gorenje gorenje ■ f a gorenje informator gasas List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — Št. 32. — Leto XVI. — Velenje, 24. 9. 1981 UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA Delegati delavskega sveta Gorenje TGO so na svoji zadnji torkovi seji obravnavali ukrepe za izboljšanje poslovanja. Zakon o sanaciji organizacije združenega dela nas namreč zavezuje, da v 45 dneh po predložitvi obračunov poslovanja tozda ugotovimo vzroke za nastalo izgubo in sprejmemo ukrepe za njihovo odpravo. Med najbistvenejše vzroke za izgubo v naših tozdih Štedilniki, Hladilna tehnika, Elektronika Velenje in Ptuj, Pohištvo, Pralna tehnika, Galvana, Embalažnica in Plastika, kije ob polletju znašala 374.697.478 dinarjev, nedvomno sodijo zastoji v proizvodnji in s tem slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, zaradi slabe oskrbe z repromaterialom. Prav tako vpliva na to izgubo razlika med rastjo cen materiala in rastjo cen gotovih izdelkov, saj smo cene nove generacije velikih gospodinjskih aparatov lahko uveljavili šele konec maja in te niso mogle bistveno vplivati na finančne izide. Prav zaradi teh, objektivnih vzrokov izgube, ki so rezultat specifičnega položaja, v katerem se je znašla vsa predelovalna industrija in z njo vred tudi naša delovna organizacija, so se na odboru udeleženk družbenega dogovora o usmerjeni delitvi dohodka odločili, da nam za mesec avgust dovolijo izplačati normalne osebne dohodke. Pripraviti pa smo morali predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki ga bodo na odboru obravnavali in na podlagi katerega se bodo odločali o tem, ali bodo naši osebni dohodki nižji ali ne. Kot delovna organizacija z izgubo bi morali nam- reč preiti na takšne osebne dohodke kot smo jih v povprečju imeli v prvem četrtletju (ne gre torej za 80 % osebne dohodke, ampak za zmanjšane !). Vendar menimo, da so predlagani ukrepi dovolj pretehtani in bodo pomagali pri reševanju iz zaga: te, ki jo povzroča pomanjkanje deviz in s tem repromateriala. Prepričani smo, da bo odbor tudi sedanjo vlogo, tako kot avgustovsko, rešil pozitivno in naši osebni dohodki ne bodo okrnjeni. Med najvažnejše ukrepe sodi dosledno izpolnjevanje operativnih planov po mesecih in izboljšana oskrba. Povečati moramo izvoz, v katerega smo že sedaj pretežno usmerjeni, zagotoviti pa moramo tudi čimbolj normalen potek postopkov pri uvozu. Zmanjšati moramo materialne stroške poslovanja, pri čemer moramo neposredne materialne stroške zadr- žati v sedanjih okvirih ter pri tem povečati izkoristek osnovnih materialov. Še večjo pozornost moramo posvetiti stroškom servisnih posegov v času garancije, stroškom energije, delovne skupnosti in opravljanja prometnih funkcij ter stroškom reklame in propagande. Potrebno pa je seveda v dogovoru s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zmanjšati prispevke in obveznosti iz dohodka. Med ukrepe za izboljšanje poslovanja sodijo tudi vsi varčevalni ukrepi na finančnem in na kadrovsko-organizacijskem področju. Še bolj zavzeto moramo izpolnjevati sprejete plane ter pospešeno izvažati. Se pravi, z vsem, kar smo v zadnjih letih zaostrenih pogojev gospodarjenja že izvajali, moramo nadaljevati. Ob tem pa je potrebno iskati še nove možnosti za preseganje nastale situacije. Za uspešno izvajanje teh in ostalih ukrepov pa je seveda potrebna zavzeta dejavnost in delavnost vseh nas, ki združujemo svoje delo v Gorenju in ki nam to Gorenje tudi daje kruh. V' veliki meri so za nastalo stanje objektivni razlogi. Ne glede na to, v katerem tozdu je nastala izguba, se moramo vsi zavedati položaja in veljajo predlagani ukrepi za vse delavce in organizacijske enote v Gorenju ! RAČUNALNIŠTVO Skupni dogovor Na svoji 18. redni seji v torek, 22 septembra, so člani delavskega sveta Gorenje TGO po obravnavi koncepta o ustanovitvi nove delovne organizacije za proizvodnjo in trženje računalniških sistemov sprejeli sklep o dajanju pobude za ustanovitev te delovne organizacije. Izhodišče za njeno ustanovitev je opredeljeno v dogovoru o temeljih planov naše republike za naslednje srednjeročno obdobje. Osnovni cilj te organizacije je vzpostavitev sodobno zasnovane lastne proizvodnje in trženja računalnikov, oziroma informatike, s čimbolj kompletno paleto proizvodov. V novo delovno organizacijo, za katero je še potrebno izbrati primerno slovensko ime, bodo ISKRA Elektromehanika GORENJE TGO in ELEKTROTEHNA Delta prispevale poslovna sredstva in ustrezno število delavcev, del poslovnih sredstev pa bo zagotovila republika Slovenija. Po ustanovitvi te delovne organizacije bo seveda potrebno še samoupravno urediti odnose z vsemi drugimi organizacijami, ki se na področju računalništva ukvarjajo z raziskovalnim delom, proizvodnjo, trženjem ali zastopa -njem. Kot je zapisano v konceptu o njeni ustanovitvi, bo nova delovna organizacija enovita, s kolektivnim poslovodnim organom, njen ustanovitelj bo republiška skupščina, nad delom pa bo bdel družbeni svet, v katerega bodo predstavnike delegirali republika in vsi trije sozdi, obe Univerzi in Inštitut Jožef Štefan. Hani delavskega sveta so na podlagi predlaganega koncepta sprejeli sklep, da podpirajo ustanovitev nove delovne organizacije, saj sta poenotenje in delitev dela nujna, ker le na ta način lahko dosežemo pomembno prestru-ktuiranje proizvodnje slovenske elektroindustrije. Vendar pa so člani delavskega sveta mnenja, in tako so zapisali tudi v sprejetem sklepu, da je potrebno pripraviti tudi predlog programske delitve pri ustanoviteljih, določiti predvideni začetek prenosa proizvodnje v Gorenje ter predložiti pro -gramsko projekcijo. Izdelati pa morajo tudi ekonomski elaborat o upravičenosti te proizvodnje v Gorenju glede na predvideno delitev programa ter dokončno usklajeni predlog o dejavnostih nove delovne organizacije. S svojim sklepom so tako člani našega delavskega sveta pred ustanovitelje te organizacije postavili kar precej zahtevnih nalog, vsekakor pa pobude za njeno ustanovitev niso dali nepremišljeno. NAŠ POGOVOR SLAVA DOLAR Ob Škarjah za prirez pločevine delajo predvsem delavke, med njimi pa je že dvajseto leto tudi Slava Dolar, ki se še dobro spominja začetkov in tudi dela na rudniškem šah tu. Udarniško delo ob gradnji tovarne je omenila le mimogrede in sploh je le nerada pripovedovala o sebi, bolj pa se je razgovorila o svojem delu in delu drugih prirezovalk, od katerih pa le redkoka-tera dalj časa zdrži na tem težkem delovnem mestu. Tudi po 7 ton pločevine preložijo vsak dan in če bi poskušali izračunati, koliko je to nane- slo v vseh teh letih, bi se številka verjetno sukala okrog trideset tisoč ton. Slava je v vseh teh letih le malokdaj manjkala, k zdravniku tudi danes ne hodi rada in sploh je v njej toliko živahnosti, ki se kaže v nemirnih rokah in iskrivih očeh, da le težko verjameš, da bo kmalu zakoračila v petdeseta leta. Slava ima rada svoje delo in tudi tovarno, kamor se vozi iz 14 km oddaljenega Plešivca, potem pa jo od doma loči še pol ure hoda do domačije, kjer se je včasih podilo osem Dolar jevnih otrok, danes pa tam gospodari Slavin brat. Slava ima rada tudi domača polja in tudi tu se ne brani nobenega dela. Pomaga bratu in njegovi družini ter skrbi za fanta, ki je kot dojenček prišel k njim v varstvo in pri Doiarjevi mami tudi ostal. Ne pritožuje se, vendar pa je nismo samo zato izbrali za naš pogovor. Slava je namreč odkrita in kadar je treba kaj pokritizirati, to tudi odkrito pove in, če v vseh teh letih ni bila izbrana na nobeno funkcijo,je to le zato, ker je tako oddaljena od delovnega mesta. Včasih se je v službo vozila kar s kolesom, pozimi pa je seveda hodila peš, pa čeprav so bile takrat še tri izmene in delo ob prostih dnevih, plača pa je ob koncu meseca znašala pet, šest ali sedem jurjev. Danes je seveda bolje. Na delo se vozi z avtobusom, s svetom pa jih veže tudi telefon. Delo na kmetiji je mehanizirano, škarje v tovarni pa so ostale skoraj iste. Še vedno je treba paziti in natančno izrezovati ter izmeriti in poznati posamezne debeline. V pomoč jim je le magnet, s katerim dvigujejo pločevino. Se vedno pa stojijo na prepihu in ni čudno, da imajo nekatere med njimi že skrbi z revmo. Slava je bila štiri leta tudi pobiralka in pravi, da je to delo enako težko, le da ima prirezovalka še več odgovornosti, ker se ne sme zmotiti. Tu na Škarjah se namreč začne vsak izdelek in na videz drobna napaka lahko ohromi celotno proizvodnjo. Na videz je to torej delo, ki ni nič posebnega, ni nič kaj posebno nagrajevano, delo, za katero se moški ne odločajo radi, ker je pretežko, pa vendar brez teh prirezovalk, brez takšnih Slav, bi se mnogi trakovi zaustavili. Nič čudnega ni, da pri Slavi, ki je sicer vitka ženska, najprej opaziš dlani, močne, široke dlani, na katerih se poznajo neizbrisni sledovi ostre, svetle pločevine. Se po vsem tem tudi vi, tako kot Slava, sprašujete, zakaj smo v tej številki predstavili ravno njo, delavko ? KOLESARSTVO Lepi časi kolesarjev se zopet vračajo. Kolo, koristen pripomoček, v današnjih časih še ne bo šlo v pozabo. Verjetno jih je med nami precej, ki so se pred nekaj desetletji vozili na delo in z dela s kolesom, ker drugega prevoznega sredstva pač ni bilo na razpolago. Morda se še kdo spominja svojega starega očeta, ki se je v zgodnjih jutranjih urah s kolesom, petrolejko in z obvezno kanglico za malico odpeljal na "šiht". No, danes so takšni časi sicer minili, nekaterim pa je kolo še vedno cenen in hiter pripomoček na poti v službo in domov. Kolo pa je po namenu uporabe začelo pridobivati pomen tudi na drugem področju. Postalo je pripomoček pri zabavi in rekreaciji in tudi barve Gorenja so bile letos zastopane na vseh množičnih kolesarskih tekmovanjih in TRIM progah. Da bi se videlo, kateri izmed kolesarjev — amaterjev in članov delovnih organizacij je najboljši in najaktivnejši, je Kolesarsko društvo ROG Ljubljana priredilo prvo sindikalno prvenstvo v kolesarstvu, na katerem so kolesarji in kolesarke Gorenja prejeli pokal kot najštevilnejša ekipa iz delovnih organizacij. Ekipno so dosegli tretje mesto. V skupini B pri ženskah je naša kolesarka zasedla prvo mesto. Kolesarska sezona se počasi izteka. Treba bo pregledati opravljeno delo in naloge ter narediti finančni in delovni plan za prihodnjo kolesarsko sezono. Člani kolesarskega kluba Gorenje so na sestanku v torek, 22. septembra, podali poročilo o njihovem delu. Letošnji plan še ni popolnoma izpolnjen, saj imajo oktobra še predvideno kolesarsko akcijo, katere namen je obisk vseh delovnih organizacij v okviru Gorenja SOZD in utrditev prijateljskih vezi med delavci Gorenja. Kolesarji iz delovnih organizacij Gorenje Muta, Fecro, Mural, Var-stroj, Nazarje, Rogatec, Metaloplast ter Črnomelj bodo prejeli gorenjske kolesarske majice, ki bodo spomin na njihovo srečanje z našimi kolesarji in na prve začetke kolesarstva v Gorenju. Plan za prihodnje leto pa obsega kolesarske maratone, TRIM akcije do 40 km, namenjene samo delavcem Gorenja, jugoslovansko Titovo transverzalo v sodelovanju z SZDL občine Velenje, 2. sindikalno prvenstvo Slovenije, ki ga prireja Kolesarsko društvo ROG Ljubljana, rekreativne dirke in srečanje kolesarjev iz delovnih organizacij Fecra iz Slovenj Gradca in Mute. Za realizacijo obsežnega plana bo potrebno veliko truda, prizadevnosti in velikokrat tudi odrekanja. Da to zmorejo, pa so naši kolesarji z doseženimi letošnjimi rezultati, ki so posledica trdega dela, že dokazali. OBVESTILO Vse delavce, ki se na relaciji Gorica — TGO poslužujejo javnega prevoznega sredstva — avtobusa, obveščamo, da bo eden izmed avtobusov, ki so že predtem vozili na tej relaciji, od 15. septembra 1981, vozil po spremenjeni trasi in po voznem redu, kot je razvidno iz skice. Vsi, ki bi se vozili na delo v tretji izmeni, naj se prijavijo pri organizatorju prevoza v kadrovsko-soci-alnem sektorju. Kadrovska operativa Organizator prevozov VOZNI RED SELO- GORENJE TGO Selo 5.40 Sp.Konovo 5.42 Gost. Kavčič 5.44 Šalek - križ. 5.45 13.40 13.42 13.44 13.45 Odhod iz Gorenja 14.10 Konovo Predor gostilna r© Kavčič T Gorica INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Švetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vjnko Sr ne c; Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. cKojaCl /MO. ‘»O ,WtWwa. r |Vivta$u?KX^ (f /n(Z # ^ nt^Mt riotiA Xvto ^Htouo 'l/cLiy '3WAt, A«. jA ,tjad^ >vu>/r v ^vtxr ••; otk)CR ■ $0hoirm' .yw^ yvC'';u'«>i, i./jfvorviA -jvucr [>£w irtrtAtf-^toi tCaito /w" licj^var vvsvma-vnC". JV ir /wa.ou ac<; ,r, u it\waXa ^UcKa ^[itw.a $a Jctn ,ru /vcc-, jžt /-zato^vtA itvrnvco. Ayv j/ f7ux -nao wazucU^ C^j<&*k. $Ji ( AoCc^cr rd -Ww rAC^* . T ‘B^vO ntoi wa to-, im auI/aa jt jvivtavJ, towio- wa,r Vwij i«nxxk ^ »jjt«,, Ki wwA na»\ ,( (ko.1vQ šo vtč ,woA ia A, v(jt^. AaAaijeArvl. A<-^ v« tocl-U |X7 It.-haoiA yi-dih tufil 1^,1-<10. , La ;vflAVl M.iiC vow\£* >.jC ,vV>v vi-vu 1// vttlCVv Š-.to^ua vi c TITOVO VELENJE Velenje je zelo lepo mesto. Rada se sprehajam po njem. Meščani Velenja smo lahko ponosni, ker se bo imenovalo Titovo Velenje. Čeprav nisem iz Slovenije, imam to mesto rada. Kadarkoli grem na počitnice v Bosno, se mi toži po njem, ko pa se vrnem, sem spet vesela in srečna. A mira Smajič, 7. c Zelo sva srečni, ker se bo mlado rudarsko mesto8. oktobra preimenovalo v Titovo Velenje. Ponosni sva na to, saj nama beseda TITO pomeni simbol za SVOBODO in MIR. Tatjana Kurnik in Julija Volavšek,7.c Velenje! To je beseda, ki jo slišim vsak dan, vendar pa to ni le prazna beseda, to je moj dom, delo naših očetov in mater, to je del vseh nas. Ponosen sem na svoj kraj, ki bo kmalu preimenovan v Titovo Velenje. Slavko Ledinek, 6. c. Vsi prebivalci Velenja težko pričakujemo 8. oktober, ko se bo Velenje preimenovalo v Titovo Velenje. Mislim, da si to ime tudi zasluži, saj je tovariš Tito zelo rad prihajal v naše mesto. Tomaž Pevec, 8. c Življenje v Velenju je vedno lepo in živahno. Kadar slišim pohvalo, kako lepo je, mi je toplo pri srcu. Ponosna sem, ker živim v Velenju. Ime Titovo Velenje mi veliko pomeni in življenje v njem bo še lepše. Helena Krančan, 8. c Že od rojstva živim v Velenju. Velenje se je razvilo šele v zadnjih dvajsetih letih in je zato eno najmlajših in naj lepših mest v Sloveniji. 8. oktobra se bo preimenovalo v Titovo Velenje. Meščani vseh narodnosti Jugoslavije smo zelo ponosni na naše rudarsko mesto. Peter Jevšenak, 8. c Ko sem izvedela, da se bo Velenje preimenovalo v Titovo Velenje, sem v sebi občutila ponos in upam, da tako čutijo tudi občani Velenja. Ime Titovo Velenje bom izgovarjala s ponosom. Tanja Hrovat, 8 c Mesto Velenje bo imelo najlepše ime v Sloveniji. Zame je to najlep-ši kraj. V Velenju imam veliko prijateljev in sošolcev. Srečen sem, ker živim v njem. Erik Mohor Velenje je moje najljubše in najlepše mesto. Ponosen sem, ker se bo imenovalo Titovo Velenje. Mirko Belec, 4 a Mesto Velenje je moj dom. V njem se imam lepo. V Velenju živijo različni ljudje in tudi moja mama, oče in sestra. Imam tudi prijatelje. Nosilo bo ime tovariša Tita. Evgen Hribernik Velenje je lepo, v njem živim že deset let. V mestu je sveži zrak, le malo preveč hrupa je. Imam veliko prijateljic. Mesto Velenje poznam kot svojo sobo. V Velenju sem zelo srečna. Jelka Grudnik, 4. a Velenje mi veliko pomeni. V njem je lepo. Zelo sem srečna, ker se bo imenovalo Titovo Velenje. Simona Goršek,4.a Mesto Velenje je mesto, v katerem živim že od ranega otroštva. To mesto imam zelo rad in, čeprav je veliko, poznam vse ulice. Ko sem izvedel, da se bo mesto preimenovalo v Titovo Velenje, sem bil zelo ponosen, da živim v njem. Franci / venčni k MNENJA IN VTISE SO NAPISALI UČENCI OŠ „MIHA PINTAR TOLEDO”, KATERE POKROVITELJ JE GORENJE TGO.