No, 87 Ameriška Domovina AM€$!€AN IN SPISAT mmim m ianouag« ©Nif National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 4, 1965 SLOV€NIAN HORNING NfWSPAP€S ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II Urnim® države us poidejo ii Višinama državni podtajnik Bali je na otvoritveni seji SE ATO v Londonu včeraj dejal, da se Združene države ne bodo umaknile iz Vietnama. London, Vei. Brit. — v 2adnjem trenutku je bilo odlo-ceno, da bo Združene države fra seji ministrskega sveta SE-VlO, Obrambne zveze za jugo-v2hodno Azijo, ki se je začela ki včeraj in bo trajala tri dni, Vstopa! državni podtajnik Ge-0rge W. Bali, ko je moral državni tajnik Rusk ostati v Wa-s^ingtonu zaradi dominikanske krize. Posveta se udeležujejo 2Sstopniki vseh držav članic, le Francija ni poslala svojega Vnanjega ministra, ampak le Svojega stalnega poslanika pri seato. George W. Bali je na otvoritvi seji SEATO poudaril, da k°do Združene države rajše nadaljevale boj v Vietnamu, kot Pa podpisale kak “nič vreden sPorazum” s komunisti. Med drugim je dejal: “Naj ne bo nobenega dvoma o grožnji v Vietnamu in prirodi boja, ki se sedaj bije ... Dokazi so jasni pre- Vsakega dvoma, da je Južni Vietnam žrtev načrtnega napada — komunistične vojne na-r°dne osvoboditve. Komunisti skušajo ta napad predstaviti državljansko vojno, toda to Votla maska ...” Ameriški zastopnik je zanikal V®bji pomen odsotnosti franco-^ksga zunanjega ministra češ, a je to le znak. stvarnega sta-nja v trenutni mednarodni po-kiki. Poleg Amerike so v SE-ALo ge Velika Britanija, Fran-ciia, Avstralija, Nova Zelandi-Filipini, Tajska in Pakistan. Novi grobovi Joseph Oklessen Na svojem domu na 1760 Sag-more Drive v Euclidu, Ohio, je zadet od srčne kapi umrl včeraj pop. 51 let stari Joseph Oklessen, mož Mary, roj. Turk (sestre mestnega odbornika v 23. vardi Ed. Turka), oče Mary-Jo, brat Josephine Baron, Franka J. in pok. Edwarda, sin pok. Josepha in pok. Mary, rejenec Franka in Mary Bartel, rojen v Clevelandu. Zaposlen je bil 35 let pri Motor Pattern Co. kot izdelovalec vzorcev. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne. Čas še ni določen. Dominik Hribar V Euclid Glenville bolnišnici je umrl včeraj 80 let stari Dominik Hribar z 861 E. 149 St., rojen v Velikem Globokem v fari Krka, od: koder je prišel v Ameriko leta 1907, oče Stanley-ja, dvakrat stari in dvakrat prastari oče, brat pretekli mesec umrlega Josepha Hribarja. Pokojnik je bil član Društva Fr. Prešeren št. 17 SDZ in Kluba Ljubljana. Do upokojitve pred leti je bil zaposlen pri Browning Crane Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Karlo Kumar Sinoči je umrl na svojem domu na 870 E. 75 St. 79 let stari Karlo Kumar, rojen v vasi Kum pri Gorici, od koder je prišel sem leta 1959. Zapustil je ženo Alojzijo, roj. Žnidaršič, sinove Vladimirja, Franca in Emilia ter hčer Marijo. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Čas in kraj še nista določena. ©dfeor psodirš! vtagi3 longresa 101 ¥ sMsj za ob®r§žesie sile b Washington, d.c. — od- J°r predstavniškega doma netek je v Mte v svojem predlogu za odo- !v sredstev narodne obram- Pravico Pju in Pri posebej poudaril ustavno Kongresa pri “nabira-vzdrževanj u armad ... preskrbitvi in vzdrževanju °Jne mornarice”. To je storil j^adi tega, ker je v zadnjih le-A1 Prišlo ponovno do trenj med kongresom in obrambnim taj-( s°rn v pogledu obsega, sesta-rn oborožitve narodnih o- )rambnih sil. Odbor je izglasoval &15,303,- °o,ooo lli in za nakup letal, raket, la- Zvezna vlada hoče doseči mteffraciio šol do L 1967 WASHINGTON, D.C. — Zvezni urad za šolstvo si je postavil cilj doseči popolno dese-gregacijo javnih šol do- jeseni 1987. leta. Načelnik oddelka F. Keppel je izjavil, da bo zahteval od šolskih okrajev, ki prejemajo pomoč zvezne vlade, da pokažejo “bistven začetek” integracije, kot ga je mogoče doseči z dobro voljo. Keppelova izjava se nanaša na ločene šole, ki so postale to na osnovi sedaj razveljavljenih predpisov in navad v južnih državah, ne pa na šole, ki so postale čisto “bele” ali čisto “črne” na temelju sestave prebivalstva naselbin. Padalska brigada ZDA pride v Južni Vietnam Amteriško poslaništvo v Saj-gonu in južnovietnamska vlada sta objavila, da pride v Južni Vietnam v nekaj dneh ameriška padalska brigada. SAJGON, J. Viet. — V prihodnjih. nekaj dneh se bo tod izkrcala ameriška padalska brigada, sestavljena iz; okoli 3,500 mož, da pomaga v boju proti rdeči gverili. Brigada1 bo prišla sem iz Okinawe in bo prevzela varstvo letalskega oporišča v Bien Hoa ter področje pristanišča glavnega mesta. To je prvi armadni borbeni oddelek, ki je določen neposredno za boj. Prihod brigade sta objavili včeraj skupno južnovietnamska vlada in poslaništvo ZDA v Saj-gonu. Sestavljena je iz dveh bataljonov pehote, bataljona topništva, bataljona podpornega o-rožja, izvidniških enot, čete an-titankovskega orožja in čete in-ženircev. Že sedaj je v Južnem Vietna-31,000 ameriških vojakov, med njimi preko 10,000 marinov na letalskem, oporišču Danang. Poleg omenjene brigade je koncem tedna prišlo še okoli drugih tisoč ameriških vojakov in tri helikopterske čete. Te so se izkrcale pri Vunga Ta z letalonosilke Iwo Jima. Vladne čete trdijo, da so koncem tedna dosegle večjo zmago nad gverilci v Mekongovi delti. V bojih naj bi padlo 162 rdečih, 47 naj bi bilo pa ujetih. Vladne čete naj bi bile odkrile tudi večje skladišče orožja z metalci plamenov, topovsko municijo in raketami. Vse to naj bi bilo prišlo iz rdeče Kitajske. mu Združene države posvarile Severno Korejo WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je izjavilo pretekli petek, da bodo Združene države podvzele potrebne ukrepe za varstvo svojih letal nad mednarodnimi vodami. Svarilo je bilo namenjeno Severni Koreji, katere MIG-17 letala so preteklo sredo streljala na ame-riško izvidniško letalo RB-47, ko je bilo to “vsaj 45 milj” od obale Severne Koreje. 0erk@¥ sv. Save odmrla CLEVELAND, O'. — Včeraj je okrajni sodnik Charles W. White odločil spor med prepirajočima se skupinama v srbski pravoslavni cerkveni občini v Clevelandu. Razsodil je, da pripada nova cerkev sv. Save v Parmi skupini Simiča, ki drži z novoimenovanimi škofi proti škofu Dioniziju in z njim povezanim nekdanjim vodnikom te cerkvene občine rev. Kusonjičem. Nasprotna straka je izjavila, da bo vložila priziv in šla, če treba, tudi do Zveznega vrhovnega sodišča. Sodnik White je v svoji razsodbi trdil, da ni nobenih dokazov, da bi bili trije škofi, ki jih je imenoval patrijarh v Beogradu na mesto odstavljenega škofa Dionizija, pod nadzorom komunistov. Pristaši škofa Dionizija trdijo, da so trije škofje, ki priznavajo svojo pokorščino pa-trijarhu v Beogradu, dejansko pod komunističnim nadzorom, ker je pod takim nadzorom patrijarh. -----o------ ftobene “podedovane” pravice do pomoči 10! WASHINGTON, D.C. — Ko je zunanjepolitični -odbor senata pretekli teden odobril predlog za pomoč tujini v obsegu 3.36 bilijonov dolarjev, je posebej opozoril države, da nimajo nobene “podedovane pravice” do pomoči Združenih držav. Te bodo v bodoče ustavile vsako pomoč državam, ki bodo dopuščale napade na ameriška poslaništva, knjižnice in vse druge ustanove ter lastnino. Odbor je poudaril, da “Združene države ne smejo biti v tujini smatrane za velikana z zvezanimi mišicami, ki ni sposoben braniti svojih državljanov, lastnine in narodnih koristi”. Za predlog pomoči je glasovalo 14 senatorjev, proti pa le eden, sen. Morse iz Oregona. Ta je v posebnem poročilu .plenumu Senata zahteval, da se pomoč zmanjša vsaj za 500 milijonov. AMERIŠKE ČETE OSTANEJO DO ZLOMA RDEČEGA UPORA Predsednik ZDA je včeraj dejal na sestanku AFL-CIO v Washingtonu, da Združene države ne bodo umaknile svojih čet iz Dominikanske republike, dokler ne bo komunistična revolucija dokončno strta in zavarovana svoboda njenih državljanov. WASHINGTON, D.C. — Na sestanku AFL-CIO je predsednik Johnson dejal: “Mi ne mislimo predlagati, da bi sedeli tu v zibajočih se naslonjačih na svojih sklenjenih rokah in pustili komuniste, da vzpostavijo svoje vlade na zahodni poluti... Mi smo v Dominikanski republiki, da ohranimo svobodo in rešimo to ljudstvo pred osvojitvijo. V trenutku, ko bo mogla Organizacija ameriških držav predložiti načrt, ki bo prinesel mir na otok, nam dovolil odpeljati naše ljudi in nam dati nekaj upanja na stalnost v vladi, bomo mi prvi, ki pojdemo domov!”_______ ■Predsednikovo stališče v vpra- n,r : Aziji. Stališče sovjetskega zastopnika je podprl zastopnik Kube, ki je zavračal ameriške trditve, da so se vodstva upora v Santo Domingo polastili komunisti, kot laž. Ameriški poslanik A. Stevenson je navajal dokaze za postopanje Združenih držav in opozoril posebno na komunistično konferenco preteklo jesen v Havani, kjer je bil izdelan v podrobnostih načrt za komunistične revolucije v Srednji in Južni Ameriki. Najstarejši list NEW HAVEN, Conn. — The Yale Daily News je najstarejši visokošolski list v deželi. Prvič je izšel leta 1878. Tunizija ne bo klonila pred Naserjem TUNIS, Tuniz. — Predsednik Tunizije Burgiba je dejal v javnem govoru, da hoče spraviti Naser vse Arabce pod svojo oblast, hoče postati “gospodar” arabskega sveta. Tunizija se Naserjevemu vodstvu ne misli podrediti, je zatrjeval tunizijiski predsednik. vprašanju Dominikanske republike in ameriških ciljev tam večina Kongresa brezpogojno odobrava. V Organizaciji ameriških držav je položaj malo manj ugoden. Na včerajšnji seji je Mehika kar naravnost zahtevala, da Združene države umaknejo od tam svoje vojaštvo. Zelo kritične o postopanju Združenih držav so bile tudi republike Čile, Ekvador in Urugvaj. Od vseh članic podpira ameriško stališče 12, za obvezno večino pa je potrebnih 14 glasov. V Washingtonu v vladnih krogih upajo, da bo na današnji seji OAS taka večina dosežena. Združene države so pozvale članice OAS, da dajo svoje vojaštvo na razpolago za čuvanje reda v Dominikanski republiki, namesto da to nalogo vrše Združene države same. Odločitev o predlogu bo predvidoma padla danes. Ameriško vojaštvo je prodrlo skozi del glavnega mesta Santo Domingo, ki je v rokah upornikov ter tako vzpostavilo zvezo med področjem v mestu, ki je določeno za zbirališče tujih državljanov, in pristaniškim področjem Isidrio, kjer imajo glavni stan stari dominikanski vladi zveste čete. Razprava v Varnostnem svetu NEW YORK, N. Y. — Sovjetski delegat Fedorenko je na seji Varnostnega sveta ZN označil ameriški nastop v Dominikanski republiki za “zakon džungle” in Združene države obdolžil, da zlorabljajo Organizacijo ameriških držav za svoje “imperialistične namene.” Trdil je, da zasledujejo Združene države te cilje pod imenom “boja proti komunizmu” ne samo v Dominikanski republiki, ampak tudi v Iz Clevelanda in okolice - ... za razV0j novega orožja, v. iučil je v to vsoto tudi ve-$654 milijonov, ki jih je v-^agon v te namene predlo-’ Pa jih je 23. marca iz pro-^CUna črtal. Šlo je v glavnem ^ vsoto za raziskave in razvoj ^ orožij, od katere je hotel % .m 1 h ’ - ‘^bSS^§IbB) 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Cireulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: iia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2/f Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto taiViTOij««!« I *ma ve^no do nje. Djilas je to ugotovil, ko je pred-«fC]iWiIW» | l°žil razvoj opozicijske stranke in je izpostavil birokratsko vodstvo kot korumpiran “novi razred”. Mihajlov bo tudi skoro gotovo firpel za pogum svojih pogledov. Kajti v pismu jugoslovanskim urednikom je pisal: “Jaz ne skrivam dejstva, da smatram Teilharda de Chardina ... za globljega in večjega ... kot kateregakoli živečih marksističnih mislecev. Jaz prav tako ne skrivam dejstva, da smatram samega sebe za kristjana.” Problem^ ki ga je prvi postavil Djilas, zdaj pa Mihajlov, ni nov. Če avtoritarni režim odpre le malo vrata svobodi, svoboda naglo udere noter. Ni jo lahko racionirati. SUBSCRIPTION RATES: BESEDA IZ NARODA United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Pridajo edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 87 Tues., May 4, 1964 Skozi malo odprtino si svoboda naglo sama napravi široko pot Znani sodelavec New York Timesa C. L. Sulzberger je na uredniški strani tega lista pretekli petek objavil pod! naslovom “Svobode ni mogoče racionirati” daljši članek, v katerem razlaga razvoj komunistične Jugoslavije in nakazuje postopno propadanje komunistične diktature. Objavljamo ga v prevodu, da bi dali čitateljem lista priložnost spoznati, kako sodi o razvoju in o razmerah v Titovi Jugoslaviji ameriški časnikar liberalnega kova, ki se dolga leta sistematično ukvarja s proučevanjem komunizma in razmer v Sovjetski zvezi in njenih satelitih. * Pravkar se je začela sodna razprava v ljubkem, malem jugoslovanskem pristaniškem mestu Zader — nekdaj znanem po njegovem likerju maraskino —, ki bo nudila zanimiv pogled v obseg spremembe razmer, ki so se izvršile v komunistični vzhodni Evropi od Stalinove smrti. Mihajlo Mihajlov, jugoslovanski profesor in esejist, je bil obtožen, da je škodoval ugledu tuje države, v tem primeru Sovjetske zveze. Njegov zločin naj bi bilo pisanje članka “Moskovsko poletje 1964”, ki je izšel v številkah literarne revije “Delo” v Beogradu v januarju in februarju. Moskva je protestirala in februarsko “Delo” je bilo prepovedano. Waukegan, 111. — Ko sva se pred nedolgim srečala z mojim prijateljem Frankom s Park Avenue, me je pozdravil v svojem horjulskem narečju: “Ka- ko pa še kaj dihaš, ti Vrhen-čan? Ali je še kaj sape v tebi?” “Hm,” sem odvrnil, “nekaj še škriplje in piska v mojih prsih, kako dolgo bo škripalo, to ti pa ne vem povedati.” Frank me je nekam zabavno pogledal izpod svojega čela. Usta je že na pod odprl in zdelo se mi je, da bo kako krepko izustil, kakor je v takih slučajih njegova navada, pa je le malo pokašljal, zaprl usta in vstran pogledal ter pripomnil: “Ja, ja, Tine, leta nas vse ja-šejo in to od leta do leta bolj in bolj. Ne bo dolgo, ko bo nas enega za drugim aretirala in odvedla “bela cesarica” smrt k re-portu k sv. Petru.” Centrifugalne tendence Vedno od preloma maršala Tita s Stalinom leta 1948 uspevajo semena narodnega komunizma v vzhodni Evropi. Odkar je Hruščev obsodil stalinizem, so centrifugalne sile začele dobivati moč. Danes so različne oblike komunizma v Rusiji, na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, Albaniji in seveda v izvirnem središču krive vere — v Jugoslaviji. Poskusi in spremembe v Jugoslaviji so bili posebno globoki. Beograd smatra samega sebe za glavno mesto nevezanih (držav), čeprav je še vedno komunističen, in kljub temu, da je napredek proti gospodarski in politični svobodi opazen. Režim še vedno drži vajeti trdo v rokah na teh težnjah, da ne bi izgubil nadzora nad njimi. Gotovo je zanimivo, da Beograd vztraja na vzdrževanju toplih odnosov z Moskvo, čeprav ni več v zavezništvu z Rusijo. Iz križanja teh tokov nastane paradoks, ki ga še posebej podčrtava zapor Milovana Djilasa. Djilas, nekdaj Titova desna roka, je zašel v težave, ko se je začel premikati proti liberalni demokraciji, in prav tako, kar je dovolj čudno, ker je napadel glavnega sovražnika obeh, Tita in Hru-ščeva, — Stalina. Mihajlov je prav tako pisal opazovanja, ki naj bi bila žaljiva za Sovjete. Dejal je, da so prenekateri od teh, ki so se upirali Stalinu pred zloglasnim govorom Hruščeva leta 1956, “še vedno smatrani za zločince in izdajalce”. Trdil je, da je Stalin prvi uvedel sistem rodomora in političnih koncentracijskih taborišč ter da je bilo zato razumljivo, zakaj je toliko enot Rdeče armade med vojno prebegnilo na stran Hitlerja. Ko je Mihajlov obiskal Leninov grub, je pripomnil, da bi veliki boljševik “izgledal bolj naravno, če bi bil narejen iz voska”. Sedanje vodnike Sovjetske zveze je obdolžil, da “zadržujejo liberalizacijo z vsemi možnimi sredstvi”. V zgodnjih 1950 letih taki pogledi ne bi povzročili kazni, toda od tedaj so se časi spremenili. Ko je bil Mihajlov javno napaden in “Delo” prepovedano, je udaril nazaj. Poslal je pismo vsakemu od 290 časopisov in listov Jugoslavije, v katerem pravi, da v Rusiji “jaz nisem bil nikogar gost in se ne čutim vezanega pripovedovati laži v zahvalo za gostoljubje”. “Karkoli vi čutite, jaz čutim večje spoštovanje do sovjetskega ljudstva kot do sovjetskega režima ... Bil sem pogumen, ko sem mislil — brez dovoljenja — s svojo glavo in gledal s svojimi lastnimi očmi... v deželi, kjer sistem tlačanstva še vedno prevladuje ... Jaz sem posvečal več pažnje pesmim, ki jih poje navadno rusko ljudstvo, kot vsemu razkazovanju vesoljskih raket.” Djilasovščina v novi obliki To pismo bi ustvarilo še večje razburjenje kot “Moskovsko poletje 1984”, če bi bilo v Jugoslaviji objavljeno. Ni bilo. Namesto tega je Tito proglasil Mihajlova za človeka. ki je šel ‘preko meje” in za “reakcijonarja”. Maršal je Mihajlove nazore povezal z onimi Djilasa, ko je dejal javnim tožilcem: Djilasovščina se pojavlja -v zadnjem času v novih oblikah. Nekateri opazovalci sodijo, da Mihajlov slučaj ne bi postal tako zloglasen, če ne bi Moskva uradno protestirala. Toda jo verjetno ni slučaj. Rastoči notranji pritiski za pospešitev liberalnih teženj delajo težave Jugoslaviji prav tako kot Rusiji. Dolga, dolga pot Tito je napravil dolgo pot po cesti proti svobodi, toda rranKu sem pritrdil, da to ns ma ne bo odšlo, kakor tudi dre gim ne odide: “Bela cesarica” j nepopustljiva in se ne da z nj pogovoriti in jo ne podkupit Vsakega enkrat ujame in ga k roči temu ali onemu “underts ker ju”. Slednji so veseli taki' aretacij, ki jih izvršuje “bel cesarica” in zagotavljajo, da nu dijo v takih slučajih “sočutn postrežbo”, za katero potem p seveda tudi ne pozabijo “občul no” računati. Treba je znati, p gre business v cvetje in klasje Vejš, Frank, v Ameriki gre i; vozi vse po notah businessa. Ne koč pred leti ,so vozile po naši’ cestah in ulicah š k r i ip a j o č “štreet kare”, zdaj vozijo bus. zrakoplovi pa po zraku, vse V02 in deluje po notah businessa i: če business dobro kaže, dobr izhajajo. Profit požanjejo in g spravijo v “kašče”, če je pa iz guba, jo pa največkrat porazde lijo med druge. Kdo naj bo p izgube vesel?! Pri vsaki stvar in v vsakem slučaju so nekak stroški. Tu morda višji, drugj mogoče nižji. “Undertaker ji morajo tudi živeti, kdo bi p, mrtve pokopaval in balzamira: da lepo dišijo, zatem, (ko jih 1 njihove “parlarje” pripelje “be la cesarica”. Vse stane denar Denar pa kupi vse postrežbe ii vse; zato se vsak ‘‘undertaker’ predno začne na lastno roko, po žuri, da se nauči nekaj račun stva, da zna vsaj seštevati ii odštevati, pa tudi množiti, ka dar slučaji zahtevajo. Zato s< pa računi včasih za take slučaji za pogrebne postrežbe taki, d; se tisti, ki jih za umrlimi plaču jejo, “zeksajo”. Oni, ki jih p; pogrebniki “sfiksajo” za izseli tev na pokopališče, se pa za ta ke račune ne menijo več, prar tako ne, kakor marsikje tisti, k navadno na “kredo” pijejo. K< jih pa kdo vpraša, kdo bo pM čal, odgovore: Tisti, ki bo za nami prišel... Frank je k temu pritrdil, d£ je res tako. Pripomnil je še, dr je nekoč bral, da človek sam : svojim telesom zatem, ko izdihne, ne predstavlja kake materi-jalne vrednosti. Baje, da je či-tat, če bi iz mrtvega telesa skušali dobiti kaj uporabnega, kakor so rekli v starih časih, če b: iz njega “žajfo” napravili, da -bi vrednost ne predstavljala niti 15 grošev. Ampak njegov prihod na svet je drag; še bolj je pa slan in drag njegov odhod s tega sveta. To pa stane od leta do leta več in več. Globlje in globlje sva posegala v pogovoru v to vprašanje in končno spoznala, da tega vprašanja midva s Frankom ne bova rešila. Sam pri sebi sem mislil, saj je kar dobro, da naju kdo ne sliši. Če bi to prišlo na ušesa finančnih strokovnjakov, ki vodijo akcije za izboljšanja življenja v področjih razglašene “Great ‘Society”, bi naju poklicali in nastavili v kake položaje v “Great Society” in bi morala | resno prijeti za delo in dokazati, da je vse to. o čemer s Frankom včasih modrujeva, tudi izvedljivo. In če bi ne bilo izvedljivo, bi nama upravičeno lahko ukorno zabrusili pod nos: Pokažita fanta, če je to izvedljivo in kaj znata, če ne pa držita vsak svoj jezik za zobmi! In midva bi najbrže odšla z daljšima nosovoma, s kakršnima bi pa prišla na take položaje. Poslovila sva se in se razšla, omenjene sitnosti pa prepustila bodočnosti, da jih bo kdo rešil ali vsaj izboljšal, kakor bo že vedel in znal. * KAKO JE Z MIROM PO SVETU ? — Pravega miru svet najbrže še nikdar imel ni. Govorimo sicer vedno -o miru in izražamo želje po njem, a bolj ko govorimo o miru, manj je po svetu miru. Kako to? Zakaj ne pridemo do miru? Odgovor na to- je pred nedolgim podal neki komentator takole: “O miru neprestano govorimo, pišemo in razpravljamo. To poklicni politikarji, predstavniki vseh raznih prepričanj, ver-tev, kakor tudi vseh raznih stanov. Miru pa na svetu ni. Plameni borb neprestano' plapotajo na vseh kontinentih. Kri prelivajo v Aziji, v Afriki, na Cipru in še drugod. Kaj je temu vzrok, da pravega, popolnega miru na svetu nikdar ni? “Kakšni vzroki so pri tem? Veliko vzrokov je in kak vzrok' za vse to je pri vsakemu izmed nas. Glavni vzrok pa je v tem, da vsak hoče zase tak mir, ki drugim pomeni nemir! Kadar bodo postali ljudje tako civilizirani in plemeniti po srcu in vesti, da bodo med seboj eden do drugega in eden drugemu pravi, pošteni in iskreni bratje v vseh ozirih in eden drugemu v pomoč v vseh ozirih, tedaj šele se bodo odprla vrata naših src in duš miru. Dokler pa bomo gledali le za tak mir, ki drugim dela nemir — miru ne bo, vsaj pravega miru ne!” Komentator ima prav. Le križ je, da šole naše civilizacije dajejo svetu še prav malo takih popolno vzgojenih ljudi in včasih se zdi, da jih sploh ne dajo nič. Žalostno, a je tako. * NA VELIKI PONEDELJEK se je četverica nas zmenila, da gremo popoldne z avtom tja proti Crystal Lake pogledat, kako je dotično mestece razdejal tornado, strašen vihar, ki je za-divjal nad tamkajšnjo okolico na Cvetno nedeljo popoldne. Vozili smo se po cesti št. 176 skozi Libertyville in Waucon-da. Ko smo dospeli blizu Crystal Lake, je nas ustavil državni policist, ki je nas malo ogledal, nato pa nas pustil, da smo vozili doli po U.S. cesti št. 14. Na nekaterih krajih je bila ce- SESTRA SMRT JE BILA V ŠOLO V STRONGVILLU, O. sta očiščena navlake le toliko, da smo mogli z avtom skozi. Daši je bilo- že nekaj razmaknjenega in očiščenega, so bili še vedno strašni prizori, ki jih je povzročil strašni vihar. Izglodalo je, kakor da se je v tem kraju svet podiral in resnično se tudi je. Materialne škode v tem malem mestecu, ki šteje nekako okrog 8.400 prebivalcev, je nekako med 10 in 12 milijoni dolarjev. To pove, kako strašno se je vihar igral in razdejal tod na letošnjo Cvetno nedeljo-. Moralo je biti res nekaj groznega. Saj o vsem tem ste čitatelji že gotovo čitali mnogo podrobnih poročil takoj druge dneve po Cvetni nedelji. Kraj je obiskal in ogledal posledice, kakor smo brali, sam. predsednik Johnson in državni guverner Kerner in še druge osebnosti, ki predstavljajo razne oblasti. Ko sem gledal na podrti-ne vse naokrog, sem si mislil, poglej človek, kaj si pred silami narave, kadar te zadivjajo. Spomnil sem se predavanja, ki sem se ga udeležil leta 1938 gori v Williams Bay nad Lake Geneva jezerom v tistem observatoriju, ki ga vodi in upravlja Čikaška u-niverza, kako prihajajo tam iz krajev Severnega tečaja preko Alaska in severno-zapadne Kanade severni mrzli zračni tokovi preko naših severo-zapadnih držav kot Montana, Dakota, Wyoming itd., v smeri proti jugovzhodu. Predavatelj, nek profesor Čikaške univerze je tam to razlagal in kazal po zemljepisni karti, (kako od juga gori prihaja severo-vzhodno usmerjen južni topel zračni tok iz Mehiškega zaliva. Najraje v pomladnih mesecih, včasih tudi v drugih sezonah se ta dva tokova srečujeta nekje na planjavah Osrednjega zapada med ka-menitim gorovjem, in na nižavah reke Mississippi. Včasih se srečujeta in trčita skupaj bolj južno, včasih bolj severno, nekje med Minnesoto in Louisiano. Kadar južno od Missouri, navadno do takega udara zavali tok preko južnega Illinoisa, Indiane, po Ohajski dolini. Kadar bolj severno, tedaj trpi severni del Illinoisa, Wisconsin in večkrat še Minnesota in Michigan. Že večkrat po tistem predavanju sem sledil opisom raznih takih viharjev in resnično prihajajo in divjajo nekako tako, kakor je nam to pojasnjeval dotični predavatelj. Kakor že, veliko škode povzroče vsakikrat. Nihče vnaprej pa ne ve, kje ravno se bodo prihodnjič pojavili. Menda zavisi od tega, kje trčijo skupaj in kako jih naprej poganjajo- zračni tokovi. Naj bo dovoj za danes, drugič pa o čem drugem. Vrhenšk Tine »ieTTosv. mm Cleveland, O. — ZAMUDILA SE JE... — Namreč pomlad. Narava se letos kar ne more o-deti v zelenje in cvetje. Konec preteklega tedna se je komaj odprlo cvetje marelice na sosedovem vrtu. Divje češnje zunaj mesta pa so še gole, čeprav so te tiste, ki se na spomlad pri nas odenejo v svojo prelepo rož-nato-belo obleko. Predolgo je bilo letos mraz. Vse do prav zadnjih dni je bil letošnji april izredno hladen. V cerkvi so se sicer že začele šmarnice, po naših vrtovih pa so šele pred nekaj dnevi pokukali prvi njihni zeleni listi iz zemlje. Druga leta so tačas že cvetele. Toda lepe rumene vrtne narcise so te dni vendarle že v polnem cvetju. Ob stenah doma naših vidovskih sester pa vsak lahko vidi razen rumenih tudi košate cvetove belih narcis. Gotovo so jim na jesen toplo postlale. Da, po vrtovih naših slovenskih domov pa je zadnje dni odprl svojo biserno čašo že tudi po kak tulipan. Prihodnji teden pa bomo gotovo imeli v GOSTEH. — Mnoge med nami si je spet izbrala, da jih popelje s seboj v novo življenje. Od izbranih v zadnjih dneh sem poznal dva: Orehkovega očeta in Lobetovega gospoda. Prvi je dočakal 75 let, drugi pa 47. Kakšna razlika v letih! Oba sem poznal in spoštoval. Na oba me bo vezal prelep spomin, kako lepo smo se imeli lansko jesen na duhovnih vajah. Kako srečni smo vsi odhajali od njih! Vsi: tudi Orehkov oče in Lobetov gospod. Če je kdo, potem smo gotovo tisti, ki smo bili skupaj na teh duhovnih vajah, v teh dneh molili zlasti tudi za ta svoja brata, ki ju je naš nebeški Oče v tednu po svojem Vstajenju kot prve od nas povabil k sebi v svojo družbo. Naj bo tudi v tem tolažba ožaloščenima družinama! DAR ZA SLOVENSKO ŠOLO. — Rajnki dr. Hinko Lobe je bil velik prijatelj zlasti' dveh velikih naših clevelandskih slovenskih ustanov: Slovenske pristave in Slovenske šole. Eni in drugi je posvečal ves čas svojega življenja svoje najboljše moči. Ko je njegovo truplo počivalo na mrtvaškem odru v Za-krajškovem pogrebnem zavodu, se je v sredo, 28. pret. meseca, zvečer rajnkemu zahvalil za vse to v imenu obeh ustanov ravnatelj Slovenske šole g. Jošt Martelanc. Znana clevelandska slovenska družina g. Evgena Favettija z 1211 Addison avenije je odločila, da počasti spomin rajnkega dr. H. Lobeta namesto cvetja tudi tako, da je poklonila Slovenski šoli pri Sv. Vidu rajnkemu v spoštljiv spomin $10. Odbor staršev imenovane šole se Favettijevim za ta lep izraz njihove naklonjenosti slovenski šolski stvari prisrčno zahvaljuje. Naj jim Bog bogato povrne to ljubezen s svojim blagoslovom! Po naročilu Slovenske šole pri Sv. Vidu bodo v ljubljanski stolnici opravljene tri sv. maše zadušnice za rajnkega dr. Hinka Lobeta, njenemu velikemu moralnemu in gmotnemu podporniku. Te sv. maše bodo brane v Ljubljani med drugim zaradi tega, da bi se jih poleg sorodnikov mogli udeležiti tudi štveilni njegovi ljubljanski prijatelji in sorodniki. To je gotovo lepa gesta, katero je napravila ob smrti svojega prijatelja in dobrotnika naša .Slovenska šola. Za njeno mladino je to tudi brezdvomno močno vzgojnega pomena. PRVO SVETO OBHAJILO. — Pretekla nedelja je bila nedelja dobrega Pastirja. To pa je bila tudi nedelja, ko je veliko število otrok vidovske župnije prvič sprejelo v svoja mlada srca svojega nebeškega Gospoda in Prijatelja. Velik dan je bil to v njihovem življenju. Domači gospodje duhovniki in sestre u-čiteljice so jih na ta veliki trenutek v njihovem življenju lepo pripravile. Cerkev pa jih je sprejela s pritrkavanjem zvonov. Prekrasen sončen dan je bil, ko so tako rekoč v svojih svatovskih oblačilih stopali v cerkev, ki ni bila za to priložnost nič manj lepo ozaljšana, kakor je bila za samo Gospodovo Vstajenje. Poleg otrok samih pa so se tega najbolj veselili njihovi starši in vzgojitelji. Prav vsi pa smo se jih spominjali v svojih molitvah. V dobri mladini je dobra prihodnost nas vseh. Od nje zavisi tako rekoč vse.; MATERINSKA PROSLAVA. — Prihodnjo nedeljo, 9. maja, ob treh popoldne, priredi Slovenska sola pri Sv. Vidu v šolski dvorani v posebno počastitev svojih in sploh vseh slovenskih in drugih mater zahvalno prireditev. Na vso moč se že dolgo prizadevajo, da bi to lepo napravili. Matere, vse, ne samo šolskih otrok, vse, pridite! Vesele jih boste. Pa tudi vsi drugi pridimo! Slab otrok, ki do gro- — Teden dni pred veliko nočjo je v neposredni clevelandski o-kolici vrtinčasti vihar (tornado) med drugim uničil tudi cerkev in šolo v Strongvillu, Ohio. Ljubezen do bližnjega nam veleva, da jim pomagamo. Apostolski administrator clevelandske š k O' f i j e gospod Clarence Issenmann je odločil, naj bi prihodnjo nedeljo pobirali po' vseh cerkvah v škofiji posebne darove v ta namen. Gotovo je, da vi-dovska župnija, kot drugače tudi ob tej priložnosti ne bo odpovedala. Pomagajmo izdatno, da bo tudi nam nekoč odmerjeno zvrhano! —-----CS------ Pr©slawa tajseilefnise ssa Slivenski pristavi Cleveland, O. — Dne 12. in 13. junija v letu junakov 1965 se bo na Slovenski pristavi članstvo ZDSPB TABOR, skupno s slovensko javnostjo, oddolžilo spominu svojih padlih soborcev: tistih, ki so padli v bojih, in vseh, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja. Vse spominske svečanosti pa bodo zaobsegle tudi spomin na vse druge, znane in neznane žrtve komunističnega nasilja in okupatorskega preganjanja v Sloveniji. Celoten program je razdeljen na štiri dele: v soboto zvečer je na sporedu spominski recitacij-ski večer, ki bo obsegal odlomke iz Vetrinjškega trospeva, Črne maše in posebno za to priliko pripravljeno besedilo. Kot živ spomin na njihovo žrtev, bodo zaplamtele bakle, pred spominsko kapelico na Orlovem vrhu pa bo opravljena molitvena ura. V nedeljo dopoldne bo po kratki svečanosti, kjer bodo borci nastopili kot enota, opravljena sv. maša za vse žrtve, ki jih je slovenski narod doprinesel med zadnjo svetovno vojno- Po kosilu se ■ bo vršilo slavnostno zborovanje, zvečer pa b° celotna proslava zaključena s preprosto slovesnostjo pri kapelici. Glavni odbor in članstvo ZSiPB TABOR upa, da bo s tem dostojno počaščen spomin padlih in prosi, da se mu slovenska javnost cd blizu in daleč pridruži v čim večjem številu. Glavni odbor ZDSPB TABOR ------------- ip gmh v Irgentiss! Cleveland, O. —- Splošno znani rojak Michael Telich, 64 E-211 St., je prejel iz Argentine brzojavno sporočilo, da mu je preteklo soboto, 1. maja, umrl za srčno kapjo v Buenos Airesu brat Jernej Telič, star 67 let., Pokojnik je prišel v Argentino leta 1948. V Buenos Airesu je imel restavracijo in trgovino z mesom in mesnimi izdelki. V Buenos Airesu zapušča pokojnik žalujočo drugo ženo Rezko, v Beogradu pa hčerko Mileno, poročeno Sotlar. Dva sinova in prva žena so bili žrtve drug6 svetovne vojske. Poleg že omenjenega brata Michaela zapušča pokojnik v Mehiki brata Jožeta, v Sloveniji pa brata Martina i« Rafaela. Naj v miru počiva v daljni argentinski zemlji! A. D. Dodatek V uvodniku “Novo življenje” v Jugoslaviji je bil izpuščen zadnji odstavek rokopisa: Vse to pa ni nič novega, se ponavlja iz leta v leto. Kar je novo, je le to, da je taka zalete-lost prišla tudi v kolone AD. T° je res zaletelost, ki jo je treba registrirati. ft Opomba uredništva.. — Nihče nima monopola ali privilegij3 na zaletelosti, tudi AD ga nima-Ako naj bi bila objava dopis3 Jožeta Grdine zaletelost, potem lahko smatramo z isto pravied da tudi kritika objave na uvodnem mestu spada v isto kategorijo. Naj bo pravda končana takoj da si vsak bralec kar sam ustvari sodbo. belo oblečena drevesa. Takrat‘ba ne časti svoje matere! Pa bomo rekli: pomlad je tu. j ‘ NABIRKA ZA CERKEV MEHIŠKA' DoMOvINA, HANADSK4 DOMOVINA h\ Sv. Gregoriju Velikem berete’nam’ki vodimo del°za * j gradnjo Doma in organiziranje ¥ SlamHŠOnU župnije, ni z rožicami postlano. HAMILTON, Ont, — Tri- Skrbimo, previjamo, doživljamo Jevnica v pripravo za prazni-'razočaranja in skušamo z vso e je dobro uspela. Maševal,1 silo dajati pogon težkemu delu. ^idigoval in spovedoval je č. g.;Denar smo že ves porabili, tako j^žef Plevnik, D.J. V petek, so-j gotovino, kakor tudi od škofa ,°to in na cvetno nedeljo zve-1garantirano posojilo. Radi bi Cer smo imeli sv. mašo; pred in!nadaljevali z gradnjo in vse sv. maši spovedovanje. Da'končali, pa ne bo šlo. Treba bo tridnevnica obrodila dosti sa- j čakati, prositi, nabirati, garati u> je najboljši dokaz ta, da smo j dneve in noči. Do sedaj je šlo ^delili na cvetno nedeljo, v.še nekam srečno. Upamo, da nas Bog in naši dobrotniki tudi v bodoče ne bodo pozabili in zapustili. Fr. L. T. L. Ambrožič: Pred natfopom rdeče oblasti doma na varno v tujino ^ikem tednu in na veliko ne-6ljo nad 800 sv. obhajil. Nova v°rana v šoli sv. Rožnega ven-j!a ima prostora za 350 sedežev. ^ je na cvetno nedeljo zaseda. Na veliko nedeljo pa je ^alo okrog 100 ljudi stati, ker 2manjkalo sedežev, foieli smo vse obrede velike-tedna z Vstajenjem, kakor je V Navadi na Slovenskem. Tudi ponovi so se glasili iz zvočnikov. ^aš Dom ob 20. cesti je na ?l!llaj dozidan. Od znotraj pa se sPodnji prostori bližajo končni ^Sotovitvi in dovršitvi. Večino-je' vse notranje delo sedaj Pmstovoljno delo domačih žup-;Jahov, ki morajo čez dan slu-^ti svoj vsakdanji kruh, in pri-,eJo delat v Dom samo ob ve-c&rih in ob sobotah. ^ spodnja dvorana je že gotova, stoli, mizami in prti na mi-7 V kapeli bo treba še nekaj izarskega dela pri oltarjih in ^Povednicah. Možno je, da bo Se končano v dveh tednih. Po-Pili bomo škofa, da nam pri-1° blagoslovit kapelo in dvo-110 kakšno soboto zvečer, ker ^ hedeljo so že za več časa na-lPJ zaposleni z odpiranjem in ^ poslavljanjem novih šol in ►j, kva, ker škofija naglo raste. a ttaša blagoslovitev in odpira-. e spodnje dvorane bo bolj uzinska zadeva med nami sa-^ mi. Velika slovesnost bo pri-ramjena za takrat, ko bo tudi Zgn*~ j. ... ^0 §0imji del doma dovršen in ko tudi zunaj okoli doma in po- f^jališč b a vse urejeno. Takrat iti°mo pa udarili na veliki zvon Razobesili zastave. s, Ripravljamo se na večjo pro-je^v° Materinskega dneva, ki bo r, °s na drugo nedeljo v maju. R°ci nastopijo v treh skupi- K Ua odru, kjer bodo povedali ?Pte ^ako jJ-in iivaxcAiii Zid V Bur-za g. Frank teram, kako jih imajo radi in ^ '‘■o so jim hvaležni za vso nji-j.^v° skrb in ljubezen. Stonu pripravlja otroke jast°P njihov učitelj ž.eraj, v Stoney Creek-u ga. Ro-a Zorkova, hamiltonske otro-Pa učita župnik in pa gdč. arinka Zorko. g ®°dim, da bo nastopilo okrog Z0 Vse deklamacije, pri- cki) dialogi in simbolične va-i s Petjem bodo v našem Iju-slovenskem jeziku. Zani-° je to, da se bo akademija s čast materam vršila ne v dnji dvorani, ki je že dovr-Db<>a tako ljubka, da jo vsi 4^°, ampak v zgornji mi dvorani, ki je še v suro-stanju. Razlog je ta, ker ^ anja dvorana nima gledali-^a odra, v zgornji veliki Rej/311* 1,6 Pa l°lder tako prosto-in velik, da bi se še mladi (j^Iuiki Kresovci iz Clevelan-st0 razplesali brez nevarnosti ^ Panj a na noge. Gola cement-Na. ostrešniki in plohi pod uo, neometane in nepople-s ahe stene nas ne bodo motile, jbomo gledali naše malčke, nj Usali njihove sveže detinske n ke, se smejali njihovim kini zadregam. Akustika v Špansko šmlm prireja spenila-sianski ples Toronto, Ont. — Po štirih letih vztrajnega in napornega dela, prihajamo slovenski nogometaši prvič med vas, slovenske prijatelje športa, čeprav širši j javnosti še nepoznani. V soboto, 15. maja 1965, ob pol osmih zvečer bomo imeli v Slovenski dvo rani na 229 Brown’s Line, New Toronto, družabni večer s plesom. Ker bi želeli, da bi bil ta večer čim bolj pester in vesel, je odbor poskrbel za vse dobrine in odlično muziko. Igrali bodo “Veseli mornarji” iz Clevelanda. Vsi tisti, ki smo jih že slišali pri nas v Torontu, moramo priznati, da so si izbrali pravo ime, katerega tudi častno zastopajo. Harmonika, saksofon, kitara, boben in trompeta, zraven pa veseli obrazi mladih fantov, vas dvignejo s sedeža, čeprav bi imeli sto kurjih očes. Prav to je tisto, da si “Veseli mornarji” talki hitro utirajo pot do prijateljev dobre glasbe. Prepričan sem, da ne boste obžalovali, pa čeprav boste prišli iz oddaljenih krajev: Welland, St. Catharines, Hamilton, Burlington, Port Credit, Bran-ton, Oshawa, Toronto in od drugod. Vsi Slovenci ste iskreno vabljeni. Vsega si ne upamo razkriti, kaj vse bomo imeli, za enkrat bodi na uho povedano le to, da vam bomo postregli s pristnim slovenskim vinom... ! Lojze Babič (Nadaljevanje) Po teh zelo težkih in mučnih dneh treh tednov smo ostali še skoraj štiri tedne v Vetrinju v naših z grmovjem ometanih stenah in z rjuhami pokritih hišah. Kar privadili smo se že vedno na zraku, deževnim prham in celo nevihtam, da se nismo nič več pritoževali. Saj za dežjem vedno posije sonce. Če bi nas pustili tam čez zimo, bi si pač morali preskrbeti živalskih kož kot Indijanci, da bi se ob mrazu vanje zavijali. Pokojni profesor Marko Bajuk, na moč delaven in stalno skrbeč za mladino, je s par profesorji in učitelji organiziral šolo in gimnazijo. Naši so bili trije v ljudski šoli, štirje pa v gimnaziji. Nič posebnega se ni ta čas zgodilo. Le novice od doma so nas morile in žalostile. Skoraj dnevno je pribežal kdo čez mejo in nam poročal, kakšne muke mo- KRIŽEM PO DEŽELI ^i dvorani je tako popolna Iasna, da ne bo treba ne mi-Sj^^Uov ne zvočnikov. Nalašč i0 Poskusili preteklo soboto z Delavske unije v Britski Kolumbiji so umaknile svoje sodelovanje v kampanji za 28 milijonov dolarjev za izpopolnitev treh univerz v pokrajini. Pokrajinska vlada je za iste cilje obljubila prispevek 40 milijonov. Trdijo, da bo odpoved sodelovanja unije kampanjo zelo otežila in nabirko prikrajšala za do 5 milijonov dolarjev. * Krajevna organizacija YMCA v Saint Johnu v New Bruns-wicku trdi, da predstavlja uživanje alkoholnih pijač med mladoletniki v tem mestu resno vprašanje. V višjih šolah je prišlo že kar v navado kot sestaven del vsake družabne prireditve. Okoli polovico vseh učencev višjih šol naj bi bilo rednih uživalcev alkoholnih pijač, pa tudi nekaj učenk. * V p r o r a čunskem predlogu zvezne vlade, ki je bil predložen parlamentu pretekli teden, je predvideno znižanje dohodninskega davka za 10% z novim proračunskim letom. Predvidene so še nekatere druge davčne olajšave. Finančni minister W. Gordon je predložil tudi načrt za ustanovitev posebne Kanad- predlog sprejela s precej kritike in z dvema predlogoma o nezaupnici. Predlog nezaupnice Nove demokratske stranke je bil odklonjen že pretekli teden s 106:90 glasovom, predlog konservativne nezaupnice pa včeraj. Predsednik zvezne vlade Pearson je izjavil, da so bili razgovori med pokrajino'Quebec in Francijo o izmenjavi študentov vodeni v soglasju z zvezno vlado, z njeno odobritvijo in sodelovanjem. Pearson je dejal, da podpira stališče zunanjega ministra Martina,- da ima samo zvezna vlada pravico sklepati dogovor s tujimi vladami in ne pokrajinske vlade. Predsednik pokrajinske vlade Quebeca Le-sage je na stališču, da je pokrajinska vlada sklenila 's Francijo le “sporazum in ne pogodbo”. Predsednik Ford Motor Co. of Canada v Wimdsorju, Ont., je izjavil, da bo morala družba v kratkem odpustiti okoli 1,600 delavcev. Okoli 500 jih bo ponovno poklicanih na delo kasneje v poletju, v prihodnjem aprilu pa vsi ostali in še nekateri drugi. Spodnji dom je vzel v razpravo dopolnilo k zvezni ustavi, po nabirko kateri bodo člani zveznega senata morali s 75 letom avtomatično v pokoj. Sedaj so imenovani do smrti. ^ Kim zborom, ki je imel vajo ^spodnji dvorani, pa je tako le-^ pe, UsPel°, da nas je vse, tako ’ ske korporacije za razvoj z s6jjjCe kakor poslušalce, razve- enim bilijonom dolarjev sred- drugače pa, i štev. ljubi moji, ki to Opozicija je Mestni odbornik v Vancou-verju, B.C., je prepričan, da naj bi imela policija prste vmes pri dveh ropih. Poskušal je izsiliti preiskavo, pa mu ni uspelo. Macmillan, Bloedel & Powell River Ltd. je opustila načrt gradnje velikih papirnic v Ki-timatu, ki naj bi stale $86,090,-000, ker ji pokrajinska vlada baje ni dala dovoljenja za sekanje dovoljšnih količin lesa. * Poljedelski minister pokrajinske vlade Alberte je dejal, da se cene farmarskih produktov prepočasi višajo v primeri s cenami farmarskih potrebščin. Farmarji morajo skoro dobiti večji donos svojega dela. Narodna farmarska zveza je zahtevala od zvezne vlade, da izvede poseben program za povečanje dohodkov farmarjev. V ta namen je napravilo kakih 1000 farmarjev pohod v Otta-wo. « Minister za gospodarstvo in razvoj v vladi Ontaria je napovedal, da ho gospodarstvo te pokrajine tekom letošnjega leta proračunski poraslo za 6%. rajo prestajati tisti, ki so bili vrnjeni. Svojci onih, ki so ostali v Vetrinju, so kar naprej jokali. Naši otroci so pridno posečali šolo. Potem so naročili Angleži naj se naredijo seznami vseh beguncev v tem taborišču in naj se razdele v tri skupine. V kratkem, da bodo odpeljali vse iz tega taborišča in sicer eno skupino v Št. Vid na Glini, eno v Lienz v Tirole, eno pa v Juden burg na Štajersko. In spet se je povečal strah in skrb. Ni li zopet laž? Bodo li Angleži sedaj držali besedo? No, pa smo zvedeli, predno smo odšli, da se res pripravljajo prostori za nas na teh treh krajih. Vendar so pa nekateri šli z velikim strahom na avtomobile, ko so nas začeli nakladati. Končno se je le vse srečno izteklo. To pot so Angle ži držali besedo. Jaz sem se takoj pozanimal, kam in s katero skupino gre gimnazija in v katero skupino je vpisana naša družina. Zvedel sem, da gre gimnazija z vsemi profesorji v Lienz, naša družina je pa vpisana v skupino za Judenburg. Stopil sem k dr. V kateremu je bila poverjena naloga, naj napravi te sezname in razdeli ljudi po skupinah, ter ga prosil, naj prepiše našo družino za Lienz, ker imam štiri o-troke v gimnaziji. Predočil sem mu, kakšna škoda bo narejena s tem otrokom, če bodo odtrgani od gimnazije. Zlasti starejšim, ki imajo že več let iste za seboj. A ni se dal pregovoriti. Nobena reč ga ni ganila. Bilo je popoldan tistega dne, predno je imela oditi skupina za Lienz. Potožil sem prijatelju, dobri duši, dr. Francu Pucu, kako mi je hudo nerodno to, da ne gremo z gimnazijo, ker bodo morali otroci s tem gimnazijo prekiniti in se nič ne ve, kdaj in če bo še možnost, da bodo mogli zopet v gimnazijo. Dr. Puc je malo pomislil, pa mi reče: Danes imam dežurno. Torej službo ponoči. Naredi seznam družine in mi ga prinesi ob eni ponoči v pisarno. Doktorjeva ordinacija je bila pod isto streho in v prvem nadstropju, kakor ona pisarna, kjer so bili pripravljeni spiski za tisto jutro, za Lienz. Ko sem prišel v pisarno dr. Puca, je bila v oni pisarni še ena od tipkaric in je še zadnje reči urejevala. Malo sva počakala, da je gospodična odšla. Nato je vzel dr. Puc obrazec, prepisal na stroj moj seznam družine in ga vtaknil v sredo pripravljenih spiskov in sva odšla iz pisarne. Naročil mi je, naj bomo ob osmih zjutraj pripravljeni pri cesti s prtljago, ko pridejo kamijoni, da nas bodo naložili in odpeljali. Ves vesel sem pohitel proti naši palači in kmalu prebudil družino, da smo se pripravili za na pot. Morali smo pač povezati naše odeje, (katere niso bile čisto brez življenja), razdreti streho in jo zravnati skupaj, spraviti v zaboj še drugo ropotijo in žena nam je tudi za zajtrk nekaj malega pripravila. Poslovili smo se od sosedov, ki so čakali na Št. Vid in Judenburg, pa smo jo mahnili proti cesti, da smo počakali na primernem kraju, približno v sredini čakajočih ob cesti. Takrat so nam nekateri ostalih v taborišču morda zamerili, da smo se odstranili od skupine in odšli v Lienz! Naj sedaj iz tega uvidijo, da ni bilo to iz kakih sebičnih namenov, pač pa iz dolžnosti, ki sem jo bil dolžan svojim otrokom in zato iz potrebe. Čudno se nam je pa zdelo to, da so bile povsod te nad- ležne živalice — uši in seve- da tudi bolh ni manjkalo. Zdelo se nam je, da ta mrčes leze naravnost iz zemlje. Saj smo vendar prišli v Vetrinju na odprto in obdelano zemljo, pa je bilo povsod polno te živali, kamorkoli si se položil. Kakor neka božja kazen je šla za nami. Ne samo v Vetrinju, pač pa povsod, po vseh taboriščih je bilo polno te nesreče in povrhu še stenice in bolhe. Mene uči in zlasti stenice niso marale (menda imam presladko in prenežno kri za te divjake), pač sem bil ves živ bolh in če je le bila kaka v deželi, je gotovo prišla k meni in popila malo moje dobre krvi. Nekako ob deveti uri smo se naložili na avtomobile. Ko je bilo klicano naše ime, je V. debelo pogledal in zdelo se mi je, da, če bi ne stal poleg, komandant taborišča, bi nas pognal nazaj. Ker bi pa v tem videl Anglež neko nepravilnost in zmešnjavo, zato je rajši prenesel in nas pustil, da smo se .mirno naložili. Pozneje sem mu povedal, na kakšen način smo se vključili v ta prevoz in oba sva se smejala. Večkrat sem pa že povedal v družini, komu se imamo zahvaliti, posebno še onim, ki so izštudirali, da smo šli takrat z gimnazijo v Tirole. Ker študije niso bile nikjer drugje možne. Ker profesor Bajuk je bil en sam. V vsej Jugoslaviji mu ni bilo para. Slava mu! Dr. Pucu pa lepa hvala! Zdelo se mi je potrebno, da sem vse to zapisal, predno se odstranimo za zmeraj iz kraja, v katerem se je dogodila našemu narodu tolika krivica.. . Ko smo se naložili in so nas odpeljali skozi Celovec in Be-jak, skoraj ni nihče spregovoril nobene besede' haL glas. Le po tiho smo1 šepetali drug drugemu, kar je bilo kaj nujnega. Vsi smo mislili le na to, ali nas peljejo res v Tirole ali pa bodo morda v Beljaku zavili kam drugam. Jaz sem se delal zelo korajžnega in sigurnega, pa ne bom trdil, da ni bilo moje srce še nižje v “hlačah” kot koga drugega. Ko smo bili mimo- Beljaka in zavili proti Spittalu in dalje proti Lienzu, so se pa začuli razni vzkliki in skoraj smo bili veselo razpoloženi, čeravno nismo prav nič vedeli, v kakšne prilike ravno gremo. Da le ne v nesrečno Titovino, pa je dobro. Nanesel je slučaj, da je bil naš obrazec takrat tisto noč vložen tik pod onega, na katerem je bila napisana družina blagega, rajnega Franca Kremžarja. Prav vesel sem bil,, da smo se vozili skupaj s tem dobrim prijateljem, z njegovo dobrosrčno gospo in njeno sestro. Zdaj so že vsi ti pokojni. Vožnja s takimi ljudmi je prijetna. Od Beljaka naprej se nam je zdela vožnja kratka in kar naenkrat smo bili pred Lienzom. Na levi strani smo zagledali mnogo barak in tovornjaki so kak kilometer pred mestom Lienz zavili iz glavne ceste proti tem barakam. Kmalu smo se znašli pred velikim vhodom v taborišče. Bilo je velikansko taborišče, ograjeno z bodečo žico, ki pa je bila na več mestih že podrta in pomandrana. To je bilo taborišče Pegez pri Lienzu. V tem taborišču je bilo nad 30 velikih barak, ki so nekatere sprejele do 150 ljudi ali celo več. V taborišču je bilo precej Rusov in ena baraka je bila napolnjena s hrvatskimi ustaši. Z našo družino smo se nastanili v baraki 4. Imela je več manjših prostoroy in veliko dvorano, v katero se nas je vselilo okrog 100 oseb. Kadar smo; vsi polegli, ni bilo nobenega prostora vmes praznega. Ležali smo seveda na golih tleh. Iz te oarake se spominjam par dogodkov, ki naj jih tu ovekovečim. Poleg dvorane na desni je bila mala podolgovata dvorana vzdolž našega prostora. Stena med obema prostoroma je bila narejena iz lepenke. Naša družina je bila nastanjena tik ob steni te lepenke. So pa v tej mali dvorani skoraj vsak večer imeli zabavo s plesom angleški nižji oficirčki z nekaterimi ru skimi cipicami. Skozi male luknjice, ki smo jih naredili v steno, se je videlo, kako so bile mize obložene z mnogimi dobrotami in pijačo. Že samo to razgrajanje dve tretjini noči je bilo težko poslušati, kaj šele misliti na tiste obložene mize, kar so posebno občutili naši tako prazni želodci. Le za korak proč so se basali z vsemi dobrotami že itak siti ljudje, mi pa še nezabeljenega močnika nismo imeli in sploh nič do osme ure zjutraj, ko smo dobili malo tistega tako-zvanega kofeta. (Dalje sledi) V Danangu v Vietnamu nova — časnikarska fronta! DANANG, J. Viet. — Ameriško časopisje mora letati za senzacijami. Najbrže bo to raz-log, zakaj se je nabralo na naši vojaški postojanki Danang kar 40 ameriških časnikarjev, ki lovijo novice in jih potem primerno okrasijo s podatki iz domišljije. Vojašikemu poveljstvu so ti gostje v nadlego. Trdi namreč, da so vojaške operacije hudo resna, tvegana in krvava zadeva in prav nič podobne pravljicam za senzacije. Časnikarji seveda niso s tem zadovoljni in tako ne vladajo med vojaškim poveljstvom in č a s n ikarsko čredo prijateljski odnosi. Časnikarji seveda poročajo o svojih težavah svojim u-redništvom in tako se fronta prenaša1 dnevno tudi na ameriška tla: med Pentagonom in časnikarskim svetom. V Danangu je sedaj že okoli lo,000 naših vojakov, pomožnega osobja in civilnih uradnikov. Na letališču je pa promet tako narastel, da že prekaša promet v Washing!onu! članice NATO, da bi jih pridobil za svoj cilj. Velike NATO sile pa ne kažejo preveč veselja, da bi poleg 2 malih držav (Luksemburga in Islandije) imele v svoji sredi še tretjo. Povrhu se pa še ne zanesejo na politično stabilnost v Malti. S sedanjim predsednikom Olivierom bi bile zadovoljne. Ako bi pa prišel na vlado delavski voditelj in levičar Mintoff, pa Malta lahko za-kreti na čisto svoja pota v svoji zunanji politiki. V dneh 13.-14. maja bo v Londonu ministrska seja ministrov NATO. Akoravno ni zadeva Malte na dnevnem redu, bodo govorili o njej. Nemčija ima že pripravljen kompromisni predlog: NATO naj prevzame jamstvo za obstoj Malte kot plačilo za rabo nekdanjega angleškega vojnega pristanišča, s tem naj bo pa Malta zadovoljna. Pravijo, da bo nemška ideja zmagala. ^levelandToT MALI GGLASr V najem Oddamo 4 sobe, kopalnica in prsna kopel, ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite Hi 2-2009 po 7. uri zv. (91) Iščemo tri ali štiri sobe v St. Clairski naselbini od E. 51 St. do E. 79 St. Kličite 486-0160. (90) V najem Oddamo 3 neopremljene, lepe sobe s kopalnico, spodaj, na Hecker Ave. Kličite 881-9894. (89) li?® se otepa laffg PARIZ, Fr. — Nova republika Malta bi rada postala 16. članica NATO. Njen predsednik Olivier obiskuje sedaj vodilne CLEVELAND, O, Moški dobijo delo Iščem delavca, ki se zanima in razume mizarsko delo, zunaj in znotraj, dobi takojšnjo zaposlitev. Kličite HE 1-1108 po 5. uri pop. (89) Ženske dobiio dele GOSPODINJA Iščemo gospodinjo za starejšega moža, da bi ostala čez noč. Kličite EV 2-6327 ali EV 2-5730. (gg) REGISTRIRANE BOLNIŠKE STREŽNICE Administracija — Generalni štab •— Vse klinično področje Službe na razpolago v univerzitetno poučevani bolnici. Prava prilika za poklicni razvoj v izobraževalnem in raziskovalnem okolju. Brezplačni poučevalni program na univerzitetnem centru. Popolna pojasnila pošljemo na zahtevo. Pišite na: Director of Personnel, University of Alabama Hospitals and Clinics, Birmingham, Alabama 35233. Delodajalec z enakimi pogoji za vse. ‘ (87) ZULIČH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spalnici, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, je ugodno naprodaj na 19784 Rennwood Ave. Kličite IV 6-3319. (90) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-4, dve garaži, na E. 161 St. in Waterloo. Po zelo ugodni ceni. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-8!53. (87) Išče stanovanje Išče se 4 sobe, zgoraj, v fari sv. Vida od E. 51 St., do E. 65 St. Kličite SU 1-2909 pred 3:30 zj. ali po 6. uri pop. (87) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (90) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, preproge v dveh sobah. Kličite EX 1-5787. (90) Naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, blizu Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067. (91) Naprodaj Colonial hiša, 6 sob, IV2 kopalnica, razvedrilna soba, med Lake Shore Blvd. in E. 135 St. Kličite IV 1-3140. POSESTVO V SLOVENIJI NAPRODAJ V Jerneji vasi pri Črnomlju, Bela krajina. Meri 8 ha, njiv za 2 ha, kos vinograda, stel-niki, gozdovi. Hiša nova iz opeke, elektrika, vodovod. Klet in hlev betonska, nekaj poljskega orodja. Kraj izredno lep, ob vasi. Bistra voda. Do rudnika Koni-žarice 2 km, do Črnomlja 4 km. Cena po dogovoru. Izplačati treba v funtih ali dolarjih. Pišite na naslov: Ivan štrucelj Scott River, c/o L.H. White Alexandra Bridge, W.A. AUSTRALIA r AMERIŠKA DOMOVINA, QQQo()()(>oo() _____...............-------------- ,|||MM|||||| Toda faraon jih ni poslušal, marveč jih je s svojim lahnim smehljajem vprašal, ali mar želijo, naj svojo hčer okoplje y krvi drugega otroka, kateri je prišel isti dan na svet, in je pristavil: “Ra izliva svojo slavo na vse in ta visokorodni deček naj živi in naj bo v potrebi prijatelj njej, ki jo je Amen dal Egiptu. Naj se vse godi, kakor so sklenili bogovi. Kdo sem jaz, da bi se delal boga in uničeval življenje, ki so ga oni ustvarili?” Tako je deček Rames živel in uspeval in Mermes pa Asti sta faraona zahvalila in blagoslovila, ko sta o tem slišala. Hiša kapitana straže Mer-mesa je bila znotraj obzidja velikega Amenovega templja CHICAGO, ILL. MALE HELP TOOL AND DIE MAKERS Experience Necessary Full Time Also Part Time Evenings Must Speak English HU 6-4560 ____________________ (87) MACHINE OPERATORS LATHE & MILL Steady work, Good benefits, Overtime BITZER PRODUCTS CO. 2714 So. 9th Ave., Broadview, 111. Fillmore 5-3122 (87) REAL ESTATE FOR SALE AUSTIN—5400' WEST—600NORTH. Newly sided, completely remodeled. 2 Story home. 3 bedrms. Pan. kitchen, 220 wiring, enclosed front porch. New gas furnace, Nr. schls. and L-. Transp. By owner, AU 7-9137. (87) VIC. ARCHER & 47th. 2-5 room brick. 2 bdrms. each. Close porch. Full bsmt. Auto, gas ht, 2 car gar. 5 Holy Martyrs parish. Excel, trans. YA 7-7248 or 687-3275. (87) BRIDGEVIEW. By Owner. 67’xl67’ lot. 5 rm. brk., 2 bdrm., IY2 tile baths, cab. kit., s. drive. 2 c. gar. Many extras. $17,00. 458-3023. (88) v bližini bivališča Amenovih duhovnic, kjer se je vzgajala kraljična Neter-Tua. Tako se je zgodilo, da je bila po smrti kraljice Ahure gospa Asti imenovana za dojiljo kraljični, zakaj faraon je izjavil, da sme otroka hraniti samo ženska, ki se ji v žilah pretaka kraljevska kri. Asti je torej bila Tuina rednica, in kraljična je spala noč za nočjo v njenem naročju skupaj z nje- CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINE SHOP Simmonds Precision Products, Inc., manufacturers of Aero Space electronic and electro-mechanical accessories and special communications systems, is a medium sized rapidly growing company seeking Qualified applicants for the following positions: • TOOL MAKERS • GENERAL MACHINISTS • TURRET LATHE OPERATORS • DRILL PRESS OPERATORS • MILLING MACHINE OPERATORS • BENCH LATHE OPERATORS £ • MACHINE SHOP INSPECTORS • LAYOUT INSPECTORS • GAGE INSPECTORS These jobs offer good pay scale, paid vacation, paid sick leave, retirement plan, education assistance, life and hospitalization (employees and family) insurance including major medical coverage, long term disability income insurance protection. Location is in the heart of New England’s all season vacation land, offering good living — better than anyone could get anywhere. Send letter of applicaton to: MR. ROBERT F. WILLIAMS Stating education, experience and salary requirements to: Industrial Relations Dept. SIMMONDS Predsion Prsduds, lug. VERGENNES, VERMONT An Equal Opportunity Employer nim lastnim sinom Ramesom. Tudi pozneje, ko sta bila otroka odstavljena, sta hodila skupaj in se razgovarjala in še kasneje sta se skupaj igrala. Zato sta se od vsega počet-ka ljubila, kakor se ljubita brat in sestra, ki sta dvojčka. A dasi je bil deček drzen in pogumen, mu je vendar mlada kraljična vedno ukazovala, ne zato, ker je bila kraljična in naslednica egipčanskega prestola — zakaj za vse visoke naslove, ki so jih ji dajali, se ni menila, kakor ji tudi ni bilo CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP GIRL OR WOMAN To live in. Own room, bath and TV. Other help employed. Stay at least through September 1st or permanent. ALpine 6-3328. (89) FEMALE HELP WAITRESSES Experienced. Hours 6:30 a. m. to 2:30 p. m. Nice surroundings and clientele. Call Helen Nardi WH 4-4850. (88) MALE HELP MACHINIST Leading power tool mfr. needs machinists capable of running lathe and milling machines. — Steady work, — good working conditions. Call R. O’BRIEN at 66G-G344. ___________________________(89) IŠČEMO STROJNIKE Odlična prilika za izkušene strojnike. Tudi za tiste, ki se hočejo izučiti upravljanja vrtalnih strojev, stolpčastih stružnic in avtomatičnih stiskalnic. Iščemo zanesljive moške, ki žele stalno zaposlitev. Moderna tovarna, družbene koristi, vključno delež pri dobičku. Oglasite se osebno ali pokličite Mr. Seidel. MIDLAND MFG. CO. 7733 Gross Point Road Skokie, Illinois 677-0333 (90) ELECTRIC^ MOTOR REPAIR MAN Experienced electric motor repair & rewind. Permanent position. Salary open. Apply or call ROY & KEITH'S ELECTRIC MOTOR REPAIR 224 S. 25th Ave., Bellwood, 111. Linden 4-7203 (89) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Est. 10 yrs. Good going business. New bldg., 4 cottages on Hwy 45. & Pelican Lake. 200’ frtge. By owner $41,500. C. Moesch, Pelican Lake, Wis. PH. 715-CR 5-2497. (89) REAL ESTATE FOR SALE LEYDEN. By Owner. 3 bedroom Cape Cod. Built ins. Garage. Carpeting. Gas heat. $18,900. — GL 1-2921. (89) ELK GROVE VILLAGE — BY OWNER 3 Bedrm. ranch. Att. gar. S. S. 1V2 baths, built-ins. 1 blk. from school and shopping. — PH 437-0358. (88) BY OWNER 5 rm., 3 bdrm. expandable. Oil ht. Alum. s/s. IV2 att. gar. Screened porch. Paved street. % acre lot. Full. Bsmt. Nr. Marist H. S. $16,900. — FU 5-2191. OAK PARK — By Owner. 6 rooms, 3 bedrooms. Sunporch, side drive. St. Catherine & Hawthorne schools. Priced to sell. Appointment. EU 6-2684. (88) MELROSE PARK, by owner. 6-Flat, 3 years old. Each apt. has 41/2 rooms, stove, refrig., air conditioning. Extra large kitchens. 345-1673. (89) (87) MALE HELP Chemical Engineers THIS IS A GROUND FLOOR OPPORTUNITY WITH THE NEWLY FORMED IONIA DIVISION OF Dow Smith, Inc. A JOINT VENTURE OF THE DOW CHEMICAL CO. & A. O. SMITH CORP. SPECIALIZING IN PLASTIC FABRICATION AND ASSEMBLY FOR THE TRANSPORTATION INDUSTRY Openings Are Available in FABRICATION PROCESS DEVELOPMENT NEW PRODUCTS DEVELOPMENT ANALYTICAL LABORATORY PROJECTS Successful applicants will have B.S.Ch.E. and be seeking an opportunity for technical challenge and professional development. Plastics experience is desirable. To arrange confidential interview, submit resume including salary requirements to William Cary. Dow Smith, Inc, P.O. BOX 507, IONIA, MICHIGAN 48846 Phone: 616-527-1000 An Equal Opportunity Employer (89) REAL ESTATE FOR SALE GOVERNMENT OWNED HOMES $100 00 MOVES YOU IN BEAUTIFUL RANCHES AND BI-LEVELS From $64.00 Month, P. 1. DATO REALTY CALL AU 7-3318 mar za poklone dvorjanikov in duhovnov — marveč zaradi posebne moči, ki je bila v njej. Ona je določevala igre, ki sta jih igrala, in če je ona govorila, je on moral poslušati; dasi je bila Tua tako zdrava in krepka, je bila vendar drugačna, nego ostali otroci. Imela je včasih svoje “tihe ure”, kakor jih je ona imenovala, ko ni dovoljevala nikomur, da bi ji hodil v bližino, niti svojim dvornim gospem, niti svoji rednici Asti, celo niti Ramesu. Tedaj je hodila v spremstvu gospa, ki so ji sledile od daleč, med velikimi stebri v templju in je opazovala kipe ob stenah; ker so ji kot faraonovemu otroku bili odprti vsi prostori, je stopala v svetišče in strmela v bogove, izklesane iz granita in alaba-stra, ki so tamkaj sedeli. Tako je delala celo v tihi mesečini, ko so se drugi smrtniki bali stopiti pred te svete oltarje, in se je vračala čisto mirna ter smehljajoče. “Kaj vendar vidiš tamkaj, o Jutranja zvezda?” jo je nekoč vprašal mali Rames. “To so dolgočasne reči, ti kameniti bogovi, ki se še nikoli niso zganili, odkar svet stoji; tudi strah me je pred njimi, zlasti kadar zaide solnce.” “Niso dolgočasni in jaz se jih tudi ne bojim,” je odgovorila Tua; “govorijo mi, in čeprav ne morem razumeti vsega, kar pripovedujejo, sem srečna v njihovi družbi.” “Govorijo ti!” je dejal deček zaničljivo; “kako bi moglo kamenje govoriti?” “Ne vem kako. Zdi se mi, da govorijo njihovi duhovi in mi pripovedujejo dogodbe, ki so se bile dogodile, preden sem bila rojena, in ki se še bodo dogodile, ko bom mrtva, da, ko se bodo oni sami zdeli mrtvi. Tiho bodi — pravim ti, da mi govorijo — in to naj ti bo dovolj.” “Meni je več kot dovolj,” je rekel deček, “saj se ne imenujem Amenov otrok in častim samo Menthuja, boga vojne.” Ko je bil Rames sedem let star, so ga vsako jutro pošiljali v tempeljsko šolo, kjer so ga duhovniki učili pisati s trstenim peresom na lesene tablice in mu več pripovedovali o egipčanskih bogovih, nego je on želel zvedeti. V teh urah je bila Tua samotna, če je niso poučevale dvorne gospe ali velike duhovnice, zakaj faraon je bil ukazal, da se drugi otroci ne smejo igrati ž njo; morda zato, ker ni bilo v templju nobenega, ki bi bil plemenitega rodu. Ko se je Rames nekoč zvečer vrnil iz šole, jo je vprašal, ali ji ni bilo dolgčas brez njega. Odgovorila mu je, da ne, ker je imela drugega tovariša. “Koga?” je vprašal ljubosumno. “Povej mi ga, da ga pretepem.” “Ne moreš ga videti, Rames,” je odgovorila. “To je moj lastni Ka.” “Tvoj Ka! Slišal sem o teh duhovih, a nisem nikoli nobenega videl. Kakšen pa je?” “Prav tak, kakor jaz, samo sence nima in prihaja k meni le kadar sem popolnoma zbrana in čeprav ga mnogokrat slišim, ga redkokdaj vidim, ker je prepleten s svetlobo.” ‘‘Jaz ne verjamem v te duhove,” jč vzkliknil Rames zaničljivo, “v svoji glavi si jih izmišljuješ. Kmalu po tem razgovoru se je nekaj dogodilo, vsled česar je Rames spremenil svoje mnenje o Kaju, ali vsaj o Tuinem Kaju. V skritem dvorišču templja je bila globoka mlaka z obzidanimi stranmi, kjer je živel, kakor so pravili, sveti krokodil, velikanska zver, ki je prebivala tamkaj več sto let. Ko sta Rames in Tua sli- V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IME YEHT Preminula je 3. maja 1963. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala. Tvoji blagi duši daj Bog svoj nebeški raj. Žalujoči: hči MRS. JOSEPHINE TURK in družina. Cleveland, O., 4. maja 1965. šala o tem krokodilu, sta cesto govorila o njem in bi ga bila za vse na svetu rada videla; a to ni bilo mogoče, ker je bilo okrog jezerca visoko obzidje z bakrenimi vrati, ki so bila zaklenjena, razen enkrat na teden, ko so duhovni nosili krokodilu hrano, žive koze in ovce ter včasi teleta, ki niso več prihajala nazaj. (Dalje prihodnjič) / G0SHOS PARCELS EXPRESS CORPORATION Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION 45 West 45th Street Tel.: Cl 5-7711 NEW YORK, N. Y. 10036 ‘HTf U HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA SEDAJ - V APRILU IN MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St. HE 1 -0965 Mulimly Funeral Homj ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 m - lit - je nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. tm\m KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: S15,100,900.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.60 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois r ČE Si SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME; .................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J NA RAZPOLAGO •— Trije pingvini v pariškem živalskem vrtu' so se postavili na ledeno ploščo svojega bivališča, kot bi hoteli reči: tu smo na razpolago.