Kake davke morajo plačevati naše posojilnice? Tako »javno vprašanje* stavil je brezimenski v »Slovenski zadrugi« 1900 I. 4 in v 5 Stev. istega lista daja »Odgovor« gosp. Fr. JoSt. Naj bode še meni dovoljena beseda k istemu predmetu. I. Posojilnice morajo plačevati dohodnino (davek od dohodkov, Einkommensteuer) vsled postave z dne 27. dec. 1880, (drž. zak. št. 151.), katero postavo nekoliko spopolnujeta postavi z dne 14. aprila 1885, D. Z. št. 43. in z dne 24. marca 1893, drž. zak. št. 40. Odločilna posebno sta §§ 3 in 5 postave 1880, ki se glasita: »§ 3. One v § 1. označene pridobitne in gospodarske zadruge ter posojilnice tako dolgo niso dolžne plačevati davka od dohodkov, dokler po določilih § 2 izkazani čisti dob i č e k ne presega svote 300 gld. Kjer pa čisti dobiček presega 300 gld., plačuje se za prvih tisoč 3/i<» za drugih tisoč 8/ioj in Se le za višje svote celi (10%) davekc. § 5. One v § 1. označene pridobitne in gospodarske zadruge ter posojilnice morajo vsako leto 14 dni po občnem zboru, vsekakor pa vsaj do 30. junija vsakega leta doposlati davčnemu uradu I. stopnje (skoz c. kr. davkarijo) izpoved (Bekenntniss) o čist^m do- bičku pretečenega leta. Tej izpovedi pridejana mora biti popolna bilanca in računski sklepi, pravilno potrjeni ali od občnega zbora ali od v to poklicanega urada.» Važno je Se sledeče: 1. Za prvo (solnčno) leto na novo ustanovljene posoiilnice se ne sme tirjati dohodnina vsled odloka c. kr. upravnega sodišča z dne 31. decembra 1889, št. 3490. 2. Oni del čistega dobička, ki se pridene rezervnemu zakladu za pokritje morebitnih izgub, se ne sme dohodninsko obdačiti vsled odloka c. kr. upravnega sodišča z dne 31. jan. 1888 št. 382 in z dne 31. dec. 1889 št. 3483. 3. Posojilnice, ki plačujejo dohodnino, oproščene so pridobnine (Erwerbsteuer) po § 4 postave z dne 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151; primeri tudi postavo z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 222, §§ 83-115. Iz predstoječega je tedaj jasno, da nekatere one naše posojilnice, ki imajo velike dohodke in z njimi prostovoljno razpolagajo, plačuiejo dohodnino. Za njo se pa nikakor ni treba brigati Raiffeisenovkam in njim sličnim denarnita zavodom, ki so ustanovljeni po zahtevah zakona z dne 1. junija 1889 St. 91. Zahteve so pa te po § 1.: Neomejeno poroštvo, manjši, jasno označen kraj, (vas, fara), kot delokrog, mali deleži (k večemu do 25 gld.), čisti dobiček se celi pridene rezervnemu zakladu za morebitne izgube, posojila dajejo se le zadružnikom, menice se ne rabijo, razloček med obresti za vloge in za posojila ne sme biti večji kakor 17,%. II. Brez izjeme pa plačujejo naSe posojilnice sledeče: A. Rentnino (Rentensteuer), pa ne za se, marveč za svoje vlagatelje od obresti njih vlog po 17»%- Ta davek je na mesto razveljavljenega določila, vsled katerega so morale posoiilnice od izplačanih in kapitalizovanih obresti vlog plačevati 2% pristojbine (Gebiiren). Rentnina upeljana je z zakonom dne 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220, a radi nie opuSčene so prejšnje 2% pristojbine po zakonu dne 11. febr. 1897, drž. zak. št. 57. Dasi tedaj posojilnice odslej >za svoje vlagatelje« velikodušno in »hvalevredno« prevzamejo rentnino, prihranijo si še itak 1% tega, kar so morale prej plačevati, in je tedaj piškava taka samohvala! Za plačevanje rentnine so odločene posebne tiskovine: »Ausweis, Izkaz o rentnini plačani vsled § 133. ObrazecC* Ti pravilno izpolnjeni in podpisani izkazi pošljejo se z denarjem vred v dveh izvodih c. kr. davkariji. Eden odrezek (Coupon) z uradnim potrdilom vrnjenega izkaza pošlje se c. kr. glavarstvu kot prvi davčni inštanci. § 134. gori omenjene postave (1896) določuje, da se mora rentnina vsakega četrt leta in sicer v 14 dneh po njega preteku odrajtati. Poslej je c. kr. finančno ministerstvo z ukazom dne 30. jan. 1898 št. 1731. v obče dovolilo, da se rentnina plačuie in izkazuje poluletno in sicer vsikdar vsaj do 31. julija za prvo, do 31. januvarja sledečega leta za drugo polletje. — Mimogrede še omenim, da je Raiffeisenovkam, ki so pod nadzorstvom štaj. dež. odbora, dovoljeno rentnino plačevati in izkazovati le celoletno, pa vsaj do konca novembra sledečega leta (c. kr. fin. minist ukaz z dne 24. jun. 1898 št. 33.306). B. Neposredne državne pristojbine (Dnmittelbar und baar zu entrichtende Gebiiren) od opravilne glavnice (Betriebskapital) plačujejo se vsled postave z dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87; postave z dne 13. dec. 1862 drž. zak. št. 89 in 29. febr. 1864, drž. zak. št. 20, in sicer: 1. od vplačanih deležev in pristopninah; 2. od vrnjenih deležev; 3. od izplačanih obresti od deležev; vse troje po lestvici I. za kolke; 4. od izplačanih, oziroma izkazanih obresti vlog v tekočem računu 2%- Za odrajtovanje teh pristojbin odločene so tudi posebne tiskovine: »Pristojbinski dnevnik, — Gebiiren Journal«, v katerega se po prvotnih določilih zapisujejo mesečni zneski (1.—4.), poluletno soštevajo, po poluletnih svotah pristojbine preračunajo in odrajtujejo. S tem denarjem vred pošljeta se na c. kr. davkarijo dva prepisa pristojbinskega dnevnika in položni list (Erlagsschein). — Pripomniti je, da se pri preračunanji pristojbine pod 4. mora prej prava svota prikrojiti v skoz 20 deljiv znesek. Na pr. kron 7598 se prikroji na K 80, sploh se zneski razdelijo na svote po K 20, na ostatke znašajoče menj kakor K 1 se ne jemlje ozir: ostatki K 1 in več se pa prikroiijo na K 20, na pr. K 2099 se prikroji na K 20, K 21 pa na K 40. Jasno je tedaj tudi, da se vsaki znesek pod K 20 vzame za K 20. Vsled ukaza c. kr. finanč. ministerstva z dne 29. sept. 1888 št. 30.966 sme c. kr. deželna finančna oblast onim posojilnicain, ki za to prosijo, dovoliti, da pristojbine (1.—4.) izkazujejo in plačujejo v celoletnih svotah in obrokih in sicer po občnem zboru, vendar pa vsaj do konca julija sledečega leta. Prošnja za to ugodnost je po § 5. postave z dne 1. iuniiem 1889, drž. zak. št. 91 koleka prosta. Posebej opazim, da je 2% pristojbina od obresti vlog tekočega računa v slednjem slučaiu neznatna, pri prav mnogih posojilnicah pa je celo ni, kjer koncem leta, ko bi se imela izkazati, imetnik računa posoiilnici dolguie obresti. C. Pa tudi kolki so davek in tedaj \e treba tudi teh omeniti v odgovoru na vpraSanje »Kake davke plačujejo posojilnice?« Se posebej zategadelj, ker ne plačujejo vse enakih kolkovih pristojbin. 1. Kolkovani morata biti sledeči društveni knjigi: Dnevna blagajniska knjiga in Glavna knjiga za vloge. Čez kolek vtisne c, kr. finančno okrajno ravnateljstvo svoj pečat. 2. Menice se kolkujejo po lestvici I, a čez kolek vtisne navadno c. kr. davkarija svoj pečat. Hipotekarna dolžna pisma kolkuje c. kr. biležnik ter vodstvo zemliiške knjige. 4. Dolžna pisma na osebni kredit kolkujejo se po lestvici II.; če se pa tem dolžnim pismom (navadno na nedoločen čas) pripiše še porok, treba je novega islega kolka. Isto velja za podaljšanje teh pisem in za vsakega poroka na njih. 5. Vloge in prošnje na javne urade so podvržene kolkovniškim določilom. Tako je v obče veljavno! OlajSave pa imajo Raiffeisenovke in njim na podlagi postave 1. junija 1889, drž. zak. št. 91 z znanimi zahtevami slične posojilnice in sicer vsled postave 11. juniia 1894, drž. zak. št. 111., katere § 2. se glasi: »Dolžna pisma udov, ki so dobili posojila od katere v § 1. (postave 1889) imenovanih zadrug, zraven pa tudi zadolžnice za tekoči račun, s samo izjemo listin o hipotekarnih dolgih, podvržene so kolkovini po lestvici I., če je iz dolžnopisemskega teksta razvidno, da rok za vrnitev posojila ne presega 4 let od dneva podpisane listine. Dolžnopisemska podaljšanja (prolongacije) zastran v predstoječem omenjenih posojil zahtevajo istotako kolek po Iestvici I., če podališanie ne prestopa 4 let, sicer pa gre (večji) kolek po lestvici II. Poroštva, katera se pridružijo predstoječim po lestvici I. kolekovanim zadolžnicam, so kolka prosta«. To so zares pomenljive olajšave! Ukaz c. kr. fin. ministerstva z dne 13. junija 1894 pa določa: Posojilnice, ki hočejo biti deležne teh olajšav, morajo se z nekolekovano prošnjo in pridejanim izvodom pravil obrniti do predpostavljenega finančnega urada I. vrste (c. kr. finančno okrajno ravnateljstvo; pristojbinski oddelek). — 0 proSnji razsoja c. kr. deželska finančna direkcija. — Odlok se ima razglasiti v uradnem listu finančnega ministerstva. — Društva, ki so že dosegla omenjene ugodnosti, morajo naznaniti vsako premembo pravil okraj. fin. ravnat. Fin. minister sme preklicati ugodnosti če je dokazano, da katera zadruga ne izpolnjuje več stavljenih pogojev. — Zadruge, katere niso pod nadzorništvom kakega avtonomnega (deželnega) odbora ali katere zadružne >Zveze«, sme nadzorovati finančni urad, da se prepriča, ali se spolnjujejo imenovani pogoji. III. Semkaj bi spadala še razprava o pristojbinskem namestku (Gebiiren-Aequivalent), katerega imajo plačevati skupSčine (korporacije) in društva vsled postave z dne 9. lebr. 1850, drž. zak. št. 50, toraj mestne in okrajne posojilnice itd. — Denarni zavodi pa, ki po pravilih posojujejo le zadružnikom svojim, so izvzeti od dolžnosti tega davka. Ker y začetku omenjeni brezimenski ni vpraSal: »Kakih davkov ni treba plačevati našim posojilnicam?« omeniam le sledeče: Ako bi se 1.1901 kateri naši posojilnici doposlali obrazci v izpoved premičnega imetja in nepremičnega, kar se stori vsako 10 leto, da se za 10 let naprej odmeri pristojbinski namestek, tedaj je ista obvezana obrazce vestno izpolnjene do konca aprila poslati oblasti. Ob enem pa naj zahteva oprostitev od tega davka, in če se ji kljubu temu ven- dar odkaže, naj nemudoma proti temu rekurira pri c. kr. finančni deželni direkciji na podlagi dotičnih oprostilnih zakonov in ukazov. K sklepu naj še stvarno opomnim k članku gsp. F. Jošta v »Slovenski zadrugi« 1900 št. 5 o istem predmetu sledeče: 1. Res ni treba plačevati rentnine »od izplačanih in kapitalizovanih obrestih« posojilnicam, ker § 124 zakona 25. oktobra 1896, drž. zak. §t. 220 sploh govori le o fizičnih osebah, tedaj ne o zadrugah. 2. Pobija gosp. Jošt trditev »Narodnega Gospodarja« 1900 št. 1 str. 12, da bi morale plačevati »vsakega pol leta od izplačanih obrestij in ylog (!!) v tekočem računu 2°/q rentnega davka<. Ako se blagohotno postavi na mesto »in«, »od«, kar bi zamoglo postati edino zmiselno, tedaj odpadajo vsa naslednja izvajanja gsp. Jošta. Ako se pa stavek >N. G.« še natančneje pregleda, postane jasno, da je pisec mislil le na zgorej pod II. B. 3. razpravljano. Priznavam tudi, da >N. G.« tam na jako lahkomiselni način govori o »2% rentnem davku«, a opravičeno menda slutim, (naslednjih številk »N. G.< nimam pri roki), da je slej popravil svojo zmoto. Vsem nam gre za sveto narodno stvar. Ako sem se v predstoječem kjerkoli zmotil, hvaležno spreimem vsako prijazno pojasnilo, radovoljno tudi oster ukor, — prav mi bo, saj sem se oglasil samorad! da le kogar ne speljam v zmoto, kateri sledi financarski bič, kazen, ki je razven večne med vsemi kaznimi najbolj občutljiva. Poučujmo drug drugega, navduSujmo se za stvar, katera nam je ravno v naši dobi prva med posvetnimi! Ne lahkomiselno, marveč dobro premišljeno stavimo na trdno podlago poslopje narodno-gospodarske naše organizacije! F. S. Šegula.