C C. Pottale. — Etc» ogni mfcoladi a vantrdi 29 giugno 1927 Poaamtzna ittvilka 25 ttotink iihaj» vsako sredo in petek zjutra). fan« za celo leto 15 L » pol let a 8 » | » četrt leta 4 » j Za Inozemstvo celo j lato tir 40. Na naročila brez do« poslane naročnine j«-; ne rnoremo ozirati. Odgoverni urednik: Polde Kemperle. mmmw &. so V Gorki, v sredo 29 junija 1927 Leto X. Nifrankirana pisma se n« sprejemajo. Oglati la računajo po doge voru in se plačaje v napre}. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk Katoliiki! tiikarne v Gorid. Rh va Piazzutia it. IS. Uprava in uredniitvo; ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 368. Mati govori. V dneh, ko se otrok odpravlja v svet, je njegova duša tako odprta ljubezni in tako hrepeni po dobri materini besedi — saj sluti, da je ločitev mnogokrat odločitev in da bo kmalu z prijetne rodne hišice — ki je polna toplote in ljubezni — prišel v tujino, ki je sicer tudi vab- Ijiva, a ne nudi nikoli onega toplega ognjišča, koi gči skriva dom. Glej maii, v teh dneh, ko se otrok pripravlja za oni veliki, prvi korak v svet stopi v tihi, sveti uri k nje- mu, da se še enkrat pogovorita prU srčno: mati in otrok. Govori potent z otrokom tako, kot govori mati: mirno, resno in globoko. »Kmalu, kmalu boš stopil iz rod' ne hišice v svet, v tujino. Tarn v dalji te bodo še zadnjikrat pozdrav* Ijali temni gozdovi in pisane loke, a pred seboj boš gledal nov svet, ki te bo vabil in klical. Težko ti je da? nes sree, žalostna je duša tvoja — a ne jokaj, otrok moj. Glej, jaz tvoja ljubeca mati bom vedno v duhu pri tebi. In kjer je duša, turn je človek. Ne zabi na vse ono dobro in lepo, kar si videl doma. Pri vsem, kar v tujini delaš, misli, da sem jaz pri tebi in slišim tvoje besede in gledam tvoje delo. IJstvari si srečo s posienim, te- meljHim delom in tedaj boš osrečil tudi mene. Ako si pa osramotiš z nečastnim delom življenje, vedi, da si osramotil, da si uničil tudi mene, tvojo mater. Ne veruj vsaki besedi in ne za; upaj vsaki duši. Poišči si človeka, ki je vesten in moder in njegov na* svet naj ti bo svet v vsem. MarsU kaj, kar ti bo v svetu novega, bo za te dobro, toda ne vse. Vedi, da kdor bi sramotil in sme* šil ono, kar je svetega v tebi in izs ven tebe, ta bi zadajal udarce tvoji materi v obraz. Mlad si, zato naj gre tvoje strem* Ijenje vedno naprej, naprej. Bodi vedno nezadovoljen s tern, kar si in kar delaš. Oni, ki je s svojim de; lorn vedno zadovoljen, si zapira pot k boljšemu. Kar zahteva dolžnost, to stori pred vsem drugim. Uredi si pa delo tako, da 1i bo nekaj časa ostalo še za kako drugo opravilo — da ne boš v dolžnostih popolnoma otopel. Poišči si primernega razvedrila in bodi vesel. Oni, hi se nikoli ne razvedri, porabi prehitro svoje mo? či in tisti, ki ni nikoli vesel, ni mlad. Razvedrilo pa naj bo tako, ki tvojo moč krepi in mladi in veselje tvoje naj ne mori in ne onečašča, ampak naj vliva novega življenja, nove toplote. Iz vsakega moškega očesa naj ti gleda sveta resnost tvojega očeta in iz vsakega ženskega obraza naj o& seva kraljeva cast tvoje matere. Kaj se godi po svetu? Pariz, vcscli, francoski Pariz ima te dneve prav dobršen koš veselih govoric. Pa ne le Pariz, marvcč vsa Francija se smeji svojim ministrom in vladi, ki ne more in ne more monarhistom do živega. Francoz je že tak, da drži s tistim, ki ko.ua du* hovito potegne, pa četudi sam pri tern škodo trpi. Torej zgodilo se ni nič manj ko to, da je zaprti vo* uitclj francoskih monarhistov Leon Daudet ušel iz ječe. Ne ušel, prav* zaprav ga je sam ravnatelj zaporov z vso vljudnostjo spustil na prosto. Kazen Daudeta še njegovega dru* ga Delesta ter komunista Semarda. Ta slučaj, ki bo prav gotovo imel tudi globoke politiene posledice, kaže, da ima jo francoski monar* histi svoje ljudi celo po ministr* stvih, in to na najvažnejših mestih. Popis, kako so zaprti monarhisti prišli spet do svobodc, se bcre žc skoraj po vsch listih. Je pa tudi v resnici prav zanimiv in romantieen. V uredniški trdnjavi. Povest o francoskih monarhistih se prične tarn, ko se je Leon Dau- det, voditelj monarhistov, takozva* nih »Camelots du roi«, zabarikadi* ral v uredništvu monarhističnega glasila »Action Francaisc«. Policija ßa je namreč hotcla vrcči v jeeo, ker je bil obsojen zastran pisanja proti vladi. Napadal jo je pa zato, ker so pristaši vladnih strank umo- rili njegovega sina in krivci niso bili zasledovani. Ko je torcj policija skušala do- biti Daudeta v rokc, da «a pahne v ječo, so se monarhisti, »kraljevi oprode«, iz večine mladi, bogati mladeniči, zavzeli za svojega vodi* telja. Urcdništvo so spremenili v Pravcato trdnjavo. V veži uredni* skega poslopja so postavili bodeče žice in španske jezdece. Okna so zabarikadirali in se postavili v bran. Policija jc poslop je oblegala, na* pasti si ga pa ni upala, ker se je ba* la, da pride do hudih pobojev. Saj so varovali vhod oborožcni mlade* niči, ki jih je sam Daudet z balko* na navduševal. Voditelj monarhi* stov jc dobival hrano iz najodlič* nejših pariških rodbin. Postal je ju* nak francoske prestolicc. Ministri so se pa posvetovali, kako bi pre* drzncžu prišli do živega. Šele po par dnevnem obleganju se je Dau* det udal, ko jc videl, da so oble* govalci, po številu kakih 3000 mož, dobili od vlade odločno povelje, naj udarijo. Daudeta in odgovorne* ga urcdnika lista »Action Francai* sc« Delesta so odvedli v jcčo San* tč. Javno mnenje je že tedaj zahte* valo, naj se zaprti monarhisti po* milostc. Mislite si pa zdaj začude* njc, ko se je v soboto zvečer zve* delo po Parizu, da sta vjetnika na prostem. Telefonski ukaz. Dnevnik »Temps« je brž popol* dnc priobčil vest, da so Daudeta, Delesta in Semarda spustili na nc* ko povelje iz zaporov. Izrazil je tudi mnenje, da je to sleparija. In res se je skazalo, da so »camelots du roi« na prefrigan način rešili svoje voditelje. Kavnatclj jetnišnice gospod Ca* tery je bil v soboto ravno pri po* lovici dobrega kosila pozvan k tc* lcionu, čcš, da ga zove sam notra* nji minister Sarraut. Ravnatelj se postavi v strumno pozo, ko ga mi* nistcr pobara: »Poznatc moj glas?« Scveda se jc ravnatelju zdelo, da je to pravi ministrov glas. Nato ukaže ministrov glas, naj kar brez vseh predpisanih formalnosti izpu* sti Daudeta, Delesta in komunista Semarda. Tako da je sklenil prav* kar ministrski svet. Ravnatelj se je brž požuril v cc* lico k Daudctu in tovarišema, ki so pravkar kosilo zalivali s pcnečim šampanjcem, ter jim je javil, naj brž pospravijo svoje kovčeke, ker so izpuščeni. Daudet sprva kar ni verjel. Potem je pa začel stražni* kom napitninc deliti. Med tern je gospod Catcry še en^ krat tclcfoniral v notranje ministr* stvo. Neki ministerijalni tajnik ga jc pa kar grobo nahrulil, da kaj de* la ko niso še jetniki izpuščeni. Čez pol urc da pride minister vprašat, čc se jc njegovo povelje izpolnilo. Ravnatelj je brž stckcl nazaj in jetnike sprcmil celo do vrat. Med tern je privozil mimo ncki avto. Sam ravnatelj mu je pomignil, da ga gospoda Daudet in Delest rabi* ta. Po prisrčnem stisku rok se mo* narhista odpeljeta. Pol ure za nji* ma še komunist Scmard. Minister zve o begu, ko so ptički že na varnem. Notranji minister Sarraut in rav* natelj policije Chiappe sta bila že v zgodnjih popoldanskih urah pri neki slovesnosti. Točni ravnatelj jetnišnice je brž ko so bili jetniki na prostcm telesoniral v notranje ministrstvo, da je izpolnil mini* strov ukaz. V ministrstvu pa ni bilo nikogar. Zato je telefoniral na policijo, ki je brž poslala obvestit svojega ravnatelja. Gospod Catery pa se je mirno vsedcl nazai za mi* zo, da použije še drugo polovico kosila v svesti si, da jc točno vršil svojo službo. Ko dobi policijski načclnik vest, da so oni trijc na ministrov ukaz spuščeni, se ves začuden obrne na zraven stoječega ministrstva. Ta pa se bolj debelo gleda. Ravnatelj ictnisnice, kamor se minister in po* licijski načelnik obrneta, potrdi, da iih jc res spustil. Sedaj je že bilo jasno. da so vsi skupaj nasedli mo* nflrhistični zvijači. Časnikarji so obiskali uredni* štvo »Action Francaise«, kjcr so zvedeli, da je res vse skupai dobro prcmišljena zvijača. Komunistu Se* mardu so pa zato pomasi.ili monar* histi na svobodo. da je stvar bolj res izßledala. Liudstvo se je zvijaci smejalo, v vladni palači so se siccr tudi, a smeh jim ni šcl nič kaj od srea. Sklicali so taini posvet mi* nistrov in odstavili jetniškega rav* nntcljn ter ukazali iskati ubežnikc. Posrečena zvijača. Monarhisti se seveda smejejo v pest in še bolj norce brijejo iz via* de. Daudet in Scmard sta izginila. Policija ju ne more nikjer izslcditi in vendar je nedeljska »Action Francaise« princsla članek z Dau* detovim podpisom; v komunistič* ncm »Humanite« je pa izšel uvod* nik s Semardovim podpisom. Na pariški policiji kar pokajo od jeze. Zdaj je že tudi znano, kako se je zvijiiča posrečila. Neki član »ca* melotov« je telefoniral v jetnišnico in je posnemal ministrov glas. V ministrstvu notranjih zadev je 12 telcfonskih zvcz. »Camcloti« so za* to enajst linij zasedli in so nepre* stano klicali ministrstvo. S tern so prisilili ravnatelja jetnisnice, da je govoril po dvanajsti liniji, ki pa je bila zvezana s slušalom, ki ga je imel na ušesih spet en »camelot«, namišljeni ministerijalni tajnik. O* ni avto, ki je »slučajno« privozil mimo jetnisnice, je bil tudi naro* čcn. Iz jetnisnice Santč sta se Dau* dct in Delest podala v uredništvo, nato sta se odpeljala v neznano smcr; seveda, za javnost neznano. Brž po njunem begu je že izšla po* sebna izdaja »Action Francaise«, ki se ni bala povedati, kako se je beg posrečil. Semard pa do zadnjega ni vedel, po kaki poti je prišel do svobode. Tovariši v uredništvu »Humani* te« so bili kar vsi iz sebe zavoljo velike vladne vclikodušnosti. Sredi tega zaeudenja pa pride obvestilo od nekod, naj Semard naglo zgine, ker ni prišel na svobodo po mini* strovem velikodušju. Seveda je ko* munist brž sledil temu obvestilu. Službeno odposlanstvo komunistov je pa šlo v uredništvo monarhi* stičnega dnevnika se zahvalit za izkazano uslugo. Tarn so odprli par buteljk šampanjca in v skupni slo* gi so skrajni desnicarji in skrajni levičarji, monarhisti in komunisti, nupivali drug drugemu, ker so mi* nistre in policijo tako lepo speljali na led. To jc romantična zgodba o begu dveh monarhistov in enega komu* nista. Pove pa šc nekaj več, da namreč niti ministrske pisarne niso več varne pred prsti komunistov in monarhistov. Nemara bo to fran* cosko vlado izmodrilo, da bo bolj ostro nastopila proti skrajni des* nici in proti levici, ki enako razjc* data v Franciji in drugod današnji red. Okno v svet. Albanski konflikt. Pretekli četrtek so se zglasili pri jugoslovanskem zunanjem ministru Marinkoviču poslaniki Italije, An* glijc, Francije in Nemčije. Prinesli so sabo pisma njih vlad, ki posre* dujejo, naj se spor med Albanijo in Jugostavijo reši na tak način, da se zaprti dragoman spusti. V zame* no ho pa Jugoslavija preklicala prcostre besede, ki jih je zapisala v pismu Ahmed Zoguju, ko so Gjuraškoviča zaprli. Zunanji mini* ster je pristal na te predloge in je tako spor poravnan. Stresemann odgovarja Poincareju. Kakor smo zadnjič v političnem pregledu zapisali, da bo lunevillski govor odmeval do Berlina, to se je zgodilo. Stresemann je imel v dr* žavnem zboru govor in je odgo* varjal Poincareju. Pripomnil je, da je tista ladja »Elsass« bila krščena na to ime že 1. 1903. in ne šele po vojni kot protest za izgubo Alza* cije. Nemčija dela za zbližanje s Francijo in jc pokopala vse misli na maščevanje. Nemčija je razoro* žena in je tudi razpustila vse pa* triotične zveze. To so priznali tudi na veleposlaniških konferencah. 7'oda Nemčija bo znala čuvati svo* je svobodno življenje, je zaključil nemški zunanji minister. Nemški listi, razen desničarskih, so pohva* lili ministrove besede. Francoska lista »Echo de Paris« in »Figaro« pa tolčeta po Stresemannu. Bo tre* ha spet kakega odgovora in tako bo šlo naprej brez konca. Stran 2. »GORISKA STRATA« DNEVNE VESTI Izjava uredništva. Uredništvo izjavlja, da člankov v »Goriški Straži« o položaju idrij? skih rudarjev ni pisal g. Valentin Vončina. rudar v Idriji. Smrt. V nedeljo 26. t. m. okrog polnoči je umrl ncnadne smrti g. Alojzij Ceudcck, črkostavec in solastnik goriškega lista »Voce di Gorizia«. Bil je star še le 47 let. Pokoj nje? govi duši! Zaplemba. »Stražo« od pctka je gospod pre* fckt zaplenil. Duhove bi lahko raz* burili in v ljudstvu vzbudili neu? pravičen nemir dve notici. Prva »Na pomoč!« je govorila nekaj o previsokih davkih, druga je bila pa dopis o delavskih razmerah v Idriji. Izšla je potem druga »Straža« brcz omcnjcnih vrst. Zato so jo braci malo kasneje dobili v roke. Kozaki se vrnejo. V nedeljo 3. julija se zbor ku? banskih kozakov vrne spet v Go* rico. Kozaki bodo peli v Verdije? vem glcdališču. Zadnji njihov kon* cert jc privabil polno dvorano po? slusavcev; brez dvoma bo imcl tudi nedcljski koncert tako privlaeno silo. Vstopnicc si lahko zagotovite že sedaj pri gledaliskcm vratarju. Byrd čaka. Trctji tckmec za polet ecz ocean letalec Byrd je za enkrat odložil svoj polet. Čaka na boljše vreme. »Piccolove« prismodarije. Znani tržaški list »Piccolo«, last juda iMayerja, priobčuje sprchode svojega poscbnega poročevalca po podzcmskih hodnikih nekdanjcga jezuitskega samostana v starem mestu. Ti popisi so pa tako popi- sani, da sc brumnim bravcem kar lasjc ježijo. Saj ie videl poročeva? lec celo človeške kosti od žrtev jezuitske nestrpnosti... Ko »Picco? lu« zmanikajo napadi na Siovcncc, se pa nad jezuite skoplje. Sodni kanclisti bodo imeli od 3. do 5. julija svoje zborovanje v Trstu. Prišel bo t.udi minister pravd ali pa njegov na- mestnik. Zavarovanje pri raznih avstrijskih zavodih. Mnogi so naprosili tajništvo Kmcčke*delavske zveze, da bi jim izposlovalo izplačilo zavarovalnin pri »Arbeiter Unfallversicherungs? Anstalt für Steiermark und Kärn? ten in Graz«. Tajništvo ie zapro? silo pismeno za informacije pri imenovancm zavodu. Prizadetim za enkrat ni še mogoče pomagati, ker tozadevni dogovor med Avstrijo in Italijo do danes ni še bil odobren po Italiji. Isto kot za imenovani avstrijski zavod, velja tudi za vse drugc avstrijske zavarovalne zavo? de. Ko se stanje spremeni v korist zavarovancev, bomo poročali v na? šem listu. Burboni se vračajo. L. 1917. so na goriški Kostanjevi? ci pokopane francoske Burbone prcpeljali v samostan Döbling pri Dunaju. Ker je cerkev na Kosta? njevici žc koneana, bodo prepeljali trupla vseh šestih Burboncev jese? ni spet v staro grobnico. Polcg grobnice bodo zgradili tudi osarij (kostišče) za padle italijanske vo? jake. Novi tržaški župan. General Jurii Nobili, ki je bil iz? bran za tržaškcga župana, ni spre? jel tega mesta. Zato je imenovan za župana Tržaean Karel Arh. Po poklicu je trgovec. 2e 1. 1903. je bil izvoljen v tržaški mestni svet. O odpisih na starih pristojbinah. V predzadnji »Gor. Straži« smo poroeali, da ie treba plačati dolgo? ve na pristojbinah, ki so bile pred? pisane še na podlagi avstrijskih za? konov, če se hočc doseei 50% ozi? roma 25% popust* na tch dolgovih do 30. junija 1927. Pristojni urad, (Ispezione del Demanio e delle tas? se, Circolo di Gorizia) nam je spo* roeil, da je ministrstvo dovolilo popust na starih pristojbinah tudi po 30. juniju 1927. Potrebno pa je, da viožijo prizadeti do 30. junija 1927 prošnjo za popust na imenova? ni pristojni urad. Prva žrtev. Soča je letos že zahtevala svojo prvo žrtev. Pri kopanju pri Volar* jih je utonil 9 letni Viktor Leban. Pravilen poziv. Nemški listi v Slovcniji pridno pozivajo nemške starše, nai vpiše? jo svoje otroke v nemško ljudsko šolo. Ta sola je v Ljubljani. Tarn poueujejo v nemščini. Nemški otroci so pa deležni tudi pouka v slovenšeini in srbšeini. Število prihodnjih poslancev. Državni odbor za volitve v Ju? goslaviji ie doloeil število vseh po? slancev pri prihodnjih volitvah na 315. Na Slovenijo jih odpade 26. Razkol med radikali. V radikalnih vrstah v Jugo? slaviji je prišlo do prcloma. Mest v glavnem odboru strankc nočejo prevzemati nati centrumaši, niti Vukičevi pristaši. Pašieevci so na ta naein osamljeni. Nova stranka. V ljubljanskem »Narodnem dnev? nika« je priobeen uvodnik, ki agiti? rii za ustanovitev nove stranke v Sloveniji. Ta stranka naj bi bila Siovenska narodna stranka. V njej bi biii združeni vsi naprednjaki, ki so proti žerjavovcem. Stranka bi sklenila kompromis z SLS. VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 2. do 11. julija t. 1. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Velesejem nudi naj* boljši pregled domaee in tuje indu? strije. Razstavlja o'krog 700 raz? stavljalcev, ki so razdeljeni v slede? eih skupinah: strojna industrija, iz? delki iz železa in jekla, puškarstvo, municija, ostali kovinski izdelki, poljedelski stroji in orodje, avto? mobili, bicikli, pneumatika, elefctro? tehnika, razsvetljava in kurjava, kosmetika, pharmaceutični in kirur? gieni izdelki, papirna industrija, grafika, kartonaža, pisarniške po* trebščine, pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna industrja, usnje in konfekcija usnja, perilo, cerkveni paramenti, krzno, klobuki in slamniki, košarstvo, stcklo, ga? lanterija, bižuterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverski in pasarski izdelki, kemicna industri* ja, industrija živil, stavbarstvo, go? dala, razno. Kdor obišee belo Ljubljano in njen letošnji velesejem, naj nc prezre ugodne prilike ter naj si ogleda slovenski planinski raj. Le? gitimacije po lir 30 pri našemu za? stopniku Josip Cehovinu, Trst, Via? le XX Settembre 65 in konzulatih. Potni vizum lir 10 v papirju. Stano? vanja so zasigurana. V SHS 50%, v Italiji 30% popust na železniei. Framasoni. V Nemeiji imajo 628 lož z 80.633 elani. Njih glavne lože imajo kaj eudna imena. Berlinska sc kliee »Loža pri 3 svetovnih oblah«. V Lipskem imajo ložo »Bratske veri? ge«; v Darmstadtu »Pri edinosti«, nckje na Bavarskcm je pa »Loža pri solncu«. Opozorilo. Kdor hoee kupiti kako posestvo v Jugoslaviji, naj se obrne na Av* gusta Kovačiča, gostilničarja v Zi? danemmostu, ki grc rojakom rade? volje na roko. Dnevi preganjanj. Iz Mehike spet prihajajo poro? eila o strašnih preganjanjih katoli? eanov. Vlada se hoče maščevati zaradi štcvilnih uporov proti njej. Par tisoe katolieanov so odpeljali v prcgnanstvo na ncki otok za zlo? čince. Med izgnanci so tudi prav majhni otroci. Posebno dovoljenje. od policije mora imeti, kdor uprav? lja javne hleve. Prošnjo je treba na? praviti na kolkovancm papirju za 2 liri in jo nasloviti na kvesturo. Zra? ven je treba priložiti kolkovan pa* pir za 3 lire. Godčevi razlogi. V Ameriki so zaprli nekega zna? nega godca, ker ni hotel dohodnin? skih davkov plaecvati. Zakaj jih ni hotel, je povedal sodniku. On tehta 350 funtov. Zato porabi za obleko trikrat toliko kot drugi ljudje; zre? zck iz dveh funtov mesa je njemu komai za malico. Ti razlogi so po njegovem mnenju zadostni, da bi mu lahko davkc odpisali. Sicer pa upa, da ga bodo brž izpustili, ker bo v zaporu snedel za štiri druge. Sežanski trg. Na tržnem prostoru v Sežani je bilo na prodaj dne 22. 6. t. 1. 568 glav živine t. j. 268 volov, krav, telet, 65 konj in 217 prašičev. Cene so bile naslednje: konjem do 4000 lir glava, prašieem 5—9 tedenskim do 100 do 220 lir prašič. Govedini od 300 do 340 lir stot žive tcže, te? letam 450 do 500 lir stot mrtve teže. Kupčija s prašički in voli je prav dobra. S konji in kravami je šib* keja. Prihodnji tržni dan (semenj nanoškega zemlja) se bo vršil 12. julija 1927. Tržne cene dnc 27. junija 1927. Česnik kg L 1—1.10; šparglji L 1.20—1.60; zelje L 0.80—0.90; repa I, 0.80—1; korenje L 0.90—1.10; artičoki kos L 0.30—0.35; eebula kg L 1—1.20; pesa L 0.60—0.80; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.40; salata L 0.40—0.50; jajčniki (melan? zane) L 3.20—3.40; krompir L 0.60 do 0.65; paradižniki L 2—2.20; pc? teršilj L 0.90—1; radi. L 0.60—1.80; špinaea L 1—1.20; fižol v stročju L 1—1.50; vrzote L 0.70—0.80; bu? ee L 0.40—0.50; sveža eebula L 0.90 do 1; breskve L 4—5.20; pomaran? ec kos L 0.40—0.60; limoni L 0.15 do 0.20; črešnje L 1.20—2; jagode L 6—7; hruške L 1.30—2; svežc maslo L 15—16; presno maslo L 18—20; mleko liter L 1—1.20; trčan med L 10; smctana L 12; jajca kos L 0.50—0.60. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko, (Doživljaji Arsena Lupina.) (Daljc). Sedemindvajseteri. Otrok je na postelji mirno spal. Mati se ni na naslanjaču, kamor jo je Lupin položil, niti ganila. Di? hala jc mirno. Kri, ki ji je zopet podplula lice, je kazala, da bo brž prišla spet k sebi. Opazil je, da nosi poročni prstan. Ko je na njenih prsih zapazil me? daljon, se je sklonil eez njo in je videl močno pomanjšano fotogra? fijo. Kazala je moža štiridesetih let in dečka v šolarski obleki. Cvetoči in z lepimi kodrčki obkrožcni ob? raz jc dolgo motril. »Tako, tako, zdaj vem,« je za* mrmral, »uboga ženska.« Njcna roka, ki 40 je držal v svo? ji, se je polagoma ugrevala. Odprla je oči, jih snet zaprla in zašcpetala: »Jacques . . .« »Ne bojte sc ... vse je dobro. On spi.« Ona se je zdajci popolnoma za* vedla. Ker jc molčala, jo je začel Lupin izpraševati. Skušal je pola? goma vzbuditi v njej željo, da bi mu zaupala. Pokazal je na sliko v medaljonu in pripomnil: »Ta solar je Gilbert, ne res? »Da,« je rekla ona. »In Gilbert je vaš sin?« Zdrznila se je ter zašepetala: »Da, Gilbert je moj sin, moj starejši.« Torej ta je bila mati Gilberta, ki ga hočc sodni ja obsoditi na smrt. Lupin nadaljuje: »In druga postava na sliki?« »Moj mož.« »Vaš mož?« »Da, je že tri lcta mrtev.« Sedla je. Življenje se ji je vrni? lo, obenem pa tudi strah pred gro* zotami. »Kako sc je klical vaš mož?« Nckaj časa se jc obotavljala preden je povedala: »Mergy.« »Poslanec Viktorin Mergy,« za? vpijc Lupin. »Da.« Dolg molk jc sledil. Lupin ni po* zabil splošnega začudenja, ki ga je povzročila poslančcva smrt. Pred tremi leti se je poslancc Mergy na hodniku zbornice ustrelil. Niti be? sedice pojasnila ni pustil, tako da ni bilo mogoče dognati najmanjšc? ga razloga za njegov samomor. »Vi veste za razlog, ne?« je vpra^ šal Lupin glasno nadaljujoč svoje misli do konca. »Vem zanj.« »Morda radi Gilberta?« »Ne. Gilbert je že pred vee leti izginil, potem ko ga je moj mož pognal od hiše in preklel. Njegova žalost je bila sicer zelo velika, toda bil je še eri razlog.« »Kakšcn?« vpraša Lupin. Pa ni mu več bilo treba siliti vanjo. Jecljaje je zaeela pripove? clovati: »Pred 25 leti, ko scm sc še Kla- risa Darcel pisala in so moji starši še živeli, sem spoznala v Nizzi tri mladc može. Njih imena vam bo? do brž pojasnila to žaloigro. Bili so: Alcksis Daubrccq, Viktorin Mergy in Louis Prasville. Ti trije so sc žc od prej poznali. Skupaj so študirali in bili tudi pri istem pol? ku. Prasville se jc takrat zaljubil v ncko pevko v Nizzi. Mergy in Dau? brecq sta bila zaljubljcna vamc. Jaz sem že od prvcßa trenutka lju? bila Viktorina Mergya. Mogoee ni bilo prav, da nisem tega brž javno priznala. Toda rcsniena ljubezen je bojcča, neodločna in jaz scm hote? la šele potem razodeti svojo voli* tcv, ko bi bila sigurna, da se mi ljubezen tudi vrača. K nesreči je moje omahovanje vlivalo Dau? brecqu upanje. Ko se je videl osle? parjenega, ni njegova jeza poznala mcj.« Nekaj easa je Klarisa prestala, potem je nadaljevala s spremenje? nim glasom: »Zmeraj se bom spominjala tega prizora. Vsi trije smo bili v salonu. Ah! še čujcm njegove besedc, be? sede polnc sovraštva in strašnih groženj. Viktorin je bil ves iz sc? be. Nikdar še ni bil videl svojega tovariša tako razburjenega, tako zopcrnega, tako živalskega ... Škr? tal je z zobmi in bil z nogami ob tla. Njegovc oei — tedaj še ni no? sil očal — so bile podplute s krvjo in neprestano je vpil: »Maščcval sc bom ... maščeval se bom. Še ne vestc, eesa sem zmožcn. Čakal bom, če bo potreba tudi deset, clvajset let... Toda prišlo bo kot strela. In oba me bosta na kolenih prosila za milost, da, na kolenih.« S pomoejo očeta, ki je med tern vstopil, in nekega sluge, je Vikto* rin vrqcl ncznosnega človcka čez prag. Čez šest tcdnov sem se poro? eila z Viktorinom.« »In Daubrccq?« jo prckine Lu? pin, »ali ni poskusil? ...« »GORISKA STRA2A« Srran 3. if ii (Od veleugledne strani smo pre? jcli sledcče misli, ki jih priobčuje? mo v teh vrstah.) Pretekli pondeljek so v Kopru slovesno posvctili novo škofijsko deško semeniščc. Ob tej priliki je imel bivši tržaški škof mons. Bar; tolomassi lep in jasen govor o vzvi? šenosti duhovskega zvanja. Tržaški listi, ki oznanjajo, da se mora slo? venski jezik v Julijski krajini za* trcti, da se mora slovensko ime z naše zcmlje zbrisati, so brž pogra? bili priliko in napisali celo rešto nasvetov in poučnih navodil, kako naj sc vzgajajo katoliški duhovniki v Primorju. »II Piccolo«, prosluli tržaški židovski list, je napisal me* den članck, v katerem zahteva od Cerkve, naj iz slovenskih dečkov vzgoji italijanske duhovnike. Ti d.uhovniki naj pomagajo zatreti na? šo narodno zavcst in uničiti sloven* ske narodne pravice. Tako bo tudi za vero in sveto Cerkev najboljše. Ko vidimo te nove branilce kato? licizma, ki so vsi v groznih skrbeh, kakšcn bo duhovski naraščaj v ka? toliški Cerkvi, se vprašamo: kdo pa so ti goreči, ah, pregoreči poma? gači čiste vere? Zastavo nosi »II Piccolo«, last gospoda senatorja Meyerja. Gos? pod Meyer je žid, zato ga neznan? sko skrbi, kakšni bodo katoliški duhovniki. Gospod senator jih si? cer ne rabi... ker je judovske vere. Ne, njegov list si celo s posebno naslado privošči duhovnike, in si prav rad obriše umazane čevlje ob haljo kakega katoliškega škofa. Še več! Ta list sc v svoji zločinski kroniki norčujc z nravstvenimi nauki krščanstva, seznanja svoje bravee z umori, zločini vseh vrst, pikantno nadeva samomorilne zgod? bc, hvali izrodke in podlosti mo? dernega življenja, nago modo, svinjski kino, zator nerojenih, — in na ta način zastruplja ti'soce in tisoče duš. »II Piccolo« je po svo? jem delu zavesten rušilec katoliš? kega življenja. In glejte, ta vitez vstaja in pri? haja delit nauke katoliškim ško? fom, kako naj vzgajajo duhovnike! On se trese za sveto vero. Joj, če bodo slovenski duhovniki živeli in čutili s slovenskim ljudstvom, ka? kor naravno pravo in cerkveni nauk ukazujeta, — potem bo svete vere konec. Tako pravi židovski glasnik in opominja katoliške škofe, naj pazijo, ker sveta Cerkev je v ne* varnosti! Za tem vitezom verske čistosti prihajajo drugi junaki. Tudi ti so v strahu za bodočnost katolieizma. Kako bi ne bili! Ti junaki so hoteli slovenske duhovnike po Istri s klo? iutami ueiti, naj bodo pridni in do? bri katoličani. Res, da so ti junaki vsi izobceni iz Cerkve. Zakaj kdor vedoma uganja nasilje nad duhov? nikom, je po cerkvenih postavah izobčen in verniki ne smejo niti občevati z njim. Toda vendar se ti izobčenci napenjajo, da bi duhov? ski naraščaj dobil »pravo vzgojo«. Tem drznim, nepoklicanim bra? nileem vere klieemo katoličani Ju? lijske krajine rimljanski rek: Ti? meo Danaos dona ferentes! Bojimo se sovražnika vere, ki nosi Cerkvi prijazne nasvete. Katoličani homo pod vodstvom škofov razsvetljenih po svetem Duhu sami poskrbeli, d-ä vzraste naši deželi vzoren in res katoliško, vesoljno euteč duhovski rsaraščaj. Kaj je novega na deželi Sv. Lucija in okolica. V enem tednu smo imeli štiri smrtne slučaje. 3. junija je umrla g. T. Rovšček iz Modreja; dva dni kasneje je umrl neki otrok iz Loga. Par dni kasneje je umrla gdč. Jul? ka Velikonja iz Sv. Lucije in 12. junija je umrla g. M. Murovec iz Roba (Log). Vsem družinam naše iskreno sožalje. Glede onega dopisa iz Sv. Lucije 8. junija v »G. S.« popravljam tudi jaz nckaj. (Kakor je že omenilo uredništvo.) Jaz sem bil slabo po? učen ter da jem našim dekletom vso cast in priznanje, da se niso udele? žile onega plesa. Glede fantov tudi nekaj: Najbrže je mislil oni, ki se je potegnil za fante, da jaz hočem oblatiti vse fante. Ni res; so tudi pri nas f ant je od fare, ali še več jih je, ki izobrazbo zanemarjajo. Eno prihodnjih nedelj priredijo šolski otroci veselico v Mikuževi dvorani. Na sporedu je več dekla? macij, pesmi in igra »Bedak Pav? Ick«. Prvič nastopijo letos otroci pri Sv. Luciji. Fantje in dekleta, zganite se, da vas ne bodo prekosili šolski otroci. Na praznik sv. Rešnjega telesa se je vršila običajna procesija. Le? po se zahvaljujemo Mostarjem za okinčanje ceste, koder je šla pro* cesija. Na binkoštni pondeljek se je vršil semenj, ki je bil precej klavern. Lokve. Že pred vojno so posečali našo vas po naroeilu zdraynikov pre* mnogi bolniki, da si izboljšajo iskano zdravilišče. Da bi imele Lo? kve še svojega zdravnika, še bolj pa, če bi bilo mogoče dovesti prvo? vrstno pitno vodo, bi postala vas lahko eno prvovrstnih zdravilišč. Nedbstatek dobre pitne vode je že marsikateremu vzel pogum, da ni v naši vasici postavil hotcla, ki bi posebno v poletnih meseeih zamo? gel izborno obratovati. S časom se bo gotovo ta in še drugi nedostatki izboljšali, tako da bo res postala vasica pravo moderno zdravilišče. Kozaršče. Za vedno je odšla ter nas pustila v žalosti, naša mlada in dobra — | Mari ja. — Revica, v najlepšem eve? tu življenja! Velik je bil pogreb, veliko evetja na njeni krsti! — Zato iskrena hvala vsem onim, ki so jo sprem* ljali na zadnji poti! Posebna hvala č. g. župniku Alojziju Kodermacu, ki je pripravil tako svečan pogreb in za ganljiv poslovilni govor. Pri? srčno se zahvaljujemo peveem in vodju za žalostinke. Istotako vol? čanski in poljubinjski Mar. družbi za poklonjena venca. Hvala krožku iz Ušnika, ki se je spomnil z lepim vencem svoje članice. Njeni duši — večen mir! — Avče. V soboto dne 25. t. m. proti ve? čeru so se začeli zbirati na nebu temni, grozeči oblaki. Zvon je na? znanjal, da se bliža huda ura; kmalu nato se usuje gosta in debela toča, ki je vničila v par minutah ves lepo obetajoei pridelek. Lito, ki je rav? nokar zorilo, je popolnoma vničeno. Nemški Rut. Dne 3. julija priredi bralno društ? vo v Nemškem Rutu javno veselico v prostorih Valentina Lebana. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi so* scdje in domačini. Čiginj. Dasiravno ni moja navada pre? rekati se po časopisih, vendar radi gospodarskih interesov ne morem molčati, ker se je dopisnik »Edino? sti« v št. 143 z dne 17. junija pod naslovom Čiginj?Ušnik zaletel v našo mlckarno. Mlckarna na Čiginju deluje 3 leta in radi izbornega masla katerega iz? deluje, še ni prišla v krizo, da bi ne mogla svojega blaga oddati; seveda po dnevnih kupnih cenah. Glede vsestranske izpopolnitve mlekarne, katero omenja dopisnik, bodi povedano, da je naša mlekar? na dosedaj žela pohvalo od vseh mlc'karskih strokovnjakov, ki so si jo ogledali. Naj navedem samo od? lomek zadnjega revizijskega poro? čila, ki se glasi: Mlekarna ima last? ne lepo urejene prostore, katere sem našel čiste in v najlepšem redu. Ker omenja dopisnik izpopolni? tev mlekarne glede trga in krize, mu omenjam, da ni mlekarna na Či? ginju še nikoli z lažmi na škodo drugih mlekarn šla k trgoveem svo? jega blaga ponujat, tako kot se je že zgodilo na škodo naše mlekarne. Ker dopisnik navaja, da naša mlekarna nima uspehov, ga vabim, naj pride pogledat naše in drugih mlekarn računske knjige, da se osebno prepriča, koliko odgovarja resnici njegov dopis. Zadružnik. Volčjadiaga. V nedeljo 26. t. m. popoldne smo pokopali sina tukajšnjcga pismono? šc Mirkota Arčona, ki se je kot zi? dar ponesrečil pri delu v Tržiču. Njegov pogreb je bil zelo svečan in je mnogobrojna množica udele? žencev pokazala, kako je bil rajnki priljubljen. Naj počiva v miru, pre? ostalim naše sožalje. Šempas. Zadnjo nedeljo je bil občni zbor naše »Posojilnice«, ki je bil precej živahen. Nekateri znani nezado? voljneži so se hoteli polastiti do? brega zavoda in so mislili priti na ta način do gospodarjenja z nasimi prihranki. Namera se jim je pa te? melijto poncsrecila. Radi tega nio? rajo slišati marsikatero zafrkljivo, ki jim pa prav pritiče. Čas je že, da bi se zavedli, da med nami ne uži? vajo nikakega zaupanja. Prvačina. Nie ne pomaga, zopet moramo pisati o plesu. Kaj bi zakrivali svojo sramoto v svojo lastno škodo. V nedeljo smo imeli že tretji poveli? konočni pies. Kdo se nam more primerjati? Morda je to znak na? šega izvrstnega gospodarskega sta? nja? Dokazi so nam Egipt in Ame? } rika; saj je naša vas takorekoc opustošena. In potem vsepovsod razrvane razmere v družinah — tu? di posledice plesa. Pa naj vpijemo in dvigamo svoj glas! Tri godbe, par gostilničarjev in njih privržen? ei vzdržujejo jävno mnenje in ze v kali zadušijo vsak za nje nevšečen korak. Bog varuj, da bi se kdo upal nastopiti proti; izpostavljen bi bil javnemu zasmehovanju. So to tudi sadovi vzgoje potom društev brez načelne podlage, ki ne da se niso vsaj postavila proti plesu, pač pa jim je bil ples vedno glavna točka. To naj nas ne bo sram povedati. Po vseh dopisih v časopisju nam ne preostaja drugega, kot da se obrne? mo do našega gospoda podeštata, ki je v svoji razsodnosti gotovo že sprevidel naše razmere in ga prosi* mo, naj ustavi to počctje — hvalež? ni mu homo. Vam g. obč. načelnik pe ni treba bati. Vršil boste samo željo dobrega dela razsoc'nih vaš? čanov in voljo svojega vodje, ki po? ziva na gospodarsko bitko in ome? jiscv nczdravega in pogubnega ve? seljačcnja! Hvaležni Vam bomo. Upamo, da nam v bodoče ne bo treba pisati več tako žalostnih stva? ri. Več možakov. Goriška Straža" » v vsako hišo! 5S5B58585S5&SSS5SVG25S5& Zahvola. Ob nenadomestni bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očcta, brata, strica in svaka Ivan-a Kristančič-a trg., gost. in posestnika nam je od vseh strani došlo polno ljubeznivih dokazov prisrčnega sočutja. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo predvsem č. g. Ivanu Podob- niku, vikariju v Gradnein za duševno tolažbo ves čas bolezni, čč. duhov- ščini, nadalje g. podeštatu Francu Obljubeku za ginljiv nagrobni govor in njegovi cenj. družini kakor tudi družini g. Sirka Antona št. 25 za njihovo požrtvovalnost in naklonjenost, nadalje dorn. učiteljstvu, domačemu pev- skemu zboru za v sree segajoče petje, g. brigadiiju v Kojskem, darovalcem vencev in evetja, sosedom, sploh vsem, ki so prihiteli v tako obilnem šte- vilu kljub neugodnemu vremenu od blizu in od daleč, da spremijo pokoj- nega na njegovi zadnji poti ter so nam stali ob tej bridki, grozni uri ob strani in nam na katerisibodi način kaj pripomogli. Naj jim Bog stotero poplača. Pokojnika pa priporočamo v molitev. Višnjevik, dne 23. junija 1927. Žalujoči ostali. zdravje v svežem gorskem zraku. j Ogromno škodo je napravila toča tudi na ostalih poljskih pridclkih. Ljudstvo je popolnoma obupano. Poleg raznih bremen, ki nas težijo nas je zadela še ta .šiba božja. Prosvetno društvo namerava tudi letos na Sncžnico na dan cerkvene? ga shoda »Nadavčah« prirediti kot običajno večjo prireditev, ako bo izdano potrebno dovoljenje. Ob? einstvo se že sedaj opozarja na lepo priliko. Posebno pa so zaslovele Lokve kot zdravilišče za pljučne bolezni y povojnem času. Tako so izvabili sedanji topli dnevi že nekoliko re* konvalesqentov, drugi pa so si že oskrbeli stanovanja, da pridejo na oddih, ko jim bo mestna vročina nadležna. Visoka morska lega (965 m), bližina mesta, najvec pa lega vasi v sredini Trnovskega gozda, vse to vpliva, da je postala vas in znancem Potrti od neizmernc žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ncem žalostno vest, da je naša preljubljena hčerka, sestra in teta Frlderlka Vodopivec po kratki, a mučni bolezni mirno v üospodn preminuta v nedeljo 26. t. m. zvečer ob 8.30 v 21. leta svoje starosti v bolnici usmiljenih bratov v Qo- sici. Pogreb se bo vršil v torek ob 3h popoldne. Draga Frida, počivaj na sreu Marijinen ! Kamnje, dne 27. junija 1927. Žalujoča družina Vodopivec. Vrj-r: 4. »GORIŠKA STRAŽA« Žiuljenje Stefona (Nadaljevanje.) Začetek svetovne vojne. Hrvatsko kmečko Ijudstvo proti vojni. V pozni jeseni leta 1913. so bile pod komisarjem Cuvajem vo= litve v hrvatski sabor (deželni zbor). Ker so se vse gospodarske stranke združile proti Seljački (kmečki) stranki, jc dobila samo 3 poslancc, kljub temu da je zbrala okrog 17000 glasov. Okrog 10 man* datov je zgubila samo radi prilično dvajsetih glasov, tako v VI. Gorici, kjer je propadel dr. A. Radič. Sa* borski vcčini, katero je tvorila hr* vatsko * srbska koalicija, pa še to ni zadostovalo in je mojo izvolitev v Ludbregu dvakrat proglasila za neveljavno, češ, da nisem imel pa? sivne volilvne pravice, ker nisem. še odsedel kazni iz Sokoličeve afere, čeprav sem radi tiste zadeve sedel skoro leto dni, a sem bil obsojen sa* mo na tri mesece. Pri vsakih volit* vah sem bil zopet izvoljen in sicer prvikrat v aprilu 1914, a drugikrat 28, junija 1914, tedaj ravno -na dan sarajevskega umora. Ravno je bila proglašena moja izvolitev, ko jt tudi v Ludbreg prišlo brzojavno ob* vestilo o atentatu. Jaz sem atentat p*o svojem prepričanju takoj ob? sodil pred ljudstvom, a ljudstvo ga je obsojalo še ostreje. Toda ljud? stvo je takoj začelo tudi govoriti, da radi Franca Ferdinanda in nje* gove soproge, tedaj radi dveh Ijudi, ni dovoljeno vničiti na tisoče ali celo milijone ljudi. Tu sem prvikrat povsem jasno spoznal, kako je v velikih stvareh mišljenje izobraže* nega delovncga ljudstva globlje in širje kot mnenje največjih izobra* žencev. Ko se je vojna že pričela, sem täkoj začel dobivati od naših voja* kov v Srbiji poroeila, kako bivši mažarski biriči požigajo po Srbiji, ker nimajo pojma, kako se težko ustvari dom in koliko truda je treba, da se pride do žitnih snopov. Kmalu za tem sem začel dobivati najprvo od žen in deklet pesmi o miru, katere sem jel takoj objav? ljati v »Domu«. Vsled tega me je vojno poveljstvo opozorilo, da bo »Dom« ustavljen. Jaz sem šel na za? grebško vojno poveljstvo in sem tarn pojasnil, da je vojna nekaka napredujoea mrzlica in da je z ozi? rom na zadače, ki jih mora država redno vršiti, brezdvomno izjemno stanje, a mir pomenja normalni po* ložaj. Zato moramo biti veseli, da je naš narod v zaledju tako pro* svitljen, da si v svojem srcu želi miru, kar pa vojskovanju kot take? mu nič ne bo škodovalo, ker vo= jaki že znajo vršiti svojo dolžnost in so Hrvatje to še posebej doka* zali. Kljub temu so me pozneje še dvakrat klicali in zahtevali od me? ne, da pesmic ne priobčujem pod zaglavjem: »Mirovnice« in da jih ne uvrščam na prvo, temveč na zadnjo stran. Govoril sem takrat z nekim zelo razumnim častnikom, katerega sem, kakor se mi zdi, uveril, da bi bilo ravno iz vojaškega stališča najs bolj pogreseno ustaviti »Dom« radi mirovnih pesmi. In od tedaj me radi te zadeve niso več nadlegovali. Toda nepričakovano sem bil po* zvan k vojaškemu pregledu in pro* glasen za sposobnega kljub svoji neobičajni kratkovidnosti. Z veli* ko težavo sem dosegcl ponovni pre* gled, katcrega sta izvršila neki nem* ški in neki mažarski zdravnik. Na srečo sta bila oba tako poštena, da sta mi dala spričevalo, da sam ne morem hoditi niti po ulicah, kaj še, da bi lahko služil pri vojakih. Oj ta vojaški boben! Slovenski fantje 1. 1907., ki služi* jo v Rimu pri 13. topniškem polku, vsi od 10. gorske baterije, pozdrav* ljamo našo »Goriško Stražo«, star- še, brate, sestre in naša dekleta, ki so že gotovo pozabila na nas. Mihael Kurinčič, Anton Uršič, Idrsko pri Kobaridu; Uršič Jancz, Drežnica; Koren Rafael, Budanjc; Srebotnjak Rudolf, Predjama; Ivan Eržen, Idrija; Hadalin Dominik, Zakriž; Kofol Stefan, Lokva; Sa? mcc Maks, Šmarje; Krapcž Anton, Otlica; Smrdel Vincenc, Nemška vas; Jožef Puc, Pevma; Baric Dragotin, Nabrežina; Zupir Nar* cis; Reja Ivan, Kozana; Koršič Jo* žef, Cerovo; Komen Franc, Skalni* ca; Leopold Ogrizek, Postojna; Ja* kob Mcjak, Goriče. Listnica Kmecke=delavske zveze in PolitJčnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Lovrenčič A. Vrhpolje St. 120: O Vaši zadevi smo se informirali pri Banca del Friuli. Banka je izja* vila, da je bil dotični znesek že upo* rabljcn za stioške. Ko imate opra* vilo v Gorici, zglasite se tudi v. tajništvu, da posrcdujemo osebno pri banki in na sodniji. 2. Vidič Karl in drugi v Otlici: Za enkrat Vam ni mogoče poma* gati, kakor razvidite iz pojasnila pod: »Zavarovanje pri raznih av* strijskih zavodih«. 3. Knez Pavla r. Palik, Št. FlorU jan: Vaša prošnja bo v pratkem re* šena. Ugodni pokojninski načrt je bil predložien likvidacijskemu od* boru dne 17. maja, da ga odobri. 4. Komar Marija, Kobarid: Dne 19. maja je bil predložen ugodni pokojninski načrt likvidacijskemu odboru, da ga odobri. 5. Mačus Alojzija, Št. Florijan št. 150: Ob priliki zglasite se v taj* ništvu. Podrezajte tudi pri župan* stvu, da odpošlje čimprej izjavo in dokumente, ki jih je zahtevala ko* misija že veekrat od županstva. 6. Lenardič Avgust, St. Florijan: Vaša prošnja je v pregledu. Zahte* vajte pa pri županstvu, da odpošlje čimrej predpisane dokumente, ki jih je komisija že ponovno zahte* vala od županstva. 7. Černe Marija, Renče*Gradišče ši. 8: Upate lahko, da bo Vaša pro* šnja v kratkem resena. Ugodni po* kojninski načrt je bil prcdložen dne 18. maja likvidacijskemu odboru, da ga odobri. 8. Hvala Franc, Trnovo st. 40: Ob priliki zglasite se v tajništvu. 9. Krivic Andrej, T. Lorn 89: Vam je bila priznana pokojnina z odlokom St. 20854 od 7. 1. 1925. Za* kladno nadzorništvo je bilo tudi že poblaščeno, da Vam pokojnino iz* plača. Če niste še dobili denarja bi bilo treba posredovati pri tem ura* du v Vidmu. 10. Dediči Čermelja Fr., Vrtovin št. 65: Ministerstvo je pooblastilo zakladno nadzorništvo v Vidmu (Delcgazione del Tesoro — Udine) z modelom 44 št. 286499 dne 28. maja 1927, da Vam izpiača pokoj* ninske zastanke. 11. Ferjančič Frančiška r. Žgavc, Budanje št. 27: Ob priliki zglasite se v tajništvu. 12. Mlekuž Anton, Plužne št. 10: Ako so garanti predlagali dražbo, jo lahko tudi vedno ustavijo. Če ustavijo dražbo, morajo sami nositi stroške. Tajništvo. Listnica uredništva. Voice: Kot vidite iz današnje številke imamo že en dopis z isto vsebino kot je Vaš. Zato Vašega ne moremo priobčiti. Sv. Mihael, Š. J. Osebne zadeve ne spadajo med dopise. Lahko po* šljete »Poslano«, a zglasite se prej (pismeno ali ustmeno) v upravi. Darovi. Ob priliki poroke gg. Alojzija Vidmarja in Zofije roj. Samec se je nabralo za »Slov. sirotišče« 30 L in za »Naš Čolnič 20 L. — Srčna livala in Bog živi mladi par! Zahvala. Povodom prebriike izgube nažega nepozabnega brata Avguština Sauniga s e najprisrčneje zahvalju.iemo vsetn, ki so nam siali v dnevih ža- losii ob sirani; poscbno se zahvaljujemo domačemu veleč. gosp. ž upniku C. Zamarju za toiažila sv. vere in spremstvo, g. zdravniku drju Beviglii za njegovo požrivovalnost v Času bolezni; nadalje vsem soiodnikcm. in prijaleljtm pokojnika ter darovalcem krasnih vencev. Piisrčna zahvala ceikvc-ncniu zboru in mirenskemu krožku za ganljivc žalosiinke in sploh vseni, ki so se kljub slabtmu vrc- menu v tako obilnem številu udeležili j ogreba ter nam na kate- rikoli način izkazali svoje sožalje. Bog vsem stotero poplačaj! Biljc, dnc 25. junija 1927. žaiuioti: biatje, se&Ue fn csttli sorodniki. Naznanilo In asaihv^lci. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubeznjivi soprog, očim in brat, gospod Peter Baft, uradnik fin. intendance v Vidmu dne 22. junija t. 1. ob 11. uri po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Ob prerani smrti preljubljcncga soproga, očima in brata gosp. Petra Bajt-a se najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nanu" sočustvovali. Poscbna hvala g. drju Cannoniere, preč..'duhovščini, kanalskim peveem za pretresljive ža- lostinke, g. VIad. Križniču za ganljiv govor, vsem darovaicem cvelja in sprcmljevalcem na zadni poti dne 24. t. m. ob 10. uri zjutraj. Kanal ob Soči, dne 24. junija 1927. Žalujoči: Marija, soproga; pastorke: Poclbršček Marija, Lojzka, učiteljica in Joža; Ivan, Jožef, brata; Lucija, seslra. Izkušen strojnik pri parnih žagah in drugih parnih strojih išče službe. — Ta strojnik ic Jožef Hrovat v Čezsoči, P. Plezzo. "* * POZOR! Velika zaloga mrtvaških potrcb* ščin 20% ceneje kot povsod dru- god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmetl, Dornberg št. 3. Velika izbera prcnosljivih grs-- mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga iotografskih šip in papirj.j za fotografe; fotografski aparai.i itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Gor rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. - Tel. 3-47. Dobro, zdravo mleko na dom do? bite od »Mlekarske zadruge v Sem? pasu. Naznanite svoj naslov pri upravi »Goriške Straže«. Cena na dom 1.10 L. Iščem pridno kuharico za boljšo slovensko družino v tržaškem pred* mestju. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo upravi tega lista pod si? fro »Kuharica«. Na prodaj je posestvo v Tolmi* | nu obstoječe iz hiše, njive, travni? ka in gozda, s pravico do vživanja občinskih zemljišč. Natančnejša pojasnila daje pooblaščenec Rafael Fon v Tolminu, 131. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, scdaj Cono Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6.f ob nedeljah in praznikih od 9.—12. BOTR1 pozor! Raznovrstna darilazabirmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe" pri domačinu ALBERTU MARG-U urarju In zlatarfu v Ajdovščini štev. 17 ACQÜA MLL'AUBARßl proti izpadanju lato. Vsebuje kinin in je vsled tega po»« sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni C*» stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Teod. Hribar (nasi.) « Gorica ^ CORSO VERDI 32 ~ . (hiša Gentr. Posoj.) tfeilhB zölsgfi češtfega plßtna \i mm tovarne RBgmchaM l flaymann, ts&*> ipstns biago za porefpnes kaliar ruöi vciifca izbira moibsga in žsnshesa bu^i« i Blago solidno! Cene zmernel e«o