NO. 192
Sesfaitek Johnsona i
Be Gaullom Isš uspe!!
^rancoski zunanji minister Couve Murville je dejal po svojem poldrago uro trajajočem razgovora s predsednikom Johnsonom, da bi bil tak razgovor sedaj koristen.
Washington, d. c. — Po
izgovoru s predsednikom Združenih držav pretekli torek francoski zunanji minister C°uve de Murville dejal ožjim ^delavcem, da bi sedaj utegnil W sestanek med Johnsonom in e Gaullom koristen, med tem ° bi še pred par meseci ne imel. Nobenega smisla.
Odnosi med Parizom in Wa-shingtonom so bili P>esec precej bolj
so sedaj. V Washingtonu ni-s° inogli razumeti, kako je De Gaulle zahteval v svojem govo-v Kambodži, da morajo Zdru-^ene države umakniti svoje o-Jorožene sile iz Vietnama, če rjaj pride tam do miru, nič pa Jd omenil, naj odidejo iz Južne-Vietnama Severni Vietnamci, so dejansko začeli in ves čas ^°dijo fcoj proti neodvisnosti urnega Vietnama.
V zadnjih tednih se je položaj dokam umiril in v Washingtonu Posojajo odnose s Parizom do-Mirnejše in stvarnejše. Da so
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 6, 1966
SLOVCHIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
še pretekli zategnjeni,
žUdi v Parizu postali uvidevnej-b kaže že sam obisk zunanjega ^bistra Couve de Murvilla v' ^ ushingtonu. Ko je prišel . lani ^ zasedanje Združenih narpdov ^ew York, se mu ni zdelo po-V 'U/110 koristno, da bi šel še Washington. Letos je to storil.
° svojem povratku domov je °uve de Murville poročal vla-b kot je bilo včeraj
vUradno sči
hebr
Novi grobovi
Louise Kastellic Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 4571 E. 86 St. 80 let stara Mrs. Louise Kastellic, roj. Pintar v Ljubljani, od koder je prišla pred 70 leti, vdova po pok. Josephu, mati Josepha, Franka, Williama, Mary Wizer in Dorothy Engelj, stara mati, pramati, sestra Johna, Anne Kralicik. in Agnes Miller. Pokojna je bila med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in članica št. 47 SŽZ. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda v petek ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Venceslava na Maple Heights ob 9.30 (ker je pri Sv. Lovrencu 40-urna pobožnost), nato na Kalvarijo.
Louise Hrovat
Včeraj popoldne je v Euclid Glenville bolnišnici umrla 79 let stara Mrs. Louise Hrovat z 20920 Wilmore Ave., rojena v Beli cerkvi na Dol., od koder je prišla pred 56 leti. Umrli v družini so mož Louis, sin Louis in hči Josephine. Tukaj zapušča sinova Franka in Josepha, hčer Elsie Sudar in 7 vnukov. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Čas ni še določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Blokada Hajfonga bi ufognila izzvali ZSSR
v Parizu objavljeno, da sta stali-^ Amerike in Francije o Viet-K 15 v bistvu nespremenjeni in j , v'edno popolnoma različni. ° Velja za NATO. Zunanji mi-18 er Pa je pripomnil, da je bil
S^0V sprejem v Beli hiši
Jateljski”.
‘pri-
s
30
Jsipstofasiov 7* v Zahodi tkmi$
teki NCHEN, Nem' ~ Pre'
0 soboto se je pripeljala sem
osebnim avtobusom skupina
go ^SosIovanov z uradno nalo-
Vo’ j a st 0g!eda živilsko razsta-
Vzo!n PrWese s seboj domov
g0sj e’, ki bi bili primerni za Ju-
.Vlt°- V ta namen so imeli s
PenJ !Udt določeno vsoto vlad-
ueieenarja-
je , e®acBa Jugoslovanov pa jo ihrajj ra^a namesto na razstavo riagp6 n.a Gktoberfest, ki je prav jih " r°ti razstave. Vse skupaj složno tak° navdušilo, da so se polHj- odtočili, da zaprosijo za ^aho^110 Zat°eišče in ostanejo v bUsom Nemčiii' S svojim avto-
V Džakarti vlada trenutno zatišje
DŽAKARTA, Indonez. — Sodna razprava proti Subandriu je bila odložena do petka, da bi se tudi sodišče moglo udeleževati proslave dni oboroženih sil včeraj in danes. Akcijski študentovski komite, ki je vodil demonstracije proti predsedniku Su-karnu, je te začasno odpovedal. Predsednik Sukamo se je vrnil v svojo palačo v mestu in v javnem govoru obsodil vodnike in udeležence upora lanskega 1. oktobra kot “veleizdajalce”.
Tako vlada trenutno v glavnem mestu mir, nihče pa ne ve za kako dolgo. Študentje so razkačeni, ker je vojaštvo pretekli ponedeljek nastopilo proti njim tekom demonstracij pred predsednikovo palačo z orožjem in je bilo večje število demonstrantov ranjenih. Prav nič niso popustili tudi s svojem nasprotovanju Sukarnu.
Dosedanji ameriški poslanik v Sovjetski zvezi F. D. Kohler je dejal v Senatu, da Sovjetska zveza blokada ne bi sprejela mirno.
WASHINGTON, D.C. — Poslanik ZDA v Moskvi Foy D. Kohler je tekom zasliševanja pred senatnim odborom za zunanjo politiko v zvezi z imenovanjem na mesto namestnika državnega podtajnika za politična vprašanja dejal, da bi vsaka blokada morske obale Severnega Vietnama utegnila imeti usodne posledice. Bila bi nevaren korak, ki bi lahko privedel do vojaškega soočenja Amerike z Rusijo.
Kohler je dejal, da po njegovem Sovjetska zveza trenutno ne kaže nobene volje za posredovanje v vietnamski vojni ali za kak pritisk za njeno končanje. Sovjetska zveza pošilja dober del svoje vojaške pomoči v Severni Vietnam po morju. Če bi Združene države skušale ta tok ustaviti, bi Sovjetska zveza tega verjetno ne sprejela brez vsakega odpora.
Kot je znano, se del javnosti in Kongresa javno že dalj časa zavzema za to, naj Združene države zapro vsa morska pota v Severni Vietnam, četudi bi to privedlo do nove napetosti z Moskvo. V državnem tajništvu se tej zahtevi vztrajno upirajo, ker le upajo, da bo prišel,čas, ko bo mogoče z ruskim posredovanjem vojno v Vietnamu končati pod sprejemljivimi pogoji. Rdeča Kitajska dela Sovjetski zvezi namerno težave pri pošiljanju vojnega materiala v Severni Vietnam po železnici preko Kitajske, da bi jo zapletla v vojaški spor z Združenimi državami, če bi te ustavile sovjetske ladje na poti v pristanišča Severnega Vietnama.
Nov francoski atomski preskus na Pacifiku
PARIZ, Fr. — Francija je v torek razstrelila na otoku Muru-roa v bližini Tahitija v južnem Pacifiku svojo peto atomsko bombo. To je bil zadnji preskus v sedanji vrsti. Delno naj bi služil pripravi vodikove bombe, katero Francija ne bo imela še dve leti.
Prefekti torek se je rodita kraljevina Lesotho
NASERU, Lesotho. — Pretekli torek je postala angleška kolonija Basutoland kraljevina s kraljem Moshoeshoem na čelu. Glavna osebnost na slavnostih je bila teta angleške kraljice Marina, ki je novemu kralju izročila oblast nad deželo. Kar 47 raznih delegacij iz tujine je prisostvovalo slovesnostim in zabavam.
Glavna zabava je obstojala v tem, da je novi kralj prijahal na čelu svoje “armad*.'” 100 mož, o-blečenih v .slikovite starodavne obleke s primernim zgodovinskim orožjem in se predstavil svojim podanikor . Mož hoče biti tudi politik. Zato mu ni všeč da je nova ustava, ki jo je sestavila angleška vlad; . izročila politično oblast ministrskemu predsedniku Jonathanu. Je Jq-nathanu že povedal, da hoče tudi on vladati, na kar pa Jonathan ni pristal. Nova kraljevina je torej na pragu politične krize. Zanjo bosta pa vedela le kralj in njegov ministrski predsednik. Nad milijon domačinov se pa zanjo ne bo dosti menilo. Pasli bodo živino in hodili čez mejo na delo v rudnike, ki ležijo v Južni Afriki, kot to delajo že cele rodove.
Ali se bodo pa bolj brigali za gospodarski napredek, je še tudi vprašanje. Do sed; j se niso. V čast obisku pokojnega angleškega kralja Jurija Vi so 1. 1947 napravili tri milje ceste in pri tem je ostalo do današnjega dne. Sicer pa cest ne potrebujejo, vsaj zaenkrat ne; so zaljubljeni v konjerejo in imajo najboljše konje v južnem delu Afrike. Konji in ceste so si pa sovražniki; kjer se pokažejo moderne ceste, izginjajo konji.
------o-----
RUBY ZNOVA PRED SODIŠČE
Državno prizivno sodišče v Teksasu je včeraj razveljavilo obsodbo Jacka Rubyja, morilca Leeja H. Oswalda, ki je po ugotovitvi Warre-nove komisije umoril predsednika J. F. Ken-nedyja, in odločilo, da mora biti sojen znova izven okraja Dallas.
AUSTIN, Tex. — Jack Ruby je po vsem sodeč rešen nevarnosti smrti na električnem stolu, v kar je bil obsojen na prvi sodni razpravi pred dvemi leti. Včeraj je državno prizivno sodišče to sodbo razveljavilo, ker po njegovem mnenju Ruby pri sodni razpravi v Dallasu ni bil deležen čisto nepristranske obravnave in sodbe ter ker so bile vključene v pričevanje izjave, ki ne bi smele biti. Prav na temelju teh izjav je bil Ruby obsojen zaradi premišljenega umora na smrt. Javni tožilec je izjavil, da bo Ruby znova obtožen umora, med tem ko so njegovi odvetniki prepričani. da ne more biti obsojen na kaj drugega kot na uboj, ki je kazniv z največ 5 leti ječe. Ker je Ruby že sedaj v ječi
priti takoj po razpravi in ob-

llz Clevelanda in okolice
Sam preko Atlantika
FALMOUTH, Ang. _ John Gutrie, 27 let stari angleški časnikar, je pretekli ponedeljek pristal tu s svojo 30 čevljev dolgo jadrnico Askadil, s katero je 34 dni preje odplul iz New Yor-ka. Vzel je južno smer in v 17 dneh napravil pot do Azorov, naslednjih 17 je potreboval od tam do sem.
— Burma v Aziji ima 262,000 kv. milj površine, nekaj malega manj kot Teksas.
blizu tri leta. bi mogel tako sodbi na svobodo.
Jack Ruby je ustrelil Lee H. Oswalda, ko so tega vodili iz ječe, ob navzočnosti milijonov ljudi, ki so spremljali prevoz Oswalda na televiziji. Njegovi zagovorniki so trdili, da je Ruby ustrelil predsednikovega morilca, ker je bil tako zaprepaščen nad umorom. To naj bi se zgodili' v nekaki duševni zmedi. Sodišče je Rubyja spoznalo za cmševno zdravega in ga na temelju pričevanja policijskega stražnika, ki mu naj bi bil Ruby rekel: Upam, da sem ubil tega psa!, obsojen zaradi premišljenega umora na smrt v električnem stolu.
Prizivno sodišče je obsodbo razveljavilo v smislu zadnjih odločitev vrhovnega zveznega sodišča. To je razveljavilo obsodbo Sama Shepparda iz Clevelanda, ki da ni bil deležen nepristranske sodne obravnave zaradi obširnega pisanja časopisja o umoru njegovem žene Marilyn.
je strokovnjake v Moskvo. Računajo, da se bo letalski promet začel že prihodnjo spomlad.
Eisenhower v mestu—
Včeraj je bil med 700 gosti v hotelu Sheraton-Cleveland navzoč pri kosilu v čast podelitve prve Stoufferjeve nagrade za uspešno delo pri raziskavanju bolezni visokega krvenega pritiske in otrdenja žil tudi bivši predsednik ZDA D.D. Eisenhower. Nagrada $50,000 je bil podeljena skupno dr. H. Goldblat-tu iz Clevelanda in dr. E. Klen-ku iz Koelna na Nemškem. Eisenhower se je pripeljal z letalom iz Gettysburga in se je po končanem opravilu in srečanju z osebnimi prijatelji na isti način vrnil domov na svojo farmo.
Spomin na papežev obisk v New Yorku še ni obledel
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Prva obletnica papeževega obiska v ZN je bila na pol uraden praznik. Generalni tajnik ZN
Sporazum o letalski zvezi New York - Moskva praktično dosežen
WASHINGTON, D.C. — Pogajanja o letalski zvezi New York-Moskva trajajo že od leta 1959. Končala sta jih vsaj v načelu naš državni tajnik Rusk in ruski zunanji minister Gromiko na svojem zadnjem sestanku v Washingtonu. Treba je pa urediti še celo vrsto tehničnih zadev. V ta namen bo sedaj pogajanja prevzela naša Pan American letalska družba, ki bo poslala svo-
General Franco obeta univerzam svobodo
MADRID, šp. — Ta teden se je začelo šolsko leto tudi za uni- . verze. Ob tej priliki je imel pro- 'Tant W pisal Sv- stolici posebno svetni minister Lora-Tamavo na 1 Pismo> ki se v nl'em zahvaljuje univerzi v Granadi političen go-! paPežu za vse njegove napore za vor, ki je v njem napovedal, da i mir' Podobno Pismo je napisal bodo prihodnje leto dobile uni- ‘tudi sedaWi Predsednik general-verze avtonomijo, da bodo do- >ne skuPŠčine ZN Pashwak. Za-voljene tudi zasebne visoke šole. I stoPnik Vatikanske države pri (Do sedaj ima Španija samo eno	pa v botelu Waldorf-
privatno univerzo, ki jo vodi or- Astoria Poredil sprejem, ki so ganizacija Opus Dei v Navarri; !e ga udeležile delegacije večine ie menda boljša od 12 državnih) j clamc ZN/ . , in da bodo dijaki dobili pravico	,	"
do svojih društev.	Ulbrfcht odlikoval Jugo-
Politični opazovalci mislijo, da ' slavijo Z veleposlani-so te koncesije, kolikor ne bodo	štvom
ostale le na papirju, sad lanskih j
nemirov na univerzah v Madri-! BEOGRAD, SFRJ. Tito je
imel tovariša Ulbrichta iz Berlina za gosta in ga gostil cel te-
v Madridu. Barceloni in Pamploni.
Študentje niso zadovoljni z napovedanimi koncesijami, hočejo imeti tudi lanska preganjanja. Treba je torej računati z novimi nemiri na univerzah.
sk0
tabr
se odpeljali v begun-
^hbero01^6 Zirndorf pri Nue-3elj( },rhU’ k3er pa jih niso spre-Polno 6tabo:nšče že tako pre-dala ahodna Nemčija jim je bali sP°litično zatočišče. Odpe-kier j°mSe. v_Hamm v Vestfaliji,
^°sUte ^ kpa obljubljena za-
F remenski prerok pravi:
■^ajvig- 0rna sončno in toplejše.
^emPeratura čez dan P°hoci 38
Čas razjeda Castra in njegov komunizem
CLEVELAND, O. — Kdor o-pazuje sistematično Castrov komunizem vsaj v njegovih glavnih potezah, se ne more ubraniti vtisu, da se kubanski komunizem hitro stara, veliko hitrejše, kot smo pričakovali. Je danes že ravno tako omagal kot na primer Titov, akoravno je jugoslovanski komunizem najmanj štirikrat starejši od Castrovega. Kako je moglo priti tako hitro do tega nenavadnega političnega pojava?
Naj prvo je treba podčrtati dejstvo, da se Castrov komunizem ni rodil tekom kubanske državljanske vojne. Castro sam takrat ni bil noben komunist, pred očmi je imel samo meglen soci-jalizem, ki so ga njegovi pristaši razumeli še manj kot on sam. V komunizem je Castro zašel šele potem, ko je bil že na oblasti, pod vplivom svojega spora z A-meriko. Značilno za njegov prehod na komunistično stran je dejstvo, da so se stari kubanski komunisti priključili njegovemu gibanju šele takrat, ko so videli, da bo Castro zmagal.
Castro je imel tudi smolo s stiki s komunističnim
Kubanski komunizem je torej Zato se ni mogel tako razviti,
veliko mlajši od Castrovega u- kot želi Castro.
perniškega gibanja, rodil se je v
večjem obsegu šele po Castrovi r .. .
zmagi. Tito je pa prinesel 1. 1945 svopmi „	•• v ,	, ,	. . svetom. Najpreje se je obesil na
v Jugoslavijo ze kompletno izde- , .v „ tev ,	.
i__,____. ,.v	. T	tovariša Hrusceva, ta ga je pa
lan komunističen sistem.	...	, ,	s . F
ri ,	■ j t •	. . v J speljal na led: poslal mu je ra-
IeiT f	2 atomskimi glavami, mo-
organizaciji svoje komunistične	’
stranke, ki so prišle od nepričakovane strani. Pri organizaciji je naravno hotela sodelovati tudi stara komunistična garda, ki
je pa želela ustvariti tako kubansko rdečo stranko, ki bi v slučaju “potrebe” lahko shajala tudi brez Castra. Castro je hitro spoznal in moral igrati dvolično vlogo: hvalil je komunizem, obenem pa odrival stare kubanske komuniste od vplivnih in vodilnih mest v stranki. To je naravno škodovalo strankinemu razvoju in mu škoduje še danes. Stara garda se je namreč poskrila med komuniste, ki držijo z Moskvo ali Peipingom, teh pa Castrova tajna služba še zmeraj ni vseh odkrila. Kubanski komunizem ima torej sovražnike v svojih lastnih vrstah.
ral jih je pa pozneje pod Ken-nedyjevem pritiskom prepeljati nazaj domov na veliko razočaranje in jezo kubanskega diktatorja. Ta se je ves jezen naslonil na kitajske tovariše, pa tudi ti so ga opeharili. Prodali so riž, ki ga niso hoteli dobaviti, Castro se je razjezil tudi nanje in se vrnil na moskovsko stran. Pa tudi tam se ne počuti dobro: Kosygin in Brežnjev sta praktična komunista, se jim ne zdi prav, da Castro tako slabo gospodari in to jima Castro zameri, pomagati si pa ne more.
Tako ima Castro težave v domači in zunanji politiki, ki se kubanski javnosti ne dajo zakriti in ki močno vplivajo tudi na stranko. Castro je radi tega moral že parkrat “čistiti” stranko.
Zadnjo čistko je začel v septembru; še ni končana. Prihodnje leto je napovedal ‘ strankin kongres, morda bomo takrat kaj več zvedeli o stanju v njegovi stranki.
Med tem se v gospodarstvu kažejo zmeraj večje težave. Njegov tovariš Che Guevara mu je popolnoma zavozil industrij ali-zacijo, kubansko kmetijstvo se pa še zmeraj ni moglo izkopati iz začetnih težav, ki so posledica premalo premišljene nacijonali-zacije kubanskega poljedelstva. Vse to je rodilo kronično pomanjkanje hrane. Ljudje so pa na to že navajeni in čakajo na boljše čase, za Castra se pa ne navdušujejo več. Razočarani so
Zanimiva diplomatska kompenzacija med Ameriko in Rusijo
WASHINGTON. D.C. — Nase državno tajništvo trdi, da ima { naše poslaništvo v Moskvi pre- j malo prostora. Rusko zunanje ministrstvo trdi isto: rusko poslaništvo v Washingtonu mu je oremajhno. Po dolgih pogajanjih so se končno dinlomatje sporazumeli vsaj v načelu. Rusom je dan na voljo prostor nekdanje veteranske bolnice Mount Alto, Amerika pa dobi na ponudbo ugoden prostor, ki je baje dosti velik za zidavo novega noslopja z vsemi pritiklinami. Rusi so našo ponudbo v načelu sprejeli, naše državno tajništvo si pa hoče prostor ogledati, pred-no reče zadnjo besedo.
den. Ulbricht se je pokazal hva-, vv . ležnega in sklenil, da bo v Beo-Z	+^.a 1 ®radu sv°Je redno poslaništvo
preimenoval v veleposlaništvo.
To bo na drugi strani le poglobilo trenja med Bonnom in Beogradom. Kjer je zastopan Ulbricht, noče biti zastopan dr. Erhard. Zato pa bonnska vlada nima rednega poslanika v Beogradu.
— Finska je po površini nekaj manjša od države Montana.
Zadnje vesti
mi-
Lin Piao še lovi čarovnice
PEIPING, Kit. — Vsi so slili, da je “kulturna revolucija” dosegla svoj višek na dan obletnice komunistične revolucije, pa se motijo. Peipinsko časopisje je še zmeraj bojevito. Sedaj se je
spravilo na tiste “tajne” pa radi tega, ker so upali, da jim sile, ki hočejo strmoglaviti tova-bo treba manj delati, pa bodo riša Mao-Tsetunga in njegove
vendar bolje živeli. Sedaj jim Castro pridiguje ravno nasprotno. Kdo ne bi bil razočaran?
Tako stanje je seveda uničilo ves kredit, kar ga je Castro imel
sodelavce. Kdo naj bi bil, o tem obtožbe molčijo.
Sedaj vsi napeto čakajo, kdo bo postal žrtev nove kampanje. Da režim misli resno na novo
v državah Latinske Amerike. To I akcijo, se vidi po tem, da je
mu zmanjšuje ugled ne samo v Ameriki, ampak tudi v Moskvi in Peipingu, kar ga najbolj boli.
klic na boj proti ‘temnim silam’ bil na široko razglašen znotraj in zunaj kitajske države.
CLEVELAND, O. — Včeraj je bil dosežen sporazum med Krajevno organizacijo unije avtomobilskega delavstva št. 122 v Twinsburgu in vodstvom tamkajšnje Chrysler-jeve tovarne in s tem končan štrajk, zaradi katerega je bilo že odpuščenih preko 40,000 delavcev v drugih Chryslerje-vih tovarnah in je obstojala nevarnost, da bo začasno ob delo še toliko drugih. Upajo, da bo delo v tovarni v Twinsburgu danes zopet steklo.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške, juznokorejske in južnoviet-namske čete so skoraj stisnile in uničile rdeče sile, ki so jih obkolile na obalni ravnini pod Osrednjim višavjem. Skupno je bilo doslej pokončanih in ujetih preko 700 rdečih borcev. Danes se jih je predalo G6. Marini so osvojili grič 400 v boju z rdečimi tik južno od demilitariziranega pasu v okviru operacije Prairie, tekom katere naj bi rdeči doslej imeli že okoli 900 mrtvih.
MIAMI, Fla. — Hurikan Inez je včeraj udaril znova na Kubo, pa nato krenil proti zahodu skozi Mehiški zaliv.
S* 'AMF.RIžKA DOMOVINA, OCTOBER 6, 1966
AMEKiSlA Bowomm

6X17
Sc! Clair Ave. — HEnderson i-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Nekaj manj kot pred letom, meseca novembra, okoli pol dveh zjutraj, sem slišal trkanje
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ta Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.90 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.C9 pssr year; $9.09 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 192 Thurs., Oct. 6, 1966
Cleveland, O. — Prihodnja nedelja je spet obhajilna nede-
Ju^oslavanska državna zgradba poka in se maje v temeljih
Titov nastop proti Rankoviču in politični policiji UD- hja za vse ucje Društva Najsv. BA na seji centralnega komiteta Zveze komunistov Jugo- imena Jezusovega. Vsi udje se slavije je sprožil v Jugoslaviji tokove, ki jih svet z vest-	zat0 zbrali že ob 7.30 pred
nostjo opazuie. Pri tem se sprašuje, kam bo to privedlo in U0i0i da pojdemo od tam skupno če ne bo na koncu jugoslovanske državne stavbe tako orna- y cerkev. Med sv. mašo sprejmi-jalo v samih temeljih, da se bo ta ob Titovem odhodu zna- VSi sv. obhajilo, po njej pa šla v popolnem kaosu in razpadu. Tito sam je ta ugibanja i^q za vse pripravljen v dvorani in tehtanja še pospešil, ko je v svojem govoru v Bileči izja- p0Cj Cerkvijot zajtrk. Po zajtrku vil, da so “še vedno v posameznih republikah ljudje, ki mi- bomo imeli društveni sestanek, slijo. da bo nekoč vendarle napočil dan, ko se bomo ločili j bi naj bi mu tudi vsi prisostvo-drug od drugega”.	_	vali.
Zanimanje za Jugoslavijo in razmere v njej so pove- za nedeljo, 23. oktobra, pri čali še umori predstavnikov jugoslovanskega režima v Za- javlja vidovsko DNU v novi hodni Nemčiji, ki kažejo jasno, da v Jugoslaviji vre, da je šolski dvorani kosilo, ki naj bi se “hrvaško vprašanje” prav tako pereče, ko je bilo v času ga udeležili vsi udje s svojimi umora kralja Aleksandra v francoskem Marseillesu 9. ok- družinami. Nanje so tudi povab-tobra 1934.	.	Ijeni vsi prijatelji društva. Po-
Nastop prof. Mihajla Mihajlova v Zadru je pokazal stregli bodo z govejo pečenko in med tem, da “liberalizacija” titovske komunistične dikta- Vsem, kar spada k dobremu slo-ture ni segla v političnem pogledu posebno daleč. ^ [venskemu kosilu. Cena kosila je
obliki. Oni daleč pod njim so začeli to misel razvijati dalje in vse kaže, da so se partijci začeli zavedati, da so končno tudi le Srbi, Hrvatje, Slovenci, Macedonci, Albanci... Izjave na sami seji na Brionih so to pokazale, še jasneje pa|na vrata in jokanje otrok. Ko izjave raznih partijskih vodnikov v raznih delih države po sem se zbudil, sem šel pogledat Brionih.	kaj vse to	pomeni. Ko odprem
Londonski “Times” pravi v omenjenem uvodniku, da Vrata, vidimi pred seboj pet o-v Jugoslaviji ni vrnitve k staremu, diktatura Komunistič- Urok, od 5 do 12 let starih, ki z ne partije v obliki iz desetletja od 1945 dalje ni več možna, objokanimi očmi gledajo vame. prehod v politično svobodo, kot je predlaga Mihajlov,^je Nobeden ne reče nič. S seboj so po Timesu “razkošje, ki si ga Jugoslavija ne more privošči- pripeljali voziček, kakor ga ima-ti”, kaj torej še ostane? O tem preudarjajo te dni v Jugosla- j0 tukaj raznašatelji časopisov, viji Tito in njegovi tovariši na zasedanju centralnega ko- |isra vozičku je pa ležala njihova miteta Zveze komunistov Jugoslavije, v tujini pa nemara Ug let stara mati — bolna... Po-bolj kot med seboj needina politična emigracija iz Jugo- Znal sem jih vse, čeprav niso bili slavije, zunanja ministrstva držav, ki imajo interese v Ju- katoličani. Pomagal sem jim, ko goslaviji in so odgovorne za ohranitev miru v onem delu jim je pred dvema letoma umrl sveta.	oče.
Takoj se	videl, da je mati bol-
na na slepiču. Razlil se ji je že. V našem mestu še nimamo bol nišnice. Najbližja je uro hoda oddaljena. Kar hitro sem se napravil, pripeljal svoj jeep in vse, mater in otroke, dal vanj in sem jih odpeljal v mesto Taichung. Vozil sem hitro. Vzelo je nekaj čez pol ure, da smo prišli v bol
VESTI
‘M*?
BESEDA IZ NARODA
■ Z SB-OVEI%l ■JE
Naznanila DNSd župnije sv. Vida
Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Hoad
Cleveland, O. — Končana je
doba izletov in piknikov, vse I njgnjco smo prišli do bolniš
prireditve od zdaj pa do pozne nice, -e bilo vg vge zaprto vze. pomladi se bodo vršile v dvora- U skoraj 15 minut, da je dok-
nab-	tor odprl vrata. Ko sem mu po-
živimo v času, ko se vse ta^° vedal, kaj je, je rekel, da bo ta-hitro spreminja, posebno se vre“|koj operiral, samo prej mu mo-me. Komaj smo imeli dobre šti- Lam dati NT §1)5oo (okoli U.S. ri mesece poletja, že je tu hlad- Lg^ Nisem imel denarja pri sena jesen in kot kaže, ne bo dol- w še tiste ročne urej ki mi j0 je go, ko nam bo Starka Zima Pri“ 0£e dal za spomin, nisem imel s nesla belo odejo.	seboj, da bi jo zastavil. (Ponava-
Seje Kluba slovenskih upoko- Uj rabim to uro v take namene.) jencev za okrožje Waterloo 30 “Ce nj denarja, tudi operacije ne dobro obiskane. To je dokaz, da j boj„ je rekej poganski doktor, si naši upokojenci želijo družbe, k^jsem ga mogej preprositi. Kaj sestankov in skupnega razvedri- naj s^orjm? £as je hitro tekel la. Na vsaki seji pridobimo ne- naprej Ponudil sem mu svoj kaj novih članov, da zamašimo	pa ga hotel, ker, je re-
vrzeli, ki jih napravi v naših ke^ da ne zna VOziti. Kam naj se vrstah kruta 3mrt. Letos so do- obrnepi^ jjitro sem šel k sobra-slej umrli naša člana Frank Le-1 misijonarju v mestu Tai-
“Slovenska kmečka noša”
Pod tem naslovom so odprli 29. sept. 1.1. v Ljubljani v prostorih Slovenskega etnografskega (narodopisnega) muzeja razstavo slovenske kmečke noše v 19. stoletju in v' prvi polovici 20. stoletja.
“šport in turizem”
V	Kranju na Gorenjskem bo od 13. do 16. okt. t.l. prvi mednarodni festival z naslovom “Šport in turizem”, ki se ga bo udeležilo, tako upajo, 13 držav.
Likovna razstava na gradu v Škofji Loki
Tudi Škofja Loka ima svojo razstavno galerijo, in sicer zaenkrat na starem loškem gradu. Te dni razstavljajo v njej slikar Andrej Ajdič in kiparja Dragica Čadež-Lapajne in Tone Lapajne.
Likovna razstava v Piranu
V	mestni galeriji v Piranu v Slovenskem Primorju so 27. sept. 1.1. odprli razstavo del slikarjev Tince Stegovec in Leona Koporca.
Razstava gob v Ljubljani
Dne 26. sept. 1.1. so odprli na filozofski fakulteti v Ljubljani razstavo gob, ki jo je pripravila mikološka (gobarska sekcija) ljubljanskega Prir odoslovnega društva. Te vrste razstav prireja omenjeni odsek vsako jesen, ko je gobarska sezona na višku.
S tern v zvezi je na primer znani tednik “Time’ zapi- za odrasle po $1.50, za mladino sar in John Pintarič ter članici cbung, da sj[ sposodim pri njem sal 30. septembra 1966: Jugoslavija je napravila v zadnjih izpod 12 let pa po 75c. Kosilo bo,Mary Gubane in Mary Panchur,Listi denar pa mi je Vzelo zopet letih dolgo pot od totalitarstva. Večina Jugoslovanov more na razpolago od 11. ure dop. pajžena predsednika našega kluba. skoraj 20 minu, da sem ga spra-

pa je UT 1-4982.
France Sever
K 75-Sefniei požrtvcvalns žene in matere
svobodno potovati v zahodne države; predsednik Tito sam do 3 ure p0p. Nakaznice za ko-je ostro zvezal rok nekdaj tako strah vzbujajočemu apara- Sji0 so vsj u(jje že prejeli po polu tajne policije in režim daje javno pobudo za nekako go- 5^ drugi pa jih lahko dobe pri spodarsko in krajevno politično tekmovanje. Vendar ob- društevnih odbornikih ali pa na stoje še vedno nekatere meje liberalizaciji, kot je spoznal sam dan kosila pred vrati v o-Mihajlo Mihajlov... Njegova krivda je bila izjava, da Ju- bednico. Vendar društvo želi, da goslavija potrebuje dvostrankarski sistem, in predlog usta- Lj oskrbimo nakaznice za kosilo novitve neodvisnega lista “Svobodni glas”, ki naj bi delo-Ue vnaprej, da je mogoče vse bo-val v tej smeri. Mihajlov je pred sodiščem poudaril: Jaz ne Iije pripraviti, morem smatrati za socialistično diužbo tak red, kjer	y škofijskem Domu duhovnih
6 ali 7 odstotkov prebivalstva vse pravice, ostali pa nobe- va;j na Lak(; Shore bulvardu bo_ nih. Mihajlovo zahtevo po dvostrankarskem sistemu je so- do od 25 do 37. novembra du-dišče označilo za Trojanskega konja za obnovo kapitaliz- kovne vaje za sk)venske move ^
ma” . . .	...	fante iz Clevelanda in njegove
“1 ime ’ poudarja, da so se razmere^ v Jugoslaviji zel° bližnje in daljnje okolice. Vodil spremenile: Mihajlov ni dobil niti najvišje kazni, ki jo z^"jpbbog. misijonar Jan iz Toron-kon predvideva, in je še vedno na svobodi, med tem ko bi La Kdor se ge ni proglasil k ga pred leti, ce bi bil kaj takega izrekel, po končani sodni njim; naj kmalu stori. Prigla-razpravi nihče več ne videl. To je res dolga pot, če pomi-|se sprejeinajo po vseh sloven-slimo le na 12,000 slovenskih domobrancev, ki niso zagre- skjb župniščih; lahko se pa vsak šili nič drugega, kot da so se upjli komunističnemu nasilju, prjgiaSi tudi ali pri podpisane-pa so bili zato, ko so jih Angleži vrnili v titovsKO Jugosla-|mip odn pld g Zdravku Nova-vijo, brez vsakega sodnega postopka enostavno pomorjeni | ku tel; št KE	moja teb
in zmetani v množične grobove. Predno so jih rdeči rablji pomorili, so nad njimi divjali na vse načine in jim, nemočnim dokazovali svojo podivjanost in zverinstvo. Ne Tito ne Vidmar ne Kardelj ne Marinko ni vstal in dvignil glasu v obrambo humanosti in človeške dostojnosti, o katerih sedaj tako radi govore.
Od tedaj do danes je v tem pogledu Jugoslavija res napravila dolgo, dolgo pot. Toda vse kaže, da ta “liberali-. CLEVELAND, O. — Mrs. zacija”, kot to imenujejo radi zahodni poročevalci, jugo- |Trrances Kotnik, 6612 Bliss Ave., slovanske državne zgradbe ne krepi. Domače prebivalstvo praznuje jutri, 7. oktobra, 75-kot tujina sta prepričana, da je liberalizacija posledica ti0_ Letnico življenja. Dne 7. oktobra tranje slabitve komunistične diktature, od katere se doma je b-^a rojena ko^. j^ova_ skuša odmakniti vse, kar je kaj vredno in kai pošteno tni- kove druzjne v vasi Kamen vrh sli. Partijci si ne zaupajo več med seboj^drug drugega se prj Ambrusu na Dolenjskem. V boje, ko branijo svoje stolčke v vladajočem Novem raz- j Ameriko je prišla v februarju redu”. O nekdanji edinosti “ciljev in akcije” ni več veliko leta 1912, 12. aprila 1913 se je sledi.	.	,, poročila z Andrejem Kotnikom
1 ako stanje je privedlo britanski dnevnik Times v |ki je bil rojen 26. novembra 1890 Londonu do prepričanja, da Jugoslaviji resno grozi nevai-J v vasj yrb! župnija Stari trg pri nost razpada. V uvodniku 2o. septembra letos je zapisal, da jLožu. Sin Andrej jima je umrl zadnji dogodki vodijo Jugoslavijo v razpad. Zahteve prof. ko£ 0j;rok) živita Pa hčeri Fran-Mihajlova gredo po mnenju pisca uvodnika Timesa predaleč; to bi bilo za “Jugoslavijo razkošje, ki si ga ne more pri-voščiti .
Ooozarjajoč na nacionalno vprašanje, ki postaja bolj in bol/ pereče, trdi “Times”, da sta Slovenija in Hrvatska zahtevali nedavno celo decentralizacijo vojske, ki je “glavni element ohranjevanja Jugoslavije”.
Zaostritev nacionalnih sporov, ki jo je sprožila odstavitev Rankoviča, postaja posebno nevarna, ker je Komunistična partija, ki je dejansko predstavljala doslej najmočnejšo notranjo vez Jugoslavije, v notranjem razsulu. Komunistična partija je bila notranje enotna tako v ciljih kot akcijah, dokler se je borila za oblast in dokler se je bala, da ji kdo to le še utegne strgati iz rok. Ko je ta nevarnost prešla, so se pojavila nesoglasja, ki so preje tičala globoko pod oovršino.
Tito je v sporu s Stalinom poudarjal neodvisnost posameznih komunističnih partij in nemara nehote začel jadrati v “nacionalni” komunizem, seveda v jugoslovanski jezer.
Na mrtvaškem odru je bila prav pokoncb ker je že tudi trdno
tisti dan, ko je bila klubova seja. Po seji smo šli skupno v pogrebni zavod, se poslovili od pokojni ce in ji izkazali zadnjo čast. O hranimo vse naše umrle člane in članice v lepem spominu. Prizadetim naše sožalje!
spal. Ko sem mu razložil položaj, mi je hitro posodil denar in jaz hitim nazaj v bolnišnico. Ko pridem tja, takoj vidim, da je nekaj narobe. Otroci so gledali vame z velikimi očmi in pričakovali, da jim ozdravim mater,
Na zadnji klubovi seji je bilo kakor da bi bil jaz Bog sam. sklenjeno, da se na prihodnjo se- Doktor je rekel, da je že prepoz-jo, 11. oktobra, povabi Mr. Johna no jn da ne more več operirati.
Razstave so dobro obiskane. — Razstavljenih je bilo 148 vrst užitnih in strupenih gob, ki so jih člani nabrali od Umaga v Istri na jugu Slovenije do Maribora na njenem severu. Na razstavi je vsak lahko dobil za mal denar tudi strokovne knjige o gobah.
Dobra letina domačega kostanja na Gorenjskem Če so poročila ljubljanskih listov zanesljiva, potfem imajo letos na Gorenjskem dobro letino za domači kostanj. Letos je tudi bolj debel, kot pa je bil lani. (Mimogrede naj omenim, da sem te dni opazil letošnji kostanj že tudi po tukajšnjih trgovinah v naši senklerski slovenski naselbini, in sicer sem videl napise s ceno 39 centov za funt. V trgovino pa nisem stopil, da bi zvedel, odkod so ga dobili. V clevelandski okolici ni kakih nasadov užitnega kostanja.)
železobetonski most čez potok Stražnico
Kot piše ljubljanski list, bo dograjen v oktobru 1.1.. železobetonski most čez potok Stražnico (Trstenik na Gorenjskem). Doslej je bil most samo lesen, ki je pa kot tak že opravil svoje. Za novi most so prispevali sredstva krajevna skupnost, nekaj vaščani (zlasti gradbeni materi-jal) in po Gozdno gospodarstvo Kranj, obrat Preddvor.
ne morem zahvaliti, samo z mo-1 svetokriškimi farani vzorna slo-
litvijo.
Bog vas blagoslovi!
Fr. Francis Rebol, M.M. 1217 Addison Rd. Cleveland, Ohio 44103 (Catholic Mission Yuanli, Taiwan Free China)
De Vito, da bi nam po seji predvajal filme, posnete v Jugoslaviji, drugod po Evropi in Ameriki. Ima res lepe filme in nam je obljubil, da nam jih bo pokazal.
Bo brez dvoma zanimivo.
Pridite torej vsi na prihodnjo sejo, 11. oktobra, in pripeljite s seboj tudi znance, ki še niso čla- [ q £ ni Kluba, da se vanj vpišejo. Na seji bodo prebrani 3-mesečni računi.
Na svidenje!
M. Debevec, taj.
ces, por. Glavic, v Floridi, in Mary, por. Kuhel, na Broadview, Seven Hills, Ohio.
Že v petem letu zakona je možu in očetu tovarniški stroj odrezal roko, napadale so ga bolezni in 23. maja 1947 je umrl. Preko 30 let je Mrs. Kotnik s tovarniškim delom sama vzdrževala družino in morala skrbeti za vse. Vsa ta leta je zvesta naročnica Ameriške Domovine. Iskreno ji čestitamo in želimo še mnogo srečnih in veselih let življenja!
A. D.
— V Združenih državah je 28,300 milj plovnih rek, voda in
Mati je umirala. Brž jo krstim v periculo mortis. Samo enkrat je še odprla oči in me pogledala in rekla: “Skrbi za moje otroke!” — Kaj sem hotel! Kako morate vi reči ne umirajoči materi? Čeprav je bila to zame velika odgovornost, sem ji rekel
ga, čeprav je fara močno mednarodna, ko ima poleg Slovencev tudi Hrvate, Slovake in celo Nemce ter Italijane. “Med brid-geportskimi Slovenci,” tako je rekel, “ni nobene veri sovražne organizacije in je nikoli ni bilo, tudi nobenega spora ali nesoglasja ni.”
Prevzvišeni je bil tega zelo vesel, in ko je na pozdrav odgovoril, je zlasti poudarjal, naj Slo-! venci še naprej lepo skupaj dr-
Paterson, N.J.
sem prej vedel!” je vzkliknil g. j da bodo tako slovenstvo laže o-dr. Andrej Farkaš, slovenski, hranili.
^ 'PegašiiSf ¥ Mg®p§r!!sJ
“Da tega ni- žijo in se medsebojno podpirajo,
Najbolj žalostna vožnja je bila zame, ko sem peljal pet otrok in njihovo mrtvo mater nazaj na dom. Otroke sem dal njihovim sorodnikom, po dva in dva in enega. Čeprav so tudi ti revni in imajo veliko svojih otrok, so jih vzeli k sebi, in jim sedaj pomagam po svojih močeh. Toda ti otroci ne morejo nikdar nič postati, če ne bodo imeli šole. Zato jim hočem pomagati z njo, vsaj do višje šole bi jih rad spravil. Vsaj to pomoč jim moram dati, ker sem obljubil njihovi umirajoči materi. Z božjo in vašo pomočjo bomo vse naredili. Imam še veliko sličnih primerov, toda ta je najbolj žalosten.
Dragi prijatelji misijonov
CLEVELAND, O. — Ne morem dobiti prave besede, da se vam zahvalim za vso vašo pomoč. Nekaterim sem se lahko o-sebno zahvalil, večini pa se nisem mogel, zato se jim sedaj prisrčno zahvalim po Ameriški Domovini.
Misijonar mora biti včasih oče, mati, brat in sestra, doktor in učitelj svojim ljudem ne samo v dušnem oziru, ampak tudi
v realnern. To pa^more postati i	oktobra se vrnem na
samo z vašo pomočjo. On je ka- F0rm0Z0) kjer sem biJ ge jg jeb kor vojak na bojnem polju. Če Predno odidem) se vam vsem ne dobi pomoči, orožja in vsega, prav prjsr£no zahvalim za vaše česar potrebuje, je sam v smrt-1 mobtvej denarno pomoč, za oble-ni nevarnosti ■ tako tudi miši- ke, za zdravjja za čevlje, za jonar v misijonu. Kakor gre vo-Lnamkei za božične karte in jak v vašem imenu na bojno po- spjob za vso dobrosrčnost. Pose-Ije, tako gre tudi misijonar v va- bej se zabvalim duhovnikom fa-,sem imenu med pogane. Brez re gv Vjcja jn tistim očetom in vas ne vojak ne misijonar nima materam; in fantom dekletom, moči. Zato se vam prav toplo k^ so mj pomagaJi zaviti vsa ta zahvaljujem za vso vašo naklo- vaga vejika darila, najbolj pa g. njenost, ki ste jo skazovali meni janezu Kočevarju ml. z Addison pri mojem misijonskem delu. ceste
Rad bi vam opisal nek dogodek jih lahko napišem cel čašo-j Še enkrat prav lepa vam hva-pis, celo knjigo, če bi bilo pro-j la! Bodite prepričani, da molimo
župnik v Bridgeportu, Conn., ko je zvedel, da misli ljubljanski g. nadškof obiskati Ameriko. “Bi bil pripravil otroke za birmo. Kako lepo bi bilo, če bi jih birmal slovenski škof! Tako smo pa imeli birmo pred dobrim mesecem.”
Kljub temu je bilo v Bridgeportu lepo. Prevzvišeni se je vrnil v svetokriško župnišče v soboto zvečer iz Washingtona. V nedeljo je najprej prisostvoval prekmurski maši, nato pa mladinski, med katero je imel nago-|le
vor v zelo lepi. angleščini. Ob pol enajstih je imel slovensko peto sv. mašo. Iz župnišča se je raz-
vimi vitezi, narodnimi nošami, številnimi duhovniki in mon-signorji. Ko je g. nadškof vstopil v nabito polno cerkev, je s kora mogočno zadonela njegova pesem “Zgodnja Danica”, ki jo je prav za to priložnost z moškega zbora transponirala Mrs. Joana Birsa iz Denver ja, Colo. Pri oltarju sta prevzvišenemu stregla njegov spremljevalec g. župnik Darko Slapšak in g. Lojze Hribšek, prof. iz Green-wicha, Conn.
Nad vse pazljivo so verniki poslušali nadškofovo pridigo, ko jim je govoril o potrpežljivosti in vdanosti v voljo božjo ter, kako je dobri Bog s trpljenjem, ki ga je slovenskemu narodu poslal, mu hotel in dejansko storil le dobro. Med slovenske pesmi med sv. mašo je pevski zbor vključil tudi hrvaško “Kraljice Hrvata” in eno slovaško v slovenskem prevodu.
Po maši je bil v dvorani sprejem, na katerem je prevzvišene-
stora, kako mora postati misijo-, in bomo molili za vas in vaše, da nar oče in mati itd., svojim lju- vam in vašim Bog podeli zdrav- ga pozdravil g. Stanko Mali, ki dem.	je in veselje. Z drugim se vam je zlasti poudaril, da vlada med
la ksneerl v Iffwauke®
Nato je bila vsakemu dana priložnost, da je lahko g. nadškofu segel v roko in se z n jinx kaj pogovoril. V marsikaterem očesu sem videl solzo, ko se je poslavljal od p r e v z višenega’ Dva tu rojena fantiča sta mi vsa iz sebe pravila: “Pomislite: g. nadškof so naju povabili V Ljubljano in rekli, da morava priti tudi njih obiskat! Če bodo ata in mama za to, bova zareS šla.”
Le prehitro je minil čas. Ljud' bi še in še radi govorili z g-
nadškofom, pa je prevzvišeneg3 g. dr. A. Farkaš že vabil na ka' silo v župnišče, kamor so bili p°'
vil v svetokriško cerkev dolg vabljeni poleg slovenskih duhov-sprevod z ministranti, Kolumbo- nikov še številni sosednji župni'
'ki in monsignorji, ki so g. nad'
škofu čestitali k rojstnemu dne' vu, katerega je slavil tri dni prej, ter ga vabili, naj še prid6 v Ameriko.
Popoldne je g. nadškof odp°' to val v New York.
Rev. dr. Franc Blatnik, SD^‘
Milwaukee, Wis. — V nedelji’ 9. oktobra, ob 3.30 bo v gornj1 dvorani “Knights of Pythias” ^ National Ave. zanimiv slovens15 ko n c e r t sopranistke DoloreS
Ivanchich in svetovnoznaneg3 basista, člana ljubljanske op®1'6 Ladka Korošca. Na sporedu bo do slovenske umetne in narodn6 pesmi ter operne arije.
Na ta umetniški koncert s° pranistke Dolores Ivanchich i3
basista Korošca Ladka ste prijateljsko vabljeni. Na svid® nje v nedeljo, 9. oktobra, ob 3-^, na koncertu v gornji dvom “Knights of Pythias”.
Vsi dobrodošli!
h. G- '
AMERIŠKA DOMOVINA,
■nee
toned Krefti Thwediqi m f°r the JnfvsSCfi h» Wbeoaali
Tedenek« prilog«^
** Slovenc« r Wisconsin^
fl-ti b-ojKLtmnnnrc
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
I
Address
Conuniudeatleaa
OBZOR PUBLISEBNG COMPANY Marica R. Start, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wts. Tel. Mitchell 5-437*
tmmrroTrrrjnnnnrirb
velik dan! Saj je to res velik dogodek.

M ilwauski zapiski
Milwaukee, ws. — obi-
VM Sem '^'rs' ®IaIrd- Nahaja se j I- Sinai bolnišnici že več dni. ^ e a je srčni napad in se je mo-nanagloma podati v bolniš-jvj °’ ^čuti se že precej dobro sVa'° ^°^re v°Ije- Prav prijetno p Pokramljala o tem in onem. ^govor je nanesel tudi na Slo-Se"nce v Milwaukeeju. Pri tem Vjtj*e razgovorila. Začela je pra-P koliko ljudi je poznala, pa je 2e Vsi odšli v večnost. Naštela j. CeIo vrsto ljudi, ki sem jih tu-^.az Poznal. Nič čudno, da na-Ja taka praznina. Sama je pri-^ leti. Rekla je
staatr
v, iaKa prazninat Sama: je pri-V1S1. kakimi 45 leti. Rekla je, kje ° .^ru§ narod je sedaj tam, LTe Prei Lilo vse slovensko. v_ ^oretno več govoriti o slo-le g ern predelu- mesta, ampak k- e ° Slovencih posameznikih, Ldir* Raztreseni po vsem mestu.
tak^°fkrat’ ko se še najdejo, je ijj vaL kadar je kaka prireditev
to je bolj redko. Postaja
kar sem že večkrat slišal:
^kine so ¥a!e oči!
rabite očala—
°krhite g© z zaupanjem °a zanesljivo tvrdko z 5 ^°^oletno izkušnjo
®tOBE OPTiCAL GO.
e!efon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4? WU.
manj in ni nadomestka. Otroci Slovencev, ki so tu rojeni, niso več Slovenci, ampak Amerikan-ci. In to hočejo dokazati s tem, da čim manj govorijo slovensko. Včasih se mi zdi, da jih je sram, da so starši Slovenci in ne Ame-rikanci. Kako poživiti slovensko zavest in slovenskega duha? To je vprašanje, ki skrbi marsikaterega dobrega Slovenca. Asimilacija je moloh, ki požira svoje žrtve na veliko. Za en čas lahko ustavlja, toda le z žrtvami.
•
Zadnjo nedeljo, 2. oktobra, je društvo Triglav imelo svoj redni letni, občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov. Najprej so ugotovili, sklepčnost, nato je bilo jiranje zapisnika lanskega rednega občnega zbora. Zapisnik je bil v celoti sprejet. Iz zapisnika smo razbrali, da je društvo imelo 5 sej,' 4 redne sestanke, eno igro in 6 veselic. Društvo ima 71 rednih članov in 6 podpornih. Razlika med enimi in drugimi je v tem, da redni člani plačajo še pristopnino, ki je 100 dolarjev in jo člani lahko plačajo v petih letih, podporni člani pa plačajo samo članarino, ki je 10 dolarjev za družino in 5 dolarjev za posameznika. Tajnik, ki je dal to poročilo, je nekako obžaloval, da od sedaj naprej ne bo mogoče več tako rabiti dvorano kot v preteklosti, ker se je fara sv. Janeza preselila. Mislim, da ne bi smelo biti malodušja. Fara sv. Janeza se je preselila kot taka, to je, slovenska fara sv. Janeza, kar je tudi nadškof potrdil s svojim pismom, ko je premestil faro sv. Janeza. Torej
zavisi od Slovencev in društev, ali bo fara lahko še nosila slovenski obraz ali ne. Tukaj veljata pogum in dobra volja.
Blagajniško poročilo je bilo zelo izčrpno. Iz njega je razvidno, da ima društvo v blagajni $1,246.58. Lep uspeh poslovanja društva v preteklem letu. To kaže na pridnost in požrtovalnost članov. Tega ne bi bilo, če jim društvo ne bi bilo pri srcu. Dvajset dolarjev, ki so jih zbrali na proslavi Spominskega dneva, so člani namenili za bolnike. Vsota $413.07 je namenjena za spominsko kapelico, ki jo društvo namerava postaviti v parku prihodnje leto.
Mojo pozornost je posebno zbudil takoimenovani “pivski sklad”, ki ga je vodil predsednik. Ta denar je bil zbran, ko so si fantje in dekleta zaželeli nekoliko okrepčila po kaki balincar-ski igri. Iz dobička so potem pokrili manjše stroške, ki so bili združeni s čiščenjem in. popravljanjem. Ni bilo treba nadlegovati blagajnika.
Gospodar parka je podal svoje poročilo zelo jedrnato, kakor samo on zna. Poudaril je, da je bilo opravljenega veliko dela. Škoda je le, da ni dovolj delavcev. Celo zračunal je, koliko delavnih ur bi to zneslo, če bi to delali poklicni delavci. Opravljenih je bilo 659 delovnih ur. Zgledi vlečejo!
Dramski referent je podal izčrpen referat o raznih prireditvah, ki jih je društvo pripravilo med letom. Malo je potožil, da nas skrb za park preveč zavzame in potem nimamo dovolj časa za kulturna prizadevanja, ki naj bi jih društvo kazalo, saj že v svojem imenu nosi to oznako. Zelo je tožil, da ni dovolj zanimanja za slovenski jezik. Morali bi se bolj potruditi, da ga ohra-
njamo in naučimo naše otroke.
Oba športna referenta sta podala opis Športnega dneva, ki se je vršil dne 21. avgusta tega leta. Dekleta so zmagala, fantje so pa zgubili. Tekmovali so s čikaški-mi društvi. Nekdo je hudomušno pripomnil, da se referentu za dekleta da razrešnica, ne pa za fante, ker so fantje pri svoji tekmi zgubili. Tukaj sem prvikrat slišal o igri, ki ji pravijo obroč-kanje. Povedali so mi, da je to metanje posebne vrste obroča in kadar obroč pade na tla, se šteje v slabo tisti stranki, ki bi ga morala ujeti. Tako, vedno se u-čimo.
Zanimivo je bilo predsednikovo poročilo. Obsegalo je zahvalo članom za sodelovanje in dobro voljo. Želel je, da bi dobili nekaj novih članov. Naj se dosedanji člani potrudijo, da jih dobimo. Polagal je na srca skrb za mladino. Pripeljimo jo ^ seboj v park, kadar spet pridemo sami. Le če bo mladina večkrat prišla, bo znala ceniti park in ga vzljubila. Člane je prosil, da naj tudi sami večkrat pridejo. Park je bil s tem namenom kupljen, da se ga poslužujemo.
Predsednik je predlagal, naj bi člani dodali nekaj novih določil k točki 6 pravilnika za društvo Triglav z ozirom na hišice, ki jih posamezniki z odobrenjem društva postavljajo v parku. Doda naj se sledeče: Prostor, kjer stojijo hišice, pripada društvu. Vsakdo ima prost prehod med hišicami. Vsakdo, ki ima hišico, mora plačati davek blagajniku do meseca februarja. Hišica sama je privatna lastnina in jo mora gospodar držati v redu. V slučaju, da gospodar opusti hišico, ta postane društvena lastnina, seveda proti odškodnini. Le dva člana lahko postavita hišico skupaj, ker oblast zahteva, da mora stati na pol akra zemlje, ki jih posameznik nima. Društvo je ta dodatek k pravilom odobrilo.
Predsednik je tudi predlagal, da društvo napravi svoj koledar prireditev za prihodnje leto. O tem bomo poročali, ko bo prišel čas za to. Prva prireditev, ki pride na vrsto, bo martinovanje, ki se bo vršilo 13. novembra v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti.’
Vprašanje je bilo tudi glede e-lektrike: Ali naj se napelje ali ne. Po kratki debati so se člani odločili, da ne. Je združeno prevelikimi stroški.
Nadzorni odbor je podal raz-rešnico in po kratki pavzi je bila volitev novega odbora. Predlagan je bil stari odbor, ki je tudi sprejel v celoti vodstvo društva še za eno leto. V odboru so: Franjo Mejač, predsednik; John Rifelj, podpreds.; Limoni Janez, tajnik; Frank Mernik, blagajnik; Jože Ornik, gospodar Parka; Karel Dovnik, pomočnik gospodarja; Vladimir Kralj, dramski referent; Franjo Rozina, njegov pomočnik; p e v o v odja Ernest Majhenich; Dari Strmšek, športni referent za dekleta; Ivan Bambič, športni referent za fante; Loni Limoni, Justi Vesel in Minka Mejač, kuharice; nadzorni odbor: Frank Mencak, Toni Strmšek, Rezi Kotar. Razsodišče: Miha Mejač, Jakus Ivan in Smolič Jože. Prostor za balincanje ureja in nadzoruje Ivan Jakus’. P. Klavdij Okorn, župnik fare sv. Janeza, je duhovni vodja in dopisnik za Ameriško Domovino v zadevah društvenega življenja.
Ob zaključku je duhovni vodja še poudaril, da naj isti duh, ki je danes prevladoval pri občnem zboru, ostane še naprej in vodi društvene člane k še večji povezanosti in vodi društvo k vedno večjim uspehom. Opomba, da smo se s starostjo nekoliko omilili, je naletela na priznanje.
f; (ifnxn'io
V petek, 23. septembra, je fara sv. Janeza dobila dokončno dovoljenje, da sme zidati , po načrtih, ki so bili predčasno predloženi komisiji za zgradbe. Veselje je zavladalo v srcih faranov sv. Janeza. Končno je sen dolgih let uresničen. V cerkvenem o-znanilu za 2. oktober je župnik zapisal: V nedeljo, 9. oktobra, popoldne ob pol treh bomo zasadili prvo lopato za novega sv. Janeza. Vsi farani so k tej slovesnosti vljudno vabljeni. To je zares dan, ki ga je naredil Gospod. Bodimo hvaležni Bogu in Mariji, da smo smeli dočakati ta
Ulili g trip
Grandparents will love every breathless word about it. There s no better way than bong Distance to keep close to family and friends you don't see often enough. And it's so economical now. Long Distance is the next best thing to being there.
Every Day is Bargain Day for Long Distance!
After 8:00 p.m. every day and all day Sunday -you can call anywhere within Wisconsin for.... Hr O V After 8:00 p.m. every day and all day Sunday or less you can call anywhere within the continental
After 8:00 p.m. every day and all day Sunday orl9SS enjoy a “'Family Visit" station call to anywhere in ^
Wisconsin and talk 10 minutes for.....................
(and each added 2 minutes for the price of 1).
*3 minute station call, plus tax.
or less plus tax
WisconsinTelephone Company
Part of the Nationwide Bell System
Politična ozadje ruske pomoči Sev. Vietnamu
CLEVELAND, O. — Moskva že par let podpira vlado v Ha-noiu, ni pa nikoli obešala svoje pomoči na veliki zvon, le tupa-tam se je hvalila z njo. Sedaj je spremenila svojo taktiko. Za podpis zadnje pogodbe o pomoči je pripravila v Kremlju posebno slovesnost, ki jo je časopisje na široko opisalo. O vsebini pogodb ni bilo dosti povedanega. Diplomat j e mislijo, da bi podpore utegnile znašati skupaj nad pol bilijona dolarjev, tak je bil namreč znesek lanskih podpor. Moskva je tudi pripravljena, da pošilja del svoje pomoči z letali, ako bodo kitajski tovariši dovolili ruskim letalom, da letajo preko kitajske zemlje.
Moskvi je te vrste propaganda trenutno zelo potrebna, ne samo zato, da bi pokazala vsem komunističnim strankam po svetu, kako ona z dejstvi pomaga juž-novietnamski Osvobodilni fron ti, dočim v Peipingu uganjajo nemaren cirkus s kulturno revolucijo. Glavni ruski komunisti namreč ravno sedaj pridno obletavajo vodstva vseh večjih komunističnih strank in jih skušajo pridobiti za javne proteste proti notranji in zunanji politi-d kitajskih tovarišev. Brežnjev je na primer zadnjič obromal Balkan in srednjo Evropo.
Njihova taktika je že rodila uspeh:	kitajski komunisti so
zmeraj bolj osamljeni tudi v komunističnem svetu. S tem odpade glavna ovira za skupen nastop proti politiki tovariša Mao. Skupen nastop, zvezan z obsodbo politike kitajskega komunizma je glavni cilj sedanje ruske politike. So ga v Kremlju že par kr at poskusili doseči kar naravnost na komunističnih kongresih, pa jim je to spodletelo. Sedaj hočejo doseči isto po ovinkih. Pot bo nekaj daljša, zato pa zanesljivejša, tako misli in upa sedanje rusko kolektivno partij-
no se jim je sploh mogel kdo približati.
— Irski krompir so prinesli tja iz Severne Karoline.
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Zaposleni moški, samski, išče 2 neopremljeni sobi in kuhinjo v svetovidski okolici. Pokličite 361-4270 od 5. pop. do 8. zvečer. ___________________(191)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 200 St.
.	(194)
V najem
5 sob, 3 spalnice, velika kuhinja, pri Grovewood, zgoraj, blizu šol in, transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5. uri 531-6129.	(x)
Ženitna ponudba
Mlad, priden in značajen slovenski Kanadčan bi se rad spoznal s poštenim slovenskim dekletom v Združenih državah. Le resne pismene ponudbe poslati na upravo listo pod značko ;Nov dom”. Tajnost zajamčena.
'	(195)
Hiša naprodaj
Dvodružinska Duplex hiša, 6-6, je naprodaj na 1028 E. 74 St. Kličite 361-2504.	—(195
sko vodstvo.
POD POLICIJSKIM VARSTVOM — Ko je napetost v Chicagu zaradi črnih pohodov bela naselja tako narasla, da je obstojala nevarnost hudih pobojev, je policija zaščitila sprevode zagovornikov, civilnih pravic. Na sliki vidimo sprevod, ki ga ria obeh straneh varujejo policaji.
Papež Pavel VI. ponovil poziv za mir v Vietnamu
VATIKAN. — Sv. oče je imel na obletnico svoje poti v Združene narode sv. mašo na prostem pred baziliko sv. Petra, ki ji je prisostvovalo okoli 100,000 ljudi. Sv. maša je bila v okviru molitve za mir, ki je sicer molitveni cilj celega tega meseca.
Sv. oče je v govoru pozval znova vse prizadete, naj obnove mir v Vietnamu potom razgovorov. Dejal je, da bo molil “za mir, posebno za mir na Daljnem vzhodu, za mir, ki bo jamčil svobodo in blagostanje ljudstvom teh dežel, za mir, ki ne bo vzpostavljen z zvijačnostjo ali silo, ampak potom razgovorov s častjo in človečnostjo”.
Maov zastopnik zapustil sejo Rdečega križa
ŽENEVA, šv. — Wang Ming, pomožni tajnik Rdečega križa v Peipingu, je na seji izvršnega odbora Zveze Rdečih križev protestiral proti navzočnosti zastopstva južnovietnamskega Rdečega križa in obdolžil Zvezo, da se je podala ameriškemu pritisku, ko je povabila na sejo zastopnika Saigona.
Po tem protestu je kitajsko zastopstvo zapustilo sejo. Zastopnik ameriškega Rdečega križa je upal, da se bo mogel privatno sestati z zastopnikom kitajskega Rdečega križa in posredovati za ameriške ujetnike v Vietnamu. Seveda 'iz vsega ni bilo nič, ker so Kitajci enostavno odšli, pred-
Ženske dobijo delo
Soba v najem
Oddam sobo zaposleni ženski, blizu 5 Points. Kličite 541-7070.
(193)
Posestvo v Avstriji naprodaj
Nekaj nad 2 hektara fine rodovitne zemlje, lepa zidana hiša, 4 milje od sredine Gradca, za samo $18,000. Viktor Dečman, 6124 Glass Ave. Cleveland, O. 44103.	—(6,7,14 okt)
V najem
Oddam 3 sobe spodaj, 3 zgoraj, proti ugodni najemnini. Vprašati na 1060 E. 61 St. —(195)
Naprodaj
Pri Painesvillu, blizu ceste 20, zelo privlačen in čist bungalov, 2 spalnici spodaj, 2 zgoraj, sonč-. soba, vebka moderna kuhinja, polna klet, dvojna garaža, sušilnica, več posebnosti, 3 akre dobre zemlje, tlakovana cesta. Cena zelo ugodna. Se tudi zamenja za 2-družinsko hišo v Euclidu.
Blizu Grovewood Ave. 2-dru-žinska hiša, 5-5, dvojna garaža, zelo dobrem stanju. Cena nizka.
V fari sv. Jožefa, 2-družinska, zunaj in znotraj zelo čista hiša,
5-	5, dvojna garaža, lep lot. Lastnik vpraša za $17,500,
Na E. 76 St. od St. Clairja
6-	sobha enodružinska hiša, preproge, vse v odličnem stanju. Oglejte si jo in dajte ponudbo.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	IV 1-9980
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-
nica nagrobnih spomenikov
15425 Waterloo Rd.	TV 1-2237
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
J J	(x) |
Naprodaj
Pohištvo in gospodinjska oprema naprodaj po zmerni ceni na 1140 E. 67 St. zgoraj, spredaj, v soboto 8. okt. od 9:30 zj. do 6 pop. Kličite 942-6150.
-(193)
Hiša v najem
Enodružinska, 5-sobna, kopalnica, plinski furnez, samo odraslim brez otrok. Vprašajte na 6224 Carl Ave. spodaj, zadaj.
—(193)
Mara Husova:
Živa plamenica
Zala je prišla v urad in začela z delom. Nič prav zbrana ni bila.
Njene misli soj uhajale drugam.
Pred dnevi je prejela pismo znanca časnikarja, ki jo je prosil, naj napiše včasih kak članek za njegov list. “Imamo ženski kotiček”, ji je pisal. “Ali bi ne napisali kaj o- ondotnih ljudeh in njih šegah? Za naše ljudi bi bilo to novo in zanimivo.” Zala se ni mogla odločiti.
“Bi, ali ne bd? Takile nedolžni članki in opisi niso umetnost. Ne pregrešim se, če se jih lotim.”
Že za najmlajših let je Zala pisala pesmi. Skrivaj seveda. Opevala je domače loge, brin in burjo. Cvetoče, češnje na pomlad in s pisanim, bogastvom obložene trte na jesen. Nerodne so tim, gospodična, mi kar povej-
svoj poseben svet. Bil je njeno pribežališče, iz puste vsakdanjosti, počitek po zunanjih in notranjih pretresih, svet bolečin in dvomov. Z divjo ljubosumnostjo je skrivala v sebi ta svet. Le red-kokdo ga je v izbranem trenutku zaslutil.
“Bom pa le začela”, se je odločila Zala in še tisti večer napisala članek. Potem si je izdelala načrt, po katerem je razdelila gradivo.
“Tako!” se je zadovoljno oddahnila, ko je kasno v noč končala svoje delo. “Zdaj imam še nekaj poleg poklicne dolgočasnosti.”
*
Drugi dan je prišla na obisk gospodična Zajčeva. “Če vas mo-
bile njene peemi, da Bog pomagaj. Sila čustva se ni dala vkleniti v stopice in rime. Ko so ji pozneje v tihih večernih urah prihajale v spomin, se jim je prisrčno smejala. Z grenkostjo pa se je spominjala slavospeva, ki ga je morala skovati na čast prijateljici srvoje tete, zaslužni narodni dami.. Ko je na slavju ta svoj spev prebrala, so slavi-telji besneli od navdušenja, Zalo pa je bilo sram vseh praznih in zlaganih kitic, tako sram, da je ušla in jokala od jeze: “O Bog, moj Bog, nikoli več, nikdar več ne primem za pero.”
Zala je trdno držala besedo. Celih šest let ni napisala vrstice, čeprav so ji v duši vstajale popolnoma svojske podobe in se zgoščale z vtisi in doživetji v čudežen svet. V samotnih večerih se je prepuščala perutim domišljije, ki ni poznala ne zaprek ne meja. Tako si je ustvarila
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CARPENTERS Garage Bldg. Crews. Must be exp. This Co. is in business over 35 yrs. Steady work. Call 521-3010 betw. 1-2 p.m. Ask for Mr. Korinek.
(192)
te!” se je opravičevala dobrodušna učiteljica.
“Nič me ne motite! Sedite, se bova kaj pomenili”, jo je ljubeznivo povabila Zala.
“Ne zamerite mi, gospodična Zala! Jaz sem že dve leti v tem
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK Live in. Like children. Own rm. facing Forest. Preserve, bath, TV. Foreigners welcome. NA 5-6115
(193)
MALE HELP
WOOD MACHINE CARVERS Experienced or we will teach. Top wages.	CA 6-0393
(196)
BINDERY FOREMAN Nights. Must be familiar with Baum Folders and Rosback Stitcher.
MR. SHELDON	467-5010
(196)
PHOTOSTAT OPERATOR Some exp. preferred. To work in leading loop art and photography studio. Call	AN 3-0633
(192)
CAR HIKERS
O’Hare Airport, Valet Parking, full time, 3 shifts avail. Good [tips.
Call 68S-7568 James Chapman
(193)
Male & FEMALE HELP
Villa Moderne Restaurant,
111 Skokie Blvd., Northbrook, 111. Waitress for breakfast, lunch and dinner. Also Bus Boys and Dishwashers. Contact Mr. Whitney VE 5-3355	BR 3-4626
(194)
FEMALE HELP
DRAPERY FINISHERS Experienced. Musit be able to iron, pleat, fold and hand sew.
1260 W. 103rd St.	233-5554
(193)
CASHIERS
4 to 12 shift, salary $75 to start. Uniforms free. Apply Airport Parking Co., Valet Service, O’Hare Airport, Tony Govemale. 686-7568
(193)
WOODWORKERS—We need Sawyers, Routers, Shapers, Assemblers, Sanders and Drill Press. Opers. Exp’d. or we will teach. Exc. oppty. Top starting wages, Hosp., all benefits. ACCURATE BOX CORP., 1213 N. Wells, Call MI 2-3262 (2nd fl. office)	(196)
WOODV/ORKERS — Well est. mfg. firm has openings for men exp. in woodworking. Positions have oppty. to advance within the co. All co. benf. METALCRAFT CORP. 2500 V/ Roosevelt, Chicago, 666-8108.
(196)
mestu in bolje poznam ljudi in razmere.”
Zalo je presenetil čudni uvod in že je hotela nekaj ziniti.
“Opravljajo vas na vsa usta, draga gospodična.”
“To vas je pripeljalo k meni?” “Počakajte!” jo je odločno ustavila Zajčeva. “Vem tudi, zakaj. Lepi ste, odločni in preveč pametni.”
Zala jo je pogledala s sumnjo v očeh. “No, lepi, mladi in pametni ste tudi vi!”
“Nikar se ne posmehujte! Vem, kaj sem! Nisem prišla opominjati ali celo pridigat.”
“Bi tudi nič ne zaleglo”, je zavrnila Zala hladno.
“To vem.”
“Pa?”
“Imajo vas v zobeh zastran inženirja Kovača; drugi pravijo, da imate zveze z vašim mladim pripravnikom.”
“Neumnost!”
“Vem, da je neumnost; še več, navadna zloba in zavist je. Vi pa ste preveč pošteni in odkriti. Saj ni nič, če ste šli nekajkrat na sprehod s Kovačem; toda šli ste ob belem dnevu in vsi so vas videli.”
“In kaj zato?” je Zala nestrpno pričakovala konca.
“Hotela sem vam povedati le to, gospodična Zala, da preve-hka iskrenost ni nobena krepost. Vi ste prišli iz velikega mesta, tu pa je podeželsko gnezdo, kjer razen obiranja ljudi ni druge zabave.”
“Razumem, gospodična.”
“Rada vas imam, zato, prosim, ne zamerite!”
“Prav lepa vam hvala! Jaz pa vam moram povedati to: Že tako imamo malo duševne svobode; če bi dovolili, da nam še to malo, kar imamo, vklenejo razni jeziki ter razna, zelo redkokdaj dobrohotna mišljenja in nami-gavanja, bi bili. veliki reveži.” “Popolnoma, prav. Vesela sem, da ste nad tistimi ‘rekla in rekel’. Pripominjam pa, da je tisti ‘rekel in rekla’ v našem mestu zelo nevarna zadeva. Zato vse kolikor mogoče skrivajte. Težko se boste naučili te modrosti. Preponosni ste, vem, ali vsaj deloma ;si jo prisvojite”, je prosila učiteljica.
“Poskusila bom, obljubim pa ne!”
“Saj veste, da smo^ dekleta, ki služimo kruh v tujih krajih, izročene na milost in nemilost življenju, ki je tako trdo.”:
“In ljudski zlobi.”
“Tej še posebno.”
“Zdaj pa naj bo konec modrovanja, gospodična Pavla! Kavo skuham.”
“Ali naj kaj pomagam?” “Hvala, bo takoj gotova!”
Zala je prinesla kavo in lončke.
“Nalijte si, gospodična!”
“Oh, prosim, recite mi kar Pavla!”
“Res?” se je razveselila Zala. “Če me le malo radi imate.”
“Hvala, jaz pa sem za vas le Zala.”
Novi prijateljici sta si veselo stisnili desnici.
“Velja!”
“Zdaj še nekaj, Pavla. Kovaču sem obljubila, da pojdem z njim na veselico; hočeš z menoj?” “Prav rada, ali tudi jaz sem obljubila Trčku, da pojdem z njegovo družbo.”
“Trčku?” se je zavzela Zala. “Njemu, da; kaj ni Trček zame kar ustvarjen?” je hudomušno vprašala Pavla.
Zala je široko odprla oči. “Seveda ne verjameš, da bi mogla biti ljubezen med menoj, debeluško, in nerodnim Trčkom.”
“Ne mislim tako; le začudila sem se.”
“Res, le komaj kdo kaj ve, prav za prav le midva in ti sedaj. Zato pa ne hodim ob belem dnevu z njim, niti me kdaj spremlja v šolo”, se je smejala Pavla. “Tudi nobenih sitnosti nimam. Ne slišim nesramnih na-migavanj in dobrohotnih svetov. Ko doseže stalnost v službi, se pa vzameva. Kakor vidiš, je reč kaj preprosta.”
“Ti si prebrisan deklič.”
“O, še malo ne. Prav vsakdanjo pamet mi je Bog dal. Zala, popij kavo! Shladila se bo”, je Pavla s prisrčnim smehom opozorila Zalo. “V nedeljo zvečer pa bom že tako uredila, da pridem pote, če se nisi drugače zmenila z inženirjem.”
“Saj sem te prosila za to. Kar pridi!”
“Dobro, jaz bom Trčka že na plesu našla, pa hvala za kavo in še kaj!”
“Tudi tebi za vse hvala!” Pavla je zadovoljna odšla. “Nisem se motila; Zala je dobro in ljubko dekle.”
“Vidiš Pavlo! Kdo bi si mislil, da je ta debeluška tako prisrčno bitje”, si je mislila Zala, kar vesela nove prijateljice.
Dekleti sta bili že pripravljeni, ko je v nedeljo zvečer potrkal Kovač na vrata Zalinega stanovanja.
“Dober večer! Ste pripravljeni? O — pa niste sami?” se je neprijetno zavzel inženir.
“Moja prijateljica!” je predstavila Zala Pavlo, dasi so se dobro poznali.
“Me veseli!” je kislo' odvrnil Kovač. Škodoželjen nasmešek je zaigral pod Pavlinimi trepalnicami.
“Lahko kar gremo”, je menila Pavla.
“Kakor veleva gospodinja”, se je umaknil Kovač.
“Pojdimo!” je odločila Zala.
“Lepo vreme imamo”, je zinila Zajčeva pred vrati ter se ozirala po zvezdah.
“Vrag naj te vzame!” jo je sam pri sebi klel Kovač. Silno mu je bila na poti. Rekel pa je: “O, da, prav lepo- je. Zvezde trepečejo; nemara dobimo še sneg.”
“Ni izključeno”, je bleknila Zala kar tjavdan.
“Že dolgo vas nisem videl, Zalka! Kaj ste počeli ta čas?” se je obrnil k njej Kovač s toplim glasom.
“Strašno dolgo, da, že od obeda se nisva videla”, je odvrnila Zala nejevoljno; ni ji bilo všeč, da ji dvori pred Pavlo.
“Verujte mi, da je lepše, če se človek bolj poredko vidi z ljubo osebo”, se je vtaknila
Pavla.
“Kdo te kaj vpraša?” se je tiho zjezil Kovač, a prav vljudno odgovoril, da je morebiti tako, kakor ona misli, čeprav se z njenim mišljenjem ne strinja.
Medtem so prišli do hotel3-Vhod je bil slavnostno okrašen in razsvetljen. Po širokih stopo'^ cah so vrveli praznično oblecen mladi ljudje.
(Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po* pelinoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl izheme!
HOWARD R4* KAST 185 STREET, EUCLsD
BAKER
EK 1-8187
		
JOS. ŽELE IN S 1N O VI I
POGREBNI ZAVOtO	§
6552 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdkott 1-0&5-* -
COLLINWOODSKI URAD	%
452 E. 152nd STREET	Tei ' IVanhoe 1-311» |
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki ur, na razpolago g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	|
6 STROM’S

IHIi

Odlično za živahno sezono
Karton Stroh's piva gr^ vedno z vami. 6 priročnih konzerv se shladi v nekaj minutah... se ne razbije ... rje rabi nobenega odpirača. Samo potegnite za jeziček in že lahko pijete edino ameriško, z ognjem varjeno pivo.
Varjenje z ognjem da pivu veliko boljši okus. Ko boste prihodnjič šli na pik- ||
nik ... na obalo zabavo na vrtu
ali ko boste imeli ne pozabite na rdeči
karton Stroh's piva v 6 konzervah. Vpra- 'S šajte za "six Stroh's to go!" Uživajte!
--H

The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
PISARNA ZA NA POT — V kovček v velikosti običajne aktovke so spravili vse potrebščine dobro opremljenega urada s telefonom in komputorjem vred.
RIBJI POGLED — Slika kaže del Manhattana pre ko East River z Brooklyn Heights s posebne vrste kamero za “ribji pogled”.
V SOBOTO
8.
oktobra
PRIREDITA BARAGOV DOM IN DRUŽABNI KLUB v svojih prostorih 6304 St. Clair Ave.
družabni večer
Člani, prijatelji in njih družine vljudno vabljeni.
VEČERJA: predjed, glavna jed in desert s kavo. Deliti začnemo ob sedmih zvečer. Ob igranju znanega orkestra SONET bo od 8:30 dalje PLES
V SOBOl0
8.
oktobra