SK 03. vlinH a\. maja. HI. leča j. 1870. Vtorek, <*Hrtek in so-Koto i/.haj;i in vclju \* Mariboru bni po ciljanja na dom •za vse leto 8 \x. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ rotrt „ 2 „ S€ „ l'o pošti : za vse leto 10 g.—k „ pol leta 5 „ — „ ■ Mirt u 1 n "° u Vrednistvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. It. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto f>o plačuje : •i kr. če ae tiska Ikriit, o || ,, 2krat, 4 ;, n n n 3Wrat. vere pismenke se plačujejo po prostoru. Za VFak tisek je plačati kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. dnikoin slovenskim storila, j*? ta: Deželni odbor v Ljub- lzviiTii telegram »Slov, NAfooa***^^ KHMN°v ",)lhki doželdi sv6t po sv°ji p°stavni p**»m V G r a c u 80, maja. Na !St irskem so volitve deželnih poslancev za kmečke občine 23., za mesta, trge in trgovin* izvolil dva moža, ktora sta oba učena, oba spoštovana iu po Kranjskem in drugod visoko čaščenn, da bi ta dva niže šolo vladala in nad njimi kakor svetnika čuvala. AH kaj jo dunajska vlada zopet storila? — Ni Volitve v deželne zboro so pred pragom. Vsakega dno pričakujemo razpisa novih volitev. Poiščimo si že sedaj takih mož za poslance, ki bodo neustrašeni za Slovence govorili. Mi si moramo samo domačih ljudi izbrati, takih, ktere kakor prijatelja in zagovornike Slovencev poznamo; kdor od nomškutarjev ali lahonov ske zbornice 27., za veliko posestvo 30. junija. j|n potrdila, morebiti samo za tO ne, ker jo eden duikaj dobrega pričakuje, tistega moramo že zdaj pri Vlada bode podpirala nemskutarje, ker se boji, hovnik in ker dražega Doimao imenuje klerikalca; ko i ti sinodo in si op ca krstiti. da bi Slovenci ne Sli v državni zbor. Pozor Ml oven <■ I ! * Oasi so se huje preobrnili, nego smo se tega nadejali. Dunajska klika, prejšnjega nemškutnrskega mi-nisterstvn hlineča se zalega, vrgla je svojo krinko z lica ter se nam Slovanom in federalistom pokazuje v svoji pravi obliki. Illiuila so je ta svojbina okolo Gobov in Poljakov, zdaj pa, ko je Čehi nočejo na migljaj poslušati, ampak možato svojo stare pravice tirja jo, vrgla se je Nemcem in liberalcem v naročje! Časi so nam Slovanom zoperni in sovražni. Kranjskemu zboru so vse predloženo postavo nepotrjene nazaj poslali. Kranjci so namreč v svojem zadnjem zboru postavo sklenili, naj se po Kranjskem Slovencem po slovenski v kanclijah piše, kakor to tirja že državna postava sama, za ktero pa se uradniki niso veliko menili. Ali kaj je dunajska vlada s fcn postavo storila? — Vrgla jo jo nepotrjeno pod klop, iu jo odgovorila, da cesarskim uradnikom noče zapovedati, da bi slovenska pisma iz kanclij dajali. — Druga postava, ktora jo ravno tako pravična bila, kakor prva, in ktero je tudi deželni zbor kranjski ministrom v potrjenje poslal, tirja, naj bi začetno ali kmečko šole po Kranjskem in *,o samo tam, kjer sami Slovenci prebivajo, slovensko bilo in naj bi se v njih vsi nauki po slovenski učili, pri nemških Kočcvnrjih pa in na nemških Fužinah da naj ostanejo šole nemške. Ali kaj je s to pravično in ravnopravno postavo mini-sterstvo storilo? — Vrglo jo j6 nepotrjeno pod klop! j pa poleg šo vlado ljubili. Ako smo možje, tega t roba Tretja krivica, ki so je Kranjcem, našim soro-jne bode. Naj povemo, kako se takoj sili ubranimo. ona moža so nista v ničem proti vladi ali proti postavam kedaj zagrešila. Iz teh prikazni smemo soditi, — in te sodbi- ne moro Živa duša podreti, — da dunajska vlada no mara čisto nič za našo potrebe, da ona ne želi slovenskega jezika v šolah in kanclijah, da ona ne mara za živo in glasno tirja njo Slovencev, Id so že pri več kakor tisoč priložnostih glasno tirjali : Dajte nam domači jezik v šole, dajte nam ga v Icanclije, da se v domačem jeziku boljo vseli potrebnih naukov naučimo in da bodemo vedeli, kaj nam iz kanclij pišejo in da svoja kane-lijska pisma tudi sami brez tolmačev razumemo. Za vse tO pa dunajska vlada ne mara, za vso te naše potrebi nima ušes. Iz tega postopanja smemo sklepati, da vlada proti Slovencem ni toliko pravična, kolikor proti Poljakom, kteiim jo vlani poljski jezik v vso šole in v vse kanclijo dopustila, tudi v take šole iu v takih krajih, kjer no stanujejo Poljaki, ampak Rusi. Vlada ima torej dva prača, za Slovence drugega, za drugo narode zopot drugega. I/, tega pa tudi izvira na naši strani prepričanje, da nam ni treba zaupanja do sedanje vlado imeti; kdor nam pravice ne da, tega tudi ne moremo ljubiti. — Rojaki! iz teh navedenih prikazni lehko sodite, česa imamo tudi v politiki od sedanjo vlade pričakovati. Mi Dodamo stiskani kakor pod Smcrlingom in tliskro, tako tudi pod Potockini, če ravno je Poljak, tedaj po rodu Slovan. Vlada nam bode godla, in to neprijetno pesem, in mi bi naj za godbo plesali ; mi bi plačevali, pa poleg molčali; mi bi se naj dajali zatirati. Mi Slovenci imamo sami dosti svojih ljudi, ki so dovolj učeni in dovolj pošteni, da bi nas zagovarjali. Ako pustimo vlado in nemškutarjo še dalj časa z nami tako delati, kakor do sedaj, prišlo bode tako da-leč, da nam bodo še po slovenski med seboj govoriti prepovedano; prišlo bode tako daleč, da bodemo kakor ovce Prušom in Talijanom prodani, potem pa nam gorje! Trdo so postavimo na noge! Kakor si posteljemo, tako bodemo spali. Ura hiti neprenehoma; zdramimo se z glasom: Bog živi, Bog ohrani Slovence! - Kako se nam je pri volitvah obnašati? U Kmalu bodo po vsej Sloveniji volitve. To vo-litvo bodo za nas Slovence morda odločivnejše, nego so bilo ktere prej. No samo sramota za nas bi bilo, ko bi zmagali tujci in jirijatelji tujcev, sovražniki naše domačo besede in domačo slovenske šego, bila bi tudi neizmerna škoda za našo prihodnost, čas hiti naprej, v Avstriji in v Evropi reči strahovito hitro zore ; kamor pogledamo , povsod jo nezadovoljnost, povsod kipi in hrumi. Tako bo moramo Slovenci vprašati: kaj bo v prihodnosti z nami? Tujec nas bo v gospodarstvo dobil popolnoma, ako se no pripravljamo, ako se na vso moč no branimo. Narodni slovenski poslanci so naša glavna hramba 1 Da se izvolijo zdaj povsod po Slovenskem narodni slovenski poslanci, da nemškutarstvo na vrh no pride : to moramo z vsemi močmi, z vsem pogumom in z vso mogočo delavnostjo prizadevati si. So niso volitve razpisane. A ker bodo kmalu, moramo se že zdaj pripravljati, moramo se organizirati, Ustfefiu Hara in 1» a h a. Zgodovinsko-romantičen obraz. Čenki spisnl Pr. Choeholouaek, poslovenil Poilgoričaii.) (Dalje.) „Zakaj so bojiš?" — oče DŽindafić-beg vpraša sina Emina, „ali mnr mi ne znamo, kaj je pobratimstvo ? Saj jaz tudi no bi bil drugače učinil. Ali pogledi tjekaj-lol" — pokaSe na stran, kder je bil Marjanko zginil. Mladi beg pogleda tjeknj iu zagleda dve, tri človeške postave, da dalje in daljo hite za Miirjankom. „Iu da jih jo še toliko,** — Emin nevoljen vikne, „videl som jih, a pobratima, ča prav bi ga moral osvoboditi še enkrat, ali pa poginiti z njim vred !" — že hoče planiti po poti za njim, ali oče ga zadrži. „Upokoji se, Emin l* — oče mirno reče sinu, „sami si vendar no smemo s peskom prašiti oči j. Zakaj bi lovili posamezne, ker jih pozneje lehko zalotimo celo gnjezdo. Tvoj pobratim, ta kantin, nij v nevarnosti; lo pokazati nam bodo moral pot v ležišče svojih bratov skovikačev. — Hm, Emin," — samoljubo govori dalje, ker jo videl, da jo sin zavzeto oči vpil va-nj, nali meniš, da nijsom znal, kaj učiniš, kaj moraš uči niti, da ti tega psa senca no zapre vrat v prorokovi raj ? Na naš nasvet jo moral iti v najglobočo ječo, a s prorokove pomočjo se jo posrečilo!" »Mogočen jo Bog!" — oglasi se kadi-effendi, kateri je v kratek kožuh iz volčjo kože bil zavit in kakor prikovan raz pr 00000 stal na mesti ; lo prikimaval je z glavo — na znamenje svoje zadovoljnosti, ker se je tako oponesla bila jim njih čudovita, hvalna zvijačnost. B Marjan ko tedaj nij v nevarnosti/ — mirnodušno omeni Etnin-beg, „ostali pa, kaj mi je do njih; jaz sem zadostil pobratimstvo." Emin-beg jo bil hlagodušen, nij bilo lehko ustaviti se mu, ali kako bi bil mogel osvoboditi so drugače? Ćo se Turek pobrati s kristijanom, prisožo, da hoče. če no zadosti zahtevam bratrsko zaveze, da mu pobratim zastopi vrata v prorokovi roj, da nikdar ne bode videl tistih radovanck, niti v edenu hurisek, ki je Mohamed obljubil jih vsem, kteri veruje va-nj. Emin svojih misli nij zamolčal pobratimu hajduku ; v obraz mu je povedal, da mu nij nič do Marjanko vih tovarišev; saj tudi Marjanku v boji zoper Turke in poturčenoe nij bilo na mari, ali jo v koliščini Eminov oče ali kteri njegovih sorodcev, ali no. Emin jo bil zmerom goreče veren bratrskim zahtevam, čo pa Mladenovi hajduci tudi vsi povprek zaido Sarajovcetn v pesti, in če tudi Marjanko utegne biti moju njimi, kaj do tega mlademu begu? Da si lo nasiti srd do zaničljivih kaurinov, zvlasti do hajdukov ; kedaj bodo pa treba varovati po-bratima, temu bode še časa dosti, prodno zopet pride v nevarnost; mogoče pa je tudi, da ne bodo več v njej. Dosti to : Emin jo bil pokojen sani se seboj, zadovoljen jo bil tudi s kadijevim zvijaštvom, nakanjenim hajdukom na pogubo. „Hvala proroku," — omeni zopet kadi, „izborno so jim snuje, naši nijso še dali nikakovega znamenja dosle. ■— Bismillah! no bodo več ta pes Mladen blatil nam ne brad !" Jedva jo bil to izgovoril, žo v daljavi zagrme puške, po njih gromu pak sc razlegne radosten krič. „ICajl — ali hudobni duhovi igrajo z nami, ali kali?** — S temi besedami je kadi poparil svojo radost. „Prijatelj,14 — obrne se razhujen v boga Džindufića, „meni sc z 'i, da jo ta pes Mladen peska nasul nam v oči." Ne, ti nijso naši,"—omeni Džindarić, ki je skrbno uastavljal uho v daljino, „zagrmolo je blezu dvajset pušek, naših pa so šli lo trije za njim." Pa je prav imel. Že je Marjanko hotel kreniti na stran, kar so snidc z očetom iu s hajduci. Junaci radostno huškno, in na znamenje svoje radosti sprožijo puške po stare j hajduškej navadi. Mladen so jo bil namenil, da osorno pozdravi 8017 moramo delati in resno agitirati začeti, kajti gotovo je, da bosta nemški liberalizem in slovensko neniškutar-stvo svoje mreže čez našo deželo prepregla iu lovila v svoje zanjke slovensko ljudstvo. Te mreže nam je odvažno povsod trgati. Volili se bodo najprej volilni možje. Ti morajo Slovenci biti, morajo prvotnim volilcem prej obljubiti, da volijo le slovenskega, vseskozi narodnega kandidata. Da se bo pa to zgodilo , treba je, da vsak izobražen in podučen Slovenec, vsak komur je blagor domovine svet, precej začne delati, volilce podučavati. Pustimo ves prepir , ves razloček stanov, različna stališča: narodnjaki, domoljubi bodimo. Zdaj gre za našega naroda prihodnost, resen je čas, bodi našo delo tudi resno in možato in netrudljivo. — Kdor imaš priliko, imej voljo, pojdi okrog volilcev, govori, prepričaj ! Kdor imaš znance, piši jim, če govoriti ne moreš. Stvar naša je pravična, narod naš je bister, Slovenec hitro sprevidi, kaj je prav in dobro, kaj je njegova pravica. Ali rok ne smemo križem držati , besede ne varovati, da nemškutar in sovražnik s zvijačo Slovenca ne prevari. V V8acem okraji naj se poseben odbor ustanovi, skupno delo je izdatnejše delo. Odbor naj skrbi, da ne bo noben kraj zapuščen in nepodučen, da bodo volilni možje samostojni, neustrašljivi in pravi naši možje. Nihče naj se delu ne odteguje. Vsak naj bo delaven, kakor da bi na samo njegovem dolu slonel dober izid. Ako bomo ravnali tako, bode zmaga naša, kar daj bog in junaško delo ! Program. 17. t. m. v Mariboru iz vso dolenje Štirsko zbrani slovenski rodoljubi so sklenili, da hote kandidate za prihodnji deželni zbor priporočati na podlagi sledeče dogovorjenega programa: WI. Slovenske tirjatve v državopravnom oziru: 1. Zedinjenje vseh Slovencev je naša poglavitna težnja ; dežele, v kterih živimo, nimajo pravice, niso osebe pravice zoper naš narod, amapk narod je moralična oseba, ki kot takovšna nikoli ne more zgubiti svoje osebne pravice do združenega pravnega življenja v eni avstrijski kronovini. 2. Tirjamo, da se nemudoma vpelje za Slovence raba slovenskega jezika v vseh javnih vladinih, deželnih, cerkvenih in šolskih zadevah ; ob enem priznavamo enake pravice vsem drugim narodom. 3. V povspeh pravosodja tirjamo že zdaj višo deželno sodnijo za vse Slovence, s sedežem v Ljubljani. 4. Ker po dozdanjih skušnjah večina štirskega zbora zgorej navedeuim tirjatvam no bode prijaz na, hoče- mo delati v zvezi io sporazumljenji z drugimi avstrijskimi federalisti. 5. Slovenski narod — žele, da se naša država preo-snujo na federalistični podlagi — priznava samo vojaške , finančne in trgovinske zadeve kot skupne. 6. Vse druge zadeve spadajo v oblast deželnih zborov. II. Tirjatve v cerkvenem oziru : 1. Slovenci nimamo nič proti temu, da drugoverniki. ki uživajo popolno versko svobodo , imajo z nami enake državljansko pravice; toda kot katoličani tirjamo, da tudi katoliška cerkev vso svoje notranje zadeve samostalno uravnava. 2. Ker je vse na tem ležeče, da se naša šolska mladež izreja v krščanskem duhu, želimo, da se šolska postava še enkrat presodi in tako popravi , da se v samostalni organizaciji šole tudi katoliški cerkvi primeren vpljiv pri nadzorovanji šol odloči. 3. Cerkveno premoženje jo kakor vsako drugo nedotakljivo. III. Tirjatve v drugih splošnih zadevah : 1. Društva za napredek obrtnije, splošno omike i. t. d. naj se po potrebah tudi i/, deželnega zaklada podpirajo. 2. Napredek v obrtniji jo le mogoč , ako se iz deželnega zaklada več stori za vravnanjo naših rek» osnovo in obrano dobrih cest itd. 3. Hočemo da se varno pazi pri osnovi novega katastra, da ne bodemo preveč obloženi z davki. Ob enem želimo, da se pri tej priliki našo zemljiščne knjige tako vredijo, da pridejo v popolno soglasje z novim katastrom in da se potom vsled tega realni kredit bolj okrepča. IV. Vsa druga vprašanja so prepuščajo svobodni previdnosti naših poslancev. I) o p i s i. Is LJubljane 28. maja [lav. dop.] Pa so le imeli zopet enkrat naši „ verfassungstroue" svojo kon-štucijonalno veselico na Strelišči ; poravnavali niso do-sedajnih svojih pregreh, ščuvali in hujsknli so temveč z novega j o svoji stari navadi. A mi se za njih prazne frazo ne brigamo, pustimo jih toraj ; saj jim itak bije že enajsta ura. Dež za solucem mora biti, za vesoljem žalost priti. — Plakati, ki vabijo na tabor v Sežano, so nalepljeni tudi po Ljubljani ; delajo pa to velike rodeče črko nekterim ljudem toltko priglavic, da se jim skoro jame v glavi blesti, kader jih nehote morajo videti. Kavno zdaj po razpustu dež. zborov so tabori uajvečo važnosti, in to toldcanj več, ker nas bodo začelo birokratično nemško-poljsko ministerstvo z očetom Beustom na čelu prejkone pritiskati z novega na steno. Ojačiti in oborožiti se moramo toraj vsestransko ter skrbeti, da bodo narodova masa vedno za nami. In tako se bomo sukali z novega v stari tiranski šoli z narodom vred ; v njej se bomo pa, akoravno nas bode morda stala dosti političnih mučenecev, ktere bodo dali drž. pravniki v podlogo kanonom, izurili in do dobrega politično izobrazili. Da bo pa naposled zmagala pravica; da bomo zmagovalni slavni venec iz borišča nesli mi, tega nas nikakor ni strah. Rekel sem : oborožiti se moramo vsestransko; da, iskati si moramo pravih domačih zaveznikov, ki skušajo in prenašajo iste težave, kakor mi. Kako slavno mosto, kako imenitno ime si bomo pridobili v slavjanski zgodovini Slovenci, ako pri-hitimo po dovršenih volitvah za dež. zbor z aktivno opozicijo nn pomoč pasivni češki opoziciji. Brat z bratom, rod z rodom ! — Birokrati so so jeli zdaj, ko je porazumljivo (I) Potockovo minisU-rstvo zajnhalo nekdanjega Giskrinega iimeljna, zopet bolj postavljati; pri vsaki reči hočejo imeti predstvo, povsod prvo besedo. Na eni strani nam pridigovajo svobodo in prosto gibanje, na drugi imajo pa za nas pripravljenih sto in sto odprtih vrat v ječe. Da bi jo vrag tako liberalnost! Konradov obraz, kojega lica so po padcu meščanskega ministerstva malo otem-nela, sc jo zopet razvedril in smehlja se, kakor se je smehljal nekdaj. Šo nas bo vodil za nos, še se norčeval z nami, še nam tiskal cinična oznanila, „da je naš jezik postavno v šole in v urado vpeljan". Nekako čudno le se slaga s tem njegovim izrekom veliko-nem-ška najviša dunajska birokracija, ki nam ne sankcijonira nobeneg i sklepa dež. zbora glede slovenske enakopravnosti. Ali mar ni s zadnjim odlokom glede vpeljave našega jezika v urade dosti očiten odgovor Konradu, da naš jezik še n i vpeljan v javnost in da no ho šo najmenj eno leto. Sapienti sat! Sicer pa Kranjska k malo no bo vedela, zakaj voli in zakaj vzdržuje in plačuje dež. in drž. zbor. Ko bi le to igrališče tako drago ne bilo ! — Zarad prevelike daljino so društvo „Sokol" no bode in corpore udeležilo tabora v Sežani ; posebno veliko udov so hoče pa odlikovati pri taboru v Cirknici. Tudi sploh bo Cirkniški tabor ljubljansko prebivalstvo prav mnogobrojno obiskalo. Iz Maribora. ^ [Izv. dop.] (Potočki. — Cehi in mi Slovenci.) Konec, ki gaje Potockega „pomirjovanje in porazumljevanje" vzelo, nas je, to priznavamo radi, raznenadil. Po mojem mnenji je najnovejši korak dunajske politike eden izmed ouih coups d'cela t ali po domače rak o tel j no v , ktero Beust vselej spušča, kader je v zadregah. Nismo sc motili, ko smo o Potočkom prvič pod tem znamenjem pisali, da jo vspeh jegove (vsaj kakor jegove tako naslovljene) politike jako dvoutnljiv in negotov, ker jo ona samo prokuha politike ministerske pod Tanfejevim pred-sedništvom nastavše manjšine, ktera manjšina je ravno tako centralistična bila kakor jena posestrima večina, s tem edinim razločkom, da jo manjšina hotela državnemu zboru „puščati" ter z obnovljenimi močmi delati. V tem pa, kar se obnovljenja zborov tiče, je Potockega vladina pritika šo za manjšino zaostala; kajti je češki, najvažnejši dež. zbor, nerazpušeen. Tako smo tedaj pri starem: stari državni zbor, stara večina, stara načela, prejšnji - vspeh. Ta pa bode po našem mnenji: odstop ali pa odprava nepriljubljenega sedanjega ministerstva, nastop nemško-liberalnega, novo pritiskanje Cehov in Slovencev , dokler se vsi federalisti no združe. Vsega tega meteža nasledki pa so sedaj šo noproračun-1 j i v i in nepro vidljivi. — Češka opozicija so jo po vladnih naopaenostih le ojačila. Zvoza starih in mladdi, ljudstva in plemstva jo pri nevarnosti vsem preteči so pohistrila (pohitila) in združeni ter složni med seboj pričakuj0 Čehi kakor krepka trdnjava sovražnikovega prihoda. Dokler so Čehi v državopravnom vprašanji edini, dotle jih nikdo v Avstriji ne more užugati; češkemu vprašanju so no da zogniti ; ono soče nerešeno ostane skala, o kterej se vsaka avstrijska ustavodaja in ustavoprestroja razlupi. — Kar se nas Slovencev liče, nam ni prejo o vpljivu na dr- sina, toda nij se zdržal, splaval mu je okrog vratu. „Ubogi moj Marjanko!« — ogovori ga nežno, kakor bi bil govoril se ženo, „tako tedaj je oslepil to lesk ? Takoj iz početka je čudna bila moja slutnja, da se ne steče dobro ta tvoja ljubezen, izvedel sem vse od Krstića," — razodel je Marjanku, ki je zavzet oči vprl va-nj, razen Krstića nij živej duši mogla biti znana njegova ljubezen. „Bogme, sin, po haremih se ne rode hajdukom žene, le eno poznam, da so je povspela visoko tako, da je spoznala hajdukovo ljubezen, a ta je tvoja mati. — Alo junaci!"—radostno vskrikne, „kteri izmed vas najpopreje materi sporoči veselo novico?" Plane jih nekoliko iz trume in to trenotjo v ranem mraci zgino tovarišem izpred očij. Po časi junaci koračijo za njimi, a nobeden hajdukov v svojej radosti ne zapazi, da nekove črno postave tavajo po poti za njimi. VI. Hajdukom je radost v taboru oplašila vest, ha-rambašinja — da leži zelo bolna, da jej ni veselo oznanilo o Marjankovej vrnitvi nij olajšalo hude bolezni. Dan je poknil in beži dalje, a harambaše le nij iz skalnate palače k hajdukom, niti njegovih sinov; hajduci poleže po trati, in pridruži se jim Toinič se svojimi tovariši vred, ki so zvršili sodbo, ktera jo bila zadela Tejsijo. Pripovcdajo si, kaj nenavadnega se je j dogodilo po noči. Tomie pripoveda, kako so usmrtili i Tejsijo : eno nogo — da so na kol nateknili na poti i v Sjenico, eno pa na cesti v Sarajov, roci pa vsako j drugam, a trup, kako so ga sežgali in pepel vrgli v IMilijasko. Zopet drugi mejusobno govore o haramba-šinji, o bašinej hčeri, o baši Mahmudu, o Marjankovem zajetji , in kako vezir Vodži namerja bosniške krščane osvoboditi kiute sužnjesti, s katero jih muče spahi in begi poturčenci. Že solnco stoji na poludnevnom nebu , a haram-baSinji nij še nič odleglo. »Kaj pa, ko bi popu dali vest, da sv. mašo odsluži za-njo," — omeni Tomić, „gotovo bi odnehala bolezen." „Saj res," — pritrdi nekoliko njegovih tovarišev, „ali pa, ko bi njenih oblačil katero nesli tjeknj , zato da ga poblagoslovi pop." „Najbolj.se bi bilo," — sproži odon haj d ujko v, „ko bi jo nesli k sv. vladiki na Črno goro." »Kaj pa da, res!" — omeni Tomie, „ali kaj V tjekaj je no prinesemo ne denes, niti jutri." Po tej pravičnoj omenitvi umolkno vsi, vsak je imel svoje misli, kako bi so najboljše in najhitrejše utegnilo pomoči haratnbašinji. Že jo solnco preplulo poludnevno čito, harambaše pa le še nij mej junake. (Dalje prih.) žavno osotlo govoriti, nogo so volitve v deželne zbore srečno dokončano. Fe d o r a 1 i z e ni s prepuščanje m kolikor menj predmetov vkupnemu državnemu zboru, domačih in posebnih zadev pa zboru združene Slovenije — to je in ostane vedno in uepreklicljivo našo geslo. Mi smo si svojih „prctenzij*, kakor jih Nemci imenujejo, popolnoma svesti ; ali ravno zato ker smo si jih svesti, jih tudi ne popustimo, ampak se jih hočemo tem resneje in tem odločneje držati, čem bolj nam jih nasprotniki oponašajo. V toli dveh točkah smo si edini; oni bodeto s časom gotovo zmagali, ako Avstrija sploh ostane. Iz Sočke doline, 28. maja. [Izv. dop j — Jas som bil tudi na taboru pri Tominu in se no moreni zadosti načuditi popisovalcu tega tabora glede njegovih tako natančnih številk došlih tuboritov iz posameznih okrajev. Iz Cerkljanskega okraja jih je vidil ravno 10, kakor v št. 53. „SI. N." pile, iz Bovškega cele tri taborite, in opazi , da tam nnrodna zavest najbolj mirno spava. Jaz pa, ki tamošnje okoliščine dobro poznam, moram žalibog trditi, da narodna zavest tam ne samo spava, temveč Bovčahi so hočejo po sili ponemčiti, ter ozvončeni nemškutarji ljudstvo zasmehujejo, da je še na tako nizki stopinji izobraženosti, češ da so da še zmerom za nos voditi od mračnjaškega duhovstva, ki ga k tem smešnim (?) taborom vabi. Obžalovanja vredno je, da ravno ta okraj, ki šteje 8 županij, ni nobenega povabila za na tabor prejel in mnrsikter je rekel: knj bomo hodili, ker nas nihče ni povabili Veselo je pa vendar to, da kljubu temu je ravno iz tega okraja ona majhini vasica — brez vsega povabila — poslala k taboru čez 60 mož, ne pa celi okraj samo tri, kakor sporočujo dopisnik. Glede zamude povabil se bo kdo izgovarjal, da je bila kaka pomota; ali jaz sem Toma/, ker tudi za prihodnji tabor v Sežani ni na celem Bovškem videti nobenega povabila. Ako bi bili Bovčani povabljeni, prišli bi bili v obilnejšem številu in h koncu tabora bil bi gotovo kdo za besedo poprosil in nasvetoval, naj sc pri prihodnjih taborih gla-sujo za odpravo maisikakc nepristojnosti na Bovškem. Potrebno se mi zdi posebno: pospeševanje narodnega in odprava nemškega jezika v domaČih šolah; naj so napravijo normolke : v Kanalu, v Tominu, v Kobaridu in Bovcu, semtrtje tudi dekliške in ljudske šole; naj se presitnemu beračenju na Bovškem pride v okom z napravo primernega zavoda za uboge. — ali bolje rekoč __za postopače ; naj se zabrani Benečanom pobišna prekupčija (bauzirnnje) po Avstriji , ker nam iznašajo denar in delajo škodo hauzirskim Bovčanom ; naj so prenaredi vojaška postava, ker ni prav n. pr. da 59 letni oče da k vojakom starejšo tri sine in mora potem sam rediti morda 7 nopriletnih hčera. Pred no sinovi doslužijo, ima tnk očo71 let, če prej ne umrje, in neoskrbljeno hčerico zapusti pri bolehni materi. Kaj pa še lo , če vsi trijo sinovi na vojski obbžijo V Bog — ali pa soseska , čo hoče naj zdaj redi zapuščeno družino. Taki in enaki žulji tiščijo Bovčana in ravno na taborjih bi se dali odstraniti. Žalibog! za tabore no marajo in sosednji Slovenci jih k njim še vabijo no. Ako no dobimo narodnih uradnikov v Bovec in no za narod vnetih duhovnov v Bovec, Log, itd. kakor sta n. pr. za narod vneta gg. Makarovič na Trnovem in Leban v Soči, bngmo 1 Bovški okraj se v kratkem po-uomči ; saj nemški element so že razširja tudi v Kobaridu, ki spada v tominski okraj k središču soverogo-riškega slovenstva. Dr. Kos. Iz Vranskega okraja. X. |Izv. dop.] Odbor narodne čitalnice Vransko je v seji 18. aprila t. 1. sklenil, da napravi 20. maja izlet v št, Jur V spodnjem Taboru. Ta svoj sklep jo tudi sijajno izvršil. Skoda, da so ni to bolj očitno in z vokšo pomeuljivostjo naznanjalo — razen načrtov veselic ni bilo nič storjeno za obilen pohod. Potem bi kdo mislil, da je veselica — izlet — „finsko" napravil; kdo kaj takega meni, se hudo moti, Žo nektero dni poprej so se ljudje mod seboj pogovarjali in z veseljem drug drugemu naznanjali : na k riževo jo v št. Jurji tabor. Nomcu — omen ! V resnici, ko bi se bili govorniki v politiko vtikali, to bi bil tabor, kakor ga še morebiti ni nobena čitalnica napravila. Od daleč nas jo pozdravljala in vabila na visokem „maji" vihrajoča trobojnica, kakor da bi nam bila klicala: semkaj pridite, okolo mene so zbirajte — tukaj je mesto, kjer slovensko, jedrnato ljudstvo prebiva! — Kmalu popoldne se je začelo Jjudstvo zbirati; prihajali so gosti od vseh strani, iz št. Jurja, iz Vranskega, iz Goniilske. iz Braslovč itd. Ljudstvo se je radovalo nad jedrnatimi govori, kteri so so vrstili; pa mnogo ljudi jih ni moglo dočakati. — Ker je čitalnica podučiven zavod, tedaj se tudi ni nikdo mešal v politiko; zapopadek govorov je bil največ o namenu izleta, kaj so Čitalnice, kaj njih namen, kako so potrebne, da se po njih naš mili jezik čisti in goji itd. Vsak govor je bil z gromovitimi /ivio- in slava-klici sprejet, ki so doneli iz več kakor 1000 ust. Navdušenost je bila tolika, da je marsikter izmed pričujočih rekel: Grdo jo res in velika krivica, da se naš jezik, ki je vendar tako lepoglasen, vodno zatirava in se mu pravice do veljavnosti kratijo. To mora drugače biti ! — S posebnim veseljem smo gledali toliko število žonstva pri tej veselici, ki je vsaki govor s tako pazljivostjo poslušalo, da gotovo beseda, tamkaj slišana bode obrodila mnogo dobrega sadu. Domače pevko so nas razveseljevalo z milimi glasi svojega petja. — Čitalnici vranski gro čast, da se tako hrabro in odločno poteguje za povzdigo narodne zavesti v Sa-vinski dolini. Slava jej! — Vso ao je obravnavalo v najlepšem redu; iu da so jo tako dokončalo, pripisati moramo to zasluženje pametnemu vedenju št. jurskih prebivalcev. Bilo jih je več nastavljenih od naših nasprotnikov, ki bi naj kak nered — škandal — napravili; ali modro zadržanje večine pričujočih jim jo moralo njih prizadevanje odstraniti. Lo eden, Bicer že sivoglav, je „korajžo" pokazal in začel zabavljati, ko je neki govornik rekel, da, kakor vsaki narod, imamo tudi mi Slovenci no samo pravico, ampak bv. dolžnost tir juti, da se slovensko uraduje in da so naši otroci v materinskem joziku v naših šolah podučujejo. Ko jo to slišal, se jo začel prav osorno pod nekim drevesom dreti, rekoč: Nič ni res, kar tukaj govorito — pred 2 letoma so nam povedali na žavskem taboru, da so mora črez pol leta prt slovensko uradovati — in do zdaj so še ni nič zgodilo. — Te besedo govorjeno od zagriznenoga nom-škutarja , podšuntanoga in še znabiti podkupljenega od naših ljuheznjivih nomškutarčekov, so pač veliko pomenljivo in lep dokaz, kako naši nasprotniki izpeljavo postav sodijo Čo so že takim privržencem prepočasi spulnujejo pravične tirjatve in dolžne obljube, kaj bi šo le narodnjak rekel ? ! Tako je prav in tako izreke si bomo dobro zapomnili, in oh času porabili. — To je taktika naših nemikutarjev. Ako ne sejajo sovraštva med ljudstvo in ne delajo razprtije, lažejo, ščuvajo, šuntajo, ogovarjajo; iu kader so vse to dogotovili, bijejo samega sebe v lico; — značajnosti ali sramežljivosti pri takih spačkih ne moremo iskati. Bog jih ohrani! Njih djanje narodni stranki več pomaga, kakor škoduje. — Se enkrat: Slava narodni čitalnici Vranski ! Slava prebivalcem Št. Jurskim in vsem, ki so bi i tam in tako možato in neprestrašeno se obnesli in pokazali, da so vrli Slovenci ! Bog daj, da bi se skoraj v Braslovčah in Mo-z i r j i videli.— Iz Dunaja, 29. maja [lzv. dop.] V vrstah nasprotnikov avstrijskih Slovanov, namreč med Nemci, začenja nek strah vladati. Volilno gibanje se je začelo, in možje, ki so dozdaj vsemogočni bili, vidijo, da vendar niso tako na trdnem Btalu . kakor so mislili. Čisto zatrta stranka klerikalcev so prikazuje med Nemci tu in tam ; med liberalci pak se pokazuje druga stranka meščanov, ki so se naveličali posameznim česti- in hloboradom dajati so za nos voditi. Vdr/avo-pravnem oziru bi nam Slovanom morda bili ti prijaznoj i iu pravičnejši nego klerikalci „ Volksiieundove1' barve, ki so kar se slovanožrtnosti tiče vredni prijatelji in pomagači Šiiidlcjev in Kurand. — Sicer pa celo položje med avstrijskimi Nemci ni jasno niti njim samim. Izid volitev nas bode še lo podučil, in najbrž njim samim pokazal, kako stoje. Čujemo tu, da so nameravajo sem ter tam po Slovanskem postavljati novi kandidati. To je gotovo potrebno in dobro , nove neokrhane moči so vsolej velike koristi v narodnem napredku. To pa bi bilo vendar povsod paziti da se slovenski narod ogno ponovoljenjiui izkušnjam kij unski m. Poznati je treba celo politično preteklost kandidatovo. Slovenski narod ne sme služiti posameznim za lestvo , po kteri bi kam radi priplezali. O komur je gotovo in nedvojbeno, da je od doma že prinesel srce za slovenstvo in slovan-stvo, ta bodi naš mož. Sicer bodimo nezaupni , da se no bo treba kesati. Polnimi razgled, Ministarstvo jo potrdilo v d o 1 e n j e - a v s t r i j-s k o m deželnem zboru skleneno volilno prenaredbo, razen onih paragrafov, ki hote census znižati. Volilna agitacija med Nemci je žo precej živahna postala. Vsak dan prinese kak nov volilen program. Ako vso ne moti, hode na Dunaj i precej živ boj med propadlo vervvaltungsrathsko svoj bino in pa med novo, mlajšo nemško stranko, ki tirja novih mož v zbore, Tudi v Gradcu so je osnoval poseben odbor, ki noče, da bi se kandidati deželnim volilnim okrajem iz Gradca diktirali, ampak naj bi so priporočali po samostalnih okrajnih volilnih odborih. \V a s c r v Ptuji no bode več kandidiral, mesto njega so bodo ponujal Nemec direktor Fichna. Pri Poljakih jo Potočki menda vendar nekaj dosegel. V „Politiko" so namreč telegrafira iz Dunaja : Ministersko svetovalstvo jo sklenilo, da bode imenovalo posebnega ministra za gališke zadeve, in da bode pred državnim zborom zagovarjalo, naj sc pomnoži gališka deželna avtonomija; glede odgovorne deželno vlado bodo ministarstvo protivno poljskim tirjatvani. — Za te obljube so se gotovo Poljaki zavezali, da zopet pridejo na Dunaj v edino izveličavni državni zbor. V Pragi so zopet zvohali novo zaroto z lastno titkarnioo itd. in so začeli žo zapirati. Menda vlada take zaroto prav živo potrebuje, da bode mogla z iz-jomnimi naredbami zopet enkrat Čehom usta mašiti. V Z a g r o b u je na videz vse zopet mirno , a menda le na videz. Vlada ima posebno „piko" na študente, za ktero ima pripravljeno prav strogo zaukazo naredbe. fc „Zatočniku" so je te dni iz Dunaja telegrafično naznanilo, da jo bivši temešvarski župnik Mihaljevič imenovan za nadškofa v Z a g r e b u. Po tem takem bil bili torej vladiko S t r o s s m a y o r j a prezrli. Časniki poročajo , da se je iz Rima naznanilo grofu Beustu, ka bi papež Strossmajerja ne potrdil. — Koliko jo na teh časnikarskih poročilih resničnega , ne moromo presojati. — Italijanski vladi mnogo zadreg dela ondotno republikansko gibanje. Uporno četo se vedno množć, vlad a ni nobeno popolnoma zatrla. Posebno pomenljivo jo, da se uporno četo kažejo v južni, severni in srednji Italiji; Iz vsega je razvidno, da ima to gibanjo nekako enotno vodstvo. Voditelji so sicer še neznani, a to ne predrugačujo istino , du nahaja gibanje med prebivalstvom mnogo simpatij in podpore. „Pressi" se je to dni tetegr«tiralo, da jo vlada ob Tesinu morala pomnožili vojaštvo, ker so jej jo naznanilo, da hočejo italijanski emigranti šiloma vlomiti v deželo. Po naj-zadnjih poročilih so jo tudi v Paviji unči upor in so po mnogih drugih mestih pokale petarde. V It i m u so kar najživahneje razpravlja o dogmi zarad papeževe nezmotljivosti. Rezultat še ni znan. kazno stvari. * („Naša sloga",) tako se imenuje podučen, gospodarsk in političen list, kteroga bode za Primorsko Hrvate v Trstu izdajal g. A. Karabaič. Prva Številka jo prav srečno uredovana, j zik jako popularen in zu-najna oblika pra\ čedna. Mnogo srečo in vspeha ! —u— (G. Josip Stritar,) vrednik „Zvona," jo od ministerstva notranjih zadev imenovan za k o n-t r n I n e g a vredni ka prestavljanja drž. zakonika na slovenski jezik. Znano je, da je v tem oddelku tudi nameščen naš rojak ministerski tajnik gosp. M. G i g a 1 e , vrednik nemško — slovenskega Volfovega slovarja. * (Vojaška.) Iz Ljubljane se nam naznanja, da morajo vojaki domačega kranjskega polka bar. Khunovega pri svojih cerkvenih paradah poslušati ogersko pridige. Usmili se bog in vojaška pamet : Kranjec se pri magjarski pridigi ne bode kaj prida naučil. — * (Mariborski kandidat.) Slišimo, da sc misli pri prihodnjih volitvah za deželni zbor tudi g. dr. Herman Godel, rojen mariborčan in velik posestnik potezati za mandat svojega rojstnega mesta in da se bode v kratkem svojim volilcem predstavil in jim naznal svoj program. * (Kandidature.) Kolikor smo do zdaj izvedeli iz posameznih volilnih okrajev, se bodo od strani vol dre v na slov. Stirskem priporočali sledočt kandidatje za d;/.dni zbor: Za Celjsko okolici: dr. J. Vošnjak (drugi kandidat nam še ni znan) ; za Ljutomer : J. Kukovec, posestnik ; za Maribor : notar dr. Radej iu dr. J. Srnec; za Ptujsko okolico: g. Miha Herman« Kdo se bo priporočal v Brežicah, v Celjskem in Ptujskem mestu in v slovenjegraškem okraji, nam do zdaj ni še znano. Imenovani gospodje so pristopili v denaš-njem listu oglašenomu programu. Lastni program jo do zdaj oglasil le g. dr. Srnec v shodu 17. t. m., in so bili zbrani rodoljubi zadovoljni z dr. Srnecovimi mislimi, ki splošni program le v nekterih točkah še določneje detalirajo. Samo enkrat poskusite in prepričali se b o d e t e o čudovito nizki coni niže zaznamovanih p r o d m o t o v. 2PafJT Garantira ae, da se prodaja le blago najbolje sorte. Zaloga ima tako bogato izbirko najnovejših, praktičnih in luksurioznih stvari, kakor nikjer več ne na Dunaji; ■krbljc vsake ■krbljeno je za mlade in stare, da se more za male denarje kupiti lepo primerno darilo za gospoje in gospode, za otroko (Jj vsake Btarosti in stanu v tisočerni izbirki. Zapisek cene se breiplsčno frankovano pošlje vsakemu, ako naznani natančen JS napis; torej je za prebivalce v provincijah jako koristno, oko si naroče tak zapisnik, v k tereni ja zabilježena cena in na- IU tanka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti poštnemu povzetju, ali za gotov denar. IzpiHelt raznih stvari najnovejšoga lzidolan.jrt: Dunajska usnjina, znana kot najbolji fabrikat: Gospojsko ročne torbice z jeklenim oklepom, po 05, 75, 90 kr., gf 1, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, s pozlačeno poskočno zaporico, a gld.: 2, 2.50, 3.20, 8.50, 4; take s prednjo mošnjico 3-50, 4..*.0, 5. Najnovejši praktični portmoneji za gospoje ali gospode, a 50, 60, 80, 90 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50. Praktične mošnje, a 60, 80 kr., 1, 1.50; najlepše a gld.: 2, 2.50, 8, 4, 5. Mošnjiči za cigare, a 40, 60, 80 kr., gld.: 1, 1.50; najlepši gld. : 2, 2.60, 3, 3.50. Listnice, po 10, 16, 20, 25 kr. ; najlepše v usnji po 30, 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnjo za tabak, po 40, 60, 80 kr., 1, 1.20, 1.50 gld. Popotne torbe iz močnega usnja, s ključavnico, a gld.: 2.20, 2.50, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5. Nepremočljivi popotni kovčegi, najbolje uiejeni, a gld.: 240, 2.80, 3.50, 4, 4.50, 5, 6 Popotne steklenice z usnjem preoblečene, in kozarci, a gld.: 1.30, 1.60, 1.90, 2.20. Največa izbirka najkrasnejših albumov za 25 slik, lepo okinčan, kr. G0, 80, gld. 1 ; za 25 slik, z najlepšim kinčem, gld.: 1.50, 2, 3; za 50 slik, lepo z zlatom, kr.: 90, gld. 1.50, 2; za 50 slik z najlepšim kinčem, gld.: 2.50, 3, 3.50, 4, 5; za 100 in 200 slik a gld. : 4, 5, G, 8. Najlepši eksemplari a gld.: 10, 12, 15, 18, 20. Album za muziko: Vsak alburn Bvira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-Ijubnejši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v OBmirni obliki 10.50, 12.50 gld. 1 „ „ veliki četvorki 15.—, 16.— „ Najbolji optični dalnogledi z akromatičuim steklom in natančno vidnostjo na 1, 2—8 milje daljšine, u gl. 4, 5.50, 7. Zapirljive pisno mape, gld. 1, 1.60, 2 ; jako praktične z vso potrebščino, a gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. Gospojski nesesorji z vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo zunaj no opravo, kr. 50, 80, gl. 1, 1.50. Najkrasnejo opravljeni, gl. 2, 2.50, 3, 4, 5. _ 1 etui a 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 15; 1 etui s S ali 4 pletili igla, kr. 10 in 20; 1 etui s 100 izbranimi šivankami, kr. 20. — 1 izgledna knjiga za znamovanje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr. Pol niža cena nego poprej : l par vaz, najnovejše oblike, franc. porcelan, kr. 40, G0, 80, gl. 1.50; veče po 2, 3, 4, 5 gl. Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč: tintnik, peresnik, poza, 2 pisna svečnika, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in okusno izdelano, velja, samo 3 gld. NajveČa izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: 1 pahljača, priprosta pa čedna, 30, 40, 60 kr. ; 1 pahljača z lepo malarijo, 40, 80 kr., 1, 1.20 gld.; krasno izdelana, gld, 1.50, 2.50, 8, 4, 5, 6. Najboljše toaletsko potrebščine : Francosko mljivo z razno vonjavo, kr. 10, 15, 20, 80, 35, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 29, 25 kr. — Najbolja dišava, različna, 30, 40,60,80 kr., 1, 1.20 gld. — Olje za lase, Ob enem čestite prebivalce v provincijah pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrste, kajti oskrbuje vsako naročilo, ktere koli kupčije, na drobno in na debelo, kar najhitreje in zanesljiveje. Torej so priporočam za mnogoštevilna naročila. Prva avstr. komisijska kupčija A.. Friedmanna na Dunaji, Praterstraaa« Ur. *«. (11) i i krepčilo, kr. 20, 30, 40. — Pomada za lase, najbolja, kr. 20, 25, 30, 40, 60, 60. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, 00, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge tonletske potrebščine po najnižji ceni. JJBB^"* V hrambo osebe in premoženja je neobhodno potrebno branilo orožje; to so novoizboljšuni Lefauehetix-revolvorji z varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za 0 stre-Ijajev, da jo mogoče po enoni samem nabitji v eni minuti (fj Gkrat ustreliti. To je noii plus ultra vsega orožja 1 revolver 7 mili, IG gld. | 100 patron gld. 3.50. I 1 » 9 „ 18 „ I 100 „ „ 4.-. (j) 1 „ 12 „ 20 „ l 100 „ „ 4.50. Pestni revolverji za 6 streljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.80 Najbolji glavniki i/, kavčuku, 1 glavnik za česanje, 18, 20., 2". 30 kr., 1 glavnik za prah, .f, 20, 25, 30 kr., 1 glavnik z ročajem, 25, 30, 35 kr., majhen glavnik 10, 15 kr., tak s krtačo, 25, 35, 40 kr. | Glavna krtača 30, 40, 50 kr. do 1 gld., krtača /.a obleko m 50, go, 80 kr. do 1 gld.; najbolja krtača za zobe 20, 25, 80, t 88 kr., za nohte 25, 35, 45 kr. \ Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 85, jfj 45, go kr. Najmodernejše svilnato rutice, a 60 kr., 1, 1.50 gl. $ Najbolji hlačniki, trdni in praktični, par iz angleškega H nitja 45, 00, 80 kr., Bvilnati 90 kr., g) 1.20, 1.50. . Najbolji nngležki noži, peresni, po 25, 35, 45, 60, 80 kr., v? gi. i, 1.20: l Za gospojo neobhodno potrebno. i|, Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, /a zapirljiva, s zrcalom in tem-le zadržujem: 1 kos toaletnega If? mljiva, 1 iloe.on vonjave, 1 k. voščene poinade, 1 malo zrcalo, (fj 2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 tla«;, kolonjske vode, V 1 kleščico za lase, 1 k. zobne pOBte, 1 flay. olja za lase, 1 k. U pomada za lase, 1 majhno česalo, 1 glavnik z ročajem, 1 či- m} stilo za glavnike, 1 krtača za nohte, I strgalo za jezik, 1 pila » in čeetilo za nohte. Vse najboljo vrste, in velja samo 4.50 kr. $ Jako rabljivo za gospodo. J 1 glavna kaseta za brivanje, lepa s zaporico in zrcalom, tih in sledečim zadržajem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe- » čevine, 1 k. VVindzor-mljivn, 1 motnimi škodeln, jermen in 'Jj brus, l glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 & l k. ročnega mljiva, 1 piskerc dobro pomade, 1 tlac. olja. W Vso vkup gl. 2.80. J ■P^T* Pipe in lulice iz prave morske pene, najlepšo bale, lopo rezljane, po 50 kr., 1, 1.50, 2, 8, 4, B gld. Cisto sestav- . Ijene garniture za kadenje is prave morske pene in jantarja, tfj v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in zadržoji, 2 po gld. 3, 4, 5, 6, 3. H Praktična žepna netila z ali brezdunto po 20, 80, 40, 50,60 kr. fi Kineško srebro [ft z debelo srebrno plošo, najboljo blago, s lOletno garantijo pri vsakdanji rabi: ducend zlic 16 gld., zličic za kavo 9 gld., nožev in /.lic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, 6; 1 žlica za so-čivje gld. 4, 4.80, 1 dueend nožičev za deBert 10—5(1 gld., 1 soluica najlepšo oblike gld. 2.50, 3; 1 ponornica gld. 1.50, 2 ; sladkornica gld. 2, 3 ; 1 zajemnica za mleko gld. 3, 8,80, za juho gld. 5.50, 6.50. Druge Btvari iz kinoškega srebra no fabriški ceni. Ta fabrikat jo glede barve in oblike natanko ponarejen pravemu srebru. tjtfr~ Prave sekane koravde, najbolje baze, cela rešta 16kr, ^^^^a^^?*ja^^ Jsfr^^^i^^^^S^ jsjaS^^ j 1 C fifi B k S* C* (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božja9t doktor O. ftilliNdi v Hcroliitii. zdaj: Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je žo nad sto. (19) Irdatelj in vrodnik Anton Tom*lr r*o imeli to sreoi i'oko! m 100*000 tolarjev v naJ8rečnejetn slučaji kot najviši dobitek ponuja najnovejše veliko denarno žrebanje, ktero jo do-VOlili in garantirala vojvodsko br n u n s e h w e i g s k a deželna vlada Potegnili se hod o samo dobitki in sicer se bodo po črtežu v Okratkom žrebanji v malih mesecih gotovo določilo ViO.OOO dobitkov, med temi so glavni dobitki po 100.000, 60.000, 40.000, 20.000, 15.000, 12.000, 2krat 10.000, 2k ral 8000, 3krat 6000, Bkrat 5000, 12krat 4000, 34kra( 2000, 165krat looo, 261krat 400, &88krat 200, 18G00 a 47 etc. Prihodnje dobitno žrebanje te veliko od države garantirane denarno igre jo uradno določeno in se bo vršilo že !>. in 14). Jiieiijju 1 - •?«> in zanj volja 1 cela izvirna državna srečka le I". T. — 1 Pol »> h h f. 3. % l četrt „ „ „ f. 2. - ako so ta svota do pošlje v avstrijskih bankovcih. Vsa naročila bo takoj izvrše z največo skrbnostjo, in dobi vsakdo od nas izvirno državne srečke sam v roke. Naročilom se potrebni uradni crteži gratis pridade in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom broz naročila uradne liBte. Dobitki ee pošteno plačajo pod državno garanti j o, in se ali neposredno pošiljajo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zveznh v vseh večih mestih Avstrijo. Naš debit jo zmerom srečen in smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi dobitki 31CJC*&t prvi tsliivnl clol^lLol«. pri treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali. Seveda so smo pri tako solidnom početji povsod gotovo računiti na živo udeleževanje, torej naj se žo zarad bližnjega žrebanja vsa naročila brž ko brž pošljejo na S. Stclndecker & (Jomp., bakina iu monjiška kupčija v Hamburgu. Kupujejo in prodajajo se vsakojake državne obligacije, že-leznižke akcijo in posojilne srečke. P. S. Zahvalujeroo sr> za do/daj nam ska-zano zaupanje in pri začetku novega žrebanja k vdeleževanju vabe* si hotno tudi v prihodnje prizadevali, da si kbdobimo popolno zađovolnost naših interesentov s hitro in realno postrežbo. G. I\ \A •TsislSlini |mm'Imvalcciii ^ mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčcvnl-a ceni in obrtnikom b tem uljudno pod garancijo 2 in diskrecijo priporočamo, da jim bomo osutih (11) bovali njih dotične A 4 v VSS domare in tuje 4*aHiiiko. Mac'olo : Poifano in po ceni postreSil II a a s c ii s f e i n 4 Voffler na Dunaji. Ncuer Markt 11. Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, Kii-nigBhaus. Frankfurt n.M., Grosso Galusstrasso 1. Iler-liu, heipzigorstrasbo 4g. H realnu, King 51. H as o I, t Steinonberg 29. Ziirich, Marktgasse 11. St. Ga 11 en, ^ % Oboro Grabonstrasse 12. Genf, Plačo au Molard 2. Stutt- y\ ^ g a rt, Kronprinzenstrass 1 U. lvoln n.U., Lobstrasso 82. ^| ^ (12) Stalna pomoč proti spolovili slabosti! ,♦■ Originalna izdaja v 30. natisu izdane za vsaco- j$ ^ ga koristno knjige: ^ Der persAnlicbe Schutz od l.avrentiiiH-a. (osobna varnost) imenovana i Zdravniški sve- »FaSiSe AIiilJi« I tovalec v telesnih slabostih. En vezek 232 strani s 60 anatom, podobami. V zavitek zapečaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr. = 2 i'. 40 kr., dobiva se po vscdi knjigozaložnicah, kakor tudi pri Geroldu & Ootnp., Stefausplatz na Dunaji. 30 HE»tlt60V! Ta visoka številka od-.'- višno dola vsako drugo priporočanje. Vsak iztis V, izvirno i z d a j o od L a v r o n t i u s a mora $ biti zapečaten s tii ponatisnonim pečatom, na q* kar noj so pazi! LiAf>riiiki- Dr lor*. ViiAnlAk In Hroirl Tipk^r l-dunrd Jr»nirt<\