Štev. 14. ¥ Ljubljani, 4. aprila 1919. Leto If. -Sm. -.^IftUtlffltflEllElMttl Adresa fiarodnega pradstavni&tiia-Odgovor na prestolni govor regenta Aleksandra. Vaš« kraljevsko Visočanstvo! Narodno predstavništvo se podviza, da sporoči Vašemu Visočanstvu svojo srčno zalivalo za topel pozdrav, ki ste ga izročili v imenu njegovega Veličanstva kralja Petra I- preko nas vsem bratom slavnega imena Srbov, Hrvatov in Slovencev, združenih sedaj za vedno v eno narodno državo- Oni Vas prosijo, da sporočite Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I-čustva globokega spoštovanja, priznanja in udanosti, katera so mu zagotovila v narodu njegova vstrajnost, vera in izkazana zvestoba ter zasluge za velike narodne ideale svobode in edinstva- Od zgodnje mladosti do visoke starosti je ostal solidaren s svojim narodom v vseh dobrih in slabih časih narodnega boja in po Njem in Vašem Visočanstvu je srečno dosežen uspeh skupnih naporov- Ti napori so ustvarili srečno možnost, da začne naše pleme, prvič odkar je nastopilo v zgodovini, svoje suvereno delo v stalnem skupnem državnem predstavništvu v harmoničnem sodelovanju vladarja in naroda- Vse naše pleme se je borilo za pravico in jo dočakalo- Izpolnjeno je stoletno pričakovanje, kronane so stoletne muke in trpljenje ter borba vsega našega naroda, da ohrani svoje narodne značilnosti in svojo narodno posest pred tujcem. Blagoslovljen sad je rodil trud naših narodnih velikanov, naših pesnikov, politikov in mučenikov, ki so skozi stoletja živeli in trpeli in umirali v vseh delih naše prostorne domovine z eno mislijo, z eno željo. Oživotvorjene so nade na temeljih, ki jih je ustvarila zmagonosna vojska pod vodstvom Vašega kraljevega Visočanstva kot vrhovnega poveljnika- Kadarkoli se spominjamo teh divniH junaštev, te brezprimerne kreposti s slavo ovenčane srbske zmagovalne vojske in jugoslovanskih enot v njej, nam drhti srce ponosa in hvaležnosti- Solze nam rosijo oči za dragoceno krvjo najboljših sinov domovine, solze žalosti, vendar pa tudi utehe, ker so te junaške žrtve z uspehom pripomogle k velikemu delu osvobojenja in ujedinjenja našega naroda. Spomin na nje bo vse čase živel v srcih" vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, in se bo kot sveta tradicija prenašal od rodu do rodu-Njihovi bojni tovariši, ki so doživeli trenutek, da vidijo v varnosti veličastno zgradbo, na kateri so sodelovali, bo spremljala ljubezen in spoštovanje vsega naroda, čigar imenu so priborili v svetu slavo in sijaj, ki ne potemnita nikdar- Zremo v tem trenutku v slavne dni, ko je Karagjorgjevičeva in Miloševa Srbija pričela veliko delo osvobojenja našega naroda in na tem osvobojenju od takrat do danes neumorno delala- Ona je položila temelje pravične ureditve ne lo političnih, temveč tudi gospodarskih in družabnih narodnih razmer- Ta velika misel narodne svobode in družabne enakosti je pripomogla največ, da se ves naš narod enodušno zbira okrog tega čvrstega stebra naše svobode- Srbskemu na- rodu je za stoletne borbe in nečloveške žrtve zajamčena brezmejna ljubezen in hvaležno priznanje vsega ujedinjenega naroda- Pravična stvar, ki jo je zastopala Srbija, je pridobila z močjo ideala velike kulturne narode, ki so osvobodili svet brutalne sile barbarstva- Z globoko hvaležnostjo se spominjamo brezštevilnih veličastnih uspehov, ki so jih dosegli junaki osvobojenja v titanski borbi za neminljiva velika načela človečanstva, tako v Evropi, kakor na vzhodu in na vseh drugih bojiščih, bodisi na kopnem, na morju ali v zraku- Potrudimo se, da bomo tudi za naprej v dobi miru njihovi vredni tovariši, kakor smo jim bili dosedaj v vojski in da postanemo vredni člani velike rodbine svobodnega človeštva- Naš narod se v svoji zgodovinski preteklosti ni nikdar izneveril načelom, za katera se je boril proti vsem tujim navalom na naše ozemlje. Balkan mora ostati narodom, ki na njem bivajo. Ni je pogodbe, ki bi komurkoli odpuščala, da prodira vanj in se ga polašča- Naš narod je zadnji podlegel navalu Turkov, a prvi se je dvignil proti njim ter porival vse svoje sosede na sodelovanje in jih podpiral v skupnem odporu- Ko je hotela prevzeti vlogo azijske invazije Srednja Evropa, se je naš narod zopet krepko uprl in bodril svoje sosede na Balkanu k skupnemu odporu. Pravici in svetovnemu miru smo dolžni, da trajno ponavljamo, da smo bili mi na evropskem vzhodu vedno edino zanesljivi, nevstrašeni in nepodkupljivi čuvaj velikih načel pravice in svobode ter splošnih interesov miru in varnosti narodne civilizacije- Nikakor ne zahtevamo, da nas za to na tuj račun kdo odškoduje- Na ves glas pa kličemo, da se moramo upirati, ako naj bi se kogarkoli zahteve udejstvile na račun našega narodnega ujedinjenja- Vaše kraljevsko Visočanstvo! Naš celokupni narod na Goriškem, v Trstu, Istri, na Reki, v Dalmaciji in Črni gori, v Albaniji in v delu Bolgarske, v Banatu, Bački, Baranji, v Mcdžimurju in Prekmurju, na Štajerskem in na Koroškem, na Kranjskem in v Srbiji, na Hrvaškem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini sledi s trepetom v duši potekn mirovne konference, kjer se rešujejo njegovo zadeve- Podjarniljenje vsega naroda ali enega njegovega dela je mednaroden zločin-Čustva mednarodne solidarnosti ga morejo onemogočiti- To je samo po sebi razumljivo in mi pričakujemo v zavesti svoje pravice, svojih žrtev in svoje moči, da nas razumejo vsi oni veliki in mali, katere smo razumeli tudi mi in ki so tudi nas razumevali dosedaj- Za Evropo ne more pričeti nova doba življenja, ako se po invazijah z vzhoda in s severa omogoči sedaj tretja invazija, pa naj bi bila s katerekoli strani- Ameriške Zedinj. države, ki so se bojevale, da omogočijo novo dobo in novo družbo narodov, urejeno po načelih pravice, enake in obvezne za vse, so predložile narodom Evrope nove pogodbe, ki je za vse v mnogo večji meri obvezna, kakor katerikoli drugi tajni dogovor, sklonjen med vladami o nas, toda brez nas- Naš narod spoštuje to visoko pogodbo in njene zahteve pravičnosti ter se jim uklanja. Mi zahtevamo popolno ujedinjenje celokupnega naroda brez žrtvovanja dragocenih delov našega naroda in položaja na Jadranskem morju, kar bi postalo sicer trajen izvor nemirov in spopadov, ki bi vedno ogroževali mir. Vojni smo dali strašen in krvav davek-Sedaj nudimo nove dokaze naše dobre volje in pričakujemo, da se to upošteva, kakor zaslužimo- Ne dolamo nikomur nasilja, pa tudi ne bomo trpeli nasilja od strani drugih. Naloga sile je, da služi pravici, in ne da ustvarja krivico- Mi zaupamo v moč svojih pravic in jih bomo branili, če treba, do skrajnosti; vsi za enega, euen za vse! Vaše kraljevsko Vesočanstvo! Zivljen-ske potrebe našega naroda nalagajo narodnemu predstavništva dolžnost, da začne brez odlašanja z delom za najpotrebnejše v naši državni zgradbi- Narodno predstavništvo bo svoje poslanstvo v tej prehodni dobi izvrševalo na eni strani z odločnim raztrganjem okov, v katere je ukoval naš sovražnik našo narodno moč, na drugi strani z marljivim varstvom onega, kar je priboril narod v svoji prošlosti in kar je v skladu z vsem, kar smo dosedaj složno poudarjali vsi, Narodno veče v Zagrebu, Vojvodinska skupščina v Novem Sadu, Velika skupščina v Črni gori in srbska narodna skupščina v Beogradu- Ti cilji so našli velikanski odziv na prestolu in odmevajo v neizmerni radosti po vseh mestih in vaseh, po gorah in dolinah širom vsega . našega narodnega neprekinjenega etnografskega ozemlja- V parlamentarnem soglasju z vlado se bo narodno .predstavništvo lotilo poslov ozdravljenja težkih ran daljne in neposred-nje prošlosti ter bo pripravljalo podlago za popolno ujedinjenje' naroda in domovine, ustvarjajoč predpogoje za končno demokratično organizacijo našega kraljestva- To bo določila ustava, ki jo sklene ustavotvorna skupščina, izvoljena, ko se vrnejo po Vletni straži in Tletnem boju za narodne ideale na svoje domove naši s slavo ovenčani bojevniki- Sestavo volilnega reda za to skupščino smatra narodno predstavništvo za eno najvažnejših nalog, pri čemur se bo dala voditi od najbolj moderne demokracije, ki naj omogoči v pravičnem razmerju sodelovanje vseh narodnih struj v državnem življenju- Ustrezajoč potrebam življenja in časa, zadovolju-joč jim, kar najbolj mogoče, in v zavesti potrebe, da se ustvari v vsem področju naše kraljevine ustavni red, bo določilo narodno predstavništvo z začasno ustavo način, kako se ima vladati in upravljati v državi, dokler ustavotvorna skupfcolna n» izdela končna in temeljite uetave aa kraljestvo- Prepričani, da n?oro samo država, urejena po načelih popolne državne svobode in pravne enakosti kulturnega in socijalnega razvoja, nuditi varnost proti zunanjim in notranjim nevarnostim, je narodno predstavništvo zadovoljno, da je bila že pred njegovim sestankom proglašena nemogočnost dosedanjih agrarnih razmer- Končalo bo to delo pravice hitro in povoljno z drž- zakonom, da imajo priti pri razdelitvi velikih posestev na vrsto rajprej oni, ki so bili žrtev vojnih trpljenj ali katerih obitelji so to bile, in ki zemljo potrebujejo. Narodno predstavništvo bo takoj odpravilo kmetovske razmere ter razdelitev velepo-sesti oddalo z jamstvi in določbami, ki bodo trajno ojačile poljedelsko produkcijo in bodo definitivno konsolidirale razmere po deželi. Narodno predstavništvo bo z isto prisrčnostjo sodelovalo na tem, da plača naš narod s skrbjo za invalide in neštevilne mučenike za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje ter s skrbjo za njihove rodbine in sirote, najsvetejše svoje dolgove, ki jih more kak narod imeti- Z isto skrbnostjo se bo uvaževala in izvršila vsa parlamentarna inicijatva s strani vlade in poslancev za obnovo, ureditev in razvoj razmer v političnem, gospodarskem, socijalnem, prosvetnem, in javnem življenju, uvažujoč posledice vojske, spremenjene razmere in težnje v družbi- Narodno predstavništvo bo ovoje delo vodilo v duhu družbene solidarnosti in moderne socijalne politike ter v vsem onem, kar bo ojačilo naš državni in družabni organizem, posebno pa za dviganje in obnovo gospodarskega življenja onih družabnih razredov,, ki so tekom vojne največ trpeli. Naj živi kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter I-, naj živi kraljevsko Visočan-stvo, naj živi kraljevski dom, naj živi naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dr. I. L. Iz Mm spominov", (Dalje.) Gospoda je odšla na sprehod- VtSSI swa časopise in sem čital • • • Tako je bilo takrat- Od nekdaj sem ljubili nedelje- Ne da bi ljubil brezdelje, — ampak nedelja je bila moj dan. Morebiti jo znajo najbolj ceniti pač oni, ki med tednom ne poznajo počitka- Kako lepo je zjutraj ležati v postelji in sanjariti] Nekaterim se zdi to lenoba: mogoče je tudi, da ni lenoba: duša se razsanja tako po svoji volji: nekateri morebiti ne ljubijo sanj — jaz jih ljubim: V takih jutrih je bilo toliko lepoga v tistih davnih časih- Zato j9 morebiti ostala ljubezen v srcu, kot lep spomin. Bela nedeljska jutra! Ležal sem zjutraj v postelji in premišljeval- Danes je torej osem let od takrat- Ze osem let! Koliko se je iz-premenilo! Jutro je bilo jasno; nekoliko zamegle-no- Moja okna so bila obrnjena proti vzhodu-Solnce se je nekoliko posvetilo in se je zopet skrilo- Zdajpazdaj so se oglasili šent-pcterski zvonovi- 0s9in let od takrat, kaka izprememba! Ako je človek pomislil nazaj, je komaj verjel- Ljubljana leta 190S! Ivako odločno je takrat povzdignila svoj glas! — In par let pozneje? Bilo je, kakor da je bila z onimi krogljami otrovana slovenska duša. Začela se je agonija, ki je morala voditi v smrt ali v novo življenje- Začelo se je v Ptuju, v našem Ptuju ob Dravi- Kdo je mogel kdaj- dvomiti, da j« Dravska dolina slovenska! Ali se niso na nji pojavil prvi buditelji? Koliko bojevnikov Dr. Žerjav: ..... . KsBOslopožapaiiOPetsiio? Ko se je podrla naša stara zatlralka Avstrija, je vsak stan začel upati, da se mu odpro novi časi. In to povsem upravičeno, saj imamo zdaj svojo državo, ki ji je vrhovni namen ta, da svojim državljanom zagotovi čim boljše življenjske pogoje. Tudi prvi stan v Jugoslaviji, t. j. kmečki stan je začel upati. Hudo je bilo zanemarjeno kmetijstvo v Avstriji, in vojna mu ni prinesla rešitve, kakor eni mislijo, ampak izsesala ga je. Težavnim razmeram gre naš kmet naproti. Med sredstvi, ki naj kmeta povzdignejo,, se najbolj poudarja agrarna reforma. Jaz bi svaril, da se vse upanje stavi samo nanjo, kajti pridnost in delavnost, samopomoč in organizacija, to so glavni viri blagostanja prcjkoslej. Zlasti organizacija more veliko pomoči. Glede nje pa smo precej zaostali in naše zadružništvo je med vojno padlo v zimsko spanje, iz katerega ga je treba prav hitro zbuditi, sicer bo spanje prešlo v smrt. Kaj hoče agrarna reforma? Na kratko rečeno : agrarna reforma hoče, da bi bila zemlja boli pravično razdeljena in tako, da bi čim več ljudstva od nje pošteno živeti moglo in da bi iz zemlje čim več sadu pridelali. Teška naloga, kaj ne? Kar je enemu prav, to je za drugega največja krivica. Kdor kaj drži, ne mara iz rok dati, vsaj z dobra ne. Čeravno ima torej agrarna reforma jako široko polje, vendar jo na splošno razumevamo kakor tisto stremljenje, ki gre za razlastitvijo in razdelitvijo vele-posestev. Naša mlada država je šla v tej smeri takoj na delo. Že 27. februarja 1919 je izšla naredba vseh naših ministrov z veljavo zakona, ki veleva, da so vsi večji gozdni kompleksi podržavljeni, veleposestva pa da se bodo razdelila. Bosanski kmet, ki je še plačeval velik del pridelkov muslimanskim begom, je prost. Goriški koloni, ki za slovensko stvar je prišlo iz nje! Kako je prisegal ta narod za svoje pravice na taborih! Toda od takrat je lezla nemška tema čimdalje bolj čez Muro in Dravo. Kaj z vami bo mejniki štirje: Celovec, Ptuj, Gorica, Trst? Ptuj je postal središče renegatov, ki so s svojim »Štajercem« zastrupljali naš narod-»Družba« je sklicala svojo skupščino v Ptuj — in zborovalci so bili napadeni- Na svoji zemlji ni imel Slovenec več svoje pravice- Ne more se nam očitati, da smo bili oblastmi: bili smo potrpežljivi in udani, skoraj molče smo zapuščali svoja stara mesta na severu- V Mariboru je še 1- 1863- vihrala slovenska trobojnica — mesto je bilo po večini slovensko in nosi eno najlepših slovenskih imen- V par desetletjih jo iz renegatov postal nemški »Marburg« — s slovensko okolico. V Celovcu je bilo še 1- 1852- dve tretjini slovenskega prebivalstva; v zadnjih letih tam skoraj nisi smel javno govoriti slovensko. Enako v drugih mestih: Beljak, Slov- Gradec* Slov- Bistrica itd- Vse je propadalo — in Bartsch je pisal v posmeh Slovencem svoj »Das deutsche Leid«- Obmejno nemštvo samo je bilo slabo: podpirala ga je vlada z uradi in šolami in razna nemška bojna društva s svojim denarjem- Proti nemški sili je bilo treba odločnega odpora- Ako bi. bilo I- 190S- obrodilo prave sadove — ako bi bili pokazali svojo resno voljo do življenja — bi tili rešili marsikoga in marsikaj. Toda naša sila je bila zlomljena — naše središče je bilo oslabljeno. Ljubljana 1- 1908- je protestirala- — Ljubljana naslednih let je bila mrtva za vse: postala je igrača v rokah njenih sovražnikov- Bilo je, kakor da ni ▼ nji več onih ljudi, ki so stali v bojih na ulicah 18-—20- septembra 1908- In zgodilo se so jih s tlačanskimi pogodbami stiskali laški baroni, so prosti, kakor hitro 6» Italijani umaknejo. Treba gledati, da tudi našim vini o a r j e m zasijejo boljši časi. Prejšnjim lastnikom je obljubljena o d-š ko dnina. Kako visoka bo, to se bo šele na podlagi posebne postave odločilo. Najbrž se bo takim, ki so posestva že stoletja uživali, manj dalo, nego onim, ki so jih šele pred kratkim kupili. Kdor je kupil iz vojnega dobička, najbrž nič ne dobi Torej razlastitev je izrečena! Ni pa še jasno povedano, kaj bo vse veleposestvo in kako velik mora biti gozd, da se ga postava tiče. Fideikomisi so že danes proglašeni kot razlaščeni, za gozdove na pr. nad 400 ha je tudi čisto gotovo, da jih je šteti med »večje komplekse«, a meja navzdol še ni povedana, Ministri so to določitev nalašč odprto pustili, kajti 300 ha planinskega pašnika in skalovja ni veleposest, -300 ha njiv pa gotovo. Tu bo treba pravo mero najti šele, če se uvažuje krajevne in kulturne razmere. Zdaj se pripravljajo v Beogradu na drugi korak: da ustanove način, kako bo agrarna reforma provedena. To tudi ni lahka stvar. Kar je prav za Bosno, to ne velja za Srem, kar je dobro v Banatu, to ne gre v Sloveniji. Pametne gospodarske odredbe je težko povsod po istem kopitu udariti. Tu treba, da se bomo enkrat zbrali v Ljubljani in zrelo premislili, kako bi sprovedli podr-žavljenje in pa razdelitev pri nas. Mislinvda bo za vsako veleposest treba posebnih sklepov, proučevanj in načrtov. To ne pojde kar tako. Že se oglašajo iz vseh krajev ljudje brez zemlje, ki jim jo treba poskrbeti. Vprašanje pa je, če bodo hoteli iti na pr. v Srem, kjer so velikanske rodovitne ravnine. Za njive, travnike in gozdove na robih se oglašajo vasi in občine, ki nimajo dovolj zemlje in zaokroženih kmetij. Prav je, da se vasi, ki leže v obližju veleposestev, pripravljajo, da pridejo s stvarnimi predlogi in obrisi.kako si mislijo, da bi se razdelitev dala urediti. Dokler se vse to težko delo ne uravna, treba paziti na to, kako se po veleposestvih gospodari. Obdelana morajo biti na vsak način. Vsak korak, ki bi hotel s kako zvijačo zaprečiti namene agrarne reforme, treba, da vlada odločno zabrani. Na drugi je še hujše: pljunili smo na svojo lastno narodno čast- Sramotili so se boji za slovensko stvar — septemberski dogodki so se nazva-li: Žalostni, usodni, obžalovanja vredni — in še več: našel se je čez leta denuncijant Jjampe, ki je hotel obnoviti proces — in ni se našel nihče, ki bi bil denuncijanta izplačal, kakor je zaslužil. In še več: ista slovenska Ljubljana, edino slovensko mesto, ki je moglo zastopati na zunaj slovenski narod _ j6 p0 J. 1908- dobilo Nemce v občinski svet. Nagrobni spomenik padlih september-skih žrtev je stal skrit na magistratu, ker se ni smel postaviti niti na grob — na narodni meji pa so se množili in vladali Skro-barji- Pač Je tiho živel spomin v užaljenih slovenskih srcih, bilo je še mnogo poštenih ljudi, ki so vestno izpolnjevali svojo narodno dolžnost, marsikomu so se pestile roke, ko je videl, kako vse propada zaiadi domačega izdajstva — toda skupne sile ni bilo več — živeli smo kakor otrovani od tuje neznane sile- Vsako leto so se ljudje spominjale trea grobov pri Sv- Križu- Gorele so sveče, položeni so bili venci in sveže rože so cvetele na grobu- Toda strah je rastel bolj in bolj — le malo jih je bilo, ki se niso bali. Ta s t r a h nas je uničeval- Zadnja leta so se zbirale nove mlade sile- Čutili smo vsi, da je treba popolnega prenovljenja. Zavel je nov veter od vstoka, začul se je znova jek od Balkana, oglasil se jo glas juga. Vlada in klerikalizem sta se združila v skupno delo na uničenje narodne sile- Boj je postajal čim dalje bolj obupen — toda mladi bojevniki so bili pripravljeni na vse žrtve- Prej ali slej bi bila prišla ura maščevanja- (Dalje prih,) strani pa tudi kmet ne srn« misliti, da zdaj lahko v graščinskem gozdu dela, kar hoče. Tatvina je strogo kaznjiva, kakor prej. Zdaj bi morali šo bolj paziti, ko vedo, da gre za last države in za svet, ki bo med kmete razdeljen. Upajmo, da nam naši poslanci kmalu pošljejo iz Beograda nadaljnje zakone, da lahko pojdemo na razdelitveno delo! Avstro-(M vojno uprava v Srbiji. Srbijo so zasedli vojaki 3. armade. Med njimi je bilo največ Madžarov in drugih podanikov bivše Ogrske. Vsa boljša mesta so zasedli Madžari in ogrski židje. V vsaki pisarni so štrlela izza pisalne mize tista smešno velika judovska ušesa in pa tisti slavni judovski nosovi, kakršne vidimo v Zagrebu v »Veliki kafani« in pri aprovizacijkih odborih na Hrvatskem. Najslavnejši oddelek uprave je bil pri vojni upravi E. V. Z. (nemško: Ernte-verwertungszentrale — slovensko: Centrala za izkoriščanje letine) Vsak okraj je imel svojo podružnico in tam nisi videl poštenega Kranjca, ampak sami Jajtelesi in Abrahami so se drenjali po vseh pisarnah in skladiščih. Poštenega imena ni imel nihče, ampak pristno judovska so zvenela vsa. V Šabcu je bil kapo podružnice Her Štajn, kateremu ob strani je stal her Rozencvajg in her Blau. Pri mizah so pa čepeli vsi v številke zaverovani in zaljubljeni krivonogi: Švarc, Wajs, Diamant, Kon in Rozenberg. E. V. Z. je vodila takore-koč vse gospodarstvo. Vojaški duh je izginil popolnoma iz teh pisarn. Gospod komandant je tituliral vse svoje vojake z gospodi in da ste jih videli, kako so držali skupaj! Oddelek je imel več pododdelkov. 2ito, vino, volna, svila, živina, sadje in žganje vse našteto so morali dajati Srbi po maksimalni ceni, ne vštevši stotisočev rac, kokoši, puranov in milijone jajec, ki so rajžali v Nemčijo in madžarske kraje, kjer so oficirske žene barantale s to robo. Našim ljudem so doma tudi rekviri-rali, ali dobili so vsaj plačilo. Tam so pa goljufali ljudi pri meri, vagi in plačilu. Her Štajn v Šabcu je imel v svoji privatni zalogi precej soli, sladkorja in petroleja, česar Srbi niso imeli. Prodajal je pa takole: Ce je hotel imeti srbski kmet kilo soli, moral je dati za njo 3 krone, ki jih je plačal pol z avstrijskim, pol s srbskim denarjem. Ker je pa imel srbski denar od kraja pri avstro-ogrski vojni upravi le polovično vrednost, je plačal torej kmet za kilo soli 3 dinarje in 1 K 50 vin. Danes ima dinar dvojno vrednost. Lahko si mislimo, da je »ubogi« Štajn napravil dober »kšeft«. Za kilo sladkorja je zahteval ta lopov eno kilo masti, ki jo je pošiljal na Dunaj po 100 K. Za liter in pol petroleja je moral dati kupec 1 kilo masti. Ker je bil ta židovska nesnaga tako spreten trgovec, je avanziral od navadnega četovodje na poročnika in na nad-poročnika. Razume se, da se je pri njem za denar dobilo vse in zloraba uradne mo bila nikjer tako razvita kakor ravno pri E. V. Z. Vinstvo je vodil nekaj časa dr. Diirč, nemški advokat, precej resen mož, ki se pa ni preveč razumel na vinarsko stroko — razumel jo je bolj po svoje, po advokatsko. Nadzornik za trgatev je bil gospod'Bier. V Jago-dini je bil komandant pri stiskalnici niki madžarski profesor poročnik Varga. Ta mi je rekel pošteno: »Baratom, ja ne razumi ništa od vino, samo...« in pokazal je kako se pije. Glavno besedo je potem prevzel gospod Anton Kuhn iz Bele Cerkve. Ta gospodin je bil tudi jajteles, samo prekrščen. Takoj mi je raz-tolmačil »čebričkovo skrivnost«. Ta je obstojala v tem, da je bil zabit pod vrhnjim robom nekako za malo ped žebljiček, ki ga je bilo treba pokriti vsaj za 2—4 prste pa je bilo takoj 5—8 litrov profita. Grozdje so tako oddajali, da so ga naj-preje zmleli na grozdnih mlinih in potem smo merili vso godljo skupaj. Na ta način niso bili ljudje prikrajšani, delo je šlo precej hitro od rok. Parkrat sem pa le prekrižal židovski profit s tem, da sem se namenoma vštel v korist srbskega vinogradnika. Smilila se mi je pa uboga žena, ki je pripeljala poln voz grozdja v nadi, da dobi lepih denarcev zanj. V tistem času pa je privozil mimo nemški vojaški vlak. Ko so pikelhavbarji zavohali grozdje, so J se zakadili na grozdni voz kakor ose na sad in čez par trenutkov je bil prazen. Nesrečnica je glasno plakala in vpila: »Gospodine, pomo-zi!« Zelo mi je bilo težko, a bil sem sam brez moči. Kasneje sem javil dogodek komandantu in ta nemškemu majorju, ki je stanoval blizu kolodvora. Ta se je pa kar potegnil za svoje ljudi rekoč: »Nemci ne kradejo«. (Gorenjci, ali je to res? Op. por.) Nekoč smo pa poslali ponj ravno ko so »ose« zopet napadle voz. Strašno jih je ozmerjal — ali to je bilo tudi vse. Postavil je potem nemško stražo k vozovom: Stražniki so jedli toliko grozdja, da so imeli potem več službe v grmovju kot pa pri vozeh. V Trsteniku pri Kruševcu je bil pa komandant vinarskega oddelka dr. Radnay, madžarski advokat. Bil je človek brez srca in duše. Venomer je kričal »forverc« in italijanski vjetniki so morali skakati kot opice. Hrano so imeli slabo, jedli so mnogo grozdja, ki jim pa ni dalo moči. Tri tedne niso imeli razen nočnega spanja niti ure počitka, niti nedelje ne. Tudi perila in sebe niso utegnili oprati tri tedne. Pri tehtnici je bil sam in izgledalo je takole: Ko so zapeljali voz na tehtnico, je opeharil takoj pri kosmati teži vinogradnika za 100 kil. Ko je nato pripeljal nazaj prazen voz, ie nabil na voz zopet kakih 100 kil — tako, da je bil prodajalec opeharjen za 200 kil. Bog varuj, da bi bil kdo vprašal, če se mu je zdela mera poštena kako in kaj. Bilo je po njem — takoj je bil aretiran in — interniran. Kakor znano, se potrebuje za 100 litroV mošta približno 130 kg grozdja. Možakar Radnay je pa toliko sleparil, da so mu v računih skoraj »šti-mali« litri s kilami, kar znači, da je opeharil vse skupaj za 30 %. Potem je pa Odtrgal pr plačilu za »slabo« kakovost grozdja še 10 do 15 % in 4 % za koleke. Ni čuda, da so bili pri takem »vzornem« vojaškem gospodarstvu opeharjeni vinogradniki skoraj za polovico. Gospod nadporočnik je pa rekel, da zahteva za svoje delo primerno denarno nagrado in pa zaslužni križec. Tega je dobil, ker sem ga videl kasneje na »junaških« prsih njegovih. Vojna uprava je kupovala tudi pšenico in vse drugo ter lahko je misliti, kako so »dobro« tržili kmetje s svojimi pridelki pod takimi po- Davčna uprava pa ni pozabila na ljudi zaradi davkov in ti so bili tako veliki včasih, da so presegali vse meje- Tako so imeli n. pr. Kurtoviči v Šabcu 32-000 K davka, dasi je njim pogorelo čez 20 hiš in so bile ostale vse izropane- Posekali so jim tudi krasno hosto, ki so jo čuvali kot svetinjo in veliko redkost v Šabački okolici — takozvano Kurtovačo- Glavno besedo je imel gospod vitez strees, bosanski kuferaš, rodom pa češki Nemec- Njegova gospa jo bila dobra trgovka in je delala konkurenco gospodu Štajnu, ker je imel njen »papači« prvo besedo pri mo-nopolskih stvareh- Kadar so pripeljali sladkor, sol ali duhan za monopol, so pustili navadno težko naložen voz pri gospe Streesici, da je razpolagala z njim, oz- z naloženim blagom- No slavni vitez je danes pod ključem kakor marsikatera bivša avstrijska pijavka. Vsi ostali pa pridejo prej ali slej na vrsto. Ušel ne bode nihče- Tudi drugi gospodje so trgovali več ali manj- Največje kupčije so delali poštni uradniki, za katere so bile pravzaprav vse pošte po Srbiji- Navaden vojak ni mogel poslati domov 5 kg masti, uradniki so jo pa pošiljali na Dunaj in v Pešto na cente- V Šabcu je bil glavni liferant strupeni frankovac Vir-gil Gerszy, Hrvat prve vrste pri časi vina, sicer pa je tržil le s Pešto in Madžari- Nekoč je obljubil, da bo spravili neki učiteljici iz Like po pošti malo živil za njene starše-Skozi mesec dni smo se zaletovali vsaki dan ob tisto revščino za vrati — slednjič je pa rekel, da ne gre- Takih Hrvatov je bilo še več. Gospod Gerszy je bil tudi denuncijant-Meni je zaplenili na svojo pest »Jugoslovana« in ga poslal pol. ravnateljstvu v Beograd- Utajil mi tega n« bo, ker imam za to priče- Danes službuje ta lepi patrijot v Vu-kovaru- £ Živela treimena Jugoslavija!«, ki pride kmalu na svetlo, ako se oglasi povoljno število naročnikov. Delo obsega petje s spremljevanjem klavirja ali harmonija, in deklamacije ter se lahko uporabi pri vsaki patrijotični prireditvi- Morebitna naročila se naj kmalu vpoš-ljejo na naslov podpisanca. Cena krog 8 K-Pošiljalo se bo le po povzetju- — Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču- Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pire, profesorja v Mariboru- Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v- Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dno, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko- Ob ujedinjenju SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naroda; zato knjižico prav toplo priporočamo- Dobi se jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošlje denar pod naslovom Matija Pire, profesor v Mariboru obenem z naročbo-Nova številka »Balkana«, edinega jugoslovanskega lista za zbiralce poštnih znamk je ravnokar izšla v srbo - hrvatskem 5n slovenskem narečju, tiskana v cirilici in latinici- Obseg 52 strani velezanimive vsebine, je bogato ilustrirana ter ima francosko - angleško - nemško izdajo kot brezplačno prilogo. Kdor pošlje do 15. aprila t- 1- naročnino (za celo leto 12 K 50 v), dobi poleg lista krasne, do 10 K vredne znamke v darilo. Zahtevajte list na ogled- Denar in dopisi se pošiljajo upravništvu »Balkana« Zagreb 1-, poštni predal 85- _ .....1 Dajte nam šol! Dobili smo sledeči" dopis: Slavno uredništvo! Vi lahko pišete v »Domovini«, kako naj se kmetsko šolstvo reformira, to pa ne veste, da imamo še več občin in župnij, kjer ni sploh nobene ljudske šole, tako n- pr. v Gojzdu in v Črni v kamniškem okraju nimajo nobene šole in otroci so anal-fabeti kakor pred sto leti- Učijo se samo verouk- Pa tudi na Selih in na Vranji Peči, mislim da ni nikakih šol- Vidite, tako se je skrbelo za izobrazbo našega naroda v Stari Avstriji- Franc Berlec- — Priobčujemo ta dopis s pozivom na merodajne oblasti, naj p oskrbe, da bo vsakemu slovenskemu otroku omogočeno obiskovati šolo. Le narod, ki ima dobro razvito šolstvo, ima pravico do bodočnosti- "Zato pa: šole, šole in zopet šole! Eazaoterostl. * Živ! mrlič. V dobi mučnih suberarbi-tracij, vizitacii in podobnih acij, je dobil nek pošten Jugoslovan poziv, naj takoj nastop:' vojaško službo. Toda naš junak ni bil željan dvomljive slave. Javil je poveljstvu, da se ne more odzvati pozivu, ker je bolan in lež v postelji. Poslali so mu vojaškega zdravnika na dom. Doktor pogleda »bolnika«, pa izvleče iz žepa toplomer, da mu meri vročino, Zgubljen sem, če se živo srebro v toplomeru ne dvigne, pomisli »bolnik«. Zato pa izrab' priliko, ko se je zdravnik za trenutek obrni od njega, obrne toplomer narobe In ga prične tresti. V strahu in naglici ni imel niti časa, da bi pogledal, do katere stopinje se je dvignilo živo srebro. Ko sc zdravnik zopet obrne k njemu ter pogleda na toplomer, žalostno zmaje z glavo: »Gospod, za vaa ni več pomoči. VI ste že mrtev«. Toplomer je karal namreč 45 stopinj. »Dobro je«, Pravi bolnik, »lafco sem že enkrat umrl za ljubo Avstrijo, pa ml ne bo treba vdruglč«, __, , , M , 8 * Nova boleeen- V Pragi in okoli«! sa f« pojavila nova nalezljiva bolezen- Pričenja s« s hudimi bolečinami v hrbtu in nogah, čemur sledi visoka vročina, splošna slabost in bolečine po vsem telesu. Ta bolezen j® zlasti razširjena v okolici Češkega Broda- * Židje na Dunaju- Na podlagi najnovejše statistike j« na Dunaju približno 400.000 Zidov- * Zopet španska bolezen- V Budimpešti je uradno naznanjeno 12000 novih slučajev španske bolezni- Od teh jih je 700 končalo s smrtjo- Trdite se pa, da je v resnici obolelo na tej bolezni nad 100-000 oseb. * Top na razstavi* V Parizu so razstavili top, s katerim so lansko leto Nemci iz razdalje 140 km streljali na Pariz- * Bivši nemški cesar prosi denarja- Tz "VVeimarja poročajo, da se je obrnil bivši nemški cesar Viljem do nemške vlade s prošnjo za denar, ker je svojemu gospodarju na gradu Amerongen dolžan že 40-000 goldinarjev. Vlada se je informirala o premoženjskem stanju Viljema in ko se je prepričala, da znaša 75 milijonov mark, je sklenila, podati mu 600-000 mark- * Židov je na Dunaju sedaj po najnovejši statistiki 400.000- * Nova epidemična bolezen na Češkem-V Pragi in okolici, zlasti okoli Češkega Broda je nastala nova epidemična bolezen, revmatična gripa- Bolnika boli križ in noge, potem nastopi mrzlica, oslabelost in splošne bolečine v telesu- * Predor med Anglijo in Francijo- Angleški državni kancelar Bonat Law je izjavil, da se skoro prične graditi predor med Anglijo in Francijo- Na tisoče demobilizira-nih vojakov pride tako do zaslužka in kruha. Računa se, da bo gradba tega predora pod kanalom La Manche trajala štiri do pet let. Stala bo 500 milijonov frankov- Predor bo dolg 30 milj (1 milja = 1009 m), potovanje iz Pariza v London bo trajalo 6 ur- * Izseljevanje v Evropo- Iz New Torka poročajo, da je izseljevanje v Evropo v polnem teku- Izseljenci so po večini Italijani, potem Poljaki, Grki, Spanci, Romuni in Jugoslovani- Ko bo podpisan mir, bo doseglo izseljevanje, kakor se sodi sedaj, jeden milijon- * Kako so Nemci oropali Romnnijo- Kakor so oropali Srbijo, tako so oropali tudi Romunijo- Nemci so odnesli z okupiranega romunskega zemljišča od 1. decembra 1917-do 20- junija 1918- suhega svinjskega mesa 11,180.000 kg, masti 1,413-000 kg, svežih in osoljenih rib 1,106-000 kg- Skoda, da najdena štatistika ne kaže tudi odnešenega žita, vina, masla in drugih živil- Kamor je stopil Nemec, tam je nastala grozna škoda prebivalstvu- V razvedrilo. Iz sodišča. Sodnik (napram občinstvu) »Kdor bo tu izrekel še eno besedo odobravanja ali nezadovoljstva, bo takoj izgnan iz dvorane-« Obtoženec: »Bravok Iz šole. Učitelj je razlagal otrokom, kako jim naj bo zjutraj, ko vstanejo, prvo opravilo, da se prekrižajo- Učitelj: »Kaj torej napravimo zjutraj najprvo, ko vstanemo?« Učenec: »Zajutrkujemo.« Šolska naloga. Jurček piše šolsko nalogo. Učitelj jim je naložil, naj opišejo konja Jurček piše: Konj je zelo koristna žival. Ima štiri šape, na vsakem voglu eno in v zadnjem kotu ima rep- Na drugem koncu pa ima glavo, drugače kot pri slonu, ki ima na obeh koncih rep. Konj je edina žival, ki nosi čevlj«, le da jih nikdar ne sezuj«, kadar gr« spat- Ko bi bil jaa konj, bi bil rajši krava, ker kravi ni treba delati- Blagor vojno- Gospod: »Vi da|ate svoji kšeri dvajset tisoe kron, kakor eea slišal P< Vojni dobižkar; »Kake, dvajset tiso«? Dvajset tise« kre» 4w«e kubeslei, kadar fre >& trg;«___ ■ Listnica uredništva. M. J., Hrastnik: Po našem mnenju U moralo biti zemljišče Vaše. Ker pa tozadevna naredba ne omenja posebej slučajev, kot je Vaš, smo poslali Vaš dopis našemu poslancu v Beograd, da se na merodajnem mestu informira in eventualno vpliva pri končni rešitvi agrarnega vprašanja. Ko dobimo odgovor, Vam bomo poročali pismeno. A. K., Velenje: Dobili prepozno, da bi mogli pravočasno objaviti. Narodna čitalnica v Kamniku: Pi«o prepozno. Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsorcij »Domovine«' Izhaja vsak petek. NaroSnina za tekoče leto 12 K, za pol I K-Posamezna številka 80 vinarjev Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desne-Inserati po dogovora- Gospodarska zveza v Ljubljani ima v svoji zalogi .večjo množino pesnega in repnega semena; razpolaga tudi s semenom sladkorne pese. Čebulo oddaja po 50 vin. 1 kg. V zalogi ima tudi suho sočivje za krmo živini. Ravnokar so došle tudi stiskalnice za sadje. Blagovolite se obrniti v slučaju potrebe le na gorenji naslov. Sad|evec, vino In kislo vodo razpošilja A. OSET p. GušfanJ. 3E 3 Več zidarjev proti dobri plači in pod ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v Državni posredovalnici za delo Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 3. 3E i,,,.. .....- -».i..-..... ■ ! Pozor, drvarji! Potrebujem 40—50 dobrih:, delavcev v šumi Petrovi gori. Dnevni zaslužek 15 do 20 K. Živež po kolikor mogoče nizki ceni. Prijaviti se je pri šumski upravi VoJnovl6, kolodvor, blizu Karlovca na Hrvatskem. B. Kenda. Centrala a TRST. - poMnic?: Sprejema: Vlog« na fanflilce. Vloge n« tekoči In itro rafiua proti najugodnejšemu obratovanju. — Rentni davek plafia banka iz svojega. Kupuje In prestaja s Devize, valut«, vrednostne papirje itd. HuwtiM _______ ____________ . ilt imm: M . K 10,080.000.^ Bubrovtrtk, Dunaj, Ketor, Jtetkovič, Opatija, Split, tak, Zator, Ekspozitura Kranj. Prevzemaš iiits tata mm hi Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Ceke> nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: jja vrednotne papirje in na blag«, le-žeč« v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Borzo* naročila in jih izvršuje najku-lantneje. Brzojavni naslov: JMRANSKib Telefon Si. 257. i ijiianl Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000.— Podružnice: v Splita, Celovcu, Trsta, Sarajeva, Gorici (t č. Ljubljani) in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseh vrst vredoost-nih papirjev, deviz iu valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila. PF* Promese k vsakemu žrebanju. JV Posojila ' VI na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica avstrijske državne loterije. NaJveiia slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova Klica itev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog . ........K 88,000.000 In rezervnega zaklada............... 2,500.000 mr Sprejema vloge vsak delavnik, "m Za varčevanje ima vpeljano ličs® dOma£@ &ra®tln!ke. Hranilnica J® pnpUarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovan ju i« •bligaternemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno drniftvo. a H P a a p a n a p rogistrovana zadrega s noomajono savoso v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po fcistib 01 10 brez odbitka rentnega davka, katerega pladnje posojilnica sama za svoje vložnike. Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000. Ustanovljena leta 1881. p u p n »mmnnofe