Na drugi strani objavljamo govor tov. Vidalija v občinskem svetu DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE ™T. O. Živela Sovjetska zveza, zaščitnica STO ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 267 TRST - SOBOTA, 14. NOVEMRA 1953 CENA 20 UR ATLANTSKA SATELITA TITO IN PELI A POSTAJATA POPUSTLJIVA ZDA in Anglija ne dopuščajo ugovorov proti njihovim načrtom za razkosanje S.T.Q. Na Bermudih bodo diktirali »rešitev", katero bosta morala sprejeti Beograd in Rim Kardelj ponuja Italiji pole Trsta, tudi del cone A „v sporazumno določenih mejah" Vedno bolj je očitno, da so 1 bili krvavi dogodki prejšnje-1 ga tedna v Trstu nujno po-I trebni tako Washingtonu kot 'Londonu, da izvedejo svoj načrt z našim Ozemljem. V ta j. namen so pred dobrim mese-SI), ki je pribil, da imajo Pejvečjo odgovornost Američani in Angleži, a tudi stranke večine, ki so jih vedno zago-verjale. Obsodil je tudi titov-ce, ki so izdelali svoj načrt Provokacij. Ni slučaj, da so pužine okupacijskih vojakov ^ko nagloma zapustile Trst. ifekdo je torej moral vedeti, 'aj se pripravlja. Obsodil je ^vnanje oblasti, ki niso zasitile sedežev nekaterih polipih strank, da so jih mogli ’ehionstranti uničiti. Za njim je spregovoril tova-‘š Vidali, katerega govor prinašamo na drugi strani naše-*5 lista. Njemu so sledili Cu-*n za Tržaški blok, Ciampicai za Fronto neodvisnosti, ^orpurgo za PLI in dc. Ber-I ardoni. Tudi v sredo je vodil sejo °džupan in je dal besedo naj-vrei monarhistu Prestiju, ki je ,a>il yso krivdo na policijo 6r postavil zahtevo, naj se iz-®de plebiscit, kot ga je predlagal Fella. Za njim je dobi-4 besedo tov. Bernetičeva. j ^ začetku svojega govora ' Pribila, da sta glavna krivca , žalostne dogodke Združene ^ave in Anglija, ki ne držita n'ede in namesto izpolnitve mirovne pogodbe iščeta drugih rešitev, ki samo poslabšujejo težak položaj Tržačanov. Za njimi sta odgovorni za dogodke tudi rimska in beograjska vlada, ki pravtako trgujeta za STO. Za dogodke prejšnjega tedna so odgovorni tudi fašisti. Toda, kdo vzpodbuja danes ponovno vstajenje fašizma, če ne ravno Washington in London? Kdo sklepa zavezništva s Francom, Adenauerjem, s skrajno desnico v Franciji in Italiji, če ne vprav ti dve vladi. Fašizem se razvija v samih ZDA. Washington in London podpirata in oborožujeta Tita, ki predstavlja jugoslovanski fašizem. V Trstu so angio-ameriške o-blasti dovolile, da se sestanejo fašistični vojni zločinci. Velika odgovornost pada na nekatere politične skupine, ki niso preprečile incidentov že v začetku, čeprav so vedele, da pomeni borba proti okupacijskim silam žrtvovati mlada življenja. Pri vsem tem si Tito mane roke. To noč so titovci napadli metodami preplašiti naše ljudstvo. Toda Slovenci se hrabro bore proti nočnim zločincem; mi izražamo vsemu prizadetemu prebivalstvu naše priznanje ter bratsko solidarnost. Naš občinski svet ima dolžnost protestirati proti tem škvadri- našega tovariša Pirca, sveto- j stičnim akcijam titovcev in vai c a zgoniške občine, kot so : zahtevati od oblasti, da zašči- pred dnevi napadli dolinskega župana Lovriho, miljskega svetovalca Čoka in druge, ki jim tijo podeželsko prebivalstvo. Titovci se pri tem še široko-ustijo, da branijo koristi ‘Slo- Beograd ne oprosti, ker se bo- vencev cone A. re proti titofašizmu v obrambo narodnih in demokratičnih pravic tržaških Slovencev. Udba pošilja svoje biriče iz Jugo- Odgovorni so vsi oni, ki nočejo enotnosti za odvrnitev vedno težjega in nevarnejšega položaja, oni, ki zavajajo slavije in iz cone B, da napa- na P°t, na kateri so padle žrtve dajo njene nasprotnike, kra- 5- in 6- novembra. dejo in pišejo grozilna gesla. Oiem teh agentov je bilo sinoči aretiranih na Opčinah in v Bazovici. Tito skuša s temi Resolucija komunistov v tržaškem mestnem svetu Tržaški občinski svet, ko ponavlja še enkrat svojo soglasno obsodbo zaradi žalostnih dogodkov, za katere pada glavna odgovornost na vojaške okupacijske oblasti, spričo prehitevajočih se dogodkov in zaostrovanja gospodarskega mrtvila, ki pretesa mesto in podeželje, v nujni potrebi, da prinese mir in spokojnost med vznemirjeno prebivalstvo cone, ki je predmet temnih manevrov in nevarnosti titovskega napada, sklene zahtevati od Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, vrhovne varuške oblasti nad Svobodnim tržaškim ozemljem, naj pošlje v Trst in v vso cono svojo komisijo, ki naj preuči težki nastali položaj in naj preišče vzroke tolikih težkoč, ki skrivajo v sebi neposredne in temne nevarnosti, ter da bi na ta način zajamčil našemu težko preizkušanemu prebivalstvu red, mirno življenje in delo, do katerih ima vso p'avico. General Winterton je odgovoren. On je tisti, ki izvaja pri nas politiko Londona in Wa-shingtona. So odgovorni policisti? Oni morajo izvrševati povelja tako kot angleški in a-meriški vojaki. Krivda pa je na vrhu! Nikoli takq kot v teh dneh se razplamteva gonja sovraštva. K sovraštvu podžigajo z napisi «Fora i s’ciavi!», z govoricami, češ da so streljali Slovenci. To protislovensko gonjo izrabljajo v Jugoslaviji proti Italijanom. Zopet je nad 1000 beguncev iz cone B. Tako se ustvarja vzdušje državljanske vojne! Bolj kot kdaj koli je potrebno združiti vse Slovence in Italijane, da ustvarimo znosne razmere. Predlagamo, naj komisija, sestavljena iz vseh predstavnikov strank napravi preiskavo, ki naj ugotovi od-gornost. Dalje predlagamo, naj občinski svet zahteva od Varnostnega sveta, naj izvede raziskovanje o zadnjih dogodkih kakor tudi o nastalem položaju, ki je postal nevzdržen. V ta namen predlagam resolucijo (ki jo objavljamo na drugem mestu - Op. ur.). Vsi poznate naše stališče glede STO. Najboljša rešitev je uveljavitev mirovne pogodbe, podrejeno pa začasna civilna uprava. V namenu združiti vse ljudstvo proti razkosanju predlagamo posebno resolucijo, naj bo prebivalstvo STO vprašano za mnenje, kakšno rešitev si želi. Na tej osnovi lahko dosežemo enotnost. V imenu komunistične skupine pozivam vse Slovence in Italijane k e-notnosti. Zahtevati moramo od ZVU, da zopet dovoli pravico zborovanj Za tov. Bernetič je govorilo še več drugih, svetovalcev. Tovariš Pogassi je v imenu komunistične skupine izjavil, da bo glasovala za izpustitev vseh aretiranih, ki niso. zagrešili kaznivih dejanj. Pač pa naj strogo kaznujejo one, ki so napadli sedež Fronte neodvisnosti. O poteku petkove seje bomo poročali v prihodnji številki. Na predlog angleške vlade se bodo od 4. do 8. decembra sestali na Bermudskih otokih predsedniki vlad Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Namen tega sestanka je, po izjavi Churchilla, preučiti vsa vprašanja, ki zanimajo navedene tri države. Kljub tej malo zgovorni izjavi angleškega prvega ministra pa vsi veliki angleški listi že precej jasno nakazujejo najvažnejše točke, o katerih naj bi razpravljali predstavniki zahodnih velesil. Kot osrednje vprašanje stoji problem ponovne oborožitve Nemčije, za katero se posebno navdušuje Amerika, da bi tako dobila cenene najemniške čete za svojo «evropsko vojsko», katere zaradi velikega odpora javnega mnenja v prizadetih državah, posebno v Franciji in Italiji, ni bilo še mogoče ustvariti. Eisenhower bo skušal doseči od Churchilla in Laniela tudi druge ukrepe za pospešenje vojnih priprav. Vendar je angleško javno mnenje zelo nenaklonjeno temu. Časopisi poudarjajo, da ni mogoče v nedogled voditi hladno vojno, marveč je treba končno dobiti drug, boljši izhod za varnost Zahoda. Angleški vladni in drugi politični krogi se vedno bolj o-grevajo za idejo, ki jo je pred meseci sprožil Churchill, da bi bilo treba pripraviti sestanek Zahodnih velesil s Sovjetsko zvezo, in to predsednikov prizadetih vlad.Le tako je po njihovem mnenju možno preučiti najtežja sporna vprašanja med Vzhodom in Zahodom ter najti po možnosti zadovoljivo rešitev. Ameriška vlada se vsem tem poskusom odločno u-pira, ker se zaveda, da bi ji to vezalo roke v njenih nadaljnjih načrtih hladne in priprav vroče vojne. Zato je malo verjetno, da bo Churchillu u-spelo prepričati trdovratnega Eisenhowerja. Drugi pa so že začeli nekoliko dvomiti v vztrajnost angleške vlade glede zahteve za sestanek štirih. Zanimiva je v tej zvezi vest radia Moskve: «Agencija Fran- ce Press je razširila poročilo iz angleških virov o domnevnem povabilu Malenkovu, naj se u-deieži konference štirih, in da je predsednik sovjetske vlade to vabilo tudi sprejel. Sovjetska agencija Tass je bila po obiaščena izjaviti, da je poročilo francoske agencije izmišljeno in ne odgovarja resnici. Namen tega poročila je očivi-dno — nadaljuje Tass — odvrniti pozornost od resničnih namenov najavljene konference predsednikov vlad ZDA, Anglije in Francije na Bermudskih otokih». To bi torej kazalo, da tudi angleška in fran coska vlada ne mislita preveč iskreno z načrtom glede sestanka štirih velesil, ampak skušata s tem le uspavati javno mnenje v Angliji in Franciji ter mu prikriti prave, vojne načrte, ki jih nameravajo odobriti skupno z ameriškimi predstavniki. žili tisoči delavcev in kmetov. Predsednik Estensore je imel ob tej priliki govor, v katerem je izjavil, da bodo vsi oni, ki so finansirali in organizirali upor, brez milosti kaznovani. Truman nevaren za ZDA ? NEW YORK — Zloglasna komisija za protiameriško delovanje je pozvala na zaslišanje bivšega ameriškega predsednika Trumana pod obtožbo, da je imenoval za ravnatelja za ZDA pri Mednarodnem denarnem skladu pokojnega Harry a Whitea, čeprav je vedel, da je slednji «sovjetski vohun». Tako se je orožje, ki ga je ustvaril Truman, obrnilo proti njemu samemu. Upor v Boliviji LA PAZ — V Boliviji je spodletel poskus strmoglavljenja zakonite vlade predsednika Estensora, organiziran s strani skrajno desničarskega gibanja, povezanega z monopolisti, ki jih je sedanja vlada razlastila. Nekateri oboroženi uporniki so bili aretirani. Preprečitev upora je bila v sredo svečano proslavljena z manifestacijo, katere so . se udeie- Anglija obnavlja trgovino s Kitajsko LONDON — Angleško ministrstvo za trgovino je sklenilo, da ukine blokado za izvažanje avtomobilov v LR Kitajsko. Dovoljeno bo izvažanje 4 in 6 sedežnih avtomobilov in ne tovornikov, ker se slednji smatrajo kot «strateško blago», ki se ga ne sme izvažati. Številni angleški produktivni sloji pritiskajo na vlado, da bi popolnoma odpravila vsako omejitev in vzpostavila svobodno trgovsko izmenjavo s Kitajsko. ljudskih demokracij, opisal je pomen zadnjih ukrepov, ki bodo še bolj dvignili življenjsko raven sovjetskega ljudstva ter miroljubni značaj politike ZSSR. V nasprotju s to politiko skušajo zahodne velesile preprečiti pomiritev v svetu in obkrožajo Sovjetsko zvezo z novimi vojnimi o-porišči. Tov. Bulganin je zaključil svoj govor rekoč, da bo sovjetsko ljudstvo nadaljevalo svojo pot v komuizem, pod znakom Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina v zavesti, da je njegova stvar nepremagljiva. Sledila je parada vrlih -borcev Rdeče armade, za njo pa mimohod športnih društev, delavcev, uradnikov, znanstvenikov, razumnikov, dijakov in končno tisočev deklet, ki so na svoji poti trosila cvetje in jih je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Ob tej priliki so prišle v Moskvo pozdravne brzojavke vseh vidnejših političnih osebnosti sveta ter bratskih komunističnih partij. Brzojavka tov. Mao Ce Tunga se zaključuje z besedami: «Pošteni ljudje vseh dežel začenjajo vedno bolj jasno razumevati, da je Sovjetska zveza mogočen branik svetovnega miru in človečanske pravičnosti.» Pomemben je tudi pozdrav indijskega predsednika Nehruja, ki izraža upanje, da se bo prijateljstvo med obema narodoma vedno bolj utrjevalo in služilo stvari miru po vsem svetu. V vseh važnejših prestolnicah sveta so se vršili ob priliki praznika Oktobrske revolucije svečani sprejemi v sovjetskih poslaništvih. V Rimu se je sprejema udeležil tudi ministrski predsednik Pella. V Moskvi je na sprejemu, ki ga je priredil tov. Molotov ob udeležbi vsega diplomatskega zbora, ameriški predstavnik priznal, da ni spora, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z mirnimi pogajanji, dočim sta v Washingtonu zunanji minister Dulles in podtajnik Smith odbila vabilo in poslala na sprejem nekega vodjo oddelka za zunanje zadeve. Tudi v vseh ljudskih demokracijah, v LR Kitajski in Koreji so bile svečane proslave. Enako so počastile obletnico zmagovite socialistične revolucije vse komunistične partije in demokratične organizacije v kapitalističnih deželah. V Rimu je v prepolnem gledališču Adriano govoril tovariš Togliatti, ki je opisal pomen praznika in stanje v Italiji, ožigosal delovanje vlade in zaključil s ponovno izjavo, da se italijanski komunisti borijo za velika načela socializma, svobode, človečanske pravičnosti in miru. OD TEDNA PETEK. 6. novembra: Razgo- vori v Pan M'un Džonu so se pomaknili z mrtve točke, ker so korejsko-kitajski ljudski predstavniki pristali' na predlog ameriškega predstavnika, da o dnevnem redu mirovne konference razpravljata dve komisiji, sestavljeni iz častnikov generalnega Stalda obeh_strank — v Grčiji so strašno deževje in poplave povzročili veliko škodo, ker je voda preplavila polja, razorala ceste, porušila številne hiše in mostove. Ob otoku Cefaloniji je morski vihar pogoltnil tri ladje — V Vietnamu so morale francoske kolonialne čete že drugič naglo zapustiti mesto Phu Nho Quan zaradi napredovanja ljudske vojske SOBOTA, 7. novembra: Po velikih snežnih zametih je v ZDA nastopila silna nevihta, ki je zahtevala 4 mrtve v Pennsylvaniji in 5 v New Jerseyu. Žotokov Lang Isiand in State Island (New York) so morali izseliti 5.000 družin, ker je voda poplavila nižjo obalo — Med Bolgarijo in Grčijo je bil dosežen sporazum o dokončnem začrtanju meje vzdolž reke Evros in o pripadnosti treh malih otokov na isti tetki NEDELJA, 8. novembra: Francoski obrambni minister Pleven se je odpovedal funkciji predsed- Napet položaj, ki je nastat z objavo dvostranske note in ki je dosegel svoj vrhunec s tragičnimi dogodki 5. in 6. novembra, so u-porabili v svoje temne provoka-torske in teroristične namene titovski in italijanski fašisti, v teh dneh so se pokazali kot drugi drugih vredni pojdaši po brezvestnosti in slepi vdanosti tujim okupatorjem. Težko je reči, kdo koga prekaša, gotovo pa je eno: Vse delovanje enih in drugih je v teh, za nas Tržačane tako težkih dneh med seboj tesno povezano ter se izvaja po dobro pretehtanem skupnem načrtu. Slovenski in italijanski fašistični provokatorji so si -med seboj razdelili vloge: Italijanski škvadri-sti so prevzeli «v svojo skrb» mesto, svojim slovenskim vrednim pajdašem pa so prepustili podeželje za provokacije in izvajanje terorizma proti slovenskemu prebivalstvu. Po več kot enomesečnem bobnečem ognju v «Primorskem», po svojih «množičnih» sestankih, po «uspeli» tiskovni konferenci (kjer je Stoka S predčasno zaključit-vijo preprečil, da niso prisotni Vredni pajdaši novinarji do kraja razgalili pro- I prizadeti sami izmislili napad ali vokatorske vloge titofašistov v zadnji tržaški krizi) so prešli v odkrit napad proti slovenskemu ljudstvu v coni A. Hoteli so ga oplašiti in s tem odvrniti od borbe za ustanovitev STO; kajti te rešitve se oboji fašisti in njihovi gospodarji najbolj boje. Zato so poskusili zasejati med slovenske množice preplah, zmedo, paniko z letaki, napisi, lažnimi vestmi. Toda, ko so videli, da s tem ne uspevajo, so prešli na grožnje, grozilna pisma in napise proti večjemu številu demokratov. V zadnjem tednu pa so začeli celo že s terorističnimi napadi proti stanovanjem najodločnejših borcev. Torej metode, ki prav v ničemer ne zaostajajo za metodami nekdanjih in sedanjih italijanskih škvadristov; kvečjemu so še toliko podlejše, ker se titovski fašisti ne upajo niti pokazati in si upajo nato v svojem fašističnem dnevniku še celo trditi, da so si pa so jih napadli «vidalijevci». Toda njihova naloga s tem še ni izčrpana. Pomagali so tudi neposredno v mestu misins kim škvadristom, ki so zaradi prepovedi vstopa misinom iz Italije v cono A ostali v premalem številu. Zato se jim je ie 4. novembra zvečer pridružil, neki major Udbe s svojo «specializirano» škvadro ter je bil med vso pisano družbo najbolj vnet. Na trgu Unità je bil med misinskimi razgrajači v prvih vrstah neki znani titovski provokator, ki ga je videti stalno v družbi znanih udbovcev ter dnevno zahaja na titovski sedež v ulici Roma 15. Ker je bil ob priliki izgredov slikan in ga ni bilo mogoče utajiti, ga je «Primorski» hotel podtakniti kot «Vidalijevega paj- minformistih», ki naj bi bili na trgu Unità za časa izgredov; vendar imen niso upali doslej navesti, ker vedo, da bi bili takoj postavljeni na laž, kot so bili z navedenim. Značilno pri vsem tern pa je, da do danes niso niti poskušali zanikati v svojem časopisju vesti o udeležbi svojih škvadristov pri izgredih prejšnjec ga tedna. Utihnili so o Liebleinu, o katerem so končno zvedeli, da je eden njihovih, niti besede o udbovskem majorju in njegovi «telesni straži». Do danes niso preklicali niti vesti, objavljene v Unità, po kateri naj bi bila dva njihova kolovodja, Anton Ukmar in Kozmina, prisotna na trgu Unità na dan streljanja med fašisti in policijo. Vsekakor je ta molk nadvse zgovoren. Sicer pa spričo titofa-šističnih tolovajstev na podeželju ni popolnoma nič presenetljivega, če se titovski provokatorji pridružujejo svojim italijanskim pajdašem tudi v mestu; saj gre za iste «vzvišene cilje» borbe daša». Tako «Primorski» kot ljubljan-1 proti komunizmu in proti ustano-ski titovski listi si izmišljajo vitvi Svobodnega tržaškega o-pravljice o «številnih znanih ko- ' zemlja. nika enotne socialdemokratske stranke, ker je kongres stranke proti njegovi volji zahteval prekinitev sovražnosti na Daljnem vzhodu — Na Portugalskem So se vršile volitve, za katere se je že vnaprej vedelo, da bo zmagal klerikalni diktator Salazar. Opozicijskim strankam, je bilo dovoljeno predložiti' le 28 kandidatov za parlament, dočim jih je Sa-lazarjeva stranka predložila 120, kolikor je 'poslanskih mest PONEDELJEK, 9. novembra: V Franciji je stavkalo 95 odst. u-čiteljev in profesorjev, ki zahtevajo boljšo opremo šol, gradnjo novih šol po načelu «šole in učitelje za vse francoske otroke» in izboljšanje življenjskih pogojev učiteljstva — v Calabriji je ponovno deževalo neprestano 48 ur, tako da so se posledice zadnjih vremenskih nezgod še poslabšale — Sovjetska vlada je naročila pri francoski kovinarski industriji 100.000 ton raznih proizvodov v skupni vrednosti štirih milijard frankov. TOREK. 10. novembra: Minister za delo Rubinacci je prekinil pogajanja med Zvezo industrijcev in tremi sindikalnimi organizacijami za splošno izboljšanje življenjskih pogojev delavstva, ker je hotel na vsak način vključili v pogajanja fašistično organizacijo brez pristašev CISNAL, kar so ostale sindikalne organizacije odbile — Kim Ir Sen je v spremstvu namestnika ministrskega predsednika Hong Mjong Hija in ministrov za zunanje zadeve, za planiranje, zia finance, za železnice in za gradnje odpotoval v Peking — Predstavnik Sing Man Rija v Washingtonu Ben Limib je v nekem intervjuvu po televiziji izjavil, da je Južna Koreja s podporo ZDA začela vojno v cilju da «združi» deželo. SREDA. 11. novembra: Med ZDA in Pakistanom se vršijo tajna pogajSnja za izročitev pakistanskih vojnih baz Amerikan-cem. V zameno bi ZDA nudile Pakistanu vojne «pomoči» v vrednosti milijarde dolarjev — Poslanik LR Kitajske v Indiji je izročil ministrskemu predsedniku Nehruju nakazilo v znesku 60 000 dolarjev kot pomoč za žrtve zadnjih poplav v Indiji. Tudi Sovjetska zveza je po Rdečem križu pred dnevi poslala svojo pomoč ČETRTEK. 12. novembra: Na procesu proti Mosadeku je državni tožilec zahteval smrtno kazen za obtoženca kar je povzročilo silno razburjenje v Perziji; v Teheranu so bile velike demonstracije pri katerih je bilo več ljudi ubitih in ranjenih — Jz Dunaja poročajo, da bo odstopil zunanji minister Gruber in da bo na njegovo mesto prišel bivši 'kancler Figi — V Neaplju je ameriško letalo padlo na neko hišo in jo popolnoma porušilo! pri tem je izgubilo življenje 5 oseb, 12 pa je ranjenih GOVOR TOVARIŠA VITTORIJA V1DALIJA NA PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Angloamerlóani, Fella in Tito so prvi in glavni krivci krvavih incidentov v Trstu ( ^ p trai Gospod podžupan, spoštovani svetovalci! Sklicani smo bi' i na izredno sejo, da damo svojo sodbo o zadnjih krvavih dogodkih. Sodba bo še vedno le delna. Sele kasneje bo lahko popolnejša, kajti še1 e tedaj bo mogoče izvesti resno in vedro raziskovanje. Na vsak način pa lahko napravimo obračun ne samo teh dogodkov, ampak tudi sko-ro treh meseev živčne vojne, enega meseca tesnobe in negotovosti — potekel je dejansko en mesec od objave anglo-a-meriške note od 8. oktobra — in zadnjega tedna, ki ga v zgodovini našega mesta lahko o-značimo kot «tragičen teden». Danes, ko izgleda, da je mesto ponovno zadouilo svoje vedro lice in svojo mirno delavno zbranost, se mnogi, premnogi z bolestnim začudenjem globoko pretreseni sprašujejo: «Zakaj se je vse to zgodilo? Kdo je to hotel? Kakšen je bil namen? Kdo je krivec? Kakšni so vzroki? Kaj se je hotelo doseči?» Prepričan sem, da so nekateri, ki se boje odgovoriti na ta vprašanja, ker je odgovor nanje obtožba proti njim samim. Ljubše bi jim bilo prazno govorjenje, oglušujoče vreščanje, zmeda, kaos, kar največji nered, da bi preprečili razgovor in raziskovanje. Zamenjava generala Winter-tona, prenos vodstva policije na kakega italijanskega funkcionarja ne bi spremenila popolnoma nič. Mi smo tukaj zato, da povemo resnico, da jo iščemo, da odgovorimo na vprašanja, ki nam jih zastavljajo, da točno oprede'imo svoje stališče kot državljani, kot predstavniki ljudstva, kot voditelji političnih strank in gibanj. Mnogo je bilo rečenega o zadnjih dogodkih tako v VVashiagtonu in Londonu kot v rvimu in Beogradu. Velik del tiska je zavijal, potvarjal, špekuliral z dogodki. Poskusimo mi, ki tu živimo in ki smo od blizu sledili tem dogodkom, katerih smo bili več ali manj glavne osebe, ki smo jih videli, slišali, ugotavljali in nanje reagirali, poskusimo jih mi malo osvetliti. Kajti, prepričan sem, da največji krivci tega, kar se je dogodilo, kar se dogaja in se bo dogajalo v Trstu, žive in zavzemajo visoke položaje v gori navedenih prestolnicah. Zato je vsakomur od njih ležeče na tem, da pove na svoj način. Danes je minil en mesec od objave proslule dvostranske note, s katero so Združene države in Velika Britanna sporočile, da so «odločile ukiniti Zavezniško vojaško upravo, umakniti svoje čete in — upošte/ajoč pretežno italijanski značaj cone A — prepustiti upravo te cone italijanski vladin. Dodali so še, da sta «obe vladi trdno prepričani, da bo ta ukren prispeval k ureditvi stanja, ki je v zadnjih mese'ih motil italijansko-ju-goslovanske odnošaje... nudil o-snovo za prijateljsko in plodno sode'ovanje med Italijo in Jugoslavijo, sodelovanje, ki je pravtako važno za varnost zahodne Evrope, kakor je v korist obeh držav.)) Na koncu so zagotavljali, da «se bosta umik čet in istočasna predaja oblasti izvedla v kar najkrajšem roku, ki bo sporočen naknadno.» Dvostranska nota odredila razkosanje Sedaj je jasno vsem — in sami avtorji note so se potrudili, da so potrdili naša predvidevanja — da smo imeli prav, ko smo rekli, da je nota past. Pomenila je odpoved coni B, odredila je razkosanje našega Ozemlja. Minil je dolg mesec in, kot vidite, tudi da nes se skuša, da se ne govori o coni B, o naraščajočem izse ljevanju, o poveljevanih manifestacijah, ki jih uprizarjajo v oni coni z zahtevami Titu, naj koraka na Trst. Obstaja tendenca — prav gotovo ne iz usmiljenja — da se pozabi, da •e je v coni B titovski teror zaostril in da je samo v tem mesecu moralo skoro tisoč I-stranov prekoračiti mejo, medtem ko so titovci odločeni pospešiti izseljevanje v sledečih tednih. Za one, ki bodo ostali, so v primeru potrebe pripravljena v Bosni koncentracijska taborišča. In kaj naj rečemo o coni A? Zadostuje krvavi zak'juček tega meseca, da moremo prikazati položaj. Cujte, kaj je pisal neki list. «Giornale di Trieste» na predvečer 4. novembra, ugotavljajoč posledice dvostranske note v naši coni: «Tito ni napadel cone A, niti ni odprl ognja. ZVU z vsem svojim zamotanim aparatom ni odšla in zgleda, da ne bo odšla še tako kmalu. Zal, pa smo posledice teh dveh domnev v življenju. Trsta dejansko občutili, kakor da ne bi bili domnevi, marveč dejstvi. Zaskrbljenost pred drugim titovskim poskusom je povzročila v mestnem življenju tri pojave, na katere je zelo nujno, da predsednik Fella obrne vso svojo pozornost državnika in zakonodajalca. 1. Skoro popoln zastoj poslov trgovskega in finančnega sveta: trgovine ne prodajajo več, prebivalstvo se zadovoljuje s kritjem svojih dnevnih gmotnih potreb, upa na zjasnitev položaja in medtem čaka s p-ekrižanimi rokami. 2. Brezposelnost v vseh kategorijah delavcev in uradnikov, ki so bili v službi pri ZVU in ki jih ta še nadalje odpušča, ne da bi se mnogo brigala za posledice v mestnem življenju. 3. Javni red. To vprašanje prizadeva največje skrbi, tudi če je postalo stanje v zadnjih urah nekoliko manj težko. Tržaško prebivalstvo ima vtis, da je prepuščeno samemu sebi. To, kar ga tako uničujoče obseda, ni psihološka bolezen «vojaškega taborišča», v katerem živi zaklenjeno kot pri obleganju, marveč je spremenljivost najvišjih oblasti, katere, čeprav so po imenu «vojaške», se izkazujejo največkrat tako zelo uslužne do titovstva v njegovih raznih oblikah, kakor se ne bi izkazovala katera koli «civilna» oblast, ki bi bila skoro nekontrolirana» Danes se je ta položaj zaostril, izgleda skoraj brezupen. Oni tvor, o katerem je gospod Eden rekel, da ga je prerezal, ker je bil to sicer krut a neizbežen ukrep — in vi veste, da je ta rez pomenil dokončno prepustitev cone B — se je poslabšal in okoli njega si prizadevajo kirurgi, ne meneč se prav nič za bolečine našega prebivalstva. Njih briga le, da rešijo vprašanje v službi atlantskega pakta, vojne, vojaških zavezništev. Njih ne brigajo — kakor je pi:al že omenjeni dnevnik —. «tisoči in tisoči družin, ki so iz delovnega življenja in urejenih poslovnih pravil padli kot strela z jasnega v stanje,, ki ga označuje mrtvilo, negotovost javnega reda, ne zaradi tega, kar se je. sedaj zgodilo — resnici na ljubo, prav malo — temveč za to, česa: se z vso upravičenostjo boje spričo brezbrižnosti in oči-vidnega nezanimanja oblasti, ki sò postavljene za čuvanje tega reda. Sedaj si nihče več ne dela utvar, da tržaško vprašanje ne postaja dolg film. Ali bodo morali Tržačani še mnogo tednov nadaljevati življenje v sedanjem stanju, v katerem vlada samo navidezen red, v stanju, katero jim vzbuja neprestan sum slehernega pom.anjkanja oblasti, ki je naravna vzpodbuda provokatorskim agentom, kateri so se prikradli k nam v zadnjih urah, tihotapcem z orožjem na drobno, agitatorjem udarov itd, in bodo dopuščali, da se nadaljuje njihovo po-gubonosno delovanje?» Ameriški vojaki so zasedli sodno palačo. Na sliki vidimo vojake, ki se dplgočasijo v notranjosti palate Gospod podžupan: Cenjeni kolegi! Pred približno tednom dni, je gospod Poster Dulles, v neki uradni izjavi o našem vprašanju dejal: «Tekma za Trst se razvija že v kazenskem prostoru, par korakov od mreže, ki predstavlja dokončno rešitev.» Mi vemo, da to ni res. Ze sama dvostranska nota ne predstavlja več sklepa, temveč o-bljubo, podlago za diskusijo, nasvet. To, kar hočejo nekateri označiti kot prvi pomem ben korak in dobro znamenje, i 'e postalo burka, tako kot je ! bila burka glasovita trostran-I ska nota za mnoge zaslepljen-I ce. Kajti obe noti imata iste I izvore, isto vsebino in iste ci-j.lje. Zadnji tragični incidenti ; imajo svCj izvor v tej burki. | Danes se govori o «predkonfe-renci» petih. V resnici je film dolg in to gangsterski film, v katerem smo mi žrtve. Sedanja situacija se bo zavlekla in nihče ne more tajiti, da je sedanja situacija težja, kot pred 8. oktobrom. Postala je neznosna z vseh vidikov; in tudi mednarodna situacija za Trst nič kaj dobrega ne o-betà, posebno po zadnjih dogodkih. Titovci so me obtožili — in me obtožujejo vse dni — da sem najhujši med fašisti in smrtni sovražnik Slovencev, ker sem razkrinkal titovske spletke proti Trstu, udeležbo ti-tovcev pri zadnjih manifestacijah, titovski intres, da se sedanje stanje poslabša. Jar sem sovražnik titovcev, ne pa Slovencev in slovenskega naroda, ki sovraži beograjski kliko in ki hoče, da se na miren način reši tržaško vprašanje. Sem prijatelj narodov Jugoslavije in nrav zato razkrinkujem titovske načrte, načrte atlantskega hlapčevanja, izdajanja interesov miru, načrte vojne proti miroljubnim narodom. Tito se poslužuje tržaškega 'prašanja za podpihovanje nacionalističnega sovraštva, za ohranitev baze, ki se krha, za metanje peska v oči narodom Tugoslavije, da bi pozabili izdajstvo svojih upraviteljev. Mi komunisti želimo, da oba naroda, jugoslovanski in italijanski rešujeta svoje probleme ne z orožjem, temveč z mirnim razgovorom Toda želim tu ponoviti to, kar najbolj razjarja titovce: kdor se okorišča v sedanji situaciji, kakor tudi pri zadnjih dogodkih, je Tito. On organizira demonstracije v ceni B, v katerih zahtevajo pohod na Trst. Isto se godi po vsej Jugoslaviji, predvsem v bližini naših meja. Tudi oba titovska župana iz Zgonika in Repenta-bra ter nekateri slovenski občinski svetovalci so bili odpeljani v Beograd, da bi zahtevali od Tita pospešitev obljubljenega pohoda na Trst. «Delovni ljudje v tovarnah, delavci ladjedelnic in pristanišča, najdoslednejši borci antlfaiittl-čne borbe — piše «Progresso» — naj tudi upoštevajo, da v zaledju Trsta niso več plačanci reak-cionarca Žinkoviča kot pred 30 leti, temveč proletarske brigade socialistične Jugoslavije. To naj upoštevajo tudi izvrševalci in mandatarji današnjih zločinov na škodo Trsta in njegovega delovnega prebivalstva.» To piše «Il Progresso», titovski tednik, ki se objavlja v Trstu. «Tito pomeni akcijo! Za besedami stoje dejanja!» — tulijo titovci v letaku,'razdeljenem v deset tisočih izvodih v Trstu m po podeželju. Izkoriščajoč odsotnost policistov in vojakov po vsem podeželju in v miljski okolici — kajti titovci pridejo lahko, če hočejo, povsem mirno do Trsta, ne da bi jih kdo zadržal — so se škvadre titovcev pojavile v naših vaseh, žalile prebivalstvo, napadle in skušale napasti domove naših tovarišev in prijateljev. Ce so pred par tedni titovci vzbujali _vtis, da se hočejo spustiti do Trsta, mislijo na to danes popolnoma resno. Mogoče celo mislijo, da sedaj, po zadnjih dogodkih, ni trenutek najslabši. Oni izkoriščajo protislovan-stvo najbolj nasilnih elementov italijanskega nacionalizma in pozivajo na enotnost vseh Slovencev; izkoriščajo globok razkol v vrstah delavskega razreda in našega prebivalstva; izkoriščajo vaš bedasti antikomunizem, vašo skoro istovetnost s fašističnimi skupinami; izkoriščajo razdejanje sedeža Fronte za neodvisnost, da bi širili protiitalijanstvo; izkoriščajo kampanjo proti policistom na splošno, ki so danes popolnoma demoralizirani in od katerih je velika večina sestavljena iz Tržačanov, bivših brezposelnih delavcev in kmetov, ezulov itd., ki so vstopih v policijsko službo, da bi rešili svoje gospodarsko vprašanje. Tu ne mislim nà «Nuc'eo mobile» ali na ono manjšino, ki je vstopila, da bi v resnici vohunila in škodovala Tržačanom. Titovci izkoriščajo vaše žvižganje angleškim in ploskanje ameriškim vojakom. Da, oni imajo pogoje, da morejo priti na razne točke našega Ozemlja in včasih se mi je te dni zbudil sum, da so nekateri, ki bi hoteli omogočiti ti-tovcem zasedbo področij, kjer živi slovensko prebivalstvo in otvoriti tako pot še slabši rešitvi, kot je bila ona, predvidena v zloglasni dvostranski noti, ki bi uničila podeželje in umorila Trst. Iz tega položaja je izšel Tito močnejši. Ali vam nič ne pove ta zaključek? Danes uživa več podpore kot pred tednom dni. Postal je nedolžno jagnje. Druga internacionala je stopila na bojišče, da ga poveličuje s pomočjo svojih najbolj znanih voditeljev. Konzervativni se pridružujejo enotni fronti. Tudi v Združenih državah je tisk spremenil svoj ton. Pri nas je plačalo prebivalstvo. V coni B plaču ejo žrtve represalij. Torej? Ali je bila tarča zgrešena? Neposredna zunanja fronta našega mesta je odkrita. Kaj mislijo ezuli, ki ste jih vi namestili na Opčinah, v Sv. Križu, na Proseku, v Nabrežini? Pojdite jih vprašat, če se čutijo varne. In preidimo na odgovornosti. Začeti bi moraali tu: župan občinski odbor, mestni svet. O teh odgovornostih se govori po ulicah, v barih, v domovih, na deloviščih. In govorilo se bo še naprej. Obtožujoči glas je včasih vznemirljiv. Prve odgovorne so vlade v Washingtonu, Londonu in Parizu, ki sleparijo s trostranski-mi in dvostranskimi notami in ki trgajo mirovno pogodbo, katera bi nam že davno dala nekoliko miru in vedrosti, če bi bila uveljavljena. Te vlade, kot je nedavno dejal gospod Poster Dulles, pravijo, da «se tržaško vprašanje ne more 'u-poštevati samo iz nacionalnega vidika, temveč kot del večjega problema, važnejšega problema kot je pripadnost Svobodnega ozemlja». Vi veste, da je ta večji problem «združiti Jugoslavijo skupno z Italijo v skupno strategijo, ki ima namen ohraniti varnost in blaginjo južne Evrope». Zakaj nočejo svobodnega in demilitariziranega ozemlja Na isti konferenci je Dulles trdil, da «so se vršili razgovori med predstavniki balkanskega bloka in Italijo v upanju da se ostvari skupna strategija. Toda ti razgovori — je dodal Dulles — niso imeli primernih uspehov, ker je bil Trst vedno faktor ločitve in o-mejevanja». Te besede ne zaslužijo komentarja. Verjetno bi bil gospod Dulles srečen, če bi jutri morski potres pogoltnil naše Ozemlje. Tako bi izginil ta faktor ločitve in omejevanja in atlantska legija bi mogla korakati s svojim balkanskim oddelkom, izpopolnjenim tudi z 'Italijo! Jasen je tudi razlog, zaradi katerega ti gospodje nočejo nič slišati o Svobodnem tržaškem ozemlju, združenem, nevtralnem in demilitariziranem, pod vodstvom vlade, sestavljene iz svobodno in demokratično izvoljenih državljanov, pod zaščito 'Organizacije združenih narodov. Trst ne bi bil več strateško vojno oporišče, niti ključna tcčka nekega vojnega sektorja, niti ne dobavno pristanišče za razne armade. Trsta ne bi mogli uporabljati za hujskanje Italijanov proti Jugoslovanom in obratno. Toda, da bi Trst služil njihovim ciljem, je nasprotno potrebno doseči sporazum, kakršen koli sporazum med Italijo in Jugoslavijo in pri tem ni važno, kaj mislijo Tržačani. Sporazum je potreben tudi, da se prepreči vmešavanje OZN in posebno Sovjetske zveze, ki vztraja na zahtevi po uveljavitvi mirovne pogodbe. Ni slučaj, da V iskanju odgovornosti za sedanje stanje v Trstu, priznava list «Stampa» iz Torina v nekem svojem u-vodniku, kot «prvo napako», ki so jo zagrešile vlade to, da se niso dovolj potrudile za dejansko ustanovitev Svobodnega ozemlja, vsaj kot eksperiment. «Povejmo, kako stoje stvari — piše Luigi Salvatorelli — Vedenje Anglo-saksoncev v pogledu tržaškega vprašanja, od podpisa mirovne pogodbe dalje, predstavlja eno samo verigo napak. Prva napaka jt ta, da se niso v do v oljni meri pobrigali za to, da bi prišlo do dejanske ustanovitve Svobodnega ozemlja, za kar lahko rečemo, da niso te niti vzeli zo resno». Večina Tržačanov bi glasovala za STO Koliko je tistih, ki se niso vprašali niti potem, ko je prišlo do posledic dvostranske izjave glede Trsta, in niti potem ko je prišlo do zadnjih dogodkov: zakaj ne zahtevamo u-stanovitve STO? Referendum o alternativi: STO ali razdelitev, zapustitev cone B ali status quo, bi dal 90 odst. glasov za STO! Ni dvoma o tem, če bi združeni zahtevali plebiscit, namesto sprejema zloglasne note — bili dosegli že dosti in z manj-kot smo vam predlagali — bi Šimi žrtvami za naše prebivalstvo in za naše mesto. Danes bi v državnih pisarnah mogoče razpravljali že o tem, ali naj uslišijo naš glas in sprejmejo naše predloge. V coni B bi bilo več upanja. Združeno Ozemlje bi lažje zadihalo in bi danes ne bili tu za to, da ugotavljamo, kdo je kriv težkih incidentov, zato, da proslavljamo padle in zato, da gledamo sko-roda brez upa v bodočnost. Mi vztrajamo na tem, da sta največja krivca za vse, kar se je zgodilo v Trstu, predvsem vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Ti dve vladi sta tudi krivi dogodkov, ki so se dogodili 20. marca 1952. Kot tedaj, tako tudi danes ti dve vladi odobravata u-krepe, ki jih je podvzel njun zastopnik tu pri nas. Obe vladi sta enako krivi. Žvižgati e-nim, drugim pa ploskati pomeni: jemati vsak pomen vašemu protestu. To je žalitev mrtvih. Zaman je zahtevati odstranitev Wintertona, zato da na njegovo mesto pride neki drugi Winterton ali Van Fleet ali Mac Arthur. Vsi morajo iti proč od tu. Zapustiti morajo naše Ozemlje. Proč pa bodo šli samo potem, ko se bo uveljavila mirovna pogodba. So nekateri, ki mislijo, da bo mogoče rešiti vprašanje odgovornosti za vse, kar se je zgodilo, z razpustom policije. Videli smo tudi neke letake z napisi «Viva la Celere», kot da bi bili celerini vzorni policisti! Ko sem videl v Trstu akcijo, ki jo je izvajal «Nucleo Mobile», sem se spomnil na čelerine. Imel sem vtis, da vidim akcijo pravih čelerinov. Ponavljam, da če že ostro obsojamo tiste, ki so streljali in pretepali s pendreki, moramo pri tem biti pravični. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da niso vsi Čerini poklicni policisti, ampak, da je med njimi mnogo takih, ki so po sili policisti. Odgovornost za to, kar se je zgodilo, iščimo drugje, nekoliko višje. Ze prve dni novembra smo vedeli, da se pripravljajo incidenti. Kasneje smo tudi izvedeli, da so bili med tistimi, ki so povzročili prve nerede tudi udbovski elementi. Iz Italije pa so prišli razni temni tipi, vojni zločinci, ljudje, ki so za časa osvobodilne vojne služili Nemcem in se borili proti partizanom. O tem se je govorilo v Trstu, na raznih mestih, v Rimu, v Ljubljani. Poleg tega se- je v nekaterih vladnih krogih v Trstu govorilo celo odkrito, da je potrebna povezava s fašisti in da je treba stati zelo daleč stran od socialistov in komunistov. Vemo, kako se je ustanavljal takoimenovani «Comitato per la Difesa dell’Italia nità», ki ima zelo sumljive naloge in čigar monopol je v resnici nekontroliran. V teh dneh je vladala v Trstu samovolja. Meščani niso bili gotovi za svoj obstoj, za svoje življenje. Nihče jim ni mogel jamčiti za nedotakljivost njihovih hiš, njihove imovine, za sedeže njihovih političnih organizacij. Sedež neke politične skupine je bil o-pustošen od policistov. Sedež neke druge politične skupine pa je pokončala tolpa malopridnežev. Tisk neke politične struje je poveličeval junaške akcije policistov, tisk,, druge politične struje pa junaštvo u-ničevalnih škvader. Gorje, če bi tako stanje še nadalje, trajalo! Delavcem je bilo rečeno, naj sami skrbe za varnost svojih sedežev. Dobro. Toda, ali je prav, da si neka oblast ne upa vzeti odgovornosti za varnost življenja in kolektivne imovine meščanov? Ali je prav, da morajo meščani sami jemati odgovornost nase? Nobena oblast nima pravice vstopiti v noben sedež, če nima za to legalnega dovoljenja in resnega povoda. In če je že vdrla v sedež, bi ga bila morala spoštovati. Toda «Nucleo Mobile» (posebni, izbran oddelek Čerinov. Op. uredn.) je zelo posnemal one famozne karabinjerje, ki so pred nastopom fašizma in prva leta njegovega obstoja vdirali v naše sedeže, jih pustošili, nato pa jih skupno s fašisti tudi zažigali. Nihče nima pravice vdirati v sedeže neke stranke. In v primeru, da to naredi, mora vzeti nase vso odgovornost za to, kar jé naredil. Meščani, v primeru, da se zato oblasti ne zmenijo, imajo vso pravico, da branijo svoje sedeže z vsemi sredstvi, ponavljam: z vsemi sredstvi. In prav to je tisto, kar mislimo narediti mi, pos nemaječ tiste dobre tovariše, ki šo v letih 1919-1923 večkrat privedli- napadalce, njihove podpihovalce, ki so napadali in pustošili demokratične in delavske ustanove, da so drago plačali svoja početja. . Po prvih, neredih je bilo prav malo storjenega za to, da pride do pomirjenja duhov. Tozadevnih pozivov' nihče ni poslušal. Ce bi v teh pozivih bilo kaj resnosti, bi morda ne prišlo do neredov in do incidentov dne. 6. novembra. «Corriere della Sera» z dne 7. novembra piše: «Na drugem mestu moramo nekaj priporočiti našim tržaškim bratom. Njihove želje, njihova žalost, njihova nevolja jih ne smejo dovesti do novih žalovanj. Danes niso časi za to, da bi triumfirale barikade nad vojskami., Demonstracije ne ustrahujejo oblasti. V spodadih med mirno množico ali oboroženo s palicami je neumnost meriti se s silo, oboroženo z brzostrelkami in tanki, zlasti še, če so brzostrelke in tanki v rokah tuje oblasti, ki se liti ne zmeni za kri svojih podložnikov. To ne pomeni, da morajo Tržačani upogniti glavo. Vemo, da tega Tržačani ne bodo nikoli naredili. Pomeni pa, da ne smejo sprejeti borbe na terenu, na katerem se lahko samo žrtvujejo. Zato Tržačani ne smejo nuditi še nadaljnjih žrtev anglo-ameriški komandi». Odgovorni so torej tudi ti- sti voditelji, ki so sprejeli kot teren za borbo teren, na katerem je padlo šest žrtev. Teh voditeljev ne moremo mi točno pokazati. Toda oni obstajajo, Dobro bo pri preiskavi še enkrat, prečitati določen tisk, ki je zainteresiran pri hujskanju na borbo. Odklonimo dvostransko noto In sedaj? Mir se je povrnil, toda stanje je težje kot prej. Obstaja, zagrenjenost in obup. Iz tega stanja ni mogoče iziti na način, ki ga pokazuje an-glo-ameriška nota. Ni mogoče iziti z incidenti, kot oni, ki so okrvavili naše mesto. Ne more se iziti z nadomestitvijo Wintertona ali s tem, da se izroči policijo v roke italijanskemu funkcionarju ali županu. Da bi mogli iziti, moramo reči NE Anglo-amerikancem, NE Titu, NE Pelli! Odkloniti je treba anglo-ameriško noto. scita in Skušajmo se združ'1 siji vsi; brez- razlike na političjsod prepričanje ali narodnost. 5'!^^ ne more ničesar odločiti, če ipe!c ostalih 43% nasprotnih. z Incidenti niso koristili ®| !!' Trstu, niti. ne Tržačanom;, n so koristili ne italijanske® narodu, niti ne narodom JUŠ‘ slavije. Niso koristili niti lijanski vladi. Služili so sa® L_, Anglo-amerikancem in Ti® j In ta ugotovitev je nadv» __ 1 »a, sti -grai iste mo žalostna. met Ne pozabite, da se je mestJz0.Di zbudilo kot iz more in je osljjkj t belo. Na podeželju vlada sttqtorj v coni B tesnoba. Tej situa®! ae;0 je mogoče kljubovati samo kub našo združitvijo. ven Združiti delavski razrejlcan združiti naše prebivalstvi dež< skleniti premirje na politične«“r t in cinHilrolnom rini in rti*'*® in sindikalnem polju, meJao strankami in delavskimi org« nizacijami, zoperstaviti sovrW°čn niku čvrsto fronto. Le tacile Zahtevati moramo uveljavitev mirovne pogodbe ali vsaj enotno civilno upravo ali pa •— če še niste prepričani o tem — moramo združeno zahtevati plebiscit in se ne oddaljiti od tega stališča. Naučiti se moramo lekcije, ki nam prihaja iz zadnjih dogodkov. Razpravljajmo o vprašanju plebi- bomo mogli zahtevati, naj s,C5m tržaško vprašanje reši z BiWytopt ljubnimi metodami, v okvir'skoj mednarodne pomiritve in °Tr°i nošajev medsebojnega sp°šn vanja med narodi, ki nas krožajo. ‘ Samo tako bomo prispel ||| predmet trgovanja in bi z o9 šim prebivalstvom ravnali ^ k preprečitvi, da bi naše p zemlje še nadalje služilo K ■ s tržnim blagom. 11 INCIDENTI V TRSTU Avto v plamenih pri Velikem trgu. Najprej črn oblak dima, nato pa streljanje s puškam’ in pokanje bomb. Človeku, ki je opazoval to-le «bitko», se je zdelo, da so se povrnil' časi zloglasnega Giunte. Vandalizem v sre išču našega mesta. Demonstranti so nemoteno vdrli v prostore sedež« Fronte za neodvisnost STO. Nihče jim pri tem ni delal najmanjše ovire, dasiravno ie sedež Vojaške uprave oddaljen le par sto metrov od tu. Demonstranti so napadli policijski avto pred palačo «Chiozza». Šoferja so pretepi’ je sedaj baje v umobolnici. Tolpa razgrajačev je zapodila tudi gasilce, ki so prišli S«5-, goreči avte. Kot pijana drhal se je veselila «zmage». Todo kdo ima koristi od »J ' Tržaško ljudstvo prav gotovo ne! V -, ‘tt V v OBISK V GRADILISCU (električne centrale v Kujbiševu Dela hitro napredujejo - Čez dve leti bo centrala pričela obratovati Orjaški stroji nadomeščajo na tisoče delavcev - Nastanek mesta Gigulevsk in številnih vasi ob Volgi - Delavci obiskujejo hidrotehnično šolo j Pri gradnji hidroelektrične centrale pri Kujbiševu., katere zrno-il gljivost bo znašala 2.100.000 kw, «sodelujejo vsi sovjetski narodi. ®j H idr o električna centrala bo pri-j čela obratovati čez pičli dve leti. Zgodovina ne pozna primera, jj.ki bi bil enak primeru Kujbiše-j v a, bodisi po velikanski obsežno-J sti del kakor tudi po načinu jgradnje in- naglem napredovanju iste. Naj na tem mestu navede-Jnto le par podatkov. Za ureditev j bazena je treba izkopati in odpeljati 150 milijonov kubičnih, metrov zemlje. Ce bi vso to zemljo natovorili na železniške volove, bi morali uporabiti vlak, j ki bi bil štirikrat daljši od ekva-.. iorja! Računajo, da bodo za ta 1 j (tela porabili 7 milijonov in pol {kubičnih metrov cementa. In j vendar za zgraditev tako Velikanske elektrarne, ki bo nudila (ideželi nad 10 milijard kilomatnih dur električne sile na leto, ne bo-2^do rabili več kot par let! a Vsa gradbena dela napredujejo Močno po načrtih. Preteklo pole-M je so pričeli polagati temelje iz 5lcementa. Se vedno nadaljujejo s dkopanjem zemlje. Doslej so je f*skopali in odpeljali stran že o-(jkrog šest milijonov kubičnih me-0 metrov stanovanjskih hiš. Nada-Ije so zgradili dve desetletni (višji srednji) šoli in dve sedem-letki (nižji srednji šoli) za otroke graditeljev. Danes je v mestu že 12 šol, katere obiskuje o-krog 5.000 učencev. Lani so zgradili tudi tri nove prodajalne, eno restavracijo, ene jasli za dojenčke in en otroški vrtec. Poleg Gigulevskega se razvijajo tudi številne vasi. Naj na tem mestu omenimo le nekatere, kot na primer: Komsomolsko, Slijuzovsko in Upravlen-čevsko. Vse te vasi imajo udobne stanovanjske hiše, sodobne komunalne naprave, kulturne ustanove prodajalne, šole, bolnišnice, otroške jasli in vrtce. V letu 1954. bodo v teh' novih naseljih zgradili še nove hiše, katerih skupna površina bo znašala okrog 70.000 kvadratnih metrov. Vsa naselja so preskrbljena tudi s plinom, bodisi za industrijsko uporabo, kakor tudi za potrebe prebivalcev. Med vasmi in delavnicami so urejene ugodne prometne avtobusne zveze. V dvajsetih minutah pridejo na delo tudi delavci iz najoddaljenejših krajev. Dobra ureditev prometnih zvez je važna tudi zato, ker na stotine delavcev obiskuje večerno hidrotehnično in industrijsko šolo v Kujbiševu. A. STEFANOV Stanovanjska kriza na Japonskem Na Japonskem je strašna Stanovanjska kriza. Ta se vedno bolj veča. Od 1.377.000 hiš, kolikor jih je bilo v Tokiju pred vojno, so jih Američani z bombardiranjem podrli 767 tisoč. Obnova zelo počasi napreduje. To pa predvsem zato, ker je večina državnih nakazil namenjena v vojne namene. Danes primanjkuje v Tokiju 330.000 stanovanj. Tudi na šolskem polju ima tako stanje hude posledice. Danes je vseh učilnic le 11.915, medtem, ko jih je bilo pred vojno 17.900. ŽIVLJENJE NAŠE PARTIJE * OB OTVORITVI NOVE KAMPANJE za rekrutacije in včlanjevanja Velikanske delavnice v Kujbiševu, v katerih pripravljajo železno ogrodje za betonsko gradnjo Kampanja, obnovitve izkaznic, ki jo je otvorila naša Partija, je že stopila v fazo praktičnega izvajanja. Številne sekcije in celice so že začele obnavljati izkaznice svojim članom. Centralna organizacijska sekcija je razposlala sekcij-skim komitejem direktive o načinu, smeri in pravilih obnavljanja izkaznic in rekruta-cije same. Razpisan je bil natečaj za stenske časopise, tekmovanje za sekcije, ki bodo prve stoodstotno obnovile izkaznice svojih članov, tekmovanje za one, ki bodo rekrutirali največ novih članov in tekmovanje med večjimi podjetji in tovarnami. Toda na sestankih organizacijskih sekretarjev so že prišle do izraza določene tendence, o katerih je dobro razpravljati, ker nosijo v sebi nekatere napake, ki se jih je treba čuvati in jih popraviti. V sedanji fazi borbe proti razkosanju in za spoštovanje BORBA PROTI BREZPOSELNOSTI NA DEŽELI Pospešitev javnih del v Miljah, Dolini in v Nabrežini V Miljah bodo zgradili avtobusno postajo - V kratkem bo otvoritev nove šole v Nabrežini - V osrčju Brega bo zrasel dostojen sedež dolinske občine Pogled na orjaško napravo za kopanje in dviganje zemlje. r, to napravo odvažajo zemljo na drugo stran Vìlge. V eni uri zmore prepeljati 1.009 kubičnih metrov zemlje Po objavi zloglasne dvostranske note glede Trsta, se je gospodarski položaj v naši coni vidno poslabšal. Povečala se je tudi brezposelnost. Prav zato so se občinske uprave, zlasti v zadn.ih dneh, zelo potrudile, da vsaj delno izboljšajo nastali položaj, da ublažijo nevarnost obupne brezposelnosti ter preprečijo, da bi prišlo do še težjih gospodarskih posledic. Pretekli teden so v Miljah dali v zakup gradnjo nove avtobusne postaje. Gradbeno podjetje Caputo bo omenjeno postajo zgradilo za 33 milijonov lir. Pri gradnji bo zaposleno večje število delavcev skoro eno leto. Nadalje so v Miljah v teku kou. Dnevno izkopljejo okrog *0.000 kubičnih metrov. Temelji betonskih gradenj leže 40 m globoko v zemlji. Ob bregovih Volge so nastale številne pomožne delavnice kot K pr.: delavnice za popravila avtomobilov in drugih strojev, detelmice za izdelavo železnega o-Srodja za gradnje iz cementa; de-tevnice za pripravljanje cementa h malte itd. Dve delavnici pripravita okrog 20.000 kubičnih metrov malte na dan, t. j. toliko, kolikor je graditelji porabijo 6sak dan. Povsem svojevrstne in nena-ladne so delavnice za izdelavo "i-alte. Ena sama delavnica, ali bolje rečeno tovarna, ki obratuje Povsem avtomatično, izdela dnevno po 2.000 kubičnih metrov "taIte. V eni sami uri lahko pretela 185 ton gramoza, 103 tone peka in 48 ton cementa. Ce bi Fio-eli to količino malte pripraviti !a roko, bi potrebovali 1.500 de-avcev. Ker pa je tovarna avtomatična potrebuje za to le 12 de-avcev za vsako izmeno. Sovjetska industrija je nudila raditeljem hidro električnih cen-ral prvovrstna tehnična sred-šva. Tako so izdelali stroj znam-e «Stalingrajski 1000-80», ki v hi ari dvigne 80 m visoko 1.000 ‘kb.metrov zemlje. Danes obratu-v kujbiških delavnicah šest takih strojev. Vsak izmed teh stroko ima po en motor, katerega 'Ha znaša 4.400 Kur. Da bo bralen jasneje kakšen je ta motor karamo povedati, da porabi toliko električne energije, kolikor jo k potrebno za eno mesto s 300 ‘koč prebivalci. (Z drugimi be-kdami povedano, več kot ves test. Op. uredn.) Na gradišču o-teatajejo tudi stroji, ki kopljejo 6°usem avtomatično. Zajemalke ‘"h strojev drže po pet kutičnih ketrov zemlje. Taki stroji — in gradilišču jih je zelo dosti tedomeščajo delovno silo tisočev ‘h tisočev delavcev. Moderni in tehnično zelo po-telm stroji omogočajo naglo na-teedovanje del. Prihodnje leto tedo pričeli z montažo prvih šest kktorjev nove hidroelektrične '‘"hirale. -V treh letih je poleg gradilišča hidroelektrične centrale v Kujbi-kbU zraslo celo mesto, ki se ime-teje Gigulevsk. Samo lani so Gradili okrog 40.000 kvadratnih Delo partizanov miru v svetu Svetovni odbor za mir bo imel svoje prihodnje zasedanje na Duna.u. Tajništvo omenjenega odbora je sporočilo tisku da se bo zasedanje vršilo v dneh od 23. do 28. novembra t. 1. Na zasedanju bodo preučili izvršeno delo za dosego poravnave vseh mednarodnih vprašanj na miroljuben način. Razpravljali bodo tudi o prepovedi vodikove bombe in vseh orožij za množična pobijanja, o znižanju ■ oboroževanja ter o rešitvi korejskega in' nemškega vprašanja, ki predstavljata trenutno največjo nevarnost za mir v svetu. Preteklega septembra je bil v Sidneyu kongres partizanov miru Avstralije. Se pred kongresni so se vršila številna krajevna zborovanja partizanov miru. Posebno veliko je bilo dvodnevno zborovanje v glavnem mestu Melbournu, katerega se je udeležilo nad 2.000 delegatov. Tudi v Indiji se ugodno razvija delovanje partizanov miru. V teku je nabiranje podpisov na peticijo, ki zahteva mirno poravnavo vseh mednarodnih sporov. Nad 600.000 Indijcev je že podpisalo omenjeno peticija Samo neka skupina tekstilnih delavk v mestu Co-imbatore je nabrala 5.000 podpisov, študenti nekega kolegija visoke šole v Kalkuti pa 8.000. 17. in 18. oktobra t. 1. je bilo zasedanje angleškega Glavnega sveta partizanov miru. Tudi angleški partizani miru se zavzemajo za rešitev vseh mednarodnih sporov na miroljuben način. Tekmovanje na Bolgarskem Socialistično tekmovanje v počastitev Oktobrske revolucije in «meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo» je zajelo vso deželo. Delavci Trnovskih tovarn «Kolarov» in «Mavrikov» tekmujejo za čimprejšnje prekoračenje delovnega načrta, o-benem pa tudi za čim boljšo kakovost proizvodnje. Tudi na podeželju je v teku tekmovanje. V okraju Cerkovo so organizirali tekmovanje za čim uspešnejše pobiranje bombaža. V dveh dneh je bilo pobranega nad 9.000 kg bombaža. Življenjske razmere na Kitajskem Življenjske razmere kitajskih delavcev se izboljšujejo iz leta v leto. Po vsej deželi se veča povpraševanje po industrijskih proizvodih. Samo v prvih šestih mesecih tekočega leta so prebivalci severovzhodnih kitajskih pokrajin nakupili v državnih magazinih nad 42.000 koles ter zelo dosti oblek, perila in drugih predmetov. Tudi v pretežno • poljedelskih predelih dežele narašča povpraševanje po industrijskih proizvodih. V Pokrajini Hei-Long Kiang je prebivalstvo v prvem polletju tekočega leta kupilo okrog 45 milijonov metrov raznega blaga za obleke. Prihranki kitajskih delavcev neverjetno hitro naraščajo. Poročajo, da so bili prihranki v mestu Sangaju ob koncu preteklega avgusta 12krat večji kot leta 1949. Število ljudi, ki ima prihranke v hranilnicah je petnajstkrat večje kot pa je bilo pred dvema letoma. V prodaji je 7. številka revije «Realtà sovietica», ki vsebuje vrsto zelo zanimivih člankov in slik iz življenja v Sovjetski zvezi. Dobite jo pri raz-našalcih našega tiska. Stane 50 lir. Revi:o toplo priporočamo! dela za dokončnp obnovo mestne ribarnice ter gradnja dveh novih stanovanjskih hiš, ki bosta imeli skupno 12 stanovanj. Se v teku tekočega leta bodo pričeli z gradnjo nadaljnjih štirih stanovanjskih hiš, ki bodo imele skupno 24 stanovanj. Te hiše bodo stale 75 milijonov lir. Tudi v dolinski občini so v teku številna javna dela. V prejšnji številki smo objavili osnutek 13. gospodarskega načrta za prvo polletje 1954. Prav gotovo spada med najvažnejše predvsem gradnja novega se-* deža občinske uprave, ki bo del. V teku so dela za popravilo od dežja poškodovanih cest. V ta namen bodo porabili 2 in pol milijona lir. Ta dela opravlja SEL AD, pri katerem je zaposlenih 50 delavcev. V kratkem, morda že V nedeljo pa bodo otvorili novo šolo, ki je prav lepa zgradba in ima 10 prekrasnih in prostornih učilnic, poleg teh pa še veliko jedilnico, stanovanje za šolskega slugo ter druge pritikline. Občinska uprava v Nabrežini bo v kratkem dala na dražbo gradnjo treh stanovanjskih hiš. Te bodo nameniene nebju, kajti živina uspeva tudi na slabih pašnikih, hitro raste, daje dobro meso, in dobimo dobre križance z domačimi pasmami. V prizadevanjih, da bi dobili novo pasmo, so rdečega bika pasme «Aberdeen-Angus» sparili s 24 kravami čiste suseške pasme. S potomci tega bika ljodo v treh rodovih križali rogate samice suseške pasme. Ko bodo dobili že ustaljene križance, bodo poskusili z novim križanjem med nerogatimi biki in samicami. Strokovnjaki u-pajo, da bodo s tem prišanjem dobili novo pasmo, ki bo imela odst. lastnosti suseške pasme in da bodo tako dobili prve bike brez rogov, Nova šola v Nabrežini mirovne pogodbe, smo dali posebnega - poudarka povečanju budnosti, preučevanju političnega stališča vsakega našega člana pri vprašanju STO, da bi mogli odkriti in odstraniti iz naših vrst vse one, ki so, zavestno ali ne, Titovi agenti v naših vrstah, vse one, ki so ob vseh za našo Partijo težkih trenutkih skušali motiti, metati polena pod noge, zavlačevati in ovirati akcijo Partije, kot preteklega marca. Ni rečeno, da je takšne vrste ljudi mnogo, vendar pa onstajajo in teh se mora naša Partija o-tresti, če noče tvegati, da bo zašla na teren najbolj gnilega protislovanstva in pritiitalijan-stva. Zaradi tega smo na pripravljalnih sestankih odgovornih za sekcije podčrtali predvsem politično smer te kampanje, potrebo, da se govori z vsakim članom, da se spozna njegovo mišljenje in se z njim diskutira. Zato smo dolgo razpravljali o potrebi, da se mobilizira sekcijski in celični komite ter vodja skupin, da bi imelo obnavljanje izkaznic, bolj kot v preteklosti, politični značaj in ne zgolj birokratski. Toda, zdi se, da se v nekaterih sekcijah skuša izvajati ne kampanja obnavljanja izkaznic in rekrutacije, temveč kampanja «razpolovitve» Partije; zdi se, da je za nekatere sekcijske in čelične komiteje prišel trenutek, ko je treba dati duška čustvu «malo a do-dobrih», ki je bilo tako dobro znano v preteklosti. Ni vredno niti omenjati, da naša Partija v svoji skupnosti ni tega mišljenja. Ce mora biti politična budnost — in ne policijska — eden najresnejših problemov, ki se jih je treba lotiti, ne sme ona služiti kot izgovor za zmanjšanje števila članov naše Partije in tudi ne sme biti izgovor za preprečevanje, da bi stopilo na mesto vsakega, ki ga vržemo iz naše družine, desetine in desetine delovnih mož, žena in mladine. Ce akcija Partije naleti na opozicijo desetine zakrknjenih protislovanov in protiitalija-nov, naleti istočasno tudi na pristanek tisočev in tisočev o-seb izven naših vrst; odobravanje vseh, kateri priznavajo v smeri, ki jo kaže naša Partija, edino pravilno pot, odgovarjajočo interesom in težnjam svega prebivalstva. V pi:mu, ki ga je tov. Vidali v imenu Centralnega komiteja KAKO BODO OPAZOVALI prihodnji sončni mrk stal 20 milijonov lir, cesta iz Banj v Boljunec, vodovod za Prebeneg in tudi cerkvica na Pesku. V okviru SELADa so v teku popravila raznih cest na območju občine, ureditev kanalizacije v Zabrežcu, izredna popravila nekaterih šolskih poslopij, ureditev kanalizacije na Bardah, dokončanje ceste na Lakotišču, gradnja zaščitnega zidu ob dolinski pralnici, ureditev pralnice in napajališča v Zabrežcu, cesta pri stanovanjskih hišah v Domju ter razna popravila na cestah v Ricma-njih. Tudi nabrežinska uprava je v mejah svojih možnosti poskrbela za pojačenje javnih družinam, ki so bile oškodovane po vojni. Ena izmed teh hiš bo stala v Trnovici, dve pa v Praprotu. Poleg stanovanjskih hiš bodo zgradili tudi primerna gospodarska poslopja. Ali se bo obnesla nova pasma goveda? Na Angleškem so napravili ‘poizkus križanja rogate suseške pa me goveda s pasmo brez rogov, v prizadevanju, da dobijo novo pasmo, ki pa bo obdržala vse značilnosti obeh omenjenih pasem. Suseška pasma se je posebno dobro obnesla v vročem pod- Junija prihodnjega leta bodo odšli na Švedsko, kjer bodo opazovali popolni sončni mrk, ki bo 30. junija 1954, astronomi iz štirih britanskih astronomskih opazovalnic. Druga skupina znanstvenikov pa bo opazovala mrk iz letala, ki bo v zelo veliki višini letelo verjetno severno od Shetlandskih otokov. V severni Kanadi bosta opazovali mrk dve skupini kanadskih znanstvenikov, na Švedskem pa ga bodo poleg britanskih znanstvenikov opazovali še znanstveniki iz Svice, Nizozemske, Švedske in Nemčije. Tajnik skupnega stalnega odbora za preučevanje mrkov nebesnih teles «Royal Society» in «Royal Astronomica! Society« je izjavil, da bo pas popolnega sončnega mrka širok približno 150 km. Začel se bo ob sončnem vzhodu nedaleč od Minneapolisa in šel severovzhodno preko Kanade v Grenlandijo in nato čez Ocean tik ob južni Islandiji ter čez Faraeške otoke na Norveško, kamor bo prišel nekaj po poldnevu v bližini Bergena. Pas sončnega mrka se bo nadaljeval proti jugovzhodu čez južno Norveško in Švedsko, bo prekoračil Baltiško morje od O-landa do Klaipede ter šel preko vse južne Rusije in južnega Kaspiškega morja ter se končal ob sončnem zahodu v bližini Jodhpura. Med astrofizičnimi problemi, ki jih bodo ob tej priložnosti preučevali znanstveniki, bodo sestava in bistvo sončne krone, temperatura in druge lastnosti sončne hromosfere ter odklon svetlobe od sonca. SLAVEN MOŽ «FANTJE, pomislite, kako sem že poznan!» se hvali neki fičfirič pred svojimi prijatelji. «Včeraj sem šel mimo vojašnice in straža se je takoj postavila v pozor in pozdravila.» «Lažeš!» zakričijo v zboru prijatelji. «Kaj? Pa vprašajte mojega prijatelja, 'kapetana Borisa, če ni res!» poslal vsem članom Partije je podčrtana politična akcija in razlogi anticipirane obnovitve izkaznic. Med vsemi političnimi gibanji v Trstu je naša Partija edina, ki ima dosledno in zanesljivo politično linijo; v vrstah drugih vladajo zmeda, de-moralizacija in negotovost; ta gibanja nudijo svojim pristašem in volivcem dokaz svoje nespobnosti v kazanju rešitev, ki bi resnično izražale interese vseh. Drugače tudi ne more biti. Kajti vsa ostala gibanja so povezana s svojimi a-gencijami v Beogradu odn. v Rimu in ti ljudje ne morejo ne slediti njihovi atlanski politiki, politiki vojne, ki je kriva vsega trpljenja narodov. Med vsemi političnimi gibanji in strankami, je naša Partija edina, ki mirno in vedro kaže izhod iz teškega in nevarnega stanja, edina, na katero gledajo vsi s spoštovanjem in občudovanjem. Zato je naloga komunistov, da v tej kampanji obnavljanja izkaznic in rekrutacije hrabro in ponosno stopijo do vseh, jim prinesejo besedo Partije, glas prvoboriteljice delavskega razreda, ki se bori za pravilno rešitev tržaškega vprašanja. Zato je naloga komunistov, naših sekcijskih in celičnih voditeljev, naših vodij skupin, da naglo obnovijo izkaznico tisočem naših članov in istočasno pristopijo k pridobivanju tisočev simpatizerjev in prijateljev. F. GAŠPERINI V enem mesecu 675 stavk v ZDA Preteklega avgusta je bilo po uradnih podatkih skupno 675 stavk v ZDA, katerih se je Udeležilo okrog 400.000 delavcev. Skupno je bilo izgubljenih 2.800.000 delovnih dni. 6.000 delavcev «Arma Corporation» je po desetih tednih stavke doseglo povišek 5 cent-Bov na uro. Na pritisk stavkajočih so morali ponovno sprejeti na delo 158 delavcev, ki so bili odpuščeni preteklega julija. Revija “Lancet" o negi zob Britanska zdravniška revija Lancet» posveča enega izmed člankov v svoji zadnji številki vprašanju zobne paste. Pisec članka prihaja do naslednjih zaključkov. Zelo priporočljivo je čistiti si zobe, toda zgolj iz estetskega vidika, kajti zelo naivna iluzija je iskati kakršno koli zvezo med to odlično udomačeno navado in možnostjo, da bi tako preprečili gnitje zob. Na gnitje zob ne vplivata niti zobna ščetka in še manj zobna pasta. Zato je treba eno kot drugo smatrati le kot kozmetični sredstvi, ne pa kot proizvoda, ki bi zanimala bodisi medicino ali higijeno. SfMtUd M Vdvzdiu Kraški motiva Podlonjer Za vse svete so tudi pod-lonjerski demokrati šli na ka-tinarsko pokopališče, da s cvetjem okrase grobove svojih najvrednejših sinov, ki so padli za našo svobodo. Na skupnem grobu so že našli vence in mnogo rož, pravta-ko so bili dostojno okrašeni vsi drugi partizanski grobovi. Le eden je bil ozaljšan s skromnim šopkom, ki so ga verjetno prinesli svojci pad-ega. To je bil grob vrlega borca Costante Felice, Italijana, rodom iz Barija, ki pa je bival v Podlonjerju. Tam se je tudi pridružil vstaji proti nacifašizmu ter v boju za osvoboditev Trsta padel 1. maja 1945. Da se oddolže tudi temu borcu, ki je žrtvoval vse za našo svobodo in na katerega so titovci v svojem šovinizmu nehvaležno pozabili, so njegovi vaščani položili svoj venec, namenjen vsem pad-hm, na njegov zapuščeni grob. Ta po očividno ni bilo po volji navzočim titovskim priganjačem iz Lonjerja, ki so že pri grobu z glasnimi protesti pokazali vso svojo narodno nestrpnost. Posebno besna sta bila kolovodja Leo Pečar in neki uslužbenec «Primorskega» iz Lonjerja. ki sta s prstom kazala na venec na grobu ter glasno dajala duška svojemu fašističnemu ogorčenju. Lonjerskim titovcem pa to še ni bilo dovolj. Po Lonje-rju in drugod so začeli podlo-špekulirati s tem dogodkom v svoje nizkotne namene. Govorili so: «Poglejte! Komin-formisti so akrasili grob borca italijanskega rodu. To je dokaz, da hoče;o Italijo.» To bedasto in zlobno geslo so razširili po vsej coni ter celo v Ljubljani, ker so v svoji formisti so okrasili grob bor-bodo s tem mogli očrniti komuniste in demokrate pred ljudstvom. Doživeli pa so prav nasprotno. Ljudstvo je z zadoščenjem sprejelo to plemenito dejanje podlonjer-skih demokratov, ki se je spomnilo vrlega italijanskega soborca in okrasilo njegov osameli grob. Obsodilo pa je nebrzdani titovski šo vinizem, ki se ne ustavi niti nizkotni hinavščini mislili, da za našo svobodo. Podlonjerka V času napada pred vladno palačo v Trstu Delni jiogled na velikansk o gradbišče v Kujbiševu Za vse življenje mi bo ostal v spominu tisti večer v začetku aprila 1942. leta. Naše letalo je v spremstvu lovca letelo čisto nizko nad Ladoškim jezerom in pod nami na razpoklem, mehurjastem ledu, tu pa tam že prelitim z vodo, se je pojavila pot, edina pot, ki je v teku zime vezala. Leningrad z domovino. Leningrajci so jo imenovali Pot življenja. Bila je že zmedena, razrita in istotako delno zalita z vodo. Letalo je letelo naravnost proti megloviti, purpurni in puhteči sončni obli, a zadaj, na obalah, ki so ostajale za nami v vsem svojem prostranstvu, je na vrhovih iglastega gozda ležala nežna pomladanska svetloba sončnega zahoda. «Leningrad! Kakšnega bom le zagledal? Kakšen je postal po vsem trpljenju prve vojne zime? Kakšne so njegove hiše in ulice? O čem so razmišljali in kaj so v tem času čutili njegovi ljudje? In kakšni so sedaj ti ljudje?» Takšne misli in občutki so mi težili dušo. Iz poročil sovjet kega tiska in pripovedovanja očividcev sem vedel, kako ostra je bila za Leningrajce zima leta 1941-1942 V najtežji dobi te zime je obrok kruha za delavce padel na 200 gramov, za uradnike in družinske č‘ane, ki ne delajo, pa na 125 gramov. Razdeljevanje kruha je bilo Strajno pomanjkljivd in nezadostno za življenje. Ljudje so stradali in umirali od lakote. Kurjave je bi'o komaj dovolj za najvažnejša podjetja, največje bolnice in neogibno potrebne ustanove. Vse mesto je bilo brez svetlobe, zamrznjeno. Tramvaji niso vozili. Vodovod in kanalizacija nista delovala. Ulice so ležale pod debelo ledeno skorjo, cel meter debelo, kupi snega in odpadkov so ovirali promet. Videti človeka — moža, ženo ali otroka, kako vozi otroške sani s truplom pokojnika, zavitega v odeje ali kes platna — je pestale Mcsio- udildU piaclileliw že čisto navaden pojav. Videti človeka, kako umira od lakote na zasneženi ulici, ni bilo nič nenavadnega v Leningradu. Mimoidoči so se ob takih prizorih odkrivali ali izgovarjali par besed sočustvovanja, včasih se pa še ustavljali niso, ker je bila vsaka pomoč zaman. V teku jeseni leta 1941. je bil Leningrad izpostavljen težkemu bombardiranju iz zraka. Bombardiranja so se spomladi ponovila. Vso jesen in zimo je bil Leningrad neprestano obsipan s topovskim obstreljevanjem. Na vsak način je pa gotovo, da so Leningrajci, kljub vsem tem težavam in pomanjkanjem, ne samo ustavili, ne samo odbili pritisk do zob oborožene hitlerjevske vojske, temveč so tudi prizadeli sovražniku ogromne izgube v ljudeh in materialu, si izkrčili pot po ledu Ladoškega jezera in se, zahvaljujoč se tej poti, osvobodili od pritiska lakote. Kako se je zgodil ta čudež zgodovine? Kje so leningrajski ljudje našli to moč? Moj sopotnik v letalu je bil pesnik Nikolaj Tihonov, stalni prebivalec Leningrada. To ostro zimo, kot zimo za časa vojne s Finsko leta 1939-1940, je preživel v Leningradu, v vrstah armade. Zveza književnikov ga je bila za nekaj časa pozvala v Moskvo, da bi izpolnil neke obveznosti literarnega značaja in sedaj se je vračal v rojstno mesto kot nagrajenec s Stalinovo premijo za leto 1941. Prejel je Stalinovo nagrado za pesnitev «Kirov je z nami» in razne pesmi, posvečene Domovinski vejiti sovjetskega na- roda proti nemškemu fašizmu. Vsi književniki — tedanji nagrajenci Stalinove nagrade, med njimi tudi Tihonov — so žrtvovali svoje nagrade za zgraditev tankov. Dragi Tihonov je razburjeno skrbel, če bo njegova nagrada zadostovala za izgradnjo največjega sodobnega tanka in če bo tank prišel v roke izkušenemu vojnemu komandantu. Bila je že temna noč, počasi je vse zmrza-valo, dih hladnega, prodirajočega vetra je prinašal do nas odmev daljnih posameznih topovskih strelov, ko smo na težkem kamionu prihajali v mesto. V nejasni, razblinjeni poltemi so se pred nami pokazale veličastne in prekrasne per-spetive Leningrada: Neva, ki je mirno in brez naglice valjala svoje hladne vode, ceste, kanali, dvorci; ogromna Izakija, Admiralitet in Petropavlovska trdnjava so dvigale svoje ostre stolpe visoko v nočno nebo. V nekaterih krajih so zevala okna kot temni prepadi ali pa popolnoma odkrivala razrito in porušeno notranjost. Hiše so bile porušene od rušilnih bomb ali poškodovane od granat. Toda ti sledovi rušenja, bodisi posamezni ali z večjem obsegu, niso mogli spremeniti obličja mesta velikih graditeljev. Razprostiralo se je pred menoj prav takšno, kot sem ga večkrat videl pred vojno. V njegovih skladnih perspektivah, v njegovih nedotaknjenih celinah, v njegovi strogosti in obširnosti je bilo nekaj brezkr-ajno lepega. Nikolaj Tiho nov je stal na kamionu, zibajoč se na svojih žilavih nogah starega konjenika. Vzel si je čepico z glave in si s plam- tečimi očmi ogledoval svoje rodno mesto. — Glej, glej! — mi je govoril, stiskajoč me za roko. — To je neverjetno... Saj ga ne poznam. Kako se je to zgodilo? — Na krasnih ulicah Leningrada ni bilo nobenih sledov ledu ali naloženega umazanega snega, niti ne kupov smeti. Mesto je bilo nenavadno čisto. Bilo je celo čistejše kot pred vojno. Njegovi trgi' ceste, ulice so je ponoči svetili kot jeklo. In tu, v kamionu, smo slišali iz ust starega delavca, ki naklada blago, ganljivo povest o temu,' kako so prebivalci Leningrada očistili svoje mesto od strašnih sledov zimskega obleganja. — Morali bi bili videti, kakšno je bilo mesto!4 — je pripovedoval starec. — Nihče ni verjel, da je mogoče to iztrebiti. Toda, ko je začelo greti sonce, so se vsi lotili dela, kot en sam človek: Im kdo vse ni bil na ulicah* Gospodinje, učenci in vajenci, profesorji, doktorji, glasbeniki, starci in starke. Ta z vzvodi, drugi z lopatami, oni s kopačo; nekateri z metlo, nekateri s samokolnico, pa z otroškimi sanmi. Drugi spet komaj vlečejo noge. Tam se jih je pet vpreglo v otroške sani in vlečejo, vlečejo z vso silo! In glej! Poglejte kakšno mesto so napravili! — je kazal starec in se pri tem sam silno čudil s ponosnim nasmeškom na izmučenem obrazu. — Da, sedaj smo se odeh s perjem, — je nadaljeval svojo misel. — Naj nam dajo še malo časa, da razkrilimo peruti! Naj le ne upa! — je končal starec z onim odmerjenim, upornim sovraštvom, kateremu ni bilo potrebno nobeno pretiravanje in pokimal z glavo v smeri, odkoder je prihajal odmev topovskih strelov. Tudi mi smo nehote pogledali na ono stran, potem pa spet na mesto. Leningrad je stal nepremagljiv, močno razsežen v prostoru, urejen in veličasten. PA JAM. ŠKVADRISTI — Z a časa o-svobodilne borbe so po naših vaseh grozili Mussolinijevi škvadristi. Najprej so le grozili, kasneje pa so kjer koli se jim je nudila prilika, požigali, ropali, ljudi pa pobijali ali pa jih vlačili v koncentracijska taborišča. Pa kaj bi to pisali, saj je vse to znano našim ljudem. Toda prišel je dan obračuna... Danes krožijo pa istih vaseh škvadristi drugega kova, titovski škvadristi, in prav tako, kot nekoč Mussolinijevi škvadristi, grozijo s požigi, uboji in koncentracijskimi taborišči. Današnji škvadristi so tem hujši in tem večje obsodbe vredni, ker so — na žalost — našega rodu. Ali se je potem še mogoče čuditi ali zgražati nad tem, da te ljudi nazivamo fašistični škvadristi? TUKAJ JE JUGOSLAVIA — Ko so se v nedeljo pripeljali ‘rije titovski izzivači v neko gostilno pri Domju, je eden ■zmed njih pričel kričati; «Tukaj je Jugoslavija» ter poskušal izzvati provokacijo. Ne vemo sicer, če je imel voljo in namen postati «mučenik». Vemo pa tudi, da so jo vsi trije odkurili patem, ko so jim domačini pokazali vrata. Izginili so kot kafra. Borci pa taki... NAJHUJSA ŠIBA — Pravijo, la je najhujša šiba tista, s katero Bog odvzame človeku pamet. Zdi se nam, da so s to šibo zadeti nekateri titovski poglavarji, ki v resnici ne vedo kaj govorijo. Ze neštetokrat so spremenili svoje stališče do Trsta. Zahtevali so to in ono. Končno so le povedali, da hočejo Trst zase. Veliki Stoka je te na Garibaldijevem trgu vzklikal «jugoslovanskemu Trstu». Na sobotni tiskovni kon-’erenci pa so ponovno menjali svoje stališče v tem pogledu. Ali je torej še mogoče misliti, da se tem ljudem v resnici ne meša in da jih Bog v resnici ni pobožal z najhujšo šibo...? Težka nesreča v Trebčah V četrtek okrog poldne je prišlo v Trebčah do zelo težke nesreče, katere žrtev so 7-letni Drago Stojkovič, njegova 9-letna sestrica Avrelija in 11-letni Franko Mesar. Otroci so se igrali na dvorišču pri Stojkoviču. Med igro je deklica prinesla bogve odkod nek predmet, pravijo, da je bil plave barve. Zaradi tega se domneva, da je bila to vojaška raketa. Radovedni otroci so poskušali predmet odpreti, toda ta se je nenadoma razpočil. V hipu so bili vsi trije v enem samem plamenu; pri tem so zadobili zelo resne poškodbe na obrazu. Kmalu za tem so ranjene o-, troke prepeljali v tržaško bolnico. Obstaja resna nevarnost, da bratec in sestrica Stojkovič izgubita vid. Vest je silno pretresla vse vaščane. Martinovanje na Proseku V sredo je bilo na Proseku tradicionalno martinovanje. Ugodno, četudi malo mrzlo vreme je pripomoglo k temu, da je prišlo v vas zelo dosti ljudi, bodisi iz mesta kakor tudi iz okoliških vasi. Proseški gostilničarji so tudi letos postregli gostom z dobrim domačim vinom. Letošnje vino je prav dobro. Na sejmu je bilo poleg kra-marije tudi precej prašičkov. Kupci so se tožili, da so prašiči predragi. Za 5 do 6 tednov stare prašičke so furlanski trgovci zahtevali po sedem in več tisoč lir. Titovski pajdaši so ob tej priliki potrosili mnogo letakov, ki so polni besa do komunistov. Popackali so tudi ceste in številne zidove z najrazličnejšimi gesli, ki jih vsebuje njihov slovar. O-besili so tudi nekaj slovenskih zastav, seveda predvsem na drevesa, stran od hiš in na drogove. Večina izletnikov je bila zelo nezadovoljna z vsem tem, kljub temu da so vedeli, da je packarija robota nekaterih titovskih zlikovcev in ponočnih rogoviležev. Izletniki vedo, da je gola laž, da si Prosečani žele Tita ter da bi bila njihova vas odrezana od Trsta. Vf/Ar//7y-///sss///s//////s'f//f//////s/////////s////ss//, DELO izraz nubezni do sovjetske zveze Potek veličastne proslave v Kinu ob morju ter številnih proslav na deželi - Pozdravna brzojavka Komunistični partiji Sovjetske zveze - Solidarnost s tovariši, ki so žrtev titovskega terorja V nedeljo je bila v Trstu svečana centralna proslava 36. obletnice zmagovite Oktobrske revolucije, največjega dogodka v zgodovini človeštva, ki je v Rusiji dvignil na oblast ponižano in teptano delovno ljudstvo ter za vse’ej obračunal s starimi izkoriščevalskimi razredi. Obletnica Oktobrske revolucije ni samo največji praznik srečnih sovjetskih narodov, temveč je tudi praznik vsega delovnega ljudstva sveta, ki se bori za mir in bratstvo med narodi, za boljše življenje, za soiializem. Nedeljska proslava v Kinu ob morju je privabila ogromno število tovarišev komunistov in socialistov ter demokratičnih ljudi. Na odru, okrašenem s slikami Lenina, Stalina in Malenkova ter s pozdravnimi napisi, so se zbrali člani Centralnega komiteja naše Partije in vodstva tržaške federacije Italijanske socialistične stranke da skupno proslavijo ta veliki praznik. Potem, ko je godba Rinaldi zasvirala sovjetsko himno, je proslavo otvoril tov. Vidali ter pozval navzoče na minuto molka v počastitev spomina ljubljenega tovariša Stalina, ki nas je letos zapustil. Nato je podal besedo tov. Semi, ki je opisal, kako so delovni ljudje in demokrati vsega sveta ljubeče sledili ustanovitvi Prve socialistične dežele, njeni graditvi in naglemu razvoju, vsem njenim zmagam tako na gospodarskem in po'itičnem kot na bojnem področju in kako danes čutijo vsi, da je Dežela socializma branik miru in jamstvo za boljšo bodočnost vseh narodov. Tudi mi Tržačani, ki smo vedno ljubili Sovjetsko zvezo in vedno sledili njenim naukom, se je danes spominjamo s posebno hvaležnostjo, ker se v okviru svoje dosledne akcije za mir in pomiritev edina bori za spoštovanje mirovne pogodbe, za edino rešitev, ki more obvarovati Trst in cono B pred novimi težkimi dnevi, ki jih sedaj preživljamo. Nato je socialist tov. Benini prinesel navdušen pozdrav socialistov in izrazil zaupanje, da bo čvrsta enotnost socialistov in komunistov, Slovencev in Italijanov, mogla preprečiti provokacije obeh nacionalizmov, ki jih razpihujejo nasprotja podle atlantske politike. V zaključku se je tov. Benini poklonil spominu dveh velikih učiteljev Lenina in Stalina. Tovarišica Marija Bernetiče-va, ki mu je sledila, je predvsem podčrtala, da vzgled sovjetskih narodov kaže posebno Slovencem v teh težkih trenutkih pot v borbi za mir in narodno enakopravnost. Dočim Anglo-amerikanci kršijo mirovno pogodbo in delujejo proti našim interesom, pri čemer jim pomagata beograjska in rimska vlada, dočim italijanski in slovenski fašisti v skladu z okupatorskimi spletkami uprizarjajo svoje izpade, Sovjetska zveza s svojo akcijo na mednarodnem področju, e-dina brani naše resnične interese. Nato je tov. Bernetiče-va opisala teroristične akcije, ki so jih titovske tolpe počenjale na podeželju zadnje dni ter podčrtala, da te akcije dokazujejo, kako nizko so psd'i titovci potem, ko so izdali Sovjetsko zvezo in enotno socialistično fronto. Zaključno besedo je imel tovariš Vidali, ki so ga prisotni spreje’i z burnim aplavzom, kot izraz zaupanja in ljubezni do modrega voditelja naše Partije, ki jo je znal postaviti posebno v zadnjih dneh v središče splošne spoštljive pozor- nosti. Tov. Vidali je podčrtal, da so komunisti in socialisti v zadnjih časih vse svoje po- bude usmerili v pomiritev, da bi se povrnilo med prebivalstvo zaupanje in vedrost, da bi mu pokazali pravo pot za izhod iz tega stanja, medtem ko so vse pobude ostalih strank privedle do nemirov, zmede in prelivanja krvi. Ponovno nam je v veliko podporo odločno stališče ZSSR v obrambi tiste mirovne pogodbe, katero smo mi vedno branili. Danes tudi drugi spoznavajo, da če bi bila uveljavljena mirovna pogodba, ne bi nikoli prišlo do tragičnih dogodkov posebno zadnjih dni. Ta-kozvane italijanske stranke, ki se niso hotele združiti z nami v borbi proti razkosanju in za plebiscit, se po drugi strani niso sramovale solidarizirati s fašisti. Napeto ozračje je šlo v korist misinom in titovskim elementom. Potrebno je, da slovenski in italijanski demokrati osamijo podpihovalce in provokatorje. Odgovornost za vse, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, pada samo nanje in na njihove mandatarje v Washingtonu in Londonu, v Rimu in Beogradu. Mi smo močni in mirni: odločno bomo odbili vsak sovražni poskus proti nam, vendai pa bomo vztrajno nadaljevali z našim delom objasnjevanja. z našo borbo za mir in spoštovanje pogodb. Bodočnost je naša in mi si jo bomo znali pridobiti z zvestobo proletarskemu internacionalizmu, delavskemu razredu, slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu, Sovjetski zvezi ter bomo vedno skušali biti. vredni sinovi velike Partije Lenina in Stalina. Ko se je umirilo burno odobravanje izjav tov. Vidalija, je nastopil vrli pevski zbor iz Sv. Križa, ki je ponovno navdušil vse prisotne s svojim izvajanjem lepih ruskih pesmi. Sledilo je predavanje sovjetskih dokumentarnih filmov «Socialistična Moskva» in «Elbrus». S svečane proslave je bila poslana Komunistični partiji Sovjetske zveze naslednja bržoj avka: «Komunisti in socialisti, združeni na zborovanju proslave 36. obletnice Oktobrske revolucije, pozdravljajo veliko socialistično deželo in njene sposobne voditelje izražajoč globoko hvaležnost za vztrajno politiko miru ZSSR, njeno o-brambo Tržaškega ozemlja ter se obvezujejo nadaljevati borbo za uveljavitev mirovne pogodbe, svobodo in demokracijo, pravice slovanskega in italijanskega prebivalstva obeh conproti njihovi uporabi za imperialistično protisovjetsko vojno». V soboto in nedeljo so se vršile proslave Oktobrske revolucije tudi v številnih vaseh in mestnih okrajih, kot v Dolini, Opčinah, Elerjih, Božičih, Hrvatinih, Sv. Barbari, Cam-porah, v sekcijah Pečar, Piso-ni in Magdalena. Iz vseh proslav so bili poslani navdušeni pozdravi sovjetskim narodom in njihovim voditeljem ter izrazi solidarnosti s tovariši Lo-vriho, Violo, -Čokom in Veljakom, ki so bili te dni tarča titovskih škvadrističnih napadov. POZIV BORCEV OSVOBODILNE VOJNE BRflnimO S KRVJO PRiBoniene prauicb Angloameriški imperialisti si, zlasti .v zadnjem času, izredno veliko prizadevajo zato, da bi utrdili napadalen blok na južno-vzhodnem sektorju Evrope. Sporno jabolko v tem predelu je še vedno Trst. Zato bi to sporno jabolko radi čim-prej odstranili. Prav zato hočejo likvidirati vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri tem upoštevajo le lastne interese, za interese prizadetega ljudstva se pa niti ne zmenijo. Nasprotno, prav tu, kjer bi morala vladati prava enotnost med tu živečima narodoma, neprestano podžigajo najogabnej-ši nacionalizem, bodisi na italijanski, kakor tudi na sloven-stki strani. Rim ali Beograd se poslužujeta nacionalističnih prena-petežev za vse mogoče provokacije, ki škodujejo predvsem tržaškemu prebivalstvu in njegovim pravim interesom. To so nam ponovno potrdili tudi neredi, ki so se dogodili v Trstu 5. in 6. novembra t. 1. Vojaška zasedbena oblast, kakor tudi nacionalšovinistični in fašistični podžigovalci si prizadevajo, da bi v čim večji meri in čim prej zatrli vse one demokratične svoboščine, ki so bi e priborjene v osvobodilni borbi. Prav zato je dolžnost tistih, ki so se aktivno udeležili narodno osvobodilne borbe, da kot v času borbe proti fašizmu in nacizmu, tudi danes strnejo svoje vrste zato, da obranijo to kar je bilo s krvjo priborjeno. Nihče ne sme o-stati ob strani! V ta namen se bo vršilo v nedeljo, s pričetkom ob 9,30 zborovanje bivših partizanov v Kinu ob morju. Govorili bodo tov. Vittorio Vidali, Karel Siškovič in Arturo Calabria. Ob 10. uri pa bo podobno zborovanje v Nabrežini, kjer bosta govorila tov. Ado Slavec in Ferdi Rukin. Pevci in PD Lonjer-Katinara čestitajo tov. Vilmi Križmančič iz Lonjerja in Vincencu Forausu iz Doline ob priliki njune poroke. Cestikam se pridružuje tudi naše uredništvo. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Svet je ostro obsodil vse provokacije proti našemu ljudstvu Poziv k bratskemu sožitju vsega prebivalstva ter k budnosti pred titovskimi teroristi, ki.krožijo po vaseh Pretekli ponedeljek je bila izredna seja občinskega sveta v Dolini. Sklicana je bila zato, da bi na njej preučili najnovejše in žalostne dogodke, ki se dogajajo na našem Ozemlju, zlasti pa na območju dolinske občine ter da bi o tem podvzeli tudi potrebne uknepe. V govoru župana in v diskusiji v katero so posegli prisotni svetovalci so bile odločno obsojene vse provokacije anglo-ameriških imperialistov ter italijanskih fašistov in ti-tovcev, katerih posledice so v vsestransko škodo našega pre-bivalstva in miru. ŽTmočjo, ki mu izvira iz volilnega mandata, je občinski svet še posebno ostro obsodil razgrajanja in ustrahovanja titovskih agentov po vaseh občine, predvsem pa napade na stanovanja župa- Izmišljena vest o napadu na D. Samec Tov. Lovriha je pozval “Primorski dnevnik1' naj prekliče lažno in zlonamerno vest Potem ko so napadli stanovanje dolinskega župana tov. Lovrihe, in se takoj prepričali da jih zato vse ljudstvo obsoja, so si titovski janičarji izmislili veliko in podlo laž, vredno najbolj nizkotnih ljudi. V «Primorskem dnevniku» od srede so napisali, da je tov. Lovriha preteklo nedeljo fizično napadel titovko Doro iz Doline, katera naj bi bile šla v torek (po dveh dneh!) na zdravniški pregled zato, da bo podkrepljena z zdravniškim Spričevalom vložila tožbo proti tov. Lovrih!. Titovci dobro vedo, da tega v Dolini nihče ne verjame, vendar pa skušajo vsaj drugod opravičevati svoja u-mazana dejanja. Tov. Lovriha je pozval «Primorski dnevnik», naj laž prekliče. Odgovornemu uredniku je poslal naslednje pismo: Odgovornemu uredniku «Pri- Intervencije Enotnih sindikatov za zaščito odpuščenih delavcev Te dni se je vrnila iz Rima delegacija predstavnikov nameščencev okupacijskih sil, ki se je v spremstvu predsednika Zveze enotnih sindikatov tov. Radicha obrnila za pomoč na bratsko italijansko sindikalno organizacijo CGIL. Delegacija je imela daljši sestanek s tajnikoma CGIL senatorjem Bitossijem in poslancem Santijem, katerima je obrazložila položaj, v katerem se nahajajo vsi nameščenci pri ZiVU, pri anglo-ameriških vojaških silah in v raznih drugih njihovih ustanovah, odkar so se začeli odpusti. Posebno podrobno je objasnila stanje nameščencev pri vojaških silah, ki so najbolj ogroženi in katerih- je 4.000, med njimi 2.000 poglavarjev družin. Tajnika sta z velikim zanimanjem poslušala vso žalostno zadevo in se obvezala, da bo njuna sindikalna organizacija preučila vso stvar in vsestransko podprla prizadete delavce m uradnike, ki jim preti beda prav pred zimo. Se isti večer je tov. Bitossi dosegel sprejem pri namestniku predsednika ministrskega sveta ministru Scoca. Potem, ko mu je bila obrazložena ❖sa zadeva, se je skušal minister najprej izgovarjati, da sé ne more vmešavati v ukrepe vojaške uprave in njenih vojaških sil, toda, ko so delegati vztrajali na tem, da je treba pri VU intervenirati in preprečiti nadaljnje odpuste, je obljubil svoje posredovanje. Tudi v pogledu znane diskriminacijske točke v osnutku zakona za priznanje in nadaljevanje zaposlitve nameščencev VU v primeru prevzema uprave s strani Italije je izjavil, da bo osnutek spremenjen z upoštevanjem pritožb. V torek se je na sedežu Zveze enotnih sindikatov zbralo na sestanku veliko število nameščencev anglo-ameriških vojaških sil, katerim je tov. Ra-dich poročal o uspehih potovanja. Poudaril je, da je mini- ster Scoca med drugim tudi obljubil svoje posredovanje, da se razveljavijo vsi dosedanji odpusti, ki jih je preko tisoč ter omenil možnost, da se bo mogla tržaška delegacija v bodočih dneh sestati z ravnateljem za civilne zadeve pri ZiVU- dr. Vittelijem in poizvedeti o korakih, ki jih je italijanska vlada napravila pri vojaški upravi v tem pogledu. Na sestanku so nameščenci odobrili dosedanje delovanje sindikalne organizacije, ki se edina resnično trudi, da bi jih zaščitila in je doslej storila vse, kar je bilo v njeni moči, ter jo pooblastili, da nadaljuje akcijo do končne zmage. S tem so prizadeti nameščenci dokazali vse zaupanje, ki ga imajo do Zveze enotnih sindikatov, ki ji je cilj zaščita pravic delovnega ljudstva, borba za preprečitev, da bi se njegovo stanje še bolj poslabšalo z novimi armadami brezposelnih in trpljenjem njihovih družin. morskega dnevnika». V zvezi s člankom, objavljenim v šašem listu štev. 267 (2577) od dne 11. II. 1953. na treh stolpcih druge strani, pod naslovom: «Ko-minformistični župan Lovriha divjaško napadel slabotno žensko», vas pozivam, da v smislu obstoječih zakonov in v roku, ki ga zakon predvideva, objavite v vašem časopisu, na istem mestu in z istimi črkami kot zgoraj omenjeni članek, sledeči popravek: «Ne odgovarja resnici vest, ki jo je opisal «Primorski dnevnik» dne II. t. m. češ, .da sem jaz med zmerjanjem s pestjo sunil v prša in dvakrat z vso močjo brcnil Doro Samčevo iz Doline. Res pa je, da je omenjena prišla v nedeljo, 8. t. m. na zasebno dvorišfe, kjer stanujem, brez vsakega opravičenega razloga in začela z nedostojnim psovanjem. Na večkraten poziv članov moje družine, naj Samčeva zapusti dvorišče, se je ista uprla vse do-tedaj, dokler nisem jaz osebno interveniral in jo z besedo opozoril, da se odstrani in pusti ljudi pri miru. Oddaljila se je, ne da bi jo jaz udaril, in pri odhodu je dejala: «Ce zadnjikrat nisem bila prisotna, ko so vam ponoči razbili in vrata, prihodnjič pa okna bom.» Tatvina Ricmanjih V sredo ponoči, so neznani tatovi vdrli v poslopje Hrvatič Zdènota v Ricmanjih ter pobili in odnesli 15 kokoši in s tem družini prizadeli škodo od 30 "do 40 tisoč lir. Med tem ko je obsodbe vredno tako dejanje brezvestnežev, moramo pritrditi veliko odgovornost stanju, v katerem se nahaja naše Ozemlje, v katerem nekateri nepošteneži i-ščejo izhoda iz težke ekonomske situacije s tatvino. Istočasno mislimo da bi si to vprašanje morale postaviti varnostne oblasti, posebno sedaj, ko se bližamo zimi. Preprečiti bi morale taka dejanja, odgovorne izslediti ter jih strogo kaznovati. na, svetovalca Purgerja in bivšega svetovalca Veljaka. Na koncu seje sta bila sprejeta dva sklepa. Prvi, da se, v zvezi z zadnjimi dogodki v naši coni, pozove Varnostni svet OZN, naj nujno vzame v poštev željo našega ljudstva po ustanovitvi STO, ki je bila izražena v resoluciji, izglasovani na zadnji seji občinskega sveta. Drugi sklep je bil, da se preko lepaka, pozove občane na budnost proti vsem provokacijam in provokatorjem, k mirnemu in bratskemu sožitju vsega prebivalstva, da si priborimo boljše pogoje življenja. Omenjeni poziv se glasi: V zvezi s poslabšanjem političnega in gospodarskega položaja na našem področju STO zaradi nezaslišanih dogodkov zadnjih tednov in zadnjih dni, upoštevajoč hudo motenje javnega reda in miru je OBČINSKI SVET zbran na izredni seji dne 9. novembra 1953. SOGLASNO SKLENIL, naj se prebivalstvo toplo pozove k miru, ki je neobhodno potreben za vzdrževanje javnega reda in za normalni potek vsakdanjega življenja. Občinski svet poziva prebivalstvo, naj ne naseda spletkam provokatorskih elementov ki so se z zločinskimi nameni že večkrat vtihotapili iz drugega področja, da terorizirajo naše mirno ljudstvo ter da ovira'o njegovo mirno življenje in vsakdanje delo. Prebivalstvo naj ve, da ima v občini in v njeni demokratični upravi močno obrambo svojih osnovnih in človečanskih pravic. Občinska uprava izjavlja v teh težkih dneh, da bo s tolmačenjem in z uveljavljenjem jbstoječih zakonov kot vedno stala ob strani svo.ega ljudstva, zato, da ga zaščiti, da vzpostavi- red in mir, ki ju o-groža peščica dobro znanih zlonamernih elementov. Dolina, 9. novembra 1953. župan: DUŠAN LOVRIHA Kaj je iskal Marc pri Titu? Humoristično, istočasno pa obsodbe vredno dejanje je ta teden napravil titovski svetovalec Marc s svojim potovanjem v Beograd k šefu Titu. Volivci bi radi vedeli ali je Marc pri svojem dučeju povedal, da je bil izvoljen zato, ker je v volilni kampanji kričal, da je za ustanovitev STO in da je glasoval za resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev STO, ali pa je molčal in se s Titom strinjal, ko je ta dejal, da se naše Ozemlje priključi k Jugoslaviji proti volji našega prebivalstva. Pričakujemo da bo Marc na to odgovoril, drugače ga bo to potovanje na prihodnjih volitvah slano stalo. Grožnje titovskih skvadristov nas ne bodo nikoli ustrašile «Smrt», «Izdajalec», «Izgini», se glase gesla, ki so jih titovski provokatorji in teroristi napisali na dvoriščna vrata pri tov. Pircu v Saležu. Poleg omenjenih gesel so narisali tudi križ Teroristi so metali tudi kamenje na okno spalnice. Dva kamna sta priletela v sobo, eden prav b.izu postelje. Ali ni ta terorizem zelo podoben onemu, ki ga izvajajo italijanski fašisti v mestu? Isti večer so «neznanci» ukradli tov. Budinu iz Saleža 8 zajcev. Ob tej priliki so razmeta i po dvorišču cele kupe letakov, ki blatijo našo Partijo in tov. Vidalija Titovski škvadristi iz Cone B pred zavezniškim sodiščem Po naših vaseh so packali razna gesla - Bo prišlo na dan, kdo je pisal grozilna gesla na hišah naših tovarišev ? - Zakaj so slovenske vasi brez vsake zaščite pred teroristi ? Ze dalj časa opozarjamo tukajšnje oblasti na dejstvo, da izvajajo titovski provokatorji strašen teror po številnih slovenskih vaseh, kjer žive naši ljudje praktično brez vsake zaščite. Ze dalj časa pozivamo VU, ki je dolžna, da ščiti prebivalstvo, naj podvzame ukrepe zato, da prepreči še nadaljnji dotok provokatorjev iz cone B in iz Jugoslavije. Toda, kot kaže, so naši pozivi zadeli na povsem gluha ušesa. Ce bo šlo tako naprej, bodo morali prebivalci naših vasi, kot v starih časih, sami poskrbeti za varnost lastnega življenja in imovine. Domačim titovskim provokatorjem je v zadnjem času priskočilo na pomoč mnogo ud- in iz Jugoslavije. Zadnjič smo objavili prvi seznam podobnih elementov. Danes pa lahko priobčimo drugi seznam in sicer imena pritepencev, ki so — kot se je že izkazalo — packali po naših zidovih in trosili po cestah raznovrstne letake. Prav pa bi bilo, da bi prišlo na dan tudi kdo grozi našim tovarišem. Ta skupina se je morala v sredo dopoldne zagovarjati pred sodiščem za določanje narokov. Evo njih imena; Miroslav Benko, jugoslovanski državljan, prijeli so ga v Bazovici; Karlo Markezič, Avgust Bordon, Maks Tomažič, Jože Visintin, Danilo Colja, Anton Humar, Jože Poce-kaj in Emilij Orsini. Razen zadnjega so vsi iz cone B. bovških teroristov iz cone B j Omenjene je policija zalotila PRIREDITVE v Podlonjerju: v počastitev «Meseca prijateljstva s SZ», kakor tudi v proslavo 36. obletnice Oktobrske revolucije priredi PD «Zvezda» v Prosvetnem domu v Podlonjerju jutri lep kulturni večer z nastopom domačega zbora pod vodstvom D. Pertota, recitacijami, zabavnimi točkami in predavanjem o Sovjetski zvezi. v Padričah: bo v petek 20. t. m. ob 20. uri v hiši Antona Gregoriča, štev. 4, v znamenju meseca prijateljstva s SZ predavanje o kulturi s SZ, ko bo obenem tudi proslava Oktobrske revolucije. Predvajale se bodo filmine. v Trebčah: bo tudi v petek, 20. t. m. v prosvetnem domu v znamenju «Meseca prijateljstva s SZ» predavanje o kulturi v SZ. Natopil bo tudi pevski zbor in predvajale se bodo filminske slike. Začetek ob 20. uri. v Barkovljah: v proslavo obletnice Oktoberske revolucije in v znamenju prijateljstva s SZ prire:!i PD «Matjašič» pri t. m. s pe- Rumeni hiši v soboto, 21 lepo - kulturno prireditev tjem, recitacijami in . predavanjem. Nastopil bo pevski oktet s Proseka-Kcmtovela. v VOM bo v znamenju Meseca prijateljstva s SZ in v proslavo Oktobrske revolucije v soboto, 21. t. m. kulturni večer s predavanjem. Natančni spored bomo javili prihodnjič. «Divji in nedeljski lovci» v Boljuncu. Drugo nedeljo, 22 . t. m. bodo Ricmanjci priredili v Boljuncu veseloigro s petjem v 4. dejanjih «Divji in nedeljski lovci». Opozarjamo že danes Boljunčane in okoličane na to lepo in zabavno prireditev. Slovensko-hrvatska' prosvetna zveza ostro obsoja titofaši-stične dejanske napade na predstavnike slovenskega ljudstva in borce za narodne in demokratične pravice našega' ljudstva, župana dolinske občine Dušana Lovriho, bivšega zgoniškega .upana Alojza Pirca, člana GO SHPE Petra Violo iz Sv. Barbare, obe. svetovalca Darka Čoka iz Flavij in vse, ki so bili ob vandalskih izgredih teh dni prizadeti. SHBZ stoji zdaj in vedno ob strani svojega ljudstva ter izreka svojo solidarnost tudi vsem tistim, na katere so bila te dni naslovljena podla fašistična in titofašistična grozdna pisma! Člani prosvetnih društev, strnite še bolj svoje vrste v obrambi demokratičnih in narodnih pravic proti divjaškemu fašizmu in titofašizmu, za svobodo, mir in napredek ter še pospešite delovanje prosvetnih društev! V četrtek, 19. t. m. ob 20. uri bo proslava Oktobrske revolucije za Slovence v dvorani krožka «Kraljič» (Dom Pristaniških delavcev). Govorila bo tov. Marina. Na sporedu so tudi recitacije in predvajanje sovjetske glasbe. med tem, ko so packali titovska gesla po openskih ulicah. Vsi omenjeni pritepenci so. sedaj. v zaporu, ko bo naš list že v tisku, jih bodo ponovno pripeljali pred sodišče za določanje narokov. Zato bomo o tem poročali prihodnjič. Ko smo pretekli teden poročali, da so titovski teroristi razbili okna na domu dolinskega župana, so .se titovci skušali izmikati s tem, da so trdili, da to ni res. ter da si je tov. Lovriha sam razbil okna. Podobne lažnive vesti širijo tudi o ostalih napadenih variših, vštevši tov. Pirca Budina iz Saleža. Napad na tov. Pirca (Nadaljevanje s 1. strani) Kulturni krožek «Kraljič» sporoča, da so ob četrtkih in sobotah od 15,30 dalje vaje klasičnih tn folklornih plesov za deklice. Za vpis in pojasnila se obrnite na tajništvo krožka. rešitev tržaškega vprašanja z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja s prihodom guvernerja, z odhodom vseh čet, z združitvijo obeh con ter z uvedbo demokratičnega in varnega življenja v teh toliko preizkušanih krajih. Spričo teh množičnih titovskih zločinov se je v ponedeljek sestal občinski svet v Dolini na izredno sejo, ki je po živahni diskusiji in soglasnih obsodbah jugoslovanskega škvadrizma soglasno odobril poziv vsem občanom dolinske občine. V njem poziva vse prebivalstvo, naj ohrani mir ter naj ne naseda p^vokatorskim elementom, ki prihajajo večinoma iz cone B z zločinskimi nameni terorizirati mirno prebivalstvo. Občani naj vedo, da .imajo v demokratični občinski upravi krepko obrambo njihovih osnovnih in človečanskih pravic. Občina bo ščitila svoje občane in bo napravila vse, da se zopet vzpostavi red in mirno življenje, Tovariši, ki so bili prizadeti po zahrbtnih zločinskih napadih, so prejeli mnogo izrazov solidarnosti s strani demokratičnega prebivalstva, njegovih predstavnikov in borbenih organizacij. Za teden dni Sobota, 14. - Jozafat (Prvi kraF1 Nedelja, 15. - Leopold. Ponedeljek, 16. - Otmar Torek, 17. Gregor Sreda, 18. Odon Četrtek, 19. - Elizabeta Petek, 20. - Edmund ZGODOVINSKI DNEVI 14. 1838. se je rodil hrvatski P satelj Avgust Senoa. y 18. 1942. se je pričela sovjeta* 1 ofenziva pri Stalingradu, t je pomenila preokiret v dr« svetovni vojmii. 19. - dan sovjetskega topništva. 19. 1868. ie bil otvorjen SueS** prekop 19. 1813. se je redi! znameniti s'! Do v-enski jezikoslovec Franc ” . venski jezikoslovec Franc * klošič. Umiri je 7.3.1891. rai 20. 1875. se je rodil Mihah h °vi novič Kalinin, eden izmed v diteljev Sovjetske zveze. TRST II. NEDELJA: 8.45 Kmetijska . daj a - 12. Od melodije do me1 >e dlje - 13. Glasba po željah - 1 r Malo za Salo - malo zares - 1” , Slovenski oktet - 21. Puce*«« MADAME BUTTERFLY, opera 2 dajanjih. PONEDELJEK: 14. Lahke ‘“iiv iodi j e igra pianist Franco R«s' JK1 - 19. Mamica pripoveduje - 21 Čajkovski: Simfonija St. 4. - ", vaja orkester Slovenske fill'T1 moni je iz Ljubljane. TOREK: 13. Glasba po želja*1,i 19. Sola in vzgoja - 20.30 Pev» tercet in harmonika - 21. RadiF eJ oder - Janez Jalen: DOM - «'ilo Pestra glasba. L SREDA: 19. Zdravniški vedč^M-20.05 Koncert violinista Ig°rJ e Oziima - 21.15 Koncert sobillar sike Ondine Otte - 22.33 Chopinove mazurke in poloneze. r ' ČETRTEK: 13. Pevski duet |°' harmonika - 19. Mamiči na PraJrtl ljica - 20.05 Slovenskii motivi Dramatizirana povest - 22.30 K°u cert pianistke Horak-Casove. ral PETEK: 13. Glasba po želja*1.,' š< 14.20 Lahke melodije igra piaOJjo, Franco Russo - 20.05 Slovenj _ oktet - 21. Tržaški kulturni T *= gledj - 22.15 Iz angleških Kvptji cer t n ih dvoran. TEDENSKENOViti [ b; V četrtek se je 56-letni Ma,rL Fabbro iz u. P. Revoltella 22 v *ve kdl zil v kabini nekega kamiona jSpi Opčin p-Oti Trstu, ko so se vra*>sti kabine na nekem ovinku ne1** doma odprla firn mož je padel 1 cesto ter trdo udaril ob ce*1, tlak. Pri prevozu v bolnico ponesrečenec zaradi prebitja banje izdihnil. |vC£ Angleški vojak 20-1 etni ^L,, :IW ter Bartlett je v četrtek podi*! na bazovskem strelišču lese6J z ko mu je močan sun"tu; barako, -ivu uiu jc imn.au - - i ' —, vetra vrgel na glavo del bara" yn ki ga je na mestu ubil. ^ **'* 45-letni Karel Voršič iz 11 u S. Michele je v petek dela* bližnjem otroškem i igrišču, ko 1)0 je neka skala (padla na nogo Iqs mu 'zlomila gleženj. Pridržal* ■ ija ga v bolnici s prognozo o kr e’ n ja v 30 dneh. *** V noči med soboto in ne* ljo je na Zaveljski cesti 34-F, Bri Stanislav Marsič iz ul. Pontic6* vru trčil s svojim motornim KoleS° g V neko drevo in sli pri padcu P1, bil lobanjo ter kmalu po Pre J ° zu v bolnico izdihnil. Nječ” la: sopotnik Bruno Pataros si je P 5m trčenju pretresel možgane *%{», okreval verjetno v 15 dneh, % čim so drugega sopotnika, , “ letnega Renata Rutarja,, ki g3 $ d sunek vrgel v neki bližnji ' j0 rek, kjer je ležal v -nezavesti \l(,. noč, prepeljali v bolnico jk v drugi dan. Tudi njegove po£*® *1oi be nilso resne in bo okreval 6 1 lr več v 20 dneh. !)es *** 43 letni Candido CettuKL ^ v ponedeljek, na cesti proti ji mju nesrečno padel s kolesa uo se pobil po glavi ter si pretre Ste m,ožgane. Zdraviti se bo mor%i 20 dni. H V torek se je v Lesnem^ ^ stanišču hudo ponesrečil u električar Caffiero Gaggiini sta , 'aa jio-č v ul. D’Alviano 12. Pri1 *ilj« je namreč padel v višine lZ ((-metrov in si prebil lobanjo , pretresel možgane. Drugi da"-, nes-ečni škodbam. delavec podlegel *** Drugi električar, 32-l^j jer Mario De Ib en iz ul. Valdiriv® jl6m jal v dvigalu h® «Exoelsiior», ko je nekdo se je nahajal odprl vrata divigaia, ki u« rila električarja po obrazu. Z^-efhte niki so ugotovili, da ima De*“ ta zlomljeno nosno kost. *** 40-letni Omero Nemec, K ,‘n stalnega bivališča se je v t®1 ponoči, verjetno, v samomoi ril6?! namenu, zaletel pod neki mobil na Nabrežju 3. novel®" K sreči ga je šofer pravoča{( z opazil in ckrenili na desno ,1 samo oplaizliil pešca in ga v. Oj na tla. Nemca, so prepeli3 „ ajn bolnico, kjer so ugotovili, *3 ,i, ma hudih poškodb in bo okrC . v v 8 dneh. 1 h *** V sredo zjutraj je izbru^hdi požar v sobi Olge Smotlak *f Ai š n line 184, ki je lastnici unič1*.,^ -, steljo z vsem- posteljnim per'^, **_ in odejami!, preproge in j ?ič predmete v skupni vrednost^ tisoč lir. Požar je nastal kratkega stika. zar* 28-letnemu Egidiju ; z motornim ,r s ki se je vozil - .................- „ klom v smeri proti Zavlj'3,116^! !io je nenadoma pokvarilo v6 ,< k blast nad njlim in se prevr" j n obcestni jarek. Pri padcu 5 med drugi-m tudi zlomil 6 (irli /čdrav-niki so mnenja da kreva-1 v 60 do 80 dn-eh. rj:6I V dneh od 3. do 11. nov^ se je v tržaški občini r° yjjifmlt;, ilo '5 ;v živih in 2 mrtva otroka je 70 oseb, porok pa je bi Odgovorni urednik .n RUDOLF BLAŽIČ (BJ>* Založništvo «DELA* , Tilka tip. RIVA, TorreDia”1-Dovolita)« Al» a ?o N H ehil S TRT0REJCI to Prodam približno kvintalov akacijevih ^ gabrovih kolov za tr Nabrežina-postaja št- Mi i: h z lVf4