TEDNIK KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt [jm LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 50 CELOVEC, DNE 10. DECEMBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Kulturni užitek za koroške Slovence Na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze, je prišlo gostovat med nas Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Z Župančičevo žaloigro »Veronika Deseniška« so nastopili v štirih krajih, v Železni Kapli, Šmihelu, Borovljah in Št. Jakobu v Rožu. Predstav se je udeležilo čez dva tisoč slovenskih rojakov. Poleg tega so prisostvovali v Železni Kapli deželni poslanec, župan Lubas, v Šmihelu smo pozdravili generalnega konzula SER Jugoslavije, dipl. inž. Karmela Budihno in deželnega poslanca, bilčovskega župana Hanzija Ogrisa, v Borovljah podžupana Woschitza in mestnega svetnika Kleinerja in konzula SFRJ Branka Čopa s soprogo, v Št. Jakobu pa župana Gressla. Pri vseli predstavah smo pozdravili tudi predstavnike kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev. Po predBiOami iv šmiilhidlu sta prdredlillli dbe otrgam,iizaaiiij|ii v Bibsivieltinietm dbmu v Tinjah sjprejjlelm za Genske gOis|te iiin pretdstiaivmike ko-nošlkiiih SLovencov; uddlleaillla sta se ga tudi ganetnallmi konzuli SFR Jugoslavije Budi lina iln dležellnii. posOlainiac Hialmzieg Ogris. Podpredsednik KKZ Lovro Kašelj je omenil, da je šlo celjsko gledališče gostovat ravno ob svoji dvajsetletnici med koroške Slovence, da je to gostovanje za nas Slovence kulturni praznik, ter poudaril njegov narodni in kulturni pomen. Predsednik SPZ Hanzej Weis$ je pozdravil to sodelovanje obeh or- ganizacij in izrekel celjskim igralcem vse priznanje za ta izredni uspeh. Upravnik celjskega gledališča Bojan Štih pa je naglasil v svojem pozdravu svobodo kulturnega udejstvovanja v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenec se mora postaviti na lastne noge, kajti od drugih nima pričakovati nobene pomoči. Vsak narod mora imeti možnost za svobodno udejstvovanje. V Št. Jakobu, po zadnji predstavi, se je zahvalil dr. Erik Prunč Celjanom, ki so letos še bolj dobrodošli. Pred 50 leti smo le Heimatdienstu odbilo? Dunajski študentje zahtevajo preiskavo po državnem tožilcu v zvezi s časopisom »Ruf d er Heimat« V ponedeljek so se odločili trije slovenski študentje na Dunaju podvzeti pravne korake zoper izdajatelja in odgovornega urednika časopisa »Ruf der Heimat«, periodičnega lista Kamtner Heimatdiensta. Ob pregledu in proučenju člankov se je namreč izkazalo, da vsebujejo omenjeni sestavki zadosti podlage za sumnjo, da pisec teh člankov ščuva in nosi nemir med oba naroda na Koroškem, kar je kaznivo dejanje, ki je zanj zagrožena po avstrijskem kazenskem zakoniku, § 302 v zvezi s § 305, zaporna kazen do I leta. Njih ovadba ima naslednje besedilo: Einschreiter: Filip IVarasch Franz Wedenig Karl Smolle Skodagasse 20/514 Fleischmarkt 16/1 /111 /28 Tcinfaltstr. 4 1080 Wien 1010 Wien 1010 Wien An die Staatsanivaltschaft Wien Landesgerichtsstra/le 11 1082 Wien Postfach 400 Auf Grund der in der periodischen Zeitschrift »RUF DER HEIMAT«, Mitteilungen des Kamtner Heimatdienstes, Nummer 14, Klagenfurt, Oktober 1970 erscliienenen und uns heute zur Kenntnis gelangten Artikel $Die Ge-schichte zieht keinen Schlu/lstrich« (Seite 2, insbes. Spalte 2, 5. Absatz) und »Es geht um Kdrntens Zukunft« (Seite 4, insbes. Spalte 7, Abs. 1 und 2) erstatten wir ge map § 86 ST PO wegen Verdachts der Aufreizung zu F eindseligkeiten wider verschiedene Nationalitdten, Religions- oder andere Gesellschaften, ein-zelne Klassen oder Stande der burgerlichen Gesellschaft etc. im Sinne des § 302 ST G A n z e i g e gegen den Herausgeber dar Zeiidsdhirilt »Ruf der Heiimait« Hariber.t JORDAN, Obmainn des Kamtner Haiimaitdiemsites umd den verainitwortlichen Red akte ur des Blatites Friedl K O H L E R, boi de: A ker Platz 24, 9020 Klagenfurt, und ersuchen um »mtsvvegige Priifung und Verfolgung. Mit vorzuglicher Hochachtung: Filip Warasch, e. h. Franz IVedcnig, e. h. Karl Smolle, e. h. Sum za kaznivo dejanje vidijo študentje predvsem v sledečih dveh odstavkih: stran 2, 2. stolpec, 5. odstavek » ... Also hat die Geschichte in Karnten noch keinen .SchluBstrich’ gczogen. Sie zieht ihn unter zvvci Volker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht. So ist der Abwehrkampf von 1920 im Jahr 1970 noch iminer Abwchrkampf mit den Waffen des Herzens und des Geistes und wird es bleiben, solange es ein deutsches Volk hier, ein slowenischcs dort gibi...« in stran 4, 1. odstavek »...Der slovvenische Nationalismus — hinter ihm der jugoslawische Imperialismus — hat auf den ,osterreichischen Teil Slo-tvemens’ noch nicht verzichtet. Er iiberlal.it es nur der erwarteten ,kommenden Stunde’, um zum drittcnmal die Eroberung zu wagen. Womdglich auf fried-lichcm Weg... Darauf bercitet er sich vor und bedient sich sciner ,Funften Kolonne’ in Sudkarntcn ...« To je brezdvomno zelo pomemben razvoj posebno tudi glede na pogosto zahtevo koroških Slovencev jm uradni prepovedi Karntncr Heimatdiensta, ki je znan im svoji nestrpnosti, ki ustvarja strupeno vzdušje proti Slovencem. Z zanimanjem bo zasledoval NT razvoj tega kazenskega postopka ter o njem poročal. v znamenju vere in upanja zrli v obljubljeno lepšo prihodnost. A vseh teh petdeset let smo doživljali razočaranja, nasilje in laž. Upamo, da so Celjani spoznali našo zvestobo in voljo do kulturnega ustvarjanja ter naše bogastvo, ki se je nabralo v teh težkih zgodovinskih preizkušnjah. Celjani so nam vlili novega poguma, in dr. Prunč jih je prosil, da bi bili v matični domovini Pravdači za resnico in pravice svojih slovenskih bratov na Koroškem. Mi nočemo biti nobena folklorna skupina, temveč priznani enakopravni soustvarjalci kulture na Koroškem. Boijiain Stih sie je nato zahvalili koroškim Šimencem za obisk, izpovedali svojie veselje ob tolikšnem zanimanju iin sprejiemljiivosti za kulturno delovanje. Koroški Slovenci morajo nadaljevati svoje narodno in kulturno delo, se zavedati svojega kulturnopolitičnega pomena na Koroškem in si o-hraniti narodno samobitnost in moč. Dobesedno je nato dejal: »Iz vaše moči raste tudi naša.« Krstna predstava Župančičeve žaloigre, ki obravnava trpljenje tlačenega človeka in nečloveško nadutost ter obsedeno zaslepljenost Oblastnikov, je bila leta 1925 v Celju. Krstno predstavo za nas koroške Slovence pa je prineslo prav leto 1970, ki naj bi bilo leto sprave, a je pokazalo in na novo razdrlo vse rane preteklosti. Pojavilo se je vse polno Hermanov, ki vidijo samo širjenje svoje moči, a nočejo ne videti ne razumeti Veronikinega hotenja, namreč javnega priznanja in enakopravnega mesita za slabšega, tlačenega. Dokazal pa je ta nastop celjskih bratov tudi, da živi med koroškimi Slovenci močna OBJAVA Državna gimnazija za Slovence zaključi 1. trimesečje tega šolskega leta v soboto, dne 5. decembra 1970, z razdelitvejo spričeval. V soboto, dne 19. decembra 1970, ob VŽ10. uri dopoldne bo v modri dvorani Glasbenega doma (Koncert-haus) občni zbor Združenja staršev z običajnimi poročili, razrešnico, volit-vijo novega odbora in predavanjem o projektu gradnje Slovenske gimnazije. Istega dne popoldne bo od 13. do 16. ure na Državni gimnaziji za Slovence »Dan staršev«. Starši naj bi izrabili priložnost, da se pomenijo s profesorji o učnem uspehu svojih otrok. Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence volja za delovanje in neizpodbitna povezanost z vsem slovenskim kulturnim prostorom, Nastopi so jasen prikaz visoke ravni gledališkega ustvarjanja med slovenskim narodom, a tudi jasna slika olikanega odnosa slovenskega naroda na Koroškem do kulturnega delovanja. Ti -trije dnevi so nam tudi dokazali, da ni nobenih meja pri skupnem narodnem delu. Celjani so se počutili med nami Korošci čisto domače. Odprlo se je čutenje in hotenje koroških Slovencev, želja po enotnem nastopu. Prireditve sita organizirali obe kulturni organizaciji skupno. Prav v tej narodni enoitrnasti pa je ves uspeh za prihodnost. (Podrobnejšo oceno bomo prinesli v prihodnji številki.) Vse na znanstvenem delu zainteresirane vabimo na 2. KOROŠKE KULTURNE DNI ki bodo v času od 28. do 30. decembra 1970 v Delavski zbornici v Celovcu. Na letošnjem seminarju bodo referenti iz Slovenije in Koroške obravnavali probleme koroških Slovencev v letu 1970 z ozirom na njihov zgodovinski razvoj. Važen del programa bo posvečen vlogi koroških Slovencev v prostoru Alpe—Jadran. Podroben spored bomo objavili v prihodnji številki. Pripravljalni odbor Zgodovinski dogodek v Varšavi V ponedeljek sta zahodnonemški kancler Willy Brandt in zunanji minister Walter Scheel podpisala v Varšavi zahodnonemško-poljsko pogodbo, ki je bila parafirana v poljskem glavnem mestu 18. novembra. S poljske strani sta pogodbo podpisala ministrski predsednik Jožef Cyrankiewicz in zunanji minister Štefan Jedrychowski. Zgodovinskemu dogodku pripisujejo na obeh straneh izreden ipomen. Bistvo sporazuma je v priznanju meje na Odri in Nisi, vzajemnem zagotovilu o spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti in v izjavi, da nobena s:train ne bo postavljala ozemeljskih zahtev. V soboto je prišlo v Essnu in Kolnu do protestnih demonstracij zoper sporazum, katere so organizirali ekstremna nemška Sima se distancira V razgovoru s predstavniki Abvvehr-kampferbunda (vodstvo dr. Pichs), se je deželni glavar Hans Sima dne 4. decembra distanciral od oktobrske številke heimat-dienstovega »Ruf der Heimat«, posebno še od formulacije, ki zahteva likvidacijo koroških Slovencev. nacionalna stranka in razne begunske organizacije, med katerimi je dosti nekdanjih nacistov. Dr. Paulitsch: Odprta vprašanja reševati skupno s Slovenci! Glavni tajnik koroške Ljudske stranke dr. Alois Paulitsch je pred nedavnim na občnem zboru svoje stranke v Železni Kapli jasno povedal, da obstajajo odprta vprašanja koroških Slovencev in da je treba le-ta končno rešiti. Ljudska stranka želi rešitev vseh odprtih vprašanj, izključno v sodelovanju s koroškimi Slovenci. To je vsekakor jasna beseda po zelo nejasnih izjavah v koroškem deželnem zboru. Razveseljivo je, da se obe stranki odprto izrekata za skupno in vzajemno reševanje manjšinskih vprašanj. OD TEDNA DO TEDNA 21. ZBOROVANJE JUŽNOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE Pred kraiijkim je v Merami zborovala juž-natirolslka nemška Ljudska stranka (Siid-tiroler Volkspartei). Južnotirolski deželni glavar in .predsednik stranke dr-. Silviu* Magnago je predstavnikom 50.000 članov močne stranke poročal o položaju, nato so sprejeli nekaj statutarnih sprememb in ocenili izvajanje »paketa« za Južno Tirolsko in nemško manjšino v Italiji. »Za 'točke, o katerih je veljala obveza, da bodlo uresničene sedaj, lahko rečemo, da so bile izpolnjene,« je dejal Silvius Magnago, in dodal, da ne more izreči globalne ocene izvajanja »paketa«, ker se je izvajanje šele začelo. Pri tem je Magnago omenil 'tudi, da je sprejem nekaterih točk bil pogojen po številnih vladnih krizah, ki so zavirale delo parlamenta. Zato pa je SVP (jiužnotirolska Ljudska stranka) zelo zainteresirana za trdnost italijanske vlade. Magnago je proslavil 25-letnico ustanovitve stranke in poudaril, da je sodelovala v prvem narodnoosvobodilnem odboru v Boznu. Skoraj tisoč delegatov je sprejelo tudi resolucijo, v kateri zahteva, naj italijanske oblasti, ki so za to pristojne, poskrbijo za televizijski prenos avstrijskih oddaj na nemškem jezikovnem ozemlju na Južnem Tirolskem. ZAKON O RAZPOROKI V ITALIJI ODOBREN Dne 1. decembra je po rekordno dolgem zasedanju v Italiji poslanska zbornica dokončno odobrila zakon o razporoki. Za zakon, tako imenovani Fortunov-Baslinijev zakon, je glasovalo 319, proti pa 286 poslancev parlamenta. Socialistični poslanec Fortuna je ta zakon predlagal že leta 1965. Proti njemu so nastopili desničarji in del demokristjanov, češ da je predlog v nasprotju z ustavo in določili lateranskih pogodb z Vatikanom. Začele so se dolge razprave, javne, v zbornici in še bolj razburjenje za političnimi kulisami o umestnosti z alkan a o razporoki. Katoliški predstavniki so poudarjali, da s tem zakonom skušajo podreti temelje osnovne družbene celice, to je družine. Fortunovi ali laični pristaši razporoke so pa pojasnjevali, da ne gre za kak napad proti cerkvenim ustanovam, marveč za pravno ureditev razmerja med zakonci, ki že sedaj ne žive v zakonski slogi ali pa se jim ta možnost niti v prihodnosti ne odpira. Podobnih primerov navajajo v Italiji že več kot en milijon. Vatikanski krogi so takoj izjavili, da je izglasovanje tega zakona v parlamentu močno prevzelo svetega očeta in to iz dveh raz- logov: 1. ker bo dojiti italijanskih družin in še posebej njih otroci zelo prizadetih. 2. ker ta zakon krši duh konkordata med Cerkvijo in državo. Hkrati je tudi tabor, ki je proti razporoki, sprejel korake za ljudsko glasovanje proti temu zakonu. (Po dosedanjih zakonih pa je tako glasovanje možno šele 1972.) STARO PRIJATELJSTVO MED POLJSKO IN FRANCIJO SE OBNAVLJA Prvi obisk, ki ga je francoski ministrski predsednik Jacques Chabam Delmas opravil v tujini, je veljal Poljski, kjer se je zadržal tri dni. Poljaki so ga lepo sprejeli kot •predstavnika Francije, ki je vselej imela dobre odnose s Poljaki. Do posebne pogodbe ni prišlo, pač pa je . bila podpisana posebna izjava (deklaracija), ki predvideva sodelovanje v politiki, trgovini, kulturi, znanosti in tehnologiji. Izjava je splošne narave. Chaban-Delmas si je ogledal bivše taborišče Gestapa v Oswieczimu (Au-schwitzu), ki mu ga je razkazal ministrski •predsednik Josef Cyrankiewicz; ta je dlje časa sam preživel po nemških taboriščih pod številko 62933. ZA IZBOLJŠANJE ODNOSOV MED OBEMA NEMČIJAMA Te dni sta se sestala v vzhodnem Berlinu odposlanca Zahodne (Egon Bahr) in Vzhodne Nemčije (Michael Kohl), da bi ponovno vzpostavila stike, med obema Nemčijama, ki so jih prekinili po zadnjem srečanju v Kasslu med predsednikom Obeh vlad Brandtom in Stophom v začetku letošnjega leta. Kot je znano, naš list je o tem poročal v 13. in 14. številki letošnjega leta, nista prejšnji srečanji v Erfurtu in Kasslu med Brandtom in Stophom prinesli zadovoljivih rezultatov, pač pa sta se v bistvu omejili le na rodovne izraze obojestranske dobre volje za normalizacijo medsebojnih odnosov. Po srečanju med odposlancema Bahrom in Kohlom jie bilo izdano krajše sporočilo, ki ničesar ne pove o poteku sestanka in o zadevah, ki so jih obravnavali. Rečeno je, da se bodo ti stiki nadaljevati. PO OBISKU SCHEELA V JUGOSLAVIJI Po večdnevnem obisku v Jugoslaviji, se je zunanji minister Zvezne republike Nemčije Scheel vrnil v Bonn. Z jugoslovanskim kolegom Tepavcem sta izmenjala mišljenji o mednarodnih vprašanjih v svetu, še posebno v Evropi in možnosti za napredek varnosti in sodelovanja na celini. Ministra sta ugotovila, da je prišlo do popuščanja napetosti v Evropi, kar sta mnogo prispe- vala moskovski in varšavski sporazum (med Sovjetsko zvezo, oziroma Poljsko in Zahodno Nemčijo). NOVA RUSKA MEDCELINSKA RAKETA Sovjetska zveza jie pred kratkim izstrelila medcelinsko raketo, ki je preletela 7500 kilometrov dolgo pot od izstrelišča do otokov Midway v Tihem oceanu. To vest so sporočili v ameriškem obrambnem ministrstvu v VVashingtonu. Ameriški vojaški izvedenci pravijo, da gre za raketo spremenjenega tipa SS 13, ki je podobna ameriški raketi tipa »minuteman«. V "VVashingtonu pravijo, da Sovjetska zveza vztrajno nadaljuje tudi v času pogajanj v Helsinkih na konferenci S ALT, razvoj svojega programa strateško-aitomske Oborožitve. TUDI V HESSNU KOALICIJA MED SPD IN FDP Zahodnonemški socialdemokrati in liberalci so sklenili sporazum za sestavo vladne koalicije v deželi Hessen. Sporazum sta dosegli deželni vodstvi SPD in FDP ter parlamentarni skupini deželnega sveta Hess,na. Predsednik bo še nadalje ostal socialdemokrat Oswald, ki je v zadnjih štirih letih vodil enobarvno socialdemokratsko vlado. Na zadnjih deželnih volitvah (8. nov.) :so socialni demokrati izgubili absolutno večino, medtem ko so se znatno okrepili liberalci. BONN ZAHTEVA IZROČITEV NACISTA DR. MENGELETA Paragvajpkio d!tiža|vtnio ipravdlmilštivo jje dar ines izdallb zaporno povelje za dir. Josefa Mengellleto,, izidlria|vnika zloglasnega nacističnega taborišča spurti v Osvviiencziimu (Au-schwitz), kii ga zvezna nemška republika hoče postaviti na zatožno klop zaradii vojnih zločinov, ki jtih je zagrešil za časa nacistične okupacije s tem, da jie sodeloval pri umoru milijonov Židov. V kolikor je znano, jie Mengeille prišel v Paragvaj že leta 1951. Gotovo je, da je Mengele prispel v Južno Ameriko s pomočjo več ali manij skrivnih zvez in povezav, ki so omogočile beg številnih nacistov •iz Nemčije takoj po koncu zadnjic svetovne vojne. Dr. Mengele, ki so mu v Osvvileczimu dali vzdevek »angel smrti«, jie tam opravi! »znanstvene« poskuse na milijonih moških, žena in otrok ter jie umorili veliko večino svojih »pacientov«. TUDI VATIKAN PRIZNAVA MEJO NA ODRI IN NISI V katedrali sv. Janeza v Varšavi j|e kardinal Stefan Wyszynski oznanil vernikom, da mu je papež Pavel VI. obljubil, da bo tudi formalno izročil cerkveno upravo zahodnih predelov Poljske, ki so bile poprej pod Nemčijo, poljski Cerkvi. (Tako bi tudi Vatikan formalno priznal novo mejo med Poljsko in Nemčijo na Odri in Nisi, ki jio je priznala tudi zahodnonemška vlada z najnovejšo pogodbo s Poljsko. Pogodbo je že podpisal zahodnonemški kancler Willy Brandt kot poročamo na drugem mestu.) Kardinal je povedal, da je papež naslovil na poljske škofe pismo, v katerem je rečeno, da Sv. stolica ne bo odlašala z ureditvijo tega vprašanja, kakor hitro bo razčiščen politični in pravni položaj zahodnih predelov Poljske. Zdaj upravljajo poljski škofje te predele samo kot administratorji. Poljska vlada ni izročila cerkvenega premoženja v teh krajih cerkvenim oblastem s pripombo, da mora poprej Vatikan formalno priznati, da to ozemlje pripada Poljski. Kardinal Wyszynski je v svojem govoru še dejal, da bo papež prihodnje leto obiskal Poljsko. VELIKA BRITANIJA PODALJŠALA SANKCIJE PROTI RODEZIJI Briitatoslki patriamenit je skliemiil podaljšati še za eno illeto gp^poidfairske sankcij p proti 'rodezijskemu režimu Jana Smitha. Med iraqpra|vo o rodleziljiskem vprašanjiu j|e aunanjji mdiniisitieir Aliec Douglas Horne iz-jiavalli, idlai bo viliadla majpriaivullia še en poskus, da Ibil 'doisegfllai sporazum s Smithovim režimom. Raizlbiitjie pogajanj, j,e dejal minister, hi dlmelo .zello hude jpOSliedice za ves rodezijski narod, talko za Evropejce kot za Afričane, in tudi za vso južno' Afriko. IZDATNA AMERIŠKA VOJAŠKA POMOČ IZRAELU Izraelski izuimanjii miimislter Aba Eban se j|e sestal v VVasihiiingtonu z ameriškim državnim sekretarjem WiBllliaimom Rogersom, kateremu jie izrazil zaidbvoljistvo svojie vlade zaradi Nixamavaga sklepa;, da nakaže pol imllijairidie dollaiijieiv za 'vqj,ašlki ,kredit Izraelu. POLITIČNI MANIFEST ČRNIH PANTERJEV Stranka črnih panterjev (črncev) je v "VVashingtonu objavila svoj program. To se je zgodilo na zborovanju, iki je bilo v protestantski cerkvi. Poprej so črnci skušali zborovati na hovvairdski univerzi, vendar jim tega niso dovolili. Manifest je naslovljen na »zatirane skupnosti črncev po vsem svetu«. Manifest naglaša, da imajo ljudje po svetu pravico, da se organizirajo po svoji volji ter si sami kujejo svojo bodočnost. Pravijo, da bo prišel čas, kjer bodo vsi ljudje proizvajali in delali po svojih sposobnostih, da bodo lahko zadostili svojim potrebam. Manifest se zavzema za sorazmerni volilni sistem in zahteva za Združene države novo ustavo. Današnja Amerika je imperialistična in nacionalistična. Panterji zavračajo interna cionalizem ter obsojajo kapitalizem, imperializem in rasizem. ininiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiniiiiimHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiu TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii« Proces proti Baskom Vladavine, ki ne morejo vzdržati reda, skušajo to pogosto doseči z nasiljem in množičnimi sod tujskimi postopki proti neljubim državljanom. To velja za totalitarne režime, a še v mnogo bolj nevarni meri -za demokracije. Žrtve so po večini ljudje, ki se borijo za enakopravnost in zboljšavo življenjskih razmer. Ni treba naštevati posebej tovrstnih primerov. Mnogi so že prišli pred sodišča, mnogi še čakajo. Postopki so deloma javni, deloma za zaprtimi vrati. Obsodbe so pogosto že sklenjene, še preden pridejo obtoženci pred sodišča. Javna »varnost« zahteva najstrožje kazni. Taki sod-nijiski postopki so samo še pretveza, drugi naj ugotovijo, da je oblast natančno pretehtala vzroke kazni. Navsezadnje so pač zakoni zahtevali tako ali tako obsodbo. Oblast je samo izpolnila zakone, pred katerimi so vsi enaki. Posledica pritiska Ozemlje Baskov spada poleg Katalonije med najbolj industrializiram in napredna območja Španije. Tam so doma velikanske ladjedelnice, železarska industrija, bančništvo. Baski so uživali v minulih stoletjih posebne pravice. Zlasti španski liberalizem in sedaj fašistična vlada generala Franca pa sta jim vzela vse te pravice in jih po- gnala v tlačanstvo. Španija jie sicer po u-stavi urejena federalistično, za kar pa se osrednja oblast v Madridu nikakor ni brigala. Prepovedala je celo rabo katalonščine in baskovskega jezika v javnosti, ljudje, ki so se uprli tej določbi, so prišli v zapore. V teh pokrajinah jie uvedla madridska oblast poseben policijski režim, uvedla večkrat izjemno stanje, in dala svojim hlapcem vse možnosti pri zatiranju drugih narodov. Med Baski je začela delovati že pred leti osvobodilna organizacija ETA (Euzkadi ta aizkaitalsuna — Baskovska in svoboda). Njen cilj je ustanovitev svobodne, samostojne in demokratične baskovske države. V to namen so Baski že ustanovili eksilno vlado, ki ima svoj sedež v Franciji. V ETA je vključenih več organizacij, iki se borijo vsaka na svojem področju za osvoboditev Baskov izpod tujega jarma. Nasilje španske oblasti je izzvalo tudi nasilnosti pri Baskih. Policijske akcije so povzročile množične stavke baskovskih delavcev, cestne demonstracije in razne atentate. Poleti 1968 je umoril neki neznani Bask policijskega šefa v Guipozcod. Španci so odgovorili z ogromnimi čistkami, izjemnim stanjem, ■pritisk se je poostril do neznosnosti. Zajeli so več Baskov, med njimi precej duhovni- kov, ki so ali skrivali preganjane člane ETA, jfim sicer pomagali, ali pa se udeleževali javnih demonstracij prati preganjanju svojega naroda. Brczizgledno stanje Pri sedanjem procesu v Burgosu v severni Španiji je obtoženih 16 Baskov, med njimi diva duhovnika, šestim grozi smrt, vsem drugim pa dosmrtna ječa. Obtoženi so umora, skrivanja in dobave streliva, pozivanja ljudstva k nemiru in uporu, skratka, protidiržavnega delovanja. Položaj obtožencev je dokaj brezupen, ker bo madridska oiblaisit skušala za Vsako ceno pokazati Baskom in drugim upornikom v svoji državi, kdo je gospodar. Vrhu tega pa hoče stari Franco pred svojim odhodom še enkrat dokazati kremeni tast in neupogljivost državne sile. Glavni krivec, Frančiško Izko, jie obtožen, da je umoril pred dvema letoma šefa policije v Guipozcoi, Melitona Ma-zanasa. Baski iso skušali, da bi kar se da zavlekli začetek sodnijiskega postopka. Ko to ni več uspelo, iso ugrabili nemškega konzula Beih-la. Zagrozili so, da mu preti ista usoda kot baskovskim obtožencem. V vseh delih Španije so sledile solidarnostne stavke za Baske, v Kataloniji je napovedala skupina ljudi gladovno stavko. Pripravljeni so stavkati do smrti, če bi sodišče v Burgosu obsodilo Baske na smrt. Največ odpora prati madridski nasilnosti jie med delavstvom, študirajočo mladino in duhovniki. Zlasti baskovska in katalonska duhovščina spada med najostrejše nasprotnike Francove oblasti. Mnogo duhovnikov, predvsem iz nižje duhovščine, se je uprlo zatiranju in tlačenju. Škof v baskovskem Bilbau je v stolnici javno napadel madridsko oblast. Kot odgovor na nemire in številne solidarnostne ukrepe po vsej Španiji je država sklenila za tri mesece izjemno stanje v baskovskih deželah. Policija in vojaške oblasti imajo vse pravice pri postopanju proti Baskom. Pričakovati je nov val aretacij, a tudi nov val baskovskih atentatov proti španski zasedbi. Radijska postaja eksilne vlade Baskov je že napovedala boj do zadnjega, boj do popolne osvoboditve in dosege vseh narodnih ciljev. V tem boju lahko računa s podporo celotnega baskovskega naroda, a tudi Kataloncev, katerih položaj tudi ni veliko boljši. Francova oblast se bori v večfront-nem boju proti dvema narodoma, ki sta v manjšini, in proti nezadovoljnim slojem v kastiljamski večini; potemtakem se da le ugotoviti, da je njen položaj precej breziz-gleden, kljub trenutni ogromni manifestaciji oblasti. Seveda je ta manifestacija le dokaz noitranje šibkosti. Jože VVakounig Argentinska pesnitev »Martin Fierro” v slovenščini V Buenos Airesu v Argentini je izšel prevod znane argentinske pesnitve Joseja Her-nadeza »Martin Fierro«; delo je prevedel dr. Tine Debeljak. Prevajalec pravi, da naj bi slovenski prevod »Martina Fierra« imel tole poslanstvo: »Mojim rojakom, raztresenim po vseh celinah, kakor tudi onim v moji domovini, evropski Sloveniji, naj pokaže to klasično delo argentinske literature v pesniški obliki. Z njim naj bi se Slovenci kot celota spomnili devetdesetletnice prvega našega načrtnega prihajanja v to deželo ob ,Srebrni reki’ — Rio de la Plata — (1878), ki nam je odslej še večkrat nudila v svoji gostoljubnosti dela, kruha in miru. Hkrati naj prevod razširi slovensko ime med Argentinci in zavest, da se ta njihova narodna pesnitev bere tudi v slovenskih besedah in rimah. Iz teh razlogov sem v dodatni študiji predstavil Slovencem rast argentinskega naroda iz trenj prvotnih Indijancev in španskih vseljencev v svojsko zvrst kreolov, katerih predstavnik je gavč, svobodni brodar pampe, jahač in pevec-payador. Nasprotno pa naj mi bo v uvodu dovoljeno predstaviti Argentincem Slovence ter ob »Martinu Fierru« podčrtati našo devetdesetletno pričujočnost v tej deželi.« Gavč, Indijanec in prosvetiteljska oblast, so nosilci tega družbenega prehoda, ki kot pesnitev pomeni vrh argentinske gavčovske poezije, kot so jo pisali pesniki-meščani o gavču v njegovem narečju. »Martin Fierro« je danes eno izmed najuglednejših stvaritev argentinske literature. V odlomkih je knjiga prevedena v petindvajset jezikov, kot celotna knjiga pa izdana v trinajst, med temi je francoski prevod v zbirki svetovnih klasikov, ki jih izdaja Organizacija združenih narodov za vzgojo, zna- Čehi in slovenska literatura Češkoslovaška akademija znanosti je začela izdajati publikacijo »Literatura narodov Jugoslavije«. Je to publikacija, kakršne nimajo niti v Jugoslaviji, če izvzamemo splošne bibliografske priročnike, zaito je 'tembolj značilno, da so se tega specialnega bibliografskega dela lotili v Pragi. Urednica je Alena Vachouškova, z njo pa sodeluje Milada Blažkova. Pri sestavi te bibliografije so kajpada udeleženi še nekateri, med njimi je v uvodu izražena posebna zahvala dr. Otonu Berkopcu, ki je dovolj znan in priznan kot izkušen bibliograf. Z letom 1963 se torej pričenja delo, ki bo obrodilo enako studiozne dosežke tudi za nadaljnja leta in uredništvo v uvodni besedi izreka upanje, da bodo poslej ti bibliografski pregledi izhajali hitreje in sčasoma dosegli zadnjo leto. Slovenski literaturi so v tej češki publikaciji odmerjene strani 140—157. Snov je razdeljena takole: Najprej so zasnovani odmevi splošnih del, kakor so antologije in esejistične knjige, nato sledi pregled člankov o književnosti 18. in 19. stoletja, najobsežnejša pa je kajpada bibliografija, ki zadeva našo literaturo okrog 1. 1963. Odmevi le-te so razdeljeni po posameznih avtorjih. Kadar gre za knjižne novote obravnavanega leta, so v kurzivi navedeni tudi njih naslovi in založbe, za njimi pa najdemo posamezne ocene ali informativne zapise o njih. Kipar Meštrovič , Marsikaj je bilo znano o Ivanu Meštro-yiču, le tega doslej nismo vedeli, da je bil Meštrovič tudi literat, pisal je namreč leposlovno prozo. Matica hrvatska je izdala knjigo Meštrovičeve pripovedne proze pod naslovom »Ludi Mile«, tako naslovljena po eni izmed novel, ki so tiskane v knjigi. Meštrovič je, sicer bolj poredkoma, od časa do časa le prijel namesto za dleto tudi (a pero. Zlasti je pisal spomine na svoje življenje in delo in na sodobnike, ki so lani izšli pri Matici hrvatski in posebej zaradi spremnih tekstov zbudili v javnosti precej pozornosti. Pisal je članke in razprave iz svoje stroke (o Michelangelu 1926., 0 Rodinu 1939. leta), o umetnosti in naravi 1936. leta. Knjiga obsega pel novel. Vse zapovrstjo s° zajete iz kraja, v katerem je zrastel ta veliki kipar, iz Dalmatinske Zagore, Gre zn pokrajino, ki spada med najrevnejše in >,a j nerod ovi t nejše v Jugoslaviji. Vseh pet nost in kulturo (UNESCO). Tem se pridružuje sedaj slovenski prevod. Iz Argentine poročajo, da je z izdajo pesnitve »Martina Fieria« zrasel slovenski u-gled, kajti prav s tem prevodom so Slovenci dobili v tej velikanski deželi Latinske Amerike vrsto novih prijateljev in občudovalcev. Več argentinskih listov in revij je na vidnih mestih poročalo o tem izrednem prevodu slovenskega književnika dr. Tineta De beljaka. Tako je bila v uglednem argentinskem časopisu-dnevniku »La Nacion« posvečena cela stran slovenskemu prevodu in je bil članek opremljen s slikami avtorja dr. Debeljaka in ge. Danice Petričkove. Slovenski skavti so izročili prevod muzeju »Jose Hemandezu«, ki ima ime po avtorju tega argentinskega epa in kjer so zbrani vsi prevodi v tuje jezike. Avtor slovenskega prevoda in vobče Slovenci moramo biti ponosni na izjavo ravnatelja muzeja, ki je dejal, da je slovenski prevod »Martina Fierra« ena izmed naj lepših izdaj v tujih jezikih. * 1 * * * 5 Pesniško stvaritev »Martina Fierra« dobite lahko tudi v Mohorjevi knjigarni; tukaj pa pohitite, ker je na voljo le nekaj izvodov te prekrasne knjige. B. L. Založba Obzorja: Poudarek na domačih delih Založba Obzorja v Mariboru je sprejela program publikacij, ki bodo izšle v prihodnjem letu. Znova je močan poudarek na domača literaturi. Od skupno 99 del, ki bodlo 'izšla v letu 1971, jih je 70 izvirnih, ostalin pa so prevodi. V sodobni 'izvirni literaturi ima beletristika nekoliko močnejši delež (37 del) od znainstveno-publinisbične, ki bo zastopana v 33 knjigah. Sem se uvrščajo še revije, dve lite poslovni (Prostor in čas, Dialogi) in dve znanstveni (Časopis za zgodovino in narodopisje, Slavistična revija). V 'posameznih zbirkah bodo izšle naslednje 'knjige: v zbirki Iz slovenske kulturne zakladnice Jenkove pesmi z uvodno študijo dr. Franceta: Bernika ter Bevkov Martin Čedermac s študijo dr. Franceta Koblarja. V zbirki Razpotjia objavlja založba eseje in razprave. Tu 'bosta izšli knjigi Tarasa Kermaunerja in Franceta Vodnika. Zbirka Znamenja, ki jo ureja Dušan Pirjevec, olhscga v programu za prihodnje leto osem -zvezkov. Svoja dela bodo pnispe-naili naslednji avtorji: Tine Hribar (2), Andrej Inkret (2), Primož Kozak, Stane Saksida, Rudi Šeligo in Marko Švabič. Poezije so za naslednje leto prispevali: Valentin Cundrič, France -Forstnerič, Nada Fridau, Vladimir Gajšek, Andrej Medved, Aleksander Peršolja, Bojan Pisk in Miroslav Slana. Prozna dela pa- bodo objavili: Pavle Zidar, Nada Gaborovič, Drago Jančar, Jože Javoršek, Marjan Kolar, Lojze Kovačič, Janko Messner, Alojz Rebula, Dimitrij Rupel, Dominik Smole, Jože Snoj, Janez Švajncer in Ivo Zorman. Dramatska dela bodo zastopana s trami dramami Mateja Bora, z Osvajalcem Andreja Hienga ter z radijsko igro Branka Hofmana Mož brez Obraza. K izvirnim dedom je treba seveda še prišteti nadhiijeivaniie izdajanja Izbranega dela dr. Bratka Krefta. Iz ,prevodne literature: Plautova » Most el-lalria« v prevodu dr. Kajetana Gantarja ter Ciceronov filozofski spis, »O dotbrem in zlem« v prevodu letos umrlega prevajalca dir. Frana Bradača-. V zlbimki Veliki možje omenjamo zlasti Pierra Bourtenbourga delo o Mahatmi Gandhij u, zaitern Zvveigovega Erazma Rotterdamskega .in zanimivo avtobiografijo Christiana Bamarda, prvega presajalca človeškega srca, ki jo je dopolni! Pepper. Papež Janez Dobri Papež Janez XIII. je z enako prijaznostjo sprejemal verne in neverne. Posebno prisrčno je sprejel Alekseja Adžubeja, ravnatelja lista »Izvestija« in njegovo ženo Rado, hčer Hruščeva. Mnogi so ga pred tem sprejemom svarili. »Sovražniki Cerkve so«, so rekli zaskrbljeni prelalje. »Ah, komunisti,« je odgovoril papež, »boljše bi bilo zanje moliti, nego proti njim polemizirati. Ali jih smemo manj ljubiti, ker se oklepajo napačne ideologije?« Papež je sprejel svoje ruske goste z isto ljubeznivostjo kakor vsakogar. Poln srčne dobrote se je zanimal za njihovo družino in je prosil gospo Rado v francoščini: »Ali NOVA GALERIJA V CELOVCU Dne 1. -decembra so odprli na Novem trgu 7 v Gelbvcu novo galerijo »Makom«. Lastnica .le-te je 'profesorica Hedde F-leisch-hauer, 'ki j-e v intervjuju povedala, da bo njiena galerija raizsitaviljala le moderno likovno umetnost. .Pijva riaizistravo sita priredila dva dunajska umetniilkai, iiin sicer Theo Braun itn Ran Haubert (aliilkairica), ki se predstavljata z abstraktno umetnostjo. tudi pripovednik pripovedi, je umetnik zajel iz svojega o-troštva in iz mladih let, se pravi časov, ko je še pasel ovce v okolici dalmatinskega Kosova, in iz let, ko se je — še pred prvo svetovno vojno — učil klesarstva v Splitu. Tematično so povesti zajete iz ljubezenskega družinskega, deloma pa tudi nacionalističnega razpoloženja. Že Jijihovi naslovi (Ludi Mile, Kako je Kejo ubio svoju zvizdu, Kako je Marko spasio Anicu, svoju Ženu, Punoljetni Marko Katic, Pusenica) marsikaj povedo. PODPORA PAPEŽU V PRIZADEVANJU ZA MIR Zastopniki Lige vseh ver, ki vključuj ;e 50 milijonov Japoncev, so poslali apostolskemu proinu-ncijiu v Tokiu sledečo izjavo: »Mi, zastopniki raznih var na Japonskem, se brez pridržka pridružujemo pozivu papeža za mir -ter bomo ta poziv v celoti -poidipiralli.« bi bili tako prijazni, gospa, da bi mi povedali imena svojih otrok? Poznam jih sicer, vendar bi jih rad slišal iz vaših ust, ker jih nihče ne more izgovoriti s tako nežnostjo kakor mati.« »Imamo tri sinove, sveti oče,« je odgovorila ona in zardela od veselja, »Nikita, Aleksej in Ivan.« »Tri lepa imena,« je rekel papež. »Telo svetega Nikita (sv. Miklavža) leži v Benetkah in pogosto sem molil pred skrinjo z ostanki svetnika, ko sem bil tam patriarh. Aleksej! Koliko cerkva na vzhodu je njemu posvečenih! Ivan, Janez, to je tudi moje ime in mojega očeta. Ko pridete domov, gospa, pozdravite vaše otroke, pritisnite jih na svoje srce in recite jim, da jih papež objema!« Hruščovovi hčeri je podaril rožni venec. »Dam vam ta rožni venec, kajti vedite, da papež to lepo molitev ljubi in ceni, odkar se je je naučil v svoji revni očetni hiši in da jo še danes moli za vse otroke, ki pridejo na svet, za vsakogar, pa naj bo katolik ali pa ne, da bi bil deležen zveličanja in blagoslova.« Tako prisrčno, kakor jih je sprejel, se je poslovil od svojih ruskih gostov. Adžubej pa ni v ugodnem smislu poročal v svojem listu o tem obisku. Papež je članek bral, pa je rekel: »Pač mora tako pisati. Odpustimo mu! Mogoče pa le vzkali katero od zrn, ki smo jih položili v njegovo srce.« Njegova ljubezen ni pričakovala ne plačila ne zahvale. Iz Rei-mmichlnovega koledarja za 1971. Ameriški program „Apol!o“ Potem ko so črtali s seznama dva poleta v okviru programa »Apollo« je novi koledar poletov ameriških vesoljcev na Luno naslednji: 31. januarja 1971 bodo izstrelili »Apollo 14«, julija 1971 bo poletel »A-pollo 15«, januarja 1972 se bo odpravila na dolgo pot posadka »Apolla 16«, junija 1972 pa bodo izstrelili »Apollo 17« in to bo tudi zadnji polet v tem programu osvajanja vesolja. V tem nekoliko -spremenjenem -programu »Apolllo« niso natančno določili kraj-e, kjer naj bi se ameriški vesoljci spustili na SLOVENCI dama in fia jwetu Pesnik Gustav Strniša — umrl Pred kratkim je v Ljubljani umrl v 83. letu starosti znani slovenski pesnik in pisatelj G u -stav Strniša. Strniša je znan zaradi svojih satir, še bolj pa kot mladinski pisatelj povesti: čenčata, Zlati šotori, Harmonikar liinček; tudi njegove otroške pesniške zbirke so čislane: Dedek jež, Zvoki in žarki, Za soncem. Veliko je tudi število njegovih podlistkov in spisov v revijah in časopisih. J Novinar Franc Kavs V Trstu je pred kratkim umrl novinar Primorskega dnevnika Franc Kavs. Rajni je bil zelo izobražen mož, skromen, vesten ter narodno zaveden Slovenec. Smrt slovenskega trapista Pregnani trapiš ti-redovniki med vojno in po vojni sb se raztepli na vse strani. Nekateri patri-duhovniki so si dobili mesto v dušnem pastirstvu, med njimi p. Alojzij Kolednik, mlajši brat znanega prevajalca slovenskih pisateljev, zlasti Jurčiča, v tuje jezike in prejšnjega izseljenskega duhovnika dr. Ferdinanda Kolednika v Podgorjah. P. Alojzij Kolednik je bil zadnja leta župnijski upravitelj v Prihovi na Štajerskem; tam je umrl 14. oktobra. Pokopali so ga ob številni navzočnosti vernikov in duhovnikov-sobratov, 70 po številu. Navzoč je bil sam mariborski škof dr. Držečnik. S Koroške pa je prihitel dr. Kolednik, da bi se na ta način poslovil od rajnega brata, ki je bil 30 let prior trapistov. Lundino površje. Za zdaij so 'določali le večje dele Lunarnega -površja-. Dr. Rocco Petrone, eden izmed -tesnih sodelavcev šefa NASA dr. Paina, jie povedla!, da so za sedaj določili! za ipristamje samo naslednje lunine pokrajin e: Mariusove holme, Hadleyev kanjon, Davyjev kanjon, Kopernikov krater, ki je eden na j večjih na vidni strani Lune, in Decartesov krater. Dr. Paine pa je poudaril, da bo zaradi--talko skrčenega programa »Apolllo« — po prvotnem načrtu naj bi program »Apollo« zaključili šele leta 1974 s poletom »Apol-la 20« — NASA imela dve orjaišiki raketa »Saturn 5« več. Ti raketi bo lahko uporabila za gradnjo -vesoljskega laboratorija ali. orbitalne postaje, mogoče pa ju bo tudi uporabila za -izstrelitev vesoljskih sond brez človeške posadke prati oddaljenim planetom kot so Jupiter, Uran in Pluton. Ta program bi lahko začeli uresničevati konec tega desetletja in ga zaključili sredi prihodnjega desetletja. J SNG IZ LJUBLJANE BO J, GOSTOVALO V GORICI Jj Največja letošnja novost v gledali- i šču Verdi v Gorici bo v tem, da so se V prireditelji odločili tudi za povabilo V Slovenskega dramskega gledališča iz J, Ljubljane, ki bo nastopilo v Gorici / s Shakespearovim »Macbethom«. Ta- V ko bodo imeli tudi italijanski ljubi-1 telji gledališke umetnosti v Gorici (i priliko in možnost, da se pobliže seji znanijo z umetniki tega vrhunskega slovenskega gledališča. Datum in kraj nastopa še ni bil javljen. | NOV SOLŽENICINOV ROMAN ' Iz londona poročajo, da je znani f književnik, Aleksander Solženicin, ki J naj bi 10. decembra prejel Nobelovo J nagrado za književnost, končal novi ) roman ter ga izročil neki moskovski J založniški hiši. Roman govori o prvi J svetovni vojni, pomeni pa padfistič- 5 no obsodbo vojnih strahot PREMIERA V TRSTU Tržaško slovensko gledališče je pred kratkim uprizorilo že drugo premiero v ileitošnijli sezoni, komedijo damskega 'dramatika Ludvviga Holberga: »Jeppe s hriba.« To je hkraitd -tudi prva slovenska predstava. 'tega dala. danske dramatike. »INTART 1971« v CELOVCU Umetniško društvo za Koroško je pred dnevi sklenilo, -da bodo 'priredili naslednjo mednarodno likovno razstavo, tako imenovano »INTART« prihodnje leto na Koroškem, -im sicer v drugi polovici- septembra v Celovcu. Verska ,vojna* v Žitari vesi? Koroški Slovenci smo že »vajeni« v svojem dolgo-trajnem boju za svoje pravice, za svoj obstoj vseh vrst pritiska sodeželanov, nemških »bratov«. Dovoljeno je vse, kar je sicer prepovedano. Najbolj priljubljeno sredstvo hujskačev pa je bilo in je še vedno obrekovanje, ki seveda prihaja iz ust, ki jemljejo v zakup vso resnico na tem svetu. Svetu kažejo svojo hinavsko -krinko pra-vičneža, češ, mi se borimo samo za osnovne človeške pravice, nečloveško zatiranje nemške manjšine na južnem Koroškem. Vse zatira -te germanske ubožce v razvoju, šola jim ni naklonjena, Slovenci jim jemljejo življenjski prostor, Cerkev nikakor ne upošteva njihovih zahtev glede bogoslužnega jezika. Tako nekako si -mora človek predstavljati -razmere v Žitari vesi, če bi -slišal poročilo celovškega radia v četrtek, dne 19. novembra, oz., če si bral novico v KTZ z dne 20. novembra 1970 (str. 6); »Religions-krieg in Sittersdorf«. Verska vojna torej. Zakaj? Župnik Matevž Nagele se upira po -teh novicah srčni želji številnih žitrajsikih vernikov, da bi imel v cerkvi kdaj pa kdaj kako nemško -mašo, in ne samo slovenskih. Celo zastopstvo -občinske oblasti je baje že Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. šl-o nad župnika, a brez uspeha, -tako da uradne -osebe ne morej-o več hoditi v cerkev (Voinsltellungen der Gemeindevertre-tung bliebem bi-sher erfolgl-os, so daB sich die lOtlfiiziellen Ste) len auBeretande erkla-ren, tveitariiim die Kirche zu besuchen). Mal-o čuden je ravno zadnji stavek. Ljudje, ki jih sicer -tudi ne vidiš v cerkvi, dobijo višaj končno vzrok oz. izgovor, zakaj ne hodijo v cerkev. To že smrdi pošteno po nekem čudnem umivanju rok v umazani vodi narodne in jezikovne nestrpnosti, ki jo poznamo že leta, ki pa je bila najbolj očitna v -tistih časih, ko je zvenel po vsej Koroški pod -sencami rjavih zastav klic »Karntner, siprich deutsch!« In resnica? Pri župniku Nageletu ni bilo nobenega uradnega občinskega zastopnika, ki bi mu izrazil to željo. Radijska in časopisna novica sta torej nesramna laž, ki je doslej ni preklical tisti človek ali tisti krog, ki jo je zvalil. Žitrajski župnik Matevž Nagele je moral sam preklicati to dejstvo v radiu, kjer je j-asn-o pokazal resnično stanje. (24. november 1970). Resnica pa je tudi, da -se najbolj ogorčeni zaganjači proti župniku sicer bore malo -zanimajo za cerkev in vero. Koliko jim je d-o vere, pokažejo s tem, da se j-avno lažejo oz. nimajo niti toliko poguma in razumevanja za resnico, da bi jo tudi povedali. To mora tudi upoštevati cerkvena oblast. Ko pa pogledamo samo malo nazaj v našo koroško stvarnost, najdemo dovolj podobnih primerov, primerov, ko je laž gospodovala docela neo-viraino. Poglejmo samo primer župnika Matevža Ražuna, ki so ga nemčurski ovaduhi v prvi svetovni vojini obtožili, da je baje zapustil cerkev, ko so odpevali cesarsko himno (bil je slučajno neki cesarski praznik). Ražun je prišel v zapor. Šele pozneje se je izkazalo, da je bila zgrajena vsa obtožba in obsodba na zahrbtni laži. Gonja proti slovenskim duhovnikom na Koroškem ni poznala nobenih meja ne po prvi svetovni vojini, ne v prvi republiki, pod Hitlerjem so morali okusiti vse zoprnosti in žalitve, pretrpeli so preganjanja v zaiporih, mnogi -so morali v smrt. Tudi -po razpadu Hitlerj-eve države se položaj ni bistveno zboljšal. Nacionalistični krogi so ponovno dvignili krvave grebene. Ponovno so se spravili na slovenske duhovnike. Po njihovem mnenju slovenščina nima nikakršnega prostora v cerkvi. Ker pa tega boja ne bi d-obili z resnico, se morajo seveda posluževati laži. Zadnja leta so nam prinesla številno -takih primerov. P. S.: Ži-trajiski žup-am Posod jie v KTZ od 5. decembra 1970, izjavil, da ni bilo nobenega občinskega predstavnika pri župniku Nageletu, -ki bi zahteval nemško mašo. U-deležba pri maši je stvar vsakega -posameznika, to naj uredi vsak s samim seb-oj, občina in jia-vna zastopstva občine nimaj-o pri tem nobenega -opravka. Odprto p-iismo ' Dunaj, -novembra 1970 Deželnemu glavarju za Koroške, Hansu Simi Karntner Heimaitidienst vidi v svojem listu »Ruf der Heimait« (oktober 1970) šele v popolni uničitvi -slovenske etnične -skupine -na Koroškem uresničitev svojega cilja. V stališču iprezidija in predsitojništva koroške SPO ste -postavili ravnanje KHD, ki je praktično eksistenčno ogrož-ainje Slovencev, na isto raven -z letakom, ki ga je delila Zveiza -socia-l-isitičnih srednjlešolcev (VSM) in v katerih po Vašem mnenju »zasramuje koroški domovinski čut in imi-rno sožitje -na Koroškem«. Kako m-ordte vreči neimškoHnaciianailistično organizacijo, ki -se prizadeva za duhovni genocid slovenske etnične skupine, v isti koš z zvezo, ki -nastopa ravno pr-dti n-acionalsooi-alističnom-u mišljienju in prati avtoritarnim vladnim strukturam sploh? Kalko -m-orete -nadalje združiti ugotovitev Vaših vodilnih -partijskih -organov z dejstvom, -da je HKD odločilno sodeloval pri organizaciji in -oblikovanju sloveis-nos-ti za 10. oktober? Vi -sami ste tako organizacijo kakor -tudi nj-ene eksponente javno počastili in enemu voditelju HKD posredovali državno rento. Menimo, da je med Vašimi izjavami in Vašim zadržanjem globoka diskre-panca. Zara-dii Vaših »isocial-dem-okratških -principov« ste ukinili VSM. Kako si zamišljate »čedno ločitev duhov« v VSM? Morda -po nacionalnih vidikih? Kaj boste ukrenili Vi in Vaša stranka .proti protiustavnim ciljem HKD? Vaše stalno govorjenje o mirnem sožitju se razkrinka -ko-t zakrivanje hudih nedostaitlkov v koroški manjšinski politiki. Klub slovenskih študentov na Dunaju za klub: Avgust B-rumnik, m. -p. 1070 Wien, Mondscheingass-e 11 Offener Brief Wien, im November 1970 An den Landeshauptmann von Karaten, Hans Sima Der Karntner Heimatdieusit sietot in s-eine-r Zeitschrift »Ruf der Heimat« (Oktober 1970) erst in der vollkommenen Vernichtung der sloveni sche-n Volks-grupipe in Karaten isei-n Ziel erreichit. In der Stellungnaihme des Prasidiums und des Voratan-des der Karntner SPO stellten Sle -die Vorgamgs-vvcis-e des Karntner Hei-matdie-nsites, die prakitisch eine exii$tenzielle Bedrahung der Slovemen dar-stellit, miit dem Verb-and sOzialistischer Mittelschuler ver-teilten Flugschnfiten, i-n de-ne-n nach Meinung »das Karntner Heimatgefuhl und das friedliche Zu-sammenlc-ben in Karaten verhdhnt vvird«, aiuf eine Ebene. Wie kbnnen Sie e-ine de-u-tsch-nai t io na 1 is ti s ch e Orga-nisaition, die den geisiti-ge;n Volkeraiord ain der sloveniischen Volksgruippe a-nsitre-bt, i-n ein-em Korb vverfen mit eimem Veiiband, dter eben gegein nationalsozialisctisches Gedainken-gut u-n-d autoritare Herrschaif-tsstiulklturein uberha-upt -auftritit? Wi-e kbnnen Sie weiiters die Festlstellung Ihrer parteilichan Fuhrungso-rgane mit der Taitsache vereinlbaren, daB der Karntner Heimattdie-nst an dar Orgamisa-tion und Gesitailitung der Feierlichkei-tcn -zum 10. Oktober m-aBgdblich beteiligt war? Sie ise-libisit haben -savvdh-l die Organisaftian als auch ihre Exponenten bffent-lich gevvuirdigt und edinem Fuhrer -d'es KHD eine Staat-srente vermi-toel-t. Wir meinen, -daB -zmsčhen Ihren Aussagen und Ibretm Verhal-ten eine tie-fe Diskrepanz herrsch-t. Sie haben aiufgrund Ihrer »sozi aldemofcrati schem Prin-zi-pien« den VSM stillgelegt. Wie štellen Sie sich idlie »sauibere Schei-dung der Gei-ster« im VSM var? Eltwa nach nacionalen Gesichtspunikten? Welche Alktionen werden Sie -und Ihre Paintei gegen die verfaissungs-widrigen Zielseitzungen des Kamitner Heifmatdiensttes -unternehmein? Ihr standiges Redien vom friedlichen Zuisammenleben entla-rvt sich a-ls eine Verdedkung arger MiBstande in der Karntner M-inderheitenpolitik. Klub sloveni-schetr Štu dente n in Wien f. d. Klub: Au-gu-st Brumnik, e. h. 1070 Wien, Mcmdlscheingasse 11 Zadnja pot Tratnikove mame Zopet se je oglasil mrtvaški zvon v farni cerkvi pod Pečnico. Izgubili smo vzorno krščansko mater in zavedno Slovenko, gospo Terezijo Resman, -pd. Tiralt-nliikojv)o mla-mo. O njenem ugledu je pričala številna množica, ki se je v nedeljo, 6. 12. 1970, popoldne, udeležila -pogreba na pečniško pokopališče blizu Baškega j-ezera. Bili so to sorodniki, znanci, izseljeniški sotrpini in prijatelji iz fare, iz Roža, iz Podjune, pa tudi onstran meje. Vsi smo iskreno žalovali ob izgubi te zmeraj vedre, pogumne in plemenite žene, ki je v veri v Boga dobivala moč, da je premostila številne težave i-n bridkosti življenja. Pokojnica je bila doma pri Hoj-u v Rutah, kjer se je rodila leta 1899. Ko je bila tri leta s-tara, ji je umrl oče v starosti 28 let. Mati se je vrnila s hčerko Mirijo in še nerojenim bratom nazaj na Bukovnikovo hišo. Malo Terezijo so dali k Šti-krovi teti v Št. Petra. Taim je ostala do leta 1920. Hodila je v narodno šolo in bila deležna pouka pri šolskih sestrah in pristopila še pod župnikom Ražunom k Marijini dražbi. Nato se je vrnila z materjo in sestro ter bratom zopet v rodno hišo. Od tu se je leta 1923 poročila k Tratniku v Ledince in postala soproga g. Franca Resmana. Rodilo se jima je 5 sinov in 4 hčere. Mala Kaitrica je umrla — stara še ne eno leto, Ostale sta vzgojila v naro-dno-zavedne člane. Od vsega začetka bivanja v naši fari pa je bila tudi članica rožnega venca in častillka Srca Jezusovega -itn našla ča-s, ko je mnogokrat, tudi med tednom, sodaro-vala sv. daritev. Težki časi so bili taikra-t med vojnama na gospodarskem in socialnem področju. Koliko »apnene« je rajni Tratnikov oče postavil, da je številna družina ob mali kmetiji lažje izhajala. Tudi stiskalnico za sadje so postavili pri Tratniku. Ali Tratnikova mama se ni ustrašila ne dela ne bolezni, ki so se tudi oglašale v družini. Najhujše pa je bila izselitev', 14. 4. 1942; z 8 otroki — večinoma v šolo-obvezni starosti — so morali izkusiti vso težo in bedo izseljenstva. Taborišča Hesselberg, Hagen- VABILO »Podjunska glasbeno-pevska skupnost« vas prav prisrčno vabi na VESELI POPOLDAN v gostilno Planteu v Goričah, v soboto, na praznik sv. Štefana, dne 26. 12. 1970. Začetek ob 2. uri popoldan. biichah in Eichstatt so bile grenke postaje za Tratnikovo družino. Konec zadnje vojne pa je doživela na Nižjem Avstrijskem v bližini Wr. Neustadta in se vrnila šele sredi julija 1945 spet nazaj v domovino. Klj-u-b v-semn niilkoilli -ni ob-upallia. Ko jie človek prišel k njej, -se je znala zmeraj pošaliti, zmeraj najti bodrilno besedo. Prav zato smo jo vsi imeli radi. Tratnikova hiša je vsej okolici znana kot dom pevcev. Ob večerih je pela vsa številna družina; bil je to pravi družinski zbor, ki ga redko najdeš. Družino j-e dičila posebna povezava med seboj. Zato je predlanska smrt očeta močno stisnila ženo Terezijo. Vendar je našla raz- Koroška dijaška zveza vabi na igro DNEVNIK ANE FRANK ki bo v nedeljo, 13. decembra 1970, ob 14. uri v farni dvorani v Šmarje ti v Rožu in ob pol osmih zvečer pri Voglu v Št. Primožu. Ljubitelji slovenske kulturne dejavnosti prisrčno vabljeni! «C88BSiilBMž*SS Mache deinen Einkaufsbummel nicht im allerargsten Rummel, du angelst nur in deiner Hast e in Geschenk, das dann nicht paBt! DAS WAR’ F OR DICH NICHT VORTEILHAFT, MEINT DIE KARNTNER KAUFMANNSCHAFT! !Eia«2žišSKiBI»«5B vedrilo ob malih vnukih, ki so se okrog nje igrali. Nihče ni slutil, da mati le ni popolnoma zdrava. Nenadna bolezen je zahtevala operacijo, na katere posledicah je po dobrih dveh tednih po težkem trpljenju izdihnila svojo dušo in odšla k Bogu po zasluženo plačilo. Pogrebne svečanosti je vodil preč. g. mons. dr. Hornbock, ob asistenci gg. Markiča iin Galbru-ča. Poslovilni govor j-e imel g. Markič, v imenu izseljencev pa J. Ogris starejši. Doma-či cerkveni -pev-ci p-a so zvesti faranki zaipeilt za -slovo od dioma, -pri maši zadušnici in ob odprtem grobu. Vsem svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. PLIBERK (Občinska seja) Dne 25. novembra je zopet zasedal občinski odbor. Na dnevnem redu je bilo 20 točk. Večino zadev so obravnavali že prej v pododborih, zato j-e seja potekala precej pospešeno. Šlo se j|e za sledeče reči: Uslužbencev ostane v prihodnjem letu iisftjo število- kolt letos, le vodja občinskih uradov, g. Obertautsch, stopi z 31. 12. letos v -pokoj. Namestnika zanj ne bo, ker že vajenci v pisarnah -dobro pomagajo, ostali ura|d!niki pa delo zmorejo. — Sklenili so, v mestu Pliberku in v Drveši vesi, uvesti obvezen odiv-oz smeti in odpadkov z občin-slkim vozilom. Vsak stanovalec d-o-bi od občine železno -stojalo, v katero pripne prazno plastično vrečo in zbira v njej smeti in odpadke. Polne vreče bo oibčins-ko vozilo štirinajstdnevno pobiralo in odvažalo v Glavarjevo jamo. Za vsaiko odpeljano vrečo bo- -treba plačati 8 šilingov. Stojalo za vrečo pa stane 166.— šilingov. Občina je dobila od države 800.000 šilingov plebiscitnega darila. Ta znesek bodo porabili za občinske ceste. Kot prvo bodo kupili iz -tega denarja stroj, ki pobira in piha sneg s cest in pločnikov in ga lahko tudi napiha na vozilo. Stane 85.000 šil. , Iz občinskih odbornikov bodo sestavili poseben odbor, ki bo urejeval dajatve za tujski promet. Nato so določili soglasno višino te dajatve, ki znaša 10 tisočink od obdavčenega prometa. 66 odstotkov te dajatve ostane občini, 34 odstotkov pa dobi dežela. Ta denar se sme porabiti za pospeševanje tujskega prometa. Občina zamenja z- g. Schvvarzlnom indu-strijsko zemljišče, meter za meter, in potem proda novo nastalo parcelo tvrdki Ing. Heinrich in Erika Prossinger, tovarna rokavic, za dvanajst šilingov kvadratni meter in skupno vsoto okoli 145.000 šil. Ker je občina -prodala zemljo z zgubo, saj stane zemlja njo 25 šilingov kvadratni meter, ji je dežela podelila v ta namen 150.000 šil. pomoči, da zgubo lažje -preboli. Sklenili -so tudi zgraditi vodovod iz Pliberka, mimo Nonče vesi, d-o Božjega groba. Stalo bo vse 900.000 šilingov. Interesenti bodo plačali samo 101.000 šil., vse drugo pa bodo deželne in občinske subvencije. Cevi bodo tako močne, da bodo pozneje lahko napeljali vodo še v Vidro ves, Dob in Brege. Pa tudi odcep na Blato, Reple in Vogrče bo mogoč. Vsekakor pa bo treba od Pece do Pliberka potegniti še en dotok, ker s-o sedanje cevi preozke. Tako je upati, da bo v dveh letih ves severni del občine oskrbljen z zadostno pitno vodo. in vodo za gašenje. Odobrili so tudi končne račune za gradnjo šole v Šmarje ti. Za p-rvo čet-rtletj-e 1971 so sklenili pro-(Dalje na 5. strani) Pomen stelje in humusa v gozdu Ko hodimo po gozdu, se navadno ne za-vedamo, kakšnega pomena sta gozdna stelja in humus. Če bi se tega zavedali, ne bi ponekod v tolikšni meri odnašali tega dragocenega materiala iz gozda. Stelja je gozdni pokrov, ki vsebuje odmrle dele zemljišč, grmovja in drevja, in ticer: listje, iglice, cvetove, plodove, veje ter lubje. V stelji se nahajajo še mrtvi in 'dvi organizmi (npr.: hrošči, črvi, dežev-niki, pajki itd.) ter njihovi iztrebki. Glavni del stelje pa sestavlja listje in iglice. Stelja Je vsako leto spreminja v humus. To spreminjanje pa običajno traja v naših gozdo-vih poldrugo do poltretje leto. Pod steljo se nahaja humus, ki je nastal 5 spreminjanjem odmrlih organskih delov rastlin in živali. Velik vpliv na razvoj humusa imajo klima (vreme), rastlinstvo in mikroorganizmi. Tudi humus je za razvoj rastlinstva nad njim neprecenljive vrednosti, saj ustvarja mnogo dušika in ogljika, ki sta nepogrešljiva elementa za razvoj mikroorganizmov in nadaljnjih kemičnih Procesov v tleh. Vsako leto se krog ustvar-1anja žive organske in razkrajanja v mrtvo °rgansko snov konča ter istočasno obnavlja. V ugodnih razmerah bakterije dobro razkrajajo steljo in humus, pri tem pa se sproščajo velike količine dušika. Tako nastajajo stabilna in mineralno bogata tla, ki nudijo rastlinam dobre možnosti za njihovo rast in obstanek. Najboljši humus nastane iz zelišč in Ustja. Najhitreje se razkraja listje breze, Upe, trepetlike, vrbe, jesena, jelše, bresta, | Pohištvo - e I darilo, ki ima trajno vrednost! • Vpis v dobro — tako ni težko poklanjati darove! • Posebne izdelave iz lastne OPj delavnice «5? • Načrtujemo za vas |j| • Plačilne olajšave do 36 mesecev 6 Dostavimo vam na dom til| '{fL-S—l—e.—L I BELJAK - V1LLACH Gerbergasse 6 Telefon 56 50 gabra in bukve. Slabo pa se razkrajajo iglice smreke, ker vsebujejo mnogo težko topljivih snovi, Jipr.: lignina, smole, voske. Proces razkrajanja je posebno slab in počasen v hladnem in vlažnem podnebju. Škoda, ki nastaja s steljarjenjem (grabljenjem in odnašanjem listja iz gozda), je velika. S steljarjenjem odnašamo iz gozda tisto snov, ki je najbolj bogata z mineralnimi snovmi, to je pepelom. V pepelu se nahajajo spojine kalcija, kalija, dušika in fos-fora. Pepela je v listju do 10%, v skorji (lubju) 1,5 do 4 %, v lesu pa samo 0,2 do 4 %! Če steljarimo v enem in istem gozdu vsako leto, se prirastek lesa zmanjša tudi do 50 %/ Razen tega postaja drevje slabše kvalitete, zdravstveno slabi ter je bolj podvrženo vplivom raznih gozdnih škodljivcev. Tudi pomlajevanje v takem gozdu ne poteka tako intenzivno in kakovostno. Naravnost katastrofalne posledice pa ima ste-Ijarjenje na nekaterih strmih predelih in grebenih, kjer nudi dobro podlago za razvoj erozije — izpiranje tal! Posledice ste-Ijarjenja so večje na mineralno siromašnih in suhih tleh, kakor pa na mineralno bogatih tleh. Pomen gozdne stelje je torej velik! Stelja je gozdni pokrov, ki ščiti tla pred sušo, vročino, mrazom in erozijo. Rahla stelja je odličen izolator med zunanjim svetom (atmosfero) in talno podlago ter odlično uravnava količino vode v zemlji. Dipl. inž. B. Š. Ali res lahko otroka vzgajaš samo z grobostjo ? Strog in dosleden je tisti vzgojitelj, ki od otroka trezno, razumsko in mirno zahteva red, natančnost, disciplino, a brez sovražnosti, mučenja, kričanja. njia in ravnanja, ki bodlo za otroka korist- Nekdanja (patriarhalna vzgoja) je gledala na otroke kot na lastnino, s katero smejo učitelji ali starši početi vse, tudi mučiti, da bi otrok delal to, kar se od njega zahteva. Otroke je bilo treba pogosto ostro kaznovati, omejevati gibanje, očitati napake, smešiti in zasramovati, da bi se poboljšali. Po tej logiki so otroke silili v poklic, ki si ga niso želeli oziroma v zakonsko skupnost, kjer je izbirala partnerja dota, ne pa ljubezen. Kako se otrok počuti ob maščevalni in prisiljeni vzgoji? Naravno je, da kaznovalna vzgoja vzbuja v otroku odpoir, miržnjo, maščevalne naklepe, potuhnjenost, malodušje ... Tako vzgojeni otroci si kasneje, ko dorastejo, radii izpihajo svojo dušo na kastnih otrocih in se opravičujejo, »če je mene oče pretepali iin sem postal dober človek, boim tudi jaz sina kaznoval, da bo ostal pošten!« Za sodobno vzgojo priporočajo psihologi tako imenovano spodlbujiaijoioo’ vzgojo pohvale, nagrade in opravila, ki obroka nagrajujejo z uspehom pri delu. Seveda so strog red, disciplina in točna pravila igre sestavni del talke vzgojo. Tudi po načelih sodobne vzgoje jie treba Otirdka včasih prisiliti, da naredi nekaj, kar mu trenutno ni prijetno, pa mu bo kasneje koristilo. Nujno pa moramo izločiti sovražna čustva. Sodobna — pravilna ali demokratična družinska vzgojia jie zavrgla iz starega, vzgojnega režima predvsem negativna čustva (sovraštvo, škodoželjnost, imranjp1, maščevalnost). če bi zavrgli še doslednost, 'vztrajnost oziroma stragošt, bi dobilli talko imenovano anarhično vzgojo, ki ne terja naporov ne od vzgojlitefljla ne od otroka, vse jie dovoljieno, nič prepovedano, in v taki vzgoji ne more zrasti koristen čliain človeške družbe. Pravilno pojmovana vzgoja otrokove prirojene ego-potrelbe postopno socializira v take oblike delu, ve,de- ne, hkrati pa ne bodo škodfljjiiive ra soijjudd. Zakaj sovražna vzgoja otroku škoduje? Za normalno rast in razvoj potrebuje otrok, ko pride na svet, poleg hrane, toplote in nege predvsem ljubezen in naklonjenost staršev, da se bo ob njihovi ljubezni t Sporočamo, da je dne 8. 12. 1970, po težki bolezni umrl vsem poznani stalni naročnik inseratov in zvesti bravec »Našega tednika«, trgovski podjetnik Johan Lomšek v Tihoji pri Št. Lipšu pri Ženeku. Pogreb pokojnega je bil v četrtek, dne 10. 12. 1970. Vsem žalujočim izrekata iskreno sožalje Uprava in u-redništvo »Našega tednika«. naučil nekoč ljubiti druge. Brez ljubezni staršev se razvije iz otroka nepopoln človek ali samotar, delomrznež, obupanec — bolesten značaj ali celo duševno bolan človek. Ob ljubezni staršev pa se otrok laže uči delati, vztrajati v naporih, potrpeti danes za jutrišnje ugodje. Otrok, ki čuti, da ga imajo starši radi, ki mu to tudi povedo in pokažejo (in so seveda dosledni, otroka ne razvajajo), jih bo z veseljem posnemal, želel jim bo postati čimprej podoben, rad se bo učil in delal, veselil se bo življenja, veder bo, družaben in priljubljen. Otrok brez ljubezni staršev je kot rastlina brez sonca in vode; če je deležen grobosti in telesnih kazni, pa je že podoben pomendrani rastlini. T. K. Sv. oče se je vrnil v Večno mesto Po 46.000 km dolgem romanju po Aziji in Oceaniji se je poglavar katoliške Cerkve papež Pavel VI. v soboto, 5. decembra, zjutraj, vrnil v Rim. Pri svojem tradicionalnem nagovoru se je sv. oče v nedeljo zahvalil Bogu za ohranitev življenja po nameravanih atentatih nanj, hkrati je izrazil hudo razočaranje, ker je italijanski parlament sprejel, v njegovi odsotnosti, zakon o razporoki. * * PLIBERK (Nadaljevanje s 4. strani) vizorični proračun z 10 odstotnim povišanjem v primeri z letošnjim. Odgodita se prošnji družbe Jesch in lesnega trgovca Štefana Trampuscha za nakup pocenjenega industrijskega zemljišča. Prosilca naj predložita konkretne načrte, kaiko mislita povečati podjetji, riaito se jima bo prodala primerna velikost zemljišča. K posvetovanju bodo pritegnili tudi strokovnjake obrtne zbornice. Kmet in gostilničar Jožef Bromom je zgradil čez šmarješki potok mali most. Občina mu k stroškom prispeva petnajst tisoč šilingov. Gospa Štefanija Matschek v Vidri vesi je prosila za preoznačbo svoje parcele v K. O. Dob iz kmetijske v vaško zemljo. Prošnja se odkloni z 12 glasovi, ker so strokovnjaki mnenja, da bi bila tamkaj gradnja neumestna, ker je kraj strm in preblizu gozda, da bi še lahko drevje padalo na hišo. Mestnega uradnika Hansa Miklautscha so predčasno imenovali za mestnega višjega inšpektorja in bo s 1. 1. 1971 uvrščen v peti službeni razred in drugo mezdno stopnjo. Prejemal bo mesečno bruto 7340 šil. Spomladi bodo začeli regulirati bistriški potok čez Svetečov rečnik v Dobu; stalo bo 400.000 šil. Občina bo prispevala mesto mejašev 80.000 šil. Ostalo bo dala dežela. Reguliramo strugo bodo morali mejaši potem sami čistiti. Istotako bo občina prispevala 20 odsto k izgraditvi šmarješke reke, v znesku 12.000 šilingov. * Dne 22. novembra je izročil deželni glavar ob priliki 'proslave 100-letnice požarne hrambe, poveljniku gaisilcev ključ nove gasilske cisterne, ki je stala 761 tisoč šilingov. Pol milijona je k temu prispevala dežela. Voz je lepo dvojezično blagoslovil g. mestni župnik in slovensko nagovoril tamkaj navzoče gasilce iz sosednje Slovenije. Slavjla so se udeležili gasilci iz celega veli-kovškega okraja. Vozu je botrovalo 10 hotnic. Deželni glavar, mestni župnik in jugoslovanski zastopnik gasilcev so govorili v smislu medsebojne pomoči, ljubezni do bližnjega iin sprave med narodi. Če bomo živeli tako, se trpljenje preteklosti ne bo več ponavljalo. Bmiees Damen-Modepullover Danien-Moderdcke Damen-Westen . . S A M O N IG-PREISE erleUhtern das Sthenken Kinder-Pullover . . Knaben-Mako-Unter-hosen oder -Leibchen Kinder-Krausel-Strumpfhoscn . . Madchcn-Modcrockc VVettcrfleck aus prima Loden Kleinkinder-Pyjama Frauen- Kleidcrschurzcn Perlon ............. Damen- Perlonstrumpfe Damen- Krauselstriimpfe 75.90 22.90 18.90 39.80 139.- 32.90 59.80 6.90 10.90 Damen- Hakellook-Strumpfe Damen-Jersey-Hosen Datnen- Krauscl-Kniehosen Damen-Achselhemd gerauht............ Damen. Perlon-Unterkleid Damen-Mako-Pyjama Bamen-Hakellook- Hclanca-Strumpfhosen Damen- Vclours-Nachthemd . Damen- Wiischcgamitur 19.80 179.- 18.90 27.90 59.-99.-39.- 59.80 49.- Damen-Mako-Hose mit Bein............ Damen-Strumpfliosc Jacquardmuster . . Flanell-Leintticher 130x220 cm . . . Syntho£aserdecke 130x180 cm . . . Rheumclla-Steppdecke mit VVollvliesfiillung Glocken-BettwSsche- Garnitur bestickt............ Tnchent mit Halbdaune gefiillt Jacquard-Frottee- Handtuch 50 x 100 cm ... 10.90 26.90 46.90 79.80 249.80 299.80 399.- 19.80 Damast-Gedeck , -— fiir 6 Personen . . . 119.” Herren- — — — , Flanell-Sporthemd . . 59.80 Herren-Seiden - - — —— barchent-Pyjama . . 149.80 Flerren- . .. Jersey-Modehemden . . 149.80 FTerren-Helanca- — — —— Rollkragenpulli . . . 59.80 Herrcn- Hoscn oder -Leibchen _ _ —— Makoflausch . . 32.90 Gloriette-Hemden mit Reservekragen . . 99.” Herren-Mode-Sexy- Pullover mit Knopfen oder „ , — Verschniirung . . . 149." Noch mehr zeigen Ihnen unsere Schauffenster - daher... ZABAVNA GLASBA: Marielle Mathleu: Najsrčnejša tlTL SVCtU Pravijo ji »zlata deklica francoske glasbe«. Čeprav ima že triindvajset let, izgle-da kot mladoletnica. Toda v petih letih je bilo prodanih 20 milijonov njenih plošč in za en večer dobi nič manj kot 20 milijonov šilingov. Zasedena je do konca leta 1972. Privatnega življenja ne sme omenjati, njen manager pa se strašno boji, da se ne bi zaljubila in opustila kariero. Težko je pniiti do nje. Verjetno zato, da bi ojstiaia (pravljica o Pepeliki- neoskrunjena. Zgradba jie -obsijana s soncem, hodniki v ogiliedJallilh, siallbtn v plajvem in konično — ono. Lep obraz, velike oči -nasmeh kot za reklamo, Toda zelo majhna je, komaj 150 cm in pretirano suha. »Gospodična Maithiieu, ali boste pustili -kalniaro in -se i poročili , kadar boste srečali vejlijko ljubezen?« »Nikoli. Tako sem želela uspeti, da me sedaj ničesar ne bi moglo pripraviti do tega, da hi pustila ta poklic.« »To j|e malo žalostno, -alfi ne?« »Zakaj?« »Toda vi imialte kiomaji 23 leti« »Vsak ima pravico živeti tako, kot mu ugaja.« ■»Verjetno mriiSlite, da iboste še malo uži-vtallii v popularnosti, za ostalo pa bo čais še potem?« »Ne, jaz želim samo peti. Tudi čez dvajset let bom mislila tako.« »Al se ne (počutite 'včasih sužnja svojega ipoklica? Al se vam ne zdi, da ste le industrijski proizvod?« »Ne. Toda če mislite, da sem industrijski proizvod, se bom potrudila, da bom dober proizvod. Zadovoljna sem, zelo zadovoljna.« »To jie verjetno tudi zaradi denarja?« »Denar z mojim zadovoljstvom nima zveze. Denar je potreben za življenje, ne pa za srečo. In jaz pošteno zaslužim svoj denar. Vedno je z menoj štirinajst glasbenikov. Svoji publiki hočem dati vse, kar zmorem.« »Kaj se spremeni v žavilj|enj|u deklice, ki je bila revna, nenadoma pa obogati?« »Kaj se spremeni? Zaslužim mnogo več. Veliko potujem, srečujem veliko ljudi, spoznavam veliko mest.« »V vašem življenjepisu piše tudi to: »Bila je deklica, ki je imela samo eno željo — -pokazati svetu, da Ediith Piaf ni mrtva-...« »Vedno sem želela postati pevka. To je res. Toda vse to o Edith so neumnosti. Bila je samo ena Edith Piaf! Jaz želim biti samo Mireille Mathieu.« »Ali -greste kdaj v -klino, na ples?« »Seveda grem, če imam čas!« »Ste res tako boječi?« NOGOMET Avstrija Salzburg je jesenski prvak Polovica avstrijskega nogometnega -prvenstva v nacionalni ligi je za nami. Končalo se je zvelikim presenečenjem, kajti prvak je postalo moštvo iz province, kot bi rekli domišljavi Dunajčani, in sicer salzburška Avstrija, ki je zbrala skupaj 22 točk. Zadnjo tekmo, bilo je 15. kolo nacionalne lige, je sicer igrala samo neodločeno s Sportklubom 1:1 (1:1), a to ji je zadostovalo, da se je povzpela na čelo prvenstvene lestvice. Innsbruški Wacker je proti dunajskem Wackru dosegel le en gol (1:0 (1:0). Wat-tens je na Dunaju igral z Vienn-o neodločeno 2:2 (0:1). Po zapovrstnih porazih je koroško moštvo Radenthein dobilo proti Sturmu (Gradec) dve točki (1:0) in zavzelo predzadnje mesto. Zadnji je Bregenz, le-ta je igral z dunajsko Avstrijo 0:0. GAK je zmagal nad Simmeringom 2:0 (0:0), VOEST iz Linza pa je porazil LASK (Linz) 1:0 (1:0). JUGOSLOVANSKI NOGOMET V nedeljo -se je končailb tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo. Olimpija je igrala v Ljubljani s -splitskim Hajdukom 0:0; Mariboru -pa je komaj usipalo rešiti-eno točko, igral j|e namreč z ituzlanskim Borcem, ta je vodil Skoraj do konca tekme 0:1. Reči pa moramo, da je Maribor, ki je bil vas čas v premoči, zalbil še en gol, a ga sodmilk ni priznal. Olimpija je zaključila »Sploh nisem boječa. Strah se pojavi samo pred publiko in pred tujimi ljudmi.« »Vaša publika j,e raznovrstna. Pravijo, da med vašimi oboževalci ni: prav veliko -mladine.« »Motite se.« »Pa ste res -srečni?« »Najsrečnejša na svetu.« Opisali so jo -kot prestrašenega vrabčka; proglasili so jo za naivno dekle ifn ji določili vlogo Peipeike, ki je zrasla v siromaštvu. Toda v resnici je veselo- mlado dekle, ki je zraslo v sicer skromnih razmerah, vendar v prijetnem družinskem ozračju. Zgodaj se je zaiposiila v -tovarni, kar ji šola 'ni- bila posebno všeč. jesensko tekmovanje z odličnim 6. mestom, in se tako uvrstiti med najboljše klube v Jugoslaviji; ima 18 točk. Maribor je na 16. mestu in ima 13 točk tar ni dosegel zaželenega cilja, vsaj 14 točk. Jesenski prvak je postal beograjski Partizan, 2. je Hajduk. HOKEJ Prvi poraz v lietošnjii sezoni jie doživel avstrijski prvak RAC prati ATSE Gradec 3:5. Boj, za prvo mesto avstrijskega prvaka v hokeju je še zmerom odprt. IEV je namreč v soboto porazili ATSE Gradec 1:2, KAC— Zel aim See 12:4, Feldikiirch—GAK 7:0; KAC ima 18, IEV 17 točk. Naslednji nasprotnik v tekmovanju za evropski pokal jie Ujpest/Dozs-a iz Budimpešte. JUGOSLAVIJA IZVOLILA ŠPORTNIKA LETA Miro Cerar šele tretji Beograjska »Politika« (dnevnik) je letos že osemnajistič razpisala anketo za najboljšega jugoslovanskega športnika v tem letu. Slovenec Miro Cerar, 'ki ima za jugoslovanski šport največ zaslug, saj že deset let na svetovnih in evropskih tekmovanjih dobiva prva mesta, je šele na tretjem mestu. Čudno pojmovanje imajo ljudje, ki ne vedo, da je Cerar prinesel Jugoslaviji največ kolajn in ponesel ime svoje države v svet. Na prvem mestu je Desanfca Perovič, ki je bila prva na svetovnem strelskem prvenstvu, druga je bila plavalka Šegrtova. Iz filmskega sveta Poročila se je GERALDINE CHAPLIN. Pevec SALVATORE ADAMO je postal filmski režiser. Najmlajša hčerka japonskega cesarja — TATAKO se je zaposlila v modni hiši kot svetovalka. MIA FARROW bo v letu 1971 spet začela snemati. Igrala bo glavno vlogo v »Ivani na grmadi«. JEAN PAUL BELMONDO v Romuniji snema film »Zakoni II. leta*-Njegova soigralka je Laura Antonelli-ROLLING STONSE so na letališču v Helsinkih zaprli, ker so jih osumili, da tihotapijo hašiš. Toda namesto mamila so našli pri njih le nekaj aspirinov. GRETA GARBO je praznovala petinšestdesetletnico. ODŠKODNINA ZA FILM, KI GA NI Pet let je minilo odkar je filmska igralka Shirlej MacLaine podpisala s filmsko drulbo Fox pogodbo za vlogo v musicalu »Razcvetelo dekle« za honorar 750.000 dolarjev. Drulba pa se je potem premislila in filma ni posnela, Shirley pa je ponudilo drugo vlogo v nekem tuesternu. Igralka je to vlogo odbila in zahtevala 750.000 dolarjev odškodnine. Te dni je Vrhovno sodišče v Californiji podprlo zahtevo slavne Shirley MacLaine, ker vloga, ki so ji jo ponudili kasneje, ni bila enakovredna vlogi v musicalu. Tako bo sedaj Shirley dobila 750.000 dolarjev za vlogo, ki je ni nikoli odigiala. KRALJEVSKO DARILO Po končanem snemanju v Afganistanu je bil filmski igralec Omar Sharif povabljen na prireditev na kraljevski dvor. Tam je, tako zatrjuje on, zagledal psa in vzkliknil: »Kako čudovit pes!* Kralj pa je na to odgovoril: »Pes je vaš. Ime mu je Baz.* Kakšna je resnična zgodovina psa, ki ga je Omar pripeljala iz Afganistana, seveda ne ve nihče. V NEKEM VIŠJEM RAZREDU MESTNE ŠOLE JE PRI VEROUKU NASTALO VPRAŠANJE, KAKO DA JE KAČA V RAJU ZAPELJALA EVO NE PA ADAMA, JE NEKA UČENKA PO SVOJE ODGOVORILA: »ZATO, KER IMAJO DAME POVSOD PREDNOST.« ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT llvanhoe 1 40 mm&m De Bracy in njegov tovariš sta bila tedaj v popolni negotovosti, na katerem kraju izbruhne vihar; morala sta se pripraviti na vse možne (primere in njuni vojaki, kakor so bili hrabri ljudje, so vendar občutili šknb in potrtost, kakršna se polašča ljudi, obkoljenih s sovražniki, ki si morejo sami -določiti čas in način napada. Gospodar obleganega in ogroženega gradu se je medtem v neznosnih bolečinah in duševnih mukah valjal na svoji postelji. Ni mu bila dana običajna 'tolažba pobož-njakov -tiste 'praznoverne dobe, ki so delali z radodarnostjo nasproti cerkvi pokoro za storjene zločine in omamljali svojo grozo iz mislijo, da si talko dobivajo odpuščanje; in dasi ni bil pokoj, ki iso ga s tem kupovali, nič 'bolj podoben miru iskreno skesanih duš, negio je motna opijeva omama podobna zdravemu in naravnemu spanju, je bilo to stanje duha vendarle boljše od ske-lenja zle vesti. Toda prva grehota -trdosrčnega in lakomnega Front de Boeufa je bila iškopoisit; rajši je kljuboval cerkvi in sveče-iništvu, kakor da bi kupoval -njegovo odvezo in odpuščanja za ceno zakladov in imetja. Templjar, nejevernik drugačnega kova, se je tudi motil, ko je rekel, da Front de Boeuf ne bi mogel utemeljiti svojega brezhoštva in preziranja do veljavne vere; zakaj baron bi bil rekel, da cerkev pre-- drago ponuja svoje blago in da je cena odrešenju duš -tako visoka, da je bolje zamikava ti moč zdravila nego plačevati zdravnikov račun. In evo, zdaj je prišel 'trenutek, ko se je zemlja z vsemi svojimi zakladi odmikala izpred njegovih oči in je -divje baronovo srce, nedavno še -trjie od mlinskega kamna, trepetalo od groze, s katero ga je prešinjal pogled v temn-o neskončnost bodočega življenja. Vročica telesa je množila nestrpnost in muko duha in Front de Boeufova smrtna -postelja je 'kazala odurno sliko pravkar vzdramljenega strahu, borečega se z vkore-ninjeno in zakrknjeno 'trdovratnostjo njegovega značaja: duševno stanje, iki mu najdeš primero kvečjemu v 'tistih grozotnih krajih, kjer se razlega ječanje brez upanja in grize vest -brez kesanja, budeč v pogub-ljtencih strašno zavest, da ne bo mulka nikoli ne zmanjšana ne končana! »Kje so zdaj svečeniški -psi,« je renčal baron, »ki -tako visoko cenijo svoje duhovne glume? Kje so bosi karmelitje, ki je -stari Front de Boeuf zaradi njih okral svojega dediča za nekateri lep travnik in nekatero mastno njivo in pašo, da jim je mogel ustanoviti samostan svete Ane — kje so zdaj, lakomni psi? — Stavim, da lokajo pivo ali brijejo svoje burke oib postelji kakega skopega kmeta vsa. Jaz, naslednik njihovega pokrovitelja, ki so po ustanovnem pismu dolžni moliti zame, lopovi nehvaležni — evo, jaz pa umiram neizpovedan in nedbhajan kakor brezdomen pes na srenjskem pašniku! — Recite vsaj templjarju, naj pride k meni — svečenik je in mi lahko pomore... A ne! Rajši se izpovem peklenščku nego Brianu de Bois-Guilber-tu, ki mu ni mar ne raja ne pekla. — Slišal sem starce, ki so molili — molili na svoja lastna usta; takim pač ni -treba laziti za sleparskimi popi in jih podkupovati... A jaz — se ne upam!« »Ali je Reginald Front de Boeuf doživel uro, ko mora reči, da je na svetu nekaj, česar si on ne upa?« je izprego varil ubit in rezek glas ob njegovi postelji. Zla vest in omajani živci strašnega barona so slišali v tej čudni pripombi k njegovemu samogovoru glas besa, kakršni so po mnenju tedanjih babjevernežev -prežali ob posteljah umirajočih in begali njihove misli, odvračaj e jih od vsega, kar je moglo služiti zveličanju duš. Skrčil se je in vztrepetal; a kmalu je zbral -svojo običajno odločnost in vzkliknil: »Kdo je tukaj? Kdo si, ki se drzneš ponavljati moje besede, kakor bi krakala nočna ptica? — Stopi k znožju, da te vidim.« »Tvoj zli angel sem, Reginald de Boeuf,« je -odgovoril glas. »Pokaži se tedaj v svoji telesni podobi, če si res peklenšček,« je rekel umirajoči vitez; »nikar ne misli, da se bom tresel pred teboj. Tako mi večne teme, če bi se mogel boriti z grozotami, ki me obdajajo, kakor sem se boril s posvetnimi nevarnostmi, ne zemlja ne nebo ne bi mogla reči, da sem se ustrašil boja!« »Misli na svoje grehe, Reginald Front de Boeuf,« je rekel iskoro nezemeljski glas: »na upornost na grabež in na umor! — Kdo je ščuval razuzdanca Johna, da se je vzdignil zqper svojega sivolasega očeta — in zoper velikodušnega brata?« »Kdorkoli si, zli duh, menih ali peklenšček — lažeš!« jie odgovoril Front de Boeuf. »Johna -nisem j-az naščuval na upor — ne jaz sam — ampalk petdeset vitezov in baronov, cvet osrednjih grofij; boljši od njih še niso perili kopij, kar svet stoji. — In zdaj naj jaz -odgovarjam za to, kar je pregrešila -petdeseterica? — Kljubujem ti, lažnivi bes! Poberi se in ne s trase več okoli mojega ležišča. — Če