Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava DORNAVA VRIŠERJEV ZBORNIK LJUBLJANA 2003 Občankam in občanom Občine Dornava iskreno čestitam ob 8. občinskem prazniku in Vas vljudno vabim na prireditve, ki bodo potekale v počastitev tega praznika. Posebej Vas vabim na osrednjo prireditev občinskega praznika občine Dornava, ki bo v nedeljo, 15. junija, ob 16. uri, v Vaško-kul-turni dvorani Dornava. Župan občine Dornava Franc ŠEGULA, inž. Dvorec Dornava je biser baroka v Sloveniji, Vrišerjev zbornik pa je biser v pisni besedi in sliki o dvorcu Dornava. Vsi skupaj pa bomo ta biser “spolirali”, da bo zasijal v pravi luči. Dvorec Dornava si to zasluži. Odbor za obnovo dvorca NAČRT DELA ZA NASLEDNJE OBDOBJE Novi Občinski svet Občine Dornava je na samem začetku svojega dela sprejel vse potrebne odbore in komisije, na 5. seji pa je po novem načinu volitev vaških odborov potrdil tudi člane vseh štirih vaških odborov. Brez večjih težav smo sprejeli zaključni račun za leto 2002 in proračun za leto 2003. Na svoj plakat pred volitvami sem napisal geslo “Uspešno skupaj nadaljujmo”, kar sta tudi moje vodilo in želja, da z novim občinskim svetom, vaškimi odbori in ostalimi občani uspešno nadaljujemo investicije, ki so potrebne, da bi našim občanom zagotovili čim boljše pogoje v lokalni skupnosti in mladim omogočili dostojno življenje v domačem okolju. Poleg zakonskih obvez financiranja osnovnega šolstva in otroškega varstva bomo zagotovili finančna sredstva za vsa društva in kulturno dejavnost v občini, da bodo lahko društva normalno delovala in uresničila svoje programe dela, ki so jih sprejeli na občnih zborih. Zavzemali se bomo za razvoj kmetijstva in gospodarstva. V pripravi je zložba kmetijskih zemljišč oziroma komasacija na območju kmetijskih površin KO Mezgovci ob Pesnici in KO Dornava. Po končani komasaciji bo na omenjenem območju možno izvesti tudi namakalni sistem. Ko bomo iz Ljubljane od resornih ministrstev dobili potrjen prostorski plan, ga bomo na občinskem svetu takoj sprejeli. Novi prostorski plan stavbnih zemljišč bo dovoljeval pripravo zemljišč in izvedbo infrastrukture za industrijsko cono v KO Mezgovci in razširitev stavbnih zemljišč na območju celotne občine Dornava. V naslednjem obdobju moramo med ostalim kvalitetno vzdrževati obstoječo infrastmkturo. V občini imamo v celoti zgrajen primarni mestni vodovod, tako da je tudi tistim gospodinjstvom, ki še nimajo mestnega vodovoda, omogočeno, da se nanj priključijo. Na gričevnatem delu občine bomo preplastili nekaj dotrajanih asfaltnih cest, v strnjenih naseljih pa bomo zgradili cestno razsvetljavo in dokončali pločnik na Polenšaku. Če bodo krajani v naselju Brezovci zbrali svoj finančni delež, bomo v Brezovcih na novo asfaltirali dva krajša odseka povezovalnih cest. Na ravninskem delu občine bomo gradili čistilno napravo in kanalizacijo. V iskanju finančnih rešitev za Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINK DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov. Lektorica: Lidija Šalamun, prof. Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 \Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače ________ izvedbo kanalizacije in čistilne naprave smo se pogovarjali z avstrijskim podjetjem Aquaplus, ki je po takratnih razgovorih v lanskem letu bilo pripravljeno vložiti kapital v infrastrukturo za izvedbo čiščenja odpadnih vod po zelo ugodnih pogojih za naše razmere. Pri nadaljnjih razgovorih v letošnjem letu se je pokazalo, da podjetje Aquaplus le ni tako ugodno, kot so prikazovali na začetku. Zaradi tega iščemo nove, ugodnejše finančne rešitve. V mesecu maju smo pripravili vso potrebno dokumentacijo in se prijavili na razpis za nepovratna finančna sredstva za izvedbo čiščenja odplak in varovanja voda. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je razpisalo omenjena finančna sredstva, lahko dodeli do 40-odstotno sofinanciranje projekta investicije nepovratnih sredstev. V mesecu juniju se bomo s potrebno dokumentacijo prijavili na razpis PHARE-projekta (nacionalni program - krepitev Slovenije na lokalni ravni - evropskih nepovratnih sredstev). Moram vas obvestiti, da je dokumentacija za razpis nepovratnih sredstev obsežna, zelo zahtevna in jo je treba skrbno in strokovno pripraviti, kar pa zahteva veliko truda, dela in časa. Upam, da bomo nekaj nepovratnih finančnih sredstev dobili za izvedbo našega zahtevnega projekta, to je čiščenja odpadnih voda. V vsakem primem bomo letos objavili našo investicijo v Uradnem listu RS in pričeli z izvedbo izgradnje čistilne naprave. V pripravi je tudi idejna zasnova za novo občinsko stavbo, v kateri bodo poleg občinskih prostorov tudi nova pošta, prostor za zdravnika in zobozdravnika. Prepričan sem, da bomo skupaj uspešni in bomo veliko dosegli. Franc ŠEGULA, inž. Župan občine Dornava PROGRAM PRIREDITEV OB 8. PRAZNIKU OBČINE DORNAVA 18. 5.: kolesarski maraton in tekmovanje gasilskih društev v hidrantni vaji v Žamencih (prireditev je že bila izvedena) 1. 6., ob 16. uri: tekmovanje v ribolovu za pokal občine Dornava ob ribniku Dornava 6. 6., ob 20. uri: streljanje z zračno puško na strelišču v Dornavi 7. 6., ob 13. uri: 6. Slovenjegoriška konjenica - blagoslov konjev in jezdecev pred občinsko zgradbo 7. 6., ob 18. uri: vaške igre med vaškimi odbori občine Dornava na igrišču na Polenšaku 7. 6., ob 19. uri: namizni tenis v dvorani na Polenšaku 8. 6., ob 9. uri: turnir v malem nogometu med vasmi občine Dornava na nogometnem igrišču na Polenšaku 8. 6., ob 10. uri: kolesarski maraton z začetkom pred TD na Polenšaku 8. 6., ob 14. uri: balinanje in odbojka na mivki ob ribniku 13. 6., ob 18. uri: slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dornava 13. 6., ob 19. uri: predstavitev Vrišerjevega zbornika s kulturnim programom v dvorcu Dornava 14. 6., ob 11. uri: nogometni turnir na nogometnem igrišču v Dornavi 14. 6., ob 17. uri: nogometna tekma med ekipama župana in svetnikov ter predsedniki društev 15. 6., ob 7. uri: tekmovanje za pokal RD Dornava ob ribniku 15. 6., ob 16. uri: osrednja slovesnost v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi 21. 6., ob 18. uri: gasilsko tekmovanje in družabno srečanje na Polenšaku 22. 6., ob 14. uri: NOGOMETNA NOČ na šolskem igrišču v Dornavi 24. 6., ob 17. uri: tradicionalna dnevno-nočna tekma ob ribniku Dornava 24. 6., ob 20. uri: kresovanje ob DNEVU DRŽAVNOSTI v Žamencih ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE DORNAVA V skladu z zahtevami Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in Energetskega zakona se je Občina Dornava odločila, da izdela energetsko zasnovo občine, ki bo naravnana v skladu s trajnostnimi usmeritvami razvoja energetike. Zasnova bo služila kot osnovni dokument za delovanje občine na energetskem področju. Za izvajanje projekta je bila izbrana firma ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike, d. o. o., iz Ljubljane. Za sofinanciranje projekta smo uspešno kandidirali na razpisu Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki je bil objavljen 8. 3. 2002. V okviru energetske zasnove je bilo analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Dornava, primerjane so bile možne alternative in podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja energetike v občini kratko in dolgoročno. Analize v okviru energetske zasnove so pokazale na možnost izrabe bioplina v občini, čeprav je stalež živine manjši, kot so kazali predhodni podatki. Predlagana je izvedba daljinskega ogrevanja na bioplin v naselju Dornava s fermentorjem ob reki Pesnici, ob načrtovani čistilni napravi in s kotlarno ob stavbi Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava. Energetska zasnova je analizirala izvedljivost projekta daljinskega ogrevanja na bioplin v naselju Dornava in predlagala prednostne ukrepe za realizacijo ugotovljenih potencialov varčevanja z energijo v javnih stavbah in gospodinjstvih. Meseca aprila je energetsko zasnovo občine Dornava sprejel Občinski svet, nakar sta bili analiza in celotna energetska zasnova predstavljeni prebivalcem občine Dornava. OBČINSKI SVET OBČINE DORNAVA GRAD V DORNAVI NE BO SAMEVAL Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Dornava! Kot veste, je naš baročni grad v Dornavi trenutno prazen in čaka na nadaljnjo obnovo. Ministrstvo za kulturo pripravlja projekte, tako da se bo obnova gradu nadaljevala že v letošnjem letu, glavna obnovitvena dela pa se bodo izvajala v naslednjem letu. Skupaj z Ministrstvom za kulturo in Občino Dornava iščemo primerno namembnost našemu gradu, da bi spet živahno zaživel. Da ne bo naš lepotec sameval, želimo, da bi se v našem gradu kaj dogajalo tudi med obnovo. Z Ministrstva za kulturo smo dobili soglasje, da lahko baročno dvorano v gradu med drugim koristimo tudi kot poročno dvorano. Upravna enota Ptuj nam je izdala odločbo za opravljanje poročnih svečanosti v omenjeni dvorani. Nekaj zaročencev iz naše občine je že izrazilo željo, da bi se radi poročili v baročni dvorani našega gradu. Vsem zaročencem iz naše občine, ki bodo želeli skleniti srečen zakon v gradu, bomo to omogočili. Župan občine Dornava Franc ŠEGUIA, inž. DORNAVA -VRIŠERJEV ZBORNIK Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je pripravilo in v maju 2003 izdalo zbornik razprav o dvorcu Dornava. Posvetilo ga je prof. dr. Sergeju Vrišerju, umetnostnemu zgodovinarju, letošnjemu dobitniku nagrade in priznanja Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Dr. Vrišer je vodilni raziskovalec baroka na Slovenskem in se je vedno zavzemal za ohranitev baročnega dvorca Dornava. Ob prejemu in zahvali za nagrado je dejal, da je zbornik razprav o Dornavi dobrodošel, potrebna pa je takojšna akcija, da se ta imenitna arhitektura ne bi izgubila v ruševinah. Morda bo klic uslišan tudi z izdajo Vrišerjevega zbornika. Zbornik obsega 500 strani in je bogato ilustriran. Urednica dr. Marjeta Ciglenečki je ob izidu dejala: “K pisanju prispevkov za zbornik so se odzvali najboljši poznavalci dornavske graščine. Namen uredništva je na enem mestu zbrati naše vedenje o dvorcu, z objavo najnovejših dognanj pa pripomoči k bolj učinkoviti obnovi arhitekture in parka ter k najprimernejši namembnosti v prihodnje.” Pripravo in natis zbornika so podprli Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo in mnogi sponzorji. Strokovno pomoč sta ponudila Pokrajinski muzej Ptuj in Pokrajinski muzej Maribor. Zaradi posebnega namena so se avtorji odpovedali honorarju. Dvorec Dornava je biser baroka v Sloveniji, Vrišerjev zbornik pa je biser v pisni besedi in sliki o dvorcu Dornava. Vsi skupaj bomo ta biser “spoli-rali", da bo zasijal v pravi luči. Dvorec Dornava si to zasluži. Prof. dr. Vrišerju čestitke ob nagradi in priznanju za življenjsko delo ter hvala za delo in zavzemanje za dvorec Dornava. Zahvala urednici dr. Marjeti Ciglenečki in mnogim avtorjem za bogato publikacijo. Odbor za obnovo dvorca Dornava Franc Zagoršak KNJIGO DORNAVA - VRIŠERJEV ZBORNIK IAHKO NABAVITE NA SEDEŽU OBČINE DORNAVA. Odbor za obnovo dvorca Kaj se dogaja v Zavodu Zavod je pričel s svojim poslanstvom 1. oktobra 1953, torej bomo letos proslavili 50 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo naslednje dejavnosti: - razstava likovnih del varovancev v Miheličevi galeriji na Ptuju: 18.-22. 6. 2003, - razstava izdelkov VDC-ja in učnih delavnic v izložbi Blagovnice Mercator na Ptuju: 16.-23. 6. 2003, - razstava izdelkov VDC-ja in učnih delavnic v grajskem Palaciju na Ptuju: 15.-22. 9. 2003, - razstava izdelkov VDC-ja in učnih delavnic ter likovnih del v krajevni dvorani v Dornavi: 25.-28. 9. 2003, - dan odprtih vrat Zavoda: 9. 9. 2003, - izdali bomo kroniko o življenju, delu in razvoju Zavoda v preteklih 50-ih letih: avgust 2003, - osrednja proslava ob 50. obletnici Zavoda: 15. 10. 2003 (na dan, ko so prišli prvi varovanci). Krajane občine Dornava posebej vabimo, da se udeležite dneva odprtih vrat Zavoda. Direktor Zavoda mag. Milenko ROSIČ PRVA POMLAD V PRENOVLJENI ŠOLI Obiskovalci so napolnili avlo Pomlad. Čas, ko se začne prebujati narava, pokukajo prvi zvončki, listje ozeleni. To pa je tudi čas, v katerem praznuje naša šola, prva pomlad v prenovljeni šoli. V tem času se je v Dornavi rodil znani slovenski pedagog, dr. Franjo Žgeč, po katerem nosi naša šola ime in njegov rojstni datum smo si izbrali za naš praznik. Nasmejani otroški obrazi, veselje, razigranost - tudi to je del pomladi. Otroci so tisti, ki nam vzbujajo prijetne občutke, še posebej, če se med nami dobro počutijo, radi prihajajo v šolo in se pridno učijo. Mislim, da so naši otroci takšni. Nenazadnje so nam to pokazali rezultati drugega ocenjevalnega obdobja, saj je uspeh okrog 98-odstoten. Pa ne samo učni uspeh, tudi rezultati na tekmovanjih so vzpodbudni. Imamo veliko učencev, ki so se uvrstili na državna tekmovanja. Pa ne samo letos, vsako leto imamo učence, ki osvojijo zlato priznanje na tekmovanju v znanju, imeli smo državne prvake v športu. Ponosni smo na njihove rezultate, na njihovo delo in trud. Vendar pa uspehov ne dosegajo sami od sebe, potrebni jim vzpodbuda in podpora vas, dragi starši, predvsem pa kvalitetno in profesionalno delo strokovnih delavcev, ki z veseljem in strokovno opravljajo svoje poslanstvo - vzgajati in izobraževati mlade ljudi, in to od najmlajših v vrtcu do nekoliko starejših - osnovnošolcev. Da pa bi bilo delo lažje, je potrebno zagotoviti tudi dobre prostorske pogoje, standarde, ki bodo primerljivi z ostalimi šolami v Sloveniji. Zato smo skupaj z občino Dornava in MŠZŠ pristopili k akciji obnove in dozidave šolske stavbe. Uspelo nam je in zdaj že eno leto ustvarjamo v primernem okolju. Kot sem že zapisala, učenci so željni znanja, novih odkritij; ko jih pogledaš in vidiš tiste drobne zvedave iskrice v očeh, ki si želijo odgovore na svoja vprašanja, veš, da tvoje delo ni zaman in da si vsi skupaj zaslužimo novo šolo. Ravnateljica Zdenka Kostanjevec Utrinek s proslave POMLAD V PRENOVLJENI ŠOLI (Prosti spis) Po dolgi in mrzli zimi sem nekega jutra stopila v sončen dan. Čudno vznemirjena sem se hitro oblekla in odhitela v šolo. Že od daleč sem jo zagledala. Bila je lepa, obsijana s soncem. Bolj ko sem se ji približevala, bolj mi je zastajal korak. Seveda! Spomnila sem se, da je naša šola prenovljena. Sončni žarki so ji podarili še zadnji okrasek. Pospešila sem korak in ponosno vstopila skozi vhodna vrata. Pred mano se je razširil dolg, nov, čist hodnik. Med potjo do razreda sem napenjala oči. Ob stenah so bile garderobne omarice. Danes imamo v njih oblačila, čevlje, tudi zvezke. Poiskala sem vrata, kjer je pisalo 4. a. To je to. Šolski zvonec je naznanil konec odmora. V razredu je bilo razen starih obrazov vse novo. Pogledala in pogladila sem novo tablo, na katero zdaj rajši pišemo in rišemo kot učiteljice. Sončni žarki so vstopili skozi velika okna. Opazila sem tudi nove omare, stole, klopi. Učilnica je bila prava lepotica. Pouk se je začel. Toda, mi lahko kdo razloži, zakaj je naenkrat postala učna snov zanimiva? Ko je zvonec oznanil začetek odmora, sem sklenila obiskati knjižnico. Primerjava s staro seveda ni mogoča. V njej je danes veliko knjig in, v veselje knjižničarke, tudi največ otrok. Zelo radi posedimo pred računalnikom. Na urniku je ura športne vzgoje. Zapodimo se v telovadnico. V takšni telovadnici niti preval nazaj ne dela težav. Popeljem vas še v računalniško učilnico. Polna je računalnikov. Je potrebno še kaj dodati? Tako, šola je nova. Stoji sredi vasi in nas opominja, da je hiša modrosti. Nemo nam nalaga odgovornost do učenja. Upam, da bomo izpolnili svojo nalogo. Maleja Čeh, 4. a PRIPRAVE NA GOBARSKI PRAZNIK Ljubitelji narave se že gotovo podajate v naravo peš ali s kolesi in opazujete to naše naravno bogastvo. Tudi članice in člani našega društva opazujemo in tu že in tam najdemo kakšno znanilko našega praznika. Sicer jih sedaj še ni veliko, vendar upamo, da bo mati narava poskrbela, da bo bera polna prav takrat, ko bomo članice in člani PGD Žamenci pripravili že 30. tradicionalni gobarski praznik, ki bo v nedeljo, 3. avgusta. Ponovno bomo pripravili veliko razstavo gob v naravnem okolju. Sodelovali bodo še člani Lovskega društva Dornava-Polenšak in zeliščar s Pohorja. Razstavo bomo uredili že v soboto, 2. avgusta. V nedeljo, ob 9. uri, bo srečanje gobarskih društev Slovenije. V goste nam prihajajo društva: Koper, Maribor, Ljubljana, Celje, Stari Grad, Radlje, Sevnica, Muta itd. Ob 12. uri se bo pričelo družabno druženje z gobarji in Vami, ki boste obiskali naš praznik, ob živi glasbi in šaljivimi tekmovanji med društvi ter z bogatim kulturnim programom. Z nami bodo tudi folkloristi, godci, godbeniki, padalci, konjeniki, humorist in še kdo. Na »finišu« praznika se nam bodo pridružili člani ansambla GAMSI s svojimi uspešnicami. Ljubitelji gobarjenja, gob, jedi, gibanic, zabave in vljudne postrežbe, hranite del regresa in kakšen dan dopusta za gobarsko rajanje v Žamencih! hrane ŠUEN DRUGO SREČANJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV OBČINE DORNAVA Uspešno lansko letno srečanje nas je vzpodbudilo, da smo ga letos organizirali ponovno, in sicer v soboto, 8. februarja 2003, v gasilski dvorani na Polenšaku. Zbrane je najprej pozdravil in orisal potek priprav na srečanje g. Franc Kukovec, in sicer v imenu Komisije za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino občine Dornava. Zahvalil se je odboru, ki je imel veliko dela, saj je bilo potrebno obiskati slehernega obrtnika in podjetnika ter tako zagotoviti udeležbo na srečanju. Župan občine Dornava g. Franc Šegula se je ob tej priložnosti spomnil na požrešnost države, ki skuša, namesto da bi spodbujala razvoj gospodarstva, le-tega demotivirati na najrazličnejše načine. Poudaril je, da si že mnogo let v občini Dornava prizadevajo urediti industrijsko cono, kar se bo v kratkem tudi uresničilo. V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj se je srečanja udeležil sekretar g. Janez Rižnar in povedal, da je občina Dornava dobro pokrita z vsemi obrtnimi dejavnostmi, več pa bi bilo potrebno narediti na področju gostinstva in turizma. Srečanje je potekalo ravno na kulturni praznik, zato je bil pripravljen pester kulturni program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Polenšak, oktet iz Dornave, Maja Slana in David Golob. Vse to je pripravila gospa Marija Štebih, program pa je povezovala gospa Milena Sire. Na srečanju, ki je trajalo pozno v noč oziroma do jutra, so za postrežbo poskrbeli člani Turističnega društva Polenšak, za veselo razpoloženje pa člani ansambla Predor. Za spomin na srečanje je vsak udeleženec prejel spominek, ki so ga izdelali člani aranžerske sekcije etnografskega društva Lukari iz Dornave. Na koncu smo si obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. Enakega mnenja je tudi pripravljalni odbor, ki smo ga letos sestavljali Franc Kukovec, Stanko Šegula, Vlado Nedeljko, Dušan Masten, Branko Vajda in Jože Kekec. Sestanke smo imeli kar v gostilni Šegula, kjer nas je gospa Darinka Šegula vedno pogostila, za kar ji prav lepa hvala. Za pripravljalni odbor Jože Kekec PRAZNOVANJE 6. DNEVA GASILCEV GZO DORNAVA IN 55. OBLETNICE PGD ŽAMENCI Razvijanje prapora v Zamencih Gasilska zveza občine Dornava in Prostovoljno gasilsko društvo Žamenci sta v sklopu praznika občine Dornava izvedla praznovanje 6. dneva gasilcev GZO Dornava in 55. obletnice društva, ki je razvilo nov prapor - PGD Žamenci. Zjutraj sta potekala veliki in mali kolesarski maraton po cestah v občini, ki se ju je udeležilo 2S tekmovalcev velikega in 7 tekmovalcev malega maratona. Vsi so uspešno opravili s progo. Nato je sledilo tekmovanje v hidrantni vaji v ligi, ki jo skupaj organizirata Območna gasilska zveza Ptuj in Gasilska zveza občine Dornava. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip, ki so potrdile sodelovanje v ligi 2003. Vse ekipe so dosegle lepe rezultate; prvo mesto v članski konkurenci so osvojili domačini, pri članicah pa so slavile članice PGD Polenšak. Vidno je dobro delo s tekmovalnimi ekipami. Popoldne sta potekala svečana predaja in blagoslov prapora. V paradi so sodelovali 130 gasilk in gasilcev s prapori iz sosednjih gasilskih društev in gosti iz gasilskih zvez v Podravski regiji ter predstavniki medijev: Radio -Tednika Ptuj; Vejice - Štajerskega gasilca; KTV Dornava. Navzoče sta pozdravila predsednik GZO Dornava Jože Hojnik in župan občine Dornava Franc Šegula. Prapor sta razvila in predala župan občine Dornava Franc Šegula in boter prapora Janko Mislovič, blagoslov prapora sta opravila farna župnika Jože Kramberger in Slavko Štefko. Na prapor smo pripeli 29 trakcev vseh darovalcev. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor s Polenšaka. Po programu je potekala zabava z ansamblom Dvojčici z Janezom. Vsem skupaj, ki ste nam kakor koli pomagali pri izvedbi praznika in darovali za trakce in žebljičke, NA POMOČ se gasilke in gasilci PGD Žamenci prav lepo zahvaljujemo. Z gasilskim pozdravom Tajnik PGD B Primožič IZ DELOVANJA PGD POLENŠAK Člani in članice PGD Polenšak smo se v soboto, 22. 2. 2003, zbrali na 69. rednem občnem zboru, pregledali delo društva v preteklem letu in sprejeli načrt za tekoče leto. Ugotovili smo, da smo veliko naredili, vsekakor pa dela tudi letos ne bo zmanjkalo. Ena od glavnih nalog je izpolnitev dolgoletne želje oziroma potrebe, to je nabava kombiniranega vozila. Prihodnje leto slavimo 70-letnico obstoja, zato si želimo, da bi bila predaja prav ob tem jubileju. Trdno se zavedamo, da bo to zelo težka naloga, kljub temu pa upamo, da nam bodo naši krajani ponovno priskočili na pomoč - kot vedno do sedaj. Vsekakor pa brez sofinanciranja Občine Dornava to ne bo mogoče, kajti zmogli bomo le skupaj. Občni zbor je potekal samo z uradnim delom. Črna zastava na domu je oznanjala, da nas je mnogo prehitro zapustil dejaven član Milan Erhatič, v mesecu decembru pa Janez Šmigoc. Ohranili ju bomo v trajnem spominu. Prav hitro se je bližal prvi maj in stekle so priprave na postavitev majskega drevesa in kresovanje. Kljub vetrovnemu vremenu je vse skupaj dobro uspelo, saj smo kresovali celo dva dni. 4. maja smo imeli tradicionalno srečanje ob florjanovem s sveto mašo v cerkvi sv. Marije na Polenšaku. Bilo nas je preko 50 gasilk in gasilcev iz PGD Polenšak in Žamenci ter poveljnik Gasilske zveze občine Dornava, tov. Janez Starčič. Po končani maši smo šli v dvorano, kjer je sledilo družabno srečanje s krajšim kulturnim programom in s pozdravi predsednika, tov. Vinka Megle, podžupana občine Dornava, gospoda Franca Zagoršaka, in predsednika Gasilske zveze občine Dornava, gospoda Jožeta Hojnika. Tudi na operativnem področju je bilo kar veliko dela, saj smo v tem sušnem obdobju imeli kar nekaj izvozov. Redno potekajo vaje obeh ekip, ki bosta sodelovali v ligi - v vaji s hidrantom. Več dejavnosti je steklo že v zvezi s prireditvijo, ki jo bomo izvedli 21. 6. 2003, ko bo tekmovanje v ligi, za veseli del pa smo povabili “Čuke”. Podpredsednik PGD Jože KEKEC FLORJANOVA NEDELJA 4. maja goduje sv. Florjan, zaščitnik gasilcev. V ta namen smo organizirali sv. mašo v naši farni cerkvi sv. Doroteje. Maše so se udeležila štiri PGD: Dornava, Mezgovci, Pacinje in Sp. Velovlak. Gasilci smo se zbrali pred Gasilskim domom v Dornavi, kjer nam je godba občine Dornava odigrala koračnice in nas spremila do cerkve. Preden smo odšli, sta nas pozdravila župan občine Dornava g. Franc Šegula in predsednik PGD Dornava g. Alojz Frajnkovič. G. Frajnkovič je orisal zgodovino Florjanove nedelje v času graščaka Pongraza, saj so se že takrat gasilci udeleževali organizirane Florjanove maše. V času Pongraza je v društvu delovala godba, gasilci so se prav tako zbrali pred gasilskim domom, od koder pa niso odšli naravnost k maši, ampak do graščaka Pongraza. Na dvorcu jih je pričakal, jih najprej pogostil, nato so se skupaj z njim udeležili maše. Srečko KONDRIČ BREZOVSKI PRES-MEC ZA CVETNO NEDELJO Kot je navada in lep cerkveni običaj, se za cvetno nedeljo izdelujejo presmeci ali butare. Najprej so Judje z zelenjem pozdravljali Jezusa ob slovesnem vstopu v Jeruzalem pred veliko nočjo, danes pa je običaj, da presmece nesemo k blagoslovu. Nato vejice zanesemo na polja, da bi jih obvarovali pred točo; zataknemo jih za streho, da bi bili obvarovani ognja; vejico damo v avto, da bi se srečno vozili, ipd. Možje iz Brezovcev so se odločili, da bodo letos naredili malo večji presmec, kot ga običajno. Visok je bil devet metrov. Peš so ga odnesli do farne cerkve na Polenšaku, ga odnesli tudi v cerkev k maši in ga po blagoslovu ob cerkvi postavili. Popoldne, po kosilu, so se vaščani zbrali pri kapeli v Brezovcih, kjer so postavljali presmec, po postavitvi pa so imeli še zelo zanimivo srečanje do poznih ur. Ker se kaj rado zgodi tekmovanje, kdo bo prinesel večji presmec, so se odločili, da z drugimi ne bodo tekmovali. Že se veselijo drugega leta, ko bodo lahko naredili enak presmec kot letos. Takšen dogodek namreč vaščane povezuje in v vas prinaša bistvo presmeca, ki je v blagoslovu. Rajko Janžekovič PREDSTAVITEV ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo združuje vse, ki so bili vpoklicani ali so se v enote Teritorialne obrambe prijavili prostovoljno. V Ptuju smo se organizirali pred štirimi leti, in to z namenom, da bi združevali vse sodelujoče v osamosvojitveni vojni, jim pomagali pri urejanju statusa vojnega veterana, zbirali dokumentarno gradivo o dogodkih v tistem obdobju in opozarjali na takratne dogodke, da ne bi utonili v pozabo. Trenutno je v združenje iz občine Dornava včlanjenih šestnajst veteranov, območno združenje pa skupaj šteje že okrog šeststo članov, kar je približno tretjina tistih, ki so na tem območju sodelovali v osamosvojitveni vojni. Precej tistih, ki še nimajo urejenega statusa, je tudi prebivalcev naše občine, zato jih pozivam, da si preko Izpostave za obrambo Ptuj pridobijo potrdilo in si uredijo status vojnega veterana ter se včlanijo v Območno združenje, na katero se lahko obrnejo pisno na naslov Prešernova 29, Ptuj. Urejeni status ne prinaša nekih posebnih ugodnosti, ker je zakonodajalec pri pripravi zakona bil zelo skromen, lahko pa se iz tega naslova pomaga tistim našim članom, ki so socialno ogroženi. V soboto, 17. 5. 2003, smo se veterani udeležili osrednje slovesnosti ZWS, ki je potekala na GEOSS-u (geometrijskem središču Slovenije), kjer smo odkrili spominsko obeležje, ki smo ga poimenovali: RODOLJUBU OSAMOSVOJITVENE VOJNE ZA SLOVENIJO 1991. Veterani organiziramo tudi vsakoletno srečanje svojih članov, ki ga organiziramo po širšem področju bivše občine Ptuj, predvsem tam, kjer so se leta 1991 odvijali pomembni dogodki. Zelo veseli pa smo, če se nam pri dejavnostih pridružijo tudi prebivalci lokalnih skupnosti, na področju katerih se srečujemo. Ptuj, 13. 5. 2003 Za Območno združenje WS Ptuj Vlado Žgeč, podpredsednik VSEBINA 1. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 3. ODLOK Občine Dornava ° kategorizaciji občinskih cest v občini Dornava 2. Javni razpis za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2003 1. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-L) (Uradni list RS, št. 51/02), 16. člena Statuta občina Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) in Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št. 2/2000) je Občinski svet Občine Dornava na seji 19. 2. 2003 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA Občine Dornava 1. člen V Statutu Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) se 5. člen spremeni, tako da se glasi: »Občina se pri urejanju in upravljanju skupnih nalog javnega pomena prostovoljno poveže z drugimi občinami. V ta namen ustanavlja zveze in v skladu z zakonom skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja. Občina in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.« 2. člen Doda se 10. a-člen, ki se glasi: »Občinski svet s svojim aktom določi merila za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, ter plačila za opravljanje nalog predstavnikov ustanoviteljev v njihovih organih. Na podlagi meril določene osnovne plače direktorjev ne smejo presegati plače župana. Merila za določanje plač direktorjev skupnih javnih podjetij, javnih skladov in agencij določi skupni občinski organ ustanoviteljev. Na podlagi meril določene plače ne smejo presegati najvišje plače župana občin ustanoviteljic.« 3. člen V 14. členu se doda novi, šesti odstavek, ki se glasi: Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: - mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta; - mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete. 4. člen 22. člen se spremeni, tako da se glasi: »Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: - če izgubi volilno pravico; - če postane trajno nezmožen za opravljanje; - če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen, daljšo od šestih mesecev; - če v teh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta; - če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta; - če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi 37. b - člena Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta; - če odstopi. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitveni sklep občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh po prejemu sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30-ih dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30-ih dneh. Postopek za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začne po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena; po poteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Za samo izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe Zakona o lokalni samoupravi. 5. člen Besedilo drugega odstavka 23. člena se spremeni, tako da se glasi: »Vaške odbore ustanavlja in potrdi občinski svet s sklepom po predhodnem predlogu političnih strank in zbora občanov. Način imenovanja predlogov kandidatov za člane vaških odborov bo predpisan s posebnim Navodilom občinskega sveta o imenovanju članov vaških odborov.« 6. člen V prvem odstavku 26. člena se besedilo tretjega stavka spremeni, tako da se glasi: »Vsaj en član občinskega sveta s področja vaškega odbora je lahko član, lahko pa tudi predsednik vaškega odbora.« 7. člen V prvem odstavku 34. člena se beseda državljani nadomesti z besedo volivci. Za prvim stavkom drugega odstavka se doda novi, drugi odstavek, ki se glasi: »Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja odločba tretjega odstavka 14. člena tega statuta.« Doda se novi, tretji odstavek, ki se glasi: »Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: - mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe; - mandatna doba župana, ki je bil izvoljen na volitvah, iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona, opravljenih po rednih volitvah v občinske svete.« 8. člen V 42. členu se peta alinea spremeni, tako da se glasi: »Če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana.« Za besedilom šestega odstavka se doda naslednje besedilo: »Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Postopki za izvolitev novega župana ali za imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena; po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Za izvolitev župana in imenovanje podžupana se upoštevajo določbe Zakona o lokalnih volitvah in Zakon o lokalni samoupravi.« Za devetim odstavkom se dodata nova, deseti in enajsti odstavek, ki se glasita: »Če je župan imenovan: - na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave; - za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina; - na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti Občinski svet in Občinsko volilno komisijo. Če župan opravlja funkcijo ali dela iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali preneha z delovnim zazmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti Občinski svet in Občinsko volilno komisijo najkasneje v osmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.« 9. člen 52. člen se spremeni, tako da se glasi: »Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. Občinsko upravo ustanovi na predlog župana Občinski svet s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na predlog tajnika občine.« 10. člen 53. člen se spremeni, tako da se glasi: »Dve ali več občin lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih in razvojnih in investicijskih programov, z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze. Poslovanje zveze in njene pravice, obveznosti in odgovornosti se opredelijo z ustavnim aktom zveze. Zveza se ustanovi v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi.« 11. člen Doda se novi, 53. a-člen, ki se glasi: »Občina lahko skupaj s še najmanj eno ali več občinami zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave in skupnega zagotavljanja svojih interesov ustanovi združenje.« Združenje se ustanovi v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi. Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo in sprejemajo zakone ali druge predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in odgovornosti občin ali se s predpisi kako drugače posega v njihovo korist. 12. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati z dnem sprejema Občinskega sveta, objavijo pa se v Uradnem vestniku Občine Dornava. Štev.: 002-01-227/03 Datum: 19. 2. 2003 Župan občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., l.r. 2. Občina Dornava objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in meril za vrednotenje programov športa v Občini Dornava iz javnih financ Javni razpis za vrednotenje športnih programov v Občini Dornava za leto 2003 Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa v občini Dornava, kar dokazujejo z izpisom iz registra dejavnosti. I Program vadbe in tekmovanj Programi morajo vsebovati: a) naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo, b) vsebino za populacijo, ki ji je vadba namenjena (skupno, ekipno ali posamezno), c) kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne klasifikacije, č) urnik in kraj vadbe, d) imenski seznam vadečih. n Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje Vsebina vloge: a) naziv predlagatelja, b) predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener), c) predvideno število strokovnih delavcev za strokovna izpopolnjevanja (potrjevanje licenc). III Športne prireditve Vloga mora vsebovati: a) naziv izvajalca, b) naziv prireditelja, c) namen prireditve, č) kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve. Rok za prijavo športnih programov je do 2. 7. 2003 na naslov: Občina Dornava, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, Dornava 125, 2252 Dornava. Višino odobrenih sredstev bo na osnovi sprejetja proračuna Občine Dornava za leto 2003 določil Občinski svet. Z izbranimi izvajalci športnih programov bomo sklenili pogodbe. Občina Dornava 3. Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 32. seji 6. 11. 2002 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih cest v občini Dornava 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga povezujejo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v občini Dornava, - ceste med naselji sosednjih občin. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so: Zap. št. Št. ceste :ili odseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini (v m) Namen uporabe Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m) 1. 076-011 11 713 DORNAVA -BOROVCI G 1-2 1674 MP 400 2. 076-021 076-101 MEZGOVC1-STREJACI 076-031 2598 MP 0 3. 076-031 R 713 DORNAVA -ŽAMENC1-LASIGOVCI 302-031 6283 MP 5335 4. 070-011 076-031 POLENŠAK-SLOMl R 713 3510 MP 0 S. 076-051 076-030 BREZOVCI-TIBOLCI 076-101 1064 MP 2833 6. 076-061 076-041 POLENŠAK-POLENCl- LASIGOVCI 076-031 3478 MP 0 T 076-071 R 713 BRATISLAVCI -ZASADI -BODKOVCI 155-011 2510 MP 1578 8. 076-081 076-031 POLENŠAK-LASIGOVCI -PRERAD 076-041 1878 MP 0 y. 328-071 R 712 PACINJE-DORNAVA R 713 1200 MP 967 10. 155-021 155-01 I VODUL-POLENŠAK R 713 1159 MP 1376 11. 076-101 R 713 DORNAVA -MOŠKANJCI Gl-2 2478 MP 924 SKUPAJ 27832 13413 5- člen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap št. Št. ceste ali < »dseka Začetek ceste ali odseka Potek ceste Konec ceste ali odseka Dolžina ceste v občini (v m) Namen uporabe Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m) 1. 655-351 155-011 SLODNJAK M,-RIBN1KI-KOZAR 076-071 1187 MP 2110 2. 576-021 076-071 KEKEC-BELŠAK US 33 610 MP 3. 576-031 R 713 P1NTAR1Č-ŽN1DAR1G HS 34 894 MP 4. 576-041 R 713 LEBAR ALOJZ I IS 65 731 MP 5. 576-051 076-041 POKOPALI ŠCE-FLORIANIČ 076-061 2016 MP 6. 576-061 076-041 KUHARIC-HOJN1K IIS7 270 MP 7. 576-071 076-041 VRŠIČ 076-041 325 MP 8. 576-081 576-051 PETEK JANEZ 076-081 618 MP 9. 576-091 076-081 SLODNJAK-KR1Z 576-101 1149 MP 10. 576-101 076-031 PETEK ANGELA lis 1 985 MP 11. 576-111 076-031 PETHK-JANZEKOV1C 576-101 296 MP 12. 576-121 576-131 PERSAK-KUKOVEC 576-131 812 MP 13. 576-131 576-140 PRIMOZIC-POTRC 076-051 1208 MP 14. 576-141 076-031 MUNDA-MEJA PB. GORIŠNICA I1Š 18 2213 MP 15. 576-151 576-1 11 PRERAD-VIČAR -BRESN1CA US 37 100 MP 46 16. 576-161 576-141 PRERAD-TP- BRESNICA 118.32 148 MP 81 17. 576-171 076- 0501 MALI PRERAD 576-141 1081 MP 18. 576-181 155-021 KOZ AR-J AN ZEKOV1Č VENČEK 11S 31 334 MP 19. 576-191 576-211 STRE J ACI - STRM EC-VISENJAK I1S6A 1336 MP 20. 576-211 076-031 STRMEC-R1ZNAR 1IS 5 1150 MP 21. 576-221 076-021 VIČAR-ZGEČ-TBOLC1 GORIŠNICA 759 MP 22. 576-231 576-221 VIČAR-JANZ.EKOVIČ 576-211 268 MP 23. 576-241 076-031 TURNŠEK 576-251 259 MP 24. 576-251 076-031 CAGRAN HS 13 250 MP 25. 576-261 076-031 KOVAČEC-KVAR HS 2 365 MP 26. 576-271 076-031 IGRIŠČE ZAMENCI IGRIŠČE 286 MP 27. 576-291 576-101 BRENHOLC US 70 1.3.3 MP 28. 576-301 076-021 PRVENCI-K APEI.A-Ž1HER G1-2 1535 MP 29. 576-311 076-101 11ERGA-LETALIŠČE HŠ 48 79 MP 30. 576-331 076-101 KORPAR 076-021 637 MP 31. 576-341 076-021 MOST-PESNICA 576-331 110 MP 32. 576-381 076-021 PETEK JOŽE HŠ 39 55 MP 33. 576-391 076-021 PRELOG HŠ9/A 125 MP 34. 576-101 R 713 NOVI DOM-C1GULA 076-101 1649 MP 35. 576-411 576-401 POKOPALIŠČE 576-421 501 MP 36. 576-421 076-100 ML1NAR1Č-ŽIŽEK G1-2 1820 MP 37. 576-431 576-171 MURŠČE llš 16 241 MP 38. 576-141 576-401 RAUŠL-BISTER 576-451 207 MP 39. 576-451 076-011 CERKE V-MIP R 713 436 MP 40. 576-461 R 713 ČUŠ-DON JUAN 576-471 244 MP 41. 576-471 R 713 ZVER-KMETIJSK1 KOMBINAT HŠ 1 927 MP 42. 576-181 328-071 VALENKO 576-471 247 MP 43. 576-491 R 713 MESAREČ 328-071 178 MP 44. 576-501 R713 PRI L1P1-GRAD 328-071 258 MP 45. 576-511 328-071 GRAD-KMETIJSK1 KOMBINAT HŠ 2 234 MP 46. 576-521 328-071 ZA GRADOM 713 1414 MP 47. 576-531 076-021 VIHER 11Š 55 78 MP t8. 576-551 R 713 LAH llš 100/A 57 MP 49. 576-561 R 713 ILOŠAK 155-021 1857 MP 50. 576-581 076-021 FEKONJA IlŠ 1 211 MP 51. 576-591 076-031 STRMEC-M1C1IETTI -T1BOLCI 576-191 1478 MP 52. 576-601 R 713 LOVRENČIČ 076-061 654 MP 53. 576-611 076-061 ZAVEC KATA -SOK 076-041 205 MP 54. 576-621 076-071 KOVA ČEČ llš 31 365 MP 55. 576-6.31 076-071 SLANA 1IS 15 464 MP 56. 576-641 076-041 BELŠAK-SLOMl HŠ 14 345 MP 57. 576-651 076-0-11 JANŽEKOVIČ-ŠUEN I1Š 4 217 MP 58. 576-661 076-101 MLEKARN A-11RGOV KLANEC 076-021 364 MP 59. 576-681 576-591 SIMONIČ-ARNUŠ 076-031 503 MP 60. 576-691 076-061 LOVSKI DOM-RANFL HŠ 18 468 MP 61. 576-701 076-031 KUKOVEC-BEVK HŠ8 742 MP 62. 576-711 076-031 KUKOVEC-KOKOL 076-031 555 MP 63. 576-721 076-101 KRIŽ-SŽ-OBČ. MEJA ZSŽ 1422 MP 64. 576-741 076-061 PISANEC-SAVC1 802-281 682 MP 262 65. 576-751 328-071 ZAG0RŠEK-Š1LAK HŠ 29 124 MP 66. 576-761 576-211 DOVEČARMAKS HŠ 11 372 MP SKUPAJ 41873 2499 6. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z odločbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih poti (Uradni list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste, št. 347-05-3/03, dne 20. 3. 2003. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dornava (Uradni list RS, št. 4/99). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Štev: 340-01-178-1/03 Datum: 26. 3. 2003 Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž., I. r. VEČER PESMI IN PLESA Gostiteljica letošnjega območnega srečanja otroških folklornih skupin je bila Občina Dornava ob pomoči Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Ptuj. Pred občinstvom se je na zelo izviren način predstavilo 11 otroških folklornih skupin, ki delujejo v prosvetnih društvih in na osnovnih šolah. Občino Dornava je zastopala otroška folklorna skupina Lukari s spletom -Gremo po mleko«. Gledalci in organizatorji so bili zelo zadovoljni s sceno in samim programom nastopajočih, saj so s plesalci ves čas uživali. Mladi folkloristi so bili v svojih plesih, zbadljivkah, nagajivkah, ugankah in pesmih zelo sproščeni, šaljivi in otroško nagajivi. Poleg tega pa ohranjajo tudi bogato kulturno dediščino na tem področju in navezujejo nova spoznanja in prijateljstva. Z nastopom je bila zelo zadovoljna tudi strokovna spremljevalka, ga. Nevenka Kovačič, ki je dala vsem plesalcem dobro oceno. Ob koncu prireditve je ga. Nataša Petrovič podelila priznanja za sodelovanje na reviji. Gospod župan Franc Šegula pa je mladim plesalcem v imenu občine podelil spominska darila. Mentorica OFS LUKARI Darinka Žnidarič 15 LET LJUDSKEGA PETJA Pod tem naslovom so Ljudske pevke iz Dornave proslavile 15-letnico druženja in prepevanja slovenskih ljudskih pesmi. Jubilejni koncert z gosti, ki je bil 11. maja 2003 v vaški dvorani v Dornavi, je pritegnil veliko število obiskovalcev, ki so imeli priložnost prisluhniti lepi slovenski pesmi in glasbi, s svojim obiskom pa so izrazili priznanje vsem nastopajočim, še posebej domačim ljudskim pevkam, ter jim dali vzpodbudo za nadaljnje delo. Začetek njihovega delovanja sega 15 let nazaj, ko se je na pobudo Terezije Kvas spontano zbralo pet pevk; zraven nje še Neža Žgeč, Angela Vogrin, Otilija Rep in Marija Cigula. Prvi nastop so opravile 25. februatja 1989. leta za starejše občane. Že leto kasneje so pristopile k skupini nove članice. Pevke so v začetku delovale samostojno, ob ustanovitvi TED Lukari pa so postale njihove članice. Najdaljši staž prepevanja, to je 15 let, imajo: Terezija Vesenjak, Marjeta Peteršič in Marija Čuš, ki je s 85-imi leti najstarejša pevka v skupini. Vse pevke so za prepevanje že prejele priznanja. Od leta 1996 vodi skupino ljudskih pevk Nežka Čuš: Vedno se z veseljem odzovejo vsem povabilom na najrazličnejše prireditve v občini in izven nje. V najlepšem spominu imajo gostovanje v Švici, na srečanju zdomcev treh dežel, in v Avstriji, na prazniku jeseni. Da je njihovo delo zares dejavno, pove podatek, da so samo v zadnjih petih letih! opravile sto in en nastop. Njihov velik dosežek in potrditev vztrajnega dela pa je vsekakor tudi izdaja lastne kasete leta 2000. Pesem spremlja človeka vse življenje, ob veselih in žalostnih trenutkih. Ljudske pevke jo še posebej cenijo in negujejo. Marsikaj bi šlo v pozabo, zato smo jim lahko hvaležni, da ohranjajo našo kulturno dediščino. Ob jubileju jim iskreno čestitamo in želimo, da bi nas njihova pesem razveseljevala še veliko let. Predsednica TED Lukari Marija Belšak Cerkvene orgle in njihovo poslanstvo Strokovnjaki imenujejo orgle kraljico glasbil, in to upravičeno, saj združujejo skoraj vse inštrumente. Gre za, tako rekoč, celoten orkester v enem inštrumentu. V cerkvi imajo orgle trojno poslanstvo: - Najprej spremljajo in podpirajo zborovsko in ljudsko petje. S tem lepšajo in bogatijo bogoslužje. S svojo melodijo nam bogoslužje tako približajo, da postane res naše. S svojo melodijo nas povedejo v svet duha; odpirajo naš razum in srce za svete skrivnosti. Vsa vsebina naše vere se v bogoslužnem letu oglasi po orglah. Cerkev naroča: “Orgle je treba imeti v latinski Cerkvi v veliki časti kot tradicionalno glasbilo, ki more s svojim zvokom čudovito povečati sijaj cerkvenih obredov ter duha dvigati k Bogu in vzvišenim rečem.” (B. 120) - Poslanstvo orgel je tudi njihovo sporočilo, da je naša vera veselje; kjer je veselje, tam je pesem; kjer je pesem, tam je glasba. Že v Stari zavezi, to je pred Kristusovim rojstvom, vabi svetopisemski pisatelj k hvaljenju Boga z raznimi inštrumenti. Koliko bolj to velja torej za Božje ljudstvo Nove zaveze, za krščanstvo, ki je vera veselja; za kristjane, ki smo oznanjevalci vesele blagovesti evangelija. - Orgle imajo veliko piščali, nekatere celo več tisoč. Vsaka piščal ima svoj glas, je samostojna. Če se oglasita dve, tri, deset ali celo sto, slišimo čudovito melodijo. Med njimi sta harmonija in zvočna edinost, med seboj so uglašene. Tako soglasje mora biti v življenju slehernega kristjana. Taka harmonija mora biti v družinah, v župniji, v našem kraju in našem narodu. Bog daj, da bi bilo tako tudi pri nas, v naši župniji. Že leta 1740 je orglarski mojster Janez Janeček iz Celja naredil za cerkev svete Doroteje v Dornavi orgle - posetiv, zdajšnje orgle pa so bile nameščene okrog leta 1920. Izdelal jih je mojster Ivan Naraks iz Arje vasi pri Celju. Sedanje orgle imajo pet manualnih in en pedalni register. Pri obnovi leta 1998 se je pokazalo, da so piščali registra bordun 8’ že precej črvive, tako da se tega registra ni dalo več usposobiti (uglasiti) in več ne deluje. Po več kot osemdesetih letih so naše orgle potrebne obnove; pravzaprav bodo potrebne nove. Začeli bomo po župniji z akcijo za prispevek in upamo, da bomo v treh letih imeli dobre orgle. Vsem, ki imate posluh, da bomo to uresničili, se toplo priporočamo. p. Jože Kramberger, župnik PISANKE V ZNAMENJU POMLADI Človek se velikokrat v življenju sprašuje, koliko prostega časa je potrebnega, da narediš nekaj zase in veliko za druge. To je tisto, česar ljudje v življenju ne znamo ceniti. Pehamo se samo za dobrine, čeprav ne najdemo notranjega miru. Člani sekcije za aranžiranje pri TED LUKARI DORNAVA smo ugotovili, da mnogi znajo ceniti in vrednotiti to, kar naredimo. Tako smo se v začetku tega leta odločili, da pripravimo že drugo razstavo na temo Pisanke v znamenju pomladi. Člani sekcije so za izvedbo projekta potrebovali več kot 900 ur prostovoljnega dela. Na ogled so bili postavljeni različni izdelki, ki krasijo dom v velikonočnem času. Letos smo v veliki večini izdelovali pisanke, ki so bile v glavnem okrašene s cvetjem. Potrebno je bilo izdelati veliko majhnih papirnatih rožic, ki so po končani obdelavi jajčk krasile lete, da so postale nekaj posebne- ga. Sama razstava je bila po zapisih obiskovalcev izredno kvalitetno pripravljena in zelo odmevna. Prav zaradi odmevnosti obiskovalcev je Televizija Maribor posnela prispevek za oddajo Dobro jutro, Slovenija. Razstava je bila predstavljena tudi na TV NET MARIBOR, o njej je bila oddaja na Radiu Maribor in Ptuj in še bi lahko naštevali. V velikonočnem času smo se člani sekcije udeležili tudi natečaja in odprtja razstave Slovenskih novic Ljubljana za najlepši velikonočni izdelek. Razstava je bila za nas nekaj posebnega, kajti videli smo lahko tudi, kaj izdelujejo drugi. Po ocenjevanju strokovnjakov so se naši izdelki uvrstili pod sam vrh. Izredno smo bili zadovoljni, posebno doživetje pa je bilo srečanje z Milanom Kučanom. In na koncu - zakaj je razstava prodajnega značaja? Zato, ker ob pomanjkanju prostora izdelkov ne moremo shraniti, prav tako pa so z izdelavo povezani zelo veliki stroški materiala, ki jih pokriva sekcija sama. Veliko ur prostovoljnega časa je vloženega v tisto, kar lahko kot skupina doprinesemo kraju, v katerem živimo, in ljudem. Veliko smo doprinesli naši občini s tem, da jo promoviramo povsod, kamor smo povabljeni. Naše ustvarjalno delo bomo morda nadaljevali, če bomo imeli normalne delovne pogoje, če se nam bo ... Za sekcijo Zvonko Mikša PRAZNIK DELA BUDNICA GODBE PIHALNA GODBA OBČINE DORNAVA NA VAJAH V POREČU Vse lepo hitro mine ... Bilo je lepo in tudi minilo je hitro. Poreč se je pred nami prebujal v sončno jutro. Tam doli že vse diši po poletju, turistov malo morje. Da pa slučajno ne bi bil dolgčas, smo seveda prišlo mi s svojo opremo, da pokažemo ljudem, kaj pomeni biti Štajerec. Tri dni bivanja v vzgojno-izobraževalnem rekreacijskem centru Zveze prijateljev mladine nam je dobro delo. Intenzivno smo se pripravljali na prihajajoče se tekmovanje v Ormožu in na naš koncert ob koncu leta. Zjutraj smo sostanovalce VIRC-a razveselili z budnico, popoldan smo se preizkušali v športnih igrah: nogometu, košarki in odbojki, vseeno pa so zvoki naše glasbe odmevali čez cel dan. Ker so v Poreču prav tiste dni praznovali občinski praznik, smo ga izkoristili tudi mi. S turističnim vlakcem smo raziskovali mesto in se ustavili na trgu, kjer je bil postavljen oder, ter tam zaigrali nekaj naših pesmi. Mimoidoči so nas navdušeno pozdravili in tako smo prebudili še nekoliko zaspani del mesta. Ker vse lepo hitro mine, smo se morali tudi posloviti od Poreča, seveda s slovensko polko. Od tamkajšnjih prijateljev smo se poslovili v želji, da se prihodnje leto znova srečamo. Manja Fabjan Že tretjič zapored je krajane naše občine na sam 1. maj, praznik dela, prebudila godba na pihala občine Dornava. V današnjih časih, polnih takšnih in drugačnih sprememb - bodisi političnih ali gospodarskih - se je nekaj tradicije iz prejšnjih časov vendarle ohranilo, in to je praznovanje 1. maja, praznika dela. V prejšnjem stoletju so se za praznik dela odpirale nove tovarne, s čimer se je večalo tudi število prepotrebnih delovnih mest, zato so ljudem na ta dan na njihovih prsih žareli rdeči nageljni. Za to je bilo seveda veliko razlogov, kako tudi ne? Danes je stanje na tem področju obrnjeno dobesedno na glavo. Pa vendar se je precej simbolike po zaslugi naših krajanov ohranilo tudi za današnje dni. Veliko vlogo pri tem imajo nedvomno gasilska društva, ki vsako leto za 1. maj postavljajo lepo okrašene mlaje in na tiho tekmujejo, kdo ima višjega in lepše okrašenega. Prav je tako, saj imajo ti dogodki tudi mnogo širši pomen, tukaj mislim predvsem na druženje ljudi. Za zelo svečan prizvok 1. maja v naši občini pa ima zasluge nedvomno godba na pihala občine Dornava, ki jo vodi “KAPELNIK” Zlatko Munda. Godbeniki obiščejo vse vasi občine Dornava in na različnih lokacijah izvajajo svoj glasbeni program ter na tak način dobesedno prinesejo delček prvomajske nostalgije v naše domove. Hvala vam, godbeniki pihalne godbe občine Dornava, za vaše veliko poslanstvo. Besedilo in foto: FRANC SLODNJAK DRUŠTVO UPORABNIKOV KABELSKE TELEVIZIJE DORNAVA Društvo uporabnikov kabelske televizije Dornava prehaja v peto leto delovanja. Nastalo je s preoblikovanjem gradbenih odborov, ki so izgrajevali kabelske sisteme v različnih naseljih občine Dornava in tudi izven nje. Društvo ima 598 članov, naročnikov kabelske televizije. Večina jih je iz naselij Občine Dornava, vendar jih je med njimi tudi 226, ki so iz Mestne občine Ptuj (iz naselij Pacinje in Podvinci). V letošnjem letu smo na občnem zboru imenovali novo vodstvo in opredelili naloge za delo, ki smo jih naložili upravnemu odboru. Naj naštejem le nekatere: urediti problematiko neplačnikov za mesečno naročnino, opraviti razpis za oddajo internega kanala, urediti razmerja do agencij za urejanje avtorskih pravic. Moram poudariti, da je vodenje društva, ki ima tako veliko število članov in katerega člani imajo zraven letne članarine veliko finančno obveznost s plačevanjem mesečne naročnine, zelo zahtevno in ima upravni odbor pri tem zelo veliko odgovornost do svojih članov. Z opominjanjem članov, ki so nam dolgovali za naročnino, smo v mesecu aprilu uspeli od neplačnikov pridobiti dolgovana sredstva. V mesecu maju smo izvedli zbiranje ponudb za operaterja internega programa. Poskušali smo k sodelovanju pritegniti tudi ostala društva, ker so sokreatorji dogajanja na našem področju, vendar odziv ni bil pričakovan. Še vedno pa potekajo postopki za ureditev avtorskih in sorodnih pravic. Prav tako smo že pričeli s pogovori za sodelovanje s sosednjimi kabelskimi sistemi (Gorišnica in Markovci). Razgovori o priključitvi preko omrežja KTV na internet so trenutno zastali, ker društvo trenutno ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, za sofinanciranje posodobitve ojačevalnik mest, kar bi samo za naselji Dornava in Mezgovci znašalo preko dva milijona tolarjev. Po končanem razpisu za interni program bomo v upravnem odboru pripravili novo kalkulacijo za mesečno naročnino, v katero bomo vkalkulirali tudi delež za posodobitev, kjer se bodo sredstva namensko zbirala za ta namen. Vendar se bomo trudili, da bi bila obremenitev članov čim manjša. V zadnjem obdobju smo uspeli uvesti nov način izpisovanja in razpošiljanja položnic, da bi bile te pravočasne in izdane v mesecu zapadlosti. Na njih bo prikazan tudi morebitni zaostanek plačila. Obstaja tudi ideja, da bi k sodelovanju za izboljšanje internega kanala pritegnili k sodelovanju mlade, da bi s svojimi idejami in dejavnostmi poskušali vse to narediti čim bolj zanimivo. Vedno pa smo pripravljeni sprejeti nove pobude in predloge. Možnost za predvajanje na internem kanalu pa smo ponudili tudi osnovni šoli Dornava, in sicer za objavo raziskovalnih nalog in delovanje novinarskega krožka. Vsem občanom občine Dornava in svojim članom čestitamo ob občinskem prazniku in jim želimo veliko zadovoljstva ob gledanju televizije. Predsednik Društva KTV Vlado Žgeč Klub mladih občine Dornava M LADIH Malo manj kot leto dni deluje v občini Dornava Klub mladih. Ustanovljen je bil z namenom, da bi mladi koristno in kvalitetno preživljali prosti čas v občini Dornava. V okviru kluba bi lahko uresničevali različne projekte v povezavi z izobraževanjem, umetnostjo, rekreacijo, razvedrilom, s kulturo itd. Tako je bil lani junija organiziran spoznavni piknik z razvedrilnimi igrami, ki je bil precej dobro obiskan. Na njem smo spoznali, kako nepovezana je mladina oziroma da se med seboj sploh ne poznamo. Od vseh projektov, ki smo jih organizirali, je seveda bil najodmevnejši Valentinov ples v Kulturni dvorani v Dornavi, na katerem smo se res potrudili, da bi gostom ponudili čarobnost Valentinovega večera. V pustnem času smo morali kar krepko prijeti za delo, saj smo kot skupinska maska na Ptuju in okoliških povorkah predstavljali prvo slovensko džamijo in brezplačen referendum za njeno izgradnjo. Hkrati smo skupaj s pihalno godbo občine Dornava predstavili tudi vrnitev gospoda Pongratza plemenitega s soprogo, ki je na povorki v Dornavi simbolično predal ključ dor-navskega dvorca g. županu z namenom, naj odslej poskrbi zanj občina. V sodelovanju s pihalno godbo smo se tudi odločili, da v občini Dornava ustanovimo mažoretke, ki bi naše godbenike spremljale na raznih nastopih in prireditvah. Začetek ni bil lahek, a kjer je volja, tam je tudi pot, in tako se sedaj naša dekleta enkrat tedensko dobivajo in pridno vadijo za prvi nastop, ki bo verjetno že avgusta. Pri vsem tem nam je seveda pomagala Občina Dornava, najbolj z Liikjo. To je prostor, ki smo ga dobili v stari šoli. Prostor je bil potreben temeljite obnove, zato smo se kar hitro lotili dela. V zimskem času smo torej pleskali zidove, barvali stole in mize pa okna ... Tako je bila Liikja pripravljena na uradno otvoritev v začetku maja. V Liikji naj bi se odvijale različne zadeve, od predavanj do različnih delavnic, razstav, predvsem pa naj bi to bil prostor, kjer bi se mladina lahko dobivala in koristneje preživljala prosti čas. Torej se bo v Liikji vedno nekaj dogajalo. O tem, kaj in kje, pa seveda lahko preberete na naših plakatih in letakih po občini, na kabelski televiziji, v Štajerskem tedniku, včasih tudi slišite na radiu Ptuj, naše člane pa obveščamo tudi preko SMS-sporočil. Navezujemo tudi stike z drugimi mladinskimi organizacijami na Ptuju in drugod, kot so CID, LAS, KPŠ in tudi Klub mladih na Vidmu. Na koncu naj Vas vse lepo povabim, pridružite se nam in skupaj bomo lahko uresničili marsikatero idejo. Klub mladih občine Dornava Klavdija MAJCEN Štajerski TEDNIK % RADIOPTUJ 89,8« 98,2 «104:3 ZDRAVJE - NAJVEČJE BOGASTVO V zadnjih desetletjih je medicina bistveno napredovala. Bolezni lahko bolje odkrivamo, zdravimo in tildi preprečujemo. Človeštvo se je zlasti začelo bolj zdravo prehranjevati in si uriti telo z najrazličnejšim razgibavanjem. Pojavile so se tudi mnoge študije o zdravi prehrani, različne slabe in dobre diete, v zadnjem času pa metode o zdravem in uravnoteženem prehranjevanju. Zdrava metoda prehranjevanja je dolgoročno zagotovilo za pravo število kilogramov in naše zdravje. Včasih smo rekli, da gre ljubezen skozi želodec, danes pa lahko zanesljivo trdimo, da gre skozi želodec tudi zdravje. Zdravo prehranjevati se hoče danes vsakdo, vendar imata obilica hrane na eni in lakota v nerazvitem svetu na drugi strani svoje slabe strani. Še vedno zaužijemo preveč sladkorja, maščob, mesa in slabih ogljikovih hidratov. Šibenje miz je znak blaginje, ki povzroča, da začne naše zdravje pešati. Poleg tega se še vedno premalo gibljemo, kar nam omogoča sodobna tehnologija, ki za nas opravlja težja fizična dela. Tako več ne sproščamo energije in ne porabljamo odvečnih kalorij, ki smo si jih naložili z obilno prehrano. Postajamo narod “zapečkarjev” in s tem bolniki na hrbtenici, krvnih obtočilih in prebavilih, čeprav dobro vemo, da sta zdravo prehranjevanje in več gibanja prvi korak k trdnemu zdravju. Razne zdravstvene oiganizacije se trudijo osvestiti ves civilizirani svet in tako preprečiti mnoge bolezni ter kvalitetno podaljšati življenjsko dobo človeštva, ki se kljub vsemu, zahvaljujoč sodobni medicini, podaljšuje. Danes prevladuje splošno mnenje, da mora biti hrana dobra - okusna, da uživamo v njej, čeprav vemo, da, kar je dobro in najboljše, ni vedno zdra- vo: je presladko, premastno, ocvrto ali iz bele moke. Razne prepovedi ne pomagajo. Človek sega po najboljšem in ne razmišlja, ali določena hrana vsebuje vse kemične in biološke sestavine, ki so potrebne za zdravo delovanje organizma, njegov videz in duševno počutje. Skratka, blaginja sodobnega časa nas pelje v nek začarani krog, iz katerega se bomo rešili z vedno boljšim osveščanjem prebivalstva na Zemlji, ko bomo svoje “viške” dali tistim, ki živijo v pomanjkanju. Življenje je kratko, čeprav traja v povprečju skoraj eno stoletje. Zato ga preživimo kvalitetno, brez stresov in pehanja za materialnimi dobrinami; preživimo ga v dobrem sožitju med seboj, saj bomo le na tak način najbogatejši - dolgo bomo zdravi. Slavica F. Petek NOGOMETNI KLUB DORNAVA N/ SOLA NOGOMETA V NK DORNAVA V našem nogometnem klubu je v sedmih selekcijah dejavnih več kot sto nogometašev, ki nastopajo v ligah na področju medobčinske nogometne zveze Ptuj in na ta način promovirajo naš klub in občino Dornava na širšem geografskem področju. Članska ekipa, ki jo trenira priznani nogometni strokovnjak Ivan Zajc, si je s serijo odličnih rezultatov že zagotovila obstanek v 1. razredu MNZ PTUJ, kar je bil tudi naš cilj, saj se je moštvo po jesenskem delu tekmovanja nahajalo na nezavidljivem predzadnjem mestu, in to s samo devetimi osvojenimi točkami. Pri tem moram poudariti, da je povprečna starost naše ekipe najnižja v ligi. Selekcijo kadetov (14-16 let) trenira Anton Cenar; trenutno se nahajajo na sredini lestvice v svoji kategoriji. Selekcijo starejših dečkov (12-14 let) vodi Jani Arnuš; trenutno so uvrščeni na vrh lestvice v svoji kategoriji. Veteranska ekipa (nad 351et), ki jo sestavljajo nogometni nostalgiki, ki so pred leti igrali za člansko ekipo NK Dornava, nastopa v veteranski ligi. V začetku letošnjega leta, ko smo na skupščini kluba izvolili nov, trinajstčlanski upravni odbor, smo si zadali odgovorno nalogo, in sicer smo ustanovili šolo nogometa, ki vključuje mlade, nadebudne fante, stare med 6-imi in 12-imi leti. Vodja šole nogometa je Ivan Zajc, trenerja pa sta Andrej Trunk in Danilo Cvetko, ki sta izšolana trenerja s potrjeno licenco, hkrati pa sta še vedno aktivna igralca v članskem moštvu, tako da lahko osnovne prvine in lepoto nogometne igre svojim varovancem pokažeta ne samo teoretično, ampak tudi v praksi. Šola nogometa poteka po programu Nogometne zveze Slovenije: fantje trenirajo dvakrat tedensko, poleg tega pa nastopajo še na tekmah v svojih kategorijah, in sicer v naslednjih: mlajši dečki (10-12 let), cicibani (8-10 let), v jesenskem delu tekmovanja pa bomo prijavili tudi ekipo dečkov, starih od 6 do 8 let. Z ustanovitvijo šole nogometa smo se v upravnem odboru odločili za nov način in drugačen pristop k delu z mladimi. Mlade upe poleg osnov nogometne igre učimo predvsem osnov poštene igre, poleg tega pa smo jim v mesecu aprilu organizirali zelo zanimivo, predvsem pa poučno predavanje na temo boj proti drogam. Prijetno smo bili presenečeni, ko nam je predavatelj s Centra za socialno delo povedal, da smo nasploh prvo društvo na področju celotne bivše občine Ptuj, ki je zaprosilo za predavanje na to temo. Naše nadebudneže smo prav tako v mesecu aprilu zelo razveselili, ko smo jim omogočili ogled tekme v prvi slovenski nogometni ligi. Z avtobusom smo jih peljali v Maribor, na štadion Ljudski vrt, kjer so spremljali tekmo med NK Maribor in NK Primorje iz Ajdovščine. Sedeli so na glavni tribuni in športno navijali ter se še dolgo po tekmi veselili, saj je to bilo za njih nepozabno doživetje. V upravnem odboru NK Dornava imamo v načrtih že nove projekte za udeležence šole nogometa, o katerih se bomo najprej posvetovali s starši in jih potem skupno uresničili. Rad bi poudaril, da sodelujemo tudi z osnovno šolo Dornava, saj je član našega upravnega odbora tudi profesor telesne vzgoje v šoli, g. Dušan Koren, ki na nek način tvori kratko vez med osnovno šolo in nogometnim klubom. Tako so udeleženci šole nogometa in njihovi starši seznanjeni, da je predpogoj za obiskovanje šole nogometa dober učni uspeh v osnovni šoli. V ta namen smo tudi v nogometnem klubu udeležencem šole nogometa pripravljeni nuditi brezplačne inštrukcije iz matematike in fizike, saj sta oba naša trenerja Andrej Trunk in Danilo Cvetko diplomirana inženirja. Glavni namen šole nogometa v našem klubu je ta, da se naši otroci ukvarjajo z organiziranim športom, in to pod strokovnim vodstvom trenerjev, da se pri nas družijo, zabavajo in sproščajo odvečno energijo na nogometnem igrišču in ne na kakšnih drugih, za njih nevarnih mestih. Solo nogometa trenutno obiskuje osemindvajset mladih nogometašev, vpis novih članov pa je možen tudi med sezono. Zato vljudno vabimo vse zainteresirane otroke in njihove starše, da se nam pridružijo in se vpišejo v našo šolo nogometa. Ob koncu bi Vas rad seznanil, da nogometni klub Dornava organizira v okviru občinskega praznika v mesecu juniju dve prireditvi. V soboto, 14. junija, Vas vabimo na občinski turnir v malem nogometu na travi, ki ga bomo popestrili z dvema ekshibicijskima tekmama. Na eni se bodo pomerili župan občine Dornava in njegovi možje proti predsednikom društev, na drugi pa udeleženci šole nogometa. V nedeljo, 22. junija, vabimo vse prijatelje špoita in ljubitelje vrtnih veselic na nogometno noč z velikim srečelovom, na kateri Vas bo zabavala nogometno obarvana glasbena skupina Gamsi, čaka pa vas še veliko presenečenj. Športni pozdrav Predsednik UO NK Dornava Robert Šegula TURISTIČNO DRUŠTVO PRAZNUJE Turistično društvo Polenšak praznuje v letošnjem letu veliki jubilej, to je 40 let obstoja in delovanja. V društvu so seveda najbolj ponosni na svoje uspehe, posebej pa na to, da društvo vsa leta od ustanovitve deluje, združuje in povezuje vse krajane, kar sta bila tudi osnovni namen in želja ustanovitvenega odbora, ki se je sestal in društvo ustanovil 25. 8. 1963 v prostorih gostišča Marije Šegula. Navzoči so bili naslednji člani iniciativnega odbora: Anton Kozar, Stanislav Krampelj, Marija Šegula, Franc Štebih, Frančiška Valenčič, Janez Starčič, Stanislav Šegula, Ivan Kovačič, Ernest Blažič, Marija Erhatič in gost Jože Bezjak iz Juršincev. TD želi danes, ob svoji 40. obletnici, največjo zahvalo posvetiti prav ustanovnim članom kakor seveda tudi vsem, ki so skrbeli za ohranitev in delovanje društva. Na podlagi tako visokega jubileja se turistično društvo letos prav posebej pripravlja na svojo osrednjo prireditev, to je praznik žetve z razstavo kruha in pogač, ki bo 12. in 13. 7. 2003. Same priprave segajo že v leto 2002, posebej pa od občinskega zbora, ki je bil 26. 1. 2003-Ne glede na priprave na osrednjo prireditev TD ne zanemarja ostalih del, ki so jih s programom sprejeli na občnem zboru. Tako so pripravili in organizirali srečanje obrtnikov občine Dornava, ki je potekalo 8. 2. v gasilski dvorani na Polenšaku. V mesecu marcu se je TD udeležilo pustnih prireditev, in sicer 2. 3. na Ptuju, 3. 3. v Dornavi in 4. 3- v Bukovcih. Letošnje leto so se predstavili s težavami in mlekarskimi aferami, povezanimi s političnimi intrigami ministra in direktorja veterinarske uprave. S predstavitvijo so bili povsod zadovoljni in društvo je prejelo posebno pohvalo in povabilo za naslednje leto. Tega meseca je TD organiziralo tudi praznovanje materinskega dneva, ki se ga že vsa leta udeležuje veliko krajanov, saj se vsako leto ustvarita dobro vzdušje in veselje. Društvo se vsako leto posebej zahvali materam in ženam ob njihovem prazniku. Kulturni program so pripravili s pomočjo osnovne šole, predic, moškega pevskega zbora društva, mladinske skupine in harmonikarja Mateja. Mesec april so pričeli z udeležbo na skupni čistilni akciji, ki je bila zelo uspešna. Kljub slabemu vremenu se je je udeležilo preko 40 krajanov, ki so obšli vse javne poti, vodotoke in ostale ceste in nabrali precej smeti ter ostalega. Ugotovitev je bila, da je pri odlaganju smeti še vedno precej malomarnosti in da se še vedno pojavljajo divja odlagališča, čeprav jih je v zadnjih letih veliko manj kot pred nekaj leti. Društvo je v mesecu aprilu pričelo tudi z organiziranjem prvih rekreacijskih kolesarjenj, in sicer 13. 4., 27. 4. in 11. 5. 2003-Kolesarjenja se organizirajo po različnih krajih in poteh, v glavnem pa se izogibajo najbolj prometnih cest in iščejo poti po manj frekventnih cestah in krajih, ki so manj poznani. Ob vsakem kolesarjenju se tudi organizira tekmovanje, ki se ga udeležijo vsi kolesarji, povezujeta pa jih dobra volja in veselje. Naslednje rekreacijsko kolesarjenje se organizira za vse krajane in ostale, ki želijo na kolo, 8. junija ob 10.00, z začetkom pred turističnim domom na Polenšaku. Potekalo bo okrog meja občine Dornava, in sicer skozi vasi Fllaponci, nato postanek v Dornavi in ogled gradu, Mezgovci, Tibolci, Prerad, kjer bosta postanek in malica iz nahrbtnika, nadaljevanje v Lasigovce, Doljni Breg in Savce, kjer sledi ogled mlina na vodo s krajšim postankom, nato nadaljujemo skozi Bratislavce v Ilošak do gostišča Amur, kjer bo topli obrok hrane. Nato bo tekmovalna igra z nagrajevanjem in nato povratek na Polenšak. Za omenjeno kolesarjenje se bo plačalo 1000 tolarjev Startnine po osebi za pokrivanje stroškov tople hrane in ostalega. Dela po programu potekajo, kot so bila začrtana, precej stvari društvo med letom tudi dodaja -glede na potrebe in želje članov in krajanov. Naslednje veliko delo je postavitev gospodarskega poslopja ob turističnem domu, ki ga bodo pričeli graditi konec meseca maja in naj bi bilo zgrajeno do polovice junija. Naprej pa še samo priprave in organizacija osrednje prireditve 12. in 13. julija. Pozor, v letošnjem letu prihajajo na Polenšak ansambli Lojzeta Slaka, Štrk, Predor in še ... Pričakujejo precej gostov, domačih in tujih, organizirali bodo številna srečanja, tekmovanja Polenšak in turistično društvo želita 12. in 13. julija živeti za praznik in praznik bo živel z njimi in vami. Pridite oba dneva na Polenšak! Predsednik TD PolenSak Franc Kukovec DELOVANJE KORK DORNAVA V obdobju od junija 2002 do maja 2003 se je upravni odbor Krajevne organizacije Rdečega križa Dornava sestal večkrat. Na sestankih smo se seznanili s prispelo pošto in drugimi dogodki, ki so bili pomembni, da jih upravni odbor RK obravnava oziroma se z njimi seznani. Občnega zbora letos nismo pripravili, saj ga pripravimo vsaka štiri leta, pač pa smo v mesecu februarju imeli razširjeni sestanek, na katerega smo povabili gospoda župana in predstavnika sindikata iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prav tako so bile na tej razširjeni seji prisotne tudi imetnice omaric prve pomoči. V mesecu novembru smo obiskali tudi starejše in socialno šibke vaščane Dornave in Mezgove in jim izročili pakete z živili. Od novembra pa do konca meseca aprila 2003 smo razdelili 50 paketov. Krvodajalce smo redno obveščali o krvodajalskih akcijah in jih napotili na odvzem krvi. Vsake akcije se je udeležilo večje število krvodajalcev iz Zavoda in vaščanov vasi Dornava in Mezgovci. Vsem se za darovano kri iskreno zahvaljujemo. Prav za krvodajalce vsako leto organiziramo dve- ali tridnevni izlet, da se jim nekako oddolžimo za humano dejanje, čeprav se zavedamo, da to še zdaleč ni dovolj. V mesecu juniju bomo krvodajalce popeljali na tridnevni izlet v Rovinj. Finančna sredstva večinoma prispevajo krvodajalci sami, nekaj prispeva RK, nekaj sredstev pa se nabere tudi s potnimi stroški, ki jih za krvodajalce nakaže Območna organizacija RK Ptuj. Upravni odbor skrbi tudi, da so omarice prve pomoči v vaseh Dornava in Mezgovci vedno dobro založene s potrebnim sanitetnim materialom. Omarice prve pomoči in merilci za krvni tlak se nahajajo v Dornavi pri gospeh Doroteji Hojnik, Martini Robin, Zdenki Šegula in Tereziji Žgeč, v Mezgovcih pa pri gospema Ivanki Paul in Martini Korpar. Tako lahko vaščani v primeru manjših nezgod koristijo prvo pomoč, saj so imenovane medicinske sestre in bodo to delo strokovno opravile. Prav tako vam bodo po želji tudi izmerile krvni tlak, ki je mnogokrat odločilen za vaše počutje in predvsem za zdravje. Upravni odbor KO RK Dornava Čebelarjenje nekdaj Slovenci smo znani ljubitelji čebel od davnine, saj so bili prav tako dobri čebelarji že stari Slovani ob prihodu v naše kraje. V tistih časih se je čebe-larilo v votlih drevesih (votlak-ih), v glavnem je bilo to gozdno čebelarjenje. Sčasoma, ko je prišlo orodje in ko so se pojavile žage, so začeli izdelovati razne škatle, v katere so nastavili čebele, jih selili do bivakov in s tem čebele tudi nekako udomačevali. Na tak način so čebelarili v naseljih. V krajih, kjer ni bilo lesa v izobilju, so začeli plesti razne koše iz vrbovega šibja, ki so jih pre-mazovali z ilovico in s kravjakom. Na Dravskem polju in v Slovenskih goricah so v glavnem izdelovali koše iz ržene in pšenične slame. Tak koš je bil zvončaste oblike in se je postavil na trinožni podstavek ter se pritrdil na deske z ilovico. Čezenj so nataknili zvitek slame, ki je služil kot streha, na vrhu je bil čvrsto zvezan ali celo pokrit s starim loncem. Ko so čebele nabrale med, so koš dvignili - v glavnem jeseni, ko ni bilo več zalege - mu podrezali polovico satja in ga postavili nazaj na podstavek. Satje so potem stisnili (prešah) in tako so pridobivali med. Veliko takega satja so zaužili (čikali) kar skupaj z voskom. Ostali vosek so prekuhavali in prodajali za izdelavo sveč. Če je čebelar hotel zmanjšati čebelarstvo, je v takih koših enostavno zaplinil (pomoril) čebele in izkoristil celotni pridelek. Tako se je čebelarilo v glavnem v Slovenskih goricah, na Ptujskem polju, po Halozah in proti Hrvaški. Takšno je bilo nekdaj čebelarjenje, saj so bile vse doline polne cvetočih travnikov, živih mej, cvetelo je razno grmovje in sadno drevje. Vse to je živelo in dehtelo v naravi brez strupov. Tako so živele čebele v lepem in zdravem okolju, njihovi lastniki, čebelarji, pa so brez večjega truda pobirali sadove narave in čebel, saj niso poznali raznih čebeljih bolezni, ki čebele morijo danes. Spoznali so, da so čebele zelo koristne žuželke, saj nam zraven opraševanja nudijo razne pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, matični mleček in propolis. Tako se je čebelarstvo preusmerilo in izbralo tehnologijo, ki ne zahteva pomora čebel. To se je spremenilo ob iznajdbi Meringove sat-nice in premičnih okvirov. Ob tem so nastajali razni tipi panjev, tudi iznajdba točila (F. Hruška) je prispevala k boljšemu čebelarjenju. V času avstroogrske vladavine na Štajerskem je čebelarstvo hitro tehnično napredovalo. Tisti, ki je hotel biti dober gospodar in dober ter napreden kmet, ni mogel brez čebel, zato so skoraj pri vsaki malo večji kmetiji imeli na pročeljih hiše čebelje koše, boljše kmetije pa panje paviljončke. Ti paviljončki so imeli prostor za štiri čebelje družine (dunajska mera). Panji so imeli plodišče in medišče, novejši pa dve vrsti okvirov, in to prečno v plodišču s Hanemanovo matično rešetko, in medišče. Naj omenim še naša takratna polja: zdrava, obdelana, razcvetena ajda, na travnikih cvetoča otava ... Kje pa smo čebelarji Pesniške doline danes, v tehničnem razvitem času? Imamo modernejše panje, točila, filtre, embalažo, družbi nudimo čisti pridelan med, ki ga narava daruje preko čebel za boljše zdravje in počutje, kajti v medu so snovi, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Čebelarji ljubimo naše čebele, jih vzgajamo, hranimo in urejamo, po večini smo ljubiteljski čebelarji. Zavedamo se, da bi brez čebel narava začela umirati in se spreminjati, tako da bi bil obstoj na Zemlji za mnoga bitja vprašljiv, tudi za ljudi. ČD Dornava Franc Rajšp DORNAVSKI UPOKOJENCI NE POČIVAMO Upokojenci tudi letos pridno izvajamo program dela, ki smo ga sprejeli na občnem zboru. V začetku marca smo že bili na enotedenskem oddihu v Izoli. Letovalo je enainpetdeset članov. Med nami so bile tudi tri članice, starejše od osemdeset let, na kar smo posebej ponosni. Izvedli smo tudi že prvi izlet, sedaj se pa odpravljamo na drugega, in sicer v Slovenske gorice. Obiskali bomo kraje od Šentilja do Apač ter si ogledali znamenitosti in lepote krajev ob severni meji. Naša stalna naloga je tudi sprejemanje novih članov. Letos smo sprejeli štirinajst novih članov in povedati moramo, da vstopajo v naše vrste tudi upokojenci iz drugih okolij, kar potrjuje, da dobro delamo, da smo vsi enaki, da ne delamo razlik. Za popestritev dejavnosti in za sodelovanje med društvi Pokrajinske zveze društev upokojencev Ptuj smo v sodelovanju z RD Dornava ustanovili ribiško sekcijo, ki sodeluje in tekmuje z društvi ptujskega in ormoškega področja. Kot vsako leto smo se tudi letos vključili v akcijo čiščenja okolja, ker nam ni vseeno, v kakšni sredini živimo. Da bi bilo okolje čisto in lepo, so naši upokojenci pomagali tudi pri zbiranju šibja in lesnih odpadkov za kres v rekreacijskem centru. Ob goreči grmadi, ki smo jo pomagali navoziti, smo tudi proslavili 1. maj - praznik dela, praznik delavcev, kajti upokojenci smo dolga leta delali na raznih delovnih mestih in področjih ter si svoj status zaslužili s trdim delom. Marija Velikonja IZDELAVA IN MONTAŽA ’ STAVBNEGA POHIŠTVA IZ Al-u In PVC PROFILOV Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava • okna • vrata H 02/754 01 70 fax: 02/754 01 71 GSM: 041/758-668 • panoramske stene • balkoni • zimski vrtovi HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST ca Za: - kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje - strojegradnjo Izdeluje in obnavlja: Jože VS^PBTBRŠIČ, s.p. Dornava 87/a ^^22S2 DOMTAVA itMuimm \JrPETERŠIČ, s.p. mmmimm mmmi GRADBENO MEHANIZACIJO Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033 (NNkMttMMj VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,... Jožica Kovačec Tel.: 02/755 1711, GSM: 041345 746 r A SLIKOPLESKARSTVO IZDELAVA FASAD jj Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava RTV servis, trpina, vzdrževanje Branko VESELIČ, s. p. Dornava 116/d 2252 Dornava Tel.:02/754 00 30 Fax:02/754 00 31 PAPIKNICA Markovci 43 2281 Markovci Tcl.:02/788 81 53 ZEKVIZ Markovci 43 2281 Markovci Tel.:02/788 81 55 Fax:02/788 81 54 }EKVI$ Prešernova 15 2250 Ptuj Tel.:02/771 36 81 Fax:02/771 36 80 GSM: 041-618-044, e pošta:branko.veselič@siol.net TRGOVINA IN POPRAVILO MALIH KMETIJSKIH STROJEV - kosilnic - škropinic - motornih žag - kultivatorjev AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava ^ 02 755 09 41 KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARSTVO FMŠ€ Sl©® 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334 ZA VAS IZDELUJEMO: - kovana vrtna vrata, - kovane ograje, IžSkSB - kovane okenske križe, |—j - kandelabre, od 1 m do JEn 10 m višine, - ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu. Se priporočamo! MESARSTVO HERGA MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA S02/754 01 16 ,/V' * / s J? Ov 6? SE PRIPOROČAMO!