski objekti Medletna realna rast BDP v %* Desezoniran realni indeks, 3-mes. drsečasredina, 2010=100 -12 -10 16 100 150 200 250 20 0 50 -5 Izvoz Vozila Ostalo Skupaj proizvodov za 0 Q1 05 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 Q1 19 jan.19 Medletna rast, v % Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10Q1 11Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina -20 -30 -40 20 10 0 -10 Prispevki k medletni rasti BDP po 10 15 četrtletjih, v odstotnih točkah 5 -8 -10 10 14 -2 -4 -6 0 12 2 vmesno porabo brez nafte Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Stolpca Ostalo in Skupaj vključujeta ponovni izvoz medicinskih in farmacevtskih proiz. 8 6 4 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Rast BDP v Sloveniji ostaja višja kot v EU. Ob ugodnih razmerah na trgu dela k rasti BDP pomembno prispeva trošenje gospodinjstev, močno pa se je umirila rast investicij. Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev Slovenija EU-28 Zasebna potrošnja Državna potrošnja 10 Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p. 8 BDP, realna rast v % Vir: Eurostat. Opomba: *desezonirana in prilagojena za število delovnih dni. Vir: SURS. . Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. -70 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 -50 -60 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12jan. 13 jan. 14 jan. 15jan. 16 jan.17 jan.18jan.19 tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Gospodarska rast v evrskem območju Ob koncu leta je glede na kazalnike razpoloženja v evrskem gospodarstvu pričakovati nadaljnjo šibko rast. BDP se je v tretjem četrtletju zvišal za 0,2 %, Državna potrošnja medletno za 1,2 % (oboje desez.). Gospodarska rast, ki se Bruto investicije v os. sr. Zasebna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. je nadaljevala v vseh naših pomembnejših trgovinskih Uvoz pro. in stor. Izvoz pro. in stor. partnericah evrskega območja, je izhajala predvsem iz BDP (desna os) rasti zasebne potrošnje. Glede na razpoloženje v evrskem gospodarstvu je v zadnjem četrtletju možno pričakovati nadaljnjo šibko rast. Sodeč po kazalnikih ESI in PMI, storitve nadalje največ prispevajo k rasti, medtem ko razpoloženje v predelovalnih dejavnostih ostaja na zelo nizkih ravneh. Vir: Eurostat. Slika 2: Napovedi Consensus za 2019 in 2020 za naše najpomembnejše trgovinske partnerice iz evrskega območja 2019 (nov.19) 2020 (nov.19) 2019 (jun.19) 2020 (jun.19) 2,0 1,8 1,6 Realna rast BDP, v % Umirjena rast evrskega območja se bo v prihodnjem letu nadaljevala. Mednarodne institucije (IMF, EK, OECD, Consensus Economics) so od poletja znižale pričakovanja o gospodarski rasti evrskega območja za letos in naslednje leto. Povečana negotovost na svetovni ravni je skupaj s strukturnimi spremembami vplivala na upočasnitev predelovalnih dejavnosti, kar se počasi prenaša tudi v storitveni sektor. BDP evrskega območja se bo letos in v prihodnjih dveh letih predvidoma povečal za okoli 1,0 %. Rast bo še vedno poganjalo domače povpraševanje. Ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu dela, razmeroma visokem razpoloženju potrošnikov in ugodnih pogojih financiranja bo glavnino prispevala zasebna potrošnja. Spodbujevalna fiskalna politika bo ugodno vplivala na prispevek državne potrošnje. Prispevek investicij bo ob povečani negotovosti vse manjši, prispevek neto izvoza pa bo zaradi šibkega tujega povpraševanja rahlo negativen. Tveganja za uresničitev napovedi so izrazito negativna (krepitev trgovinskih in geopolitičnih napetosti, večja upočasnitev kitajske gospodarske rasti od pričakovane, neurejen izstop Združenega kraljestva iz EU in možnost večje upočasnitve rasti storitev). 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 Vir: Consensus Economics. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2018 X 19 XI 19 XI 19/X 19 XI 18/X 18 I-XI 19/I-XI 18 Brent USD, na sod 71,01 59,71 63,21 5,9 -2,4 -12,2 Brent EUR, na sod 60,17 53,70 56,8 5,8 -1,0 -6,8 USD/EUR 1,181 1,105 1,105 0,0 -2,8 -5,5 3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,413 -0,401 1,2 -8,5 -3,0 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Okvir 1: Realni BDP v 3. četrtletju 2019 BDP je bil v tretjem četrtletju letos za 2,3 % večji kot v enakem obdobju lani, v prvih treh četrtletjih skupaj pa za 2,7 %. V razmerah globalne upočasnitve gospodarske rasti je rast slovenskega BDP bolj umirjena kot v izjemnem letu 2017 in lani, vendar je tudi v tretjem četrtletju ostala višja kot v celotni EU (2,0 % glede na 1,4 %, desez.). K rasti je še naprej ključno prispevala domača potrošnja. Rast potrošnje gospodinjstev (4,3 % medletno) se je še okrepila. Še naprej so jo podpirala ugodna gibanja na trgu dela in tudi medletno višja plačila socialnih transferjev. Malo višja kot četrtletje prej je bila tudi rast končne državne potrošnje (1,8 %), rast investicij v osnovna sredstva (1,2 %) pa se je opazno upočasnila. To je predvsem posledica zastoja v medletni rasti gradbenih investicij, ki so se po visokih rasteh v predhodnih četrtletjih umirile. Investicije v opremo in stroje so se povečale, vendar njihova rast ostaja nižja kot v zadnjih treh letih. Občutno pa so se v tretjem četrtletju povečale zaloge, ki so k medletni rasti BDP prispevale 0,7 o. t., po tem ko je bil njihov prispevek k rasti v prvem polletju močno negativen (z novembrsko objavo je bil revidiran navzdol). Obseg izvoza se v tretjem četrtletju ni dodatno povečal, njegova medletna rast pa se je nekoliko znižala. Lani pričeto umirjanje medletne rasti izvoza se je tako nadaljevalo, kar podatki po novembrski reviziji (glej okvir 2) bolj jasno kažejo. Umirjanje odraža predvsem nižjo rast tujega povpraševanja, v manjši meri pa je lahko tudi posledica pritiskov rastočih stroškov dela na izvozno konkurenčnost. Ob solidni rasti domače potrošnje se je uvoz v tretjem četrtletju povečal (6,7 %) bolj kot izvoz (4,5 %), zato je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP tokrat negativen (-1,2 o. t.). Slika 3: Medletna rast realnega BDP v Sloveniji in EU Slika 4: Izdatkovna struktura rasti BDP v Sloveniji Izvoz proizvodov in storitev Uvoz proizvodov in storitev Slovenija EU-28 Zasebna potrošnja Državna potrošnja 10 Bruto investicije v o. s. Spremembe zalog in v. p. 8 BDP, realna rast v % 6 16 Medletna realna rast BDP v %* Prispevki k medletni rasti BDP početrtletjih, v odstotnih točkah 14 4 12 2 10 0 8 6 4 -2 -4 2 -6 0 -8 -2 -4 -6 -10 -12 Q1 05Q1 06Q1 07 Q1 08 Q1 09Q1 10Q1 11 Q1 12Q1 13Q1 14 Q1 15 Q1 16Q1 17Q1 18 Vir: Eurostat. Opomba: *desezonirana in prilagojena za jan. 19 Q1 19 -8 -10 Q1 12Q1 13Q1 14Q1 15Q1 16Q1 17Q1 18Q1 19 število delovnih dni. Vir: SURS. Slika 5: Blagovna menjava Ob nižji rasti tujega povpraševanja je bilo zaznati večje upočasnjevanje rasti izvoza nekaterih glavnih skupin proizvodov1. Skupna rast blagovnega izvoza Izvoz ostaja visoka (medletno 12,4 %) predvsem zaradi močne Uvoz trgovske in distribucijske aktivnosti pri medicinskih in Izvoz brez med. in farm. proizvodov v Švico in nafteUvoz brez med. in farm. proizvodov v Švico in nafte farmacevtskih proizvodih, deloma pa tudi pri nafti in naftnih derivatih. Precej nižja je bila rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti, poleg vozil tudi segmenta proizvodov za vmesno porabo (kovinski izdelki, deli in dodatna oprema za transportne naprave), ki predstavlja okoli polovico našega izvoza. To povezujemo z ohlajanjem rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji, kjer izvoz ostaja na podobni ravni kot lani. Rast slovenskega uvoza ostaja visoka, k njeni rasti pa prispevajo podobni dejavniki kot jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 pri izvozu. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podrobni podatki so do avgusta 2019. 1 Po zunanjetrgovinski statistiki Okvir 2: Revizija plačilnobilančnih podatkov za izvoz in uvoz blaga Plačilnobilančni podatki o izvozu in uvozu blaga za letos so bili novembra opazno revidirani. Zaradi sledenja načelu spremembe lastništva so bili iz serije plačilnobilančnih podatkov o blagovnem izvozu in uvozu za letos izločeni tisti zunanjetrgovinski tokovi, pri katerih ni prišlo do spremembe lastništva (t. i. blago v tranzitu). Temu primerno je zato vrednost blagovnega izvoza in uvoza manjša. Manjši del vrednosti blaga v tranzitu pa se v primeru njegovega oplemenitenja prikaže kot izvoz storitev predelave blaga (npr. embaliranje, sestavljanje, označevanje). S to spremembo je bil iz skupnega slovenskega izvoza izločen večji del hitro rastočega ponovnega izvoza (re-exporta) medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki je potekal s Švico. Plačilnobilančni podatki so tudi podlaga za statistiko nacionalnih računov, ki se uporablja za merjenje BDP, zato so se z revizijo tudi spremenili četrtletni podatki glede izvoza in uvoza. Ob tem velja omeniti, da je bila revizija omejena na letošnje leto, zato lahko pričakujemo nekaj sprememb tudi ob reviziji podatkov za leto 2018, ki bo objavljena v prvi polovici naslednjega leta. Revidirani plačilnobilančni podatki o izvozu in uvozu blaga kažejo na zmernejšo rast v letošnjem letu, kot so jih kazali pred revizijo in kot jo prikazujejo zunanjetrgovinski podatki. Pospešena rast izvoza in uvoza v prvih osmih mesecih se je z revizijo skoraj prepolovila in kaže na umirjanje. Revizija je v tem obdobju zmanjšala skupni izvoz blaga za skoraj 1 mrd EUR, uvoz pa za 1,3 mrd EUR, posledično je bil saldo blagovne menjave višji za 337 mio EUR. Pri izvozu storitev so bile skladno s tem dodatno upoštevane storitve predelave blaga v višini 33 mio EUR. Ti podatki zato kažejo manj ugodno dinamiko izvoza in uvoza kot podatki po zunanjetrgovinski statistiki, ki jo mesečno objavlja SURS in temelji na načelu prehoda meje (ter tako zajema tudi omenjeno vrsto ponovnega izvoza). V tretjem četrtletju je bil v primerjavi s predhodnim četrtletjem po zunanjetrgovinskih podatkih realni izvoz višji za 2,3 % (medletno 12,4 %), po reviziji četrtletnih podatkov nacionalnih računov pa je bila rast le 0,2-odstotna (medletno 5,0 %). Slika 6: Primerjava izvoza blaga med plačilnobilančnimi Slika 7: Revizija podatkov za obseg izvoza in uvoza v in zunanjetrgovinskimi podatki, nominalno nacionalnih računih Plačilnobilančni podatki po reviziji predrevizijo Plačilnobilančni podatki pred revizijo Zunanjetrgovinski podatki 15,0 ZT podatki brez izvoza medicin. in farmac. proizvodov v Švico v mio EUR, 3m drseča sredina, desezonirano 12,5 Medletna rast, v % 3.000 0,0 2.000 1.800 2.200 10,0 2.800 7,5 2.600 5,0 2.400 2,5 SkupajBlagoStoritveSkupajBlagoStoritveSkupajBlagoStoritveSkupajBlagoStoritve Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Q1 2019 Q2 2019 Vir: SURS. jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 Vir: SURS, BS, preračuni UMAR. Slika 8: Storitvena menjava Izvoz in uvoz storitev sta se v tretjem četrtletju ohranila na visoki ravni, vendar se je predvsem rast izvoza opazno upočasnila in je nižja kot v enakem obdobju lani2. K medletni upočasnitvi rasti izvoza sta Izvoz storitev Uvoz storitev največ prispevali nižji rasti izvoza transportnih storitev in potovanj,3 ki skupaj predstavljata okoli polovico izvoza vseh storitev. Opazneje se je v zadnjem četrtletju upočasnila tudi rast izvoza gradbenih storitev, ponovno pa se krepi rast tehničnih, s trgovino povezanih storitev, in storitev predelave blaga, ki so povezane z distribucijsko aktivnostjo na področju medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Rast uvoza storitev ostaja podobna kot v preteklih četrtletjih, k rasti pa pomembneje prispevata predvsem rasti uvoza transportnih in ostalih poslovnih storitev. jan. 09 jan. 10jan. 11 jan. 12jan. 13 jan. 14jan. 15 jan. 16jan. 17jan. 18 jan. 19 2 Po zunanjetrgovinski statistiki 3 Prihod tujih gostov v Slovenijo (turistov, izletnikov in potnikov v Vir: BS, preračuni UMAR. tranzitu). . Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Slika 11: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je v tretjem četrtletju nekoliko okrepila. To je bila predvsem posledica občutnejše okrepitve prodaje v trgovini na debelo (ki je v prvi polovici leta stagnirala) in nadaljnje rasti prodaje netrajnih Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno neživilskih proizvodov v trgovini na drobno. Na podobnih Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu Vrednost opravljenih gradbenih del se je septembra nadalje znižala. Aktivnost je bila za 8,1 % nižja kot v enakem mesecu lani. Po visoki rasti v začetku leta, ki je bila Desezonirani podatki spodbujena tudi z ugodnimi vremenskimi razmerami, se Trimesečne drseče sredine, desezonirano je vrednost gradbenih del sredi leta znižala. Znižanje je Vir: SURS, preračuni UMAR. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 Vir: SURS, preračuni UMAR jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 Q1 17 jan.17 jan.17 Q1 18 jan.18 jan.18 jan.19 Q1 19 jan.19 ravneh kot v preteklem četrtletju so ostali prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami, živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter v trgovini z motornimi vozili. Prodaja motornih goriv se po visokih lanskih rasteh letos zmanjšuje. Skupaj je bila prodaja v prvih devetih mesecih medletno višja za 6,5 %. začetku leta. inženirskih stavb pa ostajata na podobnih ravneh kot na bilo najbolj intenzivno v gradnji nestanovanjskih stavb, kar je povezano s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. V gradnji inženirskih objektov je bila umiritev zmernejša, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je – ob izrazitih mesečnih nihanjih – aktivnost povečala. Kazalnika zaloge pogodb in novih pogodb v gradbeništvu sta se proti koncu lanskega leta znižala, letos pa se ponovno krepita in sta že presegla lansko raven. Najbolj sta se okrepila v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v gradnji Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti od dviga na začetku leta ostaja na podobni ravni. V tretjem četrtletju se je nadalje povečala proizvodnja visoko Desezonirani podatki tehnološko zahtevnih panog. Proizvodnja srednje nizko Trimesečne drseče sredine, desezonirano tehnološko zahtevnih panog, ki so v večji meri vpete v globalne verige vrednosti, se večinoma giblje na ravni, doseženi na začetku leta. Umirjanje tujega povpraševanja je precej vplivalo tudi na srednje visoko tehnološko zahtevne panoge, poleg medletno nižje proizvodnje motornih vozil se je v tretjem četrtletju močno upočasnila tudi rast v proizvodnji drugih strojev in naprav. Najbolj pa se je proizvodnja od začetka leta zmanjšala v nizko tehnološko zahtevnih panogah, predvsem v nekaterih manj produktivnih (tekstilna, usnjarska, pohištvena). Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 -20 -10 0 Ravnotežje, desezonirano se je nadaljevala rast varčevanja gospodinjstev. kazalnika zaupanja potrošnikov v zadnjih štirih mesecih, razmer v državi, ki je botrovala tudi poslabšanju vrednosti povečani negotovosti glede prihodnjih gospodarskih visokih rasteh v zadnjih petih letih) letos umirila. Ob Slika 14: Kazalnik gospodarske klime Gospodarsko razpoloženje se je novembra nadalje poslabšalo in je blizu dolgoletnega povprečja. V zadnjem mesecu se je občutneje poslabšalo zaupanje Gospodarska klima Predelovalne dej. med potrošniki, ki so najbolj pesimistični glede obetov Trg. na drobno Storitvene dej. v gospodarstvu, in v trgovini na drobno. Slednje je Gradbeništvo Potrošniki posledica poslabšanja mnenja glede trenutne prodaje. Nekoliko se je poslabšalo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi nižje pričakovane proizvodnje, kar povezujemo z nižjimi pričakovanimi izvoznimi naročili ob upočasnitvi rasti v evrskem območju. Zaupanje v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih je ostalo nespremenjeno. Gospodarska klima se je novembra poslabšala še četrti mesec zapored in ostaja le malo nad dolgoletnim povprečjem. Nazadnje je bila tako nizka konec leta 2014. Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. -30 -40 10 4 Predvsem neživilskih netrajnih proizvodov, gostinskih, športnih in kulturnih storitev, višji kot pred letom pa so bili tudi nakupi živil, pijač in tobačnih izdelkov. storitev,4 rast nakupov trajnih proizvodov pa se je (po Slika 12: Nominalni prihodek tržnih storitev (brez V tretjem četrtletju se je nadaljevala rast prihodka trgovine) v večini tržnih storitev. Najbolj se je rast pospešila v strokovno-tehničnih dejavnostih, predvsem Skupaj Promet in skladiščenje (H) arhitekturno-projektantskih storitvah. Nadaljevala se Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) je tudi rast v gostinstvu, ki je bila povezana predvsem z Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) visoko rastjo v podjetjih, ki strežejo jedi in pijačo. Visoka rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti se je sicer ob ponovni rasti prihodka v zaposlovalnih storitvah nekoliko umirila. V celotni dejavnosti prometa se je rast prihodka upočasnila, še zlasti v zračnem transportu. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko­komunikacijskih dejavnostih. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 13: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Rast trošenja gospodinjstev se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka v tretjem četrtletju nadaljevala. Rast je izhajala iz nadaljnje rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno ter pospešene medletne rasti na novo odobrenih Socialni transferi, realno Kaz. zaup. potrošnikov (d. os) 20 potrošniških kreditov. Gospodinjstva so medletno okrepila predvsem nakupe netrajnih proizvodov in Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2018 IX 19/VIII 19 IX 19/IX 18 I-IX 19/I-IX 18 Izvoz blaga, realno1 6,9 -0,23 16,7 9,9 Uvoz blaga, realno1 8,5 3,93 16,1 11,9 Izvoz storitev, nominalno2 10,3 -1,63 1,0 7,7 Uvoz storitev, nominalno2 7,0 3,33 10,9 6,8 Industrijska proizvodnja, realno 4,9 0,43 1,94 3,24 v predelovalnih dejavnostih 5,3 0,33 2,44 3,64 Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 -0,73 -8,1 -12,6 Trgovina – realni prihodek 8,1 1,83 4,84 6,64 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 -0,83 3,44 6,14 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Trg dela Medletna rast, % 10 10 5 5 0 0 -5 -5 Slika 17: Trg dela, raziskava aktivno in neaktivno prebivalstvo (ADS) Število delovno aktivnih Stopnja brezposelnosti (desna os) 15 jan. 09 Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega Rast plač je letos višja kot lani. V prvih devetih mesecih je bila medletna rast 4,3-odstotna, v enakem obdobju lani pa 3,4-odstotna. Višja rast je predvsem odraz višje rasti v sektorju država zaradi višjega vrednotenja večine Zasebni sektor Javni sektor Skupaj delovnih mest, dogovorjenega konec lanskega leta, in Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Število delovno aktivnih in registriranih Rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti se brezposelnih oseb upočasnjujeta. Število delovno aktivnih se je v prvih devetih mesecih medletno povečalo (2,7 %), kar je Delovno aktivni po SRDAP (leva os) nekoliko manj kot v enakem obdobju lani (3,2 %). Najbolj Registrirani brezposelni (desna os) se je povečalo v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, 140 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. jan. 06jan. 10jan. 07jan. 11jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 12jan. 11jan. 13jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 14jan. 15jan. 16 jan. 15 jan. 16jan. 17jan. 18 jan. 17jan. 19 jan. 18jan. 19 40 20 0 60 80 100 120 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, Desezonirana stopnja, v % desezonirano Tudi podatki Ankete o delovni sili (ADS) kažejo na umirjanje dinamike na trgu dela. V tretjem četrtletju letos se je nadalje povečalo število zaposlenih, število samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov pa se je nekoliko zmanjšalo. Brezposelnost se je, tako po številu kot tudi stopnji, nekoliko povišala, a ostaja na nizkih ravneh. napredovanj, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače. Ob razmeroma visoki rasti gospodarske aktivnosti in pomanjkanju ustrezne delovne sile se nadaljuje tudi rast plač v zasebnem sektorju, na katero je vplival tudi dvig minimalne plače v začetku leta. Plače so se tako najbolj povišale v dejavnostih z visokim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače (v drugih raznovrstnih dejavnostih, gostinstvu in trgovini). oktobra jih je bilo 72.416 oz. 5,0 % manj kot leto prej. naprej zmanjšuje, a počasneje kot predhodna leta. Konec (okoli 70 %). Število registriranih brezposelnih se še tujih delavcev k skupni rasti delovno aktivnih ostaja visok velikim deležem tuje delovne sile. Prispevek zaposlovanja dejavnosti z visoko stopnjo prostih delovnih mest in gostinstvu in predelovalnih dejavnostih, ki sodijo med Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2018 IX 19/VIII 19 IX 19/IX 18 I-IX 19/I-IX 18 Delovno aktivni2 3,2 0,11 2,1 2,7 Registrirani brezposelni -11,5 -0,31 -5,3 -5,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,61 4,9 4,3 zasebni sektor 4,0 0,31 4,4 4,0 javni sektor 3,0 0,51 5,9 5,3 v tem sektor država 2,3 0,51 6,2 6,1 v tem javne družbe 4,8 0,91 5,0 3,2 2018 IX 18 VIII 19 IX 19 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,21 7,6 7,6 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 evrskega območja je bil nekoliko manjši. Rast cen na domačem trgu pa se ohranja okrog 2 %. To je še vedno v veliki meri posledica visoke rasti cen energentov (zaradi višjih cen oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer medletna rast znaša okoli 15 %). Med ostalimi namenskimi skupinami nadpovprečno naraščajo tudi cene proizvodov za investicije in netrajnega blaga za široko porabo (2,0 %). Slednje je po naši oceni tudi posledica rasti trošenja gospodinjstev. Slika 19: Medletna rast cen industrijskih proizvodov Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu slovenskih proizvajalcev je oktobra ostala nizka (0,2 %) zaradi nižjih cen na tujih trgih. Cene proizvodov na tujih trgih so bile v zadnjih mesecih v Domači trg Tuji trg povprečju medletno nižje za okrog 1,5 %, padec izven Medletna inflacija, v % Vir: SURS, Eurostat. jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan. 19 dnevne porabe, ki so se ohranile okrog doseženih ravni. Ob ugodnih razmerah na trgu dela in solidnem trošenju 2 gospodinjstev se rast cen storitev ohranja nekoliko nad 3-odstotno ravnjo, k njihovi rasti pa pomembno 1 pripevajo storitve, ki so povezane s stanovanjem in gostinstvom, povišale pa so se tudi premije dopolnilnega 0 zdravstvenega zavarovanja. -1 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 18/XII 17 XI 19-XII 18/XI 18-XII 17 XI19/X19 XI19/XI18 I-XI19/I-XI18 Skupaj 1,4 1,6 0,1 1,4 1,6 Hrana 0,5 1,4 0,3 2,5 1,5 Goriva in energija 3,8 1,4 -0,7 -2,0 1,2 Storitve 3,0 3,1 -0,1 3,3 3,1 Ostalo1 -0,3 0,5 0,4 0,5 0,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,7 0,2 1,8 1,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 1,4 0,1 1,1 1,4 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Slika 18: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju Slovenija Evrsko območje 4 3 Medletna rast cen je novembra ostala umirjena. Rast cen blaga se je ponovno nekoliko upočasnila, predvsem zaradi višjega medletnega padca cen naftnih derivatov in stagnacije cen neenergetskega industrijskega blaga. Cene trajnega blaga so se nadalje znižale, tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga. Višje cene hrane, predvsem sadja, so ublažile večji padec cen blaga Plačilna bilanca 12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR 12-mesečne kumulative, v mio EUR -10.000 Finančne transakcije 15.000 10.000 5.000 0 -5.000 Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance Neto odliv finančnih sredstev v tujino se nadaljuje. V zadnjih dvanajstih mesecih do septembra so bili neto odlivi finančnih sredstev v tujino višji kot neto prilivi za 1,8 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij v segmentu ostalih Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe naložb. Država in podjetja so plasirala vloge na račune Vir : BS, preračuni UMAR. Tabela 5: Plačilna bilanca I-IX 2019, v mio EUR Saldo, I-IX 18, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Tekoči račun 32.128,1 29.855,7 2.272,4 2.192,4 Blago 24.115,0 23.011,5 1.103,5 1.126,3 Storitve 6.305,9 4.140,7 2.165,2 1.976,6 Primarni dohodki 1.141,5 1.708,1 -566,7 -578,9 Sekundarni dohodki 565,8 995,4 -429,6 -331,6 Kapitalski račun 1.184,4 1.238,5 -54,1 -105,2 Finančni račun 2.265,7 3.863,8 1.598,1 2.313,7 Neposredne naložbe 1.048,7 353,1 -695,6 -715,6 Naložbe v vrednostne papirje 241,6 546,5 304,9 1.265,0 Ostale naložbe 1.061,9 3.178,6 2.116,7 1.777,8 Statistična napaka 0,0 -620,2 -620,2 226,4 4000 3000 2000 1000 -1000 -2000 -3000 -4000 Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 5000 Sekundarni dohodki Blagovna menjava Tekoči račun Pri marni dohodki Stor itvena menjava jan. 11jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14jan.15jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 kupovali dolgoročne dolžniške vrednostne papirje. v tujini, kjer so vloge obrestovane višje kot v domačem bančnem sistemu, podjetja so se do tujine razdolževala, poslovne banke so tujino financirale z dolgoročnimi posojili, nerezidenti pa so iz slovenskih bank dvigali vloge. Pri neposrednih naložbah so prevladovali neto prilivi lastniškega kapitala, katerih povečanje je povezano s prevzemi v zavarovalniški in podjetniški dejavnosti. Neto prilivi naložb v vrednostne papirje so bili predvsem posledica naložb tujih portfeljskih vlagateljev v domači bančni sektor. Banke, zavarovalne družbe in pokojninski skladi pa so na mednarodnih finančnih trgih nadalje Presežek tekočega računa plačilne bilance se je septembra znižal in je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (5,5 % ocenjenega BDP) medletno nižji. V primerjavi s prejšnjim dvanajstmesečnim obdobjem je k nižjemu presežku največ prispeval nižji blagovni presežek, kar pripisujemo predvsem umirjanju rasti v mednarodnem okolju. K medletno nižjemu presežku tekočega računa je prispeval tudi višji neto odliv sekundarnih dohodkov, ki je predvsem odraz višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Neto odlivi primarnih dohodkov so ostali na podobni ravni kot leto prej. Storitveni presežek pa je bil višji, predvsem zaradi višjega presežka v menjavi transportnih in gradbenih storitev ter višjih neto prihodkov od potovanj. Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Finančni trgi Slika 22: Medletne stopnje rasti kreditov v slovenskem bančnem sistemu Potrošniški Stanovanj ski Podjetja in NFI Skupaj 30 20 Rast kreditov in vlog domačih nebančnih sektorjev se je tudi oktobra ohranila okrog doseženih ravni. Obseg kreditov nebančnim sektorjem je bil medletno višji za nekoliko več kot 3 %. K temu je še naprej pomembno prispevalo zadolževanje gospodinjstev. Oktobra se je zaradi napovedi uvedbe zavezujočega makrobonitetnega ukrepa (v začetku novembra) nekoliko okrepilo predvsem zadolževanje v obliki potrošniških posojil. Rast kreditov 10 podjetjem in NFI ostaja umirjena. Dvakrat hitreje kot krediti pa naraščajo vloge domačih nebančnih sektorjev, 0 kjer se še naprej krepi predvsem obseg vlog čez noč, -10 kar je posledica nizkih obrestnih mer. Zato se ročnostna struktura virov financiranja še poslabšuje. Likvidnost v bančnem sistemu je še vedno ugodna. Ob solidni rasti -20 -30 domačih virov financiranja se odvisnost slovenskega Medletna rast v % -40 bančnega sistema od tujih virov financiranja ohranja na jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19 nizki ravni. Vir: BS. Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. X 18 31. XII 18 31. X 19 31. X 19/30. IX 19 31. X 19/31. X 18 Krediti skupaj 22.454,6 22.371,2 23.209,5 0,4 3,4 Krediti podjetjem in NFI 10.396,2 10.247,2 10.610,9 0,0 2,1 Krediti državi 1.761,9 1.754,1 1.648,5 -1,5 -6,4 Krediti gospodinjstvom 10.296,5 10.370,0 10.950,1 1,1 6,3 Potrošniški 2.652,4 2.683,0 2.964,1 1,8 11,8 Stanovanjski 6.199,7 6.238,7 6.529,5 0,7 5,3 Ostalo 1.444,5 1.448,3 1.456,5 1,4 0,8 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.766,5 19.117,0 20.177,7 0,0 7,5 Čez noč 13.937,3 14.372,6 15.573,4 0,2 11,7 Vezane 4.829,2 4.744,4 4.604,4 -0,7 -4,7 Bančne vloge centralne države skupaj 720,3 665,6 658,4 4,3 -8,6 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.586,4 6.833,3 6.865,1 -0,3 4,2 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Javne finance Slika 23: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja Javnofi nan čni saldo Pri marn i sa ldo Prihodki (desna os) Odhodki (desna os) 2.000 12 1.500 10 8 -8 -1.500 -10 -2.000 -12 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-X I-X 2018 2019 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Presežek konsolidirane bilance5 je v prvih desetih mesecih nižji kot lani, kar glede na proračunske načrte pričakujemo tudi ob koncu leta. Rast prihodkov je bila v tem obdobju znatno nižja, na kar so najbolj vplivali medletno nižji nedavčni prihodki – ti so bili lani na visoki ravni zaradi visokih izplačil dividend v oktobru6, in nižji prihodki iz EU – na kar so prav tako vplivala lanska enkratna vplačila.7 Nižja rast prihodkov izhaja 1.000 6 tudi iz davčnih prihodkov, kar je posledica sprememb pri obdavčitvi regresa in nižje rasti domače potrošnje. Že od začetka leta je okrepljena rast odhodkov. Povezana je predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu in izobraževanju, in ukrepi na področju transferjev medletna rast, v % 4 2 mio EUR 0 -2 -500 -4 -1.000 -6 posameznikom ter gospodinjstvom. Okrepljena so tudi vplačila v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom znižala nekoliko bolj kot je bilo načrtovano. Ocena realizacije državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, za leto 20198 kaže na pričakovan presežek v višini 151 mio EUR. To je manj kot načrtovano v sprejetem rebalansu državnega proračuna (194 mio EUR) in po pričakovanjih manj kot v letu 2018 (537 mio EUR). 5 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 6 Priliv dividend NLB v oktobru 2018 v višini 270,6 mio EUR, ki vključuje tudi dobičke iz preteklih let. 7 V tem obdobju lani je bilo v državni proračun povrnjenih 168,3 mio EUR sredstev EU iz naslova prejšnje finančne perspektive 2007–2013. Prihodki iz EU sredstev iz naslova sedanje finančne perspektive pa so se v desetih mesecih medletno povečali za 33,3 %, vendar so tudi ta gibanja pod načrti ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019. 8 Pripravljena ob pripravi predlogov državnih proračunov za leti 2020 in 2021 (Ministrstvo za finance, 19. 9. 2019). Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-X 2018 I-X 2019 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 15.282,0 10,2 15.803,3 3,4 Davčni prihodki1 7.970,6 6,0 8.388,6 5,2 Dohodnina 1.986,4 11,0 2.054,5 3,4 Davek od dohod. pravnih oseb 710,3 8,9 851,7 19,9 Davki na nepremičnine 196,4 1,8 198,2 0,9 Davek na dodano vrednost 3.085,4 7,2 3.201,9 3,8 Trošarine 1.298,3 -1,6 1.284,5 -1,1 Prispevki za soc. varnost 5.375,5 7,4 5.770,1 7,3 Nedavčni prihodki 1.190,9 26,3 952,5 -20,0 Prejeta sredstva iz EU 556,6 97,5 518,5 -6,8 Ostalo 188,5 48,7 173,5 -7,9 Kategorija I-X 2018 I-X 2019 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 14.446,6 5,1 15.440,2 6,9 Plače in drugi stroški dela2 3.438,5 5,4 3.718,7 8,2 Izdatki za blago in storitve 2.050,5 5,2 2.193,8 7,0 Plačila obresti 806,3 -10,7 711,3 -11,8 Rezerve 111,7 10,1 152,4 36,4 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.772,9 4,0 6.119,4 6,0 Ostali tekoči transferi 1.018,1 2,5 1.088,3 6,9 Izdatki za investicije 889,3 34,1 988,9 11,2 Plačila v proračun EU 359,4 14,1 467,4 30,1 JAVNOFINANČNI SALDO 835,4 363,1 PRIMARNI SALDO 1.631,7 1.065,6 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jesenska napoved 2019 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,8 3,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.242 50.910 53.581 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 23.350 24.641 25.934 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.900 22.700 23.800 24100 25500 27000 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 82 82 82 83 85 87 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2 6,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 4,0 3,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,3 1,5 1,9 Inflacija2, povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,8 2,0 2,3 Inflacija2, konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,3 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,8 6,6 7,8 5,0 4,8 Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,5 8,1 4,9 4,7 Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 9,9 7,2 6,8 5,6 5,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,7 7,7 9,2 5,8 5,5 Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 9,9 5,8 5,6 Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 5,4 5,7 5,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 2.348 2.398 2.289 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 4,9 4,7 4,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.786* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,123 1,115 1,115 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,3 3,4 3,4 2,7 2,2 - delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,7 52,3 52,4 52,2 51,8 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 2,2 1,7 1,4 - delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,5 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,4 6,8 6,8 7,0 - delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,9 20,7 21,6 Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2019). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec septembra 2019. Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2018 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,5 3,1 4,0 13,3 9,8 6,0 11,9 B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,0 -1,2 -17,8 -3,0 -8,3 -7,2 C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,4 4,3 14,4 10,8 6,9 13,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 -0,8 1,4 9,1 1,5 -1,9 -0,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 31,1 26,0 20,0 77,2 Stavbe 2,4 27,6 16,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 44,8 30,4 17,7 65,5 Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 26,4 23,8 24,9 79,4 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 7,8 5,7 11,5 10,3 8,6 11,2 Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,4 6,0 15,3 12,4 6,5 13,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 4,9 5,8 8,8 6,5 6,7 5,2 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 11,2 2,9 7,4 3,9 11,6 15,5 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,7 12,2 7,3 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,6 4,6 14,7 22,6 10,1 12,7 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 7,8 8,3 11,7 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 5,6 8,5 8,7 0,9 5,7 Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 2,5 4,2 11,9 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 2,7 6,2 -1,6 -1,0 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 15,9 15,8 3,3 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 21,6 16,1 6,3 14,2 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 3,5 6,9 9,3 8,8 9,2 14,6 4,1 8,8 9,2 14,6 11,6 5,9 7,7 7,3 0,1 7,2 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 6,8 7,7 11,3 6,0 Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 15,2 0,3 3,5 11,1 Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 2,9 13,6 16,9 3,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,1 7,5 6,5 7,2 5,7 10,8 KMETIJSTVO POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 8 9 13 12 9 4 8 4 0 12 13 13 13 v gradbeništvu -10 12 22 10 18 18 24 25 25 24 24 21 27 29 28 24 v storitvenih dejavnostih 19 25 25 25 24 28 22 25 21 19 17 12 23 13 20 22 v trgovini na drobno 19 21 14 18 22 26 18 12 13 13 22 20 27 30 21 32 potrošnikov -14 -4 -2 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -6 0 -1 1 2 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . 2018 2019 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,4 - - -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 - - 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,5 -4,1 0,1 -10,5 10,6 - - 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,4 - - Trg dela 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,4 934,1 951,2 932,5 942,0 943,1 948,8 949,2 963,9 965,3 967,8 965,6 934,2 941,4 943,4 941,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 817,2 845,5 872,8 849,3 858,5 858,1 872,0 874,0 886,9 885,3 895,5 894,6 853,2 858,4 861,0 856,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 23,1 25,0 26,3 25,2 25,2 24,7 27,2 25,2 27,9 25,6 25,4 23,8 25,2 25,3 25,3 25,1 V industriji in gradbeništvu 260,3 269,1 280,9 271,9 274,8 273,7 279,6 283,0 287,1 287,5 292,7 292,7 273,0 275,2 276,3 272,9 - v predelovalnih dejavnostih 186,7 193,9 202,6 195,0 198,0 199,3 201,6 203,2 206,4 207,4 208,5 207,6 195,8 197,6 198,3 198,1 - v gradbeništvu 53,9 55,7 58,4 57,2 57,2 54,9 58,1 59,8 60,7 60,4 64,2 65,1 57,5 58,0 58,4 55,3 V storitvah 533,8 551,3 565,7 552,3 558,5 559,7 565,2 565,8 571,9 572,2 577,5 578,0 555,0 557,9 559,4 558,2 - v javni upravi 48,4 48,8 49,0 49,0 49,0 48,8 49,1 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,1 49,1 49,0 48,8 -v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 127,7 131,6 135,0 130,8 133,5 134,3 135,0 133,9 136,7 137,0 137,8 137,0 132,4 133,2 133,7 133,7 ZAPOSLENI (C)1 730,5 755,3 780,2 758,9 767,4 767,5 778,9 782,5 792,0 792,7 803,0 803,3 762,5 767,3 769,7 765,1 V podjetjih in organizacijah 680,2 704,3 729,3 707,3 716,2 718,1 727,7 730,9 740,3 741,6 749,7 750,0 710,9 715,5 718,1 715,1 Pri fizičnih osebah 50,3 51,0 50,9 51,6 51,2 49,4 51,2 51,5 51,7 51,1 53,2 53,4 51,6 51,8 51,6 50,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 86,7 90,2 92,6 90,4 91,2 90,6 93,2 91,5 94,9 92,6 92,6 91,2 90,7 91,1 91,3 91,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 103,2 88,6 78,5 83,2 83,5 84,9 76,7 75,3 77,0 80,0 72,2 71,1 81,0 83,0 82,4 85,1 Ženske 52,4 45,4 39,9 43,7 42,9 42,1 39,3 38,9 39,2 39,6 36,8 36,6 42,3 43,4 42,8 42,5 Mladi (15 do 29 let) 22,5 17,5 15,1 15,2 17,1 16,4 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 12,6 14,6 17,3 16,9 17,0 Starejši od 50 let 36,5 34,3 31,5 33,2 32,7 33,8 31,7 30,5 29,9 31,5 29,6 29,0 32,7 32,4 32,4 33,2 Osnovnošolska izobrazba ali manj 30,2 26,7 24,3 24,6 25,2 26,6 23,7 23,0 24,0 25,8 22,8 22,1 24,3 24,5 24,6 26,4 Brezposelni več kot 1 leto 55,1 47,0 40,6 45,2 43,7 42,9 40,8 39,5 39,1 39,2 38,3 37,9 44,3 44,2 43,7 43,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 23,1 21,5 20,0 19,8 20,2 24,4 18,7 18,3 18,5 23,5 17,4 17,9 19,4 19,0 19,2 22,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,2 9,5 8,3 8,9 8,9 9,0 8,1 7,9 8,0 8,3 7,5 7,4 8,7 8,8 8,7 9,0 Moški 10,2 8,5 7,5 7,8 7,9 8,4 7,3 7,0 7,2 7,7 6,7 6,5 7,6 7,8 7,7 8,3 Ženske 12,4 10,6 9,2 10,2 9,9 9,7 9,0 9,0 8,9 9,0 8,4 8,4 9,9 10,1 9,9 9,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -13,5 -14,6 -6,5 -3,8 4,1 -3,8 -6,2 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,3 -2,9 2,0 -0,6 2,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,2 12,3 11,4 2,3 5,7 2,1 1,6 2,1 5,6 0,6 0,4 0,6 1,2 4,0 1,0 0,7 Izgubili delo 75,7 70,0 65,1 15,5 18,6 19,5 13,4 14,9 17,4 6,5 4,1 4,8 5,0 5,6 5,4 7,6 Brezposelni dobili delo 74,9 68,6 61,5 14,3 13,6 20,0 16,4 12,7 12,4 6,2 4,8 3,9 6,4 5,1 4,8 3,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,6 28,3 21,6 7,3 6,7 5,4 4,8 5,5 5,8 1,7 1,7 1,8 2,6 2,6 2,2 1,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 19,2 18,0 24,0 18,4 19,4 21,0 23,6 24,2 27,0 29,6 32,3 34,2 18,8 18,6 19,8 19,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,1 1,9 2,5 2,0 2,1 2,2 2,5 2,5 2,8 3,1 3,3 3,5 2,0 2,0 2,1 2,1 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 942,3 942,5 944,4 947,9 949,0 949,6 947,7 948,4 951,7 961,9 964,1 965,7 964,0 965,4 966,5 967,2 968,1 968,0 965,6 964,7 966,6 854,4 856,8 863,2 869,3 872,3 874,6 871,6 872,4 877,9 885,7 888,0 887,2 881,2 884,7 890,0 893,2 896,1 897,2 893,8 893,2 896,8 24,7 24,5 24,9 27,2 27,2 27,2 25,3 25,2 25,2 27,9 27,9 27,9 25,5 25,5 25,7 25,4 25,4 25,4 23,8 23,8 23,8 272,0 272,7 276,4 278,3 279,6 281,1 281,8 282,7 284,5 286,5 287,3 287,5 285,5 287,0 290,0 292,0 292,9 293,2 292,9 292,4 292,9 198,4 199,0 200,4 200,9 201,6 202,4 202,5 203,1 204,1 205,6 206,3 207,4 206,9 207,3 207,8 208,5 208,5 208,5 207,6 207,4 207,7 54,2 54,2 56,3 57,4 58,1 58,8 59,4 59,7 60,4 60,9 61,0 60,3 58,9 59,9 62,3 63,5 64,3 64,7 65,2 65,0 65,1 557,7 559,5 561,9 563,9 565,5 566,3 564,6 564,6 568,2 571,3 572,7 571,8 570,2 572,2 574,4 575,8 577,9 578,7 577,1 577,0 580,0 48,7 48,8 48,9 49,0 49,2 49,2 49,0 49,1 49,1 49,0 49,1 48,9 48,7 48,8 48,8 48,6 49,1 49,0 49,0 49,0 49,1 134,0 134,2 134,6 134,9 135,0 135,1 133,3 133,1 135,4 136,3 136,9 136,8 136,5 137,0 137,4 137,7 137,9 137,8 136,5 136,3 138,2 763,8 766,3 772,3 776,2 779,0 781,4 780,3 781,0 786,1 790,9 792,9 792,3 788,7 792,1 797,3 800,7 803,5 804,6 802,7 802,0 805,3 714,8 717,3 722,2 725,3 727,8 730,0 728,8 729,6 734,4 738,9 740,8 741,2 738,3 741,3 745,2 747,8 750,3 751,2 749,4 748,7 751,9 49,0 49,0 50,1 50,9 51,2 51,4 51,5 51,4 51,7 52,1 52,1 51,1 50,4 50,7 52,1 53,0 53,3 53,4 53,4 53,3 53,5 90,6 90,5 90,9 93,1 93,2 93,2 91,3 91,5 91,8 94,8 95,1 94,9 92,5 92,6 92,7 92,5 92,6 92,6 91,0 91,2 91,4 87,9 85,7 81,2 78,6 76,7 75,0 76,1 75,9 73,8 76,2 76,1 78,5 82,8 80,8 76,5 74,0 72,0 70,7 71,9 71,5 69,8 43,1 42,1 41,0 40,2 39,3 38,4 39,4 39,5 37,9 39,3 39,1 39,1 40,4 39,7 38,6 37,7 36,7 36,1 37,1 37,1 35,7 17,2 16,4 15,5 14,7 14,0 13,4 13,8 13,8 13,5 16,3 15,9 15,9 16,2 15,7 14,5 13,7 13,1 12,6 12,8 12,6 12,4 34,5 34,0 32,8 32,2 31,7 31,1 31,0 30,6 29,9 29,7 29,6 30,5 32,3 31,7 30,6 30,0 29,6 29,3 29,3 29,1 28,6 27,7 27,0 25,2 24,2 23,7 23,2 23,1 23,0 23,0 23,3 23,6 25,1 26,8 26,2 24,4 23,4 22,8 22,3 22,3 22,1 22,1 43,7 42,9 42,2 41,5 41,0 40,1 39,9 39,6 39,1 39,3 39,2 39,0 39,7 39,1 38,7 38,4 38,4 38,0 38,0 37,8 37,9 25,7 24,6 23,0 19,3 18,6 18,1 18,0 18,9 17,9 17,0 18,2 20,5 24,8 23,8 21,8 17,3 17,7 17,1 17,5 18,4 17,9 9,3 9,1 8,6 8,3 8,1 7,9 8,0 8,0 7,8 7,9 7,9 8,1 8,6 8,4 7,9 7,6 7,4 7,3 7,4 7,4 7,2 8,8 8,5 7,9 7,5 7,3 7,1 7,1 7,1 6,9 7,1 7,0 7,5 8,1 7,8 7,2 6,9 6,7 6,5 6,6 6,5 6,5 10,0 9,7 9,5 9,2 9,0 8,8 9,1 9,1 8,8 9,0 8,9 8,9 9,2 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,5 8,5 8,1 2,9 -2,2 -4,5 -2,7 -1,9 -1,7 1,1 -0,1 -2,1 2,5 -0,1 2,4 4,3 -2,0 -4,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 -1,7 0,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,5 1,1 4,1 1,0 0,6 0,8 0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 10,3 4,6 4,6 4,7 4,5 4,2 6,0 4,2 4,6 5,5 5,2 6,7 10,6 4,6 4,5 4,5 4,1 3,8 5,8 3,9 4,8 6,2 5,6 8,2 6,5 5,3 4,6 3,6 3,2 5,9 4,8 4,4 3,3 5,3 5,6 7,6 5,9 4,7 3,8 3,3 2,9 5,4 2,2 1,7 1,5 1,4 1,6 1,8 1,8 1,7 2,0 2,3 1,9 1,6 1,8 1,6 1,7 1,6 1,7 1,6 1,8 1,6 2,0 20,2 21,1 21,8 22,5 23,6 24,6 23,3 24,2 25,1 26,2 27,1 27,9 28,6 29,5 30,6 31,6 32,3 32,9 33,5 34,1 35,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 Plače v EUR 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2018 Q3 19 sep. 19 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.682 1.725 1.712 1,8 2,7 3,4 2,8 3,9 3,6 3,6 3,0 3,3 4,6 3,9 4,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.627 1.652 1.632 1,3 2,7 3,8 2,6 4,1 3,8 4,0 3,4 4,1 4,0 3,2 4,0 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.857 1.967 1.976 3,3 2,8 2,4 3,6 3,5 3,2 3,0 2,2 1,3 6,4 6,1 6,0 Industrija (B-E) 1.697 1.713 1.679 1,9 3,2 3,8 2,6 4,8 4,0 4,0 3,8 3,5 3,5 3,2 3,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1.489 1.509 1.496 0,9 2,7 4,0 2,8 4,0 3,7 4,3 3,5 4,5 4,3 3,1 3,8 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.794 1.849 1.837 0,7 2,1 3,9 2,5 3,5 3,8 3,9 2,7 5,1 5,7 4,4 5,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.381 1.422 1.422 -0,4 0,2 5,3 -1,2 1,5 1,1 5,6 6,0 7,8 5,4 3,0 3,8 B Rudarstvo 2.239 2.227 2.226 2,7 1,2 7,6 0,5 -2,8 12,6 4,7 3,9 9,1 -3,0 -1,8 2,6 C Predelovalne dejavnosti 1.659 1.676 1.645 2,1 3,2 3,9 2,8 5,0 4,2 4,1 4,1 3,5 3,6 3,5 3,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.519 2.544 2.430 1,3 4,3 2,9 3,6 6,2 1,5 6,5 1,3 2,2 4,6 2,4 4,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.624 1.647 1.616 1,9 3,5 3,0 1,4 4,2 2,2 1,4 3,7 4,5 3,7 2,0 3,9 F Gradbeništvo 1.290 1.322 1.312 1,3 2,7 4,2 2,3 4,4 4,8 4,3 4,0 3,9 2,0 1,6 2,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.548 1.571 1.570 1,6 3,3 4,2 3,4 4,5 4,2 4,7 3,6 4,4 4,9 3,2 4,5 H Promet in skladiščenje 1.542 1.537 1.495 -0,5 1,7 3,3 1,5 3,1 2,4 3,1 2,9 4,6 2,7 2,3 2,0 I Gostinstvo 1.170 1.224 1.214 1,4 2,8 4,9 3,3 3,8 4,4 5,2 4,9 5,1 5,2 4,6 4,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.245 2.336 2.343 0,6 2,4 4,1 3,1 3,2 1,8 3,6 4,4 6,3 6,8 5,9 4,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.480 2.483 2.474 1,5 3,2 4,8 2,8 5,3 6,3 5,8 2,1 4,8 6,0 2,8 5,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.530 1.580 1.587 0,7 1,8 0,9 2,5 0,6 1,1 0,1 0,2 2,3 3,7 5,8 5,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.883 1.946 1.913 0,7 3,9 4,2 4,9 5,8 5,7 4,2 2,8 4,1 4,3 4,1 5,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.143 1.191 1.176 3,4 2,5 5,8 2,3 4,2 5,7 5,6 4,9 7,0 6,1 4,4 6,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.010 2.215 2.196 4,7 4,0 3,2 6,0 4,0 4,0 2,6 2,9 3,4 9,5 9,4 8,6 P Izobraževanje 1.732 1.808 1.840 2,5 1,7 0,9 2,3 1,2 1,3 0,9 0,5 0,8 5,3 5,4 5,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.877 1.951 1.957 3,1 3,1 3,4 3,2 5,9 4,6 5,6 3,5 0,1 5,0 4,1 4,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.706 1.739 1.733 2,7 1,7 1,7 3,1 0,1 1,0 2,4 0,5 2,8 5,1 2,7 3,8 S Druge dejavnosti 1.363 1.413 1.415 -0,8 0,9 1,2 1,3 1,7 1,3 0,1 1,3 2,3 4,5 3,2 4,5 Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4,2 3,6 2,9 4,6 3,1 3,2 3,6 3,5 1,8 3,4 3,2 3,4 4,2 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 3,4 4,9 4,5 3,9 3,1 5,4 3,2 3,4 3,9 3,6 2,5 4,6 3,9 3,9 3,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 2,7 4,4 3,7 3,0 2,7 2,8 3,0 3,1 3,2 3,2 0,2 0,5 1,1 2,3 6,3 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 5,4 6,3 5,9 4,1 2,1 5,5 3,2 3,3 5,0 4,2 2,2 4,7 4,0 1,8 3,3 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 2,2 4,5 3,4 4,4 3,3 6,3 3,1 3,5 3,9 3,4 3,3 4,5 3,0 6,0 4,5 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,0 3,8 3,6 3,0 4,7 4,6 3,3 3,8 2,3 3,7 2,2 4,8 5,2 5,2 4,4 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 3,9 5,7 4,7 1,9 -2,9 6,9 5,7 4,3 6,8 4,1 7,0 8,5 7,5 7,4 6,0 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 2,3 3,6 28,5 2,7 6,5 6,7 10,9 -2,8 4,0 5,5 2,2 8,3 7,3 11,8 -11,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 -2,5 4,6 5,9 4,5 2,4 5,6 3,5 3,1 5,2 4,5 2,5 4,6 4,1 2,0 3,5 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,3 4,5 4,7 -0,5 0,6 5,0 0,7 14,0 3,1 1,9 -1,2 7,5 3,3 -3,2 4,2 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 3,9 5,0 2,3 4,6 -0,1 3,5 2,8 -1,9 4,9 3,7 2,6 5,4 4,8 3,4 6,2 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 2,2 4,3 6,6 5,8 2,2 6,8 3,5 2,7 5,1 2,6 4,2 4,8 3,7 3,2 1,0 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 2,3 3,0 4,0 5,0 3,7 7,3 3,7 3,0 4,0 3,4 3,4 4,3 4,3 4,6 5,0 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 3,9 5,1 1,8 3,3 2,3 4,5 1,2 3,7 3,4 2,8 2,4 4,4 0,2 9,1 3,2 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 1,1 0,8 4,5 4,2 4,5 5,6 4,5 5,4 4,7 5,1 4,8 5,5 3,3 6,4 4,8 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,3 4,7 2,3 3,9 -0,6 5,0 3,3 2,7 5,5 5,5 2,2 8,1 3,8 7,1 5,0 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 3,3 6,4 4,4 -0,7 14,7 5,1 4,4 8,0 2,7 0,8 2,8 4,4 5,0 4,8 0,6 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 3,5 6,7 1,0 1,2 1,1 0,5 -1,0 0,8 1,0 -1,3 0,8 2,1 2,5 2,5 4,1 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 5,6 5,4 7,0 5,8 4,3 5,9 4,4 2,3 3,6 3,3 1,4 3,2 4,6 4,4 4,4 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 4,5 5,1 3,9 7,2 6,0 6,6 4,5 5,6 1,2 8,3 5,6 6,5 9,0 5,6 7,4 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 3,2 4,1 4,9 3,5 3,5 2,5 2,5 2,9 4,0 3,6 1,0 2,9 2,3 4,9 10,1 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 7,4 8,0 1,8 1,4 0,9 1,3 0,9 0,7 1,6 1,4 -1,3 0,5 0,5 1,2 5,0 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,0 5,8 4,9 4,7 4,3 4,9 5,8 6,2 4,5 4,9 1,1 -1,6 0,6 1,3 4,4 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 4,4 5,4 1,8 1,2 0,0 1,3 2,7 3,2 1,3 1,8 -1,5 2,1 1,3 4,9 4,1 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 3,7 3,7 1,6 1,1 1,1 1,0 -0,8 0,1 1,6 2,2 0,0 2,0 2,5 2,4 4,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 3,9 5,4 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2018 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 0,5 1,7 1,4 1,2 1,3 1,3 1,9 1,9 1,9 1,3 1,6 2,0 1,2 1,7 1,5 1,2 Hrana in brezalkoholne pijače 1,7 2,9 0,6 1,6 2,4 3,0 3,5 2,6 1,7 0,4 1,1 2,5 2,7 2,9 2,9 2,4 Alkoholne pijače in tobak 0,4 3,0 0,4 2,8 3,0 2,6 2,5 1,1 0,8 0,4 0,4 1,6 3,1 3,0 3,6 2,1 Obleka in obutev -2,9 1,3 0,3 2,4 -1,0 0,1 -1,6 -1,3 -0,2 0,7 0,5 3,6 -1,8 1,3 0,1 1,5 Stanovanje -0,1 3,6 4,7 2,0 3,1 3,1 3,3 4,3 5,4 4,2 5,3 4,5 2,9 3,6 3,8 2,9 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 0,9 -0,5 0,2 0,2 1,5 0,6 0,9 0,9 1,0 1,9 -0,3 0,4 0,7 -0,2 Zdravje 0,8 0,2 1,3 0,0 0,3 1,0 1,7 1,3 1,1 1,7 2,0 1,3 0,3 0,2 0,5 0,6 Prevoz -0,1 1,6 -0,7 0,7 1,2 -0,2 0,8 1,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 1,1 1,6 0,0 0,2 Komunikacije 2,9 -2,3 3,3 -0,8 -1,8 -1,6 0,2 0,8 2,0 3,0 0,0 -0,2 -1,5 -2,3 -1,3 -2,5 Rekreacija in kultura 0,2 0,8 1,9 0,8 0,4 -0,6 1,8 1,2 2,5 2,4 1,3 2,1 0,0 0,8 -0,5 -0,3 Izobraževanje 0,3 3,7 1,7 0,5 3,8 3,9 4,1 4,4 1,8 2,2 3,5 4,2 3,8 3,7 4,0 3,9 Gostinske in nastanitvene storitve 1,0 1,6 2,4 2,0 1,6 2,6 2,5 2,7 2,6 2,8 3,3 3,0 1,5 1,6 2,7 2,5 Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,3 1,7 1,4 1,2 1,5 1,9 1,8 1,7 1,3 2,1 2,4 1,2 1,3 1,7 1,4 HICP 0,6 1,9 1,4 1,3 1,5 1,5 2,1 2,1 1,9 1,4 1,8 2,0 1,4 1,9 1,7 1,4 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,4 0,9 1,2 0,9 0,6 0,6 0,9 0,8 1,0 1,5 1,5 2,1 0,5 0,9 0,9 0,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,5 2,2 1,4 2,3 2,3 2,2 2,1 2,4 1,6 1,1 0,9 0,3 2,5 2,2 2,2 2,1 Domači trg -0,2 1,8 1,2 1,5 1,9 2,1 2,0 2,2 1,4 1,5 2,1 1,9 2,1 1,8 1,8 2,1 Tuji trg 1,2 2,6 1,6 3,1 2,7 2,2 2,2 2,6 1,8 0,9 -0,3 -1,4 2,8 2,6 2,7 2,0 Na evrskem območju 0,6 2,3 1,6 2,8 2,2 2,1 2,4 2,9 1,9 1,2 -0,3 -1,6 2,2 2,3 2,3 2,1 Izven evrskega območja 2,3 3,6 1,7 3,9 4,0 2,5 1,6 2,1 1,7 0,0 -0,3 -0,7 4,2 3,6 3,6 2,0 Indeks uvoznih cen 2,7 1,6 1,7 2,4 2,4 0,5 2,4 4,3 2,8 1,4 0,2 -1,9 3,0 1,6 0,6 0,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,0 0,5 0,7 1,1 1,2 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 -0,3 1,1 1,3 1,4 1,8 Realni (deflator HICP) 0,3 0,4 0,8 0,7 1,0 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,2 0,7 1,6 1,6 1,7 Realni (deflator ULC) 1,0 0,1 0,9 1,6 0,6 2,1 1,2 -0,6 0,9 0,5 2,5 USD za EUR 1,1066 1,1293 1,1815 1,1744 1,1777 1,2294 1,1922 1,1631 1,1412 1,1357 1,1239 1,1116 1,1738 1,1836 1,2200 1,2348 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2018 2019 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,2 1,5 2,0 2,1 1,9 1,8 2 2,2 2 1,4 1,1 1,2 1,6 1,7 1,4 1,8 2 2,3 1,7 1,4 1,4 3,6 3,7 3,4 3,3 2,5 2,8 2,5 2,7 1,9 0,6 0,8 0,4 0,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,4 2,2 2,2 2,7 2,5 1,2 0,9 1,1 1,2 0,9 0,4 0,8 0,3 0,1 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,6 -1,2 -1,7 -1,4 -1,8 -1,8 -1,1 -1 0,1 -1 0,3 0,5 -0,5 2,1 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 0,5 2,5 3,2 3,3 3,4 4 3,8 5,2 5,9 5,5 4,7 3,5 3,9 5,1 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 2,1 0,2 1,6 1,4 1,4 0,4 0,3 1 0,4 1,4 0,9 0,5 1,5 0,7 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 1 2,0 1,9 1,7 1,4 1,6 1,5 0,9 0,8 1,3 1,3 1,6 1,5 2 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 1,4 -0,7 -0,3 0,5 2,2 2,1 1,9 1,6 1,5 1 -0,7 -2 -1,6 -0,2 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2 -0,9 -1,6 -1,0 -1,5 1,5 0,6 0,2 0,8 1,3 1,4 1,2 3,3 2,1 3,9 3,1 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 1,2 -1,0 1,1 2,8 1,6 1,4 1 1,2 2,6 3 1,9 2,7 2,5 1,9 2 0,7 1,3 2 2,1 2,2 0,8 0,2 3,9 3,9 4,1 4,4 4,4 4,4 4,5 1,8 1,8 1,7 1,6 2,5 2,6 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 5,6 2,5 2,4 2,6 2,6 2,6 2,5 3,1 2,6 2,7 2,4 3,1 2,7 2,6 3,2 3 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 2,8 1,4 1,5 2,0 2,1 2,3 1,6 1,6 1,5 1,9 1,7 0,8 1,2 2 2,5 1,9 1,8 1,8 2 3,5 3,4 4,5 1,5 1,9 2,2 2,3 2,1 2 2,2 2,3 2,1 1,4 1,2 1,3 1,6 1,8 1,6 1,9 2 2,4 1,7 1,5 1,4 0,4 0,5 1,2 0,9 0,8 0,7 0,9 1 1 1,2 1,3 1,4 1,7 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 1,8 2,2 2,0 1,9 2,3 2,4 2,5 2,2 1,9 1,6 1,4 1,1 1,2 1,1 1,2 1,0 0,5 0,2 0,2 0,4 0,2 2,5 2,1 1,7 2,2 2,2 2,3 2,0 1,7 1,4 1,2 1,2 1,6 1,6 2,0 2,2 2,0 1,8 1,9 2,1 1,9 1,9 1,9 2,2 2,6 2,6 2,8 2,5 2,1 1,8 1,6 1,1 0,8 0,7 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 -1,5 1,9 2,2 2,4 2,7 2,9 2,9 2,8 2,3 1,8 1,6 1,5 1,1 1,0 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 -1,7 2,1 1,0 1,7 2,1 2,0 2,4 2,0 1,6 1,7 1,7 0,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 -1,0 0,4 1,1 2,1 3,8 4,0 4,4 4,4 4,1 2,6 1,7 1,6 1,3 1,4 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 -2,4 1,7 1,6 0,7 0,5 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,0 -0,3 -0,5 -0,7 -0,6 0,2 0,2 -0,5 0,0 -0,4 -0,3 1,6 1,9 0,9 0,7 0,6 0,0 0,3 0,2 0,2 -0,2 -0,5 -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,4 -0,1 0,8 0,0 -0,1 1,2336 1,2276 1,1812 1,1678 1,1686 1,1549 1,1659 1,1484 1,1367 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 1,1053 Plačilna bilanca 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 1.942 2.635 2.593 892 571 693 699 800 401 672 860 740 450 421 23 127 Blago 1.536 1.579 1.128 479 317 328 427 371 2 418 442 244 274 240 56 21 Izvoz 24.991 28.478 31.133 7.035 7.443 7.537 7.932 7.605 8.059 7.984 8.298 7.833 2.612 2.644 2.581 2.218 Uvoz 23.454 26.899 30.005 6.556 7.126 7.209 7.506 7.234 8.056 7.566 7.856 7.590 2.338 2.404 2.525 2.197 Storitve 1.925 2.241 2.678 684 508 531 642 803 702 591 748 826 234 245 109 154 Izvoz 6.501 7.288 7.963 2.121 1.874 1.651 1.918 2.286 2.109 1.802 2.099 2.404 675 651 554 669 Uvoz 4.575 5.047 5.285 1.437 1.366 1.120 1.276 1.483 1.407 1.212 1.351 1.578 440 406 445 515 Primarni dohodki -1.139 -886 -807 -204 -208 -28 -296 -254 -228 -121 -231 -214 -49 -47 -121 -40 Prejemki 1.259 1.374 1.592 299 353 421 438 320 413 418 400 323 108 106 112 135 Izdatki 2.398 2.260 2.399 503 561 449 734 574 642 539 632 537 156 154 232 175 Sekundarni dohodki -381 -299 -406 -67 -46 -138 -73 -120 -75 -215 -98 -116 -10 -17 -21 -8 Prejemki 713 828 789 205 239 175 201 172 241 182 185 199 75 76 74 89 Izdatki 1.094 1.127 1.196 272 285 314 274 292 316 397 283 315 85 92 95 98 Kapitalski račun -303 -324 -225 -59 -59 -41 -35 -28 -120 -21 -6 -27 -9 31 -5 -85 Finančni račun 1.187 2.088 2.527 729 40 915 701 699 213 604 376 618 376 319 -67 -212 Neposredne naložbe -864 -495 -933 -100 -256 -25 -226 -465 -217 -440 -132 -123 -143 97 -174 -180 Imetja 434 570 362 107 23 259 -10 18 94 415 -86 24 136 171 -102 -46 Obveznosti 1.298 1.065 1.295 206 279 284 216 483 311 856 46 147 279 74 71 134 Naložbe v vrednost. papirje 5.023 2.987 750 666 2.064 -1.290 1.559 996 -515 548 -108 -135 4 1.057 412 595 Finančni derivativi -270 -185 -86 -24 18 2 -76 24 -36 -184 5 19 -8 7 5 7 Ostale naložbe -2.606 -308 2.743 162 -1.774 2.239 -534 73 965 659 567 891 522 -855 -274 -645 Imetja -2.221 -1.381 2.031 -1.092 -139 814 374 -371 1.214 698 1.410 1.070 -389 -141 25 -22 Ostali lastniški kapital 35 72 68 15 -8 42 35 16 -25 45 15 12 5 -9 -9 10 Gotovina in vloge -2.132 -2.076 1.590 -1.259 132 227 137 -286 1.512 19 1.144 1.138 -671 -239 46 325 Posojila -203 -115 207 -38 -34 -6 91 50 72 51 324 62 -13 14 -17 -32 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 10 5 -7 3 0 1 1 -1 -8 8 1 0 1 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 167 615 303 115 -197 463 105 54 -318 569 -63 -140 262 115 9 -321 Ostale terjatve -97 118 -130 73 -31 87 5 -205 -18 6 -10 -3 27 -23 -4 -5 Obveznosti 385 -1.073 -713 -1.255 1.635 -1.426 908 -444 249 39 844 179 -910 714 299 622 Ostali lastniški kapital 4 20 2 0 0 0 0 0 2 0 -1 0 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.128 365 -524 -430 1.679 -1.318 187 242 365 110 425 305 -669 707 243 729 Posojila -818 -1.853 -490 -695 -262 -237 131 -85 -299 -109 145 57 -227 -115 -127 -19 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -8 5 20 2 -8 27 21 -14 -14 40 13 0 1 -3 -3 -3 Komercialni krediti in predujmi 137 411 331 -56 224 112 243 -201 179 2 115 -141 89 151 135 -62 Ostale obveznosti -57 -21 -52 -76 2 -10 327 -385 16 -4 145 -42 -104 -25 51 -23 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -97 89 52 25 -12 -12 -22 70 16 21 44 -33 2 14 -36 11 Neto napake in izpustitve -452 -223 158 -104 -473 263 37 -73 -68 -48 -478 -94 -64 -134 -85 -254 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2018 2019 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 236 158 299 252 182 265 280 212 307 217 183 1 268 148 256 265 320 275 308 213 218 74 67 188 164 64 199 196 75 101 6 91 -95 106 158 153 43 148 250 144 30 70 2.387 2.365 2.785 2.507 2.679 2.746 2.738 2.245 2.623 2.906 2.859 2.293 2.543 2.590 2.850 2.786 2.836 2.675 2.874 2.205 2.755 2.314 2.298 2.597 2.343 2.616 2.547 2.542 2.170 2.522 2.899 2.768 2.388 2.437 2.432 2.697 2.743 2.688 2.425 2.730 2.175 2.684 188 146 197 219 208 216 263 261 279 288 226 188 213 171 207 300 229 219 291 297 238 541 503 607 645 619 654 786 777 723 739 650 720 570 578 655 738 660 702 858 816 730 353 356 410 426 411 439 522 516 444 451 424 532 357 407 448 438 431 483 567 518 493 3 9 -40 -93 -62 -141 -131 -79 -44 -45 -98 -85 19 -78 -62 -53 -32 -146 -74 -77 -63 152 151 117 130 145 164 112 96 112 116 110 188 204 95 119 123 152 125 111 102 111 149 143 157 223 206 305 244 175 155 161 208 273 185 173 181 176 184 272 185 178 174 -28 -63 -47 -38 -27 -8 -47 -45 -28 -32 -35 -7 -70 -103 -42 -25 -26 -48 -52 -37 -27 58 56 61 67 60 73 59 53 60 81 65 96 58 66 58 70 59 55 66 61 72 86 119 108 105 87 81 106 97 89 113 100 103 128 169 100 95 85 103 118 98 99 -12 -15 -15 -9 -8 -18 -24 7 -11 2 -7 -115 -15 -17 11 -7 17 -17 -8 -10 -9 584 384 -54 217 536 -53 313 77 309 334 251 -372 446 361 -203 143 279 -46 525 -292 385 32 -52 -4 -57 20 -189 -226 -147 -91 112 -89 -240 -2 -445 7 -108 -53 29 41 -67 -97 40 116 103 0 -48 38 108 -210 121 231 -20 -117 73 172 170 -31 39 -94 95 -94 23 8 168 107 57 -68 227 334 -63 212 119 69 123 75 617 163 77 92 -123 54 -27 120 -1.456 321 -156 320 1.281 -42 233 455 308 90 -687 82 -1.506 2.166 -112 168 34 -310 -293 -29 187 4 2 -4 -28 -26 -23 5 12 7 -11 -14 -11 -62 -56 -66 3 -2 5 8 0 11 2.008 147 84 -11 -741 218 296 -260 38 131 1.031 -196 1.989 -1.272 -58 54 294 218 806 -207 292 353 95 366 -101 71 404 -61 -411 101 285 1.038 -108 1.766 -1.302 234 196 747 467 823 74 173 14 14 14 12 11 11 5 6 5 -8 -8 -9 4 37 5 5 5 5 3 5 4 217 -211 221 30 4 103 -63 -30 -193 131 1.005 376 1.300 -1.454 173 206 571 367 912 204 23 2 14 -22 8 28 55 5 -17 62 38 7 27 32 14 5 12 133 179 -5 29 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -3 -3 -3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 68 138 257 -46 -17 168 24 -196 226 93 25 -436 179 195 195 17 -30 -50 -81 -178 119 51 140 -104 -106 45 67 -32 -174 1 34 13 -65 249 -97 -146 -44 68 -34 -6 14 -11 -1.655 -52 282 -90 811 186 -356 -151 64 154 6 88 -223 -30 292 141 453 249 17 281 -119 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 -1.365 -149 196 -78 365 -100 65 131 46 121 5 239 -70 105 75 124 149 152 75 218 12 -160 -18 -59 32 84 15 0 -55 -31 -51 -3 -245 8 -186 69 48 72 25 151 176 -270 9 9 9 7 7 7 -5 -5 -5 -5 -5 -5 13 13 13 4 4 4 0 0 0 -184 70 226 -13 -5 260 -53 -227 78 67 52 60 -288 151 139 -70 153 32 -173 -109 140 45 36 -90 -38 361 4 -364 4 -25 22 -43 37 114 -114 -4 36 74 35 -36 -5 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -4 -34 26 -6 1 -17 6 18 47 13 10 -7 27 -33 27 25 7 12 -37 11 -7 360 240 -338 -26 362 -299 57 -142 12 115 74 -258 193 229 -470 -116 -58 -304 225 -496 176 Denarna gibanja in 2016 2017 2018 2017 2018 obrestne mere 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 4.618 6.247 6.290 5.173 5.297 5.485 5.600 5.781 6.041 6.247 6.290 6.273 6.471 6.524 Centralna država (S.1311) 6.273 5.170 5.154 5.699 5.524 5.489 5.491 5.136 5.114 5.170 5.154 5.099 4.927 4.859 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 576 571 576 573 572 563 559 556 550 571 576 571 563 568 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.154 9.733 9.765 9.447 9.476 9.541 9.604 9.660 9.699 9.733 9.765 9.778 9.860 9.905 Nefinančne družbe (s.11) 9.664 9.644 9.682 9.800 9.824 9.828 9.816 9.780 9.716 9.644 9.682 9.687 9.598 9.628 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.411 1.566 1.627 1.254 1.247 1.241 1.545 1.558 1.548 1.566 1.627 1.621 1.528 1.547 Denarni sektor (S.121, 122) 3.541 3.886 3.682 3.550 3.635 3.625 3.440 3.705 3.824 3.886 3.682 3.798 3.884 3.955 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 23.969 25.496 25.363 24.313 24.338 24.377 24.478 24.840 24.940 25.496 25.363 25.448 25.461 25.580 V tuji valuti 672 528 545 624 597 596 571 567 554 528 545 535 529 498 Vrednostni papirji skupaj 5.889 4.450 4.487 5.291 5.254 5.224 5.308 4.887 4.858 4.450 4.487 4.474 4.266 4.266 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge čez noč 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,21 0,13 0,16 0,11 0,11 0,11 0,14 0,13 0,13 0,14 0,14 0,15 0,16 0,16 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % 3-mesečni -0,264 -0,329 -0,321 -0,330 -0,330 -0,329 -0,329 -0,330 -0,329 -0,328 -0,329 -0,329 -0,328 -0,329 6-mesečni -0,164 -0,260 -0,266 -0,267 -0,273 -0,272 -0,273 -0,274 -0,274 -0,271 -0,274 -0,275 -0,271 -0,270 3-mesečni -0,747 -0,732 -0,735 -0,730 -0,728 -0,726 -0,726 -0,726 -0,745 -0,755 -0,740 -0,745 -0,740 -0,733 6-mesečni -0,671 -0,658 -0,653 -0,663 -0,651 -0,651 -0,650 -0,649 -0,653 -0,653 -0,644 -0,662 -0,657 -0,650 Vira: BS, EUROSTAT. 2018 2019 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6.600 6.791 6.915 7.042 7.041 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 4.904 4.912 4.870 4.877 4.831 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 565 564 560 562 554 559 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 573 9.996 10.033 10.075 10.161 10.231 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 9.582 9.627 9.648 9.647 9.647 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 1.616 1.611 1.605 1.592 1.593 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 3.800 3.954 4.269 4.186 4.060 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 25.444 25.584 25.959 26.051 25.973 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 518 533 489 491 485 467 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 398 4.399 4.481 4.477 4.381 4.356 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,16 0,16 0,15 0,18 0,16 0,16 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 -0,325 -0,322 -0,321 -0,319 -0,319 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,270 -0,269 -0,269 -0,267 -0,268 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,726 -0,732 -0,725 -0,726 -0,731 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,647 -0,645 -0,647 -0,649 -0,652 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 Javne finance 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2018 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.842,2 16.803,3 18.593,0 4.026,9 4.372,9 4.170,8 4.712,5 4.607,9 5.101,9 4.518,5 4.944,0 4.671,5 1.443,3 1.404,1 1.525,5 1.465,5 Tekoči prihodki 15.203,9 16.251,4 17.575,5 3.927,5 4.212,6 3.994,9 4.525,9 4.251,7 4.803,1 4.271,9 4.730,5 4.477,6 1.426,3 1.356,0 1.430,3 1.431,0 Davčni prihodki 14.240,5 15.162,0 16.224,9 3.678,7 3.991,2 3.782,0 4.230,9 3.914,8 4.297,3 4.103,3 4.350,6 4.169,7 1.351,5 1.287,2 1.352,5 1.376,0 Davki na dohodek in dobiček 2.680,8 2.967,0 3.296,3 582,5 770,8 785,5 990,7 651,8 868,2 850,4 1.058,4 717,7 251,4 244,9 274,5 263,2 Prispevki za socialno varnost 5.720,6 6.092,1 6.549,8 1.510,5 1.598,2 1.592,8 1.619,6 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.734,9 1.745,5 509,4 514,6 574,1 542,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 19,8 21,3 21,6 4,9 6,1 5,0 5,6 5,0 6,1 5,3 5,9 5,4 1,9 1,9 2,2 1,8 Davki na premoženje 256,2 274,2 277,7 100,1 75,9 28,1 65,0 106,7 77,9 26,3 67,6 120,9 38,2 22,3 15,4 12,2 Domači davki na blago in storitve 5.432,9 5.722,8 5.989,3 1.463,5 1.521,3 1.336,8 1.519,5 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.490,3 1.565,7 531,3 516,1 473,9 516,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 81,9 83,3 89,8 21,7 19,9 22,6 21,4 22,7 23,2 25,5 25,6 25,5 7,5 6,3 6,1 6,7 Drugi davki 48,2 1,3 0,5 -4,4 -1,0 11,2 9,3 5,6 -25,6 57,8 -32,0 -11,1 11,8 -18,9 6,2 32,3 Nedavčni prihodki 963,4 1.089,4 1.350,6 248,8 221,4 212,9 295,0 336,9 505,8 168,5 380,0 307,9 74,8 68,8 77,8 55,0 Kapitalski prihodki 96,2 91,2 152,7 17,4 33,0 28,6 37,3 43,9 43,0 23,6 31,2 34,3 7,8 11,0 14,1 7,7 Prejete donacije 10,4 9,5 12,4 6,0 1,5 0,2 1,5 7,1 3,6 5,2 1,1 6,3 0,6 0,5 0,3 -0,7 Transferni prihodki 51,1 52,3 55,6 50,0 1,1 0,4 0,5 51,4 3,3 1,8 3,1 50,3 0,9 0,0 0,2 0,1 Prejeta sredstva iz EU 480,5 399,0 796,8 25,9 124,8 146,7 147,4 253,8 249,0 216,0 178,0 103,1 7,7 36,6 80,6 27,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.496,7 17.102,0 18.066,6 4.115,7 4.721,1 4.337,0 4.282,8 4.387,6 5.059,2 4.689,6 4.506,0 4.706,2 1.359,6 1.588,2 1.773,3 1.412,4 Tekoči odhodki 7.407,1 7.733,0 7.966,9 1.782,3 2.103,4 2.027,9 1.919,2 1.877,2 2.142,5 2.116,1 2.010,6 2.007,8 586,0 772,6 744,8 651,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.785,4 3.938,1 4.168,2 956,5 1.008,5 980,7 1.091,2 1.016,8 1.079,5 1.067,7 1.176,4 1.100,0 332,1 327,6 348,9 321,1 Izdatki za blago in storitve 2.371,4 2.626,6 2.633,2 586,2 886,0 552,0 642,6 640,6 798,0 602,3 669,5 675,6 209,3 350,4 326,3 176,1 Plačila obresti 1.074,2 985,3 867,9 206,5 116,2 462,5 145,7 190,3 69,5 404,2 122,7 175,7 33,5 77,7 4,9 147,5 Sredstva, izločena v rezerve 176,1 183,0 297,5 33,0 92,7 32,7 39,7 29,4 195,6 42,0 42,1 56,4 11,1 16,9 64,6 7,0 Tekoči transferi 7.700,0 7.912,9 8.235,0 2.001,8 1.989,8 2.034,4 2.027,4 2.071,1 2.102,1 2.187,9 2.107,1 2.201,3 623,5 661,0 705,3 683,3 Subvencije 397,0 425,4 443,8 79,8 108,2 159,9 103,9 52,7 127,3 161,8 113,4 53,8 20,6 45,1 42,4 73,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.495,5 6.665,1 6.925,4 1.718,8 1.650,0 1.678,4 1.715,1 1.811,9 1.720,0 1.784,6 1.816,5 1.912,7 538,0 540,2 571,8 551,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 727,8 748,0 792,5 184,6 206,5 174,8 192,4 193,4 231,9 216,6 163,1 215,0 63,9 61,6 80,9 51,6 Tekoči transferi v tujino 79,7 74,3 73,4 18,7 25,2 21,3 16,0 13,1 22,9 25,0 14,1 19,8 0,9 14,1 10,2 6,5 Investicijski odhodki 784,3 891,0 1.158,6 208,1 428,5 111,2 197,5 292,4 557,6 156,1 240,7 315,3 87,2 103,8 237,5 30,4 Investicijski transferi 177,8 186,6 272,7 37,0 103,8 29,7 54,4 42,1 146,4 24,7 48,9 57,9 30,6 19,1 54,1 8,4 Plačila sredstev v proračun EU 427,4 378,5 433,4 86,5 95,6 133,8 84,4 104,8 110,5 204,8 98,8 123,8 32,2 31,8 31,6 38,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -654,5 -298,7 526,4 -88,8 -348,2 -166,2 429,7 220,3 42,7 -171,1 438,0 -34,6 83,7 -184,1 -247,8 53,1 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2018 2019 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1.382,4 1.717,1 1.418,4 1.577,0 1.461,6 1.682,9 1.463,3 1.790,8 1.542,8 1.768,2 1.547,5 1.401,3 1.569,8 1.702,7 1.622,5 1.618,8 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.261,7 1.582,6 1.391,2 1.552,0 1.390,2 1.471,5 1.390,0 1.764,5 1.498,0 1.540,6 1.529,5 1.372,4 1.373,9 1.623,1 1.542,0 1.565,4 1.438,2 1.539,6 1.500,3 1.626,9 1.161,1 1.515,1 1.275,0 1.440,8 1.237,8 1.367,4 1.309,6 1.418,4 1.435,5 1.443,3 1.473,5 1.315,3 1.314,5 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 1.535,2 269,4 347,6 284,7 358,4 115,2 279,3 257,3 271,5 280,8 316,0 289,6 275,3 285,4 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 305,1 542,3 543,5 537,1 539,0 541,0 537,8 543,6 540,7 550,6 623,7 575,5 563,7 571,1 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 579,4 1,7 1,9 1,8 1,9 1,9 1,5 1,6 1,8 1,9 2,3 1,9 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 2,0 8,3 18,2 16,8 29,9 33,1 38,3 35,3 39,2 23,3 15,4 10,6 8,1 7,6 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 35,8 362,8 590,1 418,9 510,4 533,5 518,1 449,0 591,4 561,5 479,6 531,1 503,3 393,4 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 601,5 6,4 8,3 5,5 7,5 7,5 8,1 7,1 7,8 8,6 6,9 7,3 8,9 9,2 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,0 -29,7 5,5 10,1 -6,3 5,5 -15,7 15,7 -33,9 8,9 -0,5 57,6 -45,8 46,0 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 3,4 100,6 67,5 116,2 111,3 152,4 104,1 80,4 346,1 62,5 97,2 56,0 57,1 59,4 78,0 141,6 160,4 130,0 78,3 100,1 91,6 9,7 10,3 9,4 17,6 17,6 8,8 17,4 16,2 12,9 13,9 7,6 8,2 7,8 10,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 15,3 0,7 0,5 0,2 0,8 1,2 0,4 5,5 1,0 0,7 2,0 0,0 5,0 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 1,2 0,2 0,0 0,4 0,0 50,1 1,1 0,1 0,5 0,0 2,8 0,1 1,7 0,0 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 0,0 110,0 123,7 17,2 6,5 2,5 201,0 50,3 8,7 31,3 209,0 10,2 13,9 187,9 67,2 68,7 42,1 8,1 8,4 85,9 25,9 1.506,5 1.448,8 1.379,5 1.454,5 1.554,8 1.454,6 1.378,2 1.439,2 1.598,1 2.022,0 1.572,4 1.502,3 1.614,9 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,7 1.487,4 1.516,8 1.539,7 762,3 678,4 587,1 653,7 638,6 646,6 592,0 582,7 706,0 853,9 689,2 648,0 779,0 700,9 605,5 704,2 691,2 657,8 658,5 642,0 330,0 326,2 336,2 428,8 341,4 343,9 331,5 349,7 348,2 381,6 341,7 359,9 366,1 355,2 362,5 458,7 374,4 367,7 357,6 374,9 197,4 219,4 216,7 206,5 242,8 217,3 180,5 215,3 251,8 331,0 194,8 187,4 220,2 221,6 223,1 224,7 251,5 205,2 218,8 246,4 221,0 118,7 21,6 5,4 44,9 75,2 70,2 7,9 56,8 4,8 145,4 91,9 166,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 8,8 13,9 14,1 12,6 13,0 9,5 10,1 9,7 9,8 49,3 136,5 7,3 8,9 25,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 11,9 644,3 679,9 681,5 666,0 776,0 653,9 641,3 658,1 680,2 763,9 766,3 693,7 727,9 677,8 715,9 713,4 849,6 668,4 683,1 711,5 9,8 39,3 37,4 27,2 13,9 15,4 23,4 21,1 22,2 84,0 122,5 8,6 30,6 26,5 39,8 47,1 20,0 16,5 17,3 33,1 564,7 573,6 573,7 567,7 688,6 564,7 558,6 567,5 570,6 582,0 576,9 607,1 600,5 613,0 600,3 603,2 745,7 578,4 588,4 605,7 60,8 59,5 65,7 67,3 67,9 68,2 57,2 67,8 72,4 91,6 56,2 68,3 92,1 33,1 69,9 60,1 77,0 63,0 75,1 70,3 9,0 7,6 4,7 3,7 5,6 5,5 2,1 1,7 14,9 6,3 10,6 9,7 4,7 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 2,4 46,6 47,6 64,0 85,9 94,5 106,2 91,7 132,0 151,1 274,4 44,2 55,2 56,7 66,9 88,6 85,2 101,8 99,9 112,7 122,4 14,4 10,0 19,4 25,0 13,0 12,8 16,3 30,0 24,5 92,0 7,2 8,1 9,3 15,3 16,5 17,0 17,1 19,7 21,0 23,9 38,7 32,9 27,5 23,9 32,8 35,1 37,0 36,4 36,2 37,8 65,6 97,3 41,9 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 40,0 -124,1 268,3 39,0 122,5 -93,2 228,3 85,1 351,7 -55,2 -253,8 -25,0 -101,1 -45,1 210,9 168,2 58,9 -239,2 68,6 137,3 129,6 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS – Anketa o delovni sili, BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, EMU – evrsko območje, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR - Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FI – Finačni instrumenti; IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NFI – nedenarne finančne institucije, OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development, PMI – Purchasing Managers' Index, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS,UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Čile, HR – Hrvaška, CZ – Češka, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemčija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grčija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turčija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. št. 8/2019, let. XXV